44 2020

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/100C), soboto (1/100C) in nedeljo (1/110C) bo obÄ?asno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. novembra 2020

ĹĄtevilka 44 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Kuhinja z emisijskimi kuponi Mira ZakoĹĄek

Virus izpraznil jesenske ulice Kljub prijaznemu soncu, ki nas je boĹžal skozi jesen, in preÄ?udoviti v tople barve ujeti naravi so ulice prazne.

Virus je z njih umaknil Ĺživljenje. A ko se Ä?lovek zazre v to prelepo okolje, ga prevzame upanje, da pridejo za temi hudimi spet lepĹĄi Ä?asi. Upanje so ta teden vlili tudi delavci, ki so zaÄ?eli po Velenju nameĹĄÄ?ati novoletno

razsvetljavo. Pazimo torej nase in na druge, naredimo vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da se Ä?im hitreje znebimo tega nevidnega zla, ki je poteptal ĹĄtevilne vrednote naĹĄega Ĺživljenja. ÄŒeprav nas morda motijo, vseeno upoĹĄtevajmo vladne ukrepe, da bodo ti lahko bolj mili v najÄ?arobnejĹĄem delu leta. (mz, foto: tp)

Udarniki znova razvaĹžajo tople obroke V Mestni obÄ?ini Velenje so vÄ?eraj ponovno uvedli brezplaÄ?no dostavo brezplaÄ?nega toplega obroka na dom, To sicer velja za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo moĹžnosti, da bi jim svojci pomagali, in tiste, ki si v tem zahtevnem obdobju zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoĹĄÄ?iti toplega obroka. Ĺ˝upan Peter Dermol je za to ponovno aktiviral udarnike, ki so to opravljali Ĺže v prvem valu epidemije.

Tople obroke (za zdaj je na voljo en meni) pripravljajo v kuhinji Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda in v kuhinji Doma za varstvo odraslih. NaroÄ?ila sprejemajo vsak delovnik med 9. in 13. uro na telefonski ĹĄtevilki 896 1619. Dostava toplih obrokov poteka vsak delovnik od 11.30 dalje. Dostavo za vse ranljive skupine opravlja skupina prostovoljcev Udar-

nik MC Velenje. Socialni upraviÄ?enci lahko naroÄ?ijo dostavo ali sami prevzamejo obrok na obiÄ?ajnem prevzemnem mestu. ObÄ?ane pa prosijo, da to ugodnost izkoristijo le tisti, ki so do nje upraviÄ?eni. ÄŒlani prostovoljne skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje zagotavljajo tudi brezplaÄ?no dostavo nakupov hrane in zdravil za starejĹĄe in gibalno ovirane. Zainteresirani jih lahko pokliÄ?ejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 19 22.

Prostovoljci dosledno izvajajo priporoÄ?ene preventivne ukrepe pri opravljenih storitvah. đ&#x;”˛

mz

HSE vodi dr. Viktor VraÄ?ar Ĺ oĹĄtanj, 3. novembra - Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je s poloĹžaja generalnega direktorja HSE odpoklical Stojana Nikolića in za ĹĄtiriletni mandat imenoval dosedanjega poslovnega direktorja HSE in generalnega direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj dr. Viktorja VraÄ?arja, so sporoÄ?ili iz druĹžbe.

VraÄ?ar je bil Ä?lan poslovodstva, kot poslovni direktor od maja lani, avgusta lani pa je postal ĹĄe generalni direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Je doktor znanosti s podroÄ?ja poslovodenja in organizacije in diplomirani inĹženir elektrotehnike. Ima veÄ? kot 20 let delovnih izkuĹĄenj, od tega veÄ? kot 15 let kot direktor razliÄ?nih druĹžb. đ&#x;”˛

Mestna trŞnica ostaja odprta Velenje – Mestna trŞnica Velenje ostaja odprta vsak dan od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro.

Na Mestni obÄ?ini Velenje si Ĺželijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje, zato kupce pozivajo, da dosledno upoĹĄtevajo preventivne ukrepe in priporoÄ?ila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. đ&#x;”˛

mz

mz

StaliĹĄÄ?a do strategije posredovali vladi Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva seznanil s sklepi sveta Mestne obÄ?ine Velenje do predloga Nacionalne strategije za izstop iz premogovniĹĄtva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda.

Ta strategija je kljuÄ?na za prihodnost te regije. ÂťV lokalni skupnosti ne bomo niÄ?esar prepu-

stili nakljuÄ?ju. Prestrukturiranje je priloĹžnost za razvoj Velenja, za mlade in da skupaj ustvarimo dodano vrednost za vse generacije, pri Ä?emer je treba upoĹĄtevati lokalne potrebe, sposobnosti in zmoĹžnosti, ki izhajajo iz naĹĄe regije,ÂŤ je poudaril Dermol in dodal, da je odgovorno ravnanje drĹžave sedaj bistvenega pomena. Strategija je prvi korak k zaÄ?etku postopka prestrukturiranja, seveda ob podpori drĹžave,

evropske skupnosti ter vseh, ki imajo moĹžnost vplivati na tukajĹĄnje okolje.

Zahtevajo, da se sredstva za prestrukturiranje namenijo izkljuÄ?no Zasavski in SaĹĄa regiji, za zaprtje Premogovnika je sprejemljivo edino leto 2042 ali kasnejĹĄe, z moĹžnostjo petletnega prehodnega obdobja, zahtevajo pa tudi optimizacijo stroĹĄkov za podnebne kupone. đ&#x;”˛

mz

Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (gre za dovoljenje za izpuĹĄÄ?anje toplogrednih plinov v ozraÄ?je, za kar morajo onesnaĹževalci plaÄ?ati ÂťkazenÂŤ) je pomemben temelj strategije Evropske unije in njenih drĹžav Ä?lanic pri zmanjĹĄevanju emisij toplogrednih plinov. A je Ĺžal tudi ta ekoloĹĄka zgodba s tako imenovanimi CO2 kuponi ena zelo velika ÂťkuhinjaÂŤ, saj se njihova cena prosto oblikuje na trgu in zadnje Ä?ase obupno raste. ÂťPrav!ÂŤ bodo dejali ekologi, ÂťBo hitreje priĹĄlo do zaprtja pomembnih onesnaĹževalcev.ÂŤ In kar nesmiselno je temu oporekati.

Kljub temu pa teĹžko sprejmem in razumem, da je to trgovanje postalo eden najveÄ?jih biznisov, saj je osnovni namen kuponov, da onesnaĹževalci plaÄ?ajo za svoje onesnaĹževanje, zbrana sredstva pa se namenjajo ekoloĹĄkim sanacijam. Ker so bili na zaÄ?etku po mnenju evropskih odloÄ?evalcev kuponi prepoceni, je njihovo koliÄ?ino omejila, to pa je takoj pritegnilo ĹĄtevilne preprodajalce in njihova vrednost je ĹĄla v nebo. Tako sedaj sluĹžijo paÄ? tisti, ki so na borzi bolj spretni, ki imajo boljĹĄi pregled nad dogajanjem in veÄ? denarja. To kupÄ?kanje se celo bolj splaÄ?a kot na primer sama proizvodnja elektrike, finanÄ?ne razlike pa se prelivajo v zasebne Ĺžepe. In to predvsem tuje, draĹžjo elektriko pa plaÄ?ujemo mi.

Bogati evropski odloÄ?evalci so verjetno zadovoljni, saj so breme prevalili na Ĺže tako revnejĹĄe in od premoga ĹĄe vedno bolj odvisne Ä?lanice. Zadovoljni so gotovo tudi ekologi.

DobiÄ?ke pa kujejo tisti, ki so na borzi uspeĹĄnejĹĄi. Pohlevni, premalo ambiciozni, premalo sposobni, s premalo zvez in denarja, preveÄ? spodobni ‌ pa so kot obiÄ?ajno izkoriĹĄÄ?ani. In med temi smo Slovenci, ĹĄe posebej pa Ĺ aleÄ?ani oÄ?itno zelo pohlevni, saj nam to, da TEĹ plaÄ?uje kupone, ki mu draĹžijo elektriko, ne prinaĹĄa nobenih ugodnosti. Ĺ e veÄ?, zaradi teh obremenitev tako TeĹĄ kot Premogovnik v dolino skoraj ne vlagata veÄ?. Zanimivo ob tem je, da so uspele nekatere evropske drĹžave (recimo Poljska, ki premore veliko termoelektrarn) zase spogajati, da jim teh kuponov ni treba plaÄ?evati, mnogi drugi uspeĹĄno trgujejo na borzi ‌ Mi pa? Mi pa oÄ?itno nismo med njimi (da ne bo pomote, trgovanje s kuponi poteka na drĹžavni ravni).

Tako kljub velikim zneskom, ki jih plaÄ?uje TEŠ– letno okoli 50 milijonov, v bodoÄ?e pa naj bi to narastlo na 80 milijonov evrov – , od tega denarja, ki naj bi bil namenjen predvsem za ekoloĹĄko sanacijo, Ĺ aleĹĄka dolina ne dobi niÄ?. Prav tako je tudi nesprejemljivo, da obÄ?ani plaÄ?ujemo okoljske kupone za svoje sicer nadvse ekoloĹĄko naravnano toplovodno ogrevanje. Ĺ˝e prihodnje leto bo TeĹĄ – ob sedanji rasti vrednosti kuponov – namenili pribliĹžno enako denarja zanje kot za premog. Zato lahko priÄ?akujemo le ĹĄe viĹĄje cene. TakĹĄno prekladanje denarja pa z ekologijo te doline nima veliko skupnega.

Predvideno pomoÄ? za prestrukturiranje premogovnih regij pa bomo tako iz te postavke plaÄ?ali sami. đ&#x;”˛

NoÄ? Ä?arovnic v Ĺ aleku Med prazniki, ki so ĹĄli zaradi korona krize bolj ali manj mimo nas, je tudi sicer vse bolj priljubljena NoÄ? Ä?arovnic, ki so jo v Ĺ aleku zadnja leta tradicionalno praznovali. Zdravko PodpeÄ?an, predsednik druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih graĹĄÄ?akov, se je tudi letos Ĺželel ÂťdruĹžitiÂŤ s Ä?arovnicami. ÂťPovabilÂŤ jih je v svojo bliĹžino, seveda skladno s preventivnimi đ&#x;”˛ mz ukrepi, ni pa zahteval, da bi nosile maske.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Skupina za civilni nadzor Ĺže postavlja vpraĹĄanja

Urejajo avtobusno postajaliĹĄÄ?e Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje ureja avtobusno obraÄ?aliĹĄÄ?e in postajaliĹĄÄ?e na Efenkovi cesti v Velenju, zaradi Ä?esar je na tem obmoÄ?ju med 7. in 17. uro obÄ?asna delna zapora ceste.

Dela potekajo po kategorizirani lokalni cesti pri odcepu za Mladinski hotel Velenje ter parkiriĹĄÄ?u zraven. ObmoÄ?je gradbiĹĄÄ?a posega tudi v povrĹĄine za peĹĄce in kolesarje. Izvajalec del je gradbeno podjetje SoviÄ? Franc, s. p, dela so vredna dobrih 37 tisoÄ? evrov, zakljuÄ?ena pa naj bi bila do 20. novembra. đ&#x;”˛

mz

Gradnja ploÄ?nikov v Ĺ aleku Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela ta ponedeljek graditi ploÄ?nika med Ĺ aleĹĄko cesto in mostom Ä?ez reko Pako v Ĺ aleku.

Na obeh straneh ceste bodo izvedli manjkajoÄ?i del ploÄ?nikov.

Zaradi izvajanja gradbenih del so morali odstraniti 15 dreves ob cesti, ki pa jih bodo po konÄ?anem projektu v celoti nadomestili.

Ob tem odseku bomo nasadili drevored s 30 drevesi.

Dela izvaja podjetje Tegar, vrednost je 68 tisoÄ? evrov, konÄ?ana pa bi morala biti do konca meseca. đ&#x;”˛

mz

Drevesa so Ĺže podrli.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj Ĺže pripravljajo odgovore na vpraĹĄanja skupine za Civilni nadzor, z njo pa se bodo tudi sreÄ?ali takoj, ko bodo za to primerne epidemioloĹĄke razmere Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje je pred nedavnim imenovala skupino za civilni nadzor nad nameravanim projektom SoseĹžig SRF v TEĹ , ki jo vodi Andreja KatiÄ?.

Ta je Ĺže oblikovala in posredovala Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ter obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki vpraĹĄanja, pripombe in pobude, ki jih objavljajo tudi na obÄ?inski spletni strani.

Skupina za civilni nadzor je zapisala, da se vsem Ä?lanom, ne glede na njihova razliÄ?na znanja in vedenja, postavljajo zelo podobna vpraĹĄanja. Âť RazĹĄiritev dejavnosti TEĹ s pridobivanja elektrike iz premoga na soseĹžig iz odpadkov pridobljenega goriva zahteva ob upoĹĄtevanju previdnostnega principa bistveno razĹĄiritev obmoÄ?ja vrednotenja potencialnih vplivov. V poroÄ?ilu je namreÄ? kot vplivno obmoÄ?je obravnavan le z ograjo omejeni poslovni prostor TEĹ ,ÂŤ pravijo in opozarjajo na nepredviden vpliv na okolje in zdravje ljudi, zlasti na onesnaĹževanje zraka, posredno na tla, vode in druge

Velenje – PrejĹĄnji Ä?etrtek je podjetje VOC zaÄ?elo prenavljai voziĹĄÄ?e Partizanske ceste v Pesju od kriĹžiĹĄÄ?a v Pesju do kroĹžiĹĄÄ?a pri Esotechu. Prenovili bodo celotno voziĹĄÄ?e konstrukcije, obnovili vodovod, kanalizacijo in preplastili kolesarske steze ter ploÄ?nika. RaÄ?unajo, da bodo dela opravili do konca leta, vredna pa so okoli 547 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina sofinancira to investicijo v viĹĄini dobrih 50 tisoÄ?akov, preostanek pa DARS. Prometni reĹžim na tem obmoÄ?ju je seveda spremenjen. đ&#x;”˛

mz

Dela, ki jih bodo opravili do konca leta, so vredna veÄ? kot pol milijona evrov, promet pa bo ta Ä?as precej oviran.

V Ĺ aleĹĄki dolini izvajajo deratizacijo Velenje – Predvidoma do 15. novembra bo na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki potekala redna jesenska deratizacija javnega kanalizacijskega omreĹžja in sistema daljinskega ogrevanja s pripadajoÄ?imi objekti. V Ĺželji po uspeĹĄni deratizaciji pozivajo vse uporabnike kanalizacijskega omreĹžja, da z ostanki hrane ne obremenjujejo kanalizacije, temveÄ? jih odlagajo v za to namenjene kontejnerje. Opozarjamo tudi, da je v kanalizacijski sistem prepovedano zlivati odpadno jedilno olje. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

dele Ĺživljenjskega okolja, najmanj v dolini kot tudi hribovitem okolju, kjer so nameĹĄÄ?ene naprave za monitoring. Zato ostajati v istem, prostorsko tako omejenem vplivnem obmoÄ?ju kot do sedaj, po mnenju skupine ni sprejemljivo.

Od Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj priÄ?akujejo, da se lotijo spremembe prostorske dokumentacije in gradbenega dovoljenja za ta poseg ter celovite presoje vplivov na okolje, Âťsaj gradnja bloka 6 ni predvidevala soseĹžiga odpadkov oz. SRF, s tem da se ustrezno in bistveno razĹĄiri vplivno obmoÄ?je. NaÄ?rtovanje projekta in iskanje soglasij tako ne sme iskati bliĹžnjic, saj sta najpomembnejĹĄa transparentnost postopka in zaupanje javnosti v predstavljene podatke.ÂŤ Ob tem tudi poudarjajo, da je Ĺ aleĹĄka dolina v preteklosti plaÄ?ala velik davek za energetski razvoj Slovenije. ElektriÄ?na samooskrba je eden najpomembnejĹĄih dejavnikov gospodarske in politiÄ?ne samostojnosti ter razvoja drĹžave in da smo v preteklosti k temu dovolj prispevali. Okolje Ĺ aleĹĄke doline si od

onesnaĹževanja v preteklosti ĹĄe ni povsem opomoglo, zato je nujen resen pristop k vpraĹĄanjem in pobudam skupine za civilni nadzor.

In kaj pravijo o tem v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj? ÂťZ delovno skupino za civilni nadzor nad nameravanim projektom soseĹžiga SRF v TEĹ pod vodstvom Andreje KatiÄ? smo v fazi usklajevanja termina za uvodno sreÄ?anje, na katerem bomo Ä?lanom te skupine odgovorili na vsa vpraĹĄanja, ki so nam jih poslali 21. oktobra 2020. Glede na kompleksnost vpraĹĄanj se je naĹĄa ĹĄirĹĄa strokovna ekipa Ĺže lotila obseĹžnejĹĄih celovitih odgovorov. Ko bodo odgovori pripravljeni, bomo delovno skupino za civilni nadzor povabili na sreÄ?anje. Usklajevanje termina in lokacije je seveda odvisno od epidemioloĹĄke situacije,ÂŤ so zapisali. đ&#x;”˛

Oprostitev najemnin za poslovne prostore v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 1. novembra – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je zaradi epidemije ĹĄirjenja bolezni SARS-CoV-2 in omilitve gospodarskih posledic odloÄ?ila, da najemnike poslovnih prostorov, ki so v lasti ObÄ?ine, za doloÄ?en Ä?as (od 1. novembra za dva meseca oziroma do preklica) oprosti plaÄ?ila stroĹĄkov meseÄ?ne najemnine.

Oprostitev se nanaĹĄa samo na stroĹĄek najemnine, preostali stroĹĄki (vodarina, ogrevanje, elektrika ‌.) v zaÄ?asni oprostitvi niso zajeti. Do oprostitve so upraviÄ?eni samo tisti najemniki nepremiÄ?nin v lasti obÄ?ine, katerih poslovna dejavnost je odvisna od zmoĹžnosti poslovanja v kriznih razmerah, oziroma tisti, ki v krizni situaciji izvajajo delovno obveznost v korist vseh prebivalcev obÄ?ine (trgovci, lekarna, zdravstveni delavci, poslovni subjekti ‌). đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Sanacija ceste na Partizanski v Pesju

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

5. novembra 2020

mz

Po ÂťprazniÄ?nemÂŤ drugem valu ĹĄe tretji - boĹžiÄ?ni?

Krompir in smola mladih – 13. decembra o Kristalu – Zahteve za sanacijo – Eko gimnazija TeĹžkih dni ĹĄe nikakor ni konec! Koronavirus se, Ä?eprav se na mnogih ravneh moÄ?no trudijo, ĹĄe ne da. Ob tem je o tem virusu ĹĄe vedno sliĹĄati razliÄ?na mnenja in dvome. Kot je paÄ? za nas znaÄ?ilno. Ĺ e vse veÄ? mrtvih nekaterih ne prepriÄ?a. In prav od dnevu mrtvih je terjal ĹĄe posebno veliko Ĺživljenj. Zato je tudi ta praznik, doslej znan po mnoĹžiÄ?nih sreÄ?anjih sorodnikov in znancev, da so se spomnili rajnih, minil mirno in ÂťosamljenoÂŤ. Z nekaterimi izjemami – kot smo Ĺže navajeni. Tako kot je tako imenovani drugi val ÂťpokvarilÂŤ zadnje praznike, naj bi tretji val pokvaril boĹžiÄ? in novo leto. Upajmo, da se ta napoved ne bo uresniÄ?ila. Brez veÄ?je ĹĄirine smo proslavili tudi dan reformacije in se bolj mimogrede spomnili rojstva slovenskega knjiĹžnega jezika. Vsaj slednje bi iz praktiÄ?nih razlogov morali bolj poudariti – saj ga vsi Slovenci ĹĄe vedno ne (po)znajo dovolj dobro.

KV ali kakorkoli ga ĹĄe poimenujemo, je moÄ?no skazil tudi ĹĄolske poÄ?itnice. Ne vem, kdo je bil zaradi tega bolj slabe volje: ĹĄolarji ali turistiÄ?ni delavci. Mladi so v glavnem poÄ?itnikovali doma. Dobesedno doma, saj ĹĄe k prijateljem v sosednjo obÄ?ino niso mogli kar tako. FinanÄ?no pa so to moÄ?no Ä?utili v turizmu, ĹĄe zlasti v zdraviliĹĄki krajih. In zdraviliĹĄÄ? je ĹĄe posebno veliko v naĹĄi ÂťnaveziÂŤ: od TopolĹĄice, Dobrne, ZreÄ? in LaĹĄkega do PodÄ?etrtka in RogaĹĄke Slatine. Nekateri pravijo, da je ĹĄe ÂťsreÄ?aÂŤ, bodo nekatere tovrstne zmogljivosti napolnili vsaj s Âťkovi-bolnikiÂŤ. Mladim jo je zagodlo ĹĄe vreme, saj sneg ĹĄe ni pobelil dolin, da bi si lahko uredili ÂťdvoriĹĄÄ?naÂŤ smuÄ?iĹĄÄ?a. V tem Ä?asu, prejĹĄnjo sredo, so poseben nesreÄ?en dan doĹživeli v Celju: na isti dan so tekme izgubili kar trije aktualni drĹžavni prvaki. Nogometni, rokometni in Ĺženske koĹĄarkarice.

Naslednji mesec pa se bo pokazalo, za koga bo v RogaĹĄki Slatini nesreÄ?en 13. december. Ta dan bo namreÄ? referendum o usodi Âťprojekta KristalÂŤ – naÄ?rtovane gradnje za slovenske razmere rekordno visokega stolpa. Kot smo Ĺže pisali, nekateri obÄ?ani tej gradnji nasprotujejo, na pobudo ene so zbirali tudi podpise za referendum.

Uspela je, obÄ?inski svet pa je pobudo za izvedbo referenduma potrdil. A kot se je zapletalo ob pobudi – gradnjo moÄ?no podpira

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺžupan, saj naj bi stolp ĹĄe obogatil ponudbo tega turistiÄ?nega kraja –, je zapleteno tudi referendumsko vpraĹĄanje. ObÄ?ani ne bodo glasovali enostavno: so ali niso za stolp, ampak ÂťAli ste za to, da se uveljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu za obmoÄ?je P3 z okolico (ZD7) v RogaĹĄki Slatini, ĹĄt. 0320-0006/2020, ki ga je obÄ?inski svet ObÄ?ine RogaĹĄka Slatina sprejel na svoji 14. redni seji dne 9.7. 2020?ÂŤ V Celju kakĹĄne pobude za referendum o pobudi za postavitev viseÄ?ega mostu nad Savinjo proti Celjskemu gradu za zdaj ni, tudi razprave na to temo so zadnji Ä?as malo zamrle. Nikakor pa niso zamrle zahteve za sanacijo Celjske kotline, moÄ?no onesnaĹžene s teĹžkimi kovinami. Predlog ustreznega zakona o nujni sanaciji tega obmoÄ?ja je Ĺže pred skoraj tremi leti vloĹžila ena od poslanka s tega obmoÄ?ja, izvajanje so menda ÂťminiraleÂŤ zahteve drugih, da je treba reĹĄevati hkrati celotno drĹžavo; so pa z drĹžavno pomoÄ?jo vendarle v Celju zaÄ?eli obavljati (onesnaĹžena) igriĹĄÄ?a otroĹĄkih vrtcev. Zdaj je, kot je sliĹĄati, projekt sanacije Celjske kotline vendarle uvrĹĄÄ?en v drĹžavni proraÄ?un za naslednje leto. Se bo zdaj tudi res kaj premaknilo, pa spraĹĄujejo mnogi na tem ĹĄirĹĄem prizadetem obmoÄ?ju.

In ko smo Ĺže pri Ä?istoÄ?i okolja: najstarejĹĄa celjska gimnazija, I. gimnazija, je pred dnevi dobila zeleno zastavo in tako tudi uradno postala ekoloĹĄka. EkoĹĄola! Med ĹĄtevilnimi aktivnostmi loÄ?eno zbirajo odpadke, varÄ?ujejo z vodo in papirjem. Dvakrat letno izvajajo biomonitoringe Savinje in PeklenĹĄÄ?ice, ki priteÄ?e iz Jame Pekel. V tej jami so se gimnazijci Ĺže veÄ?krat udeleĹžili tudi mreĹženja netopirjev. RazliÄ?nih aktivnosti pa je ĹĄe veliko veÄ?. Ĺ e to: da je med veseljem in nejevoljo lahko le kratka pot, so se lahko prepriÄ?ali uporabniki ceste med Ĺ˝iÄ?ko kartuzijo in StraĹžo na Gori. Ta odsek ceste so na veselje uporabnikov zaÄ?eli marca obnavljati, septembra so dela Ĺže konÄ?ali. A je ta cesta zdaj Ĺže spet zaprta. Vozniki so namreÄ? na njej ÂťplavaliÂŤ. Na nekaterih delih so nastale razpoke in posedi, vzrok pa premikanje zemlje nekje v globini. Tudi strokovnjaki so se globoko zamislili.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 3

ÂťPraznujemo lahko z zadovoljstvomÂŤ Ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki smo na pogovor povabili Ĺžupana Janka KopuĹĄarja – Osrednja slovesnost ob prazniku bo slavnostna seja, ki jo napovedujejo za ponedeljek, osrednjo pozornost pa bodo na njej namenili obÄ?inskim nagrajencem Tatjana PodgorĹĄek

ni. Med slednje sodijo projekti na drĹžavnem cestnem omreĹžju, projekt ureditve Hudega potoka, ni razpisov za novogradnjo kanalizacije, Ä?akamo na drĹžavna sredstva za odpravo posledic neurij, na razpise za energetske prenove, na sredstva za izvedbo LAS projektov. Posledice slabega gospodarjenja z vodotoki in drĹžavnimi gozdovi ter zemljiĹĄÄ?i nam povzroÄ?ajo teĹžave, ki jih morami odpravljati sami.ÂŤ

11. november, ko goduje sv.

Martin, praznuje tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. Ali letoĹĄnje praznovanje zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa sploh bo?, Imajo v lokalni skupnosti razloge zanj?, Kaj lahko priÄ?akujejo obÄ?ani do naslednjega praznika?, so vpraĹĄanja, ki smo jih zastavili v prazniÄ?nem pogovoru Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janku KopuĹĄarju. Nanje pa je takole odgovoril: Lani v tem Ä?asu so se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže vrstile prireditve v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika. Letos nagovarjate obÄ?ane, naj se ne druĹžijo preveÄ?, naj uporabljajo maske, si razkuĹžujejo roke in podobno. ÂťRes je, tega zagotovo ni priÄ?akoval nihÄ?e. ÄŒe smo lani v tem Ä?asu brez vsakih veÄ?jih teĹžav in pomislekov opravljali vse tekoÄ?e naloge, predvsem pa se pripravljali na obÄ?inski praznik, je letos prav nasprotno. Na vsakem koraku smo priÄ?a ukrepom proti zloglasnemu virusu, naĹĄe delo pa je zelo oteĹženo. Ĺ˝al, zaradi virusa tudi prireditve, s katerimi obiÄ?ajno zaznamujemo obÄ?inski paznik, tokrat niso izvedljive.

Ostane nam samo, da ponovno pozovemo vse obÄ?anke in obÄ?ane, da spoĹĄtujejo sprejete ukrepe Vlade RS, da nosijo maske, vzdrĹžujejo potrebno distanco, se ne druĹžijo in skrbijo za higieno. Verjamem, da bo te more kmalu konec in bomo ponovno zaĹživeli po ustaljenih tirnicah.

Bo letoĹĄnji obÄ?inski praznik ĹĄel torej mimo neopazno? ÂťUpam da ne. Pripravljamo se na redno sejo obÄ?inskega sveta in tudi na podelitev obÄ?inskih priznanj, vendar se bomo o podrobnostih in sami izvedbi (ali pa neizvedbi) odloÄ?ili tik pred zdajci. Kot sem Ĺže omenil, bomo za marsikaj prikrajĹĄani, a obÄ?inski praznik ni samo to. Je tudi priloĹžnost za pregled opravljenega dela, za pozornost in zahvalo obÄ?anom, ki s svojim delom izstopajo iz povpreÄ?ja, je priloĹžnost, da ponovno strnemo vrste, se pogledamo v ogledalo, si nalijemo Ä?istega vina in z njim nazdravimo (pa Ä?eprav samo na daljavo) in ĹĄe marsikaj. Pravzaprav je letoĹĄnji obÄ?inski praznik preizkuĹĄnja, ali je njegova vloga prava in pomembna ter koliko nam pomeni. PrepriÄ?an sem, da tisti, ki smo vpeti v delovanje obÄ?ine, lahko z zadovoljstvom praznujemo in da nas je takih veliko. Upam pa, da se bodo vsi obÄ?ani ob martinovem spomnili tudi na praznik ObÄ?ine in naĹĄe rezultate. Teh tudi letos ni tako malo, saj smo uresniÄ?ili skoraj vse, kar smo naÄ?rtovali.ÂŤ Korona kriza potemtakem razvojnih aktivnosti ni ustavila niti upoÄ?asnila? ÂťKorona kriza je vplivala na potek aktivnosti, na izvedbo posameznih nalog, ni pa bistveno – razen dogodkov in prireditev – posegla v naĹĄe delo. Tako smo

3

PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ MARTNO OB PAKI

5. novembra 2020

â?ą

Janko KopuĹĄar: ÂťDelujemo po naÄ?elu, da ponujeno priloĹžnost zgrabimo, Ä?e je le mogoÄ?e. Tako naÄ?rtujemo vsako leto tudi naĹĄ proraÄ?un.ÂŤ

ÂťPrepriÄ?an sem, da tisti, ki smo vpeti v delovanje obÄ?ine, lahko z zadovoljstvom praznujemo in da nas je takih veliko. Upam pa, da se bodo vsi obÄ?ani ob martinovem spomnili tudi na praznik ObÄ?ine in naĹĄe rezultate.ÂŤ

Ĺže spomladi zaprli nevaren ĹželezniĹĄki prehod proti Slatinam z izgradnjo nove povezovalne ceste, uredili peĹĄ poti proti PaĹĄki vasi in Baroniji, dva cestna odseka v PaĹĄki vasi, enega v Velikem Vrhu, v ReÄ?ici ob Paki ter na GneÄ?u. DokonÄ?ali smo dve veji kanalizacije v Malem Vrhu, dodali zaradi neurij poĹĄkodovano ĹĄe meteorno kanalizacijo. Uredili smo veÄ?namensko sejno sobo, ki bo sluĹžila tudi kot poroÄ?na dvorana in na katero smo lahko ponosni, zbirni center za odpadke pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u, da ne omenjam vrste manjĹĄih, a prav tako pomembnih opravil po vaĹĄkih skupnostih. Dobro smo preuredili tudi zdravstveno postajo in igriĹĄÄ?e z umetno travo. Veliko naporov in dodatne dokumentacije je bilo potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek k vrtcu.ÂŤ LetoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un je nekoliko viĹĄji v primerjavi z lanskim, kaj pa vlaganja v razvoj? ÂťLetoĹĄnji proraÄ?un je viĹĄji zaradi poveÄ?anja glavarine oziroma povpreÄ?nine za 116.000 evrov, pa tudi obnovitvena vlaganja v okviru Komunalnega podjetja Velenje so se v letoĹĄnjem letu v naĹĄi obÄ?ini izvajala v nekoliko veÄ?jem obsegu. Vsa vlaganja so razvojno naravnana ne glede na podroÄ?je. Z nakupom gasilskega vozila se razvija gasilska dejavnost, z vlaganji v ĹĄportne objekte krepi telesna aktivnost obÄ?anov, kanalizacija pomeni moĹžnosti razvoja zaselkov, Ä?istejĹĄe okolje, dvig standarda, novogradnje, enako velja za cestno infrastrukturo, ki je za obÄ?anke in obÄ?ane ĹĄe vedno prioriteta. Trudimo se, da bi enakomerno po svojih zmoĹžnostih vlagali in razvijali vsa podroÄ?ja ter vse vaĹĄke skupnosti v lokalni skupnosti. Znane so prednosti, vloge posameznih dejavnosti in

Kaj je poleg korona krize ĹĄe zaznamovalo zadnje leto? ÂťPoletna neurja, ki so povzroÄ?ila ogromno ĹĄkodo praktiÄ?no v vseh vaĹĄkih skupnosti. Menim, da smo se v naravni nesreÄ?i hitro in dobro odzvali, do trajnih sanacij pa bo ĹĄe dolga in naporna pot. PoÄ?asi so stekle drĹžavne aktivnosti pri projektu hitre ceste 3. razvojne osi, pri kateri se slaba volja naĹĄih obÄ?anov iz Podgore ÂťseliÂŤ v ReÄ?ico ob Pa-

ki, na obmoÄ?je, kjer bo potekala tako imenovana povezovalna cesta. Prizadeti obÄ?ani ne soglaĹĄajo z reĹĄitvami o novi prometni ureditve, ki jih je predvidel sprejeti DPN in predstavljajo osnovo za geodetske odmere. V vsakem primeru bomo pripombe vpletenih posredovali na pristojne naslove. Ĺ˝elimo pa takoj, ko bo to mogoÄ?e, v Ĺ martnem ob Paki vzpostaviti informacijsko-projektno pisarno, v kateri bodo lahko prizadeti od pristojnih dobili informacije in odgovore na vpraĹĄanja.ÂŤ Katere naloge bodo na seznamu za prihodnje leto? ÂťPrva prioriteta bo izgradnja prizidka k vrtcu. Upam, da bomo gradnjo zaÄ?eli. Sledijo ji projekti na drĹžavnem cestnem omreĹžju, ki so zastali. Ĺ˝al je pri tem glavna Direkcija RS za infrastrukturo, obÄ?ina se mora njihovim aktivnostim prilagoditi.

Ne izgubljamo pa volje in pristojne na to ves Ä?as opozarjamo in jih priganjamo. Naslednja naloga bo ĹĄiritev kanalizacijskega omreĹžja. PriÄ?akujemo, da bodo pristojni v drĹžavi omogoÄ?ili, da se na razpise prijavijo tudi obÄ?ine, ki gradimo sisteme, manjĹĄe od 2.000 populacijskih enot.

Poleg omenjenega si bomo ĹĄe prizadevali za uresniÄ?itev Ä?im veÄ? tistega, kar si obÄ?ani najbolj Ĺželijo.ÂŤ Kaj bi veljalo zapisati obÄ?anom in obÄ?ankam na letoĹĄnjo prazniÄ?no Ä?estitko? ÂťVerjetno ni kaj dosti razmiĹĄljati. Zdravje, zdravje in ĹĄe enkrat zdravje. Da bomo nadleĹžni virus premagali, moramo storiti vse, kar nam nalagajo pristojni, ne glede na to, ali s tem soglaĹĄamo ali ne. Kljub temu je prav, da v druĹžinskem krogu tudi praznujemo in nazdravimo. Slej ko prej bomo ponovno zaĹživeli normalno, skupaj bomo ustvarjali boljĹĄi jutri, ponovno se bomo druĹžili in kovali nove naÄ?rte. To je moja Ĺželja, za katero si Ĺželim, da bi se uresniÄ?ila Ä?im prej. Do takrat pa ostanimo zdravi!ÂŤ

podroÄ?ij, seveda pa tudi pristojnosti obÄ?ine v posameznih segmentih. Glede na znaÄ?ilnosti naĹĄega okolja, usmerjenost prebivalcev menim, da nam to kar dobro uspeva in smo povsem primerljivi z ostalimi okolji.ÂŤ Pri projektih, pri katerih niste odvisni od nikogar, pravite, vam gre dobro. ÂťRes je. Pri tistih, pri katerih smo odvisni od drugih, pa velikokrat ni posluha in sodelovanja med vpletenimi udeleĹženci, posledice pa obÄ?utimo vsi obÄ?a-

Iskrene Ä?estitke za praznik!

Tradicionalno druĹženje, ki je vedno zaznamovalo naĹĄ praznik, je Ĺžal odpovedano. Naj bodo naĹĄa vesela sreÄ?anja svetel spomin, nosite ga v srcu in tako obeleĹžite naĹĄ letoĹĄnji obÄ?inski praznik.

V priÄ?akovanju vsega lepega vam iskreno voĹĄÄ?ijo in kliÄ?ejo: ostanite zdravi. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

5. novembra 2020

Rebalans proraÄ?una ostaja naloĹžbeno naravnan

GOSPODARSKE novice Evropa je v zdravstvenem in gospodarskem krÄ?u

Nekatere investicije so stekle nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno, zato tudi sredstva zanje prenaťajo v prihodnje leto – Zaradi zdravstvene krize je bilo treba sredstva prerazporejati – Še vedno 42 odstotkov sredstev namenjajo naloŞbam in se malo zadolŞujejo Mira Zakoťek

ÄŒeprav so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje za letos zelo skrbno in natanÄ?no pripravili proraÄ?un za letoĹĄnje leto, seveda vse ni teklo tako, kot je bilo predvideno.

Tudi njim je naÄ?rte prekriĹžal koronavirus. Potreben je bil torej rebalans, da proraÄ?un pred koncem leta ĹĄe pravoÄ?asno uravnoteĹžijo.

Spremenjena dinamika vlaganj

ÄŒeprav je veÄ?ina vlaganj, ki jih udejanjajo s pomoÄ?jo evropskih in drĹžavnih nepovratnih sredstev, napredovala tudi v Ä?asu krize, morajo nekatera dela prestaviti v prihodnje leto, s tem pa seveda tudi za letos naÄ?rtovana finanÄ?na sredstva v proraÄ?un za prihodnje leto. V rebalansu proraÄ?una za letoĹĄnje leto je tako za 440 tisoÄ? evrov manj prihodkov in kar za 2,376 milijona evrov manj izdatkov (zaradi vlaganj). Ĺ e vedno pa ohranjajo razmerje, da je 42 odstotkov celotnih izdatkov letoĹĄnjega proraÄ?una namenjenih naloĹžbam.

DrĹžava ne zagotavlja pokritja z zakonom doloÄ?enih stroĹĄkov

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je ob predstavitvi rebalansa proraÄ?una povedal, da je bil rebalans potreben zaradi uravnoteĹženja javnih financ. ÂťZaradi zdravstvene krize smo imeli milijon evrov izpada prihodkov, poleg tega pa se izvedba nekaterih evropskih investicij

â?ą

V rebalansu proraÄ?una je za 440.000 evrov manj prihodkov in za 2,376 milijona manj odhodkov

prenaĹĄa v prihodnje leto. Kljub dvigu povpreÄ?nine se sredstva za delovanje obÄ?in ne zviĹĄujejo v takĹĄni viĹĄini, da bi lahko poravnali vse z zakonom doloÄ?ene naloge, zato mora obÄ?ina zagotavljati svoja sredstva,ÂŤ je dejal in poudaril, da se obÄ?ina zadolĹžuje izkljuÄ?no za namene investicijskih projektov. Mestna obÄ?ina Velenje ima daleÄ? najveÄ? vlaganj na ĹĄtevilo prebivalcev. Zadnjih 10 let je proraÄ?un naravnan izrazito investicijsko, kar predstavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj.

raÄ?una, za investicijske odhodke pa 22.893.477 evrov oziroma 42 % proraÄ?una.

Zakaj manj prihodkov?

V rebalansu proraÄ?una je za 440 tisoÄ? evrov manj prihodkov in prejemkov. Veliko kasneje, kot so naÄ?rtovali, so dobili odobren projekt revitalizacije starotrĹĄkega jedra, zato tudi teh sredstev v viĹĄini kar 1,297 milijona evrov ne bo v letoĹĄnjem proraÄ?unu. Za

za 951 tisoÄ? evrov veÄ? zemljiĹĄÄ?, kot so naÄ?rtovali.

Odhodki bodo niĹžji za 2,376 milijona evrov

Z rebalansom proraÄ?una je predvidenih za 2,376 milijona evrov manj odhodkov. Manj kot so v proraÄ?unu predvideli, bodo letos porabili za revitalizacijo Starega Velenja, kar 2,395 milijona evrov, za vodikove energije 670 tisoÄ? evrov, za prireditveni

OgroĹženih 5000 delovnih mest

(1,510 milijona evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na podroÄ?ju oskrbe s toplotno energijo (994 tisoÄ? evrov), obnove cest po programu koncesije (968 tisoÄ? evrov), razĹĄiritev poslovne cone Stara vas II. faza (647 tisoÄ? evrov), obnove cest zunaj programa koncesije (531 tisoÄ? evrov), garaĹže Gorica (530 tisoÄ? evrov), vzdrĹževanje in naloĹžbe v CÄŒN Ĺ aleĹĄke doline (423 tisoÄ? evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na podroÄ?ju oskrbe

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje ima daleÄ? najveÄ? investicij na ĹĄtevilo prebivalcev.

