45 2018

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (0/80C), soboto (0/60C) in nedeljo (-1/50C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 15. novembra 2018

ĹĄtevilka 45 | leto 65

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

V nedeljo pade zastor

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ponovno: Velenje, mesto mladih?

Tina Felicijan

V soboto je bilo v centru Velenja nadvse Ĺživahno, saj so se predstavljali Ĺžupanski kandidati in na Cankarjevi ulici na razliÄ?ne naÄ?ine nagovarjali mimoidoÄ?e. Vsak glas bo v nedeljo dobrodoĹĄel in zato ni manjkalo dobre volje, dobre kapljice pa ĹĄe kakĹĄnega priboljĹĄka ob njej. Ker sta bila tudi sejemski in trĹžni dan, je bilo firbcev ter opredelejenih in neopredeljenih volivcev dovolj za prijetno druĹženje. Kako domiselno so kandidati nagovarjali volivce, pa bomo videli Ĺže Ä?ez tri dni. Gotovo bo vsak volivec zase izbral najboljĹĄe.

Lokalne volitve 2018 V nedeljo sploĹĄno glasovanje na rednih lokalnih volitvah – Volili bomo Ĺžupane, obÄ?inske svete in svete vaĹĄkih in krajevnih skupnosti ter mestnih Ä?etrti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – Pred sploĹĄnim glasovanjem na rednih lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 18. novembra (voliĹĄÄ?a bodo odprta od 7. do 19. ure), imajo volivci, ki bodo v nedeljo odsotni, moĹžnost, da svoj glas oddajo na

â?ą

VoliĹĄÄ?a bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure.

predÄ?asnem glasovanju ĹĄe danes (Ä?etrtek, 15. novembra).

Volivke in volivci lahko predÄ?asno glasujejo na posebnem voliĹĄÄ?u na sedeĹžu okrajne volilne komisije na obmoÄ?ju, kjer so vpisani v volilni imenik in kjer imajo prijavljeno stalno bivali-

PredÄ?asno glasovanje pred nedeljskim sploĹĄnim se je zaÄ?elo v torek.

ĹĄÄ?e. S seboj morajo imeti osebni dokument (to velja seveda tudi za sploĹĄno glasovanje).

V Velenju danes, 15. novembra, predÄ?asno glasovanje poteka od 7. do 19. ure v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje, v Ĺ oĹĄtanju od 9. do 15. ure v avli Ob-

Velenjska mladina sooÄ?ila Ĺžupanske kandidate

7

Ä?ine, v Ĺ martnem ob Paki pa od 7. do 19. ure v kulturnem domu.

SploĹĄno glasovanje bo v nedeljo. Za Ĺžupansko funkcijo se v 212 slovenskih obÄ?inah poteguje 688 kandidatov, od tega v Velenju ĹĄest (Bojan KontiÄ?, Matej Jenko, Mihael Letonje, Bre-

Tovarno televizorjev bi lahko zaÄ?eli graditi Ĺže prihodnje leto

da Kolar, JoŞe Hribar, Suzana Kavať), v Šoťtanju trije (Darko Menih, Matic MeŞnar, Bojana Žnider), v Šmartnem ob Paki dva (Janko Kopuťar, Mateja AŞman).

Za 33 sedeĹžev v svetu Mestne obÄ?ine Velenje se poteguje enajst list, za 20 mest v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj prav tako enajst, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa za 12 mest sedem list.

Obenem bodo v nedeljo potekale tudi volitve oĹžjih delov lokalnih skupnosti (vaĹĄke skupnosti, krajevne skupnosti, mestne Ä?etrti). Volivke in volivci bodo na voliĹĄÄ?u dobili tri glasovnice – za Ĺžupana, za obÄ?inski svet, za krajevno skupnost. đ&#x;”˛

16

ÂťV Velenju je fajn biti mlad, dokler imaĹĄ sluĹžbo. ÄŒe je nimaĹĄ, pa je mesto pekel, v katerem te vsi izkoriĹĄÄ?ajo,ÂŤ je med pogovorom o kakovosti Ĺživljenja mladih v Velenju dejala dolgoletna brezposelna in danes prekarka, ki se bliĹža tridesetim. ÂťÄŒe si priden in se znajdeĹĄ, te vsi ponucajo, ker si poceni, ker imaĹĄ vedno Ä?as, ker ti niÄ? ni teĹžko. IzposodiĹĄ si kako napotnico, najdeĹĄ kakega privatnika, da ti izdaja raÄ?une, in delaĹĄ za toliko, kolikor ti dajo. Denarja imaĹĄ dovolj, da preĹživiĹĄ, ne pa dovolj, da bi zaĹživel. In potem se naveliÄ?aĹĄ nabiranja izkuĹĄenj in kompetenc, ki le redkim izbrancem prinesejo priloĹžnosti za resno sluĹžbo, in greĹĄ.ÂŤ Kam? Drugam. Zakaj? Ker bo drugje bolje. Dvomim, ker sem videla dovolj sveta, da vem, da take razmere za Ĺživljenje in tako ravnanje s perspektivnimi mladimi ni le sindrom Velenja. Strinjam pa se, da je tranzicija iz priloĹžnostnega dela v trajno ter izobrazbi, sposobnostim in rezultatom primerno sluĹžbo glede na strukturo lokalnega gospodarstva tu morda ĹĄe teĹžja kot drugod. PreseÄ?i ĹĄtudentsko urno postavko je za marsikoga, ki se bliĹža srednjim letom, velik izziv. Za tistega, ki je celo mladost delal za simboliÄ?no nagrado in se kljub temu izkazal na razliÄ?nih podroÄ?jih, je izziv postavljanja zase in za svojo prihodnost ĹĄe veÄ?ji. Poceni, a kakovostna in zanesljiva delovna sila je namreÄ? redka dobrina, ki se ji mnogi delodajalci niso pripravljeni odpovedati in skleniti kak kompromis.

Tudi zato mladi odhajajo iz Velenja. Starostna piramida se pri vrhu vse boj debeli in pri dnu se tanjĹĄa. Projekcije niso obetavne. A vseeno menim, da mladi morajo iz Velenja. Vsaj za neko obdobje morajo poskusiti Ĺživeti kje drugje. Iz osebnih izkuĹĄenj vem, da ne ceniĹĄ udobja, ki ti ga Velenje nudi, dokler se ne spopadeĹĄ z Ĺživljenjem v kakem drugem mestu, v kaki drugi drĹžavi (po drugi strani pa tudi ne veĹĄ, kako v tem udobju otopevaĹĄ, se zlivaĹĄ z maso in pristajaĹĄ na dnevno rutino, Ä?e ne negujeĹĄ svoje osebnosti in se zoperstavljaĹĄ kolektivnemu duhu). Ne ceniĹĄ moĹžnosti tako za kakovostno izobraĹževanje kot za ĹĄtevilne prostoÄ?asne aktivnosti na domaÄ?em pragu. Ne ceniĹĄ dostopne infrastrukture, moĹžnosti za konstruktiven dialog z odloÄ?evalci, za ĹĄtipendiranje, Ä?rpanje javnih sredstev za uresniÄ?evanje svojih projektov. Mnogi mladi po vsej Sloveniji si lahko samo Ĺželijo mladinske organiziranosti in lokalne mladinske politike, kakrĹĄna je v Velenju.

A mladi enkrat prerastejo poligone, na katerih lahko svoje strokovno znanje prenaĹĄajo v prakso. NaveliÄ?ajo se priloĹžnosti, ki nudijo le zaÄ?asne reĹĄitve za eksistencialne stiske. PriÄ?akujejo, da se jim bo aktivno vkljuÄ?evanje v druĹžbo povrnilo z moĹžnostmi za zaposlitev na podroÄ?jih, za katera so se usposobili, z moĹžnostmi za samostojno in neodvisno Ĺživljenje ter za osebno rast.

Tega jim oÄ?itno V Velenju primanjkuje. đ&#x;”˛

BoĹžiÄ?ki Ĺže pripravljajo darila Velenje, 15. november – Danes se je v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?ela dobrodelna akcija obdarovanja otrok BoĹžiÄ?ek za en dan. Tisti, ki bi med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki radi obdarili socialno ĹĄibkejĹĄega otroka, se lahko Ĺže danes lotijo izbiranja daril. Prek spletne strani bozicekzaendan.si se lahko registrirajo, izberejo otroka, ki bi ga radi obdarili, nato pa v ĹĄkatlo za Ä?evlje pripravijo darilo posebej zanj – kakĹĄno prijetno mehko igraÄ?o za stiskanje, pripomoÄ?ke za osebno higieno, ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine ali didaktiÄ?ne pripomoÄ?ke, oblaÄ?ila in sladkarije. Z dobrimi nameni polno in okraĹĄeno ĹĄkatlo lahko prinesejo na zbirno mesto v KnjiĹžnico Velenje ali enoto v Ĺ oĹĄtanju ali Ĺ martnem ob Paki, od koder bo odpotovala k izbranemu otroku. Akcija se bo iztekla đ&#x;”˛ tf 4. decembra.

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Dosegli dogovor o povpreÄ?nini

ZakljuÄ?ili ureditev plazu v Pesju

Do konca oktobra je Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila II. fazo odprave plazu na javni poti Postrpinek–MlaÄ?nik v krajevni skupnosti Pesje. Vrednost del, ki so jih opravili predstavniki podjetja GP FAJDIGA, je znaĹĄala 100 tisoÄ? evrov. Ĺ˝e leta 2016 so uredili odvodnjavanje terena, letos pa so kot naslednji sanacijski ukrep politirali zemljiĹĄÄ?e in z geotehniÄ?nimi sidri tudi zakljuÄ?ili II. fazo odprave plazu. Prihodnje leto nameravajo postaviti ĹĄe kamnito zloĹžbo nad cesto in potem bodo dokonÄ?no uredili voziĹĄÄ?no konstrukcijo. đ&#x;”˛

mz

Pusti grad bo razsvetljen Ĺ oĹĄtanj, 8. novembra – Nekaj dni po predzadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ko je svetnik Boris GoliÄ?nik opozoril na nedopustno dejstvo, da simbol Ĺ oĹĄtanja – Pusti grad, po uniÄ?eni razsvetljavi pred letom dni ĹĄe vedno tava v temi, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj napisala naroÄ?ilnico izvajalcu, naj ga razsvetli. Ĺ˝upan Darko Menih je povedal, da je izvajalec Elektro Jezernik dela Ĺže zaÄ?el in jih bo konÄ?al v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu. Dela bodo stala dobrih 14.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Za podjetniĹĄtvo letos 136 tisoÄ? evrov Tako kot Ĺže nekaj zadnjih let je Mestna obÄ?ina Velenje tudi letos preko javnega razpisa dodelila sredstva za spodbujanje zagona podjetij in zmanjĹĄanje brezposelnosti. Za te namene so zagotovili 136.246 evrov. 25 podjetjem so sofinancirali naloĹžbe, katerih skupna vrednost je bila 1,6 milijona evrov. Na osnovi izvedenih naloĹžb so se upraviÄ?enci zavezali, da bodo v dveh letih ustvarili 14 novih delovnih mest. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje je pridobila gradbeni dovoljenji za gradnjo II. faze gospodarske javne infrastrukture na obmoÄ?ju Poslovne cone Stara vas, ki bo omogoÄ?ila ĹĄiritev cone in gradnjo novih poslovnih objektov. Vrednost projekta ocenjujejo na milijon evrov, viĹĄino sofinanciranja pa predvidevajo v viĹĄini veÄ? kot 800 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA Ĺ PORTA V MESTNI OBÄŒINI VELENJE IZ PRORAÄŒUNA MESTNE OBÄŒINE VELENJE ZA LETO 2019 Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izĹĄel v petek, 16. novembra 2018, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2019.

Javni razpis bo odprt do 14. decembra 2018. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bodo objavljeni na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje: www.velenje.si (Javne objave).

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

ZakljuÄ?ili hitro Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sprejeli proraÄ?un za prihodnje leto in naÄ?rt ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem

Na koncu zadnje seje so pomahali ĹĄtiriletnemu mandatu in odĹĄli na skupno kosilo.

Ĺ oĹĄtanj, 7. novembra – Svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so v sredo s 27. redno sejo zakljuÄ?ili ĹĄtiriletni mandat. Njihove seje nikoli niso bile dolge, zadnja pa se je konÄ?ala rekordno hitro. V nekaj minutah je bil sprejet predlog odloka o proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za leto 2019 in naÄ?rt ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem ObÄ?ine v prihodnjem letu, ki je sestavni del proraÄ?una.

RaÄ?unajo, da se bo v obÄ?insko blagajno prihodnje letos nateklo 15.223.000 evrov, iz blagajne pa odĹĄlo 15.123.000 evrov. A so Ĺže pri obravnavi osnutka nakazali, da bo Ĺže v prvih mesecih novega leta potreben rebalans, ker so kot izhodiĹĄÄ?e za pripravo upoĹĄtevali glavarino v viĹĄini 554 evra, znano pa je, da bo ta viĹĄja, Ä?eprav ĹĄe vedno ne takĹĄna, kot si jo obÄ?ine Ĺželijo in potrebujejo,

da bodo lahko pokrile (tudi) vse tisto, kar drĹžava terja od njih.

V prihodke so vkljuÄ?eni tudi zneski odprodaje ali nakupa nepremiÄ?nin v viĹĄini 162.000 evrov. Gre za nepremiÄ?nine, za katere so ocenili, da jih ObÄ?ina ne potrebuje oziroma niso v javnem interesu ali pa jim predstavljajo breme in stroĹĄek. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

Ĺ irili bodo Poslovno cono Stara vas

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Po nekajtedenskih usklajevanjih so predstavniki vlade in obÄ?in dosegli dogovor o povpreÄ?nini za leto 2019 v viĹĄini 573,5 evra. ObÄ?inski izraÄ?uni kaĹžejo, da je stroĹĄek izvajanja njihovih nalog sicer viĹĄji od 600 evrov, po nekaterih izraÄ?unih celo viĹĄji od 630 evrov, a so se za zdaj zadovoljili s takĹĄnim poviĹĄanjem.

Dogovorjena viĹĄina povpreÄ?nine za prihodnje leto je tako za dobrih 20 evrov viĹĄja, kot je letoĹĄnja povpreÄ?nina. Podpisniki so se ob dogovoru zavezali, da bodo v roku ĹĄestih mesecev pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjĹĄala stroĹĄke obÄ?inam.

V obÄ?inske proraÄ?une se bo po izraÄ?unih nateklo za pribliĹžno 31 milijonov evrov veÄ?, kot je bilo sicer predvideno za letos. Za MO Velenje to pomeni dobrih 400.000 evrov veÄ?. PovpreÄ?nina se financira iz pobranih dohodnin. PribliĹžno polovica se namenja za obÄ?ine, ta vir pa predstavlja dobro polovico vseh priđ&#x;”˛ mz hodkov obÄ?in.

15. novembra 2018

ObÄ?inske volilne kocke Ĺže poÄ?asi padajo Glavna bo nedelja – ÄŒutijo obnovo – Proti hrupu – ObÄ?ine in priznanja – Igra s predsednikom PriÄ?akovanja in odloÄ?anja so se Ĺže zaÄ?ela. Te dni Ĺže potekajo predÄ?asne volitve, najveÄ? volivcev bo na voliĹĄÄ?a odĹĄlo v nedeljo. Koliko? To je seveda ĹĄe vedno velika uganka. ÄŒeprav pravimo, da so za mnoge (navadne) ljudi lokalne volitve pomembnejĹĄe od tistih na drĹžavni ravni, zanimanje zanje tudi pada. ObÄ?ani paÄ? izgubljajo prepriÄ?anje, da lahko s svojim glasom kaj spremenijo. Je pa tudi res, da lahko pripomorejo h kakĹĄni spremembi, ki si je ne Ĺželijo, tudi s tem, ko ne gredo na volitve in ne izrazijo svojega glasu. A tega smo se Ĺže tako lahno naposluĹĄali v tem predvolilnem Ä?asu. V nedeljo bodo kocke padle. Vsaj za sestave obÄ?inskih svetov, pri volitvah Ĺžupanov pa bo (vsaj ponekod) moĹžen 2. decembra Âťpopravni izpitÂŤ.

Ponekod se debatam o volitvah niso mogli izogniti niti na veselih prireditvah ob krstu moĹĄta. MoĹĄt se je v veÄ?ini Ĺže zbistril, a mnogim obÄ?anom ĹĄe ni (bilo) povsem jasno, komu naj dajo svoj glas. Kandidatov za svetnike je v skoraj vseh obÄ?inah veliko, veliko je tudi kandidatov za Ĺžupanje ali Ĺžupane. ÄŒe je nekaterim zadnji konec tedna vino malo razgrelo glavo, bodo v nedeljo morali odloÄ?ati trezno, da jih kasneje ne bo bolela glava.

SliĹĄimo pa, da nekatere potnike, ki se vozijo z vlaki, Âťboli glavaÂŤ zaradi obseĹžne obnove ĹželezniĹĄkih prog in ostale infrastrukture. Dela, ki so se jih lotili (tudi) med Zidanim Mostom in Celjem, namreÄ? povzroÄ?ajo potnikom precej nevĹĄeÄ?nosti, saj morajo ponekod tudi presedati na avtobuse. Pri tako obseĹžnem delu se temu paÄ? ne morejo izogniti. Kot je znano, bodo progo na tej relaciji povsem obnovili, posodobili so Ĺže vse tri ĹželezniĹĄke postaje – v Rimskih Toplicah, LaĹĄkem in Celju. Uredili so sodobnejĹĄe dostope do vlakov, ukinili so Ĺže tudi kar nekaj nivojskih prehodov. ObseĹžna dela v sestavi tega projekta opravljajo zdaj tudi na jugu LaĹĄkega. Raznih drugih del je ĹĄe veliko veÄ?. Ob tej obnovi bodo tudi postavili skoraj ĹĄtiri kilometre protihrupnih ograj.

V Celju pa so s postavljanjem protihrupnih ograj zakljuÄ?ili. Vendar drugaÄ?nih. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so se lotili zamenjave protihrupnih ograj ob avtocesti med dvema celjskima prikljuÄ?koma. PrejĹĄnja namreÄ? ni ustrezala predpisom, saj je prepuĹĄÄ?ala preveÄ? hrupa. Zato se je Dars odloÄ?il za zamenjavo, seveda na stroĹĄke prejĹĄnjih izva-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

jalcev. Dela so bila obseĹžna, promet moten, vendar so zdaj dela le konÄ?ali. Bomo videli, kakĹĄna bo zdaj ocena obÄ?anov o krotenju hrupa. Ocene, da ograja morda reĹĄuje le tiste tik za njo, nikakor pa tistih za njimi, so Ĺže tako znane.

Sicer pa so v Celju nekateri kar s preseneÄ?enjem sprejeli vest, da je obÄ?ina ponovno prejela certifikat Mladim prijazna obÄ?ina. PreseneÄ?eni zato, ker so prav v sedanjem predvolilnem Ä?asu sliĹĄali toliko pripomb, da Celje mladim ni prijazno, da obÄ?ina za mlade ne naredi dovolj, in podobno. Vodstvo obÄ?ine je seveda drugaÄ?nega mnenja, oÄ?itno tudi podeljevalci takega priznanja. Na novo je z naĹĄega obmoÄ?ja takĹĄno priznanje prejela ObÄ?ina Slovenske Konjice. S takim certifikatom se seveda Ĺže dolgo ponaĹĄa tudi velenjska obÄ?ina. Za obÄ?ine so seveda pomembna tudi drugaÄ?na priznanja, tudi taka, za prizadevaje za laĹžje Ĺživljenje invalidov. Tudi takih je na naĹĄem obmoÄ?ju Ĺže veliko, nekateri si za tovrstno listino ĹĄe prizadevajo. Na zaÄ?etku prihodnjega leta se na tak razpis namerava prijaviti ObÄ?ina Ĺ tore, ObÄ?ina Dobrna pa je letos Ĺže zadostila vsem zahtevam in si zagotovila takĹĄno listino. To je ĹĄe posebno pomembno, saj je tu zdraviliĹĄÄ?e, imajo tudi regijski center za usposabljanje, delo in varstvo. In ta zelo dobro Ĺživi s krajem.

Nikakor ne smemo pozabiti na nogomet na visoki ravni. Zaigrali so ga uÄ?enci OĹ Dramlje, pridruĹžil pa se jim je tudi predsednik drĹžave Borut Pahor. Ta se je odzval na vabilo uÄ?encev enega od Ä?etrtih razredov tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. S posebnim vabilom – s pisnimi in likovnimi izdelki na temo spoznavanja naĹĄe drĹžave. In ob tem tudi izrazili Ĺželjo, da bi z njimi zaigral nogomet. In res je!

Pa ĹĄe to: lahko se zgodi, da bo v Ĺ marju pri JelĹĄah tudi v naslednjem mandatu Ĺžupanoval Ĺ ket. Ne sedanji Stanko, ki ne kandidira veÄ?, ampak Janko z enakim priimkom. Zanimivost se lahko zgodi tudi med sosedoma Bistrico ob Sotli in PodÄ?etrtkom. Za PodÄ?etrtek se ve, da bo ĹĄe naprej Ĺžupanoval Peter Misja, saj je edini kandidat. V sosednjem Ĺ empetru, kot ĹĄe vedno pravijo po domaÄ?e, pa je kandidatka za Ĺžupanjo tudi Petra Misja. No, z dodatkom Zorko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 3

Za nami je eno najuspeĹĄnejĹĄih let V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se ponaĹĄajo s kar nekaj veÄ?jimi pridobitvami – Podelili grb in dve plaketi ObÄ?ine ter ĹĄest Ĺžupanovih priznanj Ĺ martno ob Paki, 9. novembra – V dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki je minuli petek potekal osrednji dogodek v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika – slavnostna seja tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta. Posebno pozornost so na njej namenili obÄ?anom, ki so stopili korak dlje ali segli viĹĄje v primerjavi z drugimi na najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?jih delovanja, ter jih nagradili z obÄ?inskimi priznanji in nagradami. Grb ObÄ?ine je prejel domaÄ?i moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, dobitnika plakete ObÄ?ine sta bila Mihael Fajfar in MatjaĹž KaÄ?, Ĺžupanovo priznanje pa je ĹĄlo v roke Domnu RamĹĄaku, Timoteju Kreftu, Lani Golob, AleĹĄu Krajncu, Ĺ˝igi OmladiÄ?u in ekoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik Poprask.

Slavnostni govornik, Ĺžupan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, je ob tej priloĹžnosti med drugim izrazil prepriÄ?anje, da je obÄ?ina tudi v preteklem obdobju upraviÄ?ila svoj nastanek in si s svojim delovanjem izborila pomembno mesto v regiji, drĹžavi in tudi ĹĄirĹĄe. Dokazali so, da znajo in zmorejo sami skrbeti za svoj razvoj, v korist vseh obÄ?anov in obÄ?ank. ÂťZ gotovostjo,ÂŤ je dejal KopuĹĄar, Âťtrdim, da smo v primerjavi s podobnimi okolji obÄ?ina, ki je privlaÄ?na za bivanje in nudi svojim obÄ?anom in obÄ?ankam na ĹĄtevilnih podroÄ?jih nadstandardne pogoje.ÂŤ Ponosni so na svoj kraj,

3

AKTUALNO

15. novembra 2018

Dvorana kulturnega doma je bila tudi tokrat polna.

Dobitniki priznanja Ĺžupana (od leve proti desni): Lana Golob, Timotej Kreft, Domen RamĹĄak, AleĹĄ Krajnc, Ĺ˝iga OmladiÄ? ter Tatjana in AleĹĄ Poprask

saj v njem Ĺživijo dobri in sposobni ljudje, ki to vedno znova dokazujejo. Skupaj si prizadevajo, da bi bilo zadovoljstvo posameznikov ter skupnosti ĹĄe veÄ?je. KopuĹĄar je menil, da je za njimi eno najuspeĹĄnejĹĄih let od samostojnosti ObÄ?ine. Na podroÄ?ju naloĹžb so se veselili kar nekaj novih, za lokalno skupnost tudi finanÄ?no velikih pridobitev. Teh je bilo najveÄ? v cestni in tudi komunalni infrastrukturi: sanirali so most Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki, kjer so zgradili ĹĄe ploÄ?nik, uredili javno razsvetljavo in vso potrebno infrastrukturo; v PaĹĄki vasi so bila opravljena obseĹžna dela na zavarovanem ĹželezniĹĄkem prehodu, posodobljena je regionalna cesta Gorenje–Skorno, prenovili so nekatere odseke lokalnih cest ‌ Ponosni so na izvedena tudi manjĹĄa, a za obÄ?ane niÄ? manj pomembna vlaganja. Dotaknil se je ĹĄe tvornega sodelovanja obÄ?inske uprave z obÄ?inskim svetom, pri Ä?emer je bilo v ospredju sprejemanje obÄ?inskega podrobnega prostorske-

ga naÄ?rta za zapiranje nevarnega ĹželezniĹĄkega prehoda na cesti proti Slatinam in priprava idejnega projekta za ĹĄiritev javnega vrtca. Z ministrstvom za okolje in prostor so podpisali pogodbo o ukrepih za protipoplavno zaĹĄÄ?ito Hudega potoka in pridobili kar nekaj zemljiĹĄÄ? za izvajanje razvojnih projektov v prihodnje. Opozoril je tudi na bogato druĹĄtveno dejavnost.

Tudi za naslednji mandat imajo, zagotavlja KopuĹĄar, pripravljenih kar nekaj razvojnih projektov. Poleg izgradnje prizidka ĹĄe vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. KopuĹĄar se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri soustvarjanju podobe lokalne skupnosti, ter pozval obÄ?ane in obÄ?anke, da gredo na bliĹžajoÄ?e se lokalne volitve in s tem prispevajo svoj glas za lepĹĄi jutri tamkajĹĄnje obÄ?ine.

Slavnostno sejo so obogatili mladi glasbeniki velenjske glasbene ĹĄole ter domaÄ?a moĹĄki in meĹĄani pevski zbor. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad (od leve proti desni): Mihael Fajfar, Matej Koren (plaketo ObÄ?ine je prevzel v imenu MatjaĹža KaÄ?a) ter moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika (grb ObÄ?ine je prevzel njegov predsednik Dejan Vodovnik) in Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Je bil nakup zemljiĹĄÄ?a pri jezeru predrag?

V MOV poudarjajo, da je bil nakup zemljiĹĄÄ?a na obmoÄ?ju TRC Jezero gospodaren in transparenten Kandidat za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Velenje – V dneh pred volitvami so se v javnosti ponovno pojavili oÄ?itki, da je Mestna obÄ?ina Velenje (MOV) leta 2012 plaÄ?ala previsoko in nerealno ceno za zemljiĹĄÄ?e na obmoÄ?ju TRC Jezero. ÂťNesporno dejstvo je, da je bila trĹžna vrednost zemljiĹĄÄ?a 856.539 evrov, Mestna obÄ?ina Velenje pa je zanj plaÄ?ala 650 tisoÄ? evrov torej 21,72 EUR/m2 oz. veÄ? kot 200 tisoÄ? manj, kot je bila trĹžna vrednost zemljiĹĄÄ?a,ÂŤ poudarjajo na MOV. Dodajajo

ĹĄe, da sta bila razloga za nakup dva: obÄ?ina je zemljiĹĄÄ?e potrebovala za vsakoletno izvedbo Pikinega festivala, na tej lokaciji pa se razvija tudi Velenjska plaĹža. Še v letoĹĄnjem letu pa naÄ?rtujemo na tej lokaciji zaÄ?etek gradnje sodobnega prireditvenega prostora in odra, ki bo v svoje okrilje lahko sprejel veÄ? kot 30 tisoÄ? obiskovalcev,ÂŤ ĹĄe poudarjajo pri MOV. Ponovno so bili uspeĹĄni pri kandidaturi za evropska sredstva in pridobili sofinancira-

nje v viĹĄini 67,71 % ali 6 milijonov evrov za ta projekt, katerega investicijska vrednost znaĹĄa veÄ? kot 8,8 milijona evrov. Velenje bo torej kmalu na tej lokaciji ĹĄe razĹĄirilo in nagradilo turistiÄ?no đ&#x;”˛ ponudbo.

Ĺ kodo po ujmi so zabeleĹžili tudi v SaĹĄa regiji Ljubljana, 6. novembra – Hudo neurje z vetrom in moÄ?nim deĹževjem je 29. in 30. oktobra v ĹĄtevilnih krajih po drĹžavi za seboj pustilo ogromno ĹĄkode. Kot so navedli na Upravi RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, so ĹĄkodo zabeleĹžili v 44 obÄ?inah, po prvih zbirnih ocenah bo ta presegala 0,3 promile drĹžavnega proraÄ?una. Vlada je v torek izdala sklep o zaÄ?etku ocenjevanja ĹĄkode. S tem pozivajo obÄ?ine in vodnogospodarska podjetja oz. ministrstva, naj pripravijo oceno ĹĄkode na stvareh in infrastrukturi. Med prizadetimi so tudi obÄ?ine Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava in Ĺ oĹĄtanj. ObÄ?inske komisije v navedenih obÄ?inah bodo ĹĄkodo oceđ&#x;”˛ nile do 3. decembra.

OBKROŽITE

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

15. novembra 2018

S Habitom se Ĺživi bolje Tako pravi nov slogan prenovljene grafiÄ?ne podobe – UpravniĹĄkim in nepremiÄ?ninskim storitvam dodali storitve, ki jih potrebuje dom, poslovni prostor ali druga nepremiÄ?nina Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – OseminĹĄtirideset odzivnih in dobro usposobljenih strokovnjakov Habita v treh poslovnih enotah – Velenje, Celje in Koper – skrbi za veÄ? kot 18.000 nepremiÄ?ninskih enot v zasebni ali skupni lasti v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, na Celjskem ter Obali. Od pred kratkim se predstavljajo z novo grafiÄ?no podobo, s katero ĹĄe poudarjajo celostno skrb za vsako posamiÄ?no nepremiÄ?nino, ki jo upravljajo. ÂťZ njo Ĺželimo povedati, da nismo zgolj upravnik, ampak celovit skrbnik nepremiÄ?nine. Poslovanje smo razdelili na upravniĹĄke in nepremiÄ?ninske storitve ter dodatno podporo,ÂŤ pravi Janko PopoviÄ?, direktor krovne druĹžbe, razdeljene v tri poslovne enote.

Ne samo upravnik, ampak skrbnik

ÂťS tem bi radi pokazali, da ne upravljamo le skupno lastnino, upravljamo oziroma skrbimo tudi za nepremiÄ?nine v lasti etaĹžnih lastnikov. Svetujemo pri racionalizaciji stroĹĄkov, posre-

dujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi nepremiÄ?nin, izvajamo cenitve, pomagamo pri kratkoroÄ?nem in dolgoroÄ?nem najemu, hitri prodaji nepremiÄ?nin, nudimo pomoÄ? pri prenovi, sklenitvi zavarovanj za nepremiÄ?nino, pravno svetujemo ‌ Z dodatnimi storitvami pa reĹĄujemo teĹžave ĹĄe pred njihovim nastankom, tako da nudimo dodatno pod-

â?ą

ALU polkna in protivlomna vrata. Nabor izdelkov pa bodo ĹĄirili.

Kurnikova imenovana za direktorico PE Velenje

getsko primernejĹĄimi fasadami.

Med ostalim sta letos novo podobo v centralnem delu mesta Velenje dobili stavbi Šaleťka18 a-d in Zidanťkova 1–3.

Za etaĹžne lastnike pripravijo celovito finanÄ?no konstrukcijo, pomagajo pri najemu kredita, vedno pa izkoristijo (tudi) ugodnosti, ki jih nudi Eko sklad.

Rajko Fajmot, direktor upravniĹĄkih storitev: ÂťZelo sem vesel odloÄ?be ViĹĄjega sodiĹĄÄ?a.

To je ugotovilo, da veÄ?ina ne oĹĄkoduje tistega, ki je proti, ampak je ravno obratno.

UrĹĄka Kurnik, direktorica PE Velenje: ÂťDejansko se trudimo, da bi Ĺživeli bolje.ÂŤ

OseminĹĄtirideset vrhunsko usposobljenih strokovnjakov v poslovnih enotah Velenje, Celje in Koper skrbi za veÄ? kot 18.000 nepremiÄ?ninskih enot v zasebni ali skupni lasti v Ĺ aleĹĄki in Savinjski dolini, na Celjskem in Obali.

poro pri vzdrĹževanju, Ä?iĹĄÄ?enju, varovanju, vrtnarskih storitvah, selitvah ‌ Skratka, poskrbimo za vse, kar dom, poslovni prostor ali druga nepremiÄ?nina potrebuje,ÂŤ razlaga PopoviÄ?.

Zadnji produkt, ki so ga uvedli, je Habit Shop. Za svoje stranke so pripravili posebne ponudbe kakovostnih izdelkov za dom, ki jih je moĹžno poravnati na 24 obrokov. Za zaÄ?etek so testno uvedli tri: klimatske naprave,

Poslovna enota Velenje je tudi najveÄ?ja med tremi. Osemnajst zaposlenih upravlja 6.972 enot oziroma 454 stavb. ÂťDosledno izpolnjujemo vse, kar uporabniki naĹĄih storitev potrebujejo za dom, poslovni prostor ali drugo nepremiÄ?nino. Dejansko se trudimo, da bi Ĺživeli bolje.ÂŤ To se v zadnjem obdobju ĹĄe kako vidi. Ĺ tevilne stavbe, ki jih upravljajo, dobivajo lepĹĄo podobo (tudi) z obnovljenimi in ener-

Janko PopoviÄ?, direktor druĹžbe: ÂťZadnji produkt, ki smo ga uvedli, je Habit Shop s kakovostnimi izdelki za dom.ÂŤ

Z rezervnim skladom skrbno gospodarijo

Lastniki sredstva vplaÄ?ujejo na loÄ?en raÄ?un, brez posredniĹĄtva upravnika. Ta z njim gospodari na osnovi sklepov etaĹžnih lastnikov. ÂťVsaka stavba ima znotraj

Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒe so po dveh slabĹĄih letinah zaradi spomladanskih pozeb sadjarji v Sloveniji bili plat zvona zaradi skromnega pridelka, letos vijejo roke zaradi rekordne letine. Po nekaterih podatkih naj bi pridelali kar 65 tisoÄ? ton jabolk, kar je nad petletnim povpreÄ?jem. V sadovnjakih Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina na Turnu pri Velenju so konÄ?ali obiranje sadeĹžev prejĹĄnji teden. Pridelek je obiralo 14 domaÄ?ih ljudi, nabrali pa so 430 ton jabolk.

Vlaganja v opremo za stiskanje in predelavo jabolk se jim letos obrestujejo.

Ä?i nimamo, zato se poskuĹĄamo znajti, kot vemo in znamo. Kot dober gospodar smo pridelek ne glede na rekordno letino obrali in prizadevali si bomo iz njega tudi kaj narediti ter sadeĹžu dati dodano vrednost. Pred leti smo vloĹžili denar v nakup potrebne opreme za stiskanje in vlaganje se nam letos obrestuje.ÂŤ Kot ĹĄe ugotavlja Drev, kljub temu prav veliko moĹžnosti za predelavo nimajo, zato so nekoliko spremenili strategijo. 75 ton jabolk so namreÄ? shranili v hladilne prostore v Selnici ob Dravi. Ta jabolka bodo ponudili na trgu od marca prihodnje leto. PoveÄ?ali so tudi koliÄ?ine za predelavo. Dobrih 100 ton jabolk bodo predelali,

in sicer v jabolÄ?ni sok (tega naj bi bilo od 50 do 60 tisoÄ? litrov), letos prviÄ? so se odloÄ?ili ĹĄe za proizvodnjo jabolÄ?nega kisa. Tega naj bi stisnili blizu 15 tisoÄ? litrov. Z jabolki oskrbujejo tudi nekatere javne zavode v Ĺ aleĹĄki, Spodnji in Zgornji Savinjski dolini, v Ljubljani, priloĹžnost iĹĄÄ?ejo ĹĄe drugod po Sloveniji. Prav tako iĹĄÄ?ejo partnerje za nakup olupljenih jabolk (jabolÄ?ne krhlje), s katerimi zalagajo recimo SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Prihodnje leto tudi ekoloĹĄko pridelana jabolka

Zadruga prideluje jabolka na integriran, okolju prijazen naÄ?in,

liko zadev. ÂťZelo smo zadovoljni s prvo odloÄ?bo ViĹĄjega sodiĹĄÄ?a, s katero je to nadomestilo podpis enega etaĹžnega lastnika za najetje kredita za obnove, prenove ...

lo njegov podpis. To pa je tista svetla toÄ?ka, zaradi katere bomo laĹžje uresniÄ?ili velika vlaganja, ki jih je nemogoÄ?e udejanjiti brez najema kredita.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjska Turna kupila Gor kolesa

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina obrala 430 ton jabolk – Poleg jabolÄ?nik krhljev in soka ĹĄe jabolÄ?ni kis – V bliĹžnji prihodnosti ĹĄe jabolÄ?no vino

Jabolka prideluje zadruga na 16,4 hektarja povrĹĄin, zasejane pa ima predvsem z aktualnimi prodajnimi vrstami, kot so idared, gala, elstrar, carjeviÄ? ‌Tudi pri nas je bila letoĹĄnja letina obilna in kakovostna, kar nam je nakopalo kar nekaj teĹžav predvsem na trgu. Ponudba je namreÄ? zelo velika, zato se sedaj trudimo, da bi kakovostna industrijska jabolka po zmerni ceni tudi prodali,ÂŤ je povedal Ivan Drev, direktor zadruge.

Za direktno prodajo se niso odloÄ?ili zaradi smeĹĄno nizkih cen. ÂťCena za kilogram kakovostnih industrijskih jabolk znaĹĄa 3 cente, nas pa obiralec stane 2,6 centa, kje pa so tu ĹĄe ostali stroĹĄki.

Avstrijskemu kmetu drĹžava pomaga s 15 centi. Mi te pomo-

Kot je znano, imamo v nekaterih stanovanjskih stavbah velike teĹžave Ĺže z veÄ?inskim soglasjem, tam, kjer je zakonodajalec predvidel, da mora biti to 100-odstotno, pa sploh. Pravzaprav je to praktiÄ?no nemogoÄ?e, saj je vsaj en vedno proti. Zato sem zelo vesel odloÄ?be ViĹĄjega sodiĹĄÄ?a, ki je ugotovilo, da velika veÄ?ina, ki je za doloÄ?eno stvar, ne oĹĄkoduje tistega, ki je proti, ampak je ravno obratno. Tisti, ki zavraÄ?a podpis, lahko oĹĄkoduje in drĹži za talce ostale in je zato nadomesti-

Vsaka od treh poslovnih enot Habita je samostojna, vsako vodi direktor poslovne enote. Oktobra je bila na mesto direktorice PE Velenje imenovana UrĹĄka Kurnik.

VeÄ? za predelavo in v hladilnico

Letina obilna in kakovostna

skupnega raÄ?una odprt svoj podraÄ?un, o katerem lahko banka preko elektronske poĹĄte meseÄ?no poroÄ?a nadzornemu odboru. OmogoÄ?ili smo tudi politiko ĹĄtirih oÄ?i, kar pomeni, da imajo etaĹžni lastniki (pooblaĹĄÄ?enec etaĹžnih lastnikov) moĹžnost biti sopodpisniki za vse stroĹĄke, ki se Ä?rpajo iz rezervnega sklada,ÂŤ pravi direktor upravniĹĄkih storitev druĹžbe Habit Rajko Fajmot.

