44 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (4/10 °C) in soboto (3/11 °C) bo delno, v nedeljo (5/11 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 9. novembra 2017â€

ĹĄtevilka 44 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Kot bi ĹĄlo zares

cena 1,80 â‚Ź

Kje je raj?

Bojana Ĺ pegel

Foto AndraĹž RoĹĄkar

Ĺ aleĹĄka dolina – V Ĺ aleĹĄki dolini imamo kar 3152 gasilcev in gasilk. Aktivni so vse leto, a oktober zanje ostaja poseben mesec. Letos so v njem pripravili veÄ? kot 40 dogodkov, med njimi tudi dve veÄ?ji gasilski vaji; prikazno v Skornem in taktiÄ?no v srediĹĄÄ?u Velenja.

Obakrat so poskrbeli, da so preizkusili svoje znanje in usposobljenost, zato je vse delovalo, kot bi ĹĄlo zares. To pa je pomembno tudi zato, ker ĹĄtevilo gasilskih intervencij iz leta v leto naraĹĄÄ?a. VeÄ? na strani 19. đ&#x;”˛

Ĺ esti blok spet v pogonu Ĺ oĹĄtanj, 27. oktobra – V petek zveÄ?er so zaradi naÄ?rtovanih del ustavili ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Do srede, 8. novembra, ko so ga ponovno sinhronizirali z omreĹžjem, so opravili kontrolo garancijskega popravila, ki je bilo na bloku 6 opravljeno junija letos. Nekatera dela

pa je na bloku opravil tudi dobavitelj opreme Alstom. Med ustavitvijo bloka 6 je v Termo-

bĹĄ

elektrarni Ĺ oĹĄtanj deloval blok 4, oskrba Slovenije z elektriÄ?no energijo pa je v Ä?asu, ko so bile v mnogih okoljih poÄ?itnice, pođ&#x;”˛ mz tekala nemoteno. â€

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

Ĺ martno ob Paki praznuje

3

Bodo naĹĄe ĹĄole ĹĄe vodile otroke na sistematske preglede?

13

ZaÄ?etek tedna, prvega delovnega v mesecu novembru, je bil za mnoge stresen. KonÄ?ali so se prazniki in krompirjeve poÄ?itnice, Ĺživljenje se je vrnilo na stare tire. Obenem se je poslovilo tudi sonce, do Ä?asa, ko bodo termometri spet pokazali okoli 20 stopinj Celzija, pa bo preteklo kar nekaj tednov. Ob tem niÄ? kaj ne potolaĹži dejstvo, da je bilo letoĹĄnje leto eno od treh najtoplejĹĄih doslej, saj vedno, ko pridejo (pre)kratki novembrski dnevi, ki jih ovija sivina, mnogi komaj Ä?akajo, da ta depresivni mesec mine.

PoprazniÄ?no in popoÄ?itniĹĄko obdobje je prineslo ĹĄe marsikaj. Med drugim so spet poskoÄ?ile cene bencina. Cena dizla je sedaj na najviĹĄji ravni po septembru 2015. Zdi se mi, da spremembam cen goriva ne posveÄ?amo veÄ? toliko pozornosti, morda tudi zato, ker nenehno posluĹĄamo, kako je krize konec, gospodarska rast pa je dobra. Komu se to Ĺže pozna? VpraĹĄanje, ki si ga zastavljajo mnogi, ki se jim (ĹĄe) ne. Zagotovo se pozna vsem, ki poslujejo v davÄ?nih oazah. V zaÄ?etku tedna smo namreÄ? spet brali in posluĹĄali o njih, saj je zdruĹženje mednarodnih raziskovalnih novinarjev zaÄ?elo razkrivati nove dokumente, ki so jih tokrat poimenovali Rajski dokumenti. Da, veÄ?ina drĹžav, v katerih tisti, ki imajo Ĺže tako veliko, skrbijo, da bodo imeli ĹĄe veÄ?, je res rajskih. In morda veÄ?ina tistih, ki svoje premoĹženje skrivajo v davÄ?nih oazah, res ne krĹĄi zakona, njihovo poÄ?etje pa je zagotovo moralno sporno. S tem ko si z izogibanjem davkom v lastni drĹžavi krepijo svoje bogastvo, drĹžavo in drĹžavljane prikrajĹĄajo za marsikaj. Manj denarja je za zdravstvo, ĹĄolstvo, socialo ‌, kar, ironiÄ?no, veÄ?ina od njih s pridom koristi, veÄ? v drĹžavno blagajno pa damo tisti, ki o rajskih deĹželah sanjamo le, ko razmiĹĄljamo o kakĹĄnem krajĹĄem dopustu. Za tiste, ki to poÄ?nejo – med njimi so menda odkrili tudi kar nekaj Slovencev – bi bilo moralno in prav, Ä?e bi se ob selitvi svojih podjetij na Ciper, Malto ali kakĹĄen drug davÄ?ni raj takoj odrekli slovenskemu drĹžavljanstvu! Morda sem bila ravno zato, ker tako mislim Ĺže nekaj Ä?asa, tako navduĹĄena nad govorom Jana Ĺ koberneta na velenjski proslavi ob dnevu reformacije. Ne le, da je mladi politik govoril Âťiz glaveÂŤ, opozarjal je ravno na to, kako globoke so razpoke med tistimi, ki imajo vse veÄ?, in tistimi, ki imajo (ĹĄe vedno) vse manj. Ja, tudi zato se obdobje reformacije ni konÄ?alo. In se ne sme. Tudi zato, ker se je oktobra brezposelnost v Sloveniji po dolgem Ä?asu spet zviĹĄala. Po vseh regijah. Najbolj pa na ptujskem in obmoÄ?ju v pristojnosti velenjskega Zavoda za zaposlovanje. Kjer tega, da naj bi bilo krize konec, res ĹĄe ne Ä?utimo. In kjer je prej pravilo kot izjema, da delodajalci ponujajo zaposlitve za doloÄ?en Ä?as za minimalca. Pa Ä?eprav bi prav slednji moral biti izjema, revnih zaposlenih pa ne bi smeli imeti. ÄŒe bi bilo tako, bi tudi tisti, ki si raj predstavljamo drugaÄ?e kot tisti, ki so jih ujeli v rajskih dokumentih, z lahkoto naĹĄli raj tudi doma. Zato, ker imamo to deĹželo, tudi naĹĄo dolino, radi. Zato, ker veÄ?ina za sreÄ?o ne potrebuje veliko, vsaj na banÄ?nem raÄ?unu ne. A je zagotovo vsak bolj sreÄ?en, Ä?e ve, da bo lahko plaÄ?al poloĹžnice in sestavil Âťkonec z zaÄ?etkomÂŤ. In zato, ker smo – tudi po mednarodnih merilih – varÄ?en narod, menda na 5. mestu v Evropi. VarÄ?ujejo pa veÄ?inoma tisti, ki nimajo veliko. Tisti, ki imajo, svoje premoĹženje plemenitijo (tudi) tako, da jemljejo svojemu narodu. đ&#x;”˛

Pahor in Ĺ arec v nedeljo teÄ?eta drugi krog PredÄ?asno glasovanje se je zaÄ?elo 7. novembra in bo trajalo do 9. novembra, sploĹĄno glasovanje bo 12. novembra V nedeljo, 12. novembra, se bo v Sloveniji za drugi krog predsedniĹĄkih volitev odprlo skoraj 3.300 voliĹĄÄ?. V njem se bosta za predsednika republike pomerila zdajĹĄnji predsednik Borut Pahor in kamniĹĄki Ĺžupan Marjan

Ĺ arec. PredÄ?asno glasovanje se je zaÄ?elo v torek, 7. novembra, in traja ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 9. novembra. VoliĹĄÄ?a so na sedeĹžih okrajnih volilnih komisij (na upravnih enotah) odprta od 7. do 19. ure. Prvi krog predsedni-

ĹĄkih volitev je potekal v nedeljo, 22. oktobra. V njem se je pomerilo devet kandidatov.

Borutu Pahorju so v njem volivke in volivci namenili 47,21 odstotka glasov, Marjanu Ĺ arcu 24,76 odstotka. Sledili so: Romana Tomc (13,68 odstotka), Ljudmila Novak (7,24), Andrej Ĺ eĹĄko (2,21), Boris PopoviÄ?

(1,80), dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ? (1,74), Suzana Lara Krause (0,78), Angela (Angelca) LikoviÄ? (0,59). đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Bogat program praznovanja Podpirajo humanitarna in invalidska druĹĄtva

Jutri osrednja slovesnost ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, tradicionalna Martinova sobota dan kasneje

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podpira in sofinancira delovanje druĹĄtev, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije in delujejo v javnem interesu ne glede na sedeĹž druĹĄtva, Ä?e so vanje vkljuÄ?eni njihovi obÄ?anke in obÄ?ani. Lani je bilo v 15 druĹĄtev s tem statusom vkljuÄ?enih 445 Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov.

Tatjana PodgorĹĄek

đ&#x;”˛

mkp

Poziv Ĺželeznicam Ĺ martno ob Paki – Pobudi, ki so jo sprejeli svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki na oktobrski seji obÄ?inskega sveta v zvezi s pozivom Slovenskim Ĺželeznicam o ureditvi rednega potniĹĄkega prometa na relaciji Celje–Velenje, so se pridruĹžile tudi obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Polzela.

Razlog za poziv je bilo nezadovoljstvo uporabnikov, ki so v zadnjih mesecih redno zamujali v sluĹžbo ali ĹĄolo, ker Ĺželeznice niso zagotovile prevoza po predvidenem voznem redu. V pozivu pristojnim na Slovenskih Ĺželeznicah so zapisale, da nemudoma zagotovijo primerno ĹĄtevilo potniĹĄkih vlakov, ki bodo izvajali obvezno javno gospodarsko sluĹžbo v skladu z voznim redom. đ&#x;”˛

Tp

DrugaÄ?na prometna ureditev Ĺ martno ob Paki – Od 2. novembra velja na republiĹĄki cesti Letuť–Šmartno ob Paki–Gorenje nov prometni reĹžim. Zaradi rekonstrukcije omenjene drĹžavne ceste je dostop mogoÄ? iz smeri LetuĹĄa le do srediĹĄÄ?a Ĺ martnega ob Paki, iz smeri Gorenja pa do novega dela naselja Gavce.

UdeleĹženci v prometu lahko sedaj uporabljajo moĹžnost dostopa do Velenja po cesti Letuť–Gorenjski klanec, domaÄ?ini pa tudi po lokalni cesti Ä?ez Hudi potok ali Veliki Vrh. Po navedbah izvajalca del VOC Celje naj bi predvidena dela na drĹžavni cesti Letuť–Šmartno ob Paki–Gorenje konÄ?ali do 11. novembra. đ&#x;”˛

tp

Male komunalne Ä?istilne naprave

đ&#x;”˛

Tp

Ferjancu se maje stolÄ?ek Celje – Svet zavoda SploĹĄne bolniĹĄnice Celje je na nedavni redni seji sproĹžil postopek razreĹĄitve direktorja bolniĹĄnice Marjana Ferjanca, ki je na tem mestu tretji mandat. ÄŒlani sveta zavoda mu oÄ?itajo, da tretja najveÄ?ja bolniĹĄnica v drĹžavi ĹĄe nima finanÄ?nega naÄ?rta za letos, ter nepravilnosti pri prevedbi plaÄ? nekaterih zaposlenih iz leta 2008. Direktorju so postavili rok, do katerega se mora izreÄ?i o oÄ?itanih nepravilnostih, nato pa bodo glasovali o njegovi razreĹĄitvi. Rok, do katerega se mora izreÄ?i, je 15. november.

Marjan Ferjanc, sicer Ä?lan stranke SDS, meni, da gre bolj za politiÄ?no razreĹĄitev. đ&#x;”˛

tp

LetoĹĄnja zadnja veÄ?ja krvodajalska akcija Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju pripravil od 13. do 17. novembra letoĹĄnjo zadnjo veÄ?jo krvodajalsko akcijo.

V ponedeljek, 13. novembra, bodo vpisna mesta odprta od 8. do 14. ure, v torek (14.) in sredo (15. novembra) od 7. do 14. ure. V Ä?etrtek, 16. novembra, bo vpis potekal od 7. do 15. ure, zadnji dan – v petek, 17. novembra, pa od 7. do 14. ure.

Od ponedeljka do Ä?etrtka bodo krvodajalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, v petek pa za potrebe UKC Maribor. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

novi poti.Teden dni kasneje napoveduje Klub ĹĄtudentov ĹĄmarske fare Postmartinovanje v prostorih tamkajĹĄnjega mladinskega centra, istega dne pa bodo Ä?lani ĹĄmarĹĄkega moĹĄkega pevskega zbora povabili v dvorano tamkajĹĄnjega kulturnega doma na ĹĄmarsko podoknico. V telovadnici tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole bo dan kasneje potekal tradicionalni turnir Pod ĹĄolskimi koĹĄi.

Tudi letoĹĄnje praznovanje bodo sklenili s kletmi odprtih vrat ĹĄestih zidanic Ä?lanov DruĹĄtva vino-

gradnikov Ĺ martno ob Paki. Te bodo pripravili ob vikendih (ob sobotah in nedeljah) od 18. novembra do 3. decembra.

Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku pa bo na predveÄ?er praznika – v petek, 10. novembra, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma. Na njej bodo med drugim podelili obÄ?inska priznanja in nagrade nekaterim tamkajĹĄnjim obÄ?anom, ki s svojim delom izstopajo iz povpreÄ?ja. NajveÄ?ja kulturnozabavna prireditev pa bo to soboto v Martinovi vasi ob tamkajĹĄnji ĹželezniĹĄki postaji, na njej pa bodo tudi letos vaĹĄke skupnosti na vozovih predstavile vaĹĄke ĹĄege in navade, druĹĄtvo vinogradnikov pa bo razglasilo kletarja leta. đ&#x;”˛

Slovenska ljudska stranka na sreÄ?anju s krajani PleĹĄivca V Mestnem odboru SLS Velenje se sestajajo redno meseÄ?no, zdaj pa so se po besedah Mihaela Letonje odloÄ?ili, da bodo sestanke pripravljali po krajevnih skupnostih, kjer se bodo sreÄ?ali s krajani in se tako neposredno seznanili z njihovimi teĹžavami. TakĹĄno sreÄ?anje so pripravili ta petek v PleĹĄivcu, udeleĹžil pa se ga je tudi predsednik SLS Slovenije Marko ZidanĹĄek. Delo stranke in vizijo na lokalni ravni je predstavil obÄ?inski svetnik stranke SLS Mihael Letonje, na drĹžavni ravni pa predsednik stranke SLS Marko ZidanĹĄek. ÂťDa se je tega sreÄ?anja udeleĹžil sam predsednik stranke, smo bili zelo veseli. Vsi prisotni so imeli tudi moĹžnost pogovora z njim, obenem pa so tako lahko dobili informacije iz prve roke,ÂŤ je dejal Letonje. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je tudi letos objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Na razpis se lahko poleg lastnikov novogradenj prijavijo tudi obÄ?ani, ki ĹĄe imajo greznico. ViĹĄina sofinanciranja znaĹĄa do polovice vrednosti naloĹžbe oziroma najveÄ? 1000 evrov za posamezno stanovanjsko hiĹĄo.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da je bilo letos povpraĹĄevanja malo, zato je ta proraÄ?unska postavka izkoriĹĄÄ?ena le delno.

Pogodbo o sofinanciranju so namreÄ? sklenili le s tremi obÄ?ani, v obÄ?inskem proraÄ?unu pa je na voljo denar za deset objektov.

Razpis za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav bodo ponovili spomladi prihodnje leto.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

V javnem zavodu Mladinski center Ĺ martno ob Paki zagotavljajo, da je tudi letoĹĄnji program prireditev za poÄ?astitev praznika tamkajĹĄnje obÄ?ine bogat.

Tako so v nekaterih tamkajĹĄnjih vaĹĄkih skupnostih Ĺže izvedli sreÄ?anja, pohode krajanov ali kakĹĄne druge oblike druĹženja. Tik pred minulimi prazniki so pripravili Moto martinovanje Ä?lani ĹĄmarskega moto kluba Pakenstein, mimo je tudi tradi-

cionalno sreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov. Danes (v Ä?etrtek) bosta DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki in ĹĄmarsko turistiÄ?no druĹĄtvo pripravila na kmetiji PrimoĹžiÄ? v Malem Vrhu Gospodarjev krst vina v zidanicah. V splet prireditev se bosta tudi tokrat vkljuÄ?ila Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, ki bo jutri (v petek) pripravilo v Martinovi vasi ob ĹĄmarski ĹželezniĹĄki postaji dan odprtih vrat druĹĄtva ter tamkajĹĄnje planinsko druĹĄtvo s sobotnim pohodom po Marti-

9. novembra 2017

SreÄ?anje so obogatili s kulturnim programom, v ospredju na sliki Marko ZidanĹĄek in Mihael Letonje.

PrazniÄ?na sobota! Tudi nedelja?

Krst in volitve – Fontana in Sejalec – Nov dom iz pepela – Dol z grafiti Pa smo ĹĄe pred enim pomembnim dnevom! Ne, ne mislim na nedeljski drugi krog volitev za predsednika drĹžave, na ÂťvelikoÂŤ Martinovo soboto mislim. Je pa res, da bo morda imel veseli Martin posledice na volilno nedeljo. Ne le na udeleĹžbo, saj bodo nekateri imeli posledice pokuĹĄine vina (to bo upraviÄ?ene odsotnosti, za razliko od abstinence v prvem krogu, ko niti ÂťvelikiÂŤ analitiki niso mogli dati pravega razloga za slab obisk voliĹĄÄ?), morda tudi na odloÄ?anje. Marsikdo se trezen ne zna odloÄ?iti, morda pa bodo tisti s posledicami martinovanja odloÄ?ali bolj trezno. Vsaj za volitve ne moremo reÄ?i, da je vse v boĹžjih rokah. V rokah volivcev je, kdo od preostale dvojice bo Sloveniji predsedoval naslednja leta.

Naslednje nedelje torej vsi le ĹĄe ne bomo imeli proste, vpraĹĄanje je ĹĄe vedno tudi, kako bo s prostimi nedeljami in prazniki za trgovce.

Mnenja so precej deljena, veliko pogovorov je znotraj branŞe, le neposrednih trgovcev – prodajalcev – za mnenje le redki vpraťajo.

Seveda tudi kupcev ne. Za veÄ?ino teh bi bil to veÄ?ji ÂťpreskokÂŤ kot za prodajalce. Gledano v svetovnem merilu pa se je pri nas pozornost od kanadske Magne premaknila na Japonce. Niti ne toliko zaradi umikanja iz Gorenja, bolj zaradi njihove naloĹžbe v tovarno robotov v KoÄ?evju. Spet smo lahko videli naĹĄega premierja v druĹžbi tujih imenitneĹžev z lopato v roki. Ko bi le globoko zasadil tudi pri sploĹĄnem poglabljanju naĹĄega razvoja.

V Ĺ˝alcu dobro uresniÄ?ujejo turistiÄ?ni razvojni projekt. Zdaj, ko so na dan Ä?arovnic za letos zaprli Âťsvetovno znanoÂŤ fontano piv in tudi letos zabeleĹžili zelo dober obisk, Ĺže naÄ?rtujejo, kako naslednje leto dogajanje okoli fontane ĹĄe bolj popestriti. In v dogajanje vkljuÄ?iti ĹĄe druge v obÄ?ini in regiji. Nekatere akterje je fontana Ĺže potegnila s sabo, tako predvsem hmeljarski muzej in ĹĄe nekatere druge. Ĺ˝alec je letos prejel tudi veÄ? pomembnih priznanj za urejenost kraja in razvoj turizma, kot zadnjega ĹĄe Sejalca. Radi bi ĹĄe Ä?im prej uresniÄ?ili naÄ?rt, da bi na najviĹĄji stavbi, nekdanjem ponosu Hmezada, uredili razgledno ploĹĄÄ?ad. Manj sreÄ?e pa imajo pri zagotavljanju prostorov za starejĹĄe oziroma druge varstva potrebne. Ĺ˝e za to jesen

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

so naÄ?rtovali gradnjo enote Doma Nine Pokorn Grmovje, in to v samem Ĺ˝alcu. Zataknilo se je pri denarju. Zdaj naÄ?rtujejo, da bi nekaj mest lahko pridobili s ĹĄiritvijo doma v Grmovju. Iz osnovne ĹĄole Ĺ˝alcu sosednje obÄ?ine, Prebolda, pa je po drĹžavi odmevala odloÄ?itev, da uÄ?encev ne bodo veÄ? vozili na sistematske zdravstvene preglede: ker da tako opravilo ni zakonsko obvezno. S tem so sproĹžili razpravo na drĹžavni ravni in ĹĄele ob tem so mnogi zvedeli, da niso edina ĹĄola, ki tega ne bi opravljali; ponekod tega Ĺže ne opravljajo.

Eden od ÂťbanalnihÂŤ razlogov menda je, da uÄ?itelji te dejavnosti nimajo plaÄ?ane, zdravniki pa. V veÄ?ini po drĹžavi vendarle menijo, da so tovrstni pregledi tako pomembni, da bi jih v organizaciji ĹĄol morali nadaljevati ĹĄe naprej. Vendar morda z nekaterimi popravki.

Nekoliko pa bo zastala turistiÄ?no-planinska dejavnost na KoroĹĄici.

PoĹžar, ki je povsem uniÄ?il Kocbekov dom, ĹĄe vedno moÄ?no odmeva med planinci, predvsem med Ä?lani PD Celje Matica, ki upravljajo ta dom. Kako tudi ne, ko pa so po nekaj letih obnove, ko so tudi sami opravili veliko prostovoljnih ur, dom ĹĄele pred kratkim odprli. A zaÄ?eli so Ĺže novo akcijo, saj njih poĹžar ni uniÄ?il. Nejevoljni so tudi na Vranskem, kjer jih je doletela drugaÄ?na ÂťnesreÄ?aÂŤ. Gradbena inĹĄpekcija je na lepem ugotovila, da mrliĹĄka veĹžica na njihovem pokopaliĹĄÄ?u, ki je bila sicer zgrajena Ĺže pred veÄ? kot 35 leti, nima uporabnega dovoljenja. Na obÄ?ini menijo, da so ga Ĺže pridobili, pa naj bi ga ÂťodneslaÂŤ poplava, zdaj pa seveda preverjajo, kako je v resnici s celotno zadevo, ki je letos najbolj odmevala prav pred praznikom spomina na pokojne. V vrhu obÄ?ine pokoja ni bilo.

V PodÄ?etrtku, kjer se vse bolj ozirajo proti ÂťnovemuÂŤ Vonarskemu jezeru, pa se konÄ?no ĹĄe bolj resno ozirajo navzgor. Ĺ˝e dolgo tudi tu naÄ?rtujejo, da bodo postavili razgledni stolp. Na Rudnici. Morda se bo prihodnje leto le zaÄ?el ÂťdvigatiÂŤ.

Pa ĹĄe to: grafiti na proÄ?eljih hiĹĄ ali kakem drugem mestu oÄ?itno vseh ne motijo. Celjska obÄ?ina bo sicer lastnikom stavb ĹĄe naprej namenjala denar za odstranjevanje grafitov. A lani sta se prijavila le dva. To pa ne pomeni, da celjski grafitarji raznih vrst niso aktivni; le vsi grafiti oÄ?itno za vse niso moteÄ?i. Po vsebini.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

9. novembra 2017

Z dobrimi izhodiĹĄÄ?i v prihodnost Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar ob obÄ?inskem prazniku: ÂťDelamo s polno paro!ÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je Ĺže vse v znamenju letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika, 11. novembra.

To je priloĹžnost za oceno opravljenega dela in snovanje novih ciljev, in prav to je tudi rdeÄ?a nit pogovora s tamkajĹĄnjim Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem. Na vpraĹĄanja je takole odgovoril: LetoĹĄnji obÄ?inski praznik bo za vas peti po vrsti. Se je v tem Ä?asu v lokalni skupnosti veliko spremenilo? ÂťÄŒas je izjemno hitro minil, zgodilo se je veliko stvari, spremembe pa obÄ?utijo in jih ocenijo najbolje naĹĄi obÄ?ani in obÄ?anke. Spremenile so se razmere v druĹžbi, ki pomembno vplivajo na dogajanja, odraĹžajo se tudi pri projektih. Menim, da v lokalni skupnosti sledimo dogajanjem in dosegamo tisto, kar smo si zadali. S sosednjimi obÄ?inami se dogovarjamo, dobro sodelujemo, ÂťpeljemoÂŤ projekte in na ta naÄ?in skrbimo, da je Ĺživljenje naĹĄih obÄ?anov na ravni, ki si jo zasluĹžijo. Kot Ĺžupan Ä?utim, da gredo stvari poÄ?asi navzgor. Krizne razmere smo dobro premostili in z optimizmom lahko zremo v prihodnost.ÂŤ Na kaj ste najbolj ponosni? ÂťKar nekaj je bilo zadev, ki so se zgodile v zadnjih letih. Najbolj ponosni smo na izvedbo kohezijskega projekta vodooskrbe, veliko smo postorili v opremljanju obmoÄ?ij s kanalizacijo. Ne

manjka nam pridobitev na cestnem omreĹžju, poskrbeli smo za veÄ?jo varnost udeleĹžencev v prometu. V zadnjem obdobju smo veliko postorili za sanacijo plazov. Imamo nastavke za naprej, pripravljene projekte na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. Med drugim za energetsko sanacijo vrtca, obnovo kulturnega doma, baronije, obnove je potrebna HiĹĄa mladih. Ĺ˝al zanje izgledi v tem trenutku niso dobri. Z lastnim denarjem jih ne moremo uresniÄ?iti, drĹžavnega ali evropskega denarja pa tudi ni na voljo.ÂŤ Kako pa bi oznaÄ?ili minulo leto? ÂťKar nekaj se je dogajalo. Zelo uspeĹĄno smo konÄ?ali izgradnjo kanalizacije v Gavcah, v naselju Ĺ martno ob Paki pa drugo fazo komunalne opremljenosti, Ä?ez poletje smo s pomoÄ?jo drĹžave odstranili tri plazove, jeseni pa po podpisu dogovora z drĹžavo odprli gradbiĹĄÄ?e na drĹžavni cesti Letuť–Gorenje. V sklopu tega obnavljamo most v ReÄ?ici ob Paki, na regionalni cesti od bivĹĄega Vina do PaĹĄke vasi potekajo obnovitvena dela, v teh dneh naÄ?rtujemo zaÄ?etek del pri ureditvi ĹželezniĹĄkega prehoda v PaĹĄki vasi. Urejamo hudourniĹĄki Hudi potok. Za izvajanje teh aktivnosti so bili potrebni ĹĄtevilni dogovori, sporazumi z drĹžavo, priprava projektov, kar je zahtevalo precej naporov. V tem trenutku imamo odprtih veliko front, delamo s polno paro, imamo dobra izhodiĹĄÄ?a, ki napove-

dujejo za prihodnje leto podoben trend.ÂŤ ObÄ?ani pogosto menijo, da je delovanje lokalne skupnosti odvisno predvsem od Ĺžupana. ÂťRes je Ĺžupan najviĹĄje na piramidi, to pa tvorijo ĹĄe drugi – obÄ?inska uprava, obÄ?inski svet, odbori vaĹĄkih skupnosti, druĹĄtva, ki s svojo dejavnostjo prispevajo k utripu Ĺživljenja v lokalni skupnosti. S pogovori, dialogom, konsenzom se lotevamo aktivnosti,

mo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Na drugi strani pa imamo relativno nizko brezposelnost in nekaj gospodarskih subjektov, ki dobro poslujejo, nekateri celo odliÄ?no, za kar jim Ä?estitam. ÄŒe bi Ĺželeli v okolju preboj, bi bilo potrebnih veÄ? korajĹžnih posameznikov, ki bi se odloÄ?ili za podjetniĹĄke izzive, veÄ? vlaganj. Na to vpliva splet okoliĹĄÄ?in. Trudimo se po najboljĹĄih moÄ?eh za ustvarjanje Ä?im boljĹĄih

Janko KopuĹĄar: ÂťNikakor si vseh zaslug za uspeĹĄne projekte ne morem lastiti, ti so plod prizadevanj vseh.

za katere se tudi dogovorimo skupaj.ÂŤ Razvoj okolja je v veliki meri odvisen od razvoja gospodarstva. Študije kaĹžejo, da obÄ?ina ne sodi med gospodarsko razvita okolja. Skrbi, ker smo v regiji SaĹĄa na repu po viĹĄini bruto plaÄ?e, kar pomeni, da nismo privlaÄ?no okolje za zaposlovanje, da ima-

pogojev za razvoj gospodarstva.ÂŤ Znate povedati, da si na eni strani obÄ?ani razvoj Ĺželijo, po drugi pa takrat, ko se je potrebno Ä?emu odpovedati, sprejemati kompromise, tega ni zaznati. ÂťNa naÄ?elni ravni smo vsi za razvoj. Ko pa pride do izvedbe, se zaÄ?nemo spraĹĄevati, kako, in ob tem reÄ?i: ja, a ne po mojem.

NajviĹĄe obÄ?insko priznanje kolektivu ĹĄole Jutri osrednja slovesnost ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki – Grb, dva prejemnika plakete in osem priznanj Ĺžupana Tatjana PodgorĹĄek

Jutri (v petek) ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki osrednja slovesnost v poÄ?astitev praznika tamkajĹĄnje obÄ?ine. Na slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta bodo podelili obÄ?inska priznanja in nagrade ter priznanja Ĺžupana.

Grb obÄ?ine za izjemne doseĹžke pri projektnem delu

NajviĹĄje obÄ?insko priznanje – grb obÄ?ine – bo prejel kolektiv tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, in sicer za izjemne doseĹžke pri projektnem delu. Za priznanje ga je predlagal ObÄ?inski odbor SDS Ĺ martno ob Paki.

V obrazloĹžitvi zanj so zapisali, da gre za kakovostno in uÄ?eÄ?o se ĹĄolo, ki se nenehno spreminja in razvija. VkljuÄ?uje se v

Grb obÄ?ine bo prejel kolektiv osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki.

ĹĄtevilne projekte na ravni lokalne skupnosti, regije in drĹžave. Ĺ˝e tretjiÄ? je pridobila naziv kulturna ĹĄola, pred dvema letoma je zaÄ?ela inovativen projekt Domovina zate, zame, za nas, Ĺže vrsto let organizira dobrodelna MiklavĹžev sejem in SonÄ?kov tek, izkupiÄ?ek pa namenja ĹĄolskemu skladu Z roko v roki, ki pomaga uÄ?encem iz socialno ogroĹženih druĹžin. Prav tako se ĹĄola s projektom Pod eno streho dejavno povezuje z vrtcem SonÄ?ek. Projekt zdruĹžuje ĹĄtevilne dejavnosti uÄ?encev in vrtÄ?evskih otrok z namenom spoznavanja Ĺživljenja

in dela v obeh omenjenih javnih zavodih. Potrebno znanje in veĹĄÄ?ine pridobivajo uÄ?enci ĹĄe v pestrih interesnih dejavnostih, pri izdelovanju raziskovalnih nalog, na raznih tekmovanjih na razliÄ?nih podroÄ?jih. Vpetost uÄ?encev in zaposlenih ĹĄole v dogajanje v lokalni skupnosti pa se odraĹža s sodelovanjem na razliÄ?nih prireditvah.

Plaketa ObÄ?ine LukaÄ?evi in Glojeku

Prejemnika plakete obÄ?ine bosta dva, in sicer AvguĹĄtina LukaÄ? (predlagala jo je Krajevna orga-

nizacija ZB za vrednote NOB Ĺ martno ob Paki) ter Cveto Glojek (predlagalo ga je Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo PaĹĄka vas).

LukaÄ?eva, ki bo prejela plaketo ObÄ?ine za dolgoletno aktivno delo v borÄ?evski organizaciji, je kljub 92 letom ĹĄe vedno prizadevna Ä?lanica organizacije. Kot 16-letno dekle jo je okupacijska vojska poslala na prisilno delo v Avstrijo, Ĺže septembra 1944 pa se je vkljuÄ?ila v Ĺ ercerjevo brigado, kjer je bila kmalu sprejeta v SKOJ in opravljala dolĹžnost sekretarke, nato pa ĹĄe v 3. bataljonu. Celo Ĺživljenje je aktivna

Premalokrat se zavedamo, da je za napredek potrebnih nekaj Ĺžrtev. To je prepogosto cokla pri izvajanju naĹĄih projektov. To sicer ni posebnost le pri nas, to je teĹžava povsod. V veÄ?ini primerov nam uspe najti skupen jezik pri opravljanju ovir. Je pa za to potrebnega veliko truda, energije. VÄ?asih pa je ta porabljena po nepotrebnem, ker nekateri stvari brez pravih razlogov le zavirajo.

Zato sem tu in tam slabe volje in to povem glasno, kar gotovo ni niÄ? narobe. Zaradi tega mi tudi volje do dela ne manjka. Bi pa lahko naredili veÄ?, Ä?e se s takimi stvarmi ne bi ukvarjali.ÂŤ Kaj se bo dogajalo v lokalni skupnosti v prihodnje? ÂťImamo kar nekaj naÄ?rtov za prihodnje leto, tudi dobra izhodiĹĄÄ?a. Nadaljevali bomo zastavljene cilje v cestni infrastrukturi skupaj z drĹžavo, aktivnosti za ureditev kanalizacije in ostale komunalne infrastrukture. V ReÄ?ici ob Paki bomo poskuĹĄali izvesti Ä?etrto fazo. Ĺ˝al pa novogradnje kanalizacije v takem obsegu, kot smo jo izvajali v preteklosti, nimamo v naÄ?rtu. Z obÄ?ino BraslovÄ?e smo se dogovorili, da bomo poÄ?akali z izvedbo kanalizacije ReÄ?ica ob Paki desni breg. Nadaljevali bomo ĹĄe s postavitvijo urbane opreme, za kar imamo projekte pripravljene. Ĺ e vedno si Ĺželimo energetsko prenoviti in razĹĄiriti vrtec, urediti kulturni dom, baronijo, pripraviti projekte za prenovo HiĹĄe mladi ‌ V veliki meri bo izvedba vsega odvisna od dogajanj v regiji, razpisov.ÂŤ KolikĹĄna vlaganja naÄ?rtujete? ÂťIz obÄ?inskega proraÄ?una bomo tudi prihodnje leto namenili blizu 700 tisoÄ? evrov in ta denar

poskuĹĄali oplemenititi z drĹžavnimi sredstvi, iskati sinergijo, uÄ?inke, se prijavljati na razpise. Verjamem, da bo na terenu vidnega precej veÄ? kot samo tisto, kar namerava vlagati obÄ?ina.ÂŤ Vemo, da ste razmiĹĄljali o volitvah za drĹžavnega svetnika, nato pa od tega odstopili. Se boste prihodnje leto raje potegovali za nov Ĺžupanski mandat?

Povsem do zadnjega sem razmiĹĄljal o kandidaturi za drĹžavnega svetnika, ker menim, da ta mora zastopati lokalne interese in te lahko najbolje zastopa Ĺžupan. Menim, da bi bil dober kandidat in bi kot drĹžavni svetnik lahko bistveno pripomogel h koristim, ki bi jim imela obÄ?ina od hitre ceste tretje razvojne osi. ÄŒe si v Ljubljani, si vsemu bliĹže.

Odstopil sem od zamisli, ker sistem volitev za drĹžavni svet daje veÄ? moĹžnosti kandidatom z moÄ?no podporo politiÄ?nih strank. Te nimam. Tako mi ostaja moĹžnost kandidature za Ĺžupanske volitve prihodnje leto, o Ä?emer pa bom odloÄ?itev sprejel pravoÄ?asno.ÂŤ KakĹĄno je vaĹĄe sporoÄ?ilo, Ä?estitka obÄ?anom ob prazniku? ÂťBrez slabe vesti lahko tudi letos nazdravimo uspehom ob hkratnem zavedanju, da iz takĹĄnih in drugaÄ?nih razlogov vsega nismo postorili, si seĹžemo v roke in si zaĹželimo vse dobro.

Menim, da lahko reÄ?emo, da Ĺživimo v okolju, ki je lepo, urejeno, ga imamo radi in si Ĺželimo, da se razvija tudi v prihodnje. Vsem iskreno Ä?estitam, Ĺželim prijetno praznovanje in dobro sodelovanje tudi v prihodnje, naj veselo praznovanje v nas prebudi obilo optimizma in pozitivne energiđ&#x;”˛ je.ÂŤâ€

Ä?lanica v druĹžbenopolitiÄ?nih organizacijah in je tudi nosilka medalje zaslug za narod.

Glojek pa prejme plaketo ObÄ?ine za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem druĹĄtvu in vaĹĄki skupnosti. Predlagatelji so v obrazloĹžitvi zapisali, da je povezan z dejavnostjo druĹĄtva skoraj 68 let. V tem Ä?asu je opravljal vrsto odgovornih nalog v operativi, organih druĹĄtva, pri izvedbi naloĹžb v druĹĄtvu, danes je nepogreĹĄljiv Ä?lan desetine starejĹĄih gasilcev.

Za aktivno in odgovorno delo je prejel Ĺže vrsto gasilskih priznanj, nazadnje pred 10 leti visoko gasilsko odlikovanje za posebne zasluge. Med drugim ga odlikuje pripravljenost za pomoÄ? sokrajanom ter pri delovanju ĹĄtevilnih

druĹĄtev in organizacij v okolju.

Štirje zlati maturanti, dva ťportnika ‌

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar bo podelil tudi svoja priznanja sedmim obÄ?anom in podjetju. Dragica Lesnjak bo priznanje Ĺžupana prejela za dolgoletno prizadevno humanitarno delo, podjetje Bralko pa za doseĹžke v podjetniĹĄtvu.

Med dobitniki bodo ĹĄtirje zlati maturanti minulega ĹĄolskega leta, in sicer Andrej KronovĹĄek, Nejc PotoÄ?nik, Ivana Mazzoni ter Ĺ˝iga MeĹžnar. Za izjemne doseĹžke v ĹĄportu pa bosta priznanje Ĺžupana prejela nogometaĹĄa Nik OmladiÄ? in Lara PraĹĄnikar. đ&#x;”˛

Slovenska demokratska stranka ObÄ?inski odbor Ĺ martno ob Paki

Vsem obÄ?ankam in obÄ?anom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki iskreno Ä?estitamo ob obÄ?inskem prazniku.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Kolikor daĹĄ, toliko dobiĹĄ

GOSPODARSKE novice 150 milijonov evrov za naloĹžbe

Dr. Cvetko Tinauer na predsedniĹĄkem mestu Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice zamenjal dr. BlaĹž Nardin iz Gorenja – Med nalogami tudi poveÄ?anje ĹĄtevila Ä?lanov ÄŒim bolj zastopati glas gospodarstva

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. oktobra – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica (SĹ GZ) ima novega predsednika. Tako so odloÄ?ili na volilni skupĹĄÄ?ini njeni Ä?lani. Dr. Cvetko Tinauer, ki je opravljala to nalogo 10 let, je zamenjal dr.

BlaĹž Nardin, izvrĹĄni direktor za podroÄ?je pomivalnih strojev v velenjskem Gorenju. Izvolili pa so ĹĄe Ä?lane upravnega in nadzornega odbora SĹ GZ.

NajveÄ?ji doseĹžek preteklega mandata 3. razvojna os

Tinauerjeva, ki ji je potekel mandat in se za ponovno kandidaturo ni odloÄ?ila, je opravljeno delo zbornice v dveh mandatih ocenila za dobro. Njeno delovanje sta najbolj zaznamovali gospodarska kriza in prehod iz obveznega v prostovoljno Ä?lanstvo.