Svetniki so rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una potrdili in tako zagotovili uravnoteĹženo poslovanje.

trajnostni razvoj z uporabo vodikovih energij so naÄ?rtovali 400 tisoÄ? evrov evropskih sredstev (tega napovedanega razpisa pa letos sploh ni bilo). Tudi razĹĄiritev poslovne cone Stara vas se

â?ą

Letos za naloĹžbe 42 odstotkov.

je zaÄ?ela veliko kasneje in priÄ?akovanih 227 tisoÄ? evrov prenaĹĄajo v prihodnje leto. Letos so pobrali za 170 tisoÄ? evrov manj nadomestil za uporabo stavbnih zemljiĹĄÄ?, odprodali so za 132 tisoÄ? evrov manj stanovanj, kot so naÄ?rtovali, promet nepremiÄ?nin je bil niĹžji za 122 tisoÄ? evrov.

Pobrali pa so za 1,051 milijona evrov veÄ? dohodnine in prodali

oder in prostor 601 tisoÄ? evrov, razĹĄiritev poslovne cone Stara vas 303 tisoÄ? evrov in za plaÄ?ilo razlike med ceno programov v vrtcih in plaÄ?ili starĹĄev 210 tisoÄ? evrov. VeÄ? kot je bilo predvideno, pa so namenili za odkupe zemljiĹĄÄ? – 493 tisoÄ? evrov, obnove cest – 451 tisoÄ? evrov, vzdrĹževanje javnih povrĹĄin – 194 tisoÄ? evrov, za ureditev in zaris kolesarskih stez pa 158 tisoÄ? evrov.

Za katere naloĹžbe najveÄ??

NajveÄ? so letos porabili za celostne teritorialne naloĹžbe (11,905 milijona evrov), odkupe zemljiĹĄÄ?

â?ą

Zadnjih 10 let je proraÄ?un naravnan izrazito investicijsko, kar predstavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj.

ÄŒeprav so spomladanski ukrepi naĹĄe vlade za blaĹžitev posledic Covida-19 pomembno prispevali k vsaj zaÄ?asni ohranitvi delovnih mest in prepreÄ?ili mnoĹžiÄ?na odpuĹĄÄ?anja, pa so razmere na trgu dela sedaj ponovno negotove. Po ocenah analitikov je do konca tega leta kljub novim veljavnim ukrepom ogroĹženih okoli 5.000 delovnih mest. Posledice omejitvenih ukrepov pa trenutno najbolj obÄ?utijo v storitvenih dejavnostih, kot so turizem, catering, javni transport potnikov, trgovina z naftnimi derivati, fitnesi ter organizacija kulturnih, kongresnih, ĹĄportnih in drugih dogodkov. Seveda pa je s temi dejavnostmi povezana ĹĄe kopica podizvajalcev, ki trenutne omejitve prav tako moÄ?no obÄ?utijo.

Delodajalci proti financiranju medicine dela Delodajalske organizacije zelo ostro nasprotujejo moĹžnosti, da bi po novem delodajalci financirali naloge izvajalcev medicine dela, povezane z odkrivanjem visoko riziÄ?nih stikov v delovnih organizacijah. OZS je skupaj z ostalimi organizacijami zdravstvenega ministra TomaĹža Gantarja opozorila "na nedopustnost prevalitve finanÄ?nega bremena na delodajalce".

Skupni okviri o minimalni plaÄ?i

z vodo (388 tisoÄ? evrov), investicijsko vzdrĹževanje in obnove stanovanj (383 tisoÄ? evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na podroÄ?ju odvajanja odpadnih voda (312 tisoÄ? evrov), ureditev in zaris kolesarskih stez (291 tisoÄ? evrov), naloĹžbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na podroÄ?ju Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda (252 tisoÄ? evrov) in vzdrĹževanje objektov krajevnih skupnosti (213 tisoÄ? evrov).

Za financiranje projektov bodo letos porabili 9,753 milijona evrov sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una, iz drĹžavnega proraÄ?una iz sredstev proraÄ?una Evropske unije in od drugih evropskih institucij, od javnih skladov in donacij. ZadolĹžili se bodo skupaj za 2,81 milijona evrov in odplaÄ?ali za 2,273 milijona evrov dolgov. đ&#x;”˛

Evropska komisija je v sredo razgrnila zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira o minimalni plaÄ?i, ki naj bi vsem delavcem v EU zagotovil praviÄ?no plaÄ?ilo in dostojno Ĺživljenje. Komisija sicer ne sme doloÄ?ati plaÄ? v Ä?lanicah ter ne predlaga enotne minimalne plaÄ?e niti uskladitve sistemov doloÄ?anja minimalnih plaÄ?.

Namen predlagane direktive je zato zbliĹžati ravni minimalne plaÄ?e po uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja Ä?lanic. V 21 Ä?lanicah z zakonsko doloÄ?eno minimalno plaÄ?o je razpon ogromen – od okoli 2000 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do okoli 300 evrov v Bolgariji. Slovenija je z okoli 940 evri nekje na sredini.

Direktiva poziva Ä?lanice, naj v nacionalna merila za doloÄ?anje minimalnih plaÄ? vkljuÄ?ijo vsaj dejavnik kupne moÄ?i, sploĹĄno raven bruto plaÄ?, rast bruto plaÄ? in produktivnost dela ter naj si pri odloÄ?anju o ustreznosti minimalne plaÄ?e pomagajo z mednarodnimi kazalci.

Zahtevke je Ĺže mogoÄ?e vloĹžiti Samozaposleni, ki so v skladu s petim protikoronskim zakonom zadnje tri mesece tega leta upraviÄ?eni do pomoÄ?i drĹžave v obliki izplaÄ?ila meseÄ?nega temeljnega dohodka, lahko pri FinanÄ?ni upravi RS Ĺže vloĹžijo ustrezno izjavo. Prva izplaÄ?ila pomoÄ?i je priÄ?akovati 10. novembra.

Tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za oktober, november in december prejeli temeljni dohodek v viĹĄini po 1100 evrov. Podobna pomoÄ? je predvidena za kmete in druĹžbenike.

O varnosti pri delu v Ä?asu Covida-19 Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica v sklopu projekta Usposabljanje delodajalcev za promocijo varnosti in zdravja pri delu (e-VZD) organizira ta Ä?etrtek, 5. novembra, od 13. do 15. ure e-posvet Varnost in zdravje pri delu v Ä?asu Covida-19. Posvet bo potekal po spletu s predstavitvijo projekta Usposabljanje delodajalcev za promocijo varnosti in zdravja pri delu (e-VZD). V programu sodelujejo Suzana Triplat, vodja projektov v Fundaciji Vzhod.si, na temo kljuÄ?ne ugotovitve iz opravljenih inĹĄpekcijskih nadzorov v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu v zadnjem obdobju. O prednostih in slabosti opravljanja dela od doma ter ukrepih in navodilih za delodajalce za zagotovitev varnosti delavcev ter usmeritve pri ureditvi delovnega mesta na domu pa bosta govorila inĹĄpektor za delo Igor Ipavic in Andrej Majdak, direktor podjetja Provarnost – zagotavljanje varnosti pri delu in poĹžarne varnosti. (jm)

Slovenci ostajamo med bolj varÄ?nimi narodi v EU

LetoĹĄnji preseĹžek bo veÄ? kot dva milijona

Z rebalansom so prihodki in prejemki, naÄ?rtovani v viĹĄini 51.967.651 evrov, odhodki in izdatki pa v viĹĄini 54.637.053 evrov. RaÄ?unajo, da bodo leto sklenili z 2.312.580 evrov preseĹžka. Za tekoÄ?e odhodke in izdatke je naÄ?rtovanih 31.743.576 evrov, kar predstavlja 58 % pro-

Evropa je ponovno v krÄ?u, saj je virus prizadel tako rekoÄ? vse drĹžave in zamajal zdravstvene sisteme, ĹĄtevilo bolnikov je skokovito naraslo, vse to pa poslediÄ?no spet trese gospodarstvo in riĹĄe obup na obrazu delavcem in njihovim ĹĄefom.

ObÄ?ankam in obÄ?anom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ä?estitamo za praznik. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Po varÄ?evanju smo na sedmem mestu med Ä?lanicami EU. Pandemija Covida-19 je varÄ?evanje spet okrepila. Ob koncu lanskega leta je bilo neto finanÄ?no premoĹženje gospodinjstev 43,4 milijarde evrov in se je glede na leto 2018 poveÄ?alo za 10,9 odstotka.

Struktura finanÄ?nih sredstev gospodinjstev v Sloveniji pa se Ĺže veÄ? kot desetletje ni bistveno spremenila. NajviĹĄji deleĹž kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer ĹĄe vedno predstavljajo denarne vloge (zlasti prenosljive) in gotovina (47,7 odstotka).

Sledijo lastniĹĄki kapital in delnice (30,6 odstotka), zavarovanja (zlasti Ĺživljenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 odstotka), dolĹžniĹĄki vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 odstotka) in posojila (2,2 odstotka). đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 5

Brez tveganja ni razvoja V podjetju KLS Ljubno po strmem padcu naroÄ?il zaradi korona krize znova na ravni lanskega leta – Vlaganj lani in letos za 20 milijonov evrov brez stroĹĄkov razvoja – Cokla razvoja teĹžave s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo Tatjana PodgorĹĄek

V enem najveÄ?jih slovenskih izvoznikov in dobavitelj zobatih obroÄ?ev za zagon in pogon avtomobilov, v podjetju KLS Ljubno, se lahko pohvalijo, da so letoĹĄnje leto zaÄ?eli z zelo dobrimi izhodiĹĄÄ?i in z 18 % rasti v primerjavi z letom 2019. Glede na naroÄ?ila bi rast ĹĄe poveÄ?ali, Ä?e ne bi dobrĹĄnega dela letoĹĄnjega prvega polletja svoje naredila korona kriza.

V drugem tromeseÄ?ju strmo navzdol, od avgusta Âťna polnoÂŤ

Ta je v marcu Ĺže prinesla za petino niĹžji rezultat od priÄ?akovanega, aprila so v podjetju dosegli zgolj tretjino lanske prodaje, maja so ÂťpristaliÂŤ na 25 % naroÄ?il v primerjavi v preteklim letom. Bogomir StraĹĄek, generalni direktor podjetja, pravi, da so v tem Ä?asu izgubili naroÄ?il v vrednosti za pribliĹžno 7 milijonov evrov, blizu tretjina delavcev je bilo na Ä?akanju. Junija

5

GOSPODARSTVO

5. novembra 2020

so se razmere Ĺže izboljĹĄale, Âťod avgusta pa delamo dobro, kar pomeni, da smo na ravni lanskega leta. Tudi naroÄ?il je do konca leta veliko. Spodbudna za nas je dobra rast prodaje avtomobilov na Kitajskem, kamor prodamo od 15 do 20 % svojih izdelkov, skrbijo pa nas razmere v Evropi in drugod po svetu zaradi rasti ĹĄtevila okuĹženih s Covid-19, saj lahko te znova spremenijo naĹĄe naÄ?rte.ÂŤ

Vlaganja tudi v prostorske zmogljivosti

Vseskozi napredujejo in se razvijajo

Korona kriza in njene posledice pa niso vplivale na pogumne naÄ?rte pri vlaganjih. Za KLS je znaÄ?ilno, pravi njegov prvi moĹž, da se vseskozi razvija in napreduje. ÂťMi vlagamo v razvoj in se usposabljamo, da bomo, ko bo krize konec, boljĹĄi od konkurentov in Ä?im bolje pripravljeni na to, da obstanemo med najboljĹĄimi.ÂŤ Ko govorijo o napredku, imajo v mislih veÄ? zadev, dodaja. Poleg iskanja novih izdelkov v avtomobilski indu-

tranjim izgorevanjem, 40 % pa hibridov, ki imajo oba motorja.

To pomeni, da naj bi do omenjenega leta 70 % avtomobilov ĹĄe imelo motorje z notranjim izgorevanjem.ÂŤ V Ä?asu bistvenega zmanjĹĄanja naroÄ?il so namenili ĹĄe veÄ? pozornosti novi tehnologiji za proizvodnjo izdelkov za elektriÄ?ne avtomobile. Danes so pri razvoju novega programa Ĺže daleÄ?. Izdelali so prototipe in prve zaÄ?etne vzorce. Pomemben globalni proizvajalec elektriÄ?nih avtomobilov jih je Ĺže nominiral za dobavitelja in v naslednjih dneh bodo z njim podpisali pogodbo o serijskih dobavah.

Za KLS je znaÄ?ilno, da se vseskozi razvija in napreduje, pravi generalni direktor podjetja Bogomir StraĹĄek.

striji je potrebno izboljĹĄevati in razvijati tehnologijo obstojeÄ?ih proizvodnih postopkov, slediti avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji procesov. Pred tremi leti so si tako zaÄ?eli zelo zavzeto prizadevati, da se bodo vkljuÄ?ili v program proizvodov za izdelavo elektriÄ?nih in hibridnih avto-

mobilov. ÂťV preteklosti smo veliko vlagali v razvoj izdelkov za zagon motorja, sedaj govorimo o novem programu – o izdelkih za pogon avtomobila. Vlagamo v oba programa. Po napovedih naj bi bilo namreÄ? do leta 2035 30 % elektriÄ?nih avtomobilov, prav toliko ĹĄe avtomobilov z no-

Za to, da obdrĹžijo trg za obstojeÄ?i program in ga tudi nekoliko poveÄ?ajo, predvsem pa zaradi novega programa vlagajo ĹĄe v prostorske zmogljivosti.

Lani in letos so zgradili tri nove objekte, pridobili 5000 kvadratnih metrov povrĹĄin ter jih opremili z novimi stroji. Vsa preizkuĹĄanja nove tehnoloĹĄke opreme in novih procesov za novi proizvod bodo konÄ?ali v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Za vlaganja so namenili blizu 20 milijonov evrov brez stroĹĄkov razvoja. ÂťTudi prihodnje leto naÄ?rtujemo izgradnjo novih objektov, ki jih potrebu-

jemo za obstojeÄ?e in nove proizvode v letu 2021 in 2022. Na obstojeÄ?i lokaciji na Ljubnem ob Savinji imamo v zvezi s tem velike teĹžave s soglasji, potrebnimi za izdajo gradbenega dovoljenja. Uradniki, ki jih izdajajo, pogosto iĹĄÄ?ejo razloge za to, da soglasja ne izdajo. ÄŒe bi kdo gledal na to z zdravim razumom in v interesu gospodarskega napredka, teĹžav ne bi smelo biti. TeĹžave s soglasji so za naĹĄo druĹžbo velika cokla v razvoju.ÂŤ Bogomir StraĹĄek ocenjuje, da bodo z letoĹĄnjimi poslovnimi rezultati zaostajali za lanskimi za veÄ? kot 10 %, Ä?e se bodo gospodarske in sploĹĄne razmere razvijale normalno do konca leta. Napovedi za prihodnje leto so zelo nehvaleĹžne, meni, saj so se nauÄ?ili, da napovedi kupcev njihovih izdelkov niso vedno zanesljive. ÂťZa letos (2020) je bilo naroÄ?il veÄ? kot 15 milijonov kosov, prodaja naj bi znaĹĄala dobrih 52 milijonov evrov, realizacija pa bo sedaj za veÄ? kot 20 % manjĹĄa. RaÄ?unamo, da bo teĹžavo virusa Covid-19 reĹĄilo uÄ?inkovito cepivo, da bo naĹĄa rast prihodnje leto precej veÄ?ja v primerjavi z letoĹĄnjo in boljĹĄa kot leta 2019,ÂŤ je strnil predvidevanja Bogomir StraĹĄek. đ&#x;”˛

Milijonti kuhalni aparat podarili sodelavki iz Galvane V Gorenju so 19. oktobra izdelali letoĹĄnji milijonti aparat, kar je velik rekord, rekordna pa bo tudi letoĹĄnja proizvodnja, saj naÄ?rtujejo, da jih bodo izdelali 1.373.000 – Dobro jim kaĹže tudi za prihodnje leto Mira ZakoĹĄek

Velenje, 19. oktobra – V Gorenjevi tovarni kuhalnih aparatov so izdelali milijonti kuhalni aparat letos. Ĺ e nikoli v zgodovini Gorenja niso tega vsakoletnega mejnika dosegli tako hitro, saj so do koliÄ?ine milijon izdelanih aparatov obiÄ?ajno priĹĄli ĹĄele konec decembra. Jubilejni kuhalni aparat so podarili sodelavki Dragici Senić iz obrata Galvana.

Letos zelo veliko naroÄ?il

NaroÄ?ila in poslediÄ?no proizvodne koliÄ?ine so se po prevzemu Gorenja ter prihodu novega lastnika Hisense poveÄ?ale, tako da so Ĺže lani milijonti aparat izdelali Ĺže novembra, torej precej prej kot prejĹĄnja leta. Letos pa so kljub hudi krizi zaradi situacije, povezane s pandemijo koronavirusa, ko so morali marca za tri tedne zaustaviti tovarne, milijonti kuhalni aparat izdelali Ĺže 19. oktobra.

Spomladi so skoraj Ĺže obupali

ÂťSpomladi smo zaradi situacije s koronavirusom Ĺže skoraj obupali, saj so naroÄ?ila Ä?ez noÄ? upadla praktiÄ?no na niÄ?lo,ÂŤ pravi Rok Borovnik, ki naÄ?rtuje proizvodnjo tovarne Kuhalnih aparatov. ÂťKljub temu smo se hitro pobrali, prodaja je pridobila nova naroÄ?ila in zaostanek smo v tovarni kuhalnih aparatov na osnov dobrih rezultatov poveÄ?anja produktivnosti in dobrega dela naĹĄih sodelavcev v proizvodnji takoj nadomestili ter izpolnili obveznosti do oddelka Prodaje in s tem tudi do kupcev,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Ĺ˝an Zeba, Janez TimoĹĄek, Jernej Heindl, Dragica Senić in Zlatko SveÄ?ko

Avgusta dobili rekordna naroÄ?ila

Avgusta se je ĹĄtevilo naroÄ?il rekordno poveÄ?alo, za posamezne tipe njihovih proizvodov tudi za 25 odstotkov. Julija je tako ĹĄe znaĹĄala meseÄ?na proizvodnja 110 tisoÄ? aparatov, avgusta pa Ĺže 180 tisoÄ? aparatov. Septembra so dosegli rekordno meseÄ?no proizvodnjo 184.324 izdelanih kuhalnih aparatov. Zato so tudi milijonti aparat izdelali Ĺže 19. oktobra in tako postavili nov mejnik v Gorenjevi proizvodnji. PrepriÄ?ani pa so, da rekordov ĹĄe ni konec, saj bo to tudi letna koliÄ?ina izdelanih kuhalnih aparatov (raÄ?unajo, da jih bodo izdelali 1.373.000). Doslej so jih najveÄ? izdelali v viĹĄini milijon 200 tisoÄ?, to pa je bilo lani.

Dobro kaĹže tudi za prihodnje leto

Ĺ e posebej spodbudno je, da jim dobro kaĹže tudi za naslednje

leto. Že sedaj imajo proizvodne zmogljivosti zapolnjene do konca marca prihodnje leto.

Milijonti aparat podarili Dragici Senić

ÂťMilijonti aparat – peÄ?ico – smo podarili sodelavki Dragici Senić iz obrata Galvana ter tudi tako simboliÄ?no pokazali, da Galvana zdaj sodi v sklop tovarne kuhalnih aparatov ne le na papirju, temveÄ? je srce Kuhalnih aparatov; vsi smo ena ekipa, ki si z odgovornim in timskim delom prizadeva za rast in izboljĹĄanje rezultatov,ÂŤ je povedal direktor tovarne Kuhalnih aparatov Jernej Heindl, ki je seveda na ta doseĹženi mejnik zelo ponosen: ÂťPogumno zremo v nove, ambiciozne cilje. ÄŒestitam celotni ekipi kuhalnih aparatov, ki je z zavzetostjo in predanostjo v teĹžkih razmerah pokazala, da zmoremo ĹĄe

tako velike izzive.ÂŤ Sodelavka Dragica Senić, ki so jo v tovarni s pomoÄ?jo sindikata izbrali za prejemnico milijontega aparata, je v Gorenju zaposlena Ĺže 36 let in pol, ves Ä?as v Galvani. ÂťAparat ne bi mogel priti v bolj prave roke,ÂŤ je dejal Zlatko SveÄ?ko, vodja obrata Galvana in MSP Ĺ oĹĄtanj. ÂťDragica je zaĹĄÄ?itni znak Galvane ter s svojim znanjem, natanÄ?nostjo in prizadevnostjo spoĹĄtovana v svojem delovnem okolju, vse to pa uspeĹĄno prenaĹĄa tudi na mlajĹĄe sodelavce.ÂŤ ÂťZelo sem ponosna na naĹĄ doseĹžek in vesela, da sem bila izbrana za to nagrado, res je nisem priÄ?akovala,ÂŤ je ob predaji

milijontega aparata povedala Dragica Senić. ÂťV Galvani delam od leta 1984, vse od zaÄ?etka tudi noÄ?ne izmene, sobote, nikoli nisem odklonila dela. Ponosna sem na svoje delo in na to, da nam je letos ob tako teĹžki situaciji kljub temu uspelo doseÄ?i nove rekorde.ÂŤ Kaj pa bo doma najprej zadiĹĄalo iz kombinirane peÄ?ice 3 v 1 (konvekcijska, parna in mikrovalovna peÄ?ica v enem aparatu)? ÂťTo bo pa povedal moĹž! VeÄ?inoma kuha on, jaz pa bolj pospravljam,ÂŤ se je nasmejala Dragica. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

V kanadskem mestu Quebec je moĹĄki v srednjeveĹĄkih oblaÄ?ilih in oboroĹžen z japonskim meÄ?em pozno zveÄ?er napadel veÄ? ljudi; najmanj dva sta umrla, pet je bilo ranjenih.

Ponedeljek, 2. november Vlada je sklenila, da se poÄ?itnice za osnovnoĹĄolce podaljĹĄajo za teden dni.

drĹžavna proslava, tokrat zaradi razmer samo kot televizijski slavnostni dogodek. Slavnostni govornik je bil predsednik DrĹžavnega sveta Alojz KovĹĄca.

Predsednik vladne stranke NSi Matej Tonin se je seĹĄel z vodilnim pobudnikom koalicije ustavnega loka JoĹžetom P. Damijanom.

Kot je povedal kasneje, je bil pogovor konstruktiven, a NSi pri Âťalternativnih vladnih poskusihÂŤ ne more sodelovati.

TurĹĄko obalo ob Egejskem morju blizu mesta Izmir je stresel moÄ?an potres z magnitudo 7. Potres so Ä?utili tudi v Atenah in Carigradu. V Izmirju se je zruĹĄilo 20 stavb, umrlo je 25 ljudi, na Samosu ĹĄe dva.

UKC Ljubljana bo zaradi pomanjkanja prostora dogradil objekt, ki bo prinesel dodatnih 150 postelj za bolnike.

Mediji so poroÄ?ali o anketi, ki sta jo izvedli dve veliki medijski hiĹĄi in ki je pokazala, da je demokratskemu kandidatu na ameriĹĄkih predsedniĹĄkih volitvah Joeju Bidnu naklonjenih deset odstotnih toÄ?k veÄ? volivcev kot republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu.

Francoske oblasti so sporoÄ?ile, da je napadalec iz Tunizije, ki je nekaj dni prej v francoski cerkvi ubil tri ljudi, v Evropo priĹĄel pred kratkim. Predsednik Macron je ob tem poudaril, da se Francija ne bo pustila ustrahovati nasilneĹžem.

Na dan reformacije je SlovaĹĄka zaÄ?ela mnoĹžiÄ?no testirati na novi koronavirus vse prebivalce, starejĹĄe od 10 let. Namen je testirati ĹĄtiri milijone ljudi ob dveh koncih tedna.

Britanski premier Boris Johnson je opozoril drĹžavljane, da bo letoĹĄnji boĹžiÄ? Âťzelo drugaÄ?enÂŤ in da je treba ukrepati zdaj, da se

Zgodbe o najdenih preĹživelih pod ruĹĄevinami so bile v TurÄ?iji kot Ĺžarek upanja po grozljivem potresu.

bodo druĹžine sploh lahko videle.

Francoska policija je sporoÄ?ila, da je neznani napadalec ob 16. uri po lokalnem Ä?asu v mestu Lyon s ĹĄibrenico ustrelil pravoslavnega duhovnika.

Ruski predsednik Vadimir Putin je dumi predloĹžil zakon o preoblikovanju zgornjega doma parlamenta, po katerem bi imel predsednik pooblastilo o imenovanju sedmih dosmrtnih senatorjev, funkcijo pa bi po konÄ?anju mandata nastopil tudi sam.

Nedelja, 1. november Na dan spomina na mrtve mnoĹžiÄ?nega obiskovanja grobov ni bilo. Je pa predsednik republike Borut Pahor z drĹžavno delegacijo poloĹžil venec k spomeniku vsem Ĺžrtvam vojn in z vojnami povezanim Ĺžrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

TeroristiÄ?ni napad je pretresel Dunaj, ki je doslej veljal za eno najvarnejĹĄih evropskih prestolnic.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je med predvolilnim zborovanjem v Michiganu napadel ÂťdrakonskeÂŤ ukrepe za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa v Evropi.

NemĹĄka vlada, ki predseduje Svetu Evropske unije, je istega dne Evropski parlament pozvala, naj Ä?im prej zavzame staliĹĄÄ?e o sveĹžnju za spoprijemanje EU s pandemijo Covida-19.

Na univerzi v afganistanski prestolnici Kabul je priĹĄlo do streljanja, pri Ä?emer je bilo ubitih najmanj 22 ljudi, ĹĄe 22 pa ranjenih.

Odgovornost je prevzela samooklicana Islamska drĹžava.

Odjeknilo je tudi blizu nas. V srediĹĄÄ?u Dunaja je nekaj po 20. uri strelec napadel na ĹĄestih lokacijah. Umrli so vsaj ĹĄtirje civilisti, 22 je bilo ranjenih. Policija je usmrtila tudi napadalca. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je dejal, da je ĹĄlo za teroristiÄ?ni napad.

Torek, 3. november Slovenska delegacija pod vodstvom ministra za obrambo je konÄ?ala obisk v BudimpeĹĄti. S sogovorniki so se pogovarjali o tesnejĹĄem sodelovanju med drĹžavama na podroÄ?ju obrambe in zaĹĄÄ?ite, med drugim tudi o morebitnem nakupu madĹžarskih oklepnikov.

Izvedeli smo, da je vlada v dopolnjenem predlogu proraÄ?una za leto 2022 sredstva za kulturo prerazporedila tako, da bomo dobili nov Muzej osamosvojitve Slovenije.

Zdravilna (ne) resniÄ?nost Med drugim valom pandemije koronavirusa se je Ĺživljenje ponovno upoÄ?asnilo ali ustavilo kot spomladi. Tudi Velenje je med mesti, ki so omenjena na lestvicah obÄ?in z veÄ?jim ĹĄtevilom okuĹženih. Nikomur ni lahko – v najslabĹĄem poloĹžaju so zaposleni v storitvenih dejavnostih, ki ta hip nimajo nobenega dela, le izgube. V malo boljĹĄem, TjaĹĄa Zajc a ĹĄe vedno napetem poloĹžaju so starĹĄi, ki delajo od doma in bodisi morajo uÄ?iti svoje ĹĄoloobvezne otroke ali paziti svoje predĹĄolske malÄ?ke. Redki so tisti, ki jim je ta hip “boljeâ€?, ker imajo doma dobre pogoje za delo in uĹživajo v samoti ali miru ter odsotnosti od vsakodnevnih obveznosti, kot so voĹžnje v sluĹžbo. Ĺ˝e v Ä?asu prvega vala so strokovne organizacije po svetu opozarjale na porast loÄ?itev, nasilja v druĹžini in porabe alkohola.

Svet je na psiholoĹĄki preizkuĹĄnji. Ob tem je kriza vsaj v enem aspektu precej drugaÄ?na, kot bi bila pred desetimi leti: danes je na voljo ogromno aplikacij za meditacijo, Ä?ujeÄ?nost in psiholoĹĄko svetovanje, ki lahko ljudem pomagajo vsaj malo obvladovati svoje mentalno zdravje, Ä?e tega ne zmorejo sami.

Ena metoda je ĹĄe posebej zanimiva: virtualna resniÄ?nost (VR). V medicini je bilo do danes objavljenih Ĺže veÄ? kot 5000 ĹĄtudij o uporabi virtualne resniÄ?nosti za zdravljenje boleÄ?ine, posttravmatskega sindroma, travm, visokega pritiska, motnje hranjenja, anksioznosti in z mentalnim zdravjem povezanih teĹžav. Kot v nedavno izdani knjigi VRx piĹĄe dr. Brennan Spiegel, vodja centra za raziskave znotraj bolniĹĄnice Cedars-Sinai v Los Angelesu, ima terapija z virtualno resniÄ?nostjo za psihedelike podoben uÄ?inek – Ä?loveka pripelje v spremenjeno stanje zavesti, v katerem ljudje pridejo do za svoje teĹžave pomembnih spoznanj, ali pa je njihova pozornost odvrnjena od trenutnega problema (npr. boleÄ?ina).

Virtualne resniÄ?nosti imajo pomembno prednost v primerjavi s psiholoĹĄkim svetovanjem ali meditativnimi tehnikami. Za razliko od meditacije ali urjenja v Ä?ujeÄ?nosti, ki od posameznika zahtevata ure predane vaje, posameznik v virtualni resniÄ?nosti ne potrebuje predhodnih izkuĹĄenj.

V ZDA ponekod VR uporabljajo v nekaterih urgentnih centrih, v sklopu kliniÄ?nih raziskav so jo uporabili tudi za lajĹĄanje boleÄ?in med porodom.

SploĹĄno gledano je predvideno, da bo trg virtualne resniÄ?nosti narasel s 6,2 milijarde ameriĹĄkih dolarjev leta 2019, na veÄ? kot 16 milijard dolarjev leta 2022. Verjetno je smiselno vzeti v obzir, da so bile napovedi spisane pred globalno krizo, v kateri so sicer reĹĄitve pri mentalnem zdravju doĹživele svoj razcvet. Industrija se vsekakor hitro razvija in postaja raznolika tako na podroÄ?ju aplikacij virtualne resniÄ?nosti kot tudi same opreme za vstop v VR. Kot pravi dr. Spiegel, bo za ĹĄirĹĄi sprejem v druĹžbi kljuÄ?no, da bodo terapijo z VR pograbile zavarovalnice. Takrat bo podroÄ?je resniÄ?no zaĹživelo in zanimanje Ĺže obstaja. Sploh zato, ker je tudi ameriĹĄka regulatorna agencija FDA VR odobrila kot terapevtski pristop.

NaĹĄa kultura je drugaÄ?na od ameriĹĄke in teĹžko si je predstavljati, da bi pri nas v kratkem ĹĄirĹĄe uporabljali VR. ÄŒe angleĹĄÄ?ina ni ovira, pa lahko uporabljamo ĹĄtevilne mobilne aplikacije.

Vsaka kriza je za nekatere tudi priloĹžnost – bodisi za podjetja, ki izdelujejo reĹĄitve, pa tudi za nekatere posameznike, ki se lahko nauÄ?ijo na nov naÄ?in spopadati z mentalnim zdravjem. To postaja vedno manjĹĄa stigma. ÄŒaka nas dolga zima. đ&#x;”˛

AmeriÄ?ani so na oddajo glasu Ä?akali v dolgih vrstah.

Petek, 30. oktober Ĺ olska ministrica je na vladni novinarski konferenci potrdila, da bodo prihodnji teden vrtci ĹĄe naprej delovali v omejenem obsegu, v osnovnih ĹĄolah se nadaljujejo poÄ?itnice, dejavnosti v srednjih ĹĄolah in na visokoĹĄolskih zavodih pa bodo ĹĄe naprej potekale na daljavo. Vlada je odloÄ?ila ĹĄe, da za teden dni podaljĹĄa zaprtje trgovin z nenujnim blagom in omejitev zbiranja veÄ? kot ĹĄestih ljudi ter gibanja med obÄ?inami. Ĺ e vsaj dva tedna bo obvezna uporaba zaĹĄÄ?itne maske na odprtih javnih mestih.

Na predveÄ?er dneva reformacije je potekala

Podatki so razkrili, da je bilo dan prej ob 2244 testih na novo potrjenih 557 okuĹžb s koronavirusom.

DrĹžavni zbor je na pobudo dela opozicije razpravljal o vladnem kadrovanju v drĹžavnih institucijah in gospodarskih druĹžbah. Opozicija je vladi ob tem oÄ?itala Âťbrutalno kadrovanjeÂŤ in spodjedanje neodvisnosti organov.

Vlada je na dopisni seji prerazporedila proraÄ?unska sredstva in sklenila, da gre 50 milijonov evrov za izredno pomoÄ? v obliki meseÄ?nega temeljnega dohodka finanÄ?ni upravi, 19 milijonov evrov pa ministrstvu za delo za kritje nadomestil za brezposelnost.

Sobota, 31. oktober

ÄŒetrtek, 29. oktober Izvedeli smo, da bo UKC Ljubljana zaradi pomanjkanja prostora izkoristil ĹĄe nedograjen objekt DiagnostiÄ?no-terapevtske sluĹžbe.

Urejanje prostora bo stalo 2,3 milijona evrov, pridobili pa bodo okoli 150 postelj za bolnike.

JoĹže P. Damijan je strankam SMC, NSi in DeSUS poslal programski dokument t. i. koalicije ustavnega loka in njihove predsednike povabil k pogovorom. NSi in DeSUS sta odgovorili, da sta za pogovore.

Premier Janez JanĹĄa je po posvetu vlade in svetovalne skupine sporoÄ?il, da bodo, ker se Ĺžal ĹĄe nekaj Ä?asa priÄ?akuje naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila okuĹženih, ukrepi podaljĹĄani za teden dni.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 28. oktober Petkovi protestniki so se preimenovali v ÂťZavezniĹĄtvo civilne druĹžbeÂŤ in v DrĹžavni zbor vloĹžili poziv, naj ustavi Âťzlorabljanje epidemije za pospeĹĄeno izvajanje ideoloĹĄkih in strankarsko motiviranih projektov vladeÂŤ.

Predsednik Borut Pahor je sprejel varuha Ä?lovekovih pravic Petra Svetino. Ob epidemiji Covida-19 sta se pogovarjala o spoĹĄtovanju in omejevanju Ä?lovekovih pravic.

Poslanci koalicije so v parlamentarni postopek vloĹžili predlog novele zakona o medijih, ki spreminja del 77. Ä?lena, ki se nanaĹĄa na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov.

V ZDA je Melania Trump opravila svoj edini samostojni nastop za predsedniĹĄko kampanjo moĹža Donalda Trumpa. Pri tem je demokrate obtoĹžila, da delijo drĹžavo.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel AmeriÄ?ane je pred se je s predsedniki volitvami nagovorila 16 zveznih deĹžel tudi Melania Trump. dogovorila, da bodo z zaÄ?etkom novega tedna uvedli stroĹžje ukrepe za zajezitev epidemije Covida-19.

Nove omejitve je napovedal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Na Poljskem se je na protestih v podporo Ĺženskim pravicam zbralo 430.000 ljudi.

5. novembra 2020

Na letoĹĄnji dan spomina na mrtve so bile pokopaliĹĄÄ?a bistveno bolj prazna kot obiÄ?ajno.

Filipine je dosegel najmoÄ?nejĹĄi letoĹĄnji azijski tajfun, ki je prinesel obilne padavine in vetrove s hitrostjo do 225 kilometrov na uro. Na varno se je moralo umakniti okoli 420.000 ljudi.

Srednjo Dalmacijo je stresel potres z magnitudo 4,7. Epicenter potresa, ki so ga Ä?utili prebivalci veÄ?jega dela Dalmacije, pa tudi ponekod pri nas, je bil blizu Zadra.

DrĹžavljane je nagovoril premier. Opozoril je, da je pred nami Âťzima, mesec trdega boja z virusom in nato ĹĄe meseci velike previdnostiÂŤ. Obregnil se je ob vplivneĹže, ki trdijo, da vlada sprejema ukrepe za ustrahovanje ljudi, in jih pozval, naj se ustavijo.

Za AmeriÄ?ane je bil dan volitev. Izbirali so med predsedniĹĄkima kandidatoma Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom.

V TurÄ?iji se je zgodil skorajĹĄnji Ä?udeĹž: reĹĄevalcem je kar 91 ur po potresu izpod ruĹĄevin stanovanjske hiĹĄe v mestu Izmir uspelo reĹĄiti ĹĄtiriletno deklico. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev potresa je medtem naraslo na 100.

V mestni hiĹĄi razstava umetniĹĄkih izdelkov Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled razstava umetniĹĄkih izdelkov, s katerimi se predstavljajo udeleĹženci, ki so v okviru DruĹĄtva za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnih programov NOVUS vkljuÄ?eni v projekt Socialna aktivacija ÂťAS – Aktiviraj Se!ÂŤ Program omogoÄ?a povezovanje lokalnega okolja, aktivnega vkljuÄ?evanja oseb ter sodelovanja z gospodarstvom, negospodarstvom, zavodi in druĹĄtvi. Z izdelki si prizadevajo za dodano in sporoÄ?ilno vrednost, humanitarnost in vkljuÄ?evanje v delovno okolje.

Razstava bo na ogled do 30. novembra 2020. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 7

Kdo je upraviÄ?en do osebne asistence?

Vsakdanje storitve, ki jih izvajajo osebni asistenti, upraviÄ?encem omogoÄ?ajo kvalitetnejĹĄe in bolj kakovostno Ĺživljenje in so prilagojene uporabnikom Jasmina Ĺ karja

Osebna asistenca je vrsta pomoÄ?i, ki jo osebni asistent opravlja pri uporabniku na njegovem domu in zunaj njega. Po njegovih navodilih uporabniku skuha, pospravlja, pomaga pri njegovih aktivnostih, ga spremlja na izlet, v trgovino, sluĹžbo ..., da lahko uporabnik Ĺživi Ä?im kvalitetnejĹĄe Ĺživljenje ter mu ni treba Ĺživeti v zavodu, za pomoÄ? pa mu ni treba vedno prositi druĹžine. O tej vrsti pomoÄ?i smo se pogovarjali s koordinatorko invalidskega varstva Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Ireno VuÄ?ina, ki v uvodu pove, da je Zakon o osebni asistenci zaÄ?el veljati 1. januarja 2019, za to vrsto pomoÄ?i pa je zanimanje precejĹĄnje.

