45 2019

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (5/80C), soboto (6/90C) in nedeljo (7/110C) bo oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 14. novembra 2019

ĹĄtevilka 45 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Upokojenci zastonj na izlet?

Mira ZakoĹĄek

Prijazno druĹženje ob prazniku in Martinovi soboti Ĺ martno ob Paki, 11. novembra – Prireditve, s katerimi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaznamujejo obÄ?inski praznik, so se prevesile v drugo polovico. Glavni sta se zgodili minulo soboto in v zaÄ?etku tega tedna – Vesela Martinova sobota in slavnostna seja obÄ?inskega sveta. Na slednji je slavnostni govornik, Ĺžupan Janko KopuĹĄar, ob pogledu na opravljeno delo med drugim dejal, da je bilo veliko

narejenega na vseh podroÄ?jih. Ne glede na to, da se predvsem pri projektih, ki jih snujejo z drĹžavo, Ĺže nekaj Ä?asa zatika, bodo v prihodnje poskuĹĄali v Ä?im veÄ?ji moĹžni meri uresniÄ?iti potrebe obÄ?anov, v projektu regionalizacije pa izkoristiti prednosti, geografsko lego ter potenciale, ki jih delajo uspeĹĄne.

Vesela Martinova sobota kot najveÄ?ja kulturno-zabavna prireditev ob obÄ?inskem pra-

zniku pa je tudi tokrat minila v znamenju prikaza starih ĹĄeg, pokuĹĄine mladega vina ter razglasitve kletarja leta.

VaĹĄka skupnost Slatina (na sliki) je prikazala Âťdodano vrednostÂŤ druĹžine v zimskem Ä?asu – luĹĄÄ?enje in prebiranje fiĹžola. đ&#x;”˛

tp

O Gorenju s predstavniki delavcev Velenje, 8. november – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol se je skupaj s sodelavci v prostorih obÄ?ine sreÄ?al s predstavniki delavcev Gorenja. ÂťSestanek smo sklicali zaradi skrb vzbujajoÄ?ih informacij, ki so v zvezi s selitvijo uprave v Ljubljano v javnost priĹĄle pretekli teden. Poleg tega smo po sestanku z vodstvom Gorenja, ki je pote-

kal preteklo sredo, Ĺželeli izvedeti, kakĹĄno je mnenje sindikata in predstavnikov delavcev,ÂŤ je povedal Dermol. Sestanka so se udeleĹžili Ä?lan uprave – delavski direktor Drago Bahun in predsednik sindikata Skei Gorenje Ĺ˝an Zeba s sodelavkama.

Peter Dermol je povedal, da so na sestanku z vodstvom Gorenja izrazili razoÄ?aranje zaradi

slabega pretoka informacij med lokalno skupnostjo in vodstvom Gorenja ter seveda tudi nad informacijo o selitvi dela uprave v Ljubljano. Ĺ˝an Zeba je dejal, da je leto dni po kitajskem prevzemu Gorenja stanje kritiÄ?no, saj so razmere daleÄ? od priÄ?akovanih.

Nadaljevanje na strani 5. đ&#x;”˛

Moram reÄ?i, da sem bila tudi sama med tistimi, ki se jim je zdela poteza ministrice za infrastrukturo Alenke BratuĹĄek, ki naj bi omogoÄ?ila upokojencem s prihodnjim letom brezplaÄ?no uporabo potniĹĄkega prometa, prvi trenutek naravnost odliÄ?na. Upokojenci bodo lahko pogosteje potovali, se bolj razvedrili, veÄ? gibali, zato bodo bolj zdravi in bodo tudi manj obremenjevali zdravstvo. PopulistiÄ?no gor populistiÄ?no dol – res je bilo videti prijazno. A kaj, ko je pri takĹĄnih Âťdobrih delihÂŤ pogosto tudi polno pasti. ÄŒe si recimo upokojenec, ki ne Ĺživi ravno v Ljubljani, od koder so povezave po Sloveniji dokaj dobre, hitro izginejo vsi upi o idealnem potovanju, ki bo tudi sproĹĄÄ?eno, saj se bo zgodba hitro sprevrgla v igro z Ĺživci. ÄŒe recimo vzamemo kakĹĄnega prekmurskega upokojenca iz bolj zakotnega kraja, ki si zaĹželi morja, z avtom to zlahka opravi v treh urah, z avtobusom pa, kot menijo nekateri, kveÄ?jemu do veÄ?era, Ä?e Ĺže ne v dveh dneh. Morda pa je ta ideja ministrice najboljĹĄi ukrep, da si Slovenija konÄ?no zagotovi dobro mreĹžo javnega medkrajevnega potniĹĄkega prometa. Najprej torej potniki in potem avtobusi in vlaki.

Pa poglejmo, kako se ideja v praksi kaĹže VelenjÄ?anu.

Vlak mu teĹžko svetujemo, saj bo potreboval do Celja skoraj uro.

Med tednom so vsaj povezave dokaj dobre, saj odpelje iz Velenja in v Velenje 12-krat. Ob sobotah, ko bi morda upokojenci z vlakom odpeljali na izlet svoje vnuke, pa naj na to kar pozabijo.

Zgolj tri povezave so (ob 5.8, 11.37 in 14.13). TeĹžko si je z njimi kaj pomagati, ĹĄe slabĹĄe pa je ob nedeljah, ko Velenje sploh nima ĹželezniĹĄke povezave.