OÄ?itno so se na oba izziva dobro pripravili, saj se zbornica ponaĹĄa z nekaj odmevnimi doseĹžki,

med katerimi je na prvo mesto postavila umestitev 3. razvojne osi v prostor in skorajĹĄnji zaÄ?etek gradnje hitre ceste na relaciji Ĺ entrupert–Slovenj Gradec.

Izpostavila je tudi vpetost zbornice v okolje ter njena prizade-

9. novembra 2017

vanja v izobraĹževanju, v katerem si gospodarstvo prizadeva za veÄ?ji vpliv na sestavo izobraĹževalnih programov z veÄ? uporabnega znanja. "Opravljenega dela je precej veÄ?, kot se zdi in vidi," je ĹĄe menila Tinauerjeva.

Nardin je bil edini kandidat za predsednika. Kot je dejal, mu delovanje v sistemu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ni tuje, saj je od leta 2007 do nedavnega predsedoval ZdruĹženju kovinske industrije pri GZS, bil pa je tudi podpredsednik upravnega odbora GZS, odgovoren za sodelovanje s panoĹžnimi zdruĹženji. ÂťMoje videnje je: kolikor daĹĄ, toliko dobiĹĄ.ÂŤ V predstavitvi programa je napovedal nadaljevanje zaÄ?rtanih aktivnosti SĹ GZ, prizadevanj za izboljĹĄanje infrastrukture, poveÄ?anje ĹĄtevila Ä?lanov, predvsem pa Ä?im bolj zastopati glas gospodarstva. ÄŒlani upravnega odbora SĹ ZG so se seĹĄli na prvi seji v novi sestavi vÄ?eraj in na njej gostili novo generalno direktorico GZS mag.

Sonjo Ĺ muc. đ&#x;”˛

Slovenija bo na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za spodbujanje naloĹžb, domaÄ?ih ali tujih, v treh letih namenila slabih 150 milijonov evrov, od tega prihodnje leto 25 milijonov, leta 2019 50,8 milijona in leta 2020 70,8 milijona evrov. Subvencije bo drĹžava delila na razpisih za manjĹĄe naloĹžbe, torej tudi za naloĹžbe malih in srednjih podjetij.

62,7 odstotka delavcev ne prejema povpreÄ?ne plaÄ?e V Sloveniji je imelo lani kar 62,7 odstotka zaposlenih povpreÄ?no meseÄ?no neto plaÄ?o niĹžjo od sploĹĄnega slovenskega povpreÄ?ja, ki je sicer znaĹĄalo 1.092 evrov. ÄŒe vemo, da so plaÄ?e v druĹžbenih dejavnostih v povpreÄ?ju viĹĄje, je jasno, da so bili ĹĄe posebej slabo plaÄ?ani delavci v gospodarstvu. NajteĹžje pa je bilo delavcem, ki so zaposleni pri fiziÄ?nih osebah. Pri teh je velika veÄ?ina, 92,3 odstotka, prejemala podpovpreÄ?no plaÄ?o.

Okoljske dajatve za nagrobne sveÄ?e Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi sveÄ?ami vkljuÄ?no s prepreÄ?evanjem odpadnih sveÄ? oziroma zmanjĹĄevanjem porabe sveÄ? v obdobju med januarjem 2015 in junijem letos ni bil dovolj uÄ?inkovit, je z revizijo ugotovilo RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. UÄ?inkovitost sistema po ocenah sodiĹĄÄ?a dodatno zmanjĹĄuje slab nadzor ministrstva nad evidencami.

Glede na skromen znesek pobrane okoljske dajatve, ki povpreÄ?no znaĹĄa le 24.780 evrov za 6418 ton nagrobnih sveÄ? v letih 2015 in 2016, pa RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e ocenjuje, da okoljska dajatev za nagrobne sveÄ?e ni ekonomski oziroma finanÄ?ni instrument, s katerim bi lahko pospeĹĄeđ&#x;”˛ mz vali in spodbujali doseganje ciljev pri varstvu okolja.â€

Treba je delati, in to s srcem Želijo biti dober sosed in dati dober zgled Marko Medved iz Belih Vod delo strojnega tehnika zamenjal za delo na kmetiji Tatjana Podgorťek

Na kmetiji Marka in Petre Medved, po domaÄ?e Pergovnikovih, v Belih Vodah je bilo minulo petkovo popoldne drugaÄ?no kot obiÄ?ajno. DrugaÄ?no zaradi ĹĄege koĹžuhanja, ki ga je v sodelovanju z mladima kmetova organiziralo Ĺ portno druĹĄtvo Vulkan Bele Vode. ÂťPred ĹĄtirimi leti smo koĹžuhanje organizirali prviÄ?, in ker je odziv vsako leto boljĹĄi, ĹĄego ohranjamo pri Ĺživljenju. Letos je bilo pod naĹĄim kozolcem Ĺže blizu 50 koĹžuhaÄ?ev,ÂŤ je z zadovoljstvom ob obisku ugotavljal mladi kmet Marko.

krma zanje. ÂťCena mesa bi bila lahko viĹĄja glede na pogoje, ki jih imajo za kmetovanje gorske kmetije. Sicer pa moram priznati, da so spodbude drĹžave za mlade kmete primerne. Z denarjem, ki sem ga pridobil na razpisu za mladega prevzemnika kmetije, smo lahko posodobili kar nekaj strojnega parka in si s tem olaj-

po teh bo na vrsti ureditev infrastrukture. Objekti, namenjeni za kmetijsko dejavnost, kliÄ?ejo po obnovi, prav tako ureditev njihove okolice. Tudi povrĹĄine bo treba poveÄ?ati, saj jih je za obstojeÄ?o Ä?redo premalo. Poleg omenjenega si mlada druĹžina ureja ĹĄe svojo streho nad glavo. ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ, ti dela nikoli ne zmanjka.

Vsaka spodbuda je dobrodoĹĄla

Kmetijo je prevzel od strica, ki se je ukvarjal s prirejo govejih pitancev. To dejavnost nadaljujeta tudi Petra in Marko. Na gorski kmetiji z veÄ? omejitvenimi dejavniki menita, prav veliko izbire ni.

V hlevu imata od 45 do 50 pitancev, na povrĹĄinah raste predvsem

Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da ima kamnolom v Podgori v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki novega lastnika – to je druĹžba Nivo eko – dejavnost v ekologiji iz Ĺ˝alca.

Letos poleti ga je kupila od Skupine Fori iz Velenja. Po informacijah naj bi ga skupina prodala zaradi dezinvestiranja, Nivo eko pa naj bi kamnolom kupilo predvsem za potrebe zagotavljanja materiala za naÄ?rtovano izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi.

terialov zavzemajo tudi za odgovornost druĹžbe navzven, kar pomeni – tako SeniÄ? – odgovorno ravnanje z okoljem, v katerem delujejo, saj je to pomembno za nas vse, Âťpredvsem pa za rodove, ki prihajajo za nami. Ĺ˝elimo jim dati dober zgled, ki odseva delo v naĹĄem Ä?asu.ÂŤ ÄŒeprav se ĹĄele seznanjajo s poslovanjem odkupljene druĹžbe, so Ĺže navezali stike z najbliĹžjimi sosedi in obema ObÄ?i-

Material predvsem za svoje potrebe

Prenaporen delovnik

Mladi prevzemnik na kmetiji je postal lani. Pred tem je bil osem let zaposlen v velenjskem Esotechu. In kaj je strojnega tehnika privedlo do tega, da je postal kmet? Prenaporen delavnik, izvemo. Ni se izĹĄlo: v sluĹžbi terensko delo, preostanek dneva pomoÄ? na kmetiji. Treba se je bilo odloÄ?iti in odloÄ?il se je za zemljo. ÄŒeprav kmetuje kratek Ä?as, ugotavlja, da bi takĹĄno odloÄ?itev moral sprejeti Ĺže prej. Zakaj? ÂťMladostna zagnanost, volja do dela, predvsem pa to, da si sam svoj ĹĄef in si sam razporejaĹĄ delo.

Odgovornost je zaradi tega veÄ?ja, a ostale prednosti odtehtajo vse drugo,ÂŤ je razmiĹĄljal glasno.

V Nivoju eko Ĺ˝alec zavraÄ?ajo namigovanja, da so kamnolom kupili le za zagotavljanje materiala za izgradnjo hite ceste

"ÄŒe ne bi videl prihodnosti na kmetiji, se za kmetovanje ne bi odloÄ?il," pravi Marko Medved. Petra pa upa, da bo po preteku porodniĹĄkega dopusta vsaj zaÄ?asno naĹĄla sluĹžbo v svojem poklicu.

ĹĄali delo.ÂŤ DaleÄ? od tega, da bi bili lahko z vsem zadovoljni. ÄŒe bi bili, se Marko zagotovo ne bi ukvarjal ĹĄe z dopolnilno dejavnostjo, kot je razrez lesa, ter uslugami v okviru strojnega kroĹžka. ÂťA vsaka spodbuda je dobrodoĹĄla, z vsako, Ä?e jo umno porabiĹĄ, si bliĹžje zastavljenim ciljem,ÂŤ pojasnita svoje razmiĹĄljanje sogovornika.

NaloĹžbi v stroje bo sledila ureditev infrastrukture

Njuni cilji, povezani s kmetijo, so pogumni. NaÄ?rtujeta ĹĄe nekaj vlaganj v posodobitev strojev,

ÄŒlovek mora biti optimist. NaĹĄa kmetija ima priloĹžnost za razvoj.

Povsod se je treba boriti iz dneva v dan, sĂĄmo niÄ? ne pade. Za razliko od drugih dejavnosti je morda na zemlji treba ĹĄe bolj delati s srcem,ÂŤ meni Marko, ki skupaj z Ĺženo Petro, magistro zgodovine, pedagogike in andragogike, verjame, da jim je v druĹžbi nekaj mesecev starega sina Lukca sedaj najlepĹĄe. đ&#x;”˛

Direktor Kamteha GmbH v Podgori Klemen SemiÄ? je tovrstna namigovanja zavrnil: Že pred Ä?asom smo si v okviru matiÄ?ne dejavnosti podjetja – program nizkih in vodnih gradenj – zastavili ĹĄirĹĄe poslovne cilje in vizijo. Poleg znanja, izkuĹĄenj, potrebne tehnoloĹĄke opreme in ĹĄirokega nabora avtomobilske in strojne mehani- Novi lastniki kamnoloma zagotavljajo, da je njegov prvi cilj oskrba primarne dejavnosti podjetja Nivo eko, in temu bodo podredili vse zacije za izvedbo del sodi k vizinaslednje korake. ji tudi zagotavljanje lastnih virov za izvajanje matiÄ?ne dejavnosti. Zato naloĹžba v nama (Ĺ martno ob Paki ter Polzela), jim na kratkamnolom predstavlja enega od strateĹĄkih ciljev ko predstavili druĹžbo ter skupno vizijo. ÂťVsekakor druĹžbe, saj betonske meĹĄanice, asfalti in kamniti nameravamo sodelovati z vsemi, na katere vpliva proizvodi, ki nastajajo v kamnolomu, to tudi omo- delovanje kamnoloma. V najveÄ?ji meri bomo pogoÄ?ajo,ÂŤ pravi in dodaja, da je nakup kamnoloma skusili prisluhniti Ĺželjam ter jih uresniÄ?iti v okviru dolgoroÄ?na naloĹžba, katere cilj je dosegati ekono- moĹžnosti same druĹžbe.ÂŤ miÄ?nost in dodano vrednost ter upraviÄ?iti vloĹžek v kamnolom.

V ospredju oskrba primarne

Doslej navezali stik z najbliĹžjimi sosedi ter obÄ?inama

Dejavnost v kamnolomu je sicer Ĺže dolgo trn v peti krajanom Podgore in tudi okoliĹĄkih vaĹĄkih skupnosti. Tudi na sejah ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega sveta so dokaj pogosto poudarjene teĹžave, predvsem zaradi hrupa, prahu in posledic miniranja. Ali novi lastniki naÄ?rtujejo aktivnosti, s katerimi bi priĹĄli bolj naproti prizadetim krajanom?

Kot pravi sogovornik, se poleg rasti in Ĺželje po razvoju iskanju najsodobnejĹĄih tehnologij in ma-

dejavnosti

O nadaljnjih naÄ?rtih v zvezi s kamnolomom Klemen SemiÄ? za zdaj ĹĄe teĹžko pove kaj konkretnejĹĄega, saj, kot pravi, je pred njimi ĹĄe veliko neznank.

Ostaja pa nespremenjeno dejstvo, da je prvi cilj kamnoloma oskrba primarne dejavnosti podjetja Nivo eko, in temu bodo podredili vse nadaljne korake. Osnovni cilj pa bo vsekakor ekonomska vzdrĹžnost poslovanja. To nameravajo doseÄ?i s ponudbo produktov kamnoloma ter najboljĹĄim razmerjem med njihovo ceno in kakovostjo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

OdliÄ?ni prvi hackathon Skupine Gorenje PrejĹĄnji vikend je v TehnoloĹĄkem parku Ljubljana potekal prvi mednarodni poslovni hackathon Skupine Gorenje. Na dogodku, ki ga je organizirala Korporativna univerza Gorenje v sodelovanju s podjetjema CorpoHub in Microsoft Slovenija, je 63 udeleĹžencev iz 10 drĹžav iskalo reĹĄitve za poslovne izzive digitalne prihodnosti. Zmagovalna ideja je upoĹĄtevala tako Ĺživljenjske, razvojne in komunikacijske trende kot tudi razvoj nakupovanja v prihodnosti.

Na poslovnem hackathonu so morali udeleĹženci v manj kot 48 urah razviti reĹĄitev na podroÄ?ju digitalnih storitev in orodij za napredno digitalno uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. V vlogi mentorjev so sodelovali strokovnjaki iz Skupine Gorenje, Microsofta Slovenije in CorpoHuba, ki so delili svoje izkuĹĄnje in znanje s podroÄ?ij, povezanih z naprednimi digitalnimi storitvami, izdelki, marketingom, razvojem aparatov, po-

5

GOSPODARSTVO

9. novembra 2017

slovanjem itd. UdeleĹženci, razdeljeni v 13 ekip, so morali na koncu svojo idejo v le 5 minutah predstaviti strokovni Ĺžiriji, ki so jo sestavljali predstavniki omenjenih podjetij.

Zmagovalna ekipa je prejela denarno nagrado v viĹĄini 5.000 evrov in bon za izdelke Gorenje v vrednosti 1.500 evrov, bogato nagrajene pa so bile tudi drugo-, tretje- in Ä?etrto uvrĹĄÄ?ene ekipe, saj je nagradni sklad hackathona znaĹĄal 17.000 evrov.

Strokovnjaki iz Skupine Gorenje so med udeleĹženci opazili tudi nekaj izstopajoÄ?ih posameznikov, ki imajo potencial za razvoj kariere v Skupini Gorenje. Svojevrstna nagrada je tudi spoznanje, kako zelo kreativni so lahko ljudje v okolju, ki spodbuja originalnost, kreativnost in pronicljivost.

VeÄ? kot uspeĹĄen in navduĹĄujoÄ? hackathon Skupine Gorenje bodo zato gotovo ĹĄe ponovili. đ&#x;”˛

mz

Jutri poĹĄtna znamka Gorenja PoĹĄta Slovenije bo jutri izdala posebno poĹĄtno znamko iz serije Slovensko industrijsko oblikovanje z motivom pralnega stroja Gorenje Simple & Logical. Gre za prvi gospodinjski aparat z upravljanjem na dotik, ki je bil inovacija v svetovnem merilu, v Gorenju pa je pomenil zaÄ?etek k uporabniku usmerjenega dizajna, ki poudarja preprostost uporabe in ki mu v Gorenju sledijo ĹĄe danes s sloganom Life Simplified. ÂťZ inovativnim pralnim strojem, ki je plod slovenskega znanja in razvoja, je tudi ime Slovenije potovalo v svet.

Tokrat bo ime Slovenije in pralnega stroja Gorenje v svet ponesla poĹĄtna znamka, ki jo izdajamo v seriji Slovensko industrijsko oblikovanje.

Mesto na znamkah si zasluĹžijo le najpomembnejĹĄi dogodki, znamenitosti in doseĹžki. Pralni stroj Gorenje prav gotovo zasluĹženo sodi mednje, zato smo ponosni, da izdajamo sedmo znamko serije Slovensko industrijsko oblikovanje prav z motivom tega izjemnega slovenskega izdelka,ÂŤ je v imenu PoĹĄte Slovenije povedala direktorica PodroÄ?ja prodaje in razvoja Petra Mencigar Cvar.

PoĹĄtno znamko z motivom pralnega stroja Gorenje Simple & Logical spremljata ĹĄe ovitek prvega dne ter Ĺžig prvega dne, ki bo na voljo jutri na poĹĄti Velenje. đ&#x;”˛

Varnost viĹĄja kot doloÄ?ajo standardi in predpisi ObmoÄ?je nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom v Premogovniku kontinuirano spremljajo in urejajo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – V Premogovniku Velenje izkopavajo premog s podzemnim pridobivanjem debelega sloja lignita na globinah do 500 metrov pod povrĹĄino. Prazne prostore, ki pri tem nastajajo, sproti zapolnijo, reÄ?ejo, da 'zaruĹĄijo' viĹĄje leĹžeÄ?e plasti. Pri tem pride do posedanja, ki se na povrĹĄju, nad izkopanim delom, kaĹže v obliki ugreznin in razpok.

Tako ravnanje, da ugreznine sproti zapolnjujejo z zemeljskimi materiali in jih vraÄ?ajo v prvotno stanje in je z ekoloĹĄkega in ekonomskega vidika najbolj primerno, je prisotno v veÄ?ini primerov podzemnega pridobivanja premoga. Velenjski je poseben le v tem, da je volumen ugreznin tako velik, da bi za zasutje vseh potrebovali ogromne koliÄ?ine ustreznih materialov, kar pa ni mogoÄ?e. Tudi zato je veÄ?ji del ugreznin v preteklosti zapolnila voda iz vodotokov, ki so preÄ?kali obmoÄ?ja ugrezanja. Tako so nastala tri ugrezninska jezera.

Prelitje prepreÄ?uje nasip

Velenjsko in Ĺ oĹĄtanjsko jezero loÄ?uje nasip, ki leĹži veÄ?inoma nad jamo Pesje in prepreÄ?uje prelitje prvega, katerega gladina je sedem metrov viĹĄja, v drugega.

Pa je nasip dovolj trden, da bi zdrĹžal tudi kakĹĄne morebitne tektonske premike (potres)?

Kako je s poroznostjo in pronicanjem vode skozenj, ki jo opaĹžajo? Imajo v Premogovniku za vzdrĹževanje nasipa dovolj (primernega) materiala?

To so vpraĹĄanja, ki jih zadnje Ä?ase precej pogosto postavljajo v Ĺ oĹĄtanju.

Gradijo ga po uveljavljeni metodi

Nasip oziroma ugreznino med jezeroma sproti zapolnjujejo in izravnavajo s stabilizantom, meĹĄanico sadre, pepela in vode iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter zemeljskimi izkopi, pravi generalni direktor PV mag. Ludvik Golob. ÂťGradnja se izvaja po projektu skladno z veljavnimi predpisi, dovoljenji, naÄ?rti proizvodnje

in skladno z uveljavljeno metodo napovedi posedanja terena, vkljuÄ?no z analizo stabilnosti za primer potresa po stopnji nevarnosti za to obmoÄ?je. IzraÄ?uni in analize varnosti so izdelani za predvideno konÄ?no ĹĄirino krone nasipa, ki z upoĹĄtevanimi varnostnimi faktorji znaĹĄa najmanj 150Â m. Trenutna najmanjĹĄa ĹĄirina krone (ĹĄirine) nasipa med jezeroma znaĹĄa pribliĹžno 400 metrov. V analizi varnosti nasipa so upoĹĄtevane nekoliko viĹĄje varnosti, kot jih doloÄ?ajo standardi in predpisi.ÂŤ

Izcejanje tam, kjer se pojavljajo manjĹĄe razpoke

Kljub slabo prepustnemu materialu, ki ga vgrajujejo v nasip, prihaja do izcejanja voda tam,

kjer se pojavljajo manjĹĄe razpoke. Te sproti strojno sanirajo, na zahodnem in vzhodnem robu pa gradijo tesnilni glineni nasip.

Na zahodnem delu nasipa so zasnovali prestavljiv sistem zbiranja in preÄ?rpavanja izcednih, precednih in dela meteornih voda v zaprt krog tehnoloĹĄkih voda za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in nazaj na nasip za moÄ?enje in zalivanje zaÄ?asno rekultiviranih

povrĹĄin. Sistem nenehno deluje z dvema Ä?rpalkama za primer poveÄ?anih koliÄ?in voda, ko se mestoma odkopava pod obmoÄ?jem nasipa. Zaradi v zadnjem Ä?asu vse pogostejĹĄih obdobij obilnih padavin pa namestijo dodatne zmogljivosti.

ObmoÄ?je kontinuirano spremljajo

ÂťTako kot celoten pridobivalni prostor tudi obmoÄ?je med obema jezeroma stalno spremljamo.

Z vzpostavljenim ekoloĹĄkim in gradbenim monitoringom kontroliramo skladnost z naÄ?rtom, planom, projektom, dovoljenji in predpisi. Osnova za naÄ?rtovanje gradnje nasipa je zelo zanesljiva in raÄ?unalniĹĄko podprta z napovedjo posedanja povrĹĄine nad odkopi na osnovi rudarskih pro-

jektov in strateĹĄkega plana odkopavanja lignita. Temu primerno naÄ?rtujemo potrebne koliÄ?ine in mesta vgradnje materiala ter samo gradnjo nasipa.ÂŤ

Ko ni odkopavanja, pogrezanj (skorajda) ni

Lokacija pogrezanja terena je odvisna od lokacije odkopavanja lignita. Ta ni vedno pod nasipom. Pogrezanje je v obdobju intenzivnejĹĄega odkopavanja pod nasipom seveda intenzivnejĹĄe, ko se pod njim ne odkopava, pa pogrezanja skorajda ni. ÂťKer imamo na letni ravni na voljo enako koliÄ?ino materiala za zapolnjevanje ugreznine, se v doloÄ?enem obdobju lahko zgodi, da je potrebno prilagajanje. Ko pod nasipom ne odkopavamo, material 'prednasujemo' oziroma dvignemo teren na viĹĄjo viĹĄino nasipa.ÂŤ

Prihodnje leto bo nasip nekoliko zniĹžan

V letoĹĄnjem in prihodnjem letu bo odkopavanje potekalo na odkopu neposredno pod nasipom, zato bo nekoliko zniĹžan tudi del nasipa – za toliko, kot po izraÄ?unih in analizah velja za varno, pravijo v Premogovniku. Potem ga bodo skladno s planom poviĹĄali nazaj na izhodiĹĄÄ?no koto.

ObmoÄ?ja nastalih plitvih depresij izcednih in meteornih voda, ki se na obmoÄ?ju med jezeroma kaĹžejo kot vodno telo veÄ?je povrĹĄine, bodo predvidoma do konca prihodnjega leta zapolnili. ÄŒe bo potrebno, tudi z vgradnjo dodatnih koliÄ?in materiala, zagotavljajo na Premogovniku.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki 03 898 49 50 | www.smartnoobpaki.si

mz

Prihodnje leto odkup nepremiÄ?nin Velenje, 25. oktober – Konec oktobra je na sedeĹžu DruĹžbe za avtoceste DARS v Celju potekal delovni sestanek, na katerem so udeleĹženci pregledali aktualno dogajanje pri izvedbi tretje razvojne osi, torej hitre ceste od Ĺ entruperta proti Velenju. UdeleĹžili so se ga predstavniki DARS-a, Ministrstva za infrastrukturo in lokalnih skupnosti.

Velenje je zastopal podĹžupan Peter Dermol. Prisoten je bil tudi predstavnik Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Andrej Grobelnik.

Trenutno so v teku javna naroÄ?ila za izbor izvajalca za odkupe nepremiÄ?nin in postopki za pridobitev izvajalca za izvedbo parcelacij.

Ko bodo ti postopki zakljuÄ?eni, bodo izvajalci pristopili do lastnikov zemljiĹĄÄ? in predvidoma v zaÄ?etku leta 2018 zaÄ?eli z razgovori z lastniki nepremiÄ?nin in zemljiĹĄÄ?, ki so na trasi. Dermol je dal pobudo, da lastnike zemljiĹĄÄ? obravnavajo posamiÄ?no in da pred razgovori z njimi o tem obvestijo tudi posamezno lokalno skupnost. Izrazil je tudi priÄ?akovanje, da bodo lastniki zemljiĹĄÄ? obravnavani strokovno in praviÄ?no. Na pobudo lokalnih skupnosti je bila na DARS-ovi spletni strani vzpostavljena podstran, kjer so na voljo vse informacije o aktivnostih na podroÄ?ju izgradnje tretje razvojne osi. đ&#x;”˛

Drage obÄ?anke in obÄ?ani! Bodimo ponosni na pretekle doseĹžke in se veselimo novih izzivov v prihodnosti.

Iskrene Ä?estitke ob naĹĄem prazniku!

Vabimo vas na skupna praznovanja. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 1. novembra Na dan spomina na mrtve smo se z obiski grobov, prinaĹĄanjem cvetja in priĹžiganjem sveÄ? znova spomnili tistih, ki so nas zapustili.

Na grobovih so znova zagorele sveÄ?e.

Ob izbruhu mnogih afer o spolnem nadlegovanju se je na tnalu znaĹĄel tudi britanski obrambni minister Michael Fallon. OdloÄ?il se je za odstop, ob tem pa dejal, da je mogoÄ?e, da njegovo vedenje ni dosegalo standardov, ki jih britanska vojska priÄ?akuje.

Da bo odstopil, je sporoÄ?il tudi predsednik avstralskega senata Stephen Parry. OÄ?itali so mu namreÄ?, da ima poleg avstralskega ĹĄe britansko drĹžavljanstvo, kar je sam tudi potrdil.

Mediji so z javnostjo delili grozljivo zgodbo iz Italije: sicilijanski mafijski boter Pino Scaduto je tam iz zapora naroÄ?il umor svoje hÄ?erke, ker se je zaljubila v policista. Za umor je pooblastil svojega sina, a se mu je ta uprl.

AmeriĹĄke oblasti so sporoÄ?ile, da je 29-letni Uzbekistanec Sayfullo Saipov, ki je dan pred tem na Manhattnu s poltovornjakom do smrti povozil osem ljudi in jih 11 ranil, napad pripravljal veÄ? tednov, pri Ä?emer je sledil navodilom Islamske drĹžave.

ÄŒetrtek, 2. novembra Organizatorji ekoloĹĄko-humanitarne akcije Manj sveÄ?k za manj grobov so zbrali nekaj preko 37 tisoÄ? evrov.

Ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah je potekala molitev za vse Şrtve revolucije in vojne.

DrĹžavna volilna komisija je po vseh preĹĄtetih glasovnicah objavila konÄ?ni izid prvega kroga volitev za predsednika republike: najveÄ? volivcev je prepriÄ?al Borut Pahor, za katerega je glasovalo 355.117 volivcev oz. 47,21 odstotka udeleĹžencev, za Marjana Ĺ arca pa 186.235 volivcev oz. 24,76 odstotka udeleĹžencev.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je sporoÄ?il, da bo za novega guvernerja ameriĹĄke centralne banke imenoval Jeroma Powlla.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

lo izdajo evropskega pripornega naloga za odstavljenega katalonskega predsednika vlade Carlesa Puigdemonta.

Petek, 3. novembra Poslanski skupini Levice je uspelo zbrati dovolj podpisov za sklic izredne seje DrĹžavnega zbora, na kateri bodo skuĹĄali reĹĄiti teĹžave okoli dva tisoÄ? ĹĄtudentov, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic, ki izhajajo iz ĹĄtudentskega statusa.

Kljub izdanemu evropskemu nalogu za aretacijo je nekdanji katalonski premier Carles Puigdemont v Bruslju napovedal kandidaturo na predÄ?asnih parlamentarnih volitvah 21. decembra.

Poljska je sporoÄ?ila, da Ĺželi prepovedati vstop tistim Ukrajincem, ki izkazujejo Âťprotipoljske nazoreÂŤ.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je zaprosil za razpravo o predlogu, da bi poroÄ?enim moĹĄkim v amazonski pokrajini Brazilije dovolili postati duhovniki.

Ker je na televiziji govorila o zanositvi zunaj zakona, egipÄ?ansko voditeljico za tri leta poĹĄiljajo v zapor.

Egiptovsko TV voditeljico so obsodili na tri leta zaporne kazni, ker je v svoji pogovorni oddaji govorila o naÄ?inih zanositve zunaj konvencionalnega zakona.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je odpravil na azijsko turnejo.

nih narodih od julija do septembra letos prejeli 31 prijav spolnih zlorab in izkoriĹĄÄ?anja, ki naj bi jih zagreĹĄili zaposleni v organizaciji po vsem svetu.

Spolno nadlegovanje je oÄ?itno ĹĄe vedno Ĺživo.

sporoÄ?il, da pobudnikom referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma.

Pred preiskovalno banÄ?no komisijo drĹžavnega zbora sta priÄ?ala nekdanja premier in premierka Janez JanĹĄa ter Alenka BratuĹĄek.

V Bonnu se je zaÄ?ela svetovna podnebna konferenca. Svetovna meteoroloĹĄka organizacija je istega dne objavila, da bo letoĹĄnje leto eno od treh najtoplejĹĄih, odkar obstajajo meritve.

Istega dne je zaradi obtoŞb spolnega nadlegovanja odstopil vodja avstrijske parlamentarne Liste Pilz – Peter Pilz.

Nedelja, 5. novembra V AzerbajdĹžanu so odprli Ĺželeznico Ä?ez Kavkaz, ki naj bi postala nov transportni koridor med Azijo in Evropo.

Dobro leto po razkritju panamskih dokumentov je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil prve t. i. rajske dokumente, ki razkrivajo izogibanje plaÄ?ila davkov in skrite posle bogataĹĄev in politikov.

V ĹĄpanski avtonomni pokrajini Baskiji na severu drĹžave se je v prestolnici na ulicah zbralo veÄ? kot 40 tisoÄ? ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo s ĹĄpanskim uveljavljanjem 155. Ä?lena ustave oziroma v podporo samostojnosti Katalonije.

Odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont se je prostovoljno predal belgijskim oblastem. Tako so storili tudi ĹĄtirje odstavljeni ministri katalonske vlade.

Sobota, 4. novembra

Koalicija se je odloÄ?ila, da morajo biti nagrade za poslovno uspeĹĄnost oproĹĄÄ?ene davka do viĹĄine povpreÄ?ne plaÄ?e, kar je mnogim vzbudilo upe o viĹĄji 13. plaÄ?i.

Izvedeli smo, da je Pravna fakulteta v Mariboru profesorjem za dodatno delo ob lanskem mnoĹžiÄ?nem zakljuÄ?evanju ĹĄtudija ĹĄtudentov po predbolonjskih programih izplaÄ?ala dodaten honorar v skupnem znesku 200 tisoÄ? evrov.

V Bonnu se je dva dni pred zaÄ?etkom svetovne podnebne konference na ulice zgrnilo veÄ? tisoÄ? ljudi in zahtevalo okrepitev prizadevanj za izpolnjevanje ciljev pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Predstavniki Francije in Nove Kaledonije so se dogovorili, da boNajvplivnejĹĄa Ĺženska na svetu do v Novi Kaledoniji, na francoAmeriĹĄka revija Forbes je nem- skem Ä?ezmorskem ozemlju vzhoĹĄko kanclerko Angelo Merkel dno od Avstralije, prihodnje lesedmiÄ? zapored imenovala za to izvedli referendum o neodvisnosti. najvplivnejĹĄo Ĺžensko na svetu.

Izvedeli smo, da so v ZdruĹžeSodiĹĄÄ?e v Madridu je odobri-

9. novembra 2017

Tudi na severozahodu drĹžave je sneg pobelil niĹžine.

Po obilnem deĹževju so se pod vodo znaĹĄle Benetke, o slabih vremenskih razmerah pa so poroÄ?ali tudi iz drugih delov drĹžave: na JuĹžnem Tirolskem je sneĹžilo, na jugu Italije pa je divjalo moÄ?no neurje. Tudi ponekod v Avstriji in NemÄ?iji je sneg zapadel do niĹžin.

Torek, 7. novembra Samostojni poslanec Andrej ÄŒuĹĄ je zaÄ?el javno zbiranje podpisov podpore noveli, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah.

Smo blizu konca nedeljskega nakupovanja?

Carles Puigdemont se je predal belgijskim oblastem.

V srediĹĄÄ?u Moskve blizu Kremlja so zaradi udeleĹžbe na nedovoljenem protestu proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu prejeli 263 ljudi.

V Savdski Arabiji je protikorupcijska komisija pridrĹžala enajst princev, ĹĄtiri ministre in veÄ? deset nekdanjih ministrov.

V ZDA je priĹĄlo do ĹĄe enega streljanja. V Teksasu je napadalec vstopil v cerkev in streljal na ljudi, ki so se udeleĹžili nedeljske maĹĄe. Umrlo je 26 ljudi, vsaj ĹĄe toliko je bilo ranjenih.

Ponedeljek, 6. novembra Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izrazil staliĹĄÄ?e, da ne vidi veÄ? smisla v pogajanjih s sindikati javnega sektorja – a koalicija ga je vsemu navkljub napotila k nadaljnjemu iskanju dogovora.

Predsednik DruĹĄtva za zdravje naroda JoĹžef Ivan Ocvirk je

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o prodaji in nakupu Ĺžilnih opornic sta priÄ?ala nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin in sedanji generalni direktor zdravstvene blagajne Marjan SuĹĄelj.

Potem ko so v Veliki Britaniji prijeli nekdanjega prvega moĹža Agrokorja Ivico Todorića, je ta po plaÄ?ilu 113 tisoÄ? evrov varĹĄÄ?ine odĹĄel na prostost. Todoriću so pri tem odvzeli potni list, v skladu z odloÄ?itvijo sodiĹĄÄ?a pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen Ä?e ga pozoveta policija ali sodiĹĄÄ?e.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v okviru izvajanja pariĹĄkega podnebnega sporazuma za december sklical podnebno konferenco v Parizu, na kateri naj bi prviÄ? sodelovala tudi Sirija.

Le nekaj dni po odstavitvi zaradi obtoĹžb o spolnem nadlegovanju je valiĹžanski politik Carl Sargeant naredil samomor.

Zimski dvorec Sto let po oktobrski revoluciji, tej eni od bolj krvavih epizod v zgodovini Ä?loveĹĄtva, ki je resda startala iz ideje o bolj praviÄ?nem svetu, pa se je potem spremenila v despotski imperij, ki se je sesul zaradi lastnih neskladnosti, predvsem pa zaradi nesvobode, bi si bilo potrebno zastaviti vpraĹĄanje, ali je bilo vse zaman. Ali danes res Ĺživimo v svetu brez alternativ, brez prihodnosti, brez idej, ki bi vsaj naÄ?ele to, Ä?emur radi reÄ?ejo, da je najboljĹĄa med najslabĹĄimi ureditvami funkcioniranja sveta.

Ni dvoma, da je bila Sovjetska zveza in po boljĹĄeviĹĄko ukrojeni komunistiÄ?ni sistem, vkljuÄ?no z bolj mehko socialistiÄ?no izpeljavo, ki smo jo poznali v naĹĄih krajih, oblika tiranije, ĹĄe posebno v svinÄ?enih letih. A hkrati tudi ni nobenega dvoma, da so tisti delavci in delavke iz tkalnic v Manchestru, ki so pred 150 in ĹĄe nekaj leti pretresli sicer bogatega FrieJure TrampuĹĄ dricha Engelsa, podobni onim, ki danes za borne cente tkejo majice v velikih tovarnah daljne Azije. Da je nekdanji angleĹĄki delavski razred podoben svojim naslednikom, ki v strogo reguliranih delavskih kompleksih sestavljajo telefone, vÄ?asih pa zaradi obupa skaÄ?ejo tudi s streh tovarniĹĄkih hal, da lahko potem bogati Zahodnjaki kupujejo nesmiselno drage igraÄ?ke. Med njimi so tudi Slovenci, ki so te dni od zgodnjih jutranjih ur v vrstah Ä?akali, da so lahko kupili novi model iPhona, z novimi tehniÄ?nimi specifikacijami, ki jih ne bodo nikoli izkoristili, ker jih niti ne potrebujejo. Kajti, jasno, ne gre za uporabnost telefona ali avtomobila, silikonske spremljevalke, velike hiĹĄe, gre za statusni simbol, za zunanji videz bogastva in pomembnosti. MoÄ? in druĹžbeni vpliv se merita v teĹži banÄ?nega raÄ?una.

S tega staliĹĄÄ?a je danaĹĄnja druĹžba povsem podobna carski Rusiji, njihovim laÄ?nim kmetom in premraĹženim ladjedelniĹĄkim delavcem. Ljudje danes resda ne umirajo od lakote, a to ne pomeni, da smo enakopravni. Nekateri mulci si brez teĹžav kupijo telefon za 1300 evrov, druge druĹžine pa komaj preĹživijo z eno minimalno plaÄ?o in majhnimi socialnimi prejemki. Eni skrivajo denar na rajskih otokih, da se ognejo solidarnosti – naj raje napiĹĄem v skladu z neoliberalnim novorekom, da torej Âťspretno optimizirajo davÄ?ne obveznostiÂŤ – drugi pa plaÄ?ujejo davke, pa Ä?etudi komajda preĹživijo. In takoj, ko se kakĹĄna drĹžava vsaj poskuĹĄa dotakniti tistega 1 % ljudi, ki ima v lasti toliko premoĹženja kot vsi ostali skupaj, se oglasijo duĹĄebriĹžniki in govorijo o davÄ?nih okovih. Ĺ˝ivimo v razmerah skrajne druĹžbene in ekonomske neenakosti.

Kot je nedavno lepo zapisal sociolog ddr. Rudi Rizman, je eno najbolj boleÄ?ih politiÄ?nih dejstev v Evropi to, da realno obstojeÄ?i neoliberalizem nima resne alternative. Socialdemokracija se je v Evropi umaknila na sredino, krepijo se avtoritarni sistemi, svoboda pa obstaja samo ĹĄe na ravni finanÄ?nih tokov.

Kaj nam torej preostane? IdealistiÄ?no upanje na neizogibnost nove revolucije, upora proti kriviÄ?ni druĹžbi, ki pa tokrat ne bo ustoliÄ?ila Âťnovega politiÄ?nega razredaÂŤ z Ĺže videnimi despotskimi nagnjenji? Morebiti se je treba znova ozreti v preteklost, osnovni problem diktature proletariata je bil v tem, da je ĹĄlo za diktaturo, prisilo, nesvobodo, nepluralizem, avtoritarnost, birokratizacijo, vladavino oligarhije. Svoboda je res naporna, je nekoÄ? dejal dr.

Darko Suvin, a vpraĹĄajmo se, kaj je alternativa. Alternativa je, da drugi, vplivni in bogati, odloÄ?ajo namesto vas, njihove odloÄ?itve pa pomenijo, da postajaĹĄ vse revnejĹĄi ter vedno bolj nemoÄ?en.

