44 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (2/18 0C), soboto (3/17 0C) in nedeljo (4/19 0C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. novembra 2015â€

ĹĄtevilka 44 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

MogoÄ?e bo vsaj malo ogrelo naĹĄe srce Mira ZakoĹĄek

ĹĄi, Ĺžal pa je bil ogenj premoÄ?an, da bi obvarovali tudi ostreĹĄje, ki je popolnoma uniÄ?eno. Po prvih predvidevanjih naj bi bil za poĹžar kriv dimnik v hiĹĄi, preiskava pa ĹĄe poteka.

Begunska reka se ĹĄe naprej vije v Slovenijo, stiske ljudi pa so z vse ostrejĹĄim zimskim mrazom vsako noÄ? veÄ?je. Prizori, ki smo jih do nedavnega videvali zgolj na televiziji, so postali mnogim vsakdanjik.

TeĹžko se je sprijazniti z bedo, ki se ta Ä?as dogaja na slovenskih tleh.

Sama nikakor ne morem razumeti, da je ne moremo omiliti, ĹĄe manj pa to, da skuĹĄajo mnogi stisko teh ljudi, ki beĹžijo pred vojno, izkoristiti za protipropagando in razraĹĄÄ?anje nestrpnosti.

Prav tako ne razumem, da je vsa ta mnoĹžica ljudi odvisna zgolj od dobre volje prostovoljcev, policije, vojske in ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno prispevati obleko, odeje, hrano, zdravila ‌ Kako je sploh mogoÄ?e, da Evropa toliko nalaga naĹĄi mali Sloveniji (in tudi vsem drĹžavam do nje), ki mora zaradi ĹĄengenskega reda zadrĹževati ljudi na meji, ki si Ĺželijo zgolj naprej. Ĺ e porodnic ni mogoÄ?e zadrĹžati v bolniĹĄnici, takoj po porodu Ĺželijo oditi naprej. To velja tudi za vse ostale, ki zadrĹževanja nikakor ne razumejo in zato vÄ?asih tudi arogantno odreagirajo. Sama ob razliÄ?nih komentarjih, ki potem letijo na njihovo obnaĹĄanje, pomislim, kaj bi naredila sama, Ä?e bi veÄ? dni peĹĄaÄ?ila, neustrezno obleÄ?ena za ta letni Ä?as, brez primerne hrane, brez spanca ‌ Ĺ˝e po eni neprespani noÄ?i mi gredo vsi na Ĺživce! Le kako se v takĹĄnem stanju poÄ?uti mati z otrokom, ki je povrhu vsega ĹĄe na smrt prestraĹĄena? Da o higienskih razmerah sploh ne govorim. Ĺ e straniĹĄÄ? ni, kaj kopalnic ‌ potem pa nekateri namerno kaĹžejo, kakĹĄno svinjarijo begunci puĹĄÄ?ajo za sabo. Pripombe pri nas potem letijo na begunce, v tujini na Slovenijo!

Hudo pretresla me je tudi informacija, ki sem jo prebrala pred dnevi: beguncem na obmoÄ?ju BreĹžic so lahko zagotavljali le po en obrok dnevno sestavljen iz kruha, konzerve, jabolka in vode, otroci pa so bili upraviÄ?eni ĹĄe do mleka. Si predstavljate, kaj ob vsem tem doĹživljajo tudi prostovoljci, ko ne morejo ustreÄ?i proseÄ?im pogledom in iztegnjenim rokam. Tudi njim pojenjajo moÄ?i.

Breme, ki ga je Evropa naloĹžila Sloveniji, je vsekakor preveliko, stiske ljudi nedopustne. Mlini, ki o vsem tem odloÄ?ajo, pa mnogo prepoÄ?asni. Tudi napovedi, ki jih v NemÄ?iji Ĺže uresniÄ?ujejo, da vse, ki ne izpolnjujejo kriterijev begunca, vraÄ?ajo nazaj, so grozljive. Jih ne bi bilo mogoÄ?e ustaviti kje prej bolj na zaÄ?etku njihove poti? Jim ne bi bilo mogoÄ?e prej pojasniti, da ni obljubljene deĹžele, ne pa, da tisoÄ?e kilometrov premagujejo z laĹžnim upanjem? In ĹĄe z zadnjim denarjem, ki ga zmorejo. Ne bodo morda prav oni jutri stopili med borce poteptanih in poniĹžanih?

Vojne in begunska kriza, ki so jih za naĹĄimi hrbti zakuhali v svoj prav prepriÄ?ani, od ljudstva povsem odmaknjeni politiki, bodo vir novih tisoÄ?letnih zamer.

In kaj lahko naredimo mi? Pobrskajmo po omarah in podarimo kaj toplega, mogoÄ?e bo vsaj malo ogrelo naĹĄe in begunsko srce.

bĹĄ

đ&#x;”˛

Praznika v spomin in opomin Minuli vikend je bil prazniÄ?en. Dva drĹžavna praznika – dan reformacije, ko se Slovenci zavemo korenin in pomena slovenskega knjiĹžnega jezika, in dan spomina na mrtve – si sledita vsako leto.

In vsako leto znova imata posebno sporoÄ?ilo. Prvi nas v Ä?asu, ko se Evropa sooÄ?a z begunsko krizo, v kateri je Slovenija postala ozko grlo, opominja, kako hitro lahko Ä?lovek izgubi domovino.

Drugi pa nas vedno znova spomni ne le na naĹĄe najdraĹžje, ki jih ni veÄ? med nami, ampak tudi na vse, ki so Ĺživljenje dali, ker so verjeli v domovino in lepĹĄo prihodnost. Obema praznikoma so se poklonili v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah tudi borci s prapori krajevnih organizacij. V spomin in opomin! đ&#x;”˛

bĹĄ

Ogenj popolnoma uniÄ?il ostreĹĄje Ĺ martno ob Paki, 4. novembra – V noÄ?i iz torka na sredo, malo po drugi uri zjutraj, je ĹĄofer tovornjaka med voĹžnjo skozi Ĺ martno ob Paki opazil, da se

iz hiĹĄe v srediĹĄÄ?u kraja, ki stoji tik ob cesti, vije gost dim. O tem je obvestil gasilce, ki so hitro odhiteli na pomoÄ?. Poleg gasilcev iz PGD Ĺ martno ob Paki in

PGD PaĹĄka vas so z avto-lestvijo na pomoÄ? pohiteli tudi Ä?lani poklicne enote PGD Velenje. S hitro intervencijo jim je uspelo obvarovati objekte ob goreÄ?i hi-

đ&#x;”˛

S hitro intervencijo je gasilcem uspelo obvarovati okoliĹĄke hiĹĄe, za ostreĹĄje goreÄ?e hiĹĄe pa je bilo Ĺžal prepozno. (foto: tp)

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

5. novembra 2015

AWC NASTAVAK KAMPANJE OGLAS SLOVENIJA 68X300 + 3.pdf

Namenu predali zadnji odsek Namesto SlemenĹĄka Ĺ˝untarjeva? Ĺ martno ob Paki – Po nenadni smrti Ä?lana sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki JoĹžeta SlemenĹĄka v tamkajĹĄnjem okolju ne manjka ugibanj, kdo bo novi svetnik iz stranke SDS v svetu.

Glede na vloŞene kandidature in rezultate na lanskih lokalnih volitvah naj bi Slemenťka zamenjala Cvetka Žunter iz Gorenja.

Ali se bo to zgodilo, pa naj bi bilo znano na decembrski seji obÄ?inskega sveta. ÄŒe ji bodo na njej potrdili mandat svetnice, bodo morali v lokalni skupnosti iskati nadomestnega Ä?lana nadzornega odbora, katerega Ä?lanica je sedaj Ĺ˝untarjeva. Stranka đ&#x;”˛ tp SDS ima v ĹĄmarĹĄkem obÄ?inskem svetu tri svetnike.â€

Ukinili brezplaÄ?no pravno pomoÄ? Ĺ oĹĄtanj – 1. novembra je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ukinila brezplaÄ?no pravno pomoÄ?, kot razlog za to pa je navedla preobremenjenost obÄ?inske pravne sluĹžbe.

Mirko BrloĹžnik, obÄ?inski pravnik, je povedal, da je brezplaÄ?no pravno pomoÄ? izvajal od leta 2010, na teden pa je obravnaval enega do dva primera. Ĺ tevilÄ?no to ni bilo veliko, so pa bile zadeve tistih, ki so se oglasili, kompleksnejĹĄe, kar je zahtevalo veliko truda in Ä?asa. Najpogosteje so obÄ?ani iskali pravno pomoÄ? pri dedovanju, glede izvrĹĄb, v primerih razvez ali drugih đ&#x;”˛ Tp premoĹženjskih situacij ter prekrĹĄkov. â€

Razpis za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prejĹĄnji teden prviÄ? objavila razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov v izobraĹževanju, umetnosti, ĹĄportu in drugih strokovnih podroÄ?jih.

Rok za oddajo prijave je 20. november, v obÄ?inskem proraÄ?unu pa je za to na voljo 5.000 evrov.

Prispele vloge bo pregledala posebna komisija, ki jo je imenoval Ĺžupan Darko Menih. Podelili bodo 6 nagrad, merilo pa bo ĹĄtevilo doseĹženih toÄ?k. ViĹĄina nagrade za ĹĄtudente 1. letnika bo enaka znesku minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e. Neto nagrado bodo izplaÄ?ali v đ&#x;”˛ tp enkratnem znesku.â€

ObÄ?ankam in obÄ?anom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ä?estitamo za praznik.

bĹĄ

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Pomagajmo beguncem Velenje, 28. oktobra – Kot ena prvih obÄ?in je Mestna obÄ?ina Velenje na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Ĺže septembra skupaj z ObmoÄ?nim zdruĹženjem RdeÄ?ega kriĹža Velenje zaÄ?ela humanitarno akcijo zbiranja pomoÄ?i za begunce. Ker je v zadnjem Ä?asu meje naĹĄe drĹžave prestopilo veÄ?je ĹĄtevilo beguncev, so se odloÄ?ili, da akcijo zbiranja pomoÄ?i nadaljujejo in jo ĹĄe razĹĄirijo.

Na oktobrski seji sveta MO Velenje je Ĺžupan seznanil svetnike

in svetnice, da so iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili 10 tisoÄ? evrov za nakup nujne opreme, hrane in ostalih pripomoÄ?kov, ki jih begunci potrebujejo v zbirnih centrih. Polovico zneska so nakazali Ĺ kofijski Karitas Celje, polovico pa obmoÄ?nemu zdruĹženju RdeÄ?ega kriĹža Velenje za izvajanje programov pomoÄ?i za begunce. Nekaj dodatnih sredstev bodo namenili tudi za nakup najnujnejĹĄih zdravil in medicinskih pripomoÄ?kov.

O ospredju in ozadju – Potres in pretresi – Ljubeznive sestre – Direktor odĹĄel, uspehi ostali – VitanjÄ?anom ure

Popravek Pri poroÄ?anju z oktobrske seje sveta MO Velenje sem napaÄ?no navedla, da je Vid GlinĹĄek Ä?lan stranke SLS. Res je, da je bil izvoljen na listi te stranke, a je iz nje izstopil, zato sedaj deluje kot neodvisni svetnik. Za napako se opraviÄ?ujem. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

đ&#x;”˛

C

Vse ceste, ki sodijo pod koncesijo med MOV in podjetjem PUP, so v Vinski Gori Ĺže dobile novo podobo. Zadnja vodi proti domaÄ?iji Ĺ˝ohar.

Zbiranje pomoÄ?i za begunce se nadaljuje tudi v Domu borcev in mladine na KopaliĹĄki cesti 3.

Zbirajo najnujnejĹĄe Ĺživljenjske potrebĹĄÄ?ine, kot so odeje, spalne vreÄ?e, leĹžalne podloge, osnovne higienske potrebĹĄÄ?ine, vodo v plastenkah in Ĺživila v konzervah.

Ker se zima hitro bliĹža, so zaÄ?eli zbirati tudi topla oblaÄ?ila in obutev za otroke ter odrasle. Zbiranje pomoÄ?i poteka vsak Ä?etrtek in petek med 12. in 17. uro. đ&#x;”˛

bĹĄ

Dva obraza slovenskega lica

Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Vinska Gora, 31. oktobra – V soboto so namenu predali ĹĄe zadnji odsek letos obnovljenih cest v Vinski Gori. Ta leĹži na JanĹĄkovem selu, dolga je 570 metrov. Cesta vodi proti domaÄ?iji Ĺ˝ohar. Izvajalec del je bil Franc Sever. Otvoritev je pripravila krajevna skupnost skupaj s krajani zaselka, ki so pripravili tudi bogato pogostitev in kulturni program. Cesto je pomagal krajanom odpreti velenjski podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec, blagoslovil pa jo je tudi krajevni Ĺžupnik Tone KraĹĄovec.

NiÄ? se ĹĄe ni spremenilo: Slovenija je ĹĄe vedno prehodna drĹžava. Ne na prehodu iz nerazvitosti v razvitost (Ä?eprav tudi to), prehodna je ĹĄe vedno za ĹĄtevilne migrante, ki tudi prehajajo iz nerazvitih in uniÄ?enih krajev v razviti svet. Zato tudi ne ostajajo pri nas. Ob tem naĹĄa deĹželica kaĹže dva obraza. Prvi, na sreÄ?o ĹĄtevilÄ?nejĹĄi, je migrantom in beguncem pripravljen pomagati, drugi – tviteraĹĄki in podobni, v njih vidi le najslabĹĄe, ker da nas na razliÄ?ne naÄ?ine ogroĹžajo. Res pa je, da kolon prebeĹžnikov vse manj sreÄ?ujemo, ker jih zadnji Ä?as konÄ?no le na primernejĹĄi naÄ?in z vlaki pospremimo od hrvaĹĄke do avstrijske meje. Tako imamo z njimi manj dela, ÂťoniÂŤ pa so deleĹžni vsaj malo veÄ?jega udobja. In manj Ĺžrtev v raznih oblikah. A zaradi obravnavanja migrantov oziroma oÄ?itkov o nepripravljenosti na sprejem nekateri z desne zahtevajo Ĺžrtve pri nas.

Tudi ÂťglavoÂŤ naĹĄe obrambne ministrice Andreje KatiÄ?. ÄŒeprav nas je begunska problematika precej ÂťokupiralaÂŤ, Ĺživljenje pri nas vseeno mora teÄ?i dalje. Nadaljujejo se pogajanja o spremenjeni minimalni plaÄ?i, v katerih so sindikati in delavci z minimalci ĹĄe vedno na eni strani, delodajalci pa na drugi. Ne le naĹĄi, tudi nekateri tuji, pri katerih vsi vsem zaposlenim ne reĹžejo debelega kosa kruha. Razdeljeni smo tudi pri ÂťocenjevanjuÂŤ dogajanj v slabi banki. Ob tem pa je zadnji Ä?as v ospredju kadrovanje v Slovenskem drĹžavnem holdingu, kjer je pogosto vpraĹĄanje, kaj ali kdo je v ozadju.

RazliÄ?nih pretresov pri nas ne manjka, v nedeljo pa je dobrĹĄen del drĹžave tudi dobesedno potreslo. Potres, ki je imel ĹžariĹĄÄ?e v Cerkljah ob Krki, je v neposredni okolici predvsem na starejĹĄih objektih povzroÄ?il tudi precej ĹĄkode. Mnogi so bili zaskrbljeni tudi, ker je v bliĹžini naĹĄa nuklearna elektrarna. To, da je na potresnem obmoÄ?ju, pogosto vzbuja skrb; ne le pri nas, tudi pri severnih sosedih. V nuklearki pa zagotavljajo, da je grajena varno in varno tudi deluje.

Ne pretres ali potres, ampak pomirjenje pa se je zgodilo v RadeÄ?ah.

TamkajĹĄnjemu domu za prevzgojo mladih je grozil ÂťizgonÂŤ oziro-

ma selitev iz prostorov, ki so v lasti DruĹžbe hÄ?era krĹĄÄ?anske ljubezni svetega Vincencija Pavelskega. Kot moĹžni prostor, kamor bi preselili mlade, so omenjali tudi celjske zapore. Vendar so sestre pokazale milost in ljubeznivost in se odloÄ?ile podaljĹĄati najemno pogodbo. Ne toliko ljubeznivost do drĹžave, predvsem do zaposlenih domaÄ?inov, ki bi v primeru selitve ostali v veÄ?jem ĹĄtevilu brez dela.

Skupaj so ponovno ÂťtrdnoÂŤ stopile spodnjesavinjske obÄ?ine. ÂťTik pred zdajciÂŤ je vseh ĹĄest obÄ?in podpisalo najemno pogodbo z JKP Ĺ˝alec. To namreÄ? bdi nad celotno komunalno infrastrukturo. Zadnje mesece, potem ko je prejĹĄnja pogodba potekla, so zadevo reĹĄevali z aneksom. Kot zanimivost nekateri omenjajo, da je pogodbo zadnja potrdila ÂťdomaÄ?aÂŤ, Ĺžalska obÄ?ina. Za to dolgotrajno usklajevanje pa naj ne bi bile krive le posamezne obÄ?ine, tudi nekatere zahteve oziroma nejasnosti na drĹžavni ravni. ÄŒeprav v naĹĄih naravnih zdraviliĹĄÄ?ih pravijo, da ne poznajo sezone, saj ta poteka vse leto, vseeno opravljajo ÂťinventureÂŤ opravljenega dela po koncu poletne sezone. V RogaĹĄki Slatini sicer tarnajo zaradi manjĹĄega ĹĄtevila gostov iz Rusije, v glavnem pa so s sezono vsi bolj ali manj zadovoljni. Tudi v PodÄ?etrtku, kjer Terme Olimia tudi brez dolgoletnega direktorja Zdravka PoÄ?ivalĹĄka dosegajo dobre rezultate. VeÄ? so imeli obiskovalcev, dosegli so viĹĄje prihodke, pridobili tudi veÄ? gostov iz nekaterih ÂťnovihÂŤ drĹžav. Izredno lepo poletje pa jim je navrglo rekordno ĹĄtevilo kopalcev. V termalnem parku Aqualuna kar pol veÄ? kot lani. Zelo uspeĹĄna je bila tudi njihova ÂťhÄ?erkaÂŤ na hrvaĹĄki strani, Terme Tuhelj. Kot smo Ĺže pisali, so Terme Olimia pred prenovo nekaterih objektov, za kar bodo v naslednjih dveh letih porabili 8 milijonov evrov.

Na tem koncu pa se tudi povezujejo. Do pomladi naj bi obÄ?ina PodÄ?etrtek zgradila ĹĄe zadnji odsek kolesarske steze ob cesti proti Ĺ marju pri JelĹĄah in tako bosta ti obÄ?ini konÄ?no povezani s kolesarsko stezo. Zdaj manjka ĹĄe 750 metrov med Pristavo pri Mestinju in mejo s sosednjo obÄ?ino.

Pa ĹĄe to: v obÄ?ini Vitanje bodo obÄ?anom podelili ure. To ne bo kakĹĄno prazniÄ?no darilo pred novim letom. Podarili jim bodo parkirne ure, saj bodo tudi tu uvedli modro cono! đ&#x;”˛

k

Bojana Ĺ pegel

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

1

14/

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

5. novembra 2015

PROSLAVE

3

Spomin na mrtve je spomin na naťo zgodovino Osrednja slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve tudi letos pri spomeniku Onemele puťke – RoŞe tudi k Titovemu spomeniku Bojana Špegel

Velenje, 29. oktobra – Za nami je prazniÄ?ni vikend. Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže v Ä?etrtek pripravila osrednji obÄ?inski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije.

Pri spomeniku Onemele puĹĄke se je zbralo veliko ljudi. Primeren program, prepleten s pesmijo, glasbo in besedami, so ob osrednji komemoraciji pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Ĺ alek, zbrane pa je nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in predsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ?. Skupaj s poslancem v drĹžavnem zboru Janom Ĺ kobernetom in sekretarko ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje

Marjano Koren je poloĹžil venec k osrednjemu spomeniku Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja v Ĺ aleĹĄki dolini. ÄŒastni pozdrav so ob tem pripravili praporĹĄÄ?aki vseh ĹĄaleĹĄkih krajevnih borÄ?evskih organizacij. Mladi forum SD pa je cvetje poloĹžil tudi k spomeniku Josipa Broza Tita.

Bojan KontiÄ? je ob letoĹĄnjem dnevu spomina na vse, ki jih ni veÄ? med nami, poudaril: ÂťZbrani smo na prostoru, ki je vse leto namenjen spominu. Spominu na dogodke in spominu na vse tiste, ki so v preteklosti skupaj z nami – ali pa brez nas – soustvarjali zgodovino. 1. november je priloĹžnost, da se zazremo nazaj, na prehojeno pot in ocenimo tudi svoje danaĹĄnje delovanje. Stojimo ob spomeni-

Slavnostni govornik Bojan KontiÄ? je o dnevu spomina razmiĹĄljal s pieteto do vseh, ki so dali Ĺživljenje za to, da danes Ĺživimo v samostojni drĹžavi.

ku ljudem, ki so bili poklicani v bran svoji domovini, svojemu jeziku in ne nazadnje, kot se je pokazalo leta 1990, tudi svoji drĹžavi. Zato je prav, da se v Ä?asu, ko se spominjamo svojcev in prijateljev, ki jih ni veÄ?, spomni-

mo tudi na vse, ki so darovali Ĺživljenja za to, da mi Ĺživimo v samostojni drĹžavi.ÂŤ Ob tem je poudaril, da Ĺžal danes ponovno v svetu roĹžlja oroĹžje, zato je tudi Evropa polna ljudi, ki se umikajo nasilju. ÂťKarkoli si Ĺže kdo

ÂťÄŒasi za patetiko so mimoÂŤ O tem je prepriÄ?an knjiĹževnik Ivo Stropnik, slavnostni govornik na osrednji obÄ?inski slovesnosti ob dnevu reformacije Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. oktobra – V preddverju velenjske KnjiĹžnice se je uro za osrednjo obÄ?insko slovesnostjo ob dnevu spomina na mrtve zaÄ?ela osrednja proslava ob dnevu reformacije. Kulturni program, prepleten z glasbo in spomini na Ä?as PrimoĹža Trubarja, so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

Slavnostni govornik na proslavi pa je bil glavni in odgovorni urednik ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija Ivo Stropnik, ki je praznik povezal s slovensko knjigo in besedo in bil pri tem tudi 'simpatiÄ?no' ciniÄ?en.

Ivo Stropnik je v uvodu izrekel svoj poklon slovenski reformaciji sredi 16. stoletja – okvirno pred 450 leti – ko je bilo izobraŞenih ljudi, ki so znali brati,

bore malo, knjige pa ĹĄe zelo zelo redke, saj so jih prepisovali na roke in v latinskem jeziku; ko je bil naĹĄ Ä?lovek v slovenskih deĹželah poveÄ?ini nepismen, a je slovenski jezik uporabljal v

vsakdanjem govoru, si v njem pel in pripovedoval zgodbe, ni pa bil ta jezik zapisan. In nekdo je moral temu jeziku najprej vdihniti knjiĹžno podobo.ÂŤ In prav to je storil PrimoĹž Trubar,

menda odliÄ?en pridigar, vendar zelo kritiÄ?nega duha, zato je bil izgnan iz slovenskih deĹžel, a je Ä?util dolĹžnost pisati knjige v jeziku svojega naroda. Zato je utemeljitelj ali oÄ?e slovenske-

misli o beguncih, je situacija, v kateri so se znaĹĄli, teĹžka. Zato je prav, da jim po svojih moÄ?eh pomagamo,ÂŤ je med drugim dejal slavnostni govornik, ki je ĹĄe poudaril, da se moramo vsi tudi zato ozreti v prihodnost in

ne pogrevati razprtij preteklih desetletij in stoletij. ÂťRazmiĹĄljati moramo, kakĹĄen svet bomo zapustili svojim zanamcem.ÂŤ

ga knjiĹžnega jezika. Ob tem je slavnostni govornik razmiĹĄljal: ÂťDanes, ko je slovenski knjiĹžni jezik stanoviten in z vrhunskimi leposlovnimi ter znanstvenimi deli ob boku z najrazvitejĹĄimi svetovnimi jeziki, so problemi s slovenĹĄÄ?ino in slovensko knjigo seveda povsem druge vrste kot protestantsko-reformacijski v 16. stoletju. Praznovanje dneva reformacije zastavlja vrsto sodobnih vpraĹĄanj o danaĹĄnjem poloĹžaju slovenskega jezika ter aktualnih vpraĹĄanjih slovenske

knjige in njenih ustvarjalcev ‌ Bil je kritiÄ?en do veÄ?krat nelogiÄ?no vodene slovenske kulturne politike, Âťki enkrat zatava v strategijo ukinitve ministrstva za kulturo, v narodu, ki ga doloÄ?a ravno kultura, in to navzven pomeni skoraj tako, kot bi drĹžava Ĺželela ukiniti lastni narod.ÂŤ Poudaril je, da aktualno slovensko kulturno ministrstvo nakazuje domaÄ?ijsko prioriteto trem stebrom slovenske kulture: slovenskemu jeziku, kulturni dediĹĄÄ?ini in ljubiteljski kulturi. Medtem pa slovenskega ustvarjalca vse bolj vraĹĄÄ?ajo v druge kulture in druge jezike.

Zlasti angleĹĄÄ?ino in nemĹĄÄ?ino. ÂťDanaĹĄnji odnos do slovenĹĄÄ?ine, materinĹĄÄ?ine, pa seveda ne sme biti domoljubno patetiÄ?en. ÄŒasi za patetiko so mimo. Slovenski jezik z globalizacijo ni prehudo ogroĹžen,ÂŤ je poudaril.

ZakljuÄ?il je z Ĺželjo: ÂťNaj se skozi naĹĄa Ĺživljenja, tudi v Velenju, zvrsti Ä?im veÄ? dogodkov s knjigami, ki tako ali drugaÄ?e odstirajo, plemenitijo in ohranjajo smisel naĹĄega bivanja.ÂŤ In poudaril, da 31. oktobra Slovenci praznujemo dan reformacije in ne noÄ?i Ä?arovnic oz. v najnovejĹĄem slovenskem jeziku Ĺžal ÂťlepĹĄeÂŤ sliĹĄano ÂťhalloweenÂŤ.

ÂťNaj se skozi naĹĄa Ĺživljenja, tudi v Velenju, zvrsti Ä?im veÄ? dogodkov s knjigami,ÂŤ je Âťlubim SlovencemÂŤ zaĹželel slavnostni govornik Ivo Stropnik.

4. Mednarodni kongres o lovstvu in divjadi Velenje, 5. novembra – V Velenju bo med 5. in 7. novembrom potekal 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi. Gre za Şe osmi mednarodni strokovno-znanstveni dogodek, ki ga v Velenju vsako jesen po letu 2007 organizira velenjski Inťtitut za ekoloťke raziskave ERICo ob soorganizaciji Gozdarskega inťtituta Slovenije, Visoke ťole za varstvo okolja, Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in Muzeja Velenje, tokrat tudi ob sodelovanju druťtva Balkan Wildlife Scientific Society ter Univerze v Novem Sadu, Univerze v Beogradu in Univerze v Skopju.

Na dogodku bodo raziskovalci iz 15. drĹžav predstavili skoraj 50 zanimivih prispevkov, v katerih bodo podrobno predstavili najnovejĹĄa dognanja o prostoĹživeÄ?ih parkljarjih, mali divjadi in velikih zvereh, ki so pomembna za uÄ?inkovito trajnostno naravnano upravljanje teh vrst. Slavnostna otvoritev dogodka bo danes ob 9. uri v Hotelu Paka. Ta dan bodo na dogodek vabljeni tudi domaÄ?i stro-

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

kovnjaki iz prakse, resornih ministrstev in drugih institucij – priÄ?akujejo, da se ga bo udeleĹžilo okrog 150 udeleĹžencev. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vloge za stanovanja do konca novembra Velenje, 28. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Vloge bodo sprejemali v glavni pisarni Mestne obÄ?ine Velenje do vkljuÄ?no 30. novembra letos. Zadnji razpis, na osnovi katerega je bila oblikovana veljavna prednostna lista, ki je Ĺže skoraj izÄ?rpana, je bil objavljen v letu 2012.

Letos so v Velenju neprofitna stanovanja zagotovili Ĺže 130 druĹžinam, veÄ?ini v novem Poslovno-stanovanjskem objektu Gorica. V razpisu je poseben poudarek namenjen reĹĄevanju stanovanjskega vpraĹĄanja mladih druĹžin, oblikovani pa bosta dve loÄ?eni prednostni listi. Na listi A bodo socialno ĹĄibkejĹĄi prosilci, na listi B pa socialno moÄ?nejĹĄi. Slednji bodo morali plaÄ?ati tudi lastno udeleĹžbo, ki se bo po dodelitvi stanovanja obraÄ?unala kot najemnina. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

PROSLAVE

Za ohranjanje miru in svobode

Obisk ameriĹĄkega veleposlanika

Ĺ˝iveti tako, da izboljĹĄamo Ĺživljenje sebi in zanamcem Ĺ oĹĄtanj – Pred spomenikom padlim borcem na prenovljenem Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju je bila osrednja obÄ?inska komemoracija.

Zbrane je nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je

med drugim povedal, da je dan spomina na mrtve Ä?as, ko se lahko nekoliko umirimo in se spomnimo ljudi, ki jih ni veÄ? med nami. Med njimi je tudi 97.500 drĹžavljanov, ki je na Slovenskem umrlo med 2. svetovno vojno in

in neposredno po njej. Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je 17 spominskih obeleĹžij Ĺžrtev NOB, gre za kulturne spomenike lokalnega pomena, za njihovo vzdrĹževanje in obnovo pa skrbi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Osrednji spomenik NOB

5. novembra 2015

na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju je bil odkrit leta 1953 v spomin na veÄ? kot 200 padlih borcev, aktivistov, talcev in Ĺžrtev faĹĄistiÄ?nega nasilja iz Ĺ oĹĄtanja, Gaberk, Raven, Zavodnja, TopolĹĄice, Belih Vod, Florjana in Lokovice. Ĺ˝upan je ĹĄe dodal, da generacije, ki niso obÄ?utile vojnih strahot, dojemajo mir in svobodo kot nekaj povsem samoumevnega. Pa ni tako.

V imenu Krajevne organizacije Zveze zdruŞenj borcev za vrednote NOB je spregovorila Bojana Žnider, ki je med drugim dejala, da danes smo, kar smo, zaradi dejanj, ki so jih zmogli naťi predniki. Tudi zato mora vsak posameznik Şiveti tako, da bo izboljťal Şivljenje nam in naťim zanamcem.

Predstavniki ZZB NOB so poloĹžili cvetje k spomeniku, kulturni program pa so pripravili Pihalni orkester Zarja, uÄ?enci OĹ Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj in oktet Zavodnje.

Veleposlanik ZdruŞenih drŞav Amerike Brent Robert Hartley navduťen nad Muzejem premogovniťtva – O moŞnostih za nadaljnje meddrŞavno sodelovanje Tina Felicijan

Velenje, 27. oktober – Mestno obÄ?ino Velenje je obiskal ameriĹĄki veleposlanik Brent R. Hartley. Ogledal si je Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja se je sreÄ?al z bivĹĄo Fulbrightovo ĹĄtipendistko dr. Ireno Mrak, obiskal je tudi podjetje Gorenje in se sreÄ?al z vodstvom, obisk pa je zakljuÄ?il s pogovorom pri Ĺžupanu Mestne obÄ?ine Velenje Bojanu KontiÄ?u, ki je veleposlanika seznanil z Ĺželjami obÄ?ine po prihodnjem sodelovanju. ÂťZa nas je vsekakor pomembno, da izkoristimo moĹžnost povezav, ki jih veleposlanik ZDA v Sloveniji, ki je lahko tudi prijatelj Slovenije v ZDA, vzpostavi. V prihodnje si Ĺželimo tujih investicij, sodelovanja, priloĹžnosti in veÄ?jega kosa pogaÄ?e za najveÄ?jega slovenskega izvoznika – Gorenje Velenje,ÂŤ je dejal po sreÄ?anju.

Treba je vedeti in nikoli pozabiti Skorno, 31. oktobra – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je bila osrednja spominska sveÄ?anost v poÄ?astitev dneva reformacije in spomina na mrtve pri lovskem domu v Skornem. Pripravila jo je Krajevna organizacija ZB za ohranjanje vrednot NOB Ĺ martno ob Paki.

Predsednik organizacije JoĹže Aristovnik je delo primoĹža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama BohoriÄ?a in Sebastjana Krelja uvrstil med civilizacijske doseĹžke naĹĄega naroda. HvaleĹžen spomin na veÄ? kot 220 Ĺžrtev faĹĄistiÄ?nega nasilja iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pa je – po njegovih besedah – nekaj, kar je treba vedeti, a nikoli pozabiti. ÂťVas Skorno je plaÄ?ala daleÄ? najveÄ?ji davek rodoljubnosti in domovinski zavesti svojih krajanov, saj je bilo za svobodo Ĺžrtvovanih kar 24 odstotkov njegovih takratnih vaĹĄÄ?anov. ÄŒe naĹĄemu glavnemu mestu pripada Ä?astni naziv mesto heroj, bi povsem upraviÄ?eno naĹĄe zavedno Skorno poimenovali vas heroj.ÂŤ Po Aristovnikovih besedah so ob dolĹžni pieteti do prezgodaj umrlih za ideale slovenstva ĹĄe kako potrebna prizadevanja za ohranitev miru in med-

sebojnega spoĹĄtovanja. Prav tako krepitev opomina med sedanjimi generacijami, da se grozodejstva 2. svetovne vojne ne smejo nikoli veÄ? ponoviti. Ĺ e posebej Ĺželijo to poudariti letos, ko mineva 70

nekdo, ki bi jo lahko prepreÄ?il, odloÄ?il drugaÄ?e. ÂťZato Ä?as miru ni le Ä?as, ko ni vojne, temveÄ? tudi Ä?as, ko se zavestno trudimo odpraviti razloge zanjo.ÂŤ Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali

silja v obÄ?ini.

PriloĹžnostni kulturni program so popestrili godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, pevci ĹĄmarĹĄkega moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika ter Ä?laÂťUpam, da bomo naĹĄli priloĹžnosti za nadaljnji pogovor in raziskovanje specifiÄ?nih podroÄ?ij sodelovanja,ÂŤ je po prvem obisku MOV povedal ameriĹĄki veleposlanik Brent R. Hartley.

S spominske slovesnosti

let od konca 2. svetovne vojne, ki je bila tako straĹĄna, da je zarosila pogled na tragiÄ?no zapuĹĄÄ?ino prve. Vojna, je ĹĄe dodal Aristovnik, se ne zaÄ?ne zato, ker je neizogibna, ampak zato, ker se je

pri pripravi in izvedbi spominske sveÄ?anosti, ter pozval obÄ?ane, naj se kdaj s sorodniki, prijatelji in znanci podajo na Pot spominov, na kateri je 21 spominskih obeleĹžij Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega na-

nici Kulturnega druĹĄtva Gorenje Barbara TrebiĹžan in Marjana Boruta. đ&#x;”˛

Tp

Veleposlanik je zelo uĹžival ob obisku Muzeja premogovniĹĄtva in visoke ĹĄole, imel je zelo dobre pogovore v Gorenju, kjer so raziskovali moĹžnosti za tesnejĹĄe poslovne vezi, na sreÄ?anju z Ĺžupanom pa se je nauÄ?il veliko o mestu. ÂťImel pa sem tudi priloĹžnost za pojasnilo svojih temeljnih ciljev kot ambasador v Sloveniji,ÂŤ je povedal, ti pa so krepitev sodelovanja med Slovenijo in ZDA, delovanje na podroÄ?jih varnosti in gospodarstva ter promocija ZDA v Sloveniji. Ĺ e posebej je izpostavil velik pomen poenotenja standardov z Evropo, kar bi olajĹĄalo tudi trgovsko menjavo. ÄŒeprav je skozi Velenje Ĺže potoval, predvsem kadar je ĹĄel na pohodniĹĄke izlete, je bila to njegova prva priloĹžnost za pogovor z Ĺžupanom in drugimi. ÄŒeprav ni naĹĄel niÄ?esar specifiÄ?nega, pravi, da je bil obisk zelo uporaben in upa, Âťda bomo dalje sodelovali pri varnostnih zadevah in nadaljnjem gospodarskem razvoju, ĹĄe posebej pa upam, da bomo poveÄ?ali trgovino med naĹĄima drĹžavama. Glede na gospodarske temelje v Velenju upam, da bomo naĹĄli moĹžnosti, a to zahteva nekoliko veÄ? dela,ÂŤ je povedal veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley, ki ga drĹžava, v kateri je osem mesecev, vedno znova navduĹĄuje. ÄŒeprav jo ĹĄele spoznava, povsod, kamor gre, najde predanost izobraĹževanju, delu visoke kakovosti, socialni blaginji Âťin mislim, da je to res pozitivno,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Poklon zamolÄ?anim Ĺžrtvam V Ĺ oĹĄtanju devet in v Velenju eno prikrito grobiĹĄÄ?e V soboto, 31. oktobra, je delegacija Ĺ˝enskega odbora, Kluba seniork in seniorjev MO SDS Velenje in ZdruĹženja za vrednote slovenske osamosvojitve Velenje – Ĺ aleĹĄka, poÄ?astila spomin na zamolÄ?ane Ĺžrtve komunistiÄ?ne revolucije 1945 v prikritem

grobiĹĄÄ?u pod hribom KoĹželj v Velenju in na Gorici v Ĺ oĹĄtanju, kjer so poloĹžili sveÄ?ke in cvetje.