Kaj pa avtobusi? Poglejmo tiste, ki vozijo proti prestolnici, kamor se tudi vozi na delo najveÄ? tukajĹĄnjih prebivalcev in pravzaprav so njim tudi prilagojeni vozni redi. Med tednom jih je dokaj veliko in tudi naĹĄ upokojenec se bo zlahka znaĹĄel. Ĺ e posebej so dobrodoĹĄle nove proge, s katerimi si v Ljubljani Ĺže v dobri uri. Spet pa je pesem drugaÄ?na ob sobotah in nedeljah, ko so tudi avtobusne povezave zelo redke in bi moral torej naĹĄ upokojenec skoraj ĹĄe kje prenoÄ?iti.

Kaj pa upokojenec iz Ĺ martnega ob Paki, Ĺ oĹĄtanja, Zgornje Savinjske doline ‌ brez svojega avtomobila, bo teĹžko kam priĹĄel, vsaj do avtobusne postaje kakĹĄnega veÄ?jega mesta se bo moral peljati!

Kakorkoli Ĺže, poteza je po svoje hvalevredna, vendar odstira naĹĄo zelo slabo medkrajevno potniĹĄko povezavo, o kateri pravzaprav malo govorimo, ko skuĹĄamo zagotoviti trajnostno mobilnost in se izgovarjamo predvsem drug na drugega: prevozniki, da linije niso rentabilne, potniki pa, da ni povezav. Po moje bi bilo dobro, Ä?e bi sredstva, ki jih pogosto razmetujemo tudi za premalo premiĹĄljeno solidarnost, porabili za to, da bi najprej popravili temelj, ne delali ĹĄe bolj vegaste strehe. đ&#x;”˛

Milijonti pomivalni stroj iz Gorenja V Gorenju so prejĹĄnji teden v tovarni pomivalnih strojev v Velenju izdelali milijonti aparat, odkar so zaÄ?eli proizvodnjo v tej tovarni.

Jubilejni aparat je premijski pomivalni stroj blagovne znamke Asko.

Proizvodnjo pomivalnih strojev v Velenju je Gorenje zaÄ?elo konec avgusta 2013, ko so izdelali 32.102 Asko aparata. Iz leta v leto so poveÄ?evali koliÄ?ine ter proizvodnjo razĹĄirili ĹĄe na pomivalne aparate z blagovno znamko Gorenje. Danes si blagovni znamki Gorenje in Asko delita vsaka polovico proizvodnje. Letos naÄ?rtujejo proizvodnjo 215.000 aparatov. Jubilejni aparat bodo podarili enemu od sođ&#x;”˛ delavcev iz tovarne pomivalnih aparatov.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. novembra 2019

PriÄ?akujejo 15 milijonov evrov Za nemoteno izvajanje ambulante bodo podelili koncesijo Ĺ oĹĄtanj, 6. novembra – V sredo prejĹĄnji teden je Zdravstveni dom Velenje obvestil ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, da zaradi odhoda zdravnice, ki je v tamkajĹĄnji Zdravstveni postaji izvajala program sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine, v prihodnje ne bodo mogli zagotavljati osnovne zdravstvene oskrbe za obÄ?ane Ĺ oĹĄtanja. Tega pa naj ne bi mogli zaradi prekomerne obremenjenosti izvajati niti redno zaposleni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje.

Da bodo obÄ?anom omogoÄ?ili nemoten dostop do zdravstvenih storitev in nemoteno delovanje ambulante, so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili za podelitev koncesije za opravljanje javne sluĹžbe zdravstvenih storitev na primarni ravni. O tem bodo svetnice in svetniki po skrajĹĄanem postopku sklepali Ĺže na seji, ki bo 20. novembra.

Dan slovenske hrane Velenje – Ta petek, 15. novembra, bo Ĺže osmiÄ? v drĹžavi potekal Dan slovenske hrane, ki je namenjen spodbujanju uĹživanja kakovostne hrane iz lokalnega okolja. Tema letoĹĄnjega je pomen rednega in zdravega zajtrka. Ena izmed aktivnosti Dneva slovenske hrane je tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, ki vsako leto poteka v ĹĄolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah ter mnogih podjetjih.

Zajtrk je kot obiÄ?ajno sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Maslo in mleko, ki sta del zajtrka, sta tudi del sheme Izbrana kakovost Slovenija. Vsako leto v tem projektu sodelujejo tudi osnovne ĹĄole in

BoĹžiÄ?no pravljico Ĺže pripravljajo Mozirje – Upravljavci Mozirskega parka so v teh dneh Ĺže pospeĹĄili priprave na 4. BoĹžiÄ?no bajko Slovenije, ki se bo odvijala v parku cvetja ob reki Savinji od 29. novembra do 5. januarja prihodnje leto. Napovedujejo kar nekaj novosti. Med drugim edinstveno stezo Natura 2020, s katero bodo osvetlili tudi kotiÄ?ke gaja za kapelico sv. Valentina. Tam bodo obiskovalce priÄ?akale svetlobne kreacije, ustvarjene v zemeljskih tonih, ki se bodo zlili s ĹĄumom reke Savinje. Novost bo med drugim ĹĄe aleja lantern.