Svet brez alternativ bo prej ko slej poÄ?il. Morebitne nasilne revolucije, ki bi v imenu laĹžjega vladanja zlorabile idejo o praviÄ?nosti, pa bodo morale k izbrisu prihodnosti dodati tudi svojo odgovornost. đ&#x;”˛

Hitreje na zunanjih schengenskih mejah Evropski poslanci so podprli uvedbo enotnega elektronskega sistema, ki bo beleĹžil vstop in izstop drĹžavljanov tretjih drĹžav na zunanjih mejah schengenskega obmoÄ?ja. Sistem vstopa in izstopa, za katerega je v Strassbourgu glasovalo 477 poslancev, 139 pa jih je bilo proti, bo nadomestil Ĺžigosanje potnih listov in pospeĹĄil preÄ?kanje meje. Obenem bo z novim sistemom laĹžje odkriti osebe, ki nadaljujejo bivanje po izteku 90- ali 180-dnevnega dovoljenja za bivanje, ter zlorabe dokumentov ali identitete. Sistem vstopa in izstopa, znan tudi po kratici EES, bodo predvidoma zaÄ?eli uporabljati leta 2020. đ&#x;”˛

Zveza potroĹĄnikov bo toĹžila Volkswagen Zveza potroĹĄnikov Slovenije je v imenu lastnikov Volkswagnovih vozil zbrala dovolj prijav za toĹžbo. Prijave k skupinski toĹžbi, ki jo pripravljajo v okviru kampanje preko Evropske potroĹĄniĹĄke organizacije, bodo zbirali ĹĄe naprej, predvidoma do sredine decembra.

OĹĄkodovancem lahko sodelovanje v akciji prinese le korist, saj ob neuspeĹĄnosti postopka ne bodo imeli nobenih obveznosti. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

REPORTAŽA

9. novembra 2017

ÂťJezik je bogÂŤ Nauki reformacije in protireformacije so aktualni ĹĄe danes – Jan Ĺ koberne: ÂťSpremembe je treba zaÄ?eti pri sebiÂŤ Bojana Ĺ pegel

Velenje, 26 oktobra – LetoĹĄnja osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu reformacije je bila v velenjski Mestni knjiĹžnici tik pred jesenskimi poÄ?itnicami. Kulturni program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. V zanimivi predstavi so opozorili, kako se odnos do slovenskega jezika spreminja, kako jezik spreminja svoja pravila in kako na to gledajo razliÄ?ne generacije. S pomoÄ?jo nekaj VelenjÄ?anov, ki so jih povabili pred kamero, so se vpraĹĄali, ali bo slovenĹĄÄ?ina kot jezik preĹživela naslednjih 500 let. VeÄ?ina jih je bila skeptiÄ?nih, knjiĹževnik Ivo Stropnik pa je

ugotavljal. ÂťJezik je bog. Bogovi pa se rojevajo in izginjajo.ÂŤ Slavnostni govornik je bil poslanec v DrĹžavnem zboru RS Jan Ĺ koberne. Mnoge je navduĹĄil s svojim razmiĹĄljanjem ob prazniku, ki ĹĄe zdaleÄ? ni le cerkveni.

Poudaril je, da reformacijo Ĺživimo tudi danes. Opozoril je na ĹĄtevilne nepravilnosti v danaĹĄnji druĹžbi in na premnoge socialne razlike. Živimo v druĹžbi, ki je tako zelo neenaka, da tudi znotraj naĹĄe drĹžave nekateri lahko vozijo najdraĹžje avtomobile in se borijo za legalizacijo vil, na drugi strani pa imamo ĹĄe vedno otroke, ki so laÄ?ni v ĹĄolah. Zato se moramo ob dnevu reformacije vpraĹĄati, Ä?e parafraziram Trubarja in Luthra,

Kaj bo s Slovenci in slovenskim jezikom Ä?ez pol stoletja, so se ob 500-letnici reformacije vpraĹĄali nastopajoÄ?i in slavnostni govornik Jan Ĺ koberne.

kje moramo iskati hudiÄ?a v druĹžbi, ki nam je sicer blizu in jo imamo radi,ÂŤ je poudaril. Dodal je, da nikoli ne smemo Ä?akati le na to, kaj bodo institucije in drugi naredili za nas. ÂťReformacija se zaÄ?ne pri vsakem od nas, pa naj gre za varÄ?evanje z vodo, energi-

jo ali hrano, ki je ĹĄe vedno zavrĹžemo preveÄ?.ÂŤ Ni se veliko oziral nazaj, gledal je predvsem v prihodnost hedonistiÄ?ne druĹžbe. ÂťNi prav, da se v njej mnogi postavljajo nad bogove, nekateri poÄ?utijo odrinjene, spet drugi zapostavljene, tretji pa so zazidani za zidove

ÂťimperijaÂŤ. Zato se vpraĹĄajmo, ali je to, kar Ĺživimo danes, sporoÄ?ilo, kako Ĺželimo Ĺživeti v prihodnosti,ÂŤ je ĹĄe poudaril. 500 let po reformaciji, ki je predrugaÄ?ila cerkev, miselni in socialni ustroj Evrope in omogoÄ?ila, da so se jezik, izobraĹževanje, znanost in tu-

di enakost vrnili na staro celino, se po mnenju Ĺ koberneta zato danes pojavlja skoraj isto vpraĹĄanje kot pred pol stoletja: ÂťKaj je reformacija danes?ÂŤ Odgovor ni enoznaÄ?en, zato je pogled v prihodnost velikokrat zamegljen. đ&#x;”˛

Dan mrtvih je dan za spomine Poklonili so se spominu na Ĺžrtve faĹĄizma in padle borce In dan zavedanja, da so zato, da Ĺživimo v svoji domovini in miru, mnogi dali Ĺživljenja

Velenje, 26. oktobra – Tik pred jesenskimi poÄ?itnicami je Mestna obÄ?ina Velenje pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu pripravila slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. kulturni program pa so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. V njem so nanizali veliko misli o Ĺživljenju in smrti, pesmi pa so bile Kajuhove, saj je eden tistih, ki je daroval Ĺživljenje za svobodo.

Slavnostni govornik je bil podpredsednik ZdruŞenja borcev za vrednote NOB Velenje dr. Franc Žerdin, Poudaril je, da nikoli ne smemo pozabiti na to, kaj so za to, da imamo danes svojo domovino, v kateri govorimo slovenski jezik, vloŞili borci v drugi in tudi slovenski osamosvojitveni vojni. Da-

vek, da imamo svojo domovino, je bil velik, a danes Ĺživimo v varni deĹželi. Prav je, da se vsaj enkrat letno spomnimo na vse, ki so nam v Ĺživljenju veliko pomenili in smo jih imeli radi, a jih ni veÄ? med nami. 1. november je zato dan za spomine,ÂŤ je poudaril. V okviru slovesnosti so cvetje v poÄ?astitev dneva spomina na mrtve poloĹžili velenjski Ĺžupan in predsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ?, podpredsednik zdruĹženja dr.

Franc Ĺ˝erdin in Ä?lanica zdruĹženja Lojzka RihtarĹĄiÄ?. Mladi socialni demokrati so cvetje poloĹžili tudi k spomeniku Josipa Broza Tita. Obisk prireditve je bil velik, s svojo prisotnostjo so jo poÄ?astili tudi praporĹĄÄ?aki borÄ?evskih organizacij. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÂťGeneracije, ki niso obÄ?utile vojnih strahot, jemljejo mir in svobodo kot nekaj povsem obiÄ?ajnegaÂŤ Ĺ oĹĄtanj, 27. oktobra – Osrednja komemoracija ob dnevu spomina na mrtve je bila v Ĺ oĹĄtanju v petek dopoldne pred spomenikom Ĺžrtvam NOB na Trgu svobode. Pripravila sta jo ObÄ?ina in Krajevna organizacija Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Ĺ oĹĄtanj.

Zbrane sta nagovorila Ĺžupan Darko Menih in predstavnica krajevne organizacije Bojana Ĺ˝nider. Ĺ˝upan je med drugim poudaril, da generacije, ki niso obÄ?utile vojnih strahot, jemljejo mir in svobodo kot nekaj povsem obiÄ?ajnega. Številna vojna ĹžariĹĄÄ?a po svetu pa so dokaz, da ni tako. Zato je temeljno Ĺ˝rtvam faĹĄizma in padlim borcem so se poklonili pred spomenikom na Trgu svobode.

PraporĹĄÄ?aki, sveÄ?ke, cvetje na spomeniku in besede, polne spominov na tiste, ki jih ni veÄ? med nami, so zaznamovali osrednjo obÄ?insko komemoracijo.

Razvitje prapora in razstava o Franju Malgaju Velenje, 14. novembra – Šaleťko druťtvo general Maister bo v torek ob 18. uri pred vilo Bianca pri spomeniku dr. Karla Verstovťka s priloŞnostnim kulturnim programom kvarteta saksofonistov velenjske Glasbene ťole Frana Koruna KoŞeljskega slavnostno razvilo prapor druťtva. Pol ure kasneje bo v dvorani vile Bianca predavanje dr.

Dragana PotoÄ?nika o vlogi in pomenu generala Maistra, pred-

vsem o zgodovinskih okoliĹĄÄ?inah njegovega delovanja na Ĺ tajerskem, KoroĹĄkem in v Prekmurju. Ob 19.15 bodo v sodelovanju z Muzejem Velenje v galeriji vile odprli razstavo o Franju Malgaju, slovenskem Ä?astniku in borcu za severno slovensko mejo na KoroĹĄkem. Ti dogodki bodo obenem napoved in vabilo na osrednjo proslavo ob drĹžavnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra, ki jo bosta letos (dan pred

praznikom 22. novembra) gostila in organizirala MO Velenje in velenjsko druĹĄtvo. V prisotnosti visokih gostov bodo slovesnost, ki jo bo neposredno prenaĹĄala TV Slovenija, oblikovali priznani kulturni izvajalci iz Velenja. đ&#x;”˛

sporoÄ?ilo ob takih dogodkih, kot je danaĹĄnji, ohranjanje spomina na Ĺžrtve in vojne grozote ter neomajno prizadevanje drĹžav in vlad za mir in praviÄ?nost.ÂŤ Predstavnica krajevne organizacije pa je spomnila na grozote druge svetovne vojne in Ĺžrtve, ki jih je

ta terjala, in poudarila, da tega (tudi) mlajĹĄe generacije ne smejo pozabiti.

Na spominski sveÄ?anosti so sodelovali Pihalni orkester Zarja, recitatorji OĹ Karla Destovnika – Kajuha in Oktet Zavodnje. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

UTRIP

Ugotovitve niso preseneÄ?enje Negativno mnenje RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a za poslovanje BolniĹĄnice TopolĹĄica za leto 2015 – Izvedli Ĺže potrebne ukrepe, razen dveh – BolniĹĄnica ni podala kazenske ovadbe, ampak prijavila sum kaznivega dejanja Tatjana PodgorĹĄek

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je po opravljeni reviziji poslovanja za leto 2015 izdalo BolniĹĄnici TopolĹĄica, ki jo je takrat vodil primarij Leopold Rezar, negativno mnenje.

KrĹĄili so veÄ? zakonov, uredb in predpisov

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je med drugim ugotovilo, da je bolniĹĄnica pri nabavi blaga, materiala in storitev ter naroÄ?ilu gradenj v skupnem znesku 1,8 milijona evrov ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naroÄ?anju, raÄ?unov za opravljene dobave in storitve pa ni plaÄ?evala v predpisanem roku. Poleg tega je BolniĹĄnica zaposlila javnega usluĹžbenca brez ustreznega soglasja, javno usluĹžbenko pa na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev.

SodiĹĄÄ?e je ugotovilo tudi nepravilnosti pri nekaterih izplaÄ?ilih – v nasprotju s predpisi so v TopolĹĄici nekaterim zaposlenim izplaÄ?ali za blizu 3.000 evrov previsoko osnovno plaÄ?o, previsok poloĹžajni dodatek v znesku dobrih 3.700 evrov ter nadurno delo direktorju v znesku nekaj veÄ? kot 2.300 evrov.

Zaposlenim, ki do tega niso bili upraviÄ?eni, je bolniĹĄnica plaÄ?ala premije nezgodnega zavarovanja v skupnem znesku pribliĹžno 900 evrov, drugim javnim usluĹžbencem pa prenizke premije v znesku dobrih 4.700 evrov.

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je nadalje ugotovilo, da v evidenco o sklenjenih podjemnih pogodbah niso vkljuÄ?ili vseh izvajalcev, podjemne pogodbe so sklepali za veÄ? kot 12 mesecev in brez ustreznih soglasij, kar je v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti. BolniĹĄnica je poslovala tudi v nasprotju z zakonom

o raÄ?unovodstvu, saj konec decembra 2015 ni popisala vseh nepremiÄ?nin in raÄ?unovodskih evidenc ni imela usklajenih z zemljiĹĄkoknjiĹžnim stanjem.

Za organizacijsko enoto lekarna ni vodila evidence o oddaji javnih naroÄ?il, za katera glede na vrednost ni treba izvesti postopka javnega naroÄ?anja. BolniĹĄnica tudi ni doloÄ?ila minimalnega deleĹža ekoloĹĄkih Ĺživil in teh Ĺživil ni nabavljala, kar je v nasprotju z uredbo o zelenem javnem naroÄ?anju.

VeÄ?ino nepravilnosti Ĺže odpravili

ÂťUgotovitve RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a niso preseneÄ?enje. Na nekatere nepravilnosti smo opozarjali Ĺže prej, veÄ?ino smo odpravili Ĺže med revizijo, ostajata ĹĄe dve nereĹĄeni. Ena od teh je nepravilnost pri izplaÄ?ilu nadur bivĹĄemu direktorju, druga pa je razporeditev zaposlenih v plaÄ?ne razrede, ki niso skladni z raÄ?unskim sodiĹĄÄ?em in ministrstvom za zdravje,ÂŤ je povedal vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli. Kot je pojasnil, veÄ?ina nepravilnosti iz postavke razporeditve zaposlenih v razliÄ?ne finanÄ?ne razrede oziroma na delovna mesta izhaja iz nedoreÄ?enosti sistema v javnem sektorju iz leta 2008. Urediti bi jih moralo pristojno ministrstvo v dodatnih zakonskih predpisih, a jih ni. Sedaj so – tako Ĺ orli – v zelo nehvaleĹžnem poloĹžaju, ko ne vedo, koga naj posluĹĄajo: ustanovitelja (ministrstvo) ali RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. ÂťÄŒe pa se pogovarjamo o zneskih, gre za od 10 do 100 evrov oziroma za skupaj 4.000 evrov.ÂŤ O nasprotju ravnanja s predpisi o javnem naroÄ?anju glede nabave blaga, materiala in storitev je Ĺ orli dejal, da so ĹĄla mimo javnega naroÄ?anja le tista, katerih viĹĄina ni taka, da bi bilo potrebno javno naroÄ?ilo, kar je ugotovi-

Ĺ est krajinskih arhitektk

lo tudi RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. ÂťJe pa priporoÄ?ilo, da je tudi taka naroÄ?ila smiselno voditi, kar smo takoj naredili.ÂŤ RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je od bolniĹĄnice zahtevalo predloĹžitev odzivnega poroÄ?ila. Ĺ orli je zagotovil, da bodo v 90 dneh, kot je predpisano, podali odzivno poroÄ?ilo. V njem se bodo odzvali na ugotovljene nepravilnosti pri doloÄ?anju in obraÄ?unavanju plaÄ?. BolniĹĄnica mora v odzivnem poroÄ?ilu izkazati ĹĄe, da je zaÄ?ela postopek za vraÄ?ilo preveÄ? izplaÄ?anih plaÄ? oziroma izplaÄ?anih nadur nekdanjemu direktorju.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Nekateri zobozdravniki, ki so dejavnost opravljali s koncesijo, so se ali pa se ĹĄe bodo, upokojili. Kaj to pomeni za njihove paciente? Te namreÄ? skrbi, da bodo ostali brez izbranega zobozdravnika, ker nove koncesije menda ne bodo podeljene, v javnem zobozdravstvu, torej v Zdravstvenem domu Velenje, pa zobozdravnikov ne bo dovolj, da bi se lahko vpisali vsi.

Po odgovor smo ĹĄli v Zobozdravstvo k vodji (tudi zobozdravnici) Renati Lamot.

Je njihova bojazen na mestu, si skrbi povzroÄ?ajo po nepotrebnem? ÂťBojazen in skrb sta odveÄ?. Ĺ tevilo zobozdravnikov bo ostalo enako. Podeljevanje koncesij in mreĹžo javne zdravstvene sluĹžbe na primarni ravni doloÄ?a in zagotavlja obÄ?ina, v Velenju ima Zdravstveni dom prav tako interes, voljo in tudi vso potrebno infrastrukturo, da bo lahko vsem prebivalcem Velenja zagotovil in omogoÄ?il dostop do zobozdravstvenih storitev.ÂŤ Torej bodo lahko priĹĄli in si izbrali drugega zobozdravnika? ÂťSeveda. Vsak zavarovanec ima pravico, da se sam odloÄ?i, katerega zobozdravnika bo obiskoval. To mu omogoÄ?ajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Omejitev je moĹžna samo, Ä?e zobozdravnik,

Renata Lamot: Število zobozdravnikov ostaja enako.

h kateremu bi se obÄ?an Ĺželel vpisati, presega po pravilih ZZZS predpisano kvoto Ĺže vpisanih, opredeljenih pacientov.ÂŤ Kako dolgo pa je po vpisu treba Ä?akati, da prideĹĄ na vrsto za pregled, poseg ... So Ä?akalne vrste? ÂťTe so odvisne od posameznega zobozdravnika in od vrste storitve. NatanÄ?en podatek o tem, kolikĹĄna je Ä?akalna doba pri konkretnem zobozdravniku, je dosegljiv na spletni strani zavarovalnice. Vse je javno objavljeno.ÂŤ

Ĺ aleĹĄka dolina skozi oÄ?i priseljenke Verona Hajnrihar

Pravijo, da je po vpisu treba Ä?akati tudi pol leta, da prideĹĄ na vrsto. ÂťPol leta? To pa teĹžko komentiram. MogoÄ?e je to moĹžno pri kakĹĄnem zelo obremenjenem zobozdravniku, ki ima veliko ĹĄtevilo (prvo)vpisanih pacientov. Se pa vsi maksimalno trudimo, da bi Ä?akalne dobe skrajĹĄali na razumljivo raven.ÂŤ Zgodi se, da kdo zaradi zobobola potrebuje pomoÄ? deĹžurnega zobozdravnika. Zgodi pa se tudi, da je takrat deĹžuren prav njegov izbrani zobozdravnik. Zakaj mu v tem Ä?asu ne sme popraviti zoba, ampak ga mora naroÄ?iti za kasneje, ko ni deĹžuren? ÂťZobozdravniki smo izvajalci pravil, ki jih postavlja zavarovalnica. V njih je toÄ?no doloÄ?eno, katere vrste storitev sodijo v urgentno zobozdravstveno sluĹžbo. To so stanja boleÄ?ine, ki zahtevajo izdiranje zoba (ekstrakcija), prerez ognojka (incizija abscesa) ali prevrtanje zoba in izÄ?iĹĄÄ?enje odmrlega Ĺživca v njem (trepanacija zoba). To so storitve, ki jih lahko deĹžurni zobozdravnik opravi v breme zavarovalnice. Ko je to potrebno, pride pacient takoj na vrsto, v istem dnevu, nenaroÄ?en. Za druge storitve pa se je treba naroÄ?iti. Tega smo se zobozdravniki dolĹžni drĹžati.ÂŤ Ali obstajajo tudi pravila, kolikokrat na leto lahko brez plaÄ?ila obiĹĄÄ?eĹĄ zobozdravnika? ÂťPo pravilih zavarovalnice imajo pacienti pravico (na lastno pobudo) do pregleda enkrat na leto. Vsak zobozdravnik pa za vsakega pacienta posebej naÄ?rtuje proces zdravljenja, tako da neke veÄ?je potrebe po lastni pobudi pacienta niti ni, saj je ta praktiÄ?no nepretrgoma v terapiji pri svojem zobozdravniku.ÂŤ

Ko sem pred dobrimi 13 leti zakljuÄ?ila ĹĄtudij krajinske arhitekture, se je zaÄ?ela bitka z iskanjem sluĹžbe. Ĺ˝e takrat so bili v tem pogledu teĹžki Ä?asi. Tako sem v osmih mesecih za svoje podroÄ?je zasledila dva oglasa, in ker sem se zavedala, da za zaÄ?etek nujno potrebujem pripravniĹĄtvo, sem proĹĄnje poĹĄiljala po vsej Sloveniji. Tako se je zgodilo, da sem se iz Gorenjske preselila v Ĺ oĹĄtanj. Za povpreÄ?nega Slovenca, ki ne Ĺživi v Ĺ aleĹĄki dolini, je Ĺ oĹĄtanj sinonim za termoelektrarno. Ĺ˝ive duĹĄe nisem poznala v teh krajih, in Ä?e povem po pravici, sem pred razgovorom morala na zemljevidu preveriti, kam sploh grem.

Prvo najemniĹĄko stanovanje sem naĹĄla na vrhu hriba v Pesju in v prvih dneh raziskovala ulice, da sem sploh naĹĄla najosnovnejĹĄe stvari, kot je npr. trgovina s hrano. PoÄ?asi sem spoznala Ĺ oĹĄtanj, kmalu za tem tudi Velenje in v teh krajih sem se od vsega zaÄ?etka dobro poÄ?utila. ÄŒeprav se sedaj zgodba Ĺžal spreminja, sem bila na zaÄ?etku navduĹĄena nad toplovodom, saj je bilo v objektih, kamorkoli sem priĹĄla, vedno prijetno toplo. Poleg tega sem izvedela, da za ogrevanje v teh krajih uporabljajo odpadno energijo termoelektrarne, cena ogrevanja pa je bila v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji presenetljivo nizka. VeÄ?krat sem pomislila, Ä?e se tukaj sploh zavedajo, koliko denarja v drugih slovenskih krajih vsako zimo porabijo za ogrevanje domov, da za ta namen varÄ?ujejo vnaprej in da hiĹĄe kljub temu marsikje ostajajo pozimi hladne!?

V Ä?asu mojega prihoda je zapadla debela odeja snega in skozi okno sem z vrha Pesja obÄ?udovala neskonÄ?no ravnino bele idile. ÄŒudno se mi je zdelo, da ni nikjer nobenega drevesa. Ĺ ele Ä?ez Ä?as sem ob preuÄ?evanju zemljevidov v sluĹžbi ugotovila, da pravzaprav strmim v zaledenelo jezero. S tem odkritjem se mi je odgrnila tudi tanÄ?ica osupljive zgodovine izkopavanja premoga v tej dolini, zaradi Ä?esar se je spremenila celotna podoba Ĺ oĹĄtanja in Velenja, zaradi ugrezanja so bile pretrgane obstojeÄ?e ceste, prav tako so bile poruĹĄene hiĹĄe strnjenih naselij in ljudi so prisilno preselili v okolico. Zelo hitro sem tudi obÄ?utila razkol med Ĺ oĹĄtanjem in Velenjem. Tako v smislu nepovezanosti delovanja obeh obÄ?in kot s staliĹĄÄ?a razliÄ?nosti strukture samih mest in poselitve, pa tudi po nenaklonjenih mnenjih, ki so jih eni o drugih izraĹžali obÄ?ani. Ko sem se kasneje preselila v Ĺ oĹĄtanj, potem pa Ä?ez leta kupila stanovanje v Velenju, si tega v sluĹžbi skoraj nisem upala povedati.

Ni me toliko motila vizualna prisotnost termoelektrarne kot moÄ?an smrad, ki sem ga zaznavala, kjerkoli sem bila. Spomnim se, kako sem spraĹĄevala sodelavce, od kod prihajajo vonjave, pa so me samo zaÄ?udeno gledali in niso vedeli, o Ä?em govorim. Ĺ ele kasneje sem ugotovila, da najveÄ? k temu prispevajo prezraÄ?evalni jaĹĄki Premogovnika Velenje in da je dimetilsulfid tudi nevaren za zdravje. DomaÄ?ini Ĺžal, ali pa na sreÄ?o, tega vonja skoraj ne zaznavajo veÄ?. A zato tudi nikoli niso storili dovolj, da bi ga odpravili. Na sploĹĄno se je ogromno ĹĄkode v okolju tu zgodilo ravno zaradi tega, ker je bil velik del politike prostorskega razvoja poleg drĹžave v rokah tukajĹĄnjih industrijskih velikanov in ne stroke. ÄŒeprav je pretekel Ĺže kak mesec mojega pripravniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini in sem se redno sreÄ?evala tudi z obÄ?ani, pa ĹĄe vedno nisem obvladala tukajĹĄnjih jezikovnih posebnosti. Tako je nekoÄ? do mene priĹĄel starejĹĄi gospod, umirjen in uglajen, ki je kar na lepem nejevoljno in s povzdignjenim glasom zaÄ?el poudarjati, da na tistem mestu Şe stoji marof in da bo puval tudi samÂŤ. Ojoj, pojma nisem imela, kaj bi v resnici rad, vpraĹĄati pa si ga v tistem trenutku tudi nisem upala.

Do danes sem se s ÂťpuvarijoÂŤ seveda Ĺže dodobra seznanila in tudi razumem, da je poudarjen lokalpatriotizem tukaj nastal iz boleÄ?ine prebivalcev, ko so izginjale ĹĄoĹĄtanjske vasi in je na drugi strani raslo Velenje. Ĺ e vedno pa se trudim, da bi se prostor tukaj razvijal po strokovnih naÄ?elih, ki so edina garancija za uspeĹĄna in prijetna mesta. Da bi med drugim odpravili neprijetne vonjave premogovniĹĄkih jaĹĄkov, da bi ohranili status Âťmesta v parkuÂŤ in oĹživili propadajoÄ?a stara mestna jedra. In da bi se pri vsem tem Ĺ oĹĄtanj in Velenje povezala, kajti skupaj bi bila lahko moÄ?nejĹĄa!

Ker sta zgrajena tako blizu drug drugemu, imata skupno infrastrukturo in doloÄ?ene objekte, oba skupaj tvorita somestje. Ljudje vsak dan mnoĹžiÄ?no prehajajo iz enega v drugo zaradi sluĹžb, opravkov in zabave. Eno je bogato z zgodovino, drugo je moderno in funkcionalno. Zato se zaÄ?nimo zavedati, da se mesti med seboj ne izkljuÄ?ujeta, paÄ? pa dopolnjujeta. In potegnimo iz tega najboljĹĄe!

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Delo za kriminaliste, toĹžilce

Ugotovljene nepravilnosti RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a v zvezi z izvedbo projekta energetske sanacije bolniĹĄnice, zaradi katere se je ta znaĹĄla v velikih finanÄ?nih teĹžavah, pa je Ĺ orli komentiral: ÂťSanacija je bila potrebna. Ali je bila v skladu s prepisanimi pravili, bo ugotavljalo toĹžilstvo. Pogodba s Franjem Bartolcem je bila sklenjena. Ali je bila sklenjena pravilno, bodo preiskovali kriminalisti. BolniĹĄnica ni kazensko ovadila prejĹĄnjega direktorja, saj nismo podali poimenske kazenske ovadbe. Prijavili smo sum kaznivega dejanja pri postavki energetske sanacije.ÂŤ Po ugotovitvah RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a je bolniĹĄnica za izvedbo projekta energetske sanacije sklenila z izbranim izvajalcem – druĹžbo Esotech – pogodbo v vrednosti 5,9 milijona evrov. Postopek javnega naroÄ?ila je bolniĹĄnica zaÄ?ela, kljub temu da ni imela zagotovljenih ĹĄtirih milijonov evrov lastnega denarja, ampak le 1,9 milijona evrov evropskih sredstev. Zato bi morala bolniĹĄnica odstopiti od izvedbe javnega naroÄ?ila.

Sporna naj bi bila, po ugotovitvah RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, predaja vodenja projektne pisarne za potrebe energetske sanacije. Delo po podjemni pogodbi je dobil Franjo Bartolac. Na sporno pogodbo z njim so opozarjali v svetu zavoda, bolniĹĄnica jo je prekinila in za vodenje naloĹžbe sklenila pogodbo z druĹžbo Galla đ&#x;”˛ BB, ki jo prav tako vodi Bartolac. â€

NihÄ?e ne bo ostal brez svojega zobozdravnika V Zdravstvenem domu Velenje imajo interes, voljo in vso potrebo infrastrukturo, da lahko vsem prebivalcem omogoÄ?ijo dostop do zobozdravstvenih storitev

9. novembra 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

9. novembra 2017

Demenca v poeziji in prozi

Rastemo ob Paki, rastemo po znanju in velikosti ...

40 let osnovne ĹĄole Livada Velenje – Pomembni so vsi: uÄ?enci, njihovi starĹĄi in uÄ?itelji Ciljev ne manjka

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ olsko leto 2017/2028 je jubilejno za osnovno ĹĄolo Livada Velenje. Praznuje namreÄ? 40-letnico delovanja. Je ena od ĹĄestih osnovnih ĹĄol v mestni obÄ?ini Velenje, Ä?etrta po starosti in edina z dvema podruĹžnicama v tukajĹĄnjem okolju. V tem ĹĄolskem letu pouk na matiÄ?ni ĹĄoli in podruĹžnicah (Ĺ kale ter Cirkovce) obiskuje 463 uÄ?encev.

Poleg ĹĄportne tudi kulturna ĹĄola

ZaĹĄÄ?itni znak ĹĄole je reka Paka, pravi ravnateljica Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti: ÂťRastemo ob njej, rastemo po znanju in velikosti ‌ Reka teÄ?e in prinaĹĄa s sabo kaj dobrega, drugiÄ? odnaĹĄa kaj slabega, vÄ?asih je turbulentna, drugiÄ? mirna. Skratka, je prava prispodoba za Ĺživljenje in delo na naĹĄi ĹĄoli, na kateri ĹĄe vedno gojimo vrednote, ki smo jih poznali nekoÄ?. Za nas so brezÄ?asne. Menim, da smo na pravi poti.ÂŤ Se morda po tem razlikuje ĹĄola od preostalih petih osnovnih ĹĄol v lokalni skupnosti? Kot pravi ZafoĹĄnik Kandutijeva, vsaka ĹĄola daje prednost nekemu podroÄ?ju. Dolgo je veljalo, da je Livada ĹĄportna ĹĄola, letos je pridobila ĹĄe naziv kulturna ĹĄola, kar pomeni, pojasnjuje sogovornica, da so v zadnjih letih tudi v tej dejavnosti naredili opazen korak naprej.

Ob tem seveda sledijo zastavljenim ciljem v ĹĄportu. Za odliÄ?ne doseĹžke uÄ?encev na slednjem je Ĺ portna zveza Velenje ĹĄolskemu ĹĄportnemu druĹĄtvu kar 16-krat podelila priznanje za najboljĹĄe osnovnoĹĄolsko ĹĄportno druĹĄtvo v lokalni skupnosti. V prihodnje – zagotavlja Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti – bodo zagotovo te vse-

Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti: ÂťNa ĹĄoli gojimo vrednote, ki so jih poznali nekoÄ?. Za nas so brezÄ?asne.ÂŤ

V prihodnost stopajo z optimizmom. Ob ohranjanju uteÄ?enih aktivnosti, med katerimi nameravajo nekatere ĹĄe nadgraditi, jim ciljev ne manjka zlasti na podroÄ?ju mediacije, predvsem vrstniĹĄke. Snujejo dodatne aktivnosti v kulturnem udejstvovanju ‌ Sicer pa bodo sledili predmetniku, ki ga veleva zakonodaja, kar pomeni, da bodo nekoliko Âťustavili konjeÂŤ pri projektih, s katerimi jih zasipavajo z vseh strani, in veÄ? pozornosti namenili osnovnemu poslanstvu ĹĄole, za katero jim danes kar zmanjka Ä?asa. Posvetili se bodo programom, posameznikom znotraj ĹĄole, krepili njihova moÄ?na podro-

ki jih reĹĄujejo sproti, Ĺže nekaj let spreminjajo notranjo podobo ĹĄole, ki jo je naÄ?el zob Ä?asa.

ZafoĹĄnik Kandutijeva je vesela, ker pri tem tvorno sodelujejo z Mestno obÄ?ino Velenje. S skupnimi moÄ?mi v tem Ä?asu poteka temeljita prenova telovadnice, ki jo vsi nestrpno priÄ?akujejo, saj bodo po konÄ?ani izvedbi del aktivnosti na ĹĄportnem podroÄ?ju lahko znova izvajali kakovostno.

Velikokrat pravijo, da je ĹĄola takĹĄna, kot so njeni uÄ?itelji. ÂťDrĹži, le da bi k temu dodala ĹĄe uÄ?ence in njihove starĹĄe. Brez sodelovanja med vsemi udeleĹženimi preprosto ne gre. Verjamemo, da bomo z roko v roki delovali tako, da bomo ĹĄe naprej rasli ob

Ĺ oĹĄtanj, 27. oktobra - Forget-me-nots, SpominÄ?ice, je dvojeziÄ?na zbirka poezije in proze izpod peresa Danijele HliĹĄ, v Avstraliji ĹživeÄ?e Slovenke, ki je knjigo namenila dandanes izredno zanimivi in skrb vzbujajoÄ?i tematiki – demenci. Sama je demenco najprej doĹživela pri svoji mami, se z njo seznanila v taki meri, da sedaj lahko pomaga tudi drugim. Tudi preko te knjige, v kateri je svoje izkuĹĄnje in spoznanja obdelala na literarni naÄ?in. Preko pesmi in zgodb, ki so zbrane med platnicami, sporoÄ?a ljudem resnice, s katerimi se mora sooÄ?iti tako bolnik, kot zdravi svojci. Knjiga je na doloÄ?en naÄ?in tudi posvetilo ljubezni in strpnosti, HliĹĄeva izredno tankoÄ?utno in ljubeÄ?e opisuje dogodke in ljudi iz svojega okolja, njihov strah, pogum in voljo.

DvojeziÄ?na zbirka je izĹĄla letoĹĄnjo jesen in je Ĺže med bralci. HliĹĄeva je v Sloveniji knjigo predstavila v Slovenj Gradcu, Ĺ oĹĄtanju in Ankaranu, brali jo bodo tudi v Avstraliji, kamor se je med tem Ĺže vrnila. Danijela HliĹĄ je z osemnajstimi leti odĹĄla v tujino in mladost preĹživela v nekaterih evropskih prestolnicah, kjer je delovala v diplomatskih sluĹžbah. Po preselitvi je v Avstraliji vodila manjĹĄe letoviĹĄÄ?e in iz Slovenije k sebi povabila svoje ostarela starĹĄe. Ob delu je tudi pisala, v preteklosti je izdala dve zbirki, ter objavljala v zbornikih in antologijah. Ĺ˝e vrsto let deluje tudi kot prostovoljka.

Na predstavitvi v Šoťtanju je v pogovoru z mag. Milojko B. Komprej spregovorila tudi o svoji drobni radosti, izredno rada se potaplja med koralami.†MBK

Premiera plesne predstave Botr'ce

S prireditev ob 40-letnici ĹĄole v kulturnem domu v Velenju

bine nadgradili ĹĄe z drugimi kakovostnimi dejavnostmi. ÂťTako kot v ĹĄportu tudi na drugih podroÄ?jih, tekmovanjih iz znanj gremo do konca, nikoli se ne predamo, radi tekmujemo, sodelujemo in zmagujemo.ÂŤ

Ä?ja. ÂťS tem bodo uÄ?enci postali bolj samozavestni. Primer dobre prakse je bil skupen projekt ob kulturnem dnevu ĹĄole, ki nas je prepriÄ?al, da se zadev lotevamo pravilno.ÂŤ Posebnih teĹžav v tem trenutku nimajo. Nekaj disciplinskih,

Paki, se razvijali in s tem pogumno stopali po Ĺživljenjski poti,ÂŤ je ĹĄe dejala ravnateljica ZafoĹĄnik Kandutijeva. đ&#x;”˛

Glasbeni spektakel na ReÄ?ici ob Savinji Kulturno druĹĄtvo ReÄ?ica ob Savinji je v sodelovanju s skupino Smooth band, katere frontman in vodja je Klemen FinkĹĄt iz Radmirja, v soboto, 4. novembra, v tamkajĹĄnji dvorani priredila izjemni koncert ALOHA Elvis, Live project with Smooth band!

Obiskovalci – bila je polna dvorana – so zares uŞivali. Ker je popularna skupina sestavljena

9

iz odliÄ?nih glasbenikov, je bilo priÄ?akovanje sicer toliko veÄ?je.

To, kar se je dogajalo na malem odru, pa je bilo izjemno in je ta priÄ?akovanja gotovo izpolnilo.

Skupina Smooth Band je projekt Aloha Elvis pripravila za turnejo po razliÄ?nih slovenskih odrih in dvoranah. ÂťPripravili smo ga v spomin na kralja rokenrola Elvisa Presleyja in je na-

menjen vsem oboĹževalcem Elvisovih hitov in ljubiteljem dobre in dopadljive glasbe. O nastopu in skupini je prvovrstni poznavalec glasbe, glasbeni producent in glasbenik BoĹĄtjan Podlesnik, dejal, da so Smooth Band prepriÄ?ljivo izvedli poldrugo uro neprekinjenega programa najveÄ?jih uspeĹĄnic Elvisa Preslyja iz 70. let. OsemÄ?lanska zasedba

je kljub mladosti zvenela zrelo in dovrĹĄeno. Glasbi so poznavalsko dodali svoj peÄ?at, vokalna interpretacija Klemna FinkĹĄta pa je prepriÄ?ala Ĺže po prvem komadu. ÂťDa, bili so res odliÄ?ni!ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Velenje, 9. novembra – Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani velenjskega kulturnega doma premiera plesne predstave za odrasle Botr'ce.

Predstava, ki je nastala pod okriljem festivala Velenje, ustvarili pa so jo v Plesnem teatru Velenje, izhaja iz rezijanske ljudske pravljice Tri botre lisiÄ?ice. Gledalce bo skozi ljudsko pravljico popeljala v sedanjost, tistega, ki je danes skrit za lepo hiĹĄo in velikim avtom. ReĹžiser predstave je BoĹĄtjan Oder, v njej pa so zdruĹžene plesne ideje domaÄ?ih koreografinj Polone Boruta, Lucije Boruta in Mateje RoĹžiÄ?, ki v njej tudi pleĹĄejo. Med ustvarjanjem predstave se je vsaka koreografinja na svoj naÄ?in spoprijela s tematiko rojstva, ljubezni, Ĺživljenja in smrti. Na odru se jim bosta pridruĹžila ĹĄe plesalca Marko Golubović đ&#x;”˛ bĹĄ in Mojca Majcen. â€

V avli mestne hiĹĄe razstavlja Irena KoÄ?evar Velenje, 7. novembra – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko do 1. decembra ogledate slikarsko razstavo ljubiteljske ustvarjalke Irene KoÄ?evar, Ä?lanice DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. S slikarstvom se je zaÄ?ela intenzivneje ukvarjati leta 2005, ko se je pridruĹžila DruĹĄtvu ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Kasneje jo je Ĺželja po delu z akvarelno tehniko popeljala v likovno druĹĄtvo Gal ReÄ?ica ob Savinji. Delovala je tudi v neformalni skupini ljubiteljskih slikark Ĺ˝ art. Vsako leto se izobraĹžuje pri razliÄ?nih mentorjih – akademskih slikarjih in pedagogih Za svoja slikarska dela je prejela ĹĄtevilna priznanja in certifikat kakovosti Zveze likovnih druĹĄtev Slovenije. SvinÄ?nik, oglje in preprosta risba jo spremljajo Ĺže vse Ĺživljenje. V zadnjem desetletju pa je naĹĄla Ä?as tudi za barve. Navdih za svoje ustvarjanje najde v naravi in Ĺživljenju. Na ĹĄtevilnih potovanjih se ji utrne neĹĄteto idej, motivov in seveda Ĺželja prenesti videno in Ä?utno na platno. V ustvarjanju najde svoj notranji đ&#x;”˛ mir in z nastalimi deli razveseljuje sebe in svojo druĹžino. â€

ObÄ?ankam in obÄ?anom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ä?estitamo za praznik. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Dogajanje na reÄ?iĹĄkem odru ni zaostajalo za veÄ?jimi in bolj znanimi profesionalci rokenrola.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

9. novembra 2017

ProuÄ?ujejo zgodovino in sooblikujejo sedanjost treh obÄ?in Muzej Velenje ĹĄestdesetletnico praznuje Ĺže od konca lanskega leta – 10 enotam muzeja se bo kmalu pridruĹžila vsaj ĹĄe ena – Spominski center 91 Bojana Ĺ pegel

Velenje, 3. novembra – V petek, na dan, ko je bil pred ťestimi desetletji ustanovljen velenjski muzej, so na Velenjskem gradu pripravili dan odprtih vrat.

