Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 1
Pooblačilo se bo, predvsem v zahodni polovici Slovenije bo občasno rahlo deževalo.
številka 44
četrtek, 8. novembra 2012
Narava pokazala svojo moč
1,80 EVR
Martinova nedelja po poplavah Milena Krstič - Planinc
Tako mislim
V nedeljo, na martinovo, in slab teden po katastrofalni vodni ujmi, ki se je valila tudi po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, gremo na volišča. Volili bomo predsednika republike, tukaj v bližini, v Šmartnem ob Paki, pa na nadomestnih volitvah tudi župana.
Pristojno sodišče potrdilo odločitev komisije
Foto: Hans
Ta teden je narava spet pokazala svojo moč. Črnoglede napovedi meteorologov so se namreč uresničile, obsežno deževje je prineslo povodenj, sicer nekaj kilometrov stran od tam, kot so napovedovali, a zato nič manj silovito. Človek je v boju z naravo pogosto močno nemočen, marsikdaj tudi zato, ker pravočasno ne razmišlja o posledicah svojega delovanja nanjo. To pa nas največkrat veliko stane. To smo še kako čutili ta ponedeljek v večjem delu Slovenije. Dobra četrtina Slovencev namreč živi na območjih, kjer so možne katastrofalne poplave. In te v Sloveniji niso tako redke. Junija 1954 so takšne poplave v porečju Savinje, Pake in Hudinje vzele tudi sedem življenj. Tokrat so poplave poškodovale več kot 2200 objektov po vsej državi, skoraj polovica cest je bila ohromljenih. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Podrobnosti na strani 2 in 3.
Volitve bodo potekale v času, ki do ljudi v tej državi ni prav nič prijazen. V marsičem. V času, ko se jih vse več utaplja v revščini, ko jih vse več sega po antidepresivih, ko jih vse več trepeta za službo ali pokojnino in z njima za socialno varnost, ko jih v dodaten obup spravlja še narava in ko je občutek, da politika, namesto da bi pomagala, razdira, namesto da bi se ukvarjala z nami, ukvarja sama s seboj, s svojimi »načelnimi« stališči, z obtoževanjem sem in tja, s tem, kdo bo koga bolj in s čim bi ga bolj ... Predsedniški kandidati vsi po vrsti sicer govorijo in tudi njihovi volilni slogani napeljujejo na to, da bodo predsedniki za vse, da bodo združevali, da bodo posegli, ko bo potrebno, čeprav se mi zdi, da nihče od njih ni dal jasnega odgovora na to, kako in kje. Pred vsakimi volitvami pa so volivci, ki verjamejo, da bo dan ali dva po njih drugače. A je tudi teh vse manj. Koliko pravzaprav, bo pokazala volilna udeležba. Kdo bo dobil, kdo bo izgubil? Bo drugi krog? Vse to bo odvisno od tistih volivcev, ki bodo v nedeljo na volišča prišli. n
Izžrebali vrstni red kandidatov za nedeljske nadomestne volitve župana v občini Šmartno ob Paki – Kdo v občinski svet? Šmartno ob Paki - Pred minulimi prazniki so v prostorih Občine Šmartno ob Paki izžrebali vrstni red kandidatov, ki se bodo na nadomestnih volitvah v nedeljo, 11. novembra, potegovali za tamkajšnjega župana. Na glasovnici bo na prvem mestu zapisano ime kandidata stranke SDS Jožeta Slemenška, neodvisni kandidat s podporo volilcev Gregor Petrovič bo na drugem mestu, pod številko 3 pa bo na glasovnici Janko Kopušar, neodvisni kandidat s podporo strank SD, DeSUS, LDS in Liste za napredek občine. Kot pa smo že poročali, je občinska volilna komisija dobila 4 kandidature, vendar je kandidaturo kandidatke stranke SLS Mateje Ažman zavrnila z obrazložitvijo, da je bila ta v nasprotju z določili zakona o lokalnih volitvah. Kandidaturo Ažmanove je namreč
organ omenjene stranke potrdil na javnem in ne na tajnem glasovanju, kar so ugotovili tudi na celjskem upravnem sodišču, na katero se je Ažmanova pritožila zoper odločitev. Kot še piše v obrazložitvi sodbe, je to razvidno iz priloženega zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil njeno kandidaturo. Mateja Ažman je v pritožbi navedla, da je v resnici šlo za tajno glasovanje, da pa je ob prepisu zapisnika nato prišlo do napačne navedbe o javnem glasovanju in da te napake niso opazili. Navedla je tudi nekaj domnevnih napak pri delu občinske volilne komisije. Med drugim, da bi ta morala predlagatelja pozvati k dopolnitvi kandidature, ker je šlo za formalno pomanjkljivost. Občinska volilna komisija je v obrazložitvi upravnemu sodišču vse navedbe iz pritožbe zavrnila in vztrajala pri tem, da je šlo za dejansko napa-
ko, zaradi katere je bila kandidatura upravičeno zavrnjena. Upravno sodišče RS v Celju je razsodilo, »da je imela občinska volilna komisija glede na vse navedeno utemeljen razlog za zavrnitev kandidature in da je njen sklep utemeljen.« Pritožbo Ažmanove je zavrnilo kot neutemeljeno. V lokalni skupnosti ne manjka ugibanj o tem, ali bo za to, kdo bo naslednji dve leti župan občine Šmartno ob Paki, znano že v nedeljo zvečer ali pa bo potreben še en krog. Znano pa je, kdo bo morebiti nov član 14-članskega občinskega sveta. Če bo na nadomestnih volitvah zmagal Janko Kopušar, bo z Liste za napredek občine, katere član je Kopušar, njegovo mesto zasedel Zdravko Ramšak. Če bo na volitvah zmagal Jože Slemenšek, pa bo nova članica občinskega sveta Polona Miklavžina.
Francoski veleposlanik v Šoštanju Šoštanj – Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre – Francois Mourier je prejšnji teden obiskal Šoštanj. Srečal se je z županom Darkom Menihom in direktorjem TEŠ mag. Simonom Totom, ogledal pa si je tudi gradbišče šestega bloka. Njegov obisk je potekal v času, ko ni bilo povsem jasno, kako bo Alstom postopal, ker Termoelektrarna Šoštanj (še) ni mogla zagotoviti ustreznih plačil za dela, ki jih je na gradbišču Alstom že opravil in ko se je napovedoval postopen umik tega izvajalca z gradbišča. n Mkp
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 2
V SREDIŠČU
2
Narava pokazala svojo moč Nebo se je v ponedeljek dobesedno odprlo nad osrednjo Slovenijo, predvsem tudi nad našim bližnjim okoljem, nad Koroško, Šaleško in Savinjsko regijo … Pa je zjutraj bilo videti povsem drugače. Marsikdo se je še nasmihal napovedim, češ da so »vremenarji« spet mahnili mimo. Potem so nas minute po deseti uri dopoldne vse bolj treznile. Lilo je kot iz škafa, vodotoki so se vse bolj polnili, iz vseh pobočij so se vlivali hudourniki, ki so nenadoma zalili vse doline, vse nižje ležeče ceste, številna polja in na žalost tudi mnoga domove. Marsikoga so deroče vode pahnile na rob obupa, skušali so rešiti, kar se je rešiti dalo, a proti naraščajoči vodni ujmi, ki dobi tudi neverjetno rušilno moč, je pogosto trud zaman. Ostalo je le čakanje in upanje, da se bo nebo zaprlo. Dobesedno v hipu so nastale izredne razmere, ki jih je še poglobil telekomunikacijski in elektrošok. Ko ne moreš poklicati na pomoč, ko so telefonske številke onemijo, je seveda negotovost, celo panika še večja. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so bili takoj na terenu. Poskrbeli so za pesek in tako marsikje preprečili še večjo škodo. Sproti so odpravljali ovire, pomagali policistom pri urejanju prometa in reševali vse, kar
Foto: bz
se je rešiti dalo. Prva obvestila o težavah so prispela iz Škal, nato iz Šoštanja, iz industrijske cone Esotecha, nato pa dobesedno od vsepovsod. Kraji so postajali drug za drugim povsem odrezani, promet je zastajal, ponekod ohromel. Velenje in Šoštanj sta bila povsem odrezana od sveta in tudi od vseh bolnišnic. Cesta do Topolšice je bila neprevozna že v dopoldanskih urah, kmalu za tem je bila poplavljena cesta proti Ce-
lju v Pirešici in nato še pri Vodončniku v Šaleku. Kaj bi se pravzaprav dogajalo s tukajšnjimi prebivalci, če bi se v tem času zgodila še kakšna druga nesreča? Paka, katere brežine so na srečo očistili na nedavni uradniški akciji (ker jih leta niso uspeli očistiti delavci Nivoja) je dosegla svojo rekordno višino. V Šaleku je prestopila breg, skozi mesto je drvela skoraj tik pod robom, poplavila Cesto talcev in popolnoma zalila Penk
ter nato še Paško vas in Šmartno ob Paki. Bregove so prestopili tudi prav vsi potoki po severnem delu Šaleške doline. Na srečo se je nebo še v ponedeljek zvečer zaprlo. Vode so potem začele upadati in v torek je bil nov dan, dan, ko ni bilo časa, da bi veliko razglabljali o dogodku, ko je bilo treba predvsem začeti odpravljati posledice, ki so še zlasti v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, po vsej Savinjski dolini in tudi v Velenju katastro-
falne. Vse seveda še niti niso vidne. Razmočen teren nenehno sproža nove plazove, poplavljene hiše bodo potrebne dolgotrajnih sanacij, ljudi na ogroženih območjih pa bo strah že ob večjih deževjih. V vsem slabem je bilo tudi nekaj dobrega. Solidarnost tudi tokrat ni zatajila. Marsikje so že sosedje zavihali rokave, ekipe gasilcev in civilne zaščite, pa so še vedno na terenu. Pogosto so se odpovedali skrbi za domače ognjišče, ker je bilo drugje
8. novembra 2012
Sodobna cesta je nujna! Ponedeljkovo deževje je ponovno pokazalo na nujnost izgradnje sodobnejše cestne povezave do Šaleške doline in iz nje. Velenje, posledično pa tudi celotna Koroška, je ob vsakem večjem deževju zaradi neprevoznosti cest dobesedno odrezano od sveta. V ponedeljek ni bilo nekaj ur mogoče priti niti do ene od bolnišnic v bližini, ne v celjsko, ne v slovenjgraško in niti do bolnišnice v Topolšici. K sreči v divjanju narave ni bilo poškodovanih, če bi bili, bi bila to prava katastrofa.
huje in nujneje priskočiti na pomoč. In če k tem, ki so bili skupaj s policisti najbolj izpostavljeni, dodamo še vse druge, ki so po službeni dolžnosti ali iz čiste solidarnosti skušali olajšati bolečino prizadetim, potem solidarnost vendar daleč presega vse razdvojenosti, s katerimi nas nekateri razdvajajo v vsakdanjem življenju. n Mira Zakošek
Ko so se podivjane vode umaknile, so »udarili« plazovi V torek dopoldne so v mestni občini Velenje našteli že več kot 100 plazov – Porečje Pake precej poškodovano, če ne bi bilo očiščeno, bi verjetno zalilo tudi center mesta Velenje, 6. novembra – Tega, kar se j v ponedeljek dogajalo v Velenju, nihče ni pričakoval. Narava je pokazala vso svojo moč, posledice pa bi bile lahko še veliko hujše, če ne bi skoraj jasnovidno na pobudo župana Bojana Kontiča tik pred prazniki delavci občinske uprave in drugi prostovoljci očistili porečja reke Pake. Ta je namreč sredi dneva tako narasla, da so poškodbe skorajda
Foto: bz
po celotnem toku skozi mesto Velenje. V ponedeljek zvečer pa so morali zapreti pešpot od Ceste talcev do Jenkove, kjer je odneslo dobršen del pešpoti in kolesarske steze. Tudi na Gorici bi bile posledice hudih nalivov lahko veliko hujše, če ne bi, čeprav zato niso imeli predvidenih sredstev, na MO Velenje poskrbeli za dodatno sidranje velike gradbene jame, ki je k sreči v preteklih dneh zaradi ponovnega začetka gradnje manj globoka kot je bila. »Ponosen sem na svoje sode-
Hudo razdejanje Zgornja Savinjska dolina - V torek zjutraj je po hudem dnevu in nemirni noči tudi v Zgornji Savinjski dolini posijalo sonce. Tokrat so ga bili mnogi še bolj veseli kot sicer, saj so bile posledice divjanja narave zelo hude. Najhuje je bilo v Rečici ob Savinji, kjer je bilo pod vodo več kot 400 objektov, in v občini Ljubno. Med divjanjem vode je bilo po besedah Janka Žunterja, vodje Gasilke zveze Zgornje Savinjske doline, marsikje huje kot leta 1991 in 1998, ponekod pa je narava tokrat bolj
so gasilci in člani Civilne zaščite v Velenju dobro opravili svoje delo, sploh, ker takšnih izrednih razmer doslej v Velenju še ni bilo. Za dobro sodelovanje se je zahvalil tudi policistom, ki so dobesedno v vodi usmerjali promet v času, ko je Velenje v največji prometni konici ostalo brez električne energije. Semaforji seveda niso delali, ceste so bile zalite, tudi krožišče pod skakal-
prizanesla. Žunter nam je v torek, ko je bilo najhujše že mimo, povedal: »Tako gasilci kot civilna zaščita na terenu pomagajo ljudem pri črpanju vode iz poplavljenih objektov in odpravljanju drugih posledic neurja. Žal se je sprožilo tudi veliko plazov, veliko težav je na lokalnih cestah, kjer so hudourniki pustili za sabo izredno razdejanje.« V ponedeljek je bilo v Zgornji Savinjski dolini pod vodo vse od Okonine do Nazarij, Varpolja, Nizke, Šentjanža do Mozirja. Voda se je
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
lavce in nase, da smo pravočasno začutili, kje bi se lahko zgodila kakšna nesreča. Narava nas je ponovno opozorila, da je treba skrbno ravnati z vodotoki. Če ne bi počistili nabrežin Pake, bi lahko bilo v Velenju mnogo huje, kot je bilo. Pa ni bilo lahko. Paka sedaj ne ogroža več prebivalk in prebivalcev, bomo pa morali krepko razmisliti, kako z objekti ob reki Paki v prihodnje,« je v torek dopoldne dodal župan, ki je cel ponedeljek tudi sam spremljal dogajanje na terenu. Ocenil je, da
čez noč začela vračati v strugo Savinje, a so bile podtalnice v torek še zelo visoke, zato so morali marsikje čakati, da se znižajo tudi te. Šele potem so lahko začeli ponovno črpati vodo. Popoldne je bregove prestopila tudi dreta, zato je bila pod vodo tudi Zadrečka dolina. »Točnih podatkov še nekaj dni ne bomo imeli, a škoda bo izredno, izredno velika,« je dodal Žunter. V torek so imeli stik z vsemi prebivalci, tudi tistimi, ki so bili med neurjem v ponedeljek odrezani od sveta. Zagotovili so tudi prevoznost do oddaljenih kmetij v Lučah. n
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
nico. Pomoč je med prvimi ponudil Premogovnik Velenje. In res so jo potrebovali. Pomagali so tudi koncesionarji, prostovoljci … Od objektov v lasti občine je največ škode utrpel Vrtec Vrtiljak, poškodovanih je tudi precej cest. V torek zjutraj so v občini našteli že več kot 100 plazov, poročila o novih zdrsih zemlje so prihajala iz minute v minuto. Močno razmočena
zemlja bo verjetno drsela še nekaj dni. Vodja štaba Civilne zaščite v MO Velenje Bojan Prelovšek nam je povedal: »Nekaj plazov je večjih, najprej pa bomo poskrbeli za tiste, ki ogrožajo stanovanjske objekte. Eden takih se je sprožil na Lopatniku. Veliko plazov je v Plešivcu, tudi v Paki jih je kar nekaj. Bojimo pa se, kaj še bo.« n bš
V Šmartnem niso spali
Šmarno ob Paki – Vode so tokrat pomembnejših objektov.« V Šmartnem ob Paki je zalilo močno prizadele tudi občino ŠmarŽe v ponedeljek zvečer so priprakar nekaj vodnih zajetij, zato je tno ob Paki, ki se prav te dni pripravili izredno sejo občinskega sveta, umazana voda prodrla vanje. vlja na občinski praznik. Podžupan skupaj z občinskim štabom civilne Vodo je treba do nadaljnjega Janko Kopušar nam je v torek povezaščite in gasilci pa so se dogovorili pred uporabo prekuhavati. dal, da je bila po napornem poneo nadaljnjih aktivnostih. Gasilci so deljku taka tudi noč. »Marsikje še dežurali vso noč, poskrbeli so predčrpamo vodo iz prostorov, saj je bil poplavljen celo- vsem za varovanje varnosti občanov in črpanje vode na ten ravninski del občine od Rečice ob Savinji do dela najbolj kritičnih mestih. Čeprav škoda še nekaj dni ne Podgore, Šmartnega ob Paki, Paške vasi, dela Gore- bo ne odstranjena in ne ocenjena, bo tudi v tej občini nja ter Slatin. Poplavljen je bil vrtec, kurilnica občin- zelo velika, je še ocenil Kopušar. n skih prostorov, gasilski dom v Paški vasi in še nekaj Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 3
V SREDIŠČU
8. novembra 2012
Huda ura zajela Šoštanj Štiridesetim ljudem so s čolni in traktorji pomagali na varno – V nekaterih objektih je bilo tudi do 160 centimetrov vode – Sprožilo se je več kot 50 plazov – Posledice naslednji dan pomagali odstranjevati tudi pripadniki Slovenske vojske – Škode še ni mogoče oceniti, bo pa ogromna Milena Krstič – Planinc
Šoštanj, 5. in 6. novembra – V ponedeljek sta vladala Šoštanju huda ura in hud strah. Slednjega je vsaj malo blažila neizmerna požrtvovalnost pripadnikov civilne zaščite, gasilcev in drugih, ki so pomagali reševati ljudi in premoženje. Kar štirideset ljudi je bilo potrebo spraviti na varno zaradi vode in plazov. Dan po vodni in plazoviti ujmi še niso bile znane vse razsežnosti katastrofe, nakazovalo pa se je, da bo škoda ogromna tako na infrastrukturi
3
V nekaterih hišah v Pohrastniku je voda dosegla višino 160 centimetrov. (foto: D. Tonkli)
Foto: bz
Zalilo telovadnico V Šoštanju so zgledno poskrbeli za varnost osnovnošolcev in otrok v vrtcu. Starši so prišli ponje, ko so lahko. Marsikdo pravočasno zaradi zaprtih cest tega namreč ni mogel. Zalilo je telovadnico Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha. Takoj ko je voda upadla, so začeli odstranjevati mulj, jih prati ter jih, da ne bi prišlo do kakšne okužbe, razkužili. Pouk je naslednji dan potekal normalno, so bili pa učenci bolj na tesnem in brez telovadbe. kot javnih in individualnih objektih. Glede na to, kar se jim je zgodilo dan prej, je bilo v torek v Šoštanju mirno. »Ljudje so strpni, seveda pa pričakujejo pomoč,« je povedal podžupan Viki Drev. »Na terenu smo imeli preko 150 pripadnikov gasilskih enot, skoraj celoten štab civilne zaščite z vozili in stroji. Izkoristili smo v bistvu vse, kar je bilo na razpolago. Vsi stroji za čiščenje in vozila za odvažanje so bili tukaj in so še,« je dan kasneje pripovedoval vodja Civilne zaščite Občine Šoštanj Peter Rado-
dobršen del naselij. Voda je v nekaterih hišah dosegla tudi do 160 centimetrov višine, ljudi smo reševali s čolni. Sprožilo se je preko 50 plazov, nekaj zelo velikih in nevarnih. Ti še vedno ogrožajo stanovanjske objekte. Iz takih smo morali evakuirati pet družin.« Naslednji dan so v Šoštanju šteli kilometre in kilometre cest, ki jih ni več, in se še vedno prebijali do zaselkov ali vasi, odvažali plazovito gmoto in nasipali ceste. »Po zdajšnjih podatkih je najhuje v Velunji, ki je še vedno odrezana od Šošta-
Dan potem ... (foto: D. Tonkli)
Penk je bil tudi tokrat povsem poplavljen (Foto: bz)
Grilovi v Metlečah so bili pod vodo. (foto: D. Tonkli)
ske, da pomagajo najbolj prizadetim. Nekaj so jih napotili v sotesko Penk, kjer so pomagali krajanom odnašati pohištvo in uničene stvari iz hiš, saj je bilo treba te čimprej oprati in razkužiti. »Bojimo se tudi okužb. Najbolj me je pretresla Velunja,« je v torek opoldne po ogledu pripovedoval župan Darko Menih. Voda v njej se tudi dan kasneje še ni umirila. »Prav tako v Penku, kjer je več hiš zasutih s kamenjem in zemljo. Ali v Florjanu, kjer je slika po-
dobna. Nekaj plazov je nakazanih, civilna zaščita jih je zaščitila s folijami. V Topolšici pa je danes veliko bolje kot včeraj. Tam se je začelo, nadaljevalo pa po Šoštanju, Florjanu ... Imamo tudi velike plazove v Ravnah, Gaberkah in Topolšici. Nismo pa si še mogli ogledati vsega,« je po obisku, ki ga je spremljal tudi geolog, pretresen pripovedoval župan. Zadeve so se spreminjale iz minute v minuto. Tako je denimo v Belih Vodah v torek utrgalo glavno cesto, da je bila neprevozna. Zdaj pa čiščenje. Ljudem so dali na voljo zabojnike in jih sproti odvažali. Na območjih, kjer so hiše ogrožene, tudi stroje, da odvažajo kamenje, blato .... »Država bo
Nič ni kazalo Nič ni kazalo, da bo prav na posameznih delih občine Šoštanj tako silovito deževalo. »Če bi tudi imeli pri roki vreče s peskom, ne bi pomagale oziroma ne bi spremenile ničesar. Velika količina vode v zelo kratkem času je v Šoštanju vzela svoj davek,« ocenjuje Radoja. morala pomagati tako ali drugače, da bomo ljudem lahko priskrbeli osnovne dobrine nazaj. Mi pa bomo pomagali tako dolgo, dokler bo potrebno,« so odločeni v občini Šoštanj.
Križišče med Ravnami in Lajšami (Foto: bz)
Tudi s čolni
Iz treh hiš v Florjanu so morali izseliti tri družine, eno na pristavi ter eno tudi v Florjanu. Bivališče so si našli pri sorodnikih. V Pohrastniku so ljudi reševali celo s čolni.
ja. Kako odrezani so bili kraji med seboj, pa pove podatek, da kar šest ur ni bilo mogoče priti do Bolnišnice Topolšica. »Obilno deževje nas je zajelo v vsega pol ure in v hipu povzročilo takšen vodostaj, kot ga ne pomnimo.Vsi vodotoki so se sunkovito dvignili do rekordne višine in zalili
nja. Voda je dobesedno spremenila smer. V potok se je sprožil plaz, ga zasul, da zdaj teče čisto po novi strugi. Tam smo morali reševati nekaj ljudi. V zgornjem toku Velunje pa še danes ne vemo, kaj se je zgodilo.« V torek je v Šoštanj prispelo tudi trideset vojakov Slovenske voj-
Hudo je bilo in je še ob Velunji. Ta je zaradi plazu ubrala povsem novo strugo. (foto: D. Tonkli)
n
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 4
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
4
Župani zahtevajo hitrejše ukrepanje
Gorenje bo tudi v naslednjem mandatu vodil Franjo Bobinac Velenje, 29. oktober – Nadzorni svet Gorenja, d. d., je za predsednika uprave v novem mandatnem obdobju 2013–2018 imenoval Franja Bobinca in mu podelil mandat za sestavo uprave. Ostale člane uprave bo nadzorni svet imenoval predvidoma do konca leta. Franjo Bobinac je vodenje Gorenja prvič prevzel leta 2003. Pred tem je bil od leta 1998 do 2003 član uprave za trženje in marketing. Gorenju se je pridružil leta 1986. n
Seje bodo popoldne Šoštanj, 7. novembra – Na zadnji (izredni) seji sveta Občine Šoštanj je član Vojko Krneža podal pobudo, da bi šoštanjske seje potekale ob sredah popoldne. Nekatera podjetja namreč za svoje delavce, ki so svetniki, zaradi izostanka od delovnega časa zahtevajo povračilo stroškov. S tem predlogom, meni Krneža, pa bi prihranili nekaj denarja v občinskem svetu. Pobuda je takoj naletela na plodna tla. Šoštanjski svetniki so se namreč na novembrski seji sestali včeraj popoldne. n mkp
Minister Franc Bogovič se je po ogledu posledic poplav v občinah regije SAŠA, z župani v Velenju pogovarjal o ukrepih, ki bi pomagali do čim hitrejše pomoči najbolj prizadetim.
Velenje, 6. novembra – Dan po hudih neurjih, ki so tako z vodo kot plazovi močno prizadeli regijo SAŠA, si je škodo skupaj z župani na terenu ogledal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob koncu ogleda se je v sejni dvorani velenjske občine skupaj s sodelavci srečal z večino županov regije, ki so mu predstavili ne le škodo, ki jo je povzročila voda, ampak tudi ob vsakih poplavah aktualne nerešene težave, s katerimi se srečujejo v posameznih občinah in regiji kot celoti. Minister je uvodoma povedal, da se vlada zaveda razsežnosti posledic ponedeljkovih poplav. Prepričan je, da bo ukrepala hitro in učinkovito, o tem bodo razpravljali danes. Takoj, ko bo znana ocena škode, bodo na vladi skušali sredstva za najnujnejše ukrepe zagotoviti iz proračunske rezerve. Minister, ki je bil sam 13 let župan in dobro ve, pred
kako težko nalogo so občine sedaj, ko je prišel čas za odpravljanje škode in pomoč, je dodal, da bodo v prihodnje na področju preventive pred naravnimi nesrečami potrebni celosten in sistematski pristop, pa tudi učinkovitejša kadrovska in finančna organiziranost. Ocenil je, da se je od obsežnih poplav leta 1991 vendarle naredilo veliko in da so bili številni ukrepi dobri. Župani so bili kritični, a spravni. Povedali so, da si želijo več fleksibilnosti pri ukrepanju tudi, ko voda odteče in se velikokrat zgodi, da problemi, povezani z neurejenimi vodotoki in protipoplavno zaščito, niso več v središču pozornosti. V skupni izjavi županov Zgornjesavinjske doline, ki jo je ministru predstavil ljubenski župan Franjo Naraločnik, so tokratne poplave »spet razkrile izjemno podhranjenost zagotavljanja osnovne varnosti občanov pred poplavami v
Skupaj zmoremo še več!
8. novembra 2012
Končujejo obnove cest Cesta v Loke še ni odprta, cesta skozi Staro Velenje pa je – Pločnik ob Ljubljanski cesti bo čez zimo ostal makadamski Velenje, 5. novembra - Delavci podjetja PUP so v minulih dneh kljub muhastemu vremenu hiteli delati na odsekih cest, ki bi jih radi končali še pred zimo. Gozdarji pa končujejo tudi odstranjevanje dreves v neurju poškodovanega gozda nad cesto v Loke v krajevni skupnosti Paka. Tam so v torek pripravili sestanke z gozdarji in lastnikom gozda, saj želijo, da se dela čim prej končajo in da cesto spet odprejo za promet. To naj bi se zgodilo v nekaj dneh. Naj spomnimo, da so zaradi posledic hudega neurja konec septembra morali zapreti cesto v Loke v krajevni skupnosti Paka. Gre za odcep, ki vodi proti Dobrni, promet na njej pa zaradi podrtih dreves še vedno ni mogoč. Strokovno usposobljeni delavci so več kot mesec dni odstranjevali podrta drevesa, vendar so zaradi težavnega terena in neugodnih vremenskih razmer dela potekala počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Zaradi varnosti so morali na zelo strmem območju nad cesto odstraniti tudi vsa sicer ne podrta, a poškodovana drevesa. Po ocenah so morali odstraniti že več kot 300 kubičnih metrov dreves. Upajo, da jim bo vreme toliko naklonjeno, da dokončajo odstranjevanje nevarnih dreves in cesto ponovno odprejo za promet.
Zgornji Savinjski dolini s strani države, hkrati pa tudi izjemno počasne postopke pridobivanja dovoljenj za posege v varovano vodno zemljišče. Škoda, ki ob nenadzorovanem divjanju reke Savinje in njenih pritokov pri tem nastaja, je gotovo nekajkrat višja od potrebnih vlaganj.« Sanacija kritičnih razmer, v katerih so se znašle vse občine v regiji SAŠA, pa zagotovo visoko presegajo možnosti občinskih proračunov, zato so župani pozvali državne institucije, da čim prej zagotovijo najnujnejša sredstva za normalizacijo stanja ob vodotokih.
V začetku tedna so odprli tudi cesto skozi Staro Velenje, ki je bila zaradi sanacije cestišča in izgradnje pločnika na odseku od župnišča do odcepa za Podkraj zaprta dobra dva tedna. Na njej so grob asfalt položili sredi preteklega tedna, čez vikend pa so uspeli položiti še finega. Tako so lahko v ponedeljek odstranili cestno zaporo, čeprav dela ob cesti še niso končana. Urediti morajo še bankine, pa tudi na novo urejena pešpot še ni povsem končana. Te letos še ne bodo asfaltirali, saj mora to plačati občinski proračun, v njem pa so sredstva zato rezervirana v letu 2013. Pločnik bodo pešci vseeno že v nekaj dneh lahko uporabljali, prekrit pa bo z peskom.
n bš
n bš
Bankine in pešpot še urejajo
Slaba šale – »Slovenija vendarle na tekočem« Res smo bili na tekočem - Pri nas je huje kot »krjaveljstvo« Po volitvah bolje bo? – Kaj nas bo razen politike ogrevalo - Bo mleko teklo na tuje? – Za nadvoz denar in volja Še takrat, ko je Slovenija vsaj enkrat na tekočem, je to slabo za nas. V ponedeljek se je to res zgodilo. Na tekočem smo bili od severa do juga in seveda vmes. A kaj, ko smo bili na tekočem zaradi obilnih padavin, nekaj vode smo celo »uvozili« iz sosednje Avstrije. Res je bilo hudo, ob tem pa se je na nekaterih območjih tudi pokazalo, da je za nekaj nevšečnosti krivo tudi slabo vzdrževanje vodotokov. Zaradi vsega slabega, kar nas je prizadejalo, bi vsaj v tem primeru raje videli, da ne bi bili na tekočem. Sicer pa imamo težave tudi drugače. Jurčičev Krjavelj je hudirja na pol presekal, tako da je prvič reklo štrbunk, drugič pa štr-bunk. Naši sodobni politični »hudirji« ne bi Slovenije le razpolovili, raztrgali bi jo na kose. Kako bi potem štrbunknila v globel, si lahko nazorno predstavljamo, saj že zdaj, ko vendarle še ni docela razkosana in še ni povsem strmoglavila, hitro tone. In če sodobnih krjavljev kdo ne bo ustavil, se Sloveniji res slabo piše.