Ĺ oĹĄtanjski svetniki bodo na sredini seji v prvem branju obravnavali proraÄ?un ObÄ?ine za prihodnje leto Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Svetnice in svetniki sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bodo na seji v sredo, 20. novembra, v prvem branju obravnavali proraÄ?un obÄ?ine za leto 2020 in ga v drugem branju na decembrski seji Ĺže tudi potrdili. Tako bi se na zaÄ?etku novega proraÄ?unskega obdobja izognili financiranju po dvanajstinah. ÂťPri sprejemanju proraÄ?una se ne delimo na koalicijo in opozicijo, z vsemi se pogovarjamo in dogovarjamo in Ĺže v osnutku dokument pripravimo tako, da so do drugega branja vanj vneseni zgolj manjĹĄi popravki,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Oblikovanje dokumenta poteka vse leto. ZaÄ?ne se z beleĹženjem nabora potreb in Ĺželja obÄ?ank in obÄ?anov. ÂťPri tem zlasti veliko sodelujemo s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Od njih dobimo najbolj verodostojne podatke o tem, kaj v posamezni krajevni skupnosti najbolj potrebujejo.

Najbolj pomembne zadeve so na vrsti najprej, tiste, ki niso, pa malo kasneje,ÂŤ pravi.

NaÄ?rtujejo, da se bo v obÄ?insko blagajno prihodnje leto nateklo okoli 15 milijonov evrov, za toliko naÄ?rtujejo tudi odhodkov.

Med veÄ?jimi naloĹžbami napo-

đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp, mz

sklada uspela pridobiti en milijon evrov nepovratnih sredstev.

Med veÄ?jimi naloĹžbami bo tudi obnova ceste proti BolniĹĄnici TopolĹĄica in postavitev avtobusne postaje. ÄŒaka pa jih tudi ĹĄe kar nekaj dela in naloĹžb na podroÄ?ju posamiÄ?nega vodovodnega in kanalizacijskega omreĹžja.

skih sredstev za naslednje leto je pribliĹžno toliko, kot jih je v njem letos. ÂťV tem letu smo za naloĹžbe, ki so sofinancirane iz iz evropskih kohezijskih skladov, zanje pa za dokonÄ?anje potrebujemo tudi lastna sredstva, najeli kredite. PrecejĹĄen deleĹž bomo, tako kot smo obljubili svetnikom,

â?ą

NaÄ?rtujejo, da se bo v obÄ?insko blagajno v letu 2020 nateklo okoli 15 milijonov evrov, za toliko naÄ?rtujejo tudi odhodkov.

PodĹžupan Viki Drev: ÂťPri oblikovanju proraÄ?una ni koalicije in opozicije, vsi tvorno sodelujemo.ÂŤ

1.290.000 evrov, ji je uspelo med 23 prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami pridobiti najviĹĄji finanÄ?ni deleĹž sofinanciranja – 817.000 evrov. V proraÄ?un bodo vkljuÄ?ili tudi sredstva za nakup dveh avtobusov na vodik, za kar so od Eko

RaÄ?unamo tudi na to, da bo prihodnje leto glasbena ĹĄola tudi finanÄ?no pokrita. Priliv Eko sofinanciranja projekta v viĹĄini 424.000 evrov priÄ?akujejo prihodnje leto.

15 milijonov evrov proraÄ?un-

vrnili prihodnje leto,ÂŤ pravi Drev.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po zadolĹženosti sodi v sredino liste slovenskih obÄ?in. OdloÄ?eni pa so, da zadolĹževanje in zadolĹženost na dolgi rok ĹĄe zmanjĹĄujejo.

Marsikdo pa bo v proraÄ?unu za leto 2020 zaman iskal naloĹžbo v drugaÄ?no podobo avtobusne postaje in njene okolice. Za te posege, h katerim sodi tudi ureditev peĹĄpoti od Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha do avtobusne postaje in naprej proti ĹželezniĹĄki postaji namreÄ? ĹĄe vedno niso dobili soglasja Slovenskih đ&#x;”˛ Ĺželeznic.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

BrezplaÄ?ni avtobusni prevozi so polni Ĺ oĹĄtanj – Po lanskem poskusnem obdobju je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj marca letos ponovno uvedla brezplaÄ?ni avtobus, tokrat na relaciji od TopolĹĄice do Podkraja. V praksi to pomeni, da so voĹžnje vsak delovni dan (ĹĄtirikrat dnevno, dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne) brezplaÄ?ne na celotni relaciji od TopolĹĄice do Gorice v Velenju, saj gre za isto avtobusno linijo in se navezuje na brezplaÄ?ni velenjski Lokalc. Vsi ti prevozi so zelo dobro zasedeni.

vedujejo dokonÄ?anje preureditve Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?ja prijaznega prometa. ObÄ?ina je projekt prijavila na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti Ministrstva za infrastrukturo za pridobitev sredstev evropskega Kohezijskega sklada. Za projekt, vreden

Svetnik, ki je nam Slovencem zelo ljub O vinu in pivu – Celjski Ringa raja – Vrtnica obÄ?ini – Stroji brnijo – PomoÄ? odraslim Slovence vedno nekaj deli. Zadnji Ä?as so to krediti. Delimo se na tiste, ki kredit lahko najamemo, in tiste, ki so celo prerevni, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili vsaj kredit. Ker lahko, si mislite(!), ogrozijo naĹĄ finanÄ?ni sistem! OÄ?itno je pri nas (ĹĄe) marsikaj na majavih nogah.