Obiskovalci so ob brezplaÄ?nem ogledu 11 stalnih in 4 obÄ?asnih razstav dobili ĹĄe prijazno darilo – kozarec marmelade, pripravljene iz sadja, ki je letos zraslo na grajskem hribu. PrazniÄ?ni dan so zaokroĹžili s Klepetom pod arkadami, na katerem gost sicer tradicionalne muzejske prireditve tokrat ni bil le en. Nanj so namreÄ? povabili vse dosedanje vodje Muzeja Velenje. Nekaterih Ĺžal ni veÄ? med Ĺživimi, pogovora pa se jih je, kako simboliÄ?no, udeleĹžilo ĹĄest: dr. Jurij Jug, dr.

JoĹže Hudales, mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, dr. Tone Ravnikar, Damijan KljajiÄ? in Mojca Ĺ˝evart.

Spregovorili so o zgodovini muzeja in razliÄ?nih obdobjih, skozi katera je ta potoval v teh ĹĄestih desetletjih.

Ohranjajo in predstavljajo lokalno kulturno dediĹĄÄ?ino

Ob obletnicah je seveda pomembna zgodovina, ĹĄe bolj pa sedanjost in pogled v prihodnost.

Zato smo na klepet povabili sedanjo direktorico Muzeja Velenje Mojco Ževart. V uvodu spomni, da so muzej, ki je svoj prvi dom dobil na enem najlepťih slovenskih gradov, ustanovili na pobudo velenjske podruŞnice Druťtva rudarskih in metalurťkih inŞenirjev in tehnikov. Muzej so ustanovili z namenom, da bi ohranjali tra-

dicijo in predstavljali zgodovino vseh slovenskih premogovnikov.

Skladno s tem je bilo tudi takratno ime muzeja – Muzej slovenskih premogovnikov. To, da je dobil sedeĹž na Velenjskem gradu, je bila dobra poteza, saj se je s tem zaÄ?ela tudi temeljita obnova gradu, ki je bil takrat v precej slabem stanju.ÂŤ Prva stalna muzejska postavitev, ki je bila kar nekaj let tudi

1971 dobili zbirko afriĹĄke umetnosti Ä?eĹĄkega kiparja, raziskovalca in pustolovca FrantiĹĄka Foita, ki ĹĄe danes izjemno navduĹĄuje obiskovalce. Potem je muzej poÄ?asi prevzel vlogo sploĹĄnega mestnega in tudi medobÄ?inskega, lahko bi rekli regijskega muzeja. Tako so v muzeju zaÄ?eli stalne razstave postavljati sistematiÄ?no in danes se lahko v Muzeju Velenje sezna-

Direktorica Mojca Ževart v Hiťi mineralov, eni od enot Muzeja Velenje, ki ravno v teh dneh dobiva nekaj manjťih posodobitev.

njegova nosilna, paradna zbirka, je bila razstava o zgodovini slovenskih premogovnikov. SÄ?asoma so se ji pridruĹževale tudi druge. ÂťSledila je razstava o dogajanju v Ĺ aleĹĄki dolini v Ä?asu 2. svetovne vojne, nato se jima je pridruĹžila zanimiva prazgodovinska najdba – zbirka ostankov mastodontov, ki so jih naĹĄli v Ĺ kalah pri Velenju. Po spletu okoliĹĄÄ?in smo v Velenje leta

Nocoj slovesnost ÂťTeh 6 desetletijÂŤ

Muzej Velenje je praznovanje jubileja zaÄ?el Ĺže zadnje dni lanskega leta, ko so izdali koledar z naslovom Teh 6 desetletij Muzeja Velenje. V njem so Ĺže napovedali nekaj prazniÄ?nih aktivnosti, ki so jih zasnovali tako, da se celotno leto vse vrti okoli ĹĄtevilke 6. Pripravili so sklop prireditev in razstav s tem nazivom. ÂťTeh 6 desetletijÂŤ bo

nimo s celovitim pregledom zgodovine obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline in posameznimi podrobneje obdelanimi izbranimi poglavji. Muzej Velenje je danes javni zavod s pooblastilom drĹžave za opravljanje javne sluĹžbe na obmoÄ?ju treh obÄ?in: Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Vseh ĹĄest desetletij je muzej stalno rasel in se razvijal,ÂŤ ĹĄe doda sogovornica. Danes stal-

tudi naslov nocojĹĄnje slovesnosti. Ta bo ob 19.30 v veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole tudi zato, ker bodo praznovali skupaj z njihovim Mladinskim pihalnim orkestrom, ki je to jesen prav tako ÂťstarÂŤ 60 let. Obe ustanovi veĹže dolgoletno sodelovanje, ki ga bodo zaznamovali s skupnim praznovanjem. To bo preplet glasbe in zgodovine, prijetno popotovanje po Ä?asu in prostoru.

no delujejo Ĺže na 11 lokacijah. V letu, ko praznujejo, so si Ĺželeli, da bi bil Spominski center 91, ki bo pripovedoval zgodbo osamosvajanja Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, Ĺže konÄ?an. Zakaj ĹĄe ni? Mojca Ĺ˝evart nam pojasni: ÂťS tem projektom se v Velenju ukvarjamo Ĺže nekaj let. Zdaj se bliĹžamo zakljuÄ?ni fazi. Take vrste projekt ni enostavna stvar, ne vsebinsko, ne organizacijsko, ne izvedbeno. Mislim pa, da bomo nanj, ko bo ugledal luÄ? sveta, lahko ponosni. Gre za poseben koncept. Pri nastajanju spominskega centra sodelujejo predstavniki vseh veteranskih organizacij, akterji osamosvojitvenih procesov.

Oblikovali smo posebno komisijo za zbiranje gradiva in delovno skupino za pripravo vsebin. Opravljenega je bilo veliko dela. Ko se je pred leti porodila ideja o spominskem centru, je bilo v naĹĄem muzeju gradiva iz tega obdobja na voljo manj, kot je prstov na rokah.

Danes imamo pred sabo zajeten katalog predmetov in dokumentov, zelo dragocena za nas so tudi priÄ?evanja. Spominski center bo, tako kot je to muzej, Ĺživa institucija. To pomeni, da zbiranje gradiva in odkrivanje novih dejstev ni nikoli zakljuÄ?eno. NajpomembnejĹĄe, kar nam je uspelo do danes, je to, da so vsebino, ki je nastala znotraj delovne skupine, pregledali ĹĄtevilni, ki dobro poznajo obdobje in procese osamosvajanja, in so bili z videnim zadovoljni. Zdaj moramo v muzeju poskrbeti, da bomo to vsebino primerno pripravili za predstavitev javnosti.ÂŤ Razlog, da Spominskega centra 91 v Velenju ĹĄe ni, pa ni le v dolgotrajnem procesu pridobivanja in usklajevanja vsebin, ampak tudi v tem, da so se pojavili zapleti pri vlaganju v prostor. Spominski center bo umeĹĄÄ?en v del nekdanjega Doma borcev in mladine na KopaliĹĄki cesti 3. Ko so dela stekla, so ugotovili, da bo potrebna temeljitejĹĄa obnova stavbe, kot je bilo sprva predvideno.

FidĹži AleĹĄ OjsterĹĄek

Ko ti kruh reĹže premog in ko sta srce in pamet na mestu, stati kriĹžem rok in Ä?akati, ni ravno poza za danaĹĄnji dan, ko se za isto mizo ponovno sestaja na tisoÄ?e zemljanov v skrbi za vendarle okolju prijaznejĹĄi jutri. Nad dolino bi v podporo ciljem podnebnega sporazuma morala plapolati modra zastava, na deponiji biti izvedena premiera eko drame in po njej wellness zabava, na Ä?elu 400 metrov spodaj pa naj se, kot do sedaj, sliĹĄi kameradski SreÄ?no; za varnost premogarjev in njihovih druĹžin.

VeÄ? kot 23 tisoÄ? udeleĹžencev iz skoraj dvesto drĹžav se te dni v nemĹĄkem Bonnu pod pokroviteljstvom OZN spopada z izzivi za uresniÄ?enje pariĹĄkega podnebnega sporazuma. Premog je v osrÄ?ju teĹžav pri skrbi za Ä?istejĹĄe ozraÄ?je in ni nenavadno, da so udeleĹžence priÄ?akali tudi ĹĄtevilni demonstranti, nekateri med njimi na dnevnem kopu rjavega premoga, kjer so razvili panoje z napisi: ÂťSpremembe sistema, ne ozraÄ?ja!ÂŤ ObÄ?asno se na sonÄ?ni strani Alp vendarle moramo poÄ?utiti, kot eden izmed literarnih junakov ÄŒarovnika iz Oza. V iskanju poti domov jim enkrat zmanjka srca, drugiÄ? poguma, tretjiÄ? pa pameti. Bilo bi kriviÄ?no naslavljati ta eko izziv samo na Ĺ aleÄ?ane, Ä?eravno se v luÄ?i zadnjih dogodkov resniÄ?no zdi, da na ladji sedmih potnikov vendarle nekje Ĺždi ĹĄe osmi. SrÄ?no upam, da ne bo ĹĄele avtopsija ta, ki bo pokazala na sev in ĹĄe bolj kot to, da ta ne bo del ĹĄaleĹĄkega genoma. Korenine podnebnih sprememb vendarle tiÄ?ijo v industrijskem razvoju, znali bi jih tudi zamejiti, Ä?e bi ravnali hitro. Smo prva generacija v zgodovini Ä?loveĹĄtva, ki zelo jasno razume, kaj puĹĄÄ?amo za prihodnost. Helmut Hartmeyer z dunajske univerze na tem mestu izpostavi naĹĄo ignoranco evolucijskega privilegija, da prilagodimo vzorce proizvodnje in porabe zdaj, preden nas kasneje radikalne razmere prisilijo v home-run, kot se ĹĄportno izrazi.

Ta teden objavljeni rezultati obseĹžne mednarodne raziskave drĹžavljanske vzgoje in izobraĹževanja, v kateri je sodelovalo tudi 120 slovenskih ĹĄol, uÄ?encev in ravnateljev, so med ostalim pokazali tudi odnos osmoĹĄolcev na okoljska vpraĹĄanja. Slovenski so se izkazali in znaĹĄli visoko nad povpreÄ?jem, visoko in nad povpreÄ?jem so tudi aktivnosti ĹĄol v povezavi z okoljskimi vpraĹĄanji in nagovarjanjem Ä?uta mladih. Ne bi Ĺželel ustvarjati hitrih zakljuÄ?kov, a vendarle se zdi, da bo vlak sedanje generacije odloÄ?evalcev ĹĄe nekaj Ä?asa Ä?akal na postaji, na pot pa ga bodo poslali zanamci. Ĺ aleĹĄka dolina, ki tudi ve in hkrati noÄ?e vedeti, ne bo vodja, Ä?eprav je pred desetletji zastor Ĺže bil dvignjen, po DruĹžmirju nam zdaj preti nevarnost, da na isti konto dobimo sorazmerni del FidĹžija. In to bi bilo od naĹĄe generacije vse. Vemo sicer, da ÄŒarovnik iz Oza sploh ne zna Ä?arati, ni straĹĄen in je pravzaprav blefer, oÄ?itno pa nam manjka nekaj Ĺženskega poguma tipa Sigourney Weaver. Ta bi pravzaprav lahko bila naslednja Pikina ambasadorka. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Odprt nateÄ?aj za grafiÄ?no podobo VzorÄ?nega mesta

Na odru veÄ? kot 70 glasbenikov Velenje, 28. oktobra – Zadnjo oktobrsko soboto je v domu krajanov na Konovem spet odmeval glas harmonik. Na tokrat Ĺže 11. sreÄ?anju harmonikarskih skupin se je letos predstavilo kar 7 skupin iz Velenja in okolice. Na odru se je zvrstilo veÄ? kot 70 glasbe-

nikov. V KUD Lipa Konovo, kjer deluje veÄ? glasbenih sestavov, so zadovoljni, ker uspevajo ohranjati tradicijo, Ĺželijo pa si, da bi na njihove prireditve priĹĄlo veÄ? ljubiteljev glasbe.

Kot nam je povedal predsednik KUD Stane Ocepek, bodo letos prviÄ? pripravili tudi bo-

ĹžiÄ?no-novoletni koncert, na katerem se bodo predstavile vse njihove sekcije. Ĺ e naprej pa bodo sodelovali tudi na prireditvah v kraju in pri sosedih, saj se radi odzovejo vabilom na nastope po vsej Ĺ aleĹĄki dolini. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje – Do 15. novembra je odprt nateÄ?aj za izdelavo celostne grafiÄ?ne podobe VzorÄ?nega mesta, ki nastaja v izpraznjenih prostorih Nakupovalnega centra Velenje. Med prispelimi predlogi bo ocenjevalna komisija do 20. novembra izbrala tistega, s katerim bo sklenila pogodbo o sodelovanju za izdelavo celostne grafiÄ?ne podobe in ga nagradila z 800 evri (bruto). Vse podrobnosti razpisa najdete na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mkp

Izjemne doseĹžke ĹĄtudentov bodo nagradili

Ob koncu 11. sreÄ?anja harmonikarskih skupin na Konovem je nastala tudi skupinska fotografija vseh nastopajoÄ?ih.

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov s stalnim bivaliĹĄÄ?em v obÄ?ini v izobraĹževanju, umetnosti, ĹĄportu ali na drugem strokovnem podroÄ?ju. Podeljenih bo najveÄ? ĹĄest nagrad. ViĹĄina nagrade za ĹĄtudente 1. letnika znaĹĄa 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e. Rok za oddajo prijav za dodelitev nagrade je 22. november. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

9. novembra 2017

11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Lepo je, ko delimo sreÄ?o Kmetisjka zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je tudi v drugi polovici letoĹĄnjega leta pripravila bogato nagradno igro. Potekala je od 17. julija do 10. oktobra, javno Ĺžrebanje pa smo tudi tokrat izvedli v studiu Radia Velenje.

V ponedeljek, 30. oktobra, nas je z dvema velikima ĹĄkatlama, polnima nagradnih kuponov, obiskal direktor Ivo Drev, Ĺžrebali pa smo v jutranje-dopoldanski oddaji. Imeli smo sreÄ?o, oba prvonagrajenca smo po telefonu presenetili z novico, da bosta 5 dni preĹživela v Termah Olimia v PodÄ?etrtku. In to ne sama, nagrada je kar za 4 osebe. Prejela sta jo Ivan Funtek iz LuÄ? in UroĹĄ Kumer iz Ĺ martnega ob Paki. Oba pogosto kupujeta v trgovinah KS Ĺ D, sedaj pa bosta tja hodila ĹĄe z veÄ?jim veseljem. UroĹĄ je nam in posluĹĄalcem zaupal, da ĹĄe nikoli ni bil izĹžreban ali kaj dobil Âťkar takoÂŤ, zato je bil toliko bolj sreÄ?en. Ker jih je v druĹžini 5, bodo na zadrugi poskrbeli, da bodo brezplaÄ?ne poÄ?itnice doĹživeli vsi druĹžinski Ä?lani. Ivan Funtek pa je bil nagrade toliko bolj vesel, ker letos ĹĄe ni bil na poÄ?itnicah, s seboj pa bo tudi on vzel druĹžino. Ob tem smo tudi v studiu Radia Velenje ugotavljali, kako lepo je, ko koga resniÄ?no presenetiĹĄ in osreÄ?iĹĄ.

Ivo Drev nam je v oddaji povedal, da je bil odziv na nagradno igro dober v prav vseh poslovalnicah Kmetijske zadruge Ĺ D. Zbrali

so veÄ? kot 2.500 kuponov. Tokrat so morali kupci ob izpolnitvi kupona odgovoriti na vpraĹĄanje, kdo je njihov najljubĹĄi prodajalec v trgovini. Ti so strokovno odliÄ?no podkovani, zato mnogi obÄ?ani kupujejo prav v njihovih prodajalnah. ÂťTistim, ki so prejeli najveÄ? glasov, bomo izplaÄ?ali denarno nagrado. V vsaki poslovalnici jo bo dobil najbolje ocenjeni trgovec,ÂŤ nam je zaupal direktor in priznal, da je bilo med njegovimi zaposlenimi

Ä?utiti kar nekaj tekmovalnosti. Sicer pa je jesen Ä?as, ko na police svojih trgovin poloĹžijo ĹĄe veÄ? dobrot kot sicer. V njihovih ekoloĹĄkih kotiÄ?kih ÂťDobrote izpod kozolcaÂŤ, ki so jih kupci odliÄ?no sprejeli, ponujajo tudi sveĹž jabolÄ?ni sok z aronijo, za katerega so na letoĹĄnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni prejeli zlato priznanje. Seveda pa lahko v njih izberejo tudi razliÄ?ne moke, jabolÄ?ne krhlje ali vse bolj cenjeno ekoloĹĄko meso. Sedaj, ko prihaja Ä?as kolin, bo ponudba ĹĄe bolj pestra.

Kmalu pa se bo zaÄ?ela tudi nova nagradna igra. V njej bo res dobro sodelovati. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ivo Drev z nagradnimi kuponi, na katerih so kupci izbrali najboljĹĄe trgovce zadruge. Tudi ti bodo prejeli nagrado. V oddaji v Ĺživo smo med kupce podelili glavne tri nagrade, ostale smo izĹžrebali kasneje.

One Direction blizu Epski album Chrisa rekorda Browna

Ĺže pred njim pa sta se na prvo mesto prebila tudi Harry Styles z albumom Harry Styles in Zayn Malik z albumom Mind of Mine.

Tako so fantje iz skupine One Direction sedaj izenaÄ?eni s Ä?lani liverpoolske skupine The Beatles, ki so si ta rekord lastili vse od leta 1971. The Beatles so se kot skupina na vrhu lestvice pojavili 19-krat, kasneje je to uspelo tudi trem njenim Ä?lanom s samostojnimi albumi.

Leta 1970 je to prviÄ? uspelo Paulu McCartneyju, ki je prvo mesto na lestvici osvojil ĹĄe ĹĄestkrat.

John Lennon ima tri uvrstitve na prvo mesto, George Harrison pa dve. Rekord Beatlov pa bi lahko kmalu bil tudi preseĹžen. Dva Ä?lana skupine One Direction, Louis Tomlinson in Liam Payne, namreÄ? ĹĄe Ä?akata na izdajo svojih solistiÄ?nih albumov. One Dierction se je kot skupina sicer na vrhu Billboardove lestvice priljubljenih albumov znaĹĄla ĹĄtirikrat.

1. HELENA BLAGNE – Ti boĹĄ vedno prvi 2. SAĹ A LENDERO – Kam ste ĹĄli prijatelji 3. ALJA KRUĹ IÄŒ – Naju popelje Helena Blagne se z zvezdniĹĄko avtorsko zasedbo na sceno vraÄ?a z novo skladbo Ti boĹĄ vedno prvi. Besedilo je napisal Drago Mislej - Mef, glasbo pa AleĹĄ Vovk – Raay, ki ni osvojil le slovenskega ampak tudi svetovne trge. Skladba, ki je premiero doĹživela na veÄ?eru Miss Universe, napoveduje teĹžko priÄ?akovani album, ki bo izĹĄel naslednje leto.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Britanska skupina One Direction je postala druga glasbena skupina v zgodovini, katere trije Ä?lani so se s samostojnimi albumi zavihteli na vrh Billboardove lestvice najpriljubljenejĹĄih albumov. To je doslej uspelo le legendarnim Beatlom. Na vrh lestvice se je prejĹĄnji teden zavihtel Niall Horan s svojim debitantskim albumom Flicker,

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

AmeriĹĄki glasbenik Chris Brown je izdal svoj osmi studijski album, ki vzbuja pozornost Ĺže zaradi svoje dolĹžine – nanj je namreÄ? vkljuÄ?il kar 45 pesmi. Album je izĹĄel 3. novembra, in kot je povedal njegov avtor, album predstavlja to, kar je Ĺželela povedati njegova duĹĄa. Album nosi naslov Heartbreak on a Full Moon, Brown pa je pesmi zanj zaÄ?el snemati Ĺže konec leta 2015, nekaj tednov pred izidom svojega prejĹĄnjega albuma Royalty. Delo je nadaljeval tudi leta 2016 in 2017 ter si za snemanje omislil celo domaÄ?i glasbeni studio. Na albumu, ki traja skoraj tri ure, se poleg Browna pojavi ĹĄe devet drugih glasbenikov, med drugim tudi Usher, R. Kelly in Gucci Mane.

OdĹĄel je Fats Domino 24. oktobra je v 90. letu starosti na svojem domu v New Orleansu v ZDA umrl pionir rokenrola Fats Domino. Domino je bil eden najvplivnejĹĄih izvajalcev rokenrola v 50. in 60. letih prejĹĄnjega stoletja. Najbolj znan je bil po uspeĹĄnicah Ain't That a Shame in Blueberry Hill, v karieri pa je prodal veÄ? kot 65 milijonov ploĹĄÄ?. V 50. letih prejĹĄnjega stoletja jih je veÄ? prodal le ĹĄe Elvis Presley. Njegov prvenec The Fat Man, ki so ga prodali veÄ? kot milijon kopij, mnogi imenujejo prvo ploĹĄÄ?o rokenrola. Domino je bil eden prvih izvajalec ritem in

bluesa, ki je bil priljubljen tudi med belopoltimi, njegova glasba pa je pustila peÄ?at tudi na mlajĹĄih izvajalcih tistega Ä?asa in ĹĄe pozneje. Leta 1986 je bil eden prvih, ki so ga sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola.

Scorpions na enem mestu zbrali brezÄ?asne balade NemĹĄka rock skupina Scorpions bo novembra, pred koncertom 5. decembra v ljubljanskih StoĹžicah, izdala antologijski album svojih najlepĹĄih balad Born To Touch Your Feelings – Best Of Rock Ballads. Na albumu so se tako znaĹĄle balade, kot so Still Loving You, Send Me An Angel in Holiday. Dopolnile jih bodo tri nove skladbe, ki nosijo naslove Gypsy Life, Eye Of The Storm in When The Smoke Is Going Down.

Nov album bo izĹĄel 24. novembra, teden in pol pred koncertom v ljubljanski dvorani StoĹžice, kjer se bo zasedba, ki jo sestavljajo Rudolf Schenker, Klaus Meine, Matthias Jabs, Pawel Maciwoda in Mikkey Dee, ustavila v sklopu turneje Crazy World. Poimenovali so jo po albumu iz leta 1991, na katerem je njihova najveÄ?ja uspeĹĄnica Wind Of Change. Do danes so Scorpions izdali 18 stu-

dijskih albumov, nazadnje so leta 2015, ob 50-letnici delovanja, izdali album Return to Forever.

V karieri so prodali veÄ? kot 100 milijonov ploĹĄÄ?.

Bomb Shell so poleteli Po dveh festivalskih nastopih na Melodijah morja in sonca in Dnevih slovenske zabavne glasbe se skupina Bomb Shell predstavlja s svojo tretjo avtorsko skladbo z naslovom Poletim. Kdor ne pozna Bomb Shell, naj povemo, da so mlad energiÄ?en band, ki ga sestavlja pet Ä?lanov, ki prihajajo iz razliÄ?nih koncev Slovenije (Maribor, Koper, Metlika, Ljubno ob Savinji, Ljubljana). Na Ä?elu skupine stoji z glasom in stasom prepoznavna pevka Petra Zore. Ta je

1. Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo 2. Ansambel Spev – Krka sanjava 3. Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Spomin na Pariz 4. Krimski lisjaki – Najin Ä?as 5. Ansambel Florjan – Dekleta in harmonika 6. Ansambel Naveza – Ko bova poroÄ?ena 7. Ansambel Plus – Muzikant ni prevarant 8. Ansambel Vihar – Tebi verjela sem 9. Sekstakord – Ne igraj se, deklica 10. TopliĹĄka pomlad – Nasprotja se privlaÄ?ijo

www.radiovelenje.com Muzikal MaMMa Mia! ponovno v velenju!

Slovenska razliÄ?ica svetovno znanega muzikala po veÄ? kot stotih uprizorjenih predstavah Ĺže tretje leto navduĹĄuje gledalce po Sloveniji, decembra pa ponovno prihaja v Velenje.

Mamma Mia! je romantiÄ?na komedija o nasprotujoÄ?ih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70-ih in drugega iz 90-ih let, v kateri spoznamo Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno Ĺživljenje ne potrebuje moĹĄkega, ter njeno dvajsetletno hÄ?er Sophie, ki si Ĺželi romanco, otroke in veliko pravljiÄ?no poroko.

Duhovito in Ä?ustveno zgodbo spremlja prepoznavna glasba skupine Abba, izvajajo pa jo resniÄ?no odliÄ?ni pevci, plesalci, igralci in glasbeniki: Simona vodopivec Franko (Donna), alenka Godec (Rosie), Damjana GolavĹĄek (Tanya), uroĹĄ Smolej/jure SeĹĄek (Sam), Gojmir leĹĄnjak – Gojc/jaĹĄa jamnik (Bill), Marjan BuniÄ? (Harry), lina Rahne/veronika kozamernik/lea Bartha pesek (Sophie), MatjaĹž Kumelj (Sky) ter mnogi drugi.

Ob tem pa ĹĄe domiselna scena in kostumi skupaj s privlaÄ?nimi skupinskimi plesnimi toÄ?kami in z razkoĹĄno osvetljavo poskrbijo tudi za vizualno podobo.

Muzikal Mamma Mia! bo 8. decembra ob 19:30 v RdeÄ?i dvorani v velenju. S pravoÄ?asnim nakupom vstopnic si zagotovite najboljĹĄi pogled na oder.

tudi napisala besedilo za pesem Poletim, pod glasbo in aranĹžma pa se je podpisal bobnar in vodja skupine Brane Ĺ tubljar ml. Pesem nosi prijetno ljubezensko sporoÄ?ilo, ki oznanja, da prava ljubezen traja in je neskonÄ?na, tako kot refren skladbe. Vsekakor pa s svojim znaÄ?ilnim refrenom skladba nosi simboliko, da ob pravi ljubezni kar poletimo.

90 x 150 PR Velenje.indd

1

13/10/17 08:29

Naš ­čas, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

9. novembra 2017

frkanje » Levo & desno «

Levi - desni

⏪

Ivanu Kavniku iz Lajš ni nikoli dolg čas. Tistim, ki so z njim, pa tudi ne. Zadnja leta se na veliko posveča škulji, stari tradicionalni in športni igri, ki jo je v te kraje prenesel iz Primorske. Igrajo jo na travniku pri bistroju Kavnik. Ko ima čas, jo igra tudi sam. Vmes pa kaj natakne na raženj. Njegov zaščitni znak so rulade iz celega odojka.

Nekateri uveljavljeni pregovori očitno še vedno držijo. Nasprotja se še očitno res privlačijo. Kučan in Janša sta proti Pahorju.

⏫

Včeraj je Velenje uradno dobilo prvo pasjo fotomonografijo. Velika pasjeljubka in odlična fotografinja Ksenija Mikor je vanjo umestila portrete 150 velenjskih psov, dodala pa je tudi šaljive komentarje. Zanimiv je izbor tistih štirinožnih prijateljev, ki krasijo zadnjo stran monografije. Če drži, da so psi podobni svojim lastnikom, jih boste zagotovo prepoznali. Mi smo jih. Takoj.

Zemlja in nebo Vse naj bi bilo pripravljeno za začetek odkupa zemljišč na trasi hitre ceste 3. razvojne osi. A nekateri še vedno pravijo, da je kljub pridobivanju zemljišč na tleh cesta še vedno v zraku.

Kakor za koga Evropski podatki kažejo, da smo Slovenci med najbolj varčnimi na stari celini. Eni bi rekli, da so nekateri lahko, drugi, da morajo biti, tretji pa, da so po sili vendarle za drugimi v Evropi.

⏩

Volilna

Ravnatelj osnovne šole Gorica Velenje Ivan Planinc in nekdanja direktorica Centra za socialno delo Velenje, danes pa aktivna članica velenjske univerze za tretje življenjsko obdobje Jelka Fužir, sta priložnostno srečanje izkoristila za pogovor o aktualnih temah. Planinc Fužirjevi: »Jelka, res drži, da bi bil primeren predsednik univerze, ker imam vodstvene sposobnosti, a se mi mandat ravnatelja in moj odhod v pokoj obetata šele čez dve leti.«

Med dvema se je težje odločiti kot med devetimi. Ker bo zdaj eden naš predsednik.

Napovedovanje Pri nas je že tako, da eni vedno radi napovedujejo.

Pravijo, da se Japonci umikajo iz Gorenja. Pravijo tudi, da bo zaradi tega v Gorenju lahko še vroče.

ZANIMIVOSTI

Šest dni dodatnega Votlina v piramidi da bi imela le namen sprostitve pritiska na preostale sobane. dopusta za Znanstveniki so z novo metodo raziskovanja v Keopsovi pi- Riž, ki lahko raste nekadilce ramidi v Egiptu našli votlino, Na Japonskem so v podjetju, dolgo okoli 30 metrov, ki leži tudi v slani vodi ki se ukvarja s spletnim poslovanjem in trženjem, sklenili, da vsem svojim zaposlenim, ki ne kadijo, namenijo šest dni dodatnega dopusta. Razlog ni nagrajevanje v moralnem smislu, temveč dejstvo, da v podjetju zapo-

sleni kadilci preživijo bistveno več časa na odmorih. Vodstvo podjetja Piala je na to opomnil eden od zaposlenih, ki ga je motila izguba časa, ki jo s kajenjem povzročajo njegovi sodelavci. »Naši prostori so v 29. nadstropju, zato kadilcu vzame najmanj deset minut že samo odhod do kadilnice v kleti in vrnitev v pisarno,« je pritrdil tudi tiskovni predstavnik družbe, a obenem dodal, da se pogovori v kadilnici sicer vrtijo pretežno o delu, zato kadilci med svojimi odmori pogosto pridejo do novih idej in drug drugemu delijo nasvete.

Temu navkljub pa so se v podjetju odločili, da bodo nekadilce raje spodbudili. Ko so septembra uvedli dodatnih šest dni dopusta, so prenehali kaditi tudi štirje kadilci.

nad Veliko galerijo. Ker je votlina nedostopna, se strokovnjaki zdaj ukvarjajo predvsem z vprašanjem, zakaj je praznina sploh tam. Keopsovo piramido so sicer zgradili v letih med 2509 in 2483 pr. Kr., ko je vladal faraon Kufu, ki so ga Grki imenovali Keops.

Visoka je 140 metrov in je največja med piramidami v Gizi. Vsebuje tri večje sobane in številne hodnike, najbolj znani je 47 metrov dolg in osem metrov visok

hodnik Velika galerija. Novo odkrita votlina naj bi bila podobna tej galeriji in naj bi ležala nad njo. »Ne vemo, ali je ta votlina vodoravna ali poševna, ne vemo, ali gre za eno samo strukturo ali več manjših. Zagotovo vemo le, da je tam velika praznina,« je povedal eden od raziskovalcev Mehdi Tayoubi. Del strokovnjakov je prepričanih, da piramida vsebuje predele, za katere verjamejo, da so jih zgradili, da bi se izognili porušenju zaradi teže, ki so jo nalagali (nad kraljevo grobnico je pet takšnih prostorov). A nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo, da je votlina prevelika,

Kitajskim znanstvenikom je pred kratkim uspelo odkriti in tudi že »požeti« prvo letino vrste riža, ki raste tudi v slani vodi. Odkritje je pomembno, ker bi novo vrsto riža lahko gojili tudi na zemljiščih, ki doslej zaradi

slanosti in alkalnosti zemlje niso prišla v poštev za kmetijsko uporabo. Tako bi lahko proizvedli tudi do 50 milijonov ton riža letno, s čimer bi lahko nahranili 200 milijonov ljudi. Doslej so vzgojili med 6,5 in 9,3 tone čistega pridelka, kar je celo bolje od pričakovanj, saj so znanstveniki prvotno upali, da bo hektar posajenega riža postregel s približno 4,5 tone pridelka. Sodeč po odzivih ljudi, ki so novo vrsto riža tudi poskusili, gre za okusen pridelek. Prav tako je bogat s kalcijem in drugimi mikrohranili, ki jih najdemo v slani vodi, zaradi rasti v takšnem okolju pa bolj odporen proti boleznim in napadom žuželk. Nekaj pa drži: kot kaže, bo cena omenjenega riža relativno visoka. Za kilogram te vrste riža bo namreč (zaenkrat) potrebno odšteti 6,41 evra, kar

je osemkrat več kot za kilogram običajnega belega riža. A kupcev za zdaj očitno to ni odvrnilo, saj so samo avgusta prodali kar šest ton omenjenega živila.

Tudi neandertalec je skrbel za telesa pokojnih članov skupnosti Izsledki najnovejše študije o neandertalcih dokazujejo, da ti naši predniki še zdaleč niso bili neumni divjaki. Raziskovalci so namreč potrdili, da je ta vrsta najšibkejšim članom svoje skupnosti izkazovala veliko skrb. Študija razkriva, da med vedenjem neandertalca in homo sapiensa ni tako velikih razlik, kot se je domnevalo do sedaj. Ob ponovni analizi več kot 50 tisoč let stare lobanje neandertalca so raziskovalci ugotovili, da je kljub svoji invalidnosti neandertalec živel skoraj 50 let. To je za čas brez medicinske oskrbe in zdravil zelo visoka starost. Preučevano lobanjo neandertalca so skupaj z delom okostja našli leta 1957 v jami Šanidar v Kurdistanu. Takoj je bilo jasno, da gre za okostje neandertalca, ki je imel velike telesne deformacije.

Arheologi na osnovi lobanjskih poškodb menijo, da je bil njegov vid zelo prizadet. Njegova desna podlaket je bila amputirana, raziskovalci pa menijo tudi, da je hodil z zelo veliko težavo, saj je

imel poškodovano hrbtenico. Pri pregledu lobanje so v ušesnem kanalu našli nekakšne izrastke, zaradi katerih so prepričani, da je bil na eno uho skoraj, na drugo pa povsem gluh. Avtorja študije sta zato prepričana, da s takšnimi poškodbami brez pomoči pripadnikov svoje skupnosti nikakor ni mogel doseči tako visoke starosti.

Piton si je zaželel papagaja V Singapurju se je pred kratkim v neko hišo priplazil piton. Posnetki domače kamere razkrivajo, da se je razgledal po sobi in pohištvu, nato pa so se mu oči priklenile na kletko, v kateri je žgolel papagaj Nikki. Lastnik hiše Melvin Yap je povedal, da je v tistem času dremal ter da so ga zbudili ženini kriki. Ko je pritekel v sobo, je na kletki opazil pitona, ki je iskal pot do prestrašenega papagaja – ki je nepremičen ždel na drugi strani kletke.

Melvin si je vzel čas za fotografijo, nato pa je z dolgo palico spravil pitona v veliko plastično vrečo. Kačo so prevzeli lokalni pripadniki društva za zaščito živali, papagaju pa je povsem zamrla volja do klepetanja in živahnega poskakovanja. Strokovnjaki pravijo, da lahko travmo pozdravi le čas.

Naša družina Še vedno radi rečemo, da so občine pravi sinovi in hčere države. Le zakaj se potem, zaboga, država do njih vede kot mačeha.

Brez domov Pri nas je mnogo brezdomcev. Preveč. A za to še zdaleč ni krivo le pomanjkanje stanovanj in hiš.

(Ne)cepljenje Slovenci se še vedno v premajhnem številu cepimo proti gripi. In še proti kakšni drugi hudi bolezni.

Mnogi so pač prepričani, da so odporni proti vsem.

In vsakomur.

Izgovarjanje Vsi pozabljivci raznih vrst se nikakor ne morejo za to svojo »sposobnost« izgovarjati na demenco.

Vprašanje Mnogi pri nas še vedno sprašujejo, zakaj te jesenske počitnice šolarjev, kakršne so pravkar minile, imenujemo krompirjeve.

Zadnji čas se je pokazal jasen odgovor: zato, ker so imela zdravilišča (in še kdo) pravi krompir, da te počitnice so.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

9. novembra 2017

13

REPORTAŽA

Bodo naĹĄe ĹĄole ĹĄe vodile otroke na sistematske preglede?

Potem ko je pred komaj minulimi poÄ?itnicami odjeknila vest, da je ravnatelj Osnovne ĹĄole Prebold tamkajĹĄnjemu ĹĄolskemu dispanzerju sporoÄ?il, da ĹĄola otrok ne bo veÄ? vozila na sistematske preglede, se je v javnosti razvilo veliko diskusij. TakĹĄnih in drugaÄ?nih.

A Ä?etudi poplava komentarjev ne pomeni resnosti tematike, tokrat vsebina pomeni prav to: kako se bo razpletla zgodba, ki se je zaÄ?ela v Savinjski dolini, je prav zares pomembno za vse nas. Ravnatelj iz Prebolda namreÄ? odgovor priÄ?akuje od ministrstva, to pa neizogibno pomeni, da se bodo po izreÄ?enem mnenju ravnali vsi slovenski ravnatelji. Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport (MIZĹ ) si je tako skupaj z Ministrstvom za zdravje vzelo nekaj Ä?asa, da situacijo preuÄ?i in poiĹĄÄ?e dobre reĹĄitve.

