44 2021

Page 1

Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/9 0C) pretežno oblačno, v soboto oblačno, možen dež (6/12 0C), v nedeljo (7/11 0C) oblačno.

Četrtek, 11. novembra 2021

številka 44 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Želimo si razvoja, ki bo zagotavljal kakovostno življenje Janko Kopušar

Razlogi za praznovanje so, a ga trenutne razmere ne dopuščajo Šmartno ob Paki – Danes, 11. novembra, praznuje Občina Šmartno ob Paki. V lokalni skupnosti so za letošnji občinski praznik pripravili splet prireditev, izvedli pa bodo le svečano sejo tamkajšnjega občinskega sveta (ta bo drevi ob 18. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma) s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad letošnjim občinskim nagrajencem. »Razlogov za praznovanje imamo kar nekaj, a nam tega v takšni obliki, kot smo predvideli, ukrepi za preprečevanje širjenja

okužb s covidom-19 ne dopuščajo. Zdravje je dobrina in ima prednost pred različnimi oblikami druženja, čeprav to vsi precej pogrešamo,« pravi šmarški župan Janko Kopušar. Na seznamu opravljenih del od lanskega do letošnjega občinskega praznika so vlaganja v cestno infrastrukturo, odpravljanje posledic lanskih neurij, posodobitev prostorov občinske uprave, nadaljevanje izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, nakup zemljišča za izvajanje razvojnih projektov, po navedbah

Kopušarja pa bo delovno in naložbeno tudi prihajajoče leto. Če omenimo le največje projekte: v teh dneh začenjajo izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu, temu pa bodo sledili energetska sanacija obstoječega objekta, izgradnja kolesarskih poti in podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, nadaljevanje vlaganj v cestno infrastrukturo in obeležitev 130-letnice savinjske proge. 🔲

tp

Mesto bo zažarelo v soju prazničnih luči

Testiranje s hitrimi testi in cepljenje

Velenje – V Mestni občini Velenje se zavedajo, da je bilo v zadnjem letu in pol premalo družabnih in zabavnih dogodkov. Zadnji dnevi ne vlivajo optimizma, da bo kmalu bolje. »Zato pa želimo pričarati praznično vzdušje z obsežnejšo razsvetlitvijo. Poleg centra mesta bomo namreč praznično osvetlili tudi obe največji pridobitvi zadnjega obdobja, Visto in Staro Velenje,« pravi župan Peter Dermol, ki si seveda želi, da bi lahko organizirali tudi kakšno prireditev. »Vsekakor pa bomo občanom pričarali čaroben pravljični čas, tako da jim lepo osvetljenih mest tokrat ne bo treba hoditi gledat drugam,« pravi. Bodo pa za letošnjo osvetlitev namenili 100 tisoč evrov.

V velenjski Rdeči dvorani poteka brezplačno testiranje s hitrimi testi, v Zdravstvenem domu Velenje pa izvajajo cepljenje proti koronavirusu. Število obolelih je tudi pri nas te dni zelo visoko, zato vodstvo Mestne občine Velenje poziva k skrbnemu upoštevanju vseh ukrepov Vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Testiranje z antigenskimi testi, ki poteka v velenjski Rdeči dvorani vsak delovni dan med 7. in 14. uro, je brezplačno. Na testiranje s hitrimi antigenskimi testi lahko prihajajo osebe brez kliničnih znakov bolezni covid-19. Ob čakanju na testiranje in rezultate testiranja morajo osebe izpolnjevati vse preventivne ukrepe (uporaba kirurške ali FFP2/3 maske, upoštevanje medosebne razdalje, razkuževanje rok).

🔲

mz

Iščejo najemnika za Vilo Herberstein Z Vilo Herberstein upravlja Mestna občina Velenje. Potem ko se je dosedanji najemnik (Gorenje Gostinstvo) odpovedal najemu in ko so bili opravljeni dolgotrajni primopredajni posli, bodo ta prestižni lokal znova dali v najem. Izvajalca bodo iskali z javnim razpisom, ki bo objavljen v kratkem. 🔲

mz

V ZD Velenje podaljšali čas cepljenja

Osnovno cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za vse osebe, starejše od 12 let. Te dni se veliko ljudi odloča za poživitveni odmerek (3. odmerek), ki ga oseba prejme po zaključeni osnovni shemi cepljenja za poživitev in podaljšanje zaščite po osnovnem cepljenju. Zdravstveni dom Velenje poživitveni odmerek priporoča za oskrbovance domov

za starejše občane in drugih socialno-varstvenih zavodov, osebe, stare 50 let in več, ter posebej ranljive kronične bolnike ne glede na starost, družinske člane imunsko oslabljenih oseb, osebe z večjo poklicno izpostavljenostjo in osebe, ki so osnovno cepljenje opravile z vektorskimi cepivi. S poživitvenim odmerkom je možno cepljenje tudi za vse ostale osebe, stare 18 let in več. Priporočen presledek med osnovnim cepljenjem, ki je bilo opravljeno z mRNA cepivi (Pfizer ali Moderna) ali kot »mešana shema« (Vaxzevria in mRNA cepivo), in poživitvenim odmerkom, je vsaj 6 mesecev. V Zdravstvene domu Velenje (vhod pri garažni hiši, zunanje stopnišče v 1. nadstropje) cepljenje proti covidu-19 izvajajo po naslednjem razporedu: ob torkih med 8. in 12. uro (Pfizer), ob sredah med 8. in 12. uro ter 14. in 17. uro (Pfizer), ob četrtkih med 8. in 9. uro (Moderna) ter med 10. in 12. uro (Pfizer) in ob petkih med 8. in 12. uro (Pfizer). Na cepljenje se osebam ni treba predhodno naročiti. Priporočljivo je, da osebe na cepljenje ne prihajajo tešče. S seboj naj imajo kartico zdravstvenega zavarovanja in morebitne podatke o predhodnem cepljenju 🔲 mz proti covidu-19.

Ko so me povabili, da napišem ta uvodnik, sem poleg vsebine najprej pomisli na obseg. Če bi upošteval razmerja, ki sicer veljajo v Šaleški dolini glede na število prebivalcev, višino proračuna občine, površino občine ali pa pomembnost in vpliv pri odločanju, bi verjetno bil odmerjen prostor v časopisu že porabljen. Na srečo to v tem primeru ne velja, je pa mogoče pomembno poudariti. Šaleško dolino tvorimo tri izrazito različne občine, ki med seboj glede na specifičnost zelo dobro sodelujemo. Mestna občina Velenje je ena izmed enajstih v Sloveniji, ki ima poseben status in temu primeren položaj ne le v dolini, ampak nasploh v državi. Šoštanj je verjetno, za razmišljanje ob uvajanju lokalne samouprave pri nas, tipična oziroma vzorčna občina, Šmartno ob Paki pa sodi v kategorijo majhnih podeželskih občin. In res, po površini spadamo med najmanjše, po številu prebivalcev pa je manjših skoraj tretjina izmed 212 slovenskih občin. Po zakonskih kriterijih izpolnjujemo vse pogoje, razen števila prebivalcev, ki je določeno pri 5.000, v naši občini pa nas živi približno 3.300. Zelo pomembno je poudariti, da se občina samofinancira in da finančne izravnave od države praktično ne prejemamo. Tudi glede na razvitost spadamo med tiste, ki presegamo povprečje in so naši projekti na državnem nivoju zato manj podprti. Slika na državni ravni je torej dobra, v dolini pa žal veliko zaostajamo za večjima občinama. Upravičenost ustanovitve lastne občine je bila pred skoraj tridesetimi leti torej na mestu, samo delovanje pa to potrjuje še danes. Pri tem se zavedamo svojih prednosti, ki jih želimo izkoristiti, in slabosti, ki jih skušamo omiliti, kar se le da. Pri manjših zadevah smo hitro odzivni in učinkoviti, večje projekte pa zaradi velikih finančnih bremen načrtujemo tudi po več let. Že same potrebe se v naši občini precej razlikujejo od tistih, ki jih imajo mestna okolja. Še vedno so prioritete urejenost lokalnih cest, komunalna infrastruktura, komunikacijske in elektronske povezave, samo delo temelji na prostovoljstvu v vaških skupnostih, družabno življenje pa na aktivnostih društev. Le ta so v večini odvisna tudi od družbene odgovornosti podjetij, ki pa jih v občini ni veliko, tako da je obstoj našega paradnega športa – nogometa resno ogrožen. Vse to občina po svojih najboljših močeh podpira, zmanjka pa za želeno nadgradnjo, potreben razvoj in primerjavo s sosednjima občinama. Ko se ozremo nazaj, je napredek viden. Zagotovljeno imamo oskrbo s pitno vodo, urejeno razvejano cestno omrežje, na kanalizacijo je priključena že skoraj polovica prebivalcev, zagotavljamo kvalitetno otroško varstvo in osnovnošolsko izobraževanje, zdravstvena postaja in socialne službe opravljajo svoje poslanstvo. Že več kot 20 let deluje Mladinski center, ki povezuje vse družabne aktivnosti v kraju, gasilci so dobro opremljeni, športna igrišča so na voljo vsem občanom, okolje je urejeno in čisto, pripravljeni so temelji za razvoj turizma. Ob vsem tem se zavedamo, da je prostora za napredek še veliko. Pa vseeno smo mnogokrat nezadovoljni, ker ni tega in onega, ker se premalo dogaja, ker to sosedje imajo, mi pa ne. Prav je, da se primerjamo z drugimi okolji, predvsem boljšimi, da tudi nas žene naprej, toda te primerjave morajo biti realne in temeljiti na zdravih osnovah. Še zlasti, ker vedno pogosteje govorimo o ekonomski upravičenosti naložb, izvedljivosti projektov in potrebni kritični masi udeležencev oziroma upravičencev. Tukaj pa nam pogosto zmanjka, kajti EU podpira le velike projekte, pa tudi značaj teh sredstev ni tako bleščeč, kot se prepogosto kaže javnosti in zlorablja v politične namene. Potrebe, deklarirane in podprte na nivoju EU, namreč velikokrat niso enake potrebam in željam podeželske občine, kakršna je Šmartno ob Paki. Tisti, ki v Šmartnem živimo, pa se zagotovo zavedamo prednosti tega okolja, zato smo realni in si želimo razvoja, ki bo zagotavljal kvalitetno življenje, dobre bivalne pogoje, čisto in urejeno okolje, predvsem pa iskrene in pristne medsebojne odnose. Verjamem, da jih bomo kljub koronakrizi v času našega občinskega praznika še nadgradili. Vse dobro in prijetno praznovanje martinovega želim. 🔲


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

POGOVOR

11. novembra 2021

Ženska enakost pod evropskim povprečjem Andreja Katič je svetovalka župana Mestne občine Velenje, opravlja pa tudi številne pomembne naloge v stranki Socialnih demokratov, tako v lokalnem kot državnem odboru. Je podpredsednica stranke, predsednica Ženskega foruma in tudi predsednica tukajšnjega občinskega odbora. Povabili smo jo na pogovor. Mira Zakošek

Lahko bi rekli, da ste padli na izpitu. Kljub prizadevanjem, da bi se položaj žensk izboljšal, se je v Sloveniji zgodilo ravno obratno, poslabšal se je, in to najbolj v Evropi. Kaj pravite na to? »Kdo je padel na izpitu? Posamezna ženska, ki se, kljub žalitvam ter grožnjam, še vedno zavzema za enakost spolov? Na izpitu smo padli kot družba, saj dokler bo prevladovalo mišljenje, da je boj za enakost spolov le naloga izpostavljenih posameznic, ne bo napredka. In še bolj nevarno je sklepanje, da so izborjene pravice samoumevne. Slovenija je do zadnjega merjenja indeksa enakosti spolov (EIGE, 2020) spadala med države z razmeroma visoko stopnjo enakosti na večini področij. Meritve v 2020 pa so pokazale, da se je prvič znašla pod povprečjem EU. Zaradi zagovarjanja spremembe kaznivega dejanja posilstva po modelu Samo ja pomeni ja sem bila povabljena, da sodelujem na konferenci OECD v Parizu. Tudi mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena za gospodarsko sodelovanje in razvoj, je zaznala, da je enakost spolov, spoštovanje človekovih pravic ter krepitev moči žensk in deklet bistvenega pomena za gospodarsko rast, nujna za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in kot taka pomemben dejavnik za ohranjanje ter krepitev stabilnosti družbe kot celote. Stanje v nekaterih državah članicah je postalo že alarmantno. Priborjene pravice niso samoumevne. Na Poljskem je zaradi v začetku letošnjega leta uvedene skoraj popolne prepovedi umetne prekinitve nosečnosti že umrla prva (uradno znana) ženska. Zdravniki ji niso hoteli narediti splava, temveč so čakali, da bo zarodek odmrl, ženska pa je med čakanjem umrla zaradi septičnega šoka.« Kaj se je pravzaprav zgodilo na tem področju v Sloveniji? »Pravno sta ženska in moški enakopravna, priznana kot enaka, imata enake pravice, diskriminacija na podlagi spola pa je prepovedana, a do resnične enakosti, dejansko enakega položaja v praksi, je pot še dolga. Neenakosti se kažejo v obliki segregacije trga dela po spolu, obstoju plačne in pokojninske vrzeli, razširjenosti nasilja nad ženskami in dekleti, v večji revščini žensk, neenaki porazdelitvi skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti, neuravnoteženi zastopanosti spolov na številnih področjih ter v stereotipih. Skrb vzbujajoče je, da se je v Sloveniji plačna vrzel poglobila najbolj med vsemi državami EU. Tudi tveganje revščine za starejše ženske je nad povprečjem EU. Pogosteje živijo v enočlanskem gospodinjstvu, hkrati pa so bile v svoji aktivni dobi pogosteje kot moški zaposlene v slabše plačanih poklicih ali imele manj delovne dobe, zato imajo zelo nizke pokojnine. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2021–2030 je bila umaknjena z dnevnega reda seje vlade. Skrbi me, ker je slišati, da je dejanski razlog za umik

nestrinjanje posameznih ministrov z vključenimi cilji in ukrepi glede načinov načrtovanja družine, vključno z zagotavljanjem brezplačne kontracepcije in pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Danes so vse glasnejša nasprotovanja tem pravicam.« Kako boste ukrepali? »Moja vizija razvoja predvideva, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, imajo enak položaj in enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. Ženske pravice so človekove pravice, tudi pravica do odločanja o lastnem

socialnih sistemov ter dostopne oskrbe starejših. Izboljšale bomo podporo nevladnim organizacijam za preprečevanje nasilja nad ženskami in pomoč žrtvam, krepile socialnovarstvene programe. Z večjo produktivnostjo bomo lahko imeli višje plače in delali manj. Predlagamo uvedbo univerzalnih temeljnih dobrin za zagotovitev socialne varnosti vsem, z dostopom do nabora brezplačnih javnih storitev, kot so pravica do zdravstvene oskrbe, bivališča, vrtca, izobraževanja, javnega prevoza in pravne zaščite.« Je pa stanje enakosti med spoloma veliko ugodnejše v tukajšnjem okolju. Čemu to pripisujete? »V Velenju smo v preteklih letih uvedli marsikatero storitev, ki je po drugih slovenskih občinah nimajo. Sama menim, da stanje enakosti v našem okolju ni boljše kot v drugih krajih po Sloveniji, kvečjemu so še bolj prisotni določeni stereotipi ter s tem povezana vloga deklet in žensk. Sem pa ponosna na številne kolegice, ki se znajo postaviti ne le za svoj položaj, temveč za izboljšanje položaja

»Pravno sta ženska in moški enakopravna, priznana kot enaka, imata enake pravice, diskriminacija na podlagi spola pa je prepovedana, a do resnične enakosti, dejansko enakega položaja v praksi, je pot še dolga.«

telesu. Država je dolžna zagotavljati možnosti do uresničevanja te svoboščine ter ustvarjati razmere, ki omogočajo ljudem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Pri svojem delu sem se in se bom vedno borila tudi za uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Marsikaj sem že dosegla. V povezovanju z istomislečimi lahko spreminjamo družbo na bolje. S svojimi izkušnjami v politiki tako na lokalnem kot na državnem nivoju, s poznavanjem postopkov in vsebine, z izkušnjami iz gospodarstva ter z mednarodnimi povezavami je delo precej lažje. Program Ženskega foruma je vključen v osnutek programa Socialnih demokratov za razvojno desetletje Nov začetek. Zagovarjamo zavezujoč mehanizem za zagotavljanje večje uravnoteženosti spolov v vseh organih odločanja na vseh področjih. Zahtevale bomo prevrednotenje plačila v za družbo ključnih, večinoma feminiziranih poklicih, objavljanje izplačevanja plač in dodatkov za enako delo po spolu. Imamo načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse, za dolgoročno vzdržnost

žensk na splošno. Skrbi pa me, da se odločitve o prenehanju rudarjenja in s tem povezani načrti o prestrukturiranju regije ne sprejemajo v sodelovanju med akterji na lokalni ravni, zlasti občinami ter pristojnimi ministrstvi. Če ne bo izveden pravičen prehod in ne bodo nadomeščena izgubljena delovna mesta, lahko to privede do poslabšanja standarda v dolini, kar pa vedno najbolj občutijo ranljive skupine, med njimi ženske in otroci. V Ljubljani moramo biti slišani.« Seveda pa je bilo doseženih tudi kar nekaj uspehov. Med drugim Samo ja pomeni ja. To je končno zapisano v kazenski zakonik. »Kot ministrica za pravosodje sem ob primopredaji ekipi, ki je pripravljala spremembe kazenske zakonodaje, zaželela, da naj bodo pogumni in nadaljujejo v smeri, ki sem jo jaz zastavila. Kot ministrica sem sprejela dobre pobude takratne opozicije, s službami smo jih z amandmaji izboljšali in parlament jih je potrdil, tako da sem pričakovala, da bodo poslanke in poslanci potrdili tudi to spremembo. Žal se je moja naslednica odločila drugače. Vesela sem bila, ko nam je po skupnem boju z nevladnimi organizacijami v parlamentu uspelo doseči sprejetje spremembe po modelu soglasja.« Ženske ste tudi izborile nižji DDV za menstrualne higienske pripomočke?

cijskega vzdrževanja, potekajo pa tako, da proces čiščenja odpadnih voda ni moten.

Zapora v Starem Velenju

dne strani, od picerije Picadilly. Popolna zapora bo predvidoma trajala do 20. decembra.

Velenje – Zaradi rekonstrukcije ceste v Stari trg (med Vilo Bianco in nekdanjo gostilno Čuk) je moten dovoz do stanovanjskih objektov. Parkiranje vozil je predvideno pri Vili Bianci oziroma na parkirišču pred vstopom na trg. Začasen dovoz do stanovanjskih objektov v Stari trg je urejen z zaho-

Popravljajo usedalnik

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Na Centralni čistilni napravi Šaleške doline izvaja Komunalno podjetje Velenje sanacijo poškodovanih betonov na objektu Usedalnik 1. Dela naj bi zaključili do 17. decembra, financirajo jih iz naslova investi-

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2,00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Še je denar za male čistilne naprave Občina Šoštanj je že februarja objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Občanom nudijo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje tudi vso strokovno podporo pri izbiri čistilne naprave, občane pa opozarjajo, da se

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

»Kot Ženski forum in Mladi forum smo podali pobudo, da se pocenijo menstrualni higienski pripomočki tako, da se uvrstijo med druge zdravstvene pripomočke, ki imajo nižjo, 9,5 % stopnjo DDV. Uspelo nam je prepričati ministrstvo za finance. Dogovorila pa sem se tudi z Zvezo za varstvo potrošnikov, naredili so posnetek stanja, da ne bi trgovci nižjega davka prelili kar v ceno, ki bi za potrošnice ostala enaka. Potrebnega pa je še veliko dela na tem področju, npr. glede preprečevanja t. i. menstrualne revščine, prav tako tudi glede standardov kvalitete posameznih pripomočkov.« Kako gledate na trenutno stanje v državi? »Vlada se neuspešno sooča s pandemijo, ki jo izkorišča za ideološko spreminjanje naše družbe. Če ne bi imeli delujočih neodvisnih institucij, bi lahko že izgubili demokratično republiko. Ljudje smo upravičeno vse bolj nezadovoljni. Zgroženo sem poslušala v primeru razkrite korupcije besede, da bodo “našli sodnika, ki mu bodo stisnili jajca”. Vlada je napovedala, da ne bo upoštevala odločitve sodišča in še vedno ni poslala predloga za imenovanje evropskih javnih tožilcev, predsednik vlade blati kar celotno velenjsko sodišče zaradi nezadovoljstva s posamezno odločitvijo. In posamezniki so z njihovimi dejanji spodbujeni k podobnim dejanjem, sovražnega govora je vse več. Razpada pravna država, svoboda medijev je na kocki. Vse manj je socialne države, olajšave so za bogate, podeljeni bombončki so kratkega veka. Vlada je popolnoma razvrednotila pomen zakonodajne veje oblasti, vse odločitve sprejema sama. Sprejet ni noben predlog opozicije. Za svoje neuspehe vlada krivi druge, Ustavno sodišče, nevladne organizacije, vse drugače misleče. Nesprejemljivo je, da je v imenu predsednika vlade garda SV položila venec domobrancem, ki so sodelovali s fašističnim okupatorjem. Mislim, da smo državljanke in državljani v večinskem delu naklonjeni tisti Evropi, ki temelji na demokratičnih standardih in vrednotah, ne pa avtokratskim vladavinam, kot jo imajo naši sosedi. Treba bo zgraditi državo in demokracijo, ki bosta odporni na avtokratske želje, ki smo jim sedaj priča.« Pa na neobvladljivo epidemijo? »Sedanje slabo stanje je posledica ukrepov te vlade, zlasti pomanjkanja zaupanja vanjo. Ukrepi se z odločitvami vlade nenehno spreminjajo. Dolgoletna spodkopavanja ugleda institucijam se žal kažejo tudi v pomanjkanju zaupanja v znanost. Tudi tu smo pod EU povprečjem. V državah, kjer je zaupanje v institucije visoko, se uspešno borijo proti covidu. Te države so s široko razpravo v sodelovanju s stroko pripravile in sprejele potrebne zakonske spremembe in učinki se kažejo v vsakodnevnem življenju. Pred kratkim sem se vrnila z Nizozemske, kjer je situacija popolnoma drugačna. Odločitve se sprejemajo po demokratični poti in ljudje jih pozdravljajo. Seveda so povsod posamezniki, ki se ne strinjajo. A situacija je zelo resna, vrag je odnesel šalo. Kot opozicija smo predlagali številne ukrepe, žal niti en predlog ni bil uslišan. Žalostna sem, ko smo nekako kar pristali na to, da govorimo o mrtvih zgolj kot o številkah, o statistiki. To so ljudje z imenom in s priimkom, ki imajo sorodnike, prijatelje, ki zelo trpijo zaradi izgube. In te smrti bi lahko preprečili. Z upoštevanjem stroke ter z odgovornim ravnanjem. Prosim, ravnajte odgovorno, zaščitite 🔲 sebe in druge!«

rok za prijavo izteče 20. novembra. Sredstva za letos še niso izkoriščena, posameznik pa lahko dobi 1000 evrov nepovratnih sredstev.

Gradili bodo telovadnico V Solčavi si že dolgo želijo telovadnice, ki jo bodo po besedah županje Katarine Prelesnik vendarle dobili. Sredstva so zagotovljena, graditi naj bi jo začeli prihodnje leto, zaključili pa leta 2023.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

176.783 kolesarjev Velenje – Na osnovi števcev, ki so jih v Mestni občini Velenje postavili oktobra lani, ocenjujejo, da so pri spodbujanju kolesarjenja uspešni, saj se je število kolesarjev na vseh petih lokacijah, kjer so števci postavljeni, povečalo. Letos so jih našteli že 176.783. Največ kolesarjev se po podatkih števcev pelje po Vodnikovi cesti, v zadnjem tromesečju se jih je tam peljalo kar 24.439. V povprečju pa beležijo 131 kolesarjev dnevno. 🔲

mz

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 3

OB PRAZNIKU

11. novembra 2021

Pred nami je naložbeno intenzivno leto Praznični pogovor z Jankom Kopušarjem, županom Občine Šmartno ob Paki

Občina Šmartno ob Paki sodi med manjše v državi, kar se kaže kot pomanjkljivost zlasti pri prijavah na razpise za pridobitev sredstev sofinanciranja, kljub temu pa, pravite, upravičuje svoj obstoj. S čim ga je upravičila od lanskega do letošnjega praznika in katere pridobitve bi poudarili? »Res sem že večkrat dejal, da je naša občina ena od manjših v Sloveniji, in te so pri evropskih razpisih z milijonskimi zneski v težjem položaju kot večje, ker težko zagotavljamo lastno udeležbo. Pri manjših projektih pa smo na razpisih zaradi večje prilagodljivosti zelo uspešni. Na osnovi svoje iznajdljivosti smo pridobili kar nekaj denarja in izvedli veliko projektov, sploh v zadnjem času. Tudi nastavki za prihodnje so dobri. Ob pogledu na zadnje leto moram omeniti kar nekaj aktivnosti, ki smo jih namenili odpravi posledic po lanskih naravnih nesrečah. Najbolj kritične točke so danes že varne pred neurji, nekaj sanacijskih projektov imamo pripravljenih. Izpostaviti moram tudi obnovo občinskih prostorov, s čimer smo izboljšali delovne pogoje zaposlenih, predvsem pa za delo s strankami. Spodbudna so vlaganja v cestno omrežje, kjer naj omenim cesto med Rečico ob Paki ter Podgoro. Žal zaradi administrativnih ovir nismo mogli označiti površin za šibkejše udeležence v prometu, vendar menim, da je več kot 150 tisoč evrov vredna naložba dosegla svoj namen. Zadovoljen sem s komunalno opremljenostjo Rečice ob Paki, z obnovo streh nad knjižnico, občinsko upravo in zdravstveno postajo. Ponosen na dogovor z župniščem o nakupu večjega zemljišča med železniško progo in igrišči. To zemljišče bo namenjeno razvojnim projektom in tudi za izgradnjo podhoda oziroma za razširitev ceste od Boleta proti Prašnikar-

ju. Omembe vreden je nakup novega klavirja v sodelovanju z velenjsko glasbeno šolo.« Nič se niste dotaknili največje naložbe v samostojni občini – izgradnje prizidka k vrtcu. »Zahteven projekt 'zaganjamo' v teh dneh. Priprave nanj so trajale več let, saj ni šlo brez težav pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Oktobra letos smo podpisali pogodbo z na razpisu izbranim izvajalcem del. Naložba bo stala približno milijon 850 tisoč evrov z DDV-jem. Po pogodbi naj bi po devetih mesecih izgradnje pridobili 3 nove igralnice in nekaj skupnih prostorov. Temu bo sledila generalna energetska sanacija obstoječega vrtca. Tako bomo najkasneje v 2 letih vrtec, združen na eni lokaciji, povsem prenovili in energetsko sanirali, s sprostitvijo prostorov v osnovni šoli pa izboljšali učne pogoje za izvajanje programov.« Glede na povedano ste v celoti uresničili zastavljen program. »Žal se ne morem pohvaliti, da smo uresničili vse načrtovane naloge. Projekti, ki so odvisni od države, nam ne stečejo najbolje. Tu mislim na odsek državne ceste Rečica ob Paki–Podvin, pa od železniškega prehoda do bivšega podjetja Vino in proti osnovni šoli. Gre za tako imenovan projekt Drobničev ovinek, za katerega je bila dana obljublja o začetku del že pred dvema letoma. Upam, da bo do izvedbe res prišlo naslednje leto. V proračunu imamo zanj predvideno vsoto za sofinanciranje že tri leta. Od manjših neuresničenih nalog je zaradi zapletov pri parcelaciji ostala cesta v Velikem Vrhu proti Ježovniku, zaradi birokratskih ovir, težav pri pridobivanju zemljišč, pa ostajajo na dolgu manjše stvari iz programov vaških skupnosti. Lahko pa povem, da je projekt kolesarskih poti Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje uvrščen v dogovor za razvoj regij, kar pomeni izvedbo do konca leta 2023. Občina Šmartno ob Paki je pri

Letošnji dobitniki priznanj in nagrad Občine Šmartno ob Paki Ivan Povše (grb občine), Športno-rekreacijsko društvo Gavce – Veliki Vrh in Tatjana Podgoršek (plaketa občine); dobitniki priznanja župana: podjetnica Marijana Polak, prostovoljka RK Fanika Žgank, planinski zanesenjak Danilo Verzelak; županovo priznanje mladim pa gre v roke diamantnemu maturantu Žanu Maurerju ter zlatim maturantom Viki Trebičnik, Tanji Glasenčnik in Alenu Potočniku.

tem že v celoti opravila domačo nalogo.« Sami ste dokaj zadovoljni z opravljenim delom. Menite, da je zadovoljna tudi večina občanov? »Sam sem zadovoljen zato, ker poznam postopke, ki vodijo do izvedbe projektov. Manjše relativno hitro in učinkovito izvedemo, pri večjih pa ne gre pričakovati, da se bodo uresničili v kratkem času. Za odpravo najnujnejših posledic po neurjih sta pri državi potrebni vsaj 2 leti, pri projektih na državnem cestnem omrežju (po izkušnjah tudi drugih županov) tudi 10 let. Glede zadovoljstva občanov pa: eni so izjemno zadovoljni, drugi manj. Ozračje v državi vemo, kakšno je, politika gradi bolj na deljenju, sam pa prisegam na sodelovanje, povezovanje. Le na takšen način se lahko stvari rešujejo in uredijo.« Projekt 3. razvojne osi med nekaterimi občani še vedno povzroča precej slabe volje. »Že večkrat sem poudaril, da je to državni projekt in da je naša občina žrtev tega projekta, zato

Janko Kopušar: »Imamo razloge za praznovanje, a nam covid kriza tega v takšni meri, kot bi si želeli, ne omogoča.«

bi od pristojnih pričakovali, da bi se z nami pogovarjali kot s stranko v tem postopku. Na žalost do danes nismo naleteli na njihov posluh. Podali smo že številne predloge in pobude, ki ostajajo neizpolnjene. V tem trenutku so najbolj nezadovoljni krajani spodnjega dela Rečice ob Paki. Na to temo smo spregovorili na seji občinskega sveta, vemo za

težave, ki pa so širše. Kaj bo dejansko povzročila hitra cesta v lokalni skupnosti, lahko samo predvidevamo. Na območju spodnje Rečice ob Paki imamo med drugim predvideno izgradnjo kanalizacije, protipoplavne ukrepe, tu potekajo šolski prevozi, cestno omrežje je treba urediti. Na to območje je umeščena tudi kolesarska pot. Vse omenje-

Iskrene čestitke za praznik! Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki

no je treba vzeti v zakup, dati na skupni imenovalec in poiskati najboljše rešitve. Prehitevati dogodkov ni modro.« Bodo čas do občinskega praznika prihodnje leto zaznamovale kakšne nove pridobitve, projekti? »Živimo v časih, ki si jih nihče od nas ni predstavljal, in ne vemo, kdaj se bo življenje normaliziralo, a verjamemo, da bo tudi leto 2022 delovno, predvsem v znamenju izgradnje prizidka k vrtcu. Upamo, da tudi izgradnje podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki. Za konec tega leta bi radi izpeljali prireditev ob 130-letnici savinjske železniške proge. Gre za kar velik projekt, katerega nosilka je naša občina, zasnovali pa smo ga tudi z drugimi občinami. Poleg omenjenega se nameravamo prijaviti na državni razpis za izgradnjo kanalizacije. Omenil sem že izgradnjo kolesarske poti, pripravljenih imamo kar nekaj projektov, predvsem na cestnem področju. Obeta se naložbeno zelo intenzivno leto. Želimo si tudi ponovnega zagona društvenega in družabnega življenja, saj menim, da ga že vsi kar precej pogrešamo.«

Tatjana Podgoršek

Deželica sonca in grozdja – Tudi s temi besedami bi lahko označili območje na meji med Šaleško, Zgornjo Savinjsko in Spodnjo Savinjsko dolino – občino Šmartno ob Paki, ki danes (v četrtek) praznuje občinski praznik. Zanj so pripravili pester program praznovanja, a ga bo, tako kot lani, močno oklestil covid-19. Zato ga bo tudi tokrat zaznamovala predvsem slavnostna seja šmarškega občinskega sveta. Ta bo drevi ob 18. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma, na njej pa bodo podelili občinska priznanja in nagrade letošnjim dobitnikom. Ob prazniku smo županu Janko Kopušarju zastavili nekaj vprašanj.

3

Še kakšna misel občanom in občankam ob prazniku? »Letošnje praznovanje smo načrtovali kot v starih dobrih časih z upoštevanjem ukrepov. Ni se nam izšlo. Bomo pa pripravili slavnostno sejo občinskega sveta in predstavitev zbornika ob 45-letnem sodelovanju s pobratenim Novim Selom v Srbiji. Gradivo zanj je bilo pripravljeno že ob 40-letnici. Občanom in občankam pa želim predvsem zdravja. Prepričan sem, da se vsi zavedamo, kako lahko zaščitimo svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih ter vseh drugih. Iskrene čestitke ob prazniku. Veselite se lastnih in naših skupnih uspehov. Prepričan sem, da smo tudi na občinski upravi postorili kaj takega, kar je vredno vašega za🔲 dovoljstva.«


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

11. novembra 2021

Gorenje pomemben partner Evropskega prvenstva v rokometu

GOSPODARSKE novice Slovenija gospodarsko dobro funkcionira

Gorenje je že nekaj časa del evropskega rokometa in tako bo tudi prihodnje leto – Pred dnevi so namreč že tretjič podpisali partnersko pogodbo in postali del prihajajočega prvenstva EHF EURO 2022, ki bo med 13. in 30. januarjem potekalo na Madžarskem in Slovaškem Mira Zakošek

Velenje – Gorenje bo seveda sodelovanje na prvenstvu izkoristilo tudi za svojo promocijo. Z izjemno, priljubljeno in kreativno zasnovano kampanjo #simplyfans bodo poskrbeli za številne aktivnosti z zanimivimi nagradami; od navijaških pripomočkov do posebne izkušnje navijanja za najljubšo ekipo s tribune. Vse aktualne informacije bodo objavljene na njihovih družbenih omrežjih @gorenjesimplyfans. Skupaj z EHF pa bodo izkoristili priložnost, da poenostavijo življenja ljubiteljem rokometa – da bodo imeli več čas za prijetna opravila, med katera spada tudi ogled najboljših tekem evropskega rokometa. Martin Hausleitner, generalni sekretar EHF, je ob podpisu partnerske pogodbe dejal: »Ko govorimo o podpori vrhunskemu

rokometu, še posebej na nacionalni in klubski ravni, so v Gorenju dokazali, da je zanje značilna močna, lojalna in uspešna tradicija. Navdušeni smo, da so že tretjič zapored na krovu kot uradni partner moškega evropskega rokometnega prvenstva.