Zaradi razprav o kreditih je za nekatere ĹĄe ÂťnajveÄ?ji slovenski praznikÂŤ zaĹĄel v drugi plan. Ja, zadnji vikend je bil Martinov. Po raznih krajih, ĹĄe posebno tistih, ki se imenujejo po tem vinskem svetniku, so pripravili razliÄ?ne prireditve. Pa seveda v domala vseh vinorodnih obmoÄ?jih. Tradicionalno zelo veselo je bilo pri vinski kleti Zlatega griÄ?a na konjiĹĄkih Ĺ kalcah. Med to vinsko slavje pa so se znova pomeĹĄale govorice, da naj bi LaĹĄko postalo ĹĄe bolj pivovsko.

Da bi v pivovarni LaĹĄko varili tudi pivo union. Na eni lokaciji proizvodnja, na drugi uprava. Kako se to sliĹĄi znano! V Ĺ˝alcu pa so z zaprtjem fontane piv naredili tudi ÂťobraÄ?unÂŤ letoĹĄnje sezone. Obiskovalcem so natoÄ?ili okoli 33 tisoÄ? litrov piva, 27 razliÄ?nih vrst.

Prodali so tudi 43 tisoÄ? unikatnih Kogojevih vrÄ?kov. V ĹĄtirih dosedanjih sezonah pa Ĺže skoraj 190 tisoÄ?. NatoÄ?ili pa 111 tisoÄ? litrov slovenskega piva. Pipe bodo spet odprli 28. marca naslednje leto.

Od pijaÄ?e pa k jedaÄ?i. Da ne pozabite – ob dnevu slovenske hrane bo jutri po osnovnih ĹĄolah in vrtcih tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi odraslim ne bi ĹĄkodil! MoÄ?no pa ĹĄkodi planincem in PD Celje poĹžar, ki je pred dnevi uniÄ?il gorsko postojanko Frischaufov dom na OkreĹĄlju. Po KoroĹĄici je to v kratkem Ä?asu Ĺže drugi poĹžar, ki je prizadel PD Celje.

V Celju pa bi pretekle dni lahko zapeli: ringa, ringa raja, vreme pa nagaja ... Zaradi slabega vremena so namreÄ? morali prestaviti zaÄ?etek obnove igriĹĄÄ?a pri vrtcu Ringa raja. Ta bo za obnovo na vrsti drugi, dela pa naj bi po novem naÄ?rtu zaÄ?eli vÄ?eraj. Upajmo, da jim je spet ni zagodlo vreme, saj je bil vÄ?erajĹĄnji dan ÂťnesreÄ?enÂŤ – trinajsti. NesreÄ?a pa se je pred dnevi spet zgodila na ĹželezniĹĄki progi Ljubljana–Celje. Ĺ˝e tretje iztirjenje vagonov v kratkem Ä?asu.

Zdaj, ko je glavna sezona roĹž in mnogo drugega lepega konec, je Ä?as tudi za ocenjevanje in nagrajevanje. Marsikje so to Ĺže naredili, pred dnevi tudi v Celju. TamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo priznanja za

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

urejeno okolje podeljuje Ĺže pol stoletja. Letos ocenjevalci niso imeli teĹžkega dela: obÄ?ina Celje si je Zlato vrtnico prisluĹžila z letoĹĄnjo poletno akcijo, ko so na novo ÂťocvetliÄ?iliÂŤ mostove in podvoze po mestu in ĹĄe kje. Te dni so roĹže sicer Ĺže shranili na varno, da bodo naslednje leto spet krasile mesto. V Celju pa podeljujejo tudi Zlato metlo – ÂťpriznanjeÂŤ za najveÄ?jo neurejenost. Letos sta dobitnika kar dva: dve podjetji iz okolice Celja, ki sta lastnika zemljiĹĄÄ?a v mestu; to se je spremenilo v zaÄ?asno deponijo razliÄ?nih gradbenih odpadkov in smeti.

V Celju Ĺže spet na novo brni, vendar to veÄ?ine ne moti veliko. Zabrneli so namreÄ? gradbeni stroji. Ne le pri Glaziji, kjer gradijo novo kroĹžiĹĄÄ?e, tudi na obmoÄ?ju Ĺ olskega centra Celje. DoÄ?akali so namreÄ? zaÄ?etek gradnje prizidka, v katerem bodo specializirane uÄ?ilnice. Gradnja bo veljala dober milijon evrov; razen 170 tisoÄ? evrov, ki jih je primaknilo pristojno ministrstvo, je preostali denar zagotovil Ĺ olski center sam. Gradnjo naj bi konÄ?ali maja prihodnje leto, tako da bodo nove prostore uporabljali Ĺže ob zaÄ?etku naslednjega ĹĄolskega leta. Ĺ olski center Celje obiskuje tri tisoÄ? dijakov na petih razliÄ?nih ĹĄolah, 400 ĹĄtudentov visokoĹĄolskih programov in tisoÄ? ťolarjevÂŤ razliÄ?nih oblik izobraĹževanja odraslih. Center slavi letos 60-letnico delovanja, osrednja slovesnost bo prav danes.