Te je vsekakor treba najti, saj za zdaj v resnici ni jasno, kaj je prav – nikjer ni jasno napisano, da ĹĄola otroke mora voditi na sistematske preglede, prav tako pa tudi ne, da jim tega ni treba poÄ?eti. Pediatrinje, ki izvajajo preventivno zdravstveno varstvo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, po besedah dr. Margarete Seher ZupanÄ?iÄ? iz Zdravstvenega doma Velenje z osnovnimi ĹĄolami dobro sodelujejo. Za zdaj. ÂťNaĹĄa ĹĄola tudi v tem ĹĄolskem letu uÄ?ence organizirano pelje na sistematske in zobozdravstvene preglede v okviru dni dejavnosti,ÂŤ pravi Zdenko GoriĹĄek, ravnatelj OĹ Anto-

na AĹĄkerca Velenje, in dodaja, da bodo – Ä?e se bo MIZĹ odloÄ?ilo drugaÄ?e, postopali v skladu z veljavno zakonodajo. Tako bodo seveda ravnali tudi na ostalih osnovnih ĹĄolah, kar potrjuje tudi ravnateljica Osnovne ĹĄole Livada Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti: Šola bo v bodoÄ?e ravnala po navodilih ministrstva in tudi v skladu z dogovori ravnateljev velenjskih osnovnih ĹĄol.ÂŤ Ni pa skrivnost, da si bodo – Ä?e bo padla odloÄ?itev, da so sistematski zdravniĹĄki pregledi skrb in odgovornost starĹĄev in ne ĹĄol – marsikateri uÄ?itelji in ravnatelji oddahnili. Preboldsko zgodbo o nemirnih uÄ?encih, uÄ?iteljih, ki se poÄ?utijo kot vozniki, teĹžavah pri realizaciji uÄ?nega programa in ĹĄe kakĹĄni teĹžavi, si je najbrĹž mogoÄ?e v Ĺživo predstavljati. ÂťNa sistematiko Ĺže vrsto let peljemo uÄ?ence sami. Po navadi jih spremlja razrednik, glede na normative pa mora v zdravstveni dom in nazaj uÄ?ence spremljati ĹĄe dodatni uÄ?itelj, kar zahteva nekaj usklajevanja. V Ä?asu izvajanja pregledov je v Ä?akalnici ves Ä?as prisoten uÄ?itelj, prav tako vsi uÄ?enci, ki morajo poÄ?akati do konca ne glede na to, kdaj so pregled zakljuÄ?ili.

Ker pregledi trajajo kar nekaj ur, je vÄ?asih teĹžko zagotoviti priÄ?akovani red in mir,ÂŤ pripoveduje ZafoĹĄnik Kandutijeva. ÂťTudi na Osnovni ĹĄoli Ĺ alek vodimo uÄ?ence na sistematske zdravniĹĄke preglede organizirano v sklopu ĹĄole, razen prvoĹĄol-

cev, ki jih v soglasju s starĹĄi peljejo na pregled starĹĄi sami. TeĹžave imamo predvsem s spremstvi uÄ?encev, saj zaradi normativov in oddaljenosti ĹĄole potrebujemo najmanj tri uÄ?itelje spremljevalce, kar pa je v organizacijskem smislu pogosto teĹžko,ÂŤ pojasnjuje Irena PoljanĹĄek Sivka, ravnateljica OĹ Ĺ alek. Kot dodaja, skuĹĄajo z Zdravstvenim domom Velenje doseÄ?i dogovor, da bi lahko uÄ?enci opravili zdravstveno in

tivne preglede vsaka po dva dneva v tednu, zdravnica, ki dela v poloviÄ?nem delovnem Ä?asu, pa ima za preventivo en dan. Ordinacijski Ä?asi imenovanih zobozdravnic ĹĄole niso vedno usklajeni z ordinacijskimi Ä?asi zdravnic, vsako spreminjanje ustaljenih ordinacijskih Ä?asov, ki jih potrjuje ZZZS, pa ne nazadnje pomenijo tudi teĹžavo pri naroÄ?anju pacientov,ÂŤ pojasnjuje Margareta Seher ZupanÄ?iÄ? in dodaja, da so letos v

zobno sistematiko na isti dan, a jim za zdaj to ĹĄe ni uspelo. ÂťOrdinacijski Ä?asi zdravnic v ĹĄolskem dispanzerju so Ĺže veÄ? let enaki in omogoÄ?ajo optimalno izrabo delovnega Ä?asa za izvedbo preventivnih programov in obravnavo bolnih oziroma poĹĄkodovanih pacientov. Zdravnici, ki delata poln delovni Ä?as, imata preven-

veÄ?ini primerov datum pregleda pri zobozdravnici in zdravnici Ĺže uspeli uskladiti na isti dan.

A naj bo le en dan ali dva, vpraĹĄanje, ki ostaja, je, ali so res osnovne ĹĄole tiste, ki so odgovorne za zdravstvene preglede otrok.

Vendar pa praksa opozarja. ÂťPo izkuĹĄnjah drugih drĹžav, v katerih je udeleĹžba na preventivnih

pregledih vezana na odgovornost starĹĄev, bi deleĹž ĹĄolarjev, ki bi priĹĄli na preventivne preglede, moÄ?no upadel, po nekaterih ocenah verjetno pod 50 odstotkov. Ĺ e posebej bi padel deleĹž pregledanih ĹĄolarjev iz socialno-ekonomsko ranljivih druĹžin in druĹžin z drugimi tveganji za otrokov oz. najstnikov normalni razvoj, kar seveda pomeni, da mnoge zdravstvene teĹžave pri ĹĄolarjih ne bi bile pravoÄ?asno odkrite,ÂŤ pravi Seher ZupanÄ?iÄ?eva. Opozarja, da bi se poveÄ?ala neenakost v zdravju. ÂťTako kot drugje tudi pri nas naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo otrok in mladostnikov z boleznimi, ki so posledica nezdravega Ĺživljenjskega sloga (prekomerna prehranjenost in debelost, motnje duĹĄevnega zdravja idr.). Zamujena intervencija pri teĹžavah v dinamiÄ?nem obdobju odraĹĄÄ?anja pomeni dolgoroÄ?no veÄ? kroniÄ?nih bolezni v odrasli dobi, slabĹĄo kakovost Ĺživljenja bolnikov in veÄ?je finanÄ?no breme za drĹžavo,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Specialistka pediatrije meni, da bi nas moralo pri oceni organizacije preventivnih pregledov za ĹĄolarje najbolj zanimati predvsem to, kaj je dobro zanje. ÂťDa je naĹĄ sedanji sistem dober, nam priznavajo mnogi strokovnjaki iz drugih drĹžav, ki si Ĺželijo, da bi v svojih drĹžavah lahko dosegli nekaj podobnega,ÂŤ pravi.

Vsekakor je dobro, da so otroci zdravstveno pregledani. Toda vÄ?asih so prav pri pregledih, ki jih otrok opravi v okviru ĹĄole, dia-

đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Popotnik, ustavi svoj korak

Obisk potujoÄ?ega centra spodbujanja radovednosti Ljubljanska HiĹĄka eksperimentov na osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda navduĹĄila uÄ?ence in zunanje obiskovalce – Dodali ĹĄe razstavo malih Ĺživali

Lom, TopolĹĄica, 5. novembra - Nova kapelica krasi SonÄ?no pot, pot, ki Ĺže nekaj desetletij poteka po sredini Loma in je priljubljeno sprehajaliĹĄÄ?e domaÄ?inov in tudi hotelskih gostov. Pred letom 1963, ko so speljali cesto Ä?ez Lom je v neposredni bliĹžini sedanje stala kapelica s kriĹžem, ki so jo zaradi gradnje ceste umaknili. Novo je postavil letos sedanji lastnik zemljiĹĄÄ?a Martin Volk in si tako izpolnil desetletja staro Ĺželjo. Zato je veÄ?ino del okoli gradnje na strmem terenu Loma naredil sam. S srÄ?nostjo

Bojana Ĺ pegel

eksperimentov v Ljubljani pa ima veÄ?je ekVelenje, 25. oktobra – Velenjska sperimente. Oboji so osnovna ĹĄola Miha Pintarja Toleda namenjeni vsem radose je za en dan spremenila v HiĹĄko ek- vednim ljudem, ki se sperimentov. UÄ?encem so namreÄ? tik ne bojijo spodrsljajev pred jesenskimi poÄ?itnicami pripra- in napak, ki so obvevili Ä?isto poseben naravoslovni dan, zni in dobrodoĹĄli sonanj pa so zgodaj popoldne povabi- potnik raziskovanja in li vse VelenjÄ?ane, ki jih zanima zna- poskuĹĄanja,ÂŤ nam je nost. HiĹĄka eksperimentov je potujo- sredi dopoldanskega Ä?i center spodbujanja radovednosti, Ĺživ-Ĺžava na ĹĄoli, ki je kritiÄ?nega razmiĹĄljanja in promoci- uÄ?ilnice in telovadnije raziskovanja. Velenje je tokrat obi- co spremenila v svojskala prviÄ?. stven laboratorij, poÂťOd leta 2014, ko smo v HiĹĄi eks- vedala Andreja Perat perimentov zaÄ?eli izvajati potujoÄ?o iz HiĹĄe eksperimenaktivnost, smo pogosto na poteh po tov. S seboj so tokrat Sloveniji. V HiĹĄki eksperimentov ima- pripeljali veÄ? kot 50 mo manjĹĄe eksperimente, ki so pose- eksperimentov, poleg tega so priprabej pripravljeni, da gredo na pot, HiĹĄa vili dva znanstvena ĹĄova v telovadnici; za mlajĹĄe uÄ?ence so izvedli ÂťJajÄ?kologijoÂŤ, za starejĹĄe pa ÂťPlinologijo. NaĹĄi obiski so vedno unikatni, vedno dodamo kaj novega.ÂŤ UÄ?enci so bili res navduĹĄeni.

Andreja Perat iz HiĹĄe eksperimentov pred kombijem, s katerim Zadovopotujejo po Sloveniji tudi njihovi manjĹĄi eksperimenti. l j e n p a je bil tu-

gnosticirana obÄ?utljiva zdravstvena stanja, s Ä?imer pa ĹĄola naj ne bi bila seznanjena. ÂťPrav zato menim, da bi morali starĹĄi prevzeti to odgovornost. DolĹžnost starĹĄev je, da skrbijo za otrokovo zdravje in vse preventivne preglede,ÂŤ meni ravnateljica OĹ Ĺ alek Irena PoljanĹĄek Sivka, a dodaja, da so Âťsistematski zdravniĹĄki pregledi za naĹĄe otroke nujno potrebni in bo zato, dokler ne bo dogovorjeno drugaÄ?e, skrb za to tudi v prihodnje prevzela ĹĄola.ÂŤ Ministrstvi se sedaj usklajujeta in verjetno ne pozabljata, da se bo – Ä?e bosta zapisali, da naj se odgovornost zdravstvene sistematike v osnovni ĹĄoli bolj odloÄ?no prenese na starĹĄe, verjetno pojavila ĹĄe nova teĹžava, vezana za organizacijo zdravstvene sluĹžbe. ÂťIndividualno naroÄ?anje na preventivne preglede bi pomenilo odsotnost starĹĄev v sluĹžbi, pogosto odpovedovanje Ĺže dogovorjenih terminov za pregled in zahteve po drugih terminih, kar je v praksi nemogoÄ?e – to bi pomenilo popolno sesutje ĹĄolske preventive, poleg tega pa manjĹĄo dostopnost zdravnic ĹĄolarjem, takrat ko so bolni,ÂŤ opozarja Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?. ÄŒesa takĹĄnega si seveda nihÄ?e ne Ĺželi, zato verjetno s tem vpraĹĄanjem ministrstvi nimata preteĹžkega dela. Niti za trenutek paÄ? ne smeta pozabiti, da tokrat niso bistveni ne starĹĄi, ne uÄ?itelji, ne zdravniki, temveÄ? le otroci.

VeÄ? kot 50 razliÄ?nih eksperimentov je navduĹĄilo uÄ?ence in uÄ?itelje. Ob tem, ko so se zabavali, so se tudi uÄ?ili.

di ravnatelj ĹĄole Sebastijan Kukovec: ÂťLahko reÄ?em, da je bil danaĹĄnji dan nekaj posebnega. Prinesel je nove izkuĹĄnje s podroÄ?ja kemije, biologije in fizike, zelo navduĹĄili so kemijski eksperimenti Harryja Poterja, uÄ?enci pa so bili navduĹĄeni tudi nad razstavo malih Ĺživali.ÂŤ To sta nam potrdila tudi uÄ?enca Manca Svitlica Valoh in Tim Meh. Obema je bilo vse, kar sta doĹživela, zelo vĹĄeÄ?. Manca je dodala: ÂťNajbolj sem bila navduĹĄena nad Ĺživalmi, veliko je bilo plazilcev, insektov, ki jih ponavadi ob obisku Ĺživalskega vrta ne vidimo. Na roko

so mi dali ĹĄÄ?urka, obÄ?utek je bil zanimiv. Preizkusila sem tudi ĹĄtevilne eksperimente. VĹĄeÄ? mi je bilo, ker smo jih delali skupaj, tako fantje kot dekleta.ÂŤ Tim pa nam je zaupal. ÂťMed ogledom Ĺživali mi je Ĺžaba skoraj skoÄ?ila v obraz, kar si bom zagotovo zapomnil. Med eksperimenti pa so me najbolj navduĹĄili tisti, ki so bili povezani z luÄ?kami, in znanstveni ĹĄov, v katerem so uporabili tudi ogenj.ÂŤ Namen je bil zagotovo doseĹžen. UÄ?enci so doĹživeli dan sproĹĄÄ?enega uÄ?enja in se ob tem ĹĄe zabavali. đ&#x;”˛

bĹĄ

in posebno skrbjo jo je tudi opremil, v poseben ponos mu je, da je lahko v njo poloĹžil kriĹž iz prvotne kapelice. Kapelica je sicer drugaÄ?ne oblike, kot je bila prvotna, na Lomu stoji ĹĄe ena podobna iz leta 1809, a razumljivo je, da jo je postavil po svojih Ĺželjah. Kapelica stoji ob poti in je Ĺže med gradnjo vzbudila zanimanje, zato je bil obisk ob njenem blagoslovu, priÄ?akovan. Blagoslov je opravil Ĺžupnik mnsg. JoĹže PriboĹžiÄ? minulo nedeljo. Ĺ e posebej je zaĹželel lastniku Martinu, da ga spominja tudi na njegovega zavetnika sv. Martina. DruĹžini Volk je zaĹželel vse dobro tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, svoje je k dogodku prispevala ĹĄe krajevna skupnost TopolĹĄica, predsednica Petra LipiÄ?nik. Posebej prisrÄ?en je bil program ob dogodku, ki so ga sooblikovali najmlajĹĄi Ä?lani druĹžine Volk, ki so tudi povabili vse, ki bodo hodili mimo, naj ob njej ustavijo svoj korak. đ&#x;”˛

MBK

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. novembra 2017

Proslavili letoĹĄnje pridobitve S kolesom do Term Ob prazniku KS Ĺ entilj podelili tudi krajevna priznanja in predstavili naÄ?rte za prihodnje leto

ObstojeÄ?a kolesarska steza, ki je doslej vodila iz Ĺ oĹĄtanja le do objektov Zager, se zdaj nadaljuje vse do TopolĹĄice

Ĺ entilj, 27. oktobra – V poÄ?astitev krajevnega praznika so zadnji petek oktobra v ĹĄentiljskem domu krajanov pripravili slavnostno sejo. Polno dvorano je najprej pozdravil predsednik KS Ĺ entilj Janez Podbornik. Krajanom je v besedi predstavil doseĹžke letoĹĄnjega leta in naÄ?rte, ki jih imajo v kraju za leto 2018. S slavnostnim dogodkom so namreÄ? zakljuÄ?ili tudi letoĹĄnje naloĹžbe v Ĺ entilju. NajveÄ? dela so opravili na Nova Ĺžarna stena na pokopaliĹĄÄ?u je velika pridobitev za krajane Ĺ entilja. krajevnem pokopaliĹĄÄ?u, kjer so pridobili nova Ĺžarna mesta v opornem zidu in s tem obnovili star oporni zid pokopaliĹĄÄ?a. Pridobili so tudi 64 Ĺžarnih grobov. Zaradi velikega finanÄ?nega zalogaja je naloĹžba potekala v dveh fazah, konÄ?ana pa je bila konec septembra.

Prihodnje leto Ĺželijo obnoviti ĹĄe oporni zid na starem delu pokopaliĹĄÄ?a ter pridobiti gradbeno in uporabo dovoljenje za Ĺže zgrajeno poslovilno veĹžico, zato obnova pokopaliĹĄÄ?a ĹĄe ni konÄ?ana.

PodĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec je pohvalil delo krajevne skupnosti. Za oporni zid in nova Ĺžarna mesta je obÄ?ina prispevala skoraj 115 tisoÄ? evrov, KS Ĺ entilj Na slavnostni seji sveta so podelili tudi priznanja in grb krajevne pa je financirala dodatna dela v skupnosti. viĹĄini 4 tisoÄ? evrov. Slavnostno sejo sveta KS so izkoristili tudi dina ÄŒas, KegljaĹĄka sekcija Dru- iz Laz. Po konÄ?anem uradnem za podelitev zahval KS Ĺ entilj ĹĄtva upokojencev Ĺ entilj ter Tu- delu so si krajani ogledali novo za uspeĹĄno sodelovanje s krajev- ristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj za 10 let Ĺžarno steno na pokopaliĹĄÄ?u, sleno skupnostjo. Zahvale so preje- delovanja. Posthumno je zahvalo dilo pa je druĹžabno sreÄ?anje. đ&#x;”˛ bĹĄ li: Cilka in Milan Sitar, Marjan prejel JoĹžef Krajnc. NajviĹĄje priHrustl, Valentin DolinĹĄek, Kata- znanje – grba KS – sta prejela rina in Mitja Podbornik, Leopol- zakonca Slavica in Anton Krajnc

Milena KrstiÄ? – Planinc

Prijetno druĹženje starejĹĄih obÄ?anov

peljal na starodobnem kolesu, ki mu ga je za priloĹžnost posodil sosed. Preveril pa je vsako, ĹĄe tako majhno, stvar. ÂťPot je res lepa in lepo spelja-

Ta del naselja TopolĹĄica s kolesarsko stezo doslej ni bil poveTopolĹĄica, 28. oktober – ÂťNa zan. ObstojeÄ?a kolesarska steza, tole smo Ä?akali kar nekaj Ä?asa, ki se zaÄ?ne pred mestom Ĺ oĹĄtanj zato smo danes toliko bolj vesein je dolga 2,5 kilometra, se je li,ÂŤ je na slovesnosti, ki so jo v konÄ?ala v kriĹžiĹĄÄ?u z javno potjo soboto ob otvoritvi kolesarske pri objektu Zager. SrediĹĄÄ?e Topovezave Zager – Terme priprapolĹĄice do turistiÄ?nih objektov Kolesarska steza vili pred veÄ?namenskim domom in institucij (BolniĹĄnica, Zimzeod Ĺ oĹĄtanja do krajanov v TopolĹĄici, dejal Ĺžupan len, stanovanjski bloki) pa z njo TopolĹĄice je dolga Darko Menih. Preden je skupaj ni bilo povezano.

3.014 metrov. s podĹžupanom Vikijem Drevom, Na povezavo v razdalji 1.000 predsednico Sveta Krajevne metrov so precej dolgo Ä?akali ne skupnosti TopolĹĄica Petro LipiÄ?samo zaradi denarja, ampak tudi nik in predstavnikom izvajalca na, vodi ob Toplici ob gozdu. zaradi teĹžav, povezanih z zemljiMirkom Andrejcem vzel v roke Sprehajalci in kolesarji bodo uĹži- ĹĄÄ?i. ÂťNaloĹžba je stala 250.000 ĹĄkarjice in prerezal otvoritveni vali, ob njej posedeli na kakĹĄni evrov, drĹžava jo je sofinanciratrak, se je po kolesarski stezi za- klopci in se odpoÄ?ili.ÂŤ la z blizu 100.000 evrov,ÂŤ je povedal podĹžupan Viki Drev.

Dela so bila izvedena v pogodbenem roku, pravoÄ?asno in kakovostno, pa so bili zadovoljni tisti, ki so priĹĄli na otvoritev.

Veliko jih je priĹĄlo iz Term. ÂťTa povezava je za nas zelo pomembna, saj gostje veliko povpraĹĄujejo po tej vrsti mobilnosti, izposojajo si tudi kolesa ali pa k nam pridejo s svojimi,ÂŤ je dejala direktorica Term Lidija FijavĹž Ĺ peh.

Otvoritveni trak so prerezali Mirko Andrejc, Viki Drev, Petra LipiÄ?nik in Darko Menih.

â?ą

MnoĹžiÄ?no obiskana grajska avantura

Ne najmlajĹĄih in ne starejĹĄih ni niÄ? prestraĹĄilo, uĹživali so v pestrem dogajanju na Ĺ aleĹĄkem gradu. Foto: MarĹĄnjak F.

druĹĄtvenega podmladka (v sodelovanju z OĹ Ĺ alek imajo turistiÄ?ni kroĹžek - Klub mladih turistiÄ?nih vodnic) pripravile delavnice za poslikavo obraza, izdelovanje duhcev ter izrezovanje buÄ?. Obisk je bil tako ĹĄtevilen,

LetoĹĄnje sreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov je bilo najbolj mnoĹžiÄ?no doslej.

Ĺ martno ob Paki, 28. oktobra – Ĺ˝e vrsto let sodi v splet prireditev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki tudi sreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov. Za razliko od minulih je bilo letoĹĄnje v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, kar se je pokazalo za zelo dobro odloÄ?itev organizatorjev. SreÄ?anja se je namreÄ? udeleĹžilo doslej najveÄ? obÄ?anov, starih 70 let in veÄ?. Nad 100 se jih je odzvalo povabilu. NajstarejĹĄi udeleĹženki sta bili 92-letni AvguĹĄtina LukaÄ? in NeĹža Ĺ uster, med moĹĄkimi pa Ivan GaberĹĄek z 89 leti.

Po besedah Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja so starejĹĄi obÄ?ani s svojim delom naloĹžili mlajĹĄim generacijam kar nekaj nalog za prihodnost. ÂťDali ste nam osnovo, na kateri gradimo naĹĄ skupni lepĹĄi jutri.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti je omenil nekatere najveÄ?je pridobitve v zadnjem letu in menil, da lahko z optimizmom zrejo v jutriĹĄnji dan.

JoĹže KoĹžar, predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje, je izrazil zadovoljstvo, ker so sreÄ?anja starejĹĄih v veÄ?ini okolij v Ĺ aleĹĄki dolini dobro obiskana. 30 let jih Ĺže krajevne organizacije RK v sodelovanju ĹĄe z drugimi druĹĄtvi v posameznih sredinah pripravijo in verjame, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje. PO njegovih besedah je za obmoÄ?nim zdruĹženjem ĹĄe eno uspeĹĄno leto.

NajveÄ? zaslug za to imajo pridni prostovoljci RK in obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki jih pri opravljanju dejavnosti podpirajo. ÂťGospodarske krize naj bi bilo konec, a pomoÄ?i potrebnih je vse veÄ?. Pri RK jim bomo pomagali po najboljĹĄih moÄ?eh tudi v prihodnje,ÂŤ je ĹĄe dejal JoĹže KoĹžar. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ alek, 28. oktobra - Za zaÄ?etek jesenskih poÄ?itnic je TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek ovilo Ĺ aleĹĄki grad v srhljivo podobo in za najmlajĹĄe pripravilo pustolovĹĄÄ?ino, na kateri so se jim z veseljem pridruĹžili tudi starejĹĄi. Da bi grad odroÄ?ili, so morali obiskovalci zbrati Ĺžige na sedmih postajah.

Pomagal jim je grajski duh, na poti pa so jih Ä?akale zaÄ?arane stopnice, grajski straĹžar, pokopaliĹĄÄ?e z okostnjaki, giljotina, tabor ravbarjev, tunel pajkov ter v grajskem stolpu dve Ä?arovnici.

Za prijetno druĹženje po opravljeni nalogi pa so poskrbeli s peÄ?enim kostanjem, sreÄ?elovom, Ä?arodejem in gostinsko ponudbo. Za vse nadobudne so Ä?lanice

da je bilo treba Ä?akati tudi dobro uro za vstop na prizoriĹĄÄ?e. A zadovoljni obiskovalci so organizatorjem zatrdili, da je bilo vredno Ä?akati in z veseljem ĹĄe kdaj obiĹĄÄ?ejo Ĺ aleĹĄki grad. đ&#x;”˛

MPT d.o.o. +386 (0)3 896 40 82 info@mpt.si | www.mpt.si

ObÄ?ankam in obÄ?anom obÄ?ine Ĺ martno ob Paki iskreno Ä?estitamo za obÄ?inski praznik!

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

9. novembra 2017

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Sejem Numifil priljubljen med zbiratelji Znanje delili med prebivalci SreÄ?anje numizmatikov in filatelistov letos tudi mednarodno obarvano – Dober obisk, pester izbor

Velenje – DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje je v zadnjih dneh minulega meseca zaznamovalo roĹžnati oktober z dejavnostmi na velenjski promenadi. Tretje leto so skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje, tukajĹĄnjim zdravstve-

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 28. oktobra – Zadnjo oktobrsko soboto je v dvorani Centra Nova potekalo 8. sreÄ?anje Numifil, ki ga pripravlja Festival Velenje. Tudi termin je stalen, saj sejem vedno pripravijo ob zaÄ?etku krompirjevih poÄ?itnic. Na numizmatiÄ?en, filatelistiÄ?en in kartofilski sejem je tudi letos priĹĄlo veliko obiskovalcev iz vseh koncev drĹžave, najveÄ? pa je bilo domaÄ?inov. Privabila jih je raznolika ponudba razstavljalcev iz vse Slovenije, najveÄ? iz Ĺ tajerske, dva sta priĹĄla tudi iz sosednje HrvaĹĄke. Napolnili so 16 miz, kar je, kot nam je povedal predstavnik organizatorjev MatjaĹž Ĺ alej, toliko kot zadnja tri leta. Poznavalci so bili s ponudbo zadovoljni.

Na sejmu so obiskovalci naĹĄli zanimive numizmatiÄ?ne in filatelistiÄ?ne primerke in tudi zbirateljske pripomoÄ?ke. ÂťDatuma sejma ne prestavljamo tudi zato, ker se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo predvsem starejĹĄi. Veseli nas, da ohranjamo numizmatiko in filatelijo kot dve kraljici zbirateljstva tudi v naĹĄem mestu. OpaĹžamo, da je numizmatika bolj v vzponu kot filatelija, ki doĹživlja manjĹĄi zaton. Zbiranje denarja, kovancev in zlatnikov je paÄ? nekoliko draĹžji hobi. Sicer pa naĹĄ sejem velja za enega bolje organiziranih med manjĹĄimi tovrstnimi sejmi,ÂŤ nam je povedal Ĺ alej. Tudi zaradi Numifila in Pikinega festivala so v Velenju v zadnjih letih izdali kar nekaj osebnih poĹĄtnih znamk, ki so se v zbirateljstvu lepo prijele. Pri PoĹĄti Velenje je letos izĹĄel Ĺžig z datumom sreÄ?anja, izĹĄla pa je tudi osebna znamka z motivom velenjskega Kristlovega bloka, arhitekturnega bisera iz 60. let arhitekta Stanka Kristla.

Ta je zanj leta 1965 prejel tudi arhitekturno nagrado. ÂťVseh osem let smo v Ä?asu sejma izdali osebno znamko, letoĹĄnja ima poĹĄtno numinalo A. Nanje vedno uvrstimo arhitekturne objekte Velenja, tako zgodovinske kot modernistiÄ?ne. Z letoĹĄnjo in lansko, na katero smo umestili velenjsko

Sejem je obiskalo veliko zbirateljev iz vseh koncev drĹžave, celo iz Primorske.

MatjaĹž Ĺ alej: ÂťMed manjĹĄimi sejmi velja naĹĄ za najbolje organiziranega v drĹžavi.ÂŤ

promenado, smo izpostavili dva medijsko najbolj opazna objekta, ki sta bila zgrajena v povojnem, sodobnem Velenju,ÂŤ je ĹĄe dodal naĹĄ sogovornik. Sicer pa izdajo med 200 in 300 osebnih znamk, ki ostanejo aktualne ĹĄe nekaj let.

PoĹĄtni Ĺžig bo le ĹĄe nekaj dni dostopen na poĹĄti v Velenju, potem pa ga bodo shranili v arhiv PoĹĄte Slovenije.

MariborÄ?an Igor Lesar je upokojeni uÄ?itelj, ki se sedaj ĹĄe bolj strastno predaja zbirateljstvu.

Na velenjski Numifil prihaja vsa leta, od prvega dalje. Povedal nam je: ÂťTu je vedno dobra druĹžba, prijetni ljudje, zanimivo je. Pa tudi Velenje je zame lepo mesto. Prihajam tudi zato, ker

Zbiratelj Igor Lesjak redno razstavlja na velenjskem Numifilu.

VĹĄeÄ? mu je druĹžba in to, da vedno kaj proda.

tukaj vedno kaj prodam. V moji zbirki je najveÄ? znamk, imam pa tudi nekaj kovancev, predvsem

slovenskih in jugoslovanskih.

Zbiram znamke iz doloÄ?enih drĹžav, od tematik pa me najbolj zanimajo metulji. Na Numifil prihaja najveÄ? filatelistov, najbolj jih zanimajo znamke, ki so bolj poceni.ÂŤ Obiskuje tudi druge sejme v Sloveniji in Avstriji, pravi pa, da je to drag hobi le za tiste, ki hoÄ?ejo imeti vse. On vsa leta dobro pozna svoje meje. ÂťDenarnica je tista, ki doloÄ?a, kaj lahko kupim,ÂŤ nam za konec pove med smehom. In doda, da bo na Numifil ĹĄe prihajal. đ&#x;”˛

PooblaĹĄÄ?eni servis vozil Ford

in zavarovalnice Triglav

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

FORD AVTOCENTER KRBAVAC www.krbavac.si | ReÄ?ica ob Paki 45 | Tel.: 03/ 891 51 23

T���������������������4��������������ne�.��n�e@siol.net Proizvodnja in storitve v kovinarstvu Hiťniťke storitve Igor Rogel s.p.

Slatina 5e, 3327 Ĺ martno ob Paki T: 041 682 197 E: igor.rogel@gmail.com

Vsem obÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki!

VZDRĹ˝EVANJEďż˝INďż˝POPRAVILOďż˝MOTORNIHďż˝VOZIL,ďż˝KLEPARSTVO,ďż˝LIÄŒARSTVO, REZERVNIďż˝DELI,ďż˝Vďż˝LKANIZERSTVO,ďż˝AVTOPRALNICAďż˝INďż˝AVTOKOZMETIKA, POSREDOVANJEďż˝ZAVAROVALNICEďż˝ADRIATICďż˝SLOVENICAďż˝...

ÄŒestit��oďż˝ ���p���ni�� obÄ?ine!

AKCIJA��i�s�i�� pne���ti�� YOKOHAMA!

hkrati pa opozarjati na pomen preventive in zdravega naÄ?ina Ĺživljenja. ÂťTega Ĺželimo razĹĄirjati med mladimi, zato smo povabili ambasadorje zdravja z OĹ Gorica, ki so edini in edinstveni v Sloveniji. Izobrazili smo men-

Utrinek s sklepne prireditve na promenadi v Velenju

nim domom, Ĺ olo za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje in Osnovno ĹĄolo (OĹ ) Gorica Velenje na svoj naÄ?in opozarjali na potrebo po preventivi in skrbi za svoje zdravje.

Tako so na stojnicah mimoidoÄ?im z modeli prikazovali pravilen naÄ?in samopregledovanja dojk, uÄ?enke omenjene ĹĄole so predstavile del projekta Ambasadorji zdravja, ki poteka na ĹĄoli celo leto in temelji na 12 priporoÄ?ilih Evropskega kodeksa proti raku. Tokrat so predstavile zdravo prehrano in prikazale zanimiv naÄ?in jutranje telovadbe. Dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti so ponudile roĹžnati sladoled in popestrile dogodek s plesno toÄ?ko, zaposlene zdravstvenega doma pa so mimoidoÄ?im izmerile krvni tlak in z analizatorjem Tanita opravile analizo sestave telesa. V aktivnost sta se vkljuÄ?ila ĹĄe Mlekarna Celeia s plastenkami jogurta ter Komunalno podjetje Velenje s plastenkami vode.

Predsednica druĹĄtva Branka Drk je med drugim dejala, da so s sklepno prireditvijo ob mesecu boja proti raku dojk Ĺželeli ĹĄirĹĄo javnost ĹĄe enkrat opozoriti na ĹĄtevilne aktivnosti, ki jih izvajajo za zgodnje odkrivanje bolezni,

torje, ti nekatere svoje uÄ?ence, ki sedaj svoje vrstnike celo leto uÄ?ijo zdravega naÄ?ina Ĺživljenja.ÂŤ Drkova je soglaĹĄala, da je preventivnih akcij druĹĄtev veliko, zato tudi takĹĄni uÄ?inki. Potrjujeta jih manjĹĄe ĹĄtevilo umrlih zaradi raka in veÄ?je ĹĄtevilo zgodaj odkritih bolezni. Zagotovila je, da se bodo pri druĹĄtvu ĹĄe naprej trudili in delili znanje med prebivalci Ĺ aleĹĄke doline.

Ravnatelj OĹ Gorica Velenje Ivan Planinc pa je dejal, da so na ĹĄoli ambasadorje zdravja uvedli Ĺže predlani. Njihove aktivnosti so se dobro prijele. ÂťUÄ?enci ambasadorji pripravljajo vsebinske teme s podroÄ?ja zdravja in jih posredujejo ostalim uÄ?encem, nam uÄ?iteljem, urejajo stenski Ä?asopis, tako da smo na tekoÄ?em z vsemi aktualnostmi s podroÄ?ja zdravja.ÂŤ Dejal je ĹĄe, da se njihovo delo vse bolj odraĹža tudi pri naÄ?inu Ĺživljenja in dela v ĹĄoli in doma. ÂťVelikokrat povedo to, kar odrasli in njihovi vrstniki radi pozabimo. Tako nas opozarjajo na posledice prevelikega izpostavljanja soncu, na pravilno prehrano, gibanje ‌ Ponosen sem nanje,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan Planinc. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

Slovencem proti Hrvatom le toÄ?ka

Samo Olimpija in Maribor pred Rudarjem

RokometaĹĄi Gorenja v 7. krogu lige prvakov izgubili s hrvaĹĄkim prvakom Zagrebom, Celjanom proti Nexeju le toÄ?ka V 6. krogu regionalne lige Seha je bil v torek dvoboj hrvaĹĄkih in slovenskih moĹĄtev. NaĹĄi prvaki so gostili podprvaka sosedov Nexe, podprvaki VelenjÄ?ani pa aktualnega prvaka Zagreb. Po konÄ?anih tekmah so bili veliko bolj zadovoljni naĹĄi juĹžni sosedje. Celjani so bili gotovo favoriti proti moĹĄtvu iz NaĹĄic, a so si priigrali samo toÄ?ko oziroma so jo izgubili, saj so se NaĹĄiÄ?ani poraza reĹĄili dobre pol minute pred koncem.

Da je bila tekma za oboje v velenjski RdeÄ?i dvorani zelo pomembna, kaĹže med drugim tudi Ĺže to, da so jo oboji zaÄ?eli zelo neodloÄ?no. Prvi zadetek so gledalci videli ĹĄele na koncu druge minute, ko je z devetimi goli najboljĹĄi strelec tega dvoboja Ĺ˝arko Marković prviÄ? premagal prvega vratarja Gorenja Klemna Ferlina.

Na koncu Ä?etrte minute so gostje povedli z 2:0. Gol je dosegel Stipe Mandalić, z osmimi zadetki drugi strelec tekme. Ĺ ele po teh zadetkih so domaÄ?i zaÄ?eli igrati bolj odloÄ?no in do petnajste minute prviÄ? izenaÄ?ili (5:5), na odmor pa ĹĄli s prednostjo dveh zadetkov (14:12). V prvem polÄ?asu sta bila strelsko pri domaÄ?ih najbolj razpoloĹžena Nejc Cehte, ki je

do petnajste minute (5:5) dosegel kar ĹĄtiri gole in Niko Medved.

Medved je s tremi goli zaporedoma v 22. minuti popeljal Gorenje do prvega, a obenem njihovega edinega vodstva s prednostjo treh golov (10:7). Ob koncu

tnika, zabili dva gola in izenaÄ?ili na 14:14. Nekaj minut zatem so bile domaÄ?e ose spet v prednosti za dva gola (16:14). Osem minut pred koncem pa so Hrvatje z golom Ĺ˝arka Markovića prviÄ? v drugem polÄ?asu povedli (19:18).

prvega dela pa je s svojim petim golom poskrbel, da so imeli domaÄ?i solidno prednost dveh zadetkov po prvem polÄ?asu.

ZagrebÄ?ani so Ĺže po dveh minutah v drugem polÄ?asu izkoristili premajhno zbranost naspro-

Cehte je s svojim petim golom hitro izenaÄ?il, Medved, ki se je nekoliko pred tem vrnil s klopi, pa je s svojim ĹĄestim golom po nasprotnikovi izgubljeni Ĺžogi v 50. minuti poskrbel za popoln preobrat in vodstvo z 20:19. Ĺ˝al

pa je bilo to njihovo zadnje. Proti visoki in strnjeni ter zelo agresivni obrambi so teĹžje prihajali do priloĹžnosti za zadetek kot nasprotnik, tudi veÄ? greĹĄili, poleg tega pa so jim zaÄ?ela pohajati moÄ?i. V 52. minuti je bil rezultat ĹĄe izenaÄ?en (21:21). V iztekajoÄ?ih se minutah so gostujoÄ?i igralci z dvema zaporednima goloma Mandalića in zadnjim (Ĺže devetim) Ĺ˝arka Markovića ob koncu 57. minute prviÄ? vodili s tremi goli razlike (24:21), kar je bilo dovolj za njihovo Ä?etrto zmago. S tekmo veÄ? od tretjega MeĹĄkova in Ä?etrtega Tatrana so se povzpeli na drugo mesto, VelenjÄ?ani pa so s Ä?etrtega padli na ĹĄesto. Celjani so s toÄ?ko veÄ? mesto pred njimi. Ĺ˝eljko Babić, trener Gorenja Velenja: "Zagreb je zasluĹženo zmagal. Mi smo tekmo odigrali hrabro in prikazali dobro igro. V drugem polÄ?asu so tekmeci odigrali resniÄ?no dobro v obrambi, v napadu pa bili izredno disciplinirani. OdloÄ?ilna je bila tudi individualna kakovost igralcev v kljuÄ?nih trenutkih. Iz poraza se moramo nekaj nauÄ?iti in popraviti napake."

S. Vovk Foto Jurij Kodrun

V drugem polÄ?asu povsem potopili Skandinavce RokometaĹĄi Gorenja so se z zmago s 30 : 21 obilno oddolĹžili Elverumu za poraz z golom razlike (28 : 29) v prejĹĄnjem krogu Stane Vovk

S 6. krogom so tudi v skupini C lige prvakov zaÄ?eli drugo polovico tekmovanja. VelenjÄ?ani so si z visoko zmago nad norveĹĄkim prvakom zelo poveÄ?ali moĹžnosti za zagotovitev dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v osmino finala tega najmoÄ?nejĹĄega tekmovanja na stari celini. Trenutno so ob enakem ĹĄtevilu toÄ?k z danskim Skernom, ki je v tem krogu premagal ĹĄvicarskega prvaka celo z desetimi goli razlike (32 : 22), zaradi slabĹĄe razlike v golih drugi. Prav eno od prvih dveh mest pa si morajo priigrati v tem delu tekmovanja, da se bodo nato udarili s prvo- ali drugouvrĹĄÄ?enim moĹĄtvom skupine D za napredovanje.

Slovenski podprvaki so z igro proti norveĹĄkemu prvaku – kot pove rezultat – navduĹĄili. Ne toliko v prvem polÄ?asu kot v drugem, ko so dokazali, da so veliko kakovostnejĹĄe moĹĄtvo. Po uvodnih nekoliko nervoznih minutah, ko so jim Skandinavci ĹĄe skuĹĄali vsiliti svoj stil hitre igre, so vajeti vzeli v svoje roke, vendar pa se kljub temu nasprotniku niso mogli odlepiti za veÄ? kot dva gola. To jim je prepreÄ?eval tudi prvi vratar NorveĹžanov Vegard Bakken Oeien (12 obramb).