Kaj ta zakon ureja oz. kakĹĄen je namen tega zakona? ÂťNamen zakona je, da se ljudem, ki imajo dolgotrajne telesne, duĹĄevne, intelektualne ali senzoriÄ?ne okvare, omogoÄ?i aktivno in enakopravno vkljuÄ?enost v druĹžbo. Namen je, da bi imeli ti ljudje na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja enake moĹžnosti kot ostali.ÂŤ Torej gre za pomoÄ? invalidom z razliÄ?nimi teĹžavami. Kako se jim lahko pomaga pri uresniÄ?evanju njihove aktivne in enakopravne vkljuÄ?enosti v druĹžbo? ÂťTo pomoÄ? imenujemo osebna asistenca. Posameznik oz. upraviÄ?enec do osebne asistence dobi pomoÄ? druge osebe, ki

upraviÄ?encu pomaga na tistih podroÄ?jih, za katera sam pove, da potrebuje pomoÄ?. Torej upoĹĄtevajo se njegove osebne potrebe, zmoĹžnosti, Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine, pogoji in Ĺželje.ÂŤ Kako pa je v primerih, kadar imajo upraviÄ?enci do osebne asistence takĹĄne vrste teĹžave, da ne zmorejo osebnemu asistentu povedati, kakĹĄne so njihove potrebe in Ĺželje in za kakĹĄne vrste pomoÄ?i gre pri osebni asistenci? ÂťKadar upraviÄ?enci do osebne asistence ne zmorejo upravljati svoje asistence, njihove naloge prevzamejo zakoniti zastopniki. Gre za pomoÄ? pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. oblaÄ?enje, slaÄ?enje, umivanje oz. vzdrĹževanje osebne higiene, pomoÄ? pri hranjenju, pitju, gibanju, posedanju, premeĹĄÄ?anju oz. nameĹĄÄ?anju v ustrezen poloĹžaj, pomoÄ? pri jemanju zdravil ‌), pomoÄ? pri komunikaciji, lahko je to pomoÄ? na delovnem mestu ali v izobraĹževalnem procesu, lahko je pomoÄ? v obliki spremstva (npr. pri vkljuÄ?evanju v ĹĄportne, kulturne dejavnosti, pri obiskih zdraviliĹĄÄ? ‌), skratka, gre za pomoÄ? pri vseh aktivnostih, v katere je uporabnik osebne asistence vkljuÄ?en.ÂŤ Kdo je upraviÄ?en do osebne asistence? ÂťTako kot v vseh primerih, ko se nekomu dodeli doloÄ?ena pravica, obstajajo tudi pri osebni asistenci pogoji za pridobitev te pravice. Prvi pogoj je, da invalid

ne asistence Ĺže pred 65. letom, jo lahko uveljavlja tudi po tem letu, vendar se naredi ponovna ocena potrebe po osebni asistenci in ponovno odloÄ?i o tej pravici.ÂŤ Kdo odloÄ?a o pravici do osebne asistence? ÂťO pravici do osebne asistence odloÄ?a center za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno ali zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e uporabnika. Na centrih za socialno delo so zaposleni koordinatorji invaIrena VuÄ?ina: ÂťOsebni asistent ne skrbi lidskega varstva, ki za uporabnika, temveÄ? dela po njegovih vodijo postopke za navodilih, saj uporabnik sam pove, kakĹĄno uveljavljanje pravipomoÄ? potrebuje.ÂŤ ce do osebne asistence. Poleg tega zaradi vrste svoje teĹžave potrebu- imajo tudi druge naloge, kot npr. je pomoÄ? pri opravljanju aktivno- spremljanje izvajanja osebne asisti, ki so vezane na samostojno, stence pri uporabnikih doma in osebno in druĹžinsko Ĺživljenje, ter tudi pri izbranem izvajalcu osebpomoÄ? pri vkljuÄ?evanju v okolje, ne asistence, seznanjanje invaliizobraĹževanje ali zaposlitev. In- dov z informacijami o njihovih valid, ki pridobi pravico do oseb- pravicah in obveznostih in pone asistence, Ĺživi doma, torej ni dobno.ÂŤ vkljuÄ?en v celodnevno instituciKdo lahko izvaja osebno asionalno oskrbo. Eden od pogojev stenco in kdo je lahko osebni je tudi, da upraviÄ?enec osebne asistent? asistence potrebuje pomoÄ? vsaj 30 ur tedensko. Uporabnik osebÂťOsebna asistenca je neprine asistence mora biti star od 18 dobitna dejavnost. Izvajajo jo do 65 let. ÄŒe je upraviÄ?ena ose- lahko dobrodelne organizacije, ba uveljavljala pravico do oseb- organizacije za samopomoÄ? in

Skupni obÄ?inski upravi se bo pridruĹžil Prebold Triintrideset zaposlenih opravlja naloge s sedmih delovnih podroÄ?ij, tistih, za katere so se dogovorili z Ĺžupani oziroma Ĺžupanjami Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Skupno obÄ?insko upravo SAĹ A regije, ki deluje od letoĹĄnjega januarja, je vkljuÄ?enih 10 obÄ?in ustanoviteljic (Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje), postopek prikljuÄ?itve obÄ?ine Prebold, ki je bil v preteklosti Ĺže vkljuÄ?en v skupni organ, pa poteka. ÂťV Skupni obÄ?inski upravi 33 zaposlenih opravlja naloge s sedmih delovnih podroÄ?ij skladno z dogovori o medsebojnih razmerjih, ki so jih sprejeli Ĺžupani oziroma Ĺžupanje, in sicer: medobÄ?inske inĹĄpekcije, medobÄ?insko redarstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, pravne sluĹžbe, obÄ?insko odvetniĹĄtvo in proraÄ?unsko raÄ?unovodstvo,ÂŤ pravi vodja Sonja GlaĹžer. Organizacijsko je sestavljena iz ĹĄtirih sluĹžb – SluĹžbe medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, SluĹžbe medobÄ?inskega odvetniĹĄtva in pravne sluĹžbe, MedobÄ?inske sluĹžbe za urejanje prostora in MedobÄ?inske sluĹžbe raÄ?unovodstva.

7

AKTUALNO

5. novembra 2020

Nadzor nad odloki obÄ?in

SluĹžba medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja izvaja nadzor nad odloki obÄ?in ustanoviteljic, zakoni in drugimi predpisi, ki za nadzor in ukrepanje dajejo pristojnost medobÄ?inski inĹĄpekciji ali medobÄ?inskemu redarstvu. ÂťGre za obveĹĄÄ?anje kontaktne osebe obÄ?in ustanoviteljic o zaznanih nepravilnostih na terenu s pripombami in mnenji obÄ?anov ter ostalimi okoliĹĄÄ?inami, pomembnimi za urejanje zadev iz pristojnosti obÄ?in ustanoviteljic. Najpogosteje se nadzor vrĹĄi nad mirujoÄ?im prometom in z njim povezanimi krĹĄitvami, upoĹĄtevanjem omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, prometnimi povrĹĄinami posebnega pomena, zapuĹĄÄ?enimi vozili, taksi prevozi, obÄ?inskimi cestami, urejenostjo in posegi na javnih povrĹĄinah, zunanjim oglaĹĄevanjem, loÄ?enim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, vrtiÄ?ki na obÄ?inskih zemljiĹĄÄ?ih, oskrbo s pitno vodo ter odvajanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem komunalne in meteorne odpadne vode,ÂŤ pravi GlaĹžerjeva.

Vodja Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije Sonja GlaĹžer.

OdvetniĹĄtvo vodi upravne postopke na drugi stopnji

SluĹžba medobÄ?inskega odvetniĹĄtva in pravne sluĹžbe izvaja strokovno pomoÄ? s podroÄ?ja prava in vodi dogovorjene upravne postopke na drugi stopnji. ÂťV delovno podroÄ?je obÄ?inskega odvetniĹĄtva sodi izvajanje zastopanja pred sploĹĄnimi sodiĹĄÄ?i v pravdnih, nepravdnih in izvrĹĄilnih zadevah, zadevah prisilne

invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki. Za pridobitev statusa izvajalca osebne asistence morajo vloĹžiti vlogo pri ministrstvu, pristojnem za invalidsko varstvo. Ministrstvo odloÄ?i o pridobitvi statusa izvajalca osebne asistence in vpisu v register osebnih asistentov, ki pa je lahko oseba, ki je zaposlena pri izvajalcu osebne asistence na osnovi pogodbe o zaposlitvi, po podjemni pogodbi ali kot samostojni podjetnik posameznik. Ta oseba torej pri uporabnikih opravlja storitve osebne asistence.ÂŤ Ali morajo osebe, ki opravljajo storitve osebne asistence, izpolnjevati kakĹĄne posebne pogoje? ÂťV skladu z Zakonom o osebni asistenci morajo biti te osebe polnoletne, poslovno sposobne, ne smejo biti pravnomoÄ?no obsojene in morajo imeti opravljeno usposabljanje za osebne asistente.ÂŤ KakĹĄen je postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence? ÂťUporabnik ali njegov zakoniti zastopnik vloĹži vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence pri centru za socialno delo.

Koordinator invalidskega varstva na osnovi popolne vloge s sklepom imenuje dvoÄ?lansko strokovno komisijo. Ta nato opravi obisk na domu vlagatelja, z njim opravi razgovor in na osnovi le-tega izdela mnenje o ĹĄtevilu ur in vsebini osebne asistence. Na

osnovi mnenja strokovne komisije center izda odloÄ?bo. Ko vlagatelj oz. upraviÄ?enec osebne asistence prejme odloÄ?bo, izbere izvajalca iz registra izvajalcev osebne asistence. UpraviÄ?enec in izvajalec skupaj pripravita izvedbeni naÄ?rt osebne asistence. Osebna asistenca se zaÄ?ne izvajati z dnem predloĹžitve tega izvedbenega naÄ?rta centru za socialno delo.ÂŤ Kaj doslej opaĹžate na terenu?

KakĹĄna je potreba po osebni asistenci? ÂťV praksi se je doslej pokazalo, da je osebna asistenca zelo dobrodoĹĄla. OpaĹžamo pa, da ta zakon ni dovolj. Veliko je vlagateljev vlog za osebno asistenco, ki imajo teĹžave v duĹĄevnem zdravju ali teĹžave z duĹĄevno prizadetostjo in sami niso sposobni upravljati z osebno asistenco.

Ta skupina ljudi potrebuje nadzor, vodenje in usmerjanje, kar pa ni namen osebne asistence.

OpaĹžamo tudi, da se uporabniki osebne asistence ne morejo vkljuÄ?evati v druĹžbo zaradi najteĹžje neozdravljive bolezni in so popolnoma odvisni od pomoÄ?i drugih in bi bila potrebna druga oblika pomoÄ?i, oskrbe in nege (npr. dolgotrajna oskrba). Skratka, ZOA je bil nujen, nujen pa bi bil tudi zakon, ki bi ustrezno poskrbel ĹĄe za omenjene skupine ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

Obdelali Ĺže 94.000 davÄ?nih napovedi in obraÄ?unov davka Velenje – V okviru FinanÄ?ne uprave Republike Slovenije (FURS) deluje ĹĄestnajst finanÄ?nih uradov. Eden od njih je FinanÄ?ni urad Velenje, ki je pristojen za obmoÄ?je tako imenovane SaĹĄa regije. Izvajajo postopke odmere in kontrole ter izvrĹĄbe davÄ?nih zavezancev iz krajevne pristojnosti.

V devetih mesecih letoĹĄnjega leta so prejeli in obdelali dobrih 94.000 davÄ?nih napovedi in obraÄ?unov davka ter skoraj 3.900 vlog za izdajo potrdil in razkritij podatkov. Med drugim so izdali 48.600 informativnih izraÄ?unov dohodnine, 28.160 odloÄ?b iz postavke odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, 4.030 odloÄ?b o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 5.900 odloÄ?b o odmeri davka od premoĹženja ter preko 700 odloÄ?b o odmeri davka na promet nepremiÄ?nin. đ&#x;”˛

poravnave in steÄ?aja ter likvidacije in v prekrĹĄkovnih zadevah ter vodenje dogovorjenih postopkov z rednimi pravnimi sredstvi v navedenih zadevah, zastopanje v dogovorjenih kazenskih zadevah, pri katerih imajo obÄ?ine ustanoviteljice ali pravne osebe, ki jih je ustanovila obÄ?ina ustanoviteljica, status oĹĄkodovanca, dogovorjeno zastopanje pred specializiranimi sodiĹĄÄ?i in ustavnim sodiĹĄÄ?em, vlaganje zemljiĹĄkoknjiĹžnih predlogov v dogovorjenih primerih.ÂŤ MedobÄ?inska sluĹžba raÄ?unovodstva izvaja dogovorjena finanÄ?no-raÄ?unovodska opravila, izvaja dogovorjeno strokovno pomoÄ? in svetovanje skladno z delovnim podroÄ?jem.

MedobÄ?inska sluĹžba za urejanje prostora pa usmerja prostorski razvoj obÄ?in ustanoviteljic z doloÄ?anjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora ob upoĹĄtevanju drĹžavnih usmeritev urejanja prostora na lokalni ravni in predpisuje podrobnejĹĄa merila in pogoje za urejanje prostora. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

ZDRAVSTVO

5. novembra 2020

Razmere so resne, zato spoĹĄtujmo ukrepe!

Na petkovi novinarski videokonferenci Civilne zaĹĄÄ?ite regijskega ĹĄtaba Zahodne Ĺ tajerske so poveljnik Ĺ taba civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek, strokovni direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Celje mag. Franc VindiĹĄar in poveljnik ObÄ?inskega ĹĄtaba CZ Celje Teodor Goznikar predstavili aktualne razmere o stanju v zvezi z boleznijo Covid-19 v naĹĄi regiji.

SploĹĄna bolniĹĄnica Celje se v tem trenutku sooÄ?a tudi s pomanjkanjem kadra

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so v teh dneh razmere resne, spopadajo se s stalnim naraĹĄÄ?anjem ĹĄtevila obolelih s Covidom-19.

Vedno veÄ? pacientov, okuĹženih z novim kioronavirusom, namreÄ? potrebuje bolniĹĄniÄ?no obravnavo. NameĹĄÄ?enih imajo osemdeset covid bolnikov na navadnih posteljah in devetnajst pacientov na intenzivni negi, v urgentnem centru pa je ĹĄe nekaj Ä?akajoÄ?ih

vsi skupaj Âťstopimo narazen zato, da bomo lahko kmalu znova stopili skupajÂŤ.

VeÄ? ĹžariĹĄÄ? je tudi na Celjskem

Janez MelanĹĄek

bolnikov, je na petkovi novinarski konferenci sporoÄ?il strokovni direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Celje mag. Franc VindiĹĄar, ki je tudi izpostavil, da so infekcijski oddelek, oddelek za bolezni prebavil in urologijo Ĺže spremenili v covid oddelek, Ä?ez vikend pa pripravili ĹĄe Ä?etrti oddelek. Trenutno imajo na voljo devetdeset navadnih postelj in dvajset intenzivnih postelj. Za naslednje

dni naÄ?rtujejo odprtje Ä?etrtega covid oddelka, kjer bodo pridobili ĹĄe dodatnih trideset do ĹĄtirideset postelj. ÄŒe bo potreba po posteljah za covid bolnike veÄ?ja, bodo dodatne postelje postavili v prostorih Srednje zdravstvene ĹĄole v Celju. Strokovni direktor je ĹĄe dodal, da se trenutno spopadajo tudi z okuĹžbami v kadru, obolelih je sto sedemindvajset zaposlenih, veÄ? kot sto medi-

cinskih sester je na bolniĹĄkem staleĹžu, okuĹženih je tudi dvaindvajset zdravnikov. Njihov plan je, poiskati dodatne kapacitete kadra med koncesionarji, ĹĄtudenti medicine, zdravstvene ĹĄole in upokojenimi medicinskimi sestrami, ki lahko priskoÄ?ijo na pomoÄ?, saj bolniĹĄnica nujno potrebuje kader. Dodal je ĹĄe poziv vsem drĹžavljanom, da navodila, ki jih daje stroka, upoĹĄtevajo. Da

Bistvo odhajanja je, da je brez boleÄ?in Paliativna oskrba ni samo obdobje odhajanja, saj lahko kroniÄ?no neozdravljiva bolezen traja leta – Pomembno je ohranjanje vrednot, Ä?lovekovega dostojanstva in dostojnega Ĺživljenja do samega konca Jasmina Ĺ karja

Ne samo medicinske sestre v domovih za ostarele in bolniĹĄnicah, z bolniki v zadnji fazi Ĺživljenja se sooÄ?ajo mnogi zaposleni v zdravstveni stroki ter svojci hudo bolnih, ki skrivnost smrti bliĹžnjih sprejemajo najteĹžje.

Paliativna oskrba priznava Ĺživljenje in umiranje za naravna procesa. Ne pospeĹĄuje smrti, niti je ne zavlaÄ?uje. Zajema nego bolnika, obvladovanje boleÄ?ine in drugih spremljajoÄ?ih simptomov bolezni ter lajĹĄanje psihiÄ?nih, socialnih in duhovnih teĹžav.

Njen namen je omogoÄ?iti najviĹĄjo moĹžno kakovost Ĺživljenja in dostojno Ĺživljenje do smrti. Ali je za umirajoÄ?e in hudo bolne dobro poskrbljeno in kako neozdravljivo bolezen sprejemajo tako bolniki kot svojci, odgovarja direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc, pri katerih paliativno oskrbo izvajajo Ĺže mnogo let. V domu se zavedajo, kako zelo pomemben je v teh trenutkih strokovni pristop in iskren medsebojen odnos vseh – strokovnega tima, bolnikov in svojcev. O spoĹĄtovanju Ĺživljenja in odhajanju sva z direktorico doma spregovorili okrog prvega novembra, na lep jesenski dan, ko sva se sredi delovnega dne dobili na klopci pred velenjskim domom za varstvo odraslih.

Ali lahko paliativno oskrbo enaÄ?imo z obdobjem odhajanja, umiranja? ÂťPaliativne oskrbe ne moremo zgolj enaÄ?iti z obdobjem odhajanja, ker lahko traja leta. Je oskrba vseh obolelih s kroniÄ?no boleznijo, kar ne pomeni, da bo nekdo s teĹžko kroniÄ?no boleznijo kmalu umrl. Obolelim z demenco, na primer, po vzpostavitvi diagno-

ze, ko jih vkljuÄ?imo v paliativno oskrbo, lahko bistveno izboljĹĄamo kakovost Ĺživljenja. Kar se pri naĹĄih stanovalcih tudi vidi.ÂŤ Kako pomembno je zavedanje, da je paliativna nega in oskrba za bolnika tako pomembna? ÂťEnako pomembno je kot vsak drug segment tako v socialni oskrbi kot zdravstveni negi.

Za vsako podroÄ?je je potrebno dodatno znanje, specifiÄ?no izobraĹževanje. Moji sodelavci se

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: Vsaka smrt pride prehitro, Ä?eprav smo se imeli moĹžnost posloviti in pripraviti nanjo.

tega zavedajo. Ne dolgo nazaj sta dve izrazili Ĺželjo po bolj specifiÄ?nem izobraĹževanju iz paliativne oskrbe. Kadar dobim pobude, jih skuĹĄam realizirati. Ĺ˝al v tem trenutku izobraĹževanja niso mogoÄ?a, takoj ko bo znova vzpostavljeno normalno Ĺživljenje, jima bomo to omogoÄ?ili, saj se vsi zavedamo, da to daje dodano vrednost storitvam naĹĄega doma in zavedanje, da je paliativna oskrba zelo pomembna za naĹĄe stanovalce, njihove svojce in zaposlene. Umetnost

naĹĄega dela je, da znamo uÄ?inke paliativne oskrbe, njene dobre in tudi slabe plati predstaviti in naĹĄim stanovalcem dati moĹžnost izbire, Ä?eprav kadar je pravilno predstavljena, ni priÄ?akovati, da se stanovalec ali svojci ne bi odloÄ?ili za tovrstno nego.ÂŤ Kaj je pri obravnavi in oskrbi najpomembneje in kakĹĄen je osnovni namen? ÂťVse, kar poÄ?nemo, je individualno prilagojeno posamezniku. Rada reÄ?em, da je Dom za varstvo odraslih Velenje stiÄ?iĹĄÄ?e sto devetdesetih rek Ĺživljenja, ker je to sinonim za terapijo, ki sem se je kot ĹĄtudentka udeleĹževala sama in naredila specializacijo iz sistemske druĹžinske terapije.

Od takrat me spremlja ta misel, ki jo nosim vedno s seboj – da je vsak Ä?lovek svoja reka, vsakdo je individuum, vsakdo ima svoje potrebe. Kljub temu, kot pravi Gabi ÄŒaÄ?inoviÄ? VogriÄ?niÄ?, rabi tudi povezanost. ÄŒe razmiĹĄljamo tako, vemo, da na naĹĄem podroÄ?ju dela vsak stanovalec z vsemi vpletenimi zasluĹži individualni pristop.ÂŤ Paliativna oskrba ni namenjena le teĹžkim bolnikom z rakom.

Komu vse? ÂťPrav vsem kroniÄ?no neozdravljivim boleznim, ki zajemajo bolezni telesa in duha. NiÄ? ni narobe, Ä?e elemente paliativne oskrbe uporabimo tudi pri drugaÄ?nih oskrbah. V naĹĄem domu smo uvedli koncept kulture usklajenih odnosov. Ogromno je stvari, ki smo jih tudi Ĺže izvajali.

Ogromno teh je tudi sestavni del oskrbe. Gre na osebo naravnane strategije dela, ki jih lahko uporabljamo na vseh podroÄ?jih.ÂŤ KakĹĄna znanja mora imeti tim, kdo ga sestavlja, kako se pripra-

vlja na oskrbo posameznikov, ki je od primera do primera drugaÄ?na? ÂťKot oseba, ki meri vse po srÄ?nosti ljudi, bi rekla, da takĹĄna oseba v prvi vrsti potrebuje srce, toplino, altruizem, pravo mero bliĹžine, da ve, kje je cona udobja nekoga in zna upoĹĄteva-

ti intimno cono posameznika.

Potrebna so ĹĄe znanja iz zdravstvene nege, socialne oskrbe in elementi iz paliativne oskrbe.

Pred leti smo veliko delali z dr.

Matejo Lopuh, ko smo z MO Velenje organizirali posvet na temo paliativne oskrbe in si Ĺželeli vzpostaviti mobilni paliativni tim. Ĺ˝al se je ustavilo pri sredstvih, ki jih drĹžava v taki obliki ni zagotavljala. Sicer pa paliativni tim v naĹĄi hiĹĄi sestavljajo diplomirana medicinska sestra, domska zdravnica, srednje medicinske sestre, bolniÄ?arji, ki izvajajo nego, in socialna sluĹžba.

Tim dostikrat razĹĄirimo s svojci, ki jih povabimo v skupino. Pred leti smo vzpostavili tudi sobo za paliativno oskrbo. Ko je treba, se poveĹžemo tudi s protiboleÄ?insko ambulanto v SploĹĄni bolniĹĄnici

Teodor Goznikar je povedal, da je na Celjskem trenutno veÄ? ĹžariĹĄÄ? ĹĄirjenja okuĹžb. Trenutno je najveÄ?je v Domu sv. JoĹžefa, kjer je devetindvajset okuĹženih stanovalcev, ki so nameĹĄÄ?eni v rdeÄ?i coni doma, trinajst okuĹžb je med zaposlenimi. Drugo ĹžariĹĄÄ?e je v CVD Golovec, kjer so nastanjene osebe s posebnimi potrebami in kjer je ĹĄtiriindvajset okuĹženih varovancev in ĹĄtirinajst zaposlenih.

Martinovo in 1. november naj letos mineta brez druĹženja, poziva poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite regijskega ĹĄtaba Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek

dejal tudi poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite regijskega ĹĄtaba Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek, ki poziva vse, da spoĹĄtujejo zaĹĄÄ?itne ukrepe: socialno distanco in vzdrĹževanje fiziÄ?ne razdalje, saj lahko tako naredimo najveÄ? za zajezitev virusa. Poziva tudi mlade, Ä?etudi ne sodijo v riziÄ?no skupino, k zavedanju, da lahko s svojim neupoĹĄtevanjem predpisov ogrozijo druge. Izpostavil je ĹĄe, da naj letos martinovo in 1. november mineta brez druĹženja, ter na to, da so med okuĹženimi tudi otroci in noseÄ?nice. Med veÄ?jimi ĹžariĹĄÄ?i na Ĺ tajerskem so znova domovi za ostarele, kjer je poleg stanovalcev okuĹženih tudi nekaj zaposlenih. Zaradi resnosti trenutne situacije prosijo za pomoÄ? prostovoljce, da se vkljuÄ?ijo in odzovejo ter pomagajo tako zdravstvenemu osebju kot civilni zaĹĄÄ?iti. Vsi prisotni so ob koncu ĹĄe enkrat pozvali vse drĹžavljane, da se drĹžijo ukrepov, saj bomo le skupaj lahko Ä?imprej zajezili ĹĄirjenje okuĹžb. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ÂťVsi se moramo obnaĹĄati, kot da smo prenaĹĄalci virusa,ÂŤ je

Slovenj Gradec, v kateri sodelujemo z dr. ParaÄ?evo in stanovalcem po potrebi in Ĺželji omogoÄ?amo protiboleÄ?inske Ä?rpalke, ki lajĹĄajo boleÄ?ine. Zavedamo se, da je bistvo odhajanja, da se odhaja brez boleÄ?in.ÂŤ So paliativni uÄ?inki na pacientih vidni? ÂťSeveda. Moram reÄ?i, da se na naĹĄih oddelkih z osebnim spremstvom, kjer imamo nameĹĄÄ?ene stanovalce z demenco, to vidi.

Stanovalci so sproĹĄÄ?eni, z njimi se moramo ukvarjati na poseben naÄ?in, kar ni enostavno delo. Kader, ki je v tem Ä?asu Ĺže precej izÄ?rpan, kljub vsemu zagotavlja v paliativni oskrbi Ä?loveka vre-

den odnos. Kljub vsemu, kar nas spremlja, in trenutnim razmeram, povezanih z virusom, sem ponosna nanje, saj se zelo trudijo. To se vidi na naĹĄih stanovalcih. Tudi ko odhajajo, se vidi umirjenost, kar ĹĄteje najveÄ?. Ljudje v zadnji fazi, fazi odhajanja, namreÄ? nimajo velikih Ĺželja. Velikokrat si Ĺželijo samo videti delÄ?ek svetlobe, zaÄ?utiti dotik, priÄ?a smo temu, da se Ĺželijo pomiriti s kom, popraviti doloÄ?ene stvari, na katere niso najbolj ponosni.

Pogosto smo priÄ?a temu, da se poslovijo v miru, ko ĹĄe zadnjiÄ? vidijo svojega bliĹžnjega.ÂŤ Se vam zdi, da je zadnje obdobje Ĺživljenja na ravni drĹžave pri nas dobro urejeno? ÂťVse premalo cenimo svoje znanje. To, kar znamo, naredi-

mo dobro in nam tudi uspeva.

Vse preveÄ?krat pa si jemljemo zglede po tujini, kar ni potrebno, ker sta naĹĄa praksa, naĹĄa strokovnost tako dobri, da bi bilo prav, da vÄ?asih drugi pridejo k nam. Ĺ˝al stvari niso urejene tako, kot bi si Ĺželeli, sploh kar se tiÄ?e denarja. SrÄ?no upam, da se bo to, ko bomo dovolj zreli in bomo sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi, spremenilo. Se pa vsi domovi trudimo izvajati Ä?loveka vredno paliativno oskrbo. Vem, da nam zelo dobro uspeva tudi v tem Ä?asu, v katerem smo se vsi skupaj znaĹĄli, Ä?eprav nas je malo. Dostikrat sliĹĄim, da smo domovi ĹžariĹĄÄ?a okuĹžb, vendar sama dajem poklon vsem, ki delajo v domovih.

Dokazali smo namreÄ?, da se najveÄ? nauÄ?imo drug od drugega. Ko bomo izhajali iz tega, kako dobra je naĹĄa operativa na terenu, kar smo Ĺže dokazali, se bodo reĹĄile tudi organizacijske stvari na drĹžavni ravni.ÂŤ Kako se sooÄ?ati s smrtjo, kako jo sprejeti kot del Ĺživljenja? ÂťVsaka smrt, vsako odhajanje ni enostavno in za nami pusti doloÄ?ene stvari, tudi Ĺžalost, trpljenje, osamljenost. Ĺ˝al se v domu s smrtjo sreÄ?ujemo iz dneva v dan. VÄ?asih se nas kakĹĄna dotakne bolj, drugiÄ? manj, ker smo ljudje paÄ? Ĺživa bitja, krvava pod koĹžo, in stvari doĹživljamo drugaÄ?e. Pa ne zato, ker bi do nekaterih Ä?utili veÄ?jo simpatijo. Preprosto zato, ker nas danes kakĹĄna stvar vrĹže iz tira, jutri pa smo lahko za isto popolnoma ravnoduĹĄni ali pa obratno. Pomembno je, da se zavedamo, da smo za svoje stanovalce naredili vse, kar je v naĹĄi moÄ?i. Je pa tako, da vsaka smrt pride prehitro, Ä?eprav smo se imeli moĹžnost posloviti.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 9

Kaj bi mi brez vas!

Nad podaljĹĄanjem poÄ?itnic niso bili navduĹĄeni

Odziv dobrih ljudi dokaz, da skupaj zmoremo – Darovane dobrote zahvala in podpora Tatjana Podgorťek

9

IZOBRAŽEVANJE

5. novembra 2020

TopolĹĄica, 29. oktobra – V poplavi slabih informacij se tu in tam najde tudi kakĹĄna dobra, ki poboĹža duĹĄo in srce, ki dokazuje, da okoli nas Ĺživijo ljudje z mislimi na druge, potrebne takĹĄne in drugaÄ?ne pomoÄ?i. Ena takih zgodb se je zgodila pred tednom dni v Ĺ aleĹĄki dolini.

Ena od zaposlenih v BolniĹĄnici TopolĹĄica je namreÄ? na faceboo-

zdravje in tudi zdravje svoje druĹžine. ÂťMislim, da bi bilo prav (glede na to, da smo doma, imamo Ä?as in voljo) v trenutni situaciji, Ä?e jih malo pocrkljamo. Vsi, ki ste ZA, da jim napeÄ?emo ĹĄtrudle in jim odpeljemo male sladke dobrote, roke gor.ÂŤ Nika nam je povedala, da se je odzvala na facebooku zato, ker je med zaposlenimi v bolniĹĄnici kar nekaj njenih prijateljic in ve, kaj doĹživljajo v teh Ä?asih. Ni priÄ?akovala veliko, zato je

ni vse slabo in da so okrog nas ljudje, ki jim je mar, boĹžanski.

Ogromen HVALA vsem sodelujoÄ?im.ÂŤ Povedala nam je ĹĄe, da je imela ob akciji kar nekaj pomislekov zaradi razmer, a so se stvari odvile po Ĺželjah. Dokaz veÄ?, da skupaj zmoremo!

Jurij Ĺ orli, direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica, je pobudo in odziv prijaznih gospodinj ter ostalih dobrotnikov v akciji oznaÄ?il kot ‌ lepa gesta do ljudi, ki se trudi-

ku objavila fotografijo ekipe zaposlenih v opremi za zdravljenje covid bolnikov in pod njo zapisala: ÂťZa covid bolnike s smehom v oÄ?eh poskrbi naĹĄa covid ekipa.

Ostanite doma in ostanite zdraviÂŤ. Njen zapis se je moÄ?no dotaknil Nike OremuĹž iz Velenja, nekdanje krajanke TopolĹĄice. Ta se je na to odzvala z zapisom na omenjenem omreĹžju. V njem je med drugim zapisala, da se rada zahvali tistim, ki pri zdravljenju nje in njenih najbliĹžjih dajo vse od sebe ter s tem ogroĹžajo svoje

bila nad tolikĹĄno pripravljenostjo dobrih ljudi v tukajĹĄnjem okolju, izkazano v nekaj urah, nadvse preseneÄ?ena. Pridne gospodinje, nekatere kmetije so za zaposlene prispevale napitke, sadje, domaÄ?e pekovske dobrote. Še enkrat sem spoznala, da kar sejeĹĄ, to ĹžanjeĹĄ, da dobra ideja rodi odliÄ?no zgodbo! Tudi dan po akciji ĹĄe malce jecljam in sem rahlo raztresena, saj me je odziv vseh teh dobrih ljudi kar malo stresel. SrÄ?no upam, da je moja ideja seme ĹĄe za mnoge, saj je obÄ?utek, ko se zavemo, da

mo, kar nekateri soobÄ?ani prepoznavajo in se nam oddolĹžijo za to tako, kot so se tokrat. S tem nam izkazujejo zahvalo in podporo.

Hkrati pa zaposlene v bolniťnici razveseljuje spoznanje, da dihajo z nami, sledijo naťemu delu, je menil Jurij Šorli. Kaj bi mi brez vas – s temi besedami so se zaposleni zahvalili za dobrote. Ob zapisu o akciji jih lahko brez dvoma pripiťemo tako obdarovancem kot darovalcem.

Zobozdravstvene storitve so dostopne Velenje, 29. oktobra – Zobozdravstvene storitve ostajajo dostopne in potekajo nemoteno, saj odredba o zaÄ?asnih ukrepih v organizaciji zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije zaÄ?asno prekinja zgolj izvajanje preventivnih programov. Zobozdravniki sprejemajo paciente tako, kot so jih v zadnjem obdobju. Nujno pa je, da se pacienti na obisk zobozdravnika telefonsko naroÄ?ijo in v ordinacije ne prihajajo nenapovedano, tudi Ä?e gre za nujno zobozdravstveno stanje. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Gorenje pomaga urejati ventilatorje Te dni se v bolniĹĄnicah, ki so prejele ventilatorje Bellavista, mudijo serviserji podjetja Medicotehna, ki vgrajujejo dodatno opremo v ventilatorje. Pri dobavi te dodatne opreme v vrednosti nekaj manj kot 70.000 evrov je pomagalo Gorenje, ki je pomagalo tudi pri dobavi ventilatorjev. Gorenje je omogoÄ?ilo, da tudi teh dodatnih stroĹĄkov zavodu za blagovne rezerve ne bo treba plaÄ?ati, serviserji Medicotehna pa bodo preverili vse aparature in vseh 46 ventilatorjev usposobili za delo s covid bolniki. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Cesta talcev 35, Velenje T 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00 Sobota: 8.00 – 13.00

mz

Na Osnovni ĹĄoli bratov Letonje v Ĺ martnem ob Paki pripravljeni na pouk na daljavo Na Osnovni ĹĄoli bratov Letonje v Ĺ martnem ob Paki se v teh Ä?asih poizkuĹĄajo prilagoditi trenutnim razmeram in stopiti skupaj, da bi, kot pravi uÄ?iteljica slovenskega jezika Mojca A. Juras, bilo vsem nam lepĹĄe in boljĹĄe. Sicer pa z odloÄ?itvijo Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, da se poÄ?itnice podaljĹĄajo ĹĄe za en teden, niso zadovoljni. Po njihovem mnenju je bila ta odloÄ?itev preuranjena. Ĺ˝e med poletnimi poÄ?itnicami so se vsi uÄ?itelji pripravili na veÄ? razliÄ?nih scenarijev, predvsem tudi na to, da bodo pripravljeni, Ä?e bo pouk potekal na daljavo.

Ob tem niso imeli veÄ?jih teĹžav, so pa bili uÄ?itelji, kot pravi Jurasova, precej obremenjeni in so za to porabili veliko Ä?asa.

V tednu pred jesenskimi poÄ?itnicami so tako brez veÄ?jih teĹžav vzpostavili izjemno dober sistem dela na daljavo preko spletnega orodja Teams, ki je potekal z uÄ?enci od ĹĄestega razreda dalje.

Odzivi otrok in starĹĄev so bili izjemno spodbudni. Prav zato se z odloÄ?itvijo ministrstva, da se poÄ?itnice podaljĹĄajo za en teden, niso strinjali.

Pouk na daljavo ne pomeni, da otroci preĹživijo sedem ur na dan za raÄ?unalnikom, ampak se najprej preko spletnega orodja poveĹžejo z uÄ?iteljem. ZaÄ?nejo ĹĄolsko uro, uÄ?itelj pa jim poda navodila, kako naj opravijo ĹĄolske obveznosti. Pri tem jih opozorijo tudi na to, da odidejo na sveĹž zrak, saj si ne Ĺželijo, da bi otroci preveÄ? Ä?asa preĹživeli za raÄ?unalnikom. Na koncu ure se ponovno sreÄ?ajo v spletni uÄ?il-

nici in podelijo izkuĹĄnje, znanje, obÄ?utke in preverijo, kaj so se nauÄ?ili.

V teh razmerah pa se ĹĄe bolj pokaĹže stiska, ki jo doĹživljajo otroci, zato so se vsi uÄ?itelji na Osnovni ĹĄoli bratov Letonje z uÄ?enci, preden so zaÄ?eli izvajati pouk na daljavo, pogovorili. Dali

dobrega in koristnega. Dobro in koristno pa je to, da nas Ĺživljenje poizkuĹĄa nauÄ?iti, kako se ustaviti, se zazreti vase in kaj, Ä?e je to potrebno, spremeniti. Tudi ĹĄolski sistem in uÄ?ni naÄ?rti so ĹĄe vedno prenatrpani z nepotrebnimi zadevami. MogoÄ?e pa je to trenutek, ki bo odgovorne prisilil, da

so jim moĹžnost, da o tem spregovorijo tudi sami, da izrazijo obÄ?utke in delijo svoje strahove.

Zato se Jurasova tudi vsem sodelavcem in sodelavkam zahvaljuje za razumevanje, senzibilnost in tankoÄ?utnost.

RazmiĹĄljati pravzaprav, kaj bo v prihodnje prinesla ta situacija, je, kot pravi Jurasova brezpredmetno, se bo pa po njenem mnenju vsekakor zniĹžal nivo kakovosti znanja. ÂťTo je situacija, za katero nismo krivi, vsi se moramo v novi realnosti znajti. Ĺ˝ivljenje se je spremenilo in to moramo sprejeti. Svet se je ustavil, o tem, zakaj, lahko filozofiramo, potrebno pa je pravzaprav iz dane situacije odnesti Ä?im veÄ?

bodo konÄ?no posluĹĄali nas uÄ?itelje, da je treba prevetriti uÄ?ne naÄ?rte,ÂŤ je povedala Jurasova.

V teh nenavadnih Ä?asih se na Osnovni ĹĄoli bratov Letonje poizkuĹĄajo prilagoditi razmeram, kolikor se le da, in stopiti skupaj, da bi bilo vsem boljĹĄe in lepĹĄe.

V okviru njihove ĹĄole deluje tudi vrtec SonÄ?ek, zato so v sklopu zagotovitve nujnega varstva ponudili starĹĄem vrtÄ?evskih in ĹĄolskih otrok ter vsem obÄ?anom moĹžnost, da lahko naroÄ?ijo topel obrok, ki jim ga ob potrebi dostavijo tudi na dom. To je, kot pravi Jurasova, samo en korak, da bi vsi razumeli, da moramo sodelovati in si pomagati. đ&#x;”˛

UrĹĄka KljajiÄ?