Imeti partnerja, ki mu rokomet pomeni toliko, kolikor pomeni Gorenju, za promocijo našega športa dela čudeže. Veselimo se še enega fantastičnega prvenstva v njihovi družbi.« Alenka Potočnik Anžič, direktorica marketinga pri Hisense Eu-

rope Group, pa pravi: »Navdušeni smo, da kot eden najpomembnejših partnerjev evropskega prvenstva v rokometu za moške že tretjič zapored pišemo uspešno zgodbo o vrhunskem rokometu. Igranje rokometa ali kateregakoli drugega športa na najvišji ravni zahteva močno ekipo, jasno in osredotočeno strategijo ter voljo do uspeha: značilnosti, s katerimi se v Hisense Europe Group zlahka poistovetimo. V Gorenju si prizadevamo, da z gospodinjskimi aparati poenostavljamo življenja. Pri tem verjamemo, da bomo s partnerstvom z EHF poenostavili življenja vsem ljubiteljem rokometa. Prepričana sem, da lahko naše rešitve pomagajo navijačem, da več časa posvetijo stvarem, ki jih imajo radi. Mednje spada tudi ogled vrhunskih tekem, ki bodo na sporedu na Madžarskem in Slovaškem.« 🔲

Strokovnjaki Premogovnika Velenje sodelujejo pri mnogih zahtevnih projektih Inženirsko geodetske storitve opravljajo na tretji razvojni osi, postavljajo sončno elektrarno Prapretno, sidrajo teren za solarne module Zlatoličje .... Mira Zakošek

Strokovnjaki Premogovnika Velenje s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pogosto sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi mnogih zahtevnih gradbenih projektov. Trenutno opravljajo geodetske storitve na treh strateško pomembnih lokacijah v Sloveniji – na območju Gaberk, kjer bo potekala trasa odseka 3. razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, v Prapretnem pri izgradnji največje sončne elektrarne v Sloveniji ter v Zlatoličju pri izgradnji segmenta pet, s čimer bo Slovenija dobila dodatne gigavatne ure električne energije iz obnovljivega vira. Med drugim imajo njihovi strokovnjaki bogate izkušnje pri rudarskih merjenjih, geodeziji, hidrogeologiji, projektiranju, raziskovanju projektov, pa tudi poznavanju predpisov. To znanje seveda uporabljajo pri delu v premogovniku, z njim pa konkurirajo tudi na trgu.

Inženirsko geodetske meritve na tretji osi

Na gradbišču tretje razvojne osi v Gaberkah opravljajo inženirsko-geodetske meritve, kot so izmere, posnetki, zakoličbe, izračuni volumnov izkopov, redno pa kontrolirajo tudi gradnjo viadukta. Za naročnike Kolektor CPG, VOC Celje in RGP zagotavljajo geodetske meritve izkopov in nasipov, opornega zidu, dostopne ceste za viške materiala in objektov priključka HC Gaberke. Priključna cesta bo vzpostavila prometno povezavo, ki bo v prihodnosti

konstrukcije solarnih modulov – na lokaciji segmenta pet sončne elektrarne Zlatoličje. Segment bo umeščen na levem bregu odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje v dolžini 905 metrov in bo imel skoraj 6.000 foto-napetostnih modulov, skupne nazivne moči skoraj 2,7 MWp in načrtovane letne proizvodnje približno 3.000 MWh. Investitor je družba Dravske elektrarne Maribor, postavitev poteka pod okriljem HTZ Velenje.

Na trgu nudijo tudi jamomerske in geodezijske storitve

Na gradbišču tretje razvojne osi v Gaberkah opravljajo inženirskogeodetske meritve.

potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji, vse od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško.

Postavljajo sončno elektrarno Prapretno

Na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku poteka izgradnja prve sončne elektrarne v Sloveniji, ki ima več kot 1 MWh moči. Postavitev je bila zaupana hčerinski družbi Premogovnika HTZ Velenje, zakoličbo lokacije z več kot 2.000 sidri konstrukcije solarnih modulov pa bodo opra-

vili strokovnjaki Premogovnika s področja geodetskih storitev. Sončna 3,036-megavatna elektrarna s 6.906 moduli moči 440 Wp, katere investitor je Holding Slovenske elektrarne, bo proizvedla približno 3.362.000 kWh električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po električni energiji približno 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev.

Geodetske storitve in zakoličbe v Zlatoličju

Premogovniku Velenje so bile zaupane tudi geodetske storitve – zakoličba več kot 300 sider

Znotraj področja Raziskave in projektiranje v Premogovniku Velenje delujejo enote Jamomerstvo, Geodezija, Hidrogeologija, Projektiva ter Raziskovalni projekti in študij. Na trgih izven matične družbe sta najbolj dejavni Jamomerstvo in Geodezija, ki delujeta na področjih rudarskih merjenj, inženirske geodezije, zemljiškega katastra, katastra stavb ter katastra gospodarske javne infrastrukture, poizvedb, analiz in modeliranja na osnovi CAD-programov ter geografskih informacijskih sistemov. »Temeljni usmeritvi programa sta uvajanje novih tehnologij in posodabljanje opreme z najsodobnejšimi instrumenti in računalniškimi programi, ob tem pa ne zanemarjamo izobraževalne komponente zaposlenih,« pravi. mag. Aleš Lamot, vodja organizacijske enote Jamomerstvo, geodezija in rudarske škode v 🔲 Premogovniku Velenje.

Slovenija začuda dobro gospodarsko funkcionira, kljub zaostreni epidemiološki situaciji in kljub pregretemu političnemu ozračju ter padanju demokratičnih standardov. Se pa gospodarstvo morebitnega ponovnega zaprtja države otepa na vse načine. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v objavljeni posodobljeni napovedi Sloveniji za letos napoveduje šestodstotno gospodarsko rast, za leto 2022 pa 4,5-odstotno rast. Napoved za letos je za eno odstotno točko višja, za leto 2022 pa za 0,5 odstotne točke višja, kot jo je postavila junija letos.

Manjka delavcev Na trgu delovne sile je velika kriza, saj podjetja ne dobijo potrebnega kadra. Ob koncu meseca oktobra je bilo pri nas registriranih le 66.654 brezposelnih, kar je sicer 0,8 odstotka več kot septembra, zaradi sezonskega priliva mladih, a je to vendar kar za 20,3 odstotka manj kot oktobra lani. Kadrovska stiska delodajalcev je ponekod že zelo pereča, pa ugotavlja generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar. Ob tem je treba vedeti, da se je tehnološki razvoj več poklicev že korenito spremenil, zato bosta vseživljenjsko učenje in prehajanje med področji dela postala stalnica, je še napovedal.

Poravnati bo treba ogromno kreditov Čimbolj polna zaposlenost bo v prihodnje zelo potrebna, saj bomo morali kar pošteno zavihati rokave, da bomo poravnali vse sprejete kredite. Že doslej sprejetim smo dodali še novo zadolžitev. Člani odbora DZ za finance so kljub opozorilom fiskalnega sveta in dela opozicije potrdili vladni predlog spremembe odloka, s katerim bodo proračunski odhodki letos za 670 milijonov evrov višji od tistih, ki jih je aprila določil Državni zbor. Projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih, ki so v procesu sprejemanja, znova ne temeljijo na ustreznih osnovah. S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ocenjuje fiskalni svet.

GZS poziva k doslednosti ukrepov V Gospodarski zbornici Slovenije članstvo pozivajo, da z doslednim preverjanjem pogoja PCT, s spoštovanjem zdravstvenih ukrepov in spodbujanjem precepljenosti zaposlenih v svojih podjetjih prispevajo k zaustavitvi hitro naraščajočega trenda okužb. Hkrati pa gospodarstvo pričakuje, da bo odgovorno ravnanje prevladalo tudi v vseh drugih segmentih naše družbe. Ponovno so poudarili tudi zahtevo gospodarstva, da vlada spremeni ukrep glede stroškov testiranja tako, da jih ne nosi delodajalec, marveč vsak posameznik, ki se brez utemeljenih zdravstvenih razlogov ne odloči za cepljenje. Vlada se je odločila, da stroške testiranj ponovno pokrije država.

Pripravljajo se na vrh slovenskega gospodarstva V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici se intenzivno pripravljajo na Vrh slovenskega gospodarstva, ki se bo zgodil sredi meseca. V nekoliko drugačni obliki kot doslej pa bodo izpeljali tudi dneve odprtih vrat. V preteklosti sta dogodka potekala ob istem času, kar je pomenilo, da so si zainteresirani občani lahko ogledali le eno podjetje. Zdaj bodo ogledi na različne datume. S 1. novembrom je vodenje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice prevzel Velenjčan Rok Plankelj. Izvršni odbor mu je namenil petletni mandat. Plankelj ima izkušnje na področju marketinga in vodenja. Bil je direktor celjskega rokometnega kluba, pred tem pa je vodil regijsko in vertikalno prodajo v družbi Telekom Slovenije.

LAS vodi Franjo Naraločnik Na seji upravnega odbora lokalne agencijske skupine LAS Zgornje Savinjske doline so za novega predsednika imenovali Franja Naraločnika, župana občine Ljubno in člana državnega sveta. Na seji so predstavili številne primere dobrih praks, v sklopu projekta Jejmo lokalno pa so pridelke lokalnih ponudnikov združili pod blagovno znamko Lokalno je zakon.

Nov direktor RGP je Iztok Černoša Skupščina velenjske gradbene družbe RGP je prejšnji četrtek na redni seji za novega generalnega direktorja družbe za mandatno obdobje štirih let imenovala Šoštanjčana Iztoka Černošo, so sporočili iz družbe Dravske elektrarne Maribor, ki je večinska lastnica RGP.

Telekom s 36 milijoni evrov dobička Na domačem delniškem trgu je med prvimi večjimi podjetji svoj 9-mesečni poslovni izid objavila Skupina Telekom Slovenije. Čisti dobiček skupine se je zvišal za 31 odstotkov ali za 8,5 milijona evrov, na skoraj 36 milijona evrov, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v letu 2020 pa bi bil dobiček višji za 36 odstotkov. Program odkupa lastnih delnic, ki ga je 20. oktobra sprejela uprava družbe, je prejšnji teden potrdil še nadzorni svet družbe.

Sberbank se umika Ruska banka Sberbank se po več letih napovedi umika iz regije. Na Dunaju je bila namreč ta teden podpisana pogodba, s katero je Gorenjska banka, ki je v lasti srbske AIK banke, kupila vse Sberbank banke v Sloveniji. V tem poslu bodo banki in AEC prevzeli še pet hčerinskih družb Sberbank v regiji. Gorenjska banka bo s prevzemom Sberbank v Sloveniji postala tretja največja na slovenskem trgu. 🔲

mz


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

11. novembra 2021

Z dodatnimi sredstvi do novih pridobitev Svetniki Mestne občine Velenje so z rebalansom proračuna za letošnje leto zagotovili sredstva za nekaj novih naložb, nekatere že udejanjajo Mira Zakošek

Mestni občini Velenje je uspelo v zadnjih nekaj tednih udejanjiti nekaj naložb, ki prvotno niso bile načrtovane oziroma so bile načrtovane za kasnejše obdobje. Ker pa jim je uspelo v proračunu zagotoviti dodatna sredstva, so jih lahko (oziroma jih še bodo) uresničili že letos. O tem smo se pogovarjali z vodjo Urada za komunalne dejavnosti Tonetom Brodnikom.

Razsvetljava v Lazah Veliko majhnih in velikih naložb ste udejanjali v zadnjem obdobju. Mnogo majhnih, a za krajane, ki jih uporabljajo, še kako velikih. To velja tudi za razsvetljavo proti Lazam v Šentilju? »Že dolgo so si krajani želeli, da se to naredi, saj je razsvetljava zelo pomembna za prometno varnost na cesti, ki je ob gozdu in kjer je zelo oster ovinek. Pripravili smo potrebno dokumentacijo in dela oddali Elektro Jezerniku, ki je podal najugodnejšo ponudbo. Postavil je 5 kandelabrov. Za to smo namenili

Cesto ob gozdu so razsvetlili

20 tisoč evrov. Bi pa radi, da bi na tem območju zgradili še škarpo in cestišče nekoliko razširili. Z lastnikom zemlje smo se že dogovorili, da je zemljišče pripravljen odstopiti, računam pa, da bo to na vrsto prišlo leta 2023, morda pa že prihodnje leto.«

Pločnik že urejajo Ta teden je izvajalec začel graditi pločnik in rekonstruirati cesto v Šentilju med Pirhovo kapelico in mrliško vežico. Uredili bodo tudi prehode za pešce, dve avtobusni postajališči in javno razsvetljavo. »Pobudo za to je dal naš župan, so pa krajani že nekaj časa opozarjali na

slabo prometno varnost na tem območju. Malčki, ki tam sestopajo z avtobusa, prečkajo cesto. Z rebalansom smo za to zagotovili 400 tisoč evrov, približno polovico letos, preostanek prihodnje leto. Gradnjo smo že začeli in bomo skušali kar najbolj izkoristiti lepo vreme. Poleg pločnika in prehoda za pešce bomo cestišče razširili na 5,5 metra, uredili kanalizacijo in razsvetljavo ter vse to seveda tudi asfaltirali. Vesel bom, če nam bo to uspelo narediti v grobi asfaltni izvedbi še letos, končali pa bi spomladi prihodnje leto.«

dam in kanalizacijam. V zadnjem obdobju, ko smo gradili kolesarske steze, smo posadili kar 70 novih dreves, v začetku tega tedna pa 6 velikih na otroškem igrišču. Z njimi bomo zagotovili senco ob novem bazenčku, kjer se bodo lahko malčki vozili z električnimi čolni. To bomo uredili prihodnjo pomlad.«

Še več drugih pridobitev ste oziroma boste udejanjili v prihodnjih tednih. »Prisluhnemo krajanom, ki si želijo klopi v mestu. Pred kratkim smo jih postavili ob Kidričevi in Tomšičevi cesti. V naslednjem tednu načrtujemo začetek Tone Brodnik: »Veliko smo naredili, nikoli pa ne uspemo ugoditi del za ureditev treh vtočnih Sanirali so plaz vsem željam krajanov.« objektov v Velenju, Podkra»Šteharnik« ju in Starem Velenju. Tu ne gre za posebej velik zalogaj, je pa zelo Že 15 let je stara želja po sanaciji plazu Krajani se vozijo preko pomembno, da to opravimo pred zimo pri Šteharniku v Podkraju, zdaj pa vam Trebeliškega in tako preprečimo, da bi se vode zlije vendarle uspelo. vale po cestiščih. Uresničili bomo tudi Oktobra ste se lotili celovite prenove željo Škalčanom in uredili razsvetljavo »Res je, nekajkrat smo se prijavili na mostu v Lokah. državne razpise, a nismo bili uspešni. v Sopoti. Postavili bomo 20 drogov in Letos smo sredstva za to zagotovili v »Ko se je tam pred časom pripetila občinskem proračunu. Gre za oporni prometna nesreča, je inšpektor opozid pod hišo Šteharnikovih, kar nas je zoril, da je most močno dotrajan. Z stalo 160 tisoč evrov. Imeli smo zelo manjšimi popravili ne bi dosegli želedobrega izvajalca, nega, zato smo se Antona Kladnika. odločili za celoviDobro smo prišli to obnovo. Zanjo skozi, tako da nam smo namenili 97 je ostalo toliko tisoč evrov. Most sredstev, da bomo je že zabetoniran, to cesto tudi asfaltiin če nam bo vreMost Paka - Loke rali. V načrtu je, da me naklonjeno, naj to opravimo v tem bi ga konec meseca tednu.« že dali v uporabo. za to namenili 65 tisoč evrov. To smo Vem, da krajani na načrtovali že dalj časa, a nismo uspeli Asfaltirali so to nestrpno čakajo, pridobiti zemljišča. Zdaj smo projekt dvorišče doma saj je obvoz urejen popravili in naredili tako, da celotna razkrajanov v preko Trebeliške- svetljava poteka po naši zemlji. 50 tisoč Kavčah ga.« evrov pa smo rezervirali tudi za sanacijo usada na cesti v Cirkovcah. V Kavčah pa ste, Posadili šest podobno kot v večjih dreves Nova igrala na otroških starih časih, s fiigriščih nančnim vložkom Dvorišče doma krajanov v Podkraju Tudi vas žalosti, ko in prostovoljnim je treba podirati Kar nekaj denarja ste vložili tudi v otrodelom krajanov drevje v mestu, veška igrišča, zagotovili ste nekaj novih uredili dvorišče večnamenskega doma. seli pa vas, ko ga sadite. Šest velikih igral. dreves ste ta teden posadili na otroškem »Ja, to je bila želja in ideja vodstva kra»V tem mesecu bo Mestna občina Veigrišču. lenje postavila pet novih igral na otrojevne skupnosti. Odločili so se, da bodo s prostovoljnim delom odstranili dotra»Že nekaj časa se držimo obljube, da ških igriščih v mestu. Za novo kombinijane tlakovce in utrdili teren, mi pa smo za vsako podrto drevo posadimo dve rano igralo bo bogatejše otroško igrišče dvorišče asfaltirali. S skupnimi močmi novi. V mestu se kakšna drevesna vr- na Prešernovi cesti, večje kombinirano sta preveč razraste ali pa škoduje fasa- igralo bodo postavili na otroškem igrinam je to zelo hitro uspelo.«

Občankam in občanom Občine Šmartno ob Paki čestitamo za praznik. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

5

šču v Šaleku, manjšo plezalno piramido na otroškem igrišču na Goriški cesti ter večnamensko plezalo in kombinirano trojno gugalnico na otroškem igrišču v Sončnem parku. Seveda pa smo največ, kar 60 tisoč evrov, vložili v obnovo igrišča ob Visti, ki smo ga prevzeli od Premogovnika Velenje. V celoti smo uredili nove poti, postavili klopi in nova igrala.« Kako ste zadovoljni s tem, kar ste uresničili letos? »Seveda smo zadovoljni, saj smo naredili celo več, kot smo načrtovali, a je treba vedeti, da nikoli ne moremo uresničiti vsega, kar bi si krajani želeli, in njihove želje osebno zelo dobro poznam. Je pač tako, da je »malha« omejena, in tudi zdajle, ko pripravljamo osnutek proračuna, smo omejeni. Vsak predstojnik na kolegiju predstavi svoje želje, župan pa je potem tisti, ki mora zelo odločno povedati, kakšne so finančne zmožnosti, in temu se je seveda treba prilagoditi. Se pa zelo trudimo, da sredstva racionalno trošimo in da tudi kaj prihranimo in potem uresničimo še kakšne želje. Vsekakor pa pod črto lahko rečem, da dobro skrbimo za vse krajevne skupnosti in mestne četrti in da je naša komunalna infrastruktura v res dobri kondiciji. Letos smo na tem področju operirali s 15 milijoni evrov, ki smo jih zelo uravnoteženo razporedili. Vse to se tudi vidi v podobi našega mesta in vseh krajev v občini. Tudi obiskovalci nam priznavajo, da je Velenje 🔲 zelo lepo urejeno.

Gradnjo kolesarskih poti že pripravljajo Mestna občina Velenje je v zadnjem obdobju v mestu uredila 21 km kolesarskih povezav, nekaj parkirišč za kolesa, postavili pa so tudi nekaj označevanih tabel s promocijskimi vsebinami ter izdali več promocijskih zgibank z zemljevidi. Poleg tega so razširili sistem izposoje koles Bicy. Zelo pa se veselijo gradnje novih kolesarskih povezav proti Doliču in Dobrni. Gradila jih bo država, pri pripravi dokumentacije pa aktivno sodelujejo.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

11. novembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 3. novembra Predstavniki vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu so na posvetu o slovenski energetiki izpostavili ključne okvire in smernice glede podnebnih sprememb, razogljičenja družbe in pomena energetike v različnih sektorjih. Fiskalni svet je znova opozoril na nerealno načrtovanje proračunskih odhodkov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta ločeno opozorili, da zaprtje gospodarstva, do katerega bi lahko prišlo zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, ni sprejemljivo. Skupina članov komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetno-

V uporabo je bil uradno predan nov odsek železniške proge.

sti (SAZU) je v odprtem pismu poslancem zapisala, da »vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti«. Poslance so ob tem pozvali, naj se uprejo rušenju z ustavo določene ureditve. Uradno so predali namenu nadgrajeni 26-kilometrski odsek železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem. Naložba je stala 230 milijonov evrov.

Četrtek, 4. novembra Vrstijo se politični odzivi na objavljen celoten posnetek pogovorov ministra za okolje Andreja Vizjaka z gospodarstvenikom Bojanom Petanom, v katerem je omenjal tudi možnost vpliva na sodišče. Medtem ko je koalicija do posnetkov še vedno zadržana, opozicija zahteva Vizjakov odstop. Slovenija je na podnebni konferenci COP26 podprla izjavo o javni podpori čistega energetskega prehoda. Infrastrukturni mi-

Predsednik vlade Janez Janša se je srečal s predstavniki Sveta muslimanskih in judovskih verskih voditeljev v Evropi.

nister Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da bo izstop iz premoga za Slovenijo velik izziv. Vlada je na seji Ivana Simiča imenovala za generalnega direktorja Finančne uprave RS (Furs). Simič, ki Furs vodi kot vršilec dolžnosti, bo polni mandat nastopil z 18. novembrom. Predsednik vlade Janez Janša se je srečal s predstavniki Sveta muslimanskih in judovskih ver-

skih voditeljev v Evropi. Govorili so o ključnih prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU, pravicah verskih manjšin ter dostojanstvu ljudi vseh veroizpovedi v evropski družbi. V Evropski komisiji so znova izrazili pričakovanje, da bo slovenska vlada zagotovila ustrezno financiranje Slovenske tiskovne agencije. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščanja števila okužb s covidom-19 v Evropi. Ocenjujejo, da bi lahko bolezen do februarja na celini terjala še pol milijona žrtev. Epidemija covida-19 je v Sloveniji dosegla nov vrh; prvič je namreč število dnevno potrjenih okužb preseglo 4000, potrdili so kar 4511 primerov.

kov, ki bo še naprej prostovoljno, v šolah izvajalo trikrat na teden. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ob napovedani omejitvi obratovanja gostinskih lokalov pogreša ukrepe za kritje škode, ki jo bodo gostinci zaradi tega utrpeli. Po vsem svetu se odvijajo veliki protesti za podnebno pravičnost. Po napovedih naj bi se na okoli 300 dogodkih zbralo milijon ljudi. Največji shod so pripravili v Glasgowu, kjer se je po navedbah organizatorjev, gibanja Koalicija COP26, zbralo 100.000 ljudi. Predstavniški dom ameriškega

Migranti skušajo prestopiti mejo med Belorusijo in Poljsko. Evropska unija molči.

Petek, 25. novembra Predsednik države Borut Pahor je odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v DZ, kot dan glasovanja pa bo določil prvi možni datum, to je 24. april. Zaradi vse več okužb je vlada zaostrila nekatere ukrepe, ki bodo začeli veljati v ponedeljek. Med drugim je prepovedano zbiranje. Turistično gostinska zbornica Slovenije je ministrstvu za gospodarstvo posredovala predlog podaljšanja možnosti unovčevanja turističnih bonov in bonov 21 do 15. aprila 2022. Sodni svet je ocenil, da tvit premierja Janeza Janše o velenjskem sodišču in izjava ministra Andreja Vizjaka o vplivu na sodnike izkazujeta grobo nespoštovanje do sodne veje oblasti. Več tisoč mladih podnebnih aktivistov se je podalo na ulice Glasgowa, da bi od voditeljev in pogajalcev na podnebni konfe-

Več tisoč mladih podnebnih aktivistov je protestiralo na ulicah Glasgowa.

renci COP26 zahtevali odločno ukrepanje proti podnebni krizi. Ameriški farmacevtski gigant Pfizer je objavil vmesne rezultate kliničnega testiranja svojega novega zdravila paxlovidza covid-19 v obliki tablete, ki kažejo, da za kar 89 odstotkov zmanjšuje verjetnost hospitalizacije ali smrti.

Sobota, 6. novembra Skupina 45 držav se je na podnebni konferenci COP26 zavezala k takojšnjemu ukrepanju in investicijam za zaščito narave in premik k bolj trajnostnemu kmetijstvu. Nov teden bo prinesel nekatere dodatne omejitve. V gostinskih lokalih bo možna strežba le za mizo, zaasno se zapirajo nočni lokali, prepovedana bodo zbiranja. Od 15. novembra pa se bo samotestiranje učencev in dija-

je na novinarski konferenci poudaril slovenski okoljski minister Andrej Vizjak. V. d. direktorja STA Igor Kadunc in direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija sta podpisala pogodbo o opravljanju javne službe STA v letošnjem letu. STA dobi za letos 2,028 milijona evrov, kolikor predvideva njen poslovni načrt. Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot zelo negativno, se je

Poljaki zahtevajo vrnitev pravice do splava.

kongresa je po maratonskih pogajanjih med demokrati in republikanci le potrdil predlog 1000 milijard dolarjev vrednega zakona o obnovi infrastrukture v ZDA. V več mestih na Poljskem se je zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali spremembo obstoječe zakonodaje in vrnitev pravice do splava.

Nedelja, 7. novembra Minister za zdravje Janez Poklukar je na izobraževalne zavode za poklice v zdravstveni negi naslovil poziv k vključevanju dijakov in študentov v teh izobraževalnih zavodih v delovni proces bolnišnic. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik se je zvečer v Sloveniji s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo pogovarjal o aktualnih političnih razmerah v BiH in regiji.

Poskus atentata na iraškega premierja.

Rezidenca iraškega premierja Mustafe al Kadimija je bila zgodaj zjutraj tarča napada z dronom, ki ga je predsednik iraške vlade preživel nepoškodovan. V napad so bili vključeni trije droni. Na Novi Zelandiji je z današnjim dnem uzakonjena evtanazija. Plavalka mariborskega Branika Katja Fain je na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Kazanu osvojila bronasto odličje na 200 m prosto.

z oktobrskih 37 povišal na 40,4 odstotke v novembru, je pokaazala anketa, ki jo je naročilo Delo. Poljske oblasti so opozorile, da je iz Belorusije na mejo s Poljsko prišlo na stotine migrantov, ki skušajo nasilno prestopiti zunanjo mejo EU. Poljske varnostne sile so jim preprečile, da bi vstopili v državo. ZDA so znova odprle meje za vse potnike iz tujine, ki so cepljeni proti covidu-19. S tem se po letu in pol končuje prekinitev potovanj v ZDA iz večjega dela sveta.

Torek, 9. novembra Zdravstveni sistem je tik pred zlomom, so ocenili v koordinaciji zdravniških organizacij. Bolnišnice so na robu zmogljivosti, standarde oskrbe intenzivnih bolnikov so morali znižati. Skupščina družbe Gen-I ni glasovala o vnovičnem imenovanju Roberta Goloba za predsednika uprave družbe. V središču prestolnice so odprli sinagogo. To je prva ustanova judovske skupnosti pri nas, ki jo je priznala Konferenca evropskih rabinov. Predsednik republike Borut Pahor je ob tem poudaril pomen vključenosti in strpnosti. Slovenija namerava kupiti 45 8x8 oklepnikov boxer, za katere naj bi po sedanjih ocenah odštela 412 milijonov evrov. Evropska unija je režimu beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka očitala nečloveški pristop glede migrantov. Takšno mnenje o Evropi ima tudi Lukašenko. Na tisoče prebežnikov pa je še naprej ob vse nižjih temperaturah, ujetih na beloruski strani, saj jih poljski organi ne spustijo v državo. Zaradi neupravičene izdaje zdravniških potrdil so po obsežni kriminalistični akciji policisti pridržali dva zdravnika, ki sta v več letih izdala 10.000 zdravniških spričeval in z lažnimi potrdili zaslužila več kot milijon evrov.

Ponedeljek, 8. novembra V skladu z najnovejšim vladnim odlokom so odslej v veljavi številni strožji ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja covida-19. Podnebna konferenca COP26 v škotskem Glasgowu predstavlja odločilen korak za prihodnost našega planeta in mlajših generacij,

Predsednik republike Borut Pahor je ob otvoritvi sinagoge v Ljubljani poudaril pomen vključenosti in strpnosti.

Tesnoba Pandemija počasi leze proti svoji drugi obletnici. Danes se verjetno le še redko kdo distancira od napovedi sociologov in psihologov v začetku leta 2020, da bodo imele posledice te globalne krize visoko ceno za mentalno zdravje populacije. Le malokdo danes ne občuti tesnobe – bodisi pri sebi bodisi pri svoji družini, bližnjih, prijateljih, sodelavcih, ob zgodbah v medijih. Tesnobo še dodatno krepi strah ped ekološko katastrofo. Tudi v Sloveniji smo letos v obliki zgodovinskega dežja in poplav v Ljubljani občutili posledice podnebnih sprememb. Spomnim se radijskega intervjuja z okoljevarstvenikom, ki je napovedal, da bo v primeru Tjaša Zajc neupoštevanja resnosti podnebnih sprememb pandemija s koronavirusom izpadla kot mala šala. To si je težko predstavljati v času, ko nam gre res slabo: zaradi visokih številk okuženih in polnih bolnišnic smo se povzpeli na prvo mesto na svetu po številu okuženih na milijon prebivalcev v tedenskem povprečju. V kakšnih težavah je slovensko zdravstvo, kaže poziv ministra za zdravje, naj se v delovno silo vključijo tudi dijaki in študentje zdravstvene nege. Pomislila sem: če so medicinske sestre v velikem številu odšle zaradi slabih delovnih pogojev, si bodo mladi z vključitvijo v slabo delovno okolje pred zaključkom študija morda celo premislili, smer raje predčasno končali in se raje preusmerili kam drugam? Čeprav je le redkim lahko, je skrb vzbujajoče, v kakšnem mentalnem stanju so danes mladi. Med mojim študijem in še nekaj časa po njem sta bila med mladimi prisotna visoka brezposelnost ter veliko jeze in obupa zaradi pomanjkanja možnosti zaradi gospodarske krize. Danes je drugače: zaradi starajoče populacije so mladi zaželena delovna sila. Vendar bistveno bolj razdvojena, individualistična. Dr. Miran Lavrič z mariborske filozofske fakultete, ki je vodil raziskavo o položaju mladih Mladina 2020, je v intervjuju za portal N1 med drugim povedal, da so mladi (15–29 let) danes predvsem duševno v zelo slabem položaju. Od leta 2010 se je osamljenost med mladimi potrojila, bolj so individualistični, bolj se bojijo neuspeha. Več imajo možnosti, zaradi česar so tudi pod večjimi pritiski. To me spomni na knjigo Renate Salecl – Izbira. Dokler so možnosti zelo omejene, je življenje na nek način lažje. Pri pretirani izbiri na vsakem koraku, kar izkušamo danes, pa odločanje postaja težje, sploh če želimo pretehtati čim več možnosti in sprejeti informirano odločitev. Vzgoja Montessori sloni na principu, da otroka opremimo z zmožnostjo odločanja, s čimer zgradi samozavest in samostojnost. A izbira je vedno omejena: na začetku recimo le na dve stvari – te ali one hlače. Ravno zato, da otrok ni lutka, ki jo nekdo obleče, temveč da se obleče sam in tudi izbira oblačil zahteva njegov razmislek. Ob paradoksu izbire se bom ponovno vrnila k zdravstvu in digitalizaciji, o čemer navadno pišem. Čeprav se zdravstvo digitalizira počasi, je vse več tehnologij, zbiranja podatkov in potenciala uporabe teh podatkov, o katerih se je tudi treba odločati. Na zadnji konferenci Evropskega združenja bolnikov sta bili digitalna in podatkovna pismenost med pogosteje omenjenimi težavami današnjih bolnikov in zdravstvenega kadra. Svet postaja kompleksen hitreje, kot utegnemo to kompleksnost obvladovati. Zdravniki težko odgovarjajo na morebitna vprašanja bolnikov o zdravstvenih aplikacijah. Teh je enostavno preveč. Po drugi strani si bolniki želijo novih rešitev, ki bi jim olajšale obvladovanje bolezni, vendar so ob tem zaskrbljeni, kdo vse bo uporabljal njihove podatke. Ni še jasnega odgovora, kako bi digitalno in podatkovno pismenost poenostavili. Pogled v prihodnost tako vzbuja tesnobo na več ravneh. Naj vas ne paralizira, ampak predvsem spodbudi k dobrim odločitvam v sedanjosti. 🔲

O stanju slovenske energetike Na Brdu pri Kranju je prejšnji teden potekal delovni posvet o stanju slovenske energetike danes in v prihodnosti, katerega namen je soočiti različne poglede na izzive slovenske energetike. Na posvetu so poleg predsednika vlade Janeza Janše sodelovali tudi številni ministri, strokovnjaki in predstavniki energetike. Sodelujoči so namenili pozornost tudi težavam v povezavi s Termoelektrarno Šoštanj in premogom ter prihodnosti slovenske energetike. Slovenija je kot članica EU zavezana k skupnim ciljem energetskega prehoda v nizkoogljično družbo, obenem pa je tik pred sprejemom strategije o pravičnem izstopu iz premoga. »Krepiti je treba energetsko neodvisnost Slovenije, in sicer z obnovljivimi viri energije v povezavi z drugim blokom Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pa tudi novimi tehnologijami,« je po posvetu za medije dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. 🔲


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 7

7

AKTUALNO

11. novembra 2021

postanite del enega izmed najbolj inovativnih slovenskih podjetij Si želite nove kariere, poslovnih izzivov in službe, kjer vam bo omogočena tako osebna rast kot profesionalni napredek ter omogočeni stimulativni delovni pogoji? V Kronotermu vam nudimo uvajanje in izobraževanje s področja delovnega mesta in širšega strokovnega znanja, delo v mladem in ambicioznem kolektivu.

v kRonoteRm dRUŽino Želimo spRejeti: sodelavce v pRoizvodnji toplotnih čRpalk (m/Ž) Zahtevana znanja: • IV. ali V. stopnja tehnične izobrazbe (mehatronik, strojni tehnik, elektrotehnik),

vodjo skladišča in logistike (m/Ž) Zahtevana znanja: • višješolska (prejšnja), višja strokovna izobrazba

skladiščnika (m/Ž) Zahtevana znanja: • poklicna izobrazba tehnične smeri Če bi se želeli pridružiti odlični ekipi in želite s svojim delom prispevati k ohranitvi našega okolja, pošljite svoj življenjepis (CV) na naslov Kronoterm d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko ali sebastijan. sorcan@kronoterm.com s pripisom delovnega mesta, na katerega se prijavljate. Več na: www.kronoterm.com/kategorija/zaposlovanje/

Šoštanj ima participativni proračun Pred pripravo osnutka proračuna za prihodnje leto so se na Občini Šoštanj odločili, da k sodelovanju povabijo krajane – Po besedah župana Darka Meniha so z odzivom zadovoljni, a občani celotnega razpoložljivega zneska niso izkoristili Mira Zakošek

V Šoštanju so se letos po zgledu drugih občin, ki že imajo participativni proračun, odločili, da prepustijo del proračunskih sredstev v odločanje občanom. Namenili so jim 90 tisočakov, povprečno po 10 tisočakov na vsako krajevno skupnost. Čeprav občani niso izkoristili celotnega razpoložljivega zneska, so v Šoštanju zadovoljni. Na pogovor smo povabili župana Darka Meniha. Ste občane ob objavi razpisa o sodelovanju pri oblikovanju participativnega proračuna poučili, za kaj pravzaprav gre? »Vsekakor smo imeli v naši občini že doslej vzpostavljen zelo dober sistem medsebojnega sodelovanja in obveščanja. Dobro sodelujemo z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti, pogosto obiskujemo posamezna naselja in se-

veda skušamo v proračunu upoštevati njihove potrebe in želje. Smo se pa vseeno odločili in jim to seveda tudi razložili, da imajo s tem pozivom možnost neposrednega razporejanja dela proračunskega denarja in povsem neposrednega odločanja pri njegovi porabi. Na ta način lahko čla-

Na voljo so imeli občani 90 tisoč evrov, izkoristili pa so jih zgolj 10 tisoč .

ni skupnosti vplivajo na porabo javnih sredstev v svojem življenjskem okolju. S participativnim proračunom smo želeli vzpostaviti še boljše komunikacijske tokove med občino in občani ter prenesti delež odločanja v vse pore lokalne skupnosti, saj prebivalci posameznih

Še v letošnjem letu bodo pred novo glasbeno šolo stale nove klopi in koši

»Ta prenova je povsem sprejemljiva, a je komisija ni podprla samo zato, ker imamo to že v proračunu za letošnje leto. Projekt bomo uresničili, če nam bodo to omogočale vremenske razmere, še letos.« Podobno je tudi s predlogom Občine Šoštanj o namestitvi urbane opreme. »Tako je. Gre za pobudo o namestitvi košev in klopi pred novo glasbeno šolo. Ta projekt, ki so ga ovrednotili na 8 tisoč evrov, je sestavni del projekta preureditve Kajuhovega parka, ki pa je predviden za izvedbo v prihodnjem letu in zato posebna vključitev v proračun ni potrebna.«

območij najbolj poznajo svoje probleme in lahko predlagajo njihove izboljšave.« Pravite, da ste z odzivom zadovoljni, čeprav občani niso izkoristili vsega ponujenega denarja. »Pravzaprav se vidi, da so bili že naši dosedanji proračuni, kar sem že poudaril, dobro pripravljeni in da so v veliki meri povzemali potrebe krajanov. Z odzivom smo vsekakor zadovoljni. Na razpis smo prejeli 4 vloge, med njimi pa je ena takšna, ki jo bomo tudi predlagali v proračun za prihodnje leto.«

Župan Darko Menih: »Prva izkušnja je dobra, zato bomo s participativnim proračunom nadaljevali tudi v prihodnje.«

To sta nabava in postavitev digitalnega panoja za obveščanje pri domu krajanov v Zavodnju. »Ta projekt je komisija potrdila in ga bomo s pomočjo proračunskih sredstev udejanjili prihodnje leto. Gre za pano, ki bo omogočal obveščanje o aktualnem dogajanju v kraju, obiskovalce pa o zanimivostih kraja. Za to smo predvideli 10 tisoč evrov. Predlog je podala krajevna skupnost Zavodnje.« Zakaj pa niste podprli postavitve igral v parku v Metlečah?