Komisija za evidentiranje in oznaÄ?itev prikritih grobiĹĄÄ?, ki jo je imenoval svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj leta 2002, predsednik je bil Anton SkornĹĄek, je leta 2007 zakljuÄ?ila delo. Po podatkih iz uradnega sondiranja, evidentiranja in oznaÄ?be prikritih grobiĹĄÄ? je komisija ugotovila, da je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj devet pri-

kritih grobiĹĄÄ? in eno v Velenju.

Delegacija se je s polaganjem sveÄ? pri spomeniku ÂťBraniteljem slovenske samostojnosti 1991ÂŤ v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju tudi simbolno poklonila v spomin vsem, ki so v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 prelili kri za slovensko domovino in opomin generacijam, ki prihajajo za nami, da se kaj takega nikoli veÄ? ne bi ponovilo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5. novembra 2015

POLITIKA

Zavedamo se, da je vedno mogoÄ?e storiti veÄ? in bolje ÄŒas od lanskega do letoĹĄnjega praznika zaznamovali dve veliki naloĹžbi – Nekaj se bo dogajalo, dela bo veÄ? kot preveÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

Tudi za ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki je letoĹĄnje leto jubilejno.

BeleĹži 20-letnico samostojnosti, hkrati pa se v teh dneh na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake pripravljajo na praznovanje obÄ?inskega praznika. ÂťZ opravljenim smo zadovoljni, hkrati pa se zavedamo, da je vedno mogoÄ?e narediti veÄ? in bolje,ÂŤ je samokritiÄ?en ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, ki pravi, da si bo Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega praznika najbolj zapomnil po dveh velikih naloĹžbah in po dobrem razpoloĹženju obÄ?anov na prireditvi ob njuni otvoritvi, po zasaditvi potomke najstarejĹĄe vinske trte, Âť... marsikaj prijetnega se je zgodilo tudi v naĹĄih javnih zavodih, kot so Mladinski center, ĹĄola, vrtec.

Bilo je ĹĄe veliko drobnih pozitivnih dogodkov, na katerih pa lokalna skupnost ni bila toliko prisotna.ÂŤ KopuĹĄar je v prazniÄ?nem pogovoru takole odgovoril na naĹĄa vpraĹĄanja.

Letos ste konÄ?ali najveÄ?jo naloĹžbo v 20-letni zgodovini samostojne obÄ?ine. Lepo darilo za jubilej. ÂťRes je. Namenu smo predali vse objekte kohezijskega projekta Celovite oskrbe s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini. V okviru tega smo pridobili povezovalni vodovod in s tem zagotovili naĹĄim gospodinjstvom nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo – po

moji oceni – za nadaljnjih 50 let.

Vrednost naĹĄega deleĹža pri tem kohezijskem projektu je znaĹĄal veÄ? kot 4 milijone evrov, od tega smo iz obÄ?inskega proraÄ?una zagotovili slab milijon evrov. Poleg omenjenega projekta je zadnje

no infrastrukturo, cesto, uredili ploÄ?nik. Obe naloĹžbi sta bili za obÄ?ino velika zalogaja.ÂŤ So razvoj lokalne skupnosti zaznamovala ĹĄe kakĹĄna vlaganja? Še. Uredili smo krajĹĄi meteorni in fekalni kanal v Slatinah, peĹĄpot

Janko Kopuťar: Letos smo najmanj dve vaťki skupnosti dobro obdelali – Paťko vas in Skorno.

leto zaznamovala ĹĄe izgradnja kanalizacije v PaĹĄki vasi. Vlaganja so presegla 500 tisoÄ? evrov, saj smo poleg izgradnje omreĹžja posodobili ĹĄe ostalo komunal-

v Logu, v sklopu varnih prehodov preko ĹželezniĹĄkih prog smo ukinili ĹĄe 2 ĹželezniĹĄka prehoda, ki sta bila za nas najtrĹĄa, in poskrbeli za nadomestne ceste. S

Kaj so predlagali in kaj spraĹĄevali?

Na oktobrski seji veliko vpraĹĄanj o beguncih, infrastrukturnih reĹĄitvah, turizmu – Aktivnosti na 3. razvojni osi menda niso zastale – Rok za izdelavo malih Ä?istilnih naprav res podaljĹĄan Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. oktobra – Ker je bila 20. oktobra redna seja velenjskega mestnega sveta po dolgih poletnih poÄ?itnicah, smo priÄ?akovali veliko vpraĹĄanj in pobud svetnikov. PriÄ?akovanja so se uresniÄ?ila, kar nekaj vpraĹĄanj pa je odgovore dobilo Ĺže na seji.

Svetnik SDS mag. Albin VrabiÄ? je opozoril na razbrazdane povrĹĄine ne velenjski promenadi. Eno so Ĺže popravili, zanimalo ga je, kdaj bodo ostale, ker so te za peĹĄce ne le neprijetne, ampak tudi nevarne. Njegov strankarski kolega Anton De Costa je nanizal kup vpraĹĄanj; zanimalo ga je, kako je Velenje pripravljeno, Ä?e pride do tega, da Avstrija in NemÄ?ija zapreta meje za begunce in jih veÄ?je ĹĄtevilo ostane v Sloveniji. PrepriÄ?an je bil, da jih bodo po mestih razporedili po sistemu kvot. Med drugim ga

je zanimalo tudi, kaj se dogaja s 3. razvojno osjo in traso hitre ceste do Velenja. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je povedal, da po njegovih informacijah aktivnosti niso zastale. ÂťPristojna ministrstva se pogovarjajo z ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki, da razreĹĄijo vpraĹĄanja, povezana s traso v tej obÄ?ini. Po mojih informacijah postopek teÄ?e, trasa Ĺ entrupert–Velenje je ĹĄe vedno aktualna, vlada pa naj bi o tem odloÄ?ala na zaÄ?etku leta 2016.ÂŤ Na seji je Ĺžupan mestni svet seznanil, da bodo 10 tisoÄ? proraÄ?unskih evrov namenili za pomoÄ? beguncem. Polovico zneska so nakazali Ĺ kofijski Karitas Celje, polovico pa obmoÄ?nemu zdruĹženju RdeÄ?ega kriĹža Velenje. Nekaj dodatnih sredstev so namenili tudi za nakup najnujnejĹĄih zdravil in medicinskih pripomoÄ?kov. Te so Ĺže dostavili v nastanitveni center beguncev v Celje, kamor so odpeljali tudi

276 kilogramov toplih oblaÄ?il, ki so jih zbrali na KopaliĹĄki 3, kjer poteka akcija zbiranja pomoÄ?i beguncem. Kar se nastanitve beguncev tiÄ?e, pa reĹĄitve v Velenju ĹĄe nimajo.

O zebrah, cestah in poslovnem centru

Franc Sever je predlagal, da ceste, kjer trenutno v Vinski Gori gradijo vodovod in kanalizacijo, Ä?ez zimo preplastijo le z grobim asfaltom, da spomladi ne bo popravil. Predlagal pa je tudi, da od peĹĄpoti iz Gorice proti avtobusni postaji ob delu, kjer do kriĹžiĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ni ploÄ?nika za peĹĄce, le-tega zgradijo. Tako ne bi bil potreben prehod za peĹĄce tam, kjer se peĹĄpot konÄ?a, kar je predlagal De Costa. ÂťZebre na vsakih nekaj metrov niso reĹĄitev, je dodal Sever. Matej Jenko pa je predlagal, da prehod za peĹĄce uredijo na AĹĄkerÄ?evi ce-

tem in z izgradnjo dveh krajĹĄih odsekov ploÄ?nikov smo bistveno prispevali k veÄ?ji varnosti. Pred prostori obÄ?ine in knjiĹžnice smo uredili ploĹĄÄ?ad. Prizadevni krajani v naselju Tajna so sami pripravili podlago za cesto, obÄ?ina je prispevala za asfaltno prevleko. V celoti je posodobljena cesta od lovskega doma do kmetije Ĺ˝upan v Skornem. Skupaj z Lekarno Velenje smo preuredili prostore bivĹĄe poĹĄte in vanje preselili lekarno. S tem smo reĹĄili prostorsko stisko zdravstvene postaje in omogoÄ?ili ureditev pediatriÄ?ne ambulante.

V naslednjih dneh bomo ob regionalnih cestah postavili turistiÄ?no informacijske table. Letos smo veliko delali za pridobitev potrebne dokumentacije za vrtec, ĹĄolo, pripravljali projekte za izgradnjo kanalizacije v vaĹĄkih skupnostih ReÄ?ica ob Paki in Mali Vrh ter za energetsko sanacijo vrtca. Uredili smo ĹĄe nekaj manjĹĄih zadev. Letos zakljuÄ?ujemo intenzivna vlaganja, ki so bila moÄ?no podprta z evropskim denarjem. Zato nas skrbi prihodnost, saj naslednja finanÄ?na perspektiva podeĹželju in vlaganjem v kanalizacijska omreĹžja, kjer imamo v obÄ?ini ĹĄe zelo veliko potreb, ni naklonjena.ÂŤ Ponosni ste na pestro druĹĄtveno dejavnost. Glede na odziv ob raznih akcijah pa bi sklepali, da zavzeto deluje le peĹĄÄ?ica med njimi. ÂťV obÄ?ini je veÄ? kot 25 druĹĄtev, njihova dejavnost je zelo razve-

sti, da bo prehod do vile RoĹžle, kjer je novi dom MZPM Velenje, za otroke varnejĹĄi.

Mihael Letonje (SLS) je ob pohvali poletnega dogajanja na velenjski plaĹži vpraĹĄal, kako se bo obmoÄ?je razvijalo naprej, Vid GlinĹĄek (neodvisni svetnik) pa je prepriÄ?an, da je bila uvedba plaÄ?ljivega parkiranja ob plaĹži napaka, ki je napolnila vsa bliĹžnja parkiriĹĄÄ?a, tudi pri nakupovalnih centrih. Letonje je opozoril na invalidom neprijazno urejen prehod na peĹĄpot v Ĺ aleku, zanimalo pa ga je tudi, ali je rok za izgradnjo malih Ä?istilnih naprav res podaljĹĄan. Ĺ˝upan je Ĺže med sejo potrdil, da to drĹži. Ne bo jih treba zgraditi do konca leta 2017, ampak do leta 2020, drĹžava pa naj bi tudi omilila zahteve, saj si po prejĹĄnjih marsikatera druĹžina kljub subvenciji ni zmogla privoĹĄÄ?iti postavitve naprave. Suzano KavaĹĄ (SDS) je zanimalo, ali je imel PodjetniĹĄki center Standard na dan otvoritve veljavno uporabno dovoljenje, Matej Jenko pa je za isti center menil, da je napaka, ker so v njem le pisarne, ne pa tudi prostori, namenjeni proizvodnji. Ĺ˝elel je tudi, da pripravijo 5-letni naÄ?rt razvoja tega poslovnega centra, da bodo lahko spremljali njegov razvoj. đ&#x;”˛

jana. Je pa res, da se velikokrat sreÄ?ujemo na prireditvah eni in isti ljudje, ker mnogi delujejo v razliÄ?nih klubih, zato morda obÄ?utek o peĹĄÄ?ici. Vendar vsa druĹĄtva opravljajo poslanstvo vsako na svojem podroÄ?ju. TeĹžimo k temu, da se med sabo povezujejo, sodelujejo pri dogodkih v lokalni skupnosti. Na sploĹĄno jih lahko pohvalimo.ÂŤ DrĹžava nalaga lokalnim skupnostim vse veÄ? obveznosti, po drugi stani jim reĹže finanÄ?na krila. Boste lahko uresniÄ?ili napoved o vlaganjih vsaj milijona evrov na leto, od tega kar nekaj iz lastnih virov? ÂťTo je bil moj cilj na zaÄ?etku Ĺžupanovanja pred 3 leti in ĹĄe vedno ostaja. V letih od 2013 do 2015 je bilo tega krepko veÄ?. ÄŒe bi se trend iz minule finanÄ?ne perspektive nadaljeval, ne bi bilo teĹžav. Tako pa bo teĹžje toliko vlagati, ker so razpisi za pridobitev evropskega denarja osredotoÄ?eni na podroÄ?ja, ki za podeĹželje niso toliko zanimiva. Kot kaĹže, se bo tudi razkorak med lastno udeleĹžbo in denarjem, pridobljenim na razpisih, poveÄ?al. Sedaj je znaĹĄal deleĹž sofinanciranja blizu 80, po podatkih – konkretneje za energetsko sanacijo – pa naj bi bil le

5 25-odstoten. Pri pripravi proraÄ?una za leto 2016 bomo poskuĹĄali vseeno zagotoviti ustrezna investicijska sredstva.ÂŤ Kateri bodo prednostni projekti do naslednjega obÄ?inskega praznika? ÂťPrva prioriteta bo nadaljevanje izgradnje kanalizacije, druga energetska sanacija javnih stavb.

Pri tem smo se odloÄ?ili za vrtec, ki je po vseh podatkih energetsko najbolj potraten. Vse ostale naloge Ĺželimo izvajati v pribliĹžno enakem obsegu kot doslej. Vemo za teĹžave na cestah, nekaj gospodinjstev bo treba ĹĄe prikljuÄ?iti na vodovodno in kanalizacijsko omreĹžje ... Nekaj se bo dogajalo, dela do naslednjega obÄ?inskega praznika bo veÄ? kot preveÄ?.ÂŤ VaĹĄe sporoÄ?ilo obÄ?anom ob prazniku? ÂťLetoĹĄnje leto je bilo v vseh pogledih dobro leto. Z rezultati opravljenega smo zadovoljni. Zato z veseljem nazdravimo, se poveselimo in z optimizmom zremo naprej. Vsem obÄ?anom iskreno Ä?estitam, Ĺželim prijetno praznovanje ter jih vabim, da skupaj nadaljujemo in izvajamo zadane aktivnosti. đ&#x;”˛

Dobitniki priznanj Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku bo na sam dan praznika 11. novembra. Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta, ta bo ob 18. uri v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, bodo podelili nekaterim najzasluĹžnejĹĄim obÄ?anom priznanja in nagrade.

Grb obÄ?ine bo za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju kraja ter aktivno delo v druĹĄtvih prejel FranÄ?iĹĄek Berdnik. Dobitnika plakete obÄ?ine bosta Marjan Knez in Franc TajnĹĄek. Knez jo bo prejel za viden prispevek k razvoju in promociji lokalne skupnosti ter za aktivno delo v turistiÄ?nem druĹĄtvu, TajnĹĄek pa za dolgoletno delo v DruĹĄtvu upokojencev Ĺ martno ob Paki.

Priznanje Ĺžupana bodo prejeli: Diana PodgorĹĄek za izjemen ĹĄolski uspeh, DruĹĄtvo tabornikov rod Hudi potok Ĺ martno ob Paki za aktivnosti pri animaciji mladih in prispevek k druĹĄtvenemu delovanju ter Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina ob 60-letnici delovanja in za prispevek k razvoju ter ugledu obÄ?ine.

Zakaj je Jenko izstopil iz stranke SMC? Velenje, 27. oktobra – PoroÄ?ali smo Ĺže, da je iz Stranke modernega centra (SMC) in iz svetniĹĄke skupine stranke v velenjskem mestnem svetu izstopil Matej Jenko. Uradno so mestni svet s tem seznanili na oktobrski seji, nas pa je zanimalo, zakaj se je Jenko, ki je pomagal ustanoviti velenjski odbor SMC, poleg tega pa je bil njihov kandidat za Ĺžupana, odloÄ?il za to potezo. ÂťIz stranke SMC sem izstopil iz veÄ? razlogov, pretehtalo pa je to, da je izvrĹĄni odbor stranke deloval v nasprotju s pravicami, ki so mi zagotovljene z ustavo. Zato menim, da v taki stranki ne morem veÄ? ostati.ÂŤ To nam ni zadoĹĄÄ?alo, zato smo Ĺželeli izvedeti veÄ?. Zato je dodatno pojasnil: ÂťDrĹži, da sem od vsega zaÄ?etka sodeloval s predsednikom stranke, saj sem z njim delal Ĺže nekaj let pred ustanovitvijo stranke.

DrĹži tudi, da sem v tem okolju postavil odbor z vsemi strukturami. Vodil sem Matej Jenko ostaja Ä?lan tudi svetniĹĄko skupino stranke v svetu sveta MO Velenje, v stranki MO Velenje, dolgo smo dobro sodeloSMC pa ga ni veÄ?. vali. Ko pa se interesi, ki jih zastopa podĹžupanja Breda Kolar, ne usklajujejo veÄ? z interesi, ki sem jih sam zagovarjal, se moraĹĄ odloÄ?iti, kako naprej. Zgodilo se je, da smo se v svetniĹĄki skupini odloÄ?ili za enoten nastop na seji, pa je potem Kolarjeva glasovala drugaÄ?e. To se mi je zdel dovolj moÄ?an razlog, da lahko mirne vesti odidem iz stranke in svetniĹĄke skupine. Sploh, ker je Kolarjeva brez vednosti lokalnega odbora SMC poslala na sedeĹž stranke obtoĹžbe zoper mene, s katerimi nisem bil seznanjen, zato tudi nisem mogel odgovoriti nanje.ÂŤ Jenko ostaja Ä?lan sveta MO Velenje. Povezal se je z Vidom GinĹĄkom, Andrejem Kuzmanom in Mihaelom Letonjem v novo svetniĹĄko skupino. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 28. oktobra Predstavniki Radia Ĺ tudent so v DrĹžavni zbor vloĹžili veÄ? kot tri tisoÄ? podpisov drĹžavljanov za zaÄ?etek zbiranja podpisov pod zahtevo za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi in s tem vojakom za zdaj onemogoÄ?ili delovanje s policijskimi pooblastili.

Z vloĹžitvijo podpisov so predstavniki Radia Ĺ tudent ustavili dodelitev policijskih pooblastil vojakom.

Predsednik DZ Milan Brglez se je pred prazniki poklonil Ĺžrtvam v Hudi Jami.

V predsedniĹĄki palaÄ?i je potekalo posvetovanje glede izbora kandidatov za sodnika na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice.

Mediji so preĹĄteli, da je v naĹĄo drĹžavo ta dan do 18. ure vstopilo le nekaj manj kot sedem tisoÄ? prebeĹžnikov.

TurĹĄka policija je s solzivcem in vodnim topom vdrla na sedeĹž medijske skupine Koza-Ipek, ki je kritiÄ?na do vlade.

ZDA so razmiĹĄljale o okrepitvi ofenzive proti Islamski drĹžavi v Siriji in Iraku, tudi s kopensko ofenzivo. Rusija je ob tem dodala, da je to dokaz uspeĹĄnosti njihovega boja proti terorizmu v Siriji.

ÄŒetrtek, 29. oktobra Milan Brglez se je odzval na prihajajoÄ?a referenduma; v nobenem primeru pozitivno. Okrcal je ustavno sodiĹĄÄ?e zaradi dopustitve referenduma o zakonski zvezi, prav tako pa tudi pobudnike referenduma o obrambi.

5. novembra 2015

Mojca Ĺ truc

Nepalski parlament je prviÄ? v zgodovini za predsednico drĹžave izvolil Ĺžensko, in sicer poslanko Bidhjo Devi Bhandari.

Na Dunaju so se zaÄ?eli pogovori o politiÄ?ni reĹĄitvi za sirsko vojno.

Petek, 30. oktobra Na veÄ?er pred dnevom reformacije je Milan Brglez dejal, da smo lahko Slovenci hvaleĹžni PrimoĹžu Trubarju, ker nas je postavil na zemljevid evropskih narodov, tako Trubar kot Martin Luter pa sta nam lahko v teh teĹžkih Ä?asih za vzgled, da ne izgubimo zaupanja in soÄ?utja do soÄ?loveka.

Odbor za obrambo in komisija za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb sta odloÄ?ila, da podpirata postavitev ograje na meji s HrvaĹĄko.

Nad Sinajem je strmoglavilo rusko letalo z 224 potniki in Ä?lani posadke. NesreÄ?e ni preĹživel nihÄ?e, pojavilo pa se je veÄ? razliÄ?nih teorij o vzroku strmoglavljenja.

Koalicija kurdskih milic in uporniĹĄkih skupin, ki jih podpirajo ZDA, je izvedla prvo skupno operacijo proti dĹžihadistom Islamske drĹžave na severovzhodu Sirije v provinci Hasaka.

V Parizu se je veÄ? tisoÄ? ljudi udeleĹžilo pohoda dostojanstva, na katerem so se spomnili nemirov v predmestjih tamkajĹĄnjih mest pred desetletjem, in izrazili nasprotovanje policijskemu nasilju, rasizmu in poniĹžanjem.

V ZdruĹženih narodih so pritegnili pozornost, ko so ĹĄtiri ljudi odpustili zaradi otroĹĄke pornografije na sluĹžbenih raÄ?unalnikih, enega zaradi prevaĹžanja marihuane v vozilu ZN in enega zaradi groĹžnje s smrtjo.

Nedelja, 1. novembra Zaznamovali smo dan spomina na mrtve. Predsednik drĹžavnega zbora je dejal, da nas ta praznik napotuje k premiĹĄljevanju o naĹĄi vlogi na tem svetu in k premiĹĄljevanju o naĹĄi minljivosti.

Za primer, Ä?e bi NemÄ?ija in Avstrija zaostrili prehode prek meje, smo tudi mi razmiĹĄljali o ograji.

Koalicija Za otroke gre! je v drĹžavni zbor vloĹžila zahtevo za razpis referenduma o zakonu o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih in jo podprla z nekaj veÄ? kot 48 tisoÄ? overjenimi podpisi drĹžavljanov.

V NemÄ?iji je bilo zoper kanclerko Angelo Merkel podanih skoraj 400 kazenskih ovadb zaradi veleizdaje, teĹžave kanclerke pa so se vrstile tudi znotraj koalicije.

AmeriĹĄki senatorji so dosegli dogovor o proraÄ?unu, ki predvideva poviĹĄanje porabe, in tako preloĹžili groĹžnjo bankrota na marec 2017.

Sobota, 31. oktobra

EvangeliÄ?anski ĹĄkof Geza Filo je ob prazniku reformacije poudaril, da je krĹĄÄ?anska reformacija 16. stoletja vsebovala moÄ?an Policijski sindikat je za 18. impulz k svobodi in razvoju minovember napovedal stavko. ĹĄljenja, ki je za vedno spremenil versko podobo Evrope.

Policijski sindikat Slovenije je Prihod prebeĹžnikov se ĹĄe ni 18. novembra napovedal stavko ustavil. Tega dne so jih naĹĄteli svojih Ä?lanov, zaposlenih v po- nekaj manj kot 5500, od teh so liciji in na ministrstvu za notra- jih del pospremili proti Ĺ entilju, nje zadeve, Ä?e z vlado ne bodo del pa v PetiĹĄovce in Dolgo vas. sklenili dogovora o uresniÄ?itvi danih zavez.

Vlada je medtem razmiĹĄljala o ukrepih za obvladovanje prebeĹžniĹĄke krize. Seznanili so se tudi z moĹžnostjo postavitve tehniÄ?nih ovir oziroma ograj.

Kitajske oblasti so sporoÄ?ile, da opuĹĄÄ?ajo politiko enega otroNesreÄ?e strmoglavljenja ni ka in kitajskim parom odslej dopreĹživel nihÄ?e. voljujejo dva.

Milan Brglez: ÂťPraznik nas napotuje k premiĹĄljevanju o naĹĄi vlogi na tem svetu in premiĹĄljevanju o naĹĄi minljivosti.ÂŤ

Slovenijo je nekaj minut pred 9. uro stresel potresni sunek, ki je imel po podatkih urada za seizmologijo in geologijo magnitudo 4,2 in se ga je Ä?utilo po vsej drĹžavi. Ĺ˝ariĹĄÄ?e potresa je bilo v bliĹžini Cerkelj ob Krki.

Na ĹželezniĹĄko postajo v Dobovi je pripeljalo sedem vlakov, v katerih je bilo veÄ? kot ĹĄest tisoÄ? prebeĹžnikov.

Sestala se je nemĹĄka koalicija, a ni dosegla dogovora o tem, kako v prihodnje ravnati z mnoĹžiÄ?nim prihajanjem prebeĹžnikov v drĹžavo. ObraÄ?ali so le ĹĄtevilke in drug drugega opominjali, da naj bi v NemÄ?ijo samo letos priĹĄlo veÄ? kot 800 tisoÄ? ljudi.

Na turĹĄkih predÄ?asnih parlamentarnih volitvah je prepriÄ?ljivo zmagala stranka AKP, ki je po prvih rezultatih osvojila skoraj 50 odstotkov glasov.

Ponedeljek, 2. novembra Na notranjem ministrstvu so ocenili, da se je odloÄ?itev za novi peron v Ĺ entilju izkazala za zelo dobro in modro tako z vidika varnosti obÄ?anov kot tudi nekoliko manjĹĄe obremenjenosti policije. PrebeĹžniki so medtem ĹĄe vedno vstopali v naĹĄo drĹžavo in iz nje tudi izstopali. NaĹĄo mejo je pomagalo varovati tudi nekaj veÄ? kot 30 tujih policistov.

O normalnosti ZLOvenije Mediji sporoÄ?ajo, da nas prihodnji referendum Ä?aka 10. januarja.

Mediji so v gradivu za sejo drĹžavnega zbora odkrili podatek, da bo datum za izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih predlagan 10. januar prihodnje leto.

Avstrija je sporoÄ?ila, da se je odloÄ?ila zaostriti azilno zakonodajo. Spremembe predvidevajo tudi Ä?asovno omejen azil in ostrejĹĄe pogoje za zdruĹževanje druĹžin.

V Rusiji je pristalo letalo s trupli 144 ljudi v Egiptu ponesreÄ?enega ruskega letala.

JuĹžna Koreja in ZDA so bile jasne: Âťne bodo dopuĹĄÄ?ale kakrĹĄne koli agresije ali vojaĹĄke provokacije Severne Koreje,ÂŤ zato bodo okrepile skupno obrambo.

Torek, 3. novembra Tokrat je bil premier Cerar tisti, ki je stopil pred predstavnike sedme veje oblasti in zatrdil, da bo Slovenija, Ä?e se tok prebeĹžnikov v Evropo ne bo zmanjĹĄal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehniÄ?nimi ovirami, ÂťÄ?e bo treba tudi z ograjoÂŤ.

Manj odloÄ?en je bil premier pri vpraĹĄanjih o spornem imenovanju prvega moĹža SDH dan pred tem. Mediji so namreÄ? razkrivali, da se imenovanje Marka Jazbeca zapleta v zanimivo gospodarsko hobotnico zelo znanih imen – a ne Cerar ne vlada o oÄ?itkih niso Ĺželeli sliĹĄati niÄ?esar.

Je imenovanje Marka Jazbeca potekalo po pravilih?

V Ljubljani so se zbrali predstavniki Alternativne akademije in Odbora za praviÄ?no in solidarno druĹžbo in naĹĄe politike pozvali, naj obsodijo sovraĹžni govor.

Nadaljevala se je afera Volkswagen: po ugotovitvah ameriĹĄke zvezne Agencije za varstvo okolja naj bi v podjetju namreÄ? vgradili raÄ?unalniĹĄke programe za zavajanje na izpuĹĄnih testih tudi v moÄ?nejĹĄe avtomobile.

Nemťka kanclerka Angela Merkel je ocenila, da bi zaprtje nemťke meje lahko izzvalo vojaťki konflikt na Balkanu, a je Şe istega dne hrvaťki premier Milanović odgovoril, da na Balkanu ne bo vojaťkih spopadov.

Sicer priÄ?akovan, a povsem nedopusten odvod begunske krize so bili nedojemljivi komentarji, ki so jih sleherniki, anonimneĹži, opremljeni s sliko svojih otrok, naĹĄi sosedi, ki nas prijazno pozdravijo in starejĹĄim pridrĹžijo vrata, in oni, s katerimi tu in tam spijemo kavo v uliÄ?nem lokalu, puĹĄÄ?ali na spletnih omreĹžjih. Pisalo se je o poĹžigih, Auschwitzu, neandertalJure TrampuĹĄ cih, Ĺživalih, ki napadajo Slovenijo, pri Ä?emer namenoma ne omenjam najbolj gnusnih primerjav, pisalo se je o hordah zla, kot da internet ne bi bil javen prostor.

To, kar se je nekoÄ? ĹĄepetalo za gostilniĹĄkimi mizami, je te dni na internetu izbruhnilo v kriÄ?eÄ?i banalnosti. V tako opevani NemÄ?iji bi zaradi takĹĄnih besed na vrata potrkala policija, pri nas pa je nestrpnost in sovraĹĄtvo postal obiÄ?ajen del internetnega diskurza, branjen s parolami o svobodi govora. Kar je perverzno, nobena svoboda ni absolutna, celo pri nas obstaja kazenski zakonik, ki sankcionira javno spodbujanje sovraĹĄtva, nasilja in nestrpnost.

Internet je javen prostor.

Da bi opozorila na vse te stvari, je skupina aktivistov naredila umetniĹĄki poseg, zbrala je najbolj nestrpne izjave s Facebooka in jih objavila skupaj s slikami avtorjev. Slike in izjave so bile vzete iz njihovih javnih internetnih profilov, tako da si lahko obÄ?udoval podobo druĹžinske sreÄ?e, pod katero je Ä?lovek iz te podobe ljudi poĹĄiljal v Auschwitz. Diskrepanca med besedami in podobami druĹžinske idile je bila ogromna. ÂťTa stran seveda ne bi smela obstajati,ÂŤ so zapisali avtorji. A je obstajala, vsak dan je bilo objav veÄ?. Prav teĹžko je bilo brati, kaj vse bi ljudje naredili beguncem, hkrati pa gledati fotografije sreÄ?e. Po nekaj dneh je stran prenehala objavljati fotografije, odĹĄla je v mirovanje, bilo je dovolj, nekateri so zaÄ?eli groziti s toĹžbami, drugi so jih obtoĹževali sestavljanja spiskov, veÄ? se je govorilo o strani kot o diskurzu nasilja. Vendar je bil prvi namen avtorjev doseĹžen, nekaj ljudi se je opraviÄ?ilo, nekaj jih je spremenilo svoje mnenje, nekateri so se izgovarjali na alkohol, drugi na nepremiĹĄljen strah, nekateri so se iskreno pokesali.

Zlo se vedno kopiÄ?i poÄ?asi, neopazno, tiho se plazi naokoli in se zajeda v prestraĹĄene ljudi. Jonathan Littell v romanu Sojenice piĹĄe, da Âťbi bila brez HĂśssov, Eichmannov, Goglidzejev, ViĹĄinskih, a tudi kretniÄ?arjev, izdelovalcev betona in raÄ?unovodij na ministrstvih Stalin ali Hitler samo navaden meh, poln sovraĹĄtva in nemoÄ?nih strahov. Ugotavljanje, da izvajalci programa iztrebljanja v veliki meri niso bili sadisti ali abnormalni, je dandanes odveÄ?, skoraj puhlica.ÂŤ Ker je zlo banalno, so nevarni Ä?isto obiÄ?ajni ljudje, prijazni sosedi, Âťnavadni ljudje, iz katerih je – posebno v negotovih Ä?asih – sestavljena drĹžava, ti so prava nevarnost. Prava nevarnost za Ä?loveĹĄtvo sva jaz in vi.ÂŤ NajveÄ? je o banalnosti zla pisala filozofinja Hanna Arendt, ko je poroÄ?ala s procesa zoper Echimana, zlo holokavsta je tako nedojemljivo in vseobsegajoÄ?e, da je edini pravi odgovor na njegov pojav ta, da za zloÄ?inska dejanja niso potrebne zveri. NajveÄ?je zlo v zgodovini so povzroÄ?ili navadni ljudje, ki niso razmiĹĄljali o tem, kaj pomenijo njihova dejanja, preprosti ljudje, ki ubogajo ukaze in se ne spraĹĄujejo niti o posledicah svojih dejanj niti moralnih temeljih. O banalnosti zla smo brali tudi v AmeriĹĄkem psihu, o zlu je pisal Kocbek, ĹĄe mnogi ‌ Ta normalizacija nepredstavljivega se je dogajala tudi v Sloveniji, med drugo svetovno vojno in po njej. Zlo biva v vsakem od nas, Âťkakor seme v plodu in kakor plod v semenuÂŤ.

In ravno zato je tako pomembno, da se nanj opozori, da se ga obsodi, da se ga poimenuje s pravim imenom. Ko sem prebiral zapise na ZLOveniji, me je bilo sram, da Ĺživi v tej drĹžavi. đ&#x;”˛

Alzheimer cafe tudi v Velenju Velenje, 5. novembra – Nocoj ob 19.19 bo v Mestni knjiĹžnici Velenje prvo sreÄ?anje Alzheimer Cafe v Ĺ aleĹĄki dolini. Organizator je Center starejĹĄih Zimzelen v sodelovanju s SpominÄ?ico, slovenskim zdruĹženjem za pomoÄ? pri demenci. Gostja bo predsednica SpominÄ?ice Ĺ tefanija LukiÄ? Zlobec, ki bo predstavila, kaj je demenca in kako jo prepoznati.

Aktivnosti SpominÄ?ice so namenjene izboljĹĄanju kakovosti Ĺživljenja ljudi z demenco in njihovih druĹžinskih Ä?lanov. Organizirajo izobraĹževalne programe za svojce oseb z demenco, predavanja za javnost, sodelujejo z mediji. Ena od aktivnosti SpominÄ?ice so tudi sreÄ?anja Alzheimer cafe po razliÄ?nih slovenskih krajih, kjer spregovorijo o demenci strokovnjaki, obiskovalci imajo v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju moĹžnost pogovora z njimi, strokovnega svetovanja, hkrati pa izmenjujejo izkuĹĄnje ter pridejo do novih in potrebnih informacij o razliÄ?nih teĹžavah v razliÄ?nih fazah bolezni. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

5. novembra 2015

Farma polĹžev – podjetniĹĄki izziv za nogometne prijatelje ÄŒe se bo izcimilo kaj, bodo ÂťukrepaliÂŤ – Letos vloĹžili 100 kilogramov, ob primernih pogojih prihodnje leto priÄ?akujejo vsaj tono pridelka Tatjana PodgorĹĄek

Že prvi pridelek

Kot je ugotavljal sogovornik, je bila letoĹĄnja letina dobra. Po izraÄ?unih se je na enega odraslega polĹža razvilo 100 mladih. ÄŒez slabih 14 dni bodo tiste, ki so dosegli doloÄ?eno velikost, lah-

Za zaÄ?etek blizu 12 tisoÄ? polĹžev

Po nekaterih informacijah se na globalnem trgu poje pribliĹžno 500 tisoÄ? ton polĹžev na leto. NajveÄ? jih pojedo Francozi, sledijo Italijani, Ĺ panci, Grki, polĹža v kulinariki poznajo tudi na Kitajskem in Japonskem. jo najdemo na vrtu: solato, zelnice, oljno repico, radiÄ?; za dohranjevanje pa jim omogoÄ?ajo priboljĹĄke v obliki buÄ?, korenÄ?ka, sonÄ?nic. Pri sonaravni vzreji nekatere rastline sluĹžijo polĹžem poleg hrane tudi za to, da se skrije-

Leon LoÄ?iÄ?nik, Jopis Lukenda, AnĹže PodgorĹĄek in Mitja LoÄ?iÄ?nik (z leve) so mladi podjetniki - polĹžerejci.

Za zdaj gojijo polĹže na pribliĹžno 600 kvadratnih metrov veliki parceli.

jo pred opoldansko vroÄ?ino in za odlaganje jajÄ?ec. Vlaganja so jih stala blizu 15 tisoÄ? evrov. ÂťSeveda se nismo zadeve lotili 'na pamet'. Ĺ e pred ustanovitvijo podjetja smo pridobili potrebne informacije ter se s pomoÄ?jo mentorja iz Slovenj Gradca povezali z mednarodnim inĹĄtitutom za rejo polĹžev v italijanskem mestu

PolĹži so teĹžje prebavljivi in jih ni priporoÄ?ljivo jesti v velikih koliÄ?inah. ObiÄ?ajno jih ponudijo za predjed. Sicer pa je meso polĹžev skoraj brez maĹĄÄ?ob, polno beljakovin, vsebuje tudi vitamine, natrij, magnezij, zato jih uvrĹĄÄ?ajo med zdrave jedi.