UÄ?enje saksofona na daljavo Tudi glasbene ĹĄole so pred zaÄ?etkom jesenskih poÄ?itnic izvajale pouk na daljavo Milena KrstiÄ? – Planinc

mi teĹži, da mora biti soba pospravljena, da uÄ?itelj ne vidi Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Zaradi mojega nereda.ÂŤ poslabĹĄanja epidemioloĹĄkih Iskreno? Iskreno. razmer v drĹžavi in prepreÄ?eNjen uÄ?itelj je AleĹĄ Logar, vanja ĹĄirjenja okuĹžb s SARSki saksofon pouÄ?uje na Glas-CoV-2 je vlada do 8. novembeni ĹĄoli Frana Koruna Kobra podaljĹĄala jesenske poĹželjskega Velenje in v Ĺ oĹĄtaÄ?itnice tudi za glasbene ĹĄonju, kjer so pouk na daljavo le. V tednu pred zaÄ?etkom izvajali tudi med marcem in poÄ?itnic, v Ä?asu od 19. do majem. Ko smo ga vpraĹĄa23. oktobra, pa so glasbene li, kakĹĄne rezultate daje tak ĹĄole (spet) pouk izvajale na pouk, pa je ocenil, da lahko daljavo. prav tako dobre, da pa je za Tako je potekal tudi za Kato potrebnega veÄ? Ä?asa, truda tjo Bernjak, uÄ?enko saksofoin energije. ÂťMarsikaj se zana v glasbeni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju. vleÄ?e, Ä?eprav se trudimo, da Kako ga je doĹživljala, nas je pouk, Ä?etudi na daljavo, potezanimalo? Šola na daljavo, ka Ä?im bolj optimalno in po tudi glasbena, mi je bila od ustaljenem naÄ?rtu. A osebna zaÄ?etka zanimiva in zabavsugestija je le osebna sugestina, a ne za dolgo. Ĺ e posebej ja. Z njo je pot do napredka pri saksofonu je zoprno, ko laĹžja. Ĺ˝iv stik je nekaj Ä?isto raÄ?unalnik vÄ?asih ÂťzaĹĄtekaÂŤ Katja Bernjak: ÂťPri saksofonu je zoprno, drugega. DrugaÄ?e je, Ä?e uÄ?enko raÄ?unalnik vÄ?asih ÂťzaĹĄtekaÂŤ in uÄ?itelj ci in dijaki skupaj ustvarjajo, in uÄ?itelj ne sliĹĄi dobro mene sliĹĄi dobro mene, jaz pa ne njega.ÂŤ Ä?e se sliĹĄijo.ÂŤ ne, jaz pa ne njega. Se pa vsekakor tudi tako kar nekaj Vsak dan pouka, Ä?etudi na nauÄ?im. Lani je bilo super, ker zaradi ĹĄole na da- daljavo, je tudi zdaj potekal tako, kot da se bodo ljavo ni bilo izpita. TeĹžave imam tudi z bratom, ki videli Ĺže jutri. ÂťDa bomo, ko pridemo skupaj, spet đ&#x;”˛ pride kdaj v sobo, da mi malo nagaja. Mami pa normalno funkcionirali.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

5. novembra 2020

Mojstri geometrijske abstrakcije Galerija Velenje Ĺžal za zaprtimi vrati gosti tematsko razstavo z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, vendar je z video predstavitvijo na ogled tudi na spletu Tina Felicijan

Velenje, 22. oktobra – Le nekaj dni, preden so tudi javni zavodi v kulturi morali ponovno zapreti vrata, je Galerija Velenje prav zaradi razmer brez obÄ?instva, vendar s spletnim prenosom, odprla novo razstavo. Tokrat gre za tematski izbor, ki je v celoti posveÄ?en konkretni umetnosti, predstavlja pa preseÄ?iĹĄÄ?e razliÄ?nih sklopov stalne zbirke Galerija Murska Sobota. Razstava ponuja majhen vpogled v to smer internacionalne umetnosti, ki si znotraj navidezno zelo zamejenega in majhnega potencialnega polja vedno znova iĹĄÄ?e novih poti ter novih in izvirnih izrazov.

nja mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek in naĹĄteje najvidnejĹĄe: Drago Hrvacki, Danilo JelÄ?iÄ? kot utemeljitelj te umetnosti pri nas, Josip GorinĹĄek, Franc MesariÄ?, Ignac Meden, Lojze Logar ter med mlajĹĄimi DuĹĄa Jesih in Beti Bricelj.

oblikovanje v Ulmu, naslednici Bauhausa. MogoÄ?e me je na to razstavo napeljalo tudi, da je v konceptu konkretne umetnosti sodeloval tudi znani arhitekt Max Bill, ki je to ĹĄolo ustanovil, njen sluĹĄatelj in nato asistent pa je bil naĹĄ kipar

V Galeriji Velenje je na ogled celoten sklop del konkretne umetnosti iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Z 51 deli, tako slikami kot skulpturami, je predstavljenih 23 avtorjev. Ker je galerija trenutno zaprta, je Festival Velenje poskrbel za ogled na daljavo. Video predstavitev razstave je objavljena tako na profilih Galerije Velenje na druĹžbenih omreĹžjih kot na portalu You Tube, kjer jo najdete z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota | (v Galeriji Velenje). đ&#x;”˛

Geometrijska abstrakcija

Konkretna umetnost, ki ne poskuĹĄa posnemati predmetnega sveta, obenem pa ga ne abstrahira povsem, temveÄ? se poigrava s Ä?istimi likovnimi elementi, je vzniknila na zahodu Evrope v 20. letih minulega stoletja. Kot odmik od figuralike jo je utemeljil Nizozemec Theo van Doesburg. Sredi stoletja pa jo je z likovnimi in literarnimi deli uveljavil nemĹĄki umetnik bolivijskega rodu Eugen Gomringer, Ä?igar dela hrani tudi murskosoboĹĄka galerija in so trenutno na ogled v Galeriji Velenje.

V Sloveniji se konkretna umetnost ni ustalila. Vendarle imamo nekaj predstavnikov, nekaj prav iz Pomurja, pravi kustosi-

Spletni ogled

Razstava Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota bo v Galeriji Velenje na ogled do 5. decembra.

SoÄ?asno z Velenjem

Program Galerije Velenje pogosto zajema tudi razstave in druge dogodke, ki so vsebinsko povezani z lokalnim okoljem ali prebivalci, kar je privedlo tudi do odloÄ?itve za razstavo konkretne umetnosti, je povedala kustosinja in pojasnila, da je konkretna umestnost dosegla vrhunec v zaÄ?etku 60. let, ko se je gradnja Velenja, mesta moderne, najbolj razmahnila. ÂťTheo van Doesburg je deloval tudi na visoki ĹĄoli za

Ciril Cesar,ÂŤ je utemeljila ĹĄe eno vez Velenja s konkretno umetnostjo ter dodala: ÂťGlede na to, da je bilo Velenje v Ä?asu svojega razvoja v industrijskem smislu zelo pomembno, se mi zdi (Ä?eprav v teh kriznih Ä?asih) prav, da se konkretne umetnosti spominjamo. Velenje se je namreÄ? v Ä?asu nastajanja predvsem v urbanizmu zelo navezovalo na zahodno umetnost, ki je uveljavljala zavest, da je potrebno mesto zasnovati po nekih ustaljenih kriterijih.ÂŤ

Galerija Murska Sobota hrani bogato stalno zbirko z veÄ? kot 750 umetninami, velik del zbirke pa so dela s podroÄ?ja konkretne umetnosti. Murska Sobota je namreÄ? pobratena z nemĹĄkim mestom Ingolstadt, kjer deluje eden osrednjih svetovnih muzejev za konkretno umetnost, zato je murskosoboĹĄka galerija imela Ĺže veÄ? priloĹžnosti za izmenjavo umetnin. Galerija Velenje pa je izkoristila vez, ki jo je z Galerijo Murska Sobota spletla leta 2012, ko sta bili mesti partnerski Mariboru v Evropski prestolnici kulture.

Spletne poÄ?itniĹĄke ustvarjalnice Festival Velenje in Galerija Velenje sta krompirjeve poÄ?itnice popestrila z objavami video ustvarjalnih delavnic na druĹžbenih omreĹžjih Tina Felicijan

PoÄ?itnice so Ä?as za sprostitev in druĹženje ĹĄolarjev, v aktualnih razmerah pa je oboje precejĹĄen izziv. Festival Velenje in Galerija Velenje, ki vsake poÄ?itnice popestrita z zabavnimi ustvarjalnimi in izobraĹževalnimi vsebinami za otroke, pa sta naĹĄla naÄ?in, kako

najmlajĹĄim obÄ?instvom in jim priskrbele ideje za ustvarjalno preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni.

Likovni pedagoginji Nina Cvirn in TjaĹĄa KopuĹĄar sta v sklopu galerijskega poÄ?itniĹĄkega programa, ki vedno pritegne veliko nadobudnih ustvarjalcev, pripravili tri jesenko obarvane video delavnice, primerne za otroke od tre-

izdelati pisan zmeĹĄan ĹĄopek. Vse delavnice so pozorno zasnovane tako, da otroke spodbujajo h gibanju v naravi in opazovanju njenih lepot, ki so mnogokrat navdih za umetniĹĄko ustvarjanje.

Izbirali sta le naravne materiale in preproste likovne pripomoÄ?ke, ki so v vsakem domu. Spletno premiero so video delavnice

zagotovo najdejo v predalih svoje pisalne mize, ustvarijo avto na balonski pogon, ropotuljico, ptiÄ?jo hiĹĄico, sobno dekoracijo ali senÄ?no gledaliĹĄÄ?e. Ker se otroci ob sobotah obiÄ?ajno sreÄ?ujejo na predstavah Pikinega abonmaja, pa jim je ĹĄe pokazala, kako lahko doma sami izdelajo svoj animirani film.

42 AleĹĄ OjsterĹĄek

V minulem tednu je bilo mogoÄ?e prebrati poroÄ?ilo z javne predstavitve osnutka slovenskega programa prestrukturiranja premogovnih regij, torej tudi Ĺ aleĹĄke doline, s katerim se je seznanjal svet MO Velenje. O njegovem nastajanju smo na tem mestu pisali, tema pa se je zdaj preselila na prvo stran.

Gre sicer za javni dokument. Pripravljalcu, podjetju Deloitt, je potrebno priznati hitrost priprave, raÄ?unajoÄ? ĹĄtevilne korake, ki jih je moral opraviti do te stopnje.

Prve odzive zaznamuje usklajenost Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov v zvezi s priÄ?akovanji praviÄ?ne obravnave, podobno o letnici, ko bi opustitev izkopavanja lignita lahko postala realnost. Pod ÂťpraviÄ?no obravnavoÂŤ tli realna moĹžnost, da bi drĹžava k procesu prestrukturiranja pritegnila ĹĄe v preteklosti s teĹžko industrijo zaznamovane regije, ki pa obenem niso premogovniĹĄke.

Iz reakcij je mogoÄ?e razbrati staliĹĄÄ?e, da naj namen ostane enak temu, ki si ga je zastavila Evropska komisija – prehodu premogovniĹĄkih regij. PoslediÄ?no bi to pomenilo drobljenje namenskih sredstev.

Glede scenarijev Âťleta DÂŤ, ko bi se opustilo pridobivanje premoga, je dokument Ĺže v tej fazi berljiv in jasen. Za javno razpravo ponudi tri – 2033, 2038 ali leta 2042. Iz odziva svetnikov kot tudi predstavnikov Premogovnika Velenje je razbrati podporo ideji ÂťÄ?im kasnejeÂŤ, a vsaj ne pred letom 42. Kar pade na misel najprej, je dejstvo, da negativnega uÄ?inka trenutne covid krize najverjetneje ĹĄe nekaj Ä?asa ne bomo znali ustrezno ovrednotiti. Slutimo na izjemno velike razseĹžnosti, ki bi lahko imele za posledico manjĹĄo gospodarsko rast, manjĹĄo porabo, upoÄ?asnjevanje rasti in s tem zamike v izvajanju tudi kljuÄ?nih nacionalnih programov. Tudi za veÄ? let.

Pohvaliti bi bilo potrebno prizadevanje pripravljalca ĹĄtudije v skrbnosti iskanja stika s prebivalci in vzpostavljanju vezi, ki omogoÄ?ajo poistovetenje posameznikov s programom. PogreĹĄal sem sicer informacijo, da je zainteresirani javnosti Ĺže dana moĹžnost aktivne vkljuÄ?itve v pripravo projektnih idej in lahko svoje ideje za le-te zapiĹĄe in poĹĄlje pripravljalcu programa za t. i. dolgi seznam. Prijazno je oblikovan obrazec za opis ideje. Rok je sicer zdaj Ĺže kar kratek, druga polovica novembra. Vse lepo popisano na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo.

Realna nevarnost, na katero je mogoÄ?e opozoriti Ĺže sedaj, je dejstvo, da je pilotne in razvojne projekte teĹžko voditi tako, da bi polno zadovoljil pristojni birokratski (bruseljski) aparat, ĹĄe posebej takrat, ko je neznank veÄ? kot sicer. MogoÄ?e bo prebivalstvu zagotoviti nova znanja, Ä?e pa bo to dovolj tudi za ohranjanje delovnih mest, pa je v takĹĄnem svetu verjetno teĹžko komurkoli jamÄ?iti.

Zaenkrat vemo, da bi odgovor lahko bil 42, kakĹĄno pa je pravzaprav vpraĹĄanje Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov, pa – glej ga zlomka – ĹĄe ni povsem jasno. đ&#x;”˛

AleĹĄ OjsterĹĄek

107,8 MHz ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki!

ROGEL - METAL d.o.o.

Gavce 28 a, Ĺ martno ob Paki, 041 411 722, 03 896 53 70 https://www.facebook.com/RogelMETAL/

ga premagati. Namesto delavnic, ki jih obiÄ?ajno prirejajo v galeriji ali na travniku pred kulturnim domom, z njimi pa spodbujajo razvijanje umetniĹĄkih potencialov ter omogoÄ?ajo spoznavanje razliÄ?nih materialov in tehnik, so sodelavke posnele video ustvarjalne delavnice in jih objavile na druĹžbenih omreĹžjih in spletnih straneh, tako pa ohranile stik z

tjega leta starosti. Naslovili sta jih Oblike in barve jeseni. Najprej sta pokazali, kako poskrbeti za jesensko modno preobrazbo risanega ali slikanega portreta s frizuro iz pisanega listja. Nato sta ustvarjalce povabili na aktiven sprehod v gozd in jih navdihnili za izdelavo jesenskega mobila iz gozdnih plodov. Na tretji delavnici pa sta pokazali, kako

doĹživele v torek, sredo in Ä?etrtek ob 11. uri.

Sodelavka Festivala Velenje TjaĹĄa SeliÄ? pa je za krajĹĄanje dolgih jesenskih veÄ?erov pripravila ĹĄest delavnic in jih naslovila Pika ustvarja doma. Otrokom je vsak poÄ?itniĹĄki dan pokazala, kako lahko iz maminih kuhinjskih pripomoÄ?kov, z orodjem iz oÄ?kove skrinje ter pripomoÄ?ki, ki jih

Tako sta Galerija Velenje in Festival Velenje poskrbela, da so bile tudi te okrnjene poÄ?itnice polne priloĹžnosti za urjenje ustvarjalnih spretnosti, razvijanje domiĹĄljije, pridobivanje novih znanj, predvsem pa za prijetno druĹžinsko druĹženje. đ&#x;”˛

PREVOZ OSEB Vladimir Dobnik s.p.

Veliki Vrh 44, Ĺ martno ob Paki GSM: 041/ 645 330

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ martno ob Paki!

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in 14.30.

Tradicionalna Priloga zdravje V uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa smo v teh dneh polno zaposleni. Veliko dela opravljamo na daljavo, saj se tudi mi, kolikor je le mogoÄ?e, izogibamo direktnim sreÄ?anjem. Dogajanja je malo, zato pa skuĹĄamo prenaĹĄati na papir druge zanimive zgodbe, ki zaznamujejo ta zelo poseben, pa tudi moÄ?no neprijazen Ä?as, za katerega zdravniki pravijo, da Ä?esa takĹĄnega v veÄ?desetletni praksi niso videli. Ĺ˝al je tudi v naĹĄem lokalnem okolju veliko okuĹžb, zato se v mnogih delovnih okoljih Ĺže sreÄ?ujejo s teĹžavami. Odgovorno obnaĹĄanje vseh je torej ĹĄe kako pomembno, da zajezimo tega naĹĄega nevidnega, a zelo hudega sovraĹžnika.

V takĹĄnih razmerah nastaja tudi naĹĄ Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Seveda tudi v tem primeru zbiramo gradivo na daljavo in imamo kar

1. VLADO KRESLIN – Tista zakartana ura 2. EVA BOTO – Ko najdeĹĄ sebe 3. Ĺ PELA GROĹ ELJ & DOMEN KUMER – Vino in kitara Vlado Kreslin, izjemni slovenski glasbenik in letoĹĄnji dobitnik JeĹžkove nagrade, predstavlja novo skladbo, za katero stoji zanimiva zgodba. JoĹžef Kreslin, ki se je v prvi svetovni vojni boril kot avstro-ogrski oficir, je s soĹĄke fronte prinesel srebrno Ĺžepno uro. Uro je neke noÄ?i v svoji gostilni Central v Beltincih izgubil pri kartah. Njegov sin Milan Kreslin jo je sedemdeset let pozneje po nakljuÄ?ju odkril pri vaĹĄkem urarju Ivanu MariÄ?u in jo odkupil. Njegov sin Vlado Kreslin pa je to zgodbo opisal v skladbi Tista zakartana ura, ki jo spremlja tudi krasen videospot, delo reĹžiserja Vida PalÄ?nika.

NaĹĄ propagandist Jure BeriÄ?nik ima veliko raje neposredne stike s svojimi strankami.

nekaj teĹžav. Zato ĹĄe enkrat prosimo vse, ki vpraĹĄalnikov, ki smo vam jih poslali, ĹĄe niste izpolnili, da to storite Ä?im prej.

Hkrati pa pripravljamo Ĺže tudi priloge, ki jih ĹĄe naÄ?rtujemo letos. V drugi polovici meseca bo izĹĄla priloga Zdravje, decembra pa, Ä?e nam bodo razmere le dopuĹĄÄ?a-

le, ĹĄe Zimska pravljica. Zares si za vse nas Ĺželimo, da bomo takrat Ĺže preĹživljali vsaj pribliĹžno pravi pravljiÄ?ni Ä?as. Za to pa: pazite na svoje zdravje in s tem nase in na druge. đ&#x;”˛

mz

LESTVICA domaÄ?e glasbe

GLASBENE novice

Objavljen prvi napovednik za biografski film o Davidu Bowieju AmeriĹĄka produkcijska hiĹĄa IFC Films je objavila prvi napovednik za biografski film o legendarnem pop glasbeniku Davidu Bowieju. V filmu z naslovom Stardust je v vlogi Bowieja zaigral britanski glasbenik in igralec Johnny Flynn. Film prikazuje Ĺživljenje glasbenika, preden je postal slaven. LuÄ? sveta bo predvidoma ugledal 25. novembra.

Dogajanje filma je postavljen v leto 1971, ko je Bowie ustvaril svoj alter ego Ziggy Stardust, ki je pomenil prelomnico v njegovi glasbeni karieri. Film so zaÄ?eli snemati julija 2019 v Torontu in ZDA. Svetovno premiero naj bi doĹživel letos aprila na filmskem festivalu Tribeca, ki pa je bil zaradi pandemije Covida-19 odpovedan.

zaÄ?ela z odpovedjo vseh naÄ?rtovanih koncertov njene jesenske koncertne turneje po kulturnih domovih, zato se je odloÄ?ila, da svojim posluĹĄalcem podari pesem, ki bo, kot pravi, Âťljudem pomagala v teh Ä?udnih in teĹžkih Ä?asihÂŤ. Pri snemanju videospota skladbe Ko najdeĹĄ sebe ji je pomagal stari znanec iz oddaje Znan obraz ima svoj glas, koreograf in plesalec Miha KruĹĄiÄ?, ki je tokrat poskrbel za reĹžijo, sceno, celotno kreativo in igralce, na koncu pa je video tudi zmontiral. V spotu ob Evi nastopata odliÄ?na plesalca in igralca Nika Burazer in Jure Bergant.

Datum izida filma o pevki Arethi Franklin znova prestavljen

Eva Boto naĹĄla sebe Skoraj toÄ?no leto dni po izdaji prvenca Ko najdeĹĄ sebe je Eva Boto kot singel izdala naslovno pesem albuma in, kot pravi sama, svojo najpomembnejĹĄo pesem doslej. Za Evo se je jesen

11

107,8 MHz

5. novembra 2020

AmeriĹĄki producent MGM je znova premaknil izid biografskega filma o leta 2018 preminuli pevki Arethi Franklin. Po najnovejĹĄi napovedi naj bi film z naslovom Respect, ki ga je snovala ĹĄe sama pevka, zaradi pandemije Covida-19 luÄ? sveta ugledal avgusta 2021. Film v reĹžiji Liesl Tommy, v katerem bo legendarno ameriĹĄko pevko upodobila Jennifer Hudson, bi moral na filmska platna priti Ĺže avgusta letos,

vendar so ga zaradi epidemioloĹĄkih razmer naprej prestavili na januar 2021, zdaj pa so njegov izid podaljĹĄali do avgusta prihodnje leto.

Aretha Franklin je umrla 16. avgusta 2018 na svojem domu v Detroitu za posledicami raka na trebuĹĄni slinavki. Stara je bila 76 let. V svoji veÄ? desetletij dolgi karieri je nanizala mnoge uspeĹĄnice, kot sta Respect in A Natural Woman (You Make Me Feel Like).

Drake razkril mesec izida novega albuma Certified Lover Boy

Kanadski raper in kantavtor Drake je v soboto na svoj 34. rojstni dan objavil enominutni video, ki je potrdil naslov njegovega novega albuma in razkril mesec izida. Album Certified Lover Boy, ĹĄesti glasbenikov studijski album, bo izĹĄel januarja

prihodnje leto. Sledil bo albumu Scorpion iz leta 2018. Drake je na izid novega albuma prviÄ? namignil aprila, album pa naj bi po prvotnih naÄ?rtih izĹĄel letos poleti. Avgusta je Drake oboĹževalcem predstavil pesem Laugh Now Cry Later, ki je tudi prvi single novega projekta.

Ĺ pela in Domen: Vino in kitara Ĺ pela GroĹĄelj in Domen Kumer sta prijatelja Ĺže 14 let. Njun odnos je zelo intenziven in iskren. Ker je novi koronavirus uniÄ?il Ĺ peline glasbene naÄ?rte, sta z Domnom zdruĹžila moÄ?i in posnela duet Vino in kitara, ki je dobil tudi romantiÄ?en videospot. Domen je pesem napisal Ĺže pred Ä?asom skupaj z Rokom LunaÄ?kom, saj je sprva mislil, da jo bo zapel sam, a nekako ni naĹĄel pravega trenutka, da bi jo izdal. Ĺ peli je bila pesem vĹĄeÄ? in Domen ji jo je poklonil. Ĺ˝elela jo je poslati na festival Melodije morja in sonca, a potem je priĹĄla korona, MMS je bil odpovedan in niÄ? ni bilo iz tega.

Na koncu sta pesem z Domnom posnela v duetu. RomantiÄ?na pesem je dobila tudi Ä?udovit videospot, ki ga je ekipa posnela v Piranu in vili Fabiani na Krasu. ReĹžijsko palico je v roke vzel Jani Pavec.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL VIKEND - PreĹĄat sva ĹĄla 2 ANSAMBEL TOPLIĹ KA POMLAD - Ljubila sem 3 ANSAMBEL JARICA - Dedkov strah 4 ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 5 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - DrugaÄ?na in privlaÄ?na 6 ANSAMBEL STORĹ˝IÄŒ - Ti ne veĹĄ 7 ANSAMBEL VIĹ˝A - Sanje poletnih dni 8 DOLENJSKIH 5 - Zate 9 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko viharji zavrĹĄijo 10 PRIFARSKI MUZIKANTI - Slovensko dekle

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SMAAL TOKK Raper Smaal Tokk se je v poÄ?astitev nedavnega dneva mrtvih odloÄ?il izdati skladbo, ki svojemu tragiÄ?nemu podtonu navkljub govori o Ĺživljenju. Ker s Klemnom Kotarjem, ki je napisal glasbo, nista Ĺželela zamoriti vseh Ä?lanov benda, sta tokrat glasbeno kompozicijo ohranila preprosto, za sodelovanje pa prosila ĹĄe harmonikarja Janeza DovÄ?a.

BOOM! BOOM! je mlada fantovska skupina, ki je zaÄ?ela ustvarjati v letoĹĄnjem juniju. Novo zasedbo sestavljajo trije glasbeniki – MatevĹž Derenda, Luka CvetiÄ?anin in Patrik Mrak, ki ponosno predstavljajo prvo skladbo z naslovom Julija. Fantje so pred tem delovali v zasedbi Soulution, zadnjih nekaj mesecev pa delujejo kot trio

BALLADERO Balladerova nova pesem nosi naslov DrugaÄ?en svet in je nastala v sodelovanju

z odliÄ?nim mladim producentom Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em, ki je skladbo odel v zvoÄ?no podobo 80. let. Balladero je sicer sredi procesa nastajanja svoje tretje ploĹĄÄ?e, za katero pa se ĹĄe ne ve, kdaj bo izĹĄla.

SAMANTHA MAYA Mlada glasbenica Samantha Maya, ki je pred tremi leti opozorila nase z zmago na glasbenem festivalu Slovenska nota, predstavlja svoj prvi EP z naslovom Venera. Tak je tudi naslov njene nove skladbe, za katero je ta teden predstavila tudi videospot.

JOKER OUT Po tem, ko je skupina v radijski eter spustila pesem z naslovom Umazane misli, sedaj predstavlja ĹĄe videospot za skladbo, ki je njihovo najmoÄ?nejĹĄe koncertno oroĹžje. Fantje iz zasedbe so si spot zamislili v obliki karaoke videa, reĹžiral pa ga je Mark Pirc, kreativni direktor in reĹžiser Studia 7.

Naš čas, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

5. novembra 2020

⏪

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik (desno) predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Boštjanu Gorjupu in predsedniku Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomažu Korošcu: »Res je, da so dela na tretji razvojni osi končno stekla, ampak s tem je narejenega šele toliko,« je pokazal. Nato pa na široko raztegnil roke, da nazorno pokaže, kaj vse bo še potrebno postoriti.

frkanje » Levo & desno «

Premiki Ure smo pred tednom uspešno potisnili za uro nazaj. Vse nas pa že nekaj časa uspešno potiska nazaj koronavirus.

Čudni časi Vse se je spremenilo, ali pa morda tudi le prilagodilo. Letos smo se tudi umrlih spominjali na daljavo.

Vsevedi O nesrečnem koronavirusu še niti veliki strokovnjaki vseh vrst ne vedo vsega. A pri nas je veliko takih, ki o njem vedo vse. In še več.

Meje Običajno nismo tako natančni – zdaj pa je še kako dobro vedeti, kje so občinske meje. No, če ne vemo, nas lahko o tem poučijo organi. Res pa je, da nas lahko tak poduk precej stane.

Ukrepi

⏫

⏫

Bojan Voh, Adnan Glotić in Klemen Arlič (vsi svetniki Socialnih demokratov) so se med odmorom seje občinskega sveta takole dolgočasili. »Saj si človek niti kave ne more privoščiti,« je dejal Bojan in potem Adnanu in Klemnu tudi do šal, ki jih običajno stresajo med pavzami, ni bilo. Zato pa so govorili o tem, kdo vse je že okužen, in prišli do spoznanja, da če bo šlo tako naprej, bomo govorili o tem, kdo še ni.

V začetku oktobra so na Trgu svobode v Šoštanju postavili na ogled plakatno razstavo, ki pripoveduje zgodbo stoletne tradicije nogometa v tem usnjarskem mestu. Z zanimanjem sta si jo ogledala in obujala spomine na svoje igranje v tem klubu Robert Pevnik in Franci (Frenk) Oblak. Pevnik je bil še nedolgo nazaj vodja mladinskega pogona NK Rudar, sedaj vodi selekcijo mladincev Aluminija, Oblak pa zelo nadarjeno generacijo U15 NK Rudar, ki trenutno zaseda 4. mesto v 1. ligi NZS vzhod.

Za zajezitev koronavirusa sprejemajo odgovorni najrazličnejše ukrepe. A ljudje vseeno v vsem ne ukrenejo.

Lahko in težko O nujnem prehodu v brezogljično družbo nekateri govorijo s pravo lahkoto. Čeprav vse čakajo težki koraki.

Manj sveč

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI dani. Program koncerta za zdaj Hitri testi na še ni znan, ga pa bodo, tako kot koronavirus pred vsako leto, predvajali v 90 državstopom na novoletni vah po vsem svetu. koncert Dunajskih Skok iz 42 metrov nad filharmonikov Organizatorji tradicionalnega morsko gladino ga je novoletnega koncerta Dunaj- pahnil v nezavest skih filharmonikov so se letos še posebej potrudili poskrbeti za varnost vseh, ki bodo obiskali prestižni dogodek. V izrednih razmerah pandemije so sklenili, da bodo gostje pred vstopom v dvorano opravili hitri test na novi koronavirus. Koncert, ki bo na Dunaju potekal 1. januarja 2021, bo tokrat že šestič vodil italijan-

ski dirigent Riccardo Muti. Z upoštevanjem medosebne razdalje bi si tokratni koncert v dvorani z 2000 sedeži lahko ogledalo le 1000 obiskovalcev, ki bi morali ves čas nositi maske. Kot je pojasnil predstavnik Dunajskih filharmonikov Daniel Froschauer, so testiranja pred vstopom v dvorano le še dodatno varovalo.

Dunajski filharmoniki upajo, da jim bo izrazita skrb za zagotovitev varnosti omogočila izvedbo koncerta tudi, če bi se epidemiološka situacija še poslabšala in bi bili obiski koncertov prepove-

Nekdanji padalec John Bream se je pred kratkim ob obali Hampshira v Rokavskem prelivu lotil postavljanja svetovnega rekorda najvišjega skoka brez padala iz leteče naprave. Za podvig je treniral dve leti. Helikopter je 34-letnika za dobrodelni namen zbiranja sredstev za ozaveščanje o težavah duševnega zdravja voj-

nih veteranov dvignil na višino 42 metrov nad morsko gladino, od koder je Bream skočil v vodo.

A ni šlo vse po načrtih. Skakalec je kasneje pojasnil, da mu je med padanjem ponagajal močan veter, zaradi tega pa ob pristanku v vodo ni ujel pravega kota. Padanje z 42 metrov višine je trajalo približno štiri sekunde, na vodo pa je udaril s hitrostjo 130 km/h.

To ga je za nekaj trenutkov pahnilo v nezavest. Potapljači so ga hitro potegnili iz vode in pogu-

mnež je že kmalu mahal fotografom. Po pregledu v bolnišnici je sporočil, da ima blage bolečine v hrbtu. Neustrašni Bream je ob tem še napovedal, da bo v prihodnosti izvedel še več drznih podvigov, vse z namenom zbiranja finančnih sredstev, s katerimi želi preprečiti število samomorov med vojnimi veterani.

Coca Cola razvija papirnato steklenico Družba Coca Cola v partnerstvu z družbo Paboco – The Paper Bottle Company razvija »100-odstotno papirnato steklenico«. Pred kratkim so predstavili prvi prototip, ki pa še vedno vsebuje nekaj plastike, zato v podjetju priznavajo, da bo za uresničitev vizije embalaže iz papirja potrebnega še veliko dela.

Vsekakor pa želi Coca-Cola do leta 2030 zbrati in reciklirati ena-

ko število plastenk ali pločevink, kot jih proda, hkrati pa znatno zmanjšati uporabo novih embalažnih materialov in uporabljati le tiste, ki jih je mogoče stoodstotno reciklirati. »Papirnata steklenica odpira povsem nov svet možnosti pakiranja. Prepričani smo, da bo imela papirnata embalaža v prihodnosti pomembno

vlogo. Prototip papirnate steklenice prve generacije je sestavljen iz papirnate zunanjosti s plastičnim zamaškom in plastično notranjo oblogo,« je pojasnil direktor raziskav in razvoja inovativne embalaže v regijah Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike pri Coca-Coli Stijn Franssen. Poudaril je še, da je plastika, ki jo uporabljajo, izdelana iz 100-odstotno reciklirane plastike, ki jo je po uporabi mogoče ponovno reciklirati. »Toda naša vizija je ustvariti 'steklenico iz papirja', ki jo bo mogoče reciklirati kot vsak papir,« je še dodal.

Za življenjske partnerje izbiramo ljudi s podobnimi obraznimi potezami Pred več kot tridesetimi leti so psihologi z raziskavo potrdili opažanje, da si obrazne poteze ljudi v partnerskih odnosih z leti postajajo čedalje bolj podobne. Psihologi so takrat opravili raziskavo, na osnovi katere so potrdili, da se pri parih, ki živijo skupaj dve desetletji ali več, sčasoma izrazijo podobne obrazne poteze. Partnerji naj bi nezavedno posnemali obrazno mimiko drug drugega, kar sčasoma privede do tega, da se bolj izrazijo iste obrazne poteze. Znanstveniki so v leta 1987 objavljeni študiji za možno razlago navedli teorijo »čustvenega vpliva«, ki pravi, da ponavljajoča se raba posameznih obraznih mišic trajno vpliva na fizične lastnosti

obraza. A izsledki nove študije dajejo precej drugačne rezultate.

Psihologa Pin Pin Tea-makorn in Michal Kosinski s Stanforda sta pred kratkim praktično ponovila raziskavo, le da sta uporabila veliko večji vzorec ter izkoristila prednosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Pridobila sta fotografije 517 parov na njihov poročni dan ter fotografije istih parov več desetletij kasneje. Da bi preverila, ali si obrazne poteze zakoncev z leti res postajajo čedalje bolj podobne, sta znanstvenika 153 prostovoljcem pokazala fotografijo obraza enega od zakoncev, zraven pa priložila še fotografije šestih drugih obrazov – eden med njimi je bil dolgoletni partner zakonca, ostali pa so

Že veliko let smo poslušali opozorila, naj na grobovih prižigamo manj sveč. Ker močno onesnažujejo okolje. Letos jih je res gorelo veliko manj. A ne zaradi spoznanja ljudi o onesnaževanju, ampak poslušnosti, naj pokopališča manj obiskujemo. Torej ne zaradi zavesti, ampak zaradi strahu.

Zastoj Življenje ja zaradi bolezni močno zastalo. A še zdaleč ne tudi umolknilo.

Stiska Če je verjeti nekaterim podatkom, potem je v nekaterih stanovanjih res velika stiska. Saj naj bi po prijavah stalnega bivališča sodeč v njih bivalo po več deset ljudi.

Zasedenost Kdo pravi, da naši kulturni domovi v času epidemije samevajo?! Res ni pravih kulturnih prireditev, so pa v njih drugačne prireditve. Tudi seje občinskih svetov ali drugačnih organov.

Menda so na udeležence pozitivno vplivale – bile so kulturne.

Zapore Zaradi virusa so zaprli tudi precej javnih hiš – no, javnih objektov.

bili naključni neznanci. Prostovoljci in napredni računalniški algoritem VGGFace2 so dobili nalogo, da ocenijo podobnost obrazov. Rezultati so pokazali, da dokazov, da si partnerji z leti postajajo vse bolj podobni, ni.

Je pa raziskava potrdila nekaj drugega: za življenjske partnerje si izbiramo ljudi, s katerimi že imamo podobne obrazne poteze. Obrazi partnerjev so si torej podobni, a se njihova podobnost z leti ne veča.

Valobran Po prvem smo doživeli še močnejši drugi val korone. Če se bomo želeli rešiti tretjega, bomo morali zgraditi trdnejši valobran.

Brez okusa Naš minister Počivalšek je dejal, da je razprava o zamenjavi vlade ta čas neokusna. To menda ni nič povezano z znakom KV, ki povzroča, da ljudje izgubijo okus.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 13

Strah med ljudmi ne vpliva ugodno na turizem Zaradi zaprtja beleĹžijo precejĹĄen izpad dohodka tudi v Termah TopolĹĄica – V epidemiji se ponuja idealna priloĹžnost stopiti iz ustaljenih tirnic in okvirja ter najti novo in inovativno turistiÄ?no reĹĄitev – TuristiÄ?ni boni so dober ukrep, niso pa dovolj, da bi turizem drĹžali nad vodo V Ä?asu epidemije koronavirusa, ko smo se vsi skupaj znaĹĄli v precej negotovih Ä?asih in sta v skupnosti ĹĄe posebej pomembna medsebojna pomoÄ? in solidarnost, so se v Termah TopolĹĄica odloÄ?ili, da solidarno ponudijo prostore Wellness centra, ki bodo oskrbovancem omogoÄ?ali udobno bivanje, za morebitne nove bolnike pripravljajo tudi prostore hotela Mladika. Direktor Term TopolĹĄica Bojan Trifković trenutno situacijo oceni za zelo neugodno in razloĹži, da si nihÄ?e ni Ĺželel popolnega zaprtja v jesenskem Ä?asu. ÂťNe moremo pa reÄ?i, da se nismo zavedali majhnega odstotka moĹžnosti, da bo do ponovnega zaprtja priĹĄlo. ÄŒeprav so bile v poletni sezoni doloÄ?ene omejitve tudi na medicinskem oddelku, na katerem nismo mogli opravljati in nuditi toliko storitev, kot bi jih sicer lahko, smo beleĹžili ĹĄe manjĹĄi obisk stalnih gostov, predvsem druĹžin, verjetno tudi zaradi zaprtja zunanjega bazena.

Smo pa zato beleĹžili drugaÄ?en tip gostov,ÂŤ je predstavil kratko poletno sezono direktor term, ki je ĹĄe izpostavil, da tovrstno zaprtje ne more pozitivno vplivati na zdraviliĹĄki in lokalni turizem. ÂťStrah med ljudmi gotovo ne vpliva ugodno na turizem. S poletjem smo kar zadovoljni. Gostov smo imeli celo nekaj veÄ?, vendar je ĹĄlo za drugaÄ?en tip gostov kot obiÄ?ajno.

Gotovo so k rezultatu pozitivno

Kot mlad diplomant geografije je zaÄ?el pouÄ?evati na OĹ Mihe Pintarja Toleda. Od ustanovitve Gimnazije Velenje leta 1964 pa vse do upokojitve leta 1999 je bil njen prvi ravnatelj. Kot mladeniÄ? se je zanimal za razliÄ?ne ĹĄporte. V letu 1948 je bil pobudnik koĹĄarke v Velenju, leta 1953 je postal slovenski prvak in rekorder v skoku s palico in tako osvojil prvi ĹĄportni naslov v Ĺ aleĹĄki dolini, dvakrat je bil slovenski in dvakrat mednarodni prvak v veteranskem tenisu. Nastopal je kot Ä?arodej za otroke in razvil edinstveno izvajanje trikov v verzih. Leta 2009 je Ä?arovniĹĄke rimanke izdal v pesniĹĄki zbirki Pesmi iz klobuka, izĹĄli sta dve zbirki kratke domoznanske proze Velenjske zgodbe, spomine na razne peripetije VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov pa zapisuje ĹĄe danes in jih objavlja v NaĹĄem Ä?asu. V KrĹĄkem rojeni ÂťstarovelenjÄ?anÂŤ Bojan GlavaÄ? – moĹž Ä?ilega telesa in bistrega uma, prijaznega in ĹĄe vedno navihanega pogleda, vljudnih manir in knjiĹžne besede – je letos dopolnil 90 let.

Rodil se je pred vojno, otroĹĄtvo je preĹživel v stari Jugoslaviji, mladost v socializmu, priÄ?eval je spreminjanju politiÄ?ne, ekonomske in druĹžbene realnosti. Vsako Ĺživljenjsko obdobje so pospremile zanimive okoliĹĄÄ?ine, seveda pa je bil najlepĹĄi Ä?as tisti, v katerem je bil mlad, pravi, Ä?eprav tisti Ä?as ni bil naklonjen lepemu otroĹĄtvu in sproĹĄÄ?eni mladosti. S starĹĄi se je preselil v Velenje kot 8-letni drugoĹĄolec, ki je obiskoval pouk v stari konjuĹĄnici, ĹĄoli iz avstro-

13

POGOVOR

5. novembra 2020

storov in zasilnih izhodov. Vse poteka po protokolih, skladno s predpisi. Pri nas pripravljamo hrano, varovancem so po potrebi na voljo naĹĄi kuharji in vzdrĹževalci,ÂŤ poudari Trifković, ki se v prostorih hotela, kjer preĹživi veÄ?ino Ä?asa podnevi in ponoÄ?i, poÄ?uti varnega. ÂťSmo dobro zaĹĄÄ?iteni, spoĹĄtujemo predpise, moĹžnost okuĹžbe je majhna.

Vsekakor bodo pa po zakljuÄ?eni uporabi prostorov strokovne sluĹžbe poskrbele za brezhibno Ä?iĹĄÄ?enje in dezinfekcijo vseh povrĹĄin,ÂŤ ĹĄe sklene direktor Term TopolĹĄica Bojan Frifković. đ&#x;”˛ Jasmina Ĺ karja Foto: Bojan TrifkoviÄ?

TrifkoviÄ?: ÂťHotel je Ĺživa stvar, ki nima delovnega Ä?asa. Sam v tem obdobju v njem preĹživim ogromno Ä?asa.ÂŤ

vplivali tudi turistiÄ?ni boni, vendar smo imeli, ĹĄe preden so boni priĹĄli, veÄ? kot polovico kapacitet zasedenih. Tudi med karanteno so gostje Ĺže rezervirali poÄ?itnice pri nas. Po drugi strani pa se sedaj ponuja idealna priloĹžnost, da stopimo iz ustaljenih tirnic in okvirja ter najdemo neko novo, inovativno turistiÄ?no reĹĄitev.ÂŤ

Epidemija je negativno vplivala na poslovanje term

Turizem je ena od panog, ki jih je koronavirus najbolj prizadel in ogrozil tudi ĹĄtevilna delovna mesta po vsem svetu.

