45 2017

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/6 0C) bo oblaÄ?no, v soboto (4/7 0C) moĹžen deĹž, v nedeljo (1/7 0C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 16. novembra 2017

ĹĄtevilka 45 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Dosedanji razvoj vzbuja optimizem

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Ognjemete oboĹžujem Milena KrstiÄ? – Planinc

3 Ĺ martno ob Paki, 10. novembra – Na osrednji slovesnosti v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki – slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta – so se med drugim s priznanji in nagradami zahvalili nekaterim obÄ?anom za njihov prispevek pri razvoju okolja. Tega v prihodnje snujejo na podroÄ?ju komunalne in cestne infra-

strukture, na razpise Ä?aka tudi kar nekaj pripravljenih projektov. ÂťÄŒuti se zagon, ki ga spodbuja boljĹĄa gospodarska klima ter ugodnejĹĄa druĹžbena dogajanja, zato lahko optimistiÄ?no zremo v prihodnost;ÂŤ je bilo eno od sporoÄ?il s slavnostne seje. VeÄ? na strani 3. đ&#x;”˛

tp

Gradnja stanovanj na Selu se nadaljuje Na Selu, kjer stanovanjska gradnja ni bila zakljuÄ?ena in je bilo tam gradbiĹĄÄ?e, ki je mnoge motilo, se zdaj gradnja z novim investitorjem, podjetjem Andrejc, nadaljuje. ObÄ?ina po besedah

Ĺžupana Bojana KontiÄ?a zaradi slabih partnerskih izkuĹĄenj pri gradnji stanovanj na Gorici tokrat pri gradnji ne sodeluje, bodo pa vsekakor skuĹĄali kupiti nekaj stanovanj, seveda, Ä?e bo cena

konkurenÄ?na. Stanovanja naj bi bila zgrajena prihodnje leto, upajo pa, da bo pri tem sodeloval tudi republiĹĄki stanovanjski sklad. đ&#x;”˛

Pahorju ĹĄe en mandat V Velenju za Pahorja, v Mozirju za Ĺ arca

mz Milena KrstiÄ? – Planinc

V drugem krogu predsedniĹĄkih volitev, ki so v nedeljo, 12. novembra, potekale v Sloveniji, je aktualni predsednik Borut Pahor premagal kamniĹĄkega Ĺžupana Marjana Ĺ arca na tekmi, ki je bila najtesnejĹĄa v zgodovini samostojne drĹžave. S tako majhno razliko ni zmagal ĹĄe nihÄ?e od dosedanjih predsednikov. Volilna udeleĹžba je bila 41,73-odstotna, volitev pa se je udeleĹžilo 715.042 volilnih upraviÄ?encev. Borut Pahor je prejel 52,93 odstotka glasov, Marjan Ĺ arec 47,07 odstotka.

Volilna udeleĹžba v okraju Velenje I (Velenje) je bila 40,31-odstotna, v njej so volivke in volivci Pahorju namenili 56,31 odstotka glasov, Ĺ arcu 43,69 odstotka. V volilnem okraju Velenje II (del mesta Velenje ter obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) je bila volilna udeleĹžba 42,80-odstotna, Pahor je prejel 51,81 odstotka glasov, Ĺ arec 48,19.

V Mozirju je zmagal Ĺ arec. Volivke in volivci so mu namenili 60,17 odstotka glasov, Pahorju 39,83, volilna udeleĹžba v Mozirju pa je bila nad slovenskim popreÄ?jem, volitev se je udeleĹžilo 48,01 odstotka volilnih upraviÄ?encev. đ&#x;”˛

Nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ zbira podpise k peticiji za zaprtje trgovin ob nedeljah. Novelo zakona je pred tem vloĹžil v parlamentarno proceduro. Za zdaj ima pri tem podporo SMC, drugi se ĹĄe odloÄ?ajo.

Bi bilo kaj drugaÄ?e, Ä?e bi bile na volilno nedeljo trgovine (Ĺže) zaprte? Dvomim. Razlogi za slabo volilno udeleĹžbo so veliko globlji.

Do njih se bo dobro dokopati do naslednjega leta, do lokalnih in drĹžavnozborskih volitev. Analitiki jih iĹĄÄ?ejo, politika si bo morala postaviti ogledalo. Ni veÄ? daleÄ? do tja. Ko bodo mimo silvestrski ognjemeti, bodo te – tri, ĹĄtiri – tukaj. Ognjemeti? Agencija za okolje je letos pozvala obÄ?ine, da se jim odpovedo. Koncentracije trdih delcev v zraku ob ognjemetu za veÄ?krat preseĹžejo dovoljeno mejo onesnaĹženosti, zrak bi bil brez ognjemetov Ä?istejĹĄi, kar je dejstvo.

ZadnjiÄ? gledam o tem prispevek na TV. Omenjene so obÄ?ine, v katerih ognjemeta v zadnjih letih na silvestrovo ni bilo, tiste, ki so se mu odpovedale. Mislite, da je bilo omenjeno Velenje? Seveda ne. UĹžalostilo me je, ker smo bili spet spregledani, Ä?eprav so meni ognjemeti ljubi. Nadvse ljubi. Pa delci gor ali dol. OboĹžujem jih.

Mestna obÄ?ina Velenje se je v zadnjih letih (mislim, da sta bili dve) odpovedala ognjemetu za dobrodelne reÄ?i. Enkrat je denar, ki bi ga namenila za to, zamenjala za nakup barvnih tiskalnikov za ĹĄole, enkrat pa za nakup posebnih igral za velenjsko plaĹžo. Mislim vsaj, da je bilo tako. Kot tudi mislim, da bi denar za oboje lahko nakazala tudi brez tega, da se je odpovedala razsvetljenemu nebu. Kot nekak odpustek, davek na onesnaĹženje? Recimo. Saj ga plaÄ?ujemo tudi za deĹževnico.

Organiziranega silvestrovanja na prostem si brez ognjemeta sploh ne predstavljam. Drugo je milijon ÂťsoloÂŤ ognjemetov, ki jih na dvoriĹĄÄ?ih priredi vsaka druga zbrana druĹžba, v kateri je vsaj pet ljudi. Kosi pirotehnike bodo kmalu v trgovinah. Kupiti jih bo moĹžno tudi na nedeljo.

Pod silvestrskim ognjemetom so iskrice v oÄ?eh v mnoĹžici od priÄ?akovanja, kaj jim bo prineslo novo leto, bolj ĹžareÄ?e. Ĺ e tiste, ali pa tiste ĹĄe bolj, ki so bile med letom od tegob, tesnob, skrbi, borb, teĹžav in slabih novic pogosto videti Ĺžalostne. Ognjemet vanje vrne lesk, Ä?etudi ta traja le nekaj minut, toliko, kot bi jih porabil, Ä?e bi ĹĄli na volitve.

V znameniti ognjemet s pristaniĹĄkega mostu v avstralskem Sydneyju s 100.000 kosi pirotehnike je na zadnjem silvestrovanju zrlo okoli milijon ljudi, okoli dva milijona ĹžareÄ?ih oÄ?i. Ognjemeti so osvetlili tudi ĹĄtevilne najbolj znane svetovne prestolnice. Do tja, da jih vidijo in obÄ?udujejo, so potovali milijoni in milijoni in ĹĄe kakĹĄen milijon Ä?ez. Med njimi so bili tudi Slovenci. Mnogi prav zaradi ognjemeta.

Koliko pa so s tem prispevali k onesnaĹženosti zraka? VeÄ? ali manj kot ognjemet? Je to kdo izraÄ?unal? đ&#x;”˛

V nedeljo na voliĹĄÄ?u v mestni Ä?etrti Desni breg v Velenju, ki sodi v volilni okraj Velenje II.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

16. novembra 2017

Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ razvilo prapor Sodelujte pri pripravi proraÄ?una Velenje, 13. november 2017 – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje se bodo na seji sestali v ponedeljek, 27. novembra. Obravnavali bodo osnutka Odloka o proraÄ?unu Mestne obÄ?ine Velenje za leti 2018 in 2019.

ObÄ?ina zato poziva obÄ?ane, da sodelujejo pri pripravi teh aktov. Na spletni strani www.velenje.si so v Prilogah 1 do 4 h Glasilu ĹĄt. 25. Sveta Mestne obÄ?ine Velenje objavili vsebino aktov in obrazec za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom pri pripravi pripomb in predlogov na pripravljeno gradivo. Predlagatelj mora pri podajanju pripomb navesti ime in priimek, naslov, elektronski naslov, opis pripombe/mnenja, predlog reĹĄitve in priÄ?akovane pozitivne uÄ?inke pripombe. Pravilno izpolnjene obrazce lahko poĹĄljete na elektronski naslov info@velenje.si. Poziv bo na spletni strani objavljen do 20. novembra. đ&#x;”˛

Vinska Gora praznuje Velenje, 17. november – V Vinski Gori so letos opravili ogromno del v infrastrukturi, saj so nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja in vodovoda. Ker so se dela zavlekla v jesen, bodo osrednjo slovesnost ob letoĹĄnjem krajevnem prazniku pripravili jutri. Ob 16. uri bodo v veÄ?namenskem domu pripravili prireditev, na kateri bodo podelili tudi priznanja in zahvale najzasluĹžnejĹĄim krajanom in krajankam. Po sveÄ?anosti bodo namenu predali nove infrastrukturne pridobitve, dogodek pa bo konÄ?ala zabava z ansamblom Ĺ epet. đ&#x;”˛

bĹĄ

Postanite BoĹžiÄ?ek za en dan Velenje, 15. novembra – PrejĹĄnjo sredo so v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?eli akcijo BoĹžiÄ?ek za en dan. Vsakdo lahko postane BoĹžiÄ?ek tako, da napolni ĹĄkatlo za Ä?evlje z darili, jo lepo zavije in odda v mestni knjiĹžnici Velenje, knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj ali knjiĹžnici Ĺ martno ob Paki. Nevladna organizacija, ki organizira akcijo po vsej Sloveniji, pa bo poskrbela, da bodo darilne ĹĄkatle dobili otroci, ki jih starĹĄi zaradi socialne stiske teĹžko obdarijo. Akcija traja vse do torka, 6. decembra. đ&#x;”˛

bĹĄ

Prireditev ob svetovnem dnevu otroka Paka pri Velenju, 20. januarja – V ponedeljek, na svetovni dan otroka, bo MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravila prireditev, na kateri se bodo predstavila vsa njihova druĹĄtva, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini. Vsako leto pripravijo prireditev v drugem kraju, letoĹĄnja pa bo v Paki pri Velenju. V tamkajĹĄnjem domu krajanov se bo zaÄ?ela ob 17. uri. đ&#x;”˛

bĹĄ

Podpora druĹĄtvom Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podpira in sofinancira delovanje druĹĄtev, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije in delujejo v javnem interesu, ne glede na sedeĹž druĹĄtva, Ä?e so vanje vkljuÄ?eni njihovi obÄ?anke in obÄ?ani. Lani je bilo v 15 druĹĄtev s tem statusom vkljuÄ?enih 445 Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. đ&#x;”˛

mkp

ViĹĄji prag za obÄ?inske svete Odbor za notranje zadeve je obravnaval predlog novele zakona o lokalnih volitvah, s katerim vlada med drugim predlaga stalen datum lokalnih volitev. V zakonski predlog so vkljuÄ?ili dopolnili, s katerima bi nekoliko poviĹĄali prag za kandidiranje v obÄ?inske svete. Za vloĹžitev kandidature bo namesto 15 potrebno najmanj 30 podpisov volivcev. đ&#x;”˛

mz

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?inski stavbi Ĺže deveto leto deluje SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje. Opremljeno je z raÄ?unalniĹĄko podprtimi uÄ?nimi mesti in pestro ponudbo gradiva za samostojno uÄ?enje.

Obiskujejo ga razliÄ?ne starostne kategorije obÄ?anov, med njimi pa je vse veÄ? ĹĄolarjev, ki si Ĺželijo pridobiti osnovno raÄ?unalniĹĄko pismenost, jo izpopolniti ali pa pridobiti znanje z razliÄ?nih drugih podroÄ?ij. Programi so za udeleĹžence brezplaÄ?ni, izvaja pa jih Ljudska univerza Velenje. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Po zanimivem predavanju dr. Dragana PotoÄ?nika odprli ĹĄe razstavo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. novembra - Lani ustanovljeno Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje je v torek zveÄ?er pred Vili Bianca, ob spomeniku Franja VerstovĹĄka, po le letu dni delovanja slavnostno razvilo svoj druĹĄtveni prapor.

Ta jih bo, kot je ob tem poudaril predsednik druĹĄtva Drago MartinĹĄek, zavezal k ĹĄe bolj aktivnemu delovanju. Dogodek so pripravili pred letoĹĄnjim drĹžavnim praznikom, Dnevom Rudolfa Maistra. ÂťZa vse nas, ki smo se tukaj zbrali, je to zelo pomemben praznik, saj se zavedamo, da brez dejanj, ki so jih za slovenski narod naredili general Maister in njegovi soborci pred skoraj 100 leti, tudi naĹĄi kraji danes ne bi bili slovenski. Tudi zato smo ustanovili druĹĄtvo, ki zdruĹžuje domoljubne ljudi, ki Ĺželijo ohraniti spomin na zgodovinsko delo Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo, pa tudi na vse narodnozavedne Slovence, ki so delovali proti faĹĄizmu in nacizmu ter za samostojno Slovenijo,ÂŤ je pred prisego ob novo razvitem praporu poudaril MartinĹĄek.

Znal je zdruĹžiti razum in srce

V Zvezi druĹĄtev generala Maistra, ki zdruĹžuje 26 druĹĄtev, so v zadnjem letu aĹžurirali spiske Maistrovih borcev. ÂťMed njimi jih je zelo veliko iz naĹĄih krajev, za katere prej ni-

smo vedeli,ÂŤ je ĹĄe poudaril predsednik ĹĄaleĹĄkega druĹĄtva. Po tem, ko je zadonela ĹĄe pesem ÂťSlovenec semÂŤ iz grl Rudarskega okteta, so program nadaljevali v vili. Zbrani so najprej prisluhnili zanimivemu predavanju dr. Dragana PotoÄ?nika velikega poznavalca Ĺživljenja in dela Rudolfa Maistra. Poudaril je, da ni bil le dober vojaĹĄki strateg, ampak

drĹžave, vmes pa je bil spregledan.

Po predavanju so v razstaviĹĄÄ?u Vile Bianca ob zvokih kvarteta saksofonistov velenjske glasbene ĹĄole odprli razstavo o Franju Malgaju, slovenskem Ä?astniku in borcu za severno slovensko mejo na KoroĹĄkem, ki so jo pripravili v Muzeju Velenje v sodelovanju z IpavÄ?evim kulturnim centrom, saj je bil iz

Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje je le po letu dni delovanja slavnostno razvilo druĹĄtveni prapor, ki jih bo ĹĄe bolj zavezal k delovanju na podroÄ?ju domoljubja.

tudi velik umetnik, pesnik, slikar in velik zbiratelj knjig. Osvetlil je Ä?as, v katerem je Maistru in njegovim soborcem uspelo skoraj nemogoÄ?e. ÂťBil je kompleksna, vsestranska oseba. Bil je odloÄ?en in pogumen. Hkrati pa je bil srÄ?en Ä?lovek, ki je znal zdruĹžiti razum in srce. To nam velikokrat tudi danes ne uspeva,ÂŤ je med drugim poudaril predavatelj.

Kot tudi, da so njegov pomen za ohranitev slovenskega naroda in danaĹĄnje Slovenije ponovno prepoznali ĹĄele po osamosvojitvi

Ĺ entjurja. Zanimivo je, da je Velenje med mesti, ki imajo ulico imenovano po njem.

Vsi trije dogodki so bili napoved in obenem vabilo na osrednjo proslavo ob drĹžavnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra, ki jo bosta letos dan pred praznikom, v sredo, 22. novembra, ob 16. uri, v velenjskem domu kulture gostila in organizirala MO Velenje in ĹĄaleĹĄko druĹĄtvo. Neposredno jo bo prenaĹĄala TV Slovenija. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

UresniÄ?ene napovedi: od dveh je eden zmagal Priznanje in nevoĹĄÄ?ljivost – Poklon vinu – ÂťOkrogloÂŤ LaĹĄko – Obnova kartuzije in ceste Tako: pa smo v soboto in nedeljo dobili nekaj novega in nekaj starega. Novo vino in starega predsednika. A to ni predsednik veÄ?ine, saj je veÄ?ina Slovencev v nedeljo doma ÂťbrezvoljnoÂŤ poÄ?ivala. Kljub temu je eden vseeno zmagal. O vsem tem bo gotovo ĹĄe veliko besed. A verjetno manj, kot je Ĺže nekaj Ä?asa razprav o lestvici. Lestvici najbogatejĹĄih Slovencev. Ta vsako leto vzbuja veliko zanimanja, vsi niti ne pomislijo, da se je mnogo od teh do ÂťbogastvaÂŤ pretolklo s trdim delom. In umom. Med stoterico je bilo tudi nekaj takih z naĹĄega ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. Od ljubenskega StraĹĄka, slatinskega Jagra, ÂťzlateÂŤ druĹžine Albreht Zlatarne Celje, celjskih zakoncev Pfajfar, prvega moĹža Bisola Merca, tepanjskega OfentavĹĄka do Ĺ marskega PiĹĄka. Seveda je bilo ob tem tudi veliko zavisti in zlih misli. Kot nekaka Âťprotiuteލ je bilo po Sloveniji, tudi na naĹĄem obmoÄ?ju, veÄ? dobrodelnih koncertov, na katerih so zbirali denar za pomoÄ?i potrebne.

Nekatera naĹĄa podjetja pa so se naĹĄla ĹĄe na drugaÄ?ni lestvici. Manj veseli. Ko se v sosednji drĹžavi razpletajo zadeve v zvezi z Agrokorjem, so Ĺže znani tudi upniki, ki se bodo verjetno morali odpovedati precejĹĄnji vsoti denarja. NajveÄ?ji upnik z naĹĄega konca so Celjske mesnine, le malo manjĹĄi Gorenje.

Zadnji Ä?as je bil seveda tudi v znamenju vina. V soboto, ko je bil volilni molk, je bilo glasno v marsikateri vinski kleti in po drugih prostorih. Kako tudi ne, ko pa smo Ä?astili svetega Martina, ki ga imamo Slovenci ĹĄe posebno v Ä?islih. Svetnika in vino! Pa goske, ki nekako gredo zraven. Prireditve so bile razliÄ?ne, marsikje s pridihom kulture. Vsi se kulture pitja menda le niso drĹžali. V Ĺ marju pri JelĹĄah je njihov Pozdrav vinu izzvenel kulturno tudi zato, ker so ga v dobrĹĄnem delu pripravili na ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom.

Prav v teh vinsko prazniÄ?nih dneh je znani gostinec iz Svetega Petra pod Svetimi gorami oziroma Bistrice ob Sotli, kot se kraj zdaj uradno imenuje, SreÄ?o Kunst prejel priznanje Zlata ponev za najboljĹĄo gostilno (Gostilna Ĺ empeter) na Ĺ tajerskem. Ta gostilna se ponaĹĄa tudi z znakom Gostilna Slovenija.

Ni pa bil zadnje dni le praznik vina, v LaĹĄkem so z veÄ? prireditvami in podelitvijo obÄ?inskih nagrad obeleĹžili praznik ObÄ?ine. Leto-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ĹĄnji praznik je bil okrogel. Mineva namreÄ? 790 let, odkar je LaĹĄko kot trg prviÄ? omenjeno v pisnih virih. 90 let pa se Ĺže lahko ponaĹĄa z mestnimi pravicami. Ob teh jubilejih so letos izdali tudi novo monografijo LaĹĄkega. Seveda so ob prazniku spregovorili tudi o uspehih.

Mednje ĹĄteje tudi energetska sanacija dveh podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄol, ki so jo nedavno izvedli. Ĺ e eno bodo konÄ?ali kmalu. Pri tovrstni sanaciji javnih objektov naÄ?rtujejo naslednje leto velik korak tudi v celjski obÄ?ini. Energetsko bodo obnovili kar osem stavb, med temi tudi znani Celjski dom. Pri tem raÄ?unajo na kohezijska sredstva Ministrstva za infrastrukturo. Malo bliĹže Savinje pa bodo ĹĄele spomladi reĹĄevali problem, ki je precej razburil Celjane. NamreÄ? igrala pred osrednjo knjiĹžnico, ki so jih na zahtevo arhitekta knjiĹžnice in Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine morali odstraniti.

Zdaj naj bi se le dogovorili, da bodo postavili manjĹĄe igralo, ki naj ne bi tako ÂťzakrivaloÂŤ knjiĹžnice.

Zaradi del v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji pa stikajo glave (tudi) mednarodni strokovnjaki. Po nestrpnem priÄ?akovanju so si namreÄ? v konjiĹĄki obÄ?ini le malo oddahnili, saj naj bi obnovo znamenite kartuzije v Dolini svetega Janeza vendarle nadaljevali. Z nekaterimi obnovitvenimi deli ni veÄ?jih teĹžav (Ä?e odĹĄtejemo denarne), velik zalogaj pa predstavlja obnova oziroma kar izgradnja cerkve. Znani strokovnjaki s tega podroÄ?ja iz dveh sosednjih drĹžav imajo vsak svoj predlog, kako urediti cerkev, ki je vendarle osrednji del obmoÄ?ja kartuzije.

Spomladi naj bi bilo znano, za katero reĹĄitev se bodo odloÄ?ili. Enako pomembno, kot je najti ustrezno reĹĄitev, pa je tudi poiskati potreben denar. KonjiĹĄka obÄ?ina bo pri tem trkala na drĹžavna in evropska vrata.

Pa ĹĄe to: konÄ?no naj bi dobili sodobnejĹĄo kozjansko–posavsko povezavo. Morda ĹĄe letos naj bi zaÄ?eli obnavljati poldrugi kilometer ceste med Planino (pri Sevnici) in Sevnico, ki je ĹĄe vedno v makadamski izvedbi. ObÄ?ini Ĺ entjur in Sevnica sta si za modernizacijo tega odseka prizadevali Ĺže dolgo, a doslej brez uspeha. Zdaj je Direkcija za infrastrukturo ustrezno izvajalsko pogodbo Ĺže podpisala, zato vsi upajo, da bodo obljube res kmalu 'sodobna cesta postale'.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

OBÄŒINE

16. novembra 2017

Znajo in zmorejo sami skrbeti za svoj razvoj Na slavnostni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki podelili grb in dve plaketi ObÄ?ine, Ĺžupanova priznanja osmim obÄ?anom – V ospredju dokonÄ?anje zaÄ?etih projektov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 10. novembra – Na predveÄ?er praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je bila v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma slavnostna seja. Na njej so podelili obÄ?inska priznanja in nagrade.

NajviĹĄje priznanje – grb ObÄ?ine – je za izjemne doseĹžke prejel kolektiv tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, plaketo ObÄ?ine pa AvguĹĄtina LukaÄ? za dolgoletno aktivno

delo v borÄ?evski organizaciji ter Cveto Glojek za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem druĹĄtvu PaĹĄka vas ter v vaĹĄki skupnosti. Prejemnikov priznanja Ĺžupana je bilo osem: Dragica Lesnjak za dolgoletno prizadevno humanitarno delo, podjetje Bralkom za doseĹžke na podroÄ?ju podjetniĹĄtva, ĹĄtirje zlati maturanti minulega ĹĄolskega leta (Andrej KronovĹĄek, Nejc PotoÄ?nik, Ivana Mazzoni ter Ĺ˝iga MeĹžnar) ter mlada ĹĄportnika – no-

Dobitniki priznanj Ĺžupana: od leve proti desni: Andrej KronovĹĄek, Ivana Mazzoni, Ĺ˝iga MeĹžnar, Nejc PotoÄ?nik, Nik OmladiÄ? , Lara PraĹĄnikar (priznanje je prevzela mama Bernarda), DraĹžen BraliÄ? ter Dragica Lesnjak

gometaĹĄa Nik OmladiÄ? in Lara PraĹĄnikar.

UresniÄ?ili naloge in postavili dobra izhodiĹĄÄ?a

Prejemniki obÄ?inskih priznanj: od leve proti desni: Cveto Glojek (plaketo je prevzel vnuk BoĹĄtjan Zager), AvguĹĄtina LukaÄ?, Bojan Juras (ravnatelj osnovne ĹĄole)

Slavnostni govornik – Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar – je ob pogledu na preteklo obdobje med drugim dejal, da je lokalna skupnost upraviÄ?ila svoj obstanek ter si s svojim delovanjem izborila pomembno mesto v regiji, drĹžavi ter tudi ĹĄirĹĄe. ÂťDokazali smo, da znamo in zmoremo sami skrbeti za svoj razvoj v dobrobit vseh obÄ?anov in obÄ?ank. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo v primerjavi s podobnimi okolji obÄ?ina, ki je privlaÄ?na za bivanje ter nudi svojim prebivalcem na ĹĄtevilnih podroÄ?jih nadstandardne pogoje.

Uspeli s prijavo na EKO sklad Ta bo ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj za prizidek h glasbeni ĹĄoli primaknil 190.000 evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 9. november – Po tistem, ko so morali zaradi omejenih prihodkov v proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iz letoĹĄnjega v naslednje leto prestaviti zaÄ?etek naloĹžbe v razĹĄiritev glasbene ĹĄo-

le, so se poleti prijavili na EKO sklad za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih spodbud obÄ?inam za nove naloĹžbe v gradnjo skoraj niÄ?energijskih stavb sploĹĄnega druĹžbenega pomena.

PrejĹĄnji teden je na ObÄ?ino prispel teĹžko priÄ?akovani odgovor

(odloÄ?ba) na to prijavo. EKO sklad bo za razĹĄiritev glasbene ĹĄole namenil 190.000 evrov nepovratnih sredstev. ÂťTa denar nam bo priĹĄel ĹĄe kako prav. NaloĹžba bo vredna nekaj manj kot 2 milijona evrov.

Preostala potrebna sredstva bomo skuĹĄali v dveh letih zagotoviti v proraÄ?unu, takoj po podpisu pogodbe z EKO skladom zaÄ?nemo intenzivno pripravljati raz-

Imamo svojo zgodovino in preteklost, ki predstavlja trdne temelje za naĹĄ nadaljnji razvoj.ÂŤ Po njegovih besedah so v zadnjem letu uresniÄ?ili zastavljene naloge in postavili dobra izhodiĹĄÄ?a za naprej. Uspehe beleĹžijo na podroÄ?ju izgradnje nove in posodobitve obstojeÄ?e kanalizacije, cestne infrastrukture, odpravili so tri plazove, nadaljevali umeĹĄÄ?anje urbane opreme, uredili parkiriĹĄÄ?a pri vrtcu in prostorih ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva upokojencev, izvedene so bile obseĹžne ureditve breĹžin Hudega potoka. V sodelovanju z vaĹĄkimi skupnostmi so uredili veÄ? manjĹĄih, a prav tako pomembnih zadev. V tem trenutku je odprtih veÄ? gradbiĹĄÄ? na regionalnih cestah, izgradnja ploÄ?nikov in druge komunalne infrastrukture v ReÄ?ici ob Paki,

pis. Izgradnjo in dokonÄ?anje naloĹžbe naÄ?rtujemo v naslednjem letu. ÄŒe bi ĹĄlo vse tako, kot smo si zamislili, bi gradnjo konÄ?ali in glasbeno ĹĄolo odprli septembra,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Spomnimo: v novem objektu bo 13 uÄ?ilnic za individualni pouk, dve skupinski uÄ?ilnici in manjĹĄa dvorana za interne nastope glasbene ĹĄole, velika godbena dvorana in pevska soba. đ&#x;”˛

SpoĹĄtovani obÄ?anke in obÄ?ani,

ÄŒESTITAMO

Komunalno podjetje Velenje

ob 11. novembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

kmalu priÄ?akujejo zaÄ?etek obseĹžnejĹĄe ureditve ĹželezniĹĄkega prehoda na regionalni cesti v PaĹĄki vasi.

KopuĹĄar je zagotovil, da ohranjajo v preteklosti visoko zastavljen standard v druĹžbenih dejavnostih, saj zagotavljajo dobre pogoje za delovanje vrtca, osnovne ĹĄole, javnega zavoda Mladinski center, knjiĹžnice. Po

svojih moÄ?eh so reĹĄevali teĹžave na zdravstveni postaji in reĹĄevali socialne stiske obÄ?anov. Zadovoljni so z delovanjem druĹĄtev, veseli jih dober obisk na proslavah in prireditvah, ki jih pripravljajo. ÄŒuti se zagon, ki ga spodbuja boljĹĄa gospodarska klima ter ugodnejĹĄa druĹžbena dogajanja, zato lahko – tako KopuĹĄar – optimistiÄ?no zrejo v prihodnost.

Prihodnje leto jih Ä?aka nadaljevanje zaÄ?etih projektov, poleg tega imajo naÄ?rte za kanalizacijo, Ĺželijo ukiniti ĹželezniĹĄki prehod proti Slatinam in zgraditi povezovalno cesto, tudi na preostalih cestah jih Ä?aka kar nekaj dela.

Na izvedbo Ä?akajo pripravljeni projekti za izgradnjo vrtca, obnovo kulturnega doma ‌ Ob koncu se je Janko KopuĹĄar zahvalil vsem obÄ?anom, ki se tako in drugaÄ?e vkljuÄ?ujejo v prizadevanja za nadaljnji razvoj obÄ?ine.

Kulturno noto so slovesni seji obÄ?inskega sveta dodali uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole ter domaÄ?i moĹĄki pevski zbor. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Bojan Juras, ravnatelj ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, dobitnice grba ObÄ?ine: ÂťMenim, da smo si grb zasluĹžili, ker se res trudimo na ĹĄtevilnih podroÄ?jih ter skrbimo za naĹĄo mladino.

Za njeno prihodnost se ni treba bati. Izvajamo ekoloĹĄke, kulturne projekte, sodelujemo z druĹĄtvi v kraju, z naĹĄimi prijatelji iz Srbije, z vsemi, ki so pripravljeni kaj prispevati, pomagati k dobremu delu ter poÄ?utju naĹĄih uÄ?encev. Cilji ĹĄole v prihodnje ostajajo drzni. Grb ObÄ?ine je spodbuda za dobro delo v prihodnje, iskanje novih izzivov v koraku s Ä?asom.ÂŤ

V Ĺ oĹĄtanju uskladili proraÄ?un Lista Borisa GoliÄ?nika s svetnico manj Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra – Na dnevnem redu vÄ?erajĹĄnje seje sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je bila obravnava predloga sprememb in dopolnitev Odloka o proraÄ?unu za letoĹĄnje leto. Z njim so uskladili spremembe, ki so v izvajanju proraÄ?una nastale med letom.

Bistveno, za 42.000 evrov, so se poveÄ?ali stroĹĄki za delovanje Vrtca. Ker je bil vpis otrok najveÄ?ji doslej, so morali v Ĺ oĹĄtanju, da so lahko sprejeli vse vpisane otroke, zagotoviti oddelek veÄ? in urediti novo igralnico.

Precej veÄ? denarja, kot so raÄ?unali (kar je dobro), so prejeli iz

postavke elementarnih nesreÄ?.

Ker pa morajo obÄ?ine k temu primakniti tudi toÄ?no doloÄ?en deleĹž, so v proraÄ?unu za to zagotovili dodatnih 30.000 evrov.

Pri nekaterih postavkah pa je ĹĄlo za prerazporeditve iz letoĹĄnjega v prihodnje leto. To velja denimo za rekreacijski objekt v LajĹĄah, ki je v evropskem razpisu predviden v naslednjem letu, zato so sredstva, ki so bila zanj odmerjena v proraÄ?unu letos, prenesli v naslednje leto.

Znotraj rebalansa proraÄ?una so opravili ĹĄe nekatere druge manjĹĄe uskladitve, ki pa nanj ne vplivajo bistveno.

ProraÄ?un ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je letos teĹžak 12.840.000 evrov. đ&#x;”˛

Kumrova bo delovala samostojno

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

www.kp-velenje.si

Svetnica ObÄ?inskega sveta Mateja Kumer je izstopila iz svetniĹĄke skupine Lista Borisa GoliÄ?nika. Do konca mandata bo delovala kot samostojna svetnica.

Za razlog navaja, da ima na delovanje sveta in kreiranje lokalne politike drugaÄ?ne poglede kot lista, na kateri je bila izvoljena. Neuradno pa je sliĹĄati, da je bil povod za izstop Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanja oziroma delovanje vidnih Ä?lanov Liste v njej.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

16. novembra 2017

Tretje Ä?etrtletje za Gorenje manj uspeĹĄno Skupina Gorenje je v devetih mesecih sicer poveÄ?ala prihodke v primerjavi z lanskim letom, a s tretjim Ä?etrtletjem niso povsem zadovoljni – Razmere na trgu bele tehnike so ĹĄe naprej nepredvidljive in teĹžko bodo dosegli za letos zastavljene cilje Mira ZakoĹĄek

Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila skoraj 944 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,8 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani.

Primerljivi dobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo so poveÄ?ali za dobrih pet odstotkov – na skoraj 59 milijonov evrov. DoseĹženi Ä?isti dobiÄ?ek je znaĹĄal 4,6 milijona evrov, kar predstavlja 12,1-odstotno rast glede na enako obdobje lanskega leta. Okrepili so prodajo velikih gospodinjskih aparatov, tudi premijskih znamk in malih gospodinjskih aparatov, izboljĹĄali geografsko strukturo prodaje ter prihodke poveÄ?ali tudi v ostalih dejavnostih, v katerih so se prihodki poveÄ?ali kar za 26 odstotkov. Ĺ˝al poslovanje v tretjem Ä?etrtletju ni bilo tako uspeĹĄno, da bi lahko do konca leta dosegli vse zastavljene cilje.

Kljub temu pa predvidevajo, da se jim bodo s tradicionalno uspeĹĄnejĹĄo prodajo v zadnjem Ä?etrtletju vsaj pribliĹžali.

â?ą

Z rastjo prihodkov od prodaje izdelkov pod blagovno znamko Asko poveÄ?ujejo prodajo premijskega segmenta. Ta predstavlja Ĺže 11,2-odstotni deleĹž, najbolje pa te aparate prodajajo v Avstraliji, Skandinaviji in Aziji.

Ä?ji del naloĹžb v viĹĄini 46,5 milijona evrov je bil namenjen razvoju novih izdelkov in zakljuÄ?evanju novih izdelÄ?nih platform.

ZaÄ?eli so s serijsko proizvodnjo in prodajo novih generacij samostojnih ĹĄtedilnikov, premijskih pralnih in suĹĄilnih strojev ter premijskih pomivalnih strojev.

V zakljuÄ?ni razvojni fazi so novi vgradni hladilno-zamrzoval-

â?ą

Zadnje Ä?etrtletje je obiÄ?ajno najmoÄ?nejĹĄe tako z vidika obsega prodaje kot tudi ugodne prodajne strukture.

ni aparati in povezljivi aparati.

Povezljive aparate pod blagovno znamko Atag bodo do konca leta zaÄ?eli dobavljati partnerjem za vgradnjo v pametne domove na Nizozemskem.

V ospredju osnovna dejavnost

Skladno s strateĹĄko usmeritvijo, po kateri se osredotoÄ?ajo predvsem na osnovno dejavnost, preuÄ?ujejo moĹžnosti odprodaje dejavnosti in druĹžb s podroÄ?ja Ostale dejavnosti ter ĹĄe naprej prodajajo poslovno nepotrebno premoĹženje. Tako v zadnjem Ä?etrtletju leta nadaljujejo postopke dezinvestiranja druĹžb, ki delujejo na podroÄ?ju ekologije. Po lanski uspeĹĄni prodaji druĹžb Pu-

blicus in Ekogor ter druĹžbe Erico letos so prejĹĄnji mesec zaÄ?eli postopek prodaje druĹžbe Gorenje Surovina in njenih odvisnih druĹžb.

IĹĄÄ?ejo primernega strateĹĄkega partnerja

Gorenje se je tudi odloÄ?ilo, da poiĹĄÄ?e primernega strateĹĄkega partnerja, ki bi Skupino podprl pri dolgoroÄ?ni in trajnostni rasti ter razvoju, kar bi lahko vodilo tudi do njegove udeleĹžbe v lastniĹĄki strukturi druĹžbe. Pri tem jim bodo pomagali tudi tuji svetovalci. Aktivnosti bodo predvidoma zakljuÄ?ene do konca tretjega Ä?etrtletja prihodnjega leta.