Upravniki teĹžko Ä?akajo na spremembo zakonodaje, saj je na tem podroÄ?ju treba urediti ve-

Ĺže prihodnje leto bodo kupcem ponudili tudi ekoloĹĄko pridelana jabolka (sicer ĹĄe brez certifikata). Lani so namreÄ? zasadili za tovrstno pridelavo 2 hektarja, letos v jeseni ĹĄe hektar povrĹĄin, v doglednem Ä?asu naj bi bilo namenjenih ekoloĹĄki pridelavi od 6 do 7 hektarjev sadovnjakov. ÂťDomaÄ?e sorte za ekoloĹĄko pridelavo ne obstajajo, smo se pa odloÄ?ili za tri vrste trĹžno zanimivih jabolk. Nameravamo pa v okviru integrirane pridelave zasaditi kakĹĄne domaÄ?e vrste jabolk, ki bodo kompatibilne s pridelavo ostalih sort.ÂŤ Ne glede na to, kakĹĄne bodo prihodnje letine, nameravajo na zadrugi predelati v konÄ?ne produkte Ä?im veÄ? industrijskih jabolk. Poleg jabolÄ?nega soka, jabolÄ?nih krhljev, jabolÄ?nega kisa naÄ?rtujejo ĹĄe dva izdelka, in sicer jabolÄ?no Ä?eĹžano, ki jo nameravajo ponuditi vrtcem in ĹĄolam, ter jabolÄ?no vino – tolkec ali jabolÄ?nik. ÂťV tukajĹĄnjem okolju je bila ta pijaÄ?a pred veÄ? leti uveljavljena, zanimanje zanjo je v porastu. Mi Ĺželimo kakovost te pijaÄ?e dvigniti na viĹĄjo raven, zato bomo ĹĄe letos pripravili ocenjevanje jabolÄ?nika, izvajali analize in kmetom svetovali, kako naj negujejo jabolÄ?no vino,ÂŤ je ĹĄe povedal Ivo Drev. đ&#x;”˛

Gorenje je prodalo druĹžbo Gor kolesa, ki proizvaja sodobnejĹĄe razliÄ?ice koles pony. Kupilo jo je uspeĹĄno ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Turna.

Prodajo so izvedli konec avgusta, celoten prodajni postopek pa je bil zakljuÄ?en septembra. Cene niso razkrili. Direktor Turne Vladimir PogaÄ? je povedal, da nameravajo v prihodnje skupaj s partnerji, ki vidijo priloĹžnost v razvoju, prodaji in proizvodnji koles, izdelati strategijo za nadaljnji razvoj podjetja Gor kolesa. DopuĹĄÄ?ajo tudi moĹžnost izdelave elektriÄ?nih koles. Lani je druĹžba dosegla 993.000 evrov prihodkov od đ&#x;”˛ prodaje in ob tem ustvarila za 863.000 evrov izgube.

OBKROŽI OBKROŽI ŠT. ŠT.

Bojana Ĺ˝NIDER za Ĺžupanjo obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

NaroÄ?nik oglasa: SD

4

Ĺ oĹĄtanj enakih moĹžnosti! #bojana.znider

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 5

INTERVJU

15. novembra 2018

5

Tovarno televizorjev bi lahko v Gorenju zaÄ?eli graditi Ĺže prihodnje leto NaÄ?rtovano veliko naloĹžbo in poveÄ?anje dosedanjih proizvodnih zmogljivosti lahko omaja prepoÄ?asna izgradnja hitre ceste – Predsednik Uprave Gorenja Franjo Bobinac ostaja na tej funkciji, s ponosom pa je prevzel tudi vodenje marketinga v Hisense International – Gorenje postaja centrala za Hisensesove operacije za celotno Evropo tako za podroÄ?je proizvodnje, razvoja kot tudi trĹženja.

Mira ZakoĹĄek

V Gorenju se zelo na hitro dogajajo velike spremembe. V samo treh mesecih kar je postal njihov lastnik kitajski Hisense, so uresniÄ?ili ĹĄtevilne naÄ?rte.

PoveÄ?ujejo proizvodnjo prestiĹžnih gospodinjskih aparatov na lokaciji v Velenju, proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov v celoti selijo v Srbijo, sinergijske uÄ?inke iĹĄÄ?ejo kar na vseh poslovnih podroÄ?jih, naÄ?rtujejo pa tudi gradnjo nove tovarne televizorjev in ĹĄe in ĹĄe. To pa je tudi tema pogovora s prvim moĹžem Gorenja Franjem Bobincem.

Prevzem Gorenja, ki smo si ga VelenjÄ?ani pa najbrĹž tudi ĹĄtevilni Slovenci nekako ves Ä?as lastili, je bil za mnoge ĹĄok, zagotovo tudi za vaĹĄe delavce, ĹĄe posebej, ker gre najbrĹž za veliko spremembo tudi pri naÄ?inu vodenja? ÂťTega nikakor ne bi dejal tako trdo, Ä?eprav se je morda sprememba zdela hitra in odloÄ?na. Ampak ta sprememba lastniĹĄtva Gorenja nima niÄ? skupnega s prevzemi, ki so se dogajali po Sloveniji, ko so podjetja prodajali lastniki ali pa banke.

Pri nas smo iskanje novega lastnika zaÄ?eli v Upravi ob podpori Nadzorne-

Gorenje in za zaposlene. Navsezadnje pa je bilo to tudi dobro za delniÄ?arje, saj je iztrĹžena dobra cena.ÂŤ Sicer pa tako majhnega sistema na podroÄ?ju gospodinjskih aparatov (za Gorenje sicer osebno teĹžko uporabim izraz majhno), kot je Gorenje v Evropi ni bilo veÄ?? ÂťRes je, pred tedni je tudi Candy denimo postal del kitajskega Haierja. MogoÄ?e je to velikost s slovenskega zornega kota res teĹžko razumeti. TeĹžko je govoriti o majhnosti, Ä?e smo najveÄ?je slovensko industrijsko podjetje, a na svetov-

V ponedeljek ste se vrnili iz Kitajske, bili ste na sedeĹžu podjetja svojega novega lastnika, kakĹĄni so obÄ?utki? ÂťDrugiÄ? sem bil tam in ponovno videl velikost in razvojno naravnanost tega naĹĄega novega partnerstva. Gre za vrhunsko podjetje, ki sodi med najveÄ?je svetovne proizvajalce televizorjev in hladilno ventilacijskih naprav in ki je s prevzemom Gorenja skozi velika vrata stopilo na globalni trg gospodinjskih aparatov. Ĺ e posebej impresiven je njihov razvojni center, ki zaposluje kar 6000 ljudi, pa seveda tudi razstavno prodajni salon, kjer prikazujejo celo vrsto reĹĄitev, ki na Kitajskem Ĺže funkcionirajo. Med

â?ą

Dobili ste izjemno veliko trĹžiĹĄÄ?e, prodaja vaĹĄih prestiĹžnih aparatov je tam Ĺže stekla. Kako so jih sprejeli? ÂťOdloÄ?itev, da vstopimo na kitajski trg, je bila zelo dobra. Seveda smo najprej iskali sinergije, razmiĹĄljali o njih v smeri razvoja tega trga, se je pa tudi takoj ponudila priloĹžnost, da ponudimo naĹĄi prestiĹžni blagovni znamki Asko in Gorenje kitajskemu trgu. Tam smo svoje izdelke sicer Ĺže prodajali in ustvarili nekaj milijonov evrov prometa. Relativno hitro smo se dogovorili za promocijski dogodek, ki je doĹživel fantastiÄ?no udeleĹžbo (veÄ? kot 300 novinarjev in distributerjev). Tako smo torej dobili priloĹžnost, da skozi velika vrata vstopimo v distribucijske kanale in neposredno do kitajskega potroĹĄnika. Za nas je to izjemna priloĹžnost za dodatne posle in dodatne proizvodne koliÄ?ine, kar seveda pomeni rast Gorenja in ĹĄe veÄ?jo varnost delovnih mest.

Naj ĹĄe dodam, da smo se Ĺže dogovorili, da bo Gorenje na Kitajskem premijska blagovna znamka, ki bo segala v najviĹĄje cenovne razrede.ÂŤ

Vse tole v zvezi s prevzemom Gorenja se je dogajalo zelo hitro, vseeno pa vam je na to dobro uspelo pripraviti delavce? ÂťV Ä?asu priprave na ta prevzem smo zelo resno vzeli zgodbo komuniciranja z vsemi deleĹžniki, tako poslovnimi partnerji, bankami, lastniki in seveda tudi zaposlenimi. Osebno sem v kljuÄ?nem trenutku, ko je Ĺže bilo jasno, da bo Gorenje prevzela kitajska druĹžba Hisense, nagovoril veÄ? kot 5000 zaposlenih tukaj na lokaciji v Velenju. V dveh dneh smo pripravili 10 zborov delavcev, na katerih smo pojasnili vse in odgovorili na vsa odprta vpraĹĄanja. Moram reÄ?i, da nismo imeli nobenih teĹžav. Komuniciranje nadaljujemo tudi sedaj po posameznih programih, za to skrbijo direktorji, se pa tudi Ä?lani uprave udeleĹžujemo sej sveta delavcev. Razumljivo je, da si delavci Ĺželijo ohraniti svoje pravice in delovna mesta in prav je, da smo z njimi ves Ä?as v socialnem dialogu.ÂŤ Kako realna je gradnja tovarne televizorjev tukaj v Velenju? ÂťPovsem realna je. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bi jo lahko zaÄ?eli graditi Ĺže prihodnje leto, leta 2020 pa bi tudi Ĺže stekla proizvodnja. Mislim, da bomo prostorske moĹžnosti zanjo naĹĄli znotraj naĹĄega industrijskega kompleksa. Tako Mestna obÄ?ina Velenje, kot obe pristojni ministrstvi sta pri pripravah na to gradnjo izjemno kooperativni. Od drĹžave pa priÄ?akujem tudi pospeĹĄek pri izgradnji hitre ceste. Brez tega bi lahko ti naÄ?rti, pa tudi drugi proizvodni naÄ?rti, padli v vodo. Tu resniÄ?no raÄ?unamo na pomoÄ? vseh odgovornih v Sloveniji, v lokalni skupnosti pa tako ali tako Ĺže imamo zagotovljeno podporo.ÂŤ

Letno naj bi v Velenju proizvedli milijon televizorjev, kasneje pa nekaj milijonov

drugim razvijajo in prodajajo reĹĄitve za pametna mesta in medicinsko opremo, s katero si pomagajo kirurgi pri najbolj zahtevnih operacijah.

Skratka Hisense je svetovna korporacija razliÄ?nih dejavnosti. Tokrat smo bili tam z marketinĹĄkim in prodajnim timom, pred nekaj tedni s tehniÄ?no ekipo. Vsi so zelo navduĹĄeni, ponosni, da so del tega in vraÄ?ajo se ĹĄe bolj zagnani, da skupaj z novim lastnikom naredimo zelo uspeĹĄno zgodbo ne le za Gorenje, ampak za celo Slovenijo in ĹĄirĹĄo regijo.ÂŤ

sti, predvsem sinergije na podroÄ?ju trĹženja, razvoja in nabave, in kot sem Ĺže omenil, lansirali naĹĄo blagovno znamko na Kitajskem. Tako na primer zdaj skupaj intenzivno pripravljamo marketinĹĄko predstavitev zabavne elektronike Hisensa, ki bo januarja prihodnje leto v Las Vegasu.ÂŤ

ga sveta. Ugotavljali smo namreÄ?, da smo dolgoroÄ?no premajhni, da bi konkurenÄ?no lahko sledili velikim, tudi do 200-krat veÄ?jim svetovnim korporacijam. Filozofije ekonomije obsega so paÄ? takĹĄne, da enostavno moraĹĄ biti veÄ?ji, da si lahko konkurenÄ?en z vidika nabave, stroĹĄkov ‌ Po drugi strani pa moraĹĄ biti tudi dovolj velik, da imaĹĄ denar ĹĄe za razvoj. Mi imamo kot najveÄ?je slovensko industrijsko podjetje v razvoju zaposlenih 450 ljudi, Hisense ima v svojem centru 6000 zaposlenih, podobno pa je tudi z drugimi svetovnimi korporacijami, ki so naĹĄi konkurenti.ÂŤ Poslovnega partnerja je torej iskala Uprava? ÂťTako je. Ocenili smo, da lahko Gorenju le tako dolgoroÄ?no zagotovimo rast, s tem pa tudi razvoj blagovnih znamk in varna delovna mesta. Zastavili smo si cilje in se lotili iskanja strateĹĄkega partnerja. S skupino Hisense smo dosegli vse, kar smo iskali. Pravzaprav celo presegli. Gorenje namreÄ? postaja centrala za Hisensesove operacije za celotno Evropo tako za podroÄ?je proizvodnje, razvoja kot tudi trĹženje.

To zgodbo Gorenja je torej zaÄ?ela Uprava s sodelavci, sam pa sem bil velik motor tega dogajanja, ker sem bil in sem prepriÄ?an, da je to dobro za druĹžbo

nem trgu, kamor prodajamo 95 odstotkov svoje proizvodnje, smo bili premajhen igralec. Kot del tako ugledne skupine, kot je Hisense, smo stopili v prvo ligo globalnih igralcev in to ne samo proizvajalcev bele tehnike ali zabavne elektronike. Hisense je namreÄ? podjetje, ki bo v prihodnje zagotovo vodilno na podroÄ?ju razvoja in prodaje pametnih naprav, katerih srediĹĄÄ?e bo vsekakor televizor, ki bo v ospredju pametnih domov. Povezoval pa bo pravzaprav vse, kar se nam bo v domu prihodnosti dogajalo. To je torej povsem neka druga industrija, v kateri doslej nismo bili prisotni.ÂŤ Se je pa spremenil naÄ?in vodenja. Kako je pravzaprav videti delo uprave, ki je odslej 12 Ä?lanska, vsak Ä?lan pa ima za svoje podroÄ?je tudi predstavnika kitajskega lastnika? ÂťZ vidika upravljanja je tole obdobje seveda prehodno. Moram reÄ?i, da se je izkazalo kot prava odloÄ?itev, da sem, potem ko je Hisense sredi avgusta prevzel efektivno kontrolo, predlagal takĹĄno razĹĄiritev uprave. Ko prideta skupaj dve tako veliki in pomembni, na drugi strani pa razliÄ?ni podjetji, je to najboljĹĄa reĹĄitev in pokazala se je tudi kot izjemno dobra. V komaj treh mesecih smo udejanjili Ĺže ĹĄtevilne aktivno-

In za kolikĹĄno proizvodnjo gre? ÂťV prvi fazi raÄ?unamo na letno proizvodnjo milijon televizorjev, za kar bomo vzpostavili od 400 do 500 visokotehnoloĹĄkih delovnih mest, kasneje pa bi se lahko ta proizvodnja poveÄ?ala na nekaj milijonov letno.ÂŤ Kaj konkretno pomeni ta prevzem za samo Velenje, z lokalno skupnostjo ste doslej vedno dobro sodelovali? ÂťTudi lokalno skupnost smo ves Ä?as obveĹĄÄ?ali, mislim, da je kakovost tega sodelovanja pozitiven odnos do Gorenja in njegovih strateĹĄkih premikov. Pa tudi obratno lahko trdim.

Mnogi se spraĹĄujejo, kateri napis bo odslej obeleĹževal dosedanje Gorenje? ÂťNajpomembneje se mi zdi, da blagovne znamke ostajajo. Kako bo novo podjetje oblikovano po pravni plati, ĹĄe ni jasno, prav tako tudi ne, kako bo strukturirano. Osebno pa verjamem, da bo v novem imenu druĹžbe tudi Gorenje.ÂŤ Se obetajo kakĹĄne organizacijske spremembe, da odpuĹĄÄ?anj ne bo, ste Ĺže zagotovili? ÂťOdpuĹĄÄ?anja zaradi tega, da bi zmanjĹĄevali obseg proizvodnje, ne bo. Bo pa optimiziranje, predvsem v kakĹĄnih podpornih sluĹžbah zaradi uvajanja avtomatizacije, informacijskih sistemov ali pa preprosto, kdor ne Ĺželi, ne zna, ali ne zmore, od takĹĄnih se je paÄ? potrebno posloviti in tako bi bilo, Ä?e smo sami ali s strategom.

Kar pa se same organizacije tiÄ?e, ta

je tista, ki podpira strategijo in ta se bo absolutno spreminjala, danes, jutri in pojutriĹĄnjem. Takoj zdaj na primer zaÄ?enjamo prodajati v naĹĄih prodajnih mreĹžah proizvode Hisense, da ne govorim o spremembah, ki jih bo prinesla proizvodnja televizorjev.ÂŤ Vam osebno novi lastniki oÄ?itno zelo zaupajo, saj so dali v vaĹĄe roke vodenje globalnega marketinga v podjetju Hisense International. Kaj vam to pomeni, nekateri se spraĹĄujejo, ali ostajate tukaj? ÂťMoje delovno mesto je tukaj, Ä?eprav bom morda v prihodnje res veÄ? na poti.

Sem pa vesel, da so novi lastniki v Gorenju prepoznali sposobnost, da jim pomagamo na podroÄ?ju globalnega marketinga, ker res znamo obvladovati razvoj blagovnih znamk, vemo, kako se lotiti osvajanja novih distribucijskih poti, kako s pravo produktno politiko razvijati posle ‌ Tako da sem tudi zelo vpet v centralo na Kitajskem, kajti Hisense International, katerega globalni marketing pokrivam, pokriva mnoge drĹžave od Azije pa do ZDA, Latinske Amerike, JuĹžne Afrike, BliĹžnjega vzhoda ‌ Zdi se mi, da to, da so zaupali to funkcijo, ki je najviĹĄje pozicionirano delovno mesto v skupini Hisense nekomu, ki prihaja izven njihove Skupine, tudi veliko priznanje zaposlenim v Gorenju. Vse skupaj je priloĹžnost za moje sodelavce, da se prebijejo do odgovornejĹĄih delovnih mest ne le v Gorenju, ampak tudi ĹĄirĹĄe v celotnem sistemu Hisense.ÂŤ Ste Ĺže oblikovali vizijo Gorenja, predvsem pa me seveda zanima, kakĹĄno kaj bi bilo v prihodnje tukaj na lokaciji v Velenju? ÂťStrategija znotraj skupine je ĹĄe v nastajanju, del tega bo pokazal Ĺže poslovni naÄ?rt za leto 2019. A Ä?e smo zelo realni bosta prihodnje in leto 2020 v veliki meri ĹĄe prehodni leti. Bo pa priĹĄlo v prihodnjem letu predvsem do zdruĹževanj prodajnih podjetij, ki jih bo v zahodni Evropi veÄ?inoma prevzel Hisense, ker je tam moÄ?nejĹĄi, na vzhodu, kjer smo moÄ?nejĹĄi mi, pa seveda Gorenjeva podjetja. Prodajne poti bomo vsekakor optimirali in za naĹĄe prodajnike bodo proizvodi Hisense, kar sem Ĺže omenil, nova velika poslovna priloĹžnost. Upam pa seveda tudi, da bomo prihodnje leto zaÄ?eli graditi novo tovarno televizorjev.ÂŤ Hladilno zamrzovalne aparate pa v celoti selite v Srbijo? ÂťTo je res, ampak to nima nobene povezave s Hisensom in strateĹĄkim partnerstvom. To je bilo Ĺže v razvojnem naÄ?rtu Gorenja in torej zgolj uresniÄ?ujemo, kar smo si Ĺže prej zastavili. Ob tem pa razmiĹĄljamo, kako kar najbolj optimirati tukajĹĄnje proizvodne lokacije za potrebe po poveÄ?ani proizvodnji drugih aparatov Gorenja na lokaciji v Velenju.ÂŤ Kako pa poslujete v letoĹĄnjem letu? ÂťMi nismo veÄ? na borzi in naĹĄe poslovanje je pod drugaÄ?nimi kriteriji poroÄ?anja, tako da tega javno ne sporoÄ?amo, ampak se bolj osredotoÄ?amo na to, da Ä?im prej zaÄ?nejo delovati te sinergije.

Nam je najbolj pomembno, da najdemo prihranke v nabavi, da z zdruĹženimi prodajnimi ekipami ustvarimo Ä?im veÄ? posla. Hkrati pa se letos posebej osredotoÄ?amo na obvladovanje denarnega toka, ker poskuĹĄamo tudi z novim lastnikom narediti optimalno strukturo zalog, terjatev, na novo vzpostaviti odnose z bankami in to so naĹĄi kljuÄ?ni cilji. O rezultatih poslovanja pa poroÄ?amo drugaÄ?e kot prej, ko smo bili zavezani borznim pravilom.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

SEJA, VOLITVE

15. novembra 2018

Svetniki na sklicani izredni seji sveta MOV niso bili sklepÄ?ni Izredno sejo je skupaj s ĹĄe osmimi sopodpisanimi opozicijskimi svetniki in svetnicami sklical Matej Jenko – Na seji je bilo prisotnih le 7 svetnikov Mojca Ĺ truc

Na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna je Matej Jenko skupaj s ĹĄe osmimi sopodpisanimi svetniki in svetnicami opozicije sklical novinarsko konferenco. Na njej je pojasnil, da so oktobra na velenjsko mestno upravo naslovili zahtevo za sklic izredne seje.

Zanjo so se odloÄ?ili, ker je bila zadnja redna seja sveta MOV junija, od takrat pa da je bilo aktualnih veliko pereÄ?ih tem, s katerimi svetniki niso bili seznanjeni. ObÄ?ina je zahtevo za sklic zavrnila. ÂťZahteva je bila formalno vloĹžena pravoÄ?asno, 22. oktobra.

Iz obÄ?ine so nam odgovorili, da je nepopolna, ker nismo priloĹžili gradiva. Naj poudarim, da je bila naloga priprave gradiva dana obÄ?inski upravi. Pripravili smo ĹĄest vsebinskih toÄ?k, mestna uprava ni pripravila gradiva niti za eno od njih,ÂŤ je pojasnil Matej Jenko.

Minuli petek so se opozicijski svetniki in svetnice odloÄ?ili, da izredno sejo skliÄ?ejo sami. Za njeno vodenje so pooblastili Jenka, vendar pa se je ob dogovorjeni uri v dvorani zbralo le sedem svetnikov in svetnic. ÂťGlede na to, da je od 33 prisotnih zgolj

sedem svetnikov, ugotavljam, da seja ni sklepÄ?na,ÂŤ je dejal Jenko, ob tem pa poudaril, da tudi dvorana ni bila pripravljena ustrezno. ÂťDobro, da je bila sploh odklenjena in da so nam dovolili vstopiti,ÂŤ je ĹĄe pristavil. Dodal je ĹĄe, da mu je Ĺžal, da ni prisotnih dovolj svetnikov in tudi tistih, ki so jo zahtevali. ÂťRes mi je Ĺžal, da toÄ?ke ne morejo biti javno obravnavane, da bi ljudje videli, v kakĹĄni kondiciji je Mestna obÄ?ina Velenje. ÄŒeprav je Ĺžupan skuĹĄal prikazati, da Ĺželimo to sejo izkoristiti za predvolilno kampanjo, ĹĄe enkrat poudarjam, da odgovorni svetniki delujemo odgovorno do konca svojega mandata. Praviloma naj bi bile seje sveta Mestne obÄ?ine Velenje vsak mesec, letos smo imeli le ĹĄtiri,ÂŤ je poudaril Jenko.

Odzval se je tudi na mnenje Ĺžupana KontiÄ?a, da pomenijo dodatne seje tudi veÄ? stroĹĄkov za mestni proraÄ?un. Župan zlonamerno zavaja, saj ve, da ni bila niti ena izredna seja plaÄ?ana.

Redni seji za mesec september in oktober pa sta bili predvideni, v proraÄ?unu so bili predvideni tudi stroĹĄki zanju. Tako lahko reÄ?em, da je Ĺžupan oĹĄkodoval obÄ?ane in obÄ?anke, da nismo mogli izraziti svojih staliĹĄÄ? na dveh

Na petkovi izredni seji svetniki niso bili sklepÄ?ni.

sejah, ki bi se morali zgoditi,ÂŤ je povedal Matej Jenko.

Direktor obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje Iztok Mori je ob tem dejal, da sej julija in avgusta praviloma ni, letos pa da je bila seja sklicana za 25. oktober. ÂťKer smo imeli v obÄ?inski upravi predvidene le tri toÄ?ke, ki pa niso bile nujne, smo Ĺžupanu predlagali, da seje ne skliÄ?e,ÂŤ je povedal Mori in dodal, da so imeli tudi predlagatelji izredne seje moĹžnost predlagati dodatne toÄ?ke za redno sejo, a tega niso storili. Kot je ĹĄe pojasnil Mori, so strokovne sluĹžbe pregledale vlogo za sklic izredne seje in ugotovile, da pogoji zanjo niso izpolnjeni. ÂťAnonimka, ki so jo priloĹžili, ne more biti gradivo za sklic izredne seje. Za gradivo se lahko pripravijo bodoÄ?i sklepi, izjave, mnenja ustanov, ki se jih

vsebine dotikajo, njihovi uradni dopisi ipd. Torej, ustrezno gradivo, o katerem lahko svetnice in svetniki razpravljajo,ÂŤ je pojasnil Mori in dodal ĹĄe, da je drugi pogoj za sklic izredne seje pogoj nujnosti. ÂťNobena od predlaganih tem ni nujna,ÂŤ je poudaril.

Jenko in drugi opozicijski sve-

tniki razmiĹĄljajo drugaÄ?e. O temah, kot so zapiranje oddelka v Zdravstvenem domu Velenje, nastanitev migrantov v Velenju, dovoz okuĹžene zemlje na nasip, razpis za oskrbovana stanovanja, daljinsko ogrevanje in toĹžba MOV do TEĹ oz. HSE, ne Ĺželijo biti obveĹĄÄ?eni preko me-

dijev. RazoÄ?arani so, Ä?eĹĄ da teme pristojnim na obÄ?ini niso pomembnejĹĄe od birokracije. ÂťMestna uprava in Ĺžupan niso Ä?isto niÄ? povedali o vsebini, obesili so se na formalnosti. Gre za oÄ?itno skrivanje izredno pereÄ?ih in pomembnih podatkov, ki bi, kot kaĹže, na laĹž postavile delo Ĺžupana in direktorja obÄ?inske uprave. Sumimo, da bi se pokazalo, da Ĺžupan KontiÄ? in direktor obÄ?inske uprave delata precej bolj v lastnem interesu kot pa v interesu obÄ?ank in obÄ?anov,ÂŤ je dejal Matej Jenko.

Direktor obÄ?inske uprave na to odgovarja, da so vse teme, ki se nanaĹĄajo na Ĺživljenje prebivalcev Velenja in razvoj mesta, pomembne, niso pa vse nujne. Življenje v mestu Velenje teÄ?e naprej in obÄ?inska uprava se aktivno pripravlja na razvoj in prihodnost mesta, intenziteta naĹĄega dela pa je na vrhuncu,ÂŤ je ĹĄe poudaril Mori. đ&#x;”˛

Ĺ˝idan pohvalil skrb za lokalno skupnost Ĺ martno ob Paki, 11. novembra – Na Martinovo nedeljo dopoldan se je mudil v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki predsednik stranke SD in predsednik drĹžavnega zbora Slovenije mag. Dejan Ĺ˝idan. SeĹĄel se je s kandidatom za Ĺžupana lokalne skupnosti Jan-

vsi Ĺžupani slovenskih obÄ?in takĹĄni. Oba se zavedava, da lokalna skupnost, ki raste, potrebuje nove izzive, kot so za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki prizidek k javnemu vrtcu, obnova ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, energetska sanacija obÄ?inskih objektov, poso-

vrstnih primerov lahko ĹĄe veÄ?. Âť Na vpraĹĄanje, ali lahko majhnim obÄ?inam, kot je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki, pomaga pri pridobivanju nepovratnega drĹžavnega in evropskega denarja, je Ĺ˝idan dejal, da je pri tem pomembno sodelovanje strank, ki

Predsednik stranke SD Dejan Ĺ˝idan je na obisku izrazil podporo Ĺžupanskemu kandidatu Janku KopuĹĄarju in kandidatom za obÄ?inske svetnike liste SD.

kom KopuĹĄarjem (Lista za napredek obÄ?ine), ki ga pri tem podpira tudi stranka SD, ter s kandidati stranke SD za obÄ?inske svetnike. Ĺ˝idan nam je povedal, da se je KopuĹĄarju na sreÄ?anju zahvalil za skrb za lokalno skupnost, ki napreduje in v kateri imajo posluh za posameznike, ki teĹžko staknejo zaÄ?etek in konec meseca. Sicer pa sta se pogovarjala o stvareh, ki jih obÄ?ani potrebujejo.Želel bi si, da bi bili

dobitev cest ‌ Po besedah Ĺ˝idana sta pozornost namenila ĹĄe gospodarskim spodbudam. Ogled primera dobre prakse v podjetju Plastika PovĹĄe v ReÄ?ici ob Paki je – po njegovem mnenju – dokaz, kako se s trdim delom, znanjem in spoĹĄtljivim odnosom do zaposlenih da v lokalni skupnosti, ki ni znana po industrijski tradiciji, pripraviti vrhunsko proizvodnjo. ÂťZaznal sem razmiĹĄljanja lokalne skupnosti in kandidata za Ĺžupana, kako bi bilo to-

podpirajo Ĺžupanskega kandidata Âťtudi zato, ko se pripravlja drĹžavni proraÄ?un, da so poslanci in poslanke koalicije informirani o potrebah lokalnih skupnosti. Tako so lahko bolj pozorni, da se te potrebe zrcalijo v finanÄ?nih sredstvih proraÄ?una. Interesi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki se bodo upoĹĄtevali. Ĺ˝upana bomo povabili v poslansko skupino SD in ga izzvali, da pove, za kaj se morajo poslanci in poslanke zavzemati.ÂŤ đ&#x;”˛

Tp

65 let mladi

NaroÄ?nik oglasa: SD

Kandidat za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje in kandidatke ter kandidati za Svet Mestne obÄ?ine Velenje

radio velenje com

107,8 MHz

Velenje, 20. novembra – V torek bo Svetovni dan otroka, ki ga vsako leto s posebno prireditvijo zaznamujejo tudi na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje. V sodelovanju z DruĹĄtvi prijateljev mladine iz Ĺ aleĹĄke doline (skupaj jih je 15) bodo pripravili medgeneracijsko obarvano prireditev, ki jo bodo posvetili tudi 65-letnici velenjske MZPM. Prireditev bo ob 18. uri, v mali dvorani kulturnega doma Velenje, poimenovali pa so jo Âť65 let mladiÂŤ. Vsi, ki se bodo predstavili na njej, so namreÄ? mladi; Ä?e ne po letih, pa po srcu. MZPM Velenje pa skupaj z druĹĄtvi in veÄ? kot 300 prostovoljci s ĹĄtevilnimi programi skrbi, da je Ĺživljenje otrok in druĹžin iz Ĺ aleĹĄke doline lepĹĄe đ&#x;”˛ in prijaznejĹĄe.

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

VOLITVE

15. novembra 2018

Velenjska mladina je sooÄ?ila Ĺžupanske kandidate Ĺ est kandidatov za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje je odgovarjalo na vpraĹĄanja, ki so jih zastavili mladi – Najbolj so jih zanimali ukrepi v stanovanjski problematiki, zaposlovanju in mladinski infrastrukturi Tina Felicijan

Mladinski svet Velenje je v sodelovanju z Radiem Ĺ tudent ter vsemi velenjskimi mladinskimi organizacijami izvedel sooÄ?enje Ĺžupanskih kandidatov, osrednje teme pa so mladi predlagali skozi anketo. Ta je pokazala, da mlade skrbi, kako bodo po zakljuÄ?ku izobraĹževanja v Velenju dobili svoji izobrazbi primerno sluĹžbo.

ObÄ?utek imajo, da je v Velenju moÄ?no prisotno politiÄ?no kadrovanje ter zaposlovanje prek 'vez in poznanstev'. PoroÄ?ajo, da so mnogi prisiljeni v prekarno delo in druge tvegane oblike zaposlitve, ki jim navadno ne omogoÄ?ajo samostojnega Ĺživljenja. TeĹžave imajo tudi na stanovanjskem podroÄ?ju. ÄŒakalna doba na obÄ?inskem razpisu za neprofitna stanovanja je dolga, do najemniĹĄkih stanovanj pa zaradi velikega pov-

â?ą

Brezposelnost mladih v MOV je v preteklih ĹĄtirih letih upadala. S 492 brezposelnih oseb do 29. leta starosti iz septembra leta 2015 je upadla na 265 oseb v septembru letos. Ĺ e vedno je viĹĄja od slovenskega povpreÄ?ja.

praĹĄevanja teĹžko pridejo. Ker so draga, si jih tudi teĹžko privoĹĄÄ?ijo.

Pravijo, da imajo v Velenju priloĹžnost za izobraĹževanje, aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa, udejstvovanje na raznih podroÄ?jih, precej manj pa imajo priloĹžnosti za zabavo. PogreĹĄajo noÄ?ne lokale z raznoliko plesno glasbo, obĹžalujejo, da veÄ?erno koncertno dogajanje v Letnem kinu zaradi

neodobravanja okoliĹĄkih prebivalcev ugaĹĄa, po drugi strani pa upajo, da bodo lahko soustvarjali vsebine na novem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru.

Tako jih je zanimalo tudi, ali se bo Velenje razvijalo v Ĺživahno in s tem tako mladim kot turistom in drugim obiskovalcem prijazno mesto ali pa bo ostalo spalno naselje, v katerem noÄ?no Ĺživljenje trza le ob vikendih.

da Kolar: ÂťDo mladih prideĹĄ tako, da se jim enostavno pribliĹžaĹĄ.

Sama se udeleĹžujem aktivnosti, ki jih pripravljajo. MoĹžnosti za stik z mladimi je veliko, samo potruditi se moramo ter imeti voljo in interes za mlade.ÂŤ Kot lastnik lokala, organizator koncertov in DJ ima veliko stika z mladimi tudi JoĹže Hribar, ki pravi: ÂťVerjetno poznam problematiko veliko

bila pripravljena sprejeti sluĹžbe za doloÄ?en Ä?as in niĹžjo stopnjo izobrazbe od svoje, bi tako sluĹžbo sprejeli Breda Kolar, JoĹže Hribar in Suzana KavaĹĄ, Matej Jenko pa je ostal neopredeljen.

Bojan KontiÄ?, Matej Jenko, Mihael Letonje in Breda Kolar se strinjajo, da morajo istospolni partnerji imeti enake pravice do sklepanja zakonske zveze, po-

ko mladih ter problematiko izseljevanja. JoĹže Hribar napoveduje sreÄ?anje z mladinskimi organizacijami z namenom ugotavljanja potreb, na sestanek pa jih bosta povabila tudi Breda Kolar in Mihael Letonje, da bosta skupaj z njimi zaÄ?rtala smernice. Matej Jenko bi se najprej zavzel za takojĹĄnjo izgradnjo obvoznice, nato bi uredil promet na Celjski ce-

bolje kot sogovorniki. Vem, kje se pojavljajo teĹžave. Med drugim pri zbiranju pred RdeÄ?o dvorano, pri Ä?emer obÄ?ina nima posluha, da bi tja postavila kako kemiÄ?no straniĹĄÄ?e, da ljudje ne bi urinirali po stenah,ÂŤ je povedal. Suzana KavaĹĄ pa je izrazila zadovoljstvo, da je na listi nekaj neznanih mladih obrazov, ki ĹĄe nimajo politiÄ?ne kilometrine, kar ni ovira. ÂťMladim smo dali priloĹžnost, da se aktivno vkljuÄ?ijo v lokalno politiko in kot mestni svetniki vplivajo nanjo.ÂŤ

svojitve in skupnega vzgajanja otrok, JoĹže Hribar in Suzana KavaĹĄ pa sta proti. Jih moti priseljevanje Neslovencev v Velenje?

Bojan KontiÄ? in Matej Jenko na vpraĹĄanje ne moreta odgovoriti niti z da niti z ne. JoĹže Hribar pravi: ÂťOdvisno.ÂŤ Mihael Letonje, Breda Kolar in Suzana KavaĹĄ pa: ÂťNe.ÂŤ Delovanje tako krĹĄÄ?anskih kot muslimanskih in drugih verskih skupnosti v Velenju pa podpirajo vsi.

sti, kjer so pogosti zamaĹĄki, nato pa zaÄ?el intenzivno delati za nova delova mesta. Bojan KontiÄ? pa bo ohranil dosedanjo prakso posvetovanja z mladimi in skupnega odloÄ?anja o mladinskih zadevah, je povedal.

Da ali ne?

Kandidati so odgovorili tudi na vpraĹĄanje, kaj bo prvi korak, ki ga bodo, Ä?e bodo izvoljeni, napravili posebej za mlade. Suzana KavaĹĄ bo najprej pregledala aktualne projekte, nato pa se bo podrobno seznanila s stanovanjsko in zaposlitveno problemati-

jo gimnazijci Ĺ˝iga Lorger, Jan Kikec in Tina HrastenĹĄek. Na oÄ?itke, da je danaĹĄnja mladina apatiÄ?na, lena, izolirana, odgovarjajo: ÂťDo neke mere to drĹži. ÄŒe nekdo ne naredi nekaj zate, tudi sam zase ne boĹĄ. Ne gre za to, da se noÄ?emo druĹžiti, gre za to, da se veÄ?ini druĹženja ne da organizirati.ÂŤ Ne Ä?utijo, da so apatiÄ?ni. Ĺ˝elijo si sprememb, a ne Ä?utijo, da lahko kot posamezniki naredijo bistveno spremembo v druĹžbi.

Vsi trije so aktivni volivci, ker Ä?utijo, da je to njihova dolĹžnost, ne le pravica. Verjamejo, da lahko s tem, da dajo svoj glas, pripomorejo k drĹžavi in druĹžbi, kakrĹĄno si Ĺželijo. Zdi se jim prav, da mladi poskuĹĄajo dvigniti nizko volilo udeleĹžbo. Zaupajo v institucijo volitev, ne zaupajo pa volilnim kampanjam. Sploh pred lokalnimi volitvami opaĹžajo mnoge investicije, projekte in aktivnosti, ki bi jih lahko izvedli Ĺže prej v mandatu. Menijo, da si kandidati s tem kupujejo glasove. Vseeno pa verjamejo, da kandidirajo z namenom, da naredijo kaj dobrega, Ä?eprav imajo tudi Ĺželjo po moÄ?i in vplivu. ÂťVsak, ki kandidira, se hoÄ?e uveljaviti v druĹžbi,ÂŤ pravi sogovornik, dodaja pa, da marsikdo spozna politiko ĹĄele po tem, ko nastopi mandat in ugotovi, da zaradi raznih okoliĹĄÄ?in ne bo mogel izpolniti volilnega programa kljub dobrim namenom. ÂťVerjamem, da so nekateri iskreni. Vem pa, da je teĹžko biti iskren med tistimi, ki to đ&#x;”˛ niso.ÂŤ

Zakaj na listah ni mladih?

Kandidati za Ä?lane mestnega sveta, ki ĹĄe niso dopolnili 30 let, so redki. Tudi programi Ĺžupanskih kandidatov mlade neposredno kveÄ?jemu oĹĄvrknejo. Zakaj?

In kako bodo zastopali interese mladih, Ä?e jih v mestnem svetu ni? ÂťImamo odliÄ?no organiziran podmladek stranke. Glasno in odloÄ?no izraĹža svoja mnenja, ki vÄ?asih niso usklajena z vodstvom stranke. Imamo stik tudi s sploĹĄno mladino in v preteklih mandatih smo vse aktivnosti za mladino izvajali v sodelovanju z mladimi, ki so pri tem lahko soodloÄ?ali,ÂŤ je povedal Bojan KontiÄ?. ÂťZ mladimi imam stike Ĺže celo Ĺživljenje. O dogajanju med mladimi in njihovih potrebah me zdaj redno obveĹĄÄ?a hÄ?i. Delo mladih v okviru razliÄ?nih organizacij pa redno spremljam tudi prek dela v mestnem svetu,ÂŤ je odgovoril Matej Jenko. Mihael Letonje se je obregnil ob obÄ?instvo, v katerem je namesto mlajĹĄe prevladovala srednja generacija. Mladi so namreÄ? sooÄ?anje spremljali iz ozadja ali prek spletnega prenosa. ÂťVidimo, da mladih politika ne zanima. KaĹže, da se mladi noÄ?ete izpostavljati, da ne verjamete, da imate vpliv. Tudi naĹĄa stranka ima podmladek, a Ä?lani niso bili pripravljeni stopiti v bolj aktivno lokalno politiko,ÂŤ je povedal. Da bi bila vesela veÄ? mladih na listi, je povedala tudi Bre-

Vsi kandidati podpirajo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Strinjajo se, da je minimalna plaÄ?a v Sloveniji glede na visoke osnovne bivanjske stroĹĄke prenizka. Medtem ko Bojan KontiÄ? in Mihael Letonje ne bi

Kaj bodo najprej storili za mlade?

Kako je danes v Velenju biti mlad?

Dijaki, ki so se pred lokalnimi volitvami udeleĹžili delavnice na temo drĹžavljanske vzgoje, so soglasno odgovorili: ÂťDolgoÄ?asno.ÂŤ Prireditev je veliko, pravijo, a pogreĹĄajo klube ali prostore za sproĹĄÄ?eno druĹženje in zabavo, za spoznavanje in povezovanje posameznikov iste generacije, za spodbujanje kreativnosti, neformalnega izobraĹževanja, rekreacije. ÂťV petek in soboto zveÄ?er, tudi med prazniki, je Velenje prazno.

