45 2015

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (7/17 °C) bo delno, v soboto (6/12 °C) in nedeljo (7/14 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. novembra 2015

ĹĄtevilka 45 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Ograje

Velenjski poklon Mirku RamovĹĄu Velenje, 7. novembra – V soboto zveÄ?er se je v velenjskem Domu kulture zbrala smetana slovenske folklore. Redkokdaj na eni prireditvi nastopi toliko odliÄ?nih slovenskih folklornih skupin, kot jih je ta veÄ?er. A tudi priloĹžnost je bila posebna, saj je bil veÄ?er posveÄ?en 80-letnici etnokoreologa Mirka RamovĹĄa, enega najveÄ?jih slovenskih

Foto: Dejan Tonkli

Bojana Ĺ pegel

poznavalcev in raziskovalcev plesnega izroÄ?ila, ki je v folklornem svetu izjemno cenjen. Mnogi so ta veÄ?er odplesali prav postavitve, ki jih je pripravil za njihove skupine.

In seveda je na oder med ÂťsvojeÂŤ folkloriste na koncu prijetnega veÄ?era stopil tudi sam.

Nadaljevanje na 9. strani.

Vlada in obÄ?ine na razliÄ?nih bregovih Pogovori o primerni porabi obÄ?in se vleÄ?ejo Ĺže dobre pol leta, niso pa prav niÄ? napredovali, nasprotno, vlada in obÄ?ine so vse bolj narazen. Po besedah velenjskega Ĺžupana in predsednika skupnosti mestnih obÄ?in Slovenije Bojana KontiÄ?a so pogovori zdaj celo zastali. V prihodnjih dneh priÄ?akujejo ponovno

sreÄ?anje s predsednikom vlade, na katerem naj bi skuĹĄali zbliĹžati staliĹĄÄ?a, predvsem pa realno ocenili, kolikĹĄni so lahko prihranki.

V tem Ä?asu so se z zakonskimi doloÄ?bami obveznosti obÄ?in celo poveÄ?ale (dogovori sindikatov in vlade), saj se je sprostil regres, kar pomeni, da je treba zagotoviti veÄ? sred-

stev za obÄ?inske javne zavode. V Velenju so na zadnji seji sprejeli dvoodstotno zniĹžanje cen v vrtcih, zdaj pa bo zaradi prej omenjene obveznosti v proraÄ?unu obÄ?ine nastajal primanjkljaj.

Nadaljevanje na strani 2.

V Ä?asu mojega otroĹĄtva jih je bilo malo. Tudi hiĹĄ v naĹĄem mestu ĹĄe niso zastirale tako moÄ?no, kot jih danes. Pa naj gre za zelene ali ĹžiÄ?nate ograje. To so bili Ä?asi, ko smo se ĹĄe veÄ? druĹžili in pogovarjali s sosedi, ko lastnina ĹĄe ni bila tako sveta, kot je danes.

Priznam, da v zvezi z ograjami v preteklost gledam z nostalgijo, saj mi neograjeni prostori ĹĄe vedno pomenijo svobodo.

Po drugi strani pa jo imamo – ograjo, seveda – tudi pri nas doma. Najprej so nam jo zaradi smradu iz LeĹžnja, ko je bilo tam ĹĄe odlagaliĹĄÄ?e odpadkov, v malem gozdu nad njim postavili komunalci. Ob njej so posadili skandinavsko grmovje, ki naj bi prepreÄ?evalo smrad. Grmovje raste, a zelo poÄ?asi. NiÄ? hudega, saj odlagaliĹĄÄ?a in z njim smradu ni veÄ?. Ograjo pa so nam ukradli.

Priznam, da najprej nisem mogla verjeti, a je Ä?isto res. Ostali so le stebriÄ?ki, na katere je bila pripeta, pa smo potem odstranili tudi te. A glej ga zlomka. V naĹĄem malem gozdu so se namnoĹžile srne. Te so Ĺže tako urbane, da se ne bojijo niÄ?esar in nikogar veÄ?. ÄŒe so vÄ?asih hodile na naĹĄ vrt zobat radiÄ? le v mraku, sedaj to poÄ?nejo tudi sredi belega dne. Niti velik Ä?rn pes, ki ga imamo pri hiĹĄi, jih ne moti. Ko so sredi dneva pomulile vso rdeÄ?o peso, smo imeli vsega dovolj. Kupili smo novo ograjo in poskrbeli, da doma pridelana zelenjava spet pristane v naĹĄih in ne srnjih Ĺželodcih. DomiĹĄljam si, da imam zato pravico verjeti, da je ÂťmojaÂŤ ograja upraviÄ?ena, pa Ä?eprav tudi meni ni vĹĄeÄ?, da jo imamo.

Vsi smo Ĺže od nekdaj vedeli tako za berlinski kot kitajski zid.

Drugih visokih ograj, ki so imele svoj politiÄ?ni namen, dolgo ni bilo. A ob vsem, kar se dogaja v zadnjih letih, sploh pa v zadnjih mesecih, me podatek, da so ograje trenutno postavljene v veÄ? kot 60 drĹžavah po svetu – vse z namenom, seveda –, sploh ne Ä?udi.

In kot kaĹže, bomo naslednji, ki bomo na svoji meji postavili ÂťtehniÄ?ne ovireÂŤ, kar je le malo bolj zapleten izraz za Ä?isto navadno ograjo, mi, Slovenci. Mi, ki smo ĹĄe nedaleÄ? nazaj bentili Ä?ez MadĹžare, ko so del ograje postavili tudi na meji z naĹĄo drĹžavo. In ob tem nenehno poudarjali, da ograje ne bodo prepreÄ?ile begunskega vala, saj gre za val, ki vedno najde svojo pot do cilja. PaÄ? naredi drugaÄ?en ovinek. In mi, ki smo v tednih, odkar balkanska begunska pot vodi Ä?ez naĹĄo drĹžavo, Ĺže veÄ?krat dokazali, kako nestrpni smo. Da smo ÂťZlovenciÂŤ, da je med nami veliko malih faĹĄistov?! To, ne nazadnje, dokazuje tudi, da bomo tik pred boĹžiÄ?em povabljeni na referendum, na katerem bo veÄ?ina (spet) odloÄ?ala o manjĹĄini, o istospolnih partnerskih zvezah. Celo v drĹžavah, ki so veliko bolj konservativne (morda si pa to le umiĹĄljam) kot naĹĄa, so Ĺže zdavnaj dojeli, da lahko imajo iste pravice kot vsi heteroseksualni pari. Pri nas pa ne. Ker si nekdo, ki je to dosegel, Ĺželi postati politik in dobiti ÂťsvojoÂŤ moÄ?. Ob tem skrbi, da se nestrpnost do drugaÄ?nih ĹĄe stopnjuje, Slovenci pa Ĺžal dokazujemo, da nismo razvita drĹžava, ampak ÂťkmetijaÂŤ. V kateri tudi zato potrebujemo ograje. Ker imamo Ä?isto preveÄ? ÂťovirÂŤ, kar je lahko tudi drugi izraz za ograje, v naĹĄih glavah. đ&#x;”˛

Gorenje z ambicioznim strateĹĄkim naÄ?rtom Na Gorenjevih trgih so razmere zaostrene, na mnogih vlada makroekonomska in politiÄ?na nestabilnost, kar ĹĄe posebej velja za Rusijo, Ukrajino in Azijo. Vse to spremljajo ĹĄe valutni pretresi. To pa so tudi glavni razlogi, zaradi katerih bo Gorenje leto verjetno sklenilo z izgubo kljub doseĹženim naÄ?rtovanim prihodkom.

Na spremenjene razmere na globalnem trgu Gorenje odgovarja z novo strategijo, ki predvideva veliko poveÄ?anje prodaje na trgih zunaj Evrope in poveÄ?anje blagovnih znamk v visokem cenovnem razredu, ki prinaĹĄajo tudi viĹĄjo dodano vrednost. Vse to in seveda mnogi drugi ukrepi naj bi omogoÄ?ili, da bodo leta 2020 ustvarili Ĺže 1,56 milijarde evrov prihodkov. VeÄ? na 5. strani. mz

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. novembra 2015

Vlada in obÄ?ine na razliÄ?nih bregovih SreÄ?anje prostovoljcev projekta ÂťStarejĹĄi za starejĹĄeÂŤ

ObÄ?ine bodo morale pokriti vladne obljube

TopolĹĄica, 16. novembra – V ponedeljek ob 17. uri bo v Gostilni pri Janezu sreÄ?anje vseh prostovoljcev, ki sodelujejo v projektu StarejĹĄi za starejĹĄe za viĹĄjo kakovost Ĺživljenja doma. Pripravlja ga ĹĄaleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev, ki projekt tudi organizira. SreÄ?anje je vsakoletno, tudi letos pa na njem priÄ?akujejo prostovoljce iz DU Velenje, UNI 3 Velenje, DU Ĺ oĹĄtanj, DU Ĺ entilj pri Velenju in DU Vinska Gora, DU Ĺ alek in DU Paka pri Velenju. Za kulturno-razvedrilni program bodo poskrbeli Podkrajski fantje. đ&#x;”˛

bĹĄ

VroÄ?evod zapira ceste Velenje, 10. novembra – Podjetje NIVIG bo do petka, 4. decembra, nadaljevalo sanacijo vroÄ?evoda Ĺ alek–Selo, zato bo na cesti Simona Blatnika na odseku od kriĹžiĹĄÄ?a s Cesto talcev in kroĹžiĹĄÄ?em pri Trgovskem centru Jager v tem Ä?asu popolna zapora prometa. Dovoz do Komunalnega podjetja PE Energetika bo urejen. Dela so med tem Ĺže konÄ?ali na Cesti talcev, ki je sedaj ponovno odprta za promet. đ&#x;”˛

bĹĄ

DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo praznuje 10 let Velenje, 13. novembra – DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline letos praznuje 10 let delovanja. DruĹĄtvo, ki deluje preventivno in s svojimi aktivnostmi ozaveĹĄÄ?a o osteoporozi, tako imenovani tihi bolezni, organizira vrsto aktivnosti, predavanj in delavnic. Prireditev v poÄ?astitev desete obletnice delovanja druĹĄtva bo jutri ob 19. uri, v mali dvorani doma kulture Velenje. Program bodo pripravili plesalci in plesalke Kulturnega druĹĄtva Media pod vodstvom Irene Gorogranc. Po programu bo v preddverju druĹženje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Evropa za drĹžavljane – Be Youth Velenje, 10.–12. november – Danes se bo zakljuÄ?ilo tretje sreÄ?anje predstavnikov obÄ?in iz Romunije, Italije, Cipra, Latvije, Ĺ panije in Slovenije, ki se vsakih nekaj mesecev dobivajo na posvetih in predstavitvah dobrih lokalnih praks. V Velenju so spoznavali evropske programe za sofinanciranje, lokalno mladinsko politiko in mladinsko infrastrukturo, obiskali pa so tudi đ&#x;”˛ tf muzeje in spoznali mesto.

Mira ZakoĹĄek

Nadaljevanje s prve strani ÂťPredsedniku drĹžavnega zbora smo predlagali, da bi svoja staliĹĄÄ?a predstavili kolegiju poslanskih skupin, a je ta ocenil, da imajo stranke zelo razliÄ?na staliĹĄÄ?a do bodoÄ?e organiziranosti lokalne samouprave, zato nam je predlagal, da se dobimo s posameznimi poslanskimi skupinami. Zdaj bomo skuĹĄali s tistimi, ki nam bodo pripravljeni prisluhniti, navezati stike. Upam, da bomo dovolj prepriÄ?ljivi in da bomo dobili podporo v drĹžavnem

zboru, da nam bodo torej omogoÄ?ili normalno delovanje,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki dodaja, da polovica slovenskih obÄ?in iz dohodnine (povpreÄ?nine) ne uspe veÄ? poravnavati svojih stroĹĄkov delovanja. Velik del tega pa je pri veÄ?jih obÄ?inah, ki imajo tudi javne zavode, poraba, ki jo drĹžava doloÄ?a s svojimi zakoni.

Mestna obÄ?ina Velenje je kljub ĹĄtevilnim proraÄ?unskim neznankam, Ĺže potrdila osnutek proraÄ?una za prihodnje leto, saj jim le pravoÄ?asno sprejetje tega dokumenta omogoÄ?a normalno poslovanje po novem letu. ÄŒe bodo obveljala izhodiĹĄÄ?a, ki jih predlaga vlada, bodo morali nekatere postavke zniĹžati ali pa se dodatno zadolĹžiti. Ministrstvu za finance to ne predstavlja kakĹĄnih posebnih teĹžav, saj veÄ?ina slovenskih obÄ?in (med njimi

Vendarle naĹĄli reĹĄitev?

Mozirje – Kar trikrat so Ĺže ObÄ?ine Mozirje, Nazarje ter ReÄ?ica ob Savinji prijavile projekt posodobitve in razĹĄiritve Ä?istilne naprave v Lokah na razpis za pridobitev nepovratnega denarja, a so vedno ostale praznih rok.

Projekt je vreden nekaj manj kot 900 tisoÄ? evrov, zmogljivost naprave pa naj bi znaĹĄala 6.000 populacijskih enot. So naposled naĹĄle reĹĄitev za projekt?

Podpis pogodbe z Esotechom

ÂťDirektor Komunalnega podjetja Mozirje in tudi sami Ĺžupani omenjenih obÄ?in vemo, da so vlaganja v Ä?istilno napravo nujno potrebna, a vse do nedavnega nismo naĹĄli reĹĄitve v financiranju. Povezali smo se z velenj-

skim Esotechom in z njim podpisali pogodbo. Po dogovoru naj bi bil projekt konÄ?an do kopalne sezone 2016, Ä?istilna naprava pa naj bi od takrat dalje obratovala poskusno.

TehniÄ?ni prevzem in uporabno dovoljenje pa priÄ?akujemo do septembra prihodnje leto,ÂŤ je pojasnil Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje, ki je nosilka projekta.

Po navedbah sogovornika naj bi se Esotech Ĺže lotil predvidenih aktivnosti, a se to za zdaj ĹĄe ni zgodilo, ker so se pojavile informacije – tako SuhoverĹĄnik –, da bi lahko obÄ?ine investitorice pridobile nekaj denarja iz postavke kohezije. V tem primeru pa ne smejo zaÄ?eti gradnje prej, dokler denarja ne dobijo odobrenega. ÂťTudi sicer v tem trenut-

tudi Velenje) ne presega limita zadolĹževanja.

Vendar pa si tega v Velenju nikakor ne Ĺželijo, kljub temu pa se bojijo, da brez njega ne bo ĹĄlo. Upajo, da bodo izhodiĹĄÄ?a znana vsaj do priprave predloga tega dokumenta. Zadnja leta so proraÄ?une pripravljali skrbno in niti pri letoĹĄnjem, ki je bil sprejet prav tako v negotovih razmerah, ni bilo potrebnega rebalansa (so eni redkih v Sloveniji), predvsem pa so zadovoljni, da so ga dosledno uresniÄ?evali in da bodo leto tudi pozitivno sklenili. Tudi za prihodnje si Ĺželijo takĹĄne osnove, da bodo svojim proraÄ?unskim uporabnikom zagotavljali normalno poslovanje. đ&#x;”˛

ku ne vemo povsem natanÄ?no, kako bomo lahko zagotovili ves potrebni denar, Ä?e morebiti razpisa ne bo in Ä?e bomo znova izpadli,ÂŤ nam je povedal Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji Vinko Jeraj.

DeleĹž glede na porabo vode

StroĹĄke vlaganj v Ä?istejĹĄe okolje bodo omenjene obÄ?ine krile po porabi vode. Tako naj bi obÄ?ina Mozirje prispevala 42-odstoten deleĹž, obÄ?ina Nazarje nekaj manj kot 34, obÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji pa 24 odstotkov ali dobrih 200 tisoÄ? evrov. Na Ä?istilno napravo bodo prikljuÄ?ili Ĺže zgrajena javna kanalizacijska omreĹžja, kakĹĄnih ĹĄiritev pa za zdaj ne naÄ?rtujejo. đ&#x;”˛

tp

Drug ob drugem, a premalo skupaj Referendumski ne in da – Dogovor in stavka – Sveti Martin je nať!

OBVESTILO O OBJAVI

JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ObÄ?ane in obÄ?anke mestne obÄ?ine Velenje obveĹĄÄ?amo, da smo na spletni strani www.velenje.si (Javne objave in razpisi) in na oglasni deski v avli Mestne obÄ?ine Velenje objavili JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM. Prosilci, ki se Ĺželijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko vlogo za dodelitev / menjavo neprofitnega stanovanja v najem dvignejo v avli Mestne obÄ?ine Velenje vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Obrazce najdejo tudi na spletni strani www.velenje.si.

Vloge s prilogami in dokazilom o plaÄ?ani upravni taksi bomo sprejemali v glavni pisarni Mestne obÄ?ine Velenje (ĹĄtevilka 10, klet) do vkljuÄ?no 30. 11. 2015, in sicer vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure.

Vse informacije lahko prosilci dobijo osebno na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1) ob ponedeljkih med 12. in 15. uro, ob sredah med 12. in 17. uro in ob petkih med 10. in 13. uro ali na naslednjih telefonskih ĹĄtevilkah Urada za razvoj in investicije: 8961 673, 8961 674 in 8961 540.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

NaĹĄa vlada, ki ji nekateri oÄ?itajo, da slabo vlada, je bila zadnje dni (spet) na resni preizkuĹĄnji. Z opozicijo ni priĹĄla skupaj pri vpraĹĄanju, ali je poskrbela, da smo bili dovolj pripravljeni na migrante, in ali smo zanje dovolj storili. In ali smo (bili) sploh kos begunski krizi. Bi pa po mnenju nekaterih predsednik vlade od desnice lahko dobil kakĹĄen plus, ker je zaÄ?el javno govoriti o Ĺžici. O (bodeÄ?i) Ĺžici, s katero naj bi ob potrebah zavarovali mejo s HrvaĹĄko vsaj na nekaterih delih, da migranti meje ne bi prestopali kar vsepovsod.

Seveda tudi s pomoÄ?jo ali usmeritvijo sosedov. Ne le vlada, domala ves parlament pa je dobil zauĹĄnico od Radia ĹĄtudent, saj so ti zbrali dovolj glasov za pobudo za referendum. Poslanci so vendarle ĹĄe enkrat strnili vrste in tak referendum zavrgli. Bomo pa ĹĄe letos vseeno ĹĄli na referendum. Malo pred boĹžiÄ?nimi prazniki bomo glasovali o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih. Vsebina tega je ĹĄe eno podroÄ?je, ki moÄ?no loÄ?uje Slovence.

Je pa vlada priĹĄla skupaj z javnim sektorjem oziroma z njihovimi sindikati. Dolgo so se ÂťnategovaliÂŤ, vsak je malo popustil in konÄ?no so si v petek zveÄ?er segli v roke. Veselje pa so kmalu pokvarili policisti, ki so za 18. november napovedali stavko. HoÄ?ejo izpolnitev Ĺže danih obljub, tudi take plaÄ?e, ki bodo primerljive z drĹžavami, s katerimi se lahko primerjamo.

Medtem ko ĹĄe Ä?isto ne vemo, kaj se bo res zgodilo 18. novembra, vemo, kaj se je zgodilo vÄ?eraj. Tudi policija ni mogla prepreÄ?iti najveÄ?je tatvine: saj veste, ukradli so ves moĹĄt. Danes Ĺže imamo pravo letoĹĄnje vino. Martinovanja so sicer marsikje pripravili Ĺže v soboto in nedeljo, razne prireditve ob tem dogodku, ki ga Slovenci ĹĄe posebno lepo Ä?astimo, bodo ĹĄe trajali tja do nedelje. Martinovanja so pripravili na raznih mestih, v Slovenskih Konjicah kar sredi vinorodnih Ĺ kalc. Ob tem so obiskovalce popeljali tudi na ogled vinske kleti druĹžbe Zlati griÄ?. Kljub lepemu vremenu je dogodek za nekatere potekal v senci – v senci dogajanj s to vinogradniĹĄko druĹžbo. Ĺ e vedno namreÄ? ni znano, kdo bo novi veÄ?inski lastnik Zlatega griÄ?a. Ena od bank ta deleĹž Ĺže nekaj Ä?asa prodaja.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

In ko so eni Ä?astili Martina, so drugje Ĺže zaÄ?eli misliti na boĹžiÄ?no-novoletne praznike. Ko pa Ä?as tako hitro teÄ?e! In celjska obÄ?ina se je pred temi prazniki spet spomnila svojih obÄ?anov. Ni zanje pripravila kakĹĄnih posebnih daril, podobno kot lani je povabila obÄ?ane, ki jih na svojem dvoriĹĄÄ?u ali vrtu motijo smreke ali smreÄ?ice, naj jim jih podarijo za okrasitev mesta.

Komaj so po mestih konÄ?ali akcije za najlepĹĄe urejene ulice, hiĹĄe, balkone in podobno, in ko je TZS podelila priznanja za najlepĹĄe urejene kraje, so v Ljubljani podelili ĹĄe ena priznanja obÄ?inam. Nazive planetu Zemlja prijazne obÄ?ine. Tako priznanje sta prejeli tudi obÄ?ini z ÂťrepaÂŤ naĹĄe regije. Po obecedi. To sta obÄ?ini ZreÄ?e in Ĺ˝alec. Obe sta prejeli ĹĄe posebni priznanji. Za zdaj pa kakĹĄne nagrade ĹĄe ni prejela krajevna skupnost Podsreda. Ta je ob pomoÄ?i krajanov, tudi podjetnikov, ki so sodelovali z delom in prispevki, obnovila razpadajoÄ?e kapelice KriĹževega pota. Ta se dviga na vzpetini na vzhodnem delu trga Podsreda. Tako se je ta kalvarija pridruĹžila lepo urejenemu staremu trgu Podsreda. Ta je sicer najbolj znan po vsakoletni prireditvi Praznik kozjanskega jabolka, ki privablja veliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi od drugod.

Precej ÂťvidnihÂŤ ljudi pa je pred dnevi priĹĄlo v LaĹĄko. Tu je namreÄ? bil kongres o ÂťzdraviliĹĄki in velnes industrijiÂŤ balkanskih drĹžav, prviÄ? v Sloveniji. To je bilo strokovno sreÄ?anje za ĹĄe veÄ?jo kakovost delovanja ne tem podroÄ?ju, ki je v Sloveniji moÄ?no razvito. Med udeleĹžence je priĹĄel tudi nekdanji dolgoletni direktor Term Olimia, zdaj naĹĄ minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. ÂťOb robu dogodkaÂŤ se je sestal tudi z ministrom za trgovino in turizem Republike Srbske. Pogovor je tekel seveda o nadaljnjem sodelovanju v turizmu.

Pa ĹĄe to: operativni aktiv celjskih poklicnih gasilcev ni veÄ? le moĹĄki. Pri delu jim sicer ne pomaga kakĹĄna Ĺženska, je pa nova Ä?lanica njihove ekipe Ĺženskega spola. Okrepila jih je namreÄ? Cory, psiÄ?ka s tem imenom. Ni gasilka, ampak reĹĄevalka. Pravijo, da povsem enakopravna! đ&#x;”˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 3

Dolina dobiva Zavod za turizem?

Delo naj bi kot javno-zasebni zavod zaÄ?el leta 2016 – Nujna nadgradnja turistiÄ?ne ponudbe Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. novembra – Na oktobrski seji sveta MO Velenje so svetniki in svetnice v prvem branju potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki bo deloval na javno-zasebni osnovi. Decembra bodo prviÄ? o tem odloÄ?ali tudi ĹĄoĹĄtanjski svetniki in svetnice.

Znano je Ĺže, da bo imel zavod sedeĹž v Vili Bianca in da ga bodo skupaj ustanovili Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Gorenje Gostinstvo. Zakaj so se odloÄ?ili za skupni zavod s podroÄ?ja turizma, nam je pojasnila vodja TuristiÄ?no-informacijskega centra Velenje UrĹĄka GaberĹĄek, ki je idejo skupnega zavoda predstavila tudi velenjskemu mestne-

mu svetu, decembra pa jo bo ĹĄe ĹĄoĹĄtanjskemu.

Ideja ni nova

V uvodu izvemo, da ideja, da bi v Ĺ aleĹĄki dolini ustanovili samostojni zavod za podroÄ?je turizma, ni nova. ÂťPorodila se je Ĺže leta 1999. Takrat je bil ustanovljen Ĺ aleĹĄki promocijski center z namenom pospeĹĄevanja razvoja turizma v dolini. Bili so imenovani tudi vsi organi zavoda, vendar Ĺžal ta ni opravljal dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Ideja je bila vizionarska, Ä?as pa oÄ?itno ĹĄe ni bil pravi. Tudi to okolje verjetno takrat ĹĄe ni bilo kos temu izzivu,ÂŤ izvemo. ÄŒasi pa se spreminjajo, potrebe po sodobni turistiÄ?ni organizaciji v Ĺ aleĹĄki dolini so vse veÄ?je. ÂťImela naj bi razvojno, promocijsko in tudi povezovalno vlogo med vsemi udeleĹženimi na lokalni ravni. Njene pristojnosti in moĹžnosti bi bile ĹĄirĹĄe od tistih, ki jih ima TIC. Ta bi zato preĹĄel pod njeno okrilje.

Tako bi postali tudi konkurenÄ?-

Vodja velenjskega TIC-a UrĹĄka GaberĹĄek: ÂťBrez samostojnega zavoda v turizmu postajamo nekonkurenÄ?ni.ÂŤ

nejĹĄi do ostalih turistiÄ?nih destinacij. Mislim, da je sedaj pravi trenutek, da to storimo,ÂŤ poudari sogovornica. Da je Ä?as naklonjen takĹĄni spremembi, podkrepi z mnenjem, da ima Slovenija trenutno tudi ministra, ki se spozna na turizem. Nova oblika delovanja bo med drugim omogo-

Na pragu nove mladinske strategije Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje predstavila 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih – Zadnje razprave pred potrditvijo se je udeleĹžila le peĹĄÄ?ica mladih Tina Felicijan

Velenje, 3. november – Letos je potekel prvi lokalni program razvoja delovanja mladih v mestni obÄ?ini Velenje. To je bil tudi prvi dokument v Sloveniji, ki je s konkretnimi cilji in ukrepi celostno zasnoval razvoj mladinske politike na lokalni ravni. V okviru evropskega projekta Mladi za Velenje je veÄ? kot 300 mladih – osnovnoĹĄolska, srednjeĹĄolska in organizirana mladina ter mladi z manj priloĹžnostmi – na ĹĄestih posvetih preko dvofaznega sistema izvolilo svoje predloge za izboljĹĄanje svojega Ĺživljenja v obÄ?ini ter zadovoljevanje potreb in Ĺželja, ki so zapisani kot cilji in ukrepi Mestne obÄ?ine Velenje v novi mladinski strategiji, kakor skrajĹĄano imenujejo 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih, ki bo veljal v obdobju 2016–2020, pojasnjuje predsednica Mladinskega sveta in soavtorica dokumenta Barbara Kelher. ÂťTrenutno je zbranih 67 ukrepov za sedem podroÄ?ij lokalne mladinske politike – mednarodna mobilnost mladih, izobraĹževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetniĹĄtvo, mladi in druĹžba, umetnost, kultura in dediĹĄÄ?ina, ĹĄport in pro-

UÄ?inki prve strategije

3

AKTUALNO

12. novembra 2015

sti Ä?as ter vkljuÄ?evanje mladih s posebnimi potrebami in manj priloĹžnostmi – in 106 ciljev.ÂŤ Mestni svet bo dokument obravnaval na decembrski seji.

Deset tisoÄ? evrov veÄ?

Postavka za sofinanciranje sledenja ciljev lokalne mladinske

nar je bil pametno porabljen, zato smo se pri pripravi proraÄ?una za naslednje leto na uradu odloÄ?ili, da namenimo nekoliko veÄ?ji deleĹž tudi za mlade,ÂŤ je povedal vodja urada za druĹžbene dejavnosti na Mestni obÄ?ini Velenje Drago MartinĹĄek. Na razpis se bodo lahko prijavljali

za zaposlovanje, Mestne obÄ?ine Velenje in nekaj zainteresiranih posameznikov.

Razprava se je veÄ?inoma vrtela okrog razpisnih pogojev in avansiranja stroĹĄkov projektov. Mladi opozarjajo, da zbiranje predraÄ?unov za predstavitev finanÄ?ne strukture ob prijavi projekta na

Velenje letos obiskalo veÄ? turistov Na velenjski plaĹži so, kot je Ĺže znano, v poletnih mesecih zabeleĹžili rekorden obisk. Zato nas je zanimalo, kakĹĄen obisk so zabeleĹžili v velenjskem TIC-u, kjer spremljajo tudi obisk razliÄ?nih turistiÄ?nih ponudnikov v MO Velenje. Vodja TIC-a UrĹĄka GaberĹĄek nam je povedala, da je bil turistiÄ?ni obisk Velenja bistveno veÄ?ji kot v preteklih letih. Že na velenjski plaĹži smo med izvajanjem ankete zaznali, da obiskovalci prihajajo iz vseh koncev Slovenije in celo tujine. Veliko jih je bilo iz Ljubljane in Maribora. PoslediÄ?no je bil tudi obisk TIC-a veÄ?ji. Do konca septembra smo Ĺže presegli lanski obisk. Nekaj veÄ? kot 30 tisoÄ? obiskov smo naĹĄteli v tem Ä?asu, velenjsko plaĹžo pa je obiskalo veÄ? kot 50 tisoÄ? obiskovalcev.ÂŤ Za zdaj gre predvsem za dnevne goste, saj ĹĄtevilo noÄ?itev ni v porastu. So pa v TIC-u prodali veÄ? turistiÄ?nih spominkov, veÄ?je, kar 10 odstotkov viĹĄje, je bilo tudi zanimanje za turistiÄ?na vodenja po Velenju in organizacijo razliÄ?nih dogodkov v Vili Bianca. Ä?ala tudi organizacijo koncertov, tematskih dogodkov, pripravo turistiÄ?nih paketov. Tega doslej niso mogli poÄ?eti, lahko so organizirali le turistiÄ?na vodenja. ÂťSkupna ponudba bo tudi veliko bolj pregledna in ugodna,ÂŤ doda GaberĹĄkova.

Izvemo ĹĄe, da si Ĺželijo, da bi se v novi turistiÄ?ni zavod vkljuÄ?ilo Ä?im veÄ? zasebnikov iz vrst turistiÄ?nega gospodarstva. ÂťNaĹĄe dejavnosti v turizmu se bodo razĹĄirile, saj bomo zajeli celotno dolino in ne veÄ? le MO Velenje. Tudi promocijske aktivnosti bomo pripravljali za obmoÄ?je obÄ?in Vele-

nje in Ĺ oĹĄtanj. Nekaj smo jih Ĺže zastavili, na sejmu Turizem in prosti Ä?as jih bomo Ĺže predstavili skupaj. Med drugim bomo tam v letu 2016 predstavili projekt izposoje mestnih koles Bicy,ÂŤ ĹĄe izvemo. VeÄ? skupnega dela pa bo tudi v druĹĄtvenih dejavnostih.

Zato so Ĺže pripravili spoznavno sreÄ?anje turistiÄ?nih zvez Velenja in Ĺ oĹĄtanja.

Po predvidevanjih naj bi zavod zaÄ?el delovati najpozneje do konca prihodnjega leta. đ&#x;”˛

Prednosti in izzivi Velenja

Mladi imajo podobne teĹžave in potrebe v vseh obÄ?inah, a se jih je do sedaj le malo lotilo strateĹĄkega razvoja njihovega delovanja. Velenje kot mlado mesto ima veÄ? energije za razumevanje vsebin za mlade. V zadnjih desetletjih je bil na tem podroÄ?ju narejen velik preboj tudi v nacionalnem merilu. ÂťImamo enega najboljĹĄih mladinskih centrov v drĹžavi, tudi mladinski svet je sijajno organiziran. Posluh lokalne politike, ko gre za oblikovanje vsakoletnih obÄ?inski proraÄ?unov, je za to podroÄ?je bil vedno na mestu,ÂŤ je Drago MartinĹĄek podal razmislek o prednostih velenjske obÄ?ine. Njeni izzivi pa so zmanjĹĄevanje brezposelnosti, bega moĹžganov, zagotavljanje stanovanj, kar je tudi vkljuÄ?eno v strategijo. ÂťPreko nacionalne zakonodaje, obÄ?inskih odlokov, strateĹĄkih dokumentov pa je treba vpeljati vzvode, s katerimi bo mladinska strategija postala del tudi drugih strategij. Ta je namreÄ? tista, ki pritiska na druge sfere, da se za mlade nekaj veÄ? naredi.ÂŤ

Za priloĹžnost za naknadno podajanje svojih predlogov in vkljuÄ?itev taborniĹĄkih dejavnosti med cilje so zaprosili predstavniki rodov Jezerski zmaj in Lilijski griÄ?.

Direktor Zavoda eMCe plac Janko Urbanc pa je ĹĄe predlagal, naj se med dejavnosti, ki jih mladi lahko prijavljajo na razpis, vkljuÄ?i ĹĄe zaloĹžniĹĄtvo oz. izdajanje tiskovin ter avdio in video izdelkov. đ&#x;”˛

Kam so vsi mladi ĹĄli?

Mesto mlado, prebivalstvo vse bolj staro

IzkuĹĄeni prijavitelji projektov na razpis so na razpravi opozorili na pomanjkljivosti razpisnih pogojev.

Foto: AnĹže KovaÄ?

strategije preko javnega razpisa v obÄ?inskem proraÄ?unu se je z lanskih 35 tisoÄ? zviĹĄala na 45 tisoÄ? evrov. ÂťPrepriÄ?ala nas je uspeĹĄnost prve strategije. De-

Poleg razvoja infrastrukture je najveÄ?ji uÄ?inek 1. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih oblikovanje kakovostnega kadra, ki se je prelival preko mladinskih organizacij in je zdaj s svojimi izkuĹĄnjami sposoben mladim svetovati, kako se prijavljati na razpise, kako oblikovati samostojne projekte, jih skrbno finanÄ?no naÄ?rtovati, izvajati in nadzorovati, povzema Drago MartinĹĄek, ki raÄ?una na to, da bo nova strategija postregla s ĹĄe boljĹĄimi rezultati.

posamezniki, mladinske organizacije in podjetja ter Âťvsi, ki Ĺželijo stremeti k boljĹĄemu Ĺživljenju mladih v naĹĄi obÄ?ini,ÂŤ dodaja Kelherjeva.

Pripombe zabeleĹžene

ÄŒeprav je 2. Lokalni programi razvoja delovanja mladih namenjen izkljuÄ?no mladim, so se razprave udeleĹžili le predstavniki taborniĹĄkih rodov, Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Mladinskega centra Velenje, Zavoda eMCe plac, Zveze prijateljev mladine, pa ĹĄe SAĹ A Inkubatorja, Zavoda

razpis ni realno dokazilo o stroĹĄkih, poleg tega pa je to Âťnepotrebna birokratizacija,ÂŤ ki vzame veliko Ä?asa. Ker morajo izvajalci projektov stroĹĄke pokriti sami, ĹĄele po oddaji poroÄ?ila o izvedbi pa se jim ti povrnejo, so velikokrat v finanÄ?ni stiski. ReĹĄitev za oboje Ĺže iĹĄÄ?ejo.

Direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar je predlagala, naj se k mladinski infrastrukturi, ki se je v letih od 2010 do 2015, ko je veljala prva strategija, zelo razvila, priĹĄteje tudi Poslovni center Standard.

2. Lokalni program razvoja delovanja mladih vsebuje tudi demografske podatke in podatke o brezposelnosti in zaposlenosti mladih.

V dokumentu je po podatkih StatistiÄ?nega urada RS predstavljeno gibanje deleĹža ljudi, starih od 15 do 29 let, v populaciji mestne obÄ?ine Velenje v zadnjih petih letih. V prvi polovici leta 2010 je bilo mladih 20,03 odstotka od skupno 33.199 prebivalcev obÄ?ine. Danes jih je 15,89 odstotka od 32.751 prebivalcev. Na ravni drĹžave se je populacija mladih v tem obdobju zmanjĹĄala z 18,93 na 16,26 odstotka prebivalstva. V tem desetletju naj bi se ĹĄtevilo mladih v Sloveniji zmanjĹĄalo za dobrih 20 odstotkov. Leta 2020 naj bi jih bilo skoraj za tretjino manj, kot jih je bilo leta 1990. Upad mladega prebivalstva je sicer sploĹĄen trend v EU. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je brezposelnost mladih v mestni obÄ?ini Velenje od leta 2010 do danes poviĹĄala za okoli tri odstotke. V evidenco brezposelnih se jih je najveÄ? vpisalo leta 2011, veÄ? moĹĄkih kot Ĺžensk. NajveÄ? jih ima gimnazijsko, srednjo poklicno, tehniĹĄko ali drugo strokovno izobrazbo (V. stopnjo), trend pa kaĹže na vse viĹĄjo brezposelnost visoko izobraĹženih mladih.

Leta 2010 je bilo v MOV zaposlenih 607 mladih, v naslednjih letih pa kakih sto manj, najmanj leta 2013. Letos se jih je vsak mesec đ&#x;”˛tf v povpreÄ?ju zaposlilo 54.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

12. novembra 2015

Kdo sluĹži z mlekom?

Proizvajalci pravijo, da rezerv nimajo veÄ? – Mlekarna v Arji vasi odkupuje veÄ? – Je cena dosegla dno?