Za investicije 46,5 milijona evrov V skladu s strateĹĄkim ciljem so v razvoj izdelkov vloĹžili 3,1 odstotka prihodkov od prodaje dejavnosti Gospodinjski aparati. KljuÄ?ne razvojne novosti so: nova generacija samostojnih ĹĄtedilnikov, nova generacija premijskih pralnih in suĹĄilnih strojev, nova generacija premijskih pomivalnih strojev, nova generacija plinskih kuhaliĹĄÄ?, Bulli hladilniki, nove izvedenke pomivalnih strojev za OEM kupce, linija kuhinjskih

aparatov Ora Ito 2. V konÄ?ni razvojni fazi so novi vgradni hladilno-zamrzovalni in povezljivi aparati, za katere poteka intenzivno testiranje in optimiranje sistema. Povezljive aparate bodo do konca leta pod blagovno znamko Atag zaÄ?eli dobavljati partnerjem za vgradnjo v pametna stanovanja na Nizozemskem. Investicijska vlaganja so v prvih devetih mesecih znaĹĄala 46,5 milijona evrov.

PREDNOVOLETNA DRUŽENJA V VILI HERBERSTEIN

Na poslovanje v tretjem Ä?etrtletju so neugodno vplivali niĹžji obseg prodaje gospodinjskih aparatov od naÄ?rtovanega, ostra konkurenca na trgih Zahodne Evrope, pritiski na stroĹĄke dela, rast cen na nabavnih trgih ter poveÄ?ani proizvodni stroĹĄki, povezani z zaÄ?etkom serijske proizvodnje novih generacij izdelkov.

V razvoj izdelkov so vloĹžili dobre 3 odstotke prihodkov od prodaje gospodinjskih aparatov. Ve-

Na okoljskem sreÄ?anju, ki ga tradicionalno prirejata Ä?asnik Finance in Eko sklad, letos pa je potekalo pod naslovom OdliÄ?nost, inovativnost in uÄ?inkovitost v praksi - okolju prijazni projekti v Sloveniji in tujini, je Gorenje prejelo nagrado za najbolj okolju prijazno podjetje.

UspeĹĄno udejanjanje strategije razvoja do okolja prijaznih izdelkov v Gorenju spremljata tudi sistematiÄ?no zmanjĹĄevanje porabe energije in vode ter zmanjĹĄevanje koliÄ?ine odpadkov v proizvodnji. UspeĹĄnost na tem podroÄ?ju nam potrjujejo tudi ĹĄtevilna okoljska priznanja, ki smo jih prejeli doslej.

Nagrado je v imenu Gorenja sprejela Vilma Fece, direktorica podroÄ?ja varstva okolja ter varnega in zdravega dela, ki je ob tem dejala: ÂťVeseli nas, da ste Gorenje prepoznali kot podjetje z jasno okoljsko vizijo in strategijo ter vrhunskimi okoljskimi doseĹžki skozi celoten Ĺživljenjski cikel naĹĄih izdelkov.ÂŤ Poleg ĹĄtevilnih okoljskih nagrad v Sloveniji so v Gorenju prejeli nagrade za okoljske doseĹžke tudi na MadĹžarskem in v Srbiji ter se kot prvo slovensko podjetje vpisali v register Emas.

Kdo so najbogatejĹĄi?

Revija Manager je spet pripravila listo najbogatejĹĄih Slovencev.

Skupno premoĹženje 100 najbogatejĹĄih Slovencev je letos podrlo nov rekord in je prviÄ? preseglo pet milijard evrov. PoviĹĄal se je tudi prag za vstop na lestvico. Potem ko je lani za uvrstitev med sto najbogatejĹĄih zadoĹĄÄ?alo 17,6 milijona evrov premoĹženja, ga je bilo letos prviÄ? potrebnega veÄ? kot 20 milijonov evrov. Ĺ e vedno vrh najbogatejĹĄih Slovencev z velikim naskokom zasedata zakonca Login, katerih bogastvo je ocenjeno na 689 milijonov evrov. Na drugem mestu je lastnik Studia Moderna Sandi ÄŒeĹĄko s 300 milijoni, sledita mu Marko Pistotnik z 210 milijoni in Joc PeÄ?eÄ?nik s 190 milijonov evrov.

Ĺ e bolj obetavne napovedi Evropska banka za obnovo in razvoj je zviĹĄala napovedi gospodarske rasti za 37 drĹžav, tudi za Slovenijo. Gospodarstvo obmoÄ?ja evra je na dobri poti, da letos doseĹže najviĹĄjo rast v zadnjem desetletju.

BDP v obmoÄ?ju evra naj bi se letos okrepil za 2,2 odstotka, v celotni EU pa za 2,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi tako EU kot evrsko obmoÄ?je zrasla za 2,1 odstotka, izpostavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Ĺ e bolje kaĹže Sloveniji. Slovenija bo letos dosegla presenetljivo visoko rast, piĹĄe v poroÄ?ilu EBRD-ja. Letos naj bi se obseg bruto domaÄ?ega proizvoda drĹžave poveÄ?al za ĹĄtiri odstotke, kar je 0,9-odstotne toÄ?ke veÄ? kot lani in 1,5-odstotne toÄ?ke veÄ?, kot je EBRD Sloveniji napovedovala v letoĹĄnjem maju. ViĹĄja od sprva napovedane bo tudi rast prihodnje leto.

Agrokor dolguje Mercatorju 8 milijonov

Cene nepremiÄ?nin rastejo

Krepijo rast premijskih blagovnih znamk

Veliko vlagajo v razvoj

Gorenje okolju najbolj prijazno podjetje

ZagrebĹĄko sodiĹĄÄ?e je objavilo seznam preskuĹĄenih terjatev, ki kaĹže, da je vodja izredne uprave Agrokorja Ante Ramljak priznal za okoli 5,5 milijarde evrov terjatev do koncerna, medtem ko je prerekal za pribliĹžno 2,2 milijarde evrov terjatev. Med upniki je veliko slovenskih druĹžb.

MatiÄ?nemu Mercatorju Agrokor dolguje dobrih osem milijonov evrov. Precej veÄ?, kar 35 milijonov evrov terjatev, ima do Konzuma hrvaĹĄka druĹžba Mercator-H. Dobavitelj banan Izet Rastoder je prijavil celih 5,2 milijona terjatev, Celjske mesnine 640.000 evrov, Gorenje Zagreb pribliĹžno pol milijona evrov itd.

Tretje Ä?etrtletje je bilo zahtevno

Z veÄ?jo in strukturno ugodnejĹĄo prodajo gospodinjskih aparatov so v prvih devetih mesecih ustvarili 4,8-odstotno rast prihodkov. NajveÄ?jo rast, skoraj 20-odstotno, dosegajo na trgih zunaj Evrope, ki predstavljajo dobrih 12 odstotkov prodaje gospodinjskih aparatov. Rast prodaje gospodinjskih aparatov na trgih Vzhodne Evrope je bila 3,3-odstotna. V Zahodni Evropi so rasli na trgih Beneluksa, v Avstriji, Skandinaviji ter Franciji, medtem ko se je prodaja v NemÄ?iji in Veliki Britaniji zmanjĹĄala.

đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

PreĹživite v prazniÄ?nem decembru nepozaben popoldan ali veÄ?er ob druĹženju s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljiÄ?ni Vili Herberstein.

Za vas smo pripravili posebno ponudbo izbranih menijev za kulinariÄ?no razvajanje, ki si jih lahko ogledate na www.vilaherberstein.si.

P R I J A Z N O V A B I M O, D A R E Z E R V I R AT E O M I Z J E N A T: ( 0 3 ) 8 9 6 1 4 0 0 .

Cene nepremiÄ?nin v Sloveniji naglo rastejo, niso pa ĹĄe dosegle viĹĄine iz predkriznih Ä?asov. A Ä?e se bo trend nadaljeval, tudi do tja ni veÄ? daleÄ?. Najbolj so poskoÄ?ile cene rabljenih stanovanj, ki so v Sloveniji v primerjavi z letom 2015 v povpreÄ?ju poskoÄ?ile za 10 odstotkov.

V prvem polletju leta 2017 je znaĹĄala povpreÄ?na cena rabljenega stanovanja 1580 evrov za kvadratni meter. Seveda so cene stanovanj po Sloveniji zelo razliÄ?ne – v Ljubljani okoli 2700, na Primorskem pa celo preko 3000 evrov, med tem ko je vrednost stanovanj recimo v Celju ali Mariboru le okoli 1400 evrov. PovpreÄ?na pogodbena cena hiĹĄe v Sloveniji je s pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em v prvem polletju 2017 znaĹĄala 119.000 evrov in je bila za 14 odstotkov viĹĄja kakor v drugem polletju 2014.

PoroÄ?anje Gorenja skladno z veljavno zakonodajo

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija

Kot smo poroÄ?ali, je konec oktobra Gorenje od ATVP prejelo Zahtevo za posredovanje poroÄ?il in informacij v zvezi z objavo v Ä?asniku Delu na temo domnevne prekinitve poslovnega sodelovanja Skupine Gorenje in Panasonica. Iz Gorenja so sporoÄ?ili, da jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev 10. novembra obvestila, da v izvedenem nadzornem postopu ni ugotovila krĹĄitev zakonodaje, kar zadeva poroÄ?anje Gorenja kot javne druĹžbe. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

16. novembra 2017

Skrb vzbujajoÄ?a demografska slika regije Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica imenovala tri podpredsednike – Kotnik ĹĄe naprej direktor – Pomesti pred svojim pragom

8,33 % 12,50 %

33,33 %

Ĺ tevilo zaposlenih se bo zniĹžalo za veÄ? kot 5 %.

Ĺ tevilo zaposlenih se bo poveÄ?alo do 5 %.

Ĺ tevilo zaposlenih se bo zniĹžalo do 5 %.

Velenje, 8. novembra – Poleg dr. BlaĹža Nardina kot predsednika upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice (SĹ GZ) ima ta ĹĄe tri podpredsednike. To so Karla Sitar (SaĹĄa Inkubator), Vladimir MalenkoviÄ? (Premogovnik Velenje) in Matija Petrin (BSH HiĹĄni aparati Nazarje). DolĹžnost direktorja zbornice pa bo ĹĄe naprej opravljal Franci Kotnik. Tako so na prvi seji v novi sestavi sklenili Ä?lani upravnega odbora zbornice. Na njej so pozornost namenili ĹĄe sklepnim ugotovitvam raziskave o priloĹžnostih za delo in Ĺživljenje mladih v SaĹĄa regiji do leta 2030 ter vpraĹĄanju, kako bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) postala dom gospodarstva.

29,17 %

16,67 %

Ĺ tevilo zaposlenih bo ostalo pribliĹžno enako kot v letu 2017.

Ĺ tevilo zaposlenih se bo poveÄ?alo za veÄ? kot 5 %.

izvrsten dokument (kot so ga oznaÄ?ili) ne bo ostal na mizi. Deklarativna podpora ne bo dovolj, potreben bo dogovor o pristopu in akcijski izvedbi na posameznih podroÄ?jih.

Sodelovanje, povezovanje, konsenz ‌

Na vpraĹĄanje, kako bo GZS postala dom gospodarstva, je udeleĹžence seje seznanila njena generalna direktorica GZS mag. Sonja Ĺ muc. Med ukrepi za dosego tega cilja je postavila v ospredje sodelovanje, povezovanje, hitro odzivanje, boljĹĄo uÄ?inkovitost zbornice ter iskanje najboljĹĄih iniciativ v prostoru

SaĹĄa regije dr. Franc Ĺ˝erdin. Tako kot sam so tudi Ä?lani odbora v razpravi ugotavljali, da je v regiji veliko priloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih, le najti jih je treba. V povzetku ugotovitev je Nardin med drugim menil, da se veliko potenciala ÂťskrivaÂŤ v kar 1.800 gospodarskih subjektih z enim zaposlenim. ÂťV okolju je razvita infrastruktura srednjih in veÄ?jih podjetij, ki jo je treba izkoristiti v povezavi z razvojem novih produktov in storitev. Vsi ne bodo uspeli, nekaj 100 podjetij pa.ÂŤ Optimizem pa ne velja za demografsko sliko regije, ki je skrb vzbujajoÄ?a. Ta namreÄ? kaĹže na precejĹĄnje

Rezultate omenjene raziskave je udeleĹžencem seje predstavil strokovni sodelavec Centra za terciarno izobraĹževanje

staranje prebivalstva, starega veÄ? kot 65 let, na drugi strani pa na precejen padec ĹĄtevila mladih. Po ugotovitvah raziskave bo potrebno poleg prizadevanj za ohranitev mladih v domaÄ?em okolju privabiti te tudi iz drugih obmoÄ?ij. Za to pa bo treba zagotoviti delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, veÄ?jo odprtost do drugaÄ?nih ter do razliÄ?nih pristopov, kultur, Âťpotrebna bo liberalnost, strpnost, veÄ?ja promocija regije ‌ Enostavnih ukrepov pri tem ni, vse je v ljudehÂŤ, so ĹĄe menili v razpravi. Sklenili so jo z razmiĹĄljanjem, kako in kaj z ugotovitvami raziskave v prihodnje, da

Nastaja VzorÄ?no mesto IzobraĹževanje po sodobnih metodah – Ekosistem za izobraĹževanje, razvoj in inovacije

Tatjana PodgorĹĄek

Gostja prve seje upravnega odbora regijske zbornice v novi sestavi je bila generalna direktorica ÂťmameÂŤ Sonja Ĺ muc.

plomanti, raziskovalci ... Ĺ˝elijo si, da bi v VzorÄ?nem mestu potekal proces, ki bo spodbujal in vzgajal kadre za prihodnost. ÂťCeloten prostor bo zasnovan kot nekakĹĄen ekosistem za izobraĹževanje, razvoj in inovacije na naÄ?in, ki nam plemeniti Ĺživljenje,ÂŤ pravita. ÂťZa ta namen bomo v VzorÄ?nem mestu uporabili tehnologije, ki so v svetu Ĺže prisotne, le da jih morda tukaj premalo poznamo in uporabljamo, tukaj pa jih hoÄ?emo pribliĹžati ljudem.ÂŤ KropuĹĄek – Ranzigerjeva pa k temu doda: ÂťIn to na zabaven naÄ?in. VzorÄ?no me-

â?ą

Vas zanima veÄ?? http://Pattern.

City; http://fb.me/ Pattern.City4.0

Zabavno je bilo tudi urejanje prostorov: Miha Cojhter, Brigita Kropuťek – Ranzinger, Erik Kapfer.

Velenje – V praznih prostorih Nakupovalnega centra Velenje nastaja VzorÄ?no mesto, inovativen sistem izobraĹževanja, ki bo poskrbel za radovednost, raziskovanje, inovativnost razliÄ?nih virov ter povezovanje lokalnih in Ä?ezmejnih skupnosti. Projekt bo vodila Ljudska univerza Velenje, sredstva zanj pa je zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje, ki je v njem prepoznala dobro idejo.

Glavni element VzorÄ?nega mesta bodo izobraĹževalne postavitve za vse generacije. V njem se bodo te spopadale z novimi tehnologijami, virtualno resniÄ?nostjo in programiranjem, v njem bo tudi hiĹĄa pobega. Živimo v Ä?asu eksponentne rasti, ko se stvari zelo hitro spreminjajo. ÄŒe hoÄ?eĹĄ slediti tehnologiji in jo tudi uporabljati, je potrebno nenehno eksperimentiranje, raziskovanje in testiranje bodisi

đ&#x;”˛

Predvidevanja podjetij o ĹĄtevilu zaposlenih v letu 2030 glede na leto 2025. Vzorec ankete je zajel druĹžbe, ki zaposlujejo slabih 65 % vseh zaposlenih (11.266 oseb).

Skrb vzbujajoÄ?a demografska slika regije

Milena KrstiÄ? – Planinc

Âťin z njimi priti do konkretnih dejanj.ÂŤ V razpravi so, tako kot Ĺ mucova, Ä?lani upravnega odbora uvrstili med nujno potrebne aktivnosti poĹĄteno delo, dvig ugleda, sodelovanje s socialnimi partnerji in z vsemi delodajalskimi organizacijami, Âťda ne bomo vlekli vsak na svojo stran, ampak naĹĄli konsenz.ÂŤ Po mnenju Nardina mora GZS pomagati pri mednarodnem vkljuÄ?evanju posameznih projektov, vkljuÄ?evati v aktivnosti ljudi v razliÄ?nih starostnih obdobjih, za Ä?im boljĹĄo uÄ?inkovitost pa Âťpomesti pred svojim pragom oziroma postoriti veÄ? v notranji organizaciji.ÂŤ

metod bodisi produktov v okolju,ÂŤ pravita snovalca VzorÄ?nega mesta. ÂťGre za velik in prvi projekt v Evropi, v katerem bomo z novimi metodami medpredmetno

â?ą

Ima visoko vizijo: zviťati znanstveno pismenost po vsej Sloveniji – vse starosti, vse narodnosti, vse skupnosti.

povezovali razliÄ?ne zgodbe in izobraĹževali po sodobnih metodah, se uÄ?ili upravljati sodobno tehnologijo,ÂŤ pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek – Ranzinger.

VzorÄ?no mesto sta zasnovala Miha Cojhter in Erik Kapfer.

Cojhter je magistriral iz interaktivnih komunikacij v Avstriji in

Ĺže tam pilotno pripravil projekt, v Ĺ aleĹĄki dolini, kamor se vraÄ?a, bo zgodbo peljal naprej. Kapfer je nekaj let Ĺživel na Nizozemskem, kjer se je Ĺže ukvarjal s pametnim mestom, tukaj ga bo samo ĹĄe nadgradil. ÂťSpoznala sva se na hitro, takoj prepoznala skladnost v razmiĹĄljanju in viziji prihodnosti in zaÄ?ela projekt konstruirati in razvijati,ÂŤ pripovedujeta.

VzorÄ?no mesto ('Pattern city')ÂŤ je veÄ?namenski prostor, v katerem bodo interaktivne uÄ?ne postavitve, ulica virtualne resniÄ?nosti, transmedijski studio za znanstvene vsebine, digitalni laboratorij ter poligon za interaktivni 'escape room'. V njem bodo trikrat letno prilagodili vsebine specifiÄ?ni tematiki. Teme za naslednje leto so Ĺže zaÄ?rtane, in sicer bo to roboelektrika, 10 tisoÄ? milj okoli nas in vojne sveta.

Ciljna publika bodo osnovnoĹĄolci, srednjeĹĄolci, ĹĄtudenti, di-

sto bo namenjeno zabavi. Z njo se uÄ?imo, nauÄ?imo, dojamemo in znamo uporabiti tisto, kar smo se nauÄ?ili.ÂŤ Za namen zabavne metode preverjanja znanja bo sluĹžila 'soba pobega'. Otroci ne bodo s svinÄ?nikom v roki trepetali, ali znajo ali ne. Njihovo znanje se bo preverjalo timsko, tako kot tudi delamo v realnem Ĺživljenju.

Ne vsak zase, ampak skupaj in da se imamo pri tem lepo. Njihov cilj je, da se jim bodo ob popoldnevih in vikendih pridruĹžile cele druĹžine. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Brigita Kro-

puĹĄek – Ranzinger: ÂťPrav se mi zdi, da oĹživimo prostore v centru mesta, napolnimo najprej tiste, ki jih Ĺže imamo. Ob tem pa ne skrivamo, da bi radi Ä?ez nekaj Ä?asa zgradili povsem nov objekt.ÂŤ

Oktobra veÄ? brezposelnih kot septembra V ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje je v evidenci brezposelnih 4.936 oseb Ljubljana, Velenje – Konec oktobra se je brezposelnost na meseÄ?ni ravni poveÄ?ala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda za zaposlovanje, najbolj v ptujski (za 8 odstotkov), sledi pa velenjska s 4,6 odstotka, saj je bilo na ĹĄestih uradih za delo konec oktobra v evidenci brezposelnih 4.936 oseb.

Najbolj se je brezposelnost poveÄ?ala na obmoÄ?ju Radelj ob Dravi (za 7,9 odstotka), najmanj na obmoÄ?ju Velenja (za 3,9 odstotka) in Slovenj Gradca (za

1,4 odstotka). Kot pravi Branka Ĺ kulj Nussdorfer iz ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje, je bilo najveÄ? novih prijav v brezposelnost iz vrst iskalcev prve zaposlitve ter zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. ÂťOd oktobra do februarja brezposelnost postopoma naraĹĄÄ?a, priliv v brezposelnost je obiÄ?ajno veÄ?ji od odliva v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah po drĹžavi.ÂŤ Na letni ravni pa je v ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje brezposelnost upadla za 16,4 odstotka. đ&#x;”˛

mkp

PoÄ?itnikarji osmiÄ? 'liĹĄpali' Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj – Mladi, ki so letos na poÄ?itniĹĄkem delu v Ĺ oĹĄtanju lepĹĄali mesto in okolico, so opravili veliko delo, ocenjujejo. Podobno kot v preteklih letih je obsegalo Ä?iĹĄÄ?enje, pometanje, pletje, obrezovanje, razliÄ?ne selitve, barvanje, betoniranje ... Pri tem poudarjajo, da so letos mladi pokazali precej boljĹĄi odnos do dela. Ĺ˝al pa zaradi omejenih sredstev v poÄ?itniĹĄko delo niso mogli vkljuÄ?iti vseh prijavljenih, zato so morali opraviti izbor.

ObÄ?ina je koordinirala, organizirala in zagotavljala delo, izvajala nadzor, skrbela za kakovost opravljenega dela, zagotovila vso potrebo orodje, material, zaĹĄÄ?itna sredstva, poskrbela za mali-

ce in poravnala veÄ?ino stroĹĄkov.

PlaÄ?ilo za njihovo delo je znaĹĄalo 4,61 evra na uro bruto. Od tega so mladi za uro dela prejeli 3,83 evra, stroĹĄek ObÄ?ine pa je znaĹĄal 6,5 evra.

Ugotavljajo, da veÄ?ini obÄ?anov moĹžnost, da lahko njihov otrok med poÄ?itnicami dela, pa Ä?etudi le za en teden, veliko pomeni.

Zato bodo tudi prihodnje leto v proraÄ?unu skuĹĄali zagotoviti denar za vkljuÄ?itev pribliĹžno sto mladih. Ob upoĹĄtevanju, da bi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj morala vsa sredstva zagotovila sama (letos je za poÄ?itniĹĄko delo 5.000 evrov primaknil HSE), bi to pomenilo pribliĹžno 25.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Zdravniki opozarjajo, da je smog izredno nevaren za zdravje ljudi.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je v okviru azijske turneje mudil na Kitajskem.

Obrambni ministri Ä?lanic zveze Nato so se v Bruslju dogovorili o nadgradnji zavezniĹĄke poveljniĹĄke strukture s ciljem zagotoviti boljĹĄo gibljivost sil in opreme pri prevozu Ä?ez Atlantik in tudi po Evropi.

V Kataloniji je potekala sploĹĄna stavka, h kateri so pozvali zagovorniki neodvisnosti.

Protestniki so zaprli ceste in ĹželezniĹĄke tire, kar je predvsem v Barceloni povzroÄ?alo prometne zastoje.

ÄŒetrtek, 9. november Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se je v Rimu sreÄ?al z italijanskim kolegom Angelinom Alfanom, s katerim sta med drugim govorila tudi o vpraĹĄanju zastopstva slovenske manjĹĄine v italijanskem parlamentu. Dogovorila sta se, da bo italijanska stran pospeĹĄila uresniÄ?evanje zaĹĄÄ?itnega zakona o vraÄ?anju nepremiÄ?nin ter zagotovila vrnitev in obnovo Narodnega doma v Trstu do leta 2020.

Doma je drĹžavni zbor na izredni seji obravnaval predlog pokojninske novele, ki odpravlja ureditev iz pokojninske reforme, po ka-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 8. november Parlamentarni odbor za pravosodje je soglasno podprl predlog sprememb zakona o zemljiĹĄki knjigi, ki so povezane z uveljavitvijo razsodbe arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Potem ko so mediji oznanili, da se je britanska ministrica za razvojno pomoÄ? Priti Patel v Izraelu brez mandata nadrejenih sreÄ?ala z izraelskimi uradniki in jim obljubljala moĹžnost pomoÄ?i, je ta odstopila.

V glavnem mestu Indije New Delhiju so zaradi hudo onesnaĹženega zraka zaprli vse ĹĄole.

16. novembra 2017

Cerar je Junckerju pojasnjeval, kako bi Slovenija ravnala glede prodaje NLB.

du Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager sta predstavila slovensko reĹĄitev vpraĹĄanja prodaje NLB. Cerar je po sreÄ?anju povedal, da je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog.

Evroposlanci so v osnutku resolucije izrazili zaskrbljenost zaradi pranja denarja na Malti.

Blizu francoskega mesta Toulouse je neki moĹĄki z avtomobilom zapeljal v skupino treh ĹĄtudentov pred fakulteto. Vsi trije so bili ranjeni.

Predsednica razpuĹĄÄ?enega katalonskega parlamenta Carme Forcadell je plaÄ?ala zahtevano varĹĄÄ?ino in Ĺže zapustila pripor.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je po obisku na Kitajskem odpotoval v Vietnam, kjer se je udeleĹžil vrha Apeca in v govoru med drugim dejal, da ne bo dopustil izkoriĹĄÄ?anja ZDA.

Sobota, 11. november Doma je veljal predvolilni molk.

Avstralski premier Malcolm Turnbull je izgubil parlamentarno veÄ?ino, potem ko je tudi njegov poslanec John Alexander moral odstopiti zaradi dvojnega drĹžavljanstva.

Na Poljskem so se spomnili, da prav letos mineva 99 let od njihove razglasitve neodvisnosti. Po tamkajĹĄnji prestolnici so potekali shodi nacionalistov.

no aktivnost v prihodnje. Volilna udeleĹžba je bila 41,74-odstotna.

MoÄ?an potres je stresel obmoÄ?je ob iraĹĄko-iranski meji. Iranske oblasti so poroÄ?ale o veÄ? kot 60 mrtvih in 300 ranjenih, mediji pa so opozarjali, da se bo ĹĄtevilo najverjetneje ĹĄe poviĹĄalo. Ĺ panski premier Mariano Rajoy je prviÄ? po odvzemu avtonomije priĹĄel na obisk v Barcelono in se na sreÄ?anju svoje Ljudske stranke zavzel za Âťvrnitev demokratiÄ?ne in svobodne KatalonijeÂŤ.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je prispel na Filipine, kjer se je na veÄ?erji sreÄ?al z visokimi uradniki, v Manili pa ga je priÄ?akalo tudi veÄ? sto protestnikov, ki so zaĹžigali ameriĹĄke zastave.

Ponedeljek, 13. november NaĹĄo drĹžavo je prviÄ? v sezoni zajelo sneĹženje do niĹžin. Pojavilo se je kar nekaj teĹžav v prometu, najveÄ? na Notranjskem, v severnem delu Primorskem in v osrednjem delu drĹžave.

Prvi sneg je na cestah povzroÄ?il kar nekaj teĹžav.

Del domaÄ?e politike se je glasno zavzel za sirskega begunca Ahmada Ĺ amija, ki naj bi ga dan za tem izgnali na HrvaĹĄko. Premier Cerar je pozval k zaÄ?asni ustavitvi postopka, dokler se dilema ne razreĹĄi.

Na uradnem obisku v Sloveniji je bil predsednik makedonske vlade Zoran Zaev.

Nekdanja smuÄ?arka Tina Maze je potrdila, da s partnerjem Andreo Massijem priÄ?akujeta otroka.

Triindvajset Ä?lanic Evropske unije (med njimi tudi Slovenija) je podpisalo listino o krepitvi obrambnega sodelovanja, katerega cilj je oblikovanje Evropske obrambne unije do leta 2025.

Torek, 14. november Donald Trump se je mudil na azijski turneji.

V avstrijskem parlamentu je kar 85 novih poslancev.

teri se Ä?as prostovoljne vkljuÄ?itve v obvezno pokojninsko zavarovanje ne ĹĄteje veÄ? v pokojninsko dobo brez dokupa. Ĺ pansko vrhovno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da bo odstavljena predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell ostala v priporu, dokler ne bo izplaÄ?ana varĹĄÄ?ina.

Na Dunaju se je na ustanovnem zasedanju seĹĄel avstrijski parlament.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je kitajskega kolega Ĺ i DĹžinpinga med obiskom Pekinga zasipal s komplimenti.

IraĹĄka vojska je na zahodu drĹžave zaÄ?ela ofenzivo za zavzetje enega od ĹĄe zadnjih obmoÄ?ij pod nadzorom skrajne skupine Islamska drĹžava.

V Barceloni je veÄ? sto tisoÄ? ljudi pozivalo k izpustitvi priprtih katalonskih voditeljev.

Policija v juĹžnem indijskem mestu Hyderabad je pred obiskom Ivanke Trump prepovedala prosjaÄ?enje v mestu in zaÄ?ela odstranjevati brezdomce.

OdloÄ?ili smo se, da hoÄ?emo spremeniti svet, da ne pristajamo na tezo, da se niÄ?esar ne da spremeniti. Kot najstniĹĄki uporniki, polni idealov in upanja, ki je in mora biti osnova za kakrĹĄnokoli tveganje, smo se lotili ustanovitve podjetja, ki bi potencialno lahko globalno vplivalo na zdravstvo.

Treba je dodati: naÄ?rt je nastajal veÄ? kot TjaĹĄa Zajc leto dni, odloÄ?itev za akcijo tako vseeno ni bila povsem stvar hipne evforije. Pomagalo je tudi, da za razliko od klasiÄ?nih start-upov, ki nastanejo iz osebnih prihrankov ustanoviteljev, njihove druĹžine in kakĹĄnega posojila, za ustanovitvijo naĹĄega eksperimenta stoji uveljavljeno podjetje, ki je v zaÄ?etni obstoj ekipe vloĹžilo za nekaj mesecev sredstev. ReÄ?eno mi je bilo: “Verjetnost neuspeha je okoli 80-odstotna, pripravljeni pa smo dati vse od sebe in v ĹĄtirih mesecih potencialno priti do veÄ?je investicije, ki bi omogoÄ?ila nekaj let delovanja. ÄŒe projekt ne uspe, si seĹžemo v roke in se razidemo.

Ne vemo, kakťen bo izid, a voŞnja do njega bo rokenrol.�

Kolikokrat v Ĺživljenju imaĹĄ moĹžnost v relativno varnem okolju vsaj nekaj Ä?asa Ĺživeti z obÄ?utkom, da spreminjaĹĄ ali boĹĄ v desetletju ali dveh spremenil del sveta? Pristala sem. In zaÄ?el se je emocionalni tobogan.

KoliÄ?ina nihanja Ä?ustev, stresa in negotovosti je v start-up svetu neopisljiva, prav tako koliÄ?ina evforije, serotonina in veselja.

TeĹžko je reÄ?i, da v tem Ä?asu delujeĹĄ in razmiĹĄljaĹĄ racionalno.

PreveÄ? je negotovosti in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na tvoje poÄ?utje.

PouÄ?en se mi je zdel zapis podjetnika Maurizia Feste z nasveti, kdaj sprejemati kakĹĄne odloÄ?itve, med drugim: ko si na dnu, ne beri knjig o uspeĹĄnih podjetnikih in kako biti bolj uspeĹĄen.

Samo potolkle te bodo. Ko si na vrhuncu, ne troĹĄi na veliko, ne poveÄ?uj plaÄ? in ne delaj strateĹĄkih naÄ?rtov.

Ne obstaja brez razloga citat “Biti Ĺžrtev lastnega uspeha.â€?

V spremni besedi knjige V zrelih letih Jeana Paula Sartra, Vital Klabus o eksistencializmu piĹĄe: “Človek kratkomalo je, vrĹžen je v svet, prisiljen bivati. Njegova zavest odkriva svet in ga omogoÄ?a, ima pa ĹĄe eno temeljno lastnost: je svobodna, nevezana, sama lahko odloÄ?a in mora odloÄ?ati. ÄŒlovek je obsojen na svobodo, ne more se ji izmakniti. Tudi Ä?e se ne odloÄ?i za niÄ?, Ä?e ostane v nejasnosti, si je s tem vendarle svobodno izbral neko pot.â€?

Ta definicija svobode je v nasprotju z ujetostjo, ki jo lahko Ä?utimo ob zavedanju, da so naĹĄe odloÄ?itve pogojene s kulturnimi vzorci in priÄ?akovanji okolice. Smo okvirjeni ali svobodni? Kaj pomeni premikanje meja in do katere meje je moĹžno? Kdaj je odloÄ?itev tvegana, kdaj obiÄ?ajna? Jasno je predvsem, da za vsako odloÄ?itvijo stojijo posledice. VÄ?asih jih lahko, drugiÄ? teĹžje predvidiĹĄ. Ĺ˝ivljenje je na koncu seĹĄtevek odloÄ?itev.

Ideje svobode in izbire bodo vedno vir nenehnih razprav brez dna. ÄŒloveka oblikujejo odsevi, odzivi okolice. V eni kulturi bo eno dejanje konformizem, v drugi bo isto dejanje upor. V Sloveniji ali na Japonskem je to, da poskusiĹĄ podjetniĹĄko pot in ti ne uspe, druĹžbeno obsojano in stigmatizirano. TeĹžko se pobereĹĄ brez sramu. V ZDA, Izraelu in ĹĄe kje je Ĺže to, da si bil pogumen verjeti v neobstojeÄ?e, dovolj za spoĹĄtovanje. In Ä?e ne uspe, poskusiĹĄ kaj drugega. Obstajata torej dve moĹžnosti: lahko ti uspe pomagati spremeniti svet. V nasprotnem primeru bo svet, kot je.

In ti boĹĄ imel moĹžnost poskusiti z druge strani. đ&#x;”˛

Nedelja, 12. november Bil je dan ĹĄe enih volitev predsednika republike. Svoj drugi predsedniĹĄki mandat je z 52,94 odstotka glasov volivcev dobil Borut Pahor, Marjan Ĺ arec pa je z dobljenimi 47,06 odstotka glasov Ĺže napovedal politiÄ?-

Petek, 10. november Potem ko je vlada v predlogu drĹžavnega proraÄ?una za leto 2019 opravila nekatere prerazporeditve, je predlog znova obravnaval Odbor drĹžavnega zbora za finance in monetarno politiko.

Premier Miro Cerar in finanÄ?na ministrica Mateja VraniÄ?ar Erman sta bila v Bruslju.

Predsedniku Evropske komisije Jeanu-Clau-

Svet univerzitetnega kliniÄ?nega centra je sprejel sklep o zaÄ?etku postopka razreĹĄitve generalnega direktorja UKC Ljubljana AndraĹža KopaÄ?a in strokovne direktorice Marije Pfeifer.

OdloÄ?itve in svoboda

Po Milanu KuÄ?anu je Borut Pahor drugi predsednik Slovenije, ki bo na poloĹžaju dva mandata.

ZaÄ?el se je postopek za razreĹĄitev KopaÄ?a in Pfeiferjeve.

V Ljubljani so istega dne odprli novo urgenco.

Po medijskem pompu okrog deportacije sirskega prebeĹžnika Ahmada Ĺ amija na HrvaĹĄko je premier Cerar sporoÄ?il, da bo vlada odloÄ?ala, ali je v interesu drĹžave, da Ĺ amiju izdajo dovoljenje za zaÄ?asno prebivanje.

Poslanci so na redni novembrski seji obravnavali predloga proraÄ?unov za prihodnji dve leti. Ker so gospodarska gibanja in napovedi za Slovenijo ugodni, vlada po veÄ? letih naÄ?rtuje proraÄ?unski preseĹžek.

Predstavniki vlade in sindikata poklicnega gasilstva so na sestanku pri premierju zbliĹžali staliĹĄÄ?a in naĹĄli nekaj konkretnih smeri reĹĄevanja nesoglasij.

Jure BeriÄ?nik:

Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu

No va kn ji

Februarja 1985 je avtor odĹĄel iz Titovega Velenja na sluĹženje vojaĹĄkega roka v takratno mogoÄ?no Jugoslovansko ljudsko armado. Odhod v neznano avanturo je prinesel kopico zabavnih prigod in nezgod, ustvaril nova prijateljstva, spoznanja in Ĺživljenjske izkuĹĄnje ter se za vedno zapisal v spomine mladega vojaka.

NaroÄ?ila:

jure.bericnik@yahoo.com

041/ 392 114

MPC 22,99 â‚Ź A5, trda vezava, 338 strani

ga

SZ Letras ďż˝ ďż˝njigo je soďż˝nancirala ďż˝estna obÄ?ina Velenje

6

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

16. novembra 2017

7

"VÄ?asih je bolj varno biti tiho kot dokazovati, kdo ima prav" Pogovor s poslansko stranke DeSUS v drĹžavnem zboru Marijo Antonijo KovaÄ?iÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

11 poslancem stranke DeSUS v drĹžavnem zboru (DZ) se je kot zadnja pridruĹžila Marija Antonija KovaÄ?iÄ? iz Velenja. Povabili smo jo na pogovor.

