44 2013 low by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/5 °C) bo deževno, v soboto (6/9 °C) in nedeljo (6/8 °C) delno oblačno.

številka 44

četrtek, 14. novembra 2013

1,80 EVR

Severni veter »pometel« tudi streho Družno proti »odvzemu« državnih institucij Mira Zakošek

Tako mislim

Že kar od začetka letošnjega leta kapljajo informacije o tem, da naj bi ukinili to in ono državno službo na našem območju. O tem smo najprej začeli opozarjati v Našem času. Sedaj protestna pisma ogroženih ali zainteresiranih na državo dobesedno dežujejo, zgodi pa se nič: karavana gre dalje! Pripravljalci in snovalci različnih reorganizacij so gluhi za vse pobude in argumente s terena. Pa če so ti še tako utemeljeni! Ljudem se vse bolj zdi (pa tudi res je), da so si nekateri državni uradniki in politiki prilastili državo. Z ukrepanjem in aroganco si dokazujejo, da so nezmotljivi. Na postavljena vprašanja ni odgovorov, če pa so, so to čudna sprenevedanja, v smislu, saj ne bo tako hudo, kot je zapisano, a je v naslednjih vse po starem ali še slabše.

Velenje, 11. novembra - V Šaleški dolini orkanskega vetra k sreči nismo vajeni. Toda v ponedeljek zgodaj zjutraj je pokazal svojo moč. Ne le, da je po Velenju in okolici ruval in lomil drevesa, na Gorici je močan sunek vetra odtrgal streho na najvišjem bloku, na Koželjskega 1. Veliki kosi kovinske strehe so kot projektili leteli po okolici, prizanesli pa niso niti daleč od bloka parkiranim avtomobilom. Več na strani 13. n bš

Občina Šmartno ob Paki slavila

Prav za to so se na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča zbrali župani Savinjsko-šaleškega območja in Koroške, medse pa so povabili tudi poslance in odgovorne v službah državne uprave na našem območju. Jezno in odločno so predsednici vlade sporočili, da je načrtovana reorganizacija državnih služb zanje povsem nesprejemljiva. Nič sicer nimajo proti racionalizacijam, a naj temeljijo na strokovnih argumentih in premišljenih odločitvah, ne pa zgolj na želenem zmanjševanju števila zaposlenih. Bratuškovo so pozvali, da ustavi sedanje parcialno reševanje ter ob sodelovanju med več resorji in predstavniki občin zagotovi strokovne in celovite rešitve. Sploh pa ne razumejo, zakaj predlagatelji ne izhajajo iz izhodišč, ki so bila opredeljena leta 2005, ko sta bila cilj reorganizacije povezovanje območnih izpostav različnih državnih organov na ravni upravnih enot ter prenos in združevanje posameznih nalog. Dolgoročni cilj naj bi bila vsekakor vzpostavitev upravnih centrov kot enotne vstopne točke, kjer bi državljani na enem mestu uredili vse potrebno v zvezi z različnimi vlogami in dovoljenji, za katera morajo sedaj obiskati različne organe, kot so upravne enote, centri za socialno delo, izpostave davčne in geodetske uprave, območne enote zavodov za zaposlovanje ali inšpekcijskih služb. Ob vsem tem slabem delovanju vrha države pa je tudi ena dobra stvar. To je usklajeno povezovanje na lokalni ravni. Če v Ljubljani tako zelo radi spregledajo, da je Velenje peto mesto v državi, nikakor ne bodo mogli spregledati mnenja celotnega savinjsko-šaleškega in koroškega območja.

Slovesnosti v počastitev letošnjega praznika občine Šmartno ob Paki so na sam praznični dan, v ponedeljek, doživele vrhunec. V dvorani šmarškega kulturnega doma so na slavnostni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja in nagrade nekaterim najprizadevnejšim občanom. Med udeleženci so bili tudi gostje iz drugih občin in delegacija pobratene krajevne skupnosti Novo selo iz občine Vrnjačka banja iz Srbije. Kulturni program so pripravili domači kulturni zanesenjaki. Več na strani 3.

Slovenski zajtrk v vrtcih in šolah

Zimske službe so pripravljene 3

S krajani neposredno o njihovih 5 željah

Šaleška dolina - Jutri (petek) je dan slovenske hrane in v okviru tega projekta poteka tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Pobudnica zanj je bila pred 3 leti Čebelarska zveza Slovenije, ki bo letos že sedmič zapored v osnovnih šolah in vrtcih po Sloveniji izvajala promocijsko akcijo En dan za zajtrk v šolah in vrtcih med. Čebelarji se zanjo med drugim tudi letos pripravili zgibanko Čebelica, moja prijateljica, na temo čebeljih paš, poleg tega pa še zanimive interaktivne vsebine, kot je računalniško spletna animacija, preko katere otroci spoznavajo čebeljo družino, njihovo glavno vlogo v naravi – opraševanje ter spoznavanje čebeljih pridelkov. Čeprav je ministrstvo za kmetijstvo in okolje za izvedbo akcije namenilo denar za nakup živil, nameravajo številni čebelarji marsikateri šoli in vrtcu med kljub temu podariti. V aktivnosti tradicionalnega slovenskega zajtrka se vključuje tudi Kmetijska gozdarska zbornica, ki še posebej spodbuja k sodelovanju kmetije z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi za peko krušnih izdelkov. Zbornica namreč želi, da otroci spoznajo in prepoznajo pristen okus kruha iz kmečke peči. Prav tako k sodelovanju spodbujajo registrirane kmetije, ki predelujejo mleko v maslo. V akcijo tradicionalni slovenski zajtrk se od vsega začetka vključujejo tudi n tp šole in vrtci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 2

DOGODKI

14. novembra 2013

Veterini Šoštanj 50 tisočakov Svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli sklep, s katerim so dokapitalizirali Veterino Šoštanj s 50 tisoč evri. Delež Mestne občine Velenje v družbi Veterina Šoštanj, d. o. o., ki trenutno znaša 0,5587 %, se glede na vplačani znesek ustrezno poveča. Veterina Šoštanj je kupila nove prostore na Štrbenkovi cesti 12 v Velenju, v katerih bo uredila novo ambulanto ter največ štiri bokse, namenjene zavetišču za male živali. Ob selitvi v Velenje se bo veterinarska služba preimenovala v Veterino Velenje. n

V svetu Lekarne Majda Gaberšek V svet javnega zavoda Lekarna Velenje so svetniki Mestne občine Velenje imenovali svetnico DeSUS Majdo Gaberšek. Mandat traja štiri leta.

Poslovno okolje se slabša Srečanje podjetnikov regije Saša doseglo svoj namen – Pomena dobrega računovodskega servisa se zavedajo šele ob izrečenih globah

n Tatjana Podgoršek

Obvozi tudi na šolskih linijah Šoštanj – V občini Šoštanj so v tem šolskem letu poskrbeli za varne prevoze v šolo in iz nje za kar 425 učencev. Šolske proge so dobro urejene, za prevoze pa je tudi dobro poskrbljeno. V tem času pa se morajo ukvarjati tudi s tem, kje in kdaj so zaradi obnov, gradnje komunalne in cestne infrastrukture potrebni obvozi na šolskih progah. Ta čas so aktualni v smeri Florjana, Belih Vod in Lokovice nad graščino. V Šoštanju pravijo, da vsi potekajo tekoče. n mkp

Usoda Napotnikove hiše še ni jasna Šoštanj – Usoda Napotnikove rojstne hiše v Zavodnjah nad Šoštanjem, ki ji grozi, da se bo pod težo zime sesedla sama vase, še ni dorečena. Odprtih ostaja še veliko vprašanj, na katera mora odgovoriti stroka, pravi podžupan Občine Šoštanj Vojko Krneža. Bo pa Občina še naprej skrbela za ohranjanje kulturne dediščine, vendar le tako, kot to dopušča zakonodaja. V Šoštanju pravijo, da na svojo roko ne bodo ukrepali. n mkp

Veleposlanik Črne gore obiskal Velenje Velenje, 5. novembra – Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je s svojo ekipo v mestni hiši sprejel veleposlanika Črne gore v Republiki Sloveniji Ivana Milića. Veleposlanik je pred sprejemom v občinski upravi obiskal podjetje Gorenje, nato pa se je srečal še s študenti iz Črne gore, ki se izobražujejo na Fakulteti za energetiko in Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Na sprejemu pri županu je povedal, da je Slovenija največji strateški partner Črne gore ter da je sodelovanje med državama dobro, brez odprtih vprašanj. Povedal je tudi, da so v prve tuje investicije v Črni gori vlagala prav slovenska podjetja, ki tam zelo dobro poslujejo. Župan Bojan Kontič je predstavil občino Velenje in njene značilnosti, posebej pa delovanje občinske uprave, gospodarstvo v občini in večje projekte, ki jih trenutno izvajajo. Predstavil je tudi nekaj načrtov za prihodnost in spregovoril o dobrem sodelovanju med Velenjem in črnogorskima mestoma Plevlja in Ulcinj. n

Koncesijo za ceste bodo verjetno podaljšali Velenje, 8. novembra - Letos do konca leta bi moral koncesionar za urejanje in vzdrževanje cest v Mestni občini Velenje – podjetje PUP, končati obnovo vseh lokalnih cest in javnih poti. Žal jim verjetno ne bo uspelo. Tone Brodnik iz Mestne občine Velenje nam je povedal: »Koncesijo smo sklenili za obdobje 15 let, pri tem pa je bilo sprva dogovorjeno, da bo koncesionar ceste obnovil v treh letih, potem pa jih le še vzdrževal. Zaradi gospodarske krize in težav pri pridobivanju kreditov so se dela zavlekla, zato smo na mestnem svetu potrdili enoletno podaljšanje časa, ko naj bi PUP obnovil vse ceste. Kot kaže, jih do konca letošnjega leta ne bodo uspeli urediti v celoti, saj so imeli tudi težave s pridobivanjem asfalta in drugega, kar je danes v gradbeništvu vsakdanjik. Verjetno bo na decembrski seji sveta MO Velenje koncesionar predstavil poročilo o delu. Predvidevamo, da bomo morali na tej seji rok podaljšati še za eno leto.« K temu je dodal, da so obnovljeni vsi daljši odseki lokalnih cest in poti, delo pa ne bi bilo končano na približno 10 % vse v koncesijo zajete cestne infrastrukture. Večina te je v primestnih krajevnih skupnostih. n bš

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Velenje, 5. novembra – Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je v sejni dvorani hotela Paka v Velenju pripravila srečanje podjetnikov regije Saša. Po besedah Petre Pleterski, predsednice sekcije, so s srečanjem želeli predstaviti sekcijo podjetnikom, se srečati z njimi zunaj pisarn ter svoje poslovne partnerje seznaniti,

kakšen je dober računovodski servis in kaj mora dober računovodja vedeti za uspešno vodenje poslovnih knjig. Po njenem mnenju se danes premalo podjetnikov zaveda pomena dobrega računovodskega servisa. Običajno to spoznajo ob obisku inšpektorjev, ob globah, ki jih zaradi nepravilnega vodenja poslovnih knjig izreče pristojni organ. »Zaradi neurejenega trga je na tem področju ogromno sive ekonomije, nelojalne konkurence, ki za precej nižje cene

ponuja zelo nekakovostne storitve.« Na srečanju so udeleženci slišali številne koristne in aktualne informacije s področja davkov in računovodstva, zaposlovanja, delovnopravne zakonodaje in financiranja. Manjkalo tudi ni priložnosti za izmenjavo informacij, dobrih praks. Če so bili na eni strani zadovoljni ob informaciji, da se bodo računovodski servisi v svoji poslovni funkciji v prihodnje še razvijali in da se bo krepila njihova vloga, pa so manj spod-

Jutri zaključek projekta Igriva arhitektura Velenje, 15. novembra - Od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, v Galeriji Velenje potekajo delavnice s skupnim naslovom Igriva arhitektura. Gre za projekt, ki poteka pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki vodi izobraževanja mladih o pomenu arhitekture in prostorskih kvalitet. V Velenju so v projekt vključili dijake tukajšnje umetniške gimnazije. Ves teden iz delov odsluženih industrijskih izdelkov (kot so pralni stroji in podobno) sestavljajo maketo mesta Velenje in se ob tem seznanjajo z indu-

strijsko produkcijo mesta. Tako bodo nadgradili znanje o mestih, arhitekturi, urbanizmu, o pomenu Velenja v slovenskem modernizmu ter povezavi med razvojem industrije in Velenja. Delo bodo zaključili jutri ob 15. uri s predstavitvijo projekta in ogledom nastale makete. Podjetje ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, bo ta dan pred Galerijo v posebnem vozilu E-transformer predstavilo pomembnost pravilnega ravnanja z elektronskimi odpadki.

budne napovedi o porastu davčnih obremenitev za samostojne podjetnike, zlasti iz postavke zdravstvenega zavarovanja. Zato ne preseneča, da so na druženju po uradnem delu podjetniki izražali zaskrbljenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer v gospodarstvu Slovenije in s tem slabšanja poslovnega okolja. Po mnenju direktorja omenjene zbornice mag. Francija Kotnika in večine udeležencev je srečanje doseglo svoj namen in bi ga bilo dobro v podobni obliki z aktualnimi vsebinami še organizirati v bližnji prihodnosti. n

Mag. Franci Kotnik o tem, da je bilo srečanje namenjeno podjetnikom, med udeleženci pa so bili predvsem računovodski delavci: »Danes je zelo težko dobiti ob določeni uri na eno mesto podjetnike, ker so ti zelo obremenjeni. To ugotavljamo tudi pri drugih srečanjih in oblikah izobraževanja. Glede na to, da je šlo za prvo srečanje, je bila udeležba pričakovana.«

n bš

Še en slovenski veliki teden V primežu koalicije in opozicije - Že jasno: po novem letu slabše bo Novakova izpod Janše Vsaj v Celju bo bolje steklo, na Kozjanskem teklo Ne vem, ali so razmere v Sloveniji že res izredne, res pa se je v ponedeljek začela izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi izglasovali nekatere za državo izredno pomembne stvari. Za nekatere je ta teden kar neke vrste »veliki teden«, saj naj bi bilo, morda že danes, marsikaj jasno. Še pred tem pa boj med koalicijo in opozicijo. Državljani smo na nek način v primežu med tema dvema poloma, ko vedno niti ne vemo, kdo nam hoče (bolj) dobro. Da nam koalicija želi le dobro, je pokazala premierka, ki je na sprejetje proračuna za naslednje leto vezala tudi zaupnico svoji vladi. V prepričanju, da ima dovolj glasov, seveda. In če vse zdaj še ne bo popolnoma jasno, je jasno vsaj nekaj. Da se naj nič ne veselimo novega leta. Razmere v gospodarstvu (in drugje) so namreč take, da si nikakor ne bomo mogli zapeti Domicljeve pesmi, da nam po novem letu bolje bo. Ne, še slabše nam bo. To nam »obljubljajo« tudi strokovnjaki iz Evrope. V letu 2014 bomo neke vrste otoška država.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Ne le zato, ker bomo »evropski otok«, ki ga bo še vedno obdajala recesija, tudi zato, ker nam bo družbo delala res le prava otoška država, Ciper. Vse bolj se kaže, da če Slovenija zboli, le počasi okreva. Čakata nas še večji primanjkljaj in še večja brezposelnost. In ob tem ko ne le stopicamo na mestu, ampak nazadujemo, se vse bolj približujemo programu evropske pomoči. Kljub še vedno aktualnim zagotovilom premierke Bratuškove, da se bomo rešili sami in pomoči ne potrebujemo. Vsem tem težavam, ki se nam obetajo, ob novem letu gotovo ne bomo nazdravili. Večina tudi ne nepremičninskemu zakonu, ki je močno poenotil ljudi. Proti njemu so v soboto na Vranskem bili tudi predstavniki stranke NSi, ko so na kongresu sicer tudi spremenili ime. Ne bodo več krščanska ljudska stranka, ampak NSi - krščanski demokrati. Predsednica Ljudmila Novak je ob tem večkrat poudarila, da bo to trdno samostojna stranka, nikakor pod »okriljem« Janševe SDS, kakor so jo nekateri obravnavali. Ob vseh poplavah obljub in kritik so nas zadnje dni spet »obiskale« prave poplave. Že večkrat smo opozarjali, da pri nas s protipoplavnimi ukrepi močno zamujamo, zdaj ko jih ponekod vendarle izvajamo, največja so na območju Savinje v spodnjem toku s pritoki, vsi spet niso zadovoljni. Tudi zato, ker so se del lotili na sredi, to je najprej na območju Laškega in Celja (delno tudi Luč), mnogi pa menijo, da je »izvirni greh« za pogoste poplave z zgodnjem toku. V Laškem so se nad izvedenimi deli že

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

močno pritoževali, Celjani pa opozarjajo, da zaradi tega, ker ob Savinji na območju sosednje žalske občine v okviru tega projekta, ki ga izvajamo z veliko pomočjo Evrope, še ne bodo izvedli nekaterih potrebnih del, tudi del Celja še ne bo varen pred poplavami. V samem središču Celja pa mnoge moti poglobitev Partizanske ceste, saj je morala globoko v vkop, da so »rešili« novo brv preko Savinje. Se pa Celjani veselijo ureditve obrežja Savinje v samem centru, saj bodo tako ob ukrotitvi reke dobili še lepo urejeno sprehajališče. A šele, ko bodo vsa dela končana. Ta pa, kot je že navada, malo zamujajo, zato vsaj upajo, da bo promet po »podzemni« Partizanski cesti skozi mestni park stekel vsaj še letos. Prometa po tej cesti še ni, je pa promet spet za znano stavbo Maksimiljan ob nekdanji mitnici do središča Celja. Ta promet je pomemben tudi za tiste, ki Celje obiščejo. Tu, kjer naj bi stali stolpiči Hermanovega trga, so namreč spet odprli večji parkirni prostor. To ne pomeni, da tega trga ne bo, le gospodarno so zapolnili vrzel do začetka gradnje. In vsaj čez zimo, ko je težav s parkiranjem v knežjem mestu največ, izboljšali zagate voznikov. Te dni je bilo tudi konec ugibanj, ali se bodo na območju Obsotelja in Kozjanskega še v tej »evropski finančni perspektivi« lotili urejanja projekta oskrbe s pitno vodo. V tej 13 milijonov evrov vredni naložbi sodeluje šest občin, pogodbi z izvajalci so nazdravili malo pred martinovim. nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 3

DRUŽBA

14. novembra 2013

»Zavedamo se, kaj zmoremo« V občini Šmartno ob Paki praznovali 19. občinski praznik – Prvič podelili tudi priznanja župana mladim Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 11. novembra – V ponedeljek, 11. novembra, na sam dan občinskega praznika, so v občini Šmartno ob Paki pripravili slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej so podelili priznanja občanom, ki so s svojim delom na različnih področjih delovanja opozorili nase. Najvišje občinsko priznanje so

posmrtno podelili prvemu županu samostojne občine Ivanu Rakunu, grb občine je prejel Milan Rogel, plaketo Občine skupina Vesele babice z Zdravkom in Karla Podvratnik. Dobitniki priznanj župana so bili Fanika Krbavac, Franc Kumar, Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki. Letos prvič so podelili priznanje župana mladim. Prejeli so jih Iztok Vrenčur, Veronika Slemenšek ter Eva Hrovat.

Janko Kopušar, šmarški župan, je ob pogledu na opravljeno delo v času od lanskega do letošnjega praznika menil, da so lahko s pridobitvami, opravljenim delom zadovoljni. Izrazil je prepričanje, da vlaganja v komunalno infrastrukturo, skrb za večjo varnost v cestnem prometu, za ureditev bivalnega okolja, izboljšanje pogojev delovanja društev, ki v tamkajšnjem okolju tradicionalno delajo dobro ter skrbijo za svoj podmladek, občutijo tudi vsi občani in občanke. V to so vložili precej truda, volje in dela, pa tudi denarja. Pri naštevanju opravljenih del je izpostavil izgradnjo novega mostu v Rečici ob Paki, sanacijo struge reke Pake v Skornem in Paški vasi, za-

Priznanje župana so prejeli: Iztok Vrenčur (v njegovem imenu ga je prevzel oče Lojze Vrenčur), Veronika Slemenšek, Eva Hrovat (tudi v njenem imenu ga je prevzel oče), Fanika Krbavac, Franc Kumar in predsednik konjerejskega društva Franc Sevčnikar.

četek izgradnje povezovalnega vodovoda v okviru projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini in izgradnjo kanalizacije Slatina–Paška vas, sanacijo nekaterih najbolj kritičnih odsekov občinskih cest, ob praznovanju 110-letnice so šmarški gasilci postavili v društveno garažo novo avtocisterno … Pozabili niso na najbolj ranljive skupine sokrajanov. Posebno pozornost namenjajo pripravi dokumentacije in projektov, s katerimi se pripravljajo na razne razpise, saj bodo lahko le

Za odpravljanje zimskih nevšečnosti v Šaleški dolini zadolženi PUP Velenje, Andrejc Šoštanj in na državnih celjski VOC V velenjski občini čez 500 tisoč evrov, v šoštanjski 343 tisoč, v šmarški blizu 75 tisoč evrov Tatjana Podgoršek

V mestni občini je 210 kilometrov kategoriziranih cest

Za zimsko sezono 2013/2014 bo Mestna občina Velenje za vzdrževanje cest namenila predvidoma 400 tisoč evrov, za vzdrževanje javnih utrjenih površin pa predvidoma dobrih 100 tisoč evrov. V lokalni skupnosti je 332 kategoriziranih cest v skupni dolžini nekaj več kot 210 kilometrov. »Dežurne ekipe bodo na terenu takoj, ko

nekoliko ostrejše pogoje. Ti določajo, da na vozišču ne sme biti več kot 10 do 15 centimetrov snega. »Naše ekipe gredo na teren tudi odvisno od napovedi, kako dolgo bo snežilo. Če se napoveduje, da bo snežilo še dve uri, počakamo in potem plužimo naenkrat, sicer odpravljamo zimske nevšečnosti sproti,« je še dejal Vinko Meža.

Letos na zalogi več posipnega materiala

Vinko Meža: »Lanska zimska sezona je bila obilna in dolga. Trajala je vse do sredine letošnjega aprila. Upamo, da bo letošnja prizanesljivejša.«

bodo to narekovale razmere na cestah,« je povedal Vinko Meža, vodja zimske službe v podjetju PUP Velenje, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo z Mestno občino Velenje za vzdrževanje občinskih cest, in nadaljeval: »Upam, da bo letošnja zima do

V lanski zimski sezoni je PUP Velenje porabilo blizu 1000 ton soli in 600 kubičnih metrov peska, za letošnjo imajo ta trenutek pripravljenih za posipanje 100 ton peska in 180 ton soli nas izvajalcev zimske službe in občanov bolj prizanesljiva, kot je bila minula. Lanska sezona je trajala od konca oktobra do sredine aprila. Zaradi ogromnih količin snega resnično nismo vedeli več, kam naj ga še odložimo. Ogromno smo imeli tudi stroje-

V lokalni skupnosti se – po mnenju Janka Kopušarja – dobro zavedajo, kaj zmorejo in česa so sposobni. Pri sodelovanju v projektih s sosednjimi občinami so se že potrdili kot enakovreden, pošten in odgovoren partner, kar nameravajo ostati tudi v prihodnje. Kopušar je zaželel krajanom, da 19. občinski praznik vse do zadnje prireditve praznujejo, kot se spodobi. Priložnostni kulturni program so pripravili domači izvajalci: člani Gledališča pod kozolcem so prebirali izbrana dela domačih literatov, za glasbeni prispevek pa je poskrbela skupina Šepet pod mentorstvom Roberta Goličnika. n

Dobitniki občinskih priznanj (z leve proti desni) Karla Podvratnik, Vesele babice (na sliki članica Karla Pustinek), Milan Rogel, Ivan Rakun (posmrtno ga je prevzela žena Štefka) z županom Jankom Koupušarjem

Smo v polni pripravljenosti

Od danes (petka) do 15. marca morajo biti po zakonu izvajalci zimskih služb v 24-urni pripravljenosti za odpravljanje zimskih nevšečnosti. Prav tako morajo biti v omenjenem času pripravljeni z drugačno obutvijo na zasnežene ali poledenele ceste tudi železni konjički. »Smo v polni pripravljenosti,« so povedali izvajalci zimske službe v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki – v podjetju PUP Velenje, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo z Mestno občino Velenje ter Občino Šmartno ob Paki, in v podjetju Andrejc Šoštanj – koncesionar v občinah Velenje in Šoštanj. Za prevoznost državnih cest v zimskem času pa skrbi v Šaleški dolini celjsko podjetje VOC.

s pomočjo države in evropskih skladov izpeljali razvojne projekte. »Vsega načrtovanega in želenega nismo naredili. Neuresničene naloge ostajajo naloge v prihodnje.« Kopušar se je dotaknil še namere države po ukinitvi manjših občin. »Tistim, ki iščejo grešnega kozla oziroma opravičilo za svoj neuspeh, sporočamo, da bomo še naprej sami odločali in izvajali najpomembnejše naloge za občane ter občanke.« Rezultati dela so – po njegovih besedah – rezultati skupnih prizadevanj za dobro vseh, zato se je zahvalil vsem za tvorno sodelovanje in jih pozval, da se tudi v prihodnje po svojih močeh vključujejo v izvajanje dogovorjenih razvojnih projektov.

Vesna Andrejc: »Mi smo pripravljeni, upamo pa, da so na spremenjene razmere tudi vozniki in njihovi železni konjički.«

lomov, saj mehanizacija enostavno ni zdržala.« Prav zaradi tega, ker niso več vedeli, kam naj sneg še porinejo, je bilo nekaj pritožb občanov, tožbe pa nobene. Za zimsko sezono 2013/2014 je v pripravljenosti 19 plužnih in 11 posipnih enot ter skupina za ročno čiščenje prehodov, avtobusnih postajališč in stopnic. V službo je vključenih blizu 40 ljudi skupaj s podizvajalci. Običajno so to kmetje, ki poznajo ceste na svojem območju. Z njimi ima podjetje sklenjene dolgoročne pogodbe. V lanski zimski sezoni so za izvajanje službe porabili blizu 1000 ton soli in 600 kubičnih metrov peska, za letošnjo imajo ta trenutek pripravljenih za posipanje 100 ton peska in 180 ton soli. »Z dobavitelji posipnega materiala imamo sklenjene pogodbe o dobavi slednjega v 48 urah.« Običajno povsod na terenu uporabijo kombinacijo peska in soli. Kdaj na teren? Pravila, zagotavlja Meža, so določena v zakonu, Mestna občina Velenje pa je ob razpisu koncesije postavila še

Podjetje Andrejc Šoštanj ima z Mestno občino Velenje sklenjeno koncesijo za urejanje in čiščenje javnih utrjenih površin (parkirne površine, modre cone, pešpoti, pločniki, Titov trg). »Pripravljeni smo vsaj tako dobro kot za minulo sezono, če ne še bolje. Nekoliko smo posodobili mehanizacijo in jo bolj prilagodili potrebam na terenu, prav tako imamo na zalogi več posipnega materiala. Za zdaj imamo pripravljenih 700 ton soli in 1000 ton peska,« je povedala Vesna Andrejc, tehnična direktorica podjetja. Več posipnega materiala so si zagotovili na osnovi izkušenj iz dolgotrajne minule zimske sezone, v kateri so porabili 1940 ton peska in 1200 ton soli. Za potrebe zimske službe v velenjski občini imajo na voljo 7 plužnih in prav toliko posipnih enot ter ekipo za roč-

V občini Šoštanj izvaja podjetje Andrejc zimsko službo na 102 kilometrih občinskih cest, poleg tega še na javnih površinah in parkiriščih, v krajevnih skupnostih pa imajo svoje izvajalce no čiščenje površin, ki nadomesti mehanizacijo na težje dostopnih površinah, kot so stopnišča, podhodi, območja parkomatov. Občina Šoštanj je s podjetjem Andrejc letos podpisala novo triletno pogodbo za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest. V lokalni skupnosti je 212 kilometrov cest, od tega 102 kilometra občinskih, za katere po pogodbi skrbi domače podjetje, poleg tega še za javne površine in parkirišča. Za 110

kilometrov javnih poti pa skrbijo krajevne skupnosti. Vsaka sama po pravilih javnega naročanja izbere svojega izvajalca. Na občinski upravi so še povedali, da je za vzdrževanje cest v zimski sezoni 2012/2013 lokalna skupnost namenila dobrih 403 tisoč evrov, v osnutku proračuna za leto 2014 pa je predvidenih za to 343 tisoč evrov. Za odpravljanje zimskih nevšečnosti v občini Šoštanj ima podjetje Andrejc pripravljenih 10 plužnih in prav toliko posipnih enot ter ekipo za ročno čiščenje površin tam, kjer tega ne morejo izvajati z mehanizacijo.

Za lansko 75 tisoč, za novo sezono predvidenih blizu 64 tisoč evrov

V občinah, ki imajo sklenjene pavšalne pogodbe z izvajalci zimske službe (v Mestni občini Velenje) so bili lani glede stroškov zimske službe veliko na boljšem kot

V občini Šmartno ob Paki za nevšečnosti najprej nadzornik Milan Krk , šele nato vodja zimske službe PUP Velenje Vinko Meža tam, kjer dobijo izvajalci plačilo na osnovi opravljenega dela. »V naši občini, kjer imamo podpisano koncesijo s podjetjem PUP Velenje za nekaj manj kot 64 kilometrov kategoriziranih cest, smo plačali račun za zimsko službo na osnovi opravljenega dela. Načrtovali smo blizu 64 tisoč evrov, stroški so znašali 75 tisoč evrov,« so povedali na upravi Občine Šmartno ob Paki. Tako kot v občini Šoštanj tudi v šmarški upajo, da prihajajoča zima ne bo tako huda in dolgotrajna, kot je bila minula. Zato so v proračunu za ta dela odmerili približno 64 tisoč evrov. Kot so še dejali, naj se občani, v primeru nevšečnosti, najprej obrnejo na nadzornika Milana Krka (031 675 118), šele nato na vodjo zimske službe PUP Velenje Vinka Meža, ki je dosegljiv na številki 041 640 206. n

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 4

KMETIJSTVO, GOSPODARSTVO

Na pot zdrave prehrane pred šestimi leti Kmetijska zadruga Šaleška dolina si uspešno utira pot do potrošnikov z izdelki blagovnih znamk Ekodar in Slodar – Pogumni načrti s sadjarstvom

14. novembra 2013

Na 22 hektarjev velikih površinah sadovnjakov je zadruga letos pridelala blizu 300 ton jabolk ali približno 15 ton na hektar. V naslednjih 5 letih naj bi z ureditvijo protitočne zaščite in namakalnega sistema pridelala 40 ton jabolk na hektar.

Tatjana Podgoršek

Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina zagotavljajo, da so se že pred leti vključili v prizadevanja za pridelavo zdrave lokalno pridelane hrane. Na to pot so – po zagotovilih direktorja zadruge Iva Dreva – stopili pred šestimi leti z izdelki, ki jih danes tržijo pod blagovno znamko Slodar, nekoliko kasneje pa še z ekološko pridelanim mesom blagovne znamke Ekodar. Prav tako se je zadruga skupaj s proizvajalci mleka iz doline vključila v projekt celjske mlekarne »Brez gensko spremenjenih organizmov«. Na leto odda omenjeni mlekarni dobrih 11 milijonov litrov mleka in je bila tudi lani njena tretja največja dobaviteljica. Rezultati – pravi Drev – potrjujejo, da so na pravi poti. Blagovno znamko Slodar predstavljajo izdelki iz jabolk, pridelanih na integriran način: jabolčni čips, jabolčni krhlji (oboje tudi z okusom cimeta) in 100-odstotni naravni jabolčni sok ali tolkec. Zanje so na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli zlato priznanje. Zadruga ima 22 hektarjev velik sadovnjak na Sončnem griču v Velenju ter na Turnu v Hrastovcu pri Velenju. Zaradi vremenskih težav so letos pridelali 300 ton jabolk ali blizu 15 ton na hektar. V naslednjih 5 letih naj bi z ureditvijo pro-

Dan odprtih vrta na Turnu je bil dobro obiskan.

Nova pridobitev – stiskalnica za stiskanje jabolk v jabolčni »toukec«

titočne zaščite ter namakalnega sistema pridelali blizu 40 ton jabolk na hektar. »Za pridelavo 100-odstotnega jabolčnega soka smo s pomočjo LAS-a, Društva za razvoj podeželja letos nabavili stiskalnico, zato lahko danes jabolka stiskamo v sok tudi za

naše člane,« je še pojasnil Drev. S proizvodnjo ekološkega mesa se ukvarja 70 kmetov – rejcev govedi iz pretežno hribovskih predelov Slovenije. Vsi njihovi ekološki kmetje, vključeni v Skupino rdeče meso, imajo ekološki certifikat. Tega ima

Če je dobro kislo zelje in kisla repa, diši cela hiša Jevšnikovi iz Laz pri Velenju prejeli kipec kakovosti za kislo repo – Še vedno v ospredju cena namesto kakovost Tatjana Podgoršek

Ob vinski cesti v Lazah pri Šentilju stoji kmetija Pri Matevžu. Sodi med največje pridelovalce zelja v Sloveniji, v domačem in tudi širšem okolju je poznana po kakovostnem kislem zelju in kisli repi. Za slednjo je na letošnjem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela najvišje priznanje - kipec kakovosti, za kislo zelje pa pred nedavnim srebrno medaljo Biotehnične fakultete v Ljubljani, s katero gospodar Ivan in njegov sin Marko Jevšnik dobro sodelujeta.