Tudi na zaÄ?etku drugega polÄ?asa so bili NorveĹžani zelo hitri in so se domaÄ?im pribliĹžali le na gol razlike. To pa je bilo oÄ?itno dodatno opozorilo ÂťosamÂŤ, da morajo veÄ? iztisniti iz sebe. Nenadoma so prevladali na igriĹĄÄ?u in zaÄ?el

se je lov za Ä?im veÄ?jo razliko. Rok OvniÄ?ek je trem golom v prvem polÄ?asu dodal v drugem ĹĄe ĹĄtiri in je bil s sedmimi goli najboljĹĄi strelec. Dva zadetka manj od njega je zabil Alem Toskić, a je bil njegov uÄ?inek stoodstoten. Prvi

ved zadel za +5 (19 : 14), pet minut pred koncem pa je OvniÄ?ek s svojim zadnjim golom poviĹĄal na +9 (29 : 20); to je bila do tedaj najviĹĄja prednost. NavijaÄ?i so upali, da bodo domaÄ?i zmagali z dvoĹĄtevilÄ?no razliko. Vendar so

vratar Klemen Ferlin, ki je imel v prvem delu le tri obrambe, je v drugem zablestel z dodatnimi desetimi. Ob Ä?vrsti oziroma izjemni igri – kot je ocenil po zmagi trener Ĺ˝eljko Babić – v obrambi so gostje vse teĹžje prihajali do priloĹžnosti oziroma zadetkov. V 34. minuti je kapetan Niko Med-

gostje na zaÄ?etku zadnje minute zmanjĹĄali zaostanek, dve sekundi pred zadnjim sodnikovim piskom pa je razliko devetih golov vrnil Gregor PotoÄ?nik.

Rok OvniÄ?ek: ÂťZelo smo si Ĺželeli te zmage. Vedeli smo, kaj smo na NorveĹĄkem naredili napaÄ?no, zato smo se nanje dobro

9. novembra 2017

pripravili. Dogovora smo se kar dobro drĹžali. Zmaga je zasluĹžena, z veliko razliko, ki bo morda zelo pomembna na koncu za uvrstitev na prvo ali drugo mesto. Pred nami je ĹĄe precej tekem. Ĺ e naprej moramo delati na polno in bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Verjamem, da napredovanje.ÂŤ Niko Medved, kapetan: Po tekmi na NorveĹĄkem smo bili nekoliko jezni in Ĺžalostni. Imeli smo obÄ?utek, da domaÄ?i niso bili toliko boljĹĄi, ampak smo mi imeli slab dan. Povratni dvoboj pa je pokazal, da smo vendarle boljĹĄi od njih. NaĹĄ naÄ?rt je bil, da si v prvem polÄ?asu priigramo dva, tri gole razlike, v drugem pa dokonÄ?no odloÄ?imo tekmo v naĹĄo korist.

Izteklo se je, tako kot smo Ĺželeli.ÂŤ Tine Poklar (Elverum): ÂťNisem doÄ?akal konca tekme. Po oceni sodnika sem preostro zaustavil OvniÄ?ka. Ĺ˝al mi je. V Velenje smo seveda priĹĄli po dve toÄ?ki; to je ĹĄportno Ĺželeti. Hkrati smo vedeli, da bo to zelo teĹžak dvoboj. Kot na prvi tekmi smo tudi na tej Ĺželeli igrati svojo hitro igro, toda Gorenje se je dobro pripravilo na nas in Ĺžal se ni se ni izteklo po naĹĄih Ĺželjah. ÄŒestitam jim za zelo dobro igro.ÂŤ Gorenjev naslednji nasprotnik (11. novembra) bo Adama v gosteh. Nato bosta sledila dvoboja na domaÄ?em parketu z Romuni (16. 11.) in Ĺ vicarji (25. 11.).

V zadnjem, 10. krogu tega dela tekmovanja pa bodo gostovali na Danskem. đ&#x;”˛

Velenjski nogometaĹĄi kljub porazu (0 : 1) na lokalnem derbiju zadrĹžali tretje mesto – LjubljanÄ?ani in Maribor razred zase Stane Vovk

NogometaĹĄi Rudarja v zadnjih dveh krogih niso dosegli Ĺželenega. Po neodloÄ?enem rezultatu (0 : 0) v predprejĹĄnjem krogu ob jezeru s ĹĄe vedno vodilno, a neprepriÄ?ljivo Olimpijo, so se jim na uvodni tekmi 15. kroga v celjski Areni Z'deĹžele domaÄ?i nogometaĹĄi oddolĹžili za po-

za poviĹĄanje rezultata, a je Pridigar uspeĹĄno zmedel Luka Ĺ uĹĄnjarja, da je domaÄ?i napadalec Ĺžogo v visokem loku poslal Ä?ez okvir vrat. V drugem polÄ?asu so gostje vse stavili v napad. DomaÄ?i so jim prepustili sredino igriĹĄÄ?a in obenem upali, da jim bo morda uspel ĹĄe kakĹĄen hiter nasprotni napad. Trener PuĹĄnik je igro svojega moĹĄtva poĹživil z Edinom

John Mary Uzuegbunam Honi, 24-letni Rudarjev napadalec in s sedmi zadetki trenutni najboljĹĄi Rudarjev igralec, bo zeleno-Ä?rni dres nosil ĹĄe do konca sezone 2018/19.

raz v 6. krogu. Takrat so rudarji ob jezeru zmagali z 2 : 1, v petek pa so se zmage z enakim rezultatom veselili domaÄ?i grofje. ÄŒeprav vsak poraz gotovo boli, pa tokratni najbrĹž ni tako boleÄ?, saj ni poslabĹĄal njihovega poloĹžaja na lestvici. Ĺ e vedno so na tretjem mestu. Zato je zasluĹžen tudi novinec Triglav, ki je presenetljivo premagal Gorico na njenem igriĹĄÄ?u.

Podobno kot proti LjubljanÄ?anom se na tem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju Rudarjevi nogometaĹĄi niso izkazali z uÄ?inkovitostjo. Njihov najboljĹĄi strelec John Mary, ki je podaljĹĄal zvestobo klubu do konca sezone 2017/18, je imel prvo veliko priloĹžnost Ĺže po slabih desetih minutah, vendar se je ob njegovem udarcu z glavo izkazal vratar Metod Jurhat. Le nekaj minut za tem je Mary uĹĄel domaÄ?im branilcem, a znova je zablestel domaÄ?i vratar. V priloĹžnosti se je znaĹĄel tudi visoki Milan Tucić, a je z udarcem z glavo zgreĹĄil okvir vrat. V 22. minuti pa nova priloĹžnost za Maryja po podaji Roberta PuĹĄaverja, a je povsem neoviran slabo zadel Ĺžogo iz prve in jo namesto v mreĹžo poslal visoko pod nebo. Rudarji so pritiskali, igrali napadalno, a Ĺželenega niso dosegli. Kot da so bila domaÄ?a vrata zanje zaklenjena. Celjani pa si nevarnih priloĹžnosti prve pol ure niso priigrali.

V 35. minuti pa se je udejanjilo uliÄ?no pravilo, Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ.

DomaÄ?i so izvedli hiter napad, ki se je ob slabĹĄem posredovanju gostujoÄ?ih branilcev konÄ?al z golom, ki ga je z glavo dosegel Filip Dangubić. Tri minute za tem pa novo veselje Celjanov. Po nespretnosti dveh Rudarjevih branilcev je Ĺžoga priletela do nepokritega Dangubića, ta pa jo je z roba ĹĄestnajstmetrskega prostora ĹĄe enkrat mojstrsko poslal za hrbet nemoÄ?nega Marka Pridigarja.

Ob koncu prvega dela so imeli Celjani ĹĄe eno veliko priloĹžnost

Junuzovićem in Darijem Vizingerjem. Najprej Dominik Radić, nato

Vizinger sta imela dobri priloĹžnosti za zniĹžanje rezultata, a je domaÄ?i golman uspeĹĄno posredoval. Tudi ‚bomba‘Junuzovića je zletela nekaj centimetrov nad preÄ?ko. Slabih deset minut pred koncem tega zelo zanimivega dvoboja pa je po podaji kapetana Damijana Trifkovića z lepim udarcem z glavo Junuzović s svojim prvim zadetkom le povzroÄ?il, da so domaÄ?i trepetali za zmago. Vendar gostom kljub velikemu pritisku ni uspelo doseÄ?i vsaj izenaÄ?ujoÄ?ega zadetka. ÂťNa sreÄ?o,ÂŤ kot je po tekmi dejal trener gostiteljev Milan Kocić.

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener, pa nekoliko potrto: ÂťV prvih tridesetih minutah smo bili boljĹĄi nasprotnik. Zaradi prevelike neuÄ?akanosti in nestrpnosti pa tudi sebiÄ?nosti nismo zadeli, kar se nam je maĹĄÄ?evalo. PriĹĄlo je nekaj Ä?rnih minut in dva prejeta zadetka po velikih napakah naĹĄe oĹžje obrambe. V drugem polÄ?asu so se fantje zelo trudili. Vseskozi smo pritiskali na domaÄ?i gol, spet smo bili boljĹĄi nasprotnik, Ä?eprav so tudi domaÄ?i imeli svoje priloĹžnosti v nasprotnih napadih. Ĺ˝al nismo zadeli veÄ? kot enkrat. Ĺ koda, nismo si zasluĹžili poraza glede na trud, ki so ga pokazali fantje.

Pred nami je nova teĹžka tekma. Na zadnjih dveh se strelci niso izkazali, prav ta element naĹĄe igre moramo izboljĹĄati do tekme z Gorico. PriÄ?akoval sem, da bodo NovogoriÄ?ani premagali zadnji Ankaran – Hrvatini in nas prehiteli na lestvici. Na naĹĄo sreÄ?o se to ni zgodilo. Vsekakor priÄ?akujem, da bodo skuĹĄali te izgubljene toÄ?ke nadoknaditi proti nam. Mi pa se ne smemo zanaĹĄati na druge, ampak s svojo dobro igro zadrĹžati sedanjo visoko uvrstitev.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

9. novembra 2017

Ĺ PORT

Na vrhu je tesno KoprÄ?ani trenutno prvi - V Slovanu ÄŒotarja zamenjal JoviÄ?ić RokometaĹĄi z Obale, ki so na prazniÄ?ni torek na prijateljski tekmi igrali neodloÄ?eno (24 : 24) v svoji dvorani z Gorenjem, so po 8. krogu znova na vrhu prvenstvene razpredelnice. Gostili so Ĺ marÄ?ane in jih premagali s tremi goli razlike (24 : 21) in s prvega mesta izrinili NovomeĹĄÄ?ane. Zasavci so jih sicer zelo namuÄ?ili. Po prvem polÄ?asu so KoprÄ?ani zaostajali za dva gola (11 : 13), sredi drugega pa je bila prednost zadnjeuvrĹĄÄ?enega moĹĄtva ĹĄe za dva gola viĹĄja (16 : 20). Nato je moĹĄtva slovenskega selektorja Veselina Vujovića zaigralo na vse ali niÄ?. Po petih golih zaporedoma so pet minut pred koncem tega razburljivega dvoboja prviÄ? povedli v drugem polÄ?asu (21 : 20) in si za tem z delnim izidom 3 : 1 prigarali peto prvenstveno zmago.

Enako napet bil dolenjski dvoboj v Trebnjem med Trimom in Ribnico. DomaÄ?i so imeli po prvem delu dva gola prednosti, po dobrih desetih minutah v nadaljevanju Ĺže ĹĄtiri (22 : 18), a to ni bilo dovolj niti za toÄ?ko. Do izteka tekme so gostje manj greĹĄili in proti mlademu domaÄ?emu moĹĄtvu slavili minimalno zmago (30 : 31).

Zanimivo je bilo tudi v Dobovi, kjer so NovomeĹĄÄ?ani gotovo upali na zmago, s katero bi zadrĹžali vodilno mesto. A jim je spodletelo. ÄŒeprav so priĹĄli v ta zasavski kraj kot papirnati favoriti, tega niso pokazali na parketu in niti enkrat niso bili v rezultatski prednosti. Po prvem polÄ?asu so DobovÄ?ani vodili za dva zadetka. Takoj v nadaljevanju Ĺže za ĹĄtiri (18 : 14). Po prepriÄ?ljivem vodstvu pa so zaigrali preveÄ? sproĹĄÄ?eno. Gostje so se z zagrizeno igro povsem izvlekli iz prepada in v 46. minuti sploh prviÄ? na tekmi povedli (20 : 21). No, domaÄ?i se niso predali. Do konca tekme so bili za odtenek spretnejĹĄi in sreÄ?nejĹĄi in si priigrali drugo jesensko zmago ter v primerjavi s predprejĹĄnjim krogom za dve mesti popravili uvrstitev na lestvici.

Na ĹĄtajerskem derbiju so MariborÄ?ani klonili v OrmoĹžu. DomaÄ?i so se z njimi izenaÄ?ili po toÄ?kah,LoÄ?ani pa so z zmago z desetimi goli razlike nad Slovanom gotovo vplivali na to, da je vodstvo Slovana dosedanjega trenerja Bojana ÄŒotarja zamenjalo s prejĹĄnjim trenerjem Kopra Zoranom JoviÄ?ićem. đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali Liga prvakov, 6. krog – skupina C Gorenje – Elverum 30 : 21 (14 : 12) Gorenje: Ferlin (13 obramb), ZaponĹĄek 1 (7 m), Cehte 3, Medved 2, Haseljić, OvniÄ?ek 7, Toskić 5, DrobeĹž, PotoÄ?nik 2, GolÄ?ar, Markotić 2, Verdinek 2, KleÄ? 1, Tajnik, Brumen 2, Pejović 4.

Trener: Željko Babić.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (0), Elverum 4 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Elverum 6.

Druge tekme: Adermar – Dinamo Bukareťta 32 : 29, Skjern – Kadetten 32 : 22.

Vrstni red: 1. Skjern 8, 2. Gorenje 8, 3. Kadetten 6, 4. Ademar 6, 5. Elverum 6, 6. Dinamo 2.

7. krog: Elverum – Kadetten (vÄ?eraj), Dinamo – Skjern (danes), Ademar – Gorenje (v soboto, 19.30).

7. krog (7. 11.): Gorenje Velenje - Zagreb 23:25 (14:12) Gorenje: Cehte 5, Medved 6 (1), Haseljić, OvniÄ?ek 2, Ferlin 6 obramb, Toskić 1, DrobeĹž, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 1, Markotić 1, Verdinek 2, KleÄ?, ZaponĹĄek 5 obramb, J. Tajnik, Brumen 3 (2), Pejović 1. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Gorenje 3(3), Zagreb 1(1); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Zagreb 2.

Celje Pivovarna LaĹĄko - Nexe 27:27 (12:12) Vrstni red: 1. Vardar 6 tekem – 18 toÄ?k, 2. Zagreb 7 – 13, 3. MeĹĄkov Brest 6 – 12, 4. Tatran PreĹĄov 6 – 12, 5. Celje 7 – 11, 6. Gorenje 7 – 10, 7. Metalurg 6 – 6, 8. Nexe 7 – 5, 9. Dinamo PanÄ?evo 6 – 3, 10. Vojvodina 6 – 3.

Skupina B, 6. krog Flensburg – Celje Pivovarna Laťko 33:28 (16:15) Vrstni red: 1. Veszprem 11, 2. PSG 10, 3. Flensburg - H. 8, 4. Meťkov Brest 5, 5. Kiel 5, 6. Vive Kilece 4, 7. Celje 3, 8.

Aalborg 2.

7. krog: Kiel – Celje (nedelja, 17.00)

Liga NLB, 8. krog Izidi: LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 24:34 (12:16), Dobova - Krka 27:26 (16:14) Trimo Trebnje - Riko Ribnica 30:31 (16:14), Koper 2013 - Herz Šmartno 24:21 (11:13), Jeruzalem OrmoŞ - Maribor Branik 24:21 (13:9).

Vrstni red: 1. Koper 2013 12 toÄ?k, 2.

Riko Ribnica 11, 3. Krka 10, 4. Urbanscape Loka 10, 5. Maribor Branik 9, 6.

Jeruzalem OrmoĹž 9, 7. Dobova 6, 8.

Trimo Trebnje 5, 9. LL Grosist Slovan 4, 10. Herz Ĺ martno 4.

Prva Liga Telekom Slovenije, 15. krog Celje - Rudar 2:1 (2:0) Strelci: Dangubić 35., 38.; Junuzović 82.

Celje: Jurhar, Brecl, DŞinić, Travner, Vidmajer, Žinko, J. Piťek (od 76 /Predragović), Šuťnjara (od 90. KriŞan), Dangubić, PoŞeg Vancať, Lupeta (od 66. Cvek).

Trener: Duťan Kosić.

Rudar Velenje: Pridigar, PuĹĄaver, VukliĹĄeviÄ?, Vasilijević (od 86. Al-Quraishi), A. PiĹĄek, Antonov, Tucić (od 62.

Junuzović), Trifković, Novak, Radić (od 62. Vizinger), Mary.

Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Celje - Rudar 2:1 (2:0), Gorica - Triglav 0:3 (0:0), Aluminij - DomĹžale 0:1 (0:0), KrĹĄko - Maribor 0:5 (0:3), Olimpija Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 37 (29:6), 2.

Maribor 37 (28:8), 3. Rudar 23 (18:15), 4. DomŞale 22 (30:16), 5. Gorica 22 (18:20), 6. Celje 18 (17:19), 7. Krťko 16 (21:31), 8. Aluminij 13 (16:25), 9. Triglav 11 (14:27), 10: Ankaran – Hrvatini 7 (12:36).

16. krog (18. 11., 20.20): Rudar – Gorica ‌

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 6. krog Ĺ pedicija RCM : Ĺ oĹĄtanj 5,5 : 2,5 (3307 : 3292) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 526 (0), PintariÄ? – 557 (0), Kramer – 559 (1), HasiÄ?iÄ? – 549 (0,5), PetroviÄ? – 547 (0), ArnuĹĄ – 554 (1).

Bo petnajstletni Bor Klemenc novi Rossi?

Prvo sezono na prvenstvu Alpe Adria svojo prvo polno sezono v cestnohitrostnem motociklizmu zakljuÄ?il na 4. mestu Milena KrstiÄ? – Planinc

Petnajstletni VelenjÄ?an Bor Klemenc, Ä?lan Yamaha Inotherm racing teama, je letos zakljuÄ?il svojo prvo polno sezono v cestnohitrostnem motociklizmu.

Nastopal je v novoustanovljenem razredu Stocksport 300.

DirkaÄ?i v tem razredu so nastopili na petih dirkah. Bor se je udeleĹžil vseh. Zmagovalne stopniÄ?ke v skupnem seĹĄtevku mu

â?ą

17 terem so me opremili z zaĹĄÄ?itnimi kombinezoni Macna, ĹĄkornji Styl Martin in Ä?eladami Shoei in vsem, Ä?isto vsem, ki so me podpirali. Brez podpore druĹžine, sorodnikov, prijateljev ne bi bilo niÄ?.ÂŤ Ima kakĹĄne vzornike, ga ĹĄe vpraĹĄam. Kot iz topa izstreli: ÂťMaverick Vinales.Âť Potem malo pomisli in doda, Âťin seveda Valentino Rossi.ÂŤ Ko dirka, ko starta, vidi pred seboj cilj: priti na svetovno prvenstvo in postati svetovni prvak. Zakaj pa ne? NiÄ? ni nemogoÄ?e. ÄŒeprav je letoĹĄnja sezona na prvenstvu Alpe Adria konÄ?ana, imajo v njegovem timu do konca leta v naÄ?rtu ĹĄe nastop na nekaterih dirkah. ÂťIzkoristili jih bomo kot trening za sezono 2018, ki se nezadrĹžno pribliĹžuje.ÂŤ đ&#x;”˛

Svojo prvo sezono je zakljuÄ?il na skupnem 4. mestu.

je Ĺžal odnesla smola. ÂťNa zaÄ?etku sezone je bilo nekaj nepotrebnih padcev. Vsekakor pa smo za letos izpolnili cilj. Pred zaÄ?etkom sezone smo si v moĹĄtvu Ĺželeli predvsem prviÄ? nastopiti na pravih dirkah in se uÄ?iti,ÂŤ pravi simpatiÄ?en dijak 1. letnika srednje ĹĄole predĹĄolska vzgoja.

Za motociklizem ga je navduĹĄil oÄ?e Zoran, pove. Kaj pa mama?

Kegljanje PoraĹženi v zadnjih luÄ?ajih Po tednu dni premora se je s 6. krogom nadaljevalo drĹžavno kegljaĹĄko prvenstvo. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so gostovali na Prevaljah, kjer je doma ekipa Ĺ pedicija RCM iz ÄŒrne na KoroĹĄkem.

SreÄ?anje je bilo za obe ekipi ze-

Plavanje UspeĹĄni mladi plavalci z downovim sindromom V francoskem glavnem mestu je med 28. oktobrom in 4. septembrom potekalo 4. evropsko prvenstvo v plavanju za osebe z downovim sindromom. Tekmovanja so se skupaj s trenerko Katarino Praznik udeleĹžili ĹĄtirje plavalci iz skupine DelfinÄ?ki: TjaĹĄa Lenko, Urban Goltnik, Alen Ĺ oster in Luka Temnikar. Z nasto-

Bor Klemenc: ÂťCilj?

Priti na svetovno prvenstvo in postati svetovni prvak.ÂŤ

ÂťDanes pravi, da je bila na tekmovanjih z manjĹĄimi motorji, v panogi minimoto, bolj nervozna, kot je zdaj. Jaz pa sem Ĺže tudi malo bolj odrasel. Predvsem pa vem, kaj delam,ÂŤ se nasmehne.

Kaj dela, je pa moral vedeti Ĺže prvo leto, sicer ne bi Ĺže takrat postal slovenski podprvak.

Motociklizem je ĹĄport, ki ni

poceni. ÂťZelo rad bi se ob koncu sezone zahvalil vsem, ki so mi stali ob strani. Podjetju Delta team iz KrĹĄkega za motocikel Yamaha R3, ki sem ga vozil, mojemu klubu Inotherm racing iz Ribnice, podjetju AkrapoviÄ?, v katerem so poskrbeli za odliÄ?ne izpuĹĄne sisteme, in pa podjetju AS DomĹžale Moto center, v ka-

lo pomembno, saj bi se z morebitno zmago lahko odlepili od zadnjeuvrĹĄÄ?enih ekip. ZaÄ?etek sreÄ?anja je napovedal trd boj za vsak kegelj in vsako toÄ?ko. Prvi gostujoÄ?i par je zaÄ?el zelo dobro, pozneje pa nekoliko popustila in dovolila domaÄ?im, da so povedli z 2 : 0 in prednostjo 64 kegljev.

Ko so na steze stopili tekmovalci drugega kroga, je kazalo, da bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zlahka izenaÄ?ili.

OdliÄ?na igra bivĹĄega smuÄ?arske-

ga asa AleĹĄa Gorze pa je prepreÄ?ila veselje gostom, ki so razliko zniĹžali le na 8 kegljev, v tej igri pa osvojili le toÄ?ko in pol. Pred igro zadnjega para so domaÄ?ini vodili z 2,5 : 1,5. Ĺ˝e niÄ? kolikokrat v tej sezoni je o zmagovalcu odloÄ?ala igra tretjega para. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, in ko je Ĺže kazalo, da bo zmaga odĹĄla v Ĺ oĹĄtanj, sta gostujoÄ?a igralca napravila napake, ki sta jih domaÄ?ina pridno izkoristila in z osvo-

jeno toÄ?ko in razliko 15 kegljev zagotovila zmago domaÄ?i ekipi.

S tem porazom so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na lestvici zdrsnili na sedmo mesto. V naslednjem 7. krogu bodo na domaÄ?ih stezah gostili ekipo CerĹĄaka, ki je mesto pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. SreÄ?anje se bo v soboto zaÄ?elo ob 14. uri.

VeÄ? statistike o sreÄ?anju si lahko bralci ogledajo na novi spletni strani www. kk-sostanj.si.

pi so vsi plavalci zelo zadovoljni, saj so v zelo moÄ?ni konkurenci vsi odplavali osebne rekorde in pridobili mnogo novih izkuĹĄenj.

Katarina Praznik je povedala, da je sodelovalo 120 plavalcev iz 19 evropskih drĹžav ter iz Brazilije in JuĹžne Afrike. Po prvem tekmovalnem dnevu je bil najboljĹĄi Alen Ĺ oster, in sicer na 200 m prosto, vsi plavalci pa so izboljĹĄali svoje osebne rekorde. VeÄ?ina bi tudi drĹžavne rekorde, a teh podatkov ne vodijo. ÂťZa ĹĄportnike z Downovim sindromom drĹžava ne namenja niÄ? denarja. Zato je skrajni Ä?as, da nekateri spregledajo in ugotovijo, da ĹĄport zanje ni nadstandard.

Invalidske organizacije imajo dovolj sredstev le za socialne programe, jaz pa se ob tem spraĹĄujem, mar ĹĄport ni aktivnost, v kateri je vkljuÄ?evanje ĹĄe najbolj mogoÄ?e. Poleg tega ĹĄport krepi tudi zdravje in samozavest Ä?loveka.

Da smo se lahko udeleĹžili evrop-

skega prvenstva v Parizu, za katerega so morali naĹĄi udeleĹženci doseÄ?i norme in pred tem trdo delati, nekateri med njimi trenirajo Ĺže osem let, se lahko zahvalimo organizatorjem in udeleĹžencem dobrodelnega teka Otrok otroku.â€?

Ples Spinovke uspeĹĄne v Pragi Po izrednem uspehu na mednarodnem plesnem tekmovanju Dancestar v PoreÄ?u, kjer so plesalke skupine Power Kickz konec maja v svoji kategoriji premagale celotno konkurenco, je ponovno napoÄ?il Ä?as, da se spopadejo z novimi izzivi. V nekoliko okrnjeni zasedbi so se 4. novembra pod vodstvom vodje plesne ĹĄole Spin Mojce RobiÄ? udeleĹžile mednaro-

Rekli so â?ą OÄ?e Zoran Klemenc: ÂťPrelomno je bilo lansko leto. Povabljen je bil na Red Bull Rookies Cup, ki velja za odskoÄ?no desko za mlade motoristiÄ?ne dirkaÄ?e iz vsega sveta. Za slovenske razmere se je na tekmi odrezal zelo dobro. Med 113 povabljenimi se je uvrstil v zgornji del nastopajoÄ?ih. Izberejo jih prvih deset, kar pomeni, da je Boru uĹĄlo za las.ÂŤ

dnega plesnega tekmovanja v Pragi, imenovanega Prague Dance Open, na katerem so se pomerili predvsem plesalci iz drĹžav juĹžne, vzhodne in zahodne Evrope. Skupina ĹĄtirih plesalk, ki jo zastopa-

jo VelenjÄ?anki Katarina Kumer in Zala JerÄ?iÄ? ter Ĺ˝alÄ?anki LuÄ?ka RobiÄ? in Anja Sadnik, je z odliÄ?no koreografijo njihovega trenerja in veÄ?kratnega svetovnega prvaka Tadeja OpreĹĄnika v disciplini hip-

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

-hop navduĹĄila mednarodno Ĺžirijo, ki je plesalkam podelila prvo mesto v njihovi kategoriji, ob podelitvi pa jim podala neverjetno pohvalo za najbolj dodelan in usklajen nastop na celotnem tekmovanju. Najbolj navduĹĄena je bila sodnica iz ZDA, ki je izrazila Ĺželjo, da plesalke vidi tudi na odrih svoje drĹžave.

Uspeh skupine Power Kickz so dopolnile ĹĄe mlajĹĄe plesalke plesne ĹĄole Spin. V disciplini Open v kategoriji otroci duo/trio so navduĹĄile tako gledalce kot tudi sodnike, ki so jim dodelili 2. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

KRONIKA

BrezplaÄ?no drsanje petiÄ? zapored

Zimska oprema in niÄ? alkohola

DrsaliĹĄÄ?e v SonÄ?nem parku dobiva konÄ?no podobo – Abuh team napredoval v 1. drĹžavno kerling ligo Velenje, 28. oktobra - ÄŒlani hokejskega kluba Velenje komaj Ä?akajo, da zaÄ?nejo novo drsalno in tekmovalno sezono. Zato so Ĺže od konca oktobra veliko v SonÄ?nem parku, kjer pomagajo pripravljati drsaliĹĄÄ?e in led na njem.

To bo vrata odprlo v soboto, 11. novembra, po 16. uri. Letos bo to Ĺže peta zima zapored, odkar deluje mestno drsaliĹĄÄ?e, MO Velenje pa se je tudi letos odloÄ?ila, da bo drsanje na njem brezplaÄ?no vse tja do 15. marca, ko se bo sezona predvidoma zakljuÄ?ila.

PrejĹĄnjo soboto je bila prva veÄ?ja delovna akcija Ä?lanov velenjskega hokejskega in kerling kluba. Iz stare Pekarne, kjer so imeli shranjeno opremno za drsaliĹĄÄ?e,

so to vozili na kotalkaliĹĄÄ?e. Bilo jo je ogromno, zato imajo ĹĄe eno skrb veÄ?. V pekarni je ne bodo veÄ? mogli hraniti, saj jo bo MO Velenje podprla. Upajo, da bodo do marca prihodnje leto naĹĄli nov prostor za shrambo drsaliĹĄÄ?a in opreme. Predsednik kluba MatjaĹž Novak nam je povedal: ÂťUrnik na drsaliĹĄÄ?u bo tudi letos takĹĄen kot lani. Ob torkih in petkih popoldne bo drsaliĹĄÄ?e za obÄ?ane zaprto, saj bodo takrat na njem trenirali naĹĄi najmlajĹĄi Ä?lani. Petkovi veÄ?eri bodo rezervirani za kerling, drugi veÄ?eri, po 20. uri, pa za treninge hokejskega kluba. Ves ostali Ä?as, veÄ?ino dni od 9. do 20. ure, bo drsaliĹĄÄ?e odprto za vse, ki radi drsajo. Med

POLICIJSKA kronika

Slovenija piha 0,0 Ljubljana, Velenje, 6. novembra – V ponedeljek se je v Sloveniji zaÄ?ela preventivna akcija z naslovom Slovenija piha 0,0. Potekala bo do nedelje, 12. novembra.

V tem Ä?asu bodo policisti po vsej Sloveniji preverjali, ali vozite pod vplivom alkohola. Bodite odgovorni vozniki, poskrbite za varno udeleĹžbo v prometu, obenem pa si prisluĹžite vstopnice za edinstveno glasbeno doĹživetje, skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu. V tej preventivni akciji bodo namreÄ? tisti, ki vozijo trezni, nagrajeni.

Želi so policisti

TopolĹĄica, 24. oktobra – Ko so velenjski policisti pri domaÄ?inu v TopolĹĄici opravili hiĹĄno preiskavo, so imeli kaj najti. Zasegli so nekaj sadik konoplje in okoli pol kilograma posuĹĄenih delcev le-te. Zoper domaÄ?ina sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

ÂťUmetnikÂŤ povzroÄ?il 2.000 evrov ĹĄkode Ĺ˝alec, 24. oktobra – Na gradbiĹĄÄ?u v Vrbnem je neznanec s sprejem popisal delovni stroj,

prenosne sanitarije in zabojnik za shranjevanje orodja. Lastnik ocenjuje ĹĄkodo na 2.000 evrov.

V Arji vasi pa je neznanec iz parkiranega vozila ukradel vse ĹĄtiri pnevmatike s platiĹĄÄ?i in vozilo z ostrim predmetom poĹĄkodoval po obeh straneh.

Ukradli transporterja Ĺ˝alec, 27. oktobra – V petek v zgodnjih veÄ?ernih urah je bil v Ĺ˝alcu ukraden osebni avto znamke VW Transporter srebrne barve, registrskih oznak NM NZ –101. Neznanec je vozilo odtujil s parkirnega prostora ob ÄŒopovi ulici. Podjetje, od kate-

Pri postavljanju drsaliĹĄÄ?a so pomagali tako hokejisti kot tisti, ki prisegajo na kerling. Tudi sami komaj Ä?akajo, da bodo lahko zaÄ?eli trenirati doma.

njimi bo zagotovo tudi letos veliko ĹĄol, saj se pogosto odloÄ?ajo, da del ĹĄportnih dni preĹživijo na velenjskem drsaliĹĄÄ?u.ÂŤ ÄŒlani Hokejskega kluba Velenje bodo tudi letos upravljali drsaliĹĄÄ?e in skrbeli, da bo na njem led vedno v dobrem stanju. Ĺ˝elijo si mrzle zime, Ä?e jim temperature ne bodo ĹĄle na roke, pa bodo led ÂťdelaliÂŤ s pomoÄ?jo strojev.

Manj kot bo takih dni, manjĹĄi bo

stroĹĄek za elektriko, ki ga pokrije obÄ?ina. Sicer pa Ä?lani kluba komaj Ä?akajo, da bodo lahko zaÄ?eli trenirati doma. Najbolj nestrpni za zdaj trenirajo na celjskem drsaliĹĄÄ?u. Lanska sezona je bila zelo uspeĹĄna, ĹĄtevilo mladih Ä?lanov kluba se ĹĄe poveÄ?uje.

PrviÄ? bodo imeli tudi svojo ekipo - Abuh team - v prvi drĹžavni kerling ligi.

rega je imel uporabnik vozilo v najemu, ocenjuje ĹĄkodo na okoli 25.000 evrov.

mamo, je to prijel za vrat in jo zaÄ?el daviti. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. ÄŒaka ga kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini, policisti pa so mu Ĺže napisali plaÄ?ilni nalog, ker se je nesramno vedel do njih.

Delovna nesreÄ?a v gozdu Ĺ oĹĄtanj, 29. oktobra – V nedeljo okoli 16. ure so bili policisti obveĹĄÄ?eni o nesreÄ?i pri delu v gozdu na obmoÄ?ju Gaberk v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V gozdni grapi je tast naĹĄel 35-letnega zeta, ki je v sosedovem gozdu z motorno Ĺžago pripravljal drva. Med delom ga je po glavi moÄ?no udarila veja. Pri tem je utrpel zelo hude poĹĄkodbe glave.

TrÄ?il v drevo Velenje, 1. novembra – V sredo okoli 21. ure, je voznik osebnega avtomobila v kriĹžiĹĄÄ?u TomĹĄiÄ?eve in KidriÄ?eve trÄ?il v drevo. Policisti so ugotovili, da se je voznik, ki se je sprl z dekletom, napil in odloÄ?il, da se zaleti.

Nasilnemu sinu prepovedali v mamino bliŞino Velenje, 1. novembra – V sredo so policisti obravnavali nov primer kaznivega dejanja nasilja v druŞini. Sin, ki se je sprl z

KakĹĄno sreÄ?o je imela!

Zapeljala na ĹželezniĹĄki tir in na njem obstala

DomaÄ?in se je ťelÂŤ nedovoljeno proizvodnjo. (foto: PU Celje)

Polzela, 26. oktobra – KakĹĄno sreÄ?o je imela voznica osebnega avtomobila, ki je zapeljala na ĹželezniĹĄki tir in tam obstala! V trÄ?enju z vlakom ni bila poĹĄkodovana, doĹživela pa je ĹĄok, zaradi Ä?esar so jo odpeljali v Zdravstveni dom Ĺ˝alec.

47-letna voznica osebnega avtomobila na ĹželezniĹĄkem prehodu na Polzeli ni upoĹĄtevala prometne signalizacije. Strojevodja vlaka je sicer poskuĹĄal trÄ?enje prepreÄ?iti, vendar mu ni uspelo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pred policisti mu ni bilo veÄ? slabo Velenje, 31. oktobra – V torek zveÄ?er je v deĹžurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje poklical obÄ?an. ReĹĄevalcem je zabiÄ?al, da takoj pridejo pred OĹ Ĺ alek, Ä?e bo ĹĄe Ĺživ ... Potem je odloĹžil. Ker so bili reĹĄevalci zasedeni, so na kraj odĹĄli policisti in naleteli na vinjenega moĹžakarja. Ta se je zaradi slabosti napotil po pomoÄ? k zdravnikom. Ko so mu jo ponudili policisti, pa je gospodu naenkrat prenehalo biti slabo.

Sosed sosedu Velenje, 2. in 4. novembra – V Ä?etrtek je policiste poklical krajan Ĺ aleka. Povedal je, da je ĹĄel s psom mimo sosedove hiĹĄe, ko mu je ta z balkona zagrozil, da bo z njim obraÄ?unal. Policisti so zbrali obvestila o prekrĹĄku, o zadevi pa bo odloÄ?il prekrĹĄkovni organ.

ZveÄ?er jih je poklicala krajanka Gorice. Na GoriĹĄki cesti jo je napadel sosed. Najprej jo je ozmerjal, potem pa prijel za vrat. Tudi v to zadevo se bo poglobil prekrĹĄkovni organ.

9. novembra 2017

V soboto pa so se sosedi sprli zaradi uporabe ceste v Podkraju. V tem primeru so jih policisti napotili na zasebno toĹžbo.

Sporov glede zemljiĹĄÄ? (sluĹžnostnih pravic) in podobnih nesoglasij, povezanih z lastnino, policija namreÄ? ne ureja.

Kazenska ovadba za evro in pol?

Velenje, 3. novembra – Tole bi sodilo bolj v kakťno rubriko 'Saj ni res, pa je' kot v policijsko kroniko. V petek so v trgovini Lidl pri kraji laka za lase, vrednega evro in pol, zalotili tatico. Prav je, da v takih primerih trgovina ukrepa, saj krasti po dolgem in

đ&#x;”˛

bĹĄ

Ukradli 200 litrov goriva Ĺ˝alec, 3. novembra – V noÄ?i na petek je neznanec iz dveh odklenjenih rezervoarjev delovnih strojev, parkiranih na deloviĹĄÄ?u v Ĺ eĹĄÄ?ah, ukradel veÄ? kot 200 litrov goriva.

Odnesel elektriÄ?no orodje Velenje, 3. novembra – V Podkraju pri Velenju je bilo vlomljeno v poslovno-stanovanjski objekt. Storilec je skozi vhodna vrata vlomil v stanovanjski del, od koder ni odnesel niÄ?esar. Iz poslovnega dela pa je ukradel veÄ? kosov razliÄ?nega elektriÄ?nega orodja.

Iz kolesarnice izginila ťtiri kolesa Velenje, 5. novembra – V nedeljo so si policisti na Goriťki cesti ogledali kolesarnico, iz katere so izginila ťtiri kolesa. Policisti bodo zbrali ťe druga obvestila in o tem obvestili drŞavnega toŞilca.

Na prehodu zadel peĹĄko Velenje, 6. novembra – V ponedeljek okoli 6. ure zjutraj je voznik osebnega avtomobila spregledal peĹĄko, ki je preÄ?kala cesto na prehodu za peĹĄce. V nesreÄ?i je utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

NesreÄ?i sta botrovala slaba vidljivost in nepazljivost voznika.

poÄ?ez res ne gre. A za evro in pol zahtevati kazenski pregon? Ta je pa moÄ?na. Pa ĹĄe stane veliko. Policisti so tatico morali zasliĹĄati, napisati kazensko ovadbo in jo poslati na drĹžavno toĹžilstvo. Z ovadbo se bo najprej ukvarjal drĹžavni toĹžilec, potem pa, Ä?e bo ta ocenil, da je zadeva za pred sodnika, ĹĄe ta. Pa verjemi, Ä?e moreĹĄ?