Tatjana PodgorĹĄek

'Za poĹĄteno in praviÄ?no plaÄ?ilo proizvodov' je bilo osrednje sporoÄ?ilo nedavnega javnega shoda slovenskih kmetov. Ob tem so posvarili pred propadom slovenskega kmetijstva in poslediÄ?no na propad sistema varne ter zdrave prehranske oskrbe. Sodu so izbile dno odkupne cene mleka, ki naj bi po nekaterih podatkih padle od lanskega do letoĹĄnjega julija za veÄ? kot 20 odstotkov ter s tem ogrozile prihodnost blizu 6 tisoÄ? mlekarskih kmetij.

KratkoroÄ?no se Ĺže zadolĹžujejo

Na kmetiji ArliÄ?evih v Ĺ kalah imajo v tem trenutku 50 krav, na dan namolzejo dobrih 1.000 litrov mleka, ki ga oddajo mlekarni v Arji vasi. ÂťNaĹĄa kmetija bo letos zaradi padca odkupnih cen mleka ob slabih 25 tisoÄ? evrov prihodka v primerjavi z letom 2014. S tem bi lahko odplaÄ?ali kredit, tako pa se za preĹživetje praktiÄ?no kratkoroÄ?no zadolĹžujemo, kajti rezerv nimamo veÄ?.

Odkupne cene mleka so prenizke za 20 do 25 odstotkov. Za nas je sprejemljiva cena blizu 37 centov za liter mleka, seveda ob sedanjih cenah repromateriala,ÂŤ je povedal gospodar Janko ArliÄ?. Po njegovih besedah izraÄ?uni kmetijskega inĹĄtituta kaĹžejo, da s sedanjimi cenami pokrijejo le 80 odstotkov stroĹĄkov pridelave, kje pa so nujno potrebna vlaganja v razvoj!? ArliÄ? se je ob tem vpraĹĄal, ali morajo posledice ukinitve mleÄ?nih kvot, nastalih viĹĄkov mleka, ruskega embarga res nositi na svojih pleÄ?ih le proizvajalci. ÂťOdkupna cena mleka pada, cene mleka in mleÄ?nih izdelkov na trgovskih policah pa niso niĹžje. SpraĹĄujem se, kdo sluĹži v prehrambni verigi?

Menim, da bi razmeram tudi trDeleĹž trgovcev je pri ceni mleka in mleÄ?nih izdelkov zelo razliÄ?en. Pri blagovni znamki trgovca je ta precej manjĹĄi kot pri blagovni znamki proizvajalca.

Marjan Jakob: Âť PotroĹĄniki so prepoznali prednost domaÄ?ih izdelkov, bolj zaupajo izdelkom z blagovno znamko proizvajalca, kar je spodbudno, in samo Ĺželimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.ÂŤ

govina morala prilagoditi svoje marĹže. Kdo se bo v Sloveniji ĹĄe preĹživljal z mleÄ?no proizvodnjo?

Morda nekateri niĹžinski kmetje, pri njih so stroĹĄki pridelave nekoliko niĹžji. V Ĺ aleĹĄki dolini kmetujemo z omejenimi dejavniki, pa tudi v hribovitih predelih.ÂŤ Sogovornik pa ne kaĹže s prstom le na trgovce, na drĹžavo, ampak tudi na same proizvajalce, ki so izpustili priloĹžnost za nakup delnic Ljubljanskih mlekarn. ÄŒe bi

ÂťPotujejo naj podatki, ne ljudjeÂŤ Mineva 10 let od vzpostavitve drĹžavnega poslovnega portala e-VEM, ki nudi informacije o pogojih poslovanja v Sloveniji Tina Felicijan

Velenje, 5. november – Na celodnevnem dogodku na velenjski izpostavi Ajpesa Dan za podjetne so jubilej zaznamovali s sreÄ?anjem predstavnikov, vodij in referentov toÄ?k VEM savinjsko-ĹĄaleĹĄke in koroĹĄke regije, dnevom odprtih vrat e-VEM z individualnim

samostojni podjetnik ali gospodarska druĹžba se lahko registrirajo, opravijo postopek priglasitve za delovno mesto ali izbris preko portala ali referenta e-VEM. ÂťUstanovitev je lahko opravljena v naslednjem delovnem dnevu, za gospodarsko druĹžbo pa postopek traja malo dlje. Nato pa, kadarkoli Ĺželi podjetnik spre-

tudi svetovanje. ÂťNa enem mestu je mogoÄ?e registrirati podjetje in dobiti napotke, kaj je potrebno za dejavnost in na kaj je treba paziti. Podjetje ni samo pridobitna dejavnost – treba je zelo paziti na druge reÄ?i, ki lahko pripeljejo do pokopa podjetja,ÂŤdodaja Meh, ki Ĺželi vkljuÄ?enost zbornice tudi v prenovo portala.

Janko ArliÄ?: ÂťTudi trgovina bi se s svojimi marĹžami morala prilagoditi razmeram, ne samo kmetje.ÂŤ

bila ta v slovenski lasti, bi bila zadeva danes lahko precej drugaÄ?na, ĹĄe dodaja.

Kmetje imajo prav, a smo del Evrope

Marjan Jakob, direktor mlekarne Celeia, o prenizkih odkupnih cenah mleka daje prav kmetom, Âť... a, smo del Evrope. Meje so odprte, proizvodnja, ki vpliva na oblikovanje odkupne cene mleka, se poveÄ?uje, na trgovskih policah Ĺželijo imeti izdelke s Ä?im niĹžjo ceno.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, je bila lani proizvodnja mleka v Evro-

ÂťVse – od same registracije do vstopa na trg – je moĹžno praktiÄ?no od doma s kvalificiranim digitalnim potrdilom.ÂŤ Matija Kodra enega spletnega mesta, enotne vstopne toÄ?ke. Poslovni subjekt bo samo enkrat posredoval podatek, sam bo skrbnik podatka, pristojnim institucijam pa bo lahko dovolil ali zavrnil dostop do uporabe podatkov. Torej tri kljuÄ?na naÄ?ela: vse na enem mestu, samo enkrat in potujejo naj podatki, ne ljudje.ÂŤ

pi viĹĄja za 6 odstotkov v primerjavi z letom prej. Letos je bila v predelih, kamor sodi Slovenija, letina ugodna, kar pomeni, da bo pridelava ĹĄe viĹĄja. Avgusta, septembra in oktobra je mlekarna v Arji vasi odkupila za slabih 14 odstotkov veÄ? mleka kot v enakem Ä?asu lani. V 16 letih, odkar je Jakob njen direktor, se to ĹĄe ni zgodilo. ÂťRazmiĹĄljanja proizvajalcev o zmanjĹĄanju proizvodnje ni reĹĄitev. Ponudbo bodo zapolnili drugi. Treba je ĹĄe vedeti, da je naĹĄa mlekarna praktiÄ?no Ä?ez noÄ? postala najveÄ?ja slovenska mlekarna s slovenskim mlekom.

Primanjkljaja ne moremo nadomestiti, Ä?eprav se Ĺželimo razvijati.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kdo narekuje ceno mleka – trgovine ali mlekarne –, pravi: Žal mlekarne, a ne slovenske, skupaj s trgovci.ÂŤ

Za 2 centa viĹĄje od konkurence

Mlekarna v tem trenutku plaÄ?a za liter mleka na dvoriĹĄÄ?u mlekarne v povpreÄ?ju nekaj veÄ? kot 32 centov, kar je – zagotavlja Marjan Jakob – za dva centa veÄ? kot nudi konkurenca. Želimo viĹĄjo kakovost, jo nagrajujemo, a ne toliko, kot priÄ?akujejo kmetje.ÂŤ Ceno doloÄ?ajo vsak mesec na osnovi posebnega modela. Zaradi kakovosti mleka je v zadnjih dveh mesecih odkupna cena nekoliko viĹĄja. Je Ĺže dosegla dno? Pravi, da bi temu teĹžko pritrdil. Stvari so se nekoliko umirile. Ĺ˝eleli bi si, da bi se dvignile.

Za proizvajalce mleka je sprejemljivih blizu 37 centov za odkupljen liter mleka pri sedanjih cenah repromateriala, edina slovenska mlekarna ga plaÄ?a nekaj Ä?ez 32 centov, kar je dva centa veÄ? kot konkurenca.

Vsakemu svoj deleĹž v verigi

Na terenu prevladuje mnenje, da si vzamejo trgovci tretjino cene. Po mnenju Jakoba, bo to kar drĹžalo, zato so oÄ?i vseh uperjene k varuhu odnosov v verigi s preskrbo hrane. Upajo, da bo ta na osnovi primerov dobrih praks uredil stvari tako, da bo dobil v verigi vsak svoj zasluĹženi deleĹž. ÂťDanes je deleĹž trgovcev zelo razliÄ?en. Pri izdelkih z njihovo trgovsko blagovno znamko je precej manjĹĄi kot pri blagovnih znamkah proizvajalca. Iz prakse lahko povemo, da potroĹĄniki bolj zaupajo blagovnim znamkam proizvajalcev, kar je hvale vredno in samo upamo, da bo tako tudi v prihodnje.ÂŤ So razlike med izdelki s trgovsko blagovno znamko in blagovno znamko proizvajalca? Po mnenju Marjana Jakoba v doloÄ?enih izdelkih so. Poleg velikosti embalaĹže tudi pri deleĹžu sadne mase, pri siriĹĄÄ?ih ‌ Pri osnovni surovini - mleku - pa teh razlik ne more biti. đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

Posodobljena mobilna aplikacija Ece mobil Celje, 4. novembra – Mitja TerÄ?e, direktor podjetja Elektro Celje Energija (Ece), ki z energijo oskrbuje vsako Ä?etrto gospodinjstvo v drĹžavi, je na novinarski konferenci predstavil posodobljeno mobilno aplikacijo Ece mobil. Namenjena je uporabnikom v gospodinjstvih, malim in srednjih podjetjem, z njo pa lahko spremljajo raÄ?un za plin in lesno bio maso. ÂťAplikacija omogoÄ?a kupcem preprosto upravljanje raÄ?una za elektriko in plin, spremljanje porabe energentov, pregledovanje stanja raÄ?unov in plaÄ?il, oddajo meseÄ?nih stanj ĹĄtevca in nakup energentov.ÂŤ TerÄ?e je povedal, da je pomembna prednost prenovljene aplikacije tudi ta, da lahko uporabnik svojo porabo primerja z drugimi primerljivimi porabniki. OmogoÄ?a pa mu tudi primerjavo porabe s preteklimi meseci, pregled vseh raÄ?unov in opomnik za plaÄ?ilo raÄ?una. Kupec lahko s pomoÄ?jo aplikacije naroÄ?a lesno biomaso, elektriko in zemeljski plin. Prav tako lahko spremlja postavitev polnilnic za elektriÄ?na vozila in okvirno porabo energije naprav v domu.

Preko mobilne aplikacije se lahko uredi elektronski raÄ?un ali trajnik oziroma direktno bremenitev.

Podjetje Ece je bilo pred dvema letoma in pol edino energetsko podjetje v drĹžavi, ki je svojim kupcem ponudilo mobilno aplikacijo.

Izdelana je za vse operacijske sisteme. Danes jo uporablja veÄ? kot 10 tisoÄ? uporabnikov. đ&#x;”˛

tp

Dneva za podjetne se je udeleĹžilo 120 ljudi, najprej pa se je zbralo 28 predstavnikov, vodij in referentov toÄ?k VEM SAĹ A in koroĹĄke regije.

svetovanjem sedmih svetovalcev, stojnicami Ajpesa, Nove Ljubljanske banke, FinanÄ?ne uprave, Gospodarske zbornice, obmoÄ?ne Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in SAĹ A Inkubatorja, pa ĹĄe z okroglimi mizami na teme socialnega podjetniĹĄtva, internacionalizacije in Ĺžensk v podjetniĹĄtvu, na katerih so dobre prakse predstavili uspeĹĄni podjetniki savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije.

Prednosti e-poslovanja

PodjetniĹĄki zaÄ?etki so zaradi portala e-VEM Ĺže deset let nekoliko laĹžji, administrativni postopki pa skrajĹĄani. Podjetnik,

meniti naziv ali sedeĹž podjetja, dodati ali odvzeti kakĹĄno dejavnost, lahko to opravi od doma, Ä?e ima kvalificirano digitalno potrdilo, sicer pa pri referentu.

Spremembe so opravljene v istem delovnem dnevu, pojasnjuje vodja izpostave Ajpes Velenje Tanja Žnidarko.

Portal e-VEM je veliko pripomogel k samemu poslovanju, saj lahko podjetnik vse opravi na enem mestu in v enem dnevu, namesto od vrat do vrat institucij, povzema njegov pomen predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Branko Meh. ToÄ?ka e-VEM je na vseh obmoÄ?nih zbornicah ne le za registracijo podjetja, ampak

Nadgradnja

Na Dnevu za podjetne je Matija Kodra iz SluŞbe za boljťo zakonodajo, upravne procese in kakovost Ministrstva za javno upravo predstavil nove oblike e-poslovanja – potrebe podjetnikov in izzive. V prihodnje Şelimo stvar preusmeriti z ne le registracije, ampak predvsem na poslovanje. Torej zagotoviti vse informacije o obveznosti podjetnikov do drŞave na enem mestu transparentno, pregledno, predvidljivo in uporabniku prijazno.

S tem drĹžava prevzema odgovornost, da kar nalaga, tudi objavi. ÂťZagotovljeno bo enkratno poroÄ?anje istovrstnih podatkov preko

Storitve zaupanja

Prihodnje leto bo drĹžava uvedla t. i. storitve zaupanja, s katerimi Ĺželi preseÄ?i teĹžave na podroÄ?ju priznavanja e-identitet oz. moĹžnosti avtentikacije in e-podpisovanja. ÂťZagotovili bomo enotno platformo na modernih napravah, tudi na mobilnikih, stvar pa bo od naprav neodvisna, ker bo centralizirana v drĹžavnem raÄ?unalniĹĄkem oblaku, tam varno shranjena, uporabniki pa se bodo morali le identificirati z geslom,ÂŤ pojasnjuje Kodra. Kljub digitalizaciji poslovanja bodo fiziÄ?ne VEM toÄ?ke ostale, da bodo lahko podrobneje obveĹĄÄ?ale in dvignile kakovost storitev. đ&#x;”˛

Plastiki Skaza ĹĄe eno priznanje Velenjsko druĹžinsko podjetje Plastika Skaza, ki se v zadnjem obdobju lahko pohvali ne le s proizvodnimi doseĹžki, ampak tudi s kopico prestiĹžnih priznanj, je te dni prejelo ĹĄe priznanje nateÄ?aja Deloitte Technology Fast 50 za obmoÄ?je srednje Evrope, ki vkljuÄ?uje 50 hitro rastoÄ?ih javnih ali zasebnih tehnoloĹĄkih podjetij v posamezni regiji.

Plastika Skaza je bila uvrĹĄÄ?ena in je tudi zmagala v kategoriji ÂťBig fiveÂŤ oziroma ÂťVelikih petÂŤ v segmentu Ä?iste tehnologije. To je kategorija podjetij, ki poslujejo vsaj ĹĄtiri leta, ki namenjajo velik del prihodkov za raziskave in razvoj, so imela v zadnjih ĹĄtirih letih najmanj 50.000 evrov operativnih sredstev, njihov prihodek lani pa je presegal 25 milijonov evrov ‌ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

12. novembra 2015

V petih letih naj bi Gorenje zraslo za 35 odstotkov Na spremenjene razmere na globalnem trgu Gorenje odgovarja z novo strategijo, ki naj bi jim v petih letih prinesla dodatnih 400 milijonov prihodkov – LetoĹĄnje leto jim dobiÄ?konosnost zmanjĹĄujejo razmere na ruskem trgu in valutne razlike Mira ZakoĹĄek

Ljubljana, 6. novembra – Hitre spremembe na globalnih trgih, na katere se v Gorenju ĹĄe bolj usmerjajo, so terjale spremembo strateĹĄkih naÄ?rtov, ki jih je vodstvo predstavilo na novinarski konferenci.

Napovedujejo podvojitev prodaje v visokih cenovnih segmentih s premijskimi in inovativnimi izdelki. Prav tako naj bi prodajo podvojili tudi v prekomorskih drĹžavah.

LetoĹĄnje leto je poslovanje Gorenja moÄ?no zaznamovala ruska kriza, pa tudi druge nestabilne razmere na svetovnih trgih. Po besedah Franja Bobinca, predsedni-

â?ą

V prekomorskih drĹžavah, kjer naj bi zgradili tudi novo Gorenjevo tovarno, naj bi prodajo do leta 2020 podvojili.

DobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je v tretjem Ä?etrtletju leta znaĹĄal dobrih 17 milijonov evrov, dobiÄ?ek iz poslovanja (EBIT) pa 5,6 milijona evrov. Pod Ä?rto je kljub vsemu izguba v viĹĄini 2,5 milijona evrov, ki pa je v glavnem posledica prej omenjenih valutnih razmerij.

â?ą

Gorenje je multinacionalno in multikulturno podjetje, med 10.500 zaposlenimi (4.000 jih je v tujini) je kar 42 razliÄ?nih nacionalnosti.

naj Evrope, kjer prodajajo predvsem premijske blagovne znamke Asko in Gorenje.

Vodstvo ocenjuje, da bodo tako za letos dosegli naÄ?rtovane prihodke od prodaje, Ĺžal pa zaradi teĹžav na ruskem trgu in valutnih

â?ą

V zadnjih petih letih so se razdolĹžili za 144 milijonov evrov, trenutni neto dolg znaĹĄa 315 milijonov evrov.

Do leta 2020 za 400 milijonov evrov viĹĄja prodaja

Po besedah Franja Bobinca so nov strateĹĄki naÄ?rt skrbno naÄ?rtovali. Usmerjajo ga izkljuÄ?no v program DOM. Ekologijo bodo v celoti odprodali. ÂťZ osredotoÄ?anjem na temeljno dejavnost in prodajo na trge zunaj Evro-

ÄŒlani uprave: Marko Mrzel, dr. Peter Kukovica, dr. Peter Groznik, Branko Apat, Drago Bahun in izvrĹĄni direktor za Asko Matteo Camesacsa

ka uprave, so jih skuĹĄali z razliÄ?nimi ukrepi Ä?im bolj omiliti. Tako jim je uspelo poslovanje v tretjem Ä?etrtletju precej izboljĹĄati, to je bilo tudi najuspeĹĄnejĹĄe Ä?etrtletje tega leta. Ustvarili so za 317,4 milijona evrov prihodkov. Zaradi poveÄ?anih naroÄ?il so v proizvodnji tudi dodatno zaposlovali. Je pa v tem obdobju devalviral rubelj za kar 20 odstotkov, kar je seveda vplivalo na dobiÄ?konosnost.

NaÄ?rtovane prihodke bodo dosegli

Dober trend prodaje so prenesli tudi v zadnje Ä?etrtletje, ki naj bi bilo prodajno uspeĹĄnejĹĄe od tretjega. NajviĹĄje prihodke priÄ?akujejo na trgih Beneluksa, v NemÄ?iji, Skandinaviji in drĹžavah Vzhodne Evrope, pa tudi v Rusiji naj bi prodaja porastla. Veliko si v zadnjih mesecih tega leta obetajo tudi od prodaje na trgih zu-

razmerij dobiÄ?konosnost ne bo takĹĄna, kot so upali.

DobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo (EBIDA) naj bi sicer znaĹĄal 80 milijonov evrov, a pod Ä?rto bodo leto verjetno sklenili z izgubo v viĹĄini okoli 10 milijonov evrov. Bodo pa zniĹžali zadolĹženost – naÄ?rtovano razmerje med Ä?istim finanÄ?nim dolgom in EBITDA naj bi bilo na ravni 3,9.

pe, predvsem v viĹĄjih segmentih sledimo strateĹĄkim usmeritvam.

Tudi v novem strateĹĄkem naÄ?rtu je naĹĄ krovni cilj dobiÄ?konosna rast, s katero Ĺželimo doseÄ?i 1,56 milijarde evrov prihodkov v letu 2020 ob doseganju 9-odstotne EBITA marĹže. To bomo dosegli s podvojitvijo prodaje v najviĹĄjih cenovnih segmentih in prekomorskih drĹžavah. Z ambiciozno zastavljenimi aktivnostmi

IzkuĹĄnje jim tlakujejo novo pot

na vseh podroÄ?jih poslovanja bomo dosegali stabilno rast dobiÄ?ka iz poslovanja, ki bo leta 2020 presegel 70 milijonov evrov (4,5 odstotka EBIT marĹže),ÂŤ poudarja Bobinac.

V naslednjih petih letih naÄ?rtujejo poveÄ?anje skupnega prome-

â?ą

Za raziskave in razvoj namenjajo 2,5 odstotka prihodkov, v prihodnje pa bodo ta deleĹž dvignili za 3 odstotke.

ta Skupine Gorenje za veÄ? kot 400 milijonov evrov, kar predstavlja rast za nekaj veÄ? kot 35 odstotkov. Letno to pomeni povpreÄ?no rast okrog 6,2 odstotka, kar je tudi veÄ?, kot naj bi rastel trg bele tehnike v svetu, kjer je predvidena ĹĄtiriodstotna rast.

ni projektirati rakete, Ä?eprav za to niso usposobljeni. S tem povzroÄ?ijo naroÄ?niku veliko teĹžav.ÂŤ

Pred novimi izzivi

Ĺ irok nabor nalog SluĹžbe za investicijski inĹženiring Tatjana PodgorĹĄek

Na zadnji otvoritveni slovesnosti v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini so se nekateri spraĹĄevali, kaj bo poslej poÄ?ela SluĹžba za investicijski inĹženiring v okviru Komunalnega podjetja Velenje. ÂťTo vpraĹĄanje mi je zastavilo kar nekaj ljudi Ĺže pri dokonÄ?anju projekta Odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode, ki smo ga konÄ?ali pred prej omenjenim. Res nam je priprava in izvedba celovite oskrbe vzela veliko Ä?asa in dela, vendar je nabor nalog sluĹžbe zelo ĹĄirok. Ves Ä?as smo hkrati izvajali tudi naloge, povezane z obnovo komunalne infrastrukture znotraj komunalnega podjetja ter naloĹžbe s tega podroÄ?ja, ki jih financirajo strukturni skladi oziroma obÄ?inski proraÄ?uni,ÂŤ je dejala vodja omenjene sluĹžbe NataĹĄa Ribizel Ĺ ket in dodala, da tudi projekt celovite oskrbe s pitno vodo zanje ĹĄe ni konÄ?an. Pripra-

Predsednik uprave Franjo Bobinac in direktorica za korporativno identiteto in komuniciranje UrĹĄula Menih Dokl

NataĹĄa Ribizel Ĺ ket

vljajo zadnje zahtevke za Ä?rpanje obljubljenega denarja, Ä?aka jih tudi ĹĄe izdelava zakljuÄ?nega poroÄ?ila.

Od priprave dokumentacije do dovoljenj, nadzora ‌ Ĺ estnajst zaposlenih izdeluje projektno in investicijsko dokumentacijo za vodovodna, kanalizacijska in toplovodna omreĹžja oziroma dokumentacijo s podroÄ?ja nizkih gradenj, vodijo postopke od pridobitve gradbenega do uporabnega dovoljenja, izvajajo strokovne in finanÄ?ne nadzore med gradnjo, izdelujejo razne elaborate, poplavne ĹĄtudije, varnostne naÄ?rte, programe opre-

mljanja stavbnih zemljiĹĄÄ?, projektirajo ceste, zunanje ureditve, sluĹžba se pojavlja kot koordinator varnosti in zdravja pri delu na gradbiĹĄÄ?ih, izvajajo geodetske storitve. Veliko je ĹĄe drugih nalog, povezanih z izvedbo infrastrukturnih naloĹžb. V prvi vrsti naloge izvaja sluĹžba za obÄ?ine lastnice Komunalnega podjetja Velenje, svojo dejavnost pa ĹĄiri tudi zunaj meja Ĺ aleĹĄke doline. V tem trenutku je med veÄ?jimi projekti priprava dokumentacije in projektiranje kanalizacije v obÄ?ini LaĹĄko, Ĺže med izvajanjem projekta celovite oskrbe s pitno vodo so sprojektirali 110 kilometrov vodovodnega omreĹžja za koroĹĄke obÄ?ine. Precej priloĹžnosti vidijo na obmoÄ?ju obÄ?in Zgornje Savinjske doline. Po mnenju sogovornice je njihova prednost ta, da lahko izkuĹĄnje pri upravljanju komunalne infrastrukture in morebitne pomanjkljivosti, ugotovljene v Ä?asu obratovanja, takoj upoĹĄtevajo pri pripravi projektne dokumentacije za nove projekte in naroÄ?nikom svetujejo na osnovi izkuĹĄenj. ÂťNaj ob tem poudarim, da je priprava kakovostne projektne in investicijske dokumentacije zelo pomembna tako za pridobitev nepovratnega denarja, samemu naroÄ?niku pa zagotavlja kakovostno izvedbo na-

loĹžbe v predvidenih finanÄ?nih in Ä?asovnih okvirih. Ogromno projektantskih hiĹĄ je zaĹĄlo v teĹžave, ki jih med drugim reĹĄujejo s kandidiranjem na razpisih z neobiÄ?ajno nizkimi cenami, nato pa svojih nalog ne opravijo. Povedano po domaÄ?e: za to, da dobijo delo, so pripravlje-

ÄŒeprav nova evropska finanÄ?na perspektiva naloĹžbam v komunalno infrastrukturo, ki bi jih bilo v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe potrebno izvesti, ni naklonjena, so – po besedah NataĹĄe Ribizel Ĺ ket – pred novimi izzivi. ObÄ?ine Ĺ aleĹĄke doline naÄ?rtujejo izgradnjo zadrĹževalnih

Velenje ostaja glavna proizvodna lokacija

Lokacija v Velenju, kjer je tudi sedeĹž Gorenja, bo ostala po BobinÄ?evih besedah ĹĄe vedno glavna lokacija. RaÄ?unajo, da bo v letu 2020 proizvodnja ĹĄe vedno veÄ? kot v 50 odstotkih potekala v

â?ą

S premijsko blagovno znamko Asko konkurirajo najboljĹĄim proizvajalcem bele tehnike na svetu, leta 2020 pa naj bi z njimi ustvarili tretjino prihodkov.

Velenju (kljub 35-odstotni rasti).

Bodo pa tukaj razvijali predvsem izdelke z veÄ? dodane vrednosti (veÄ? vgradnih aparatov in premijskih blagovnih znamk). đ&#x;”˛

bazenov, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je ĹĄe veliko potreb pri odvajanju in Ä?iĹĄÄ?enju odpadnih voda ‌ ÂťTreba bo pripraviti dokumentacijo tako daleÄ?, da se bodo lokalne skupnosti lahko takoj prijavile na morebitne razpise in priĹĄle do potrebnega denarja. Prav tako pa priÄ?akujemo, da bomo svoje izkuĹĄnje, znanje izkoristili tudi pri pripravi in izvedbi projektov zunaj meja Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ je ĹĄe dejala NataĹĄa đ&#x;”˛ Ribizel Ĺ ket.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 4. novembra Mediji so se ukvarjali z vpraĹĄanjem ÂťjeÂŤ ali ÂťniÂŤ. In tako smo posluĹĄali opomine, da so predstavniki vlade Ĺže veÄ?krat napovedali moĹžnost ograje – ter ugibanja, da je iz njihovih izjav mogoÄ?e razbrati, da nekaj oÄ?itno Ĺže imamo.

Mediji so ugibali, ali v Sloveniji Ĺže imamo ograjo ali ĹĄe ne.

Poslanci so na izredni seji drĹžavnega zbora zavrnili pobudo Radia Ĺ tudent za razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Zavrnitev so podprle vse poslanske skupine razen ZL. Na isti seji je drĹžavni zbor sprejel predlog, da bo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih 20. decembra.

TurĹĄki predsednik Erdogan se je po zmagi Stranke za praviÄ?nost in razvoj na parlamentarnih volitvah odloÄ?il, da potrebuje veÄ? pooblastil; zavzel se je za sprejetje nove ustave in potrdil nadaljevanje akcij proti kurdskim upornikom.

V Vatikanu je odmeval najveÄ?ji ĹĄkandal v tem pontifikatu: zaradi kraje in objave zaupnih dokumentov so aretirali dva Ä?lana komisije, ki jo je papeĹž FranÄ?iĹĄek oblikoval za pripravo reform.

ÄŒetrtek, 5. novembra Na Ĺželjo poslancev je prednje stopil predsednik drĹžave Borut Pahor. Na vpraĹĄanje o njegovem staliĹĄÄ?u do prebeĹžniĹĄke krize je pozval k nujnemu poveÄ?anju sredstev za policijo, vojsko, pa tudi za civilno zaĹĄÄ?ito. Pogajanja o ukrepih v zvezi s plaÄ?ami med vlado in sindikati javnega sektorja so bila odpovedana.

NemĹĄka vladna koalicija se je dogovorila za ureditev posebnih centrov za prebeĹžnike v notranjosti drĹžave, v predvidene ukrepe pa ni zajela t. i. prehodnih obmoÄ?ij na meji z Avstrijo.

Zdelo se je, da se velik del sveta ukvarja z letalsko nesreÄ?o ruske druĹžbe nad Sinajskim polotokom. Vrstila so se ĹĄtevilna ugibanja o vzroku in jasna mnenja, da je ĹĄlo za bombo.

12. novembra 2015

Mojca Ĺ truc

OznaÄ?i, oznaÄ?i, oznaÄ?i, izbriĹĄi

Na ulicah BukareĹĄte je drugi veÄ?er zapored protestiralo vsaj 30 tisoÄ? ljudi, ki so zahtevali predÄ?asne volitve in politiÄ?ne reforme.

Petek, 6. novembra Svet Sindikata policistov Slovenije je na izredni seji sprejel sklep o napovedi sploĹĄne stavke, ki bo 18. novembra.

To je bilo prav na dan, ko so domaÄ?i mediji poroÄ?ali, da naĹĄim policistom pri delu na meji trenutno pomaga 58 tujih policistov, prihodnji teden pa naj bi jih priĹĄlo ĹĄe veÄ? kot 150.

Premier Slovenije Miro Cerar in premier MadĹžarske Viktor Orban sta se v Lendavi udeleĹžila slovesnosti ob 40-letnici Pomurske madĹžarske samoupravne narodne skupnosti.

Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoÄ?i Sloveniji pri spoprijemanju s prebeĹžniĹĄko krizo. Denar naj bi bil med drugim namenjen za izboljĹĄanje sprejemnih in nastanitvenih zmogljivosti.

Evropska komisija je odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoÄ?i Sloveniji za spoprijemanje s prebeĹžniĹĄko krizo.

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali dogovor o ukrepih v zvazi s stroĹĄki dela in drugimi ukrepi v javnem sektorju za leto 2016.

Vodilni politiki v Makedoniji so dosegli dogovor o prehodni vladi, ki odpira pot za izvedbo predÄ?asnih parlamentarnih volitev in konÄ?anje dolge krize, ki hromi makedonsko politiko.

V Braziliji se je zruĹĄil jez, ki je zadrĹževal odpadno vodo iz rudnika Ĺželezove rude, in gosta gmota strupenega blata je zalila bliĹžnjo vas, pri Ä?emer je umrlo najmanj 17 ljudi.

Sobota, 7. novembra Premier Miro Cerar se je odzval na napoved policijske stavke in dejal, da je Âťnekoliko neprimernaÂŤ.

Iz njegove stranke SMC so sporoÄ?ili, da se bodo prijavili kot or-

Protestnikom v BukareĹĄti samo en odstop ni bil dovolj.

Premierju Cerarju se zdi napoved policijske stavke Âťnekoliko neprimernaÂŤ.

ganizatorji volilne kampanje o noveli zakona o zakonski zvezi.

Okoli pet tisoÄ? ljudi se je v Berlinu udeleĹžilo shoda proti nemĹĄki politiki odprtih vrat do priseljencev, na protidemonstracijah pa se je zbralo okoli 800 udeleĹžencev.

V Madridu je potekal mnoĹžiÄ?en protest proti nasilju nad Ĺženskami, ki se ga je na poziv feministiÄ?nih organizacij udeleĹžilo veÄ? kot 20 tisoÄ? ljudi iz vseh delov Ĺ panije.

Osrednji del ÄŒila je stresel moÄ?an potresni sunek z magnitudo 6,8. PoroÄ?il o Ĺžrtvah in ĹĄkodi ni bilo.

Nedelja, 8. novembra V Libiji so neznanci streljali na vozilo veleposlanika Srbije, ki ni bil ranjen, so pa iz drugega avtomobila ugrabili dva zaposlena na veleposlaniĹĄtvu.

Egiptovski preiskovalci so sporoÄ?ili, da so Âť90-odstotno prepriÄ?aniÂŤ, da je hrup v zadnji sekundi posnetka iz pilotske kabine padlega ruskega letala posledica bombne eksplozije.

Borut Pahor je v DZ posredoval predlog ĹĄtirih kandidatov za sodnika na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice v Strasbourgu.

proĹĄenj za azil. NemÄ?ija je skuĹĄala razmere urejati po svoje in se je odloÄ?ila ukiniti avtomatiÄ?no pravico do zdruĹžitve druĹžin.

Katalonski parlament je izglasoval resolucijo za neodvisnost od Ĺ panije.

Na HrvaĹĄkem so ugotovili, da najveÄ?ji hrvaĹĄki stranki HDZ, ki je sicer zmagovalka volitev, in SDP ne moreta oblikovati koalicije brez podpore najveÄ?jega preseneÄ?enja nedeljskih volitev – stranke Most neodvisnih list.

Torek, 10. novembra Premier Miro Cerar je sporoÄ?il, da se je vlada odloÄ?ila, da bo v dneh po tem zaÄ?ela na meji s HrvaĹĄko postavljati zaÄ?asne tehniÄ?ne ovire, tudi ograjo, Ä?e bo treba. Neuradno so mediji zapisali, da so naÄ?rti usmerjeni kar v jutro naslednjega dne.

Po slovenski napovedi postavitve ograje na meji s HrvaĹĄko je tamkajĹĄnja vlada sporoÄ?ila, da bodo uveljavili vse potrebne ukrepe, da bi zaĹĄÄ?itili hrvaĹĄke interese. Pozitivno pa so se na naĹĄo odloÄ?itev odzvali Avstrijci.

Na HrvaĹĄkem so volili nov sabor.

Na HrvaĹĄkem so volili nov sabor. Po 50 odstotkov preĹĄtetih glasov na hrvaĹĄkih parlamentarnih volitvah je HDZ-jeva Domoljubna koalicija osvojila 61 mandatov, SDP-jeva koalicija 53 in Most 19 mandatov.

Volitve so potekale tudi v Mjanmaru – to so bile prve veÄ?strankarske parlamentarne volitve po 25 letih.

Vlada in sindikati so podpisali plaÄ?ni dogovor za prihodnje leto.

V 17. stoletju je oseba v Ĺživljenju dobila povpreÄ?no toliko informacij, kot jih danes najdemo v nedeljski izdaji svetovnih Ä?asopisov. Vsako leto in pol se koliÄ?ina informacij na svetu podvoji, piĹĄe Joseph Ruff v leta 2002 objavljenem poroÄ?ilu Information Overload, pripravljenem na Harvardski univerzi. Na Ä?lanek sem naletela ob nedeljski obupanosti, katerega od treh oken spletnega brskalnika, vsakeTjaĹĄa Zajc ga z desetimi zavihki z zanimivimi Ä?lanki, ki sem jih odprla pred dvema tednoma, zapreti.

Gotovo sem jih odprla, ker so me pritegnili, a kaj, ko je zanimivosti danes tako hitro tako zelo preveliko!

Danes Ĺživimo v svetu informacijske prenasiÄ?enosti. Nove in nove mobilne aplikacije merijo in zbirajo podatke ali ponujajo informacije. Novice ponujajo Twitter, Facebook, v specifiÄ?no podroÄ?je usmerjene aplikacije ter elektronska sporoÄ?ila uredniĹĄkih izborov novic (newslettrov) razliÄ?nih medijev. New York Times jih poĹĄlje vsaj pet na dan. Problem je v tem: Ä?e dobiĹĄ uredniĹĄki izbor novic ene medijske hiĹĄe, je to lahko koristen vir kljuÄ?nih informacij o dogajanju po svetu. ÄŒe dobiĹĄ deset takĹĄnih izborov, se zgodi predvsem to, da vse skupaj oznaÄ?iĹĄ in izbriĹĄeĹĄ. Pomembne informacije se izgubijo med manj pomembnimi.

Optimisti priÄ?akujejo, da bo vse veÄ? informacij reĹĄitelj mnogih teĹžav za druĹžbo, gospodarstvo, obnaĹĄanje, zdravje. Do doloÄ?ene mere je to logiÄ?no. DrugaÄ?e temu reÄ?emo znanje, ki, Ä?e ga ljudje imajo, omogoÄ?a boljĹĄe, na dokazih osnovano odloÄ?anje. Podatki ter konkretne napovedi o uÄ?inkih novih znanj so milo reÄ?eno bombastiÄ?ni.

