44 2022

Velenje, 28. oktobra – Zagotovo nihče od nas ne pomisli na Primoža Trubarja, ko bere to besedilo, da je njegova zasluga, da je tako zapisano in da ga znamo prebrati. Torej v slovenskem jeziku. »Premalokrat se zavedamo, da je slovenski knjižni jezik posledica velikega napora in tveganja majhne skupine Slovencev, ki so izkoristili takratne razmere v Evropi za to, da so slovenščino postavili ob bok ostalim evropskim jezikom,« smo med drugim slišali na osrednji slovesnosti ob dnevu reformacije v Knjižnici Velenje.

Zbrano občinstvo je nagovoril Nejc Škorjanc, predsednik Gledališča Velenje, ki je poudaril, da je dan reformacije praznik duha in razmisleka naše kulture in posebej pisane besede. »Je boj in kanček sreče gibanja, ki se je začelo v 16. stoletju. Zahvala gre Primožu Trubarju, ki je nam, Slovencem, dal ime in prve knjige, tiskano slovensko besedo in kulturo. Sporočilo reformacije je bilo in je, poudarjanje pomena človeka kot posameznika, njegove svobode in odgovornosti. Reformacija je vplivala na kasnejši razvoj razsvetljenske misli in na uveljavitev osnovnih človekovih pravic in svoboščin, ko temelja moderne družbe.«

Kje smo danes kot soodločevalci in krojači naše in skupne usode? Kaj lahko vsak pripomore k življenju slovenščine, ki je biser sredi velike Evrope, se je vprašal govornik in poudaril pomemben prispevek vsakega posameznika, ki govori, piše in bere v slovenskem jeziku. »Slovenski jezik je unikat in privilegij, je del izumirajočih jezikov, ki postajajo premajhni, da bi obstali. Uporabljajmo slovenski jezik in ga skupaj razvijajmo. Umetnost je medij, ki lahko poveže besedo, tudi abstraktno. Uporabljajmo jo v sliki, gibu, pesmi, prozi,« je sklenil.

Njegove besede so se udejanjile v odličnem izboru vsebine in izvedbi nastopajočih. Bogastvo slovenske besede, izražene v pesmih v različnih narečjih, so nazorno podali vokalna skupina Cvetke, otroška pevska zbora OŠ Livada in Mihe Pintarja Toleda, kitarist Tilen Jezernik, baletna skupina Glasbene šole Fran Korun Koželjski v koreografiji Maje Ponebšek ter kitarist Urban Meža, pevka Katarina Meža, citrarka Tanja Lončar in tolkalec Žiga Petrič �� Diana Janežič

Praznik duha in razmisleka

Obudimo spomine z ljudmi, ki so še z nami

Spomenik Onemele puške je opomnik, kaj se ne sme več nikoli zgoditi – Mir ni več tako samoumeven

Velenje, 28. oktobra – Pred spomenikom Stojana Batića Onemele puške na Titovem trgu je v petek popoldne potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu mrtvih. Kulturni program z recitacijami pesmi so izvedli člani Zveze kulturnih društev Šaleške doline, s petjem pa Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik Slovesnosti so poleg mimoidočih občanov prisostvovali župan MO Velenje Peter Dermol s sodelavci, mestni svetniki in svetnice, praporščaki, članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Velenje in predsednica združenja Andreja Katič ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij. Zbrane je nagovorila podžupanja Aleksandra Vasiljević

Poudarila je, da je spomenik posvečen 668 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja

v Šaleški dolini. »Vsak dan hodimo mimo tega spomenika,« je dejala, »in verjetno se premalokrat spomnimo na vse, ki so izgubili življenje za našo svobodo, da živimo v miru. Ki pa ni več tako samoumeven, kot smo mislili, da je. Nedaleč stran divja druga vojna in vsaka vojna je grozljiva, je obupen boj za svobodo in suverenost. Spomenik onemele puške je prav to: opomnik, kaj

se ne sme več nikoli zgoditi.« Ob tem je spomnila, da smo v oktobru odprli Park državnosti, ki izkazuje spoštovanje naše zgodovine ter povabila vse nas, da ga obiščemo, obudimo spomine in nikoli ne pozabimo na prelomnice, ki so tlakovale pot do naše samostojnosti.

»Kam gre danes ta svet?« se je v imenu vseh nas vprašala govornica. »Prehitro in prein-

tenzivno in nikoli ni časa za vse, kar si zadamo. Praznični dnevi so čas, da se spomnimo vseh, ki jih ni več z nami, a hkrati tudi priložnost za čas s prijatelji in znanci, ki so še tu, med nami. Naj zadiši po jeseni, po spominih, lepih, po domovih in v srcih,« je povabila.

TAKO mislim

Politiki, ali mislite resno?

Šolarji uživajo jesenske počitnice. Prigarali so jih. Ko poslušam mlade, imajo v življenju vizijo, želje, sanje, kaj si želijo postati. Izobražujejo se za iskane poklice - strojnike, električarje, ekonomiste, pravnike, pa za mnoge deficitarne poklice, kot so recimo kuharji, avtokleparji, gozdarji in za slednje so tudi štipendirani. Na koncu izobraževanja bodo torej imeli poklic oz. diplomo in s ponosom jo bodo pokazali. Ob vseh teh različnih šolah, dodiplomskih in podiplomskih študijih, pa doktoratih pogrešam šolo za politike. Skrbi me, da je danes politik lahko prav vsak. Kandidirajo gospodarstveniki, glasbeniki, brezposelni, udeleženci televizijskih šovov … Taki, ki jim je tako malo mar za materni jezik, da prepevajo v jeziku naših južnih sosedov, taki, ki so spremenili celo stalni naslov za voljo kandidature, no, tudi taki so, ki pravijo, da je čas za spremembe in nove projekte, obljubljajo povezovanje z mladimi, a na kandidatni listi jih najmlajši šteje štirideset. Tako je slišati. Menim torej, da je skrajni čas, da dobimo šolo za politike. Kjer bo eden izmed glavnih predmetov »Spoznajmo in osvojimo življenjske vrednote«, kot sta poštenost in pravičnost. Potrebujemo študij za politike, kjer jih bodo naučili govoriti resnico, kjer bodo v ospredju sodelovanje, povezovanje, sprejemanje drugačnih. Potrebujemo študij, kjer bodo politiki (z) mogli kdaj tudi priznati napako, se opravičiti, prositi odpuščanja. Študij, kjer bi spoznali, da obljuba velja, in ko jo daš, se je je treba držati. Ne samo v volilnem letu. Šele v zadnjem letniku bi na tej šoli za politike poučevali retoriko. Ja, menim, da tovrstni študij res potrebujemo. In vpisni pogoji zanj morajo biti ekstremno visoki. Morda bi si celo omislili sprejemne izpite in sankcije za neizpolnjene obljube in napake. V letošnjem super volilnem letu bomo vsaj pet nedelj preživeli na voliščih. Začeli smo s parlamentarnimi pa s predsedniškimi v prvem krogu, čaka nas drugi, prihajajo lokalne volitve, pa tudi vroča referendumska jesen. Eni obrazi odhajajo, eni so čisto novi, spet tretji se vračajo po daljšem premoru. Plakati, transparenti, shodi, pa obljube kaj bo, opazke, kaj bi moralo biti in zakaj še ni in predvsem, kdo bo kaj naredil bolje in zakaj so tisti pred njim naredili vse tako slabo. Zato zdaj vse tiste, ki se podajajo na politično pot sprašujem, ali mislite resno? Ali veste, kaj pomenijo obljube? Ali ste kdaj občutili stisko: socialno, psihično, tisto na delu? Veste, kako je biti v koži podjetnika, ki ni upal v bolniško, ker bi konec meseca ne imel za prispevke? Veste, kako težko v kakšni krajevni skupnosti že vrsto mandatov čakajo tisto želeno cesto? Kaj ste za skupnost vi že naredili? Največ šteje tista pomoč, ki je drugi sploh ne pričakuje. Šteje solidarnost. Šteje iskren pogovor. Štejejo iskrene obljube. Vi ste tisti, ki boste soustvarjali boljši jutri. Zakaj pa ne žeboljši danes? Zaslužimo si ga, ne pozabite na obljube. ��

Veseli smo, da živi spomin na NOB

Decembra številne prireditve v spomin Kajuhu - 21. februarja 2023 svečana akademija v Cankarjevem domu v Ljubljani

Šoštanj, 28. oktobra – V spomin na našo zgodovino in pomembne ljudi naše preteklosti je na Trgu svobode, pred spomenikom žrtev NOB, potekala osrednja občinska komemoracija v počastitev dneva spomina na mrtve. V kulturnem programu so nastopili recitatorji OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Zbrane sta nagovorila župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik KO ZB za vrednote NOB Šoštanj Boštjan Rotovnik. Spominu na žrtve druge svetovne vojne se je poklonila tudi predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič in številni mladi, ki so s svojo svežo energijo zapolnili Trg svobode.

Gre za eno najtemnejših poglavij človeške zgodovine

Glavno sporočilo župana je, da se z občutkom spominjamo žalostnih in težkih časov, spoštujemo žrtve, se jim poklonimo, prenesemo sporočilo mlajšim generacijam ter pripomoremo, da spomin nanje ne bo pozabljen. »Gre za eno najtemnejših poglavij člove-

ške zgodovine. Zato je še bolj pomembno, da se v teh časih spomnimo njihovih dejanj in življenja in se zavemo, da spomin na preminule ostaja živ,« je izpostavil župan Darko Menih.

Žrtvam druge svetovne vojne, borcem, talcem in internirancem se je poklonil tudi Boštjan Rotovnik in poudaril, da je prav, da se spominjamo vojnih grozot, v upanju, da se nikoli ne ponovijo. »Krajevna organizacija za vrednote NOB Šoštanj je prav zaradi tega dejstva aktivna skozi vse leto in ohranja spomin na NOB. Tako smo sodelovali na slovesnosti v počastitev dneva zmage v Topolšici, na slovesnosti pri Verhovniku in na srečanju borcev na Graški Gori. Spo-

minjamo se narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha in skupaj z občinsko organizacijo SD Šoštanj organiziramo Kajuhov pohod k Žlebniku.«

Celotno

leto 2023

razglašeno za Kajuhovo leto

Andreja Katič je povedala, da je pred dnevi vlada na predlog ministrstva za kulturo, ki sta mu Občina Šoštanj in Združenje borcev NOB Velenje in Slovenije dala pobudo, razglasila leto 2023 za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta, ki bo poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev, bo sovpadla z 79. obletnico njegove smrti.

»Prihodnje leto bodo tako zaokrožili številne prireditve in projekti. Mnogi so se odvili letos in se bodo še decembra, prihodnje leto 21. februarja pripravljamo svečano akademijo v Cankarjevem domu, kjer bomo združili vse najlepše o Kajuhu, ki si zasluži takšno mesto, ki mu ga je vlada s tem, da je razglasila Kajuhovo leto, tudi priznala.« Katičevo veseli, da na prireditvah sodeluje veliko mladih, saj se lahko ljudje iz preteklih dogodkov veliko naučimo. »Borkam in borcem se moramo zahvaliti, da lahko govorimo slovensko besedo in smo sami odgovorni za svoj nadaljnji razvoj v samostojni in suvereni državi.«

Dolžni smo ohranjati spomin na žrtve

Šmartno ob Paki, 31. oktobra – Krajevna organizacija Združenje borcev za vrednote NOB Velenje Šmartno ob Paki je v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki, domačo lovsko družino ter Vaško skupnostjo Skorno pripravila tradicionalno spominsko srečanje pri lovskem domu v Skornem. Letošnje je bilo 17., organizirajo pa ga v spomin na leta 2006 odkrito spominsko ploščo 40 domačinom z omenjenega območja, žrtvam nacizma v letih 1941 -1945.

Kot so z zadovoljstvom ugotavljali organizatorji spominsko srečanje privablja vsako leto vse več ljudi. Z njim so hkrati zaznamovali še Dan reformacije in bližajoči se praznik Občine Šmartno ob Paki.

Vsak bi moral čutiti ponos, da je Slovenec Slavnostna govornica Andreja Katič, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje, je ob tej priložnosti med drugim poudarila, da so zelo zahtevna obdobja naše zgodovine oblikovali pogumni in odločni ljudje. Njim gre zahvala, da

lahko danes govorimo slovenski jezik, živimo v samostojni in suvereni Republiki Sloveniji. Nekateri so za to darovali svoja življenja, bili ustreljeni kot talci ali mučeni v taboriščih, se lačni, premraženi, utrujeni borili za lepše, pravičnejše življenje naslednjih rodov.

»In ko danes nekateri želijo spreminjati zgodovino za nazaj - ne, ne. Mi smo dolžni in odgovorni imenom, zapisa-

nim na spominskih ploščah, obeležjih, grobovih ohranjati spomin nanje ter uresničiti tisto, kar so si želeli: družbo, v kateri bomo spoštovali drug drugega, bili pravični, solidarni, preudarni, pomagali sočloveku, družbo, v kateri bomo skupaj še z drugimi evropskimi narodi sooblikovali našo prihodnost.«

Morda so se nekateri posamezniki med nami pripravljeni udinjati in hlapčevati,

a smo Slovenci - po mnenju Katičeve - ponosni narod in vsak od nas bi moral čutiti ta ponos. Žal je danes velikokrat zaznati brezbrižnost do upravljanja naše prihodnosti. »Mislimo, da en glas ne pomeni nič, da so tisti, ki sedijo v parlamentu, v vladi, občini vsi slabi. A, to ni res. Vsak od nas bi si moral vsak dan prizadevati za boljši in še lepši jutri vseh.«

Vsem, ki so si vzeli čas in se prišli poklonit spominu na žrtve (med njimi so bili nekateri pohodniki, člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, praporščaki), se je zahvalil tudi šmarški župan Janko Kopušar. Izbrane Kajuhove pesmi in odlomke iz njegovega življenja so prebirali Barbara Trebižan, Marjeta Malus in Oskar Malus Hudolin, svojo noto so h kulturni podobi dogodka dodali še povezovalec programa Franc Fužir, godbeniki UNI3 Velenje ter moški pevski zbor Franca Klančnika Šmartno ob Paki.

�� Tatjana Podgoršek

Maja Oderlap

»Takšen trenutek je primeren, da se spomnimo tudi preteklosti.«

Odgovornost imamo vedeti, kaj se dogaja v PV in TEŠ

Župana Velenja in Šoštanja z odgovornimi razpravljala o energetski prihodnosti Šaleške doline – Tema pogovora vzroki za začasno zaustavitev proizvodnje v TEŠ in stanje v Premogovniku Velenje

Velenje, 26. oktobra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Darko Menih sta sklicala sestanek s predstavniki energetskih družb – Premogovnika Velenje (PV), TEŠ, HSE, predstavniki sindikatov zaposlenih in družbe ELES z namenom, da se vsi seznanijo z dejanskimi vzroki za začasno zaustavitev proizvodnje v TEŠ in stanjem v Premogovniku Velenje. Na sestanek so povabili tudi ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra, ki pa se je opravičil. V medijih in med lokalnim prebivalstvom se zadnje dni širijo različne informacije o razlogih, ki so povzročili zastoj oziroma zmanjšano proizvodnjo v PV. Javnost upravičeno pričakuje pojasnila o dogajanju, ki pa jih zaradi premalo verodostojnih informacij župana nista mogla posredovati.

Peter Dermol je povedal, da

se zaveda, da lokalne skupnosti nimajo pristojnosti poseganja v poslovne odločitve, da pa imajo pristojnost in odgovornost vedeti oz. imeti informacije o poslovnih odločitvah, ki so vezane na socialno in delovno varnost zaposlenih ter na oskrbo s toplotno energijo Šaleške doline. Zato je predlagal razpravo o ključnih točkah za obe

lokalni skupnosti: o razlogih za izklop TEŠ iz energetskega omrežja in vplivih na oskrbo s toplotno energijo, o stanju v PV glede načina in zmožnosti izkopa premoga, posledicah za socialno in delovno varnost zaposlenih, stanju na področju uvoza tujega premoga ter ukrepih za preprečevanje vplivov razkladanja premoga na Krajevno skupnost Pesje.

Prenovljena Cesta bratov Mravljakov

Odklop TEŠ je začasen, uvoz premoga časovno omejen

Prisotni so se seznanili z informacijami, da je izklop TEŠ začasen in ga je predlagal direktor družbe ELES s ciljem povečanja deponije premoga ter omilitve potencialnih tveganj pri oskrbi državljanov z električno energijo v hladnejših dneh, ki jih pričakujemo

v decembru, januarju in februarju.

PV si prizadeva čim hitreje odpraviti tehnične težave, ki jih ima pri izkopu premoga, in še v novembru zagotoviti večje količine izkopanega premoga, hkrati pa si, da bi povečali zanesljivost proizvodnje, prizadevajo pridobiti sredstva za nakup dodatne odkopne opreme, ki pa jo mora odobriti Slovenski državni holding. Posledično to pomeni tudi zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za povečanje števila zaposlenih na jamskih deloviščih, prav tako pa je nujno zagotoviti čim bolj optimalne delovne razmere s poudarkom na čim višji stopnji varnosti zaposlenih.

Do problema pomanjkanja kompetentne delovne sile je prišlo predvsem zaradi letnice 2033, ki je določena za začetek zapiranja PV. Uvoz premoga je prehodnega značaja in bo predvidoma trajal dve leti. PV in TEŠ obljubljata, da bosta s kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi v čim krajšem času zelo omilila neprijetne posledice transporta in razkladanja tujega premoga v Šoštanju in Pesju.

PV: zakon o zapiranju, povišati ceno premoga Prisotni so se strinjali, da je treba čim prej sprejeti Zakon o postopnem zapiranju PV in

Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije; lokalni skupnosti Velenje in Šoštanj bosta skupaj s TEŠ, PV in Komunalnim podjetjem Velenje preučili vse možnosti za ohranitev sedanje cene premoga za stabilno in cenovno sprejemljivo oskrbo ogrevanja v Šaleški dolini. Vsi prisotni so se strinjali, da podpirajo prizadevanje Premogovnika Velenje za pridobitev dodatnih sredstev za nakup opreme in odpiranje dodatnega odkopnega polja (tretjega) ter da se PV prizna višja cena premoga za proizvodnjo električne energije. Na sestanku so bili poleg župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, župana Občine Šoštanj Darka Meniha in podžupana Občine Šoštanj Vikija Dreva prisotni direktor družbe ELES Aleksander Mervar, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar, direktor TEŠ Mitja Tašler, generalni direktor PV dr. Janez Rošer, direktor PV Aleš Logar, direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja, vodja Odbora za civilni nadzor posledic sosežiga premoga v Termoelektrarni Šoštanj dr. Franc Žerdin ter predsednika Sindikata SPESS Simon Lamot in Sindikata TEŠ Danijel Tajnik ��

Najdražja je energija, ki je ni

Župana Velenja in Šoštanja sta po sestanku za naš časopis dala še nekaj komentarjev.

Peter Dermol glede zagotavljanja ogrevanja v Šaleški dolini: »Zagotovljeno nam je bilo, da je oskrba s toplotno energijo prioriteta in če bi se pri delovanju plinskih turbin karkoli zalomilo, bi morali zagnati premogovna bloka.«

O vzdušju v obeh kolektivih?

v tej točki, ko je energijo treba zagotavljati. Zato je toliko bolj pomembno, da pridemo do lastnega vira, lastne oskrbe z energijo. PV je bil vseskozi eden ključnih energetskih stebrov in zdaj se kaže, kako veliko vlogo igra v energetskem

trebovali večje količine energije. Pripravljamo se na kurjenje biomase, ki jo bodo lahko deponirali in mešali z lignitom. Zaskrbljujoče je, da bo treba uvažati indonezijski premog, ki se dvakrat dnevno prelaga in nalaga na deponijo. V

Velenje, 25. oktobra – Župan MOV Peter Dermol je skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti Šmartno in tamkajšnjimi stanovalci namenu predal prenovljeno Cesto bratov Mravljakov, kjer so uredili tudi komunalne vode s hišnimi priključki. Investicija je zajemala obnovo javnega kanalizacijskega voda za mešano kanalizacijo v skupni dolžini cca 355 metrov, vodovodnega omrežja z vodo-

vodnimi priključki v skupni dolžini cca 550 metrov, obstoječe ceste v dolžini cca 330 metrov in gradnjo klančine v dolžini cca 18 metrov. Zbrane sta nagovorila predsednica krajevne skupnosti Sonja Zavolovšek in župan Peter Dermol, ki sta se prebivalcem zahvalila za strpnost v času obnove, nato pa sta skupaj z mlado silo tudi uradno odprla cesto. Program ob odprtju so z glasbenimi točkami popestrili

»Ta investicija je bila potrebna že nekaj časa, glede na območje je bila tudi kar zahtevna, zato sem vesel, da smo jo uspešno zaključili in prebivalkam in prebivalcem tudi na takšen način dvignili kvaliteto bivanja,« je ob odprtju povedal Peter Dermol. �� tr

Brezplačno pravno svetovanje

Velenje – MO Velenje že od leta 2009 izvaja brezplačno pravno svetovanje za občane MO Velenje. Nanj se je treba naročiti na telefonski številki 030 480 937 ali e-naslovu pravno.svetovanje@velenje.si. Občan je upravičen do treh brezplačnih pravnih svetovanj v enem letu, če ima stalno prebivališče v MO Velenje. Zunanja pravna strokovnjakinja svetuje na različnih pravnih področjih. Največ vprašanj, za-

radi katerih ljudje pridejo po nasvet, je s področij družinske in delovne zakonodaje. Svetovanje poteka na sedežu občine (Titov trg 1, Velenje), in sicer vsak torek od 14. do 16. ure, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 12. do 14. ure, vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 15. do 17. ure ter vsak četrtek od 8. do 10. ure. ��

»Direktorji družb vzdušje ocenjujejo bolj pozitivno kot zaposleni. V stikih z delavci izvem, da vzdušje in delovna vnema nista najboljša. Odgovornost pa je tako na moji strani kot na strani direktorjev družb, da poskušamo strasti miriti, sodelovati in drug drugemu stati ob strani. Rudarji delajo v težkih razmerah, delo ni enostavno, zdaj pri sanaciji prog in odkopov delajo toliko kot že dolgo ne. Zagotoviti je treba dovolj finančnih sredstev za vso mehanizacijo, za varno delo, učinkovit izkop premoga in za ustrezne delovne razmere za varno delo.«

Kakšni bodo finančni učinki zaustavitve TEŠ?

»Ko nastopi kriza, denar ne pomeni dosti, treba je zagotoviti energent, da preprečiš še večjo krizo. Nahajamo se

sistemu. Predlagal sem, da se čim hitreje vzpostavijo normalne razmere za odkopavanje premoga. Politika se mora zavedati, da mora znotraj takšnih delovnih procesov prvo besedo imeti stroka, politika pa jo mora podpirati. Tega se kot župan zavedam.«

Darko Menih: »Kar nekaj stvari je zaskrbljujočih. Drugega energenta kot lignita trenutno nimamo. Ko bodo sanirali razmere v Premogovniku Velenje, se bo treba potruditi in nakopati zadostne količine premoga, saj vemo, da je pred nami zimski čas, ko bomo po-

Šoštanju opozarjamo na vlakovne kompozicije, zaradi katerih so železniške zapornice dlje časa zaprte in je moten promet, na našem koncu pa so Bolnišnica Topolšica, Center starejših Zimzelen in številne nujne poti z reševalnimi vozili. Veliko je tudi hrupa in prahu,« opozori župan občine Šoštanj, ki se zaveda pomena tovrstnih srečanj, saj želijo najti rešitve za izkop premoga ter delovno in socialno varnost ljudi, čeprav občine nimajo direktnega vpliva na gospodarske družbe.

Peter Postružin, Ela Jeriha, Nace Štemberger in Matjaž Ograjenšek

Potrebovali bi magično kroglo za rešitev, kako do kadra

Danes na trgu primanjkuje vseh kadrov, prihaja celo delovna sila iz Nepala in Indije – Mlajša generacija se išče v delu in želi ob njem gojiti tudi druge interese – Biti moramo kreativni, inovativni, prilagodljivi in imeti delovno kondicijo

Jasmina Škarja

Slovenski trg dela se še vedno sooča s posledicami koronavirusa in vojne v Ukrajini. Ta vpliva tudi na gospodarsko finančno krizo, ki je močno zaostrila stanje med iskalci zaposlitve. »Dogajanje v gospodarstvu se namreč odraža tudi na trgu dela,« uvodoma pojasni dolgoletna direktorica podjetja Trgotur Štefanija Kadliček, ki že več kot 30 let ureja in sokreira kadrovsko dejavnost. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako se spreminjajo pravila, smernice, zahteve delodajalcev, skrb za zaposlene in kadrovska dejavnost, pri kateri je nujno sodelovanje z javnimi institucijami, inšpektorji za delo, sodišči in ZPIZ-om.

Trg dela je zelo zanimiv in živ

Kadličkova se je v svoji dolgoletni poklicni karieri sreče-

vala z različnimi situacijami. Od uravnotežene ponudbe in povpraševanja do tega, da je bilo na trgu preveč delovne sile. Doživela je, da je bilo treba ljudi odpuščati, in današnjo situacijo, ko na trgu primanjkuje vseh kadrov.

»Lahko rečemo, da je trg zelo nepredvidljiv in deficitaren v vseh poklicih. Včasih je veljalo, da je kronično primanjkovalo kovinarjev, varilcev, delavcev, ki so opravljali in bili sposobni opravljati več poklicev in so opravljali dela na več delovnih mestih. Danes manjka delavcev za enostavna proizvodna dela, ki niso hudo normirana in težka. Ljudi preprosto ni. Na žalost se moramo posluževati tuje delovne sile, tudi trg v Bosni, Srbiji je že povsem izčrpan. Zdaj posegamo dlje. Prihaja celo delovna sila iz Nepala in Indije. Iščemo kader za vsa delovna mesta,

tako enostavna kot kvalificirana, pa tudi inženirje, projektante, konstruktorje. Trg se je zelo spremenil.«

Kje so vzroki? »Težko bi iskali vzroke. To je kompleksna zadeva. Tudi trg in gospodarstvo

se hitro spreminjata, treba se je prilagajati. V Sloveniji smo mali, hitro se moramo prilagajati, učiti, biti v koraku s časom. Hitro in veliko narediti. Biti kreativni, inovativni, zmogljivi, imeti delovno kondicijo.«

Jesenska megla naredi jabolka lepša

V Šaleški dolini imamo odlične razmere za pridelavo kakovostnih jabolk – Letošnja letina jabolk je odlična – Sadjarski center Turn že 40 let zavezan integrirani pridelavi

Jasmina Škarja

Jesen je za nekatere posebej magičen čas leta, ko zrak preplavijo vonji odpadlega listja in jabolk, oranžno obarvane spokojnosti in prijetne melanholije. Jeseni, 21. oktobra, obeležujemo tudi Dan jabolk, ki v Sloveniji velja za tradicionalnega, saj imamo odlične razmere za pridelavo jabolk, ki po kakovosti izstopajo. Kakšna je letošnja letina, smo povprašali direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivana Dreva, ki je prepričan, da imamo tudi v Šaleški dolini odlične razmere za pridelavo kakovostnih jabolk. »Prednost predstavljajo klimatske razmere, nasade imamo v bližini jezera v Sadjarskem centru Turn, kar je precejšnja prednost. Jesenska megla poboža jabolka, ki jih kasneje sonce posuši, zaradi česar so bolj obarvana in lepšega videza. Na kvaliteto, sočnost in lep videz jabolk vpliva tudi naklon nasada, kar sicer oteži obdelavo, ampak sonce lažje pride do sadežev.«

Zavezani so integrirani pridelavi jabolk

Idealna klima in tla za pridelovanje sta pogoja, ki omogočata, da se poleg številnih

sort še vedno ohranjajo tudi avtohtone, ki so izjemno pomembne za našo naravno in kulturno dediščino. Kaj pa sorte, ki uspevajo v lokalnem okolju? »Ni ovir glede sort, izbiramo takšne, ki jih želijo potrošniki. Nasajene imamo sor-

se primejo olupka in ne gredo v jabolka (podobno kot pri človeku antibiotična krema, ki je namenjena zunanji uporabi). Korak naprej je ekološka pridelava, pri kateri uporabljamo pripravke rastlinskega izvora, kot so preslice in mrtve kopri-

imamo letos odlično letino. Količinsko je jabolk manj, predvsem pa izstopa kvaliteta. Pobiramo jih sproti, po načrtu. Sorti Idared in Braeburn še moramo obrati,« še pove Drev.