Ne bi si upala Ĺživeti samo od tega Pri KlanÄ?nikovih v Vinski Gori pridelujejo zelenjavo okolju prijazno Ĺže vsaj 20 let – Pridelovalci preslabo organizirani Tatjana PodgorĹĄek

vel odstranjujejo roÄ?no ‌ S certifikatom zagotavljajo potroĹĄniku, da njihova zelenjava ustreza viĹĄjim standardom kakovosti. Alenko veseli, da so tako starejĹĄi kot mlajĹĄi kupci osveĹĄÄ?eni o prednosti hrane, pridelane po doloÄ?enih zahtevah streljaj od mesta, da je sveĹže nabrana in naloĹžena na stojnico na trĹžnici. Pridelki s

Tudi letos je Mestna obÄ?ina Velenje objavila razpis o dodeljevanju pomoÄ?i za ohranjanje in razvoj podeĹželja ter nanj prejela 51 prijav. Med njimi je bila kmetija KlanÄ?nik iz Vinske Gore, kjer se Ĺže 40 let ukvarjajo s pridelavo zelenjave, s katero vsak dan oskrbujejo tudi gospodinje na trĹžnici v Velenju.

Denar iz obÄ?inskega proraÄ?una za posodobitev

ÂťPrijavljamo se, ker se na razpise drĹžave ne moremo, ker ne izpolnjujejo pogojev predvsem glede velikosti kmetije (4 hektarje obdelovalne zemlje, od tega 1000 kvadratnih metrov pokritih povrĹĄin). Zelo cenimo takĹĄno spodbudo lokalne skupnosti, saj nam z njo pomaga k izboljĹĄanju moĹžnosti pridelave. Z denarjem iz obÄ?inskega proraÄ?una proizvodnjo na kmetiji posodabljamo, si s tem olajĹĄamo delo in ne nazadnje zmanjĹĄujemo stroĹĄke,ÂŤ je povedala Alenka KlanÄ?nik, ki je skupaj z moĹžem Slavkom in otroki prevzela kmetijo pred 20 leti. Kot je ĹĄe pojasnila, je mlada druĹžina ni prevzela zgolj zato, da bi nadaljevala tradicijo Alenkine

Sluz polŞa je cenjena v farmaciji. Med drugim jo uporabljajo v zdravilih za vezivno tkivo v sklepih, prva tako je sestavni del mnogih mazil in krem za odpravljanje teŞav na koŞi, tudi brazgotin. Že od nekdaj jo uporabljajo v kozmetiki, za glajenje gub.

Cherasco. Z njim smo podpisali pogodbo o zagotovitvi matiÄ?ne Ä?rede ter odkupu vzrejenih polĹžev po borzni ceni. Dobili smo pribliĹžno 12 tisoÄ? polĹžev ali blizu 100 kilogramov ter certifikat, ki nam omogoÄ?a uradno prodajo.ÂŤ

AnĹže PodgorĹĄek, brata Mitja in Leon LoÄ?iÄ?nik ter Jopis Lukenda iz ReÄ?ice ob Paki so vrstniki, prijatelji, ki so zaznali, da jih poleg nogometa lahko druĹži tudi podjetniĹĄki izziv – farma polĹžev. Uredili so jo letos spomladi, pred ĹĄestimi meseci pa jo ĹĄe naselili.

Že pred Ä?asom smo razmiĹĄljali o podjetniĹĄtvu, ob ogledu TV oddaje Prava ideja pa preĹĄli od besed k dejanju. Ustanovili smo podjetje Heli – natur, trĹžno priloĹžnost pa zaznali v vzreji polĹžev. Na to odloÄ?itev so v precejĹĄnji meri vplivali pogoji za vzrejo. Doma imamo na pol opuĹĄÄ?eno kmetijo, hlev, travnik, zemljo. Eden od osnovnih pogojev za farmo se je ponujal tako kar sam,ÂŤ je pojasnil direktor omenjenega podjetja AnĹže PodgorĹĄek.

Fantje so zavihali rokave in farmo polĹžev uredili na travniku v Podgori. 2.000 kvadratnih metrov veliko parcelo so ogradili s pocinkanimi ploĹĄÄ?ami, jo opremili z namakalnim sistemom, povrĹĄino pa razdelili na dve gredici v izmeri 600 kvadratnih metrov ter ju zasadili z zelenjavo, ki

7

GOSPODARSTVO

Alenka KlanÄ?nik: ÂťÄŒe bi lahko, bi zagotovo najprej poskrbela za bolj organizirano prodajo zelenjave.ÂŤ

mame, ampak iz potrebe. V podjetju, kjer je delala, je postala tehnoloĹĄki viĹĄek, zaposlitev ni bilo.

Nadaljevanje dejavnosti pridelave hrane je bila zanjo hkrati priloĹžnost in nuja.

Glede na razmere v drĹžavi je zadovoljna, da ima doma delovno mesto, da dela, kolikor zmore, in da lahko to tudi proda. Priznava pa, da bi bilo vÄ?asih bolje imeti redno zaposlitev, pri kateri nisi toliko odvisen od vremen-

skih nevĹĄeÄ?nosti in trĹžnih nihanj. ÂťNe bi si upala Ĺživeti samo od tega, kar pridelamo in prodamo na kmetiji. Zato pa moĹž ĹĄe hodi v sluĹžbo.ÂŤ

Delovno intenzivna panoga

Pridelava zelenjave je po besedah sogovornice delovno intenzivna panoga. Sploh zanje, saj jo pridelujejo integrirano, okolju prijazno – brez herbicidov, ple-

kmetije, dodaja, niso tako lepi in lepo zapakirani, Âťso pa sveĹži in upam si trditi bolj kakovostni kot hrana, ki je pripeljana od daleÄ?.

Zato sem toliko bolj slabe volje ob misli, da bi je lahko prodali veÄ?, Ä?e bi bili proizvajalci bolje organizirani. S tem bi omogoÄ?ili kupcem tudi laĹžji dostop do nje.

Vsi namreÄ? ne morejo na trĹžnico takrat, ko ta obratuje.ÂŤ In kdo naj bi poskrbel za boljĹĄo organiziranost? Po Alenkinem mnenju bi morali stopiti skupaj proizvajalci, naproti pa bi jim morala tudi drĹžava. Vsaj z razpisi, pisanimi bolj na koĹžo malim kmetom. Svetovalne sluĹžbe za to skorajda ne moremo veÄ?

ko trĹžili. Ne bo jih veliko, dodaja sogovornik, nekaj pa. Ostale Ĺže pobirajo roÄ?no in jih ÂťselijoÂŤ v za to prirejen hlev, v katerem morajo zagotoviti pogoje o temperaturi in vlagi. Tako so se odloÄ?ili na osnovi izkuĹĄenj ostalih polĹžerejcev (v Sloveniji je Ĺže 45 polĹžjih farm), s katerimi se povezujejo v posebnem zdruĹženju, ki je nastalo lani. ÂťKer se polĹži niso zarili dovolj globoko v zemljo, so slabo prezimili. Ti, ki jih gojimo, sodijo med mediteranske in so vajeni toplejĹĄega podnebja, zato je ukrep logiÄ?en. Za to vrsto polĹža pa smo se odloÄ?ili zato, ker je na trgu po njih povpraĹĄevanje najveÄ?je in so tudi najbolj cenjeni v gurmanskem svetu.ÂŤ KakĹĄno letino priÄ?akujejo? ÄŒe jim bo prezimovanje uspelo, Ä?e ne bo kakĹĄnih drugih preseneÄ?enj, lahko oktobra prihodnje leto upamo na veÄ? kot tono polĹžev, primernih za prodajo.

Za zdaj se nihÄ?e od mladih podjetnikov ni odloÄ?il, da bo vzreja polĹžev zanj glavni vir prihodkov. Za zaÄ?etek je za vse popoldanska dejavnost. ÂťÄŒe se bo iz tega izcimilo kaj veÄ?, bomo ukrepali. Za zdaj pa vsi menimo, da o odhodu iz sluĹžbe ne smemo razmiĹĄljati.ÂŤ So polĹže tudi Ĺže poskusili? So, ĹĄe preden so jih dobili, se je odzval AnĹže PodgorĹĄek. Kupili so jih v trgovini in si jih pripravili doma. Sogovornik priznava, da je bil obrok malo drugaÄ?en, a okusen. ÂťKdor ĹĄe ni poskusil, naj se znebi predsodkov. Dobro pripravljeni polĹži so lahko odliÄ?na popestritev nedeljskega kosila,ÂŤ je sklenil pogovor AnĹže PodgorĹĄek. đ&#x;”˛

obremenjevati. Ta nam pomaga z nasveti, tudi pri oskrbi vrtcev in ĹĄol z zelenjavo.ÂŤ

Ohranitev kakovosti pridelkov

V prihodnje na kmetiji ne naÄ?rtujejo poveÄ?anja proizvodnje, ampak nameravajo ĹĄe veÄ? pozornosti nameniti kakovosti pridelane zelenjave. ÂťOd otrok za zdaj nihÄ?e ne kaĹže zanimanja za nadaljevanje tradicije. ÄŒe sem poĹĄtena, jim privoĹĄÄ?im laĹžje delo in boljĹĄe Ĺživljenje,ÂŤ je sklenila pogovor Alenka KlanÄ?nik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

GOSPODARSTVO

5. novembra 2015

Ukrep ni dosegel veÄ?ine pomoÄ?i potrebnih NajveÄ? predlogov za odpis dolga do Komunalnega podjetja Velenje, finanÄ?ne uprave, vrtcev in osnovnih ĹĄol Tatjana PodgorĹĄek

Minulo soboto se je iztekel rok za oddajo vlog za enkraten odpis dolga v projektu pomoÄ?i socialno najĹĄibkejĹĄim ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti. K sporazumu o izvedbi odpusta dolgov je pristopilo 214 podpisnikov (veÄ? kot 90 podjetij in veÄ? kot 110 obÄ?in, med njimi tudi obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki). RaÄ?unali so, da bi lahko ukrep olajĹĄal stisko 100 tisoÄ? ljudem, a se zdi, da ga ne bo niti desetini teh.

Podpisniki sporazuma odkrito priznavajo, da so priÄ?akovali veÄ? proĹĄenj. Dogovori za odpis morajo biti sklenjeni do konca januarja prihodnje leto.

Za enkraten odpis dolgov so lahko zaprosili dolĹžniki, ki so bili kadarkoli v Ä?asu od 1. januarja do 30. junija letos prejemniki denarne socialne pomoÄ?i, var-

plaÄ?ila poloĹžnic vrtca in ĹĄolske prehrane. Po mnenju sogovornice je veliko obÄ?anov oddalo vloge za odpis dolga direktno na podjetja, kjer ga imajo. ÂťOcenjujemo, da ukrep ni dosegel vseh pomoÄ?i potrebnih. Na centru se je namreÄ? oglasilo kar nekaj upokojencev z dolgovi do podjetij, ker pa niso izpolnjevali pogojev, do odpusta dolga niso bili upraviÄ?eni. Do tega niso bili upraviÄ?eni tudi ljudje v osebnem steÄ?aju, ki so se prav tako oglasili na centru.ÂŤ Ob tem je Hartman Koletnikova ĹĄe dejastvenega, veteranskega dodatka ali otroĹĄkega dodatka iz 1. in 2. dohodkovnega razreda in ob doloÄ?enih pogojih ĹĄe tretjega razreda. Dolg pa je nastal pred 30. decembrom 2013.

Blizu 150 oseb

Lidija Hartman Koletnik, direktorica Centra za socialno de-

Koliko obÄ?anov iz Ĺ aleĹĄke doline je zaprosilo za odpis dolga, smo preverjali na FinanÄ?ni upravi RS. Njena sluĹžba za odnose z javnostmi je sporoÄ?ila, da imajo za zdaj le podatke za celotno Slovenijo. Prav tako so ĹĄe pripisali, da finanÄ?na uprava lahko odpiĹĄe le neplaÄ?ane davÄ?ne obveznosti do drĹžavnega proraÄ?una, ki so na dan 31. december 2014 zapadle za veÄ? kot 12 mesecev in Ä?e skupaj ne presegajo 50 evrov (seĹĄtevek glavnice, obresti in morebitnih stroĹĄkov izterjave).

lo Velenje, je povedala, da se je prvi teden ob uvedbi ukrepa na center obrnilo 78 oseb, ki so iskale informacije v zvezi z odpisom dolga, do konca oktobra pa – ocenjujejo – blizu 150. NajveÄ? obÄ?anov je navajalo dolg do Komunalnega podjetja Velenje, FinanÄ?ne uprave RS, dolgove, nastale zaradi banÄ?nih storitev, ne-

Do minulega petka je uprava prejela 1025 vlog za izredni odpis, ugodno jih je reĹĄila 108. Odpisan znesek znaĹĄa nekaj manj kot 3.340 evrov ali v povpreÄ?ju 30,90 evra na zavezanca.

V Vrtcu Velenje so povedali, da so prejeli 15 vlog za dopis dolgov z zelo razliÄ?nimi zneski.

Na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj niso prejeli nobene vloge za odpis dolgov, v velenjskih osnovnih ĹĄolah pa 4.

Na Komunalnem podjetju Velenje bodo obravnavali 90 vlog.

Neomajna volja, pozitivne vrednote in dejanja se odraĹžajo v vseh pridobitvah v teh 20-ih letih naĹĄe male obÄ?ine velikih razseĹžnosti in zanimivosti. S pomoÄ?jo sleherne obÄ?anke in obÄ?ana stopamo po pravi poti v pravo smer.

Hvala za skupno prehojeno pot. Z optimistiÄ?nim pogledom naprej Ĺželimo vsem prijazno in prijetno praznovanje. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Šm a r t n o� o b� P a k i� 6 9 ��� T ��0 ���8 9 8��4 9��5 0� �� �w w w . s m a r t n o o b p a k i . s i

la, da se ĹĄtevilo prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?uje. Junija letos jo je prejemalo 1561 obÄ?anov.

PomoÄ? pri odplaÄ?ilu dolgov Ĺže pred ukrepom

Na centru so sicer posameznikom ali druĹžinam, pri katerih so socialne razmere dobro poznali, Ĺže pred sprejetjem projekta pomoÄ?i predlagali obroÄ?no odplaÄ?ilo dolga oziroma delni odpis tega. Prav tako so se pri reĹĄevanju njihovih materialnih stisk povezo-

vali z lokalnimi skupnostmi, ObmoÄ?nim zdruĹženjem RK Velenje, Karitas, MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje. ÂťPaket pomoÄ?i, ki ga vodi Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti RS je gotovo eden od ukrepov za lajĹĄanje socialnih stisk, a prava reĹĄitev je okrepitev gospodarstva, ustvarjanje pogojev za delo in plaÄ?e, ki jim bodo omogoÄ?ile preĹživetje in plaÄ?ilo poloĹžnic,ÂŤ je ĹĄe menila Lidija Hartman Koletnik. đ&#x;”˛

Za vsak evro je trda Mesarstvo in gostinstvo KriĹžnik iz Gaberk zaman iĹĄÄ?e dobrega kuharja Ĺže tri leta – Birokracija ovira razvoj Tatjana PodgorĹĄek

Metka in Andrej KriĹžnik sta obrtnika Ĺže skoraj 25 let. Na to pot sta stopila na Vranskem, kjer sta odprla mesnico, pred slabimi 20 leti sta v Gaberkah odprla gostilno, pred ĹĄtirimi leti sta postavila mesomat pri starem kinu v Velenju, pred letom dni pa dejavnost dopolnila ĹĄe s potujoÄ?o mesnico. ÂťVse odloÄ?itve so odziv na potrebe potroĹĄnikov in razmer na trgu. Kriza se pozna, saj je kupna moÄ? padla. Precej bolj so posledice te vidne na Vranskem, kjer je drugaÄ?na struktura ljudi kot v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ pravita obrtnika, ki v teh dneh z nekoliko veÄ?jim zadovoljstvom zreta na prostor ob gostilni v Gaberkah.

Tu pripravljajo veÄ?je gradbiĹĄÄ?e, kjer bodo, ko pridobijo vsa potrebna dovoljenja, uredili mesnico in predelovalnico mesa. Tudi ta naloĹžba je odziv na potrebe potroĹĄnikov, z njo pa Ĺželita ĹĄe zmanjĹĄati predvsem logistiÄ?ne stroĹĄke. ÂťSeveda bomo predelovali meso slovenskega porekla, saj Ĺže danes tega za mesne izdelke nabavljava pri slovenskih kmetih. Upava, da bova predelovalnico in mesnico predala svojemu namenu konec leta.ÂŤ V tem trenutku zaposlujeta 10 delavcev, Ĺže tri leta pa zaman

iĹĄÄ?eta dobrega kuharja. Iskala sta ga tudi s pomoÄ?jo zavoda za zaposlovanje, a brez uspeha. Dobrih kuharjev, pravita, ni na trgu, tisti, ki so se zanimali za delo, pa niso Ĺželeli sprejeti odgovornosti. ÂťLaĹžje je biti kuhar v veÄ?jih restavracijah. V takĹĄni gostilni, kot je naĹĄa, pa se je treba izpostaviti.

Sami vsega ne zmoremo, za vsak evro pa se je treba truditi.ÂŤ

kom, ki predstavljajo glavnino slovenskega gospodarstva. Tako kot mnogi drugi tudi KriĹžnikova menita, da bi jim precej olajĹĄala poslovanje z zmanjĹĄanjem birokracije in davkov, z boljĹĄo ureditvijo trga dela. ÂťUvedba davÄ?nih blagajn naju ne moti, bolj to, da niso izpolnjeni vsi tehniÄ?ni pogoji. Povsod tam, recimo, kjer imamo mobilne prodajalne, ni

Metka in Andrej KriĹžnik: ÂťKriza se pozna, a so njene posledice veÄ?je na Vranskem kot v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ

Da je druĹžba doslej premalo cenila delo kuharjev, se kaĹže v preskromnem zanimanju za poklic. OÄ?itno gre tudi drĹžava, razmiĹĄljata sogovornika, premalo naproti obrtnikom in podjetni-

urejenih telekomunikacij ali pa so te slabe,ÂŤ sta sklenila pogovor Metka in Andrej KriĹžnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

5. novembra 2015

Svetlana Kiyashchenko Dopoldan je Ĺžena in mamica, popoldan uÄ?iteljica klasiÄ?nega plesa Tatjana PodgorĹĄek

Pretresljivi posnetki o beguncih veÄ?ine med nami ne pustijo ravnoduĹĄih. Kaj vse so pripravljeni premagati za to, da si reĹĄijo Ĺživljenje, da otrokom, druĹžini omogoÄ?ijo lepĹĄe. Je bilo tako

zamenjal izraz soÄ?utja. Nato pa: ÂťDa, skupna nam je le Ĺželja po Ä?em lepĹĄem.ÂŤ Ĺ˝ivljenjska pot jo je pripeljala v Slovenijo pred 13 leti.

Najprej v Velenje, nato v Ĺ martno ob Paki, kjer Ĺživi in kjer Ĺže nekaj Ä?asa uÄ?i baletnih korakov deklice razredne, z novim ĹĄolskim letom

uÄ?iteljico plesa in organizatorko kulturnih prireditev pripeljalo v deĹželo na sonÄ?ni strani Alp tudi Âť... videti ĹĄe kaj veÄ?. Sem ustvarjalno dekle, Ĺželjna novih izzivov, znanja, izkuĹĄenj. Te sem takrat sicer Ĺže imela, prav tako diplomo, dodala sem ĹĄe upanje. S prijatelji-

Svetlana s svojimi lepotiÄ?kami

tudi s Svetlano?, so se spraĹĄevali nekateri v Ĺ martnem ob Paki ob simpatiÄ?ni Ukrajinki, ki vodi skupino deklet klasiÄ?nega plesa. ÂťVsi hoÄ?ejo nekaj boljĹĄega, a Ĺžal vsem ne bo uspelo,ÂŤ je dejala Svetlana Kiyashchenko in pri tem povesila oÄ?i ter glavo. Nasmeh na njenem koĹĄÄ?enem obrazu je

pa tudi niĹžje stopnje. Ĺ e pred nedavnim se je odloÄ?ila za samostojno podjetnico in vodi plesne delavnice ĹĄe v Ĺ oĹĄtanju, dve skupini deklic v Slovenj Gradcu, od letoĹĄnjega septembra ĹĄe v osnovni ĹĄoli v RogaĹĄki Slatini.

Poleg Ĺže omenjene Ĺželje po boljĹĄem kosu kruha je takrat 22-letno

co sva prispeli v Velenje, ker je tu imela ona Ĺže svoje prijateljice,ÂŤ je pripovedovala na sreÄ?anju v prostorih HiĹĄe mladih v Ĺ martnem ob Paki, kjer je Ä?akala na svoje ÂťlepotiÄ?keÂŤ. Tako namreÄ? imenuje 12 deklet, ki se v tem Ä?asu zavzeto pripravljajo na nov nastop.

Doslej so obÄ?instvo znale oÄ?arati,

Pet vrhunskih glasbenih veÄ?erov Abonmajski cikel Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje – Konec novembra steÄ?e jubilejna, deseta sezona Velenje, 2. novembra – Pred pragom je jubilejna, deseta sezona abonmajskega cikla Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Tudi tokrat so pripravili zanimiv, raznovrsten, predvsem pa kakovosten program, ki bo obiskovalce popeljal na glasbeno potovanje Ä?ez pet vrhunskih koncertnih veÄ?erov.

Abonmajsko sezono bodo zaÄ?eli v soboto, 28. novembra, v druĹžbi Pihalnega orkestra Or-

9

KULTURA

chestra di Fiati Val Isonzo. Orkester zdruŞuje ťtudente glasbene akademije, konservatorija in okoliťkih glasbenih ťol province Gorica–Videm.

Na tradicionalnem prednovoletnem koncertu Simfonikov celjske glasbene ĹĄole bodo zazvenele slovite Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta PetroviÄ?a Musorgskega. Sloviti klavirski koncert norveĹĄkega skladatelja Edvarda Griega bo z orkestrom

poustvaril komaj 12-letni Mak Muni Mihevc, mladi pianist, ki je dobitnik ĹĄtevilnih nagrad. Koncert bo 19. decembra.

16. januarja bodo pripravili Ĺže tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA, ki ga sestavljajo operne pevke Gordana Hleb, UrĹĄka ArliÄ? GololiÄ?iÄ? in Martina Burger.

Kot solista se bosta orkestru pridruĹžila dobitnica lavreata in posebne nagrade mednarodnega

saj vedno prav Ĺžarijo v lepih kostumih. Mimogrede – Svetlana jih kroji in ĹĄiva sama. Ponosna je na dekleta, one so vesele snidenja s svojo uÄ?iteljico, Ä?esar na sreÄ?anju ni bilo mogoÄ?e prezreti.

Kako doĹživlja Slovence in tukajĹĄnje ljudi? Po krajĹĄem pomisleku sem izvedela, da se v okolju poÄ?uti bolj domaÄ?e kot v Ukrajini. Ĺ˝ivljenje, meni, je tu laĹžje, tujec pa ostajaĹĄ ne glede na to, da se prilagajaĹĄ, spoĹĄtujeĹĄ pravila, sprejmeĹĄ kulturo, se nauÄ?iĹĄ jezika. Kaj pa upanje, s katerim se je podala v svet? ÂťVsa priÄ?akovanja so sprva padla v vodo. Nisem naĹĄla dela, nihÄ?e mi ni povedal, da bi morala nostrificirati diplomo, se takoj nauÄ?iti jezika. ÄŒas pa je tekel. Posvetila sem se bolj druĹžini. Iz Velenja smo se preselili v Ĺ martno ob Paki, kjer sem spoznala nove ljudi, razĹĄirila krog prijateljev. Ti so mi svetovali, me usmerjali. PoÄ?asi sem zaÄ?ela verjeti v stvari, v katere prej nisem veÄ?.ÂŤ Danes je dopoldan mamica in Ĺžena, popoldan uÄ?iteljica klasiÄ?nega plesa. Kot pravi, je to njeno Ĺživljenje. Mama je bila prav tako uÄ?iteljica plesa.

Na ÂťtreningeÂŤ vodi mlajĹĄo hÄ?er. ÂťMorda bo sledila mojim stopinjam,ÂŤ je razmiĹĄljala glasno. Ĺ˝e kar nekaj let je preteklo od zadnjega obiska Ukrajine. Raje povabi v Slovenijo mamo in sestro. Naslednje leto ju namerava znova. Morda jima bo Ĺže lahko povedala, da vztrajno stopa po zaÄ?rtani poti. ÂťMoram svoje otroke pripeljati na kakĹĄen oder v Ljubljano. Z vsakim treningom smo bliĹžje temu,ÂŤ je sklenila pogovor Svetlana in odhitela, saj so jo njene lepotiÄ?ke Ĺže nestrpno priÄ?akovale. đ&#x;”˛

tekmovanja ÂťSvirelÂŤ flavtistka Irena Birsa in mladi domaÄ?i klarinetist, dobitnik veÄ? nagrad David Gregorc.

13. februarja bo koncert pripravila vokalna zasedba Katrinas, ki jo sestavljajo Katarina Habe, Sanja Mlinar Marin in NeĹža DrobniÄ? Bogataj. Tokratno abonmajsko sezono bodo konÄ?ali 16. aprila s Spomladanskim koncertom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.

Vpisovanje abonmajev bo v prostorih orkestra v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje od 14. do 28. novembra. đ&#x;”˛

Foto: Ivo Hans AvberĹĄek

VelenjÄ?ani pod arkadami UmetniĹĄko-dokumentarni film Toma ÄŒonkaĹĄa premierno prikazali v Kinu Velenje Velenje, 20. oktobra – Muzej Velenje je v sodelovanju s Studiem Mozaik v veliki dvorani Hotela Paka pripravil ĹĄe zadnjo od ĹĄtevilnih prireditev, ki so bile posveÄ?ene letoĹĄnjemu prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. Obiskovalci so si lahko mesec dni po prazniku premierno ogledali umetniĹĄko-dokumentarni film Toma ÄŒonkaĹĄa VelenjÄ?ani pod arkadami, katerega nastanek je podprla MO Velenje.

Po koncu filma je kustodinja velenjskega muzeja Tanja Verboten na oder povabila avtorja filma Toma ÄŒonkaĹĄa in ustvarjalca Klepetov pod arkadami Aco Poles in Damijana KljajiÄ?a. Njihov klepet je bil nadvse zanimiv. (Foto: Jurij ViĹžintin)

Film VelenjÄ?ani pod arkadami je nastal s pomoÄ?jo bogatega dokumentarnega filmskega in slikovnega gradiva, ki ga hrani Muzej Velenje, temelji pa predvsem na posnetkih pogovornih veÄ?erov, poimenovanih Klepeti pod arkadami, ki jih v Muzeju Velenje pripravljajo Ĺže vse od leta 2003. V dvanajstih letih sta Aca Poles in Damijan KljajiÄ? na Velenjskem gradu gostila Ĺže veÄ? kot ĹĄtirideset prepoznavnih VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, Tomo ÄŒonkaĹĄ pa je, z izjemo prvih, vse te pogovore posnel. Zdaj je v 52-minutno filmsko pripoved povezal odlomke 39 Klepetov pod arkadami, ki jih je izvirno prepletel z arhivskimi in sodobnimi posnetki Velenja. Film je izdan na DVD-ju in je naprodaj v Muzeju Velenje in pri avtorju. đ&#x;”˛

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Vodnikova 1, 3320 Velenje

www.lekarna-velenje.si

DobrodoĹĄli v novih prostorih Lekarne Ĺ martno ob Paki!

Lekarne Center 898 18 80 | Kersnikova 897 05 70 Cankarjeva 897 63 80 | TrebuĹĄa Velenje 897 03 78 Ĺ oĹĄtanj 897 26 10 | Ĺ martno ob Paki 891 51 30

ObÄ?ankamďż˝inďż˝ obÄ?anomďż˝ Ĺ martneďż˝aďż˝ob��akiďż˝ Ä?estitamoďż˝obďż˝ njihovemďż˝praďż˝nik�� inďż˝jim��elimo��eďż˝ naprejďż˝velikoďż˝ delovnih��spehov. ďż˝ SvetniĹĄk���k��in�� SMC

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Predstava, ki zdruĹžuje tri narode Nocoj premiera plesnega projekta Balkan Dance Project vol. 1 – Ĺ˝e jutri ustvarjalci odhajajo na turnejo v Makedonijo in Srbijo Velenje, 5. novembra – Nocoj vska, Katarina Stojković in Mioob 19.30 bo v domu kulture Ve- na Petrović, ki prav tako prihajalenje premiera mednarodnega jo iz deĹžel zahodnega Balkana. plesnega projekta Balkan Dan- S predstavo bodo v Festivalu Vece Project vol. 1. Dober mesec je lenje zaÄ?eli niz dogodkov, ki jih nastajal v Velenju. Delo zdruĹžu- bodo v novembru posvetili 55-leje dva priznana koreografa mlaj- tnici doma kulture. ĹĄe generacije, Igorja Kirova iz Makedonije in Aleksandra SaĹĄa Kot nebo in zemlja Ilića iz Srbije, ki v plesnem jeziEdina Slovenka v ekipi ustvarku razvijeta vsak svojo koreogra- jalcev je Celjanka Mojca Majfijo in jo zdruĹžita v skupno zgodbo na Plesalka Mojca Majcen je temo izkuĹĄnje biva- edina Slovenka v ekipi nja na Zahodnem ustvarjalcev predstave, ki je Balkanu. Obe ko- dober mesec nastajala pod reografiji vsebujeta ÂťstrehoÂŤ doma kulture prvine neoklasiÄ?ne- in Festivala Velenje, ki ga baleta z gledali- ga vodi Barbara ĹĄkimi intervencija- Pokorny. mi in sodobni ples, pomeĹĄan z elementi modernega plesa ter hip-hopa. Na odru bodo svojo energijo in Ä?ustva s plesnimi gibi izrazile Mojca Majcen, Adrijana DanÄ?e-

cen, ki smo jo spoznali Ĺže pred dvema letoma, ko je v Velenju nastal uspeĹĄen plesni projekt He He Helium. ÂťDelati smo zaÄ?eli 28. septembra, za nami je dober mesec intenzivnega dela.

Vsak od koreografov je postavil 20-minutno plesno miniaturo. ÄŒasa res ni bilo veliko,ÂŤ nam pove. Ker je plesni svet majhen, se veÄ?ina pozna med sabo, ne glede na to, od kod prihajajo. Tako so se po-

đ&#x;”˛

Ĺ˝e 40 let jih druĹži petje Iskrena Ĺželja po druĹženju in prepevanju, veÄ? vzponov in padcev, predvsem pa vztrajanje in sledenje svojemu srcu. To je bi-

lo vseskozi glavno vodilo pevcev moĹĄkega pevskega zbora Ravne, ki so minulo nedeljo, 25. oktobra, praznovali 40. obletnico de-

vezali tudi za ta projekt. ÂťIgor Kirov je najprepoznavnejĹĄi in veÄ?krat nagrajeni koreograf mlade generacije v Makedoniji. Njegova koreografija je eksperimentalna zgodba ĹĄtirih Ĺžensk, ki Ĺživijo, sobivajo na majhnem omejenem mestu. Srb Aleksandar SaĹĄa Ilić je prav tako mlad perspektiven koreograf, pesnik in plesalec.

Njegova koreografija temelji na slavnem romanu Thomasa Manna Smrt v Benetkah. FiziÄ?no je izjemno naporna, drugaÄ?na. Koreografa sta popolnoma razliÄ?na, kot nebo in zemlja.ÂŤ Mojca pohvali Festival Velenje, ki je izvrĹĄni producent predstave, koproducenta pa sta makedonska Direkcija za umetnost in kulturo ter Srbsko zdruĹženje profesionalnih baletnih umetnikov in pedagogov ter HiĹĄa kulture Celje. Direktorica Festivala Barbara Pokrony nam pove, da je letoĹĄnji projekt zaÄ?etek zgodbe, ki naj bi v prihodnjih letih dobil ĹĄe nadaljevanja. ÂťTo, da delamo veliko produkcije v plesni kulturi, ni nakljuÄ?je. Nacionalni program kulture daje temu podroÄ?ju poseben poudarek. Vesela sem, da predstava ne bo odplesana le enkrat, saj Ĺže jutri ÂťletimoÂŤ v Makedonijo. Potem gostujemo ĹĄe v Srbiji, tudi na manjĹĄih odrih in ne le v plesnih institucijah,ÂŤ ĹĄe izvemo.

lovanja zbora.

Petindvajset ubranih moĹĄkih glasov pod taktirko zborovodje Teje Plazl se je na koncertu pred-

stavilo z 12 pesmimi, od tega so dve zapeli z gostjami – ŽPZ Planike. Predstavili so se z raznolikimi pesmimi, kot je raznolik njihov repertoar – vse od partizanskih, ljudskih do sodobnih.

Na zabaven naÄ?in so prikazali, kako potekajo njihove vaje, in prenesli delÄ?ek Ä?arobne atmosfere ponedeljkovih pevskih vaj v dvorano REKS-a med obiskovalce jubilejnega koncerta. Nekaj pevcev je prejelo Gallusove znaÄ?ke za uspeĹĄno sodelovanje v zboru. Premiero so predstavili zgoĹĄÄ?enko, ki je ugledala luÄ? sveta posebej ob tej priloĹžnosti in na katero so prav vsi pevci zelo ponosni.

Pevci so prejeli stojeÄ?e ovacije, veliko Ä?estitk in spodbudnih besed. Po koncertu je sledilo druĹženje pevcev s krajani ob dobri kapljici in slastnih dobrotah, na ogled je bila tudi fotografska razstava, ki je popeljala obiskovalce skozi zgodovino zbora in obudila marsikateri spomin.

Nastja S. NaverĹĄnik Foto: Lucija Stropnik

đ&#x;”˛

Spoznajte RoĹžleta Velenje, 5. novembra - MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine se je med jesenskimi poÄ?itnicami preselila v vilo RoĹžle v SonÄ?nem parku. Da bi jih mladi Ä?im bolj spoznali in sprejeli njihovo novo lokacijo, bodo v novembru pripravili veliko dogodkov zanje.

Danes ob 17. uri pripravljajo ĹĄe zadnje sreÄ?anje v nizu dogodkov Mlado Velenje bere.

Gost bo velenjski kantavtor Simon GoriĹĄek, pogovarjali pa se bodo o najljubĹĄih knjigah.

Jutri med 16.30 in 18. uro bodo pripravili vodene oglede Vile RoĹžle, ki je postala tudi prvo slovensko razstaviĹĄÄ?e mladih kiparjev, saj je v njej razstava kipov osnovnoĹĄolcev iz veÄ? kot 40 Malih Napotnikovih kiparskih kolonij. Prireditve, namenjene mladim, bodo pripravljali tudi vse popoldneve priho-

dnji teden. V ponedeljek med 16.30 in 18. uro vabijo na Zmenek s knjigo, ki ga bo vodila Vesna Mihelak, v torek na ustvarjalne delavnice z Andrejo Zelenik, v sredo na jesensko ustvarjalnico, v Ä?etrtek pa na kuharsko delavnico s Tino Jan. đ&#x;”˛

bĹĄ

Za vsak okus nekaj

Ĺ martno ob Paki – Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je tudi za sezono 2015/2016 pripravilo kulturni abonma. Predsednik druĹĄtva JoĹže Robida je povedal, da so ga zasnovali nekoliko drugaÄ?e kot v zadnjih nekaj letih.

Ljubitelje kulturne ustvarjalnosti v domaÄ?em okolju in ĹĄirĹĄe bodo povabili na pet kakovostnih dogodkov razliÄ?nih zvrsti. Na odru pa bodo nastopili nepoklicni, tokrat pa tu-

di poklicni igralci. ÂťMenimo, da bo za vsak okus nekaj.ÂŤ V okviru abonmaja se bo najprej predstavil na koncertu Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj, sredi decembra bo nastopila skupina Kulturnega druĹĄtva Brce iz Gabrovice pri Komnu. TretjiÄ? bodo januarja prihodnje leto v ĹĄmarĹĄki dvorani nastopili gledaliĹĄÄ?niki GledaliĹĄkega zdruĹženja KoroĹĄki deĹželni teater iz Slovenj Gradca. Februarska prireditev bo v kulturnem domu v Gorenju, na njej pa bosta nastopila slovenski igralec, reĹžiser in pevec Gojmir LeĹĄnjak – Gojc ter virtuoz na kitari Igor Leonardi. Abonmajsko sezono pa bo sklenila Folklorna skupina Iskraemeco iz Kranja.

JoĹže Robida je ĹĄe dejal, da bo leto 2016 za ĹĄmarĹĄko kulturo leto visokih obletnic, zato bodo aprila povabili v goste odliÄ?no operno in koncertno pevko Manco Izmajlovo ter njenega moĹža Benjamina Izmajlova. đ&#x;”˛

tp

5. novembra 2015

An ban pet podgan ÄŒrn miĹĄ in beli vran, ti si ta, ti greĹĄ stran.

NataĹĄa Tajnik Stupar

Prelepe barve, ki so oblile gozdove in polja, so naselile mir v mojih oÄ?eh. Hodila sem po gozdu in frcala listje pod nogami.