»Predlog krajevne skupnosti Šoštanj je sicer povsem sprejemljiv, a ni skladen s strateškimi prostorskimi dokumenti občine. Trenutno namreč pripravljamo idejne zasnove celovite ureditve širšega območja Metleč. Te vključujejo tudi gradnjo stanovanjskega objekta in ureditev centralnega otroškega igrišča za širšo uporabo. Zato torej komisija tega predloga, ki je bil ovrednoten na 9.900 evrov, ni podprla.« V krajevni skupnosti Skorno – Florjan pa so si želeli prenove športnega igrišča in za to pričakovali 3.750 evrov. Zakaj to ni »šlo skozi«?

Prihodnje leto bo na osnovi predloga participativnega proračuna v Zavodnju stal digitalni pano za obveščanje.

Boste s participativnim proračunom nadaljevali tudi v prihodnje? »Kot sem že dejal, je bilo tole za začetek in prvi poskus čisto dobra izkušnja. Zato bom takšen način priprave proračuna, katerega del je tudi participativni, zagovarjal tudi v prihodnje. Zdi se mi namreč zelo primerno, da imajo občani možnost tako neposrednega vpliva. Seveda pa morajo pri svojih predlogih upoštevati razpisne pogoje. Se pa vsekakor veselim uspešne uresničitve prve naloge, ki jo bomo izvedli na ta način, torej postavitve digitalnega panoja v Za🔲 vodnju.«


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 8

8 Šoštanjčan Matic Volk je generalni komisar Slovenije za mednarodno razstavo Expo Dubaj 2020, ki ga je meseca oktobra lani imenovala vlada na predlog gospodarskega ministrstva. Zaključil je magistrski študij druge stopnje na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru. Ima več kot deset let izkušenj z vodenjem projektov na političnem, vladnem in mednarodnem področju. Pred imenovanjem za generalnega komisarja republike Slovenije za Expo 2020 je bil zaposlen kot vodja kabineta na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo.

PRILOŽNOSTI

11. novembra 2021

Neokrnjena narava in naravne danosti so naše konkurenčne prednosti Mednarodna razstava Expo je kakovostna osnova za krepitev našega položaja na Bližnjem vzhodu in širše – Slovenija se predstavlja kot privlačna turistična destinacija

Pripravijo, načrtujejo in izvedejo vse aktivnosti, ki se odvijajo na slovenskem paviljonu

Pravi, da je delo generalnega komisarja zelo raznoliko, zanimivo in predvsem obsežno. Kako poteka vaš delovni dan na Bližnjem vzhodu? »Vodim celoten projekt predstavitve Slovenije v Dubaju. Odgovoren sem za strokovno in finančno izvedbo projekta, skupaj z ekipo pripravimo, načrtujemo in izvedemo vse aktivnosti, ki se odvijajo na slovenskem paviljonu. V sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija se dogovarjam za predstavitev posameznih podjetij in regij v našem paviljonu, koordiniram komunikacijo med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za zunanje zadeve, kabinetom predsednika vlade in drugimi subjekti v Sloveniji. Ves čas sem v stiku z organizatorji Expa glede naše predstavitve v Dubaju, obenem pa se povezujem z generalnimi komisarji ostalih paviljonov, s katerimi se dogovarjamo o sodelovanju in povezovanju držav. Navsezadnje sem izjemno vesel, da imam za sabo predano ekipo, brez katere slovenska predstavitev na Expu ne bi dosegala tako izjemnih rezultatov,« pove Volk.

Slovenija mora izkoristiti vsako priložnost, da se umesti na svetovni zemljevid

Slovensko predstavitev na Expo 2020 v Dubaju pripravlja javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnolo-

Matic Volk: »Trenutno sem zaposlen na veleposlaništvu Republike Slovenije v Abu Dabiju, kjer imam sklenjeno pogodbo do 1. junija 2022. Do takrat zagotovo ostajam v Dubaju, za naprej pa puščam vse opcije odprte, saj nikoli ne veš, kakšna priložnost čaka nate za vogalom.«

Kje vidite prihodnost turizma? »Svetovno razstavo želimo sicer čim bolj izkoristiti in okrepiti sodelovanje z okolji, ki predstavljajo zanimive trge za naše gospodarstvo, turizem, inovacije in kulturo. Slovenija želi postati prepoznavna sogovornica v dialogu o ključnih izzivih človeštva. Prav ta je namreč v ospredju poslovnega in strokovnega programa Expa 2020.«

»Odzivi na predstavitev Slovenije na Expu 2020 so za zdaj izjemno dobri. Obiskovalci zelo hvalijo zelenje, ki krasi naš paviljon, in uživajo ob ogledu številnih interaktivnih vsebin in interaktivne sobe, v kateri lahko skozi enostavno igro odkrivajo nekatere najprepoznavnejše adute Slovenije. Priljubljen je pitnik, v katerem si lahko obiskovalci natočijo pitno vodo, prav tako pa so zelo gijo ter Slovensko turistično organizacijo. Za kakšno razstavo gre, komu obisk sejma posebej priporočate? »Slovenija mora kot država izvoznica izkoristiti vsako priložnost, da se pozicionira in predstavi svetu. Expo je tako kakovostna osnova za krepitev našega položaja na bližnjem vzhodu in širše, obenem pa želimo Slovenijo predstaviti tudi kot privlačno turistično destinacijo in privabiti turiste v našo deželo. Je tudi odlična priložnost za povezovanje podjetij in sklepanje novih partnerstev. Trenutno je sodelovanje potrdilo približno 120 slovenskih podjetij, naš cilj pa je, da bi končna številka pre-

segla 150 podjetij. Mi pa smo tu, da jim bomo kar se da pomagali pri mreženju s poslovnimi partnerji drugih paviljonov. Expo je zelo privlačna destinacija tudi za šolske in družinske izlete, saj vsak paviljon ponuja ogromno izobraževalnih vsebin za vse starosti. Sama razstava ponuja aktivnosti za otroke, igrala, najmlajšim so zelo zanimivi roboti, ki na Expu opozarjajo na nošenje mask in pozdravljajo obiskovalce. Vsak dan se odvijajo številni dogodki, koncerti – tako na osrednjem trgu Expa kot na posameznih paviljonih,« našteva generalni komisar.

priljubljene steklenice za vodo, zasnovane posebej za Expo 2020, ki združujejo znanje slovenskih steklarskih mojstrov in lepoto idrijske čipke. Nasploh je naša dosedanja izkušnja na Expu 2020 zelo pozitivna in verjamemo, da bodo obiskovalci iz Združenih arabskih emiratov in okoliških držav zaradi nje v prihodnje pogosteje prišli k nam na oddih.«

Gostili so številne poslovne delegacije in visoke predstavnike Slovenije

Vsak paviljon je nekaj posebnega in predstavlja vrednote in značilnosti posamezne države. Volk izpostavi nekatere izmed paviljonov v naši soseščini, ki so si jih ogledali in za katere menijo, da so zelo zanimivi. Paviljon Litve je v celoti zgrajen iz lesa, Švedi so v svojem paviljonu postavili čisto pravi gozd, brazilski paviljon poustvarja amazonski pragozd, več kot polovica površine paviljona pa je zapolnjena z vodo. Slovenski paviljon pa vabi obiskovalce z zanimivimi

interaktivnimi vsebinami v vseh treh etažah objekta. Z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. »Naš paviljon gotovo najbolj izstopa zaradi velike zelene fasade, v katero je vgrajenih 45.000 sadik rastlin, in pa lesene strehe, ki je v celoti izdelana iz slovenskega lesa. Paviljon je sicer zasnovan kot pametno okolje in vključuje vrsto naprednih rešitev za predstavitev naših naravnih, turističnih, športnih in poslovnih potencialov. Največji tehnološki zalogaj je bila vzpostavitev prve 360-stopinjske projekcije v prvem nadstropju paviljona, kjer

Izzivi in priložnosti po pandemiji Tretji letniki na gimnaziji spoznavali podjetništvo Spirit, Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, vsako leto dodeljuje šolam finančne spodbude, namenjene izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi. Z javnim pozivom želi SPIRIT Slovenija finančno podpreti izvajanje teh aktivnosti za vsaj 3000 mladih. Veseli smo, da smo bili te spodbude letos deležni tudi na Gimnaziji Velenje in smo z dvema razredoma tretjih letnikov izvedli vikend aktivnosti za spodbujanje razvoja lastne ideje dijakov oziroma za začetni razvoj poslovnih idej. Izbrali smo temo IZZIVI IN PRILOŽNOSTI PO PANDEMIJI, dejavnosti pa so zajemale

kreiranje poslovne ideje in njeno realizacijo, usvajanje poslovnih in podjetniških znanj, seznanjanje s primeri dobrih praks iz domače okolice ter usmerjanje in pomoč pri razvijanju poslovne ideje in njene predstavitve. Projekt je potekal 15., 16. in 22. oktobra, z dijaki 3. B in 3. C razreda. K sodelovanju so bili povabljeni številni zunanji sodelavci. Prvi dan smo začeli z zabavnim spoznavanjem ekonomije oziroma delavnico, imenovano Odštekonomija, ki jo je vodil doc. dr. Gregor Jagodič, MFDPŠ. Sledila je predstavitev oglaševanja na spletnih in socialnih omrežjih v obliki pogovora z izkušenima in uspešnima vplivnicama Taro Drev in Lano Špital. Drugi dan projekta, v soboto, smo začeli s

bodo lahko obiskovalci v dveh 7-minutnih filmih spoznali zelen in pameten značaj Slovenije. Posebej živahno pa je tudi dogajanje v slovenskem poslovnem središču, ki se razprostira v drugem nadstropju paviljona in je že gostilo številne poslovne delegacije in obiske visokih predstavnikov Slovenije,« opisuje Matic Volk in opozori na dogajanje v mesecu novembru, ko bo slovenski paviljon v znamenju draguljev Ljubljane, ki je nasledila Maribor – ta se je na paviljonu predstavil oktobra. »Poleg tega pa bosta novembra na Expu 2020 gostovali dve številčni poslovni delegaciji, prva s področja pametnih mest prihodnosti in druga s področja pametnih tovarn in materialov. Obe delegaciji bosta gostili tudi mednarodni poslovni forum, vrsto zanimivih poslovnih dogodkov pa bo dopolnil še obisk slovenskega znanstvenika dr. Jureta Leskovca z univerze Stanford, ki bo na slovenskem paviljonu predaval konec novembra.«

predavanjem domačega poslovneža Igorja Razbornika (Smart Idea) na temo Poslovni model 21. stoletja oziroma kaj moramo vedeti, da nas nova epidemija ne bo presenetila. Domačin in svetovno prepoznaven podjetnik je za dijake pripravil tudi delavnico z naslovom Življenjski slog, ki si ga želim, popoln načrt za moje malo podjetje. Dijaki so nato sodelovali še v menedžerskih igrah (prepoznavanje in razvijanje upravljavsko voditeljskih veščin), ki jih je pripravil viš. pred. dr. Marko Zebec, MFDPŠ. Sledila je tedenska pavza oziroma vmesno samostojno delo dijakov s pripravo poslovne ideje po skupinah. V petek, 22. 10., smo začeli z delavnico Thinking out of the box v izvedbi Jana Skoka in

Islama Mušića iz SAŠA Inkubatorja. Dijaki so prisluhnili nasvetom, kako se pripravi dober pitch, nato so ekipe predstavile vsaka svojo poslovno idejo, žirija pa je izbrala najboljše med njimi. Bili smo začudeni in navdušeni nad množico zanimivih, inovativnih in predvsem uporabnih izdelkov, prav tako pa nad njihovo izvirno predstavitvijo.

In kako so dijaki sprejeli ta projekt?

Prav vsi so si bili enotni, da bodo slišane vsebine koristne in uporabne za kasnejše življenje oziroma da si podobnih dejavnosti želijo še več. Najbolj jih je navdušil predavatelj Igor Razbornik, tako s svojo življenjsko zgodbo kakor z uporabnimi nasveti. Še nekaj vtisov … »Snemi

»Odgovoren trajnostni turizem je prihodnost tako v svetu kot v Sloveniji. Na največji svetovni razstavi se želi Slovenija predstaviti kot zelena, pametna država. Menimo, da so naše rešitve na področju trajnosti, krožnega gospodarstva, ohranjanja naravnih virov, pravičnejše družbe in enakopravnejšega povezovanja med državami in kulturami vredne pozornosti in jih želimo s svetom deliti kot dobre in učinkovite načine za globalne premike na bolje,« odgovarja Volk, ki ob koncu še izpostavi, da je v Dubaju poskrbljeno za varnost obiskovalcev v luči pandemije. »Tukaj je cepljenih okoli devetdeset odstotkov prebivalstva. Na zunanjih površinah so še vedno obvezne maske, tudi PCT je pogoj, ki ga mora izpolnjevati vsak, ki pride ali živi v Dubaju – naj bo to prebivalec ali turist. Sicer pa življenje v Dubaju poteka dokaj normalno, na Expu je živahno še posebej med vikendi – ob petkih in sobotah in pa v večernih urah, ko se nad razstavo spusti tema in ji doda kanček čarobnosti.« 🔲

Jasmina Škarja

masko, maska te ovira! Če ne daš, ne moreš dobiti. Na videz čisto preproste povedi, vendar se v njih skriva globok, globok pomen. Zapomnil si jih bom!« »Ne smem imeti strahu pred izražanjem svojega mnenja, lahko začnemo tudi iz nič in najbolje delamo to, nad čimer smo sami navdušeni.« »Varna pot ni vedno najboljša. To življenjsko vodilo si bom zelo zapomnila.« »Navdušila me je uporaba socialnih omrežij kot pridobitniška dejavnost. Lepo je bilo, da nas niso silili v točno usmerjeno razmišljanje, ampak so nam samo pokazali, v katero smer moramo razmišljati.« Ravnateljica gimnazije Gabrijela Fidler, vodja projekta Petra Mastnak in vsi sodelujoči profesorji v projektu z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil čas, namenjen temu projektu, zelo dobro izkoriščen. Upamo, da bo to za vse krasna življenjska popotnica. 🔲

Jožica Plešnik


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 9

9

PROSTOVOLJCI

11. novembra 2021

Brez prostovoljcev ni programov Naj prostovoljska organizacija leta 2020 v Mestni občini Velenje je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ki povezuje številne prostovoljce različnih generacij Tina Felicijan

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje brez 14 krajevnih društvih prijateljev mladine, v katerih delujejo številni prostovoljci, zagotovo ne bi bila tako uspešna pri svojem delu v korist otrok, mladostnikov in družin. Slednja so namreč pomembna vez MZPM Velenje s posamezniki in družinami na obrobju – geografskem in socialnem. Ti namreč težje dostopajo do raznih storitev in podpore v raznih okoliščinah. »Prostovoljci ogromno postorijo za otroke in družine v svojem okolju. Želimo pa si ustanoviti še nekaj novih društev, da bomo prek naših prostovoljcev prišli v stik tudi s tistimi okolji, v katerih je veliko družin, ki nas še ne poznajo,« pravi sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel, ki skrbi, da imajo krajevna društva ves čas podporo zveze. »Kadar prostovoljci zaznajo stisko družin ali posameznikov, jim pomagamo ponuditi pomoč. Pomagamo si pri izvedbi projekta Veseli december in počitniških programov, pri širjenju novic o letovanjih in vseh drugih aktivnostih, ki pod našim okriljem potekajo celo leto.« MZPM Velenje izvaja veliko programov in projektov, za katere potrebuje strokovno usposobljene prostovoljce. Med njimi je TOM telefon. »Ponosni smo, da imamo svojo skupino svetovalcev v projektu TOM telefon, ki odgovarja na klice otrok in mladostnikov iz cele Slovenije. Vsak ponedeljek so pri

telefonu štiri ure. Ti prostovoljci se morajo nenehno izobraževati. Na zadnjem izobraževalnem srečanju so prisluhnili klinični psihologinji Jerneji Maček, ki se ukvarja predvsem z otroki, in izvedeli veliko novega o samopoškodovanju, motnjah hranjenja in podobnih boleznih, ki so sodeč po pogovorih z uporabniki TOM telefona v porastu,« pove in dodaja, da izobražujejo tudi prostovoljce, ki otroke spremljajo na zdravstvenih letovanjih, pomagajo pri izvedbi počitniških programov, ustvarjalnih delavnic Torkova peta in drugih aktivnosti, pri katerih so v neposrednem stiku z otroki in mladostniki. Številnih si brez prostovoljcev sploh ne morejo predstavljati. »V mislih imam tudi programe v osnovnih šolah in vrtcih, kjer s pomočjo prostovoljcev izvajamo predšolsko bralno značko in Kajuhovo bralno značko, pa Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo, v kateri likovni pedagogi pomagajo otrokom pri

Prostovoljno delo za otroke in družine jih izpolnjuje

oblikovanju lesa. Tudi pripravo paketov s hrano in higienskimi pripomočki, daril Dedka Mraza. Skratka, ni programa, ki bi ga zaposleni lahko izvajali povsem brez pomoči prostovoljcev,« poudarja Špeglova. Žal pa zaradi epidemije niso mogli izvajati toliko aktivnosti za prostovoljce kot običajno. »Prej se je redno sestajal

Bojana Špegel: »Zaposleni na MZPM Velenje brez sodelovanja s prostovoljci ne bi mogli izvesti nobenega programa.«

naš klub za prostovoljce Mladi za mlade, v okviru katerega so se prostovoljci spoznavali, se družili, delili izkušnje, si pomagali. Po drugi strani kar nekaj projektov, v katere se je vsako leto vključilo veliko prostovoljcev, zaradi epidemije ne moremo izvajati. Pogosto se prostovoljci javijo, da bi radi sodelovali pri aktivnostih, a zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ne moremo vključiti vseh.« 🔲

V letu 2020 je MZPM Velenje izvedla 27 programov in projektov, kar sodelavcem ne bi uspelo brez pomoči prostovoljcev. S humanitarno pomočjo so oskrbeli številne otroke in družine. Pripravili in razdelili so več kot 300 prehrambnih paketov, sprejeli, pripravili in delili so otroška oblačila in obutev ter drugo opremo za otroke, zbirali in delili so kupljene in podarjene računalnike in s tem otrokom omogočili šolanje na daljavo, pripravili in razdelili so šolske potrebščine med 77 otrok in s tem pomagali 49 družinam, pripravili so novoletna darila za otroke iz socialno šibkih družin in tako obdarili 144 otrok in mladostnikov. Zabeležili so okrog 1.500 ur prostovoljnega dela. »Mislim, da je nagrada za naj prostovoljsko organizacijo leta 2020 nagrada prostovoljcem za delo, ki so ga opravili lani in v vseh preteklih letih,« pravi sekretarka Bojana Špegel.

Vida Gostečnik je prostovoljka že tako dolgo, da niti ne pomni, kdaj se je podala na to pot, ki je postala sestavni del njenega življenja. Sodeluje z MZPM Velenje in Medobčinskim društvom za pomoč osebam z motnjami v duševnem zdravju Sožitje Velenje. »Ne bi se dobro počutila, če ne bi bila aktivna. Nenehno sem v pogonu,« pravi upokojena vzgojiteljica, ki ki je dolga letala delala z otroki s posebnimi potrebami, danes pa svoje poslanstvo za šibkejše nadaljuje. Aktivna je v dramskih skupinah, ki pripravljajo decembrske predstave za otroke. »Čas pred novoletnimi prazniki je bil res čaroben, ker smo vsako leto vadili in nato več dni nastopali. Tisto otroško zadovoljstvo je vse poplačalo.« Otroke spremlja v zdravstvene kolonije, z njimi pa se je družila tudi v počitniških varstvih. Vključuje se v razne aktivnosti. »Nisem človek, ki bi lahko sedel doma. Moram nekaj početi. Prostovoljno delo pa pusti prijeten, topel občutek. Zato z veseljem delam.« Jo pa velikokrat razžalostijo zgodbe otrok in družin, ki jih srečuje, saj mnogi živijo v zelo težkih okoliščinah. »Da lahko nekomu pomagaš, pa če tudi le s sproščujočim druženjem, je to najlepše, kar se ti lahko zgodi.« Sid Sarač pa je med mlajšimi prostovoljci. Z MZPM Velenje je stopil v stik kot udeleženec zdravstvenih kolonij. »Bil je zelo priden. Ko je bil nekoliko starejši, nam je že malo pomagal z varstvom mlajših,« se spominja Vida. Letos so ga prostovoljci prvič povabili v svoje vrste in z veseljem je stopil v vlogo pomočnika mentorja v kolonijah, na katere ima lepe otroške spomine. »Ko sem prvič šel v kolonijo, sem bil nekoliko zadržan, a mi je hitro postalo všeč. Rad sem imel mentorje, ki so včasih bili kar strogi, ampak danes, ko sem sam v tej vlogi, razumem, da je to potrebno. Otroci zahtevajo veliko pozornosti, vsak ima drugačne potrebe, saj prihajajo iz zelo različnih okolij. Pravzaprav sem imel tremo pred tem, kako bom premagoval izzive, ampak smo se prostovoljci in otroci zelo povezali in zgradili odnos.« Kot dijak srednje zdravstvene šole časa nima na pretek, a ga z veseljem posveti prostovoljnemu delu. »Med poletnimi počitnicami sem imel čas. Zakaj ga ne bi porabil zato, da nekomu pomagam. Ob tem se res dobro počutim.« Med najnovejšimi člani ekipe MZPM Velenje pa je Katja Ocepek, letošnja javna delavka, ki se je pridružila med poletnimi počitnicami in začela pripravljati ustvarjalne in družabne aktivnosti za otroke. »Že od malih nog sem si želela delati z otroki. To me resnično veseli, zato sem želela postati sodelavka MZPM Velenje. Delo je zelo dinamično, kar mi je posebno všeč. Vsak dan prinese nekaj novega. Res je, da je včasih tudi naporno. Otroci imajo zelo različna ozadja, a se trudimo z vsemi ukvarjati, se jim posvetiti, jih razveseliti – mislim, da je to res pomembno.«

Ustanova Fundacija »Sadni gozd« praznuje 10 let Ljudska univerza Velenje si je v letu 2011 zadala nalogo, da v Šaleški dolini zasadi 150 sadnih sadik, od tega nekaj lupinarjev, nekaj jagodičevja in nekaj sadnih dreves. S tem skušamo spodbuditi prebivalstvo k zdravemu načinu življenja in večji ekološki ozaveščenosti. V pomoč za uresničitev cilja smo k sodelovanju povabili različne partnerje, ki so po svojih željah in zmožnostih zasaditve izbirali med različnimi vrstami avtohtonih in starih sadnih sort dreves in jagodičevja. Verjetno se sprašujete, za kaj točno gre. Pa začnimo na začetku. Projekt »Sadni gozd« si je zamislila naša direktorica Brigita Kropušek Ranzinger in ga je od začetka financiral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru Društva za razvoj podeželja Šaleške doline ter Ministrstva za Šolstvo in šport. Nastal je na osnovi dejstev, da je okoli nas veliko mlajših otrok, ki ne vedo, od kod prihaja sadje in, kar je še huje, nekateri na drevesu ne prepoznajo niti češenj. Zadnje čase se veliko govori tudi o samooskrbi ljudi s hrano, in tako je bil projekt Sadni gozd napisan ravno v pravem času, saj je dolgoročna vizija projekta zasaditi 2.000.000 sadnih sadik, eno sadiko na prebivalca, pa najsi bo to sadika z užitnimi sadeži, listi ali koreninami. Prvotno smo si zadali nalogo

ustanoviti fundacijo in zasaditi 300 sadik starega, avtohtonega sadja, od tega 150 sadik sadnega drevja in lupinarjev ter 150 sadik sadnih grmičkov oz. jagodičevja. Lokacija sajenja je bila predvidena na javnih površinah v okolici osnovnih šol, vrtcev in otroškega igrišča, v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in občinah Zgornje Savinjske. V Velenju smo na nasipu med obema jezeroma postavili tematsko učno čemo, da je zanimanje pot, ki s pomočjo sadilcev za zasaditev izobraževalnih tasadnih vrst preseglo bel ob posamezni naša pričakovanja, saj skupini sadnih vrst smo s skupnimi močni predstavljajo sadno zasadili kar 520 sadik, vrsto s fotografijo, Brigita Kropušek od tega 304 sadik saz imenom, značilRanzinger dnega drevja, 22 sadik nostmi, s hranilnilupinarjev ter kar 194 mi vrednostmi, pa vse do upo- sadik sadnih grmičkov. rabnosti in koristnih nasvetov.

... v doseganju ciljev …

In tako se je zgodilo, 11. 11. 2011 smo na različnih lokacijah začeli s saditvijo sadnih sadik. V sadilni akciji je sodelovalo 24 partnerjev iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter občin Zgornje Savinjske doline. Vsi partnerji se zavedamo, da je zasaditev sadnih sadik, kjer sodelujejo od samega začetka tudi otroci, najbolj smotrna, saj s tem sami prispevajo k trajnostnemu razvoju sadnega gozda, ki so ga soustvarili. Lahko re-

… naš »Sadni gozd« danes …

Namen sadnega gozda ni bil zasaditi prelep park, ampak sadni gozd, v katerem bodo našle svoje mesto rastline z užitnimi plodovi, listi ali koreninami, pa seveda tudi živali, ki živijo na tem območju. Gre torej za sadni gozd, v katerem želimo posaditi rastline na vseh nivojih, od najnižjih grmičkov do visokih dreves. Cilj je, da bi se sadni gozd obnavljal sam, brez poseganja človeka, hkrati pa mimoidočim sprehajalcem in prebivalcem

&ƵŶĚĂĐŝũĂ Η^ĂĚŶŝ ŐŽnjĚΗ

tega območja omogočal, da bodo lahko prišli in si nabrali, kar potrebujejo. Seveda je to dolgoletni projekt in v tem času se bo dogajalo marsikaj. Kakšno drevo se bo posušilo ali zlomilo, kakšnega so že in verjetno še bodo odtujili, s kakšnim se bodo sladkali zajci, srne in jeleni. Na kakšnem ne bo niti enega sadeža, ker ne škropimo in ne uporabljamo nobene kemije. Povedati moramo tudi to, da bo kdaj sadni gozd izgledal zaraščen, predvsem poleti, kadar je zelo vroče. Gre pravzaprav za poskus narave, kaj lahko sama na tem območju izbere, katere so tiste avtohtone sadne vrste in živali, ki lahko tu preživijo. Velikokrat nas sprašujejo, zakaj naš »Sadni gozd« ni pokošen in zakaj dreves poleti ne zalivamo. Kot veste, se na visoki travi zadržuje jutranja rosa in s tem zadržuje vlago skozi ves dan, s

tem pa preprečuje, da bi se naša drevesa posušila. Poleg tega omogoča razvoj različnim žuželkam, ki ščitijo drevesa pred škodljivci in boleznimi, omogoča gnezdenje pticam, malim živalim, kot so ježi, miške, zajci … In – kar se nam zdi zelo pomembno – je hrana našim medonosnim čebelam. Pozivamo vse, ki berete ta članek, da skupaj z nami opazujete, kaj se dogaja v našem »Sadnem gozdu« in da skupaj poskusimo vsem tistim, ki potrebujejo nekoliko več časa za sprejemanje novosti, pilotne projekte in nove ideje, povedati, da je to naš skupni, javni »Sadni gozd«. Opravičujemo se, če ni vedno vse popolno in po naših človeških merilih. Popolna je pravzaprav le narava. Prosimo vas za malo strpnosti, za pogled iz drugega zornega kota. Cilj Fundacije »Sadni gozd« je pravzaprav izobraževanje o

samooskrbi. Cvetoča češnja je najlepše cvetoče drevo, in tako pozivamo prebivalce, da namesto trajnih okrasnih dreves raje zasadijo sadna drevesa in rastline. Mi pri Fundaciji »Sadni gozd« sadimo vsako pomlad in vsako jesen, v glavnem na javnih površinah. Vsako leto posadimo in zamenjamo posušena drevesa tudi v »Sadnem gozdu«. Pri tem nam velikokrat pomagajo vrtčevski otroci ali otroci nižje stopnje osnovne šole. A se je žal zgodilo, da so posamezne, na novo posajene sadike izginile prej kot v enem tednu. S tem otrokom ne kažemo prav lepega odnosa do javne lastnine in prav bi bilo, da se to spremeni in da bi vsak otrok lahko čez nekaj let pokazal na svoje prvo drevo, ki ga je sam zasadil. Veseli bomo, če se nam boste ob prihodnjih sadilnih akcijah pridružili in nam pomagali uresničiti naš cilj. 🔲

Propagandno sporočilo


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

11. novembra 2021

Slikar kot orodje izražanja uporablja čopič, glasbenik instrument, fotograf pa fotoaparat Kljub napornemu delovnemu ritmu Uroš Acman še vedno najde čas za fotografiranje, opazovanje sveta, zajemanje izjemnih trenutkov v lokalnem okolju in izražanje sveta skozi fotografski objektiv – Profesorji fotografije spodbujajo mlajše generacije, da razmišljajo o avtorski in komercialni fotografiji

Ime mi bo … Bojan Pavšek

Šoštanjčan Uroš Acman je profesor fotografije, ki ga službena pot vsakodnevno popelje v Ljubljano, kjer navdihuje mlade umetnike, željne znanja, povezanega z vizualno umetnostjo. Diplomiral je v Pragi, kasneje je svoje znanje izpopolnjeval na podiplomskem študiju fotografije v Švici, trenutno pa je zaposlen kot učitelj fotografije na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Med drugim nas je zanimalo, kako napraviti dobro fotografijo, kakšne lastnosti mora imeti dober fotograf in kako vzgajajo in navdihujejo mlade umetnike. Njegova ljubezen do fotografije se je začela razvijati v srednji šoli, kjer zdaj poučuje. Svojo strast je nadgrajeval tudi v času študija. Kakšna je razlika med programi, predajanjem znanja in prakso pri nas in v tujini? »Prepričan sem, da je zelo pomembna dobra osnova, ki jo dijaki pridobijo v srednji šoli, ter to, da izberejo smeri, ki so zanje primerne. Veseli me, da je med mladimi danes dovolj zanimanja. Spodbujamo mlajše generacije, da razmišljajo o avtorski fotografiji ter preizkušajo različne prakse in ugotovijo, kaj je zanje najprimernejše za nadaljevanje študija. Običajno se odločajo za vizualne študije in smeri, ki so primerne srednješolskim,« razloži Acman.

Ste že srečali osebo, katere temperament, gestikulacija, slog oblačenja in še kakšna značajska kategorija je v popolnem sozvočju z njenim lastnim imenom, neredko celo s priimkom? Sicer težko pojasnimo, zakaj dotično usklajenost tako doživljamo, vendar smo nekje v sebi prepričani, da je to to. Navidezno sožitje osebe z njenim imenom izhaja iz množice informacij, predhodno arhiviranih v nevronih našega osrednjega sečnega režnja. Gre za hranilnik različnih izkustev, ki jih razum s pridom uporablja pri pojasnjevanju ali razumevanju novih doživetij. V življenju v možganskih malhah nakopičimo celo vrsto imen, “podpisanih” s karakterji njihovih “lastnikov”. Pa najsi gre za ljudi, živali ali predmete. Vse to nakazuje, da ima lahko način poimenovanja nekoga ali nečesa močan družbeni učinek. Pri tem ne gre zanemariti, da se ime uporablja za izkazovanje identitete, ki je po navadi dolgotrajen, malodane doživljenjski atribut.