Čips s cimetom je prava atrakcija

Kaj pravijo podjetniki, kje je kader?

»To se tudi mi sprašujemo. Prišlo je do diskrepance. Medtem ko gre tehnologija naprej, imamo digitalizirane procese, robotizirano proizvodnjo, ni ljudi. Sprašujem se, ali je to umetno narejeno. Ali je potreba po kadru res toliko večja. Pred korono smo se srečevali s tako veliko brezposelnostjo. Tudi v lokalnem okolju stanje ni bistveno drugačno.

Malo je bojazni, kaj bo s prestrukturiranjem. Morali bomo poiskati poti in biti inovativni in kreativni, da bomo zmogli in se znašli v tej gospodarski situaciji,« odgovarja Kadličkova, ki pravi, da bi potrebovali magično kroglo za rešitev, kako poiskati kader in ga motivirati. »Resnično, to je vprašanje za milijon dolarjev. Kompleksna zadeva. Ljudje se spreminjamo, vrednote se spreminjajo. Mladi so danes drugače naravnani, zavedajo se, da imajo samo eno življenje in morajo vse izkoristiti. Radi delajo in dobro delajo tisto, kar sami radi počnejo. Ni nujno, da tisto, za kar so izobraženi. Danes mlajša generacija išče sebe v delu in želi gojiti strast in zadovoljstvo ob delu. Tudi plačilo je pomembno, pa vendar ne najpomembnejše. Bolj pomemb-

ni so zanje delovne razmere, odnosi, delovni čas in prostor. Da se celovito najdejo in zlijejo s podjetjem ter odnosom do dela.«

Čeprav je korona

prinesla veliko slabega, so vmes tudi dobre stvari

Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela. Tudi delo od doma, kar se je v času epidemije koronavirusa pokazalo kot možna in dobrodošla oblika zaposlitve. Ali je možnosti za delo na daljavo več, lahko postane del vsakdana? »Vsekakor. Mislim, da v določenih poklicih še posebej. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Čeprav nam je korona prinesla veliko slabega, so vmes tudi dobre stvari. Ena med njimi je gotovo delo na daljavo. Nismo si predstavljali in verjeli, da se lahko toliko stvari počne od doma, tudi dobrih. Zmanjšali so se stroški na nekaterih področjih, npr. prevoza in osnovnih sredstev. Ostaja pa izziv, kako najti uravnoteženost med potrebami delodajalca in delavca na drugi strani,« zaključi Štefanija Kadliček.

Tudi DARS ugaša luči

Z zmanjševanjem osvetljenosti avtocest za nižjo porabo električne energije –Varnost ne bo ogrožena

te, ki so primerne za prodajo, in takšne, ki niso občutljive na vremenske razmere. Da lahko manj škropimo in pridelamo sonaravne.«

Brez katerih škropiv ne gre? »40 let smo že zavezani integrirani pridelavi, kar pomeni, da ne uporabljamo sistemskih, temveč kontaktna škropiva, ki

ve. To resda pomeni, da moramo večkrat škropiti, vendar je škropljenje plodu prijazno,« odgovori Drev, ki se mu zdi glede kakovosti ključnega pomena kratka pot od hladilnika do kupca, saj lahko tako potrošniki v jabolku užijejo največ vitaminov, sočnosti in svežine.

»Moramo se pohvaliti, da

Poleg jabolk v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina proizvajajo jabolčne krhlje in jabolčni čips, tudi s cimetom, ter 100-odstotni naravni jabolčni sok. Kako pomembna je predelava za podjetje? »Najpomembnejša je kvaliteta namiznih jabolk, industrijska uporabimo za različne produkte, ki se dobro tržijo. Čips s cimetom je prava atrakcija, jabolčni sok je odličen, prav tako jabolčno vino in brandy, cider pa je v Angliji takoj za pivom najpogostejša pijača. Ne smemo pozabiti na peneče jabolčno vino (lanska serija je odlična), letos bomo pripravili 2000 steklenic,« doda Drev, zadovoljen, ker jih cenijo in obiskujejo predvsem kupci iz lokalnega okolja, in ponosen, da namizna jabolka poskušajo prodajati čim bližje okolju, v katerem rastejo. Svoje produkte pa dobro tržijo tudi drugod po Sloveniji. ��

Ljubljana, 27. oktobra – Na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer je to zakonsko dopustno, je DARS začasno ugasnil cestno razsvetljavo. S tovrstnim letnim prihrankom v višini vsaj 2.000 MWh električne energije, kar je enakovredno povprečni letni porabi približno 600 gospodinjstev, tudi družba DARS sledi uredbi Evropske unije in prispeva k prizadevanjem za čim bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo v Sloveniji.

V družbi DARS so zaradi energetske krize sprejeli usmerjene ukrepe, s katerimi aktivno delujejo v smeri njene blažitve. Do nadaljnjega tako ne bodo več razsvetljevali odsekov avtocest in hitrih cest, kjer je to dopustno. Sem spadajo priključki na avtoceste in hitre ceste ter odprta trasa avtoceste. Na ostalih odsekih, kjer pa je to predpisano (predori, avtocestni razcepi, kanalizirana križišča in počivališča), pa bodo razsvetljavo tako po moči kot času trajanja prilagodili minimalnim predpisanim zahtevam. Osvetljevanje zunanjih površin na avtocestnih vzdrževalnih bazah DARS bodo vklopili le po potrebi. Z ukrepi, ki veljajo do prekli-

ca, bo DARS na račun cestne razsvetljave zmanjšal porabo električne energije za desetino celotne porabe električne energije družbe. S sprejetimi ukrepi DARS sledi uredbi Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki jo je Evropska unija sprejela z namenom ublažitve učinkov visokih cen energije

in narekuje zmanjšanje bruto porabe električne energije za 10 odstotkov.

Navedeni ukrepi blaženja energetske krize, za katere je DARS pridobil tudi predhodno pozitivno mnenje ministrstva za infrastrukturo, ne bodo v ničemer vplivali na zagotavljanje osvetlitve cestne infrastrukture, ki jo določajo področni predpisi. DARS bo tako tudi z izvajanjem predstavljenih ukrepov še naprej zadostil vsem zakonskim predpisom glede osvetljevanja cestne infrastrukture.

Štefanija Kadliček: »Ljudi preprosto ni. Na žalost se moramo posluževati tuje delovne sile. Tudi trg v Bosni in Srbiji je že povsem izčrpan.«

Jesenska megla poboža jabolka, ki jih kasneje sonce posuši, zaradi česar so bolj obarvana in lepšega videza.

Leta 2024 bomo Velenjčani ambasadorji zelene Evrope

Velenje dobilo naziv zeleni list – Mesto je v zadnjih letih pridobilo velik ogled na ravni Evropske unije – Razvoj in skrb za okolje ne smeta biti diametralni dimenziji

Grenoble, 27. oktobra – Dva dni je v francoskem Grenoblu, ki nosi naziv Evropske zelene prestolnice v letu 2022, potekala predstavitev finalistov za nagrado Evropski zeleni list in Evropsko zeleno prestolnico. Izmed treh finalistov, poleg Velenja sta to bila še danski Elsinore in romunska Bistrita, je komisija, sestavljena iz predstavnikov različnih evropskih okoljskih institucij, za prejemnika naziva zeleni list izbrala Velenje, ki bo zato prejelo 200 tisoč evrov sredstev za izvedbo dejavnosti v letu, ko bo nosilo naziv evropskega zelenega lista.

Velenje sta predstavili sodelavki občinske uprave Julija Šumič in mag. Katarina Ostruh. Ogledali sta si, katere aktivnosti je izvajal Grenoble v tem letu, predstavili so izvedbo trajnostno zasnovane soseske Flaubert, ki združuje stanovanja, skupnostne prostore, park, dom za starejše, šolo, vrtec, poslovne prostore in je načrtovana v sodelovanju z javnostjo. Grenoble je svoje zeleno leto oblikoval skozi 3 stebre: znanost, kultura in sodelovanje javnosti. Izvedli so preko 700 dogodkov, konferenc, srečanj, razstav. Na njih so se povezovale različne skupine ljudi in organizacije. Pri pripravi programa in izvedbi je sodelovalo več kot 600 različnih partnerjev.

Predstavnici Velenja sta se udeležili sestanka mreže zelenih mest, v katero je bilo Velenje povabljeno kot finalist. Delovanje mreže je namenjeno izmenjavi dobrih praks, povezovanju preteklih in aktualnih zmagovalcev ter finalistov obeh nagrad.

Zeleni programi, projekti, dogodki

Priznanje sta skupaj s sodelavkami iz občinske uprave prevzela župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in vodja kabineta župana Aleksandra Forštner. Po vrnitvi v Velenje smo župana vprašali, kaj ta nagrada pomeni za Velenje in njegov

nadaljnji razvoj.

»Menim, da je to eden izmed največjih dosežkov Velenja v zadnjih letih, namreč, da smo se v eminentni družbi različnih mest v velikosti od 20 tisoč do 100 tisoč prebivalcev v EU uvrstili na prvo mesto. Postali smo mini prestolnica, kjer se dnevno ukvarjamo z okoljem, kjer z vsakim projektom, posegom, načinom življenja skušamo izboljševati okolje. Vseh dobrih 30 let, od tistih ekoloških shodov in protestov na Titovem trgu, smo energijo vlagali v to. Poleg tega moram znova poudariti, da je Velenje v zadnjih letih pridobilo velik ogled na ravni Evropske unije, da se na eni strani zavedamo izzivov, ki nas čakajo, na drugi strani pa spoštujemo zgodovino in skušamo z našimi posegi v okolje ohranjati vse, kar smo ustvarili. Pogosto sta skrb za okolje in razvoj diametralni dimenziji, a v Velenju znamo in zmoremo delati boljše.«

Ali ta nagrada prinaša tudi konkretne obveznosti?

»S to nagrado smo zavezani, da bomo leta 2024 ambasadorji zelene Evrope, to pomeni, da bomo morali realizirati veliko dogodkov, povezanih z zelenim načinom življenja. Pri tem bomo ustvarili veliko do-

dano vrednost pri vseh že tradicionalnih dogodkih, kot je na primer Pikin festival, do novih projektov in aktivnosti za ozaveščanje javnosti o negativnih vplivih naših dejanj na okolje. To dodano vrednost bomo lahko ustvarili tudi s sredstvi, ki jih prinaša ta nagrada, to je 200 tisoč evrov,« je dejal župan.

Cilji evropske nagrade zeleni list so trije: prepoznati mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezultate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti, spodbujati mesta, da dejavno razvijajo okoljsko zavest in vključenost državljanov ter identificirati mesta, ki so sposobna delovati kot zeleni ambasadorji, hkrati pa spodbuditi druga mesta, da napredujejo k boljšim trajnostnim rezultatom. ��

Nagrada Green Leaf Award (Zeleni list) je bila ustanovljena leta 2015 in izvira iz European Green Capital Award (Evropska zelena prestolnica), podeljuje pa jo evropska komisija. Poudarja zelena dejanja in združuje cilje, ambicije Evropskega zelenega dogovora, iniciative The New European Bauhaus in Akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje. Je iniciativa za promocijo in nagrajevanje truda lokalnih skupnosti. EU Green Leaf award za 2022 sta prejela mesto Valongo iz Portugalske in mesto Winterswijk iz Nizozemske.

Obnovljeno krožišče

Potem ko je bilo montažno plastično krožišče pri Hoferju na Partizanski cesti (odcep Pesje, Gorenje, Podkraj – pokopališče) za udeležence v cestnem prometu že nevarno, razpadal je zunanji zaključni obroč, so vzdrževalci tega dela regionalne ceste le pristopili k sanaciji. Zadnji oktobrski teden so pohiteli in ob manjših motnjah odvijanja prometa v celoti zamenjali montažno plastično konstrukcijo »otočka« krožišča. Tako je

že v času obiskov pokopališča vsaj v tem delu promet potekal nemoteno in varno. Še naprej pa so zastoji na isti cesti skozi naselje proti Klasirnici PV, kjer izvajajo komunalno-gradbena dela. Ob delujočem sistemu semaforjev je promet urejen izmenično po le enem voznem pasu. Z malo strpnosti tako ni predolgih zastojev, razen ob prometnih konicah zjutraj in zgodaj popoldne. �� Jože Miklavc

Vrtec Lučka s prenovljeno kuhinjo

Velenje, 2. novembra – Zaradi dotrajanosti opreme in vse večjega vpisa otrok v Vrtec Velenje je bilo treba obnoviti kuhinjo v Vrtcu Lučka, v kateri poteka priprava obrokov za več kot polovico otrok, ki obiskujejo Vrtec Velenje. Obnova kuhinje je zajemala vsa gradbeno-obrtna dela, vključno z vsemi strojnimi in elektro inštalacijami. Do zdaj so v stari kuhinji pripravljali okrog 500 obrokov dnevno, nova oprema pa omogoča pripravo skoraj 200 obrokov več, torej skoraj 700. Vrednost investicije za gradbeno-obrtniška dela je znašala 512.998 evrov, nakup opreme pa 132.671 evrov. V času prenove kuhinje so bili otroci iz enote Lučka razporejeni po drugih enotah Vrtca Velenje, hrano za njih pa so pripravljali v kuhinjah osnovnih šol. Z 2. novembrom je začela kuhinja v enoti Lučka obratovati in so se vsi otroci lahko vrnili tja. ��

Velenjska poslovalnica Addiko banke v novi podobi

Velenje, 27. oktobra – Addiko banka, ki ima sedež na Šaleški cesti 19, je odprla prenovljeno poslovalnico, ob tej priložnosti pa so predali donacijo v višini 1.500 evrov Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje za nakup sodobnih učnih pripomočkov za njihove učence.

V Addiko banki se zavedajo raznolikosti svojih strank in njihovih potreb, kar se odraža ne le v poslovalnicah Addiko banke, ampak tudi v njenem poslovanju ter ponudbi produktov in storitev. Prenovljena poslovalnica zato vsebuje elemente tradicionalne poslovalnice, hkrati pa temelji

na odprtosti, sproščenosti in sodobno opremljenem prostoru.

Preverjeno uspešen koncept Addiko Express poslovalnice so v Addiko banki dodatno nadgradili in prilagodili za uporabo na lokacijah, kamor zahaja večje število ljudi ter kjer opravljajo dnevno rutino nakupov in ostalih opravkov. Addiko Express poslovalnice v celoti izpolnjujejo kriterije glede zagotavljanja učinkovitih rešitev za stranke, kar jim lahko prihrani precej časa.

»Stranke lahko v poslovalnici opravijo vse storitve hitro in enostavno, saj so naši postopki zelo jasni, brez nepo-

trebnih korakov ali odvečne dokumentacije. Poslanstvo Addiko banke je namreč nuditi strankam čim boljšo bančno izkušnjo ter jim omogočiti tisto, kar je zanje najbolj pomembno: hitro in enostavno

upravljanje z osebnimi financami. Zato so naše poslovalnice prostor, kjer lah ko enostavne bančne storitve opravi stranka kar sama, hkrati pa se ji lahko v celoti posvetimo, ko stranka to potrebuje,« je pove-

dal direktor področja Poslovanje z občani Timir Povše Addiko banka je specialist za gotovinske kredite za prebivalstvo ter financiranje malih in srednje velikih podjetij, ki učinkovito in brez zapletov najde rešitve za svoje stranke in tudi za stranke drugih bank. Kot je povedala Sonja Stojnič, vodja Poslovnega centra za poslovanje s prebivalstvom, je »čas ena najdragocenejših valut današnjega časa, zato se v Addiko banki trudimo, da lahko stranke opravijo vse finančne storitve, predvsem pa sklenejo gotovinski kredit hitro in enostavno ter takrat, ko to najbolj potrebujejo. Verjamemo, da bomo s prenovljeno poslovalnico obstoječim in tudi novim strankam v Velenju še olajšali bančno poslovanje ter da se bodo k nam rade vračale.«

Družbena odgovornost in humanitarna dejavnost Ad-

diko banke predstavljata pomembna temelja sodelovanja z lokalnim in širšim družbenim okoljem. Na humanitarnem področju med drugim najbolj pomagajo socialno ogroženim družinam v Sloveniji, zaposleni Addiko banke pa se kot prostovoljci udeležujejo mnogih družbenih akcij. Za donacijo se je zahvalil zahvalil ravnatelj CVIU Velenje mag. Aleksander Vališer: »Donacija, namenjena nakupu učnih pripomočkov, bo našim učencem pomagala pri razumevanju in utrjevanju snovi, ki jo obravnavamo pri pouku. Addiko banka se je ponovno izkazala s svojo pozornostjo na potrebe lokalnega okolja, v katerega je vključena, za kar sem v imenu učencev in učiteljev iskreno hvaležen.«

Sonja Stojnič, vodja Poslovnega centra za poslovanje s prebivalstvom, Pika Krofel in Mihaela Razboršek, predstavnici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter Timir Povše (od leve) ob predaji donacije

Nagrado so prevzeli (z leve) Aleksandra Forštner, Julija Šehič, Peter Dermol in Katarina Ostruh.

Mira Zakošek je zagotovo oseba, ki jo veliko ljudi pozna, prepozna in povezuje z Našim časom in Radiem Velenje. »Vrsto let je soustvarjala lokalno medijsko krajino in s svojim predanim delom vtkala pomemben novinarski prispevek v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Z nenehnim prizadevanjem za kakovosten medijski servis sta s soprogom Borisom in celo vrsto sodelavcev potrpežljivo gradila medijsko hišo, ki uživa ugled tako v strokovnih krogih kot najširši javnosti. Verodostojno informiranje, promocija dosežkov posameznikov in organizacij ter vsakodnevni kritični premisleki aktualnih družbenih tem so v njenih zapisih in celotni programski ponudbi vedno predstavljali stalnico,« so med drugim zapisali v obrazložitvi letošnje nagrade ob občinskem prazniku.

S kakšnimi občutki, mislimi ste prevzeli grb Mestne občine Velenje?

»Zelo prijetnimi. Človeku je toplo pri srcu, če je njegovo delo in delo celotne ekipe prepoznano kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja lokalnega okolja. Ob tem pa upam, da ste moji sedanji in nekdanji kolegi to priznanje prepoznali tudi kot pohvalo vašemu delu. Brez dobrega timskega dela takšnih uspehov nikakor ni mogoče doseči.«

Novinarji navadno prejemamo priznanja več ali manj le znotraj stanovskega združenja. Ali je takšno občinsko priznanje posamezniku, vam, tudi priznanje za novinarstvo?

»Vsekakor. Naj poudarim, da se je celotna ekipa vsa ta leta trudila, da opravi svoje delo profesionalno in odgovorno. Ponosna sem, da sta bila oba medija med večjim delom tukajšnjih občanov sprejeta kot verodostojna. Trudili smo se, da smo objavljali preverjene informacije, da smo odmerjali prostor čim širšemu krogu prebivalstva, torej tudi manjšim skupinam in odmaknjenim krajem, ki so v osrednjih medijih praviloma prezrti, različnim političnim pogledom, gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu, sociali, športu, kulturi, različnim društvom …«

Kot celotna družba in vse panoge se je v desetletjih zelo spremenilo tudi novinarstvo. Kakšno je novinarstvo danes?

»Kar malo sem žalostna zaradi dogajanja na tem področju. Mediji, tudi zaradi interneta, vse bolj dobivajo rumeno barvo, v ospredju je senzacionalno poročanje … Vse bolj pogosto se novinarji zadovoljijo z nepreverjenimi informacijami. Veliko bralcem, poslušalcem in gledalcem namreč zadoščajo le senzacije, pa četudi zgolj namišljene. To nikakor ni

Želeli smo ostati čim bolj verodostojen medij

dobro in s tem predvsem resni mediji izgubljajo, izgublja pa tudi novinarski poklic, ki je sodil še nedolgo nazaj med najbolj ugledne, zdaj pa je zdrsnil proti dnu (to potem ne velja samo za ugled, ampak tudi za plače).«

Kaj pa v tehnološkem smislu?

»Tu je napredek ogromen. Danes mi mladi težko verjamejo, da je še pred manj kot pol stoletja nastajal časopis tako, da so ga v tiskarni sestavili na posebnih ploščah s pomočjo svinčenih črk (vsako posebej je stavec položil na podlago). To je bila osnova za tisk. Šlo

in družbene volje in podprli medije, ki si prizadevajo za objektivno obveščanje in niso zgolj strankarska trobila.

Verjamem, da bodo tudi lokalni mediji (ob ustrezni finančni podpori) še naprej dobro sprejeti. Seveda pa morajo ohranjati samostojnost, strokovnost, profesionalnost in verodostojnost.«

Naš čas in Radio Velenje sta nastala v 70. letih prejšnjega stoletja. S kakšnimi cilji, nameni in željami ste vstopili v to zgodbo, ki bo prihodnje leto zabeležila 70 let?

»Tako kot večina vsega, kar se je dogajalo v tukajšnjem

»Za Naš čas je bila zagotovo največja prelomnica prehod na tedensko izhajanje v letu 1974, pa računalniška priprava gradiva proti koncu 80. let ter povečanje obsega strani na sedanjih 24 in prehod na barvni tisk leta 2000. Za Radio Velenje je bila temeljna prelomnica odprtje prvih prostorov na Šaleški 19, pa kasneje odprtje novega studia v Starem Velenju, prehod na celodnevno oddajanje in pridobitev lastne frekvence maja leta 2020. Za oba medija, predvsem pa za zaposlene, sta bili pomembni prelomnici tudi pridobitev skupnih prostorov na Foitovi cesti in kasneje preselitev od

smo medse vabili mlade. Lahko se pohvalim, da si je veliko vidnih novinarjev in drugih programskih ustvarjalcev iz tega okolja, ki so prepoznavni v slovenskem prostoru, prve izkušnje nabiralo pri nas. Med drugimi tudi sedanja direktorica in odgovorna urednica obeh medijev Maja Oderlap Trudili smo se, da smo bili dobra ekipa, veliko smo se družili na športnih in družabnih dogodkih, tudi izletih. Skrbeli pa smo tudi za soliden materialni položaj zaposlenih. Fluktuacije skoraj nismo poznali. Kolektiv Našega časa ob 60-letnici izhajanja časopisa predstavljamo na priloženi fotografiji.«

Pa ne le to, nastala je publikacija, ki je še edina takšna v Sloveniji in ki je tudi dober učbenik, saj je v njem marsikaj, kar se je zanimivega dogajalo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, zbranih pa je tudi ogromno uporabnih podatkov ter številni zanimivi in tehtni komentarji. Je pa projekt res zahteven in drag in ga brez konkretne pomoči lokalnih skupnosti in gospodarstva ne bi mogli udejanjiti. Upam, da bo posluh zanj tudi v prihodnje.«

Kako pomembne so zgodbe lokalnega okolja, lokalnega prebivalstva?

»Za lokalni medij morajo biti osrednje. Gre za vsebine, ki so v osrednjih medijih največkrat prezrte, pa tudi za vsebine, ki jih osrednji mediji, če poročajo o nas, pogosto vidijo drugače. Za občane je še kako pomembno, če zapise o njihovih uspehih, težavah, in mnenjih prebirajo tukajšnji prebivalci, torej tisti, ki jih poznajo. Prav tako pa vidijo kakšna vprašanja, dileme, se pojavljajo v tem okolju. Vedno je dobrodošlo, če občani živijo in dihajo z medijem ter se nanj obrnejo tudi s težavami, ki jim jih drugje ni uspelo razrešiti. Opozarjanje na pomanjkljivosti in postavljanje manj prijetnih vprašanj pa sta pomembno gonilo razvoja.«

Kaj bi sporočili novinarjem, ustvarjalcem obeh medijev, ki v nekem smislu nadaljujejo vaše delo?

je seveda za zelo dolgotrajen proces, zato časopisi niso prinašali najbolj svežih informacij. Računalniki pomenijo na tem področju revolucionarni napredek in omogočajo res hitro posredovanje informacij, pa tudi manj napak, ki so se ob večkratnem prepisovanju novinarskih člankov pogosto prikradle v besedilo. Podobno je na radiu, kjer smo se recimo še pred tridesetimi leti »spopadali« z magnetofonskimi trakovi, na katerih smo (pogovor je le redko tekel v živo) izrezovali razne sogovorčeve pavze in druge govorne nepravilnosti, nato pa trakove spet lepili skupaj. Tudi to je bil dolgotrajen postopek.«

Kako vidite medije v prihodnje?

»Prepričana sem, da brez medijev ne gre, da pa bo zelo slabo, če bomo izgubili tiste najboljše, ki jim praviloma ni naklonjena nobena oblast, pa žal tudi mnogi najbolj glasni občani menijo, da lahko shajamo brez njih. Zaradi »zastonj« interneta namreč ti mediji izgubljajo svoj vpliv, a je hkrati na internetu mnogo prevelik šum (preveč nepreverjenih informacij), da bi lahko nadomestil njihovo vlogo. Prav bi bilo, da bi zmogli dovolj politične

okolju, je tudi Naš čas izšel iz takratnega Rudnika lignita Velenje, iz glasila Velenjski rudar, ki je luč sveta ugledal leta 1953. Na pot občinskega glasila ga je januarja 1973 popeljal takratni direktor in urednik Ljuban Naraks, ki je bil zaslužen tudi za ustanovitev Radia Velenje leta 1974. Kasneje sta zgodbo teh dveh medijev nadgrajevala direktorja Marjan Lipovšek in Stane Vovk, od leta 1992 dalje pa je medijsko hišo vodil moj mož Boris. Sama sem že nekaj let pred njegovim imenovanjem postala odgovorna urednica Radia Velenje. Z ekipo smo želeli ostati predvsem čim bolj neodvisen medij, čim bolj verodostojen medij, ki je bil odprt za različna mnenja in poglede na razvoj doline. Nismo pa želeli objavljati nepreverjenih informacij. Nekateri so sicer razumeli, da si določenih tem ne upamo odpirati, a pogosto so pričakovanja bralcev in poslušalcev prevelika. Navsezadnje nas je oba medija ustvarjalo le nekaj novinarjev, naše delo, ki smo ga sicer z veseljem opravljali, pa je bilo raztegnjeno čez ves dan in pogosto tudi v noč.«

Katere prelomnice v delovanju obeh medijev bi izpostavili?

tam v sedanje prostore nad Pošto. V Velenju smo kar nekaj let ustvarjali tudi skupni reklamni program za lokalne in regionalne radie in časopise v Sloveniji.