Jasno nebo je kot leÄ?a delalo kontrast na horizontu in vsi odtenki med rumeno, rjavo, rdeÄ?o, olivno zeleno so slikali prelepo krajino, ki je ne moreĹĄ uloviti na platno. TiĹĄina in samo ĹĄelestenje. Potem ĹĄe neprekinjen tok misli, neustavljiv. Lepota je spet priĹĄla v naĹĄe kraje, lepota zunaj in lepota znotraj.

Po otvoritvi razstave sem ĹĄe malo ostala in kramljala s svojim mlajĹĄim kolegom. Rekel je, da njega niÄ? drugega ne zanima kot on sam. Da ga briga za vse ostalo in tudi popolnoma nesmiselno se mu zdi, da bi skrbeli, kaj bo ostalo za nami. Dolgi samogovori o teoriji in filozofiji umetnosti brez repa in glave so me res zaÄ?udili. Kako zasluĹžiti 300 evrov brez dela? Hmm. VeĹĄ, to mi celo vÄ?asih uspe, mislim, da bom s svojo umetnostjo nesmisla priĹĄel daleÄ?. Potem ĹĄe dolg teoretiÄ?ni pojasnjevalec. Zakaj bi nekaj poÄ?el, Ä?e lahko po najmanjĹĄi liniji napora. Potem ĹĄe ta navdih, ki ga ni in ki ga lahko Ä?akam celo leto, vsak dan spim do enajstih dopoldne, imam skuhano, zlikano. VeĹĄ, to si moraĹĄ tako naredit, to je cel projekt, mi je pojasnil. MogoÄ?e je bil kakĹĄen kozarec vina preveÄ?, ki pa je po drugi strani razkril resnico mlajĹĄega kolega. OdĹĄla sem domov. Nisem bila Ĺžalostna. Tudi preseneÄ?ena ne.

Risali smo osnovna geometrijska telesa. Da bi bilo bolj razumljivo, smo si predstavljali steklene ravnine, ki so gradile oglata geometrijska telesa. ÂťPa veĹĄ, on se je tako ubogega delal, potem se je na koncu, ko se je kamera odmaknila, videlo, kako se je zareĹžal, mislil je, da ga ne snemajo veÄ?.ÂŤ Popravljala sem risbe, da bi bile Ä?im bolj pravilne in da bi si Ä?im bolj lahko predstavljali preprost ustroj naĹĄega sveta, geometrije osnovnih geometrijskih teles. ÂťAli bi pomagali?ÂŤ ÂťNe, mi ne bomo pomagali.ÂŤ ÂťMogoÄ?e bom pomagala, ampak Ä?e bo to res potrebno.ÂŤ RazmiĹĄljala sem o svojem otroĹĄtvu. O moji uÄ?iteljici iz 3. b razreda in vzgoji, ki sem je bila deleĹžna. SporoÄ?ilo svojega otroĹĄtva prenaĹĄam dalje.

Geometrijska telesa so zahtevna za zaÄ?etne risarje. Vse bi moralo biti pravilno. Jezijo se, ker jim ne gre. Dopovedujem jim, da vaja dela mojstra. In da kolikor vloĹžiĹĄ, toliko dobiĹĄ. Spodbujam jih, da vztrajajo pri natanÄ?nosti. Vedno znova.

Spet hodim. Skozi mesto. Listje pleĹĄe z vetrom. Sije sonce.

GruÄ?a otrok priteÄ?e mimo, smejijo se in tekmujejo, kdo bo prvi. Lepa bela pot skozi mesto in veliko ljudi, ki hitijo po svojih opravkih. V ĹĄpecerijo, knjiĹžnico, lasbeno ĹĄolo. RazmiĹĄljam o Picassovi Guernici, v bistvu noÄ?em razmiĹĄljati o tej sliki, vendar se mi prikrade vedno znova zadnje dni. Potem raje razmiĹĄljam o Poletju Ivane Kobilice, o svetlobi, ki je v tej prelepi sliki in si poizkuĹĄam predstavljati, kako bi bilo naslikati prelepo jesen kot Ĺžanrski figuralni motiv. Enako kot Kobilca, da bi Ĺženska sedela na klopi in otroci z njo in da bi bila jesen. Le kaj so se pogovarjali? Koga briga to, pa saj to so neumnosti. Potem pridem do ateljeja. Pripravila sem skice, ki jih nesem zvite pod pazduho.

Figure, gruÄ?a figur in na sredini stoji Ĺženska z majhnim otrokom v naroÄ?ju. Ko jih razprem, se spomnim na postavitev Venezuele z letoĹĄnjega BeneĹĄkega bienala. Ne, ta slika bo drugaÄ?na.

S sodelavko narediva naÄ?rt, kako bi pritegnili in motivirali otroke, da bi Ä?imbolj razmiĹĄljali. Izkustveno doĹživetje. Ĺ elestenje jesenskega listja pod nogami. Lepota krajine. Sprehod po beli poti skozi naĹĄe mesto. Skiciranje zunaj, mraz, malo nas bo zeblo v roke. Malo poetike na poti po ĹĄpecerijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

5. novembra 2015

Srednjeťolska Desetka V novem ťolskem letu smo v program Radia Velenje uvrstili ťe eno oddajo za mlade po letih in po srcu – Srednjeťolska Desetka. Na sporedu je ob ponedeljkih ob 18. uri, pripravljajo pa jo dijaki in dijakinje Šole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne ťole Šolskega centra Velenje.

11

107,8 MHz

ÂťDesetka zato, ker poroÄ?amo o desetih aktualnih dogodkih srednjeĹĄolcev. Desetka zato, ker naĹĄemu cenjenemu gostu dijaki zastavijo deset vpraĹĄanj. Ne nazadnje Desetka tudi zato, ker poskuĹĄamo posluĹĄalcem zaupati in povedati tisto najboljĹĄe, to, kar je za oceno 5 + 5,ÂŤ je poja-

snila mentorica oddaje Bernarda Lenko in dodala, da to vlogo opravlja bolj iz ozadja. Oddaja je namreÄ? oddaja dijakov in priloĹžnost zanje, da povedo tisto, kar Ĺželijo, da za njihove ideje, dogajanje izvedo poleg srednjeĹĄolcev, ostalih mladih ĹĄe njihovi starĹĄi in druga javnost.

Ustvarjalci nove oddaje za mlade in mlade po srcu v studiu Radia Velenje.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ÂťSkratka, vsebino spletnih strani lahko ÂťprenesejoÂŤ na radijske valove.ÂŤ Oddajo so ustvarjalci razdelili na dva dela: v prvem dajejo prednost aktualnim temam, povezanim z dejavnostjo dijakov omenjenih ĹĄol, v drugem pa gostu – Ä?loveku, ki je na svoji izobraĹževalni poti konÄ?al srednjo rudarsko ali strojno ĹĄolo, danes pa je znana osebnost, vpliven, uspeĹĄen Ä?lan naĹĄe druĹžbe. Tako so v oddaji Ĺže gostili direktorja Ĺ olskega centra Velenje Ivana Kotnika, ravnatelja strojne ĹĄole Janka PogorelÄ?nika, v zadnji oddaji pa so se pogovarjali z direktorjem Premogovnika Velenje Ludvikom Golobom.

Ustvarjalci oddaje – Veronika Basal, Mojca Kotnik, Jan Grli in Jure KoĹželj – ocenjujejo, da je SrednjeĹĄolska Desetka odliÄ?na priloĹžnost za promocijo njihovih ĹĄol. Zato se bodo potrudili, da bodo privabili medse veÄ?je ĹĄtevilo tistih, ki se odloÄ?ajo, kam po konÄ?ani osnovni ĹĄoli. đ&#x;”˛

1. KLAPA RIĹ PET – Samo njoj ću pivat 2. JUSTIN BIEBER – What do you mean 3. GAL GJURIN – Povej, kaj ljubezen je Splitska klapa RiĹĄpet, ena najmlajĹĄih hrvaĹĄkih klap, ki je v rekordnem Ä?asu osvojila srca posluĹĄalcev, je po uspeĹĄnicah Kad je poĹĄla ća in Mislin samo na te ter duetih z MiĹĄem KovaÄ?em in Jeleno Rozgo pripravila novo glasbeno preseneÄ?enje. Tokrat je to vesela skladba Samo njoj ću pivat, ki zveni zelo neobiÄ?ajno za klapo, Ĺžanru pa pravijo kar dalmatinski reggae.

Tp

GLASBENE novice

VraÄ?ajo se LeteÄ?i potepuhi Petnajst let je minilo od zadnjega nastopa skupine LeteÄ?i potepuhi, ki je obÄ?instvo osvojila s skladbami Bicikl, Ĺ˝ivljenje je kot kurja lojtra, Ko ti vse narobe gre in drugimi.

VeÄ?ina Ä?lanov je po razhodu skupine od leta 2008 delovala v zasedbi Mestni postopaÄ?i,

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as z naslovom Jaz te paÄ? zdaj Ĺže poznam. Prav take pesmi so Alenki najljubĹĄe. Avtorja skladbe sta Jani Hace, ki je napisal glasbo, in Andrej Ĺ ifrer, ki je prispeval besedilo. Alenka Godec je lansko leto izdala album S kotiÄ?ki ust navzgor in z njega doslej predstavila dve skladbi oziroma singla: KliÄ?em te in NeĹžna pesem.

izvodov albumov, ki jih je posnel z Genesis.

Zadnji avtorski album z naslovom Testify je Collins izdal leta 2002, nato se je posvetil drugim projektom.

Black Sabbath bodo podaljĹĄali zadnjo turnejo Britanski pionirji hard rocka in heavy metala Black Sabbath se nikakor ne morejo posloviti od rokerskega Ĺživljenja. Pred kratim

Phil Collins tudi uradno ni veÄ? v pokoju

katere ustanovni Ä?lan je pevec, avtor in kitarist Dejan DoĹĄlo. Spomladi leta 2014 se je Dejan bolj posvetil avtorstvu, spremljevalnemu vokalu in igranju akustiÄ?ne kitare, k sodelovanju pa so spet povabili prvotnega pevca Klemna TiÄ?arja. Tudi ime so hitro spremenili nazaj v LeteÄ?i potepuhi in se kmalu odpravili v studio, kjer nastaja nov album, ki naj bi predvidoma izĹĄel v zaÄ?etku leta 2016.

Alenka Godec s Ä?ustveno balado Alenka Godec predstavlja novo skladbo z aktualnega albuma S kotiÄ?ki ust navzgor. Gre za Ä?ustveno in pozitivno ljubezensko balado

64-letni britanski glasbenik Phil Collins zdaj tudi uradno ni veÄ? v pokoju. Pravi, da ga bomo lahko spet redno videvali na glasbenih odrih, s katerih se je leta 2011 umaknil, da bi se posvetil svojima sinovoma. Collins, po glasbenem poklicu bobnar, je zaslovel kot frontman skupine Genesis. Vzporedno je leta 1981 zaÄ?el graditi tudi uspeĹĄno samostojno kariero, v Ä?asu katere so nastali zelo uspeĹĄni albumi, kot so Hello, I Must Be Going in No Jacket Required. Glasbenik je znan po vrsti uspeĹĄnic, kot so One More Night, Against All Odds in A Groovy Kind of Love, v karieri pa je prodal veÄ? kot 100 milijonov izvodov samostojnih albumov in 150 milijonov

Ansambel Ĺ epet sestavlja pet Ä?lanov. Zadnji se je zasedbi pridruĹžil Robert GoliÄ?nik, ki sicer uspeĹĄno vodi glasbeno ĹĄolo GoliÄ?nik s sedeĹžem v Ĺ kalah pri Velenju. Leta je bil mentor skupine in njihov glasbeni uÄ?itelj, sedaj pa v njej deluje kot pevec in seveda harmonikar. V zasedbi je ĹĄe GoliÄ?nikov18-letni sin AljaĹž, kitarist Nace Grudnik in harmonikar Rok Sedovnik. NajmlajĹĄa Ä?lanica in edina predstavnica neĹžnejĹĄega spola je 17-letna pevka Lara Voler.

Prav z njenim prihodom pred dvema letoma je ansambel zaÄ?el delovati bolj resno. UdeleĹžili so se tekmovanja Mlade zvezde Rakete na Planet TV, nastopili na festivalu Ĺ teverjan, dvakrat pa so gostovali tudi v mestu Vienne v

Ansambel Svetlin – Ti si kriva deklica Ansambel PajdaĹĄi – Nekje je kraj Fantje z vseh vetrov – Si rekla da ne smem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Mi ga pa Ĺžlindramo Ansambel Zaka' pa ne – Jaz hoÄ?em blondinko Ansambel Ĺ˝argon – Imela je upanje Brkinski trio & Orkester Nika Polesa – DiĹĄali so tvoji lasje DruĹžinski trio PogladiÄ? – Dani, vsi smo s tabo zbrani KGB Kvintet – Muzika naĹĄe veselje TopliĹĄka pomlad – Domov

www.radiovelenje.com

so napovedali podaljĹĄanje turneje, za katero sicer zatrjujejo, da bo njihova zadnja. Nanjo se bodo odpravili v zaÄ?etku prihodnjega leta.

Turnejo, ki naj bi jo po prvih napovedih zakljuÄ?ili aprila, bodo podaljĹĄali ĹĄe Ä?ez poletje.

Zadnji koncert je zaenkrat napovedan za 21. september prihodnje leto v Phoenixu v ZDA. V skupini, ki se podaja na turnejo, so sicer trije od ĹĄtirih Ä?lanov prvotne zasedbe, in sicer basist Geezer Butler, kitarist Tony Iommi in seveda nezamenljivi frontman Ozzy Osbourne. Kot so pojasnili, so nove koncertne datume dodali zaradi izjemnega zanimanja, ĹĄe vedno pa vztrajajo, da bo to njihova zadnja turneja.

JAN PLESTENJAK Jutri, v petek, 6. novembra, bo priljubljeni slovenski glasbenik razveselil svoje privrĹžence z novim, Ĺže trinajstim studijskim albumom Dvigni krila. Album je napovedal s plesno uspeĹĄnico Stara dobra, ki v enem mesecu od objave videospota na Youtubeu beleĹži Ĺže veÄ? kot Ä?etrt milijona ogledov.

JERNEJ ZORAN Jernej Zoran je novomeĹĄki kitarist, ki je spomladi izdal svoj tretji samostojni album Romeo, Julija in tatovi sonca. Tokrat predstavlja novo pesem s te ploĹĄÄ?e, skladbo z naslovom Bruseljski predpraĹžniki. Kot daje slutiti naslov, gre za druĹžbenopolitiÄ?no angaĹžirano pesem.

Ansambel Ĺ epet predstavlja svojo prvo zgoĹĄÄ?enko Pred kakĹĄnima dvema letoma je ansambel Ĺ epet v narodnozabavno preobleko odel pesem Kako sva si razliÄ?na, ki jo v originalu prepevata Neca Falk in Alfi NipiÄ?. Od takrat se je rodilo ĹĄe nekaj podobnih priredb slovenskih zimzelenih pesmi, ki so jih letos jeseni skupaj z avtorskimi zbrali na svoji prvi samostojni zgoĹĄÄ?enki. Njen izid bo ansambel praznoval s prvim veÄ?jim samostojnim koncertom, ki bo v velenjskem kulturnem domu v nedeljo, 8. novembra ob 16.30. V svojo druĹžbo so povabili glasbene goste, s katerimi bodo prepevali svoje in njihove viĹže. Na odru bodo poleg njih ĹĄe ansambli Smeh, Golte, Slovenski zvoki, Naveza, Pogum, Orkester glasbene ĹĄole GoliÄ?nik in drugi.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

ANDREJ IKICA

Franciji. Pred dvema letoma je zaÄ?ela nastajati tudi njihova prva zgoĹĄÄ?enka, ki jo bodo predstavili v nedeljo v velenjskem kulturnem domu. đ&#x;”˛

Andrej se predstavlja z novim singlom Blues tega mesta, ki ga je posnel v sodelovanju s producentom Martinom Ĺ tibernikom, s katerim je sodeloval Ĺže pri singlih LuÄ?i, Sivo nebo

in Povej naglas. Poleg Andreja, ki je odpel vokal ter odigral elektriÄ?ne kitare in klaviature, so pri snemanju sodelovali ĹĄe Robert Pikl (akustiÄ?na kitara), AnĹže Langus Petrović (bas) ter Jure Rozman (bobni).

ZUCCHERO Prihodnje leto se v Slovenijo vraÄ?a italijanski glasbenik Zucchero. 8. oktobra naj bi nastopil v dvorani StoĹžice. Do takrat je ĹĄe daleÄ?, upajmo, da njegov ljubljanski koncert ne bo doĹživel podobne usode kot koncert njegovega rojaka Jovanottija, ki je bil odpovedan.

JARIDER Skupina Jardier je izdala prvenec, na katerem sta med drugimi tudi Ĺže znani radijski skladbi Pieces in Sailor. Ob izidu albuma skupina predstavlja tretji single z naslovom Core, katerega izid so pospremili tudi s svojim prvim videospotom. Videospot je nastal v reĹžiji priznanega fotografa PrimoĹža LukeĹžiÄ?a.

Naš ­čas, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

5. novembra 2015

frkanje

Velenjčanka Loreta Vlahovič je direktorica Gaia kluba, ki združuje številne agronomske strokovnjake. Tudi sama je velika vrtnarska strokovnjakinja. Ponosna je, da živi v najlepšem mestu v Sloveniji. Ko je nagovorila tiste, ki imajo v Velenju najlepše urejene okolice hiš, balkone in terase, prave zelene oaze torej, je bila še posebej prepričljiva tudi zato, ker je bila v stilu. Ja, tudi njena obleka je bila zelena.

» Levo & desno «

⏩

Dve ceni

Redko kdo ima v življenju priložnost, da lahko v roke prime takooo veliko srce. Jožef Kandolf ga je v rokah držal prvi. Ker je vedel, da je v njem darilo, ki rešuje življenje, je bil še posebej pazljiv. V rdečem srcu je namreč skrit defibrilator, ki ga sedaj hranijo v novih prostorih KS Gorica. »Ne le, da ga bomo čuvali, tudi uporabljati se ga bomo naučili,« je komentiral predsednik KS Gorica.

Pravijo, da ima Premogovnik glede uporabe premoga dve ceni: električno in toplotno. Slednja, ki je nižja, ne greje le Šalečanov, pogreva tudi nekatere druge drugje.

⏬

Le kje so trije Prislanovi fantje dobili tako velike kuhalnice? Stricu Marjanu, Urošu in njegovemu sinu se je v ekipi Turističnega društva Velenje pridružil še en Šilc, ki je v prostem času tudi amaterski igralec. Vsi pa so dokazali, da se znajo igrati tudi z velikimi kuhalnicami. Sploh, če z njihovo igro postaja krompir, ki so ga restali, iz minute v minuto bolj dober. Najstarejši med njimi, stric Marjan, je fante poučil: »Če v tem krompirju ni ocvirkov, ni taprav. Mi pa bomo dodali še suhe češplje. In potem bo več kot taprav.«

Tako in drugače Poleti smo negodovali, ker so turisti iz Nemčije proti Hrvaški drveli mimo, ne da bi se ustavljali pri nas.

Zdaj bi mnogi želeli, da se migranti, ki potujejo iz Hrvaške v Nemčijo, ne bi ustavljali pri nas.

Kaj nam preostane ...

Ob dnevu varčevanja smo prebrali podatke, da smo Slovenci nadpovprečno varčni. Kaj nam pa preostane drugega!?

Plus in minus Velik državni plus pri koncesijah za uporabo termalne vode naj bi »vrgel« v minus naša naravna zdravilišča. Med tistimi, ki so proti, naj bi bil tudi minister Počivalšek. Prav »njegovim« Termam Olimia naj bi koncesnina najbolj poskočila.

Preveč sveč

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Prestal nepredstavljive vzdržljivosti Pred dobrim tednom je 41-letni Kogen Kamahori, eden od tako imenovanih maratonskih menihov, postal eden od le trinajstih, ki so od konca svetovne vojne pa do danes prestali preizkušnjo nepredstavljive vzdržljivosti. Kogen je na-

mreč devet dni prestal brez hrane, pijače, spanca ali sploh ležanja. V tem času je stotisočkrat ponovil mantro budističnega božanstva Acale in tako uradno postal njegovo utelešenje – utelešenje mogočnega bojevnika, ki varuje vernike, včasih tudi z gorečim mečem. Da bi zares postal maratonski menih oziroma tendai-šu, pa mora Kamahori vendar prestati še precej: preizkus, ki traja sedem let, vključuje hojo na razdalji, primerljivi s pohodom okoli sveta oziroma vsoti tisočih maratonov.

Cvetoča puščava Četudi je El Nino znan kot uničujoč vremenski pojav, je čilski

puščavi Atacamo nadvse dobro del; eno najbolj suhih puščav na svetu so namreč prekrile rdeče, rumene, vijoličaste, bele in druge rože. Čudež narave, ki se sicer zgodi na od štiri do pet let, je letos dosegel intenzivnost, ki je ne pomnijo niti najstarejši. Raul Cespedes, strokovnjak za puščave na univerzi Atacama, je dejal, da je letošnje leto posebno, ker so velike količine padavin omogočile morda najbolj spektakularen dogodek v zadnjih 40 ali 50 letih. El Nino je povzročil, da so speči gomolji in korenike rož začeli pospešeno kaliti in se obdržali v tem suhem okolju (v Atacami je tudi sedaj okoli 40 stopinj Celzija). Izreden pojav je privabil množico turistov – od začetka cvetenja rož je število turistov naraslo za 40 odstotkov.

Veliko odkritje Ameriški arheologi so v Grčiji odkrili grob bojevnika, ki je skupaj z ogromnim zakladom mirno počival več kot 3500 let. Leseno krsto neznanega bojevnika so našli na območju Nestorjeve palače na Peloponezu. Odkritje kaže, da so bojevnika k večnemu po-

čitku položili z ogromno zbirko več kot tisoč artefaktov, vključno z zlatimi in srebrnimi čašami, zlatimi pečatnimi prstani, bronastim mečem z držalom iz zlata in slonovine, srebrnimi vazami in glavniki iz slonovine. Po besedah ekipe arheologov grob pripada moškemu, ki je umrl v starosti od 30 do 35 let, najverjetneje je šlo za premožnega mikenskega bojevnika in pomembno osebnost.

Prvega otroka poimenovala Lucifer Rusa Natalija Menšikova in njen partner Konstantin se opredeljujeta kot satanista. Ko sta lansko leto dobila prvega sina, sta ga poimenovala Lucifer. Sprva mu je Natalija sicer želela dati ime Lucijan, a njen partner ni bil za to. »Porod je bil izredno naporen. Zato sem se zaprisegla, da dam otroku, če bo preživel, ime Lucifer. Vse se je dobro izšlo, zato sem svojo obljubo držala,« pripoveduje 25-letna Rusinja. Zaposleni na matičnem uradu so mlada starša sicer skušali prepričati,

naj dečka poimenujeta kako drugače, čeprav pravne podlage za zavrnitev registracije otrokovega neobičajnega imena niso imeli.

Natalija je torej dosegla svoje pri uradnikih, drugače pa je bilo doma. Konstantin se je zapletal v orgije, preveč pil in premalo delal. »Pitje alkohola in udeležba ter organiziranje orgij so sicer del najinih verskih prepričanj, a je moja strpnost, ko sem sama doma skrbela za Luciferja, hitro pošla,« je povedala Natalija. Vendarle sta se s Konstantinom odločila poskusi-

ti še enkrat. Ko je znova zanosila, je Konstantin predlagal, da otroka poimenujeta Lestat po liku iz filma Intervju z vampirjem, a ga je Natalija zavrnila – in sicer zato, da bi ga kaznovala za njegove pretekle prekrške. Izbrala je ime Voldemar, ki velja za čisto običajno rusko ime. S pomočjo carskega reza je deček že ugledal luč sveta.

Mačke so takšne in drugačne Američani so se lotili zanimive raziskave, katere rezultati razkri-

vajo, da barva mačje dlake vpliva na njeno agresivnost oziroma mirnost. Skupina veterinarjev iz kalifornijske univerze Davis je zbirala odgovore na spletni vprašalnik. Odzvalo se je nekaj več kot tisoč lastnikov mačk, od katerih so zahtevali naslednje podatke: barvo mačje dlake, njihovo mnenje o agresivnosti mačke do ljudi in drugih mačk, kako mačke izražajo svojo borbenost, ko so v stiku z ljudmi in drugimi mačkami, in kako se njihove mačke odzivajo v veterinarskih ambulantah. Agresivnost so ocenili na številčni lestvici.

Raziskava je razkrila, da so mačje samice z oranžno, črno-belo in sivo-belo dlako bolj agresivne do ljudi med vsakodnevno interakcijo, pri rokovanju z njimi in med obiskom veterinarske klinike. Najbolj mirne so mačke s sivo, črno, belo in tigrasto dlako.

Znanstveniki ob tem poudarjajo, da čeprav obstaja povezava med barvo dlake in agresivnostjo mačk, pa to ne pomeni nujno, da agresivnost sproži prav barva dlake ali obratno, da je agresivnost odvisna od barve dlake.

Tudi letos smo v spomin na mrtve prižgali zelo veliko sveč. Tudi na grobovih, ki sicer samevajo vse leto. Pri nekaterih pač le ob dnevu mrtvih oživijo spomini.

Le kako?

Le kako naj se čim hitreje postavimo na trdne temelje, če pa je naše gradbeništvo še vedno tako šibko.

Maščevanje velikih Večji so, bolj so maščevalni. Velenjski nogometaši so na pokalni tekmi doma premagali Mariborčane. Ti se jim niso maščevali le na domači povratni pokalni tekmi, še bolj so se nad njimi znesli na zadnji prvenstveni. Celjani pa so v pokalu izločili Ljubljančane, ti pa so jih potopili na dno lestvice na prvenstveni tekmi sredi Celja.

Buče in buče Na raznih prireditvah ob dnevu čarovnic so z njivskimi bučami preganjali, kar je slabo. Mnoge drugačne mestne buče pogosto preganjajo tudi, kar je dobro.

Druženje Ne le tržnice, tudi trgi vse bolj zbližujejo in združujejo ljudi. Še posebno, če so lepo urejeni. Trgi in ljudje.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 13

PoĹĄtenost, vztrajnost, do konca To je bil moto Spiritovih poÄ?itnic podjetnosti, ki se jih je udeleĹžilo veÄ? kot 30 dijakov iz vse Slovenije, pa tudi zamejstva Tina Felicijan

Velenje, 26.–29. oktober – Na brezplaÄ?nih poÄ?itnicah podjetnosti, ki jih je za Javno agencijo SPIRIT Slovenija izvedel Ustvarjalnik, prvi mladinski podjetniĹĄki peskovnik, ki Ĺže ĹĄest let razvija mladinsko podjetniĹĄtvo, so se dijaki uÄ?ili naÄ?rtovanja, razvijanja in izvajanja svoje poslovne ideje, opremili pa so se tudi z drugim, za vse Ĺživljenje uporabnim znanjem, pravi poslovna direktorica Ustvarjalnika AnuĹĄa GaĹĄi. ÂťNajprej smo jih nauÄ?ili iskati poslovne ideje – presejati mnoĹĄtvo idej v eno samo, tisto izvedljivo, uresniÄ?ljivo.

NauÄ?ili smo jih napisati enostransko motivacijsko pismo, orodje za vzpostavitev prvega stika s poslovnim partnerjem.

Usvojili pa so tudi veĹĄÄ?ine javnega nastopanja.ÂŤ Poleg teoretskega znanja so nabirali predvsem praktiÄ?ne izkuĹĄnje, ko so svoje ideje testirali na trgu, pri tem pa bili eni bolj, drugi manj uspeĹĄni. ÂťTo se nam zdi najbolj pomembno v Ĺživljenju – da dojameĹĄ, da nekaj zmoreĹĄ. Tudi tisto, kar se zdi nemogoÄ?e, je osvojljivo,ÂŤ pojasnjuje AnuĹĄa.

Kaji Deutschbauer in Tadeju Jezerniku se je najbolj vtisnil nauk o vztrajnosti, samozaupanju in delavnosti. ÂťNi vaĹžno, Ä?e ti enkrat ne uspe. PoskusiĹĄ vedno znova, upaĹĄ na bolje, vztrajaĹĄ v sebi in svoji ideji,ÂŤ pravi Kaja.

Neposredni stik z mentorjem

'Krompirjeve poÄ?itnice' sta v podjetniĹĄkem duhu preĹživela tudi VelenjÄ?anka Kaja Deutschbauer in Tadej Jezernik s Ponikve pri Ĺ˝alcu, ki sta si zamislila aplikacijo, imenovano Space Odyssey. ÂťNamenjena je uÄ?enju, zabavi in raziskovanju. Njena posebnost je, da lahko potujeĹĄ po vesolju in izbiraĹĄ, kam greĹĄ, kaj poÄ?neĹĄ in kaj ĹželiĹĄ raziskovati.

Ima namreÄ? ĹĄtiri stopnje – naĹĄe osonÄ?je, naĹĄa galaksija, vesolje

zunaj nje ter novi svet, ki je plod Ä?iste domiĹĄljije. Ciljni kupci pa so ljubitelji znanstvene fantastike, vesolja in astronomije ter mladostniki,ÂŤ je pojasnila Kaja, ki se je Ĺže na osnovnoĹĄolskem kroĹžku nauÄ?ila osnov podjetniĹĄtva, samozavesti in nastopanja pred javnostjo, poÄ?itnice podjetnosti pa so ji dale veliko veÄ? bolj uporabnega znanja. Predvsem pa to, Âťda tudi Ä?e ti nekaj ne uspe, lahko odpreĹĄ novo pot.

Nikoli ne veĹĄ, kam te zanese Ĺživljenje.ÂŤ

Zanimive poÄ?itnice Ĺ martno ob Paki, od 26. do 30. oktobra – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki je v dvorani Marof pripravil jesenske poÄ?itnice. ÂťTako pestrih in zanimivih poÄ?itnic pa Ĺže dolgo ne,ÂŤ je povedala programska vodja javnega zavoda Andreja Urnaut in dodala, da se jim je vsak dan pridruĹžilo blizu 20 otrok. Ti so s pomoÄ?jo animatork ustvarjali, in sicer prva dva dni na temo jesen, ko so izdelali jesenske ''lovilce sanj'', pa slike iz jesenskih listov, lesene magnetke, okraĹĄene z razliÄ?nimi semeni, jesenska stojala za svinÄ?nike, Ĺživali iz divjega kostanja in Ĺželodov ‌ Minulo sredo in Ä?etrtek so se pripravljali na petkovo

Utrinek iz ustvarjalne delavnice (foto: Mladinski center)

Ä?arovniĹĄko zabavo in si izdelali razliÄ?ne ''straĹĄne'' maske, Ä?arovniĹĄka ogrinjala, Ä?arovniĹĄke sveÄ?nike ‌ Aktivnosti so sklenili s petkovo straĹĄno Ä?arovniĹĄko zabavo, na kateri so se nauÄ?ili dva plesa, prepevali na karaokah, se

sladkali z razliÄ?nimi Ä?arovniĹĄkimi sladicami in kuhano koruzo ter seveda povsem po Ä?arovniĹĄko tudi zarajali. đ&#x;”˛

Tp

Kostanjev piknik s coprnico Mici Lokovica, 24. oktobra – IgriĹĄÄ?e v Lokovici je po dolgem Ä?asu spet zaĹživelo. DruĹĄtvo prijateljev mladine, je v soboto, 24. oktobra, priredilo kostanjev piknik s coprnico Mico.

13

POÄŒITNICE

5. novembra 2015

Poleg sonca so otroci uĹživali v kratki igrici o buÄ?i, ki jo je reĹĄila coprnica.

Sladkali so se s penicami, peÄ?enimi na tabornem ognju, sladkim jabolÄ?nikom in kostanjem. Manjkale niso

niti delavnice, v katerih so izdelovali Ä?arovniĹĄke klobuke, napitke, Ĺživali iz listja in straĹĄne buÄ?e. đ&#x;”˛

Tadej, ki prej ni imel podobne izkuĹĄnje, se je prijavil ravno zato, da bi dobil novo izkuĹĄnjo in razĹĄiril svoje znanje, ker bo mogoÄ?e tudi on kdaj pristal kot samostoj-

ni podjetnik. ÂťZdi se mi super, Ni nujno, da so vsi podjetniki. da smo na tem taboru usvojili Lahko so kuharji. Ampak moznanje, ki ga bomo lahko dejan- rajo znati svoje znanje postaviti sko uporabili,ÂŤ pravi in dodaja, na trg. In tega se zlasti v ĹĄolah da je bil najbolj koristen stik z premalo zavedamo,ÂŤ trdi AnuizkuĹĄenim mentorjem, s kate- ĹĄa GaĹĄi. rim se je lahko takoj posvetoval Tudi Kaja meni, da bi podjeo neki teĹžavi, tniĹĄtvo moralo ta pa mu jo je biti v ĹĄolskem pomagal reĹĄiti programu, ÂťÄ?e ÂťNa poÄ?itnice podjetnosti na osnovi svone kot predsmo jih povabili, da jih pripraje izkuĹĄnje. met, pa vsaj vimo do razmisleka o tem, kaj kot kroĹžek, da bi radi poÄ?eli v prihodnosti.

PodjetniĹĄko Ne, na katero fakulteto se bo- bi tisti, ki Ĺžeznanje lijo ta znanja, do vpisali, kak poklic bi radi ĹĄe ni del lahko odnesli opravljali, ampak kaj bi radi sploĹĄne najveÄ?.ÂŤ TapoÄ?eli. Zato so se naĹĄi pogoizobrazbe deju pa se ne vori ves Ä?as gibali okrog njiÄŒeprav tudi zdi prav, da bi hovih hobijev – poÄ?etij, ki jih Evropska kopodjetniĹĄtvo navdajajo s strastjo, sreÄ?o – in misija na pobilo obvezni iskali naÄ?ine, kako to prevesti droÄ?ju izobrapredmet, saj v poklicno odloÄ?itev,ÂŤ pojaĹževanja usmervsakogar ne snjuje AnuĹĄa GaĹĄi. ja h krepitvi zanima. ÂťMopodjetniĹĄkih je mnenje je, znanj med mladimi, ta ĹĄe niso v da bi se podjetniĹĄtvo izvajalo ĹĄolskih kurikulih. Se pa vse veÄ? kot kroĹžek, da ima vsak svoboĹĄol odloÄ?a za podjetniĹĄke kroĹžke. dno izbiro in se prijavi, Ä?e ga zaUstvarjalnik jih letos izvaja na nima,ÂŤ je sklenil. Vsi pa se stripribliĹžno 80 ĹĄolah po Sloveniji njajo, da je za posameznikov kain tujini. Samo na Ĺ olskem cen- rierni uspeh podjetniĹĄko znanje s tru Velenje jih bo sedem. ÂťVsi, celotnim spektrom raznovrstnih ki gredo skozi naĹĄe programe, se veĹĄÄ?in ĹĄe kako priroÄ?no. đ&#x;”˛ nauÄ?ijo postaviti na lastne noge.

Jesensko druĹženje ob Toplici Dolgotrajno deĹževje sredi oktobra je naznanilo, da je v deĹželo nepreklicno stopila jesen.

Narava se je odela v ĹĄkrlatne barve in nam nasula sladkih dobrot. Precej srameĹžljivo je otroke, njihove vzgojiteljice, starĹĄe, stare starĹĄe in otroĹĄke razigranosti Ĺželjne mimoidoÄ?e z zadnjimi toplimi sonÄ?nimi Ĺžarki zvabila v sredo, 21. oktobra, v topolĹĄki park ob Toplici na veselo jesensko druĹženje, ki je Ĺže tradicionalna oblika medgeneracijskega sobivanja v Vrtcu UrĹĄka TopolĹĄica.

Na skrbno pripravljenem sreÄ?anju, kjer smo znanje, dobro voljo ter pripravljenost sodelovati in osreÄ?evati naĹĄe cicibane,

zdruĹžili tako starĹĄi kot strokovne delavke vrtca, je minilo ĹĄe eno nepozabno popoldne. Po obilici druĹžabnih in ĹĄportnih iger, zdrave tekmovalnosti, smeha ter sladkanja s sadjem, peÄ?enim kostanjem in drugimi jesenskimi dobrotami, ki so jih v slast pripravile mamice in babice, smo se vrnili domov polni lepih vtisov in novih doĹživetij.

Aktivne poÄ?itnice Tudi letoĹĄnje krompirjeve poÄ?itnice so otroci lahko preĹživljali zabavno in hkrati aktivno. Na Spiritovih poÄ?itnicah podjetnosti se je izobraĹževalo veÄ? kot 30 dijakov iz vse Slovenije, brezplaÄ?no vodenje po razstavah in delavnice Muzeja Velenje je obiskalo okoli deset otrok, v ĹĄportnem taboru Zmaga KoĹĄtruna pa jih je bilo 52. Ujeli smo jih ravno pri atletski preizkuĹĄnji in jih povpraĹĄali, katere ĹĄporte imajo najraje in kje jim je ljubĹĄe – v ĹĄoli, doma ali med novimi prijatelji.