Kaj takĹĄna negotovost pomeni za zdraviliĹĄki turizem in Terme TopolĹĄica? ÂťEpidemija je definitivno negativno vplivala na naĹĄe poslovanje. ZabeleĹžili smo

okrog ĹĄtirideset odstotkov upada noÄ?itev. Skupno priÄ?akujemo pribliĹžno petinĹĄtirideset odstotkov niĹžje prihodke. Do veÄ?jih odpuĹĄÄ?anj ni priĹĄlo, smo se pa na Ĺžalost morali posloviti od nekaterih sodelavcev. Zaenkrat ĹĄe plavamo, vendar ne vemo, koliko Ä?asa bomo zaprti. Si pa od pomoÄ?i, ki jo nudimo v tem Ä?asu, ne obetamo zasluĹžka, kveÄ?jemu kritje stroĹĄkov. Ĺ˝elimo pomagati, kar smo storili Ĺže v prvem valu epidemije, ko smo ponudili svoje kapacitete Ĺže pred pozivom ministrstva. So pa turistiÄ?ni boni vsekakor zelo dobrodoĹĄel ukrep, definitivno pa niso dovolj, da bi turizem drĹžali nad vodo. Ĺ˝e v osnovi stroĹĄki obratovanja objektov, kot je naĹĄ, niso nizki.

Ob zaprtju, kakrĹĄnega smo trenutno deleĹžni, se fiksni stroĹĄki

bistveno ne spremenijo. Zaenkrat jim moramo poravnati sami, kar pa predstavlja precejĹĄen izziv ob dejstvu, da ne beleĹžimo prihodkov.ÂŤ

KakrĹĄnakoli pomoÄ? bo dobrodoĹĄla

ÄŒeprav so v Termah TopolĹĄica sprejeli niz ukrepov, to ni dovolj, izpostavlja direktor Trifković, ki od drĹžave priÄ?akuje kakrĹĄenkoli ukrep, ki jim bo pomagal prebroditi nastalo krizo. ÂťKakrĹĄnakoli pomoÄ? drĹžave podjetjem bo dobrodoĹĄla. Zelo dober ukrep bi bil, Ä?e bi nam pomagali tudi pri fiksnih stroĹĄkih. Delovna mesta smo reĹĄevali s subvencijami za Ä?akanje, vendar Ä?e podjetje ne more pokriti vseh fiksnih stroĹĄkov, zna zaiti v teĹžave, Ä?esar pa si ne Ĺželimo.ÂŤ

Bojan TrifkoviÄ?

Wellness Zala v Termah TopolĹĄica trenutno nudi zaÄ?asno bivaliĹĄÄ?e enaintridesetim varovancem KoroĹĄkega doma starostnikov iz Slovenj Gradca, za pomoÄ? so ponudili tudi ostale kapacitete (hotel Mladika).

Namestitev in bivanje oskrbovancev koordinira Ministrstvo za zdravje, ki je poskrbelo, da vsi procesi potekajo po predpisanih protokolih zagotavljanja varnosti. ÂťNaĹĄe kapacitete smo tako sedaj, kot Ĺže marca, ponudili nujnim primerom. Nekaj se jih v teh dneh vraÄ?a domov.

Konkretnega dogovora s sprejemom novih ĹĄe nimamo, smo pa pripravljeni svoje kapacitete ponuditi tudi ostalim in pomagati, kolikor lahko. Prostora imamo precej, wellness je velika stavba, ki ima ogromno toaletnih pro-

Triki dolgega Ĺživljenja 90-letnika Bojana GlavaÄ?a – pedagoga, prvega dolgoletnega ravnatelja velenjske gimnazije, ĹĄportnega navduĹĄenca, najstarejĹĄega slovenskega Ä?arodeja, zapisovalca rim in zgodb – smo povpraĹĄali po receptu za dolgo in sreÄ?no Ĺživljenje -ogrskih Ä?asov, na mestu katere danes stoji Standard. ÂťTakrat je bil v Velenju le en avto in okrog deset gostiln. Glavna dejavnost je bilo kmetijstvo in rudarjenje.

Poleti smo v ĹĄolo hodili bosi,ÂŤ je naĹĄtel nekaj prvih spominov

starejĹĄi aktivni slovenski Ä?arodej. Ĺ e vedno zna mnoĹžiti kovance v pesti ali spretno priÄ?arati rutico iz prazne dlani, kar rad pokaĹže ob raznih priloĹžnostih. ÂťNe le ohranjanje spretnosti. ÄŒarovnija

Bojan GlavaÄ?: ÂťTudi optimizem je pogoj za dolgo Ĺživljenje.ÂŤ

â?ą

â?ą

ÂťOdkar se je zaÄ?ela izgradnja Velenja, je mesto naredilo velike korake naprej in je danes eno najlepĹĄih daleÄ? naokoli.ÂŤ

ÂťDober uÄ?itelj mora imeti rad mladino, jo razumeti, spremljati in ji dajati.ÂŤ

na mesto, ki ga ĹĄe ni bilo. V nasprotju z marsikaterim soĹĄolcem je imel sreÄ?o, da so doma vedno imeli kruh. Mu je pa Ä?as okupacije pustil nekaj grenkih spominov na izdaje in nasilje nad zavednimi Slovenci, med katere se kot ljubitelj materinĹĄÄ?ine priĹĄteva tudi sam. KnjiĹžna beseda mu gre zlahka z jezika, pa tudi pero mu rado steÄ?e. Zapisal je ĹĄtevilne anekdote iz Ä?asov avstro-ogrske, stare in nove Jugoslavije, Âťsaj se jih v Ĺživo spominjam, kot bi se zgodile vÄ?eraj,ÂŤ pove. Sodobnega Ä?asa pa ne beleĹži. ÂťTako sem se paÄ? odloÄ?il. Obujam spomine na stare Ä?ase in ljudi, ki so

te zgodbe doĹživljali.ÂŤ PedagoĹĄki poklic je v njegovem sorodstvu moÄ?no zakoreninjen.

Sam se je Ĺže kot gimnazijec odloÄ?il zanj in celo kariero posvetil vzgoji bodoÄ?ih intelektualnih sil. ÂťUÄ?iteljski poklic je lep, Ä?e ga imaĹĄ rad. Verjamem, da se veÄ?ina uÄ?iteljev zaveda svojega poslanstva in si prizadeva za uspehe pri svojem delu.ÂŤ Sam ima otroke in mladino dovolj rad, da ji je posveÄ?al tudi prosti Ä?as, ki si ga je v veliki meri zapolnil z alter egom ÄŒarovnik

â?ą

ÂťGibanje je kljuÄ?no za dolgo Ĺživljenje.

Kdor samo gleda televizijo, ga bo kmalu pobralo.ÂŤ

Boy. Za Ä?arovniĹĄke trike se je navduĹĄil Ĺže v otroĹĄtvu, nato pa je samo v velenjskih vrtcih izvedel veÄ? kot 200 nastopov. Danes je Ä?lan mednarodnega kluba Magic Studio Maribor. Velja, da je naj-

me tudi psihiÄ?no dviguje,ÂŤ pravi in ob triku zrecitira avtorsko pesem. Njegov Ä?arodejski podpis so namreÄ? rime, ki jih je koval ob trikih, za ta pristop, ki je v slovenskem prostoru edinstven, pa je pobiral tudi nagrade.

Nenehno budno spremlja aktualno druĹžbenopolitiÄ?no dogajanje. Kako z ozirom na Ĺživljenje v preteklosti gleda na sodobni odnos Slovencev do sebe – naroda, kulture in drĹžave? ÂťNekako sem se vĹživel v Ä?as, kakrĹĄen paÄ? je. Se mi pa marsikaj ne zdi dobro. SlovenĹĄÄ?ina je vedno bolj ĹĄibka. Zaradi priseljevanja na ulicah sliĹĄimo veliko tujih besed.

Na ponovno obratovanje raÄ?unajo v spomladanskih mesecih

TrifkoviÄ? se zaveda, da v termah nimajo klasiÄ?ne spomladanske ali poletne sezone, temveÄ? je razporejena Ä?ez vse leto. ÂťKaj se bo zgodilo, teĹžko reÄ?em. Ko smo po prvem valu terme odprli v poletnih mesecih, smo imeli visoko zasedenost.

Ocenjujem, da bomo realno svoja vrata odprli v spomladanskih mesecih, kar se bo gotovo poznalo, saj nas poleg stalnih domaÄ?ih gostov obiskujejo preteĹžno avstrijski, ki pa jih Ĺže letos ni bilo. Prihodnost je negotova, vendar verjamem, da bomo vse ovire premagali.ÂŤ

A menim, da smo se v Velenju znaĹĄli in imamo slogo med domaÄ?ini in priseljenci ter kljub gospodarskim teĹžavam, ne nazadnje zloglasni bolezni, Ĺživimo kolikor toliko ugodno Ĺživljenje,ÂŤ se je dotaknil enega vidika. ÂťNikoli nisem kadil, nikoli nisem pretirano pil, nisem se prenajedal, ukvarjal sem se s ĹĄportom in ohranjam telesno aktivnost, berem, sreÄ?ujem se z ljudmi, ves Ä?as spremljam dogajanje okrog sebe,ÂŤ je povedal, kako Ĺživi, da je tudi v Ä?astitljivi starosti ohranil samostojnost, mobilnost in bistroumnost. ÂťSeveda pa je treba imeti tudi kanÄ?ek sreÄ?e, da ti zdravje sluĹži. Za zdaj jo ĹĄe imam,ÂŤ je ĹĄe povedal in podelil ĹĄe modrost za Ä?astno Ĺživljenje, ki pusti pozitiven peÄ?at: ÂťBiti poĹĄten, dosleden, pokonÄ?ne glave, prisluhniti soÄ?loveku in ga razumeti – to dela dobrega Ä?loveka.ÂŤ Ob tako polnem Ĺživljenju so mu ostale skromne Ĺželje: ÂťDa bi pravnukinja lepo zrastla, da bi ljudje bili veseli in dobre volje, da bi se sreÄ?evali, se obiskovali in kakĹĄno rekli ob skodelici kave.ÂŤ Slednje sicer nima kaj prida rad, a jo z uĹžitkom spije v druĹžbi ÂťstarovelenjÄ?anovÂŤ – ĹĄestih starostnikov, ki se dobivajo trikrat tedensko, da poklepetajo o aktualnih zadevah in obudijo prijetne spomine. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

5. novembra 2020

Veliko dela opravili na daljavo

Poklonili so se padlim za domovino

ZaÄ?elo se je Ĺže 35. ĹĄtudijsko leto Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje – Razpisali kar 55 ĹĄtudijskih kroĹžkov V Velenju so bili med prvimi, ki so leta 1986 oblikovali Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje in tako omogoÄ?ili starejĹĄi generaciji, da se interesno izobraĹžuje. ÂťUniverza nam omogoÄ?a, da uresniÄ?ujemo sanje, sanjane v vsej aktivni dobi. Za sreÄ?o, zdravje in svoj Ĺživljenjski jaz je treba kakovostno Ĺživeti, kar lahko doseĹžemo s samouresniÄ?evanjem, da odkrivamo svoje skrite talente, z ustvarjanjem novih odnosov. To modrost Ĺživimo kot ĹĄtudentje, ki se zavedamo potrebe po vseĹživljenjskem uÄ?enju, saj je znanje vrednota, ki nam

so ĹĄtevilne, skrbno naÄ?rtovane tradicionalne prireditve bile Ĺžal odpovedane. Kljub omejitvam so 91-odstotno izpeljali ĹĄtudijski program s podaljĹĄkom v jesenski Ä?as do sredine oktobra.

Veliko so si prizadevali za prepoznavnost in promocij UNI 3.

Na spletni strani in FB UNI 3 so objavljali literarne in druge prispevke, na daljavo pa so izvedli tudi zbor Ä?lanov.

V ĹĄtudijskem letu 2020/2021 so razpisali 55 kroĹžkov, od tega 9 novih. Pri tem so upoĹĄtevali Ĺželje Ä?lanov, ugotovljenih s pomoÄ?jo anketnega vpraĹĄalnika in

Vojni veterani, zdruĹženi v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi torstvom JoĹžice Grobelnik dale policijskih veteranskih druĹĄtev Sever, so ob prazniku suverenosti pozvali svoje izdelke – vezene torbice drĹžavljane k ohranitvi suverenosti v skupnosti enakopravnih – za virtualno razstavo na gra- in demokratiÄ?nih evropskih narodov, zdruĹženih v Evropski uniji du. Pod strokovnim vodstvom Muzeja Velenje in v sodelovanju s KUD Gambatte bo vse do 22. novembra na voljo na ogled razstava z imenom Vezene in glinene torbice iz babiÄ?ine skrinje. Zainteresirane vabimo na ogled naĹĄe spletne strani in FB. Prav tako so fotografi pripravili material za razstavo, ki naj bi bila ves november v knjiĹžnici Velenje, a je zaprta. OdloÄ?ili so se, da bodo razstavljali maja 2021.

Velenje – Ob dnevu suverenosti so se v Velenju v sredo, 28. oktobra, Ä?lani ObmoÄ?nega zdruĹženja vojnih veteranov za Slovenijo Velenje poklonili spominu na padle pri spomeniku Onemele puĹĄke.

Predsednik Zdenko BrloĹžnik je strnil besede in povedal, da so naĹĄi predniki preĹživljali tudi teĹžje Ä?ase, kot so danaĹĄnji, pa smo

li center in spoznali, kaj smo poÄ?eli leta 1991, pa leta 1945 in v Ä?asu generala Rudolfa Maistra.

Da bi se mladina zavedala, da ni niÄ? samoumevno in da se je treba za prihodnost in sedanjost naroda boriti, Ä?eprav danes, Ĺžal, nismo tako enotni kot leta 1991,ÂŤ je z Ĺžalostjo ugotavljal BrloĹžnik.

in jih vkljuÄ?ili v svoje programe.

Zaenkrat so vse tovrstne aktivnosti odpovedane. Upajmo, da bomo naslednje leto to idejo oĹživili in tudi virusa ne bo veÄ?,ÂŤ so Ĺželje predsednika Zdenka BrloĹžnika. ÂťPrihodnje leto bomo obujali spomine na leto 1991, s pogledom usmerjenim v prihodnost.

Tistega leta smo poskrbeli, da ta

Praznik, ki povezuje tako spomine kot prihodnost, bi moral tako vodilne kot vse drĹžavljane bolj povezati in odstirati poti za dostojno in Ä?loveka vredno Ĺživljenje, ĹĄe posebej v Ä?asu Covida-19 in ĹĄe posebej pri obvladovanju nevarnosti za zdravje in Ĺživljenje ljudi, so se enoglasno strinjali prisotni Ä?lani ObmoÄ?nega zdruĹženja vojnih veteranov za Slovenijo Velenje na Titovem trgu.

Vezenine in glinene torbice so razstavljene vizualno.

daje dejavno vlogo v tretjem ali Ä?etrtem obdobju Ĺživljenja. S pomoÄ?jo Univerze se tudi osebnostno spreminjamo, postanejo nam pomembne vrednote, kot so humanost, prostovoljstvo, komunikativnost, povezanost v spoĹĄtovanju in prijateljstvu. Univerzo gradimo na prostovoljstvu in solidarnosti, ki ju Ä?rpamo iz nas samih in iz okolja, v katerem se uresniÄ?ujemo ob raznovrstnih kulturnih prireditvah,ÂŤ pravi aktualna predsednica Zdenka UrĹĄnik.

V ĹĄtudijskem letu 2019/2020 se je 546 ĹĄtudentov sluĹĄateljev izobraĹževalo v 47 kroĹžkih, v katerih je pouÄ?evalo 36 mentorjev. Svoje pridobljeno znanje in izkuĹĄnje so predstavili na 10 javnih kulturnih prireditvah. Zaradi ukrepov prepreÄ?evanja okuĹžbe s koronavirusom

neposredne komunikacije. Izdelali so zgibanko, urnike s pogoji, ki naj bi veljali ob klasiÄ?ni izvedbi izobraĹževalnega programa, ter jih objavili na spletni strani in FB UNI 3. V prvem tednu septembra so imeli na sedeĹžu DruĹĄtva teden odprtih vrat, na katerem so delili zgibanke, urnike in informacije o kroĹžkih, mentorjih, lokacijah. Ĺ˝al so jih ponovno uvedeni stroĹžji ukrepi zaradi cilja prepreÄ?evanja okuĹžbe s koronavirusom zaustavili.

VeÄ?ina kroĹžkov bo nadaljevala delo, ko bodo pogoji sprejemljivi. Ker gre za ranljivo skupino – starejĹĄe, je v velikem ĹĄtevilu Ä?lanov prisoten strah pred druĹženjem in se rajĹĄi izolirajo, vsi pa seveda nimajo moĹžnosti dela na daljavo. ÂťZelo sem vesela, da so naĹĄe vezilje ÂťSpominÄ?iceÂŤ pod men-

Trenutna situacija nas lahko vodi v razmislek o tem, kaj je resniÄ?no pomembno v Ĺživljenju.

Kaj so naĹĄe temeljne vrednote in poslanstvo. Razmere tudi kliÄ?ejo po poveÄ?ani skrbi tako zase kot za druge. Zdaj imamo priloĹžnost, da se ustavimo in najdemo stik s sabo. Meditacija, telesna aktivnost in kakovostni medosebni stiki vplivajo na izboljĹĄanje imunskega odziva, kar je tudi dobra preventiva ob morebitni okuĹžbi. Vljudno vabljeni, da nas spremljate in se nam pridruĹžite, veseli bomo vaĹĄih ogledov naĹĄega druĹžbenega omreĹžja, vaĹĄih telefonskih klicev, saj smo dosegljivi vsak dan med 9. in 12. uro,ÂŤ dodaja Zdenka UrĹĄnik.

Prihodnje leto bo minilo trideset let, odkar smo neodvisni in samostojni

Med tistimi, ki so v Ä?asu epidemije zaprli vrata za obiskovalce, so tudi muzeji. ÂťTrenutno tudi v naĹĄem centru ni obiskovalcev.

Za letoĹĄnje leto smo se dogovarjali z ravnatelji velenjskih ĹĄol, da bi organizirali obiske za mladino

đ&#x;”˛

jĹĄ

V spomin mrtvim in reformaciji

Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sta ob dnevu reformacije in dnevu mrtvih vsako leto dve tradicionalni prireditvi, in sicer 31. oktobra spominsko sreÄ?anje pri lovskem domu v Skornem, 1. novembra pa komemoracija pri centralnem spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem ob Paki.

LetoĹĄnji prireditvi sta poteka-

li v moÄ?no okrnjeni obliki, brez navzoÄ?nosti obÄ?anov in kulturnega programa. Kljub temu se je delegacija obÄ?ine in krajevne organizacije ZB Ĺ martno ob Paki v skladu s trenutno veljavnimi ukrepi poklonila spominu na Ĺžrtve s polaganjem cvetja in ob navzoÄ?nosti praporĹĄÄ?akov Franca Popraska in Ivana Merzelaka.

Cvetje je k ĹĄtirim spominskim

Do 8 ĹĄtevilk zastonj! druĹĄtva Skorno, Krajevne skupnosti Skorno – Florjan, veteranov vojne za Slovenijo in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zasijalo v novi, sveĹži podobi. S tem so se krajani zopet poklonili vsem padlim borcem

domovina postane samostojna.

NaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja je, da bi se lahko prihodnje leto sreÄ?alo vseh tisoÄ? sedemsto pripadnikov 89.

ObmoÄ?nega ĹĄtaba teritorialne obrambe in s ponosom obujalo spomine na leto 1991. Upajmo, da bo to sreÄ?anje uspelo tudi ĹĄirĹĄe.ÂŤ

đ&#x;”˛

Obnova spomenikov padlim borcem v Skornem Leta 1980 je bil na hribÄ?ku v neposredni bliĹžini cerkve sv.

Antona postavljen spomenik padlim borcem Ĺ ercerjeve brigade, delo italijanskega kiparja in umetnika Valeria Miroglia. Spominsko obeleĹžje je ĹĄe danes urejena kot park, srediĹĄÄ?e le-tega pa je seveda spominska ploĹĄÄ?a vsem padlim borcem. Oktobra letos pa je obeleĹžje s pomoÄ?jo TuristiÄ?nega

Slovenci iz vseh bitk vedno priĹĄli kot zmagovalci. ÂťZato si zasluĹžijo naĹĄ poklon. Bi pa tudi zaradi njih morali veÄ? narediti za osveĹĄÄ?anje mladih, da bi poznali naĹĄo zgodovino in bili ponosni nanjo. V Velenju imamo Spominski center 1991, naĹĄa Ĺželja je, da bi mladi velenjski osnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci bolj pogosto obiska-

Ĺ ercerjeve brigade, hkrati pa se Skornjani zahvaljujejo vsem, ki so pri tem kakorkoli pomagali. đ&#x;”˛

Denis Trap

obeleĹžjem v kraju poloĹžila delegacija, v kateri so bili Janko AvberĹĄek, podĹžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, Bernarda Radoslovnik, predsednica VaĹĄke skupnosti Skorno, Marko Rutnik, predsednik VaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki, in JoĹže Aristovnik, predsednik Krajevne organizacije ZB. đ&#x;”˛

JoĹže Aristovnik

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 15

Med prvim valom epidemije, ko bi se morali Ä?lani Atletskega kluba Velenje najbolj intenzivno pripravljati na poletni del sezone, smo poroÄ?ali, da atleti in atletinje trenirajo individualno doma, v naravi in na zelenih povrĹĄinah, s trenerji pa so imeli stik po spletu, da so dobivali program samostojnih treningov in spremljali napredek. Vseeno so bili v klubu zaskrbljeni, saj daljĹĄa odsotnost skrbno uravnoteĹženih treningov moÄ?no vpliva na formo atletov. A se je izkazalo, da so jo uspeli obdrĹžati.

Atletika ĹĄe zdaleÄ? ni nazadovala Izredne razmere zaradi epidemije novega virusa so se dotaknile tudi ĹĄporta, a jo je atletika kot individualen ĹĄport dobro odnesla, Ä?lani AKV pa so uspeĹĄno nastopali na tekmovanjih

Veliko razlogov za ponos

Iz pokalnih in ekipnih uvrstitev varovancev AKV izstopajo rezultati na Atletskem pokalu Slovenije: tretji mesti tako Ä?lanic kot Ä?lanov, 2. mesto starejĹĄih mladincev in 4. mesto starejĹĄih mladink ter drugi mesti tako manjĹĄih mla-

DrĹžavne prvakinje v ĹĄtafeti 4 x 400 m: Alja Trupej, Anita Horvat, Jerneja Smonkar in Hana Marovt

dink kot mlajĹĄih mladincev. Na Ekipnem prvenstvu Slovenije so mlajĹĄe mladinke zasedle 3. mesto, mlajĹĄi mladinci pa 4. mesto.

Na prvenstvu Slovenije v krosu pa so tako fantje kot dekleta zasedli 2. mesto. OdliÄ?ni pa so bili tudi v posamiÄ?ni konkurenci na domaÄ?ih prvenstvih in nekaterih izpeljanih mednarodnih mitingih, ki so se odvili v drugi polovici letne tekmovalne sezone.

Anita Horvat se je udeleĹžila dveh mitingov diamantne lige.

V Monaku je zasedla 7. mesto v teku na 400 m, v isti disciplini v Bruslju pa odliÄ?no 2. mesto. Postala je tudi drĹžavna prvakinja v teku na 400, 200 in 4 x 400 m ter stala na stopniÄ?kah mitingov slovenske atletske lige Telekom. VeÄ? moÄ?nih mednarodnih mitingov se je udeleĹžila Agata Zupin in stopila na stopniÄ?ke v teku na 400 m z ovirami. Postala je drĹžavna prvakinja v tej isti disciplini ter pokalna prvakinja v teku na 400 m ter 400 m z ovirami. Prav tako je osvajala kolajne na mitingih slovenske atletske lige Telekom. ÄŒlanska drĹžavna prvakinja v teku na 800 m in v ĹĄtafetnem teku na 4 x 400 m je postala Jerneja Smonkar, na ekipnem PS pa je pritekla zlati kolajni v teku na 800 m in 4 x 400 m. Agata in Jerneja sta se udeleĹžili tudi troboja Ä?lanskih reprezentanc Slovenije, HrvaĹĄke in Srbije, ki je bil januar-

ja letos v Novem mestu. Obe sta bili zmagovalki v svoji disciplini, Jerneja v teku na 800 m, Agata pa v teku na 400 m. Prav tako sta bili Ä?lanici zmagovalne ĹĄtafete 4 x 400 m.

V moĹĄki konkurenci je blestel Dino SubaĹĄiÄ?, ki je veÄ?krat stal na zmagovalnih stopniÄ?kah v skoku v daljino in postal drĹžavni prvak v tej disciplini. Med mladimi je tudi letos blestel lanskoletni udeleĹženec EYOFA, metalec kopja Filip DominkoviÄ?. Postal je drĹžavni prvak med mlajĹĄimi Ä?lani ter pokalni prvak med starejĹĄimi mladinci. IzboljĹĄal je tudi svoj osebni rekord in vrgel kopje kar 72,85 m daleÄ?. V metu diska in suvanju krogle je blestel Luka Lah, ki je tako na posamiÄ?nih kot pokalnih in ekipnih prvenstvih Slovenije veÄ?krat stal na zmagovalnih stopniÄ?kah v obeh omenjenih disciplinah. Med mlajĹĄimi mladinci velja izpostaviti Sebastjana Turineka, ki v teku na 800 m v Sloveniji praktiÄ?no ni imel konkurence. Postal je tako pokalni kot ekipni prvak v svoji kategoriji in tudi v kategoriji viĹĄje. Bil je tudi Ä?lan zmagovane ĹĄtafete 4 x 300 m v kategoriji U18. Leto starejĹĄi kolega Jaka Grabner pa je nizal uspehe, nabiral kolajne in podiral rekorde v tekmovalni hoji na 3000 in 5000 m ter v teku Ä?ez zapreke na 2000 in 3000 m. V teh disciplinah je gladko

Movember naj ne bo le novembrska skrb Novembra si moĹĄki mnoĹžiÄ?no puĹĄÄ?ajo brke in tako osveĹĄÄ?ajo o rakih, ki prizadenejo zgolj ali predvsem moĹĄke Zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana poziva, naj priporoÄ?ila proti raku ne obvisijo v zraku!

Rak ni ena sama bolezen, paÄ? pa veÄ? sto razliÄ?nih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih Ä?loveĹĄkega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi razliÄ?ne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejĹĄi tisti, ki so posledica Ĺživljenjskih navad. Na svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji

na mrazu velikokrat prihaja do poĹĄkodb miĹĄic. Skakalci praktiÄ?no ne morejo izvajati tehnik v zamrznjeno mivko, blazine pa so v skladiĹĄÄ?u, tako da je tudi skok v viĹĄino in s palico praktiÄ?no nemogoÄ?. Tudi glavna zgradba stadiona je stara in dotrajana, nenehno prihaja do okvar vodovoda, gretja, skratka – obnova zgradbe je resniÄ?no nujna investicija,ÂŤ je sogovornica opisala pogoje za delo na obstojeÄ?i infrastrukturi in potrebe po novi.

Ponovno so omejeni

S poletnih tekmovanj prinesli 128 kolajn

Zaradi razliÄ?nih epidemioloĹĄkih razmer v Sloveniji in tujini je bila izvedba nekaterih tekmovanj ovirana. Vseeno je Atletska zveza Slovenije s pomoÄ?jo klubov izpeljala praktiÄ?no vsa prvenstva, razpisana v tekmovalnem koledarju. ÄŒeprav so se velenjskih atleti lahko vrnili na stadion ĹĄele konec aprila, so Ĺže 31. maja nastopili na prvem uradnem tekmovanju.

Celo poletno sezono so tekmovali v starostnih kategorijah od pionirjev U12 do Ä?lanov in dosegali odliÄ?ne rezultate, Ä?eprav so imeli nekoliko veÄ? teĹžav s poĹĄkodbami, kar bi lahko pripisali spremembi podlage, na kateri so trenirali. NamreÄ?, le manjĹĄi del priprav so lahko izvedli s ĹĄprintaricami na tartanu, pojasnjuje strokovna delavka AKV Natalija Bah. Vseeno so bili na tekmovanjih uspeĹĄni, saj so osvojili kar 128 posamiÄ?nih kolajn, visoko pa so se uvrĹĄÄ?ali tudi na ekipnih in pokalnih prvenstvih Slovenije in nemalokrat posegali po najviĹĄjih mestih. Žal pa so bila odpovedana vsa reprezentanÄ?na tekmovanja. Glede na rezultate s tekmovanj, ki so obiÄ?ajno izbirna za drĹžavna prvenstva, pa je oÄ?itno, da bi letos imeli veÄ? kot 20 reprezentantov v starostnih kategorijah od U16 do Ä?lanov, kar je izredno lepa ĹĄtevilka in tudi najviĹĄja v zadnjih petnajstih letih,ÂŤ poroÄ?a.

15

Ĺ PORT

5. novembra 2020

so rakave bolezni iz leta v leto vse veÄ?ji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji zboli za rakom Ĺže okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih pribliĹžno 6000. Z vidika moĹĄke populacije to pomeni, da letno za rakom zboli veÄ? kot 7.500 moĹĄkih in da bo za njim do svojega 75. leta zbolel eden od dveh deÄ?kov, rojenih do leta 2014. Na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi uÄ?inki ĹĄtevilni dejavniki iz okolja in naÄ?ina Ĺživljenja, dedna nagnjenost in nakljuÄ?je. Pri moĹĄki populaciji so na prvih ĹĄtirih mestih po pojavnosti najbolj pogosti

rak prostate, koĹže, pljuÄ? ter danke in debelega Ä?revesa. Rak prostate je najpogostejĹĄi rak pri moĹĄkih v Sloveniji, pri katerem je letno na novo odkritih 1.480 bolnikov z rakom prostate. Nevarnostni dejavniki za nastanek raka prostate so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima druĹžinsko obremenitev. Rak prostate raste poÄ?asi, od nastanka bolezni do kliniÄ?nih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let. Bolniki so pri zaÄ?etni obliki raka navadno brez teĹžav. TeĹžave z uriniranjem so pri zaÄ?etnih tumor-

DrĹžavni prvaki v ĹĄtafeti 4 x 300 m: BlaĹž Pusovnik, TomaĹž Turinek, Luka SkornĹĄek in Sebastjan Turinek.

pometel z vso konkurenco. Postal drĹžavni in pokalni prvak v kategoriji U18 in U20 ter podrl slovenski rekord v kategoriji U20 v tekmovalni hoji na 5000 m iz leta 1977. V svojih disciplinah so na posamiÄ?nih, pokalnih in ekipnih prvenstvih Slovenije kolajne osvajali tudi Timotej Ĺ alamon (200 m ), MatevĹž SuĹĄec (1500 m), Alja Trupej (400 m), Hana Marovt (100–400 m), Lara SkornĹĄek (disk), Timotej Dobrila (1500 m), BlaĹž Pusovnik (800 m), Tim Dolar (krogla, disk), Hana Juhart (krogla), Naida NiĹĄiÄ? (kladivo), GaĹĄper Juhart (kopje), TomaĹž Turinek (400 m ), Gal Golob (300 m), Lan JenĹĄtele (1000 m), Bruno Ĺ onc (3000 m) in drugi.

Okrepili ekipo strokovnih delavcev

Ĺ e vedno aktivni tekmovalec v skoku v daljino Dino SubaĹĄiÄ? je uspeĹĄno zakljuÄ?il usposabljanje za strokovnega delavca v ĹĄportu 1. stopnje in Ĺže zaÄ?el delati z mladimi skakalci, tako pa okrepil kader kluba. ÂťZdaj lahko po-

â?ą

leg odliÄ?nih rezultatov v ĹĄprintu, tekih in metih priÄ?akujemo tudi vedno boljĹĄe rezultate v skokih.

S tem smo zajeli Ĺže skoraj vse discipline atletike, ki je kot kraljica ĹĄportov resniÄ?no multidisciplinarna in za odliÄ?ne rezultate v doloÄ?eni disciplini zahteva res podrobna in specifiÄ?na znanja trenerjev,ÂŤ pravi Natalija Bah.

Trenutno atleti zopet trenirajo v prilagojenih pogojih, individualno, veÄ?inoma na zelenih povrĹĄinah ob stadionu, deloma pa tudi znotraj objekta, saj je trening dovoljen le vrhunskim ĹĄportnikom doloÄ?enih kategorizacij.

Veliko delajo tudi na daljavo, saj imajo nekateri atleti stalno prebivaliĹĄÄ?e v drugi obÄ?ini. A je tokrat laĹžje, saj so Ĺže spomladi dobili dragocene izkuĹĄnje, pravi Natalija Bah in izpostavi bolj pereÄ? problem: ÂťSegment, ki je v enih klubih manj, v drugih bolj problematiÄ?en, pa je finanÄ?ni. Ker ne moremo izvajati organizirane vadbe, je tudi naĹĄe delovanje moÄ?no okrnjeno. Upamo, da ta situacija ne bo predolgo trajala in da bomo kmalu spet skupaj, saj je v druĹžbi vse laĹžje in lepĹĄe.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ e vedno pogreĹĄajo zimsko dvorano

V Atletskem klubu Velenje se Ĺže vrsto leto posveÄ?ajo kakovostnemu in sistematiÄ?nemu delu z mladimi, ki jih vkljuÄ?ujejo v Atletsko ĹĄolo Velenje. Vadbo izvajajo na velenjskih osnovnih ĹĄolah, v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki in Mozirju, kjer treninge obiskujejo tudi otroci iz Nazarij in ReÄ?ice ob Savinji. Prisotni so tudi v DoliÄ?u in Mislinji, kjer vaditeljica AKV izvaja vadbo osnovne motorike za najmlajĹĄe. Šport je eden pomembnejĹĄih elementov sodobne druĹžbe, zato starĹĄi stremijo k vkljuÄ?itvi svojih otrok v razliÄ?ne ĹĄportne sredine.

Na nas pa je, da se potrudimo in s svojim kakovostnim programom pritegnemo v klub Ä?im veÄ? mladih in jih poizkuĹĄamo usmeriti v tekmovalno atletiko,ÂŤ razmiĹĄlja Natalija Bah.

V minulih letih je AKV ob podpori velenjske obÄ?ine in fundacije za ĹĄport uspelo obnoviti tekmovalne povrĹĄine in opremo na stadionu. ÂťImamo obnovljeno atletsko stezo, nove blazine za skok v viĹĄino in s palico, novo metaliĹĄÄ?e, komplet ovir in zaprek ter ĹĄtartne bloke. Skratka, stadion je urejen in obnovljen.

Imamo pa zelo velik primanjkljaj za treninge v zimskem obdobju, saj Ĺže vrsto let prosimo za pokrito dvorano. Atleti vso zimo trenirajo zunaj, na mrazu, kar je posebno problematiÄ?no pri treningu ĹĄprinta in skokov. Pri tako visoko intenzivnih obremenitvah

Ker je atletika individualen ĹĄport in omogoÄ?a vzdrĹževanje distance na treningih, v AKV ob upoĹĄtevanju vseh priporoÄ?il za omejevanje ĹĄirjenja virusa od samega zaÄ?etka epidemije niso zabeleĹžili nobene okuĹžbe.

jih praviloma posledica poveÄ?anja prostate. Znaki razsoja bolezni so veÄ?inoma boleÄ?ine v kosteh.

NatanÄ?na anamneza o bolnikovih teĹžavah in kliniÄ?ni pregled sta osnova diagnostike. Pri kliniÄ?nem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled. Z njim lahko tipljemo zatrdlino v prostati, asimetrijo prostate ali pa v celoti trĹĄo in neravno prostato. Svetujemo samopregled prostate enkrat meseÄ?no. Rak mod je najpogostejĹĄi rak mladih odraslih moĹĄkih med 20. in 40. letom, ki ima sicer najveÄ?jo stopnjo ozdravljivosti, 95 %. VzroÄ?ne dejavnike gre iskati v vplivih okolja na hormonsko ravnovesje, ki uravnava razvoj moĹĄkih spolnih Ĺžlez pred rojstvom in po njem. Znani nevarnostni dejavniki so nespuĹĄÄ?eni testisi, poveÄ?anje oz. krÄ?enje mod, druĹžinska obremenitev, Ĺže preboleli rak mod, neplodnost in pa nekatere dedne obremenitve.

Rak mod se najpogosteje pojavlja

kot neboleÄ?a zatrdlina v modih, kot hitro poveÄ?anje ali zmanjĹĄanje moda, obÄ?utek neugodja, teĹže ali napetosti v modih. MoĹžna je topa boleÄ?ina v medeniÄ?nem dnu ali dimljah. PriporoÄ?amo, da si redno enkrat meseÄ?no moĹĄki pregledajo tudi moda. NajprimernejĹĄe je, da si moda pregledate med toplo kopeljo, po njej ali po prhanju.

Rak dojk je sicer najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah, vendar 1 % raka dojk predstavljajo tudi moĹĄki bolniki.

Zatorej tudi moĹĄki populaciji svetujemo samopregled dojk enkrat meseÄ?no. Za rakom debelega Ä?revesa in danke letno zboli okoli 870 moĹĄkih. Pri sumljivih znakih (nepojasnjene driske, zaprtje, krvavo blato ali kri na blatu, izguba teka in hujĹĄanje) se posvetujte z zdravnikom in se udeleĹžite presejalnega testa v programu SVIT, ki je namenjen odkrivanju prikrite krvavitve v blatu pri moĹĄkih, starih od 50 do 74. let. Za pljuÄ?nim rakom v Slove-

Tina Felicijan

niji letno zboli okrog 900 moĹĄkih.

Kajenju cigaret je mogoÄ?e pripisati 70–90 % primerov pljuÄ?nega raka pri moĹĄkih. Med znake sodi na novo nastali ali spremenjeni dolgotrajni kadilski kaĹĄelj, ponavljajoÄ?e se pljuÄ?nice, kri v izpljunku, teĹžko dihanje, boleÄ?ina v prsih, hujĹĄanje brez znanega razloga in zviĹĄana telesna temperatura. Pri sumljivih znakih svetujemo posvet z izbranim zdravnikom, Ä?im prej pa opustite kajenje oz. sploh ne zaÄ?nite kaditi.

Nastanka katere koli rakave bolezni ni mogoÄ?e povezati z enim samim dejavnikom, saj je bolezen vedno konÄ?ni rezultat delovanja vseh dejavnikov. Zanje smo odgovorni sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi Ĺživljenjskimi navadami in razvadami. Zato MOVEMBER naj ne bo le novembrska skrb – temveÄ? skrb zase celotno Ĺživljenjsko obdobje moĹĄkega. đ&#x;”˛

Karmen Petek, mag. zdr. nege

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

V SmuÄ?arsko skakalnem klubu Velenje so s poletno sezono ne glede na to, da pogoji za treninge zaradi epidemioloĹĄkih razmer veÄ?ji del leta niso bili optimalni, zelo zadovoljni, pravi predsednik Milan Ĺ˝ivic, ponosen na uspehe Ä?lanov in nedavno izvedbo dveh tekem drĹžavnega prvenstva v velenjskem smuÄ?arsko skakalnem centru. OptimistiÄ?ni so tudi pred zaÄ?etkom zimskega dela sezone, Ä?eprav so razmere za priprave zelo neugodne. ÂťNajbolj teĹžavno je to, da otroci ne smejo prehajati med obÄ?inami, medtem ko imamo veliko tekmovalcev celo iz drugih regij. Ti so za treninge prikrajĹĄani oziroma morajo trenirati sami doma, medtem ko reprezentanti veÄ?inoma lahko trenirajo z reprezentanco in so trenutno na pripravah v Planici.ÂŤ

Poletje polno uspehov

V poletnem delu sezone so tekmovalci SKK Velenje precej napredovali, poroÄ?a predsednik. ÂťV kategoriji do 15 let moram posebno izpostaviti Eneja FaletiÄ?a, ki je najboljĹĄi predstavnik svoje generacije na svetu. Na tekmi v Hinterzartnu v NemÄ?iji je deklasiral vso konkurenco v svojem letniku. Zmagal je tudi na drĹžavnem prvenstvu v Velenju, kar potrjuje, da je daleÄ? najboljĹĄi v svoji kategoriji. UspeĹĄni so tudi drugi reprezentanti, med katerimi izstopata Rok Jelen in OĹžbej Jelen. Oba se lepo pripravljata na sezono. ÄŒeprav poleti v nordijski kombinaciji ni bilo tekmovanj, razen tistih na drĹžavni ravni, najbolj raÄ?unamo nanju.