Mnogi drĹžavljani z delom poslancem niso zadovoljni. Od njih in s tem tudi od vas so priÄ?akovali veÄ?. Morda veÄ? tudi zato, ker ste poslanka stranke, ki je v vladni koaliciji. ÂťTudi sama nisem zadovoljna z delom in dogajanjem v DZ. Ni prijetno, sploh zame, ki nisem rojena politiÄ?arka. A Ä?e sem Ĺže v parlamentu, se trudim sodelovati in delovati po svojih moÄ?eh v korist vseh drĹžavljanov. Vse bolj spoznavam, kako zmotna so bila moja razmiĹĄljanja, da lahko en poslanec spremeni svet. Slovenija bi bila resniÄ?no lahko druga Ĺ vica, Ä?e bi se v sklenjenem krogu, kot ga je opisal eden od slovenskih pisateljev, pretakali moÄ?, modrost in ljubezen, kar zame pomeni spoĹĄtovanje drug rugega. Ker pa v naĹĄem poslanskem zboru vsi raÄ?unajo na moÄ? brez modrosti, smo priÄ?a mno-

gim nepremiĹĄljenim dejanjem, odloÄ?itvam. Ker pa tudi spoĹĄtovanja med poslanci ni, se dogaja to, kar se – opozicija negira vse, kar ponudi koalicija za Ĺželen napredek drĹžave.ÂŤ Na katera pereÄ?a vpraĹĄanja ste se odzivali? ÂťPoslanec bi se moral odzivali na vsa vpraĹĄanja, za katera Ä?uti, da bi lahko prispeval kakĹĄen koĹĄÄ?ek k boljĹĄim reĹĄitvam. Vendar imamo razdeljena podroÄ?ja in je nemogoÄ?e, da bi se odzvala na vsako vpraĹĄanje. Na sejah odborov DZ, v katerih delujem, povem svoje staliĹĄÄ?e do konkretnega vpraĹĄanja. Zame so pomembnejĹĄa usklajevanja med koalicijskimi partnerji in skupen sklep, ki gre v obravnavo v DZ, kjer pa opozicija obvezno nasprotuje vsakemu naĹĄemu sklepu. To so teĹžki trenutku in verjemite, da je vÄ?asih bolj varno, Ä?e si tiho, kot da dokazujeĹĄ, kdo ima prav.ÂŤ Kaj pa aktualne teme iz Ĺ aleĹĄke doline? Ste se odzivali nanje? ÂťPri obravnavi teh sem se odzivala tudi tam, kjer nisem Ä?lanica odborov ali komisij DZ. Kot Ä?lanica odbora za zdravstvo sem se

Marija Antonija KovaÄ?iÄ?: ÂťRes bi lahko bila Slovenija druga Ĺ vica.

Sami skrbimo za to, da ni.ÂŤ

zavzeto vkljuÄ?ila v prizadevanja za obstoj BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki jo je ministrstvo za zdravje hotelo izbrisati iz registra in pripojiti k celjski bolniĹĄnici. Pridobila sem podpise podpore vseh naĹĄih poslancev in skupaj s civilno iniciativo nam je uspelo vsaj toliko, da stvar za zdaj stoji.ÂŤ Med ĹĄtevilnimi vpraĹĄanji je v tem trenutku aktualen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja novo dajatev. Kako ga ocenjujete vi? ÂťDolgo smo ga priÄ?akovali, dobili smo ga pred nedavnim in ga ĹĄe nismo podrobneje obdelali.

Ne zdi se mi prav, da je ministr-

stvo za zdravje prevzelo domaÄ?o nalogo za izvedbo zakona, saj se pri tem prepleta tudi sociala.

Odprto ostaja vpraĹĄanje financiranja. Veseli me, da smo uspeli z zakonom o asistenci, saj je s tem ÂťpokritaÂŤ potreba dela populacije. Zagotovo bomo poslanci DeSUS-a ta zakon skrbno pregledali, podali pripombe, saj si Ĺželimo, da bi bili Ä?im manj ogroĹženi tisti, ki so pod pragom revĹĄÄ?ine.ÂŤ Kako je mogoÄ?e, se spraĹĄujejo mnogi upokojenci, da na eni strani v drĹžavi raste bruto druĹžbeni proizvod, po drugi pa raste tudi ĹĄtevilo upokojencev, ki ne dosegajo niti praga revĹĄÄ?ine,

Grenko praznovanje 130-letnice Na nekaterih podroÄ?jih raven zdravstvenih zdravnikov in vsem lahko brez slabe vesti pogledam v oÄ?i.ÂŤ storitev viĹĄja in zahtevnejĹĄa v primerjavi BolniĹĄnica ni krĹĄila z drugimi bolniĹĄnicami – Marjan Ferjanc: zakona razreĹĄitev z mesta direktorja nezakonita Ferjanc je na oÄ?itek o napaÄ?Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 8. in 9. novembra – Pred tednom dni je bila v celjskem Narodnem domu slavnostna akademija ob 130-letnici delovanja Sploťne bolniťnice Celje.

Praznovanje je bilo kljub zavidljivemu razvoju zdravstvenih storitev v tretji najveÄ?ji slovenski bolniĹĄnici grenko, saj je dogodek zasenÄ?ila zahteva Ä?lanov sveta zavoda bolniĹĄnice za razreĹĄitev njenega direktorja Marjana Ferjanca. OÄ?itali so mu nesprejetje letoĹĄnjega finanÄ?nega naÄ?rta bolniĹĄnice in napaÄ?no prevedbo nekaterih plaÄ? zaposlenih leta 2008. Dan pred slavnostno prireditvijo je Ferjanc na novinarski konferenci, ki je bila namenjena jubileju, oÄ?itke oznaÄ?il za neutemeljene. Kot je ĹĄe povedal, kljub argumentom priÄ?akuje razreĹĄitev, saj je aktualna sestava sveta zavoda naklonjena trenutni vladni koaliciji, sam pa je ĹĄe vedno Ä?lan stranke SDS. Ferjanc je tudi prepriÄ?an, da gre za politiÄ?no razreĹĄitev. ÂťÄŒe bo do nje priĹĄlo, bo nezakonita.ÂŤ Seja sveta zavoda je bila vÄ?eraj popoldne, po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije.

Podporo Ferjancu strokovni direktor in zdravniki

Podporo Ferjancu so na novinarski konferenci izrazili strokovni direktor bolniĹĄnice Franci VindiĹĄar in veÄ? kot 20 predstojnikov oddelkov in zdravnikov spe-

cialistov. Podpira ga tudi veÄ?ina sindikatov. ÄŒe bo do razreĹĄitve res priĹĄlo, so zdravniki napovedali, da se bodo dosledno drĹžali 40-urnega delavnika. Na vpraĹĄanje, kaj to pomeni, je VindiĹĄar pojasnil, da bo delo potekalo na pribliĹžno tretjini normalnega

ni prevedbi plaÄ? povedal, da so za napake ÂťkrivaÂŤ nejasna navodila pristojnega ministrstva, kar je vsem, ne le njim, povzroÄ?alo teĹžave. ÂťPoslediÄ?no sta raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e in inĹĄpektorat odkrivala nepravilnosti, a zaradi tega nikjer niso odstavili direktorja.ÂŤ Na osnovi anonimk v Ä?asu njegove zadnje kandidature je – ta-

zavoda potrjen aprila, nato ga je bolniĹĄnica posredovala ĹĄe ministrstvu, od koder so odgovorili, da ga je treba popraviti in uskladiti s konÄ?nimi izhodiĹĄÄ?i finanÄ?nih naÄ?rtov, ki pa takrat ĹĄe niso bila znana. Ko ga je nazadnje spet predloĹžil Ä?lanom sveta, je ena od Ä?lanic dejala, da ga sploh ni pogledala in da tako in tako ne bo zanj glasovala. Ferjanc je ĹĄe poudaril, da je Ä?lane sveta veÄ?krat povabil na ogled bolniĹĄnice, da bi vedeli in videli, kaj vse poÄ?nejo in bi laĹžje razumeli stvari, a si za to nihÄ?e ni vzel Ä?asa.

Ponosni na doseĹžke, ki gredo nekaterim Âťv nosÂŤ

Franci VindiĹĄar (prvi z leve) in Marjan Ferjanc menita, da celjska bolniĹĄnica pomembno odstopa od ostalih slovenskih bolniĹĄnic tako po razvoju stroke kot organizaciji dela.

obsega dela. ÂťKaj to pomeni za Ä?akalne dobe in vse drugo, najbrĹž ni treba posebej razlagati. Seveda pa bomo vsem zagotavljali vsaj minimalno oskrbo.ÂŤ Po zagotovilih VindiĹĄarja je prejĹĄnji teden javno pozval vse Ä?lane sveta zavoda, da se pred napovedano sejo 15. novembra sestanejo s strokovnim svetom bolniĹĄnice, da bodo sliĹĄali tudi mnenje stroke ter razreĹĄili morebitna odprta vpraĹĄanja. ÂťZastopam okoli 300

ko Ferjanc – inĹĄpekcija opravila dva nadzora. Pri prvem je ugotovila ĹĄtiri napaÄ?ne prevedbe, pri ponovnem pregledu na zahtevo predsednika sveta zavoda AndraĹža Jaklja pa je odkrila krĹĄitve ĹĄe v 34 primerih. Vendar je inĹĄpektor v odloÄ?bi nedvoumno zapisal, da BolniĹĄnica ni krĹĄila zakona o sistemu plaÄ? v javnem sektorju, je pa zviĹĄala stroĹĄek za plaÄ?e. V zvezi z nesprejetjem finanÄ?nega naÄ?rta pa je dejal, da je bil na svetu

Ob pogledu na razvoj bolniĹĄnice sta Ferjanc in VindiĹĄar dejala, da so izredno ponosni na strokovne doseĹžke na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. Zagotovila sta, da vsem prebivalcem ĹĄirĹĄe Savinjske regije zagotavljajo najboljĹĄo zdravstveno in varno oskrbo. BolniĹĄnica presega raven regijske, saj na marsikaterem podroÄ?ju opravlja viĹĄjo in zahtevnejĹĄo raven storitev. Kljub finanÄ?nim stiskam, ki so jih pestile v zadnjih 10 letih, so razvili nekatere stroke do te mere, Âťda nam to Ĺže marsikdo oporeka, ker da smo ĹĄli predaleÄ?,ÂŤ je dejal Ferjanc. Po mnenju

Rekli so â?ą Marjan Fer-

janc o tem, ali je morda k zahtevi za njegovo razreĹĄitev botrovalo tudi njegovo trenutno nasprotovanje pripojitve BolniĹĄnice TopolĹĄica k celjski bolniĹĄnici: ÂťMislim, da ne bistveno, kajti postopek razreĹĄitve in Ĺželja, da ne bi bil direktor celjske bolniĹĄnice, traja Ĺže tri leta.ÂŤ

dobivajo manj kot 600 evrov pokojnine. ÂťBDP res raste, a ĹĄele v zadnjem Ä?asu. Ob pojavu finanÄ?ne krize najbrĹž tudi vsi poslanci nismo vedeli, kako globoko na dnu je drĹžava. Ko je Ĺže kazalo na bolje, so se stvari v letih 2012, 2013 znova obrnile navzdol. Do realne niÄ?le in nekaj malega Ä?ez smo priĹĄli ĹĄele v zadnjem dobrem letu. A rast BDP-ja ĹĄe ne pomeni, da lahko vse ukrepe, ki so jih morale sprejeti vlade za preĹživetje, takoj ukinemo. Pokojnine, ki so jih zadrĹževali na ravni finanÄ?nega pokritja, poÄ?asi ÂťlezejoÂŤ navzgor. Pred kratkim smo potrdili spremembe za upokojence z niĹžjimi pokojninami od 600 evrov, izvedena je bila tudi izredna uskladitev, prihodnje leto sledi ĹĄe eno usklajevanje, potem pa, mislim, bomo dosegli stopnjo pred krizo. Ĺ ele temu bo lahko sledilo konkretno usklajevanje pokojnin s plaÄ?ami.ÂŤ Pri spremljanju dogajanja v drĹžavnem zboru bi dejali, da se Ĺže krepko poznajo priprave na drĹžavnozborske volitve prihodnje leto. Je obÄ?utek pravi? ÂťZelo pravi. Opozicija se trudi, da bi priĹĄlo do volitev Ä?im prej.

Iz tedna v teden se porajajo izredne seje, interpelacije, nekatere za lase privleÄ?ene, samo da se

ukvarjamo z nepotrebnimi stvarmi, zapravljamo tudi po 16 ur na dan za to, da bi zavirali, kar bi se moralo postoriti do konca mandata. Stremljenje za moÄ?jo je neverjetno.ÂŤ Kaj bi radi postorili ĹĄe do konca mandata? Še kar nekaj bi bilo treba postoriti, a gre vse zelo poÄ?asi. Veliko govorimo, rezultatov pa ni veliko, ker do kompromisov nikakor ne pridemo ali zelo redko.

Po koalicijski pogodbi bi morali – na primer – sprejeti ukrepe za pospeĹĄitev gospodarske rasti, kar pomeni nova delovna mesta, od koder se polni pokojninska, zdravstvena, ĹĄolska in ĹĄe kakĹĄna blagajna. Na obzorju so nove dajatve pri zdravstvenem zavarovanju, davkov pa imamo Ĺže danes veliko. Pripravlja se nepremiÄ?ninski zakon, ki tudi nakazuje doloÄ?ene davke. Seveda bomo vztrajali pri upokojenskih pravicah, ki bodo zagotavljale ljudem dostojne penzije.ÂŤ RazmiĹĄljate, da bi se prihodnje leto znova potegovali za poslansko mesto? ÂťNikakor ne. Kot sem Ĺže dejala, nisem politik po naravi in me je parlament globoko razoÄ?aral po dejanjih in obnaĹĄanju.ÂŤ đ&#x;”˛

V celjski bolniĹĄnici je organiziranih 32 oddelkov za bolniĹĄniÄ?no obravnavo s 738 posteljami. Zdravstvene storitve zagotavlja veÄ? kot 250 tisoÄ? ljudem iz ĹĄirĹĄe Savinjske regije. Na leto sprejme na zdravljenje blizu 34 tisoÄ? bolnikov, od tega tretjino na interne oddelke, tretjino na kirurĹĄke, preostalo na otroĹĄki in ginekoloĹĄko-porodniĹĄki oddelek. Na specialistiÄ?nem ambulantnem podroÄ?ju pa na leto obravnavajo pribliĹžno 330 tisoÄ? pacientov. Lani je ustvarila dobrih 98 milijonov evrov prihodkov.

VindiĹĄarja gre uvajanje novih metod zdravljenja, predvsem pa pribliĹžanje storitev prebivalcem regije, nekomu Âťv nosÂŤ. Zanje je bilo namreÄ? potrebnih precej veÄ? aktivnosti v primerjavi z dvema velikima zdravstvenima centroma. Med doseĹžki v zadnjih 10 letih je VindiĹĄar poudaril uvedbo robotske kirurgije, posege pri

boleznih srca in oĹžilja, interventno kardiologijo, sistemsko zdravljenje raka, razvoj vseh specialistiÄ?nih dejavnosti, enoto za zdravljenje moĹžganske kapi, podroÄ?je travmatologije. Izrazil je upanje, da bo pred slabim mesecem dni potrjena novelacija naÄ?rta nadomestne novogradnje po 10 letih đ&#x;”˛ Ä?akanja le uresniÄ?ena.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI

16. novembra 2017

Anja osvojila Grand Prix

Maraya). S tem je dobila pogum, da se predstavi tudi na pevskem festivalu Zlati mikrofon na Bledu, na katerem je zmagala. Zato se je odloÄ?ila ĹĄe za sodelovanje na mednarodnem pevskem tekmovanju mladih pevcev in pevk na Malti. Letos je na tekmovanju sodelovalo enajst drĹžav in okrog 60 pevcev in pevk. Ocenjevala jih je strokovna komisija, ki jo je sestavljalo trinajst Ä?lanov. Tekmovanje je potekalo po starostnih kategorijah, Anja pa je tekmovala v kategoriji starejĹĄih od 16 let. Predstavila je dve pesmi; prva je bila Stop, ki jo izvaja Sam Brown, v drugem delu tekmovanja pa je zapela uspeĹĄnico Christine Aguilera Mercy On Me. Skladbi nista lahki, zato je bila toliko bolj navduĹĄena nad odloÄ?itvijo strokovne komisije, ki ji je dodelila glavno nagrado tekmovanja Grand Prix kot zmagovalki vseh kategorij. Povabili so jo tudi na pevska festivala v Romunijo in Makedonijo. Oba bosta prihodnje leto. ÂťZame je to zelo velik doseĹžek, saj je to moje prvo pevsko tekmovanje v tujini. Moram priznati, da takĹĄnega doseĹžka nisem priÄ?akovala,ÂŤ nam je povedala, ko se je vrnila domov. Kot tudi, da avtorskih skladb za zdaj ĹĄe nima, si jih pa Ĺželi. Ve, da bo tudi njena prihodnost povezana z glasbo. Ob petju bi se rada sama spremljala s klavirjem, kar bo v bliĹžnji prihodnosti zagotovo tudi uresniÄ?ila.

Mlada velenjska pevka in pianistka Anja VodoĹĄek navduĹĄila mednarodno Ĺžirijo na festivalu Singer Stage na Malti Velenje, 10. novembra – Na mednarodnem pevskem festivalu Singer Stage, ki je od 3. do 5. novembra potekal na Malti, je bila zelo uspeĹĄna mlada VelenjÄ?anka Anja VodoĹĄek. Dijakinja drugega letnika velenjske umetniĹĄke gimnazije je Ĺže od malega predana glasbi, petje pa je le eden od njenih talentov. Je namreÄ? tudi odliÄ?na pianistka.

Anja se je v pop vodah prviÄ? preizkusila na tekmovanju Zlati mikrofon na Bledu, tekmovanje na Malti pa je bila njena prva mednarodna festivalska izkuĹĄnja, ki je le ĹĄe potrdila, da je odliÄ?na. Osvojila je namreÄ? glavno nagrado – Grand Prix (Velika nagrada).

Anja na velenjski glasbeni ĹĄoli obiskuje srednjo ĹĄolo za klavir v razredu Sanje Mlinar Marin, poleg tega pa obiskuje solo petje v razredu Gordane Hleb. Ker jo je mikalo tudi dodatno znanje pop petja, se je odloÄ?ila ĹĄe za uÄ?enje petja pri Marjetki Vovk (duo

đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Anja VodoĹĄek je tako navduĹĄila 13-Ä?lansko mednarodno Ĺžirijo, da je postala zmagovalka vseh kategorij tekmovanja.

Najboljťi logik med devetoťolci v drŞavi Rok Tadej Brunťek pometel s konkurenco – Naloge so bile zahtevne, a reťljive Tatjana Podgorťek

Zveza za tehniÄ?no kulturo Slovenije je na 22 osnovnih ĹĄolah po Sloveniji organizirala 32. tekmovanje uÄ?encev iz logike. Nanj se je iz ĹĄolskih tekmovanj uvrstilo 1488 uÄ?encev. Med njimi so bili tudi iz osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ e posebej pa je med njimi izstopal devetoĹĄolec osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje Rok Tadej BrunĹĄek, ki se je okitil z naslovom drĹžavnega prvaka iz logike.

Za Roka to ĹĄe zdaleÄ? ni prvo prestiĹžno priznanje z drĹžavnih tekmovanj, mu pa, tako kot

Rok BrunĹĄek: ÂťNaloge so vedno zanimive.ÂŤ

druge, pomenijo nagrado za Ĺže opravljeno delo in spodbudo za nadaljnja prizadevanja po pridobivanju novih znanj, pojasnjuje Rok. Zaradi zavidanja vrednih uvrstitev na drĹžavnih tekmovanjih iz znanj je med drugim prejel naziv naj uÄ?enec ĹĄole v ĹĄolskem letu 2016/2017.

Da je pometel s konkurenco med devetoĹĄolci, najbrĹž za tiste, ki ga poznajo, ni preseneÄ?enje.

So bile zanj naloge Âťmala malicaÂŤ? ÂťNaloge so vedno zelo zanimive. Bile so mi vĹĄeÄ?, bile so tudi zahtevne, a reĹĄljive,ÂŤ pravi.

Po njegovih besedah zahtevajo od tekmovalca zbranost, logiÄ?no

ÂťBila so Titova mestaÂŤ v Kinu Velenje Velenje, 17. novembra – Jutri ob 18. uri bodo v Kinu Velenje brezplaÄ?no zavrteli dokumentarni film o usodi osmih ÂťTitovihÂŤ mest nekdanje Jugoslavije, ki ga je ustvaril Amir Muratović. Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki od ĹĄestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Ĺ tiri mesta (Titograd, Titova Korenica, Titovo UĹžice in Titov Veles) so imela to Ä?ast Ĺže takoj po drugi svetovni vojni, druga (Titovo Velenje, Titov Drvar, Titova Mitrovica in Titov Vrbas) so se veÄ?inoma preimenovala leta 1981. Z razpadom drĹžave so atribut Titova/Titov postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih razliÄ?nih drĹžavah. Dokumentarni film Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekda-

Postanite naroÄ?nik

nje Jugoslavije opazuje, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoÄ? naĹĄ skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo v pripovedih iskrivih sogovornikov, ki se humorno, vÄ?asih pa tudi nostalgiÄ?no spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Poudarjajo, da so bila ta mesta pogosto privilegirana, da so bila izbrana prav zaradi leviÄ?arskih idej, delavskega znaÄ?aja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Bila so vzorÄ?na mesta socialistiÄ?ne drĹžave. Mnoge zgodbe pa so tudi tragiÄ?ne, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V dokumentarcu je zanimiva tudi zgodba, ki je nastala v Velenju. đ&#x;”˛

bĹĄ

razmiĹĄljanje, znanje predvsem iz javne logike, doloÄ?eno mero razmiĹĄljanja in znanja, ki sega iz teh okvirjev. Na tekmovanje se ni posebej pripravljal, je pa reĹĄil nekaj nalog s preteklih tekmovanj iz logike.

Njegova mentorica Milena Luknar je povedala, da zanjo Rokov uspeh ni preseneÄ?enje, saj s svojim pristopom, znanjem izstopa na marsikaterem podroÄ?ju. Vsaka preizkuĹĄnja je zanj izziv, na katerega se odzove po najboljĹĄih moÄ?eh. đ&#x;”˛

Pripravljajo 18. novoletni darilni bazar Velenje, 10. novembra - Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje pripravljajo 18. novoletni darilni bazar. Izvedli ga bodo prvo soboto v decembru, 2. decembra, v dvorani Centra Nova. IzkupiÄ?ek bodo namenili programom za otroke, ki jih pripravljajo med letom. V teh dneh zbirajo sponzorska darila in izdelke, ki jih bodo predstavili in ponudili na bazarju, pa tudi darila za sreÄ?elov, ki bo potekal vzporedno. Veseli bodo vsakega darila in izdelka, ki bi jim ga bili pripravljeni podariti obÄ?ani ali podjetniki, kot tudi vsakega obiskovalca, ki bo z nakupom sreÄ?ke ali izdelkov prav tako prispeval za otroke. Izdelke in darila za bazar zbirajo v Vili RoĹžle. đ&#x;”˛

bĹĄ

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Ĺ est krajinskih arhitektk

PotroĹĄniĹĄtvo in gradnja Verona Hajnrihar

Ĺ˝iveti v sozvoÄ?ju z naravo pomeni tudi Ĺživeti varÄ?no. Ali to pomeni, da smo se v tej potroĹĄniĹĄki druĹžbi ĹĄe posebej moÄ?no odmaknili od narave? Vsekakor.

Od sredine 90. naprej ne znamo veÄ? Ĺživeti vzdrĹžno. Ĺ˝ivimo okoljsko nesprejemljivo. In to se izraĹža na vsakem koraku naĹĄega bivanja.

Tehnologija se ĹĄe nikoli v zgodovini ni razvijala tako hitro kot danes in raÄ?unalniki ter telefoni so zastareli, ĹĄe preden jih odplaÄ?amo. Ali kdaj pomislite, koliko nevarnih odpadkov ustvarimo s tem, ko vse to tako pogosto nosimo na smetiĹĄÄ?e? Starih obrti, kot so Ä?evljarstvo, deĹžnikarstvo, urarstvo ‌ skorajda ni veÄ?, saj se teh predmetov, zaradi cenovne ugodnosti novih, ne splaÄ?a veÄ? popravljati. Pravzaprav jih menjamo, ĹĄe preden se iztroĹĄijo. In pri tem Ä?edalje bolj nergamo nad teĹžkimi Ä?asi. Gospodinjski aparati so nasprotno izdelani tako, da njihova Ĺživljenjska doba komajda preĹživi garancijo. In to ob vsej najsodobnejĹĄi tehnologiji. Sama se ĹĄe spomnim, kako smo za popravilo 36 let starega pralnega stroja v 80. poklicali mehanika. In gora odpadkov, ki jih povzroÄ?imo, se vsako leto veÄ?a. Obenem pa tudi onesnaĹževanje zraka, tal in vode, saj je proizvodnje vedno veÄ?. Se kdaj zamislite nad tem, da samo v Sloveniji odvrĹžemo 150.000 ton hrane v enem letu? Nara PetroviÄ? v svoji knjigi EkoloĹĄka naselja in trajnostna kultura bivanja ugotavlja celo, da samo zaradi uporabe toaletnega papirja v Ĺživljenju enega povpreÄ?nega AmeriÄ?ana posekamo niÄ? manj kot 400 dreves. Na zemlji pa nas je 7 milijard! Na naĹĄih cestah ĹĄe nikoli ni bilo toliko avtomobilov, saj se v skoraj vsakem vozi ena sama oseba in naĹĄa zemlja ĹĄe nikoli ni bila prepredena s toliko kilometri asfaltnih cest kot danes. Prav tako ĹĄe nikoli v zgodovini nismo imeli pozidanih tako veliko povrĹĄin rodovitne zemlje kot danes. Ĺ˝e od malih nog bi se morali zavedati, kakĹĄno breme za okolje predstavlja gradnja. V Sloveniji zaradi pozidave nimamo veÄ? dovolj obdelovalnih povrĹĄin, da bi sami zase ĹĄe lahko pridelali dovolj hrane. Po navedbah A. Komata naj bi od osamosvojitve zabetonirali 100.000 hektarjev rodovitne zemlje, kar je veÄ?, kot je je NemÄ?ija izgubila vse od druge svetovne vojne. Imamo pa najveÄ?jo povrĹĄino nakupovalnih centrov na prebivalca v Evropski uniji. HiĹĄe gradimo veÄ?je, kot jih potrebujemo, in tipiÄ?no potroĹĄniĹĄko – stremimo k temu, da bi jih lahko postavili Ä?im bolj na samem.

Ob tem seveda ne pomislimo, da je do vsakega izmed teh raztresenih objektov treba pripeljati dolge in drage kilometre infrastrukture. Ni je treba le enkrat zgraditi, treba jo je ves Ä?as vzdrĹževati. Pozimi Ä?istiti sneg in razĹĄirjati mreĹžo ĹĄolskih in javnih avtobusnih prevozov. ObÄ?inam tako zmanjkuje denarja, ki bi ga lahko vlagale drugam. V dvig kvalitete bivanja v strnjenih naseljih, v vzdrĹževanje starih blagodejnih dreves v mestu, zelenic, v oĹživljanje mestnih srediĹĄÄ? in gradnjo otroĹĄkih igriĹĄÄ? ...

Zato ni dovoljeno, da bi se gradilo kjerkoli, ampak so temu namenjena stavbna zemljiĹĄÄ?a v strnjenih naseljih. In dovolj veliko bivaliĹĄÄ?e je tako, kakrĹĄnega zares potrebujemo. NiÄ? veÄ?je.

Kot da smo v tem potroĹĄniĹĄkem hitenju pozabili na vzrok in na posledice. Kot da smo se pozabili vpraĹĄati, kam to pelje. Ker Ä?e dobro razmislimo: s tem, ko kupujemo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, ne le, da smo stalno brez denarja, istoÄ?asno uniÄ?ujemo naravo, s tem pa uniÄ?ujemo tudi samega sebe. Koliko Ä?asa za preĹživetje nam je ĹĄe ostalo?

Po vseh teh desetletjih razkoĹĄja in izrabljanja narave v veliko veÄ?ji meri, kot je to nujno potrebno, se poÄ?asi prebujajo organizacije in posamezniki, ki vsak po svoje opozarjajo na nespametnost poÄ?etja. Pozitivno je recimo to, da smo se zaÄ?eli truditi loÄ?evati odpadke, ĹĄe uporabno hrano pred iztekom roka razdeljevati tistim, ki si je sicer ne morejo privoĹĄÄ?iti, odpirati trgovine z Ĺživili brez embalaĹže, izdelovati okoljsko sprejemljivejĹĄa vozila ‌ Neracionalna gradnja po zakonu ni veÄ? dovoljena.

Pa poleg tega ĹĄe vedno sreÄ?ujem ljudi, ki ob tem zamahnejo z roko, Ä?eĹĄ: ÂťKaj se bom trudil, za vogalom pa imamo TEĹ !ÂŤ To je sicer res, vendar je obenem izgovor za to, da njemu ne bo treba niÄ?esar spremeniti. A v resnici ni tako teĹžko. Ni nam treba zaÄ?eti Ĺživeti v jamah in jesti surovega mesa. Lahko pa namesto nakupa neÄ?esa novega popravimo, ali recikliramo staro, skuhamo toliko hrane, kot jo bomo lahko pojedli, v trgovini zavrnemo plastiÄ?no vreÄ?ko, po bliĹžnjih opravkih se lahko odpravimo peĹĄ in mobitela ne potrebujemo vsako leto novega.

In ko bo tako trajnostno razmiĹĄljanje poÄ?asi preglasilo potroĹĄniĹĄki pogled na svet, bomo tudi pri gradnji hiĹĄe pomislili na obremenjevanje okolja. In takrat bo tudi TEĹ sledil okoljsko sprejemljivejĹĄi viziji. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

16. novembra 2017

9

Plesno potovanje skozi krog Şivljenja Bo 60-letnica delovanja nov Premiera plesne predstave za odrasle Botr'ce navduťila – mejnik?

Nastajala je skoraj leto dni Velenje, 8. novembra – V velenjskem domu kulture so premierno uprizorili plesno predstavo za odrasle Botr'ce. Ustvaril jo je Plesni teater Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, nastajala pa je skoraj leto dni.

Polurna predstava je intenzivna, brez nepotrebnega balasta.

Ustvarili so jo po motivih rezijanske ljudske pravljice Tri botre lisiÄ?ice. Iz nje so koreografinje in plesalke, ki so v predstavo vloĹžile veliko ÂťsebeÂŤ, pokukale iz okvirjev udobja. Polona Boruta, Lucija Boruta in Mateja RoĹžiÄ? so v reĹžiji in dramaturgiji BoĹĄtjana Odra pripravile zanimivo potovanje od sebe k sebi. Predstava govori o ljubezni, rojstvu, smrti in tistem, kar je vmes. ÂťBotr'ce nas s svojo zgodbo popeljejo skozi krog Ĺživljenja. Z Ĺživljenjem, ki ga Ĺživijo, predstavijo, kako je Ĺživljenje lahko plehko, turobno, osamljeno, a na trenutke vendarle sreÄ?no,ÂŤ nam je povedal reĹžiser, ki se je tokrat prviÄ? spoprijel s plesno predstavo. ÄŒeprav o plesu ni vedel veliko, je uspel iz plesalcev izvabiti tudi igro, prikaz Ä?ustev je bil res intenziven.

V moĹĄkem pevskem zboru Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki zdruĹžujejo mladostno zagnanost in izkuĹĄnje starejĹĄih – Poleg slovenske ljudske pesmi tudi kaj komercialnega

Ustvarjalci plesne predstave za odrasle so ob koncu premiere doĹživeli velik aplavz. UpraviÄ?eno.

Na odru sta se koreografinjam pridruŞila tudi plesalka Mojca Majcen v vlogi kokoťi, ki velja za Şival brez duťe, in plesalec Marko Golubović v vlogi kobilice, ki je v basni majhna. V predstavi pa ni bila, saj je postal poveza-

va med tremi botr'cami, kreator, njihova usoda in povezava z Ĺživljenjem in smrtjo. Predstavi je piko na i dala igra luÄ?i, ki jo je ustvaril Davorin Ĺ torgelj, in kostumi Anke Rener KremĹžar. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

KraljiÄ?i so se postavili na ogled Velenje, 7. novembra - Razstava Familia KraljiÄ? je razstava ĹĄtirih KraljiÄ?ev, Biserke, Davida, Grega in Zlatka, druĹžine iz Velenja, katere veÄ?ina Ä?lanov je prepoznavna predvsem v svetu likovne umetnosti. Odprtje razstave je bilo v Muzeju Velenje.

Platna in plastike so razstavljene v dveh prostorih, dela vseh ĹĄtirih avtorjev se med seboj prepletajo, kakor se prepletajo Ĺživljenja te druĹžine, ki ima korenine v Sv. Martinu ob Muri.

Likovna dela je na odprtju dopolnjevala literatura Zlatka in Biserke KraljiÄ?. Predvsem Zlatko je na tem podroÄ?ju izredno prodoren, poleg objav v razliÄ?nih zbornikih, ki so znaÄ?ilne za oba, je izdal Ĺže ĹĄest pesniĹĄkih zbirk. Na odprtju je med dru-

gimi spregovoril Matija Blagus, prijatelj in predsednik medĹžimurskega druĹĄtva, ki deluje v Velenju. ÄŒestital je vsem Ä?lanom druĹžine za lep kulturni prispevek okolju.

Dejstvo je, da je Zlato KraljiÄ? prvi, ki je pusti vidno sled, tako v slikanju kakor tudi v literaturi. V obeh vejah umetnosti je prepoznaven po svojem izdelanem literarnem in likovnem izrazu. Za svoje delo je bil veÄ?krat nagrajen z najviĹĄjimi priznanji, hkrati je pobudnik in organizator mednarodnega festivala Murakon. Ĺ˝ena Biserka kipari v keramiki, za njena dela je znaÄ?ilna izrazita estetizacija forme in iskanje oblik, ki jih keramika ponuja. V dela vpleta kolaĹžiranje, monotipijo in tipologi-

jo. Na odprtju je prebrala dve svoji pesmi, v katerih subtilno izraĹža svoje obÄ?utenje vsakdana. Pred leti se je druĹžina KraljiÄ? Ĺže predstavila v Ĺ oĹĄtanju, na razstavi Objem je sodeloval sin Gregor, sicer ĹĄtudent ekonomije, ki se izraĹža preko platna in kipov, na tokratni razstavi pa je sodeloval tudi najstarejĹĄi sin David, ki je uspeĹĄno doktoriral iz fizike v Oxfordu, a bo poleg svojega znanstvenega dela zagotovo Ĺživel tudi svojo umetniĹĄko plat. Projekt je vodila Tatjana Vidmar, ki je poudarila pomen KraljiÄ?eve in njej podobnih druĹžin za lokalno okolje. đ&#x;”˛

MBK

enotah knjiĹžnice (v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki) potekal dan brez Ä?lanarine ob vpisu v knjiĹžnico. To lahko izkoristijo le tisti, ki ĹĄe niso Ä?lani knjiĹžnice. V torek bodo predstavili slovenskih TOP 10. Gre za izbor najljubĹĄih knjig po izboru velenjskih knjiĹžniÄ?ark in knjiĹžniÄ?arjev, ki bodo ves teden razstavljene ob izposojnem pultu. V sredo ob 10. uri pripravljajo vodenje po razstavi Velenjski petorÄ?ki. Obiskovalcem jo bo predstavila avtorica Senka KarlovÄ?ec. Ob 11.30 bodo zaÄ?eli predavanje Charnee Bijon Bonno (ki se je kot otrok preselila iz Avstralije v Velenje)

ÄŒlani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika iz Ĺ martnega ob Paki so v teh dneh pogosteje na vajah kot sicer. Razlog za to so priprave na praznovanje 60-letnice delovanja zbora. Jubilejno sezono bodo zaznamovali z veÄ? aktivnostmi, prva bo v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma v petek, 17. novembra. Na prireditvi z naslovom Ĺ marĹĄka podoknica se bo kot gostja predstavila ĹĄe vokalna skupina Fortuna. ÂťTo bo nekoliko drugaÄ?en koncert, kot so ga ljubitelji zborovskega petja vajeni. Na njem bomo poskuĹĄali obiskovalcem priÄ?arati minule Ä?ase. Verjamemo, da bo prijetno in lepo,ÂŤ je pojasnil predsednik zbora Dejan Vodovnik. Poleg tega koncerta med drugim naÄ?rtujejo ĹĄe obisk pri Slovencih v Pragi in njegovi okolici, kar bo – tako Vodovnik – darilo pevcem za odrekanja, ki jih dejavnost v zboru zahteva. Avgusta oziroma septembra prihodnje leto se nameravajo podati na Triglav, kjer naj bi na najviĹĄjem slovenskem vrhu zapeli pesmi, ki tja sodijo. ZakljuÄ?ek jubilejne sezone pa bo zaznamoval sveÄ?an koncert v Ä?ast nekdanjim in danaĹĄnjim Ä?lanom zbora.

NajmlajĹĄi star 16, najstarejĹĄi blizu 72 let

Vodovnik pravi, da je bilo mejnikov v delovanju zbora veÄ?.