V Slovenskih Konjicah so ponosni na projekt Prostofer v njihovem kraju. KonjiÄ?ani so se med prvimi v drĹžavi pred dvema letoma in pol pridruĹžili temu projektu, ki pomaga starejĹĄim, ki sicer ne bi mogli po opravkih, nakupih, teĹžko bi priĹĄli do zdravnika ‌ Prostovoljni vozniki so letos prevozili Ĺže veÄ? kot tri tisoÄ? kilometrov. KonjiĹĄki ÂťprostoferjiÂŤ vozijo elektriÄ?ni avto, ki je v lasti obÄ?ine. S tem hkrati skrbijo za Ä?istejĹĄe okolje.

Pa ĹĄe to: celjski obÄ?ini radi oÄ?itajo, da rada ÂťsekaÂŤ drevesa. Vsaj za boĹžiÄ?no-novoletne praznike ni tako. Te dni poziva obÄ?ane, da jim ÂťodkaĹžejoÂŤ smreke, ki so njim napoti, bi pa lahko z njimi okrasili celjsko mestno jedro. Nekako – dve muhi na en mah.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

14. novembra 2019

Velenjski proraÄ?un bo teĹžak 51 milijonov NaÄ?rtujejo za 51 milijonov evrov prihodkov in 55 milijonov evrov odhodkov – Za vlaganja bodo namenili dobrih 23 milijonov, zadolĹžili pa se bodo za 2,8 milijona evrov – Podprli skupno obÄ?insko upravo SaĹĄa regije Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže ima v osnutku potrjen proraÄ?un za prihodnje leto. Svetnikom ga je predstavil podĹžupan Peter Dermol, ki ocenjuje, glede na podane pripombe nanj, da jim jih bo uspelo do decembrskega zasedanja (predvideno je za 10. december) uskladiti, tako da bi ga lahko Ĺže potrdili in omogoÄ?ili normalno proraÄ?unsko delo takoj od 1. januarja.

O predlogu Ĺže na decembrskem zasedanju

za plaÄ?e in druge izdatke v zvezi z delom je naÄ?rtovanih dobrih 6 milijonov evrov oziroma 10,8 % proraÄ?una in za rezerve 215.000 evrov oziroma 0,4 % proraÄ?una.

Predvideno je, da bo ob koncu leta na raÄ?unu dobrih 266 tisoÄ?akov.

Za 23 milijonov evrov naÄ?rtovanih vlaganj je predvidena zadolĹžitev v viĹĄini 2,8 milijona evrov. Bo pa potrebno za naloĹžbe, ki so preteĹžno financirane z nepovratnimi evropskimi in drĹžavnimi sredstvi, zagotoviti la-

Ĺžnim naloĹžbam ohranil socialno noto. Suzana KavaĹĄ (SDS) je povedala, da bo osnutek proraÄ?una podprla, jo je pa motilo, da v njem ni sredstev za oskrbovana stanovanja, po katerih je veliko povpraĹĄevanja, zanimalo jo je tudi, kako bo s financiranjem lokalca v prihodnje. Dimitrij Amon (SD) in Andrej Vrbec (SDS) sta tudi predlagala, da se poveÄ?a postavka za ĹĄport. Podanih pa je bilo ĹĄe nekaj drugih pobud, ki jih bodo seveda pregledali in jih, Ä?e bo to moĹžno, vnesli v predlog

Poleg Ĺže obstojeÄ?ih nalog bo nov skupni organ izvajal tudi naloge obÄ?inskega odvetniĹĄtva, pravne sluĹžbe in proraÄ?unskega raÄ?unovodstva za obÄ?ine Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih sluĹžb. Za takĹĄno oblikovanje skupne uprave so se odloÄ?ili, ker bodo tako pridobili od strani drĹžave viĹĄje sofinanciranje teh opravil.

ni na domu, razvojni in dopolnili programi (Center za druĹžine, VeÄ?generacijski center, Kamerat, Humanitarni prevozi ‌), natanÄ?neje pa so opredelili tudi postopke izvajanja programa in nove viĹĄine prispevka uporabnikov Centra za brezdomne osebe.

Mestna obÄ?ina Velenje s sredstvi obÄ?inskega proraÄ?una poleg zakonsko obveznih socialnih transferjev financira nekatere zakonsko neobvezne oblike pomoÄ?i. Tako blaĹžijo socialno stisko obÄ?anov ter omogoÄ?ajo boljĹĄe

kot je bilo predvideno, pa je bil tudi poseg v konstrukcijo in nadgradnjo s posebnimi materiali.

stno udeleĹžbo, zato bodo morali nekatere za prihodnje leto naÄ?rtovane naloĹžbe prestaviti za kakĹĄno leto, okrniti pa je bilo treba tudi nekatere druge postavke.

V imenu odbora za gospodarstvo in svetniĹĄke skupine SD je dr. Franc Ĺ˝erdin pohvalil naÄ?rtovane projekte, ki jih bo Mestna obÄ?ina Velenje zgradila prihodnje leto. Je pa predlagal, da se zagotovi dodatnih 50 tisoÄ?akov za ĹĄport (to postavko so zniĹžali), da se Ä?im prej zagotovi izgradnja novega servisnega objekta na velenjskem stadionu, ki je v slabem stanju, nemudoma pa ga je treba obnoviti. Predlagal pa je tudi postavitev klopi za invalidne osebe po mestu. Mihael Letonje (SLS) je predlagal, da se v proraÄ?un za prihodnje leto vnese tudi protihrupna ograja v Pesju. Aleksandra VasiljeviÄ? (SD) je pohvalila proraÄ?un, ki je kljub tako obse-

proraÄ?una za prihodnje leto. Seveda pa bo treba v tem premeru komu kaj vzeti.