Prav tako pa na Niko Vetrih, ki je v alpskem pokalu dvakrat dosegla 6. mesto in Ĺže trka na vrata A reprezentance v smuÄ?arskih skokih. Lepo pa napredujejo tudi

5. novembra 2020

SmuÄ?arski skakalci nizajo uspehe Reprezentanti redno dosegajo stopniÄ?ke – DobrodoĹĄle so moÄ?ne kadrovske okrepitve – Pripravljajo teren za panoĹžni ĹĄportni center predstavniki mlajĹĄih kategorij,ÂŤ je Ĺ˝ivic naĹĄtel nekaj poudarkov in omenil ĹĄe rezultate nedavne tekme mladincev do 18 let na Ljubnem, kjer je ekipa SSK Velenje osvojila naslov drĹžavnih prvakov, Nika Vetrih je postala drĹžavna podprvakinja, trije Ä?lani kluba pa so se uvrstili med osem najboljĹĄih v drĹžavi.

Tudi velenjski smuÄ?arsko skakalni center je poleti Ĺživel, vendar pa so lahko izvedli samo dve tekmovanji, Ä?eprav so naÄ?rtovali tudi petdnevno svetovno veteransko prvenstvo in alpski pokal.

So pa 11. in 17. oktobra izvedli drĹžavni prvenstvi v smuÄ?arskih skokih za deÄ?ke in deklice do 13 ter do 15 let, a pred praznimi tribunami.

Rekli so â?ą

Milan Ĺ˝ivic: ÂťPogoji, v katerih bomo lahko na velenjski skakalnici skakali tudi pozimi, nam bodo pripeljali ĹĄe veÄ? tekmovalcev.ÂŤ

Ĺ˝an HriberĹĄek, Miha LipovĹĄek RoÄ?nik, Enej FaletiÄ? in Nika Vetrih so za SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje na Ljubnem osvojili ekipni naslov drĹžavnih prvakov v kategoriji mladincev do 18 let.

â?ą

Ĺ tajersko-koroĹĄka regija ima trenutno eno najbolj sodobnih smuÄ?arsko skakalnih infrastruktur tako v Velenju kot v Mislinji in na Ljubnem. Tu so zelo dobri pogoji za priprave mlajĹĄih tekmovalcev, ĹĄe posebno pa na velenjski 80-metrski skakalnici.

Lokalni pogoji za razvoj smuÄ?arskih skokov se ĹĄe izboljĹĄujejo V Ä?asu omejitev gibanja in zbiranja zaradi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja korona virusa je pomen velenjskega smuÄ?arsko skakalnega centra priĹĄel ĹĄe bolj do izraza. ÂťImamo res enkraten objekt, na katerem smo lahko nemoteno trenirali. Treba pa je vedeti, da

so smuÄ?arski skoki specifiÄ?en ĹĄport, pri katerem je potrebno pred vsakim tekmovanjem trenirati na drugi lokaciji. Ĺ li smo tudi na priprave v Ĺ Ä?irk na Poljskem, v Lomnice na ÄŒeĹĄkem, v Villach v Avstriji in v domaÄ?o Planico.

Tako so se naĹĄi tekmovalci celo poletno sezono dobro pripravljali in naĹĄteli veliko skokov.ÂŤ

Novim uspehom botruje tudi kadrovska okrepitev SKK Velenje. Treninge namreÄ? zdaj vodita dva profesionalna trenerja: Janez Debelak, ki skrbi za najveÄ?je, in Martin Bayer, ki je bil trener ameriĹĄke reprezentance in je z udeleĹžbo na ĹĄtirih olimpijskih igrah dosegel dve olimpijski medalji. ÂťKadrovsko smo med klubi na najviĹĄji ravni v Sloveniji in s tekmovalci zelo dobro delamo.ÂŤ Vsi pogoji za treninge na najviĹĄji ravni kakovosti pa ĹĄe niso izpolnjeni, saj je velenjski smuÄ?arsko skakalni center eden redkih v Sloveniji, v katerem se da skakati le poleti, saj ĹĄe nima moĹžnosti zasneĹževanja, pravi Ĺ˝ivic. ÂťZ objektom imamo le eno teĹžavo. Glede na to, da so smuÄ?arski skoki zimski ĹĄport, upam, da bomo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in ĹĄportnim zavodom RdeÄ?a dvorana dosegli, da bomo lahko trenirali tudi pozimi. To je kljuÄ?ni pogoj, da lahko vzgojimo ĹĄe veÄ? tekmoTreningi za zaÄ?etnike se obiÄ?ajno zaÄ?nejo ob 16.30 ob ponedeljskih, sredah in petkih v SmuÄ?arsko skakalnem centru Velenje. Trenutno treninge ovirajo epidemioloĹĄke razmere, ko se bo nevarnost ĹĄirjenja virusa zmanjĹĄala, pa bodo ponovno povabili na treninge tako deÄ?ke kot deklice.

valcev. ManjĹĄe skakalnice sicer imajo smuÄ?ino, vendar pa brez sneĹžnega topa skakalni center pozimi ne more Ĺživeti, saj so vremenski pogoji postali zelo specifiÄ?ni in snega ni.ÂŤ

NaÄ?rtujejo panoĹžni ĹĄportni center

Sicer je predsednik SKK Velenje Milan Ĺ˝ivic po infrastrukturnih, vodstvenih in kadrovskih okrepitvah kluba optimistiÄ?en. ÂťImamo super objekte, super kader, zato imamo vizijo, da postanemo eden najmoÄ?nejĹĄih klubov v Sloveniji. Zelo sem se potrudil, da bo velenjski smuÄ?arsko skakalni center kmalu, Ä?e ne Ĺže naslednje leto, postal panoĹžni ĹĄportni center, kar pomeni, da bodo tako kot sedaj v Kranj potem tudi v Velenje prihajali tekmovalci iz vse Slovenije in tu trenirali,ÂŤ napoveduje. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÄŒlani SSK Velenje vstopajo v zimsko sezono smuÄ?arskih skokov polni optimizma. V alpskem pokalu (najviĹĄji ravni mladinskega tekmovanja) najveÄ? stavijo na Eneja FaletiÄ?a, Ĺ˝ana HriberĹĄka in Niko Vetrih, ki bo lovila toÄ?ke tudi v Ä?lanski konkurenci svetovnega pokala, prav tako Patrik Vitez, Rok Jelen in OĹžbej Jelen, po poĹĄkodbi pa se vraÄ?a tudi AljaĹž Osterc, ki je v zadnji sezoni pred poĹĄkodbo dosegel srebreno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Pred prekinitvijo tekmovanj ĹĄtiri tekme in ĹĄtiri zmage Pogovor z Zoranom KedaÄ?iÄ?em, trenerjem Ä?lanske ekipe Odbojkarskega kluba Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica Ĺ oĹĄtanj, 29. oktobra - Odbojkarska zveza Slovenije je 22. oktobra z namenom zajezitve ĹĄirjenja epidemije kljub moĹžnosti, da bi na osnovi Odloka o zaÄ?asnih omejitvah pri izvajanju ĹĄportne dejavnosti lahko nadaljevali tekmovanja v prvi slovenski odbojkarski ligi, sprejela odloÄ?itev, da za obdobje dveh tednov prekinejo vsa tekmovanja. Zadnje tekme so bile na sporedu dan prej.

Pred prekinitvijo tekmovanja so odbojkarji Ĺ oĹĄtanj - TopolĹĄice na tekmi 5. kroga 1 B lige v domaÄ?i dvorani v Ĺ oĹĄtanju premagali goste iz Ĺ˝uĹžemberka s 3 : 1.

Na pogovor smo povabili trenerja OK Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Zorana KedaÄ?iÄ?a, ki je v preteklosti Ĺže uspeĹĄno vodil ekipo. V sezoni 2011/2012, ko je prviÄ? v svoji karieri nastopil v vlogi glavnega trenerja, je ekipo po ĹĄestih letih igranja v 2. ligi popeljal med slovensko odbojkarsko elito.

Kako gledate na prekinitev tekmovanja, Ä?eprav bi to lahko potekalo?

â?ą

ÂťZ vidika ĹĄporta, ker smo komaj priĹĄli v normalen ritem tekmovanj, ko nas je ponovno doletela prekinitev, niÄ? dobrega.

S tega vidika bi si Ĺželel, da bi se tekmovanje nadaljevalo. Po drugi strani pa se seveda zavedam, da je treba biti odgovoren, in to je v tem trenutku najbolj pomembno.ÂŤ Kako ste zadovoljni z dosedanjim potekom prvenstva? ÂťZelo sem zadovoljen s tem, kar so fantje pokazali. Odigrali smo ĹĄtiri uradne tekme, na vseh ĹĄtirih so zmagali, tri v drĹžavnem prvenstvu, eno v pokalnem. Ĺ˝e julija, ko smo zaÄ?eli treninge, sem videl, da je ekipa zelo dobra, da so med igralci moÄ?ni karakterji. Tega sem zelo vesel glede na to, da smo si cilje postavili visoko. V podzavesti ciljamo na vrnitev v 1. A ligo. Pomembno je, da smo sezono zaÄ?eli z zmagami, da z njimi gradimo samozavest ekipe.ÂŤ KakĹĄne pogoje za treninge imate?

ÂťMoÄ?no si Ĺželim, da bi se v Ĺ oĹĄtanju spet igrala vrhunska odbojka, da bi ljudje radi prihajali na tekme.ÂŤ

ÂťV primerjavi s tem, kar sem videl pri ostalih prvoligaĹĄih, odliÄ?ne. V tem obdobju pa se je pokazalo tudi, kako dobro je, da dvorana ni vezana na osnovno ĹĄolo oziroma na kakrĹĄenkoli drug

Treningi v Ä?asu ÂťkoroneÂŤ: so v takih okoliĹĄÄ?inah ovira ali izziv?

je, namenjamo posebno pozornost.ÂŤ

ÂťZame trening nikoli ni ovira.

V Ä?asu, ko smo dali tekmovanja Âťna pavzoÂŤ, nam je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj omogoÄ?ila, da lahko imamo dvorano ves Ä?as na voljo, tako da lahko nemoteno treniramo. Za to smo zelo hvaleĹžni.

Pomembno je namreÄ?, igralci

Kaj pa mladi? Kako ocenjujete delo z njimi? ÂťV mlajĹĄih selekcijah se Ä?uti pomanjkanje otrok. Razlog je na dlani. V Ĺ oĹĄtanju ĹĄola otrokom ponuja ogromno obĹĄolskih dejavnosti, v obÄ?ini je aktivnih veliko ĹĄportnih klubov. Kar se

Klubi so tisti, ki morajo pritegniti otroke, da se bodo ukvarjali s ĹĄportom. ÄŒe bomo Ĺželeli dolgoroÄ?no tekmovati v najviĹĄjih kategorijah, brez tega, da bomo vzgajali svoje igralce, ne bo ĹĄlo.ÂŤ Kako se je bilo vrniti v domaÄ?i kraj? ÂťLepo je delati v okolju, v katerem si zaĹželen. Ko sreÄ?ujeĹĄ ljudi, so veseli, da sem se vrnil. ÄŒeprav z druĹžino Ĺživim v Ljubljani, mi to veliko pomeni. V Ĺ oĹĄtanju sem v obdobju od 2011 do 2014 kot trener preĹživel enega najlepĹĄih obdobij svoje kariere. MoÄ?no

â?ą

ÂťPomembno je, da smo sezono zaÄ?eli z zmagami.

Z njimi gradimo samozavest ekipe.ÂŤ

Zoran KedaÄ?iÄ?: ÂťLepo je delati v okolju, v katerem si zaĹželen.ÂŤ (Foto: Katja SkornĹĄek)

objekt, ampak da je ta samostojen. PrvoligaĹĄka ekipa ima v dvorani vse pogoje za nemoteno delo, prizidek pa nam omogoÄ?a, da v njem izvajamo fitnes, da ima v njem Ä?lansko moĹĄtvo svojo garderobo. Skratka, niÄ? nam ne manjka, normalno lahko treniramo.ÂŤ

ostanejo v procesu treninga, da bodo kar najbolje pripravljeni na nadaljevanje prvenstva. Temu, da igralci skrbijo za svoje zdravje zaradi sebe, svojih bliĹžnjih in tudi zaradi odgovornosti do ekipe, da prekinitve ne bi bile potrebne zaradi karanten ali samoizolaci-

tiÄ?e odbojke, je bilo vÄ?asih drugaÄ?e. Ĺ oli sta bili dve, na ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha se je praktiÄ?no igrala samo ta in iz tega okolja je zelo hitro v klub prihajalo ogromno odbojkarjev.

Tudi zato je bila odbojka toliko let uspeĹĄna. Zdaj so Ä?asi drugi.

si Ĺželim, da bi se tukaj spet igrala vrhunska odbojka, da bi ljudje radi prihajali na tekme in da bi z dobrimi igrami spet priÄ?arali kak nasmeĹĄek veÄ? na obraze obÄ?ank in obÄ?anov.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

vsak dan

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 17

Svetovni dan hoje smo tudi letos zaznamovali 15. oktobra. Zadnja leta se ji pridruĹžuje nordijska hoja, ki postaja ĹĄportno-rekreativni trend razliÄ?nih generacij. Je najbolj naravna in zaradi tega tudi zdrava oblika gibanja, ki lahko pomaga izboljĹĄati zdravje. Pomaga namreÄ? k izgubi morebitnih odveÄ?nih kilogramov, z njo pa krepimo tudi delovanje srca, miĹĄic in kosti. S pospeĹĄevanjem presnove pomaga prepreÄ?evati zdravstvene teĹžave. Poleg tega je dostopna vsakomur, v vseh letnih Ä?asih in celo v obdobju zaostrenih epidemioloĹĄkih razmer. Tega, da je ĹĄe kako primerna za vse generacije, se zavedajo tudi v Ĺ aleĹĄkem koronarnem klubu Velenje, kjer v okviru programa skupinske vseĹživljenjske rehabilitacije, ki ga izvajajo v skladu s smernicami slovenske kardioloĹĄke stroke, tudi veliko hodijo, pove predsednica Erika Berlak. Žal je bilo izvajanje programa vseĹživljenjske rehabilitacije srÄ?nih bolnikov letos zaradi epidemije Covida-19 in izvajanja ukrepov za prepreÄ?evanja ĹĄirjenja virusa ter varovanja zdravja prebivalcev nekoliko spremenjeno in obÄ?asno tudi omejeno.

Obdobno smo namreÄ? morali tudi prenehati izvajanje skupinskih programov.ÂŤ

Nordijska hoja omogoÄ?a intenzivnejĹĄo vadbo

Prim. Janez Poles, dr. med. spec. interne med., kardiologije in vaskularne med., ki z njimi redno sodeluje, poudari, kako pomembno je tudi v izolaciji ljudi motivirati, da sami izvajajo redno telovadbo, dihalne vaje, GIO vadbo ter se podajo na redne individualne sprehode ter tako kar najbolj ohranjajo telesno vzdrĹžljivost, moÄ?, gibljivost, ravnoteĹžje

Nordijska hoja v vseĹživljenjski rehabilitaciji NajboljĹĄa pot za ohranitev zdravja in dvig telesne zmogljivosti z nordijsko hojo je, da ta postane del naĹĄega slehernega dne – Nordijska hoja je sestavni del vadbe koronarnega bolnika – Nevarne pasti so lahko prevelika motivacija, nekritiÄ?nost in tekmovalnost

Nordijska hoja je primerna za vse generacije. Priljubljena in mogoÄ?a je v vseh letnih Ä?asih.

in dobro psihiÄ?no poÄ?utje. Zakaj izbrati nordijsko hojo? Je res bolj uÄ?inkovita kot navadna hoja? ÂťZ uporabo ustreznih palic in pravilno tehniko so ĹĄtevilni obiÄ?ajno hojo nadgradili v nordijsko hojo, ki je ena najbolj uÄ?inkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih dejavnosti. Vzorca hoje ne spreminjamo.

S palicami si le podaljĹĄamo roke in se od njih intenzivno odrivamo od podlage. Pri nordijski hoji tako roke veÄ?ino dela opravijo za telesom. Nordijska hoja omogoÄ?a intenzivnejĹĄo vadbo, poveÄ?a porabo energije, izboljĹĄa moÄ? miĹĄic zgornjega dela telesa ter razbremeni

hrbtenico in sklepe, razloĹži kardiolog Janez Poles.

Zakaj bi se ukvarjali z nordijsko hojo?

MogoÄ?e zato, ker se obiÄ?ajna hoja dobro nadgradi s pohodnimi palicami, in zato, ker je jesenski Ä?as ĹĄe vedno primeren za ĹĄportne aktivnosti v naravi. Janez Poles doda: ÂťZ nordijsko hojo izboljĹĄamo telesno zmogljivost, ustrezno reguliramo telesno teĹžo, krepimo srÄ?no-Ĺžilni sistem, dihala in gibala, ugodno vplivamo na Ä?revesje, zmanjĹĄamo ogroĹženost za srÄ?no-Ĺžilne ali druge kroniÄ?ne bole-

Njegov svet plesa Ĺživi Ĺže trideset let Ples je lahko sprostitev, umetnost in naÄ?in Ĺživljenja – VÄ?asih je bilo plesno Ĺživljenje precej bolj Ĺživahno – Glasba starih Ä?asov pripoveduje svoje zgodbe je vendarle sproĹĄÄ?eno gibanje telesa in pretok energije. Pomembno je le, da je v ritmu glasbe. Namen plesnih vaj pa ni samo uÄ?enje plesa. ÄŒe bi vpraĹĄali plesalce, bi gotovo odgovorili, da so pomemben dejavnik ĹĄe druĹženje, prijateljstvo, sprostitev. Velika veÄ?ina plesnih skupin se med samo druĹži, hodi na izlete, poÄ?itnice.ÂŤ

Mineva trideset let, odkar je Alojz Fidej odprl vrata svoje plesne ĹĄole Step.

Je tudi eden prvih tekmovalnih plesalcev v Velenju, ki so trenirali ples.

Spominja se Ä?asov, ko sta s soplesalko Tanjo priĹĄla v viĹĄji tekmovalni rang in zaÄ?ela trenirati ples v Angliji, kjer so Ĺže obstajale zasebne plesne ĹĄole. In takrat si je rekel, da bi bilo fino, Ä?e bi tudi sam imel svojo plesno ĹĄolo. Kmalu je priĹĄlo do izvedbe. Tako se je leta 1990 odloÄ?il, da poskusi. HvaleĹžen, da mu je uspelo ostati in obstati kljub turbulentnim Ä?asom, nam je o strasti, ljubezni do plesa in svoji plesni ĹĄoli predstavil svojo Ĺživljenjsko zgodbo.

Ples je gibanje telesa, pretok energije

Ples je lahko sprostitev, meditacija, lahko je vadba telesa in duha ter izraĹža-

zni, izboljĹĄamo svoj videz in poveÄ?amo vitalnost. V njej lahko varno uĹživamo vsak dan, ob rednem izvajanju in uĹživanju v naravi pa deluje tudi antistresno. Da bi dosegli priÄ?akovani uspeh, pa mora biti redna, dovolj intenzivna in Ä?asovno ustrezno odmerjena. NajboljĹĄa pot za ohranitev zdravja in dvig telesne zmogljivosti z nordijsko hojo je, da ta postane del naĹĄega slehernega dne. Redno izvajanje zmanjĹĄa dejavnike tveganja, upoÄ?asni proces ateroskleroze, pomembno izboljĹĄa zdravje ter funkcijo telesa in duha. Vaditi moramo ĹĄtiri do petkrat tedensko od 30 do 60 minut,

jamo glasbo, ugotovimo, da danaĹĄnja ni primerna za nekatere plesne zvrsti, mogoÄ?e bodo za nove, ki bodo preplavile plesne deĹžele.ÂŤ

KakĹĄni plesalci smo?

Slovenci smo plesni narod, imamo nekaj perspektivnih plesalcev in nekaj takih, ki jim je uspelo tudi Ä?ez luĹžo.

Imajo ideje, znanje in dobre uÄ?itelje. ÂťPlesnih ĹĄol je veliko, vsi imamo delo, ljudje so zainteresirani, da obiskujejo plesne vaje, kar je dobro. Je pa teĹžko v sodobnem Ä?asu ujeti ritem starih Ä?asov. VÄ?asih sem presreÄ?en, ko pridejo na plesne vaje mladi in je tudi njim vĹĄeÄ?

intenzivnost pa naj bo takĹĄna, da bo frekvenca srÄ?nega utripa v okviru varnih priporoÄ?enih mej, ki jo bo opredelil osebni zdravnik ali kardiolog.ÂŤ

Pozorni na posameznikovo telesno sposobnost

Seveda se je dobro nauÄ?iti pravilne tehnike nordijske hoje, Ä?eprav hoja praviloma ne povzroÄ?a okvar, lahko s slabo tehniko povzroÄ?a neustrezne obremenitve sklepov in miĹĄic. Na vpraĹĄanje, na kaj je potrebno biti pri hoji ĹĄe posebej pozoren, prim. Janez Poles odgovarja: ÂťOb vkljuÄ?evanju srÄ?nih bolnikov v ĹĄportno-rekreativne programe, h katerim sodi tudi nordijska hoja, smo pozorni na posameznikovo telesno sposobnost in moĹžne zaplete. Prevelika motivacija, nekritiÄ?nost in tekmovalnost lahko povzroÄ?ajo preseganje ĹĄe dopustnih posameznikovih mej in vodijo v motnje ritma, nenadne poraste krvnega tlaka, pojava napredovale boleÄ?ine v prsih ali druge zaplete. Posebej moramo biti pozorni na stanja, ki so nezdruĹžljiva z izvajanjem rekreativne ĹĄportne aktivnosti (neurejen krvni tlak, motnje srÄ?nega ritma, akutna obolenja),ÂŤ zakljuÄ?i.

Narava se je kljub epidemiji odela v Ä?udovito jesensko paleto barv in nas priÄ?akuje. Da nas sprejme, oÄ?ara in napolni z zdravjem. Zato upoĹĄtevajmo navodila, ohranjajmo varno razdaljo, okrepimo zdravje, srce in imunski sistem, saj se lahko le tako uspeĹĄno upremo virusu in hodimo - za zdravje, sreÄ?o in dobro poÄ?utje! đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

stara glasba. Veselje jih je pogledati,ÂŤ pristavi Alojz Fidej, ki po nekajmeseÄ?nem zatiĹĄju zaradi korona virusa zdaj znova odpira svoja vrata plesne ĹĄole. ÂťTeĹžko je. Navodila plesne zveze smo prejeli in jih tudi upoĹĄtevamo. ÄŒe bomo skrbeli zase, bomo tudi za druge. Upam, da bomo skupaj prebrodili in napolnili plesno dvorano in za konec vsega, kar smo prestali, napravili plesni Ĺžur.ÂŤ Mnogo zdravih, plesno aktivnih let mu Ĺželimo ĹĄe naprej! đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Vsakdo lahko zapleĹĄe

ÂťTeÄ?aji in plesne zabave so bili najbolj mnoĹžiÄ?ni v letih med 2000 in 2015, ko je na teÄ?aje prihajajo tudi sedem do osem skupin, zdaj imam dve. ÄŒasi so se spremenili, ljudje niso veÄ? tako druĹžabni, kot so bili nekoÄ?. Tehnologija je ĹĄla naprej, mladi nimajo Ä?asa zase, ki bi si ga bilo vendarle treba vzeti,ÂŤ nadaljuje plesni uÄ?itelj, ki opaĹža, da vaje obiskujejo predvsem starejĹĄi pari; ko namreÄ? otroci odrastejo, imajo veÄ? Ä?asa zase, prihaja pa tudi nekaj mlajĹĄih, ki Ĺželijo svoje plesno znanje nadgraditi. ÂťZelo mladih ni, Ĺžal jih je posrkala tehnologija.ÂŤ

Plesalci so bili Ĺželjni novih plesnih znanj

S Ä?isto profesionalnim ĹĄolanjem plesalcev je zaÄ?el leta 1994 z namenom, da bo Ä?im veÄ? usvojenega znanja prenesel na mlajĹĄe generacije. V Velenju se je ples zaÄ?el razvijati leta 1968. Je eden od zaÄ?etnikov, Ä?eprav sta tukaj ĹĄe Verena in Drago Ĺ ulek, ki sta se po ĹĄtudiju vrnila v Velenje. ÂťVmes je bila ĹĄe ena generacija, leta 1968 sem registriral plesni klub in zaÄ?el. Moram reÄ?i, da je bilo sila zanimivo. Vpisanih je bilo vsako leto veÄ? plesalcev, bili so motivirani, polni zanosa.

Spomnim se, da sem imel skupine vsak dan od ĹĄestnajste do dvaindvajsete ure zveÄ?er. Ljudje so uĹživali, se druĹžili in spoznavali. Plesno ĹĄolo sem ustanovil za plesalce, Ĺželjne novih plesnih znanj.

Na zaÄ?etku sem se ukvarjal s ĹĄportnim plesom, zdaj se z druĹžabnim, ki je nekaj povsem drugega. Namen je tudi Ä?isto drug,ÂŤ razloĹži Fidej.

17

REKREACIJA

5. novembra 2020

ÂťZimzelenÄ?kiÂŤ prebudijo v ljudeh nostalgijo Ples je umetnost, gibanje in Ĺživljenje.

Lahko je za vsakogar, Ä?eprav v aktualnem Ä?asu bolj prepriÄ?a starejĹĄo generacijo.

nje naĹĄega sveta. Alojz Fidej, ki predaja svoje znanje vsem Ĺželjnim plesa, opaĹža, da se plesne tehnike Ä?ez Ä?as spreminjajo. ÂťKo sem zaÄ?el, sem bil zelo strog uÄ?itelj. Vendarle sem imel precej plesnih izkuĹĄenj in pedagoĹĄkega znanja.

Danes sem pri uÄ?enju manj zahteven, saj je najpomembnejĹĄe, da ljudje uĹživajo, sami ustvarjajo nove figure. Ples

Ko se dotakneva plesne glasbe in plesnih zvrsti, ki privabljajo: od dunajskega valÄ?ka, salse, Ä?a-Ä?a-ja, svinga, mambe, druĹžabnih plesov, argentinskega tanga ... se plesni uÄ?itelj nasmeje in odgovori: Âť Plesne glasbe imam ogromno, v vseh letih se je je nabralo ogromno. Vendar na plesnih veÄ?erih ugotavljam, da ĹĄe vedno najbolj prepriÄ?ata stara jugoslovanska in slovenska glasba, ki razneĹžita plesalce. Na eno pesem lahko zapleĹĄeĹĄ veÄ? razliÄ?nih zvrsti. ÄŒas in prostor prepustim njim, da izrazijo svoja Ä?ustva.

ZimzelenÄ?ki prebudijo nostalgijo pri ljudeh, saj se spomnijo starih Ä?asov, ki so bili Ä?isto nekaj drugega. Ĺ˝e Ä?e primer-

Trim park vse bolj obljuden Tudi na rekreacijo z vso odgovornostjo V Ä?asu korona krize in epidemije, ko je oblast zaprla medobÄ?inske meje, ter tudi med poletnimi dopusti in krompirjevimi poÄ?itnicami se je obljudenost gozda z imenom Trim ĹĄe poveÄ?ala.

Tam je poleg 42 pouÄ?no-razstavnih panojev o gobah Ĺže veÄ? kot dve desetletji trim steza za rekreacijo in vadbo, marsikaterim obÄ?anom pa najveÄ? pomenijo sprehajalne poti, ki vodijo ÂťkriĹžem-kraĹžemÂŤ skozi gozd. Tu najdejo zabavo in rekreacijo, pa tudi kakĹĄno uÄ?no uro otroci iz vrtcev, ĹĄolska mladina in ĹĄtevilni ĹĄportniki, ki tudi tu nabirajo potrebno kondicijo. Marsikdo si z zanimanjem ogleda in izkoristi postavljene table, na katerih so prikazane vaje za razgibavanje, saj kar spodbujajo k uresniÄ?itvi zastavljenih

nalog. Gozd nad Herbersteinom, ki je dobrodoĹĄel prostor tudi za prijetne sprehode, je v lasti veÄ? posestnikov, za njegove trim poti in naprave pa skrbi MO

Velenje. Ker je pomembna moĹžnost za bolj zdravo Ĺživljenje obÄ?anov, bi mu v dogovorih oz. v soglasju z lastniki morda lahko v prihodnje namenili ĹĄe veÄ?jo pozornost. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

5. novembra 2020

KrĹĄitve v porastu Velenjski policisti so v devetih mesecih obravnavali skoraj 1.200 krĹĄitev, lani v enakem obdobju 450 manj

â?ą

Pri delu, usmerjenem v prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa, so na terenu zaznali 820 (280) razliÄ?nih krĹĄitev drugih predpisov.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Varnostne razmere na obmoÄ?ju Policijske postaje letos primerljive s popreÄ?jem zadnjih pet let. Leto, tudi policistom, je zaznamoval pojav epidemije, kar jim je ob izvajanju ostalih del, prineslo veliko novih nalog.

Pri sploĹĄnih policijskih nalogah so bile v porastu krĹĄitve. Na podroÄ?ju Zakona o varstvu javnega reda in miru je stanje primerljivo z lanskim obdobjem, na podroÄ?ju drugih predpisov pa je zaznati nihanja po posameznih zakonih. ObÄ?uten porast pa je bil zaznan pri prekrĹĄkih iz pristojnosti drugih prekrĹĄkovnih organov, predvsem po Zakonu o nalezljivih boleznih, za kar so podajali predloge pristojnim pre-

BoĹĄtjan Debelak: ÂťPojav epidemije je policistom prinesel veliko novih nalog.ÂŤ

POLICIJSKA kronika Prerezane pnevmatike Šoťtanj, 27. oktobra – V torek je neznanec na osebnem avtomobilu, parkiranem v Šoťtanju, prebodel vse ťtiri pnevmatike.

Vanjo je neznanec vlomil v obdobju nekaj dni, ko so bili lastniki odsotni. Vlomilec je iz hiĹĄe odnesel sef z gotovino, zlatnino in drugimi vrednejĹĄimi predmeti.

Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 10.000 evrov.

Kaznivi dejanji groĹženj

ZaskrbljujoÄ?a tudi ravnanja peĹĄcev

Velenje, 29. oktobra – V Ä?etrtek, nekaj po 23. uri so policisti posredovali v Ĺ aleku, kjer je znanka grozila znancu, da ga bo ubila.

V ponedeljek, 2. novembra, pa je na obmoÄ?ju Velenja priĹĄlo med sorodnikoma do groĹženj z noĹžem. V obeh primerih bodo policisti osumljena kazensko ovadili.

Vlomilec odnesel sef Ĺ oĹĄtanj, 30. oktobra – V Gaberkah na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so policisti v petek obravnavali vlom v stanovanjsko hiĹĄo.

Celje, 30. oktobra – V petek med 10. in 22. uro so policisti na celotnem obmoÄ?ju Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na hitrosti, voĹžnji pod vplivom alkohola ter ravnanju peĹĄcev v cestnem prometu. Preizkus z alkotestom so odredili 214 voznikom, osem jih je vozilo pod vplivom alkohola. Pri voĹžnji v naseljih so zaznali 75 prekoraÄ?itev dovoljene hitrosti, zunaj naselja so prekoraÄ?itve zaznali pri 27 voznikih, na avtocesti pri osmih. Skrb vzbujajoÄ?a so tudi ravnanja peĹĄcev. V nadzoru so ugotovili kar 48 krĹĄitev peĹĄcev.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Ne tri, ĹĄla je ena

Sumljiva rastlina

Velenje, 29. oktobra – V Ä?etrtek je obÄ?an obvestil policiste, da mu je nekdo iz odklenjene sobe na cesti Simona Blatnika ukradel tri ure in veriĹžico. Policisti so na kraju ugotovili, da naj bi bila ukradena le ena. O kaznivem dejanju pa ĹĄe zbirajo obvestila.

Velenje, 30. oktobra – Na PreĹĄernovi cesti so policisti zasegli obÄ?anu sumljivo rastlino, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo. Poslali so jo v analizo.

Sosed ga je motil pri poÄ?itku

Velenje, 31. oktobra – VelenjÄ?an je v soboto policistom prijavil poskus vdora v njegov osebni profil na socialnem omreĹžju. V zvezi s kaznivim dejanjem napad na informacijski sistem bodo zbrali obvestila in zadevo predali drĹžavnemu toĹžilcu.

Velenje, 29. oktobra – Nekaj minut pred 23. uro v Ä?etrtek je stanovalec s Foitove poklical policijo in povedal, da sosed ropota v stanovanju in ga s tem moti pri poÄ?itku. Policisti so glasnega soseda opozorili.

Je bil nasilen prvi ali drugi?

Velenje, 30. oktobra – V petek okoli 17. ure je policiste poklical krajan Vinske Gore. Povedal je, da ga je nekdo udaril in je zaradi tega na poti k njim. Medtem pa je na postajo priťel drugi, ki je prijavil, da je bil nasilen prvi. Policisti bodo na osnovi obvestil skuťali ugotoviti, kdo je dejansko kriv.

krĹĄkovnim organom. HujĹĄih in veÄ?jih krĹĄitev javnega reda pa do konca oktobra niso obravnavali, pravi komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak.

Na podroÄ?ju vzdrĹževanja javnega reda so v devetih mesecih letoĹĄnjega leta obravnavali 1.118 (lani 571) krĹĄitev. Napisali so 82 (91) odloÄ?b v hitrem postopku, 30 (33) obdolĹžilnih predlogov,

izdali 184 (158) plaÄ?ilnih nalogov in izrekli 179 (163) opozoril.

S podroÄ?ja Zakona o varstvu javnega reda in miru so obravnavali 298 (291) krĹĄitev, sledijo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 44 (47), Zakon o javnih zbiranjih 8 (9), Zakon o zaĹĄÄ?iti Ĺživali 15 (16), Zakon o oroĹžju 12 (12), Zakon o nalogah in pooblastilih policije 6 (10), Zakon o zasebnem varovanju 13 (7) ter Zakon o prijavi prebivaliĹĄÄ?a 34 (54) in Zakon o osebni izkaznici 39 (40) krĹĄitev.

Po Zakonu o prekrĹĄkih so pridrĹžali 22 (23) oseb, na podroÄ?ju nasilja v druĹžini izrekli 37 (40) ukrepov prepovedi pribliĹževanja, opravili 16 (31) privedb na sodiĹĄÄ?e in 15 (10) asistenc zdravstvenemu osebju.

Pri delu usmerjenem v prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa so na terenu zaznali 820 (280) razliÄ?nih krĹĄitev drugih predpisov, v 642 (31) primerih so podali predloge drugemu prekrĹĄkovnemu organu (predvsem zdravstvenemu in trđ&#x;”˛ Ĺžnemu inĹĄpektoratu.

Avtobus iz Gaberk ĹĄe ne bo vozil Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je nameravala z novembrom uvesti novo poskusno brezplaÄ?no avtobusno linijo na relaciji Gaberke – Ravne – LajĹĄe – Ĺ oĹĄtanj – Podkraj. Zaradi trenutne epidemioloĹĄke slike jo bodo uvedli kasneje, takoj ko bodo razmere to dopuĹĄÄ?ale. đ&#x;”˛

mkp

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Ali prava ljubezen sploh obstaja?

VpraĹĄanje, ki si ga po mojem mnenju vsak Ä?lovek zastavi vsaj enkrat v Ĺživljenju. Jaz mislim, da obstaja, le da smo ljudje izgubili obÄ?utek, kaj to sploh je. Vse se je Ä?isto spremenilo. Ni veÄ? ÂťmodernoÂŤ biti zaljubljen, kaj ĹĄele ostati z enim Ä?lovekom celo Ĺživljenje.

NihÄ?e veÄ? se ne loti premagovanja problemov, kar vsi se loÄ?ujejo, nihÄ?e veÄ? ne vloĹži truda v reĹĄevanje zveze, kar je logiÄ?no, ko pa na internetu najdeĹĄ novo ljubezen hitreje, kot jaz najdem pravo vreÄ?ko riĹža v Mercatorju.

Po drugi strani pa je dobro, da ni veÄ? takĹĄnega pritiska od drugih ljudi.

VÄ?asih, ko si naĹĄel partnerja, je bilo Ä?isto priÄ?akovano, da se bosta Ä?im prej poroÄ?ila in si zaÄ?ela ustvarjati druĹžino, pa Âťbog ne dajÂŤ, da sta se loÄ?ila. ÂťKaj si bodo pa sosedi mislili? Pa druĹžina? Pa v sluĹžbi? Pa ĹĄe otroka imava skupaj.ÂŤ Vsi se spreminjamo z leti in velikokrat se zgodi, da Ä?lovek, ki ti je pomenil vse, postane Ä?lovek, ki ga ne moreĹĄ veÄ? videti. Pa to ni niÄ? slabega! To je Ä?isto Ä?loveĹĄko. Kot sem Ĺže napisala, ljudje se spreminjamo. ÄŒe ni za bit, je za it.

Ni vaĹžno, kaj pravijo sosedje, pa v sluĹžbi, pa doma. Ne boĹĄ ostal/-a sam/-a. Prav tako ne boĹĄ izgubil/-a prijateljev, pa tudi doma se bodo sprijaznili, saj pa Ĺživimo v 21. stoletju. Delaj tako, da boĹĄ sreÄ?en/-na. Vse je prav, Ä?e se zaradi tega poÄ?utiĹĄ bolje. đ&#x;”˛

Za eMCe plac: M., 21 let

Poskus vdora v osebni profil

Znesel se je nad muco Ĺ oĹĄtanj, 31. oktobra – V Ĺ oĹĄtanju se je neznanec znesel nad muco in jo poĹĄkodoval. Policisti zaradi kaznivega dejanja muÄ?enja Ĺživali zbirajo obvestila.

Sprla sta se soseda Velenje, 1. novembra – V nedeljo sta se na ErjavÄ?evi v Velenju sprla soseda, ker se nista mogla sporazumeti o lastniĹĄtvu zemljiĹĄÄ?a. Ĺ lo naj bi za dlje Ä?asa trajajoÄ? spor, ki ga bo najbrĹž moralo presekati sodiĹĄÄ?e.

ÄŒas za maske in zimsko opremo Kot da bi se zadnji oktobrski dnevi s soncem in skorajda spomladanskimi temperaturami opraviÄ?ili za tiste deĹževne in mrzle oktobrske dneve, ki so v viĹĄje leĹžeÄ?ih krajih ustvarili povsem zimske podobe. Nizke jutranje temperature ter pobeljeni hribi in gorski vrĹĄaci v daljavi so ĹĄtevilne lastnike osebnih in tovornih vozil spodbudile za zgodnjo zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi, skorajda mesec dni pred 15. novembrom.

Poleg zagotovitve obvezne zimske opreme na naĹĄih jeklenih konjiÄ?kih bomo letos oÄ?itno morali uporabljati tudi zaĹĄÄ?itno masko, ki sodi med sistemske ukrepe za prepreÄ?evanje epidemije koronavirusa Covid-19. Trenutno se zdi koronavirus veliko veÄ?ja nevarnost od zimskih voznih razmer, Ä?as pa bo pokazal, ali bo tudi v resnici tako. Prvi okuĹženi bolnik v Sloveniji je bil evidentiran 4. marca, v nadaljnjih ĹĄtirinajstih dneh smo evidentirali prvo smrtno Ĺžrtev in tri bolnike na intenzivni negi. Po osmih mesecih (kolumna je napisana 1. 11. 2020) smo v naĹĄi drĹžavi evidentirali 35.648 bolnikov, trenutno je 821 hospitaliziranih, od tega 131 na intenzivni negi, 363 oseb pa je zaradi posledic koronavirusa umrlo.

Evidenten in zaskrbljujoÄ? porast ĹĄtevila okuĹženih, hospitaliziranih in smrtnih Ĺžrtev ustvarja vrsto ĹĄkodljivih in negativnih posledic v druĹžbi, najbolj pa v zdravstvu, v katerem je gromozanski pritisk na zdravstveni sistem. Na eni strani zaradi varnostnih ukrepov in protokolov pri obravnavi bolnikov s koronavirusom, na drugi pa z oteĹženim dostopom in nedostopnostjo do zdravnikov, diagnostiÄ?nih pregledov, opuĹĄÄ?anjem in prelaganjem operativnih posegov ‌, ki ustvarja tragiÄ?no protiuteĹž zloglasnemu virusu. Pristojne institucije si prizadevajo obvladovati razmere in drĹžavni ukrepi so usmerjeni v upoÄ?asnitev in zajezitev ĹĄirjenja okuĹžb koronavirusa, kar nas bo zagotovo spremljalo do konca leta ali bistveno dlje, kot si ta hip predstavljamo.