Nastal je na pobudo bratov Li-

Ob dnevu knjiŞnic Gostija v deŞeli branja Velenje, 20. novembra – 20. november je dan sploťnih knjiŞnic.

ZdruĹženje sploĹĄnih knjiĹžnic Slovenije, v katerem je tudi KnjiĹžnica Velenje, bo s praznovanjem branja in druĹženja v knjiĹžnicah povezal veÄ? kot 50 krajev po Sloveniji. V sploĹĄnih knjiĹžnicah bo od 20. do 24. novembra pestro dogajanje vabilo k vpisu, listanju najbolj popularnih knjig, izposoji zgoĹĄÄ?enk, obisku delavnic in strokovnih vodstev. LetoĹĄnje dogajanje so naslovili Gostija v deĹželi branja.

Poglejmo, kaj vse pripravljajo v KnjiĹžnici Velenje. V ponedeljek, 20. novembra, bo v vseh treh

Tatjana PodgorĹĄek

o kulturnem ĹĄoku. Potekalo bo v angleĹĄkem jeziku v okviru bralnega kroĹžka za najstnike Branje je Ĺžur, reading is cool. ÄŒetrtek bodo namenili igranju z druĹžabnimi igrami, ki jih sicer izposojajo tudi na dom. Vabijo med 9. in 12. uro. Ob 13. bodo pripravili ĹĄe ustvarjalno druĹženje za odrasle, ki ga bo vodila Admira Robin. V petek ob 18. uri bodo ponovili predavanje Charnee Bijon Bonno Kulturni ĹĄok, tokrat v ĹĄtudijski Ä?italnici. V soboto bodo teden konÄ?ali s sejmom rabljenih knjig, ki bo v preddverju knjiĹžnice potekal od 9. do 13. ure. đ&#x;”˛

bĹĄ

okolju, sliĹĄali so jih prepevati tudi nekateri Slovenci po Evropi.

Gostovali so Ĺže v Srbiji, Avstriji, NemÄ?iji. Povsod so ji nagradili s toplim aplavzom. ÂťNegujemo predvsem slovensko ljudsko pesem, v zadnjem Ä?asu pa smo ÂťprisiljeniÂŤ Dejan Vodovnik: ÂťNe glede na klasiki dodati ĹĄe kaj ÂťkoprecejĹĄnjo medgeneracijsko razliko se mercialnegaÂŤ, zato imaimamo v zboru lepo.ÂŤ mo v programu dalmatinske pesmi in priredbe keb, neizbrisen peÄ?at je v njem iz narodnozabavne glasbe. To pustil njegov prvi zborovodja nam omogoÄ?a sodelovanje ob FranÄ?ek KlanÄ?nik, ki ga je vodil razliÄ?nih priloĹžnostih, kot so rablizu 40 let. Tudi ostali zborovod- zni jubilejni dogodki, na katere je so pisali njegovo zgodovino, nas ljudje vabijo.ÂŤ zadnjih nekaj let jo piĹĄe Marko LekĹĄe, ki je vnesel nekaj novo- Ne morejo delovati le v sti, predvsem pa pripeljal v zbor lokalnem okolju mlajĹĄe pevce. ÂťPovpreÄ?na starost Trendi v zborovski poustvarjalzbora je danes niĹžja od 40 let, kar nosti jim narekujejo, da morajo si ĹĄtejemo v Ä?ast. Ponosni smo, v korak s Ä?asom, nad Ä?imer pa da najmlajĹĄi Ä?lan ĹĄteje 16, najsta- starejĹĄi pevci niso najbolj navrejĹĄi pa blizu 72 let. Na eni stra- duĹĄeni. Ne morejo delovati le ni te medgeneracijske razlike je v lokalnem okolju, je razmiĹĄljal mladostna zagnanost, na drugi glasno sogovornik, ker bi lahko izkuĹĄnje. Da se to odliÄ?no ujema, ÂťzaspaliÂŤ. Morajo gostovati tudokazuje kakovostna rast zboro- di zunaj drĹžave, zato naÄ?rtujejo vskega sestava.ÂŤ V njem trenutno prihodnje leto Ĺže omenjeno goprepeva 30 pevcev. VeÄ?ina jih je stovanje pri Slovencih v Pragi. iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, tisti, Bo 60-letnica nov mejnik v deki prihajajo od drugod, pa so po- lovanju zbora? ÂťLahko se zgodi, vezanim z omenjenim krajem. saj nekateri najstarejĹĄi Ä?lani (veÄ? kot 50 let v njem prepevata Ivan Negujejo predvsem Kolar in Stane Vodovnik) naposlovensko ljudsko pesem vedujejo slovo.ÂŤ ÄŒe hoÄ?ejo obZbor je reden udeleĹženec re- drĹžati ĹĄtevilo pevcev, predvsem vije Pozdrav pomladi v Velenju, pa ĹĄe dvigniti kakovost petja, bo s svojim ubranim petjem pevci treba poskrbeti za nove, mlajĹĄe popestrijo marsikatero priredi- Ä?lane. Zato so se Ĺže povezali s đ&#x;”˛ tev v domaÄ?em in tudi v ĹĄirĹĄem ĹĄmarĹĄko osnovno ĹĄolo.

Dobimo se v knjiĹžnici

Av t o r s k u l p t u re ÄŒ r t Va l e n Ä? a k / Fo t o F r e n k Ĺ p i l e r / O b l i ko v a n j e S t a n i s l av Pe t e r H a f n e r

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

16. novembra 2017

Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu Tak je naslov knjige Jureta BeriÄ?nika, ki tri desetletja po sluĹženju vojaĹĄkega roka ĹĄegavo popiĹĄe zgode in prigode iz treh vojaĹĄnic Jugoslovanske ljudske armade Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 7. novembra – V KnjiĹžnici Velenje so v torek zveÄ?er pripravili predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Juretom BeriÄ?nikom Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu. Gre za njegov knjiĹžni prvenec zabavnih zgodb, ki so se ohranile v njegovem spominu tudi po treh desetletjih od zakljuÄ?ka sluĹženja vojaĹĄkega roka v takratni Jugoslovanski ljudski armadi. Ohranile so se najbrĹž tudi zato, ker jih je velikokrat pripovedoval prijateljem.

Eden od njih ga je tudi spodbudil, da prime v roke pero.

â?ą

ÂťZavestno sem se izognil pastem, ki so pri pisanju name preĹžale zaradi kasnejĹĄega razpada skupne drĹžave.ÂŤ

Knjiga je nastajala ĹĄtiri leta. Okvir zanjo mu je predstavljal telegrafski dnevnik, v katerega je vsak dan sluĹženja zapisal stavek.

Dobra osnova so bila tudi pisma, ki jih je pisal prijateljem, v njih pa natanÄ?no opisoval prigode. Do podrobnosti je prouÄ?il tudi materialno in slikovno gradivo, ki ga je zbiral v Ä?asu sluĹženja in ga hranil vse do danes. ÂťV JLA sem odĹĄel februarja 1985, leto po

SreÄ?no novo leto!

Bojan PavĹĄek

Avtor Jure BeriÄ?nik na predstavitvi knjige v KnjiĹžnici Velenje. 'ZasliĹĄevala' ga je Stanka Ledinek.

sarajevski olimpijadi. Vpoklican sem bil v kasarno MarĹĄal Tito v Sarajevo. Tam sem preĹživel prvih sedem mesecev sluĹženja vojaĹĄkega roka v ĹĄoli za rezervne oficirje intendantske sluĹžbe. Mesto me je navduĹĄilo, pogoji in struktura 'pitomcev' je bila vrhunska, hrana odliÄ?na, odnos stareĹĄin spoĹĄtljiv ... Povsem nekaj drugega kot potem v 'prekomandi' v kasarni Kozara v Banjaluki. Tudi to mesto je sicer imelo svoje Ä?are, najbolj pa me je navduĹĄil podatek, da na enega moĹĄkega pride kar sedem Ĺžensk. A kaj, ko nam to ni kaj dosti pomagalo, saj sta bili dve od sedmih Ĺže babici, dve poroÄ?eni, ena je obiskovala vrtec, ena osnovno ali srednjo ĹĄolo, dvajsetletnice, ki bi bile za vojake najbolj zanimive, pa nas niso marale. Odnos oficirjev do vojske je bil v tej vojaĹĄnici izrazito strog in brezkompro-

Velenje je pasjeljubno MnoĹžiÄ?no obiskana predstavitev fotomonografije Ksenije Mikor o pasjih prebivalcih in obiskovalcih mesta

misen, na trenutke vulgaren ... Pravzaprav ni bilo to niÄ? presenetljivega, saj je bila povpreÄ?na stopnja izobrazbe vojakov precej niĹžja kot v Sarajevu, temu primerno pa je bilo tudi obnaĹĄanje veÄ?ine njih. ÄŒe jim oficir ni ves Ä?as dihal za ovratnik, je prihajalo do hudih prekrĹĄkov. V tem Ä?asu sem dobra dva tedna preĹživel tudi v Vinkovcih, veÄ?inoma na terenu. Tam sem se prviÄ? v svoji kratki vojaĹĄki karieri sooÄ?il z nalogami komandirja intendantske Ä?ete, kar je bilo nadvse zabavno, saj sem poveljeval rekrutom,ÂŤ je pripovedoval na predstavitvi knjige. ÄŒeprav je knjiga nastala dobrih trideset let kasneje in bi bralec morda priÄ?akoval, da se bosta v njej sreÄ?ala preteklost in sedanjost, se to ne zgodi. Zavestno, pravi avtor. ÂťTako sem se izognil pastem, ki so name preĹžale zaradi kasnejĹĄega razpada naĹĄe nekdanje skupne drĹžave. Ta knjiga pa je polna vedrine in humorja. Njen namen je zabavati, prikazati zahtevno sluĹženje vojaĹĄkega roka s ĹĄegave plati.ÂŤ Knjiga je izĹĄla v samozaloĹžbi, delno jo je sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, kanÄ?ek đ&#x;”˛ pomoÄ?i pa je dodal tudi NaĹĄ Ä?as.

ÂťMojo idejo, da fotografiram njihove pse, so vsi sprejeli z navduĹĄenjem. Pse sem zaÄ?ela fotografirati pred tremi leti, z manjĹĄo 'pavzo' sem zgodbo sklenila letos poleti,ÂŤ nam je povedala Ksenija, ki je seveda v knjigo umestila tudi kar nekaj portretov svojih dveh hrtov. Ostale pse je izbirala nakljuÄ?no. ÂťTo niso le rodovniĹĄki psi, zame je pes pes,ÂŤ zatrdi fotografinja, ki je izjemno vesela, da je knjiga izĹĄla pri Velenjski knjiĹžni fundaciji in da bo tudi protokolarno darilo MO Velenje.

Zagotovo bo knjigi sledila ĹĄe razstava, morda

Velenje, 8. novembra – V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije so ob mednarodnem dnevu geodezije prejĹĄnjo sredo odprli tri razstave. V Beli garderobi so na ogled geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem s poudarkom na celjskem obmoÄ?ju. V kopalnici so razstavili fotografije krajinskoarhitekturnih ureditev Oblikovane krajine, v hodniku kopalnice pa velenjske glinene ploĹĄÄ?ice in herbarij, ki ga je ustvarila Kata LaĹĄtro. bĹĄ

đ&#x;”˛

â?ą

Velenje, 8. novembra – Pri Velenjski knjiĹžni fundaciji je v knjiĹžni zbirki Velenjski fotopisi izĹĄla dolgo priÄ?akovana fotomonografija velenjske fotografinje Ksenije Mikor. Poimenovali so jo Velenje pasjeljubno, nastajala pa je dobra tri leta. Fotografinja je v knjigo uvrstila 150 izbranih pasjih portretov in jih pospremila s hudomuĹĄnimi komentarji. Fotoknjigo o pasjih prebivalcih in obiskovalcih mesta so prejĹĄnjo sredo predstavili v velenjski vili Bianci, obisk pa je bil mnoĹžiÄ?en. Zdelo se je, kot da so priĹĄli vsi, ki imajo v knjigi predstavljenega svojega ĹĄtirinoĹžnega prijatelja, in ĹĄe kdo zraven.

Zajetno fotomonografijo sta v simpatiÄ?nem pogovoru predstavila urednik Ivo Stropnik in avtorica, ki je od malega velika ljubi-

teljica psov. Ti so bili in ostajajo njena prva ljubezen, fotografiranje jo je prevzelo veliko kasneje. V knjigi pa je zdruĹžila obe ljubezni. ÂťIdejo sem dobila, ko sem odkrila internetno stran fotografa iz New Yorka, ki je, ko je izgubil sluĹžbo, fotografiral prebivalce mesta in ob njih objavljal njihove zgodbe. ZaĹželela sem si, da bi naredila nekaj podobnega v Velenju. A ker smo majhno mesto in ne bi bilo lahko dobiti ljudi, ki bi sodelovali v takem projektu, sem se odloÄ?ila, da pred fotoaparat postavim pse, saj sem prepriÄ?ana, da ima vsak od njih kaj povedati. V knjigi so veÄ?inoma velenjski psi, nekaj pa je ÂťobiskovalcevÂŤ. Zanimivo je, da avtorice niso zanimali lastniki, Ä?eprav je z nekaterimi komentarji ob fotografijah ĹĄtirinoĹžcev razkrila, kdo so.

Grafika: Bojan PavĹĄek

Menim, da gre za poteĹĄitev finanÄ?nih apetitov, strateĹĄko naÄ?rtovanih in premiĹĄljeno vodenih pri trgovcih. Pri tem uporabljajo razliÄ?ne marketinĹĄke prijeme. Cilj je ustvariti mamljivo predigro prazniÄ?nega blagostanja, ki naj v ljudeh poĹĄteno prekrvavi potroĹĄniĹĄko Ĺžilico. Da ljudje zaÄ?utijo, da morajo nekaj kupiti. Nekaj lepega. Nekaj, s Ä?imer bodo osveĹžili svoj prazniÄ?ni repertoar ali pa z darilno popotnico za naslednji letni ciklus razveselili svoje najbliĹžje. Vse to je brez ustrezne scenografije le delno popolno. Zato se na tem mestu v zgodbo vkljuÄ?ijo ĹĄe utripajoÄ?i balkoni, patinirani sveÄ?niki, bleĹĄÄ?eÄ?e servete, napihljivi boĹžiÄ?ki, certificirani ognjemeti, 1001 bleĹĄÄ?ica ter youtube seznam pocukranih boĹžiÄ?no-novoletnih pesmi. In ker je vedno fino biti vsaj malo drugaÄ?en, je to lahko Ĺže dovoljĹĄen razlog za nakup dekorativnih novitet. Preteklost je mnogokrat postregla z nakupovalno paniko zadnjih predprazniÄ?nih dni, zato je novodobna leĹžernost oktobrsko-boĹžiÄ?nega ĹĄopinga pravi balzam za neuÄ?akano potroĹĄniĹĄko duĹĄo. S takĹĄno Ä?asovnico so lahko materialne komponente za uspeĹĄen zakljuÄ?ek leta pravoÄ?asno zagotovljene. Malo bolj se zalomi pri ustvarjanju pozitivne napetosti, ki botruje takĹĄni zvrsti praznovanj. Dlje, kot se vleÄ?ejo priprave, bolj mlaÄ?ni in predvidljivi postajajo rezultati. Ĺ˝e samo udeleĹžba na mnoĹžici dogodkov v Ä?asu veselega decembra nas lahko na silvestrovo ĹĄe pred polnoÄ?jo brez teĹžav poloĹži k spancu na domaÄ?em kavÄ?u. Prehitro veseljaÄ?enje, ki ga izpostavljam v kolumni, pa v potroĹĄnikem svetu ni nobena izjema.

VeÄ?ina praznikov, ki lahko dolgotrajno sipajo cekine v trgovske malhe, deluje podobno. Za keltsko-ameriĹĄko noÄ? Ä?arovnic smo si ob poplavi kostumov in ostalih straĹĄljivih pritiklin marsikaj privoĹĄÄ?ili Ĺže septembra. Na zaÄ?etku januarja bodo na prodajna mesta zakorakali srÄ?ki za valentinovo, pri Ä?emer se bodo s pustnimi maskami prerivali za VIP polico. Ali Ĺželimo takĹĄen (dolg) Ä?as, pa je odvisno predvsem od nas. Lastnost, ki bi jo bilo treba pri takĹĄnih dogodkih ponovno obuditi, je Spontanost. Izhaja namreÄ? iz karakterja in intuicije posameznika, saj se za svoje delovanje ne zateka zgolj k zunanjim dejavnikom. OboroĹžena z vrsto pogosto nepredvidljivih odloÄ?itev, se na svoji poti do cilja nenehno prilagaja ter predvsem pozitivno preseneÄ?a. Razvaja nas s trenutki, ki nam ostanejo v dolgoroÄ?nem v spominu. Ne samo do konca leta. Mnogim do konca Ĺživljenja.

V Velenju je v registru kar 2.725 psov.

Ksenija Mikor se je z veseljem podpisala v svojo knjigo vsem, ki so na predstavitev priĹĄli tudi zato, ker so jo Ĺželeli imeti v svoji knjiĹžni zbirki.

Tako nekako me je na zaÄ?etku preteklega meseca nagovorila prazniÄ?na dekoracija, ki se je Ä?ez noÄ? pojavila malodane v vseh trgovskih ambientih. Prvi vtis je bil skrajno prijeten, saj sem dobil obÄ?utek, kot da me je posrkal Ä?asovni stroj in prestavil za dobra dva meseca v prihodnost. Temu blagodejno futuristiÄ?nemu poÄ?utju je noge kaj hitro spodnesel napad panike, ki ga je zanetila ugotovitev, da nisem pisal niti BoĹžiÄ?ku niti Dedku Mrazu.

Hitel sem se spraĹĄevati: Bom kljub temu vseeno deleĹžen njune pozornosti? ÄŒe me bosta zaradi zamude kaznovala z ignoranco, naj pri obdarovanju vsaj ne spregledata mojih otrok in dodata ĹĄe kakĹĄen priboljĹĄek za Ĺženo. Ĺ ele beĹžen pogled v nakupovalne navade mimoidoÄ?ih me je prestavil nazaj. Nazaj v resniÄ?nost.

Nazaj v oktober! Nabor reÄ?i v njihovih nakupovalnih voziÄ?kih namreÄ? ni signaliziral niÄ?esar prazniÄ?nega. Osnovnim Ĺživilom niso delale druĹžbo led verige z moĹžnostjo nastavitve barvnega spektra. Nova oblaÄ?ila se niso meÄ?kala z dekorjem za smreÄ?ice.

NeĹžno potrkavanje zlate penine ob kovinsko mreĹžo voziÄ?ka ĹĄe ni odzvanjalo. Tudi o bifteku ne duha ne sluha. Skratka, bolj ko sem bil pozoren na prazniÄ?ne potrebe potroĹĄnikov, manj sem jih opazil. Ampak vidna nezainteresiranost potroĹĄniĹĄkih skupin kot kaĹže ne vpliva na poteze, ki jih trg oblikuje po svojih Ĺželjah in (navideznih) potrebah ljudi. Tam, kjer je ponudba, je (menda bilo Ĺže prej) tudi povpraĹĄevanje. In Ä?e v oktobru skoraj zares Ĺželimo Ĺže december, tudi prav. Fenomen, ki pritiÄ?e takĹĄnemu predprazniÄ?nemu ozraÄ?ju, pa je, da se zaÄ?enja z vsakim letom prej. Ĺ e pred nekaj desetletji je bil neuÄ?akan silvestrski duh osredotoÄ?en predvsem na zadnje tedne pred skokom v januar. Kaj torej povzroÄ?a (pre)zgodnje procese potroĹĄniĹĄkih priprav na nov krog okrog sonca?

pa tudi nadaljevanje knjige, saj novi portreti psov Ĺže nastajajo. Na vpraĹĄanje, kako se do psov in njihovih lastnikov obnaĹĄajo tisti VelenjÄ?ani, ki teh nimajo, pa je povedala: ÂťZelo razliÄ?no. Eni tudi odkrito pokaĹžejo, da nas ne marajo. Zato vsi, ki imate pse, skrbite zanje in pobirajte kakce!ÂŤ Njeno Ĺželjo, da bi v Velenju dobili ograjen park za pse, pa so sliĹĄali mnogi, ki so priĹĄli na predstavitev knjige.

Tudi tisti, ki krojijo obÄ?insko politiko. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Odprli tri razstave

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

16. novembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah 2018 Ĺže nastaja

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

ALMANAH���18

Druga polovica novembra je v naĹĄem uredniĹĄtvu Ĺže tradicionalno zelo Ĺživahna. Ekipa Almanaha, ki jo poleg naĹĄih novinarjev in oblikovalcev sestavljajo ĹĄe ĹĄtevilni zunanji sodelavci, si dobesedno podaja kljuke.

Obdelujemo vpraĹĄalnike, ki ste nam jih pridno poĹĄiljali (skoraj vsi), obenem pa tudi Ĺže oblikujemo Almanah 2018. Tudi letos bo izĹĄel na dobrih 300 straneh, bo pa tudi tokrat slikovno bogato opremljen in tudi zanj lahko reÄ?emo, da bo bogato kronoloĹĄko gradivo. Veseli smo, da smo tudi tokrat uspeli pritegniti k sodelovanju kompeten-

OB�IN�����NJ���ŠOŠTANJ IN� ŠMARTNO� OB� PAKI

tne pisce uvodnikov, zato so ti razmiĹĄljujoÄ?i, v veÄ?ini primerov uprti v prihodnost in bogati s poglobljenimi komentarji. Kako bogat bo letoĹĄnji Almanah, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da ÂťnastopaÂŤ v njem veÄ? kot 1200 obÄ?anov, mnogi tudi veÄ?krat.

Vsega pa vam seveda ĹĄe ne smemo izdati.

Tako kot Ĺže vsa leta tudi letoĹĄnji almanah urejajo Mira ZakoĹĄek, Peter Groznik – PeÄ?, AleĹĄ OjsterĹĄek - LeĹĄi, Barbara Pokorny, Tatjana Vidmar in UrĹĄka OjsterĹĄek, glavni urednik pa je Boris ZakoĹĄek. Za jezikovni pregled skrbi Sonja Lubej, za oblikovanje in prelom pa Janja KoĹĄuta Ĺ pegel.

RaÄ?unamo, da bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih in ga bomo iz tiskarne dobili do 10. decembra.

Almanah bo gotovo tudi primerno boĹžiÄ?no novoletno darilo. Za 22 evrov ga lahko naroÄ?ite na ĹĄtevilki 03/ 898 17 50. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. AKUSTIÄŒNI ORGAZEM – Dravski most 2. ANETTE – Ljubim 3. NOÄŒNA PRAVILA – Samo malo Duo AkustiÄ?ni orgazem sestavljata izkuĹĄena pevca in kitarista Darjan Kocmut in Vlado Miljković, ki se domaÄ?i javnosti tokrat prviÄ? predstavljata s skupnim projektom. Gre za akustiÄ?no priredbo znane skladbe Dravski most, ki jo je pred desetletji prepevala Neca Falk, v slovenĹĄÄ?ino pa jo je prepesnil TomaĹž Domicelj. V originalu gre sicer za popularno tradicionalno balado Banks of Ohio.

mz

GLASBENE novice likih odrov po Sloveniji, vsekakor pa bo vrhunec in hkrati zakljuÄ?ek letoĹĄnje turneje 29. decembra v RdeÄ?i dvorani Velenje, kjer bodo proslavili tudi svojo 35-letnico delovanja. Ta koncert bo resniÄ?no nekaj posebnega, zato vas tja ĹĄe prav posebej vabijo.

Ozzy Osbourne napovedal slovo Legendarni Ozzy Osbourne je napovedal, da se bo prihodnje leto odpravil na svojo zadnjo svetovno turnejo. Na pot se bo podal 5. maja v Mehiki, nadaljeval v ÄŒilu, Argentini in Braziliji. Koncertu v Moskvi 1. junija bo sledil evropski del turneje, ki jo bo sklenil v Severni Ameriki. Kljub napovedi, da gre za poslovilno svetovno turnejo 68-letna legenda metala puĹĄÄ?a odprto moĹžnost, da bo kdaj pa kdaj ĹĄe nastopil.

Na turneji se mu bo pridruĹžil ameriĹĄki kitarist Zakk Wylde, ki je prispeval k hitremu in nabitemu zvoku Osbourneove zasedbe konec 80. let preteklega stoletja.

Osbourne je Wylda zamenjal leta 2009, v zadnjem Ä?asu pa ga je ponovno povabil k sodelovanju.

V zaÄ?etku letoĹĄnjega leta so sicer konec svojega delovanja naznanili tudi Black Sabbath, katerih pevec je bil Osbourne vse do leta 1979, ko so mu drugi Ä?lani zasedbe dali nogo zaradi teĹžav, ki jih je imel z zlorabo drog in alkohola.

Ĺ ank Rock zakljuÄ?ili poletni del turneje Nekaj veÄ?

Skupina Ĺ ank Rock je uspeĹĄno zakljuÄ?ila poletni del turneje Nekaj veÄ?, na kateri je predstavila istoimenski novi album. Na skupno devetih koncertih jih je sliĹĄalo in videlo preko 25.000 obiskovalcev.

Ker je zaloga zadnjega CD-ja z naslovom Nekaj veÄ? Ĺže zdavnaj poĹĄla (10.000 kosov), so se odloÄ?ili, da vse ljubitelje njihove glasbe nagradijo z brezplaÄ?nim prenosom njihovega albuma preko spletne strani sankrock.si, prav tako pa so na svojem YouTube kanalu objavili vse pesmi z besedili.

Decembra jih Ä?aka ĹĄe nekaj ve-

NesreÄ?en zaÄ?etek Shakirine svetovne turneje Kolumbijska pevka Shakira si je tik pred zaÄ?etkom svetovne turneje, ki bi se morala zaÄ?eti 8. novembra v NemÄ?iji, tako poĹĄkodovala glasilke, da je morala odpovedati veÄ? koncertov. 40-letna kolumbijska pop zvezdnica je povsem strta,

mu. Shakira si je glasilke poĹĄkodovala med zadnjimi vajami pred zaÄ?etkom turneje, zdravniki pa so ji predpisali obvezen poÄ?itek, da si jih ne poĹĄkoduje ĹĄe bolj.

Prihodnje leto na Evroviziji 42 drĹžav Organizatorji Evrovizije so sporoÄ?ili, da se bodo glasbenega tekmovanja v Lizboni maja prihodnje leto udeleĹžili predstavniki iz 42 drĹžav. Med njimi bo tudi Slovenija. Potem ko je Ukrajina na letoĹĄnji Evroviziji zaradi koncerta na Krimu prepovedala nastop ruski

la Evrovizije 2018 bosta na sporedu 8. in 10. maja, veliki finale pa bo 12. maja.

Princeovo zelenomodro kitaro prodali za 600 tisoÄ? evrov Slovito zelenomodro kitaro lani umrlega glasbenika Princea, s katero se je na odrih pojavljal v poznih 80. in zgodnjih 90. letih, so na draĹžbi avkcijske hiĹĄe Julien's Auctions prodali za kar 600 tisoÄ? evrov. Gre za najviĹĄji znesek, ki ga je avkcijski hiĹĄi s sedeĹžem v Los Angelesu do zdaj uspelo iztrĹžiti za katero od njegovih kitar.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 MLADI KORENJAKI - OÄ?etovo darilo 2 ANSAMBEL SPEV - Krka sanjava 3 SEKSTAKORD - Ne igraj se, deklica 4 TOPLIĹ KA POMLAD - Nasprotja se privlaÄ?ijo 5 KRIMSKI LISJAKI - Najin Ä?as 6 GREGOR AVSENIK & ANSAMBEL SAĹ A AVSENIKA Spomin na Pariz 7 ANSAMBEL PLUS - Muzikant ni prevarant 8 ANSAMBEL NAVEZA - Ko bova poroÄ?ena 9 ANSAMBEL FLORJAN - Dekleta in harmonika 10 ANSAMBEL VIHAR - Tebi verjela sem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MUFF

saj se je namreÄ? moÄ?no veselila zaÄ?etka turneje, ki so jo poimenovali El Dorado. Ĺ˝alostno novico je Shakira sporoÄ?ila po druĹžbenih omreĹžjih. Najprej je morala odpovedati koncert v NemÄ?iji, nato pa so sledile ĹĄe odpovedi koncertov v Parizu, Antwerpnu in Amsterda-

predstavnici Juliji Samoilovi in se je zato Rusija umaknila iz projekta, bo prihodnje leto znova mogoÄ?e prisluhniti ruskemu predstavniku. Zaradi dolgov makedonske nacionalne radiotelevizije MRT do Evropske radiodifuzne zveze (EBU) pa na Evroviziji ne bo predstavnika Makedonije. Med sodelujoÄ?imi bodo seveda spet drĹžave iz skupine velikih pet – Italija, Velika Britanija, Ĺ panija, NemÄ?ija in Francija, tekmovanja pa se bo znova udeleĹžila tudi Avstralija.

Portugalska bo Evrovizijo gostila po letoĹĄnji zmagi Salvadorja Sobrala, ki je v Kijevu slavil s skladbo Amar pelos dois. Polfina-

Pred draĹžbo so sicer vrednost kitare proizvajalca Cloud ocenili na 51 do 68 tisoÄ? evrov. Na spletni draĹžbi jo je kupil anonimni kupec.

Prince Rogers Nelson je umrl aprila lani zaradi prevelikega odmerka protiboleÄ?inskih tablet.

Velja za enega najveÄ?jih glasbenih ustvarjalcev zadnjih desetletij, na glasbeni sceni pa je kraljeval skoraj 40 let. Svetovno slavo mu je prinesel album Purple Rain iz leta 1984.

Skupina Muff predstavlja novo pesem z naslovom LV. Skladba nadaljuje tam, kjer se je konÄ?al prejĹĄnji singel Bit. V osnovi gre za zanimiv glasbeni dvojÄ?ek, v katerem se obe pesmi prepletata in izhajata ena iz druge.

Za skladbo so Ĺže posneli tudi videospot.

ÄŒUKI ÄŒuki so posneli ĹĄe eno skladbo, ki bo razveselila otroke. Gre za pesem Ko ko ko, ki govori o radovednem piĹĄÄ?anÄ?ku, ki je zapustil svoje dvoriĹĄÄ?e, da bi malo raziskal svet. Skladbo je napisal JoĹže PotrebujeĹĄ, videospot zanjo pa so ÄŒuki na prekrasen jesenski dan posneli v Arboretumu in Kamniku.

MITJA Ĺ INKOVEC Nekaj je na tebi je nova skladba Mitje Ĺ inkovca in 101ke banda. Mitja, ki nastopa v ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas, je Ä?lovek mnogih talentov. Za glas-

bo je poskrbel sam, za produkcijo MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, pod aranĹžma se je podpisal BoĹĄtjan Grabnar, besedilo pa je napisala UrĹĄa Mlakar.

2CELLOS Luka Šulić in Stjepan Hauser predstavljata videospot za pesem Cinema Paradiso. Skladba iz znanega italijanskega filma se nahaja na njunem aktualnem albumu s filmsko glasbo Score. V videospotu nastopa tudi njun prijatelj Oliver Dragojević, s katerim so se skupaj poklonili slavnemu skladatelju Enniu Morriconeju.

MARKO VOZELJ & MOJSTRI Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo skladbo z naslovom Ljubezen ni samo navada. Glasbo in aranĹžma za balado, s katero Ĺželijo posluĹĄalkam in posluĹĄalcem polepĹĄati Ä?arobne zimske dni, je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, besedilo pa je delo Marka Vozlja.

Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

16. novembra 2017

frkanje » Levo & desno «

Novo in staro Pa imamo novega-starega predsednika. Nekateri upajo, da se ne bo držal le starih navad in bo vendarle sprejel tudi kaj novih »nasvetov« drugih kandidatov. A ne takih, zaradi katerih ti niso dobili glasov.

⏫

⏫

»Čuj, ne vem, če me slišiš, ampak jaz si bom slušalke dal tesno na ušesa,« je ob vkrcanju v vojaški Pilatus šoštanjski župan Darko Menih zaklical šmarškemu županu Janku Kopušarju. Ne, ni ga dobro slišal, ker je tudi sam poskrbel, da ga med poletom nad Šaleško dolino hrup ni motil. Ko so pristali, pa sta bila oba brez besed. Čvek ne ve, ali zaradi nore izkušnje ali zaradi strahospoštovanja do vojaške jeklene ptice.

Kako je, ko v roke dobi mikrofon direktor velenjskega mladinskega centra Marko Pritržnik, vedo tisti, ki radi igrajo kerling. Prvi dan v novi sezoni se je prelevil v novinarja. Prva, ki jo je povabil pred mikrofon, je bila novinarka Urška Kljajič. »Dobro smo te naučili, točno tako je treba vprašati,« mu je povedala, ko jo je »zasliševal«, preden je stopila na led. Oba sta namreč člana velenjskih klerling ekip, ki so redno na ledu.

⏪

Šolo zdravja – skupina Šoštanj, tvorijo sama brhka in dobrovoljna dekleta, ki se dobijo vsako jutro, da s telovadbo začnejo dan. Če je priložnost (pa če tudi je ni), si zapovedo še kak podaljšek, da v njem v miru preletijo aktualne dogodke. Odkar so v slaščičarni Lili v mestu na njihovo željo v ponudbo uvrstili sladico Bombica Šola zdravja, so ti podaljški pogostejši, obvezni pa, ko katera praznuje. Prejšnji teden, ko je ena od njih praznovala rojstni dan, so se zbrale skoraj vse. In kakšna je bombica? Taka, kot so dekleta na sliki – sladka in lepa.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI obrazov ob spremenjenih kotih 15 odstotkov manj uspešne, kar je po navedbah znanstvenikov primerljivo z rezultati, ki jih pri podobnih testih dosegajo ljudje.

Kitajska vlada načrtuje točkovanje državljanov

Britanski znanstveniki so se lotili raziskav možganskih motenj, pri tem pa v prepoznavanju človeških obrazov testirali skupino ovc. Znanstveniki so ovcam na dveh ločenih zaslonih kazali fo-

Popoldanski dremež dokazano povezan s srečo

Ne, ni hec – kitajska vlada resno načrtuje sistem točkovanja za vse državljane. Načrt je trenutno v poskusni fazi, leta 2020 pa naj bi začel veljati za vse. Kitajski predsednik se za sistem zavzema že nekaj časa in tako je kitajska vlada že leta 2014 mesto Rongcheng spremenila v laboratorij, v katerem izvaja svoj socialni eksperiment. Zadovoljni z rezultatom so Kitajci poskusili v še nekaterih drugih mestih, do leta 2020 pa nameravajo v svojo

tografije človeških obrazov – na enem je bil naključni obraz, na drugem pa obraz enega od svetovno znanih ljudi. Ovce so vsakič, ko so se približale zaslonu z znanim obrazom, nagradili s hrano. Ko so izbrale drugo fotografijo, se je oglasil alarm, ovce pa so ostale brez nagrade. Sčasoma so ovce znan obraz izbirale v osmih od desetih poskusov. »Dokazali smo, da so ovce sposobne prepoznavanja različnih obrazov in da jih dojemajo podobno kot opice ali ljudje,« je povedala profesorica Jenny Morton, ki je vodila raziskavo. Ko so si ovce zapomnile obraze s fotografskih portretov, so jim znanstveniki pokazali še fotografije istih ljudi, ki pa so njihove obraze prikazovale iz različnih kotov.

Ovce so bile pri prepoznavanju

danskega spanca. Tisti, ki so si čez dan privoščili krajši spanec, so dosegli boljše rezultate kot tisti, ki so dremali dlje kot pol ure.

Torej pozor: koristni so dremeži do 30 minut. »Dremeži, ki niso daljši od 30 minut, pomagajo izboljšati osredotočenost, produktivnost in kreativnost ter po naših zadnjih raziskavah vplivajo tudi na večjo srečo. Po drugi strani pa so daljši dremeži slabi za splošno zdravje,« je povedal vodja raziskave profesor Richard Wiseman.

Zlobneži pravijo, da »se gre« blok 6 prepogosto igrico: dela, ne dela. A četudi ne dela, ga nekateri še vedno močno obdelujejo. No, tudi ko dela.

Za treznost Prav v tednu pred drugim krogom volitev je policija pripravila akcijo Slovenija piha 0,0. Morda tudi zato, da bi se v nedeljo lahko za ustreznega kandidata čim več volivcev odločalo povsem trezno.

Dobra stara … Že nekaj časa poslušamo in beremo več kritik na račun slabe železniške povezave našega območja. Vsaj enkrat, da bi radi boljšo povezavo s Celjem.

Razvoj Na vrhu Sašine gospodarske zbornice je prišlo do zamenjave, po mnenju nekaterih »razvojne«. Na mestu c(C) vetke so za vodjo »naredili« Nardina.