Lastnosti dobrega fotografa

Kaj pravite na 'instant fotografe' in kako cenjeni so danes še profesionalni fotografi? »Kar se tiče fotografij, ki nastanejo s telefonom, ni s tem nič narobe. Priložnost ustvarjanja fotografije se je samo razširila, ponudila se je druga možnost za fotografiranje in objavo, tega včasih ni bilo. 'Instant fotografija' nas motivira, da iščemo všečne trenutke, ki so mogoče sami po sebi zanimivi. Problem nastane, ker poleg vsega uporabljamo še vse mogoče filtre in to objavljamo na družbenih omrežjih. S tem pa pokvarimo predstavo o fotografiji in posledično razmišljamo o podobi drugače,« svari fotograf, ki se mu zdi, da ljudje še vedno znajo ceniti dobre in profesionalne fotografije. »Mednje štejemo tiste, ki nastanejo izpod rok strokovno podkovanih in tistih, ki so študirali in se izobraževali na tem področju. Nič pa ni narobe z ostalimi fotografi, ki se pojavljajo in delajo drugačne »Tudi v lokalnem okolju fotografi pogosto sodelujemo med seboj. Društva in podjetja, ki potrebujejo fotografijo za namen oglaševanja, stavijo tudi na našo kreativnost in zanimive ideje. Z nekaterimi uspešno sodelujemo že vrsto let.«

Uroš Acman: »Zdrava mera samokritike je dobrodošla in vedno potrebna. Ne bi poudarjal nobenega svojega dosedanjega projekta, pomemben pa mi je vsak avtorski projekt, ki ga ustvarim in nastane iz notranje potrebe po ustvarjanju. Delam vse in pomembni so vsi, saj v končni fazi zaradi tega na trgu tudi preživimo.«

vsebine, kar omogoča sodobna tehnologija. Še vedno pa se kaže razlika na področju avtorske fotografije, kjer je konkurenca manjša, veliko večja je na področju oglaševanja in komercialne fotografije, kjer postaja naročnik tisti, ki izbira izvajalca, in se nemalo kdaj obrača na neprofesionalne fotografe.«

Avtorska fotografija mu veliko pomeni

Acman kljub napornemu in razgibanemu delovnemu ritmu še vedno najde čas za fotografiranje, opazovanje sveta, zajemanje izjemnih trenutkov v lokalnem okolju in izražanje sveta skozi fotografski objektiv. »V domačem okolju sem še prisoten, tudi ustvarjam in imam majhen atelje, kjer ustvarjam stvari, ki niso povezane s službo niti s komercialno fotografijo. Trudim

se ohranjati stik z avtorsko fotografijo, ki mi veliko pomeni. Zanjo si vzamem čas in delam tudi lastne projekte, razvijam nove ideje in ne zanemarjam avtorskega dela. Opazovati in zaznati je tisto, kar šteje največ.« Kaj pa aktualni projekti? »Mogoče bi izpostavil projekt Gorice, ki je namenjen degradiranemu okolju, se vsak dan spreminja in je vizualno zelo zanimiv. Spremljam ga že nekaj časa. Te izjemne trenutke okolice bi rad predstavil ljudem. Najbrž se na tem področju obeta kakšna razstava. Računam, da v kratkem pripravim obsežnejše število fo-

nice, kako pravilno uporabljati pametni telefon in postati dober 'instant fotograf'? »Vsake toliko časa pripravljam različne delavnice za vse, ki jih zanima celoten koncept, od ideje do ustvarjanja v klasičnem ali digitalnem smislu. Vodim tudi zavod, katerega osnovna dejavnost je promocija fotografije, postavljanje razstav in izvedba delavnic.«

Za dobro fotografijo si je treba vzeti čas

Za opazovanje sveta, odkrivanje vidnega in nevidnega, si je treba vzeti čas. Ali mladi imajo občutek za estetiko, znajo videti

»Kar se tiče fotografij, ki nastanejo s telefonom, ni s tem nič narobe. Težava nastane, ker poleg vsega uporabljamo še vse mogoče filtre, kar pa nam kvari predstavo.«

tografij in pripravim razstavo, ki bo povezana z lokalnim okoljem. Zadnja večja je bila pred kar nekaj časa, manjše so pogostejše.«

Fotografski aparat je neke vrste orodje izražanja

Čeprav je fotografiranje postalo po zaslugi naprednih pametnih telefonov del našega vsakdana, saj omogočajo, da zamrznemo trenutke na vsakem koraku brez nekega predznanja in fotografskih veščin, je po mnenju Acmana zelo pomembno to, da je za kamero ustvarjalec, ki ustvarja fotografijo. »Pomembno je, da gledamo na fotografski aparat kot na orodje izražanja, ključne pa so ideje in vsebina, ki jih želimo realizirati. Tako kot slikar uporablja čopič, glasbenik pa instrument, fotograf uporablja fotoaparat. Vse ostalo je odvisno od avtorjeve ideje. Sam dajem več poudarka vsebini, vsekakor nam tehnika ne sme nagajati pri delu,« navrže Acman. Ali organizirate tudi kakšne delav-

lepoto narave, se znajo ustaviti? »Če gledamo z vidika reportaže in dogodka, ko smo na preži, ja. Si je pa treba za dobro fotografijo vzeti čas. Če pa gledamo z vidika, kjer koncipiramo najprej idejo, nam ni treba biti ves čas v čakanju in pričakovanju, kaj bo nastalo, ker imamo podobo v mislih. Današnja mladina je radovedna, vsaj če sodim po dijakih naše srednje šole. So ambiciozni in vedoželjni. Velika večina tudi proti koncu izobraževanja razvije svoj vizualni jezik in so zelo ustvarjalni. Veseli smo, da je vsako leto med njimi kar nekaj kandidatov, ki se odločijo za študije, ki so podobni smerem, ki jih obiskujejo v srednji šoli.« Pritrdi tudi, da pozna kar nekaj dobrih fotografov, da pa je tistih na komercialnem področju nekaj več kot na avtorskem. Se pa tudi poznajo, sodelujejo, dajejo napotke drug drugemu in družijo med sabo. 🔲

Jasmina Škarja

Naša dolina se v zadnjem času intenzivno ukvarja z ustvarjanjem novih identitet, ki spreminjajo podobo mestnega tkiva in njegove zaledne krajine. Precejšen del južnega objezerskega pasu Velenjskega jezera si je nadel ime Vista. Beseda v tujem, natančneje španskem jeziku, pomeni prijeten pogled skozi ulično nišo, drevored ali prehod. Izrazoslovni pridih mediteranskega melosa skuša omehčati masivno infrastrukturo, nakazati smisel betonske inicialke in obenem razkrivati potenciale večnamenskega prireditvenega prostora. Le lučaj stran se je cesta skozi novo hitro rastočo poslovno cono Stara vas prekrstila v Ulico svežih idej. Takole na prvo žogo si upam pripomniti, da se je vsa svežina izgubila že s poimenovanjem. Če pa se bodo vzdolž ulice naselile kakšne dejavnosti s standardiziranimi serijskimi produkti ali storitvami z nizko kreativno vrednostjo, lahko ime učinkuje celo ironično. Turbulentni časi, ki vse glasneje trkajo na vrata, bodo pošteno preobrazili dolinski karakter. Ustroj industrije, kot jo poznamo že desetletja, se počasi poslavlja. Za zdaj je luč na koncu tunela v zaskrbljujoče brlečem stanju. Zasluge za takšen svetlobni status gre pripisati predvsem asinhronim pogledom na bližnjo prihodnost. Trenutno se za prevlado nad šaleškim časovnim očiščem borita dve perspektivi. Državna in lokalna. Nemalokrat vse skupaj deluje kot razcepljen, energijsko potraten in nekonstruktiven duel. Zategadelj bom kot lokal patriot raje iskal navdihe pri domačih projekcijah. Pri osnutku prestrukturiranja je moč najti kopico idej, konceptov in infrastrukturnih pridobitev, poimenovanih z zvenečimi imeni. Tehnološki inkubator, Center prihodnosti, Šaleška dolina 4.0 ... so le nekatere izmed mamljivih futurističnih skovank. Kot glasnice prihodnosti izžarevajo hotenje po metamorfozi doline v bolj digitalni, tehnološko sofisticiran habitat. Oplemeniten z rojevanjem alternativnih miselnih vzorcev, novodobnih poklicev in visoko tehnoloških storitev stavi na drugačno podobo doline, ki naj bi (ne)hote pustila za seboj (pre) težko industrijo. A hvalospevi nekonvencionalnim pojmom imajo velik manko. Opažam namreč, da so atributi novejše zgodovine, v kateri smo iz dokaj poljedelske cone evolvirali v eno izmed najhitreje rastočih slovenskih mest, vedno bolj spregledani. Rudarstvo, proizvodnja elektrike, izdelava gospodinjskih aparatov pri sooblikovanju lokalne blaginje poleg gospodarskega puščajo tudi močan etnološki pečat, ki se med drugim lahko pohvali s širokim naborom privlačnega izrazoslovja. Skozi slovarček rudarskih izrazov imamo priložnost odkriti bogastvo knapovščine, se preko socialnih omrežij nasmejati uličnim multikulturnim skovankam različnih generacij, poglobiti v številne strokovne prispevke ali potopiti v šaleške zgodbe lokalnih umetnikov z različnih področij ustvarjanja. In prav to pogrešam pri zrenju v preobraženo bodočnost. Žmohtne implementacije dediščine, ki bi učinkovale kot protiutež izčiščeni, skoraj fantazijski formulaciji začrtane poti. Zelo dobro sprejeti imeni brezplačnega Lokalca in solidarnega Kamerata sta nedvomno primer všečnega besedičenja. Tudi avtohton komunikacijski ton festivala mladih kultur Kunigunda je hvalevreden odklon od povprečja. In še bi se našlo kotlinskih primerov z domorodno dodano vrednostjo. Pred kratkim sem zasledil novico, da se bodo preimenovala velenjska otroška igrišča. Mogoče pa je to priložnost, da začnemo vizijo izražati skozi pristen, ciljnim skupinam razumljiv pristop, ki samozavestno zre v retrovizor, med🔲 tem ko čakamo na zeleno luč.

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! ROGEL - METAL d.o.o.

Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, 041 411 722, 03 896 53 70 https://www.facebook.com/RogelMETAL/


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

11. novembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Že 30 let Duhovnih iskanj na Radiu Velenje Oddaja Duhovna iskanja na Radiu Velenje vstopa v 31. leto rednega nedeljskega predvajanja. Neskromno se radi pohvalimo, da smo bili med prvimi, ki smo na lokalnem radiu predvajali verske oddaje. Sedaj ko je te ponudbe v širšem prostoru bistveno več, se še vedno trudimo pritegniti pozornost poslušalcev. »Ne preveč velika skupina zanesenjakov vztraja in ponuja »duhovne kanapeje« vsem, ki si jih želijo. Za osnovo vzamemo razmišljanje ob nedeljskem evangeliju, obložimo jih z dogodki cerkvenega leta, življenjepisi svetnikov, vtisi z romanj, obeležimo življenjske jubileje ipd. Vedno jih ovijemo v sporočilno

glasbo in ponudimo z najboljšimi željami. Vsako nedeljo je v pripravo oddaje vključen msgr. Jože Pribožič, ostali sodelavci pa pridemo na vrsto do 2-krat letno,« pravi ena od soustvarjalk oddaj Milena Kumer. Pred epidemijo smo si skupaj z ekipo ustvarjalcev Duhovnih iskanj zadali ambiciozne načrte, saj smo želeli vsebine še nadgraditi. Številne omejitve so nam to onemogočile. Načrti pa seveda ostajajo in upamo, da jih bomo lahko uresničili v prihajajočem letu. Želimo popestriti »ponudbo«, ki bo predvsem aktualna, živa in obogatena z razmišljanji naših poslušalcev. Ekipo želijo zato še razširiti in zato iščemo

koga, ki bo »ugriznil v jabolko« tedenskega angažiranja priprave oddaje. »Jubilej je priložnost za zahvale. Hvala vam, poslušalci, za zvestobo. Hvala vam ustvarjalci za čas in trud brez plačila. Hvala vodstvu radia za spodbude in tehnikom, ki potrpežljivo prenašajo naš amaterizem,« še dodaja Kumrova. Celotni ekipi in še posebej Jožetu Pribožiču, ki je z nami od prvega dne, se za sodelovanje zahvaljujemo v imenu uredništva Radia Velenje. In še to: če radi izkoristite nedeljo za daljše spanje, poiščite oddaje v radijskem arhivu. 🔲

1. ĐANI MARŠAN & KLAPA MUNITA – Pisma 2. HARMONK'N'ROLL – Poka poka 3. PETER ŠIN – Trije grozdeki Đani Maršan, velikan zadarske in hrvaške glasbene scene, in klapa Munita predstavljajo novo skladbo z enostavnim naslovom Pisma (pesem). Avtor glasbe in besedila je sam Đani Maršan, gre pa za prvo skladbo, ki jo je posnel s klapo Munita, s katero sicer že nekaj let skupaj nastopa na glasbenih odrih. S skladbo Pisma so nastopili tudi na letošnjem festivalu Večeri dalmatinske šansone v Šibeniku.

mz

GLASBENE novice pa se bodo nastopajočim pridružili še Maluma, Kim Petras, Maneskin in OneRepublic. Sheeran bo na podelitev prišel z nomina-

loten studijski izdelek povezuje tema hvaležnosti. Pevka je dejala, da jo je med epidemijo pokonci držala predvsem ljubezen do glasbe, album pa je označila kot album, ki slavi življenje in je namenjen vsem. Z novega albuma je sicer zaokrožil tudi singel I Still Believe, ki govori o ljubezni, upanju in pozitivnosti.

Duo Silence po desetih letih napoveduje nov album

Abba po 40 letih z novim albumom Voyage Legendarna švedska pop skupina Abba je 5. novembra izdala deveti studijski album Voyage z desetimi novimi skladbami, ki sledijo kar 40-letnemu premoru po zadnjem albumu The Visitors iz leta 1981. Svojo vrnitev na sceno bodo pospremili še s posebnim koncertom, ki ga napovedujejo v maju 2022, na njem pa bodo nastopili njihovi avatarji. Svoj ponovni prihod na sceno in novi studijski album je skupina napovedovala že dlje časa, uradno pa ga je potrdila leta 2018, ko se je lotila snemanja prvih skladb za album. Oboževalcem so za pokušino že ponudili tri single: Just A Notion, I Still Have Faith in You in Don't Shut Me Down, ki ima na portalu Youtube že več kot 15 milijonov ogledov, na Spotifyju pa jih je imela že konec oktobra več kot 25 milijonov.

Ameriški glasbenik Art Garfunkel, ki je v 60. letih zaslovel kot član dua Simon & Garfunkel, je dopolnil 80 let. Že pri 11 letih je spoznal Paula Simona, s katerim sta postala ena najuspešnejših glasbenikov 60. let. Njune največje uspešnice, kot so Mrs. Robinson, The Sound of Silence in The Boxer, so se uvrščale na prva mesta lestvic po vsem svetu. Pozneje sta se večkrat razšla, prvič uradno leta 1970. Njun zadnji album Bridge over Troubled Water, ki je izšel tega leta, je bil tudi njun najuspešnejši in je postal eden najbolje prodajanih albumov na svetu. Garfunkel je bil uspešen tudi na samostojni poti. V karieri je za samostojno delo in za sodelovanja prejel šest grammyjev, leta 1990 pa sta bila skupaj s Simonom sprejeta v Hišo slavnih rock'n'rolla.

Na podelitvi evropskih glasbenih nagrad Ameriški glasbenik MTV tudi Ed Art Garfunkel Sheeran dopolnil 80 let V športni areni Laszlo Papp v Budimpešti bodo 14. novembra podelili evropske glasbene nagrade MTV. Na podelitvi, ki jo bo Madžarska gostila prvič, bo sodeloval tudi britanski pop zvezdnik Ed Sheeran, ki ima šest nominacij. Poleg njega bodo nastopili Imagine Dragons, Yungblud, Griff ter Girl in Red, po podatkih uradne strani

cijami za najboljšega umetnika, najboljšega pop, britanskega in irskega izvajalca ter za najboljšo pesem in video za skladbo Bad Habits. Z osmimi nominacijami sicer vodi Justin Bieber.

Diana Ross predstavlja nov album Thank You Slovita ameriška pevka Diana Ross je izdala nov album Thank You, ki ga je pospremila tudi

Duo Silence, ki ga sestavljata Primož Hladnik in Boris Benko, predstavlja novo pesem, s katero sta glasbenika pospremila začetek nedavne podnebne konference v Glasgowu. Skladba A Momen't Song je dobila tudi videospot, oboje pa najavlja nov studijski album. Ta bo prvi po desetletju in bo z naslovom The Vocabulary of Madness izšel v prihodnjem letu. Duo Silence je doslej izdal pet albumov, izšli pa so tudi štirje albumi z gledališko glasbo. Umetnika sta napisala

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ŠPAS KVINTET IN EVA ŠOLINC – Centimeter al pa dva 2 ANSAMBEL KVINTA – Pisane jesenske barve 3 ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA – Jesen ihti 4 MLADI BELOKRANJCI – Hišna številka 5 ANSAMBEL UPANJE – Nedosegljiva 6 ANSAMBEL RAZPLET – Med vinogradi 7 NEJC KASTELIC – Trenutek vsak je hrepenenje 8 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA – Kje so veselice 9 ANSAMBEL PETAN – Ko si mi pomežiknila 1 ANSAMBEL PETKA – Na tvoje zdravje

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO VESNA KOVAČ Vesna Kovač po skladbi Divje srce predstavlja svojo drugo skladbo Najdi volkove. Udarna rock skladba v ospredje postavlja zaupanje vase in strah, ki po njenih besedah pravzaprav opogumlja. Besedilo je napisala sama, za glasbeni del pa je poskrbel Kevin Koradin.

premiera videospota za skladbo All is Well. Gre za njen prvi videospot po več kot desetletju, pri njegovem nastanku pa sta sodelovala tudi njena sinova Evan Ross in Ross Naess. Izid svojega 25. albuma je Diana Ross napovedala z naslovno skladbo Thank You, ki nakazuje, da ce-

glasbo za več kot 40 gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav ter za nekaj filmov. Dvojec redno sodeluje tudi s skupino Laibach. Leta 2006 sta napisala in producirala ploščo Volk (2006), leta 2015 pa sta z Laibach nastopila v Severni Koreji. (foto: Jože Suhadolnik)

ŠPELA NOVAK - PUPA Mariborčanka Špela Novak – Pupa pravi, da so glasbeniki ponovno potisnjeni zgolj na družabna spletišča in radijske valove. A kljub temu in v dobri veri na boljše čase predstavlja svojo novo pesem S tabo, za katero je glasbo, besedilo in aranžma napisala sama.

PERO LOVŠIN Trije grozdeki je pesem, ki zaključuje še vedno aktualen zadnji Lovšinov album Območje medveda, ki je prejel vrsto imenitnih ocen in se, vsaj za te čase, zelo dobro prodajal. Sklad-

ba Trije grozdeki zveni bolj ljudsko in je s svojo tematiko prav primerna za čas okrog martinovega.

HARMONK 'N'ROLL Harmonk'N'Roll po uspešnicah, kot so Mini kikl'ca, Kaj bi se sekiral in Ena na milijon, na radijske postaje pošiljajo povsem svežo skladbo Poka, ki predstavlja tudi novo poglavje njihove glasbene kariere. To se je začelo z menjavo članov in s prihodom simpatične pevke Barbare Novak.

MIKI VLAHOVIČ Miki Vlahovič (Victory) je premierno predstavil svoj najnovejši glasbeni izdelek Ostala si, izpovedno skladbo, ki jo ob srebrni poroki poklanja svoji ženi Petri. Temu prilaga tudi prav poseben videospot, v katerem mu družbo dela celotna družina.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

11. novembra 2021

S

tane Kaudik zna v Kavčah vedno poskrbeti za dobro voljo. Rad zapoje, skrbi pa tudi za pestro športno dogajanje. Z Alojzom Landekerjem, lahko bi rekli kar poklicnim praporščakom upokojenskega društva, pa sta zadnjič govorila predvsem o dobrih starih časih. A je Alojz na koncu prijatelju dejal: »Kakorkoli obrneš, mladost je lepa, pa starosti zanjo v teh časih nikakor ne bi zamenjal.« Stane je prikimal.

Pri nekaterih beseda zaleže Kupec v trgovini ogovori mlajšega kupca: »Kje imate zaščitno masko? Brez nje se ne smete zadrževati tukaj. Ogrožate svoje in moje zdravje ter zdravje vseh drugih!« Mlajši kupec z nekoliko odrezavim glasom: »To se vas ne tiče. Držite se razdalje 1,5 metra.« Kupec prodajalki: »V trgovini imate nakupovalca brez zaščitne maske.« Trgovka: »Ne morem nič drugega narediti, kot da ga opozorim. Tako, kot ste ga vi.« Epilog: Mlajši kupec odide iz trgovine. Čez nekaj časa se vrne – z masko na obrazu.

E

krem Đogić (levo) je vedno pripravljen poprijeti za delo. Pravzaprav je po mnenju upokojencev univerzalni delavec, ki zna vse, v društvu upokojencev pa to seveda s pridom izkoriščajo. Je pa pred dnevi takole zavil z očmi, ko so ga sredi pogovora z Ismetom Softičem in z Vladom Škergetom poklicali, naj popravi orodje.

frkanje » Levo & desno «

Norost nam je blizu Ni čudno, da je pri nas vse malo zmedeno. Odkar sumimo, da smo potomci Noriškega kraljestva, pa nam je norost še malce bliže.

Ekologija Ko so državljani modrovali o ekologiji, so se politiki držali za glavo. Odkar to počnejo politiki, se državljani.

Vata in kapitalizem Kapitalizem je krut. Dekleta jedo vato, da so dovolj suha za modne brvi. Drugi pa še za vato nimajo.

Vsi dajo vse od sebe Odkar so naši športniki začeli po neuspehih govoriti, da so dali vse od sebe in si nimajo kaj očitati, so ta način izražanja posvojili tudi politiki. No, morda je bilo ravno obratno.

Prijatelji Nekaterim še kar ni jasno, da odkar imajo prijatelje na Facebooku, nimajo prijateljev.

V

Podkraju si tako v krajevni skupnosti kot v tamkajšnjem društvu upokojencev aktivnosti ne znajo predstavljati brez Ivice in Miroslava Meža, ki, ko skuša k delu pritegniti kolege, rad reče: »Takole smo pa nekoč delali v Gorenju!« Potem pa hitro poprime za delo in vsi mu sledijo. Tudi pri športnih aktivnostih, kjer se kljub letom ne da.

Bogastvo So ljudje, ki so nesramno bogati, in so ljudje, ki niso sami.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Spolno nevtralen potni list Washington – Ameriško zunanje ministrstvo je izdal prvi spolno nevtralni potni list, na katerem je namesto moškega ali ženskega spola označen spol X. Za tak potni list lahko od zdaj zaprosijo vsi, ki niso povsem prepričani, ali spadajo v enega od obeh spolov oziroma se identificirajo kako drugače.

Prvi potni list s spolom X je za zdaj bolj ali manj simboličen, saj bo ta možnost vsesplošno na voljo šele od prihodnjega leta. Veljala bo tako za potne liste kot tudi za rojstne liste Američanov, ki bodo rojeni na tujem.

Smo ljudje živeli v času dinozavrov? Očitno je znanje Slovencev dokaj površno, nad čimer bi se morali zamisliti tudi v šolah. Kar petina Slovencev namreč misli, da smo ljudje živeli v času dinozavrov. Raziskava Eurobarometra o splošni razgledanosti evropskih državljanov ter njihovem odnosu do znanosti in tehnologije je pokazala, da se je interes za znanost v zadnjem desetletju sicer povečal. Anketiranci so pokazali

dobro znanje naravoslovja, geografije in naravne zgodovine, vendar pa še vedno skoraj tretjina ljudi verjame, da so bili virusi narejeni v državni laboratorijih, da bi lahko vlade omejevale svobodo ljudi. Slovenija se je medtem slabo odrezala na nekaterih področjih poznavanja naravnih in znanstvenih dejstev. Kar petina Slovencev namreč misli, da smo ljudje in dinozavri nekaj časa na Zemlji živeli sočasno. V raziskavo, ki jo je Eurobarometer med 13. aprilom in 10. majem letos opravil v 38 evropskih državah, so bili vključeni 37.103 prebivalci celine (26.827 iz EU), starejši od 15 let. Med ključnimi ugotovitvami je tudi podatek, da 86 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da je splošen vpliv znanosti in tehnologije na družbo pozitiven, kar je devet odstotkov več kot v raziskavi, opravljeni pred osmimi leti. Anketiranci so odgovorili, da bi morale odločitve o znanosti in tehnologiji temeljiti predvsem na moralnih in etičnih vidikih (55 odstotkov) – v primerjavi z odločitvami, ki temeljijo na možnostih za nova znanstvena odkritja. Skoraj vsi anketiranci vidijo mlade kot pomemben dejavnik pri soočanju z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi v državah v razvoju. Anketiranci imajo tudi večinoma pozitiven pogled na znanstvenike. Pri tem najbolj cenijo inteligenco (50 odstotkov), poštenost (43 odstotkov) in zanesljivost (39 odstotkov). Skoraj tri četrtine anketirancev se strinjajo, da bi enakost spolov v znanstveni in tehnološki stroki pomagala zagotoviti pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.

Slabi rezultati za Slovenijo Vprašalnik je bil razdeljen v več sklopov. Med drugim je raziskovalce zanimalo znanje prebivalcev o nekaterih splošnih dejstvih o naravi in geografiji. Sodelujočim so zastavili devet trditev, pri katerih so ti izbrali „drži“, „ne drži“ ali pa „ne vem“. Pri odgovorih na ta vprašanja so anketiranci iz Slovenije dosegali (razmeroma) slabe rezultate. Več kot petina (22 odstotkov) Slovencev denimo misli, da so naši predniki živeli že v času, ko so na Zemlji kraljevali dinozavri, še 21 odstotkov pa jih je od-

vprašanju so bili najslabši Romuni, saj kar 34 odstotkov vprašanih Romunov misli, da so ljudje in dinozavri v nekem času sobivali. Vsak tretji Slovenec (29 odstotkov) je prepričan, da se ljudje nismo razvili iz drugih živalskih vrst, medtem ko večina – 55 odstotkov – verjame v Darwinovo teorijo evolucije. To nas uvršča precej pod povprečje EU, saj je 66 odstotkov anketiranih prebivalcev EU odgovorilo, da smo se ljudje razvili iz drugih vrst. Najmanj zaupanja v teorijo evolucije je na Slovaškem (le 36 odstotkov proti

Dinozavri so umrli nekaj deset milijonov let pred nastankom človeka.

govorilo z „ne vem“. (Neleteči) dinozavri so namreč izumrli na koncu obdobja krede in mezozoika, že pred 65 milijoni let. Še večjo skrb vzbuja dejstvo, da se je znanje slovenskih korespondentov v primerjavi z letom 2005 poslabšalo za 14 odstotkov, kar je največ med vsemi državami. Največ pravilnih odgovorov so podali Čehi, Belgijci in Švedi. Pri tem

48), največ pa na Švedskem in Irskem (84 oziroma 83 odstotkov). Slovenija se je tudi pri znanstveno pravilnih odgovorih na to vprašanje poslabšala, in sicer za 12 odstotkov. Natančnejši so bili slovenski anketiranci pri vprašanju o tem, ali na svetu živi več kot deset milijard ljudi. Več kot polovica vprašanih ve, da to (še) ne dr-

ži. Pri tem vprašanju so se najbolje odrezali Luksemburžani in Danci (Slovenija je na 9. mestu in nad povprečjem EU), najslabše pa na Cipru, v Španiji ter na Poljskem in Madžarskem. Slovenci so dober rezultat dosegli tudi pri trditvi o premikanju celin, ki ji pritrjuje 89 odstotkov vprašanih, le pet odstotkov se s pravilno trditvijo ne strinja, šest odstotkov pa ne pozna odgovora. Pri trditvi, da kisik pridobivamo iz rastlin, pa je Slovenija na vrhu, saj temu pritrjuje 97 odstotkov vprašanih. Najslabši pa so bili Belgijci, ki se v 22 odstotkih niso strinjali s tem. Drugače pa je pri vprašanju podnebnih sprememb, saj skoraj tretjina (31 odstotkov) Slovencev misli, da so spremembe plod naravnih ciklov, ne pa človeških vplivov. Več napačnih odgovor so podali le na Slovaškem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Latviji. Največ pravilnih odgovorov so podali korespondenti na Nizozemskem in Portugalskem. Slovenski anketiranci so dvomili tudi pri vprašanjih o izvoru virusa in obstoju zdravila proti raku. S trditvijo, da zdravilo proti raku obstaja, se strinja 40 odstotkov Slovencev, 24 odstotkov odgovora ne pozna, 36 odstotkov pa trditev zavrača. Nasprotno pa na Švedskem v obstoj „skritega zdravila“ verjamejo le štirje odstotki ljudi. Največ skeptikov glede transparentnosti znanosti je na Cipru (58 odstotkov). Da so virusi nastali v laboratoriju, zato da bi vlade nadzorovale prebivalstvo, meni skoraj polovica Slovencev (47 odstotkov). O zaroti je prepričanih celo 71 odstotkov Črnogorcev in polovica Srbov. Da trditev ne drži, pa je na nasprotni strani grafa odgovorilo 83 odstotkov Dancev.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 13

V Sloveniji imamo več kot devetdeset cerkva, posvečenih sv. Martinu, in od tega je skoraj polovica farnih. Tudi ime Martin (Tine, Tinček) je bilo eno najpogostejših imen v našem okolju. V novejšem času tudi Martina (Tina, Tinka). Naši daljni predniki so svetega Martina častili predvsem zaradi njegove skromnosti in dobrotljivosti. Ker pa god sv. Martina praznujemo prav v času, ko se vinski mošt spreminja v vino, so predvsem v vinogradnih krajih svetemu Martinu dodali še obred krsta vinskega mošta, ki se takrat spremeni v vino. Farno cerkev sv. Martina v Velenju je 20. septembra 1858 posvetil (danes blaženi) škof Anton Martin Slomšek in cerkvi daroval oltarno sliko sv. Martina.

Sveti Martin, škof iz Toursa Sveti Martin goduje 11. novembra in sodi med najbolj znane svetnike stare celine. V Evropi stoji več tisoč cerkva, ki so mu bile zgrajene v čast

Življenje svetega Martina

Martin se je rodil okoli leta 316 v Savariji v Panoniji – današnji Sombotel na Madžarskem. Njegov oče je bil častnik rimske vojske. Družina se je kmalu po Martinovem rojstvu preselila v Ticinum – današnja Pavia v Italiji. Martinovo življenje je opisano v eni prvih hagiografij, ki jo je napisal njegov sodobnik in prijatelj Suplicij Sever. Martinova starša nista bila kristjana, vendar je Martin že kot otrok spoznal krščanstvo in je pri 10. letih vstopil v katehumenat, kjer se je uvajal v krščanstvo. Želel je postati puščavnik, vendar mu je oče uredil vojaško službo in mladi Martin se je pridružil rimski vojski, ki je takrat odhajala v Galijo – današnjo Francijo. Martin je tam kmalu postal častnik. V tem času pa se je zgodil dogodek, ki je Martinu začrtal življenjsko pot. V mrzlem zimskem jutru je pred mestnimi vrati Samarobriva, danes Amiens, severno od Pariza, Martin srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal svoj topli vojaški plašč in podaril eno polovico beraču. To dejanje je bilo zanj prvi korak spreobrnitve. Kmalu po tem dogodku je bil Martin krščen in je pustil vojaško službo. Martin je odšel v Poitiers in tam postal učenec sv. Hilarija. Po nekaj letih se je odpravil misijonarit v Panonijo, od tam pa se je umaknil na otok Gallinara pri mestu Albengo v Italiji. Tam je dolgo let živel kot puščavnik. Okoli leta 350 se je vrnil v Poitiers k sv. Hilariu. V bližnjem kraju Ligugé si je postavil puščavniško celico, ki se je v poznejših stoletjih razvila v znamenit samostan. Martin je bil zaradi svoje dobrotljivosti pri ljudeh zelo priljubljen, zato so ga predlagali za škofa. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko vlogo in se pred verniki skril v neki hlev. Njegovo skrivališče pa so izdale goske, ki so gagale in bežale iz hleva. Martina so leta 371

izvolili za škofa v Toursu, severno od Poitiersa. Po ustoličenju je škof Martin ostal neizmerno skromen. Ni se preselil v škofovsko palačo, temveč je naprej živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati. Iz teh kočic je pozneje nastal slavni samostan Marmoutier. Škof Martin je bil vse do smrti znan po zavzemanju za reveže. To pa je bilo v nasprotju z vrednotami takratne duhovščine, ki se je v tistem času oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti. Ljudje so škofa Martina ljubili kot svojega očeta. Škof Martin je umrl 8. novembra 397 v kraju Candes, severno od Toursa. Pogreb je bil 11. novembra. Na njegovem grobu so postavili kapelo, kasneje pa baziliko, ki je bila ves srednji vek znana romarska pot. Martinov plašč je bil dolgo let francoska državna relikvija in je bil shranjen v dvorni kapeli Sainte Chapelle v Parizu. Današnje ime te zgradbe izhaja iz latinske besede plašč (cappa, capella), kar pomeni »plaščarna«. Pozneje so to ime začeli uporabljati tudi za druge podobne stavbe –kapele. Kmalu po smrti so škofa Martina povzdignili v svetnika. Obletnico njegovega pogreba, 11. november, pa še danes obhajamo kot godovni dan svetega Martina. Na freskah in slikah sv. Martina najpogosteje uprizarjajo, kako še kot vojak deli plašč z beračem ali pa je v škofovskem oblačilu, s knjigo v roki, njegova spremljevalka pa je gos. Sveti Martin je upodobljen tudi na doslej najstarejših najdenih

freskah na Slovenskem iz obdobja romanike, in to v cerkvi sv. Martina na Pohorju.