LISTA ZA NAPREDEK OBČINE
Kako razcepljeni in razdeljeni smo že, kažejo tudi razprave pred predsedniškimi volitvami. Pa ne razprave, tudi marsikaj drugega, kar se dogaja v ozadju, saj želijo nekateri spraviti na plano vse mogoče, tudi stvari, ki se predsedniških kandidatov neposredno ne tičejo. V prepričanju pa, da je zdaj spet primeren čas za državno žehto oziroma za pranje kandidatov. Boj ponekod spominja že na volitve, ki so jih te dni že opravili onkraj luže. Pa čeprav tam predsednik res nekaj velja, ima res besedo, pri nas je vse bolj simbolično. Seveda, saj se je ob volitvah prvega predsednika v samostojni Sloveniji »vedelo«, kdo bo, in ker ni bil »pravi«, mu preveč besede niso smeli dati. Pa se zato tudi po izvedenih volitvah ni nadejati kakšnega zboljšanja, pa naj zmaga kateri koli od treh kandidatov. Mnoge seveda zanima, ali bodo že martinove volitve dale novega predsednika države ali bosta
preostala kandidata morala teči še en krog. Takšno vprašanje ne velja le za državne volitve, ampak tudi za volitve novega župana v Šmartnem ob Paki. Tudi tu so trije kandidati, saj se je ob začetku kampanje izkazal rek »in prvi bodo zadnji«. Kandidatka je pogorela že ob samem začetku, a kot zagotovo že veste, ne po svoji krivdi. Zanjo je to slaba tolažba. Na začetku sem pisal o tekočini, a pri nas ne teče le voda. Teklo naj bi tudi mleko. Ne po tleh zaradi kakšnega protesta kmetov, teklo naj bi drugam. Ljubljanske mlekarne, na katere je vezanih tudi nekaj pridelovalcev mleka z območja Saše in za katere so se potegovali domači mlekarji - tudi z našega območja, naj bi stekle v francoske roke. So pač ponudili več. Vsa zgodba sicer še ni končana, a če bo ponudba ostala dobra, se bodo pač s tem morali sprijazniti tudi pridelovalci mleka. Ali bo to vplivalo na našo pridelavo mleka, bomo še videli. Čeprav nekateri že zdaj predvidevajo, da bi Francozi radi le pobrali »smetano z mleka«, kar naj bi pomenilo, da bodo odkupovali le tam, kjer imajo dobre prometnice ali druge povezave. Odročni kmetje pa naj bi izviseli. In ko v Saši še vedno ugibajo, kje bo potekala cestna povezava med Velenjem in avtocesto, saj da je projekt še vedno v zraku, so se stvari premaknile pri gradnji objekta, ki bo res v glavnem v zraku. Gre seveda za nadvoz v Grobelnem, ki bo državno cesto med Celjem in Rogatcem speljal nad dvema železniškima tiroma. Tistim, ki vodi iz Celja v Maribor, in tistim od Grobelnega proti Rogatcu. Evropski denar je zagotovljen in dela naj bi se lotili že naslednje leto. Leta 2015 naj bi promet po nadvozu tudi stekel. Za Kozjance in Obsoteljčane se sliši tako dobro, da težko verjamejo. A če sta denar in volja, se stvari pač lahko uredijo. Povsod pa očitno ni tako. nk
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 5
AKTUALNO
8. novembra 2012
5
Spet se zapleta: TEŠ ni dobil še niti evra posojila EIB Alstomu dolgujejo 160 milijonov evrov – Če denarja ne bo, ustavitev del – Šoštanj je obiskal in si ogledal gradbišče francoski veleposlanik Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 30. oktobra – Vlada še vedno ni izdala poroštva za posojilo 440 milijonov evrov Evropske investicijske banke, zato TEŠ ne more plačati del izvajalcem. TEŠ bi moral konec oktobra Alstomu nakazati blizu 160 milijonov evrov in če denarja ne bo, ta ne izključuje postopne ustavitve del. »Ne mi ne Alstom si tega ne želimo. Stvari na gradbišču potekajo izredno dobro in utečeno. Vsaka ustavitev pa bi pomenila motnjo na samem projektu in posledično škodo. Ocenjujemo, da lahko v enem ali dveh mesecih pride celo do 30 milijonov evrov škode samo zaradi prekinitev in ponovnega začetka posameznih del,« ocenjuje direktor TEŠ mag. Simon Tot. TEŠ pa ne dolguje samo Alstomu, ampak tudi Rudisu, ki je drugi največji izvajalec del pri bloku 6. Tudi tam napovedujejo, da ne bodo mogli več delati, če ne bodo dobili poplačanih vsaj del stroškov. »Trenutno se še vedno pogajamo z vodstvom Termoelektrarne o nadaljnjih korakih. Delamo kot partnerji, da bi našli primerno rešitev za uspešno izvedbo projekta, je v torek ob obisku francoskega veleposlanika Pierre-Francoisa Mouriera v Šoštanju povedal predstavnik Alstoma Jerome Poupon in dodal, da bi bilo škoda, če bi morali dela prekiniti, saj so bliže zaključku kot začetku.
Veleposlanik se do zapletov s plačili ni opredeljeval
Francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier, ki je funkcijo v Sloveniji prevzel pred nedavnim, želi obiskati francoska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in obisk Šoštanja je bil del njegovega programa. Naslednji veleposlanikov obisk je
Veleposlanika sta sprejela župan Šoštanja Darko Menih in direktor TEŠ mag. Simon Tot. Ogled gradbišča
li čim prej in prišli vsaj do podpisa pogodb, ki so prvi korak do operativnega poroštva.« Gre za dve pogodbi, ki ju ministrstvo usklajuje, ena je vezana na pogoje poroštva, se pravi ceno za poroštvo, drugi, tehnični del, pa je vezan na noveliran program in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati v skladu s trajanjem poroštva.«
Župan veleposlaniku predstavil Šoštanj
Vodja projekta Miran Žgajnar: »Računamo, da bomo v začetku novembra podpisali pogodbe.«
Na gradišču med prazniki niso delali. Delavci so se na delo vrnili v ponedeljek, 5. novembra. »19. septembra smo ministrstvu predali NIP 5, od takrat se maksimalno trudimo, da pogodbe uskladimo. Zdaj čakamo. Zagotavljajo, da pogodbe pripravljajo. Računamo, da bomo v začetku novembra te že lahko podpisali, da bomo lahko kredit črpali čim prej,« pravi vodja projekta Miran Žgajnar. predviden za 23. november, ko bo obiskal Novo mesto in tovarno Revoz-Renault. Ob obisku Šoštanja se je srečal z županom Darkom Menihom in direktorjem TEŠ mag. Simonom Totom, za tem pa si je ogledal tudi gradišče bloka 6, na katerem izvaja dela francosko podjetje Alstom. Po ogledu gradbišča je bil zadovoljen, do zapletov s plačili pa se ni želel opredeljevati. »Glede na to, da tukaj dela že veliko ljudi in da premogovnik potrebuje blok 6, sem prepri-
čan, da bo teklo tekoče.« Spomnil je tudi, da je v preteklosti že prihajalo do težav, a so vse rešili.
Denar je, postopki še ne
»Denar imamo, nimamo pa še speljanih vseh postopkov, da bi do tega denarja prišli,« je povedal direktor TEŠ. »Prepričan sem - glede na razvoj dogodkov, glede na zakon, ki je bil sprejet, in glede na zaveze, ki jih imamo do tega projekta, da se bo zgodilo v najkrajšem
Projekt je vse bliže zaključku.
času. Računam, da bomo prišli do črpanja teh kreditov, ki so v tem trenutku najbolj ugodni, in da bomo potem lahko poplačali izvajalce in ostale, ki sodelujejo pri tem projektu. S tem bi iz kratkoročnih virov financiranja prešli na dolgoročne, stabilne vire. To bi omogočilo pravočasno dokončanje tega velikega projekta.Vsi pričakujemo odziv vlade oziroma ministrstva. Zavedati se moramo, da konec novembra banke zapustijo projekt, če ne bomo zaključili naših postopkov. To pa bi bila še večja škoda. Doslej je bilo v izgradnjo bloka 6 vloženih in plačanih že preko 650 milijonov evrov. »Če k temu prištejemo še teh 160 milijonov evrov, smo že preko 800 milijonom
Zahteva pet pred dvanajsto
Ljubljana, 31. oktobra – Nekaj minut pred polnočjo, že v noči na sredo, je 30 poslancev v državni zbor vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Podpise je prispevalo 27 poslancev iz vrst Pozitivne Slovenije (tudi Jože Kavtičnik), dva nepovezana poslanca in kot edini iz vrst SD velenjski poslanec Srečko Meh. Ne glede na to, da se je takoj po vložitvi podpisov pojavilo vprašanje, ali je z zahtevo po razpisu referenduma vse tako, kot mora biti (zahtevi so bili priloženi skenirani podpisi), kar je nakazovalo, da bo na odločitev, ali referendum bo ali ne, treba še počakati, je bil pomenljiv in odmeven
predvsem podpis Srečka Meha. Zakaj se je zanj odločil? »V situaciji, v kateri je pozicija sprejela čisto vse zakone brez upoštevanja sleherne pripombe opozicije, je bilo potrebno nekaj storiti. Gre za prodajo slovenskega premoženja, zato brez javne razprave, v kateri bi ljudem natančno povedali, kaj vse prodajamo in kako bomo to storili, tega ne bi smeli početi.« V zvezi s stroški, ki jih vsak referendum prinese, pa je povedal: »Zavedam se, da so referendumi dragi. Vendar gre v tem primeru za premoženje, ki ga bomo prodajali, ne da bi vedeli, kaj bomo prodali, komu, kdaj, niti to, za koliko bomo prodali. In če zdaj primerjamo, da bi vlada lahko nekontrolirano prodala karkoli od slovenskega premoženja, torej tudi deleže Gorenja, TEŠ,
Izpolnili vse zahteve države
Pa so izpolnili zahteve države, ki jim jih je ta naložila? »Izpolnili smo vse zahteve, ki so bile podane v zakonu. Izdelali smo tako imenovani Noveliran investicijski program 5, ga revidirali in posredovali vsem ustreznim organom vlade,« pripoveduje direktor Tot. »Računamo, da bomo pogovore z ministrstvom za finance zaključi-
n
Alstom zmanjšal obseg del Šoštanj, 5. novembra – težave s financiranjem so zmanjšale obseg dela, ki ga na gradbišču 5. bloka izvaja Alstom. Ker TEŠ ni mogel zagotoviti ustreznih plačil, ji je Alstom na podlagi pogodbenih določil poslal predhodni načrt za začasno ustavitev del. Če bi se zgodil črni scenarij in bi se Alstom popolnoma umaknil z gradbišča, bi to v dveh mesecih pomenilo za 30 milijonov evrov stroškov več. n mkp
Odmeven podpis k zahtevi po referendumu o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu je prispeval velenjski poslanec, edini iz vrst SD, Srečko Meh Milena Krstič - Planinc
evrov.« Brez stroškov financiranja bo vrednost tega projekta blizu milijarda 100 milijonov evrov.
»Tako visokega obiska v Šoštanju še nismo imeli. Predstavili smo mu današnji Šoštanj in mu skozi mejnike povedali tudi, kaj je Šoštanj nekdaj bil in kaj je v tem okolju predstavljal. Seveda smo z njim govorili tudi o tem, kako naši prebivalci, občani Šoštanja, dihajo s tem projektom,« pa je ob obisku francoskega veleposlanika dejal župan Darko Menih. »V Šoštanju smo vsi zazrti v končno fazo. Šaleška dolina je energetska dolina. Vse tri občine v njej se zavedamo, kaj pomeni blok 6 za Slovenijo, in želeli bi si, da bi se tega zavedali tudi drugi. Termoelektrarna Šoštanj daje Sloveniji eno tretjino potrebne električne energije, v sušnih mesecih celo več kot polovico.«
Prodaja, servis, rezervni deli!
Odmeven glas za referendum je prispeval Srečko Meh.
Holdinga Slovenske elektrarne, v končni fazi tudi Premogovnika in drugih slovenskih podjetij, ki so vredne okoli 10 milijard evrov, je primerno, da o tem, ali je to tudi prav, odločijo ljudje na referendumu.« n
Zaradi poplav, ki so prizadele TPC Šoštanj - Metleče 7, iz kmetijske trgovine sporočajo, da imajo določene artikle po posebnih cenah od ponedeljka naprej.
Z vami in za vas!
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 6
ŠMARTNO PRAZNUJE
6
Skupaj zmoremo prek težav Praznični pogovor (z njim smo se pogovarjali pred poplavami) s podžupanom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem Občina Šmartno ob Paki praznuje 11. novembra. Osrednji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku bo danes (v četrtek) ob 18. uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. To bo slavnostna seja šmarškega občinskega sveta, na kateri bodo med drugim pregledali opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika, začrtali prednostne naloge do naslednjega praznika ter podelili občinska priznanja nekaterim prizadevnim občanom. To bo storil Janko Kopušar, ki zaradi nenadne smrt šmarškega župana Alojza Podgorška vodi lokalno skupnost od avgusta dalje kot podžupan »v funkciji nadomeščanja župana«. Kopušarju smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril. Čas od lanskega do letošnjega praznika je v lokalni skupnosti zelo zaznamovala nenadna smrt župana. Gotovo pa kljub krizi tudi kakšne pridobitve. Čeprav ste prvi mož v občini šele dobre tri mesece, jih kot podžupan v tem mandatu in kot svetnik v drugem mandatu gotovo poznate. Katere bi izpostavili? »Smo sredi mandata 2010–2014, ki je pripadal pokojnemu županu Alojzu Podgoršku. Ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letošnjega občinskega praznika ugotavljam, da je bilo kljub njegovi prerani smrti postorjenega kar nekaj. Veliko energije je bilo vloženo v zagotavljanje zdravstvene oskrbe v občini, saj se je poškodoval dolgoletni tukajšnji splošni zdravnik in častni občan Jovan Stupar. Občina je odkupila stare prostore pošte, ki jih
bomo namenili za zdravstveno dejavnost. Ukvarjamo se s spremembami občinskih prostorskih aktov, ogromno dela so zahtevale priprave na izvedbo kohezijskega projekta Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo, ki se je končno začel izvajati. Omeniti moram še aktivnosti pri projektih za nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
pri dejavnosti društev in klubov, ki so izvedli kar nekaj uspešnih in odmevnih prireditev. Pohvaliti moram delo nekaterih vaških skupnostih, ki so s prostovoljnim delom in iznajdljivostjo oplemenitile skromna občinska sredstva in uresničile pomembne pridobitve. Gotovo je bilo opravljenega še veliko drugega dela, ki morda v tem trenutku ni vidno,
Janko Kopušar: »Občina je pred največjo naložbo v njenem 18-letnem obstoju.«
sistematičen pristop pri obnovi občinskih cest, prizadevanja za zagotavljanje varnosti udeležencev v cestnem prometu, izgradnjo manjših odsekov vodovodnega omrežja. H koncu gre obnova cestnega odseka v Skornem, za katerega smo pridobili polovico državnih sredstev, zaključujemo naložbo javnega zavoda Mladinski center, lotili se bomo nakupa podvozja za gasilsko avtocisterno. Med uspehe lahko v današnjih časih štejem še zagotavljanje rednega financiranja proračunskih porabnikov (šole in vrtca), podporo
ali tudi takega, za katerega nikoli ne bomo vedeli, da je bilo opravljeno, saj ga je v obliki idej, dogovorov s sabo na drugi svet odnesel pokojni župan Podgoršek.« Kakšen je trenutni finančni položaj lokalne skupnosti? Denarja je vse manj, nalog vse več, obstajajo pa tudi obveznosti iz preteklosti. »Nič ni drugačen kot drugod. Je odraz splošne gospodarske krize in razmer v Sloveniji in Evropi. Položaj je resen, ni pa kritičen. Je obvladljiv, saj občina v tem trenutku ni pretirano zadolžena, vendar bo
potrebno še bolj strniti vrste. Bolj kot lastnih težav se bojim tistih, ki bodo prišle od zunaj, ki jih bo narekovala država. Zagotovo se bo še povečal pritisk v sociali, težave bodo pri naložbah, zato se moramo na to ustrezno in predvsem pravočasno pripraviti. Za to se že intenzivno pripravljamo in z zmernim optimizmom pričakujem naslednje obdobje. Obveznosti, ki so se nakopičile v obdobju minule gospodarske rasti, smo v letošnjem letu z varčevalnimi ukrepi zmanjšali za več kot tretjino starega dolga. Tako delo bi radi nadaljevali tudi v prihodnjih dveh letih. V tem trenutku znašajo zapadle neplačane obveznosti nekaj več kot 400 tisoč evrov.« Občina je tudi pred finančno zelo zahtevnimi, a nujnimi projekti. Med njimi velja izpostaviti izgradnjo povezovalnega voda vodovoda ter nadaljnjo širitev kanalizacijskega omrežja. Bo poleg tega morda čas do prihodnjega občinskega praznika zaznamovala še kakšna naložba? »Občina je pred največjo naložbo, odkar obstaja, saj mora za izgradnjo povezovalnega cevovoda sama zagotoviti več kot milijon evrov, ostali potrebni denar bosta zagotovili EU in država. Naložba je nujna, saj nam je že v letošnjem poletju grozila omejitev uporaba pitne vode, poleg tega je tudi njena kakovost na meji uporabnosti. Zato ima izgradnja našega povezovalnega vodovoda tudi znotraj kohezijskega projekta, ki ga izvajamo skupaj z občinama Velenje in Šoštanj, prednost. Temu projektu bo podrejeno delovanje lokalne skupnosti v naslednjem obdobju. Za gradnjo kanalizacijskega omrežja si prizadevamo pridobiti državna sredstva iz tako imenovanega 6. javnega razpisa. Upamo, da bomo zagotoviti potreben lasten delež in izpeljati ta projekt, ki zajema glavni kanal do Paške vasi, na katerega bo možno priključiti gospodinjstva v delu vaške skupnosti Slatine ter v Gavcah in Gorenju. Spomladi se bomo sku-
8. novembra 2012
Letošnji občinski nagrajenci: Naziv častni občan (posmrtno): Alojz Podgoršek - za življenjsko delo in izjemne prispevke na najrazličnejših področjih delovanja lokalne in širše skupnosti; grb občine Šmartno ob Paki: Mija Žerjav - za dolgoletno aktivno delo v kulturi in pri humanitarnem delu, Jožef Berdnik – za dolgoletno delo prri ohranjanju kulturne dediščine in šmarške zgodovine, Premogovnik Velenje – za dolgoletno družbeno aktivno delovanje na območju občine in prispevek k uspešnemu razvoju lokalne skupnosti; plaketo občine Šmartno ob Paki: ansambel Spev – za uspešno delo v glasbi in pri ohranjanju narodnih pesmi ter glasbene kulture.
paj z občino Polzela lotili izgradnje vodovoda na Gori Oljki. Načrtujemo še izgradnjo nekaj krajših lokalnih cevovodov. Upamo, da bomo skupaj z gasilci kupili nadgradnjo avtocisterne. Radi bi tudi posodobili nekaj cestnega omrežja in seveda tekoče financirali vse direktne in posredne uporabnike občinskega proračuna. Žal je vse odvisno od denarja in tega v tem trenutku za vse aktivnosti ni dovolj. Kljub temu sem optimist in menim, da se tudi v tem nezavidljivem položaju da s skupnimi močmi in zavzetostjo marsikaj postoriti.« Kakšno je vaše sporočilo občanom in občankam ob občinskem prazniku? »Čeprav kot podžupan v funkciji nadomeščanja župana vodim občino le tri mesece, dobro spoznam utrip in njeno delovanje. Zato se
želim najprej zahvaliti za dobro sodelovanje svetnicam in svetnikom, marljivim sodelavcem v občinski upravi, delavcem in vodstvom javnih zavodov, vsem odborom vaških skupnosti, predsednikom društev in seveda vsem občankam in občanom. Brez njihove pomoči bi mi bilo v tem času še mnogo težje. Občinski praznik bomo tokrat praznovali brez župana, a s trdno odločenostjo nadaljevati njegove ideje za načrtovan nadaljnji razvoj lokalne skupnosti. Praznik bodo zaznamovale še predsedniške in nadomestne županske volitve, zato bo to tudi praznik demokracije. Vsem občankam in občanom čestitam ob 18. občinskem prazniku. Želim si, da bi ga prijetno preživeli na številnih prireditvah. Naj bo tudi v prihodnje tako.« n
Volilna konvencija županskega kandidata Jožeta Slemenška Šmartno ob Paki, 3. novembra - V prostorih Mladinskega centra je bila volilna konvencija županskega kandidata Jožeta Slemenška, ki kandidira na predlog stranke SDS in s popolno podporo Slovenske ljudske stranke. Predstavil je svoj volilni program, ki predvideva najprej zaključitev že začetih projektov, kot so povezovalni vodovod, kanalizacija in ostala infrastruktura, v nadaljevanju pa bo svoje aktivnosti usmeril predvsem v bolj transparentno in racionalno poslovanje občinske uprave, večji nadzor nad porabo finančnih sredstev in večji nadzor nad kvaliteto izvedenih del. Njegovo delovanje bo usmerjeno tudi na področja, kot so: šolstvo (izobraževanje, šport in obšolske dejavnosti), zdravstvo, varstvo odraslih, pomoč za mlade družine, socialne dejavnosti, pospeševanje podjetništva in obrti, pospeševanje kmetijske dejavnosti, varovanje kmetijskih zemljišč, delovanje javnih zavodov, delovanje v skrbi za okolje, varovanje kulturne dediščine, večje pristojnosti vaškim skupnostim in pa pospešene aktivnosti za pridobitev državnih in evropskih sredstev. Njegov moto: Zemlja, Voda, Sonce, Zrak, Življenje kažejo na področja, ki so pomembni elementi kakovosti življenja vsakega občana in na teh področjih si bo še posebej prizadeval za izboljšanje kvalitete življenja. Na konvenciji so ga podprli tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, Peter Radoja, predstavnik Občine Šoštanj v imenu župana Darka Meniha in predsednik regijske koordinacije Marjan Golavšek ter mu zaželeli zmago na nadomestnih volitvah za župana Občine Šmartno ob Paki. n
Prejeli smo Popravek k prispevku »Volilna komisija zavrnila kandidaturo Ažmanove«, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas 25. oktobra 2012 na 4. strani. Odgovor Damijana Ločičnika, predsednika OO SLS Šmartno ob Paki: Damijan Ločičnik, predsednik omenjenega občinskega odbora, je v telefonskem pogovoru z novinarko Našega časa Tatjano Podgoršek na njeno vprašanje, ali se bo OO SLS Šmartno ob Paki na odločitev volilne komisije pritožil, dejal: »Glasovali smo tajno, napaka pa je nastala pri pisanju zapisniku. Ko bodo zaključeni vsi postopki, bo odbor podal izjavo.« n Damijan Ločičnik, predsednik OO SLS Šmartno ob Paki
Vsem občankam in občanom občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo za občinski praznik! Podžupan Janko Kopušar, občinski svet in občinska uprava
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 7
DOGODKI
8. novembra 2012
Spominjanje je pomembno za prihodnost Na osrednji slovesnosti ob dnevu reformacije je to poudaril župan Bojan Kontič, Vladimira Grahek pa je predstavila lik in delo Primoža Trubarja Velenje, 30. oktobra – »Mestna občina Velenje je bila v zadnjih letih edina lokalna skupnost, ki je s proslavami ali drugačnimi prireditvami zaznamovala prav vse slovenske državne praznike. Tudi tiste, ki se v našo zavest še niso povsem zasidrali, ki niso dela prosti dnevi. Tudi ali pa ravno zato se nam je zdelo, da je prav, da se jih spomnimo in nanje opozorimo. Ker verjamemo, da so prazniki pomembni ne le zaradi naše preteklosti, ampak tudi za našo prihodnost,« je na predvečer dneva reformacije na osrednji občinski slovesnosti v velenjski knjižnici poudaril župan MO Velenje Bojan Kontič. Nagovoril je številno občinstvo, ki je v nadaljevanju večera uživala v tekoči,
»Reformacija z zgodbo iz preteklosti nam pošilja v sedanjost pomembno sporočilo,« je poudaril slavnostni govornik župan Bojan Kontič.
zanimivi, vsebinsko bogati predstavitvi življenja in dela Primoža Trubarja. Bibliotekarka in pedagoginja Vladimira Grahek iz Novega mesta je namreč z besedo in sliko predstavila osrednji lik sloven-
skega protestantizma, za katerega velja, da je bil prvi pravi slovenski Evropejec. Pa čeprav ne po svoji želji, saj je bil zaradi svojih reformatorskih idej in delovanja kar dvakrat izgnan iz domovine, po smrti pa štiri stole-
tja tudi zamolčan. A knjiga, ki jo je kot prvi dal Slovencem v našem jeziku, z njo pa določil tudi pravila slovenskega knjižnega jezika, je preživela. In še živi, vsem sodobnim medijem navkljub. Žal pa lik in delo
7
Primoža Trubarja spet bledita, Slovenci ga verjetno poznamo veliko manj kot v tujini, kjer ga v krajih, kjer je živel in delal, veliko bolj častijo in ohranjajo spomin nanj. »Primož Trubar, osrednji lik slovenske reformacije, je gotovo osebnost, ki nas lahko navdaja s samozavestjo in ponosom. Ki nam sporoča, da je s trdno voljo, odločnostjo, delom in predanostjo, pa tudi z zadostno mero poguma mogoče pravzaprav vse … Ko danes razmišljam o protestantizmu in reformaciji, ne morem drugače, kot da potegnem vzporednice s sodobnostjo. In ugotovim, da nam dan reformacije z zgodbo iz preteklosti pošilja v sedanjost pomembno sporočilo. Ugotovim, da trenutno živimo v času, v razmerah, ki pravzaprav kličejo po neki univerzalni, globalni reformaciji. Po reformi vrednot, sistemov, družbe. Po tem, da glas dvignejo ljudje, ki se ne strinjajo z obstoječo prakso na nekaterih področjih. Tisti, ki ne tolerirajo korupcije, ki ne podpirajo privilegijev elit,« je v svojem nagovoru duhu današnjega časa primerno še poudaril župan. Spomnil je še, da je reformacija prinesla veliko dobrodošlih sprememb. In da je morda spet čas, da se Slovenci začnemo združevati tiste, ki si prizadevajo za pravično, pravno, socialno občutljivo družbo. n bš
Rože, svečke in pesem na Titovem trgu Vsem obèankam in obèanom èestitamo za praznik obèine Šmartno ob Paki.
Spomin na mrtve še živi, spoštovanje do njihovih dejanj tudi Velenje, 30. oktober - Mestna občina Velenje je prejšnji torek zvečer na Titovem trgu pri spomeniku Onemele puške ob dnevu spomina na mrtve pripravila osrednjo slovesnost pred dnevom spomina na mrtve. Na slovesnosti so sodelovali tudi praporščaki Zveze slovenskih častnikov, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze združenj borcev
Z vami in za vas!
višinska vzdrževalna
V imenu Mestne občine Velenje smo ob dnevu spomina na mrtve žalne vence položili tudi na osrednji borčevski spomenik na pokopališču Podkraj ter na grobove pokojnih častnih občanov Mestne občine Velenje - Ivana Atelška, dr. Milana Ževarta in Nestla Žganka.
Karl Drago Seme je poudaril, kako pomembno je bilo in je spoštovanje sočloveka.
za vrednote NOB, v spomin pa so zagorele številne svečke. Slavnostni govornik Karl Drago Seme, član sveta Mestne občine Velenje in predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, je med drugim poudaril, da so se v hladnem zgodnjem večeru zbrali na dogodku, namenjenemu »spoštljivemu spominu na padle za domovino, na vse umrle na bojiščih, v taboriščih, na talce in umrle civiliste. Na trpeče ljudi v času vojn in nasilja. 686 imen je zapisanih na spominskem obeležju, imen iz naše občine,
iz naše okolice. Imen ljudi, ki so izgubili življenje.« V nadaljevanju je večkrat poudaril, kako pomembno je danes spoštovanje sočloveka. In dodal, da sta tako dan reformacije kot dan spomina na mrtve pravzaprav znak spoštovanja. »Vabita nas k razmisleku – o tem, kdo smo in kaj smo, zakaj smo. K razmisleku o obstoju, o življenju, o zavedanju samega sebe, svojega bistva, poslanstva, pa tudi k razmisleku o minljivosti.« Na prireditvi je nastopil dijak velenjske umetniške gimnazije Blaž
Turinek s trobento in pevci Moškega pevskega zbora Kajuh pod umetniškim vodstvom Alenke Raput. Župan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič, Karl Drago Seme ter sekretarka Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjana Koren pa so položili venec k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini »Onemele puške«.
dela na stanovanjskih in drugih objektih èišèenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb strojno èišèenje kovin peskanje in brušenje kronsko vrtanje betona soboslikarska in steklarska dela dajanje gradbenih strojev in opreme v najem
Iskreno èestitamo za praznik obèine Šmartno ob Paki!
Marija Lihteneker, s.p. Šmartno ob Paki 139 • 3327 Šmartno ob Paki • telefon: 03 891 16 20 • fax: 03 891 16 21 GSM: 031 648 344 • 041 648 344 • 050 648 344 • e-mail: lihteneker.lima@siol.net
n bš
Komemoracija v Šoštanju
Janez Janže s.p.
POPOLN SERVIS ZA VAŠ AVTO.
Šoštanj, 26. oktobra – Kar šestnajst spominskih svečanosti, posvečenih žrtvam fašizma, se je ob dneh spomina na mrtve pod okriljem Območne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB in lokalnih skupnosti zvrstilo ob spominskih obeležjih v Šaleški dolini. V Šoštanju so komemoracijo pripravili v petkovem popoldnevu na Trgu svobode pred osrednjim spomenikom žrtev NOB. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Zarja Šoštanj in recitatorji osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha, zbrane pa sta nagovorila župan Občine Šoštanj Darko Menih, predstavnica Krajevne organizacije Šoštanj Mojca Čebul v imenu lokalne skupnosti, ki za vsa spominska obeležja zgledno skrbi. n mkp
Èestitamo za praznik obèine! Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287
AKCIJA zimskih pnevmatik YOKOHAMA!
Pred osrednjim spomenikom žrtev NOB na Trgu svobode
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 8
DOMA IN NA TUJEM
8
8. novembra 2012
Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 31. oktobra
Praznovali smo dan reformacije. Premier Janša je ob priložnosti v poslanico zapisal, da nas slovenski jezik združuje. »Je temelj naše narodne zavesti.«
da je leta 1988 v Tuniziji ubil desno roko zdaj že pokojnega palestinskega voditelja Jaserja Arafata Abuja Džihada.