Trdna ločnica

Ovce so sposobne prepoznavanja različnih obrazov

Da ima kakovosten spanec ogromen vpliv na zdravje, boljšo produktivnost in počutje, je splošno znano. Pred kratkim pa so znanstveniki potrdili tudi močno povezavo med kratkimi popoldanskimi dremeži in srečo. Študijo so izvedli na tisoč posameznikih, ki so sodelovali pri anketi, s katero so merili srečo glede na navade kratkega popol-

Dela, ne dela

»uravnilovko« vključiti vse državljane. Na začetku bo imel vsak državljan tisoč točk, potem pa se bodo glede na vedenje točke prištevale oziroma odštevale.

Izražanje mnenj na družbenih omrežjih, sosedski prepir, zamujanje pri plačevanju računov in davkov ali na primer prometni prekrški bodo povzročili zmanjšanje socialnega kapitala posameznika. Če želijo prebivalci, ki sodelujejo v programu, izvedeti svojo trenutno oceno, pokliče-

jo na občinsko upravo in ta jim postreže s podatki. Aktivisti za človekove pravice, kritiki režima in intelektualci so zgroženi. Pravijo, da se bojijo, da bo sistem služil predvsem poostrenemu nadzoru prebivalcev, zatiranju svobode govora in ustrahovanju.

tno ocenjujejo za »lažjo« obliko depresije, v resnici pa je le drugačna oblika enake bolezni. »Ljudje, ki resnično trpijo za SAD, so enako bolni kot ljudje s hudo depresivno motnjo,« pravi Brenda McMahon, psihiatrična raziskovalka na Univerzi v Köbenhavnu.

Zimski čas mnogim povzroča depresijo

Tatovi so vrnili psičko

Če se zadnje dni počutite slabše kot običajno, ste morda tudi vi eden tistih, ki jih vsakoletni ritual prehoda v zimski čas vodi do

depresije. Znanstveniki pravijo, da se ta občuti kot pomanjkanje energije, manjše uživanje pri aktivnostih in potreba po več spanca kot običajno. Pri okoli šestih odstotkih prebivalcev Velike Britanije in med dvema in osmima odstotkoma prebivalcev drugih držav na višji zemljepisni širini (npr. Kanada, Danska, Švedska) pa so ti simptomi tako hudi, da ljudje ne morejo normalno delati ali funkcionirati – trpijo za določeno hujšo obliko depresije, ki jo sproži sprememba letnega časa, imenovane sezonska razpoloženjska motnja (SAD). Ker gre za nasprotje velike depresivne motnje, med katero pacienti trpijo zaradi motenj spanca in izgube teka, SAD včasih zmo-

Pred časom so v stanovanje družine v Melbournu vlomili tatovi. Ukradli so prenosni računalnik, iPad, nekaj nakita in tudi majhno psičko Sasho. Družina je prek televizije javnosti sporočila, da so predvsem zaradi odvzema psičke izjemno pretreseni in dodali, da psička zaradi zdravstvenega stanja potrebuje

posebno pozornost. Kmalu po predvajanju prispevka je družina psičko našla na vrtu. »Nismo si upali preveč pričakovati. A potem je moja žena, medtem ko si je zjutraj v kuhinji pripravljala kavo, na dvorišču opazila, da se nekaj premika,« je povedal srečen Avstralec. »Mislimo, da je morda tistega, ki jo je vzel, zapekla vest ali pa se je ustrašil in jo enostavno spustil preko ograje na naše dvorišče … V resnici nam je vseeno, kaj je razlog. Veseli smo, da smo jo dobili nazaj,« je še dodal.

Ob tem, ko se predvsem na šoštanjski strani nekateri bojijo, da pregrada med njihovim in Velenjskim jezerom ni dovolj trdna in bi Velenjsko jezero lahko steklo v njihovo, strokovnjaki pravijo, da se ni bati, da bi popustila. Nasip je dovolj trden – v dobro Šoštanja in Velenja. Da bosta ostala na svojem.

(Na)drsanje V zimskem času bodo marsikje pripravili začasna drsališča in na njih brezplačna drsanja. A kadar nadrsamo, to drago plačamo.

Moč navade

Nekateri naši vozniki so očitno res previdni. Niti radia med vožnjo ne poslušajo. Pa tako kljub radijskim (in siceršnjim medijskim) opozorilom o poostrenih policijskih nadzorih na določenih cestnih odsekih vozijo prehitro ali neprevidno. Ali pa se na vsa ta opozorila požvižgajo.

Vprašanje Glede na to, kako mnoge delavce spodrivajo roboti, nekateri resno sprašujejo: s(m)o ljudje še vedno (naše) največje bogastvo.

Posebnost Slišimo, da nekateri tuji turisti pridejo v Velenju tudi zato, da začutijo »pridih socializma«. So pač po svoje revni, ker tega niso čutili na svoji koži.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

16. novembra 2017

Glasbeno-vizualno popotovanje skozi TEH 6 desetletij SimpatiÄ?no skupno praznovanje obletnic Muzeja Velenje in Pihalnega orkestra glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega – Oba starejĹĄa od sodobnega Velenja piĹĄeta uspeĹĄno zgodbo

Na odru so bili ves veÄ?er slavljenci, ki so tokrat praznovali skupaj. Mladim godbenikom so se pridruĹžili tudi MatjaĹž Jelen, Rudarski oktet in godbeniki veterani, prireditev pa so povezovali in vizualno opremili sodelavci Muzeja Velenje.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. novembra – V Ä?etrtek zveÄ?er so s sveÄ?anostjo TEH 6 desetletij v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega obeleĹžili dva jubileja; ĹĄestdesetletnico delovanja Muzeja Velenje in Pihalnega orkestra Glasbene ĹĄole Velenje. Oba sta starejĹĄe kot sodobno mesto Velenje, kar je svojevrsten fenomen. To sta pouda-

rila tudi slavnostna govornika, Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ? in minister za kulturo RS Anton PerĹĄak, ki sta dodala, da s(m)o lahko VelenjÄ?ani na njih ponosni. In smo bili, tudi zato, ker sta program pripravila in izvedla slavljenca sama. S tem so dogodku dali ĹĄe veÄ?jo teĹžo, predvsem pa jim je s programom uspelo vzbuditi ponos vseh, ki so del njihove zgodbe.

Pripravili so simpatiÄ?en splet vizualnih predstavitev stalnih zbirk muzeja z zvoÄ?no kuliso mladih godbenikov pod vodstvom Janeza Marina. Glasbeno-vizualno popotovanje so mladi godbeniki, ki zvenijo odliÄ?no, nadgradili z gostujoÄ?imi glasbeniki: z orkestrom so zapeli MatjaĹž Jelen in Rudarski oktet. Glasbenikom so se v eni od skladb na odru pridruĹžili tudi

nekdanji Ä?lani mladinskega pihalnega orkestra, danes Ä?lani veteranske godbe. Med njimi so bili trije, ki v razliÄ?nih godbah igrajo Ĺže celih 60 let! Sicer pa se je tudi tokrat vse vrtelo okoli ĹĄtevilke ĹĄest. Igra besed pri nazivu prireditve pa ni nakljuÄ?na, saj spominja na TEĹ 6. Kot je pojasnila direktorica Muzeja Mojca Ĺ˝evart, ki je na zaÄ?etku prireditve polno dvorano gostov in sodelavcev nagovorila skupaj z ravnateljem glasbene ĹĄole Borisom Ĺ tihom, so z njo poskuĹĄali opozoriti, kako teĹžko se v ospredje in osredje prebijejo dobre, pozitivne zgodbe. Tako Muzej Velenje kot velenjska glasbena ĹĄola in njihov pihalni orkester pa jih uspeĹĄno piĹĄeta Ĺže ĹĄest desetletij. SimpatiÄ?no je bilo tudi to, da sta ĹĄest slik, ki so jih kot zahvalo podarili predstavnikom vseh treh obÄ?in in kulturnih zavodov, s katerimi odliÄ?no sodelujejo, ustvarila akademska slikarja Barbara Drev in Stojan KneĹžević, oba zaposlena v muzeju. In da je kratke vizualne predstavitve zbirk iz gradiva, ki

Rekli so â?ą Bojan KontiÄ?, Ĺžupan MO Velenje: ÂťNa prehojeno pot naĹĄih slavljencev smo lahko ponosni. ÂťProduktiÂŤ glasbene ĹĄole so znani povsod, velja za eno najboljĹĄih v drĹžavi. Imamo nerodno situacijo, da mesto Velenje ĹĄele Ä?ez dve leti praznuje 60-letnico, danes pa imamo Ĺže dva slavljenca s to ĹĄtevilko. To pomeni, da teĹžko opredelimo datum, ko se je v Velenju vse skupaj zaÄ?elo. Je pa prav, da poznamo pomembne mejnike nastajanja naĹĄe sedanjosti. Tega, kar imamo, brez dogodkov preteklih desetletij ne bi bilo.

In to, kar je bilo, odliÄ?no predstavljajo v naĹĄem muzeju, ki ĹĄe zdaleÄ? ni le Velenjski grad.

NiÄ?esar v zgodovini mesta nas ni sram, ponosni smo nanjo.ÂŤ

Anton PerĹĄak, minister za kulturo RS: ÂťVelenje je oÄ?itno zelo bogato in kulturno razvito mesto, saj na en veÄ?er proslavljate kar dva jubileja. Znano je, da je Velenje ne samo rudarsko in ĹĄportno uspeĹĄno, ampak tudi kulturno zelo Ĺživo in uspeĹĄno mesto. To priÄ?a tudi danaĹĄnji veÄ?er. Toliko mladih, glasbeno izobraĹženih ljudi je bogastvo. Na sreÄ?o je glasbeno ĹĄolstvo eno od tistih podroÄ?ij, ki jih nismo ukinili ali 'demontirali'. Bogastvo je tudi vse, kar poÄ?nejo in hranijo v Muzeju Velenje. Njihov praznik je praznik stroke, muzeji pa Ĺže dolgo niso veÄ? zapraĹĄene institucije, v katerih hranijo neke zgodovinske predmete, ampak so vse bolj sodobno opremljeni priÄ?evalci in prikazovalci zgodovine nekega prostora.ÂŤ

NaÄ?rtov in ambicij je ĹĄe veliko V Muzeju Velenje si ob visoki obletnici delovanja Ĺželijo, da bi ta postal in ostal ustanova, ki vidno sooblikuje Ĺživljenje in razvoj treh obÄ?in, v katrih delujejo. Ĺ˝elijo si, da bi jim uspevalo zgledno skrbeti za naĹĄo kulturno dediĹĄÄ?ino, tako premiÄ?no kot nepremiÄ?no. Direktorica Mojca Ĺ˝evart je poudarila, da praznovanje nadaljujejo, konÄ?ali bodo ob slovenskem kulturnem prazniku. Želim si, da bi imeli vedno dovolj dobre pogoje za sodobne, zanimive naÄ?ine predstavljanja kulturne dediĹĄÄ?ine javnosti in za utrjevanje muzeja kot ustanove ĹĄiroko odprtih vrat. NaÄ?rtov je veliko, ambicij in entuziazma tudi. ÄŒe nam bodo okoliĹĄÄ?ine naklonjene, nam zagona gotovo ne bo zmanjkalo. S sodelavci skuĹĄamo Ä?im bolj aktivno sooblikovati dolinski vsakdan, hkrati pa smo aktivni tudi v sodelovanju z muzeji in inĹĄtituti v Sloveniji in tujini, pridruĹžujemo se razliÄ?nim projektom. Upam, da bodo sÄ?asoma tudi ti obrodili sadove.ÂŤ ga hranijo v muzeju, pripravila njihova sodelavka Pina Ĺ pegel.

Kot tudi, da so se v napovedovalke prelevile sodelavke muzeja Danela DervariÄ?, Alma Javornik in Tanja Verboten. Prireditev so zakljuÄ?ili s pogostitvijo; postregli so s tortama Simfonija in Graj-

sko jabolko, ki so jih – vsake po 6 – spekli slaĹĄÄ?iÄ?arji v Gorenju Gostinstvo. Okusno Grajsko jabolko so ustvarili prav za to priloĹžnost, Simfonija pa je nastala ob 55-letnici mesta. đ&#x;”˛

Veliko se da narediti z malo volje in pravim pristopom Mladinski pihalni orkester velenjske glasbene ťole razveseljuje Şe 60 let – Nadgradnja kakovosti in programa Tatjana Podgorťek

Med letoĹĄnjimi jubilanti v mestni obÄ?ini Velenje je tudi mladinski pihalni orkester velenjske glasbene ĹĄole. Jubilej so zaznamovali s koncertom pred tednom dni. Je eden od treh pihalnih orkestrov na omenjeni ĹĄoli, v njem trenutno zdruĹžuje prijetno s koristnim veÄ? kot 60 najboljĹĄih uÄ?encev od 5. do 8. razreda niĹžje in srednje stopnje glasbene ĹĄole.

Kadrovska kovnica za Âťrudarsko godboÂŤ

Dirigent orkestra Janez Marin je ponosen na svoje mlade glasbenike, saj zgledno nadaljujejo tradicijo svojih predhodnikov oziroma namena, zaradi katere-

ga so ga pred ĹĄestimi desetletji ustanovili. ÂťÄŒlani mladinskega orkestra so bili in so ĹĄe danes kadrovska kovnica Âťrudarske godbeÂŤ. DanaĹĄnji Pihalni orkester Premogovnika Velenje potrebuje kakovostne glasbenike in ti se kalijo v njegovem mlajĹĄem ÂťbratuÂŤ. Prav tako orkester zapolnjuje teĹžnjo mladih po uÄ?enju igranja na instrumente. Ob tem ne gre prezreti ĹĄe Ĺželje po igranju na razliÄ?nih prireditvah in kulturnih dogodkih.ÂŤ Po mnenju sogovornika se je od takrat, ko so se otroci, stari od 5. do 11. leta, zbrali ob njegovem starem oÄ?etu (Ivanu Marinu st.), do danaĹĄnjih dni stvari precej spremenile. Na zaÄ?etku so se mladi godbeniki ÂťkaliliÂŤ na

urah skupinskega pouka, danes prevladujejo teĹžnje po individualizmu in potrebah posameznega otroka, Âťa se kljub temu zdruĹžujemo v kolektiv, v katerem se dobro razumemo in delamo v skupno dobro.ÂŤ Svojo prepoznavnost mladinski pihalni orkester gradi z nastopi na razliÄ?nih prireditvah v domaÄ?em in tudi drugih okoljih, s programom, pohvalami, priznanji. V zbirko slednjih so letos spomladi dodali zlato priznanje s posebno pohvalo z drĹžavnega tekmovanja mladinskih pihalnih orkestrov. Ponosni so nanj, v prijetnem spominu jim je lanski nastop v Sttutgartu, kjer

so se po njem pred mnoĹžico posluĹĄalcev otroci objemali, si Ä?estitali, Âťz Ĺžarom v oÄ?eh izraĹžali zadovoljstvo, ker so skupaj naredili nekaj dobregaÂŤ. Zame je ob precejĹĄnjem starostnem razponu najveÄ?ji izziv, da lahko 11-letni mladostnik izbrano skladbo odigra in da tudi 18-letniku ob njej ni dolg Ä?as. Je pa bilo za igranje treh skladb na drĹžavnem tekmovanju potrebnih ĹĄest mesecev trdega dela.ÂŤ

Vseh ĹĄe ni dovolj

Na vpraĹĄanje, kaj predstavlja mladinski pihalni orkester za glasbeno ĹĄolo, pravi, da na njej deluje kar 11 takĹĄnih in drugaÄ?-

nih orkestrov. Najbolj mnoĹžiÄ?en je prav mladinski, v katerem se zdruĹžujejo uÄ?enci pihalnega, trobilnega in tolkalnega oddelka. Ker je ĹĄola velika in so tudi potrebe velike, je vsako leto kdo bolj v ospredju. Kljub velikemu ĹĄtevilu uÄ?encev – tako Janez Marin – jih pa ĹĄe ni toliko, da bi lahko kadrovska mesta v njih v celoti pokrili. Zato saksofonisti in pozavnisti ÂťskaÄ?ejoÂŤ iz enega v drug orkester. ÂťRes moram poudariti dobre odnose s Ä?lani orkestra in njihovimi starĹĄi. Ko ti pridejo na koncert, se ne morejo naÄ?uditi rezultatom skupnega dela. Pogosto sliĹĄim: ali je to v teh Ä?asih sploh ĹĄe moĹžno dose-

NajlepĹĄi in najdragocenejĹĄi so druĹženje, prijateljstva in spletanje vezi med generacijami, pravijo Ä?lani mladinskega pihalnega orkestra.

Ä?i? Na letnem koncertu na prostem je Ä?utiti mladostno energijo, ubranost. NaĹĄ orkester je primer dobre prakse, ki dokazuje, kaj se da narediti z malo volje in pravim pristopom.ÂŤ Ciljev jim sicer ne manjka, zagotavlja Marin, a med prednostnimi so rast kakovosti in nadgradnja programov, Ä?im veÄ? dobre volje, uspeĹĄnih koncertov in zadovoljnih otrok. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

16. novembra 2017

ÂťKo jo sprejmeĹĄ, lahko ĹživiĹĄ polno Ĺživljenje, brez omejitev!ÂŤ 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni – Ĺ tevilo obolelih po svetu naraĹĄÄ?a – Pomembna je preventiva, torej gibanje in pravilna prehrana

Dejstva in ťtevilke •

Vsako leto 14. novembra praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Datum ni izbran nakljuÄ?no. Ta dan je namreÄ? rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki mu je uspelo izolirati beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Leta 1923 je za ta doseĹžek prejel Nobelovo nagrado za medicino. Zato je ta dan namenjen vsem sladkornim bolnikom, pa tudi ostalim, ki so povezani s to vedno veÄ?jo tegobo sodobnega Ä?asa.

seĹžnosti diabetesa tako po ĹĄtevilu obolelih kot po zdravstvenih posledicah, ki jih povzroÄ?a.

In to je tudi glavni namen tega dne: o bolezni informirati in o posledicah opozarjati ĹĄirĹĄo javnost. ÂťVsa druĹĄtva po vsej Sloveniji se na ta dan odpravijo na

Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes?

ÂťLahko bi jo poimenovali kar sodobna globalna epidemija.

Ugotavljamo namreÄ?, da vsakega tretjega Ä?loveka na svetu pesti poviĹĄan krvni sladkor,ÂŤ bolezen na kratko predstavi predsednica DruĹĄtva diabetikov Velenje Romana Praprotnik, ki je poudarila tudi: ÂťZelo skrb vzbujajoÄ? podatek je, da je v porastu ĹĄtevilo obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2, sploh je takĹĄnih vedno veÄ? mladostnikov.ÂŤ Se ob tem spraĹĄujete, v Ä?em lahko iĹĄÄ?emo vzroke? Odgovor je preprost. ÂťKriv je sodobni naÄ?in Ĺživljenje: hitra, nepravilna prehrana, premalo gibanja, preveÄ? sedenja za raÄ?unalnikom ...ÂŤ

Letos so v ospredju Ĺženske

Ob svetovnem dnevu prihajajo v ospredje teme, ki prispevajo k vsesploĹĄni ozaveĹĄÄ?enosti o raz-

Romana Praprotnik: ÂťVse se zaÄ?ne v druĹžini, pri otrocih.

ZaÄ?nite tam tudi vi – usmerite jih v ĹĄport in zdrav naÄ?in Ĺživljenja. Tako boste zmanjĹĄali tveganje za pojav sladkorne bolezni.ÂŤ

pohode, organizirajo razliÄ?ne proslave, predstavijo svoje delo in aktivnosti. Vsako na svoj naÄ?in. Mi se na primer vsako leto na ta dan, ne glede na to, kateri dan v tednu je, odpravimo na kratek pohod okoli Ĺ kalskega jezera,ÂŤ pove predsednica. Le-

tos je ta dan posveÄ?en Ĺženskam.

V porastu je namreÄ? ĹĄtevilka bolnic s sladkorno boleznijo, tudi noseÄ?nic. Podatki kaĹžejo, da trenutno Ĺživi na svetu veÄ? kot 199 milijonov Ĺžensk s sladkorno boleznijo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 2040 teh bolnic okrog 313 milijonov. Sladkorna bolezen je tudi deveti najpogostejĹĄi vzrok smrti Ĺžensk na svetu in pribliĹžno 2 milijona jih vsako leto umre zaradi sladkorne bolezni. ÂťPrav zaradi teh ĹĄtevilk me spreletita srh in groza.

Zato se mi zdi povsem na mestu, da letos ta dan posvetimo Ĺženskam, saj se konec koncev vse zaÄ?ne v druĹžini, za katero pa v veliki meri skrbijo Ĺženske.

One so najveÄ?krat tiste, ki skrbijo za otroke, prehrano, vzgojo, so vzornice svojim otrokom,ÂŤ ĹĄe dodaja.

in Ĺživim kvalitetno Ĺživljenje, brez omejitev, poÄ?nem vse, hodim na visoko intenzivno vadbo in ponosna sem, da nimam nobenih teĹžav. Sprejela sem bolezen, to je to.ÂŤ

• •

Konec tedna v Banovce

•

DruĹĄtvo diabetikov Velenje se vsako leto trikrat odpravi na letno okrevanje, na katerem ves teden pripravljajo delavnice, predavanja, organizirajo meritve sladkorja, holesterola, pritiska ... So ves Ä?as skupaj, debatirajo, se o izkuĹĄnjah in razliÄ?nih primerih pogovorijo, se kaj nauÄ?ijo drug od drugega. ÂťIn to je bistvo,ÂŤ ĹĄe poudarja Romana, saj so kot ena velika druĹžina, ki se uÄ?i skupaj in deli izku-

• •

Sladkorno bolezen ima veÄ? kot 371 milijonov ljudi in to ĹĄtevilo v vseh drĹžavah naraĹĄÄ?a.

Polovica oseb s sladkorno boleznijo ne ve, da jo ima.

Od 4 do 5 ljudi s sladkorno boleznijo Ĺživi v drĹžavah z nizkim ali srednjim dohodkom.

NajveÄ? ljudi s sladkorno boleznijo je starih od 40 do 59 let.

Sladkorna bolezen je leta 2011 po vsem svetu povzroÄ?ila 4,6 milijona smrti.

Za sladkorno boleznijo tipa 1 zboli 78.000 otrok na leto.

ĹĄnje drug z drugim. Posebej so veseli, da so za tovrstna okrevanja dobili ogromno pozitivnih mnenj zdravnikov.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti predsednica vabi v druĹĄtvo vse obolele pa tudi njihove prijatelje, sorodnike ... ÂťVeÄ? nas bo, veÄ? bomo lahko dosegli,ÂŤ trdi in vam polaga na srce: ÂťV Sloveniji je veÄ? kot 130.000 obolelih za sladkorno

boleznijo, v druĹĄtva je vÄ?lanjenih le dobrih 17.000 ljudi. Se vam zdi to normalno? Nehajte se skrivati za svojo boleznijo in se nam pridruĹžite. Z veseljem vam bomo pomagali, Ĺživljenje z diabetesom bo potem mnogo laĹžje.ÂŤ đ&#x;”˛

Vesna GlinĹĄek

ÂťSladkorna bolezen je moja prijateljicaÂŤ

ÂťVedno bolj se zavedam, kako pomembno je, da Ä?lovek Ĺživi polno Ĺživljenje, da skrbi zase, za svojo prehrano, da redno telovadi, se zna odreÄ?i hrani, ki mu ĹĄkoduje ... To pomeni, da preprosto moraĹĄ najprej sprejeti sladkorno bolezen in se nauÄ?iti z njo Ĺživeti. Pred leti sem na nekem intervjuju izjavila, da je sladkorna bolezen moja prijateljica, in od takrat se mi je pravzaprav vse izboljĹĄalo. Imam zavidljive rezultate meritev sladkorja. Super je!

Uporabljam inzulinsko Ä?rpalko

V vseh druĹĄtvih diabetikov poudarjajo gibanje.

V ospredju le starostni in invalidski upokojenci V regiji SaĹĄa upraviÄ?enih do poviĹĄanja najniĹžjega zneska 1571 uĹživalcev pokojnin Tatjana PodgorĹĄek

Konec oktobra so upokojenci z najniĹžjimi pokojninami prejeli nekoliko viĹĄje zneske. A ne vsi, le uĹživalci starostne in invalidske pokojnine, pa ĹĄe ti pod doloÄ?enimi pogoji.

Pokojnine viĹĄje tudi do 50 evrov

Kot je pojasnila vodja velenjske izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarova-

nje Slovenije Tadeja Dremel, so upraviÄ?enci le tisti, ki so se upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana pri najniĹžji starosti. ÂťNi pomembno, kdaj se je oseba upokojila, presojajo se predpisi in pogoji, ki so veljali ob njeni upokojitvi. To v praksi pomeni, da morajo imeti moĹĄki dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, Ĺženske pa od 35 do letos zahtevanih 39 let in 8 mesecev. Pri invalidskih pokojninah pa se poleg dopolnjene pokoj-

ObÄ?ina

Starostne

Invalidske

DruĹžinske

Vdovske

Skupaj

Ĺ t.

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ t.

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ t.

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ t.

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ t.

PovpreÄ?ni znesek

Gornji Grad

519

543,14

94

478,15

66

302,43

59

449,15

738

505,82

Ljubno

460

565,10

113

481,87

47

342,29

45

439,12

665

526,68

LuÄ?e

270

506,41

61

436,97

37

314,53

44

429,99

412

470,73

Mozirje

792

635,30

150

534,72

58

405,59

73

530,56

1.073

601,70

Nazarje

456

584,76

117

506,61

46

330,22

43

524,10

662

549,32

ReÄ?ica ob Savinji

443

587,79

84

488,01

46

319,33

38

411,61

611

542,91

SolÄ?ava

95

524,54

17

457,23

11

342,30

12

381,68

135

488,52

Ĺ martno ob Paki

692

667,14

163

547,43

67

458,03

68

506,29

990

622,23

Ĺ oĹĄtanj

1.436

696,23

417

513,58

171

442,46

174

560,65

2.198

631,11

Velenje

6.297

799,38

1.401

570,45

500

510,92

658

704,41

8.856

739,82

Skupaj

11.460 610,98

2.617

501,50

1.049

376,81

1.214

493,76

16.340 567,88

Razvrstitev pokojnin glede na obÄ?ino in vrsto pokojnine

POVEŽITE SE Z NAMI MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.

Ĺ e veÄ?, ĹĄe boljĹĄi! Za vas smo prenovili naĹĄo ponudbo.

VeÄ? informacij o naĹĄih prenovljenih paketih poiĹĄÄ?ite na spletu ali pa se obrnite na naĹĄo prijazno prodajno sluĹžbo: W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

ninske dobe upoĹĄtevata tudi priĹĄteta doba in dodatek za invalidnost.ÂŤ Po besedah sogovornice pogojev za izplaÄ?ilo pokojnine v viĹĄini 500 evrov ne izpolnjujejo osebe, ki so bile preteĹžno zavarovane za oĹžji obseg pravic, h katerim sodijo niĹžji prispevki, in tisti, ki imajo v skupni pokojninski dobi dopolnjeno dokupljeno pokojninsko dobo, posebno in dodano

dobo. Prav tako so ostali praznih rok upokojenci, ki so se upokojili predÄ?asno, vdovski, druĹžinski in uĹživalci invalidskih nadomestil.

Osebe z dopolnjeno tujo pokojninsko dobo so upraviÄ?ene do sorazmernega deleĹža. Novost velja tudi za posameznike, ki se bodo ĹĄele upokojili, a kljub izpolnjenim pogojem za polno pokojnino ne bi dosegli 500 evrov. ÄŒe bo nji-

V regiji SaĹĄa je upraviÄ?encev 1571 ali 11 odstotkov od 14.077 uĹživalcev starostnih in invalidskih pokojnin oziroma 9 odstotkov od vseh 16.340 prejemnikov pokojnin.

hova pokojnina, odmerjena od njihovih plaÄ? in prispevkov, niĹžja od 500 evrov, se jim bo avtomatsko zviĹĄala na omenjeni znesek.

Pokojnine posameznikom, za katere veljajo spremembe, se bodo lahko dvignile do 50 evrov.

V regiji SaĹĄa pokojnine nad povpreÄ?jem

V Sloveniji je konec oktobra prejelo viĹĄje pokojnine pribliĹžno 46 tisoÄ? starostnih in invalidskih upokojencev, v regiji SaĹĄa je upraviÄ?encev 1571 ali 11 odstotkov od 14.077 uĹživalcev starostnih in invalidskih pokojnin oziroma 9 od-

stotkov od vseh 16.340 prejemnikov pokojnin. ÂťSem priÄ?akovala veÄ?je ĹĄtevilo, a je res, da izplaÄ?ila pokojnin v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe vedno odstopajo od republiĹĄkega povpreÄ?ja. Glavnina upraviÄ?encev je iz Zgornje Savinjske doline.ÂŤ Konec letoĹĄnjega septembra je bilo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 8425 uĹživalcev starostne pokojnine, njihov

povpreÄ?ni znesek je znaĹĄal 720 evrov. Invalidskih upokojencev je bilo 1981, povpreÄ?na viĹĄina pokojnine pa je bila 543 evrov.

Predlog za poviĹĄanje pokojnin na 500 evrov je lani dala Zveza druĹĄtev upokojencev, aprila letos so ga poslanci drĹžavnega zbora potrdili. Ob predlogu je ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ? Mrak dejala, da mora biti viĹĄina pokojnine vsaj tako visoka, da upokojencem ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek. Ta v tem trenutku po podatkih Darinke Ĺ pacapan z velenjskega centra za socialno delo znaĹĄa 484,97 ev đ&#x;”˛ ra.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 15

ObÄ?ina Gornji Grad upa na obvoznico Gradbeno dovoljenje prihodnje leto – DrĹžava veÄ? kot dva milijona, lokalna skupnost 300 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Tako kot v obÄ?ini LuÄ?e Ĺželijo prometne zagate z obvoznico reĹĄiti tudi v obÄ?ini Gornji Grad.

Vse veÄ?ji promet tudi tovornih avtomobilov in avtobusov po najkrajĹĄi povezavi Zgornje Savinjske doline z Ljubljansko kotlino preko ÄŒrnivca, ki leĹži na nadmorski viĹĄini 902 metra, postaja skozi utesnjeno srediĹĄÄ?e tr-

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

16. novembra 2017

Ä?ek nazaj na regionalno cesto pri gornjegrajski osnovni ĹĄoli segajo v leto 2005, v letih 2007 do 2009 je izbrani izvajalec pripravljal gradbeno dokumentacijo, pribliĹžno pet let kasneje je bil pridobljen investicijski program, z nastopom gospodarske krize pa so se aktivnosti za izgradnjo obvoznice povsem ustavile.

ga vedno bolj pereÄ?e, hkrati pa postaja vse veÄ?ja tudi ogroĹženost najranljivejĹĄih udeleĹžencev v prometu – peĹĄcev. ÂťPo nekaj letih mirovanja se stvari na naĹĄe veliko veselje znova premikajo,ÂŤ pravi direktorica obÄ?inske uprave JoĹžica Rihter.

Prizadevanja za izgradnjo obvoznice od obmoÄ?ja bivĹĄe Smreke mimo srediĹĄÄ?a in Pekarne Kramer, preko reke Drete in priklju-

ÂťLani pa so prizadevanja znova stekla. Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Direkcija RS za ceste nas je obvestila, da lahko nadaljujemo. Junija lani je bila recenzijska razprava o projektni dokumentaciji, ki je ponudila dve reĹĄitvi: 68 metrov dolg viadukt in za 20 metrov krajĹĄi tako imenovani strnjen most preko reke Drete z ustrezno poglobitvijo zelenega dela proti ĹĄoli. OdloÄ?itev je padla za slednjo razliÄ?ico.ÂŤ Projektantsko podjetje tako sedaj pridobiva potrebno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. V postopku pridobivanja soglasij mora med drugim poleg dodatne hidroloĹĄko hidravliÄ?ne ĹĄtudije za most pridobiti ĹĄe ĹĄtudi-

jo za poplavni travnik, pred vloĹžitvijo gradbenega dovoljenja pa izvesti tudi odkup zemljiĹĄÄ?. Pri tem Rihtarjeva ne priÄ?akuje teĹžav, saj je veÄ?ina parcel v obÄ?inski lasti. Upajo, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno prihodnje leto, da bosta projekt obvoznice lahko uvrstili v proraÄ?un tako drĹžava kot tudi obÄ?ina. Po grobih ocenah naj bi za naloĹžbo Direkcija RS za ceste primaknila dobrih 2 milijona evrov, lokalna skupnost pa 300 tisoÄ? evrov.

Kdaj bo do izvedbe projekta tudi priĹĄlo? ÂťTega ni mogoÄ?e reÄ?i. Je pa za nas Ĺže veliko, da se stvari dokaj intenzivno le premikajo,ÂŤ je ĹĄe dejala JoĹžica Rihtar. đ&#x;”˛

Trideseta RoĹžiÄ?ijada TopolĹĄica – Vsaka zgodba ima svoj zaÄ?etek, vsak od nas ima svojega prednika in vsak prednik ima svojo zgodbo.

ZaÄ?etek (za zdaj znani) rodbine RoĹžiÄ? sega v osemnajsto stoletje. Vzklila je na domaÄ?iji Pregl v TopolĹĄici, danes pa ĹĄteje Ĺže veÄ? kot 350 Ä?lanov. Njeni potomci, ki so razkropljeni po vsej Sloveniji, se vsako leto sreÄ?ajo na tradicionalnem druĹženju. Letos je bilo ĹĄe posebej slovesno, saj je bilo to Ĺže trideseto.

Zbrali smo se na domaÄ?iji Toneta in Zvonke HriberĹĄek (rojene RoĹžiÄ?) v bliĹžini cerkve sv.

Jakoba v TopolĹĄici. V njej je duĹĄni pastir rodbine, Ĺžupnik Rudi

KoĹželjnik, daroval sveto maĹĄo.

Sledil je ogled Term TopolĹĄica.

Veliko sorodnikov, ki so priĹĄli iz raznih krajev Slovenije, je bilo navduĹĄenih nad objekti in prijaznostjo osebja.

DruĹžabno sreÄ?anje s kosilom smo nadaljevali v Domu krajanov Ravne REKS-u. S kulturnim programom so nam ga popestrili Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj, Ĺženski pevski zbor KZ Ĺ aleĹĄka dolina VaĹĄke punce in seveda slavnostna torta.

Posebne pozornosti so bili deleĹžni edina ĹĄe ĹživeÄ?a teta TonÄ?ka RoĹžiÄ?, ki Ĺživi na Preglovi domaÄ?iji, duĹĄni pastir rodbine Ĺžupnik Rudi KoĹželjnik in sorodnik

SreÄ?anje rodbine RoĹžiÄ?, ta danes ĹĄteje Ĺže preko 350 Ä?lanov, je tradicionalno. (foto: Tekauc)

Rafko Drev, ki je bil prisoten na vseh tridesetih sreÄ?anjih.

Posebej veseli smo bili, da se je sreÄ?anja udeleĹžilo veliko mla-

dih, ki bodo lahko nadaljevali tradicijo druĹženja. Dogovorili smo se, da bo naslednje sreÄ?anje prihodnje leto na Kumu

nad Trbovljami, ki ga upravlja naĹĄ bratranec Roman Ledinek z druĹžino.

Polni lepih vtisov smo se raz-

ĹĄli z mislijo, da se kmalu ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu spet sreÄ?amo.

e j â‚Ź n i 0 0 a n 5 r 1 b b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t a j z z n a t r Ĺž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v POLNA NOÄŒ o u t n o POPUSTOV s rez t LATE NIGHT SHOPPING* s u Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152 G, 1000 Ljubljana

RA IG I V STI A N O DNI BODN A N R L RE AG I V N DAR NI UP SK

PETEK, 17. NOVEMBRA 2017, OD 20. DO 24. URE

UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoÄ? promet. *NOÄŒNO NAKUPOVANJE

đ&#x;”˛

Rudi RoĹžiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

16. novembra 2017

OdliÄ?na kakovost medu iz regije SaĹĄa

Zdrsnili v peto drsalno sezono

MO Velenje bo za delovanje drsaliĹĄÄ?a letos namenila okoli 32 tisoÄ? evrov – Odprto bo vsaj do 15. marca Ĺ˝e prvi vikend je brezplaÄ?no drsanje na drsaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku izkoristilo veliko druĹžin.

Velenje, 10. novembra – Da je drsanje med Ĺ aleÄ?ani zelo priljubljeno, je dejstvo. Ĺ˝e prvi dan odprtja drsaliĹĄÄ?a v SonÄ?nem parku, na martinovo soboto popoldne, je bil obisk mnoĹžiÄ?en. Tudi v nedeljo je led preizkuĹĄalo veliko drsalcev, med njimi so bile tudi cele druĹžine. Peto drsalno sezono pa so zaÄ?eli ljubitelji kerlinga, ki so Ĺže v petek popoldne povabili na predstavitev tega zanimivega olimpijskega ĹĄporta, zveÄ?er pa so pripravili ĹĄe meddruĹĄtveni turnir.