Marlon Kavcl, 5 let: ÂťNa ĹĄportnem taboru igramo tenis, se zabavamo, skupaj preĹživljamo Ä?as s prijatelji in spoznavamo nove, tako da se imamo fajn. Od ĹĄportov mi je najbolj vĹĄeÄ? tenis, ker se nauÄ?iĹĄ igrati z loparjem in lahko potem greĹĄ na tekmovanja v igrah z loparji. Tu je bolje kot v vrtcu, ker imamo vedno veliko Ä?asa za igranje in preĹživljanje Ä?asa s prijatelji.ÂŤ Vid Krenker, 7 let: ÂťZelo fajn se imam. Ĺ e posebno vĹĄeÄ? sta mi plavanje in tenis. Tu imam tudi prijatelje z nogometa in se

Iskrena hvala vsem za pomoÄ? pri pripravi sreÄ?anja ter vzgojiteljicam za skrbno izdelana darila – straĹĄila, ki so postala del jesenske okrasitve naĹĄih toplih domov ob zavedanju, da drobne pozornosti in prijazni nameni priÄ?arajo nasmeh in priĹžgejo iskrico sreÄ?e v otroĹĄkih oÄ?eh. đ&#x;”˛ Danica SoviÄ?, foto: Silvija V. GorĹĄek

zabavamo. Bolje je kot v ĹĄoli, ker imamo tu veliko ĹĄporta in zabave.ÂŤ Ĺ˝an Lukas Grosman, 8 let: ÂťNa poÄ?itnicah v ĹĄportnem taboru se imam fajn, bolje je kot v ĹĄoli. Ĺ e posebej vĹĄeÄ? mi je bilo plavanje ter igranje tenisa in badmintona. Sicer pa je moj najljubĹĄi ĹĄport boks. Fajn je bilo tudi na atletiki in ni bilo naporno.ÂŤ Adin Jusić, 8 let: ÂťDobro se zabavamo in fajn se imamo. Veliko je novih prijateljev, s katerimi se imamo lepo. To je bolje kot sam doma in stokrat bolje kot v vrtcu. Moj najljubĹĄi ĹĄport je plavanje, vĹĄeÄ? mi je bila tudi atletika, ni pa bila naporna.ÂŤ Luka Kajtna, 6 let, pa je z oÄ?kom AleĹĄem obiskal Muzej Velenje: ÂťMed poÄ?itnicami sem malo gledal risanke in se igral. Ĺ el sem v muzej na ogled razstav in delavnic. Bilo mi je vĹĄeÄ?, ĹĄe posebej pa oroĹžje. VĹĄeÄ? mi je bilo doma in v muzeju.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

5. novembra 2015

Zlata Stanka in Anzek KolĹĄek Obdani z Disneyjevimi zlikovci ZavrĹĄe, 24. oktobra – Na sonÄ?no petkovo popoldne so se taborniki rodu Lilijski griÄ? Pesje ter rodu Topli Vrelec TopolĹĄica odpravili na jesenovanje v ZavrĹĄe. LetoĹĄnje je bilo v znamenju Dizneyjevih zlikovcev.

V zabavnih igrah so se taborniki seznanili z zastavljeno temo. Ena od iger je bila tudi pantomima, v kateri so morali ugibati zlikovce iz znanih risank. Po veÄ?erji so se odpravili na

lov za zlikovci, pri tem so jih Ä?akale zanimive naloge. Vrnili so se polni vtisov, tam pa jih je Ä?akalo novo preseneÄ?enje. Imeli so pravo kino predstavo, na kateri so si ogledali risanko o Minionih. Nasmejani, vendar tudi utrujeni so zlezli v tople spalne vreÄ?e. Hladno jutro jih ni ustavilo, da ne bi odĹĄli na jutranjo telovadbo.

Pred delavnicami so odĹĄli ĹĄe do makete gradu in cerkvice, igrali razne

igre, nato pa odhiteli na delavnice, na katerih so izdelovali duhce iz gline, okostnjake, pajke ter netopirje.

Po zakljuÄ?ku jesenovanja je organizatorka Pija VerbiÄ? povedala: ÂťLetoĹĄnje jesenovanje se je odvijalo po naÄ?rtu. PreseneÄ?ena sem bila nad udeleĹžbo, saj so tudi mlajĹĄi gg-ji pokazali zanimanje za akcijo. Vodniki so se ob tem zelo izkazali.ÂŤ đ&#x;”˛ Rok SrĹĄa

Petdeset let od vpisa v ĹĄolo PrejĹĄnji teden se je v gostilni Verdelj v Ĺ aleku pri Velenju zbrala druĹĄÄ?ina, ki je slavila petdeset let od vpisa v osnovno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha v Velenju in druĹĄÄ?ina, ki je hkrati slavila tudi dvainĹĄtirideset let od konca ĹĄolanja na tej ĹĄoli. Spominjali so se v glavnem prijetnih dogodkov, vmes pa je priĹĄel tudi kakĹĄen bolj Ĺžalosten, saj je kar ne-

kaj uÄ?encev te ĹĄole Ĺže pokojnih. Nazadnje se je ta generacija zbrala leta 1999, nato pa nekako ni naĹĄla pravega termina za ponovno snidenje. A konec prejĹĄnjega tedna se je zbralo veÄ? kot pol nekdanjih uÄ?encev, ki so si obljubili, da se ponovno sreÄ?ajo prej kot pa v ĹĄestnajstih letih. đ&#x;”˛ Dak

V AndraĹžu nad Polzelo v zaselku JajÄ?e sta praznovala zlato poroko Ivan KolĹĄek - Anzek in Doroteja Stanka KolĹĄek. Obred civilne poroke je bil v Gradu Komenda na Polzeli, opravil ga je Ĺžupan Polzele JoĹže KuĹžnik, cerkvenega pa v domaÄ?i cerkvi sv. Nikolaja v AndraĹžu nad Polzelo Ĺžupnik JoĹže KovaÄ?ec.

Ivan KolĹĄek – Anzek se je rodil leta 1934 na Polzeli. Bil je eden od treh KolĹĄkovih otrok, po domaÄ?e Martinekovih. Osnovno ĹĄolo je obiskoval na Polzeli, srednjo kmetijsko ĹĄolo pa je zakljuÄ?il ob delu. Bil je zelo napreden in vedoĹželjen fant. Veselje do strojev ga je vodilo, da je imel konec petdesetih let Ĺže svoj motor, v zaÄ?etku 60. let pa tudi avto. Njegova prva sluĹžba je bila v Kmetijski zadrugi na Polzeli. Vse do upokojitve je bil vodja strojnega parka in pospeĹĄevalec kmetijstva. V 35 letih sluĹžbovanja v KZ Polzela si je v Savinjski dolini nabral veliko izkuĹĄenj, poznanstev in prijateljev.

Doroteja – Stanka (rojena PotoÄ?nik) se je rodila 1945 v Ĺ kalah pri Velenju enemu prvih rudarjev velenjskega premogovnika. Tako kot njena sestra je osnovno ĹĄolo zakljuÄ?ila v Velenju. V letih njenega odraĹĄÄ?anja je bilo na nekaterih kmetijah v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺživljenje precej kruto. PremogovniĹĄtvo je pustilo posledice in posestvo Stankinega dedka

v Ĺ kalah (po domaÄ?e pri Vagu) je pogoltnilo Ĺ kalsko jezero. V zameno za potopljeno kmetijo so dobili nadomestno v AndraĹžu nad Polzelo, kamor se je Stanka preselila leta 1962 in kot mladenka prevzemala

rada poskrbela, da so se pri hiĹĄi vsi dobro poÄ?utili in od hiĹĄe odhajali zadovoljni, siti ter sreÄ?ni. To tradicijo nadaljujeta TomaĹž in njegova Ĺžena Barbara s hÄ?erama.

ZlatoporoÄ?no slavje, na katerem

Z obreda cerkvene poroke, ki jo je opravil Ĺžupnik JoĹže KovaÄ?ec. delo na njej. Stanka in Anzek sta se spoznala v AndraĹžu leta 1963 in se leta 1965 poroÄ?ila. Rodila sta se jima sin TomaĹž in hÄ?i Polona, ki sta poskrbela, da imata kot babica in dedek veselje s tremi vnuki. Kmetijo sta pridno posodabljala in potomce uÄ?ila Ĺživljenjskih modrosti. Njuna hiĹĄa je bila vedno polna obiskovalcev. Na Vagovi kmetiji so bili vedno vsi dobrodoĹĄli. Stanka in Anzek sta

so se zbrali ĹĄtevilni svatje, je bilo v gostilni Cizej in se je zavleklo v veÄ?erne ure. VzduĹĄje so prevevale najlepĹĄe Ĺželje, da bi Anzek in Stanka ĹĄe dolgo uĹživala skupaj s svojimi toplo zavetje svojega doma.

Slavljencema so tudi andraĹĄki gasilci izkazali pozornost s curkometom, saj je Anzek njihov ustanovni Ä?lan in donator. đ&#x;”˛ T. TavÄ?ar

Popestrili dan starejĹĄim krajanom Velenje, 17. oktobra – V soboto smo imeli na OĹ Gorica goste. Krajevna skupnost Gorica je v naĹĄi avli organizirala obÄ?ni zbor starejĹĄih krajanov KS Gorica. UÄ?enci ĹĄole so za uvod v njihovo druĹženje pripravili kratko kulturno popestritev pod vodstvom uÄ?iteljic Katarine Podbornik in Mojce ZagoĹžen. Najstnik Pavel je kar na odru pisal seminarsko nalogo z naslovom Igre nekoÄ? in danes, medtem pa je pazil na svojo mlajĹĄo sestrico. Njeni prijatelji so ji priĹĄli delat druĹžbo. Z njo so se igrali najrazliÄ?nejĹĄe stare in sodobne igre, peli, plesali, zato Pavel ni imel miru.

Kmalu je opazil, da se lahko iz nji-

PustolovĹĄÄ?ina, ujeta v izlet V torek, 20. oktobra, smo se tisti uÄ?enci iz ĹĄole MPT Velenje, ki imamo radi minerale, kamne, nove informacije in muzeje, odpravili na izlet v ljubljanski muzej na razstavo Svetloba ujeta v kamen. V Ljubljani smo se razdelili v dve skupini. V naĹĄi smo imeli najprej predstavitev in potem delavnice. ZaÄ?eli smo z vpraĹĄanjem 'od kod prihaja svetloba?' Svetloba namreÄ? prihaja iz vesolja, v naĹĄem osonÄ?ju od Sonca. Malo smo se pogovarjali o meteoritih, si jih ogledali, posluĹĄali njihov zvok in enega celo poteĹžkali. Pogovarjali smo se o naravni in umetni svetlobi, o genijih, ki so preuÄ?evali svetlobo, o

hovih iger tudi kaj nauÄ?i. Ob koncu so vsi skupaj s Pavlom zapeli pesem SreÄ?a na vrvici in se poslovili od starejĹĄih krajanov, besedo pa predali predsedniku krajevne skupnosti Gorica JoĹžefu Kandolfu. V nadaljevanju so naĹĄi kuharji starejĹĄim krajanom postregli s kosilom, po obÄ?nem zbo-

ru pa je sledilo druĹženje. Tako so starejĹĄi krajani v prostorih naĹĄe ĹĄole preĹživeli pester dan, vsi skupaj pa smo bogatejĹĄi za ĹĄe eno novo medgeneracijsko izkuĹĄnjo. đ&#x;”˛ Mojca ZagoĹžen

Mnenja in odmevi kamnih dvolomcih, o nakitu iz dragih kamnov, ogledali smo si posebne kamne pod UV svetlobo, ogledali

ÄŒestitamo ob prazniku obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

smo si Zoisov diamant in se dotaknili njegove poveÄ?ane replike. Izvedeli smo tudi, da so v Sloveniji vÄ?asih iz Save in Drave dobivali zlato. To smo poskusili tudi mi. Ker je bil tam tudi kip fotoaparata, smo se zelo zabavali z navideznimi slikami. Malo kasneje smo odĹĄli v sobo za ustvarjanje, kjer smo najprej ponovili, kar smo se na razstavi nauÄ?ili. Pogovorili smo se o izdelku in ga zaÄ?eli izdelovati. Izdelali smo neverjetne Ä?rke z lepljivim plastelinom in lepimi diamantki. Ker nam je ostalo ĹĄe malo Ä?asa, smo si lahko ogledali ĹĄe ostale prostore, v katerih so razstavljene Ĺživali, fosili, ĹĄkoljke in okostja. Na koncu so se uÄ?iteljice odloÄ?ile, da si bomo ogledali ĹĄe zanimivo predstavitev o oblikovanju Ĺžlahtne kovine. Gospod, ki je to pokazal, je naredil prelep bakren list, in Ä?eprav je bil proces glasen in dolg, je bil izdelek tega vreden. Na izletu sem zelo uĹživala. đ&#x;”˛ A. BoĹžiÄ?ek, 6. a

ÂťManj denarja, manj investicijÂŤ Pod tem naslovom je novinarka Bojana Ĺ pegel v NaĹĄem Ä?asu z 29. oktobra objavila prispevek o poteku 8. seje na Mestnem svetu obÄ?ine Velenje, ki je potekla 27. 10. Na pretekla poroÄ?anja o sejah v Mestnem svetu obÄ?ine Velenje se nisem odzivala, kljub temu, da so se obrazloĹžitve glasu, ki sem jih podajala na seji kot svetnica SDS, ignorirale.

Iz objave v NaĹĄem ÄŒasu je razvidno, da je Stanovanjski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj Ĺže objavljen, ker so svetniki potrdili besedilo razpisa. Z besedo ni omenjeno, da smo svetniki SDS opozorili na pasti, ki jih razpis v takem besedilu prinaĹĄa. Ĺ e enkrat bi Ĺželela opozoriti na problematiko besedila v razpisu,

ki je bil sprejet.

Posebej sem opozorila, da gre za dodelitev neprofitnih stanovanj, za ljudi, ki so se najverjetneje znaĹĄli v socialni stiski, zato je veÄ? kot nespremenljivo, da kot lastnik obÄ?ina Velenje od njih zahteva ĹĄe imenovanje porokov, od katerih se lahko zahteva plaÄ?ilo vseh stanovanjskih stroĹĄkov, v kolikor to ne zmore sam najemnik. ÂťNajemna pogodba bo vsebovala ÂťporokeÂŤ, ti poroki pa so soodgovorni za plaÄ?ilo vseh stanovanjskih stroĹĄkovÂŤ, je razvidno iz Zapisnika 3. seje Sveta za varstvo pravic najemnimov stanovanj z dne 21. 10., ki je potekala na Mestni obÄ?ini Velenje.

Od nekaterih obÄ?anov sem bila obveĹĄÄ?ena, da zaradi tega pogoja odklanjajo najem neprofitnih stanovanj.

Razumljivo je, da je potrebno vgraditi varovalke za primer neplaÄ?evanja najemnine in obratovalnih stroĹĄkov, vendar zato obstajajo drugaÄ?ni naÄ?ini. Solidarno poroĹĄtvo je skrajni ukrep, ki je za najemnika in njegove poroke v primeru zamude s plaÄ?ilom ĹĄe dodatno stopnjevanje pritiska, povezano z dodatnimi stroĹĄki in z Ĺživljenjem v strahu, v kolikor bi s plaÄ?evanjem najemnine in obratovalnih stroĹĄkov malo zamujali.

V primeru reĹĄevanja resnejĹĄih teĹžav zaradi neplaÄ?evanja najemnine in obratovalnih stroĹĄkov obstaja pravna praksa, zato smatram, da je imenovanje porokov v najemni pogodbi ĹĄkodljiv ukrep za dobro poÄ?utje najemnikov v neprofitnih stanovanjih. đ&#x;”˛ Suzana KavaĹĄ, mestna svetnica SDS

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 15

Pridobitev za sedanjost in prihodnost

Ustvarjanje robotkov in risb Velenje, 5. novembra – Danes bo v Galeriji Velenje potekala kreativna delavnica z mladim umetnikom Mihom Cojhtrom.

UdeleĹženci bodo sestavili ro-

Posodobljena cesta v Skornem zadnji prepotreben odsek – Denar za naloĹžbo v celoti iz obÄ?inskega proraÄ?una Tatjana PodgorĹĄek

Skorno, 31. oktobra – Krajani vaĹĄke skupnosti Skorno v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so imeli minulo soboto tehten razlog za praznovanje. Svojemu namenu so predali blizu 1,2 kilometra dolg posodobljen cestni odsek od lovskega doma do kmetije Ĺ˝upan.

NaloĹžba je bila vredna pribliĹžno

15

KRAJI IN LJUDJE

5. novembra 2015

250 tisoÄ? evrov, v celoti pa jih je zagotovila lokalna skupnost iz proraÄ?una. ÂťPosodobljen cestni odsek predstavlja sedanjost in prihodnostÂŤ je na otvoritveni slovesnosti menil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Pojasnil je, da gre za povezovalno cesto med obÄ?inama Ĺ martno ob Paki in Ĺ oĹĄtanj, po njej opravljajo ĹĄolske

li kamniti zid in z njim oskrbeli manjĹĄi plaz. ÂťTo je bil zadnji odsek s seznama prednostnih cestnih naloĹžb.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti se je KopuĹĄar zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspeĹĄni izvedbi projekta, uporabnikom ceste pa zaĹželel, da se po njej vozijo razumno.

Predsednik vaťke skupnosti Skorno Žiga Gorjup je med dru-

botke, ki riĹĄejo. Uporabljali bodo odpadni material iz podjetja Gorenje. Delavnica bo potekala v prostorih Galerije Velenje od 17. do 20. ure. Primerna je za

otroke starejĹĄe od 6 let in je brezplaÄ?na. Organizatorji si Ĺželijo, da udeleĹžence predhodno prijavite po elektronski poĹĄti.

ponudbi jedi, ki sodijo na Oktoberfest, so skladno s tradicijo toÄ?ili pivo in gostom ponudili tudi prave bavarske preste. Oktoberfest so zakljuÄ?ili

s Âťta pravoÂŤ zabavo ob tekmovanju v pitju piva z bogatimi nagradami za najboljĹĄe pivce.

sponzorjem in seveda pobudniku dejanja, z zagotovilom, da se bo voziÄ?ek zagotovo uporabljal v prave namene.

DruĹĄtvo na srcu operiranih Slovenije je sicer organizacija, ki po-

maga srÄ?nim bolnikom, da bodo znali zdravo Ĺživeti, in tudi zdravim, da ne bi zboleli. đ&#x;”˛ MBK Foto Aleksander Grudnik

đ&#x;”˛

Mini velenjski oktoberfest Velenje, 24. oktobra – V Pivnici Zoro so obiskovalcem pred dnevi pripravili Ä?ar pravega Oktoberfesta.

Kot je povedala direktorica Preste PrestiĹž, d. o. o., (katerega del je tudi Pivnica Zoro) Zala RoÄ?nik, so Oktoberfest v Pivnici Zoro pripravili prviÄ?. Ob domaÄ?i glasbi in bogati

đ&#x;”˛

VoziÄ?ek druĹĄtvu Cestni odsek so predali svojemu namenu (z leve): Ĺ˝iga Gorjup, najstarejĹĄa krajanka Marija Polak in Janko KopuĹĄar

BoĹĄtjan Hrastnik o pomenu posodobljenega cestnega odseka: ÂťZa nas krajane je to velika pridobitev. Glede na vrednost naloĹžbe in stanje v obÄ?inskem proraÄ?unu nekateri niso verjeli, da se bo to res zgodilo. ReĹĄene so teĹžave mobilnosti, varnosti, obnovljeno imamo komunalno infrastrukturo. Nekateri smo si lahko ob tej priloĹžnosti uredili ĹĄe dovozne poti in dvoriĹĄÄ?a.ÂŤ

prevoze. Prvotno so naÄ?rtovali posodobitev v dveh fazah, a so se v soglasju z obÄ?inskim svetom odloÄ?ili, da bodo vsa naÄ?rtovana dela opravili letos. ÂťZalogaj je bil velik, zato sem vesel, da nam je skupaj z vami krajani to uspelo.

S tem smo tudi dokazali, da so za lokalno skupnost pomembni vsi obÄ?ani ne glede na to, kje Ĺživijo.ÂŤ Cesta je danes ĹĄirĹĄa, pod asfaltno prevleko je obnovljena komunalna infrastruktura – elektriÄ?no, vodovodno in kabelsko omreĹžje, uredili so ĹĄe internetne povezave, odvodnjavanje, zgradi-

gim povedal, da so pridobitve zelo veseli. Cesta je bila zgrajena v 80. letih prejĹĄnjega stoletja in jo je poĹĄteno naÄ?el zob Ä?asa. Ponekod je bila Ĺže nevarna, tudi mobilnost se je v kraju moÄ?no poveÄ?ala. ÂťDobili nismo le asfalta, ampak ĹĄe veliko veÄ?. V Skornem nas Ĺživi veÄ? kot 200 in skoraj pri vsaki hiĹĄi je veÄ? kot en avtomobil. Prav tako cesto uporabljajo obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Blagoslovitveni obred je opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan Dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret.

Ave, Slovenija!

Velika glasbena turneja po JuĹžni Ameriki (4) Buenos Aires, 1. november, ob 23.56.

Na ulicah je pravi karneval, kajti domaÄ?a Boca je danes zmagala in postala drĹžavni nogometni prvak. Staro, mlado, otroci in dojenÄ?ki nosijo modro-rumene drese in zastave.

Tudi mi smo zmagali, turneje je konec, Ä?ez 18 ur poleti letalo proti Brniku. Skoraj ĹĄtiri tedne je trajala naĹĄa pot. ÄŒas za obraÄ?un? Statistika kaĹže 43 000 po zraku in zemlji prevoĹženih kilometrov, obkroĹžili bi lahko zemljo. Enajstkrat vkrcavanje v letalo, enajstkrat iz njega, pa ĹĄe vkrcavanja v avtobuse, kombije in taksije. Vedno s prtljago, po navadi z opremo. Pa prenaĹĄanja v hotel, iz hotela, v dvorane, iz dvoran. ÄŒakanje na letaliĹĄÄ?ih, avtobusnih postajah, hotelih, osem nastopov, nekaj neformalnih glasbenih druĹženj, pribliĹžno 90 ur posnetega filmskega gradiva, kakĹĄnih 6000 uradnih fotografskih posnetkov, neugotovljivo ĹĄtevilo popitih sodÄ?kov piva, kakĹĄnih tri do pet kilogramov pridobljene teĹže na osebo ‌ Je potem ĹĄe sploh ostalo kaj Ä?asa za spoznavanje narave in znamenitosti.

Bolj malo, pa kdaj tudi volje. Le povrĹĄno smo se dotikali. Pa saj pravijo, da

ĹĄe rojeni buenosairÄ?ani svojega sedemnajstmilijonskega mesta nikoli ne spoznajo v celoti.

VeÄ? smo doĹživljali med naĹĄimi ljudmi v krajih, ki jih od nekod poznamo. Recimo mesto Parana, kamor so priĹĄli prvi Slovenci Ĺže ob koncu 19. stoletja. Tja je

pred mnogimi leti odĹĄel Lukec iz Bevkove zgodbe in s sabo odnesel ĹĄkorca. In petdeset let po tem, ko prebereĹĄ zgodbo, stojiĹĄ natanko tam. In se pogovarjaĹĄ z ljudmi, ki so se znaĹĄli v tujem svetu.

Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni kriv, na novo zaĹživeti v tuji deĹželi ni lah-

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, Gaberke, 25. oktobra – ÄŒlani Kulturnice Gaberke so minulo nedeljo predali namenu invalidski voziÄ?ek za prevoz Ä?lanov DruĹĄtva na srcu operiranih. Predaja voziÄ?ka je bila na domu predsednika druĹĄtva Franca Ĺ teharnika, ki je bil tudi pobudnik te humane akcije. Tudi sam je Ä?lan DruĹĄtva na srcu operiranih in Ä?lan upravnega odbora, zato se je tudi odloÄ?il za nakup s pomoÄ?jo druĹĄtva Kulturnica, ki je dalo veÄ?ji del sredstev, nekaj pa je primaknil tudi Sanolabor. Vrednost voziÄ?ka je bila okoli tristo evrov. Gesta, ki je vsekakor vredna pohvale, se je realizirala in voziÄ?ek je prevzel Bojan Petek, predsednik DruĹĄtva na srcu operiranih Slovenije. Zahvalil se je

ko. Zato so nas rojaki, Ä?etudi Ĺže meĹĄane krvi in pomanjkljivega znanja materinĹĄÄ?ine, sprejemali z odprtimi rokami.

PosluĹĄali smo njihove zgodbe, zgodbe potomcev treh valov priseljencev. Ĺ˝ivih prvonaseljencev skorajda ni veÄ?, njihovi potomci govorijo o njihovih usodah, velika veÄ?ina brez grenkobe, bolj o hrepenenju in teĹžkih zaÄ?etkih novega Ĺživljenja. Tudi otroci politiÄ?nih izgnancev po drugi vojni se pogovarjajo o domovini, skoraj nihÄ?e o politiki, nihÄ?e o krivdi. Zaradi olike do gostov ali pa morda zato, ker to ni veÄ? pomembno. VaĹžna je domaÄ?a beseda in pesem, Ä?etudi je to Avsenikova Tam, kjer murke cveto (‌ v to dolino zeleno, s krvjo prepojeno ‌). In ni samo eden takratnih izseljenskih otrok povedal, da so takrat, maja 1945. leta, zavezali cunje, vpregli vozove, privezali krave in ÂťodĹĄli v Avstrijo, le za en mesec ali dva, ker potem bodo AmeriÄ?ani in AngleĹži tako in tako uniÄ?ili Titovo vojsko in se bomo vrniliÂŤ.

Mnogo je bilo razliÄ?nih zgodb, trpkih usod, pa tudi zgodb o uspehu. Slovence v Argentini cenijo – kot gradbince, sodarje, vinarje usnjarje ‌ Menda se

na njih v latinskem, poÄ?asnejĹĄem svetu, lahko zaneseĹĄ. Imajo veliko otrok, najmanj po tri, skrbijo za njihovo izobrazbo in prihodnost. Kakor koli Ĺže, pri tem ima cerkev moÄ?no povezovalno vlogo, kamorkoli se ozreĹĄ, v slovenskih domovih zagledaĹĄ kriĹž in svete podobe, molitev pred skupnim kosilom je obiÄ?ajna.

Prav zabavno je bilo gledati udeleĹžence naĹĄe karavane: zelo redki so znali moliti, nekaj jih je v zadregi nekaj po svoje Ĺžebralo in se nespretno pokriĹžalo tudi ob nepravem Ä?asu, veÄ?ina je modro strmela v vabljivo peÄ?enko na mizi, le s snemalcem Bojanom s svojim ateizmom nisva imela zadrege, saj sva v rokah drĹžala kamero in fotoaparat. Ampak vere nam ni vsiljeval nihÄ?e. Kdor hoÄ?e, hoÄ?e, kdor noÄ?e, noÄ?e ‌ Na koncu koncev je statistika Ä?isto nepomembna. V JuĹžno Ameriko smo odĹĄli, da bi dajali. Po odzivu naĹĄih novih prijateljev in njihovi gostoljubnosti sodeÄ? nam je to uspelo. In to ĹĄteje. In ne da se meriti v porabljenem Ä?asu, denarju, kilometrih, energiji. In Ä?e smo da-

jali, smo tudi prejemali. Vsak zase ve, kaj in koliko.

In tako odhajamo domov vsaj malÄ?ek drugaÄ?ni. Ne samo zaradi kilogramov, ki smo jih skorajda brez izjeme pridobili z neredno, v noÄ?nih urah preobilno

hrano in kupicami piva.

O hrani bi lahko govorili posebej, pa le to, da je bilo mesa veko, veliko pa tudi pic, ki so bile najboljĹĄi izhod v sili, najveÄ?krat v poznem veÄ?eru. VeÄ?erja oziroma pozno kosilo ob dvanajstih ponoÄ?i za Argentince paÄ? ni kaj posebnega. Tudi tega se navadiĹĄ. Pa kozarÄ?ek ali veÄ? piva povrhu in dekagrami se pospeĹĄeno nabirajo. đ&#x;”˛

Vlado VrbiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. novembra 2015

Prejeli krepko zauĹĄnico Tudi Celjani 'doÄ?akali' prvi poraz Rudar v tretji novembrski tekmi z Mariborom povedel, nato doĹživel pravi stres – V soboto (ob 17.45) ob jezeru Olimpija V ĹĄestnajstem prvenstvenem krogu so ljubitelju nogometa na dveh tekmah videli pravo golijado. NogometaĹĄe Rudarja je Maribor na svojem igriĹĄÄ?u potopil s 7 : 1, Olimpija pa je bila v celjski Areni Petrol proti domaÄ?emu moĹĄtvu nekoliko manj deroÄ?a. Zmagala je s 4 : 0 in domaÄ?e spet potisnila na zadnje mesto.

S tem se jim je vsaj delno maĹĄÄ?evala, ker so jo izloÄ?ili iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja.

Na prvi v Ljubljani je bilo 2 : 2, na povratni v Celju pa 4 : 0 za goste. Na preostalih treh dvobojih so bili strelci skromnejĹĄi. KrĹĄko, novinec v ligi, je nepriÄ?akovano premagalo Gorico z 1 : 0.

Samo en gol so videli gledalci tudi v DomĹžalah, kjer je gostoval ZavrÄ?. Dosegli so ga gostje. Luka Koper je gostila Krko. Tekma se je konÄ?ala z najbolj nepriljubljenim izidom 0 : 0.

Po zmagi rudarjev v prvem Ä?etrtfinalnem dvoboju slovenskega pokala in tudi po njihovem porazu z 0 : 3 na povratnem najbrĹž niti najveÄ?ji pesimisti niso priÄ?akovali, da jih bodo aktualni prvaki nadigrali v vseh elementih nogometne igre. Ĺ e zlasti, ker je bil zaÄ?etek 'knapov' sijajen. Ĺ˝e v drugi minuti jih je Damjan Trifković popeljal v vodstvo z 1 : 0.

Nato je sledil stres v obliki sedmih golov v mreĹži vratarja Mateja Radana, ki pa je bil vendarle zasluĹžen, da za njegov hrbet ni zaĹĄla ĹĄe kakĹĄna Ĺžoga veÄ?. Kot da bi vodstvo VelenjÄ?anov, ki so tokrat igrali namesto v zeleno-Ä?rnih dresih v belo-Ä?rnih, podĹžgalo vijoliÄ?aste k ĹĄampionski igri, sami pa so bili v nadaljevanju kot neko drugorazredno moĹĄtvo.

Kako so igrali, priÄ?a tudi statistika. Streli v okvir gola 14 : 3, mimo 6 : 3, torej skupaj 20 : 6; koti 9 : 2. Ob takĹĄnem porazu nekega moĹĄtva je odgovor obiÄ?ajno znan: nismo imeli svojega dne. Nismo bili pravi. Z zadnji-

mi tremi besedami bi se strinjali, oÄ?itno niso bili ustrezno psihiÄ?no pa tudi telesno pripravljeni, ĹĄe zlasti, ker je bil za njimi naporen ritem tekem.

V soboto bo v Velenju gostovala vodilna Olimpija. Pred rudarji je priloĹžnost, da z dobro igro

smo prejeli naivne in prelahke gole, ker paÄ? nismo bili zmoĹžni spremljati ritma Maribora, ki je igral vrhunsko. Tudi v pokalni, ki smo jo izgubili z 0 : 3, je bila njegova igra na evropski ravni.ÂŤ V soboto bo v Velenju gostovala vodilna Olimpija, ki ima v

Maribor zaustavil aktualne prvake – Gorenje z zbrano igro visoko premagalo Kope

V prvi slovenski rokometni sce- Ä?ani. V Ribnici so bili od doma- ljani v finalnem dvoboju premani ni veÄ? moĹĄtva brez poraza. V Ä?ih boljĹĄi z 29 : 26. Tekmo med gali VelenjÄ?ane, bodo tokrat go9. krogu so prvega doĹživeli tu- Izolo in Slovenj Gradcem pa so stitelji. Vse tekme bodo predvidi rokometaĹĄi celjske Pivovarne preloĹžili na 2. december. doma na sporedu 9. decembra.

V naslednjem krogu bo Gore- ''Tokrat se bosta sreÄ?ali dve ekiLaĹĄko na gostovanju v Mariboru. DomaÄ?i so zmagali z 29 : 27, nje gostovalo pri Slovanu. Tek- pi, ki sta se lansko leto pomerili po prvem delu pa so gostje vo- me 10. kroga bodo igrali ĹĄele v samem vrhu tekmovanja, v fidili za gol. To je bil prvi poraz prihodnje konec tedna (14. 11.), nalu. NekakĹĄen Ä?ar tega pokala aktualnih prvakov po 59 zapo- vmes, od 6. do 8. novembra, bo je prav v tem, da se tudi favoriti rednih zmagah. OÄ?itno je trener, Celjan Slavko IveziÄ?, dvignil samozavest svojemu novemu moĹĄtvu, ki je prvenstvo zaÄ?elo zelo slabo. V uvodnih treh tekmah so si priigrali prvo toÄ?ko ĹĄele v tretjem krogu v tekmi s Krko (31 : 31). Blede predstave so bile tudi vzrok, da so se po porazu v 5. krogu v Velenju poslovili od prejĹĄnjega trenerja Borisa Denića.

RokometaĹĄi Gorenja so gostili Koper.

Stjepan Babić in Damjan Trifković (z leve), ki je s hitrim golom 'razjezil' prvake Vse Ä?as so igrali zelo zavzeto, bili so vepokaĹžejo, da so imeli v soboto AndraĹžu Ĺ porarju trenutno tu- liko boljĹĄi in zmagali Nejc Cehte (z leve) ĹĄe vsaj eno sezono v Gorenju, pred tem je enako storil tudi di najboljĹĄega strelca lige. Proti s trinajstimi goli razresniÄ?no samo slab dan. vratar Klemen Ferlin, po nekaj sezonah pa so se sporazumno razĹĄli z Markom Spasoje Bulajić, ĹĄportni direk- Mariboru je bil ĹĄtirikratni stre- like (35 : 22). Glavno Dujmovićem. tor kluba: ÂťPrejeli smo krepko lec: ÂťOlimpija bo nedvomno tudi prednost so si priigrali zauĹĄnico. To nas mora spodbu- proti nam favorit. Skupaj z Mari- Ĺže v prvem polÄ?asu, ki so ga do- namreÄ? reprezentanca nastopila ozirom boljĹĄe ekipe lahko sreÄ?aborom je trenutno zgodba zase bili z razliko desetih golov. Dru- na moÄ?nem mednarodnem tur- jo Ĺže pred samo konÄ?nico," se je diti k ĹĄe bolj zavzetemu delu.ÂŤ Jernej Javornik je ĹĄok, ki je sle- v slovenskem nogometu. Kljub gi poraz je doĹživel Jeruzalem nirju v NemÄ?iji. Poleg gostiteljev z Ĺžrebom sprijaznil Gorenjev tredil po njihovem vodstvu, poja- temu se mi seveda ne predaja- OrmoĹž, ki pa je v Novem mestu Nemcev bodo na njem nastopile ner Gregor Cvijić in dodal: ÂťDo snil: ÂťTo je bila za nas peta tek- mo vnaprej. Na domaÄ?em tere- nastopil brez nekaterih kljuÄ?nih ĹĄe najboljĹĄe izbrane vrste Brazi- pokala je ĹĄe dolgo, vmes morama v ĹĄtirinajstih dneh. Sredina nu smo nevarni, verjamem, da igralcev. To je seveda olajĹĄalo de- lije in Srbije. mo odigrati ĹĄe veliko tekem, tapovratna pokalna tekma je pu- bomo tudi v soboto. Kljub viso- lo igralcem Krke, ki je bila boljko v domaÄ?i ligi kot tudi v ligi stila na igralcih posledice, saj so kemu porazu v Mariboru priÄ?a- ĹĄa z 28 : 21. Prvo zmago si je Celje, Gorenje – kdo brez Evropske rokometne zveze. Ĺ ele se fiziÄ?no in psihiÄ?no izprazni- kujem, da bo dober obisk gledal- priigral Slovan. Gostoval je pri osmine? decembra se bomo zares zaÄ?eli. Maribor je bil na boljĹĄem, saj cev, in raÄ?unam na njihovo veli- zadnji Sevnici ter zmagal s 25 Na sedeĹžu rokometne zveze li ukvarjati s tem pokalnim dvoje imel prost dan, ker niso igrali ko podporo. Potrebovali jo bo- : 23, vendar je kljub temu ostal so v zaÄ?etku tedna izĹžrebali pa- bojem.ÂŤ derbija z Olimpijo. Dejstvo je, da mo, mi pa bomo storili vse, da na predzadnjem mestu. S toÄ?ka- re ĹĄestnajstine finala pokala SloÄŒeprav so v ĹĄportu napovedi je v naletu. Mi smo Ĺželeli igrati toÄ?ke vendarle ostanejo doma. mi (oboji imajo po tri) pa se je venije. Kroglice niso bile naklo- nehvaleĹžne, si upamo trditi, da prsi v prsi, se z njim nadigravati, Bo pa vse, razen naĹĄega poraza, izenaÄ?il s predzadnjo Dobovo, ki njene Ĺže nekaj let najboljĹĄima bo po ĹĄestnajstini finala to potoda tokrat tega nismo bili spo- za nas uspeh.ÂŤ je doma s Trimom izgubila z naj- slovenskima moĹĄtvoma Celju kalno tekmovanje brez Celjanov đ&#x;”˛ S. Vovk sobni in konÄ?alo se je, kot se je. manjĹĄo moĹžno razliko (23 : 24). Pivovarni LaĹĄko in velenjskemu ali VelenjÄ?anov vendarle manj ZaÄ?etek je bil odliÄ?en, nato pa Kot gostje so slavili ĹĄe Ĺ kofjelo- Gorenju, pomerila se bosta Ĺže zanimivo. Celjani so doslej osvona tekmi za uvrstitev v osmino jili 18 pokalnih naslovov, Koper finala. Ĺ e nekaj zanimivejĹĄih pa- (tedaj Cimos Koper) tri, po enrov: Drava Ptuj – Slovenj Gra- krat pa so bili najboljĹĄi rokomedec 2011, Riko Ribnica – Jeru- taĹĄi Gorenja (pokalni prvaki leta 2003, pod vodstvom Ivana Vajzalem OrmoĹž.