Poslovno pa je bila največja prelomnica ob naši osamosvojitvi. Pred tem smo bili glasili SZDL, po tem pa smo se naenkrat znašli na trgu. V tistem času smo izgubili velikega kolektivnega naročnika Gorenje in nekatere manjše. Morali smo se povsem reorganizirati. Pogosto je bilo težko.

Ponosni smo tudi na številna priznanja, ki smo jih prejeli na festivalih lokalnih radijskih postaj in na več kot 50 večjih prireditev, ki smo jih pripravili, med drugim smo kar četrt stoletja skupaj z občino pripravljali silvestrovanja na Titovem trgu.«

Za članki v časopisu in prispevki na radiu vedno stoji ekipa sodelavcev, dopisnikov. Kakšna je bila vaša ekipa?

»Kot sem že omenila, smo namenjali veliko skrbi nenehnemu izobraževanju in usposabljanju, tako ekipi redno zaposlenih novinarjev, urednikov in drugih programskih sodelavcev kot tudi zunanjih ustvarjalcev. Še posebej

Kako ste sodelovali z lokalno skupnostjo, gospodarstvom, drugimi oblikovalci življenja v občini in širše?

Kot ste rekli v izjavi ob podelitvi, ste radi pohvalili, a bili tudi kritični, opozarjali na nepravilnosti, težave, nastavljali ogledalo … »Res je. Vse to smo počeli in prepričana sem, da dobro, saj smo konstruktivno delali z vsemi, tudi z različnimi političnimi opcijami. Tudi čestitke ob prejemu nagrade sem prejemala od vseh. Seveda pa je bilo tudi pripomb veliko, kar je normalno, saj ne bi bili dober medij, če bi nas vsi samo hvalili. Naša želja je bila kakovostna, relevantna informacija o vsem, za kar smo ocenili, da ljudi zanima. Radi smo poudarjali uspešen razvoj in dobre zgodbe, s postavljanjem manj prijetnih vprašanj pa prispevali k razrešitvi marsikatere pomanjkljivosti.«

Ob Radiu Velenje in Našem času je zrasla tudi publikacija Almanah. Zakaj je nastala, kaj sta njena vloga in pomen?

»Ugotavljali smo, da se v tukajšnjem okolju res veliko dogaja in da bi bilo to našim zanamcem dobro ohraniti v neki bolj sistematični obliki.

»Delajte za ljudi, pišite njihove zgodbe. To delajte z veliko mero tenkočutnosti. Hodite okoli z odprtimi očmi in pomagajte pri razreševanju problemov malih ljudi. Ti so pogosto veliki in zanje nerešljivi. Želim vam, da uspešno nadaljujete zgodbo, ki se je začela v prejšnjem stoletju, da ste dober sopotnik tukajšnjim prebivalcem, da jim skušate polepšati dneve in tedne v letu, ob tem pa pomagate razrešiti tudi kakšna za to okolje pomembna vprašanja. Poročajte preverjene informacije, pa nikar se ne trudite ugajati vsem, potem boste izgubili bit prave informacije.

Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so bili leta z nami, vsem bralcem in poslušalcem, vsem, ki so nam dovolili, da jim zaradi zagotavljanja informacij motimo ustaljen vsakdan, vsem, ki so nam pomagali finančno in na drugačne načine, vsem, ki so nas pohvalili, in vsem, ki so nam izrekli dobronamerno grajo. Brez vas ne bi zmogli.

Najbolj hvala pa seveda ekipi in sodelavcem (več kot tristo jih je bilo v teh letih), ki smo skupaj tlakovali pot, in za katero upam, da jo boste vi še bolj uspešno nadaljevali. Srečno!«

Diana Janežič

Mira Zakošek, letošnja dobitnica Grba Mestne občine Velenje, o novinarstvu, medijih včeraj in danes, o svoji vlogi in vlogi svoje ekipe, ki (je) ustvarja(la) Naš čas in Radio Velenje

Kolektiv Našega časa ob 60-letnici izhajanja časopisa (od leve): Nadja Blatnik, Bernarda Matko, Dragan Berkenjačević, Marjan Slapnik, Milena Krstić Planinc, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Nina Jug, Mira Zakošek, Bojana Špegel, Tomaž Geršak, Mitja Čretnik, Jure Beričnik, Janja Košuta Špegel in Suzana Goršek Brglez

Šmartno ob Paki, 26. oktobra - Minula sreda je bila za učence in zaposlene na Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki posebna. Takšna oziroma nekoliko drugačna kot običajno je bila zaradi praznovanja 60-letnice nove šolske stavbe. Kaj vse so zanj pripravili v okviru projekta »Praznujemo. Ah, ta šestdeseta«, učitelji in učiteljice Mojca A. Juras – ena od vodij projekta praznovanja – tiki pred izvedbo ni razkrila. Dejala pa je le, da sodi dogodek med priprave na praznovanje 190-letnice šolstva v kraju in da bo šolski dan poln presenečenj. »Predvsem pa bo to dan, ko bomo na široko odprli vrata šole in skupaj s sedanjo, že 188 generacijo šmarških šolarjev, z nekdanjimi učitelji in zaposlenimi vstopili v časovni stroj in z nekaj domišljije preživeli šolsko dopoldne, kot so ga doživljali takratni otroci iz Šmartnega ob Paki in okolice.«

Temu je bilo res tako. Zagotovo učenci niso pričakovali ubranih zvokov Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, prvošolci, da si bodo nadeli na glavo pionirsko čepico, okoli vratu pa si zavezali rdečo rutico, kot so to storili učenci takrat, ko so bili sprejeti v pionirsko organizacijo, ter zanimivih učnih ur, ki so potekale tako, kot je potekal pouk v 60. letih prejšnjega stoletja.

»Naš namen je vzbuditi v učencih občutek, da se premalo zavedam(j)o dobrin sedanjega časa. Sodobna šola v

Praznujemo. Ah, ta šestdeseta

smo učitelji praktiki nezadovoljni. Čas korone je opozoril na nekatera dejstva. Pri upoštevanju navodil, da na nek način lahko samostojno prilagajamo učne načrte, smo ugotovili, da lahko črtamo mnogo vsebin, ki nas utesnjujejo pri naši avtonomnosti opravljanja dela. Želim si, da bi tisti, ki odločajo, prisluhnili učiteljem praktikom in skupaj oblikovali sodobne učne načrte, ki bodo predvsem učence usposabljali za svet, ki je drugačen od tistega, v katerem so bili napisani.«

Blok ure pri temeljnih predmetih

Sloveniji v 21. stoletju je moderna z organiziranimi prevozi. Na dan praznovanja so prišli učenci v šolo z zbirnih mest peš,« je še dopolnila Jurasova.

Na mladih svet stoji

Po mnenju sogovornice so vlaganja v šolske zidove zelo

pomembna za učence, zaposlene in tudi lokalno skupnost. Večkrat slišimo, je pojasnila, da na mladih svet stoji. Prepričana je, da je poleg izobraževanja osnovna naloga osnovne šole na Slovenskem predvsem vzgoja. In za to potrebuje ustrezne pogoje, opremo … Sodijo k nadgradnji v

prizadevanjih zagotoviti učencem čim več možnosti za pridobitev veščin, znanj, za katere velja, da odpirajo okno v svet.

»Tako izobraževanju kot vzgoji namenjamo na naši šoli veliko pozornosti. Kar nekaj projektov poteka, v katerih poudarjamo vzgojni vidik.

S cepljenjem poskrbimo zase in za druge

Z visokim deležem precepljenih prebivalcev bomo uspešnejši pri preprečevanju nadaljnjega širjenja virusa in nastajanju novih sevov - V oktobru se je pričelo tudi cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam

Velenje, Šoštanj, 28. oktobra - V Občini Šoštanj je 71,4 odstotka starejših odraslih, starih 60 let in več, cepljenih s prvim poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19. Gre za najvišji delež precepljenih s prvim poživitvenim odmerkom izmed vseh občin zdravstvene regije Celje v tej starostni skupini. Za drugi poživitveni odmerek se je zaenkrat odločilo le 11 odstotkov občank in občanov Šoštanja, starih 60 let in več. Podobno nizek delež precepljenih z drugim poživitvenim odmerkom ugotavljajo v Mestni občini Velenje (8,7 odstotka) in v Občini Šmartno ob Paki (6,2 odstotka).

Zaščita se bistveno izboljša po poživitvenem odmerku

»Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo tudi v času kroženja koronavirusne različice omikron. Zaščita pred okužbo z različico omikron je po osnovnem cepljenju in preboleli bolezni slabša v pri-

merjavi z zaščito pred okužbo s predhodno različico. Zaščita se bistveno izboljša po poživitvenem odmerku z novim, prilagojenim mRNA cepivom, saj zagotavlja višjo raven protiteles proti različici omikron in tudi njenim podrazličicam, ki trenutno krožijo med nami. Tako kot vsa cepiva tudi prilagojena cepiva proti covidu-19 ne zagotavljajo popolne zaščite vsem cepljenim. Vendar je pomembno poudariti, da vsa

V oktobru se je pričelo tudi cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam, ki ju priporočajo vsem starejšim osebam in osebam s kronično boleznijo. Cepljenje proti gripi je zaradi možnosti težjega poteka bolezni priporočljivo tudi za majhne otroke, nosečnice, osebe z izjemno povečano telesno težo ter osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje za kronične bolnike in vse osebe stare 65 let in več s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Eden takih je domovinski dan. Ob tem vse glasneje razmišljamo, da bi bilo treba šolo na Slovenskem posodobiti tako, da bi ta prinašala učencem orodja, s pomočjo katerih se bodo lažje znašli v 21. stoletju. Še vedno je namreč preveč faktografskega znanja in kljub prenovi učnih načrtov

Mojca A. Juras je zagotovila, da na šmarški osnovni šoli sledijo sodobnim smernicam na področju vzgoje in izobraževanja. Med drugim drugo šolsko leto poučujejo po tako imenovanem fleksibilnem urniku oziroma izvajajo pri temeljnih predmetih blok ure. Njihova velika prednost je, da imajo učenci manjše število zahtevnih predmetov na dan in se tako lahko tem bolje posvetijo. »Njihova vrednost se je pokazala zlasti pri učenju na daljavo, kjer je bila šola pohvaljena, ker je v celoti izvajala takšen pouk in danes beležimo pri učencih manj primanjkljaja znanj, kot bi ga pričakovali. Obstajajo pa pri taki organizaciji pouka tudi težave, ki smo jih prav tako sproti reševali,« je sklenila Mojca A. Juras.

�� Tatjana Podgoršek

cepiva proti covidu-19, ki so na voljo v Sloveniji, poleg zaščite pred zbolevanjem, nudijo dobro zaščito pred težkim potekom bolezni in njenimi posledicami,« razloži Anja Strmšek, dr. med., s celjske enote NIJZ.

Severin Nemec Herkess, dr. med., doda, da so trenutno v Sloveniji za poživitvene odmerke na voljo prilagojena cepiva Comirnaty Original/ Omicron BA.4-5 (Pfizer/BioNTech), Comirnaty Original/ Omicron BA.1 (Pfizer/BioNTech) in Spikevax bivalent Original/Omicron BA.1 (Moderna), ki so sicer registrirana zgolj za poživitvene odmerke in ne za osnovno cepljenje proti covidu-19.

Komu priporočajo cepljenje s poživitvenimi odmerki?

»Cepljenje s prvim poživitvenim odmerkom prilagojenega cepiva proti covidu-19 priporočamo vsem odraslim osebam, starim 18 let in več, ter mladostnikom s kroničnimi boleznimi po dopolnjenem 12. letu starosti. Poživitveni odmerek s prilagojenim cepivom lahko prejmejo tudi zdravi mladostniki. Cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom v prvi vrsti priporočamo osebam z večjim

tveganjem za težji potek bolezni. To so vse osebe, starejše od 60 let, ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci domov za starejše občane ter oskrbovanci socialnovarstvenih zavodov. Po želji se lahko z drugim poživitvenim odmerkom cepijo tudi druge osebe, stare 18 let in več. Presledek med osnovnim cepljenjem in prvim poživitvenim odmerkom ter med prvim in drugim poživitvenim odmerkom naj bo vsaj 3 mesece,« odgovori zdravnik Nemec-Herkess.

Čeprav covid-19 pri večini obolelih poteka v blagi obliki, precej bolnikov za posledicami trpi tudi več mesecev po preboleli okužbi. Tveganje za resne zaplete bolezni covida-19 (pljučnica, sindrom akutne dihalne stiske, nastajanje krvnih strdkov, …) je neprimerno večje od tveganja za morebitne resne neželene učinke po cepljenju proti covidu-19. Z visokim deležem precepljenih prebivalcev bomo uspešnejši pri preprečevanju nadaljnjega širjenja virusa in nastajanju novih sevov.

Cepljenje proti gripi bodo zaradi zmanjšanega povpraševanja izvajali le ob ponedeljkih in torkih, med 8. in 12. uro. Sredin termin ukinjajo.

Prvošolčki so bili sprejeli v nekdanjo pionirsko organizacijo tako kot pred 60 leti – na glavo so jim nadeli modro čepico, okoli vratu pa so jim zavezali rdečo rutico. V časovni stroj - v šolsko dopoldne, kot so ga pred 60 leti doživljali otroci in zaposleni na šoli - je bilo treba skozi časovni tunel.

Med presenečenje je sodil tudi prihod članov Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.

Požar, nesreča in poškodovani taborniki

V osrednji

Vinska Gora, 27. oktobra –Prejšnji četrtek okoli 16. ure se je marsikdo spraševal, kaj se je hudega zgodilo, saj so se v že tako gost promet na glavnih mestnih vpadnicah med vsa vozila vključevala gasilska in reševalna vozila s prižganimi sirenami in lučmi ter hitela proti Vinski Gori. Lahko bi se res zgodilo kaj hudega, a je šlo na srečo le za vajo.

Gasilska zveza Šaleške doline je namreč v mesecu požarne varnosti pripravila veliko gasilsko vajo na Lopatniku v Vinski Gori, s katero so želeli preveriti operativno delovanje gasilskih enot zveze. Na vaji je sodelovalo skupaj 162 udeležencev, med drugim 123 gasilcev, reševalca nujne medicinske pomoči Velenje, policista, 4 kinologi s psi, 5 članov civilne zaščite ter 12 otrok v vlogi poškodovanih oseb. Gasilci so sodelovali z 31 vozili iz vseh gasilskih društev doline ter PIGD Premogovnik Velenje in PGE Gorenje.

Predpostavka vaje je bil požar na gospodarskem poslopju na kmetiji, ki se je razširil v bližnji gozd, kjer so taborili taborniki in eden od njih se je pri begu izgubil. Ob umikanju iz gorečega gozda je prišlo tudi do delovne nesreče tovornjaka, naloženega z lesom.

siti operativno pripravljenost gasilcev, sodelovanje gasilcev z ostalimi silami v sistemu zaščite in reševanja, izdelati so želeli pravilne postopke vodenja

večje intervencije, preveriti, kako gasijo večje gozdne požare, kako se rešuje ponesrečence v primeru delovnih nesreč, kako poteka evakuacija ogroženih oseb iz požarnega območja, preverjali pa so tudi način alarmiranja, posebej tihega prek pozivnikov in uporaba UKV postaj. V vaji so uporabili tudi dron s toplotno kamero, ki je v primerih nesreče na večjem območju zelo dobrodošel pomočnik.

Po prvi oceni je vaja potekala dobro, strokovno analizo pa bodo podali opazovalci in udeleženci. “Največ poudarka smo dali štabnemu vodenju, saj se v štabu združi delo več gasilcev, ki morajo voditi veliko število gasilcev v intervenciji. Vaja je res vnaprej dogovorjena, a kljub temu, ko se začne, teče in dobi svoj ritem, se vedno lahko zgodi tudi kaj nepredvidenega. Vaja je potekala v skladu z našimi pričakovanji, pokazala je nekaj šibkih točk na začetku, a je vse teklo dobro. Ocenjujem, da smo jo dobro speljali, več pa bo povedala podrobnejša analiza. Pri vaji so sodelovali tudi štirje opazovalci – strokovno dobro usposobljeni gasilci, ki bodo podali strokovno oceno,” je še povedal Osetič. ��

Taktična gasilska vaja v Premogovniku

Preverili organiziranost in opremo gasilskih enot, načine alarmiranja in usposobljenost varnostnikov

Velenje, 27. oktobra – V Premogovniku Velenje vsako leto v oktobru, mesecu požarne varnosti, izvedejo taktično gasilsko vajo. Tokrat je ta potekala na objektu Klasirnica, trak 321/322. Poleg Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje so v vaji sodelovali še Prostovoljno gasilsko društvo Velenje, Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Velenje in Policijska postaja Velenje.

Pomena varnosti v Premogovniku Velenje so se zavedali že predhodniki, o čemer priča, da je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo PV letos obeležilo 90 let delovanja, Jamska reševalna četa pa šteje 115 let.

»S ponosom sem opazoval odgovorno ravnanje obeh sodelujočih gasilskih društev, osebja Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje in policistov velenjske policijske postaje. Vsi skupaj in vsak zase ste izjemno pomemben člen v zgodbah, ki bi lahko imele nepopravljive ali celo katastrofalne posledice v primeru izrednih dogodkov in razmer,« je ob za-

»Danes je bilo videti tovarištvo, sodelovanje, dogovarjanje, strpnost, ki so še kako pomembni, ne samo v gasilstvu, ampak tudi v rudarstvu ter na mnogih drugih področjih.« Dr. Rošer je izrazil željo, da ostane zgolj pri vajah in da intervencij ne bi bilo, ter izrekel čestitke ob uspešno izvedeni vaji.

Namen vaje je bil preveriti delovanje sodelujočih gasilskih enot, njihovo organiziranost in tehnično opremo, številčno in časovno odzivnost operativnih članov, možne načine alarmiranja, obenem pa preveriti tudi usposobljenost varnostnikov družbe HTZ v izrednih razmerah. �� Služba za odnose z javnostjo Foto Slobodan Mrkonjić

Širitev eko otokov

Šmartno ob Paki - Podjetje PUP Saubermacher iz Velenja nadaljuje s projektom postavitve zbiralnic odpadnega gospodinjskega olja v Občini Šmartno ob Paki.

Po uspešni postavitvi zbiralnice na zbirnem mestu v Šmartnem ob Paki je to postavilo še na ekološkem otoku pri brvi v Rečici ob Paki in na ekološkem otoku za mrliško vežico v Gorenju. Prepričani so, da bodo s tem rešili oz. uredili težavo marsikaterega gospodinjstva, ki do zdaj ni imelo možnosti oddaje olja na okolju prijazen način. �� tp

Varen premik na zimski čas

Najprej želim poudariti, da ne mislim polemizirati glede smotrnosti in upravičenosti premikanja urinih kazalcev na zimski čas, ampak izpostaviti dejstvo, da imajo svetloba, spanje in budnost pomembno vlogo v našem življenju.

Poleg počutja in zdravja vplivajo tudi na našo varnost, ne glede na to, koliko se tega zavedamo. Letos, ko že mesece poslušamo, gledamo in beremo novice o energetski krizi in potrebi po varčevanju z energijo, bo ta tematika pridobila dodatne argumente za in proti.

Premik ure s poletnega na zimski čas smo opravili v nedeljo, 30. oktobra 2022, ko smo ob 03.00 kazalce pomaknili nazaj na 02.00.

Evropski parlament je po državljanski pobudi v letu 2018 pozval Evropsko komisijo, naj oceni direktivo o premikanju ure in pripravi predlog za njeno revizijo. Po prejemu 4,6 milijona odgovorov, od katerih je bilo 84 odstotkov za ukinitev premikanja ure, je Evropska komisija pripravila predlog, na podlagi katerega bi morali evropski poslanci glasovati za odpravo premikanja ure na poletni oziroma zimski čas z letom 2021. Toda vmes je prišla pandemija covida-19 in je vse skupaj zamaknila v prihodnost tako, da tudi letos ne moremo govoriti o zadnjem premikanju ure. Navkljub navideznosti ukrepa, pojava ali problema, kakorkoli ga vzamemo v obravnavo, gre za pomembno tematiko Evropske unije, ki združuje članice na velikem območju in z različnimi geografskimi položaji in razmerami posameznih držav. Vpliva namreč na številna področja, od prometnih in gospodarskih do zdravstvenih in varnostnih … Zato je potreben čas za tehten premislek in z njim usklajevanje in prilagoditev med državami in na ravni Evropske unije.

Uvedba oziroma uporaba poletnega oziroma zimskega časa je ukrep posameznih držav zaradi boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe. »Uradni čas« delovnih organizacij, institucij in šol se tako prilagaja dnevni svetlobi, s čimer se (lahko) ustvarijo prihranki energije. Ali je dejansko tako in koliko energije se prihrani na ta račun, je stvar, o kateri se krešejo različna mnenja. Ne glede na to, kakšen je ta prihranek, premikanje ure ima, še posebej v prvih dneh in tednih, znaten vpliv na počutje in psihofizične sposobnosti človeka.

Če bomo pozorni na naše počutje, stopnjo moči in energije za vsakodnevne opravke, kvaliteto spanja, pri čemer imam v mislih to, ali lahko zaspimo brez večjih težav, ali se ponoči prebujamo in ali se zjutraj zbujamo naspani in spočiti, preden bomo urne kazalce premaknili, bomo lahko sami spoznali vpliv premikanja ure na naše telo. Pred petimi leti so Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino dodelili trem znanstvenikom, in sicer Jeffreyju Hallu, Michaelu Rosbashu in Michaelu Youngu za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo (cirkadiano) uro človeškega telesa, ki so jo dobro poznali tudi zdravniki tradicionalne kitajske medicine pred vsaj 2.700 leti p. n. š.

Kaj predstavlja cirkadiana ura in kaj je cirkadiani ritem? Cirkadiani ali dnevno-nočni ritem je eden od bioloških ritmov, ki so značilni za vsa živa bitja in predstavljajo način prilagajanja organizmov na okolje. Izraz izhaja iz latinščine – circa diem, kar pomeni približno en dan. Temu 24-urnemu ciklu se podrejajo biokemijski, fiziološki in vedenjski procesi tako pri človeku kot pri živalih in celo rastlinah. Izpostavljenost motnjam ritma vodi v slabšanje psihofizičnega počutja, na daljši rok pa tudi v bolezni. Več raziskav je pokazalo in dokazalo, da izmensko delo slabo vpliva na zdravje zaposlenih.

Premikanje ure torej vpliva na človekov cirkadiani ritem in s tem njegovo počutje. Zaspanost in utrujenost, podobno kot alkoholne pijače, vplivata na naše psihofizične sposobnosti pri vožnji avtomobila, upravljanju s stroji, uporabi električnih in drugih orodij … Skratka pri vsem, kar počnemo. S tem pa vplivata tudi na našo varnost. Zato je priporočljivo in hkrati dobro, da se ob premikanju ure vsega tega zavedamo in da si vzamemo dodatni čas za prilagoditev. Poleg počutja bomo s tem veliko naredili tudi za lastno varnost.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Diana Janežič

Vaja potekala usklajeno in učinkovito Kot je povedal Aleksander Osetič, poveljnik GZ Šaleške doline, so v vaji želeli presku-

gasilski vaji v mesecu požarne varnosti preverili operativno delovanje in sodelovanje vseh enot za zaščito in reševanje

V vaji so se morali izkazati tako gasilci, reševalci, policisti, pri iskanju pogrešanega tabornika pa tudi kinologi s psi.

ključku vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

POLICIJSKA kronika

Brez vozniške

Velenje, 27. oktobra - Dopoldan so v prometu ustavili voznika osebnega avtomobila, kateri ni posedoval vozniškega dovoljenja za vožnjo v cestnem prometu. Vozilo mu je bilo zaseženo, zanj bodo napisali obdolžilni predlog.

Ukradel parfume

Velenje, 27. oktobra - Okoli 13. ure so bili obveščeni o tatvini parfumov iz trgovine DM v centru Nova. Neznanec je odtujil nekaj parfumov, si na blagajni pokril glavo s kapuco in zapustil trgovino. Trgovino je oškodoval za 382 evrov.

Trčil v drog

Šoštanj, 28. oktobra - Ob 9.40 so v bližini lokala Ippon obravnavali prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila je trčil v drog javne razsvetljave. Voznikovo stanje so preverili z alkotestom, ki je bil pozitiven in tako razlog za prometno nesrečo. Zanj bodo napisali obdolžilni predlog.

Ukradel nafto

Velenje, 28. oktobra - Zjutraj so obravnavali tatvino okoli 200 litrov nafte iz tovornega vozila. Za storilcem poizvedujejo.

Ukradel denar prek spleta

Velenje, 28. oktobra - Na policijski postaji je občan naznanil kaznivo dejanje Uporabe ponarejenega plačilnega sredstva. Z dveh računov NLB je neznanec prek spleta odtujil denar v višini 2.194 in 3.836 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Nasilen do žene in hčerke

Velenje, 28. oktobra – Ob 11. uri je na policijski postaji občanka naznanila nasilje v družini. Mož jo je zmerjal, se do nje vedel fizično in psihično nasilno, prav tako je bil fizično nasilen tudi nad hčerko. Zanj so odredili ukrep prepovedi približevanja, podali bodo tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Nasilja v družini.

Sumljiv voznik in vozilo

Velenje, 30. oktobra – Ob 8.15 so po obvestilu občana policisti želeli preveriti voznika in vozilo na Preloški cesti, ki je bilo že več kot uro v teku in v njem sumljiv občan. Voznik je odpeljal, policisti so ga skušali ustaviti, vendar ni upošteval kratkih zvočnih signalov in modrih luči. Policisti so zaradi njegove nevarne vožnje peljali za njim in ga na poti skušali večkrat ustaviti, vendar ni upošteval zakonitih odredb. Pot je nadaljeval proti Slovenj Gradcu, kjer je bilo vozilo s pomočjo ježaste podloge ustavljeno. Ugotovljena je bila identiteta voznika, ki so mu odvzeli prostost. V vozilu so našli nekaj prepovedanih drog in pripomočkov. Za voznika bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Nevarne vožnje.

Nočni spori

Šoštanj, 30. oktobra - Ob 2.50 so posredovali v centru mesta, kjer je neznanec pristopil do voznika, ki je ustavil z vozilom. Iz ključavnice je vzel ključ vozila. Ko je oškodovanec izstopil iz vozila, ga je osumljeni udaril in spotaknil. Za storilcem poizvedujemo.

Ni smel k otroku

Velenje, 31. oktobra - Popoldan so obravnavali kaznivo dejanje Odvzema mladoletne osebe. Občan je naznanil, da njegova bivša partnerica ni omogočila stika z njunim otrokom, kot je določeno v sodbi sodišča.