Ni tako 'enostavno kot pasulj'

Ob našem obisku kmetije je bilo spravilo zelja na vrhuncu. Dvorišče je bilo polno velikih zabojev z zeljnimi glavami, v spodnjih prostorih stanovanjskega objekta pa so Ivan in Marko ter njun prijatelj »skrbeli za nemoten potek proizvodnje«. »Je malo lažje, ker so na voljo različni pripomočki. Vsemu navkljub pa zadeva ni tako 'enostavna kot pasulj', pa čeprav gre za kislo zelje,« je začel pogovor Marko, za katerega se je dan začel malo po četrti uri zjutraj. Tako rano ga je poklicala ura zato, da je naložil in pravočasno dostavil strankam sveže, kar so naročile. »Paradni konj na kmetiji je zelje, posledično tudi kislo zelje. Sicer pa se ukvarjamo s pridelavo

vrtnin. Gojimo jih na prostem, letos prvič smo predvsem paradižnik posadili tudi v rastlinjakih. « Trditev, da pridelava zelja in repe ni tako enostavna kot pasulj, kot se je izrazil, je Marko podkrepil z ak-

di kakovosti semena in izbiri sorte. In katera je najprimernejša za naše »konce«? Marko je povedal, da posadijo 10 vrst zelja, kajti ene so najprimernejše za zgodnje pobiranje za zeljno solato, druge za kisanje, tretje

poleg klavnice Rače tudi zadruga, in sicer za trženje in distribucijo. Skupaj z omenjeno klavnico so dali na trg ekološko govejo hrenovko. »Tako so vsi členi do kupca nadzirani in certificirani.« Zadruga je – po besedah Dreva – družbeno odgovorno podjetje, zato bodo spodbujali socialno podjetništvo predvsem pri predelavi jabolk. O tem se med drugim do-

polovico manj, letos ocenjujejo, da ga bodo zaradi slabih vremenskih razmer še precej, precej manj. Imajo njihove stranke raje kislo zelje ali kislo repo? Markov in Ivanov prešerni nasmeh na obrazu je razkril, da bosta na vprašanje »diplomatsko« odgovorila: »Tako, kot smo ljudje različni, tako različni so okusi.« Njihovi kupci zelenjave, kislega zelja in kisle repe so individualna gospodinjstva, še več pridelka pa »konča« v loncih velikih kuhinj, restavracij hotelov po dolini in zunaj nje.

Kakšen je recept za dobro kislo zelje in kislo repo?

»Takšen, da ko ju kuhaš, diši po celi hiši. Mora pa biti ravno prav slano, dovolj trdo, da hrusta pod zobmi, in tudi prijetno na pogled. V naših produktih sta dve desetletji izkušenj, nenehnega iskanja novih znanj, pa še zdaleč ne moremo trditi, da vemo vse,« odgovarja Marko.

Kupcem cena pred kakovostjo

Sogovornik je zadovoljen, ker se potrošniki vse bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane. Ga pa žalosti, da še vedno večina kupcev bolj gleda na ceno kot kakovost.« Upam, da bo kmalu drugače. Kakovost produktov, zanesljivost ter znanje, ki ga imamo, nam vlivajo upanje.« S tovrstno proizvodnjo se na kmetiji Pri Matevžu ukvarjaMarko (prvi z leve) in Ivan sta ponosna na to, da jima kupci zaupajo, jo približno 20 let povsem po da poslovni partnerji verjamejo v kakovost zelenjave, ki jo na kmetiji naključju. Ata Ivan je začel z pridelajo na integriran, okolju prijazen način. majhnimi količinami. Pokazalo se je, da je našel tržno nišo, tivnostmi, ki jih opravijo na kmetiji, za skladiščenje. V povprečju na leto ki so jo Jevšniki izkoristili. Danes sta preden na skrbno obdelano zemljo posadijo zelje na približno 2 hektar- Ivan in Marko pripeljala »zgodbo« posadijo »flance«. Pred začetkom jih površin. Repo posejejo na povr- do ravni, na katero sta zelo ponosna. sezone dajo vzorce zemlje v pregled šine, na katerih so prej poželi žito. Dobre letošnje izkušnje z rastlinjaki na inštitut, da vedo, kam naj glede »Običajno je za kisanje ne pridela- in kakovost pridelane hrane v njih na rezultate analize oziroma sesta- mo sami dovolj, zato jo kupimo. A jima narekujejo širitev pokritih povo tal posadijo kakšno vrtnino, kaj seveda, pri znanih pridelovalcih.« V vršin. Na zunanjih, kjer gojita največ je zemlji treba dodati. Kolobarijo, saj najboljših časih, ko je bila med nji- zelja in repe, pa sta v načrtih predvizelje ne sme rasti na isti površini tri, hovimi kupci kamniška Eta, so pridela ureditev namakalnega sistema. n štiri leta. Posebno skrb namenjajo tu- delali 200 ton zelja, nato za več kot

govarjajo z varovanci Varstveno-delovnega centra Ježek Velenje. Kot je še dejal vseh teh uspešnih zgodb ne bi bilo brez podpore kmetijskega ministrstva. n

Veter pustošil po gozdovih Orkanski veter, ki je na Martinovo pustošil po Sloveniji, je v gozdovih po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval najmanj 150.000 m3 drevja. Tokrat je Gozdnogospodarsko območje Nazarje na srečo le oplazil, do sedaj so evidentirali 3000 m3 poškodovanega drevja. Po do sedaj zbranih podatkih je največ poškodovanega drevja na območju občine Gornji Grad, kjer smo že naslednji dan gozdarji Zavoda za gozdove evidentirali preko 2000 m3 poškodovanega drevja. Od tega je glavnina, kar 1500 m3 v širši okolici prelaza Črnivec, od Tomanove planine do Kašnega vrha. V Šaleškem delu območja je največji obseg poškodb do sedaj evidentiran v Škalah, kjer je veter poškodoval okoli 1000 m3 drevja. Drugod so poškodbe v občutno manjšem obsegu. Ocenjujejo, da bodo končne številke precej višje, saj so poškodbe v gozdovih razpršene. Severni veter je lomil in podiral drevesa v manjših ali večjih skupinah. Do sedaj na srečo niso našli večje ogolele površine. Od drevesnih vrst so poškodovana predvsem drevesa smreke, nekaj je poškodovanih tudi jelk in drugih vrst, ugotavlja Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov. Veter je drevesa predvsem lomil, le manjši del drevja je podrtega. Zato bo ekonomska škoda za lastnike, ki jih je vetrolom doletel, precejšnja. Prelomljen les bo znatno manj vreden, večji bodo tudi stroški poseka in izdelave. n

O internacionalizaciji regijskega gospodarstva Velenje – Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) bo v torek, 19. novembra, ob 12.30 v Galeriji Velenje organizira razvojno konferenco, katere osrednja tema bo internacionalizacija regijskega gospodarstva. Ker makroekonomske napovedi tudi za prihodnje obdobje napovedujejo upad domačega povpraševanja in s tem krčenje slovenskega trga, v SŠGZ menijo, da je za podjetja edina prava alternativa usmeritev na tuje trge. Oblike podpore slovenskim podjetjem na tujih trgih bosta ob tej priložnosti predstavila v. d. direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija Boštjan Skalar in direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti. O tem, katere podporne dejavnosti izvajajo partnerske zbornice SŠGZ v tujini, pa bodo predstavili direktorica Slovenske gospodarske zveze v Celovcu mag. Marina Einspieler Siegert, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu Andrej Šik in izvršni podpredsednik 'Regionalne privredne komore' v Valjevu Petar Nikolić. V nadaljevanju konference bodo predstavili nekaj izkušenj iz prakse na tujih trgih še predstavniki podjetij iz regije (Gorenja, Premogovnika Velenje, velenjskega Esotecha, Razvojnega centra Energija). Konferenco bodo sklenili z razpravo in neformalnim druženjem. n tp

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 5

POLITIKA

14. novembra 2013

S krajani neposredno o njihovih željah Svetniška skupina SD Velenje, ki jo vodi Bojan Škarja, obiskuje krajevne skupnosti in se s krajani neposredno pogovarja o njihovih težavah in razvojnih razmišljanjih – Pretekli teden so bili v Škalah, Šmartnem in Stari vasi Svetniška skupina Socialnih demokratov sveta Mestne občine Velenje se je odločila, da se bo s težavmi in razvojnimi razmišljanji krajanov po krajevnih skupnostih seznanila neposredno, na pogovorih v posameznih krajevnih skupnostih. Te so v Mestni občini Velenje zelo različne in takšne so tudi težave krajanov. Res je, da so tiste zares velike in v nebo vpijoče v glavnem že odpravili, a življenje grenijo tudi takšne, kot so denimo prevozi šolarjev, za katere so bili v upravi Mestne občine Velenje prepričani, da so vzorno urejeni. Podobnih in drugih zagat pa je še veliko, zato ni bilo malo takšnih in podobnih presenečenj.

Slabo urejeni šolski prevozi

Srečanj se seveda udeležujeta tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in poslanec SD v državnem zboru Srečko Meh. Oba krajane tako neposredno seznanjata z vsemi aktualnimi nalogami in načrti, o katerih tudi v Našem času obsežno poročamo. Bojan Kontič je ponosen, da je proračun Mestne občine Velenje, v katerem so zajete tudi mnoge naloge krajevnih skupnosti, naravnan razvojno, da že tretje leto namenjajo več sredstev kot tekoči porabi, investicijam. To je možno zato, ker so bili zelo uspešni na razpisih za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Krajevna skupnost Škale - Hrastovec je lepo urejena in na prvi pogled naravnost idilična. A krajanom so se kaj hitro razvezali jeziki, na dan pa so prišla številna vprašanja, tako da so se svetniki in župan kar pogosto presenečeno spogledovali, saj so za marsikaj prvič slišali. Njihov predsednik Darko Repnik je v uvodu izpostavil vprašanji obeh potokov, ki tečeta skozi njihov kraj. Oba sta lani ta čas povzročila veliko škode, a nihče ni naredil dobesedno ničesar, da se ne bi v kraju ob slabih vremenskih napovedih vedno znova in znova prestrašili. Več kot očitno je, da državni ARSO ne odigrava svoje vloge in da bi bilo treba zadeve drugače postaviti. »Če ne bomo ukrepali, bomo vsako leto zgolj odpravljali škodo, namesto da bi sredstva vlagali v zaščitne ukrepe in kasneje v razvoj,« so menili. Krajani so tudi zelo nezadovoljni z umestitvijo hitre ceste skozi njihov kraj, saj njihove pobude niso bile upoštevane. Še vedno ne razumejo, zakaj cesta ne bo mogla teči med obema jezeroma, kar bi bilo zanje bistveno bolj ugodno, poleg tega pa se podobno kot v celotni občini sprašujejo, kako je mogoče, da se cesta v prostor ni umeščala celovito, saj je povsem nesprejemljivo, da ni znano, kako se bo nadaljevala od Hartla naprej proti avtocestnemu križu. Če bi jo resnično naprej zgradili proti Koroški, bi nastal takšen prometni kaos, da ga ni junaka, ki bi ga znal razrešiti. Pred dnevi smo tudi pisali, da ima Mestna občina Velenje dobro poskrbljene prevoze, tudi tiste, namenjene šolarjem. V Škalah in Hrastovcu pa z njimi niso zadovoljni. Kako bi tudi bili. Ti so namreč tu urejeni tako, da morajo otroci z Graške gore in Plešivca na pot že ob 6.20 (kdaj morajo vstati, da pridejo pravočasno na avtobusno postajališče?!). Avtobus potem namreč pobere še otroke Škal, zavije po otroke v Cirkovce in nato v Hrastovec. Zaradi pogoste tako imenovane nulte ure, ki je v šolah zelo priljubljena, takšno pot opravita dva avtobusa v enournem presledku, včasih pa je bil en avtobus namenjen plešivškim in drugi cirkovškim otrokom, kar je bilo veliko bolj logično. Krajani so opozorili tudi na izredno slabo prometno varnost na obračališču pri kamnolomu v Škalah. Nezadovoljni so tudi s pluženjem cest, ki ni pravočasno. Tomo Lipnik pa je izrazil veliko nezadovoljstvo zaradi še vedno nezgrajenega pločnika ob cesti od konjereje do pokopališča. »V šolo sem še hodil, ko smo opozarjali na to, zdaj

pa sem v penziji, pločnika, pa še vedno ni,« je bil slikovit. Pločnik je sicer v Darsovem programu, a so se za letošnje leto načrtovane investicije prestavile v naslednje leto. Krajani tudi niso zadovoljni s prometnimi ureditvami na številnih mestih, med drugim menijo, da bi bilo treba hitrost na cesti od križišča pri Živkoviču proti Cirkovcam zni-

ob naselje, je povedal, da so šele sedaj ugotovili, da je skoraj tretjina zemlje, na kateri posluje podjetje, v lasti MO Velenje. Zato so jim izstavili račun v višini 35 tisoč evrov, okoli 24 tisoč pa naj bi jih plačal PUP, saj se je izkazalo, da je tudi del rastlinjakov na občinski zemlji. Župan je dodal, da si želijo v nekaj letih preseliti vozni park podjetij PUP in PUP Saubermacher iz Stare vasi na Selo, na območje Vemonta, tam pa vidi tudi prostor za Dinos in podjetje Karbon. A prej mora biti končan stečaj Vegrada.

Nove kolesarske poti in parkirišča

Darko Repnik, Bojan Škarja in Bojan Kontič Mira Zakošek, Bojana Špegel

ob cesti 14. divizije, zato vsaj enkrat letno tam ob neurjih poplavi tri hiše. Tako naj bi bilo, ker je kanalizacija na tem delu mesta stara, pretoki pa premajhni. Ob obnovah cest zato preozke cevi postopno menjujejo. V letu 2014 naj bi na tem delu uredili novo meteorno kanalizacijo. Anton Sevšek je opozoril, da zaradi ureditve prometa sploh

Slišali smo še, da bi bilo treba cesto, ki vodi nad »hrastovjem« do doma krajanov, zaščititi z mrežo, saj po njej leti kamenje s hriba nad njo in da je cesta mimo cerkve pozimi pogosto poledenela in zato nevarna. Krajani so izrazili tudi veliko skrb za spomenike NOB in padlim borcem na starem pokopališču. Želeli so, da se borčevska or-

Lani in letos so v kraju uredili kar nekaj kolesarskih poti, eno, od Rudarskega doma proti stari elektrarni, pa v teh dneh še gradijo. Pri letnem kinu za mestnim stadionom pa naj bi še letos uredili dodatnih 40 parkirišč, predvsem za ribiče, ki bodo tako lažje s težko opremo prišli bližje jezeru. Zapletlo pa se je pri načrtih za staro elektrarno; občina jo je želela menjati za Klasirnico, da bi jo potem lahko preuredila. Žal pa je bila Klasirnica, ki naj bi jo podrli, ocenjena na kar 5 milijonov evrov, zato do menjave ni prišlo. Občina sedaj vseeno išče možnost, da pridobijo evropska sredstva za obnovo elektrarne, Premogovnik, ki je lastnik, pa

Krajani Škal in Hrastovca so opozorili na mnoga nerazrešena vprašanja.

žati s postavitvijo talnih ovir, težave imajo tudi zaradi neprimernega parkiranja pri Živkoviču. Nezadovoljni so tudi z dosedanjim pobiranjem smeti in neurejenostjo zbirnih mest, za kar pa so krivili predvsem sebe oziroma tiste sokrajane, ki smeti neprimerno odlagajo. Zadovoljni pa so bili, da so v teh dneh dobili zabojnike za embalažo. Razočarani so še zaradi načina obračunavanja plinovoda, ki so ga gradili sami, zdaj pa morajo plačevati tako primarno kot sekundarno omrežnino. To podraži stroške do tolikšne mere, da je cena previsoka in je na plinovod trenutno priključenih zgolj 25 odstotkov krajanov.

Ceste, smeti in staro pokopališče Poslanska skupina SD je v sredo zvečer v prepolni dvorani doma krajanov odgovarjala na vprašanja in pripombe krajanov Šmartnega. Imeli so jih veliko, največ pa

nimajo dveh izhodov iz kraja, Branko Oremuž pa ugotovil, da je prav cesta 14. divizije najslabša v KS. Kasneje smo slišali, da imajo o cesti, ki vodi mimo njihovih hiš, podobno mnenje še na nekaterih koncih KS. Ana Huskič je vprašala, kdaj bodo ob nevarni Efenkovi zgradili pločnik. In izvedela, da bi občina izgradnjo takoj financirala, če bi bili krajani pripravljeni odstopiti zemljo zanj. Pa je niso. In zato ga tudi še ni. Številne krajane moti tudi promet mimo starega pokopališča – nekdo se je celo zahvalil voznikom, ker tam niso povozili še nobenega pešca, ker je hoja ob tej cesti res precej hazarderska. Moti jih tudi urejenost starega pokopališča, ki naj bi postal spominski park. Tone Brodnik jim je pojasnil, da kljub temu, da je lastnik zemlje cerkev, občina štirikrat letno kosi travo na pokopališču in da je letos pred 1. novembrom uredila tudi poti po njem. Posuli so jih z dodatnim peskom. Žal tudi prometa mimo pokopališča ne bodo mogli urediti, dokler se s cerkvijo ne dogovorijo za zemljišče. Vlado Meža je

ganizacija še bolj vključi v skrb zanje. Slišali smo, da to že počnejo in da bodo postopno na vseh obnovili napise.

Na kotalkališču sodobno drsališče Tudi v četrtek zvečer je bila udeležba na srečanju krajanov Stare vasi s poslansko skupino SD velika. Na začetku jim je delo občine in pridobitve v kraju, ki jih je finan-

bo, če bodo sredstva dobili, na občino prenesel stavbno pravico. Potem so imeli krajani še veliko vprašanj. Kar nekaj se jih je nanašalo na že v prostor umeščeno traso hitre ceste skozi njihovo krajevno skupnost. V zaselku »žabja vas« po besedah Franca Škarje še vedno zahtevajo, da gre cesta mimo naselja pod zemljo, v pokritem kopu, ki bi bil mimo stadiona in naselja dolg 200 metrov. Žal še ni jasno, ali so načrtovalci njihovo željo upoštevali, kot tudi ne, ali bodo zelo star električni

V KS Stara vas krajane moti marsikaj, predvsem pa hrup železnice in tovornjakov.

V KS Šmartno imajo največ težav z lokalnim prometom.

je jih bilo povezanih z ureditvijo prometa, čiščenjem obcestnih odtokov, urejenostjo starega pokopališča in ekoloških otokov. Krajane Šmartnega motijo predvsem enosmerne ceste, ki so včasih kratke, zdijo pa se jim nepotrebne. Tone Brodnik jim je odgovoril, da bo tako vse dotlej, da ne uredijo ceste pod cerkvijo mimo starega pokopališča, kjer se še vedno zatika z zemljiščem, ki je v lasti škofije. Janez Kramer je opozoril, da še vedno ni urejena kanalizacija

pozval sokrajane, da bolje skrbijo za ekološke otoke, ker premalo pazijo, kako odlagajo smeti. Opozoril pa je tudi, da manjši plaz pri Semečniku že dolga leta čaka, da ga odpravijo. Krajan Karl Drago Seme je opozoril na hrib pod domom krajanov, ki mu zaradi številnih hrastov na njem rečejo »hrastovje«. »Lastnik je gozdno gospodarstvo; če bi bila občina, bi bil veliko bolje vzdrževan,« je menil. Zato je tudi dal pobudo, da se lastništvo prenese na lokalno skupnost.

ciral občinski proračun, predstavil njihov sokrajan, župan Bojan Kontič. Verjetno jim je s tem že odgovoril na nekaj vprašanj. Župan je med drugim povedal, da je vesel, da so v zadnjih dveh letih dodobra obnovili Sončni park, ki je sedaj tudi osvetljen. Drugo leto bodo obnovo končali; razmišljajo, da bi prenovili hiško, ki jo danes uporabljajo kegljači, zagotovo pa bodo obnovili vilo Rožle. V njej bodo uredili tudi javne sanitarije, saj jih sedaj na tem delu mesta ni. Eden od sosedov, ki živi tik nad parkom, je slikovito pripomnil, da iz grmovja nenehno »štrlijo« riti tistih, ki v njem opravljajo veliko potrebo. Te so bojda tako ženske kot moške, vmes pa jo tam opravi še kakšen pes. Ker želijo parku dati tudi nove vsebine, bo po napovedi župana že decembra na kotalkališču zaživelo sodobno, z balonsko streho pokrito drsališče. »Tako bo Velenje dobilo eno najlepših drsališč daleč naokoli,« je dodal. Ker krajane že dolgo moti podjetje Dinos, ki po njihovem ne sodi tik

daljnovod prestavili pod zemljo ravno v času gradnje te ceste. Krajani si želijo tudi, da bi uredili pretovarjanje in prestavljanje vagonov na železnici, saj naj bi hrup motil njihova življenja. Kot smo slišali, železnice za to nimajo denarja, saj naj bi bila vrednost prestavitve kar 3 milijone evrov. To pa je tudi za občino zelo velik finančen zalogaj. Boris Horvat je vprašal, ali občina še načrtuje industrijsko cono ob robu Stare vasi. In izvedel, da se načrti niso spremenili, a da vse »stoji«, ker trenutno ni denarja. Občina ga »išče« na različnih razpisih za nepovratna sredstva, saj se zavedajo, da morajo narediti več za vsako novo delovno mesto, ki jih je vse manj. Ob koncu dolge in slikovite razprave, v kateri so se dotaknili tudi prihodnosti Gorenja in energetike, pa smo tako v Šmartnem kot v Stari vasi slišali, da si krajani želijo več podobnih srečanj, na katerih bi lahko glasno vprašali in povedali, kaj jih moti. n

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

OD SREDE DO TORKA Sreda, 6. novembra

Mandat se je iztekel predsedniku ustavnega sodišča Ernestu Petriču. Predsednik Borut Pahor se mu je ob tem zahvalil za »imenitno opravljanje funkcije, ki je utrdilo avtoriteto sodišča«.

Predsednik se je ob izteku mandata zahvalil Ernestu Petriču.

Poslanska skupina SLS je vložila zahteve za sklic izrednih sej petih odborov Državnega zbora, na katerih bi obravnavali zakon o davku na nepremičnine. NPU je sprožil predkazenski postopek zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij. Kot so pojasnili, želijo pridobiti trajen vpogled v e-pošto takratnega ministra Turka, a tega ta ne dovoli. Atene je znova obiskala trojka. Grki so na to reagirali s splošno stavko zasebnega in javnega sektorja, s katero so skušali izraziti nasprotovanje varčevalnim ukrepom, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Podatki so razkrili, da je bila v lanskem letu vrednost toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, rekordno visoka. Znanstveniki so znova opozorili na zvišanje temperatur v prihodnosti.

Ekonomsko-socialni svet je sklenil, da bodo pogajanja za socialni sporazum, ki so bila leto in pol zamrznjena, spet stekla. V bonitetni agenciji Fitch so izračunali, da naj bi sanacija slovenskih bank našo državo stala 13 odstotkov BDP-ja, a ob tem izrazili zaupanje, da bo Sloveniji uspelo pokriti te potrebe, zato so bonitetno oceno ohranili na BBB+. Skladno z opozorili meteorologov je osrednji del Filipinov zajel tajfun Haiyan – zagotovo najmočnejši letos, po mnenju nekaterih pa najmočnejši tajfun v zgodovini. Veter, ki je dosegal hitrost več kot 300 kilometrov na uro, je za seboj pustil opustošenje. Albanija je potrdila, da so jo ZDA zaprosile za uničenje sirskega kemičnega orožja na njenem ozemlju, kar je že sprožilo proteste nasprotnikov v Tirani.

Četrtek, 7. novembra V središču domačega dogajanja je bil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je napovedal dokončno sistemsko ureditev vprašanja črnih gradenj do leta 2014 in opozoril, da za črnograditelje odpustkov ne bo več. Mediji so medtem poročali o legalizaciji spornih črnih gradenj.

Črno gradnjo Roberta Časarja v Portorožu so legalizirali.

Da odpustkov ne bo delila niti narava, so se strinjali udeleženci prve nacionalne konference Spodbujamo zelena delovna mesta v Ljubljani. Tam je bil tudi evropski komisar Janez Potočnik, ki je dejal, da so zelena delovna mesta delovna mesta prihodnosti. O prihodnosti je razmišljala tudi vlada. Na seji je obravnavala načrt za obvladovanje sive ekonomije.

Skrajna sredina

Bil je dan, ko je v vesolje poletela bakla zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Sodišče Evropske unije je odločilo, da lahko ljudje, ki jih v domačih državah preganjajo zaradi istospolne usmerjenosti, zaprosijo za status begunca v državah unije. Svet Evropske centralne banke je ključno obrestno mero za evrsko območje znižal na novo zgodovinsko nizko raven, to je na 0,25 odstotka.

Petek, 8. novembra

Jure Trampuš

Preglavice je povzročal močan veter.

Ves svet so preplavljale fotografije in posnetki posledic silovitega tajfuna Haiyan, ki je razdejal osrednji del Filipinov. Samo v enem mestu je umrlo več kot tisoč ljudi.

Nedelja, 10. novembra Vlada grškega premierja Antonisa Samarasa je, potem ko so poslanci tri dni razpravljali, prestala glasovanje o zaupnici in ostala na oblasti.

tovila, da je z dvigovanjem davkov in uvajanjem novih konec. Pred poslance so stopili pobudniki peticije proti nepremičninskemu davku. Z zbranimi 58 tisoč podpisi so opozorili na nepravičnost predlaganega zakona. Državni zbor je medtem začel izredno proračunsko sejo, pri čemer je Bratuškova v uvodu povedala, da bo na sprejem proračuna vezala zaupnico. Finančni ministri držav članic Evropske unije so začeli z zahtevno razpravo o proračunu za prihodnje leto. Na Filipinih so še naprej iskali žrtve tajfuna. Število znanih je do tega dne preseglo 10 tisoč.

Torek, 12. novembra Grška vlada je prestala glasovanje o zaupnici.

Vložena je bila interpelacija proti notranjemu ministru Gregorju Virantu. Stranke NSi, SDS in SLS so se zanjo odločile zaradi ministrove napovedi ukinitve posameznih občin, kar je Ljudmila Novak označila kot »škodo Sloveniji«. Poslanci so se mudili na izredni seji, kjer smo razpravljali o sprejetju proračuna za prihodnji dve leti. Tri vstajniška gibanja so sporočila, da skupaj ustanavljajo t. i. vstajniško stranko.

Veter je pihal z več kot 300 km/h.

Tlelo je upanje v smiselnost ženevskih pogajanj z Iranom. Po ameriškem, britanskem, francoskem in nemškem zunanjem ministru je namreč v Ženevo prišel še ruski vodja diplomacije.

Sobota, 9. novembra Domača tla je zaznamoval dež. Članov NSi to ni motilo. Stranka se je sešla na kongresu in si na njem spremenila ime. Prej NSi - krščanska ljudska stranka je postala NSi krščanski demokrati. Slabo vreme ni motilo niti odbora DZ za finance in monetarno politiko, ki je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015.

V stranki NSi so delno spremenili ime.

14. novembra 2013

Hrvaško je pretreslo kruto dejanje peterice mladeničev, ki so na eni od zadarskih plaž skupinsko posilili 17-letno domačinko, ki so jo sicer poznali. Pogajanja o iranskem jedrskem programu so se v Ženevi končala brez dogovora. Ameriški državni sekretar John Kerry je ob tem dejal, da »nismo slepi, mislim pa, da tudi neumni nismo.« Avstrijski zvezni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu je na državnem tožilstvu vložil kazensko prijavo proti neznani osebi zaradi suma obveščevalne dejavnosti v škodo Avstrije in napovedal, da utegne naša severna soseda ponuditi azil Edwardu Snowdnu.

Ponedeljek, 11. novembra Pihalo je. Močan veter je povzročil ogromno škode tako pri nas kot v sosednjih državah. Posebej hudo je bilo na Hrvaškem, kjer je na mostu, ki povezuje otok Krk s celino, udar burje dosegel hitrost 226 kilometrov na uro. Prijeten vetrič je zapihal tudi iz stranke DL, ko je njihov predsednik dejal, da je premierka izrecno zago-

Vozniški izpit naj bi bilo mogoče kupiti za okoli 1700 evrov.

Policisti so ovadili 26 ljudi, ki so osumljeni 483 kaznivih dejanj, med drugim povezanih s prodajanjem vozniških izpitov. Iz Madrida je prišla vest o umazani prestolnici – dobesedno; smetarji so namreč tam zaradi napovedi o odpuščanju in nižanju plač stavkali že dva tedna.

Še kakšen teden ali dva, pa bo minilo leto dni, odkar so vso Slovenijo zajele vstaje in protesti, ki so v opozicijo nagnali Janeza Janšo. Eden od njih je potekal tudi v Velenju. Kako je bilo že takrat? Ulica je zahtevala več neposredne, prave demokracije, konec korupcije v politiki, zahtevala je nove obraze, zamenjavo vseh elit. »Vsi ste gotofi,« so kričale množice. Slovenija ima danes novo vlado, ne najboljše, ne najbolj izkušene, a ta vsaj poskuša vladati bolj spravljivo, kot je prejšnja. Kako je zares uspešna, še ne vemo, za zdaj se še nekako drži. In ljudje? So zadovoljni? Ne preveč, česarkoli se že loti nova oblast, najprej naleti na ogorčenje in zgražanje. Dober primer je nepremičninski davek. Ta naj bi bil po mnenju ulice nepravičen, pa četudi je v svojem temelju (kljub šepajoči izvedbi) daleč najbolj pravičen ukrep obdavčitve, saj obdavčuje premoženje. Tisti, ki ga imajo več, bodo več tudi plačali. Tukaj v Ljubljani bom tako za srednje veliko stanovanje plačal toliko davka, kot bi ga v Velenju za solidno družinsko hišo. Je to pravično? Seveda je, v Ljubljani so nepremičnine dražje, če mi to ni všeč, se lahko še vedno preselim. A jaz imam srečo, nekateri nimajo niti za majhno sobico, ti davka seveda ne bodo plačevali. Slovenija znova počasi drsi v vsegliharstvo, apatijo, nezadovoljstvo, brezup, razočaranje, znova se širi prepričanje, da so vsi politiki isti, da je politika kurba. Kar je poenostavljanje in žaljivo do tiste peščice posameznikov, ki se zmorejo upreti neskončnemu kolesju sistema političnih intrig. Takšnih politikov ni veliko, a vseeno obstajajo. Prav je, če si do politikov in njihovih dejanj skeptičen, a hkrati je narobe, kadar si kritizerski. Demoniziranje politikov je, kakor pravi N‘toko, eden od problemov Slovenije. Najlažje je biti proti vsem, to ne zahteva razmisleka, to zahteva ignoranco in gostilniško vsevednost. Vsegliharstvo ni le fenomen Slovenije. Na podoben način razmišlja tudi Brand Russell, angleški komik, ki je te dni postal internetni hit. V intervjuju za BBC je Russel priznal, da ne hodi na volitve, da nikdar ni volil, ker politične elite pač delajo le zase, dodal je, da so vsi isti, da so volitve nepotrebne in da je rešitev revolucija. Morda ima prav, a Russell ni povedal, kakšno revolucijo si želi, kako jo začeti, kdo naj jo izpelje, da ne bo enako krivična kot vsaka revolucija pred njo. Ni povedal, da se politika lahko spremeni tudi sama, brez krvi, od znotraj, spremenijo jo lahko kritični volilci. Njihova, pravzaprav naša izpraznjena apatija in abstinenca je rodila stanje, v katerem se politiki trudijo biti všečni in silijo v radikalno sredino, kakšna je njihova vsebina, pa je vseeno. Volijo namreč samo še prepričani in zavedeni. Kaj je torej narobe z Alenko Bratušek? Njeni čevlji, živalski vzorci, okorna angleščina, davki, nekaj nesposobnih ministrov? Ne, narobe je predvsem to, da je tudi ta vlada prevzela bruseljsko besedišče, ki banke in bonitetne agencija naslavlja kot osebe – saj veste, finančni trgi se lahko vznemirijo, kapital pa je plaha ptica – človeške stiske pa so kolateralna škoda vseobsežnega varčevanja brez pravega gospodarskega učinka. A takšna je. Tega tudi ne skriva. Ena možnost je, da ulica kriči in se zgraža, druga pa, da ponudi prepričljivo in uresničljivo alternativo, ki bi v Sloveniji odprla možnost soočanja različnih paradigem. Tega še ni. V prvi vrsti za to niso krive politične elite – te so takšne, kakršne jih dopuščajo volilci – za odsotnost drugih možnosti so krivi tudi protestniki. Ne podcenjujem vstaj in njihove energije, a tisti, ki so zahtevali več demokracije, v enem letu še vedno niso bili sposobni ponuditi kaj več kot nekaj zabavnih transparentov in enega socialističnega političnega programa. Razen morda v Mariboru, kjer nastajajo različne delavske kooperative in drugi demokratični eksperimenti. Morda se bo revolucija res začela na ulicah, a njena izpeljava mora biti mučna, dolgotrajna in predvsem demokratična. n

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 7

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. novembra 2013

Most naj bi približeval, predvsem pa povezoval Težave na

vodooskrbnem sistemu mesta Velenje

V Občini Rečica ob Savinji predali namenu 1,4 milijona evrov vredno naložbo – Trnavčki most eden od razvojnih projektov Tatjana Podgoršek

Rečica ob Savinji, 8. novembra Čeprav je bila zgodnja popoldanska ura, se je minuli petek zbralo na slovesnosti ob otvoritvi novega Trnovčkega mostu in povezovalnih cest v občini Rečica ob Savinji veliko krajanov. Naložba je največja v samostojni občini doslej, vredna je več kot 1,4 milijona evrov. Zanjo je lokalna skupnost pridobila dobrih 225 tisoč evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, drugo je morala primakniti sama. Za to se je zadolžila. Rečiški župan Vinko Jeraj je novo pridobitev, za katero so si prizadevali sedem let in ki so jo nestrpno pričakovali, uvrstil med enega pomembnih razvojnih projektov tamkajšnjega okolja. Jeraj je v nagovoru povedal, da je Trnovčko brv, ki je stala na mestu sedanjega mostu, dokončno »odnesla« lanska vodna ujma. Predajanje novega mostu s povezovalnimi cestami leto dni po poplavah je označil kot simboliko medsebojnega sodelovanja, temelječo na medsebojnem spoštovanju in zaupanju.