Petek, 2. novembra
Predsednik DZ se je po posvetu s pravniki odločil, da podpisi pod zahtevo za referendum o slabi banki niso ustrezni, zato tega referenduma ne bo, veljavna pa je pobuda za referendum o holdingu.
Četrtek, 1. novembra
Zaznamovali smo dan spomina na mrtve. Morda zaradi dežja, a opaziti je bilo, da je grobove obiskalo nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. So pa tam bili najvišji državni predstavniki, ki so polagali vence.
Predsednik DZ je odločil, da so podpisi pod zahtevo za razpis referenduma o slabi banki nezakoniti.
Premier se je istočasno spraševal, »zakaj takšno nasprotovanje dvema od petih ključnih ukrepov za izhod iz krize«, in zagotovil, da so se v zadnjih mesecih glede njiju dolgo usklajevali. Na neki drugi tiskovni konferenci je vodja opozicije Zoran Janković pojasnil, da imajo državljani in državljanke pravico, da se o tako pomembni zadevi odločijo sami. Na živahno dogajanje doma so se odzvali tudi finančni trgi: cena zadolževanja Slovenije v ZDA je že narasla. Generalni sekretar v uradu predsednika republike Uroš Krek je ministra Senka Pličaniča zaprosil, naj ministrstvo preveri postopke v povezavi s pomilostitvami obtoženca Vorena Pavliča. Alstom, dobavitelj glavne tehnološke opreme za TEŠ 6, je Termoelektrarno Šoštanj obvestil o ustavitvi del. V francoski multinacionalki Lactalis pa se niso mogli načuditi ostremu odzivu slovenskih kmetov in kmetijskega ministra Franca Bogoviča ob napovedanem prevzemu Ljubljanskih mlekarn. Prireditelji maratona v New Yorku, ki bi moral biti v nedeljo, so popustili pod pritiskom javnosti in odpovedali dogodek.
Podpredsednik ruskega Gazproma Aleksandr Medvedjev je dejal, da bo plinovod Južni tok zaobšel Hrvaško, saj bo trasa proti Madžarski potekala mimo srbske Subotice. Sirski opozicijski uporniki so na severozahodu Sirije začeli obsežno ofenzivo na vojaško letalsko oporišče Taftanaz, ki ga sirska vojska uporablja za zračne napade na uporniške cilje. Nigerijska vojska je v mestu Maiduguri na severovzhodu države po navedbah prebivalcev pobila od 40 do 50 mladih moških.
Nedelja, 4. novembra
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je opozorila, da smo šli z varčevalnimi ukrepi predaleč. »Nastale so take neenakosti med ljudmi, tako neenak dostop do dobrin, ki naj bi jih zagotavljala socialna država, da se bojim, da smo socialno državo za vedno izgubili,« je dejala. Iz različnih evropskih držav, tudi Nemčije in Velike Britanije, so prihajala opozorila, da naj Hrvaška ne bi bila povsem pripravljena za sprejem v EU. Države članice so opozarjale, da Hrvaška zavlačuje tudi v zvezi z LB. V bližini otokov v Vzhodnokitajskem morju, ki si jih lastijo Japonska, Kitajska in Tajvan, so znova vplule štiri kitajske vladne ladje. Incidenta ni bilo. Na moskovske ulice se je ob ruskem dnevu enotnosti podalo več tisoč nacionalistov. Opremljeni s
Letos je grobove obiskalo nekoliko manj ljudi.
Izvedeli smo, da pravnika Rajko Pirnat in Lojze Ude menita, da podpisi poslancev v zahtevi za razpis referenduma niso veljavni, če so skenirani. Na to temo se je oglasil tudi predsednik države Türk. Predlagal je, naj vlada zakona o državnem holdingu in slabi banki umakne ali odloži njuno uveljavitev, predlagatelji zakonodajnega referenduma pa naj umaknejo ali odložijo svojo zahtevo za referendum. Sodišče v Atenah je oprostilo novinarja in urednika Kostasa Vaksevanisa, ki je objavil seznam grških imetnikov bančnih računov v Švici. Portugalski parlament je potrdil sporen varčevalno naravnan proračun za prihodnje leto, ki predvideva drastičen dvig davkov in znižanje pokojnin. Zaradi rekordno visokega plimovanja se je pod vodo znašla polovica Benetk. Izrael je po skoraj 25 letih priznal,
Narasle vode so po vsej Sloveniji povzročale veliko škode, težav in tudi strahu med prebivalci. V poplavah je bilo poškodovanih več kot 2200 objektov po vsej državi. Gasilci in prostovoljci so po mnogih krajih črpali vodo iz objektov in skušali ublažiti nastale posledice. Velike poplave so prizadele tudi Hrvaško. Prebivalci severovzhoda ZDA pa se pripravljajo na novo neurje. To se trenutno premika od Floride proti Atlantiku in naj bi od Sandy opustošena območja na vzhodni obali ZDA doseglo v sredo. Spet se zapleta pri gradnji TEŠ. Dobavitelj glavne tehnološke opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, podjetje Alstom, je zaradi težav s financiranjem projekta zmanjšal obseg dela.
Torek, 6. novembra
Večina rek po državi je začel upadati, razsežnosti katastrofe pa bodo izjemne. Veliko škodo imajo ne le posamezniki ampak tudi številna podjetja. Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali bi imela neuveljavitev zakona o Slovenskem državnem holdingu oziroma njegova zavrnitev na referendumu protiustavne posledice. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo njihovih deviznih vlog.
Obami je uspelo ponoviti mandat
Sobota, 3. novembra
Premier Janez Janša se je pred odhodom na evropsko-azijski vrh Asem po telefonu pogovarjal z državno sekretarko ZDA Hillary Clinton. Govorila sta o reformah v Sloveniji. Potem ko se je predsednik DZ po posvetu s pravniki odločil, da referenduma o slabi banki ne bo,
slogani, kot je »Moskva je rusko mesto«, so demonstrirali proti priseljencem s Kavkaza in iz Srednje Azije. Predsednik srbske Demokratske stranke Boris Tadić je sporočil, da ne bo še enkrat kandidiral za ta položaj.
Ponedeljek, 5. novembra
»Zdržati moramo še pet ali več let.«
Na osrednji slovesnosti ob dnevu reformacije je bil govornik predsednik republike.
A več govora je bilo ta dan o tistem, kar nas razdružuje. Odmevalo je dejanje 30 poslancev, ki so tik pred polnočjo vložili zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Še bolj je odmevalo, ko so mediji sporočili, da so nekateri podpisi skenirani in zatorej problematični. Predsednik DZ Gregor Virant je za mnenje prosil pravnike in napovedal, da se bo o veljavnosti podpisov odločil do petka. Ob tem je Virant komentiral še, da je »Janković Janši napovedal totalno vojno, katere žrtve bodo državljani«. Prištino je obiskala Hillary Clinton, ki je zagotovila, da neodvisnost Kosova ni stvar razprave. V Barceloni je potekal protest proti kapitalizmu, med katerim so se protestniki znesli nad nekaterimi trgovinami. Grška vladna koalicija je v parlamentu prestala preizkus trdnosti in potrdila privatizacíjski zakon. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bi morala imeti poljska najstnica, ki je po posilstvu zanosila, neovirano možnost splava.
je emier Janez Janša napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo referenduma o holdingu. Nemška kanclerka Angela Merkel je razžalostila z izjavo, da bo za izhod iz dolžniške krize območja evra potrebnih še »pet let ali več«.
Ruski nacionalisti so protestirali.
Ameriški predsednik Barack Obama je na volitvah v ZDA premagal republikanskega izzivalca Mitta Romneyja in osvojil drugi štiriletni predsedniški mandat. V skladu z napovedmi je bila ključna za zmago zvezna država Ohio.
Spoštovane volilke in volilci! Pred nami so nadomestne volitve za župana. Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da imam dovolj znanja in izkušenj, da lahko skupaj z vašo pomočjo uspešno vodim Občino Šmartno ob Paki. Kandidiram na predlog stranke SDS in s podporo SLS. Menim, da je mogoče občino, kot je Šmartno ob Paki, zaradi svoje majhnosti, povezanosti in vzajemnosti voditi tudi drugače. Ravno zato želim, če dobim mandat, delovati kot neprofesionalni župan. Kljub temu je moja prioriteta, da prinesem nove ideje in svežo energijo, ki se dotika kva-
Le nekaj ur Špela Kožar
Letošnje leto bi lahko bilo zame najbolj žalostno. Lahko bi ostala brez enega od staršev. Teh vrstic ne pišem zato, ker bi želela deliti intimna doživetja s čim več ljudmi; pravzaprav imam zaradi tega precej zadržkov že pri samem tvorjenju in podajanju misli. Odločitev, da kljub temu napišem naslednje vrstice, je spodbudilo zavedanje, da se očetova zgodba lahko zgodi še komu drugemu, morda se je že zgodila ... Mediji so postali prvi sodniki napačnih zdravniških potez; o njih obširno poročajo in s tem spodbujajo pavšalno preiskovalno novinarstvo, katerega namen je nenehno prikazovanje pacienta kot žrtve. Kar seveda tudi je, a ob tem se pozablja, da je zdravnik le človek, torej tako kot vsak izmed nas zmotljivega značaja. Komu se v službi še ni pripetila vsaj manjša napaka? Zdravniška je lahko usodna, drži, a hkrati drži, da ga je zaradi tega vredno še bolj spoštovati, saj si je drznil prevzeti nase odgovornost za človeško življenje. A ko se zgodi, da eden izmed staršev v nekaj urah postane tak pacient, ker je bila zdravniška napaka kar dveh zdravnikov zanj skoraj usodna, delno spremeniš retoriko. Pot iz Ljubljane v Velenje tistega dne, ko se je nebo med vožnjo dobesedno utrgalo, se kar ni in ni končala. Kot da bi premagovala prekmursko ravnico. Preden sem se usedla v avto, mi je namreč zdravnik s kliničnega centra, ki sem ga poklicala za t. i drugo mnenje, dejal, da mora oče nemudoma v bolnišnico. Očitno to ni bilo mnenje zdravnikov v velenjskem zdravstvenem domu, saj je najprej eden očeta poslal domov – no, vzeli so mu kri in urin, postavili približno diagnozo, saj dodatnih preiskav niso opravili, mu dali zdravila in ga poslali domov – drugi pa je »diagnosticiral« kar po telefonu: mora v mrzlo vodo, to je reakcija na zdravila ipd. Čez dve uri sem prispela v Velenje in nikoli ne bom pozabila, kako je oče izgledal: shujšan, rahlo sključen, imel je vijolične ustnice, težko je hodil. Ko smo prišli na urgenco v Ljubljani, so ga nemudoma odpeljali k zdravnici, ki mu je nemudoma nudila prvo pomoč! Infuzijo! Zmerili so mu tudi pritisk! 90/60! In naslednji dan sva z materjo izvedeli, da bi se lahko zgodilo najhujše, če bi ga pripeljali malce pozneje ... Ostal je še kar nekaj dni. Česa ne razumem? Ne razumem, da si lahko nekdo v velenjskem zdravstvenem domu po taki strokovni napaki privošči reči, da bi si lahko sami poklicali »rešilca«. No, ne razumem tudi predhodnih dejanj, skratka, ne razumem zdravnikov, ki ne razumejo lastnega poslanstva. Le redki imajo namreč to srečo, ki sem jo imela sama, da sem lani, ko sem bila hospitalizirana na ljubljanskem kliničnem centru, spoznala zdravnika »posebne vrste«. Med kolegi ni priljubljen, vsaj tako mi je rekel, in ko sem ga vprašala za razlog, je z nasmeškom odgovoril: Zaradi sočutja do pacientov. Prav tega mi je izkazal, ko mi je omogočil, da sem prepeljala očeta v Ljubljano. Ta zgodba je zelo osebna, morda preveč intimna, da bi kogar koli sploh zanimala. A če z njo uspem vsaj za malenkost spodbosti odgovorne v velenjskem zdravstvenem domu, da v prihodnje ravnajo bolj odgovorno, je moj namen dosežen. Morda ni prav, da kolumno »izkoriščam« za napad na neko javno ustanovo, sploh brez trdnih dokazov, a zame dovoljšen dokaz je očetova zgodba; kot je za vsakega pacienta njegova izkušnja. In če se te začnejo ponavljati, so potrebne spremembe. Nihče ne sme biti nedotakljiv, nihče nezamenljiv. Še predvsem kar se tiče zdravnikov, ki po mojem mnenju opravljajo najbolj, kot bi nekoč dejali, družbeno koristno delo. Ko torej ne delajo v dobro družbe in v korist človeka, je bolje, da se umaknejo komu drugemu, ki sledi Hipokratovi prisegi. Ko storijo napako, pa je prav, da jo priznajo in se pacientu opravičijo. Lahko tudi njegovi družini. n
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
- prodaja in servis računalnikov in strežnikov - prodaja in servis ostale računalniške opreme - izgradnja računalniških omrežij - svetovanje in načrtovanje na področju IT
NAVIGACIJSKE NAPRAVE:
litete življenja vseh občank in občanov, ne glede na njihov status, versko, narodnostno ali politično pripadnost. Moj poudarek bo na pregledni porabi proračunskih sredstev ter nadzoru nad kvaliteto izvedenih del.
Veselim se sodelovanja z vami in vaše podpore na volitvah.
To so majhni koraki ZA župana in veliki koraki za občana. Jože SLEMENEŠEK
- prodaja in servis navigacijskih naprav - nadgradnja navigacijskih naprav Akcijsko ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani.
V novembru in decembru praktično darilo ob nakupu računalnika. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Janko KOLETNIK s.p. Veliki Vrh 2K, 3327 ŠMARTNO OB PAKI
GSM: +386 (0)41 719 633 e-pošta: navicomp@telemach.net | url: www.navicomp.si
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 9
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. novembra 2012
9
Družba RGP postavila svojevrsten slovenski rekord kerja in strojnice s turbinsko mizo, ki velja za najpomembnejši del novega bloka 6 v TEŠ. Betoniranje teh objektov pomeni svojevrsten rekord v Sloveniji, saj je družba RGP neprekinjeno v tridesetih urah proizvedla in v temeljno ploščo vgradila 2.400 m3 betona. Ves beton je bil proizveden v eni betonarni. O zadnjem največjem uspehu družbe, ki je bil dosežen pred nekaj tedni, je direktor družbe RGP mag. Marjan Hudej dejal: »V enem neprekinjenem ciklusu je bilo potrebno zabetonirati 3,8 m debelo ploščo turbinske mize na višini 15 metrov. Delo je bilo opravljeno v samo šestindvajsetih urah. Proizvedeno in vgrajeno je bilo 1.500 m3 najzahtevnejšega betona. Priprava za
Neprekinjeno, v tridesetih urah, proizvedli in v temeljno ploščo turbinske mize v strojnici bloka 6 TEŠ vgradili 2.400 kubičnih metrov betona Velenje, 26. oktobra – Hčerinska družba Premogovnika Velenje RGP se v zadnjih nekaj letih vse bolj posveča izgradnji energetskih objektov. Trenutno izvajajo enega največjih gradbenih projektov v Sloveniji, saj so glavni izvajalec gradbenih del pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Pri betoniranju plošče turbinske mize v strojnici so dosegli svojevrsten slovenski rekord. Družba RGP je že v letu 2010 začela zahtevna pripravljalna dela za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), med katera sodijo izkop in zaščita brežin ter priprava platojev za hladilni stolp in transformatorje. Družbi so bila zaupana tudi najzahtevnejša dela pri izgradnji glavnega tehnološkega objekta. V sodobni in visokozmogljivi betonarni RGP, ki se nahaja v neposredni bližini delovišča, so pripravljali najzahtevnejše
to betonažo je potekala kar 45 dni, kar je glede na količino uporabljenega opažnega materiala in vgrajene armature izredno kratek čas.« Blok 6 v TEŠ predstavlja novo poglavje pri energetski oskrbi Slo-
Posadite svoje drevo Temeljna plošča za blok 6
betone s pomočjo kamenih agregatov iz Kamnoloma Paka in iz različnih tipov cementa ter raznih kemijskih dodatkov. Do zdaj so dosegli vse načrtovane roke pri izgradnji in pravočasno predali dokončane objekte izvajalcu in dobavitelju teh-
nološke opreme francoskemu podjetju Alstom. Od aprila letos družba RGP sama uspešno izvaja vsa gradbena in obrtniška dela na glavnem tehnološkem objektu. Najzahtevnejši del objekta predstavljata izdelava bun-
Fundacija sadni gozd jutri spet v akciji Velenje – Jutri, 9. novembra, ob 9. uri bo v Velenju med Velenjskim in Škalskim jezerom potekala nova akcija Fundacije Sadni gozd. »Zadnje čase se veliko govori o ekologiji, trajnostni
venije, zahtevna gradnja z uporabo inovativnih tehnologij pa bo objekt blok 6 in s tem tudi družbo RGP pomembna referenca tako v Sloveniji kot mednarodnem prostoru. n
rabi in o tem, kaj zdrava hrana sploh je. Na Ljudski univerzi pa smo se odločili, da postanemo del rešitve. Zato smo skupaj s partnerji, med katerimi so Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj, Premogovnik, ERICo, Center za vzgojo in usposabljanje, Šolski center in Občina Šoštanj, ustanovili neprofitno organizacijo Sadni gozd. Postavili smo si resen cilj: želimo zasaditi kar 2 milijona rastlin z užitnimi plodovi, listi ali koreninami,« navdušeno pripoveduje direktorica Ljudske univerze Velenje in ustanoviteljica Fundacije Sadni gozd Brigita Kropušek Ranzinger. Jutri bodo med obema jezeroma posadili preko 200 dreves in odprli tematsko učno pot Sadni gozd. Vabijo vas, da se jim pridružite. n mkp
do tjaprek vodivsaj prek vsaj treh mostov: Pot doPot tja vodi treh mostov: politi ne stabilnosti; za politi no stabilnost je klju nega politi ne stabilnosti; za politi no stabilnost je klju nega pomenapomena uvedbauvedba ve inskega volilnega Ta zagotavlja u inkovitejšo vlado, strpnejšo ve inskega volilnega sistema.sistema. Ta zagotavlja u inkovitejšo vlado, strpnejšo hkrati pa zmanjšuje ideološke in programske politiko,politiko, hkrati pa zmanjšuje ideološke in programske razlike. razlike. gospodarske u inkovitosti; za gospodarsko u inkovitost in dolgoro no gospodarske u inkovitosti; za gospodarsko u inkovitost in dolgoro no stabilnost so potrebne nujno potrebne reforme. Odlo no se zavzemam za „vitko stabilnost so nujno reforme. Odlo no se zavzemam za „vitko državo“, ban nega strukturne zapis zlatega državo“, sanacijosanacijo ban nega sistema,sistema, strukturne reformereforme in zapisin zlatega fiskalnega v ustavo. Potrebujemo gospodarstvo, fiskalnega pravila pravila v ustavo. Potrebujemo prožno prožno gospodarstvo, zato zato podpiram umik države iz gospodarstva. Kot predsednik bom tudi podpiram umik države iz gospodarstva. Kot predsednik države države si bom situdi prizadeval, da kazniva v gospodarstvu, nezastarala. bodo zastarala. Slovenija prizadeval, da kazniva dejanja dejanja v gospodarstvu, ne bodo Slovenija mora postati še bolj pravna in pravi na mora postati še bolj pravna in pravi na za vse. za vse.
Tokrat za
zaupajmo tistemu, ki si zaupanje zasluži
Slovenija pred najpomembnejšimi predsedniškimi volitvami Slovenija je predjenajpomembnejšimi predsedniškimi volitvami po letupo letu 1990.kot Tako kot takrat, za samostojnost, se tudi bomo tudi 1990. Tako takrat, ko smoko se smo borilisezaborili samostojnost, se bomo letos novembra ali bomo finan no in letos novembra odlo ali,odlo ali, ali bomo ohraniliohranili svojo svojo finan no in gospodarsko suverenost. Slovenija je pred hkratinajpomembnejšimi pred najpomembnejšimi gospodarsko suverenost. Slovenija je hkrati politi nimi odlo itvami. bi zavarovali slovensko samostojnost, politi nimi odlo itvami. Da bi Da zavarovali slovensko samostojnost, moramo premišljeno, hitro sprejeti protikrizne in reformne moramo premišljeno, vendar vendar hitro sprejeti protikrizne in reformne in alternative ve . moramo Zato moramo najti pogum in ukrepe.ukrepe. asa in asa alternative ni ve .niZato najti pogum in zavzetost, da se odlo imo za predsednika republike, ki bo povezoval v zavzetost, da se odlo imo za predsednika republike, ki bo povezoval v naši odli nosti in ne razdvajal v razli nosti. naši odli nosti in ne razdvajal v razli nosti. asilahki. niso Izlahki. prvevem, rokekakšne vem, kakšne in finan ne asi niso prve Izroke osebneosebne in finan ne stiske stiske situacija, se je tudi znašel tudi marsikdo izmed vas. Prav zato prinašaprinaša situacija, v katerivsekateri je znašel marsikdo izmed vas. Prav zato svojim znanjem in izkušnjami, sem si jih pridobil kot minister za želim s želim svojims znanjem in izkušnjami, ki sem sikijih pridobil kot minister za in kot evropski poslanec, uresni iti vizijoSlovenije, nove Slovenije, šolstvo šolstvo in športininšport kot evropski poslanec, uresni iti vizijo nove bo pravna, še bolj pravna, še bolj mirna, varna, solidarna, mirna, solidarna, ugledna, u inkovita, ki bo šekibolj še bolj varna, ugledna, u inkovita, bolj vklju ujo a in v bo kateri vsak posameznik stabilna,stabilna, še bolj ševklju ujo a in v kateri vsakboposameznik lahko lahko svoj potencial. Želim pomagati pri izhodu krize, pri povrnitvi uresni iluresni il svoj potencial. Želim pomagati pri izhodu iz krize,izpri povrnitvi Slovenije in upanja ljudi vjutri. boljšiŽelim jutri.nadaljevati Želim nadaljevati ugleda ugleda Slovenije v svetuvinsvetu upanja ljudi v boljši dr. Jožeta o eta samostojne Slovenije, želim vas izro ilo izro ilo dr. Jožeta Pu nika,Pu nika, o eta samostojne Slovenije, in želimin vas do druga ne, nove, druga ne, bolj sproš ene Slovenije, povabitipovabiti na pot na do pot nove, bolj sproš ene Slovenije, do našedo naše domovine, sicer tiho iz izginja javne govorice, a ne izsrc. naših src. domovine, ki sicer ki tiho izginja javneizgovorice, a ne iz naših
nacionalne identitete; do domovine stvar omike utrjeneutrjene nacionalne identitete; ljubezenljubezen do domovine je stvarje omike nas. Pomeni, da imamo svojo domovino in jo spoštujemo. vsakegavsakega od nas.od Pomeni, da imamo svojo domovino radi in radi jo spoštujemo. Prepri an da Slovenija potrebuje ve domoljubja. Domovina mora biti Prepri an sem, dasem, Slovenija potrebuje ve domoljubja. Domovina mora biti državljanom in ne ma eha. Zato podpiram tržaškega državljanom mati in mati ne ma eha. Zato podpiram pobudopobudo tržaškega pisateljapisatelja Borisa Pahorja za dopolnitev slovenske Zavzemam Borisa Pahorja za dopolnitev slovenske himne. himne. Zavzemam se tudi se za tudi ve jeza ve je spoštovanje nacionalnih simbolov. spoštovanje nacionalnih simbolov. tem potrebujemo asu potrebujemo jasno in enostavno potrebujemo V temV asu jasno in enostavno besedo,besedo, potrebujemo državljanski Potrebujemo ki joizkažemo lahko izkažemo le združeni. državljanski pogum.pogum. Potrebujemo mo , kimo , jo lahko le združeni. moramo izzive, ki sonami predinnami in ki terjajo veliko odgovornost. SprejetiSprejeti moramo izzive, ki so pred ki terjajo veliko odgovornost. vamitosem to odgovornost pripravljen saj verjamem v Skupaj Skupaj z vami z sem odgovornost pripravljen sprejeti,sprejeti, saj verjamem v Slovenijo njeno združeno prihodnost. Slovenijo in njenoinzdruženo prihodnost. Slovenija potrebuje predsednika, ki vidi dlje. Slovenija potrebuje predsednika, ki vidi dlje.
ver dr. Milan Z EMBO ZA SPREM ww.mil Obišcˇite w
anzver.si
IK, PREDSEDNJE. KI VIDI DL
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
8. novembra 2012
Mednarodni festival vezenja Razstavljalo bo 50 vezilskih društev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Francije, Nemčije, Srbije in dva predstavnika ZDA - Obeta se bogat spremljevalni program Milena Krstič – Planinc
Velenje – Od 9. do 11. novembra bo v Rdeči dvorani v organizaciji Andragoškega društva Univerze za tretje življenjsko obdobje in Muzeja Velenje potekal Mednarodni festival vezenja. Velenjčani ga pripravljajo že drugič. »Na dogodku, ki je eden od 24 velenjskih projektov v sklopu Evropske prestolnice kulture, bo razstavljalo 50 vezilskih društev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Francije, Nemčije in Srbije ter dva predstavnika ZDA. Nekaj sijajnih prireditev v sklopu EPK je že za nami, prepričan pa sem, da bo tudi ta takšna,« je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili podrobnosti, dejal vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek. Poleg številnih vezeninskih kotičkov, v katerih si bodo obiskovalci lahko ogledali različne tehnike vezenja in končne izdelke, se obeta tudi nekaj inovativnih dogodkov. »Kljub temu da je vezenje kulturna dediščina, v sodobnem svetu terja inovativen pristop. Zato bomo festi-
Jeza je nemoč Nataša Tajnik Stupar Organizatorji in sodelujoči so dogajanje predstavili na novinarski konferenci.
val popestrili z ustvarjalnimi delavnicami in predstavili nove metode vezenja. Najbrž bomo prvi na svetu prikazali vezeno glineno zaveso, ki jo bodo izdelali keramičarji Društva šaleških likovnikov Gambatte, priznani slovenski cvetličar Simon Ogrizek pa bo prikazal vezenje s cvetjem,« je razlagala predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Marija Vrtačnik. »Čeprav je to projekt EPK in se ga da primerjati s festivalom Idrijske čipke, ga bomo pripravili z malo denarja. V ta festival je vtkanega veliko prostovoljnega dela,« še pravi.
Da pa Velenje, ki je zraslo na premogu, že drugič pripravlja festival vezenja, ni naključje, pravi Jožica Grobelnik. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje vodi krožek Slovenske ljudske vezenine Spominčice: »Ko so šli možje v jamo, so se žene, kadar jim je to dopuščal čas, ukvarjale z ročnimi deli. Ob pospešeni gradnji prelepih stanovanj v novem Velenju, ko je bilo ta treba tudi opremiti, so jih ženske okrasile s prelepimi vezeninami. To se je ohranilo. Pestrost vezenin, ki so nastajale tukaj, so obogatile še ženske, ki so v to okolje prišle iz držav
Polnoletne Spominčice
Na pobudo dr. Nene Mijoč je bil pred osemnajstimi leti na Univerzi za tretje življenjsko obdobje ustanovljen krožek Slovenske ljudske vezenine - Spominčice. Krožek ohranja kulturno dediščino Slovenije in še danes razvija to zvrst rokodelske dejavnosti. Vsa leta ga vodi Jožica Grobelnik, ki je veziljsko znanje dobila najprej od svoje mame, potem sosede, glavnino pa s pomočjo razpoložljive literature. Njeno delo je predstavljeno tudi v knjigi Mojstrovine Slovenije prof. dr. Janeza Bogataja. Danes pod okriljem Spominčic delujeta dva krožka, obiskuje ju blizu 30 žensk, dobivajo pa se vsako sredo popoldan po dve uri. Svoje izdelke so članice razstavljale že tudi v tujini, v Bruslju v Slovenski hiši, Franciji na Festivalu vezenin Evrope in v Vrnjački banji v Srbiji.
nekdanje Jugoslavije. To je nekaj prav posebnega za Velenje,« pravi. Festival bo popestril Muzej Velenje z etno kotičkom. »Vezenine zbiramo tudi v Muzeju Velenje. Shranjenih imamo kar nekaj, ki smo jih zbrali tudi s pomočjo članic krožka Spominčice. Prepričan pa sem, da bomo tudi s pomočjo tega mednarodnega festivala zbirki dodali še kakšen kos starih vezenih,« pravi direktor Muzeja Damijan Kljajič. Dogajanje bo spremljal bogat medgeneracijski in medkulturni program, med drugim ga bosta popestrila nastop pevske skupine Nikola Tesla iz Beograda in Šaleške folklorne skupine Koleda.
Glinene zavese
Predstavniki keramičarske skupine Društva šaleških likovnikov Gambatte bodo sodelovali z glineno zaveso v podobi vezenin. »Ta je izziv tudi za nas. Sodeluje nas deset. Zavesa bo narejena iz treh kosov, dolga bo meter in pol in široka 35 centimetrov,« pravi Viktorija Meh iz skupine Gambatte.