V centru se ne dogaja niÄ?,ÂŤ pravi-

Ĺ tevilo najstnikov v MOV je v zadnjih ĹĄtirih letih bolj ali manj konstantno. Tudi pri populaciji, stari od 20 do 24 let, iz leta v leto ni veÄ?jih sprememb. Vsako leto pa upada ĹĄtevilo prebivalcev, starih od 25 do 29 let. Leta 2014 jih je bilo 2443, v prvem polletju 2018 pa 1866. rahlo je upadlo tudi ĹĄtevilo prebivalcev, starih med 30 in 34 let.

.$1','$7.( ,1 .$1','$7,

=$ 69(7 2%ÿ,1( ä2ä7$1-

2%.52Ì, ä7

Za boljĹĄi

Za sodobno

Ĺ oĹĄtanj

Velenje

Kandidatke in kandidati z Mestne obÄ?ine Velenje 6. Mario Bartolac 1. Breda Kolar 2. Zlatko Bartolac 7. Danica Ĺ umljak 3. Marija Plazar 8. BoĹĄtjan Pelko 4. Andrej KozlevÄ?ar 9. Stoja Benić 5. Nina KozlevÄ?ar 10. Miha Ĺ koek

Za napredno

11. Vesna Breznik 12. Franci Lenart 13. Sedina Hasić 14. UroĹĄ IvanÄ?iÄ?

15. Zlatka VrabiÄ?

10 16. TomaĹž Kolar 17. Esta Pelko 18. SaĹĄa Koprivec 19. Nika Napotnik

Ĺ martno

Kandidatke in kandidati za ObÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Matic Volk Mojca Rep dr. Tone Ravnikar Breda Kermavner Boris Gomboc dr. NataĹĄa KopuĹĄar

7.

8.

9.

10.

11.

Bojan KugoniÄ?

Sara LampreÄ?nik Miroslav Jenko Ĺ pela Tajnik Luka KugoniÄ?

Kandidatka in kandidata za ObÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki 1. Josip Lukenda 2. Karmen Petek 3. AnĹže Volk

Podpiramo Ĺžupansko kandidatko Majo AĹžman

NaroÄ?nik: Stranka modernega centra, Beethovnova ulica 2, 1000 Ljubljana

%RMDQD ä1,'(5

*UHJRU 5831,.

%RULV 3/$0%(5*(5

9DOHULMD 6,/29â(.

.DUPHQ 32â75$.

0DUNR 32./(.$

%RĂŁWMDQ 527291,.

0HOLWD â.58%$

%ODQND 0$57,1â(.

%UDQNR 9$/,Ă˝

-XUH .2'581

9LQNR 0$57,129,Ă˝

1DWDãD 723/,â(.

9RMWHK 5(ä(1

-DQH] 9LNWRU =$&,5.291,.

,YDQ 723/,â(.

&YHWND '5$ä1,. /$',1(.

1DVWMD 6/(0(1â(. *UHJRU ý(.21 'DYLG ä1,'(5

ĂŁ2ĂŁ7$1- (1$.,+ 02ĂĽ1267,

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 7. november V sindikatu Sviz so za zaÄ?etek decembra napovedano stavko iz tridnevne spremenili v dvodnevno. ÄŒe se z vlado ne bodo dogovorili, bodo tako stavkali 5. in 6. decembra.

Zunanji minister Miro Cerar se je na Dunaju sestal z avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl. Spregovorila sta tudi o prehodu migrantov prek meje.

Levica je vloĹžila predlog zakona o minimalni plaÄ?i. Ta bi prihodnje leto znaĹĄala 667 evrov neto, leta 2020 pa bi se dvignila na 700 evrov neto.

V Helsinkih je potekal kongres Evropske ljudske stranke.

Na NorveĹĄkem se je konÄ?ala najveÄ?ja vojaĹĄka vaja zveze Nato v zadnjih letih, na kateri je sodelovalo 50 tisoÄ? udeleĹžencev iz 31 drĹžav.

V sindikatu SVIZ so napoved stavke skrajĹĄali na dva dni.

HrvaĹĄko ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo na vse veÄ? laĹžnih novic, ki se na druĹžbenih omreĹžjih razĹĄirjajo o prebeĹžnikih in beguncih.

Kosovska vlada je uvedla 10-odstotne carine na vse proizvode iz Srbije in Bosne in Hercegovine zaradi njunega negativnega odnosa do Kosova.

Vladni pogajalci so predstavnikom dveh zdravstvenih sindikatov, ki ob dvigu plaÄ? zahtevajo tudi viĹĄje dodatke za delo v neugodnem Ä?asu, ponudili viĹĄje dodatke za noÄ?no, nedeljsko in prazniÄ?no delo.

DrĹžavni zbor je na izredni seji s 44 glasovi za in petimi proti sprejel spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je bila v obravnavi po nujnem postopku.

V somalijskem glavnem mestu so blizu hotela eksplodirali trije avtomobili bombe, pri Ä?emer je umrlo najmanj 26 civilistov.

Napad z noĹžem v srediĹĄÄ?u Melbourna, v katerem je bil en Ä?lovek ubit, dva pa sta bila ranjena, je tamkajĹĄnja policija preiskovala kot teroristiÄ?no dejanje.

Ob 80. obletnici kristalne noÄ?i, nacistiÄ?ne protijudovske kampanje, je nemĹĄka kanclerka Angela Merkel dejala, da ima NemÄ?ija moralno dolĹžnost, da se bori proti antisemitizmu.

V severni KaliforMerkel: ÂťNemÄ?ija ima niji je gozdni poĹžar moralno dolĹžnost, uniÄ?il celotno meda se bori proti stece Paradise s 27 antisemitizmu.ÂŤ tisoÄ? prebivalci.

Nakelski Ĺžupan Marko Mravlje je pred svojim lokalom zjutraj naĹĄel poginule Ĺživali. PrepriÄ?an je bil, da mu je tako nekdo grozil.

V Rimu je najmanj 20 tisoÄ? ljudi protestiralo proti vladi, zaradi katere je po njihovem mnenju Âťvse veÄ? sovraĹĄtvaÂŤ.

Predsednik Ĺ rilanke Maithripala Sirisena je razpustil parlament in ĹĄe poslabĹĄal hudo politiÄ?no krizo v drĹžavi. ZdruĹžene drĹžave Amerike in Velika Britanija so se odzvale kritiÄ?no.

V Rimu je 20 tisoÄ? ljudi protestiralo proti vladi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemĹĄka kanclerka Angela Merkel sta v gozdu blizu kraja Compiegne na simbolni slovesnosti odkrila novo spominsko tablo na kraju podpisa premirja ob koncu prve svetovne vojne.

V Pariz je prispel tudi ameriĹĄki predsednik ZDA Donald Trump, ki pa je zelo slabo sprejel idejo o militarizaciji EU. Mediji so poroÄ?ali, da se je ĹĄtevilo Ĺžrtev poĹžara, ki je povsem poĹžgal kalifornijsko mesto Paradise, poveÄ?alo na devet.

Ponedeljek, 12. november Poslanci opozicijskih strank so sporoÄ?ili, da nasprotujejo svetovnemu dogovoru ZN o migracijah.

S poloĹžaja je odstopil generalni direktor Agencije RS za okolje JoĹžko Knez. Vzrok naj bi bile odkrite nepravilnosti v postopkih izdaje dovoljenj v povezavi s Ä?rpanjem plina v Prekmurju.

Premier Ĺ arec je ministra Bandellija pozval k odstopu.

K odstopu s poloĹžaja pa je premier Ĺ arec pozval tudi ministra Bandellija.

Predsednik drĹžave Borut Pahor je za novo ustavno sodnico predlagal Katjo Ĺ ugman Stubbs.

Slovenija je znova dobila opomin Evropske komisije zaradi zamude pri prenosu ĹĄest let stare direktive o doloÄ?itvi minimalnih standardov na podroÄ?ju pravic, podpore in zaĹĄÄ?ite Ĺžrtev kaznivih dejanj.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil kritiÄ?en do drĹžav, ki odstopajo od marakeĹĄke deklaracije, a vendar se je tako odloÄ?ila tudi Bolgarija.

Kljub prizadevanjem veÄ? kot osem tisoÄ? gasilcev, da bi ukrotili ogenj v Kaliforniji, se ta ni umiral. Ĺ tevilo Ĺžrtev se je povzpelo na 31, veÄ? kot 200 ljudi je bilo ĹĄe vedno pogreĹĄanih.

Torek, 13. november Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek je na novinarski konferenci pojasnila, da je Marko Bandelli naredil napako in se zanjo opraviÄ?il, zanjo prevzel odgovornost in odstopil z mesta ministra.

V ĹĄtevilnih obÄ?inah so volivci Ĺže imeli moĹžnost voliti na predÄ?asnih volitvah.

Nedelja, 11. november Poljska je ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne zaznamovala tudi stoto obletnico neodvisnosti drĹžave, pri Ä?emer so po drĹžavi potekale ĹĄtevilne slovesnosti.

Na SlovaĹĄkem so potekale lokalne volitve, na katerih je slavila vladajoÄ?a stranka Smer.

Toda po umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka je bila podpora omenjeni stranka

Petek, 9. november Minister za razvoj, strateĹĄke projekte in kohezijo Marko Bandelli se je opraviÄ?il ĹĄe v drĹžavnem zboru. ÂťZavedam se, da sem naredil hudo napako. Vem, da moj zapis ni bil primeren, zaradi Ä?esar mi je resniÄ?no Ĺžal,ÂŤ je dejal.

manjĹĄa kot nekoÄ?.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kalifornija so ĹĄe naprej divjali poĹžari. Pristojni so potrdili smrt vsaj 25 ljudi, preko 300 tisoÄ? jih je moralo zapustiti domove.

V Parizu je potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, so udeleĹžili pa se je premierji in predsedniki 84 drĹžav ter predstavniki osrednjih mednarodnih organizacij. V osrednjem govoru sta Merklova in Macron opozorila na potreben boj proti nacionalizmu.

Sobota, 10. november

Slovenski in ĹĄpanski premier Marjan Ĺ arec in Pedro Sanchez sta v Madridu govorila o vrsti evropskih in mednarodnih zadev, pri Ä?emer sta se strinjala o potrebi po okrepitvi delovanja Evropske unije.

Po informacijah, da je minister Marko Bandelli grozil Ĺžupanu ObÄ?ine Komen, so tudi v stranki, ki jih pripada (SAB), potrdili, da gre za neprimerno komunikacijo.

DeSUS se je odloÄ?il, da bo podporo predlogu sprememb zakonov za dvig minimalne plaÄ?e in denarno socialno pomoÄ? pogojeval z ureditvijo statusa upokojencev v skladu z zavezo v koalicijski pogodbi.

V poslanski skupini SDS so zahtevali nujno sejo odbora za zdravstvo, na kateri bi od vlade zahtevali konkretno pojasnilo, kakĹĄna bo nadaljnja usoda programa Nacionalnega inĹĄtituta za otroĹĄke srÄ?ne bolezni.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić je na sreÄ?anju s kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem v Bruslju ostro nasprotoval vzpostavitvi kosovske vojske. Ĺ panske oblasti so sporoÄ?ile, da je tamkajĹĄnja policija prepreÄ?ila napad na premierja Pedra SĂĄncheza.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

ÄŒetrtek, 8. november

V DeSUSu so se odloÄ?ili, da bodo podporo predlogu sprememb zakonov za dvig minimalne plaÄ?e in glede denarne socialne pomoÄ?i pogojevali z ureditvijo statusa upokojencev.

15. novembra 2018

Na slovesnosti ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne so bili zbrani vsi vidnejĹĄi voditelji sveta.

Demoni VelenjÄ?ani smo bili vedno obÄ?utljivi, ker naj bi bili po krivici spregledani in nepomembni, vrojeni smo v prekletstvo samopomilujoÄ?e se periferije. Saj veste, kaj to pomeni. Tako pomembno srediĹĄÄ?e, pa nima svojih registrskih tablic, tako veliko mesto, pa nacionalni radio dolga leta ni objavljal podatkov iz velenjske meteoroloĹĄke postaje, tako pomemben Jure TrampuĹĄ kraj, pa veliko LjubljanÄ?anov niti ne ve, kje je na slovenskem zemljevidu. ObÄ?ina se je nekoÄ?, ko so bili nacionalni tiskani mediji ĹĄe pomembni, resno ukvarjala z vpraĹĄanjem, zakaj v Velenju ne Ĺživi kakĹĄen lokalni dopisnik, ki bi bil specializiran za Ĺ aleĹĄko dolino in morebiti ĹĄe za kak manjĹĄi kraj blizu nje. No, potem je priĹĄel ĹĄesti blok in v Sloveniji so spoznali, kje leĹži Ĺ aleĹĄka dolina – ciniÄ?no bom pripisal, da je slaba reklama ĹĄe vedno reklama.

Virus prekletstva periferije je okuĹžil tudi mene. Ĺ e vedno se ga nisem znebil, ĹĄe vedno, kljub desetletjem, prebitim v moÄ?virnati metropoli, naĹĄpiÄ?im uĹĄesa, kadar koli sliĹĄim ime kraja moje mladosti, pa naj NevelenjÄ?ani hvalijo jezersko plaĹžo ali pa se zgraĹžajo nad njo in ugibajo, koliko ptic, ki so se komaj vrnile na oĹživljena jezera, je zaradi namakanja ljudi znova izgubilo svoj dom.

In tako je bilo tudi nedavno, ko so razglasili nagrajence 53.

Festivala BorĹĄtnikovo sreÄ?anje, najpomembnejĹĄega gledaliĹĄkega festivala v Sloveniji. Tokrat je bil med nagrajenci tudi VelenjÄ?an, igralec Marko Mandić, ki je skupaj s soigralko Lejo JuriĹĄić za predstavo Skupaj dobil nagrado v dveh kategorijah.

Mandić je na BorĹĄtniku slavil Ĺže veÄ?krat. A tokratna Mandićeva nagrada ni bila preseneÄ?enje – kar poÄ?neta v ĹĄesturni predstavi z Leo JurĹĄić, je nedojemljiva neskonÄ?nost odnosov, struktur moÄ?i ter podrejanja, preintenzivno, da bi lahko spregledali – a bolj, Ä?etudi morda kriviÄ?no, se me je dotaknila velika BorĹĄtnikova nagrada za najboljĹĄo uprizoritev, predstava v reĹžiji Ĺ˝ige Divjaka, ki v komornem vzduĹĄju obdela eno najbolj Ĺžalostnih zgodb slovenske licemernosti.

Predstava 6 govori o ĹĄestih migrantskih otrocih, ki jih je Ĺželela drĹžava vkljuÄ?iti v kranjski dijaĹĄki dom, pa so se zganili ogorÄ?eni starĹĄi, ki so v mladoletnikih na begu prepoznali nevarnost, pritisnili so na ravnateljico, vrteli telefone, klicali medije, pisali po druĹžbenih omreĹžjih, dokler teh otrok drĹžava ni prestavila v Postojno in Novo Gorico. ÂťZ na videz enostavnim odrskim mehanizmom, izmikajoÄ? plakatnosti in povrĹĄnosti, uprizoritev angaĹžirano prevpraĹĄuje postopek objektivizacije migrantov in beguncev ter osvetli tragiÄ?no stanje druĹžbe, v kateri strah, rasizem in ksenofobija skupnosti aktivirajo demone,ÂŤ je strokovna komisija zapisala v utemeljitvi.

In kje je pri tem Velenje? Velenje v zgodbi o preganjanju beguncev nastopa Ĺže od trenutka, ko je nekdanji drĹžavni sekretar poklical na obÄ?ino in jo povpraĹĄal, ali bi tam na robu mesta lahko odprl nekakĹĄen zunanji oddelek azilnega doma. In tako kot v Kranju se je tukaj, v mestu, ki je nastalo s priseljevanjem, zganil rasizem tihe veÄ?ine. In ĹĄe danes dve sirski druĹžini nekatere tako motijo, da Ĺželijo na njihovi nesreÄ?i kovati politiÄ?ne dobiÄ?ke.

A Velenje s to nagrado ni povezano le posredno, nasprotno, v zakljuÄ?ku nagrajene predstave mladi pribeĹžniki v slovenĹĄÄ?ini prebirajo hladna staliĹĄÄ?a iz teh ali onih lokalnih skupnosti o tem, zakaj so begunci nevarni. In tudi Velenje, moje mesto, se znajde na gledaliĹĄkem odru, na odru se javno prebere sramoten poziv velenjske civilne iniciative o tem, da bodo begunci motili mir druĹžinskih hiĹĄ, otroĹĄko igriĹĄÄ?e, gostinske lokale, trgovinske centre in celo industrijsko obrtno cono ‌ Umetnost je prvi in najpomembnejĹĄi kazalnik druĹžbenih napetosti, v nekaterih zgodovinskih trenutkih je napovedovala, kaj se kani pripetiti v naslednjih desetletjih. ÄŒas razmaha sebiÄ?nosti in izgube Ä?loveÄ?nosti prinaĹĄa temne oblake.

Kdo ve, morda pa bodo nagrajeno predstavo vendarle povabili na velenjski gledaliĹĄki oder. Bilo bi dobro. Brez katarze bodo na koncu res slavili demoni. đ&#x;”˛

MoĹžno je bilo predÄ?asno voliti.

Izvedeli smo, da je edini kandidat za mesto predsednika RdeÄ?ega kriĹža Slovenije. Belinda Ladiha, sicer predsednica obmoÄ?nega zdruĹženja Hrastnik, pa je edina kandidatka za podpredsednico.

Ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu so obmejni organi prepreÄ?ili odhod iz Rusije, od koder je bil namenjen na Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice, ki bo odloÄ?alo o politiÄ?ni motiviranosti njegovih aretacij. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev obseĹžnih poĹžarov na severu Kalifornije se je dvignilo na 42.

Denar za ĹĄport Mestna obÄ?ina Velenje bo danes, 15. novembra, v uradnem listu objavila Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje. Javni razpis bo odprt do 14. decembra. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Na javni razpis za sofinanciranje letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje se lahko prijavijo ĹĄportna druĹĄtva, obÄ?inske ĹĄportne zveze in zavodi s podroÄ?ja vzgoje in izobraĹževanja ter zavodi, gospodarske druĹžbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v ĹĄportu oziroma povezane s ĹĄportom. Za javni razpis Mestna obÄ?ina Velenje namenja 701.500 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

VOLITVE

15. novembra 2018

Mladi za Ĺ oĹĄtanj predstavili svoj program

Bojana Ĺ˝nider gostila uspeĹĄne Ĺ oĹĄtanjÄ?anke

Za Şupana predlagajo Matica MeŞnarja – Zavzemajo se za projekte, ki bodo vrnili v dolino mlade in izobraŞene ter podjetja z viťjo dodano vrednostjo Šoťtanj, 12. novembra – Neodvisna lista Mladi za Šoťtanj je predstavila svoj program in kandidata za Şupana Matica MeŞnarja.

Gre za listo mladih in izobraĹženih ljudi, ki veÄ?inoma delujejo zunaj obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Povezali so se, da bi s svojim znanjem in energijo pripomogli k razvoju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝e v preteklem mandatu so imeli v obÄ?inskem svetu dva svoja predstavnika, in sicer Ĺ˝ana Delopsta in Dejo BoĹžiÄ?. Povedala sta, da so delovali povezovalno, kot pomembne doseĹžke tega mandata pa sta izpostavila, da so se na njihov predlog v obÄ?ini uvedle ĹĄtipendije, razpis za mladinska druĹĄtva ter poveÄ?ala sredstva za delovanje druĹĄtev in organizacijo prireditev. Kot konstruktivni koalicijski partner so podprli dobre projekte obÄ?ine (obnovo cest, izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja, obnovo trga svobode ‌). V novem mandatu Ĺželijo z veÄ?jo podporo doseÄ?i ĹĄe veÄ? in uresniÄ?iti kljuÄ?ne toÄ?ke svojega programa. Poudarjajo, da svojo politiko gradijo na povezovanju in da niso obremenjeni s preteklostjo, ki je kriva za marsikateri spor v obÄ?ini.

Predvsem se bodo zavzemali za projekte, ki bodo v Ĺ oĹĄtanj vrnili mlade in izobraĹžene ljudi. Izpostavili so tudi, da mora obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nameniti veÄ? sredstev za ĹĄport, turizem, kul-

turo, druĹĄtva, mladino in krajevne skupnosti.

Tridesetletni kandidat za Ĺžupana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Matic MeĹžnar je po izobrazbi diplomirani ekonomist, zaposlen na Delavski hranilnici. Je aktualni predsednik krajevne skupnosti Skorno-Florjan, podpredsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje in prvoligaĹĄki nogometni sodnik. ÂťV Ĺžupanskem mandatu se bom zavzemal predvsem za sistemsko ureditev sanacije degradirane Ĺ aleĹĄke doline. Skupaj z ekipo sem Ĺže pripravil predlog reĹĄitve, in sicer, da se Ĺ aleĹĄka dolina sanira iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, kjer Slovenija zbira sredstva od prodaje CO2 kuponov. DaleÄ? najveÄ?ji plaÄ?nik v ta sklad je TEĹ , ki bo leta 2019 za CO2 kupone plaÄ?al okoli 70 milijonov evrov. Edino prav bi bilo, da se iz tega denarja financira sanacija doline,ÂŤ poudarja MeĹžnar.

Zagotavlja tudi, da se bodo tako on kot tudi lista zavzemali za izgradnjo industrijske in poslovne cone, s katero bi v Ĺ oĹĄtanj privabili podjetja z visoko dodano vrednostjo in s tem omogoÄ?ili vraÄ?anje mladih in izobraĹženih krajanov. S tem ukrepom bi poslediÄ?no poveÄ?ali tudi viĹĄino sredstev za obÄ?inski proraÄ?un. Podpirajo tudi izgradnjo Ĺ portnega parka Ĺ o-

ĹĄtanj, saj menijo, da Ĺ oĹĄtanj potrebuje veÄ? povrĹĄin za ĹĄport in ĹĄportno Ĺživljenje. V okviru Ĺ portnega parka Ĺ oĹĄtanj bi umestili tudi letni bazen, ki ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zelo pogreĹĄajo. Zavzemali pa se bodo tudi za prihod enega veÄ?jih diskontnih trgovcev (Lidl, Hofer), saj je Ĺ oĹĄtanj eno redkih mest z veÄ? kot 8.000 prebivalci, ki tega centra nima. ÄŒeprav listo sestavljajo mlajĹĄi predstavniki, pa njihovi cilji niso usmerjeni le k mladim, ampak jim je cilj predvsem dober razvoj obÄ?ine za vse starostne generacije. Med drugim je njihova usmeritev poveÄ?anje Ä?rpanja nepovratnih sredstev EU, pri katerih se obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj doslej ni izkazala in je v spodnji tretjini slovenskih obÄ?in. Zato bi ustanovili projektno pisarno, v kateri bi pomoÄ? pri pridobivanju evropskih sredstev nudili tudi obÄ?anom. Zavzemali se bodo tudi za izgradnjo doma starejĹĄih obÄ?anov, ureditev migrantske problematike, poveÄ?anje sredstev za delovanje krajevnih skupnosti, ureditev statusa dvorca Gutenbuchel (le-ta naj pride v upravljanje obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj).

V njem bi nato lahko uredili muzej pomembnih Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, ob DruĹžmirskem jezeru pa muzej v spomin potopljenemu DruĹžmirju. đ&#x;”˛

Šoťtanj, 12. novembra – Bojana Žnider je na klepet v vilo Mayer povabila kar nekaj uspeťnih Şensk iz Šoťtanja. V pogovoru, ki ga je vodila Ana AnŞej, je beseda tekla o vlogi sodobne Şenske, Şene in matere.

Gostje Cvetka Tinauer, Majda ZaverĹĄnik Puc, Danica PireÄ?nik, Katarina ParadiĹž in Milojka BaÄ?ovnik Komprej so govorile o tem,

kako zdruĹžujejo druĹžino, materinstvo, kariero in svoj prosti Ä?as ter kako so si tlakovale pot do osebnega uspeha.

Kot je povedala Bojana Ĺ˝nider, je bil poglavitni namen dogodka povezovanje Ĺžensk, ki imajo moÄ? in pogum, da ustvarjajo druĹžbene spremembe. đ&#x;”˛

Ciril Rosc za dokonÄ?anje velikih projektov LuÄ?e, 8. novembra – Aktualni Ĺžupan ObÄ?ine LuÄ?e Ciril Rosc je na novinarski konferenci pojasnil, zakaj se na lokalnih volitvah Ĺže petiÄ? poteguje za Ĺžupansko mesto. ÂťGlavni motiv za kandidaturo je nedvomno Ĺželja, dolĹžnost za dokonÄ?anje velikih projektov, ki jih Ĺže izvajamo. Predvsem mislim na ĹĄportni center, obnovo osrednje Ä?istilne naprave, pa tudi nagovarjanje ĹĄtevilnih obÄ?anov, ki so izrazili Ĺželjo po skupnem nadaljevanju.ÂŤ V iztekajoÄ?em se mandatu se ponaĹĄajo s kar nekaj veÄ?jimi pridobitvami. Asfaltirali so precej kilometrov cest do visoko leĹžeÄ?ih kmetij, obnovili so vodohran, uredili nekaj parkiriĹĄÄ?, kot prva lokalna skupnost v drĹžavi so geodetsko odmerili vse ceste, vseskozi obnavljali obÄ?insko infrastrukturo, pomagali malemu gospodarstvu, sofinancirali dejavnost druĹĄtev. Ĺ e vedno so obÄ?ina, ki se ni zadolĹžila. V tem trenutku so v najveÄ?jem zamahu dela pri izgradnji ĹĄportnega centra v LuÄ?ah. Vrednost naloĹžbe je blizu 2 milijona evrov, od tega bodo pribliĹžno 40 odstotkov denarja pridobili iz razpisa ministrstva za ĹĄolstvo in ĹĄport ter iz eko sklada, za ostalo imajo denar v obÄ?inskem proraÄ?unu Ĺže zagotovljen. NaÄ?rtovali so, da se bodo pridobitve veselili Ĺže konec leta, a zaradi teĹžav na razpisu izbranega podjetja, ki jih ima to s podizvajalci, upajo, da bodo projekt dokonÄ?ali spomladi prihodnje leto. đ&#x;”˛

MLADI ZA O TANJ

Smo ekipa mladih, izobraĹženih, povezanih in pozitivnih ljudi, ki verjame, da jutri izgleda odliÄ?no. PraktiÄ?no vsi smo zaposleni izven obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in za nastop na lokalnih volitvah smo se odloÄ?ili, ker Ĺželimo s svojimi znanji in pozitivno energijo prispevati k boljĹĄemu jutri obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Na volitve se ne podajajmo z namenom govorjenja, kaj vse je v obÄ?ini narobe in z neĹĄteto obljubami, ki jih je v 4 letih nemogoÄ?e izpolniti, ampak z veliko energije, zanosa in pridobljenih znanj, ki jih Ĺželimo prenesti na nivo obÄ?ine. KljuÄ?ni projekti in aktivnosti, ki jih bomo izvedli v tem mandatu so:

Kandidat za

MATIC

• Izgradnja industrijske cone s podjetji, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo • Prihod enega od veÄ?jih diskontnih trgovcev v Ĺ oĹĄtanj • VeÄ? sredstev za ĹĄport, turizem, mladino, druĹĄtva, kulturo in krajevne skupnosti • Izgradnja ĹĄportnega parka Ĺ oĹĄtanj z vkljuÄ?enim letnim bezenom • Vrnitev mladih in izobraĹženih v obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj • Ureditev migrantske problematike Celoten program si lahko ogledate na Facebook strani: Mladi za Ĺ oĹĄtanj.

Zaupajte neodvisni listi Mladi za Ĺ oĹĄtanj in verjemite, da JUTRI IZGLEDA ODLIÄŒNO!

JUTRI IZGLEDA

2

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Matic MEĹ˝NAR Deja BOĹ˝IÄŒ Ĺ˝an DELOPST Jana PODVINĹ EK Matic TAJNIK Eva BOLHA Sebastjan SPITAL UrĹĄka JAZBEC Iztok REHERMAN Lea BABULÄŒ

MLADI ZA

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

Miha Ĺ MON Maja MEH Rok OSTERVUH Janja Ĺ TRIGL TOT ÄŒrt SKORNĹ EK Klavdija VRABIÄŒ Ĺ˝iga VOVK Anja Ĺ IPUĹ Simon KOREN GaĹĄper KOĹ˝ELJNIK

9

tp

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

15. novembra 2018

ÄŒas, spomin in otroĹĄtvo

Besede prelite v poezijo

V galeriji Fbunker je na ogled razstava fotografij in videov velenjskega likovnega pedagoga Roberta KlanÄ?nika Tina Felicijan

ÄŒlovek se prej ali slej znajde v letih, ko se zave, da je za njim Ĺže kar nekaj Ä?asa, je pogovor zaÄ?el Robert KlanÄ?nik. ÄŒas je namreÄ? ena od tem, ki jih obravnava na aktualni razstavi v Fbunkru, kamor je postavil fotografije nekaterih svojih preteklih umetniĹĄkih projektov, nekaj utrinkov iz preĹživljanja Ä?asa najprej s svojimi otroki in nato z vnuki, pa tudi iz svojega otroĹĄtva. OtroĹĄtvo, ki ga pomnimo po radovednosti in igrivosti, je namreÄ? druga tema, saj se takrat naĹĄ Ä?as zaÄ?ne in pusti velik peÄ?at za celo Ĺživljenje. Obe temi pa povezuje spomin. ÂťBrez spomina vsi ti konteksti izginejo, za Ä?loveka nimajo vrednosti in jih tako rekoÄ? sploh ni. Spomin sproĹžimo s fotografijo in ga lahko znova in znova interpretiramo na neĹĄteto naÄ?inov. Prav to nam omogoÄ?a fotografija,ÂŤ pravi.

Ko primerja svoje otroĹĄtvo in otroĹĄtvo svojih vnukov, ugotavlja, da se razlikujeta bolj ali manj le po 'scenografiji'. ÂťMesto Velenje je bilo takrat Ä?isto drugaÄ?no, politiÄ?ni sistem je bil popolnoma drugaÄ?en, mi smo odraĹĄÄ?ali praktiÄ?no brez elektronike, medtem ko danaĹĄnji otroci odraĹĄÄ?ajo v digitalnem svetu,ÂŤ naĹĄteva in dodaja, da se vsak otrok rodi v svoj svet in ga po svoje, a vedno z radovednostjo in zanimanjem odkriva z izkuĹĄnjo. Tako nabira tako grenke kot prijetne spomine. ÂťSam funkcioniram tako, da veÄ?ji del spominov podoĹživljam s pozitivne plati,ÂŤ pravi.

Tudi minevanje Ä?asa ga ne obremenjuje. ÂťVznemirja me zgolj fenomen Ä?asa, ki je povsem Ä?loveĹĄki konstrukt. Gre pravzaprav za poimenovanje veÄ?nega spreminjanja, ki ga lahko opazimo tako na sebi kot na okolju. In fascinira me, da smo Ä?loveĹĄtvo in posamezniki kljub vsemu minevanju danes ĹĄe vedno tu. To je velik privilegij in hkrati velika odgovornost.ÂŤ

Darinka Mravljak

Robert KlanÄ?nik je sicer likovni pedagog in Ĺže celo kariero pouÄ?uje na osnovni ĹĄoli, kar je zaznamovalo njegov pogled na umetniĹĄko ustvarjanje in prakso samo. V razredu je v vlogi motivatorja, ki uÄ?ence spodbuja k ustvarjalnosti, radovednosti, preizkuĹĄanju razliÄ?nih stvari, s tem pa opazuje njihovo otroĹĄtvo in se prek tega vraÄ?a k svojemu. ÂťIzmenjava je obojestranska. Vse se

ni galeriji v Ljubljani, v slovenjegraĹĄki in celjski galeriji ter drugod.

Fotoaparat je zanj pripomoÄ?ek, ki ga zadnje Ä?ase vse pogosteje in vse bolj spontano uporablja. Da ga jemlje s sabo, je Ĺže skorajda navada.

Pa ne toliko zato, da bi razstavljal, paÄ? pa predvsem zato, da bi se z rezultati motiviral in navdihoval za druge projekte – tako slikarske kot

Trenutno razstavljene fotografije Roberta KlanÄ?nika kot motiv veĹže igrivost, ki izhaja iz otroĹĄtva.

Avtor pravi, da je tudi sam ohranil otroĹĄkost in igrivost.

nekje akumulira in nato odraĹža pri delu, ki ga opravlja kot likovni pedagog kot tudi ustvarjalec.

Zanimajo me mnoga podroÄ?ja – od fotografije do scenografije, instalacij in druga,ÂŤ pripoveduje in dodaja, da je zadnja leta deloval na mnogih podroÄ?jih in kombiniral scenske umetnosti, fotografijo in video. Precej je sodeloval s kolektivom BabaLAN.org, s katerim je gostoval na festivalu New Performance v Estoniji, v Moder-

kiparske in instalacije. ÂťFotografija je neke vrste filter, skozi katerega gledam, rezultati pa so nato zelo razliÄ?ni,ÂŤ je ĹĄe povedal in dodal, da se trenutno ukvarja z zakljuÄ?kom. Razstava, ki je trenutno na ogled v galeriji Fbunker, bo namreÄ?

21. novembra zakljuÄ?ena, a se bo hkrati zaÄ?ela nova. KakĹĄna bo transformacija, pa bo znano ĹĄele ob samem dogodku. đ&#x;”˛

Velenje, 8. novembra – Besede so pesniĹĄka zbirka avtorja DuĹĄana M. Pirca, VelenjÄ?ana, ki se je za svoj prvenec odloÄ?il preudarjeno in po veÄ? desetletjih ustvarjanja literature. ÂťNastopil je Ä?as, ko mora njegova poezija iziti v samostojni pesniĹĄki zbirkiÂŤ, je med drugim v knjigi napisal Nejc Robida in zaokroĹžil besede dr. Zorana Pevca, ki je omenjeni zbirki dodal spremno besedo. Da imata v njegovi poeziji pomembno mesto ljubezen in svoboda, pa so v velenjski knjiĹžnici minuli Ä?etrtek delili mne-

nje najbrĹž vsi, ki so prisluhnili pogovoru med avtorjem in Tatjano Vidmar ter uĹživali ob interpretaciji poezije, ki jo je artikuliral Nejc Slapnik. Knjiga je razdeljena po poglavjih, vsako zase pa dokazuje PirÄ?ev prefinjeni obÄ?utek za besedo.

DuĹĄan Pirc je rojen leta 1946 na Dolenjskem, Ĺživljenjska pot pa ga je vodila po Sloveniji in tujini. PreizkuĹĄal se je na veÄ? podroÄ?jih, kot moderator na radiu, prevajalec, lektor, direktor KnjiĹžnice v Idriji, dokler ni pristal v Gorenju, kjer je oblikoval propagandni material.

A vedno je bila prisotna literatura in prefinjen obÄ?utek za pisano besedo, ki sta ga pripeljala med Ä?lane Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja. DruĹĄtvo vodi Ĺže tri leta, zato so mu poleg ostalih Ä?estitali tudi njegovi Ä?lani, ob zvokih citer prof. Petra Napreta pa je veÄ?er izzvenel v Ä?udovitem vzduĹĄju univerzalne ljubezni, ki jo je Pirc upesnil v enem od svojih poglavij. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej, foto: osebni arhiv

Stranka DeSUS se bo v Velenju zavzemala za medgeneracijsko sodelovanje, za pomoÄ? druĹĄtvom upokojencev in drugim prostovoljnim druĹĄtvom in organizacijam, za izgradnjo najemniĹĄkih in varovanih stanovanj, za nadgradnjo Doma za varstvo odraslih Velenje, za kakovostno predĹĄolsko in ĹĄolski vzgojo, za izboljĹĄanje dostopnosďż˝ in pogojev izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosďż˝, za razvoj gospodarstva in turizma ter za pospeĹĄeno izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi ...

V stranki DeSUS si Ĺželimo, da skupaj z vami oblikujemo lepo prihodnost za mlade ter varno in dostojno starost za starejĹĄe obÄ?ane Velenja.

Zato vas vabimo, da se obÄ?anke in obÄ?ani Velenja udeleĹžite lokalnih volitev v nedeljo, 18. novembra 2018 in glasujete ZA program stranke DeSUS tako, da na lisďż˝ obkroĹžite ĹĄtevilko:

2

Za medgeneracijsko sodelovanje in izboljĹĄanje kvalitete Ĺživljenja za vse generacije

2

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

DOMOZNANSTVO

15. novembra 2018

Prostor povezovanja domoljubnih ljudi Velenje – Tisti, ki so si doslej Şe ogledali Spominski center 1991, ki od konca oktobra letos domuje na Kopaliťki v Velenju, kjer imajo sedeŞ domoljubne in veteranske organizacije, so nad videnim in postavitvijo v njem navduťeni.

Obiskovalcem poljudno predstavlja dogodke in procese, povezane z osamosvajanjem Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, predvsem mladim pa ob informacijah, ki jih nudi, pribliĹžuje domoljubne vrednote in spodbuja spoĹĄtovanje in ljubezen do slovenskega naroda, kulture in drĹžave.

Upravlja ga Muzej Velenje, prostor je zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje, ki je prispevala tudi precej sredstev za njegovo ureditev.

Zasnovala ga je Komisija za zbiranje spominskega gradiva. Operativno in organizacijsko sta ga v imenu komisije vodila njen predsednik Miran Ahtik (OZVVS Velenje) in Aleksander Cvar (PVD Sever za celjsko obmoÄ?je – odbor Velenje), strokovno Vinko Mihelak iz Muzeja Velenje. OĹžjo delovno skupino so poleg njih sestavljali ĹĄe JoĹže MelanĹĄek, Niko Purnat in Anton Ĺ eliga. Ob mnogih zdruĹženjih, organizacijah in in-

Spominski center 1991 Ĺželi nagovarjati vse generacije, predvsem pa mlade Do konca decembra bo Spominski center odprt vsako soboto od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob predhodni najavi je ogled mogoÄ? kadarkoli.

Ogled je brezplaÄ?en.

Ob odprtju Spominskega centra 1991 je izĹĄla bogata publikacija z naslovom Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja Slovenije, ki povzema vsebino centra.

Prve izvode je Ĺžupan Bojan KontiÄ? podaril vsem izobraĹževalnim institucijam v Velenju. Publikacija je od 15. novembra v prodaji v Spominskem centru 1991 in Muzeju Velenje. ne obrambe s sedeĹžem v Velenju, presenetljivo malo. ÂťNismo imeli niti sto fotografij, kaj ĹĄele Ä?esa drugega,ÂŤ pravi Mihelak. In bil je skrajni Ä?as, da se to spremeni. Leta 2012 sta zato osrednji veteranski organizaciji podali pobudo za ustanovitev Komisije za zbiranje spominskega gradiva 1991, ki je bila leto za tem tudi ustanovljena. Vanjo so bili ob predstavnikih OZVVS Velenje in PVD

Za vĹĄeÄ?no arhitekturno zasnovo in celostno grafiÄ?no podobo Spominskega centra 1991 je poskrbela OPA!celica oziroma oblikovalci studia OPA:ART (skupina Bojana PavĹĄka in Sebastjana KurmanĹĄka), za umno umestitev filmskega gradiva med razstavljene eksponate in besedo pa Studio Mozaik (Tomo ÄŒonkaĹĄ). stitucijah so bili delovni skupini v pomoÄ? ĹĄtevilni posamezniki, ki so sodelovali pri zbiranju spominskega in arhivskega gradiva, fotografij, predmetov in informacij in na razliÄ?ne naÄ?ine prispevali k temu, da je bilo zbranega dovolj gradiva za muzejsko postavitev obdobja osamosvajanja republike Slovenije na ĹĄaleĹĄko-savinjskem obmoÄ?ju. ÂťPrve pobude po ohranjanju zgodovinskega spomina na dogodke, ki so vodili do osamosvojitve Slovenije, so bile po-

Predstavitev Spominskega centra 1991 na Radiu Velenje. Pogovor bomo predvajali v sredo, 21. novembra, ob 17. uri v oddaji Vi in mi. Naťi gostje so bili (od leve proti desni): Vinko Mihelak, Mojca Ževart, Miran Ahtik in Aleksander Cvar.

dane Ĺže v prvem desetletju po rojstvu drĹžave, v poznih devetdesetih letih. Leta 2000 je priĹĄlo do prvega podpisa sporazuma o sodelovanju med tremi domoljubnimi organizacijami, Zvezo zdruĹženj veteranov vojne za Slovenijo, policijskim zdruĹženjem in borÄ?evsko organizacijo.