DrsaliĹĄÄ?e bo za brezplaÄ?no dr-

sanje odprto vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih, sredah in Ä?etrtkih od 15. do 19. ure, ob sobotah od 14. do 22. ure ter ob nedeljah od 14. do 18. ure. Ostali Ä?as bo namenjen treningom Hokejskega kluba Velenje, ki bo tudi to sezono skrbel za delovanje drsaliĹĄÄ?a. DrsaliĹĄÄ?e sicer upravlja javni zavod RdeÄ?a dvorana.

Tako kot v preteklih sezonah bo na velenjskem drsaliĹĄÄ?u tudi letos potekala organizirana vadba hokeja in kerlinga. Pripravili bodo tudi zaÄ?etne in nadaljevalne teÄ?aje drsanja, osnovne ĹĄole pa

bodo na drsaliĹĄÄ?u organizirale ĹĄportne dneve. Poskrbeli so, da si bo tudi letos mogoÄ?e izposoditi ogrete drsalke in se okrepÄ?ati s kakĹĄnim toplim napitkom.

Da bo drsanje tudi v peti sezoni brezplaÄ?no, je poskrbela MO Velenje, ki delovanje drsaliĹĄÄ?a financira Ĺže od leta 2013. Letos raÄ?unajo, da bodo za to namenili od 32 do 35 tisoÄ? evrov, kar je odvisno tudi od tega, kako hladna bo zima. ÄŒe bo topla, porabijo veÄ? sredstev za izdelavo oz vzdrĹževanje ledu. đ&#x;”˛

bĹĄ

Tudi v Ĺ oĹĄtanju bodo drsali Sezona bo sicer krajĹĄa, a vseeno dovolj dolga, da se bodo lahko nauĹžili zimskih radosti Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo tudi v tej sezoni lahko drsali na pravem ledu na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu, le da bo tokratna sezona nekoliko krajĹĄa, kot so bile prejĹĄnje. Ĺ˝upan Darko Menih odprtje

drsaliĹĄÄ?a napoveduje za 10. december, sezono na njem pa bodo zakljuÄ?ili 20. januarja. DrsaliĹĄÄ?e bo tako kot prejĹĄnja leta postavilo podjetje Kota iz PetrovÄ?. ÂťPriznati moram, da smo kar nekaj Ä?asa tehtali – drsaliĹĄÄ?e da ali ne, a se na koncu kljub pomanjkanju denarja odloÄ?ili, da zimske radosti naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?imo tudi v enajsti sezoni zapored. V proraÄ?unu smo za obratovanje drsaliĹĄÄ?a zagotovili 28.000 evrov.

Upam, da bomo s toliko denarja "priĹĄli skozi", bomo pa seveda potrkali tudi na vrata sponzorjev in jih zaprosili za podporo.ÂŤ

Na drsaliĹĄÄ?u bodo pripravili ĹĄtevilne animacije, na njem pa se bodo odvijali tudi ĹĄportni dnevi za uÄ?ence osnovne ĹĄole in aktivnosti za vrtec. Prednost ĹĄoĹĄtanjskega drsaliĹĄÄ?a je, da je v srediĹĄÄ?u mesta, streljaj stran od ĹĄole in vrtca. Tisti, ki nimajo svojih drsalk, si bodo te lahko izposodili za en evro. DrsaliĹĄÄ?e bo upravljal domaÄ?in, ĹĄportnik Marko Pokleka, ki napoveduje ĹĄtevilne dogodke, poskrbel pa bo tudi za vso spremljajoÄ?o ponudbo.

V Ĺ oĹĄtanju si Ĺželijo dobrega obiska, takega, kot je bil na zaÄ?etku, ko ga je v eni sezoni obiđ&#x;”˛ skalo veÄ? tisoÄ? ljudi.

Ob strelu iz topa stopili v nov pustni Ä?as Odkar je Pust Mozirski Ä?lan Evropskega zdruĹženja karnevalskih mest FECC, so zaÄ?eli tudi tradicijo praznovanja jesenskega pusta. Po ljudskem izroÄ?ilu je martinovo jesenski pust, tako je zapisano v najstarejĹĄih pisnih virih, saj naj bi bil to Ä?as zahvalnih daritev za dobro letino pridelkov in uspeĹĄno paĹĄo, ki jih krĹĄÄ?anstvo slavi tudi ĹĄe dan danaĹĄnji. Zato so v ZdruĹženju evropskih karnevalskih in pustnih mest Evrope uvedli obdobje od tega dne do Pusta februarja kot pustno obdobje. Po tradiciji so se tudi letos, 11. 11., ob 11. 11. zbrali pri Grabnarjevi hiĹĄi in s posebnim zgodovinskim topom toÄ?no ob napovedanem Ä?asu priĹžgali smodnik. S tem ter ob blagoslovu hrastovega soda z moĹĄtom, ki ga je sredi 'placa' namestil vinogradnik in trĹĄki viniÄ?ar - donator Miha Fajfar, je moĹĄt sauvignona obredno postal vino.

Ob tem ni manjkalo Ĺžlahtnih besed podĹžupana Romana ÄŒretnika, ki je dejal, da nas Slovence in ZgornjesavinjÄ?ane vino druĹži in s pametnim pitjem ter obogatitvijo kulinarike vedri duha in krepi prijateljstvo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Mozirski podĹžupan Roman ÄŒretnik pustna princesa Zala ter pustni Ĺžupan Drago PoliÄ?nik

Velenje, Mozirje – ÄŒebelarji iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline so s sodelovanjem na letoĹĄnjih mednarodnih tekmovanjih dokazali, da je njihov med zelo kakovosten.

Na mednarodnem avgustovskem tekmovanju v Gornji Radgoni je v kategoriji gozdni med prejel zlato priznanje Janko PodkriĹžnik iz Radmirja (ÄŒD Gornji Grad). Na oktobrskem ocenjevanju v SemiÄ?u, na katerem se je za najviĹĄja priznanja potegovalo 225 vzorcev 151 Ä?ebelarjev iz Slovenije, HrvaĹĄke, BiH, ÄŒrne gore, Srbije, Avstrije, Ĺ vice in Kosova, pa so Ä?ebelarji iz regije SaĹĄa osvojili ĹĄest zlatih priznanj. V kategoriji gozdni med je prejel najviĹĄjo oceno vzorec Ä?ebelarja Janka PodkriĹžnika.

Poleg zlatega priznanja je prejel

Dobitniki zlatih priznanj in naziva ĹĄampion

ĹĄe plaketo prvak vrste in naziv ĹĄampion ocenjevanja medu SemiÄ? 2017, saj je za vzorec prejel najviĹĄjo oceno med vsemi vzorci medu na tekmovanju. Poleg omenjenega so v kategoriji gozdni med prejeli zlato priznanje ĹĄe Franc PodkriĹžnik iz Kokarij (ÄŒD Kokarje), ÄŒebelarstvo Ga-

vez in Slavko Drev iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju (ÄŒD Ravne – Ĺ oĹĄtanj) ter Peter PolovĹĄak iz Ĺ martnega ob Paki (ÄŒD Ĺ martno ob Paki).

PolovĹĄak je prejel zlato priznanje in plaketo podprvak vrste ĹĄe v kategoriji smrekov med. đ&#x;”˛

Tp

Taborniki jesenovali in uĹživali na druĹžinskem dnevu Konec oktobra so se taborniki rodu Lilijski griÄ? Pesje odpravili na jesenovanje v ZavrĹĄe. LetoĹĄnjega so pripravili v znamenju Âťtetke jeseni.ÂŤ Ĺ˝e takoj po prihodu jih je Ä?akala prva naloga. Nabrati so morali Ä?im veÄ? jesenskega listja ter plodov, saj so jih potrebovali za delavnico. Izdelovali so lisiÄ?ke in metulje iz listja, papirnate buÄ?e in jeĹžke iz storĹžev. Po veÄ?erji so se dobro obleÄ?eni in s svetilkami odpravili na noÄ?ni pohod do bliĹžnje makete gradu ter cerkvice, dan pa zakljuÄ?ili z ogledom risanke.

Novo sonÄ?no jutro so zaÄ?eli s telovadbo na bliĹžnjem igriĹĄÄ?u.

Po zajtrku je sledil orientiring, z zanimivimi vpraĹĄanji o jeseni, nove taborniĹĄke igre in delavnice. Po kosilu jih je obiskala Âťznanstvenica,ÂŤ ki jim je poka-

zala eksperiment, kako izbruhne vulkan, nekaj eksperimentov pa so lahko preizkusili tudi sami.

Bilo je super!

Taborniki in njihove druĹžine pa so se udeleĹžili tudi rodove akcije TaborniĹĄki druĹžinski dan, ki so ga organizirali na tabornem prostoru na Lilijskem griÄ?u. Vsi, ki so priĹĄli, so komaj Ä?akali, da pokaĹžejo svoje taborniĹĄko znanje in spretnosti. Teh pa je bilo veliko, saj so se vsi zelo izkazali, rezultati pa so bili bolj za smeh in zabavo. Obe druĹženji sta bili zelo prijetni, zato se taborniki Lilijskega griÄ?a gotovo spet kmalu vidijo. đ&#x;”˛

Rok SrĹĄa

Erasmus povezuje ĹĄolarje Evrope OĹ Mihe Pintarja Toleda sodeluje v dveletnem mednarodnem projektu Erasmus+ KA2, ki omogoÄ?a projektno sodelovanje z osnovnimi ĹĄolami iz petih evropskih drĹžav: Velike Britanije, Italije, Romunije, TurÄ?ije

smo jih maja gostili na naĹĄi ĹĄoli. DruĹžine so nas prijazno sprejele in nas za en teden vzele za svoje. V tednu, ki je bil pred nami, smo spoznavali njihovo kulturo, navade, glasbo, jezik, ĹĄolski sistem ... Ogledali smo si tu-

bivanjem v Romuniji sem ugotovila, da je njihova kultura veliko bolj Ĺživa od naĹĄe in da jo pri Ĺživljenju ohranjajo prav mlade generacije. Tu ni dĂłma, v katerem ne bi imeli v omari vsaj ene od narodnih noĹĄ, in uÄ?enca, ki ne bi

in Slovenije. Naslov projekta je ÂťEmbracing everyoneÂŤ. Od 5. do 11. novembra je skupina uÄ?encev in dveh uÄ?iteljev skupaj z ostalimi partnerskimi ĹĄolami obiskala ĹĄolo v romunskem mestu Pitesti.

Klara KovaÄ?, udeleĹženka te izmenjave, je povedala: ÂťV mesto smo prispeli v nedeljo, in tu so nas Ĺže z nestrpnostjo priÄ?akovale romunske druĹžine in naĹĄi romunski prijatelji, ki

di znamenitosti, kot so npr. Ä?rna cerkev, mesti Braďż˝ov in Pitesti, grad Bran, pojoÄ?o fontano, prestolnico BukareĹĄto ... Veliko Ä?asa smo preĹživeli v njihovi ĹĄoli, ki jo obiskuje veÄ? kot 800 uÄ?encev.

UÄ?enci so nas vedno priÄ?akali s kakĹĄno tradicionalno romunsko pesmijo ali plesom in tako je bilo tudi na spoznavnem veÄ?eru, ki je bil ÂťobarvanÂŤ z romunsko pesmijo, plesom in hrano. Med

znal zaplesati njihovega tradicionalnega plesa.

IzkuĹĄnja je bila izjemna in bo v mojem spominu ostala za vedno. Hvala Romunija, hvala Erazmus+ in hvala OĹ Mihe Pintarja Toleda, ker sodeluje v takĹĄnem projektu.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

16. novembra 2017

17

Medla igra VelenjÄ?anov v Ĺ paniji Proti podprvaku Ademarju so bili le bleda senca moĹĄtva, ki je z devetimi goli razlike krog pred tem 'poniĹžalo' Elverum – Drevi (ob 19.00) prvi odloÄ?ilen boj za osmino finala Pred slovenskimi podprvaki so odloÄ?ilne tekme in se bodo morali zelo potruditi za uvrstitev v osmino finala lige prvakov.

Najprej si morajo zagotoviti eno od prvih dveh mest v svoji skupini, nato pa ĹĄe postati skupni zmagovalec iz dveh tekem s prvim ali drugim moĹĄtvom skupine D. Trenutno drugo mesto jim to zagotavlja, toda do konca so ĹĄe trije dvoboji. Drevi bodo v 8. krogu lige prvakov gostili Dinamo iz BukareĹĄte, od katerega so bili v prvi tekmi boljĹĄi za zade-

Liga prvakov, 7. krog Ademar Leon - Gorenje Velenje 28:24, (15:13) Gorenje: Ferlin, ZaponĹĄek, Cehte 5, Medved 7 (1), Haseljić, OvniÄ?ek 3, Toskić 3, DrobeĹž, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 1, Markotić 1, Verdinek 1, KleÄ? 1, Tajnik, Brumen 1 (1), Pejović. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Ademar 1 (1), Gorenje 2 (2); izkljuÄ?itve: Ademar 4, Gorenje 8 minut.

Drugi rezultati: Elverum - Kadetten Schaffhausen 26:22 (12:9), Dinamo BukareĹĄta Skjern 23:36 (8:18).

Vrstni red: 1. Skjern 10 (225:181), 2. Gorenje 8 (191:186), 3. Ademar 8 (190:191), 4. Elverun 8 (203:206), 5. Kadetten 6 (192:198), 6.

Dinamo 2 (191:230).

8. krog (danes, 19.00): Gorenje – Dinamo Bukareťta, 9. krog: Gorenje – Kadetten (25. 11, 19.30), 10. krog: Skjern – Gorenje (3.

12., 16.00.

tek. Romuni imajo na zadnjem mestu samo dve toÄ?ki, ki so jih dobili po zmagi z golom razlike nad Kadettnom v svoji dvorani.

Prav ĹĄvicarski prvak bo Ä?ez deset dni (26. 11.) naslednji nasprotnik VelenjÄ?anov. Skupinski del pa bodo sklenili na Danskem s trenutno vodilnim Skjernom. Na prvih dveh dvobojih bodo favoriti. ÄŒe Ĺželijo najprej zveÄ?er upraviÄ?iti to vlogo, bodo morali zaigrati veliko bolje, kot so v Ĺ paniji. Enako tudi deset dni pozneje proti Ĺ vicarjem, s katerimi so v Skupina B Kiel - Celje Pivovarna LaĹĄko 26:29 (15:14), Aalborg - Kielce 30:34, PSG - Veszprem 33:28, MeĹĄkov Brest - Flensburg 28:30.

Vrstni red: PSG 12, Veszprem 11, Flensburg 10, Kielce 6, MeĹĄkov, Kiel in Celje po 5, Aalborg 2.

8. krog: Celje –Kiel (19. 11., 17.00)

Liga NLB, 9. krog Rezultati: Maribor Branik - Dobova 24:20 (10:11), Krka - Koper 2013 26:31 (13:20), Riko Ribnica - LL Grosist Slovan 26:21 (14:11), Herz Ĺ martno - Trimo Trebnje 24:28 (9:14), Urbanscape Loka - Jeruzalem OrmoĹž 28:32 (16:15) Vrstni red: 1. Koper 2013 14 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 13, 3. Maribor Branik 11, 4. Jeruzalem OrmoĹž 11, 5. Krka 10, 6. Urbanscape Loka 10, 7. Trimo Trebnje 7, 8. Dobova 6, 9. LL Grosist Slovan 4, 10. Herz Ĺ martno 4.

njihovi dvorani v Ä?etrtem krogu izgubili s tremi goli razlike. ÄŒe se bo razpletlo po tem scenariju, bodo v zadnjem krogu lahko razmeroma mirno odpotovali na dvoboj z Danci, ki bo najbrĹž odloÄ?al o prvaku skupine.

V Leon so po besedah trenerja Ĺ˝eljka Babića odpotovali zavedajoÄ? se, da bo to ÂťteĹžka in zanimiva tekmaÂŤ. Kljub temu so najbrĹž po tihem upali na poln izkupiÄ?ek ali vsaj na toÄ?ko. S tem bi bili ĹĄe za korak bliĹže cilju. Upanje so gotovo gradili na tem, da so Ĺ pance doma premagali. Resda samo z golom razlike po zelo razburljivih izdihljajih tekme, v kateri je bil blizu zmage ali delitve toÄ?k tudi nasprotnik. Tokrat niso bili niti senca tedanjega moĹĄtva, ĹĄe manj moĹĄtva, ki je nekaj dni pred tem pred svojimi ljubitelji z najboljĹĄo igro v dotedanjih ĹĄestih krogih in najviĹĄjo zmago premagalo norveĹĄkega prvaka s kar z devetimi goli razlike. V soboto jim, kot so ocenjevali po dvoboju, enostavno ni ĹĄlo. NajbrĹž je tudi dolgo potovanje, ki je menda s presedanji trajalo kar petnajst ur, pustilo doloÄ?ene posledice. V njih ni bilo prave sveĹžine, po trenerjevih besedah niti v enem segmentu igre niso bili

Janji izpolnjena velika Ĺželja NavijaÄ?i so jo ponesli do vrha – Pri podelitvi ni mogla zadrĹžati solz Kranj, 12. novembra – Ĺ˝e drugo leto zaporedoma najuspeĹĄnejĹĄa slovenska ĹĄportna plezalka Janja Garnbret je zmagovito, tako kot jo je zaÄ?ela, konÄ?ala sezono svetovnega pokala v teĹžavnostnem plezanju. Tudi na zadnjem tekmovanju v Kranju se je zavihtela na vrh. Od ĹĄestih letoĹĄnjih zmag v teĹžavnosti ji najveÄ? pomeni zadnja, ko je vso svetovno konkurenco premagala pred domaÄ?o publiko ter tako prviÄ? okusila slast zmage v Kranju. Tudi navijaÄ?i iz vseh delov Slovenije v nabito polni dvorani Zlato polje, ki so priĹĄli spodbujat svojo vzornico, so jo ponesli v viĹĄave.

Kar trikrat je po tekmovanju v njeno Ä?ast zadonela Zdravljica, saj je bila Janja letos zmagovalki sklepne tekme svetovnega pokala v teĹžavnosti in skupna zmagovalka SP 2017 v teĹžavnosti in kombinaciji, pri Ä?emer je dosegla daleÄ? najviĹĄji izkupiÄ?ek toÄ?k v zgodovini tega tekmovanja (1135) in veliko prednost pred drugouvrĹĄÄ?eno. ÂťSem zelo Ä?ustvena, pri podelitvi za kranjsko tekmo sem se ĹĄe zadrĹževala, pri skupnem seĹĄtevku pa nisem mogla zadrĹžati solz," se je po podelitvi znova smejalo serijski zmagovalki Janji Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO), ki ji je vendarle uspelo zmagati tudi pred domaÄ?im obÄ?instvom: "Kranjsko obÄ?instvo sem prej

dvakrat gledala s tretje, zdaj pa konÄ?no z najviĹĄje stopniÄ?ke.

Neverjetno je, ko vsi vstanejo, ti ploskajo in res cenijo, kar si jim pokazal prej in kaj na tekmi.ÂŤ Seveda so vpraĹĄanja letela tudi Ĺže k ciljem v novi sezoni. ÂťNi-

dobri. Zato ne Ä?udi, da niso niti enkrat vodili, rezultat tudi nikoli ni bil izenaÄ?en.

Tekmo so zaÄ?eli zelo nezbrano in Ĺ panci so Ĺže po dveh minutah vodili z 2 : 0, v 7. minuti pa Ĺže s 7 : 3. Nato so le zaigrali nekoliko bolje in zaÄ?eli loviti domaÄ?o prednost. Ko so se v 22. minuti po zadetku Roberta Markotića in dvema zaporednima goloma kapetana Nika Medveda pribliĹžali nasprotniku na gol zaostanka (10 : 11), je v njih gotovo zaĹžarelo upanje. A ostalo je le pri tem. Do konca polÄ?asa so domaÄ?i sicer ĹĄe dvakrat imeli prednost samo enega zadetka, na odmor pa odĹĄli z dvema. Kot v uvodnih minutah so tudi na zaÄ?etku drugega polÄ?asa Ĺ panci dokaj hitro zabili dva gola, povedli s 17 : 13 (33. minuta), kar je bila neulovljiva prednost za medlo igro slovenskih podprvakov. Sploh pa, ko so sredi polÄ?asa uĹĄli prviÄ? za ĹĄest golov (22 : 16), kar je bila njihova najviĹĄja prednost. Nazadnje so to prednost imeli tri minute pred koncem pri rezultatu 28 : 22. Z dvema goloma zaporedoma pa je Nejc Cehte, ki je dosegel zadnje tri gole za svoje moĹĄtvo, poraz nekoliko ublaĹžili. đ&#x;”˛

S. Vovk

S prve tekme v Velenju

Koper hitro odpravil dvome o zmagovalcu

Slovenska reprezentanca v ĹĄportnem plezanju je Ĺže drugo leto zapored osvojila pokal narodov v teĹžavnosti, tudi po zaslugi odliÄ?nih nastopov v Kranju. "ÄŒe potegnem Ä?rto pod sezono, smo naredili kar nekaj novih dobrih

Na osrednji tekmi 9. kroga so KoprÄ?ani v Novem mestu proti mladi domaÄ?i ekipi zmagali laĹžje, kot so priÄ?akovali (31 : 26).

Dvoboj je bil odloÄ?en Ĺže po prvem delu, po katerem so imeli neulovljivo prednost sedmih golov (20 : 13). Kar enajst golov je za goste dosegel Grega KreÄ?iÄ?.

To je bil za Krko drugi poraz zaporedoma in ĹĄesta dosedanja zmaga (ob dveh neodloÄ?enih rezultatih in enem porazu) moĹĄtva z Obale. Prav tolikokrat je veselih obrazov odhajala s parketa Ribnica, ki pa je doĹživela Ĺže dva poraza. V tem krogu je gostila

Slovan, ki je skupaj s Ĺ martnim (oboji imajo po ĹĄtiri toÄ?ke) ĹĄe vedno na dnu lestvice. V ljubljanskem moĹĄtvu so prejĹĄnji teden zaradi slabih rezultatov zamenjali trenerja. MoĹĄtvo sedaj namesto Bojana ÄŒotarja vodi nekdanji reprezentant in eden najuspeĹĄnejĹĄih trenerjev Kopra Zoran JoviÄ?iÄ?. Premierne vloge v novem okolju pa se ne bo veselo spominjal. DomaÄ?i so bili vseskozi boljĹĄi in zmagali s petimi goli razlike (26 : 21). Dober odpor so v Mariboru nudili DobovÄ?ani. Prvi polÄ?as so celo dobili z golom razlike (11 : 10). Na za-

Maraton

rezultatov v balvanih, tudi v teĹžavnosti smo bili odliÄ?ni, Ä?eprav pri Domnu Ĺ koficu in Mini MarkoviÄ? ni ĹĄlo vse po naÄ?rtih, Janja pa je sezono izpeljala neverjetno in zmagala v svetovnem pokalu Ĺže pred zadnjo tekmo,ÂŤ je bil zadovoljen selektor Gorazd Hren, ki ocenjuje, da se tudi za prihodnost slovenskega ĹĄportnega plezanja na najviĹĄji ravni ni treba đ&#x;”˛ bati.

V Tresimirjevem parku ĹĄe baliniĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 23. oktobra – V Ĺ oĹĄtanju so v uporabo predali ĹĄe zadnjo ĹĄportno povrĹĄino v Tresimirjevem parku, baliniĹĄÄ?e. Prvi met je pripadel Ĺžupanu Darku Menihu, uvodni turnir pa so odigrale ekipe iz Ĺ oĹĄtanja, TopolĹĄice in Ĺ martnega ob Paki. đ&#x;”˛

mkp

UspeĹĄna maratonka in ultra maratonka Bernarda Zvir, Ä?lanica AK Velenje iz Ĺ entjanĹža v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji, se je 5. novembra v svoji organizaciji pod zastavo Slovenije udeleĹžila mednarodnega mara-

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani znova poraĹženi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so doĹživeli Ĺže drugi domaÄ?i poraz. Ali je zanj kriv sam sv. Martin, pa vedo le igralci sami.

Samo dva razpoloĹžena tekmovalca sta bila premalo, da bi se ekipa lahko veselila zmage. Gostje so sicer pred sreÄ?anjem dejali, da bi bili veseli tudi toÄ?ke, a iz Ĺ oĹĄtanja so odpotovali z obema. Da fantje v domaÄ?i ekipi niso razpoloĹženi, je bilo vide-

đ&#x;”˛

vos

tonskega teka na 42 km v Portu na Portugalskem. Na slovitem teku 14.

EDP maratona Porto 2017 je v svoji starostni skupini (55-60 let) zmagala, lep uspeh pa je zabeleĹžila tudi v primerjavi z vsemi skoraj 680 tekaÄ?icami. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc

Zvirova zmagala na Portugalskem Ä?esar ne morem obljubiti za naslednjo sezono, ker ne vem, kdaj se bo takĹĄna sezona ponovila. Za naslednje leto upam, da bom osebno napredovala, da bom moÄ?nejĹĄa kot letos, da bom to pokazala tudi rezultatsko – upam, da se ne ponesreÄ?i, se bom potrudila. Devet zmag v isti sezoni mislim, da je kar maksimum, sploh si ne upam razmiĹĄljati, Ä?e je mogoÄ?e ĹĄe kaj veÄ?.ÂŤ

Ä?etku drugega pa so bile njihove misli oÄ?itno nekje daleÄ? od dvorane. Branikovci so dosegli kar sedem golov po vrsti, gostje le enega ter se z vodstvom 17 : 12 povsem dvignili iz prepada. Na koncu so se veselili zmage z 'samo' ĹĄtirimi goli razlike (24 : 20).

Poleg Kopra so polno bero toÄ?k v gosteh dosegli ĹĄe Trebanjci in OrmoĹžani. Trimo je bil boljĹĄi od Ĺ martnega z 28 : 24, moĹĄtvo iz Prlekije pa od Ĺ kofjeloÄ?anov z 32 : 28.

ti Ĺže ob igri prvega para. PomoÄ?nik trenerja je zato moral Ĺže po 90 luÄ?ajih napraviti menjavo. Prav s to menjavo so domaÄ?ini osvojili tudi edino toÄ?ko. Ko je na stezo stopil drugi par, je postalo oÄ?itno, da tokrat z domaÄ?o zmago ne bo niÄ?. Premajhna zavzetost domaÄ?ih je gostom dala ĹĄe veÄ? energije, da so si z odliÄ?no igro priigrali prednost 68 kegljev. Tudi v igri tretjega para je bilo preveÄ? napak, a kljub temu je Ĺ oĹĄtanjÄ?anom uspelo zniĹžati razliko le za sedem kegljev. DomaÄ?i fantje so napravili preveÄ? napak v igri na Ä?iĹĄÄ?enje, saj

so v prazno zmetali kar 35 luÄ?ajev, prav to pa jih je stalo boljĹĄega rezultata, Ä?e ne celo zmage. S tem porazom so zdrsnili na 9. mesto.

V 8. krogu ponovno igrajo na domaÄ?ih stezah. Na tekmovalni obisk prihaja ekipa Dravograda. SreÄ?anje se bo v soboto zaÄ?elo ob 14. uri.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 7. krog Ĺ oĹĄtanj : CerĹĄak 1 : 7 (3177 : 3238) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 564 (0), Kramer – 367 – SeÄ?ki – 127 – 494 (1), HasiÄ?iÄ? – 516 (0), PetroviÄ? – 508 (0), PintariÄ? – 520 (0), ArnuĹĄ – 575 (0).

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

16. novembra 2017

Sneg Ĺže pada, zimske sluĹžbe pripravljene

padla doloÄ?ena koliÄ?ina, ne bomo odĹĄli na teren in uporabniki to morajo razumeti,ÂŤ je ĹĄe dejala sogovornica.

Izvajalci zimske sluĹžbe na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline bistvenih novosti ne naÄ?rtujejo – Mislinjski klanec s spremenljivo svetlobno signalizacijo

VOC Celje: novosti na Mislinjskem klancu

Tatjana PodgorĹĄek

VÄ?eraj (v sredo) se je zaÄ?elo uradno obdobje zimske sezone, ki narekuje opremljenost Ĺželeznih konjiÄ?kov s potrebno zimsko opremo, izvajalcem zimske sluĹžbe pa polno pripravljenost.

Tokrat je bil datum celo malo pozen, saj je sneg rahlo pobelil tudi doline Ĺže v ponedeljek in voznikom povzroÄ?al kar nekaj preglavic. V dneh pred omenjenim dnem smo pri izvajalcih zimske sluĹžbe na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline preverjali, kako so pripravljeni na odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti. Tako na PUP-u Velenje kot v podjetju Andrejc Ĺ oĹĄtanj ter VOC Celje so zagotovili, da preseneÄ?enj ne bi smelo biti. Na vpraĹĄanje, kaj si Ĺželijo, so zagotovili, da Ä?im manj snega, Ä?e pa bi vpraĹĄali udeleĹžence v prometu, si tudi ti Ĺželijo predvsem Ä?im bolj kopnih cest, ploÄ?nikov in druge poti.

PUP Velenje: material na zalogi, ljudje v pripravljenosti

ÂťPovsem kopnih povrĹĄin ob normalnih zimah ni priÄ?akovati, ĹĄe manj v izjemnih sneĹžnih razmerah. Z gotovostjo pa trdim, da so stroji in ljudje, ki so vkljuÄ?eni v zimsko sluĹžbo, na nove razmere pripravljeni,ÂŤ je povedal vodja zimske sluĹžbe podjetja PUP Velenje Vinko MeĹža in dodal, da imajo zabeleĹžene vse izredne razmere (veliko snega, Ĺžled) in v planu zimske sluĹžbe natanÄ?no opredeljeno, kako se bodo odzivali. Plan potrjujejo z lokalnimi skupnostmi, v katerih storitve izvajajo – v mestni obÄ?ini Velenje, kjer po koncesiji skrbijo za prevoznost v zimskih razmerah na 217 kilometrih cest, ter v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, kjer so podizvajalci podjetja VOC Celje in po pogodbi izvajajo zimsko sluĹžbo na 65 kilometrih cest.

Za velenjsko obÄ?ino so oblikovali 20 pluĹžnih in 15 posipnih enot, v ÂťzimskoÂŤ ekipo je vkljuÄ?enih blizu 40 ljudi. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa bo odpra-

vljalo zimske nevĹĄeÄ?nosti pet pluĹžnih in posipnih enot. Na voljo imajo 200 ton soli in 150 ton posipnega materiala, z dobavitelji pa podpisane potrebne pogodbe o sprotni dobavi. Po besedah MeĹža novosti ne predvidevajo, saj ljudje v enotah poznajo terene, zato tudi teĹžav ne bi smelo biti. ÂťPravilnik, ki govori o zagotavljanju prevoznosti cest,

ploĹĄÄ?e na nekaterih delih povrĹĄin, za katere skrbijo. Predvsem je sklicatelje zanimalo – tako Vinko MeĹža, zakaj traja odstranjevanje tako dolgo. ÂťHitreje, kot smo odpravljali, se ne da, kajti v takih primerih je potrebnega veÄ? Ä?asa in tudi materiala.ÂŤ Koliko denarja je predvidenega za plaÄ?ilo storitev zimske sluĹžbe? Za zimsko in letno vzdrĹževanje imajo z Mestno obÄ?ino Velenje sklenjen pavĹĄal. Ponudbo so oddali na osnovi 7-letnega povpreÄ?ja.

Andrejc Ĺ oĹĄtanj: novi materiali morda prihodnje leto

Vinko MeĹža: ÂťZabeleĹžene imamo vse izredne razmere, predvidene ukrepe pa usklajene s podpisniki koncesije.ÂŤ

doloÄ?a, da je prevoznost zagotovljena, Ä?e viĹĄina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je moĹžen z uporabo zimske opreme vozil.

Mi se tega doloÄ?ila ne drĹžimo kot Âťpijanec plotaÂŤ, ampak obiÄ?ajno ukrepamo prej, paÄ? odvisno od razmer, od tega, ali je delavnik, vikend, ali sneĹži ponoÄ?i. ÄŒe sneĹži in je napovedano, da bo sredi noÄ?i Ä?ez uro prenehalo, poÄ?akamo in nato oÄ?istimo povrĹĄine.ÂŤ ÄŒeprav so se na trgu pojavile ponudbe za ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄe odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti v primerjavi s soljo, se za to v zimski sezoni 2017/2018 ĹĄe niso odloÄ?ili. ÂťSo alternativa, vendar v povojih, so pa cene kar 13-krat viĹĄje od cen preverjenih materialov. Zanesljivo ni tako bogata nobena obÄ?ina, da bi si lahko to tudi privoĹĄÄ?ila.ÂŤ V lanski zimski sezoni so zabeleĹžili nekaj pritoĹžb obÄ?anov, slabo voljo pa so povzroÄ?ile ledene

V podjetju Andrejc Ĺ oĹĄtanj so za stroĹĄke zimske sluĹžbe v novi sezoni v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj predvideli blizu 200 tisoÄ? evrov, kar naj bi ob normalni zimi zadoĹĄÄ?alo za zimsko vzdrĹževanje 119 kilometrov cest, parkirnih povrĹĄin,

POLICIJSKA kronika PovzroÄ?itelja pobegnila

Vesna Andrejc: ÂťPripravljeno imamo vse, kot mora biti.ÂŤ

ploÄ?nikov in zbirnih mest, saj imajo krajevne skupnosti svoje izvajalce. V mestni obÄ?ini Velenje pa naj bi pribliĹžno 50 tisoÄ? manj zadoĹĄÄ?alo za odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti na peĹĄ in mestnih povrĹĄinah, v modrih conah, na hodnikih za peĹĄce, stopniĹĄÄ?ih. ÂťVse imamo pripravljeno tako, kot mora biti. Plugi in ostala tehniÄ?na oprema za izvajanje storitev, oblikovane enote, material ‌ je dejala Vesna Andrejc, tehniÄ?na vodja v podjetju Andrejc.

Za potrebe v mestni obÄ?ini Ve-

Cesta odprta, promet oviran do pomladi Ĺ martno ob Paki – Po tem ko je bila za nekaj Ä?asa povsem zaprta cesta ReÄ?ica ob Paki–PaĹĄka vas, je v zaÄ?etku tedna promet po njej znova stekel. Ker vseh gradbiĹĄÄ? na cesti ĹĄe ne bodo odpravili, bo promet pri mostu v ReÄ?ici ob Paki ter pri ĹželezniĹĄkem prehodu v PaĹĄki vasi moten predvidoma do konca aprila prihodnje leto.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da si bodo z osrednjim investitorjem obnove in posodobitev drĹžavne ceste (Direkcijo RS za ceste) prizadevali, da bi bila na omenjenih gradbiĹĄÄ?ih le delna in ne popolna zapora. S tem bi se izognili precejĹĄnjim teĹžavam, ki so nastale ob popolni zapori. Vsi udeleĹženci v prometu namreÄ? prometne signalizacije niso upoĹĄtevali in so iskali pot do Velenja oziroma iz Velenja proti Spodnji Savinjski dolini namesto

lenje imajo pripravljene ĹĄtiri pluĹžne in tri posipe enote, za ĹĄoĹĄtanjsko obÄ?ino pa 10 pluĹžnih in prav toliko posipih enot. V skladiĹĄÄ?ih je Ĺže 700 kubiÄ?nih metrov peska in 900 ton soli.

Novosti za zdaj ne naÄ?rtujejo. ÂťSmo se pa seznanili z novimi, ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄimi materiali iz Anglije. Morda bomo poskusno Ĺže letos kje z njimi odpravljali zimske ovire, v veÄ?ji meri pa morda preverili njihovo uÄ?inkovitost v prihodnji zimski sezoni.ÂŤ Uradnih pritoĹžb obÄ?anov ali obeh lokalnih skupnosti, s katerimi bi ti izrazili nezadovoljstvo nad slabo uÄ?inkovitostjo njihove zimske sluĹžbe – tako Vesna Andrejc, niso imeli. ÂťDejstvo je, da je 10 centimetrov snega na cestiĹĄÄ?ih dovoljeno. Dokler ne bo za-

Tudi Bogdan KoÄ?evar, vodja zimske sluĹžbe v podjetju VOC Celje, je zagotovil, da glede na pripravljenost na zimske razmere na cestah preseneÄ?enj ne bi smelo biti. So najveÄ?ji izvajalec zimske sluĹžbe v Savinjski statistiÄ?ni regiji, saj so sklenili z drĹžavo koncesijo za zimsko vzdrĹževanje njenih cest, storitev sluĹžbe pa izvajajo ĹĄe na KoroĹĄkem. Pripravljenost so prejĹĄnji teden Ĺže ÂťtestiraliÂŤ v Logarski dolini ter na Rogli. V zimsko sluĹžbo je vkljuÄ?enih 220 sodelavcev, zimsko vzdrĹževanje drĹžavnih in lokalnih cest pa izvajajo na 1800 kilometrih. Na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje vzdrĹžujejo drĹžavne ceste, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa lokalne. Zaloge posipih materialov, ocenjuje, so zadostne, saj je na deponiji ostalo nekaj soli iz lanske sezone, z dobaviteljem pa imajo sklenje-

no pogodbo za sprotno dobavo.