Pesmi iz predala poslala med ljudi Velenjčanka Božena Tanšek predstavila svojo prvo pesniško zbirko in v decembru napovedala izid prvega romana Velenje, 26. oktobra - Velenjčanka Božena Tanšek je letos poleti izdala prvenec, pesniško zbirko, ki jo je naslovila Pesmi iz predala. Tudi zato, ker so nekatere od njih v njenem predalu ležale več kot 20 let, saj je Boža, kot jo kličejo prijatelji, zbirala pogum, da jih predstavi zbrane v knjigi. Izdala jo je v samozaložbi, ilustracije za knjigo pa je ustvarila prav tako domačinka Pina Špegel. V pesniški zbirki Božene Tanšek, zbirka je razdeljena na štiri življenjska obdobja, verzi odsevajo življenjske izkušnje, tako stiske kot srečne trenutke. »Pesnica sem že iz otroštva, a nikoli nisem zbrala poguma, da jih izdam. K temu me je sedaj vodila notranja želja, ki sem jo uresničila šele po upokojitvi. Sedaj imam
Božena Tanšek je svoj prvenec predstavila v pogovoru z Boštjanom Odrom, njeno poezijo pa smo spoznali v interpretaciji dijakov Šolskega centra Velenje.
končno čas, pisati pa nameravam še naprej. Sedaj nestrpno pričakujem izid prvega romana »Dekle na valovih življenja«, ki ga je postavila v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V Pesmih iz predala nas pesnica vodi skozi svoje življenje; v prvem delu opisuje obdobje, ko je razpadel njen zakon. Drugo poglavje opisuje poločitveno obdobje, ko se je začela spet zaljubljati in je uspela na novo zaživeti. Nova kriza je prišla, ko je zaradi stečaja podjetja izgubila službo. Spet je potrebovala čas, da je prebolela to izgubo, stiske pa zlila v verze. Ko je ponovno našla službo, je bila sicer srečna, da jo je dobila, vendar se je soočila z mobingom in ne najboljšimi odnosi med sodelavci. Kot pravi, se je na koncu, z upokojitvijo, vse dobro izteklo. V najhujših besedah so jo reševale besede. »Zatekla sem se v pisanje. Zame je bila to katarza. Vem, da bom pri pesmih še morala rasti. Po duši sem lirik, zato veselo pesem težko napišem.«
Vse to in še veliko več smo o pesnici izvedeli na večeru v velenjski knjižnici, kjer jo je skozi življenje spretno vodil Boštjan Oder, dijaki srednje računalniške šole velenjskega šolskega centra pa so pod vod-
stvom profesorice Sonje Lubej pripravili kulturni program, v katerem smo poleg glasbe slišali tudi Božino poezijo. n bš
Jeza je čustvo, ki trenutno preplavja ne le nas ljudi, zajelo je kot orkan tudi veš naš sistem, naše človeško delovanje, naše misli, naše vzgojne vzorce. Počasi nas bo ta jeza izsesala, uničila in dokončno pokopala. Veliko razmišljam o jezi, tako na splošno in seveda v posameznih kontekstih, odvisno, na kaj se jezim in kdaj se jezim. Jezim se kot vsi ostali in moram vam priznati, da sem po vseh samoreflektivnih raziskovanjih ugotovila, da nisem nič bolj jezava od drugih ljudi. Kot vas vse ostale me moti in jezi kup stvari, pojavov, obnašanj, dogodkov. V tej jezi pa se skriva samo moja nemoč po spreminjanju vsega, kar me jezi. Od tistih drobnih vsakodnevnih neumnosti do velikih sistemskih bedarij, ki so po mnenju marsikoga zasnovane ravno v omenjenem kontekstu. Da se bi ljudje jezili in s svojo nemočjo ostali »vklenjeni« in prisiljeni v nemoč do spreminjanja posameznih okoliščin, družbenih pojavov ali birokratskih zamaškov ali neki družbenih vrednot. In v tej jezi, ki je le naša nemoč, pogosto vpijemo (na pomoč mogoče), se jezimo, modrujemo in pogosto kar čakamo, da nas mine ta prekleta jeza. Jeza uničuje kulturo dialoga, sklepanja kompromisov. Jeza daje zagon nasprotniku, ki lahko z malo prefriganosti še bolj izrabi nemoč malega (mene) posameznika. Spoznanje o jezi in njeni moči oz. nemoči pa lahko v družbo prinese tudi spoznanje o jezinem nasprotniku. In to nasprotje so zagotovo spoznanja o moči, konstruktivnosti, kreativnosti, poslušanju in slišanju. Človeška jeza dobi krila, kadar se počnejo stvari mimo nekih vrednot in pravil, ki nam jih je ustvarila in privzgojila družba. Kadar se počnejo stvari mimo pravil, ki jih je postavil dobrohotni sistem, se jezimo. Pravila in postavljene meje naj bi bila pravična in resnicoljubna merila, ki naš čas ločijo recimo od mračnega srednjega veka, od časov prohibicije, … ipd. Ampak konec koncev je ne glede na to, kateri »čas« imamo pod drobnogledom, vedno isti problem. Ta problem je materialni, vsekakor ne duhovni ali mogoče vzgojni, ali - če sem malo pikra, celo estetski. Vedno znova gre za črpanje nekih materialnih (finančnih) sredstev. Ob prebiranju intervjuja z dr. Alojzem Ihanom, ki je izšel v Delovi prilogi Ona, z naslovom »Živimo v iluziji, da je družba nekaj, kar pripada nam«, se mi je tako intenzivno vtisnila v spomin njegova misel: »Nič, kar imamo, ni naše. Vse smo dobili od drugih.« In tega, se mi zdi, se enostavno ne zavedamo, ne mi, majhni, ne oni, ki mislijo, da so večji od nas majhnih. Samo nekaj se jezimo, kot muhe se zaletavamo v robove zaprtih kozarcev. Brezglavo, brezupno in seveda brez efekta in brez rešitve o odprtju kozarca. Medtem pa jeza ubija našo moč, da bi kaj storili za rešitev kakršne koli težave, ki je pred nami. Jeza nas vodi na ulice, ne-sklepanje kompromisov nas vodi v politične spore, jeza sproža vprašanja lakote slovenskih otrok v šolah ... Sem vas nasmejala, mar ne? V tej kolumni v majhnem lokalnem časopisu modrujem, kako rešiti svet, kakšna bedarija. In kradem medijski prostor spet neki novi, slabi novici, ki bo za trenutek preusmerila vašo jezo iz vaše osebne v lokalno ali celo v globalno. Kaj te misli o jezi, moči in nemoči delajo celo na kulturni strani našega lokalnega časopisa? Z majhnimi koraki lahko pristopicljamo daleč. Pustimo jezo ob strani. Živimo kulturno življenje, imamo otroke, ki jih vzgojimo kulturno, prenesimo naprej v življenje dobre miselne in kulturne družbene vzorce. In negirajmo sistemsko jezo, ki proizvaja fiktivni kapital t. i. velikih. Namesto prodajanja idej in produciranja fiktivnih projektov lahko zajašemo moč (namesto jeze in nemoči) in le-to za razliko izvedimo združenih moči, »obojeročno«, levo in desno. Pa saj to so neke parole mladinskih delovnih brigad, boste rekli. Pa so resnično? Ali ni to mogoče le odgovornost do sveta in družbe do upravljanja naše stvarnosti? Da to, kar imamo trenutno na posodo, negujemo. In da nedotaknjeno zapustimo naslednjemu rodu za nami. Ali bo ta generacija, ki je trenutno v šefovski poziciji, vse izčrpala? Za biznis, za plastiko in iluzijo o resničnosti napredka. Ooo, umetniki smo pač čudaki, ali pač … Verjetno smo le umazane in smrdljive podgane, ki prve zvohajo pot rešitve. n
Mladi – prihodnost v kulturi V sredo pripravljajo okroglo mizo o prihodnosti mladinske likovne ustvarjalnosti Velenje, 8. novembra - V četrtek ob 18. uri bo v prostorih Muzeja Velenje otvoritev razstave likovnih del dijakov petih umetniških gimnazij Slovenije z naslovom Mladi - prihodnost v kulturi. Razstava je nosilna predstavitev projekta Mladi - prihodnost v kulturi, ki je eden od 24 projektov partnerskega mesta Velenje v sklopu Evropske kulturne prestolnice Maribor 2012.
Namen razstave je predstaviti dela dijakov likovnih smeri posameznih umetniških gimnazij in povezati omenjene institucije tako v pedagoškem kot strokovnem kontekstu. Na razstavi bo razstavljenih 25 likovnih del dijakov, ki so s svojo nadarjenostjo in zavzetostjo dosegli zavidljive likovne dosežke. S svojo inovativnostjo pa so posegli na vsa polja sodobne vizualne umetno-
Na razstavi sodelujejo: Srednja šola za fotografijo in oblikovanje Ljubljana, gimnazija ŠC Velenje, Gimnazija Celje Center, Gimnazija Koper in Gimnazija Nova Gorica. sti. Ob razstavi Mladi - prihodnost v kulturi bo v sredo, 14. novembra, ob 17. uri v Muzeju Velenje potekala okrogla miza na temo prihodnosti mladinske likovne ustvarjalnosti in likovne pedagogike na umetniških gimnazijah. Na posvet oz. okroglo mizo bodo povabljeni strokovnjaki omenjenega področja in zainteresirana javnost. Razstava bo v prostorih Muzeja Velenje odprta do 30. novembra 2012. n bš
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 11
107,8 MHz
8. novembra 2012
11
Gl asbene novi č ke
»Izreden« medijski ponedeljek Ponedeljek je v redakciji Našega časa vedno zelo delaven, saj je treba napisati in oddati vse, kar berete v četrtek. No, nekaj tekstov lahko oddamo še v torek, a tudi oblikovalci potrebujejo svoj čas, da končajo časopis. Minuli ponedeljek pa je bil izreden tudi v naši redakciji, kjer nastajajo tudi vesti in drugi prispevki za radio Velenje. Še ob 9. uri je kazalo, da v Velenju močno deževje ne bo naredilo hujših težav. Potem pa je začelo liti kot iz škafa, informacije s terena so bile vse bolj hude. Na pot po Šaleški dolini sta se takoj odpravila Boris in Mira Zakošek. Prebijala sta se tudi do Topolšice, vmes pa fotografirala posledice divjanja narave po dolini od Škal do Pake. Mi smo vmes v redakciji ostali še brez elektrike. Tako izgubljeni že dolgo nismo bili, sploh ker tokrat mrk ni bil kratek. A najhuje je bilo tistim, ki so doma na območjih, ki so bila najbolj prizadeta. Propagandistka Bernarda Matko se je domov v Zgornjo Savinjsko dolino prebila popoldne, ko so najhujše vode odtekle. Jure Beričnik je prespal pri prijatelju v Škalah, saj je bila
pot do Polzele do večera zaprta. Tatjana Podgoršek je doma čisto ob Paki v Rečici, ki pa k sreči tam ni poplavila. Strah pa je bil velik. Stane Vovk je počakal, da se je Lepena vrnila v svojo strugo, in se nato vrnil v »svoj« Hrastovec. Celo ponedeljkovo popoldne sta na radiu Velenje za informacije s terena z Miro Zakošek in ob velikih težavah s telefoni, ki so »odleteli«, v studiu skrbela Igor Kukovec in Marjan Slapnik, ki do večera nista vedela, kako se bosta vrnila domov. Prvi na Polzelo, drugi v Zadrečko dolino. Oba sta uspela, čeprav spet zelo počasi. Vode se, vsaj doma, nisva bali Milena Krtsič Planinc in Bojana Špegel. Prva zato, ker je doma v visoko v stolpnici, druga zato, ker je doma na hribu, daleč od Pake. A obe sva ob novinarskem spremljanju dogajanja na terenu tako v ponedeljek kot torek močno čutili z vsemi prizadetimi. In priznali, da so gasilci, gasilke, člani društev, vključenih v Civilno zaščito, in vsi, ki so pomagali, res ljudje z veliko začetnico! n bš
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE MANCA ŠPIK Že ob septembrskem izidu njenega albuma je napovedala tudi skorajšnjo izdajo novega videospota. Po slabih dveh mesecih je obljubo tudi uresničila. S pomočjo dveh mladih igralcev, vsem dobro poznanega Domna Valiča in obetavne igralke Tanje Ravljen, je oživila čudovito ljubezensko zgodbo skladbe Ljubezenska puščica.
ALMA MERKLIN Mlada slovenska pevka, ki jo je širša slovenska javnost spoznala na šovu X FACTOR, se predstavlja s svojo novo skladbo Sama v mestu. Pesem je nastala pod taktirko producenta in glasbenika Damjana Pančurja, ki je poskrbel tako za glasbo kot za aranžma, besedilo pa so napisali Alma in Uroš Merklin ter Tadej Karoli.
GAŠPER RIFELJ Gašper Rifelj predstavlja svoj popolnoma nov singel Zadihaj. Gre za prvo pesem, ki je nastala v sodelovanju z glasbenico Majo Pihler - Bilbi, Gregorjem Stermeckim in Teodorjem Amanovičem - Tošem (Nude). Gašper obljublja, da bo pesem v prvem tednu decembra dobila tudi vizualno podobo.
HELLCATS Gotovo najbolj znana domača ženska metal zasedba Hellcats je posnela novo skladbo. Njen naslov je Divja pot, zanjo pa so posnele tudi videospot, ki bo služil kot najava za album, ki izide v naslednjem letu.
KATAYA Kataya, ki si je kot članica zasedbe Tangels že dobro utrla pot na slovenski sceni, ima prvo čisto svojo pesem. Pri pesmi Novi svet je zašla v klubske plesne ritme, hkrati pa je pesem uvertura v nov projekt, pri katerem bo Kataya sodelovala z DJ Majem. Novi svet napoveduje tudi novo ploščo.
Tre, ki naj bi nadaljevali uspeh, ki so ga leta 2009 poželi z albumom 21st Century Breakdown. Prvi album Uno je bil na prodajnih policah že septembra, drugi bo po napovedih izšel novembra, album Tre pa naj bi po zadnjih najavah izšel že decembra in ne januarja, kot je bilo sprva napovedano.
Najboljša pevka med smučarkami Tabu, Nina Pušlar in Big Addiction v Rdeči dvorani Leto je naokoli in po dveh nepozabnih vsakoletnih koncertih se Tabuji tudi to jesen vračajo v velenjsko Rdečo dvorano. Veliki koncert v organizaciji Max kluba bo letos še posebej bogat, saj bodo na njem poleg Tabujev nastopili še priljubljena Nina Pušlar in velenjska rock zasedba Big Addiction, ki je pred kratkim izdala svoj prvenec z naslovom To nisi ti. Nepozabni dogodek, ki je v preteklih dveh letih dodobra napolnil prizorišče v Rdeči dvorani, bo v soboto, 17. novembra, pričel pa se bo ob 20. uri.
Love With You in Alone. Album bo izšel v treh izdajah. V standardni izdaji bo 18 pesmi, v darilni pa bo poleg 18 skladb še 13 dodatnih pesmi na drugem ploščku. Prestižna izdaja bo v prodaji le v 3000 kopijah, zapakirana pa bo v žametno vrečko, v kateri bo 7 CDjev, 5 DVDjev, ter knjiga o skupini.
Green Day odpovedali turnejo Ameriški punkerji Green Day so odpovedali vse letošnje koncerte v sklopu klubske turneje po ZDA, na svoji spletni strani pa so napovedali, da bo prišlo tudi do zamika v januarju in februarju 2013 napovedanih koncertov. Do tega naj bi prišlo zaradi težav frontmana Billieja Joeja še na enem področju. S svojim videom in singlom My Way Is My Decision je podrla rekord slovenskega YouTuba, saj si je video v le treh dneh ogledalo pol milijona obiskovalcev te spletne strani (doslej že okoli 700.000). Avtorja glasbe za Tinino skladbo sta Matjaž Jelen in Raay, ki je tudi producent, besedilo pa sta napisala Američan Charlie Mason in znani slovenski avtor Leon Oblak. K Tinini popularnosti prav gotovo pripomorejo njeni vrhunski rezultati in doseda-
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. FLIRRT - Popolno 2. PATRICK MILLER - U and I (Hakuna Matata) 3. ALEXANDRA STAN - Cliche (Hush Hush) Po končani turneji ob petnajstletnici obstoja skupina Flirrt pripravlja svojo novo ploščo, ki bo končana predvidoma spomladi. Obeta se pisan kolaž pesmi, ki tako kot njihov nov singel Popolno predstavlja današnji Flirrt. Skladba Popolno pa je prepričala tudi vas, ki ste jo izbrali za tokratno zmagovalko pesmi tedna na Radiu Velenje.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Vikend - Urnih nog 2. Ans. Petra Finka - Nocoj še zadnjič bom prišel 3. Gadi - Moja je, moja bo 4. Biseri - Polka je zakon 5. Narcis - Kilca gor al' kilca dol 6. Pogum - Rum za pogum 7. Veritas - Deklici za lahko noč 8. Toti Štajerci - Kamnito srce 9. Euro kvintet - Moj svet 10. Rubin & Marjan Novina - Povej mi
... več na www.radiovelenje.com
Tina Maze, najboljša slovenska alpska smučarka, ki je z zmago na uvodnem veleslalomu sezone v Söldnu na najboljši možni način začela letošnjo sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju, ruši rekorde
Zvezde pomagale žrtvam orkana Znani glasbeni zvezdniki so se minuli petek z nastopom v New Yorku poklonili žrtvam orkana Sandy in prizadetim priskočili na pomoč. Koncert Hurricane Sandy: Coming Together, med katerim so zbirali dobrodelne prispevke za prizadete v orkanu, so prenašali iz studiov televizije NBC v New Yorku. Med nastopajočimi so bili tudi Bruce Springsteen, Jon Bon Jovi, Billy Joel, Christina Aguilera in Mary J. Blige, ki so bili v dogajanje še posebej čustveno vpleteni. Springsteen in Jon Bon Jovi namreč prihajata iz New Jerseyja, ki ga je orkan Sandy hudo prizadel, Billy Joel pa z Long Islanda, prav tako opustošenega v orkanu. Christina Aguilera in Mary J. Blige prihajata iz New York Cityja. Na koncertu so poleg omenjenih glasbenikov nastopili tudi člani bostonske zasedbe Aerosmith in britanski pevec Sting.
Največji uspehi Il Diva Člani uspešne pevske zasedbe Il Divo, ki so pred kratkim gostovali tudi pri nas, bodo 26. novembra izdali zbirko največjih uspešnic Greatest Hits Collection. Na albumu bodo pesmi, ki so jih prepevali v osemletni karieri, nekatere med njimi pa bodo tudi nove, kot na primer My Heart Will Go On, I Will Always Love You, I Can’t Help Falling In
Armstronga, ki se po poročanju številnih medijev zdravi zaradi zlorabe različnih substanc. Na začetku leta so Green Day napovedali trilogijo albumov, naslovljenih Uno, Dos in
nja medijska prepoznavnost, a tak uspeh je vendarle presenečenje, saj bi Tina utegnila postati celo slovenska pevka z najuspešnejšim videom na YouTubu.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 12
12
8. novembra 2012
Previdnost Velenjčani so namesto države spet opravili precej dela. Da se tega ne bi navadila in za to območje ne bi sama storila še manj.
Nič novega
Tone Brodnik, na velenjski občini že dolga leta zadolžen za komunalne zadeve, se je razveselil obiska ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča. Le kaj mu je prišepnil, da se je temu iskreno nasmejal tudi solčavski župan Alojz Lipnik. Razlog srečanja namreč ni bil prav nič vesel, zato je bil stisk roke zagotovo iskren, nasmeh vseh treh pa bolj grenak.
Jože Drobež in Bojan Prelovšek. Dva, ki sta, kot mnogo tistih, ki so ob moči narave v ponedeljek obnemeli in najbolj prizadetim pomagali »v živo«. Prvi je poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline, drugi vodja velenjskega štaba civilne zaščite. Redki so bili trenutki, ko sta sedla na stol, pa še v tistih sta verjetno že razmišljala, kam je še treba, da bi ljudem pomagala v težkih trenutkih. »Spala in počivala bova, ko bo najhuje mimo,« sta si bila edina. In takih, res požrtvovalnih, je v teh dneh v dolini še veliko.
Novinarja Miran Korošec in Urška Selišnik sta že tolikokrat poročala o poplavah, da ju nič več ne preseneti. Urška, doma v močno prizadeti Rečici ob Savinji, je Miranu zaupala: »Sedaj imam že nos za vodo. V ponedeljek so vsi imeli težave na cesti, jaz pa ne. Sedaj že vem, kje in kako moram, da pridem do cilja.« Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik (na sredini), ki ima prav tako veliko izkušenj z vodami, je le zamišljeno gledal v tla. Verjetno z željo, da bi se lahko z novinarji pogovarjal o lepših temah, kot so naravne nesreče, ki »njegovo« občino prizadanejo čisto prepogosto.
Odkrili eno Koliko kave ubije najstarejših grobnic človeka? majevske civilizacije V priznani ameriški reviji Popular Na zahodu Gvatemale so arheologi odkrili eno najstarejših grobnic majevske civilizacije doslej. Najdba sodi v obdobje okoli 700 do 400 let pr. Kr., na podlagi bogatih darov v grobnici pa arheolo-
Science so se lotili raziskave, koliko kave mora spiti človek, da ga kofein v njej ubije. Zapisali so, da je odziv na uživanje kofeina od človeka do človeka različen, povezan pa je s številnimi drugimi faktorji, kot sta zdravstveno stanje in uživanje dru-
gih substanc, kot je na primer alkohol. Jack James, urednik revije Journal of Caffeine Research, v kateri preučujejo vplive kofeina na človeška življenja, je dejal, da za smrtonosno dozo velja približno deset gramov kofeina. V eni skodelici kave ga je 0,15 do 0,2 grama, odrasel človek pa lahko dnevno brez težav zaužije do 0,3 grama ali dve skodelici kave. Več kot 500 miligramov
Ni vse mimo Minil je mesec varstva pred požari in varčevanja. A obojega se lahko nadejamo še naprej. Še naprej bo marsikje še vsaj tlelo in še naprej bomo morali varčevati. Še bolj – nam obljubljajo oni zgoraj.
Kakšen je naš čas Ure smo spet, kot pač kažejo razmere pri nas, premaknili nazaj. Čeprav točno za eno uro, nekateri še vedno ne vedo, koliko je pri nas ura.
Nič čudnega Nič čudnega, da je pri na toliko reform. Saj kot državni praznik slavimo celo dan reformacije. A kaj ko kljub temu kakšne prave reforme vseeno ne spravimo skupaj. Zato seveda, ker ne pridemo skupaj.
kofeina lahko sproži stranske učinke, kot so nespečnost, hitrejše bitje srca in drhtavica. Pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje pravijo, da do smrti zaradi previsokih količin kofeina pride redko, v zadnjih nekaj letih sta se zgodila dva primera.
Govoreči slon Večkrat slišimo o govorečih papigah, tu in tam tudi o govorečih opicah, bolj nenavadna pa je zgodba o govorečem slonu, ki prihaja iz Južne Koreje. 22-letni azijski slon po
gi predvidevajo, da pripada bodisi majevskemu vladarju ali pa pomembnemu verskemu dostojanstveniku. Našli so namreč nakit iz jantarja ter verižice s podobo človeka z jastrebovo glavo – prav ta obesek pa nakazuje na pomembnost pokopane osebe, saj jastreb v majevski kulturi pogosto ponazarja pomembnost in moč. »Bil je veliki poglavar – pomemben člen med kulturama Olmekov in Majev v osrednji Ameriki«, je povedal arheolog Miguel Orrego in dodal, da bi lahko šlo za vladarja, ki je postavil temelje elementom, ki so kasneje zaznamovali majevsko civilizacijo, kot so gradnja piramid in izrezovanje skulptur.
V vrhu Gorenja se ne obeta nič novega. Še naslednjih pet let ga bo vodil Franjo Bobinac. Če ne pride kaj vmes - opozarjajo dežurni previdneži.
imenu Košik lahko namreč posnema človeški govor, saj zna izgovoriti nekaj korejskih besed, kot so »živjo, sedi, ne, lezi in dobro«. Biologa z dunajske univerze sta v raziskavi zapisala, da gre verjetno za posledice Košikovih doživetij v mladosti – bil je namreč edini slon v tamkajšnjem živalskem vrtu, ki je imel pet let stik le z ljudmi. »Menimo, da je Košik začel prilagajati svojo vokalizacijo človeškim kolegom, saj je želel okrepiti socialno povezanost z njimi, kar se kaže tudi v nekaterih drugih vokalno učečih se vrstah, tudi med različnimi vrstami,« je pojasnila znanstvenica. A čeprav slon
Nekaj bo steklo
resnično zna izgovoriti nekaj korejskih besed, ne obstaja noben dokaz, da razume tudi njihov pomen.
pa bi morali odpovedati polete za preostanek dneva, pri čemer bi bilo prizadetih okoli 200 ljudi.
Skoraj pristali, nato obrnili nazaj
Ločitev pet minut po poroki
Norveško letalo s 40 potniki se je že pripravljalo na pristanek, nato pa je kapital potnikom sporočil, da ima neverjetno obvestilo. Namreč da so dobili ukaz, naj se vrnejo na letališče, od koder so poleteli. In so se vrnili 350 kilometrov nazaj. Kot so pojasnili v družbi Wideroe, so se za ta korak odločili zaradi strogih omejitev delovnega časa. Če bi namreč letalo pristalo, bi moralo ostati na manjšem letališču, saj tam ni bilo rezervne posadke, posledično
V Saudovi Arabiji je dvajsetletnik stopil pred oltar s svojo nevesto. Pred svati sta dahnila večni da, le pet minut zatem pa je mladoporočenec matičarja prosil, naj ju loči. Svatje in nevesta so bili šokirani, njegov oče pa ga je skušal pregovoriti, naj si premisli, da se ne bi pred vsemi osmešil. A zaman. »Zakon je trajal pičlih pet minut, kar je verjetno najkrajši zakon v zgodovini,« so zapisali tamkajšnji mediji.
Kljub težavam morajo v Šaleški dolini v dveh letih končati projekt celovite oskrbe z vodo. Če dela ne bodo dovolj hitro in kakovostno stekla in voda ne bo pritekla, lahko odteče evropski denar.
Velika nedelja V nedeljo bomo v državi volili novega predsednika države, v občini Šmartno ob Paki pa še župana. V obeh primerih so po trije kandidati. Če bi v vsakem primeru dodali še enega istega kandidata, vemo, da bi zmagal Martin.
Odprte banke Naj se sliši še tako čudno, a tudi v kakšni banki se odločijo in pripravijo dan odprtih vrat. Vse za pomoč najrazličnejšim občanom, da nekaterim ne bi bilo treba vstopati nasilno.
Pozor Stopili smo v mesec listopad. Pazite, da kdo na razmočenem listju, ki je popadalo z drevja na pločnike, res ne pade.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 13
MED VAMI
8. novembra 2012
»Tako, kot lahko premagaš goro, Kako lahko premagaš bolezen« preprečimo, kako zdravimo osteoporozo
13
25-letnica delovanja skupine za samopomoč žensk z rakom dojke Vesna Glinšek
Ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze je Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline v Velenju gostilo doc. dr. Tomaža Kocjana, specialista endokrinologa iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je 22. oktobra v sejni dvorani Mestne občine Velenje predaval o osteoporozi Kako osteoporozo prepoznati, koga je potrebno zdraviti, kako dolgo naj zdravljenje poteka ter kaj pomeni neuspešno zdravljenje, so bile iztočnice predavanja doc. dr. Tomaža Kocjana. Zelo pomembno je vedeti, da osteoporoza lahko prizadene vsakogar, v vseh starostnih obdobjih, pri čemer pa je tveganje večje pri ženskah, zlasti po 50 letu starosti. V kasnejših letih osteoporoza lahko prizadene tudi moške. Za osteoporozo je značilna zmanjšana trdnost kosti, šibke kosti pa pomenijo večje tveganje za zlom. Nekje po 30 letu se kostna masa začne zmanjševati. Ženske imajo na splošno manjšo kostno maso kot moški, v obdo-
tu DXA (Dual-energy X-ray Absorptiometry) ali kostna denzitometrija. V Velenju imamo možnost opraviti DXA meritev na dveh mestih, in sicer v Zdravstvenem domu Velenje ali Zasebni ambulanti Žuber. Z meritvijo lahko zdravnik odkrije osteoporozo še pred prvim zlomom ali napove, kakšna je nevarnost za zlom. Meritev na DXA je varna, zanesljiva, na podlagi le-te pa zdravnik določi ustrezen način in trajanje zdravljenja, ki je različno dolgo glede na vrsto zdravila. Svetovna zdravstvena organizacija je razvila tudi poseben računalniški program, imenovan FRAX, ki je namenjen izračunu ocene tveganja za osteoporozni zlom.
Skupina žensk z rakom dojke Velenje, ki deluje v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije, za zdaj združuje samo ženske. Svojih 25 let delovanja so zaznamovale prejšnjo sredo popoldan v Vili Bianca, kjer so med drugim povedale tudi, da jih v prihodnosti čaka nekaj sprememb. »Načrtujemo, da se bodo lahko v našo skupino vključili tudi drugi bolniki, saj je ta bolezen v porastu. S seboj prinaša tudi veliko težav, ki pa jih je lažje reševati med sebi enakimi, v skupini,« je pojasnila strokovna vodja skupine Zvonka Sevšek. Njihova rdeča nit je optimizem: »Družimo se na izletih, družimo se pred novim letom na večerjah, hodimo v Ljubljano na vsakoletno druženje vseh žensk iz Slovenije, ki so zbolele za rakom dojke, pogovarjamo se o težavah, pripravljamo predavanja, nekaj članic gre tudi na Triglav, kar je naša posebna simbolika. Tako namreč, kot lah-
Bolje preprečiti kot zdraviti, je znan stavek, ki je pri osteoporozi še kako na mestu. Telesna aktivnost je bistvena, tako v zgodnjem kot poznejšem življenjskem obdobju, saj ob zadostnem vnosu kalcija (od 1000 do 1200 mg dnevno) in vitamina D pripomore k upočasnjevanju zmanjšanja kostne gostote. Pomemben je tudi zdrav način življenja – odsvetuje se kajenje in čezmerno pitje alkohola. Še posebej pomembno pa je, da se osteoporozo prične preprečevati že v mladosti ter nadaljuje skozi vse življenje. n Lucija Paradžik
ko premagaš goro, lahko premagaš bolezen. In optimizem, to je tisto, kar je v teh skupinah najpomembnejše,« dodaja Sevškova. Poleg omenjenega pa je zelo pomemben zgled. V skupini so ženske, ki so se pozdravile pred 20 ali 25 leti in so gotovo močna spodbuda za nove bolnice, saj tako vidijo, da lahko to bolezen tudi premagajo. »Ogromno je bilo lepih stvari, veli-
ko tudi žalostnih, ko smo izgubljale članice, a smo s skupno pomočjo, s pomočjo drugih vse to premagale in iz tega izšle bolj močne.« V svojem nagovoru pa jih je spodbudil tudi župan Bojan Kontič: »V Mestni občini Velenje poskušamo poskrbeti za vse, ki želijo tako ali drugače sooblikovati našo sedanjost, razmišljati tudi o prihodnosti … ne toliko o preteklosti, kajti od danes dalje
Tri leta centra Zimzelen Nastala je složna skupnost
bju po menopavzi pa se ta hitro zmanjšuje, zato je med bolniki z osteoporozo skoraj 80 % žensk. Najbolj pogosta mesta zlomov so kolk, vretenca in zapestje. Kot je poudaril dr. Kocjan, so največji dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze nizka teža (manj kot 60 kg), neuravnotežena prehrana (premalo kalcija in vitamina D), zgodnja menopavza (pred 45 letom), premalo gibanja, razvade, starost, osteoporoza pri starših, prisotnost revmatoidnega artritisa ter dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi. Edini način za pravočasno odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote na apara-
S srečanja …
Topolšica, 19. oktobra – V PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici so zaznamovali tretjo obletnico delovanja centra. Glasbeni program so soustvarili stanovalci in zaposleni. Predstavil se je pevski zbor stanovalcev Zimzelen in novoustanovljeni pevski zbor zaposlenih ter stanovalci s prebiranjem svojih pesmi in igranjem na kitaro in orglice. Prireditve so se udeležili tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih in podžupan Viki Drev ter predstavniki Term Topolšica in Bolnišnice Topolšica. Zbrane je nagovorila direktorica PV Zimzelen Andreja Štefan Bukovič. Preletela je pretekla tri leta ustvarjanja nove ustanove in številne aktivnosti, ki danes potekajo v PV Zimzelen. Med drugim je dejala: »Naša zgodba se je začela pri družbeno odgovornem podjetju, ki ima čut za prihodnost, Premogovniku Velenje, ko je vodstvo sprejelo in udejanjilo odločitev, da zgradi Center starejših Zimzelen. V njem so stanovalci dobili še en dom, nekateri sodelavci prvo zaposlitev, drugi možnost za ponovno zaposlitev, nekateri so sprejeli nov izziv. Vesela sem, da smo v hiši oblikovali kulturo pogovarjanja, da izrazimo ideje ter da se tudi stanovalci aktivno vključujejo s svojimi predlogi. Nastala je skupnost, v kateri je velikokrat prijetno, včasih težko, nikoli povsem po moje ali po vaše, pa vendar složno.« Župan Darko Menih je izrazil zadovoljstvo z uspešnim delovanjem PV Zimzelen ter poudaril njegovo odprtost za različne ideje in dobro sodelovanje s krajem.