Tako se je zaÄ?elo,ÂŤ pripoveduje Ahtik.

Do prve spominske razstave je priĹĄlo ob 20. obletnici osamosvojitve le-

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona PavliÄ? ZaloĹžnik, univ. dipl. org., viĹĄji ď€ zioterapevt

ta 2011. Muzej Velenje jo je postavil v takrat prazni muzejski depandansi na GraĹĄki gori. Ob postavljanju razstave pa se je pokazalo, da je javno dostopnega gradiva o skorajda ĹĄe sveĹžih in izjemno pomembnih dogodkih, povezanih z osamosvajanjem Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, ki sta bili leta 1991 zdruĹženi pod skupnim poveljstvom 89. ObmoÄ?nega ĹĄtaba Teritorial-

â?ą

ZaÄ?eli smo praktiÄ?no iz niÄ?. Ves Ä?as pa smo imeli v mislih mlajĹĄe generacije, ki so jim te stvari tuje.

Sever Velenje, ki so prevzeli organizacijsko in vsebinsko vodenje projekta, imenovani ĹĄe predstavniki ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje, Zveze slovenskih Ä?astnikov Velenje, DruĹĄtva brigadirjev Velenje ter predstavnik OZVVS Zgornjesavinjsko-zadreÄ?ke doline. ÂťVeliko moralno podporo za svoje delo je komisija dobila leta 2013, ko je bil projekt predstavljen velenjskim svetnikom in svetnicam, ki so ga moÄ?no podprli, in to nam je gotovo dvignilo

samozavest,ÂŤ pravi Ahtik.

Opravljenega je bilo ogromno dela. ÂťZaÄ?eli smo praktiÄ?no iz niÄ?. Ves Ä?as pa smo imeli v mislih mlajĹĄe generacije, ki so jim te stvari tuje. Kako njim pribliĹžati nekaj, kar je tebi domaÄ?e, da bodo to obdobje vsaj pribliĹžno razumeli? To vpraĹĄanje smo imeli ves Ä?as v mislih,ÂŤ pravi Mihelak. Že v fazi zasnove in potem v nadaljevanju smo navezali stike z nekaterimi zunanjimi institucijami, zlasti Muzejem slovenske vojske v Mariboru in Policijskim muzejem v Tacnu, ki so nam pomagali z veÄ?jo koliÄ?ino artefaktov,ÂŤ se spominja Ahtik in te stike ĹĄe ohranjajo.

Aleksander Cvar je prepriÄ?an, da so zaÄ?eli ĹĄe pravi Ä?as. ÂťÄŒe ne bi, je vpraĹĄanje, kaj bi ĹĄe ostalo. Sam sem bil preseneÄ?en, govorim za milico in policijo, kako malo je bilo teh stvari. Sam sem zaÄ?el tako, da sem najprej prispeval stvari iz svoje zbirke, veliko so nam pomagali posamezniki, institucije. Najbolj bistveno se mi zdi, da vse, kar smo prikazali, temelji na dokumentih in je verodostojno, da mladi dobijo prave in toÄ?ne podatke.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Rekli so â?ą

Miran Ahtik: ÂťSamozavest in potrditev, da smo na pravi poti, je komisiji dvignila moÄ?na podpora vseh razpravljalcev na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje leta 2013, ki so podprli ta projekt.ÂŤ Aleksander Cvar: ÂťSpominski center 1991 prikazuje Ĺželjo Slovencev po osamosvojitvi, drĹžavnosti in moÄ?no vez in sodelovanje med ljudmi, teritorialno obrambo in milico.ÂŤ Vinko Mihelak: ÂťIzziv nam je bil, da mladim pribliĹžamo ta Ä?as. Nismo Ĺželeli, da bi to postal vojaĹĄki muzej.ÂŤ Mojca Ĺ˝evart: ÂťSpominski center je prostor, ki bo Ĺživel in rasel, ki ga bodo obiskovali ljudje vseh generacij. V njem se bodo odvijali dogodki, pedagoĹĄki programi, dodajali mu bomo obÄ?asne postavitve.ÂŤ

Kandidatke in kandidati za Svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

S pravoÄ?asno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate boleÄ?ine v sklepih, miĹĄicah, teĹžko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poĹĄkodbi ali operaciji?

V Termah ZreÄ?e izvajamo vrhunske manualne ď€ zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejĹĄo tehnologijo na podroÄ?ju ď€ zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, miĹĄic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija miĹĄiÄ?nih zatrdlin in manipulacija fascije oz. miĹĄiÄ?ne ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroniÄ?nih boleÄ?inah v sklepih in miĹĄicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri ĹĄportnih poĹĄkodbah ter teĹžavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojĹĄnjo pooperativno rehabilitacijo.

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja ď€ zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkuĹĄnjami na podroÄ?ju ortopedije in travmatologije. Vsaka ď€ zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim teĹžavam. Terapija je najuspeĹĄnejĹĄa, kadar se izvede individualno in v Ä?im hitrejĹĄem Ä?asu po poĹĄkodbi ali obolenju.

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREÄŒE pri akutni boleÄ?ini v kriĹžu, iĹĄiasu, boleÄ?ini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleÄ?i rami, poĹĄkodbi in boleÄ?ini v kolenu, zvinu gleĹžja, boleÄ?em komolcu (teniĹĄki komolec), zatrdlinah v miĹĄicah.

Vsak dan z boleÄ?ino je nepotreben!

Informacije in naroÄ?anje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Janko AVBERĹ EK Alenka KUKOVEC Rajko PIRNAT Marija BORUTA AljaĹž ZAGAJĹ EK Slavica LUKAÄŒ Robert CRNJAC Barbara MUMELJ Ĺ˝iga GORJUP Valerija JESENIÄŒNIK AnĹže PODGORĹ EK Avgust REBERĹ AK OBKROĹ˝ITE

6

Skupaj bomo naredili veÄ?!

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

15. novembra 2018

Zvezdica Zaspanka navduĹĄila otroke Mednarodna plesna predstava za otroke Zvezdica Zaspanka je premiero doĹživela v Velenju, kjer je z izvirno kostumografijo in dinamiÄ?no izvedbo navduĹĄila tako najmlajĹĄe kot starejĹĄe obÄ?instvo Tina Felicijan

Festival Velenje se Ĺže ĹĄest let povezuje z Institutom za umetnicku igru iz Beograda. V preteklih letih so v okviru mednarodne plesne platforme Balkan Dance Project, ki povezuje plesne umetnike iz bivĹĄih jugoslovanskih republik, nastajale plesne predstave za odrasle, tokrat pa so se odloÄ?ili, da bodo ustvarjali za otroke. ÂťStatistike kaĹžejo, da si otroci v Ä?asu ĹĄolanja med vsemi predstavami ogledajo najmanj plesnih. Prav zato smo si zadali izziv in ustvarili predstavo, ki bo otrokom pribliĹžala plesno umetnost ter bo obenem atraktivna in pouÄ?na. Predstava Zvezdica Zaspanka, ki jo zagotovo poznajo vsi slovenski otroci, uprizarja istoimensko pravljico Frana MilÄ?inskega – JeĹžka in otrokom prav tako kot pravljica predaja pomembna sporoÄ?ila o Ä?loveĹĄkih vrednotah,ÂŤ je povedala producentka Silvija BaĹĄnec. ÄŒeprav so otroci bolj vajeni uprizoritev, ki zgodb ne podajajo le z gibi, temveÄ? predvsem z besedami, se niso dolgoÄ?asili. Atraktivna scena, domiselni

kostumi, dinamiÄ?na glasba, komiÄ?ni vloĹžki in jasno nakazani vsebinski poudarki zgodbe so gledalce popeljali skozi predstavo, ki je minila hitro kot zvezdni utrinek, smo sliĹĄali po premie-

truditi. Za take predstave je treba veliko trenirati. Zgodbo poznam Ĺže iz vrtca. VeÄ?ino prizorov sem razumel, malo pa so me zmedle opice, ki se pojavijo v eni sliki. Sicer pa je bilo zelo fajn in

ÄŒeprav zgodba govori o zaspani zvezdici, ki jo Boter MeseÄ?ek za kazen, in to vzgojno, poĹĄlje na Zemljo, je predstava tako dinamiÄ?na kot tudi komiÄ?na. Foto: Ksenija Mikor

ri, ki se je konÄ?ala z navduĹĄenim aplavzom.

12-letni Lenart IrĹĄiÄ? si je ogledal Ĺže veÄ? plesnih predstav, pravi. ÂťPlesalci so se morali zelo po-

V VzorÄ?nem mestu prikazane Vojne sveta V VzorÄ?nem mestu so pripravili tretji sklop postavitve z naslovom Vojne sveta, ki je primerna za osnovnoĹĄolce, srednjeĹĄolce in tudi druge obiskovalce. Obiskovalcem omogoÄ?ajo virtualni ogled veÄ? kot 3.600 razliÄ?nih vojnih ĹžariĹĄÄ?, simulacije oroĹžij, delavnice empatije in 'Escape Room' avanturo. Prikazan je nesmisel vojn od prazgodovine pa vse do danes. Predstavljen je celovit pregled bojevanja, njegovih posledic in vzrokov, spodbuja pa k strpnosti ter zviĹĄuje pomen soÄ?utja in empatije. Prikazan je nesmisel bojev in poudarja teĹžko Ĺživljenje v zaledjih. Podroben je seveda tudi pogled v prvo in drugo svetovno vojno, vojne po letu 1945, vojne do francoske revolucije, zakloniĹĄÄ?e ter potek slovenske osamosvojitve. Razstava bo na ogled đ&#x;”˛ do konca februarja prihodnje leto.

zabavno,ÂŤ je povedal. ÂťPredstava mi je bila vĹĄeÄ?, ker so plesali fantje, oblekli pa so se v dekleta.

Vsi so veliko migali in ves Ä?as se je nekaj dogajalo. Zgodbe sicer

ne poznam tako dobro, a sem predstavo razumel,ÂŤ je povedal 9-letni Matija KriÄ?ej, ki rad obiskuje plesne predstave in si jih bo ogledal ĹĄe veliko. 9-letni Zoji Ovnik je pravljica o Zvezdici Zaspanki vĹĄeÄ?, nauÄ?ila pa jo je, da ne sme preveÄ? in predolgo spati. ÂťPri predstavi mi je bil najbolj vĹĄeÄ? tisti del, ko je Zvezdica zaspanka priĹĄla na Zemljo,ÂŤ je povedala. Veliko dvorano doma kulture je z lepimi vtisi zapustila tudi 7-letna Naja Gabrovec, ki je tudi sama Ĺže plesala na odru, saj se uÄ?i balet. Predstava je bila lepa, pravi, najbolj vĹĄeÄ? pa ji je bil zakljuÄ?ek, ko so se na oder vsule bleĹĄÄ?ice oziroma zvezdni prah, ki so si ga ustvarjalci predđ&#x;”˛ stave ĹĄe kako zasluĹžili.

Zvezda predstave je Mojca Majcen, plesalka iz Celja, ki je prevzela glavno vlogo, ostale pa so si razdelili ĹĄtirje srbski plesalci. Zablestele so tudi male plesalke Plesnega studia N, ki so se z Zvezdico Zaspanko zavrtele okrog Botra MeseÄ?ka.

Predstavili zanimivo knjigo Vinska Gora – ÄŒlani DU KS Vinska Gora in skupina Vingosi so priredili Ä?ustveno obarvan koncert skupine Vingosi z gostjami – pevkami skupine GaberĹĄki cvet. Ob programu so predstavili pesmarico vokalno-instrumentalnih skladb in obiÄ?ajev Domovina je glas, ko srce govori. Avtorja Ivan VodoĹĄek in Anica Drev sta knjigi zaupala spomine svoje mladosti iz rojstnih vasi in zapisana ljudska, ponarodela in avtorska pesemska gradiva ter ĹĄege, ki so znaÄ?ilni za kraj in

bliĹžnje okolje. ÂťS knjigo sva Ĺželela zanamcem podariti bogato izroÄ?ilo naĹĄih krajanov. V njej je veÄ? zanimivih in strokovno bogatih prispevkov.

P e s n i k I vo Stropnik je v pesmarico zapisal: ÂťSamo zaĹželimo si lahko ĹĄe veÄ? ĹĄentjanĹĄkemu domoljubnemu Ĺživlju sorodnih vedrin in ohranjanj slovenske kulturne dediĹĄÄ?ine. Vsekakor klobuk dol za vsestransko veÄ?letno prizadevno ohranjanje ljudske pesmi v Vinski Gori. đ&#x;”˛

Anica Drev

Mestna obÄ?ina Velenje odkupila dela velenjskih akademskih slikarjev V lanskem septembru je Svet Mestne obÄ?ine Velenje na svoji seji sprejel sklep o prodaji zbirke slik slikarja Lojzeta Perka. Sklenili so, da bodo sredstva od prodaje zbirke (64.600 evrov) namenili za odkup umetniĹĄkih del velenjskih akademskih slikarjev ter nakup ali izdelavo spomenikov v Mestni obÄ?ini Velenje. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je k sodelovanju povabil vse velenjske akademske slikarje in veÄ?ina se je povabilu odzvala.

Komisija za izbor in odkup umetniĹĄkih del

je pri umetnikih izbrala dela, ki predstavljajo ustrezno dopolnitev slikarske zbirke Galerije Velenje. Za odkup 19 umetniĹĄkih del je Mestna obÄ?ina Velenje iz proraÄ?una namenila sredstva v viĹĄini 20.250 evrov, zbirko velenjske galerije pa so obogatili z odkupom slik Majde Kurnik in BoĹžidarja Jakca v skupni viĹĄini 16.300 evrov.

Mestna obÄ?ina Velenje je sredstva namenila tudi za postavitev spomenikov, in sicer za izdelavo doprsnega kipa dr. Karla VerstovĹĄka pred Vilo Bianco in Frana Koruna

KoĹželjskega pred velenjsko glasbeno ĹĄolo v skupni viĹĄini 12.882,70 evra. Partnerskim in prijateljskim mestom pa so se poklonili z izdelavo steklenega obeleĹžja, ki so ga postavili pred mestno hiĹĄo in je stal 17.385 evrov.

Sredstva od prodaje zbirke slik so namenili tudi za obnovo notranjosti FiĹĄerjeve kapele ob TomĹĄiÄ?evi cesti v viĹĄini 2.363,20 evra ter za obnovo spomenika pri kmetiji KarniÄ?nik v Hrastovcu pri Velenju v viĹĄini 1.647 evra. đ&#x;”˛

Vplivniki Bojan PavĹĄek

Na obisku je spet tetka jesen. DuĹĄe nam boĹža kvalitetno in z zvrhano mero zemeljskih vibracij. Pri tem ne varÄ?uje z barvami niti z gobami, kaj ĹĄele s ĹĄelestenjem odpadajoÄ?ih listov. ÄŒe ob tem ponudi ĹĄe zvrhano mero indijanskega poletja, se veÄ?ini zdi letoĹĄnja zimska predhodnica precej prijetnega znaÄ?aja. KroĹženje okrog sonca v mnogoÄ?em vpliva tudi na naĹĄe Ä?utenje in prilagajanje spremembam. Ĺ˝e veÄ?krat smo dokazali, da spadamo med bitja s precejĹĄnjo zmoĹžnostjo podnebne asimilacije, kar je ob menjavah letnih Ä?asov precej praktiÄ?na lastnost. Niso pa dokaj predvidljivi in z globalnim segrevanjem vedno bolj izraziti podnebni vplivi edini, ki nas izpostavljajo preizkusom podvrĹženosti razliÄ?nim spremembam. Tudi Ä?lovek se uvrĹĄÄ?a med vplivne “sposobneĹžeâ€?, zaradi katerih se v druĹžbi marsikaj dogaja. Postojmo malo v digitalni sedanjosti, v kateri precejĹĄen naval pozornosti ustvarjajo t. i. “socialni influencerjiâ€?. Gre za posameznike s posebnim statusom, ki (mislijo, da) posedujejo moÄ? vplivati na odloÄ?itve/miselnost svojih ciljnih skupin. Status Ä?aĹĄÄ?enja, pardon sledenja/deljenja, si seveda niso zgradili Ä?ez noÄ?. Najprej so si morali poiskati ustrezno komunikacijsko niĹĄo in jo s pomoÄ?jo svojega znanja, promoviranja, pooblastil, slave, povezav, lobiranja ‌ izpostaviti ĹĄirĹĄi javnosti. ÄŒe se je ta odzvala pozitivno, je niĹĄa lahko postala tudi temelj zaupanja. Saj ste verjetno Ĺže zasledili, da mnogi vplivneĹži uporabljajo repeticije motivacijskih kliĹĄejev v smislu, da moramo v Ĺživljenju vedno in predvsem ohraniti pristnost ter jo krepiti z lastno samozavestjo. Pri tem pa te izza svojih igralsko zasanjanih pogledov bodrijo vsaj za vĹĄeÄ?ek, Ä?e Ĺže ne za posredovanje skopiranih citatov med svoje “prijateljeâ€?. In kako naj posameznik ohrani svojo pristnost, Ä?e se mora za takĹĄen osebni status venomer obraÄ?ati po pomoÄ? k svojim digitalnim gurujem ter upoĹĄtevati njihova “navodilaâ€?? Zapademo v stanje nenehnega kolebanja med upoĹĄtevanjem zunanjih nasvetov ter posluĹĄanjem samega sebe. Slednje je ob poplavi sladkobnih informacij, ki nas “zadovoljijo od spredaj in zadajâ€?, pogosto preglaĹĄeno. Ne zmoremo najti in oblikovati svojih misli. Zato kot poteĹĄitev, da smo naredili vsaj nekaj zase in/ ali za skupno dobro, raje uporabljamo vĹĄeÄ?kanja in komentiranja drugih. Ĺ e posebej objav, na katere posredno nimamo nikakrĹĄnega vpliva. Nanje smo naleteli “po nakljuÄ?juâ€?, Ä?eprav so nam morda prikazane zgolj zato, da ugotovijo vzorec naĹĄih navad in naÄ?ina razmiĹĄljanja. S tem nas laĹžje ukalupijo v svoj krog simpatizerjev, ki je ustrezno prilagojen naĹĄemu profilu. Ta vpliv se potem iz digitalnega sveta seli tudi v analogna okolja. V naĹĄ bivalni prostor in na vse, kar ga zapolnjuje. No, tu pa nastane ĹĄtala. Kar naenkrat ni vse tako, kot smo prebrali v objavah “tistih, ki vedo vse o vsemâ€?. Podobna zmeda se me je lotevala pred leti, ko nobeden od priroÄ?nikov “Kako se kot novopeÄ?eni starĹĄ pripraviti na vzgojo in razvoj potomcevâ€? ni natanÄ?neje opisoval karakterja mojih otrok. In ravno zmedenost je lahko idealno Ä?ustveno stanje, da se uspeĹĄnim influencerjem pustimo zapeljati v domet njihovega delovanja – vpliva.

Sposobnost vplivanja na Ä?loveka in druĹžbo pa najdemo tudi v razliÄ?nih tipih naselij. Ĺ e posebej mesta imajo zelo izraĹžen tovrstni potencial. Z uporabo urbanega karakterja, infrastrukturnih mreĹž, programskih shem, vizij in naÄ?rtovanja so ves Ä?as v konstruktivnem dialogu s prebivalci/obiskovalci, katerih povratne informacije jim sluĹžijo kot krepÄ?ilni ali opozorilni znaki pri izvajanju razliÄ?nih aktivnosti. Pri tem se osredotoÄ?ajo na ohranitev in krepitev vpliva, ki vkljuÄ?uje tako zgodovinske, kulturne, arhitekturne, turistiÄ?ne, politiÄ?ne kot tudi ĹĄe mnoge druge mestotvorne komponente. Zato drĹžim pesti, da bodo vsi v kratkem izvoljeni uradni glasniki mest pri svojem delu dobronamerno uporabljali ĹĄirok spekter gradnikov, s katerimi imajo urbana tkiva moÄ? vplivati na svoje prebivalce. Ni đ&#x;”˛ namreÄ? vseeno, kakĹĄen vpliv naj bo dolgo Ĺživ.

JANKO KOPUĹ AR za Ĺžupana

4

2

LISTA ZA NAPREDEK OBÄŒINE

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

15. novembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Izziv, ki se ga vsi veselimo V naslovu zapisane besede veljajo za novo meĹĄalno mizo, s katero bomo opremili studiu Radia Velenje v teh dneh.

Vodja radijske tehnike Mitja ÄŒretnik pojasnjuje, da je meĹĄalna miza osnova vsakega studia ne glede na to, ali je namenjen produkciji ali oddajanju radijskega programa. Pri nas ga uporabljamo kar za oboje: iz studia oddajamo, v njem tudi snemamo in montiramo razne govorne, glasbene oddaje, tonske prispevke, jingle, avize in seveda oglasna sporoÄ?ila. ÂťTehnologija v obdelavi zvoka, videa in podobno se razvija zelo hitro in temu moramo slediti tudi radijci.

Oprema je vse bolj zmogljiva, sofisticirana in omogoÄ?a marsikaj, kar je bilo pred kakĹĄnim desetletjem ĹĄe nepredstavljivo.ÂŤ MeĹĄalne mize so – dodaja ÄŒretnik – Ĺže pred Ä?asom postale digitalne, kar pomeni, da

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

obdelavo signala namesto analognih vezij povsem ÂťprevzemajoÂŤ digitalni raÄ?unalniki.

To prinaĹĄa kar nekaj prednosti: manj je ĹĄuma, popaÄ?enj med obdelavo signala, spreminjanje konfiguracije mize je enostavno, nastavitve lahko shranimo in jih prikliÄ?emo nazaj, obiÄ?ajno imajo digitalne mize tudi vgrajene razliÄ?ne procesorje, efekte in podobno. ÂťMiza, ki jo trenutno uporabljamo, je Ĺže digitalna in sodi med prve tovrstne On air mize uveljavljenega proizvajalca Soundcraft iz Velike Britanije. V uporabi je od leta 2006 in zob Ä?asa je naredil svoje. Pojavljati so se zaÄ?ele nekatere okvare, pa tudi razvojno so v tem Ä?asu digitalne mize naredile velik korak naprej in nudijo ĹĄe kaj veÄ?.ÂŤ Nova, 8-kanalna digitalna miza ĹĄpanskega proizvajalca AEQ izpolnjuje najviĹĄje zahteve radijskega dela. Opremljena je tudi s posebnim modulom, ki omogoÄ?a povezavo razliÄ?nih naprav oziroma izvorov zvoka s pomoÄ?jo mreĹžne povezave, ima vgrajen digitalni telefonski hibrid in nudi ĹĄe ĹĄtevilne druge moĹžnosti ter predstavlja odliÄ?no di-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. TOMISLAV BRALIĆ IN KLAPA INTRADE – Ne mogu jubav krit 2. ROK LUNAÄŒEK & KARMEN KAAN – Ljubezen iz navade 3. LEON MATEK – Pazi, pazi, padu boĹĄ

gitalno reĹĄitev za tako velike radijske postaje, kot je naĹĄa. ÂťVse njene moĹžnosti bomo pravzaprav spoznali ĹĄele, ko jo bomo nekaj Ä?asa uporabljali in se z njo bolje seznanili. To pa za nas seveda predstavlja izziv, ki se ga Ĺže veselimo,ÂŤ ĹĄe pravi Mitja ÄŒretnik. đ&#x;”˛

Tomislav Bralić in Klapa Intrade delajo s polno paro. Sredi snemanja novega albuma in priprav na tri velike koncerte so naĹĄli Ä?as in posneli videospot za novo skladbo Ne mogu jubav krit. Skladba napoveduje nov studijski album z naslovom Bilo je i vrime, na katerem bo ĹĄtirinajst skladb in bo izĹĄel v kratkem.

Tp

GLASBENE novice

Spice Girls na svetovno turnejo, a brez Victorie Beckham Ena najbolj znanih dekliĹĄkih glasbenih skupin v zgodovini – Spice Girls – se vraÄ?a na sceno.

Skupina se odpravlja na turnejo po Veliki Britaniji in pozneje svetu, a tokrat brez Victorie Beckham. Melanie Brown, Emma Bunton, Geri Horner in Melanie Chisholm so prek druĹžbenih omreĹžij sporoÄ?ile, da bodo naslednje leto zaÄ?ele britansko turnejo, s tem pa sproĹžile val navduĹĄenja v domovini. Prvi dan v juniju bodo nastopile v Manchestru, britansko turnejo pa bodo sklenile 15. junija na londonskem stadionu Wembley.

Novice o vrnitvi bodo veseli tudi drugi oboĹževalci skupine po svetu, saj je Melanie Brown med drugim napovedala, da bo turneja svetovna, a veÄ? o tem za zdaj ni znano.

Melanie je tudi potrdila, da se na turnejo odpravljajo le ĹĄtiri, da pa upa, da se jim bo Victoria pridruĹžila na kakĹĄnem koncertu. Nazadnje so skupaj nastopile leta 2012 na olimpijskih igrah v Londonu.

Parni valjak z novim singlom napoveduje nov album Kljub zdravstvenimi teĹžavami pevca Akija Rahimovskega, ki je pred Ä?asom doĹživel rahlo moĹžgansko kap, se Parni Valjak nikakor ne dajo. Pred kratkim so predstavili novo skladbo in hkrati z njo napovedali nov album, ki ga pripravljajo s polno paro in bo kmalu izĹĄel. Skladba nosi naslov

Otkud ti pravo, posneli pa so jo v novomeĹĄkem studiu RSL pod okriljem Mateja PeÄ?averja. Skladbo spremlja tudi videospot, ki ga je reĹžiral multimedijski umetnik Dalibor Barić. Poleg intenzivnega dela v studiu se Parni Valjak po veÄ?meseÄ?nem premoru vraÄ?a tudi h koncertnim aktivnostim. Pred nedavnim je skupina Ĺže nastopila v Ĺ kofji Loki.

Na KorÄ?uli naÄ?rtujejo muzej Oliverja Dragojevića

dobil muzej. NaÄ?rtujejo tudi organizacijo poletne kulturne prireditve, poimenovane Oliverjevi dnevi, ki naj bi potekali najmanj teden dni. Pobudo za muzej so dali Ä?lani Dragojevićeve druĹžine, obÄ?inska uprava Vele Luke pa jo je sprejela.

Muzej nameravajo urediti v nekdanjem zadruŞnem domu, je povedal namestnik tamkajťnje Şupanje, ki pa ni Şelel ugibati, kdaj ga bodo odprli. Med idejami, s katerimi se Şelijo zahvaliti Dragojeviću za vse, kar je storil za njihov kraj, je tudi izdelava kipa v naravni velikosti. Oliver Dragojević je preminil konec julija za posledicami raka, pokopali pa so ga v Veli Luki.

lijem in 15. septembrom bo sledil severnoameriĹĄki del turneje. Skupina Backstreet Boys se v karieri lahko pohvali z veÄ? kot 100 milijoni prodanih albumov po vsem svetu in ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami.

Camilla Cabello postala kraljica nagrad MTV Europe

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. VraĹžji muzikanti – Ĺ˝alostna je moja noÄ?

2. Ansambel BanovĹĄek -– RĹženova Tinka 3. Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Ko se Ĺženi RibnÄ?an 4. Veseli SavinjÄ?ani – Naj ne gre v pozabo 5. Monika Avsenik – Nesi me, nesi 6. Ansambel Kvinta – Nisem taka kot druge 7. Ansambel Upanje & Razplet – Kdo je boljĹĄi 8. Ansambel Viharnik – NaĹĄa juhanca 9. PrleĹĄki kvintet – Mladi Ĺže 15 let 10. Trio PogladiÄ? – Abraham

www.radiovelenje.com

Backstreet Boys naslednje leto tudi v Evropi Priljubljena ameriĹĄka fantovska skupina Backstreet Boys, ki je zaslovela v 90. letih, se prihodnje leto odpravlja na svetovno turnejo. Turneja bo sledila izidu novega albuma DNA, ki bo predvidoma izĹĄel 25. januarja. Pred ne-

LESTVICA domaÄ?e glasbe

zelo NA KRATKO Velika zmagovalka evropskih MTV nagrad je kubansko-ameriťka pevka Camilla Cabello, ki je domov odnesla kar ťtiri kipce – za najboljťo pesem, izvajalca, videospot in ameriťkega izvajalca.

Preminuli hrvaĹĄki pevec Oliver Dragojević bo v svojem rojstnem kraju v Veli Luki na otoku KorÄ?ula

KALAMARI Kalamari prav ta mesec praznujejo 25-letnico obstoja. Za to priloĹžnost so priredili enega svojih zadnjih hitov – Vrtiljak, s katerim so se predstavili na lanskem Poprock festivalu, ga odeli v akustiÄ?no preobleko in zanj posneli tudi videospot. Skladba bo uvrĹĄÄ?ena tudi na njihov 9. studijski album.

ZORAN PREDIN kaj dnevi je izĹĄel tudi novi singl Chances, ki napoveduje izid albuma. Deseti studijski izdelek DNA bodo v Evropi zaÄ?eli predstavljati v maju prihodnje leto najprej v Lizboni, evropski del pa bodo zakljuÄ?ili v BudimpeĹĄti. Med 12. ju-

21-letna zvezdnica je zaslovela kot Ä?lanica skupine Fifth Harmony, nato pa se je podala na samostojno pot. Njena najveÄ?ja uspeĹĄnica je nedvomno skladba Havana. Na podelitvi, ki je potekala v Bilbau v Ĺ paniji, ni skrivala sreÄ?e nad uspehom. Manj zadovoljna je bila ameriĹĄka zvezdnica Ariana Grande, ki je bila nominirana v petih kategorijah, a je ostala praznih rok.

Nagrado za "globalno ikono" je prejela Janet Jackson, AmeriÄ?an DJ Marshmello je postal najboljĹĄi izvajalec elektronske glasbe, Dua Lipa je bila nagrajena za najboljĹĄo pop pevko, Shawn Mendes za najboljĹĄi nastop v Ĺživo, 5 Seconds of Summer pa so postali najboljĹĄi rokerski izvajalci.

Zoran Predin je pripravil re-izdajo svojega ikoniÄ?nega albuma Ljubimec iz omare, a tokrat v vinilni obliki. Album je leta 1998 posnel z zasedbo Mar Django Quartet, na njem pa so poleg naslovne ĹĄe skladbe Brez golobÄ?ka ni Benetk, Dogodek leta, Maribor je nor in druge.

MIRNA REYNOLDS Nekdanja Ä?lanica skupine Foxy teens in kasneje ena najbolj kontroverznih zvezdnic domaÄ?e estrade

se po dolgem premoru popolnoma prenovljena vraÄ?a s skladbo Makova polja.

Mirna se je iz debeluĹĄne punce, ki je prepevala dvoumne pesmice, prelevila v zrelo in samozavestno Ĺžensko, ki jo odlikujeta odliÄ?en vokal in privlaÄ?na podoba.

LEA SIRK Lea Sirk po uspehih na EMI, Evroviziji in MMS-u izdaja novi single, novo avtorsko pesem in novi videospot. Naslov nove skladbe je Recept za lajf, v njej pa Lea gosti obalnega raperja Drilla. Po skladbah Hvala, ne in Moj profil je to Ĺže tretji singel primorske pevke v tem letu.

NINA PUĹ LAR Za naju je naslov nove skladbe Nine PuĹĄlar, s katero priljubljena pevka napoveduje novo etapo svoje ustvarjalne poti. 30-letnica je pri tej skladbi sodelovala z ustaljeno avtorsko in produkcijsko ekipo, s katero soustvarja Ĺže dve leti, v njej pa so Senidah, AnĹže Kacafura, Miha GorĹĄe in Tadej KoĹĄir.

Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

15. novembra 2018

frkanje » Levo & desno «

Dilema Mnogi vozniki so bili zadnje dni v dilemi: ali si prislužiti vstopnico za koncert policijske godbe (v Celju tudi »rokometne« vstopnice) ali popiti kakšen kozarček. V tej zadregi ni veljalo geslo 'brez nič ni nič'. Ampak z 0,0 je lahko koncert ali tekma za nič denarja. Da o varnosti ne govorimo.

⏫

Pretekli vikend je marsikje močno zaznamoval Martin. Tako je bilo tudi v Velenju, kjer je pripravil Zavod za turizem Šaleške doline veliko martinovanje in predstavitve vin znanih slovenskih vinarjev. Prireditev je uspela, kar so zatrdili tudi trije Šmarčani, ki so prišli na generalko pred njihovim velikim sobotnim martinovanjem. »Kapo dol Velenjčanom,« sta v zdravljici poudarjala Janez Dvornik in Jože Krajnc (desno), pritrjevala pa jima je tudi Tatjana Vidmar.

Dragu Martinšku je hvala godila, godilo pa je seveda tudi odlično vino.

⏪

Rima Župan in občan se sicer rimata. Ni pa nujno, da se tudi ujemata. V sedanjem času pred volitvami županov se to pogosto dokazuje. Ne sicer pri rimanju, ampak pri ujemanju.

Naša vrednost

Globoko se je zamislil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ko je direktor največjega »podjetja« Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik pokazal, kako ga stisne pri srcu, ker se gradnja tretje razvojne osi še ni začela. »Nič ne skrbi Franci,« je potem, ko je najprej malo stisnil zobe, dejal Dermol.

Naložba Gorenja v tovarno televizorjev bo gotovo pognala tudi to investicijo.

⏫

Upokojenka Šolskega centra Velenje Marjeta Primožič je bila pred penzijo med drugim vrsto let desna roka gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Čvek dozdeva, da je srečanje z aktualnim predsednikom gibanja Gašperjem Škarjo izkoristila za naslednji namig: »Veš, Gašper, ti prav nič ne zavidam. »Fehtanje« denarja je vedno mukotrpen posel. Na koncu pa se še z rezultati okitijo tisti, ki nič ne obljubijo, kaj šele dajo.«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Slovenci imamo še vedno radi alkohol Slovenija še vedno sodi med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2016 registrirana poraba alkohola znašala 10,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.

Na svetovni ravni je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije poraba alkohola v povprečju 6,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.

Rezultati letošnje raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu v Sloveniji,

ki jo je pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje, kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku.

Letošnji podatki kažejo tudi, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je

zničnem času to atrakcijo ogleOdkritega še nekaj Novoletna jelka dalo več milijonov ljudi, obiskovalci pa bodo imeli čas za to do več o gradnji v New Yorku že 7. januarja. piramid pripravljena Modrček za milijon Znanstveniki se že dolgo spra- V Rockefeller Centru v New Avstralski kirurgi dolarjev šujejo, kako so stari Egipčani Yorku vsako leto stoji najslavnejgradili piramide. Čeprav je zna- še božično-novoletno drevo. Da ločili siamski Znamka Victoria's Secret je no, da je delo potekalo v krvi izpolni svoj sloves, odgovorni za dvojčici predstavila prestižni »fantazij- in potu sužnjev, je strokovnja- njegovo veličino seveda skrbijo

jon dolarjev. V njem se je 29-letna manekenka Elsi Hosk sprehodila na najslavnejši modni reviji na svetu. »Več kot vznemirljivo,« je Elsi opisala izkušnjo nošenja te dragocenosti. Dodala je, da je to najlepši »fantazijski modrček« doslej. Tradicijo »fantazijskih modrčkov« so namreč pri Victoria's Secret začeli leta 1996, vse odtlej pa je trenutek, ko se izbrana manekena po pisti sprehodi v tem modrčku, najbolj pričakovan trenutek šova. »Fantazijski modrček« je vsako leto drugačen, vedno pa je neizmerno drag.

Pust ne bo pust Šoštanjski Pusti grad menda kmalu spet ne bo več vreden svojega imena. Izničili bodo delo vandalov in ga znova osvetlili. In ne bo več – kot je že nekaj časa – tako pust.

Jara kača

sicer 6 % manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1147 nesreč.

ski modrček«, izdelan iz 2100 kristalčkov, v katerega so vložili 930 ur dela, vreden pa je mili-

Država je le spoznala, da smo občani vsaj malo več vredni. Glavarino je občinam povečala za dobrih 20 evrov. A občine trdijo, da jih stanemo še več. Ne dokazujejo pa tudi, da smo jim več vredni.

ke doslej begalo vprašanje, kako so uspeli iz kamnolomov do mesta gradnje pretovoriti ogromne bloke apnenca in granita.

Pred kratkim pa so na območju današnjega mesta Luksor, nekoč starodavnih Teb, naleteli na novo odkritje. Arheologi so namreč prvič odkrili dokaze o obstoju nagnjene klančine, ki jo na obeh straneh obdajajo stopnice s številnimi luknjami, v katere so domnevno vkopali čvrste lesene stebre. Prepričani so, da jim je ta sistem, ki deluje po principu škripca, omogočal razmeroma

že kakšen mesec pred prazniki.

Letos so 22 metrov visoko drevo požagali na domu Shirley Figueroe in Lissette Gutierrez v

Kirurgi v Avstraliji so pretekli teden z zahtevno operacijo uspešno ločili butanski siamski dvojčici, ki imata velike možnosti za popolno okrevanje. 15-mesečni deklici Nima in Dawa Palden sta imeli skupaj zraščen trup in sa-

Nekateri pravijo, da se pogajanja o plačah v javnem sektorju vlečejo kot jara kača. In mnogi so zaradi tega tudi res razjarjeni in razkačeni.

Prezasedenost Usoda južnega dela HC tretje razvojne osi je odvisna od Ustavnega sodišča. A to je močno zasedeno, zato še nihče ne ve, kdaj se bo kolesje za začetek gradnje 3. RO tudi na tej trasi res zavrtelo.

Še veliko …

Proslavili smo dan reformacije. A mnogi (nas) opozarjajo, da bo treba pri nas še veliko stvari reformirati.

Aktualno!

Ne le ljudje, narava zadnji čas še močneje uničuje gozdove.

Črpališča

preprosto vleko težkih kamnitih blokov. Potrebovali so le še delovno silo in vrvi, pri čemer so jim stebri služili za vzvod. Na pobočju ob klančini so odkrili še vsaj 100 slikovnih upodobitev same organizacije dela.

Wallkillu, nato pa ga v pripeljali v mesto in postavili nad slavno Rockefellerjevo drsališče. Poleg 50 tisoč LED-lučk bo slavno drevo krasila še kristalna zvezda Swarovski, ki jo bodo postavili na vrh te 75 let stare smreke.

Vseh osem kilometrov prazničnih lučk na smreki bodo prižgali 28. novembra, takrat pa bo seveda zasvetila tudi 408 kilogramov težka kristalna zvezda. V New Yorku pričakujejo, da si bo v pra-

mo ena jetra, zraščeni pa sta bili tako, da sta se gledali. V šesturni uspešni operaciji sta sodelovali dve 18-članski skupini kirurgov, anesteziologov, specialistov in sester, po ena za vsako od dvojčic. Zdravniki so uspešno ločili jetra, ugotovili pa tudi, da si deklici ne delita črevesja, kar pred operacijo ni bilo jasno in česar so se najbolj bali.

Mnoga počivališča, predvsem tista ob avtocestah, so postala prava črpališča.

Nepridipravi iz rezervoarjev tovornjakov črpajo nafto. Tako pridejo do nje ceneje kot na bližnjih bencinskih črpalkah. Lepo pa ni.

Spolzko V Velenju so že za Martinovo odprli drsališče. Nekateri so ta dan menda padali zaradi drugih vzrokov.

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

MED VAMI

15. novembra 2018

Sam ĹĄe vedno ostajam takĹĄen, kot sem bil Simon Ogrizek, prvi cvetliÄ?ar v Evropi in tudi ĹĄirĹĄe – V kovÄ?ku vedno prisotna tudi oprema za rekreacijo ÂťHalo, Mario. Zdravo. Vesel sem tvojega klica in Ä?estitke ob mojem imenovanju. Seveda sem O. K,ÂŤ se je v angleĹĄÄ?ini odzval na klic na zaÄ?etku naĹĄega sreÄ?anja Simon Ogrizek, priznani slovenski vrtnar in cvetliÄ?ar. Ni bilo teĹžko uganiti, da je tudi do klicateljevih uĹĄeh priĹĄla novica o njegovem nedavnem imenovanju za predsednika mednarodne cvetliÄ?arske asociacije Florint. Vodja poslovne enote Vrtnarstvo podjetja PUP Velenje in predsednik Sekcije vrtnarjev in cvetliÄ?arjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije je bil prvi Slovenec, ki je postal Ä?lan upravnega odbora omenjene asociacije pred sedmimi leti, prvi Slovenc z diplomo mednarodnega florista, sedaj pa prvi Slovenec, ki mu je uspelo postati ĹĄe prvi cvetliÄ?ar v Evropi in tudi ĹĄirĹĄe. Imenovali so ga za dobo 3 let z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za 3 leta.