Sveti Martin v mojem otroštvu

Zgodbe in lik sv. Martina, kakor tudi običaji ob tem prazniku, me spremljajo že od ranega otroštva. Mojega starega očeta in njegovega najmlajšega sina – mojega strica – so ob rojstvu namreč krstili za Martina. Kot triletni otrok se spominjam, ko je na Martinovo nedeljo dopoldne na domačijo mojih starih staršev, kjer sem preživljal svoje otroštvo, prišla moja mama z mojim leto dni mlajšim bratom Ivančkom, pa tudi drugi ožji sorodniki. Za dopoldansko malico je bila na naši mizi praznična orehova potica. Slavljenec, moj stari oče, pa je iz kleti za pokušino prinesel liter rdečega mladega vinčka, da so starejši nazdravili slavljencema. Za tisti vojni čas je bilo to pravo razkošje. Povedati pa moram, da smo vse te dobrote pridelali in izdelali sami doma. Sejali smo pšenico, ki smo jo dali zmleti, orehe smo dobili pri sorodnikih, vino pa smo »sprešali« z domače brajde ob hiši. Za južino (kosilo) smo imeli pečenega domačega petelinčka, pečen krompir, dušeno zelje in češpljev kompot. Pri južini, to je pri opoldanskem toplem obroku, nikoli nismo pili alkohola in tudi nobenih hladnih pijač. Rekli so, da je to škodljivo za želodec. Na praznovanju godov v tistem času nismo pre-

Na meji stare in nove koroške regije so postavili umetnino v spomin slovenski vrtnarki De Belderjevi

Pust Mozirski je odkril ploščo Slovenki De Belderjevi v Parku spominov Jehart v Šmartnem v Mislinjski dolini

v Belgiji, kjer je ustvarjala svetovno znane parke in širila hortikulturo. Pust Mozirski je v park, kjer je postavljenih že več znamenitosti iz daljne in bližje preteklosti, umestil še simbol vrtnarstva in lepot naše dežele, tudi lepote in prijaznosti Jehartove žene, podjetnice Natalije, ob njeni 50-letnici. Ob odkritju so na varni razdalji sodelova-

pevali. Starejši so se pogovarjali o spravilu pridelkov s polj in o živini. Mojemu malemu bratu sem medtem pokazal punčko, ki mi jo je sešila teta, ves čas pa sem imel ušesa na preži in poslušal, kaj so se pogovarjali starejši. Pogovor je tekel tudi o grozotah vojne, ki je bila prav v tem času v največjem zagonu. Ugibali so, kdo bo zmagovalec in kdo se bo po vojni polastil naše slovenske dežele. V molitvi pred in po južini smo Vsemogočnega prosili, da bi se možje in fantje, ki trpijo na bojiščih, vrnili živi domov in da bi bila ta kruta vojna čim prej končana. Popoldne smo se s solznimi očmi razšli. Moja mama je z malim Ivančkom v naročju odšla v hrib nad Šoštanjem, stric Jože pa se je iz Šoštanja odpeljal z vlakom nazaj na Koroško, kjer je bil zaposlen. Po vojni praznovanje godov ni bilo več moderno niti zaželeno. Mi smo pa Martinovo nedeljo še naprej praznovali, podobno kot v mojem ranem otroštvu, vse do takrat, ko sta se moj ded in tudi stric Martin poslovila od tega sveta. Po osamosvojitvi Slovenije je v naših krajih martinovanje tudi v javnosti spet oživelo. Na teh zabavah pa pogosto pozabljamo, da je sv. Martin simbol skromnosti in dobrote. Martina danes slavimo predvsem kot patrona, ki spreminja vinski mošt v vino.

Martinova pot

Svetega Martina slavijo po vsej krščanski Evropi. Svet Evrope je leta 2005 proglasil Veliko evropsko kulturno pot, ki je dolga 2500 km in povezuje kraje, ki so povezani z življenjem sv. Martina. Pot vodi od rojstnega kraja sv. Martina Szombathely (Sombotel) na Madžarskem preko Slovenije do Pavie v Italiji, kjer je Martin odraščal. Pot se nadaljuje do Toursa v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v današnji baziliki sv. Martina Tourskega tudi pokopan. Pot se zaključi v kraju Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je sv. Martin umrl. Velik del Martinove poti (pribl. 550 km) teče po slovenskih krajinah, ki so po cerkvah ali kako drugače povezani s sv. Martinom. V Velenje vodi ta pot z Dobrne preko Tuševega, nato v Šmartno ob Paki, Mozirje ter preko Ljubljane v Italijo. Martinova pot je namenjena pohodnikom, športnikom in tistim, ki imajo radi naravno ter kulturno dediščino teh krajev. Ta pot je posebno doživetje za romarje, ki častijo sv. Martina Tourskega. Na tej poti na svojevrsten način krepijo svoje duhovno bogastvo. Viri: Moji spomini, pripovedi prednikov, nagovori pri verskih obredih. Nekateri zgodovinski podatki so povzeti s spleta. 🔲

Jože Lekše

Krka

Pust Mozirski se je tokrat»šalil« na sosednjem Koroškem Uprava Pusta Mozirskega je danes, 11. novembra, (na daljavo) razglasila novo pustno obdobje. Namesto tradicionalnega in običajnega zbiranja na dan martinovanja, ko je mozirski trški top oznanil začetek novega pustnega obdobja, le na daljavo in zaščiteni s kirurškimi maskami sporočajo, da je mošt dozorel, mlado vino pa bo počakalo v sodih, da se poleže buren razmah korona obolenj. So pa le par dni pred martinovim veljaki Pustnaki slavnega pustnega direktorata iz Mozirja obiskali zakonski par Jehart v Šmartnem v Mislinjski dolini. Tam so gospodarici vrtnarskega centra Nataliji in njenemu soprogu Gregorju Jehartu okrog vratu obesili šal, del pustne oprave mozirskih pustankov. To bo že stara znanca in partnerja Mozirskega gaja še trdneje povezalo in obvezalo, da bo sodelovanje uspešno kljub starim pokrajinskim mejam (Koroško-Savinjsko-Šaleške regije očitno ne bo?!). Ob tem so s krajšo slovesnostjo v Spominskem parku Jehart na primerni razdalji odkrili nov eksponat, veliko kovinsko ploščo s podobo vrtnarke s klobukom, ki menda spominja na Jeleno De Belder, vrtnarko slovenskih korenin, rojeno na Hrvaškem in pokopano v Helmelrijku

13

DOGODKI

11. novembra 2021

li oče Mozirskega gaja Jože Skornšek, pustni župan Drago Poličnik in prva sončnica Mozirskega gaja Damjana Robnik (članica znamenite karnevalske skupine Mozirsko cvetje čez poletje). 🔲

Jože Miklavc

Nekoč je lovilo ribe v Paki le nekaj uglednih Velenjčanov na čelu z grofom Coroninijem. Po vojni so prišle mlade sile, med katerimi se je najbolj uveljavil Kugoničev Ot. Že v rani mladosti mu rdečepike postrvi niso dale miru. Z vrstniki jih je lovil na obrežju med koreninami in natikal na buciko črva, saj otroci niso premogli pravih trnkov. Če so jih zasačili, so jih dobili po grbi in jim nategnili ušesa. Ot je ribe lovil tudi drugje, a v Paki pri Hudi Luknji je uplenil velikanko, ki ji ni bilo para. Nekega dne me je povabil na Krko. S seboj je vzel oba sinova, ki sta že zgodaj začela stopati po očetovih stopinjah. Trije smo se stisnili v majhen gumijast čoln ovalne oblike, starejši sin pa nas je z avtom pričakoval dobre tri kilometre nižje na prodišču. Ot je zadaj rokoval z veslom in skrbel za smer, mlajši sin je lovil, jaz pa sem bil ukleščen spredaj. Mirno smo pluli, a nobena se ni spozabila, da bi zgrabila za ponujeno umetno muho, čeprav je vaba padala na vse strani. Ni in ni bilo prijema, izgledalo je, kakor da so šle ribe k popoldanskemu počitku. Nenadoma zagledam sredi reke iz vode štrlečo desko, na njej pa dolg grozeč žebelj. Zavpijem Otu, naj brž spremeni smer, toda predno je dojel, kakšna nevarnost nam preti, smo se nataknili na nepridiprava in slišalo se je grozeče brbotanje. Z rokami sem sicer poskusil preprečiti uhajanje zraka, a ni zaleglo in čoln se je začel počasi ugrezati in zajemati vodo, Ot pa je obupano vpil, naj se reši, kdor se more. Predno smo dosegli obalo, smo zaplavali v mrzli vodi, saj je bil šesti november. Uspelo nam je očuvati čoln in ribiški pribor, začeli smo teči ob reki navzdol, dokler nismo premraženi prišli do vozila. Šofer je brž vklopil gretje, da nam je vsaj malo odleglo, a trepetali smo vse do Sevnice, kjer smo presenetili prijazno sorodnico. Nagce nas je zavila v rjuhe in koce in ob topli peči smo se kmalu ogreli. Tako opremljeni smo se zahvalili tetici za sprejem in jo v nenavadnem oblačilu mahnili domov. Prispeli smo, ko se je že stemnilo, in kot prikazni potrkali na domače duri. Spokojna Krka tisti dan ni bila pri volji, da bi gostila velenjske ribiče. 🔲

Bojan Glavač


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

DRUŠTVA, MNENJA

V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ki vsako leto poteka od 1. do 7. novembra in z obveznim nakupom doplačilne poštne znamke ali vozovnice za javni promet polni Sklad solidarnosti Rdečega križa Slovenije, smo se s predsednikom Območnega združenja Rdeči križ Velenje Jožetom Kožarjem in sekretarko Darjo Lipnikar pogovarjali o vplivih aktualnih razmer na delovanje te humanitarne organizacije v Šaleški dolini ter potrebe po humanitarni pomoči.

Ključne aktivnosti so potekale redno

Na OZ Rdeči križ Velenje nepogrešljive dejavnosti ves čas epidemije izvajajo brez večjih zapletov, a prilagojeno. Nekajkrat so preložili tečaj prve pomoči, tako za člane delovnih organizacij kot za bodoče voznike, naposled pa so morali oblikovati manjše skupine udeležencev in razpisati več terminov, da predavanja lahko izvedejo varno. Medtem so pod posebnimi pogoji, ki so jih narekovali aktualni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, izvedli vse predvidene krvodajalske akcije in delitve paketov. Na brezplačno enotedensko letovanje na Debeli rtič so letos peljali 31 otrok, do konca leta pa se bo brezplačnega letovanja na Debelem rtiču udeležilo tudi 9 starostnikov. Ob raznih priložnostih so predstavili svoje dejavnosti, storitve ponudili čim širši javnosti ter prikazali uporabo defibrilatorja in temeljne postopke oživljanja. Sodelovali so z raznimi organizacijami, ki delujejo na področju zdravstva in sociale, aktivni pa so bili tudi v projektu Viški hrane. So pa v zmanjšanem obsegu delovale krajevne organizacije, kjer so bile aktivnosti na področju zdravstveno vzgojnih predavanj, telovadbe, delavnic ročnih del in podobnih družabnih vsebin močno okrnjene. Ponekod so izvajali meritve krvnega tlaka in sladkorja. Medgeneracijsko druženje je bilo omejeno na telefonske klice in individualne obiske na varni razdalji. Razen na območju treh krajevnih organizacij – Gorenje, Šmartno ob Paki in Bele Vode – niso prirejali tradicionalnih srečanj starejših

Humanitarno pomoč potrebujejo predvsem upokojenci OZ Rdeči križ Velenje pri izvajanju osnovnih dejavnosti uspešno kljubuje razmeram – Poteka krvodajalska akcija – Povpraševanje po humanitarni pomoči manjše od pričakovanj krajanov. Kljub omejitvam se trudijo svoje dejavnosti približati mlajšim. »Letos nam je uspelo ohraniti tradicijo in za učence 8. razredov OŠ Karla Destovnika Kajuha izvesti Dan prve pomoči. Ta projekt, ki je namenjen učenju prve pomoči osnovnošolcev, želimo razširiti tudi v druge šaleške šole. Vendar trenutno ne moremo izvajati niti predstavitev dejavnosti Rdečega križa in prostovoljnega dela, kar je sicer bila utečena praksa,« pravi Lipnikarjeva, ki je optimistična, da se bodo prihodnje leto lahko vrnili na šole.

V času širjenja okužb s korona virusom pogosto slišimo politike, predvsem pa medicinske strokovnjake, poudarjati, da moramo zaupati stroki, če želimo, da bo z virusom umrlo čim manj ljudi in da odpravljamo ukrepe vlade, ki so za vse omejujoči in neprijetni. To pisanje je nastalo kot odziv na tak poziv, ki ga je naslavljal človek, ki je sicer najbolj odgovoren za nacionalno zdravje, a se je žal ob začetku epidemije kompromitiral s pisanjem, da bi brez ukrepov vlade zbolelo 450.000 Slovencev in od tega 95.000 umrlo. Sem mnenja, da je s tem želel ugajati vladi. Dobil je položaj, ki si ga je želel. Psihologi vedo, da človek ne more zaupati nekomu, ki je v njegovih očeh kompromitiran, četudi tokrat govori čisto resnico. Pa ne o tem. Želim povedati nekaj čisto drugega. Pred dobrimi petnajstimi leti so se v mojem telesu začeli pojavljati znaki revmatoidnega artritisa. Sprva sem

stih delitvah na leto družina dobi okrog 100 kilogramov pomoči v vrednosti okrog 120 evrov. To pravzaprav ni bistven prispevek k reševanju stisk. Revščina potrebuje sistemsko rešitev.« Vseeno sodelavci Rdečega križa Slovenije že razmišljajo, kako lahko obseg pomoči prilagodijo povečanju potreb, ki jih pričakujejo. Na velenjskem območnem združenju pa še naprej računajo na pomoč občin pri nabavi dobrin za pakete, ki jih običajno delijo ob občinskih in božično-novoletnih praznikih. Do konca oktobra so pomoč v obliki hrane, higienskih pripomočkov in oblačil nudili 1258 osebam iz 638 družin, pred začetkom šolskega leta so 140 otrokom pomagali pri nabavi

Je krvodajalska akcija našla stalno lokacijo?

Redno so izvajali krvodajalske akcije in kar trikrat zamenjali lokacijo, saj so nova merila za prostore, v katerih akcija poteka, zelo stroga. Iz Kolodvorske restavracije, kjer je krvodajalska akcija potekala spomladi, so se julija selili v Kreativni center Čuk, vendar tudi ta lokacija za

Letos so že izvedli štiri delitve paketov s prehranskimi in higienskimi izdelki, dve še načrtujejo. Ena bo novembra, zadnja pa pred novoletnimi prazniki.

izvedbo krvodajalskih akcij ob upoštevanju aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb ni bila primerna. Tako zadnjo letošnjo akcijo zbiranja krvi, ki pravkar poteka, izvajajo v konferenčnih prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61a (bivši Dom učencev) in upajo, da bodo tam tudi ostali. Tudi v letu 2021 so bile krvo-

Mnenja in odmevi Komu naj zaupam?

11. novembra 2021

bolečine lajšal z navadnimi tabletami. Ker se je stanje slabšalo, sem poiskal pomoč osebnega zdravnika, ki mi je predpisal močan analgetik. Ta je lajšal bolečine in mi omogočal gibanje. Sicer sem imel hude težave pri vstajanju s postelje ali hoji po stopnicah, z deformiranimi prsti in podobno. Ker je bolezen napredovala in so se težave stopnjevale, sem obiskal revmatologa. Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen, katere vzroka ne poznamo in tudi zdravil ni. Obsojeni ste na analgetike za lajšanje bolečin. Več se boste gibali, počasneje bo bolezen napredovala. To sta bili diagnoza in napoved strokovnjaka za to bolezen. Pa ni bil artritis edina moja zdravstvena težava. Krvna slika je povedala, da me mučijo še druge bolezni. Imel sem težave tudi s prostato, vnetja kože, zamaščene ledvice. Pešal mi je vid, nohti so se luščili kot kreda. Predvsem pa sem bil poln občutkov stresa, z malo življenjske energije, zaspan in utrujen.Nisem se mogel sprijazniti z napovedjo strokovnjaka. Notranji navdih, ob tem pa tudi srčna

Prikaze temeljnih postopkov oživljanja in nudenja prve pomoči izvajajo ob različnih priložnostih in za najširšo javnost. Otroci iz taborniškega rodu Lilijski grič Pesje so z zanimanjem sodelovali.

dajalske akcije slabše obiskane, jim pa je uspelo pritegniti dovolj krvodajalcev, da kritičnega pomanjkanja krvi ni bilo. »Smo med srečneži na svetu, ki imamo dovolj svoje in kakovostne krvi, čeprav število krvodajalcev upada. Pred osmimi leti smo na akcijah na našem območju zabeležili okrog 5000 odvzemov, danes pa okrog 2600. Deloma temu botruje uvedba domicilnega principa – krvodajalec se beleži v njegovem domačem kraju. Deloma to, da največja delodajalca pri nas zdaj nudita le en dan dopusta za darovanje krvi. Po drugi strani ljudje nasploh postajajo apatični. Tudi sistem naročanja na odvzem nam ne gre najbolj na roko. Res upam, da število krvodajalcev ne bo še naprej upadalo.« Da zagotovijo nove krvodajalce, načrtujejo obisk na Šolskem centru Velenje, ker želijo polnoletnim dijakom in študentom pripraviti predavanje o krvoda-

jalstvu in jih nagovoriti, naj se odzovejo vabilu v krvodajalske vrste.

spodbuda prijateljice in duše dvojčice, hvala Darija, me je vodil na pot, da sem začel spoznavati notranjo plat življenja. Kdo sem, kaj je življenje, kaj duša, duh, zavest, kaj misel, kaj občutek, kako jih ustvarjamo in kako moč imajo, kaj je zdravje in kaj bolezen in kako ju ustvarjamo v svojem telesu. 15. oktobra 2015 sem zadnjič v življenju vzel zdravilo za lajšanje bolečin in vnetja sklepov. Od takrat ne potrebujem pomoči zdravnikov. Z izjemo tega, da mi je sestra v ambulanti očistila ušesno mast. Danes sem človek, poln življenjske energije, mladostnega videza in obnašanja, brez artritisa in brez vseh drugih zdravstvenih težav, z normaliziranim vidom. Če povem, da ustvarjam rast tretjih zob, mi ne boste verjeli. Počutim se, kot sem se pri svojih 40 letih, pa jih štejem že nekaj čez 70. Vse sem spremenil izključno sam s spreminjanjem sebe in svoje zavesti, z znanji, ki dajejo odgovore na prej omenjena vprašanja. Zaupam stroki, tudi tisti ezoterični, ki mi je vrnila zdravje. Medicinska stroka ima veliko znanja in izkušenj ter sodobno tehnologijo za odpravljanje posledic bolezni, zna jih blažiti in tudi zavirati razvoj bolezni.

Zna odpravljati posledice poškodb in preprečevati prezgodnje smrti. Žal medicinska stroka ne upa ali ne sme stopiti v polje spoznavanja duhovne plati življenja, kar je ezoterika. Če bi, danes ob korona epidemiji pred njo ne bi bilo toliko vprašanj brez odgovorov in bi tudi ukrepi bili povsem drugačni. Vzroki in izvor vseh bolezni so v naši duhovni biti. V naši zavesti in naših mislih. Prav s temi znanji sem postal strokovnjak in ozdravil bolezni v sebi. To, kar sem dosegel, je dokaz tega. Vsakemu, ki želi dokaz, je vpogled v mojo zdravstveno kartoteko dostopen. Ker mi je medicinska stroka povedala, da ne pozna vzrokov artritisa, da ni zdravil, to bolezen v sebi pa sem ozdravil, pomeni, da vem nekaj več kot medicinska stroka, ki pa je v drugem polju ved. A to ne pomeni, da medicinski stroki ne zaupam. Tudi njej zaupam, vendar le za tisto pomoč, ki jo zna dajati in je v polju obsega znanj njene vede. Z ezoteričnim znanjem ne bom nikoli presajal srca. Vem pa za vzroke srčno žilnih bolezni (premalo radosti in preveč skrbi in stresa, tudi sladkorna ima ta vzrok) in poznam tehnologijo za ozdravljanja. Znam odpravljati vzroke peša-

Oskrbujejo primerljivo število socialno šibkejših

Ko se je začela korona kriza, so pričakovali več potreb po humanitarni pomoči. Doslej se je izkazalo, da povpraševanja ni bilo bistveno več in so ga lahko obvladovali. Nekaj uporabnikov je našlo zaposlitev in ne prejemajo več pomoči, okrog 5 odstotkov uporabnikov pa je novih. »Morda bistvenega povečanja pritiska na Rdeči križ ni bilo zato, ker je v tem času na različne načine pomagala tudi država. Zaenkrat navala še ni bilo, bomo pa videli, kaj pride,« razmišlja predsednik in cilja na dodatne zaostritve, ki jih prinaša višanje osnovnih življenjskih stroškov. Občasne delitve humanitarne pomoči v obliki najnujnejših potrebščin namreč ne obvladujejo krize, pravi. »V še-

Tečaji prve pomoči potekajo enkrat pogosteje kot pred epidemijo. Zdaj tečaj za manjše število udeležencev kot prej razpišejo vsak teden.

šolskih potrebščin, poroča sekretarka in dodaja: »Iz razmerja med številom družin in oseb je razvidno, da oskrbujemo veliko ljudi, ki živijo sami. Med njimi prevladujejo upokojenci z zelo nizkimi pokojninami. Ti so še vedno najbolj ranljivi.« Tudi zato, ker sami težje poiščejo pomoč. Velikokrat so prav prostovoljci v krajevnih organizacijah tisti, ki zaznajo stisko in jo naslovijo. Terensko delo prostovoljcev pa je zdaj okrnjeno. Zato je vsak stik toliko bolj pomemben in za mnoge starejše na podeželju, ki jim prostovoljci dostavljajo pakte pomoči in priložnost izkoristijo za kratek obisk, vreden več kot njihova vsebina.

nja srca. Če zapišem, da medicina ne pozna vzrokov za bolezni, ne samo revmatoidnega artritisa ali demence, kar prizna, bom pri njih spoznan še za večjega šarlatana, kot me že imajo. Tako kot vse bolezni ustvarjamo sami, drugi dejavniki (okolje in to, kar vnašamo v telo) vplivajo le na hitrejši razvoj (slabi dejavniki) ali zaustavljajo razvoj bolezni (dobri dejavniki), tudi zdravje in ozdravitve lahko ustvarjamo le sami. Razumem medicinsko stroko, da mojih znanj, s katerimi sem se pozdravil vseh bolezni, ne sprejema in me šteje za šarlatana. Veliko sem namreč ob virusu pisal NIJZ. Naravno je, da človek za resnico in prav sprejema le to, kar mu omogoča znanje

Ljudje pogrešajo stike

Prav v tem času, ko ljudje v stiski še bolj potrebujejo človeški stik, je ta najbolj omejen. Tudi prostovoljci Rdečega križa niso imeli veliko priložnosti za krepitev vezi z ljudmi, ki potrebujejo pomoč ali le družbo. Najtežje je starostnikom, ki živijo sami. »Vse naše delo temelji na druženju, osebnih stikih. Seveda zdaj, ko vse poteka na daljavo, ko omejujemo druženje, vzdržujemo razdaljo, ljudje to pogrešajo,« pravi Jože Kožar in pove, da bodo vsaj malo nadomestili odpadla srečanja starejših krajanov z obiski na domu. »Občine, ki so zagotovile sredstva za izvedbo srečanj, so nam omogočile, da jih namenimo za darila, s katerimi bodo naše prostovoljke in prostovoljci v krajevnih organizacijah obiskali starejše in bolne krajane ter jim voščili ob praznikih.«

Prostovoljci so zvesti

Na velenjskem območnem združenju Rdečega križa so veseli, da število prostovoljcev ne upada, čeprav je veliko manj priložnosti za aktivno vključevanje v delo in druženje, kar je velika dodana vrednost prostovoljnega dela. V prvih vrstah je okrog 240 ljudi, ki so aktivni v odborih. Skupaj z drugimi, ki se vključujejo v delo krajevnih organizacij, opravijo okrog 10 tisoč prostovoljnih ur letno. »Posebno veseli smo, da nam je v nekaterih krajevnih organizacijah uspelo pomladiti prostovoljske vrste. Tudi v prihodnje vabimo vse, ki imajo željo in voljo pomagati, da se nam pridružijo in nekaj prispevajo skupnosti, v kateri živijo,« je še povedala Darja Lipnikar. 🔲

Tina Felicijan

Še danes (v četrtek) bo krvodajalka akcija OZ Rdeči križ Velenje potekala do 13. ure. Doslej so zbirali kri za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. Jutri (v petek, 12. novembra), ko jo bodo zbirali za UKC Maribor, pa bodo krvodajalce sprejemali med 7.30 in 13. uro v dvorani Mladinskega centra Velenje na Efenkovi ulici. Na odvzem se je treba predhodno naročiti – s klicem na telefonsko številko 051 389 270, 051 671 147 ali 030 716 796.

njegove zavesti, in tudi to, da se vsi bojimo novega. Je neznano. Neznanje pa ustvarja občutek strahu. Položil pa bi jim na srce, tem, ki želijo, da jim zaupamo brezmejno, eno veliko resnico, da, če nečesa ne vemo in ne razumemo, to ne pomeni, da to ne obstaja. Jim bom še bolj zaupal v polju njihove stroke, ker to pomeni, da širijo polje. Ker je edina stalnica življenja ta, da se vse nenehno spreminja, Galileo bi rekel, in vendar se vrti, tudi vem, da bo medicinska veda, prej ko bo zemlja stokrat obkrožila sonce, zaupala vedi ezoterike (ne mislim šloganja) in njenim tehnologijam zdravljenja in jih sprejela za svoje. 🔲 Silvester Koprivnikar, Velenje

Nataša Likeb s.p. Podgora 24, 3327 Šmartno ob Paki T: 05 886 082, 031 448 600 natasa.likeb@gmail.com

Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 15

Domovi za starejše že nekaj časa stanovalce cepijo s tretjim poživitvenim odmerkom, ki je bil po priporočilih posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ zanje svetovan že pred časom. Po novem velja, da ga priporočajo oskrbovancem domov starejših in socialnih zavodov, osebam, starim 50 let ali več, in posebej ranljivim, ne glede na starost. Prav tako posvetovalna skupina cepljenje s tretjim odmerkom svetuje družinskim članom imunsko oslabljenih oseb, osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo in osebam, ki so bile cepljene z vektorskimi cepivi.

Za zaščito najranljivejše skupine je treba ustrezno poskrbeti V Domu za varstvo odraslih Velenje trenutno brez aktivne okužbe med stanovalci – Večina stanovalcev bo s poživitvenim odmerkom cepljena meseca januarja – Prejeli so spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19

Stanje v domu je pod nadzorom, brez aktivne okužbe med stanovalci

V domu se zavedajo, da je treba za zaščito najranljivejše sku-

zdravstvena nega kot socialna oskrba, kadra pa primanjkuje. Verjamem, da k temu pripomore tudi sam plačni sistem, ki je nesorazmeren. Zaradi tega prihaja do številnih odpovedi delovnih razmerij, saj kader odhaja v druge panoge. Tudi tukaj bo država morala še marsikaj spremeniti, če želimo sistem socialnega varstva izvajati na človeka vreden način,« razmišlja direktorica.

Kako daleč je širitev doma?

Nihče izmed stanovalcev do sedaj okužbe ni prebolel večkrat

Da je precepljenost v Domu za varstvo odraslih Velenje dobra, zagotovi direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc, saj je 93 odstotkov stanovalcev cepljenih z dvema dozama cepiva, 14 odstotkov pa je prejelo tudi tretjo dozo. Po navodilih, ki jih prejemajo od NIJZ, mora med prejemom drugega in tretjega odmerka preteči šest mesecev, zato bo velika večina stanovalcev s tretjim odmerkom cepljena meseca januarja. »Veliko naših stanovalcev je okužbo s covidom-19 prebolelo, 61 stanovalcev še ne, kar predstavlja 35 odstotkov vseh stanovalcev. Nihče izmed stanovalcev pa do sedaj okužbe ni prebolel večkrat,« pove in pritrdi, da so tudi pri njih že pričeli tudi s cepljenjem proti gripi. »Zainteresiranost za cepljenje proti gripi je vsako leto višja, tako med stanovalci kot zaposlenimi. Za cepljenje se je odločilo 90 odstotkov stanovalcev, ki so že cepljeni, preostalih 10 odstotkov nameravamo cepiti v tem tednu. V času prisotnosti zdravnika cepimo vse tiste, ki za to izrazijo željo.«

15

MED VAMI

11. novembra 2021

Violeta Potočnik Krajnc: »Dejstvo je, da je za nami huda preizkušnja, od katere smo se marsikaj naučili. Sicer lahko rečem, da smo pripravljeni na nov val epidemije, ne morem pa tega trditi s sto odstotno gotovostjo, saj to, kako smo pripravljeni, pokaže situacija, v kateri se naenkrat znajdemo.«

pine ustrezno poskrbeti, zato so veseli, da je trenutno stanje pri njih pod nadzorom. »Nimamo aktivne okužbe med stanovalci in želimo, da tako čim dlje tudi ostane. Je pa gotovo cepljenje pripomoglo k temu, da smo zajezili širjenje virusa v obsegu, kot se je širil v drugem valu. Zasedenost domske sive cone pa je odvisna od potreb. Največkrat jo aktiviramo za stanovalce, ki niso cepljeni in se vračajo iz bolnišničnega zdravljenja,« razloži Krajnčeva. Tudi s precepljenostjo zaposlenih so zadovoljni, saj je cepljenih dobrih 60 odstotkov, na pomoči na domu, ki pokriva tudi Občino Mislinja,

pa 55 odstotkov. Tisti, ki niso, so v večji meri prebolevniki, vendar je večini že potekel šestmesečni rok od prebolevnosti. »Mi jih vzpodbujamo k cepljenju, vendar je odločitev stvar posameznika. Žal imamo zaradi tega veliko dodatnega dela. Ob že tako malem številu kadra, s testiranji, ki jih moramo po novem opravljati na 48 ur (kar pri določenih zaposlenih zaradi ne-

Dom za varstvo odraslih Velenje je od Vlade Republike Slovenije prejel spominski znak za požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije nalezljive bolezni covid-19. »Veliko nam pomeni. Ponosna sem, da smo bili opaženi, saj smo pokazali predanost in skrb. Zato je to pika na i našemu delu. V času drugega vala epidemije smo delali v izjemno težkih razmerah, večkrat na robu zmogljivosti, povezani. Priznanje je dokaz, da smo delali v pravi smeri, in hkrati obveza za naprej, da delamo dobro in s srcem ter za naše starostnike skrbimo kot za člane družine.«

enakomernega delovnega časa pomeni tudi štirikrat tedensko), nam to nalaga veliko dodatnega dela.«

Kader je gonilna sila

Vlada je lani izdala uredbo o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev. Ta je omogočala dodatne zaposlitve v domovih za starejše in posebnih zavodih. Kako rešujete kadrovsko stisko v vašem domu? »Zavedati se mo-

»Obiski v domu so dovoljeni, le da k stanovalcu lahko pride le ena oseba naenkrat, ki izpolnjuje PCT pogoj. Obiskovalce in stanovalce ves čas opozarjamo na upoštevanje pravil, uporabo zaščitne opreme in razkuževanje.«

V Velenju sta gostovala ŠKIS in ŠOLS

ramo, da je kader gonilna sila vsega. Normativi so iz zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja. Vsi se na nivoju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije trudimo, da bi se spremenili. V času, ko so se normativi postavljali, je bilo stanje v domovih bistveno drugačno, saj so v domove prihajali stanovalci, ki niso potrebovali toliko zdravstvene nege, zgolj socialno oskrbo. Danes je 90 odstotkov stanovalcev takšnih, ki so odvisni od naše zdravstvene nege, število kadra pa ostaja enako. Resda je ministrstvo izdalo sklep in sredstva, ki jih lahko uporabimo do avgusta za dodaten kader v socialni oskrbi, vendar normativ v zdravstveni oskrbi ostaja isti. Težava je, da je delo v domovih težko. Tako

»Gre za rekonstrukcijo in prizidavo zdajšnjega doma. Meseca maja smo podpisali tripartitni dogovor, v katerem so navedene naloge, ki jih moramo izpolniti. Dom in MO Velenje smo izpeljali vse, čemur smo se zavezali. Prijavili smo se na javni razpis React za izboljšanje standarda v javnih domovih za ostarele, na odgovor še čakamo. Verjamem in upam, da dobimo sredstva in bomo lahko začeli z aktivnostmi, saj gre za projekt, ki ga želimo realizirati že 10 let. Ne le Velenje, nov dom si zaslužijo tudi stanovalci. Hiša je v slabem stanju, v 45 letih se ni obnavljala, le vzdrževala. Čas je, da jo obnovimo in naredimo po normativih in standardih ter zadostimo osnovnim potrebam, ki predstavljajo minimum za starejše, ki so pustili sled. To si zaslužijo,« je prepričana direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc, ki glede novega vala epidemije ostaja optimistična. »Krizni načrt imamo, rdeča cona ostaja v pripravljenosti – nazadnje smo jo vzpostavili v 45 minutah, kar pomeni, da smo se dobro odzvali. Izvajamo izobraževanja o uporabi varovalne zaščitne opreme, o razkuževanju in ukrepih. Izkoriščamo vse možnosti brezplačnih izobraževanj, ki jih ponuja ministrstvo. Verjamem, da smo pripravljeni. Glede na precepljenost vseh računam, da bo, če ponovno pride do okužbe, ta v bistveno milejši obliki kot je bila konec lanskega leta.« 🔲

Jasmina Škarja

Z razstavo sklenili dejavno leto

Predstavniki slovenskih študentskih klubov so novo vodstvo Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS izvolili v Velenju Velenje, 6. novembra – Minulo soboto sta v sejni dvorani Mestne občine Velenje potekali volilni skupščini Zveze študentskih klubov Slovenije ŠKIS in Sveta Študentskih organizacij lokalnih skupnosti. Študentske organizacije namreč osrednje letno delovno srečanje vsako leto izvedejo v drugi regiji. Po več kot desetih letih so mladinski funkcionarji za prizorišče skupščin izbrali Velenje. Gostovanje je organiziral Šaleški študentski klub s pomočjo Mladinskega centra Velenje – poskrbeli so za sejno dvorano, prenočišče, prehrano in družabni program. Izvolili so predsedstvo Zveze ŠKIS in ŠOLS ter Glavni odbor in Varnostni svet Zveze ŠKIS. Na mesto predsednika Zveze ŠKIS je bil ponovno izvoljen Mark Perko, Svet ŠOLS pa bo v vlogi

Razstavo v izložbi salona Voila Beauty na Cankarjevi cesti so simbolično otvorili nekateri člani društva.

predsednice še eno leto predstavljala Marike Grubar. V minulem mandatu je v Varnostnem svetu Zveze ŠKIS regijo 03 vodil član Šaleškega študentskega kluba Jaka Breznik, tudi svetnik v Svetu ŠOLS, ki ni ponovno kandidiral. V Svetu Zveze ŠKIS pa je trenutno aktivna svetnica Uršika

Holešek (na fotografiji druga z leve) – Velenjčanka, ki je uspešno kandidirala za predsednico Upravnega odbora operativnega dela Zveze ŠKIS. Tako bo do naslednjih volitev vodila ekipo za organizacijo projektov in usklajevanje vseh drugih odborov pod 🔲 tf okriljem zveze.

Velenje – Člani Kulturno-umetniškega društva Gambatte se v novembru s svojimi keramičnimi izdelki predstavljajo v izložbi Voila Beauty salona na Cankarjevi cesti. Razstava je zaključek uspešnih izobraževalnih delavnic oblikovanja gline v raku tehniki, ki so potekale od junija do septembra. Raku tehnika je starodavna japonska tehnika dekorativnega žganja v keramiki in omogoča atraktivne in neponovljive ter mnogokrat tudi nepričakovane vzorce. Vsak končni izdelek je pri tej tehniki žganja unikat.