Stepla sta se

Velenje, 31. oktobra - Ob 23.40 so policisti posredovali v lokalu Pit Stop, kjer sta se sprla in stepla dva občana. Eden izmed njiju je drugega poškodoval s steklovino -kozarcem po roki. Poškodovani je iskal pomoč v ZD Velenje in kasneje v bolnišnici Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel vreznine. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Lahke telesne poškodbe.

Nevidni ljudje naj bodo vidni

V oktobru obeležujemo tudi dan brezdomstva – Gre za raznoliko družbo, vedno več je takšnih z zdravstvenimi težavami ter težavami v

10. oktober je kot svetovni dan brezdomcev priznan od leta 2010.

Namen dneva je opozoriti na potrebe ljudi, ki se soočajo z brezdomstvom na lokalni ravni, in zagotoviti priložnost za skupnosti, da se vključijo v odzivanje na brezdomstvo. Z letošnjim geslom Nevidni ljudje opominjajo na prezrtost in nevidnost brezdomcev, ki ostajajo del naše družbe. Opozarjajo na to, da se mnogi ob srečanju z njimi največkrat obrnejo stran. Zato je ob takšnih dnevih priložnost, da se jih spomnimo in jih izpostavimo.

Povprečna starost uporabnikov je 52 let

Obiskali smo strokovno delavko društva Hiša in Centra za brezdomne osebe Brigito Šinigoj, ki opozori na potrebe ljudi, ki se soočajo z brezdomstvom, ter na to, da gre za uporabnike programa – osebe brez prostora za bivanje, ki jih v program napotijo ustrezne strokovne javne službe. Društvo Hiša poleg programa Center za brezdomne osebe izvaja še program namestitvene stanovanjske podpore Sopotnik-preventivni antideložacijski program, ki ranljivejšim skupinam pomaga ohraniti bivališče in se brezplačno izvaja terensko, pri osebi doma.

»Trenutno se vključuje približno 30 ljudi, v Centru za brezdomne pa biva deset oseb. Njihova povprečna starost je 52 let. Uporabniki so moški, ker ženskih uporabnic ne moremo sprejemati zaradi prostorskih razmer, pogovarjamo

se z MO Velenje, da tudi to uredimo. Gre za raznoliko družbo, vedno več je takšnih z zdravstvenimi težavami, težavami v duševnem in telesnem zdravju. V precejšnjem delu se ukvarjamo s problemom podpore zdravja,« pojasni Šinigojeva, ki se ji zdi, da ljudje utopično razmišljamo, da je brezdomstvo treba zaključiti, kar je sicer na strokovnem nivoju tudi cilj. »To, kar se dogaja

v Sloveniji, je upravljanje z brezdomstvom. Strategije niso usmerjene v to, da bi se zaključilo, temveč, da ljudem pomagamo. Stvari se spreminjajo prepočasi, za brezdomne osebe še bolj.«

Vsak uporabnik ima svojo življenjsko zgodbo

Sprijazniti se moramo s tem, da brezdomnost ostaja del naše družbe ter da je v teh pokoronskih časih še po-

❱10. oktobra so v Centru za brezdomne osebe v Velenju organizirali Zajtrk prvakov. Pomembno je, da začutijo, da so vidni in ne nevidni ljudje, ki čakajo na konec življenja.

sebej izrazita. Kaj opažate? »Da so ljudje mnogokrat preslišani. Pridejo osebno, pokličejo, pošljejo jih različne institucije. Pogosto kličejo iz zdravstvenih ustanov. Težava je, ker mora biti človek, ki vstopi, zmožen skrbeti sam zase. Povezana je tudi z namestitvijo ljudi, s čimer se soočamo povsod po Sloveniji. Zavetišče za brezdomne osebe namreč ni prostor, kamor lahko namestiš človeka v

domačo oskrbo. Negovalne bolnišnice so v pomanjkanju, pogrešamo hospic program za brezdomne osebe in tiste brez socialne mreže,« pojasni Šinigojeva, ki se ji zdi pomembno zavedanje, da ima vsak uporabnik, ki pride v Center za brezdomne osebe, svojo življenjsko zgodbo.

»Treba si je pridobiti njegovo zaupanje, kar se izkaže z različnimi dejanji. Nihče ne pride k nam, ker mu je v življenju lepo. Z nekaterimi, ki čez čas povedo več o svojem življenju, se na tak način navežemo. Gre za težke zgodbe, ki sežejo do srca, in ljudi, ki so pogosto stigmatizirani.«

Se jih ljudje bojimo, se jim izogibamo? »Na te ljudi bi morali gledati kot na vse ostale. Gre za osebe, ki sta jih družba in razvoj še bolj potisnila na rob. Zavedati se moramo, da imamo vsi enake potrebe. Želimo se počutiti varne, spoštovane, da nas ima nekdo rad, da nekam pripadamo in počnemo, kar imamo radi. Ne glede na to, ali smo kralji ali brezdomci. Problem je tudi, da se bojimo neznanega, zato ljudi ves čas vabimo k nam.«

�� Jasmina Škarja

»Center za brezdomne osebe vključuje tudi druge ljudi, ne gre za brezdomstvo v celoti. To je vrh ledene gore, neviden del je večji, težje dosegljiv. V prvi polovici leta smo v naših programih našteli 3.830 brezdomnih, ki se vključujejo, veliko je tistih, ki se ne. Gre za nevidno brezdomstvo, ljudi, ki spijo v nemogočih razmerah, neprimernih bivališčih, avtomobilih, razsutih hišah, negotovih razmerah, od sorodnika do sorodnika, tega je vedno več, tudi med mladimi in v družinah.«

Teden solidarnosti – Dobro se z dobrim vrača

Ljubljana, 1. novembra – Vsako leto med 1. in 8. novembrom poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodajajo doplačilne znamke v vrednosti 0,17 EUR, enak znesek pa občani in organizacije doplačujemo tudi za vsako vozovnico v notranjem in mednarodnem prometu. Letošnji Teden solidarnosti poteka pod sloganom »Dobro se z dobrim vrača.«

Slovenija je bila letos že nekajkrat postavljena pred velike izzive, ko smo morali –in smo – izkazati veliko mero solidarnosti. Najbolj očitno je bilo to poleti, ko so jugozahodni del naše države ogrožali in pustošili najhujši požari v zgodovini. Pozabili smo na vse, vsi smo želeli pomagati po najboljših močeh!

Jabolko navdiha za prostovoljce 15 dni in boj skoraj 15 tisoč prostovoljnih gasilcev, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 135 pripadnikov državne enote

za

Boruta Pahorja, prejeli častno nagrado – jabolko navdiha.

Nov preizkus nas je čakal septembra – ogenj je zamenjala voda in številni deli države so

se znašli pod vodo, ogromno ljudi je ostalo brez vsega. Spomnimo se samo prizorov iz Kostela in Osilnice ter drugih delov države, kjer vodne ujme ni bilo mogoče ustaviti.

A kot že tolikokrat doslej – ljudje so lahko računali na pomoč drugih. Tudi na pomoč Rdečega križa Slovenije in zato si še toliko bolj želimo, da bi v Tednu solidarnosti zbrali kar največ sredstev, ki jih bomo namenili prebivalcem Slovenije, ki jih prizadenejo naravne in druge nesreče.

Vsa sredstva, zbrana v Tednu solidarnosti, porabimo strogo namensko. V skladu s pravilnikom se 30 odstotkov sredstev uporablja za enkratne finančne pomoči ob nesrečah manjšega obsega (lokalna raven), 70 odstotkov sredstev pa je namenjenih za zagotavljanje pomoči ob nesrečah večjega obsega (nacionalna raven). Za pravilnost postopkov in razdelitev sredstev skrbijo Komisija Sklada solidarnosti, Nadzorni odbor Rdečega križa Slovenije, Upravni odbor Rdečega križa Slovenije in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije.

Naj se dobro vrne z dobrim.

�� Rdeči križ Slovenije

varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, člani aeroklubov, prostovoljci iz tujine in gospodarstva in 369 pripadnikov enot Rdečega križa, ki so v začetku septembra iz rok predsednika Republike Slovenije,

Prebivalci Slovenije lahko vedno računajo na pomoč prostovoljcev in solidarnost soljudi –Rdeči križ zbrana sredstva namenja za pomoč na lokalni in državni ravni

duševnem in telesnem zdravju – Brezdomnost ostaja del naše družbe ter je v teh pokoronskih časih še posebej izrazita

Brigita Šinigoj: »Tudi slovenske organizacije in društva za pomoč brezdomcem pripravijo vsako leto na svetovni dan brezdomcev številne dogodke. Težke razmere v otroštvu, duševne težave, višja stopnja brezposelnosti, propad podjetij in nezaposljivost mladih mnoge pahnejo v žalost, obup in na videz brezizhodno situacijo.«

Goreča duša

Septembra je knjižne police obogatil roman mlade pisateljice Ariette, ki v zgodbi razkriva tudi del sebe – Bo besedila, ki jih najdemo v romanu, nekoč zapel tudi Zdravko Čolić?

Pogovarjali smo se z mlado pisateljico, ki se v svetu pisateljevanja predstavlja pod psevdonimom Arietta. S pisanjem poezije in proze je začela že pri rosnih petnajstih, septembra pa je po več kot 10 letih izpolnila svojo veliko željo in izdala svoj romaneskni prvenec Goreča duša.

Večplasten roman preizprašuje medsebojne odnose in odstira sledi in rane, ki jih puščajo travme iz otroštva. V zgodbi, ki je hkrati spretno zavita zgodba avtorice in ljudi, ki jo obkrožajo, se prepletajo notranji boji, ljubezen, razočaranje in kriminal, prežeta pa je tudi s tematiko družbenih vzorcev, neenakosti in stereotipov. Ne ponuja bega iz realnosti, temveč, kot pravi pisateljica, nastavlja ogledalo današnji družbi, hkrati pa nagovarja posameznika, ki se lahko poistoveti z občutji in izkušnjami likov ter ob tem morda uzre tudi lastne vzorce delovanja.

Prevajalka in pisateljica

Maja Novak, ki je vaše delo jezikovno pregledala, je zapisala, da ste v marsičem podobni glavni junakinji v knjigi. Je to vaša zgodba, ste v glavni vlogi vi?

Sem ja. Sebe sem dala v zgodbo tudi v preostalih likih. Zgodbe so se zgodile, ne samo zgodbe glavnega lika. Je moja zgodba, zgodba mojih prija-

teljic, prijateljev, sorodnikov, znancev, s tem, da sem to spravila v paket, ki je privlačen za bralce – zgodba je napeta in čustveno nabita.

Roman je tudi družbenokritičen. Dotaknete se namreč družbenih vzorcev, stereotipov, neenakosti …

Izpostavljam verske stereotipe, spolne stereotipe, socialne razlike in to, kako težko je uspeti nekomu, ki nima slovenskih korenin, je islamske veroizpovedi, ob vsem tem pa je še revna ženska, ki izhaja iz socialno šibkejše družine. Glavna junakinja premaga

te ovire, postane uspešna in bogata, na koncu pa spozna, da je bila na klopci v parku bolj srečna kot v najbolj prestižnem hotelu. Spozna, da je sreča v nas samih in te sreče ne more kupiti noben denar.

Junakinja bije bitko tudi s travmami iz zgodnjega otroštva.

S tem, ko se roman začne v zgodnjem otroštvu in traja več kot 20 let sem hotela ljudem pokazati, kako te rane in vzorci iz otroštva vplivajo na naše odločitve v kasnejšem življenju. Želela sem pokazati vzroke in posledice.

Predavanje dr. Aleša Marđetka in občni zbor ŠMZD

Velenje, 13. oktobra –

Po nekoliko daljšem premoru, ki so mu botrovale predvsem razmere, povezane z epidemijo koronavirusa, so se člani Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva (ŠMZD) zbrali v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu na občnem zboru. Izvoljeno je bilo novo vodstvo društva. Novi predsednik je postal kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič, ki je z delovanjem društva tesno povezan že od njegove ustanovitve leta 1994 dalje. Prvi predsednik in pobudnik društva je bil znani slovenski zgodovinar dr. Milan Ževart.

Po zaključku občnega zbora, na katerem si je novo vodstvo zadalo smele načrte za prihajajoče leto ter v svoje vrste ob starih članih vabi vse ljubitelje zgodovine in kulturne dediščine, so udeleženci prisluhnili predavanju domačina dr. Aleša Marđetka. Predstavil je svojo monografijo Trdnjava na jugu tretjega rajha, v kateri podaja opis

dogajanja v Celju med drugo svetovno vojno. Delo, ki je izšlo lani, ob že znanih podatkih naniza tudi nekaj povsem novih dejstev, do katerih se je avtor dokopal s poglobljeno raziskavo okupacijskega tiska ter nekaterih, doslej zgolj fragmentarno uporabljenih arhivskih fondov.

Vsi člani društva in vsi, ki bi se želeli pridružiti ŠMZD, povabljeni na prihodnje srečanje, ki bo v decembru!

�� Mateja Medved, foto: Tanja Verboten

Opisujete tragično zgodbo izgube sestre v prometni nesreči. Glavna junakinja je izgubila steber odraščanja.

Tako je, smrt sestre pretrese družino in že tako slabi odnosi se še poslabšajo. Hana je prisiljena prevzeti vlogo starša zaradi mamine depresije, prisiljena je hitro odrasti, ne more uživati v otroštvu kot njene prijateljice. Dobra stran tega je, da postane bolj zrela, pridna, ambiciozna.

V romanu najdemo tudi besedila pesmi, ki ste jih ponudili producentom in glasbenikom. Kako uspešno se razvija ta zgodba?

Besedila sem ponudila Fedorju Vrtačniku, znanemu producentu, skladatelju in aranžerju, ki med drugim ustvarja aranžmaje za Bocellija in Robbie Wililamsa, na balkanskem trgu pa sodeluje z Zdravkom Čolićem, ki trenutno pregleduje moja besedila. Teksti so jim zelo všeč, melodije prav tako, tako da imam dober občutek.

Kaj lahko bralci pričakujejo v prihodnje?

Nov roman, ki bo zelo drugačen. To je bila samo uvertura. Veliko bralk mi piše, da bi rade, da v nov roman vključim tudi njihove zgodbe. In če je ta roman dvignil veliko prahu, ga bo drugi še več. Pred kratkim sem imela slikanje v Savudriji za naslovnico drugega romana, lahko vam razkrijem naslov – V pretesni koži. �� kd, tr

Ko bom velik, bom ‘bully’

Razlaga in pomen angleškega termina bullying je: 'pojav kontinuiranega agresivnega vedenja ali negativnih dejanj (telesno, socialno, besedno …) med otroci in/ali mladostniki, pri čemer je osnovna značilnost nasilja nesorazmerje moči (močnejši proti šibkejšemu, ki se ne more braniti); ločimo odkrito (viden napad na šibkejšega oziroma žrtev) in prikrito vrstniško nasilje (v smislu socialne izolacije)'.

Mogoče imam le srečo, da se v svoji dvajsetletni pedagoški praksi nisem pogosto srečala z ‘bullingom’ med mladimi. Najbolj sem se s tem problemom srečala kot opazujoči starš osnovnošolca in pri prostočasnih dejavnostih svojih otrok. Enkrat, že par let nazaj, sem ob slučajnem obisku razreda obnemela ob zasmehovanju učno šibkejših otrok s strani uspešnejših ob prisotnosti spoštovane gospe učiteljice in kasneje tudi učiteljičino podajanje nickname-ov svojim učencem, kot na primer gospod polž, počasnela, počasni kralj in podobno, seveda vedno ob salvah smeha in vsesplošnega odobravanja.

Ker imamo v šolstvu marsikje sistem zaščitenih svetih krav, sem se naučila, da je v takšnih situacijah mogoče bolje imeti glavo v pesku in maslo v ušesu. Tudi ob mladih bullyih na prostočasnih dejavnostih je mogoče res bolje, da raje stojično prenašamo vse zmerljivke z geji, brce, potiske in sočne kletvice ‘ta-pomembnih’ otrok, da ne bomo imeli ne starši ne izvajalci težav z pomembnimi dediji, bivšimi direktorji in lokalnimi pomembneži, mamami z odvetniki in atiji, ki bodo grozili s temno ulico in s pestjo. Ker prinesejo denar in jih ne bomo zavrnili kar tako, mar ne?

Narava je lepa tudi, ko umira

Velenje, 28. oktobra – V Galeriji Vile Biance je na ogled razstava Jezero, slikarska dela samostojne kulturne ustvarjalke, umetnice in magistre slikarstva Nataše Tajnik Stupar, ki jo nagovarjajo spreminjajoča se naravna okolja, podobe Šaleških jezer, ki jih prenaša na platno.

»Jezero je v zadnjem času moja glavna točka navdiha. Pokrajina se zaradi premogovnika spreminja in te spremembe, dogodke na jezeru, vidim kot estetske izzive, kot neko lepoto, kot umirajoče. Narava je vedno lepa, tudi ko umira, in to me kot umetnico zelo privlači,« je v nagovoru ob odprtju dejala slikarka.

»Preko klasičnih žanrov pripoveduje o sodobnem vsakdanjiku, ki si je prisvojilo spreminjanje naravnih okolij in vodnih virov za ceno všečnega in kratkotrajnega razkošja. Posledice lokalnih, regionalnih in globalnih sprememb pa so spregledane. Nataša Tajnik Stupar je v svojih pastelih jezera te anomalije razgalila s pozitivno energijo in optimizmom ter tako nadaljuje svojo vizijo in koncept iskanja čistosti lepote osebnega dojemanja in pričakovanj, četudi v najbolj banalnem vsakdanjiku,« je o razstavi, ki je v Vili Bianci na ogled do 17. novembra, zapisala kustosinja in muzejska svetnica Milena Koren Božiček �� tr

Ta bullying ni nič novega, odobravajoča vedenjska praksa manjšine, ki skoraj praviloma in večinoma ni ustavljena in se razrašča, postaja pa žal trenutni družbeni problem vseh - tako odraslih kot otrok. Upam si trditi, da prav zaradi nas, ker nikoli nismo zares rekli NE bulliyem. Že tisti, ki so nas maltretirali, so itak odrasli, imajo družine in so svojo vedenjsko tradicijo predali naprej svojim otrokom ali vnukom. Nasilje ustvarja nasilje. Verbalno in psihološko nasilje je v naši družbi žal pogosto orodje in način za dosego ciljev nadrejenih, fizično močnejših ali socialno uglednejših, situiranih posameznikov.

Bullyanje je lahko tudi sladko in nežno, prikrito pranje sovrstniških ali sogovorniških možgan, brez trohnice spoštovanja in empatije. Devianca verbalnega nasilja tako kraljuje na socialnih omrežjih, pognojena s svobodo govora in pozabo osnovnih civilizacijskih norm o spoštovanju drugega, čeprav razmišlja drugače kot ti, a je vendarle enakovreden. Politika je to dolga leta tudi poglabljala in izkopala resnično globoko brezno vsesplošnega družbenega diskurza, ki za svojo verbalno konstrukcijo uporablja ravno mladostniški vzorec medvrstniškega verbalnega in socialnega nasilništva - bullyinga. Ker so bili in so to izobraženi ljudje na uglednih družbenih pozicijah, je takšen tip vedenja in komunikacije postal družbeno sprejemljiv in je celo v nekih kontekstih dobil predznak koristnega, opozarjajočega, občutljivega posameznika/ce, ki se je na isti način lotil/la svojega političnega nasprotnika, zdaj tudi sovražnika.

Rešitev je enostavna. NE bullyingu. Tudi bullyji odrastejo in veliko je odraslih. Pač NE in pika. Ne dovolite, da vam takšni ljudje kreirajo pravila in postavljajo pogoje vašega življenja, dejavnosti vaših otrok in poslovne poti. Pogosto le čakajo trenutek, kdaj bodo s svojim umazanim jezikom in dejanji naredili novo rano, s tem pa nahranili svoj nevzgojeni ego. Ko bomo zaprli ta vrata, bo lažje. Za dolgotrajne učinke bo potrebna korenita sprememba v zavesti vseh nas, pedagoških delavcev, ki ne bomo zalili semena medvrstniškega bullynga. Zraslo bo manj nasilja in več dobrega med ljudmi.

V dobrem naprej v prekrasno in barvito jesen, lepo se imejte dragi bralci.

Nataša Tajnik Stupar

Dr. Aleš Marđetko je predstavil svojo monografijo Trdnjava na jugu tretjega rajha.

Novi predsednik ŠMZD je postal Damijan Kljajič.

Pisateljica je izvod romana simbolično podarila prodaji v velenjskem uličnem samopostrežnem knjigomatu Knjigolin, ki se nahaja v Starem Velenju. (Foto: Mario Ritoša)

Radijski in časopisni MOZAIK

Kakšni vozniki smo Šalečani?

V radijski oddaji Naša kultura smo govorili tudi o kulturi med vozniki. Jo premoremo? Ali kar tja v tri dni nervozni hupamo, izsiljujemo prednost in po vrhu kažemo še sredinec?

Slovenija je bila med evropskimi državami dolgo na vrhu seznama prometno ne preveč varnih držav, a se je v zadnjih desetletjih varnost precej izboljšala, še vedno pa ni zadovoljiva. O tem priča tudi vsakdanje dogajanje na cestah. Še vedno se namreč zgodi preveč nesreč, da bi se ne dotaknili vozniške kulture.

V oddajo Naša kultura smo zato tokrat povabili učiteljico vožnje in predpisov Ines Šmon, ki ob svojem vsakdanjem delu ne le praktično predaja znanja voznikom začetnikom, predava tudi pravila cestno prometnih predpisov, zato

GLASBENE novice

smo jo v oddaji vprašali, koliko se jih Šalečani zares držimo in katere so najpogostejše kršitve voznikov v Velenju in v Šoštanju?

“V našem mestu bi še posebej izpostavila dvopasovno krožišče pod Velenjskim gradom. Če bi policisti pisali kazni samo za krožišče, bi veliko zaslužili, problem pa je, ker tudi sami nepravilno vozijo v krožišču.” V krožiščih torej po

mnenju naše gostje naredimo največ napak znova in znova. Kaj opaža pri starejših voznikih? Kako se odzovemo v različnih situacijah? Kako je z mladimi in njihovim vključevanjem?

V oddaji Naša kultura izveste vse podrobnosti. Prisluhnite ji vsak ponedeljek ob 13.20 in v ponovitvi dan kasneje ob 19.20.

��

ČETRTEK, 3. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 4. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 5. novembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 6. novembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev PONEDELJEK, 7. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

iz štirih

skupin je uro in pol vžigalo domače viže. K petju je pritegnilo tudi občinstvo, ki se je na povabilo Krajevne skupnosti Konovo in KUD Lipa Konovo udeležilo 14. srečanja harmonikarjev. Predsednik KUD Lipa in vodja harmonikarske skupine Boris Pušnik je povedal nekaj o zgodovini tega srečanja. »Naša skupina je bila ustanovljena leta 2008 in čez dve leti so že organizirali prvo srečanje, ki se je zelo dobro prijelo in postalo tradicionalno. Nastopajo harmonikarske skupine iz Šaleške in Savinjske doline, s Koroške, želeli bi tudi koga s Celjskega. Korona je marsikaj spremenila; dve leti se nismo mogli srečeva-

ti, igrati, zdaj pa je prireditev toliko, da so skupine zasedene s številnimi nastopi. Zato so na letošnjem srečanju nastopile le štiri skupine – poleg nas še Vingosi iz Vinske Gore, harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje ter Sverjanski gadi KD Radmirje.«

KUD Lipa Konovo je zelo aktivno. Združuje več skupin, poleg harmonikarjev še pevski sestav, Kapučino band ter dobro poznane Konovske štrajharje, ki bodo prihodnje leto obeležili že 30 let delovanja. Vse skupine v društvu se rade odzovejo na vabila različnih organizatorjev – tako MO Velenje in javnih zavodov kot drugih društev.

»Brez vaj ni nič; vadimo posebej harmonikarji in pevci enkrat na teden, saj harmonikarji tudi zapojemo. Pevce vodi dolgoletni mentor Jože Grabner iz Zavodnja. Kot pri

mnogih skupinah, je tudi pri nas pomembno pridobivanje mlajših članov. En način pri nas je tudi ta, da večkrat z nami nastopajo otroci iz Vrtca Velenje enote Čebelica na Konovem in tako vzgajamo bodoče kulturnike,« je še po-

vedal Pušnik.

Nastopajočim – pretežno upokojencem, a tudi nekaj mlajšim godcem – pa se leta niso prav nič poznala. Z domačimi vižami so navdušili Konovčane in obiskovalce. �� Dj

TOREK, 8. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 9. novembra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Velenje, 22. oktobra – V dvorani Doma krajanov na Konovem je bilo v soboto zvečer živahno in veselo. 26 harmonikarjev in še 8 drugih instrumentalistov

glasbenih

Vija vaja ven

Vroče

Včasih smo za dan mrtvih prezračili krznene plašče, pokazali nove škornje, kape in rokavice. Letos smo potrebovali faktor +30. Narava sodeluje pri omilitvi energetske krize.

Ljudski predsednik(ca)

Izvor noči čarovnic –Halloween

Praznik, ki se praznuje 31. oktobra, je še posebej razširjen v ZDA in Kanadi, a njegove korenine niso ameriške. Te menda segajo več tisoč let nazaj v evropske prostore, običaje praznovanja pa najdemo tudi v mnogih drugih delih sveta. Ponekod praznujejo praznike, ki

Njegove re-

Keltov, ki so praznovali tako imenovani samhain. Podatki o tem prazniku segajo v peto stoletje pred našim štetjem. Keltski največji praznik leta je označeval konec poletja in začetek novega zemeljskega cikla – zime. S praznikom so se zahvalili za letino, ki so jo v pričakovanju zime v tem času že skladiščili. Največja skriv-

⏪

⏫

Čvek se je ves prestrašen prejšnjo soboto motal po Šaleku med čarovnicami, okostnjaki, krvavečimi ljudmi, ki pa so kljub temu bili veseli in razigrani. Kakšen narobe svet! No, potem pa je le srečal čudovito čarovnico z družino. Rekla je, da ji je ime Biljana.

Na nedavnem nogometnem spektaklu v Mozirju, ki ga je kot dobrodelno prireditev organizirala ekipa v navezi Helena Žagar, Ivo Milovanovič in župan Ivo Suhoveršnik, so se spopadli hudi nogometaši slovenske, evropske in celo svetovne fusbal scene. Veliko so od prave dvoranske nogometne bitke odnesli vsi udeleženci na parketu, največ pa gojenci VDC Saša enota Savinja Mozirje, saj je njihova direktorica Darja Fišer zanje prevzela lep kupček, 5.200 evrov. Ker, vsi se radi igramo!

nost tega praznika je njegova mistična narava. Verjeli so, da ob polni luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih, ti vstajajo iz svojih grobov, tako ponovno pridejo na Zemljo in obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum. Ime Haloween izvira iz prvotnega poimenovanja Hallow evening (posvečena noč), v ZDA pa so ta praznik prinesli Irci. Že v samhainu so poznali sladke prigrizke in izrezljane buče, le da tedaj seveda vse skupaj ni bilo potrošniško usmerjeno. Izrezljane buče s svečo so postavili pred vrata, da bi se obvarovali morebitnih zlih duhov; iz istega razloga so darovali tudi sladkarije.