PV Center starejših Zimzelen je v skladu s konceptom dolgoročnega razvoja Občine Šoštanj ustanovil Premogovnik Velenje in je danes ena od njegovih hčerinskih družb v 100-odstotni lasti. Za delovanje
je pridobil koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V domu je 157 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah. Imajo varovano enoto za osebe z demenco. V letu 2012 beležijo 92-odstotno
živimo naprej, za prihodnost …. in to naj bo za nas izziv, ne pa da se vedno znova vračamo nazaj. A ob takšnih priložnostih, kot je današnja, je prav, da se ozremo na prehojeno pot in izrečemo priznanja vsem, ki so zaslužni za dolgoletno delo društva ... Čestitam.« n
zasedenost zmogljivosti. 5 odstotkov prostih postelj namenjajo za začasne namestitve starejših za čas rehabilitacije ali ob odsotnosti sorodnikov. Po treh letih delovanja se predvsem usmerjajo v razvijanje socialnih programov za stanovalce, svoje storitve pa želijo obogatiti tudi s pridobitvijo koncesije za izvajanje n pomoči na domu.
Predstavil se je novoustanovljeni pevski zbor zaposlenih.
Rezanje torte: najmlajši sodelavec Gašper Šmon in stanovalka Antonija Šalej, ki je prav 19. oktobra praznovala rojstni dan.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 14
VI PIŠETE
14
65 let skupnega življenja Pavle in Slavka Brgleza iz Velenja
V jeseni življenja
Lokovica: (levo) Albin Pančur in (desno) Pepca Krumpačnik na srečanju
Šoštanj, Lokovica, 28. oktobra - Humanost in solidarnost sta še vedno med ljudmi, je na srečanju starejših krajanov v Lokovici poudaril podpredsednik OO RK Janez Trbovšek in nagovoril zbrane krajane ter organizatorje srečanja, tamkajšnjo krajevno organizacijo Rdečega križa. Kako so drobne pozornosti v življenju potrebne, vemo vsi in zagotovo je prav, da se enkrat letno vidijo tisti, ki jih je jesen življenja bolj ali manj ujela v zavetje domačega ognjišča. Med zbranimi so posebej čestitali najstarejšima krajanoma Jožefi (Pepci) Krumpačnik, ki je dopolnila 91 let, in Albinu Pančurju z 92 leti. Prisotne je pozdravil tudi župan občine Šoštanj Darko Menih in
izpostavil skrb Občine Šoštanj za vse občane ter jim ob tem zaželel prijetno srečanje, predsednik krajevne skupnosti Peter Radoja pa je nanizal nekaj projektov v kraju, s katerimi bodo izboljšali kakovost bivanja. Priložnostni kulturni program je pripravilo tamkajšnje kulturnopro-
svetno društvo, prostovoljke Rdečega križa, ki jih že vrsto let vodi Jelka Kušar, pa so poskrbele, da je bilo druženje tudi v nadaljevanju prijetno in domače. Tovrstno srečanje je bilo organizirano že osemindvajsetič . n Milojka B. Komprej
Pri Brglezovih na Graškogorski cesti v Velenju je bilo veselo 31. oktobra 2012, ko sta si po 65 letih skupnega življenja še enkrat rekla »da« Pavla in Slavko Brglez. Natanko 31. oktobra leta 1947 sta si na takratni občini Velenje obljubila zvestobo in v njej ostala vse do danes. Slavko, ki je delal na velenjski občinski upravi, je letos dopolnil 92 let življenja, Pavla, ki je kot trgovka delala pri Eri in Merkatorju, pa 85 let. V življenju sta vzgojila tri otroke (Slavko, Janez in Zdenka), imata pet vnukov in kar 8 pravnukov, na katere sta izjemno ponosna. Kljub starosti se oba še dobro počutita. Slavko je še vedno član odbora v stanovski organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Šmartno Velenje in je častni član Lovske družine Velenje. Saj je bilo kaj slabega in hudega v življenju, pravi, a sta vztrajala in tako
Obisk Roka Polesa v vrtcu Enci benci V našem vrtcu smo se v začetku šolskega leta odločili, da bomo podrobneje spoznali mesto Velenje z okolico. Spoznavali in obiskovali smo različne ustanove ter si ogledovali kulturne znamenitosti našega mesta. Odkrili smo zemljevid,
8. novembra 2012
kjer je označena POZOJEVA POT, ter jo tudi podrobneje proučili, del pa tudi prehodili. Pri tem so nam bile v veliko pomoč
knjige pisatelja Roka Polesa, s pomnočjo katerih so otroci na njim prijeten način, preko pesmic in rim, spoznavali zgodo-
Pavla in Slavko Brglez
dočakala diamantno poroko. Na svečanosti, ki so jima ju pripravili člani njune družine, je bilo slišati tudi misel, da se spet srečajo čez pet
vino Velenja. Pisatelj nas je tudi sam obiskal v vrtcu. Predstavil nam je delo pisatelja ter povedal, kako in kdaj nastajajo pesmice in njihove ilustracije, otroci pa so mu rime, ki so jim šle najbolj v uho, tudi sami povedali. Preizkusili so se tudi v pisateljevanju in ob tem izdelali vsak svojo knjigo.
let na sedemdeseti obletnice njune poroke. Pa na zdravje! n dak
Nekateri so mu svoje knjige tudi prebrali. Skupaj smo preživeli prijetno in poučno urico, za kar se pisatelju Roku Polesu zahvaljujemo, saj je naše znanje obogatil tudi s svojim obiskom.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
www.velejapark.com
n
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. novembra 2012
Zaključek sezone državnih tekem v 'rally obediencu'
'Evropa – moja država'
Na CVIU Velenje je bil poseben teden, saj so nas obiskali gostje iz držav EU, s katerimi sodelujemo v projektu Comenius. Obiskali so nas gostje iz Velike Britanije, Češke, Nemčije, Poljske, Španije in Belgije. Projekt ima naslov 'Evropa – moja država' in znotraj projekta se želimo šole, ki izobražujemo učence z različni kate-
gorijami posebnih potreb, bolje spoznati med seboj. Znotraj projekta bomo izdelali večjezični slovar z nekaj osnovnimi besedami, herbarij, ki bo zajemal tradicionalne listavce posameznih držav, meddržavni koledar, kuharsko knjigo s tipičnimi nacionalnimi recepti in še marsikaj. V tednu, ki smo ga preživeli z gosti, smo jim
dobro zapomnili delavci tega podjetja, ki so 80. rojstni dan gospoda Dolarja izkoristili za srečanje v še vedno skoraj istih prostorih, ki zdaj delujejo z drugim imenom. Kar 44 bivših in zdajšnjih gostinskih delavcev, ki so delali v Kajuhovem domu od leta 1960 do združi-
tve podjetja s Pako Velenje v letu 1979, se jih je zbralo na pobudo organizatork srečanja Anice Strožič, Silve Brglez-Skornšek in Jožice Kvas. S čustvi nabito ozračje je bilo polno spominov na čase, ko je bil Stane Dolar prvi direktor podjetja, ki je v začetku zaposlovalo kar 20
ljudi, kasneje, ob pridružitvi gostinskega podjetje Sloga, pa še več. Ob združitvi se je namreč gostinskemu podjetju Paka Velenje iz Šoštanja pridružilo kar 60 ljudi. Nikoli niso poslovali z izgubo, je bilo razbrati iz priložnostnega govora in tudi to, da je gospod Dolar podjetje odlično vodil. V delovni organizaciji Kajuhov dom je bil ves čas njenega delovanja in nekakšna rdeča nit uspešnega gostinskega podjetja. Zato je bilo srečanje ob visokem jubileju posebno lepa gesta. V današnjem pospešenem tempu, v svetu, ki drvi v prehitri tekmi s časom, vse manj opažamo človeka, njegovo, delo, vztrajnost, zamisli. In če že to opazimo prevečkrat nimamo moči in časa, da bi njegove vrline nagradili. Gospod Stane Dolar še vedno živi v Šoštanju, v njegovih spominih pa je neskončno priložnosti, da spoznamo njega in njegovo delo. n Milojka B. Komprej, Foto Dejan Tonkli
Mnenja in odmevi
Pismo z Dunaja „Treba je, da mi vsi spoznamo in občutimo: To je naša umetnost, vonj naše prsti, pesem našega polja, naših gajev in gozdov ...« (Ivan Cankar) Mnogi me poznate, da če se kaj dogaja v zvezi s petjem, sem nekje zraven. Kje so časi, ko smo se v začetku še dvakrat tedensko zbrali v majhnem prostoru, kjer so zadnji prihajajoči morali na vajah še stati? In tiste pol ure za ogrevanje ust in glasu smo dobesedno celo abecedo od A do Ž ponovili. Le tisti, ki smo bili vztrajni smo z vajami pridobili vse in nastopali na različnih odrih, prireditvah, tekmovanjih ... to so zame nepozabni časi. Brž ko postane ljudstvo samo poslušalec, petje pa prevzamejo razni zbori, ansambli po radiju in televiziji, se začne razkroj, ta spremeni ljudsko pesem v turistični spomenik ... v nekaj, s čimer se predstavljamo ali posta-
vljamo. Za življenje samo pa mnogi menijo, da to ni več potrebno. Tako menijo predvsem tisti, ki jim življenje ob tekanju za materialnimi dobrinami hiti in hiti, nezavedajoč se, da niso le materialne dobrine tisto, kar naj bi zapustili svojim potomcem. Morda bi kdo dejal, da se je treba sprijazniti z resničnostjo, v kateri ni več prostora za ljudsko kulturo, kakršna je bila nekdaj. Ob ropotu industrijskih strojev res ni mogoče prepevati. Pesmi ne morejo preglasiti brnenja modernega, hitrega razvoja ... vsem se nakam mudi, prehitro mudi. Vendar želijo nekateri ohraniti pretekle navade podeželskih fantov in deklet in na novo poživiti domače petje. Nekaj podobnega sem doživela doma ob slavljenju sorodnika in njegovega 70. rojstnega dneva. Ko je tu zazvenela preprosta ljudska – domača pesem, si lahko zamislite, kako sem se počutila ... Navdušilo me je tudi dekle (27),
Lepo sončno vreme in odlična organizacija Kinološkega društva Pluton sta ponovno privabila rekordno število tekmovalcev v 'Rally Obediencu'. To je kinološka disciplina, v kateri pes z vodenjem vodnika v čim krajšem času premaguje različne vaje poslušnosti. Državne tekme, ki se je odvijala v nedeljo, 21. oktobra, se je udeležilo skupaj 42 tekmovalcev in njihovih
Hafner in Vanja Blagus, ki tekmujeta v disciplini RO I. Z »nesrečno« štartno številko 13 si je Lela Hafner na koncu priborila 14. mesto, Vanja Blagus, pa je štartala kot 6. in na koncu dosegla odlično 2. mesto. S tem mestom si je popravila končno letno uvrstitev in si priborila 5. mesto med 46 tekmovalci, ki so letos v devetih državnih tekmah tekmovali v RO I.
psov. V štirih disciplinah, ki naraščajo s težavnostjo vaj, od RO I do RO IV, je tekmovalo 22 tekmovalcev v razredu RO I, 11 tekmovalcev v RO II, v disciplini RO III so štartale 4 tekmovalke in v najtežji disciplini, RO IV, so tekmovale 3 tekmovalke. Tekmo je sodila Ana Dragičevič. Tekme sta se udeležili tudi članici Kinološkega društva Velenje Lela
Za Kinološko društvo Velenje tekmuje tudi Maja Rudolf, ki se je udeležila predzadnje letošnje tekme v Kamniku in se uvrstila na odlično 7. mesto. V decembru tekmovalke s svojo trenerko Suzano Puc načrtujejo izpit v višji disciplini RO II in seveda v novi sezoni naskok na čim višja mesta.
pokazali nekaj slovenskih (pa tudi lokalnih) znamenitosti, obenem pa smo se jim predstavili z različnimi glasbenimi, likovnimi in literarnimi stvaritvami. Celoten teden je bil zasnovan predvsem na druženju, izmenjavanju mnenj med učitelji ter spoznavanju, kako živijo ljudje v drugih n državah, kaj so njihove značilnosti.
Na direktorja jih vežejo lepi spomini
Šoštanj, 25. oktober - Stane Dolar iz Šoštanja je bil dolgoletni direktor leta 1960 ustanovljenega gostinskega podjetja Kajuhov dom. Marsikdo se tega podjetja, ki je imelo sedež v rojstni hiši Karla Destovnika Kajuni, niti ne spomni več. A skupno uspešno delo so si
15
ki sem jo pred kratkim slučajno srečala na neki dunajski ulici in mi je povedala, da je poleti z družbo sodelavcev planinarila po Karavankah, ter mi še omenila, da je tudi prepevala po naše. Saj so se že takrat, ko sem jo v otroških letih pazila, in to v povsem nemško-avstrijski družini, njeni starši čudili, kako lepo otrok izgovarja slovenske besede in poje z mano. Torej, naj bo prava ljudska pesem sestavni del vsakdanjosti. Čas in priložnost srečanj! Tu se oglaša lahko vse, kar v narodu živi, vse, kar je v njem dobrega in slabega, plemenitega in lepega. Taka pesem je ogledalo, ki odseva duševno podobo ljudstva. To so verzi, ki jih sami zložimo v pesem. Čuti se odnos do človeka, narave in celotne dežele, do sebe in navzven. V krajih z mestnim značajem živimo ljudje bolj sami zase. Poleg sorodnih vezi so nam prijatejstva zelo pomembna. Zato marsikje zasledimo v tekstih, kako vasovalci skrbi-
jo, »s kom se kdo druži«, sledijo, da so ljudske pesmi čimbolj domače, preproste v narečju govora. Tako s svojim občutkom »poje s svojo dušo ali kakor mu narekuje srce.« K vsemu temu pa še dodam, da smo tudi na Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2, 1010 Dunaj) pred kratkim doživeli predavanje glasbenega znanstvenika in prejeminka Štrekljeve nagrade dr. Berteja Logarja, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o značilnostih slovenske ljudske pesmi na avstrijskem Koroškem. Kaj več o njegovem delu lahko zasledite na spletni strani: www. pesmi.at Vsem, ki nam kakorkoli pomagajo ohraniti dediščino in jo prenašajo na mlado odraščajoče ljudstvo in tako povezujejo mlade s starejšimi ali obratno, se prav lepo zahvaljujem. Tudi takšna predavanja so »hrana« za naš ostoj. n Terezija Schwarzott
Vozi z nami! Za nami je prvi študijski mesec, poln prijetnih druženj. Kaj šele pripravljamo! Družimo pa se tudi na poti v Ljubljano ali Maribor. Dijakom in študentom, ki od kraja izobraževanja živijo več kot pet kilometrov, namreč nudimo subvencionirano vozovnico. Z njo so v Ljubljani ali Mariboru upravičeni tudi do brezplačne mestne vozovnice. V Šaleškem študentskem klubu smo za naše člane poskrbeli še za dodatno ugodnost. Z avtobusnim prevoznikom ŠAMU smo se dogovorili, da bo mesečna vozovnica za prevoz v Maribor ali Ljubljano znašala 10 €. Kupite jo lahko kadarkoli v času naših uradnih ur. Vzorec vloge za subvencioniran prevoz v medkrajevnem prometu je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pa tudi na spletnih straneh in prodajnih mestih izvajalcev prevozov. Kakšen je naš vozni red? Velenje-Ljubljana, vsako nedeljo ob 19.00 izpred avtobusne postaje v Velenju Ljubljana-Velenje, vsak petek ob 16.00 izpred avtobusne postaje v Ljubljani Velenje-Maribor, vsako nedeljo ob 19.00 izpred avtobusne postaje v Velenju Maribor-Velenje, vsak petek ob 16.00 izpred avtobusne postaje v
n Tea Vardjan
Mariboru Sporočamo vam tudi, da je v teku razpis za uporabo prostorov v eMCe placu v letu 2012 od ponedeljka do srede med 14. in 22. uro. Na ta razpis za brezplačno uporabo prostorov se lahko prijavijo mladinska društva, glasbene in gledališke skupine ter mladinska interesna združenja, ki nimajo in iščejo prostor za vaje. Več o razpisnih pogojih, prijavnem obrazcu in srugih podrobnostih pa preberite na www.emceplac.si. Samo še do ponedeljka, 5. novembra, imate čas, da se prijavite na Razpis mestne občine Velenje za štipendiranje. Letos bo občina štipendije podeljevala po več kriterijih, razpisne pogoje, obrazec in obvezne priloge pa najdete na www.velenje. si/priloznosti. oglejte si tudi razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti. Razvij svojo idejo! V soboto, 3. novembra, pa bomo v eMCe placu tudi žurali. Ob 21.00 bo nastopil srbski band Neuroleptic Trio, nato pa še slovenskih band Y. Neuroleptic Trio so eksperimentalna jazz zasedba iz Subotice, katerih glasba bazira na čisti improvizaciji. Vestno delajo na samosvojem konceptu improvizirane glasbe z različnimi pristopi. Pri tem uporabljajo različne tehnike igranja ter vse od klasičnih instrumentov pa do elektronskih podlag. Njihova glavna področja delovanja so glasba za gledališče, performanse, video umetnost in kratke filme. Tokrat nam bodo predstavili svoj zadnji album Summer Variations. Y pa uspešno kombinirajo elemente math (matematičnega) in post rocka, metala, ambientalne glasbe ter psihodelije. Se vidimo torej, če ne na avtobusu, pa v eMCe placu! n
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 16
16
LJUDJE, ŠPORT
8. novembra 2012
3. NumiFil napolnil dvorano Rudarji včeraj prosti,
v soboto z Gorico
Na srečanje prihaja vse več numizmatikov, filatelistov, kartofilov in tistih, ki jih za zdaj šele zanima, kako se teh reči lotiti Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. oktobra – Kaj je lahko lepšega kot zadovoljni organizatorji, ponudniki in obiskovalci? Vse to se je v soboto dopoldne združilo na enem mestu, v dvorani Nova, kjer je Festival Velenje pripravil numizmatično, filatelistično in kartofilsko srečanje z naslovom NumiFil 2012. Srečanje so pripravili že tretjič. Mogoče je bilo kupiti, si ogledati ali zamenjati različno zbirateljsko gradivo in pripomočke. Veliko zanimanja med obiskovalci sta požela poštni žig srečanja in osebna znamka, tokrat z motivom Vile Biance (doslej pa so izdali že tudi znamke z motivi Velenjskega gradu, gradu Šalek in Doma kulture), ki je izšla pri Pošti Slovenije. Vseh dvesto znamk, ki so jih izdali ob tokratnem srečanju, je skoraj pošlo. Matjaž Šalej iz Festivala Velenje je povedal, da bodo to prireditev zaradi vedno večjega zanimanja ohranjali tudi v prihodnje. Na srečanje so prišli zbiratelji od vsepovsod. Jurij Simoniti iz Slovenj Gradca: »Prišel sem iz radovednosti, da vidim, kaj vse se da dobiti. Kot zbiralec znamk, malo pa tudi
numizmatik, rad pogledam, kaj je na razpolago. Prišel pa sem tudi zato, da srečam kakšnega znanca.« Izbor se mu je zdel presenetljivo dober. »Prihodnje leto zagotovo spet pridem,« je dodal. Med številnimi ponudniki klasične in naložbene numizmatike je bil na srečanju Andrej Talajič iz Šoštanja. »Gre za ločeni veji, sam pa ponujam oboje,« je pripo-
Jurij Simoniti je prišel iz Slovenj Gradca, tudi zato, da sreča kakšnega znanca.
vedoval in razkazoval. S klasično numizmatiko se ukvarja že dobrih petnajst let. Začelo se je v osnovni šoli. »Takrat sem začel s prvimi kovančki. Največ zanimanja med obiskovalci je tokrat po evropskih kovancih različnih letnic in držav. Moja najbolj dragocena zbirka pa je kompletna slovenska zbirka tolarjev v vseh letnicah.«
V prvi nogometni ligi so včeraj igrali tekme 17. kroga z izjemo tekme Rudar – Maribor, ki so jo preložili zaradi današnjega gostovanja Maribora pri Tottenhamu
n
Šoštanjčan Andrej Talajič se s klasično numizmatiko ukvarja že petnajst let.
Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo. Za to so bili najprej zaslužni v 13. krogu nogometaši Triglava, ki so v 13. kroga na svojem igrišču premagali vodilni Maribor z 1 : 0, v sobotno-nedeljskem 16. krogu (včeraj je bil na sporedu 17. krog) še Celja še bolj presenetili, saj so v soboto zmagali kot gostje. Izidi tekme v Ljudskem vrtu je bil 2 : 1 v njihovo korist. Nogometaši Olimpije, ki so v tem krogu gladko s 3 : 0 slavili v Kidričevem po 16. krogu za Mariborom zaostajajo le še za točko. Res pa je, da imajo tekmo manj. V gosteh je zmagal tudi Koper. V Fazaneriji je bil z 3 : 2 boljši ode Mure. Na tekma med Gorico in Triglavom ni bilo zmagovalca. Nasprotnika sta se razšla z rezultatom 2 : 2. Edino domačo zmago pa so si priigrali nogometaši velenjskega Rudarja, ki so z 1 : 0 premagali Domžale. S to zmago so vsaj začasno, do včeraj, s predzadnjega mesta napredovali na predpredzadnje oziroma osmo. Ali so ga
tudi zadržali, pa je bilo odvisno od včerajšnjih tekem med Triglavom in Muro ter Domžalami in Gorico. Sobotno tekmo na igrišču ob jezeru je odločil Denis Klinar. Gostje so bili na začetku za odtenek boljši, bolj napadalni, morebitno vodstvo pa jim je preprečil zanesljivi vratar Matjaž Rozman. V nadaljevanju so igrali bolj presunljivo in iskali svoje priložnosti v hitrih nasprotnih napadih. Rudarji pa so jih presenetili prav z njihovo taktiko. V 60. minuti so prestregli gostujoči napad na sredini igrišča. Dalibor Radujko je poslal žogo proti kazenskemu prostoru gostov. V teku zanjo je bil Denis Klinar hitrejši od trenutno najboljšega Rudarjevega strelca Elvisa Bratanovića, pustil za sabo domžalske branilce, preigral še vratarja gostov, ki mu je stekel naproti, da bi preprečil napako svoje preveč zunaj postavljenih branilce, in nato poslal žogo v prazno mrežo. Zadnjih trinajst minut (sodnik je tekmo podaljšal za pet minut) so
Gluhi za sodnikove pozive Goste so domači 'kaznovali' z zmago, disciplinski sodnik NZS pa z 200 evri, ker kljub trikratnemu pozivu po odmoru niso prišli pravočasno na igrišče, zaradi česar se je drugi polčas z dveminutno zamudo. Zaradi nešportnega vedenje nekaterih igralcev (pet rumenih in redči karton) pa so še ob dodatnih 360 evrov.
imeli domači igralca več in tudi nekaj (pol)priložnosti. za podvojitev vodstva. Najbliže je bil Bratanović. Po natančni podaji Leona Črnčiča z leve strani se je znašel sam pred gostujočim vratarjem. Ta mu je stekel nasprotni, velenjski napadalec pa je s polvisoko žogo zadel le desno vratnico. n S. Vovk
Ne Šoštanj ne Žalec, ampak Pesnica V Centru Nova je bilo živahno.
Oktobrsko veselje v Topolšici Dežniki in strastna želja po uživanju v družbi in naravi so nas spremljali v soboto, 27. 10., ko je bil dež naš zvesti spremljevalec. Ker smo pohodniki korenine in ker so naši pohodi v vsakem vremenu, smo člani turističnega društva Topolšica in gosti iz Gaberk, Velenja ter Avstrije veselo korakali po poti oktobrskega veselja. Ta pohod je bil tokrat že tretjič. Na poti si ogledamo mesta, kjer so v Topolšici stali mlini ob Toplici, spoznavamo zgodovino kraja in zdravilišča, uživamo ob toplem sprejemu v Rudijevi gmajni, obiščemo kmetijo Napotnik, kjer imajo sirarno, si ogledamo, kako so včasih delali cokle in leseno streho iz »šiklnov« pri Ivanu
Ostovršniku, in se pogrejemo ob ognju, kjer si pečemo kruh, krompir in jabolka pri domačiji Zafršnik. Zaradi dežja smo letos morali vedriti pod marofom, a jebila za to debata toliko bolj zanimiva in zabavna. Čeprav so težki oblaki in deževne kaplje grozili, da nas bodo
premagali in bo vse skupaj padlo v vodo, smo bili vztrajni in dogajanje speljali do konca. Prijetna družba, svežina narave, zanimivo dogajanje nas je napolnilo z energijo in nam dalo elan za dobro voljo kljub čudnim časom. n
Z 11. krogom so v štajerski nogometni ligi končali jesenski del tekmovanja. Naslov so osvojili nogometaši Pesnice, ki so se na vodilni položaj povzpeli prav v zadnji letošnji tekmi, v kateri so v Rušah premagali Pohorje. Največje presenečenje prvega dela prvenstva je gotovo novinec Žalec, ki je zadnji jesenski krog pričakoval celo na vodilnem mestu, potem ko je v osrednji tekmi predzadnjega kroga na svojem igrišču premagal favorizirani Šoštanj, ki pa je kljub temu ostal prvi kandidat za naslov. Najbrž so o tem bili zelo prepričani tudi sami nogometaši glede na to, da so bili v zadnjem krogu gostitelji Šentjurja. Težje delo pa naj bi imel (tako je tudi bilo) Žalec, ki je gostoval v Limbušu pri Marles hišah. Žalčani so ostali praznih rok, saj so izgubili kar z 1 : 4, pa čeprav so po prvem polčasu vodili z 1 : 0. Še bolj osupnili so Šoštanjčani, ki so najbrž razmišljali, da bo prednost domačega igrišča dovolj za zmago. Tekmeca sta se strelsko razživela šele v drugem polčasu, v prvem pa tamkajšnji ljubitelji nogometa niso videli
nobene žoge v mreži. Gostje so povedli po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju, petnajst minut za tem je izenačil visoki branilec Nikola Bulajić. Šoštanjčani so se prav gotovo zavedali, da točka ne bi bila dovolj za osvojitev jesenskega naslova. Tako so lovili goloba na strehi, a ostali celo brez vrabca v roki, saj so gostje slabih deset minut pred koncem dosegli zmagoviti gol z enajstih metrov in jim zadali drugi zaporedni poraz ter jih potisnili na peto mesto. Kjer se prepirata dva … Jesenskega naslova so se veselili Pesničani, ki so v dokaj razburljivi tekmi slavili v Rušah proti Pohorju s 3 : 2. Po prvih 45 minutah so vodili s 3 : 0. Vendar domači še niso dvignili belke zastave, pa čeprav so imeli od 38. minute dalje igralca manj. Z veliko požrvotvalnostjo jim je uspelo do 84. minute znižati vodstvo gostov na 2 : 3, več pa niso zmogli in Pesničani se nepričakovano veselijo jesenskega naslova pred Šentjurjem, Žalcem, Marles hišami in Šoštanjem. n vos
Velenjski šahisti ponovno v enotni državni ligi Končalo se je tekmovanje v prvi šahovski ligi vzhod. V ligi je nastopilo deset ekip. Premočno prvo mesto so osvojili šahisti Velenja Veplasa, saj so premagali vseh devet nastopajočih ekip. Tako so osvojili 36,5 točk in prehiteli drugo uvrščenega Kovinarja Dem Maribor za 6 točk, tretje mesto so osvojili igralci Slov. Bistrice z 29 točkami. Iz lige so izpadli igralci Hoč in Žalca z osvojenim
devetim in desetim mestom. Igralci iz Slovenj Gradca so osvojili sedmo, Šentjur pa osmo mesto. Igralci Velenja so osvojili najboljše rezultate na 1. deski – Martinovič 7,5 točke iz 9 iger, na 2. deski - Dorič 6 iz 8, na 3. deski - Vombek 7 iz 9; Gregor Goršek je osvojil 5 točk iz 9 iger, Jernej Mazej 2,5 iz 4, Sašo Brusnjak 2 iz 5, Radiša Rajkovič 6 iz 9, pol točke pa je osvojil
tudi Drago Kristan v eni igri. Igralci so s svojim pristopom in zmago razveselili ljubitelje šaha v Šaleški dolini, vodstvu kuba pa dali mnogo novih skrbi, saj ni videti možnosti nastopa v državni ligi. Ni videti možnosti pokrivanja stroškov, saj se tudi v letošnjem letu klub nahaja v rdečih številkah. n
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 17
ŠPORT IN REKREACIJA
8. novembra 2012
Vsega lepega je enkrat konec
Tri zaporedne zmage Elektre
Rokometaši Gorenja, aktualni slovenski prvaki, so po poldrugem letu doživeli prvi poraz v domačem prvenstvu Besede v naslovu je izrekel Gorenjev trener Branko Tamše po prvem prvenstvenem porazu po letu in pol v derbiju 8. kroga v Kopru s Cimosom. Izgubili so dokaj visoko, s 23 : 28. Zanimivo, tudi zadnji poraz so Velenjčani doživeli s Koprom: to je bilo 27. maj 2011 v Rdeči dvorani v odločilni tekmi za naslov državnega prvaka. Cimos je takrat zmagal s 34 : 23 (20 : 11). Tudi tokratna tekma je bila nadvse kakovostna, zanimiva, tudi živčna – skratka, derbi v pravem pomenu besede. Na njeni ravni pa nista bila ljubljanska sodnika Pangerc, Veber. Zato je nerazumljivo, da vodstvo tekmovanja za sojenje takšnih tekem ne določi najboljši
slovenski par. Po prvem polčasu so imeli gostitelji le zadetek prednosti. Dobili so ga z 11 : 10, a kmalu ušli gostom za pet golov (18 : 13). Toda državni prvaki se v tem trenutku še niso sprijaznili s porazom. Zaigrali so šampionsko in pet minut pred koncem imeli pri izidu 22 : 22 točko v žepu. Toda v preostalih minutah niso nadaljevali svoje igre. Popustila je njihova zbranost, tekmo pa so končali s štirimi igralci, saj sta sodnika v izdihljajih tekme izključila kapetana Marka Bezjaka in pomočnika trenerja Borura Plaskana. V teh zadnjih minutah tekme so v domačo mrežo poslali le še eno žogo, Koprčani pa kar šest in sprijazniti
so se morali s porazom. Kljub temu so zadržali prvo mesto. Cimos na drugem in Celje Pivovarna Laško na tretjem za njimi zaostajata za točko, vsa tri moštva pa so v dosedanjih osmih krogih po enkrat izgubila. Četrti je trenutno z dvema točkama manj Maribor Branik. V domači vrsti je bil nezadržen Milorad Krivokapić, ki je dosegel kar devet golov, po šest pa Brumen in prejšnji igralec Gorenja Nikola Manojlovič, pri gostih pa sta se strelsko najbolj izkazala Melić in Dolenec s po šestimi goli. Včeraj so igrali tekme 9. kroga. Gorenje je gostilo Trimo. n vos
Prvi odvzeli niz vodilnemu Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v četrtem krogu gostovali pri vodilni ekipi Maribora. Srečanje so začeli izvrstno. V izenačenem prvem nizu so uspeli ubraniti dve zaključni žogi gostiteljev pri rezultatu 24 : 22 in nato ta del igre Šoštanjčani tudi dobili z rezultatom 26 : 24. Dobro so zaigrali tudi v drugem nizu, ko si nobena ekipa ponovno ni uspela priigrati občutnejše prednosti, rezultat je bil na 19. točki še izenačen, vendar so tokrat končnico bolj zbrano odigrali Mariborčani. V naslednjih dveh nizih so Šošta-
njčani nekoliko popustili, domačini pa so zaigrali izvrstno in gladko dobili naslednja dva niza ter se veselili zmage s 3 : 1. Šoštanjčani so edini, ki jim je uspelo osvojiti niz proti vodilni ekipi Maribora v prvih petih krogih letošnjega prvenstva. V soboto so odbojkarji Šoštanja Topolšice v svoji dvorani gostili ekipo Astec Triglava. V zanimivi in napeti tekmi so se ob koncu zmage s 3 : 2 veselili gostje. Derbi spodnjega dela prvenstvene razpredelnice je postregel z dramatičnim obračunom dveh izenačenih ekip, odločile so ga malenkosti. V
tekmi, polni preobratov, so bili srečnejši in spretnejši Kranjčani, ki so zaostajali z 1: 2 v nizih, a so zmogli pozabiti na nesrečno izgubljeni tretji niz in obrniti potek srečanja sebi v prid. Gledalci so bili lahko zadovoljni z videnim, na koncu pa so se morali sprijazniti s točko, hkrati pa spet pohvaliti domačo ekipo za borbenost. V soboto gostujejo Šoštanjčani v Murski Soboti pri ekipi Panvita Pomgrad, ki je s štirimi zmagami in enim porazom na 3. mestu prvenstvene lestvice. n tr
Odločno plavanje Nastje Govejšek in Žige Cerkovnika V Zagrebu je bil pretekli konec tedna jubilejni 40. mednarodni miting “Mladost 2012”. Za najboljše plavalce je bila to zadnja preizkušnja pred evropskim prvenstvom, ki bo čez tri tedne v francoskem mestu Chartres. V zelo dobri in številčni konkurenci 500 plavalcev s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Srbije, Italije, Turčije, Ukrajine in Slovenije je odlično tekmovala tudi skupina petih velenjskih plavalcev. Skupno so osvojili eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti. Nastja Govejšek je z osebnim rekordom zmagala na 100 m delfin (1:01,98) in osvojila tretje mesto na 50 m prosto (26,03). Na 50 m in 100 m prosto je postavila tudi rekorda mitinga za mladinke. Prijetno je presenetil Žiga Cerkovnik, ki je na 100 m delfin (54,03) osvojil drugo mesto in postavil nov mladinski državni rekord. Svoj stari rekord, ki ga je odplaval v začetku letošnjega leta, je izboljšal za 57 stotink sekunde. Tudi na 100 m mešano, ko je osvojil tretje mesto, je bil zelo blizu rekorda. Njegov rezultat 56,07 je bil le za devet stotink slabši od mladinskega državnega rekorda, ki si ga že 16 let lasti Peter Mankoč. V disciplini 50 m prosto se je v A finale uvrstila še Tina Meža in osvojila peto mesto. Kristjan Meža pa se je
uvrstil v absolutni B finale na 50 m in 100 m hrbtno ter 100 m mešano.