Člani KUD Gambatte so s to razstavo tudi sklenili letošnje dejavno leto. V njem so v Velenju in več krajih po Sloveniji razstavljali keramične torbice in velikonočne dekoracije v sodelovanju z veziljami krožka Spominčice UNI 3 v Galeriji Šoštanj, izvedli pa so tudi več delavnic oblikovanja gline za osnovnošolce, za člane KUD Polzela in udeležence delavnic pri LU Velenje. V okviru Tedna ljubiteljske kulture so spomladi izvedli dogodek Poezija v parku v DEOS CS Zimzelen v Topolšici. S projektom Lepše

moje mesto so sodelovali pri praznovanju 40-letnice Mestne četrti Levi breg vzhod. Izdelali so 40 sončnic za stalno postavitev na Kardeljevi ploščadi in plakete ter se predstavili v promocijskem filmu Toma Čonkaša Življenjski utrip v naši mestni četrti. Z letom 2022 bodo stopili v četrto leto samostojnega delovanja, v njem pa načrtujejo predvsem nadaljevanje projekta Lepše moje mesto, s katerim želijo poudariti lepoto posameznih delov mesta s svojimi izdelki v veliki formi. 🔲

Diana Janežič


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

11. novembra 2021

Pokopale so jih začetniške napake posameznikov

Niso nadaljevale niza dobrih iger

Novogoričani oslabljene goste iz Velenja premagali s 3 : 0

Nezadovoljna je bila trenerka Velenjčank Snežana Rodić po slabi predstavi proti Celjankam. Stvarno ni bilo pričakovati, da bodo dekleta slavila v lokalnem derbiju proti kakovostnejšim nasprotnicam. Vseeno pa si je gotovo želela in verjela, da se bo-

je Nastja Ferenc dosegla prvi gol za domače. A gostje niso popuščale in so zavzeto igrale do konca. Po prvi polovici srečanja so vodile s prednostjo sedmih golov in razblinile vse dvome o zmagi. Vprašanje je bilo le, kolikšna bo na koncu razlika. Med 36. in 37.

tudi v drugem polčasu boljše, sicer 'samo' za gol.

do bolj upirale. Zlasti v prvem polčasu so igrale v krču, hkrati pa je bila v njih tudi premajhno prepričanje v svoje sposobnosti oziroma moč. Posledično je bilo zato v njihovi igri precej napak, tako da so gostje zlahka zadevale in zmagale z 29:21. 'Mesninke' so po dveh zaporednih zmagah nasprotnic menile, da bo to zanje zahtevno gostovanje. Zato so v tekmo krenile zelo odločno in že v peti minuti vodile s 3:0, domače pa so tekmo začele v krču. V prvih treh napadih so enkrat zgrešile, dvakrat pa se je izkazala vratarka gostij Andrea Perić. Šele v šesti minuti

minuto je posebej soigralke in svojo trenerko navdušila vratarka Perićeva, ki se je izkazala s trikratno zaporedno obrambo 'zicerja'. Sredi drugega polčasa je ob vodstvu Celjank s prednostjo enajstih golov (24:13), ki so jo slabih deset devet minut pred koncem tretjič ponovile, zadišalo po njihovi dvoštevilčni zmagi. To je bila tudi najvišja prednost na tem neenakovrednem dvoboju, na katerem Velenjčanke niso nobenkrat izenačile, kaj šele vodile. V preostalem delu tekme so igralke iz 'knežjega mesta' zaigrale mirneje in niso lovile(?) takšne zmage. Vseeno pa so bile

kami. Gostiteljice so jih 'potopile' z devetindvajsetimi goli razlike - 51:22. Po prvih minutah ni bilo slutiti, da bosta morali gostujoči vratarki pobrati toliko žog iz svojih vrat. Z dvema zadetkoma Enes Tobakovič so v 2. minuti gostje celo povedle z 2:0. Sledil je hiter preobrat in vodstvo domačih s 5:3. Naslednjih nekaj minut je bil dvoboj bolj ali manj izenačen. Po dobrih desetih minutah so gostje še zadnjič zaostajale za gol (7:8), nato pa so 'evropske' krimovke začele svoj ples, ki se je končal skorajda s košarkarskim rezultatom.

Nova Gorica, 6. novembra – Velenjska zasedba je bila spet nekoliko spremenjena. Kapetan Kristijan Barić, Amadej Vošnjak in Luka Verbič so poškodovani. Zaradi poškodbe je manjkal tudi Vito Batistić, strelce edinega gola v prejšnjem krogu proti Iliriji. Sampson Boampong Wirekoh je bil operiran, po poškodbi se je vrnil Lovro Musa. Po petem krogu je med vratnicama znova stal od Olimpije posojeni igralec Kristijan Sekulić, ki se je z izkazal z nekaj odličnimi obrambami. V prvem delu je bilo malo priložnosti za zadetek – po enakovredni igri dobrih dvajset minut celo nobenega strela proti vratarjema. Domači so počasi prevzemali pobudo in zadeli. V 23. minuti so imeli prvo veliko priložnost (gostje do tedaj še nobene). Po podaji z leve strani v kazenski prostor je s polno močjo izpred pike enajstmetrovke udaril Abel Marca, nevarno žogo pa je požrtvovalno blokiral branilec Tino Jukić. Samo nekaj minut pozneje so gostje prvič pobirali žogo iz svoje mreže. Vezni igralec Marc si je na sredini igrišča priboril žogo in stekel z njo proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Po nekaj korakih jo je podal naprej do na tej tekmi zelo nevarnega Luke Vekića. Zelo izkušeni domači napadalec je bil prehiter za Rudarjeve branilce, ki so bili preveč oddaljeni od svojega šestnajstmetrskega prostora, in brez težav z bližine točke enajstmetrovke poslal žogo v mrežo nemočnega Sekulića, ki mu je sicer pritekel nasproti, a je bil Vekić natančen. Zaostanek je Rudarje spodbudil k napadalnejši igri. V 28. minuti so prvič, a tudi edinkrat v prvem delu ogrozili domačo mrežo. S približno 25 metrov je streljal Gašper Jovan. Nevarno žogo je

vratar Uroš Likar kratko odbil, nato pa so domači z malo sreče le preprečili izenačenje. Domači so se zavedali, da jim najmanjše možno vodstvo (še) ne zagotavlja načrtovanih vseh treh točk, gostje pa so si prizadevali izenačiti. Želja Velenjčanov je ostala

obrambo preprečil Žanu Lebanu podvojitev vodstva s približno petih metrov. Takoj zatem se je prav tako neoviran znašel pred njim Vekić. Žogo je dvignil čezenj, z golove črte pa jo je odbil Gašper Jovan in mu preprečil, da še drugič matira vratarja Velenjčanov. V drugem polčasu so Rudarjevi trenerji opravili kar pet menjav. V 60. minuti je moral z igrišča tudi Jovan, ki je bil skupaj z vratarjem in Jukićem gotovo najboljši Rudarjev igralec do zamenjave. Očitno so upali, da bodo igralci s klopi vnesli več svežine. Ena redkih priložnosti se jim je ponudila v 67. minuti po prekršku nad Sandrom Jovanovićem, ki je tudi predčasno odšel z igrišča. Skupaj z Urhom Gabrom Majcenovičem in Tilom Bračunom (slednji ni dobil priložnosti) je najmlajši igralec gostov sam izvedel protistrel. Udaril je močno, a tudi netočno, in žogo je zletela mimo domačih vrat. To je bil šele drugi neraven gostujoči strel. Nato je sledil nov hiter napad gostov in tudi – kot že nekajkrat Kristijan Sekulić, spet v vlogi prvega predtem – hitro izgubljena žovratarja ga in v razmiku slabih dveh minut konec Rudarjevega zapisana zgolj v njihovih glavah, upanja. Obakrat so gostujoči Novogoričani pa so bili v tem branilci slabo posredovali. Najdelu kar dvakrat blizu povišanja prej je vezni igralec Žan Leban vodstva. V 37. minuti je Tino Ju- s pomočjo Roba Rudonja, ki je kić z izvrstnim posredovanjem preusmeril žogo, zadel za 2 : 0. preprečil pot žogi proti svojemu Po napaki Muse pa je Vekić z vratarju, ki je pred tem odlično drugim zadetkom potrdil enajsto posredoval po nevarnem strelu zmago svojega moštva. Triglav domačih. Gostje so pritiskali, a ima na prvem mestu točko več, do odhoda v slačilnico rezultata a tudi dve tekmi več. Rudarji pa niso mogli spremeniti. so po osmem porazu v zlati v sreZ minimalnim zaostankom dini – osmi. V 16. krogu bodo po prvem polčasu so Rudarji še gostovali pri novomeški Krki, ki ohranjali upanje na vsaj delen ima na enajstem mestu pet točk uspeh. Vendar niso bili dovolj manj od njih ter neodigrani tekodločni, nasprotnik pa vsekakor mi z Gorico in Dravo. 🔲 Stane Vovk nevarnejši in vse bolj napadalen. V 50. minuti je Sekulić s sijajno

V lokalnem dvoboju Celjanke visoko slavile v proti Velenjčankam

Kar 73 golov

Še veliko hujši poraz so Velenjčanke doživele v začetku tedna v vnaprej odigrani tekmi 9. kroga z aktualnimi prvakinjami krimov-

🔲

Stane Vovk

Župan čestital uspešnim taekwondoistom Župan članom Taekwon-do & Kickboks kluba na zanimiv način čestital za nedavne uspehe

TAKO so igrali 2. SNL, 15. krog

Gorica – Rudar Velenje (1:0)

Strelci 1:0 Luka Vekić (26., 71.), Rudonja (70 – ag) Rudar: Sekulić, Tino Jukić, Štrakl (od 60. Teo Jukić), Saramago, Spudić (56. Majcenovič), Kočar, Bračun Kočar, Jovan (od 60. Tubić), Hrovat, Jovanović (od 75. Lobaya), Musa, Rudonja (od 75. Koprivnik). Rumeni kartoni: Jovanović (36.). Drugi rezultati: Krka - Primorje 3:3 (1:1), Rogaška - Drava Ptuj 3:0 (2:0), Beltinci K. Ratnjek - Roltek Dob, Fužinar Vzajemci Vitanest Bilje 3:4 (0:3), Ilirija 1911 - Triglav 0:2 (0:0), Jadran Dekani - Nafta 1903 1:1 (0:1), Brežice Terme Čatež - Krško 0:0. Vrstni red: 1. Triglav 38 (31:7), 2. Gorica (dve tekmi manj) 34 (26:7), 3. Fužinar 25 (27:23), 4. Primorje 24 (26:17), 5. Dob 24 (25:20), 6. Nafta (tekma manj) 23 (32:19), 7. Rogaška 22 (21:20), 8. Rudar 21 (25:25), 9. Beltinci 19 (18:19), 10. Bilje 19 (25:27), 11. Krka (dve tekmi manj) 16 (21:19), 12. Krško 14 (17:32), 13. Ilirija 13 (13:21), 14. Jadran (tekma manj) 10 (15:19), 15. Brežice 8 (12:33), 16. Drava (dve tekmi manj) 8 (17:43).

3. SNL – vzhod, 13. krog Dravinja - Šmartno 1928 1:2 (0:1)

Strelci: 0:1 Kokić (20.), 1:1 Čakš (39.), 1:2 D. Hrastnik (80). Šmartno: Daničić, Turinek, Blaj (od 46. Zupančič), Trop, Kokić (od 72. Cvek Vrhovnik), Melavc (od 92. Jakob), Danijel (od 90.

Kopušar), Martinovič, Funtek, D. Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko. Drugi rezultati: Šmarje pri Jelšah - Zavrč 0:1, Dobrovce - Šampion 2:4, Podvinci Koroška Dravograd 3:0, Korotan Prevalje - Zreče 3:1, Videm pri Ptuju - Posavje Krško 0:0, preloženo: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica. Vrstni red: 1. Bistrica (tekma manj) 34 (36:7), 2. Šampion 24 (27:22), 3. Dravograd 23 (31:22), 4. Dravinja 21 (24:14), 5. Šmartno 21 (25:17), 6. Cirkulane (tekma manj) 21 (19:15), 7. Zavrč 19 (17:23), 8. Podvinci 18 (2:20), 9. Korotan 16 (18:29), 10. Videm 15 (15:19), 11. Šmarje 13 (10:15), 12. Posavje 10 (17:34), 13. Dobrovce 9 (21:32), 14. Zreče 7 (12:28).

Prva ženska rokometna liga – modra skupina, 8. krog Velenje - Z'dežele 21:29 (10:17)

Velenje: Simič (7 obramb), Hadžič (5 obramb), Priteržnik 2, Tomič, Brglez 2 (1:1), Jeras 1, Ferenc 5 (1:0), Kaltak 5, Černivec 4, Oder 1 (2:1), Tabakovič, Borišek, Dobrotinšek, Pikl 1, Štante; trenerka: Snežana Rodić Tamše. Sedemmetrovke: Velenje 4 (2), Z'dežele 5 (5) Izključitve: Velenje 2 minuti, Z'dežele 8 minut Drugi rezultati: Izola - Krim Mercator 15:39 (6:22), 19.00 Zelene doline Žalec – Ptuj, 20.00 Litija – Krka, 20.00 Mlinotest

Ajdovščina – Zagorje. 9. krog (vnaprej odigrana tekma)

Krim Mercator - Velenje 51: 22 (25:12)

Velenje: Simič (12 obramb), Hadžič; Priteržnik, Tomič, Brglez, Jeras 5, Ferenc 4 (2:1), Žekič 1, Kaltak 3 (1), Černivec 2, Oder, Tabakovič 3, Borišek 3 (2), Dobrotinšek, Pikl 1, Štante. Sedemmetrovke: Krim 4 (4), Velenje 5 (4); izključitve: Krim 6 minut, Velenje 8 minut Vrstni red: 1. Krim 8 - 16, 2. Z'dežele 8 - 13, 3. Mlinotest 8 - 13, 4. Krka 6 - 8. 5. Litija 6 - 4, 6. Velenje 7 - 4, 7. Žalec 7 - 4, 8. Izola 8 - 4, 9. Ptuj 7 - 3, 10. Zagorje 7 - 3. Zelena skupina: Koper - Logatec 26:20 (14:8), Vrhnika - Branik Maribor 33:32 (16:15); prestavljeno: Sava Kranj - Olimpija. Vrstni red: 1. Koper 7 tekem - 14 točk, 2. Olimpija 5 - 8, 3. Vrhnika 6 - 6, 4. Logatec 6 - 3, 5. Branik 5 - 2, 5. 6. Kranj 5 - 1.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 5. krog Šoštanj : Lokomotiva 1 : 7 (3245 : 3273)

Šoštanj: Fidej – 565 (1), Sečki – 527 (0), Jug – 521 (0), Šehič – 549 (0), Hasičič – 532 (0), Pintarič – 551 (0).

Spominska fotografija po treningu

Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je obiskal člane Taekwon-do & Kickboks kluba Skala Velenje med treningom v telovadnici Šolskega centra Velenje in jim čestital za nedavne uspehe. Čestital pa jim je na prav poseben način – treniral je z njimi, česar so bili še posebej veseli. »Pravzaprav sem jim to obljubil pred dvema letoma, če bodo dosegli določeno število medalj. To jim je tudi uspelo in obljubo sem držal. Ob tem sem se

imel zelo lepo in mislim, da je to ena lepših oblik čestitke,« je povedal Dermol in dodal, da se bodo skušali tudi v prihodnje tistim, ki veliko prispevajo k prepoznavnosti in razvoju lokalne skupnosti, zahvaljevati na podoben način – z obiskom v njihovem okolju. Mladi velenjski športniki so na 23. svetovnem prvenstvu v wako kickboksu v italijanskem Jesolu osvojili štiri medalje (zlata, srebrna in dve bronasti), na otroškem evropskem prvenstvu

v Taekwondo-ju verzije ITF v Grčiji pa bronasto medaljo. Na svetovnem prvenstvu je Staša Lipnik j ubranila naslov svetovne prvakinje iz leta 2019, Borut Sobota je postal svetovni podprvak, Luka Krel in Dean Vukančič pa sta osvojila tretji mesti. Tretje mesto je na evropskem prvenstvu osvojila tudi Pia Zoja Glavnik. Športnikom je čestital tudi Bogdan Plaznik, predsednik Športne zveze Velenje. 🔲

mz


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 17

Odkar je Staša Lipnik – večkratna evropska članska prvakinja v teakwon-doju, ki zadnja leta v Taekwon-do in kickboks klubu Skala Velenje pod mentorstvom trenerja Petra Landekerja trenira tudi kickboks – leta 2019 zmagala na 22. članskem svetovnem prvenstvu v WAKO kickboksu, zaradi epidemije ni nastopila na nobenem tekmovanju, dokler oktobra letos na 23. svetovnem prvenstvu v Italiji ni branila naslova svetovne članske prvakinje v light kontaktu v kategoriji nad 70 kilogramov in uspela. »Po dveh letih je bil precej čuden občutek nastopati in se boriti za uvrstitev. Predvsem zato, ker so treningi potekali drugače, poleg tega se dolgo nismo borili z nasprotniki, ki niso naši klubski kolegi in smo jih navajeni. Sama se v tem času nisem mogla primerjati s tekmovalkami svoje kategorije, ki so moje nasprotnice na tekmovanjih. Zato je bila ta tekma res posebna,« pravi in dodaja, da je bilo zaradi tako dolge odsotnosti tekmovalne mrzlice vzdušje na prvenstvu drugačno. »Med tekmovalci je bilo čutiti močno željo po tem, da se pomerimo. Ampak ni šlo samo za tekmovanje. Preprosto veseli smo bili, da smo se lahko pono-

17

ŠPORT

11. novembra 2021

Zanesljivo najboljša na svetu Staša Lipnik je ubranila naslov svetovne prvakinje v kickboksu, vrhunske uvrstitve pa so dosegli tudi trije drugi člani velenjskega taekwon-do in kickboks kluba Skala Staša Lipnik je postala svetovna članska prvakinja v light kontaktu v kategoriji nad 70 kg. Staša je bila kot nosilka naslova v prvem krogu prosta, nato pa je premagala Rusinjo in Slovakinjo. Borut Sobota je na svojem krstnem nastopu osvojil naslov članskega podprvaka v light kontaktu v kategoriji do 94 kg. Premagal je Latvijca, Italijana, v finalu pa je zaradi poškodbe kolena moral predati borbo s predstavnikom Madžarske. Luka Krel je osvojil tretje mesto v light kontaktu v kategoriji do 89 kg. Premagal je Madžara in Nemca, v polfinalu pa je zaradi zdravstvenih težav predal borbo proti Rusu. Tudi Dean Vukančič je osvojil tretje mesto v light kontaktu v kategoriji do 84 kg. Premagal je Švicarja in Ukrajinca, v polfinalu pa izgubil proti Madžaru.

Članica Taekwon-do in kickboks kluba Skala Velenje Staša Lipnik je pod mentorstvom trenerja Petra Landekerja že drugič osvojila naslov svetovne članske prvakinje v WAKO kickboksu.

vno dobili na tako veliki tekmi. Seveda je bilo stresno, a ta športni duh je bil posebno močan,« je povedala, da je v novi realnosti večji pomen dobil tudi družabni vidik športnih tekmovanj. »Lepo

je bilo po dolgem času spet videti ljudi, s katerimi se praktično dve leti nismo srečali na tekmi.« Ker so ne le sam šport, ampak tudi klubske aktivnosti in ljudje, s katerimi deli navdušenje za

borilne veščine, pomemben del njenega življenja, je razmah virusa, ki je zaustavil treninge, sprva močno vplival na njen vsakdanjik. Nato se je kot članica slovenske reprezentance skupaj s tremi kolegi iz velenjskega kluba Skala, s katerimi je nastopila na nedavnem svetovnem prvenstvu, lahko vrnila k treningom, a so sprva potekali praktično brez stika. Medtem ko sicer udarce trenirajo s sparing partnerji, je

Kegljanje

Še en velik podvig Janje Garnbret

Zaslužili so si vsaj točko

Naša vrhunska športna plezalka Janja Garnbret, članica ŠAO Velenje in sedemkratna svetovna prvakinja, si je po koncu tekmovalne sezone privoščila kratke plezalne počitnice v priljubljenem španskem plezališču Oliana. Tam je v začetku novembra preplezala dve smeri 8c, najprej Fish Eye, manj kot 48 ur kasneje pa še American Hustle. Obe smeri je preplezala na pogled, kar pomeni, da je vzpon opravila v prvem poskusu v neznani smeri, brez predhodnih informacij. Težavnost 8c je trenutno najtežja smer, ki jo je na pogled preplezala ženska. Garnbretova je prva in za zdaj edina, ki ji je to uspelo, medtem ko je v klubu 8b+ na pogled devet športnih plezalk, med njimi Slovenki Maja Vidmar in Vita Lukan, ki je ta mejnik dosegla oktobra letos. O mejniku Garnbretove so prvi poročali na spletni strani planetmountain.com, kjer so zapisali, da je kot prvi moški smer 8c na pogled preplezal Yuji Hirayama leta 2004, po 17 letih pa je ta podvig kot prvi ženski uspel še Slovenki Garnbretovi.

Šoštanj – Po mesecu dni se je nadaljevalo državno kegljaško prvenstvo v vseh kegljaških ligah. Šoštanjčani so na domačih stezah gostili ekipo Lokomotive iz Maribora. Domača ekipa je pred srečanjem veljala za favorita, saj so fantje v času premora odlično trenirali in odpravljali pogoste napake, ki jih delajo med tekmovanji. Začetek srečanja je obetal borbeno igro obeh ekip. V prvem paru tekmovalcev smo videli eno najlepših iger na celotnem srečanju. O zmagovalcu so odločali zadnji lučaji. Uspeh je bil polovičen. Ekipi sta si razdelili točki in pri rezultatu 1 : 1 je bila prednost le keglja v korist domačih fantov. V igri drugega para smo videli polom domače vrste. Po drugem setu te igre je še kazalo na dober izid, potem pa se je zgodil razpad igre domačega para. Gostu-

zdaj vsak delal s svojo vrečo, ki ni enakovredno nadomestilo za stik za nasprotnikom. »To je bilo za kontaktni šport res nenavadno. Sčasoma so se razmere normalizirale. Ko zdaj gledam nazaj, se mi nič več ne zdi tako čudno – preprosto smo se navadili.« Zaradi omejitev na treningih na to prvenstvo ni odpotovala povsem samozavestno. Vseeno pa je pokazala, da je v svoji ka-

joča igralca sta zaigrala veliko bolje in iz lučaja v lučaj povečevala razliko, ki je na kraju znašala 47 kegljev in vodstvo Lokomotive s 3 : 1. Ko je na steze stopil zadnji par igralcev, je bilo pričakovati hud boj za vsak kegelj. Domačina sta vztrajno zniževala razliko in gostujoče igralce spravljala v brezizhodne položaje. Še pet lučajev pred koncem srečanja je bil delni izid 3 keglje prednosti za domače, z rezultatom 5 : 3. V nadaljevanju pa sta sledili dve domači napaki, ki so ju gostje izkoristili in rezultat obrnili v svojo korist. Po prikazani igri so si Šoštanjčani zaslužili vsaj točko. V moštvo kroga – doma se je s četrtim mestom in z rezultatom 565 podrtih kegljev uvrstil Fidej. Tudi v 6. krogu bodo Šoštanjčani igrali na domačih stezah. V goste k njim prihaja trenutno prvouvrščena ekipa Brežice. Lahko domači presenetijo vodilno ekipo? To bomo videli v soboto. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. 🔲

L. F.

tegoriji nesporno najboljša na svetu. Že leta 2019 je zmagala, še preden se je iztekel čas za borbe. Tudi letos sta ji oba sodnika že med borbo prisodila več kot 15 točk prednosti, kar zadostuje za predčasno zmago. Tako je potrdila svojo premoč nad konkurenco. »A lahko bi pokazala še več,« razmišlja ob zavedanju, da so omejitve treningov vplivale na njeno pripravljenost. »Sem pa vesela, da mi je kljub vsemu uspelo.« V upanju, da bodo tekmovanja kmalu spet stalnica športnega življenja, zavzeto trenira tako taekwon-do kot kickboks. Veseli se evropskega prvenstva v taekwon-doju, ki bo marca potekalo na Hrvaškem. Uresničuje pa tudi željo, da bi postala trenerka in se še po tej plati vključila v klub Skala, kjer je pravzaprav odraščala. Pravkar se je namreč začelo spletno izobraževanje za trenerja kickboksa. Medtem ko je študij arheologije opustila, se njena izobraževalna pot še ni končala, saj išče nove smeri. Želi pa si, da bi se ji karierne priložnosti odprle na področju športa. 🔲

Tina Felicijan

Šmarčani uspešni na gostovanju Slovenske Konjice, 6. novembra – V tretji ligi so se igralci Šmartna ob Paki tokrat izkazali na gostovanju pri Dravinji, saj so vpisali vse točke. Zmagali so z rezultatom 2:1. Davud Kokić je goste povedel v vodstvo v 20. minuti, v 39 so domači izenačili in upali, da jim uspe preobrat, vendar je njihovo usodo v 80. minuti zapečatil David Hrastnik, ki je postavil končni rezultat in ekipi Šmartno 1928 zagotovil pomembne točke. Šmartno je trenutno peto. V naslednjem krogu Šmarčani spet gostujejo, tokrat pri Podvincih.

🔲

🔲

Slikovito potepanje po Krasu Turobno in megleno jutro je, ko se peljemo proti Primorski, soncu naproti. Večina kinka na svojih sedežih, kajti pogled skozi okno ni obetaven. Vse je zavito v neprijazno megleno kopreno, promet na avtocesti je gost, klepet pa zaradi mask tudi ni možen. A glej, že nekje okoli Postojne se začne svitati na obzorju, megla se razblini in pogled na Nanos je osupljiv. Prvi sončni žarki ga ožarjajo, v naših srcih pa se prebudi upanje, da se vendarle obeta lep dan. A kmalu nas doleti nova neprijetnost. Drevesa ob cesti se nekam čudno uklanjajo, čutiti je upor vetra, ki se zaganja v avtobus. To pomeni, da piha burja. Najhuje je tam, ob vstopu v Vipavsko dolino. Potem se veter malenkost unese, a zastavice ob cesti še vedno nese čisto postrani. Prispemo do izvoza Kastelec – cesta zaprta. Obvoz je skozi Črni Kal. Nič zato, peljemo se po viaduktu, tam zavijemo nazaj in po stari cesti do odcepa za Socerb. Avtobus nas odloži na parkirišču pred gradom. Izstopimo in takoj navlečemo nase vse vetrovke, kape, rokavice … Piha kar močno. Elica toči vročo kavo, s katero se malo pogrejemo,

in že hitimo naprej, po stopnicah malo nižje v sam kraj Socerb. Tu manj piha. Žal nam je za razglede, ki so z gradu res čudoviti, a kaj bi to, na isto mesto se popoldan spet vrnemo, saj je naša pot krožna. Sledimo markacijam, ki so označene še s številko ena. To pomeni, da hodimo po Slovenski planinski poti, ki vodi od Maribora do Ankarana. Veter se čisto umiri, ko se spuščamo proti kraški vasici Prebenek, ki pa je že na italijanski strani. Pot namreč vodi tik ob državni meji in dopušča možnost, da pokukamo še v to vas. Nikjer ni žive duše. Otroci so verjetno v šoli, odrasli pa v službi. Stare none in nonoti pa še niso odprli svojih hiš, kajti ura je še zgodnja. Označena pot nas hitro pripelje nazaj v Slovenijo, hodimo po lepem borovem gozdičku, se spustimo v sotesko, prečimo potok in že smo na pragu lepe primorske vasice Osp. Prevzame nas veličasten pogled na svetovno znane plezalne stene, ki se strmo spuščajo in zapirajo kraj s severne strani. V stenah visijo plezalci, videti so kot barvne packe na sivi skali. Srečamo skupino otrok, vsi imajo ple-

Po hribih

zalno opremo, verjetno gre za plezalni tabor, kajti v Ospu je kamp, ki je namenjen izključno plezalcem. Pozdravimo se, otroci odzdravijo v tujem jeziku. V osrčju Osapske doline, pod mogočno steno, je Kmetija Vovk, katere zgodovina sega v čas prve svetovne vojne. In še dlje, saj sta bila poljedelstvo in živinoreja nuja za preživetje. Zdaj je tam kamp, nudijo pa odlično lokalno hrano. Klopce in omizja nas vabijo k počitku, postrežejo nam z okusno joto, nekateri si privoščijo njoke. Seveda zraven paše tudi dobra primorska kapljica. A ne preveč, čaka

nas še vzpon na planoto Spodnji kras. Pot je varno speljana nad prepadnimi stenami, med grmičjem in ruševjem. Po dokaj strmem vzponu pridemo na pašnike, odpre se čudovit razgled na Osapsko dolino, na Tinjan tam čez in na gradbišče železniške proge Drugi tir. Hodimo po planoti, polno je divjega timijana in šetraja, pa šipka in brinja. Tudi ruj se že barva, a na žalost še ni žareč, zato smo kar malo razočarani. Kmalu pridemo v Kastelec, se mimo vaške cerkvice spet povzpnemo na sončni travnik in zgrešimo markacije. A nič

zato, saj imamo pametne telefone, GPS nam pokaže pot po bližnjici. Spet pridemo do markacij, a se odločimo za bližnjico, ki nas po lepi potki ob pašniku res pripelje do Socerba. Markacisti, ki skrbijo za planinske poti, jih čistijo in nam rišejo markacije, že vedo, zakaj je določena pot ravno tam, kot je. Verjetno nam hočejo pokazati vse znamenitosti in lepote pokrajine, kjer hodimo. Ker se nismo držali markacij, nismo šli mimo Svete jame, kjer je nekoč menda prebival sveti Socerb. Tudi nas pot ni pripeljala do gradu, ampak v samo vas, in se je bilo potem do avtobusa treba povzpeti po strmih stopnicah. Nekateri so se odločili, da bodo počakali kar v vasi, drugi smo se povzpeli še teh nekaj metrov in bili poplačani s čudovitim razgledom na Tržaški in Miljski zaliv ter na koprsko hribovje. Trst je ležal pod nami kot na dlani. Tudi burja je ponehala, grelo nas je toplo jesensko sonce, morje se je bleščalo in iskrilo zaradi sončnih žarkov. Res je bil prelep pogled na vso to pokrajino pod nami. Na žareči ruj pa pridemo prihodnjič. 🔲

Anka Pugelj


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

REPORTAŽA

11. novembra 2021

Tveganje za porast brezdomstva se povečuje Aktualne gospodarske, socialne, stanovanjske in širše družbene razmere so vse bolj zahtevne, kar čutijo tudi v velenjskem centru za brezdomne Tina Felicijan

Poročali smo že, da povpraševanje po namestitvah v velenjskem centru za brezdomne, ki ga vodi Društvo Hiša, narašča. Od začetka epidemije je praktično povsem zaseden. Tudi v tem letu je v njem bivalo povprečno 10 uporabnikov mesečno. Izmenjalo se je 17 različnih uporabnikov. Polovica je iskala namestitev zaradi ukrepa prepovedi približevanja. Enega so zaradi agresivnega vedenja morali izključiti iz programa, trije so našli drugo obliko namestitve, od teh je eden, ki je po selitvi ostal vključen v program namestitvene podpore, nedavno preminil, preminila pa sta še dva uporabnika centra za brezdomne. Hiša sicer sprejme 12 oseb, a je zgornja meja za primerno bivanje 11 uporabnikov, medtem ko je zadnja postelja namenjena predvsem kriznim namestitvam. Trenutno v hiši biva 10 uporabnikov. Vsi so moški, stari od 23 do 67 let. Polovica je starejših od 50 let. Prav tako je polovica upokojenih ali nezaposljivih. Vendar brezdomstvo ne preti le tistim, ki niso več delovno aktivni, opozarja predsednica društva Hiša Brigita Šinigoj in pojasnjuje, da je brezdomstvo največkrat rezultat prepleta osebnih okoliščin in socialnih dejavnikov, iz katerih je v aktualnih družbenih razmerah še posebno težko najti izhod. »Med našimi uporabniki so tudi zaposleni ljudje. Večinoma imajo izredno nizke plače ali pokojnine. Vendar imajo mnogi že preden pridejo k nam cel kup težav, ki imajo velike finančne posledice. Njihovi dohodki ob vseh finančnih bremenih preprosto ne zadostujejo za druge oblike namestitve. Poleg tega jih v tem trenutku sploh ni ali pa so tako drage, da si jih ne morejo privoščiti.«

Stanovanjska problematika je pereč dejavnik

Stanovanjska politika (oziroma njena odsotnost) veliko prispeva k povečanju tveganja za brezdomstvo. Tudi na lokalnem stanovanjskem trgu povpraševanje že nekaj časa presega ponudbo. Cene najemnin dostojnih stanovanj ali sob naraščajo, prav tako pa stroški na položnicah. Na neprofitno stanovanje je treba čakati precej dolgo. Bivalnih enot je premalo, našteva sogovornica. »Glavni cilj našega programa naj bi bil iskanje neke druge oblike namestitve, a ljudje nimajo kam. Možnosti za normalno življenje je že z vidika stanovanjske problematike malo. Poleg tega se višajo vsi drugi osnovni življenjski stroški. Ogromno ljudi komaj shaja. Revščina se povečuje. Skrbi me, kakšne so lahko posledice. Poročila kažejo, da

je problematika prenočevanja v Evropi v zadnjih desetih letih porastla za 70 odstotkov. Se pravi, da ljudje nimajo kje spati. To je zaskrbljujoče.« V lokalnem okolju problematiko brezdomstva še lahko obvladujejo s programi Društva Hiša, vendar to ne pomeni, da se ta ne zaostruje. Prikritega brezdomstva ter nezanesljivih in neprimernih namestitev je s slabša-

več podpore pri vključevanju, pahnilo čez rob, saj ne zmore učinkovito sodelovati v programih na daljavo. »Na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa smo se v hiši navadili, prav tako na druge spremembe v načinu življenja. Še vedno pa je problematična nedostopnost javnih ustanov. Strokovni delavci smo vedno pomagali uporabnikom programov Društva Hiša pri ra-

nujne medicinske pomoči (deloma zaradi konfliktnosti, deloma zaradi težav v duševnem zdravju) kaže, da se stiske posameznikov, ki se v korona krizi povečujejo, odražajo tudi v napetostih v odnosih, kar dodatno ogroža njihov položaj. S pogosto neprimernim vedenjem in z verbalnim nasiljem pa so obremenjeni tudi strokovni delavci, ki uporabnike spremljajo 24 ur na dan, tudi v težkih

vajo pa potrebo po tem, da ga ponudijo tudi drugim. Gre za preventivni antideložacijski program za podporo ranljivejšim skupinam, katerega cilj je ohranitev bivališča. Namestitvena podpora bi bila namenjena najemnikom, pri katerih se zaznava nevarnost izgube bivališča, in tistim, ki prehajajo iz brezdomstva. Pa tudi najemnikom, ki zaradi težav v duševnem zdravju ali zaradi so-

Aktivnostim ob letošnjem mednarodnem dnevu brezdomstva so se sodelavci in uporabniki velenjskega centra za brezdomne odpovedali zaradi žalovanja. Oktobra so se namreč poslovili od treh uporabnikov.