Dan za tem, v soboto, so v isti trgovini zalotili tatu. Ta pa si je mislil, da Ä?e Ĺže krade, je bolje, da to naredi velikopotezno. Suniti je mislil 21 Ä?okolad v skupni vrednosti 70 evrov, a se mu ni izĹĄlo. Tudi z njim se bodo ukvarjali na drĹžavnem toĹžilstvu.

Jesen se poÄ?asi poslavlja. ÄŒe Ĺže ne drugaÄ?e, vsaj z vidika doloÄ?b Zakona o pravilih v cestnem pometu, ki doloÄ?a, da morajo biti motorna in priklopna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in da morajo imeti vozila na cestah v Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneĹženju sneg oprijema voziĹĄÄ?a ali je voziĹĄÄ?e zasneĹženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica) predpisano zimsko opremo.

Ne glede na to, da ceste ĹĄe niso zasneĹžene, se temperature v noÄ?nem in jutranjem Ä?asu vse bolj spuĹĄÄ?ajo proti ÂťniÄ?li in minusuÂŤ, kar je Ĺže zadosten razlog za namestitev zimskih pnevmatik in izboljĹĄanje oprijema vaĹĄega vozila z asfaltno podlago.

Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil doloÄ?a: 1. pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Pogoji za uporabo sneĹžnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na voziĹĄÄ?u toliko snega, da pnevmatika med voĹžnjo ne pride v stik s povrĹĄino voziĹĄÄ?a (za pnevmatiko ostaja sneĹžena sled).

2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi ĹĄe lopato.

3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.

4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalÄ?evo oznako "M+S" ali ''M.S''ali ''M&S''.

V tem obdobju se bomo vse pogosteje sreÄ?evali tudi z zamrzovanjem stekel in ogledal na avtomobilu, kar pomeni, da jih moramo pred zaÄ?etkom voĹžnje oÄ?istiti, Ä?e Ĺželimo cesto in vse, kar je na njej, tudi videti. Za jasen pogled pa niso dovolj le oÄ?iĹĄÄ?ena stekla, potrebna je tudi treznost in dobro psihofiziÄ?no stanje. Zato v tem (Martinovem) tednu policisti izvajajo poostren nadzor prometa v sklopu akcije Slovenija piha 0,0. Poostren nadzor bo potekal do 12. novembra in v tem Ä?asu bodo v veÄ?jem obsegu kot ponavadi preverjali psihofiziÄ?no stanje voznikov motornih vozil.

Zoper krĹĄitelje, ki bodo vozili pod vplivom alkohola, bodo ustrezno ukrepali, kar je odvisno od stopnje alkoholiziranosti. Voznike, ki bodo ob preizkusu alkoholiziranosti Âťnapihali 0,0ÂŤ, bodo skoraj zagotovo najprej pohvalili, v nadaljevanju pa se zahvalili za sodelovanje v postopku in spoĹĄtovanje prometnih predpisov. Ob tem jim bodo izroÄ?ili ĹĄe nagrado, in sicer kupon, s katerim si lahko zagotovijo brezplaÄ?ne vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in glasbene skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v festivalni dvorani v Ljubljani.

Na ta naÄ?in policisti Ĺželijo opozoriti na tragiÄ?na dejstva, s katerimi se sreÄ?ujejo pri svojem delu. PribliĹžno vsaka deseta prometna nesreÄ?a se zgodi zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola. Alkohol pa je glavni krivec pri vsaki tretji prometni nesreÄ?i s smrtnim izidom.

Alkoholizirani udeleĹženci v prometu so lani (2016) povzroÄ?ili 41 smrtnih prometnih nesreÄ? in 1.009 prometnih nesreÄ? s telesnimi poĹĄkodbami. ÄŒe boste v naslednjih dneh za volanom in na cesti, bodite odgovorni do sebe in drugih udeleĹžencev. Tokrat imate ĹĄe priloĹžnost, da si z vestno in odgovorno voĹžnjo prisluĹžite vstopnice za vrhunsko glasbeno predstavo. Tudi tokrat je odloÄ?itev v vaĹĄih rokah.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

9. novembra 2017

UTRIP

19

Ĺ tevilo gasilskih intervencij ĹĄe vedno naraĹĄÄ?a VeÄ? kot poĹžarov je tehniÄ?nih intervencij – Letos na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline Ĺže 311 intervencij, v oktobru vsak dan vsaj ena – Z vajami in prikazi zaznamovali tudi letoĹĄnji oktober Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 27. oktobra – Tik pred iztekom oktobra, ki je vsako leto mesec, posveÄ?en poĹžarni varnosti, sta se v Ĺ aleĹĄki dolini zgodili dve taktiÄ?ni vaji. Prvo, ki je bila bolj zanimiv prikaz sodelovanja Slovenske vojske in prostovoljnih gasilcev, so pripravili v ĹĄoĹĄtanjskem poveljstvu, potekala pa je v Skornem. V njej je sodelovalo tudi vojaĹĄko letalo Pilatus. NajveÄ?je prostovoljno gasilsko druĹĄtvo v dolini PGD Velenje, ki ima tudi poklicno jedro, pa je vajo pripravilo sredi mesta, na in ob stavbi velenjske upravne enote.

Ni nakljuÄ?je, da so jo izvedli v najveÄ?ji prometni konici, malo pred 15. uro. Tako so namreÄ? preizkusili tudi, kaj se zgodi v prometu, Ä?e morajo zapreti celo ulico. Med vajo so namreÄ? zaprli vedno prometno Rudarsko cesto in tako preizkusili tudi letoĹĄnje geslo meseca poĹžarne varnosti ÂťKo se nesreÄ?a zgodi, naj bodo proste potiÂŤ.

Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, nam je po atraktivni vaji povedal, da so se naÄ?rtno odloÄ?ili, da preizkusijo reĹĄevanje iz stavbe Upravne enote. ÂťKer je zagorelo v eni od pisarn, smo morali evakuirati zaposlene tudi s pomoÄ?jo naĹĄe lestve, stavbo pa smo izpraznili. Obenem smo na Rudarski cesti pomagali ĹĄe pri odstranjevanju posledic prometne nesreÄ?e. Scenarij je bil povsem realistiÄ?en, z vajo pa smo preizkusili ne le svojo pripravljenost, ampak tudi sodelovanje med udeleĹženci intervencije. Zato so se nam pridruĹžili tudi gasilci iz PGD Ĺ alek in Ĺ entilj ter reĹĄevalci iz velenjskega Zdravstvenega doma.ÂŤ Vaja je bila atraktivna tudi za opazovalce, ki jih ni bilo malo. ÂťNaĹĄe druĹĄtvo je odliÄ?no opremljeno, a tudi to opremo moramo veÄ?krat preizkusiti. In prav to redno poÄ?nemo v mesecu poĹžarne varnosti,ÂŤ ĹĄe izvemo. NaĹĄ drugi sogovornik, poveljnik gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Boris Lambizer, pa je spregovoril o aktivnosti gasilcev iz vse doline v mesecu poĹžarne varnosti. Povedal nam je, da so izvedli veÄ? kot 40 aktivnosti, najveÄ? t. i. dnevov odprtih vrat v posameznih druĹĄtvih, medse so povabili otroke iz vrtcev in ĹĄol. ÂťObe veÄ?ji vaji sta bili dobro pripravljeni in izpeljani. Ĺ oĹĄtanjska je bila zanimiva tudi, ker smo spoznali letalo Pilatus PC 6. To je pomagalo gasiti navidezni poĹžar v gozdu, naĹĄi operativci pa so pomagali polniti 700-litrski rezervo-

od 10. 11. do 16. 11.

- 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje sveÄ?ano proslavili 50-letnico reĹĄevalne sluĹžbe, so v Ĺ oĹĄtanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razĹžvepljevalno napravo 4. bloka ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloĹženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinoro-

ar z vodo. Enako velja tudi za velenjsko vajo.

Vsaka intervencija v resniÄ?nem Ĺživljenju je drugaÄ?na, zato pripravljamo vaje, v katerih preizkusimo svojo usposobljenost v zelo razliÄ?nih situacijah. Vedno pripravimo elaborat vaje, torej naÄ?rtujemo, kaj bomo delali, a se kljub temu zgodi, da nas kaj preseneti.ÂŤ To drĹži tudi za resniÄ?ne intervencije, ki so jih izvedli letos. Njihovo ĹĄtevilo ĹĄe vedno ne upada. Do konca oktobra so letos druĹĄtva, vÄ?lanjena v gasilsko zvezo Ĺ D, opravila Ĺže 311 intervencij, najveÄ?, skoraj 70 %, pa so jih opravili poklicni gasilci iz PGD Velenje, kjer je le 12 redno zaposlenih, zato brez pomoÄ?i operativcev iz druĹĄtev ne gre. ÂťPogasili smo

UspeĹĄni na tekmovanjih in v izobraĹževanju

Vse leto so gasilci veliko pozornosti posveÄ?ali tudi izobraĹževanju in usposabljanju. ÂťVelik poudarek damo usposabljanju operativnih enot, a se zelo posveÄ?amo tudi mladini, Ĺženskam in veteranom. Letos smo tudi na tekmovanjih dosegli zavidljive rezultate. Prihodnje leto bo barve doline na drĹžavnem tekmovanju zastopalo kar ĹĄest desetin, pionirji in pionirke PGD Ĺ oĹĄtanj, mladinci PGD Lokovica in Ĺ oĹĄtanj ter mladinke PGD Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. V orientaciji smo letos dobili drĹžavne prvake, to so mladinke iz PGD Ĺ kal in pripravnike iz PGD

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ta teden vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj, ki znajo vaĹĄe Ĺživljenje precej spremeniti.

In to Ĺže v kratkem. Sicer pa ste nekje v sebi Ĺže dolgo vedeli, da bo priĹĄlo do tega, zato ne boste pretirano preseneÄ?eni. Zdravje? Kako dolgo boste ĹĄe odlaĹĄali z obiskom pri zdravniku? Dobro veste, da tokrat ne bodo pomagali samo Ä?ajÄ?ki, a vas je strah resnice. Ne Ä?akajte, da ne bo ĹĄe slabĹĄe. Na finanÄ?nem podroÄ?ju pa ne boste imeli pripomb.

PrivarÄ?evan denar boste skrbno obrnili in razporedili. Tokrat tudi za stvari, ki si jih Ĺže dolgo Ĺželite.

Pri delu bodite bolj previdni, postali ste raztreseni.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

November se je ĹĄele dobro zaÄ?el, vas pa je Ĺže strah, kako bo mesec, ki ga nikoli niste marali, vplival na vaĹĄe poÄ?utje. NiÄ? naj vas ne skrbi, dnevi vam bodo polzeli skozi prste, ker bodo tako polni, kot Ĺže dolgo ne. Dela boste imeli preveÄ?, a ker bo veÄ?ina takega, da ga boste z veseljem opravljali, vam niÄ? ne bo teĹžko. Ĺ˝eleli ga boste opraviti Ä?im prej, zato boste hiteli. Niti neprespane noÄ?i vas ne bodo motile, saj boste imeli dobro motivacijo. Polni elana boste, tudi dobra volja se bo vrnila. To bo dobro vplivalo tudi na vse okoli vas, tudi na odnose s sodelavci. Radi vas vidijo nasmejane.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Zadnje Ä?ase ste veliko na cesti, zato si boste Ĺželeli, da zima ĹĄe dolgo ne bi priĹĄla.

Ker vas voĹžnja vse bolj moti, morda ne bi bilo slabo, da obiĹĄÄ?ete okulista in preverite, ali je z vaĹĄim vidom vse tako kot mora biti. Ker se boste morali v naslednjih dneh spopasti z nevoĹĄÄ?ljivostjo sodelavcev, se boste zaÄ?eli ozirati za novo sluĹžbo. Poskusite narediti ĹĄe korak veÄ?, ne glejte le razpisov, morda pa le ne bo tako teĹžko.

Spremenite navade, ki veste, da vam niso v Ä?ast, saj postajate naporni tudi za najbliĹžje. Predvsem pa se veÄ?krat ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi koga obiÄ?ali z njim. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplaÄ?alo. Tudi v ljubezni.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

VaĹĄe reakcije na poslovnem podroÄ?ju bodo povsem pravilne. Zaradi njih boste naleteli na neodobravanje okolice, kar vas bo bolelo. Od torka dalje pa boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, Ä?e se naÄ?rti resniÄ?no ne bodo izĹĄli. K sreÄ?i ste poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava, saj ste pridno varÄ?evali.

Zato suĹĄe v denarnici ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo Ä?utiti, bo pa treba poseÄ?i po zalogah. Potrebe boste tudi zato skrÄ?ili na minimum. Vzemite si Ä?as za partnerja in mu pripravite kakĹĄno lepo preseneÄ?enje.

Sploh, ker veste, da sta Ĺže nekaj Ä?asa premalo skupaj. V dvoje vam bo laĹžje preĹživeti naporen teden.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju, pri odnosih z bliĹžnjimi pa vam ĹĄe ne bodo naklonjene. Pa ne le zaradi vaĹĄe trme, tokrat bodo vaĹĄi najbliĹžji ostali ĹĄe bolj trmasti kot vi. PrepriÄ?ani so, da nimate prav, ko vztrajate pri odloÄ?itvi, ki bo vsem spremenila Ĺživljenje. Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre reĹĄitve do razreĹĄitve odnosov v vaĹĄem domu. PotrpeĹžljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljĹĄi moĹžni poti do cilja. VaĹĄe zdravje bo ĹĄe naprej odliÄ?no, zato boste spoznali, da je Ĺživljenje pravzaprav prijazno do vas. Ne zanaĹĄajte se na to, da lahko zato ĹĄe naprej krĹĄite pri nezdravih razvadah.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Kaj se zgodi, Ĺže v stavbi Upravne enote zagori v najveÄ?ji prometni konici, hkrati pa se zgodi ĹĄe prometna nesreÄ?a? ToÄ?no to so preizkusili velenjski gasilci v letoĹĄnji vaji.

â?ą

Trenutno je v Ĺ aleĹĄki dolini 3152 gasilcev in gasilk, od tega 500 operativcev in kar 750 pionirjev in mladincev ter 450 veteranov in veterank. Kar 40 % je gasilk.

89 poĹžarov, v nesreÄ?ah in reĹĄevanjih pa smo posredovali 222-krat. TehniÄ?no pomoÄ? smo nudili v kar 135 intervencijah,ÂŤ doda Lambizer, ki ĹĄe doda, da so imeli oktobra povpreÄ?no vsaj eno intervencijo na dan. K sreÄ?i pa letos narava ĹĄe ni pokazala svoje moÄ?i, gasilci pa upajo, da bo tako tudi ostalo.

dnih krajih s pokuĹĄino novega vina zdruĹžene tudi pojedine in razliÄ?ne stare ĹĄege in navade; vse ĹĄege, ki so se ohranile okoli martinovega, se paÄ? ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo "jesenski pust"; karkoli se ob martinovanju dogaja, je starejĹĄega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljeni svetnik, Ä?igar god je Cerkev postavila v primeren Ä?as, moral prevzeti poganska praznovanja in ĹĄege, ki jih ni bilo mogoÄ?e zatreti; v naĹĄi neposredni bliĹžini sta cerkvi, posveÄ?eni sv. Martinu, v Velenju in v Ĺ martnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj obÄ?inski praznik, zato velja vsem obÄ?anom obÄ?ine Ĺ martno ob Paki iskrena Ä?estitka; - 11. novembra 1914 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ivan BlaĹž RĹ‘ck Biba, ki so ga Nemci 6. marca 1942 v Mariboru ustrelili kot talca;

Lokovica,ÂŤ ĹĄe pove. Kot tudi, da so se oktobra na drĹžavno tekmovanje leta 2018 uvrstili tudi veterani Ĺ aleka in Ĺ oĹĄtanja ter veteranke iz Gaberk in Ĺ aleka.

Osnovne izobraĹževalne teÄ?aje za Ä?ine pripravljajo na zvezi, na drĹžavni in regijski ravni pa potekajo izobraĹževanja za gasilske Ä?ine in dodatne specialnosti. Zanimanje za izobraĹževanje je med operativnimi gasilci veliko, saj so intervencije vse bolj zahtevne, zato Ĺželijo slediti novostim. Velika teĹžava pa je, da status gasilca ĹĄe ni urejen, zato mnogi gasilci ne dobijo dovoljenja za odsotnost z dela za izobraĹževanje in tudi intervencije.

Gre za vpraĹĄanje, ki se vleÄ?e Ĺže celo desetletje, gasilci pa vsako leto oktobra poudarijo, da raÄ?unajo, da bo kmalu reĹĄena. Morda pa đ&#x;”˛ le kmalu doÄ?akajo ta dan. â€

BlaĹž RĹ‘ck (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravnatelj in pedagog na ĹĄoĹĄtanjski osnovni ĹĄoli Karel KordeĹĄ, ki je umrl v Velenju 12. avgusta 1991; - na slavnostni seji obÄ?inskega sveta Ĺ martnega ob Paki so ob obÄ?inskem prazniku 11. novem-

bra leta 1998 Ivanu AtelĹĄku podelili najviĹĄje obÄ?insko priznanje – naziv Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; - 12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedĹžer in glasbenik Rajko DjordjeviÄ?; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj je postal Bojan GlavaÄ?; - 15. novembra 2011 je umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan MarinĹĄek; - 16. novembra 1992 je v Domu uÄ?encev v Velenju steklo izobraĹževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so zaÄ?asno Ĺživeli v obÄ?inah Velenje in Mozirje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Pred vami je eno najbolj napornih obdobij v letu. ÄŒeprav veste, da bo tako, se s tem skorajda ne upate sprijazniti. Tudi zato, ker se trenutno preveÄ? dogaja tako na zasebnem kot sluĹžbenem podroÄ?ju. ÄŒasa imate sicer v teh dneh ĹĄe dovolj, vendar ni Ä?isto niÄ? prezgodaj, Ä?e zaÄ?nete planirati Ĺže sedaj. ÄŒetudi veste, da se vse ne bo izĹĄlo po planih, vam bo laĹžje, Ä?e boste v glavi naredili red. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden laĹžji in na prvi pogled enostavnejĹĄi. Vas pa bo vse bolj mikala nekoliko teĹžja pot. Ker boste Ä?utili, da je prava. ÄŒasa za odloÄ?itev imate ĹĄe nekaj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri odloÄ?itvi preveÄ? vodila Ä?ustva, kar ni dobro.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Pazite, kako Ĺživite. Spet ste namreÄ? popustili slabim navadam in zaĹĄli na stara pota. ÄŒeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maĹĄÄ?uje, boste odloÄ?itev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Dovolj poÄ?itka, pa tudi gibanja na sveĹžem zraku, boste ĹĄe kako potrebovali. Ne izgovarjajte se na kratke dneve, saj se lahko prestavite v zaprte prostore, kjer lahko prav tako veliko naredite zase in za svoje telo. Naredite naÄ?rt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. ÄŒe vam bo pomagalo, poiĹĄÄ?ite koga, ki bo migal z vami. ÄŒe boste o tem prepriÄ?ali partnerja, bodo vsi napori laĹžji. Vajin odnos pa bo dobil nove dimenzije.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zavedate se, da nimate veliko moĹžnosti. Ostati ali oditi, to sta edini moĹžni poti.

Strah vas je, da se odloÄ?ite napaÄ?no, zato boste ĹĄe vedno oklevali. Ob tem pa boste za partnerjevim hrbtom preizkuĹĄali, kako bi bilo, Ä?e bi odĹĄli. Bodite pri tem ne le iskreni, ampak tudi realistiÄ?ni. Dokler je nekaj le prepovedan sad, ki je vedno dobre volje, je vse videti lepĹĄe, kot je, ko to ni veÄ?. Ne le, da na kocko postavljate vse, kar ste doslej v Ĺživljenju ustvarili. Od vaĹĄe odloÄ?itve je odvisna sreÄ?a veÄ? ljudi. In med njimi so tudi taki, ki jih ne Ĺželite prizadeti. NihÄ?e vas ne bo silil, da hitite, zato boste verjetno prepustili Ä?asu Ä?as. In Ä?akali, Ä?e se ĹĄe lahko zgodi Ä?udeĹž, ki se mu reÄ?e ponovno odkritje stare ljubezni.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

PogreĹĄali boste Ä?ase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove Ĺživljenjske izzive, skupaj doloÄ?ala cilje in uĹživala v planiranju poti do njih. Ĺ˝e res, da nimate veÄ? toliko denarja kot nekoÄ?, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali. Enostavno se vam ne da. Tudi zato, ker partnerja vedno teĹžje navduĹĄite nad Ä?im novim, razburljivim.

Da, oba sta naveliÄ?ana, kar Ĺže vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno, saj boste, Ä?e se bo tako stanje nadaljevalo, zaÄ?eli iskati novo vznemirjenje v vaĹĄem Ĺživljenju. Vezi s preteklostjo nikoli ni lahko prerezati, ĹĄe manj lahko je to izpeljati na miren naÄ?in. OdloĹžite oroĹžje, skuĹĄajte se pogovoriti.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

BoleÄ?ine, ki jo Ä?utite v teh dneh, ne boste mogli povsem skriti, a vÄ?asih je ta pomembna, da se zaÄ?nete zavedati, da niÄ? v Ĺživljenju ni samoumevno. Tudi zato se boste odloÄ?ili, da se boste v prihodnje veliko bolj ukvarjali le s svojimi zadevami, pri miru pa pustili vse, ki ne mislijo enako kot vi. Zdelo se vam bo, da so mnogi okoli vas postali zahrbtni. Ob tem se vpraĹĄajte, zakaj so se tako moÄ?no spremenili. ÄŒe boste ugotovili, da ste zato krivi tudi sami, jih ne sodite prestrogo. Predvsem pa jim Ĺže na daleÄ? ne kaĹžite, da so vas prizadeli. Eni bi znali v tem zelo uĹživati, saj je bil to tudi njihov namen. Dvignite glavo in stopajte v Ĺživljenje po svojih naÄ?elih.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ tejete dneve do konca leta. Ne boste zadovoljni. Ne s tem, da vam je leto spet zbeĹžalo in ne s stanjem na banÄ?nem raÄ?unu. Tudi zato boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da imate marsiÄ?esa v Ĺživljenju dovolj, celo vrh glave! Ko boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Ne bodo vam verjeli, da tokrat mislite resno.

Celo Ĺživljenje popuĹĄÄ?ate, vedno na raÄ?un lastne sreÄ?e. Da so le vsi okoli vas sreÄ?ni. Sedaj bo drugaÄ?e tudi zato, ker ste potisnjeni v kot. In zato veste, da nimate veÄ? Ä?esa izgubiti, lahko le veliko dobite. Zdravje bo obÄ?utljivo, saj boste ves Ä?as napeti. Zato se ne Ä?udite, Ä?e vas bodo boleli sklepi, tu in tam pa tudi glava.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Za okolico boste postali tako nezahtevni, da boste za vse, ki vas dobro poznajo, moÄ?no dolgoÄ?asni. Od vas bodo mnogi ĹĄe vedno priÄ?akovali veÄ? in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo v teh dneh povsem vseeno. Le vi veste, kje je vzrok takĹĄnemu poÄ?utju. ÄŒe ste pametni, boste to tudi zadrĹžali zase. Ne bo vam lahko molÄ?ati, a tokrat bo to najbolj modra odloÄ?itev. Bolelo vas bo tudi dejstvo, da ste v zadnjih tednih izgubili zaupanje v partnerja. ÄŒeprav tega ĹĄe ne ve, si ga bo teĹžko povrnil. To, da ste ugotovili, da vam marsikaj prikriva, vam bo odprlo oÄ?i. In usta, saj ne boste veÄ? dolgo molÄ?ali.

Povejte mu le toliko, da se bo zamislil.

Naš ­čas, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. novembra

10. novembra

6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Kako zajeziti jezo?, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobna pšenica 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Mož, ki je rešil Louvre, pon.

14.30 Slovenski utrinki 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.50 Prava ideja: Sirarna Gorišek, pon.

16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu: Zu in tatinska sraka, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Volitve 2017 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje:1992 – Kar naj grejo, češka nad.

1.00 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran, pon.

1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, pon.

2.35 Dnevnik, pon.

3.00 Slovenska kronika, pon.

3.15 Šport, pon.

3.20 Vreme, pon.

Z3.25 Info-kanal

6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran, oddaja o znanosti 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Izlet z jesensko sapico, 73/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Volitve 2017, pon.

15.20 Mostovi - Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil: Joao Dumans 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa: Robidovje, ris., pon.

18.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.55 Vreme 23.10 Jerry Lewis - kdo je ta klovn?, francosko-ameriški film 0.15 Profil: Joao Dumans, pon.

0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Info-kanal

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.20 8.50 9.15 9.45 10.25 11.15 12.20 15.25 16.20 17.00 18.00 18.55 19.15 19.35 19.55 20.35 22.45 23.40 0.55 2.45 5.20

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Mehurčki, ris., pon.

Svet živali: Bober Boris, ris.

Telebajski: Bazenček, lutkovna nanizanka Pri Slonovih: Težave z modo, ris., pon.

Dinotačke: Kar je klicalo Vida, ris., pon. Čarli in Mimo: Miši na podstrešju, ris., pon.

Vetrnica: Majhen kot miška, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Po ravnicah do Borla Kače, dokumentarna oddaja Na lepše Kino Fokus Slovenski magazin Hišica v preriji (VI.), ameriška nad., 4/24 Halo TV Dobro jutro Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja Slovenski vodni krog: Sevnična, Hišica v preriji (VI.), ameriška nad.,5/24 Halo TV Ribič Pepe: Kako je Pepe postal kuhar Nagelj, japonska nad.,65/151 Nagelj, japonska nad.,66/151 Ambienti, pon.

Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Hrvaška : Grčija, prenos iz Zagreba Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom, Big band RTV Slovenija in Nina Strnad,1/2 Glasbeni spoti, pon.

Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Hrvaška : Grčija, posnetek iz Zagreba Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris.

7.10 Smrkci, ris.

7.25 Robocar Poli, ris.

7.40 Mala miška Mia, ris.

7.50 Lego prijateljice, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 46. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 10. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 34. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 6. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 6. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 11. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 35. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 47. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 7. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 44. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 12. del 23.30 Nikita, 3. sez., 2. del 0.25 Ljubke lažnivke, 5. sez., 18. del 1.20 24UR zvečer, pon.

1.55 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor v studiu 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2521. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Poglejmo v vesolje 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca 21.15 Regionalne novice 21.20 Romano them (Romski svet) 21.50 Spomini na preteklo dobo, Franc Rajšter 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.55 8.00 8.05 8.25 8.55 9.35 10.20 11.05 12.10 14.40 15.45 16.20 17.00 18.00 19.00 19.00 19.40 20.00 20.35 22.45 0.00 1.15 1.55 3.00 4.50

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Kenguru, ris., pon.

Svet živali: Striga Eva, ris.

Telebajski: Živali - ribe, lutkovna nanizanka Pri Slonovih: Si, kar ješ, ris., pon.

Dinotačke: Kar je posnemalo, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli v restavraciji, ris., pon.

Vetrnica: Dobro jutro, pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Čutila, pon.

Svizec, dokumentarna oddaja Bleščica, oddaja o modi Na obisku: Fenomen Tomos Hišica v preriji (VI.), ameriška nad.,5/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh Na vrtu, Hišica v preriji (VI.), ameriška nad.,6/24 Halo TV Otroški program: Op! Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani, kviz, pon.

Mulčki: Razglašeno, ris., pon.

Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Švedska : Italija, prenos iz Solne Polnočni klub: Živeti tudi za druge Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Popšop, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Švedska : Italija, posnetek iz Solne Glasbeni spoti, pon

Sobota,

Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Slovenske ljudske pravljice, pon.

Biba se giba: Biba in Bimbom, risana nan., pon.

7.25 Kljukec s strehe: Kljukec in Emilije Kozel kašameša, ris. nan., pon.

7.50 Vetrnica: Hranjenje pujska 7.55 Studio kriškraš: Tovarna oblakov 8.20 Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen 8.40 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčin šal, ris., pon.

8.50 Firbcologi: O nedokončanih makronih, glasbilih na dveh nogah in puljenju zob 9.20 Male sive celice: OŠ Žiri in OŠ Notranjski odred, Cerknica, kviz 10.00 Infodrom, pon.

10.15 Osvežilna fronta: Študij v tujini, pon.

10.45 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Voda, 2/3 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.15 Ambienti 15.05 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sebastian Cavazza 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Slovenski vodni krog: Sopota 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladki zalogajčki 18.30 Ozare 18.40 Kalimero: Kmalu okrevaj, Petrček, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Surogat, koprodukcijska nad.,3/6 22.25 Poročila 22.40 Šport 22.55 Vreme 23.10 Lahko noč, mamica, avstrijski film 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Dnevnik, pon.

1.55 Zrcalo tedna, pon.

2.10 Šport, pon.

2.20 Vreme, pon.

2.25 Info-kanal 7.05

6.00 6.30 7.00 8.30 9.15 9.55 11.10 11.40 12.25 12.55 14.10 15.00 17.00 19.35 20.35 22.45 23.55 0.35 1.45 2.45

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, ris.

7.25 Robocar Poli, ris.

7.40 Mala miška Mia, ris.

7.50 Lego prijateljice, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 47. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 11. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 35. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 7. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 7. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 12. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 36. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 48. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 8. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 45. del 21.00 Predsedniške volitve 2017 22.30 24UR zvečer 23.05 Eurojackpot 23.10 Bodi moj Valentin, kanadski film 0.55 Adijo, ljubezen, ameriški film 3.00 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2520. VTV magazin, regionalni informativni program 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: 10 izumov 19. stoletja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Indonezija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Kad bi bio Bijelo dugme 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Videostrani, obvestila

Nedelja,

Ponedeljek, 13. novembra

14. novembra

15. novembra

Telebajski: Milni mehurčki, pon. Čarli in Mimo: Čarli na taborjenju, ris., pon.

7.30 Minka: Pero, ris., pon.

7.35 Penelopa: Daj mi roko, Penelopa, ris., pon.

7.40 Pujsek Bibi: Blatne potičke, pon.

7.50 Dinko pod krinko: Dinko pisani piskač, ris., pon.

7.55 Primer za prijatelje: Tuje dete, ris.

8.00 Niko: Niko leti, ris., pon.

8.05 Lili in Čarni zaliv: Na širnem morju, ris., pon.

8.15 Dinotačke: Kar je padlo gor, ris.

8.25 Leonardo: Začarani gozd, ris., pon.

8.40 Kalimero: Kralj origamija, ris.

8.50 Zmajči zmaj: Izginule barve, ris.

9.00 Božičkov vajenček: Odgovorna oseba, risana nan.

9.15 Božičkov vajenček: Največja Božičkova skrivnost, risana nan.

9.25 Tabaluga: Pametnejši ne popusti, risana nan., pon.

9.55 Otroški program: Op! 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Rokafon, ris., pon.

10.10 Džamila in Aladin: Berač za en dan, 12/52 10.20 Prisluhnimo tišini 11.00 Poročila - posebna 11.15 Ozare, pon.

11.20 Obzorja duha: Dan počitka 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, pon.

15.05 Nikostratos, fr.-grški film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zmajči zmaj: Polžja pot, ris.

17.30 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade 18.05 Vreme 18.10 Volitve2017 18.50 Dnevnik, šport, vreme 19.50 Dnevnikov izbor 20.15 Volitve2017 21.35 Modna hiša Velvet (III.): Ne reci zbogom, španska nad., 10/15 23.00 Poročila, šport, vreme 23.30 Ko se zemlja zdi lahka 0.20 Za Lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Kitarist M. Grgić (I. Albeniz, A. Barrios Mangore, E. Granados) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Dnevnik, šport, vreme, pon.

2.05 Info-kanal

6.10 Zrcalo tedna, pon.

7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladki zalogajčki, pon.

10.45 10 domačih 11.20 Naj muzika igra; Edvin Fliser 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska umetnost., 74/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Panoptikum: Književnost za mejo 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi: O nedokončanih makronih, glasbilih na dveh nogah in puljenju zob, pon.

15.55 Z glasbo in s plesom: Kitarski orkester GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus, popularna glasba, pon.

16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Osvežilna fronta: Trans, oddaja za mladostnike 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Sreča na kmetiji 18.10 Lili in Čarni zaliv: Piškotki, ris.

18.20 Vem!, kviz, pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 22.55 Pisave: Boris A. Novak: Vrata nepovrata 23.35 Glasbeni večer: Ob jubileju Tomaža Habeta: Koncert generacij: Policijski orkester,2/2 0.35 Profil, pon.

1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Dnevnik, pon.

2.05 Slovenska kronika, pon.

2.20 Šport, pon.

2.25 Vreme, pon.

2.30 Info-kanal

5.45 Kultura 5.50 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Dan počitka 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska zelenjava, 75/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Studio city 14.40 Kino Fokus 15.00 Kanape - Kanapé 15.35 Otroški program: Op! 15.35 Studio kriškraš: Tovarna oblakov, pon.

15.55 Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen, pon.

16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja 17.55 Novice 18.05 Piknik s torto: Podganca Toni in Dani, ris., pon.

18.10 Niko: Orglice, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Zaupaj mi, britanska nad., 2/4 21.05 Facebook - vohunjenje za uporabniki 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Pričevalci: Albina in Branko Kalc 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Po Sloveniji, pon.

1.40 Dnevnik, pon.

2.05 Slovenska kronika, pon.

2.20 Šport, pon.

2.30 Vreme, pon.

2.35 Info-kanal

5.45 Tedenski izbor 5.45 Kultura 5.50 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.50 Pisave: Boris A. Novak: Vrata nepovrata 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Potovanje po Kitaakiti, 76/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo 14.40 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.35 Male sive celice: OŠ Žiri in OŠ Notranjski odred, Cerknica, kviz, pon.

16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Turbulenca 17.55 Novice 18.05 Dinotačke: Kar smo lahko, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Prgišče življenja, nemški film 21.35 Vsakdan ni vsak dan, kratki igrani film, pon.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 22.55 Panoptikum 23.55 Turbulenca, izobraževalnosvetovalna oddaja, pon.

0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Po Sloveniji, pon.

1.45 Dnevnik, pon.

2.10 Slovenska kronika, pon.

2.25 Šport, pon.

2.30 Vreme, pon.

2.35 Info-kanal

11. novembra

7.00

4.00 5.50

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Hišica v preriji (VI.), ameriška nad., 6/24, pon.

Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),1. vožnja, prenos iz Levija Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Pozdravite telo z zdravimi okusi, 69/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarika in pridelovanje z roko v roki, ,70/100 Čarokuhinja pri atu: Angleška kuhinja Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),2. vožnja, prenos iz Levija Nocoj v Palladiumu,1/8, pon. Čarobna noč, koncert skupine Il Volo s Placidom Domingom Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, četrtfinale, prenos iz Ljubljane Osvežilna fronta: Študij v tujini, oddaja za mladostnike, pon.

20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Danska : Irska, prenos iz Kobenhavna Mef & N.O.B., posnetek koncerta iz leta 2006, pon.

Bleščica, oddaja o modi, pon.

Glasbeni spoti Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),1. vožnja Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),2. vožnja Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, četrtfinale, posn. iz Ljubljane Glasbeni spoti

6.00 OTO čira čara 6.01 Robocar Poli, ris.

6.15 Tačke na patrulji, ris.

6.40 Peter Pan, ris.

7.00 Mala miška Mia, ris.

7.25 Maša in medved, ris.

7.35 Sabrina, ris.

8.05 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

8.30 Grozni Gašper, ris.

8.45 Ninja želve, ris.

9.10 Ben 10, ris.

9.20 Beyblade, ris.

9.45 TV prodaja 10.00 Ljubke lažnivke, 5. sez., 15. del 10.55 Ljubke lažnivke, 5. sez., 16. del 11.50 Zabeljeno po ameriško 12.30 TV prodaja 12.45 Londonska kuhinja Rachel Khoo 13.25 Znan obraz ima svoj glas 16.25 Bodi moj Valentin, kanadski film 17.55 Preverjeno, pon.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.30 Avto karaoke 21.45 Božič na kvadrat, ameriški film 23.30 Gloria, ameriški film 1.40 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, 10 izumov 19. stoletja 09.40 Napovedujemo 09.45 ANS Štrk, ponovitev 2. dela 10.50 Popotniške razglednice: Indonezija 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš map, Poglejmo v vesolje 18.40 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2522. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Večer z Banovški, posnetek koncerta 22.05 Jutranji pogovori 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videostrani, obvestila

9. novembra 2017

12. novembra

7.00 7.25

6.55 7.10 7.10

Duhovni utrip, pon.

Glasbena matineja 31. tekmovanje slovenskih godb v 1. tež. stopnji: 2. del, 6/6, pon.

7.25 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin (A. Dvořak: Simfonija št. 7), pon.

8.25 Koda 9.15 Slovenski vodni krog: Sopota 9.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),1. vožnja, prenos iz Levija 11.05 Žogarija 11.35 Čudovita Japonska: spoznavanje specialitet v mestu Hačinohe, 71/100 12.15 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobna pšenica, 72/100 12.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),2. vožnja, prenos iz Levija 14.05 Čudovita Japonska: Izlet z jesensko sapico, 73/100 14.55 Avtomobilnost 15.25 Ambienti 16.15 New neighbours - Novi sosedje: Umazano stopnišče 16.55 Športno plezanje - finale SP 19.05 Z glasbo in s plesom 19.05 Zapojte z nami: B. Smetana, A. Dvořak (1969), Otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma, J. Kuhar in S. Hrašovec, pon.

19.20 Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert: Cellofest ansambel, I. Mitrović, M. Zlobko Vajgl, K. Pečar (A. Stradella, M. Bruch, É. Lalo) 19.50 Žrebanje Lota 19.55 Avtomobilnost 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Grčija : Hrvaška, 22.40 Skrivnost, brit. nad., 4/4, pon.

23.40 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade, pon.

0.15 Športno plezanje - finale SP 2.25 Glasbeni spoti 3.30 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris.

7.05 Mala miška Mia, ris.

7.25 Maša in medved, ris.

7.35 Sabrina, ris.

8.05 Mary-Kate in Ashley: V akciji , ris.

8.30 Ninja želve, ris.

8.55 Beyblade, ris.

9.20 Čudežna ura Yo Kai, ris.

9.45 TV prodaja 10.00 Ljubke lažnivke, 5. sez., 17. del 10.55 Ljubke lažnivke, 5. sez., 18. del 11.50 Zabeljeno po ameriško 12.35 TV prodaja 12.50 Londonska kuhinja Rachel Khoo 13.25 Ženska džungla, 2. sez., 1. del 14.20 Ne čakaj na maj, slovenski film 16.30 Avto karaoke 16.45 Dan najlepših sanj 18.15 Štartaj, Slovenija!

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.45 Predsedniške volitve 2017 23.15 Štartaj, Slovenija!

0.00 Najdaljši teden, ameriški film 1.40 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Poglejmo v vesolje 09.40 2521. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 10.20 2521. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Župan z vami: Janko Kopušar 11.45 Revija zmagovalcev narodnozab. glasbe v Vinski Gori, 1. del 12.50 Spomini na preteklo dobo, Franc Rajšter 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (216), Morje, ujeto v kozarec 18.20 Miš maš, vse o energijah 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn: Bilbi, Viperstone,Nina Maurovič 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.30

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Lahko noč, ris., pon.

Svet živali: Pavijan Bibo, ris.

Telebajski: Janini lončki, lutkovna nan.

7.30 Pri Slonovih: Pokaži, kaj znaš, ris., pon.

7.40 Dinotačke: Kar ni moglo dol, ris., pon.

7.55 Čarli in Mimo: Čarli vrtnar, ris., pon.