Oranžna in črna sta značilni barvi tega praznika – oranžna, ker simbolizira jesensko žetev, in črna, ker simbolizira temo in smrt. Halloween je za Američane tretja največja žurerska noč v letu, takoj za novim letom in nedeljo, ko se igra za pokal Super Bowl v ameriškem nogometu. Več kot 93 % otrok v ZDA se za Halloween našemi in gre zbirat sladkarije, torej tako imenovani »trick-or-treat«. Če vidite pajka na to noč, je to morda duh preminule bližnje osebe, ki vas čuva. Eden od priljubljenih simbolov noči čarovnic je tudi sova; v srednjem veku so jo povezovali s čarovništvom, s svojim

oglašanjem pa naj bi tudi oznanjala smrt v bližnji prihodnosti.

Princ Harry bo izdal knjigo s spomini

Princ Harry bo januarja prihodnje leto izdal spomine, ki jih navdušenci kraljeve družine težko pričakujejo. Spomine bo izdala založba Penguin Random House. V knjigi spominov bomo lahko prebirali opisova-

Predsednika Pahorja bodo za vedno spremljale fotografije, na katerih pobira smeti, plete nogavice, peče kruh … Zgledi vlečejo: predsedniška kandidata se predstavljata pri trgatvi, na sprehodu v gozdu, pri delu na vrtu, z družino in domačimi živalmi. Čisto navadna človeka torej …

Beg iz resničnosti ali vanjo?

Noč čarovnic so nekateri ponotranjili bolj kot pustni čas. V teh groznih časih so si privoščili še več groze; morda zato, da je vrnitev v realnost manj grozna

nje njegovega odziva na smrt matere, princese Diane, celotno izkušnjo in njegov čustven odziv na dogodek, ki je spremenil njegovo življenje. V knjigi opisuje tudi svojo odločitev o izstopu iz kraljeve družine oz. njegovi opustitvi kraljevih dolžnosti in selitvi v Kalifornijo.

Adidas prekinil sodelovanje s Kanyejem Westom

Vsem znana znamka Adidas je imela z raperjem Kanyejem Westom večletno pogodbo sodelovanja, ki jo je bila primorana prekiniti. Glasbenikove nedavne izjave in dejanja so bili neprimerni, nevarni in sovražni, kar se ne sklada z njihovimi vrednotami, zato so se odločili za prekinitev sodelovanja. Ta odločitev pomeni, da bo Adidas takoj prenehal proizvajati in prodajati linijo izdelkov Yeezy, ki vključuje tudi športne copate – prav te veljajo za ene najbolj prodajanih izdelkov Adidasa.

Prekinitev sodelovanja bo sicer podjetju prinesla okoli 250 milijonov dolarjev manj prihodkov.

Marsikdo 31. oktobra praznuje noč čarovnic oz. ameriško imenovani Halloween. Od kod ideja o noči, kjer zaživijo čarovnice in ostale maskote?

imajo sicer

drugo ime, a enako vsebino: navezovanje stikov z duhovnim svetom, na primer z duhovi umrlih, vilami, čarovnicami in podobnimi bitji. Od kod torej noč čarovnic?

snične korenine segajo davno nazaj v zgodovino starih

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Harry bi naj del izkupička od knjige namenil dobrodelnim organizacijam.

S Kanyejem Westom zaradi spornih izjav ne želi več sodelovati niti modna hiša Balenciaga.

⏫

Medtem ko so gasilci v štabu razporejali kolege po vseh prizoriščih osrednje gasilske vaje pri Gonžarju, so imeli nekateri nalogo samo opazovati in ocenjevati njihovo delo. Med te so se spretno umestili tudi Janez Melanšek, Boris Lambizer, Bojan Prelovšek in Jože Ograjenšek (od leve). Kot izkušeni »mački«, so vedeli, kaj gledati.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Šentilj – Želi ohraniti vaški videz in značaj

Krajevno skupnost Šentilj sestavljajo štirje zaselki na površini 9,7 km2. To so Laze, Arnače, Silova in Ložnica. Meji na Občini Žalec in Polzela ter na velenjske Krajevne skupnosti Vinska Gora, Bevče, Staro Velenje in Kavče. Obdana je s tremi vrhovi: Kožljem, ki meji na Velenje, Sevčnikom, ki jo loči od Polzele, ter Goro, ki meji na Žalec. Kraj ima tudi gradič Švarcenštajn, ki je bil prvič omenjen leta 1360, in farno cerkev sv. Egidija iz 12. stoletja – po njej se kraj tudi imenuje Šentilj (sv. Tilen, sv. Ilj).

»Že od osemdesetih let prejšnjega stoletja si prizadevamo, da bi Šentilj ohranil svoj vaški videz in značaj,« prične opis življenja v kraju predsednik Sveta KS Šentilj Janez Podbornik. »Središče kraja ima razširjen prostor, kjer so cerkev, župnišče, pokopališče z mrliško vežo, športni park s tremi igrišči, podružnična osnovna šola, ki jo letos obiskuje 83 učencev, in vrtec, kjer je 63 otrok. V KS Šentilj živi približno 1300 krajanov, vendar se število mladih povečuje, saj beležimo veliko novih gradenj in rojstev otrok. Število starejših od 18 let je 917, okoli 400 pa je mladih do 18. leta,« navaja statistične podatke predsednik.

Sodobna evropska vas »Osrednji vezni dejavnik kraja so ceste, ob katerih so nanizani kmečki domovi, ki so zgrajeni iz bivalnih in gospodarskih poslopij s pripadajočimi kmetijskimi zemljišči. Vse znamenitosti so prikazane na info tabli, ki se nahaja med šolo in cvetlično gredo z zasaditvijo grba in napisom kraja v centru Šentilja. Želimo, da urbanizacija ne bi spremenila vaškega videza in značaja Šentilja. Upam si trditi, da je Šentilj z že zgrajeno infrastrukturo in s predvidenimi investicijami sodobna evropska vas, na kar smo zelo ponosni,« zadovoljen pove Podbornik.

Krajani Šentilj se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom; skoraj vsaka hiša ima svoj vrt,

se ukvarja z mlekarstvom, še nekaj pa je srednje velikih kmetov, ki prav tako oddajajo mleko in ostale pridelke.

Tudi v Šentilju najbolj dejavni gasilci in upokojenci

V KS Šentilj deluje 14 društev. Med najbolj aktivnimi so gasilci in upokojenci, ki letos praznujejo 15. obletnico usta-

novitve. Gasilsko društvo pa je letos praznovalo 90-letnico delovanja društva in skupaj s Svetom KS Šentilj so pripravili veliko proslavo in veselico z Modrijani ob dnevu državnosti. Proslavili so visoko obletnico PGD Šentilj in odprli nov cestni odsek skozi središče kraja.

V sodelovanju z društvi vsako leto organizirajo prireditve ob krajevnem prazniku ob koncu avgusta oz. v začetku septembra. Prireditve so dobro obiskane in vsebinsko zastavljene tako, da lahko sodelujejo mladi in starejši krajani.

Šentilj je poznan po blagoslovu konj, ki ga vsako leto tradicionalno organizirajo na Štefanovo, Katarininem sejmu, širše pa je poznan tudi njihov Športni park, ki je ob petkih in sobotah na razpolago za druženja tudi ostalim občanom.

manjšo njivo ter sadovnjak za lastne potrebe. Šentilj je prepoznaven po sadjarstvu in drevesnici Jelen – Klemšetovi. V Lazah imajo velikega pridelovalca zelja in ostale zelenjave; to je kmetija Marka Jevšnika, ki z družino zalaga velik del podjetij in trgovin v Velenju. Med največjimi kmetijami je kmetija Pečečnik z okoli 200 glavami živine in

ki je obsegala rekonstrukcijo ceste, označitev prehodov za pešce, položitev cevi za predvideno kanalizacijo, javno razsvetljavo in dve avtobusni postaji. Vsa dela je financirala MO Velenje.

Največja težava v Šentilju je pomanjkanje ustreznih prostorov za nadaljnji razvoj kraja. Poudariti moram, da

primorani dva oddelka vrtca imeti v osnovni šoli. Dom krajanov je star 100 let, neprimerno izoliran in je škoda vlagati v obnovo,« našteva Podbornik.

MO Velenje pripravlja razpis za projektno dokumentacijo, Podbornik pa razloži, da zaradi prostorske omejitve za načrtovan večnamenski

krajane; predviden pa je tudi montažni oder za potrebe kulturnega društva, prireditev ter proslav,« načrtovan nov objekt opiše predsednik.

Začete projekte želijo dokončati

»Krajani Šentilja imamo veliko želja,« pravi Janez Podbornik, ki vesel pričakuje letošnje lokalne volitve, saj za predstavnike v Svet KS Šentilj kandidira veliko mladih, prav tako pa tudi on, saj želi dokončati zastavljene projekte. Kar nekaj jih je.

Obljubljeno in planirano je s strani MO Velenje, da se bo gradnja pločnika nadaljevala v letu 2023, in sicer mimo gasilskega doma v smeri Velenja do Pleterška, saj otroci iz tega predela Arnač hodijo v šolo in na šolski avtobus po zelo ozki in prometni cesti.

Prav tako je zelo velika želja tudi po gradnji kanalizacije, kar je tudi pogoj za začetek gradnje stanovanjskih hiš na Pirhom – to je bila včasih zelo znana gostilna sredi vasi -, ki je v lasti MO Velenje. Odkupljeno zemljišče predvideva izgradnjo 24 stanovanjskih hiš, vendar pa je pogoj krajanov, da se parcele prej komunalno opremijo,« še našteva Podbornik.

Vrtec v 200 let

stari stavbi

Kot poudarja Podbornik, Svet KS Šentilj dobro sodeluje v MO Velenje. »Želimo pa si, da bi bile obljube, izrečene pred vsakimi volitvami, tudi realizirane. Zadnje leto smo lahko veseli, da je bila realizirana 1. faza projekta ureditve pločnika in lokalne ceste Pirh – Mrliška vežica,

smo skupaj z MO Velenje intenzivno pristopili k pripravam za gradnjo večnamenskega objekta. Šola, vrtec in dom krajanov ne ustrezajo več svojemu namenu. Osnovna šola je postala premajhna in nima telovadnice za zimske dni, vrtec je v najetih prostorih Tilnovega doma, zgradba je stara 200 let in nikakor ne ustreza standardom vrtca, prav tako smo

objekt potekajo dogovori o odkupu stare hmeljarske sušilnice, saj zaradi njene dotrajanosti ni smiselna njena obnova, temveč le rušitev.

»Idejni projekt predvideva novo šolo s petimi razredi, vrtec s šestimi enotami, prostore za delovanje društev v krajevni skupnosti, primerno telovadnico za potrebe vrtca in šole, v popoldanskem času pa za potrebe rekreacije za

»Letos se bo začela gradnja optičnega omrežja. Ob tem predlagamo sodelovanje z Elektrom Celje, da se gradnja izvaja skupno v enem zemeljskem kanalu. Velik interes med krajani je montaža sončnih elektrarn na strehah, kar zaradi zastarelega elektro omrežja zdaj ni možno. Na polovici Šentilja je zgrajeno novo električno omrežje in so položene cevi za optiko; ta praksa se je pokazala za uspešno pri dosedanji gradnji, saj se ta bistveno poceni in z minimalno škodo posega v naravo.

Sicer pa izrazi veliko zadovoljstvo z utripom kraja, delovnimi in povezanimi krajani. Zakaj je lepo živeti v KS Šentilj? »Dolina je zelo lepa, skoznjo pelje le ena glavna cesta, zato ni veliko prometa, hrupa. Intenzivno kmetijstvo včasih res prinese nekaj neprijetnega vonja, a saj smo na deželi. Delamo z roko v roki in smo veseli, da živimo v Šentilju,« sklene predsednik. ��

Diana Janežič

Dom krajanov je v 100 let stari stavbi, sušilnica ob njem je primerna le še za rušenje.

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na

Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

Janez Podbornik

Šola je premajhna, ker nima telovadnice, otroci pozimi nimajo kje telovaditi.

Rudarji pod novim trenerjem še neporaženi

Novi strateg prebudil Velenjčane – Na domačih tleh so si priigrali nove tri točke in vknjižili tretjo zaporedno zmago

Ose do prve evropske zmage

Velenjski rokometaši so v Rdeči dvorani poskrbeli za preobrat in si priigrali prednost pred povratno tekmo v Avstriji

Velenje, 29. oktobra - Rokometaši Gorenja Velenja so preteklo soboto odprli novo evropsko sezono. Na domačem parketu so v drugem krogu evropskega pokala gostili devetkratne avstrijske državne prvake, ekipo Bregenz Handball.

19). Nekaj minut kasneje so ose prvič na tekmi tudi povedle (21 : 20), a so se Avstrijci uspešno upirali in vse do 50. minute je bila obračun v Rdeči dvorani še popolnoma odprt (25 : 25). Velenjski rokometaši so v naslednjih minutah stopili na plin in si priigrali

bomo morali pokazati še boljšo igro.«

Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: »Prvi polčas smo začeli izjemno slabo. Potem se je težko vrniti v ritem. Skozi celoten prvi polčas smo ekipo Bregenza lovili, ki je fizično zelo dobra ekipa z dvema

Velenje, 29. oktobra - Nogometaši Rudarja, ki so v prvi tretjini drugoligaškega prvenstva zabeležili kar pet porazov in polzeli proti repu lestvice, so se končno nekoliko prebudili. Pod taktirko Adnana Zildžovića, ki je po rezultatski krizi knapov na trenerskem stolčku zamenjal Simona Dvoršaka, so najprej remizirali s favorizirano Krko, nato pa si na domačem terenu priigrali zmago proti Ravenčanom in Krčanom. Serijo neporaženosti so Velenjčani podaljšali v 14. krogu, ko so na stadionu Ob jezeru gostili novince v letošnji drugoligaški konkurenci – Bistrico. Tudi Bistričani so v Velenje pripotovali po krajšem nizu brez poraza, po tem ko so premagali Brinje Grosuplje

in Nafto ter remizirali s Triglavom in Fužinarjem. Za odtenek bolje je pred sobotnim obračunom kazalo gostom, ki so zasedali šesto mesto, Knapi pa so se s tremi točkami manj nahajali na repu prvega dela lestvice.

Bistričani so dvoboj na velenjski zelenici začeli spodbudno. V 13. minuti je z roba kazenskega prostora zadel Niko Havelka, ki je poskrbel za minimalno vodstvo gostov z 1 : 0. Knapi, ki so večino prvega polčasa prevladovali in nekajkrat zaposlili gostujočega vratarja Jako Dabanovića, so v 44. minuti le prišli do izenačenja. Po podaji iz kota je za 1 : 1 zadel Nikola Pejović, ki je postavil tudi izid prvega polčasa. Tudi v drugem delu so knapi nekajkrat zapretili,

odpor gostov pa so strli šele deset minut pred koncem. Za vodstvo z 2 : 1 in tretjo zaporedno zmago Velenjčanov je zadel Nik Omladič Rudar se je z novimi tremi točkami povzpel na šesto mesto lestvice, kjer s 13 točkami več trenutno kraljuje Aluminij, ki je v 14. krogu premagal Primorje. Točko manj od vodilnih Kidričanov ima Rogaška, ki si je tokrat priigrala zmago nad Krko. Novomeščani so po drugem zaporednem porazu spolzeli na tretje mesto.

Velenjski nogometaši bodo šesto zmago v letošnji drugoligaški sezoni lovili v nedeljo, 6. novembra. V 15. krogu 2. SNL se bodo v Ljubljani pomerili z Ilirijo.

�� tr, foto: Stane Vovk

Upokojenci ponovno do najvišjih mest

Člani Društva upokojencev Velenje že nekaj let dosegajo odlične rezultate tako na igrah Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev kot na državnih športnih igrah

ni podprvaki. Moško ekipo so sestavljali Blaž Dukarić, Branko Stropnik, Slavko Dominkoš, Desimir Djordjević in Branko Guzej. Še višje so letos posegle Velenjčanke. V

lenje odvijalo na velenjskem strelišču Mrož, so Velenjčani posegli po najvišjih mestih. Ekipa strelk, ki so jo sestavljale Marina Sušec, Anica Vedenik, Jožica Šimek in Stanka

Uvodne minute srečanja so pripadle Avstrijcem, ki so izkoristili nezbranost os in že v prvih petih minutah povedli za pet zadetkov (5 : 0). Velenjčani so svoj prvi zadetek dosegli šele v sedmi minuti, ko so izkoristili prazen gol gostov. Po uvodnem krču so se nekoliko prebudili in se v 12. minuti približali na dva gola zaostanka (7 : 5), a še vedno niso našli pravega recepta za razpoložene goste, ki vodstva niso izpustili iz rok. V nadaljevanju so dvakrat povedli s petimi zadetki prednosti (13 : 8, 15 : 10), na odmor pa so se odpravili s prednostjo treh golov (17 : 14).

V drugem polčasu so Velenjčani končno pokazali nekaj več razigranosti. Po zadetkih Domna Tajnika in Matica Verdineka so se v 32. minuti približali na zgolj zadetek zaostanka (16 : 17), v 37. minuti pa so po golu Tilna Sokoliča izničili prednost gostov (19 :

štiri zadetke prednosti (30 : 26), nato pa ponovno nekoliko popustili in vodili zgolj še za gol (31 : 30). V zadnji minuti dvoboja je za zvišanje vodstva zadel Branko Predović (32 : 30), tik pred sodnikovim žvižgom pa so ose ponovno izkoristile prazen gol gostov in si priigrale zmago s 33 : 30. Odločitev o napredovanju v naslednji krog bo znana 5. novembra, ko bodo Velenjčani na avstrijskem parketu branili prednost treh zadetkov.

Urban Pipp, rokometaš Gorenja Velenja: »Tekmo smo začeli v krču. Poznalo se je, da je to naša prva evropska tekma v tej sezoni. Nato smo z borbeno igro v obrambi in lahkimi zadetki na prazen gol prišli najprej do izenačenja in nato tudi do vodstva. Na koncu smo uspeli narediti razliko treh zadetkov, kar pa ni dovolj, da bi se že lahko veselili napredovanja. Čaka nas tekma v Bregenzu, kjer

visokima krožnima napadalcema. Na začetku nam je primanjkovalo energije, ki smo jo našli v drugem polčasu, ko smo tekmo obrnili v našo korist. Na drugo tekmo odhajamo z zasluženimi tremi zadetki prednosti. V Avstriji nas čaka zelo težka tekma, ampak mi odhajamo z jasnimi cilji.«

Matic Kotar, rokometaš Bregenza: »Tekmo smo odprli zelo dobro, mislim, da smo Velenjčane z napadom 7 : 6 malo presenetili, kljub temu da že od začetka sezone igramo tako. V drugem polčasu se je razigral njihov vratar Skok in mislim, da je to prevesilo tehnico v korist Velenjčanov. Mi smo nato padli, zmanjkalo nam je energije. Res pa je, da je za nami šele prvi polčas, za napredovanje v naslednji krog imamo še šestdeset minut na domačem igrišču in mislim, da je razlika dosegljiva.«

�� tr, foto: Jan Gregorc

Zveze društev upokojencev Slovenije, kjer so bili uspešni tudi letos.

Na državnih športnih igrah upokojencev Slovenije v pikadu, ki se je 24. septembra odvil v Desklah, so velenjski upokojenci, ki so se na igre podali kot aktualni državni prvaki, postali še držav-

sestavi Mirjana Guzej, Jožica Šimek, Lidija Gluk, Stanka Jelen in Olga Bračič so osvojile naslov državnih prvakinj. Olga Bračič je v posamični konkurenci osvojila še srebro. Tudi na državnih športnih igrah upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško, ki se je v organizaciji DU Ve-

Jelen, je že drugo leto zapored osvojila naslov državnih prvakinj. Moška ekipa, ki ima v svojih vrstah tudi državnega prvaka Jurija Goličnika, pa je v zasedbi Tomo Sušec, Martin Hudales, Franc Trebše in Jure Goličnik po lanskem tretjem mestu tokrat posegla po srebru. ��

100 Uršk na Uršljo goro gotovo ob letu

Mozirska koča bo prve goste sprejela spomladi

Vreme ponagajalo rekordnemu obisku – 72 jih je

vendarle prišlo k soimenjakinji sv. Uršuli

Uršlja gora, 22. oktobraIdeja Marjana Karlovčeca iz Topolšice, ki si je ob tradicionalnih pohodih 100 žensk na Triglav zamislil shode in srečanja žensk z imeni Uršk v vseh verzijah imena z odmevnim vabilom 100 Uršk na

li, da se dogajanje spremeni v 3 dni, od 21. do 23. oktobra. Tako sta bili v petek in soboto sveti maši v čast sv. Uršuli ter za Urške, ki so se prišle kljub dežju.

Svoj čas dolgoletno oskrbnico planinskega doma Sonjo

končala skupaj z množico le-teh.

Zadnje srečanje so organizatorji izvedli kot prisrčen sprejem, vsaki vpisani Urški so poklonili majico z napisom 100 Uršk na Uršlji ter skupine fotografirali za spomin. Po so-

Mozirje, 28. oktobra – Gradnja nove Mozirske koče poteka brez večjih zastojev. Predsednik PD Mozirje Boštjan Goličnik pojasni, da je trenutno največji izziv zagotovitev dodatnih finančnih sredstev. »Gradnja je v polnem teku, smo v fazi polaganja estrihov, sten, fasade, sledi montaža centralne kurjave in ostalih obrtniških del v zimskih mesecih,« našteva Goličnik, ki pove, da je pomembno, da bo objekt v zimskih mesecih že pod streho in bodo lahko dela zaključili do spomladi. Po besedah predsednika največji izziv predstavlja zagotavljanje finančnih sredstev zaradi turbulentnega leta na področju gradbeništva. »Nekaj težav smo imeli pri nabavi materialov. Zaradi zimskih razmer tudi nekaj časa nismo mogli pričeti z deli, zato smo zaprosili ministrstvo za podaljšanje roka izvedbe projekta,

čemur so ugodili. Računamo, da bomo lahko prve goste sprejeli spomladi prihodnje leto,« pove optimistično predsednik in spomni na to, da so se stroški gradnje v zadnjem obdobju podražili za 20 do 30 odstotkov.

»Srečo smo imeli, ker smo določene stvari kupovali vnaprej, ko smo že vedeli, da smo bili na razpisu uspešni.« Planinska koča bo ostala takšna, kot so je bili gostje vajeni. Tudi

v enakem obsegu sprejema dnevnih gostov in spalnih kapacitet, le standardi pri gradnji javnih objektov so drugačni, zato je objekt drugače zasnovan in zastavljen. Ker gre za eno najstarejših slovenskih koč, v spomladanskem času načrtujejo tudi veliko slavje ob odprtju nove koče, saj si to enostavno zasluži.

Uršljo goro, se je očitno dobro prijela. Prvič v letih 2018 in 2019, leta 2020 zaradi epidemije organiziranega srečanja ni bilo, lani in letos četrtič pa je interes presegel prva pričakovanja.

Vrh gore Plešivec meri 1699 m, nekaj nekaj metrov nižje na 100 m2 veliki ravnici pa stoji cerkev, poimenovana po svetnici Uršuli, in nasproti nje Planinski dom v lastništvu in upravljanju PD Prevalje. Tokrat je prav tisto soboto vreme močno ponagajalo, zato so se organizatorji shoda odloči-

Kegljanje

Presenečenje na Prevaljah

Za največje presenečenje 5. kroga so poskrbeli tekmovalci Šoštanja. Na Prevaljah so z visokim izidom premagali povratnika iz 1. B lige ekipo Korotana. V šoštanjski ekipi že dolgo nismo videli tako usklajene igre vseh tekmovalcev kot tokrat. Tokratna igra je bila na visokem nivoju kegljanja, s tem pa so domači ekipi pokazali, da na Koroško niso prišli samo na izlet, ampak tudi premagat tekmeca. Da vijole mislijo resno, se je videlo že v

Podbregar iz Raven pri Šoštanju, ki je od letos upraviteljica planinske postojanke (po sinovem odkupu Andrejevega doma) na Slemenu, je zamenjal mladi oskrbnik Nejc Juvan, še bolj povezan z vodstvom matičnega PD Prevalje. Maši sta vodila na godovni dan župnik Peter Leskovar iz Slovenj Gradca ter v soboto Tine Tajnik iz župnišča v Mislinji. Oba sta predstavila tudi zgodbo o mučenici sveti Uršuli, ki se je zavzemala za zatirane in zapostavljene ženske, zaradi tega pa je tragično

igri prvega para, ko sta z natančno igro v polno in še boljšo na čiščenje deklasirala domačine. Po štirih setih prve igre so gostje vodili z 2 : 0 s prednostjo 67 kegljev. Z dobro igro sta nadaljevala tudi tekmovalca drugega para, ki sta iz lučaja v lučaj povečevala prednost in s tem domačine spravljala v nezadovoljstvo, kar se je poznalo v nadaljevanju igre. Po 120 lučajih druge igre so gostje vodili že s 4 : 0 in imeli kar 120 kegljev prednosti, kar je praktično že pomenilo, da se Šoštanjčani vračajo z obema točkama. Z dobro igro sta nadaljevala tudi igralca tretjega para, ki domačinom nista dovolila večjega presenečenja. Tekmovalci so si po tej igri razdelili točki, s tem pa so

TAKO so igrali

botni maši so se premočene Urške in spremljevalci spustili proti dolini, kljub vsemu le zadovoljni s podvigom. Tudi letos najmlajša Urška, ena od 72 soimenjakinj, četrtošolka iz OŠ Brdinje z Raven na Koroškem, ki jo je prvič na to goro spremljala mama Marija, je bila zadovoljna in obljubila, da na 5. srečanje v prihodnjem letu zagotovo spet pride.

�� Jože Miklavc

Po poti sončkov na Smodivnik Po hribih

Ste že slišali za Sončno pot? Povezuje štiri vrhove, ki se krožno dvigajo nad Škalskimi Cirkovcami. Prav je, da spoznamo hribe v naši bližnji okolici, zato je Sončna pot kot nalašč, da se seznanimo z lepotami domačega okolja. Najbolje je, da se na potepanje odpravimo večkrat, ker je

kovcah, kamor smo se pripeljali z avtobusom.

Lepo vreme je poskrbelo za pravo jesensko pravljico, pogled na osončene vrhove listavcev je bil osupljivo lep. V lahnem vetriču so barviti listki plavali tudi po zraku, pod nogami pa je šumelo že odpadlo listje. Barvita lestvi-

mem grebenu, smo se vrnili do kapelice in se po drugi poti spustili do Šmartinskih Cirkovc.

Pot se tu nadaljuje proti Stropnici, mi pa smo jo mahnili po lokalni cesti proti Cirkovcam, kjer smo si na športnem igrišču pri brunarici Športnega društva privoščili

domačini nekoliko ublažili visok poraz 7 : 1. Prednost Šoštanjčanov je znašala kar 127 kegljev.