V ĹĄestnajstini finala bo o na- dla), nekdanji Mobitel Prule 67 predovanju odloÄ?ala le ena tek- ter Gold Club Hrpelje. đ&#x;”˛ S. Vovk ma. Ker so v prejĹĄnji sezoni CedomaÄ?a igralka Lara PraĹĄnikar, ki Rudarke z zavzeto je bila neustavljiva s svojim 'vijugaigro napolnile mreĹžo njem' proti vratom gostij. Kar petkrat je premagala gostujoÄ?o vratarAnkaranÄ?ank – V ko. Slednja kljub tolikĹĄnim zadetnedeljo s Krimovkami kom ni bila najslabĹĄa v svoji ekipi.

Nasprotno, z nekaterimi obrambami je celo prepreÄ?ila ĹĄe viĹĄjo domaÄ?o zmago. Ob PraĹĄnikarjevi so se Po Ĺže ĹĄestem porazu so si Po tritedenskem odmoru, ki so ga V 11. krogu 3. lige - sever so PraĹĄnikarjeva je z med strelke vpisale ĹĄe Ines Pijuko- si najviĹĄjo zmago priigrali nogo- Ĺ marÄ?ani v primerjavi s prejekipe izkoristile za nabiranje novih dosedanjim 15 goli viÄ?, Sanja MaliniÄ? in Marijana Jev- metaĹĄi celjskega Ĺ ampiona. Na ĹĄnjim krogom ĹĄe za mesto pomoÄ?i in odpravljanje dosedanjih nana listi najboljĹĄih tiÄ?. Vratarka Jadranka Zilić je na gostovanju v Ĺ martnem ob Paki slabĹĄali svoj poloĹžaj na letvici. pak, so v Ĺženski nogometni ligi s tekmastrelk. Na prvih treh dosedanjih osmih krogih prejela so bili od domaÄ?ih boljĹĄi s 5 : 1. S prejĹĄnjega enajstega mesta so mi 8. kroga spet oĹživele zelenice. V njem mestih so Pomurke le sedem golov. Le v mreĹži Pomurk Edini gol zanje je dosegel StaĹĄ zdrknili na dvanajsto. Ĺ ampije bilo v srediĹĄÄ?u pozornosti sreÄ?anje v TjaĹĄa Tibaut in je bilo v tem Ä?asu manj Ĺžog, samo Maze, in to v 87. minuti, ko so on pa je z dosedanjega petega Radomljah, kjer so pri drugih domaÄ?inkah Monika Conjar gostovale vodilne igralke Teleing Pomurja iz ĹĄtiri. Po tekmi je z nasmehom po- gostje vodili Ĺže s 5 : 0. V prvem mesta napredoval na Ä?etrto. V (obe po 22 golov) in Beltincev. Gostje niso dovolile preseneÄ?enja. vedala: ÂťZelo vesela sem, Ä?e punce polÄ?asu so Ĺ marÄ?ani dobro klju- vodstvu je ĹĄe vedno kljub tekmi Biljana Bradić (20).

Zmagale so sicer tesno, s 3 : 2, a zmaga je igrajo tako dobro, da sem brez de- bovali gostom, saj so svojo mre- manj drugo moĹĄtvo Maribora. la oziroma da Ĺžoga ne zleti za moj Ĺžo ohranili nedotaknjeno. Takoj Gostilo je predzadnje Radlje, ki zmaga. Ĺ e vedno so edine s polno bero toÄ?k.

Drugi derbi je bil v Mariboru, kjer je gosto- rudarkah gostovale igralke Ankarana Hrva- hrbet. Danes nam je to tudi uspelo. Vadimo na zaÄ?etku drugega (47.) so Ce- jih je presenetilo z vodstvom z zelo zavzeto, naporno, zato sem prepriÄ?ana, ljani povedli z 1 : 0. NajbrĹž pa 1 : 0. Na koncu pa se je po privala Olimpija, novinka v ligi. Tekma seveda tinov. DomaÄ?e so zmagale z 8 : 0.

Ne da bi podcenjevali gostje, je bil za go- da nas Ä?akajo boljĹĄi Ä?asi in da bomo kmalu domaÄ?i ne bi dobili petarde, Ä?e Ä?akovanju dvoboj konÄ?an sicer s ni pritegnila toliko gledalcev, kot jih zvabijo ob igriĹĄÄ?e dvoboji med moĹĄkima istoimenski- stiteljice to le nekoliko bolj zahteven trening. povsem pod vrhom prvenstvene lestvice. V se ne bi zgodila 60. minuta. Te- skromno zmago domaÄ?ih s 3 : 1.

V soboto bodo nogometaĹĄi ma tekmecema. Novinke v ligi so ga dobile z Njihova zmaga bi bila lahko ĹĄe viĹĄja. Prve tri naslednjem krogu gostujemo pri Krimovkah, daj so ostali z igralcem manj, saj 2 : 0. Krimovke so v Novem mestu proti Kr- gole so dosegle v uvodnih petindvajsetih mi- ki so novinke v ligi. Gre za zelo mlado ekipo. je moral zaradi drugega rume- Ĺ martnega gostovali pri vodilki slavile s 3 : 1. Igralke Velesova so bile od nutah, nato so do konca prvega polÄ?asa igra- PriÄ?akujemo zmago, seveda pa jih ne bomo nega kartona z igriĹĄÄ?a Nejc Za- nem Mariboru. đ&#x;”˛ vos Ajdovk boljĹĄe s 7 : 2, najveÄ? golov pa je bilo le bolj sproĹĄÄ?eno, v drugem pa so spet dvi- in ne smemo podcenjevati.ÂŤ bukovnik. Ĺ tevilÄ?no prednost so đ&#x;”˛ S. Vovk doseĹženih v Velenju, kjer so pri nogometnih gnile ritem igre. Strelsko je blestela najboljĹĄa gostje 'obogatili' ĹĄe s ĹĄtirimi goli.

Petica PraĹĄnikarjeve

KonÄ?ali z igralcem manj

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

5. novembra 2015

Igrivi treningi aikida V druĹĄtvu Bushin se uri okrog 40 otrok, ki so se na treningu med krompirjevimi poÄ?itnicami prviÄ? sreÄ?ali z odraslimi

Na prvem skupnem treningu so male aikidoke starejĹĄe obÄ?udovale pri izvajanju mojstrskih tehnik, ti pa so se od malih uÄ?ili igrivosti.

Tina Felicijan

V osmih letih delovanja Ĺ portnega druĹĄtva Bushin Velenje je skozenj ĹĄlo veÄ? kot 200 ljudi, ki so spoznavali tehnike aikida.

Danes to miroljubno japonsko borilno veĹĄÄ?ino, edino, ki je izkljuÄ?no samoobrambna, dvakrat tedensko trenira deset aikidok, mojstri pa se sreÄ?ujejo vsako prvo nedeljo v mesecu, da vzdrĹžu-

jejo nivo in se tudi sami uÄ?ijo.

Znanje pridobivajo na drĹžavnih seminarjih vsakih nekaj mesecev in ĹĄolah v tujini, tekmovanj pa v aikidu ne prirejajo.

Vadba za vsakogar

InĹĄtruktor v klubu Bushin Matej PirmanĹĄek, 1 dan Ai Ki Kai, pravi, da Âťnapadalca v aikidu na treningu uporabljamo samo zato, da ponazarjamo neko agre-

sijo proti nam, na katero mi odgovarjamo z izvajanjem tehnik, ki so znaÄ?ilne samo za aikido.ÂŤ Tudi zato je aikido mlajĹĄim in starejĹĄim prijazna rekreacija, predvsem pa ne zahteva izrazitih fiziÄ?nih sposobnosti, le voljo do usvajanja gibov za izvajanje tehnik. Otroci lahko zaÄ?nejo Ĺže pri kakih ĹĄtirih letih, a se takrat uÄ?ijo osnove motorike. ÂťDanes opaĹžamo, da imajo otroci velike

teĹžave Ĺže z osnovnim gibanjem, tudi hojo. Do osmega leta se veÄ?inoma ukvarjamo samo s tem.

Potem pa zaÄ?nejo spoznavati tehnike,ÂŤ pojasnjuje Matej.

NajmlajĹĄi dobili poÄ?itniĹĄki izziv

Lani je prav tako inĹĄtruktorica Marjanica Pejić, 1 dan Ai Ki Kai, zaÄ?ela trenirati tudi malÄ?ke, ki se poleg novih tehnik uÄ?ijo japonskih izrazov, reda, discipline in samostojnosti. ÂťOtroci se morajo na vratih posloviti od starĹĄev, ker starĹĄi nimajo vstopa na treninge. Drugo pravilo pa je, da ima vsak svoje mesto, na katerem se uredi in pripravi na trening,ÂŤ razlaga. Nato pomagajo postaviti blazine, po eni uri treninga pa skupaj pospravijo prostor. Ĺ ele ko se vsi uredijo, gredo skupaj k starĹĄem. ÂťTudi najmlajĹĄi se nauÄ?ijo sami obleÄ?i, obuti, pri tem pa imajo Ä?as – nihÄ?e jih ne priganja, ampak spodbuja,ÂŤ dodaja Marjanica, ki rada dela z otroki ravno zato, ker odrasle uÄ?ijo, naj se ne pozabijo smejati. ÂťTako lahko stopimo iz vsakodnevnih okvirjev, stresa, sluĹžbe.

Sprostitev je najveÄ?ja nagrada.ÂŤ Nagrada za malÄ?ke, ki se lahko kadarkoli pridruĹžijo skupini, saj se zelo hitro uÄ?ijo in dohitijo aikidoke, pa je udeleĹžba treninga z odraslimi. đ&#x;”˛

Velenjski karateisti spet odliÄ?ni V Kanalu ob SoÄ?i se je v nedeljo, 25. oktobra, zakljuÄ?ila zadnja (tretja) tekma za Pokal Slovenije 2015 v karateju; velenjski karateisti so na njej spet dosegli ĹĄtevilne odliÄ?ne rezultate in zabeleĹžili celo daleÄ? najveÄ?je ĹĄtevilo uvrstitev med najboljĹĄe v zadnjih letih. Med 39 sodelujoÄ?imi klubi iz vse Slovenije so v zakljuÄ?nih bojih za prestiĹžni Pokal Slovenije 2015 ĹĄtirje velenjski klubi tokrat osvojili kar osem zlatih, enajst srebrnih in osem bronastih odliÄ?ij v razliÄ?nih kategorijah v katah, borbah in katah ekipno. Na tokratni pokalni tekmi je bil najuspeĹĄnejĹĄi karate klub Shotokan Velenje, ki je dosegel odliÄ?no tretje mesto med vsemi sodelujoÄ?imi slovenskimi klubi in tako dohitel in prehitel Karate klub Rudar Velenje, ki je bil po dveh pokalnih tekmah na Ä?etrtem mestu v Sloveniji. Tokrat je bila bera medalj po klubih naslednja: KK Shotokan Velenje je s 5 zlatimi, 3 srebrnimi in 1 bronasto zasedel 3. mesto v klubski razvrstitvi, KK Rudar Velenje je z 2 zlatima, 4 srebrnimi in 1 bronasto medaljo zasedel 8. mesto, KK Velenje z 1 zlato, 3 srebrnimi in 5 bronastimi medaljami osvojil 13. mesto in KK Tiger Velenje z 1 srebrno in 1 bronasto medaljo 28. mesto v klubski razvrstitvi pokala.

Omenimo tokrat med najboljĹĄimi posameznimi uvrstitvami karateisti najprej zmagovalce tretje tekme za

letoĹĄnji pokal Slovenije. Med fanti sta v katah zmagala AljaĹž GajĹĄek v kategoriji kate deÄ?ki, TomaĹž Hudales v kategoriji mlajĹĄi kadeti in ekipa kate deÄ?ki, vsi iz KK Shotokan Velenje. Med deklicami je zmagala Lana HliĹĄÄ? v kategoriji kate malÄ?ice in ekipa kate deklice, vse iz KK Rudar Velenje, med kadetinjami pa je tako kot na prejĹĄnjih pokalnih tekmah spet zmagala Ĺ pela Pisanec MeĹžnar iz KK Shotokan Velenje. V kategoriji kate mladinke je zmagala ekipa KK Velenje. V borbah je pri mlajĹĄih kadetih v kategoriji -50 kg spet zmagal TomaĹž Hudales. Pri borbah sta srebrni medalji dosegla ĹĄe Ajda GolaÄ? pri deklicah (KK Rudar Velenje) ter mlajĹĄi kadet Nemanja ToÄ?aković (KK Shotokan Velenje), bronasti medalji pa pri deÄ?kih Tijan Skaza (KK Rudar Velenje) in Domen Borovnik pri kadetih (KK Velenje).

Ostale medalje so v svojih kategorijah v katah dosegli naslednji karateisti: srebrne medalje BlaĹž GajĹĄek iz KK Shotokan Velenje, Nik Borovnik in Sebastjan Kauzar iz KK Velenje, Zoja Kandut in Saura OmiÄ? iz KK Rudar Velenje ter Ivona LaÄ?ević iz KK Tiger Velenje. Bronaste medalje so dosegli Tia Jakob KukoviÄ?, Kaja ÄŒeĹĄko in Pia Cesar iz KK Velenje ter Adelisa HankiÄ? iz KK Tiger Velenje.

V katah ekipno so srebrne medalje dobili ĹĄe ekipa malÄ?kov KK Velenje, ekipa malÄ?ic KK Rudar Velenje in

PREVOZ OSEB Vladimir Dobnik s.p.

Veliki vrh 44, Ĺ martno ob Paki GSM: 041/ 645 330

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki!

ekipa kadetinj KK Velenje.

Po zadnji pokalni tekmi lahko Ĺže iz navedenih rezultatov napovemo veÄ?ino najboljĹĄih doseĹžkov velenjskih karateistov v tekmovanju za Pokal Slovenije 2015 v karateju, ki bodo uradno razglaĹĄeni na drĹžavnem prvenstvu 29. novembra. Zagotovo je najboljĹĄi doseĹžek ta, da se je karate klubu Shotokan Velenje, ki je bil Ĺže dolga leta med prvimi petimi klubi v Sloveniji, pridruĹžil ĹĄe KK Rudar Velenje, ki je bil po dveh pokalnih tekmah na 4. mestu in celo za 4 toÄ?ke v prednosti; po tretji pokalni tekmi bo Ä?etrto mesto v Sloveniji spet prevzel KK Shotokan Velenje, ki se bo po objavi uradnih rezultatov Pokala Slovenije najbrĹž Ĺže zelo pribliĹžal 3. mestu. KK Rudar Velenje bo zasedel odliÄ?no 5. mesto s precejĹĄnim naskokom pred KK Postojna, ki je bil ĹĄe nedavno tretji klub v drĹžavi. Oba preostala velenjska kluba dopolnjujeta uspeh velenjskih karateistov, saj bosta med 50 klubi, ki so letos tekmovali v Pokalu Slovenija in obdrĹžali visoko uvrstitev okrog 10. in 20. mesta v skupni razvrstitvi. Velenje ima tako ĹĄe vedno daleÄ? najuspeĹĄnejĹĄe karateiste v Sloveniji.

NajuspeĹĄnejĹĄa mlada velenjska karateista ostajata Ĺ pela Pisanec MeĹžnar in TomaĹž Hudales iz KK Shotokan Velenje. Kadetinja Ĺ pela Pisanec MeĹžnar, ki tekmuje samo v katah, je zmagala na vseh treh pokalnih tekmah in je torej pokalna zmagovalka Slovenije tudi za leto 2015; kaĹže pa, da bo tokrat zbrala dovolj toÄ?k (18 toÄ?k), da bo postala pokalna zmagovalka tudi v skupni razvrstitvi. Poleg tega Ĺ pela Pisanec MeĹžnar Ĺže 8. novembra z drĹžavno reprezentanco potuje na svetovno prvenstvo v DĹžakarto v Indoneziji in ji Ĺže zdaj lahko zaĹželimo dobro uvrstitev. TomaĹž Hudales (tudi Shotokan Velenje)

je po ĹĄtirih doseĹženih medaljah na zelo moÄ?nih tekmovanjih v tujini v letu 2015 zbral tudi rekordno ĹĄtevilo toÄ?k (30 toÄ?k) v Pokalu Slovenije; v katah je dosegel dve zmagi in eno drugo mesto (17 toÄ?k) in tako postal pokalni zmagovalec Slovenije v katah z velikim naskokom 8 toÄ?k pred drugouvrĹĄÄ?enim. Njegov rezultat v borbah je enako dober – dve 1. in eno2. mesto, a je zaradi spremembe teĹže moral na zadnjih dveh pokalnih tekmah nastopiti v kategoriji -50 kg, kjer je zaradi manjĹĄega ĹĄtevila sotekmovalcev dobil manj toÄ?k.

Tako bo verjetno v borbah dosegel mesto pokalnega podprvaka Slovenije. Zagotovo pa bo s 30 toÄ?kami postal pokalni zmagovalec Slovenije tudi v skupni razvrstitvi z naskokom kar 11 toÄ?k pred drugouvrĹĄÄ?enim tekmovalcem in z drugim najviĹĄjim ĹĄtevilom zbranih toÄ?k med vsemi tekmovalci v pokalu.

Poleg omenjenih dveh karateistov sta zmago v Pokalu Slovenije dosegla ĹĄe malÄ?ica Ana HliĹĄÄ? in iz KK Rudar in AljaĹž GajĹĄek iz KK Shotokan Velenje, ki si je z zmago v zadnji pokalni tekmi zagotovil zmago v katah pri deÄ?kih in ĹĄe odliÄ?no drugo mesto v skupni razvrstitvi pokala.

Pokalni podprvak v katah je postal Nelis Huseinović iz KK Shotokan, pokalni podprvakinji v katah med malÄ?icami in deklicami pa sta postala Zoja Kandut in Saura Omić, v skupni razvrstitvi deklic pa Ajda GolaÄ?, vse iz KK Rudar. Prav tako so pri katah pokalne podprvakinje postale pri kadetinjah Tina ÄŒater in/ali Pia Cesar iz KK Shotokan in KK Velenje, obe z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, pri mladinkah pa Ivona LaÄ?ević iz KK Tiger Velenje. MlajĹĄa kadetinja Kaja ÄŒeĹĄko iz KK Velenje in mladinka Adelisa Hankić iz KK Tiger pa sta v katah osvojili odliÄ?no 3. mesto. đ&#x;”˛ joh

Gezi v spomin Nenadoma nas je zapustil dolgoletni Ä?lan KK Ĺ oĹĄtanj Geza Ĺ inkec. Geza je bil Ä?lan kluba zaÄ?etka, saj je bil eden od njegovih ustanoviteljev. Kot tekmovalec je dosegal odliÄ?ne rezultate in se udeleĹževal drĹžavnih prvenstev, tako posamezno kot v dvojicah. Ĺ tevilne poĹĄkodbe so bile vzrok, da je krogle pospravil v kot in svoje mesto prepustil mlajĹĄim tekmovalcem, ki so sledili njegovim nasvetom in postali enako dobri tekmovalci, kot je bil sam. Znal je svetovati, umirjati in nas spodbujati pred vsakim tekmovanjem, ob uspehu pa se je poveselil z nami. Kadar smo bili zaradi neuspeha slabe volje ali v teĹžavah, nam je vedno znal prisluhniti. Letos, ko je klub praznoval 50-letnico, je bil med prejemniki priznanj za dolgoletno Ä?lanstvo in aktivno delovanje ter za popularizacijo kegljaĹĄkega ĹĄporta v Ĺ aleĹĄki dolini.

Geza ostaja v naĹĄem spominu kot neizmerno dober in priljubljen Ä?lan, pripravljen pomagati in delati v dobro vseh. Za njim ostajajo sledi, ki ne bodo nikoli izbrisane.

Geza, pogreĹĄali te bomo. đ&#x;”˛

Tekvondo Mladi so se izkazali ÄŒlani Taekwon-do kluba Skala Velenje so pretekla vikenda preĹživeli na ÄŒeĹĄkem in v Bosni in Hercegovini. UdeleĹžili so se dveh mednarodnih odprtih prvenstev, ki sta bili zelo dobro zastopani z dobrimi tekmovalci iz ÄŒeĹĄke, Poljske, SlovaĹĄke, MadĹžarske, Srbije, HrvaĹĄke, Bolgarije, Romunije, BIH in Slovenije. MaloĹĄtevilna ekipa se je iz ÄŒeĹĄke vrnila s 3 zlatimi in 3 bronastimi medaljami, nekoliko veÄ?ja odprava pa je v BIH osvojila 5 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste medalje. Na odpretem prvenstvu Moravske na ÄŒeĹĄkem so zlate medalje osvojili: Teo Sobota (mlajĹĄi deÄ?ki, forme, rumeni pas), Renato Vogler (mladinci, borbe -51 kg) in Klemen Vogler (mladinci, borbe -63kg). Tretji pa so bili: Amar Halilović (deÄ?ki, borbe +140 cm), Renato Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas

KegljaĹĄki klub Ĺ oĹĄtanj

I. dan) in mladinska moĹĄka ekipa (Vogler K., Vogler R., GlinĹĄek, PasariÄ?) Team Slovenija v borbah.

V Bosni in Hercegovini, kjer je potekalo odprto rvenstvo Doboja, so se na najviĹĄjo stopniÄ?ko povzpeli: Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Pia Landeker (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas), Amar Halilović (mlajĹĄi deÄ?ki, forme, zeleni pas), Patrick PasariÄ? (mladinci, borbe -45 kg), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, borbe do 35 kg).

Srebrne medalje so osvojili: Taras AliÄ? (forme, mlajĹĄi deÄ?ki, zeleni pas in borbe -45 kg), AnĹže Koprivec (forme, starejĹĄi deÄ?ki, zeleni pas), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, forme, modri pas), Klemen GlinĹĄek (mladinci, forme, Ä?rni pas I. dan in borbe -69 kg).

Tretja pa sta bila: Tai Zorko VaÄ?ovnik (forme, starejĹĄi deÄ?ki, rdeÄ?i pas in borbe -55 kg) in Luka Krel (forme, starejĹĄi deÄ?ki, rdeÄ?i pas). đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 15. krog: Maribor - Rudar 7:1 (5:1) Strelci: 0:1 Trifković (2.), 1:1 Ibraimi (4.), 2:1 Bajde (30.), 3:1 Tavares (38.), 4:1 Tavares (39.), 5:1 Filipović (45.), 6:1 Sallalich (50.), 7:1 Mendy (89.). Maribor: Handanović, Stojanović, Filipović, Ĺ uler, Viler, Ibraimi, Sallalich (od 79. Bohar), Kabha, VrĹĄiÄ? (od 56. Mertelj), Bajde, Tavares (od 66. Mendy).

Rudar: Radan, Ihbeisheh (od 54. Jahić), DĹžinić, Ĺ˝itko, KaĹĄnik, Trifković, S. Babić, Tolimir, Bolha, M. Babić (od 77. ÄŒrnÄ?iÄ?), Grgić (od 58. Eterović).

Rumeni kartoni: Viler; S. Babić, Grgić, Žitko.

Drugi rezultati: Celje - Olimpija 0:4 (0:3), KrĹĄko - Gorica 1:0 (1:0), DomĹžale - ZavrÄ? 0:1 (0:0) KrĹĄko - Gorica 1:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija (tekma manj) 35 (42:9), 2. Maribor (tekma manj) 28 (33:16), 3. DomĹžale 28 (23:11), 4. Gorica 28 (26:24), 4. 5. ZavrÄ? 25 (17:15), 6. Rudar 18 (15:23), 7. Krka 18 (13:22), 8. Koper 13 (18:26), 9. KrĹĄko 13 (7:27), 10. Celje 11 (10:31).

Pokal Slovenije, Ä?etrtfinale – povratne tekme: Celje -Olimpija (prva tekma 2:2) 3:1 (2:0), Maribor - Rudar Velenje (prva tekma: 0:1) 3:0 (0:0), Drava Ptuj - ZavrÄ? (prva tekma: 2:2), 0:3 (0:1), DomĹžale – Luka Koper (prva tekma 0:1), povratna: vÄ?eraj (sreda, 4. novembra).

3. SNL 11. krog – sever: Izidi: Maribor B – Radlje 3:1, Šmartno 1928 – Šampion 1:5, S. Rojko Dobrovce – AjDAS Lenart 2:1, Mons Claudius – Podvinci Betonarna Kuhar 3:0, Koroťka Dravograd – Dravinja 1:1, Videm – FuŞinar NoŞi Ravne 0:1, Šmarje pri Jelťah: 3:1, BreŞice 1919.

Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 26 (42:11), 2. BreĹžice 23 (26:8), 3. Ĺ marje 21 (33:22), 4. Ĺ ampion 20 (22:21), 5. Videm 20 (25:24), 6.

FuĹžinar 16 (18:19), 7. M. Claudius 16 (18:20), 8.

Dobrovce 15 (24:21), 9. Lenart 15 (20:22), 10.

Dravinja 13 (13:21), 11. Dravograd 12 (13:20),

12. Ĺ martno 11 (15:26), 13. Radlje 7 (10:26), 14.

Podvinci (tekma manj) 3 (4:26).

SŽNL – 8. krog: Rudar Škale – Ankaran Hrvatini 8:0 (3:0) Strelke: Marijana Jevtić (9), Ines Pijuković (17), Lara Praťnikar (24, 50, 68, 86, 87), Sanja Malinić (69).

Rudar: Zilić, Duronjić, Gombos, Bric, Lukek, Pijuković (od m56. Praprotnik), SevĹĄek, Jevtić, Ĺ oronda (od 71. FrankoviÄ?), Malinić, PraĹĄnikar.

Drugi rezultati: Krka – Krim 1:3 (0:2), Velesovo – AjdovĹĄÄ?ina 7:2 (5:1), Rudar Ĺ kale – Ankaran Hrvatini 8:0 (3:0), Maribor – Olimpija 0:2 (0:0), Moje-lece.si Radomlje – Teleing Pomurje 2:3 (0:1).

Vrstni red: 1. Pomurje 8 tekem 24 toÄ?k (84:4), 2. Radomlje 8 – 19 (27:8), 3. Olimpija 8 – 17 (28:15), 4. RudarĹ . 8 – 16 (35:7), 5. Velesovo 8 – 13 (23:21), 6. Maribor 9 – 12 (14:18), 7. Ankaran H. 8 – 9 (19:20), 8. Krim 9 – 7 (10:30), 9. AjdovĹĄÄ?ina 8 – 1 (5:61), 10. Krka 8 – 0 (6:76).

NLB Leasing liga, 9. krog: RK Gorenje Velenje: RD Koper 2013 35:22 (20:10) Velenje: B. Burić (8 obramb), Ferlin (9 obramb), ZaponĹĄek (4 obrambe); BoĹžović 1, Cehte 4, Medved 3, S. Burić 8, OvniÄ?ek 2, Skube 4, GolÄ?ar 5, KleÄ?, Gams 4, Ratajec, Nosan 3, Dujmović, BeÄ?iri 1 Drugi rezultati: Maribor Branik - Celje Pivovarna LaĹĄko 29:27 (12:13), Gorenje Velenje - Koper 2013 35:22, Dobova - Trimo Trebnje 23:24 (8:15), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 26:29 (13:12), Krka - Jeruzalem OrmoĹž 28:21 (15:12), Sevnica - Slovan 23:25 (10:10), Tekma Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 je prestavljena.

Vrstni red: 1. Gorenje 9 tekem - 16 toÄ?k, 2. Celje 9 – 16, 3. Jeruzalem OrmoĹž 9 – 14, 4. Krka 9 – 13, 5. Koper 2013 9 – 12, 6. Loka 9 – 11, 7.

Ribnica 9 – 8, 8. Maribor 9 – 9, 9. Trimo Trebnje 9 - 9, 10. Izola 8 – 4, 11. Slovenj Gradec 2011 8 – 3, 12. Dobova 9 – 3, 13. Slovan 9 – 3, 14.

Sevnica 9 – 2.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Na cesti ugasnili dve mladi Ĺživljenji Radegunda, 29. oktobra – V noÄ?i iz srede na Ä?etrtek, nekaj minut Ä?ez polnoÄ?, so bili policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i v Radegundi. V njej sta Ĺžal ugasnili dve mladi Ĺživljenji; 21-letni voznik, doma iz Radegunde, in 18-letni sopotnik, doma z obmoÄ?ja Dobrne. 19-letna sopotnica z obmoÄ?ja Dobrne je bila v prometni nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovana.

NesreÄ?a se je zgodila, ker je voznik v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z voziĹĄÄ?a in trÄ?il v drevo.

21–letni voznik in 18-letni sopotnik na zadnjem sedeĹžu, sta na kraju nesreÄ?e umrla. 19-letna sopotnica se je v prometni nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovala.

Letos je v prometnih nesreÄ?ah na Celjskem in KoroĹĄkem umrlo 17 ljudi, lani v enakem obdobju pa 12.

Trije vlomi v enem dnevu Velenje, 28. oktobra – Velenjski policisti so v sredo obravnavali kar tri vlome. Prvi se je zgodil v RibiĹĄkem domu ob Ĺ kalskem jezeru. Storilec je vlomil skozi ostreĹĄje, odnesel je okoli 300 evrov gotovine. Na ÄŒopovi ulici v Velenju je neznani storilec v hiĹĄo vlomil skozi okno v pritliÄ?ju. Prostore je preiskal, odnesel pa ni niÄ?esar. Vlom v stanovanjsko hiĹĄo so policisti vÄ?eraj obravnavali tudi v Ĺ aleku. Tam je storilec v hiĹĄo vlomil skozi stranska vrata. Ukradel je nekaj gotovine in veÄ? zlatnine.

Naťli ukraden avto Velenje, 28. oktobra – V sredo je na Koroťki cesti neznano kam izginil volkswagen golf, na Ki-

driÄ?evi cesti pa so policisti naĹĄli ĹĄkodo Yeti, za katero se je izkazalo, da spada k ukradenim vozilom.

Nasilni otroci Velenje, 28. in 31. oktobra – V sredo je velenjske policiste poklicala obÄ?anka z Efenkove ceste. Povedala jim je, da ima teĹžave s hÄ?erko. Ĺ˝e po telefonu je bilo v ozadju sliĹĄati razgrajanje in razbijanje stekla, zaradi Ä?esar so morali policisti ukrepati kar se da hitro. Kmalu so ugotovili, da v takih primerih lahko pomaga samo zdravnik, ki je nasilno hÄ?erko poslal v bolniĹĄnico na zdravljenje.

Tri dni kasneje, v soboto, so se velenjski policisti z napadom otrok na starĹĄa ukvarjali na Kardeljevem trgu. Na pomoÄ? jih je poklical obÄ?an, ki naj bi ga sredi trga napadla sin in hÄ?i. Polici-

sti so ugotovili, da je bil tokrat spor drugaÄ?ne narave. Otroka sta Ĺželela le, da se oÄ?e, ki je ta veÄ?er pregloboko pogledal v kozarec, varno vrne domov. ZveÄ?er so policisti obravnavali ĹĄe enega od neskonÄ?nih primerov nasilja v druĹžini. Tokrat je bil vnuk tisti, ki je bil nasilen do babice. Vnuka bo poskusil sodnik s kakĹĄnim primernim ukrepom pouÄ?iti, da se tako ne bi smel obnaĹĄati.

Zagorelo, ko je bil na kavi Velenje, 28. oktobra – Policisti so na Koroťki cesti ugotavljali, zakaj je priťlo do poŞara na stanovanjski hiťi, ki so ga uspeťno pogasili gasilci. Ugotovili so, da je lastnik hiťe za trenutek odloŞil svoje delo in odťel na kavo.

S tem ne bi bilo niÄ? narobe, Ä?e bi to storil tako kot predvidevajo standardi o varstvu pri varjenju. Ker ni, je zagorelo. PoĹžar je na objektu pustil ĹĄkodo v viĹĄini okoli 20 tisoÄ? evrov, k sreÄ?i pa v njem ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan.

Stebrni udar poĹĄkodoval 6 rudarjev Velenje, 28. oktobra – V sredo ponoÄ?i so policiste poklicali iz velenjskega zdravstvenega doma.

Obvestili so jih, da so oskrbeli 6 rudarjev, ki so bili poĹĄkodovani v delovni nesreÄ?i v Premogovniku Velenje. Vsi so bili laĹžje poĹĄkodovani. NesreÄ?o v jami Pesje je povzroÄ?ilo nepredvideno sesedanja zemeljskega sloja, kar rudarji imenujejo tudi stebrni udar.

5. novembra 2015

Do oÄ?al skozi razbito izloĹžbo Velenje, 28. oktobra – Na Ĺ aleĹĄki cesti je nepridiprav razbil steklo izloĹžbenega okna prodajalne, iz katere je vzel oÄ?ala v skupni vrednosti okoli 3 tisoÄ? evrov.

Policisti so naĹĄli kar nekaj sledov kriminalca, zato upajo, da ga bodo kmalu izsledili in njegovo dejanje tudi laĹžje predstavili preiskovalnemu sodniku.

Zasegli bel prah Velenje, 30. oktobra – V petek so policisti v Paki pri Velenju obÄ?anu zasegli 5 gramov neznane bele substance, za katero predvidevajo, da je prepovedana droga. ÄŒe bodo to domnevo forenziÄ?ni strokovnjaki potrdili, bodo tudi ustrezno ukrepali.

Pogosti vlomi v avtomobile Velenje, 30. in 31. oktobra – Neznanec je v petek v bliĹžini kotalkaliĹĄÄ?a razbil steklo na parkiranem avtomobilu in iz njega ukradel denarnico z gotovino in dokumenti. VĹĄeÄ? mu je bila tudi noÄ?na svetilka, ki jo je prav tako vzel s seboj.

V soboto so bili policisti za dobro jutro obveĹĄÄ?eni, da je neznanec v Velenju Ä?ez noÄ? vlomil v tovorno vozilo, iz katerega je ukradel veÄ? razliÄ?nega elektriÄ?nega orodja. Dogodek se je ponovil v ponedeljek zjutraj. Tudi tokrat je neznanec iz kombija, ki je bil parkiran v bliĹžini kotalkaliĹĄÄ?a, ukradel elektriÄ?no orodje.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Le kaj je poÄ?ilo?

Velenje, 30. oktobra – V Podgorju je obÄ?anka v petek sliĹĄala streljanje. Policisti so zadevo preiskali, vendar strelca niso naĹĄli. Tudi tega, da je kdo res streljal, niso mogli potrditi.

NajveÄ?krat jo je skupila ploÄ?evina Velenje, 30. oktobra – V petek so velenjski policisti obravnavali ĹĄtiri prometne nesreÄ?e, v katerih ljudje k sreÄ?i niso bili poĹĄkodovani. Skupila pa jo je ploÄ?evina in divjad. Ĺ tirikrat je poÄ?ilo tudi v ponedeljek. V treh prometnih nesreÄ?ah je nastala samo materialna ĹĄkoda, v Ä?etrti

pa se je ena oseba poĹĄkodovala.

Zanimal jih je denar Velenje, 31. oktobra – Na Stanetovi cesti so policisti v soboto obravnavali vlom v gostinski lokal. Lastniki pogreťajo menjalni denar.

Povratnik nasilen do Ĺžene Velenje, 31. oktobra – Na prazniÄ?ni dan reformacije so morali policisti na pomoÄ? k Ĺženi, ki jo je na Cesti talcev muÄ?il moĹž. Vse ukrepe, vkljuÄ?no s prepovedjo pribliĹževanja, ki so mu jih zaradi nasilja v druĹžini policisti izrekli Ĺže lani, so morali

nasilneĹžu izreÄ?i ponovno. Policisti upajo, da bodo tokrat zalegli.

O konju, begunki in kombiju Velenje, 31. oktobra – V soboto so obÄ?ani na Ljubljanski cesti videli konja, ki naj bi motil promet, na PreĹĄernovi so videli begunko, v Ĺ kalah pa sumljiv kombi. Policisti so se takoj odzvali na klice zaskrbljenih obÄ?anov.