Soglasno na javnem glasovanju

PreseneÄ?enje ali ne? V zanj znaÄ?ilnem skromnem slogu pove, da ga je generalna skupĹĄÄ?ina Florinta evidentirala za to mesto Ĺže leto dni prej. NajbrĹž ne kar tako, menimo, ampak na osnovi rezultatov njegovega dela, ki jih – po naĹĄem neskromnem mnenju – znajo bolj ceniti v tujini kot doma. So pa zanj preseneÄ?enja

druga: potrdili so ga soglasno na javnem in ne tajnem glasovanju.

Ne prvo in ne drugo se namreÄ? doslej ĹĄe ni zgodilo v zdruĹženju, ki obstaja Ĺže od leta 1956. To je zagotovo veliko priznanje zanj, za podjetje, v katerem je zaposlen, za slovenske cvetliÄ?arje in vrtnarje, modrujemo. ÂťUpam, da je tako. Sam pa ne glede na to ostajam takĹĄen, kot sem – predan cvetju in rastlinju, izobraĹževanju, ustvarjanju, odprtih misli in uvajanja novosti na tem podroÄ?ju, pripravljen pomagati vsakomur.ÂŤ Kako velike obveznosti si je ÂťnakopalÂŤ na glavo, za kako veliko mednarodno zdruĹženje gre, povedo naslednji podatki: Florint zdruĹžuje veÄ? kot 100 tisoÄ? cvetliÄ?arskih podjetij, blizu 400 tisoÄ? zaposlenih v cvetliÄ?arstvu v Evropi. Promet, ki ga ustvarijo med letom, dosega vrtoglave ĹĄtevilke. ÄŒeprav je to evropsko cvetliÄ?arsko zdruĹženje, odpira vrata sodelovanja ĹĄe na druge celine. Tako sta pred dvema letoma postali njegovi Ä?lanici Kitajska in JuĹžna Koreja, na zadnji skupĹĄÄ?ini pa JuĹžna Amerika. Biti prvi moĹž cvetliÄ?nega zdruĹženja v Evropi ‌ ÂťJa, bi kdo mislil, da se ukvarjamo samo z dekoracijami in novimi cvetlicami. Kje pa, v ozadju so precej bolj zahtevne naloge. Poleg skrbi za izobraĹževanje, obveĹĄÄ?anje o novih

postopkih pridelave in predelave cvetja so velik izziv velike obveze na podroÄ?ju trajnostnega razvoja proizvodnje cvetja na okolju in ljudem prijazen naÄ?in, kar pomeni z manjĹĄo porabo kemiÄ?nih sredstev. Pomembno je tudi zdruĹževanje sektorja, izmenjava dobrih praks, znanj med drĹžavami Ä?lanicami in tesno sodelovanje z industrijo s tega podroÄ?ja.ÂŤ Namerava kot predsednik uvesti kakĹĄne novosti? Nasmeh, ki ga sicer na njegovem obrazu ne manjka, je bil zgovoren: ÂťVeÄ?ji red in disciplina pri implementiranju sodniĹĄkih licenc in uresniÄ?evanje njegove vizije: cvetliÄ?ar ne bo samo odliÄ?en profesionalec, ampak tudi menedĹžer, ki bo znal svoje kakovostno delo dobro prodati, kar je sedaj kar nekakĹĄen manko.ÂŤ

ÄŒe je le mogoÄ?e, so konci tedna namenjeni druĹžini

Da je vedno dobrodoĹĄel v druĹžbi, ne preseneÄ?a. IzĹžareva pozitivno energijo, toplino. Tudi to, da je druĹžinski Ä?lovek, mnogim ni tuje. Bo nova naloga prikrajĹĄala ĹĄe bolj njegove najbliĹžje zanj? ÂťDoma poskuĹĄam biti, kar se najveÄ? da. DruĹžini namenjam vikende, Ä?e je le mogoÄ?e. Sicer pa je ta vedno, kadar se to da, vabljena na potovanja z mano.

Tam sicer ne moremo preĹžive-

1

Simon Ogrizek: ÂťGlava me zaradi nove obveznosti ne bi smela boleti. Zagotovo bodo kakĹĄni izzivi trd oreh, a verjamem, da jim bomo z ostalimi ĹĄtirimi Ä?lani v upravnem odboru kos.ÂŤ

ti toliko Ä?asa skupaj, je pa moĹžnost za spoznavanje odkritih kotiÄ?kov sveta, kar oboĹžujemo.ÂŤ Kjer so roĹže, so dobri ljudje, ni le njegova ugotovitev. DrugaÄ?nega odgovora od njega, da imajo pri Ogrizkovih v Lokovici teh ravno prav, nismo priÄ?akovali.

O njegovi zagretosti za ťport ‌

ÂťOstaja ne glede na novo obveznost. Pravzaprav je tako, da so v mojem kovÄ?ku vedno prisotni ĹĄportna oprema in copati. Med Ä?lani upravnega odbira Florinta Ĺže kroĹži hec, da bo to poslej zdravo zdruĹženje, saj bodo morali vsi gledati na zdravo prehranjevanje, na prehranjevanje brez

C

M

Y

MY

CY

CMY

K

KANDIDAT ZA Ĺ˝UPANA OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ

DARKO MENIH ZA VSE GENERACIJE, ZA OBÄŒINO Ĺ OĹ TANJ S podporo:

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Poslovna cona v Stari vasi se ĹĄiri Mestna obÄ?ina Velenje je pridobila gradbeni dovoljenji za gradnjo druge faze gospodarske javne infrastrukture na obmoÄ?ju poslovne cone Stara vas, ki bo omogoÄ?ila ĹĄiritev cone in gradnjo novih poslovnih objektov.

Vrednost projekta ocenjujejo na 985.760 evrov, viĹĄino sofinanciranja pa 808.000 evrov, obÄ?inska sredstva so predvidena v viĹĄini 177.760 evrov Velenjska obÄ?ina bo lahko s pridobljenimi gradbenimi dovoljenji nadaljevala s ĹĄiritvijo poslovne cone v Stari vasi v velikosti okoli 19.000 kvadratnih metrov. Predvidena je ĹĄiritev osrednjega dela in severovzhodnega dela poslovne cone. Za potrebe razpisa Ĺže pripravljajo investicijsko dokumentacijo.

V roku enega meseca bodo pripravili tudi razpis za prodajo parcel, ki bodo skupaj z izgradnjo infrastrukture tvorile povrĹĄino urejene cone razĹĄiritve.

Gradnjo infrastrukture naÄ?rtujejo prihodnje leto, s pridobitvijo uporabnega dovoljenja do jeseni 2019. V roku dveh let bodo morali investitorji zagotoviti iz-

Muca CM

alkohola, na jutranji tek ‌ Ĺ port je sestavni del mojega vsakdana, jutranji, veÄ?erni tek, telovadnice, hotelski bazeni. In tako bo ostalo.ÂŤ Je z mislimi Ĺže pri prihajajoÄ?ih boĹžiÄ?no-novoletnih praznikih? BoĹžiÄ? je z njim Ĺže v dejanjih in pripravah, izvemo. IzhodiĹĄÄ?a zanj so pripravile tri velike zvezde s podroÄ?ja cvetliÄ?arstva, ki so tudi njegovi dobri prijatelji. ÂťTo je bila ĹĄe ena dodatna spodbuda k adventni pravljici, ki jo pripravljamo,ÂŤ je dodal. In kakĹĄne novosti so pripravili? ÂťPrinaĹĄajo drugaÄ?en pristop do kreativnosti, dekoriranja. Seveda ne bodo manjkale rdeÄ?a, zlata, zelena barva, ki nas bodo skupaj s prijetnimi vonjavami ponesle v prazniÄ?no obdobje. Ekstravaganca, ki je minljiva, bo seveda prav tako prisotna. ÄŒe ne drugaÄ?e, pa za izjemne fotografije, ki potem kroĹžijo po socialnih omreĹžjih,ÂŤ je sklenil pogovor diplomirani inĹženir agronomije in hortikulture Simon Ogrizek.

Minilo je veÄ? kot pet tisoÄ? let, odkar so se zaÄ?ele divje maÄ?ke druĹžiti z naĹĄimi predniki. Ko so se udomaÄ?ile, jim je sÄ?asoma zrasel rep, ki ga divje nimajo. NepogreĹĄljive so bile, odkar je Ä?lovek zaÄ?el gojiti Ĺžitarice in so se razmnoĹžili glodalci.

Poskrbele so, da se je znaĹĄlo obÄ?utno manj zrn v glodalÄ?evih Ĺželodcih. Mestna maÄ?ka je postala muca, Ĺživa otroĹĄka igraÄ?a, ki ne lovi miĹĄi in jo hranijo s specialno kupljeno hrano. MaÄ?je predenje naj bi imelo zdravilne uÄ?inke: zmanjĹĄuje stres, umirja ĹživÄ?no delovanje, pomaga pri hitrejĹĄem celjenju okuĹžb in ureja krvni pritisk. ÄŒe to drĹži, bi lahko rekli, da je domaÄ?a zdravilka.

Na starih kmetijah, teh je Ĺžal vedno manj, imajo maÄ?ke ĹĄe vedno prvobitno vlogo. Prejmejo skodelico mleka, drugo si morajo naloviti.

MiĹĄk pogosto zmanjkuje, tako da so veÄ?krat bolj laÄ?ne kot site, kar se kaĹže Ĺže na

gradnjo poslovnih dejavnosti in zagotoviti delovna mesta.

Prve postopke pri vzpostavitvi poslovne cone so na obÄ?ini zaÄ?eli leta 2015, Ĺže lani so namenu predali 9.500 kvadratnih metrov urejenega zemljiĹĄÄ?a s 13.300 kvadratnih metrov pripadajoÄ?o komunalno-cestno infrastrukturo. đ&#x;”˛

prvi pogled v njihovem zunanjem videzu. MaÄ?ka svoje kremplje vpotegne, da ostanejo ostri, z zasukom telesa pa z viĹĄine vedno pade na vse ĹĄtiri. Se pa kdaj tudi zgodi, da se je hoÄ?ejo znebiti.

V neki druĹžini pod ĹĄmarĹĄko cerkvijo je postala moteÄ? dejavnik, ker so druĹžino zaÄ?ele bremeniti nove obveznosti. OdloÄ?ili so se, da jo odpeljejo daleÄ? proÄ? iz Velenja in jo odloĹžijo v dobri veri, da bo naĹĄla onkraj Celja nov dom. Sicer pa lahko maÄ?ka preĹživi v naravi, medtem ko pes nima te sposobnosti. A glej ga zlomka, po dveh tednih je maÄ?ka potrkala na domaÄ?e duri. Ko si je opomogla, so jo s teĹžkim srcem odloĹžili v daljnem Prekmurju v prepriÄ?anju, da bo zaleglo. Toda ni. Ĺ˝ival se je Ä?ez pol leta spet pojavila komaj prepoznavna na domaÄ?em pragu. Tokrat pa je pretresljiv maÄ?ji podvig premagal vse ovire in bojevnica je ostala doma. Kako je naĹĄla pot domov, se z obÄ?udovanjem in soÄ?utjem spraĹĄujejo domaÄ?i in sosedje. Jo je mahnila ob cestnih poteh in stezicah ali kar poÄ?ez Ä?ez hribe in doline, Ä?ez drn in strn. To ve samo ona. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

MED VAMI

Movember naj ne bo le novembrska skrb Spet je tukaj november, mesec, v katerem si moĹĄki mnoĹžiÄ?no puĹĄÄ?ajo brke in na ta naÄ?in poskuĹĄajo osveĹĄÄ?ati o rakih, ki prizadenejo zgolj ali predvsem moĹĄke.

Rak ni ena sama bolezen, paÄ? pa veÄ? sto razliÄ?nih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih Ä?loveĹĄkega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi razliÄ?ne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejĹĄi tisti, ki so posledica Ĺživljenjskih navad. Na svetu, v Evropi in tudi Sloveniji, so rakave bolezni iz leta v leto vse veÄ?ji javnozdravstveni problem.

Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji zboli za to boleznijo Ĺže okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih pribliĹžno 6000. Z vidika moĹĄke populacije to pomeni, da letno za rakom zboli veÄ? kot 7.500 moĹĄkih in da bo za njim do svojega 75. leta zbolel eden od dveh deÄ?kov, rojenih do leta 2014. Na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi uÄ?inki ĹĄtevilni dejavniki iz okolja in naÄ?ina Ĺživljenja, dedna nagnjenost in nakljuÄ?je. Pri moĹĄki populaciji so na prvih ĹĄtirih mestih po pojavnosti najbolj pogosti rak prostate, koĹže, pljuÄ? ter danke in debelega Ä?revesa. Rak prostate je najpogostejĹĄi rak pri moĹĄkih v Sloveniji, kjer je letno na novo odkritih 1.480 bolnikov z rakom prostate.

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka prostate so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima druĹžinsko obremenitev.

Rak prostate raste poÄ?asi, od nastanka bolezni do kliniÄ?nih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let. Bolniki so pri zaÄ?etni obliki raka navadno brez teĹžav. TeĹžave z uriniranjem so pri zaÄ?etnih tumorjih praviloma posledica poveÄ?anja prostate. Znaki razsoja bolezni so veÄ?inoma boleÄ?ine v kosteh. NatanÄ?na anamneza o bolnikovih teĹžavah in kliniÄ?ni pregled sta osnova diagnostike. Pri kliniÄ?nem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled. Z njim lahko tipljemo zatrdlino v prostati, asimetrijo prostate ali pa v celoti trĹĄo in neravno prostato. Svetujemo samopregled prostate enkrat meseÄ?no.

Rak mod je najpogostejĹĄi rak mladih odraslih moĹĄkih med 20. in 40. letom, ki ima sicer najveÄ?jo stopnjo ozdravljivosti, 95 %.

VzroÄ?ne dejavnike lahko iĹĄÄ?emo v vplivih okolja na hormon-

sko ravnovesje, ki uravnava razvoj moĹĄkih spolnih Ĺžlez pred rojstvom in po njem. Znani nevarnostni dejavniki so nespuĹĄÄ?eni testisi, poveÄ?anje oz. krÄ?enje mod, druĹžinska obremenitev, Ĺže preboleli rak mod, neplodnost in nekatere dedne obremenitve. Rak mod se najpogosteje pojavlja kot neboleÄ?a zatrdlina v modu, kot hitro poveÄ?anje ali zmanjĹĄanje moda, obÄ?utek neugodja, teĹže ali napetosti v modu.

MoĹžna je topa boleÄ?ina v medeniÄ?nem dnu ali dimljah. PriporoÄ?amo, da si redno enkrat meseÄ?no moĹĄki pregledajo tudi moda.

NajprimernejĹĄe je, da si moda pregledate med toplo kopeljo, po njej ali po prhanju.

Rak dojk je sicer najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah, vendar 1 % raka dojk predstavljajo tudi moĹĄki bolniki. Zatorej tudi moĹĄki populaciji svetujemo samopregled dojk enkrat meseÄ?no. Za rakom debelega Ä?revesa in danke letno zboli okoli 870 moĹĄkih. Pri sumljivih znakih (nepojasnjene driske, zaprtje, krvavo blato ali kri na blatu, izguba teka in hujĹĄanje) se posvetujte z zdravnikom in se udeleĹžite presejalnega testa v programu SVIT, ki je namenjen odkrivanju prikrite krvavitve v blatu pri moĹĄkih, starih od 50 do 74 let. Za pljuÄ?nim rakom v Sloveniji letno zboli okrog 900 moĹĄkih. Kajenju cigaret je mogoÄ?e pripisati 70–90 % primerov pljuÄ?nega raka pri moĹĄkih. Med znake spada na novo nastali ali spremenjeni dolgotrajni kadilski kaĹĄelj, ponavljajoÄ?e se pljuÄ?nice, kri v izpljunku, teĹžko dihanje, boleÄ?ina v prsih, hujĹĄanje brez znanega razloga in zviĹĄana telesna temperatura. Pri sumljivih znakih svetujemo posvet z izbranim zdravnikom, Ä?im prej pa opustite kajenje oz. sploh ne zaÄ?nite kaditi.

Nastanka katere koli rakave bolezni ni mogoÄ?e povezati z enim samim dejavnikom, saj je bolezen vedno konÄ?ni rezultat delovanja vseh dejavnikov. Zanje smo odgovorni sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi Ĺživljenjskimi navadami in razvadami. Zato MOVEMBER naj ne bo le novembrska skrb, temveÄ? skrb v celotnem Ĺživljenjskem obdobju moĹĄkega. đ&#x;”˛

Karmen Petek, mag. zdr. nege

15. novembra 2018

DruĹžmirska jezera pravi laboratorij v naravi Tabor DruĹĄtva uÄ?iteljev geografije Slovenije (DUGS) za svoje Ä?lane vsako leto pripravlja dvodnevne tabore v razliÄ?nih delih naĹĄe drĹžave. S tem izbrana obmoÄ?ja podrobneje spoznajo, predvsem pa od domaÄ?inov dobijo informacije o trenutnem stanju in najpomembnejĹĄih procesih, ki tam potekajo. Ob tem izmenjujejo svoje praktiÄ?ne izkuĹĄnje pri pouku geografije in podajajo poroÄ?ila o potovanjih ter pomembnejĹĄih dogodkih. Letos so se odloÄ?ili za Velenje, kjer so v Mladinskem hotelu 12. in 13. oktobra najeli delovne prostore in prenoÄ?iĹĄÄ?e.

Prvi dan so namenili predstavitvam in predavanjem, a takoj po prihodu so ĹĄli na sprehod po Velenju, ki ga je vodila geografinja in upokojena urbanistka Mira Sajko. Ob tej priloĹžnosti so ob Paki namestili tablico z oznako Visoke vode. Na ta naÄ?in ARSO in Zveza geografov Slovenije izvajata akcijo ozaveĹĄÄ?anja mladih o poplavni nevarnosti. Sledi-

li so predavanja, predstavitve in diskusije ter izmenjave dobrih praks. Pri organizaciji strokovnega dela je sodelovala Visoka ĹĄola za varstvo okolja, katere pre-

zah Ĺ aleĹĄke doline ter ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja.

Naslednji dan so posvetili premogovniĹĄtvu in njegovim neposrednim ter posrednim posledi-

UÄ?itelje geografije so najbolj prevzele spremembe v spodnjem poreÄ?ju Velunje.

davatelja Klemen Kotnik in Emil Ĺ terbenk sta predstavila naravne in druĹžbenogeografske pote-

cam v pokrajini. Po obisku Muzeja premogovniĹĄtva so si ogledali Velenjsko plaĹžo in spoznali

Kar enim pomaga, drugim ĹĄkodi Velenje, 5. novembra – V novi sezoni ĹĄole za starĹĄe so udeleĹženci prvega predavanja v novi sezoni spoznali ĹĄtevilne pasti sodobnega prehranjevanja in njihov vpliv na poÄ?utje in zdravje telesa. VelenjÄ?anka NataĹĄa Forstner HoleĹĄek se je osredotoÄ?ila na prehranjevanje v druĹžinskem krogu, a ob tem nanizala ĹĄtevilna znanstveno dokazana spoznanja o prehranjevanju in vplivu hrane na naĹĄa telesa. Prehranska strokovnjakinja, ki vse, kar predava, preizkusi tudi na sebi in Ä?lanih svoje druĹžine, je zagovornica postopnih in ne drastiÄ?nih sprememb pri naÄ?inu prehranjevanja. Poudarja, kako pomembno je, da druĹžina vsaj en obrok dnevno je skupaj, v miru.

StarĹĄi so tudi pri prehranjevanju

Prehrambna strokovnjakinja NataĹĄa Forstner HoleĹĄek ni zagovornica drastiÄ?nih in hitrih sprememb prehrane. Zagovarja pa pripravo sveĹžih obrokov za vso druĹžino.

zgodovino sanacije najveÄ?jega slovenskega umetnega jezera.

Nato so nadaljevali do Ĺ kalskega jezera in terenski ogled zakljuÄ?ili v kanjonu Velunje, ki ga je le-ta zaradi ĹĄirjenja DruĹžmirskega jezera vrezala v svoje nanose in za geografe predstavlja pravi laboratorij v naravi. Pod kanjonom se je izoblikoval ĹĄe akumulacijski del – ĹĄolski primer delte vodotoka.

Mirsad Skorupan, organizator in vodja tabora, je po zakljuÄ?ku povzel: Tabora se je udeleĹžilo 63 uÄ?iteljev geografije iz vseh slovenskih pokrajin. Sedem uÄ?iteljic in uÄ?iteljev iz vrst udeleĹženih so predstavili primere dobre prakse, projekte in predavanja.

Petim zunanjim predavateljem se zahvaljujemo za njihove strokovne prispevke in popestritev tabora.

Tabor ocenjujem kot zelo uspeĹĄen, posebna zahvala gre domaÄ?im strokovnjakom geografom. đ&#x;”˛

E. Ĺ .

zgled otrokom, zato od njih ne morejo priÄ?akovati, da bodo jedli zdravo, Ä?e tega ne bodo videli pri odraslih. Za zdravje in dobro poÄ?utje je pomembna sveĹže pripravljena hrana, ki ni obogatena z ojaÄ?evalci okusa in razliÄ?nimi dodatki, ki nam na dolgi rok dokazano ĹĄkodijo. To, da lahko z zdravo hrano nahranimo tudi moĹžgane in laĹžje zdrĹžimo tudi veÄ?je napore v Ĺživljenju, ni mit. Poleg tega pa se mnogi ne zavedajo, da so naĹĄa telesa zelo razliÄ?na in zato razliÄ?ne diete tudi razliÄ?no delujejo na nas. Kar enim pomaga, lahko drugim ĹĄkodi. Zato je pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu in si vsaj nekaj Ä?asa zapisujemo, kaj jemo. Ĺ ele tako lahko ugotovimo, kaj je naĹĄemu telesu godilo in kaj ne, je ĹĄe poudarila predavateljica, ki je po predavanju odgovorila tudi na mnoga vpraĹĄađ&#x;”˛ nja prisotnih.

Mnenja in odmevi

Kako narediti prireditev brez odpadkov?

KK Elektra Ĺ oĹĄtanj na pravi poti

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺželi organizatorje razliÄ?nih prireditev preko projekta Slovenia Green Destination spodbuditi k prehodu v zeleno gospodarstvo ter trajnostno upravljanje z viri pre-

ko prepreÄ?evanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Zato bodo v ponedeljek, 19. novembra, ob 10. uri v Vili Bianci pripravili delavnico "Prireditev brez odpadkov. Je to mogoÄ?e?". Delavnica bo potekala do 13. ure.

Prijave sprejemajo preko spletnega obrazca https://goo.gl/ tSvKDq. đ&#x;”˛

V pogovoru z vodstvom kluba, ki ga vodi predsednik AleĹĄ Ferenc, ki je oÄ?itno z duĹĄo in telesom vpet v delo v klubu ter ima sigurno najveÄ? zaslug pri tem, da imajo danes mladi igralci kluba praktiÄ?no maksimalne pogoje za delo in razvoj, sem dobil vtis, da se je stanje v klubu konÄ?no normaliziralo. V delo mu je uspelo vkljuÄ?iti tudi starĹĄe igralcev, tako da so nekateri vkljuÄ?eni pri delu posameznih selekcij, vsi pa sodelujejo pri prevozih igralcev na tekme.

KK Elektra v letoĹĄnjem prvenstvu nastopa s sedmimi ekipami od U9 do mladinske selekcije.

Vse ekipe razen mladinske so ĹĄtevilÄ?no popolne, tako da je v pogonu okoli 80 igralcev.

NajboljĹĄe rezultate v letoĹĄnjem prvenstvu priÄ?akujejo od selekcije U15 trenerja Rajka Rituperja, nekdanjega izvrstnega igralca in pedagoga, ki melje vse pred sa-

bo. Na vpraĹĄanje, kdaj mislijo vkljuÄ?iti v tekmovanje tudi Ä?lansko ekipo, je bil predsednik zelo jasen: ko bodo za to pogoji in ko bodo dozoreli naĹĄi mladi igralci, predvidoma leta 2020.

Kot vsi klubi v Sloveniji se tudi KK Elektra sooÄ?a s finanÄ?nimi teĹžavami. Najbolj obÄ?utijo maÄ?ehovski odnos do njih od TEĹ , (ne glede na sponzoriranje s strani HSE), ki je bil vÄ?asih najveÄ?ji sponzor. ZdajĹĄnji direktor pa se obnaĹĄa, kot da je priĹĄel z Marsa, saj mu veÄ? pomeni njegov stolÄ?ek kot pa prebivalci Ĺ oĹĄtanja, ki jim je TEĹ desetletja zastrupljal ozraÄ?je. đ&#x;”˛

Franc Cerar

Lepo Velenje? Ĺ˝e dolgo nameravam to pismo dokonÄ?ati, sedaj pa me je spodbudil Ä?lanek v NaĹĄem Ä?asu : Velenje je eno najlepĹĄih mest v drĹžavi. Ĺ˝e res, kaj pa Ä?e bi se ozrli malo tudi po okolici, recimo na smetiĹĄÄ?e na Deberskem griÄ?u,

kjer so imeli svoj raj na zemlji Ä?lani druĹĄtva rejci malih Ĺživali, pa si danes poglejte do dĹžunglo nedaleÄ? od lepega Velenja. Komu se je tako mudilo spraviti z griÄ?a rejce malih Ĺživali, naj pa ĹĄe to danaĹĄnjo svinjarijo spravi v red. VÄ?asih je bilo urejeno, pokoĹĄeno, pri vsaki koÄ?ici je bilo veliko cvetja, danes pa ĹĄe samo dom rejcev malih Ĺživali sameva na vrhu te svinjarije. Ko ĹĄe vÄ?asih obiĹĄÄ?em ta dom, se spomnim, kako smo se imeli lepo, saj sem bila tudi sama nekaj Ä?asa Ä?lanica tega druĹĄtva. Tudi otroci iz vrtcev in ĹĄol so obiskovali Ĺživali, ki so bile res raznovrstne. DruĹĄtvo je imelo tudi kar nekaj razstav teh Ĺživali. Bilo je veliko dela, da se je to izpeljalo, ampak ker je bilo veliko pridnih Ä?lanov, ni bilo teĹžko. Gonilna sila pri vsem tem pa je bil predsednik druĹĄtva Roman Dvorjak, ki se mu ĹĄe danes zahvaljujem za vse, kar je storil za druĹĄtvo, đ&#x;”˛

Ana Repnik

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 17

MED VAMI

15. novembra 2018

17

Arhitekti pokazali diplome Praznujejo mir

Konec 1. svetovne vojne zaznamovali tudi v Velenju, ko je PDK v KnjiĹžnici Velenje predstavil projekt No more wars

Tina Felicijan

Diplomska dela so iz knjiĹžnih polic preselili v grajski atrij in tisto, kar je obiÄ?ajno nevidno, je postalo za en mesec vidno.

ÄŒlanice in Ä?lani Kluba arhitektov SaĹĄa regije se prviÄ? predstavljajo javnosti s skupinsko razstavo v atriju Velenjskega gradu

SaĹĄa Piano, krajinska arhitektka: ÂťDela bi bilo veliko, naroÄ?il pa je malo.ÂŤ

la miru.

V sklopu projekta No more wars pa so nastali tudi kratki dokumentarni filmi partnerjev iz Sarajeva, Vidma in Velenja ter spletna stran, na kateri bodo zbirali s projektom povezane vsebine. ÂťProjekt je namenjen ozave-

S projektom No more wars (NiÄ? veÄ? vojn) je PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot dopolnil aktivnosti, ki so v tem letu potekale na temo 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. Najprej so se maja odzvali vabilu italijanskih partnerjev na sreÄ?anje na obmoÄ?ju, kjer je potekala soĹĄka fronta. UdeleĹžila se ga je skupina Ä?lanov druĹĄtva ter dijakov srednje raÄ?unalniĹĄke ĹĄole in gimnazije, ki je z italijanskimi dijaki odigrala nogometno tekmo na igriĹĄÄ?ih, ki leĹžijo prav tam, kjer so pred sto leti potekali spopadi. Nato so na Konovem uredili Park miru ter povabili predstavnika Severne in JuĹžne Koreje, da zasadita lipo prijateljstva. Lipo prijateljstva so nato zasaÂťNe Ĺželimo proslavljati vojne, Ĺželimo proslavljati mir,ÂŤ je dejal UroĹĄ IvanÄ?iÄ? dili ĹĄe v Vidmu in Doberob otvoritvi razstave, ki bo v KnjiĹžnici Velenje na ogled ĹĄe ves mesec. dobu, v prihodnosti pa bi to simboliÄ?no gesto radi opravili vojaki, tako pa pozivata k prija- ĹĄÄ?anju o grozotah vojne in ĹĄirjeĹĄe kje. Med drugim tudi na meji teljstvu in sodelovanju. Hrana v nju pacifistiÄ?nih sporoÄ?il. Temu nakupovalni koĹĄari, obeĹĄeni na je namenjena spletna stran. Na med Severno in JuĹžno Korejo.

Tik pred obletnico konca veli- jeklenico, simbolizira tovorno njej bomo objavljali gradivo o ke vojne pa so v KnjiĹžnici Vele- gondolo, s katero so med voj- vojnah, pozivali k miru, dodajanje odprli razstavo, ki obsega pa- no tovorili topove v visokogorje. li bomo literarne, pa tudi likovne noje, pripravljene v sodelovanju Poleg zvoÄ?ne instalacije, ki obi- prispevke na to temo,ÂŤ je povez Muzejem Velenje in KnjiĹžnico skovalcem predvaja glasbo najra- dal vodja projekta UroĹĄ IvanÄ?iÄ?

Velenje, ter simboliÄ?ne ekspona- zliÄ?nejĹĄih narodov, pa tudi drugi iz PDK. đ&#x;”˛ te. Tako eksponat, ki ponazarja eksponati simbolizirajo sporoÄ?i-

Mateja Kumer, arhitektka in predsednica kluba: ÂťNekatere vsebine so aktualne ĹĄe danes.ÂŤ

Tanja Ledinek, arhitektka: ÂťNavduĹĄuje me, da je v Velenju arhitektura objeta v zelenje.ÂŤ

bolj pomembno in naj tako ostane.ÂŤ Raznolikost njihovega dela v diplomah bo na Velenjskem gradu na ogled do 9. decembra. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc Foto: Aleksander Kavènik

Velenje, 9. novembra – V petek zveÄ?er je v atrij Velenjskega gradu 22 arhitektov, povezanih v Klub arhitektov SaĹĄa regije, na ogled postavilo svoja diplomska dela. Diplomska dela so iz obdobja od leta 1981 do 2017 in vsebinsko ter oblikovno zelo raznolika. ÂťOd najstarejĹĄe na ogled postavljene diplome pa do najmlajĹĄe je preteklo skoraj ĹĄtirideset let. Prav zanimivo je videti, kako se je v tem Ä?asu spreminjal pristop, tehnika kot tudi to, kako so nekatere vsebine ĹĄe danes aktualne,ÂŤ pravi predsednica kluba Mateja Kumer. ŠirĹĄi javnosti se za prviÄ? predstavljamo z diplomskimi deli, ki pomenijo zakljuÄ?ek naĹĄega ĹĄolanja in hkrati uvod v poklicno delo. S takimi in podobnimi dogodki Ĺželimo javnost seznaniti, kako pomembno je umno urejanje prostora in okolja. Prostor je last vseh nas in z njim je treba lepo in previdno ravnati. Ĺ e vedno pa je vÄ?asih tako, da je arhitekt nebodigatreba, zato Ĺželi naĹĄe zdruĹženje takĹĄno miselnost spremeniti in pokazati ljudem, da je zelo prav, da si najamejo arhitekta.ÂŤ Koliko dela pa imajo v lokalnem okolju? SaĹĄa Piano, uveljavljena krajinska arhitektka, meni, da bi ga lahko imeli veliko, da pa je naroÄ?il zelo malo. ÂťOÄ?itno je krajinska arhitektura veda, ki se pri nas ĹĄe ni uveljavila. V slovenskem prostoru je prisotna od sedemdesetih let prejĹĄnjega stoletja. Gospodarska kriza, ki je upajmo mimo, je vmes postavila distanco do stvari, ki presegajo zgolj funkcionalne in nujne stvari. Pri tem pa je krajinska arhitektura tista, ki je zadnja za izvajanje, Ä?eprav je v prostoru prva.ÂŤ VpraĹĄali smo jo, kaj v Ĺ aleĹĄki dolini je tisto, kar ji kot krajinski arhitektki pade v oÄ?i, ker je zelo dobro, in kaj tisto, kar je precej slabo? ÂťV oÄ?i zagotovo pade urbanistiÄ?na zasnova Velenja. ÄŒe izpostavim krajinsko-arhitekturne elemente, je to seveda SonÄ?ni oziroma ljudski park, Titov trg, ulice, stiki poti, ki so pod koti ‌ in bogat vegetacijski, predvsem drevesni fond. Druga kvaliteta, ki se mi zdi izjemna, so jezera, ker smo iz degradacije dobili krasen prostor. Slabo pa je, da ne znamo tega prav ceniti in te kvalitete ruĹĄimo. To ne samo, da me skrbi, ampak me tudi Ĺžalosti.ÂŤ Tudi Tanja Ledinek iz Velenja je na ogled postavila svoje diplomsko delo. SluĹžbo pa ĹĄe iĹĄÄ?e. ÂťV Velenju me navduĹĄuje, da je arhitektura objeta v zelenju. Pravzaprav se mi to zdi za ta prostor naj-

protipehotno mejno mreĹžo, nagovarja obiskovalce, naj podrejo meje in predsodke ter se odprejo spoznavanju novih kultur. Nogometna gola simbolizirata slovito nogometno tekmo, ki so jo na bojni Ä?rti na boĹžiÄ?ni veÄ?er leta 1914 odigrali angleĹĄki in nemĹĄki

Spoťtovane obèanke in obèani,

zahvaljujem se vam za vso podporo, za vaĹĄe pobude, ideje in predloge.

VaĹĄ neodvisni svetnik v svetu MO Velenje

Matej Jenko

VDAHNIMO VELENJU VIZIJO! Veè info: https://neodvisni-velenje.com

Ob zakljuÄ?ku mandata v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje, kjer sem delovala kot samostojna svetnica, se zahvaljujem volilcem za zaupanje. Pojdite na volitve, ĹĄe prej pa se seznanite s programi kandidatov in strank. V nadaljevanju vsa 4 leta poĹĄiljajte predloge izvoljenim svetnikom in s tem soustvarjajte naĹĄe mesto in Ĺživljenje v njem. Ĺ˝elim vam vse dobro in sreÄ?o na vseh poteh!

Erika Kljun RoĹĄkar

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

15. novembra 2018

Najprej streha nad glavo V Velenju se je na pobudo DruĹĄtva HiĹĄa zaÄ?ela razprava o namestitveni podpori – Lokalni akterji v zdravstvu in sociali so ji naklonjeni, prav tako Mestna obÄ?ina

V Velenju Ĺže veÄ? let deluje center za brezdomne osebe HiĹĄa, ki nudi namestitev, prehrano, podporo in strokovno pomoÄ? pri sooÄ?anju s teĹžkimi Ĺživljenjskimi okoliĹĄÄ?inami, v katerih nekateri ljudje izgubijo streho nad glavo.

Trenutno tam biva deset oseb, prostora pa je za dvanajst. Letos jim je uspelo odgovoriti na vsa povpraĹĄevanja po programu, gostili pa so 17 razliÄ?nih uporabnikov. Vendarle pa je v evidenci velenjskega centra za socialno delo veÄ? kot 60 oseb brez stalnega naslova prebivaliĹĄÄ?a, kar nakazuje, koliko oseb sodi v ĹĄirĹĄo kategorijo brezdomstva, pravi psihologinja Brigita Ĺ inigoj, strokovna delavka pri DruĹĄtvu za pomoÄ? in samopomoÄ? socialno izkljuÄ?enih skupin HiĹĄa. ÂťBrezdomstvo obiÄ?ajno razumemo kot bivanje na ulici, a so brezdomne tudi osebe, ki imajo negotove namestitve,ÂŤ opozarja. Dodaja pa tudi, da brezdomstvo ni nujno trajno. Mnoge brezdomne osebe so ob strokovni pomoÄ?i in podpori sposobne urediti svoj socialni status in eventualno samostojno zaĹživeti. A ker se te osebe ne spopadajo le s finanÄ?nimi stiskami, paÄ? pa pogosto tudi z raznimi vedenjskimi in duĹĄevnimi motnjami, socialno izkljuÄ?enostjo in drugimi okoliĹĄÄ?inami, v katerih ne zmorejo same upravljati lastnega gospodinjstva oziroma povsem samostojno in ne-

odvisno bivati, jim je poleg zaÄ?asnih namestitev treba pomagati tudi drugaÄ?e. En naÄ?in je namestitvena podpora, ki je v Ljubljani, denimo, Ĺže ustaljena praksa, v Velenju pa so se resnejĹĄi pogovori na to temo ĹĄele zaÄ?eli. DruĹĄtvo HiĹĄa je namreÄ? sklicalo posvet, na katerem so dobre prakse namestitvene podpore za socialno ĹĄibkejĹĄe predstavili predstavniki ljubljanskih druĹĄtev Kralji ulice in Ĺ ent ter javnega stanovanjskega sklada Mestne obÄ?ine Ljubljana, prisluhnili pa so predstavniki velenjskega zdravstvenega doma, centra za socialno delo, obÄ?ine in drugi.

ZavetiĹĄÄ?e je prvi korak, namestitvena podpora naslednji

Brezdomstvo je navadno posledica veÄ? dejavnikov in stisk, zaÄ?ne pa se, ĹĄe preden se oseba znajde na cesti. Brezdomni namreÄ? niso samo tisti, ki nimajo stanovanja, ampak tudi ljudje, ki nimajo najemne pogodbe, trajne namestitve ali so se vrnili iz kake institucije, denimo bolniĹĄnice ali zapora. ÂťÄŒe karikiram, lahko reÄ?em, da se brezdomstvo skorajda podeduje. Problem revĹĄÄ?ine, socialne izoliranosti, teĹžav v duĹĄevnem zdravju, odnosih se pogosto prenese s starĹĄev na otroke, ki nimajo osnove za odgovorno odraslo Ĺživljenje,ÂŤ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je na-

KANDIDATI LISTE N.SI KRĹ ÄŒANSKI DEMOKRATI SMO LJUDJE, KI NAM JE MAR, MAR ZA VELENJE IN MAR ZA Ĺ ALEĹ KO DOLINO.

mestitev v centru za brezdomne osebe prvi korak ob izgubi strehe nad glavo, naslednji pa je napotitev v neko stanovanjsko enoto – bolj trajno reťitev vpraťanja.

Vendar pa strokovni delavci Ĺže dlje Ä?asa opaĹžajo, da ljudje, ki izstopijo iz centra za brezdomne (pa tudi drugi, ki imajo slabo socialno mreĹžo) ter se preselijo bodisi v bivalno enoto, neprofitno stanovanje ali pa si najamejo stanovanje, ne zmorejo v celoti odgovornega in samostojnega Ĺživljenja. Zato se z raznovrstnimi potrebami in teĹžavami ali pa zgolj z Ĺželjo po pogovoru vraÄ?ajo k njim. ÂťTeh potreb je toliko, da jim s pomoÄ?jo, ki jo nekdanjim uporabnikom programa centra HiĹĄa in drugim nudimo v svojem prostem Ä?asu, ne zmoremo zadostiti. Posameznike s poruĹĄeno socialno mreĹžo, ki gredo Ĺživet na svoje, pogosto pesti osamljenost, imajo depresivne epizode, poveÄ?ajo zdravju ĹĄkodljivo vedenje in zadeve se slabo konÄ?ajo,ÂŤ opozarja in sklepa, da ljudem v teĹžavah manjka predvsem strokovna podpora. Streha nad glavo je namreÄ? prvi korak do urejanja Ĺživljenja – najprej je treba zadostiti osnovnim potrebam po organizaciji Ä?asa, zasebnosti, higieni, urejeni prehrani –, nato pa pride na vrsto celovito zastavljanje ciljev in reĹĄevanje izhodiĹĄÄ?nih teĹžav. A nekateri tako pri namestitvi kot vzposta-

vitvi samostojnosti potrebujejo veÄ? pomoÄ?i.