S to zmago so se vijole povzpele na tretje mesto. Za prvimi Brežicami zaostajajo za dve točki, za drugim Dravogradom pa le za točko. Ekipo Šoštanja v naslednjem krogu čaka težko gostovanje. Na kegljišču v Brežicah se bodo v derbiju kroga pomerili s trenutno vodilno ekipo. Favoriti na papirju so domači fantje, ki pa ne smejo pozabiti, da so tekmovalci Šoštanja dobro pripravljeni ter v zelo dobri formi in željni zmage. Srečanje bo v soboto ob 17. uri, možno pa ga bo spremljati tudi v živo na spletni strani KK Brežice. �� tf

celotno pot težko prehoditi v enem dnevu.

Planinci UNI3 smo se po tej poti odpravili že tretjič. Lani smo prehodili Lubelo, Vodemlo in Stropnico, v teh lepih jesenskih dneh pa smo osvojili še Smodivnik.

1903 (24), 6. Rudar (19), 7. Kety Emmi&Impol Bistrica (19), 8. Beltinci Klima Tratnjek (18), 9. Fužinar Vzajemci (16), 10. Vitanest Bilje (16), 11. Krško (15), 12. Triglav Kranj (15), 13. Primorje (13), 14. Roltek Dob (13), 15. Jadran Dekani (12), 16. Brinje Grosuplje (12).

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 5. krog Korotan : Šoštanj 1 : 7 (3167 : 3314) KK Šoštanj: Hasičič – 556 (1), Sečki – 558 (1), Šehič – 561 (1), Kompari – 541 (1), Pintarič – 555 (0), Petrovič – 543 (1)

Krožna pot vodi od Lubele po gozdu mimo partizanske bolnice in pripelje na Graško Goro, kjer se obrne proti vzhodu in dalje proti 923 metrov visokemu Smodivniku. Mi pa smo pot pričeli v Cir-

Namizni tenis

Druga zmaga Tempa

V soboto, 29. oktobra, se je v 4. krogu tekmovanja v 1. zvezni namiznoteniški ligi ekipa Tempa pomerila z ekipo Kajuh – Slovan iz Ljubljane in zmagala z rezultatom 4 : 3.

ca pastelnih barv nas je spremljala na vsakem koraku. Pot je vodila mimo kapelice, ki so jo pred kratkim obnovili in je bila na to mesto postavljena nekoč davno, kdo ve s kakšnim namenom. Do vrha Smodivnika je vodila lepa potka, tu in tam malce nadelana zaradi spravila lesa. Na vrhu smo bili poplačani z lepim razgledom na Završe, Uršljo goro in Pohorje. Ker zaradi podrtega drevja nismo mogli nadaljevati poti po str-

Najprej je nastopil Tadej Vodušek proti Mihaelu Kocjančiču in ga premagal z rezultatom 3 : 2, nato je nastopil Miha Kljajič proti Andražu Novaku in izgubil z rezultatom 1 : 3, na koncu prvega kroga je Patrik Videc premagal nasprotnika Oleksandra Palchikovskiya z rezultatom 3 : 1. V igri dvojic sta Vodušek skupaj s Kljajičem premagala dvojico Novak-Kocjančič z rezultatom 3 : 2. V drugem kro-

zasluženo malico. Seveda ni šlo brez petja, kar je pri nas že v navadi. V Velenje smo se vračali peš. Najprej smo se povzpeli na sedlo med Vodemlo in Lubelo, nato pa smo se spustili v Šembric. Do Konovega smo šli po lepi gozdni poti, nato pa smo pri Stanku poskusili še letošnji mošt. Lep pohod, v lepem vremenu in v dobri družbi prijetnih ljudi. Hvala vsem, ki vedno poskrbite, da se imamo lepo.

�� Anka Pugelj

gu je Tadej Vodušek izgubil proti Andražu Novaku s 3 : 0, Patrik Videc pa je bil slabši od Mihaela Kocjančiča s 3 : 2. Odločala je tretja posamična igra, v kateri je bil Miha Kljajič na koncu boljši od Bora Brodnjaka s 3 : 0. Na koncu je slavila ekipa Tempa z rezultatom 4 : 3. Ekipa Tempa je tako s 4 točkami na šestem mestu prvenstvene razpredelnice.

Kandidati za lokalne volitve 2022 v Mestni občini Velenje

SEZNAM

KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE VELENJE, KI BODO V NEDELJO, 20. NOVEMBRA 2022

1. Lidija ŠOLINC

roj. 08. 06. 1978, Velenje, Lipje 48A, organizator socialne mreže, samostojna podjetnica Predlagatelj: DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA

2. Benjamin STROZAK

roj. 30. 01. 1963, Velenje, Žarova cesta 16, diplomirani inženir tehnologije polimerov, direktor, samostojni podjetnik

Predlagatelj: DOBRA DRŽAVA

3.

Peter DERMOL

roj. 26. 01. 1978, Velenje, Cesta X 33, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, župan Mestne občine Velenje

Predlagatelja: SOCIALNI DEMOKRATI – SD ter ROK PLANKELJ IN SKUPINA VOLIVCEV

4.

dr. Milan MEDVED

roj. 30. 03. 1960, Velenje, Jerihova cesta 5A, doktor znanosti, upokojenec

Predlagatelj: HERMAN ARLIČ IN SKUPINA VOLIVCEV

5. Lidija ČRNKO

roj. 15. 06. 1967, Velenje, Špeglova ulica 5, specialistka andragogike, vodja analiz in razvoja

Predlagatelj: GIBANJE SVOBODA

6.

Jože HRIBAR

roj. 02. 04. 1970, Velenje, Cankarjeva cesta 2A, strojnik, direktor

Predlagatelj: NAŠE VELENJE

ŠTEVILKA LISTE: 1

IME LISTE: DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA

SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA MESTNE OBČINE VELENJE

Območje Mestne občine Velenje je 1 (ena) volilna enota

ŠTEVILKA LISTE: 3

IME LISTE: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS

1. Lidija Šolinc

roj. 08.06.1978, Velenje, Lipje 48A, organizator socialne mreže, samostojni podjetnik - vodja gost. lokala

2. Mirnes Mešić roj. 02.01.1985, Velenje, Koželjskega ulica 3, gostinsko-turistični tehnik, komercialist

3. Tina Šuman roj. 09.08.1981, Velenje, Ljubljanska cesta 47, poslovni sekretar, računovodja

4. Almedin Hankić roj. 09.04.1980, Velenje, Škale 96, osnovna šola, strojnik operater

5. Bojana Pustinek Miočić roj. 05.03.1973, Velenje, Silova 6, profesor zgodovine in sociologije, učiteljica

6. Željko Garašević roj. 19.07.1986, Velenje, Koželjskega ulica 3, mizar, rudar

7. Cvetka Golob roj. 08.01.1965, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1, osnovna šola, delavka v proizvodnji

ŠTEVILKA LISTE: 2

IME LISTE: KONKRETNO

1. Rajmund Vodovnik roj. 06.07.1962, Velenje, Podgorje 5A, prometni tehnik, avtoserviser

2. Tjaša Založnik roj. 18.06.1991, Velenje, Kosovelova ulica 4B, turistični tehnik, brezposelna

3. Mario Vršić roj. 22.11.1977, Velenje, Tomšičeva cesta 39, rudar, rudar

4. Petra Kozarević roj. 13.05.1997, Velenje, Stari trg 26, natakar, natakar

5. Aleš Lorger roj. 19.02.1984, Velenje, Špeglova ulica 31, električar, rudar

ŠTEVILKA LISTE: 4

IME LISTE: SKUPNA LISTA SLS IN NAŠA DEŽELA

roj. 10.09.1958, Velenje, Kidričeva cesta 51, inž. strojništva, upokojenka

15. Bojan Jezernik roj. 01.06.1961, Velenje, Sončni grič 12, univ. dipl. inž. strojništva, upokojenec

16. Sedina Hasić roj. 24.10.1973, Velenje, Goriška cesta 52B, strojni mehanik, tehnik reklamacij

17. Gregor Mahkovec roj. 22.09.1975, Velenje, Bevče 5B, strojni mehanik, tehnik reklamacij

18. Hazemina Softić roj. 08.02.1988, Velenje, Kardeljev trg 5, dipl. medic. sestra, medicinska sestra

19. Herman Arlič roj. 09.08.1942, Velenje, Škale 39A, elektrotehnik, upokojenec

nomistka, zavarovalna zastopnica

4. Janez Melanšek roj. 02.09.1961, Velenje, Šalek 23A, diplomirani ekonomist, višji svetovalec ZRP

5. Jasna Prodan roj. 22.05.1986, Velenje Goriška cesta 46D, univerzitetna diplomirana organizatorka, poslovna sekretarka

6. Admir Hodžić roj. 12.06.1976, Velenje, Ulica 3. julija 12, diplomirani ekonomist, direktor

7. Mersiha Pašić roj. 18.01.1983, Velenje, Škalska cesta 8, profesorica angleščine, učiteljica angleščine

8. Uroš Meža roj. 22.01.1965, Velenje, Kajuhova cesta 15, elektrotehnik, direktor

27. Edvin Babajić roj. 07.07.1997, Velenje, Škale 98A, diplomirani pravnik, samostojni podjetnik

28. Tilen Vozelj roj. 13.08.1993, Velenje, Šlandrova cesta 19, diplomirani ekotehnolog, delovodja

29. Denis Bolić roj. 29.06.1972, Velenje, Cesta IX 30, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, direktor

30. Hajrudin Halilović roj. 01.08.1957, Velenje, Koroška cesta 8B, komunalni inženir, upokojenec

31. Mirnesa Grabkić roj. 21.08.1983, Velenje, Goriška cesta 65, diplomirana upravna organizatorka, administrator - knjigovodja

1. Darko Koželj roj. 31.07.1958, Velenje, Podkraj pri Velenju 14, gasilski tehnik, upokojenec

2. Saša Borovnik roj. 06.10.1981, Velenje, Efenkova cesta 14, dipl. ekonomist, zavarovalni zastopnik, mediator

3. Milan Štrigl roj. 15.06.1957, Velenje, Stritarjeva cesta 3, komercialist, upokojenec

4. Tanja Borovnik roj. 08.10.1994, Velenje, Uriskova ulica 14, trgovka, brezposelna

5. Suvad Cune Ljevaković roj. 05.01.1970, Velenje, Cesta I 22, rudar, rudar - skupinovodja

6. Alenka Škoflek roj. 12.05.1964, Velenje, Uriskova ulica 14, osnovna šola, brezposelna

7. Mitja Koželj roj. 14.03.1981, Velenje, Podkraj pri Velenju 14, trgovec, brezposeln

8. mag. Deja Klemenčič Štrigl roj. 17.07.1993, Velenje, Stritarjeva cesta 3, magistra, vodja kadrovske službe

9. Slavko Škoflek roj. 17.11.1955, Velenje, Toledova ulica 3, ključavničar, upokojenec

1. dr. Milan Medved roj. 30.03.1960, Velenje, Jerihova cesta 5A, doktor znanosti, upokojenec

2. Brigita Tretjak roj. 05.02.1981, Velenje, Škale 60, ekonomist, UE referent

3. Borut Korun roj. 02.07.1946, Velenje, Lipje 11A, dr. dentalne medicine, upokojenec

4. Ana Pungartnik roj. 21.06.1986, Velenje, Koželjskega ulica 7, dipl. inž. rač. in inf., svetovalec v prodaji 5. mag. Matjaž Koželj roj. 30.04.1963, Velenje, Ljubljanska cesta 43, magister znanosti, upokojenec

6. Janja Žula roj. 12.11.1980, Velenje, Jerihova cesta 2A, univ. dipl. geolog, vodja kakovosti

7. Aleš Mijatović roj. 17.07.1983, Velenje, Šalek 89, inž. elektrotehnike, direktor PE banke

8. Janja Praznik roj. 24.02.1959, Velenje, Jenkova cesta 16, dipl. ekonomist, zastopnica

9. Bogdan Kuhar roj. 04.04.1970, Velenje, Ložnica 15, kmetijski tehnik, kmetovalec

10. Zorica Garić Krstić roj. 20.10.1983, Velenje, Kersnikova cesta 1, komercialistka, finančni referent 11. Nisvet Ahmić roj. 29.08.1966, Velenje, Šercerjeva cesta 18, dipl. fizioterapevt, direktor

12. Andreja Hudournik roj. 21.12.1976, Velenje, Škale 41, monter, delo ob traku

13. Duško Malićević roj. 05.04.1975, Velenje, Šercerjeva cesta 8, strojnik, strojnik aku. lokomot.

14. Mihaela Krulej

20. Iris Majstorović Fatkić roj. 31.01.1994, Velenje, Cesta pod Parkom 20, dipl. inž. logistike, vodja transporta 21. Jožef Angeli roj. 28.05.1947, Velenje, Paka pri Velenju 40D, komercialni tehnik, upokojenec 22. Tatjana Strgar roj. 13.08.1975, Velenje, Plešivec 37, univ. dipl. sociolog, vodja službe obračuna 23. Jaka Hrast roj. 30.10.1989, Velenje, Kavče 32D, inž. geoteh. in rud., zunanji jamomerec 24. Mojca Beričnik roj. 24.11.1968, Velenje, Šalek 103, kemijski laborant, delo v proizvodnji 25. Viljem Kajzer roj. 05.03.1943, Velenje, Škale 122A, voznik, upokojenec 26. Rozalija Angeli roj. 02.11.1973, Velenje, Paka pri Velenju 40Č, komercialistka, direktorica 27. Anton Smonkar roj. 22.12.1980, Velenje, Plešivec 58, elektrotehnik, elektronik, vodja podr. informatike 28. Jelka Kosar roj. 02.01.1962, Velenje, Arnače 39, dipl. ekonomist, vodja službe 29. mag. Bojan Lajlar roj. 17.12.1963, Velenje, Cesta pod Parkom 6, magister znanosti, upokojenec 30. Jaka Vodovnik roj. 30.01.1976, Velenje, Stanetova cesta 2A, grafični tehnik, direktor 31. Uroš Zagoričnik roj. 18.04.1974, Velenje, Jurčičeva cesta 3, univ. dipl. pravnik, vodja področja zavar. 32. Amela Mujanović roj. 02.01.1987, Velenje, Goriška cesta 46C, ekonomski tehnik, proizvodna delavka 33. Tomislav Lipnik roj. 04.12.1956, Velenje, Šenbric 36, inž. elektrotehnike, vodič v rudar. muzeju

ŠTEVILKA LISTE: 5 IME LISTE: GIBANJE SVOBODA

9. Lidija Daničić roj. 22.01.1986, Velenje, Kardeljev trg 1, diplomirana ekonomistka, produktni vodja 10. Stanko Tepej roj. 21.04.1953, Velenje, Škale 83G, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, upokojenec

11. Mojca Križ roj. 23.08.1968, Velenje, Jenkova cesta 41, univerzitetna diplomirana sociologinja, direktorica sektorja za nepremičnine SDG 12. Marko Rakita roj. 01.04.1972, Velenje, Graškogorska cesta 31, strojni tehnik, maser, terapevt

13. Mateja Ladić Tepej roj. 07.09.1980, Velenje, Škale 88C, gimnazijska maturantka, skrbnica ključnih strank

14. Sedin Omerović roj. 15.06.1982, Velenje, Šalek 82, inženir elektrotehnike, višji produktni vodja 15. Branka Reherman roj. 22.01.1967, Velenje, Ljubljanska cesta 25C, zdravstvena tehnica, terapevtka

16. mag. Marko Naraločnik roj. 27.03.1971, Velenje, Cesta VII 3, magister poslovodenja in organizacije, področni sekretar, vodja sektorja

17. Sara Ovniček roj. 19.08.1998, Velenje, Kersnikova cesta 1, ekonomska tehnica, prodajnik

18. Igor Meh roj. 24.09.1961, Velenje, Cesta na Griču 6,univerzitetni diplomirani ekonomist, brezposeln

19. Jožef Kavtičnik roj. 16.03.1953, Velenje, Ljubljanska cesta 38A, profesor, upokojenec

20. Vesna Pavić roj. 19.09.1976, Velenje, Šalek 93, poslovna sekretarka, vodja financ in kadrovske službe

21. Maja Fidej roj. 18.07.1976, Velenje, Šaleška cesta 20A, diplomirana upravna organizatorka, svetovalka

22. Matej Gorišek roj. 29.04.1985, Velenje, Kidričeva cesta 5, inženir rudarstva in geotehnologije, nadzornik in muzejski vodič

23. Sandi Kadić roj. 13.06.1988, Velenje, Toledova ulica 9, inženir strojništva, strojni nadzornik

32. Edina Halilović roj. 04.05.1996, Velenje, Prešernova cesta 9A, diplomirana sanitarna inženirka, brezposelna

33. Žiga Melanšek roj. 29.08.1983, Velenje, Laze 25A, univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, inšpektor RS VNDN

ŠTEVILKA LISTE: 6

IME LISTE: ZaSLISTA ZA STAREJŠE VELENJE

1. Franc Vedenik roj. 18.03.1953, Velenje, Podkraj pri Velenju 7C, univerzitetni strojni inženir, upokojenec

2. Darinka Mravljak roj. 15.05.1954, Velenje, Cesta II 1, diplomirana upravna organizatorka, upokojenka

3. Ivan Planinc roj. 22.02.1955, Velenje, Graškogorska cesta 12, univerzitetni diplomirani socialni pedagog, upokojenec

4. Mira Tepej roj. 30.09.1954, Velenje, Cesta pod Parkom 36, elektotehnik, upokojenka

5. Alojz Leskovšek roj. 04.05.1948, Velenje, Arnače, 8B, voznik, upokojenec

6. Milena Hrustelj Reherman roj. 14.05.1965, Velenje, Goriška cesta 46D, diplomirana inženirka informatike, upokojenka

7. Milan Tepej roj. 26.04.1950, Velenje, Cesta pod Parkom 36, strojni tehnik, upokojenec

8. Zdenka Berlot roj. 05.09.1955, Velenje, Šenbriška cesta 18, univerzitetna diplomirana ekonomistka, upokojenka

9. Ladislav Bračič roj. 20.06.1947, Velenje, Selo 9, gozdarski tehnik, upokojenec

10. Vladimira Tisnikar roj. 14.02.1954, Velenje, Paški Kozjak 43A, ekonomski tehnik, upokojenka

11. Franc Pečečnik roj. 05.10.1953, Velenje, Ljubljanska cesta 29A, inženir strojništva, upokojenec

1. Lidija Črnko roj. 15.06.1967, Velenje, Špeglova ulica 5, specialistka andragogike, vodja analiz in razvoja

2. Franci Lenart roj. 15.12.1962, Velenje, Ulica Janka Ulriha 24, univerzitetni diplomirani inženir, upokojenec

3. Petra Bevc roj. 08.04.1971, Velenje, Škale 128, eko-

24. Zoran Pečnik roj. 23.02.1955, Velenje, Ulica Janka Ulriha 18, odvetnik, upokojenec

25. Milena Krofl roj. 01.08.1960, Velenje, Ljubljanska cesta 19A, ekonomska tehnica, upokojenka

26. Nermin Mahmutović roj. 15.11.1975, Velenje, Ljubljanska cesta 12, diplomirani inženir gradbeništva, vodja oddelka za investicije

12. Marija Antonija Kovačič roj. 11.03.1946, Velenje, Kardeljev trg 1, defektologinja, upokojenka

13. Ivan Glinšek roj. 14.06.1946, Velenje, Ložnica 19, elektro tehnik, upokojenec

14. Marija Pajenk roj. 26.04.1955,

Silova 17, osnovna šola, upokojenka

Velenje,

Občinska

Velenje

Zakona

št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) v povezavi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US, 23/17, 29/21)

Kandidati za lokalne volitve v Občini Šmartno ob Paki

Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) v povezavi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21), Občinska volilna komisija Občine Šmartno ob Paki, objavlja naslednja seznama

SEZNAM

KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI, KI BODO V NEDELJO, 20. NOVEMBRA 2022

1. Peter ROSENSTEIN

roj. 02.09.1977, Šmartno ob Paki, Slatina 15a, diplomirani inženir gradbeništva, vodenje in nadzor projektov

Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SD

2.

Janko KOPUŠAR

roj. 20.03.1965, Šmartno ob Paki, Slatina 6a, univerzitetni diplomirani ekonomist, župan Predlagatelj: ZDRAVKO RAMŠAK IN SKUPINA VOLIVCEV

3. Robert CRNJAC

roj. 17.08.1968, Šmartno ob Paki, Podgora 49, prometno transportni tehnik, prometnik Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI - SD

4. Josip LUKENDA

roj. 04.04.1986, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 49g, univerzitetni diplomirani varstvoslovec, svetovalec na ministrstvu za pravosodje

Predlagatelj: LUKA ŽERJAV IN SKUPINA VOLIVCEV

SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI

Območje Občine Šmartno ob Paki je 1 (ena) volilna enota.

ŠTEVILKA LISTE: 1

IME LISTE: NOVA SLOVENIJAKRŠČANSKI DEMOKRATI

1. Mitja Ločičnik roj. 23.01.1987, Podgora 12C, 3327 Šmartno ob Paki, magister managementa, reševalec

2. Sonja Juvan roj. 03.10.1965, Rečica ob Paki 67, 3327 Šmartno ob Paki upravno administrativni tehnik upokojenka

3. Andrej Klančnik roj. 30.08.1986, Podgora 18, 3327 Šmartno ob Paki, gimnazijski maturant, kontrolor kakovosti

4. Katja Korber roj., 02.10.1996, Gavce 6A, 3327 Šmartno ob Paki, učiteljica predšolskih otrok, pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok

5. Rok Primožič roj. 14.09.1999, Podgora 9, 3327 Šmartno ob Paki, strojni tehnik, varilec

6. Tadeja Zacirkovnik roj. 06.04.1986, Gavce 7, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirana fizioterapevtka, fizioterapevtka

7. Medard Stopar roj. 02.06.1991, Rečica ob Paki 63, 3327 Šmartno ob Paki, kmetijski tehnik, kmetovalec

8. Ida Očko roj. 12.04.1961, Gorenje 3, 3327 Šmartno ob Paki, gospodinja, upravljalec podružnične cerkve

9. Franc Zacirkovnik roj. 28.04.1959, Gavce 7A, 3327 Šmartno ob Paki, upokojenec

10. Klara Potočnik roj. 08.05.1998, Rečica ob Paki 67, 3327 Šmartno ob Paki, kozmetičarka, brezposelna

11. Anton Petrovčič roj. 06.01.1945, Gorenje 2A, 3327 Šmartno ob Paki, tkalec, upokojenec

12. Leon Ločičnik roj. 19.02.1986, Podgora 12, 3327 Šmartno ob Paki, magister managementa, reševalec

ŠTEVILKA LISTE: 2 IME LISTE: ZA ŠMARTNO

5. Klemen Ježovnik

roj. 09.01.1985, Paška vas 12, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomski tehnik, kmet

6. Karmen Petek roj. 31.10.1976, Paška vas 33B, 3327 Šmartno ob Paki, mag. zdravstvene nege, koordinator vzgoje za zdravje

7. Luka Žerjav roj. 17.02.1985, Šmartno ob Paki 122A, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetni diplomirani ekonomist, samostojni skrbnik gospodarskih družb pri NKBM

8. Tea Glasenčnik roj. 02.02.1989, Skorno 5B, 3327 Šmartno ob Paki, vzgojiteljica predšolskih otrok, brezposelna

9. Gabrijel Podgoršek roj. 07.01.1980, Podgora 27, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirani upravni organizator, strokovni sodelavec v kontrolingu

10. Klementina Koren roj. 25.12.1996, Rečica ob Paki 72, 3327 Šmartno ob Paki, magistra grafična inženirka, spletna oglaševalka

11. Klemen Tot roj. 12.12.1987, Slatina 28B, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirani inž. rudarstva in geotehnologije, inženir

12. Klemen Slemenšek roj. 23.01.1984, Šmartno ob Paki 119A, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, vodja prodaje industrija in strateške nabave

ŠTEVILKA LISTE: 3

IME LISTE: SOCIALNI DEMOKRATI - SD

12. Janko Avberšek roj. 02.12.1960, Gavce 49B, 3327 Šmartno ob Paki, strojni tehnik, upokojenec

ŠTEVILKA LISTE:4 IME LISTE: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

tehnik normirec

5. Bojan Rakun roj. 23.02.1973, Mali Vrh 15, 3327 Šmartno ob Paki, ključavničar, posluževalec-nadzornik komunalnega omrežja

6. Vesna Pusovnik Oven roj. 14.12.1981, Rečica ob Paki 13, 3327 Šmartno ob Paki, gimnazijski maturant, vodja marketinga

7. Žiga Omladič roj. 25.02.1991, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki, magister prava, odvetniški pripravnik

ob Paki, obdelovalec kovin, pismonoša

6. Neli Štefanič roj. 11.06.2002, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki, vzgojiteljica predšolskih otrok, študentka

7. Viktor Parfant roj. 17.02.1958, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki, obdelovalec kovin, upokojenec

8. Barbara Šmerc Verzelak roj. 03.01.1979, Podgora 40, 3327 Šmartno ob Paki, konfekcijski modelar, delavec v proizvodnji

1. Maja (Mateja) Ažman roj. 29.01.1981, Šmartno ob Paki 123A, 3327 Šmartno ob Paki, gimnazijski maturant, strokovna delavka v turizmu

2. Tomaž Srebotnik roj. 03.01.1989, Veliki Vrh 43, 3327 Šmartno ob Paki, rudarski tehnik, vodja na pripravi

3. Tea Rehar roj. 24.12.1980, Šmartno ob Paki 9, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomski tehnik, iskalka zaposlitve

4. Roman Kolar roj. 29.11.1969, Veliki Vrh 20, 3327 Šmartno ob Paki, kmetovalec, kmetovalec na družinski kmetiji

5. Suzana Apšner roj. 23.10.1986, Šmartno ob Paki 22, 3327 Šmartno ob Paki, frizerka, zaposlena mama otroku s posebnimi potrebami

6. Nejc Rek roj. 21.01.1991, Skorno 2A, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomski tehnik, pomožni delavec II-razvoj podjetniške ideje

7. Monika Žibret roj. 27.09.1996, Mali Vrh 92, 3327 Šmartno ob Paki, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica

ŠTEVILKA LISTE: 5

IME LISTE: LISTA ZA NAPREDEK ŠMARTNEGA

1. Robert Crnjac roj. 17.08.1968, Podgora 49, 3327 Šmartno ob Paki, prometno transportni tehnik, prometnik

2. Edita Gabrič Zager roj. 23.01.1987, Gorenje 15A, 3327 Šmartno ob Paki, magistrica poslovnih ved vodja produktnih izobraževanj

3. Rajko Pirnat roj. 23.07.1959, Rečica ob Paki 60B, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, upokojenec

4. Tamara Berger roj. 23.03.1982, Veliki Vrh 2B, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetna diplomirana komunikologinja, računovodja

5. Žiga Matjaž roj. 18.02.2004, Mali Vrh 10, 3327 Šmartno ob Paki, dijak 4.letnika gimnazije

6. Lucija Luknar Pev roj. 02.02.1992, Šmartno ob Paki 26, 3327 Šmartno ob Paki, bolonjski magisterij, učiteljica slovenščine

1. Janko Kopušar roj. 20.03.1965, Slatina 6A, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetni diplomirani ekonomist, župan

2. Marjanca Rogel Peršič roj. 19.06.1972, Rečica ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetna diplomirana sociologinja, organizatorka izobraževanja

3. Zdravko Ramšak roj. 26.12.1954, Slatina 43, 3327 Šmartno ob Paki, elektrotehnik, upokojenec

4. Bernarda Radoslovnik roj. 28.02.1971, Skorno 29, 3327 Šmartno ob Paki, tekstilno konfekcijski tehnik,

8. Sonja Hriberšek roj. 15.11.1974, Gavce 12, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomsko komercialni tehnik, sestavljalec

9. Roman Šabec roj. 16.05.1966, Šmartno ob Paki 118, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirani inženir strojništva, konstrukter

10. Vesna Kolšek roj. 24.02.1964, Mali Vrh 1, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomski tehnik, knjigovodja

11. Žiga Borovnik roj. 26.12.2002, Gorenje 2A, 3327 Šmartno ob Paki, avtoserviser tehnik, študent

12. Darko Pokleka roj. 19.07.1951, Slatina 16B, 3327 Šmartno ob Paki, elektrikar, upokojenec

ŠTEVILKA LISTE: 6

IME LISTE: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS

9. Matjaž Dvornik roj. 20.09.1955, Paška vas 30, 3327 Šmartno ob Paki, elektro tehnik, upokojenec

10. Brigita Petek roj. 29.08.1970, Šmartno ob Paki 103, 3327 Šmartno ob Paki, strojni tehnik, planer proizvodnje

11. Ivan Čas roj. 10.10.1959, Paška vas 20B, 3327 Šmartno ob Paki, električar, upokojenec

12. Jožefa Slemenšek roj. 12.02.1957, Paška vas 20B, 3327 Šmartno ob Paki, medicinska sestra, upokojenka

ŠTEVILKA LISTE: 7 IME LISTE: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA

1. Marjan Konečnik roj. 18.07.1969, Gavce 43A, 3327 Šmartno ob Paki, Elektro tehnik- energetik, vodja kontrole - Gorenje

1. Peter Rosenstein roj. 02.09.1977, Slatina 15A, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirani inženir gradbeništva, vodenje in nadzor projektov

2. Suzana Zabukovnik roj. 13.05.1988, Šmartno ob Paki 112, 3327 Šmartno ob Paki, profesorica razrednega pouka, učiteljica razrednega pouka

3. Uroš Vajngerl roj. 01.09.1978, Gavce 48C, 3327 Šmartno ob Paki, živilec, vojak

4. Janja Kamenik roj. 01.07.1993, Gorenje 19A, 3327 Šmartno ob Paki, diplomirana slovenistka in geografinja, učitelj podaljšanega bivanja

5. Matjaž Rogel roj. 19.06.1973, Slatina 5C, 3327 Šmartno

2. Urška Konečnik roj. 20.03.2004, Gavce 43A, 3327 Šmartno ob Paki, dijakinja

3. Grega Potočnik roj. 19.10.1984, Paška vas 14A, 3327 Šmartno ob Paki, Strojni tehnik, odgovorni vodja del

Voli se 12 kandidatov. Glasuje se samo za 1 (eno) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 20. novembra 2022.