Otvoritveni trak je prerezal župan Vinko Jeraj ob pomoči sokrajanov.

Gradnja mostu je bila za lokalno skupnost velik zalogaj. »Nekateri občani so nasprotovali tej naložbi zaradi finančnih sredstev, da bi se dalo za ta denar urediti marsikaj

Aleš Krančič, eden od uporabnikov novega mostu in povezovalnih cest: »V vseh teh letih, ko so tekla prizadevanja za ureditev poti, ki je obstajala že stoletje, je bila velika želja krajanov, da se povežemo s središčem občine, se mu približamo, da pridemo do pokopališča, šole, cerkve po normalni poti. Danes so se uresničile sanje. Vesel sem, ker je pri reševanju nekaterih težav prevladal razum pri dogovarjanju, da most ne bo ogrozil narave. Reka Savinja je v preteklosti povzročila mnogo gorja. Poplavna varnost se je z izvedbo projekta povečala. Krajanom, ki niso navdušeni nad naložbo, pa pravim: vsak ima po svoje prav, čas pa bo pokazal, da mostovi povezujejo ljudi med sabo. Ko se bo »prijel« med ljudmi, bodo ta razmišljanja tudi malo drugačna.«

drugega. Morda so imeli celo prav. Vendar so ob tem pozabili na povezavo občanov levega in desnega brega reke Savinje, na njihovo povezavo s središčem občine, na izboljšanje poplavne varnosti. Z naložbo smo pridobili pešpot. Ne bom govoril o ovirah, na katere smo naleteli v tem času. Bolj sem ponosen, ker smo k naložbi, ki jo danes občudujemo, po svojih močeh prispevali skorajda vsi občani.« Izrazil je upanje, da bodo tudi v občini slej ko prej spoznali, da mostovi povezujejo generacije, potrebe in s tem tudi ljudi. Samo skupaj in povezani – kot mostovi – bodo uspeli v prizadevanjih po nadaljnjem razvoju. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali

Darilo knjiga Požen' Evropo Ob zaključku projekta evropske poslanske Zofije Mazej Kukovič še knjiga – Projekt bodo nadaljevali Velenje, 8. novembra - »Večina naših vrednot izvira iz naših družin, bodite ponosni nanje,« je v soboto zvečer polni dvorani vile Bianca povedala evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je s svojo ekipo Požen' Evropo gostila srečanje ob zaključku prvega natečaja Hrana za

zdravje in delovna mesta. Ob tem je najboljšim udeležencem natečaja, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, povedala tudi, da bodo projekt nadaljevali, saj je bil po njenih besedah zelo uspešen. Prav ob zaključku projekta je poslanka predstavila tudi svojo novo

knjigo, ki je nastajala v tesnem sodelovanju s poslankino ekipo: »Vesela sem, da vam lahko danes predstavim svojo novo knjigo, ki nosi naslov Požen' Evropo. Tako kot moja prva knjiga Voz na strmini, tudi ta opisuje strmino, tokrat evropsko. Knjiga vsebuje moje delo, moje

pri tem. Svoje misli je Vinko Jeraj sklenil z besedami: »Nekateri so danes navdušeni nad tem projektom, upam in želim, da bodo kmalu postali tudi drugi.« Most naj bi povezoval več kot 550 občanov. V njihovem imenu je spregovoril Janko Žuntar: »Težko izberem besede ob takem dogodku. Velikokrat sem prosil za strpnost in tudi v prihodnje bom. Hvala, krajani, da niste ovirali prepotrebne naložbe,« je še dejal. Most je blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar, priložnostni kulturni program pa so izvedli mladi harmonikarji šole Primoža Zvera. n

politične trditve.« Zadnja tretjina knjige pa je namenjena udeležencem natečaja, predstavlja tudi njihov prispevek k projektu. Na srečanju so razglasili rezultate natečaja, na katerega se je prijavilo kar 156 natečajnikov. Ocenjevalna komisija je strnila svoje vtise, saj je pri svojem terenskem delu pregledala večino Slovenije in zbrala več kot 300 receptov s predlaganimi kulturami (ajda, stročnice, jagodičevje in česen). Poslanka je natečajnikom čestitala z besedami: »Zmagovalci ste vsi. Ostanite še naprej zgled vsem nam.« n bš

V popoldanskih urah v soboto, 9. novembra, je prišlo na vodozbirnem območju vodnjakov vodnega vira Toplice v Hudi luknji do zelo intenzivnih padavin, ki so povzročile zelo hitro povečanje izdatnosti vodnega vira. Tako je v slabe pol ure izdatnost vira narasla za 30 l/s. To je povzročilo dvig usedlin, predvsem mivke, v vodnjakih ter njeno izpiranje v transportni cevovod Huda luknja- Velenje. Dežurni dispečer je ob pol sedmih zvečer zaznal skokovito povečanje motnosti vode na dotoku v glavni vodohram na Konovem ter povečanje porabe dezinfekcijskega sredstva. Takoj je daljinsko izvedel zapiranje dovoda ter odpiranje izpusta na cevovodu, ter alarmiral dežurne delavce, da so pregledali stanje na temu delu sistema. Ugotovili so, da je voda v zajetju zopet ustrezna ter da sta oba vodnjaka popolnoma izprana, kar je nakazovalo vzrok onesnaženosti vode. Takoj so pristopili k izpiranju cevovoda v katerem je bila izprana mivka , ki je na svoji poti do vodohrama še dodatno dvigovala usedline v cevovodu. Izpiranje so dežurni delavci izvajali do druge ure v nedeljo, ko so vodni vir zopet vključili v uporabo. Ker je občasno v vodohramu še prihajalo do kratkotrajnega povečanja motnosti, vendar v dovoljenem območju, se je iz preventivnih razlogov povečalo tudi doziranje dezinfekcijskega sredstva, prav tako pa smo v nedeljo v jutranjih urah izdali obvestilo za uporabnike da je voda neprimerna za pitje in da jo je pred uporabo potrebno prekuhavati. Območja ki so bila potencialno ogrožena so bila : KS Šmartno, del centra Velenja (nad Kidričevo cesto), Konovo, Šenbric, Šalek, Gorica, Bevče, Vinska Gora, Črnova, Plešivec, Gaberke, Škale, Hrastovec, Prelska in Paka pri Velenju. Gre za območja, ki se napajajo iz glavnega vodohrama na Konovem in jih zaradi višinske lege ni možno prevezati na oskrbo iz smeri Šoštanja. Obvestilo je bilo izdano prevetivno, saj je povečana poraba dezinfekcijskega sredstva nakazovala biološko onesnaženje vode, ki bi lahko potencialno prešlo bariero osnovne dezinfekcije v vodohramu in prišlo v omrežje. Vseskozi smo na ogroženih območjih spremljali stanje vode ( meritev porabe dezinfekcijskega sredstva, motnost ) ter jemali vzorce, v ponedeljek ob 11.uri dopoldan pa smo objavili preklic obvestila. Težave na vodooskrbnem sistemu so pokazale , da bodo vedno pogostejše vremenske ujme, vedno bolj vplivale na stanje vodnih virov, in da bo prihajalo tudi do onesnaženja tistih vodnih virov, na katerih do sedaj teh težav ni bilo. Prav tako se je pokazala kot pravilna odločitev izgradnje ustrezne čistilne naprave v Paki, ki bi v takem primeru brez težav očistila onesnaženo vodo. KP Velenje d.o.o. Vodja PE VO-KA Primož Rošer

Arhitekturni kotiček nova dodana vrednost Nasveti arhitektov in krajinskih arhitektov so brezplačni, »pro bono« pa v njem delajo tudi sami Milena Krstič - Planinc

Velenje - Velenje je najmlajše slovensko mesto. Ker je bilo zgrajeno načrtno, ima kakovostno urbanistično zasnovo in precej arhitekturno zanimivih objektov. V želji, da bi bila arhitektura in krajinska dediščina prepoznavni in cenjeni, se vključuje v različne projekte. Eden od njih je mednarodni projekt ATRIUM – Arhitekturni ostanki totalitarnih režimov. Projekt se sicer zaključuje, a so ga v Velenju znali nadgraditi z novim pristopom, blizu ljudem. V Galeriji Velenje vam bodo vsak torek dopoldne med 10. in 12. uro in popoldne med 16. in 18. uro strokovnjaki za arhitekturo in krajinsko arhitekturo brezplačno svetovali o gradnji, obnovah, prenovah, urejanju vrtov in domov ... »Želimo si, da bi bili naša arhitekturna in krajinska dediščina prepoznavni in cenjeni, kakor si zaslužita, prav tako pa si želimo, da bi bilo Velenje po kvalitetni arhitekturi in urbanizmu ter urejenosti in kvaliteti bivalnega okolja prepoznavni še naprej. Zato smo se odločili za odprtje Arhitekturnega kotička,« pravi Helena Knez, vodja projekta ATRIUM in članica Projektne skupine Mestne občine Velenje. Z Arhitekturnim kotičkom so občanke in občani dobili še eno dodano vrednost, tokrat na področju kulture bivanja. »Zanj smo se odločili tudi zato, ker opažamo, da bi veliko ljudi, ki se lotevajo teh stvari, poiskalo nasvet, pa se bojijo, da bi jih to veliko stalo,« pravi eden od sedmih strokovnjakov za arhitekturo in krajinsko arhitekturo, ki se izmenjujejo v tem kotičku, arhitekt Rok Ževart. Pri tem je treba poudariti, da tudi arhitekti in krajinski arhitekti svetujejo »pro bono«, torej brez plačila. V Arhitekturnem kotičku lahko poiščete odgovore na najrazličnejša konkretna, povsem vaša vprašanja, ki jih potrebujete, in to tako s področja arhitekturnega načrtovanja (prenova stare hiše, zasnova nove, oprema stanovanja, posameznega prostora v njem ....), urbanističnega načrtovanja (umestitev objekta na parcelo, postopek pridobivanja dovoljenj ....), krajinskoarhitekturnega načrtovanja (kako zasnovati vrt ali balkon, kako urediti grob ...) in urbanističnega načrtovanja (umestitev dovoza in parkirišča, n stanovanjske hiše na parcelo ...).

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 8

SOCIALA

14. novembra 2013

Na obzorju nove spremembe socialne zakonodaje dohodka iz dela. Spreminja se upoštevanje premoženja in prihrankov pri denarni socialni pomoči ter var-

Vlada RS že sprejela nov zakon o štipendiranju, na sprejem v državnem zboru čakajo predlogi še 3 zakonov – Začeli naj bi veljati 1. januarja 2014 - Spremembe naj bi izboljšale socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva Tatjana Podgoršek

stvenem dodatku. Prav tako spremembe prinašajo novo lestvico otroških dodatkov in državnih štipendij.

Pri dohodkih vlagatelja predlog zakona prinaša spremembo pri upoštevanju otroškega dodatka.

sofinanciranje kadrovskih štipendij. »Glede na to, da na centrih odločamo o državnih štipendijah, bi rada izpostavila kot večjo novost, da bodo od januarja prihodnje leto do štipendije ponovno upravičeni tudi mladoletni dijaki. Starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki bodo lahko nove vloge za dodelitev te pravice za šolsko leto 2013/2014 vlagali prihodnji mesec.«

Prvega januarja lani so začele veljati v Sloveniji spremembe v socialni zakonodaji. Nekatere so se v praksi pokazale za dobre, kar nekaj pa je takih, ki so povzročile težave. Na obzorju so sedaj nove spremembe, »s katerimi želi vlada izboljšati socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin,« pravi Darinka Špacapan, strokov- Novost tudi na delavka na Centru za socialno kombinacija štipendij delo Velenje. Posebnost novega zakona o štiDržavni zbor je že sprejel nov Zakon o štipendiranju, vlada RS pa je pendiranju so tudi kombinirane štipred nedavnim sprejela predloge za pendije. Po besedah sogovornice novelacijo še treh temeljnih zakonov, ki se dotikajo denarnih transferjev, Poleg državne, Zoisove in jih poslala državne- štipendije, štipendije za Slovence mu zboru v sprejem po v zamejstvu in po svetu, hitrem postopku: Zakon štipendije Ad futura so novost o uveljavljanju pravic iz štipendije za deficitarne poklice javnih sredstev, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih ter bodo štipendisti, ki bodo pridobili Zakon o starševskem varstvu in dru- ali ohranili državno, Zoisovo, Ad žinskih prejemkih. Večina predlaga- futura štipendijo, štipendijo za Slonih sprememb naj bi začela veljati vence v zamejstvu in Slovence po 1. januarja prihodnje leto, nekate- svetu za prihodnje šolsko oziroma re zahtevnejše pa septembra 2014. študijsko leto lahko kandidirali še za kadrovsko štipendijo ali štipenPo novem znova dijo za deficitarnost. Za slednji boštipendije tudi za do na spletni strani Javnega sklada mladoletne dijake RS za razvoj kadrov in štipendij obOd 1. januarja prihodnje leto zač- javljeni novi razpisi. ne veljati nov zakon o štipendiranju. Po besedah Špacapanove pri- In kaj še prinašajo naša kar nekaj novosti. Poleg držav- spremembe lani ne, Zoisove štipendije, štipendije uveljavljene socialne za Slovence v zamejstvu in po sve- zakonodaje? Ključne novosti predloga Zakotu, štipendije Ad futura še novost – štipendije za deficitarne poklice. na o uveljavljanju pravic iz javnih Prav tako bo na osnovi tega zako- sredstev ter predloga Zakona o socina lahko RS zagotavljala denar za alnovarstvenih prejemkih se nana-

učence, znižanega plačila vrtca ter osnovnega zdravstvenega zavarovanja za tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje.

Komentar

»Če se dotaknem Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih: menim – da spremembe ne

Po predlagani spremembi bi se otroški dodatek štel v lastni Starši oziroma zakoniti zastopniki dohodek brez dodat- mladoletnih dijakov bodo lahko ka za enostarševsko nove vloge za dodelitev pravice do družino in znižan za štipendije za šolsko leto 2013/2014 20 odstotkov otroške- vlagali prihodnji mesec ga dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohod- bodo korenito zmanjševale pravic kovnem razredu. Ta trenutek znaša staršem. Tudi za ostale spremembe ocenjujem, da bodo za uporabnike 22,80 evra. Spremembe zakona se dotikajo prijaznejše,« je še dejala Darinka še subvencij za malice za učence Špacapan. n in dijake ter subvencij za kosila za

Darinka Špacapan: »S predlaganimi spremembami in dopolnitvami želi vlada popraviti glavne pomanjkljivosti, ki so se pokazale od začetka uporabe prejšnjih sprememb na tem področju.«

šajo na upoštevanje sprememb v dohodkih vlagatelja in družinskih članov. Po besedah Darinke Špacapan je cilj zakona enostavnejši

Najpomembnejša novost je upoštevanje sprememb v dohodkih vlagatelja in družinskih članov. Po

in preglednejši postopek ter urejanje vseh pravic, ki se financirajo iz javnih sredstev po tem zakonu, na

novi zakonodaji naj bi se namreč upoštevala tudi sprememba vrste dohodka, ne zgolj začetek ali izguba

enem mestu.

Stanovanja ne najdeš čez noč Kriza se vse bolj odraža tudi v družinskih odnosih Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V Šoštanju se stiske ljudi vse pogosteje odražajo tudi na stanovanjskem področju. Veliko stanovanj zasedajo delavci, ki delajo na bloku 6, kar precej zožuje možnosti najema družinam iz Šoštanja. Tudi tistim, ki bi si take najemnine lahko privoščile. Še težje pa je tistim, ki bi stanovanje potrebovali dobesedno čez noč, ker jih v to sili socialna stiska, teh pa ni, ker jih tudi Občina nima. Ta ima v lasti 135 stanovanj. Vsa so zasedena z najemniki, ki so v preteklih letih podali vlogo na razpisu za najem stanovanja.

Vse več jih potrebuje pomoč V Šoštanju je doslej za izredno socialno pomoč zaprosilo skoraj za petino upravičencev več kot lani vse leto

Letos se na novo pojavlja kategorija upravičencev s šoloobveznimi otroki; v njej sta zaposlena oba zakonca, vendar so njuni prihodki tako nizki, da z njimi ne zmoreta poplačati vseh obveznosti.

Milena Krstič – Planinc

Šoštanj - »Dejstvo, da je Slovenija socialna država, je zapisano v ustavi. Generalno skrb za izvajanje socialne politike imajo centri za socialno delo, v izrednih primerih socialnih stisk in materialne ogroženosti pa pomagajo tudi občine z izrednimi denarnimi socialnimi pomočmi,« pravi Alenka Verbič, ki je v Občini Šoštanj pristojna za družbene dejavnosti. V prvih desetih mesecih letos so v Šoštanju prejeli Veliko jih že 86 vlog občank svojih stisk in občanov, kar je ne skriva več 16 odstotkov več tako, kot so jih kot v celotnem nekdaj lanskem letu. Glede na to, da je do konca leta še dober mesec in pol, ocenjujejo, da bodo letos dosegli število sto. »Enkratne denarne pomoči podeljujemo občanom, ki so se iz razlogov, na katere niso mogli sami vplivati, znašli v stanju materialne ogroženosti. Recimo, da je

Alenka Verbič: »Za izredno socialno pomoč prosijo vse starostne kategorije.«

šlo za izgubo zaposlitve, prenehanje prejemanja denarnega nadomestila, dolgotrajno bolezen, elementarno nesrečo … Vsako lokalno okolje ima svoje posebnosti in lokalne skupnosti smo tiste, ki jih najbolj poznamo.« V Občini Šoštanj vsako leto za ta namen za-

gotovijo sredstva. Izredne socialne pomoči svojim občanom dodeljujejo na osnovi pravilnika, o upravičenosti pa odloča za to imenovana tričlanska komisija. Sestaja se po potrebi, običajno enkrat mesečno. Ta skrbno in pozorno obravnava vse vloge. Občani, ki se znajdejo v materialni ogroženosti, morajo najprej, preden zaprosijo Občino za izredno socialno pomoč, izkoristiti druge možnosti za rešitev stiske in vlogi priložiti pravnomočno odločbo centra za socialno delo. Ljudje izredno socialno pomoč v prvi vrsti potrebujejo za plačilo položnic, šolske potrebščine, hrano, zdravila, medicinske pripomočke. »Pomoč nakazujemo upravičencem na njihov osebni račun ali neposredno podjetjem, kjer imajo naši občani neplačane zapadle obveznosti.« Izredna denarna pomoč je le ena od oblik pomoči občanom, ki so materialno ogroženi. Občina pomaga tudi z nakupom prehrambnih paketov, pomoč zagotavlja osnovnošolcem s posebnimi potrebami na CVIU Velenje in socialno ogroženim učencem šoštanjske osnovne šole.

»Zadnji dve leti pogosto opažamo, da se začno tam, kjer ni denarja, ker ni dela, kjer ni stalnih dohodkov, krhati odnosi v družinah. Včasih to pripelje do razpada družine in potrebna je še ena streha nad glavo, ker eden od partnerjev nima svojega življenjskega prostora in išče stanovanje. Do mene pride ogromno ljudi, ki ob vstopu zaprejo vrata. Ko to naredijo, točno vem, da imajo težave bodisi v družini bodisi z denarjem, stanovanjem ali najemnino. A mi jim čez noč ne moremo pomagati,« pravi Andrej Volk, ki bdi nad stanovanji v Občini Šoštanj. »Letos smo objavili razpis za najem občinskih neprofitnih stanovanj. Prejeli smo 65 vlog, od tega le 18 takih za zamenjavo stanovanja, drugi si želijo najema. Težava pa je, ker veliko prosilcev poda vlogo med razpisom, takrat, ko je prioritetna lestvica že aktualna. Zakon pa občinam nalaga, da lahko dodelijo neprofitno stanovanje samo na osnovi javnega razpisa. Nekdo, ki doživi nepredviden dogodek, izgubi službo ali se sooča z družinskimi težavami, pa bi želel stanovanje čez noč. To pa enostavno ni možno.« Skoraj polovica najemnikov občinskih stanovanj tudi ne zmore redno plačevati najemnin. »Zamujajo z dvema, tremi, štirimi najemninami. So pa tudi taki, ki dolgujejo že kar precej. Trudimo se, dogovarjamo, omogočamo obročno odplačevanje.«

Andrej Volk: »Ko ob prihodu v pisarno zaprejo vrata, vem, da so v težavah.«

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 9

SOCIALA

14. novembra 2013

Ni res, da je za reveže vse dobro! Na Območnem združenju RK Velenje in Karitas Velenje pravijo, da se krog upravičencev do pomoči širi, njihova stiska se tudi poglablja – Na RK letos že razdelili več kot 48 ton, na Karitas 20 ton hrane – Za zdaj dogovor le z lokalnimi skupnostmi rezek o pokojnini ali dohodninske izkaze. »Težko dobi kdo pomoč na lepe oči. Odkar zahtevamo dokazila sami, so naši seznami upravičencev bolj urejeni kot takrat, ko so k nam prihajali z napotnicami iz Centra za socialno delo. Tisto leto, ko smo to uvedli, smo črtali s seznama blizu 100 ljudi. Naša merila za pridobitev pomoči pa so enaka kot Centrova.« Prijave z dokazili zbirajo vsako leto konec januarja ali februarja.

Tatjana Podgoršek

Minulo sredo je bila pred skladiščem Območnega združenja RK Velenje, v katerem hrani rabljena oblačila, obutev … dolga vrsta. Tudi sama sem se nameravala postaviti s »pokom« rabljenih oblačil vanjo, da bi jih podarila, a nisem prišla tako daleč. Mlade mamice, mlajše od mene, ki so čakale, so me namreč ustavile pred oddajo in me spraševale, če sem prinesla kakšna oblačila tudi za otroke. Žal jih nisem. »Sama imam majhno hčerkico in sem zanjo dobila nekaj oblačil od sorodnikov. Tega dogodka zlepa ne bom pozabila. Mislila sem namreč, ker sem mati samohranilka brez zaposlitve, da mi je sreča obrnila hrbet, a sem spoznala, da je kriza zagrenila življenje mnogim veliko bolj kot meni. Lažje mi je pri duši, pri srcu pa me stiska še bolj, kot me je. Kam plove Slovenija?« se je spraševala vidno pretresena mlada mamica.

Lani 545, letos 645 družin

Napovedi niso najbolj obetavne

Jože Kožar: » Potegnil sem skupaj podatke za lani. Ti so pokazali, da so nekatere družine prejele krepko čez 100 kilogramov pomoči, kar pa ni tako malo.«

Na Območnem združenju RK Velenje so povedali, da je omenjenega dne prišlo v skladišče, ki je odprto vsako prvo in drugo sredo v mesecu, iskat letnemu času primerna oblačila, obutev 50 občanov in občank. Med njimi so bili starejši, še več mladih mamic z otroki. »Rabljena oblačila in obutev

lili mednje blizu 60 ton hrane oziroma so imeli na seznamu 545 družin iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v katerih je živelo blizu 1.200 ljudi. Stiske so jim poskušali omiliti s paketi hrane in pralnega praška. Pakete so delili petkrat. Letos so doslej razdelili med 645 upraviZa prihodnje leto so za zdaj, po zaslugi občin čencev, kjer živi Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, zagotovljene približno 1.500 le tri delitve paketov hrane in pralnega praška ljudi, že 48 ton in pol hrane. Za peso blago, ki ga socialno šibki občani iščejo to delitev decembra imajo hrano za upravibolj, kot so ga v minulih letih. Donatorji čence zagotovljeno. »Ob omenjenem nam iz Šaleške doline so kar pridni. Moram pa je lani uspelo zbrati denar, s katerim smo ob tem povedati, da je skoraj 50 odstotkov peljali brezplačno na morje 31 otrok, 155 vsega, kar prinesejo, neuporabnega. To iz- smo v začetku šolskega leta prispevali po ločimo in damo v nadaljnje recikliranje. Ni 50 evrov za nakup šolskih potrebščin. Lepotrebno, da so oblačila iz čistilnice. Dovolj tos je brezplačno uživalo na morju 20 otrok je, da so čista in uporabna. Nekateri meni- in 9 starostnikov. S 50 evri na posameznika jo, da je za tistega, ki nima nič, vse dobro. smo pomagali tudi letos pri nakupu šolskih Ni res,« je povedal Jože Kožar, predsednik potrebščin 155 učencem.« območnega združenja. Kožar je potrdil, da se tudi v občinah Ve- Nekatere je še vedno lenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s pogla- sram Med tistimi, ki potrkajo na vrata RK, so bljanjem krize širi krog upravičencev in da se njihova stiska poglablja. Lani so razde- brezposelni, upokojenci, zaposleni z nizki-

Za dve delitvi paketov so hrano in pralni prašek dobili od EU, denar za preostale tri so prispevali iz lastnih sredstev, predvsem pa od prispevka občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Župani imajo res razumevanje za pomoč potrebnim. Brez zglednega sodelovanja z njimi bi pri RK veliko težje pomagali socialno šibkim občanom, kot jim.«

na Karitas šele, ker so dobili opomin pred tožbo, grožnjo za deložacijo,« pravi Milica Kovač iz Karitas Velenje. Letos so delili pakete hrane petkrat. Trikrat je bila ta iz zalog EU, za dvakratno delitev jo je zagotovila Škofijska Karitas, nekaj se je je nabralo po trgovinah. Od kod denar za pokritje položnic? »To je naša iznajdljivost,« odgovarja Kovačeva. Na razpisu Mestne občine Velenje so letos pridobili 300 evrov, nekaj navržejo ročno izdelani izdelki starejših občank, ki ustvarjajo v dveh skupinah (vezeni prti, voščilnice

Delijo na osnovi pravilnika

Upravičencem delijo pomoč – po zagotovilih Kožarja – na osnovi pravilnika oziroma meril. Vsak mora prinesti dokazilo, da je prejemnik socialne pomoči Centra za socialno delo, k temu mora priložiti še od-

'odpadejo', pridejo pa novi Težave s prostori

Na vrata Karitas Velenje je lani potrkalo v povprečju 130, 140 družin, letos jih je med 150 in 160. Slednjim so letos razdelili 20 ton hrane. 180 družin je prosilo za oblačila. Najpogosteje so »stranke« Karitas starejši občani, zaposleni z nizkimi dohodki, matere samohranilke, nova kategorija prosilcev so zakonci, ki ostanejo na jesen življenja sami. »Eni iščejo pomoč v hrani, drugi finančno pomoč za plačilo položnic, nekateri se oglasijo samo po tolažbo, četrti se zadovoljijo z lepo besedo. Trudimo se pomagati vsakemu, a je vsakokrat težje. Če bi imeli v proračunu 50 tisoč evrov, ne bi bilo dovolj za plačilo položnic. Zelo pogosti so primeri, ko se obrnejo po pomoč

Društvo ‘Projekt človek’ vsako drugo sredo na Centru za socialno delo Velenje – Pomoč pri vseh oblikah zasvojenosti centru Koroške na Ravnah na Koroškem, ta deluje od leta 2008, obravnavajo na leto Od letošnjega septembra na Centru za so- blizu 60 oseb. Doslej so delovali predvsem cialno delo Velenje vsako prvo in tretjo sre- na Koroškem, v Šaleško dolino pa jih je do v mesecu deluje Društvo Projekt človek. vodila težnja približati programe in dejavProgram za samopomoč, nost društva čim širšeterapijo in socialno rehamu krogu potencialnih bilitacijo oseb z različniuporabnikov na terenu. Za svetovanje ali mi oblikami zasvojenosti Občasno prihajajo v tudogovor o nudenju izvaja vodja Regijskega kajšnjo metadonsko ampomoči je potrebno sprejemnega centra Ravbulanto, kjer so zaznali zavrteti 059 720 271 ne na Koroškem Matetovrstno potrebo. »Odali mobitel ja Švab. loči se za življenje, ne za 051 637 267 zasvojenost«, je naše voProgrami za dilo uporabnikom, ki prizasvojence in hajajo k nam po pomoč, tudi njihove bližnje svetovanje, podporo. Teh je vedno več. Vse Švabova je povedala, da poišče pomoč več je zasvojenosti z odnosi, z računalniki v okviru projekta v Sloveniji več kot 900 pri otrocih in mladostnikih, z igrami na sreoseb na leto in kar 85 odstotkov tistih, ki čo, v Šaleški dolini pa prevladujejo zasvozaključijo njihov program, se uspešno inte- jenost z drogami, alkoholom, pogoste so grira v družbo. V Regijskem sprejemnem tudi motnje v prehranjevanju. Uporabniki

Leta 2012 Območno združenje RK Velenje zagotavljalo pomoč v obliki hrane 545 družinam, v katerih je živelo blizu 1.200 ljudi. Mednje je razdelilo približno 60 ton hrane in pralnega praška. Od letošnjega januarja do začetka tega meseca je bilo na seznamu upravičencev 645 družin z blizu 1.500 ljudmi. Doslej so prejeli 48,5 ton hrane in pralnega praška.

V kolikšni meri bodo lahko pomagali omiliti stisko občanov s paketi hrane prihodnje leto, na območnem združenju RK ne vedo. Napovedi, pravi Kožar, niso obetavne. Po najnovejših informaciDenar za plačilo položnic v precejšnji Milica Kovač: »Če bi imeli 50 jah naj bi EU še zagotavljala nemeri zagotavljajo starejše občanke, ki tisoč evrov, ne bi bilo dovolj za kaj pomoči v hrani, menda tudi z se ukvarjajo z ročnimi deli oblačili, a ne v tolikšnih količinah upravičence, ki iščejo pomoč za kot doslej. »Zagotovo vemo, da plačilo položnic.« bomo pakete lahko delili trikrat. Tak je do- za novo leto, praznike, rojstne dneve), nemi plačami in večjim številom družinskih govor z omenjenimi občinami. S svojim de- kaj se ga nabere v skrinjicah v cerkvi. Ob članov. Na terenu ne tako redko srečujejo narjem, če bi pridobili še kakšnega sponzor- letošnjem praznovanju 20-letnice župnije prostovoljci ljudi, ki so upravičeni do pomo- ja, ter z denarjem od Fundacije invalidskih Blaženega Martina Slomška Velenje so orči, a se ne prijavijo, ker jih je sram. organizacij bomo morda lahko delili pakete ganizirali srečelov. Tu in tam »kapne« kapetkrat, vendar ti ne bodo tako kšna donacija, »žal pa nismo preveč uspešni bogati, kot če bi pri tem sodelo- v prizadevanjih, da bi ljudje namesto cvetja Med povprečno 160 upravičenci, ki vala EU,« je še dejal Jože Kožar ob smrti ali ob drugi priložnosti darovali dobijo pomoč pri Karitas Velenje, za dobrodelne namene. Če na leto zberepredstavljajo novo kategorijo zakonci, Karitas Velenje mo blizu 10 tisoč evrov, lahko pomagamo ki ostanejo na jesen življenja sami – Nekateri 55 družinam.«

Odloči se za življenje, ne za zasvojenost Tatjana Podgoršek

naših storitev niso le zasvojenci, ampak tudi njihovi svojci ter bližje osebe zasvojenih.«

Prispevek uporabnikov kot motivacija

Program projekta izvaja nevladna organizacija, njeno dejavnost pa v 80 odstotkih sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ostali potreben denar pridobijo s pomočjo donacij, od sofinanciranja občin in s prispevki uporabnikov, ki so vključeni v program. Na ugotovitev, da storitev ni zastonj, je Švabova dejala: »Individualni pogovori so brezplačni, 23 evrov na mesec plačajo uporabniki, vključeni v različne oblike dela centra. Uporabnike v tako imenovanem klasičnem programu pomoči (osebe, ki zaradi zasvojenosti z drogami potrebujejo celostno obliko pomoči) pa »stane« storitev toliko, kot znaša višina socialne pomoči.« Kot je še dodala, prispevek uporabnikov deluje kot

Mateja Švab: »Odklonila nisem še nikogar, saj menim, da je treba vsakemu dati priložnost.«

motivacija, da bo za to, ker je za storitev nekaj prispeval, za premagovanje zasvojenosti tudi sam naredil nekaj več. Koliko časa svetujejo uporabnikom, je –

Kovačeva je povedala, da so si v Karitas Velenje vsaj malo oddahnili ob novici, da bo pomoč za socialno ogrožene prihajala iz EU še nekaj let. Skrbi, kako bodo lahko tudi v prihodnje pomagali svojim 160 »strankam«, pa je vseeno velika. »Pomoči namreč ne bo toliko, kot je je bilo doslej, na vratih pa lahko zaradi nadaljevanje krize pričakujemo sedanje in nove obraze.« Za nameček se v Karitas Velenje srečujejo še s prostorskimi težavami. Za najeto garažo, v kateri dežurajo prostovoljci vsako prvo in drugo sredo v mesecu, so že dobili odpoved. n

Društvo Projekt Človek izvaja pomoč, svetovanje, podporo pri premagovanju zasvojenosti na Centru za socialno delo Velenje vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 14. do 16. ure po besedah sogovornice – odvisno od njih samih. Če oceni, da pogovori ne vodijo k želenemu cilju, udeležencu sama predlaga vključitev v kakšno drugo, zanj primernejšo obliko pomoči. Osebe, ki se srečujejo z različnimi oblikami zasvojenosti, najpogosteje k njim napotijo strokovni delavci centrov za socialno delo in drugih strokovnih institucij, nemalokrat starši drugih zasvojencev, vključenih v program. Ker uporabnike vodijo anonimno, zasvojencem od drog, alkohola, motenj hranjenja, interneta, računalniških igric, odnosov … svetujejo tudi po telefonu. V prihodnje se želi društvo s storitvami in programi približati tistim, ki se srečujejo z raznimi oblikami zasvojenosti v tukajšnjem okolju še v preostalih dveh občinah, čeprav je pisarna društva na velenjskem centru odprta zanje že sedaj. n

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

14. novembra 2013

Še več vrhunskih kulturnih vsebin? V naslednjih letih naj bi se v kulturi zgodilo nekaj novosti, ki bodo sledile nacionalni zakonodaji – V Velenju še več lastne produkcije, ki je vredna največ

turne vsebine. Da jim bo to uspelo, bodo analizirali potrebe in želje obiskovalcev, da bodo lahko oblikovali celoten paket kulturne produkcije.