Lokalna skupnost je ideji naklonjena

Mestna obÄ?ina Velenje oddaja skoraj 900 neprofitnih stanovanj, a le osem bivalnih enot, ki so namenjene najbolj ranljivim posameznikom in druĹžinam, predvsem tistim, ki so Ĺžrtve nasilja. PribliĹžno deset odstotkov najemnikov ima teĹžave s plaÄ?evanjem poloĹžnic, a obÄ?ina z deloĹžacijo skrajno odlaĹĄa in se z dolĹžniki najprej pogovori, kako in kdaj lahko poravnajo dolg, svetuje jim, kam se lahko obrnejo po pomoÄ?, pri tem pa so potrpeĹžljivi, Ä?eprav imajo s tem precej dela. OpaĹžajo, da veliko ljudi ne ve, kake moĹžnosti za pomoÄ? imajo, zato mnoge napotijo na center za socialno delo po enkratno denarno pomoÄ?, na osnovi katere lahko enkratno denarno pomoÄ? dobijo tudi od obÄ?ine.

Ta lahko pomaga tudi do odpisa obresti. PoloĹžnice pomaga plaÄ?evati tudi odbor za pomoÄ? obÄ?anom. ÂťNa neplaÄ?ane poloĹžnice najprej odreagiramo z opominom. Potem jih povabimo na razgovor in skupaj razjasnimo teĹžave in poloĹžaj ter poskuĹĄamo najti oblike pomoÄ?i za poplaÄ?ilo.

Odpoved najemnega razmerja je skrajni ukrep, ki si ga nihÄ?e ne Ĺželi,ÂŤ pravi vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak in

Vsi uporabniki centra HiĹĄa so moĹĄki. Zaradi ĹĄtevila in velikosti prostorov v hiĹĄi namreÄ? prostorov ne morejo organizirati za loÄ?eno bivanje, da bi lahko sprejeli tudi Ĺženske. Tako Ĺženskam, ki ostanejo brez strehe nad glavo, na centru za socialno delo pomagajo z iskanjem namestitve v bivalnih enotah ali primernega stanovanja v lokalnem okolju.

Je pa to teĹžko, pravi vodja velenjske enote CSD Valerija KidriÄ?.

VeÄ? kot polovica stanovalcev centra HiĹĄa je starejĹĄa od 50 let, slaba polovica pa je mlajĹĄih od 35 let.

Tako je sploĹĄen trend staranja brezdomnega prebivalstva zaznaven tudi v Velenju. To pa je svojevrsten izziv za strokovne delavce, ki se morajo znajti tudi na podroÄ?ju nege bolnih in ostarelih.

Brigita Ĺ inigoj: ÂťLjudje, ki zaradi druĹžbenoekonomskih kontekstov in / ali osebnih okoliĹĄÄ?in ne zmorejo uspeĹĄno funkcionirati in zaradi tega Ĺživijo ali drsijo v revĹĄÄ?ino in socialno izkljuÄ?enost, imajo obiÄ?ajno tudi oslabljeno notranjo moÄ? za razreĹĄevanje teĹžav. Moralna in druĹžbena odgovornost nam narekuje, da skupaj iĹĄÄ?emo boljĹĄe moĹžnosti za vsakogar – tudi zanje.ÂŤ

Za sanacije blokov 770 tisoÄ?akov

dodaja, da v povpreÄ?ju izvedejo le dve deloĹžaciji na leto.

Ker pomanjkanje vmesnega Ä?lena med brezdomstvom in trajno reĹĄitvijo stanovanjske stiske socialno ogroĹženih ljudi Ä?utijo vsi akterji, so pripravljeni na sodelovanje. Po posvetu so sklenili, da bodo ustanovili delovno skupino in raziskali moĹžnosti za vzpostavitev namestitvene podpore ali kake druge oblike.

Mestna obÄ?ina Velenje je v teh dneh zakljuÄ?ila z energetsko sanacijo treh stanovanjskih blokov na Cesti talcev 18 a, Cesti Simona Blatnika 1 in Vojkovi 12 a. Za to je namenila skoraj 776 tisoÄ? evrov, od tega je bilo nekaj veÄ? kot 454 tisoÄ? evrov nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev.

S sanacijo so najemnikom v stanovanjskih blokih zagotovili kakovostnejĹĄe bivanje, manjĹĄo porabo toplotne energije in niĹžje stroĹĄke upravljanja, vzdrĹževanja ter obratovanja objekta.

Na objektu Cesta talcev 18a s 25 stanovanjskimi enotami je bila izvedena sanacija cokla, menjava stavbnega pohiĹĄtva in sanacija fasade, dela so bila zakljuÄ?ena 15. oktobra, izvajalec pa ĹĄe odpravlja nekatere ugotovljene napake.

Na objektu Simona Blatnika 1 s 33 stanovanjskimi enotami je bila na starem delu objekta izvedena izolacija temeljev, sanacija cokla, menjava stavbnega pohiĹĄtva, sanacija fasade, na novem delu pa ĹĄe sanacija strehe. Dela so bila v celoti zakljuÄ?ena 10. septembra.

Na objektu Vojkova 12a s 103 stanovanjskimi enotami je bila izvedena sanacija cokla, menjava stavbnega pohiĹĄtva, sanacija fasade, sanacija strehe in sanacija stropa kleti, dela so bila zakljuÄ?ena 15. oktobra, izvajalec pa ĹĄe odpravlja nekatere ugotovljene napake.

Tina Felicijan

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 19

Po hribih

Potepanje po strunjanskih poteh Med Izolo in Piranom, kjer prepadne klifne stene Ĺže stoletja grize morje, se sproĹĄÄ?eno razteza Strunjanski zaliv z dolino izjemnih lepot. Tukaj so Ĺže pred veÄ? sto leti domaÄ?ini pridobivali sol iz morja in lajĹĄali tegobe Ĺživljenja z zdravilnim blatom.

Prav ta biser naĹĄe obale smo v Ä?etrtek, 25. oktobra, raziskovali Ä?lani pohodniĹĄke in planinske skupine UNI 3.

Popotovanje smo zaÄ?eli na Belvederu, manjĹĄem turistiÄ?nem naselju nad Izolo. Razprostira se v borovem gozdiÄ?ku na robu fliĹĄnega grebena.

Informativna tabla v kampu nas je opozorila, da vstopamo na zavarovano obmoÄ?je Krajinskega parka Strunjan. Sonce je nagajivo kukalo izza oblakov, ki so bili temnejĹĄi in gostejĹĄi na italijanski strani TrĹžaĹĄkega zaliva, nas pa so topli sonÄ?ni Ĺžarki prijazno boĹžali in nakazovali, da se nam obeta lep dan.

Najprej smo hodili po potki mimo oljÄ?nih nasadov, kmalu pa smo prispeli na lepo urejeno in zavarovano pot, ki vodi nad Strunjanskim klifom. 4 km dolg in 80 m visok fliĹĄni klif je najznaÄ?ilnejĹĄi del Naravnega rezervata Stru-

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

15. novembra 2018

njan, ki je del Krajinskega parka Strunjan. ObmoÄ?je parka zajema Strunjanski polotok od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka Roje, vkljuÄ?no z 200 metrov dolgim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, z morsko laguno StjuĹža in s Strunjanskimi solinami.

Pot nas je vodila mimo kamnitega strunjanskega kriĹža, ki naj bi ga pomorĹĄÄ?aki opazovali Ĺže od leta 1600. Pod strunjanskim klifom je najlepĹĄi del slovenske obale – MeseÄ?ev zaliv ali zaliv sv.

KriĹža. ObÄ?udovali smo prepadne

stene, obÄ?asno prekinjene z erozijskimi grapami, in modro morje, ki se je penilo tam daleÄ? pod klifom. Obenem pa smo uĹživali tudi ob Ä?udovitem razgledu na TrĹžaĹĄki zaliv.

Kmalu smo prispeli v znano letoviĹĄko in zdraviliĹĄko naselje Strunjan. Ta delÄ?ek slovenske obale je tudi sicer znan po nakopiÄ?eni energiji vitalnih sil. Od nekdaj so ljudje prihajali na Strunjanski polotok, da se napolnijo z energijo. Marijino romarsko cerkev, veliki kriĹž na robu obreĹžnega prepada in 30-tonski megalitni kamen na obali povezuje Ä?rta, ki spada med pomembne vitalno-energetske pojave na naĹĄem planetu. Sprehodili smo se mimo hotela Salinera do poÄ?itniĹĄkega naselja Pacug in VelenjÄ?anom ta-

ko znanega letoviĹĄÄ?a Fiesa. Prijetno toplo vreme je na plaĹžo priklicalo kar nekaj kopalcev, mi pa smo si ob obali malce oddahnili in se predajali spominom na stare Ä?ase, ko smo prav na tej plaĹži preĹživljali poÄ?itnice.

Le ĹĄe malo in Ĺže smo prispeli v Ä?udovito staro pristaniĹĄko mesto Piran. Mesto je ohranilo srednjeveĹĄko zasnovo z ozkimi ulicami in tesno stisnjenimi hiĹĄami, ki mu dajejo poseben Ä?ar. Nad mestom na Ä?udoviti razgledni legi kraljuje znamenita cerkev sv. Jurija. Seveda smo si na Tartinijevem tr-

gu privoĹĄÄ?ili zasluĹženo kavico, se fotografirali in se predajali sonÄ?nim Ĺžarkom. Ĺ˝al je Ä?as neusmiljeno tekel in prijetnega lenarjenja je bilo kmalu konec.

Podali smo se ĹĄe na prijeten sprehod ob obali mimo Bernardina v PortoroĹž, ki je bil kljub poznemu datumu ĹĄe vedno poln turistov.

Do Strunjana, kjer nas je v gostiĹĄÄ?u pri kampu Ä?akala okusna malica, nas je vodila le ĹĄe zanimiva pot skozi predor. Tu je bila nekoÄ? speljana ozkotirna Ĺželeznica, ki je povezovala Trst in PoreÄ?, danes pa je tu kolesarska pot, imenovana Parancana (PoreÄ?anka), ki prijateljsko povezuje italijanske, slovenske in hrvaĹĄke vasi v tem delu Istre. đ&#x;”˛

Anica Pugelj

Prvi pohod UrĹĄk na UrĹĄljo goro Ob maĹĄi na praznik in v Ä?ast sv. UrĹĄule tudi sreÄ?anje UrĹĄk vseh dolin Marjan KarlovÄ?ec Kara, podpredsednik Planinskega druĹĄtva Velenje, je ob podpori vodstva ter v sodelovanju vseh mejnih planinskih druĹĄtev okrog UrĹĄlje gore (UrĹĄke oz. PleĹĄivca) z oskrbnico planinskega doma na UrĹĄlji gori Sonjo Podbregar pred kratkim organiziral prvi shod UrĹĄk na 1699 m visoko goro, ki velja za najbolj zanesljivi kazalec vremena za KoroĹĄko, Zgornjo Savinjsko in Ĺ aleĹĄko dolino. V nedeljo, 21. oktobra, na godov-

ni dan UrĹĄk, so Ä?lani vseh planinskih druĹĄtev iz krajev okrog UrĹĄlje gore v organizaciji PD Velenje ter predstavnikov drugih sodelujoÄ?ih druĹĄtev izvedli prvi UrĹĄkin pohod na ta najviĹĄji koroĹĄko-ĹĄtajerski planinski vrh.

Gorska toÄ?ka je zanimiva tudi zaradi najviĹĄje leĹžeÄ?e in delujoÄ?e cerkve v Sloveniji in srednji Evropi – sv. UrĹĄule (po njej ime gorskega orjaka), ki kljubuje silovitim vremenskim razmeram in spremembam le nekaj deset metrov pod vrhom gore. Na praznik in v spomin svetnice UrĹĄule se je v izjemno neugodnem vremenu tokrat prviÄ? povzpelo 35 UrĹĄk, med njimi najstarejĹĄa 71-letna domaÄ?inka iz Kotelj UrĹĄka GorenĹĄek ter v spremstvu mame najmlajĹĄa 6-letna UrĹĄka

Steinbuch iz Lovrenca na Pohorju. Sveto maĹĄo, posveÄ?eno istoimenski zavetnici otrok v vrtcih in ĹĄolah ter vzgojnih zavetiĹĄÄ?ih, je vodil upokojeni Ĺžupnik iz Slovenj Gradca AvguĹĄtin RaĹĄÄ?an Gusti, ki je omenil plemenitost in lepo slovensko ime deklet in Ĺžena UrĹĄul in UrĹĄk. Po skupinskem fotografiranju v cerkvi, zunaj je ĹĄe vedno brila sadra, so se ĹĄtevilni planinci ob prvem UrĹĄkinem sreÄ?anju druĹžili z oskrbnico Sonjo Podbregar iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju ter se nato po ĹĄe nezasneĹženih poteh odpravili v dolino. Prvemu sreÄ?anju bodo kljub tokrat nenaklonjenemu vremenu gotovo dodali ĹĄe mnoga naslednja. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Osmoťolci spoznavali ekoloťka prizadevanja Velenje, 8. novembra – Pred tednom dni se je iztekel prvi del okoljskega projekta Varujmo in ohranimo Šaleťko dolino, ki ga je MZPM Velenje v sodelovanju s podjetjem Eurofins Erico letos pripravila Şe 25. po vrsti. Tri dni je skupaj 353 osmoťolcev iz 7 osnovnih ťol iz Šaleťke doline na predavanju in terenskem ogledu

spoznavalo ekoloĹĄka prizadevanja v Ĺ aleĹĄki dolini. Sedaj jih Ä?aka naloga; do konca januarja 2019 bodo pod vodstvom mentorjev izdelali plakate in makete njihovih idej, kako naj bi bila leta 2025 videti Velenjska plaĹža. S tem bodo dobili moĹžnost, da nanizajo svoje ideje za aktivnosti, ki bi lahko ĹĄe dodatno razĹĄirile ponudbo ob Ve-

lenjskem jezeru, pa tudi predloge za prireditve, ki si jih Ĺželijo na novem prireditvenem prostoru, ki bo ob jezeru zrasel v prihodnjih letih. Spomladi prihodnje leto bodo avtorji najboljĹĄih izdelkov te predstavili na zakljuÄ?ni prireditvi, organizatorji pa bodo najboljĹĄe peljali na nagradni izlet. đ&#x;”˛

Ĺ marÄ?ani desetiÄ? po Martinovi poti Zbirali so jubilejne â€˜ĹĄtemple’ ÄŒlani domaÄ?ega planinskega druĹĄtva iz Ĺ martnega ob Paki ter iz sosednjih prijateljskih planinskih druĹĄtev Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Mozirja so v nedeljo (4. novembra) opravili tradicionalni Martinov planinski pohod po obronkih Ĺ aleĹĄke doline s postankom tudi na domaÄ?i Gori Oljki. Zbralo se je 60 udeleĹžencev, ki so prehodili veÄ? kot 10 km dolgo zahtevno pot. Najbolj vzdrĹžljivi so

jo prehodili v nekaj veÄ? kot 6 urah, drugi so porabili s ĹĄestimi kratkimi postanki okrog 8 ur.

Po besedah predsednika PD Ĺ martno Zorana Predolnika so se na pot odpravili ob 7.30 iz Martinove vasi, se preko GneÄ?a povzpeli do Sv. Antona, pa naprej preko doline Lokovica do Bezgovca, Ä?ez Hudi potok ter z razgledom na AndraĹž na vrh domaÄ?e gore Oljke. Ker

Marta KatiÄ?, 85-letnica, se jubilejnemu pohodu ni odrekla.

je bil domaÄ?i planinski dom povsem zaseden, so se hitro spustili do zadnjih dveh kontrolnih ťtemplÂŤ toÄ?k za dnevnik Martinove poti do Juga in v Podgoro ter do Malusa in se pridruĹžili na cilju v Ĺ martnem, kjer jih je Ä?akal zelo zasluĹžen obed iz kotla.

Na poti smo sreÄ?ali najstarejĹĄa Toneta in Marto KatiÄ?. Prvi, partner Martin (88 let)

z dvema jeklenima kolkoma, je prehitel glavnino in zadovoljen ugotavljal, da mu nova tehnika ĹĄe dobro sluĹži, Marta (85 let) pa nam je ĹĄe vsa zadihana povedala: ÂťAh, takĹĄna pa nisem za sliko, saj sem Ä?isto premoÄ?ena. A je vseeno dober obÄ?utek, ko se spet vrneĹĄ v objem naĹĄe domaÄ?e in slavne cerkve na Gori Oljki, ko je do doma le ĹĄe prijeten spust mimo Juga in do suhe obleke ter toplega obroka. Da, dokler me bodo nesle noge, se naĹĄim lepim hribom ne bom odpovedalaÂŤ. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA KANDIDATI ZA OBÄŒINSKI SVET OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ 1. Darko Menih

11. Zlatko KugoniÄ?

2. mag. Judita ÄŒas KrneĹža

12. Sergeja GorĹĄek

3. Franc Rosec

13. Herman Pergovnik

4. Jasmina ÄŒernoĹĄa

14. Simona Makari

5. Peter Radoja

15. Drago Rezman

6. Dragica Lesjak

16. Vida Podvratnik

7. David Ravnjak

17. Simon RoÄ?nik

8. Viktorija StariÄ?

18. Domen Perovec

9. Simon Srebre

19. Branko Spital

10. NataĹĄa RoÄ?nik

20. MatevĹž Perovec

OBÄŒINA Ĺ OĹ TANJ

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

15. novembra 2018

Niso upraviÄ?ili vloge favorita

Manjkal kanÄ?ek sreÄ?e

Tudi dvakratna prednost Gorenja po pet golov ni bila dovolj za zmago – RokometaĹĄem Trima proti VelenjÄ?anom velika toÄ?ka

LjubljanÄ?ani kljub slabi igri s polno bero iz Velenja

DomaÄ?i so tekmo z Dolenjci, ki niso nobenkrat vodili, zaÄ?eli zelo dobro in po slabih desetih minutah imeli prednost petih zadetkov (7 : 2). Nato so nepriÄ?akovano popustili in se spet zbrali ter imeli v 25. minuti prednost treh golov (13 : 10). Na odmor so odĹĄli zgolj z enim golom razlike v svojo korist, ki ga je dosegel z dobrim in natanÄ?nim strelom Nikola Ĺ pelić v izdihljajih tega dela tekme.

Prve minute nadaljevanja so bile ponovitev zaÄ?etka tekme. Razlika je bila le v tem, da so igralci Gorenja Ĺže po petih minutah uhajali nasprotniku za pet golov (19 : 14). Tisti, ki so upali, da bodo nadaljevali v enako silovitem ritmu, pa so se uĹĄteli. Spet je sledila njihova neprepoznavna igra.

Po desetih minutah igre je prednost VelenjÄ?anov znova splahnela, na semaforju pa 25 : 25 in v 52. minuti 26 : 26. ZaÄ?ele so se zelo razburljive iztekajoÄ?e se zadnje minute. DomaÄ?i navijaÄ?i so gotovo verjeli, da bodo njihovi igralci vendarle strli odpor na tem dvoboju izjemno bojevitih Dolenjcev. Ko je nasprotnik zapravil dva napada zapored, so pet minut pred koncem povedli z 28 : 26. Gotovo so tedaj ver-

jeli, da bosta njihovi obe toÄ?ki.

Toda Trebanjci so jim zabili dva gola zaporedoma in izenaÄ?ili, do konca pa je bilo ĹĄe tri minute.

Matic Verdinek, z osmimi goli najboljĹĄi strelec domaÄ?ih, jih je popeljal v vodstvo za gol. Ĺ e dvakrat so nato imeli prednost gola, obakrat je bil strelec Aleks KavÄ?iÄ?, nazadnje dobre pol minute pred zadnjim piskom z zapisnikarske mize. GostujoÄ?i trener je dobrih dvajset sekund pred koncem vzel ĹĄe zadnjo minuto odmora, da bi igralcem nakazal pot do toÄ?ke. DomaÄ?i so tri sekunde pred koncem prodor gostujoÄ?ega igralca zaustavili s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen. Gal Cirar, ki je do tedaj zadel Ĺže desetkrat, je prevzel odgovornost in zagotovil svojemu moĹĄtvu veliko toÄ?ko, kot so po tekmi poudarjali. Z njo so si Trebanjci najbrĹž znova povrnili nekaj ugleda po polomu krog pred tem v svoji dvorani z vodilno Ribnico, ki jih je poniĹžala z zmago s kar dvanajstimi goli razlike.

Trener Gorenja Zoran JoviÄ?iÄ? se je skupaj z igralci steĹžka sprijaznil, da kljub dvakratnemu vodstvu za pet golov niso zmagali: ÂťS tekme na tekmo ponavljamo iste napake. Ĺ e vedno so

prisotna ogromna nihanja v igri.

Obramba je bila manj razpoloĹžena, tudi vratarji niso bili na Ĺželeni ravni. Dobili smo preveÄ? golov. Trebnje je odliÄ?no odigralo tekmo. Igralce sem opozarjal, da je to zelo dobro moĹĄtvo, in tokrat so nam zasluĹženo vzeli toÄ?ko. Ob tem pa mojim igralcem, kljub temu da nismo zmagali, niÄ? ne zamerim. PoĹžrtvovalnost je bila velika. Danes je bil paÄ? takĹĄen dan, ko niso igrali, kot bi lahko.ÂŤ Aleks KavÄ?iÄ?: Vzrok za tak rezultat je treba vsekakor iskati v naĹĄi nekolektivni igri. V obrambi se nikakor ĹĄe nismo mogli dovolj zbrati. KljuÄ? do uspeha je dobra igra v obrambi. Kako smo igrali tokrat pred naĹĄimi vratarjem, pa kaĹže ĹĄtevilo prejetih golov ‌ Matic Kotar, igralec gostov: ÂťDobro smo se pripravili na to gostovanje. Na treningu smo se pogovarjali, da moramo biti vztrajni, ne glede na to, kako se bo igra razvijala. Dvakrat smo zaostajali kar precej, vendar se nismo predali. Nasprotno, vztrajali, vztrajali, vztrajali smo in uspeli! Skratka, borili smo se do zadnje sekunde, pokazali veliko srce in osvojili veliko toÄ?koÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga TS, 16. krog Rudar - Olimpija 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 Vombergar (5.), 0:2 Kronaveter (42.), 1:2 Trifković (67./11-m).

Rudar Velenje: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, KaĹĄnik, Hrubik, PuĹĄnik (od 60. ÄŒrnÄ?iÄ?), Bolha, Trifković, TuÄ?ić (od 77. Vodeb), Radić, Arap (od 67. Ĺ koflek). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Mura - Gorica 1:0 (1:0), Maribor - Triglav 4:1 (1:1), DomĹžale - Celje 1:1 (0:0), KrĹĄko - Aluminij 1:3 (0:1), DomĹžale - Celje 1:1 (0:0), KrĹĄko - Aluminij 0:1 (1:3), Vrstni red: 1.

Maribor 36, 2. Olimpija 32, 3. Mura 22, 4. Gorica 22, 5. DomĹžale 21, 6. Aluminij 21, 7. Celje 20, 8. triglav 15, 9. Rudar 15, 10. KrĹĄko 12.

17. krog 24. 11. ob 14.45 Celje – Rudar Velenje

3. SNL – sever, 13. krog Ĺ martno - Kety emmi Bistrica 1:1 (0:1) Drugi rezultati: Mons Claudius - Ĺ ampion 2 : 1 (1:1), Avto Grubelnik Dravograd 4 : 3 (2:2), Tehnotim Pesnica Pohorje - Dravinja 6 : 1 (2:1), Videm pri Ptuju – ZreÄ?e 0:0.

Vrstni red: 1. Videm 26, 2. Ĺ martno 26, 3. Bistrica 26, 4. Dravograd 21, 5. Ĺ ampion 19, 6.

ZreÄ?e 17, 7. Dravinja 17, 8. Pesnica 15, 9. M. Claudius 12, 10. Pohorje 5.

14. krog 10. 11. ob 14. v Celju Ĺ ampion: Ĺ martno 1928

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 11. krog Ĺ oĹĄtanj - Ljubno ob Savinji 4:3 (3:0) Drugi rezultati: Odred Kozje - AS System

Šmarje pri Jelťah 1:1 (0:0), Mozirje - Fosilum Šentjur 6:1 (1:1), Žalec – Vojnik 2:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Žalec 25, 2. Mozirje 24, 3. Kozje 23; 4. Šmarje 20, 5. Šentjur 13, 6. Šoťtanj 10, 7.

Ljubno 6, 8. Vojnik 1.

je 8, 5. Mlinotest 8, 6. Z'DeĹžele 7 (tekma manj), 7. Ĺ˝.U.R.D. Koper 6, 8. Ljubljana 5, 8. Ptuj 4, 10.

Velenje 2.

9. krog 17. 11. ob 18. uri Veplas Velenje Ljubljana

Prva liga NLB – moťki, 9. kr.

Prva DOL – moťki, 5. krog

Gorenje Velenje -Trimo Trebnje 31:31 (15:14)

ÄŒrnuÄ?e 3:1, Ĺ oĹĄtanj - Calcit Kamnik 0:3 (23:25, 24:26, 12:25)

Gorenje Velenje: Logar, Vujović, TaletoviÄ?, Mazej, Haseljić 1, D. Tajnik 4 (2), Ĺ pelić 6, Matanović 2, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro, Verdinek 8 (1), Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 5, Kete. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?

Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (4), Trimo Trebnje 3 (1); izkljuÄ?itve: Gorenje Velenje 2, Trimo Trebnje 6 minut.

Drugi rezultati: Koper - Krka 32:27 (13:13), Dobova - Urbanscape Loka 27:32 (17:16), Riko Ribnica - Dol TKI Hrastnik 32:25 (17:11), Celje Pivovarna LaĹĄko - Jeruzalem OrmoĹž 34:28 (18:13), RK Maribor Branik - SviĹĄ 32:30 (18:10.

Vrstni red: 1. Ribnica 14, 2. Celje 14, 3. Gorenje 11, 4. Krka 9, 5. Maribor 9, 6. Loka 8, 7. Koper 7, 8. Trebnje 7, 9. Dobova 6, 10. J. OrmoĹž 6, 11. Dol 3, 12. SviĹĄ 2.

10. krog 14. 11. ob 19. uri Dol Tki Hrastnik – Gorenje Velenje

Drugi rezultati: ACH Ljubljana - Triglav Kranj 3:0, HoÄ?e - Maribor 1:3, Krka - Pomgrad 3:1, Salonit Anhovo – ÄŒrnuÄ?e 3:1 Vrstni red: Lestvica: 1. ACH Volley 15 toÄ?k, 2.

Maribor 12, 3. Calcit Volley 12, 4. Salonit Anhovo 10, 5. Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica 7, 6. Krka 6, 7. HiĹĄa na kolesih 5, 8. Pan vita Pomgrad 5, 9. HoÄ?e 3, 10. ÄŒrnuÄ?e 0.

6. krog 17. 11. ob 17. uri Maribor - Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica

Prva A Ĺženska liga, 8. krog

Odbojka, drĹžavno prvenstvo, 1. DOL Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica : Calcit Volley 3:0 (-23, -24, -12) Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica: Javornik 3, Robida 22, Port, BoĹženk 1, Planinc 7, PaviÄ? 1, Mejal 2, Ĺ oĹĄtariÄ?, UrĹĄiÄ? 7, Koren, Plankelj in Menih (oba libero). Trener: Rade DaÄ?ović.

Zagorje - Velenje 33:23 (15:13)

Kegljanje, 2. liga, vzh., 7. k.

Drugi rezultati: Ljubljana - Z' deĹžele 26:33 (14:16), Zelene doline Ĺ˝alec - Ĺ˝.U.R.D. Koper 27:22 (11:10), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Krka 20:20 (12:12), Krim Mercator – Ptuj 39:17 (20:8).

Vrstni red: 1. Zelene doline Žalec 14, 2. Krim Mercator 14 (tekma manj), 3. Krka 10, 4. Zagor-

Ĺ oĹĄtanj Fidej – 551 (0,5), PintariÄ? – 545 (0), Ĺ ehiÄ? – 512 (0), SeÄ?ki – 526 (1), PetroviÄ? – 534 (0), HasiÄ?iÄ? - 508 ( 0).

Ĺ oĹĄtanj : FuĹžinar 1,5 : 6,5 (3176 : 3283)

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja tudi po 16. prvenstvenem krogu ostajajo na predzadnjem mestu. Gostili so Olimpijo, ki je zmagala z 2 : 1. DomaÄ?i so bili v posameznih obdobjih tekme nevarnejĹĄi od aktualnih prvakov.

Priigrali so si veliko priloĹžnosti, a so bili tudi na tej tekmi v odloÄ?ilnih trenutkih neuÄ?inkoviti, gostje pa v prvem polÄ?asu veliko boljĹĄi v tem elementu igre od njih.

dar v nadaljevanju tudi iz Ä?istih priloĹžnosti niso znali ĹĄe drugiÄ? premagati ljubljanskega vratarja.

Tako lahko tudi za nedeljsko dogajanje na velenjskem mestnem stadionu ob jezeru velja ugotovitev, da tudi v nogometu ĹĄtejejo le toÄ?ke, ki ostanejo, umetniĹĄki vtis pa je hitro pozabljen.

Zaradi zadnjih dveh tekem slovenske reprezentance v ligi narodov v prvi ligi konec tega tedna ne bo prvenstvenih dvobojev.

delamo. Seveda pa bo treba ĹĄe nekaj narediti, da se bo dobro delo odrazilo v zmagah na igriĹĄÄ?u. Recept je znan: nadaljevati trdo delo in glave gor.ÂŤ Tudi branilec David KaĹĄnik je obĹžaloval, ker niso izkoristili priloĹžnosti, da se gostom oddolĹžijo za visok poraz z 0 : 5 v sedmem krogu: ÂťRazoÄ?arani smo zaradi poteka tekme. Prelahko smo dobili zadetka. Ne pomnim, kdaj smo v doloÄ?enih obdobjih tekme

Igralci Rudarja so tekmo zaÄ?eli zelo nezbrano in Ĺže v Ä?etrti minuti je po hitrem nasprotnem napadu gostujoÄ?i napadalec Adres Vombergar zadel desno vratnico.

V naslednjem, ko je bil spet hitrejĹĄi od domaÄ?ih branilcev, pa je bil natanÄ?nejĹĄi. Nato je pobudo prevzel Rudar, vendar svojih priloĹžnosti, ĹĄe zlasti Dominik RadiÄ? in Milan TuÄ?iÄ?, nista znala spremeniti v zadetek. Tudi ne, ko so bili (TuÄ?ić) sami pred vratarjem gostov AljaĹžem IvaÄ?iÄ?em. ÄŒe ne daĹĄ, dobiĹĄ, pravi uliÄ?no nogometno pravilo in nekaj minut pred odhodom na odmor je Rok Kronaveter dosegel zadetek za vodstvo z 2 : 0. Tudi v nadaljevanju so rudarji igrali zelo napadalno, da bi osvojili vsaj toÄ?ko.

V 64. minuti so se ji z natanÄ?no izvedeno najstroĹžjo kaznijo Damijana Trifkovića pribliĹžali. Ven-

V 17. krogu (24. novembra ob 14.45) bodo nogometaťi Rudarja v savinjsko-ťaleťkem derbiju gostovali v Celju. Drugi pari so: Olimpija – Mura, Maribor – Krťko, Triglav – DomŞale in Gorica – Aluminij.

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener: ÂťFantom kljub porazu Ä?estitke. Igrali so dobro in zasluĹžili so si boljĹĄi rezultat. Niso pa bili dovolj zbrani v odloÄ?ilnih trenutkih tako v napadu kot obrambi, na drugi strani pa smo prejeli dva 'poceni' zadetka iz dveh strelov. Koncentracija bo morala biti veÄ?ja in res poudarjam: potrebujemo kanÄ?ek ĹĄportne sreÄ?e ob zakljuÄ?nih strelih. Sicer pa je vzduĹĄje v ekipi normalno. Nismo pa zadovoljni, ne bomo se smejali, Ä?e smo na dnu lestvice.

Toda zavedamo se, da se bomo dvignili, ker dobro treniramo,

tako nadigrali Olimpijo kot danes. ResniÄ?no sem razoÄ?aran.ÂŤ Trener Olimpije Zoran BariĹĄić: ÂťTo je bila zelo zelo teĹžka tekma.

ZaÄ?eli smo jo odliÄ?no, povedli.

Nato je nastopilo obdobje, ko sploh nismo bili v igri, prav v tem Ä?asu smo dosegli ĹĄe drugi gol in s takĹĄno prednostjo odĹĄli na odmor. Med njim smo se dogovorili, da moramo v nadaljevanju pokazati boljĹĄo igro z veÄ? energije. Toda nismo uspeli zaradi posameznih tako tehniÄ?nih kot taktiÄ?nih napak in potem je vsa ekipa plavala. Skratka, sami sebi smo oteĹžili Ĺživljenje. Imeli smo sicer nekaj (pol)priloĹžnosti, vendar nam ni uspelo doseÄ?i ĹĄe tretjega gola in do konca nam je bilo zelo teĹžko.ÂŤ

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?anom letos ne gre Tudi po 7. krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo na zadnjem, 10. mestu. Ĺ esti poraz na domaÄ?ih stezah so jim tokrat zadali igralci ravenskega FuĹžinarja. V prvi igri je kazalo, da si bosta ekipi razdelili toÄ?ki, vendar se je sreÄ?a obrnila na stran gostov, ki so osvojili tudi pol druge toÄ?ke, ter tako povedli z 1,5 : 0,5 in s prednostjo 43 kegljev.

Veliko veÄ? so domaÄ?ini priÄ?akovali od drugega para, ki ni ponovil igre s treningov. Tokrat sta si ekipi sicer razdelili toÄ?ki, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa so razliko zmanjĹĄali na 31 kegljev. Oba stratega sta v zadnji par postavila najmoÄ?nejĹĄa igralca, vendar si Ĺ oĹĄtanjÄ?ana tega naslova tokrat nista zasluĹžila. RavenÄ?ana sta bila v vseh elementih kegljanja veliko boljĹĄa in domaÄ?a tekmovalca dobesedno deklasirala. Zmaga gostov je povsem

zasluĹžena, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa bodo morali v zadnjih dveh krogih jesenskega dela osvojiti vsaj kakĹĄno toÄ?ko, Ä?e se ĹĄe hoÄ?ejo boriti s konkurenti v boju za obstanek.

Takoj po konÄ?ani tekmi je predsednik kluba sklical sestanek, v katerem so se dogovorili za delo v klubu v preostalem jesenskem delu. Vodja ekipe je ponudil odstop, ki pa za zdaj ni bil sprejet. Seveda pa se bo vse spremenilo na zaÄ?etku spomladanskega dela. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane Ä?aka v naslednjem krogu ĹĄe eno teĹžko gostovanje. V soboto se bodo na stezah v Dravogradu pomerili z domaÄ?o ekipo, ki pa tudi ni v tako dobri formi kot prejĹĄnjo sezono. To je morda priloĹžnost za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, da le okusijo slast đ&#x;”˛ zmage.

đ&#x;”˛

Stane Vovk

Bridge Velik uspeh bridĹžistov Ĺ aleĹĄkega Bridge Kluba V nedeljo se je konÄ?alo najveÄ?je tekmovanje v bridĹžu v Sloveniji.

Na finalu Triala je v A in B kategoriji tekmovalo osem naĹĄih Ä?lanov. V obeh kategorijam imamo drĹžavne prvake, in sicer na Trialu A je zmagal Bojan AmbroĹž s partnerjem Mirom Novakom, 3. mesto je dosegla Slavica Bjedov in 4. mesto Gregor Rus. Na Trialu B pa sta drĹžavni prvakinji Irena đ&#x;”˛ JeĹž in Irena Cijan.

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 21

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani klonili proti Calcitu V 5. krogu 1. DOL za moĹĄke sta se sreÄ?ali domaÄ?a ekipi Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica in Calcit Volley iz Kamnika. S 3 : 0 (-23, -24, -12) so bili uspeĹĄnejĹĄi gostje, ki so se veselili nove prvenstvene zmage.

Kljub temu da so KamniÄ?ani Ĺže pred tekmo veljali za izrazite favorite, se to na zaÄ?etku tekme niti ni poznalo. Zato pa je Ĺže uvod napovedoval zanimivo in napeto

izkoristili.

Verjetno je to moÄ?no vplivalo na zbranost domaÄ?ih igralcev v tretjem nizu, saj so v slednjem gostje popolnoma razoroĹžili domaÄ?e in Ĺže do 16. toÄ?ke vodili za 9 toÄ?k. Trener domaÄ?ih je nato v izdihljajih tekme dal priloĹžnost tudi ostalim fantom s klopi, a priloĹžnosti niso najbolje izkoristili in gostje so tretji niz dobili z izi-

ZaĹživelo je drsaliĹĄÄ?e

dom 25 : 12. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so trenutno s sedmimi toÄ?kami na petem mestu.

V soboto Ĺ oĹĄtanjÄ?ani igrajo v gosteh z Mariborom.

Jan Planinc, Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica: Škoda zamujene priloĹžnosti. V prvih dveh nizih smo pokazali, da se da igrati tudi s KamniÄ?ani, a smo Ĺžal v kljuÄ?nih trenutkih popustili – sploh v 3. nizu. Zahvalil bi se publiki, ki nas ni pustila na cedilu, in upam, da pridejo v takĹĄnem ĹĄtevilu tudi prihodnjiÄ? – da se jim oddolĹžimo z zmago.ÂŤ

Velenje, 10. in 11. november – Po trenutnih temperaturah sodeÄ? je zima ĹĄe daleÄ?. Vsaj v nekaterih zimskih radostih pa lahko domaÄ?ini in tudi mnogi obiskovalci od drugod Ĺže uĹživajo na drsaliĹĄÄ?u v Velenju, ki je s sobotnim prikazom kerlinga in otvoritvenim turnirjem ter z nedeljskim prvim drsalnim dnevom vstopilo v novo, Ĺže ĹĄesto sezono.

800 kvadratnih metrov velika drsalna povrĹĄina bo tudi letos privabljala ljubitelje drsanja, hokeja in kerlinga od blizu in daleÄ?. Po podatkih Mestne obÄ?ine Velenje, ki skupaj z upravljalcem – zavo-

â?ą

dom RdeÄ?a dvorana – in skrbnikom Hokejskim klubom Velenje omogoÄ?a brezplaÄ?no drsanje, je drsaliĹĄÄ?e v lanski sezoni obiskalo kar 26 tisoÄ? drsalcev. PriÄ?akujejo, da bo letos obisk ĹĄe veÄ?ji.

ZaÄ?eli z mednarodno obarvanim turnirjem v kerlingu

Ob zaÄ?etku sezone je MOV za postavitev drsaliĹĄÄ?a in njegovo obratovanje namenila 45 tisoÄ? evrov. Opravili so generalni servis zamrzovalnih naprav in nabavili 70 parov novih drsalk, tako da je zdaj za izposojo na voljo okrog 100 parov drsalk. Novost je tudi veÄ?namenski prikazoval-

Ob torkih in petkih popoldne bo drsaliĹĄÄ?e zaprto, ker bo na ledeni ploskvi potekala ĹĄola hokeja. Otroci od 3. leta starosti dalje bodo najprej pridobivali drsalne izkuĹĄnje, nato pa se bodo lahko vkljuÄ?ili v treninge.

Taekwon-do Skala najboljĹĄi klub drĹžavnega prvenstva

nik vsebin (ĹĄportni semafor), ki jim bo priĹĄel prav tako za obveĹĄÄ?anje obiskovalcev o urniku drsaliĹĄÄ?a, programu aktivnosti, pravilih drsanja in drsaliĹĄkem redu kot za objavljanje rezultatov na tekmah in turnirjih. DrsaliĹĄÄ?e namreÄ? ob Ä?etrtkih zveÄ?er gosti HKV hokejsko ligo, v kateri moÄ?i merijo rekreativni hokejisti iz domaÄ?ega kluba, koroĹĄke in savinjske regije ter iz Dramelj. Med sezono bo na sporedu tudi veÄ? turnirjev v kerlingu in hokeju. Ĺ e pred nedeljsko uradno otvoritvijo ledene ploskve so se v soboto na njej sreÄ?ale kerling ekipe. Otvoritveni turnir v kerlingu je bil letos prviÄ? mednarodno obarvan. Poleg ĹĄtirih velenjski ekip so se ga udeleĹžili LjubljanÄ?ani in JeseniÄ?ani ter po ena ekipa iz Zagreba in Siska, kamor je tudi ĹĄla zmaga. Ponovno napovedujejo Dan ĹĄtajerskih klubov, na katerem se bodo sreÄ?ali hokejski

VelenjÄ?ani Abooh Pro Curling Team bodo letos ponovno nastopali v prvi slovenski ligi, v kateri so lani zasedli drugo mesto. Ali bosta v ligi tudi Rolba Team in Ĺženska ekipa NovÄ?ice, pa ĹĄe ni znano. podmladki. Na velikem hokejskem turnirju priÄ?akujejo amaterske ekipe iz vse Slovenije. Sredi marca pa naÄ?rtujejo zakljuÄ?ni turnir v kerlingu.