Na pohodu je “internet stvariâ€?, povezovanje naprav, ki podatke in meritve poĹĄiljajo neposredno na splet in v podatkovne oblake. Pri analitski hiĹĄi McKinley ocenjujejo, da bi z oddaljenim nadzorom kroniÄ?nih bolnikov, meritvami, ki jih omogoÄ?ajo nosljive naprave, in poslediÄ?nemu izogibu dragim hospitalizacijam lahko naprave do leta 2025 zmanjĹĄale stroĹĄke obravnave kroniÄ?nih bolezni za 10 do 20 odstotkov letno. V denarnem smislu je to med 900 milijardami in 2,1 bilijona (si sploh predstavljate to vrednost? To je 2.100.000 x 1.000.000) ameriĹĄkih dolarjev na leto globalno.

Podatki so nova zlata jama gospodarstva. NavduĹĄenci priÄ?akujejo, da bodo ljudje z veÄ? informacijami jedli bolj zdravo, Ĺživeli bolje in laĹžje dosegali razliÄ?ne cilje. A to je res le delno. Ljudje niso stroji.

Na doloÄ?eni toÄ?ki, ko je informacij preveÄ?, odpovejo vse njihove varovalke, informacije povzroÄ?ijo ravno nasprotni uÄ?inek: namesto akcije pride do apatije oziroma ignorance. Namesto da bi prebral novice v uredniĹĄkih izborih na mailu, vse skupaj izbriĹĄejo. Ĺ˝e na zaÄ?etku tega tisoÄ?letja je bilo reÄ?eno, da je v zadnjih tridesetih letih nastalo veÄ? informacij kot v pettisoÄ?ih prej. Danes je verjetno to razmerje ĹĄe veÄ?je. Josepf Ruff v Ĺže omenjenem Ä?lanku piĹĄe, da 72 odstotkov menedĹžerjev v Veliki Britaniji meni, da preveÄ? informacij povzroÄ?a, da izgubljajo Ä?as za reĹĄevanje resnih nalog in teĹžav. V Evropi se do 85 odstotkov menedĹžerjev poÄ?uti, da se utapljajo v podatkih, e-mailih in telefonskih klicih, ob tem, da se priÄ?akovanja glede odzivnosti na sporoÄ?ila drastiÄ?no spreminjajo.

Ob vsem optimizmu o racionalizaciji druĹžbe zaradi vse veÄ?je koliÄ?ine informacij ostajam vsaj malo skeptiÄ?na. Ljudje smo zaradi zasiÄ?enosti z informacijami in podatki postavljeni pred nove izzive in teĹžave na osebni ravni. Morda pa se kakĹĄen nasvet za spopadanje z njimi skriva v katerem od 35 odprtih Ä?lankov mojega spletnega brskalnika ... đ&#x;”˛

Ponedeljek, 9. novembra Predsednik republike Borut Pahor je v DZ posredoval predlog ĹĄtirih kandidatov za sodnika na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice v Strasbourgu: Nino Betetto, Marka BoĹĄnjaka, Klemna JakliÄ?a in Nino PerĹĄak.

Vlada je presodila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala spopasti s teĹžko obvladljivim ĹĄtevilom prebeĹžnikov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere.

TeĹžave te vrste sta Ĺže imeli Ĺ vedska in NorveĹĄka, ki sta se spopadali z rekordnim ĹĄtevilom

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar in predstavniki 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so podpisali plaÄ?ni dogovor za prihodnje leto s spremljajoÄ?imi dokumenti.

Sindikat prometnih pilotov se je zaradi zastoja v pogajanjih o novi kolektivni pogodbi odloÄ?il, da za konec meseca novembra napove stavko.

NemÄ?ija je ĹĄe naprej iskala reĹĄitev za prebeĹžniĹĄko krizo. Kot so zaupali medijem, nameravajo sirske prosilce za azil v skladu z dublinsko uredbo vraÄ?ati v druge Ä?lanice EU-ja, preko katerih so priĹĄli, z izjemo GrÄ?ije.

Podjetje EKO DIM, d. o. o. iĹĄÄ?e

Osebo za pomoÄ? in izvajanje dimnikarskih nalog na terenu Na razpis se lahko prijavijo kandidati s IV., V. ali VI. stopnjo izobrazbe. ZaĹželena je tehniÄ?na smer izobrazbe in komunikativnost. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje zahteve: sposobnost dela na viĹĄini in dobra telesna pripravljenost, obvezen je vozniĹĄki izpit B-kategorije.

Zainteresirani kandidati naj svojo prijavo z Ĺživljenjepisom poĹĄljejo na e-naslov info@ekodim.si najkasneje do 20. 11. 2015.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 7

REPORTAŽA

12. novembra 2015

Zimska sluĹžba je pripravljena Izvajalci zimske sluĹžbe v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki zagotavljajo, da jih lahko presenetijo le izredne razmere Tatjana PodgorĹĄek

Od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto je v Sloveniji zakonsko doloÄ?eno zimsko obdobje, v katerem morajo vozniki poskrbeti za primerno opremo vozil, izvajalci zimske sluĹžbe pa biti v 24-urni pripravljenosti in skrbeti, da bodo razmere na cestah ob sneĹžnih padavinah, poledici in drugih oblikah zime Ä?im bolj normalne. Preverili smo, kako so se na sezono 2015/2016 pripravili izvajalci zimske sluĹžbe na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline.

V mestni obÄ?ini Velenje skrbita za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti podjetji PUP Velenje in Andrejc iz TopolĹĄice, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa Voc Celje, ki izvaja zimsko sluĹžbo tudi na drĹžavnih cestah v savinjski regiji in na KoroĹĄkem.

PUP Velenje – VeÄ?jih sprememb ni

ÄŒeprav pozimi za zdaj ÂťdiĹĄijoÂŤ le jutra, je zimska sluĹžba podjetja PUP Velenje, ki v mestni obÄ?ini Velenje skrbi za zimsko vzdrĹževanje 210 kilometrov kategoriziranih cest in nekatere ploÄ?nike

ob teh cestah, Ĺže pripravljena.

Tako nam je zagotovil vodja zimske sluĹžbe Vinko MeĹža in dodal, da kakĹĄnih veÄ?jih sprememb v prihajajoÄ?i zimski sezoni niso predvideli. Oblikovali so 19 pluĹžnih in 11 posipnih enot ter ekipo za roÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje prehodov ter avtobusnih postajaliĹĄÄ?. V silosih Ĺže imajo pripravljenih pribliĹžno 200 ton soli in 150 ton peska ter podpisane dolgoroÄ?ne pogodbe z dobavitelji omenjenega materiala, zato z zagotavljanjem potrebnih koliÄ?in teĹžav ne bi smelo biti. V teh dneh bodo tudi vse ceste ÂťopremiliÂŤ s sneĹžnimi koliÄ?ki in ostalo zimsko signalizacijo. V letoĹĄnjo zimsko sezono bo vkljuÄ?enih pribliĹžno 40 delavcev.

Njihove ekipe bodo na terenu v skladu z zakonodajo, koncesijsko pogodbo, z naÄ?rtom zimske sluĹžbe oziroma Âťtakoj, ko bodo to narekovale razmere. Pri tem se bodo ozirali tudi na vrsto padavin, njihov zaÄ?etek (ali bo to na delovni dan ali vikend).

Podjetje Pup ima sklenjeno koncesijo z Mestno obÄ?ino Velenje do leta 2024 in prejema za izvajanje zimske sluĹžbe meseÄ?-

Lani je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenila za zimsko vzdrĹževanje lokalnih cest in mestnih ulic dobrih 248.800 evrov, za zimsko vzdrĹževanje ostalih javnih povrĹĄin pa slabih 12.600 evrov.

Za leto 2015 ima za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti na lokalnih cestah predvidenih 250 tisoÄ? evrov, za zimsko vzdrĹževanje mestnih ulic pa 25 tisoÄ? evrov.

Avgusta letos je objavila javni razpis za podelitev koncesije za redno in investicijsko vzdrĹževanje obÄ?inskih cest. Podelitev koncesije bo vkljuÄ?evala redno letno in zimsko vzdrĹževanje vseh lokalnih cest, poleg tega pa ĹĄe vlaganja v 43 kilometrov obÄ?inskih cest na 15 razliÄ?nih odsekih.

Z najugodnejĹĄim izvajalcem bo sklenila 15-letno koncesijsko pogodbo za vzdrĹževalna dela, vlaganja pa bo moral izbrani izvajalec opraviti v prvih petih letih izvajanja koncesije. ZaÄ?etek izvajanja koncesije naÄ?rtujejo pomladi 2016.

ni pavĹĄal ne glede na to, ali je zima huda ali mila. ÄŒe je huda, so na slabĹĄem, Ä?e je zelena, so na boljĹĄem. ÂťPraksa je pokazala, da kakĹĄno leto ÂťprofitiramoÂŤ mi, kakĹĄno lokalna skupnost. V daljĹĄem Ä?asu pa se stvari izenaÄ?ijo.ÂŤ Lanska zima je bila povpreÄ?na, opravili pa so jo dobro, saj kakĹĄnih prehudih kritik niso sliĹĄali.

in pravilnik glede zimske sluĹžbe sta, pravi sogovornik, jasna, imajo pa izdelane tudi prednostne liste izvajanja zimske sluĹžbe na cestah, ki ga pripravijo obÄ?ina in krajevne skupnosti. Koliko denarja jim namenja lokalna skupnost za opravljanje zimske sluĹžbe? ÂťOdvisno od tega, kakĹĄna je zima. Raje imamo ostrejĹĄe, saj je

ÂťPripravljeno je vse, kot mora biti in tako kot minulo sezono, kar pomeni, da nas zimske razmere na cestah ne bi smele presenetiti,ÂŤ nam je zagotovil Mirko Andrejc, direktor podjetja Andrejc, ki v mestni obÄ?ini Velenje skrbi za urejanje in Ä?iĹĄÄ?enje javnih utrjenih povrĹĄin (parkiriĹĄÄ?a, modre cone, peĹĄpoti, ploÄ?niki, Titov trg). Za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti imajo na voljo 200 ton soli in 100 kubiÄ?nih metrov peska. V pripravljenosti je Ĺže 6 pluĹžnih in prav toliko posipnih enot ter ekipe za roÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje povrĹĄin. Zakonodaja

takrat marsikaj vsem bolj jasno in obnaĹĄanje udeleĹžencev v prometu bolj razmeram primerno.ÂŤ Podjetje Andrejc ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za letno in zimsko vzdrĹževanje lokalnih cest, ta pa se izteÄ?e spomladi prihodnje leto, tudi z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Od 212 kilometrov je lokalnih pribliĹžno polovica, ostalo so javne poti. Podjetje Andrejc ima za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti na lokalnih cestah v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj na zalogi 400 ton soli in prav toliko peska. V pripravljenosti je 9 pluĹžnih in 6 posipnih enot.

Za zimsko vzdrĹževanje javnih poti v lokalni skupnosti skrbijo krajevne skupnosti v skladu s

Podlubniki pustoĹĄijo po gozdovih V gozdovih regije SaĹĄa za dobrih 30 odstotkov veÄ? letnega odseka – NajmoÄ?neje prizadeta Krajevna enota Ĺ oĹĄtanj, obmoÄ?je Mozirja, ReÄ?ice ob Savinji in Nazarij Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav obmoÄ?ja regije SaĹĄa Ĺžled ni prizadel tako zelo kot nekatera druga obmoÄ?ja v Sloveniji, beleĹžijo na obmoÄ?ju v pristojnosti ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje rekorden napad podlubnikov.

Lastniki gozdov so morali letos posekati Ĺže 62 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov napadenih dreves, kar je dobrih 30 odstotkov veÄ? kot v normalnih letih. NajveÄ?ji napad lubadarja beleĹžijo v Krajevni enoti Ĺ oĹĄtanj, na obmoÄ?ju Nazarij, Mozirja in ReÄ?ice ob Savinji. Tu so posekali kar dve tretjini skupne koliÄ?ine lesa. ÂťZa naĹĄe gozdove to ĹĄe ne predstavlja katastrofe. DrugaÄ?e pa je za lastnike gozdov. Nekateri od njih Ĺživijo, drugim predstavljajo dodaten prihodek. Poleg gospodarske ĹĄkode so ob kar nekaj prihodka,ÂŤ meni vodja ObmoÄ?-

Toni Breznik: ÂťGozdarji smo opozarjali, da bo po naravni nesreÄ?i napadel lubadar.ÂŤ

ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje Toni Breznik.

Gozdarji so opozarjali

So bili lastniki gozdov malomarni pri odpravljanju posledic Ĺžledoloma ali se je lubadar poja-

V mestni obÄ?ini Velenje je 334 kategoriziranih obÄ?inskih cest v skupni dolĹžini 210,4 kilometra. Za zagotavljanje njihovega zimskega vzdrĹževanja v obdobju od 15. novembra letos do 15. marca prihodnje leto bo obÄ?ina PUP-u namenila blizu 440 tisoÄ? evrov.

Za zimsko vzdrĹževanje javnih utrjenih povrĹĄin, ekoloĹĄkih otokov in parkomatov pa bo v koncesijskem letu 2015/16 plaÄ?ala koncesionarju (podjetju Andrejc) dobrih 108 tisoÄ? evrov.

Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je tudi 6 drĹžavnih cest v dolĹžini pribliĹžno 42 kilometrov, te pa upravlja drĹžava – Direkcija Republike Slovenije za ceste, vzdrĹžuje pa jih podjetje Voc Celje. pravili javnega naroÄ?anja in vsako leto poiĹĄÄ?ejo izvajalca zimske sluĹžbe za svoje obmoÄ?je. Izjema je le krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, kjer tudi za vzdrĹževanje mestnih ulic skrbi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj neposredno iz proraÄ?una.

Voc Celje: Tudi Ĺ martno ob Paki

Podjetje Andrejc: pripravljeno vse, kot mora biti

vil v drĹžavnih oziroma ĹĄkofijskih gozdovih? ÂťTeĹžko bi rekel, kdo je kriv. Dejstvo je, da je v drevesni sestavi na tem obmoÄ?ju najveÄ? smrek in med pribliĹžno 90 vrstami podlubnikov v Sloveniji smrekov povzroÄ?a najveÄ? ĹĄkode.

Dejstvo je tudi, da smo gozdarji opozarjali na to, da bo po Ĺžledolomu napadel lubadar, ker je po veÄ?jih naravnih nesreÄ?ah vedno tako. Lani smo imeli glede tega sreÄ?o, ker je bilo leto mokro. Lubadar bo zaradi posledic Ĺžledu prisoten ĹĄe dve, tri leta, ne glede na ukrepanje.ÂŤ

NajuÄ?inkovitejĹĄi ukrep – pravoÄ?asna seÄ?nja KoliÄ?ino podlubnikov so po zagotovilih sogovornika spremljali s pomoÄ?jo pasti, ki pa – kot so menili nekateri lastniki gozdov – niso namenjene zatiranju ĹĄkodljivca. Pravi ukrep za zatiranje

tega je pravoÄ?asna seÄ?nja. Zato lastnike gozdov opozarjajo, naj pogosto in pozorno pregledujejo drevesa, upoĹĄtevajo priporoÄ?ila ter spoĹĄtujejo odloÄ?be revirnih gozdarjev. Prav tako morajo biti seÄ?nje dovolj velike. ÂťNekateri lastniki posekajo le jedro napadenih dreves, pustijo pa na videz zdrave smreke. S tem pustijo moZaradi napada podlubnikov so lastniki gozdov na obmoÄ?ju regije SaĹĄa posekali Ĺže 62 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov dreves. Od tega v krajevni enoti Ĺ oĹĄtanj, na obmoÄ?ju Mozirja, Nazarij in ReÄ?ice ob Savinji dve tretjini, v krajevnih enotah Gornji Grad in Ljubno Ä?etrtino, v krajevni enoti LuÄ?e pa 10 odstotkov dreves od skupne letne koliÄ?ine.

7

Voc Celje je, Ä?eprav se sezona ĹĄe ni zaÄ?ela, Ĺže pluĹžil na Rogli, v nekaterih delih Logarske doline pa ceste posipaval s soljo. Sicer pa je podjetje – po zagotovilih vodje zimske sluĹžbe Bogdana KoÄ?evarja – pripravljeno na zaÄ?etek zimske sezone. Za 1.700 kilometrov drĹžavnih in obÄ?inskih cest, ploÄ?nikov, peĹĄpoti bo skrbelo veÄ? kot 150 ljudi, ki imajo posebej prilagojeno opremo in vozila. Pripravili so Ĺže 13 tisoÄ? ton peska, 10 tisoÄ? ton soli in dovolj magnezijevega klorida za mokri posip cest. Skrb za drĹžavne ceste sicer sodi v okvir letos podpisanih 7-letnih vzdrĹževalnih koncesijskih pogodb za drĹžavne ceste v celjski in koroĹĄki regiji.

Posipavanje in pluĹženje bo potekalo po doloÄ?enem protokolu in prednostni listi, ki jih doloÄ?i Direkcija za infrastrukturo: ÂťTakoj, ko zaÄ?ne sneĹžiti, zaÄ?nemo posipati in nadaljujemo pluĹženje, ko zapade 10 centimetrov

snega ali manj, Ä?e to prej poneha,ÂŤ je ĹĄe pojasnil KoÄ?evar.

Voc Celje je od letoĹĄnjega 1. aprila tudi izvajalec rednega letnega in zimskega vzdrĹževanja lokalnih cest, javnih poti in javnih povrĹĄin v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Pred tem je to javno gospodarsko sluĹžbo izvajal velenjski PUP. Ta je sedaj v lokalni skupnosti Vocov podizvajalec. Tudi pri tem – zagotavlja Vinko MeĹža – novosti v novi zimski sezoni niso predvideli. Za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti na blizu 65 kilometrih kategoriziranih cest so predvideli 5 pluĹžnih in prav toliko posipnih enot. V lanski sezoni obÄ?ani z opravljenim delom zimske sluĹžbe niso bili najbolj zadovoljni. ÂťKakĹĄnih veÄ?jih kritik ni bilo, razen takrat, ko se nam je zgodila sneĹžna deska.

Ob zelo nizkih temperaturah in s tehniÄ?nimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, se kaj veÄ? ne da narediti. Potreben je Ä?as. Mi vse izvajalce in podizavajalce spremljamo preko sledilnih naprav in vsak trenutek vemo, kdaj so ĹĄli na teren, kje so ter kaj izvajajo.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki imajo koordinatorja zimske sluĹžbe, in ko ta pokliÄ?e, gremo na teren,ÂŤ je ĹĄe povedal Vinko MeĹža. đ&#x;”˛

Po podatkih Bernarde Drev, ki v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki bdi nad zimsko sluĹžbo, je lokalna skupnost za zimsko sezono 2015/16 predvidela v obÄ?inskem proraÄ?unu pribliĹžno 74 tisoÄ? evrov, kar je toliko kot za minulo zimsko sezono. Koordinator zimske sluĹžbe je Milan Krk. ObÄ?ani naj se ob nevĹĄeÄ?nostih najprej obrnejo nanj (dosegljiv je na 031 675 118), ĹĄele nato na vodjo zimske sluĹžbe Pup Velenje Vinka MeĹža (041 640 206).

Ĺžnost za ĹĄirjenje podlubnikov.ÂŤ Jeseni in pozimi je lubadar precej manj aktiven, kar pa ĹĄe ne pomeni, da je skrbi in dela konec.

Lastniki, tako Breznik, morajo sedaj, do zaÄ?etka pomladi, posekati prizadeta drevesa in jih Ä?im prej odstraniti iz gozda.

Spomladi nove aktivnosti

Za posek doslej napadenih dreves izdaja obmoÄ?na enota lastnikom gozdov obvezujoÄ?e od-

loÄ?be, po katerih morajo posek opraviti do konca januarja prihodnje leto, za napadena drevesa, ki jih bodo odkrili kasneje, pa bo ta rok do zaÄ?etka marca. VeÄ?ina lastnikov navodila upoĹĄteva. Za tiste, ki se ne odzovejo, obstajajo prisilni ukrepi, kot so prijava gozdarski inĹĄpekciji, finanÄ?na prisila (kazen lahko znaĹĄa tudi do 400 evrov), tudi posek napadenih dreves na stroĹĄke lastnika.

Spomladi, ko priÄ?akujejo znova hujĹĄe pojavljanje podlubnikov, bodo zaÄ?eli nove aktivnosti. Poleg postavitve pasti naÄ?rtujejo ĹĄe postavitev lovnih dreves. ÂťGlavni ukrepi zatiranja ĹĄkodljivcev so ravno spomladi. ÄŒe so uÄ?inkoviti, je kasneje ĹĄtevilo podlubnikov manjĹĄe in s tem tudi ĹĄkoda,ÂŤ je ĹĄe dejal Toni Breznik. đ&#x;”˛

Med pribliĹžno 90 vrstami podlubnikov v Sloveniji smrekov povzroÄ?a najveÄ? ĹĄkode (foto: Marijan DenĹĄa)

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

12. novembra 2015

Med modo in plesom

Svet ustvarjanja Marjane Krenker

VelenjÄ?anka MaĹĄa KolĹĄek je profesorica, ki ljubi modo in ples – Obe svoji ljubezni Ĺže vrsto let prenaĹĄa na dijake Ĺ CV v glasbeno-plesnih predstavah Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. novembra – Plesati je zaÄ?ela pri rosnih petih letih.

Potem ji ples nekaj Ä?asa ni bil vĹĄeÄ?, saj je bila radovedna deklica, zato je morala preizkusiti ĹĄe kaj drugega. Pri desetih letih se je MaĹĄa KolĹĄek vrnila k plesu. ÂťRekla sem si, da je ples tisto, kar hoÄ?em poÄ?eti v Ĺživljenju. In od takrat pleĹĄem,ÂŤ nam je povedala danes profesorica na Ĺ oli za storitvene dejavnosti na Ĺ olskem centru Velenje, ki je svojo ljubezen do plesa v glasbeno-plesnih predstavah znala prenesti tudi na dijake. Ob tem uporablja ĹĄe en svoj talent, saj si MaĹĄa zamisli in izdela veÄ?ino kostumov za te predstave.

Na zaÄ?etku klepeta ĹĄe ostaneva pri plesu. MaĹĄa svoje znanje plesa zadnja tri leta nadgrajuje z uÄ?enjem flamenka. ÂťNekaj nas je, ki imamo v Velenju zasebne ure flamenka. UÄ?i nas LjubljanÄ?anka Manca Dolenc. Priznam, da sem imela na zaÄ?etku krizo, saj sem prej plesala jazz balet, show dance, step in druge zvrsti. Prehod k flamenku sploh ni bil enostaven, saj ritmi tudi niso enostavni. ÄŒeprav sloni na klasiÄ?nem baletu, so plesni gibi zelo drugaÄ?ni kot pri ostalih plesih. Zato je flamenko zame ĹĄe veÄ?ji izziv,ÂŤ pripoveduje. Od nekdaj je njen izziv tudi moda.

Ĺ ivati jo je Ĺže kot deklico nauÄ?ila mama. ÂťPo konÄ?ani srednji raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli, ki sploh ni imela povezave z mojimi konjiÄ?ki, sem se vseeno odloÄ?ila za ĹĄtudij na tekstilni fakulteti v Mariboru. Ĺ˝al ĹĄtudij ni izpolnil mojih

dentka. Potem sem najprej uÄ?ila poloviÄ?no, kmalu pa Ĺže redno,ÂŤ pripoveduje MaĹĄa. Prizna, da si ni Ĺželela ostati uÄ?iteljica, a delo v tekstilni tovarni ni izpolnilo njenih priÄ?akovanj. Tudi kriza v tej industriji je naredila svoje,

MaĹĄa KolĹĄek med svojimi dijaki najbolj uĹživa, kadar jih uÄ?i plesne korake. NiÄ? manjĹĄi izziv ji ni kostumografija za njihove predstave.

priÄ?akovanj, saj oblikovanja skorajda ni bilo. Znanje sem nadgrajevala sama. Tudi diplomo sem pisala iz zgodovine mode.

Tako sem nadgrajevala znanje.ÂŤ Ko je konÄ?ala ĹĄtudij, je bila kriza v tekstilni industriji Ĺže velika.

Podjetja so izginjala, zato je MaĹĄa toliko bolj vesela, da je delo naĹĄla v pedagoĹĄkih vodah. ÂťDecembra bo 20 let, odkar uÄ?im na velenjskem Ĺ olskem centru.

Imela sem pravzaprav sreÄ?o. 6 ur na teden sem uÄ?ila Ĺže kot ĹĄtu-

zato je ostala v ĹĄolstvu. ÂťKo sem zaÄ?ela s predstavami, sem v njih lahko zdruĹžila vse svoje ljubezni.

UĹživam tako v uÄ?enju plesnih korakov kot izdelovanju kostumov. Zgodba se je zaÄ?ela leta 2007, ko smo se zbrali mentorji in ugotavljali, kako bi lahko svoje znanje prenesli na dijake. Ĺ˝eleli smo tisto, kar so se uÄ?ili v ĹĄoli pri teoriji, prenesti v predstave.

Pri tem smo Ĺželeli, da bi uĹživali.

Izkazalo se je, da so dijaki, ki nastopajo v njih, res posebni. Mor-

da je kdo od njih pri pouku neuspeĹĄen, morda se v razredu tudi resniÄ?no drugaÄ?e obnaĹĄa kot na odru. Prav z naĹĄimi predstavami smo dali mnogim dijakom in dijakinjam moĹžnost, da so na odru pokazali svoje prave talente, ki jih pri rednem pouku ni zaznal nihÄ?e.ÂŤ Doslej so ustvarili 7 razliÄ?nih predstav. ZaÄ?eli so z 11 dijaki v muzikalu Hair, vsak naslednji projekt je vkljuÄ?il veÄ? dijakov. In vsaka naslednja predstava je bila ĹĄe bolj uspeĹĄna.

Zadnji dve predstavi so ustvarili v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Gvido in tako poskrbeli, da je glasbena predstava odigrana v Ĺživo. ÂťS tem smo naredili nekaj korakov naprej. Jubox app. smo ponovili kar 26-krat, dvakrat smo jo odigrali tudi v Celovcu.

Zadnjo predstavo Diaspora pa ĹĄe vedno igramo, doslej smo jo ponovili Ĺže 23-krat,ÂŤ pripoveduje MaĹĄa. Zadnje predstave naj bi imeli decembra letos, potem pa si bodo vzeli rahel premor. Kot kaĹže, v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu nove predstave ne bodo zaÄ?eli postavljati, a zagotovo jih ĹĄe bodo. Zato, ker v njih uĹživajo tako mentorji kot dijaki in dijakinje.

MaĹĄino veliko vlogo pri njih je letos prepoznal tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, saj je MaĹĄi ob obÄ?inskem prazniku prav zaradi nje podelil Ĺžupanovo priznanje. đ&#x;”˛

Velenje, 23. novembra – ÂťV Ĺživljenju je pomembno imeti nek cilj, vendar je ĹĄe bolj pomembno, da na poti do njega uĹživamo, da nam pot ni muka, temveÄ? dogodivĹĄÄ?ina,ÂŤ so misli Marjane Krenker, ustvarjalke iz Slovenj Gradca, ki si jesen Ĺživljenja bogati z izdelovanjem Ä?ipk in okrasnih izdelkov iz papirja. Svoje izdelke domaÄ?e in umetne obrti rada postavi na ogled javnosti in pridobljeno znanje deli z ljubitelji roÄ?nih del na delavnicah. Vse do konca novembra se z novimi umetninami iz Ä?ipk in papirja predstavlja na razstavi Moj svet ustvarjanja, ki si jo lahko ljubitelji roÄ?nih del ogledate na mestu sonÄ?ne stene Mestne knjiĹžnice Velenje. Avtorica razstave bo v knjiĹžnici pripravila tudi delavnico. UdeleĹžencem bo predstavila tehniko Quilling ali papirni filigran, pri katerem zvijajo in oblikujejo papirnate trakove v razliÄ?ne dekorativne oblike. Delavnica bo 23. novembra ob 16. uri v ĹĄtudijski Ä?italnici Mestne knjiĹžnice Velenje.

Rokodelski izdelki Marjane Krenker bodo v velenjski knjiĹžnici na đ&#x;”˛ ogled do konca novembra.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 9

PoÄ?astili 80-letnico Mirka RamovĹĄa

Pester november v Galeriji Velenje Kreativne delavnice za otroke in mlade, sobotne zgodbe z Dono, pogovori z umetniki Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek popoldne je bil kletni prostor Galerije Velenje, namenjen kreativnim delavnicam, povsem poln. V njem je ÂťdiĹĄaloÂŤ po spajkanju, saj so mladi udeleĹženci delavnice, ki jo je vodil mladi velenjski umetnik in oblikovalec Miha Cojhter, iz odpadnih materialov iz podjetja Gorenje izdelovali mini robotke. Ti so mladim pomagali risati, izziv pa je bil zanje velik. V nedeljo je Miha pripravil ĹĄe eno delavnico, tokrat filmsko.

Mladi so spoznali, kako nastanejo zvoÄ?ni efekti v filmih, pa tudi kakĹĄne so metode in pripomoÄ?ki, ki jih uporabljajo strokovnjaki. Tretjo delavnico za mlade Miha pripravlja danes popoldne med 16. in 20. uro, izdelovali bodo igralne konzole za raÄ?unalniĹĄke igrice. UdeleĹženci bodo s pomoÄ?jo pripomoÄ?kov, ki jih najdemo v svojem okolju (kot so vilice, folija, plastelin), sestavili unikatno igralno ploĹĄÄ?o.

BrezplaÄ?na delavnica je primerna za starejĹĄe od 14 let. Zadnje novembrsko druĹženje z Mihom bo v nedeljo, 22. novembra, med 10 in 13. uro. Tokrat bodo mladi izdelovali jelenje glave. UdeleĹženci bodo zanjo potrebovali stara oblaÄ?ila, ki naj jih prinesejo s seboj.

Ĺ e dve soboti v novembru bodo v Galeriji Velenje pripravljali sreÄ?anja z umetniki in njihovo umetnostjo, razmiĹĄljanja o pomenu umetniĹĄkega ustvarjanja in gledalÄ?evega dojemanja. Ob razstavi Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015 – odprta bo do 5. decembra – bo vsako soboto v pravljici ali zgodbi predstavljen eden od sodelujoÄ?ih umetnikov. Pripovedovala bo Dona Pratnekar, 23-letna diplomantka angleĹĄkega jezika in knjiĹževnosti ter absolventka umetnostne zgodovine. Prvo sreÄ?anje bo to soboto. V torek, 24. novembra, bodo ob 17. uri pripravili pogovor o arhitekturi. Gosta pogovora bosta avtorja prenove galerije arhitekt Gregor Gojević in krajinska arhitekta SaĹĄa Piano. Poleg tega bodo vsak torek in Ä?etrtek v novembru ob pregledni razstavi vizualne umetnosti v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini potekale likovne delavnice za skupine otrok iz vrtcev.

Z njimi bo ustvarjala likovna pedagoginja, ki jim bo najprej razkazala razstavo, sledila bo ustvarjalna delavnica, v kateri bodo spoznali tehniko akvarela in risanje z ogljem. đ&#x;”˛

bĹĄ

V delavnicah z Mihom Cojhtrom so mladi izredno uĹživali. Tudi zato, ker so bile inovativne, res drugaÄ?ne.

Velenje, 7. novembra – V domu kulture Velenje so v soboto poÄ?astili visok jubilej etnokoreologa Mirka RamovĹĄa. Svoje Ĺživljenje je posvetil preuÄ?evanju in raziskovanju slovenskega plesnega izroÄ?ila, dolga leta je umetniĹĄko vodil Akademsko folklorno skupino Franceta Marolta. Njegovemu 80. rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval oktobra, se je poklonilo 12 folklornih skupin.

Poleg omenjene akademske folklorne skupine (AFS) iz Ljubljane so se njegovemu jubileju poklonili AFS Ĺ tudent iz Maribora, COF iz Ljubljane, folklorne skupine Sava iz Kranja, Kajer iz BuÄ?eÄ?ovcev, PreĹžihov Voranc z

Ĺ oĹĄtanj, 5. novembra – Slikar Pavle Ĺ Ä?urk iz Ljubljane, ki se predstavlja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj z realizmom in abstrakcijo, velja za enega vidnejĹĄih slikarjev na Slovenskem. V 45 letih ustvarjanja je osvojil vse slikarske tehnike. Od izhodiĹĄÄ?nega realizma v motivni pojavnosti, od krajine do vedut in osebnih krajin, je sÄ?asoma preĹĄel v polje abstrakcije, ki pa velikokrat nosi identifikacijske elemente. Slogovno prepoznaven in uveljavljen v svojem likovnem izrazu je prejemnik ĹĄtevilnih nagrad. V Ĺ oĹĄtanju se predstavlja z novejĹĄimi deli, manjĹĄega formata, ki jih lahko poleg tega, da jih delimo na realizem in abstrakcijo, delimo ĹĄe

Akademska slikarka Suzana Ĺ vent je v Galeriji eMCe plac odprla novo samostojno razstavo – Iz treh razliÄ?nih ciklusov je izbrala velike slike, jih natisnila na male razglednice in okvirila Tina Felicijan

PomeĹĄani ciklusi

Za razstavo Big paintings on small postcards oz. Velike slike na majhnih razglednicah je izbrala pomanjĹĄane printe slik iz svojih treh ciklusov in jih namer-

Razstava Big paintings on small postcards, ki je tudi prodajna, bo v Galeriji eMCe plac na ogled do zaÄ?etka decembra.

Foto: AnĹže KovaÄ?

no pomeĹĄala, da obiskovalca izziva, naj ugotovi, katere razglednice sodijo v isti ciklus. ÂťIdeja je nastala, ko sem zaÄ?ela tiskati slike na razglednice za turiste, da bi domov ponesli delÄ?ek slovenske umetnosti,ÂŤ razlaga Suzana.

Na razstavi so slike iz ciklusa Akti, ki po avtoriÄ?inem mnenju nikoli niso bili pasĂŠ. ÂťSe mi zdi da lahko akt Ä?loveka prikaĹže res razgaljenega. Tudi gledalca. V bistvu je cilj mojih aktov, da prika-

Ĺžem stanje ljudi, ki jih opazujem v okolici zdaj.ÂŤ V ciklusu Podobe mrtvega rokava pa se je ukvarjala s strahovi. ÂťMislim, da svoj strah ves Ä?as delim z obÄ?instvom. Niso pa vedno moji, so tudi strahovi prijateljev, znancev. Veliko strahov proizvajate mediji, kar je vzvod tega ciklusa. Podobe na slikah se vedno bojujejo s strahovi, enkrat jim uspe, drugiÄ? ne. Ko se ne sooÄ?amo s strahom, ta raste,

Raven na KoroĹĄkem in Ĺ˝KUD Tine RoĹžanc, folklorne skupine iz Beltincev, ArtiÄ?, Lancove vasi in Vinice ter Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda.

Slovesnost sta pripravili velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline.

RamovĹĄ velja za utemeljitelja etnokoreologije na Slovenskem.

Ljudskemu plesu je bil zavezan poklicno, hkrati pa je tudi njegov konjiÄ?ek. Ljudsko plesno izroÄ?ilo na slovenskem ozemlju je preuÄ?eval z vidika izvora, razvoja in znaÄ?ilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene

podobe, ĹĄeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.

Izdal je antologijo slovenskih ljudskih plesov 'Plesat me pelji' ter monografijo ljudskih plesov razliÄ?nih pokrajin v treh delih z naslovom Polka je ukazana. Poleg izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izroÄ?ila znan tudi kot avtor ĹĄtevilnih odrskih postavitev, ki jih je pripravil tako za AFS Franceta Marolta, ki jo je umetniĹĄko vodil med letoma 1965 in 2010, kot za druge folklorne skupine po Sloveniji.

na akvarel in akril. V obeh tehnikah po mnenju Matije Plevnika, likovnega kritika, ki je na odprtju med drugim povedal, da avtor ÂťÄ?udovito beleĹži slovensko kulturno krajino in utrip urbanih okolijÂŤ. Tako nastala dela so intimni zapisi, ki bodo nekoÄ? postali tudi dokument Ä?asa in prostora, v katerem so nastajali.

Odprtje je pospremil kratek glasbeni program v izvedbi tenorista Gregorja VerbuÄ?a, ki je ob klavirski spremljavi Olge Ulokine razpoloĹženju pripel nekaj slovenskih samospevov. Besedo odprtja je ob zakljuÄ?ku dodal direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan ÄŒop.

gih pravil, kaj se da meĹĄati in kaj ne. Rada eksperimentiram, zato se pri tehnikah ne omejujem.

MeĹĄam barve za steklo, oglje, mekol, jubpol,ÂŤ naĹĄteva vsestranska umetnica.

S tem, ko oblikuje razne uporabne predmete in jih poslika, poskuĹĄa izobraĹževati ljudi – ko prinesejo neko slikarsko ilustracijo v svoj dom, ko bivajo z njo, se nauÄ?ijo presojati, kaj je dobro, kaj ne, in zakaj, meni. ÂťMogoÄ?e je to neke vrste moj boj proti temu, da je lahko Ĺže vsak, ki nekaj nariĹĄe, slikar. Treba je spodbujati dobre stvari.ÂŤ

uporablja tudi na risarski naÄ?in in z eno veliko prednostjo – da imamo Ä?okolado vsi radi,ÂŤ je v smehu povedala. Pri ustvarjanju s Ä?okolado navadno izpostavi dilemo fiziÄ?nega uĹžitka okusa in Âťboja s tem, da poseĹžeĹĄ v umetniĹĄko delo in se ga polastiĹĄ, s tem pa deformiraĹĄ podobo za naslednje obiskovalce.ÂŤ S tem se je ukvarjala v diplomskem delu in preverjala, ali si gledalci drznejo poseÄ?i v umetniĹĄko delo, ali lahko stopijo iz svoje klasiÄ?ne pozicije na razdalji v interakcijo z delom. ÂťVsa Ä?okoladna dela sem postavila na ogledala. Tako je s posegom gledalec takoj odstrl svojo podobo.ÂŤ So si obiskovalci razstave oblizovali prste? ÂťNa zaÄ?etku so malo tipali, dokler ni bilo prvega junaka, potem pa je stekla veriĹžna reakcija.ÂŤ Tako kot pri marsikaterem drugem druĹžbenem procesu, ki se zaÄ?ne ĹĄele, ko nekdo naredi prvi korak za vse ostale, ki si ga sami niso upali, mu pa sledijo.