Miting Victoria Primorje – mladinski državni rekord in štiri medalje V soboto, 27. 10., in v nedeljo, 28. 10., je v bazenu Kantrida na Reki potekal 5. mednarodni plavalni miting »Victoria Primorje«. Plavalci Plavalnega kluba Velenje so se zelo izkazali. V konkurenci 350 plavalcev iz 33 klubov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Turčije (celotna reprezentanca) in Slovenije so osvojili eno drugo in tri tretja mesta. Nastja Govejšek je osvojila drugo mesto na 100 m prosto (56,30) in tretji mesti na 100 m delfin (1:02,42) in 50 m prosto (25,93). V tej disciplini je že v dopoldanskih kvalifikacijah z rezultatom 25,65 postavila državni rekord za mladinke. Prejšnji rekord Sare Isaković iz leta 2004 je popravila za 35 stotink sekunde. Tretje mesto je osvojil tudi Žiga Cerkovnik na 100 m prosto (50,51). Na 50 m in 100 m prosto je bil hitrejši od svojih neposrednih konkurentov z mladinskega evropskega prvenstva Mihaela Vukića iz Hrvaške in
17
Anžeta Tavčarja iz ljubljanske Ilirije. Presenetil je Kristjan Meža, ki se je v disciplini 50 m hrbtno uvrstil v absolutni A finale in dosegel nov kadetski klubski rekord (27,47). V B finala (moški 94 in mlajši ter ženske 95 in mlajše) so se uvrstili Kristjan Meža, Igor Đukanović in Nuša Erjavec.
Nina Drolc – odličen start v ZDA Nina Drolc plavalka Plavalnega kluba Velenje, ki je v tem študijskem letu pričela študirati na Univerzi Arkansas v mestu Fayettville, je odlično pričela tekmovanja. Čeprav novinka se je zelo dobro vključila v vsakodnevne obveznosti tako na študiju kot treningih. Ob koncu oktobra je nastopila na tekmovanju, na katerem so nastopile plavalke univerz iz Missourija, Kentackyja, Južnega Illinoisa in Arkansasa. Nina je zmagala v disciplini 100 yardov z rezultatom 50,89 (preračunano na 100 m 56,17), na 100 y delfin pa je osvojila četrto mesto (56,56). Pripomogla je tudi k zmagi njene univerze v štafeti 4 x 50 y mešano in 4 x 100 y prosto. Univerza Arkansas je prepričljivo dobila vse tri dvoboje. n Marko Primožič
V 2. krogu lige Telemach so zaigrali izvrstno in povsem nadigrali škofjeloško ekipo LTH Castings Mercator. Ob koncu so se Šoštanjčani veselili zmage s 77 : 45. Elektra je vseh 40 minut igrala odlično in imela ves čas pobudo, gostje z Gorenjske pa so bili povsem nemočni. Domači trener Sebastjan Krašovec je dal priložnost za igro vsem igralcem, tudi mlajši so visoko razliko uspeli zadržati oziroma jo še nekoliko povišati. Odsotnost poškodovanega kapetana Mensuda Juleviča se košarkarjem Elektre ne tej tekmi praktično ni poznala, na drugi strani pa so gostje še kako pogrešali Bobana Tomiča. »Čestitam fantom za zasluženo zmago. Od prve do zadnje minute smo se borili in dominirali,« je po srečanju dejal šoštanjski trener Krašovec. Najučinkovitejši pri Šoštanjčanih so bili Podvršnik s 13, Bajramlič z 12 in Brčina z 11 točkami. Šoštanjski košarkarji so se v odlični luči prikazali tudi v Šentjurju. Srečanje s Tajfunom je bilo veliko bolj izenačeno in napeto kot proti Škofjeločanom, ob koncu pa so se Šoštanjčani veselili zaslužene zmage z 78 : 71. Elektra je do te pomembne zmage v lokalnem derbiju prišla predvsem preko izjemno razpoloženega Žige Zagorca, ki je dosegel 22 točk, šest podaj, šest skokov in dvakrat ukradel žogo, vse skupaj se je odrazilo tudi v izvrstnem statističnem
Tako so igrali 1. NLB Leasing liga, 8. krog Cimos Koper Gorenje Velenje 28:23 (11:10)
Gorenje: Gajić (16 obramb), Melić 6, Medved, Bezjak 4, Pucelj, Dolenec 6, Taletovič, Cehte 4, Miklavčič, Gaber 1, Golčar, L. Dobelšek, Gams 2, Bajram, Nosan, Dujmovič. Cimos: Dobelšek, Grzentič, Brumen 6, Bombač 4, Poklar T., Škof, Krivokapič 9 (3), Poklar N., Vran, Konečnik, Rapotec 2, Manojlović 6, Gavranović, Bundalo 1, Bošković, Osmajić. Sedemmetrovke: Cimos Koper 3 (3), Gorenje Velenje 2 (0) Izključitve: Cimos Koper 8, Gorenje Velenje 8 minut Rdeči karton: Bezjak (59.) Drugi izidi: Ribnica Riko hiše - Celje 24:34, SVIŠ Pekarna Grosuplje - Jeruzalem Ormož 30:23, Trimo Trebnje - Krka 26:29, Krško - Sevnica 30:29 (14:15) in Maribor - Istrabenz plini Izola 38:21. Vrstni red po 8. krogu: 1. Gorenje Velenje 8 tekem - 14 točk, 2. Cimos Koper 8 – 13, 3. Celje Pivovarna Laško 8 – 13, 4. Maribor Branik 8 – 12, 5. Trimo Trebnje 8 – 10, 6. Ribnica Riko hiše 8 – 7, 7. Jeruzalem Ormož 8 – 5, 8. SVIŠ Pekarna Grosuplje 8 – 5, 9. Istrabenz Plini Izola 8 – 5, 10. Krka 8 – 5, 11. Sevnica 8 – 4, 12. Krško 8 – 3 Prijateljska tekma: Gorenje - Slovenj Gradec 2011 39:28 ( 20:13)
1. A DRL, ženske, 6. krog Veplas Velenje Krka 26:28 (12:11)
Veplas Velenje: Zec (14 obramb), Vajdl 3, Naglič 2, Nakić 1, Hrnčič 9 (7), Fatkić 5 (1), Čečkova 6, Sivka, Oblak-, Mičić-, Finkšt-, Tomić-, Pajić. Trener: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Velenje 8 (9), Krka 5 (7). Izključitve: Velenje 6 minut, Krka 10 minut. V 7. krogu so bile Velenjčanke proste, v 8. krogu (sobota, 10.
novembra) oa bodo gostovale o v Sežani.
Liga Telemach, 2. krog Elektra Šoštanj – LTH Castings Mercator 77 : 45 (63 : 39, 40 : 25, 21 : 10)
Elektra Šoštanj: Collins 8, Rizman, Hasič 3 (3-4), Podvršnik 13, Zagorc 7 (2-2), Brčina 11, Lekič 6 (2-2), Pajevič 4, Bajramlič 12 (1-1), Bukovič 5, Atanackovič 8 (1-1) 3. krog
Tajfun – Elektra Šoštanj 71 : 78 (53 : 54, 35 : 41, 10 : 17)
Elektra Šoštanj: Collins 5 (1-2), Hasič, Podvršnik 12 (2-2), Zagorc 22 (7-7), Julevič 15 (4-4), Brčina 4 (2-4), Lekič 2, Bukovič 7 (2-2), Atanackovič 11 (3-4) Vrstni red: 1. Rogaška 6, 2. Maribor Messer, 3. Elektra Šoštanj, 4. Zlatorog Laško, 5. LTH Castings Mercator vsi po 5, 6. Helios Domžale, 7. Tajfun, 8. Grosuplje, 9. Hopsi Polzela vsi po 4, 10. Slovan 3.
Pokal Spar, 3. krog, 1. tekma Elektra – Nazarje 101 : 40 (84 : 25, 57 : 16, 27 : 6)
Elektra Šoštanj: Hasić 19 (2-4), Zagorc 6, Lekić 12 (4-5), Collins 7 (1-1), Bajramlić, Bukovič 14 (1-2), Pajević 10, Brčina, Podvršnik, Atanacković 33 (4-4)
1. DOL Radenska Classic – moški, 4. krog Maribor – Šoštanj Topolšica (-24, 22, 11, 17)
5. krog Šoštanj Topolšica – Atec Triglav 2 : 3 (19, -24, 27, -19, -13) Vrstni red: 1. Maribor 15, 2. Salonit Anhovo 12, 3. Panvita Pomgrad 10, 4. GO Volley 9, 5. Astec Triglav, 6. Šoštanj
indeksu – 26. Elektra je imela poleg Zagorca tudi druge razpoložene igralce (Julevič 15, Podvršnik 12, Atanackovič 11). Še dobrih šest minut pred koncem srečanja so Šoštanjčani vodili le za točko (66 : 65), sledil je niz 6 : 0 in s tem tudi miren zaključek srečanja. Krašovec po tekmi ni skrival zadovoljstva: »Za nami je težko gostovanje. Menim, da bo iz Šentjurja malo ekip odneslo obe točki. Nam ta zmaga v borbi za napredovanje v Ligo za prvaka prinaša ogromno. Tehtnico so prevesile izkušnje Žige Zagorca in Mensuda Julevića, ki sta ponesla ekipo v ključnih trenutkih. Zelo sem vesel, fantom pa čestitam za prikazano.« V soboto ob 19. uri gostuje v Šoštanju novinec v 1. ligi, ekipa Grosupelj.
Uspešni tudi v pokalu Spar V tretjem krogu pokala Spar se je Elektra pomerila z ekipo Nazarij. Šoštanjčani so se tekme lotili resno in zavzeto in ob koncu visoko zmagali s 101 : 40. Izjemno razpoložen je bil Atanackovič s 33 točkam, odlično pa je zaigrali tudi mladi Hasič, ki je dosegel 19 točk, zbral še sedem skokov in šest asistenc. Elektra si s tako visoko zmago že pred povratnim srečanjem v Nazarjah praktično zagotovila napredovanje v naslednji krog tega tekmovanja. n Tjaša Rehar Topolšica oba 5, 7. Krka 3, 8. UKO Kropa 1
PRVALIGA, 16. k. Rudar Velenje Domžale 1:0 (0:0)
Strelec: Denis Klinar (60) Rudar: Rozman, Jesenčnik, Stakić, Firer (od 88. Stjepančić), Rotman, Berko, Podlogar (od 62. Čonka), Jahić, Bratanović, Klinar (od 75. Klinar), Radujko. Rdeč karton: Zec (81.). Drugi izidi: Gorica - Triglav 2:2 (1:1), Maribor - Celje 1:2 (1:1), Olimpija - Aluminij 3:0 (0:0), Mura 05 - Luka Koper 2:3 (1:1). Vrstni red po 16. krogu: 1. Maribor (15 tekem) 35 (30:9), 2. Olimpija 32 (32:15), 3. Koper 25 (21:18), 4. Domžale (15), 25, 5. Celje 22, 6. Aluminij 19, 7. Gorica 16, 8. Rudar (15), 16, 9. Triglav (15) 15, 10. Mura 05 (15) 11. Včeraj so igrali tekme 17. kroga z izjemo tekme Rudar – Maribor, ki so jo preložili zaradi današnje tekme Maribora s Tottenhamom.
SŽNL – 7. krog Rudar Škale - ŽNK Slovenj Gradec 12:0 (9:0)
ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Bric (od 46. Erman), Nagy (od 46.Zagajšek), Gomboc, Sevšek (od 46. Sadikaj), Marolt, Levačič, Založnik (od 46. Kač), Murič, Jevtić, Dervić (46. Pijukovič); Strelke: Nagy, Murič (5), Jevtić (2), Levačič (3), Pijukovič. 8. krog Radomlje - ŽNK Rudar Škale 4:3 (0:2) Drugi izidi: Slovenj Gradec - Dornava 1:2 (1:0), Maribor - Jevnica 1:2 (1:0), Krka - Velesovo Kamen Jerič 5:2 (3:2). Vrstni red: 1. Pomurje (6 tekem) 18 (51:7), 2. Rudar Škale (7) 15 (35:10), 3. Radomlje (6) 15 (27:17), 4. Jevnica (7) 12 (21:13), 5. Maribor (8)12 (22:21), 6. Krka (7) 9 (19:36), 7. Dornava (6) 6 (13:20), 8. Velesovo (6) 3 (13:36), 9. Slovenj Gradec (7) 0 (1:42).
2. SNL - 14. krog Roltek Dob Šmartno 1928 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Mitja Klopčič (7), 1:1 Lovro Bizjakl (30), 2:1 Jan Češnjevar (85) Šmartno: Pusovnik, Vidmajer, Hankić, Bolha, Koder, Kolenc, Bizjak, Tisaj (od 46. Čirić), Jelen (od 85. Kolar), Zamernik (od 87. Vodeb). Drugi izidi: Zavrč - Dravinja Kostroj 4:1 (2:1), Krško - Kalcer Radomlje 1:1 (0:1), Šampion - Krka 2:3 (1:2), Bela krajina Garmin Šenčur 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Zavrč 32 (31:14), 2. Dob 30 (30:13), 3. Krka 28 (32:12), 4. Šenčur 19 (24:21), 5. Šampion 16 (17:19), 6. Šmartno 1928 16 (17:24), 7. Radomlje 15 (22:14), 8. Bela krajina 15 (15:29), 9. Krško 11 16:24). 10. Dravinja 8 (17:41). 15. krog, sobota, 10. novembra: Šmartno – Šampion (14.00), 13. krog, sobota, 17. novembra: Šmartno-Krško (zaostala tekma):
ŠNL -10. krog Tehnotim Pesnica - Paloma 3:0 (2:0), Žalec - Šoštanj 4:2 (2:2), Fosilum Šentjur - Lenart 4:2 (1:2), Peca -Marles hiše 0:3 (0:2), Radlje -Slovenj Gradec 4:0 (2:0), Kovinar Tezno - Pohorje 1:7 (0:5).
ŠNL - 11. (zadnji jesenski) krog Šoštanj - Fosilum Šentjur 1:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Miha Belak (57), 1:1 Nikola Bulajić (72), 1:2 Demir Džaferović Demir (82, 11 m) Šoštanj: Jozić, Bulajić, Gegić, Šlutej, Alić (od 58. Alić), Rednak, Vasić, Gruševnik (od 83. Šabanovič), Babić (od 53. Gashi), Spasojevič, Celcer. Trener; Josip Vugrinec. Drugi izidi: Pohorje - Tehnotim Pesnica 2:3 (0:3), Slovenj Gradec - Kovinar Tezno 5:2 (2:1), Lenart - Radlje 1:1 (1:0), Marles hiše - Žalec 4:1 (0:1), Paloma - Peca 1:2 (1:2). Vrstni red: 1. Pesnica 22 (24:12), 2. Šentjur 22 (24:12), 3. Žalec 21 (25:23), 4. Marles hiše 21 (18:20), 5. Šoštanj 20 (24:14), 6. Peca 20 (18:14), 7. Radlje 19 (22:14), 8. Pohorje 18 (28:21), 9. Slovenj Gradec 11 (18:28), 10. Lenart 8 (17:21), 11. Paloma 4 (9:25), 12. Kovinar 4 (11:33)
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
Kdo je vrgel bombo?
Zasegli večjo količino marihuane
K sreči žrtev ni bilo, poškodovanih pa kar 14 avtomobilov Velenje, 1. novembra – V četrtek malo po 9. uri so bili policisti Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje obveščeni o poškodovanju osebnega avtomobila na parkirišču pred Mercatorjem v Šaleku. Na kraj so odšli policisti. Pokazalo pa se je, da jo je na tem parkirišču zaradi eksplozije neznane eksplozivne naprave skupilo še več vozil. Vsega štirinajst, gmotna škoda je ocenjena na vsaj 15.000 evrov, k sreči pa poškodovanih ni bilo. Na kraj je bila nemudoma napotena komisija sektorja kriminalistične policije, ki je skupaj z bombnima tehnikoma UKP Generalne policijske uprave opravila ogled eksplozije. S pomočjo zbranih obvestil je bilo ugotovljeno, za je neznanec že ponoči okoli pol druge ure med parkiranima osebnima avtomobiloma nastavil ali odvrgel eksplozivno napravo. Kriminalisti in policisti nadaljujejo intenzivno zbiranje obvestil, da izsledijo storilca kaznivega dejanja 'povzročitev splošne nevarnosti'. n
Drogiran prehiteval v škarje Velenje, 30. oktobra – V torek dopoldan so policisti po obvestilu občana, da voznik osebnega avtomobila opel astra na relaciji Vinka Gora–Velenje prehiteva v škarje in ogroža druge udeležence v prometu, tega voznika ustavili. Hitri test je pokazal, da je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Zoper njega so odredili strokovni pregled, na kraju pa mu zasegli tudi zavitek marihuane.
Ukradli golfa Velenje, 2. novembra – V noči na petek je s parkirnega prostora
na Kersnikovi izginil osebni avto znamke Golf, serija V, letnik 2009, sive barve, registrskih oznak CE FM –757.
V živo mejo in prometni znak Velenje, 2. novembra – V petek zvečer je v Pesju voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v živo mejo in prometni znak za označevanje ulice. Oboje je poškodoval, potem pa odpeljal naprej. Povzročitelja so izsledili doma. Preizkus z elektronskim alkotestom je zanj pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar ga čaka obdolžilni predlog na sodi-
Velenje, 2. novembra – Pri opravljanju hišnih preiskav na Cesti na vrtače in na Splitski cesti so policisti in kriminalisti v petek zasegli večjo količino že posušenih delcev prepovedane droge marihuana ter opreme za pridelavo. Zoper 27- in 51-letna osumljenca, ki so ju pridržali do 48 ur, bodo podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje 'neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami'. n
šče, oddelek za prekrške, hkrati pa so mu za ostala prekrška izdali plačilni nalog.
Razbil izložbeni stekli
Velenje, 3. novembra – Neznanec je v soboto s parcele v Paki pri Velenju iz nakladalnega čebelnjaka vzel panj, ki je ročno poslikan. Oškodovanec je ob 250 evrov.
Velenje, 4. novembra – V nedeljo dopoldan je neznanec razbil izložbeno steklo trgovine Moda la Luna na Rudarski cesti. Povzročil je za 300 evrov škode. Na Prešernovi pa je razbil steklo na oknu stanovanja. V tem primeru je škode za 40 evrov.
V kavarni kradel
Denar ni ostal v reži
Ukradel panj
Velenje, 3. novembra – V soboto zvečer je nepridiprav v kavarni Zate na Kidričevi izkoristil nepazljivost in z obešalnika za pultom vzel torbico, v kateri je imela oškodovanka osebne dokumente in dokumente vozila, kontaktni ključ vozila, manjšo vsoto denarja in mobilni telefon znamke samsung.
Velenje, 5. novembra – V ponedeljek je Velenjčanka pri dvigu denarja na bankomatu na bencinskem servisu na Celjski cesti pozabila denar v reži bankomata. Ko se je čez čas vrnila, ga ni bilo več. Za storilcem kaznivega dejanja zatajitev še poizvedujejo.
Vloma v dve Žerjavica v kartonski stanovanji škatli Velenje, 5. novembra – V ponedeVelenje, 4. novembra – V nedeljo popoldan je zagorelo na dveh zabojnikih za smeti pri skladišču trgovine na Cesti talcev. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za 1.300 evrov škode. Ogled kraja požara je pokazal na nepazljivost lastnika, ki je v zabojnik odvrgel kartonasto škatlo z žerjavico od peke kostanja.
ljek popoldan je bilo v Velenju vlomljeno v dve stanovanji. Najprej na Foitovi 6, kjer je vlomilec stanovanje razmetal, odnesel pa zlatnino, fotoaparat in manjšo vsoto denarja, nekaj v evrih, nekaj v kunah. Za tem je bilo vlomljeno v stanovanje na Šaleški 2, kjer je vlomilec prav tako razmetal stanovanje, odnesel pa manjšo količino funtov.
Iz policijske beležke Plačala bo natakarica Velenje, 30. oktobra – V torek ponoči so zaradi predvajanja glasne glasbe policisti posredovali v bistroju L v Šaleku in natakarici napisali račun.
Napadel jo je Velenje, 31. oktobra – V sredo opoldne se je v stanovanjskem bloku na Cesti Simona Blatnika moški med prepirom s pestmi lotil zunajzakonske partnerke. Policisti so mu zato napisali plačilni nalog.
Ne sme se jim približati Velenje, 1. novembra – V četrtek so šli policisti v Črnovo, kjer je 48-letni moški doma izvajal nasilje nad domačimi. Policisti so ga pridržali za nekaj ur in mu izrekli varnostni ukrep prepoved pribli-
ževanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Nedostojen v lokalu
Velenje, 2. novembra – V petek ponoči so posredovali v lokalu Pit stop na bencinskem servisu ob Celjski cesti, kjer se je mlajši vinjen moški nedostojno obnašal. Napisali so še en plačilni nalog.
V podhodu vznemirjal mimoidoče Velenje, 3. novembra – V soboto zvečer se je v podhodu poslovne stavbe v Starem trgu mlajši vinjen moški do mimoidočih nedostojno vedel. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, njegov odhod iz posebnih prostorov za pridržanje pa
so pospremili s plačilnim nalogom za tri prekrške.
Preglasno iz stanovanja Velenje, 4. novembra – V soboto ponoči je s predvajanjem glasne glasbe kalil nočni mior in spanec stanovalcem prebvivalec stolpnice na Kardeljevem trgu. Policisti so ga utišali s plačilnim nalogom.
Zasegli en avto Policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev zakona o cestnem prometu zasegli en osebni avtomobil, in sicer v četrtek.
Vredno pohvale V torek, 30. oktobra, je občanka policistom izročila šop ključev z rumenim obeskom, ki ga je našla na terasi kavar-
ne Nova. Lastnici iz Velenja, ki se je za izgubljene ključe sama pozanimala pri policistih, so te že vrnili. V petek, 2. novembra, pa jim je Velenjčan izročil dokumente, ki jih je našel za stavbo sodišča v Velenju. Kot se je izkazalo, so bili oškodovanki ukradeni sredi oktobra iz torbice v pisarni Upravne enote. Varnostnik Mercator Centra jim je izročil potni list, ki ga je našel, policisti pa so ga lastniku iz Velenja že izročili. V soboto, 3. novembra, pa je Velenjčanka na postajo prinesla registrsko tablico, ki jo je našla ob cesti Šentilj– Velenje. Policisti jo bodo poslali na Upravno enoto Velenje, saj je lastnica tablice medtem že dobila drugo.
Poskrbimo za živali Društvo proti mučenju živali prosi in opozarja vse lastnike živali, zlasti za njihove pse čuvaje, da poskrbijo za njih v tem prihajajočem zimskem času. Poleg vsakodnevnega dvakratnega obroka tople, kalorične hrane z več maščobami in sveže vode potrebujejo tudi toplo in suho zavetje pred mrazom. Dobro izolirana, opažena lesena uta z nepremočljivo streho naj bo nekoliko dvignjena od tal, pred njo pa položena večja, suha in gladka deska. V notranjosti ute naj bo otep slame – krme ali odeja, čez vhodno odprtino naj visi težka zavesa. Če je pes priklenjen, mora biti veriga dolga 4 do 5 m z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Kratkodlaki, zelo mladi in starejši psi težko prenašajo mraz, zato jih dajte v hišo. Po prihodu s sprehoda jim obvezno umijte tačke, da jim ne bi sol, ki jo v zimskem času posipajo, povzročila poškodb. n
8. novembra 2012
Zima prihaja, smo pripravljeni? Zadnji oktobrski dnevi so nam prinesli konkretno opozorilo, da zima prihaja. Sneg ni pobelil le vrhov okoliških gora in hribov, ampak smo ga lahko celo odstranjevali z dvorišč in naših avtomobilov. Poleg otrok in starejših ljubiteljev snega so se ga razveselili predvsem vulkanizerji in avtomehaniki, saj takšno opozorilo voznike vedno prepriča, da ni priporočljivo čakati do 15. novembra, ko morajo biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo. S predčasnim ali postopnim menjavanjem pnevmatik ter pripravami jeklenih konjičkov na zimske razmere se zmanjša naval in pritisk na delavnice, kar razbremeni zaposlene, lastnikom vozil pa prihrani nekaj časa, ki ga ne izgubljajo v čakalnih vrstah pred delavnicami. V zadnjem članku so bile v ospredju zimske pnevmatike, ki imajo pomembno vlogo na spolzkem vozišču zaradi dežja, odpadlega in mokrega listja, poledice ali snega. Poleg profila in ostalih značilnosti pnevmatik je pomembno, da so slednje tudi na vseh kolesih. Če ste se odločili in računate na učinkovitost naslednjih kombinacij za vožnjo v zimskih razmerah: uporaba zimskih pnevmatik starih več kot štiri leta, uporaba letno-zimskih pnevmatik; namestitev zimskih pnevmatik le na pogonska kolesa; zanašanje na štirikolesni pogon z letnimi pnevmatikami, komplet snežnih verig ali verigam enakovrednih pripomočkom v prtljažniku, tudi prav. Napisal bom samo, kaj so velikokrat rekli in zapisali strokovnjaki. V (zakonsko določenem) zimskem času je na avtu najprimerneje in najbolje imeti zimske pnevmatike (s proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«), ki naj bodo na vseh kolesih enake oziroma enake velikosti, znamke, z enakim vzorcem tekalne površine, zgradbe, hitrostnega razreda in nosilnosti. Če so na kolesih enake pnevmatike, je takrat vozilo najbolj stabilno in nam v času vožnje nudi tudi največ varnosti. Seveda je treba tudi vedeti, da morajo biti kanali dezena pnevmatik globoki najmanj tri mm. In kaj bi še bilo dobro, da kot lastniki oziroma vozniki še poskrbimo za bolj prijetno in varno vožnjo v zimskih mesecih? Opraviti kontrolo: • krmilnega mehanizma in zavornega sistema; • luči, pri čemer je zelo priporočljivo, da poleg zunanje kontrole delovanja luči preverimo tudi, kje in kako vklopimo meglenke, sploh če avto vozimo bolj poredko, ker bomo to med vožnjo težje storili, ne da bi zmanjšali pozornost na dogajanje na cesti, kar je lahko usodno, da postanemo povzročitelj ali žrtev prometne nesreče; • sistema za dovod zraka v vozilo oziroma klimatsko napravo, da zagotovimo optimalno delovanje in tako preprečimo rosenje stekel; • metlic brisalcev, ki morajo učinkovito delovati, pri tem pa moramo preveriti tudi sistem za čiščenje vetrobranskega stekla ter v posodo dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; • akumulatorja, ki ga je priporočljivo očistiti skupaj s kabelskimi priključki in odvisno od starosti po potrebi preveriti stanje elektrolita v celicah, da nimamo težav z vžigom ob nižjih temperaturah; • sistema za dovod goriva, v sklopu katerega je priporočljivo (še posebej za dizelske motorje) očistiti ali zamenjati filter za gorivo; • hladilnega sistema, v katerem mora biti dovolj hladilne tekočine, čeprav so v zimskem času temperature nižje, ter drugih osnovnih kontrol, ki jih navajajo proizvajalci vozil. V avtu moramo imeti tudi pripomočke za čiščenje, odstranjevanje snega in ledu, da bodo stekla na avtu ves čas čista. Le tako lahko spremljamo stanje in dogajanje na cesti. Srečno vožnjo vam želim. n Adil Huselja
Obvezna zimska oprema Zimska oprema je obvezna od 15. novembra do 15. marca naslednje leto oziroma v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Če vozila ne boste imeli opremljenega s predpisano zimsko opremo, vas lahko doleti globa. Čeprav za ta prekršek od 1. septembra znaša »le« 40 evrov (pred tem 120 evrov), ne pozabite, da je obvezna zimska oprema v prvi vrsti obvezna zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu. n mkp
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
8. novembra 2012
Nagradna križanka Pizzerije Picadilly
19
Oven 21. 3. - 20. 4.