DrsaliĹĄÄ?e Velenje v SonÄ?nem parku bo odprto za brezplaÄ?no prosto drsanje vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih, sredah in Ä?etrtkih od 15. do 19. ure, ob sobotah od 14. do 22. ure ter ob nedeljah od 14. do 18. ure. Petkovi veÄ?eri bodo tudi tokrat rezervirani za kerling, sobotni popoldnevi pa za disko na drsalđ&#x;”˛ kah.

35('1292/(71$ '58ĂĽ(1-$ ZÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĹŠĆšÄž ǀĂƓ ĆšÄžĆŒĹľĹ?Ĺś ÇŽÄž ĚĂŜĞĆ?ÍŠ

VelenjÄ?ani so se udeleĹžili ITF Taekwondo drĹžavnega prvenstva za vse starostne kategorije BraslovÄ?e, 11. novembra – Na prvenstvu so se tekmovalci iz osmih klubov pomerili v posameznih in ekipnih formah, borbah, specialni tehniki, testu moÄ?i in samoobrambi.

Tekmovalci TKD & KB kluba Skala so se izkazali in tako, kot imajo tudi ime, stali trdno kot skala. Zato so, kot Ĺže nekaj let zapored, osvojili pokal za najboljĹĄi klub drĹžavnega prvenstva, naslove najboljĹĄih v svojih kategorijah pa so osvojili Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice), Teo Harnik (mlajĹĄi deÄ?ki) in Tamara Vogler (mlajĹĄe mladinke).

SkalÄ?ki so osvojili 28 posameznih in 4 ekipne naslove drĹžavnih prvakov, 23 srebrnih in 23 bronastih medalj.

DrĹžavni prvaki pa so postali: Brina Landeker (mlajĹĄe deklice, forme beli pas), Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas in borbe -30 kg), Sara Kos (starejĹĄe deklice, forme zeleni pas in borbe -50 kg), Pia Landeker (starejĹĄe deklice, forme rdeÄ?i pas), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe dekli-

Ljubitelji ledenih ĹĄportov so oÄ?itno teĹžko priÄ?akovali odprtje DrsaliĹĄÄ?a Velenje.

Na kotalkaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku je ponovno zaĹživelo drsaliĹĄÄ?e, ki bo vse do marca vabilo ljubitelje ledenih ĹĄportov Tina Felicijan

tekmo, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu celoten prvi niz. Na koncu so izkuĹĄnje in kanÄ?ek sreÄ?e tehtnico obrnili v korist gostov, ki so prvi niz dobili s 25 : 23.

Drugi niz je potekal podobno, le da so tega do konÄ?nice imeli v vajetih Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Veselili bi se zmage v drugem nizu, a sta v konÄ?nici dve sporni sodniĹĄki odloÄ?itvi prav tako kot v prvem obrnili semafor v prid gostov, ki so premagali domaÄ?ine v tem nizu na 24. toÄ?ki. V tem nizu pa so imeli domaÄ?i tudi zakljuÄ?no Ĺžogo na 23. toÄ?ki, ki pa je niso

21

Ĺ PORT

15. novembra 2018

WĆŒĹ?Ä?ĹŻĹ?ǎƾŊĞ Ć?Äž Ä“Ä‚Ć?Í• ĹŹĹ˝ Ä?Ĺ˝Ć?ƚĞ Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€ĹŻĹŠÄ‚ĹŻĹ? Ć‰ĆŒÄžÄšĹśĹ˝Ç€Ĺ˝ĹŻÄžĆšĹśÄ‚ ÄšĆŒĆľÇŽÄžĹśĹŠÄ‚ Ć? Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ? Ĺ?Ĺś Ć‰ĆŒĹ?ŊĂƚĞůŊĹ?͘ WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒĹśĹ˝ ǀĂĆ? ǀĂÄ?Ĺ?žŽ͕ ĚĂ Ć?ĆŒÄžÄ“Ä‚ĹśĹŠÄž Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ƚРǀ ĞŜĹ? Ĺ?ÇŒĹľÄžÄš ŜĂƓĹ?Ĺš ĆŒÄžĆ?ĆšÄ‚Ç€ĆŒÄ‚Ä?Ĺ?ĹŠÍ˜

9LOD +HUEHUVWHLQ

ce, forme Ä?rni pas I. dan in borbe -45 kg), Miha Ocepek (mlajĹĄi deÄ?ki, forme beli pas), Anej Branković (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Teo Harnik (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas in borbe -40 kg), Jaka Tajnik (starejĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Dominik JerovĹĄek (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Doroteja JerovĹĄek (mladinke, forme zeleni pas in borbe +60 kg), Tamara Vogler (mladinke, forme rdeÄ?i pas in borbe -50 kg), Erazem RozoniÄ?nik (mladinci, forme rdeÄ?i pas in mlajĹĄi mladinci, borbe -65 kg), Nejc Rupreht (Ä?lani, forme Ä?rni pas I. dan in borbe -78 kg), Domen Zabukovnik (Ä?lani, for-

me Ä?rni pas II.dan), Nejc RakuĹĄa (Ä?lani, forme Ä?rni pas III. dan in borbe -58 kg), Lina Halilović (mlajĹĄe deklice, borbe -35 kg), Amar Halilović (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -50 kg), Borut Sobota (Ä?lani, borbe -92 kg), deÄ?ki ekipne forme (AljaĹž AtelĹĄek, TjaĹĄ Luka Glavnik, Dominik JerovĹĄek, TjaĹž Tajnik, Timotej PodpeÄ?an, Teo Sobota), mladinke ekipne forme (Pia Zoja Glavnik, Pia Landeker, Tamara Vogler), Ä?lani ekipne forme in ekipne borbe (Nejc RakuĹĄa, David PodpeÄ?an, Nejc Rupreht, Borut Sobota, Domen Zabukovnik). đ&#x;”˛

+RWHO 3DND

5HVWDYUDFLMD -H]HUR 5HVWDYUDFLMD SRG -DNFHP a 5HVWDYUDFLMD '.

2NUHSĂżHYDOQLFD $UNDGD s ^ >/DK ^ s a ' K /^< tttÍ&#x2DC; 'KZ E: 'K^d/E^dsKÍ&#x2DC;^/

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

15. novembra 2018

Vsako leto se odzove veÄ? voznikov Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje in MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center Ĺ olskega centra Velenje sta izvedla preventivni zimski pregled osebnih vozil

â?ą

Žalski policisti so imeli veliko dela z vlomilci Enemu stopili na prste

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

zila pripravljena na zimske razmere, v dveh urah, kolikor jim je bilo na voljo, odzvalo kar Velenje, 8. novembra â&#x20AC;&#x201C; Tudi letos sta Svet 40 voznic in voznikov. za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Akcijo so pripravili skupaj z dijaki. BoĹĄtjan Mestne obÄ?ine Velenje in MedpodjetniĹĄki iz- Hribar iz Ĺ olskega centra Velenje, ki je bdel obraĹževalni center Ĺ olskega centra Velenje nad dogajanjem in usmerjal dijake pri njipripravila brezplaÄ?ne prehovem delu, je bil nad taventivne zimske preglede 15. novembra zaÄ?ne kĹĄnim odzivom navduĹĄen: osebnih vozil. ÂťNavduĹĄeni pa so bili tuv Sloveniji veljati Na vozilih so pregledadi dijaki. Te aktivnosti so zakon, ki do 15. li 14 kontrolnih toÄ?k: luÄ?i jim vsakiÄ? izziv. Nekatere marca predpisuje spredaj in zadaj ter smervoznike smo opozorili na ne in opozorilne utripaldoloÄ?ene pomanjkljivosti, zimsko opremo za ke, osvetlitev prtljaĹžnika in ki jih je treba ĹĄe odpraviti. osebna in druga notranjost vozila, kontrolNekateri so imeli Ĺže malo vozila. ne luÄ?ke, hupo, napravo za slabĹĄi akumulator, metlice Ä?iĹĄÄ?enje stekel, metlice bribrisalcev, tu in tam je bilo salcev, vetrobransko steklo, hladilni sistem, treba doliti Ä?istilo za vetrobranska stekla in akumulator, klinasto-rebrasti jermen, zavor- podobno. Âť Med tistimi, ki so pripeljali svoje osebno ni in izpuĹĄni sistem, nivo motornega olja, vozilo v pregled, je bila Irena Otorepec iz karoserijo, lak in seveda stanje pnevmatik. Ä&#x152;eprav prejĹĄnji teden ĹĄe ni prav niÄ? diĹĄalo Velenja. Želela sem na servis, ko pa sem po zimi, se je vabilu, da preverijo, kako so vo- zvedela za to akcijo, sem se seveda odzvala.

POLICIJSKA kronika

Ĺ˝alec, 7. novembra â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝alski policisti so se od prejĹĄnje srede do tega torka ukvarjali s ĹĄtevilnimi vlomi na njihovem obmoÄ?ju.

V sredo je bilo vlomljeno v poslovni prostor. Nepridipravi so pregledali prostore, odnesli pa tri plaĹĄilne piĹĄtole, vredne okoli 200 evrov. Dan za tem, v Ä?etrtek, 8. novembra, je bilo na obmoÄ?ju Ĺ˝alca vlomljeno v kar pet stanovanjskih hiĹĄ. Ko so policisti in kriminalisti ĹĄe opravljali oglede, je bil v Celju prijet storilec, 41-letni moĹĄki iz Slovenj Gradca, odvisnik od prepovednih drog. V petek, 8. novembra, je bil na delu vlomilec na Polzeli in v BraslovÄ?ah. Vlomilec je na Polzeli iz stanovanjske hiĹĄe odnesel nekaj gotovine, v BraslovÄ?ah pa sef.

Irena Otorepec: ÂťVesela sem bila, ko so mi povedali, da je z vozilom vse, kot mora biti.ÂŤ

BoĹĄtjan Hribar: ÂťVsako leto se odzove veÄ? voznikov.ÂŤ

Zelo vesela sem bila, da so me mladi tako lepo sprejeli in tako skrbno pregledali vozilo. Ĺ e najbolj pa, ko so mi povedali, da je z njim vse tako, kot mora biti, in da sva pripravljena na voĹžnjo v zimskih razmerah.ÂŤ

â?ą

Z oroĹžjem grozil prodajalcu Ĺ˝alec, 7. novembra â&#x20AC;&#x201C; V sredo okoli 3. ure zjutraj je priĹĄel v bencinski servis Petrol ropar. Z oroĹžjem je zagrozil prodajalcu in zahteval denar. Odnesel je manjĹĄo koliÄ?ino denarja.

NatoÄ?il gorivo, ni pa ga plaÄ?al

Ĺ˝elezniÄ?arjem ukradli nafto

Vsakemu vozniku in voznici je Mozirje, 9. novembra â&#x20AC;&#x201C; v Na- Ĺ oĹĄtanj, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; Vezarjah na obmoÄ?ju Policijske lenjski policisti so v ponedeljek Svet za preventivno podaril postaje Mozirje je neznanec na opravili ogled tatvine 800 litrov kresniÄ?ko. bencinskem servisu natoÄ?il gori- nafte iz delovnega ĹželezniĹĄkega

Se teĹžko odloÄ?ite, kateri kroj vam najbolj ustreza?

Gotovinski krediti do 35.000 eur, do 10 let, hitro in enostavno.

RA IG I V STI A N O DNI BODN RALN RE G I V NADAR NI UP SK

0 0 15

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152 G, 1000 Ljubljana

Dijaki in dijakinja so komaj Ä?akali, da se lotijo dela.

Zima pa se je, kar se zakonodaje tiÄ?e, avtomobilsko zaÄ?ela danes, 15. novembra. Do 15. marca morajo imeti vozila na slovenskih cestah zimsko opremo. Pod zimsko opremo se pri dvoslednih vozilih, kamor sodijo osebni avtomobili, pri katerih masa ne presega 3.500 kilogramov, nameĹĄÄ?ene zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v avtu ustrezno velike sneĹžne verige đ&#x;&#x201D;˛ za pogonska kolesa.

vo in odpeljal, ne da bi ga plaÄ?al.

Istega dne so v Mozirju obravnavali tatvino registrskih tablic.

Ukradli otroĹĄko kolo Velenje, 10. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Velenju je neznanec v nedeljo ukradel otroĹĄko kolo znamke Sonic, rumene barve.

stroja, ki je bil parkiran na ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ oĹĄtanju.

Ostal brez avta Mozirje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek so policisti krĹĄitelju zaradi voĹžnje brez vozniĹĄkega dovoljenja zasegli avto.

â&#x201A;Ź

POLNA NOÄ&#x152; POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 16. NOVEMBRA 2018, OD 20. DO 24. URE

addiko.si Poslovalnica Velenje Ĺ aleĹĄka cesta 19 03 425 73 58

*NOÄ&#x152;NO NAKUPOVANJE

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

15. novembra 2018

23

Mi smo pripravljeni, so tudi vozniki?

Preverili smo, kako so pripravljeni na novo zimsko sezono izvajalci zimske sluĹžbe v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj Ĺ martno ob Paki: Pup Velenje, Andrejc Ĺ oĹĄtanj ter VOC Celje Tatjana PodgorĹĄek

Od danes (Ä?etrtka) do 15. marca prihodnje leto morajo biti po zakonu izvajalci zimske sluĹžbe v polni pripravljenosti ne glede na to, ali je Ĺže zapadel sneg ali ne. Zanimalo nas je, kako so izvajalci zimske sluĹžbe v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pripravljeni na odpravljanje nevĹĄeÄ?nosti, ki jih povzroÄ?ata predvsem sneg in led. ÂťMi smo pripravljeni, so tudi vozniki?, so zatrjevali in se spraĹĄevali v podjetjih PUP Velenje, Andrejc Ĺ oĹĄtanj in VOC Celje.

Novosti ni

Podjetje Pup Velenje ima sklenjeno dolgoroÄ?no koncesijsko pogodbo o zimskem vzdrĹževanju cest z Mestno obÄ?ino Velenje za 218 kilometrov cest. Vinko MeĹža, vodja zimske sluĹžbe, pravi, da so bili konec lanskega oktobra Ĺže na terenu na PaĹĄkem Kozjaku, na zaÄ?etku nove zimske sezone pa ostaja potrebna mehanizacija za odpravljanje posle-

pripravljenosti veÄ?ina voznikov meni, da jih zima preseneti, je Vinko MeĹža odgovoril: ÂťVozniki teĹžko sprejmejo spremembe razmer na cestah, saj se pogoji ob sneĹžnih padavinah precej poslabĹĄajo. To sklepamo po tem, da zaznamo veliko manj klicev v drugi polovici sezone kot pa prve dni. Skratka, teĹžav ne bi smelo biti, je pa vreme muhasto in stvari se lahko kaj hitro moÄ?no spremenijo, izvajalci pa na veÄ? koncih hkrati ne moremo biti. Menim pa, da si tako izvajalci zimskega vzdrĹževanja cest kot tudi veÄ?ina voznikov Ĺželimo bolj zelene kot bele zime, saj je varnost v prometu veÄ?ja, s tem pa je tudi manj nesreÄ?,ÂŤ je ĹĄe menil Vinko MeĹža.

VeÄ?ja zaloga soli in peska

Za odpravljanje nevĹĄeÄ?nosti zime na utrjenih javnih povrĹĄinah, kot so trgi in parkiriĹĄÄ?a, skrbi v mestni obÄ?ini Velenje podjetje Andrejc Ĺ oĹĄtanj, to pa tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj za dobrih 150 kilometrov cest, in sicer na osnovi koncesijske pogodbe, ki pa ne vklju-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

teĹžav kot sneĹžne padavine povzroÄ?a poledica.ÂŤ Pred zaÄ?etkom sezone so napolnili deponijo s 600 tonami soli in prav toliko kubiÄ?nimi metri peska.

Tudi AndrejÄ?eva je zagotovila, da ne Ä?akajo, da zapade zakonsko doloÄ?ena viĹĄina snega, ampak gredo ekipe na teren prej. Seveda si Ĺželijo, da bi bilo teĹžav zaradi zime Ä?im manj, niso pa te odvisne le od izvajalcev, ampak tudi od voznikov.

Za zimsko sluĹžbo blizu 76 tisoÄ? evrov

Ä?uje tudi zimske sluĹžbe po krajevnih skupnostih. V teh izbirajo svoje izvajalce. Direktorica podjetja Vesna Andrejc je povedala, da so na novo zimsko sezono pripravljeni tako kot na lansko. Za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj je v pripravljenosti 12 pluĹžnih in 10 posipnih enot, za velenjsko obÄ?ino pa 5 pluĹžnih in 4 posipne enote ter ekipa za izvajanje roÄ?nega Âťkidanja snegaÂŤ. ÂťÄ&#x152;eprav imamo z dobavitelji sklenjene pogodbe o sprotni dobavi soli in peska, poskrbimo za veÄ?je zaloge posipnega materiala.

Takrat, ko je kriza, lahko pride do pomanjkanja in s tem do veÄ?jih teĹžav. Sicer pa veÄ?

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Dogodek, ki je Ĺže za vami, je le povod za to, da boste veÄ? kot sicer razmiĹĄljali o menjavi sluĹžbe. Ä&#x152;eprav moĹžnosti ni veliko, se boste vseeno zaÄ?eli truditi, kar je Ĺže pol poti do cilja. VeÄ?ja samozavest bo kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam v Ĺživljenju vse obrne tako, kot si Ĺželite. Dobro se zavedate, da je Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?eta. Spet jo boste dobili, ko boste sami sebi dokazali, da zmorete tudi, ko pot do cilja ni ravna. Ne bo lahko, sploh, ker tokrat niÄ? ne bo ĹĄlo hitro. Zvezde bodo spet na vaĹĄi strani ĹĄele Ä?ez nekaj tednov, zato bo preostanek novembra naporen. Zdravje pa bo k sreÄ?i trdno.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so ob koncu lanske sezone razmiĹĄljali o morebitni podelitvi koncesije za zimsko vzdrĹževanje 64 kilometrov cest, a se za zdaj za to ĹĄe niso odloÄ?ili.

Pogodbo imajo sklenjeno s podjetjem VOC Celje, ta pa se je za izvedbo dogovoril z velenjskim PUP-om. Za odpravljaje zimskih nevĹĄeÄ?nosti od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto je v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 76 tisoÄ? evrov.

12.000 peska, 10.000 ton soli â&#x20AC;Ś

dic zime ĹĄe v garaĹžah. PrejĹĄnji teden so poskrbeli za prometno signalizacijo na terenu, postavili so sneĹžne kole, na deponiji hranijo blizu 200 ton soli ter pribliĹžno 150 ton peska za posipanje. Z dobavitelji imajo podpisano pogodbo o sprotni dobavi, v zimsko sluĹžbo pa je vkljuÄ?enih od 35 do 40 ljudi. MeĹža je povedal, da so v lanski zimski sezoni porabili blizu 600 ton peska in pribliĹžno 800 ton soli. ÂťNovosti v letoĹĄnji zimski sezoni ni. V preteklih letih smo odpravljali nevĹĄeÄ?nosti, ki jih povzroÄ?a zima, prej, kot to veleva zakon, in tako bo tudi tokrat.ÂŤ Na vpraĹĄanje, zakaj kljub zagotovilom izvajalcev o njihovi

Ä&#x152;eprav tega, kar se bo dogajalo, niste v celoti priÄ?akovali, bodo vaĹĄe reakcije tokrat povsem pravilne. Tokrat boste pripravljeni prav na vse, saj imate odliÄ?en notranji Ä?ut. Tudi na lenarjenje, Ä?e se naÄ?rti resniÄ?no ne bodo izĹĄli.

K sreÄ?i ste poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava. SuĹĄe v denarnici ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste Ä?utili, bo pa treba poseÄ?i po zalogah. Potrebe boste skrÄ?ili na minimum.

Vzemite si Ä?as za partnerja in mu pripravite kakĹĄno lepo preseneÄ?enje. Znal bo ceniti vaĹĄ trud.

In ga tudi poplaÄ?ati.

Podjetje VOC Celje bo v zimski sezoni 2018/2019 skrbelo za 2012 kilometrov drĹžavnih in lokalnih cest v celjski in koroĹĄki regiji.

Po besedah svetovalca direktorja podjetja Bogdana KoÄ?evarja v zimski vzdrĹževalni sluĹžbi sodeluje 312 ljudi, razporejeni so v 143 pluĹžno-posipnih enot v 11 cestnovzdrĹževalnih bazah. Za sezono so Ĺže nabavili 12.000 ton peska, 10.000 ton soli in 30.000 litrov magnezijevega klorida za moker posip cest. ÂťLani smo na nagnjenih delih cestiĹĄÄ?, kot je Mislinjski klanec, pred sneĹženjem povrĹĄino posipali s peskom. Pristop se je pokazal za uÄ?inkovitega, zato bomo ukrep izvajali tudi letos. PrepreÄ?uje zdrse tovornih vozil po majhnih koliÄ?inah snega na voziĹĄÄ?u.ÂŤ KoÄ?evar je ĹĄe dejal, da pluĹženje poteka po doloÄ?enem protokolu in prioritetni listi, ki jo doloÄ?i Direkcija za infrastrukturo. Takoj, ko zaÄ?ne sneĹžiti, ekipe ceste posipavajo, ko pa zapade 10 centimetrov snega ali je sneĹženje ponehalo Ĺže pri manj centimetrih, pa je Ä?as za pluĹženje. Kljub obseĹžni ekipi ne morejo urediti vseh cest hkrati, zato voznike prosijo za strpnost. Poudaril je ĹĄe, da niso odgovorni za razmere na vseh cestah v celjski in koroĹĄki regiji, saj za mnoge obÄ?inske skrbijo lokalni vzdrĹževalci. đ&#x;&#x201D;˛

Prehitro izreÄ?ene besede bodo najbolj bolele partnerja. Ä&#x152;eprav vam ne bo tega priznal, vam bo moÄ?no zameril. Tako zelo, da se bo zaÄ?el umikati v svoj svet. Tudi, Ä?e bosta v istem prostoru, vam bo dal vedeti, da vas ne opazi. Ĺ˝al vam ne bo veÄ? v celoti zaupal, dvomil bo tudi o iskrenosti vaĹĄega opraviÄ?ila.

Ob tem se boste zaÄ?eli zavedati, da sreÄ?a nikoli ni samoumevna. Nekdo od dobrih prijateljev vam bo v teh dneh dal nasvet, ki vam bo smeĹĄen. Pa ne bo, kar boste spoznali Ĺže ob koncu tedna. HvaleĹžni boste, ker ste nasvet upoĹĄtevali. Pot do cilja bo veliko krajĹĄa.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ä&#x152;eprav se ĹĄe ne boste mogli pritoĹževati na jesensko sivino, bo poÄ?utje vsak dan bolj melanholiÄ?no. Ĺ˝al se bodo tudi zvezde v teh dneh umaknile iz vaĹĄega Ĺživljenja in vam zato ne bodo v pomoÄ?. Tokrat boste res ostali sami.

Vsaj ĹĄe nekaj dni, dokler ne premislite in se odloÄ?ite, kako naprej. Tokrat teĹžav ne morete zaupati niti partnerju, saj so preveÄ? osebne. Strah pred prihodnostjo ne bo izginil v nekaj dneh, vaĹĄe Ĺželje in naÄ?rti pa se bodo moÄ?no spremenili. Vanje boste vkljuÄ?ili le oĹžjo druĹžino, za druge vam bo vsak dan manj mar. OdliÄ?na odloÄ?itev!

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zvezde vam svetujejo, da postanete bolj iskreni do sebe. Iz oblakov se bo v teh dneh treba spustiti na realna tla. Ä&#x152;e tega ne boste storili, lahko v nekaj dneh na kocko postavite vse, kar imate. Jasno vam postaja, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, Ä?e Ĺželite biti sreÄ?ni. Izogibajte se vseh, ki vas Ĺže nekaj Ä?asa vleÄ?ejo nazaj. Pri osebi, ki jo imate ĹĄe posebej radi, to ne bo lahko. Ĺ˝al bo nujno. Dodatne skrbi vam bo povzroÄ?alo zdravje. Stare teĹžave se bodo vrnile takoj, ko se bo spremenilo vreme. Ĺ e dobro, da se Ĺže znate sooÄ?ati z njimi.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Prisiljeni boste veÄ? razmiĹĄljati o prihodnosti, Ä?eprav raje ne bi. Tudi zato boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da imate marsiÄ?esa v Ĺživljenju dovolj in preveÄ?.

Ko boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, tokrat ne bo lahko.

Celo Ĺživljenje preveÄ? popuĹĄÄ?ate vsem okoli vas. Po navadi na raÄ?un lastne sreÄ?e in zadovoljstva. Sedaj bo drugaÄ?e. Tokrat veste, da nimate Ä?esa izgubiti, lahko pa veliko dobite! Cilj je Ĺže nekaj Ä?asa jasen, pot do njega pa ta teden ĹĄe ne bo. Zdravje bo obÄ?utljivo.

Na pragu sezone prehladov in viroz smo, zato poskrbite, da se okrepite. Ä&#x152;e ne boste, boste kmalu obleĹžali.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Naleteli boste na osebo, ki vam bo karakterno zelo podobna. Presenetilo vas bo, ko boste ugotovili, da je ĹĄe bolj trmasta in vztrajna, kot ste vi. Ne bo vam vseeno, ko bo naÄ?rtno stopila v vaĹĄe Ä?evlje in izkoristila vse, kar ste ji zaupali. Prizadet bo vaĹĄ ponos, Ä?ez nekaj Ä?asa pa tudi vaĹĄ banÄ?ni raÄ?un.

Posel, ki ste ga imeli dobesedno v Ĺžepu, bo spet spolzel skozi prste. Ĺ˝al tokrat ne boste znali najti hitre reĹĄitve, da bi omilili ĹĄkodo. Bodite potrpeĹžljivi in strpni. Sploh, Ä?e ĹĄe vedno Ĺželite uspeti tam, kjer je najteĹžje. Izzivi so hrana za vaĹĄe moĹžgane in telo, zato ne boste klonili.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Potrebovali boste veÄ? poÄ?itka in manj gibanja, saj zadnje Ä?ase tempo vaĹĄega Ĺživljenja postaja predivji. Ĺ˝e ta konec tedna se odloÄ?ite za popoln odklop, saj ni res, da si ga ne morete privoĹĄÄ?iti. Le odloÄ?iti se morate, pa bo ĹĄlo.

Naredite naÄ?rt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. Ä&#x152;e pa lahko, si vzemite nekaj dni dopusta in se popolnoma posvetite sebi in prenovi svojih moÄ?i. To bo odliÄ?na naloĹžba za Ä?as, ki prihaja, saj bo ta naporen tudi zato, ker se boste morali udeleĹžiti kar nekaj zabav. Letos se jih ne veselite. Raje ste sami s seboj, v toplem objemu doma.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Za vami je razburljiv teden. Pred vami pa vikend, ki ga boste ĹĄe dolgo pomnili. V njem vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj, ki znajo vaĹĄe Ĺživljenje obrniti na glavo. Ĺ˝e dolgo ste slutili, da bo priĹĄlo do tega, zato ne boste pretirano preseneÄ?eni, ko se bo res zgodilo. Kljub temu tega ne boste pokazali, saj vam bo jasno, da bi partnerja s tem ĹĄe bolj prizadeli. Ne bo mu lahko, zato bodite ĹĄe posebej previdno, ko mu boste povedali, kaj se dogaja. Pri tem pozabite na finanÄ?no plat zgodbe.

Tokrat so bolj pomembna Ä?ustva, denar bo le postranska teĹžava. Sploh, ker partner ne bo Ĺželel niÄ?, kar je vaĹĄe.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vse do konca novembra bodo vaĹĄi dnevi prekratki, saj se vam bo dogajalo na polno. Ker ste bili pripravljeni na veÄ?ji obseg dela, vam ne bo teĹžko. Na Ĺživce pa vam bo ĹĄlo, ker bodo delavniki ĹĄe daljĹĄi, kot ste raÄ?unali. Pa ne zaradi vas. Ljudje, s katerimi v tem Ä?asu najveÄ? delate, nimajo toliko energije in Ä?uta odgovornosti kot vi. Zato vas bodo pogosto vlekli za nos. Jezili se boste, a ne na glas.

To ni dobro. Vrzite iz sebe, kar vas moti, sicer boste ĹĄe zboleli. Telo vam Ĺže sporoÄ?a, da ga zanemarjate. Slab spanec pa bo znak za alarm. Naredite red pri drugih in sebi.

Veterani na ekskurziji po KoÄ?evskem Sobota, 20. oktober â&#x20AC;&#x201C; Lep jesenski dan je bil prav primeren za izlet, ko smo se Ä?lani ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj skupaj z veterani iz Zgornje Savinjske in ZadreÄ?ke doline odpravili v KoÄ?evje z okolico, da osveĹžimo spomine na dogodke pred 27 leti, ko smo si Slovenci z oroĹžjem izborili samostojno in neodvisno drĹžavo. Najprej smo si z zanimanjem ogledali vadbeni center Gotenica, v katerem se sedaj veÄ?inoma usposabljajo mladi policisti slovenske policije. Pot nas je nato vodila do Predgrada, kjer nas je vodiÄ? Boris Anton Weiss popeljal po tem zanimivem kraju, nam med drugim pokazal pranger (sramotilni steber), ki jih je v Sloveniji ohranjenih ĹĄe dvanajst.

Pokazal nam je tudi razstavo, katere avtor

je sam, in to pri svojih Ä?astitljivih 92 letih.

Pot smo nadaljevali do kovaÄ?ije Bilpa, ki leĹži pod 80 m visoko Bilpsko steno, ki jo je Valvasor imenoval stena odmevov. V njej je narava izoblikovala veÄ? Ä?loveĹĄkih, Ĺživalskih in mitoloĹĄkih likov. Bilpska stena ima ĹĄtiri zanimive jame. Tu kot Bilpa izvira reka RinĹža, glavna reka KoÄ?evskega polja, ki je znaÄ?ilna kraĹĄka ponikalnica. KovaÄ?ija Bilpa (Verderber po lastnikih) je edina delujoÄ?a kovaÄ?ija daleÄ? naokoli.

Polni lepih vtisov smo se odpravili ĹĄe na naĹĄo zadnjo destinacijo na KoÄ?evskem, to je grad Kostel v dolini reke Kolpe. Grajska trdnjava se prviÄ? omenja leta 1336. Utrdbo so kasneje dobili Celjski grofi in jo moÄ?no utrdili. Od njih so jo nasledili HabsburĹžani,

leta 1809 pa so jo skupaj z naseljem razdejali francoski vojaki in od takrat je propadala.

Grad Kostel je pomembna zapuĹĄÄ?ina kulturne dediĹĄÄ?ine in je danes v obÄ?inski lasti.

Grad postopoma obnavljajo. Z grajske peÄ?ine se odpira Ä?udovit razgled po Kostelski dolini in v sotesko Kolpe. Po zakljuÄ?ku ogledov smo se odpeljali v predmestje KoÄ?evja, kjer nas je v zavetju gozda priÄ?akala gostilnica Falkenau z dobro hrano in pristno kapljico.

Predsednik veteranov KoÄ?evja Anton Vovko nam je tu zaĹželel dobrodoĹĄlico in nam orisal dogodke iz leta 90/91 na KoÄ?evskem in v okolici, ob koncu pa nam je zaĹželel varnopot domov in veliko lepih spominov na KoÄ?evje. đ&#x;&#x201D;˛

Leon Stropnik

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden laĹžji kot drugi. Ne boste se odloÄ?ili za laĹžjega, saj veste, da izbira ne bi bila prava. Vsaj na dolgi rok ne. TeĹžja pot do cilja pa bo polna izzivov, ki vam bodo vsak dan znova pognali kri po Ĺžilah. Prvi uspehi vam bodo dali krila, brez adrenalina sploh ne boste veÄ? znali Ĺživeti. Ä&#x152;asa imate ĹĄe nekaj, zato ne hitite, saj vas nihÄ?e ne preganja. Tokrat set sami tisti, ki si postavljate meje. Drugi bodo tu zato, da bodo poskrbeli za ovire. Ne boste se jih ustraĹĄili, zato jih boste ves teden uspeĹĄno preskakovali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Danes boste laĹžje zadihali, saj bodo teĹžave, ki so se na vas zgrnile v ponedeljek, Ĺže preteklost. Stres je bil velik, iskanje reĹĄitev pa prav niÄ? lahko. MoÄ? in energijo si boste povrnili ob koncu tedna, ko boste Ä?isto malo ĹĄe na trnih.

Ravno dovolj, da boste stvari ĹĄe vedno jemali resno in jih uspeĹĄno pripeljali do konca. Poleg tega boste sami sebi izpolnili obljubo, da boste bolj prijazni do sebe. Opravili boste kar nekaj poti, ki bodo namenjene izkljuÄ?no vam in vaĹĄemu boljĹĄemu poÄ?utju. Oseba, ki vam je metala polena pod noge, se bo umaknila. Spoznala bo, da vam ni kos, saj imate na svoji strani ljudi, ki trdno verjamejo v vas.

Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

15. novembra

06.00 07.00 11.15 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.25 09.05 10.15 11.00 11.55 15.00 15.50 16.30 17.15 18.15 19.05 19.35 20.00 20.55 21.30 23.30 00.30 01.30

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.40 07.45 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 11:20 12:20 12:45 13:15 15:30 15:55 16:55 17:25 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:55 20:00 21:15 21:20 21:25 21:55 22:55 23:00 23:05 23:30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Tedenski izbor Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Svet hormonov Slovenci v Italiji Lokalne volitve 2018 - Lendava Prava ideja, spletno naročanje hrane Džamila in Aladin, ang. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Makroregije - Podonavska: Rečni sediment - od zlata do blata Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Lokalne volitve 2018 - Ljubljana Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.), nan.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica: Golf Zlatko Zakladko: Čaj pri izviru Lahinje Na lepše »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dok. film Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Dobro jutro Televizijski klub: Nočne ptice Koda, izob. odd.

Halo TV Lokalne volitve 2018 - Velenje Umor, je napisala, am. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Naravna čudesa Zemlje (II) Avtomobilnost To je naš dom, francosko belgijski film Umor, je napisala, am. nan.

Slovenska jazz scena, Emil Spanyi in David Gazarov Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 41. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 43. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 96. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 32. del Usodno vino, 4. sez., 41. del Jaz sem Luna, 3. sez., 44. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 103. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 97. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 49. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 7. del Črni seznam, 4. sez., 9. del Črni seznam, 4. sez., 10. del Helix (Helix), 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro Jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Lokalne volitve 2018 POP CORN, Nipke, Imset, 7 days in may Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev 2614. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ježek Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, S.O.S. kvintet, Ans. Banovšek Regionalne novice Lokalne volitve 2018 Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabav.

Videostrani, obvestila

15. novembra 2018

Sobota,

16. novembra

06.00 07.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.35 14.15 15.20 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.00 01.30

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.20 08.45 09.30 11.20 11.55 15.40 16.05 16.50 17.50 19.10 20.00 22.55 00.50 02.20 03.25 05.20

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.40 07.45 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 1.05 2.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Profil: Darko Štante Dosje, 1. del Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Džamila in Aladin, ang. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Košček modrine, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal

Otroški kanal Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica: Majhen kot miška Iz popotne torbe: Mojstrovine spretnih rok Prisluhnimo tišini: Osebna asistenca in invalidska podjetja Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala, ang. nan.

Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Umor, je napisala, am. nan.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal, prenos iz Wisle Judo, posnetek iz Haaga Nogomet - liga narodov, Slovenija , 5. kolo, prenos iz Ljubljane Umor, je napisala, am. nan.

Vikend paket Videotrak Nogomet - liga narodov, Slovenija, 5. kolo, posn. iz Ljubljane Videotra

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 42. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 44. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 97. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 33. del Usodno vino, 4. sez., 42. del Jaz sem Luna, 3. sez., 45. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 104. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 98. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 34. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 6. del 24UR zvečer Eurojackpot Nasmeh Mona Lise, ameriški film Paranormalno, ameriški film Zvoki noči

17. novembra

07.00 07.05 07.30 07.55 08.20 08.40 08.55 09.20 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.05 17.00 17.20 17.50 18.10 18.20 18.25 18.40 18.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.15 21.50 22.20 00.50 01.25 01.50 02.45

06.30 07.00 09.10 10.10 11.20 12.30 13.10 14.15 14.50 15.50 18.00 19.20 19.35 20.05 21.30 21.55 22.55 23.50 00.50 01.50 03.05 04.45

06.00 06.00 06.20 06.40 07.00 07.25 07.50 08.15 08.35 08.45 09.05 09.30 09.55 10.20 11.15 13.35 15.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 23.30

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIŽA, S.O.S. kvintet, Ans. Banovšek 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Milje v srcu 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN, Nipke, Imset, 7 days in may 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

02.45

Aerobika za otroke: Grad Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Lažne novice Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Helena Blagne Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna odd.

TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame (II.), slov. nan.

Ambienti Profil: Nani Poljanec Mundiya Kepanga – papuanski glas gozdov, dok. odd.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, 5/7 Pogled na ... Tapiserije na ptujskem gradu Kulturne miniature: Hudičev konj Ozare Reaktivčki, ris.

Mimi in Liza, ris.

Miriam, ris.

Glavo pokonci!, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Mame (II.), slov. nan.

Poročila, šport, vreme Spletična, južnokorejski film Profil: Nani Poljanec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Umor, je napisala, am. nan.

Alpsko smučanje - svetovni pokal, 1. vožnja, prenos iz Levija Umor, je napisala, am. nan.

Na lepše Alpsko smučanje - svetovni pokal, 2. vožnja, prenos iz Levija Čarokuhinja pri atu: Hrvaška Umor, je napisala, am. nan.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal, prenos iz Wisle Judo, prenos iz Haaga Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Lažne novice Jane, ameriški dok. film Silvester Stingl (1937 - 2018) Televizijski klub Umor, je napisala, am. nan.

Vrhovi, koncert Neishe z gosti Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Nordijsko smučanje - svetovni pokal, posnetek iz Wisle Videotrak

OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Mala miška Mia, ris.

Viking Viki, ris.

Smrkci, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Peter Pan, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 16. del Nasmeh Mona Lise, ameriški film Božično mestece, kanadski film Slovenija ima talent, ponovitev Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Dnevnik Bridget Jones, angleški film Nenavaden primer Benjamina Buttona, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Kmetijski razgledi 10:15 Rockcajt, posnetek koncerta 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15:55 NAJ VIŽA, S.O.S. kvintet, Ans. Juhej 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Ježek 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2615. VTV magazin 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del 23:30 Spoznajmo jih ...beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi 23:35 Videospot dneva 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:00 Videostrani, obvestila

18. novembra

06.55 07.00 07.25 07.35 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 09.50 10.00 10.25 11.00 11.10 11.15 12.00 13.00 13.25 14.50 16.50 17.00 17.55 18.15 18.45 18.50 19.50 22.20 23.10 23.35 00.55 01.25 01.50 02.40

Kravica Katka, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. nan.

Sledi, dok. odd. TV Maribor Poročila - posebna Ozare Obzorja duha: Prihodnost sakralne glasbe Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vrečica frnikol, kopr. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Zmajči zmaj, ris.

Lokalne volitve 2018 Vreme Dnevnik, šport, vreme Lokalne volitve 2018 Z Mišo...

Poročila, šport, vreme Božji glasniki, izraelska dok. odd.

Za lahko noč, G. Bizet) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme Info-kanal

06.00 Duhovni utrip 06.15 Glasbena matineja 06.15 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Ljudski pevci in godci) 07.00 2. festival otroških in mladinskih tamburaških skupin in orkestrov (Modrijančki, Mlajši tamburjaši) 07.25 Slovenska narečja, 5/7 07.55 Umor, je napisala, am. nan.(IX.), 8/22 09.05 Umor, je napisala, am. nan.

10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 1. vožnja, prenos iz Levija 11.15 Žogarija 11.50 Iz roda v rod duh išče pot proslava ob 120-letnici rojstva Leona Štuklja, posnetek iz Novega mesta 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 2. vožnja, prenos iz Levija 14.10 Slastna kuhinja: Tris telečjega karpača 14.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, prenos iz Wisle 17.00 Judo, prenos iz Haaga 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti človeškega telesa 20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Umor, je napisala, am. nan.