Strokovnjaki opozarjajo, da se navkljub pozitivnim znakom veljavnih ukrepov, ne smemo veseliti prezgodaj, saj smo ĹĄe vedno v zelo teĹžkih okoliĹĄÄ?inah, kar potrjuje ĹĄtevilo hospitaliziranih bolnikov na intenzivni negi in smrtnih Ĺžrtev. Trenutno se v KliniÄ?nem centru v Ljubljani zdravi veÄ? kot 200 bolnikov, kar je veÄ? kot v spomladanskem Ä?asu v vseh bolniĹĄnicah hkrati. Tako je tudi odlok, ki je zaÄ?el veljati 27. oktobra in zaÄ?asno omejuje prehajanje med obÄ?inami, namenjen zmanjĹĄevanju moĹžnosti za ĹĄirjenje okuĹžb in poveÄ?anje ĹĄtevila okuĹženih. Koliko Ä?asa bo ta odlok veljal, bo pokazala epidemioloĹĄka slika oziroma naĹĄe sprejemanje in upoĹĄtevanje. Bolj ko bomo z razumevanjem in odgovornostjo sprejeli te ukrepe in jih izvajali v vsakodnevnem Ĺživljenju, hitreje bomo ustavili (eksponentno) rast ĹĄtevila okuĹženih.

Zaradi tega se marsikdo spraĹĄuje, ali naj pred letoĹĄnjo zimo sploh namesti zimske pnevmatike in poskrbi za ostalo zimsko opremo na svojem vozilu. ÄŒe ni moĹžno prehajati mej obÄ?in in regij (razen doloÄ?enih izjem), ne bomo mogli oditi niti na smuÄ?iĹĄÄ?a niti v druge turistiÄ?ne kraje, tako da bomo morda prisiljeni naslednje tedne in mesece preĹživeti v domaÄ?em kraju, je vpraĹĄanje povsem na mestu.

Tako kot je negotova napoved za obseg epidemije, je ravno tako negotova trditev o vremenskih razmerah v zimskih mesecih in naĹĄih potrebah po uporabi vozila. Zavedati se moramo, da smo brez zimskih pnevmatik na vozilu veliko bolj izpostavljeni, ob poledici in sneĹženju pa sebe in druge Ĺživljenjsko ogroĹžamo. Ne zanaĹĄajmo se na napovedi, da bo zima mila in da ne bo snega. Ne zanaĹĄajmo se niti na vozniĹĄke izkuĹĄnje in prevoĹžene kilometre.

Zimski Ä?as in zimske vozne razmere zahtevajo tehniÄ?no brezhibno in opremljeno vozilo. Tako kot to velja pri ukrepih za zajezitev koronavirusa, velja tudi za zimsko opremo. Z zimsko obvezno opremo bomo vplivali na ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? in poĹĄkodovanih, s tem pa tudi na razbremenitev zdravstvenega sistema ter dostopnost do zdravstvenih storitev. Za vse, s koronavirusom ali brez njega.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

5. novembra 2020

19

Rekonstruirajo poligon ĹĄole voĹžnje Pripravljajo nov pravilnik, ki bo doloÄ?al viĹĄji standard za izvajanje predpisanih vaj – Dela naj bi bila konÄ?ana do 20. novembra Mira ZakoĹĄek

Velenje – Do 20. novembra bo potekala rekonstrukcija poligona ĹĄole voĹžnje v bliĹžini igriĹĄÄ?a za golf ob Ĺ kalskem jezeru. Poskrbeli bodo za odvodnjavanje povrĹĄinskih voda, uredili kanalizacijo in asfaltno preplastitev.

Dela, ki jih opravlja podjetje Andrejc, morajo biti zakljuÄ?ena do 20. novembra, vredna pa so skoraj 60 tisoÄ? evrov.

Poligon varne voĹžnje je Mestna obÄ?ina Velenje uredila leta 2015 na pobudo tukajĹĄnjih avtoĹĄol. Vadbena povrĹĄina pogojno zadostuje za preizkus kandidatov iz tehnike voĹžnje z motornimi kolesi, pri usposabljanju kandidatov vozniĹĄke kategorije B pa uporaba vadbene povrĹĄine

ni moĹžna, saj je za soÄ?asno izvajanje vozniĹĄkih izpitov obeh kategorij premajhna.

Trenutno je na pristojnem ministrstvu v postopku sprejetje predloga pravilnikov o usposabljanju kandidatov in vozniĹĄkih izpitih. Pravilnika doloÄ?ata viĹĄji standard za izvajanje predpisanih vaj za usposabljanje kandidatov, kot jih doloÄ?a trenutno veljavni predpis. To pomeni, da bodo imele ĹĄole voĹžnje v prihodnosti teĹžave pri izpolnjevanju predpisanih pogojev za usposabljanje kandidatov za kategorijo B in tudi za kategorijo A. Zaradi tega so se v zaÄ?etku septembra sestali predstavniki ĹĄol voĹžnje, Javne agencije RS za varnost prometa in predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje in se

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zadnje Ä?ase se Ä?isto preveÄ? dolgoÄ?asite. Zdi se vam, da niste krivi sami, a Ä?e boste iskreni do sebe, imate kar velik del krivde. Sedaj, ko se zaradi virusa vsi manj druĹžimo, se vam to precej maĹĄÄ?uje, saj ne le da boste veliko sami, tudi stikov z drugimi bo malo. MoÄ?no se boste polenili, kar se vam bo poznalo tudi navzven.

Ne le da boste pridobili kakĹĄen kilogram, tudi pomanjkanje fiziÄ?ne aktivnosti se vam bo vse bolj poznala. Ĺ˝e res, da je treba sedaj omejiti stike, a to ne pomeni, da morate biti le doma in na kavÄ?u. Kar trenutno poÄ?nete, ni zdravo ne za vaĹĄe telo, ĹĄe manj pa za vaĹĄo duĹĄo. ÄŒim prej postanite bolj aktivni.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

BeĹžanje v domiĹĄljijski svet vam ne bo prineslo ne sreÄ?e in ne zadovoljstva. To boste Ä?utili tudi pri poÄ?utju. Postali boste brezvoljni, sploh, ko se bo vreme spremenilo iz lepega jesenskega v pravo novembrsko sivino. Ob vsakem slabĹĄem poÄ?utju se boste ustraĹĄili okuĹžbe, a ni vse koronavirus. Glavoboli so vas pestili Ĺže pred njim, sedaj se bodo vrnili in vam grenili Ĺživljenje. Morda so se vrnili zato, ker niste zadovoljni s svojim ljubezenskim Ĺživljenjem. ÄŒeprav ni med vama s partnerjem niÄ? narobe, boste nesreÄ?ni, ker bosta premalo skupaj. Telefonski pogovori bodo kmalu premalo, pogreĹĄali boste dotike in toplino, ki ju Ä?utite, kadar sta skupaj. Stisnite zobe, saj bo minilo.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

S posodobitvijo poligona bodo poskrbeli za varno in ustrezno usposabljanje bodoÄ?ih voznikov kategorije A.

dogovorili, da bo Mestna obÄ?ina Velenje pomagala pri iskanju najboljĹĄe reĹĄitve ter s svojim prispevkom omogoÄ?ila bodoÄ?im

voznikom varno in ustrezno usposabljanje. đ&#x;”˛

346 uÄ?encev opravilo kolesarske izpite

ÄŒlani Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov Ĺ aleĹĄke doline se Ĺže tradicionalno vkljuÄ?ujejo v vse preventivne akcije, ki jih pripravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 29 njihovih Ä?lanov je tako sodelovalo v preventivnih akcijah ob koncu in zaÄ?etku ĹĄolskega leta. Tri dni so skupaj s policisti in varnostniki opozarjali najmlajĹĄe in njihove starĹĄe, predvsem, kako varno Ä?ez cesto. ÂťMoram priznati, da so najmlajĹĄi zelo ozaveĹĄÄ?eni in so tako lahko svetel zgled marsikateremu starejĹĄemu,ÂŤ je povedal predsednik Zveze ĹĄoferje vin avtomehanikov Peter Praprotnik. Njihovi Ä?lani so sodelovali tudi pri vseh aktivnostih, ki jih je pripravila v tednu

brez avtomobila Mestna obÄ?ina Velenje. Ĺ e posebej skrbno vsako leto organizirajo praktiÄ?ni del kolesarskih izpitov za vse petoĹĄolce.

Vsa leta je to potekalo ob koncu ĹĄolskega leta, letos pa to zaradi korona krize ni bilo moĹžno. Na sreÄ?o pa jim je to uspelo pred razglasitvijo jesenskega vala.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Izkoristili boste priloĹžnost, ki bo sicer precej tvegana, a bo preveÄ? dobra, da ne bi vsaj poskusili. Izkazalo se bo, da se bo pogum tokrat izplaÄ?al, saj boste privarÄ?evali, pa ĹĄe bolj sreÄ?ni boste. Ne bo vas motilo, da se je Ĺživljenje spet skoraj ustavilo in da ste veliko doma. V naslednjih dneh boste imeli veliko Ä?asa za branje in druge konjiÄ?ke, ki morajo po navadi vedno Ä?akati na to, da imate Ä?as. Zato boste dogajanje okoli sebe vzeli tudi za dobro, ne bo se vam veÄ? zdelo, da je vse slabo. Dobre novice vas bodo spravljale v dobro voljo, slabe boste raje presliĹĄali. FinanÄ?nih tem se boste izogibali kot hudiÄ? kriĹža, saj je to podroÄ?je, ki vas trenutno takoj spravi v slabo voljo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V naslednjih sedmih dneh boste znali biti sami, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. Ĺ˝e res, da se zato niste odloÄ?ili sami, a kmalu boste ugotovili, da je svet tiĹĄine okoli vas lahko zelo blagodejen. Umirili se boste, predvsem pa boste vsak dan razmiĹĄljali o svoji prihodnosti. Pri tem boste zelo realni. Nekaj teĹžav boste imeli z zdravjem. Ne bodo nove, zato Ĺže veste, kako lahko telo pomirite in poskrbite, da se boste kmalu bolje poÄ?utili. Zvezde vam v naslednjih dneh priporoÄ?ajo, da se ukvarjajte predvsem s svojim Ĺživljenjem, za druge naj vas niÄ? ne skrbi. ÄŒe ne boste sami poskrbeli zase, ne bo nihÄ?e.

OsnovnoĹĄolci so vedno bolje pripravljeni na praktiÄ?ni del kolesarskega izpita, pa tudi njihova kolesa so tehniÄ?no vse bolj brezhibna Mira ZakoĹĄek

NiÄ?, kar boste v teh dneh predlagali partnerju, mu ne bo vĹĄeÄ?. Ĺ e veÄ?, opazili boste, da se vam je zelo odtujil in se zaÄ?el izogibati stikom z vami. Ne Ĺženite si preveÄ? k srcu, saj veste, da mu trenutno ni lahko. Precej teĹžav se je zgrnilo nanj, nobena po njegovi krivdi. Vseeno pa se poÄ?uti krivega, saj ga je strah, kako boste Ĺživeli. Jezilo vas bo, ker boste opazili, da s prijatelji preko druĹžbenih omreĹžij ĹĄe vedno ohranja stik, z vami pa ne, Ä?eprav bi ga lahko v Ĺživo. Zato ne boste veÄ? dolgo tiho, saj bo vse skupaj moÄ?no vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Ker dobro veste, da vas rutina ubija, ne dopustite, da spet postane del vaĹĄega Ĺživljenja. Razgibajte ga sami.

Tako je uspeĹĄno opravilo kolesarske izpite 346 zdaj Ĺže ĹĄestoĹĄolcev ĹĄestih osnovnih in dveh podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄol mestne obÄ?ine Velenje. ÂťVeseli nas, da so uÄ?enci na te izpite vsako leto bolje pripravljeni in tudi odliÄ?no obvladajo voĹžnjo s kolesom. Tudi kolesa so tehniÄ?no neoporeÄ?na. Tako tudi nismo imeli nobenih teĹžav, da otroci opravljajo po novem izpite po mestnih kolesarskih stezah, vÄ?asih so jih namreÄ? na poligonih na igriĹĄÄ?ih,ÂŤ pravi Peter Praprotnik, ki Ĺželi vsem novim voznikom veliko uĹžitkov na kolesih.

Dodaja pa tudi, da so kolesarske steze, ki so jih uredili v mestu, zelo velika pridobitev za vse, ĹĄe posebej pa za najmlajĹĄe. đ&#x;”˛

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V vsakem letnem Ä?asu ste vedno znali najti kaj lepega in spodbudnega. Letos vam to ne bo najbolje uspevalo. Sploh, ko bo jesen pokazala svoje zobe, v pustih in sivih dnevih ne boste veÄ? naĹĄli prave pozitive. Vse, kar se dogaja okoli vas, bo v naslednjih dneh ĹĄe teĹžje sprejemati. Na trenutke vas bo celo preveÄ? skrbelo za svoje zdravje, pa tudi za zdravje najbliĹžjih. V takem strahu ne boste veÄ? mogli dolgo Ĺživeti, saj trpijo vaĹĄi Ĺživci. Zato se skuĹĄajte odklopiti od dnevnih novic, poiĹĄÄ?ite raje aktivnosti, ob katerih boste zaposlili tako telo kot misli. Bolj kot boste fiziÄ?no aktivni, bolje se boste poÄ?utili. Predvsem pa boste spet bolje spali.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh se potrudite in poskuĹĄajte stisniti zobe in usta. Sploh, ko vas bo imelo, da vsem okoli sebe poveste, kaj si mislite o njih. Dosegli ne bi niÄ?, zamer pa bi bilo veliko. Verjemite, da tega v trenutni situaciji res ne potrebujete. Vikend bo zabaven, pa Ä?eprav ga boste preĹživeli doma. Zato bo poskrbel partner, druĹžinski Ä?lani pa se mu bodo rade volje pridruĹžili. Smejali se boste veÄ?, kot ste se zadnjih nekaj tednov. Zato boste v nedeljo Ĺže prepriÄ?ani, da je slabo obdobje preteklost. V ponedeljek zjutraj pa vas Ä?aka neprijetno preseneÄ?enje, ki bo Ĺžal to vaĹĄe prepriÄ?anje spet postavilo na glavo. Zdravje? Skorajda brez pripomb.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ponovno zaprtje javnega Ĺživljenja ste vzeli zelo resno. Ne le zato, ker se bojite za svoje zdravje, ampak tudi zato, ker se bojite za zdravje svojih sorodnikov, ki so ĹĄe bolj ranljivi kot vi. V teh dneh pa boste imeli dovolj tega, da le poÄ?ivate ste skoraj ves Ä?as med ĹĄtirimi stenami. Zato boste spet postali bolj aktivni, Ä?eprav sami s seboj, saj druĹžbe ĹĄe ne boste iskali. Ob koncu tega tedna boste spet prekipevali od energije, zaleĹžanost pa bo preteklost. UĹživajte v tem, da vam letoĹĄnje leto kljub ĹĄtevilnim vzponom in padcem ni vzelo kreativnosti, pa tudi veselja do Ĺživljenja ne. ÄŒakajo vas nepredvideni izdatki. K sreÄ?i boste imeli kje vzeti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Sestrstvo Tokrat sem za temo kolumne izbrala odnose med Ĺženskami. Pogosto so bolj kot varovalni mreĹži podobni minskemu polju, na katerem je Ĺženska Ĺženski volk. Minsko polje je bojno polje. Tu smo lahko le tekmice. PreĹžimo druga na drugo s ciljem, da se oslabimo. Vse, kar poÄ?nemo, poÄ?nemo za lastno preĹživetje in v tem polju smo zgolj orodje za dosego ciljev.

Bojne taktike, ki jih izbiramo, so zelo razliÄ?ne. DoloÄ?ene so neposredne z jasnim namenom uniÄ?enja, veÄ?inoma pa so zelo subtilne. Skrivajo se za dobrimi dejanji in nameni, zato jih je ĹĄe teĹžje razkrinkati, zlasti kadar prihajajo od Ĺžensk, ki smo jih doĹživljale kot zaveznice. Takrat pogosto podvomimo v svojo presojo, namesto da bi postale ĹĄe bolj Ä?ujeÄ?e.

Pri subtilnih taktikah Ĺženska dosega svoj cilj prek drugih Ĺžensk z ustvarjanjem obÄ?utka ĹĄirĹĄe nesprejetosti, z dejanji ali

besedami pa skuĹĄa doseÄ?i, da bi se odkrile napake, zamajalo zaupanje, ustvaril videz dobrohotnosti in reĹĄevanja krize.

Cilj je odstraniti tekmico z boji navzven in jo navznoter oslabiti do te mere, da bo mesto predala. Po teh bojih smo priÄ?a prizorom uniÄ?enja avtentiÄ?nega izraĹžanja, Ä?utenja, razmiĹĄljanja in delovanja posamezne Ĺženske. Vsaka od nas je Ĺže kdaj imela sreÄ?anje z alfa samico, ki po boju pobere naĹĄe najboljĹĄe dele in nas pusti z obÄ?utkom popolne nevrednosti. ÄŒeprav se v tistem trenutku tega ne zavedamo, pa je vse tisto, kar nam je odvzela, odnesla zaman, saj v njej ni Ĺživljenja. Ker zna samo jemati Ĺživljenje, je obsojena na veÄ?ni lov, h kateremu jo sili obÄ?utek praznine, dokler tudi sama ne bo zavzela nove perspektive. Prav tako imamo pogosto v teh bojih obÄ?utek, da nam niÄ?esar zares ne doprinaĹĄajo.

Druge vrste bojev so naĹĄi notranji boji, ki jih ustvarjajo naĹĄi obÄ?utki nezadostnosti.

OdraĹžajo se v vsem, kar o sebi (ne)mislimo, zase (ne)naredimo in v vsem, kar si v

mnoĹžici vsega kupimo, da bi to postale.

Kaj je lahko tista nova, pristnejĹĄa perspektiva? Sestrstvo. Tista starodavna naveza, ki obstaja v naĹĄem kolektivnem nezavednem ĹĄe danes in zaradi Ä?esar hlepimo po druĹžbi druga druge. Kadar si zares dovolimo biti druga z drugo, uvidimo, da smo si zelo podobne in se potrebujemo. Druga v drugi prepoznamo veliÄ?ino in si jo priznamo. NajdragocenejĹĄe darilo naĹĄe starodavne naveze pa je zagotovo v tem, da nas zmore povzdigniti nad perspektivo tekmovalnosti, da lahko postane del neÄ?esa mnogo veÄ?jega. In da naĹĄo zavezo ohranja.

Ko boĹĄ naslednjiÄ? podvomila o svoji vrednosti, pa se spomni, da si ustvarjalka Ĺživljenja, varuhinja domaÄ?ega ognja in svetih krajev na zemlji, nosilka ĹĄtevilnih skritih moÄ?i in poznavalka zemljevidov Ä?loveĹĄke duĹĄe. Si Ä?udeĹž stvarstva in neusahljivi navdih v umetnosti. Zavedaj se te veliÄ?ine, ki je neodtujljiva. đ&#x;”˛

Nives Hudej, Druťtvo SŽM

Zadnje Ä?ase ste zaradi neprestane napetosti, ki se je ne znate veÄ? otresti, vse bolj nemirni. Dobro bo, da se boste tega vsak dan bolj zavedali, saj si boste zaÄ?eli prizadevati, da se umirite in zaÄ?nete na svet spet gledati bolj mavriÄ?no.

Trenutno se vam vse zdi sivo kot pusti november. Ĺ e nekaj dni ne bo nikogar, ki bi vas znal spraviti v dobro voljo. ÄŒe bo komu uspelo, bo to vaĹĄ partner. Zelo dobro vas pozna, zato ve, kaj potrebujete, kadar zapadete v melanholiÄ?no razpoloĹženje. SreÄ?ni boste, ko si bosta priznala, da sta skupaj veliko moÄ?nejĹĄa. Zato bosta ĹĄe nekaj Ä?asa odliÄ?na partnerja in zaveznika, tudi v boju proti nevidnemu virusu, ki vam meĹĄa ĹĄtrene na poslovnem podroÄ?ju.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh boste iskali predvsem priloĹžnosti, ki vas bodo spravile v dobro voljo. In to je odliÄ?no. S takĹĄnim pristopom se boste laĹžje sooÄ?ali z realnostjo. Ko boste morali splavati, boste. In to brez teĹžav, Ä?eprav vas bo strah. Prvi koraki bodo malce teĹžki, potem pa boste videli, da se da. Vsem boste dokazali, da niste tako neĹžni in obÄ?utljivi, kot se marsikomu zdite. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od vaĹĄih lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Ko bodo velike teĹžave, s katerimi ste se sooÄ?ali Ä?ez zgodnjo jesen, preteklost, boste res laĹžje zadihali. Tudi neke uradne zadeve iz preteklosti bodo kmalu reĹĄene v vaĹĄ prid.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Tokrat boste glasno govorili o svojih naÄ?rtih, kar nikoli ni bila vaĹĄa navada. Ĺ˝al se vam bodo besede v teh dneh zataknile v grlu. Zgodilo se bo, da vam bodo ponudili prav tisto, kar si Ĺželite. Vi pa ob tem ne boste sreÄ?ni, saj vas bo postalo strah, kaj to pomeni za vaĹĄo prihodnost. Tega, da nikoli veÄ? ne bo takĹĄna, kot je bila, se namreÄ? vsak dan bolj zavedate. To pa ĹĄe ni razlog zato, da pri odloÄ?itvi hitite. Dovolj Ä?asa imate, da dobro razmislite, poiĹĄÄ?ete dodatne informacije in se ĹĄele potem odloÄ?ite. LaĹžje vam bo ĹĄele, ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si Ĺželite. Partner bo imel eno samo Ĺželjo, ki sploh ne bo velika. Izpolnite mu jo, saj boste ob tem uĹživali tudi vi.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Veliko boste sanjarili. To bo vaĹĄ beg pred resniÄ?nostjo, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa ni vĹĄeÄ?. Prisiljeni se boste prilagajati novim razmeram, to pa bo od vas terjalo tudi dodatno izobraĹževanje, saj sicer razmeram ne boste kos. Ko se boste resniÄ?no zavzeli, ne bo veÄ? teĹžko. Dokler boste iskali bliĹžnjice, pa vam ne bo najbolje uspevalo. To bo celo zamajalo vaĹĄo samozavest. Zberite pogum tudi, ko bodo od vas zahtevali preveÄ?, in brez zadrĹžkov recite ne. Dnevi vam bodo hitro minevali, veÄ?eri pa bodo tihi in mirni. ÄŒisto po vaĹĄi meri, saj doma potrebujete mir, ki ga v sluĹžbi le redko doĹživite. Zdravje bo razmeram primerno dobro.

Naš čas, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. novembra

06.15 06.25 07.00 10.15 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.40 15.05 15.45 15.55 16.05 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.45 02.10 02.40 03.10 03.20 03.30 03.35

04.00 11.15 13.45 14.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Izzivi srebrne generacije Začnimo znova, Ribolov in betkolov Vem!, kviz Moje mnenje, Diagnoza: rak Prvi dnevnik Šport Vreme Internet vsega, kanadska dokumentarna oddaja Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Timi gre, Glasbenik, ris.

Svetovalka Hana, Štetje je zabava, ris. Čarli in Lola, To je skrivnost, ris., 1. sez.

Zverinice prijateljice,glasbena pravljica Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Živeti s pesticidi Na kratko, Poliamorija Dinotačke, Kar nas je rešilo, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča Globus Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Marguerite Duras: Spomini na vojno, francoski film Ugriznimo znanost, Živeti s pesticidi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

01.05 02.05

Info kanal Dobro jutro Panoptikum Avsenikov zlati abonma - Poklon Slavku Avseniku Joker, kviz Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati, dokumentarni film Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2022 - Slovenija : Poljska, prenos iz Celja Nogomet - evropska liga, 3. kolo Avtomobilnost Nogomet - evropska liga, vrhunci 3. kola Ambienti MareziJazz 2014, Jazz Punt Big band Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.50 23.40 00.35 01.30 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1. sez., 11. del Betty v New Yorku, 1. sez., 48. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 78. del Podaj mi roko, 2. sez., 50. del Podaj mi roko, 2. sez., 51. del TV prodaja Komisar Rex, 1. sez., 12. del Šverc komerc, 1. sez., 122. del Betty v New Yorku, 1. sez., 49. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 52. del Podaj mi roko, 2. sez., 53. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 123. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 2. del Slepa pega, 3. sez., 15. del Vikingi, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

16.45 17.55 19.00 20.55 22.50 23.30 00.00 00.30

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Moja dežela - lepa in gostoljubna, oddaja TZS ob razglasitvi zmagovalcev 11:15 2796. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 11:45 Videospot dneva 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:45 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Tiho, tiho, beremo! gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Cepecepetavček 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje 21:55 BONTON: Točnost 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

5. novembra 2020

Sobota,

6. novembra

7. novembra

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 Ugriznimo znanost, Živeti s pesticidi 10.50 Začnimo znova:Resničnostna Županova Micka, slovenska nanizanka, 1. sez.

11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.50 Nekaj je v zraku, kanadska dokumentarna oddaja 14.50 Prisluhnimo tišini, Smrt otroka zaznamuje življenje 15.05 Mostovi - Hidak 15.45 Bacek Jon, Smrčanje, ris., 1. sez.

15.50 Špasni učitelj, Umazanije nikar, nizozemska otroška nanizanka, 1. sez.

16.15 Presenečenje, kratki igrani film iz Slovenije, 00 10 . sez.

16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip, Dodajamo življenje dnevom 18.10 Bacek Jon, Ježka v stiski, ris., 5. sez.

18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.10 Kinoteka: Oni živijo, ameriški film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 01.45 Slovenska kronika 01.55 Šport 02.05 Vreme 02.10 Napovedujemo

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke Čudogozd: Med knjigami 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi žerjav, ris.

07.15 Lili in Čarni zaliv, Oljni madež, ris., 2. sez.

07.25 Ava, Riko, Teo, Dežni orkester, ris.

07.30 Kalimero, Luč, kamera, zmeda, ris.

07.40 Hej, hej, Šapice!, Snežni prijatelji, ris., 1. sez.

07.50 Knjiga o džungli, Majhno je lepo, ris., 1. sez.

08.00 Z kot Zofka 08.20 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi 09.10 Vse živo v živo, razvedrilna oddaja za otroke 09.50 Male sive celice, OŠ Šmarje-Sap in OŠ Trebnje 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.40 Osvežilna fronta, Na daljavo, oddaja za mladostnike 11.40 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.10 Znanost o virusu 15.05 Sedem svetov - en planet, Antarktika 15.55 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Kraljičino darilo, ris.

18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka 22.20 Poročila 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Sedmi pečat: Tatiči, japonski film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 01.30 Sobotni dnevnikov izbor 01.40 Utrip 01.55 Šport 02.05 Vreme 02.10 Napovedujemo

04.00 11.00 12.00 14.40 15.20 16.00

20.50 22.55 00.45

Info kanal Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija Marpurgi, dokumentarno-igrani film Senca suma, francoska nadaljevanka Razbijalka sistema, nemški film Zadnja beseda!

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 22.35 22.40 00.25 02.05 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1. sez., 12. del Betty v New Yorku, 1. sez., 49. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 79. del Podaj mi roko, 2. sez., 52. del Podaj mi roko, 2. sez., 53. del TV prodaja Komisar Rex, 1. sez., 13. del Šverc komerc, 1. sez., 123. del Betty v New Yorku, 1. sez., 50. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 54. del Podaj mi roko, 2. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Poroka na hitro, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Prisrčna zmešnjava, kanadski film Njegova nova žena, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

17.55 20.00

04.00 07.00 09.00 11.15 12.20 12.45 13.30

15.45

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje: Odvisnost 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:25 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Toskana 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

18.10 19.00 20.05 21.55 22.55 23.20 00.55 01.55

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Jožefa in Janez Javornik Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji, dokumentarni film Začnimo znova, Na kmetiji je lepo, slovenska nanizanka, 1. sez.

Začnimo znova, Tema dneva, slovenska nanizanka, 1. sez.

Dežela smehljaja - Veronikini večeri, 2010 , Sabina Cvilak, Luca Salsi, Simfonični orkester RTV Slovenija in David Heusel Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Koper, 11. kolo, prenos iz Ljubljane Burkež Pavliha, dokumentarni film Videotrak Od sreče do zloma, francoski film Zvezdana Pesem je ... Andrej Šifrer Izštekanih 25 , koncert 2018, 1. del Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.20 08.35 08.55 09.15 09.35 09.55 10.20 10.50 12.35 12.50 14.40 14.55 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Polona ga žge Prisrčna zmešnjava, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Kubo in dve struni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Poroka na hitro, ameriški film Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Pripravnik (Intern), ameriški film Bog, le kaj smo zagrešili?, francoski film 00.10 Božično podjetje, ameriški film 01.55 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Videospot dneva 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:20 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Modri kralj 18:35 Spoznajmo jih … Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje 18:40 Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2797. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Iz našega arhiva: Graška gora poje in igra, 2005, 1. del 21:50 Spoznajmo jih … Kitarski orkester in Kim Fricelj, violončelo, GŠ Velenje 21:55 Popotniške razglednice: Toskana 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:25 Nočni program

Nedelja,

8. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.50 15.20 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.45 21.40 22.05 22.30 00.10 00.30 00.55 01.10 01.20 01.35 01.45 01.50

Milan, Maškarada, ris.

Mandi, Kondor, ris., 3. sez.

Jurij in Pavel, Glasba, ris. Živživalice, Deževnik, ris.

Niko, Orglice, ris.

Mucika, Zvezdna noč, ris.

Svetovalka Hana, Žalosten sem Čarli in Lola, Saj grem rada k dediju in babi, ampak ..., ris., 1. sez.

Trobka in Skok, Umetnika, ris.

Pujsa Pepa, Zobozdravnik, ris., 2. sez.

Kalimero, Polomija s korenjem Šola za pošasti, Človečka hočem, ris., 1. sez.

Dinotačke, Kar je govorilo, ris.

Zmedi gre v Zakajzato, Vidim te, ris., 1. sez.

Ernest in Celestinca, Bonton, ris.

Erika, Sporočilo v steklenici, ris., 1. sez.

Piknik s torto, Gospod Buldog, ris.

Bacek Jon, Golf, ris., 2. sez. Špasni učitelj, Hrček, 1. sez.

Sveta maša, iz mariborske stolnice Rimske počitnice s Catherine, Jedi starega Rima, oddaja o kuhanju Ozare Obzorja duha, Ideal mladih Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav Na lepše Oče štirih: Na vrhu, danskonorveški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Kolački, ris., 1. sez.

Mali Timotej, Planet brez primere, ris.

Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Med nami, norveška nadaljevanka Intervju Nebesni zmaj, dok. feljton Poročila, šport, vreme Psi lajajo v daljavim koprodukcijski dokumentarni film M. Ravel - Dafnis in Hloa (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Dodajamo življenje dnevom 07.15 Ugriznimo znanost, Živeti s pesticidi 07.45 Premagajmo covid 19 08.10 Koncert ob odprtju Festivala Maribor 2020: Zborovska fantazija, A. Lajovic in L. van Beethoven 09.30 Začnimo znova, Postimo se presenetiti, slov. nan., 1. sez.

09.55 Začnimo znova, Ribolov in betkolov, slovenska nan, 1. sez.

10.25 Začnimo znova, Resničnostna Županova Micka, slov. nan., 1. sez.

10.55 Otroci Sredozemlja, Francija, 2. sez.

11.55 Codelli, igrano dokumentarni film 13.20 Mongolski kralji, kanadski film 14.55 Ambienti 15.45 Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film 16.50 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 -Turčija : Slovenija, prenos iz Odunpazarija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, Azija, koprodukcijska dok. serija 20.55 Julie Andrews njene pesmi, njene sanje, francoska dok. oddaja 21.55 Vikend paket 23.15 Zvezdana 00.05 Kaj dogaja?

00.45 Videotrak 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.20 08.35 08.55 09.15 09.40 10.05 10.30 12.10 12.25 14.15 14.30 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Njegova nova žena, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Božično podjetje, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Pripravnik (Intern), ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 1/2 22.50 Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 2/2 00.50 Prisrčna zmešnjava, kanadski film 02.35 Zvoki noči

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 11:50 13:20 14:10 15:10 17:30 17:55 18:00 18:20 18:35 18:40 19:40 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2796. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2797. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Tiho, tiho, beremo! gledališka predstava Vrtca Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Cepecepetavček Spoznajmo jih: Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje Moja dežela - lepa in gostoljubna, oddaja TZS ob razglasitvi zmagovalcev Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih: Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

9. novembra

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.35 15.30 16.00 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.20 17.25 17.30 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 23.50 01.10 01.35 02.05 02.15 02.25 02.30

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Ideal mladih Začnimo znova, Tista črna kitara, slovenska nanizanka, 1. sez.

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Ogrožena mesta, New York, francoska dokumentarna serija S-prehodi, Ob stoletnici požiga Narodnega doma Dober dan, Koroška Živživalice, Deževnik, ris.

Milan, Glasbenik Milan, ris. Šola za pošasti, Kolački, ris., 1. sez.

Bacek Jon, Golf, ris., 2. sez.

Ribič Pepe, Strah pred pajki Poročila ob petih Šport Vreme Kulturni vrhovi, Rožnik v Ljubljani, dokumentarna oddaja Nejko, Podlesje ima talent, ris.

Simon, Superzajec, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Platforma, Dotik je nevaren umetnice danes in nekoč Milko Lazar, skladatelj Festival Imago Sloveniae: Vasilij Meljnikov in Milko Lazar (Rusija/ Slovenija), Milko Lazar: 10 Pieces za violino in čembalo Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.10 Dobro jutro 13.40 Prisluhnimo tišini, Življenje z naglušnostjo 14.10 Na lepše 14.55 New neighbours - Novi sosedje, Tako Bog hoče, dokumentarna oddaja 15.25 Zadnja beseda!

16.30 Prava ideja!, Better, digitalizacija v zdravstvu 16.55 Ljudje in zemlja 17.55 Žebelj je postal čopič, dokumentarni film 20.00 Odpotovanja, Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 1. sez.

20.50 Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film 22.40 Češnjevi kolački, kratki igrani film AGRFT 23.00 Riot Ana, kratki igrani film AGRFT 23.25 Iva, 24, kratki igrani film AGRFT 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.30 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1. sez., 13. del Betty v New Yorku, 1. sez., 50. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 80. del Podaj mi roko, 2. sez., 54. del Podaj mi roko, 2. sez., 55. del TV prodaja Komisar Rex, 1. sez., 14. del Popolna preobrazba doma, 10. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 51. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 1. del Solze v raju, 1. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 31. del Šverc komerc, 1. sez., 124. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 11. del Slepa pega, 3. sez., 16. del Vikingi, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2797. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Islandija, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje (122) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje (122) 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Sreda,

10. novembra

06.15 06.25 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.20 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 00.50 01.20 01.45 02.00 02.10 02.15

04.00 11.30 14.15 14.40 15.50 16.40 17.55 20.00 20.55 21.25 23.05 23.30 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Platforma, Dotik je nevaren umetnice danes in nekoč Začnimo znova, Glasbene korenine, slovenska nanizanka, 1. sez.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Ogrožena mesta, Tokio, francoska dokumentarna serija Duhovni utrip, Dodajamo življenje dnevom Kanape - Kanape, oddaja za mlade Lili in Čarni zaliv, Trening, ris., 2. sez.

Oblakov kruhek, Domišljija, ris.

Knjiga o džungli, Majhno je lepo, ris., 1. sez.

Firbcologi, mozaična oddaja za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Luč, kamera, zmeda, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz Somalija, dežela na robu propada, francoska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Marino Qualizza, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Šamanka Branka, dokumentarni portret Avtomobilnost Joker, kviz Troje svetih, dokumentarni film 7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja Prava ideja!, Podjetje SkyLabs Umori na podeželju (XX.), Pripeljite klovne, britanska nanizanka, 20. sez.

Kaj govoriš? So vakeres?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1. sez., 14. del Betty v New Yorku, 1. sez., 51. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 81. del Solze v raju, 1. sez., 1. del Solze v raju, 1. sez., 2. del TV prodaja Komisar Rex, 1. sez., 15. del Šverc komerc, 1. sez., 124. del Betty v New Yorku, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 3. del Solze v raju, 1. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 32. del Šverc komerc, 1. sez., 125. del Preverjeno 24UR zvečer Slepa pega, 3. sez., 17. del Vikingi, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 9:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 BONTON (9) Stopnice, vrata, dvigalo 18:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, kitara, GŠ Velenje (123) 18:25 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:50 Videospot dneva 18:55 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2798. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Lepenatka 20:50 Iz našega arhiva: Graška gora poje in igra, 2005, 1. del 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, kitara, GŠ Velenje (123) 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

11. novembra

06.15 06.25 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.20 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 00.50 01.20 01.45 02.00 02.10 02.15

04.00 11.30 14.15 14.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Platforma, Dotik je nevaren umetnice danes in nekoč Začnimo znova, Glasbene korenine, slovenska nanizanka, 1. sez.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Ogrožena mesta, Tokio, francoska dokumentarna serija Duhovni utrip, Dodajamo življenje dnevom Kanape - Kanape, oddaja za mlade Lili in Čarni zaliv, Trening, ris., 2. sez.

Oblakov kruhek, Domišljija, ris.

Knjiga o džungli, Majhno je lepo, ris., 1. sez.

Firbcologi, mozaična oddaja za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Luč, kamera, zmeda, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz Somalija, dežela na robu propada, francoska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Marino Qualizza, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

23.05 23.30 00.25

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Šamanka Branka, dokumentarni portret Avtomobilnost Joker, kviz Troje svetih, dokumentarni film 7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja Prava ideja!, Podjetje SkyLabs Umori na podeželju (XX.), Pripeljite klovne, britanska nanizanka, 20. sez.

Kaj govoriš? So vakeres?

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1. sez., 15. del Betty v New Yorku, 1. sez., 52. del Lepotica in zver, 1. sez., 1. del Solze v raju, 1. sez., 3. del Solze v raju, 1. sez., 4. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 1. del Šverc komerc, 1. sez., 125. del Betty v New Yorku, 1. sez., 53. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 5. del Solze v raju, 1. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 33. del Šverc komerc, 1. sez., 126. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 3. del Slepa pega, 3. sez., 18. del Vikingi, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

15.50 16.40 17.55 20.00 20.55 21.25

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 9:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2798. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 BONTON (9) Stopnice, vrata, dvigalo 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:05 Iz oddaje Dobro jutro 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Kresniček, otroška spevoigra, OŠ Nazarje 18:35 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Zlato srečo nosimo, Dvanajst mesecev 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner, kitara, GŠ Velenje (124) 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Naniju Poljancu 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner, kitara, GŠ Velenje (124) 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 21

Ko je interneta preveÄ?

WESTOVER TARA: Osvobojena

prag univerze. In spoznala, zakaj lahko izobrazbo enaÄ?imo s svobodo.

od - Odrasli 821-94 - Spomini Vir: https://www.emka.si/ webapp/wcs/stores/servlet/sl/ emkasi

OSMAN RICHARD: ÄŒetrtkov klub za umore

30-letna doktorica zgodovine z britanskega Cambridgea je napisala spomine na odraĹĄÄ?anje, ki bralcu jemljejo sapo.

Postali so velika svetovna uspeĹĄnica

od - Odrasli 821-312.4 - Kriminalni romani Vir: https://www.emka.si/ webapp/wcs/stores/servlet/sl/ emkasi

Nekje na angleĹĄkem podeĹželju je idiliÄ?na vasica in v njej prijetno naselje starostnikov SonÄ?ni gaj. Tako se zaÄ?ne duhovita zgodba Richarda Osmana, britanskega televizijskega voditelja, reĹžiserja in producenta, ki se bo priljubila oboĹževalcem Agathe Christie, pa tudi vsem tistim, ki so jih navduĹĄile prigode Hendrika Groena.

in se uvrstili med knjige leta 2018. V izkuĹĄnji izolacije, ki se je zarezala v naĹĄa Ĺživljenja, je njihovo sporoÄ?ilo ĹĄe jasnejĹĄe: kako neprecenljiva je svoboda znanja, gibanja, dela, miĹĄljenja in izraĹžanja svojega mnenja.