Tako bodo skladiĹĄÄ?a ĹĄe ta mesec dopolnili s pribliĹžno 4000 tonami, kolikor imajo v silosih ĹĄe prostih zmogljivosti, Âťpotem bomo imeli na zalogi 10 tisoÄ? ton soli in blizu 20 tisoÄ? ton peska. Servisirali smo vso zimsko opremo in jo dopolnili ĹĄe z nekaj novimi stroji.ÂŤ Na osnovi lanskih izkuĹĄenj, predvsem pa teĹžav uvajajo novost na mislinjskem klancu na relaciji Velenje–KoroĹĄka. OdloÄ?ili so se za posebno razporeditev. Po zagotovilih Bogdana KoÄ?evarja so v Paki pri Velenju organizirali izloÄ?iĹĄÄ?e za pribliĹžno 50 vlaÄ?ilcev ter uredili prometno svetlobno signalizacijo za izloÄ?anje. Ta zaÄ?ne utripati takoj, ko so razmere za tovornjake s priklopnikom oziroma vlaÄ?ilce slabĹĄe.

S tem bi radi, je poudaril, slabĹĄe opremljene tovornjake zaustavili in jim omogoÄ?ili, da jim vozniki nadenejo verige ali da poÄ?akajo na ugodnejĹĄe razmere na cestah. Kajti ko pride do njihovega zdrsa, je onemogoÄ?eno tudi pluĹženje ceste. Lani so zaradi tega đ&#x;”˛ imeli precejĹĄnje teĹžave.

Velenje, 8. novembra – V sredo je neznani voznik z neznanim vozilom trÄ?il v parkirano vozilo na KoroĹĄki cesti, povzroÄ?il gmotno ĹĄkodo na njem, po trku pa pobegnil. Ker je v bliĹžini video nadzorni sistem, bodo pobeglega voznika skuĹĄali izslediti.

Dan za tem, v Ä?etrtek zjutraj, so se policisti ukvarjali z nesreÄ?o, ko je voznik v Vinski Gori v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Hren trÄ?il v betonsko ograjo in s kraja odpeljal. Na ograji je nastala materialna ĹĄkoda. Za pobeglim voznikom poizvedujejo.

Vlomilec na obisku Velenje, 8. novembra – V sredo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v Vinski Gori. Vanjo je vlomilec priĹĄel skozi okno kurilnice. Odnesel je zlatnino v vrednosti 1.500 evrov. Ĺ e en vlom v Vinski Gori se je zgodil dan za tem, v Ä?etrtek. NaÄ?in storilca je bil podoben, le da v tem drugem primeru ni odnesel niÄ?esar.

Dva primera nasilja v druĹžini Velenje, 10. novembra – V petek so policisti obravnavali dva primera nasilja v druĹžini. V prvem je Ĺžrtev psihiÄ?no nasilje pred tem naznanila Ĺže na centru za socialno delo, policisti pa bodo po zbranih obvestilih podali ovadbo.

ZveÄ?er pa se je moĹž v Ĺ oĹĄtanju fiziÄ?no znesel nad Ĺženo in ji grozil z umorom. Nasilje naj bi trajalo Ĺže nekaj Ä?asa, zato so policisti nasilneĹžu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, sledila pa bo tudi kazenska ovadba.

Trideset jih je vozilo vinjenih

Celje opravljali nadzor cestnega prometa. V veÄ?ji meri je bil namenjen preverjanju psihofiziÄ?nega stanja voznikov. Preizkus alkoholiziranosti so odredili 622 voznikom, trideset jih je vozilo pod vplivom alkohola.

TrÄ?il v divjo svinjo Velenje, 11. novembra – V soboto ponoÄ?i so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri je voznik osebnega avtomobila na obmoÄ?ju Gornjega Grada trÄ?il v divjo svinjo. OĹĄkodovanec bo zahtevek o povrnitvi ĹĄkode, ki je nastala na vozilu, uveljavljal pri zavarovalnici.

Brez vrat in brez denarja Velenje, 11. novembra – Velenjski policisti so v soboto obravnavali kaznivo dejanje poslovne goljufije. Stanovalec s Foitove je junija podjetju iz Ljubljane plaÄ?al 999 evrov za vgradnjo in montaĹžo vhodnih vrat, podjetje pa dela v dogovorjenem Ä?asu ni opravilo.

Na Mislinjskem klancu izloÄ?ali tovorna vozila Mislinja, 13. novembra – V noÄ?i na ponedeljek so na KoroĹĄkem doÄ?akali prvi sneg te jeseni. Ponekod je moÄ?no sneĹžilo. ZasneĹžen je bil tudi mislinjski klanec, zato so policisti ponoÄ?i na tem delu in v okolici poskrbeli za izloÄ?anje tovornih vozil s cestiĹĄÄ?a.

Tiste, ki ĹĄe niste poskrbeli za zimsko opremo na vozilih, policisti opozarjajo, da bi to morali imeti Ĺže nameĹĄÄ?eno, zato bodo pri kontroli cestnega prometa v teh dneh na to ĹĄe posebej pozorni.

Celje, 10. novembra – Policisti so v petek na celotnem obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave

Iz POLICISTOVE beleĹžke Kopalec ga je napadel

Eno od gradbiĹĄÄ? na drĹžavni cesti Letuť–PaĹĄka vas je pri mostu v ReÄ?ici ob Paki, ki ga bodo obnovili ter na njegovi zunanji strani zgradili hodnike za peĹĄce.

po soteski Hudega potoka Ä?ez Veliki Vrh ali Ä?ez Gorenjski klanec tudi po njivah, travnikih, peĹĄ poteh in podobno.

Posodobitev republiťke ceste Letuť–Gorenje je sestavni del

projekta ureditve ĹželezniĹĄkega prehoda v PaĹĄki vasi in obnove mostu ter izgradnje hodnikov za peĹĄce v ReÄ?ici ob Paki. Levji deleĹž denarja za projekt prispeva đ&#x;”˛ Tp drĹžava.

TopolĹĄica, 8. novembra – V sredo se je pri policistih ustavil VelenjÄ?an in povedal, da ga je na kopanju v termah napadel neznanec, najverjetneje tujec, saj je z njim naprej govoril nemĹĄko, potem pa ga s trebuhom udaril v njegov trebuh. Za krĹĄiteljem poizvedujejo.

Nespodobno vedenje v garaĹži Velenje, 9. novembra – V Ä?etrtek zveÄ?er je obÄ?anka, ki je bila skupaj s prijateljico v garaĹžni hiĹĄi pri zdravstvenem domu, policiste obvestila, da okoli njenega avtomobila poskakujeta dva moĹĄka.

Napol sleÄ?ena sta kazala zadnjici, po av-

tomobilu posipala sladkor, na vozilo pa odvrgla nekaj kondomov. Potem sta pobegnila. Policisti poizvedujejo za njima, ko ju sreÄ?ajo, pa ju bodo oglobili za nespodobno vedenje na javnem kraju.

Pes sprehajalca uĹĄÄ?ipnil v nogo Ĺ martno ob Paki, 12. novembra – V nedeljo popoldan so ĹĄli policisti v Gavce, kjer je nezavarovan pes pritekel na cesto in sprehajalca uĹĄÄ?ipnil v nogo. Utrpel je sled poĹĄkodbe.

Marihuana v parku?

Velenje, 12. novembra – V nedeljo zjutraj so policisti mlajťemu moťkemu v

SonÄ?nem parku zasegli zvito cigareto z neznano zeleno snovjo, za katero sumijo, da gre za marihuano. Snov bodo poslali v analizo. Ker se je obÄ?an med postopkom nespodobno vedel, so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Podnajemnik vrtel glasbo na glas Velenje, 13. novembra – V ponedeljek okoli polnoÄ?i je policiste najemodajalec z Ljubljanske ceste obvestil, da podnajemnik v hiĹĄi krĹĄi javni red in mir s tem, da precej glasno predvaja glasbo. Policisti so z njim opravili pogovor in po izjavi treh priÄ? odloÄ?ili, da bodo krĹĄitelju napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

16. novembra 2017

19

Pestra jesen za veterane vojne za Slovenijo Oven 21. 3. - 20. 4.

ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje je tudi v tem letu zelo aktivno. Med drugim smo pripravili strokovno ekskurzijo v OrmoĹž, kjer smo se sreÄ?ali s Ä?lani tamkajĹĄnjega zdruĹženja. Sprejel nas je predsednik Mirko FiĹĄer.

Pred ormoĹĄkim gradom smo dobili orientacijske podatke, kje smo in kaj bomo poÄ?eli. Tako kot se za vojsko spodobi, smo se dodobra v prijetnem vzduĹĄju pustili orientirati. Seveda so nam podrobno predstavili, kaj se je med osamosvojitveno vojno dogajalo na tem obmoÄ?ju.

Med drugim smo si ogledali tudi dokumentarni film. Za nami je tudi uspeĹĄna domoljubna vzgoja s predavanjem na osnovni ĹĄoli Bratov Letonje Ĺ martno ob Paki ter obisk uÄ?encev sedmega, osmega in devetega razreda v VojaĹĄkem muzeju v Pivki pod naĹĄim okriljem. Organizirali in izvedli smo petnajsti memorial JoĹžeta Ervina Prislana, ribiĹĄko tekmovanje za pokal 89, predstavili filmsko gradivo za spominski center 91, pri katerem sta bila med drugim prisotna tudi predsednik ZVVS general Ladislav LipiÄ? in predsednik ZPVD SEVER dr. TomaĹž ÄŒas. V tem mesecu pa bomo govorili o temah Veteran vojne za Slovenijo – sem ĹĄe? ter Poslanstvo ostaja in pri tem bomo vztrajali. đ&#x;”˛

Ne le da zadnje Ä?ase ni vse tako, kot bi moralo biti, Ä?as vam nenehno polzi skozi prste. Zato ne zmorete opraviti vsega dela, ki ste si ga sami nakopali na glavo. Ne dovolite si, da pregorite. Naredite si listo prednostnih nalog, potem pa se jih strogo drĹžite. Pri tem si vzemite tudi Ä?as za razvajanje v dvoje in v veÄ?ji druĹžbi, kamor boste povabljeni v teh dneh. Zadnje Ä?ase ste Ä?isto preveÄ? doma, pa ni kriv le partner, ki se mu paÄ? nikamor ne da. Partner bo ĹĄe nekaj dni precej napet, zato nikar ne teÄ?narite.

Tokrat bo najbolje, da ga pustite pri miru. Ko si miru ne bo veÄ? Ĺželel, vam bo to tudi pokazal.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Veterani vojne za Slovenijo poudarjajo pomen osamosvojitvene vojne.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Naporen teden je pred vami. Vzemite si veÄ? Ä?asa za premislek o tem, koliko ste v kratkem Ä?asu sploh sposobni narediti. Dobro veste, da se teĹžave kopiÄ?ijo, vaĹĄe zdravje pa je vse bolj naÄ?eto. Ponavljate tudi vaĹĄo staro napako. Ne znate loÄ?iti med pomembnimi in manj pomembnimi stvarmi v Ĺživljenju, ampak Ĺželite Ä?im prej izpeljati vse, ki jih imate na svojem seznamu. Sedaj se bodo teĹžave zaÄ?ele nabirati, zaostanki tudi, zato boste morali Ä?as razporejati zelo natanÄ?no. Predvsem pa boste morali dobro preceniti svoje sposobnosti. Do domaÄ?ih boste imeli slabo vest. A delo bo tokrat moralo dobiti prednost.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Zaradi osebne sreÄ?e kar prekipevate od dobre volje in energije. In to vam prav pristaja. Ker ste zadnje Ä?ase pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo druĹžiti z vami.

Spoznali boste, da ste lahko res zadovoljni, saj se vse vrti tako, kot ste si dolgo Ĺželeli. Tudi v karieri boste v Ä?asu do izteka leta nanizali ĹĄe nekaj uspehov, ki vam jih bodo mnogi zavidali. Prostih trenutkov bo malo, a vas to ne bo motilo. Delali boste tudi zato, ker boste v tem resniÄ?no uĹživali. Tu in tam pa si boste privoĹĄÄ?ili samoto, ki vas vedno napolni z dodatno energijo. Ta konec tedna vam to ne bo uspelo, saj boste imeli poln urnik.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Pogosto se boste zalotili pri mislih na pretekle dni, pri tem pa vas bo kar spreletelo. Dobro veste, da nimate veÄ? Ä?esa Ä?akati. Nima smisla, da nenehno Ä?akate na spodbudo. Tveganje se vÄ?asih izplaÄ?a, tako ali tako pa nimate Ä?esa izgubiti. ÄŒe Ĺželite v svojem Ĺživljenju obrniti nov list in se osredotoÄ?iti na prihodnost, nikar ne zaÄ?nite z izgovori, da boste to storili, ko bo pravi Ä?as. Kdaj bi to lahko bilo, pa ĹĄe vam ni jasno. Naredite veÄ? za svojo samozavest, saj je to vaĹĄa najveÄ?ja pomanjkljivost. Potem vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Na finanÄ?nem podroÄ?ju pa skrbi ne bo. Vse ste uredili.

Zdenko HriberĹĄek

CI Ĺ oĹĄtanj zbira podpise za nadomestilo

Devica 24. 8. - 23. 9.

Nehote se bosta s partnerjem ob koncu tega tedna precej hudo sprla. Potem bo obema Ĺžal za izreÄ?ene besede, ki bodo tudi bolele. ÄŒe bosta oba malo popustila, ob tem pa si iskreno povedala, kar vama leĹži na duĹĄi, se bo vse dobro izteklo. Tudi zamere bodo hitro pozabljene. Zvezde vam svetujejo, da se v teh dneh Ä?im manj meĹĄate v teĹžave drugih. ÄŒaka pa vas prijetno preseneÄ?enje, ki vam ga pripravljajo sodelavci. PokaĹžite jim, koliko vam to pomeni. Pri tem pa vseeno pazite, kako boste krmarili med razliÄ?nimi interesi vaĹĄih nadrejenih. Ti namreÄ? nad vami ne bodo tako navduĹĄeni.

Ĺ oĹĄtanj, 13. novembra – Predstavniki Civilne iniciative (CI) Ĺ oĹĄtanj so se prejĹĄnji teden sestali z vsemi devetimi predsedniki krajevnih skupnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in se dogovorili, da bodo v vseh organizirano zbirali podpise za okoljsko nadomestilo, s katerim bi vsaj delno nadomestili negativne vplive energetske dejavnosti, s katerimi morajo Ĺživeti.Ne strinjajo se, da sta Premogovnik in Termoelektrarna nadomestilo prenehala izplaÄ?evati, zato zahtevajo, da se poplaÄ?a dolg za lansko leto in se zaÄ?ne redno izplaÄ?evanje okoljske rente. V Holdingu Slovenske elektrarne pa ocenjujejo, da za izplaÄ?ilo okoljskega nadomestila trenutno ni ustreznih zakonskih podlag. Z lokalno skupnostjo se dogovarjajo o pripravi zakona o đ&#x;”˛ mkp okoljski renti.

od 17. 11. do 23. 11.

- VelenjÄ?ani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović so bili Ä?lani slovenske nogometne reprezentance, ki je na danaĹĄnji dan, 17. 11. leta 1999, v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodloÄ?eno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ĺ˝evart iz Velenja; umrla je 30. junija 2014;

V teh dneh bodite bolj previdni. Pazite tudi, s kom se druĹžite in kaj govorite.

Predvsem pa obljubljajte le tisto, kar veste, da boste lahko izpeljali. Eno so besede, drugo pa je, ko je treba obljubo tudi izpolniti. VaĹĄa druĹžina sicer ni zahtevna, a v teh dneh jim Ĺželja po vaĹĄi pomoÄ?i kar ne bo zmanjkalo. Zaradi stresa, ki ga bo v teh novembrskih dneh ĹĄe veÄ? kot po navadi, pa tudi zaradi spremenljivega vremena, bo vaĹĄ imunski sistem ĹĄe vedno precej oslabljen. Zato bolj pazite nase. Nekaj skrbi bo tudi na finanÄ?nem podroÄ?ju, a bodo napihnjene. Izteklo se bo odliÄ?no, saj bo ta mesec na vaĹĄ raÄ?un padlo veÄ?, kot ste raÄ?unali.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

NiÄ? ne prepuĹĄÄ?ajte nakljuÄ?ju, saj si boste sicer Ĺže ob koncu tega tedna pulili lase. Predvsem pa ne delajte prenagljenih naÄ?rtov in zakljuÄ?kov, saj veste, da se morate ĹĄe prej posvetovati z vaĹĄimi bliĹžnjimi. Brez njihovega privoljenja zna biti vse narobe, saj gre za stvari, ki se tiÄ?ejo tudi njih. Z malo potrpeĹžljivosti in sodelovanja lahko nastalo situacijo razreĹĄite mirno in brez veÄ?jih posledic. Ĺ˝eleli si boste veÄ? drobnih neĹžnosti. Ĺ e nekaj dni bo ostalo le pri Ĺželjah, a zato ne boste kaj veliko krivi sami. Vse skupaj bo Ä?uden splet izgubljenih moĹžnosti in priloĹžnosti. SreÄ?a je, da ga boste znali obrniti v svojo korist.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Dolgo ste odlaĹĄali, sedaj ne bo ĹĄlo veÄ?. OdloÄ?iti se boste morali, kako naprej.

To vam ne bo vĹĄeÄ?, saj boste zasuti z delom in obveznostmi, vendar veste, da gre za Ĺživljenjsko prelomne odloÄ?itve. Zato jih ne morete veÄ? potiskati v prihodnost. O tem, kako se bo izĹĄlo, tokrat ne razmiĹĄljajte preveÄ?, saj boste situacijo le poslabĹĄali. Raje ravnajte intuitivno in rezultat bo presenetljivo dober. ÄŒe boste znali poskrbeti, da bo vaĹĄa duĹĄa bolj mirna, bo kmalu bolje. ÄŒe ne, pa se pripravite ĹĄe na nekaj zoprnih, vÄ?asih prav nadleĹžnih dni.

Ob tem se morate bolj zavedati, da ste vse, kar se vam dogaja, zakuhali sami.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

- 19. novembra 1925 je bil rojen ĹĄportnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl v Velenju 26. novembra 2011; - v okviru Kulturnoprosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje je nekaj let uspeĹĄno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje in uspeĹĄno deluje ĹĄe danes; - 20. novembra 1900 se je v Taboru na ÄŒeĹĄkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik FrantiĹĄek Foit, ki ima v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu urejeno izjemno lepo afriĹĄko zbirko; - v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik ĹĄoĹĄtanjske pihalne godbe Zarja Silvo TamĹĄe; - 21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil sveÄ?an podpis listi-

FrantiĹĄek Foit (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ne o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka Luko soglasno proglasili za Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb obÄ?ine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito;

- 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odliÄ?no odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na ÂťfrajtonercoÂŤ; - 22. novembra 1996 je VelenjÄ?anka Vera ZupanÄ?iÄ? prejela Bloudkovo plaketo za Ĺživljenjsko delo na podroÄ?ju ĹĄporta; - 23. novembra 1997 so tudi na voliĹĄÄ?ih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so sodila v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je najveÄ? glasov volivcev dobil Milan KuÄ?an, ki je zmagal Ĺže v prvem krogu predsedniĹĄkih volitev. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Sploh ne veste veÄ?, od kot jemljete moÄ? in voljo, saj boste vsak dan morali reĹĄiti vsaj en zaplet. Poskusite negativno energijo, ki se bo nabirala ob tem, preusmeriti v kaj bolj ustvarjalnega, kot sta kariera ali novi hobiji, ki jim zadnje Ä?ase posveÄ?ate veliko pozornosti. Pri tem pa pozabljate, kako pomembno je zasebno Ĺživljenje, saj ga res zanemarjate. Partner bo vsak dan bolj jezen. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta teden kaĹže odliÄ?no. Kar oddahnili si boste, sploh, ko bo na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu vse tako, kot mora biti. Sedaj pa pamet v roke! Sploh, ker vas Ä?aka obdobje, ko se bo raÄ?un hitro praznil.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Takoj po vrnitvi v neko okolje, ki vam je vse manj domaÄ?e, boste spet postali nemirni. To se bo poznalo tudi na vaĹĄem poÄ?utju, ki bo iz dneva v dan slabĹĄe.

BoleÄ?ine bodo le znak veÄ?, da spet pretiravate. Ne priznate si, da vsega ne zmorete veÄ?. To je trenutno najveÄ?ja napaka. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite ĹĄe zadnje dneve pred zimo in Ä?im veÄ? Ä?asa preĹživite na prostem, kjer boste naĹĄli svoj duĹĄevni mir. ÄŒe imate moĹžnost, si vzemite kakĹĄen dan samo za lenarjenje. Predajte se mu brez slabe vesti.

Pri poslih pa bodite previdni. Ponudba bo mamljiva, a preveÄ? dobra, da bi lahko bila resniÄ?na.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

PriÄ?akovanja bodo manjĹĄa, kot si jih postavljate v podobnih situacijah. Novosti se sliĹĄijo dobro, a vi jih jemljete ravno obratno, saj vam razum pravi, da se ne bo konÄ?alo tako pravljiÄ?no, kot se sliĹĄi. Zato boste ĹĄe bolj previdni. Zaradi neprestane napetosti boste precej slabovoljni. Ko boste govorili, boste pikri.

Tudi do tistih, ki si tega ne zasluĹžijo. Potem vas bo grizla slaba vest. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razreĹĄijo same od sebe. TeĹžave se bodo do torka vsaj omilile, Ä?e Ĺže ne konÄ?ale. Ĺ e lep Ä?as pa ne boste na konju, zato se tega zavedajte vsak dan sproti.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Najhuje je za vami, pred vami pa je obdobje, polno negotovosti in napetosti. Ĺ e dobro, da se tega zavedate, saj bi sicer teĹžko zmogli. OdloÄ?itev, ki vam zna krepko spremeniti Ĺživljenje, bo padla prihodnji teden. Do takrat se boste Ĺže sprijaznili z mislijo, da vam morda ne bo uspelo. Zato boste toliko bolj veseli, ko vam bo. Skrbi, kako bo, ko se vam Ĺželja uresniÄ?i, pa raje za nekaj dni ĹĄe potisnite v kot. Imate preveÄ? dela, da bi se vznemirjali na zalogo. Zdravje bo prav zaradi stresa precej na udaru, zato poskuĹĄajte zanj narediti veÄ?. Finance pa tudi ĹĄe ne bodo na zeleni veji, zato ne zapravljajte za stvari, ki jih ne potrebujete. Sploh, ker vas Ä?akajo izdatki, na katere niste raÄ?unali.

Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

16. novembra

6.05 6.10 7.00 8.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.20 13.25 13.35 14.25 15.00 15.50 16.30 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 0.35 1.00 1.35 2.10 2.40 2.50 3.00 Z3.05

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.20 9.00 9.45 10.10 10.50 11.55 13.00 15.50 16.35 17.00 18.00 18.55 18.55 19.20 19.40 20.00 21.00 21.30 23.35 0.30 1.40 5.50

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 12.55 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.20 23.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Turbulenca: Kdo sem? Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Iskanje jeseni v Ihatovu, 77/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Deset največjih dosežkov Nase 1/2, pon.

Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja - Vendégem Prava ideja: Andrej Mercina, arhitekt, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost: Laserji v celici Novice Eko utrinki: Energetska prenova Zu: Zu naredi past za slona, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Auguste Rodin - v kamen ujeto življenje, francoska dok. oddaja Ugriznimo znanost: Laserji v celici, oddaja o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Na izlet, ris., pon.

Svet živali: Mravlja Emi, ris.

Telebajski: Risbe o cirkusu, Pri Slonovih: Obisk pri dedku in babici, ris., pon.

Dinotačke: Kar smo lahko, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli na svojem, ris., pon.

Vetrnica: Zvit kot maček, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: V paradižu paprike Avtohtone domače živali, dok. oddaja Na lepše Kino Fokus Alpe-Donava-Jadran Hišica v preriji (VI.), 9/24 Halo TV Dobro jutro Koda Slovenski vodni krog: Sopota, Hišica v preriji (VI.), 10/24 Halo TV Tedenski izbor Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen Nagelj, japonska nadaljevanka,72/151 Nagelj, japonska nadaljevanka,73/151 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Življenje, 3/3 Ambienti, pon.

Maščevanje, kopr. film, pon.

Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom, Big band RTV Slovenija in Nina Strnad,2/2 Glasbeni spoti, pon.

Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Lego prijateljice, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 51. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 15. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 39. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 11. del Čista desetka, 1. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 16. del Gospodarica zlata, 1. sez., 40. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 52. del Gorski zdravnik, 9. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 49. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 2. del Nikita, 3. sez., 6. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 22. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Pop corn Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2523. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetni Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Navihani muzikanti, Ans. Lojtrca Regionalne novice Jesen življenja Iz oddaje Dobro jutro Bonton, Predstavljanje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

16. novembra 2017

Sobota,

17. novembra

6.05 6.10 7.00 8.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 0.40 1.10 1.40 2.10 2.20 2.30 2.35

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.25 8.50 9.35 10.15 11.05 11.55 14.30 15.40 16.20 17.00 18.00 18.55 18.55 19.40 20.05 21.45 23.15 0.35 1.40 5.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Laserji v celici Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čas za rezance iz sveže ajde, 78/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi - Hidak Duhovni utrip: Tujci o slovenski reformaciji Profil Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin, pon.

Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa: Lončarstvo, ris., pon.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Rop brez plena, ameriški film Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Na štuparamo, ris., pon.

Svet živali: Papagaj Maks, ris.

Telebajski: Telovadba, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Gospa Slon gre na ples, ris., pon.

Dinotačke: Kar je bilo kaj drugega, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli na konju, ris., pon.

Vetrnica: Malica, pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Čokolada, pon.

Družabno življenje živali, dok. oddaja Prisluhnimo tišini: Gluhi in pravosodje, izobraževalna oddaja Bleščica, oddaja o modi Hišica v preriji (VI.), 10/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh Na vrtu Hišica v preriji (VI.), 11/24 Halo TV Otroški program: Op! Male sive celice: OŠ Žiri in OŠ Notranjski odred, Cerknica, kviz, pon.

Mulčki: Zna kdo izuriti svojega psa?, ris., pon.

Ljubezen je v zraku, fr. film, pon.

Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Polnočni klub: Druga domovina Glasbeni spoti, pon.

Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.35 2.30 3.05

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Lego prijateljice, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 52. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 16. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 40. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 12. del Čista desetka, 1. sez., 12. del Padli angel, 1. sez., 17. del Gospodarica zlata, 1. sez., 41. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 53. del Gorski zdravnik, 9. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 50. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Srečna v ljubezni, kanadski film Kvartet, angleški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Navihani muzikanti, Ans. Lojtrca Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2522. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nova Zelandija Regionalne novice 3 Festival Ptuj 2016, posnetek 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.40

Nedelja,

18. novembra

5.55 6.05 6.55 7.00 7.20 7.45 8.10 8.35 8.45 9.10 9.15 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 14.50 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 22.50 23.05 23.20 23.25 1.10 1.45 2.40

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Pinka Polonka, pon.

Biba se giba: Biba in Lunapark, risana nan., pon.

Kljukec s strehe: Kljukec ulovi ptička, risana nan., pon.

Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo Ribič Pepe: Kako je Pepe pospravljal Govoreči Tom in prijatelji: Ben želi zmagati, ris., pon.

Firbcologi: O strašljivi želvi, kupih starega papirja in ponijih Mulčki: Amaterji, ris., pon.

Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Medvode, kviz Infodrom, pon.

Osvežilna fronta: Transspolnost, pon.

Srce sveta: Koloradski narodni parki: Življenje, 3/3 Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport vreme O živalih in ljudeh, Na vrtu Ambienti Zadnje potovanje Romanovih, fr. dok. odd.

Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Matjaž Javšnik Poročila ob petih , šport, vreme Slovenski vodni krog: Gračnica Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke pregrehe Ozare Kalimero: Sinjedolski hop, ris., pon.

Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Rojstni dan, 4/6 Poročila Šport Vreme Nikogaršnji otrok, srbsko-hrvaški film, Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, Šport, vreme, pon.

Info-kanal

19. novembra

7.00 7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.50 7.55 8.00 8.05 8.20 8.25 8.40 8.50 9.00 9.15 9.25 9.55 9.55 10.05 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 22.15 22.40 0.35 1.05 1.30 2.25

7.00 6.30 7.00 9.15 10.20 11.25 12.10 12.50 13.30 14.00 14.15 14.45 15.45 18.10 20.05 21.50 22.40 23.20 1.00 1.35 2.45 4.20 5.55

6.00 7.00 7.01 7.05 7.25 7.35 8.05 8.30 8.45 9.10 9.35 9.50 10.45 11.40 12.10 12.25 13.25 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 0.00 1.45

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.15 11.45 12.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.30 22.30 00.00 00.25

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji,11/24 Na lepše Sladkanje z Rachel Allen: Diši po ljubezni Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska umetnost, 74/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska zelenjava, 75/100 Čarokuhinja pri atu: Balkanska kuhinja Avtomobilnost Nocoj v Palladiumu,2/8 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma 2Cellos v sydneyjski operi, posnetek koncerta Charliejev svet, ameriški film, pon.

Zvezdana Popšop Koncert Dan D: Tiho, pon.

Bleščica, oddaja o modi, pon.

Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Mala miška Mia, risanka Maša in medved, risanka Sabrina, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka Grozni Gašper, risanka Ninja želve, risanka Beyblade, risanka TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 19. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 20. del Zabeljeno po ameriško TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Znan obraz ima svoj glas Srečna v ljubezni, kanadski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Znova v igri, ameriški film Knjiga ljubezni, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Ustvarjalne iskrice (218), Peresnica iz filca Napovedujemo Festival Ptuj 2016, posnetek 1. dela Pogledi svetniške skupine DESUS na dogajanje v MO Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: Navihani muzikanti, Ans. Lojtrca Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2524. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del Skrbimo za zdravje: Zdravo srce Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

7.15 7.15 7.55 8.45 9.25 10.20 11.00 11.40 12.05 12.35 13.50 14.45 17.00 17.45 18.40 19.10 19.10 19.20 19.50 20.05 21.05 21.35 22.45 23.10 0.35 2.25 3.25 5.55

6.00 7.00 7.01 7.05 7.25 7.35 8.05 8.30 8.40 9.05 9.30 9.55 10.10 11.05 12.00 12.55 13.10 14.10 16.30 16.45 18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.30 1.20

Živ žav Telebajski: Marko in Zoja krasita torto, pon. Čarli in Mimo: Čarlijeva zlata ribica, ris., pon.

Minka: Pospravljanje, ris., pon.

Penelopa: Penelopa in ptičnica, ris., pon.

Pujsek Bibi: Žoga, ris., pon.

Dinko pod krinko: Dinko mlinar, ris., pon.

Primer za prijatelje: Grablje, ris.

Niko: Poslušajte me, ris., pon.

Vrtni palček Primož: Polžje življenje, ris.

Lili in Čarni zaliv: Trije tjulnji, pon.

Leonardo: Naj živi gledališče, pon.

Kalimero: Pavlinčin trak, ris.

Zmajči zmaj: Blatna pošast, ris.

Božičkov vajenček: Nikoli zadovoljna, risana nan.

Božičkov vajenček: Pravi spust po dimniku, risana nan.

Tabaluga: Zelo vroča stvar, pon.

Otroški program: Op! Govoreči Tom in prijatelji: Čarovnik pingponga, ris.

Džamila in Aladin: Vajenec Mnogolike, 13/52 Džamila in Aladin: Najhitrejši dostavljavec v deželi, 14/52 Sledi, dok. oddaja TV Maribor Ozare, pon.

Obzorja duha: Bog in glasba Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, pon.

Zabava1, francoski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj: Dobra vila, ris.

Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Modna hiša Velvet (III.): Na drugi strani,11/15 Intervju Poročila, šport, vreme Pod svetlim soncem, češki dok. f.

Za lahko noč: Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Duhovni utrip: Tujci o slovenski reformaciji, pon.

Glasbena matineja P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št.1 v b-molu (Mikhail Rudy, Simfoniki RTV Slovenija in En Shao), pon.

Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča Slovenski vodni krog: Gračnica, Koda Čudovita Japonska: Potovanje po Kitaakiti, 76/100 Čudovita Japonska: Iskanje jeseni v Ihatovu,77/100 Čudovita Japonska: Čas za rezance iz sveže ajde, 78/100 Žogarija Čez planke: Ciper Zvezdana Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Ambienti, pon.

Hišica v preriji (VI.),12/24 New neighbours - Novi sosedje: Dobrodošli v zatočišču Z glasbo in s plesom Zapojte z nami: Robert Schumann, Otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma, pon.

S plesalci SNG Opera in balet Ljubljana: A. Klašnja, L. Zuschlag, U. Vidmar, L. Jekaneder in B. Nenadović Otrin, pon. Žrebanje Lota Rusija – trenutki pred revolucijo Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Goljufija (I.), nad., 1/10, pon.

Bučke, izmišljene novice, pon.

Vikend paket, pon.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Mala miška Mia, risanka Maša in medved, risanka Sabrina, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Grozni Gašper, risanka Ninja želve, risanka Beyblade, risanka Čudežna ura Yo Kai, risanka TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 21. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 22. del Vzgoja psov, 1. sez.

TV prodaja Ženska džungla, 2. sez., 2. del Cvetje v jeseni, slovenski film Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Mir, ljubezen in nerazumevanje, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 2523. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine DESUS na dogajanje v MO Velenje 10.35 2524. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Strpnost - vrednota in pravica 12.05 Večer z Banovški, posnetek koncerta 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (217), Raketa 18.20 Miš maš, Poglejmo v vesolje 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihani muzikanti, Ans. Lojtrca 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn Ines Erbus, GoG's, Samo Sam 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

20. novembra

5.55 6.10 7.00 8.00 10.15 10.4 11.25 12.05 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.35 0.30 0.55 1.20 1.50 2.05 2.10 2.15

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.05 8.20 8.50 10.00 10.45 11.35 14.10 15.15 16.30 17.00 18.00 18.55 19.20 19.35 20.00 21.00 22.05 23.15 0.30 1.35 5.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke pregrehe, pon.

10 domačih Naj muzika igra; Lado Leskovar NaGlas! Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sprostitev ob pari, 79/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Panoptikum: Srečno hodi, avtor!

Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O strašljivi želvi, kupih starega papirja in ponijih, pon.

Z glasbo in s plesom: Za glasbo živimo, pon.

Profil: Milan Tomášik Poročila ob petih Šport Vreme Osvežilna fronta: Dlake Novice Young Village Folk: Kermove koze Lili in Čarni zaliv: Morska pita, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Opus: Slovenski poustvarjalci v Dunajski državni operi Baletni večer: Gala baletnih zvezd ob zaključku EXPO2015, pon.

Profil: Milan Tomášik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Pingvini, ris., pon.

Svet živali: Komarka Pika, ris.

Telebajski: Gremo na vlak, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Izlet v gozd, ris., pon.

Dinotačke: Kar je bilo naše, ris., pon. Čarli in Mimo: Žužu dobi hišo, ris., pon.

Hrček Miha: Mravlji Tinca in Manca, ris., pon.

Vetrnica: Vzletanje, pon.

Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Bukovje jeseni Na poti z Nežo in Dušanom, dok. oddaja Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti Hišica v preriji (VI.), 12/24 Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja Polnočni klub: Druga domovina Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Hišica v preriji (VI.) ,13/24 Halo TV Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo Nagelj, japonska nadaljevanka,74/151 Nagelj, japonska nadaljevanka,75/151 Čez planke: Carigrad, pon.

Goljufija (II.), nad., 10/10 Časnik, 5/12, pon.

Kraljestvo pritlikavcev, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Smrkci, risanka Robocar Poli, risanka Mala miška Mia, risanka Lego prijateljice, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 53. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 17. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 41. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 13. del Čista desetka, 1. sez., 13. del Padli angel, 1. sez., 18. del Gospodarica zlata, 1. sez., 42. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 54. del Gorski zdravnik, 9. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 51. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 3. del Nikita, 3. sez., 7. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 23. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2524. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn Ines Erbus, GoG's, Samo Sam Napovedujemo Pogledi svetniške skupine DESUS na dogajanje v MO Velenje Razstava konj slovenske hladnokrvne pasme, reportaža Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Regionalne novice Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.55 19.00 19.25 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.35

Sreda,

21. novembra

5.45 5.55 7.00 8.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.00 15.35 16.00 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 1.05 1.35 1.55 2.25 2.40 2.45 2.50

7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.05 8.15 8.45 9.25 9.50 10.40 11.40 12.45 15.20 16.15 16.45 17.00 18.00 18.55 19.10 19.20 19.40 20.05 21.00 21.40 22.30 23.25 Z 0.25 5.55

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 17.45 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 20.20 20.30 20.50 22.00 23.00 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Obzorja duha: Bog in glasba Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Okusni morski zajtrki,80/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Studio city Kino Fokus Potepanja - Barangolások Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo, pon.