Več sodelovanja s tujimi festivali

Na področju uprizoritvene umetnosti si po besedah naše sogovornice v bodoče želijo še več sodelovanja z evropskimi festivali. »Ko pride neka predstava gostovati v našo okolico, jo moramo pridobiti tudi na naš oder. Podobno velja tudi za glasbeBojana Špegel ne festivale, predvsem v poletnem času,« je dodala. Razmišljajo tudi o Velenje, 8. novembra – Na oktobruvedbi kakšnega novega abonmaja, ski seji sveta MO Velenje so za nov morda glasbenega Zimzelenega in 5-letni mandat na mesto direktorice scenskega Mladinskega. Prevetrili Festivala Velenje ponovno potrdili bodo nadaljnje strategije razvoja taBarbaro Pokorny, ki Festival vodi ko na področju Lutkovnega gledaliže od ustanovitve leta 2008. Ta se je šča Velenje kot Plesnega teatra, ki tudi edina javila na razpis za to dedelujeta pod njihovim okriljem. »Zalovno mesto. Glede na to, da se na gotovo si želim, da v novem mandapodročju kulture na nacionalni ravni tu ustvarimo vsaj še en muzikal. Ker napovedujejo številne novosti, direkše nismo delali opere ali operete, botorica pravi, da ji tudi to predstavlja mo morda poskusili tudi na tem pokreativni izziv. dročju,« še doda Pokornyjeva. Želeli smo izvedeti, kako je (staraVelik projekt na področju filma bo Barbara Pokorny bo Festival Velenje vodila (vsaj) še pet let. -nova) direktorica Festivala Velenje digitalizacija velenjskega kina. Uspezasnovala delo v novem mandatu. Barbara Po- dobili novo publiko in začeli izvajati zahtevnejše šni so bili na državnem razpisu in skupaj z MOV korny nam je povedala: »Novega mandata se ve- produkcijske enote, nove vsebine. Najbolj pono- bodo dvorano digitalno opremili v začetku leta selim. Prepričana sem, da imamo skupaj z ekipo sna sem, če kaj ustvarimo sami. Res je najlažje 2014. To bo omogočalo razvijanje novih vsebin. Festivala še veliko ustvarjalne energije. Vesela poklicati nekoga, da nastopa, čisto nekaj drugega »Želim si, da bi v Velenju zasnovali festival štusem, da živim v mestu, ki razume, da je kultura pa je, če vsebine kreiramo sami.« dentskega filma, saj imamo v našem okolju negonilna sila razvoja posameznika in družbe. Zakaj odličnih mladih režiserjev, ki bi nam lahko to se da v našem mestu na polju kulture res lepo Poudarek kulturni vzgoji pomagali oblikovati to zgodbo,« izvemo. Ob tem sogovornica doda, da bodo v nasledelati. Hkrati pa moramo vedeti, da smo v času, Želijo si tudi, da bi v Domu kulture dobili mako država napoveduje reorganizacijo kulture na dnjih letih več stvari tudi spremenili: »Dovolj lo mobilno razstavišče, ki bi lahko predstavljalo vseh področjih. Zgodila naj bi se prenova celo- smo samokritični, da vemo, kaj je dobro in kaj to, kar se dogaja na odrih. Uvedli naj bi tudi več tnega modela slovenske kulture, ki bo na novo bi lahko bilo boljše. Kar ni dobro, ne bomo ohra- pogovorov o kulturi, saj bi tako še hitreje razvijali opredelil položaj producentov, javnega sektorja, njali. Skladno z nacionalno strategijo pa bomo pozitiven odnos do nje. »To je moja velika želja, nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in sa- sledili smernicam v kulturi. Predvsem pa se bo- vem pa, da je zato treba tudi veliko dati. Po predmozaposlenih v kulturi. Prav zato, pa tudi zaradi mo trudili, da bomo več naredili na področju kul- stavah bomo pripravljali pogovore z umetniki in trenutne ekonomske in gospodarske situacije, bo turne vzgoje, od vrtcev, šolske mladine pa vse od ustvarjalci, v manjših krogih.« obdobje, ki prihaja, zagotovo zelo razburljivo. A univerze za tretje življenjsko obdobje. Nekaj nadgradenj bo doživel tudi Pikin festival. Ob tem izvemo, da nacionalni program kul- »Nekaj smo na tem področju že naredili, nekaj destresne situacije običajno še spodbudijo kreativnost posameznikov, zato verjamem, da bo kultu- ture v naslednjem petletju zelo visoko postavlja la nas še čaka. To je naš najboljši in najlepši prosodobni ples, ki naj bi bil v državi preveč zane- dukt, ki ga moramo razvijati naprej. Želimo si več ra v našem mestu še dodatno vzcvetela.« Zelo dobro sodelujejo z MO Velenje, ki je nji- marjen. »Tudi v Velenju bomo namenjali temu sodelovanja z evropskim prostorom, upam, da hova ustanoviteljica, in tudi z ostalimi javnimi področju še večjo pozornost kot v preteklem ob- bomo v naslednji petletki uspeli tudi na katerem zavodi v občini. »Verjamem, da bomo tudi v pri- dobju. Zato smo se že povezali z društvom bale- od evropskih razpisov in festival še nadgradili.« n hodnje skupaj uspeli sooblikovati uspešno kultnih umetnikov. Prvi skupni dogodek bomo priturno zgodbo. Menim, da smo v našem mestu v pravili že v februarju.« Želijo si, da bi v naslednjih zadnjih letih kulturo postavili na višjo raven, pri- petih letih ljudem še bolj približali vrhunske kul-

Bojana Špegel

Velenje, 14. novembra – Nocoj ob 19. uri bo v Muzeju premogovništva Slovenije premierno uprizorjena monograma Mišo frajer, Janko hajer v izvedbi vedno odličnega Karla Čretnika, člana Gledališča Velenje. Da bo uprizorjena prav v prizivnici jaška Škale v muzeju, ni slučajno, saj naj bi tam bile tudi vse prve ponovitve. Morda pa bodo poleti kakšno reprizo pripravil tudi Repriza v atriju Velenjskega gradu ali na vrtu monodrame vile Bianca. bo naslednji »Zgodba izpod peresa Ferija Lačetrtek, 21. inščka je nastala lani v okviru pronovembra, ob 19. uri, jekta EPK, ko je Knjižnica Veleprav tako v Muzeju Premogovništva nje skupaj s pisateljem Dušanom Slovenije Dimom k sodelovanju povabila 5 avtorjev, med njimi tudi Ferija. Njegova zgodba mi je bila takoj zelo všeč, zato sem se z avtorjem o tem, da jo prenesemo tudi v gledališče,

Nataša Tajnik Stupar

V mesecu oktobru je postala slovenska glasbena bera bogatejša za novo – raziskovalno glasbeno stvaritev z naslovom ‚Life‘ izpod peresa domačega, velenjskega glasbenika, skladatelja Roberta Jukiča. Album ‚Life‘ je njegov osmi zapored. Začetki nastajanja ‚Lifea‘ segajo v leto 2009, ko so začeli nastajati prvi zametki njegovih kompozicij. V njem so prepletene različne glasbene oblike in zvrsti, mdr. jazza, klasične, etno … glasbe. Zgodba ‚Lifea‘ se odvija v šestnajstih skladbah, ki so izvedene s pomočjo tesnega sodelovanja 36 glasbenikov iz devetih držav ter založništvom ugledne švicarske založbe Unit Records. Jukič nas s svojo novo umetnino popelje skozi vsa obdobja človeškega življenja, ki jih razdeli v simbolne zgodbe Rojstva, Otroštva, Adolescence, Duhovnega iskanja, Spreminjanja sveta - uporništva, Diktature, Uvoda v življenje, Življenjskega paradiža, Življenjske osamljenosti, Drugega življenja/ Življenja za drugega, Krize srednjih let, Modrosti starejših, Slovesa, Prah si in v prah se povrneš in Post-scriptuma. Konceptualna zasnova glasbene umetnine se dotika raziskovanja življenja, zgodb in občutenj le-tega. Jukič prevaja svojo življenjsko izkušnjo in svoje življenjsko spoznanje v zvočni zapis in potencialnemu poslušalcu predaja svoj pogled na golo, resnično življenje. Umetnost kot zapisovalka časa, prostora ter bivanja Jukiču omogoči pristen prenos lastne informacije v polje so-občutij, ki nam, poslušalcem omogočijo prebiranje njegove glasbene zgodbe. Glasbeno razmišljanje umetnika o življenju, njegovih različnih fazah in količinah spoznanj postane že ničkolikokrat zapisana zgodba posameznika, a vendar posebna zaradi posebnosti individualne zgodbe, ki jo umetniki vedno znova beležimo, tako vede kot ne vede. Soobčutene Jukičeve glasbene zgodbe življenja nas ob poslušanju Lifea vodijo skozi življenjska obdobja, nekje nas zapeljujejo s svojo nežno lahkotnostjo, drugič nas pripeljejo do roba poslušljivega s svojo ostro britvijo resnične situacije. Kot življenje, čisto po resnici, brez okraskov in nepotrebnih lapsusov. Golo, razgaljeno življenje, ki ga umetnik na potovanju skozi album Life, razdeli z življenjskimi postajami, konceptualnimi mejniki/naslovi skladb, ki med sabo ločujejo različne faze človeškega, človekovega spoznanja življenjskega obdobja in občutenja sveta tako skozi njegovo psiho kot fiziologijo telesa. Jukič nam ponuja zemljevid svojega spoznanja, ki ga je zapisal v novem albumu. Ob pozornem poslušanju in lastnem soobčutenem zrcaljenju lahko najdemo v albumu Life tudi del svoje življenjske izkušnje. Jukič nas pelje po poti zelo sigurno, ni kiksov, tudi, ko je cesta zelo ovinkasta, kajti ob vztrajnem in intenzivnem umetniškem ustvarjanju in razvoju pride tudi čas zrelosti, katerega znanilec je zagotovo Jukičev zadnji projekt. Torej, 'Kaj pa življenje'? Kako ga zajeti, da ne ostane le preživeto? Čas ni naš zaveznik, torej poiščimo poti do novih spoznanj, ki nas bodo naredila bolj ljudi, da bomo lažje in kvalitetneje pluli skozi svoje življenjske cikle. Album Life Velenjčana Roberta Jukiča je vrhunska izbira umetniške ‚literature‘, ki odpira še tako zaprte oči.

Grenko-sladko o življenju nekega knapa Zgodbo velenjskega knapa Janka izpod peresa Ferija Lainščka je za gledališki oder skupaj z njim priredil igralec Karli Čretnik – Premiera v Muzeju Premogovništva Slovenije

Kaj pa življenje?

pogovarjal že po predstavitvi knjige. Tekst za monodramo sva ustvarila skupaj; zgodbo sem čutil kot izpoved rudarja in čeprav nisem bil knap, delal pa sem med knapi, se mi je zdelo, da poznam njihovo dušo, mentaliteto in način razmišljanja. Zato mi je Lainšček dovolil, da sem tekst popravil, ga »spravil« v bolj pogovorni jezik,« nam je v dneh, ko se pripravlja na premiero, zaupal Karli Čretnik. Zgodba je grenko-sladka, smešna in hkrati trpka, celo malo žalostna. Da bo monodrama na odru prav zaživela, je Čretniku pomagal režiser Peter Boštjančič, ki ga igralec zelo ceni. »V monodrami sem dal večji poudarek na izpoved rudarja Janka, Miško Kovač, ki je v originalu bolj postavljen v ospredje, pa je dramaturško malce v ozadju. Okolje, kjer bom igral, je res izbrano premišljeno, poleg tega je projekt finančno podprl tudi Premogovnik. Tudi Feri se je strinjal, da to okolje zgodbi doda piko na i. Sedaj se že dogovarjamo, da bi delčke igre uprizarjal tudi za organizirane skupine, ki obiščejo muzej Premogovništva,« je še dodal naš sogovornik. V pet desetletij dolgi, zelo bogati gledališki karieri Karla Čretnika bo to druga monodrama. Pravi, da je drugačna, predvsem pa bolj zahtevna kot lanska, ko je zaigral poštarja. »Tam je bilo več komičnega, tokrat pa je močna tudi dramaturška zgodba, ki jo moraš prav »peljati«. Ne moreš zavijati na stran. Tekst mi je všeč, tudi režiserju je všeč, upam, da bo tudi gledalcem, « o približno uro dolgi predstavi, ki zahteva močno koncentracijo igralca, pove igralec, ki se že močno veseli premiere. Pa tudi odzivov nanjo. n Ga prepoznate? Takole izgleda velenjski knap Janko, ki obožuje Miša Kovača, ko se vanj spremeni Karl Čretnik.

Slovenski ‚zapisovalci‘ našega časa skozi umetnost se ne razlikujemo od ostalih, globalnih, saj je nuja po kreativnem izrazu in umetniški komunikaciji močnejša od postavljenih ovir ekonomskega, dostikrat malo spodbudnega slovenskega prostora. Srečno, Robert Jukič! n

Tone Ravnikar o reformaciji

Šoštanj - Ob dnevu reformacije so v Šoštanju v sklopu Galerijskih večerov izvedli predavanje doc. dr. Toneta Ravnikarja, ki je spregovoril o tem, kakšna je bila Šaleška dolina v 16. stoletju. Znanemu raziskovalcu zgodovine v dolini so številni z zanimanjem prisluhnili. Razkrite so bile marsikatere podrobnosti o simpatizerjih in privržencih luteranstva pri nas, predvsem zaradi bogatega arhiva, ki je bil ohranjen v Škalski cerkvi. Pripadniki luteranske vere so bili tudi lastniki velenjskega gradu Vagni (Boltežar) in bili za to v sporu z župnikom v Škalah. Veliko zanimivega o tem obdobju in s tega območja še hranijo arhivi v avstrijskem Gradcu, zato je bilo priporočilo avtorja večera dr. Ravnikarja mlajšim raziskovalcem, da se morebiti lotijo odkrivanja zgodovine tudi v to smer. n Mbk

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

14. novembra 2013

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Zdravstvena in jubilejna priloga Bolj, ko se bliža konec leta, približuje pa se z veliko hitrostjo, večja gneča je naši radijski in časopisni hiši. Najbrž nismo edini, ki si želimo uresničiti vse projekte, ki smo si jih zastavili v tem letu. Mednje sodita še tudi dve prilogi, ki bosta obogatili vsebino vašega in našega časopisa Naš čas. Danes teden bo časopis zajetnejši in s tem tudi vsebinsko bogatejši zaradi priloge Zdravje. Gre za tradicionalno prilogo, ki si jo – pravi naša služba marketinga - naši bralci zaslužijo,

saj je zdravje vse bolj aktualna tema. V prilogi bodo bralci našli nasvete za zdrav način življenja, kamor poleg pravilne prehrane sodi tudi gibanje, opozorili bomo na možnosti in priložnosti, kako poskrbeti za svoje zdravje, tudi kakšen namig, kam po tisto, kar menite, da bo pripomoglo k temu, da boste bolj »fit« … Za Naš čas je letošnje leto jubilejno. Mineva namreč 60 let, odkar izhaja in prinaša v vaše domove informacije o aktualnih in zanimivih dogodkih iz bližnje ter nekoliko bolj oddaljene

okolice. Jubilej bomo zaznamovali s posebno prilogo, ki bo izšla zadnji četrtek v novembru. To številko bomo brezplačno razdelili v vsa gospodinjstva na območjih, ki jih »pokrivamo«. To pa je gotovo tudi dobra informacija za vse ponudnike blaga, storitev … Skratka za tiste, ki želijo kaj ponuditi čim širšemu krogu ljudi in jih z reklamnim oglasom opozoriti nase. Zato vabimo oglaševalce, da pokličejo našo marketing službo, 898 17 51. Vabljeni! n tp

1. DEJAN VUNJAK – Želim, želim 2. NEISHA - Zvezdni prah 3. PERO LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI - Popoln tujc Dejan Vunjak, danes dvajsetletni študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, sicer pa sin pokojnega Brendija, je po dveh letih samostojne glasbene kariere, med katero je večinoma preigraval uspešnice pokojnega očeta, poslal med poslušalce svojo prvo avtorko skladbo z naslovom Želim, želim. Pri besedilu mu je na pomoč priskočila tekstopiska Darinka Kovač, aranžmajsko pa je skladbo uredil Dušan Zore.

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke

Rekord Eminema

Ameriški raper Eminem je dosegel nov rekord v zgodovini lestvice Billboard. Postal je prvi izvajalec po letu 1964, ki mu je uspelo, da ima kar štiri single hkrati med prvimi dvajsetimi na Billboardovi lestvici Hot 100. Eminemova pesem The Monster je trenutno na tretjem mestu, pesem Berzerk na 15., Survival na 16. in skladba Rap God na 17. mestu. Prejšnji nosilci rekorda so bili legendarni Beatli, ki so imeli leta 1964 med najboljšimi dvajsetimi skladbami kar šest pesmi, in sicer kar dva tedna zapored. Štiri single med najboljšimi dvajsetimi skladbami na Billboardovi lestvici so sicer imeli še 50 Cent, T-Pain, Lil Wayne in Ludacris, vendar so bili na lestvici tudi kot gostujoči izvajalci in ne kot izvajalci svojih pesmi.

Nov dan za Muff Skupina Muff se po izjemni uspešnici Naj sije v očeh, ki je bila po podatkih IPF-a največkrat predvajana domača skladba na radijskih postajah leta 2012, predstavlja z energično groovie pesmijo Nov dan. Skladba je nastala že letos poleti, ker pa se je zasedba intenzivno ukvarjala z materialom za svoj prvi studijski album, je morala javnost na njeno predstavitev nekoliko počakati, a potrpežljivost se je poplačala. Bogatejša produkcija, ki sledi svetov-

nim trendom, prepoznaven vokal, nalezljiv refren, plesni ritem in izvedba, ki tudi v živo zveni odlično, so glavni aduti nove potencialne uspešnice. Skupina Muff se je na slovenski glasbeni sceni prvič pojavila s pesmijo Ti daješ, potem pa navdušila z nekoliko bolj umirjenimi in med poslušalci dobro sprejetimi pesmimi, kot so Tvoje moje, Povej mi in že omenjena Naj sije v očeh. Znani so tudi po dobrih nastopih v živo, saj skupino sestavljajo sami odlični mladi glasbeniki, ki bodo ob koncu leta, natančneje 28. decembra, nastopili tudi v Rdeči dvorani v Velenju.

Laibach prvič na Kitajsko Skupina Laibach je za založbo Mute objavila digitalni EP s štirimi skladbami, imenovan preprosto S.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. v Križankah. Skupina napoveduje tudi svoj prvi nastop na Kitajskem, in sicer 22. marca prihodnje leto v Hong Kongu, v dvorani The Vine Center. Poleg koncerta bo v tamkajšnji galeriji odprta tudi razstava, posvečena Laibachu, člane skupine pa so prosili tudi za predavanje na tamkajšnji univerzi.

Miranda Lambert. Najboljša novinka je postala Kacey Musgraves, nagrado za najboljšo skupino so prejeli Little Big Town, nagrado za najboljšo pesem pa je osvojil Lee Brice (I Drive Your Truck). Mlada zvezdnica Taylor Swift je tokrat ostala skoraj praznih rok, saj je prejela le častno nagrado za pozitiven prispevek k organizaciji Academy of Country Music.

Mia kuha nov album Prva dama slovenskega jazza Mia Žnidarič po skladbi Peel Me a Grape predstavlja še eno novo skladbo, ki bo našla mesto na njenem prihajajočem novem albumu. Po zahtevnem in čutnem uvodnem lupljenju Digitalni EP vsebuje tudi živo izvedbo skladbe Love On The Beat francoskega avtorja Serga Gainsbourga, posneto na ekskluzivnem nastopu skupine v znamenitem londonskem muzeju sodobne umetnosti Tate Modern. Z novimi skladbami Laibach napoveduje novo preobrazbo v prerojeni, a vendar izbrušeni formi in postavi. Album Spectre bo izšel februarja prihodnje leto, skupina pa se bo še pred objavo albuma odpravila na krajšo turnejo po Švici, Ukrajini in Rusiji. Večja evropska turneja bo sledila spomladi, v okviru te pa je napovedan tudi ljubljanski koncert, predvidoma 16. maja

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Podelili nagrade country izvajalcem

Zreška pomlad - Dan s teboj Spev - Z njo Narcis - Rdeča lička Mladika - Rada imam Vihar - Na sončni... Gadi - Daj mi daj mi daj Gašperji - Mogočna si Zaplata Novi spomini &... - Natočim cvička Ognjeni muzikanti - Moje dekle Storžič - Na Blejskem gradu

... več na www.radiovelenje.com

TABU Priljubljena skupina Tabu bo tudi to jesen razveselila svoje pristaše iz Velenja in okolice. Kot že nekaj let zapored bodo namreč tudi letos nastopili na tradicionalnem koncertu v velenjski Rdeči dvorani, ki ga organizira Max klub. Koncert bo v soboto, 30. novembra.

PERPETUUM JAZZILE Kaj imajo skupnega Perpetuum Jazzile in ameriška zasedba The Pointer Sisters? Ko je leta 1983 izšla njihova uspešnico Jump (For My Love), se je v Ljubljani oblikoval akademski jazzovski zbor Gaudemus, ki se je kasneje preimenoval v vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile, ta pa je zdaj posnela vokalno izvedbo omenjene uspešnice. Vlogo Pointer Sisters so več kot odlično odigrale Mateja Mackenzie, Sandra Feketija in Aleksandra Lamut.

ZORAN PREDIN

V New Yorku so podelili nagrade za največje dosežke v country glasbi v preteklem letu. Med nagrajenci je presenetil duet Florida Georgia Line, ki je osvojil nagradi za najboljši singel (za pesem Cruise) in za najboljši duet. Blake Shelton je za album Based on a True Story prejel nagrado za najboljši country album leta, izbran pa je bil tudi za pevca leta. Nagrado za najboljšo pevko leta je prejela njegova žena

Margita je naslov nove skladbe Zoran Predin Quartetta, ki jo je Zoran posvetil Margiti Stefanović, prijateljici iz starih

grozdne jagode tokrat izbira nepogrešljive in neprecenljive sestavine za glavno jed v skladbi The Frim Fram Sauce. Skladba je nastala v Kölnu, kjer se je med več snemanji glasbe za oddajo Zabeljeno po ameriško Mia lotila še lastnega projekta. Pri nastajanju njene inačice tega jazzovskega standarda so poleg njenega moža Steva Klinka na klavirju sodelovali še Marcus Rieck na bobnih, Volker Hinze na kontrabasu ter nepogrešljivi David Jarh s svojo trobento.

»Svet Martin spreminja mošt v vin.« Tudi ŠŠK-jevci smo uporabili to staro šego in na sobotni večer pogostili naše člane in druge obiskovalce eMCe placa z rdečim zeljem, mlinci ter gosko. Večerno praznično pojedino so spremljale zimzelene melodije slovenskih ustvarjalcev. Večer, ki bi prav gotovo priklical marsikatere lepe in predvsem zabavne spomine našim staršem, bo tudi nam ostal v lepem spominu. Drugače pa je bil vikend vsaj za upravni odbor Šaleškega študentskega kluba bolj izobraževalno obarvan. Da bomo svojim članom tudi v prihodnje zagotovili dobre, boljše in najboljše projekte, smo se udeležili izobraževalno–motivacijskega vikenda, ki ga je za vse velenjske mladinske organizacije organiziral Mladinski svet Velenje.

časov in žal že pokojni pianistki beograjske zasedbe Ekaterina Velika. Tragična usoda cele skupine in še posebej žalosten konec Margite mu je dala idejo za to nostalgično pesem, prvo z njegovega novega albuma Na koncu naše mavrice.

MAGNIFICO Magnifico je po dveh velikih koncertih v Cankarjevem domu, kjer je skupaj s simfoničnim orkestrom Stanislav Binićki in špansko divo Luz Casal predstavil novi album Montevideo, bog te video, lahko zadovoljen. Album je požel uspeh in pristal na prvem mestu najbolj prodajanih albumov v Sloveniji.

TIDE Tide predstavljajo novi videospot za preprosto in prepričljivo rock balado Love is Gone, sicer tretji single z njihovega novega albuma z naslovom No.4. Videospot so snemali v ljubljanski Cvetličarni Mediapark pod režijo Tine Istenič, s katero so sodelovali že pri videospotu za pesem Riot Act. Spot je bil posnet v enem dnevu..

Spoznavali smo se z dobrimi praksami načrtovanja projektov, javnim nastopanjem, promocijo dogodkov ter z vrsto drugih dobrih in predvsem uporabnih informacij. Svoje na novo pridobljeno znanje smo na koncu tudi preverili pri načrtovanju fiktivnih dogodkov, za katere pa smo kasneje ugotovili, da bi jih kljub vsemu v prihodnje lahko realizirali. Tudi naslednji vikend nam ne bo dolgčas. V eMCe placu se bo v petek odvil tarok turnir, v soboto pa se nam pridružite na hip-hop koncertu. Novembrsko turobno vreme nas ne prestraši, ŠŠK-jevci smo polni energije in pripravljeni na nove podvige. Kmalu pa bo tukaj tudi novo leto, zato se ne pozabite prijaviti na veliko študentsko silvestrovanje v Bratislavi. n MS

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 12

12  Oba sta stara Velenjčana z globokimi koreninami v mestu. Ivek Hanzek Skaza in Gustl Tanjšek sta prava zakladnica lokalne zgodovine, ki sta jo oba ne le živela, ampak vsaj delno tudi soustvarjala. In lepo ju je videti skupaj. Tudi ko v družbi mladih režeta otvoritveni trak. Za igrišče, ki ga ne bi bilo, če ne bi Hanzek zanj velikodušno odstopil zemljišča. Ker je zaljubljen v šport in zelo čil, ne dvomimo, da ne bo na njem tudi kdaj zaigral. In to badminton na mivki, šport, ki se k nam šele »prebija«.

14. novembra 2013

Naš veliki Slovenija je pomembna država. Tudi pri nas imamo Karla Velikega. Velik naj bi bil, ker se ima za zaščitnika malih ljudi.

Delitev Menda se nam obeta posebna dvojnost. Kdor se bo »prekršil« v Velenju, bo moral po kazen v Celje. Da le kdo med potjo zaradi slabe prometne povezave ne bo naredil še novega prekrška. Zaradi počasnosti postopkov bo moral še enkrat na pot.

Razlika Nekateri pravijo, da je med vinom in politiki precejšnja razlika. Vino se je že zbistrilo.  Štefan Vogler je že pravi inventar picerije Picadilly v Starem Velenju. To, da testo vrti v rokah spretno pred očmi obiskovalcev, pravzaprav znajo tudi drugi picopeki po Šaleški dolini. To, da so njegove pice slastne, je seveda še v kakšni, boste rekli. Toda bolj redki so, ki so ob tem še vedno prijazno nasmejani in z nasmeškom sprejmejo vse obiskovalce pozimi in poleti, pa čeprav je ob peči in okoli nje peklensko vroče.

Zaščita glav  Da je pesem lahko tista, ki spravi človeka v dobro voljo, zagotovo verjameta Štefka Koželjnik in Ivek Stropnik. Ivek vleče meh, Štefka poje. In pri tem oba vidno uživata. Kot dokazuje tudi slika, je njuna dobra volja tudi nalezljiva. Smeh pa je pol zdravja, kajne?

Abrahamčka Lolek Precej planetov in Bolek je, ki so podobni Gotovo se še spomnite junakov Zemlji poljske risanke Lolek in Bolek? Kar težko je verjeti, a fanta te dni praznujeta svoj 50. rojstni dan – prvič sta se namreč pojavila na poljski televiziji leta 1963. Andrzej Or-

Znanstveniki inštituta SETI so iskali odgovor na vprašanje, ali morda tudi kje drugje v vesolju obstaja življenje, in ugotovili, da je od 3538 identificiranih planetov, ki bi lahko ima ustrezne pogoje za življenje. Seveda so znanstveniki objavili tudi seznam planetov in lun, na katerih obstaja največja verjetnost za obstoj življenja: najbližji takšen planet seveda leži zunaj našega osončja in je od Zemlje oddaljen 12 svetlobnih let, imenuje se planet Gliese 581g.

cev je to počelo več kot dve uri, nato pa so s preprosto potezo knjige porušili. Da so vse knjige padle kot domine, je trajalo šest minut, ob zadnji padli knjigi pa so organizatorji zbrane presenetili z ognjemetom. Kako tudi ne, dosedanji rekord iz Južne Afrike (2586 knjig) je izboljšan.

Rekordno padanje Turiste sta vodila knjig kar zakonca V Belgiji so v roke prijeli knjige, a Obama ne zato, da bi jih brali, temveč da bi zechowski, direktor studiev za animirane filme v Bielsko Biali, pravi, da je skupaj kratke risane epizode Loleka in Boleka videlo več kot milijardo ljudi. »To je bil največji komercialni uspeh naših studiev in poljske animacije nasploh. Risano serijo so predvajali v več kot 80 državah, še sedaj pa lika prepoznajo po celem svetu,« je povedal. Zelo priljubljena sta tudi doma; v mestu, kjer se je rodila ideja za risanko, so postavili celo njuna kipa, seveda pa so primerno praznovali tudi tokratno obletnico.

z njihovo pomočjo postavili nov svetovni rekord – in jim je uspelo. V več kot 600 metrov dolgo vrsto so postavili 4845 knjig. Štirideset prostovolj-

nudili pogoje za življenje, 647 takih, ki so veliki kot Zemlja, od naštetih pa so 104 planeti na pravšnji oddaljenosti od svojih zvezd. Ali drugače: okrog vsake pete zvezde v naši galaksiji, ki je podobna Soncu, kroži tudi planet v velikosti Zemlje, ki

V Washingtonu je veliko točk, ki pritegnejo pozornost turistov; prav posebno mesto med njimi pa ima Bela hiša. V njej si je mogoče ogle-

dati nekaj soban v pritličju ter nekaj kletnih prostorov, a vse to seveda le ob vsaj dvomesečni rezervaciji. Zaradi avtomatičnih proračunskih varčevalnih ukrepov so se v tem letu ustavili tudi turistični ogledi omenjene zgradbe. Po blokadi zveznega proračuna in dogovoru o začasnem podaljšanju financiranja dela vladnih agencij so pristojni sklenili, da se bodo vsaj do 15. januarja trikrat tedensko ogledi vendarle nadaljevali. Prvi turisti so tako spet prišli. Kako so bili presenečeni, ko jih je na mestu vodiča pozdravil prvi mož ZDA z ženo! »Kako ste, lepo vas je videti,« je Obama dejal turistom, ki sta jim z ženo razkazala prostore, ki so tudi sicer vključeni v ogled, se z njimi rokovala in fotografirala.