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Glede na sezono, pripravljajo še kaj posebnega in vas presenečajo s kakšno novostjo na jedilnem listu. V času od 5. do 11. novembra ste vabljeni na MARTINOVO POJEDINO, račko z mlinci, rdečim zeljem in kozarčkom mošta. Privoščite si razvajanje…V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes…. Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje. Sprejemamo rezervacije za zaključene skupine. 10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 19. novembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »PICADILLY«. Izžrebali bomo tri nagrade: dve pizzi po izbiri, Picadilly krožnik in lojtro.
Zgodilo se je … od 9. do 15. novembra - 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem; - 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili s čiščenjem zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metra; - 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50–letnico reševalne službe, so v Šoštanju, v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razžveplevalno
napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrane, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Slovenije za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne starie navade; vse šege in
Čiščenje grajskega vodnjaka (Arhiv Muzeja Velenje)
navade, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo »jesenski pust«; pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naši neposre-
dni bližini sta cerkvi posvečeni sv. Martinu v Velenju in v Šmartnem ob Paki; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra leta 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan občine Šmartno ob Paki; - 12. novembra leta 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo; - 15. novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu 08 velenjskega kabelskorazdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje. n Pripravlja: Damijan Kljajič
Odločiti se morate glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, vendar veste, da ga tokrat res ne bo mogoče odložiti. Ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte po lastnem občutku, pa bo rezultat presenetljivo dober. Sploh, če se boste tega lotili še pred iztekom prihodnjega tedna, saj vam bodo v tem času zvezde neverjetno naklonjene. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje ponavadi precej drago stane, zato bodite zmerni. Najmanj, kar vas lahko doleti, je prehlad. Če vas doleti, se ga lotite z domačimi zdravili. Vzemite si tudi čas za počitek. A čisto lenobni ne smete postati.
Bik 21. 4. - 20. 5. Nimate radi presenečenj. Zato v teh dneh raje ne delajte prenagljenih načrtov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Sicer vam znajo zameriti ali pa povsem narobe razumeti vaše želje in potrebe. Če boste vse organizirali sami, ni dvakrat za reči, da ne boste uspeli vse opraviti pravočasno. Zato le prosite za pomoč. Prepirov si v teh dneh najmanj želite, saj se vam zadnje čase dogajajo stvari, ki vas ne morejo spraviti v dobro voljo. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno. Ne pustite, da vas vrže iz tira pred sodelavci, saj nekdo samo čaka, da reagirate narobe. Da bo lahko to obrnil sebi v prid!
Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Odnosi s prijatelji in družino bodo boljši kot ponavadi, odlični pa nikakor ne. Zato resno premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Nekajkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Molk si je zelo verjetno čisto narobe razlagala, zato ukrepajte. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej brez energije in volje. Postali boste celo zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem tednu namreč na vaši strani in tudi finančne težave se bodo končale. A ne prej, kot v drugi polovici novembra.
Rak 22. 6. -22. 7. Že kmalu si boste lahko privoščili tisto, kar si že dolgo želite, zato se nikar več ne smilite sami sebi. Venomer imate namreč občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite te jesenske dneve in jih, če je le mogoče, preživite na svežem zraku. Če imate možnost, si torej vzemite kakšen dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti in neprestanega dela še zboleli. Kar se denarja tiče, pa ne boste mogli biti zadovoljni. Tudi stiskanje pasu tokrat ne bo pomagalo. Razmislite o kakšnem dodatnem delu, da pokrpate primanjkljaj.
Lev 23. 7. - 23. 8. Še nekaj dni boste napeti kot struna, prav nič vam ne bo prineslo tako željenega miru. V službi se boste verjetno zapletli v resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate velikokrat prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Doma vas čaka prijetno presenečenje, ki ga, resnici na ljubo, ne boste pričakovali. Če se boste izkazali, pa lahko pričakujete tudi lepo darilo in to od tistega, ki zelo težko kaj da, ker je skop. Če bo tako, se boste počutili več kot dobro.
Devica 24. 8. - 23. 9. Nekdo, s katerim nista v najboljših odnosih, vas bo iskreno prosil, da mu pomagate. To vas bo sicer precej vznemirilo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vse se bo dobro izteklo. In to ne glede na to, ali boste kaj ukrepali ali ne. Le molčati morate. Če boste tokrat izrabili zaupanje, vam bo namreč še kako žal, saj ga boste zelo težko povrnili. Samskim se ob koncu tega tedna obeta avantura ali le konkreten flirt. Vsekakor tega, kar vas čaka, še nekaj časa ne boste pozabili. Možno pa je tudi, da se iz vsega skupaj razvije še kaj več. Zvezde pravijo, da bo burno tudi na delovnem področju, kjer vam bo krepko primanjkovalo časa za vse, kar želite postoriti.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Čeprav zadnje čase kar prekipevate od energije, a se vseeno dolgočasite. Pa še sami ne veste, zakaj. Poskusite zato nekaj energije usmeriti tudi v svoje lastno zadovoljstvo in počutje, saj tega še vedno ne znate. Drži, da se je včasih treba naučiti tudi razvajati, sploh, če vedno na prvo mesto postavljate delo in obveznosti. Nihče vam ne bo postavil spomenika, ko se bodo stvari obrnile. Zato nehajte skrbeti za vse okoli vas in delati tudi tistega, kar bi morali drugi. Pri zdravju in pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro. Pri delu boste deležni tudi številnih, tokrat iskrenih pohval. A vse to vas ne bo osrečilo. Le vi veste, kaj bi vas, kajne?
Škorpijon 24.10. - 22. 11. Čas proti koncu leta teče še bolj hitro kot med letom. Zato nima smisla, da nenehno čakate na spodbudo, da postorite vse tisto, kar ste želeli še pred prihodom novega leta. Lotite se dela in nič več ne odlagajte na jutri. Obrnite nov list in se osredotočite na prihodnost. Nobenega smisla nima premlevati, kar se je že zgodilo. Iz zgodbe potegnite nauk, ki naj vam bo vodilo za prihodnost. Predvsem pa se zavedajte, da ljudi, ki komaj čakajo, da vam spodleti, ne potrebujete v svoji družbi. Pa četudi v njihovi bližini, hočete ali nočete, preživite zelo veliko časa. Že jutri si privoščite zabavo, ker jo nujno potrebujete.
Strelec 23. 11. - 21. 12. Vzemite si več časa za premislek in se končno odločite, kaj si sploh želite. Pri delu vas motijo vedno tisti, ki se do vas obnašajo neprijazno, ob tem pa delajo bistveno manj kot vi. Opogumite se, če imate tega res dovolj in se postavite zase. Tveganje je precej veliko, a tokrat drugače ne bo šlo. Sorodniki vam tokrat ne bodo pomagali, prej boste zaradi njih in njihovih besed na nepravem mestu imeli še nekaj težav več. Ob koncu tedna boste spoznali, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena. Čeprav pozno, se zavedajte, da nikoli ni prepozno. Tudi zato ne, ker boste v naslednjih tednih še zelo uspešni prav na delovnem področju.
Kozorog 22. 12. - 20. 1. Dogajalo se vam bo »na polno«. En pomemben dogodek je že za vami, izšlo se je tako, kot ste želeli. Drugi je pred vami in tudi pri tem vas ni treba skrbeti. Dobro ste pripravljeni, zato bo vse teklo kot po maslu. S partnerjem bosta spet povsem usklajena, neka huda zamera bo pozabljena. Poskušajte ohraniti to, kar sta zgradila v zadnjem obdobju, saj sta ob tem oba ne le bolj srečna, ampak tudi ustvarjalna. In prav to boste potrebovali tudi v prihodnje – čim več odličnih idej, ki jih bo mogoče tudi uresničiti. Zdravje vam bo v teh lepih jesenskih dneh dobro služilo tudi zato, ker boste veliko vlagali vanj. Vztrajajte pri svojih navadah.
Vodnar 21.1.-20.2. Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Zadnje čase vas žal obkrožajo tudi ljudje, ki vam ne želijo nič dobrega. Bodite pozorni in ločite zrno od plevela, saj se boste sicer opekli. In to s pomočjo tistega, ki se je zdel najmanj nevaren. Tokrat bo tudi partner težko sprejel in razumel, kar se vam bo dogajalo, saj vas potrebuje kot že dolgo ne. Vi pa ne boste imeli dovolj časa zanj. Poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Predvsem pa, da se boste vsaj doma sprostili in mislili tudi na prijetne stvari, ne le na težave. Bližnji sorodnik vas bo prosil za veliko uslugo. Vseeno premislite, saj lahko z njo preveč izpostavite sebe. Ne recite ne, le previdni bodite.
Ribi 21.2.-20.3. Delo in še enkrat delo. To bo vaš vsakdanjik vsaj še dober teden dni. Ker ste se sami odločili, da bo tako, sedaj nikar ne tarnajte. In zdržite. Saj dobro veste, zakaj ste si ga naložili več kot ponavadi. Denar, ki ga boste zaslužili, ste že v naprej porabili. S partnerjem bosta v teh dneh kovala skupne načrte. Ob tem ugotavljata, da sta zadnje čase najbolj srečna, ko sta sama. In prav zaradi dela to ni tako pogosto, kot bi želeli. Zdravje ne bo več tako trdno kot je bilo. Kljub temu, da v fizično pripravljenost vlagate dovolj truda in energije, bo stres naredil svoje. Zadnje čase se premalo smejete in zabavate. Poskrbite, da se boste spet več.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 20
TV SPORED
20 Četrtek,
Petek,
Sobota,
8. novembra
9. novembra
10. novembra
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Male sive celice, tv kviz 10.55 Grmenje in bliskanje, dok. film 11.10 Slovo, 10/10 11.35 Razred zase: Družabno življenje na internetu 12.00 Poročila 12.15 Prava ideja!, posl. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Volitve 2012: Drugo soočenje 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris. 15.55 Olivija, ris. 16.10 Firbcologi: O jadrnicah 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.35 Ozi bu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Gola gora, dok. odd. 20.55 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, pon. 01.10 Slovenska kronika 01.25 Vreme, ponovitev 01.30 Šport, ponovitev 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Martina in ptičje strašilo: Umetnika 10.25 Bisergora: Kruhova zgodba, lutke 10.40 Profesor pustolovec, pouč. odd. 10.55 Firbcologi: O molži 11.20 V dotiku z vodo, 7/26 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Šport 13.40 Gola gora, dok. odd. 14.30 Slovesna obeležitev odločitve o slovenski samostojnosti, prenos iz Poljč 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 15.55 Policaj Črt, ris. 16.05 Mladi Leonardo, 5/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.10 Šport 18.00 Infodrom 18.05 Razred zase, odd. za mlade 18.35 Gozdna druščina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2012: Sklepno soočenje 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub:Velike družine 00.20 Dnevnik, ponov.
07.00 Otroški program sledi Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Simfonorije, ris. 07.25 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.50 Dobra ura 12.15 Dobro jutro 15.35 Ugani, kdo pride na večerjo 16.35 Slovenski vodni krog: Rašica 17.00 Muzikajeto 17.35 Mostovi 18.05 Evropski magazin, tv Maribor 18.20 Univerza 18.45 Ars 360 19.00 Mora v obljubljeni deželi, dok. odd. 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Planet šport 20.30 Nogomet, evropska liga, Tottenham – Maribor, prenos 23.20 Sinovi anarhije (II.), 13/13 00.25 Zabavni infokanal
07.00 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Simfonorije, ris. 07.20 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.25 Osmi dan 14.55 Izvir(n)i 15.20 Istra skozi čas, 6/6 16.00 Rad igram nogomet 16.30 Nogomet, Evropska liga, povzetki 17.25 Hokej na ledu, mednarodni turnir, Slovenija – Francija, prenos 20.00 Pri Amiših, dok. odd. 21.00 Paralaksa, am. film 22.40 Prisluškovanje, am. film 00.30 Zabavni infokanal
07.00 Zgodbe iz školjke: Bine 07.20 Radovedni Taček 07.30 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Živali iz kock, pouč. odd. 08.15 Kulturni brlog 08.20 Vera brez prijateljev, pouč. odd. 08.25 Čarobne roke, pouč. odd. 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Bukvožer, odd. o knjigah 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Oddaja za otroke 10.20 Težko je biti vodja, dok. film 10.35 Polna hiša živali, 13/13 11.10 Mala vohunka, am. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik, ponov. 14.20 Alpe, Donava, Jadran 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.50 Ljudje podeželja, dok. ser. 16.00 Kunec po berlinsko, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne 18.35 Ozare 18.40 Olivija, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Volitve 2012: Kako bomo volili 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.30 Ponarejevalci, nem. film 23.10 Poročila, šport, vreme 23.40 Maribor 2012, epk 00.00 Oglaševalci (II.), 7/13 00.50 Kunec po berlinsko, dok. odd. 01.40 Ozare, ponov. 01.45 Dnevnik, ponov. 02.10 Volitve 2012: Kako bomo volili 02.40 Infokanal
06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser. 07.05 Lov na piškotke, ris. ser. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Lupdidu, ris. ser. 07.30 Mia in jaz, otr. ser. 08.00 Larina izbira, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Ko pospravlja Kim, res. ser. 14.35 Najlepši kraji sveta, dok. ser. 14.40 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Moč usode, nad. 17.60 Larina izbira, nad. 18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Volitve 2012, v živo 22.30 Na terpaiji, nan. 23.05 Kralji bega, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.55 Vohun v nemilosti, nan. 01.50 Čista hiša, res. ser. 02.45 24ur, pon. 03.45 Zvoki noči
06.25 Tv prodaja 06.55 Medve Rupert, ris. ser. 07.05 Lov na piškotke, ris. ser. 07.10 Mumu, ris. ser. 07.20 Jaka na Luni, ris. ser. 07.30 Mia in jaz, otr. ser. 08.00 Larina izbira, nan. 08.50 Misli zdravo 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser. 14.35 Najlepši kraji sveta, dok. ser. 14.40 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Moč usode, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Nekaj novega, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Nekaj novega, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Nekaj novega, nad. filma 23.25 Na terapiji, nan. 00.00 Prave barve, am. film 02.05 Zvoki noči 02.55 Nočna panoram
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Pomoč na domu 11.35 Pop corn, glasbena oddaja Zlatko, Dandilion children 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 16.25 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: energetsko varčen dom 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Toplar, Navihani muzikanti 21.15 Regionalne novice 21.20 Nadomestne županske volitve v občini Šmartno ob Paki - Janko Kopušar, kandidat za župana 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: ans. Toplar, Navihani muzikanti 11.50 Nadomestne županske volitve v občini Šmartno ob Paki - Janko Kopušar, kandidat za župana 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 16.25 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: sabljanje, otr.oddaja 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet, zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
08.15 Skozi čas 08.25 Posebna ponudba 08.50 Univerza 09.15 Slovenci v Italiji 09.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja 11.10 Knjiga mene briga 11.30 Osmi dan 12.15 Športni izziv 12.55 Alp. smuč., sp, SL (ž), 2. vožnja 13.45 Nogomet, evrop. liga, povzetki 15.10 Koncert Gimnazije Kranj 16.50 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 17.25 Hokej na ledu, mednar. turnir, Slovenija : Avstrija, prenos iz Ljubljane 20.00 Buddenbrookovi, nem. serija 21.30 Aritmija 22.00 33/45, sobotna glasbena noč 22.50 Bleščica 23.25 Na lepše 23.50 Brane Rončel izza odra, ponov. 01.15 Zabavni infokanal
06.30 Tv prodaja 07.00 Zojina omara, ris. ser. 07.15 Waybuloo, ris. ser. 07.35 Rori, dirkalnik, ris. ser. 07.45 Jaka na Luni, ris. ser. 08.00 PopPixie, ris. ser. 08.15 Lazytown, ris. ser. 08.45 Hitri prstki, izob. ser. 09.00 Zapleši z nami, zab. ser. 09.10 Pingvini z Madagaskarja, ris. ser. 09.25 Pod košem, ris. ser. 09.50 Monsumo, ris. ser. 10.20 Transformerji, ris. ser. 10.45 Miki Miška, otr. ser. 11.15 Grda račka, nan. 12.10 Castle, nan. 13.05 Opremljevalci v zasedi, res. ser. 13.35 Dvoboj kuharskih mostrov, res. ser. 14.35 Družina brez mame, am. film 16.25 Nancy Drew, am. film 18.15 Okrog sveta do srca, dok. ser. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Hancock, am. film 22.40 Corellijeva mandolina, am. film 01.10 Petdeset tabletk, am. film 02.50 24ur, ponov. 03.50 Zvoki noči
09.00 Miš maš: sabljanje, otroška oddaja 09.45 Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.40 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 18.00 Modri Jan: energetsko varčen dom 18.25 Ustvarjalne iskrice (34): jesenske vazice in svečniki 18.50 Mura Raba TV 20.00 2064. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 39. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije – Škale 2012 22.00 Jutranji pogovori
Nedelja,
11. novembra
Ponedeljek,
12. novembra
8. novembra 2012
Torek,
Sreda,
13. novembra
07.00 Pokec, ris. 07.05 Kanopki, ris. 07.10 Aleks v žival. kralj., ris. 07.15 Teo, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Karli, ris. 07.35 Tinček, ris. 07.40 Žanov svet, ris. 07.50 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Svetovalka Hana, ris. 08.05 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Ozi bu, ris. 08.25 Olivija , ris. 08.35 Barni, ris. 08.40 Biba se giba, ris. 09.05 Okec, ris. 09.15 Bali, ris. 09.25 Toni in Boni, ris. 09.30 Gozdna druščina, ris. 09.45 Pujsa Pepa, ris. 09.50 Fračji dol, ris. 10.15 Šampion Jon, ris. 10.20 Dedek v mojem žepu, 65/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 66/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare 11.20 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na zdravje! 15.05 Hondo, am. film 16.25 Sodobna družina (II.), 4/24 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo 18.25 Prihaja Nodi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tito, zadnje priče oporoke, 6/13 22.00 Poročila, vreme, šport 22.25 ARS 360 22.40 Alpe, Donava, Jadran 23.10 Dnevnik, vreme, šport 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal
06.40 Ars 360 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja, otr. nan. 10.15 Iz popotne torbe: Jejmo zdravo 10.35 Radovedni Taček: Pismo 10.45 Dedek v mojem žepu, 65/66 11.00 Dedek v mojem žepu, 66/66 11.10 Anica in materinski dan, 1/10 11.35 Sprehodi v naravo, poučna odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Velike družine 14.40 Maribor 2012, epk 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bali, ris. 15.55 Žametek, ris. 16.10 Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umerni raj 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.45 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio kriškraš 10.35 Kulturni brlog 10.40 Ali me poznaš: Jaz sem rogoz 10.45 Oddja za otroke 11.00 Zgodbe iz školjke: Bine 11.20 Čudežni copati, 4/4 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.15 Umetni raj 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Aleks v vodi, ris. 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Teo, ris. 16.10 Pujsa Pepa, ris. 16.15 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Žanov svet, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Louis Theroux pri skrajnih sionistih, dok. odd. 00.35 Posebna ponudba 01.05 Dnevnik, pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
07.10 Skozi čas 07.25 Globus 07.55 Istra skozi čas, 6/6 08.30 Turbulenca, svetov. odd. 09.05 Glasbena matineja 09.55 Alp. smuč., sp, SL (m), 1. vožnja 10.50 Robert Schumann in slov. umetniki 12.15 Rad igram nogomet 12.55 Alp. smuč., sp, SL (m), 2. vožnja 13.50 Nogomet, evrop. liga, Tottenham : Maribor, posn. 15.45 Alpe, Donava, Jadran 16.15 Pri Jožovcu z Natalijo 17.30 Zvezdniški menihi, dok. odd. 18.20 Piranska srednjeveška zgodba, dok. film 19.15 Slovenci po svetu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Večer slovenskih samospevov, opera in balet 20.50 City folk: Lizbona 21.15 Socialna kuhinja, dok. odd. 22.35 Agape, igrani film 22.55 ½, igrani film 23.20 Zabavni infokanal
07.00 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.20 Simfonorije, ris. 07.25 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.40 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.45 Dobra ura 12.10 Dobro jutro 15.30 Pri Amiših, dok. odd. 16.25 Kunec po berlinsko, dok. odd. 17.15 Dober dan, Koroška 17.50 Prava ideja!, posl. odd. 18.20 To bo moj poklic, 10/30 18.50 Po poteh slovenske opere, 6/8 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Na utrip srca: Fantastična simfonija 20.50 Dediščina Evrope: Sigrid in Isaac, dok. odd. 22.05 Obljuba, 4/4 23.55 Aritmija 00.25 Zabavni infokanal
07.00 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Ava, Riko,Teo, ris. 07.20 Simfonorije, ris. 07.25 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. nan. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 15.00 Aritmija 15.30 Moja Slovenija, ponov. 16.50 City folk: Lizbona 17.20 Mostovi 18.00 Glasnik, tv Maribor 18.30 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop 18.50 Amerika, zgodba o ZDA, 2/5 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Očetje in sinovi, 4/4 20.45 Muzikajeto: Balkan Jazz 21.15 Joy, nizoz. film 22.30 Brane Rončel izza odra 00.00 Zabavni infokanal
07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mumu, ris. ser. 07.15 Dibo, ris. ser. 07.30 Moj mali poni, ris. ser. 07.55 Angelina, ris. ser. 08.10 Slonček Benjamin, ris. ser. 08.40 Lalaloopsy, ris. ser. 08.45 Hitri prstki, izob. ser. 09.00 Neobičajna šola, ris. ser. 09.10 Doktor glavca, ris. ser. 09.20 Pingvini z Madagaskarja, ris. ser. 09.35 Pod košem, ris. ser. 10.00 Monsuno, ris. ser. 10.25 Miki Miška, otr. ser. 10.55 Grda račka, nan. 11.50 Castle, nan. 12.45 Opremljevalci v zasedi, res. ser. 13.15 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 14.15 Dežela igrač, anim. film 15.45 Zvit in prebrisan, nan. 16.40 Gasilski pes, am. film 18.40 24ur 20.00 24ur volitve, v živo 21.00 Gostilna išče šefa 22.00 Ameriške sanje, am. film 00.05 Ritem življenja, am. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Zvoki noči
06.25 Tv prodaja 06.55 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. 07.10 Mumu, ris. 07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 07.30 Stekleničin vrat, ris. ser. 08.00 Larina izbira, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser. 14.35 Najlepši kraji sveta, dok. ser. 14.40 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Moč usode, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, v živo 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan. 23.05 Maščevanje, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Vohun v nemilosti, nan. 01.40 Čista hiša, res. ser. 02.30 24ur, ponov. 03.30 Zvoki noči
06.25 Tv prodaja 06.55 Moji žepni ljubljenčki, ris. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Lupdidu, ris. 07.30 Sneženi mož, ris. ser. 08.00 Larina izbira, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser. 14.35 Najlepši kraji sveta, dok. ser. 14.40 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Moč usode, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vesti, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan. 23.05 Precej legalno, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Vohun v nemilosti, nan. 01.40 Čista hiša, nan. 02.30 24ur, ponov. 03.30 Zvoki noči
09.00 Miš maš: sabljanje 09.40 2063. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2064. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 12.00 Naj viža: ans. Toplar, Navihani muzikanti 13.15 Kuhinjica, tedenski izbor 18.05 Ustvarjalne iskrice (33): prijazna čarovnica 18.20 Mojca Pokraculja, gledališka predstava KD Škale 18.50 Pop corn, glasbena oddaja Zlatko, Dandilion children 18.55 Jutranji pogovori 21.25 Gostilna pr Francet (5), zabavno glasbena oddaja 22.30 Aktualno: Pomoč na domu
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 2064. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 18.00 Gostila Pr Francet (5), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Popotniške razglednice, ponovitev 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Ministrski stol: Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Ministrski stol: Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 18.00 Čas za nas tabornike: biti tabornik 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 2065. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Šmarna Gora 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Videostrani, obvestila
14. novembra
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ribič Pepe 10.30 Pravljica iz mavrice: Tinko Polovinko 10.50 Zlatko zakladko 11.05 Združena, igrani film 11.20 Slovenski vodni krog: Velika Krka 12.00 Poročila 12.05 Dosje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Ava, Riko, Teo, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Osamljeni mož, am. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.40 Antologija slov. glasbe za klavirski trio 00.45 Turbulenca 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 07.00 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.20 Simfonorije, ris. 07.25 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 10.00 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 13.45 Na lepše 14.10 Sobotno popoldne 15.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 15.45 Na vrtu, tv Maribor 16.10 Mostovi 16.40 Glasnik 17.05 Evropski magazin 17.30 Nogomet, Makedonija : Slovenija, prijat. tekma, prenos iz Skopja 20.15 Žrebanje Lota 20.25 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley : Asse Lennik, prenos iz Ljubljane 22.25 Bleščica, odd. o modi 23.00 V toku dogodkov, ang. film 00.45 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Medved Rupert, ris. 07.05 Lov na piškotke, ris. ser. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 07.30 Berti, ris. ser. 08.00 Larina izbira, nad. 08.50 Misli zdravo 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser. 14.35 Najlepši kraji sveta, dok. ser. 14.40 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 17.05 24ur popoldne 17.10 Moč usode, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Čista desetka, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan. 23.05 Na kraju zločina, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Vohun v nemilosti, nan. 01.40 Čista hiša, res. ser. 02.30 24ur, pon. 03.30 Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 2065. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 18.00 Ustvarjalne iskrice (34): parkirna ura 18.20 Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice, Povodni mož 18.40 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 21.00 Regionalne novice 3 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 21
PRIREDITVE
8. novembra 2012
Knjižne novosti VELENJE
Bucay, Jorge: Ti povem zgodbo?
Četrtek, 8. novembra 9.00 Zbor pred Ljudsko univerzo Velenje Hipokratov pohod za zdravje 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu s Ferhatom in Mi poveš nekaj v španskem jeziku s Paulo 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Mladi – prihodnost v kulturi 19.10 Knjižnica Velenje Predavanje z naslovom Stres
Avtor je eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov in mojster pripovedovanja zdravilnih zgodb. Mladenič Demain obiskuje psihoterapevta Jorgea, da bi skupaj poiskala odgovore na življenjska vprašanja. S pripovedovanjem zgodb, od grških mitov do zenovskih modrosti in lastnih izmišljenih zgodb, mu psihiater pomaga do samospoznanja.
Petek, 9. novembra tno aktivnost – od kolesarjenja in odbojke pa vse do teka, za katerega ugotovi, da je njen najljubši šport. To je prav posebna majčka za tek, oznani Bibi svojim staršem.
Fogle, Bruce: Vodnik za lastnike psov
»Zgodbe, ki si jih ravnokar prebral, so takšne kot kamni. Zeleni kamni, rumeni kamni, rdeči kamni. Te zgodbe so bile napisane, da bi označile kak kraj ali pot. Toda brskanje po njih, iskanje skritega diamanta v vsaki od njih je naloga vsakega posameznika«, zapiše avtor v epilogu knjige. Bucay je izdal še knjigo z naslovom Ljubiti z odprtimi očmi, katera je prav tako postala uspešnica.
Simon, Francesca: Grozni Gašper – Zbirka Grozni leksikon Zbirka zgodb o fantu, ki mu zaradi svoje porednosti in nagajivosti pravijo GROZNI Gašper, je osvojila srca pet do sedemletnikov v kar 25 državah. V Sloveniji je bila izbrana kot najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev v letu 2012. V istem letu so bili v slovenščino prevedeni novi trije deli iz zbirke Grozni leksikon: natrpan z dejstvi. Grozni Gašper predstavi na zabaven, čudaški, presenetljiv in grozljiv način veliko dejstev o Dinozavrih, Športu in Telesu. Poučno in zabavno za mlade bralce.
Vehar, Brigita: Prav posebna majčka Knjiga govori o deklici Bibi, ki dobi posebno darilo. Mama ji iz službene poti prinese prav posebno majčko – bele barve, v desnem spodnjem kotu se prelivajo mavrične barve ter se širijo proti levi rami. Sama mora ugotoviti, zakaj je ta majčka posebna. Ker jo je mama kupila v športni trgovini, je namenjena za športno aktivnost. Bibi vsak dan preizkusi eno špor-
Kdaj - kje - kaj
Navdušen pozdrav, ko se vrnete domov, neomajna zvestoba in brezpogojna ljubezen hišnih ljubljenčkov. Kako vrniti svojemu kosmatincu vsaj del ljubezni, ki jo razdaja, boste spoznali s pomočjo novega Vodnika za lastnike psov, svetovno priznanega veterinarja dr. Fogla. Vodnik se osredotoča na odnos med psom in človekom – raziskuje vpliv na obliko in vedenje psov, proučuje načine sporazumevanja s psi, posebej se posveča praktičnim tehnikam za ohranjanje zdravja. Življenje s psom je lahko izziv, lahko je naporno, poživljajoče in izredno prijetno – pogosto vse v enem dnevu zaključuje uvodno misel h knjigi avtor.