đ&#x;”˛

Ĺ Ä?urkove pokrajine

Velike slike malih formatov

Suzana Ĺ vent, po rodu Celjanka, je v Velenju obiskovala umetniĹĄko gimnazijo, nato pa ĹĄtudirala in lani diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Postavila je Ĺže ĹĄtevilne samostojne razstave, prvo leta 2007, in sodelovala na skupinskih, tudi na trenutni razstavi Galerije Velenje Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini od leta 1975 do 2015.

Sodeluje na likovnih kolonijah, prireja delavnice za otroke, umetniĹĄko vrednost pa dodaja tudi vsakdanjim predmetom, saj iz lesa izdeluje razne uporabne predmete, ki jih nato oplemeniti z ilustracijami.

9

KULTURA

12. novembra 2015

ÂťPreveÄ? ljudi misli, da se ne da, in kar obupajo. Mislim, da se da, a je potrebno najti naÄ?in in ne smemo se bati.

Stvari se odpirajo, Ä?e si aktiven, ne pa Ä?e Ä?akaĹĄ ali beĹžiĹĄ.ÂŤ Suzana Ĺ vent nas stiska v kot, dokler nismo prisiljeni reagirati.ÂŤ Tudi sama je zbrala pot sooÄ?enja s strahovi in ugotovila, da gre, in priĹĄla do reĹĄitev, ki jih sicer ne bi dosegla. ÂťVsak najde svoj proces premagovanja strahov, Ä?e se je pripravljen z njimi sooÄ?iti. ÄŒe ne, je pa edina reĹĄitev beg.ÂŤ Poleg teh dveh ciklusov je na tej razstavi zajela ĹĄe dela iz Miniatur.

RazliÄ?ni mediji, meĹĄane tehnike

NajveÄ?krat ustvarja v lastni meĹĄanici tehnik. ÂťNe drĹžim se stro-

Sladke umetnine

Ustvarjala je tudi s Ä?okolado.

Uporabljati jo je zaÄ?ela s konceptualnega vidika, pravi. TeĹžave ji je delalo temperiranje Ä?okolade oz. ohranjanje dobre strukture, da ne posivi, razpada, da ohranja okus in je proĹžna za oblikovanje. ÂťKo se tega priuÄ?iĹĄ, ugotoviĹĄ, da je Ä?okolada zelo hvaleĹžen material za ustvarjanje. Lahko se ga

đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Ĺ ventova, kakor si pravi, pa je tudi ĹĄahovska mojstrica. Ĺ ah je intenzivno trenirala v najstniĹĄtvu in zastopala Slovenijo na ĹĄtevilnih mednarodnih tekmovanjih. Leta 2003 je osvojila naslov mladinske drĹžavne prvakinje in septembra istega leta zasedla 19. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu. V ĹĄtudijskem letu 2007/08 pa je postala ĹĄe ĹĄtudentska ĹĄahovska prvakinja Univerze v Ljubljani.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. novembra 2015

Vrhunski plesni zgodbi Balkan Dance navduĹĄil obiskovalce velenjske premiere – Projekt Ĺže konÄ?al gostovanje v Makedoniji – Jutri ga predstavljajo ĹĄe v Beogradu Velenje, 5. novembra – Ustvarjalci prvega Balkan Dance Projecta – sledila naj bi mu nadaljevanja – so v Ä?etrtek zveÄ?er po premierni predstavi v veliki dvorani kulturnega doma Velenje Ĺže po reakciji gledalcev vedeli, da so

opravili vrhunsko delo. Redko se zgodi, da je aplavz in navduĹĄenje obÄ?instva tako dolgo in iskreno.

Kot se ne zgodi pogosto, da se te plesna zgodba tako dotakne, da te zaradi Ä?ustev dobesedno prilepi na stol. In da si zlahka pri-

znaĹĄ, da je to, kar si doĹživel, res vrhunsko!

Le dober mesec dni Ä?asa so imeli dva vrhunska koreografa – Srb Aleksandar SaĹĄa Ilić in Makedonec Igor Kirov ter ĹĄtiri plesalke (Andrijana DanÄ?evska,

Ustvarjalci predstave Balkan Dance Project so bili na velenjski premieri nagrajeni z buÄ?nim aplavzom obÄ?instva.

Mojca Majcen, Miona Petrović in Katarina Stojanović), da pripravijo predstavo. Pripravili so pravzaprav dve, vsebinsko in gibalno moÄ?no razliÄ?ni. Prvi del triptiha je nosil naslov Reminiscenca. Srbski koreograf Ilić je vanj vpletel ne le Ä?utno glasbo in besede, ampak tudi igro Teodore Sujić Ille, ki je besedam dala nov pomen. In z goloto, zabrisano v soju luÄ?i in senc, povedala veÄ?, kot bi lahko z besedami. Plesalke so v nadaljevanju zgodbe, ki je navdih dobila v noveli Smrt v Benetkah, z usklajenimi gibi, pogosto na robu zmogljivosti Ä?loveĹĄkega telesa pripovedovale zgodbo o Ä?udeĹžni fugi smrti in mladosti, kar je podkrepil zvok Ä?riÄ?kov in posmrtnih zvonov. Zelo gotsko in zelo globoko. Druga koreografija je nosila preprost naslov Zgodbe. Koreograf Igor Kirov o njej ni Ĺželel govoriti, saj je Ĺželel, da si vsak gledalec ob njej ustvari svojo zgodbo. Predstava je dinamiÄ?na, tako zaradi glasbe kot usklajenih gibov ĹĄtirih plesalk.

Njihova energija in emocije se berejo kot odprta knjiga. In to tako takrat, ko pleĹĄejo skupaj, kot v solo vloĹžkih, povezanih s preprosto, a efektivno Ä?rno-belo sceno in luÄ?k nad odrom. V obeh predstavah veliko vlogo odigra tudi igra odrskih luÄ?i, ki jih odliÄ?no oblikuje VelenjÄ?an Davorin Ĺ torgelj.

Predstava, ki je v celoti nastala v Velenju, saj je glavni producent Festival Velenje, koproducenti pa prihajajo iz Srbije in Makedonije, je v minulih dneh Ĺže gostovala v Skopju, Velesu, Bitoli in Ĺ tipu, jutri pa jo bodo videli ĹĄe v Beogradu. V naslednjih letih naj bi doĹživela ĹĄe nove izdaje, v katere naj bi vkljuÄ?ili tudi umetnike iz HrvaĹĄke in Bosne in Hercegovine. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vulkan gosti slikarje Bele Vode, 8. novembra – Bolj ali manj prazni prostori bivĹĄe podruĹžniÄ?ne ĹĄole v Belih Vodah so priloĹžnostno oĹživljeni z razliÄ?nimi dogodki, ki jih najveÄ?krat pripravi domaÄ?e Ĺ portno kulturno druĹĄtvo Vulkan. Tokrat so pripravili razstavo Likovnega druĹĄtva iz Ĺ˝alca, katerega mentor je zadnje leto UroĹĄ PotoÄ?nik, akademski slikar, ki z druĹžino Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi in ustvarja v tem prostoru.

Kratek program ob odprtju razstave – salonske postavitve, kot se je o njej izrekel PotoÄ?-

nik, je dopolnila glasba in beseda predsednice druĹĄtva Marjete Mazej. ÄŒlanov likovne sekcije iz Ĺ˝alca je okoli trideset, aktivnih nekaj manj, delujejo pa Ĺže od leta 2003. PotoÄ?nik jih zadnje Ä?ase usmerja, spodbuja heterogenost

skupine in posameznika v svojem ustvarjalnem svetu. Zato je tudi razstava izredno raznolika, tako po motiviki kot tehniki in seveda poznavanju skrivnosti likovne umetnosti.

Bele Vode v svoji hriboviti idi-

liÄ?nosti so tudi prostor, kjer dobiva umetnost nove obÄ?udovalce, zato tudi ni Ä?udno, da je bil nedeljski dogodek dobro obiskan in so bila razstavljena dela prijazno sprejeta. đ&#x;”˛

MBK

S pogovori zakljuÄ?ujejo dve razstavi Velenje, 13. novembra - DruĹĄtvo za kulturo Gorenje bo jutri toÄ?no opoldne v razstaviĹĄÄ?u Gorenje Servis pripravilo pogovor in sreÄ?anje z mojstrom stekla MatjaĹžem GosteÄ?nikom. Umetnik ustvarja unikatne izdelke iz fuzijskega stekla. Likovna podoba izdelkov s pridobljenim certifikatom art&craft Slovenija je plod sodelovanja rokodelca

z magistrom likovnih umetnosti Klavdijem Tutto. V javnosti je ĹĄe zlasti znana kolekcija nakita in steklenih skulptur na temo ÂťPolifemovo okoÂŤ, pogovor pa bo zakljuÄ?ek njegove razstave v Gorenju.

V RazstaviĹĄÄ?u Gorenje (avla upravne stavbe) pa bodo v petek, 27. novembra, ob 12. uri, pripravili ĹĄe sreÄ?anje z avtorjem

in strokovno vodstvo po razstavi Gregorja Pratnekerja, Zimske krajine. Pratneker je rojen, Ĺživi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je zaÄ?el ukvarjati kot samouk v devetdesetih letih. Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na PedagoĹĄki fakulteti v Mariboru, leta 2012 pa magistriral na Akademiji za likovno umetnost in obli-

kovanje v Ljubljani. V letu 2013 je prejel prvo nagrado Majskega salona ter nagrado DLUM. Po zakljuÄ?ku teh dveh razstav bo v razstaviĹĄÄ?u Gorenje Servis razstava Bale 2015 - razstava del nastalih na letoĹĄnji likovni koloniji v Balah na HrvaĹĄkem, v RazstaviĹĄÄ?u Gorenje pa razstava Ane Vidmar: Kaligrafija. đ&#x;”˛

bĹĄ

Begunstvo MatjaĹž Ĺ alej

Najbolj vroÄ?a zunanja, pa seveda tudi notranjepolitiÄ?na tema to jesen je begunska kriza. Javno mnenje je povsem razcepilo svet in ves Ä?loveĹĄki egoizem s ksenofobijo je priĹĄel tudi pri nas na dan tudi pri sooÄ?anju s tem vpraĹĄanjem. DomaÄ?a politika, kot po navadi, v tem primeru drĹžavljane bolj razdvaja kot zdruĹžuje in prepad med mnenji kaĹže, da smo Slovenci daleÄ? od enotnosti. Hkrati se premalo zavedamo, da so krizo povzroÄ?ili veliki in bogati, da za vsem stoji le kapital. Velesile na vojnih obmoÄ?jih verske fundamentaliste zalagajo (in tudi sluĹžijo) z oroĹžjem, pa naj bodo to kalaĹĄnikovke ali ameriĹĄke puĹĄke (Tavor, M16), ekonomske velesile obljubljajo beguncem Âťekonomski azilÂŤ, se ve, zakaj, a se krize zavedajo v vsej meri ĹĄele, ko so pribeĹžniki Ĺže na njihovih mejah.

V Ä?asu, ko so se begunci utapljali ob nekaj nepomembnih otokih v Sredozemlju, Evrope to ni prav zares zanimalo, ko so direktno potrkali na njihova vrata, pa so se le zganili.

Slovenci se premalo zavedamo svojega geopolitiÄ?nega poloĹžaja na kriĹžiĹĄÄ?u Balkana (JV Evrope) in Srednje Evrope. Upamo, da ga bodo naĹĄi politiki kdaj v prihodnosti lahko unovÄ?ili – v pozitivnem smislu seveda. Na Ĺžalost smo trenutno po zaprtju madĹžarskih mej (p)ostali skoraj osrednja in pomembna tranzitna toÄ?ka za begunce na poti v Evropo.

Ob danaĹĄnji begunski krizi so nam preveÄ? tuje osebne tragedije in krize, ki jih ljudje preĹživljajo ter jih reĹĄujejo z eksodusi iz vojno opustoĹĄene Sirije, severnega Iraka, Afganistana, Gaze. Solze na obrazih, ne samo otrok in Ĺžensk, niso igrane. NihÄ?e ne Ĺželi zapuĹĄÄ?ati svojega doma, Ä?e vlada mir in ekonomsko blagostanje.

Res je morda, da stotisoÄ?ero beguncev za sabo puĹĄÄ?a 'ekoloĹĄko' opustoĹĄenje, vendar se je potrebno Ä?isto Ĺživljenjsko vpraĹĄati, kaj storiti, ko te na ledenem mrazu pritisne na potrebo – takĹĄno do potnih srag, kaj storiti kot begunec za osebno higieno, za svoje zdravje, Ä?e imaĹĄ vso svojo imovino v plastiÄ?ni vreÄ?ki. Ali enostavno: kako spraviti ves svoj svet v majhno culo, saj za kovÄ?ek, nahrbtnik ali kakĹĄno podobno potovalno shrambo med potjo ni prostora. Ti ljudje ne premorejo niÄ?, tisto nekaj malega denarja, ki ga morda imajo, ni niÄ? v primerjavi s svobodo, mirom, delom in zaposlitvijo ... z osebnim dostojanstvom!

Premnogi mediji, predvsem rumeni, komercialni, so ob Ä?loveĹĄki tragediji v svoji neobjektivnosti opravili svoje negativno in razdiralno vlogo. Celo do takĹĄne mere, da se je ta zavlekla v tista druĹžabna omreĹžja, ki so znana po pozitivnosti. TakĹĄen je za razliko od Twitterja, kjer se rade Ä?ivkajo predvsem pikre in pikantne opazke, Facebook. Marsikdo je celo na pozitivno naravnanih omreĹžjih zasejal seme nestrpnosti. Ogromno diametralno nasprotujoÄ?ih staliĹĄÄ? je bilo zaznati na tem omreĹžju. Prevladovala so negativna. S slikami smeti, nesnage ... Virtualni prijatelji so izbrisali prijatelje ravno zaradi deljenja nestrpnih sporoÄ?il na druĹžabnih omreĹžjih – zaradi skrajnih in radikalnih begunskih staliĹĄÄ?, pamfletov ... Obstajala pa so tudi redkejĹĄa druga objektivnejĹĄa priÄ?evanja.

Potrebno se je vpraĹĄati tudi, se lahko kaj podobnega zgodi meni?

Slovenci bi lahko bili v letu 1991 takĹĄni in podobni begunci.

Vemo, da smo bili Slovenci Ĺže begunci, mnogi izseljeni med drugo svetovno vojno v Srbijo, da so bili neke vrste politiÄ?ni begunci istrski ezuli, ki so se umaknili pred drugaÄ?nim reĹžimom ob politiÄ?ni delitvi povojne Evrope.

Svetu, Evropi in Sloveniji je na Ĺžalost zavladal radikalni liberalizem, ki ne dopuĹĄÄ?a veÄ? prave socialne note, strpnosti in tolerance, ne samo med narodi in drĹžavami, temveÄ? celo med drĹžavljani, skupnostmi, druĹžinami. Evropa je ĹĄe enkrat z reĹĄevanjem begunske krize pogrnila in pokleknila pod teĹžo sebiÄ?nosti, samozadostnosti, neenotnostjo ter na drugi strani tudi pred oholostjo bogatih arabskih drĹžav, ki ne sprejemajo beguncev niti svoje vere.

Prikimali smo dejanjem svetovnih policajev Amerike ter na drugi strani Rusov in Kitajcev, ki s svojo politiko in ekonomijo mislijo izkljuÄ?no in vedno seveda le nase.

TeĹžko je biti v tako zapleteni druĹžbeni, politiÄ?ni in socialni situaciji moder in dovolj pameten. Bodimo pa Ä?im bolj ljudje. Ne Ä?isto zares, pa vendar se spraĹĄujem: ÂťMorda pa bi se bilo res vredno ograditi z Ĺžico?ÂŤ Pa ne zato, da se reĹĄimo begunskega vala. Morda le zato, da se ogradimo od samozadostne Evrope. Zato, da se sami zavijemo v nekakĹĄen geto, v katerem bi nam moral biti cilj ustvariti boljĹĄe in nove socialne odnose. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

12. novembra 2015

Izzivi in priloĹžnosti Pravijo, da izzivov in priloĹžnosti tudi v danaĹĄnjih Ä?asih ne manjka. Do konca leta je le ĹĄe dober mesec in pol in torej zadnji Ä?as, da si tiste, ki ste se jih zastavili, tudi izpolnite.

Za naĹĄo Ä?asopisno in radijsko hiĹĄo je gotovo eden zelo velikih izzivov ter zalogajev priprava in izdaja Almanaha. TriindvajsetiÄ? zapored ga Ĺže pripravljamo v sodelovanju z nekaterimi zunanjimi sodelavci z veliko vnemo. Pri tem ste nam nekateri Ĺže pomagali, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, za druge, ki smo vas prav tako povabili k sodelovanju, pa upamo, da boste v teh dneh to tudi storili bodisi z odgovori na poslan vpraĹĄalnik, z odloÄ?itvijo o objavi reklamne-

ga sporoÄ?ila, morda z nakonca leta in tudi pri tem kupom Almanaha. Tristo si Ĺželimo sodelovanja. Da in veÄ? strani debela knjiga, ne omenjamo meseca, ki ALMANAH v njej pa strnjeno dogajaje praktiÄ?no Ĺže pred vranje v iztekajoÄ?em se letu v ti. Ne pravijo mu zaman obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in veseli december. ÄŒe je za Ĺ martno ob Paki, si zasluĹži nas izziv skrb za pripravo pozornost Ä?im ĹĄirĹĄega kroÄ?im bolj zanimivih vseNJ OBÄŒIN�����NJ�������A ga ljudi in res ne bi smela bin oddaj na Radiu VeI INďż˝ ��A��N�� ��� PAK manjkati na nobeni polici. lenje ter Ä?asopisnih priAlmanah je tudi zelo primerspevkov v tedniku NaĹĄ no novoletno in poslovno daÄ?as, naj bo za uporabrilo, saj bodo v njem podatki, ki pridejo nike, ponudnike storitev moĹžnost, ki jih prav ob razliÄ?nih priloĹžnostih. omogoÄ?a naĹĄa medijska hiĹĄa, priloĹžnost Med izzive v naĹĄi hiĹĄi uvrĹĄÄ?amo ĹĄe temat- opozoriti nase. Velja jih izkoristiti! đ&#x;”˛ tp ske priloge. Kar nekaj jih pripravljamo do

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO - Ne diraj moju ljubav 2. ADELLE - Hello 3. LETEÄŒI POTEPUHI - IĹĄÄ?eĹĄ, da ne najdeĹĄ Ena najlepĹĄih klapskih pesmi Ne diraj moju ljubav je dobila zanimivo glasbeno obdelavo, za katero je poskrbel pevec Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. Pesem je po priÄ?akovanjih dobila latino prizvok, narejena pa je tako v hrvaĹĄki kot ĹĄpanski verziji. Radolfija bomo do konca leta lahko videvali tudi na koncertih po Sloveniji, predvsem ne gre zamuditi treh velikih: v Hali Tivoli v Ljubljani, Festivalni dvorani Lent v Mariboru in Bonifiki v Kopru.

2016

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

San Di Ego predstavljajo single in videospot Pompin ToÄ?no eno leto po izdaji svojega prvenca se skupina San Di Ego predstavlja ĹĄe z eno skladbo z albuma. Skladba nosi naslov Pompin (beseda primorskega izvora), skupina pa je zanjo posnela tudi videospot. Pompin je balada, ki temelji na resniÄ?ni izpovedi znanega slovenskega glasbenika, Ä?igar identitete ne bomo razkrili. Zgodba, ki je po njej nastala, govori o dami srednjih let, ki se zagleda v mladega kitarista.

Glasbenik v njej naenkrat prebudi obÄ?utke, ki jo spominjajo na preteklost in ljubezen do pokojnega moĹža. V glavni Ĺženski vlogi nastopa lastnica in ustanoviteljica prve erotiÄ?ne trgovine v bivĹĄi Jugoslaviji Nada Krivokapić ÄŒreĹĄnik, v glavni moĹĄki vlogi pa lahko vidimo MiloĹĄa KrsmanoviÄ?a, znanega ljubljanskega tattoo artista. Tako videospot kot skladba kljub jasnim spolnim namigovanjem obdrĹžita melanholiÄ?no noto, ki jo popestrijo glasbena pripoved pevca Sergeja Ĺ kofljanca in suveren odrski nastop benda.

Jan Plestenjak predstavlja trinajsti studijski album Dvigni Krila NajuspeĹĄnejĹĄi slovenski glasbenik in avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic predstavlja svoj trinajsti studijski album Dvigni krila, naslednika z zlato ploĹĄÄ?o nagrajenega albuma VeÄ?ja od neba.

Tudi tokrat se je Jan pri ustvarjanju pesmi poigral z razliÄ?ni-

mi Ĺžanri in glasbene zgodbe na albumu povezal z izpovednimi baladami, udarnimi rock ritmi ter vrhunskim popom, ki odlikuje njegovo glasbeno ustvarjanje.

Nov album je Jan napovedal s pesmijo Stara dobra, sicer pa je na njem dvanajst skladb. Poleg avtorskih pesmi je na albumu tudi priredba skladbe Ko mene veÄ? ne bo, avtorjev SaĹĄe Fajona in Draga Misleja. Tudi tokrat je bil koproducent albuma dolgoletni Janov sodelavec Martin Ĺ tibernik, instrumentalni del pa so poleg Jana, ki je sam odigral kitare, klaviature in klavir, posneli glasbeniki, ki Jana spremljajo tudi na koncertih: basist AnĹže Langus Petrović, bobnar Roman Ratej in kitarist Zdenko CotiÄ?. Album je glasbenik posvetil svoji psiÄ?ki Aji, dolgoletni zvesti prijateljici, ki ga je spremljala tudi pri delu v studiu in je bila tako nepogreĹĄljiv del ekipe med snemanjem sedmih studijskih albumov.

Sedmi in zadnji?

4. decembra bo izĹĄel sedmi album britanske zasedbe Coldplay z naslovom A Head Full of Dreams. Po napovedih vodje skupine Chrisa Martina naj bi bil to tudi njihov zadnji izdelek oziro-

ma album, ki naj bi zakljuÄ?il neko obdobje. Prvi single z novega albuma so premierno zavrteli na BBC-ju, ob tem pa je Chris ĹĄe dejal, da si zelo Ĺželijo nastopiti na festivalu Glastonbury. Coldplay se sicer prihodnje leto odpravljajo na koncertno turnejo.

Doslej so se vsi njihovi albumi zavihteli na prvo mesto britanske lestvice albumov, strokovnjaki pa tudi zadnjemu izdelku napovedujejo podoben uspeh.

Lanski album Ghost Stories je postal Ä?etrti najbolje prodajani album na svetu, saj so ga prodali v 3,7-milijonski nakladi. Takoj po njegovem izidu so se Ä?lani znova zaprli v studio in zaÄ?eli ustvarjati sedmi album, ki so ga opisali kot bolj optimistiÄ?nega in svetlega.

Kdo je Zucchero?

Organizatorji koncertov so za prihodnje leto napovedali tudi ljubljanski nastop italijanskega rokerja Zuccheera, ki bo v Slovenijo priĹĄel oktobra. Spomladi bo izĹĄel 13. studijski album tega glasbenika, ki je septembra dopolnil 60 let, njegovo pravo ime pa je Adelmo Fornaciari. Prvi album Un po' di Zucchero je izdal davnega leta 1983, v Sloveniji pa je bil nazadnje poleti leta 2011.

V karieri je sodeloval z velikimi imeni rocka, kot so Joe Cocker, Stevie Ray Vaughan, Eric Clap-

ton, Clarence Clemons, Sting, Elton John in Brian May, pa tudi slovita tenorja Luciano Pavarotti in Andrea Bocelli ter jazzovski glasbenik Miles Davis. Nekega dne bi rad sodeloval tudi z Bruceom Springsteenom. V karieri je prodal veÄ? kot 60 milijonov ploĹĄÄ?, trenutno pa ustvarja nov album. IzĹĄel naj bi spomladi leta 2016.

Elvis tudi 40 let po smrti na vrhu Novi posmrtni album Elvisa Presleyja, ki nosi naslov If I Can Dream, se je znaĹĄel na vrhu britanskih lestvic. Gre za Ĺže 72. studijski izdelek legendarnega kralja rokenrola, njegove skladbe pa je tokrat izvedel sloviti Royal Philharmonic Orchestra. Al-

1. Ansambel Svetlin – Ti si kriva deklica 2. Fantje z vseh vetrov – Si rekla da ne smem 3. Ansambel PajdaĹĄi – Nekje je kraj 4. Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Mi ga pa Ĺžlindramo 5. KGB Kvintet – Muzika naĹĄe veselje 6. Ansambel Zaka' pa ne – Jaz hoÄ?em blondinko 7. Ansambel Ĺ˝argon – Imela je upanje 8. Brkinski trio & Orkester Nika Polesa – DiĹĄali so tvoji lasje 9. DruĹžinski trio PogladiÄ? – Dani, vsi smo s tabo zbrani 10. TopliĹĄka pomlad – Domov

www.radiovelenje.com

EROIKA ÄŒlani zasedbe Eroika so se odloÄ?ili, da vizualno upodobijo skladbo Fortuna, ki se nahaja na njihovem aktualnem albumu Ĺ˝ivljenje. Da so se odloÄ?ili ravno zanjo, ni presenetljivo, saj so druge pesmi, ki jih prepevajo, priredbe domaÄ?ih in tujih pesmi, Fortuna pa je bila ustvarjena prav zanje.

Pod njo se podpisujejo SaĹĄo Fajon, Alberto Zeppieri in Patrik Greblo.

NEISHA bum se je Ĺže Ä?etrtiÄ? znaĹĄel na prvem mestu britanskih lestvic, skupno pa je to Elvisov dvanajsti album, ki je pristal na tem prestiĹžnem mestu. S tem se je izenaÄ?il z Madonno. Pri izvajanju skladb z albuma so sodelovali kitarist Duane Eddy, italijanski operni trio Il Volo in kanadski pevec Michael BublĂŠ. Na albumu so legendarne skladbe, kot so Love Me Tender, In The Ghetto, I Can't Help Falling In Love in predelava velike uspeĹĄnice dueta Simon & Garfunkel Bridge Over Troubled Water. Nagrado za novo prvo mesto na lestvici albumov je v imenu pokojnega kralja rokenrola prevzela njegova nekdanja Ĺžena Priscilla.

To jesen Neisha obeleĹžuje deset let od izida svojega prvenca s preprostim naslovom Neisha. Temu je sledil ponatis (dvojni CD z bonus posnetki iz Cankarjevega doma), ploĹĄÄ?a Nor je ta svet, nato Krila, Miles Away za hrvaĹĄki trg, Radiofonika z big bandom RTV Slovenija in zadnja Za vesoljke in kavboje.

Zdaj napoveduje akustiÄ?ni projekt, na katerem bo jagodni izbor njenih skladb ter seveda nekaj novosti.

TANJA ŽAGAR Na sceni je Şe Şe19 let, letos pa praznuje obletnico

samostojne kariere. V tem Ä?asu se lahko pohvali z veÄ? kot 1500 nastopi, okoli 130 samostojnimi koncerti, 52 skladbami, 20 videospoti, 4 albumi, 5 gongi popularnosti, 2 viktorjema, 2 zlatima in 1 platinasto ploĹĄÄ?o.

TOMAĹ˝ AHAÄŒIÄŒ FOGL Minulo nedeljo je v TrĹžiÄ?u potekal dobrodelni koncert za pevca TomaĹža AhaÄ?iÄ?a – Fogla, ki je zbolel za rakom.

Dvorana je pokala po ĹĄivih, na koncertu pa so nastopili ĹĄtevilni znani izvajalci, med njimi tudi Werner, SaĹĄa Lendero, ÄŒuki, Pop Design, ... Vstopnice je kupilo 2600 ljudi, Fogl pa je na koncu dobil 23 tisoÄ? evrov.

JARDIER Jardier je novo ime na slovenskem glasbenem prizoriĹĄÄ?u, ki ga poleg intimnejĹĄega kitarskega izraza od drugih razlikuje predvsem samozavestna angleĹĄka dikcija prvega moĹža skupine Alexa Raztresena.

Skupina je objavila prvenec, na katerem je deset skladb, vse v angleĹĄkem jeziku.

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

12. novembra 2015

⏬

Jure Part se očitno odlično znajde tudi kot predsednik vaške skupnosti Slatina v Občini Šmartno ob Paki. Pozna se mu, da je bil nekaj časa natakar v hotelu Paka v Velenju. Elegantno se je lotil dobrot, ki so jih pripravile gospodinje v projektu Od moke do kruha, in jih ponudil obiskovalcem prireditve.

Te so jim seveda teknile, prav tako članom ocenjevalne komisije, ne pa očitno toliko, da bi jih za to ta tudi nagradila.

⏩

frkanje

Ko se je ob martinovanju v Šmartnem ob Paki ondan zbrala vsa Šentmartinska vas, tam ni manjkalo niti Šoštanjčanov niti malih vinogradnikov in kletarjev od Škal do Vinske Gore. Škalčan Branko Rednak, ki je že zelo priznan vinogradnik (iz malega vinograda ustvarja velika vinska dela, kar mu prizna celo vinski starosta in enolog mag. Anton Vodovnik), je ob »sveti« priložnosti, ko je svet Martin v Šmartnem delal vin, vprašal, kako cenjena bo letošnja letina tam Zgoraj?! Pa mu je priložnostni škof koj odgovoril; »Ja, letos ga je sam bog dal, kdor ga bo po malem pil, se s p´rjatli veselil … ne bo mu žal!«

» Levo & desno «

Šmarška Lahko je v Šmartnem ob Paki proslavljati občinski praznik! Tam imajo za praznični dan vedno razlog, da dvignejo kozarce.

Žetev Velenjski delavci muzeja so želi domačo ajdo; mnogi delavci policije žanjejo konopljo. Tudi domačo.

Preveč dela Slišim, da so Šoštanju ukinili brezplačno pravno pomoč, ker so imeli pri tem preveč dela z zapletenimi zadevami. To ni nič čudnega, manj zahtevne bi namreč občani že nekako lahko reševali sami.

Po metrih Minili so časi, ko smo odpirali na kilometre novih ali obnovljenih cest. Zdaj se marsikje veselijo že, če odprejo kakšne metrske cestne odseke. In povsod pri tem niti ne morejo računati na uresničitev rekla, da se počasi daleč pride.

⏩

Kdo je tu šef? Vilma Fece je direktorica varstva okolja in varnega dela v skupini Gorenje, Robert Krajnc pa poveljnik poklicne gasilske enote. Šefa sta torej oba. A je Vilma šefica tudi Robertu in »njegovim« gasilcem. In Robert prizna, da boljše šefice ne bi mogli imeti. Vilma jim tudi glasno prizna, da so legende. »Odkar tudi poklicno spoznavam delo gasilcev, je moje spoštovanje do gasilstva iz leto v leto večje,« glasno priznava.

Gasilske uniforme pa vseeno ni v njeni omari. »Vse pa človek tudi ne more biti,« je prepričana jezična in vedno simpatična Vilma, ki pa zna stati tudi mirno. Kot njene »legende«.

Hiti počasi Praksa iz Rečice dobro dokazuje, da se tudi s farmami za počasne živali lahko hitro napreduje.

Nasprotje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Stara globoka luknja Med hladno vojno, ki je sledila drugi svetovni, je v senci oboroževalne in vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo potekalo še eno tekmovanje: znanstveniki obeh držav so si prizadevali izvrtati kar najglobljo luknjo v Zemljino skorjo, od 30 do

50 kilometrov debelo skalnato lupino našega planeta. Sovjetski znanstveniki so za lokacijo vrtine določili polotok Kola na skrajnem severu evropskega dela današnje Rusije. Za prav ta konec Zemlje so se odločili, ker je celinska skorja tam debela samo približno 35 kilometrov. In tako so res odnesli »zmago« proti Američanom: pod na prvi pogled neopazno zarjavelo loputo se skriva luknja, ki sega 12.262 metrov globoko.

Poročna obleka iz McDonaldsove embalaže Da inovativnost pri kreaciji poročnih oblek nima meja, so dokazali na tednu mode v Miamiju.

Med drugim so predstavili tudi poročno obleko, ki je v celoti sestavljena iz različne McDonald-

sove embalaže. Ustvarjalci so za produkt porabili več kot 900 kosov različnega materiala, največ je bilo belih in rumenih ovitkov za sendviče (960), 20 pa je bilo v obleki papirnatih posodic, v katerih po navadi v tej restavraciji dobimo krompirček. Obleko je oblikoval Ricardo Hardouin.

Zaporniki urili miši Brazilski policisti so zapornike v enem od zaporov zalotili pri

urjenju miši, ki je na repu prenašala mamila po zaporu. »Pazniki so opazili, da je šla miš od bloka A do bloka C. Zaporniki so ji na rep pritrdili vrvico, ki so jo uporabili za prenašanje mamil in drugih stvari, kot je telefonska kartica SIM,« je povedal Gean Carlos Gomes, direktor zaporov na severu Brazilije, in dodal še, da je bila miš tako ubogljiva, da se je pustila tepsti po glavi. Ko je prišla na cilj, so ji zaporniki odstranili vrvico z repa. Pazniki so, potem ko so razkrinkali miš, preiskali zaporniške celice in našli 29 majhnih paketkov marihuane in 23 paketkov kokaina. Zdaj računajo, da bodo z natančnim pregledom varnostnih posnetkov, točno ugotovili, kateri od zapornikov se je lotil podviga.

Prostitutka za invalide tudi na dom Ena od nizozemskih zavarovalnic je spoznala, da invalidne in osebe, ki so telesno prikrajšane, ne bi smele trpeti tudi v spol-

nosti. In tako je sklenila, da po novem krije tudi stroške obiska prostitutke na dom ter z njimi povezane storitve, ki jo strokovnjakinja opravi. Pogoj je, da mora biti spolna delavka ali delavec registriran kot oseba, ki takšno storitev opravlja poklicno. Prostitutka lahko za enourno storitev računa do 150 evrov, povrnejo ji tudi potne stroške javnega prevoza po državi, zavarovanec pa lahko pravico izkoristi enkrat mesečno do konca življenja oziroma do takrat, ko ima željo ozi-

nimalo, kako je mogoče, da bo sošolec, ki so mu operirali uho, odslej vse zvoke slišal drugače kot prej. Verjetno ni pričakoval, da bo njegovo vprašanje to leto izzvalo znanstvenike, profesorje in študente z vsega sveta, ki se bodo potegovali za posebno nagrado ameriškega igralca Alana Alde za promocijo znanosti.

Nagrado sicer podeljujejo tretje leto zapored, po navdihu zdravnika Hawkeyja Pierca oziroma njegove lastne otroške izkušnje; ko je bil star enajst let, bi mu namreč morala učiteljica razložiti, zakaj ogenj gori. A je dejala le »oksidacija«. »Nikoli nisem zares izvedel, zakaj ogenj gori,« je povedal in sporočil, da njegova fundacija spodbuja znanstvenike in učitelje, naj poiščejo razlage, primerne za enajstletnike.

roma zahtevo, da ne rečemo ravno potrebo po tovrstni terapiji.

Pravica ni prenosljiva, se pravi, da je namesto zavarovane osebe ne more izkoristiti nihče drug, prav tako morebitni neizkoriščeni mesečni bonus ni prenosljiv v naslednji mesec.

Nagrada za najboljšo razlago otroškega vprašanja o znanosti Enajstletnega šolarja Aidana Greena z Nove Zelandije je za-

Nekateri pravijo, da so gostilničarji in policisti na dveh bregovih: prvi bi radi prodali čim več pijače, tudi take močnejše seveda, policisti pa od voznikov terjajo 0,0. Pri tem nikakor ne velja Galilejev pregovor, da se nasprotja privlačijo.

Vsem ni všeč Ker še niso rešena vprašanja o trajnem ogrevanju naše doline, je nekaterim kar všeč, da je še toplo vreme. Drugi so zaskrbljeni, ker bi radi že vsaj polnili topove in začeli streljati – sneg!

Au in Cu Menda je ni ženske, ki ne bi imela rada zlata. A take, ki rade negujejo in zasajajo vrtičke, imajo rade tudi baker (Bakker).

Brez seksa Pri nas težimo tudi k spolni uravnoteženosti menedžmenta. Seveda nima to nikakršne zveze s »tisto« spolnostjo. Mnogi tudi zagotavljajo, da je še vedno preveč seksizma. In (pre) malo »ljubezni«.

V tem letu torej iščejo odgovor na vprašanje, kaj je zvok in zakaj ga slišimo. Odgovore bodo ocenjevali enajstletniki po vsem svetu. Nagrajenci bodo prejeli tisoč dolarjev, sprejem pri igralcu in potovanje v New York, kjer bodo prihodnje leto gostili svetovni festival znanosti.