čustvenih in psihičnih stanjih. »Izključitev je naš skrajni ukrep. Namen našega delovanja je, da ljudje imajo namestitev, ne da jo izgubijo. Zato je toleranca v konfliktnih situacijah pogosto prevelika. Pravzaprav bi potrebovali pomoč pri vzdrževanju reda in varnosti. Pa tudi strokovne okrepitve. Vendar strokovnih delavcev

Ob mednarodnem dnevu brezdomstva je Zagovornik načela enakosti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredoval priporočila za izboljšanje položaja brezdomnih ljudi. Izpostavlja pripravo dolgoročne in celovite strategije za izboljšanje položaja brezdomcev, ki bo temeljila na načelu 'najprej namestitev'. Priporoča vključitev področja brezdomstva v izvedbena načrta, ki bosta sledila sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2021–2030, kar pomeni prenos nastanitvenih socialnovarstvenih programov v redno, javno dejavnost socialnega varstva in stabilni vir neposrednega financiranja. Pa tudi pripravo protokola za ukrepanje na področju brezdomstva v času zdravstvenih kriz. njem gospodarskih in socialnih razmer kvečjemu več, sklepajo strokovni delavci. Od začetka epidemije spoznavajo vedno več novih uporabnikov programov Društva Hiša, ki v preteklosti niso bili v pomanjkanju ali drugih okoliščinah, ki bi jih lahko pahnile v brezdomstvo. Poznajo pa tudi ljudi na ulicah. Nekateri imajo možnost kje prenočiti in so na ulici le podnevi. Za vse v hiši ni prostora, nekateri pa niti ne zmorejo slediti osnovnim zahtevam programa, zato se vanj ne morejo vključiti.

Rešitve so težje dostopne

Sogovornica je ponovno opozorila, da so se socialno izključene in druge ranljive skupine v času epidemije znašle v posebno težkem položaju, saj je dostop do programov omejen, kar je marsikoga, ki potrebuje

Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki iskreno čestitamo vsem občankam in občanom za občinski praznik!

znih postopkih, urejanju zadev na zdravstvenem in socialnem področju. Zaradi spremenjenega načina komunikacije potrebujejo več podpore, kar nam vzame veliko časa. Treba je komunicirati po spletu, izpolnjevati obrazce, klicati po telefonu. Vse to zahteva veščine, ki za vse niso samoumevne. Niso vsi opremljeni z možnostmi za uporabo informacijske tehnologije. Pogosto prihaja do zamikanja terminov za razne obravnave. Predvsem ljudem s težavami v duševnem zdravju hitro poide še tisto malo motivacije, ki jo zberejo, da nekaj vendarle uredijo.«

Povečujejo se napetosti v odnosih

Število uporabnikov centra za brezdomne, ki so streho nad glavo izgubili zaradi prepovedi približevanja, pa tudi povečano število kriznih intervencij policistov in

»Upam, da se bodo socialna, zdravstvena in stanovanjska politika začele povezovati. Brezdomstvo namreč ni le socialni problem. Poskrbeti je treba zato, da ljudje, ki se namestijo v centrih za brezdomne, v njih ne obtičijo.«

v socialnovarstvenih programih primanjkuje, področje brezdomstva pa je posebno zahtevno in je težko najti sodelavce,« osvetli še enega od vidikov dela na področju brezdomstva.

Potrebna je krepitev programov

Društvo Hiša izvaja tudi program namestitvene podpore za uporabnike centra za brezdomne, ki se izselijo iz hiše, ko najdejo drugo obliko namestitve. Zazna-

PREVOZ OSEB Vladimir Dobnik s.p. Veliki Vrh 44, Šmartno ob Paki GSM: 041/ 645 330

Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!

cialnih in osebnih stisk potrebujejo psihosocialno podporo. »Ljudje v hudih stiskah velikokrat odlagajo reševanje težav. Mnogi ne vedo, kam bi se obrnili po pomoč. Velikokrat je zaradi sramu niti ne iščejo. Smiselno bi bilo ponuditi informiranje in pomoč pri

iskanju rešitev za ohranitev bivališča, pri načrtovanju in urejanju stanovanjskih in gospodinjskih stroškov, pri oddajanju vlog za pridobitev pravic in pomoči, tudi usmerjanje pri uporabi stanovanja, da ne delajo škode, nimajo konfliktov s sosedi in podobno,« je Brigita Šinigoj predstavila idejo, ki jo je že prenesla občini z željo, da bi program najprej ponudili najemnikom neprofitnih stanovanj, ki so zaradi socialnih in drugih okoliščin bolj izpostavljeni tveganju za brezdomstvo. Prav tako pa pobudo za usta-

Predvsem zaradi lažjega dostopa do zdravstvenih storitev in drugih javnih servisov se je večina uporabnikov centra za brezdomne cepila.

novitev stanovanjskih skupin. Slednje so s strokovnim delom podprte namestitve, namenjene sobivanju uporabnikov, ki iz različnih razlogov ne zmorejo bivati samostojno v svojem bivališču. Predvsem razmišljajo o stanovanjskih skupinah za osebe s težavami v duševnem zdravju. »Imamo nekaj predlogov za začetke razvoja novih socialnovarstvenih programov v Velenju, saj smo na tem področju šibki. Potrebujemo dodatne oblike programov, ki ljudem omogočajo varno in dostojno bivanje. Zaenkrat imamo le center za brezdomne. Uporabniki pa so različni in potrebujejo različne oblike namestitve in podpore,« je nakazala potrebo in smer razvoja, pri čemer izhaja iz načela 'najprej namestitev'. »Varno, dostojno bivališče je osnova. Šele potem lahko človek dolgoročno rešuje težave.«

Na obisku velenjskega centra za brezdomne smo spoznali 36-letnega stanovalca, ki je večkratni in dolgoletni uporabnik programov za pomoč brezdomnim osebam. Preden je prišel v Velenje, kjer v centru za brezdomne biva že več kot štiri leta, je štiri leta bival že v žalskem centru Želva. Dom je izgubil v spletu zasvojenosti in težkih družinskih okoliščin, ki so ga privedle do tega, da je »naredil p*zdarijo«, se nato dva meseca zdravil v Vojniku in kasneje na prostosti, dobil pa je tudi dve leti pogojne zaporne kazni. Dve leti je živel v najeti sobi v Velenju. »A sem spet zabluzil. Izgubil sem stanovanje.« Ko je prišel v Hišo, se je umiril, pravi. »Prej se nikakor nisem mogel. Pil sem in se drogiral, zdaj pa sem ozdravljen alkohola. Občasno še kadim. Tudi marihuana je polna kemije, te zasvoji in ti uničuje možgane. Ko je nimaš, si razdražljiv in napadalen,« razlaga in dodaja: »Največ mi pomeni, da sem lahko 24 ur tu. Če to izgubim, bom spet zabluzil. Delovna okupacija mi koristi. Fajn je zvečer zaspati z mislijo, da si naredil nekaj koristnega, ne da le čakaš na kosilo in večerjo in greš spat. Imaš občutek vrednosti.« Bivanje v centru za brezdomne pa ni preprosto. »Na živce mi gredo izpadi uporabnikov. Ne priporočam nikomur, da bi se spustil vame. Pustijo me pri miru, ker vedo, da jih ne prenesem. Kadar mi gredo na živce, ravnam taktično. Umaknem se v sobo, naslednji dan pa jih ignoriram. Kaznujem jih tako, da jim ne dam čika ali kave. Tako jim dam misliti.« Razmišlja, da bi se izselil? »Lahko bi si privoščil sobo. Imam odločbo o nezaposljivosti. Prejemam varstveni dodatek in socialno podporo. Denarja mi ne primanjkuje. Ampak bolje, da si ves čas tu, sicer ti je dolgčas, po glavi ti gredo bedarije, postaneš depresiven, delaš s*anje in lahko greš nazaj na stara pota. Takšni pač smo.« Želi si, da bi nekoč lahko zaživel samostojno. »Šel bi na svoje, se vključil v prostovoljno delo in se vrnil k Udarnikom.«

🔲


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA

11. novembra 2021

Ne pozabite na zimsko opremo

POLICIJSKA kronika Ukradel kolo z motorjem

Policisti opozarjajo, da je čas za ustrezno "obutev" jeklenih konjičkov. Zimska oprema je za motorna in priklopna vozila v cestnem prometu obvezna od 15. novembra do 15. marca naslednje leto, pa tudi v zimskih razmerah. Ne bo odveč nasvet, da v tem času pravočasno preverite, ali je vaše vozilo tehnično brezhibno, in poskrbite za potrebno zimsko opremo. Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta opremljena s predpisano zimsko opremo. Poleg tega pa morajo imeti vozila zimsko opremo tudi izven tega datuma, če so razmere zimske, torej tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).

Lokovica, 3. novembra – Neznani storilec je izpod kozolca ukradel kolo z motorjem znamke Tomos APN 6S. Lastnika je s tem oškodoval za najmanj 500 evrov.

Poškodoval fasado Velenje, 5. novembra – Policisti iščejo storilca, ki je na Cesti pod parkom poškodoval fasado. Na kraju so ugotovili, da je neznani storilec ponoči vrgel v fasado več balonov s črno barvo. O njem zbirajo obvestila. Lastniki so oškodovani za najmanj 2.000 evrov.

Trčil v steber in odpeljal Velenje, 5. novembra – Zjutraj, v času med 7.45 in 8.10, se je na dovozni cesti za glasbeno šolo v Velenju, na Jenkovi cesti 4, zgodila prometna nesreča. Neznani voznik neznanega vozila je na dovozno cesto zapeljal ravno v trenutku, ko se je začel dvigovati steber za preprečevanje vožnje. Voznik je trčil v steber, ga odlomil ter odpeljal s kraja prometne nesreče. Voznika pozivajo, naj se oglasi na Policijski postaji Velenje. Za informacije o nesreči prosijo tudi morebitne očividce. Pokličejo lahko na telefonsko številko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00 ali na telefonsko številko 113.

🔲

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Uživali boste v lepih, hladnih jesenskih dneh. Sploh, ker se bo vaše življenje zaradi novih zaostritev ukrepov spet umirilo. Nekaj dni vam bo vse skupaj še všeč, potem pa boste začeli pogrešati dogodke in druženje s prijatelji, ki bo spet bolj redko. Ko boste izpregli, se boste spet predali sanjarjenju. Največkrat vam bo misli zapolnjevala trenutno za vas nedosegljiva oseba. Kot kaže, v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do spremembe, zato vas kmalu čakajo še bolj osamljeni dnevi. Srečni bodite, da bosta vsaj vaše zdravje in počutje dobro. Skrbelo pa vas bo za sorodnika, ki ne bo imel te sreče.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Nekaj težkih dni je za vami. Vaše psihično počutje bo vsak dan boljše, kar vam bo dalo dodatno energijo tudi v naslednjih dneh, ko boste v službi krepko čutili, da preizkušate meje svojih zmogljivosti. Ne zaradi sebe, ampak zaradi sodelavcev, ki ne bodo dopustili, da bi se kaj spremenilo zato, da bi bilo vam lažje delati. To boste težko razumeli, zato boste prizadeti. K sreči pa bodo situacijo dobro razumeli vaši nadrejeni, ki bodo tokrat morali odreagirati. Slabe volje s tem ne bo konec, zato imejte trdo kožo. Zavedajte se, da se bo vaše življenje spremenilo le, če boste vztrajali.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Iz POLICISTOVE beležke Preglasna glasba Ravne, 7. novembra – V zgodnjih jutranjih urah so policisti intervenirali v Ravnah pri Šoštanju, kjer je bila zaznana glasna glasba, ki je motila okoliške stanovalce. Zoper kršitelja bo uveden postopek zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru.

Sodišče babici ni pritrdilo

19

Slovenj Gradec, 8. novembra – Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je danes izreklo oprostilno sodbo za nekdanjega direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika in dve tam zaposleni, ki jim je babica dečkov očitala nevestno delo v službi pri obravnavi njene vloge za rejništvo v začetku leta 2016. Babica mora po sodbi, ki še ni pravnomočna, poravnati stroške postopka. Babica s Koroške, ki je januarja 2016 na takratni Center za socialno delo (CSD) Slovenj Gradec podala vlogo za opravljanje rejništva za svoja dva vnuka, ki sta že bivala pri njej po nasilni smrti njune mame, je nekdanjega direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika in dve tam zaposleni zasebno kazensko preganjala.

Po Bevčah se je sprehajal pes Bevče, 7. novembra – Več krajanov je poklicalo policiste, ker se je po kraju prosto sprehajal pes pasme Husky. Zoper lastnika bodo uvedli prekrškovni postopek.

Ob tem, kar se bo dogajalo nekomu od vaših bližnjih, se boste žal počutili slabo tudi vi. Imeli boste občutek, da je del krivde tudi vaš. Sploh, ker niste odreagirali, ko bi še lahko. Sedaj pa boste za nastali položaj krivili tudi tiste, s katerimi niste razčistili zamer iz preteklosti. Iz zapletene življenjske situacije ne boste videli lahkega izhoda. Sploh, ker boste v jezi gojili le negativne misli. Vzemite se v roke, saj škodite sebi in vsem svojim najbližjim. Vso energijo raje usmerite v iskanje rešitev. Predvsem pa poskrbite, da sevam bo uspelo vsak dan sprostiti, pa četudi le za nekaj časa. Počnite vse tisto, kar imate radi. Stvari, ki jih ne marate, pustite za nekaj časa na stranskem tiru.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Težko se boste umirili, še težje spali, zato vaša življenjska energija v naslednjih dneh ne bo prav visoka. Nič čudnega ne bo, če boste zato bolj dovzetni za viruse, zato res pazite nase. Ugotavljali boste, da se vam to dogaja tudi zato, ker verjetno pot, ki ste jo ubrali že pred časom, ni prava. Slabe izkušnje iz preteklosti bodo velika ovira na poti v prihodnost. Sploh, ker pri svojih željah ne boste imeli prave podpore okolice. To bo zakrivilo tudi to, da bo kar naenkrat vaše ljubezensko življenje postalo bolj zanimivo. Partnerju boste ob veliki prošnji rekli ne, a le zato, ker vas bo mikal nekdo drug. Vas res ali gre le za pobeg od resničnosti?

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pri odločitvah za prihodnost bodite bolj previdni. Partner se še ni sprijaznil z novim položajem, zato pričakujte, da ne bo vedno na vaši strani. Pokazal pa vam bo, da vas ima rad in da si ne želi, da se zaradi rahlih trenj v pogledih na prihodnost začneta odtujevati. Tokrat se ne boste pustili prepričati, da spet stopite na staro pot, ki vaše življenje že nekaj mesecev vrti na enakih obratih. Želeli si boste naprej, do zastavljenega cilja. Pri tem boste trmasto vztrajali. Zato boste v začetku prihodnjega tedna iskreno ponosni nase, saj vam bo zaradi vašega trdega dela z ramen padlo veliko breme. Finančno stanje vam bo dopuščalo, da boste začrtali še bolj smele načrte.

T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | janez.janze@siol.net VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, KLEPARSTVO, LIÈARSTVO, REZERVNI DELI, VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA IN AVTOKOZMETIKA, POSREDOVANJE ZAVAROVALNICE GENERALI d.d. ...

Danes izrečena sodba še ni pravnomočna

V zvezi z isto zadevo je sicer slovenjgraško sodišče junija letos že izdalo oprostilno sodbo tudi za zaposlene na takratnem CSD Velenje – dečka sta namreč prej živela na območju Velenja – in za zaposlene v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili vključeni v oddajo dečkov v rejniško družino. Babica se je prek odvetnikov na to oprostilno sodbo pritožila.

Èestitamo za praznik obèine!

🔲

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Danes in jutri boste srečni in polni energije, ob koncu tedna pa se boste počutili precej slabo. Imeli boste slabo vest, saj ste zato, da bi čim prej prišli do želenega cilja, nekoga od sorodnikov pustili na cedilu. Če vas bo bolela glava, bo to tudi zato. Naj vam to ne vzame motivacije, saj vsa krivda ni na vaši strani. Zvezde vam priporočajo, da o svojih načrtih odslej ne govorite preveč, saj se okoli vas že zbirajo ljudje, ki jim vaš uspeh ni pogodu. Pazili bodo na vsako vašo besedo in obljubo. Že zaradi majhne napake se lahko zgodi, da boste izgubili zaupanje ljudi, ki so zelo pomembni za vašo prihodnost.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

AKCIJA zimskih pnevmatik CONTINENTAL in FALKEN

Ker vam bodo niti življenja zaradi številnih omejitev, ki vam jih postavljajo drugi, uhajale iz rok, si boste želeli, da bi lahko vrgli puško v koruzo. Žal se zavedate, da tega ne morete narediti. Zato je pred vami nekaj napornih dni, a boste kmalu našli ravnovesje med delom in počitkom, saj vam bo telo samo sporočilo, kdaj se ne smete več naprezati. Partner bo na istem, zato bosta drug drugega zelo dobro razumela. Znala bosta poskrbeti, da se bosta v prostih trenutkih imela lepo. Zato bodo poskrbeli tudi dobri prijatelji, ki vam pripravljajo lepo presenečenje. Zelo osebno bo, zato boste močno ganjeni.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Preden se lotite novega dela, s katerim že nekaj časa odlašate, poskrbite, da dokončate vse, česar še niste. Če boste začeli z novim poglavjem življenja, vam namreč niti pogajanja ne bodo pomagala, da bi lahko pravočasno končali vse projekte. Jezni boste, ker boste imeli občutek, da se ljudje, ki vam sploh niso blizu, močno vmešavajo v vaše življenje. Nekaj dni boste še molčali, potem ne boste več zdržali in jim boste povedali, kar jim gre. Zato vam tokrat ne bodo pomagali niti tisti, ki so bili vedno na vaši strani. Vaše besede jih bodo preveč prizadele. Misli vam bo najbolje prezračil vsakodnevni dolg sprehod.

TOYOTA HILUX

NEPREMAGLJIVO IME, NEPREMAGLJIV ZNAČAJ.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Sovražite, ko morate urejati stvari, ki zahtevajo čas in energijo, tudi zato, ker so se birokratski postopki zaradi pandemije močno podaljšali. Čas je, da ne čakate več, da vaše zadeve urejajo vaši družinski člani, saj gre tokrat za stvari, ki so res pomembne, tudi za vaše preživetje. Ekonomsko stanje že dolgo ni več takšno, kot je bilo, zato nimate več časa. K sreči se bo spet izkazalo, da ste, ko se dela lotite, zelo učinkoviti in natančni. Vse bo teklo gladko. Ob koncu tedna boste prijatelje očarali s svojo sposobnostjo preusmerjanja pozornosti od slabega k dobremu. Zato vam bodo zelo hvaležni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Dnevi bodo takšni, kot bodo hoteli drugi, saj bo zelo malo stvari odvisnih le od vas in vašega dela. Skrbi pa vam bodo povzročale tudi finance. Dobro preverite, kje lahko še kaj privarčujete in kje morda še kaj dodatno zaslužite. V naslednjih dneh se boste sicer sprijaznili z nastalo situacijo, vseeno pa ne boste čisto mirni. Računali ste, da se bo epidemija začela umirjati in da boste lahko svoje načrte, od katerih je odvisen zaslužek, uresničili do novega leta. Sedaj že veste, da ste delali račune brez krčmarja. Ob koncu tega tedna boste spoznali, da je čas za rezervni načrt. Ni najboljši, a še vedno boljši, kot je to, kar se bo zgodilo, če ga ne aktivirate.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Najbolj prodajani poltovornjak na svetu.

10 DO

LET JAMSTVA TOYOTA RELAX

AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80

DOBAVLJIV TAKOJ

MOŽNOST ODBITKA DDV

TOYOTA EASY FINANCIRANJE OD

329

NA MESEC

Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Hilux: od 9,2 - 10,4 l/100 km in emisije CO₂: od 242 do 256 g/km. Emisijska stopnja: za EURO 6 AO. Emisije NOx: od 0,0314 do 0,0566 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo bresplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 160.000 km. Informativni izračun: Hilux 2.4D SC 4x4 m/t Comfort TSS. Vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 30.600 € • DDV od vrednosti predmeta financiranja: 5.518,03 € • lastna udeležba (polog): 7.647 € • skupaj začetno plačilo: 13.479,55 € • število obrokov: 60 mesečno plačevanje: 329 € • obroki se v času trajanja pogodbe ne spreminjajo • stroški odobritve: 313,52 €. Izračun je informativne narave in ni zavezujoči za sklenitev posla.

Pred časom ste sprejeli napačno poslovno odločitev. Sedaj pa tudi zato prihajajo dnevi, ko vam ne bo lahko. Želeli si boste spremeniti marsikaj, a vam bo manjkalo poguma. Tokrat res ne tvegajte, če niste prepričani, da boste uspeli. Čas je zelo neugoden, zato se ne zanašajte na srečo. Raje proti cilju napredujte počasi. Predvsem pa se poskušajte zamotiti, da se ne boste ves čas vrteli v začaranem krogu skrbi. Zavedajte se, da sami niste čisto nič krivi, trenutno čas ni najbolj naklonjen hitrim premikom in spremembam na bolje. Zdravje? Solidno bo, zato boste zelo zadovoljni. Ob vsem, kar se dogaja, se zavedate, da je to vredno največ.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

V naslednjih dneh boste dokazali, da ste iz pravega testa. Pogosto se borite za pravice drugih, tokrat se boste le zase, saj boste v to prisiljeni. Zato boste na trenutke negotovi. Cilj, ki ga jasno vidite pred seboj, vam bo dal dovolj motivacije, da ne boste popustili. Morda boste tu in tam res napeti, saj se boste bali, kaj se bo zgodilo, če nečesa ne izpeljete pravočasno. Ker ste dober pogajalec, vam bo uspelo. Nekoliko več dobre energije boste zato občutili od sredine prihodnjega tedna naprej. V vaše življenje bodo prišle bliskovite spremembe, ki jih niste pričakovali, še manj načrtovali. K sreči vam bodo prinesle le dobre stvari in iskrene ljudi.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.25 13.35 14.05 14.45 15.15 16.00 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.45 02.10 02.35 03.05 03.20 03.25 03.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Ljubljanski kongres 1821 Začnimo znova, Morala je zakon! Vem!, kviz Moje mnenje, »Delo išče, delo dobi …« Prvi dnevnik Šport Vreme Alpske vasi, Švica, potopisna oddaja Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta Slovenci v Italiji, Mikser magazin Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja Mulčki, Jutri je pouk, risanka Krompir, Skrb za okolje Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Mikroplastika v rekah Na kratko, ASMR Reaktivčki, Stonehenge, Anglija Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Skupaj naprej, oddaja TV Slovenija in POP TV o covidu-19 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Ljudstvo in njegov kralj, francoski film Ugriznimo znanost, Mikroplastika v rekah Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.05 Dobro jutro 12.40 Skodelica kave, dokumentarni film 13.45 Profil 14.25 V petek zvečer 15.55 Pozabljeni Slovenci, Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik 17.00 Namizni tenis, turnir svetovne serije, šestnajstina finala (M) 20.05 Agatha Christie - kraljica kriminalk, nemška dokumentarna oddaja 21.00 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Samo1planet: Slovenski mladinski orkester in Katalena, 1/2, posnetek s Kongresnega trga 22.45 Slovenska jazz scena: Jazzovske noči, Kvartet Maureen Choi 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 23.40 00.35 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 65. del Podaj mi roko, 1. sez., 66. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 5. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 6. del Sanjski moški, 18. sez. TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 60. del Sekirca v med, 1. sez., 52. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 7. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Skupaj naprej 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 10. del Policijska družina, 10. sez., 10. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 19 Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka: V knjigah je zlato Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 19 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

9:05 10:15 10:50 11:00 11:25 11:55 12:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:50 22:15 22:20 23:10 23:30

11. novembra 2021

Sobota,

12. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.50 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.25 16.40 17.00 17.20 17.25 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.20 01.45 02.10 02.25 02.35 02.40

04.00 10.05 12.50 13.30 14.10 16.00 17.00 19.50 21.55 23.10 01.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Mikroplastika v rekah Začnimo znova, Žepobol Vem!, kviz Dosje, Igra - pred obzidjem Evrope Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Kanada od Atlantskega do Tihega oceana, potopis Prisluhnimo tišini, Novo zdravilo za demencoa Mostovi - Hidak Ezopovo gledališče, Počakaj, pa boš videl - Revež in lastovka Mili in Moli, Vili Kapucar Kapucar Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip, Kdo si, človek? Bacek Jon, Raca! Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Imitacija življenja, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert Pozabljeni Slovenci, Friedriger&Czeike Namizni tenis, turnir svetovne serije, osmina finala (M) Košarka - liga ABA, Split : Krka Pismo iz Masandžije, kanadski dokumentarni film Zadnja beseda! Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.55 10.05 11.00 12.10 13.10 13.25 14.30 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 22.15 22.20 00.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 67. del Podaj mi roko, 1. sez., 68. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 7. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 8. del Sanjski moški, 18. sez. TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 61. del Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Ko potrka ljubezen, 2. sez., 9. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Eurojackpot Bitka za božič, ameriški film Preizkušnje Cate McCall, ameriški film 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:20 10:35 11:25 11:55 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:55 21:00 21:55 22:00 22:05 22:55 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Videospot dneva ROBO TV 19 Alfi: Muzikanti Evrope, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nepal Regionalne novice, dnevno informativni program Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008, Plava trava zaborava, 2. del Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

13. novembra

06.10 06.15 07.00 07.10 07.15 07.20 07.35 07.45 08.10 08.35 08.55 09.35 10.20 10.35 10.50 11.40 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.30 22.40 22.45 22.50 02.00 02.25 02.45 02.50 03.05 03.10 03.15

04.00 07.00 08.30 10.15 10.45 11.15 11.40 12.15 14.30 16.15 16.55 18.30 20.05 22.00 22.55 01.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 09.05 09.35 10.05 10.35 11.10 12.55 13.10 15.20 15.35 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 23.40 01.35

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 11:40 12:05 13:05 13:35 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 22:50 23:45

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Avto Pujsa Pepa, Pepin cirkus Šola za pošasti, Pošastna šala Tib in Tamtam, Znamenje Vrtne prigode, Pripovedke Studio Kriškraš, Spoznaj Amari Z kot Zofka, Avtomehanik Firbcologi Krompir Male sive celice, OŠV Ankaran in OŠ Naklo Infodrom Kapucar Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike Dosje: Staranje v vrtincu sistema Kaj govoriš? So vakeres? Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Podjetno naprej, Jana Sever, vinogradnica in vinarka Popoln planet, Ljudje Naš vsakdanji kruhek, Iz roda v rod Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Kuhar Štef, Krompirček in sirček Vreme Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Preko trupel, britanska nadaljevanka Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: Na svidenje, sin moj, kitajski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Anton Cizel Začnimo znova, Rep Evrope Začnimo znova, Iz vrste sesalcev Začnimo znova, Veliki osvajalec Avtomobilnost Imitacija življenja, ameriški film Namizni tenis, turnir svetovne serije, četrtfinale (M) Smučarski tek in biatlon: oddaja pred sezono 2021/2022 Alpsko smučanje - svetovni pokal, paralelna tekma (Ž) Namizni tenis, turnir svetovne serije, polfinale (M) Na obali Chesil, angleški film Zvezdana Demolition group, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Kaja, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris. Super poklici, 1. sez., 7. del Živalice, 1. sez., 2. del Princeske v čarovniški šoli, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 2. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 3. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 4. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del Preizkušnje Cate McCall, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Princesa in marinec, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Pravica do umora, ameriški film Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Žogarija 2021, 3. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dober večer, gospod prvi predsednik RS, Milan Kučan Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: V knjigah je zlato Spoznajmo jih … Dotiki gora: Slomškova pot Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2890. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 4. revija zmagovalcev narodnozabavnih festivalov 2019-2020 Spoznajmo jih … POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Popotniške razglednice: Nepal Nočni program

Ponedeljek,

14. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.45 10.00 10.05 10.15 10.20 11.15 11.20 11.55 12.40

23.20 23.45 00.00 00.10 00.25 00.40

Ava, Riko, Teo, Lov na školjke Slastni prigrizki, Okusna pikapolonica Mandi, Pajek Trala trali, Glasbeno gledališče Zajček Belko, Prvič, ko sem pokvaril igračo odraslih Ezopovo gledališče. Prelepo, da bi bilo res - Ropar in pes Piknik s torto, Gospodična Pudlica Sara in Raček, Dežnik in dež Pujsa Pepa, Prosti dan gospodične Zajec A veš, koliko te imam rad, Sence Simon, Spanje pri prijatelju V Goščavi, Sladki opoj Kalimero, Škatla s Podganci Kepice, Sneženi keglji Kepice, Visenje Družina Jazbečjak, Noč na prostem Slastne medvedje zgodbe, Pomivalni stroj Slastni medvedji recepti Reaktivčki, Poševni stolp v Pisi Tib in Tamtam, Rdeča zver Vrtne prigode, Spet na vrtu 2. del Mimi in Liza, Agent Vitamin Bela in Sebastijan, Gorski pouk Vila Mila, Jaz sem pošast Bacek Jon, Dvojnik Mulčki, Dan s Snoopyjem Špasni učitelj II., Skrb za jajca Ozare Obzorja duha, Tretje obdobje v krščanskih skupnostih Ljudje in zemlja Kuhinja naših non dediščina solin, Zgodovina solin, kuhanje: sardele v šavorju Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Na lepše Dean, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, Rožica trdno zaspi Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Vsa bitja, majhna in velika Intervju, dr. Alojz Ihan Poročila, šport, vreme Olimpijski ogenj: 30 let Olimpijskega komiteja Slovenije Za lahko noč: Letni časi Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10 08.40 09.25 10.00 10.25 11.00 11.40 12.45 13.20 15.15 15.55 17.30 19.50 20.05 21.05 22.25 23.50 00.45 02.25

Info kanal Duhovni utrip, Kdo si, človek? Koda, Žrtve prodajalcev od vrat do vrat so predvsem starejši Ugriznimo znanost, Mikroplastika v rekah Cellofest Ljubljana, koncert Imago Sloveniae: Moški komorni zbor iz Bolgarije Pravoslavna glasba Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici Začnimo znova, Morala je zakon! Začnimo znova, Žepobol Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen Odpotovanja, Kuba, potopis, 2. sez. Ambienti Greta, koprodukcijski dok. film Smučarski skoki: oddaja pred sezono 2021/2022 Alpsko smučanje - svetovni pokal, paralelna tekma (M) Namizni tenis, turnir svetovne serije, ženski in moški finale Žrebanje Lota Španska gripa nevidna ubijalka, francoska dokumentarna oddaja Laurel Canyon, portret nekega časa, ameriška dok. serija Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja? Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.10 15.25 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 22.00 22.50 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Leo in Tig, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Kaja, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, Super poklici, 1. sez., 8. del Živalice, 1. sez., 3. del Princeske v čarovniški šoli, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Mia in jaz, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 9. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza! Vaše zdravje, naša skrb Bitka za božič, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Široko zaprte oči, ameriški film Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2889. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2890. VTV magazin Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 15 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.40 22.10 23.10

Torek,

15. novembra

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30

00.30 00.55 01.25 01.40 01.45 01.50

04.00 10.30 13.10 13.45 14.30 15.20 16.30 16.50 17.40 17.55 20.00 20.50 22.30 23.10 23.35 01.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 11.00 12.05 13.00 13.15 14.25 15.25 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.30 00.05 01.00 01.55 02.25

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:55 19:00 19:25 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

16. novembra

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha, Tretje obdobje v krščanskih skupnostih Začnimo znova, Na kmetiji je lepo Vem!, kviz Intervju, dr. Alojz Ihan Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Jordanija, potopis, 1. sezona S-prehodi, Maja Blagovič, igralka Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, Spoznaj Amari Z kot Zofka, Avtomehanik Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Cleangrad - Čisti prostori Kepice, Na koš! Kepice, Kolaček Pujsa Pepa, Skalni bazenčki Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Opus Glasbeni večer: Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat (P. I. Čajkovski: Koncert za violino, op. 35 ) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, Glasba Zadnja beseda! Na lepše Nara Petrovič človek, dokumentarni film Integrirana oskrba, dokumentarna oddaja Ljudje in zemlja Kuhinja naših non dediščina solin, Zgodovina solin, kuhanje: sardele v šavorju Ženska, 1. del, dokumentarni film Odpotovanja, Mongolija: plemenski izzivi, potopi Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka Podjetno naprej, Cleangrad - Čisti prostori Limonada, kratki igrani film AGRFT Miss 3000, kratka TV-igra AGRFT Info kanal

04.00 11.15 14.00 14.30 15.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 69. del Podaj mi roko, 1. sez., 70. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 9. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 10. del Sanjski moški, 18. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 1. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Ena na ena Ko potrka ljubezen, 2. sez., 11. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 53. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 3. sez., 1. del V dvoje, 3. sez., 2. del Policijska družina, 10. sez., 11. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2890. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Alfi: Muzikanti Evrope, 2. del Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

17. novembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Opus Začnimo znova, Tema dneva Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Indija: Sveta dežela, potopis, 1. sezona Duhovni utrip, Kdo si, človek? Kanape - Kanape Špasni učitelj II., Skrb za jajca Firbcologi Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Sovražnika Bacek Jon, Dvojnik Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Volk je, volk je!, danska nadaljevanka Kako so uničili Irak Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Franc Primožič, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50

04.00 10.15 10.45 13.30

01.10

Info kanal Dobro jutro Avtomobilnost Slovenski magazin Dva vodika, en kisik, dokumentarni film Kaj dogaja? Joker, kviz Ženska, 2. del Temna stran zlata Dean, ameriški film Kaj govoriš? So vakeres? Pred vrati pekla, Neapelj - v iskanju kamore, španska dokumentarna oddaja Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 8.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.15 00.00 00.55 01.50 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 71. del Podaj mi roko, 1. sez., 72. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 11. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 12. del Sanjski moški, 18. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 2. del Sekirca v med, 1. sez., 53. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 13. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 54. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 10. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 2021, 4. oddaja Spoznajmo jih … Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2891. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Pristovški Storžič 4. revija zmagovalcev narodnozabavnih festivalov 2019-2020 Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

14.45 15.15 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.15 01.40 02.10 02.20 02.30 02.35

16.05 16.40 17.55 20.05 21.05 22.45 23.10

9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:25 18:30 18:55 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.25 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Začnimo znova, Postimo se presenetiti Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 1. sezona Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠV Ankaran in OŠ Naklo Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Čebelarska pravda 50 knjig, ki so nas napisale, Niko Grafenauer: Pedenjped Bela in Sebastijan, Bela in mops Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Hrupna soseda, španski film Moški, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Čebelarska pravda Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

01.50

Info kanal Kanape - Kanape Dobro jutro 35 let ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti Ambienti Vikend paket Sam svoj: Jože Babič, 1. del, dokumentarni film Žrebanje Lota Moj klasični hit, Marjan Batagelj Na novo odkriti Beethoven. nemška glasbena dokumentarna oddaja Moje mnenje Prevara (V.) Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dokumentarni film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 23.00 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 73. del Podaj mi roko, 1. sez., 74. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 13. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 14. del Sanjski moški, 18. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 3. del Sekirca v med, 1. sez., 54. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 15. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 55. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 11. del Policijska družina, 10. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2891. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 16 Trije medvedi, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Rak trebušne slinavke Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

15.15 16.10 17.50 19.50 20 .05 20 .10 21.10 22.10 23.50

9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 21

MORNŠTAJNOVÁ ALENA: Tiha leta

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.mohorjeva.org Alena Mornštajnová se po romanu Hana ponovno vrača v vlogo kronistke novejše zgodovine češkega naroda. Z intimno družinsko zgodbo se potopi v vse pore češke družbe druge polovice dvajsetega stoletja, ki jo je najprej zaznamovala komunistična, kasneje pa žametna revolucija, ko se je Češkoslovaška vrnila v liberalno demokracijo. Pred bralci se kot v izbranih tonih

21

PRIREDITVE

11. novembra 2021

Agnes, ki se rada norčuje iz drugih. Charlotte je vedno bolj zaskrbljena zaradi posmehovanja, a si o tem ne upa govoriti s starši. Počuti se obupano in izgubljeno, zapira se vase. Da bi se uprla njenemu zasmehovanju, se poskuša vključiti v Agnèsovo skupino in se tudi ona spremeni v volka ... ter postane zalezovalka. Situacija se razjasni, ko Charlotte vse pove svoji mami, ko zbere pogum in se postaviti po robu Agnèsi in njeni druščini.