Ribič Pepe: Kako je Pepe pospravljal, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Koda, Novice Piknik s torto: Žabec in Kuščar, ris., pon.

Niko: Glasni Joži, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Zaupaj mi, 3/4 Svetovna ureditev po kitajsko Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini: Alenka Šelih roj. Rosina in Andrej Rosina, dok. oddaja, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Minka: Kihanje, ris., pon.

Svet živali: Mravljinčarka Mima, ris.

Telebajski: Peščeno nihalo, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Sproščujoč dan, ris., pon.

Dinotačke: Kar je bilo najkrasnejše, ris., pon.

Simfonorije: Čarovnik, ris., pon.

Hrček Miha: Medved in lisica, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Pinka Polonka, pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Zamuda Na poti na Dražgoško goro, dok. oddaja Sladkanje z Rachel Allen: Diši po ljubezni Village Folk - Ljudje podeželja: Eko-socialna kmetija, dok. serija Zgodovina arhitekture: Sodobna arhitektura, dok. serija Hišica v preriji (VI.), 13/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan New neighbours - Novi sosedje: Dobrodošli v zatočišču, dok. oddaja Čarokuhinja pri atu: Francoska kuhinja Hišica v preriji (VI.), 14/24 Halo TV Iz popotne torbe: Čudeži narave, poučna oddaja za otroke Opus1, plesna miniatura2014: Liu Nagelj, japonska nadaljevanka,76/151 Nagelj, japonska nadaljevanka,77/151 Holesterol – velika prevara Prava ideja: Vinarstvo Steyer Nezadostno iz vedenja, fr. film, pon.

Nocoj v Palladiumu,3/8, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Smrkci, risanka Robocar Poli, risanka Mala miška Mia, risanka Lego prijateljice, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 54. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 18. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 42. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 14. del Čista desetka, 1. sez., 14. del Padli angel, 1. sez., 19. del Gospodarica zlata, 1. sez., 43. del 24UR popoldne UEFA Liga prvakov: Spartak Moskva - Maribor 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 52. del Kmetija 24UR zvečer Nikita, 3. sez., 8. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 24. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Poglejmo v vesolje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2525. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Dotiki gora: Storžič In glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

22. novembra

5.45 5.55 7.00 8.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.40 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 0.45 1.10 1.35 2.00 2.15 2.25 2.30

7.00 7.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Opus: Slovenski poustvarjalci v Dunajski državni operi Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 81/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju Duhovni utrip: Tujci o slovenski reformaciji Mostovi - Hidak Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Medvode, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Turbulenca Novice Dinotačke: Kar je bilo kaj drugega, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Sabljač, koprodukcijski film Spogledljiva klasika ... Alpska idila (F.Gulda: Idylle), pon.

Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet: Dialog Turbulenca, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

0.40 2.25 Z3.30 5.55

Minka: Skoči!, ris., pon.

Svet živali: Riba napihovalka Živa, ris.

Telebajski: Ugibanje, lutkovna nan.

Pri Slonovih: Stara nova učiteljica, ris., pon.

Dinotačke: Kar je bilo skoraj Toni, ris., pon.

Simfonorije: Kosilnica, ris., pon.

Vetrnica: Izdelava zmaja Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš: Vrt, pon.

Vesoljček, kratki igrani film, pon.

Na poti na Krim, dok. oddaja 10 domačih Hišica v preriji (VI.), 14/24 Halo TV Dobro jutro Vikend paket Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, prenos iz Velenja Hišica v preriji (VI.),15/24 Halo TV Firbcologi: O strašljivi želvi, kupih starega papirja in ponijih Nagelj, japonska nadaljevanka,78/151 Žrebanje Lota Na utrip srca: Janez Kuhar, dirigent in skladatelj, portretni film,2011, pon.

Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Bleščica, oddaja o modi Kotlar, krojač, vojak, vohun, kopr. film Koncert Dan D: Tiho, koncert, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Smrkci, risanka Robocar Poli, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka TV prodaja Vzgoja psov - poletna oddaja TV prodaja Padli angel, 1. sez., 19. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 43. del TV prodaja Preverjeno, ponovitev Čista desetka, 1. sez., 15. del Padli angel, 1. sez., 20. del Gospodarica zlata, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 55. del Gorski zdravnik, 9. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 53. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 4. del Nikita, 3. sez., 9. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 25. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2525. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja In glasbenega arhiva : Parni valjak, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (219) Kreativne glave, Senčne lutke Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice Pop corn, 6 pack Čukur, Zvita feltna Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.10 7.30 7.40 7.55 8.00 8.05 8.30 8.45 9.30 10.15 11.05 12.10 14.25 16.00 17.15 18.05 19.00 19.30 19.50 20.00 20.55 21.55 22.30

10.25 10.30 11.40 12.05 12.30 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

NaĹĄ Ä?as, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 21

DICKER JOĂ‹L: Saga o HERRMANN, ĂˆVE: Vse na svojem Baltimorskih metu od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani

Pred nami je drugi v slovenĹĄÄ?ino prevedeni roman mladega ĹĄvicarskega avtorja JoĂŤla Dickerja. Zaslovel je Ĺže s prvo knjigo Resnica o aferi Harry Quebert in z njo prejel ĹĄtevilne nagrade. Tokrat je pred nami izjemna Saga o Baltimorskih, v kateri s svojo pripovedovalsko moÄ?jo predstavi tri generacije druĹžine Goldman.

VELENJE

ml – Mladina / C-S - C-S - Slikanice Zbirka knjig Moje zgodbe Montessori, ki se jo je odloÄ?ila izdati Mladinska knjiga, Ĺželi otrokom preko preprostih zgodb pribliĹžati dejavnosti, ki nas v vsakdanjem Ĺživljenju spremljajo in nam nemalokrat predstavljajo velike teĹžave. Ĺ˝e pred 100 leti je Maria Montessori odkrila dejstva o celostnem razvoju otroka: telesnem, Ä?ustvenem, soci-

Nedelja, 19. november

11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: Tehnike sproĹĄÄ?anja, 2. del 17.00 Galerija Velenje Slikanje na steklo, ustvarjalna delavnica 18.00 Vila Bianca VelenjÄ?ani potujejo, predstavitev knjige kratkih potopisov 19.00 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Gorenje Velenje : Dinamo BukareĹĄta 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert: GaĹĄper PrimoĹžiÄ?, harmonika in Zarja Peters, klavir

13.00 KAC, Efenkova 61, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹžbo 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija: ÄŒeĹĄpe na figi

8.00 13.30 17.00 17.00

18.00

CHAPMAN, Gary: 5 jezikov ljubezni od-odrasli / 17 – Etika Doktor Gary Chapman nem je Ĺže poznan po preprostih receptih za samske, za najstnike, pomaga najti poti, kako pokazati ljubezen bliĹžnjemu, kako odpuĹĄÄ?ati, danes pa je pred nami s predstavitvijo odnosov v trajni ljubezni. Ugotovitve in nasvete iĹĄÄ?e v svojem dolgoletnem svetovanju zakoncem.

Jeziki ljubezni so na vseh podroÄ?jih enaki, le da jih mora vsak uresniÄ?iti na svoj naÄ?in in ti so sledeÄ?i: besede potrditve, posveÄ?en Ä?as, sprejemanje daril, usluge in dotiki. UÄ?iti se moramo prepoznati pravo mero sozakonÄ?evih prvin in jih ravno v pravi meri uporabiti v vsakem odnosu. Vsak par ima svoj recept in vsak ga mora pisati sam. Zavedati se moramo, da kakrĹĄenkoli je naĹĄ zakon, je lahko vedno ĹĄe boljĹĄi in da je odpuĹĄÄ?anje prava pot ljubezni.

alnem, kognitivnem in duhovnem razvoju.

BliĹža se veÄ?er in sestrici Lora in Ema vesta, da je treba sobo pred spanjem pospraviti. Ampak ustvariti red vÄ?asih ni tako preprosto, pa Ä?eprav je potrebno pospraviti le igraÄ?e. Poleg tega se lahko tega lotita vsaka na svoj naÄ?in ‌ Namen zgodb je predvsem v tem, da znamo s svojimi otroki prestaviti zgodbo tudi v svoj vsakdan. Nekaj predlogov za dejavnosti nam avtorica Eve Herrmann tudi predstavi na zadnjih dveh straneh.

RUIZ ZAFĂ“N, CARLOS: Senca vetra od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Katalonec Carlos Ruiz ZafĂłn je s svojim romanom postal eden najbolj uspeĹĄnih pisateljev zgodovinskih romanov po izboru bralcev ter dobitnik ĹĄtevilnih prestiĹžnih literarnih priznanj, preveden pa je kar v 35 svetovnih jezikov.

Zgodba se dogaja v pisateljevem rojstnem kraju Barcelona. Prav tu se skriva PokopaliĹĄÄ?ne pozabljenih knjig, kjer so v labirintih shranjene neznane in pozabljene knjige.

Sem pripelje oÄ?e leta 1945 svojega desetletnega sina Daniela in ob prvem obisku mu dovolijo, da si izbere eno knjigo. Izbere roman Juliana Caraxa Senca vetra. Ker mu je knjiga neznansko vĹĄeÄ?, se odloÄ?i, da poiĹĄÄ?e ĹĄe ostale avtorjeve romane. A tu se zaÄ?nejo odstirati najtemaÄ?nejĹĄe skrivnosti Barcelone. Nekdo namreÄ? sistematiÄ?no uniÄ?uje in zaĹžiga Caraxsova dela. Odkrivati zaÄ?ne osupljivo preteklost avtorja, umore, Ä?rno magijo in tragiÄ?ne ljubezni. In le Danijelova iskrena ljubezen in nedolĹžna Ĺželja po predanem iskanju in razkritju resnice Juliana konÄ?no osvobodi spon zaÄ?aranega kroga zgodovine, Danijel pa znova zaĹživi. đ&#x;”˛

DS

21.00 RdeÄ?a dvorana Koncert: Halid BeĹĄlić

ÄŒetrtek, 16. november

Petek, 17. november

Glavno pripovedovalsko vlogo nosi slavni pisatelj Marcus Godman, ki se odloÄ?i napisati nov roman o svoji druĹžini Goldman.

Zato si kupi hiĹĄo na Floridi, druĹžbo pa mu dela sosed Leo, ki se neuspeĹĄno loteva pisanja knjige. Marcusu stoji ob strani kot zunanji opazovalec in kritik treznega razuma. Zgodba se zaÄ?ne zapletati, ko Marcus ugotovi, da je izgubljeni pes last njegove nekdanje ljubezni Alexandre. Ob tem zaÄ?ne podoĹživljati zgodbo rodbine Goldman: Baltimorskih, Marcusovega bogatega strica in tete ter Montclairskih, Marcusovih starĹĄev srednjega razreda. Spremljamo zgodbo dveh bratrancev, fanta, ki ga Baltimorski sprejmejo za svojega in sosede Alexandre, ki postane slavna pevka. Zgodba je preplet spominov in sedanjega pisanja knjige in reĹĄevanja edinega, kar je ostalo od Baltimorskih – reĹĄevanja ljubezni z Alexandro.

21

PRIREDITVE

16. novembra 2017

19.00 19.00 20.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Medgeneracijski turnir v biljardu Hotel Paka Dnevi jesenskih jedi v Hotelu Paka KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ajurveda, pomoÄ? ali zmeda, predavanje KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru Vila Herberstein KulinariÄ?ni veÄ?er, obarvan z zgodbo rodbine Herberstein eMCe plac Universe presents: Sektor Selektor

Sobota, 18. november 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.00 Galerija Velenje Odstiramo tanÄ?ico Ĺživljenja Majde Kurnik z DruĹĄtvom Revivas Ĺ kale 20.00 eMCe plac Skate night: filmi in odprtje fotografske razstave D.I.Y.

Ponedeljek, 20. november 10.00 Velenjski grad, HiĹĄa mineralov BrezplaÄ?en ogled Muzeja Velenje za otroke in druĹžine 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 17.00 Dom krajanov Paka pri Velenju Kulturna prireditev ob svetovnem dnevu otroka 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Zabavno ĹĄtampiljkanje, ustvarjalna delavnica za otroke

Torek, 21. november 10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Odzivno starĹĄevstvo: UÄ?inkovita komunikacija, predavanje 17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica: GvaĹĄ na mali format 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?ne ure: Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ostanimo prijatelji 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 22. november 10.00 KnjiĹžnica Velenje, domoznanski oddelek Velenjski petorÄ?ki, vodenje po razstavi ob Dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic 11.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Branje je Ĺžur, reading is cool – Culture shock, ob Dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic 15.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Ali so maĹĄÄ?obe zdrave?, delavnica 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja proslava ob drĹžavnem

Jubilejna 20. MedĹžimurska noÄ?

Velenje, 17. novembra – Kulturno druĹĄtvo MedĹžimurje Velenje letos praznuje 20-letnico delovanja. Osrednji dogodek bodo pripravili jutri ob 18. uri v velenjski Restavraciji Jezero. Na 20. MedĹžimurski noÄ?i se bodo predstavili z bogatim kulturnim programom.

Pod okriljem veÄ? kot 100-Ä?lanskega druĹĄtva deluje veÄ? sekcij, imajo svojo folklorno in tamburaĹĄko skupino, ki ohranjata kulturno dediĹĄÄ?ino iz njihovega rodnega okolja.

PrazniÄ?na muzejska ustvarjalnica Velenje, 19. novembra – Novembra, ko Muzej Velenje praznuje svoj ĹĄestdeseti rojstni dan, vabijo mlade muzealce, da se jim v nedeljo ob 10. uri pridruĹžijo na prazniÄ?ni nedeljski ustvarjalnici. Tokrat jo bodo pripravili

prazniku – dnevu Rudolfa Maistra 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?ne ure: Ura pravljic 17.00 Vila Herberstein Novoletni koktajli in finger food, kulinariÄ?na delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Aromaterapija skozi letne Ä?ase: Zima in prazniki, predavanje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 16. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Predstavitev zbornika: izdanega ob sedemdeseti obletnici zaÄ?etka delovanja DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave fotografij iz zbirke Bogdana Ĺ˝eleznika

19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert MoPZ Franc KlanÄ?nik Ĺ MARĹ KA PODOKNICA z gostjami Vokalno skupino Fortuna 19.30 Mladinski center Ĺ martno ob Paki Redni letni obÄ?ni zbor Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare z volitvami in druĹžabni veÄ?er

Sobota, 18. november Kleti odprtih vrat X Bojan Rakun – Mali Vrh 15 in JoĹže Kugler – Mali Vrh 63 a 10.00 Martinova vas 20. tradicionalni pohod Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki po mejah obÄ?ine s konji 14.00 telovadnica OĹ bratov Letonja Tradicionalni koĹĄarkarski turnir

Nedelja, 19. november Kleti odprtih vrat Bojan Rakun – Mali Vrh 15 in JoŞe Kugler – Mali Vrh 63 a

Petek, 17. november

Ponedeljek, 20. november

9.00

X

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 20. november 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 21. november 0.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 22. november

KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Dan slovenskih sploĹĄnih knjiĹžnic – brezplaÄ?en vpis novih Ä?lanov

19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Sreda, 22. november 18.00 Dvorana Marof Pogovor ÂťO Ĺživljenju in kako poskrbeti zase in za svoje zdravjeÂŤ

Lunine mene

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er z Janezom Ĺ˝mavcem

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 17. november

za dve starostni skupini otrok. Otroci, stari med ĹĄtiri in osem let, so vabljeni, da se sreÄ?anja udeleĹžijo v druĹžbi starĹĄev, otroci, stari med devet in ĹĄtirinajst let, pa jih lahko obiĹĄÄ?ejo sami. V ponedeljek, 20. novembra, pa bodo ob svetovnem dnevu otroka pripravili brezplaÄ?en ogled Muzeja Velenje za otroke in druĹžine v treh muzejskih enotah. Muzej na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bosta odprta med 10. in 18. uro, HiĹĄa mineralov v Starem Velenju pa med 10. in 17. uro.

ViĹžintin v galeriji Fbunker Velenje, 18. novembra – V soboto bodo ob 19. uri v Galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bianci, ki sodi pod okrilje Muzeja Velenje, odprli fotografsko razstavo VelenjÄ?ana Jurija ViĹžintina z naslovom Rock&Roll ĹĄtudija.

Galerija je odprta ob ponedeljkih, torkih, Ä?etrtkih in petkih med 19. in 21. uro, ob sredah in sobotah pa med 9. in 11. uro. Ob nedeljah

18. novembra, ob 12:42, prazna luna (mlaj)

in praznikih je galerija zaprta, za najavljene obiskovalce pa je Galerija Fbunker odprta tudi po dogovoru.

DanÄ?ijevi oĹživeli Ä?rno-beli spomini Ĺ oĹĄtanj – Nocoj (v Ä?etrtek, 16. novembra) ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli fotografsko razstavo Bogdana Ĺ˝eleznika – DanÄ?ija z naslovom OĹživeli Ä?rno-beli spomini. Ĺ oĹĄtanjÄ?an je fotografijo vzljubil Ĺže kot otrok. Ko je obiskoval gimnazijo v Celju, ga je pot veÄ?krat zanesla do znanega ateljeja fotografa Pelikana, med ĹĄtudijem v Ljubljani je obiskoval foto kroĹžek, kasneje pa ga sam kot uÄ?itelj na pedagoĹĄki ĹĄoli v Mariboru tudi vodil. Tudi kasneje je poleg svoje osnovne likovne dejavnosti veliko Ä?asa namenil Ä?rno-beli fotografiji. Nekaj jih bo predstavil na razstavi. đ&#x;”˛

bĹĄ, mkp

CITY CENTER Celje • • • •

ÄŒetrtek, 16.11. BiotrĹžnica Petek, 17.11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 19.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – ÄŒakam te Rozalija Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

BILA SO TITOVA MESTA

MALI BIGFOOT

Dokumentarni film, 102 minuti (Slovenija) ReĹžija: Amir Muratović Nastopajo: Amir Muratović, Marija BrloĹžnik, Vlado VrbiÄ?, Marko Mandić, Vladimir MaraĹĄ, Nenad Koćić, Vlatka Ĺ obić Petek, 17. 11., ob 18.00 – premiera z reĹžiserjem Filmski ciklus: Novembrski dokumentarci

The Son of Bigfoot, sinhronizirana animirana komedija, 92 minut (Francija, Belgija) ReŞija: Jeremy Degruson, Ben Stassen Slovenski glasovi: BlaŞ Šef, Saťo Preťeren,Tina Ogrin, Peter Urbanc Sobota, 18. 11., ob 18.00 Nedelja, 19. 11., ob 16.00 – otroťka matineja

OÄŒKA PROTI FOTRU 2

UMOR NA ORIENT EKSPRESU

Daddy's Home 2, komedija (ZDA) ReĹžija: Sean Anders Igrajo: Linda Cardellini, Mark Wahlberg, Mel Gibson, Will Ferrell, John Cena, John Lithgow, Alessandra Ambrosio,..

Petek, 17. 11., ob 22.30 Sobota, 18. 11., ob 20.00 Nedelja, 19. 11., ob 18.00

Murder on the Orient Express, kriminalka, drama, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Kenneth Branagh Igrajo: Daisy Ridley, Johnny Depp, Michelle Pfeiffer, PenĂŠlope Cruz, Judi Dench, Kenneth Branagh Petek, 17. 11., ob 20.15

Sobota, 18. 11., ob 22.00 Ponedeljek, 20. 11., ob 17.30

BERLINSKI SINDROM Berlin Syndrome, grozljivka, 118 minut (Avstralija) ReŞija: Cate Shortland Igrajo: Teresa Palmer, Max Riemelt, Matthias Habich, Emma Bading, Elmira Bahrami Petek, 17. 10., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 18. 10., ob 21.00 – mala dv.

Nedelja, 19. 10., ob 19.00 – mala dv.

ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizirani otroĹĄki animirani muzikal, 75 minut (NorveĹĄka), 4+ ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen. Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, Ga-

ĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?, Daniel Malalan, Maja KunĹĄiÄ?, Iztok Luzar Petek, 17. 11., ob 18.15 – mala dvor.

MLADI KARL MARKS Le jeune Karl Marx, zgod. biografska drama, 118 minut (Francija, NemÄ?ija, Belgija) ReĹžija: Raoul Peck Igrajo: August Diehl, Stefan Konarske, Vicky Krieps, Olivier Gourmet, Hannah Steele, Alexander Scheer Nedelja, 19. 11., ob 20.30

SLADKE SANJE Fai bei sogni, zgodovinska biografska drama, 131 minut (Italija, Francija) ReŞija: Marco Bellocchio Igrajo: BÊrÊnice Bejo, Valerio Mastandrea, Guido Caprino, Nicolò Cabras ...

Ponedeljek, 20. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

16. novembra 2017

Nagradna križanka »Hiška zdravja«

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Nuša Konec Juričič, dr. med. z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje .Tema: alkoholizem in njegove posledice

Šaleška cesta 21, 3320 Velenje hiska.zdravja@gmail.com Delovni čas: Ponedeljek – petek: 9.00 – 18.30 Sobota: 8.00 – 12.00 Nedelje in prazniki: zaprto

Tel.: 064 226 966

Vse za vaše zdravje na enem mestu

Potrebujete naravno podporo vašemu imunskemu sistemu, imate prebavne težave, iščete učinkovito kozmetiko za nego kože na osnovi aloe vere ali zgolj strokoven nasvet iz področja prehrane? Vse to in še več vam nudimo v Hiški zdravja, kjer se zavedamo, da je zdravje naša največja vrednota. Prisegamo na visoko kakovostne izdelke od zaupanja vrednih dobaviteljev.

Glavni poudarek je na izboru naravnih sestavin in strokovnem svetovanju.

UKREPAJTE PRAVOČASNO, OKREPITE IMUNSKI SISTEM! EFIRUB – prehransko dopolnilo ob gripi in prehladu Vitamini in minerali / široka paleta zeliščnih čajev in tinktur /naravna mazila in mila / super živila / dodatki k prehrani / knjige za duhovno rast / Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hiška zdravja«, najkasneje do ponedeljka 27. novembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 16. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 17. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 18. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 19. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 20. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 21. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 22. novembra

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

w w w. k p - v e l e n j e . s i

MESEC BOWNOVE TERAPIJE od 06. do 30. 11. 2017 Redna cena:

42,00 €

Promocijska cena:

33,60 €

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 6. do 12. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 6. do 12. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 6. do 12. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

16. novembra 2017

mali OGLASI

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI KRAVO sivo rjave pasme, brejo 7 mesecev in pol (druga telitev), prodam.

Gsm: 031 231 927.

BIKCA črno bele pasme, star 14 dni, za nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 266 194

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljub-

nem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

STANOVANJE prenovljeno, na Gorici, 58 m2. 58 000€, prodam Gsm: 041 205 330 AVTO NISSAN PRIMERA, letnik 1991, prevoženih 290.000 km, motor je brezhiben, prodam za 150 € ali za dele. Gsm: 030 252 633

Postanite naročnik • Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izd., 110.000 €

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

RAZNO FOTOAPARAT, Olympus, žepni, zelo malo rabljen, prodam za 35 Evr. Gsm: O4I 692 995.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, POD SONČNIM PARKOM, 102,7 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 2008, P/2. nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 135.000 €

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

»USAR«

GIBANJE prebivalstva

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 18.11. in 19.11 – Matej Strahovnik dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

UE Velenje

POROKE

www.usar-pogrebne-storitve.com

MURATBEGOVIĆ ALEN, Velenje, Goriška cesta 42 in ZUKIĆ NERMINA, Piran, Dragonja 25

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

SMRTI PUSTINEK IVAN, roj. 1938, Velenje, Laze 28, SUŠEC VIKTOR, roj. 1936, Topolšica,Topolšica 86 A, KOŽELJ JOŽEF VINKO, roj. 1935, Šoštanj, Florjan 65, BOŽIČ MELITA, roj. 1960, Topolšica, Topolšica 85 C, HOJSKI JANEZ, roj. 1948, Velenje, Cankarjeva cesta 1A, LEŠNIK ALOJZIJA, roj.

1928, Velenje, Lipje 45, POŽIN MARIJA, roj. 1933, Slatina 5, Šmartno ob Paki, NAKOV ZINKA, roj. 1951, Velenje, Paka pri Velenju 63

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALA

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

PRIDELKI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ZAHVALA V 87. letu starosti je svoj križev pot dotrpel

Nenadoma in nepričakovano nas je v 80. letu starosti zapustil dragi mož, ate, dedi, tast, brat in stric

CIRIL BRLOŽNIK

IVAN PUSTINEK

iz Laz 16 a, Velenje

iz Laz Če me iščeš, išči me v tvojem srcu. Če me boš tam našel, bom živel v tebi.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše in za denarno pomoč.

Posebna zahvala planincem, gasilcem, rudarski častni straži in rudarski godbi, cerkvenemu pevskemu zboru Šentilj, kvartetu Oljka, pogrebni službi Usar, praporščakom, Bojanu za poslovilni govor, duhovnikoma Andreju Mazeju in Jožefu Rogaču za opravljen obred ter Primožu za cvetje.

Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.

(Mt 11)

Bili ste, ki ste se z njim srečevali kot jeruzalemske žene, in ste mu podajali potni prt kot Veronika.

Bili ste, ki ste mu pomagali križ nositi kot Simon iz Cirene.

Naposled se s svojim križem ni mogel več dvigniti, Janezi pa smo bili z njim tudi pod odrešenjskim križem.

In bili ste Jožefi iz Arimateje, ki ste ga pospremili h grobu.

Hvala vsem.

Sin z družino

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA

MELITA BOŽIČ iz Topolšice

Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...

27. 10. 1960 – 7. 11. 2017

EMIL MILKO SREBOTNIK 3. 5. 1931 – 24. 10. 2017

Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala izjemnemu osebju SB Slovenj Gradec ter patronažni službi ZD Velenje.

Vsi njegovi

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

(T. Pavček)

V žalostno jutro smo vstopili, ko ji je bolezen izpila moč in je omagalo srce. Izgubili smo najtežjo bitko za življenje mamice, žene in babice. Hvala ti, ker smo lahko bili tvoji …

Iskreno se zahvaljujemo vsem za podporo in dobre misli.

Posebna zahvala dr. Vesni Lah, osebju Bolnišnice Topolšica in UKC Maribor za izkazano zdravstveno pomoč. Hvala tudi Premogovniku Velenje, Rudarskemu oktetu, Pihalnemu orkestru PV, častni straži, govorniku D. Kolarju in župniku J. Pribožiču za spoštljivo slovo.

Miran, Darian in Deja

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Toliko obiskovalcev ĹĄe ni bilo

Na martinovo praznuje 5571 ljudi Martin je v Sloveniji pogosto ime. Pri moĹĄkih je na 25. mestu (skupaj je pri nas kar 8969 Martinov), Ĺžensk z imenom Martina pa 7503, ime pa je na 26. mestu med vsemi Ĺženskimi imeni. Na martinovo je letos v Sloveniji rojstni dan praznovalo 5571 ljudi.

Organizatorji Vesele Martinove sobote zadovoljni, ponudniki prav tako – SodelujoÄ?e vaĹĄke skupnosti pripravile odliÄ?ne predstavitve ĹĄeg in navad Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 11. novembra – Minuli vikend je bilo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaradi prireditev v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika ĹĄe posebej veselo. Najbolj zabavno v soboto, ko je znova oĹživela tamkajĹĄnja Martinova vas. Na Veseli Martinovi soboti so v dopoldanskem Ä?asu za razpoloĹženje poskrbeli Ä?lanice ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva prijateljev mladine z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, otroĹĄki pevski zbor tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, Big Band velenjske glasbene ĹĄole, 12 Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki so sodelovali na Martinovi likovni koloniji, ponudniki domaÄ?ih dobrot na Martinovi kmeÄ?ki trĹžnici, kjer so jim delali druĹžbo tudi nekateri ponudniki iz pobratene VrnjaÄ?ke Banje. V popoldanskem Ä?asu so bili v srediĹĄÄ?u pozornosti vozovi, na katerih so vaĹĄke skupnosti predstavljale ĹĄege in navade. Od desetih so se potrudili v sedmih, njihove predstavitve pa so bile po mnenju obiskovalcev odliÄ?ne. ÄŒe bi tu-

Pripravo stelje za Ĺživino so prikazali krajani PaĹĄke vasi.

Spreminjanje moĹĄta v vino je bilo enostavno, skrb za dobro vino pa ne bo, pravijo vinogradniki in kletarji

di letos izbirali najboljĹĄo VS, se gotovo Ä?lani komisije ne bi mogli odloÄ?iti, kdo si zasluĹži nagrado. Tradicionalno so za vse potrebno ob spreminjanju moĹĄta v vino poskrbeli Ä?lani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki, ki so razglasili tudi kletarja leta 2017. Ĺ˝e tretjiÄ? zapored je to postal JoĹže Kugler z Malega Vrha, ki je dobil ÂťkljuÄ? kletiÂŤ v trajno last. Omeniti velja ĹĄe domaÄ?e konjerejsko druĹĄtvo, ki je med drugim dan prej pripravilo dan odprtih vrat, turistiÄ?no, Ä?ebelarsko ter planinsko druĹĄtvo.

To je teden dni prej pripravilo pohod po Martinovi poti, ki se

ga je udeleĹžilo 56 pohodnikov, minulo soboto pa se je po njej podalo 7 planincev in 11 kolesarjev. Obiskovalci, med katerimi je bilo kar nekaj ljudi od drugod (med drugim avtobus gasilcev iz Pirana), pa so s toplim aplavzom nagradili tudi folklorno skupino iz VrnjaÄ?ke Banje in Vesele babice.

Ponudba na visoki ravni, izgredov ni bilo ‌

ÂťTemperature so sicer nizke, a je vsaj brez deĹžja,ÂŤ je zadovoljen ugotavljal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in nadaljeval: ÂťDomaÄ?i obiskovalci smo kritiÄ?ni do vsega, obiskovalci od drugod pa so zelo pohvalili prikaz ĹĄeg, krst vina, ponudbo. Vsebino prireditve

Po statistiÄ?nih podatkih Sursa je v Sloveniji leta 2015 povpreÄ?no vsak popil 43 litrov vina, od tega dobri dve tretjini belega.

S to koliÄ?ino smo se uvrstili na tretje mesto med drĹžavami EU. Pred nami so le LuksemburĹžani s 50 in Portugalci z 48 litri popitega vina. NajslabĹĄi pivci vina so Poljaki, ki ga spijejo dva litra na leto, kar je desetkrat manj od evropskega povpreÄ?ja.

imamo, bomo pa morali ĹĄe bolj strniti vrste. Stvari se dajo narediti ĹĄe bolje, laĹžje jih bomo, ko bomo reĹĄili teĹžave v organizaciji med druĹĄtvi in tudi med vaĹĄkimi skupnostmi.ÂŤ Toliko ljudi, kot jih je bilo po uradnem delu prireditve, jih ĹĄe ni bilo, so povedali tisti, ki spremljajo Veselo Martinovo soboto Ĺže vrsto let. ÂťMislim, da moramo biti vsi, ki imamo v Martinovi vasi svoje brunarice, zadovoljni. Vse je bilo na visoki ravni, od ponudbe hrane do obnaĹĄanja obiskovalcev, vina pa imamo ĹĄmarĹĄki vinogradniki sploh

VaĹĄka skupnost Ĺ martno ob Paki je prikazala ĹĄego ob obisku mlade porodnice.

odliÄ?na,ÂŤ je razmiĹĄljal predsednik ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Peter Krajnc. Bo pa na sestanku z vsemi vkljuÄ?enimi izpostavil mnenje nekaterih Ä?lanov, da bi morali biti vinogradniki bolj v ospredju, kot so, saj gre za praznik vina. Predsednica ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih zanesenjakov (pred tednom dni so organizirali uspel drugi gospodarjev krst vina v kleti) BoĹža Polak pa bo na omenjenem sestanku predlagala, da bi bolj pribliĹžali Ä?as med dopoldanskim in popoldanskim delom prireditve.

Organizator Vesele Martinove sobote je bil javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki. Njegova direktorica Mirjam Povh je ob tem dejala: ÂťOrganizacija celodnevnega dogodka postaja vse bolj zapletena in vse veÄ?ji zalogaj. Na eni strani zaradi stroĹžje zakonodaje, na drugi pa zaradi usklajevanja med druĹĄtvi. ÂťJe treba priznati, da ljudje vÄ?asih ne razumejo, kaj je prostovoljstvo. A zaradi nekaterih je vredno delati. Zlata so vredni. Sicer pa menim, da nam je prireditev odliÄ?no uspela,ÂŤ je ĹĄe dejala Mirjam Povh. đ&#x;”˛

Mlado vino v dobri druĹžbi ĹĄe bolj tekne Velenje, 10. novembra – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju z Mio Bianco v petek pripravil prvo martinovanje na prostem pred vilo Bianco. Na stojnicah so lahko obiskovalci okuĹĄali odliÄ?na vina znanih slovenskih vinarjev iz vseh vinorodnih okoliĹĄev. Da je vino laĹžje teklo, pa so poskrbeli v lokalu Mia Bianca, saj so obiskovalcem ponujali Martinove dobrote in peÄ?en kostanj, ki ga je veÄ?ina okuĹĄala kar na prostem, ob toplem ognji-

ĹĄÄ?u. Obisk je bil odliÄ?en, organizatorji in sodelujoÄ?i vinarji pa zadovoljni, zato bo prireditev verjetno postala tradicionalna. đ&#x;”˛

bĹĄ

Eni so stavili na rdeÄ?a vina, ki menda bolj paĹĄejo k martinovim jedem, drugi na bela. Letina je, pravijo, odliÄ?na.

Adventna pravljica na dvorcu Gutenbuchel AromatiÄ?na, s cimetom in jabolki, z medom, s Ä?udovito okrasitvijo in z druĹžino Woschnagg Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Pred nami je nova zgodba dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. V sredo, 22. novembra odpira vrata z Adventno pravljico. Njeni pisci so do 3. decembra – vkljuÄ?no s prvo adventno nedeljo, ko bo na ogled – vanjo vpletli veliko zanimivih lokalnih zgodb, seveda pa

tudi tokrat ne bo ĹĄlo brez Ä?udovite opreme in aranĹžmajev Simona Ogrizka in njegove ekipe iz podjetja PUP Velenje. Dogodek bo prvi med prazniÄ?nimi dogodki v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, pripravili pa so ga poleg Ĺže omenjenih ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mateja Kumer ter veliko posameznikov.

â?ą

Slavnostna otvoritev bo 22. novembra, ob 17. uri, salonski glasbeni veÄ?er pa v petek, 1. decembra, ob 20. uri.

produkta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z naslovom Pot druĹžine Woschnagg. ÂťUpam, da kmalu zaĹživi.ÂŤ Da tudi dvorec obÄ?asno zaĹživi, je prav tako 'kriva' Kumro-

Letos pripravljajo dve novi kljuÄ?ni zgodbi, ena bo povezana s Ä?ebelarji, ki so jih povabili k sodelovanju, ena pa z druĹžno Woschnagg, njeno zgodovino in zgodovino dvorca. ÂťVsak dogodek, ki ga pripravim v dvorcu, je poklon tej druĹžini,ÂŤ pravi Kumrova, ki je na pobudo Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline tudi avtorica novega turistiÄ?nega

â?ą

dobre zgodbe, da znamo narediti lepe stvari, zato nam je zdaj pri pridobivanju sredstev za postavitev novih dogodkov v dvorcu kar malo laĹžje. Veseli smo, da

Adventna pravljica bo na ogled v soboto in nedeljo (25. in 26. 11.) od 11. do 20. ure, med tednom od 16. do 20. ure.

va. PrviÄ? v zgodovini so ga javnosti odprli pred tremi leti ob Dnevih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. Potem je kar klical po dobrih dogodkih in vsebini. Lansko Adventno pravljico je obiskalo 3.000 ljudi od blizu in daleÄ?. ÂťDokazali smo Ĺže, da imamo

nam je naklonjen Ĺžupan Darko Menih, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je tudi glavna pokroviteljica razstave.ÂŤ Vseeno pa brez vstopnine ne gre. Odrasli bodo za ogled razstave morali odĹĄteti 5 evrov, za otroke bo vstop prost. đ&#x;”˛

Woschnagg in ne VoĹĄnjak Priimek druĹžine Kumrova piĹĄe nemĹĄko. Pravi, da z razlogom. ÂťPotomec druĹžine nosi nemĹĄki priimek, ta pa je bil tudi kljuÄ?en, da so druĹžino izgnali,ÂŤ pravi. ÄŒeprav so kot nemĹĄka druĹžina med vojno izdatno podpirali osvobodilno gibanje in bili v nemilosti pri nacistÄ?nem okupatorju, jih je po vojni doletela enaka usoda kot tiste Nemce, ki so sodelovali z nacisti. Zaplenjeno jim je bilo premoĹženje in odvzeto drĹžavljanstvo. (Vir: Miran Aplinc, ÄŒasopis za zgodovino in narodopisje).