8.00 Vetrnica: V gnezdu je gneča, pon.

8.05 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Rastlinstveni pasovi 8.20 Sove, dokumentarna oddaja 9.10 Pogled v prihodnost, dokumentarni film 10.15 Halo TV 11.20 Dobro jutro 14.10 Ljudje in zemlja 15.00 Polnočni klub: Živeti tudi za druge 16.25 Avtomobilnost 17.00 Hišica v preriji (VI.), ameriška nad. ,7/24 18.00 Halo TV 18.55 Studio kriškraš: Tovarna oblakov 19.20 Nagelj, 67/151 19.40 Nagelj,68/151 20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Italija : Švedska, prenos iz Milana 22.45 Goljufija (II.), danska nad., 9/10 23.55 Ljubezen in spolnost po japonsko, pon.

1.05 Glasbeni spoti 2.15 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Italija : Švedska, posnetek iz Milana 4.10 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris.

7.10 Smrkci, ris.

7.25 Robocar Poli, ris.

7.40 Mala miška Mia, ris.

7.50 Lego prijateljice, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 48. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 12. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 36. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 8. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 8. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 13. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 37. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 49. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 9. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 46. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 13. del 23.30 Nikita, 3. sez., 3. del 0.25 Ljubke lažnivke, 5. sez., 19. del 1.20 24UR zvečer, pon.

1.55 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2522. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn: Bilbi, Viperstone,Nina Maurovič 17.55 Napovedujemo 18.00 O duševnem zdravju 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Strpnost - vrednota in pravica 21.00 Regionalne novice 21.05 Večer z Banovški, posnetek koncerta 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.10 Videostrani, obvestila

7.40 7.55 8.00 8.05 8.10 8.15 8.45 9.00 9.50 10.50 11.15 12.20 15.00 16.10 16.45 17.00 18.00 18.55 18.55 19.15 19.35 19.55 20.35 2.45 1.30 2.25 3.25 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Lepi pozdravi, ris., pon.

Svet živali: Bivol Bogo, ris.

Telebajski: Peščeni gradovi, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Gremo, punce, ris., pon.

Dinotačke: Kar je vedelo vse, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli v letalu, ris., pon.

Hrček Miha: Vrabec in vrabec, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Slovenske ljudske pravljice, pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Telovadba Polži, dokumentarna oddaja Village Folk - Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes Zgodovina arhitekture: Povojna arhitektura, dokumentarna serija Hišica v preriji (VI.), nad.,7/24 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade Halo TV Dobro jutro Dober dan New neighbours - Novi sosedje: Umazano stopnišče Čarokuhinja pri atu: Balkanska kuhinja Hišica v preriji (VI.), ameriška nad.,8/24 Halo TV Tedenski izbor Iz popotne torbe: Igrajmo se Nagelj, ,69/151 Nagelj, ,70/151 Prava ideja: Andrej Mercina, arhitekt Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Irska : Danska, prenos iz Dublina Človek iz železa, poljski film, pon.

Nocoj v Palladiumu,2/8, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Irska : Danska, posnetek iz Dublina Glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris.

7.10 Smrkci, ris.

7.25 Robocar Poli, ris.

7.40 Mala miška Mia, ris.

7.50 Lego prijateljice, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 49. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 13. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 37. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 9. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 9. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 14. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 38. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 50. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 10. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 47. del 21.00 Kmetija 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Nikita, 3. sez., 4. del 0.30 Ljubke lažnivke, 5. sez., 20. del 1.25 24UR zvečer, pon.

2.00 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Strpnost - vrednota in pravica 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2523. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dotiki gora: Lepenatka 20.50 In glasbenega arhiva: Parni valjak, 1. del 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

Sreda,

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.25 8.40 9.10 10.00 10.45 11.40 12.45 15.20 16.15 17.00 18.00 19.00 19.25 19.50 20.00 20.55 21.55 22.30 0.00 1.15 2.15 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Čokoladna torta, ris., pon.

Svet živali: Morski konjiček Sandi, ris.

Telebajski: Ema umiva konjička, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Vse najboljše, Luka, ris., pon.

Dinotačke: Kar nas je popeljalo na pustolovščino, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli na ribiški ladji, ris., pon.

Vetrnica: Čokoladni bonbončki Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš: Skrivalnice, pon.

Sanjski polet, kratki igrani film, pon.

Kanape - Kanapé Dvoživke, dokumentarna oddaja 10 domačih Hišica v preriji (VI.), 8/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade Hišica v preriji (VI.), 9/24 Halo TV Firbcologi: O nedokončanih makronih, glasbilih na dveh nogah in puljenju zob Nagelj, 71/151 Žrebanje Lota Na utrip srca: 2Cellos, 2obraza, glasbeni dokumentarni film Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Bleščica, oddaja o modi Detektiv Down, norveški film, pon.

Mef & N.O.B., posnetek koncerta iz leta 2006, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris.

7.10 Smrkci, ris.

7.25 Robocar Poli, ris.

7.40 Mala miška Mia, ris.

7.50 Lego prijateljice, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 50. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 14. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 38. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 10. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 10. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 15. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 39. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 51. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 11. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 48. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Laurine skrivnosti, 1. sez., 1. del 23.30 Nikita, 3. sez., 5. del 0.25 Ljubke lažnivke, 5. sez., 21. del 1.20 24UR zvečer, pon.

1.55 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2523. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 In glasbenega arhiva : Parni valjak, 1. del 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Aktualno 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (218), Peresnica iz filca 18.20 Kreativne glave, FestKaj je projektor?

18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

9. novembra 2017

SVETINA, PETER: Uho sveta ml – Mladina / P – Leposlovje za otroke od 10. leta dalje Petra Svetino poznamo Ĺže po prenekaterih njegovih delih. Zadnja njegova zbirka zgodb za otroke je izĹĄla pri zaloĹžbi MiĹĄ, z zanimivim naslovom Uho sveta. V zbirki je predstavljenih pet simpatiÄ?nih pravljiÄ?nih zgodbic z razliÄ?no tematiko. Zgodbe

torka Tanja Komadina je slikanico obogatila z zelo humornimi ilustracijami.

PETROVEC, DRAGAN: FanÄ?i s psihiatrije in ĹĄe hujĹĄe zgodbe od – Odrasli / od 821-7 - Humor Dragana Petrovca poznamo kot strokovnjaka za kazensko pravo, ki si prizadeva za kaznovanje s Ä?loveĹĄkim obrazom. V zbirki 21 humoresk, ki jih je naslovil FanÄ?i s psihiatrije in ĹĄe hujĹĄe zgodbe, se avtor predstavi kot pripovedovalec oz. glavni junak zgodb. Zgodbe so postavljene v sedanjost, vÄ?asih mogoÄ?e malo pokukajo tudi v preteklost. Petrovec nas pred branjem opozori, da vse kar bomo prebrali, se je res zgodilo.

Posebnost njegovega pisanja je zgoĹĄÄ?enost smeĹĄnega. Skoraj ni stavka v zgodbi, ki ne bi bil smeĹĄen. Ironizira zdaj eno temo, zdaj drugo, kot npr. krepitev lastnega telesa kot tudi obsedenost z raÄ?unalniki. Avtor se v zgodbah pojavlja kot antijunak oz. negati-

VELENJE ÄŒetrtek, 9. november 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: Tehnike sproĹĄÄ?anja, 1. del 13.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, ustvarjalna delavnica za odrasle 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora SreÄ?anje Ä?lanov druĹĄtva upokojencev KS Vinska Gora 18.00 Galerija Velenje Javno vodenje Aleksandra Bassina po razstavi Majde Kurnik 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Botr‘ce, premiera plesne predstave za odrasle 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Teh 6 desetletij, slovesnost ob 60-letnici Muzeja Velenje in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje

Petek, 10. november 11.00

13.30

Vila Bianca Martinovanje na prostem DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Medgeneracijski turnir v roÄ?nem nogometu 16.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica IzobraĹževanje za determinatorja gob 16.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Curling dan 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 20.00 eMCe plac Intimacy party

so humorne in Ä?arobne, prava poslastica za mlade bralce. V njih je polno domiĹĄljije, ki nas popelje v svet pravljic, daleÄ? od realnosti vsakdanjega sveta. Pisano besedo bogatijo izjemne ilustracije Damijana StepanÄ?iÄ?a, ki je ponovno navduĹĄil s svojo izvirnostjo.

BURCKARDT, COCO: BabiÄ?ina naravna zakladnica od – Odrasli / 615.89 - DomaÄ?a zdravila Avtorica priroÄ?nika BabiÄ?ina naravna zakladnica poudarja, da je odnos do rastlin zelo individualen in odvisen tako od bliĹžnjega okolja kot od osebnih Ĺželja in potreb posameznika. Pravi, da prijateljstvo z rastlinami ni nikoli dolgoÄ?asno, kajti zaznamuje ga vzajemno bogatenje.

Rastline tako lahko uporabljamo na razliÄ?ne naÄ?ine, ljudje pa jim pomagamo z njihovo zaĹĄÄ?ito in spoĹĄtovanjem. V knjigi je avtorica poskuĹĄala zbrati lastne izkuĹĄnje in najpomembnejĹĄe podatke o vsaki rastlini, toda posebno pozornost je namenila rastlinam, ki nam mogoÄ?e ne nudijo toliko glede uporabe, pa si vseeno zasluĹžijo naĹĄo pozornost. Tako so izpostavljena nekatera manj znana divja zeliĹĄÄ?a in predstavljena tudi njihova uporaba. Ste vedeli, da lahko nekatere rastline uporabimo kot sredstvo za zgoĹĄÄ?evanje pri kuhi, kot je gozdni slezenovec ali diĹĄeÄ?a vijolica? V rastlinskem svetu pa naletimo tudi na nepriÄ?akovane okuse, npr. ozkolistni trpotec ima okus po gobah, navadni vratiÄ? spominja na cimet, navadni lapuh pa na morske sadeĹže. Ob koncu knjige je ĹĄe posebna razpredelnica, ki nam sistematiÄ?no pokaĹže, kako lahko doloÄ?eno rastlino uporabimo v kuhinji, v domu, za zdravje, pri roÄ?nih delih in celo pri obiÄ?ajih ter obredih.

MAZZINI; MIHA: Zelena poĹĄast ml – Mladina / C – Sz Slikanice zaboji Uveljavljeni in veÄ?krat nagrajeni slovenski pisatelj Miha Mazzini piĹĄe v glavnem za odrasle. Toda v zadnjem Ä?asu je izĹĄlo kar nekaj njegovih del tudi za otroke in mladino. Mladinski roman Zvezde vabijo, je izĹĄel leta 2016, in bil nagrajen z nagrado Modra ptica, letos pa ĹĄe njegova prav posebna slikanica Zelena poĹĄast. Pisatelj v njej izpostavlja posebno Ä?ustvo, zavist, s katero se sreÄ?ujemo vsi ljudje. Idejo za slikanico je Mazzini dobil, ko je bil sluĹĄatelj na konferenci Slovenija 2030. Vsi intelektualci, ki so stali na govorniĹĄkem odru, so v svojih govorih izpostavljali zavist, kot nekakĹĄen naravni pojav, proti kateremu se ne da niÄ? narediti. Toda avtor slikanice se s tem ne strinja. Pravi, da je potrebno mentaliteto spreminjati. Kdaj in kje zaÄ?eti? Takoj in zgodaj, Ĺže pri otrocih, s slikanico, ki jo lahko berejo tudi odrasli in otroci skupaj. Ilustra-

21

PRIREDITVE

Sobota, 11. november vec. Toda vsi ljudje, s komerkoli je prihajal v stik, pa naj je bil prepoznan kot begunec ali klateĹž, ali Ä?lovek, ki se ne znajde najbolje v Ĺženski druĹžbi, ali pa celo kot ropar, ki pride v konflikt s starejĹĄo gospo v nakupovalnem centru, pa je samo Ĺželel, da mu odstopi voziÄ?ek, Ĺžal pa ni vedel, da v reĹžo voziÄ?ka moraĹĄ samo vtakniti kovanec, Ä?e ga ĹželiĹĄ uporabiti. Torej Ĺživemu Ä?loveku se lahko zgodi marsikaj. Avtor nas povabi v branje ĹĄe z naslednjimi besedami: Âť Ne nazadnje, bil sem prvi Slovenec na enoletnem porodniĹĄkem dopustu, zaradi Ä?esar sem zamudil drugi del izobraĹževanja za komandose v teritorialni obrambi. In, teĹžko verjeti, a vsako pozno jesen se neke noÄ?i znajdem na Ĺženskem oddelku ljubljanske psihiatrije. ÄŒe boste zdrĹžali do konca, boste videli, s kakĹĄnimi nameni oziroma zaradi kakĹĄnih stisk.ÂŤ Sprejmite povabilo in uĹživajte v branju.

7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica

BolĹĄji sejem 10.00 Ĺ portni park Ĺ entilj Martinovo rajĹžanje od kleti do kleti 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Od kod si pa ti, kuĹžek?, gledaliĹĄka predstava 16.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje ZaÄ?etek sezone na drsaliĹĄÄ?u Velenje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert policijskega orkestra 20.00 Dvorana Centra Nova Koncert: Slovenija. Odmevi veÄ?nosti, Ljoba JenÄ?e, UroĹĄ Polanc, Domen MarinÄ?iÄ?

20.30 eMCe Plac Stand up z (Mar)tinom 21.00 Max klub Velenje Koncert: Varni Paljak

Ponedeljek, 13. november

13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Medgeneracijski turnir v namiznem tenisu 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Varnost turistiÄ?nih destinacij kot dejavnik potovalnih odloÄ?itev, predavanje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Rok Puvar: Guinesov rekord v preÄ?kanju Jadranskega morja na SUP-u, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor.

Demokracija, satira

Torek, 14. november

14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starĹĄevstvo: Kako pomagati otroku pri uÄ?enju, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Medo superstar 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica DuĹĄno partnerstvo, predavanje in predstavitev knjige 19.00 Vila Bianca

Odprtje razstave PoroÄ?nik Franjo Malgaj 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert: Wonji Kim Ozim, violina, in Irma Kliauzaite-Franc, klavir

Sreda, 15. november

10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 9. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom

Petek, 10. november 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 13. november 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 14. november 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj JuĹžnoafriĹĄka republika – deĹžela velikih nasprotij

Sreda, 15. november 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Stand up, GaĹĄperja Berganta, BoĹĄtjana Gorenca - PiĹžame, UroĹĄa Kuzmana in Roka Ĺ krlepa

AK

17.00 Zbor v vinski kleti PrimoĹžiÄ? – Mali Vrh Gospodarjev krst vina v vinskih kleteh (PrimoĹžiÄ?, PodgorĹĄek, Malus, KovaÄ?iÄ?, Kugler, Ĺ˝ibret, Rakun)

Petek, 10. november 15.30 Martinova vas Dan odprtih vrat Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Slavnostna seja ob obÄ?inskem prazniku

Sobota, 11. november Vesela Martinova sobota: 7.00 Planinski pohod po Martinovi poti 9.00 Martinova vas Martinova kmeÄ?ka trĹžnica 9.00 Martinova likovna kolonija – VS Gavce-Veliki Vrh (DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov) 9.30 Martinova vas: OtroĹĄko Martinovanje (OĹ bratov Letonja z uÄ?enci GĹ Fran Korun KoĹželjski – oddelek Ĺ martno ob Paki) 14.00 Martinova vas Predstavitev vaĹĄkih vozov, nastop Veselih babic z Zdravkom, folklora iz Srbije, prihod sv. Martina, vinski krst 19.00 Martinova vas: Martinova zabava z ansamblom Stil

Nedelja, 12. november

10.00 Slovesna maĹĄa v farni cerkvii

Ponedeljek, 13. november 19.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 14. november 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e – Emil Ĺ terbenk

Lunine mene

zadnji krajec

CITY CENTER Celje ÄŒetrtek, 9.11. BiotrĹžnica Petek, 10.11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 12.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Goran, legenda o zmaju Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani

đ&#x;”˛

ÄŒetrtek, 9. november

10. novembra, ob 21:36,

GLASTRA VAN LOON, KAREL: Nevidni Nizozemskega pisatelja, esejista in publicista Glastra van Loona poznamo Ĺže po prevedenem romanu Sad strasti. Z njim je zaslovel po vsem svetu, saj je preveden v veÄ? kot 30 jezikov. Po njem so posneli tudi film. Ĺ˝al je avtor Ĺže pokojni, umrl je leta 2005 za posledicami tumorja na moĹžganih. Van Loon je bil kot pisatelj tudi druĹžbeno angaĹžiran. Leta 2002 ga je humanitarna organizacija ÂťBegunecÂŤ povabila, da odpotuje na Tajsko in se posveti raziskovanju usode burmanskih beguncev. Rezultat njegovega raziskovanja je med drugim tudi ta izvrsten roman Nevidni. Nekaj mesecev je celo preĹživel v taboru Mae La med begunci. Tako je preko zgodb, ki so mu jih pripovedovali, spoznaval njihovo zgodovino in kulturo. Roman je dramatiÄ?na pripoved, prepletena s kulturo Daljnega vzhoda, v kateri odvetnik, kot protagonist zgodbe prepleta lastno odraĹĄÄ?anje in svoje Ĺživljenje v odrasli dobi v drugi polovici 20. stoletja. Takrat Burmo, kasneje Mjanmar, pretresajo notranji prevrati in drĹžavljanska vojna. Roman je preĹžet z nasiljem in izgubami, kar univerzalno kaĹžejo vse zgodbe beguncev.

Ĺ MARTNO OB PAKI

MALI BIGFOOT

POREDNE MAME 2: BOĹ˝IÄŒ

The Son of Bigfoot Sinhronizirana animirana komedija, 92 minut (Francija, Belgija) ReŞija: Jeremy Degruson, Ben Stassen Slovenski glasovi: BlaŞ Šef, Saťo Preťeren,Tina Ogrin, Peter Urbanc Petek, 10. 11., ob 18.00 Sobota, 11. 11., ob 18.00 Nedelja, 12. 11., ob 16.00 – otroťka matineja REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR)

A Bad Moms Christmas Komedija, 62 minut (ZDA) ReĹžija:Â Scott Moore, Jon Lucas Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn Hahn, Cheryl Hines, Christine Baranski, Susan Sarandon Petek, 10. 11., ob 21.15 Sobota, 11. 11., ob 20.00 Nedelja, 12. 11., ob 18.00 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR)

TRST, JUGOSLAVIJA Dokumentarni-igrani film, 62 minut (Italija, Hrvaťka, BiH) ReŞija: Alessio Bozzer Filmski ciklus: Novembrski dokumentarci Petek, 10. 11., ob 20.00 Sobota, 11. 11., ob 18.30 – mala dvorana Nedelja, 12. 11., ob 19.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

PREBUJANJA Drama, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Peter BratuĹĄa Igrajo: Sebastian Cavazza, Katarina ÄŒas, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić, PrimoĹž Pirnat, Jure Zrnec, Jana ZupanÄ?iÄ?

Nedelja, 12. 11., ob 20.00 ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

KOĹ ARKAR NAJ BO Mladinski film, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris PetkoviÄ?

Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria MitiÄ?, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ?, Marko Miladino-

vić, Lado BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Petek, 10. 11., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 12. 11., ob 17.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

AQUARIUS Drama, 146 minut (Brazilija, Francija) ReŞija: Kleber Mendonça Filh Igrajo: Sonia Braga, Maeve Jinkings, Irandhir Santos, Humberto Carrão (Diego), Zoraide Colet Petek, 10. 11., ob 20.30 – mala dvorana Sobota, 11. 11., ob 19.30 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

THOR: RANGAROK Thor: Rangarok Akcijski film, 130 minut (ZDA) ReĹžija:Â Taika Waititi Igrajo: Chris Hemsworth, Tom Hiddleston, Mark Ruffalo, Anthony Hopkins, Cate Blanchett Ponedeljek, 13. 11., ob 17.30 REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 5 EUR)

MLADI KARL MARKS Le jeune Karl Marx Zgodovinska biografska drama, 118 minut (Francija, NemÄ?ija, Belgija) ReĹžija: Raoul Peck Igrajo: August Diehl, Stefan Konarske, Vicky Krieps, Olivier Gourmet, Hannah Steele, Alexander Scheer Ponedeljek, 13. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) Naslednji vikend, od 17. 11. do 20. 11., napovedujemo: animirano komedijo MALI BIGFOOT, otroĹĄki animirani muzikal ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI, kriminalko UMOR NA ORIENT EKSPRESU, komedijo OÄŒKA PROTI FOTRU 2, v ciklusu Novembrski dokumentarci BILA SO TITOVA MESTA, zgodovinsko biografsko dramo MLADI KARL MARX, grozljivko BERLINSKI SINDROM, v ponedeljek, 20. 11., v filmskem gledaliĹĄÄ?u ob 20.00, romantiÄ?no dramo SLADKE SANJE.

Naš ­čas, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostji: diplomirani delovni terapevtki Mojca Potočnik in Jerneja Čretnik iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen delovne terapije pri odraslih in otrocih

Ujemite akcijo znižanih!

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20. 11. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

PREVOZ OSEB

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

Vladimir Dobnik s.p.

Veliki vrh 44, Šmartno ob Paki GSM: 041/ 645 330

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

VSE ZA KOLINE!!!

- salamoreznice, strojčki za vakumiranje, polnilke za klobase, strojčki za rezanje slanine...

- mesarice, noži (DICK, SWIBO) AKUMULATORJI - naravna in umetna čreva, goveji koti, VESNA MOLL 105 Ah svinjski mehurji, kolagenski ovitki...

99,90 € - riž, ješprenj, začimbe HLADILNE - kolofonija 5L TEKOČINE 10,90 € 100 Ah ANTIFRIZ 109,90 € 1L 2,30 €

Z vami in za vas!

Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki.

42,00 €

Promocijska cena:

33,60 €

PETEK, 10. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 11. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 12. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 13. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 14. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 15. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

V tednu od 30. oktobra do 5. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 30. oktobra do 5. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 30. oktobra do 5. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Redna cena:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Nagradno žrebanje Kmetijske zadruge Šaleška dolina; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

od 06. do 30. 11. 2017

ČETRTEK, 9. novembra

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MESEC BOWNOVE TERAPIJE

9. novembra 2017

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. oktobra do 5. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 9. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

9. novembra 2017

23

OBVEŠČEVALEC DEŽURSTVA

mali OGLASI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

PRIDELKI KROMPIR bel ali rumen, SENO v kockah in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

RAZNO SEDEŽNA GARNITURA (stilska), trosed in 2 x enosed v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Dodam še 5 okrasnih blazin. Pokličite na 051 428 258.

HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Info: 041 942 898.

KLAFTERSKA bukova in mešana drva, prodam. Gsm: 051 314 306 TRAKTOR IMT 533, prodam. Gsm: 041 776 064

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. oktobra 2017, so: Polonca Herlah, Podkraj 46 d, 3320 Velenje (mobilni telefon); Anton Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj (majica); Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PLAČILO POLOŽNIC

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. oktobra 2017, so: Sara Bastl Grazer, Podsmrečje 12, 3342 Gornji Grad; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Silvo Pokleka, Lokovica 28 b, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: KOPALNIŠKI BLOK SAGA

Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly«, objavljene v tedniku Naš čas, 26. oktobra 2017 so: Anita Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: DIŠI PO PRAZNIKIH.

ŽIVALI TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 TELIČKA RJ-LIM, staro 7 dni, prodam.

Gsm: 051 314 306 TELIČKO SIMENTALKO, težko okrog 300 kg, prodam. Gsm: 041 726 022 PSE pasme BEAGLE, mladiče, čistokrvne z rodovnikom, cepljene in čipirane, prodam. Gsm: 041 726 022 KUNČJE MESO, 7 € / kg, prodam.

Gsm: 041 726 022 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo,12. novembra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

TELIČKO SIMENTALKO, staro 14. mesecev, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 203 069

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izd., 110.000 €

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, POD SONČNIM PARKOM, 102,7 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 2008, P/2 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 135.000 €

GIBANJE prebivalstva

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11.11. in 12.11 – Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Komunalno podjetje Velenje

• • •

Upravna enota Velenje

• •

POROKE Petelin Urban, Brezovica, Kamnik pod Krimom 72C in Žontar Tina , Ljubljana, Marinovševa cesta 17; Rančnik Rok, Velenje, Šmarška cesta 51 in Mihelak Branka, Velenje, Ljubljanska cesta 57A

Dežurna

ŠTEVILKA

SMRTI Ježovnik Milan, roj. 1936, Šoštanj, Cesta heroja Rozmana 6 ; Sevčnikar Ivan, roj. 1927, Velenje, Tomšičeva cesta 51; Podvratnik Alojz, roj.

1937, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 8

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v tihem jutru zapustila draga sestra in teta

DARJA ATELŠEK 5. 7. 1961 – 18. 10. 2017

Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca, le malo sreče si užila, za svojo smrt premlada si bila.

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, pokojno pospremili na njeno zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in nam kakorkoli pomagali.

Posebna zahvala pogrebni službi Tišina, kvartetu Oljka, g. župniku za opravljen obred, ge. Magdi Stvarnik, učencem in sodelavcem OŠ Šalek.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

Brat Jani s Tino, nečaki Gašper, Maruša, Aljaž

ZAHVALA ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric

BOŽIDAR GOLOB 7. 4. 1931 – 21. 10. 2017

MILAN JEŽOVNIK iz Šoštanja

10. 5. 1936 – 23. 10. 2017 Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane, a je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje ter sveče.

Posebna zahvala dr. Špitalovi, patronažni službi Velenje, še posebej sestri Barbari, govornici Magdi Stvarnik za ganljive besede slovesa, pevcem Flaminga, Društvu invalidov Šoštanj, Društvu SPIN, Društvu Petkovcev, Ribiški družini Paka, Klubu upokojencev Gorenje, Društvu upokojencev, Odboru ZB NOV, županu in svetu Občine Šoštanj, pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba in gospodu dekanu Pribožiču za pogrebni obred in sveto mašo.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoča žena Barica in sin Milan z družino

Ob neizmerni bolečini, ki nas je doletela ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako velikem številu stisnili roko in nam stali ob strani Nisi se izgubil kot zven v tihoto, v teh težkih trenutkih. nisi odšel v nič in pozabo: Posebej bi se radi zahvalili zdravnikom in ostalemu po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. medicinskemu osebju, ki so mu tako nesebično pomagali v (T. Pavček) njegovi zadnji bitki.

Zahvala Kliničnemu centru, Bolnišnici Topolšica, Kardiološkemu oddelku Bolnišnice Celje in njegovi osebni zdravnici dr. Ani Zamernik.

Zadnje dni je preživel na Hematološkem oddelku Bolnišnice Celje, ki so bili z njim na koncu njegove bitke.

Ne govorimo le o strokovni pomoči, temveč tudi o srčnosti osebja, ki so dodali svojo osebno noto, mu poleg zdravil za lajšanje bolečin nudili tudi občutek, da ni le eden od mnogih. Ponoči neznanega človeka držati za roko in se pogovarjati z njim, pomeni svojemu poklicu dati nekaj več. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Tveganje za lastno zdravje in zdravje ostalih uporabnikov VeÄ? kot 3.000 kubiÄ?nih metrov pitne vode iz javnega v zasebni zbiralnik – Podatki o porabi vode le dvakrat na leto Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaokroĹžila informacija, da je priĹĄlo v tamkajĹĄnjem okolju do nenadzorovanega izlitja veÄ? kot 3000 kubiÄ?nih metrov pitne vode iz javnega vodovodnega omreĹžja v zasebni zbiralnik v obdobju meseca dni.

To za nekatere morda ne bi bilo niÄ? nenavadnega, Ä?e pri tem uporabnik ne bi povezal prikljuÄ?kov javnega in zasebnega vodovodnega sistema. Na sreÄ?o je v omenjenem primeru priĹĄlo le do poveÄ?ane porabe, kaj lahko pa bi se zgodilo ravno obratno – da bi oporeÄ?na voda iz zasebnega preĹĄla v javni vodovod in povzroÄ?ila zdravstveno oporeÄ?nost pitne vode. Pri tem so se spraĹĄevali, kako je to mogoÄ?e, saj je vodovodni sistem Ĺ aleĹĄke doline nov in velja za enega najsodobnejĹĄih v drĹžavi.

Vzrok: prikljuÄ?ka nista bila fiziÄ?no loÄ?ena

Odgovor na vpraĹĄanje smo poiskali pri Gregorju Hribarju, odgovornem inĹženirju distribucije pitne vode na Komunalnem podjetju Velenje: ÂťTo se je zgodilo zato, ker uporabnik ni imel ustrezno fiziÄ?no loÄ?enih prikljuÄ?kov javnega in zasebnega vodovoda, kar doloÄ?a zakonodaja. Na obmoÄ?jih, kjer je zgrajeno javno vodovodno omreĹžje, praviloma oskrba iz lastnega vodovodnega zajetja ni dovoljena, imajo pa lahko lastniki slednjih te v uporabi, vendar le za druge namene kot za oskrbo s pitno vodo – za

Kako je mogoÄ?e, da nekdo iz javnega vodovodnega omreĹžja napolni lastni zbiralnik vode, smo povpraĹĄali tudi enega od mojstrov vodovodnih inĹĄtalaterjev. ÂťTo je mogoÄ?e tam, kjer viĹĄji tlak ÂťspodrineÂŤ niĹžjega na omreĹžju. VzdrĹževalci omreĹžja to dopuĹĄÄ?ajo tudi zato, da imajo mir pred ljudmi, ki so glede tega obÄ?utljivi. Nadzor na terenu opravljajo poredko, odzovejo pa se obiÄ?ajno, ko je razlika med dejansko in predvideno porabo le prevelika. Kdo komu pri tem dela uslugo, ne vem. Sicer pa se dajo stvari urediti zelo preprosto – z vgradnjo nepovratnih ventilov,ÂŤ je bil kratek in jedrnat sogovornik.

zalivanje vrtov, zelenic, pranje avtomobilov in podobno. Za to morajo pridobiti posebno vodno dovoljenje. ObÄ?an na obmoÄ?ju PaĹĄke vasi je krĹĄil tudi ta doloÄ?ila, saj za zbiralnik potrebnega vodnega dovoljenja ni imel.ÂŤ Hribar je ĹĄe povedal, da imajo na Komunalnem podjetju Velenje kot izvajalcu obvezne gospodarske javne sluĹžbe oskrbe s pitno vodo seznam lastnikov zasebnih vodnih zajetij, pred letom in pol pa so zaÄ?eli izvajati tudi nadzor na terenu pri porabnikih, ki ne dosegajo priÄ?akovane porabe pitne vode. Ta znaĹĄa od 80 do 100 litrov vode na osebo na dan. Obisk pri spornem uporabniku so naÄ?rtovali prihodnje leto, saj so omenje-

V Ĺ aleĹĄki dolini dobrih 400 veljavnih posebnih vodnih dovoljenj V Ĺ aleĹĄki dolini je dobrih 400 posebnih veljavnih vodnih dovoljenj.

NajveÄ?, 187, jih je v mestni obÄ?ini Velenje. Poleg oskrbe z vodo jih izrabljajo lastniki ĹĄe za zalivanje vrtov, zelenic in za toploto. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je teh dovoljenj 161 in tudi tu svoja vodna zajetja lastniki uporablja predvsem za lastno oskrbo z vodo, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa je takih dovoljenj 56, lastniki pa jih izrabljajo predvsem za zalivanje vrtov.

Potrebni nepovratni ventili

Gregor Hribar: ÂťPrikljuÄ?ki zasebnega in javnega vodovoda morajo biti fiziÄ?no loÄ?eni. Na terenu bomo na to ĹĄe bolj pozorni.ÂŤ

ni podatki pokazali, da je bila njegova poraba vode pod priÄ?akovano.

Ni osamljen primer

Sogovornik je priznal, da omenjeni primer ĹĄe zdaleÄ? ni osamljen, a moĹžnosti, da bi se na nepravilnosti odzivali hitreje, nimajo. Podatke o dejanski porabi pitne vode so na voljo le dvakrat na leto ob popisih. Te izvaja podjetje ob polletju in konec leta. Po zakonodaji tudi nimajo pravice preverjanja instalacij uporabnikov. ÂťTako ob polletju ali ob

koncu leta piĹĄemo dopise in z njimi seznanjamo uporabnike, kaj doloÄ?a zakonodaja, da s tem tvegajo svoje zdravje in zdravje ostalih uporabnikov sistema in da bomo po preteku treh mesecev (toliko Ä?asa imajo namreÄ? po zakonodaji za odpravo nepravilnosti) primer predali ustreznim inĹĄpekcijskim sluĹžbam.

In kako so ÂťnaĹĄliÂŤ obÄ?ana, ki je v mesecu dni nenadzorovano iz javnega v zasebni zbiralnik natoÄ?il veÄ? kot 3000

kubiÄ?nih metrov vode? ÂťV sklopu aktivnega sistema iskanja netesnosti spremljamo minimalne noÄ?ne porabe vode in pri tem smo zaznali poveÄ?ano porabo na obmoÄ?ju PaĹĄke vasi. Po pregledu na sistemu nismo naĹĄli napake, smo pa naĹĄli poveÄ?ano porabo vode na vodomeru omenjenega uporabnika.ÂŤ Tega sedaj poleg odprave nepravilnosti Ä?aka ĹĄe plaÄ?ilo poloĹžnice v viĹĄini blizu 3.500 evrov. đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju je potekalo evropsko tekmovanje Ĺžerjavistov Na travniku ob jezeru je bilo Ĺživahno ves dan – Organizator, podjetnik iz Ĺ oĹĄtanja, Adnan SaliÄ?eviÄ? je bil zadovoljen tako z odzivom tekmovalcev kot obiskovalcev dogodka Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 4. novembra – ÂťPoklic Ĺžerjavist je v naĹĄih krajih zelo neprepoznaven. Poznamo ga le tisti, ki delamo v tej panogi,ÂŤ pravi Adnan SaliÄ?ević iz ĹĄoĹĄtanjskega podjetja Laky Ĺ˝erjavi. ÂťNam se zdi povsem obiÄ?ajno sreÄ?evati velike Ĺžerjave in velike dvigalke na gradbiĹĄÄ?ih. Ker pa vem, da mnogi z obÄ?udovanjem opazujejo te stroje, sem se odloÄ?il, da jim predstavim, kako delujejo.

Zato sem organiziral evropsko prvenstvo Ĺžerjavistov.ÂŤ UdeleĹžilo se ga je dvanajst tekmovalcev, kar je po besedah Jurija Kozarja, Ĺžerjavista z dvaintridesetletnimi izkuĹĄnjami, ki je v Ĺ oĹĄtanj priĹĄel iz Murske Sobote, veÄ? kot odliÄ?no. Zdaj je Ĺže upokojen. Dvanajst let je delal po nekdanji Jugoslaviji. Ko je ta razpadla, je bil dvajset let v Avstriji. Vsa leta je tudi tekmoval.

Leta 2005 je bil evropski prvak, za tem pa ĹĄtirikrat finalist. Tudi sam je organiziral velika tekmovanja, med njimi svetovno prvenstvo Ĺžensk. Spomni se, da je na njem zmagala AmeriÄ?anka. ÂťVÄ?asih je bil odziv tekmovalcev velik, pa tudi marketinĹĄki interes za tovrstna tekmovanja je bil precej veÄ?ji. Zdaj pa je tekmovanja na visoki ravni zelo teĹžko organizirati. Aktivni Ĺžerjavisti so obremenjeni, veliko delajo ob sobotah, veliko jih je na delu v

ÂťKako se pa tole dvigne?ÂŤ, sta najprej Ĺželela mojo pomoÄ? Miha in Jaka KoĹželjnik.

Organizator je poskrbel (tudi) za lepe nagrade NajboljĹĄi so prejeli najboljĹĄe nagrade, organizator pa je poskrbel, da tudi drugi domov niso odĹĄli praznih rok. Zmagal je LjubljanÄ?an, ki si je z zmago zasluĹžil ĹĄestdnevno smuko za dve osebi v Franciji, drugi je bil Prekmurec, tretji pa domaÄ?in Ferdo BritovĹĄek iz TopolĹĄice. Ta dva bosta za nagrado silvestrovala v Beogradu.

Adnan SaliÄ?ević: ÂťNaĹĄ poklic je v teh krajih precej neprepoznaven.ÂŤ

Ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru so postavili velik Ĺžerjav. No, organizatorji so rekli, da je pravzaprav majhen.

tujini. Prav obÄ?udujem organizatorja, da je pripravil to tekmovanje in uspel pritegniti nekaj res vrhunskih tekmovalcev.ÂŤ Salićević je Ĺžerjavist dvanajst let. ÂťVedno sem jih obÄ?udoval,ÂŤ je rekel. ÂťTudi drugim rad pokaĹžem, da je to lep poklic, Ä?eprav upravljati stroj ni tako enostavno, kot je videti. Zelo pomembna sta spretnost in koncentracija.ÂŤ

Operaterji na gradbenih Şerjavih iz njegovega podjetja Laky Žerjavi delajo po vsej Sloveniji.

Dvigujejo tovor. Kako visoko ga je najveÄ? dvigoval sam, ga vpraĹĄam. ÂťPri gradnji bloka 6 je bilo to 200 metrov.ÂŤ RazloĹži mi, da je Ĺžerjavov veÄ? vrst. Tisti, ki so ga za potrebe tekmovanja in obÄ?udovanja postavili ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, je deloval na ÂťdaljincaÂŤ. So pa tudi Ĺžerjavi, ki jih

operaterji upravljajo iz kabine. ÂťTe uporabljajo na gradbiĹĄÄ?ih velikih, gigantskih projektov.

ObÄ?utek je le drugaÄ?en,ÂŤ so mi razlagali tekmovalci. ÂťV kabini si na toplem, prijetno je, a je tudi psihiÄ?no zelo naporno. Na sto in veÄ? metrih visoko ni enostavno ves dan vrteti Ĺžerjava, ko je nevihta, neurje, pa sploh ne.

Dosti mladih se zato ne odloÄ?i za ta poklic. Nekateri pa po-

Jurij Kozar in Lidija Grah: ÂťDobro ji gre.ÂŤ

skusijo, vidijo, da niso za to, in odnehajo.ÂŤ Tudi SaliÄ?eviÄ? pravi, da je za to delo treba imeti Ĺžilico. Njegov triletni sin Kevin ima doma ÂťminiÂŤ Ĺžerjave, enega od njih je postavil tudi ob jezero, da so se lahko otroci preizkuĹĄali, kakĹĄni Ĺžerjavisti bi bili. ÂťAta je rekel, da gremo sem, pa smo ĹĄli,ÂŤ sta ob njem preizkuĹĄala spretnost brata Miha, ki je ĹĄe v vrtcu, in ĹĄolar Jaka KoĹželjnik. ÂťZdajle se ĹĄe malo loviva. A vi mogoÄ?e veste, kako gre tole,ÂŤ sta me spraĹĄevala. ÂťA da vi tudi ne veste,ÂŤ

sta se mi Ä?udila. ÂťPotem bo pa treba poiskati gospoda Lakyja,ÂŤ sta se vdala.

Lidija Grah iz Prekmurja je bila edina predstavnica neĹžnejĹĄega spola med tekmovalci. Z Ĺžerjavi se ukvarja njen partner Jurij, ki jo je navduĹĄil, da se preizkusi. ÂťAmpak bolj kot tekmovanje je pomembno druĹženje. Sploh ni vaĹžno, kdo zmaga,ÂŤ je rekla. đ&#x;”˛