V zapor za posneto poročno noč Mladoporočenca iz Kuvajta sta si privoščila medene tedne v Savdski metropoli Džeda. Ko sta se v noči predajala užitkom, sta svoje početje posnela tudi na kamero, ki pa sta jo nato pozabila v hotelski sobi. Našel jo je neki hotelski uslužbenec, si ogledal posnetek in ga objavil na spletu. A v Savdski Arabiji je objava kakršnih koli erotičnih prizorov strogo prepovedana – policija je kmalu za zapahe spravila tako hotelske uslužbence kot tudi glavna akterja filma. Doslej je izza rešetk prišel le ženin, ki je zagotovil, da ni vedel za početje svoje žene, in je, ker naj bi nevesta kršila njegovo pravico do zasebnosti, napovedal ločitev.

Glav slovenskih vojakov ne bodo varovale velenjske čelade. Upajmo, da se res ne bo kdaj izkazalo, da je bil pri taki odločitvi v ospredju bolj denar kot varnost. Čeprav jih zaradi tega verjetno ne bo nihče dobil po glavi.

Pozor, pozor! Ob naših cestah bi morali namestiti še dodatne znake: pozor, delavci na cesti! Takih – za omejitev hitrosti odpuščanja – ni menda mogoče namestiti nikjer.

Ne-banka Zadnji čas so vse bolj moderne razne e-banke. Na Vranskem pa bodo koncem meseca dobili ne-banko. Regijska banka bo pri njih ukinila agencijo.

V šolo Seveda je prav, da imamo tudi šolo za starše. Otroci namreč tako hitro napredujejo, da starše že prehitevajo. In zaradi tega prihaja tudi do trkov.

Zima, zima bela Zima je pred vrati. V marsikateri občini pa še po lanski niso povsem pometli.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 13

NEURJE

14. novembra 2013

Deli strehe bloka po zraku leteli kot projektili Močan veter je v noči iz nedelje na ponedeljek pustošil po Sloveniji, tudi po Velenju – Ruval je drevesa in razkril nekaj streh - Posledice odstranjevalo 110 gasilcev in 4 gorski reševalci – Najhuje je bilo na Gorici Bojana Špegel

Velenje, 11. novembra - Narava je v začetku tedna spet pokazala svoje zobe. Ob močnem deževju tokrat ni bila voda tista, ki je povzročala škodo, precej pa jo je naredil močan veter, ki sicer ni tako pogost gost v Šaleški dolini. Gasilci so prve klice na pomoč dobili ob 5.30, ko je podrto drevje povzročalo težave na cesti Slovenj Gradec–Velenje. V KS Paka in na Lomu je namreč veter polomil in podrl kar nekaj dreves. Pa ne samo pri njih. V ponedeljek zjutraj smo po tem, ko smo izvedeli, da je veter največ škode povzročil na Gorici, v okolici tamkajšnjega vrtca Ciciban, pri intervenciji zmotili Gregorja Pečečnika, ki je vodil posredovanje gasilcev. Do parkirišča pri vrtcu smo se odpravili peš, saj so promet mimo Živkoviča zaprli. Na visokem bloku Koželjskega 1 je namreč veter utrgal dele kovinske strehe in jih kot velike nenavadne projektile

razmetal po bližnji okolici. »Očitno je bil prav tukaj veter zelo močan, da je lahko utrgal in odnesel tako velike kose jeklene strehe z bloka. Lahko rečem, da jih je res raztresel

parkirišču. Kar nekaj jih je bilo poškodovanih, eni močneje, drugi manj. Velenjski policisti so s pomočjo registrskih tablic iskali lastnike, da so jim lahko sporočili prav nič veselo novico o škodi. Velik del strehe se je ujel na bloku na Koželjskega 6. Tam so pri odstranjevanju pomagali tudi štirje gorski reševalci. Sicer pa je veter ruval tudi prometne znake, po vsem mestu pa so bili prevrnjeni koši za smeti – te so potem »krasile« tako parkirišča kot bližnje zelenice.

Vrtec zaprt le en dan

je bilo na terenu – največ dela po vsej dolini prav s podrtim in polomljenim drevjem. Tega je lomilo tudi v centru mesta, v Sončnem Parku, Šaleku, Kavčah in še marsikje drugje. »K sreči pa kljub obilici dežja tokrat vode niso povzročale težav. Pretoki vseh vodotokov so bili v mejah normale. Tudi novih plazov nismo zaznali. Smo pa opazili, da se je zemlja začela rahlo premikati na tistih plazovih, ki so se sprožili ob lanskem novembrskem neurju in jih še nismo uspeli odpraviti,« je še dodal. In še, da so se tudi tokrat vsi, ki so pomagali odstranjevati posledice vetra, urno odzvali in odpravili posledice. n

Streho pritrdili pred dvema tednoma Pri upravniku bloka Koželjskega 1, podjetju Habit, smo preverili, kdaj je bila streha na bloku zamenjana in kako je bila vzdrževana. Izvedeli smo, da so celotno ostrešje menjali pred dobrimi 10 leti, pred dvema tednoma pa jo je njihov izvajalec na novo pritrdil in menjal del obrob ostrešja. »Tudi če bi bila streha čisto nova, tako močnega sunka severnega vetra verjetno ne bi zdržala. Ta blok je namreč najvišji, najbolj izpostavljen, obrnjen na severno stran. Ko se tako močan veter upre v streho, ni veliko možnosti, da je ne bi utrgalo. Ko smo zjutraj po tem, ko je streho že odneslo, stali na ostrešju, so bili sunki še vedno tako močni, da se je komaj dalo stati na njej. Takoj smo streho pokrili s folijo in začasno zaščitili, če bi slučajno spet začelo deževati. Že kmalu bomo izbrali izvajalca del, ki bo streho na novo uredil. Ponudbe smo že začeli zbirati.« nam je povedal Rok Kolenc, referent upravljanja s stanovanji na Habitu.

K temu naj dodamo, da so zaradi varnostnih razlogov otroke iz vrtca Ciciban na Gorici, ki so v vrtec prišli zelo zgodaj, v enoto Vrtiljak malo po 6. uri prepeljali gasilci. Potem so vrtec zaprli. Starše so pozvali, da otroke pripeljejo v vrtec Vrtiljak, a jih tja ni prišlo prav veliko. Očitno so se tisti, ki so imeli možnost varstva doma, odločili za to. Iz Vrtca Velenje so nam v ponedeljek dopoldne sporočili, da bo enota Ciciban že v torek ponovno odprta.

Gregor Pečečnik

po vsej okolici,« nam je povedal vodja intervencije, medtem ko so njegovi kolegi odstranjevali dele strehe s ceste in avtomobilov na

Vode tokrat prizanesle

Bojan Prelovšek iz občinskega štaba Civilne zaščite nam je povedal, da so imeli gasilci – kar 110 jih Delci strehe z bloka so delali škodo po vsej bližnji okolici. Odstranjevali so jih tudi z večjimi gradbenimi stroji.

V Sončnem parku je veter podrl precej veliko brezo in polomil kar nekaj vej na večjih drevesih. Tudi v bližnji Rakovi goši je na cesto spet padla smreka. A tam je bil vsaj malo kriv tudi lubadar, ki jo je napadel. In lastnik, ki bolnih dreves še vedno ni odstranil.

Odprli dolgo pričakovano cesto Škale pri Velenju, 8. novembra – V petek popoldne so v naselju Brezovo v KS Škale-Hrastovec s krajšo slovesnostjo predali namenu štiristo metrov dolgo cesto, dolga leta v makadamski izvedbi zaradi posedanja terena kot posledice rudarjenja na tem območju. S tem so uresničili skrito željo krajanov in vodstva KS Škale-Hrastovec, da bodo cesto asfaltirali v obdobju tega mandata. Naložba rekonstrukcije in asfaltiranja ceste je bila financirana s strani Premogovnika Velenje, sredstvi MO Velenje in KS Škale-Hrastovec, krajani pa so odstopili

zemljišča v javno dobro. Kratek program ob slovesnosti otvoritve so pripravili učenci OŠ Škale in učenci Zasebne glasbene šole Roberta Goličnika. Prisotne številne krajane in vabljene, ki so sodelovali pri naložbi, sta nagovorila župan MO Velenje Bojan Kontič in predsednik sveta KS Škale-Hrastovec Božidar Repnik. Župan je izpostavil tudi pomembnost družbeno odgovornih podjetij, ki so pripravljena del sredstev podjetja nameniti za reševanje in izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev v lokalni skupnosti, kjer

podjetje deluje. Predsednik sveta KS Škale-Hrastovec pa je prisotnim predstavil kronologijo aktivnosti in dogodkov, ki so pripeljali do izvedbe rekonstrukcije te ceste. Zahvalil pa se je tudi prisotnim predstavnikom Premogovnika Velenje, MO Velenje, PV Investa, KP Velenje ter inšpektorju za ceste Francu Zajamšku za sodelovanje pri realizaciji in financiranju investicije, in izvajalcu PUP Velenje, ki je cesto in odvodnjavanje kvalitetno izvedel. n

Drevesa so padala tudi po mestu. Takole je bilo na Kidričevi cesti.

V Pesju na ogled ptice Pesje pri Velenju - V Domu krajanov v Pesju bo od jutri (petka) do nedelje, 17. novembra, Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleška dolina Velenje pripravilo razstavo ptic. Razstava bo jutri in v soboto odprta od 9. do 16. ure, v nedeljo pa do 12. ure. Društvo deluje že 48 let. Edini še živeči ustanovni član Anton Košir, podpredsednik društva, je povedal, da bodo razstavili kanarčke in več vrst papig (od skobčevk, pernant, rozel do velikega in malega aleksan-

dra in standardnih papig). »Ptic iz domačega okolja ne bo videti, ker teh ptic ne smemo razstavljati. Tisti, ki ima takšno ptico v ujetništvu, mora imeti za to posebno dovoljenje.« Razstavo v Pesju člani društva še posebej priporočajo otrokom iz vrtca ter učencem do 4. razreda osnovne šole. Sicer pa društvo združuje 18 ljubiteljev ptic od Pake pri Velenju do Šmartnega ob Paki. Poleg ljubezeni do teh pernatih živali jih druži še skrb za zunanje ptice. Slednjim v tem času poskrbijo za krmilnice, spomladi pa za valilnice, ki jih postavijo ob Škalskem jezeru. n Tp Anton Košir: »Na razstavo vabimo predvsem otroke.«

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 14

REPORTAŽA

14. novembra 2013

Če ne bodo ukrepali, bodo še plavali Pristavi so k sreči uredili pravi čas, kajti nove poplave ne bi prenesla. »Čaka pa nas še ureditev tako imenovanega Petelinjskega klanca v smeri Belih Vod, kjer stoji ob vodi hiša, nad njo pa plazi. »Odprava tega plazu je naslednje leto v planu države.«

Po lanskih poplavah ogromno narejenega, odpravljanje posledic pa bo trajalo vsaj še nekaj let – Študija poplavne ogroženosti kliče po ukrepanju, sicer bodo v Šoštanju še velikokrat »plavali« Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Samo en dan je potrebovala narava, da je Šoštanju in njenim prebivalcem naložila dela za več let. Govorimo o lanskem 5. novembru, ki se je začel kot povsem običajen dan. Ljudje so se zjutraj ob šibkem rosenju odpravili, kamor so se namenili, že ob 8.20 pa se je oglasil prvi alarm iz Topolšice. Potem so si sledili ... Ljudje so prestrašeni zapuščali delovna mesta in hiteli reševat svoje premoženje. Veliko jih zaradi poplavljenih cest do domov sploh ni moglo. Lahko so samo čakali, da se voda umiri. V takih razmerah pa je – gotovo se še spomnite – povsem odpovedalo tudi telefonsko omrežje in veliko razdejanje dodatno nadgradilo z grozo.

magistralnem povezovalnem vodovodu. »V tem trenutku odpravljamo posledice plazu sv. Križ v Belih Vodah, ki ogroža cesto proti Smrekovcu, in plaz, ki ogroža apartmajsko naselje v Topolšici. Slednjega sofinancira država, kar je pohvalno. Izvajamo pa tudi dela na javni poti v Ravnah, kjer je pri Abidniku zelo visok plaz.«

naslednje leto predlagali sredstva še za del sanacij v višini 250.000 evrov. Če bi pridobili dodatna sredstva, pa bi z rebalansom skušali to postavko še povečati.

Preklicali so vse še ne začete naložbe

Uredili so tudi brežine vodotokov, infrastrukturo na vodotokih, cestah, opornih zidovih, mostovih ... Štiri so že zgradili, manjkajo še na gozdnih cestah. Občina je sama uredila struge Bečovnice, Strmine, Florjanščice in Velunje. Dokumentacijo, ki je potrebna za sanacijo vseh brežin vodotokov, pa izdelujejo v tem času. »Dokumenta-

Že prvi dan po katastrofi je občinski svet preklical vse naložbe, ki se še niso začele, in vsa sredstva preusmeril v odpravo posledic vodne ujme. »Moram pa reči, da se zdaj tudi s pomočjo vključuje tudi država. Prvotno smo od države dobili

Na udaru mlajši objekti

Uredili brežine vodotokov, gradili mostove Viki Drev: »Sanacija lanskih poplav bo trajala še nekaj let.«

na vremenskim nevšečnostim. To so skusili že večkrat, pokazala pa je tudi študija poplavne ogroženosti mesta Šoštanj, ki je bila po pol leta izdelave prejšnjo sredo prvič predstavljena v končni obliki. V njej sodelujeta tako ARSO kot Slovenske železnice, slednje zato, ker železnica mesto praktično prepolovi. »Padavine v zahodnem delu občine so zelo pogoste in intenzivne, ni jih pa mogoče izliti v reko Pako, kljub temu da takrat v njenem koritu ni veliko vode. Tipičen primer je lanski, ko sta zaledji Topolšice in Zavodenj plavali že zjutraj ob 8h, Paka je do maksimuma narasla okoli 12. ure, ob 9h pa je plaval že ves Pohrastnik ..., Toplici pa ni bilo omogočeno, da se izlije v še prazno korito Pake.«

nekaj let. »Kot mi je znano, je država za odpravo elementarnih nesreč za prihodnje leto namenila sorazmerno malo sredstev, po mojih podatkih praktično nič, zato bodo občine tiste, ki bodo iz svojih proračunov morale še leta črpati sredstva za to. Samo upamo lahko, da se do takrat, dokler ne bodo zadeve urejene, ne ponovi kaj podobnega.« V Šoštanju jih namreč čaka še odprava posledic vodne ujme iz leta 2010. Plaz pri hiši Cavnik na

Ob odpravljanju škod pa se v Šoštanju vse pogosteje čudijo tudi temu, kje vse so ljudje dobili dovoljenja za gradnjo objektov. »Dejansko se čudimo, zakaj je na območju Lokovice možno toliko graditi, zakaj je ob vodotokih dobilo gradbenih dovoljenj toliko ljudi? Očitno so tako občine kot država pri tem delale nekaj narobe. Mi se trudimo, da v novem prostorskem aktu v OPN na območju plazenja gradnja ne bo možna. Sicer pa, kar poglejte. Pri redko kateri starejši hiši je potegnilo plaz, skoraj vsi so pri novejših. To je posledica človeških posegov v prostor in naravo. Ta pa se zna maščevati.« n

Na dolgi rok visoki nasipi

Velunja 5. novembra 2012

Študija je pokazala, da bi bilo na kratek rok nujno popraviti prepust pretoka Toplice na Pohrastniku preko železnice, kar bi omogočilo, da bi bil kraj bistveno bolj zaščiten pred poplavami, kot je danes. »Ta ukrep smo že začeli izvajati,« pravijo v Šoštanju.

Plaz Kusterbajn v Florjanu prej.

Občina Šoštanj je utrpela več kot 5,2 milijona evrov gmotne škode. »Za ponazoritev: sprožilo se je več kot 200 plazov, od tega več kot 50 zahtevnih. Za ureditev zahtevnih plazov imamo za 36 plazov izdelano projektno tehnično dokumentacijo, 12 jih je odpravljenih,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev leto za tem.

Postavili prioritete Glavni geolog je bil dr. Andrej Blažič – in še danes je, saj zelo dobro, kot pravijo v Šoštanju, pozna njihov teren. Po mnenjih stroke so glede na ogroženost stanovanjskih objektov določili prioritete. V prvi vrsti so vzpostavili prevoznost vseh cest, da so ljudem omogočili dostop do domov. Nato so obnovili vodne brežine, ki so se zajedale v cestišča. Ko pa je bila pripravljena projektno tehnična dokumentacija za plazove, ki so najbolj ogrožali hiše, so takoj začeli sanacije le-teh. Sanirali so plaz Karlovčec v Topolšici, Kusterbajn in Lesjak v Florjanu, plaz Pirtovšek v Skornem, kjer pa hiše žal niso mogli obvarovati in jo je bilo treba prejšnji teden porušiti, Lesjak v Florjanu, plaz Reberšak v Gaberkah. Omogočili so prevoznost ceste do naselja Lom, ki je bilo odrezano od doline, oskrbeli plaz Britovšek, kjer je bila ogrožena komunalna infrastruktura, plaz Kompan v Topolšici na

Plaz Kusterbajn danes, ko je odpravljen.

Velunja danes.

271.000 evrov za nujne ukrepe, v tem času pa odpravljamo tri plazove, ki jih financira država. Med njimi je plaz Pirtovšek, zaradi katerega je bilo potrebno porušiti hišo. Pred tem smo uredili celotno zaledje oziroma breg za njo. Stanovalci so se preselili na novo lokacijo, žal zunaj občine Šoštanj, v Polzelo. Sanacijo tega plazu bo skoraj v celoti, razen odkupa zemljišč, financirala država.« V osnutku so v proračuna za

cija kar nekaj stane, ta trenutek je v zaključni fazi in pripravljena, da jo predamo ARSO,« pravi podžupan.

Veliko zalitih prostorov Za kako veliko razsežnost novembrskih vodnih ujm v Šoštanju je šlo, kaže tudi podatek, da je bilo poplavljenih kar 111 stanovanjskih hiš. Občina Šoštanj je zelo izpostavlje-

Na dolgi rok pa bi Šoštanj pred poplavami zaščitili le visoki nasipi in možnost, da bi se Paka v izrednih konicah imela možnost izliti v jezero.

Urejanje posledic bo še trajalo V občini Šoštanj ocenjujejo, da bo odpravljanje posledic lanskih novembrskih poplav trajalo še

Plazovi so ogrožali lokalne ceste, tudi v Skornem.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 15

REPORTAŽA

14. novembra 2013

Država dala premalo - občine ukrepale same Leto dni po lanskem hudem neurju, ki je v MO Velenje povzročilo za 2,8 milijona evrov škode, ta še ni povsem odpravljena – Na ureditev čakajo štirje plazovi - Precej neodpravljenih posledic neurja še vedno ob državnih cestah Bojana Špegel

Velenje, 7. novembra – Leto dni po hudem neurju, ki je v mestni občini Velenje lani 5. novembra povzročilo kar za 2,8 milijona evrov škode, smo preverili, kako je z odpravljanjem posledic. Tone Brodnik, vodja urada za gospodarske službe na MO Velenje, je že v uvodu poudaril, da so najhujše posledice neurja odpravili kmalu, saj so morali zagotoviti prevoznost cest in poskrbeti, da niso bila ogrožena življenja.

»Evidentirali smo 189 škodnih primerov. Samo na infrastrukturi je bilo 89 primerov. Zaprtih je bilo kar 55 cestnih odsekov, zato smo skupaj gasilci, civilno zaščito in prebivalci, ki so maksimalno pomagali, hiteli odpravljati najhujše posledice. Do sedaj smo iz občinskega proračuna zagotovili 500 tisoč evrov za odpravljanje te škode, od države pa smo dobili 49,5 tisoč evrov. Najhujšo škodo smo zabeležili pri Mehu na Cesti talcev, kjer je Paka močno prizadela okolico. To bi morala urediti država, pa je to storila občina. To nas je stalo približno 100 tisoč evrov, kar pomeni, da smo od države dobili pol manj samo od tega zneska.«

Trije lanski in en »star« plaz

Tone Brodnik: »Upamo, da nam bo država finančno še priskočila na pomoč.«

Vse leto je tekla tudi odprava plazov. »Evidentirane imamo še tri večje; to so plaz v Cirkovcah pri Golobu, v Plešivcu pri domačiji Juvan, v Lipju pa pri hiši Sinanovič. Ocenjeno je, da za odpravo teh plazov potrebujemo 100 tisoč evrov. Računamo, da jih bomo odpravili v letu 2014, najpozneje v letu 2015. Ob tem upamo, da bomo še kaj sredstev dobili od države,« je še povedal naš sogovornik. Ob

tem občinski proračun ni pomagal urediti travniških plazov, zato je tudi tako velika razlika med ocenjeno škodo in sredstvi, ki so jih v MO Velenje doslej namenili za odpravljanje posledic neurja. Tudi ob državnih cestah in na njih je še vedno vidno, kaj je povzročilo neurje. »Takih primerov je več, nimamo pa možnosti posegati vanje. Državo opozarjamo, opozarjamo tudi podjetje VOC Celje, ki je koncesionar za vzdrževanje državnih cest. Žal nimajo dovolj denarja, da bi odpravili vse posledice lanskega neurja.« Ob tem poudari, da je država vložila okoli 200 tisoč evrov v regulacijo Pake na območju MO Velenje, kar je dobro predvsem zato, ker bo narava zagotovo tudi to jesen in zimo še pokazala svojo moč. Še vedno pa je v MO Velenje neodpravljen večji plaz v Podgorju, ki ga je potegnilo že pred leti. »Naredili smo vse, da plaz ne drsi več. Izdelali smo tudi vso potrebno dokumentacijo za sanacijo, ki smo jo predali državnim organom. Ocenjeno je, da bo za odpravo tega plazu potrebnih kar 300 tisoč evrov, kar je tudi za naš proračun zelo velik finančni zalogaj. Že dva ministra sta nam obljubila pomoč, žal pa denarja ni. Vsi upamo, da se plaz spet ne bo začel premikati.« n

V Občini Šmartno ob Paki so lahko uredili le nekatere posledice lanskih poplav – Čakajo še na sanacijo iz leta 2010

čali dela pri celoviti obnovi mostu čez potok Hudi potok v Rečici ob Paki. Vrednost naložbe so ocenili na več kot 50 tisoč evrov. Tudi pri tem je z levjim deležem sredstev sodelovala država. Očistili so še zadrževalnike na Hudem potoku. Za odpravo posledic poškodb na cestiščih in propustov je lokalna

Tatjana Podgoršek

Spomin na lanski 5. november je v občini Šmartno ob Paki še kako živ, nekoliko večje padavine pa naženejo strah v kosti danes tudi tistim, ki do takrat še niso občutili posledic razsežnosti hudourniških potokov, naraslih strug rek, ki se razlivajo v takih primerih tudi tam, kjer bi si tisti, ki živijo ob njih, najmanj želeli. Razmere na terenu so tistega dne marsikje presenetile sicer vsega vajene člane intervencijskih enot prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Paki in Paška vas, pripadnike občinskega štaba civilne zaščite, prostovoljce tamkajšnjih krajevnih organizacij RK in še koga. Nismo pričakovali, da bi bilo lahko v tako kratkem času toliko površin pod vodo. Napovedi za naše kraje niso bile take. Nismo bili na zemljevidu pobarvani z oranžno barvo. Posledice pa so bile katastrofalne,« pravi Janko Kopušar, ki je bil takrat še podžupan Občine Šmartno ob Paki.

Škode za 1,8 milijona evrov Kar nekaj časa je bila tisti ponedeljek zaradi poplav zaprta cesta Gorenje–Šmartno ob Paki, voda je zalila kurilnico občinskih prostorov, vrtec, še nekaj drugih pomembnejših objektov, paški gasilci so črpali vodo na domovih krajanov, ta čas pa se je v njihove društvene prostore nateklo toliko vode, kot še nikoli do takrat. Zaradi izrednih razmer se je sešel na izredni seji šmarški občinski svet. Po ocenah so lanske novembrske poplave povzročile za 1,8 milijona evrov škode, od tega največ (1,1 milijona evrov) na vodotokih, približno 70 tisoč evrov na občinski infrastrukturi, blizu 10 tisoč evrov na kmetijskih zemljiščih in 550 tisoč evrov na objektih fizičnih in pravnih oseb. »Škodo smo ocenjevali po merilih, ki zajemajo

Reka Paka je lani novembra ogromno škode naredila ob Cesti talcev. Škodo, vredno 100 tisoč evrov, je odpravila MO Velenje, čeprav bi jo morala država.

zgolj popravila, ne novogradenj, ki so v nekaterih primerih nujne. Realna škoda na občinski infrastrukturi je sicer presegla 200 tisoč evrov. Največ škode na občinski infrastrukturi so utrpeli mostovi, sprožila sta se tudi dva manjša plazova, ki pa nista ogrozila objektov in infrastrukture.«

Strugo reke Pake v spodnji Rečici naj bi uredila država letos, a je projekt izpadel iz programa.

Nerešeno ostalo območje spodnje Rečice ob Paki In kaj so v lokalni skupnosti uspeliodpraviti v letu dni? Po besedah Kopušarja so lahko odpravili le nekatere posledice. Pričakovali so več pomoči države. Že med intervencijskimi ukrepi so stabilizirali temelje mostu pred Lokovico, urejena je struga reke Pake v Paški vasi. Projekt je bil vreden blizu 300 tisoč evrov, zanj je v veliki meri stroške pokrila država. Občina je v tem projektu prispeval denar le za odpravo posledic poplav na kmetijskih površinah. V teh dneh so kon-

skupnost iz občinskega proračuna namenila približno 40 tisoč evrov. Povsem nerešeno je ostalo območje spodnje Rečice ob Paki, ki čaka na izvedbo sanacijskih ukrepov iz leta 2010. Država je sicer uvrstila sanacijo struge reke Pake od izliva v Savinjo do brvi v Rečici ob Paki med prednostne projekte, pristojno ministrstvo je tudi obljubilo, da naj bi se to zgodilo letos spomladi, a je po rebalansu državnega proračuna projekt izpadel. »Kdaj bomo dočakali predvidena dela, težko napovem. Na občinski upravi se trudimo, da bi se zalogaja lotili prihodnje leto glede na to, da smo bili letos tako blizu izvedbe,« je še dejal Janko Kopušar.

Dobrodelni velenjski rokometaši PodariMalico je vseslovenski dobrodelni projekt, ki omogoča malico otrokom, ki si je ne morejo privoščiti – V oktobru rokometaši za ta projekt zbrali kar 10 tisoč evrov, donirate pa lahko tudi vi Ljubljana - Velenje 11. novembra - PodariMalico je dobrodelni projekt, namenjen učencem in dijakom, ki živijo v težkih materialnih razmerah. Do sedaj je k projektu pristopilo že skoraj 100 osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji. Sredstva za malico lahko donira vsak. Minimalno nakazilo je 2,42 evra, kar ustreza povprečni ceni ene šolske malice oziroma kosila. Projekt je plod dela in pozitivne energije podjetja eŠola. V oktobru so s pomočjo donatorjev zbrali

skoraj 10.000 evrov. Projekt je z veseljem in navdušenjem podprl tudi slovenski rokometaš Dragan Gajič - Gajo, ki je postal prvi ambasador projekta. Po rokometni tekmi med Slovenijo in Švico konec oktobra v Velenju je dejal, da je vesel, da lahko kot športnik pomaga in naredi nekaj dobrega za otroke, ki v teh časih tovrstno pomoč še kako potrebujejo. K sodelovanju je povabil tudi soigralce v slovenski rokometni reprezentanci, da so skupaj pod-

o prli še en pomemben Malicdarite o p ne družbeno odgovolahkoreko splet alico. ren projekt pri im ip tudi v ww.podarpodprete nas. w o hk m, rani Na kvalifi- st Projekt la sporočilo no . S u i j s l k č SM kacijski tekmi tudi zda pošljete5 na 1919 v Velenju za tako o PODARIete 5 evr Katar 2015 je besedako daruj živijo v Dragan Gajič in ekipa eŠole zbira sredstva za malice otrok, ki si je ne in t kom, ki ialnih celotna rokomemorejo privoščiti. Foto: Islam Mušić otro ih mater . tna reprezentanca k h ž a te azmer nosila majice podaSlovenije in njihovi jili. Skupen prispevek je tako dose- so donatorji osnovnim in srednjim r riMalico, igralci pa so sponzorji, ki so oblju- gel malo manj kot 3000 evrov, s šolam podarili skupaj 4.132 malic tudi prispevali sredstva. Projekt bili, da bodo sredstva, zbrana na skupnimi močmi pa se je v oktobru za otroke iz socialno šibkejših drun je podprla tudi Rokometna zveza rokometni tekmi v Velenju, podvo- zbralo skoraj 10.000 evrov. S tem žin.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 16

ŠPORT

Izgubili točko, a še vedno neporaženi Prvaki, rokometaši Gorenja, izvlekli proti Mariboru točko – Sinoči gostili Krko, v soboto v Španiji z La Riojo Deseti prvenstveni krog bo ostal v spominu predvsem po tem, da so aktualni prvaki, rokometaši Gorenja, izgubili prvo točko. Gostovali so v Mariboru in z domačim Branikom igrali neodločeno 25 : 25. S točko so bili in so morali biti zelo zadovoljni, saj so po prvem polčasu zaostajali kar za pet golov, na začetku drugega dela pa celo za šest. Domači so bili do končnice te zanimive in tudi razburljive tekme v rezultatski prednosti. Po prvem polčasu so vodili kar s prednostjo petih golov, na začetku drugega so si z rezultatom 16 : 10 priigrali najvišjo razliko. Nato so gostje le zaigrali veliko bolje in tudi zaradi dobrih obramb Emira Taletovića začeli uspešno zmanjševati domačo prednost. Minuto in pol pred zadnjim piskom sodnikov je vodstvo domačih z zadetkom Maria Šoštariča skopnelo na gol razlike (23 : 22). Pred njimi je bil nov, a hkrati tudi zadnji napad. Nekaj manj kot pol minute pred koncem so branikovci zapravili napad in

kapetan Gorenja Niko Medved je v zadnji sekundi izsilil sedemmetrovko. Marko Dujmovič je ob njenem izvajanju obdržal hladno kri in zadel za izenačenje oziroma za izognitev prvemu porazu. Dujmovič je bil z osmimi goli tudi najboljši strelec gostov, pri domačih pa z golom več Miha Zarabec. V včerajšnjem 11. krogu so igralci Gorenja gostili Krko, v soboto pa je pred njimi nova mednarodna tekma. V 5. krogu lige prvakov bodo v zelo pomembni tekmi za napredovanje v drugi del gostovali pri španski La Rioji. Povratna tekma bo teden dni pozneje. Že 27. 11. pa bodo odpotovali na povratno tekmo s švedskim Drottom, ki so ga na prvi tekmi v Rdeči dvorani premagali s 35 : 33, kar je doslej njihova edina zmaga v tem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Tako kot Gorenje ima tudi La Rioja po štirih krogih samo dve točki. Proti Špancem ne bo v moštvu izkušenega Luka Dobelška, ki se je

ob koncu prvega dela tekme poškodoval in bo po besedah trenerja Ivana Vajdla najbrž kakšen mesec dni odsoten. Vprašljiv je tudi nastop Klemna Cehteta, ki je v Mariboru ob koncu prvega polčasa dobil udarec v glavo in v nadaljevanju ni več stopil na parket.

Rudar Velenje - Krka 0:1 (0:0)

Strelec: 0:1 Kramar (79.). Rudar: Rozman, Klinar, Bubalović, Kašnik, Jeseničnik (od 78. Krefl), Rotman (od 79. Podlogar), Radujko, Bratanović, Rošer (od 65. Stjepanović), Firer, Eterović. Vrstni red; 1. Maribor 32, 2. Koper 30, 3. Zavrč 30, 4. Rudar 29, 5. Gorica 26, 6. Domžale 21, 7. Celje 21, 8. Olimpija 20, 9. Krka 14n, 10. Triglav 12.

2. SNL – 14. krog Šmartno 1928 – Krško (23. 11. ob 13.00), AH Mas Tech - Bela krajina 4:0 (1:0), Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje 3:4 (3:2), Roltek Dob Šenčur 2:0 (1:0), Aluminij - Šampion 4:0 (3:0). Vrstni red: 1. Dob 37 (25:11), 2. Radomlje 26 (32:18), 3. Aluminij 26 (21:12), 4. Veržej 22 (26:29), 5. Šmartno (tekma manj) 20 (21:18), 6. Šenčur 18 (31:26), 7. Ankaran 18 (24:24), 8. Krško (tekma manj) 15 (18:20), 9. Šampion 8 (20:37), 10. Bela krajina 3 (5:28). 15. krog: Šenčur – Šmartno (16. 11.)