Svetnice in svetniki so ta dokument potrdili z 32 od skupno 33 glasov.

Milijon evrov zagotavljanju socialnovarstvenih dejavnosti

Ĺživljenjske pogoje (enkratne izredne denarne pomoÄ?i, varna hiĹĄa, brezplaÄ?no pravno svetovanje, denarna pomoÄ? ob rojstvu otroka, mestna blagajna, center ponovne uporabe, brezplaÄ?en mestni potniĹĄki prevoz Lokalc, brezplaÄ?na izposoja koles BICY ‌).

24-urno pogrebno deĹžurstvo

Dopolnili odlok o ustanovitvi Vrtca Ta odlok so svetniki dopolnili skladno z zakonodajo, prilagajanju programov za predĹĄolske otroke v razvojnem oddelku, vkljuÄ?itve nove enote MlinÄ?ek Vinska Gora ter preimenovanja vrtca Ĺ entilj v enoto SonÄ?ek.

V osnutku proraÄ?una je za prihodnje leto naÄ?rtovanih skoraj 51 in pol milijona evrov prihodkov. NajveÄ?ji priliv predstavlja dohodnina (34,5 %), nepovratna evropska in drĹžavna sredstva (18,5 %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (15,3 %), prihodki od najemnine za komunalno infrastrukturo (9,4 %). Bodo pa imeli kar nekaj te-

â?ą

Za 23 milijonov investicij 17 milijonov nepovratnih sredstev

Ĺžav s plaÄ?evanjem zakonsko doloÄ?enih obveznosti, saj znesek dohodnine, ki ga drĹžava nameni Mestni obÄ?ini Velenje, ne pokriva zakonsko doloÄ?enih tekoÄ?ih odhodkov, kar seveda pomeni, da bodo morali za to nameniti lastne vire. Gre za takĹĄne izdatke, kot so na primer plaÄ?e vrtcih.

Odhodki bodo znaĹĄali 55,7 milijona evrov. Za tekoÄ?e odhodke in izdatke je predvidenih 25.904.448 evrov oziroma 46,5 % proraÄ?una, za investicijske odhodke je naÄ?rtovanih 23.565.203 evrov oziroma 42,3 % proraÄ?una,

Podprli oblikovanje skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije Zaradi sprememb, ki jih doloÄ?a Zakon o financiranju obÄ?in, se bosta obstojeÄ?a skupna organa MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za urejanje prostora SAĹ A regije zdruĹžila v nov skupen organ Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije. Velenjski svetniki so to oblikovanje Ĺže potrdili, to pa morajo seveda storiti tudi obÄ?inski sveti vseh obÄ?in, ki sodelujejo v tem projektu.

Svet Mestne obÄ?ine Velenje je potrdil predlog Odloka o zagotavljanju socialnovarstvenih dejavnosti. Za pripravo novega dokumenta so se odloÄ?ili, ker je bilo precej zakonskih sprememb in vse oblike pomoÄ?i niso bile vkljuÄ?ene v prejĹĄnji odlok. Zgolj z dopolnjevanjem pa ne bi dosegli preglednosti tega dokumenta.

Vanj so zdaj vkljuÄ?ene vse socialnovarstvene dejavnosti, ki jih financirajo in jih nameravajo tudi v prihodnje. Gre za tiste, ki so zakonske doloÄ?ene, in ĹĄtevilne, ki jih udejanjajo v tukajĹĄnjem okolju. Novost so med drugim socialni servis in pomoÄ? druĹži-

Dopolnili svete zavodov Na predlog Bojana Ĺ karje, predsednika Komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, so svetniki imenovali Ä?lane v nekatere javne zavode. V Svet javnega zavoda RdeÄ?a dvorana Ĺ portno-rekreacijski zavod so imenovali Janka Finka, Alojza Hudarina in Branka Smagaja.

V Svet zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko dr. Adnana Glotića, v svet zavoda Lekarne Velenje Iztoka Morija, Alenko VerbiÄ?, Mihaela Letonje in Igorja Meha, za predstavnika pacientovih pravic pa Nino PuljeĹĄi.

Posodobitev bazena je bila draĹžja Svetniki so na zadnji seji potrdili za dobrih 175 tisoÄ? evrov draĹžjo posodobitev bazena, ki jim jo je utemeljil vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek. Vrednost projekta se je poveÄ?ala, ker se je pri izvedbi zakoliÄ?be objekta in podzemnih vodov izkazalo, da posnetki obstojeÄ?ih podzemnih vodov (kanalizacija, toplovod) ne izkazujejo dejanskega stanja na terenu in je zaradi navedenega treba izdelati nov geodetski posnetek, spremeniti projekt, dobaviti potrebni material za prestavitev podzemnih vodov in izvesti nujne prestavitve podzemnih vodov. Zaradi vsega tega je pri pilotiranju priĹĄlo do presekanja obstojeÄ?e kanalizacije, kar so morali pred zaÄ?etkom del popraviti. VeÄ?ji,

Spremenili so tudi odlok o pokopaliĹĄkem redu v mestni obÄ?ini Velenje. Uvedli so 24-urno deĹžurno sluĹžbo, ostale pogrebne storitve pa opredelili za trĹžno dejavnost.