22.20 Ambienti 22.50 Avtomobilnost 23.20 Bleščica, odd. o modi 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.25 Videotrak 02.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, posnetek iz Wisle 04.25 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.15 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 11.00 12.00 14.10 16.00 17.40 18.10 18.55 18.58 20.00 22.40 23.25 01.45 03.25

08:25 08:30 09:00 09:40 10:05 10:10 10:35 12:05 13:05 13:55 14:20 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 00:15

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Peter Pan, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 17. del Kuharski mojster, 6. sez.

Savannah, ameriški film Dnevnik Bridget Jones, angl. film Dan najlepših sanj, ponovitev Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Razmišljaj kot moški, am. film Božično mestece, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2614. VTV magazin Vabimo k ogledu 2615. VTV magazin Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, S.O.S. kvintet, Ans. Juhej Napovedujemo POP CORN, Nipke, Imset, 7 days in may Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

19. novembra

20. novembra

06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Pogled na ... Tapiserije na ptujskem gradu 10.40 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: dr. Janez Bleiweis in njegova zapuščina 14.30 S-prehodi: »Vprašanje identitete« 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.10 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Irena Baar 16.30 Džamila in Aladin, ang. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares, mladinska dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Makroregije - Podonavska: Kolesarjenje ob železni zavesi 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetnost igre: Sodobno lutkarstvo 23.30 Glasbeni večer 23.30 Sebastian Bertoncelj, Simfonični orkester RTVS in En Shao (Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo št. 1) 00.05 Andrej Misson, Slovenski vojni requiem - Solisti, zbor Consortium musicum, Simfoniki RTVS in Gregor Klančič 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Prihodnost sakralne glasbe 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.30 Kino Fokus 14.40 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

15.20 Potepanja, odd. TV Lendava 15.50 Firbcologi, odd. za otroke 16.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.25 Džamila in Aladin, ang. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Durrellovi (III.), brit. nad.

20.55 Naš človek v Kairu, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Spomini 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.05 08.20 09.00 10.05 11.15 14.00 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.20 19.25 19.30 20.00 22.55 00.10 01.10 02.15 04.05

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.40 07.45 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Otroški kanal Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Bisergora: Kdo je prijatelj Nočko: Trnuljčica Ribič Pepe, odd. za otroke Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dok. film Umor, je napisala, am. nan.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš, odd. za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Vetrnica: Zvit kot maček Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Nogomet - liga narodov, Bolgarija, 6. kolo, prenos iz Sofije Morilec z jezera, fran. nad.

Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Nogomet - liga narodov, Bolgarija, 06. kolo, posnetek iz Sofije Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 43. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 45. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 98. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 34. del Usodno vino, 4. sez., 43. del Jaz sem Luna, 3. sez., 46. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 105. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 99. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 50. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 12. del Črni seznam, 4. sez., 11. del Črni seznam, 4. sez., 12. del Helix, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2615. VTV magazin 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 10:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Aleš Šteger- Na kraju zapisano 6:Solovki, Rusija 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Lokalne volitve 2018: KAKO SMO VOLILI? 20:30 Regionalne novice 20:35 20. obletnica skupine Popperkeg 22:15 Napovedujemo 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Aleš Šteger- Na kraju zapisano 6:Solovki, Rusija 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.15 08.40 09.05 11.00 11.50 13.30 14.35 16.10 16.30 17.10 18.40 18.55 19.20 19.35 20.00 21.00 21.35 22.30 23.30 01.25

Otroški kanal Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Bine: Mleko Žogarija Slovenski magazin Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Poljska Halo TV Umor, je napisala, am. nan.18.10 Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Megabiti energije, dok. odd.

Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Mesojedec pred odločitvijo, dokumentarna odd.

Prava ideja Akcent Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, brit. dok. ser.

Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

Sreda,

21. novembra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.10 08.55 11.00 12.00 14.45 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.45 20.00 22.10 22.45 00.25 01.25 02.25 03.50

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.40 07.45 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 10:35 11:00 11:25 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:00 19:05 19:10 19:30 19:55 20:00 20:25 20:45 20:50 22:05 23:05 23:10 23:15 23:50

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 44. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 46. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 99. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 35. del Usodno vino, 4. sez., 44. del Jaz sem Luna, 3. sez., 47. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 106. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 100. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 51. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 4. sez., 13. del Črni seznam, 4. sez., 14. del Helix, 2. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Lokalne volitve 2018: Kako smo volili?

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Milje v srcu Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivo Stropnik- Drevo Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2616. VTV magazin Dotiki gora, Veliki vrh v Košuti Vabimo k ogledu Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.40 07.45 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 10:55 11:20 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:20 19:55 20:00 21:15 21:30 22:30 23:30 23:55 00:00 00:20

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Slani profiteroli Umetnost igre: Sodobno lutkarstvo Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Z Mišo...

Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice Džamila in Aladin, ang. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna, gruzijski film Nočna ptica, kratki anim.i film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet: Etika enega Boga Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Vesela hišica: O Sneguljčici 10 domačih Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan, iz mariborskega studia Ambienti Halo TV Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Skrivnostni Kjoto, jap. ser. Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB, 11. kolo, prenos iz Ribnice Bleščica, odd. o modi Kosec, hrvaško-slov. film Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Rokomet - liga NLB, 11. kolo, posnetek iz Ribnice Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 45. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 47. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 100. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 36. del Usodno vino, 4. sez., 45. del Jaz sem Luna, 3. sez., 48. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 107. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 101. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 52. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 8. del Črni seznam, 4. sez., 15. del Črni seznam, 4. sez., 16. del Helix, 2. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2616. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 3 Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Erwin Koestler Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, O odvisnostih Regionalne novice POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Erwin Koestler Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

Zdrav duh v zdravem telesu 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana 65 let mladi â&#x20AC;&#x201C; MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje praznuje 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Jakob GroĹĄelj 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Ĺ MARTNO OB PAKI

15. novembra 2018

POD svobodnim srcem Do â&#x20AC;&#x201C; Domoznanski oddelek / 7 â&#x20AC;&#x201C; Umetnost. Zabava. Ĺ port KolaĹž besedil in podob je nekonvencionalna kronika dvajsetih let delovanja prav tako nekonvencionalnega velenjskega Festivala mladih kultur Kunigunda. Zbornik skozi refleksije, festivalske utrinke, predstavitve glasbenih, likovnih, igralskih in drugih kulturnoumetniĹĄkih gostov festivala meri dvajsetletni moÄ?no poviĹĄani srÄ?ni utrip festivala. Pokazati ima veliko, zbornik na skorajda ĹĄtiristo

straneh pripoveduje zgodbo o umetniĹĄkih praksah in dogodkih urbane kulture, ki jih je Velenje prviÄ? doĹživelo. Kot je v uvodniku zapisala Bojana Ĺ pegel, je vse od prvega festivala Kunigunda bila svojstven kulturni inkubator za ljudi, ki jim povpreÄ?nost in komercialna privlaÄ?nost nista bila dovolj. Kdor ni obiskoval Kunigundinih festivalov ali pa kot obiskovalec ni prepoznal njenih subverzivnih kulturno umetniĹĄkih praks in ĹĄe marsikaj drugega, kar odstopa od mainstreama, lahko zdaj skozi retrospektivno festivalsko dogajanje vse to spozna.

socialistiÄ?no mesto spodobi, jih je kar triintrideset poimenovanih po partizanih in partizanskih brigadah. Druga skupina ĹĄestindvajsetih cest in ulic je poimenovana po lokalnih naravnih znaÄ?ilnostih in zemljepisnih imenih, med njimi pa sta Splitska ulica in SubotiĹĄka cesta dobili ime po mestih, s katerimi je Velenje nekoÄ? bilo pobrateno. Triindvajset ulic s kulturnim pedigrejem je dobilo ime po slovenskih pisateljih in pesnikih, KoĹželjskega ulica in Cesta FrantiĹĄeka Foita pa po glasbeniku in kiparju, ki sta bila z mestom osebno povezana. V skupino Velenjske identitete so avtorji knjiĹžice uvrstili RudniĹĄko cesto, Rudarsko cesto, Gorenjsko cesto in preostale ulice in ceste, ki so nastale v zaÄ?etnem socialistiÄ?nem obdobju rasti Velenja.

Zadnja skupina so skupno ĹĄtirje velenjski trgi, od najveÄ?jega Titovega trga, Trga mladosti in Kardeljevega trga do najstarejĹĄega Starega trga s ÂťprazgodovinoÂŤ iz 13. stoletja.

Skozi prikaz zgodovinskega ozadja nastanka in poimenovanja velenjskih ulic, cest in trgov je osvetljena tudi zgodovina nastajanja mesta Velenja. KnjiĹžico je prejela veÄ?ina velenjskih gospodinjstev, s Ä?imer je skorajda vsak VelenjÄ?an dobil priloĹžnost seznaniti se s preteklostjo svojega mesta.

KVARTIÄ&#x152;, AmbroĹž: Kdo in kaj?

Razvozlaj! ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / C-Ä&#x152;eb â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;ebelica

CESTE in ulice mesta Velenje Do â&#x20AC;&#x201C; Domoznanski oddelek / 91(497.4) â&#x20AC;&#x201C; Zemljepis Slovenije Ä&#x152;eprav je namen knjiĹžice, ki je izĹĄla v rekordnih 14 tisoÄ? izvodih, predstaviti velenjske ceste, ulice in trge, je hkrati tudi svojevrstni uvod v zgodovino Velenja. Sto in ena ulica in cesta, kolikor jih danes premore Velenje, je glede na izvor njihovih poimenovanj razdeljena na zgodovino, naravne znaÄ?ilnosti in zemljepisna imena, velenjsko identiteto in trge.

Zgodovinsko ozadje ima petintrideset velenjskih ulic in cest. Kot se za mlado

Ob etnoloĹĄkem raziskovanju sodobne folklore in ustvarjanju dokumentarnih radijskih in televizijskih oddaj je VelenjÄ?an dr. AmbroĹž KvartiÄ? tudi avtor literature za otroke. Med drugim v reviji Ciciban objavlja uganke, ki so zdaj izĹĄle v knjiĹžni obliki. Na vsaki strani po ĹĄtiri verzificirane uganke, opremljene z duhovitimi ilustracijami Igorja Ĺ inkovca, bodo pritegnile naĹĄe malÄ?ke. đ&#x;&#x201D;˛

Silvo GrmovĹĄek

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 15. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Urjenje spomina 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Tekmovalnost in prepiri med sorojenci, predavanje 10.00 Vila Bianca 2. simpozij v spomin Milana Ĺ˝evarta 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije v druĹžbi Neve Hvalec 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje BoĹžena TanĹĄek BoĹža: Skozi njene oÄ?i: kratke zgodbe, predstavitev knjige

Petek, 16. november 8.00 10.00 16.00 16.30 18.00 18.30

20.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem AZ Ljudska univerza Velenje Kaj nam prinaĹĄajo energije naslednjega leta AZ Ljudska univerza Velenje Kartanje in igranje ĹĄaha AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder â&#x20AC;&#x201C; igrajmo se gledaliĹĄÄ?e z Nevo Hvalec KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga Dom kulture Velenje, velika dvorana Igra talentov 2018, dobrodelna prireditev Klub eMCe plac Official Winter Days of Metal warm up 18.2

Sobota, 17. november 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek s. p. Ĺ ivamo peresnico 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Zdraviti vzrok, ne posledice!, predavanje dr. Suzane Landripet 19.00 Vila Bianca Pole'n'dance, predstavitev knjige plesa ob drogu 20.00 Klub eMCe plac

Katzen Kabaret 20.00 Dvorana Centra Nova Brina Vogelnik kvartet: ÂťGrad gori!ÂŤ

Nedelja, 18. november 10.00 Spominski center 1991, KopaliĹĄka cesta 3 Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev, Efenkova 61b Kosilo, ki spodbuja zdravje 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ljubezen druge polovice, komedija Ta bol teatra, Kranjska Gora

Ponedeljek, 19. november 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Obnovitev cestno prometnih predpisov 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; kaj ples pomeni vam?

17.00 PodruĹžniÄ?na OĹ Ĺ kale Uvodna delavnica pletenja iz koruznega liÄ?ja 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Ustvarjalna delavnica za otroke 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Stojan Ĺ pegel: Ä&#x152;e ne ve, ve, Ä?e ve, ne ve, predstavitev pesniĹĄke zbirke 19.30 Dom kulture Velenje Slovenska popevka, gledaliĹĄki koncert SMG Ljubljana in CUDV Dolfke BoĹĄtjanÄ?iÄ? Draga 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Mala Italija, romantiÄ?na komedija

Torek, 20. november 8.00

10.00 15.00 17.00 17.00 17.15

KnjiĹžnica Velenje, domoznanski oddelek Dan odprtih domoznanskih vrat in brezplaÄ?en vpis ob dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic AZ Ljudska univerza Velenje Ustvarjalne delavnice AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje Vila RoĹžle Torkova peta â&#x20AC;&#x201C; ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: Imejmo se radi!

KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku AZ Ljudska univerza Velenje

Sreda, 21. november 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Hrana, ki skriva sladkor, pogovorna delavnica 10.30 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica: predavanje Danaje MarinĹĄek o otrokovem razvoju in druĹženje za mamice 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje FrancoĹĄÄ?ina 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic s pravljiÄ?no ustvarjalnico

Ĺ OĹ TANJ Ä&#x152;etrtek, 15. oktober 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Likovna razstava JoĹže Snoj

Petek, 16. november 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata

Ä&#x152;etrtek, 15. november V odpiralnem Ä?asu knjiĹžnice KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZaÄ?etek zbiranja daril za akcijo BoĹžiÄ?ek za en dan

Petek, 16. november 18.00 Kulturni dom Gorenje TeÄ?aj liÄ?enja (cena: 10 â&#x201A;Ź), prijave na: 040 986 516 (Edita) 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert MoPZ Franc KlanÄ?nik ob 60-letnici

Sobota, 17. november 14.00 Telovadnica OĹ bratov Letonja Tradicionalni koĹĄarkarski turnir Pod ĹĄolskimi koĹĄi 15.00 Kleti odprtih vrat Ĺ˝ibret - Kocuvan (Mali Vrh), Mihael Fajfar (Slatina), Marko Juvan (ReÄ?ica ob Paki) 17.00 Martinova vas Tradicionalni pohod Konjerejskega druĹĄtva po mejah obÄ?ine

Nedelja, 18. november 13.00 Kleti odprtih vrat Ĺ˝ibret - Kocuvan (Mali Vrh), Mihael Fajfar (Slatina), Marko Juvan (ReÄ?ica ob Paki)

Ponedeljek, 19. november 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Torek, 20. november 12.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki BrezplaÄ?en vpis v knjiĹžnico ob dnevu slovenskih sploĹĄnih knjiĹžnic

Sobota, 17. november X

Lunine mene

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj (Prekmurje) GoriÄ?ko

Ponedeljek, 19. november 7.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 21. november 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Abonmajska predstava Ä?akalnica

15. novembra, ob 15:54, prvi krajec

CITY CENTER Celje

Dvorec Gutenbuchel odpira 2. simpozij v spomin dr. Milana novo Adventno pravljico Ĺ˝evarta Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Jutri, v petek, 16. novembra, ob 17. uri se v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zaÄ?enja nova Adventna pravljica. Pot ji bo na slavnostni otvoritvi utrl Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Adventno pravljico organizirajo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj (ta je tudi glavni pokrovitelj), PUP, Simon Ogrizek, TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Vila Mayer in Mateja Kumer. Adventna razstava v dvorcu je prvi od prazniÄ?nih dogodkov v obÄ?ini.

Razstava bo na ogled do 28. novembra, v soboto in nedeljo od 11. do 20. ure, med delavnikom od 16. do 20. ure. Vstopnina je 5 evrov, za otroke je ogled pravljice brezplaÄ?en. đ&#x;&#x201D;˛

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?. Pripovedovalec: Jure Longyka /Kamera: Matej VraniÄ?, Jernej Ĺ˝upevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon FirĹĄt / Tekst: Marjan Ĺ˝iberna / Asistentka produkcije: Karmen SkornĹĄek Dodatne predstave v novembru zaradi velikega zanimanja za film: Nedelja, 18. 11., ob 17.30 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Nedelja, 25. 11., ob 16.30 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Nedelja, 25. 11., ob 17.45 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Petek, 30. 11., ob 19.45 â&#x20AC;&#x201C; velika dvor.

OVERLORD Misteriozna akcijska grozljivka, 109minut (ZDA). ReĹžija: Julius Avery. Igrajo: John Magaro, Wyatt Russell, Pilou Asbak, Bokeem Woodbine, Jacob Anderson

Velenje, 15. november â&#x20AC;&#x201C; Danes med 10. in 14. uro bo v vili Bianci potekal 2. simpozij v spomin mna zgodovinarja in Ä?astnega obÄ?ana Mestne obÄ?ine Velenje dr. Milana Ĺ˝evarta, ki ga prireja Muzej Velenje. Na njem bo 12 raziskovalcev predstavilo svoje znanstvene prispevke na razliÄ?ne zgodovinske teme.

Nekateri se nanaĹĄajo na obdobje 1. svetovne vojne, katere 100. obletnice konca smo se spomnili preteklo nedeljo, nekateri pa se dotikajo tudi lokalnih tem. DomaÄ?inka dr. Aleksandra GaÄ?iÄ&#x2021; bo predstavila prispevek z naslovom Tudi Ĺ aleĹĄka dolina ni ostala imuna na prevratno dogajanje: dogodki v letih 1917â&#x20AC;&#x201C; 1919. Dr. Miran Aplinc bo predstavil prispevek ÂťMorda bodo priĹĄli ĹĄe taki Ä?asi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo ĹĄpice ven gledaleÂŤ. AndĹželina JukiÄ&#x2021; pa bo za konec predstavila prispevek Poimenovanje cest, ulic in trgov v Velenju.

mkp

Petek, 16. 11., ob 22.30 Sobota, 17. 11., ob 19.00 Nedelja, 18. 11., ob 18.00

DEKLE V PAJKOVI MREŽI The Girl in the Spider's Web, kriminalka, drama, triler, 117 minut (ZDA) ReŞija: Fede Alvarez. Igrajo: Claire Foy, Sylvia Hoeks, Lakeith Stanfield, Stephen Merchant, Vicky Krieps Petek, 16. 11., ob 20.15 Sobota, 17. 11., ob 21.15 Ponedeljek, 19. 11., ob 17.30

BOĹ˝IÄ&#x152;EK IN DRUĹ Ä&#x152;INA Santa & Cie, druĹžinska komedija, 95 minut (Francija, Belgija). ReĹžija: Alain Chabat. Igrajo: Alain Chabat, Golshifteh Farahani, Audrey Tautou, Pio Marmai, GrĂŠgoire Ludig Petek, 16. 11., ob 17.00 Sobota, 17. 11., ob 17.00

đ&#x;&#x201D;˛

ZALJUBLJEN V MOJO Ĺ˝ENO Amoureux de ma femme, romantiÄ?na komedija, 84 minut (Francija). ReĹžija: Daniel Auteuil. Igrajo: Sandrine Kiberlain, Adriana Ugarte, GĂŠrard Depardieu, Daniel Auteuil Petek, 16. 11., ob 18.45 Nedelja, 18. 11., ob 20.00

ZVERJASEC IN ZVERJAĹ Ä&#x152;EK The Gruffalo and The Gruffalo's Child Sinhroniziran druĹžinski animirani film, 54 minut (VB, NemÄ?ija). ReĹžija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe HeidschĂśtter, Johannes Weiland. Glasovi: Sebastian Cavazza (Zverjasec), Klemen Slakonja (ZverjaĹĄÄ?ek), NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Gregor Ä&#x152;uĹĄin

DELAVNICA L'Atelier, mladinski film, 113 minut (Francija), 16+. ReĹžija: Laurent Cantet. Igrajo:

â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek,15.11. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 16.11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 18.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Foksi in ĹĄportni duh â&#x20AC;˘ Black friday â&#x20AC;&#x201C; 23. november, nakupovanje s posebnimi popusti â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

tf

Marina FoĂŻs, Mathieu Lucci Petek, 16. 11., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 17. 11., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Nedelja, 18. 11., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

BERGMAN: ENO LETO, ENO ŽIVLJENJE Bergman - ett ür, ett liv, dokumentarni film, 117 minut (Švedska). ReŞija: Jane Magnusson. Nastopajo:Ingmar Bergman, Liv Ullmann, Jane Magnusson (pripovedovalka), Barbra Streisand, Elliott Gould, Petek, 16. 11., ob 20.00 - mala dvor.

MALA ITALIJA Little Italy, romantiÄ?na komedija, 102 minut (ZDA, Kanada). ReĹžija: Donald Petrie. Igrajo: Hayden Christensen, Emma Roberts, Alyssa Milano, Danny Aiello, Andrea Martin Ponedeljek, 19. 11. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

15. novembra 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja Andreja Pečnik, dr. med., spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: okužbe dihal

PAKETI TRIO IN MODRI * • • •

Vrhunski televizor in drugi izdelki že za 1 € Znižana mesečna naročnina Prihranek z elektriko Telekoma Slovenije

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL

ČETRTEK, 15. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

PETEK, 16. novembra

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. 11. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

7. Kultura oboževalcev

Povezava med oboževalci in zvezdniki je bila že od nekdaj močno prisotna, vendar je predvsem prihod družbenih omrežij položaj še dodatno intenziviral. Danes so glasbeniki, filmski igralci in ostale znane osebnosti bližje kot kdajkoli prej. To je pripeljalo do vse pogostejših primerov nadlegovanj. Toksičnost določenih skupin oboževalcev je lahko za zvezdnike nevarna tako ali drugače. S tem, ko je internet postavil most med eno in drugo stranjo, je močno vplival na celotno zvezdniško kulturo.

6. Javni diskurz

Dejstvo je, da so raznorazni forumi in klepetalnice postale milo rečeno pravo leglo nekakovostnega diskurza in vsebine. Na vsakem koraku lahko srečamo sovražne komentarje, ki prihajajo od realnih uporabnikov ali botov, ki so postavljeni namerno, da smetijo pogovor. Po podatkih Pew Research Centra se diskurz s spleta hitro prenese na realni, fizični svet, kar nosi potencialno nevarne posledice za vse, ki so vključeni. Primer so na primer ameriške picerije Comet, kjer naj bi prišlo do streljanja prav zaradi lažno vzpostavljenega diskurza na spletu.

4. Sreča

Ne želimo trditi, da je sreča s prihodom interneta preprosto izginila, temveč da se določeni aspekti sreče spreminjajo oz. premikajo na druge ravni zaradi interneta.

Raziskava Emotion iz leta 2017 je pokazala, da so mladostniki, ki preživijo več časa "on-line", manj srečni od sovrstnikov, ki preživijo več časa ob druženju s prijatelji v fizičnem svetu. Že ena ura uporabe interneta naj bi negativno vplivala na srečo posameznika, vendar študija Enabling the information society iz leta 2010 pravi, da je ravno to odvisno od demografije. Recimo ženske in prebivalci držav v razvoju so pokazali pozitivno korelacijo med uporabo interneta in stopnjo sreče.

(Se nadaljuje ...)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 18. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

5. Zmenkarije

Se še spomnite prihoda prve velike tovrstne spletne strani match. com leta 1995 ali trenutno najbolj popularne aplikacije na trgu – Tinder? Četudi to uporablja ogromno število ljudi po vsem svetu, je aplikacija tako kot vse ostale stvari za seboj potegnila kulturni odpor.

Puristi pravijo, da so tovrstne aplikacije uspešne samo zato, ker so se prilagodile modernemu načinu življenja, hkrati pa trdijo, da naj odnosi, vzpostavljeni preko Tinderja ali podobnih aplikacij, ne bi bili uspešni na dolgi rok.

Ljudje se zanašajo na igrifikacijo aplikacije in z lahkoto prilagajajo svoje profile sebi v prid.

SOBOTA, 17. novembra

PONEDELJEK, 19. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

TOREK, 20. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX

SREDA, 21. novembra

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

10 stvari, ki jih je uničil internet (II.)

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 5. do 11. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 5. do 11. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 27

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

15. novembra 2018

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

GARSONJERO, 40 m2, oddam v najem. Vse ostalo po dogovoru. Gsm: 031 747 520

RAZNO STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

KUPIM PEÄ&#x152; na kurilno olje in bojler za centralno ogrevanje do 25 KW, kupim.

Gsm: 041 814 416

NEPREMIÄ&#x152;NINE STANOVANJSKO HIĹ O z gospodarskim poslopjem v LetuĹĄu, prodam.

Gsm: 051 307 035.

JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE suhe in okrogle silaĹžne bale ter polovica svinjske domaÄ?e reje, prodam. Gsm: 051 388 874.

Ĺ˝IVALI TELICO, pasme Ä&#x152;B/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 â&#x201A;Ź Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

od 16. 11. do 22. 2.

- v noÄ?i na 16. november 1944 je v Ĺ oĹĄtanj vdrla Ĺ ercerjeva brigada, se tam spopadala z nemĹĄkimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja; - 16. novembra 1992 je v Domu uÄ?encev v Velenju steklo izobraĹževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so zaÄ?asno Ĺživeli v obÄ?inah Velenje in Mozirje; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ĺ˝evart (roj. ZupanÄ?iÄ?); umrla je 30. junija 2014; - VelenjÄ?ani Amir KariÄ&#x2021;, Spasoje BulajiÄ&#x2021; in Zoran PavloviÄ&#x2021; so bili Ä?lani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodlo-

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. 11. do 18. 11. 2018, Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: BELE VODE, 118 m2, zgrajena l.

1970, adaptirana l. 2012, 6.761 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi. Cena: 95.000 â&#x201A;Ź

SMRTI

POROKE

VEDE ANTON, roj. 1931, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 21 DUJIÄ&#x2020; IVANA, roj. 1935, Velenje, Kardeljev trg 10

AMETI VEDAT , Makedonija, Gostivar , Gradec ul. 101 b.b. in AMETI MEDINA, Velenje, Stari trg 22A

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 328,7 m2, zgrajena l. 1985, 1.006 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: C (35 - 60 kWh/m2a).

Cena: 199.000 â&#x201A;Ź

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih â&#x20AC;˘ Prevoz pokojnika â&#x20AC;˘ Ureditev dokumentacije â&#x20AC;˘ Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

radio velenje com

107,8 MHz POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Komunalno podjetje Velenje

FrantiĹĄek Foit (Foto Arhiv Muzeja Velenje) avgusta 1971 je bil FrantiĹĄek Foit na poti v Ljubljano v etnografski muzej pri Arji vasi udeleĹžen v prometni nesreÄ?i in kasneje za posledicami nesreÄ?e v Celju umrl; leta 1972 so v Velenju po njem poimenovali ulico, na kateri je Ĺživel; leta 1973 so odprli stalno razstavo Foitovega gradiva v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu.; - 20. novembra leta 1998 je v Ljubljani na drĹžavnem tekmovanju iz logike med osmoĹĄolci zmagal uÄ?enec velenjske osnovne ĹĄole

Vstopnice so na voljo na Ĺ kofijskih karitas.

Info: 01/300 59 60 in www.karitas.si

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Ä?eno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; - 19. novembra 1925 je bil rojen ĹĄportnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl v Velenju 26. novembra 2011; - v okviru Kulturnoprosvetnega druĹĄtva â&#x20AC;&#x153;Svobodaâ&#x20AC;? Velenje je nekaj let uspeĹĄno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala ÂťMladinski oderÂŤ; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje in uspeĹĄno deluje ĹĄe danes; - 20. novembra 1900 se je v Taboru na Ä&#x152;eĹĄkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik FrantiĹĄek Foit; 3. novembra 1947 se je v imenu antropoloĹĄkega inĹĄtituta Karlove univerze v Pragi FrantiĹĄek Foit z Ĺženo Ireno drugiÄ? odpravil na pot z avtom po Afriki; v Jugoslavijo sta priĹĄla leta 1971; v Velenju so jima priskrbeli stanovanje, drĹžava pa se je obvezala izplaÄ?evati pokojnino; Foit je odstopil svojo etnografsko zbirko Velenju; 31.

Gustava Ĺ iliha UroĹĄ Kuzman; - v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik ĹĄoĹĄtanjske pihalne godbe Zarja Silvo TamĹĄe; - 21. novembra 1937 se je v Celju rodil pedagog, fizik, direktor Gospodarske zbornice Velenje in predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje BoĹžo Lednik; - 21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil sveÄ?an podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka Luko soglasno imenovali za Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb obÄ?ine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 22. novembra 1996 je VelenjÄ?anka Vera ZupanÄ?iÄ? prejela Bloudkovo plaketo za Ĺživljenjsko delo na podroÄ?ju ĹĄporta. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

B R E Z P L A Ä&#x152; N A O B J AVA

mali OGLASI

27

dvorana Golovec v Celju sreda, 28. 11. 2018 ob 20.00

e j n i a n r b b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t a j z z n a t r Ĺž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v o u t n o s rez t s u UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoÄ? promet.

NaĹĄ Ä?as, 15. 11. 2018, barve: CMYK, stran 28

Bila je res vesela Martinova sobota V Martinovi vasi manj prikazov vaĹĄkih ĹĄeg, a te domiselne â&#x20AC;&#x201C; Festival domaÄ?ih okusov in tradicije â&#x20AC;&#x201C; Kletar leta Danilo Pokleka Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 10. novembra â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝e kar nekaj let je tega, odkar je vreme tako postreglo organizatorjem in izvajalcem osrednje kulturno-zabavne prireditve v poÄ?astitev praznika obÄ?ine Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Vesele Martinove sobote â&#x20AC;&#x201C; kot je letos.

Zagotovo sta poleg vsebine dogodka prav vreme in ĹĄotor pri-

spevala k temu, da je bila Vesela Martinova sobota res vesela. In seveda dobro razpoloĹženi obiskovalci, ki jih je bilo malo manj kot prejĹĄnje leto.

Novost letoĹĄnje prireditve v Martinovi vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji je bilo gostovanje obÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji ter LAS-a Notranjske â&#x20AC;&#x201C; partnerjev v projektu Festival okusov in tradicije, v katerem sodelujeta

V sklopu otroĹĄkega martinovanja so predstavili slikanico z naslovom Prav poseben zaklad.

Folklorna skupina Novoselec je ogrela dlani obiskovalcev.

Jutri dan slovenske hrane

tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center. SodelujoÄ?i v projektu so ob tej priloĹžnosti pripravili degustacijo enolonÄ?nic, znaÄ?ilnih za okolje, ter predstavili slikanico z naslovom Prav poseben zaklad. V njej so z nekaj besedami in otroĹĄkimi ilustracijami predstavljene znaÄ?ilnosti obÄ?in v Ĺ aleĹĄki ter Zgornji Savinjski dolini in dodani ĹĄtirje re-

cepti. Omenjeno se je odvijalo v okviru otroĹĄkega martinovanja, ki so ga popestrile ĹĄe otroĹĄke delavnice ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva prijateljev mladine, uÄ?enci tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole in ĹĄmarĹĄkega oddelka velenjske glasbene ĹĄole.

V popoldanskem delu prireditve pa so imeli ÂťvajetiÂŤ v rokah Ä?lani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov ter vaĹĄke skupnosti s prikazom nekaterih tamkajĹĄnjih

Ä&#x152;lani vaĹĄke skupnosti Gavce - Veliki Vrh so predstavili bio vzrejo praĹĄiÄ?ev in poĹželi veliko smeha.

Krst moĹĄta v vino je tudi letos opravil sv. Martin, naziv kletar leta pa je prejel Danilo Pokleka.

Rekli so â?ą

O prireditvi Vesela Martinova sobota Pavka in Miran Suhadolnik: ÂťVrsto let prihajava na prireditev, ki je odliÄ?na, razpoloĹženje prav tako. Je primer dobre prakse sreÄ?evanja krajanov, obÄ?anov, turistov, Ä?esar je danes mnogo premalo. Danes sva v pogovorih izvedela toliko koristnih stvari, ki bi jih najbrĹž kje drugje teĹžko. Idej vaĹĄkim skupnostim za prikaze ĹĄeg in navad ne manjka, ĹĄkoda pa je, da tokrat sodelujejo le ĹĄtiri od desetih. Ä&#x152;e bi imela kaj besede pri organizaciji, potem bi bila za to, da bi bil krst moĹĄta v vino malo prej, kot je. Sva le nekoliko starejĹĄa in Ä?akanje na obred je za naju malo utrujajoÄ?e.ÂŤ Bogdan Zevnik: Âť Prihajam iz LoĹĄke doline, konkretneje iz Cerknice, ki je partner v projektu Festival domaÄ?ih okusov in tradicije. PrviÄ? sem v tem kraju, obÄ?utki so zelo dobri. PreseneÄ?en sem, koliko ljudi Ĺže v dopoldanskem Ä?asu pride na prireditev. Nas je v dolini precej veÄ?, a jih ne ÂťspravimoÂŤ toliko skupaj. Je pa sodelovanje pokazalo, da nam druĹženja res manjka in da so takĹĄne prireditve prave za ohranjanje tradicije, ĹĄeg in navad in za poznavanje drugih okolij. Mislim, da nismo bili tu prviÄ? in ne zadnjiÄ?.ÂŤ Peter Groznik: ÂťVesela Martinova sobota je eden od treh mojih najljubĹĄih dogodkov v letu. Sem prihajam Ĺže vrsto let in lahko reÄ?em, da je prireditev ena redkih, ki kljub mnoĹžiÄ?nosti ohranja svojo avtohtonost, kakovostno raste, poznana je po gostoljubnosti in domaÄ?nosti. Je prepoznavna v ĹĄirĹĄem prostoru in se zato radi sem vsako leto vraÄ?amo, podruĹžimo, pokomentiramo. Vse Ä?estitke organizatorjem.ÂŤ ĹĄeg in navad. Letos so sodelovale Ĺžal le ĹĄtiri (Veliki Vrh â&#x20AC;&#x201C; Gavce, Gavce â&#x20AC;&#x201C; Veliki Vrh, Podgora in PaĹĄka vas). So pa bile njihove predstavitve domiselne in si zasluĹžijo vso pohvalo. Vinogradniki pa so poskrbeli za krst moĹĄta v vino, degustacijo mladega vina in razglasili druĹĄtvenega kletarja leta. To je postal Danilo Pokleka iz Velikega Vrha. Za dober ťtimungÂŤ so poskrbeli Ä?lani ansambla Ĺ epet, mladi talenti glasbene ĹĄole Robija GoliÄ?nika ter uÄ?enci solo petja Anite Dobnik. Obiskovalci pa so toplo zaploskali tudi odliÄ?ni folklorni skupini Novoselec iz pobratene VrnjaÄ?ke Banje. Omeniti velja ĹĄe ostale sodelujoÄ?e na Veseli Martinovi soboti: ponudnike na Martinovi kmeÄ?ki trĹžnici, ĹĄmarĹĄke turistiÄ?ne zanesenjake, Ä?ebelarje, konjerejce, planince, ki so organizirali

tradicionalen pohod po Martinovi poti (letos se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 70 pohodnikov in nekaj kolesarjev) ter Ä?lane DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. 15 jih je sodelovalo na Martinovi koloniji, ki je potekala v vaĹĄki skupnosti Gorenje. Svoje stvaritve bodo ti predstavili tokrat na posebni razstavi, ki bo predvidoma prihodnji mesec.

V javnem zavodu Mladinski center Ĺ martno ob Paki (glavni organizator prireditve) so povedali, da bodo po volitvah sedli skupaj s sodelujoÄ?imi na dogodku in poskuĹĄali Ĺže za prihodnje leto pripraviti kaj novega, predvsem pa v Ä?im veÄ?ji meri upoĹĄtevati priporoÄ?ila, pripombe, ki jih nikoli ne manjka. đ&#x;&#x201D;˛

Romarji za podnebje tudi v Velenju

Slovenija â&#x20AC;&#x201C; Jutri (v petek) bomo sedmiÄ? zaznamovali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, za katerega je pred osmimi leti dala pobudo Ä&#x152;ebelarska zveza Slovenije. Tako kot na dosedanjih zajtrkih bodo otroci v osnovnih ĹĄolah in vrtcih uĹživali Ĺživila iz lokalnega okolja. Po priporoÄ?ilih ministrstva je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz masla, mleka, medu, kruha in jabolka.

Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Poleg zavedanja pomena o lokalno pridelani hrani in poseganju po njej za kmetijstvo in Ĺživilsko industrijo, ohranjanje podeĹželja in varovanja okolja je v ospredju tudi pomen zajtrka za zdrav naÄ?in Ĺživljenja.

LetoĹĄnja vsebina dneva slovenske hrane se osredotoÄ?a na pomen zdravih tal in njihovo vlogo pri pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. Za ta namen se je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povezalo z ministrstvom za okolje in prostor RS oziroma Slovenskim partnerstvom za tla, ki je bilo ustanovljeno 5. decembra lani ob svetovnem dnevu tal.

V projektu sodelujejo iz Ĺ aleĹĄke doline vse ĹĄtiri Ä?ebelarske druĹžine, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, Mlekarna Celeia, Sadjarstvo Dani GradiĹĄnik ter kar nekaj tukajĹĄnjih kmetij. đ&#x;&#x201D;˛

tp

Minuli teden je prek Slovenije peĹĄ potovala skupina Âťromarjev za podnebjeÂŤ, ki so se 4. oktobra iz Rima odpravili na pot proti mestu Katowice na Poljskem. Tam bo decembra potekala podnebna konferenca OZN. Pohodniki s Filipinov, Irske, Francije in ZDA Ĺželijo opozoriti na pomembnost boja za zdravo podnebje, zato vseh 1500 kilometrov poti mimoidoÄ?im pripovedujejo o statistiki ekstremnih pojavov v naravi in lastnih izkuĹĄnjah s tem. Bili so tudi v Velenju. ÂťLetos sem na peĹĄpoti Ĺže tretjiÄ?. VsakiÄ? smo ubrali drugaÄ?no traso, vselej pa skuĹĄamo tako odgovorne kot posameznike opozarjati na podnebno praviÄ?nost in nujnost pravoÄ?asnega zniĹževanja emisij,ÂŤ je povedal 71-letni Alan iz ZDA. Dodal je, da se je prviÄ? za sodelovanje pri projektu odloÄ?il, ker ga je skrbelo, kako bodo v bodoÄ?e Ĺživeli njegovi otroci. Zdaj ga skrbi za vnuke. In skrbi ga vedno bolj. ÂťÄ&#x152;e razmiĹĄljamo, da nas mora skrbeti za planet, to ni smiselno. Planet bo preĹživel, v najslabĹĄem primeru bo postal kamnita krogla. Skrbeti nas mora za prihodnost vseh Ĺživih bitij,ÂŤ pa je povedal A. G., ki prihaja s Filipinov in je osebno doĹživel ter preĹživel tajfun leta 2013. Poudaril je, da je sporoÄ?ilo romarjev svetu, naj jim za okolje ne bo vseeno. ÂťVeÄ?ina ljudi verjetno ne ve, kaj se dogaja v naĹĄem delu sveta. Ä&#x152;e jih to ne bo zaÄ?elo zanimati in to zanje ne bo postalo pomembno,

Romarji za podnebje bodo do decembra prehodili 1500 kilometrov.

ne moremo priÄ?akovati, da bodo ukrepali,ÂŤ je poudaril A. G. Romarji za podnebje so se pretekli teden ustavili v DivaÄ?i, Pivki, Ljubljani, v Ä?etrtek pa so se namestili in prespali v ĹžupniĹĄÄ?u Ĺ˝upnije Velenje â&#x20AC;&#x201C; sv. Martin. ÂťNaĹĄi koordinatorji iĹĄÄ?ejo dobre ljudi, ki so nas pripravljeni brezplaÄ?no sprejeti. VeÄ?inoma spimo na tleh, sami poskrbimo tudi za prehrano. V Velenju so nas sprejeli zelo gostoljubno,ÂŤ je povedal AmeriÄ?an Alan.

Ä&#x152;eprav so popotniki poudarili, da se jim zdi tako Velenje kot preostali del Slovenije Ä?udovit, so dodali tudi, da Âťklimatske spremembe zadevajo vse nas, tudi Slovenijo in v njej tudi VelenjeÂŤ.

Na mnenje nekaterih, da je Slovenija tako majhna, da njeni prebivalci ne moremo bistveno vplivati na okolje, pa romarka Louise odgovorila: ÂťPoskusite spati s komarjem, pa boste videli, da niste nikoli premajhni, da bi đ&#x;&#x201D;˛ Mojca Ĺ truc naredili veliko ĹĄkodo.ÂŤ