Občinska volilna komisija

Občine Šmartno ob Paki, predsednica: Andreja Mešter, univ. dipl. prav.,l.r.

1. Josip Lukenda roj. 04.04.1986, Rečica ob Paki 49G, 3327 Šmartno ob Paki, univerzitetni diplomirani varstvoslovec, svetovalec na Ministrstvu za pravosodje

2. Tamara Forštner roj. 22.11.1986, Paška vas 31, 3327 Šmartno ob Paki, vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica predšolskih otrok- pomočnica vzgojiteljice

3. Aljaž Zagajšek roj. 02.09.1987, Šmartno ob Paki 24, 3327 Šmartno ob Paki, univ. dipl. metal. in mater., metalurg in vodja kakovosti

4. Ana Ocepek roj. 30.09.1998, Rečica ob Paki 61B, 3327 Šmartno ob Paki, hortikulturni tehnik, študentka varstva okolja in ekotehnologije

7. Žiga Gorjup roj. 08.05.1983, Skorno 25, 3327 Šmartno ob Paki, inženir strojništva, vodilni inženir

8. Valerija Jeseničnik roj. 20.11.1968, Mali Vrh 75A, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomski tehnik, strokovna sodelavka za računovodstvo in finance

9. Avgust Reberšak roj. 01.09.1944, Slatina 30A, 3327 Šmartno ob Paki, strojni tehnik, upokojenec

10. Jože Aristovnik roj. 27.03.1948, Rečica ob Paki 3, 3327 Šmartno ob Paki, ekonomist, upokojenec

11. Marija Boruta roj. 15.07.1947, Gorenje 19, 3327 Šmartno ob Paki, višja knjižničarka, upokojenec

pratika

Mesec brkov in mladega vina

November je mesec, ko narava še z zadnjimi listi pokrije tla, leže k počitku in se pripravi na zimo, ki prihaja. Že nekaj časa velja, da je mesec »zatišje pred decembrsko nevihto« oz. praznično mrzlico. Mnogi ga prav tako uvrščajo med najbolj umirjen in hkrati najmanj atraktiven mesec v letu. Na račun boste prišli tisti, ki se veselite zime, večerov ob kaminu, pitja čajev in zimskih športov. November je torej čas, ko se je hočeš nočeš treba pripraviti na zimo.

Novembru so nekdaj pravili listognoj

Ime listognoj mu je dal Trubar, saj se z listjem gnoji zemlja. Stara slovenska imena zanj so še: ednajstnik, poznojesen, meglovec, gnilolist, martinščak, zimšček, vahtnik in mali mesec. Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda novem v latinščini pomeni devet. Po našem koledarju pa je november enajsti mesec. Svetel dan dneva je novembra že precej kratek, traja 10 ur in 6 minut. Mesec smo začeli z dela prostim dnem, 1. novembrom oziroma dnem spomina na mrtve, ki je obenem državni praznik.

Pozdravljen, movember

S spodbujanjem moških, da si ta mesec puščajo rasti brke, skušajo avtorji kampanje ozaveščati o moških zdravstvenih težavah, predvsem raku na prostati in na modih, opozarjajo pa tudi na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških.

Začetki movembra segajo v leto 2003, ko sta v Melbournu dva fanta želela vpeljati brke nazaj v modo. Naslednje leto sta se povezala z avstralsko fundacijo raka na prostati in gibanje je dobilo človekoljuben podton. Tudi pri nas potekajo številne aktivnosti, ki opozarjajo na moške zdravstvene težave in njihovo pravočasno odkrivanje. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bodo 26. novembra po nekaj letih ponovno zbrali brkati tekači na najbolj brkatem teku, kar jih je. Pridružite se brkačem kot tekači ali samo kot navijači.

Svet' Martin bo iz mošta naredil vin

Korenine martinovanja naj bi izhajale iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, ki goduje 11. novembra, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerimkoli drugim praznikom. Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik. Poleg praznovanja nove vinske le-

tine ima martinovo tudi svoje značilne jedi, med katerimi sta poleg perutnine najbolj značilni pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Martinove jedilnike boste našli v večini restavracij po Sloveniji. Med nepogrešljivimi jedmi lahko poskusite tudi pogače, potice in druge sladke dobrote.

Praznik Občine Šmartno ob Paki

Šmartno ob Paki je nekoč nedvomno bilo predvsem vinogradniško območje – upodobitve v Vischerjevi topografiji kažejo vsa pobočja čez in čez prekrita z vinogradi. Od tod

Martinovanje v Starem Velenju

Praznik vina bodo obeležili tudi na Starem trgu v Starem Velenju. V petek, 11. 11. ob 11.11 se bo martinovanje začelo, končalo pa isti večer ob 11.11 (23.11.). Martinovanje bo na prostem z degustacijo vin sloven-

Konec

meseca

stopamo v adventni čas

Zadnja nedelja v novembru, 27. novembra, bo hkrati tudi prva adventna nedelja. Torej je zdaj že treba razmišljati, kakšen adventni venec ali dekor bomo postavili na mizo oz. ga izobesili na vrata. Glede na to da nas letos razvaja čudovita jesen, lahko kar največ materialov naberemo sami. Gozd ponuja storže, pisane liste, žir, želod, zelene mahove in številne druge, naravi prijazne plodove, ki jih lahko koristimo. Pa še brezplačni so! Dodajmo palčke cimeta in posušene pomaranče. Tudi tako se vrnemo nazaj k naravi. V izdelavo venčkov pa vključimo otroke in vnuke in preživimo dragocene trenutke z družino.

Svetniki, ki napovedujejo vreme

Na katere datume je v novembru treba biti še posebej pozoren? Če na mrtvih dan (1. 11.) dežuje, se huda zima pričakuje in pa pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti. Pomembno je tudi vreme na Lenarta (6. 11.): Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. In še: kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.

Martin (11. 11.) velja v ljudskem izročilu za zelo pomembnega znanilca vremenskih sprememb. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Če pa je sonce na Martina, je pred vrati huda zima. Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen. 25. novembra goduje Katarina. Eden izmed vremenskih pregovorov pravi: Sveta Kata, sneg pred vrata in pa vreme Katarine tudi prosinca ne mine. Nekdaj so ljudje pravili tudi, da november napoveduje vreme v februarju. Če je listopada južno, bo svečana mrzlo. Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni. Če pa nerado pada listje z drevesa, spomladi bo čuda gosenic in mrčesa.

Meteorološko se z novembrom poslavlja tudi jesen. Izkoristite dneve za sprehode, opazovanje pisane narave, nabiranje in peko kostanja ter pokušanje mladega vinca.

tudi najverjetnejša povezava, da si je kraj za svojega patrona izbral svetega Martina.

skih vinarjev, tudi dobre glasbe ne bo manjkalo. Lepo povabljeni.

ZMAJEV JEZDEC

Dragon Rider, sinhronizirana animirana pustolovščina, 91 min (Nemčija, Belgija). Režija: Tomer Eshed Torek, 1. 11., ob 17. uri, velika dvor.

MINIONI: GRUJEV VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA). Režija: Brad Ableson, Kyle Balda Sreda, 2. 11., ob 17. uri, velika dvor.

BARABE

The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA). Režija: Pierre Perifel Četrtek, 3. 11., ob 17. uri, velika dvor.

GAJIN SVET 2

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša. Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas Petek, 4. 11., ob 17. uri, velika dvor.

REZ!

Coupez!, komična grozljivka, 111 min (FR). Režija: Michel Hazanavicius. Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield, Matilda Lutz, Sébastien Chassagne Petek, 4. 11., ob 19. uri, mala dvor.

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra. Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan Petek, 4. 11., ob 20. uri, velika dvorana

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija). Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Sobota, 5. 11., ob 17. uri, velika dvor.

POT V RAJ

Ticket to paradise, komedija, 104 min (ZDA). Režija: Ol Parker. Igra-

jo: Kaitlyn Dever, Julia Roberts, George Clooney Sobota, 5. 11., ob 19. uri, mala dvorana

GORSKA MRZLICA

Summit Fever, pustolovska drama, 115 min (VB). Režija: Julian Gilbey. Igrajo: Ryan Phillippe, Freddie Thorp, Hannah New Sobota, 5. 11., ob 20. uri, velika dvorana

VESELA POŠASTNA DRUŽINA 2

Happy family 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 103 min (ZDA). Režija: Joann Sfar. Glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Aleksander Golja, Peter Urbanc, Katja Ogrin Nedelja, 6. 11., ob 16. uri, velika dvorana

HRASTOVO SRCE

Le chêne, dokumentarec za otroke in družine, brez dialogov, 80 min (FR). Režija: Laurent Charbonnier, Michel Seydoux Nedelja, 6. 11., ob 18. uri, mala dvorana

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA). Režija: Joseph Kosinski. grajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Nedelja, 6. 11., ob 19. uri, velika dvorana

JAZ SEM ZLATAN

Jag är Zlatan - I Am Zlatan, športna biografska drama, 100 min (Švedska, Danska, Nizozemska).

Režija: Jens Sjögren

Igrajo: Granit Rushiti, Dominic Andersson Bajraktati, Čedomir Glišović, Hĺkan Bengtsson, Linda Haziri Ponedeljek, 7. 11., ob 18. uri, mala dvorana

MOČNO ME OBJEMI

Serre moi fort, drama, 97 min (FR). Režija: Mathieu Amalric.

Igrajo: Vicky Krieps, Arieh Worthalter, Anne-Sophie Bowen-Chatet, Sacha Ardilly, Juliette Benveniste, Aurèle Grzesik Ponedeljek, 7. 11., ob 19. uri, velika dvorana

Tudi smrt je življenje

Da obrazložimo, kaj je smrt, moramo najprej spoznati, kdo je človek in kaj je življenje. Ker na tem mestu ni prostora za obrazložitev, ki bi vas pripeljala do polnega razumevanja kaj smo in kaj je življenje, to je mogoče le s knjigo, ki jo zaključujem, le nekaj osnov, Človek ni telo. Človek je duša, ki je delček svetlobe in moči ljubezni najvišje zavesti. Ta je ustvarila iz sebe vesolje in človeka kot bitje s posebnim namenom. Duša biva v telesu z namenom, da ustvarja izkušnje tridimenzionalnega vesolja. Svetloba je neskončno znanje zavesti vesolja, moč pa je duh, ki je njegova neusahljiva energija. Najvišji zavesti so religije dale ime Bog in mu hkrati skozi stoletja zaradi nerazumevanja v svojih verskih ideologijah dodale toliko »resnic« človeškega razuma ega, da se je v tem izgubila božja resnica. Zato uporabljam pojem Najvišji Jaz, saj smo vsi delček te zavesti. Fizično vesolje je le manifestacija namena, znanja in energije najvišjega Jaza. Tudi časa ni. Vse je le zdaj in ta trenutek. Čas je fikcija, to je povedal že Einstein, naše zavesti. Pa tudi materija je le vibracija in frekvenca

VELENJE

Četrtek, 3. 11.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Dokumentarni film 65 let Muzej Velenje

9.00 Vila Bianca Biancina slikarska delavnica za otroke 9.00 Knjižnica Velenje Jesenske Robo počitnice

9.00 Rdeča dvorana in druge športne površine Jesenski športni tabor 10.00 Vila Rožle

Jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle

10.30 Galerija Velenje

Umetnost jesenskega listja, mini delavnice

18.00 Knjižnica Velenje

Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kreativna Jazz Klinika: Zlatko Kaučič, koncert s pogovorom

19.30 Dom kulture Velenje

Strast, dojenček in rompompom, avtorska komedija Vida Valiča 21.00 Max klub

Kreativna Jazz klinika: Session Opener by Miha Koren Trio

Petek, 4. 11.

9.00 Vila Bianca Biancina slikarska delavnica za otroke

9.00

Knjižnica Velenje Jesenske Robo počitnice 9.00 Rdeča dvorana in druge športne površine Jesenski športni tabor 10.00 Vila Rožle

Jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle 10.30 Galerija Velenje Umetnost jesenskega listja, mini delavnice 19.30 Klub eMCe plac

Oktoberfestič: predavanje ob pokušini piv Pivovarne Ape in koncert ViaEntropia 21.00 Max klub Velenje

Kreativna Jazz klinika: Alex Sipiagin/ John Escreet Quintet in Jure Pukl/ Ameen Saleem/Jason Brown, koncert Sobota, 5. 11. 16.30 in 19.30

Dom kulture Velenje, vel. dvorana Jubilejni koncert Šaleškega folklornega društva Koleda Pečat 18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana

Kreativna Jazz klinika: Zaključni koncert udeležencev 21.00 eMCe plac

LSDS Collective in Primal Alchemy, koncert 22.00 Max klub

Kreativna Jazz klinika: Soweto KinchBarz & Beats (Michael Janisch, Brown, Escreet, Altura, Sipiagin, Pukl in drugi), koncert

Nedelja, 6. 11. 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Osem črk, prva je L, gledališka predstava, Nedeljski abonma Gledališča Velenje Torek, 8. 11. 10.00 in 16.00

AZ Ljudska univerza, Planet generacij – Večgeneracijski center Slovensko po velenjsko, neformalno učenje slovenščine 17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Kamenčki prijaznosti, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična angleščina 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 17.00 Velenjski grad Strokovno vodstvo po gostujoči razstavi Zlata doba Plečnikove arhitekture

Sreda, 9. 11. 11.00 Zbirno mesto: pred AZ Ljudsko univerzo Velenje Povem vam zgodbo, potepanje po Velenju 16.00 Galerija Velenje Kristina Rutar, Interpretativna polja gline in keramike, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvor. Matevž Goršič: Suita 1-13, prireditev

Skozi tančice ženskega pogleda

Moram

Užalosti me, ko slišim mlado dekle, ki zase pravi, da ni nič posebnega in da ni v ničemer prav zares dobra. Zaskrbi me prizor, ko vidim fanta, ki mu okolica pravi, da je pač poseben, saj pri 12 bere stripe in si ne želi imeti telefona. To posebnost poimenujejo čudaškost. In ta "čudaškost" v njegovem vsakdanu pomeni, da je nesprejet, izključen in zavrnjen s strani vrstnikov.

Zaboli me, ko mi mladi povedo, da je nekaj normalnega, da si med seboj govorijo "nesposobna budala".

Mlado dekle, ki zase pravi, da ni v ničemer dobra, med najinim pogovorom s svinčnikom nariše prečudovit portret obraza in ko ji namenim kompliment, me v hipu popravi in pove, da ni nič posebnega. Zares imaš talent, vztrajam, ona pa rahlo zardi.

Dogovoriva se, da mi prinese še kakšno risbo, ki jo bo narisala. Mine kar nekaj časa, a oddahnem si, da se je držala obljube (predvsem sebi) ter ponovno risala in mi pokazala umetnino. Tokrat je bilo videti, da se na njenem obrazu prebuja rahlo veselje, ponos, sramežljivo pričakovanje, kaj bom tokrat rekla o njenem izdelku. Ponovno je prečudovit. Nariše psa in prav ulovi čustvo na papir.

Skozi pogovor mi zaupa, da mora biti uspešna športnica. To je v njeni družini pričakovanje, ki se ga ne da spremeniti. Fokus mora biti v treningih, ne v risanju. Med govorom o športu si zapišem besede, ki jih povezuje s treningi - moram, prav je, dolgo je že tako, pričakujejo od mene. Ko se osredotočiva na risanje, pove - fajn mi je, me umiri, mi je v veselje, od nekdaj sem rada risala. Ko narediva sklep njenih stavkov, pa kljub temu še zmeraj ostaja njeno notranje doživljanje same sebe - v ničemer

Lunine mene

novembra, ob 12:02, polna luna (ščip) 8.

Glasbene šole Velenje in Umetniške gimnazije

Velenje ob izidu zgoščenke

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Tone Vogrinec, Marko Radmilovič: Vsi me kličejo Tona, predstavitev knjige

ŠOŠTANJ

Ponedeljek, 7. 11.

10.00 Cesta Lole Ribarja 6 Knjižni sejem

10.00 Območno društvo Hospic Velenje, Šaleška 2d Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe

nisem prav zares dobra.

Nagovorim jo, naj razmišlja o tem, v čem pa bi potencialno lahko videla samo sebe, "da ji dobro gre"? Zastaviva si cilj, da bo iskala in raziskovala svoje veselje. Kje tiči? Ga je morebiti že našla, pa si ga ne prizna?

Namreč, nismo vsi za vse, vsak pa ima vsaj eno svojo ustvarjalno, močno področje, ki ga vleče k sebi. Nekdo piše, nekdo riše, nekdo poje, nekdo ljubi določen šport, nekdo žari, ko kuha, nekdo z zagonom fotografira, nekdo ustvarja iz lesa, nekdo se rad ukvarja s številkami.

Beseda "moram" ustvarja pritisk, beseda "želim" odpira možnosti. Zelo pomembno je iskati, najti in čuvati svoja veselja. Velika ali majhna. Takrat smo zares to, kar smo, in vse, kar bi "moralo biti", se spremeni v "želim si". Iz takšnega izhodišča pa nikoli ne čutimo, da nismo vredni, ampak se počutimo ustvarjalno, živo, navdihnjeno, inspirirano in navsezadnje vredno.

�� Ines Vugrinec, SŽM Društvo

okno in vidimo, kako pokrajina beži mimo nas.

Duša biva v telesu z namenom, da si človek in s tem najvišja zavest z izkušnjami nenehnega spreminjanja vsega v vesolju nabira nove izkušnje in s tem širi neskončno znanje. Življenje je v bistvu reakcija sleherne strukture življenja na informacije, ki jih sprejema od drugih. Zato je najvišja zavest ustvarila naše vesolje in človeka. Zato se vesolje nenehno širi. To, da se širi, ve celo znanost. Zakaj in kako, pa razum fizične dimenzije ne more razumeti. Zato je tudi teorija velikega poka in teorija biogeneze o nastanku življenja le teorija, brez znanstvene utemeljitve.

Vem, da je težko sprejeti, še težje razumeti, kar sem napisal. Za človeka je realnost in resnica pač to, kar ima v svoji zavesti. Zato tudi ne razume, da je resnic toliko, kot je ljudi. Črne luknje, kot primer, so videti črne, ker jih zavest človeka ne razume. S tretjim očesom, ki je oko duše, jih vidimo srebrne. Zavest

ega ne more razumeti, da so črne luknje prav tista svetloba izvora (boga), znanje in moč, ki je ustvarila vesolje in vse, kar v vesolju je. Znanost sicer ve, da je v vesolju še neka energija, ki je obsežnejša od vse fizične. Ve tudi, da črne luknje »požirajo« galaksije. Kaj več pa si ne upa povprašati in ne more razumeti. Na položaj in stanje znanosti sem moral pokazati, ker bi bil sicer nerazumljen. Einstein je zapisal, da je bila največja ovira pri njegovem učenju njegova izobrazba. To razumem tako, da so znanja pridobljena iz fizične dimenzija blokada, da človek sprejema znanja višje zavesti, višjih vibracij in frekvenc iz najvišje zavesti vesolja.

Ker je bil človek ustvarjen z namenom, da širi zavest, se vsek tak proces, ki človeka ujame v obstoječe miselne vzorce, navade, pravila, dogme, mite in podobno, konča tako, da človekova zavest več ne raste. Tudi izobraževalni sistem (staršev, cerkve in šole) in znanost k temu pripomorejo.

Zato duša zapusti telo in se vrne v novo telo osvobojena balasta, nabranega v preteklem življenju, da svobodna v novem telesu lahko naprej raste. Zavedni del zavesti ob smrti preide v nezavedni. Tako se zavest osvobodi slabih miselnih vzorcev, navad, prepričanj norm, tradi-

cije in vsega, kar vodi zavest v misli o preteklosti. Te pa zavirajo razvoj človeštva in ustvarjajo le slabo. Pogled nazaj vodi v strah. Iz strahu pa človek ustvarja neharmoničen in neskladen razvoj. Vse vojne so posledice tega.

Veliko je ljudi je doživelo klinično smrt, odhod duše iz telesa in njeno vrnitev v isto telo. O tem so napisane tudi knjige. Vsi, prav vsi govorijo o blaženih občutkih in o tem, da se niso želeli vrniti v fizično življenje. Blaženi občutki so zato, ker se je duša povezala z izvorno dušo najvišje zavesti. Ta jih je vrnila, ker še niso izkusili vsega in s tem obogatili zavest, kar je bil namen tokratnega prihoda duše v fizično življenje. So tudi metode, hipnoza ali regresija, v katerih se lahko človek v spominu vrne v nek čas nekega preteklega življenja. Ko se duša vrača v življenje, z najvišjo zavestjo »dogovorita« namen tokratnega bivanja. To ni zapisano v zavedni del, ker bi potem življenje ne teklo, kot je namen. Teklo bi po starem. Duše otrok si same izbirajo starše, čas rojstva. To zato, ker so zavesti staršev in položaji planetov in galaksij, ki s svojimi vibracijami, ki so hkrati informacije, zagotavljajo uresničevanje namena življenja v tokratnem prihodu.

Smrt je zato v svojem bistvu osvoboditev in le trenutek v neskončnem življe-

nju duše. Noben konec, nobena tragedija, nobena kazen in prav nič slabega, kot to razume še zelo omejena zavest ega človeka. Nekatere kulture zato smrt praznujejo z vesoljem in radostno. Smrt in reinkarnacija je trenutek v procesu življenja, ki nas vodi naprej v našo rast. Rast je življenje in hkrati namen, da tudi v fizični dimenziji nekoč dosežemo popolno harmonijo, srečo in blagostanje. Nebesa na zemlji, bi lahko rekli. Pa ne blagostanje v tem, da imamo vse, kar si zaželi naš nesvoboden ego s potrošniško dresuro, pač pa to, kar potrebuje duša in telo za srečo. Da imamo to, kar so naše naravne potrebe, in ne te, ki so jih ustvarile ideologije »primitivnega« človeka in da je naša zavest osvobojena vseh znanj, ki ustvarjajo slabe in neharmonične misli in te slabe občutke in tak razvoj sveta. To je svoboda. Sreča ni imeti, pač pa je biti, biti v harmoniji. To je namen življenja in smrt vodi k temu. Moji mami je bilo namenjeno, da se je tekočem življenju razbremenila dela zavesti, ki je ustvarjal neharmonične in slabe misli, ki so jo vodile v smrt. Zato je čudežno ozdravela. Vem, da je tudi z namenom te izkušnje prišla na svet.

Silvester Koprivnikar

��

izvorne energije. Najmanjšega fizičnega delca, ki naj bi bil materija velikega poka, tudi znanstveniki niso našli. Ga ni. To je svetu povedal že Tesla. Enako kot je fikcija, ko se peljemo z vlakom in gledamo skozi

Je večinoma dovolj kakovostna voda, v kateri ni strupenih snovi. Ima razmero ma nizko vrednost pH, kar ustreza veliki večini rastlin. S streh lahko po žlebovih zberete presenetljivo velike količine ka pnice in jo shranite v sode, cistern ali vr tne bajerje oziroma bazene. Shranite čim več kapnice, saj jo bodo rastline ob vsaki suši nadvse potrebovale in sodi se bodo hitro praznili. Za hranjenje so najboljši sodi in drugi večji zbiralniki. Priporočljivo je, da so neprepustni za svetlobo in da jih je mogoče tesno zapreti s pokrovom. V nepokritih zbiralnikih bi se tudi raz množevali komarji in nakopičila različna nesnaga, predvsem odpadlo listje.

Oven 21. 3. – 20. 4.

Prazniki vam niso prinesli želenega počitka, temveč so vas psihično in fizično utrudili. Že v naslednjih dneh boste ponovno začutili nekaj več živahnosti. Z vsakim dnem boste bolj polni motivacije in želje, da bi se končno lotili nečesa novega. Znali boste poskrbeti, da vam ne bo dolgčas in si polepšati tudi sicer nekoliko manj prijetne trenutke. To bo blagodejno vplivalo na vaše počutje, ki je v zadnjih dneh precej nihalo in vam povzročalo nemalo skrbi in preglavic. Bik 21. 4. – 20. 5.