Zeh, Juli: Sla po igri Nemška pisateljica Juli Zeh se je slovenskim bralcem pred nekaj leti prvič predstavila z dokumentarno pripovedjo Tišina je hrup o popotovanju po Bosni, kasneje z romanom Orli in angeli, za katerega je prejela najvišje literarne nagrade. Tudi zadnji preveden roman Sla po igri je bil večkrat nominiran in nagrajen. Zgodba se dogaja v zasebni nemški višji gimnaziji, kjer se v čuden trikotnik ujamejo introvertirana, nadarjena, a nič kaj lepa petnajstletnica Ada, privlačen, inteligenten in aroganten sošolec Alev in poljski učitelj nemščine Smutek. Skozi filozofsko izbrušene dialoge spoznamo še učitelja zgodovine Höfija, sošolca Olafa, ki igra v šolski glasbeni skupini, Smutkovo ženo ter vrsto sošolcev in sošolk. Med Alevom in Ado se razvije obsedeno razmerje, ki ima tragične posledice za vse. Avtorica se v romanu sprašuje o pomenu tradicionalnih vrednot in izpostavi vprašanje: Kdo danes lahko reče, kaj je dobro in kaj slabo? Sla po igri je drzen literarni dosežek, ki raziskuje bistvo evropske sodobne družbe in razkriva postnihilistično praznino nove generacije mladih. n Pripravila: bzj
14.00 Rdeča dvorana Velenje Odprtje 2. mednarodnega festivala vezenja Velenje 2012 19.19 Knjižnica Velenje Filmska projekcija ob 40-letnici Kinokluba Paka 20.00 Kino Velenje Premiera nagrajenega filma s predstavitvijo ekipe Kekec, tri dni pred poroko 21.00 eMCe plac CUF: Bassovanje
Sobota, 10. nov. 8.00 8.00 10.00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Rdeča dvorana Velenje 2. mednarodni festival vezenja Velenje 2012 – drugi dan 10.00 Kunigunda RMC (stavba Gaudeamus) Trening javnega nastopanja 10.00 Šentilj Martinovo rajžanje od kleti do kleti 10.00 – 13.00 Mercator center Velenje Dobrote slovenskih kmetij s pridihom Martinovega 10.30 Dom kulture Velenje Premiera plesne predstave Čarovnica Grdomila išče črno zlato (Pikin abonma in izven) 20.00 Dvorana Centra Nova Koncert akustične skupine Pliš (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac ŠŠK – Martinovanje z evergreeni
Nedelja, 11. nov. 10.00 Rdeča dvorana Velenje 2. mednarodni festival vezenja Velenje 2012 – tretji dan 17.00 Rdeča dvorana Velenje Zaključna slovesnost 2. mednarodnega festivala vezenja Velenje 2012
Ponedeljek, 12. nov. 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programov voznik viličarja in strojnik težke gradbene mehanizacije 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Ježek 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Simultani bridge turnir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče triler Ženska iz petega okrožja
Torek, 13. novembra 8.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje Seja sveta MO Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 14. novembra 10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačnih izobraževanj v Središču za samostojno učenje 16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo, filmski večer z Nejcem 17.00 Velenjski grad Okrogla miza Prihodnost mladinske likovne ustvarjalnosti in likovne pedagogike v umetniških gimnazijah 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.30 Mladinski center Velenje Joga za otroke in starše 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert učencev Glasbene šole Karl Pahor Ptuj 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Ponovno povezani: zdravi druge, zdravi sebe
ŠOŠTANJ
Četrtek, 8. novembra 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave: Bicka, Zgodba o volni
Sobota, 10. nov. X 19.00
Odhod iz AP Šoštanj Izlet v neznano (izlet, lahka pot) Športna dvorana Šoštanj Elektra : Grosuplje(4. krog 1.SKL oz. Lige Telemach)
Nedelja, 11. nov. 18.00 Športna dvorana Šoštanj
Koledar imen
Elektra : Primorac Branik MB(6. krog 1. SKL za mladince U18)
Ponedeljek, 12. nov. 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 14. novembra 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Internet in elektronska pošta
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 8. novembra 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad
Petek, 9. novembra 16.00 Marof – zgornja dvorana Plesno gibalna delavnica – predšolska skupina 16.45 do 17.45 Marof – zgornja dvorna Plesno gibalna delavnica – mlajša šolska skupina 17.45 do 18.45 Marof – zgornja dvorana Plesno gibalna delavnica – starejša šolska skupina
Sobota, 10. nov. VESELA MARTINOVA SOBOTA 7.00: Planinski pohod po Martinovi poti 8.00: Martinova likovna kolonija (Gavce - Veliki vrh) 9.00-14.00: Martinova kmečka tržnica Otroško Martinovanje (ustvarjalne delavnice, glasbeni nastopi mladih, ansambel Izziv) 14.00-24.00: Veselo Martinovanje (voditelja: Strašna Jožeta), vaške skupnosti predstavijo vozove, nastop harmonikarjev Roberta Goličnika, degustacija mladega vina, vinski krst – prihod sv. Martina, nastop Fantov s Praprotna, licitacija Martinove goske, Martinova zabava z ansamblom STIL
Velenje, 9. novembra – Jutri ob 20. uri bo v Kinu Velenje premierna projekcija filma Kekec, tri dni pred poroko. 46-minutni film je
diplomsko delo študenta režije na AFRFT Jake Šuligoja iz Velenja, ki je na 15. festivalu slovenskega filma v Portorožu zanj prejel tudi
Čarovnica Grdomila in premog Velenje, 10. novembra – Pikin abonma Festivala Velenje bo to soboto ob 10.30 v novo sezono »stopil« z domačo produkcijo. Plesni teater Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, bo predstavil plesno predstavo za otroke »Čarovnica Grdomila išče črno zlato«. Zgodba plesne predstave je vezana na naravno bogastvo Šaleške doline – premog. Otroci danes poznajo premogovo rudo kot energent za elektrarno, le redki pa poznajo premog kot osnovno kurilno sredstvo v gospodinjstvu ter njegovo vrednost v naši ne tako daljni preteklosti. In kako bodo to spoznali? S pomočjo prav prijazne čarovnice Grdomile, ki je strastna zbiralka
November/listopad
8. Četrtek Bogomir
9. Petek Teodor
10. Sobota Andrej
11. Nedelja Martin
12. Ponedeljek Emil
13. Torek Stanislav
14. Sreda Nikolaj
Lunine mene
13.
novembra, ob 23:07 (prazna luna mlaj)
Nedelja, 11. nov. 10.00 Slovesna sveta maša v cerkvi Svetega Martina Ponedeljek, 12. novembra 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates
Torek, 13. novembra 18.00 Dvorana Marof Joga
Jakov »Kekec, tri dni pred poroko« Jutri v Kinu Velenje premiera Šuligojevega z Vesno nagrajenega študentskega filma
21
nagrado vesna za najboljši študijski film. Ob Katarini Čas v vlogi Mojce v filmu nastopajo številni znani igralci: Matjaž Javšnik (kot Kosobrin), Vito Košir (Rožle), Aleksandar Rajaković (Feri), Damir Laventić (Bedanec) in Miha Brajnik v nosilni vlogi ženina Kekca. Kar nekaj igralcev je
CITY CENTER Celje • četrtek, 8.11. od 14.0019.00, Biotržnica • od četrtka 8. do nedelje, 11. novembra HEIDI KINDER FOTO - profesionalna fotografinja bo fotografirala vaše najmlajše • nedelja, 11.11., 11.00 pravljične urice v DžungliZgodba o rolici papirja
Velenjčanov, med drugim je ilustracije zanj ustvarila Anja Povh, glasbo pa Goran Kuzet. Projekciji filma bo sledilo druženje z osmimi člani filmske ekipe, med katerimi ne bodo manjkali obrazi, ki so odigrali glavne vloge. Film je nizkoproračunski, po besedah tistih, ki so ga videli v Portorožu, pa je zelo dinamičen in zabaven. n
kamnov. V njeni zbirki manjkajo le črni, ki se jih odpravi iskat skupaj s svojim mačkom Kamenčkom. Ko išče črno zlato, na poti sreča palčice in škrate, ki ji ponujajo vse vrste zlata: rumeno, zeleno, rdeče in belo. A trmasta, kot je, vztraja pri iskanju črnega. Ga bo našla? Na to vprašanje bodo odgovor dobili vsi, ki bodo prišli na premiero predstave, za katero je barvite, domiselne kostume izdelala Juma Valenčak. Predstavo so ob koreografiji Nine Mavec Krenker pomembno sooblikovali vsi plesalci v njej: Polona Boruta, Tjaša Šuligoj, Helena Plazl, Mihaela Štiglic, Lucija Boruta, Monika Holešek, Samo Uršnik, Ana Brunčič, Ana Kralj in Neža Mevc. n bš
Premiera plesne predstave Čarovnica Grdomila išče črno zlato bo tudi prva predstava v letošnjem Pikinem abonmaju.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
8. novembra 2012
KINO VELENJE • SPORED KEKEC, TRI DNI PRED POROKO Slovenska TV drama, 46 minut. Režija: Jaka Šuligoj. Igrajo: Miha Brajnik, Katarina Čas, Matjaž Javšnik, Damir Leventić, Vito Košir, Aleksandar Rajaković, idr. Petek, 9.11. ob 20.00- premiera s predstavitvijo filmske ekipe Liki iz Vandotovih povesti o fantu Kekcu odrastejo. Rožle postane vaški župnik, Mojca se odpravi na delo v mesto, Bedanec postane vaški krčmar, Kosobrin rahlo modernejši zeliščar, Kekec pa ostane pastir, le da malenkost zraste. Skozi vso pripoved si Kekec želi, in je silno odločen, v kratkem poročiti se z Mojco, a ta je zaročena s svojim direktorjem Ferije. Par vsake toliko prikolesari v vas k Kosobrinu po kapljice za Mojčine bolne oči. Kosobrin in Bedanec se še vedno ne razumeta najbolje. Bedanec se želi še vedno polastiti Kosobrinovih skrivnostnih receptov in Kekec ga še vedno varuje, vendar z vedno večjimi preglavicami. Kekčevo odločnost, hrabrost in moč je skrhala njegova neuslišana ljubezen do Mojce. Vso to „bolezen“ lahko tako razreši le prava „rožca“. Po filmu bo pogovor z režiserjem, Velenjčanom, Jakom Šuligojem in filmsko ekipo. Film je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najboljđi študijski film. S podporo Ministrstva za kulturo!
FERDO KROTA (Orla Frasnapper) – sinhroniziran Animirana družinska komedija, 81 minut
Režija: Peter Dodd. Slovenski glasovi: Matevž Miller, Miha Rodman, Rok Kunaver, Maruša Bertoncelj, Lija Pečnikar, Jure Lavrin, Igor Potočnik, Tanja Ravljen, Jana Flajs, Luka Per, idr.. Petek, 9.11. ob 19.00 Sobota, 10.11. ob 18.00 Nedelja, 11.11. ob 16.00- Pikin kino Poletne počitnice so tu! Prijatelja Jakob (še kar priden fant) in Viktor (še kar nagajiv fant) ter njegov pes Klobasa uganjajo norčije v soseski: kradejo jabolka, na prosto spustijo prašiče, ponagajajo gospodu Novaku in so polni predrznih načrtov. Pridruži se jima še Jakobova sestrična Klara, ki je prišla na počitnice. V mestu živi tudi večji fant po imenu Ferdo Krota, o katerem Viktor pravi, da je »največji, smrdljivi, neumni nasilnež mesta«, ki je neprestano na sledi Viktorju. V mesto pride cirkus Bardini. Predstava, ki se napoveduje, bo prav posebna, saj vključuje zadnji nastop velikega kralja topovske krogle, Dona Krausa. K sodelovanju pa so vabljeni tudi domačini, ki lahko sodelujejo s posebnimi veščinami. Vsakdo lahko nastopa! Viktor se pripravlja na nastop s Klobaso, nato pa mu Ferdo prekriža načrte. Ugrabi Klobaso in se pripravlja na smrtonosno točko, v kateri je pasje življenje postavljeno na kocko…. S podporo Ministrstva za kulturo!
HISTERIJA (Histerya) Romantična komedija, 100 minut. Režija: Tanya Wexler Igrajo: Hugh Dancy, Maggie Gyllenhaal,
Jonathan Pryce, Felicity Jones, Rupert Everett, Ashley Jensen, idr. Petek, 9.11. ob 19.00 – mala dvorana Sobota 10.11. ob 18.30 – mala dvorana Nedelja, 11.11. ob 20.15 Film, posnet po histerično zabavni resnični zgodbi iz 19. stoletja, nas ponese v viktorijanski London, kjer mladi zdravnik Mortimer sprejme službo pri priznanem profesorju Dalrympleju. Ta se ukvarja z zdravljenjem ženske histerije in prisega na metodo masaže ženskega mednožja. Čedni mladenič ima kmalu polne roke dela, v iskanju novih rešitev pa s prijateljem elektromehanikom izumita prvi vibrator. Vendar se Mortimer znajde v precepu med množico zadovolj(e)nih strank in naraščajočo ljubeznijo do svojeglave hčerke profesorja Dalrympleja. S podporo Ministrstva za kulturo!
ŠANGHAJ Romantična drama, 124 minut Režija in scenarij: Marko Naberšnik Igrajo: Visar Vishka, Asli Bayram, Senad Bašić, Bojan Emeršič, Jasna Diklić, Marjuta Slamič, Saša Petrović, Vlado Novak, Ivo Ban, Emir Hadžihafizbegović, Haris Burina, Voja Brajović, idr. Petek, 9.11. ob 21.30 Sobota, 10.11. ob 20.00 Nedelja, 11.11. ob 18.00 Režiser filmske uspešnice Petelinji zajtrk predstavlja film o romski družini Mirga. Mlademu Belmondotu oče v Italiji pokaže umetnost prekupčevanja, v bordelu pa najde tudi ljubezen svojega življenja. V Prekmurju se odloči postaviti vas Šanghaj, s pomočjo dobrodušnega miličnika in z blagoslovom lokalnih oblasti pa njegovo naselje hitro raste. Toda ob razpadu Jugoslavije se Bel-
mondo zaplete v preprodajo orožja, kar ga oddalji od družine in ogrozi njegove sanje. Po knjigi Nedotakljivi Ferija Lainščaka. Otvoritveni film FSF Portorož 2012, Montreal 2012-nagrada za scenarij. S podporo Ministrstva za kulturo!
ŽENSKA IZ PETEGA OKROŽJA (La femme du V me) Triler, 85 minut Režija: Pawel Pawlikowski Igrajo: Ethan Hawke, Kristin Scott Thomas, Joanna Kulig, Samir Guesmi, idr. Ponedeljek, 12. 11. ob 20.00 – filmsko gledališče Ameriški pisatelj Tom Ricks pride v Pariz, da bi bil bližje svoji hčerki. Ob prihodu mu pokradejo kovčke, nekdanja žena ga zaradi vdora v stanovanje prijavi policiji in prepove komuniciranje s hčerko, zatem pristane v zanikrni sobi v arabski četrti na obrobju mesta. Ker nima denarja za najemnino, sprejme sumljivo delo nočnega varnostnika. Mimogrede spozna še skrivnostno žensko Margit, vdovo poljskega pisatelja, ki se mu ponuja kot muza in priložnostna »prijateljica noči«. Ko Toma policija aretira zaradi suma umora soseda, se njegov svet začne rušiti, saj ne ve več, kdo okrog njega je resničen in kdo ne … Chicago Film Festival 2011-nominacija za najboljši film! S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji teden, od 16.11. do 19.11. napovedujemo:
40 LET KINO KLUBA V VELENJU- 1. in 2. del (retrospektiva klubskih filmov), akcijsko kriminalko UGRABLJENA 2, družinsko avanturistično komedijo ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI, komedijo KAKO ZAČINITI ZAKON, ter v ponedeljek, 19.11. v filmskem gledališču dramo OSLO, 31. AVGUSTA.
RADIO VELENJE ČETRTEK, 8. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. novembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. okt. 2012 do 28. okt. 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. okt. 2012 do 28. okt. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 23
OBVEŠČEVALEC
8. novembra 2012
mali OGLASI Avstrije si želi spoznati slovenko ali neslovenko do svojih let za resno vezo. Ag. Super Alan, gsm: 041 248 647
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
RAZNO SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
VELIKI hladilnik z zamrzovalnikom, samsung, skoraj nov, prodam. Gsm: 041 601 868 PRIPRAVE za pranje črev prodam. Cena: 50 evrov za komad. Gsm: 051 205 375
OBVESTILO
PRIDELKI
NEPREKLICNO zavračam vse izmišljene, žaljive in neresnične besede, ki jih širi hčerka z možem v bližnji in daljnji okolici. Vinko Oblak, Škale 10, Velenje
SADIKE vrtnic in cipres prodam. Dolinšek, gsm: 041 354 575, tel.: 03 5870 600 KORUZO prodam. Gsm: 041 946 944 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
NUDIM
STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 IZOBRAŽEN, urejen, 52-letni moški, nealkoholik in nekadilec, bi rad spoznal pošteno žensko. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Super Alan, gsm: 041 248 647 50-LETNI, premožen podjetnik iz
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
STANOVANJE v Vinski gori pri Velenju
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
ŽIVALI TELIČKO simentalko, staro 10 dni prodam. Tel.: 03 5728 509, gsm: 041 783 122 OVCO z mladičem prodam. Tel.: 03 5893 279 BIKCA simentalca, težkega od 120 do 130 kg, prodam. Gsm: 031 896 475 DVE svinjski polovici ali celo prodam. Domača reja. Gsm: 051 388 874
DEŽURSTVA
TELIČKO, staro tri tedne, prodam. Gsm: 041 776 143
Prodam neopremljeno mansardno stanovanje (88,6 m2) v tristanovanjski hiši, ogrevanje na kurilno olje, cena 40.500,00 EUR, pogoji nakupa na spletni strani: http://www. ajpes.si/eObjave/objava. asp?s=51&id=1204519 E-mail: bostjanp@gmail.com, GSM: 031 33 65 65
(
• NOVO hišo v Paški vasi, 100 m2, zemljišče 1.300 m 2. Cena 150.000 evr. • hišo v Gavcah, 140 m 2, zgrajena 2008, zemljišče 857 m2. Cena 190.000 evr. • hišo v Gorenju, 148 m 2, adaptirano 2012, zemljišče 446 m2. Cena 100.000 evr .
• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
898 17 50 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 18. oktobra so: 1. NAGRADO nakup v vrednosti 20 evr prejme: Grubelnik Marina, Šentanel 18, 2391 Prevalje 2. AGRADO nakup v vrednosti 15 evr prejme: Peter Krepel, Linhartova 13,Velenje 3. NAGRADO nakup v vrednosti 10 evr prejme: Maruša Zajc, Gaberke 10 a, Šoštanj Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju, vsak dan med 7.30. in 18.uro /odmor od 11.30 do 12.30/, v soboto pa med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.
23
OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
ZOBOZDRAVNIKI
10. – 11. 11., Jernej Dobelšek, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo.
SMRTI Nagrajenci nagradne križanke »Nova O«, objavljene v tedniku Naš čas, 25. oktobra 2012 so:
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Stanislava Gusić Šuković, roj. 1919, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 16; Neda Križnik, roj. 1921, Maribor, Kamniška ulica 35; Stanislav Dobnik,
roj.1931, Šmarje pri Jelšah, Sladka gora 14; Marija Vreček, roj. 1922, Velenje, Tomšičeva cesta 6; Ivan Hanžič, roj. 1967, Žalec, Kasaze 95; Stanislav Vodišek, roj. 1927, Dobje, Presečno 19; Jožef Postrpinjek, roj. 1932 , Velenje, Podgora 22; Nazif Ogrešević, roj. 1926, Mežica, Mariborska Cesta 11; Franc Završnik, roj. 1940, Mozirje, Radegunda 30.
Valentina Mijović, Reteče 127, 4220 Škofja Loka Slavko Fišer, rudarjevo 8, 2393 Črna na Koroškem David Štruc, Lokovica 85 a, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti.
ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
ANE OBLAK iz Škal, Velenje
21. 7. 1933 – 20. 10. 2012 Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. blaži bolečine in Hvala za vse izrečene besede, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala ohrani spomine.
osebju v Domu upokojencev Polzela.
Žalujoči: hči Danica, sinova Vili in Bojan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ljubečega očeta, dedka, pradedka, tasta in strica
V slovo dragemu možu, očetu, tastu, dediju, pradediju
ANTONU VODOVNIKU
FRANCA SREDENŠKA
iz Podgorja 8 a, Velenje
4. 4. 1927 – 19. 10. 2012
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, za vedno ti med nami si.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Velenje in negovalkam za dolgoletno pomoč na domu. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma za lepe poslovilne besede, gasilcem PGD Šentilj, pevcem župnijskega zbora, Pogrebni službi Usar, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Dragica, sin Bogdan, sinova Vlado in Branko, hčeri Karolina in Andreja ter vnukinja Ana z družinami.
1932 - 2012 Oh, kako rad bi bil še zraven vas, a kaj, ko prišel je moj čas. Tu ni mi hudo, ni več bolečin, tukaj zdaj mirno spim.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč, za izrečeno sožalje ter darovane maše. Hvala za skrb v domu Zimzelen Topolšica, hvala g. Iršiču in g. Glušiču, da je bilo slovo še lepše. Hvala tudi gospe Emi in Danici, Premogovniku Velenje ter gospodu župniku Luku za božji blagoslov. Z najlepšimi spomini se poslavljamo žena Marija, sinova Rajko in Tomo z družinama.
Naš čas, 8. 11. 2012, barve: CMYK, stran 24
Očiščene brežine Pake preprečile še večjo katastrofo Na pobudo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča je potekala v Velenju velika očiščevalna akcija, v kateri je sodelovalo blizu 200 občanov Mira Zakošek
Velenje, 29. oktobra – Blizu 200 občanov, zaposlenih v občinski upravi, Komunalnem podjetju, PUP, Vrtnarstvu, člani civilne zaščite, gasilci, ribiči, lovci in mnogi drugi so temeljito počistilo brežine reke Pake, ki so bile močno zaraščene. V zbirni center so odpeljali kar 46.260 kg grmovja in drugega zelenega odpada, pa tudi veliko drugih odpadkov, ki so tam ležali. Akcijo je predlagal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič zato, ker v občinski upravi že nekaj časa opažajo, da so vodotoki slabo urejeni, brežine pa iz leta v leto bolj zaraščene. Na to so sicer že nekaj let opozarjali pristojno ministrstvo, potem pa ukrepali sami. S tem so simbolično obudili tudi udarniško delo, ki je bilo v času nastajanja Velenja zelo pogosto. In ravno urejanje struge Pake je bila ena največjih akcij, ki so jo udarniško opravili. »To je bilo res nujno. V prvi vrsti zaradi poplavne varnosti (kako pomembno je to bilo, se je pokazalo v začetku tega tedna, ko je dosegla Paka svojo zgodovinsko rekordno višino), pa tudi zaradi videza in zdravstvene preventive. V tem grmovju so se namreč začeli naseljevati različni glodalci in potepuške mačke, » je dejal Kontič, ki je bil ob zaključku akcije - tako kot vsi sodelujoči - sicer utrujen, ampak zelo zadovoljen in ponosen. Računa, da bo postala udarniška akcija tradicionalno vsakoletna. Prihodnje leto naj bi brežine še dodatno uredili. Zdaj, ko so poskrbeli, da Paka v mestu ni več očem skrita, jo bodo skušali tudi bolj vključiti v način življenja. Uredili oziroma popravili bodo sprehajalne poti ob njej. Udarniško delo je potekalo v prijateljskem razpoloženju. Vodja urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje Milan Arlič
je bil navdušen, saj ga je zaraščena Paka zelo motila, ker že kakšnih petnajst let ni bila očiščena. Povedal je, da so zaposleni odločitev, da gredo na delovno akcijo, dobro sprejeli. »Sicer pa nas takšne akcije bolj povežejo kot delo v uradu,« je dejal. Navdušen je bil tudi predsednik ribičev Jože Šumah. Ribiči sicer pripravijo očiščevalno akcijo vsako pomlad, a je takšna, tako obsežna, v kateri sodelujejo tudi drugi, toliko bolj dobrodošla. Tudi poseg v okolje je bil bolj viden in razpoloženje ob koncu toliko boljše. Organizatorji so povabili k sodelovanju tudi vse tri predsedniške kandidate; dr. Danilo Tuerk in dr. Milan Zver sta bila zadržana, Borut Pahor pa se je vabilu odzval. Bil je navdušen. Pohvalil je prostovoljstvo, pa tudi poletno akcijo čiščenja mesta, v kateri da občina mladim možnost zaslužka. In kaj pravi na dejstvo, da so čistili brežine, za kar bi pravzaprav morala poskrbeti država? »Podpiram udarniško delo, tudi sam rad sodelujem v delovnih brigadah, med drugim smo uredili vrtec, kar bi seveda tudi morala storiti država. A časi so hudi in denarja je povsod premalo, zato se mi zdi čisto dobro, da se takole organizirate.« Jožica Zajc je prišla na delovno akcijo v imenu društva miltiple skleroze, katerega predsednica je, v imenu krajnov Levega brega: »Odlično je. Ko se
ozrem nazaj po brežini, ki smo jo že očistili, kar verjetni ne morem, kako veliko delo smo opravili. Želim si še več takšnih akcij in še več sodelujočih, še posebej mladih. Ponosna sem na naše mesto in rada bi, da tako lepo ostane.« Tako je bilo torej prejšnji petek dopoldne. Živahno in veselo. Sodelujoči se takrat še niso zavedali, kako pomembno delo so opravili. Vprašanje je, kaj bi se po Velenju dogajalo ta ponedeljek, če brežine ne bi bile očiščene.
Župan MO Velenje in Borut Pahor med čiščenjem
n
Brežine so bile močno zaraščene, na srečo so jih očistili pravočasno
Nove žage za velenjske gasilce
Krajani očistili del struge Trebušnice
Mesec požarne varnosti posvečen preventivi in številnim taktičnim vajam – Gasilci odlično usposobljeni, zastarelo opremo menjujejo s pomočjo občine
Velenje, 5. novembra - Krajani krajevne skupnosti (KS) Staro Velenje, natančneje stanovalci Žarove ulice, so konec oktobra odstranili drevnino, ki je rasla na brežini Trebušnice na odseku Vauh–Muršič. Akciji v organizaciji KS Staro Velenje so se pridružili tudi člani velenjskega Prostovoljnega gasilskega društva. Med »Žarovci« so se akcije udeležili tisti, katerim so v preteklosti meteorne vode že povzročile škodo na objektih, in tisti, ki so bili pred več kot 25 leti taborniki Voda Lastovk iz Žarove ulice. Na pomoč jim je priskočilo tudi podjetje PUP Saubermacher, d. o. o. V prihodnosti bo potrebno iz struge odstraniti še mulj, pri čemer pa mora glavno vlogo odigrati Agencija Republike Slovenije za okolje. Tamkajšnji krajani upajo, da se bodo našli volja, čas in sredstva za nadaljevanje urejan nja struge.
Bojana Špegel
Velenje, 2. novembra – V mestni občini Velenje v oktobru, mesecu požarne varnosti, potekale številne aktivnosti. Med drugim je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič danes v mestni hiši sprejel starejše gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Šalek, ki so na državnem gasilskem tekmovanju članic, članov, starejših gasilk in starejših gasilcev osvojile prvo mesto v svoji kategoriji. Župan je gasilkam čestital za izjemen uspeh in se jim zahvalil za prizadevno delovanje v okviru gasilskega društva. Ob tej priložnosti so se tudi gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Šalek, njihov poveljnik in njihov mentor zahvalili županu za vso podporo in dobro sodelovanje. Takšni sprejemi so tudi dobra priložnost za pogovor z županom. Na srečanju so gasilke izpostavile nekaj dobrih predlogov, ki jih bodo preučili in poskusili realizirati v prihodnje. Sicer pa je oktobra potekalo več napovedanih in nenapovedanih gasilskih vaj. V upravni stavbi Mestne občine Velenje je potekala nenapovedana gasilska vaja, ki jo pripravijo enkrat letno, da preverijo evakuacijski čas. Za gašenje požarov in izvedbo evakuacije je v občinski upravi usposobljenih pet delavcev. Evakuacija osemdesetih zaposlenih je potekala po načrtu, tekoče in mirno. Zaključena je bila
V okviru meseca požarne varnosti je župan Bojan Kontič sprejel državne prvakinje - veteranke iz PGD Šalek. Prisluhnil je tudi njihovim predlogom za še boljše sodelovanje.
v petih minutah. V začetku oktobra sta po nalogu župana potekali tudi vsakoletni nenapovedani poskusni vaji velenjskih prostovoljnih gasilskih društev. Vaji sta bili tako hkrati tudi preizkus sistema javnega alarmiranja in sta vnovič pokazali, da so velenjski gasilci dobro organizirani, ustrezno opremljeni, intervencijske ekipe pa so dokazale, da so sposobne zelo hitro in učinkovito ukrepati.
»V Velenju lahko mirno spimo«
Župan Bojan Kontič nam je ob koncu meseca požarne varnosti povedal: »Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovim, da je protipožarna varnost v naši občini po zaslugi gasilskih društev in civilne zaščite
na zavidljivi ravni. Žal jo bo zelo težko ohraniti, saj je sredstev vedno manj, potrebe pa se večajo. Osnovni pomen moramo pripisati prostovoljstvu, s katerim je prežeto delo v gasilskih društvih. Imamo tudi poklicno gasilsko jedro, ki skrbi za vse, kar določa tudi zakon. Po oktobrskih vajah ugotavljamo, da je pripravljenost dobra in da je vsaka zaskrbljenost na tem področju odveč. Zato lahko mirno spimo, saj imamo dobro usposobljene ekipe, ki so vedno pripravljene priskočiti na pomoč. Usposobljenost je na visoki ravni.« Gasilci so na pomoč priskočili tudi ob čiščenju porečja reke Pake, kjer pa je župan ugotovil, da imajo sicer dobro vzdrževane, a stare in zastarele motorne žage. Zato je
svojim sodelavcem že naročil, da v letu 2013 v proračun umestijo nakup več močnejših sodobnejših motornih žag. Vsako društvo naj bi dobilo po eno, velenjsko kot največje pa verjetno dve. Potrebe po delu z njimi namreč naraščajo tudi zaradi številnih naravnih nesreč. n
Akcije so se udeležili stanovalci Žarove ulice in člani velenjskega Prostovoljnega gasilskega društva.
Vajo si je ogledal tudi župan Šoštanj, 24. oktobra – Tudi v občini Šoštanj so v oktobru potekali številni dogodki, na katerih so gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite preverjali svojo usposobljenost. Osrednjo občinsko vajo šoštanjskega poveljstva, ki je letos potekala v organizaciji PGD Lokovica,
si je ogledal tudi župan Darko Menih in preveril, kako so gasilci usposobljeni in tudi opremljeni. »Skupna vaja vseh štirih šoštanjskih gasilskih društev je potekala na kmetiji Pliberšek. V njej je sodelovalo 110 operativcev gasilcev. Ko smo po vaji opravili
analizo, sem bil zelo zadovoljen. Znova se je pokazalo, ga so gasilci dobro pripravljeni, za kar sem jim tudi čestital.« Vsa štiri društva v Šoštanju so dobro opremljena tudi z vozili. Letos oziroma naslednje leto bo s pomočjo občine dobilo vozilo Gasilsko društvo Gaberke, v letu 2014 pa Gasilsko društvo Topolšica. Tako bodo imela vsa štiri gasilska društva vsa vozila, ki jih potrebujejo. n mkp