ŠNL - 12. krog Izidi: Lenart - Šoštanj 0:0 (0:0), Fužinar - Radlje 3:2 (1:0), Kovinar Štore - Zreče 2:1 (1:0), Pohorje - Slovenj Gradec 2:2 (1:1), Mons Claudius - Žalec 2:2 (2:2); preloženi tekmi: Peca- Koroška Dravograd, Marles hiše - Tehnotim Pesnica. Vrstni red: 1. Fužinar 34 (32:6), 2. K. Dravograd 22 (26:9), 3. Radlje 21 (16:8), 4. K.Štore 21 (22:18), 5. Lenart 19 (16:10), 6. M. Claudius 17 (16:16), 7. Šoštanj 15 (11:12), 8. Zreče 15 (13:18), 9. Peca 14 (23:23), 10. Žalec 13 (12:21), 11. Pohorje 11 (16:31), 12. T. Pesnica 10 (13:22), 13. M. hiše 7 (7:16), 14. S. Gradec 6 (10:23).

SŽNL - 10. krog Velesovo - Rudar Škale 0:3 (0:1)

Strelke: Sladžana Todorović (ag) – 45, Sanja Malinić – 49, 68. Drugi izidi: ŽNK Maribor - ŽNK AH Mas Tech 7:0 (4:0), ŽNK Radomlje - ŽNK Krka 2:0 (0:0) ŽNK Jevnica - ŽNK Preša Slovenj Gradec 5:0 (3:0), Teleing Pomurje prosto. Vrstni red: 1. Pomurje (tekma manj) 24 (72:2), 2. Rudar Škale 24 (45:8), 3. Jevnica 19 (37:19), 4. Maribor 17 (35:11), 5. Radomlje 16 (25:22), 6. Velesovo 9 (13:31), 7. AH Mas Tech 6 (6:52), 8. Krka 3 (1 :36), 9. S. Gradec 0 (5:58).

NLB Leasing liga, 10. krog Maribor Branik - Gorenje Velenje 25:25 (15:10)

Maribor: Škalički, Vran 13 obramb (2x7m), Čudič 1 obramba, Štefanič, Malinović 2, Žmavc, Jamnik, Poklar 4, Razgor 3, Kodrin, Hrastnik 1, Fidel, Zarabec 9 (2), Kleč 4, Sok 2; Trener: Marko Šibila. Gorenje Velenje: Taletovič 13 obramb, B. Burić, Brglez, N. Cehte, Medved 1, S. Burić 3, K. Cehte 1, Skube 3, Golčar, Šoštarič 5 (2), Papež 1, Vrečar, Dobelšek, Gams 3, Nosan, Oštir, Dujmovič 8 (2), Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Maribor 2 (2), Gorenje 5(3). Izključitve: RK Maribor Branik 0 min, RK Gorenje Velenje 2 min. Drugi izidi: Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 26:28 (11:14), Krka - Slovan 32:33 (18:14), Ribnica Riko hiše - Sevnica 23:23 (18:14), Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož 26:21 (9:10), Krško - Trimo Trebnje 25:25 (12:14). Vrstni red po 10.krogu: 1. Gorenje Velenje 19, 2. Celje Celje PL 18, 3. Maribor18, 4. Ribnica 12, . Krka 10, 6. Izola 9, 7. Sevnica 9, 8. Trimo 7, 9. Slovan 6, 10. J. Ormož 6, 11. Sviš 3, 12. Krško 3. 11. krog: Gorenje - Krka (sinoči, 13. 11.). Liga prvakov: La Rioja – Gorenje, sobota, 16. 11. ob 19. uri.

1. DRL za ženske, 7. krog Tenzor DP-Logik Ptuj - ŽURD Fikon Koper 28:30

Krka odnesla Rudar V prvi nogometni ligi je bil 17. prvenstveni krog razvlečen kar na štiri dni. V uvodnem petkovem je Zavrč z 1:0 premagal Koper, ki je bil tako le teden dni na vrhu lestvice. Nanj se je po dveh porazih, najprej v Celju, nato s Triglavom, z zmago z 2:1 v Novi Gorici vrnil Maribor, ki pa mora odigrati še zaostalo srečanje 4. kroga z Olimpijo. Ljubljančani se očitno le pobirajo iz krize, če sodimo po njihovem gostovanju v Domžalah, kjer so zmagali z 2:1. Zavrč se je po novi zmagi po točkah izenačil s Koprom. Imata jih po 30; to je samo dve manj kot vodilni Maribor. Sobotno tekmo med Rudarjem in Krko pa je sodnik zaradi razmočenega igrišča, preložili na torek. Pričakovati je bilo, da bodo domači nogometaši zanesljivo osvojili nove tri točke in skočili, na drugo mesto ob morebitnem porazu Maribora z Gorica pa celo na prvo. A so razočarali. Do tega kroga zadnja Krka jih je ob jezeru potopila z 1 : 0. Zasluženo, saj štejejo le zadetki in ne umetniški vtis. Tako so Novomeščani prekinili niz neporaženosti velenjskih nogometašev, ki je trajal kar od 10. kroga, ko so ob jezeru prav tako nepričakovano izgubili v tistem delu tekmovanja z zelo slabo Olimpijo. So bili v torek psihično slabo pripravljeni na obračun s Krko in morda mislili, da bo dovolj, če se pojavijo na igrišču in bo zmaga zagotovljena. Domžalčani so kljub porazu zadržali šesto mesto, a so jih po točkah ujeli Celjani, ki so v Kranju na derbiju moštev z druge polovice lestvice iztržili točko. Z doma-

Strelci zatajili.

čim Triglavom so igrali 2:2. Olimpija je kljub sobotni zmagi še vedno osma. Ima pa kar osem točk več od predzadnjega Triglava in devet od zadnje Krke. Zaradi prijateljske tekme najboljših izbranih vrst Slovenije in Kanade v torek Celju bodo prvenstvo v 1. ligi nadaljevali šele 23. novembra, ko bo Rudar gostoval n vos v Kopru.

Poskušali bodo

Tudi v Šmartnem nemogoče razmere

Ivan Vajdl, trener Gorenja, pred gostovanjem v Španiji: »V tem mesecu imamo zelo naporen tekmovalni ritem. Pred nami je gostovanje pri drugem najmočnejšem španskem klubu. Gre za zelo dobro moštvo z zelo dobrimi posamezniki. To bo zahtevna tekma. Upam, da se nam bodo povezali številni elementi igre in da bomo prišli do ugodnega izida. Zavedamo se, da bo to zelo težko, toda poskušali bomo presenetiti.«

Brez popolnega nogometnega užitka so ostali v soboto tudi ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki, kjer je gostovalo Krško. Tudi tam so bile razmere za igro nemogoče. Sodnik pa se kljub nagovarjanju predstavnikov obeh moštev ni odločil za takojšnjo preložitev tekme, ampak je to storil šele po prvem polčasu. Z 1 : 0 so ga dobili gostje. Nova tekma bo v soboto, 23. novembra. Šmarčani so kljub tekmi manj zadržali peto mesto. Z morebitno zmago nad Krškim pa lahko prehitijo četrti Veržej, ki ima le dve točki več od njih. Sicer pa je tudi na prvih štirih mestih vrstni red takšen, kot je bil pred tem krogom. Dob je z 2 : 0

premagal Šenčur. Ima še vedno devet točk prednosti pred drugimi Radomljani, ki so gostovale pri novincu Veržeju. Ta tekma je bila gotovo najbolj zanimiva in tudi razburljiva v 14. krogu. Čeprav so domači dosegli prvi gol in ob polčasu vodili s 3 : 2, so se na koncu zmage s 4 : 3 veselili gostitelji. Tretji je Aluminij, ki po začetnih bledih predstavah igra vse bolje. Gostoval je v Celju in s 4 : 0 nad Šampionom dosegel najvišjo zmago 14. kroga. Celjani so po tem že desetem porazu predzadnji. Zadnja pa je s kar petimi točkami manj od njih Bela krajina. Gostovala je v Ankaranu pri novincu AH Masu Techu in izgubila z 0 : 4. n vos

n S. Vovk

Novinec Fužinar tudi po 12. krogu edini brez poraza

Tako so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 17. krog

14. novembra 2013

(14:17), Piran - Celje Celjske mesnine 25:26 (13:13), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 28:23 (15:11), Krka - Naklo Peko Tržič 37:16 (15:11); petek, 29. novembra, 20.30: Veplas Velenje - GEN-I Zagorje. Vrstni red: 1. Zagorje GEN-I 6 tekem - 12 točk, 2. Veplas 6 – 12, 3. Celje 7 – 11, 4. Krka 7 – 10, 5. Žalec 7 – 8, 6. Piran 7 – 6, 7. Ajdovščina 7 – 5, 8. Koper 7 – 4, 9. Tržič 7 – 0, 10. Ptuj 7 – 0.

V 12. krogu štajerske nogometne lige so nogometaši Šoštanja v gosteh z Lenartom igrali 0 : 0 in trenutno s 15 točkami domujejo na sedmem mestu. V soboto bodo gostili Peco. V središču kroga je bil dvoboj med vodilnim Fužinarjem in tretjimi Radljami. Po zelo zanimivem dogajanju so domači zmagali s 3 : 2 in tudi po 12. krogu ostali

edino moštvo brez poraza. Po novi zmagi in ima Fužinar kar 12 točk prednosti pred drugim Dravogradom, ki pa zaradi nemogočih vremenskih razmer ni odigral tekme v Črni s Peco. Zaradi enakega razloga je bila preložena tudi tekma med Marlesom hišami in Pesnico. n vos

Liga Telemach, 4. krog Helios Domžale – Elektra Šoštanj 69 : 64 (57 : 46, 38 : 26, 20 : 17)

Pomurke in Šalečanke izenačene po točkah

1. DOL, 6. krog

Deseti krog v ženski nogometni ligi po pričakovanju ni spremenil vrstnega reda na prvenstveni letvici. Pomurke so bile proste, a kljub temu s 24 točkami zadržale prvo mesto. Nogometašice Rudarja Škale so v gosteh s 3 : 0 slavile proti Velesovem in se na drugem mestu z njimi izenačile po točkah, a imajo slabšo razliko v danih in prejetih golih. Gostje so se zelo namučile, preden so si zagotovile gladko zmago. Tekme niso začele v najmočnejši postavi, zato so jim bile gostiteljice v prvem delu enakovredne, ob koncu tega dela tekme pa nespretno poslale žogo v svojo mrežo. V nadaljevanju so rudarke z igro upravičile vlogo favoritinj, dosegle dva gola, obakrat je bila strelka Sanja Malinić, in se zasluženo veselile gladke zmage. Sicer pa je bil to krog dvobojev ekip iz prve polovice lestvice z nasprotnicami iz druge. Po pričakovanju so krajši konec potegnile slednje. V nedeljskem bodo rudarke na derbiju 11. kroga (ob 14.00) gostile nogometašice Radomelj.

Elektra Šoštanj: Kosi, U. Bukovič, Podvršnik 16 (4-5), Zagorc 9 (3-3), Lelić 13 (3-4), Ognjenović 2, Bajramlić 7 (1-1), Hasić. Sanojević 4 (1-2), Atanacković, Brčina 13 (2-2) Vrstni red: 1. Helios Domžale 8, 2. Hopsi Polzela, 3. Rogaška, 4. Zlatorog Laško vsi 7, 5. Slovan, 6. Portorož oba 6, 7. Tajfun, 8. Maribor Nova KBM, 9. Grosuplje vsi 5, 10. Elektra Šoštanj 4

Calcit Volleyball – Šoštanj Topolšica 3 : 1 (-24, 18, 14, 22)

Vrstni red: 1. Salonit Anhovo, 2. Calcit Volleyball oba 15, 3. GO Volley 11, 4. Panvita Pomgrad, 5. Lunos Maribor oba 8, 6. Krka 7, 7. Šoštanj Topolšica 4, 8. Fužinar Metal Ravne 3, 9. Astec Triglav 1 Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 14, Lipovac, Bojanovič 3, Port, Kumer 16, Boženk 1, Rojnik 3, Pavič 11, Menih, Koželnik, Uršič 6

Kegljanje, 2 liga –vzhod 7. Krog Šoštanj : Pergola 3:5 (3193 : 3212)

Šoštanj: Fidej – 545 (0), Jug – 546 (1), Hasičič – 513 (0), Križovnik – 247 – Šehič - 247 – 494 (1), Kramer – 551 (1), Sečki – 544 (0).

n vos

Lara Prašnikar

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

14. novembra 2013

Elektra blizu presenečenja v Domžalah

Calcit premočen za Šoštanj Topolšico Odbojkarji Šoštanja Topolšice so na gostovanju v Kamniku sicer prikazali dobro predstavo, vendar morali priznati premoč slovenskim podprvakom. Izjemno zanimiv in napet je bil prvi niz, v katerem so si Šoštanjčani priigrali nekaj točk naskoka, vendar v nadaljevanju popustili in dovolili odbojkarjem Calita Volleyballa, da izenačijo na 23 : 23. Kljub zapravljeni prednosti se varovanci Zorana Kedačiča niso vdali in dobili prvi niz s 26 : 24.

Košarkarji Elektre so v četrtem krogu 1. državne košarkarske lige – Lige Telemach, že tretjič gostovali, zabeležili pa so še četrti zaporedni poraz. Na gostovanje k favoriziranim košarkarjem Heliosa pa se Šoštanjčani niso odpravili z belo zastavo. Pogumno so začeli srečanje in v prvi četrtini še držali korak z gostitelji. V nadaljevanju so nato košarkarji Heliosa prevzeli pobudo in si priigrali občutnejšo prednost. Največ so vodili za 18 (53 : 35). Kljub visokemu zaostanku pa se Šoštanjčani, za katere je zaigral tudi Simo Atanacković, povratnik v Šoštanj, niso predali in vztrajno nižali visok zaostanek. V zaključku srečanja so varovancem Zmaga Sagadina nagnali nekoliko strahu v kosti, ko so se približali zgolj na štiri točke zaostanka, vendar so izkušeni košarkarji Heliosa znali zadržati prednost do zadnjega sodnikovega žvižga. Najučinkovitejši pri Elektri so bili Podvršnik s 16 in Lelić ter Brčina s 13 točkami. Ivan Smiljanić, trener Elektre Šoštanja: »Za nami je zanimiva in negotova prvoligaška tekma. Mi smo igrali precej raztreseno, a na trenutke uspeli napraviti več, kot smo morda sposobni. Večkrat smo prišli na štiri, pet točk zaostanka, a nato zaigrali nezbrano, slabo reagirali ter delali napake. Helios je celotno tekmo nadzoroval potek igre in zasluženo zmagal.« Helios tako po prvih štirih krogih ostaja edina neporažena ekipa državnega prvenstva. V soboto v Šoštanj prihaja ekipa Portoroža, vsekakor priložnost za prvo letošnjo zmago Elektre. Srečanje v Športni dvorani Šoštanj bo ob 20. uri.

Gladka zmaga v 3. krogu pokala Spar Prejšnji torek so bile na sporedu tekme tretjega kroga pokala Spar. V Šoštanju je gostovala ekipa Krke mladih. Šoštanjčani niso dovolili nikakršnega presenečenja in ob koncu slavili z visokih 112 : 66. Najbolj razpolo-

Še o košarki Evropsko prvenstvo na slovenskih tleh počasi odhaja v zgodovino. Prepoznavnost Slovenije se je okrepila. Mnogi obiskovalci iz tujine, ki so doslej morda le bežno slišali o Sloveniji, zdaj doma pripovedujejo, da je to prijazno deželico vredno obiskati, saj nima samo kopice odličnih športnikov, ampak vabijo tudi njene naravne lepote. S košarko smo v Slovenji začeli šele po drugi svetovni vojni. Najprej seveda v Ljubljani, v Celju pa smo se z njo seznanili v šolskem letu 1946/47, ko nas je dijake celjske gimnazije profesor Slavko Kokot nekega dne povabil na igrišče pri cinkarni. Povedal nam je, da nas bo seznanil z novo igro, ki se imenuje košarka. Na obeh straneh igrišča sta bila postavljena železna stebra s pokončno tablo, na njej pa je bil visoko nameščen koš, v katerega je bilo treba spraviti veliko žogo. Pri gibanju na igrišču smo smeli narediti le en korak, žogo pa je bilo dovoljeno voditi z odbijanjem od tal, in to samo z eno roko. Huda zahteva za zvedave mlade športnike. Začetki so bili nadvse težavni, pa tudi zabavni, saj nam je delala dragocena žoga, ki je imela gumijasto dušo in usnjen plašč, na katerem so bile vezalke, kot jih imajo čevlji, veliko preglavic. A počasi smo napredovali, začeli tekmovati in preden smo se poslovili od gimnazije, je že potekalo ligaško tekmovanje v vzhodni Sloveniji. Začetke in razvoj košarke v Celju, kjer se je v letošnjem poletju odvijal del evropskega prvenstva, so Celjani pregledno prikazali na ličnih

Derbi začelja gostom Po štirinajstdnevnem premoru so kegljači Šoštanja zopet stopili na steze. Uprava kluba na zadnji seji ni sprejela odstopa trenerja, saj meni, da je za takšno potezo še prezgodaj. Fantje so tokrat prikazali najboljšo igro v zadnjem času, a kljub temu so morali priznati premoč gostom iz Lovrenca na

Naslednja dva niza so imeli pobudo gostitelji. V drugem so si nekoliko občutnejšo prednost priigrali po drugem tehničnem odmoru in ga nato dobili s 25 : 18, tretji niz pa je povsem pripadel Kamničanom. Z delnim izidom 7 : 0 so si priigrali neulovljivo prednost in dobili niz s 25 : 14. Tudi v četrtem nizu je kazalo na gladko zmago domačinov, ki so povedli s 7 : 2, vendar se Šoštanjčani niso vdali in se v zaključku niza približali na zgolj točko zaostanka

(20 : 21). Zoran Kedačič je po srečanju dejal: »Bili smo zelo blizu zmage, a hkrati zelo daleč. Začeli smo obetavno, toda težava je, da v tej sezoni popustimo, ko ne bi smeli.« Sinoči so Šoštanjčani v svoji dvorani gostili Salonit Anhovo, v soboto gostujejo v Mariboru, v sredo pa v Šoštanj prihaja Triglav. Srečanje v Športni dvorani Šoštanj bo ob 20. uri. n tr

Velenjčanke odlične v Rally Obediencu

žen je bil tudi na tej tekmi Podvršnik (21), Bajramlić je dosegel 20 točk, 15 Zagorc, 14 Lelić in 12 Ognjenović. Povratna tekma je bila v torek v Novem mestu, vendar si je Elektra z visoko zmago na domačem parketu praktično že zagotovila napredovanje v naslednji krog n tr, foto: Sini tega tekmovanja.

panojih pred mestno hišo. Tam smo se s prijetnimi spomini prepoznavali na starih fotografijah. Velenjski celjski dijaki smo košarko zanesli leta 1948 v domači kraj. Pred takratnim zadružnim domom (zdaj kmetijska zadruga) smo posneli travno rušo in v drvarnici na stari pošti zbili iz desk, ki smo jih našli pod nedograjenim domom, obe plošči. V bližini smo odkrili dva odslužena telegrafska droga, mojster Centrih pa nam je v rudniški kovaški delavnici naredil obroča. Ko je bilo igrišče dokončano, je košarka pred 65 leti v Velenju ugledala luč sveta. Prvo košarkarsko tekmo v Šaleški dolini, bila je prijateljska, smo odigrali nasproti stare pošte na zemljišču, kjer zdaj stoji zadnji stanovanjski stolpič v šoštanjski smeri. Žal o tem zgodovinskem dogodku pokojni košarkar Natek, ki je zaslužen za razvoj košarke v Šoštanju in je napisal knjigo o bleščečem vzponu šoštanjskih košarkarjev, ne omenja. Ve pa se, da je pripadala zmaga velenjski strani. V Velenju košarka ni pognala globokih korenin. Najbrž zato, ker ni bilo dovolj zagnanih organizatorjev. Ni tako hudo, če se nismo dokopali do profesionalne ekipe. Pomembno je, da je po šolah košarka bogato doma in lepo je videti koše tudi drugje, celo sem in tja pred domovi v mestu in na deželi. Kaže, da jih bodo zagnani starši po uspelem svetovnem prvenstvu še kje namestili mladim nadobudnežem. Začetniki košarke v Velenju so bili: Valter Končan, Bojan Glavač, Ciril Bračun, Matjaž Kmecl, Marko Kmecl, Edo Centrih, Rudi Ževart, Emil Podpečan, Drago Zagajšek.

Pohorju. Po poškodbi se je v igro Šoštanjčanov ponovno vrnil Fidej, ki je svojim igralcem dal nov zagon, kar se je poznalo v igri domačega moštva. Že v prvem paru bi lahko domači povedli z 2 : 0, vendar se je sreča z domačini zopet poigrala. Tako so gostje z veliko sreče odščipnili točko, Šoštanjčani pa so imeli prednost 12 kegljev. Igra v drugem paru je potekala podobno, tako da je o zmagovalcu odločal tretji par. Do zadnjih treh lučajev sta bili ekipi poravnani, nato pa je sledila

Dočakali smo konec sezone 2013 v Rally Obediencu. Kinološke discipline, ki letos v Sloveniji praznuje desetletje, so se tudi to sezono udeleževale Velenjčanke, članice Kinološkega društva Velenje. Pravzaprav smo lahko Velenjčani ponosni na sicer ne tako številno ekipo, a vendarle so tekmovalke KD Velenje v letošnjem letu skoraj na vsaki tekmi stale na stopničkah. Maja Rudolf in Lun (bernski planšar) sta spomladi na četrti državni tekmi na poligonu KD Krim osvojila tretje mesto v disciplini ROI. Vanja in Dublin (zlati prinašalec) sta letošnjo sezono pričela tekmovati stopničko višje in tekmovala v disciplini ROII. Prav tako sta osvojila tretje mesto, trikrat pa nehvaležno četrto mesto. Poleg tekmovalk, ki sta že tekmovali v lanskem letu, se je letos ekipi pridružila Lela Hafner, ki je več kot uspešno zastopala KD Velenje. Od osmih tekem, ki se jih je udeležila v disciplini ROI, je enkrat osvojila tretje mesto, štirikrat pa drugo mesto. V močni konkurenci sta na prvi mednarodni tekmi v Zagrebu 3. novembra z Jušo (irski mehkodlaki terier) ponovno stali na stopničkah, na drugem mestu. Na zadnji državni tekmi v Kopru je komisija za Rally obedience, ki

Bližnji lepotec Hum

n Bojan Glavač

nezbranost domačega para, ki je dvakrat zgrešil, in zmaga je odšla na Pohorje. Domači igralci so se tokrat pokazali v povsem drugačni luči kot v preteklih krogih. V upravi upajo, da to ni le preblisk, da fantje prihajajo v zmagovalno formo. Ali je res, se bo videlo že v soboto, ko bodo nastopili v Mariboru proti drugi ekipi državnih prvakov - ekipi Konstruktorja. Šoštanjčani so trenutno na zadnjem mestu razpredelnice z le 2 točkama. n

Kadar nam je čas na kratko odmerjen, se je dobro razgledati po bližnji okolici. Naša skupina krožka Planinarjenje UNI 3 se je izognila dežju, ki je prihajal iz zahoda in se podala na Hum nad Laškim. Presenetil nas je z lepotami prvih jesenskih barv ter zanimivo in urejeno potjo! Iz avtobusa smo sestopili na parkirišču pred gradom Tabor, ki se razgleduje nad Laškim. Tokrat smo se zadovoljili z bežnim pogledom nanj, čeprav nas je privabljal s svojo lepoto. Nas je pritegnila pot, ki se nemudoma vzpenja takoj s parkirišča. Že na začetku smo se pozdravili s skupino desetih marljivih markacistov, ki so jo temeljito urejali. Zagotovo so imeli nalogo, da jo prilagodijo zdraviliškim gostom in dela že skoraj dokončali. Manjkala je samo še naša četica, da jo pred dežjem utrdi. Po klepetu smo se poslovili od njih in se veselo podali navkreber. Spotoma smo pokukali na razgledišči, poimenovani Blaževa skala

deluje pod okriljem Kinološke zveze Slovenije, podelila tudi plakete najboljšim petim tekmovalcem v skupnem seštevku vseh letošnjih tekem. V disciplini ROI sta Lela in Juša med 54 tekmovalci osvojili drugo mesto in si poleg te lovorike

odlično tretje mesto od skupaj 27 tekmovalcev. S koncem letošnje sezone pa se za tekmovalke in njihovo inštruktorico Suzano Puc delo ni zaključilo. Čakajo jih še izpiti v višjih disciplinah in pridobitve licenc v RO.

prislužili certifikat odličnosti, ki ga bosta prejeli na 10. obletnici Rally Obedienca v začetku januarja prihodnje leto. Maja Rudolf je prav tako v disciplini ROI v skupnem seštevku osvojila odlično 6. mesto od skupaj 54 tekmovalcev. Vanja Blagus pa je v letošnjem letu v disciplini ROII v skupnem seštevku osvojila

V začetku februarja prihodnje leto napovedujejo tudi prvo dobrodelno tekmo RO v Velenju v organizaciji komisije za RO na KZS pod taktirko mednarodnega sodnika za poslušnost psov Mirana Marša. Ta bo potekala v jahalnici Konjeniškega kluba Velenje.

in Prižnica ter si ogledali prepadno udorino Divji farovž. Kmalu smo prišli do mogočnega križa, postavljenega leta 1991, od koder je le še streljaj do vrha, kjer nas je pozdravilo sonce. Razveselili smo se ga in si vzeli čas za odmor, nazdravili

n VB, foto: Marjana Hafner

prve jesenske barve dreves in grmičevja. Presenečeni smo bili celo nad rujem, ki se je že odel v rdečino in ga poznamo predvsem s Krasa. Ob sestopu do s smrekami zasajene gozdne jase smo se malo razkropili za gobami in pot nadaljevali do ceste, ki pelje na Svetino. Krenili smo desno in sčasoma sklenili svojo krožno pot. Skozi staro mestno

S soncem obsijani obrazi vrh Huma

Magdi ter se razgledovali na bližnje vrhove, kot so Kopitnik, Malič, Veliko Kozje in uživali v zapoznelih cvetovih hrušice. Pot smo nadaljevali po grebenu navzdol in bili presenečeni nad lepoto narave. Ponujala nam je zanimive skalne skulpture, lepo, celo nepoznano jesensko cvetje in

jedro Laškega smo prišli do mostu čez Savo, ki s cvetjem spominja na prireditev Pivo in cvetje. Hum nas je tik nad mestom pozdravil za slovo, nas pa je že čakal prevoz domov. Uživali smo ob vtisih na čudovit izlet še posebej doma, ko je pričelo deževati. n Marija Lesjak

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 18

MODROBELA KRONIKA

Kviz gasilske mladine Velenje, 9. novembra – V soboto je GZ Šaleške doline izvedla vsakoletni kviz gasilske mladine GZ. Spet so ga vzorno pripravili v PGD Škale. Sodelovalo je 17 ekip pionirjev, 16 ekip mladincev in 1 ekipa pripravnikov. Vsi so morali

pokazati veliko znanja iz organiziranosti gasilstva, zgodovine gasilstva, poznavanja orodja in opreme. Praktično so se pomerili v hitrostnem vezanju vozlov, spajanju cevi in drugih gasilskih veščinah. Na prva tri mesta so se uvrstile naslednje

ekipe: Pionirji: 1. PGD Lokovica 1, 2. PGD Lokovica 2, 3. PGD Škale3. Mladinci: 1. PGD Lokovica, 2. PGD Šoštanj 1, 3. PGD Šoštanj 2. Pripravniki: 1. PGD Škale. Vse te ekipe se bodo udeležile regijskega kviza, ki bo v soboto, 16. novembra, v organizaciji GZ Zgornja Savinjska dolina. n Eva Kumer

Udeleženci kviza gasilske mladine so tokrat svoje znanje pokazali v Škalah.

Pihalo 456 voznikov Celje, 9. in 10. novembra – V noči iz sobote na nedeljo so policisti na celotnem območju v pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov. V času nadzora so preizkusili

Zapeljal s ceste Velenje, 5. novembra – V torek zvečer je na lokalni cesti Škale– Gaberke voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. V nesreči je lažje telesne poškodbe utrpel sopotnik v vozilu, ki pa je zdravniško pomoč iskal sam.

Mobilna telefona dobila noge Šoštanj, Velenje, 6. novembra – V sredo popoldan je mama policistom naznanila, da so njenemu otroku dan pred tem v garderobi športne dvorane Partizan v Šoštanju vzeli mobilni telefon znamke Samsung Galaxy Ace2.

456 voznikov. Enemu so odredili strokovni pregled.

Ugotovitve? 13 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, trem od trinajstih je alkotest pokazal višjo stopnjo

od 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Rezultati tokratnega nadzora so v primerjavi s prejšnjim, ki je potekal med 19. in 20. oktobrom, ugodnejši. Zavedati pa se je treba, da prav vsak voznik, ki sede za volan pod vplivom alkohola, predstavlja veliko nevarnost ne samo zase, pač pa tudi za druge udeležence v prometu.

V petek, 8. novembra, pa so obravnavali še eno podobno prijavo. Mama je prijavila, da je sinu nekdo mobilni telefon LG Optimus L4 vzel v garderobi telovadnice OŠ Gustava Šiliha v Velenju.

nec, ki je plačeval gorivo na bencinskem servisu na Šaleški cesti. Po plačilu je to tam pozabil, ko se je vrnil ponjo, pa je ni bilo več.

Segel po tuji denarnici

Velenje, 10. novembra - V nedeljo popoldan je pri odcepu za partizanske grobove s ceste Velenje–Arja vas voznik osebnega avtomobila zapeljal z vozišča. Tega naj bi bila kriva neprilagojena hitrost. V nesreči se je sopotnica lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela lažje poškodbe.

Velenje, 7. novembra – Pri plačevanju je treba biti nadvse pazljiv. Hitro se lahko zgodi, da trenutek nepazljivosti kdo izkoristi. Slabo izkušnjo s tem je imel Velenjčan, ki je v četrtek opoldne plačeval nakupljeno pri blagajni v Intersparu v Šaleku. Ostal je brez denarnice, ki jo je za hip odložil pri blagajni. Istega dne okoli 13. ure pa je brez kuverte z denarjem ostal oškodova-

Brez vlomov ne gre Od zimskih pnevmatik do mesa iz zamrzovalne skrinje Velenje, 8. novembra – Skorajda ne mine teden, da ne bi na tej strani poročali o vlomih. Tudi tokrat je tako. V petek zjutraj so policisti obravnavali vlom v železokrivnico podjetja v stečaju na Selu. Neznanec je odnesel visokotlačni čistilec, starejšo tehtnico, kompresor in oljno črpalko. Istega dne je bilo vlomljeno v klet v stanovanjskem bloku na Vojkovi cesti v Velenju. Neznanec je iz kleti odnesel štiri zimske pnevmatike. V ponedeljek, 11. novembra, je bilo vlomljeno v manjše gospodarsko poslopje v Topolšici, v zaselku Lajše. Storilec je iz zamrzovalne skrinje odnesel blizu 50 kilogramov mesa. Popoldan pa je bilo znova vlomljeno v železokrivnico podjetja v stečaju na Selu. Vlomilec je tokrat odnesel prešo za prednapenjanje jeklenice. Že zjutraj pa so policisti obravnavali tatvino z osebnega avtomobila audi, parkiranega v bližini Bele dvorane na Cesti Simona Blatnika. Storilec je vzel vse štiri pnevmatike na platiščih in desno vzvratno ogledalo.

Neprilagojena hitrost

Trčil v semafor Velenje, 10. novembra - V nedeljo zvečer je voznik osebnega avtomobila v križišču Koroške in Tomšičeve ceste trčil v semafor in ga poškodoval, potem pa s kraja nameraval odpeljati. Policiste je o tem seznanil občan. Ti so voznika preizkusili z alkotestom in ta je pokazal, da je voznik vinjen, napihal je namreč

14. novembra 2013

Podelili visoke gasilske čine Gasilci veliko pozornosti posvečajo izobraževanju – Častniške nazive, pridobljene v zadnjem letu, so jim podelili v domu kulture Velenje, 7. novembra – V domu kulture Velenje se je v četrtek zvečer spet zbral vrh slovenske gasilske organizacije in predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slo-

nekaj več kot 230, izobraževanje pa jih je končalo skoraj 400 – so opravili državno usposabljanje v šolskem letu 2012/2013. »Zavedamo se, da brez izobraževanja nismo

je bil ponosen, da se je slavnostna prireditev zgodila prav v Velenju. Listine sta podeljevala Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, in Jože Derlink, podpred-

Slavnostne podelitve visokih gasilskih nazivov se je udeležil tudi vrh slovenske gasilske organizacije.

venije. Gasilska zveza Slovenije je namreč v sodelovanju z GZ Šaleške doline in MO Velenje organizirala prireditev s slavnostno podelitvijo činov visoki gasilski častnik, višji gasilski častnik, višji gasilski častnik organizacijske smeri in gasilski častnik. Prejemniki listin, prišlo jih je

več kos izzivom, ki jih v različnih intervencijah prinaša vsakdanjik. Zato temu posvečamo veliko pozornosti. Veseli in ponosni smo, ker je v najvišje častniške nazive napredovalo tudi 32 članov prostovoljnih gasilskih društev iz Šaleške doline,« nam je povedal predsednik GZ Šaleške doline Jože Drobež, ki

sednik Gasilske zveze Slovenije. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Lokovica, tolkalna skupina glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Rhythm factory in Boris Goličnik. n bš

Žalčan osumljen velikih tatvin Celjski policisti so v preteklih dneh odvzeli prostost 26-letnemu Žalčanu, osumljenemu storitve najmanj dvajsetih velikih tatvin na območju Celja in bližnje okolice. Osumljeni je odvisnik od prepovedanih drog in je specialni povratnik kaznivih dejanj premoženjske narave, zaradi česar je bil v zadnjih letih štirikrat pravnomočno obsojen. Tatvine je opravljal na izredno več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik se s tem ni strinjal, zato so zoper njega odredili strokovni pregled in mu zasegli vozniško dovoljenje.