Konja niso naĹĄli, naĹĄli pa so ÂťbegunkoÂŤ, ki to ni bila, in kombi, ki je bil samo kombi.

Ozmerjala jo je Velenje, 1. novembra – Dan mrtvih sta si za prerekanje izbrali sosedi v Šaleku.

Soseda je ozmerjala sosedo in jo poĹĄiljala na neprimeren kraj. Policisti so jezno sosedo opozorili, da njeno poÄ?etje ni lepo.

Še dva vloma Velenje, Lokovica, 2. novembra – Policisti so obravnavali tudi dva vloma.

Prvi se je zgodil v Lokovici, kjer je neznanec vlomil v hiĹĄo, jo celo preiskal in nato ukradel denarnico z denarjem. Koliko ga je bilo, policisti niso razkrili. Znano pa je, da je nepridiprav, ki je ob koncu tedna vlomil v prostore Ĺ tudentskega servisa na Trgu mladosti, iz odprtega trezorja ukradel 40 evrov.

PokopaliĹĄÄ?a so ĹĄe vedno v znamenju dneva spomina na mrtve. V soju sveÄ?, ki vendarle poÄ?asi ugaĹĄajo ena za drugo, tako kot roĹže cvetliÄ?nih aranĹžmajev, ki se ne morejo upreti zmrzali niti Ä?asu, ki s sabo odnaĹĄa prav vse. PokopaliĹĄÄ?a bodo kmalu odeta v Ä?rnino in tihoto, ki je znaÄ?ilna za smrt, pa tudi boleÄ?o izgubo nam dragih ljudi. ÄŒas teÄ?e v svojem ritmu tako, kot je pred milijoni let, toda zaradi hitro spreminjajoÄ?ega se Ĺživljenja se nam dozdeva, da ne teÄ?e, ampak bliskovito ĹĄviga. Mimo nas, mimo naĹĄih Ĺživljenj, mimo vsega, ne ozirajoÄ? se na naĹĄ vsakdan in naĹĄe teĹžave, skrbi, Ĺžalost, strah ‌ in v znamenju enega najbolj umirjenih praznikov, ki Ä?loveku vendarle da mislit' o svojem obstoju in poslanstvu Ĺživljenja. Pa tudi o lastni majhnosti, krhkosti lastnega in Ĺživljenja modro-zelenega planeta, ki pa je vendarle v celotnem vesolju samo ena majcena pika. In Ä?isto niÄ? veÄ?.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Pred nami so prazniÄ?ni dnevi, ki so nasprotje dnevu spomina na mrtve. Prazniki, ob katerih naj bi slavili Ĺživljenje, se veselili, rajali in praznovali. Tudi Ä?e ne poznamo bistva praznika in namena, zakaj so naĹĄi predniki izbrali prazniÄ?ne dneve in kaj so Ĺželeli s tem doseÄ?i. Danes to ni veÄ? pomembno, kajti takĹĄni (dobri) nameni so bolj ali manj potisnjeni v ozadje. Danes je pomembno veseljaÄ?enje in zabava, pred tem pa ĹĄe nakupovanje in zapravljanje. Pomembno je biti sreÄ?en, Ä?eprav se veliko ljudi niti ne zaveda, kaj je sreÄ?a in kaj nas lahko osreÄ?i. Zato je precej takĹĄnih, ki si do sreÄ?e pomagajo z (ne) dovoljenimi substancami, med katerimi prevladujejo alkoholne pijaÄ?e. Toda alkohol prinaĹĄa tudi streznitev. Prej ali slej izginejo Ĺživo pisane slike Ĺživljenja, obÄ?utki sproĹĄÄ?enosti, razigranosti, opoja in namesto njih nastopi boleÄ?a ali celo travmatiÄ?na streznitev.

Konec preteklega tedna je na naĹĄih cestah umrlo 105 ljudi, v enakem obdobju lanskega leta pa 92. Policisti so leto 2014 razglasili za najbolj varno leto glede varnosti v cestnem prometu, saj so v celem letu obravnavali 97 prometnih nesreÄ?, v katerih je 108 ljudi izgubilo Ĺživljenje. Na Ĺžalost, toda dejstvo je, da bomo lanskoletno rekordno nizko ĹĄtevilo mrtvih na naĹĄih cestah presegli. Poleg prihajajoÄ?ih praznikov bodo na varnost v cestnem prometu zagotovo vplivale tudi vremenske razmere. Alkoholiziranost voznikov v cestnem prometu v veliki meri spremlja tudi neprilagojena hitrost voĹžnje, zato bo obdobje do konca leta obremenjeno ĹĄe s temi okoliĹĄÄ?inami in dejavniki.

Statistika se bo poslabĹĄala tudi na raÄ?un prihajajoÄ?ih prazniÄ?nih dni in priloĹžnosti za cingljanje kozarcev ob zdravicah. No, ne morem mimo dejstva, da to ne bi bilo tako problematiÄ?no, Ä?e bi se nazdravljanje konÄ?alo v mejah zdravega razuma in treznosti. Ĺ˝al se marsikdo zadnjih zdravic niti ne spominja, ne spomni se niti poti do doma ‌, ker alkohol zamegli um in spomin. Med mladimi (tudi starejĹĄimi) se vse bolj uveljavlja pravilo, da si pijan takrat, ko obleĹžiĹĄ in si Âťtottaly overdoseÂŤ, kar me spominja na (ne)kulturo pitja na Finskem. Sploh med mladimi.

Dejstvo je, da s pitjem alkohola pretiravamo ali pa so prisotni drugi razlogi. Martinovanje Ĺže dolgo slavimo in tudi najstarejĹĄo vinsko trto imamo na svetu, toda vinogradniĹĄtvo so v naĹĄih krajih zaÄ?eli spodbujati ĹĄele Rimljani v 12. stoletju (ValetiÄ?, 2009). Zato je povsem umestno vpraĹĄanje, ali je za krvave posledice alkoholnega opijanja kriv genetski ustroj, ki ni najbolj odporen na alkohol. Tega ne vemo, toda znano pa je dejstvo, da se v Evropi Slovenci uvrĹĄÄ?amo takoj za sosednjo HrvaĹĄko po teĹžavah, ki nam jih povzroÄ?i alkoholizem.

Zato ohranimo vsaj delÄ?ek duha minulega dneva spomina na mrtve, preden zapademo v opojni prazniÄ?ni vrtinec. Do konca leta pojdimo ĹĄe parkrat priĹžgati sveÄ?e naĹĄim preminulim in bodimo hvaleĹžni za Ĺživljenje, ki je navkljub vsemu, kar doĹživljamo in kar nas obkroĹža, dragoceno. Zato naj vam prihajajoÄ?i prazniki minejo prijetno in naj vam tudi ostanejo v prijetnem spominu. SreÄ?no!

Ĺ˝upan predal opremo gasilcem Ĺ oĹĄtanj, 29. oktobra - ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se zaveda, kako pomembno vlogo imajo gasilci, zato dobro skrbi za njihovo opremo. Potem ko je v zadnjih osmih letih obÄ?ina dobro opremila vsa ĹĄtiri gasilska druĹĄtva z voznim parkom, je letos 20.000 evrov namenila za nakup osebne gasilske opreme – oblek, rokavic, ĹĄkornjev in Ä?elad.

Delitev sredstev med ĹĄtiri druĹĄtva (Ĺ oĹĄtanj-mesto, TopolĹĄica, Gaberke in Lokovica) poteka na ravni obÄ?inskega gasilskega

PrihajajoÄ?i Martinovi, MiklavĹževi, BoĹžiÄ?kovi in Silvestrovi dnevi

đ&#x;”˛

Proizvodnja in storitve v kovinarstvu HiĹĄniĹĄke storitve poveljstva. Sredstva so razdelili na osnovi kategorizacije druĹĄtev.

SveÄ?ano predajo opreme je opravil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je ob tem povedal, da je obÄ?ina ponosna na svoje gasilce, pohvalil njihovo delo z mladimi in njihove uspehe na razliÄ?nih gasilskih tekmova-

njih. Obenem se jim je zahvalil za odliÄ?no promocijo oktobra, v mesecu poĹžarne varnosti, ko so izvedli tudi osrednjo obÄ?insko gasilsko vajo vseh ĹĄtirih druĹĄtev v obÄ?ini.

Poveljnik obÄ?inskega gasilskega poveljstva Boris GoliÄ?nik je dodal, da so veseli, da imajo ĹĄo-

ĹĄtanjska druĹĄtva dobro opremo in da vsa ĹĄtiri med seboj dobro sodelujejo. Poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Boris Lambizer pa je dejal, da so v zvezi zelo veseli, da ima Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj tak posluh za delo gasilcev. đ&#x;”˛

Igor Rogel s.p.

Slatina 5e, 3327 Ĺ martno ob Paki T: 041 682 197 E: igor.rogel@gmail.com

Vsem obÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki!

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

5. novembra 2015

19

Odgovorni, zavzeti, uÄ?inkoviti V Gorenju ponosni na svojo poklicno gasilsko enoto – Ob 40-letnici so se zahvalili najbolj zasluĹžnim Ä?lanom – Podelili tri zlata priznanja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. oktobra – "Odgovornost, zavzetost, uÄ?inkovitost in ekipni duh so korporacijske vrednote, ki preĹžemajo delovanje in uspeĹĄen razvoj skupine Gorenje," je v Ä?etrtek dopoldne, na sveÄ?ani akademiji ob 40-letnici Poklicne gasilske enote Gorenje poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Pripravili so jo v restavraciji Jakec, udeleĹžili pa so se je tudi najviĹĄji predstavniki slovenske gasilke organizacije in gasilci iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. V kulturnem programu je nastopil odliÄ?ni meĹĄani pevski zbor Gorenje, ki je tudi z izborom skladb dvignil razpoloĹženje na sveÄ?anosti.

Predsednik uprave Gorenja je v nagovoru poudaril ĹĄe, da ima gasilska enota Gorenja vse od ustanovitve v letu 1975 posebno mesto v podjetju. ÂťNenehna skrb za varovanje zaposlenih in premoĹženja pred poĹžari je vtkana v vse procese delovanja podjetja, izjemno pomembno vlogo pa igra tudi pri usposabljanju in izobraĹževanju zaposlenih.ÂŤ Ob tem je dodana vrednost, da so dobro prakso iz matiÄ?nega Velenja prenesli tudi v Gorenjeva podjetja drugje po Sloveniji in v tujini. ÂťSkupaj s ĹĄtabom civilne

zaĹĄÄ?ite Gorenje tvorite moÄ?no ekipo za reĹĄevanje tudi ob naravnih in drugih nesreÄ?ah, v zadnjih letih zlasti ob poplavah,ÂŤ je ĹĄe poudaril Bobinac, ki si je zaĹželel, da v Gorenju nikoli veÄ? ne bi imeli veÄ?jega poĹžara. Zadnji je bil leta 2000, ko je zagorelo v Galvani.

t. i. ruskem turnusu. Ukvarjamo se z operativno dejavnostjo gasilstva, izvajamo pa tudi preventivno dejavnost. Pripravljamo poĹžarne rede, poĹžarne naÄ?rte, evakuacijske naÄ?rte in preventivne preglede vseh objektov Gorenja doma in v tujini. Vsak

Oven od 21. marca do 20. aprila

obeleĹžitev dogodka pa je bila sveÄ?ana akademija.

Na sveÄ?ani akademiji so podelili tudi ĹĄtevilna jubilejna priznanja, najviĹĄja, zlata, pa so dobili dolgoletni poveljnik Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje, sedaj predsednik Gasilske zveze

NiÄ? ĹĄe ne bo tako, kot si Ĺželite. NajveÄ? Ä?asa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaĹĄa osebna sreÄ?a. Vsak dan bolj boste prepriÄ?ani, da se ĹĄe lep Ä?as ne boste zaljubili. Zadnje razoÄ?aranje je bilo prehudo. Ĺ e vedno niste preboleli zavrnitve, saj jih v Ĺživljenju niste doĹživeli prav veliko. Hudo je tudi zato, ker ste se bali osamljenosti, ki je nikoli niste dobro prenaĹĄali, sedaj pa se vam je zgodilo prav to. Po drugi strani velikokrat potrebujete samoto, a to, kar se vam trenutno dogaja, ni enako. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih tednih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. ÄŒe jih boste, vam zna biti Ĺžal. Ob tem nosite srce na dlani, da vas ne bo nekdo, ki je veliko v vaĹĄi druĹžbi, narobe razumel. In zato gojil upanje, ki ga pri vas res nima.

Pred vami je nekaj mirnih, za vaĹĄ okus skorajda premirnih dni. Zato boste, ko bodo minili, teĹžko rekli, da so bili lepi. Zagotovo pa kmalu ne boste veÄ? Ä?utili pritiska obveznosti, ki vas je davil zadnje tedne. Tega ste se res Ĺže malo odvadili, saj nenehno hitite in vas nekaj skrbi. Zato vam nekaj naslednjih dni ne bo teĹžko, predvsem pa ne boste veÄ? nemirni.

Energijo Ĺžal zadnje Ä?ase izgubljate tam, kjer ni in ne bo nobene koristi. To vam bo vsak dan bolj jasno. Vsem paÄ? ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge. PogreĹĄali boste osebo, ki vam veliko pomeni. Ĺ˝al vama ne bo dano, da bi se videla v Ĺživo. Pomagajte si s sodobnimi mediji. Boste videli, kako vam bo odleglo, ko boste vsaj malo poteĹĄili hrepenenje. ZaÄ?nite naÄ?rtovati, kaj boste poÄ?eli decembra. ÄŒe ne boste, vam bo Ĺžal.

Rak od 22. junija do 22. julija

Poklicna gasilska enota Gorenja med prihodom na sveÄ?ano akademijo: v ospredju njihov poveljnik Robert Krajnc.

Delajo 365 dni v letu

Danes je v Poklicni gasilski enoti Gorenje 21 zaposlenih.

Poveljnik PGE Gorenje Robert Krajnc nam pove, da so vsi zelo dobro usposobljeni gasilci, ki so opravili strokovni izpit za poklicne gasilce na Igu. ÂťDelamo 365 dni v letu v ĹĄtiriizmenskem

Ĺ martno ob Paki, 28. oktobra – Prostovoljna gasilska druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, PaĹĄka vas, Mozirje in LetuĹĄ Ĺže nekaj let organizirajo ob mesecu poĹžarne varnosti medobÄ?insko gasilsko vajo. Organizatorji letoĹĄnje so bili ĹĄmarĹĄki gasilci.

Pri ÂťgaĹĄenjuÂŤ poĹžara v prostorih Zavoda RS za blagovne rezerve v Podgori je sodelovalo 47 operativcev z devetimi vozili. Analiza vaje je pokazala na nekatere manjĹĄe pomanjkljivosti, ki pa ne bi bistveno vplivale na potek gaĹĄenja in s tem reĹĄevanja premoĹženja. ÂťSe pa na napakah uÄ?imo in ko smo nanje opozorjeni, je prihodnjiÄ? ne naredimo veÄ?,ÂŤ je med drugim menil Boris Lambizer, povelj-

- 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu zdaj Ĺžal Ĺže pokojnega naÄ?elnika sanitete slovenske vojske JoĹžeta Prislana obiskala visoka delegacija nemĹĄke vojaĹĄke sanitetne sluĹžbe; - 9. novembra 1978 je velenjska RdeÄ?a dvorana od celjskega Izletnika zaÄ?asno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistiÄ?ni center Golte nad Mozirjem; - 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zakljuÄ?ili Ä?iĹĄÄ?enje

Bik od 21. aprila do 21. maja

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

dan se trudimo za varnost zaposlenih in premoĹženja podjetja,ÂŤ izvemo. 40-letnico poklicne enote so zaznamovali z veÄ? dogodki: oktobra so pripravili predavanje glavnega republiĹĄkega inĹĄpektorja s podroÄ?ja poĹžarnih straĹž, pa veliko taktiÄ?no gasilsko vajo v Gorenju, zadnja

Ĺ aleĹĄke doline JoĹže DrobeĹž, prvi poklicni gasilec v Gorenju Oto Ĺ vener in Martin PeÄ?eÄ?iÄ?nik, ki se je pred kratkim upokojil, poklicno gasilsko enoto Gorenja pa je vodil celih 36 let. đ&#x;”˛

Spet boste komplicirali tam, kjer ne bi bilo treba. VÄ?asih znate biti hudo trmasti, predvsem pa se ne pustite prepriÄ?ati o neÄ?em, kar je proti vaĹĄim Ĺživljenjskim naÄ?elom. Tudi tokrat si boste moÄ?no Ĺželeli, da bi bilo po vaĹĄe. Pa ne boste usliĹĄani. Kljub temu nihÄ?e ne bo imel moÄ?i, da vas prepriÄ?a v nasprotno. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, Ä?eprav bo tudi on gotov, da tokrat res nimate prav. OzraÄ?je bo zato precej napeto tako doma kot v sluĹžbi. Vreme bo Ĺžal kot nalaĹĄÄ? za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje Ä?ase tudi ne Ĺživite najbolj zdravo, zato boste obÄ?utljivi. Spremenite navade, ki vam ĹĄkodijo. Sobotni dogodek vas bo razoÄ?aral, Ä?eprav se ga veselite. Bo pa zato zaÄ?etek novega tedna vesel. SreÄ?o boste tokrat delili tudi s sodelavci.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Ves teden boste imeli obÄ?utek, da ste nekaj pomembnega spregledali. Pa tudi skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne. Ob tem pa boste res zamudili priloĹžnost, ki bi lahko moÄ?no osvetlila in olajĹĄala vaĹĄo bliĹžnjo prihodnost. Tudi prihodnost vaĹĄe druĹžine bi lahko bila drugaÄ?na. PoskuĹĄajte na vse skupaj gledati bolj optimistiÄ?no, saj boste sicer s svojo Ä?rnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Dejstvo je, da vas bo v naslednjih dneh presenetilo ĹĄe marsikaj.

VeÄ? bo dobrih kot slabih sprememb, a vas dobre ne bodo spravljale v dobro voljo, slabe pa vas bodo moÄ?no prizadele. VpraĹĄajte se, kaj se dogaja z vami, saj vÄ?asih niste bili tako obÄ?utljivi. Tok dogodkov bi bilo ĹĄe moĹžno ustaviti, Ä?e se boste le bolje vzeli v roke. Tokrat je namreÄ? najveÄ? odvisno od vas. Tudi od vaĹĄih sposobnosti, ki so velike. VeÄ?je, kot si sami priznate.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Splet dogodkov bo precej stresen. Najprej se boste moÄ?no ustraĹĄili. Potem boste zaÄ?eli tuhtati, kako naprej. ZaÄ?utili boste, da se morate ustaviti, premisliti in ĹĄele potem ukrepati.

Zvezde vam bodo v naslednjih dneh najbolj naklonjene na ljubezenskem podroÄ?ju, kjer lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreÄ?e vas Ä?aka pri delu, kjer morate biti bolj previdni. Ĺ˝al se bodo odnosi z najbliĹžjimi sodelavci precej zaostrili. Do tega bo priĹĄlo tudi po vaĹĄi krivdi, zato prevzemite svoj del krivde na svoja ramena. Nikar se ne slepite. ÄŒe se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato poskrbite, da ne boste obleĹžali. Vzemite si Ä?as za popoln odklop. NajslabĹĄe bo, Ä?e se boste izogibali tistim, ki so vam doslej veliko pomagali. In tistim, ki jih imate radi. ÄŒe to Ĺže poÄ?nete, takoj prenehajte.

Lahko raÄ?unamo na vas

od 6. 11. do 12. 11.

Za vaĹĄ okus bodo naslednji dnevi premrzli, a boste veseli, da boste videli vsaj sonce. Tudi zaradi tega v teh dneh ne boste imeli ne Ĺželje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti ĹĄe pred iztekom leta. ÄŒasa res ni veÄ? veliko, zato boste vse bolj nemirni. TolaĹžili se boste, da bi lahko bilo ĹĄe huje in da je tako tudi Ĺže bilo. Zato, ker boste od ponedeljka dalje vendarle teĹžave reĹĄevali sproti in optimistiÄ?no, lahko raÄ?unate na to, da bodo Ĺže kmalu zaÄ?ele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihÄ?e, zato ga ne odlagajte veÄ?. ÄŒe se boste zaÄ?eli odloÄ?ati za zelo pomembno naloĹžbo, ki vam bo krepko spremenila Ĺživljenje, ĹĄe ni pravi Ä?as. Malo ĹĄe poÄ?akajte. Saj ne gori voda, kajne? Prej poskrbite za svoje zdravje. Na preventivnem podroÄ?ju naredite premalo.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

V teh dneh boste spet veÄ? obkroĹženi z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. To vas bo pomirilo in vam vrnilo v minulih dneh izgubljeno samozavest. Omajal jo je dogodek, ki vas je doletel povsem nepriÄ?akovano. In zato so se vam zamajala tla pod nogami. Da, veliko dela ste Ĺže opravili, a vsega ĹĄe ne. Mnogi niti slutijo ne, koliko energije vam je to vzelo. Utrujenosti ĹĄe naprej ne boste pokazali, Ä?utili pa jo boste. SreÄ?a je, da boste v naslednjih dneh pogosto sami, zato se boste vseeno sproti vsaj malo odpoÄ?ili. Boste pa imeli ta privilegij, da boste lahko, Ä?e si boste to zaĹželeli, privoĹĄÄ?ili popoln odklop od vseh, tudi od dela in obveznosti v sluĹžbi. NoÄ?i pa bodo bolj mirne ĹĄele od ponedeljka dalje. Prisluhnite, kaj si v teh dneh Ĺželi partner. In to tudi upoĹĄtevajte. Tako ne boste odprli ĹĄe ene nepotrebne fronte v svojem Ĺživljenju.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22 novembra

nik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Poudaril je tudi pomen izobraĹževanja in usposabljanja gasilcev.

Vajo sta pozorno spremljala Ĺžupana ObÄ?in BraslovÄ?e Branimir StrojanĹĄek ter Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar. Slednji je izrazil zadovoljstvo, ker so operativci pokazali, da so

zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metra; - 10. novembra leta 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje sveÄ?ano proslavili 50-letnico reĹĄevalne sluĹžbe, so v Ĺ oĹĄtanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razĹžveplevalno napravo 4. bloka ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, na razĹĄirjeni seji odbora RdeÄ?ega kriĹža Velenje pa so istega dne lady MiloĹĄki Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak RdeÄ?ega kriĹža Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoÄ?i za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni obÄ?ini Velenje; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloĹženo mizo, pita-

usposobljeni in da imajo ustrezno opremo, Âť... kar pomeni, da lahko v naravnih nesreÄ?ah in poĹžarih raÄ?unamo na vas.ÂŤ Obljubil je, da si bo lokalna skupnost po svojih moÄ?eh prizadevala, da bo tako tudi v prihodnje.

JoĹže Prislan (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

no gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokuĹĄino novega vina zdruĹžene tudi pojedine in razliÄ?ne stare ĹĄege; vse ĹĄege in navade, ki so se ohranile okoli martinovega, se paÄ? ujemajo z ljudskim rekom, da je

đ&#x;”˛

martinovo "jesenski pust"; pri nas je sv. Martinu posveÄ?eno veliko farnih in podruĹžniÄ?nih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naĹĄi neposredni bliĹžini sta cerkvi posveÄ?eni sv. Martinu v Velenju in Ĺ martnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj obÄ?inski praznik; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan GlavaÄ?; - 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajĹĄe Ä?lane v Lyonu v Franciji pri Ä?lanih do 23 let VelenjÄ?an Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Tp

Spet je priĹĄlo obdobje, ko vas bodo zvezde naravnost razvajale. Nad vami bo dobesedno bedela tudi dobra vila, saj si drugaÄ?e ne boste znali razloĹžiti, kako ste lahko tako lepo in mirno reĹĄili situacijo, ki bi lahko bila tudi usodna. Ni kaj, uspelo vam bo in to v zelo kratkem Ä?asu. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finanÄ?nem podroÄ?ju, kjer je primanjkljaj na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu ĹĄe vedno precejĹĄnji. Tudi zato, ker ste jo oktobru precej poveÄ?ali, za nove prilive pa niste poskrbeli. Rezerve so skoraj skopnele, zato se ne boste veÄ? poÄ?utili varno. V iskanju reĹĄitve in ideje kako ob rednem delu zasluĹžiti ĹĄe kak evro, pa bodite previdni. Zavedajte se, da ni vse zlato, kar se sveti, zato ne nasedajte pravljicam o lahkem zasluĹžku. Prepirljivost, ki vas drĹži Ĺže nekaj dni, pa vas bo minila Ĺže Ä?ez vikend. Zato se partnerja do takrat raje izogibajte.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Prihaja Ä?as, ko se boste morali sooÄ?iti z resniÄ?nostjo. Nanjo ĹĄe niste pripravljeni. Skrbelo vas bo, da spremembe, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa priÄ?akujete, ne bodo prijetne. Ker pa bodo precej pozitivne, boste Ĺže v nekaj dneh povsem druge volje. Zvezde pravijo, da boste preprosto sreÄ?ni. To se vam bo videlo Ĺže na obrazu, kar je za vas redkost, saj po navadi Ä?ustev ne kaĹžete. Tudi govorili boste veÄ? kot sicer, vaĹĄa dobra volja pa bo naravnost nalezljiva. Kar se zdravja tiÄ?e, se boste tisti, ki ste imeli teĹžave s sklepi, poÄ?utili vsak dan bolje. Strah, da je kaj resnejĹĄega, pa ne bo zbledel pri tistih, ki imate teĹžave z Ĺželodcem ali glavoboli. Spremembe, ki jih boste uvedli, da bi bilo vaĹĄe poÄ?utje boljĹĄe, bi koristile tudi partnerju. PoskuĹĄajte ga prepriÄ?ati, da se projekta lotita skupaj, ker bo obema laĹžje. Pazite pa, da ga pri vabilu ne uĹžalite. Zadnje Ä?ase je zelo obÄ?utljiv, vi pa naravnost pikri. Zato zna biti dogovor pravi mali projekt.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Obdobje, ko so dnevi prekratki za vse, kar bi Ĺželeli narediti, bodo kmalu konÄ?ano. Pridni ste bili, kar veste tako vi kot vaĹĄi sodelavci. ObÄ?utek bo fantastiÄ?en, sami nase boste zelo ponosni. Zato boste od nedelje dalje brezskrbno naÄ?rtovali Ä?as do konca letoĹĄnjega leta.

NajveÄ?ja Ĺželja bo, da veÄ? Ä?asa posvetite druĹžini in prijateljem. Saj razumejo, kadar nimate Ä?asa zanje, imajo pa vseeno Ĺželjo, da bi si ga znali vzeti. ÄŒez noÄ? ne bo ĹĄlo, a prvi premiki na bolje bodo storjeni Ĺže ob koncu tega tedna. DomaÄ?i vam bodo privoĹĄÄ?ili vse lepo, zato vam ne bodo oÄ?itali, da ste uĹživali brez njih.

Tudi osebno poÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe. ÄŒe se vam zdi, da ste si zasluĹžili nagrado, si jo privoĹĄÄ?ite sami. DrugaÄ?e je verjetno ne boste dobili. Razen, Ä?e boste partnerju na glas povedali, kaj si Ĺželite. Zna vas presenetiti.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Pustite se zapeljati v veselo druĹžbo. Zadnje Ä?ase namreÄ? niste najbolj druĹžabni, kar sicer ni znaÄ?ilno za vas. Vse teĹžje boste prenaĹĄali veÄ?je druĹžbe, zato se druĹžabnim dogodkom izogibate Ĺže nekaj Ä?asa. A dejstvo je, da ste se zato rahlo odtujili od kar nekaj ljudi, ki jih imate iskreno radi. ÄŒe se boste odloÄ?ili, da se ne boste veÄ? druĹžili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav niÄ? dati, bo Ä?isto prav. Zamerili vam bodo le oni, vi pa boste sami sebi Ä?estitali. VaĹĄo dobroto znajo mnogi izkoristiti, vi pa tega do sedaj niste hoteli priznati. Zadnji Ä?as je bil, da ste si. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na banÄ?nih raÄ?unih. Dejstvo pa je, da si tudi ne boste veliko privoĹĄÄ?ili. IzkuĹĄnja je bila grenka, kajne? Grenkobo pa bo ĹĄe naprej znal militi partner, ki vam bo Ĺželje bral kar iz oÄ?i. Brez besed si bosta povedala veÄ? kot znajo drugi, Ä?eprav celo uro nenehno govorijo.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

ÄŒeprav se bo vaĹĄim domaÄ?im zdelo smeĹĄno, boste zaÄ?eli delati naÄ?rte za naslednje leto.

In to z razlogom. Letos vam je namreÄ? kar nekaj naÄ?rtov Ĺže spolzelo skozi prste, ker ste si vedno rekli, da ĹĄe imate Ä?as zanje. Ta pa je beĹžal, z njim pa tudi priloĹžnosti, da bi jih resniÄ?no izpeljali. Ugotovili boste, da ne smete veÄ? Ä?akati na partnerja, ampak morate vse izpeljati sami. Partnerju morate le povedati, kdaj bosta kam ĹĄla in urediti, da on ne bo imel nobenega dela s tem.

Sicer se bo spet zalomilo. Jezilo vas bo, ker je tako, a ker je tako Ĺže dolga leta, se ne sprenevedajte. ÄŒe partnerja doslej niste uspeli spremeniti, ga boste od zdaj ĹĄe teĹžje. Zadnje Ä?ase veliko godrnja, zato ga ne spravljajte v nove skuĹĄnjave. Zdravje? Krhko bo. Najbolj na udaru bo vaĹĄa psiha. Nemir vam bo jemal tudi spanec, ne le energijo.

Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. novembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.25 13.00 13.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Deloholizem Se zgodi, 9/15 Dnevnik, vreme, šport Neobdavčeno – kako koncertni ropajo evrpske blagajne, dok. odd.

14.15 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O ribji minljivosti, poletih in animaciji 16.20 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Živo srebro 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Zajček Belko, ris.

18.15 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Živi in pusti živeti 00.35 Profil, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Otroški program OP Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Penelopa, ris.

Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Duhci 09.05 Točka, glasb. odd.

10.35 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 15.50 Kino Fokus 16.00 Slovenci po svetu: Tone Oblak iz Argentine, Vladimir Ovca iz Brazilije 16.30 Slovenski magazin 17.00 Halo TV 17.55 Odbojka – liga prvakov: ACH Volley – Modena, prenos iz Ljubljane 20.00 Dokum. odd.

20.55 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.20 Obiskovalec, am. film 00.00 Točka, glasb. odd.

00.45 Halo TV 01.35 Športni izziv, ponov.

02.20 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley – Modena, posn.

04.20 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Tv prodaja 07.45 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.30 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.15 Tv prodaja 09.30 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno, ponov.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan.

00.55 Na kraju zločina, nan.

01.50 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn, Tanja Žagar Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Šepet, ans. Spev Regionalne novice 3 Jesen življenja: LUŠ'ni orkester Šentjur 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

5. novembra 2015

Sobota,

6. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.45 01.10 02.00

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 10.30 11.00 11.45 14.30 15.10 15.35 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.45 20.00 20.45 22.00 22.50 00.00 00.50 01.50 02.45 sledi 03.55 06.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Živo srebro Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Studio kriškraš: Nogomet Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Ivanovo otroštvo, sovjetski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Penelopa, ris.

Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Točka, glasb. odd.

Aplavzi! – Tulio Furlanič Halo TV Dobro jutro Pastir, dok. film O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Dober dan Halo TV Pokličite babico (III.), 4/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Firbcologi: O grafitih Infodrom Zaobljuba v katakombah – Skrivna zapuščina drugega koncila, dok. odd.

Igralci brez maske, Rado Pavalec Popravljena krivica, 6/6 Polnočni klub: Po krivici kaznvani Točka, glasb. odd.

Halo TV, ponov.

Zabavni kanal Športni posnetki Formula 1, velika nagrada Mehike, kvalif., posn. iz Ciudad de Mexica Formula 1, velika nagrada Mehike, posn. iz Ciudad de Mexica Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Epilog, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Elizabeth David – življenje skozi recepte, ang. film 00.55 Tabornice z Beverly Hillsa, am. film 02.55 24ur zvečer 03.25 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Šepet, ans. Spev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Še pomnite, prijatelji (1) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

7. novembra

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Pravljica 07.15 Pika Nogavička, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.00 Studio Kriškraš: Znanost 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O črepinjah, lovljenju mačk in slavnih nogometaših 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Dajmo, Daan!, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase, ponov.

10.55 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokum. odd.

12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Klekljana čipka v risu časa, 2/3 14.50 Koreja – nikli več ena?, 2/2 15.55 Burkež Pavliha, dokum. film 17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd.

18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešani sin, 6/8 22.40 Poročila, vreme, šport 23.15 Zgodba o konjih in ljudeh, norv. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov.

02.00 Info-kanal

07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub: Po krivici kaznovani 10.45 Slovenci po svetu: Tone Oblak iz Argentine, Vladimir Ovca iz Brazilije, dokum. odd.

13.00 Na lepše 14.00 Deset domačih 14.50 Športni izziv 15.45 Igralci brez maske – Rado Pavalec 17.05 Vietnam: Pastirji nebeških oblakov, dokum. odd.

18.00 Trije zvezdniki v Muenchnu 19.30 Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe, ponov.

20.00 Dekle tvojih sanj, špan. Film 22.00 Zvezdana 22.40 Presenečenja (2. sezona), 1. del 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Aritmija 01.10 Zabavni kanal 03.40 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley – Modena, posn. iz Ljubljane 05.40 Športni izziv

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 13.05 13.20 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.05 02.45

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 11.10 11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.40 23.10 00.00 00.05

24ur, ponov.

OTO čira čara Piki in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Tabornice z Beverly Hillsa, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Slovenija ima talent, ponov.

Evina božična želja, am. film Cel svet ima talent, am. ser.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj Črni labod, am. film Morilec med prijatelji, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (133) Še pomnite, prijatelji (1) Besede miru, Dublin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mladi za Veleje Videospot dneva Dotiki gora: Gora Oljka Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2337. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Po Slakovi poti, koncert ans.

SPEV 2014, ponovitev 1. dela Jutranji pogovori 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (4) Videospot dneva Videostrani, obvestila

8. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.10 22.40 00.15 00.45 01.40

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

A veš, koliko te imam rad: Cvetovi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 10/26 Prisluhnimo tišini: Polžev vsadek, svet. odd.

Ozare, ponov.

Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Zvočnost slovenske duše: Jeseni, ansambel Trutamora Gospod in gospa Smith, am. film Ljudje podeželja: Rezijski strok Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk: Javorjev sirup Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 9/18 Intervju: Peter Opeka Ilegalčki – skriti otroci okupirane Ljubljane, dokum. odd.

Poročila, šport, vreme Srečno novo leto, švic. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.35 City folk: Praga 08.20 Koncert iz središča umetnosti in kulture LAC, Lugano 09.40 Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi 10.00 Posebna ponudba 10.45 Se zgodi: Generalka, 6/15 11.10 Se zgodi: Tišina, 7/15 11.45 Se zgodi: Dve jabolki, 8/15 12.15 Se zgodi: Mame ni doma, 9/15 12.45 Se zgodi: Spet doma, 10/15 13.15 Žogarija 13.45 Šport špas 14.30 Burkež Pavliha, dokum. film 15.40 Avtomobilnost 16.20 Zvezdana 17.10 Zaobljuba v katakombah – Skrivna zapuščina drugega koncila, dokum. odd.

17.50 Štiri skice za portret Janeza Drozga 19.10 Žogarija 19.40 Špot špas 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Afrika: Kongo, 3/5 20.50 Vera (IV.), 1/4 22.20 Vse je mogoče, ponov.

23.50 Vikend paket 01.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.55 10.20 10.50 11.05 12.50 13.05 14.05 14.20 16.05 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.10 02.15

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Winx klub, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Mrtvi ne nosijo kara, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Tv prodaja Skriti zločin, kanad. film Marley in jaz 2, am. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent 28 dni, am. film Osmi potnik 4, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ali znamo uporabljati slovenski jezik?

09.40 2336. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2337. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11.50 Po Slakovi poti, koncert ans.

SPEV 2014, ponovitev 1. dela 13.05 Jesen življenja: LUŠ'ni orkester Šentjur 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (132), Pajki 18.20 Čas za nas, tabornike!

18.45 Pop Corn, Tanja Žagar 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Šepet, ans. Spev 21.15 Aktualno: Begunska problematika 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

9. novembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.15 01.40 02.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.30 09.00 09.35 11.00 12.00 14.20 15.35 16.25 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.25 19.40 20.00 20.55 22.30 00.25 01.25 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Se zgodi: Referendum, 11/15 Dnevnik, vreme, šport Svet in svet: Živi in pusti živeti Ljudje podeželja: Rezijski strok Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 4/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma Baletni in glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Zgodba iz školjke: Pajkova mreža Žogarija Šport špas Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Po krivici kaznovani Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Halo TV Pokliči babico (III.), 5/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Dajmo, Daan!, igrani film Infodrom Žena, mož in nepridipravi, 4/6 Skrivnosti Brokenwooda, 1/4 Golo pristanišče, finski film Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.35 Tv prodaja 07.50 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.40 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.25 Tv prodaja 09.40 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Cel svet ima talent, am. ser.