V osnutku potrdili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a Bistvo sprememb je natanÄ?nejĹĄa opredelitev definicije doloÄ?itve zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiĹĄÄ?, skladno s priporoÄ?ili za izboljĹĄanje priprave novih obÄ?inskih odlokov. FinanÄ?ne posledice bodo nastale pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljiĹĄÄ? za poÄ?itniĹĄke objekte, ker bo nadomestilo zanje odmerjeno enako kot za stanovanjske objekte. Prihodek, odmerjen po tem odloku in pri drugih nespremenjenih pogojih, bo na letni ravni od sedaj odmerjenega manjĹĄi za pribliĹžno dva tisoÄ? evrov.

V Velenjki bo avtopralnica

S spremembo Odloka o zazidalnem naÄ?rtu TrebuĹĄa omogoÄ?ajo na obmoÄ?ju trgovsko-poslovnega objekta Velenjka postavitev samopostreĹžne avtopralnice. Ta odlok so svetniki potrdili v osnutku. Pobudo za to je podal zasebni vlagatelj.

Nova svetnica Maja Naraglav ObÄ?inski svet ima novo svetnico. Darinko Skaza je v svetniĹĄki skupini SDS zamenjala Maja Naraglav. Svetniki so ji potrdili mandat, je pa Ĺže tudi zaprisegla. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

14. novembra 2019

Storjeni veliki in majhni koraki, stopicanja na mestu ni bilo OdloÄ?itev za samostojno obÄ?ino pred 25 leti dosegla svoj namen, meni Ĺžupan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar – Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta dva obÄ?inska nagrajenca in ĹĄtirje dobitniki priznanj Ĺžupana Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 11. novembra – Osrednja prireditev ob prazniku obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je bila na sam prazniÄ?ni dan, v ponedeljek, 11. novembra.

Na slavnostni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma je Ĺžupan Janko KopuĹĄar med drugim dejal, da letos v lokalni skupnosti zaokroĹžujejo 25-letnico njenega samostojnega delovanja. Pogled nazaj jih prepriÄ?uje, da je bila odloÄ?itev za samostojno obÄ?ino pravilna in da je v celoti upraviÄ?ila svoj namen. V veliki meri lahko sami odloÄ?ajo o svoji usodi, razvoju, so sami odgovorni za uspehe in tudi napake. Veliko je bilo pridobitev in izvedenih veÄ? projektov za blaginjo obÄ?anov in obÄ?ank. ÂťNaĹĄe delovanje je usmerjeno s pogledom najprej, za ustvarjanje boljĹĄih pogojev in temeljev za prihodnost naĹĄega lepega kraja. Storjeni so bili veliki in majhni koraki, vsi naprej, stopicanja na mestu ni bilo.ÂŤ Zahvalil se je svojima predhodnikoma in vsem, ki so kakorkoli oblikovali lokalno skupnost. Na tistih, ki so jim volivci in volivke na lanskih lokalnih volitvah zaupali vodenje obÄ?ine, pa je, da delo nadaljujejo in ga po moĹžnostih ĹĄe nadgradijo. Zato so se z veliko vnemo lotili zastavljenih ciljev, projektov ter veliko in tr-

dno delali, je dejal KopuĹĄar. ÄŒeprav rezultati niso vedno odraz vloĹženega truda, so letos uresniÄ?ili skoraj vse zastavljene naloge, nekatere celo v veÄ?jem obsegu od naÄ?rtovanih, drugih pa zaradi okoliĹĄÄ?in ni bilo mogoÄ?e izpeljati. Med izvedenimi projekti je KopuĹĄar omenil pridobitve v cestni in komunalni infrastrukturi, veÄ?namenski sanitarni objekt pri HiĹĄi mladih, odpravo manjĹĄega plazu v Skornem. Veliko so se ukvarjali z dokumentacijo za prednostne naloge, pri katerih pa ni ĹĄlo po njihovih naÄ?rtih. Zatika se pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za prizidek k vrtcu, pri projektih na drĹžavnem cestnem omreĹžju, kolesarskih poteh, pri poplavni zaĹĄÄ?iti, peri kateri drĹžava kljub obljubam nima denarja v proraÄ?unu. ÂťUgotavljamo, da smo predvsem pri manjĹĄih projektih, pri akterih nismo odvisni od drugih, zelo uspeĹĄni.

Pri veÄ?jih, pri katerih gre za odvisnost od zahtevne dokumentacije, soglasij in financ, pa se rado zatika.ÂŤ KopuĹĄar se je dotaknil regionalizacije Slovenije. Med drugim je dejal, da jih za zdaj o nobenem od predlogov ni nihÄ?e niÄ?esar vpraĹĄal. Projekt naÄ?eloma podpirajo, saj je nujen za decentralizacijo drĹžave. PremoÄ?no vlogo Ljubljane namreÄ? obÄ?utijo pri svojem delu, podeĹželje pa je iz dneva v dan bolj zapostavljeno.

LetoĹĄnji nagrajenci obÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Dvorana kulturnega doma je bila polna, med udeleĹženci pa tudi obrazi, ki jih na prireditvah v kraju ni videti prav pogosto.

ZakljuÄ?en projekt ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline

kovostne integralne zelene turistiÄ?ne produkte, oblikoval nove promocijske materiale, ki so prevedeni v sedem jezikov, pridobil 27 kratkih promocijskih videov za ponudnike, izvedel promocijsko fotografiranje in izdelavo 360-stopinjskih pogledov pri ponudnikih, in vzpostavil mreĹžo tridesetih turistiÄ?no-informacijskih toÄ?k.