Zadovoljni boste s trenutno situacijo in počutjem, zato boste v sebi precej umirjeni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v preteklosti, se bodo končno izboljšale. To vam bo prineslo novo energijo in ustvarjalnost, ki vam je še nekaj dni ne bo primanjkovalo. Izkoristite jo, pri tem pa v svoje načrte vključite tudi druge, ki bodo z veseljem sodelovali in vam pomagali pri izpolnjevanju vsega, kar ste si zastavili. Morda boste morali sredi naslednjega tedna spremeniti nekatere svoje načrte, a ne dopustite, da vas to spravi iz tira in pokvari vaše odlično počutje.

Dvojčka 21. 5. – 20. 6.

Začutili boste, da izgubljate tisto zlato sredino, v kateri ste se počutili varno tako na ljubezenskem kot na delovnem področju. Zaradi določenih sprememb in slabšega počutja se boste znašli v krizi. Ne sprejemajte drastičnih odločitev, ki bodo vse skupaj le še poslabšale. Poslušajte druge in se težav lotite preudarno in potrpežljivo, predvsem pa z iskrenimi pogovori in kompromisi. Če se boste znali umiriti in ostati razsodni tudi v najbolj kritičnih trenutkih, se bo kmalu vse ponovno postavilo na svoje mesto.

Rak 21. 6. – 22. 7.

Prvi novembrski dnevi vam niso pisani na kožo. Na najdete časa, da bi se zares spočili, obveznostim pa ni videti konca. V naslednjem tednu se boste končno rešili velikega bremena, kar vam bo prineslo nekaj zadovoljstva in dodatnega zagona. Vaši dnevi bodo še vedno zapolnjeni z delom, a boste kljub temu nekoliko bolj umirjeni in pod manjšim stresom kot pretekle dni. Čutili boste, da se vam bo obilica dela obrestovala, zato boste svoje delo opravljali z večjo vnemo.

Lev 23. 7. – 22. 8.

V začetku naslednjega tedna lahko pričakujete pozitiven razplet neke situacije, ki vas je že dlje časa obremenjevala. Končno boste dobili občutek, da lahko stopite korak naprej in si zastavite nove cilje. Motivacije vam ne bo primanjkovalo, nikar pa ne pretiravajte, vaša pričakovanja naj ne bodo previsoka. Če boste v naslednjih dneh sprejemali kakšne pomembne odločitve, naj vas vodi razum, srce pa tokrat pustite nekoliko ob strani. Pomembno je tudi, da pri odločanju zaščitite svoje osebne interese.

Devica 23. 8. – 22. 9.

Vaše misli bodo nejasne, zato boste precej negotovi in neodločni. Težje boste uresničevali načrte, ki ste si jih zadali, kar bo rahlo zavrlo tudi vašo motiviranost. Kljub temu še ni čas, da obupate. Obrnite se na prijatelje in poskušajte svoje misli urediti s pogovorom. Hkrati pa si vzemite tudi nekaj časa zase, da boste lahko v miru prišli do novih zaključkov, ki vas bodo znova postavili na pravo pot. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim.

Tehtnica 23. 9. – 23. 10.

- 4. novembra 1933 se je v Šoštanju rodil pedagog, športni delavec, trener in funkcionar Matjaž Natek. Umrl je 15. maja 2002;

- 4. novembra 1944 se je v Šoštanju rodil športnik, športni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak. Umrl je 31. maja 2001;

- krajani Cirkovc so novembra leta 1978 dobili asfaltno cestno povezavo z dolino; - 5. novembra 1930 se je v Škalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana Djordjevič, rojena Skornšek. Umrla je 3. avgusta 2022 v Velenju;

- 5. novembra 1933 se je rodil gledališki delavec, direktor ERE Velenje in od leta 1978 do leta 1982 tudi velenjski župan Franjo Korun. Umrl je 8. februarja 2000; - novembra leta 1944 je nemški okupator zaplenil vse nepremično in premično premoženje znane šoštanjske

usnjarske družine Woschnagg. Pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi šoštanjski Nemci, vojaštvo ter policija, svoj delež pa sta zahtevala komandant varnostne policije in varnostne službe v Mariboru in višji vodja SS in policije v 18. vojaškem okrožju Erwin Rösener; - novembra leta 1984 so v Pesju začeli graditi novo klasirnico;

- 6. novembra 1937 se je na Polzeli rodil arhitekt in projektant Adi Miklavc, ki je umrl v Velenju 6. junija 2002. Miklavc je med drugim avtor Galerije Velenje, nove cerkve sv. Mihaela v Skornem pri Šoštanju in nove cerkve sv. Jožefa v Škalah; - 6. novembra 1974 se je rodila znana velenjska slikarka Nataša Tajnik Stupar; - 7. novembra 1898 se je v Šoštanju rodil Davorin Ravljen. Pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist je kot novinar in urednik služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in

Pot k mrtvim bataljonom. Umrl je 26. junija 1965;

- 7. novembra leta 1925 se je v Šentilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centra srednjih šol Velenje in družbenopolitični delavec Ivo Jamnikar. Umrl je 14. aprila leta 1996;

- 8. novembra 2003 je v Topolšici v oseminsedemdesetem letu umrl zdravnik in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Velenje primarij dr. Alojzij Fijavž;

- 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko turistični center Golte nad Mozirjem;

- 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili s čiščenjem zunanjega grajskega vodnjaka, globokega

49,5 metra; - 9. novembra 2013 Pihalni orkester Zarja Šoštanj na 18. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla osvoji zlato priznanje s pohvalo ter s 95 odstotki zbranih točk postal absolutni zmagovalec tekmovanja; - 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50–letnico reševalne službe, so v Šoštanju, v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu razžveplevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje.

Zajelo vas je malodušje, ki se ga ne znate otresti. Ne najdete pravega zagona, da bi situacijo obrnili v drugo smer, zato se mu z vsakim dnem bolj prepuščate. Razlog za slabo počutje in nemotiviranost se skriva tudi v tem, da se vam zdi v zadnjih dneh vse, kar počnete, zaman. Ob tem imate občutek, da se vse odvija ravno obratno od želenega. To naj vas spodbudi, da pobrskate po vaši notranjosti in najdete tisto, kar bo ponovno zbudilo tisti delček vas, ki se zna spopasti in soočiti tudi z najtežjimi izzivi.

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Znašli se boste v klopčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo spile kar nekaj krvi in živcev. Občutljivi boste na vsako opazko, tudi na zgolj dobronamerno kritiko, kar lahko pripelje do nepotrebnih konfliktov. Čeprav je trenutna situacija za vas precej neugodna, se poskusite iz nje tudi nekaj naučiti. Če boste prepoznali svoje napake, se znali prilagoditi dogajanju, sprejeti kakšen kompromis in na vse skupaj pogledati tudi z druge plati, bo vse skupaj za vas na dolgi rok več kot koristno.

Strelec 23. 11. – 21. 12.

Počutili se boste nekoliko odveč, zato boste v družbi delovali nedostopno. Najbolj vam bo prijal čas na samem, a z njim nikar ne pretiravajte. Četudi ne boste pri volji, se vsaj za kratek čas odpravite med ljudi in poskrbite za kakovostno preživeti čas z vašimi najbližjimi. Čas na samem pa izkoristite aktivno, zgolj poležavanje vam namreč ne bo prineslo boljšega počutja. Lotite se nečesa, s čimer odlašate že dlje časa. Opravljena naloga bo v vas vzbudila dobre občutke, ki vas lahko vodijo v boljši teden.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Slabo počutje je lahko posledica utrujenosti, ki si je ne priznate. Premalo se razvajate, preveč časa ste obremenjeni z drugimi in si belite glavo s tujimi skrbmi. Nič ni narobe s tem, da ste empatični in vedno pripravljeni pomagati, a v prvi vrsti morate poskrbeti za svoje počutje. Če ne boste poskrbeli zase, boste v prihodnosti težje poskrbeli tudi za ostale. Vzemite si čas samo zase in se lotite aktivnosti, ki vas sproščajo. Lahko tudi zgolj lenarite, poskrbite le, da se razbremenite in ne razmišljate o stvareh, ki vas obremenjujejo.

Vodnar 21. 1. – 18. 2.

Občutka nemoči in negotovosti, ki vas preplavljata, sta prisotna, ker namesto lastnim željam sledite pričakovanjem drugih. Ne dopustite, da drugi določajo vašo pot in se odločajo namesto vas. Ne oklevajte več. Ukrepajte in vzemite stvari v svoje roke. Tudi če se dogajanje na začetku ne bo odvijalo v želeno smer, je vredno vztrajati, saj bo vaš trud slej kot prej poplačan. Zadovoljstvo, da končno počnete to, kar si želite samo, pa bo blagodejno vplivalo tudi na vaše splošno počutje.

Ribi 19. 2. – 20. 3. V preteklih nekaj dneh ste se uspeli popolnoma odklopiti in si končno napolniti baterije. Tudi v naslednjem tednu boste vzdrževali visok nivo energije, ki vam bo omogočila, da razrešite vse tisto, kar ste nekaj časa puščali ob strani. Vaša energičnost in sproščenost lahko pritegne tudi vse tiste, s katerimi ste se v zadnjem času nekoliko oddaljili, zato je pravi čas, da se z njimi ponovno zbližate in okrepite odnose. Pred vami je obdobje osebnih zadovoljstev, na vas pa je, da ne dopustite, da po nepotrebnem zvodenijo.

�� Damijan Kljajič

Trije možje (AFŽ) Nestl Žgank, Ivan Atelšek in dr. Alojzij Fijavž (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

ECO, Umberto - italijanski semiotik in pisatelj, KOJO, Nikola - srbski igralec, ORO - makedonsko kolo, teškoto

mali OGLASI

Schutti, Carolina:

Nekoč

sem hodila po mehki travi

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.miszalozba.com

Nekoč sem hodila po mehki travi je tiha drama o iskanju lastne identitete in sestavljanju koščkov družinske zgodbe. Že sam naslov, zasanjan stavek, ki obvisi v zraku s prizvokom sočasne želje in dvoma, naznanja nekaj neoprijemljivega, nekaj, česar protagonistki niso povedali drugi, temveč se je do tega spoznanja dokopala s pomočjo fotografije: »Kot otrok sem namreč zagotovo hodila po mehki travi, vsaj enkrat, kajti leta pozneje mi je teta dala fotografijo, na kateri sva bili z mamo v parku.« Protagonistka Maja tako šele leta pozneje dobi dokaz o dogodku, ki se ga ne spominja. Potrebuje dolgo časa, da lahko sestavi koščke svoje zgodbe in dojame, kaj se ji je v otroštvu zares zgodilo. V izčiščenem in poetičnem slogu avtorica opiše situacijo ljudi, ki so bili pregnani iz svoje domovine in to ji uspe opisati popolnoma brez političnega ozadja. Čeprav je bralcu zaupano, da junakinja izhaja iz Belorusije in navkljub temu, da se zgodba nanaša na preteklost, ima tematika tega romana povsem sodobne dimenzije, zgodba bi se lahko dogajala kjer koli v današnjem svetu.

Flis, Leonora: Enakozvočja

od – Odrasli

821-163.6-32 – Slovenska kratka proza Vir: www.miszalozba.com

»Zagozdena v spominjanju je v kadi drsela skozi trenutke let in iskala vez s sedanjostjo,« lahko beremo v zgodbi Leonore Flis z naslovom Tišina in prav ta stavek najbolje opisuje srž njene nove knjige kratkih pripovedi. Njihovi protagonisti in protagonistke namreč v pripovednih svetovih tipajo za svojo preteklostjo, iščejo tisto spominsko pot, ki jih bo bodisi pripeljala do pravega odgovora na to, kdo so, ali pa jim bo pomagala preboleti izgubo oziroma bo osmislila njihovo sedanjost. Leonora

izjemnim posluhom za slikanje detajlov, ki njene

zvoki, pretanjeno opazuje človeška zbliževanja

tem pa se ne izogiba opisom travmatičnih

likov, pač pa tudi v tkivo pripovedi in v bralca, saj ga potegnejo iz območja udobja, v katerega bi lahko potonil spričo lepote, ki prežema avtoričine zgodbe – v mislih imamo občutene opise muziciranja ali plesa ali, nenazadnje, vzdušja družinske oziroma partnerske domačnosti.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 13. 11. 2022 od 8.00

do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PRAŠIČE, domače reje, težke od 140 do 240 kg prodam. Gsm: 041 986 071.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250

KUPIM

PSA, mladega, samca, spomladanskega, velike pasme, lahko je mešanec, kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

DEŽURSTVA

ZD VELENJE

Tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ONESNAŽENOST

ZRAKA V tednu od 24. do 30. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 5. 11. 2022 in nedeljo, 6. 11. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 8995 484 - Zobna ambulanta v ZD Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Kompostiranje in ločevanje odpadkov boljše kot kurjenje

Velenje, 26. oktobra – Mestna občina Velenje sporoča, da v času jesenskih opravil prejema več obvestil – prijav zaradi kurjenja odpadkov v naravi. Tovrstno početje je neprijetno za sostanovalce ter škodljivo za ljudi in naravo, zato je z odlokom tudi prepovedano in se lahko sankcionira. S kurjenjem odpadkov po nepotrebnem obremenjujemo okolje in v zrak spuščamo veliko škodljivih in strupenih snovi ter s tem ogrožamo svoje zdravje in zdravje drugih. Biološke odpadke (ostanke z vrtov, travo, zeleni odrez) je koristno in priporočljivo kompostirati. Ostale komunalne odpadke je treba ločevati in redno odnašati ter jih odlagati v zabojnike na naslovu bivališča oziroma v zbiralnice za zbiranje sekundarnih surovin (papir in papirna embalaža, steklena embalaža). Komunalne odpadke je možno brezplačno oddati tudi v zbirnem centru (nekdanjem odlagališču komunalnih odpadkov ob Škalskem jezeru).

V skladu s 3. točko drugega odstavka 5. člena Odloka o

splošnem redu v Mestni občini Velenje (Ur. vestnik MOV, št. 8/2011) je prepovedano kuriti vse vrste odpadkov na območju Mestne občine Velenje, v skladu z 29. točko drugega odstavka 5. člena navedenega odloka pa je ob nedeljah in praznikih prepovedana uporaba vrtnih kosilnic ali drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje v strnjenih naseljih. Za neupoštevanje prepovedi v odloku je za posameznika predpisana globa 200 evrov, za pravno osebo, samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, 800 evrov in za odgovorno osebo 300 evrov. Prav tako je skladno z 10. odstavkom 4. člena navedenega odloka za posameznika predpisana globa 400 evrov, za pravno osebo, samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost 1200 evrov in za odgovorno osebo 400 evrov, če ne upoštevajo navodil in odredb uradnih oseb, ki izvajajo nadzor nad določili odloka.

ZAHVALA

HERMA GROZNIK

Vsem, ki ste se prišli osebno posloviti od naše drage Herme, izrekamo iskreno in spoštljivo zahvalo. Enako velja tudi za vse tiste, ki ste nam izrazili sožalje na drug način.

Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.

Zahvaljujemo

oskrbo, gospodu župniku za opravljen obred in mašo.

Pogrešali te bomo, Blaž z družino

Zahvaljujemo se Mestni občini Velenje in pogrebni službi, ki sta poskrbeli, da je slovo potekalo na brezhiben način. Hvala Tomažu in Dragu, ki sta tako lepo opisala njeno življenje. Hvala tudi pevcem in Otonu za odigrano žalostinko. Posebna zahvala pa velja tabornikom, ki so pogrebni slovesnosti dodali še posebej čustveno noto. Izredno velik odziv na Hermin odhod s tega sveta je tako njej kot njenim svojcem v veliko čast. Odšla je kot imenitna osebnost in kot dober človek.

Svojci

Po Odloku o splošnem redu je kurjenje prepovedano, prav tako košnja ob nedeljah in praznikih v strnjenih naseljih

Flis z

zgodbe oživijo z vonji, barvami in

in oddaljevanja ter poslavljanja, pri

dogodkov. Ti ne zarežejo ostro le v življenja

Vsi se radi igramo

V Mozirju se je izkazala številna nogometna smetana - Dobrodelni športni spektakel v dvoranskem nogometu prinesel več kot 5 tisočakov denarja za VDC

Mozirje, 14. oktobra - V Športni dvorani v Mozirju so pripravili humanitarno prire ditev »Vsi se radi igramo!« v korist uporabnikov VDC Saša, OE Savinja Mozirje. Osrednji pokrovitelj dogodka, župan občine Mozirje Ivo Suhover šnik je z veseljem sledil ideji vodja in stratega dobrodelne ga dogodka Iva Milovanovi ča, ki kot sokrajan pogosto krat preseneča z dobrimi deli in s svojimi izkušnjami pri pomore k razvoju športa ter kulture sobivanja v Mozirju in širše.

»Ker gre v tem primeru za odrasle osebe z motnjo v tele snem in duševnem razvoju, ki bi jim radi pomagali pri pre življanju njihovega prostega časa ter zato prispevali nekaj denarja za nakup prepotreb nih igral, je dogodek toliko

odmevnejši in dobrodošel. Ne nazadnje pa je športni spekta kel pritegnil številne domače nogometne ase in druge vr hunske nogometaše sloven ske in mednarodne scene, ki so obiskovalcem popestrili dan,« je dogodek pojasnil žu pan.

Pri dobrodelnem nogome tnem spektaklu sta imela pomembni vlogi tudi Mozir jana, vodja organizacijskega odbora Helena Žagar in pod jetni športnik Peter Goltnik s sodelavci prostovoljci. Med številnimi podrobnostmi sta poskrbela, da so gojenci VDC Saša - enota Savinja Mozirje prejeli donacijo, ki so jo zbra li z vstopnino, sponzorji ter predvsem z igranjem zares spektakularnega dvoranskega nogometa, in ob koncu preda li direktorici VDC Saša Darji

Fišer bon za 5.200 evrov.

Poslastica za ljubitelje nogometa

Ivo Milovanovič je kot ko mentator vseh štirih tekmo valnih srečanj predstavil ve čurno dogajanje: »Pripravili smo turnir v malem nogome tu, na katerem so sodelovale ekipe Nogometne zveze Slove nije (NZS, bivši reprezentanti, selektorji, trenerji), ekipa pod jetnikov Zgornja Savinjska (nekateri prvoligaški igralci in igralci domačega Nogome tnega društva Mozirje), ekipa podjetnikov Savinjske regije (bivši športniki, nekateri že veterani) ter 4-kratni evropski

prvak Vinska reprezentanca Slovenije, za katero so igrali tudi nekateri nekdanji prvo ligaški igralci.«

Vsekakor poslastica za lju bitelje nogometa in gojence VDC, ki so aktivno sodelova li v izvedbi kulturnega pro grama ter se ob pevskem, plesnem in predstavitvenem nastopu sproščeno zabavali, vsem aktivnim nogometašem, trenerjem in gostom pa poda rili spominek. Med menjava mi in predahi je dobrodelno nastopil tudi priljubljeni pe vec Miran Rudan, ki se je, kot je dejal, zelo dobro poču til med nogometnimi asi, ki nas navdušujejo na domačih

Na Šaleškem gradu je strašilo

Čarovnice, pajki, rablji, kose, mrtvaki, luči … strašna in strašnejša (pred)noč čarovnic

Šalek, 29. oktobra – Zakleta kruta šaleška grofica Valburga, ki vsakih 100 let obišče svoje nekdanje domovanje na Šale škem gradu, se je v soboto pred dnevom čarovnic pripeljala v spremstvu groznega osebja –prijateljic čarovnic, rablja, smr ti, zombijev, ravbar jev … Eno stran svoje ognjene kočije je pu stila pred vhodom na Šaleški grad, drugi del pa na koncu gra du Ekenštajn. Tlačan, ki ga je grofica pred stoletji zelo mučila in jo je zato tudi preklel, je sedel pred kočijo in opazoval obiskovalce, ki so vstopali v pravljično de želo … A ne tisto s princi in prin cesami, temveč temačno, kruto, strašljivo. Kaj ti na Šaleškem gradu je strašilo! Takoj po vsto pu je obiskoval ce pričakal ča rovniški tabor s plesom in kričanjem. V gradu so imele čarovnice skrite otroke, ki so jih v kotlu po potrebi tudi kuhale. V naslednjem prostoru je rabelj sekal glave obsojen cem na smrt. Nekaj glav je leža lo razmetanih po tleh. Velmož v belem, z barvno kroglo v roki, je ob pomoči svojega nasledni ka strašil do mokrih spodnjic. Na pokopališču, že blizu gradu

Ekenštajn, so zombiji postavili pokopališče s križi, nagrobniki, ki so utripali in mežikali, v pravi krsti sta ležala mlada ženin in nevesta.

Nekaj metrov naprej sta v pol temi vztrajno vabili k sebi smr ti: ena je brusila koso, druga je

stvom, ki je tavalo po gozdu in iz teme učinkovito strašilo obisko valce. Preden so se ti lahko rešili vseh strahot in znova skozi ko čijo izstopili nazaj v realni svet, so morali še skozi tabor strašlji vih ravbarjev, ki so pekli okusne klobase – kdo ve iz česa ... So se pa neznan sko grdo drli in vpili. Sicer pa je bilo ob – sicer vse druge dni imenovani Šaleški pla ninski poti – polno mu mij, visečih trupel, utri pajočih lučk, krikov.

prvenstvenih in pokalnih tek mah ter nekateri na evropski in svetovni sceni.

Rezultati so presenetili tudi vodstvo prireditve Turnir je sodil avtoriteta sodnik - svetnik Irfet Gro šić, kar je zagotavljalo zelo korektno, a na trenutke tudi športno - brezkompromisno bitko za napredovanje.

Ko so se razvnele tekme za končne uvrstitve, sta se po merili ekipi Nogometne zveze Slovenije - Podjetniki Zgornje Savinjske in končali z rezul tatom 5 : 1, nato še ekipi ND Mozirje ZGS – Vinska repre zentanca Slovenije z enakim

izidom 5 : 1. V nadaljevanju sta se za 3. mesto pomerili eki pi Podjetniki Zgornje Savinj ske – Vinska reprezentanca Slovenije (2 : 0) ter v finalu za 1. mesto ND Mozirje Zgornje Savinjska – Nogometna zveza Slovenije. V srditem dvoboju se je tekma končala neodloče no 1 : 1. Po izvedenih prostih strelih so s 4 : 3 postali zma govalci domačini ND Mozirje Zgornje Savinjska. Doživetje in pol, saj je bilo videti, da so se vsi potrudili dati od sebe najboljše, prikazali so atrak tivno igro, številni pred doma čim občinstvom in za pravo stvar.

�� Jože Miklavc

Erik Rosenstein v boj s časom in kilometri

sede klepala srp. Na vogalu gradu Ekenštajn je ple zal po drevesu največji in najbolj hudobni pajek na svetu. V bližini si je zakleta grofica Valburga postavila votlino, v kateri je namestila svoje stru pene napitke in zvarke, okostja in še in še … Vendar to soboto ni bila doma. Baje je šla na so sednji grad.

Na Ekenštajnu so grofici nevi dna bitja z motorno žago delala pot. Že v bližini vrha smučišča je svoje domovanje postavil še zakleti dvorni norček s sprem

Za lačne čakajoče na pohod – kar 650 jih je šlo skozi kočijo – neka tere v kostumih povsem vživete v dogajanje otroke in starše so pred šaleškim gasilskim domom grofičine prijateljice pekle krva ve in zelene palačinke, kupiti je bilo možno tudi izvrstne slašči ce ali se okrepčati s pijačo, ki je omilila strah in stud … Grofico je spremljalo preko 70 oseb, ki so prišle na pomoč Turističnemu društvu Šalek in pripravile čudovit, strašen in za nimiv večer za skoraj tisoč rado vednežev … Če niste bili zraven, ponovijo prihodnje leto, če ste bili, povejte naprej.

�� Franc Maršnjak foto: Katarina Aman

Rečica ob Savinj, 28. ok tobra - Med redkimi ekstre mnimi kolesarji v Sloveniji se v zadnjih petih letih na najvišja mesta uvršča Reči čan 43-letni Erik Rossen stein. Je trikratni preje mnik priznanja športnik za posebne dosežke Zgor nje Savinjske doline, dose gel pa je dosegel izjemne uspehe, ki so ga uvrstili med nepozabne šampi one. Osvojil je svetovno prvenstvo 2019 v Borrego Springsu (ZDA) s 1. me stom v starostni kategori ji in absolutno 2. mesto v disciplini 12 ur. Štirikrat je postal zaporedni evrop ski prvak v disciplini 12 ur v Dobrovniku ter dosegel veličastno zmago na dirki okoli Slovenije leta 2015 z dosežkom 1250 km v 47,5 urah (ekstremna katego rija). Poleg tega je nanizal še veliko vrhunskih rezul tatov, ki le potrjujejo, da je nekdanji Mozirjan zdaj že desetletje vrhunski kolesar v tej zvrsti kolesarstva. Pred kratkim ga je spre jela županja Občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik in ga simbolično pospremila v bitko za prestižno dirko v kraj Borrego v Kaliforniji. Tam se bo ponovno soočil s samim seboj in hudo sve tovno konkurenco v staro

stnem razredu 40-50 let. Kot nam je dejal, želi pred vsem preseči svoje doseda nje rezultate v ekstremnih razmerah, temperaturah nekaj stopinj nad ničlo ob

tokratna pripravljenost je na najvišjem nivoju doslej. Po prispetju me čaka le ne kaj krajših intervalnih tre ningov do dirke z vmesni mi dnevi regeneracijskih voženj. V spremstvu mo jih najdražjih treh navija čev bom dal vse od sebe, da premagam najprej sebe, od sotekmovalcev pa je odvisno, na katera mesta za menoj se bodo pregriznili. Če ne bo šlo kaj narobe s tehnično zmogljivostjo kolesa ali vremenskimi razmerami, sem optimist za visoko uvrstitev!«

startu in tudi možnih več kot 30 stopinj v drugi tretji ni 12. urne dirke po suhem, prašnem obrobju puščave. Kot smo izvedeli pred potovanjem, si je za svo jo strokovno in kondicij sko-psihološko ekipo za spremstvo izbral svoje dru žinske člane, ženo Tinkaro, sina Tineta ter hči Trino Po 14-urnem poletu minuli petek do Los Angelesa jih je čakala še 350 km dolga cesta do Borrego Springsa, kjer je v bližnjem kraju za četek ultra kolesarske dir ke. Erik Rosenstein: »Moja

Ob Rossensteinu so ves čas zraven mehanik, ma ser, terapevtka, vodja eki pe in kolikor pač pozna mo Erika, njegova trdna volja, trma in žilavost, ki ga uvrščajo v velikega fa vorita ravno na največjih podvigih.

Po dogodku, ko bo slo venski šampion v 12 urah poizkušal peljati najhitreje na svetu, se bodo Rosenste inovi zadržali v Ameriki še nekaj dni za podoživljanje bitke in spoznavanje ame riških znamenitosti, domov pa se vrnejo 11. novembra, upamo, da še težji od dose danjih kolajn.

�� Jože Miklavc

Gojenci VDC so aktivno sodelovali v izvedbi kulturnega programa ter se ob pevskem, plesnem in predstavitvenem nastopu sproščeno zabavali.