Preblizu sta si bili Velenje, 11. novembra – V ponedeljek zjutraj je počilo v krožišču pri starem kinu. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v drugo voznico osebnega avtomobila. Udeležena voznica je utrpela lažje telesne poškodbe, zdravniško pomoč pa je iskala sama.

predrzen način, kradel je večinoma iz stanovanjskih hiš v Celju in bližnji okolici. V večini primerov je opazoval lastnike hiš in izkoristil njihove krajše odsotnosti, ko so na primer za krajši čas odšli na vrt oziroma opravljali dela v okolici hiš in pri tem niso zaklenili vrat. V več primerih je v odklenjene hiše vstopil tudi, ko so bili lastniki v hišah. Kradel je predvsem gotovino,

zlatnino in bančne kartice. V nekaterih primerih tudi mobilne telefone. V primerih tatvin bančnih kartic, kjer so imeli lastniki zapisane PIN kode, je uspel večkrat tudi dvigniti gotovino na bankomatih. Večino zlatnine je sproti prodal. Oškodovanim je s tatvinami povzročil za najmanj 20.000 evrov škode.

Čas za menjavo pnevmatik 15. novembra začne veljati zakonska obveza o uporabi zimske opreme v prometu, ta traja do 15. marca. Kadar so razmere zimske že pred prvim ali po drugem datumu, pa je ta obvezna tudi takrat. V zimsko opremo štejejo štiri zimske pnevmatike z minimalno globino profila 3 mm ali štiri letne pnevmatike z minimalno globino profila 3 milimetre in snežne verige v priboru. Določbo je treba jemati resno zaradi varnosti v prometu, pa tudi zato, ker vas lahko ob neupoštevanju določil doleti kazen. Voznika, ki nima ustrezne zimske opreme, se lahko kaznuje z denarno kaznijo 40 evrov. Če pa je zaradi njegovega prekrška onemogočen promet, pa s kaznijo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami. n mkp

Iz policijske beležke Ravs ni bil prav ravno nedolžen

Obležal pot 'težo' alkohola

Velenje, 6. novembra – V sredo ponoči sta se pred stanovanjskim blokom na Kardeljevem trgu sprla 29- in 31-letna znanca. Povod za prepir – odvijal se je v družbi več ljudi – je bil očitek starejšega mlajšemu, da je policiji izdal informacije o tatvini cigaret iz zaseženega avtomobila. Prepir je prerasel v pretep, ki pa so ga navzoči prekinili. Mlajši se je na ploščad kasneje vrnil z očetom. Tam ga je starejši pričakal z leseno palico in ga z njo večkrat udaril, nato pa zbežal s kraja, ker naj bi mlajši imel v rokah nož. Okoliščine policisti še preverjajo.

Šoštanj, 6. novembra – Na Primorski cesti je v sredo ponoči obležal pijan moški. Policisti pravijo, da gre za povratnika, kar pomeni, da se mu to ni zgodilo prvič. Policisti so mu napisali plačilni nalog in poskrbeli, da je varno prišel domov.

Znanec ga je

Pes v obori pokončal ovco

Poljaka umirili s prisilnimi sredstvi

Zavodnje, 7. novembra - V noči na četrtek je neznani pes v Zavodnjah v opori na domačiji pokončal ovco. Tisto noč naj bi se po Zavodnjah potikala dva

Velenje, 8. novembra – V petek ponoči se je pijan gost, državljan Poljske, v lokalu Ritmo Caffe nedostojno vedel in fizično napadel varnostnika. Ker se

psa, policisti pa za lastnikoma obeh poizvedujejo. Velenje, 8. novembra – V petek zvečer so v dežurni ambulanti zdravstvenega doma oskrbeli mlajšega moškega, ki ga je v parku na Vodnikovi cesti napadel 19-letni znanec. Okoliščine kaznivega dejanja policisti še preverjajo.

tudi po prihodu policistov ni umiril, so ti uporabili prisilna sredstva, ga pridržali do streznitve in mu izročili plačilni nalog za dva prekrška. Plačilni nalog pa so mu namreč napisali tudi konjiški policisti, saj se je ta v pridržanju pri njih nedostojno vedel.

Malo marihuane pri policistih Velenje, 8. novembra – V petek zvečer so policisti mlajšemu moškemu pri postopku na Ljubljanski cesti zasegli alu zavitek z marihuano. Še en zavitek pa so zasegli v ponedeljek, 11. novembra, ponoči, mlajšemu moškemu na Cesti na jezero.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 19

UTRIP

14. novembra 2013

Delavnice za zdravo življenje Topolšica, 8. novembra – V večnamenskem domu v Topolšici je konec oktobra vrata odprl Zavod Fident. V njem bodo poleg zobozdravstvene dejavnosti opravljali tudi nepridobitne dejavnosti, ki so namenjene slehernemu posamezniku, ki se želi poučiti in popestriti zdrav način življenja. Nepridobitna dejavnost je usmerjena v kulinarične delavnice zdrave prehrane ter izobraževalne delavnice za zdravje in dobro počutje. V okviru kulinaričnih delavnic »Slastno in strastno«, ki jih bo že v mesecu novembru vodila Mojca Kaš Fidej, bodo udeleženci brezplačno spoznali okuse sladkih dobrot, ki jih lahko pripravimo iz zdravih sestavin. Prijave za delavnico zbirajo na e-mail n fident.dental@gmail.com

Zombiji v Knjižnici

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Tik pred nočjo čarovnic je v velenjski knjižnici diplomirana kozmetičarka Metka Kaligaro na živih modelih predstavila nekaj idej, kako se pripraviti na to noro noč. Dijaki so se pod strokovnim vodstvom spremenili v prave maske – smrt, vampirja in čarovnico, pa tudi v pravega poškodovanca, kot jih vidimo v filmih. Ker ima avtorica tudi znanje o filmskem ličenju, smo bili priča pravi filmski rani. Otroci so ob gledanju ustvarjalnega procesa ličenja nadvse uživali. Podoben dogodek pripravljajo tudi v pustnem n bzj času.

Zgodilo se je … od 9. do 15. novembra - v noči na 16. november 1944 je v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadala z nemškimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja; - 16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje; - Velenjčana Amir Karič in Zoran Pavlovič sta bila člana slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem;

- v okviru Kulturnoprosvetnega društva “Svoboda” Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje in uspešno deluje še danes; - 20. novembra 1998 je v Ljubljani

V teh dneh vam ne bo najbolj lahko. Veliko dela boste namreč imeli sami s seboj. Delovali boste zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, ki bodo rinili v vas, se vam ne bo ljubilo razlagati, kje ste bili in kaj ste delali. Pogosteje, kot sicer boste zdoma, povabila pa bodo še kar deževala. Vsem ne boste mogli ustreči, čeprav veste, da bi bilo dolgoročno dobro, če bi jih sprejeli. Odločitev, da boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. Ko boste začutili, da je vsega preveč, boste znali reči tudi ne. Prej pa ne. Poskrbite za sprostitev, ki vam res godi in ne za tako, ki ho imajo radi ljudje okoli vas!

Bik od 22. 4. do 20. 5. Mirni dnevi so že preteklost. V naslednjih dneh, verjetno pa bo tako vse do novega leta, boste več delali in hkrati manj uživali. Da bo tako, pa ste krivi predvsem vi sami. Velikokrat sicer trdite, da vam je delo v užitek, a tokrat vam ne bo. Tokrat ga bo namreč preveč. Da bi lahko ob vseh obveznostih našli čas zase in za vse tiste male stvari, ki vas vedno osrečijo. Vseeno boste veliko bolj mirni, kot ste bili, saj ste na čustvenem področju uspeli odpraviti praznino, ki je zevala kot velika razpoka skoraj leto dni. Pri novi simpatiji razplet ne bo lepo sprejet, saj bo osebno prizadeta. Tokrat vi ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni in precej nesrečni

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Takole so izgledali dijaki, ko je umetnost ličenja na njih prikazala Metka Kaligaro.

na državnem tekmovanju iz logike med osmošolci zmagal učenec velenjske osnovne šole Gustava Šiliha Uroš Kuzman; - Atletski klub Velenje je 20. novembra 1999 ob Škalskem jezeru izvedel odprto državno prvenstvo v krosu; prireditev je bila zadnja preizkušnja nove proge pred evropskim prvenstvom v krosu, ki je bilo decembra leta 1999 v Velenju; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Leskoška Luko soglasno proglasili za

častnega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na frajtonerco. n Damijan Kljajič

November se bo vrtel z veliko hitrostjo, dnevi in tedni bodo čisto prekratki, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Tudi zato, ker se bo v teh dneh malokaj izšlo tako, kot si resnično želite. Sami ste krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste. In to tudi dobro veste. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur ne zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič. Ne menite se zanje, ampak še letos poskušajte uresničiti svoje sanje. Začnite izbirati darilo, saj vam bo nekdo od vaših bližnjih želel izpolniti veliko željo. Četudi boste izbrali največjo in najdražjo stvar, bo tokrat prav! In izvedljivo.

Rak od 22. 6. do 22. 7. Napeti dnevi so končno za vami. Zavedate se sicer, da bo čas do novega leta hitro minil in da bodo šele potem spet prišli mirnejši dnevi. Tudi zato boste mirni, bolj kot nekaj preteklih dni, čeprav bo vse okoli vas zelo napeto. Prezahtevno bi bilo, če bi v kratkem pričakovali spremembo v vašem življenju, sploh ljubezenskem. Tu na hitro, kar čez noč, res ne bo šlo. Čestitate pa si lahko, da ste se odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, pa še finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj še z nekaj manjšimi razvadami, a ta ne bo tako težak. Ne bodite preveč strogi do sebe. Čisto iz vajeti pa se po prvih uspehih tudi ne smete spustiti.

Lev od 23. 7. do 23. 8. Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Prihodnost pa vas bega, ker vas skrbi predvsem vaše počutje. Že nekaj časa veste, da ni takšno kot bi moralo biti. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz trenutnega položaja. Sploh ne veste, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v življenju veliko sprememb. Prelom leta je pravi čas za take odločitve, ki jih vi sicer ne sprejemate radi. Tokrat jih boste in to brez večjih težav. Ker vas bo življenje samo prisililo v to. Partner vam bo v pomoč, predvsem pa bo imel nekaj pametnih nasvetov. Prisluhnite mu. Če ga boste tudi ubogali, ste na dobri poti, da vam uspe prav vse.

Devica od 24. 8. do 23. 9. Vsega boste imeli dovolj, če ne čisto vrh glave. Če so vsi okoli vas tarnali, da jim nič ne gre tako kot si želijo, ste vi zadnje čase le kimali in modro molčali. Imeli ste namreč občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Sedaj pa spoznavate, da ste si pred resnico zatiskali oči. Ob koncu tega tedna se bo vaš občutek krepko spremenil. Dogodek, ki bo povzročil krepko spremembo v vašem življenju, bo pravzaprav srečen, a vi ga ne boste jemali tako. Vsaj sprva ne. Pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas resnično ne mara. To vam kaže na vsakem koraku. Pogrešali boste trenutke nežnosti. Partner bo čisto v svojem svetu in tega ne bo opazil.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Predstava velenjskih gledališčnikov (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Nekaj ste obljubili. Obljubo boste morali izpolniti na hitro in v času, ki vam sploh ne bo odgovarjal. Če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi. Še sreča, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi še tako težek problem. Še je čas, da se stvari obrnejo v vašo korist, pa čeprav boste ves čas gledali na uro. Posrečena zabava, polna smeha in sprostitve, vas čaka že konec tega tedna. Največ simpatij bodo poželi najmlajši udeleženci. Prihodnji teden boste druženja veselo nadaljevali. Če vas le ne bo ustavil prehlad ali želodčna bolečina. Pazite, kaj jeste. Še bolj, kaj pijete. In tudi s kom se družite. Izogibajte se tistih, ki že kihajo in kašljajo.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

November vas bo še naprej utrujal. Planirali boste in planirali, plani pa se sploh ne bodo uresničevali tako kot si vi želite. Zato ne boste nič kaj veselo razpoloženi. To boste uspeli skrivati pred sodelavci, doma pa ne. Zato bo kakšen dan ozračje doma zelo napeto, saj tudi partner ne ve natančno, kaj se dogaja z vami. Tudi zato vas bodo vsi po vrsti jemali malce z rezervo, saj celo tisti, ki so vam blizu, ne bodo čisto nič razumeli, kaj se dogaja z vami. Za druge pa vam bo vseeno. Že zdavnaj ste se nehali razburjati, če jim kaj ni bilo všeč. Presenečeni boste nad darilom, ki vam ga bodo pripravili in izročili vaši najbližji. Cenili ga boste, ker boste vedeli, da je bilo vanj vloženega veliko truda.

Strelec od 23. 11. do 21. 12. Nekaj delovno zelo napornih dni je za vami. Sedaj si boste lahko oddahnili, saj vam bodo glasno dali vedeti, da ste svoje delo dobro opravili. Boste pa, ko bo napetost popustila, kar malo izgubljeni. Niste več navajeni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan. Zato boste vsak prosti dan porabili predvsem za prilagajanje na drugačen tempo življenja. Dobro bi bilo, če si pripravite načrt preživljanja prostih dni. Med letom pogosto tarnate, za kaj vse nimate časa. In vse to lahko uresničite v naslednjih dneh. Partner bi bil zelo vesel, če bi bili pripravljeni zapustiti topel dom in se odpraviti vsaj na obisk k prijateljem. Že nekaj časa mu to obljubljate. Ne izgovarjajte se na vreme, to še dolgo ne bo več lepo. Vikend bo kot nalašč za obiske.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Glavo imate že nekaj dni polno težkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. Letošnji november je, hočete ali nočete, veliko bolj delaven kot ste si želeli in načrtovali. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopičenim delom končali še ta mesec. Kar sprijaznite se s tem. Ko se boste, boste tudi lažje dihali. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj povsem zgrešenih, kamor boste šli iz občutka dolžnosti. Iz njih boste kar hitro ušli, saj niste več pripravljeni požreti čisto vsega in poslušati čisto vsakogar. Potem ste raje sami s seboj. Največja želja bo še naprej vaša velika skrivnost. Oči pa vas bodo ob srečanjih z osebo, o kateri veliko razmišljate, krepko izdajale.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Letos boste med tistimi, ki bi november najraje kar ukinili. Tudi zato, ker boste v sebi vsak dan bolj občutili čustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in včasih tudi nepremišljenimi nakupi. Potem boste imeli pa opravka še s slabo vestjo. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto pokazali. Nehote. Tako s solzami kot smehom. Dobro se boste počutili le v družbi ene osebe. A ta ne bo vaš partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali. Predvsem zato, ker nimate radi bolečih sprememb. Ne prenaglite se, saj gre lahko le za trenutno počutje. Krize pa v vsaki resni zvezi pridejo in po navadi tudi minejo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Čudno vas bodo gledali, kar boste zagotovo opazili. In to ne le z ene strani. Kdor molči, še vedno številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi ne držite prav pogosto. Tokrat pa se ga boste. Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Ne le, da boste jezni, tudi prizadeti boste. Ob partnerjevem ravnanju imate vsega dovolj, le moči, da temu naredite konec, ne boste imeli. Tako kot je sedaj med vama, za nikogar ni dobro, saj nihče več ni srečen. Ne ukrepajte prehitro, pustite, da se jeza in užaljenost vsaj malo umakneta v podzavest. Če pa bo šlo le še na slabše, pa že veste, kaj bo treba storiti, kajne? Pripravite se na vse možne scenarije.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

14. novembra

15. novembra

06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Podstrešje, nan. 10.25 Mihec in Maja, otr. nan. 10.35 Domovanje v brinju, ponov. 10.40 Male sive celice, tv kviz 11.25 Razred zase: Tekmovanje 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, pogov. odd. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Igrače, ris. 15.55 Adi v vesolju, ris. 16.00 Vse o Rozi, ris. 16.10 Firbcologi, otr. odd. 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Boštjanom 18.30 Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris. 18.40 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter 10.20 Kako sem videl svet izpod mize, nad. 10.40 Zajec v klobuku, igrani film 10.55 Firbcologi, ponov. 11.20 Z glavo na zabavo, ponov. 11.55 Panoptikum, pogov. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Aleks in glasba, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Razred zase: Izmenjave 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Romanca iz kovčka, 6/18 20.30 Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Kraljica harmonika 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Franček, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gregor in dinozavri, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Štef in jaz 08.00 Infodrom 08.05 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura z Milico 11.30 Dobro jutro 14.45 Točka, glas. odd. 15.40 Evropski magazin 15.55 Slovenski vodni krog: Sava Dolinka 16.30 Kako premagati sladkorno bolezen, dok. odd. 17.10 Mostovi Hidak 17.40 Razumevanje narave, 2/3 18.30 Točka preloma 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Zamujena priložnost, am. film 22.00 Scott in Bailey (II.), 3/8 23.50 Dostojevski, 3/4 00.35 Točka, glas. odd. 01.25 Zabavni infokanal 06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Doktor Glavca, ris. 06.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.30 Vihar, ris. 09.25 Tv prodaja 09.40 Ljubljena moja, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.30 Pod eno streho, nan. 14.25 Jamie – obroki v pol ure, ang. ser. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Je bella cesta 22.00 24ur zvečer 22.30 Prevara, nan. 23.25 Po sinovi sledi, nan. 00.20 Policijska družina, nan. 01.10 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.35 Dieta z domačega loga, am. ser. 02.35 24ur 03.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn: Bohem 11.35 Napovedujemo 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Barvita jesen 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Mladi Dolenjci, Navihani muzikanti 21.15 Regionalne novice 3 21.25 Jesen življenja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Napovedujemo 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Franček, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gregor in dinozavri, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Štef in jaz, ris. 08.00 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 10.00 Dobra ura z Boštjanom 11.20 Dobro jutro 13.40 Slikovitih 55 13.50 Prisluhnimo tišini 14.15 Slovenski magazin 14.45 Rad igram nogomet 15.20 Nogomet: U21 – Slovenija : Rusija, kvalif. za EP, prenos iz Kopra 17.20 Žogarija 18.00 John F. Kennecy – pričevanje o atentatu, dok. odd. 18.50 Osmi dan 19.20 Knjiga mene briga 20.00 Japonska, cesar in vojska, odd. 21.00 Moja družina XI., 9/9 21.30 Ura (I.), 2/6 22.30 Tiranozaver, ang. film 23.55 Točka, glas. odd. 00.45 Zabavni infokanal 06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Doktor Glavca, ris. 06.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.40 Ko listje pada, nan. 08.30 Vihar, ris. 09.25 Tv prodaja 09.40 Ljubljena moja, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.30 Pod eno streho, nan. 14.25 Jamie – obroki v pol ure 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 24ur zvečer 21.20 Erin Brockovich, am. film 23.05 Eurojackpot 23.10 Erin Brockovich, nad. filma 23.50 Jezero smrti, am. film 01.45 Kaliforniciranje, nan. 02.20 24ur 03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Mladi Dolenjci, Navihani muzikanti 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Inštitut Integra: skrb, oskrba in integracija ranljivih skupin 21.00 Regionalne novice 3 21.10 Gostilna pr' Francet (57) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota,

Nedelja,

16. novembra

17. novembra

06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.15 Zgodbe iz školjke 07.20 Bine: Rastline 07.40 Marči Hlaček, ris. 08.05 Sreča je … če se igraš s teto 08.10 Studio Kriškraš 08.35 Kulturni brlog 08.37 Živalske zgodbe: Tehtnica za slone 08.40 Ribič Pepe 09.00 Malo drugače: Kaj je ogljikov dioksid 09.05 Firbcologi: O pitni vodi 09.25 Moj oče je Goban, igrani film 09.40 Male sive celice, kviz 10.25 Koyaa – Lajf je čist odbit!, anim. ris. film 10.30 Infodrom 10.50 Čarobno potovanje v Afriko, špan. film 12.20 Razred zase: Izmenjave 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.25 Slovenski magazin 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Primorska himna, dok. film 16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Attenborough: 60 let v naravi, 3/3 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.35 Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira 22.20 Poročila, vreme, šport 22.55 Luther I., 6/6 23.50 Ozare 23.55 Dnevnik, vreme, šport 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal

07.00 Musti, ris. 07.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Dinko pod krinko, ris. 07.30 Svet živali, ris. 07.35 Tip in Top, ris. 07.40 Liki, ris. 07.45 Božičkov vajenček, ris. nan. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Manja, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Vse o Rozi, ris. 08.30 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 08.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 09.05 Leonardo, ris. 09.20 Minuta v muzeju 09.25 Pujsa Pepa, ris. 09.30 Božičkov vajenček, ris. nan. 09.40 Bacek Jon, ris. 09.45 Marči Hlaček, ris. nan. 10.10 Minuta v muzeju 10.15 Polna hiša živali, 7/13 10.45 Sledi, tv Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Slovenski pozdrav 14.15 Slikovitih 55: Pesem je … Aleksander Mežek 14.50 Projekt Na deželi, 6/8 15.20 Življenjska priložnost, franc. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Slikovitih 55: Miša Molk 18.40 Prihaja Nodi, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (I.), 7/10 21.05 Intervju: Juta Krulc, pogov. odd. 22.00 Ljudje podeželja, 4/25 22.10 Zdravje Slovencev: Motnje erekcije 22.45 Poročila, vreme, šport 23.10 Alep-Donava-Jadran 23.45 Dnevnik 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal

07.50 Skozi čas 08.25 Tarča 09.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos 11.05 Slovenski utrinki 11.30 Posebna ponudba 11.50 Pisave 12.20 Osmi dan 12.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos 13.55 Športni izziv 15.15 Ježkove nagrade 2013 17.05 Vojvodinja, ang. film 18.55 Formula 1, velika nagrada ZDA, kvalif., prenos 20.05 Nismo v Kaliforniji, dok. odd. 21.40 Vse dobre stvari, am. film 23.20 Aritmični koncert – The puzzled, studijski koncert 00.10 Aritmični koncert – Da Phenomena, studijski koncert 00.50 Bleščica, odd. o modi 01.20 Na lepše 01.50 Zabavni infokanal

07.40 Skozi čas 08.20 Globus 08.50 Alpe-Donava-Jadran 09.20 Rad igram nogomet 09.55 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos 11.00 Koroška poje 2013 – 60 let Krščanske kulturne zveze, 3/5 12.20 Žogarija 12.55 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos 14.20 Turbulenca 15.00 Slovanska duša in slovensko srce, koncert Mance Izmajlove 17.10 SP v športnem plezanju, prenos iz Kranja 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Formula 1, velika nagrada ZDA, prenos 21.50 Prekletstvo Kennedyjevih, dok. odd. 23.25 Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira 00.10 Nad mestom se dani, igrani film 00.35 Zabavni infokanal

07.00 OTO čira čara 07.01 Spretni Manny, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Gasilske zgodbe, ris. 08.00 Bratz, ris. 08.25 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.50 Jekleni Maks, ris. 09.25 B-Daman anime, ris. 09.50 Samuraj, ris. 10.20 Morske deklice – H2O, nan. 10.50 Jezero smrti, am. film 12.45 Kamp razvajencev, ang. ser. 13.45 Zvezda dizajna, am. ser. 14.40 Poročni zvonovi, ang. ser. 15.40 Petične nosečnice, am. ser, 16.40 Pri šestnajstih, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Vid in Pero šov 22.30 V iskanju sreče, am. film 00.45 Julian Po, am. film 02.20 Kaliforniciranje, nan. 02.50 24ur 03.50 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Kdaj po očala ali kontaktne leče? 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (71): Predpasnik iz rutke 10.05 Oglasi 10.10 Gostilna pr Francet (57), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Barvita jesen 18.50 Rad igram nogomet 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2157. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Koncert ans. Spev – Po Slakovi poti, posnetek 2. dela 21.40 Jutranji pogovori, ponovitev 23.10 Aktualno: Problematika revščine in kako jo reševati 00.10 Prodajno TV okno 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

07.00 OTO čira čara 07.01 Spretni Manny, ris. 07.25 Gasilske zgodbe, ris. 07.45 Bratz, ris. 08.10 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.35 Lego Chima, ris. 09.05 B-Daman anime, ris. 09.30 Samuraj, ris. 10.00 Morske deklice – H2O, nan. 10.30 Cvetje v jeseni, slovenski film 12.45 Mentalist, nan. 13.40 Jamie, obroki v pol ure, ang. ser. 14.10 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 15.05 Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser. 15.40 Karate kid 2, am. film 17.45 Okusi brez meja 18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 V njenih čevljih, am. film 23.25 XX/XY, am. film 01.10 Teddy Kollek, am. film 02.15 Kaliforniciranje, nan. 02.45 24ur 03.45 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kdaj po očala ali kontaktne leče? 09.40 Oglasi 09.45 2156. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 Napovedujemo 10.25 2157. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Poslanska pisarna: Jože Kavtičnik, poslanec Pozitivne Slovenije 11.55 Oglasi 12.00 Naj viža: Mladi Dolenjci, Navihani muzikanti 13.15 Jesen življenja: praznične voščilnice 13.45 Kuhinjica, tedenski izbor 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojčin lepi svet, muzikal za otroke 18.50 Oglasi 18.55 Pop corn: Bohem 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Inštitut Integra: skrb, oskrba in integracija ranljivih skupin 22.30 Akustika 2013, posnetek 2. dela koncerta v Velenju 23.45 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

14. novembra 2013

Torek,

Sreda,

18. novembra

19. novembra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček 10.30 Iz popotne torbe: Glinena posoda 10.50 Profesor Pustolovec, nan. 11.05 Pepi vse ve o pesništvu, nan. 11.25 Zlatko Zakladko 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Kraljica harmonika 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš 16.30 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.40 Bine, čuvaj parka, ris. 18.45 Minuta v muzeju 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga 23.55 15. festival Slowind 2013 00.40 Duhovni utrip 00.50 Dnevnik 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Zgodbe iz školjke 10.55 Bine, ris. 11.15 Moj oče je Goban, igrani film 11.30 Pod klobukom 12.15 Opus 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Neli in Cezar, ris. 16.00 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Dragi domek, ris. 16.15 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.40 Zakaj? Zato!, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Paradiž, 4/8 21.00 Neskončne širine, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju: Juta Krulc 00.25 Posebna ponudba 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Franček, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gregor in Dinozavri, ris. 07.30 Liki, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Štef in jaz, ris. 08.00 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Akijem 11.20 Dobro jutro 14.05 Točka, glasb. odd. 15.20 Na lepše 15.50 Intervju: Juta Krulc 16.50 Japonska, cesar in vojska, dok. odd. 18.00 Dober dan, Koroška 18.30 Prava ideja! 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Sredi vihre, koprod. film 21.30 George Gently (V.), 3/4 23.00 Slikovitih 55: Američanke 23.50 Točka, glasb. odd. 00.40 Zabavni infokanal

07.00 Igrače, ris. 07.05 Franček, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gregor in dinozavri, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Štef in jaz, ris. 08.00 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Bernardo 11.20 Dobro jutro 14.15 Moja Slovenija, družinski kviz 15.45 Glasnik, tv Maribor 16.25 Mostovi Hidak 16.55 Zdravje Slovencev: Motnje erekcije 17.25 Slovenski vodni krog: Sava Bohinjka 18.00 Nogomet, Slovenija – Kanada, prijat. tekma, prenos iz Celja 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka, glas. odd. 20.30 Projekt Na deželi, 7/8 20.55 Na utrip srca, dok. film 21.55 Prispodoba, am. film 23.55 Točka, glasb. odd. 00.45 Zabavni infokanal

06.00 Medved Paddington, ris. 06.25 Lego Chima, ris. 06.50 Vihar, ris. 07.35 Ljubljena moja, nan. 08.25 Rožnati diamant, nan. 09.20 Tv prodaja 09.35 Ko listje pada, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Ko listje pada, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.30 Pod eno streho, nan. 14.25 Jamie – obroki v pol ure 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 24ur zvečer 22.30 Zvit in prebrisan, nan. 23.25 Po sinovi sledi, nan. 00.20 Policijska družina, nan. 01.15 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.40 Dieta z domačega loga, am. ser. 02.40 24ur 03.40 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2157. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Napovedujemo 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja: Praznične voščilnice 18.35 Regionalne novice 3 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostilna pr' Francet (57), zabavno glasbena oddaja 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

06.00 Medved Paddington, ris. 06.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.50 Vihar, ris. 07.35 Ljubljena moja, nan. 08.25 Rožnati diamant, nan. 09.20 Tv prodaja 09.35 Ko listje pada, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Ko listje pada, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.30 Pod eno streho, nan. 14.25 Jamie – obroki v pol ure, ang. ser. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Na kraju zločina, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Zvit in prebrisan, nan. 23.25 Po sinovi sledi, nan. 00.20 Policijska družina, nan. 01.15 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.40 Dieta z domačega loga, am. ser. 02.40 24ur, ponov. 03.40 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Napovedujemo 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Helena Blagne in Globus Band 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2158. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Šmarna Gora 21.00 Plava trava zaborava, posnetek 1. dela 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Napovedujemo 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

20. novembra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Ribič Pepe 10.25 Besedi na sledi: Dane Zajc 11.05 (Ne)pomembne stvari: Dvojnost 12.00 Neskončne širine, dok. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Neli in Cezar, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nočne ladje, koprod. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal

07.00 Igrače, ris. 07.05 Franček, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gregor in dinozavri, ris. 07.30 Liki, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Franček, ris. 07.55 Štef in jaz, ris. 08.00 Infodrom 08.05 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura z Jasno 11.35 Dobro jutro 14.30 Točka, glasb. odd. 15.25 Slikovitih 55: Miša Molk 16.40 Glasnik, tv Maribor 17.10 Evropski magazin 17.40 Mostovi Hidak 18.10 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.35 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zimski magazin 20.30 Športni izziv 21.00 Katalena, posne. koncerta 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Naj ostane med nami, hrvaški film 00.15 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni infokanal

06.00 Medved Paddington, ris. 06.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.45 Vihar, ris. 07.40 Ljubljena moja, nan. 08.30 Rožnati diamant, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Ko listje pada, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Ko listje pada, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.30 Pod eno streho, nan. 14.25 Jamie – obroki v pol ure 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Na kraju zločina, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Zvit in prebrisan, nan. 23.20 Po sinovi sledi, nan. 00.15 Policijska družina, nan. 01.10 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.35 Dieta z domačega loga, am. ser. 02.35 24ur 03.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2158. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (72) 18.20 Rad igram nogomet - 1 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Nove tehnike operacije očesa 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn: April 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 21

PRIREDITVE

14. novembra 2013

Kdaj - kje - kaj VELENJE

naveze Triangel

Četrtek, 14. nov. 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Abrakadabra, igralno jezikovna šola za otroke v angleškem jeziku 17.00 Galerija Velenje Predstavitev Hiše Hospic – Da ostaneš človek do konca 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Monodrama Mišo frajer, Janko hajer 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer Kaj je neoliberalizem? 19.30 Vila Bianca Glasba za vino – tradicionalni jesenski kulturni večer Regionalne

Petek, 15. november 8.00 15.00

Središče mesta Kramarski sejem Galerija Velenje Zaključek projekta Igriva arhitektura in ogled nastale makete 20.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert ansambla Spev 21.00 eMCe plac Hip to da Hop It just Don't stop

bib - Dragocene knjigefaksimile / 91(497.4) Geografija Slovenije Letos je izšel četrti del integralnega prevoda Slave vojvodine Kranjske, monumentalnega dela našega znamenitega polihistorja iz 17. Stoletja, Janeza Vajkarda Valvasorja. Gre za izjemen prevajalski zalogaj, spoprijeti se je bilo treba s polihistorskim delom v gotici in z več kot tri stoletja staro nemščino, za katerega je v stroki veljalo, da je neprevedljivo, vsi dosedanji prevodi pa so ostali le pri poskusih. Slavo so v sodoben slovenski jezik prevedli Doris, Božidar in Primož Debenjak, pri čemer so ohranili duh in miselni tok Valvasorjevega časa, med drugim tudi z ohranjanjem skladnje, množice pridevnikov in prislovov ter neskončnih baročnih podredij To Valvasorjevo življenjsko delo je prvi sistematični, danes bi temu rekli interdisciplinarni, prikaz tedanje vojvodine Kranjske, ki zajema cel spekter vidikov, od zgodovinskega, geografskega, etnološkega, biološkega, geološkega in še bi lahko naštevali. Vojvodina Kranjska iz Valvasorjevih časov je bila bistveno večja od kasnejše, saj je segala do Reke in Lupoglava na Hrvaškem ter Devina v Italiji, obsegala pa je še Gorenjsko, Dolenjsko, sedanjo Kranjsko, Notranjsko, vzhodni del Istre in Trst, ki ga je obravnavala kot svobodno mesto. Čeprav je Kranjska v središču Valvasorjevega zanimanja, je njeno zgodovino zasnoval »sodobno in globalno«, kajti obdelal je tudi vse druge dežele, ki so vplivale nanjo, od Češke in Severne Italije do današnjega Istanbula. Izdaja integralnega prevoda bo zaključena s petim delom, v katerem bodo spremne študije in kazala. Vseh petero knjig je ročno vezanih v usnje, z zlatotiskom, obsega skupno 4.500 strani velikega formata, 528 bakro-

Slikarska delavnica z akademsko slikarko Natašo Tajnik Stupar za odrasle 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 paLAČENka party 18.00 eMCe plac Tarok turnir

Nedelja, 17. nov. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke

Sobota, 16. nov.