Babje leto Nekako se ne moremo odločiti, kaj imamo letos: babje leto ali indijansko poletje. A smo si menda vsaj enotni v tem, da je lepo.

Karkoli že je.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 13

ZANIMIVO

12. novembra 2015

13

Spominski center 1991 O Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini v procesih osamosvajanja Slovenije bo pripovedoval nov muzej Tina Felicijan

Pobudo za nov muzej, Spominski center 1991, so dali Veterani vojne za Slovenijo in velenjski odbor Policijskega veteranskega druĹĄtva Sever Celje. ÂťPri tem projektu delujemo vse strukture, ki smo v letu 1991 zdruĹžile moÄ?i, da se je vojna odvila tako, kot se je. Torej policisti, zveza borcev, ljudje, ki so organizirali narodno, civilno zaĹĄÄ?ito, oblast in upravni organi. Projekt vodimo amaterji, a v sodelovanju s stroko – Muzejem Velenje, Muzejem vojaĹĄke zgodovine Maribor in Policijskim muzejem v Tacnu ter posamezniki,ÂŤ razlaga predsednik Komisije za zbiranje spominskega gradiva 1991 Miran Ahtik.

Za Spominski center 1991 je MOV namenila nekdanji Dom sploĹĄnega ljudskega odpora in samozaĹĄÄ?ite, kjer je bil nekoÄ? ĹĄtab Teritorialne obrambe, med ljudmi pa je bil poznan kot Dom borcev in mladine. PrejĹĄnji teden sta podjetje za oblikovanje vizualnih komunikacij OPA:ART, ki je poskrbelo za arhitekturno ureditev ter celostno grafiÄ?no podobo, in Komisija za zbiranje spominskega gradiva 1991 predstavila tako arhitekturno zasnovo kot vsebino muzeja.

Ohranitev zgodovinskega spomina

Ohranitev spomina na pomembne dogodke v zgodovini nekega naroda je pomembna naloga, pravzaprav dolĹžnost generacije, ki je Ĺživela v tistem obdobju, razmiĹĄlja Miran Ahtik. ÂťZato smo se Veterani vojne za Slovenijo skupaj s Policijskim zdruĹženjem Sever, posamezniki, ki delujejo na tem podroÄ?ju, odloÄ?ili, da ta spomin ohranimo v obliki muzeja. Ne Ĺželimo narediti nekakĹĄne militaristiÄ?ne ustanove, ki bi gojila zgolj tovrstni spomin. Ĺ˝elimo v neki avtentiÄ?ni, zgodovinsko preverjeni in dovolj poljudni obliki tudi za mlajĹĄe generacije ohraniti spomin na to pomembno obdobje nastajanja slovenske drĹžavnosti,ÂŤ pojasnjuje. Tako bo muzej prost teh in onih ideologij. ÂťZgodovine se ne da spreminjati. MogoÄ?e bi kdo rad videl marsikaj drugaÄ?e prikazano, a je v komisiji za zbiranje spominskega gradiva dovolj mehanizmov, da bo objektivno zgodovinsko prikazovanje uresniÄ?eno. Vedno je moĹžno, da nastajajo nekakĹĄni odtenki zgodovine, kar se v zadnjem Ä?asu dogaja v odnosu do prejĹĄnje narodove zgodovine in NOB. Mi tega ne Ĺželimo,ÂŤ zatr-

juje Ahtik, Aleksander Cvar, Ä?lan velenjskega odbora Policijskega veteranskega druĹĄtva Sever ter v komisiji zadolĹžena za pomen in vlogo milice v Ä?asu osamos vo j i t v e , pa dodaja: ÂťMi imamo samo eno ideologijo: enotnost in sodelovanje. S tem spominskim centrom hoÄ?emo vsem pokazati, kako smo bili takrat enotni, kako smo denimo milica in Teritorialna obramba sodelovali in pripomogli k osamosvojitvi Slovenije in ustanovitvi nove drĹžave.ÂŤ

UÄ?encem, turistom in domaÄ?inom

Zgodovina osamosvajanja Slovenije je veÄ?ini dobro poznana, meni Cvar. ÂťMislim pa, da smo v naĹĄi dolini eni prvih v drĹžavi, ki na regionalni ravni prikazujemo svoj prispevek k osamosvo-

Velenjsko drsaliĹĄÄ?e odprejo v soboto Ĺ˝e jutri preizkus ledu in turnir v kerlingu – Tudi letos brezplaÄ?no drsanje – Hokejski klub Velenje zaÄ?enja ĹĄolo hokeja za otroke Velenje, 13. novembra – Jutri- gledoval proti ĹžgoÄ?emu soncu. ni dokonÄ?en, saj je vse odvisno ĹĄnji petek, 13. dne v novembru, ÂťKot vidite, smo prvo plast le- od zunanjih temperatur. Dopolne bo nesreÄ?en dan za vse lju- du Ĺže naredili, z vzhodne strani dnevi bodo rezervirani za ĹĄole bitelje ĹĄportov, ki se odvijajo na pa smo drsaliĹĄÄ?e dodatno zastr- in organizirane skupine, popolledu. Mestna obÄ?ina Velenje je li, da nam ga sonce ne bo sproti dnevi pa za vse druge obiskovalnamreÄ? tudi letos poskrbela, da talilo. Zagotavljam vam, da bo ce. Novost bo, da bo drsaliĹĄÄ?e sredi dneva dve uri bo v SonÄ?nem parku zaprto. Rekreativce zaĹživelo pokrito drsalivabimo vsak dan od ĹĄÄ?e. Njega bodo upra15. do 19. ure, med vivljali Ä?lani Hokejskega kendi pa od 14. do 19. kluba Velenje, sezona ure,ÂŤ izvemo. Kot tupa se bo uradno zaÄ?ela di, da bodo tudi letos to soboto ob 16. uri, ko poskrbeli za izposojo bodo lahko prviÄ? v tredrsalk, Ä?eprav so Ĺže latji zaporedni sezoni led ni ugotavljali, da si jih preizkusili vsi ljubitelji je veÄ?ina ljubiteljev drdrsanja. Ĺ˝e jutri popolsanja Ĺže kupila. dne od 16. ure dalje bo VeÄ?eri bodo tudi leĹĄe sveĹž led preizkuĹĄnjo tos rezervirani za tredoĹživel s turnirjem kerninge Hokejskega linga, na katerem bo kluba Velenje. VeÄ?iCurling zveza Slovenije ponovno poskrbela za MatjaĹž Novak: ÂťImamo odliÄ?ne pogoje za trening na veÄ?erov bo posvepredstavitev tega zanikerlinga, trudili pa se bomo vzgajati tudi hokejski Ä?ena hokeju, petki pa mivega ĹĄporta, s katepodmladek.ÂŤ kerlingu. ÂťLetos smo uspeli kupiti kar nekaj rim se ukvarjajo vse generacije. Velenje bosta zastopali led do odprtja drsaliĹĄÄ?a takĹĄen, opreme za mlade hokejiste do dve ekipi, ki bosta letos sodelo- kot mora biti,ÂŤ nam je povedal. 12. leta starosti, zato bomo orvali tudi na turnirjih slovenske Kot tudi, da ob odprtju kotalka- ganizirali ĹĄolo hokeja, ki bo polige. Ta vsak ponedeljek poteka liĹĄÄ?a ne bo posebnega programa, tekala dvakrat tedensko po dve v Zalogu v Ljubljani. saj so Ĺže spoznali, da vsi, ki radi uri. Upamo, da bo odziv, saj si drsajo, komaj Ä?akajo, da se lah- res Ĺželimo podmladek.ÂŤ Kmalu Sezona vsaj do sredine ko poĹženejo po ledu. ÂťTudi letos se bodo zaÄ?eli tudi hokejski turmarca bo drsanje brezplaÄ?no, za kar se nirji. ÄŒlani Hokejskega kluba VeMatjaĹž Novak, predsednik moramo zahvaliti obÄ?ini. RaÄ?u- lenje jih veÄ?ino odigrajo na celjHokejskega kluba Velenje, je v namo, da bo drsaliĹĄÄ?e odprto skem drsaliĹĄÄ?u. đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel petek kar malo zaskrbljeno po- vsaj do 15. marca, datum pa ĹĄe

Miran Ahtik ťe vedno poziva vse, ki lahko kakorkoli prispevajo k vsebini te zbirke – torej s pripovedjo, fotografijo ali kakim drugim predmetom –, naj se obrnejo na Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, policijska veteranska druťtva ali Muzej Velenje.

jitvi.ÂŤ To obmoÄ?je je med vojno 1991 namreÄ? sodilo pod vojaĹĄko poveljstvo 89. obmoÄ?nega ĹĄtaba pod takratnim poveljstvom pokojnega JoĹžeta Ervina Prislana, pa pojasnjuje Ahtik. ÂťOdloÄ?ili smo se tudi, da ne bomo govorili le o dogodku, tudi o procesih,ÂŤ ki so v Sloveniji tekli daljĹĄe Ä?asovno obdobje in v veÄ? segmentih.

Muzejska zbirka je zasnovana

kot kombinacija dokumentov, kopij, slikovnega gradiva, oroĹžja in projekcij. Pripravili so pribliĹžno 25 minut dolg film, soba za ogled pa bo dovolj velika za cel razred, tako da Ĺželijo muzej nameniti tudi kot uÄ?no metodo osnovni in srednjeĹĄolski generaciji, ki je poleg udeleĹžencev vojne, druĹžinskih Ä?lanov, lokalnega prebivalstva tudi ciljna populacija. ÄŒeprav bo na muzejskem gradivu moÄ? prepoznati predvsem priÄ?evalce iz lokalnega okolja, bo postavitev zanimiva tudi za ĹĄirĹĄe prebivalstvo. ÂťTo bo tudi naĹĄ prispevek k turistiÄ?ni ponud-

bi Velenja in ĹĄirĹĄe regije,ÂŤ je ĹĄe dodal Cvar.

V priÄ?akovanju dneva drĹžavnosti

Spominski center 1991 nameravajo odpreti 25. junija prihodnje leto ob 25-letnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo.

Za zdaj so uredili toaletne prostore in objekt prilagodili za laĹžji dostop gibalno oviranih. Preostalo bodo postorili v naslednjih mesecih. đ&#x;”˛

KamenÄ?ek veÄ? v skrbi za boljĹĄo oskrbo obÄ?anov Ĺ martno ob Paki, 10. novembra – Na priloĹžnostni slovesnosti so direktorica javnega zavoda Lekarna Velenje Sabina Grm, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar ter predsednik LekarniĹĄke zbornice Slovenije Miran Golub prerezali trak in

ko velika kot v prejĹĄnjih prostorih, a so z ustreznejĹĄo ureditvijo pridobili veÄ?ji prostor za stranke, eno izdajno mesto veÄ?, prostori so svetli, prijetni za obiskovalce in zaposlene. Ĺ˝eljo lokalne skupnosti so podprli tudi zato, ker se v Lekarni Velenje zavedajo

Novi prostori lekarne v Ĺ martnem ob Paki so pridobitev za javni zavod in za lokalno skupnost.

predali svojemu namenu nove prostore ĹĄmarĹĄke lekarne. Projekt je bil vreden dobrih 130 tisoÄ? evrov, stroĹĄke ureditve novih prostorov lekarne pa sta si delila javni zavod in lokalna skupnost, podprla ga je tudi Mestna obÄ?ina Velenje – ustanoviteljica Lekarne Velenje.

Sabina Grm je med drugim povedala, da so prisluhnili Ĺželji obÄ?ine Ĺ martno ob Paki po ureditvi dejavnosti zdravstvene postaje na enem mestu. S preselitvijo prostorov je pridobila tudi lekarna. Njena povrĹĄina je sicer ena-

pomena vlaganj v lekarniĹĄko dejavnost. Na naĹĄe vpraĹĄanje, koliko zdravil na recepte izdajo v ĹĄmarĹĄki lekarni, je Grmova odgovorila: ÂťTeĹžko reÄ?em, koliko.

Lekarna je vezana na delovanje zdravstvenih ambulant v tukajĹĄnji zdravstveni postaji, v kateri so se sreÄ?evali s kadrovskimi teĹžavami. Sedaj upam, da so jih reĹĄili in da bomo Ĺživeli pod isto streho kot ena druĹžina.ÂŤ Mnenju Mirana Goluba, da bodo pomen pridobitve najbolje ocenili obÄ?ani, se je pridruĹžil tudi Janko KopuĹĄar. Po njegovih

besedah so prostore stare poĹĄte pred leti odkupili z namenom zdruĹžitve dejavnosti primarnega zdravstva na enem mestu. S preselitvijo lekarne v nove prostore so reĹĄili prostorsko stisko zdravstvene postaje. ÄŒaka pa jih ĹĄe veliko dela, da bodo zagoto-

Po podatkih so prvo lekarno v Ĺ aleĹĄki dolini odprli v Ĺ oĹĄtanju, in sicer leta 1920.

Velenje je dobilo prvo lekarno leta 1960, lekarniĹĄka enota v Ĺ martnem ob Paki pa je prviÄ? odprla vrata leta 1978. vili zanjo ustrezne delovne pogoje. Izrazil je zadovoljstvo, ker so se uspeli dogovoriti z vsemi vpletenimi in projekt uresniÄ?ili.

Pridobitev je oznaÄ?il kot kamenÄ?ek v prizadevanjih pribliĹžati dejavnost lekarne obÄ?anom in jim s tem zagotoviti boljĹĄo oskrbo. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

12. novembra 2015

Domoljubni izlet veteranov OZVVS Ĺ oĹĄtanj November poln zanimivih dogodkov LetoĹĄnje potepanje po prelepi Sloveniji nas je peljalo v Trebnje in TemeniĹĄko dolino. Na Dolenjsko smo se odpravili v soboto, 24. oktobra 2015. V lepem jesenskem, rahlo meglenem jutru nas je 35 vstopilo na avtobus, ki nas je skozi Celje, LaĹĄko in Zidani Most popeljal proti naĹĄemu prvemu cilju – Ĺ entrupertu v bliĹžini Mokronoga na Dolenjskem. V 'DeĹželi kozolcev' smo si ogledali postavitev 19 arhitekturno razliÄ?no zahtevnih kozolcev iz Mirnske doline, med njimi najstarejĹĄega, ki je letos dopolnil 220 let. Z odliÄ?nimi vodniĹĄkimi sposobnostmi nas je skozi DeĹželo kozolcev popeljal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ entrupert Rupert Gole. Na lokaciji omenjene deĹžele se nam je pridruĹžil predsednik OZVVS Trebnje MatjaĹž MalenĹĄek, ki nas je vodil in spremljal vse do naĹĄega veÄ?ernega odhoda proti domu.

Iz Ĺ entruperta smo se odpravili v Trebnje, srce TemeniĹĄke doline. Ogledali smo si Galerijo likovnih samorastnikov, kjer se na stalni razstavi s slikarskimi in kiparskimi stvaritvami predstavlja veliko ĹĄtevilo domaÄ?ih in tujih pri-

znanih umetnikov. Vsa razstavljena dela so avtorji podarili galeriji ob zakljuÄ?kih mednarodnih taborov likovnih samorastnikov, ki se v Trebnjem odvija Ĺže 48 let. V galeriji smo imeli priloĹžnost videti med drugim tudi zgodnja dela JoĹžeta

Horvata – Jakija. V nadaljevanju poti nas je na lokaciji spominskega parka Medvedjek sprejelo nekaj Ä?lanov OZVVS Trebnje in predstavnik ObÄ?ine Trebnje. Orisali so nam dogodke med osamosvojitveno vojno in opisali znano bitko s kolono oklepnikov, ki se je odvijala na tem mestu. Ob tem smo poloĹžili venec na spominsko obeleĹžje.

Popoldan smo nadaljevali z druĹžabnim delom izleta, saj nas je gostitelj vodil v Vinsko klet Kozlev-

Ä?ar, kjer vinar in enolog Franc KozlevÄ?ar Ĺže vrsto let prideluje odliÄ?na vina. Nekaj vin smo imeli priloĹžnost poskusiti. Ob tem nam je gospodar kleti pripravil dodatno preseneÄ?enje – druĹžinski ansambel iz sosednjega kraja nam je zaigral

in zapel nekaj poskoÄ?nih pesmi.

Da se ne bi laÄ?ni vrnili proti domu, smo veÄ?er zakljuÄ?ili na odliÄ?ni domaÄ?i veÄ?erji na IzletniĹĄki kmetiji Kazina v Dolnjih PrapreÄ?ah.

Polni vtisov in zadovoljni smo v poznih veÄ?ernih urah odhajali proti domu. Seveda z Ĺželjo, da nas bo v naslednjem letu, ko nas bo pot vodila v naslednje (za zdaj ĹĄe neznane) kraje v Sloveniji, na avtobusu sedelo ĹĄe veÄ?. đ&#x;”˛

Alenka Slatnar

20 let delovanja anonimnih alkoholikov Velenje, 17. oktobra – V restavraciji Jezero v Velenju se je zbralo 27 zadovoljnih ljudi. Ob 20-letnici delovanja AA (anonimni alkoholiki) so veselih, prijaznih obrazov posedli kakor druĹžina okrog skupne mize. Poleg Ä?lanov in Ä?lanic velenjske skupine ter njihovih svojcev tudi anonimni alkoholiki iz drugih krajev Slovenije ter dva prijatelja.

PredsedujoÄ?i se je ob tej priloĹžnosti ozrl na prehojeno pot skupine. Kot eden od treh njenih ustanoviteljev se dobro spominja zaÄ?etnih aktivnosti, med drugim pridobitve ustreznega prostora v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer skupina gostuje ĹĄe sedaj. ÄŒeprav so bili na prvem sreÄ?anju deleĹžni moÄ?ne podpore Ä?lanov skupin AA iz Celja in Ljubnega, pa so v nada-

ljevanju morali zaĹživeti z lastnimi moÄ?mi. Na zaÄ?etku so na sreÄ?anja veÄ?krat priĹĄli le trije, vÄ?asih le dva, vendar se je vztrajanje obrestovalo. Ĺ tevilo Ä?lanov se je sÄ?asoma poveÄ?alo, skupina je postala kompaktnejĹĄa, namenjala je veliko pozornosti prebiranju ÂťAA-jevskeÂŤ literature, izobraĹževanju in druĹženju z drugimi skupinami. UspeĹĄno je delovala tudi na regionalni in vseslovenski ravni AA (GSO). Rast skupine so obÄ?asno spremljali mediji. Posebna zahvala gre Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as, ki je z rednimi brezplaÄ?nimi objavami njihove telefonske ĹĄtevilke pripomogel k boljĹĄi informiranosti in dostopnosti.

Ker v skupinah AA ne vodijo evidenc in zapisnikov sreÄ?anj, je preprost izraÄ?un pokazal, da so v 20

letih imeli vsaj 1000 sreÄ?anj (sreÄ?anja potekajo vsak ponedeljek ob 18. uri). V povpreÄ?ju je bilo na lanskih 13 udeleĹžencev, od tega 3,8 Ĺžensk. VeÄ?ina Ä?lanov skupine je bila najprej na zdravljenju v bolniĹĄnici in je nadaljevala oziroma nadaljuje v skupini AA, nekateri pa so se vkljuÄ?ili neposredno v skupino ter abstinirajo in se rehabilitirajo s pomoÄ?jo 12 Korakov in 12 IzroÄ?il.

V drugem delu praznovanja so se druĹžili na temo Ali je abstinirati teĹžko?

Prireditev je ob kitari popestrilo ubrano petje mladega dueta. Ĺ e na mnoga leta velenjska skupina AA! đ&#x;”˛

Karl Sinko, prijatelj AA

LiÄ?kanje koruze Bele Vode – Tu se iz leta v leto trudijo, da bi ohranjali stare kmeÄ?ke ĹĄege.

Tako je bilo pred dnevi, ko so Ä?lani druĹĄtva Vulkan na Pergovnikovi domaÄ?iji pripravili liÄ?kanje koruze.

DomaÄ?i so obiskovalce prijazno sprejeli, jim ponudili pijaÄ?o dobrodoĹĄlice, na skednju pa zanje pripravili velik kup koruze. Ko so posedli na klopi iz desk in Ä?okov, se je delo zaÄ?elo. Vsakemu storĹžu so pustili tri liste, jih zvezali v par in obesili v latnik, kjer se bo koruza suĹĄila. Delo jim je ĹĄlo dobro od rok. Morda tudi zato, ker so lahko v kupu koruze naĹĄli ĹĄtevil-

Na Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje se meseÄ?no sestaja upravni odbor in strokovni odbor, ki je povezava s kroĹžki. Tudi nekaj kroĹžkov teÄ?e na sedeĹžu univerze. Ker je Dom uÄ?encev tudi dom veliko ljudem, se sosedom opraviÄ?ujemo, saj vÄ?asih naĹĄi kroĹžki niso Ä?isto nesliĹĄni. Tako sedaj v novembru pogosteje vadijo pevke, vokalna skupina Lastovke, pod umetniĹĄkim vodstvom prof.

Tadeje Cigale, ki vas vse vabijo na javno vajo zimzelenih melodij. Prireditev bo v Ä?etrtek, 19. novembra, ob 19. uri v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Na vabilu so napisale: Praznujmo skupaj naĹĄih 10 let!

Pred tem, 13. novembra, bo ob 19. uri v dvorani gostilne Plazl na GraĹĄki Gori predstavitev knjige Martina PustatiÄ?nika GraĹĄka gora. Knjiga je posveÄ?ena 40. obletnici festivala GraĹĄka gora poje in igra in 30. obletnici ustanovitve Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Razgovor bo vodil kulturni delavec in publicist Niko R. Kolar iz Slovenj Gradca. V

kratkem programu se bomo sreÄ?ali z nekaterimi osebami in posebnostmi, ki so predstavljene v knjigi. Predsednica Marija VrtaÄ?-

genta prof. AljoĹĄa Pavlinca, ki so uspeĹĄno sodelovali na ĹĄtevilnih drĹžavnih in obÄ?inskih prireditvah.

Seveda pa tudi ostali nismo drĹžali

Da vse teÄ?e tako, kot je treba, so zasluĹžne predsednica Marija VrtaÄ?nik, podpredsednica Zdenka UrĹĄnik in poslovna sekretarka Slavica Koren.

nik je posebej pohvalila kroĹžek Slovenske ljudske vezenine pod vodstvom mentorice JoĹžice Grobelnik in Godbo na pihala veterani Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje pod vodstvom diri-

kriĹžem rok. PridruĹžite se nam ali nas spremljajte ob torkih ob 17. uri na Radiu Velenje, kjer predstavljamo svoje Ä?lane in vse, ki so z nami povezani! đ&#x;”˛

Marija Skrt

Mnenja in odmevi Prezrta mnenja?

Suzana KavaĹĄ, pravite, da so vaĹĄa mnenja ob obrazloĹžitvah glasu na sejah Sveta Mestne obÄ?ine Velenje, prezrta. Glede na to, da sem spremljala veÄ?ino sej, vem, da je vaĹĄa trditev izmiĹĄljena in jo lahko sprejmem le kot Ĺžalitev.

Novinarji NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje spremljamo seje sveta kot neodvisni novinarji, ki povsem svobodno izbiramo teme, za katere ocenimo, da bodo zanimive za naĹĄe bralce. To seveda pomeni, da nismo zgolj zapisovalci vsega, kar se na sejah dogaja (mimogrede: seje trajajo tudi po ĹĄest in veÄ? ur in Ä?e bi vse to zapisali, bi popisali celo ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa, pa verjemite, da vse to ne bi bilo zanimivo za naĹĄe bralce).

Praviloma, Ä?e je le mogoÄ?e (vsebinsko, prostorsko in Ä?asovno – ob torkih, ko potekajo seje, namreÄ? tudi zakljuÄ?ujemo redakcijo Ä?asopisa), pribeleĹžimo ĹĄe razliÄ?na mnenja in pobude, ki so bile podane na seji. NajveÄ?krat pa to ne gre in te zapiĹĄemo

v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

Tako je bilo tudi prejĹĄnjiÄ?. Zato novinarka Bojana Ĺ pegel vaĹĄega mnenja ni zabeleĹžila takoj, vi pa ste ob tem Ä?utili potrebo, da napiĹĄete, da so vaĹĄa mnenja v Ä?asopisu na sploĹĄno prezrta.

Pa poglejmo, kaj ste doslej opaznega povedali in kaj ni bilo v Ä?asniku. Postavili ste veÄ? vpraĹĄanj v zvezi s Poslovnim centrom Standard. Na to temo sem pripravila poseben prispevek, v katerega sem vkljuÄ?ila vsa vaĹĄa vpraĹĄanja. To sem tudi posebej zapisala. Zahtevali ste objave arhivov sej (tudi to je bilo v NaĹĄem Ä?asu), nisem pa zapisala, vaĹĄih pripomb glede minimalnih standardov v vrtcu Jakec, ker so vam Ĺže na sami seji pojasnili, da si je prostore ogledala inĹĄpekcija in ni imela pripomb. Prav tako nisem zapisala vaĹĄih mnenj ob sprejemanju rebalansa proraÄ?una, ki pa ga je vaĹĄa svetniĹĄka skupina kljub vaĹĄim pripombam, podprla.

Tudi vaĹĄega pisma v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa ne bi objavili, saj je bilo povsem neumestno, vendar smo naredili izjemo, ker

bi bili vi drugaÄ?e ĹĄe bolj prepriÄ?ani, da so vaĹĄa mnenja prezrta.

Kot vidite, niso. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Zakaj je Jenko izstopil iz stranke SMC? Zadnji stavek Ä?lanka z gornjim naslovom, ki sporoÄ?a, da se je Jenko Âťpovezal z Vidom GlinĹĄkom, Andrejem Kuzmanom in Mihaelom Letonjem v novo svetniĹĄko skupinoÂŤ, ne drĹži. Res smo zaradi izstopov iz svetniĹĄkih skupin podpisali Dogovor med svetniki za potrebe razdelitve sedeĹžev v delovnih telesih Mestne obÄ?ine Velenje, s katerim naj bi bili uspeĹĄnejĹĄi pri morebitni novi razdelitvi, o novi svetniĹĄki skupini pa se nismo pogovarjali. Ker po tolmaÄ?enju obÄ?inske pravne sluĹžbe naĹĄ dogovor pri nadaljnjih spremembah nima nobene teĹže, tudi za nas postaja brezpredmeten. đ&#x;”˛ Andrej Kuzman (v soglasju z Mihaelom Letonjem in Vidom GlinĹĄkom)

IĹĄÄ?ete v Velendju ico s kuhinjo? iĹĄÄ?e, bi najeli jediln sobo, pisarno, sklakdanjih prostorih Vegradovega samskega doma ponuja v najem:

vanje vam v ne Podjetje VPS sveto

tore

pros tore, 3 skladiĹĄÄ?a in os pr ke iĹĄ rn sa pi j, 180 prostih postel kuhinja) in a ic menze (jediln 00 m2 zemljiĹĄÄ?a! a. 1.0

ost parkiranja na cc

PREDNOST: moĹžn

ijo)

| M: 031 881 650 (M vps.doo@gmail.com ritvah.

E: | .o. d.o nje va eto sto Informacije: VPS Sv zanesljivosti slovimo po kakovostnih in v! ite Zaradi strokovnosti reĹĄ ljĹĄo jbo bomo naĹĄli na PokliÄ?ite in skupaj

ne sladke in druge zaklade, ki so se jih razveselili mlajĹĄi in tudi starejĹĄi liÄ?karji. VeÄ?er je popestril zvok harmonike, pekli so kostanj, Ä?lanice druĹĄtva so ponudile tudi druge dobrote. 55 parov pridnih rok je ob prijetnem druĹženju in dobrem

moĹĄtu z liÄ?kanjem hitro opravilo.

Gospodar je odloÄ?il, da ĹĄe ni Ä?as, da odidejo domov. Tako se je druĹženje nadaljevalo ob luĹĄÄ?enju suhih koruznih storĹžev. Sledil je ĹĄe bogat likof, poln spominov na nekđ&#x;”˛ danje Ä?ase na kmetiji.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

MED VAMI

12. novembra 2015

Dobre evidence divjadi Pasja zima omogoÄ?ajo nove raziskave Na dnevu odprtih vrat KinoloĹĄkega druĹĄtva Velenje predstavili razliÄ?ne stopnje ĹĄolanja psov – Opozorili tudi na zimske pasti

4. Mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi odliÄ?no obiskan – Slovenski model ravnanja z divjadjo navduĹĄil Bojana Ĺ pegel

udeleĹženka prejĹĄnjih dveh kongresov, ki sta bila v Srbiji. Lahko povem, da imam zelo pozitivne izkuĹĄnje s spoznavanjem novih ljudi, povezave pa obrodijo tudi dobre sadove.ÂŤ Zato je udeleĹžba na mednarodnem kongresu vsako leto veÄ?ja.

upravljanje. Pozornost smo posvetili zdravstvenemu varstvu divjadi, strokovni del pa smo zakljuÄ?ili s sekcijo, ki je usmerjena v varstvo velikih zveri, predvsem medveda, volka in risa.ÂŤ V vseh teh temah so sodelovali ĹĄtevilni slovenski strokovnjaki, tudi iz ERICa. ÂťPredstavljali smo teme, kot je razvoj Ä?eljusti srnjadi, oplojenosti srn pa kazalnikov, ki lahko izboljĹĄajo stanje v populaciji divjadi.ÂŤ Izvedeli smo, da so vsi mednarodni strokovnjaki, predvsem pa tisti, ki so priĹĄli iz

Velenje, 6. novembra – Od Ä?etrtka do sobote je v velenjskem Hotelu Paka potekal 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi. Organizirala sta so ga InĹĄtitut za ekoloĹĄke raziskave ERICo Velenje in druĹĄtvo Balkan Wildlife Scientific Soci- Priznanja slovenskemu ety v sodelovanju z Gozdarskim modelu inĹĄtitutom Slovenije, Visoko ĹĄoDomaÄ?i in mednarodni strolo za varstvo okolja, BiotehniĹĄko kovnjaki so predstavljali predfakulteto Univerze v Ljubljani, vsem najnovejĹĄe ugotovitve s Muzejem Velenje, Zavodom za podroÄ?ja lovstva in upravljanja gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije ter partnerji iz Srbije in Makedonije. V petek so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letoĹĄnje dogajanje na kongresu, ki je v prvi vrsti namenjen strokovni javnosti.

Katarina FlajĹĄman iz Gozdarskega inĹĄtituta Slovenije je povedala, da so organizatorji izredno zadovoljni z odzivom. Na kongres je priĹĄlo 122 strokovnjakov iz kar 15 drĹžav, predvsem z obmoÄ?ja Balkana, pa tudi iz Poljske, Potek 4. mednarodne konference o lovstvu in upravljanju divjadi sta nam SlovaĹĄke, ÄŒeĹĄke, Nizozempredstavila Katarina FlajĹĄman in dr. BoĹĄtjan Pokorny. ske, NemÄ?ije in ZDA. Prvi dan kongresa so namenili tu- divjadi. Dr. BoĹĄtjan Pokorny, na- drĹžav bivĹĄe Jugoslavije, navdudi domaÄ?emu obÄ?instvu, saj so mestnik direktorja ERICa in de- ĹĄeni nad slovenskim sistemom zagotovili simultano prevajanje kan Visoke ĹĄole za varstvo oko- upravljanja divjadi. ÂťBili so tupredavanj. ÂťVeseli smo bili, ker lja Velenje, nam je povedal, da je di preseneÄ?eni, pa ne samo oni, se je predavanj udeleĹžilo 110 slu- bilo kar nekaj tem o upravljanju ampak tudi strokovnjaki iz ostaĹĄateljev, saj smo Ĺželeli strokovne prosto ĹživeÄ?ih Ĺživali, zlasti divja- lih evropskih drĹžav. NaĹĄ sistem teme s podroÄ?ja lovstva pribli- di. ÂťNajprej smo se pogovarjali o upravljanja divjadi je med najĹžati tudi domaÄ?emu obÄ?instvu,ÂŤ izzivih in priloĹžnostih upravlja- boljĹĄimi v Evropi, saj je urejen je dodala. V sklopu dogodkov je nja tega pomembnega naravnega in naÄ?rten. Imamo odliÄ?ne evibilo predstavljenih 64 strokov- obnovljivega vira. V petek smo dence, kar nam omogoÄ?a razliÄ?nih prispevkov na razliÄ?ne teme, temeljito spoznali nove genetske ne raziskave,ÂŤ je dodal Pokorny. ki jih je pripravilo 122 avtorjev. metode za razliÄ?ne namene, re- Gre za primer dobre prakse, ki Vse so bile povezane z divjadjo cimo za ugotavljanje ĹĄtevilÄ?no- ga bodo poskuĹĄali mnogi preneđ&#x;”˛ in upravljanjem le-te. ÂťBila sem sti vrst, populacijske sestave in sti tudi v svoje drĹžave.

Velenjska mestna avantura 2015 V soboto, 3. oktobra, se nas je v prijetnem soncu ob Velenjskem jezeru grelo veÄ? kot ĹĄtirideset udeleĹžencev.

ZaÄ?ela in odvila se je ĹĄe ena mestna avantura v treh kategorijah Mastodont, 80 km, Pozoj, 40 km, ter Bergmandlc, 20 km. UdeleĹžba je bila kot vedno pestra. Ekipe so priĹĄle iz Slovenije, HrvaĹĄke in Italije. Tekmovalci so se na svoji poti preizkusili v kolesarstvu, pohodniĹĄtvu, veslanju, orientacijskem teku, jamarstvu in spustu po vrvi.

V kategoriji Mastodont so udeleĹženci svoj kompas nastavili na smer Vinske Gore, kjer je bilo najprej spuĹĄÄ?anje po vrvi. Sledil je pohod po hribih nad Vinsko Goro in Ĺ kalami. ZakljuÄ?ek pohodniĹĄke etape je bil ob Velenjskem jezeru.

Veslanje in iskanje kontrolnih toÄ?k po jezeru je bilo prav posebno doĹživetje. Avanturisti so Ä?oln zamenjali ĹĄe s kolesom. ObraÄ?anje pedal je tokrat potekalo do Gore Oljke z njeno okolico. Vmes so tekmovalci vstopili tudi v podzemni svet.

V kategoriji Pozoj in Bergmandlc so ekipe po spoznavanju mesta odkolesarile proti Velenjskemu gradu, Podkraju in etapo zakljuÄ?ile prav tako na Velenjskem je-

zeru. Sledilo je veslanje po jezeru, nato pa raziskovanje Lubele in Vodemlje.

V kategoriji Mastodont je sodelovalo deset ekip, mesto na najviĹĄji stopniÄ?ki pa sta si prisluĹžila Klemen UdoviÄ? in Tilen PotoÄ?nik iz ekipe Salomon Suunto Intersport.

V kategoriji Pozoj so se borile tri ekipe, na najviĹĄji stopniÄ?ki sta stala Franci SokliÄ? in PrimoĹž VerbiÄ?

iz ekipe Ĺ D Kettlebells, v kategoriji Bergmandlc pa se je na progo podalo sedem ekip, prvo mesto sta zasedla Jan in AnĹže Kolar iz ekipe Kolar.

Velenjska mestna avantura se je konÄ?ala uspeĹĄno, mi pa se Ĺže veselimo naslednjega nekoliko veÄ?jega projekta, Slovenske avanture 2016 (Adventure race Slovenija 2016), ki bo potekala med 17. in 19. junijem.

DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Foto: Nejc SuĹĄin, Nik JevĹĄnik đ&#x;”˛

Tina Felicijan

da 30 vaj, na vsaki novi stopnji pa ĹĄe 15. Disciplina je primerna za vse pse, pomembna sta dobra navezanost in veselje do dela,ÂŤ razlaga Vanja in dodaja, da disciplina zelo poveĹže vodnika in psa, zato je njuno sobivanje ĹĄe bolj prijetno.

Na tekmovanjih morata vodnik in pes premagati progo s

vljanju znanja. A so previdni, da kuĹžki teÄ?ejo le po mehkem snegu, saj si na ostri skorji lahko poreĹžejo taÄ?ke. Pod snegom se lahko skrivajo Ä?repinje, zato je bolje, da se psi sprehajajo po uhojenih poteh. Poleg tega kinologi pozimi opozarjajo na neprijetnosti soli na cestah. ÂťIzogibajte se brozgi, doma pa kuĹžku

Letos je imelo KinoloĹĄko druĹĄtvo Velenje tako spomladi kot jeseni veliko teÄ?ajnikov, ki so lahko pri osnovni stopnji ĹĄolanja psa nauÄ?ili posluĹĄnosti in socializacije ter vedenja v urbanem okolju – vodenje na povodcu in brez, sobivanje psa z drugimi psi, Ĺživalmi in ljudmi, vedenje do raznih vozil, kolesarjev, tekaÄ?ev, skupin ljudi. ZaÄ?nejo lahko Ĺže v mini mali ĹĄoli za 2–5 mesecev stare kuĹžke, pri katerih ĹĄolanje temelji na pozitivni motivaciji s hrano in igraÄ?o. Po tem so lahko nadaljevali z viĹĄjimi izpiti z zahtevnejĹĄimi nalogami sledenja, posluĹĄnosti in obrambe, pojasnjuje inĹĄtruktorica za posluĹĄnost Zorica Gutman, ki k nadaljnjemu delu s psom spodbuja tudi tiste, ki se ne odloÄ?ijo za viĹĄje stopnje ĹĄolanja.