22.00 24ur zvečer 22.30 Kosti, nan.

23.25 Na kraju zločina, nan.

00.20 Talci, nan.

01.15 24ur zvečer, ponov.

01.45 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2337. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Besede miru: Kepala Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (5) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

10. novembra

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.40 Obzorja duha: Zakonska zveza 12.15 Se zgodi: Očetje na obisku, 12/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.55 Viki Vijak, ponov.

16.05 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Klekljana čipka v risu časa, 3/3 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 6/6 21.00 Pogovorna oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Nada Kravos 23.55 Profil 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov.

01.40 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 09.00 10.05 11.05 12.15 14.45 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.40 20.00 20.50 22.30 23.30 00.45 01.30 02.30

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Zgodbe iz školjke: Pravljica Točka, glasb. odd. Čez planke: Južna Tirolska Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Pokličite babico, 6/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Studio Kriškraš: Znanost Infodrom Presenečenja (II.), 2. del Železna lady, franc. film Aritmični koncert – Blaž in Simon Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

11. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 22.00 23.05 00.50 01.15 01.35 02.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25 08.35 09.35 10.35 11.05 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.45 19.50 20.25 22.30 23.00 00.05 00.50 01.50 03.55

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 21.35 21.55 23.25 23.30

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Delovanje študentskih klubov Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2338. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov Jesen življenja: LUŠ'ni orkester Šentjur Dotiki gora: Slomškova pot Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Platforma Se zgodi: Mladi raziskovalec, 13/15 Poročila, vreme, šport Intervju: Peter Opeka Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Maslo, am. film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Afera Spiegel, nem. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Zgodbe iz školjke: Kaj je moje Zgodbe iz školjke: Japonska Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Pokličite babico (III.), 7/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Ribič Pepe Žrebanje Lota City folk: Ponta Delgada Odbojka, liga prvakov, Novarra – Calcit, prenos Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Blaž in Simon Točka, glasb. odd.

Halo TV Odbojka, liga prvakov, Novarra – Calcit, posn.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.55 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2338. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (134) Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop Corn, Zaklonišče prepeva Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 21

SILVERSTEIN SHEL: ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta Shel Silverstein je ameriĹĄki mladinski pisatelj in pesnik, ki prihaja med nas z zanimivo in preprosto zgodbo o iskanju sreÄ?e. Morda je ravno zaradi svoje preprostosti ĹĄe bolj zanimiva, razumljiva in namenjena tako odraslim kot tudi otrokom.

Prav vsi na tem boĹžjem svetu iĹĄÄ?emo sreÄ?o in poti so res razliÄ?ne. IĹĄÄ?emo popolnost – svoj manjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek. Svojo praznino Ĺželimo napolniti in ob tem pozabljamo na drobne stvari, ki gredo mimo nas. Ponujajo se nam, polepĹĄale bi nam lahko naĹĄ vsakdan, a jih zaradi svoje zaverovanosti v iskanju popolnosti ĹĄe ne opazimo ne. In pogosto se nam zgodi, da popolnosti ne najdemo, drobnih biserov ob poti pa gredo mimo nas ‌

BEATON M. C.: Agatha Raisin in usodna pita od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani Ĺ kotska pisateljica Marion Gibbons je napisala ĹĄtevilne romane pod razliÄ?nimi psevdonimi. Tako so bile zgodovinske romance podpisane z njenim dekliĹĄkim priimkom Marion Chesney, detektivske zgodbe pa je zaÄ?ela pisati pod psevdonimom M. C. Beaton. Serija o Agathi Raisin celo nekoliko spominja na skrivnostne umore Agathe Christie.

Lastnica agencije za stike z javnostjo Agatha Raisin se je po mnogih letih vpetosti v vodenje lastne agencije odloÄ?ila, da se upokoji in se iz Londona odpravi Ĺživet na idiliÄ?no angleĹĄko podeĹželje. Nove sovaĹĄÄ?anke so sokrajani sicer veseli, a nihÄ?e ni pripravljen z njo pokramljati kaj veÄ? kot o vremenu. A Agatha ne obupa. Ker se pribliĹžuje vaĹĄko tekmovanje v peÄ?enju pit, se odloÄ?i, da bo zmagovalka. Ker pa ni prav

WELLESLEY, ROSIE: Kako je jeĹžek naĹĄel prijatelja

VELENJE ÄŒetrtek, 5. november 9.00

ml – Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji

13.00

Mlada angleĹĄka ilustratorka in pisateljica prihaja k nam s prijazno zgodbo o prijateljstvu.

Mali jeĹžek je Ĺživel samotno Ĺživljenje. A je bil z njim povsem zadovoljen. Njega ni nih-

13.30 17.00 17.00 17.00

17.00 18.00 18.00 18.00

Ä?e potreboval in tudi on ni potreboval nikogar. Vsaj tako je mislil, dokler mu ni iz drevesa na bodice priletelo jabolko, ki se ga nikakor ni mogel reĹĄiti. Prekopicaval se je in se na vsak naÄ?in Ĺželel reĹĄiti bremena, kar pa mu nikakor ni uspelo. Med tem se je pribliĹžal ogradi, v kateri je domoval osel. Ko je zagledal jabolko na jeĹžkovem hrbtu, se ga je neznansko razveselil. Jabolko je namreÄ? dobro, zdravo, okusno ... No – mogoÄ?e pa prijateljevanje tudi ni tako napaÄ?no!

19.19 19.30

9.00 16.00

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta

18.00

16.30

NajstarejĹĄa govorica je vsekakor govorica objemov. Vsebuje neskonÄ?no ĹĄtevilo nesliĹĄnih besed in vendar nikoli presliĹĄanih.

Nebo objame zemljo, metulj objame cvetlico, ptica drevo, sonce ptico, gora skalo, oblak mavrico, reka ribo, mati otroka ‌ In vse to je ljubezen. So siloviti objemi in neĹžni pogledi. ÂťLuÄ? se dotakne teme, noÄ? si poiĹĄÄ?e dan. Tako se objemata nasprotji.ÂŤ (Michal Snunit) In ĹĄe nekaj: srce nikoli ne onemi ali ogluĹĄi. Vse to je ljubezen – radost, ki ji je primeĹĄan ĹĄÄ?epec pelina!

18.00 21.00

Roman ganske pisateljice Amme Darko nas postavi v Gano, na ulico med ganske otroke, ki se v svojem brezupu suÄ?ejo v zaÄ?aranem krogu. Njihovo Ĺživljenje uravnava lakota, nasilje, dekleta pa slej ko prej prisili v prostitucijo.

Glavna junakinja Fofo je ĹĄtirinajstletna deklica, ki Ĺže leta Ĺživi na ulici. SooÄ?i se z nasiljem svojega bodoÄ?ega zvodnika in s skrivnostno smrtjo svoje starejĹĄe sestre. Po nakljuÄ?ju pride v stik s Kabrio z nevladne organizacije, ki skuĹĄa pomagati otrokom z ulice in na koncu tudi v Ĺžanru detektivke pride do resnice o smrti Fofine sestre.

Preko Fofe lahko spremljamo bedo in obup ganskih otrok in najrevnejĹĄega sloja, preko Kabrie pa dobimo tudi sliko srednjega sloja ganskih Ĺžensk in njihovih druĹžin.

Roman nam ponuja kar nekaj vpraĹĄanj, s katerimi se spopadajo afriĹĄka mesta. Nanje seveda ni mogoÄ?e odgovoriti, ponudi pa nam razmislek o vrednotah Ĺživljenja, ki jih mogoÄ?e ne znamo dovolj ceniti. đ&#x;”˛

DS

Hotel Paka 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi Poslovni center Standard ZaÄ?etni teÄ?aj ĹĄpanĹĄÄ?ine Vila RoĹžle Spoznajmo Vilo RoĹžle, voden ogled KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike KnjiĹžnica Velenje Spomini na NOB - SreÄ?anje z JoĹžetom Hohkrautom eMCe plac Impro liga predstavlja: Hudo smeĹĄno predstavo!!!

Sobota, 7. november 6.00 8.00 9.00 9.00

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

Hotel Paka 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna Ä?ajanka Vila RoĹžle, SonÄ?ni park Mlado Velenje bere Galerija Velenje Kreativna delavnica z Miho Cojhtrom Risanje z robotki DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Razumevanje mladostnika, delavnica za starĹĄe Zdravstveni dom Velenje, 2 nadstropje, predavalnica 2 SreÄ?anje skupine za Ĺžalovanje Mansarda Vile Bianca Predstavitev kolekcije Ĺženskih oblaÄ?il Martise KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir KnjiĹžnica Velenje Alzheimer Cafe, sreÄ?anje Dom kulture Velenje, velika dvorana Balcan Dance Project vol. 1, premiera mednarodnega plesnega projekta

Petek, 6. november

SNUNIT MICHAL: Objemi me

DARKO AMMA: Brez obraza

vrhunska kuharica, se odloÄ?i za manjĹĄo prevaro in pito kupi pri vrhunskem peku iz Londona. A tudi Agica ni mogla spremeniti vaĹĄkih navad, da o zmagovalcu odloÄ?a sodnik, ki pa vsako leto doloÄ?i isto zmagovalko. VaĹĄÄ?ani njegovo odloÄ?itev preprosto sprejmejo. NesreÄ?a pa je v tem, da prihodnje jutro najdejo sodnika mrtvega, zadnja njegova hrana pa je Agicina pita. Policija pride do sklepa, da se je pripetila usodna nesreÄ?a in tudi to morajo vaĹĄÄ?ani sprejeti.

Vsi razen Agate! Svojega nemirnega duha usmeri v raziskovanje Âťusodne nesreÄ?eÂŤ in tvega celo svoje Ĺživljenje, da konÄ?no le opere svojo Ä?ast!

Serija romanov o Agathi Raisin je napisana napeto in nekoliko humorno obarvano, po njej pa bodo z veseljem posegli tudi tisti bralci, ji jim kriminalni romani sicer niso posebno blizu.

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: KoroĹĄka pot PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Zbirno mesto: Ĺ portni park Ĺ entilj Martinovo rajĹžanje od kleti do kleti VadbiĹĄÄ?e KinoloĹĄkega druĹĄtva ob

|

Ăˆestitamo za praznik obèine Ĺ martno ob Paki!

10.00

10.00 10.30 19.00

22.00

jezeru Dan odprtih vrat KinoloĹĄkega druĹĄtva Velenje (do 12. ure) Zbirno mesto: most na Velenjski promenadi Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Fischerjeva kapela Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Gradovi v Velenju, ustvarjalna delavnica na prostem Galerija Velenje Pravljice z Dono Dom kulture Velenje, velika dvorana Polka je ukazana, prireditev v poÄ?astitev visokega jubileja Mirka RamovĹĄa eMCe plac Jam Session

Nedelja, 8. november 10.00 Galerija Velenje Filmska delavnica z Miho Cojhtrom – ZvoÄ?ni efekti hollywoodskih filmov 16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Promocija zgoĹĄÄ?enke Med iskrenimi ljudmi Ansambla Ĺ epet 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno meseÄ?no sreÄ?anje

Ponedeljek, 9. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila RoĹžle Zmenek s knjigo, bralne potovalnice z Vesno Mihelak (do 18.00) 17.00 KnjiĹžnica Velenje Moja knjiĹžna kazalka, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Ti me nosiĹĄ

Torek, 10. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila RoĹžle Ustvarjajmo ob kavi, ustvarjalnice za mame in njihove sonÄ?ke (do 18.00) 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige TomaĹža Gorjupa Nazaj v prihodnost – Eseji o slikarstvu 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev planinskih skupin v vrtcih Vrtiljak, Najdihojca in Tinkara

Polka je ukazana Velenje, 7. novembra – V soboto ob 19. uri bo v Velenjskem domu kulture folklorna prireditev, posveÄ?ena 80-letnici etnokoreologa Mirka RamovĹĄa.

Z ljudskim plesom se je ukvarjal poklicno, hkrati pa mu je bil to tudi konjiÄ?ek. Poleg preuÄ?evanja in raziskovanja plesnega izroÄ?ila na Slovenskem ter izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izroÄ?ila poznan tudi kot avtor ĹĄtevilnih odrskih postavitev. Ĺ e vedno pomaga skupinam s strokovnimi nasveti ali se podpisuje kot avtor no-

Sreda, 11. november 6.00 10.00 13.00 15.00

16.30 17.00 17.30 19.19

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: KureĹĄÄ?ek KnjiĹžnica Velenje MoÄ? branja, bralni klub za odrasle Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica za otroke in druĹžine Vila RoĹžle Jesensko ustvarjanje (do 18.00) KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic Ljudska univerza Velenje Predstavitev jezikovnih teÄ?ajev v ĹĄol. l. 2015 /2016 KnjiĹžnica Velenje Zdravljenje z bioenergijo, predavanje Mateje KraĹĄovec PogorelÄ?nik

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 5. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Ida Mlakar: O miĹĄki, ki je brala pravljice...in Ä?eĹĄnje

Petek, 6. november 8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica

Sobota, 7. november X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Izlet v neznano (lahka pot)

Glasbena ťola Gvido – solopetje 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

Petek, 6. november 14.00 Martinova vas Konjerejsko druĹĄtvo se predstavi; moĹžnost jeĹže konj in voĹžnje z vpregami za vse obiskovalce, ĹĄe posebej za najmlajĹĄe tudi jeĹža in voĹžnja s poniji 17.45 Marof Plesna ĹĄola Superstar

Sobota, 7. november 7.00

Martinova vas Vesela Martinova sobota

Nedelja, 8. november 10.00 Slovesna maĹĄa v farni cerkvi v Ĺ martnem ob Paki

Ponedeljek, 9. november 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ĹĄola Mdance 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna SD 20.00 Marof Zumba; Mdance

Torek, 10. november 14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Marof Joga

Sreda, 11. november,

Ponedeljek, 9. november 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Simultani bridge turnir Ĺ aleĹĄkega bridge kluba - 6. kolo EX YU lige

Torek, 10. november 18.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Kako se spopasti z rakom po naravni poti

Sreda, 11. november 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica: Pirografija (vĹžiganje podob v les)

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 5. november

16.00 HiĹĄa mladih - Dile Plesna ĹĄola Spin 16.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – violina 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Slavnostna seja obÄ?inskega sveta s podelitvijo obÄ?inskih priznanj in nagrad, 19.30 Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

11. novembra, ob 18.46 prazna luna - mlaj

14.45 Hiťa mladih – sejna soba

CITY CENTER Celje vih odrskih postavitev folklornim skupinam po vsej Sloveniji. Na prireditvi, ki jo pripravlja velenjski JSKD, se bodo predstavile: Akademska FS Ĺ tudent iz Maribora in Franceta Marolta iz Ljubljane, folklorne skupine Sava iz Kranja, COF iz Ljubljane, Kajer iz BuÄ?eÄ?ovcev, iz Beltincev, ArtiÄ?, Lancove vasi, Vinice, ter FS PreĹžihov Voranc iz Raven na KoroĹĄkem, Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda in folklorna skupina Ĺ˝KUD Tineta RoĹžanca. đ&#x;”˛

bĹĄ

• ÄŒetrtek, 5.11., 14.00-19.00 biotrĹžnica • Petek, 6.11., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • do sobote 7.11., razstava Europa Donna- slovensko zdruĹženje za boj proti raku dojk vabi na razstavo fotografij Âť Lep je danÂŤ • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

SPECTRE

HILJADARKA

EVEREST

MARSOVEC 3D

(ZDA, Velika Britanija) Akcijski triler, 150 minut ReĹžija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig,Ralph Fiennes,Ben Whishaw, Naomie Harris,Rory Kinnear, Christoph Waltz,Monica Bellucci idr.

Petek, 6. 11., ob 21.15 Sobota, 7. 11., ob 20.00 Nedelja, 8. 11., ob 17.45

(BIH) Komedija, drama, 98 minut ReĹžija: Nenad Ä?urić Igrajo: Branislav Trifunović, Aida Bukva, Nikola Kojo, Moamer Kasumović, Ĺ˝eljko Pervan idr.

Sobota, 7. 11., ob 18.00 Nedelja, 8. 11., ob 20.30

(VB, ZDA, Islandija) Pustolovska drama, 121 minut ReĹžija: Baltasar KormĂĄkur Igrajo:Jake Gyllenhaal, Keira Knightley, Robin Wright, Elizabeth Debicki, Josh Brolin, Jason Clarke, Clive Standen Petek, 6. 11., ob 19.00 -3D

The Martian (ZDA) Akcijska znanstveno-fantastiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 130 min.

ReĹžija: Ridley Scott Igrajo: Kate Mara, Jessica Chastain, Kristen Wiig, Matt Damon, Sean Bean, Sebastian Stan, Donald Glover idr.

Ponedeljek, 9. 11., ob 17.30

MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV

ZMAJÄŒEK KOKOS

Ĺ IĹ KA DELUXE (Slovenija)

|

21

PRIREDITVE

5. novembra 2015

Komedija, drama, 108 minut ReĹžija: Jan CvitkoviÄ?

Igrajo: Marko Miladinović, Žiga FÜdransperg, David Furlan, Jana Prepeluh, Marijana Brecelj, Petre Arsovski idr.

Petek, 6. 11., ob 19.30 – mala dvor.

Sobota, 7. 11., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 8. 11., ob 19.00 – mala dvor.

Bamse och tjuvstaden (Ĺ vedska) Animirani druĹžinski film, 66 minut ReĹžija: Christian Ryltenius Glasovi: PrimoĹž Pirnat, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, GaĹĄper Jarni, Iztok Luzar, Maja KunĹĄiÄ?, Luka Ropret idr.

Petek, 6. 11., ob 18. 15 – mala dvor.

Sobota, 7. 11., ob 18.15 – mala dvor.

Der kleine Drache Kokosnuss (NemÄ?ija) DruĹžinski animirani film, sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 83 minut ReĹžija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Nedelja, 8. 11., ob 16.00 – otroťka matineja

TI ME NOSIĹ Ti mene nosiĹĄ (HrvaĹĄka, Slovenija, Srbija, ÄŒrna gora) Drama, 157 minut ReĹžija: Ivona Juka Igrajo: Lana Barić, Vojislav Brajović, Helena Beljan, Goran Hajduković, NataĹĄa Janjić, Juraj Dabić, NataĹĄa DorÄ?ić, Filip KriĹžan, Sebastijan Cavazza, Ana Begić idr.

Ponedeljek, 9. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

5. novembra 2015

Nagradna križanka Papirnice Maltežanka

RADIO VELENJE

PE papirnica in darilni butik Maltežanka Malteška cesta 38, 3313 Polzela (Tuš center )

tel št. 070-760-808

Ponudba • • • • • • •

bogat šolski program pisarniški material ( kartuše, tonerji, papir, kuverte, registratorji, obrazci ...) fotokopiranje, printanje, vezave in plastifikacije vse do a3 formata ustvarjalni in otroški program pester izbor darilnega programa šiviljski pribor ( sukanci, šivanke, zadrge, elastike ...) koledarji, planerji ... možnost nakupa večjih količin za podjetja

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maltežanka«, najkasneje do ponedeljka 16. novembra.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Trgovina s krovsko in kleparskimi izdelki, Andrej Adamič s.p., Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

!

STARO ZA NOVO Informacije:

041 813 949

VSE ZA KOLINE

- salamoreznice, strojčki za vakumiranje, polnilke za klobase, strojčki za rezanje slanine...

- mesarice, noži (DICK, SWIBO) - naravna in umetna čreva, goveji koti, svinjski mehurji, kolagenski ovitki...

- riž, ješprenj, začimbe - kolofonija

S!

Z VAMI IN ZA VA

HLADILNE TEKOČINE

VELIKA IZBIRA aronija JAGODIČEVJA! borovnica brusnica kosmulja malina robida

Antifriz 1 literže od 2,8

ČETRTEK, 5. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 6. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).

SOBOTA, 7. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).

NEDELJA, 8. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).

PONEDELJEK, 9. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 10. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 11. novembra

Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki

V tednu od 26. oktobra do 1. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

POPOLN SERVIS ZA VAŠ AVTO!

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Janez Janže, s.p.

T: 03/891 50 61 • F: 03/891 50 60 • M: 041/707 287

Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostišèem Pirnat.

AKCIJA zimskih pnevmatik YOKOHAMA! Èestitamo za praznik obèine!

LIMA vzdrževanje d.o.o. • Šmartno ob Paki 139 • 3327 Šmartno ob Paki T: 03 / 891 16 20 • F: 03 / 891 16 21 • M: 041 / 648 344 • lihteneker.lima@siol.net

Izdelava vseh vrst toplotno - izolacijskih fasad na eno in veè stanovanjskih objektih

Iskreno èestitamo za praznik obèine Šmartno ob Paki!

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. oktobra do 1. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam.

Gsm: 041 354 575, Dolinšek.

KOCKE, silažne bale in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415

TV Naš čas

GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI OVNA, mladega, za zakol ali pleme prodam. Tel.: 03 5893 279 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 031 774 520 MLADO kravo ali telico za zakol kupim. Gsm: 041 776 286 BIKCE, črno bele pasme, od 50 do 70 kg, prodamo. Gsm: 041 693 313 DVA črno bela bikca, stara 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450

RAZNO TROSILEC hlevskega gnoja Sip 3 tone ugodno prodam. Tel.: 03 5893 578

• Samostojno hišo v Lokovici, K + P+M, 140 m2, adaptirano 2005. ER D(60-105) kWh/m2a.

Cena 80.000 evr

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

TV kanal Naš čas • 3-sobno stanovanje v Velenju, na Goriški , 90,6 m2, visoko pritličje/5, zgrajeno 1976.

ER d(60-105) kWh/m2a. Cena 85.000 evr.

Mi ustvarimo sliko!

24 ur na dan

• •

365 dni na leto

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

v analogni in digitalni shemi

•

14.00, telefon 898-1880.

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. in 8. 11. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

info: 898 17 50

SMRTI Slemenšek Jože, roj. 1954, Šmartno ob Paki, Paška vas 20b; Oblak Rozalija, roj.

1926, Žalec, Petrovče 221; Žohar Franc, roj. 1931, Laško, Sedraž 19b; Hudobreznik Matevž, roj. 1934, Šoštanj, Bele vode 33; Brišnik Anton, roj. 1932, Vran-

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Domaèe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.

Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca

Šili testenine

Gregor Šilc s.p., Velenje

Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Kislo zelje in kisla repa kmetije Jevšnik Pečenice Vse za koline Meso slovenskega porekla

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Tel.: 03 5875 630

Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Otroci znajo ločeno zbirati odpadke.

Znamo tudi mi, odrasli?

sko, Prekopa 26; Lambizer Ludovik, roj.

1927, Šoštanj, Lokovica 17.

Projekt

“V mojem dvorišču - In My Back Yard”

POROKE

Cigale Maksimilijan , Velenje, Bevkova Ulica 3 in Krajnc Natalija, Velenje, Bevkova ulica 3; Smajlović Arnel, Šoštanj, Prešernov trg 11 in Suljić Enida, Velenje, Kidričeva cesta 10.

mali OGLASI

Mesnica v Starem Velenju

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

23

OBVEŠČEVALEC

5. novembra 2015

Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoća, d. o. o., Šolski center Velenje

nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.

Nagrajenci nagradne križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. oktobra 2015, so: Martin Turinek,, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje; Zvone Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj; Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: IZPUŠNI SISTEMI NOVAK

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Ni konec, ko pride tvoj konec.

Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.

Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.

In tvoja prisotnost je bolj pristna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.

(T. Kuntner)

Z žalostjo sporočamo, da je sklenila svojo življenjsko pot

MARIJA CEVZAR rojena Sedovnik (1944–2015)

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat

LUDVIK LAMBIZER Lokovica 17, Šoštanj

Vsi, ki smo te imeli radi, bomo pogrešali tvojo bližino, vedrino in toplino.

20. 8. 1927 – 30. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu zadnje mesece lajšali tegobe bolezni, za izrečene tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter slovo na njegovi zadnji poti.

Vedno tvoji: mož Franc, hči Mateja z možem Bojanom, hči Tatjana z možem Boštjanom, vnuka Tjaž in Maj, vnukinji Tinkara in Brina, brat Martin in brat Ivan z družino

Žalujoči njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Na Gorici zarisujejo bodoÄ?e modre cone

V Pekarni je straĹĄilo

Do novega leta je parkiranje v novi garaĹžni hiĹĄi brezplaÄ?no – Z novim letom uvedba modrih con Velenje, 2. novembra – Mestna obÄ?ina Velenje v teh dneh na celotnem obmoÄ?ju bodoÄ?e modre cone D na Gorici izvaja talni zaris parkirnih mest. Projekt upoĹĄteva danaĹĄnje standarde, zato se zarisi precej razlikujejo od obstojeÄ?ih, kar med prebivalci blokov v naselju povzroÄ?a nezadovoljstvo.

Na MO Velenje pojasnjujejo, da bodo zaradi optimizacije parkirna mesta ĹĄirĹĄa in daljĹĄa od obstojeÄ?ih, poslediÄ?no pa to pomeni zmanjĹĄanje ĹĄtevila parkirnih mest. Nekateri stanovalci se s tem ne strinjajo. Na obÄ?ini pa pravijo, da optimizacija brez zmanjĹĄanja obstojeÄ?ega ĹĄtevila parkirnih mest ni mogoÄ?a. Poseben primer pa je GoriĹĄka 38, od koder je priĹĄlo najveÄ? pripomb.

Zaradi njih so opravili izmere na

terenu in ugotovili, da je priĹĄlo do projektantske napake. Projekt bodo sedaj optimalno prilagodili razmeram na terenu. ÄŒe bo treba, bodo v soglasju s projektantom prilagodili talne zarise tudi na drugih lokacijah, vendar drugih nepravilnosti niso ugotovili.

Prav tako bodo pri ugotavljanju najoptimalnejĹĄega zarisa parkirnih mest sodelovali z vodstvom Krajevne skupnosti Gorica.

Modra cona D vse dni v letu

Pojasnili so ĹĄe, da si Ĺželijo, da bi se stanovalci naselja Gorica v svojem okolju dobro poÄ?utili in da bi jim z uvedbo nove parkirne modre cone zagotovili boljĹĄe pogoje za bivanje, saj je doslej parkirnih mest primanjkovalo.

Stanovalce pozivajo, da upora-

bijo novo garaĹžno hiĹĄo, v kateri je 660 novih parkirnih mest.

440 parkirnih mest v 2. etaĹži je v celoti namenjenih za prebivalce Krajevne skupnosti Gorica in njihove obiskovalce. Parkiranje v tej garaĹžni hiĹĄi bo brezplaÄ?no do konca leta. Od novega leta, ko bodo uvedli modro cono D, pa bodo vsi stanovalci upraviÄ?eni do dveh abonmajev za parkiranje, enako kot stanovalci ostalih modrih con v obÄ?ini. Cena prvega abonmaja bo 8 evrov, drugega pa 30 evrov letno. Ostali bodo za parkiranje v modri coni D morali odĹĄteti 40 centov na uro, parkiranje bo plaÄ?ljivo 24 ur vse dni v tednu. BrezplaÄ?no bo moĹžno parkirati za dve uri med tednom, ob vikendih pa za 4 ure. đ&#x;”˛

Žetev Grilove ajde

bĹĄ

Velenje, 29. oktober – VeÄ? kot dvesto ljudi je zaĹĄlo v Pekarno, kjer jih je v popolni temi z enim snopom luÄ?i priÄ?akal vodiÄ? po HiĹĄi groze, ki so jo naselili najslavnejĹĄi grozljivi liki. Idejo za preureditev pekarne v HiĹĄo groze je dobil Diego ChipĂłlito, ki v Mladinskem centru Velenje

opravlja Evropsko prostovoljno sluĹžbo. Jure SirĹĄe, Rok KugoniÄ?, Mitja GregoriÄ? in Janez Slivar so mu pomagali urediti sceno, ki je obiskovalce posrkala v nepredvidljivo noÄ?no moro, v kateri so jih preganjali morilci in Ĺžrtve. Za prepriÄ?ljive maske in kostume je poskrbela Juma ValenÄ?ak, igralci

V barvitih jesenskih dneh, ko v ravno prav hladni Grilovi kleti zori prvi vinski pridelek iz domaÄ?ega vinograda, je na Grilovi domaÄ?iji spet zadiĹĄalo po starem. Delavci Muzeja Velenje, ki je upravljavec tega zanimivega ekomuzeja na prostem v Lipju pri Velenju, so se lotili ĹĄe Ĺžetve prvega pridelka ajde. Del obdelanega zemljiĹĄÄ?a okoli domaÄ?ije so namreÄ? namenili setvi posebne starejĹĄe avtohtone sorte te zelo zdravilne in hranilne rastline, narava pa je lep namen bogato poplaÄ?ala. Pridelek je bil dober, spravila pa so se lotili kar delavci Muzeja Velenje sami skupaj s peĹĄÄ?ico pomoÄ?nikov. Ĺ˝e setev je potekala tako kot nekoÄ? in po starem so ajdo tudi poĹželi. Kako ravnati s srpi in kosami, kako ajdo povezati v snope in jo zloĹžiti, da se bo primerno posuĹĄila, so jih pouÄ?ili Vera Bandalo, Pavla Krenker in Dominik Lipnikar. Vsi trije ĹĄe dobro vedo, kako se je tej stvari streglo nekoÄ?, zato je bila Ĺžetev tudi sila zanimiva uÄ?na ura.

Ko bo ajda prav suha, jo Ä?aka ĹĄe stara pot do mlatenja in mlina, kjer bo delo zakljuÄ?eno s pridelkom ajdove moke.

ZeliĹĄÄ?nemu vrtu, zelenjavnemu vrtu, sadovnjaku, vinogradu, Ä?ebelnjaku in drugim zanimivostim Grilove domaÄ?ije v Lipju se je tako pridruĹžilo Ĺže polje s cvetoÄ?o ajdo.

pa so bili kar obiskovalci in sodelavci Mladinskega centra, eMCe placa in Mladinskega sveta Velenje. UspeĹĄen projekt, ki je nekaterim tako razvnel domiĹĄljijo, da so HiĹĄo groze morali predÄ?asno zapustiti v spremstvu ustvarjalcev, se bo ponovil ĹĄe decembra. đ&#x;”˛

tf, foto: AnĹže KovaÄ?

Spoznavali ekologijo doline Velenje – V torek in sredo dopoldne so raziskovalci inĹĄtituta Erico osmoĹĄolcem iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in predstavili ekoloĹĄka prizadevanja v dolini. Projekt Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino je tudi letos organizirala MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, vanj pa so vkljuÄ?ili 300 mladih.

Dve velenjski osnovni ĹĄoli se letos Ĺžal za sodelovanje v projektu nista odloÄ?ili. Prvi del projekta so izvedli v veliki dvorani hotela Paka, kjer so opravili teoretiÄ?ni del projekta, potem pa so jih popeljali ĹĄe na terenski ogled. Sedaj bodo mladi izdelovali plakate, ki jih bodo ob koncu projekta ocenili, najboljĹĄe pa tudi nagradili. Tokrat bodo likovno razmiĹĄljali, kako bo videti velenjska plaĹža Ä?ez 10 let. đ&#x;”˛

bĹĄ

đ&#x;”˛

Mladi v Ĺ oĹĄtanju Tudi v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se oblikuje mladinska politika – Prizadevajo si za naziv mladim prijazna obÄ?ina – Ambicij ne manjka Tina Felicijan

Septembra so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sprejeli Odlok o mladini – temeljni dokument, na katerem bodo gradili ĹĄoĹĄtanjsko mladinsko politiko. Pobudo je dala lista Mladi za Ĺ oĹĄtanj, ki se poleg drugih mladinskih organizacij in aktivnih posameznikov vkljuÄ?uje v snovanje in izvajanje programa za mlade obÄ?anke in obÄ?ane. Dosegli so Ĺže obÄ?inski razpis za mladinske organizacije, ki je bil letos vreden 10.000 evrov, ter ĹĄtudentske ĹĄtipendije, za katere je obÄ?ina namenila 5000 evrov.

Trenutno pa naÄ?rtujejo ustanovitev mladinskega sveta, s katerim bodo povezali mladinske organizacije, spodbudili njihovo nastajanje in tako okrepili mladinski sektor v obÄ?ini, povzema svetnik Ĺ˝an Delopst. Mladina je aktivna tako na razliÄ?nih podroÄ?jih kot v razliÄ?nih krajih, med drugim v

taborniĹĄkih rodovih Pusti grad Ĺ oĹĄtanj in Topli vrelec TopolĹĄica, kjer deluje tudi letos ustanovljeno Mladinsko druĹĄtvo TopolĹĄica, v florjanskem Ĺ portnem druĹĄtvu Pohrastnik pa so prav tako veÄ?inoma mladi.

Mladinski center za enkrat ĹĄe druĹĄtvo

Za spodbujanje mladih k aktivnemu vkljuÄ?evanju v lokalno skupnost skrbi tudi leta 2001 ustanovljeno DruĹĄtvo Mladinski center Ĺ oĹĄtanj, ki ima okoli 20 Ä?lanov.

Mlade podpirajo pri njihovem delovanju in izvajanju aktivnosti, kot so razliÄ?ne prireditve, sami pa organizirajo druĹžabne veÄ?ere v svojih prostorih v telovadnici Partizan, sestavijo programe poletnega glasbenega festivala SmallFest in prireditev Mrzli nosovi, topli nasmehi na ĹĄoĹĄtanjskem drsaliĹĄÄ?u, izvajajo tudi dirke na rolerjih po mestu, naĹĄteva predsednik

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se povezujejo tudi z mladimi iz velenjske obÄ?ine, ĹĄe posebej s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom, ki je bil pravzaprav ustanovljen v Ĺ oĹĄtanju, danes pa pomaga pri izvedbi nekaterih aktivnosti in podpira ĹĄoĹĄtanjsko mladino.

Nace SerdinĹĄek. Zaenkrat so pri naÄ?rtovanju in izvajanju programa ĹĄe prostorsko omejeni, raÄ?unajo pa, da bodo v prenovljenem centru LuÄ?ka lahko ponudili veÄ? aktivnosti in izkoristili potencial nove hiĹĄe. Žurk je Ĺže dovolj, zato Ĺželimo veÄ? kulturnega in ĹĄportnega dogajanja,ÂŤ pravi in dodaja, da bodo nadgradili izobraĹževalni program in tudi sodelovali s ĹĄolami pri pripravi programa za otroke ter tako pokrili Ä?im ĹĄirĹĄi spekter interesov mladih. Kmalu

ÄŒlani Mladinskega druĹĄtva Gaberke na letoĹĄnjem kresovanju. Foto: Jerneja VidemĹĄek

naÄ?rtujejo posvet z mladimi obÄ?ani in obÄ?ankami, Âť... da ne bomo delali na pamet ...,ÂŤ in povezovanje z drugimi organizacijami. Za zaÄ?etek pa morajo izdelati organizacijski naÄ?rt druĹĄtva.

V Gaberkah aktivni Ĺže 19 let

Mladinsko druĹĄtvo Gaberke ĹĄteje 30 Ä?lanov, ki se veliko druĹžijo, sreÄ?ujejo na sestankih ter so aktivni tudi v drugih krajevnih druĹĄtvih in pri organizaciji razliÄ?nih prireditev, kot sta velikonoÄ?no pokanje in gasilska veselica. Njihova glavna naloga pa je Âťorganizacija kresovanja v Gaberkah, v sklopu katerega postavimo tudi

mlaj. Vse to zahteva veliko dela, fantje in punce v druĹĄtvu pa vse ure, ki jih ni malo, opravimo prostovoljno,ÂŤ pripoveduje predsednica Jana PodvinĹĄek.

Mladinci prekrasnih Raven

Tako se je malo v ĹĄali malo zares poimenovala skupina mladih iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, ki se Ĺže veÄ? let zbira in organizira prireditve v kraju. Trenutno je aktivnih veÄ? kot 15, vsako leto pa pripravijo sprejem za srednjeĹĄolce, ki s spopadanjem z razliÄ?nimi nalogami dokaĹžejo, da so zreli za mladince. Prirejajo miklavĹževanje, ob veliki noÄ?i pokanje, 1.

maja pa postavljajo mlaj. ÂťDan prej fantje podrejo smreko, punce spletemo in okrasimo vence in nato medtem ko fantje na roke, da je po tradiciji, postavijo mlaj, skrbimo za pijaÄ?o in vabimo krajane, da se nam pridruĹžijo,ÂŤ navado opisuje aktivna Ä?lanica mladincev Valentina SoviÄ?.

Na prvomajski vikend pa se fantje podajo tudi na lov za jajci.

Vsako leto v drugem delu Raven pri Ĺ oĹĄtanju s koĹĄi na ramah in harmonikarjem na Ä?elu gredo od hiĹĄe do hiĹĄe, igrajo in pojejo ter pobirajo jajca. Nato jih prodajo ali pa organizirajo jajÄ?erijo – veselico s kuhanimi jajci za vse krađ&#x;”˛ jane.