Ponedeljek, 18. nov.

8.00 8.00 9.00

16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Simultani bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Javno predavanje dr. Igorja Šoltesa: Ali je mogoče upravljati z javnim premoženjem tudi drugače 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komična romantična drama Skozi čas

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Središče mesta Kramarski sejem Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Pogovor Svetišče / Kristus – naša daritev 10.30 Galerija Velenje

Knjižne novosti VALVASOR, Janez Vajkarad: Čast in slava vojvodine Kranjske

rezov in 24 prilog. Bralci si jih lahko ogledajo v Mestni knjižnici Velenje.

BEREND, Ivan T.: Gospodarska zgodovina Evrope v 20. stoletju: ekonomski režimi od laissez-faire do globalizacije od - Odrasli / 33 Gospodarstvo

Kot je v uvodu zapisal sam avtor, v tem delu ni razpravljal o različnih dejavnikih gospodarske rasti in glavnih cikličnih utripih gospodarstva, ampak se je usmeril na manj obdelan vidik politične ekonomije: na vzpon in padec različnih ekonomskih režimov, na njihove medsebojne povezanosti in vplive. Zato je ta knjiga zgodba o Evropi kot laboratoriju ekonomskih režimov. Glavna hipoteza knjige je namreč ta, da je vodilna smernica 20. stoletja sinteza ostro nasprotujočih si gospodarskih sistemov, (sistem prostega trga proti centralnoplanskemu režimu, ekonomija demokratičnega trga proti ekonomskemu dirigizmu), ki so se bojevali drug proti drugemu, vendar so se pri tem tudi drug od drugega nekaj naučili. Samo ekonomsko preoblikovanje pa je neke vrste sinteza, v kateri so povezane prvine sistema prostega trga in regulacij, zasebne in javne lastnine, planskih in intervencionističnih ukrepov. Vendar je ta sinteza še daleč od popolne, njenemu krhanju pa smo priča v današnjem času. Avtor ugotavlja, da bo enaindvajseto stoletje odgovorilo na vprašanje, če bo omenjena sinteza kdaj zaključena v bolj ali manj homogeni federalni Evropi, ali pa se bodo pojavili novi ekonomski režimi in se bo Evropa še enkrat uprla globalizaciji. Ivan T. Berend je eden najvidnejših gospodarskih zgodovinarjev novejše dobe in je avtor okoli 30 knjig. n Silvo Grmovšek

Koledar imen Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic in ustvarjalne delavnice ib dnevu slovenskih splošnih knjižnic 17.00 Dom krajanov Šentilj Posebna prireditev ob svetovnem dnevu otroka 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RD Slovan 19.30 Dom kulture Velenje Avtorski projekt Oliverja Farića: 25671 / Izbrisani (Beli abonma (2) in izven)

ŠOŠTANJ

Četrtek, 14. nov. 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Abi Burlingham: Paco in njegovi kužki | Pripoveduje Andreja Kolenc) 19.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava Aurola, rastavlja ikonopisec Alimpije Košarkoski

Torek, 19. november

Sobota, 16. nov.

16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Izdelava voščilnic 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje rodoslovne skupine in predstavitev leksikona nemških priimkov 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Vesne Stanković (violina) in Tine Žerdin (harfa) (za abonma Klasika(2) in izven)

Sreda, 20. november 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center

Odhod iz AP Šoštanj Kamniški Dedec - 1583m (Zeleniške špice) 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Portorož (5. krog 1.SKL, Liga Telemach)

Nedelja, 17. nov. 10.00 Športna dvorana Šoštanj 1.SKL, 3. del prvenstva U14, Vzhod B, 5. krog (Elektra Šoštanj : Union Olimpija A) 18.00 Športna dvorana Šoštanj 1.SKL za mladince U18, 6. krog (Elektra Šoštanj : Helios Domžale)

Ponedeljek, 18. nov. 9.00 18.00

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Kavarna Šoštanj Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 20. november

18.00 19.00

Mestna knjižnica Šoštanj Zvočna kopel Kulturni dom Šoštanj Nasvidenje nad zvezdami (pokopališka komedija v osmih slikah) 20.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica –Astec Triglav (9. krog 1. državne odbojkarske lige)

November/listopad

ŠMARTNO OB PAKI

Jerica

Petek, 15. november 17.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Predstava gledališča Šoštanj: Iz življenja žuželk

Sobota, 16. nov. 9.00 Martinova vas 16. Pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki 14.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Tradicionalni košarkarski turnir ''Pod šolskimi koši'' 15.00 do 22.00 Kleti odprtih vrat: Peter Krajnc, Podgora – zidanica; Marjan Primožič, Mali Vrh; Karli Žibret, Mali Vrh

14. Četrtek Nikolaj

15. Petek Polde

16. Sobota 17. Nedelja Gregor

18. Ponedeljek Roman

19. Torek -

Elizabeta

20. Sreda Srečko

Lunine mene

Nedelja, 17. nov. 15.00 do 20.00 Kleti odprtih vrat: Peter Krajnc, Podgora – zidanica; Marjan Primožič, Mali Vrh; Karli Žibret, Mali Vrh

Ponedeljek, 18. nov. 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (šolska skupina) 17.00 Marof – sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha

Torek, 19. november 18.00 Dvorana Marof Joga

Afrika malo drugače

Glasba za vino

Velenje, 17. novembra - V nedeljo ob 10. uri Muzej Velenje vabi otroke, stare od 4 do 10 let, da se na Velenjskem gradu udeležijo nedeljske muzejske ustvarjalnice, ki so jo poimenovali Afrika malo drugače. Muzej hrani obsežno zbirko fotografij, ki jih je med svojim potovanjem po Afriki posnel František Foit. Na teh fotografijah si bodo lahko ogledali različne ljudi, živali in rastline, ki jih je češki raziskovalec srečal na črni celini. Tokrat bodo nekoliko drugačne tudi ustvarjalne delavnice, saj bo udeležence Nina popeljala v svet »afriške« joge, zato bodo »ustvarjali« s svojimi telesi. n

Velenje, 14. novembra - Glasba in vino se odlično razumeta. Vino je navdihovalo mnoge skladatelje, sozvočje glasbe in vina pa lahko doživljamo na različne načine. Tako kot glasbo tudi vino sestavlja kompozicija mnogih sestavin, obe umetnini sledita istemu cilju: popolni harmoniji. Z Lukom Železnikom (flavta) in Urošem Baričem (kitara) ter vitezom vina Dragom Medvedom jo lahko skupaj nocoj poiščete na večeru glasbe in vina v vili Bianca. Začeli bodo ob 19.30 uri. n bš

17.

novembra, ob 16.15, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje • četrtek, 14.11., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 17.11., 11.00 pravljične urice v Džungli, Mali princ • do 24.11., razstava društva fotografov Svit • vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki • vsak dan od 10.00 - 21.00 karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

Košarkoski v galeriji

O poti iz zasvojenosti

Človek do konca …

Šoštanj – Nocoj (četrtek, 14. novembra) ob 19h bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli zastavo del slikarja, ikonopisca Alimpije Košarkoskega, v Šoštanju živečega in delujočega Makedonca. Razstava nosi naslov Avreole, odprla pa jo bosta ambasador Makedonije Igor Popov in župan Občine Šoštanj Darko Menih. n mkp

Velenje - Društvo Šent, ki ima svojo enoto tudi v Velenju, pripravlja v sredo, 20. novembra, ob 17. uri predavanje z naslovom Srečanje s samim seboj, pot iz zasvojenosti. Predaval bo Zlatko Blažič, psihoterapevt in avtor knjige Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Predavanje bo v Mladinskem centru Velenje na Efenkovi 61. n bš

Velenje, 5. novembra – Hospic, območni odbor Velenje, danes, 14. novembra, pripravlja pogovor s Tatjano Horvat, višjo medicinsko sestro, ki je koordinatorka oskrbe v edini slovenski hiši Hospic v Ljubljani. Pogovor so naslovili Hiša Hospica »da ostaneš človek do konca …«. Pogovor bo ob 17. uri v velenjski Galeriji. n

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA

GREMO MI PO SVOJE 2 Mladinska komedija, 94 minut. Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Toš, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Jana Zupančič, Luka Cimprič, Uroš Kaurin,Sabina Kogovšek, Larisa Lara Pohore, idr. Petek, 15. 11., ob 18.00 Sobota, 16. 11., ob 18.00 Nedelja, 17. 11., ob 16.00 – otroška matineja Nedelja, 17. 11. ob 19.00 mala dvorana Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vrnejo v Posočje, toda njihovo običajno uganjanje poletnih norčij zmoti prihod odreda štajerskih tabornikov pod vodstvom tekmovalnega Šefa. Trmoglavost obeh vodij povzroči kaotično vojno med taboroma, dokler ne najdejo skupnega sovražnika - pikolovske Inšpekto-

rice, ki želi preveriti upoštevanje novih evropskih taborniških pravil. Zmeda je popolna, ko se izgubi skupina najmlajših pustolovcev, toda ker pravega prijatelja spoznaš v nesreči, vsi priskočijo na pomoč pri reševanju iz številnih zabavnih zagat. V Velenju že rekorden obisk leta 2013 !

ČEFURJI RAUS! Drama, 100 minut. Režija: Goran Vojnović. Igrajo: Benjamin Krnetić, Dino Hajderović, Ivan Pašalić, Jernej Kogovšek, Mediha Musliović, Emir Hadžihafizbegović, , Zoran Cvijanović, Polona Juh, Daria Lorenci Flatz, Milan Pavlović, Vesna Trivalić, Jernej Šugman, Peter Musevski, Mustafa Nadarević, Meto Jovanovski, idr. Petek, 15. 11., ob 19.00- mala dvorana Sobota, 16. 11., ob 20.00 Nedelja, 17. 11., ob 18.00 Film, posnet po slovenski knjižni uspešnici, predstavi monotono

življenje mladih fužinskih domačinov Marka, Adija, Acota in Dejana, ki med uganjanjem norčij najraje brezdelno posedajo pred domačin blokom. Markov oče ima s sinom velike košarkarske načrte, toda konfliktni Marko se spre s trenerjem in preneha z igranjem. S prijatelji se zapleta vedno globlje v težave, poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev pa se mora soočiti tudi s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami, ki jim je vsakodnevno izpostavljen.

MI SMO MILLERJEVI (We're The Millers) Komedija, 116 minut. Režija: Rawson Marshall Thurber. Igrajo: Jennifer Aniston, Emma Roberts, Jason Sudeikis, Ed Helms, Molly C. Quinn, Thomas Lennon, idr. Petek, 15. 11., ob 20.00 Sobota, 16. 11., ob 18.30mala dvorana Nedelja, 17. 11., ob 20.15 Naduti bogataš Brad prisili občasnega preprodajalca marihuane Davida, da mora oditi v Mehiko po

novo pošiljko mamil. Neizkušeni David se domisli na videz popolne krinke družinskega turističnega popotovanja z avtodomom. Za ženo najame lokalno slačipunco Rose, za sina rekrutira pohlevnega soseda Kennyja, začasna hčerka pa postane uporniška prestopnica Casey. Kljub številnim zabavnim nesoglasjem, morajo na dolgi poti ohranjati videz složne družine, toda ko jim začnejo za vrat dihati nadležni turisti, sumničavi policisti in mehiški kriminalci, se njihova pot spremeni v komični brezglavi beg preko dežele.

SKOZI ČAS (About Time) Romantična drama, 123 minut. Režija: Richard Curtis. Igrajo: Rachel McAdams, Bill Nighy, Margot Robbie, Tom Hollander, Domnhall Gleeson, Lee Asquith-Coe, Paige Segal, Lindsay Duncan, Catherine Steadman,Vanessa Kirby, Lisa Eichhorn, Will Merrick, idr. Ponedeljek, 18. 11., ob 20.00 – filmsko gledališče

Režiser kultnih romantičnih komedij Pravzaprav ljubezen in Rock'n'Roll pirati predstavlja brezčasno ljubezensko zgodbo 21-letnega Tima, ki mu oče nekega dne zaupa, da lahko moški iz njune družine potujejo v času. Ko Tim spozna simpatično Mary, lahko z vračanjem v preteklost vedno znova popravi zabavne nesreče, ki se mu redno dogajajo in tako osvoji njeno srce. ,Toda ko med enim od časovnih skokov izbriše vse Maryjine spomine na njuno poznanstvo, se odloči znova - tokrat brez goljufanja -izboriti njeno naklonjenost. S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednji vikend, od 22. 11. do 24. 11. napovedujemo:

animirano družinsko avanturo TURBO, akcijsko komično kriminalko 2 NA MUHI, komično romantično dramo SKOZI ČAS. dramo RAZREDNI SOVRAŽNIK, slovenski igrano dokumentarni film PLASTIK FANTASTIK ter v filmskem gledališču dramo HALIMINA POT.

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 22

OBVEŠČEVALEC

14. novembra 2013

Nagradna križanka Mobtel Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje

Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

•sklepanje in podaljševanje naročnin •prodaja akcijskih mobitelov •prodaja Mobi paketov in Mobi kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 11. 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Poišči 10 razlik!

RADIO VELENJE ČETRTEK, 14. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. novembra

Poiščite deset razlik in nam izrezano rešitev pošljite do 28. novembra na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Med poslanimi rešitvami bomo izžrebali eno nagrado - majico Radia Velenje.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

STANOVANJE, 31 m2, 4. nadstropje, blizu Zdravstvenega doma Velenje, prodam. Cena po dogovoru. Ogled po 15.00 uri. Borovnik, Tomšičeva cesta 14, Velenje.

NUDIM

PRIDELKI

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214

REFOŠK, rose, savinjon in muškat prodam. Klet Čehovin. Gsm: 031 749 671 FIŽOL v zrnju, domač, letošnji pridelek, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 031 265 805 ali 041 726 912 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371

STIKI IN POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE DRUŽINSKO hišo v Andražu nad Polzelo prodam. Je na lepi sončni legi, ob robu gozda in ji pripada 2.273 m2 zemljišča. Gsm: 041 511 644 GRADBENO parcelo v okolici Velenja opremljeno z vsemi priključki prodam ali zamenjam za manjše stanovanje z doplačilom. Cena po dogovoru. Gsm: 041 849 100

VOZILA ŠKODA Fabia Combi Ambiente 1.2 12V, letnik 2004, prevoženih 119,00 km, prva barva, klima, redno servisiran, zimske+letne pnevmatike. Gsm: 041 517 248

ŽIVALI PRAŠIČA za zakol, 120 kg, domače reje, prodam. Možnost zakola pri prodajalcu. Gsm: 041 508 203

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

GIBANJE PREBIVALSTVA • 2-sobno stanovanje v Šaleku, 63 m2, 6/8 nad., popolnoma obnovljeno 2012. Cena 68.000 evr.

Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

• 3-sobno stanovanje v manjši stavbi v Žalcu, blizu centra, 73 m2, 4/5 nad.,adaptirano 2009 . Cena 68.000 evr.

Štefan Glasenčnik, roj. 1961, Velenje, Šalek 89; Avgust Sirše, roj. 1933, Prebold, Graščinska cesta 19; Ivan Požgane, roj. 1952, Šoštanj, Bele vode 39; Franc Voh, roj. 1930, Velenje,Šlandrova cesta 1a; Franc Muhić, roj. 1922, Ljubljana, Ob Ljubljanici 122; Veronika Jevšinek, roj. 1939, Celje, Ulica Frankolovskih žrtev 34; Štefanija Krajnc, roj. 1931, Vojnik, Krožna pot 1; Marija Plazl, roj. 1921, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5 b; Franc Obojnik, roj. 1958, Ljubno, Radmirje 88.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. novembra 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Maksimalne urne koncentracije so2 od 4. do 10. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 23

OBVEŠČEVALEC

14. novembra 2013

Roman Rebernik (1947-2013)

V SPOMIN

Pred sedmimi leti je Roman sprejel vodenje Civilne iniciative Šaleške doline, ki je bila ustanovljena zaradi nezadovoljstva občanov, ki se ne strinjajo s potekom trase hitre ceste skozi dolino, načinom sprejemanja odločitev o tem in zaradi zavedanja, da gre za pomembno odločitev, ki bo imela trajne posledice na okolje in življenje prebivalcev Šaleške doline.

RAJKO BRAČIČ (1964–2013)

dolgoletni aktivni član Koroško šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga ter sodelavec Mestne občine Velenje na področju zaščite in reševanja

Ob ustanovitvi iniciative smo delali vse dneve in noči, potem smo se sestajali večkrat tedensko, pozneje vsako sredo, nato po potrebi. Zaradi pritiskov in groženj se je del članov iniciative odpovedalo javnemu nastopanju. Ti pa si nase prevzel še več nalog in vso svojo energijo usmeril v delo iniciative. Žal je je premalo ostalo za borbo proti bolezni, ki je v tebi dolgo čakala na pravi trenutek. Tiho si nas zapustil v vsej svoji bolečini. Romanu se je vse življenje odvilo okoli Turnskih travnikov. Nič posebnega bi lahko rekli, če … Če ne bi več deset milijonov ton premoga, izkopanih prav tam, odločilno izoblikovalo tvoj odnos do okolja. Tvoje življenje so zaznamovale globoke razpoke v gozdovih, njivah in travnikih, ruševine porušenih Škal ter bolečina ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domača ognjišča domala brez odškodnine. Kakšen je bil odnos vplivnih Velenjčanov do Škal in rudarskih oškodovancev, najbolje pove podatek, da so predlagali ministrstvu, da se šola, ki je imela v Škalah že 140-letno tradicijo, zaradi napredujočih razpok, ki so nastale zaradi odkopavanja premoga, ukine. To se je leta 1948 žal tudi zgodilo. Pred tem je od uvedbe osemletnega obveznega izobraževanja leta 1887 šolo obiskovalo med 240 in 340 otrok.

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA ob izgubi našega dragega

KARLIJA ŠILCA Hvala vsem, ker ste ga spoštovali, imeli radi in ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse izreke sožalja. Družina Šilc

Vile rojenice so ti pred 66 leti na gradu Turn v Škalah položile v zibelko ljubezen do tehnike in narave. Bil si v prvi generaciji prvošolcev, ki je lahko obiskovala novo šolo na Brezovem, v domačem kraju, ki so jo kljub nasprotovanju lokalnih oblasti zgradili Škalčani s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom. Bil si med ustanovnimi člani Društva modelarjev Velenje, se izučil za strugarja in končal strojno tehnično šolo. Poklicu si ostal zvest vse do upokojitve, ko si vodil strojni obrat na Sipaku, z modelarstvom pa si se ljubiteljsko ukvarjal še naprej. Spoznanje, da želiš aktivno soustvarjati pri ohranjanju narave, pa te je konec osemdesetih let pripeljalo v lovske vrste. Tvoji pohodi v lovišča so bili opazovanje divjadi, vzdrževanje lovskih objektov in skrb za hrano divjadi v zimskih mesecih. Le malokdaj si na divjad uperil puško.

Hitro si se vključil v organe vodenja lovske družine kot član upravnega odbora in član komisije za odlikovanja. Posebno opazna in koristna je bila tvoja vloga v komisiji za ocenjevanje škod. Z velikim veseljem si pred božičnimi in novoletnimi prazniki s solovci obiskoval kmetije, voščil vesele in srečne praznike ter podeljeval koledarje, ki si jih izdelal sam in prispeval lovski družini. Za svoje udejstvovanje v lovstvu si prejel priznanje območne lovske zveze, Lovska zveza Slovenije pa te je leta 2009 odlikovala z znakom za lovske zasluge in lansko leto še z zlatim znakom za lovske zasluge. Žal priznanja za svoje delo kot krajan Škal nisi prejel, čeprav si sodeloval pri izgradnji prvih asfaltiranih cest in vodovoda. Bil si v več gradbenih odborih, tako pri plinifikaciji kot pri izgradnji kabelskega sistema. Znal pa si še posebej dobro opozarjati na skupne težave. Nihče te ni nič vprašal, ko so ti čez domačijo napeljali 110 kV daljnovod, čez dvorišče preusmerili ves promet iz Škal, Hrastovca, Cirkovc, Plešivca in Graške gore ter ko si za soseda dobil smetišče. Zaskrbljeno si opazoval, kako so tja ilegalno vozili odpadke od vsepovsod in jih sežigali, da se je gost črn dim dvigal visoko pod nebo. V okolici uničenega gradu Turn pa je na črno nastal manjši obrat za predelavo in odlaganje odpadkov. Ko je Premogovnik Velenje po končanem odkopavanju premoga v jami Škale uredil brežine Škalskega jezera, si spoznal, da se Turnskim travnikom vrača življenje in lepote davnih dni. Še več, postajajo biser Šaleške doline. Žal tisti, ki bi to morali videti, tega ne vidijo. Če bo hitra cesta zarezala v podobo Turnskih travnikov, bo za vse generacije izgubljen najlepši del Šaleške doline. Občani mestne občine Velenje smo ti lahko hvaležni za tvoje opravljeno delo. Predvsem tvojim naporom gre zahvala, da v okolici gradu Turn ne predelujejo in odlagajo več odpadkov, da so vsaj uradno zaprli odlagališče komunalnih odpadkov, da tam ni kompostarne, sortirnice in sežigalnice odpadkov ter da so ustavili dela na drugem sistemu 110 kV daljnovoda. Največja zahvala za tvoj trud bo, če bomo znali nadaljevati začeto delo in ohraniti to, kar si že dosegel. Dolino smo dali za energijo. Kar nam je ostalo, bomo ohranili za otroke in vnuke. Želimo ti miren počitek v domači grudi. n

ZAHVALA

DEŽURSTVA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

MARIJE KALIGARO iz Velenja

18. 3. 1933 – 8. 11. 2013 iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam v težkem trenutku izrekli sožalje. Hvala tudi Bolnišnici Topolšica. Žalujoči otroci z družinami

ZAHVALA

ZD VELENJE

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

ZOBOZDRAVNIKI

16. in 17. 11. – Para Paunkova, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

( 898 17 50 epp@nascas.si

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ

Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi ati in Sati

MAKSIMILJAN LOMŠEK

Ob smrti dragega sina, brata in strica

iz Florjana pri Šoštanja

19. 1. 1925 – 4. 11. 2013

RAFAELA DOBNIKA iz Lokovice pri Šoštanju

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter pomoč v težkih trenutkih in ob slovesu. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, gospe Milojki Komprej za poslovilni govor, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči hčerki Majda in Vida z družinama

8. 7. 1956 – 8. 11. 2013 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njegovi

Naš čas, 14. 11. 2013, barve: CMYK, s tran 24

Šoštanjčani v Posavju Sobivanje z energetiko v marsičem povezuje in zaznamuje krajevno skupnost Šoštanj in občino Krško, zato jih je pot tokrat vodila tja Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Svet krajevne skupnosti Šoštanj je v soboto pripravil strokovno ekskurzijo v Posavje, v občino Krško, kjer so se udeleženci seznanili z utripom mesta in njegovim gospodarskim okoljem, energetiko (NEK, Savskimi hidroelektrarnami, tudi nekdanjim premogovnikom Senovo), težavami in priložnostmi. S tistim torej, kar oboje v marsičem povezuje in zaznamuje. S seboj so povabili predstavnike društev, delujočih na območju Šoštanja. V Občini Krško jih je sprejel župan mag. Miran Stanko z ekipo in jim predstavil sobivanje lokalne skupnosti z energetiko. Šoštanjčane so seveda najbolj zanimale odškodnine, o katerih se je lokalna skupnost dogovorila z državo. Župan je pri tem poudaril, da je – zlasti pri zadnjih posegih v prostor (Savske hidroelektrarne, odlagališče nizko in srednje radioaktivnih snovi) – že pred umestitvijo v prostor prevladala »zdrava pamet« v smislu, da mora od te umestitve okolje nekaj imeti. Z odškodninami v 80 odstotkih razpolaga občina večinoma za naložbe, 20 odstotkov jih je namenjenih neposredno občanom (tisti v neposredni bližini prejemajo fiksni znesek, drugi imajo od tega posredne koristi, recimo v obliki plačil vrtcev, socialnih programov, subvencij pri komunalnem prispevku ...). Tudi tako velik poseg v porečje, kot je gradnja vodne elektrarne,

pomeni poseg v okolje. Zato so ga v Krškem pogojevali z nekaj zahtevami, vendar ne v obliki rent ali česa podobnega. Dobivajo sicer koncesnino, ki je normalna pri vseh objektih te vrste. »Pri tem nam je pomembneje, da smo dobili protipoplavno zaščito za staro mestno jedro, ki je bilo v preteklosti velikokrat poplavljeno,« je med drugim povedal župan, izzvan s konkretnimi vprašanji Šoštanjčanov. Ti so na osnovi slišanega menili, da so se sami očitno začeli pogajati prepozno. Kdaj bi bil, po izkušnjah Krčanov, za to pravi čas, jih je zani-

dno prizadete. V nekaj letih smo z dialogom uspeli določiti mikro lokacijo, jo sprejeti in umestiti v prostor in se seveda dogovoriti za vse drugo.« »V Šoštanju smo zamudili trenutek, ko bi se z državo lahko pogajali za odškodnino ali rento, ker sobivamo s tako velikim energetskim objektom. Žal je ta zgodba, kar se tiče bloka 6, zaključena. Sploh danes, ko spremljamo, kaj vse se v zvezi z gradnjo dogaja,« je ocenila predsednica Sveta KS Šoštanj mag. Vilma Fece in dodala: »Ne moremo reči, da TEŠ ni dajal občini sredstev

V Genu so si ogledali interaktivni center za energijo in energetiko Svet energije.

odgovori, da ni pravi čas in da se gradnja pogojuje z razumevanjem krajanov. »Občutek imam, da smo se v tej dolini vedno bali, da potem mogoče premogovnika ne bo, nato pa tudi elektrarne ne. Na drugi strani pa so sogovorniki na državni ravni te naše bojazni ali pa neenotnost

Predsednica KS Šoštanj mag. Vilma Fece se je za sprejem zahvalila županu Krškega mag. Miranu Stanku.

Na občini Krško so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi načina sobivanja z energetiko, predvsem jih je zanimala renta.

malo. »Pogajanja za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov so se začela v tistem trenutku, ko so bile izrečene prve besede, da je potrebno odlagališče zgraditi. Čim se je Krško pokazalo kot eden od potencialnih kandidatov, smo se vključili v pogajanja, vključili pa smo tudi vse posredno in neposre-

tudi za razvoj, vendar so se ta neenakomerno porazdelila po celotni občini. Dejstvo pa je, da krajevna skupnost Šoštanj nedvomno najbolj čuti negativni vpliv te gradnje, a v zameno zelo malo dobi.« Sama se še spomni časov, ko so bili tudi v občinskih svetih predlogi ali zahteve po renti, vendar so bili vedno

spretno izkoriščali.« Tudi Danilo Čebul, član sveta KS Šoštanj, je dejal, da sta kraja različno izkoristila priložnosti. »Krško si je z državo uredilo zakonsko podlago na dolgi rok, mi pa delujemo v smeri dobrih odnosov lokalne skupnosti in gospodarstva, kar pa dolgoročno ni vzdržno.« Ocenjuje,

Takšne Martinove sobote pa še ne Dež je okrnil popoldanski del Vesele Martinove sobote, večerne »žurke« pa ni zmotil – Za »šmarčevanje« nagrajena vaška skupnost Veliki Vrh Gavce – Kletar leta Mihael Fajfar Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 9. novembra – Napovedi resda niso bile obetavne, vremenoslovci so se tudi že zmotili, a tokrat so povsem »utrofili«. »Takšne Vesele Martinove sobote pa v dolgih 25 letih še nismo doživeli. Bilo je že nekaj snega, tudi sonca, kakšna dežna ploha in nizke temperature, da bi ulivalo kot iz škafa, pa še res ne,« so se pomenko-

vali minulo soboto organizatorji osrednje kulturnozabavne prireditve ob prazniku Občine Šmartno ob Paki – Vesele Martinove sobote v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji. Mrkih obrazov so dopoldan in na začetku popoldneva postopali pod šotorom, ki so ga na osrednjem prireditvenem prostoru tokrat postavili prvič. In še dobro, da so ga, sicer bi bil res ves vložen trud povsem zaman. Da bi priredi-

tev prestavili za teden dni kasneje, kar so modrovali nekateri, bi bilo nesmiselno, saj bi Martinova sobota izgubila svoj pomen. »Glede na to kako je kazalo, se je navsezadnje dobro končalo za organizatorje - javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, društva in občino - ter za obiskovalce prireditve. Vsaj večerni del »žurke« je privabil veliko mladih,« smo izvedeli dan po Veseli Martinovi soboti.

In kaj se je dogajalo v Martinovi vasi? Na pohod po Martinovi poti se je v soboto prej in minulo soboto podalo 43 pohodnikov, tudi 7 kolesarjev. Dobro so bile obiskane ustvarjalne delavnice in druge aktivnosti na otroškem martinovanju, ki ga je pripravilo šmarško društvo prijateljev mladine. Na Martinovi likovni koloniji (potekala je v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma) je motive iz okolja prenašalo na platna in risalne liste 15 članov Društva šaleških likovnikov. Martinova kmečka

da ta pot ni bila prava. »Vseskozi, ko sem spremljal prizadevanja za gradnjo bloka 6, sem se vsaj v osebnih pogovorih zavzemal za to, da bi se zadeve lotili drugače. Danes pa? Pri največji investiciji v državi gradimo v Šoštanju vrtec, ki temelji na zasebnem partnerstvu. Mislim, da to vse pove.« Peter Radoja, tudi svetnik v občinskem svetu, pa zadeve vidi drugače: »Uvideti je treba razliko. V Šoštanju smo elektrarne nasledili

tržnica, ki je začela popoldanski del praznovanja, je postregla z vrsto domačih dobrot, ki pa so zaradi skromnega obiska našle malo kupcev. Dež je še najbolj »oklestil« predstavitev vaških skupnosti (VS) na temo 'šmarčevanje'. Pod šotor so se lahko »stisnile« le tri VS in skupina Vesele babice. Vaška skupnost Šmartno ob Paki je predstavila šego pletenja zimzelena, vaška skupnost Paška vas delček iz interaktivne predstave Ravbarska vas, Vesele babice so tolkle orehe, vaška skupnost Veliki Vrh - Gavce pa je prikazala ribanje in kisanje zelja ter repe. Po mnenju članov ocenjevalne komisije si je za to prislužila nagrado. V dogajanje so se vključevali člani šmarškega turističnega društva, čebelarskega, konjerejskega in seveda društva vinogradnikov. Slednji so obiskovalcem ponudili v pokušino mlado vino 32 članov, poskrbeli so za krst mošta v vino, razglasili pa so še kletarja leta. Drugič zapored je to postal Mihael Fajfar. Lanski kletar leta Branko Rednak mu je ob predaji ključa položil na srce, naj

in vse, kar smo želeli z izgradnjo bloka 6, je bilo to, da bi za enake količine nakopanega premoga pridobili neprimerno čistejšo energijo. Krško je v energetski sistem vstopilo kasneje, zato so lahko pogoje postavljali na samem začetku. Dolgoročna renta, ki jo samo obnavljajo, pri nas verjetno ne bo več možna.« n

Mihael Fajfar, kletar leta 2013: »Letos sem pridelal manj vina kot lani, blizu 6.500 litrov. Letina je povprečna tako po količini kot kakovosti. Moral bom zelo dobro kletariti, da bom obdržal kakovost žlahtne kapljice. Bo kar zahtevno zaradi povišanih kislin. Sicer pa imam sam 1.000 trt, blizu 3.000 pa jih imam v najemu predvsem v Halozah.«

Kletar leta Mihael Fajfar je ob pomoči sv. Martina zabil pipo v sod in tako omogočil polnjenje kozarcev z mladim vinom.

nima žlahtne kapljice le zase, ampak tudi za prijatelje. Po licitaciji goske so stopili na sceno Vagabundi in poskrbeli, da se je staro, predvsem pa mlado grelo tja do polnoči in še malo čez. Vreme le ni izničilo vsega, je pa zagotovo vsaj malo poskrbelo, da so si tisti, ki so preveč globoko pogledali v kozarec, lahko sproti bistrili glave. n Na otroških ustvarjalnih delavnicah je bilo zaradi dežja še bolj živahno kot sicer.

Krajanke vaške skupnosti Šmartno ob Paki so na temo »šmarčevanja« predstavile pletenje kit iz zimzelena.