Treningi namreÄ? vzamejo veliko Ä?asa, vikende je treba rezervirati za tek- Vodja viĹĄjih izpitov in vzreditelj nemĹĄkih ovÄ?arjev Franc Pusovnik je s ĹĄnavcerjem me, zato so se le Carjem prikazal program IPO3 oz. viĹĄji sluĹžbeni izpit, ki vkljuÄ?uje tudi obrambo. trije zaÄ?eli pripravljati na viĹĄje izpite. petnajstimi vajami, za kar ima- operite in zelo dobro posuĹĄite ta tri minute. Vse tri tekmoval- taÄ?ke, sploh med prsti,ÂŤ svetuje ke so v preteklih letih dosegale Zorica Gutman. Pred aktivnoRally obedience V tej disciplini ameriĹĄkih ko- odliÄ?ne rezultate, na letoĹĄnji pr- stjo je psa treba ogreti s postorenin, ki je v Sloveniji poznana vi mednarodni tekmi v Sloveni- pno hitrejĹĄo hojo, da zmanjĹĄa13 let, tekmujejo tri Ä?lanice ve- ji pa sta Vanja in Dublin osvoji- mo moĹžnost poĹĄkodb. ObleÄ?i lenjskega kinoloĹĄkega druĹĄtva: la 1. mesto v rally obedience 3. pa je trebe pse, ki nimajo veliLela Hafner, Maja Rudolf in Va- ÂťNe bomo skromni – odliÄ?no ko dlake, in hiĹĄne kuĹžke, da jim nja Blagus, tudi inĹĄtruktorica, tekmujemo po zaslugi naĹĄe in- pomagamo premagati temperaki s svojim zlatim prinaĹĄalcem ĹĄtruktorice Suzane Puc, ki dela turno razliko. Med prazniki boDublinom rally obedience tre- z nami od vsega zaÄ?etka,ÂŤ pou- do ĹĄe posebej trpeli streloplahi psi, ki bodo potrebovali bliĹžinira pet let in sta dosegla tretjo darja Vanja. no lastnika in obÄ?utek varnostopnjo, na tekmah pa navadno sti. Ne smemo dopustiti, da bi dobita naziv najbolj Ĺživahnega Zimska druĹženja V zimskem Ä?asu rednega dela kdo metal petarde psu pod noge para. ÂťGre za posluĹĄnost v kombinaciji z ovirami – preskoki, tu- v KinoloĹĄkem druĹĄtvu ni, se pa ali v boks. đ&#x;”˛ neli, mizami. TeĹžavnostne sto- inĹĄtruktorji s svojimi teÄ?ajniki pnje so ĹĄtiri: na prvi pes obvla- dobivajo na druĹženjih in obna-

Na Polzeli tudi konopljine nogavice?

Polzela, 29. oktobra – ObÄ?ine Spodnje Savinjske doline in razvojna agencija Savinja so na pobudo Ekoci-Eko civilne iniciative Slovenije organizirale delovni posvet na temo Razvojni potenciali Savinjske doline na primeru industrijske konoplje.

Bio industrijska konoplja je surovinska baza za veÄ? kot tisoÄ? izdelkov, uporabna je v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeniĹĄtvu in v drugih panogah. UdeleĹženci delovnega posveta so pozornost namenili predvsem obstojeÄ?im moĹžnostim predelave te rastline v Savinjski dolini in s tem pridobitvi novih delovnih mest. V dolini na bivĹĄih hmeljiĹĄÄ?ih in njivskih povrĹĄinah Ĺže raste precej industrijske konoplje, v suĹĄilnicah hmelja pa lahko z

nadgradnjo suĹĄijo tudi industrijsko konopljo. V Taboru je obrat za predelavo konopljinega seme-

na, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehniÄ?no industrijo. V Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje, moĹžnosti za predelavo konopljinega stebla v gradbene elemente obstajajo v Nivoju Eko gradbeniĹĄtvo. V Tovarni nogavic na Polzeli imajo moĹžnosti in znanje za tkanje konopljinega platna. Ob ogledu tovarne so udeleĹžencem predstavili prvi prototip konopljinih nogavic.

Sedaj bo Razvojna agencija Savinja Ĺ˝alec pripravila projekt, v Eko muzeju v Ĺ˝alcu pa bodo 13. novembra organizirali ĹĄe posvet o razvojnih moĹžnostih industrijske konoplje in ali jih znajo udejaniti. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. novembra 2015

Neverjetno, zadetek Ĺže po dvajsetih sekundah Rudarji enakovredni Olimpiji, po zaostanku celo boljĹĄi, a je zatajila uÄ?inkovitost – Po reprezentanÄ?nem premoru lokalni derbi s Celjem Gostje, ki so zmagali s 3 : 1, so nastopili brez poĹĄkodovanega Roka Kronavetra in kaznovanih Darijana Matića ter Ezekiela Hentyja, pri domaÄ?ih pa je zaradi poĹĄkodbe manjkal Ivan Knezović.

OÄ?itno visok poraz (0 : 7) z Mariborom krog pred tem rudarjem ni pustil posledic. Tekma je bila zelo zanimiva, z veliko lepimi akcijami in tudi priloĹžnostmi za gol na obeh straneh. Rudarji so bili bolj ali maj gostom enakovredni, po zaostanku z 1 : 3 celo boljĹĄi. To pove tudi statistiÄ?ni podatek. Proti nasprotnikovim vratom so poslali kar dvanajst Ĺžog (pet v okvir, sedem mimo njega), gostje dve manj. Ĺ tiri Ĺžoge so letele neposredno proti vratarju Mateju Radanu, ĹĄest pa mimo njegovega gola. Kot pa smo Ĺže velikokrat zapisali, ne ĹĄteje umetniĹĄki vtis, ampak goli. LjubljanÄ?ani so zmagali po zaslugi odliÄ?nega napadalca AndraĹža Ĺ porarja (na zadnjih dveh tekmah je dosegel kar ĹĄest golov), predvsem pa zaradi nezbranosti in neodloÄ?nosti Rudarjevih igralcev. S petnajstimi goli trenutno najboljĹĄi strelec lige je Ĺže po desetih minutah igre prinesel svojemu moĹĄtvu rezultatsko in psiholoĹĄko prednost. Ĺ e na prejĹĄnjem prvenstvu Rudarjev igralec Denis Klinar je z desnega roba igriĹĄÄ?a poslal Ĺžogo pred domaÄ?a vrata. Preletela je Davida KaĹĄnika, ki je bil na tej tekmi v vlogi kapetana, in Evalda DĹžinića. Zanjo se je pognal Ĺ porar. Z udarcem z glavo je najprej zadel levo Radanovo vratnico. Ĺ˝oga se je odbila od nje, ljubljanski napadalec jo je Ä?akal na pravem mestu in jo z nogo ob nemoÄ?nem DĹžiniÄ?u poslal na desno stran nebranjene mreĹže. DomaÄ?i so se hitro ‚pobrali›. Po daljĹĄem okrevanju po poĹĄkodbi je znova zaigral Mate Eterović. Slabih deset minut po prejetem zadetku se je Damjan Trifković,

najboljĹĄi igralec Rudarja v tem dvoboju, spretno otresel nasprotnikovega igralca.

Sledila je podaja pred vratarja Darka Brljaka, mimo katerega je Eterović poslal Ĺžogo za izenaÄ?enje na 1 : 1. Tedaj so ‚Velenjski knapi‘ in drugi Rudarjevi navijaÄ?i (tudi gostje so imeli podporo

dnik Brljaka ‚nagradil‘ samo z rumenim kartonom. Z igralcem veÄ? bi se za domaÄ?e nogometaĹĄe ta dvoboj morda konÄ?al drugaÄ?e!? Po Rudarjevem prostem udarcu se je Brljak izkazal z zelo dobro obrambo, ko je prepreÄ?il Mariu Babiću drugo vodstvo. Pred koncem prvega de-

Zadeli v pravem trenutku

Skratka, gostje z igro niso upraviÄ?ili vodilnega poloĹžaja na razpredelnici.

Objektiven je bil pri oceni njihove igre tudi Ĺ porar: ÂťZlasti v prvem polÄ?asu smo bili zelo slabi. Toda zadeli smo v pravem trenutku, osvojile nove tri toÄ?ke; to pa je najbolj pomembno.ÂŤ Trener Marijan PuĹĄnik, ki je bil zelo zadovoljen, da so ohranili prednost pred Mariborom, je svojega prvega strelca dopolnil z naslednjimi besedami: “PriÄ?akoval sem trdo tekmo in takĹĄna je tudi bila.

Vedeli smo, da so domaÄ?i zlasti nevarni po bokih. AndraĹž Ĺ porar je res v sijajni formi. Spet je dvakrat zadel, nato pa ĹĄe sodeloval pri lepi kombinaciji z Argentincem Lucasom Ontivero za tretji zadetek. Po sorazmerno visokem vodstvu smo nekoliko zaprli igro, nadzorovali njen potek do konca in si priigrali nove toÄ?ke.ÂŤ

Zbudil jih je ĹĄele prejeti gol

GostujoÄ?i vratar je z odliÄ?no obrambo prepreÄ?il Eteroviću drugi zadetek

skupine svojih navijaÄ?ev) gotovo zaÄ?eli verjeti v ugoden razplet tega dvoboja.

Takoj po izenaÄ?itvi je nekaj vroÄ?e krvi povzroÄ?il sodnik iz Kranja Andrej Ĺ˝nidarĹĄiÄ?. Trifković, najboljĹĄi igralec domaÄ?ega moĹĄtva na tej tekmi, je uĹĄel po levi strani. GostujoÄ?i vratar Darko Brljak je stekel iz svojih vrat in ga kakĹĄna dva, tri metre zunaj kazenskega prostora podrl.

DomaÄ?i nogometaĹĄi in gledalci so priÄ?akovali njegovo izkljuÄ?itev, vendar je so-

la so gostje, ki z igro niso upraviÄ?ili vodilnega poloĹžaja na lestvici, s pomoÄ?jo napake domaÄ?ih znova povedli. Nikola Tolimir je Ĺželel visoko Ĺžogo odbiti nazaj proti Olimpijini polovici, vendar je bila previsoka, z glavo jo je podaljĹĄal proti Ĺ porarju, ki je spretno ukanil Radana.

OÄ?itno so gostitelji pozabili, da je treba biti zbran tudi po prvem pisku v drugem polÄ?asu. Prvi napad so imeli prav rudarji, a so Ĺžogo hitro izgubili in v dvaj-

Pomurke zaÄ?ele bolehati za uÄ?inkovitostjo(?)

V 9. krogu Ĺženske nogometne lige so si najviĹĄjo zmago priigrale nogometaĹĄice Rudarja-Ĺ kal.

Gostovale so pri novinkah, ekipi Krima in na zelo slabem igriĹĄÄ?u z dvema goloma Lare PraĹĄnikar ter s po enim Sanje Malinić, Maje Bric in Ines Pijuković zmagale s 5 : 0. Nove tri toÄ?ke so si z vodstvom 4 : 0 zagotovile Ĺže v prvih 45 minutah, zato se jim v nadaljevanju ni bilo treba veÄ? naprezati. Trener DuĹĄan UrĹĄnik je po tem visokem vodstvu dal priloĹžnost za igro najstarejĹĄi igralki – vratarki Zdenki Tratar (47), in najmlajĹĄi igralki NataĹĄi Maksimović, ki je ĹĄele prejĹĄnji mesec dopolnila ĹĄestnajst let.

Igralke Teleing Pomurja Beltinci so ĹĄe drugiÄ? zapored zmagale z najmanjĹĄo moĹžno razliko. Gostile so ekipo Velesova in jo premagale z 1 : 0. Z golom razlike (3 : 2) so zmagale tudi v prejĹĄnjem krogu na gostovanju v Radomljah. Toda zmaga je zmaga. Vsaka prinese tri toÄ?ke. Je Pomurke zajela kriza neuÄ?inkovitosti ali je vzrok njihovih zadnjih dveh tesnih zmag kje drugje, bo morda odgovoril Ĺže naslednji krog, ko bodo na osrednji tekmi gostovale pri Olimpiji. BeltinÄ?anke pa so lahko ĹĄe vedno ponosne na svojo razliko v danih in prejetih golih

seti(!) sekundi (da, prav ste prebrali) jo je vratar Radan znova pobiral iz svojih vrat. Argentinec v moĹĄtvu Olimpije Lucas Ontivero je namreÄ? v tej sekundi razblinil vse domaÄ?e upe, da iztrĹžijo vsaj toÄ?ko. Izmenjal je Ĺžogo s Ĺ porarjem in stekel z njo proti Radmanu, ki zadet-

đ&#x;”˛

Stane Vovk

Ĺ marÄ?ani kljubovali vodilnemu Mariboru V 12. prvenstvenem krogu v 3. ligi sever so nogometaĹĄi iz Ĺ martnega ob Paki gostovali pri drugem moĹĄtvu Maribora. Dobro so se mu upirali, a vseeno izgubili z 0 : 3. Za preseneÄ?enje so poskrbeli Podvinci z zmago s 3 : 1 na gostovanju v Dravogradu. Ĺ e vedno navduĹĄujejo svoje ljubitelje tudi nogometaĹĄi iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Na Ravnah na KoroĹĄkem so domaÄ?ega FuĹžinarja prema-

Marijana Jevtić (v ospredju), izkuťenejťa rudarka, je enako kot v prejťnjem krogu zadela tudi v Ljubljani.

(84 : 4). Z drugo najboljĹĄo se ponaĹĄajo rudarke (35 : 7). MariborÄ?anke so nekoliko presenetljivo z 0 : 4 izgubile v Ankaranu. V derbiju kroga je bila novinka Olimpija s 4 : 2 boljĹĄa

ka ni mogel prepreÄ?iti. Trener Jernej Javornik je Ä?ez Ä?as na zelenico poslal tudi svojega s ĹĄtirimi goli ĹĄe vedno najboljĹĄega strelca Luko PraĹĄnikarja (kar precej Ä?asa je bil poĹĄkodovan), vendar igralcem ni uspelo doseÄ?i drugega gola, kaj ĹĄele izenaÄ?iti oziroma priti do popolnega preobrata. (Pol)priloĹžnosti so imeli Eterović, Senad Jahić, KaĹĄnik, pa tudi Denis Grbić, a je ostalo le pri njih.

Jernej Javornik, domaÄ?i trener: ÂťZaÄ?eli smo premalo samozavestno. V bistvu nas je zadetek Olimpije zbudil. Dejstvo je, da jih prelahko prejemamo. Tudi mi smo imeli zlasti v drugem polÄ?asu ogromno priloĹžnosti za prikljuÄ?ek. Vendar Ä?e zaÄ?neĹĄ drugi del igre s prejetim golom Ĺže na samem zaÄ?etku, ne moreĹĄ priÄ?akovati, da boĹĄ zmagal. Kljub zaostanku za dva gola smo si to prizadevali. Ĺ˝al lepih priloĹžnosti nismo znali spremeniti v zadetek. ÄŒaka nas ĹĄe veliko dela, da bomo konkurenÄ?ni Mariboru in Olimpiji. V reprezentanÄ?nem premoru se moramo Ä?im bolje pripraviti na lokalni derbi v Celju.ÂŤ

od Radomelj. Ajdovke pa so na svojem igriĹĄÄ?u slavile s 6 : 3 proti novomeĹĄki Krki. đ&#x;”˛

vos

gali gladko s 3 : 0. Kot gostitelja sta izgubila ĹĄe dva kluba. Radlje z 0 : 2 proti BreĹžiÄ?anom in Dravinja z 2 : 3 z Vidmom. NajviĹĄjo zmago si je priigral celjski Ĺ ampion. Gostil je Dobrovce, ki so si v prejĹĄnjih ĹĄtirih krogih prav tolikokrat zmagali.

V Celju pa jih je Ĺ ampion premagal kar z 8 : 0. NajviĹĄji poraz je v tem krogu doĹživel Lenart. Na svojem igriĹĄÄ?u je z ro-

gaĹĄkim Mons Claudiusom izgubil z 0 : 5.

Maribor B je ĹĄe vedno v vodstvu in je ĹĄe vedno edini neporaĹžen. Pred drugimi BreĹžicami ima prednost ĹĄestih toÄ?k. NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so z enajstimi toÄ?kami dvanajsti, trinajste Radlje za njimi zaostajajo za ĹĄtiri toÄ?ke, zadnji Podvinci pa za ĹĄtiri. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 17

Odslej se bodo podili po novi in bolj varni 'travi'

Plavanje

Nastji ĹĄtiri zmage in izenaÄ?en rekord

PribliĹžno 350 nogometaĹĄev vseh starosti se je v nedeljo razveselilo nove pridobitve, posodobljenega pomoĹžnega igriĹĄÄ?a oziroma nove travnate ‘preproge’ dejavnosti in hkrati zagotovimo odskoÄ?no desko, da bodo nekoÄ? ti nadobudneĹži posegali tudi po zvezdah,ÂŤ pa so bile podĹžupanove besede.

Tudi Martin Steiner, podpredsednik Fundacije za ĹĄport Slovenije, je omenil, da si brez temeljnih objektov ne moremo zamisliti kakovostnega treninga in sploh kakovostnega ĹĄporta. Dejal je ĹĄe: ÂťTa prekrasen objekt je rezultat sodelovanja fundacije za ĹĄport in lokalne skupnosti in kadar zdruĹžimo moÄ?i, stojimo na neÄ?em novem. Vsem Ĺželim veliko veselja na novi povrĹĄini, predvsem pa veliko zmag.ÂŤ StroĹĄek celotne naloĹžbe je znaĹĄal pribliĹžno Ä?etrt milijona evrov, od Kot se ob takĹĄnih trenutkih spodobi, je nogometni predsednik podaril zeleno-Ä?rni dres podĹžupanu, ki je nato navduĹĄen kot prvi uradno brcnil Ĺžogo na novi travi. tega je dobre tri Ä?etrtine prispevala obÄ?ina. Predsednik Rudarja tako veseli, da se bodo odslej njihovi otroci vedno znova posodabljati ĹĄportno infrastruk- Mitja Kamenik se je seveda nadvse zadovopodili za Ĺžogo po novi in bolj varni travi, saj turo. Nogometni klub Rudar in Ĺženski klub ljen zahvalil obÄ?ini in fundaciji ter obljubil, je bila stara Ĺže dotrajana. “Trava je super!ÂŤ je Rudar Ĺ kale imata skupaj preko 350 Ä?lanov. da bodo na njej pridno trenirali, Âťda bomo navduĹĄeno vzkliknil eden od mladih nadobu- Veliko je otrok in prav je, da vsem, ki Ĺželi- tudi v prihodnje imeli kakĹĄnega zvezdnika.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk dneĹžev, takoj ko je stekel po njej. Takrat, ko jo trenirati nogomet, zagotovimo normalso ob glavnem igriĹĄÄ?u zgradili ĹĄe umetnega, ne moĹžnosti za kakovostno in izvajanje te Ob navzoÄ?nosti nekaterih, ki so bili zasluĹžni za njegovo uresniÄ?itev, ga je simboliÄ?no predal namenu podĹžupan velenjske Mestne obÄ?ine Peter Dermol. Veselega dogodka se je udeleĹžilo tudi veliko starĹĄev, ki so bili prav

se verjetno ĹĄe ni rodil. ÂťVelenje je mesto ĹĄporta, na kar smo zelo ponosni. Imamo veliko vrhunskih posameznikov in ekip. Njim sledijo tudi vrhunski rezultati. ÄŒe jih Ĺželimo ohranjati, moramo

DuĹĄko MaliÄ?ević, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj: "Prvi polÄ?as smo odigrali solidno, nato pa so nam poĹĄle moÄ?i. Izgubili smo skok, saj je imela RogaĹĄka premoÄ? pod koĹĄem, ob tem pa bila telesno precej dominantnejĹĄa.

V drugem polÄ?asu je v naĹĄi ekipi sledil razpad sistema. Verjamem, da bo bolje Ĺže prihodnji teden, ko se tudi vrnejo poĹĄkodovani igralci." V prihodnjem krogu lige Telemach bo Elektra Ĺ oĹĄtanj doma igrala proti ekipi LTH Castings. đ&#x;”˛

S tekmami zaostalega 8. kroga so v tako imenovani MedobÄ?inski nogometni ligi Golgeter konÄ?ali jesenski del prvenstva.

Ta krog je odloÄ?al tudi o jesenskem naslovu, in to prav derbi v RogaĹĄki Slatini, kjer je pri domaÄ?i vodilni RogaĹĄki gostoval drugi Ĺ oĹĄtanj.

Gostje so doĹživeli nepriÄ?akovano visok poraz. RogaĹĄkoslatinÄ?ani so jim v njihovo mreĹžo nasuli kar pol ducata Ĺžog, svojo pa ohranili nedotaknjeno. Ĺ e

drugi rezultati: ZreÄ?e – Mozirje 2 : 0, Ĺ˝alec – Ĺ tore 1 : 1 in Odred Kozje – Fosilum Ĺ entjur 0 : 2. Prost je bil Vojnik, ki je s samo ĹĄtirimi toÄ?kami jesen konÄ?al na zadnjem mestu.

NogometaĹĄi RogaĹĄke bodo prezimili na prvem mestu z dvema toÄ?kama prednosti pred ZreÄ?ami in ĹĄtirimi pred tretjimi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ‌ đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 17. krog Rudar Velenje - Olimpija 1:3 (1:2) Strelci: 0:1 Šporar (12.), 1:1 Eterović (20.), 1:2 Šporar (41.), 1:3 Ontivero (46.).

Rudar Velenje: Radan, Jahić, DĹžinić, KaĹĄnik, Kocić, S. Babić, M. Babić (od 76. Grbić), Bolha (od 54. ÄŒrnÄ?iÄ?), Tolimir (od 74. PraĹĄnikar), Eterović, Trifković; trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: KaĹĄnik (18), DĹžinić (42), ÄŒrnÄ?iÄ? (93); Brljak (26), Mimoun (80).

Drugi rezultati: ZavrÄ?- KrĹĄko 1;1, Rudar – Olimpija 1:3 (1:2), Krka – Maribor 2:2 (0:0), DomĹžale – Celje 2:2 (0:1), Gorica – Koper 1:2 (1:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 38 (45:10), 2. Maribor 31 (35:16), 3. DomĹžale 29 (25:13), 4. Gorica 28 (27:26), 5. ZavrÄ? 26 (18:16), 6. Rudar 18 (16:26), 7. Krka 18 (13:24), 8. Koper 16 (20:27), 9. KrĹĄko 14 (8:28), 10. Celje 12 (12:33).

3. SNL – sever, 9. krog Maribor B – Šmartno 1928 3:0 (1:0), Drugi rezultati: FuŞinar NoŞi Ravne – Šmarje

pri Jelťah 0:3 (0:1), Dravinja – Videm 2:3 (1:2), AjDAS Lenart – Mons Claudius 0:5 (0:2), Radlje – BreŞice 1919 0:2 (0:0), Podvinci Betonarna Kuhar – Koroťka Dravograd 3:1 (2:0), Šampion – S. Rojko Dobrovce 8:0 (5:0).

Vrstni red: 1. Maribor B 32 (52:11), 2. BreĹžice 26 (28:8), 3. Ĺ marje 24 (36:22), 4. Ĺ ampion 23 (28:26), 5. Videm 23 (28:26), 6. M. Claudius 19 (23:20), 7. FuĹžinar 16 (18:22), 8. Dobrovce 15 (24:29), 9. Lenart 15 (20:27), 10. Dravinja 13 (15:24), 11. Dravograd 12 (14:23), 12. Ĺ martno 11 (15:29), 13. Radlje 7 (10:28), 14. Podvinci 6 (7:34).

10. krog (15. 11., ob 14.00): Šmartno – Radlje.

SŽNL, 9. krog Krim - Rudar Škale 0:5 (0:4) Strelke: Praťnikar (15, 30), Malinić (34), Bric (41), Pijuković (56), Jevtić (66).

Rudar: Zilić (od 60. Tratar), MirtiÄ?, Gomboc, Bric, Lukek, Pijuković (od 58. Praprotnik), SevĹĄek, Jevtić (od 80. FrankoviÄ?), Jevtić, Ĺ oronda, Malinić (od 76. Maksimović), PraĹĄnikar.

Drugi rezultati: AjdovĹĄÄ?ina Krka 6:3 (2:3), Ankaran Hrvatini - Maribor 4:0 (1:0), Teleing P. Beltinci - Velesovo 1:0 (1:0), Olimpija - Moje-le-

ce.si Radomlje 4:2 (0:1).

Vrstni red: 1. Pomurje 24 (84:4) 2. Radomlje 19 (27:8), 3. Olimpija 17 (28:15), 4. Rudar Ĺ . 16 (35:7), 5. Velesovo 13 (23:21), 6. Maribor (tekma veÄ?) 12 (14:18), 7. Ankaran H. 9 (19:20), 8. Krim (tekma veÄ?) 7 (10:30), 9. AjdovĹĄÄ?ina 1 (5:62), 10.

Krka 0 (6:67).

10. krog (15. 11., ob 11.): AjdovĹĄÄ?ina – Rudar Ĺ .

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 8. krog RogaĹĄka - Ĺ oĹĄtanj 6:0 (2:0) Ĺ oĹĄtanj: Musić (od 83. Smajlović), Vozelj (od 70. PleterĹĄek), Gegić, MiĹĄetiÄ?, Omerović, Glavina, Ĺ mon, Ĺ abanoviÄ? (od 83. Sejdinović), Agić, Ĺ pacapan, Celcer (od 83. Begić); trener: Ervin PolovĹĄak.

Drugi rezultati: Odred Kozje – Fosilum Ĺ entjur 0:2 (0:2), ZreÄ?e – Mozirje 2:0 (2:0), Ĺ˝alec – Kovinar Ĺ tore 1:1 (0:1).

Vrstni red: 1. RogaĹĄka 20 (28:1), 2. ZreÄ?e 18 (17:3), 3. Ĺ oĹĄtanj 16 (23:11), 4. Ĺ˝alec 12 (12:8), 5. Ĺ entjur 10 (9:17), 6. Mozirje 7 (9:12), 7. Kozje 7 (6:19), 8. Ĺ tore 6 (11:21), 9. Vojnik 4 (4:27).

V soboto, 7., in v nedeljo, 8. novembra, je v Zagrebu potekal 43. mednarodni miting Mladost 2015. Na najkakovostnejĹĄem hrvaĹĄkem tekmovanju je nastopilo 499 plavalcev iz 46 klubov iz Bosne in Hercegovine, ÄŒrne gore, HrvaĹĄke, MadĹžarske in Slovenije. Med njimi je zelo dobro tekmovala okrnjena ekipa ĹĄtirih plavalcev Plavalnega kluba Vele-

Tekvondo Za SkalÄ?ki uspeĹĄen vikend ÄŒlani Taekwon-do kluba Skala so minulo soboto tekmovali kar na dveh bojiĹĄÄ?ih. NajmlajĹĄi so se odpravili na 19. Taekwon-do kup of Srbija v Kulo, medtem ko so se bolj izkuĹĄeni tekmovalci prviÄ? preizkusili na tekmovanju v kikboksu. Tekmovanja v Srbiji se je udeleĹžilo veÄ? kot 250 tekmovalcev iz 9 drĹžav, v Zagorju pa se je pomerilo 559 kikboksarjev iz 73 klubov. NajmlajĹĄi so odliÄ?no zastopali barve Slovenije in pridobili mnogo novih izkuĹĄenj, mladinci in Ä?lani pa so ponovno dokazali, da sodijo v svoji pripravljenosti v sam

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani poraĹženi na domaÄ?ih stezah

Visok poraz Elektre Ĺ oĹĄtanjÄ?ani za zdaj 'samo' tretji RogaĹĄka Slatina, 7 novembra – KoĹĄarkarji RogaĹĄke so v soboto, v 3. krogu lige Telemach premagali Elektro Ĺ oĹĄtanj s 115 : 61 (26 : 23, 56 : 39, 86 : 48). Proti Elektri iz Ĺ oĹĄtanja so imeli lahko delo, saj so ob koncu tretje Ä?etrtine vodili Ĺže s 86 : 48, svojo prednost pa so v zadnji Ä?etrtini le ĹĄe poveÄ?ali. Na drugi strani so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani doĹživeli ĹĄe tretji visok poraz. V prvem krogu jih je s 138 : 48 premagala Helios Suns, v drugem pa so doma z 59 : 98 izgubili ĹĄe s koĹĄarkarji Ĺ enÄ?urja Gorenjske gradbene druĹžbe.

17

Ĺ PORT

12. novembra 2015

Liga Telemach, 3. krog RogaĹĄka - Elektra Ĺ oĹĄtanj 115:61 (26:23, 56:39, 86:48) Elektra Ĺ oĹĄtanj: OmladiÄ? 2, Praunseis 4 (2:2), BukoviÄ? 15 (2:2), Ä?urica 17 (6:6), Milovac 12 (3:4), Kosi 2, Hasić 9.

Lestvica: 1. Helios Suns 5, 2. Zlatorog LaĹĄko 5, 3. Ĺ enÄ?ur Ggd 4, 4. RogaĹĄka 4,5. LTH Castings 4, 6. PortoroĹž 4, 7. Hopsi Polzela 4, 8. Lastovka 3, 9. Elektra Ĺ oĹĄtanj 3 Liga Telemach 4. kolo (14. 11. ob 20.); Elektra Ĺ oĹĄtanj: LTH Castings

1. A DRL Ĺženske

6. krog (14. 11.) RdeÄ?a dvorana: Ĺ˝RK Velenje: Zagorje

Kegljanje, 2. liga – vzhod, 7. krog Ĺ oĹĄtanj: MiklavĹž 1: 7 (3200 : 3184) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 557 (1), Jug – 107 – PetroviÄ? – 404 – 511 (0), Fidej – 531 (0), Kramer – 520 (0), HasiÄ?iÄ? – 522 (0), ArnuĹĄ – 534 (0).

Po dvotedenskem premoru se je nadaljevalo prvenstvo v vseh kegljaĹĄkih ligah. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so svoje sreÄ?anje 7. kroga igrali doma. Izredno slab zaÄ?etek domaÄ?inov pa je pokazal, da bo pot do novih toÄ?k teĹžka.

Po 120 luÄ?ajih in rezultatu 1 : 1 je imela prednost 10 kegljev gostujoÄ?a ekipa. Sledila je zelo slaba igra domaÄ?ega drugega para, ki je gostom prepustil obe toÄ?ki in ĹĄe 15 kegljev.

Ping pong Turnir za rekreativce V soboto, 7. novembra, sta Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana in NTK Tempo Velenje organizirala 20. Odprto prvenstvo Velenja za rekreativce v namiznem tenisu. Turnirja se je udeleĹžilo ĹĄestinĹĄestdeset tekmovalcev iz Slovenije in HrvaĹĄke. Turnir je bil letos posveÄ?en tudi ĹĄtiridesetletnici ustanovitve NTK Tempo Velenje, ki je bil ustanovljen 9. maja 1975 v Pesju pri Velenju (danes Velenje).

Tekmovanje namiznoteniĹĄkih veteranov je prineslo obilo zanimivih in zagrizenih dvobojev in ĹĄe enkrat dokazalo, da lahko namizni tenis zelo uspeĹĄno igrajo tudi ljudje, ki niso veÄ? najmlajĹĄi.

Med Ĺženskami do 50 let je prvo mesto osvojila Doris Lesnik iz Radelj ob Dravi pred drugo Alenko Zidar Zupan (Velike LaĹĄÄ?e), pri Ĺženskah nad 50 let je prvo mesto osvojila Vesna PerhoÄ?

(HrvaĹĄka), druga je bila domaÄ?inka Mirjana RamĹĄak, tretja pa Vera Menla (HrvaĹĄka).

Med moĹĄkimi do 39 let je zmagal Tadej VoduĹĄek (Velenje), drugi je bil

nje. NajuspeĹĄnejĹĄa je bila Nastja GovejĹĄek, ki se je tik pred tekmovanjem vrnila z viĹĄinskih priprav v Ĺ paniji. Osvojila je ĹĄtiri prva mesta na 50 m, 100 m in 200 m delfin ter 100 m prosto in eno tretje mesto na 200 m prosto. V svojem zadnjem nastopu na 50 m delfin je z rezultatom 26,42 izenaÄ?ila svoj drĹžavni rekord, ki ga je odplavala januarja v Ljubljani na zimskem drĹžavnem prvenstvu. Z osebnim rekordom in osvojenim tretjim mestom na 50 m prsno se je izkazala tudi NuĹĄa Erjavec. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

vrh, pa naj bo to v svoji borilni veĹĄÄ?ini ali kje drugje.

V Zagorju, kjer je potekal 32. Slovenija Open v kikboksu je zlato medaljo osvojil Domen Zabukovnik (mladinci, light kontakt -63 kg). Drugi so bili: Jerneja JenĹĄterle (Ä?lanice, light kontakt -65 kg), Borut Sobota (Ä?lani, light kontakt -74 kg) in Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, light kontakt -57 kg). Bronasto medaljo si je priboril Nejc RakuĹĄa (mladinci, light kontakt -52 kg).

Na 19. Taekwon-do kupu v Srbiji se je na najviĹĄjo stopniÄ?ko povzpel: Amar Halilović (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas). Bronaste medalje so osvojili Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, forme modri pas), Taras AliÄ? (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -55 kg), Amar HaliloviÄ? (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe -40 kg) in Tai Zorko VaÄ?ovnik (starejĹĄi deÄ?ki, forme rdeÄ?i pas). đ&#x;”˛

Kljub temu je za domaÄ?e igralce ĹĄe vedno tlelo upanje. Ob morebitni zmagi bi rezultat lahko izenaÄ?ili na 3 : 3, nadomestiti pa bi morali ĹĄe 25 kegljev. OÄ?itno pa je bil pritisk prevelik, pa tudi gostje so z dobro igro na polno odbijali vse napade domaÄ?inov, na Ä?iĹĄÄ?enje pa poveÄ?evali razliko. DomaÄ?a ekipa je tako doĹživela nepriÄ?akovan visok poraz, ki jih je na lestvici priklenil na zadnje mesto. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imajo popravni izpit Ĺže to soboto, ko se bodo ponovno na domaÄ?ih stezah pomerili s predzadnjo ekipo Hrastnika, ki ima prav toliko toÄ?k kot Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je s 4 toÄ?kami na desetem đ&#x;”˛ mestu.

Iztok ZupanÄ?iÄ? (Izlake), tretje mesto pa sta osvojila Matej Cvetko (Velenje) in Miha ReĹžun (Trbovlje). V skupini od 40 do 49 let je bil najboljĹĄi Ivan Zera (Velenje), drugo mesto je zasedel Lovro Petrin (Hrastnik), tretje in Ä?etrto mesto sta si razdelila Marko Ĺ pegel (Velenje) in Zoran GajĹĄek (Velenje).

V skupini od 50 do 59 let je zmagal Erih Gunther (Ravne na KoroĹĄkem), drugi je bil Rajko Veronik (Podvelka), tretja pa sta bila Drago Klep (Pragersko) in Vojteh Urbajs (Hrastnik).

V kategoriji od 60 do 69 let je prvo mesto osvojil Damir Horvat (HrvaĹĄka), drugi je bil Ä?uro Paher (HrvaĹĄka), tretje mesto sta si razdelila Spasoje TeĹĄanović (Gorenje Velenje) in Ĺ˝eljko OdorÄ?ić (HrvaĹĄka). V kategoriji nad 70 let je slavil nekdanji evropski prvak Edvard Vecko (Hrastnik), drugi je bil Dragutin Stanković (Ljubljana), tretja pa sta bila JoĹže Hafner (Ĺ enÄ?ur) in Kruno JeÄ?menjak (Maribor).

Med dvojicami do 50 let sta slavila Erih Gunther – Marko Ĺ pegel, druga sta bila Ivan Zera – Zoran GajĹĄek, tretje mesto pa sta si razdelila Tadej VoduĹĄek – Alen DeliÄ? in Janez Zore – Doris Lesnik; v skupini nad 50 let je zmagala dvojica Alfred VoduĹĄek – Janez Ĺ kerlak, druga sta bila Spasoje TeĹĄanović – Rajko Veronik, tretje mesto pa sta si razdelila Slavko KovaÄ? – Boris MoÄ?ilnik in Edard Vecko – Dragutin Stanković. đ&#x;”˛

Dak

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Prednost izsilil avtobusu Ljubno ob Savinji, 3. novembra – Okoli 10.30 je na Ljubnem ob Savinji 78-letni voznik v kriĹžiĹĄÄ?u izsilil prednost vozniku avtobusa. V trÄ?enju se je huje poĹĄkodovala 74-letna sopotnica v osebnem vozilu, voznik osebnega vozila pa se je v prometni nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval.

Na celjskem Ĺže 18 Ĺžrtev prometnih nesreÄ?

Polzela, 9. novembra – V nedeljo je v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje zaradi posledic prometne nesreÄ?e, ki se je zgodila v sredo, 4. novembra, na Polzeli, umrla 69-letna peĹĄka. V peĹĄko je na prehodu za peĹĄce trÄ?ila 75-letna voznica osebnega vozila. To je letoĹĄnja 18. smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je na naĹĄem obmoÄ?ju v prometnih nesreÄ?ah umrlo 13 ljudi.

Padel po spolzki cesti Bele Vode, 4. novembra – V sredo ob 16.40 je velenjske policiste poklical zdravnik iz ZD Ĺ oĹĄtanj in jih obvestil, da je oskrbel udeleĹženca prometne nesreÄ?e. PoĹĄkodovani, ki si je pri padcu zvinil koleno, je padel s kolesom z motorjem v Belih Vodah, krivo pa naj bi bilo spolzko voziĹĄÄ?e.