Tara je odrasla v posebni ameriĹĄki druĹžini: oÄ?e avtoritativen, karizmatiÄ?en verski goreÄ?neĹž, mama tiha, sposobna Ĺženska z zdravilskim darom in Tara kot najmlajĹĄa od sedmih otrok, ki so se vsi rodili doma, niso hodili v ĹĄolo in dolgo niso imeli niti rojstnih listov. Ĺ˝iveli so na hribovski kmetiji in delali na oÄ?etovem odpadu, prepuĹĄÄ?eni njegovi svojeglavosti in nezaupanju do druĹžbe. Toda z Indijanske princese, divje gore, pod katero je odraĹĄÄ?ala, je Taro vabil drugaÄ?en svet, ki ni Ĺživel po verskih dogmah njenega oÄ?eta: svet, v katerem se ljudje niso pripravljali na konec sveta, ampak so se druĹžili, hodili v knjiĹžnice, gledaliĹĄÄ?e ... in v ĹĄolo. Na lastno pest in z neverjetno zagrizenostjo je naredila sprejemni izpit in s 17 leti prestopila

21

UTRIP

5. novembra 2020

Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron niso Ä?isto navadni upokojenci. Ne diĹĄijo jim druĹžabne igre, ne zanima jih uÄ?enje tujih jezikov in pogovori o boleznih so jim mrzki; veliko raje razvozlavajo stare nereĹĄene umore in tako razgibavajo male sive celice. Medse vabijo upokojene sodnike, kirurge in druge izvedence ter se pri detektivskem delu imenitno zabavajo. Lepega dne pa se prav pred njihovim pragom pripeti Ä?isto pravi, soÄ?en umor. ÄŒetverica je odloÄ?ena, da bo razvozlala, kdo je spravil s sveta gradbinca Tonyja.

V Ä?asu podaljĹĄanih poÄ?itnic, ĹĄolanja na daljavo in od doma so otroci in mladostniki veÄ? Ä?asa doma sami in imajo veÄ? prostega Ä?asa. Veliko druĹžin se sooÄ?a z vpraĹĄanjem, koliko uporabe spleta je primerno za mojega otroka, so spletne vsebine, do katerih moj otrok dostopa, primerne, bo to imelo kakĹĄne posledice, kakĹĄna so priporoÄ?ila za varno ĹĄolanjem na daljavo, kako je z druĹženjem po spletu in podobo.

Iz naĹĄe prakse ugotavljamo, da veliko ljudi, predvsem pa mladih, prekomerno uporablja naprave, kar lahko vpliva na zmanjĹĄano pozornost in koncentracijo pri uÄ?enju, poveÄ?an stres, povrĹĄinske in manj zadovoljive odnose v Ĺživo, nespeÄ?nost, razdraĹžljivost itd. ÄŒas in pozornost sta v danaĹĄnjem svetu zelo pomembna, ravno druĹžbena omreĹžja, pametni telefoni, video igre, splet pa so tisti, ki nam jemljejo tako Ä?as kot pozornost, ki jih potrebujemo za druga podroÄ?ja, kot je uÄ?enje, delo, zabava in druĹženje v Ĺživo itd.

Predvsem v trenutnih razmerah, ko Ĺže zaradi obveznosti ĹĄolanja in dela preĹživimo veÄ? Ä?asa pred zasloni in ob tem zaradi upada druĹženja v Ĺživo in ostalih prostoÄ?asnih dejavnostih veliko posameznikov preĹživi preveÄ? Ä?asa na napravah tudi v prostem Ä?asu, kar lahko vpliva na niĹžje sploĹĄno poÄ?utje in zadovoljstvo.

Na Logout-u nudimo veÄ? razliÄ?nih brezplaÄ?nih programov za posameznike, ki so preobremenjeni s spletom ali z njim Ĺže

KnjiĹžnice ponovno odprle vrata

Ĺ oĹĄtanj – V Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj bodo do konca decembra na ogled dela, nastala na letoĹĄnji 47. Mali Napotnikovi kiparski koloniji, ki jo je organizirala MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. Mladi kiparji osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, ki so jih usmerjali likovni pedagogi iz posameznih ĹĄol, so tokrat ustvarjali na temo virusi in bitja iz drugega sveta.

Velenje, Šoťtanj, Šmartno ob Paki – Po nekajdnevnem premisleku je vlada ocenila, da so spet lahko odprte knjiŞnice, seveda ob skrbnem upoťtevanju navodil NIJZ. Tako je vrata odprla tudi KnjiŞnica Velenje z vsemi svojimi enotami v Velenju, Šoťtanju in Šmartnem ob Paki.

mkp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

od 6. 11. do 12. 11.

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIĂˆARSTVO; MENJAVA/PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIĹ TVO (Generali), POSREDNIĹ TVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA , AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VSEH VRST VOZIL NA TEHNIĂˆNI PREGLED, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blaĹžilce, sveèke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za razlièna vozila).

Ăˆestitamo za praznik obèine!

AKCIJA zimskih pnevmatik YOKOHAMA!

Ĺže 9 let, psiholoĹĄka ambulanta v Celju je odprta od leta 2018, in je za vse starostne skupine. Namen programa je ozaveĹĄÄ?anje o zdravi, varni, uravnoteĹženi in ustvarjalni uporabi tehnologij na eni strani ter na drugi strani strokovna pomoÄ? in svetovanje tistim posameznikom, ki imajo zaradi intenzivnosti in nekontrolirane uporabe tehnologij in spleta teĹža-

Izdelki mladih kiparjev na ogled v knjiĹžnici

đ&#x;”˛

T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | janez.janze@siol.net

zasvojeni in imajo teĹžave vzpostaviti strukturo, veliko odlaĹĄajo oziroma se zatekajo na splet zaradi zadovoljevanja notranjih oz. psiholoĹĄkih potreb. PomoÄ? nudimo tudi posameznikom, ki potrebujejo podporo in svetovanje ob neprijetnih izkuĹĄnjah ali riziÄ?nem vedenju na spletu.

LOGOUT - Center pomoÄ?i pri prekomerni rabi interneta, deluje

- 6. novembra 1937 se je na Polzeli rodil arhitekt in projektant Adi Miklavc, ki je umrl v Velenju 6. junija 2002; Miklavc je med drugim avtor Galerije Velenje, nove cerkve sv. Mihaela v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju in nove cerkve sv. JoĹžefa v Ĺ kalah; - 6. novembra 1974 se je rodila znana velenjska slikarka NataĹĄa Tajnik Stupar; - 7. novembra 1898 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Davorin Ravljen; pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist je kot novinar in urednik sluĹžboval pri Jutru, Slovenskem poroÄ?evalcu in TovariĹĄu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; umrl je 26. junija 1965; - 7. novembra 1925 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centa srednjih ĹĄol Velenje in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Ivo Jamnikar; umrl je 14. aprila 1996; - 8. novembra 2003 je v TopolĹĄici

v oseminsedemdesetem letu umrl zdravnik in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Velenje, primarij dr. Alojzij FijavĹž; - 9. novembra 1978 je velenjska RdeÄ?a dvorana od celjskega Izletnika zaÄ?asno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistiÄ?ni center Golte nad Mozirjem; - 9. novembra 2013 je Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj na 18. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Ĺ trucla osvojil zlato priznanje s pohvalo ter s 95 odstotki zbranih toÄ?k postal absolutni zmagovalec tekmovanja; - 10. novembra 1995 so v Zdravstvenem domu Velenje sveÄ?ano proslavili 50–letnico reĹĄevalne sluĹžbe; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloĹženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina.

Vse ĹĄege in navade, ki so se ohranile v zvezi z martinovim, se paÄ? ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo "jesenskii pust"; karkoli se ob martinovanju dogaja, je starejĹĄega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljeni svetnik, Ä?igar god je Cerkev postavila v primeren Ä?as, moral prevzeti poganska praznovanja in ĹĄege, ki jih ni

ve s preobremenjenostjo ali celo z zasvojenostjo oziroma so na spletu imeli neprijetne izkuĹĄnje.

K spletni zasvojenost ĹĄtejemo zasvojenost z video igrami, z druĹžabnimi omreĹžji, s spletnimi igrami na sreÄ?o, nakupovanjem, pornografijo, aplikacijami za zmenke, trgovanje s kriptovalutami ipd.

Za riziÄ?na vedenja ĹĄtejemo razliÄ?ne oblike spletnega nasilja, nadlegovanja, izsiljevanja z intimnimi posnetki, spletne prevare, sovraĹžni govor. ÄŒe bi Ĺželeli na omenjenih podroÄ?jih narediti spremembe, kot so vzpostavitev uravnoteĹžene uporabe spleta, boljĹĄa samokontrola, krepitev zdravega Ĺživljenjskega sloga ali krepitev samopodobe itd., smo tu za vas. Na nas se lahko obrne kdorkoli, ki ima teĹžave sam, njihov druĹžinski Ä?lan, ali pa Ĺželijo samo preventivno preveriti druĹžinsko uporabno digitalnih naprav.

Vsa individualna svetovanja so brezplaÄ?na.

Tukaj smo za vas in v trenutnih razmerah svetovanja le-tega nudimo tudi na daljavo (online preko Skype-a, Discord-a, Zoom-a, e-mail itd.) đ&#x;”˛

Franja Gros, univ. dipl. psih.

Email: info@logout.si ali franja.gros@logout.si Tel: 080 73 76 ali 031 832 646 ObiĹĄÄ?ite nas tudi na spletu: www.logout.si www.facebook.com/logout.si

Lunine mene

8.

novembra, ob 14:46, zadnji krajec

Ĺ martno ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje) bilo mogoÄ?e zatreti; v naĹĄi neposredni bliĹžini sta cerkvi, posveÄ?eni sv. Martinu, v Velenju in Ĺ martnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj obÄ?inski praznik, zato velja vsem obÄ?anom obÄ?ine Ĺ martno ob Paki iskrena Ä?estitka; - 11. novembra 1914 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ivan BlaĹž RĹ‘ck Biba, ki so ga Nemci 6. marca leta 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; - 11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravnatelj in pedagog na ĹĄoĹĄtanjski osnovni ĹĄoli Karel KordeĹĄ, ki je umrl 12. avgusta 1991 v Velenju; - na slavnostni seji obÄ?inskega sveta Ĺ martnega ob Paki so ob obÄ?inskem prazniku 11. novembra 1998 Ivanu AtelĹĄku podelili

najviĹĄje obÄ?insko priznanje, naziv Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; - 12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedĹžer in glasbenik Rajko DjordjeviÄ?; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan GlavaÄ?; - 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajĹĄe Ä?lane v Lyonu v Franciji pri Ä?lanih do 23 let VelenjÄ?an Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. novembra 2020

KriĹžanka Radia Velenje za razvedrilo

@nascas.si je n le e .v io d a r 897 50 04 897 50 03 ali

www.radiovelenje.com radio.velenje@nascas.si Stari trg 15, 3320 Velenje Tel.: 03 / 897 50 03

Z VAMI UTRIPAMO TUDI TO JESEN

na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz. • • • •

Aktualne novice Lokalne informacije Javljanja s terena Kontaktne oddaje

Radio Velenje nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji, bralce pa informira tudi ostalimi vsebinami. • • • • • • •

ZdravniĹĄki nasveti Kulturni utrip Zanimivosti Pesem tedna Hit dneva Glasbene Ĺželje ÂťÄŒvekalnikÂŤ

Avtonomija telefonov iPhone 12 na omreĹžju 5G ni med najboljĹĄimi

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

meni kar 20-odstotna krajĹĄa avtonomija delovanja. Enako slabo se je v praksi obnesel tudi pametni mobilni telefon iPhone 12 Pro. V omreĹžju 4G je njegova avtonomija znaĹĄala 11 ur in 24 minut, v omreĹžju 5G pa le ĹĄe 9 ur in 6 minut.

Pred kratkim je bilo moÄ? zaslediti, da sta tako pametni mobilni telefon iPhone 12 kot iPhone 12 'Android' telefoni so se Pro opremljena z baterijo kapa- odrezali bolje citete 10,78 vatnih ur, kar je nePri tem pa je zanimivo to, da koliko manj od prejĹĄnjih mode- so pametni mobilni telefoni Anlov iPhone 11 in iPhone 11 Pro. droid precej bolje obnesejo v Slednja sta bila namreÄ? opre- omreĹžju 5G. Njihova avtonomija mljena z baterijama zmogljivo- delovanja se namreÄ? zmanjĹĄa le sti 11,91 vatnih ur in 11,67 vatnih za odtenek. Telefon Google Pixel ur. Zato ne preseneÄ?a, zakaj avtonomija novega telefona ni na ravni njegovega predhodnika. Razlog za manjĹĄo baterija pa je Ä?ipovje za podporo mobilnemu omreĹžju 5G, saj je moralo podjetje Apple zaradi omejenega prostora Ĺžrtvovati del kapacitete vgrajene baterije.

Neprestana uporaba mobilnega omreĹžja 5G pa bo na Ĺžalost Avtonomija telefonov iPhone 12 se pri ĹĄe dodatno vplivala uporabi omreĹžja 5G zmanjĹĄa kar za petino. na avtonomijo pametnega mobilnega telefona iPhone 5 je imel v omreĹžju 5G namesto 12. Ta je potrdil preizkus, ki so 9 ur in 59 minut okoli 9 ur in ga opravili zanesenjaki spletnega 29 minut. Enako sta se v praksi portala Tom's Guide. Ti so priĹĄli obnesla tudi pametna mobilna do spoznanja, da je avtonomi- telefona OnePlus 8T ter celo ja delovanja novega pametnega Samsung Galaxy S20 in Galaxy mobilnega telefona iPhone 12 v S20 Plus. đ&#x;”˛ omreĹžju 4G znaĹĄala 10 ur in 23 minut, v omreĹžju 5G pa zgolj 8 ur in 25 minut. To v praksi po-

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

OB PRAZNIKU OBÄŒINE Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒESTITAMO VSEM OBÄŒANOM! JESENSKA AKCIJA SLOVENSKEGA GOVEJEGA EKOLOĹ KEGA MESA

EKO GOVEJE KOCKE

9,50â‚Ź za 1 kg

ÄŒETRTEK, 5. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 6. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 7. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. novembra

Pokriva celotno Ĺ aleĹĄko in Savinjsko dolino ter KoroĹĄko Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

RADIO VELENJE

EKO GOVEJE STEGNO

9,99â‚Ź za 1 kg

NaroÄ?ila sprejemamo preko spletne trgovine na www.ekodar.si ali po telefonu na 065 557 296 ali 051 362 554.

Prek spleta lahko sedaj naroÄ?ite tudi ostale izdelke iz ponudbe KZ Ĺ aleĹĄka dolina. ObiĹĄÄ?ite trgovina.kz-saleskadolina.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 10. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 26. oktobra do 1. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 26. oktobra do 1. novembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 26. oktobra do 1. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. oktobra do 1. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 5. 11. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO KOCKE sena in otave veÄ?ja koliÄ?ina, prodam. Gsm: 041 780 231.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898.

KOCKE sena, 14 kom silaĹžnih bal in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

DOMAÄŒ jabolÄ?ni kis, star 1 leto, prodam. Gsm: 031 238 511.

MEĹ ALEC betonski, Ĺželezne armature dolĹžine 6 m (7/3 in 8/4) in avto prikolico s streho. Gsm: 031 547 364 ali 03 / 588 18 46.

Ĺ˝IVALI OVCE breje solÄ?avske pasme, prodam.

Gsm: 031 547 364.

DEŽURSTVA

TELIÄŒKO mesne pasme staro 14 dni, prodam. Gsm: 041 776 064.

NESNICE rjave, cepljene, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 8. 11. 2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem: 7,50 â‚Ź/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

PODARIM SEDEŽNO garnituro usnjeno, podarim. Gsm: 070 261 803.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organizirano neprekinjeno deĹžurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 7. 11. in nedeljo, 8. 11. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 559 - Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8. in 9. uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

radio velenje

ZAHVALA

com

Za vedno se je od nas poslovila draga Ĺžena, mamca in babica

POLONCA BLATNIK 1953 – 2020

Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.

Od nje smo se poslovili v sredo, 4. 11. 2020, na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?i moĹž Franc, sin Lovro ter hÄ?i UrĹĄka z druĹžinami.

107,8 MHz

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI • • •

ZAHVALA Tiho je zakljuÄ?il svojo Ĺživljenjsko pot dragi moĹž, oÄ?e, dedi, pradedi, tast, brat in stric

STANKO GOLTNIK 1937 – 2020

Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luÄ?i. a tvoj nasmeh nam v srcih ĹĄe Ĺživi in nihÄ?e ne ve, kako zelo boli, ko te veÄ? ni.

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. novembra 2020

Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrekli soĹžalje. Hvala tudi govorniku g. Dragu Kolarju, duhovniku, Ä?astni straĹži in godbi Premogovnika Velenje, vsem praporĹĄÄ?akom, pevcem skupine Kamerati in KP Velenje.

Zahvaljujemo se za vso podporo sosedom Toledove ulice, ĹĄe posebej Kadićem. Hvala tudi medicinskemu osebju nevroloĹĄkega oddelka Bolnice Celje. Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Marica, hÄ?erka Darja in sin Milan z druĹžinama

ZAHVALA

Slivar Mihael , roj. 1926, Velenje, PreĹĄernova cesta 10 AvberĹĄek Milena, roj. 1957, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 208 A GrmiÄ? Ferdinand, roj. 1932, Velenje, Cesta v BevÄ?e 38

POROKE

'Spomin je edini raj, iz katerega nas nihÄ?e ne more izgnati'

Nacetu Ĺ aleju v spomin OdĹĄel si v bogastvu barv meseca svojega rojstva, ki se je na dan tvojega slovesa od fiziÄ?ne zemlje bohotilo v soncu, prekrasnih odtenkih jeseni. Da bi te zadnjiÄ? nagradilo z zlatom Ĺživljenjske letine.

Jesen je Ä?as obiranja sadov Ĺživljenja in za Ĺživljenje, bogate bere pridnih rok in bogastva, ki ga nudita Zemlja in Ĺ˝ivljenje. In Zemlja in Ĺ˝ivljenje sta bila tvoj Ĺživljenjski credo: (Z)zemlja, ki ti je s svojimi Ĺživljenjskimi prostori vode, gora, hribov, snega in nasploh fiziÄ?nega v tvoji predanosti veliko ĹĄportnim dejavnostim pomenila reĹĄitev za premagovanje spominov iz teĹžkih Ä?asov vojnega otroĹĄtva in kdaj tudi osebnih tegob, in Ĺ˝ivljenje, ki si mu znal svoje marsikatere grenke izkuĹĄnje spremeniti v bogate sadove s pozitivno, za svoje sopotnike navdihujoÄ?o in bogato pot bivanja.

V mladem nastajajoÄ?em Velenju si s svojimi vrstniki oral ledino v mnogih ĹĄportih, ki so ti dajali potrditve, da se vztrajnost in trdo delo poplaÄ?ata – od dvigovanja uteĹži v mladosti do smuÄ?anja, karateja, pa prostoÄ?asnega pohodniĹĄtva in ljubiteljskih vodnih ĹĄportov. V nekaterih si bil kljub zavidljivim (tedaj republiĹĄkim in drĹžavnim) rezultatom za lokalno skupnost (ne)hote ali nevede prezrt v kakĹĄnih domoznanskih priÄ?evanjih, biltenih, portretih ‌ Pa vendar te je Ĺ˝ivljenje nagradilo v tistem, kar nima materialne cene: z ljubeÄ?o druĹžino, mnogimi prijatelji, predvsem pa poslanstvom vloge moĹža in predvsem OÄ?eta – ne samo bioloĹĄkega. OÄ?eta, ki si znal navduĹĄiti za to, za kar si bil navduĹĄen sam in ti je bila vrednota – od brezĹĄtevilnih otrok velenjskih ĹĄol in odraslih, ki si jih nauÄ?il smuÄ?ati, do mnogih prijateljev, ki si jim odprl oÄ?i za odkrivanje tega zemeljskega okoli sebe. Komu tudi navdihovalec, kot mora biti (je) OÄ?e, da je vredno vztrajati, komu kot sosed, prijatelj ali sodelavec, ki si mu tudi v teĹžkih trenutkih priskoÄ?il na pomoÄ?. Ali naĹĄel mirno in ohrabrujoÄ?o besedo, da bo jutri lepĹĄi dan. ÄŒe je bilo primerno – in vedno si vedel, kdaj je – tudi s humorjem in iskrivo duhovitostjo.

Nekateri merijo Ĺ˝ivljenje v analih, fotografijah, kilometrih ‌ Tvoje je bilo bogato (Ä?eprav tudi v omenjenih) predvsem v spominih brezĹĄtevilnih prijateljev, starih VelenjÄ?anov, v zgodbah in prigodah mnogih, ki si jim stopil v Ĺživljenje ali le kratko prekriĹžal pot. Tudi v zadnji dobi svojega Ĺživljenja, ko nas je tvoja teĹžka bolezen vse – tudi tebe – nagovarjala z nedoumljivimi, kako je mogoÄ?e, zakaj ‌ Ko si se poslovil od nas ob rahlem ĹĄelestenju zlatega listja, dragi Nace, naj tebe pospremijo verzi mojstrov slovenske besede: da si ‌ ÂťveÄ? od pozabljanja, / neizmerno veÄ? od zanikanja, / neskonÄ?no veÄ? od niÄ?a.ÂŤ Angel varuh svojega varovanca spremlja, Ä?e ta Ĺželi to ali Ä?e noÄ?e, in ko z njim prek zadnjega klanca pride, na grobu joÄ?e.

(Tone PavÄ?ek)

Porok ni bilo za objavo

Nagrajenci nagradne kriŞanke Šili testenine, objavljene v, 22. oktobra 2020, so: •

Marjana Kať, Gaberke 25, 3325 Šoťtanj • Bernarda Roťkar, Gaberke 25, 3325 Šoťtanj • Danica Sivka, Škalska 30 a, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poťti.

PraktiÄ?no nagrado prevzamejo v ButiÄ?ni trgovini Ĺ ili. ReĹĄitev kriĹžanke: OKUS DOMAÄŒNOSTI.

đ&#x;”˛

AĹ

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 25 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

V SLOVO

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e in dedi Umrl je plemeniti moĹž, oÄ?e, dedi in stric

FERDINAND GRMIČ 1932 – 2020

Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in veÄ?no lep spomin nate.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izreÄ?ena soĹžalja, darovane sveÄ?e, cvetje in svete maĹĄe.

Hvala govornici Magdi Stvarnik za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in Ĺžupniku za opravljen obred. Hvala tudi gasilcem PGD BevÄ?e.

Hvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu. Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Silva, sinova AleĹĄ in Zvonko z druĹžino

RUDI PAHOLE odvetnik v pokoju od pokojnega se bomo poslovili v druĹžinskem krogu na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju, v petek, ob 14. uri. Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Silva, hÄ?erki Simona in Aleksandra z druĹžino ter vsi tisti, ki so ga spoĹĄtovali in imeli radi.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 11. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Vse veÄ? donacij, a tudi potreb MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je od zaÄ?etka korona krize moÄ?no okrepila humanitarno dejavnost – Kolikor se lahko, se prilagodijo razmeram, vztrajajo pa tudi v drugih dejavnosti Od zaÄ?etka ĹĄolskega leta do konca koledarskega leta je v MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje ĹĄe posebno pestro, saj se ponovno zaĹženejo ĹĄtevilni projekti, ki jih zveza izvaja v sodelovanju s ĹĄolami in vanje vkljuÄ?uje osnovnoĹĄolce (in starĹĄe). V letoĹĄnjih izrednih razmerah pa je marsikatera dejavnost obmirovala, medtem ko se je moÄ?no okrepila humanitarna.

Ĺ ola za starĹĄe se seli na splet

Glede na razmere so ĹĄe posebno zadovoljni, da so minuli mesec lahko izvedli dva tradicionalna projekta za otroke in mladino. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo so prilagodili tako, da so uÄ?enci in dijaki ustvarjali na ĹĄolah in prav tako izdelali kopico lesenih skulptur. Ob upoĹĄtevanju vseh ukrepov proti ĹĄirjenju korona virusa pa so z ogledom terena in predavanjem na vseh ĹĄolah izvedli tudi prvi del projekta s prav tako dolgo tradicijo Odpadek naj ne bo samo odpadek. V drugem delu projekta lahko otroci sodelujejo individualno, saj imajo do zimskih poÄ?itnic Ä?as, da z domiĹĄljijo pretvorijo odpadke v upo-

rabne in umetniĹĄke izdelke.

Novembra se obiÄ?ajno zaÄ?ne Ĺ ola za starĹĄe. Tudi letos napovedujejo ĹĄest ali sedem predavanj, ki se bodo vsak mesec zvrstila do aprila ali maja, le da se starĹĄi tokrat ne bodo sreÄ?evali v vili RoĹžle, ampak na virtualnih konferencah. V Ĺ oli za starĹĄe bodo najprej (torej na novembrskem predavanju) odprli ĹĄe kako aktualno temo: kako v tem Ä?asu, ko je cela druĹžina veliko doma in se otroci ĹĄolajo na daljavo, postavljati otrokom meje.

Pripravljajo se na virtualni Veseli december

Zaradi vsak dan slabĹĄe epidemioloĹĄke slike pa sodelavcem MZPM Velenje vendarle ni uspelo uresniÄ?iti vseh, resda ze-

lo ambicioznih naÄ?rtov za jesen.

Projekt Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino so preloĹžili na pomlad. Ĺ˝al so se morali odpovedati druĹžinski ustvarjalni delavnici izrezovanja buÄ? in osvetljevanja SonÄ?nega parka s sojem sveÄ?, ki je vsako leto razveselila in povezala otroke in starĹĄe ter napovedala krompirjeve poÄ?itnice, ko je v vili RoĹžle obiÄ?ajno obilo poÄ?itniĹĄkih aktivnosti. Vendar so tudi te morali odpovedati.

Se pa optimistiÄ?no pripravljajo na Veseli december – predprazniÄ?na druĹženja, rajanje z Dedkom Mrazom in obdarovanje. ÂťNe vemo ĹĄe, kako vesel bo letoĹĄnji december. Vemo pa, da Dedek Mraz pride. ÄŒe ne drugaÄ?e, le virtualno. Kljub temu pa bo zagotovo obdaril vse od 3 do 6 let stare otroke v Ĺ aleĹĄki doli-

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je lani zbrala okrog 18 tisoÄ? evrov donacijskih sredstev, letos pa Ĺže veÄ? kot 50 tisoÄ? evrov. Vendar je tudi druĹžin, ki potrebujejo pomoÄ?, zdaj Ĺže pol veÄ? kot v zaÄ?etku leta. Še vedno se na nas obraÄ?ajo nove in nove druĹžine. Ko so izvedele, da pomagamo tudi z donacijo raÄ?unalnika, spoznavamo nove zgodbe. Najhuje pa je tam, kjer je v hiĹĄi bolezen. Za te druĹžine se ĹĄe posebno potrudimo,ÂŤ pravi Bojana Ĺ pegel.

ni, ki bodo tako kot vsi njihovi predhodniki v minuli 70 letih dobili knjigo, zanimivo igraÄ?ko in zdravo slaĹĄÄ?ico,ÂŤ napoveduje sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel in doda, da bodo dobrega moĹža s sivo kuÄ?mo in belo brado sprejeli 10. decembra.

ÂťTakoj, ko je del pouka znova zaÄ?el teÄ?i na daljavo, smo se zaÄ?eli intenzivno ukvarjati s pomoÄ?jo osnovnim in srednim ĹĄolam, saj se je med uÄ?enci in dijaki ponovno moÄ?no poveÄ?alo zanimanje za raÄ?unalnike.

Zveza je rabljene raÄ?unalnike zbirala Ĺže spomladi, ko se je pokazalo, da ogromno otrok

Rekli so â?ą Bojana Ĺ pegel: ÂťNa vseh ĹĄolah so ĹĄe otroci, ki nimajo primerne opreme za pouk na daljavo. Zato bomo ĹĄe kako veseli vsake donacije, vsakega rabljenega raÄ?unalnika, ki ga bomo nadgradili in dali v prave roke.ÂŤ

Ob zakljuÄ?ku meseca poĹžarne varnosti smo z vodjo poklicnega jedra PGD Velenje in predsednikom komisije za izobraĹževanje v GZĹ D Borisom BrinovĹĄkom govorili o posebnostih gaĹĄenja poĹžarov na elektriÄ?nih vozilih

ElektriÄ?ni avtomobili na naĹĄih cestah niso veÄ? redkost. Na trĹžiĹĄÄ?u so sploĹĄno dostopni Ĺže dobro desetletje. Sprva kot hibridni avtomobili s kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja, pogona pa se dopolnjujeta glede na obremenitev vozila oziroma konfiguracijo terena. ÂťDa so elektriÄ?na ali kombinirana vozila enako varna ob trku kot ostala, ni potrebno zgubljati besed. Res pa se pri uporabi elektriÄ?ne energije za pogonsko sredstvo v prometu sreÄ?ujemo z dodatnimi teĹžavami,ÂŤ je pogovor naÄ?el gasilec Boris BrinovĹĄek iz PGD Velenje, ki je oktobra (v mesecu poĹžarne varnosti) naÄ?rtovalo posebno izobraĹževanje o gaĹĄenju elektriÄ?nih vozil. Tema je namreÄ? ob porastu raznovrstnih prevoznih sredstev na elektriÄ?ni pogon ĹĄe kako aktualna. ÂťVsekakor motorje z notranjim izgorevanjem dodobra poznamo, poznamo njihovo delovanje in nevarnosti ob poĹžaru. Gasilska taktika je jasna in intervencija uspeĹĄna, Ä?e smo ob pravem Ä?asu na pravem mestu. Pri elektriÄ?nih vozilih pa to ni tako, saj je prva teĹžava Ĺže dostopnost t. i. litij-ionske baterije, ki je v veÄ?ini del karoserije in pokriva dno vozila,ÂŤ pojasnjuje BrinovĹĄek.

Tveganja za poĹžar na elektriÄ?nih vozilih

Nevarnost za nastanek poĹžara na elektriÄ?nem vozilu je najveÄ?ja pri trku in zaradi napake pri pol-

njenju baterije. ÂťPri trku na celicah baterije nastanejo mehanske poĹĄkodbe, katerih posledice so kratek stik, moÄ?no segrevanje, veliki tokovi, kar privede do poĹžara. ÄŒe se pregradne stene med celicami poĹĄkodujejo (litij-ionski akumulatorji), lahko elektrolit,

ki vsebuje litijeve soli, pride v stik z vlago v zraku, se zaÄ?ne moÄ?no segrevati in se lahko tudi vname. Pri polnjenju pa se lahko baterija zaradi slabih kontaktov, napak na polnilnici ali preobremenitev zaÄ?ne segrevati, kar tudi privede do poĹžara.ÂŤ

Skrb za poĹžarno varnost elektriÄ?nih vozil

Lastniki ali uporabniki so pri poĹžarni varnosti elektriÄ?nih vozil praktiÄ?no nemoÄ?ni. UpoĹĄtevajo lahko navodila proizvajalca o uporabi vozila in vzdrĹževanju.

Ko pride do trka, pa nakljuÄ?ja

predali neposredno druĹžinam, s pomoÄ?jo donacij pa smo v zadnjih dneh kupili in razdelili 43 novih prenosnih raÄ?unalnikov, od tega 33 velenjskim osnovnoĹĄolcem, 4 ĹĄoĹĄtanjskim in 5 dijakom Ĺ olskega centra Velenje.

Razdelili smo tudi 16 rabljenih, a obnovljenih stacionarnih in prenosnih raÄ?unalnikov. ÄŒe seĹĄtejem, smo od zaÄ?etka korona krize otrokom in dijakom posredovali Ĺže 104 raÄ?unalnike, kar je ogromno. Za nakup no-

in ji dodajajo ĹĄe penilo za boljĹĄo omoÄ?ljivost. ÂťKo ugotovimo, da imamo opravka s poĹžarom na baterijskem sklopu in zaradi mehanskih poĹĄkodb oz. kemiÄ?ne reakcije v bateriji prihaja do iskrenja, pa se gaĹĄenje upoÄ?asni.

Posebne opreme ni. Nedavno pa so gasilci na Tirolskem goreÄ?e vozilo Tesla dobesedno potopili v kovinski zaboj z 21 hektolitri vode,ÂŤ je predstavil eno od taktik.

â?ą â?ą

Boris BrinovĹĄek

nima osnovne opreme za pouk na daljavo in zato niso v enakovrednem poloĹžaju. Tako smo spomladi razdelili 74 prenosnikov in obnovljenih stacionarnih raÄ?unalnikov, ĹĄe 4 smo poleti

Stiske druĹžin znova pritiskajo

Kako gasiti elektriÄ?na vozila?

Tina Felicijan

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje pomaga druĹžinam pri plaÄ?evanju poloĹžnic, nakupu najnujnejĹĄih ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, opreme za dom, oblaÄ?il in zimske obutve, hrane, higienskih izdelkov, pri odmerjanju pomoÄ?i pa upoĹĄteva finanÄ?no in zdravstveno stanje v druĹžini, saj je proĹĄenj preprosto preveÄ?, da bi lahko pomagali vsem. VeÄ? informacij o pridobivanju humanitarne pomoÄ?i je na spletni strani vilarozle.si, ne telefonu vile RoĹžle pa so dosegljivi tudi sodelavci MZPM Velenje.

Boris Brinovťek: Nekateri proizvajalci navajajo, da baterija pri mehanskih poťkodbah izgori v 60–90 minutah.

V praksi pa se je pokazalo, da lahko proces traja tudi do 8 ur.ÂŤ

privedejo do razliÄ?nih scenarijev, ki jih ni moÄ? predvideti, pravi Boris BrinovĹĄek. ÂťV navodilih proizvajalcev elektriÄ?nih vozil je glavna smernica izklop glavnega stikala, kar pa velikokrat ĹĄe ni dokonÄ?na reĹĄitev. PoĹžar na interierju v vozilu ni teĹžava, teĹžava nastane pri prekinitvi elektriÄ?ne energije v bateriji in njenem ohlajanju. ÄŒetudi imamo v avtomobilu gasilnik, to ni reĹĄitev, saj

Ohlajevanje baterije z vodo – bodisi s polivanjem bodisi potapljanjem – ekoloťko obremenjuje okolje, saj s poŞarno vodo odtekajo tudi nevarne snovi.

ne zadostuje za uspeĹĄno gaĹĄenje vsakega poĹžara elektriÄ?nega vozila. Vsekakor priporoÄ?amo vozilo Ä?imprej zapustiti. ÄŒe lahko, varno izklopimo glavno stikalo, nato pa takoj obvestimo ReCO na ĹĄtevilko 112 in prosimo za pomoÄ? gasilcev.ÂŤ

Oprema in pristop h gaĹĄenju

Pristop do gaĹĄenja poĹžara na elektriÄ?nem vozilu je sprva lahko identiÄ?en kot pri poĹžaru klasiÄ?nih vozil. Gasijo lahko z vodo

RazliÄ?ni proizvajalci pa imajo razliÄ?na navodila za posredovanja ob poĹžarih elektriÄ?nih vozil.

V vsakem primeru en gasilnik na prah ali ekoloĹĄki gasilnik ne bo zadoĹĄÄ?al, opozarja sogovornik. Skoraj vsi proizvajalci namreÄ? priporoÄ?ajo gaĹĄenje z vodo. ÂťProizvajalec Renault ima za svoja vozila izdelan koncept gaĹĄenja s suliÄ?astim roÄ?nikom.

Shranjene baterije imajo v podvozju (predelu, kjer je baterija skladiĹĄÄ?ena in pritrjena) posebno odprtino, ki se ob poĹžaru

Ĺ tevilo elektriÄ?nih vozil naraĹĄÄ?a. Ali naraĹĄÄ?a tudi ĹĄtevilo poĹžarov? ÂťPoĹžari elektriÄ?nih vozil so zaenkrat redkost,ÂŤ odgovarja gasilec Boris BrinovĹĄek. ÂťÄŒe trk vozila ni prehud, se naÄ?eloma poĹĄkoduje le karoserija. S poĹžari na elektriÄ?nih vozilih gasilci nimamo obilo izkuĹĄenj, zavedamo pa se, da potrebujemo ogromno koliÄ?ino vode za ohlajanje baterije in smo izpostavljeni elektriÄ?ni napetosti 400–800 V, ki prihaja iz same baterije.

GaĹĄenje (ohlajevanje) lahko zaradi kemiÄ?ne reakcije v bateriji traja tudi veÄ? ur.ÂŤ

vih smo namenili Ĺže skoraj 13 tisoÄ? evrov donacijskih sredstev, ki smo jih na sreÄ?o lahko zbrali, ker je posluh za stiske ĹĄibkejĹĄih v naĹĄem okolju resniÄ?no velik,ÂŤ je sporoÄ?ila Ĺ peglova in pozvala vse, ki lahko pomagajo s finanÄ?nim prispevkom ali donacijo raÄ?unalnika, naj na spletni strani vilarozle.si poiĹĄÄ?ejo navodila za izvedbo donacije ali kontakt z zvezo.

Prav zadaj v zvezi priÄ?akujejo veÄ?jo donacijo higienskih izdelkov, dodali jim bodo ĹĄe kupljeno hrano in oblikovali veÄ?je pakete, saj priÄ?akujejo, da bo prav zaradi pouka na daljavo (otroci iz socialno ĹĄibkih druĹžin namreÄ? dobijo malico in kosilo v ĹĄoli, zdaj pa cele druĹžine jedo doma) in zaradi niĹžjih prihodkov tistih, ki morajo Ä?akati na delo doma, marsikatera druĹžina laÄ?na. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

stopi. V to odprtino se potisne poseben suliÄ?ast roÄ?nik (ki je izoliran s slojem gume), da lahko baterije zalijemo z vodo. Ne pozabimo pa, da moramo vozilo najprej pogasiti do te mere, da se lahko tej odprtini pribliĹžamo.

V posodo z baterijo naj bi nalili 100 litrov vode.ÂŤ

ElektriÄ?nega vozila ĹĄe niso gasili

Osrednja enota PGD Velenje, ki je tudi gasilska enota ĹĄirĹĄega pomena, zadolĹžena in usposobljena za reĹĄevanje ob prometnih nesreÄ?ah, se usposablja in pripravlja tudi na takĹĄne scenarije, za zdaj pa poĹžara elektriÄ?nega vozila ĹĄe niso gasili. ÂťZanimivo je, da zadnje Ä?ase gasilce pokliÄ?ejo serviserji razliÄ?nih znamk elektriÄ?nih vozil in jih spraĹĄujejo, kako bi naĹĄli skupno reĹĄitev za t. i. karanteno okvarjenih elektriÄ?nih vozil ali tistih, ki so bila udeleĹžena v karambolu. Vozila namreÄ? ni varno pustiti na dvoriĹĄÄ?u servisa, kaj ĹĄele v servisni delavnici. Nekdo ga mora vseskozi nadzirati, dokler baterija ni mehansko odstranjena iz vozila, da se ne vname. Ali bomo takĹĄna vozila nadzirali gasilci ali si bodo morali servisi zgraditi poseben plato za umik vozila v razdalji trikratnika dimenzij vozila, ki bo tako zavarovano, Ä?e pride do poĹžara, ĹĄe ne vemo. Zakonodaja se pripravlja, navodila proizvajalcev pa tudi poÄ?asi prodirajo med uporabnike glede na izkuĹĄnje iz vsakdanjega Ĺživljenja,ÂŤ je ĹĄe nakazal Boris BrinovĹĄek, da je v zvezi s poĹžarno varnostjo in gaĹĄenjem elektriÄ?nih vozil ĹĄe veliko nerazreĹĄenih varnostnih dilem, ki zahtevajo odkrivanje primernih praks.

Posebne gasilske prakse zahteva tudi gaĹĄenje poĹžarov na fotonapetostnih napravah, o Ä?emer bomo pisali v prihodnjih ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa. đ&#x;”˛