ROSINI FABIO: Umetnost ponovnega začenjanja

od – Odrasli 2 – Verstva Vir: http://knjigarna.ognjisce.si/ V življenju moramo velikokrat začenjati znova. To pa ni vedno preprosto, včasih se nam celo zdi nemogoče, zlasti po hudih neuspehih ali težkih preizkušnjah.

VELENJE Četrtek, 11. 11. x

Spletni dogodek VDC SAŠA Dobrodelna dražba izdelkov zaposlenih v VDC SAŠA 17.00 Velenjski grad Predstavitev knjige V glavi zidam mesto in odprtje razstave ilustracij Done Pratnekar 19.19 Knjižnica Velenje Tanzanija – srce Afrike, ki prepriča, potopisno predavanje Matjaža Šaleja

Petek, 12. 11. 10.00-12.00 Mercator center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mala terasa, koncertna komedija Špas teatra (nadomestna predstava), za Zeleni abonma in izven

20.00 Klub eMCe plac Mešalnica24 10.00-12.00 Galerija Velenje Ustvarjamo z ilustratorko Urško Stropnik Šonc, delavnica za otroke od 1. do 5. razreda, prijave: info@ galerijavelenje.si 21.00 Klub eMCe plac Dickless Tracy, Human Host Body, metal koncert

Ponedeljek, 15. 11. 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Muzejski odmevi: Foto Pajk 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Strašni pajek, otroška ustvarjalna delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Gejm, drama Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, za Beli abonma in izven

Torek, 16. 11.

18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Jože Krajnc, pogovor 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Kavčič, projekcija filmov Turističnega društva Šalek

ŠOŠTANJ Četrtek, 11. 11. 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Petek, 12. 11.

Sreda, 17. 11.

18.00 Mestna galerija Šoštanj Metamorfoze oljke – razstavlja Živa Agrež

9.00

Večgeneracijski center Planet generacij Barve jeseni, slikarska delavnica za odrasle, prijave: planet.generacij@ lu-velenje.si 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Gaudeamus, dvorana Generacijski forum – izobraževanje, forum ob svetovnem dnevu študentov

Lunine mene

11. novembra, ob 13:46,

ŠMARTNO OB PAKI

17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna

prvi krajec

Ni prireditev.

»Turške sile nas obvaruj, Gospod« med tišino in glasbo odvrti večgeneracijska zgodba, v kateri Bogdana v odtujenem odnosu do očeta raziskuje zamolčano preteklost svoje družine. Tudi v času največjih družbenih sprememb se razkrivajo intimne tragedije posameznika. Zaprašen in razglašen klavir v dnevni sobi. Odtujena mačeha in oče, ki skoraj vsak dan vzkipi po nepotrebnem. Umirajoča babica, ki vnukinjo pokliče s tujim imenom. Neprizanesljivo sporočilo o družini, ki razkriva tragično preteklost … Čez Bogdano, nemo dekle, ki raziskuje preteklost svoje družine, je padla tančica zamolčanosti. Po blodnjah umirajoče babice posumi, da je v preteklosti njene družine prišlo do nepredvidljivega dogodka, ki je spremenil življenja vseh vpletenih. Dejstva se ji razkrivajo počasi, skupaj z bralcem, ki preko dveh pripovedovalskih glasov potuje med preteklostjo in sedanjostjo, resnico in lažmi, glasbo in tišino. Roman razkriva kompleksno intimno dogajanje, ki je vseskozi obremenjeno tudi skozi prizmo družbenih sprememb, obenem pa pred bralca postavlja ključna vprašanja razklanosti med dobrim in slabim ter soočenja z odgovornostjo. Zgodba in slog romana proslavljene češke avtorice bosta bralca do zadnje povedi držala v pričakovanju.

Duhovnik Fabio Rosini nam v svoji knjigi ponovno začenjanje predstavlja kot ‘umetnost’ duhovnega prenavljanja, ki se je moramo učiti ponižno, vztrajno in z nogami na trdnih tleh svoje resničnosti. V to umetnost nas uvaja na osnovi svetopisemskega poročila o stvarjenju. Pisec nam šestdnevno stvarjenje predstavlja kot pot k resnični življenjski prenovi. Da bi to dosegli, moramo najprej priznati Božje danosti (prvi dan), sprejeti svoje prednostne naloge (drugi dan) in omejitve (tretji dan), se

Amélie Javaux je psihologinja, rojena v Belgiji. Spremlja otroke in mladostnike, ki se soočajo s hudimi težavami. Natančno in pozitivno se loteva glavnih vprašanj naše družbe, kot so ustrahovanje v šoli, mesto zaslonov v družinah. Ilustracije Annick Masson so prijazne. Obrazi so še posebej izraziti in prikazujejo otroke, ki kot zalezovalci res postanejo podobni volkovom. Otroci, ki nadlegujejo svoje vrstnike, so kot volkovi z ostrimi čekani. Charlotte se je volka vedno bala in čeprav odrasli pravijo, da ne obstaja, jim ne verjame, ker je v njeni šoli eden … V njenem razredu je deklica

ti, ki je pustošila v 14. stoletju, ljudje so se bali turških vpadov, družbo so ves čas najedali dvom, strah in sovraštvo. Iz vsega navedenega kaže mnogo indicev na današnji čas,

naučiti razločevati med dobrimi navdihi in zlimi sugestijami (četrti dan), prepoznavati Božje blagoslove in milosti (peti dan), sprejemati ponižanja in jih obrniti v svoj prid (šesti dan). »Meni je ta pot k svetlobi in razločevanju med dobrim in še boljšim zelo pomagala. Razločevanje je namreč ključ do spoznavanja in ohranjanja vsega lepega. Je ključ do osebnega odnosa z Očetom, njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki oživlja ... Če si spoznal iskrenost in lepoto, te hinavščina in grdota spravljata v zadrego. Če si spoznal ljubezen, se ti greh studi. In vse to so sadovi duhovnega 🔲 razločevanja!«

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Novo: e-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Z družino smo se med počitnicami odpravili v Tropsko hišo, kjer v prikupnih prostorih živijo še bolj prikupne živalice. Seveda, nekatere so ravno dovolj prikupne, če jih od mene loči steklo. Naletimo na možnost, da lahko pestujemo določene živali. Hči se pogumno, brez pomislekov poda v avanturo. Najprej se rokuje s ptičjim pajkom, nato s kuščarjem. In seveda jaz kot odrasla oseba želim biti vzor svojim otrokom, zato potiho zbiram pogum, da tudi jaz v roke primem pajka. Ob tej ideji me je bilo vedno bolj strah, postajala sem vedno bolj tesnobna, a vseeno sem čutila željo, da se tega lotim.

VEČNI

Last Night in Soho, srhljivka, 116 min (ZDA). Režija: Edgar Wright. Igrajo: Anya Taylor-Joy, Thomasin McKenzie, Matt Smith, Terence Stamp, Diana Rigg Petek, 12. 11., ob 19. uri

Eternals, znanstvenofantastična pustolovščina, 157 min (ZDA). Režija: Chloe´ Zhao Igrajo: Gemma Chan, Richard Madden, Kumail Nanjiani, Salma Hayek, Angelina Jolie, Lia McHugh, Brian Tyree, Henry, Lauren Ridloff, Barry Keoghan, Don Lee Sobota, 13. 11., ob 20. uri

Respect, bografski muzikal, 145 min (ZDA). Režija: Liesl Tommy. Igrajo: Jennifer Hudson, Forest Whitaker, Marlon Wayans, Audra McDonald, Marc Maron, Tituss Burgess, Saycon Sengbloh, Hailey Kilgore, Tate Donovan, Heather Headley, Skye Dakota Turner, Mary J. Blige Sobota, 13. 11., ob 17. uri

v katerem je, tudi po mnenju dr. Vinklerja, problem sodobnega človeka pomanjkanje empatije in samoohranitvenega nagona. Dr. Jonatan Vinkler, po rodu iz Celja, je diplomiral na Filozofski

Za svoj strah sem povedala skrbniku živali, ki mi je prijazno razložil, na kakšen način bi odreagiral pajek, preden bi ugriznil in da bi se, če bi čutil moj strah, raje obrnil stran. Izziva sva se lotila dvakrat, saj je pajek res začutil moj strah, ki pa je počasi kopnel. Vse to pa je izviralo iz predsodka, da so pajki nevarni in da lahko zaradi njihovega ugriza umreš. Verjetno so k temu najbolj doprinesli filmi, ki sem jih videla skozi življenje. Ali pa morda tudi besede koga drugega. Kar že dolgo vem, je to, da imamo polno predsodkov in prepričanj, ki smo jih ponotranjili skozi življenje. Pogosto pa se ne vprašamo, ali nam služijo. Veliko je misli, mnenj in prepričanj, ki nam in tako tudi drugim delajo škodo.

SINOČI V SOHU

RESPECT

fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti Karlove univerze je leta 2001 doktoriral, doktorsko disertacijo pa je zagovarjal še na ljubljanski filozofski fakulteti in bil leta 2005 promoviran v naziv doktorja literarnih ved. Med drugim nastopa kot predavatelj na znanstvenih konferencah doma in na tujem, je lektor, oblikovalec knjižnih izdaj in avtor številnih monografij. Kot urednik sodeluje pri izdajanju Zbranih del Primoža Trubarja. Cenjenega gosta bodo na Zavodu za kulturo Šoštanj še povabili. 🔲 Milojka B. Komprej Foto: Nace Serdinšek

Skozi tančice ženskega pogleda

Tesnobna v izziv

JAVAUX AMÉLIE: Ko te jeza spremeni v volka ml – Mladina C-Sz - Slikanice zaboji Vir: http://mamanfouine.overblog.com/

Šoštanj, 3. novembra – Človek novega veka in njegove težave ali »Turke sile, pozebe, toče in bolezni nas obvaruj, Gospod« je bil delovni naslov strokovnega predavanja dr. Jonatana Vinklerja, gosta Galerijskih večerov v Šoštanju. V uri in pol izčrpnega podajanja iz svoje bogate zakladnice znanja je predavatelj osvetlil delček zgodovine človeštva, ki se nanaša na delovanje družbe in posameznika v času preizkušenj. Kot so lahko slišali številni zbrani, je bilo teh skozi vsa obdobja vedno veliko, a človeštvo se je znalo braniti in ubraniti ter se vedno prilagoditi situaciji. Krut je bil boj proti kugi ali črni smr-

ŠKRATKI Die Heinzels - Rückkehr der Heinzelmännchen, sinhroniziran animirani družinski film, 78 min (NEM). Režija: Ute von Münchow-Pohl. Glasovi: Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahrimanovič, Gašper Jarni, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc

In zdaj, ko so dnevi zopet postali bolj razburkani zaradi takšnih ali drugačnih stanj, se vprašajmo: Ali mi to, kar mislim, počnem, pišem, služi? Meni in drugim. Če je odgovor negativen, poiščimo drugo, bolj prijazno in optimistično rešitev. Vsakdan pa najdite stvari, za katere ste lahko hvaležni. Ne pustite ne zdravim prepričanjem ali predsodkom, da vam zameglijo pogled pred tistimi dobrimi stvarmi, ki nam jih daje življenje. Ni vedno lahkoten dan, tega se zavedam, mnogim je težko, vsi imamo svoje manj prijetne trenutke in počutja. Pa vseeno vem, in v to močno verjamem, da kjer je volja, tam je pot. Zato vas spodbujam, pomislite na kakšen svoj predsodek, ki vam ne služi, in se soočite z njim. Naj vam izkušnja poplača vaš pogum. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Nedelja, 14. 11., ob 16. uri

Nedelja, 14. 11., ob 18.00

MARTIN EDEN

ANNETTE

Martin Eden, romantična drama, 129 min (Italija, Francija). Režija: Pietro Marcello Igrajo: Luca Marinelli, Jessica Cressy, Denise Sardisco, Vincenzo Nemolato, Carmen Pommella, Carlo Cecchi Nedelja, 14. 11., ob 17. uri, mala dvorana

SALON PRI ROMY Kapsalon Romy, družinska drama, 92 minut, 9+, podnapisi (Nizozemska, Nemčija). Režija: Mischa Kamp. Igrajo: Vita Heijmen, Beppie Melissen, Noortje Herlaar, Guido Pollemans

Annette, muzikal, 139 min (Francija, Nemčija, Belgija). Režija: Leos Carax Igrajo: Adam Driver, Marion Cotillard, Simon Helberg Nedelja, 14. 11., ob 20. uri, mala dvorana

SADEŽI POZABE Mila, komična drama, 90 min (Grčija, Slovenija, Poljska). Režija: Christos Nikou Igrajo: Aris Servetalis, Sofia Georgovasili, Anna Kalaitzidou, Argiris Bakirtzis Ponedeljek, 15. 11., ob 19. uri


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. novembra 2021

Nagradna križanka »Trgovine SAX«

24 ur

Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a Delovni čas: pon - pet 9 ih do 19 ih, Sobota od 9 ih do13 ih

03 586 11 55 Trgovina Sax v pritličju nakupovalnega centra Velenje vam nudi oblačila za vaše najlepše trenutke. Čarobnost je le korak od vas. Sax fashion z vami že 28 let. Sax fashion z svojimi kosi očara vsako žensko, ki iz trgovine ne oddide le z vrečko pač pa tudi z nasmeškom. Za vse ideje smo odprti!

ČETRTEK, 11. novembra

Ljubiteljice ženstvenosti, elegance in udobja hkrati bodo prišle na svoj račun.

PETEK, 12. novembra

V Saxu vas bomo razvajali z čudovitimi jesenskimi kosi in se vam popolnoma posvetili.

Vabljene v edinstveni Sax fashion. Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 22. novembra Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Televizor TCL, ki podira rekorde

pravo manjših in še kakovostnejših zaslonov, ki bodo namenjeni prodaji končnim kupcem.

Na trgu že obstaja nekaj televizijskih zaslonov, ki za prikaz slik ponujajo ločljivost 8K oziroma 7680 x 4320 slikovnih točk. Ti televizorji za prikazovanje slik uporabljajo kar 33 milijonov osvetljenih slikovnih točk, kar

Microsoft ukinja OneDrive sinhronizacijo za Windows 7 in 8

pripomore h kristalno čistemu prikazu slike. Pri teh televizorjih ne najdemo osvetljave “od zadaj”, kot je to na primer običajno pri klasičnih LED televizorjih, ki posledično nudijo precej manj kakovosten izris slik. Pri podjetju TLC so odločeni, da bodo z novimi televizorji ločljivosti 8K izpolnili in presegli industrijske standarde za merjenje resnične ločljivosti 8K. Podjetje pripravlja televizor 8K s 190,5-centimetrsko oziroma 75-palčno diagonalo in 265-herčno frekvenco osveževanja in je idealen za prikazovanje dinamičnih videoposnetkov s hitro vsebino. Trenutno še ni znano, ali bo nadvse inovativen televizor ponujen v prodajo. Če bo do tega prišlo, bo novost vse prej kot poceni. Številni poznavalci so prepričani, da bo inovativni televizor služil kot osnova za pri-

Oblačna storitev Microsoft OneDrive je med uporabniki osebnih računalnikov nadvse priljubljena. Omogoča shranjevanje datoteke v oblačni prostor ter dostop do njih na katerikoli napravi. Poleg tega služi tudi kot storitev za varnostno shranjevanje podatkov ter njihovo deljenje s prijatelji in z družino. Če uporabljate operacijska sistema Windows 7 in Windows 8.1, pa z začetkom naslednjega leta za omenjena sistema ne bo več na voljo posodobitev programske opreme OneDrive, ki skrbi za sinhronizacijo z oblač-

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. do 7. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 13. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 14. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 15. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (pripravlja Mitja Čretnik) 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 1. do 7. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 1. do 7. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 16. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 17. novembra

nim prostorom. Odločitev podjetja Microsoft je presenetila predvsem uporabnike osebnih računalnikov, ki imajo še vedno nameščen operacijski sistem Windows 8.1. Tega bo namreč podjetje Microsoft podpiralo še vsaj do 10. januarja leta 2023.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naši gostje bodo predstavniki Šolskega centra Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.


Naš čas, 11. 11. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

ŽIVALI BIKCA ČB, starega 7 dni, prodam. Gsm: 051 314 306. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov in peteline za zakol ali nadaljnjo rejo (8 €), prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo 21.11. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Po ugodni ceni. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. KOKOŠI NESNICE, prodamo. Leghorn bele, rjave, belojajčne jerebičaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajč-

ne bele in štajerske kokoši. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni. Gsm: 041 445 315.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče in belo repo za kisanje in tehnico 300 kg LIBELA, prodam. Gsm: 041 261 676. SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

11. novembra 2021

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 13. 11. 2021 in nedeljo, 14. 11. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 491 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

od 12. 11. do 18. 11. - 12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedžer in glasbenik Rajko Djordjevič; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan Glavač; - 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo; - 14. novembra 1980, ko so krajani krajevne skupnosti Florjan – Skorno prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na hude spopade med partizani in okupatorjem na obronkih Skorna leta 1944, je čebelarska družina Mlinšek iz Velenja slavila svojo 50. obletnico; - 14. novembra 2002 je takratni predsednik Republike Slovenije

(velja do 31.1.2022)

Mile Trampuš (Foto: Blaž Verbič) - v noči na 16. november 1944 je v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadala z nemškimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila več kot 6000 kg usnja; - 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odločili za združitev v Savinjsko-šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju. Zavod je začel delovati 1. januarja leta 1968, a že nekaj časa ne deluje več; - 16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih

UE Velenje

POROKE Porok ni bilo.

SMRTI •

Krejan Karl, roj. 1944, Šoštanj, Metleče 46 Lindner Marija Elfrida, roj. 1942, Velenje, Čopova cesta 16 Lah Zorica, roj. 1931, Velenje, Župančičeva ulica 2

Šaleška Veterina d.o.o.

Stari trg 35, Velenje | Tel.: 03/ 586 23 15 Èestitamo za praznik obèine Šmartno ob Paki!

otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ževart (roj. Zupančič). Umrla je 30. junija 2014; - Velenjčani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović so bili člani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno (1 : 1) in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; - novembra leta 1991 smo Velenjčani začasno ostali brez grba, saj starega nismo več uporabljali, novega pa delegati vseh treh zborov takratne velenjske občinske skupščine še niso izbrali; - 18. novembra 2012 je v Velenju umrl znani velenjski glasbenik Mile Trampuš, ki je leta 1971 skupaj z ženo Nevo pomagal ustanoviti Šaleško folklorno skupino Koleda. Rodil se je 16. julija 1940 v Celju. 🔲 Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva

• S tem kuponom 20% popust na striženje

Milan Kučan Jožetu Melanšku iz Velenja podelil častni znak svobode RS za požrtvovalno in vztrajno delo v planinski organizaciji; - 14. novembra 2011 je v enainsedemdesetem letu umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan Marinšek; - 15. novembra leta 1969 je umrl glasbenik Franc Delčnjak. Leta 1965 je ustanovil Trio Franca Delčnjaka. V Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka. Najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu. Rodil se je 18. decembra 1939; - 15. novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu 08 velenjskega kabelsko-razdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje. Program televizije, ki je zaradi zakonskih omejitev oddajala le slabo leto, so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje; - 15. novembra 2018 je v Vili Bianci v Velenju potekal drugi simpozij v spomin na zgodovinarja dr. Milana Ževarta iz Velenja;

vsak dan

Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki.

Cesta talcev 35, Velenje Tel. 03 891 11 46, dežurni GSM: 031/688-600 (velike živali) 051/200-040 (male živali) Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00 Sobota: 8.00 – 13.00

Nagrajenci nagradne križanke Hiška zdravja, objavljene v tedniku Naš čas dne 28. oktobra 2021, so: Ida Mravljak, Bevkova 15, 3320 Velenje; Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; Franc Jurjavec, Lokovica 40, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: MOČ NARAVE

Spoštovani občanke in občani,

ČESTITAMO

Komunalno podjetje Velenje

ZAHVALA

ob 11. novembru, prazniku Občine Šmartno ob Paki

MARA LINDNER 1942–2021

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

www.kp-velenje.si

Ob izgubi naše drage Mare Lindner se zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega srca in ji podajali roko v pomoč.

Ni le trenutek (za Maro) Sled tihe noči skrije se za mesec mlad. Čuti bled spomin, ne premore bolečin. Nič ne ve, da se dani. (Metka Sever)

Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, še zlasti gospe Metki Sever in njeni družini ter zakoncema Jožici in Janku Petre za nesebično pomoč in podporo. Hvala tudi vsem maminim prijateljem in bivšim sodelavcem, sorodnikom, še posebej pa prijateljici Mileni Ževart in njeni družini. Hvaležni smo gospodu Drašku Vrabiču, dr. med., sestrama Barbari in Ani za dolgoletno skrb za mamo, prav tako Leopoldu Rezarju, dr. med., in patronažni službi Zdravstvenega doma Velenje za pomoč. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem Bolnišnice Slovenj Gradec, prim. Apolonu Maroltu, dr. med., prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., in paliativni ekipi na čelu z gospo Simono Šipek, dr. med., za vso skrb in podporo. Melita, Lado in Jaka Ambrožič


Naš ­čas, 11. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Želijo si več pristnih medčloveških odnosov in medsebojnega povezovanja Pri uporabnikih opažajo izrazito slabšanje zdravstvenega stanja, več je tesnobe in zasvojenosti, uporabniki imajo več težav z odprtimi ranami zaradi povečanega uživanja sintetičnih drog Jasmina Škarja

V Velenju se vse bolj srečujemo z zadrževanjem in s problematičnim vedenjem uporabnikov drog na javnih površinah ter s problemom odvrženih uporabljenih igel na javnih WC-jih in na drugih javnih površinah, kar pomeni veliko tveganje za možnost nevarnih okužb (z virusom HIV, virusom hepatitisa B (HBV) in virusom hepatitisa C (HCV)) med splošno populacijo. V Dnevnem centru za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje, ki deluje pod okriljem društva Šent, beležijo porast starostne strukture uporabnikov drog, ki prihajajo v dnevni center, saj je povprečna starost žensk, ki uporabljajo drogo, 37,6 leta, moških pa 39,6 leta. Delež uporabnikov, ki jih štejejo med mlajše, stare okoli 20 let, je precej večji, kot bi si želeli. Po podatkih Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je namreč delež mladih, ki iščejo pomoč, še zmeraj premajhen v primerjavi s podatki, ki govorijo o tem, kako pogosta je zloraba drog med mladimi.

Vse več stisk med uporabniki njihovega programa

Koliko dela imajo v lokalni skupnosti in kaj opažajo, ali je problemov z odvisnostjo in zasvojenostjo vedno več, pove svetovalka Fanika Lončar, univ. dipl. teologinja in spec. soc. delavka. »V zadnjih mesecih zaznavamo izrazit porast stisk, saj spadajo uporabnice in uporabniki našega programa med najranljivejšo populacijo že v običajnih družbenih razmerah, kaj šele v času izrednih razmer, v katerih smo se znašli. Te stiske se nanašajo predvsem na izgubo bivališča, kar pomeni, da je kar nekaj njih ostalo brez strehe nad glavo. Tudi mladih, zato v sodelovanju z Zavetiščem za brezdomne, s Centrom za soci-

alno delo, z Mestno občino Velenje in z upravno enoto urejamo možnost nastanitve, prijave bivališča in pridobitve bonov za topel obrok. Z Društvom upokojencev Velenje sodelujemo pri pridobivanju viškov hrane, pove Lončarjeva, ki pri uporabnikih opaža izrazito slabšanje zdravstvenega stanja, predvsem duševnega zdravja. Več je tesnobe in zasvojenosti, uporabniki imajo več težav z odprtimi ranami zaradi povečanega uživanja sintetičnih drog. Glede vrste drog uporabniki navajajo, da najpogosteje uporabljajo konopljo, spid (amfetamin), heroin, kokain in tablete na recept (benzodiazepini). Povečala se je tudi uporaba MDMA in uživanje večjih količin alkohola, predvsem žganja.« Ob mesecu preprečevanja zasvojenosti vas vabimo na dan odprtih vrat, ki ga bomo pripravili v četrtek, 18. novembra, v prostorih Dnevnega centra Velenje za zmanjševanje škode zaradi drog. Na dogodku ste dobrodošli vsi, ki nas podpirate ali pa nas želite zgolj spoznati. Vabimo vas, da naše delo spoznate od blizu, pridete na pogovor in se vključite v katero izmed aktivnosti.

Vzroki, ki mlade pripeljejo v brezupen položaj

Mladi uživajo drogo iz več razlogov. Po navadi gre za splet različnih dejavnikov: radovednost, uporništvo, težave pri vključevanju med vrstnike, želja po ugodju, beg pred slabim počutjem, pritiski vrstnikov, želja po dokazovanju … »Vzroke najdemo tako v mladostnikih samih kot v družini, šoli, eko-

nomskih ali drugih družbenih razmerah,« odgovarja Lončarjeva, ki izpostavi programe in možnosti, ki jih nudijo uporabnikom. »V našem programu nudimo uporabnikom podporo pri urejanju socialno-ekonomskega

Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog v Velenju deluje pod okriljem društva Šent in je namenjen zmanjševanju socialne in zdravstvene škode zaradi uporabe nedovoljenih drog. V času epidemije programa niso zapirali, center je deloval po ustaljenem urniku. Uporabnikom so na voljo vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, na lokaciji Kidričeva 2b, Velenje, v prvem nadstropju Nakupovalnega centra Spar.

statusa, možnost razbremenilnih, svetovalnih, informativnih razgovorov, tudi po telefonu, ki jo mnogi uporabniki, predvsem v zadnjem letu in pol, redno koristijo. V dnevnem centru lahko

Najpogosteje uporabljajo konopljo, spid (amfetamin), heroin, kokain in tablete na recept (benzodiazepini).

opravijo nujne telefonske klice, dobijo lahko različne obrazce in informacije ter podporo. Dobijo lahko material za varnejše injiciranje, sterilne gaze in povoje za oskrbo ran. Uporabnike informiramo o manj tvegani uporabi nedovoljenih drog ter jih opozarjamo na izrazita tveganja. Nudimo jim podporo pri stikih s socialno-varstveni-

Večje zanimanje za vrtičke v Bevčah

Mestna občina Velenje je v letih 2009, 2012 in 2013 uredila skupno 179 vrtičkov, in sicer v Bevčah in ob železnici. Skladno s sprejetim pravilnikom je bila s sklepom vsako leto določena letna zakupnina za posamezen vrtiček (ta meri 32 m2), in sicer 20 evrov na leto, letos so zakupnino vrtička povišali na 30 evrov. S sredstvi, ki jih občina prejme iz naslova zakupnin, se stroški omenjenih storitev le delno pokrijejo. Cena storitev, ki jih omogočajo, pa se je v teh letih povišala. Zato so za leto 2021 sprejeli sklep, da letna zakupnina za posamezen vrtiček sedaj znaša 30 evrov. Osnovne pogodbe za zakup vrtička so sklenjene za obdobje 5 let. Pred potekom zakupa vedno preverijo, ali je vrtičkar še zain-

»Zasvojen sem z drogo in ne vem, kako naj najdem mir, ko je toliko nemira v meni. Jemljem heroin, ki me najbolj pomiri. Ne vem, kako bi drugače sploh funkcioniral v tem svetu. Že kot mali deček se spomnim, da sem bil nemiren, danes bi rekli hiperaktiven. Zaradi tega sem velikokrat prišel v konflikt s starši, z učitelji. Nemir me je spremljal vso osnovno in srednjo šolo. In me spremlja še danes. Zaradi tega in težav, ki sem jih povzročal, sem bil velikokrat tako tepen, da se pri telovadbi nisem hotel preobleči v telovadno opremo, da učitelj in sošolci ne bi videli barvnih lis po mojem telesu. Učitelj je mislil, da pač nočem sodelovati, in sem imel spet težave, ki so hodile z roko v roki. Bile se moje najbolj zveste spremljevalke, ki jih nisem želel in hotel. Nikoli. In ko nisem nikjer našel miru, sem se srečal z drogo. Ko sem jo vzel, sem se srečal z občutkom, po katerem sem ves čas hrepenel, z občutkom, ki sem ga tako dolgo iskal, z občutkom pomiritve, z občutkom, da je vse dobro, da je vse na svojem mestu. A moja sreča ni trajala dolgo. Spoznal sem, da sem z drogo padel še globlje v brezno, na eni strani zelo kratkih trenutkov dobrega počutja in na drugi strani velikih težav, ki so prihajale, ko sem mrzlično iskal načine, tudi žalostne, kako priti do substance, ki je obljubljala nebesa. Danes se ne sprašujem več, zakaj sem ravno jaz pristal na tej poti. Zavedam se, da sem za svoje odraslo življenje odgovoren sam. Morda bi lahko kaj naredil, ko je bil še čas. Zdaj ne zmorem več, ne znam, ne vem, kako bi reagiralo telo po toliko letih. Zadovoljen sem, da lahko prihajam na Šent, v dnevni center, kamor se lahko umaknem z ulice, kjer sem sprejet tak, kakršen v resnici sem, kjer dobim podporo pri stvareh, ki jih sam včasih ne zmorem urediti.« mi in drugimi institucijami, zagovorništvo, svetovanje v zvezi s problemom zasvojenosti ter podporo pri odločitvi za vstop v druge programe obravnave, kot so substitucijski programi, detoksikacija, terapevtske skupnosti,« dodaja univ. dipl. teologinja in spec. soc. delavka za ljudi s posebnimi potrebami.

Najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju uživanja drog je družina

V dnevnem centru menijo, da je na področju zasvojenosti zelo pomembno zgodnje prepoznavanje mladih, pri katerih je tveganje za uživanje drog večje. Prav tako je potrebno razvijanje programov pomoči družinam, ki se znajdejo v stiski zaradi neučinkovite interakcije med člani, saj je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju uživanja drog prav družina, ki mladostnika podpre z občutki sprejetosti, ga opremi s primernimi vzorci komuniciranja, trdnimi normami za oblikovanje odnosov z ljudmi, ga nauči izražati čustva

Pripravljajo strategijo turističnega razvoja

V začetku leta 2022 bodo nekaj vrtov ponudili novim vrtičkarjem Velenje – Mestna občina Velenje ima dve območji, na katerih so uredili vrtičke za občanke in občane, in sicer v Bevčah ter ob železnici. Ureditev novih območij za zdaj ne načrtujejo. Opažajo, da je večje povpraševanje za vrtičke v Bevčah, kjer bodo v začetku leta 2022 lahko nekaj vrtov ponudili novim vrtičkarjem. Ob železnici je manj povpraševanja, je pa tam na voljo več vrtičkov. Iz kabineta župana odgovarjajo, da pogodbe najpogosteje prekinejo na željo vrtičkarjev, nekaj prekinitev pogodb pa se je zgodilo zaradi neplačevanja zakupnin oziroma neobdelovanja vrtičkov. Vrtičkarji imajo vsako leto na obeh območjih v času od 1. aprila do 31. oktobra urejen odvoz smeti, dostop do vode ter tudi sanitarije, na obeh območjih pa so urejena tudi parkirišča.

Zaradi težav, ki sem jih povzročal, sem bil velikokrat hudo tepen

teresiran za vrt, in če interes še obstaja, pogodbo podaljšajo, še odgovarjajo iz kabineta župana. 🔲

Velenje – Zavod za turizem Šaleške doline, ki pripravlja strategijo turističnega razvoja za obdobje do leta 2027, je skupaj z Mestno občino Velenje že večkrat pozval občane, še posebej pa svetnike, naj sodelujejo pri njenem oblikovanju. Žal kakšnega posebnega odziva ni bilo. So pa osnutek tega za razvoj turizma na tukajšnjem območju zelo pomembnega dokumenta v torek predstavili po spletni platformi Zoom. Pripombe in sugestije, ki so jih dobili (ali pa jih še bodo), bodo vsekakor skušali vnesti v ta dokument. »Pomembno je, da si zastavimo dolgoročne cilje, saj je dejstvo, da turizma ni mogoče ustvariti čez noč. Treba ga je graditi korak za korakom, in mislim, da smo v Velenju pri tem na dobri poti,« pravi velenjski župan Peter Dermol. 🔲

mz

na sprejemljiv način in mu pomaga usmeriti njegova zanimanja in sposobnosti v ustvarjalne dejavnosti. Mladostnike, starše in učitelje je treba dovolj zgodaj seznaniti z zlorabo drog in jih spodbujati k preventivnemu ravnanju. Kako pomagati ljudem v stiski? »Na področju zmanjševanja škode si želimo, da bi tako na nivoju države kot tudi na nivoju lokalnih skupnosti k problemom zasvojenosti pristopali bolj celostno, v smislu zagotavljanja varnih prostorov za nadzorovano uporabo nedovoljenih drog (varne sobe) in alkohola, s celodnevnim odprtjem dnevnih centrov, kamor bi se zasvojeni lahko umaknili in tako zmanjšali problem odprtih scen, z več programi terenskega dela in z večjim številom terenskih substitucijskih programov, z več namestitvenimi kapacitetami in s krepitvijo obstoječih nastanitev. Predvsem pa si želimo več pristnih medčloveških odnosov, medsebojnega povezovanja in jemanja drug drugega zares,« je kritična Lončarjeva. 🔲

Izobraževanje za prihodnost Velenje – Prestrukturiranje premogovnih regij bo zahtevalo prilagoditve na različnih področjih, še posebej pa na področju izobraževanja, športa in kulture … Na Mestni občini Velenje so se zato odločili, da letošnji jesenski generacijski forum, ki bo v sredo, 17. novembra ob 17. uri, posvetijo izobraževanju kot temelju ustvarjanja kvalitetnih kadrov, ki jih bosta v prihodnosti potrebovala tukajšnje gospodarstvo in ostala družba. Prisluhniti želijo tistim, ki kadre potrebujejo, pa seveda tudi mladim, ki se izobražujejo in jih želijo po končanem študiju pritegniti v tukajšnje okolje. Ravno mladim želijo predstaviti možnosti in priložnosti, ki se jim s prestrukturiranjem obetajo v prihodnjih letih. 🔲

mz


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.