PoÄ?ilo v kroĹžiĹĄÄ?u Velenje, 6. novembra – V petek ob 13.30 so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v kroĹžnem kriĹžiĹĄÄ?u Celjske, Ĺ aleĹĄke in Foitove

12. novembra 2015

ceste. Tam je nesreÄ?o povzroÄ?il voznik osebnega avtomobila, ki je nepravilno vozil po kroĹžiĹĄÄ?u. Telesno ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan, je pa nastala materialna ĹĄkoda na vozilih.

PovzroÄ?itelj je dobil tudi poloĹžnico.

Pobeg se ni izplaÄ?al Velenje, 9. novembra – Ponedeljek je bil dan glede prometne varnosti pester. Velenjski policisti so obravnavali veÄ? prometnih nesreÄ?. V dveh primerih sta voznika trÄ?ila v vozilo in s kraja nesreÄ?e pobegnila. Prva prometna nesreÄ?a se je zgodila pri Velenjskem jezeru, druga pa na Jenkovi cesti. V obeh primerih so pobegla voznika s pomoÄ?jo oĹĄkodovancev izsledili in oglobili.

Kriv je bil Facebook Nazarje, 6. novembra – V petek ob 19.45 so velenjski policisti priskoÄ?ili na pomoÄ? mozirskim in odhiteli pred lokal Izoles v Nazarjah, kjer naj bi se pretepalo veÄ? oseb. Do spora je priĹĄlo zaradi objav na socialnem omreĹžju Facebook. Sprla sta se fant in dekle.

Fant je dekle napadel in jo udaril po obrazu.

V navalu jeze je razbil ĹĄe steklo na vozilu in se porezal po roki, zato je potreboval zdravniĹĄko oskrbo. SrboriteĹžu zna biti Ĺžal, ko bo dobil poloĹžnico za plaÄ?ilo kazni.

Pijana hotela otroka Velenje, 6. novembra – V soboto ob 15.30 se je na policijski postaji z leto in pol starim otrokom oglasil oÄ?e, ki ga je na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u napadla pijana bivĹĄa partnerka. Hotela je otroka, ki je bil sodno v oskrbo dodeljen

njemu. Branil se je s tem, da jo je prijel za vrat in odrinil. Otroka ji ni hotel dati, ker je bila vidno vinjena. Potem je na postajo priĹĄla ĹĄe partnerka. Policisti so opravili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1.00mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zaradi opitosti so ji izdali plaÄ?ilni nalog, o dogodku pa obvestili tudi Center za socialno delo.

TeĹžave s partnerji Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 4. novembra – PrejĹĄnji torek ob 7. zjutraj se je na PP Velenje oglasila prestraĹĄena obÄ?anka. Policistom je zaupala, da ima doma teĹžave z moĹžem, ki je do nje psihiÄ?no nasilen. To naj bi se dogajalo Ĺže tri leta, nazadnje le pred nekaj dnev. Policisti so opravili podroben razgovor z njo in ugotovili, da je res Ĺžrtev psihiÄ?nega nasilja. Njenega partnerja bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Le dan kasneje pa se je na policijski postaji oglasil Ĺ oĹĄtanjÄ?an, ki ima Ĺže dlje Ä?asa teĹžave s partnerko. Podal je kazensko ovadbo, saj ga je partnerka med prepirom poĹĄkodovala in je moral iskati zdravniĹĄko pomoÄ?. Policisti bodo partnerko najprej zasliĹĄali, potem pa ukrepali.

Kraja na pokopaliĹĄÄ?u Velenje, 9. novembra – V ponedeljek popoldne je obiskovalca pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju Ä?akalo neljubo preseneÄ?enje. Ko se je vrnil s pokopaliĹĄÄ?a, njegovega gorskega kolesa znamke Scott ni bilo tam, kjer ga je pustil.

Policisti tatu ĹĄe niso izsledili.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Spal pred tujo hiĹĄo

oÄ?e in prijavil krajo sinovega mobilnega telefona. Neznanec naj bi mu telefon ukradel v Ä?asu popoldanskih aktivnosti na OĹ Livada. Preko operaterjev bodo policisti skuĹĄali telefon izslediti in tako ugotoviti, kdo je tat.

Ĺ oĹĄtanj, 3. novembra – V torek ob 19.30 je obÄ?anka Ĺ oĹĄtanja po telefonu obvestila policiste, da na klopci v bliĹžini njihove hiĹĄe spi neznanec. Sama mu je povedala, naj se odstrani, vendar je ni upoĹĄteval. Policiste je bolje sliĹĄal, zato je odĹĄel spat domov.

Zeleno snov ĹĄe analizirajo

Rad ima prĹĄut Velenje, 5. novembra – V trgovini Spar v velenjskem Nakupovalnem centru je v Ä?etrtek varnostnik prijel kupca, ki to ni bil, saj oÄ?itno ni imel namena plaÄ?ati izbranih artiklov. Zalotil ga je pri kraji osmih narezanih in vakuumsko pakiranih prĹĄutov. Policisti bodo tatu ovadili na sodiĹĄÄ?u.

Mobitel dobil noge

Velenje, 6. novembra – V petek okoli tretje ure zjutraj so policisti ustavili starega znanca. Mladoletniku so zasegli delce zelene rastline, za katero sumijo, da je prepovedana droga marihuana. Poslali so jo na analizo. ÄŒe se bodo sumi potrdili, se bo mladoletnik zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

Ni priĹĄel daleÄ? Ĺ martno ob Paki, 7. novembra – V soboto okoli ene ure ponoÄ?i je obÄ?an iz Ĺ martnega ob Paki policiste obvestil, da

Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek popoldne se je na policijski postaji oglasil

mu je neznani voznik poĹĄkodoval vozilo na parkirnem prostoru. Velenjska patrulja je povzroÄ?itelja hitro izsledila, saj ni priĹĄel daleÄ?. Opravili so preizkus alkoholiziranosti, ki je potrdil, da je moĹž pregloboko pogledal v kozarec. Policisti so mu poloĹžnico za plaÄ?ilo kazni Ĺže dali, napisali pa bodo tudi obdolĹžilni predlog.

Odvil vijake na kolesu avta Velenje, 7. novembra – V soboto ob 13.30 je na policijsko postajo poklicala obÄ?anka, ki jo je sosed obvestil, da ima na avtomobilu odvite vijake na kolesih.

Zaradi strahu je Ĺželela, da si zadevo ogledajo policisti. Ti so res ugotovili, da je nepridiprav odvil vse vijake na enem od koles vozila. Storilca, ki ga bodo preganjali zaradi ÂťpovzroÄ?itve sploĹĄne nevarnostiÂŤ, ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Pijan na motorju Gorenje, 8. novembra – V nedeljo okoli 17. ure so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, ki se je zgodila v naselju Gorenje v bliĹžini tovarne keramiÄ?nih izdelkov Gorenje.

PovzroÄ?il jo je voznik kolesa z motorjem, ki se je naokoli vozil brez vozniĹĄkega izpita, alkotest pa je pokazal, da ni bil Ĺžejen. Ĺ˝ejo je zagotovo gasil z alkoholom, saj je ÂťnapihalÂŤ 0.31mg/l alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu motor zasegli, za prekrĹĄek pa bo tudi plaÄ?al.

NaĹĄla mobilni telefon Na velenjsko policijsko postajo je obÄ?anka prinesla mobilni telefon znamke Samsung, Ä?rne barve, z ovitkom Ä?rno-rdeÄ?e barve. Telefon je naĹĄla pri gasilskem domu na Ĺ˝arovi cesti 2. Kdor ga pogreĹĄa, sedaj ve, kje ga bo naĹĄel.

Simulator varne voĹžnje v okviru akcije "StarejĹĄi voznik" Velenje, 12. novembra – Svet za preventivo in vzgojo MO Velenje novembra v sklopu preventivne akcije ÂťStarejĹĄi voznikÂŤ organizira preventivna predavanja in izobraĹževanja, ki so namenjena izboljĹĄanju prometne varnosti. V okviru preventivne akcije bodo predstavili razliÄ?ne teme: vzroke prometnih nesreÄ?, odgovornosti voznika, varnostni pas – vez z Ĺživljenjem in simulator varne voĹžnje.

Simulator varne voĹžnje, ki so ga razvili v MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru, posnema vse situacije, ki se odvijajo v prometu.

Prav tako simulator s pomoÄ?jo elektronskih cilindrov, ki omogoÄ?ajo dviganje in spuĹĄÄ?anje, predstavlja obÄ?utek voĹžnje kot v pravem avtomobilu. Akcijo ÂťStarejĹĄi voznikÂŤ bodo izvedli danes ob 17. uri v avli OĹ Gorica in v torek, 24. novembra, ob 17. uri v Krajevni skupnosti Ĺ kale–Hrastovec v dvorani gasilskega doma. đ&#x;”˛

Premakljiv merilnik hitrosti

Ĺ martno ob Paki – VaĹĄka skupnost Ĺ martno ob Paki je na tamkajĹĄnjo obÄ?insko upravo naslovila predlog za postavitev radarja na drĹžavni cesti Letuť–Gorenje. Ta bi po njihovem mnenju lahko pripomogel k zmanjĹĄanju hitrosti vozil skozi srediĹĄÄ?e kraja.

ObÄ?inska uprava je pridobila vse podatke o stroĹĄkih postavitve radarja ter moĹžnostih pobiranja kazni. O tem so pred nedavnim znova spregovorili Ä?lani sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu.

Po preuÄ?itvi vseh argumentov za postavitev radarja in proti njej so priporoÄ?ili, da se v prvi fazi namesti premakljiv merilnik hitrosti z moĹžnostjo obdelave vseh izmerjenih hitrosti. Na osnovi analize teh podatkov pa bodo znova odloÄ?ali o smiselnosti postavitve stacionarnega radarja. Na obÄ?inski upravi so povedali, da bodo v obÄ?inskem proraÄ?unu za prihodnje leto zagotovili denar za nakup mobilnega informacijskega merilnika hitrosti vozil. Merilnik bodo prestavljali na mesta, kjer naj vozniki ne bi prilagodili hitrosti vozil, oziroma tja, kjer najpogosteje ne vozijo po s predpisih. đ&#x;”˛

Habit, d.o.o., KoroĹĄka 48, Velenje

Obveťèamo vas, da bo zaradi opravljanja gradbenih del sanacije hidroizolacije stavbe

ZidanĹĄkova 7 - 9 (v Velenju),

zapora ceste in parkiriťèa, predvidoma od 10. 11. do 30. 11.

Obvoz je urejen. Hvala za razumevanje! www.habit.si

PVC ograja je trajna reĹĄitev PVC ograja je trajna reĹĄitev za vaĹĄ balkon, teraso, dvoriĹĄÄ?e ali vrt. PlastiÄ?na ograja je izdelana iz enako kvalitetnega materiala, kot so PVC okna, zato je zagotovljena dolga Ĺživljenjska

www.ece.si

doba brez naknadnega vzdrĹževanja. PriporoÄ?amo vam belo ali sivo zaradi odliÄ?ne barvne obstojnosti ter dobre kombinacije z belimi PVC okni. MoĹžna je tudi temno rjava barva ograje, priporoÄ?amo pa jo, Ä?e imate rjava okna.

Prednosti plastiÄ?ne ograje Profilplast:

• dolga Şivljenjska doba, • UV obstojna, • brez vzdrŞevanja, ni potrebno barvat,

V RJAVI, BELI ALI SIVI BARVI. DOLĹ˝INO IZDELAMO PO VAĹ IH Ĺ˝ELJAH. TekoÄ?i meter ograje Ĺže od

16,83 EUR

IzraÄ?un je narejen za belo barvo, viĹĄino 1 m, horizontalno postavitev, brez nosilne konstrukcije.

Za naroÄ?ilo ali izraÄ?un ponudbe nas pokliÄ?ite

070 888 000 OGRAJO VAM DOSTAVIMO NA DOM Proď€ lplast, d.o.o.

DOBRNA

Trajna in cenovno ugodna reĹĄitev za vaĹĄ balkon.

T: 03 781 80 33 www.proď€ lplast.si

• ograjo preprosto operete z vodo, • ne gori.

Prednost PVC ograje Profilplast je tudi, da vam ograjo izdelamo v poljubni dolĹžini po naroÄ?ilu, tako da nimate dodatnega rezanja in nobenega odpada. Ĺ irina letve 12 cm, debelina 2,5cm.

MoĹžno veliko razliÄ?nih kombinacij in reĹĄitev, tudi po vaĹĄi meri in Ĺželji. Ograjo si lahko zmontirate sami ali jo zaupate nam, vkljuÄ?no z nosilno konstrukcijo.

Razmaki med letvami so poljubni, zakljuÄ?ki ravni ali polkroĹžni, postavitev letev horizontalna ali vertikalna, bela, rjava ali đ&#x;”˛ siva barva.

TELEFON

Z A 1â‚Ź

Ä?nike za vse naro plina elektrike in

ÄŒisto priroÄ?no Ä?isto blizu.

Za laĹžje sledenje porabi elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECE mobil.

OmogoÄ?a vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejĹĄih ponudb po vaĹĄih Ĺželjah.

VeÄ? na www.ece.si ali na 080 2204.

ECE_tiskani_oglasi_90x130_V1_EBA.indd 09/11/15 15:50 STRAN 1

tp

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. novembra 2015

19

50 let ĹĄaleĹĄke odbojke Korenine segajo ĹĄe nekoliko dlje – Na Ä?elu Odbojkarskega kluba Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica se je zamenjalo 11 predsednikov, 19 je bilo trenerjev – DoĹživljali tako vzpone kot padce Tina Felicijan

Skupina rekreativcev pod okriljem Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj je prviÄ? napela odbojkarsko mreĹžo Ä?ez z udarniĹĄkim delom zgrajeno igriĹĄÄ?e leta 1933 in tekmovala v takratni celjski sokolski grupi, je zgodbo o ĹĄaleĹĄki odbojki zaÄ?el Ä?lan upravnega odbora Odbojkarskega kluba Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica Alimpje KoĹĄarkoski. Aktivni so bili do zaÄ?etka druge svetovne vojne in nato ponovno zaÄ?eli igrati v sezoni 1954/55 v TopolĹĄici, zibelki odbojke v Ĺ aleĹĄki dolini. Tam so leta 1965 ustanovili klub, katerega prva predsednica je bila Vida KlemenÄ?iÄ?, in odigrali prvo uradno tekmo. Istega leta je trenerski izpit opravil Tone StariÄ? in tako postal prvi trener kluba.

Danes Ä?lane trenira Marko Pokleka, mladince in kadete Robi KugoniÄ?, starejĹĄe deÄ?ke Bojan Sovilj, malo odbojko pa Rok SkornĹĄek.

NajvidnejĹĄi uspehi

Po ťestih letih nastopanja v mariborsko-celjski ligi so se ťaleťki odbojkarji leta 1972 uvrstili v drugo republiťko ligo – vzhod, nato pa v sezoni 1977/78 napredovali v prvo slovensko ligo – vzhod. Naslednje leto se je ekipa prebila do finalnega turnirja slovenskega pokala, kjer jih je premagal Kamnik. Pionirji pa so leta 1980 postali slovenski podprvaki.

V sezoni 1990/91 so v prvi slovenski ligi zasedli drugo mesto in kasneje prehajali med drugo in prvo drĹžavno ligo, v obeh pa so se uvrĹĄÄ?ali na najviĹĄja mesta, dokler v sezoni 2003/04 niso po-

kaj jih je nastopilo tudi v drĹžavnih reprezentancah – Ä?lanski, mladinski, kadetski in pionirski, zvezdi pa sta Dejan VinÄ?iÄ? in Jan KlobuÄ?ar, ki sta letos nastopila na evropskem prvenstvu v Sofiji

in kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa ter jih obvarovati pred ĹĄkodljivimi pojavi druĹžbenega okolja, je povedal stareĹĄina kluba Alimpje KoĹĄarkoski, ki ĹĄaleĹĄko odbojko neguje Ĺže 42 let in

od 13. 11. do 19. 11.

- 14. novembra 1980, ko so krajani krajevne skupnosti Florjan – Skorno prviÄ? praznovali svoj krajevni praznik v spomin na hude spopade med partizani in okupatorjem na obronkih Skorna leta 1944, je Ä?ebelarska druĹžina MlinĹĄek iz Velenja slavila svojo 50-letnico delovanja; - 14. novembra 1992 so v Ĺ oĹĄtanju praznovali 90-letnico TuristiÄ?nega druĹĄtva; - 15. novembra 1994 je zaÄ?ela svoj program na Kanalu 08 velenjskega kabelsko - razdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije, ki je oddajal le slabo leto, so pripravljali novinarji in zuna-

Zadnje Ä?ase niste najbolj druĹžabni, kar sicer ni ravno znaÄ?ilno za vas. Vse teĹžje boste prenaĹĄali prijatelje in tudi znance, ki so se vam tudi rahlo odtujili. Izbrali jih boste le nekaj, ki pa jim boste ostali zvesti. OdloÄ?ili se boste, da se ne boste veÄ? druĹžili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav niÄ? dati. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na banÄ?nih raÄ?unih. PogreĹĄali pa boste neĹžnosti v dvoje.

In to vsak dan bolj. Razpoka v partnerski zvezi se krepi. ÄŒe je ne boste znali ustaviti, bo poÄ?ila. Skrbelo vas bo vaĹĄe poÄ?utje. Verjemite, tokrat je res veliko le v vaĹĄi glavi.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Ker niste od vÄ?eraj, dobro veste, da spremembe v Ĺživljenju vÄ?asih pridejo priÄ?akovano in naÄ?rtovano, vÄ?asih pa krepko presenetijo. Vam se bo v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Ker bodo spremembe zelo pozitivne, boste seveda sreÄ?ni.

To se vam bo videlo Ĺže na obrazu, zato boste v teh dneh dobrodoĹĄli, kamorkoli vas bo zanesla pot. Kar se prehlada in zdravja tiÄ?e, se boste tisti, ki se Ĺže sooÄ?ate z njim, poÄ?utili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se odpovedali nekaterim nezdravim razvadam. V naslednjih dneh boste v mislih oblikovali Ĺželje za prihodnost. Te bodo precej zahtevne, saj si Ĺželite veliko sprememb v svojem Ĺživljenju.

In se ob tem zavedate, da nekatere ne bodo lahke. Tudi zato, ker razplet tokrat ne bo odvisen le od vas.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

LetoĹĄnja jesen je lepa kot Ĺže dolgo ne. ÄŒeprav je dan kratek, se boste verjetno prav zato odloÄ?ili, da je spet priĹĄel Ä?as za zabavo in druĹženje. K sreÄ?i vam v naslednjih dneh tega ne bo nihÄ?e ne oÄ?ital in ne zameril. Celo privoĹĄÄ?ili vam bodo, sploh tisti, ki vedo, da je za vami ne preveÄ? lepo obdobje na zasebnem podroÄ?ju. Ni bilo lahko, a sedaj bo vsak dan bolje. Za vsak majhen uspeh se boste znali nagraditi tudi sami. Pri tem ne boste lakomni. Ker veliko delate, vam nihÄ?e ne bo mogel oÄ?itati, da ste sedaj, ko se vam je spremenilo marsikaj, zaÄ?eli zares uĹživati v Ĺživljenju. Vikend bo pester zaradi nekega sreÄ?anja, ki ga niti v sanjah ne priÄ?akujete. Pustite se zapeljati.

Rak od 22. junija do 22. julija

Naslednji dnevi bodo res nepozabni. ObkroĹženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. V samoti le redko uĹživate, zato boste sreÄ?ni, ker vam v naslednjih dneh ne bo treba. Sami boste le, ko boste to Ĺželeli, sicer pa se vam zna celo zgoditi, da si boste kakĹĄne dan zaĹželeli popoln odklop od vsega, kar vas obdaja. Doma boste naÄ?rtovali dneve ob koncu leta, saj ste se vsi zaÄ?eli zavedati, da je do novega leta le ĹĄe nekaj tednov. Tokrat bodo naÄ?rti potrebni, saj je cela druĹžina pred veliko odloÄ?itvijo. Predvsem zaradi vaĹĄih obveznosti naÄ?rtujte previdno in z rezervo. Zavedajte se, da lahko, Ä?e boste morali naÄ?rte v zadnjem hipu spremeniti, nekoga moÄ?no prizadenete. Ne nazadnje se lahko to zgodi tudi vam.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Aprila leta 2004 je Ä?lanska ekipa ĹĄaleĹĄkih odbojkarjev prviÄ? osvojila naslov drĹžavnega prvaka, leta 1996 so najmlajĹĄi postali drĹžavni prvaki v mini odbojki, starejĹĄi deÄ?ki pa so leta 2001 osvojili prvo mesto.

stali drĹžavni prvaki, se od takrat uvrĹĄÄ?ali v sam vrh, zadnjih nekaj sezon pa so igrali v konÄ?nici prve drĹžavne lige.

Nastopi v reprezentancah

Danes v Odbojkarskem klubu Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica deluje sedem selekcij, v katerih se druĹži in trenira veÄ? kot 150 igralcev. Kar ne-

in z reprezentnco osvojila srebrno medaljo.

NaÄ?rtovane aktivnosti

V klubu so posebej ponosni na Ĺ olo odbojke, ki jo izvajajo med vsakimi zimskimi poÄ?itnicami, tako pa izpolnjujejo svoje poslanstvo vzgajanja mladih tekmovalcev, ki jih Ĺželijo s ĹĄportom usmeriti v zdrav naÄ?in Ĺživljenja

poudarja, da je ĹĄportnike treba ĹĄe toliko bolj spodbujati, kadar jim ne gre, da se laĹžje poberejo.

Med cilje za tekoÄ?o sezono so zapisali uvrstitev med najboljĹĄih osem ekip v pokalu in na drĹžavnem prvenstvu, Ĺželijo se ponovno uvrstiti v prvo drĹžavno ligo in osvojiti naslov pokalnih prvakov. đ&#x;”˛

tate tudi letos, ko je ĹĄportno plezanje v srediĹĄÄ?u pozornosti zaradi dobrih obetov, da z OI v Tokiu leta 2020 postane olimpijska disciplina. Med drugimi se bodo v steni dokazovali Mina MarkoviÄ?, vodilna v skupnem seĹĄtevku svetovnega pokala in evropska

nji sodelavci Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje; - 15. novembra 1997 so v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju odprli dva preurejena in asfaltirana odseka cest od Acmana do vrha Skornega in od PireÄ?nika do Anclina, v vaĹĄki skupnosti Podgora pri Ĺ martnem ob Paki so 15. novembra 1997 odprli 1600 metrov posodobljene ceste; - v noÄ?i na 16. november 1944 je v Ĺ oĹĄtanj vdrla Ĺ ercerjeva brigada, se tam spopadala z nemĹĄkimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja; - 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odloÄ?ili za zdruĹžitev v Savinjsko–ťaleĹĄki zdravstveni dom s sedeĹžem v Velenju; zavod je zaÄ?el delovati 1. januarja 1968 in Ĺže nekaj Ä?asa ne deluje veÄ?; - 16. novembra 1992 je v Domu uÄ?encev v Velenju steklo izobraĹževanje za 355 begunskih

Skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne. Ob tem pa se vam bo zgodilo, da boste spregledali neko zelo pomembno dejstvo, ki bo ĹĄe kako vplivalo za vaĹĄo prihodnost.

Ko boste spregledali, boste prizadeti. Zdelo se vam bo, da vas nihÄ?e ne razume, v bistvu pa boste s svojo Ä?rnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Vsak dan vas bo kaj presenetilo, vÄ?asih tudi sami sebe. V vaĹĄem Ĺživljenju je res priĹĄel Ä?as sprememb. Tok dogodkov, ki bo res hiter, bo tokrat nemogoÄ?e ustaviti. Kaj pravite, je Ĺže Ä?as za vsaj nekajdnevni oddih od vsakdanjika, ki je vedno bolj naporen? VÄ?asih je dovolj Ĺže, Ä?e si privoĹĄÄ?ite dober klepet s prijatelji ali le enodnevni pobeg od doma. Jesen vam letos to omogoÄ?a, vsaj vremensko. Voljo pa boste morali najti sami.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Najprej se boste moÄ?no ustraĹĄili, globoko vdihnili in izdihnili in potem zaÄ?eli razmiĹĄljati, kako naprej. ZaÄ?utili boste, da se morate ustaviti, premisliti in ĹĄele potem ukrepati. ÄŒe vam bo to vzelo nekaj dni, ne bodite nestrpni. Tokrat jih boste res potrebovali. Na ljubezenskem podroÄ?ju lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje. Partner vas bo zasipal s pozornostjo. Z majhnimi dejanji vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite. Malo manj sreÄ?e vas Ä?aka pri delu in odnosih s sodelavci. Ti se bodo zaostrili zaradi nesporazuma pa tudi nevoĹĄÄ?ljivosti. Do tega bo priĹĄlo tudi po vaĹĄi krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. ÄŒe se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato morate najprej stvari postaviti na svoje mesto. Ko se boste umirili, bo poÄ?utje vsak dan boljĹĄe.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Ĺ˝e nekaj Ä?asa slutite, da se pripravlja viharni dogodek. Sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da ĹĄe vedno ne morete verjeti.

Ni kaj, uspelo vam je. Priznajte, da tokrat niti sami niste verjeli, da vam lahko.

V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finanÄ?nem podroÄ?ju, kjer je luknja Ĺžal ĹĄe vedno najveÄ?ja. Treba bo zategniti pas, Ä?e se nakupom ne morete upreti, bo ĹĄe najbolje, Ä?e se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vaĹĄem raÄ?unu, sicer se lahko zgodi, da bo partner to vzel kot nezaupanje. Prepirljivost, ki vas drĹži Ĺže nekaj dni, vas bo minila ĹĄele na zaÄ?etku novega delovnega tedna. Takrat pa boste Ĺže vedeli, da so bili tudi strahovi, povezani z vaĹĄim sorodnikom, povsem odveÄ?.

Na Zlatem polju po zlato Kranj – Ta konec tedna, 14. in 15. novembra, umetna stena v ťportni dvorani Zlato polje v Kranju gosti finalno tekmo svetovnega pokala v ťportnem plezanju v teŞavnosti.

Slovenske ĹĄportne plezalke in plezalci dosegajo vrhunske rezul-

Oven od 21. marca do 20. aprila

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22 novembra

prvakinja v teĹžavnosti, Domen Ĺ kofic, ki je v letoĹĄnji sezoni dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, in premierno Janja Garnbret, letoĹĄnja svetovna in evropska mladinska prvakinja v teĹžavnosti ter evropska podprvađ&#x;”˛ kinja v Ä?lanski konkurenci.

Pred vami je nekaj stresnih in napetih dni, potem pa se boste resniÄ?no lahko sprostili. O zadevi, ki vas mori, raje ne razmiĹĄljajte preveÄ?, saj boste situacijo le poslabĹĄali. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da ste zmerni v vsem, kar poÄ?nete. ÄŒe si boste v teh lepih jesenskih dneh privoĹĄÄ?ili kakĹĄen prost dan, ga nikar ne preĹživite doma. NajveÄ? Ä?asa in energije pa vam bo v naslednjih dneh vzela vaĹĄa osebna sreÄ?a. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. ÄŒe jih boste, kar bi bilo ob velikem razoÄ?aranju dokaj razumljivo, vam zna biti Ĺžal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoÄ?e le dobro. Pa ĹĄe molÄ?ati zna. LaĹžje vam bo, Ä?e ne boste vsega drĹžali v sebi.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Ĺ˝al pri letoĹĄnjih naÄ?rtih ne boste mogli upoĹĄtevati dejstva, da vam partner ni veÄ? pripravljen slediti v vsem, kar vam pade na um. Dovolj ima tega, da je vedno on tisti, ki se prilagaja. Med vama bo napeto ĹĄe nekaj dni, sploh, ker bo dobil obÄ?utek, da vam je Ä?isto lepo, Ä?e ga ne vkljuÄ?ujete v svoje Ĺživljenje. Ĺ˝e v soboto boste imeli priloĹžnost, da mu dokaĹžete, da se moti. Jo boste izkoristili? ÄŒe je ne boste, bodo stvari med vama ĹĄle le ĹĄe bolj navzdol. ObÄ?utek, da vam nekaj skriva, bo ĹĄe hujĹĄi. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo, zato bodite odprti in razumevajoÄ?i, ko boste zaslutili, da vam je pripravljen povedati veÄ? kot vam je doslej.

Nikakor pa ne silite vanj. Ko bo priĹĄel pravi Ä?as, bo sam naredil korak proti vam.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Precej brezvoljni boste. Niti lepo jesensko vreme ne bo pomagalo, da bi dvignili svoje razpoloĹženje vsaj na toÄ?ko, da bi se Ĺže zjutraj veselili novega dne. Tudi vaĹĄa ljubezenska Ä?ustva so Ĺže lep Ä?as ohlajena. To, kar vaju trenutno ĹĄe veĹže s partnerjem, pa ni ljubezen, ampak navada in prijateljstvo. Saj sami veste, da zadnje Ä?ase ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi partnerjevi nameni v ljubezni niso preveÄ? resni, saj ĹĄe vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. In v tem je tudi odgovor, zakaj ste se ohladili. Povejte mu, da vam mora posvetiti veÄ? Ä?asa, morda ĹĄe lahko reĹĄite, kar imata. ÄŒe se bo iz tega razvil prepir, pa vam naj bo jasno, da poti naprej ni veÄ?. Zdravje bo obÄ?utljivo, virusi Ĺže kroĹžijo.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Spomenik v Skornem (Foto Arhiv Muzeja Velenje) otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so zaÄ?asno Ĺživeli v obÄ?inah Velenje in Mozirje; - VelenjÄ?ani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović si bili Ä?lani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodloÄ?eno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem;

- novembra leta 1991 smo VelenjÄ?ani zaÄ?asno ostali brez grba, saj starega nismo veÄ? uporabljali, novega pa delegati vseh treh zborov takratne velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine ĹĄe niso izbrali, - 18. novembra 1998 so na PaĹĄkem Kozjaku zaÄ?eli gradnjo novega vodovoda. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zadnje Ä?ase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni, na trenutke celo zoprni.

Tudi sami sebi. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razreĹĄijo same od sebe. SreÄ?a bo v naslednjih dneh na vaĹĄi strani, tudi finanÄ?ne teĹžave se bodo konÄ?ale. Prihaja pa Ä?as, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drĹži glava, zato ob koncu tega tedna uĹživajte v brezdelju in razvajanju v dvoje. Ker dobro veste, kaj vse vas ĹĄe Ä?aka v naslednjih tednih, se dela lotite brez odlaĹĄanja. Ker ste v preteklih tednih veliko vlagali v svoj videz, boste zadovoljni vsaj s tem. A to bo le za fasado, Ä?esar se dobro zavedate. Notranje zadovoljstvo je za vas veliko bolj pomembno. Tega pa ĹĄe nekaj dni ne boste dosegli.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

VÄ?asih znate biti neverjetno trmasti, Ä?eprav to ni vaĹĄa znaÄ?ajska lastnost. A ko vas kdo Ĺželi prepriÄ?ati v dejanje, ki je proti vaĹĄi vesti, vztrajate. In prav to se vam bo zgodilo v teh dneh. OzraÄ?je bo zato napeto tako doma kot v sluĹžbi. Doma zato, ker se ne boste poÄ?utili varne, v sluĹžbi zato, ker boste imeli preveÄ? dela. Poleg tega se bo vreme spremenilo, kar bo kot nalaĹĄÄ? za prehlade in napad virusov. Spremenite navade, ki vam ĹĄkodijo. Poleti vam je Ĺže lepo uspevalo, sedaj ste spet na stari poti. Morali jo boste spremeniti, predvsem v vaĹĄe dobro. BliĹžnji sorodnik vas bo prosil za uslugo. ÄŒeprav bo teĹžko, mu recite ne. Dobro veste, da boste sicer trpeli in da mu boste Ĺželjo teĹžko uresniÄ?ili. Bolje, da se mu zamerite sedaj, ko ĹĄe ni nobene ĹĄkode. Ne za vas in ne zanj.

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. novembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kaj določa našo spolno identiteto 12.20 Se zgodi, 14/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Zora, dokum. film 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, Vendegem, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O črepinjah, lovljenju mačk in slavnih nogometaših 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Skrivnostni nevtrini 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Profil, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Otroški program OP Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Deževni praznik 09.05 Točka, glasb. odd.

10.25 Z vrta na mizo 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 15.50 Kino Fokus 16.05 Alpe, Donava, Jadran 16.30 Čarokuhinja pri atu: Štruklji 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (III.), 8/10 19.00 Penelopa, ris.

19.05 Male sive celice, kviz 19.55 Športni izziv 20.40 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Norveška : Madžarska, prenos iz Osla 22.35 Avtomobilnost 23.10 Popolni čut, irski film 00.40 Točka, glasb. odd.

01.25 Halo TV 02.25 Športni izziv, ponov.

03.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Norveška, : Madžarska, posn. iz Osla 04.55 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.50 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno, ponov.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan.

00.55 Na kraju zločina, nan.

01.50 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn, Zaklonišče prepeva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Robert Goter s prijatelji Regionalne novice 3 Skrbimo za zdravje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

12. novembra 2015

Sobota,

13. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.45 01.05 02.00

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 09.45 10.40 11.00 12.00 14.35 15.10 15.35 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.45 20.00 20.40 22.40 23.50 00.35 01.35 03.30 sledi 05.20 05.45 05.55

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Skrivnostni nevtrini Se zgodi, 15/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Studio kriškraš: Znanost Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Plešem, torej sem Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Slačenje, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Točka, glasb. odd.

Aplavzi! – Omar Naber Čarokuhinja pri atu: Štruklji Halo TV Dobro jutro Prisluhnimo tišini O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Dober dan Halo TV Počastitev obletnice sestanka poslanskega kluba Demos Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Firbcologi: O črepinjah Infodrom Alpsko smučanje: magazin Nogomet, kvalif. za EP 2016, BiH : Irska, prenos iz Zenice Polnočni klub: Sokoli Točka, glasb. odd.

Halo TV, ponov.

Zabavni kanal Športni posnetki Nogomet, kvalif. za EP 2016, BiH : Irska, posn. iz Zenice Alp. smuč.: magazin Šport & špas, ponov. Žogarija, ponov.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.55 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Epilog, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Resnica o Charlieju, am. film 01.05 Osamelec, am. film 02.50 24ur zvečer 03.20 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Robert Goter s prijatelji Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Lantang Lirung, zadnja pot Tomaža Humarja Regionalne novice 3 Še pomnite, prijatelji (2) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

14. novembra

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Glasbenik 07.15 Pika Nogavička, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.00 Studio Kriškraš: Trgovina 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O grozi, elektriki in zlomljenih kosteh 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Veliki rop slike, igrani film 10.10 Infodrom 10.15 Razred zase, ponov.

10.50 Mesto, ki se ozira v nebo, dokum. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Klekljana čipka v risu časa, 3/3 14.55 Turki, muslimanski evropski vladarji, 1/3 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd.

18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešani sin, 7/8 22.40 Poročila, vreme, šport 23.15 Višja sila, šved. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov.

02.30 Info-kanal

06.50 Najboljše jutro 08.55 Dober dan 09.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Levija 11.40 Na lepše 12.05 Športni izziv 12.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Levija 14.25 Koncert ansambla Spev 2014: Po Slakovi poti, ponov.

17.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Ukrajina : Slovenija, prenos iz Lvova 20.30 Jackie, nizoz. film 22.10 Zvezdana 22.55 Presenečenja (2. sezona), 2. del 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.15 Aritmični concert – Blaž in Simon 01.15 Športni posnetki sledi Nogomet, kvalif. za EP 2016, Ukrajina : Slovenija, posn. iz Lvova 03.10 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, posn. iz Levija 04.15 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, posn. iz Levija 05.20 Športni izziv

15. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.40 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.55 23.25 01.05 01.30 02.25

06.45 07.00 07.45 08.15 08.45 09.15 09.55 11.00 11.30 11.40 12.10 12.55 14.00 15.00 16.00 16.50 18.55 20.25 20.40 22.35 00.05 01.20 03.15

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.55 13.10 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 00.00 01.40

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 11.10 11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.40 23.10 00.00 00.05

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.40

Duhovni utrip Posebna ponudba Se zgodi: Referendum, 11/15 Se zgodi: Očetje na obisku, 12/15 Se zgodi: Mladi raziskovalec, 13/15 Avtomobilnost Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Levija Žogarija Šport špas Se zgodi: Ljubezen, ljubezen, ljubezen, 14/15 Se zgodi: Hasta la vista, 15/15 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Levija Zaljubljeni v življenje, ponov.

Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja Zvezdana Formula 1, velika nagrada Brazilije, prenos iz Sao Paula Športno plezanje, sp, prenos iz Kranja Žrebanje Lota Nogomet, kvalif. za EP 2016, Madžarska : Norveška, prenos iz Budimpešte Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket Formula 1, velika nagrada Brazilije, posn. iz Sao Paula Nogomet, kvalif. za EP 2016, Madžarska : Norveška, posn. iz Budimpešte Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

04.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Hokej Ustvarjalne iskrice (134), Semena, semena Še pomnite, prijatelji (2) Besede miru: Kepala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mojca in medvedek Jaka Videospot dneva Dotiki gora: Slomškova pot Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2339. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Po Slakovi poti, koncert ans.

SPEV 2014, ponovitev 2. dela Jutranji pogovori 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (5) Videospot dneva Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TED, SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Hokej 09.40 2338. VTV magazin 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2339. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 11.50 Po Slakovi poti, koncert ans.

SPEV 2014, ponovitev 2. dela 13.05 Skrbimo za zdravje: Depresija 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.55 Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 15.10 Prodajno TV okno 15.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (133), Hranilnik prašiček 18.25 Mladi za Veleje: Mednarodne mladinske izmenjave 19.00 Pop Corn, Zaklonišče prepeva 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Robert Goter s prijatelji, ans Banovšek 21.20 Aktualno: Industrijska konoplja 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 11.00 11.15 13.00 13.15 14.15 16.00 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.10 02.00

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, ris.

Tv prodaja Družinska preizkušnja, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Lažni izgovori, am. film Policaj in pol, am. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Miki modre oči, am. film Lakota, am. film Zvoki noči

Torek,

16. novembra

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

A veš, koliko te imam rad: Lov na zaklad, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 11/26 Sledi, dokum. odd.

Ozare, ponov.

Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Težavna vzgoja, am. film Ljudje podeželja: Mariova planina Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk: Javorjev sirup Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 10/18 Intervju: Srečko Šestan Razvajeni: naš odnos do nafte, dokum. odd.

Poročila, šport, vreme Otrok iz zgornjega nadstropja, švic. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Piki in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Winx klub, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Teci, Lisko, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Slovenija ima talent, ponov.

Božičkova hči, am. film Cel svet ima talent, am. ser.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Kvantum sočutja, am. film TOP 4 s Tjašo Kokalj Družinska preizkušnja, am. film Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.25

Ponedeljek,

15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.30 01.55 02.50

08.30 08.55 09.35 11.05 12.05 14.25 15.35 16.25 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.35 19.50 20.40 22.35 00.05 01.05 01.50 03.45

17. novembra

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Nadaljevanka Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Ljudje podeželja: Mariova planina Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 5/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus Baletni in glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodba iz školjke: Papirnati zmaji Žogarija Šport špas Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Sokoli Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Halo TV Pokliči babico (III.), 9/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Veliki rop slike, igrani film Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016: studijska oddaja Nogomet, kvalif. za EP 2016, Irska : BiH, prenos iz Dublina Ofsajd, iranski film Halo TV Točka, glasb. odd.

Nogomet, kvalif. za EP 2016, Irska : BiH, posn. iz Dublina Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.55 10.00 11.00 12.00 14.40 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.40 20.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Ničnost zakonske zveze 12.20 Nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 NaGlas!

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.50 Viki Vijak, ponov.

16.00 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Najstarejša piščal nekoč in danes, dokum. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 1/6 20.50 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Renata Cotič 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

23.30 00.30 01.55 02.45 03.45

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke: Glasbenik Točka, glasb. odd. Čez planke: Južna Bolgarija Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Pokličite babico, 10/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Studio Kriškraš: Trgovina Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Ukrajina, prenos iz Maribora Aritmija Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Ukrajina, posn. iz Maribora

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Cel svet ima talent, am. ser.

22.00 24ur zvečer 22.30 Kosti, nan.

23.25 Na kraju zločina, nan.

00.20 Talci, nan.

01.15 24ur zvečer, ponov.

01.45 Zvoki noči

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.55 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2339. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Depresija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu November, mesec boja proti zasvojenosti Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (6) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo November, mesec boja proti zasvojenosti Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojčin lepi svet, muzikal Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2340. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Šmarna gora Industrijska konoplja kot izziv Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

18. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 22.00 23.05 00.00 00.30 00.50 01.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 09.20 10.35 11.05 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.05 19.10 19.30 19.40 19.55 22.00 22.35 23.10 00.15 01.00 02.00 03.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Opus Nadaljevanka Poročila, vreme, šport Intervju: Srečko Šestan Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Monsunski otrok, nem. tv film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 1/6 Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Zgodbe iz školjke: Kjer se prepirata dva Zgodbe iz školjke, Kitajska Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Obupani starši (I.), 1/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Nuki in prijatelji,r is.

Ribič Pepe Infodrom Žrebanje Lota Odbojka, liga prvakov, Vojvodina : ACH Volley, prenos iz Novega Sada Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športno plezanje, sp, posn. iz Kranja Odbojka, liga prvakov, Vojvodina : ACH Volley, posn. iz Novega Sada

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.25 11.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2340. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (135), Dinozavri Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: 350 let rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 21

LISTEN to Slovenia: Pocket Music Guide od - Odrasli/ 78 - Glasba Listen to Slovenia je Ĺžepni glasbeni vodnik v angleĹĄkem jeziku, ki prinaĹĄa veliko zanimivih in uporabnih informacij o najboljĹĄih slovenskih glasbenikih in glasbenih zvrsteh. Zbrani so prispevki priznanih slovenskih glasbenih strokovnjakov in piscev

ugotovite, kako laneno olje koristi vaĹĄemu telesu.

Lan je ena izmed najstarejĹĄih gojenih rastlin, ki je razĹĄirjena po vsem svetu.

Laneno seme in laneno olje sta zadnja leta postala pravi hit v zdravi prehrani, saj pripomore k zmanjĹĄanju tveganja za srÄ?ne bolezni in prepreÄ?uje celo srÄ?no kap. Bogato je tudi z esencialnimi maĹĄÄ?obnimi kislinami omega 3, vsebuje veliko mineralov in vitaminov. Prav tako laneno seme pripomore k zniĹžanju krvnega tlaka in tako zmanjĹĄa tveganje za nastanek srÄ?nih obolenj.

Laneno seme uĹživamo zmleto ali zdrobljeno. UĹživanje lanenega olja ima ĹĄtevilne ugodne uÄ?inke. KoĹža postane gladka, poveÄ?a se imunska odpornost, rane se celijo hitreje, poveÄ?a se Ĺživljenjska energija, zmanjĹĄa se obÄ?utljivost za stres, izboljĹĄa se hormonsko ravnovesje, zniĹžajo se vrednosti maĹĄÄ?ob v krvi in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

ALAN FORD KLASIK od – Odrasli/ 084.11 - Stripi

besedil. Tako imamo vpogled v delovanje vseh zvrsti od klasiÄ?ne in jazz do heavy metala in elektronske plesne glasbe pri nas. Vodnik omogoÄ?a hiter in enostaven dostop do informacij, kontaktnih podatkov najpomembnejĹĄih institucij, koncertnih prizoriĹĄÄ?, organizatorjev in producentov glasbenih dogodkov v okviru posameznega Ĺžanra.

Vas zanima, kateri Slovenski poletni glasbeni festival se Ĺže vrsto let odvija v Tolminu ob sotoÄ?ju Tolminke in SoÄ?e? Poglejte na stran 36. Odgovor potrjuje dejstvo, da Slovenija kljub majhnem geografskem obmoÄ?ju in majhnem ĹĄtevilu prebivalstva, ponuja svetu veliko na podroÄ?ju glasbe.

Alan Ford je stripovski junak, ki nastopa v istoimenskem stripu. Prvotno je strip izhajal v Italiji. Prevod prevajalca Nenada Brixya pa ga je v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja ponesel v vrh priljubljenosti na podroÄ?ju nekdanje Jugoslavije. Zanimivo je, da je tu dosegel celo veÄ?jo priljubljenost kot v domovini Italiji. Kasneje je strip izhajal tudi v slovenĹĄÄ?ini, za priredbo je poskrbel Branko GradiĹĄnik. IzĹĄlo je 51 ĹĄtevilk stripa, veÄ? vmesnih ĹĄtevilk pa je bilo tudi izpuĹĄÄ?enih.

Strip je zasnovan kot kriminalka, govori pa o tajnih agentih s tajnim imenom Grupa TNT (Ekipa TNT), ki reĹĄujejo svet pred kriminalci, iĹĄÄ?ejo usodne mikrofilme in poÄ?nejo vse, kar velja za stereotipne predstave o tajnih agentih. Zabaven ton daje stripu dejstvo, da je skupina agentov pravzaprav revna in dela vedno s praznimi Ĺželodci, se prevaĹža z bizarnimi prevoznimi sredstvi in uporablja zarjavelo in razpadajoÄ?e oroĹžje brez streliva.

Med bralci stripa pa so postale tudi legendarne nekatere izjave junakov, kot npr.: ÂťBolje Ĺživeti sto godina kao milioner nego siromaĹĄan sedam dana.ÂŤ

BUDWIG, JOHANNA: Laneno olje, resniÄ?na pomoÄ? pri artritisu, srÄ?nem DEMOLITION infarktu, raku GROUP: od – Odrasli/ 615.8 - Alternativno Zlagano sonce zdravljenje od – Odrasli/ 78 - Glasba

Ob 33. obletnici ustvarjanja skupine je izĹĄel nov studijski album Zlagano sonce in vrnitev na koncertne odre. Od prvih dni v skupini vztrajajo trije ustanovni Ä?lani JoĹže Pegam (saksofon), MatjaĹž Pegam (zvok) in Goran Ĺ alamon (vokal), ki so se jim pridruĹžili trije (novi) Ä?lani Tomi Gregel (bas), Ivica Gregel (bobni) in Matija Lapuh (kitara).

Da bi bil iskren Ne gledam, vstran obraÄ?am glavo.

Da vidim veÄ? lahko, globoko, ĹĄirĹĄe, dalje.

Tesno zaprte stiskam veke.

Resnice ni v luÄ?i dneva veÄ? doma.

Avtorica je svetovno uveljavljena znanstvenica in biokemiÄ?arka, ki je bila kar sedemkrat predlagana za Nobelovo nagrado. SproĹžila je pravo malo znanstveno revolucijo na podroÄ?ju raziskovanja rakavih obolenj in presnavljanja maĹĄÄ?ob.

Knjiga prinaĹĄa odgovor, zakaj maĹĄÄ?obe upravljajo delovanje Ä?loveĹĄkega telesa in

Ko sem zlomljen, se smejim sem prijazen, ko besnim skrivam v sencah se laĹži, da bi bil iskren. đ&#x;”˛

Kleti odprtih vrat

in vas vabi:

V soboto, 14. 11. in v nedeljo, 15. 11. ď‚&#x; ď‚&#x;

Mihael Fajfar, Slatina AnĹže PodgorĹĄek, Mali vrh

V soboto, 21. 11. in v nedeljo, 22. 11. ď‚&#x; ď‚&#x;

JoĹže Kugler, Mali vrh Bojan Rakun, Mali vrh

V soboto, 28. 11. in v nedeljo, 29. 11. ď‚&#x; ď‚&#x;

VELENJE ÄŒetrtek, 12. november 10.20 Dom kulture Velenje, velika dvorana Opera ReĹžijska vaja za opero Gospodovalna sluĹžkinja 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje Naredi si svojo igralno konzolo, delavnica raÄ?unalniĹĄkih iger z Miho Cojhtrom 16.30 Vila RoĹžle, SonÄ?ni park DiĹĄi po jeseni, kuhanje s Tino Jan (do 18.00) 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Benjamina Hlastana Nepozabni Trubar – kako je Trubar spreminjal svet

Petek, 13. november 7.00 12.00 16.30 19.00

19.00 19.00

21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: UrĹĄlja gora RazstaviĹĄÄ?e Gorenje Servis SreÄ?anje in pogovor z mojstrom stekla MatjaĹžem GosteÄ?nikom Vila RoĹžle Likovne delavnice s Tonetom Skokom (do 18.00) Dom kulture Velenje, mala dvorana Kakor kamen, kost! – Praznovanje 10. obletnice DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline KnjiĹžnica Velenje EtnoloĹĄko-zabavna prireditev MeÄ‘imurske ĹĄpajsne reÄ?i Dvorana izletniĹĄke kmetije Plazl na PleĹĄivcu Predstavitev knjige Martina PustatiÄ?nika GraĹĄka Gora eMCe plac Open Stage Night

Sobota, 14. november 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Angelska gora 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 9.00 KnjiĹžnica Velenje ZeliĹĄÄ?arna 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Gradovi po svetu, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zgodba o Ä?arobni piĹĄÄ?ali, glasbena predstava po motivih W. A. Mozarta (Maksi Pikin abonma in

izven) 10.30 Galerija Velenje Pravljice z Dono 18.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : RK Zagorje 19.00 Center Zana, Ljubljanska 25 c Koncert skupine Shambala 20.00 Dvorana Centra Nova Koncert Imer Traja Brizani & Amala (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac Koncert Winter madness (GMB, Skrun, Penitenziagite)

PravljiÄ?na joga 18.00 KnjiĹžnica Velenje Branje je Ĺžur, reading is cool 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK OrmoĹž 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Drama SNG Drame Ljubljana Angel pozabe (Beli abonma in izven)

Ĺ OĹ TANJ

Nedelja, 15. november

ÄŒetrtek, 12. november

10.00 Velenjski grad Iz albuma vojnih spominov, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Gledaliťka predstava To, to, to ‌ portret! (Nedeljski abonma in izven)

9.00

Ponedeljek, 16. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila RoĹžle Zmenek s knjigo, bralne potovalnice z Vesno Mihelak (do 18.00) 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje ReferenÄ?ne ambulante, kaj so in kako delujejo v ZD Velenje?

20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: ĹĄportna drama Program

Torek, 17. november 13.00 RazstaviĹĄÄ?e Gorenje, Partizanska 12 Dogodek ob zakljuÄ?ku razstave Gregorja Pratnekerja 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila RoĹžle Spoznajmo Vilo RoĹžle, voden ogled 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Andreja Groegla Osama.Robinzon 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert Dua Claripiano (Abonma Klasika in izven)

Sreda, 18. november

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila RoĹžle Jesensko ustvarjanje (do 18.00) 17.00 KnjiĹžnica Velenje

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj S tablico na ogled Muzeja usnjarstva Ĺ oĹĄtanj 14.00 Mestna obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Pirografija se na ogled postavi 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Angela McAlister: Majhna miĹĄka z velikim srcem

Petek, 13. november 8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 16. november 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Simultani bridge turnir Ĺ aleĹĄkega bridge kluba - 7. kolo EX YU lige

Torek, 17. november 17.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Streljanje

Sreda, 18. november 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: USB kljuÄ? – shranjevanje in prenaĹĄanje podatkov 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 12.11., BiotrĹžnica • Petek, 13.11., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 15.11., 11.00, PravljiÄ?ne urice, Juha, ki se iz buÄ? skuha • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Mladi muzealci zaÄ?enjajo nova sreÄ?anja Velenje, 15. novembra – V Muzeju Velenje redno pripravljajo vrsto dogodkov, prireditev in pedagoĹĄkih programov, s katerimi Ĺželijo svoje delo pribliĹžati najmlajĹĄim. Ena od stalnic v kulturni vzgoji so tako Ĺže vrsto let sreÄ?anja Mladih muzealcev.

To so radovedni in vedoĹželjni otroci, stari med ĹĄtiri in deset let, ki ob zanimivih in zabavnih druĹženjih spoznavajo, kakĹĄno je bilo Ĺživljenje v preteklosti in kaj skrivajo grajski zidovi.

Vedno se nauÄ?ijo kaj novega, hkrati pa razvijajo svojo ustvarjalnost s

pomoÄ?jo izvirnih delavnic SreÄ?anja pripravljajo enkrat meseÄ?no, in sicer vsako tretjo nedeljo ob 10. uri. Na letoĹĄnjem prvem sreÄ?anju to nedeljo, 15. novembra, si bodo ogledali zanimivo razstavo propagandnih razglednic iz Ä?asa prve svetovne vojne, na

SPECTRE

HOTEL TRANSILVANIJA 2

Akcijski triler, 150 minut (ZDA, Velika Britanija) ReĹžija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Ben Whishaw, Naomie Harris, Rory Kinnear, Christoph Waltz, LĂŠa Seydoux, Monica Bellucci idr.

Sobota, 14. 11., ob 15.00 Sobota, 14. 11., ob 22.30 Po uniÄ?enju poveljstva MI6 James Bond prestreĹže kodirano sporoÄ?ilo, ki ga po poteh lastne preteklosti vodi v osrÄ?je skrivne organizacije Spectre. Da bi razpletel mreĹžo spletk in prevar, mora najboljĹĄi agent njenega veliÄ?anstva zaĹĄÄ?ititi nedolĹžno hÄ?erko veÄ?nega sovraĹžnika. Med tem, ko se novi ĹĄef M ukvarja s politiÄ?nimi silami, ki ogroĹžajo prihodnost MI6, se Bond na lastno pest poda na misijo od Mehike, preko Avstrije, do Maroka, v ĹĄtevilnih obraÄ?unih in vrtoglavih pregonih pa se sooÄ?i tako s starimi, kot tudi novimi nevarnimi sovraĹžniki.

Hotel Transylvania 2 (ZDA) DruĹžinska animirana komedija, 89 minut ReĹžija: Genndy Tartakovsky Glasovi: Daniel Bavec, Zala Ä?urić RibiÄ?, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kuntner, Denis VuÄ?ak, Jan BuÄ?ar idr.

Petek, 13. 11., ob 18.00 Nedelja, 15. 11., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

Igrajo: Liev Schreiber, Peter Sarsgaard, Tobey Maguire, Lily Rabe, Sophie NĂŠlisse, Robin Weigert idr.

Petek, 13. 11., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 14. 11., ob 20.30 – m. dvor.

Nedelja, 15. 11., ob 19.00 – m. dvor.

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 12. november 14.45 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola Gvido – solo petje 18.00 Marof Vadena vadba Koronarnega kluba

Petek, 13. november 17.45 Marof Plesna ĹĄola Superstar 19.00 Marof – JZ MC Ĺ oP Otvoritev razstave ''To smo mi, vaĹĄke skupnosti'' s predstavitvijo vaĹĄkih skupnosti obÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Sobota, 14. november 9.00

Pohod konjenice po mejah obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; AnĹže PodgorĹĄek, Mali vrh)

Nedelja, 15. november Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; AnĹže PodgorĹĄek, Mali vrh)

Ponedeljek, 16. november 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ĹĄola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance

Torek, 17. november 14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Marof Joga

Sreda, 18. november 16.00 Hiťa mladih - Dile Plesna ťola Spin 16.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – violina

Lunine mene

19. novembra, ob 7.27, prvi krajec

katerih so upodobljeni otroci, nato pa bodo razstavo s svojimi izdelki tudi dopolnili. Naredili bodo tudi svoje razglednice ter jih z gradu poslali prijateljem, znancem in sorodnikom.

Mladi muzealci vabijo, da se jim na letoĹĄnjem prvem sreÄ?anju pridruĹžijo tudi novi Ä?lani. đ&#x;”˛ bĹĄ

Ne spim, v budnem vztrajam stanju, da v sanje se lahko brezskrbno potopim.

Tesnobe in blodnjaki duĹĄe v globinah spanca temnih niso veÄ? doma.

DRUĹ TVO VINOGRADNIKOV Ĺ MARTNO OB PAKI organizira

21

PRIREDITVE

12. novembra 2015

Karli Ĺ˝ibret, Mali vrh Kmetija PrimoĹžiÄ?, Mali vrh

MB

KUHAR NA ROBU Burnt (ZDA) Komedija, drama, 100 minut ReĹžija: John Wells Igrajo: Bradley Cooper, Sienna Miller, Daniel BrĂźhl, Riccardo Scamarcio idr.

Petek, 13. 11., ob 19.45 Nedelja, 15. 11., ob 18.00

DVOBOJ STOLETJA Pawn Sacrifice (ZDA) Biografska drama, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Edward Zwick

JEM IN HOLOGRAMI Jem and the Holograms (ZDA) Glasbena mladinska avantura, 118 minut ReĹžija: Jon M. Chu Igrajo: Molly Ringwald, Juliette Lewis, Ryan Guzman, Aubrey Peeples, Stefanie Scott, Hayley Kiyoko idr.

Sobota, 14. 11., ob 18.00 Ponedeljek, 16. 11., ob 17.30

LJUBEZEN Love (Belgija,Francija) ErotiÄ?na drama, 130 minut ReĹžija: Gaspar NoĂŠ Igrajo: Gaspar NoĂŠ, Aomi Muyock, Klara Kristin, Karl Glusman, BenoĂŽt Debie, Vincent Maraval idr.

Petek, 13. 11., ob 21.45 – 3D

Sobota, 14. 11., ob 20.15

TI ME NOSIĹ Ti mene nosiĹĄ (HrvaĹĄka, Slovenija, Srbija, ÄŒrna gora) Drama, 157 minut ReĹžija: ReĹžija: Ivona Juka Igrajo: Lana Barić, Vojislav Brajović, Helena Beljan, Goran Hajduković, NataĹĄa Janjić, Juraj Dabić, NataĹĄa DorÄ?ić, Filip KriĹžan, Sebastijan Cavazza, Ana Begić idr.

Nedelja, 15. 11., ob 20.00

PROGRAM The program (VB, Francija) Biografska drama, 112 minut ReĹžija: Stephen Frears Igrajo: Ben Foster, Chris O'Dowd, Lee Pace, Jesse Plemons, Dustin Hoffman, Bryan Greenberg idr.

Ponedeljek, 16. 11., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. novembra 2015

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno.

Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 11. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

PETEK, 13. november

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).

SOBOTA, 14. november

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).

NEDELJA, 15. november

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 17. november

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Domaèe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.

Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca

Šili testenine

Gregor Šilc s.p., Velenje

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Kmetija Jevšnik V novembru 20 % popust na kolekcije Luna, Frank Lyman, Linea, Cecil in Street one.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 16. november 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

Rudarska cesta 2, Velenje

ČETRTEK, 12. november

Prodaja kislega zelja in repe

Laze 40, Šentilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme

SREDA, 18. november

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

12. novembra 2015

Z Z NARAVNO NARAVNO AROMO AROMO IN BREZ IN BREZ BARVIL BARVIL

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče | www.zelenedoline.si

SKUTKE S SADJEM

Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov.

la

dsdf

Kuhinje Gorenje + do konca meseca novembra posebno ugodno -50% popust in še dodatni 20% popust

VEČ NA VEČ NA www.zelenedoline.si www.zelenedoline.si

Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje. Krediti do 36 mesecev brez obresti in brez dodatnih stroškov. Ne zamudite enkratne priložnosti in pohitite v Studio Gorenje v Velenju.

DEŽURSTVA • 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 90,6 m2, odlična razporeditev, VP/5 nad, zgrajeno 1976 in delno obnovljeno. ER D(60-105)kwh/m2a.

Cena 85.000 evr.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam.

Gsm: 041 687 371.

STIKI-POZNANSTVA NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam.

Gsm: 041 354 575, Dolinšek.

KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 15. 11. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo.

Gsm: 041 445 315 OVNA, mladega, za zakol ali pleme

Nagrajenci nagradne križanke »Okrepčevalnica Mladost«, objavljene v tedniku Naš čas, 29. Oktobra 2015 so: •

Aria Verdan, Prešernova 22/D, 3320 Velenje • Ana Kugonič, Topolšica 59, 3326 Topolšica • Zdenka Terglav, Pod Parkom 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: praktična nagrada Okrepčevalnice Mladost.

prodam. Tel.: 03 5893 279 TELIČKE, različnih pasem, stare 10 dni ali več, prodam. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČA, težka 130 in 250 kg, prodam. Možnost zakola tudi na domu.

Gsm: 041 986 071 DVA črno bela bikca, stara 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450

RAZNO

• 3-sobno stanovanje v centru Šoštanja, 70,6 m2, P/3. nad, adaptirano 2010. Stanovanje je popolnoma opremljeno in takoj vseljivo. ER: E(105-150)kWh/m2a. Cena 73.000 evr.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 11. – Nataša Nedič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

GIBANJE prebivalstva

ŠTIRI zimske gume na jeklenih pla-

tiščih velikosti 205-55- R16 (2 x Continental Contact - letnik 42/2013 in 2x Firestone Winterhawk, letnik 27/2011). Malo vožene (cca. 10 000 km). Cena: 160 evr. Prodam tudi 4 letne gume Pirelli velikosti 205 55 R16 (letnik 14/2011) – še uporabne - vse štiri za 40 evr. Gsm: 041 222 532

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Skok Anton, roj. 1932, Velenje, Šaleška cesta 2d; Novak Zlatko, roj. 1932, Vojnik,

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Cesta v Tomaž 6a; Štorman Marta, roj.

1924, Prebold, Reška c. 41; Žagar Marija, roj. 1926, Velenje, Rudarska cesta 2d; Cerjak Boris, roj. 1953, Velenje, Stantetova ulica 7; Levpušček Martina, roj.

1930, Velenje, Župančičeva ulica 9.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2015, barve: CMYK, stran 24

ÂťNadzor starĹĄev pri uporabi interneta je potrebenÂŤ

O tem, kakĹĄna so hiĹĄna pravila uporabe interneta, kako otrokom omejujejo uporabo, ali poznajo internetne pasti za otroke in kako jih pred njimi zaĹĄÄ?itijo, smo povpraĹĄali dve mamici.

Alma Mujkić: ÂťOtroci lahko raÄ?unalnik in internetu uporabljajo obÄ?asno, eno do dve uri na dan. Nevarnosti interneta poznam. Kadar se otroci prijavijo na spletno stran, lahko z njimi stopijo v kontakt z nasilneĹži, pedofili. Zato vedno preverjam facebook, kdo so otrokovi prijatelji, pove mi tudi, kdo so njihovi starĹĄi, ne sprejema tujcev med prijatelje. StarĹĄevskega nadzora na raÄ?unalniku pa ne uporabljam.ÂŤ Andreja PleĹĄivÄ?nik: ÂťNevarnosti poznam, ker se o njih veliko govori, veliko preberem, izkuĹĄenj pa nimam, a sem vseeno previdna. RaÄ?unalnik je zaĹĄÄ?iten z geslom, ki ga poznamo samo starĹĄi. Kadar so otroci na internetu, so pod nadzorom. Otroci so na facebooku pod geslom, ki ga poznam tudi jaz. O nevarnostih se pogovarjamo. StarĹĄi lahko veliko pripomoremo k varnosti. ÄŒe je otrok dovolj pod nadzorom, se veliko zlorab lahko prepreÄ?i.ÂŤ

Tako pravi raÄ?unalniĹĄki strokovnjak Tilen Dominko iz zavoda Varni internet – Brez pogovora z otrokom ne gre – Dostop do nekaterih vsebin je dobro prepreÄ?iti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. novembra - Mobilni telefon, raÄ?unalnik, televizija in splet doloÄ?ajo meje sveta, ki ga raziskujejo naĹĄi najstniki. VpraĹĄanje, kako spremenjena fiziÄ?na in socialna realnost vplivata na razvoj in oblikovanje otrokove ter kasneje mladostnikove osebnosti, danes terja natanÄ?ne in predvsem strokovne odgovore.

Kot tudi vpraĹĄanje, kako poudariti pozitivne vplive tehnologije na odraĹĄÄ?anje in zmanjĹĄati negativne? To je bila tudi tema prvega sreÄ?anja letoĹĄnje Ĺ ole za starĹĄe, ki jo pripravlja MZPM Velenje. V goste so povabili Zavod varni internet iz Ljubljane, zanimivo predavanje pa je pripravil raÄ?unalniĹĄki strokovnjak Tilen Dominko. Z njim smo se o temi, ki je zagotovo zanimiva za vse starĹĄe, pogovarjali tudi mi.

FantastiÄ?en medij s temnimi platmi

Na vpraĹĄanje, kako pomemben (Ä?e sploh) je starĹĄevski nadzor pri uporabi interneta, nam je odgovoril: ÂťGlede na to, kaj vse se na internetu dogaja, tako iz vsebinskega kot tehnoloĹĄke-

ga vidika, je starĹĄevski nadzor potreben. Vendar ne le v obliki prepovedovanja ali omejevanja dostopnosti do doloÄ?enih spletnih strani, druĹžbenih omreĹžjih ‌ Bolj pomembno je, da starĹĄi aktivno sodelujejo in skupaj s svojimi mladostniki raziskujejo splet. To ĹĄe posebej velja za mlajĹĄe, v starosti od 5 do 7 let, saj so tudi ti Ĺže aktivni na spletu. Pravi naÄ?in so pogovori, nasveti in prepoznavanje nevarnosti. Tako se otroci najbolje pouÄ?ijo o tem fantastiÄ?nem mediju, ki pa ima tudi temne plati.ÂŤ

â?ą

Otroke uÄ?ite, da ni vse, kar preberejo ali vidijo na spletu, res.

In kako naj starĹĄi zaĹĄÄ?itijo svojega otroka, da se mu med brskanjem po svetovnem spletu ne zgodi kaj neprijetnega? ÂťStarĹĄi naj otroke premiĹĄljeno vpeljejo v svet novodobne tehnologije. PoduÄ?ijo naj jih tri preproste stvari; prva je, naj ne objavljajo neprimernih fotografij, naj ne izdajajo osebnih podatkov tam, kamor ne sodijo,

Ä?e pa to Ĺže storijo, naj poskrbijo za zasebnost. Najpomembneje se mi zdi, da jim povedo, naj ne sodelujejo v razliÄ?nih medvrstniĹĄkih nadlegovanjih. Vse, kar sem naĹĄtel, poslediÄ?no pelje v spletno nasilje, ki je v moÄ?nem porastu. Ĺ˝al so posledice teh ne-

loÄ?ijo, da se bodo sreÄ?ali z njimi, naj bodo prisotni starĹĄi ali p a

Tilen Dominko je le eden od strokovnjakov zavoda Varni internet.

V ekipi so poleg informatikov tudi psihologi, pedagogi in socialni pedagogi.

premiĹĄljenih dejanj lahko za mladega zelo hude.ÂŤ Preko druĹžbenih omreĹžij mnogi mladi spletajo nova prijateljstva. Zanimalo nas je, ali je varno, da se z njimi dogovorijo tudi za sreÄ?anje v Ĺživo, ne da bi o tem obvestili starĹĄe. ÂťZa mlajĹĄe od 18 let toplo odsvetujemo, da se sreÄ?ujejo z ljudmi, ki jih poznajo zgolj preko spleta in ne iz fiziÄ?nega sveta. ÄŒe pa se Ĺže od-

kakĹĄna oseba, ki je starejĹĄa od njih in ji mladi zaupajo,ÂŤ nam pove sogovornik.

Omejevati ali ne?

Tilen Dominko poudari, da je Ĺžal svetovni splet poln vsebin, ki niso primerne za vsa starostna obdobja. ÂťZato niso slabi filtri, ki onemogoÄ?ajo doloÄ?eni starostni skupini otrok, da pristopajo do vsebin, ki za njihovo sta-

rost ĹĄe niso primerne. Verjamem, da se otroci pri 7 ali 8 letih nimajo kaj ukvarjati z drogami, prostitucijo, alkoholom, oroĹžjem ‌ Naloga starĹĄev je, da otroke usmerjajo v vsebine, ki so za njih primerne.ÂŤ StarĹĄi lahko kontrolirajo, kaj njihov otrok poÄ?ne na spletu. To je dobro vedeti, Ä?e starĹĄi otrokom ne zaupajo povsem. ÂťObstaja ogromno orodij, ki omogoÄ?ajo nadzor na spletu. Prilagojene so tako mobilnim napravam kot vsem ostalim, ki nas popeljejo na splet. Danes se veÄ?ina teh aplikacij seli v oblak, to pa omogoÄ?a starĹĄem, da lahko iz katere koli naprave dostopajo do teh podatkov. Morda je prav to lah-

ko osnova za odkrit pogovor z otrokom, da skupaj predebatirajo, ali so vsebine, ki so jih iskali na spletu zanje sploh primerne in pomembne.ÂŤ Varno, osveĹĄÄ?eno in uÄ?inkovito uporabo spleta lahko, ĹĄe enkrat poudari naĹĄ sogovornik, zagotovo doseĹžemo z odkritim pogovorom z otrokom.

Strokovnjaki svetujejo, da je pol ure do ene uro uporabe raÄ?unalnika in svetovnega spleta, kadar ga osnovnoĹĄolec uporablja le za zabavo, dnevno dovolj, vÄ?asih celo preveÄ?. ÄŒe pa splet uporablja za delo, za pisanje ĹĄolskih nalog in podobno, pa 3 do 4 ure ni preveÄ?. Dobro je, Ä?e je raÄ?unalnik, ki ga uporablja otrok, v dnevnem prostoru, saj bo tako kontrola nad njegovimi aktivnosđ&#x;”˛ tmi boljĹĄa.

ÄŒas je za cepljenje proti gripi Stroka pred prihajajoÄ?imi zimskimi meseci ljudi poziva naj se cepijo proti gripi. Posamezne primere so Ĺže zaznali, a vrhunec okuĹžb se pri nas obiÄ?ajno pojavi po novem letu. Ĺ tevilo cepljenih v Sloveniji je zadnja leta izjemno nizko.

Lepo vreme, super obisk ‌ Na Veseli Martinovi soboti v Šmartnem ob Paki na predstavitvi ťeg in navad sodelovalo 9 vaťkih skupnosti – Zadovoljni organizatorji in obiskovalci Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 7. novembra – Za letoĹĄnjo osrednjo kulturno-zabavno prireditev v okviru praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki – Vesela Martinova sobota, velja ugotovitev, da je bilo vreme po nekaj slabih letih takĹĄno, kot bi si ga lahko samo narisali, da so bili z obiskom, razpoloĹženjem zadovoljni tako organizatorji (tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center v sodelovanju z druĹĄtvi in lokalno skupnostjo) kot obiskovalci. Po nekaterih podatkih je dogajanje v Martinovi vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji spremljalo blizu 1000 ljudi iz oĹžjega in ĹĄirĹĄega okolja.

Tudi letos so dopoldanski del prireditve obogatili planinski pohod po Martinovi poti (nanjo se je podalo blizu 20 pohodnikov in 15 kolesarjev), Martino-

va likovna kolonija, na kateri je sodelovalo 13 Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Martinova kmeÄ?ka trĹžnica, otroĹĄko martinovanje z ustvarjalnimi delavnicami, karaokami, nastopi uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole.

Popoldanski del prireditve pa so popestrili vozovi vaĹĄkih skupnosti, na katerih so ti prikazali ĹĄege s tamkajĹĄnjega obmoÄ?ja. Od 10 je sodelovalo 9 vaĹĄkih skupnosti. Po mnenju strokovne komisije (tokrat so jo sestavljali strokovnjaki iz sosednjih obÄ?in) so bile njihove predstavitve izvirne in kar teĹžko so se odloÄ?ili, komu bodo podelili nagrado. Naposled so izbrali dva zmagovalca, in sicer vaĹĄki skupnosti Gavce – Veliki Vrh, ki je prikazala beljenje sobe z gaĹĄenim apnom, ter Veliki Vrh – Gavce. Ta pa je prikazala striĹženje ovce. Obe Ä?aka za nagrado

Ustvarjalne delavnice, ki jih je organiziralo druĹĄtvo prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki, so privabile precej otrok. Ovca, ki so jo strigli krajani vaĹĄke skupnosti Veliki Vrh – Gavce, je bila ves Ä?as zelo pohlevna, vaĹĄka skupnost Gavce – Veliki Vrh pa je prikazala, kako so nekoÄ? belili z apnom.

pozabili na nekatere podrobnosti. Temu je sledila razglasitev kletarja leta 2015.

PrviÄ? je to postal JoĹže Kugler z Malega Vrha. Seveda prireditev ni minila brez draĹžbe Martinove goske ter nastopa orkestra Roberta GoliÄ?nika.

Stroka cepljenje priporoÄ?a vsem, ĹĄe posebej pa skupinam, pri katerih se lahko priÄ?akuje teĹžji potek bolezni. Precepljenost je zadnja leta v Sloveniji zelo majhna, med najniĹžjimi v Evropi in ĹĄe upada. V zadnjem letu se je proti gripi cepilo okoli 68.000 oseb, kar je manj kot ĹĄtiri odstotke prebivalstva. ZaskrbljujoÄ?e je tudi to, da upada deleĹž cepljenih med starejĹĄimi od 65 let, pri katerih pride do teĹžjih potekov bolezni.

Vsakdo se lahko cepi pri svojem izbranem zdravniku in na vseh enotah Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje (NIJZ).

Cena cepljenja proti gripi znaĹĄa 12 evrov, za kroniÄ?ne bolnike pa sedem evrov.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Po besedah Mirjam Povh, direktorice Mladinskega centra, so bili kot organizatorji s prireditvijo zelo zadovoljni. Slabo voljo pri nekaterih zaradi blagajne bodo poskuĹĄali Ĺže prihodnjiÄ? odpraviti oziroma se dogovoriti za drugaÄ?en sistem.

Zadovoljna je bila tudi BoĹža Polak, predsednica ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva, saj jim je – je dodala – vsega zmanjkalo. ÂťDo pikice vse smo pospravili, kar se ĹĄe ni zgodilo. V ponudbi smo imeli svinjski kare v omaki, peÄ?enice ter peÄ?eno gos.

NaĹĄi Ä?lani so za pokuĹĄino namenili 125 litrov mladega vina, vsega pa smo stoÄ?ili pribliĹžno 260 litrov,ÂŤ pa je dejal Mihael Fajfar, predsednik druĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki. S ponudbo so se trudili ĹĄe ĹĄmarĹĄki Ä?ebelarji, Ä?lani tamkajĹĄnjega konjerejska druĹĄtva ter ĹĄmarĹĄki planinci. izlet z vlakom konec avgusta prihodnje leto na HodoĹĄ.

Krst moĹĄta v vino je po petih letih odsotnosti spremljala aktualna vinska kraljica Sandra VuÄ?ko in se nasmehnila zmedenosti domaÄ?ih vinogradnikov, ki so pri zabijanju pipe v sod z mladim vinom znova