Z vzpostavljeno mreĹžo ponudnikov na podeĹželju Ĺ aleĹĄke doEkipa Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki: ÂťV sklopu projekta ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline smo v JZ Mladinski center Ĺ martno ob Paki, ki v projektu sodeluje kot partner, veliko pridobili – od vkljuÄ?enosti v zelo pregleden, lepo oblikovan in sveĹž katalog turistiÄ?nih ponudnikov, novih fotografij ter predstavitvenega videa, TIC table s katalogi ter karticami ponudnikov s tega obmoÄ?ja, do vkljuÄ?enosti v mreĹžo turistiÄ?nih ponudnikov in poslediÄ?no novih stikov in ĹĄe poglobljenega sodelovanja s tistimi ponudniki, s katerimi smo Ĺže sodelovali. In na-

line in oblikovanimi promocijskimi materiali so na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline postavili dobre temelje za skupno delo v podeĹželskem turizmu. Vodja projekta Barbara Kelher rada poudari, da je Âťto ĹĄele zaÄ?etek in dober uvod dobrega sodelovanja med ponudniki in dobra praksa za celoten turistiÄ?nih sektor v doliniÂŤ. ÂťVeÄ? kot bo na posamezni lokaciji vsebin, dlje se bodo obi-

vsezadnje smo pridobili veliko novega znanja ter izkuĹĄenj, ki smo jih Ä?rpali na delavnicah,

đ&#x;”˛

NeupraviÄ?eno zaraÄ?unavanje vstopnine?

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je sredi prejĹĄnjega meseca uradno zakljuÄ?il projekt ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline, ki je bil financiran v okviru regionalnega javnega poziva LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline Veljal je dobrih 80 tisoÄ? evrov, zanj pa so prejeli nekaj veÄ? kot 56 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev.

V Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline se zavedajo, da sta vzajemno sodelovanje in snovanje zanimivih ter vsem dostopnih turistiÄ?nih storitev in informacij kljuÄ?nega pomena za razvoj zelenega ter dostopnega turizma v Ĺ aleĹĄki dolini. Razvoj takĹĄnih programov in produktov ponuja dodatne vrednosti obmoÄ?ja ne le obiskovalcem, ampak dvigne kakovost Ĺživljenja lokalnega prebivalstva in poskrbi za vkljuÄ?enost prav vseh skupin.

Izvajalci so odkrivali lepote Ĺ aleĹĄke doline, spoznavali zgodbe Ä?udovitih ponudnikov in bili vsakiÄ? navduĹĄeni nad njihovim strokovnim znanjem na podroÄ?ju, s katerim se ukvarjajo. Projekt je povezal veÄ? kot 30 partnerjev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, pa tudi zunaj meja Ĺ aleĹĄke doline, pri prijateljih.

V okviru projekta ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline skupaj z zunanjimi izvajalci in vkljuÄ?enimi ponudniki na podeĹželju razvil ĹĄtiri zanimive, ka-

Kot je ĹĄe menil, se morajo pripraviti na omenjene aktivnosti in si v novi tvorbi zagotoviti mesto, saj nihÄ?e ne bo skrbel za njihove interese. ÂťNaĹĄa Ĺželja in cilj morajo biti, da bomo naloge, ki bodo prenesene na pokrajine, izkoristili v svojo korist ter da bodo izvedene racionalneje, uÄ?inkoviteje in hitreje v zadovoljstvo uporabnikov. Uveljaviti bo treba naĹĄe prednosti, izkoristiti naĹĄo geografsko lego ter angaĹžirati vse potenciale, ki nas delajo uspeĹĄne.ÂŤ Opozoril je ĹĄe na rezultate dela druĹĄtev, skupin, posameznikov, ki predstavljajo Ä?eĹĄnjo na tortici njihovih skupnih prizadevanj.

Nekatere med njimi so opazili in jih za to tudi nagradili. NajviĹĄje obÄ?insko priznanje – grb ObÄ?ine – je na slavnostni seji obÄ?inskega sveta prejelo AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki, plaketo ObÄ?ine Miran Dobravc iz Gorenja, priznanja Ĺžupana pa zlata maturantka Mojca Rozman, prejemnica najviĹĄjega drĹžavnega priznanja s podroÄ?ja sodobnega plesa Polona Boruta, druĹžinsko podjetje Dezziv iz Slatine ter organizacijski odbor Nogometnega kampa za otroke Martinko.

Kulturni program so pripravili uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole, oddelka Ĺ martno ob Paki, ter Ä?lani domaÄ?ega moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika.

skovalci zadrĹžali, zato projekt temelji na mreĹženju ponudnikov. Ti so hkrati najboljĹĄi informatorji o ponudbi destinacije, saj svojo ponudbo delijo z ostalimi, ki so vkljuÄ?eni v doĹživljajsko mreĹžo podeĹželja Ĺ aleĹĄke dolineÂŤ dodaja direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart.

SolÄ?ava – ObÄ?ina SolÄ?ava je pred 3 leti prevzela skrb za krajinski park Logarska dolina in zaÄ?ela pobirati vstopnino. Aprila letos je tamkajĹĄnji obÄ?inski svet sprejel odlok, ki podrobno doloÄ?a osnovo za tako zbran denar.

Lokalna skupnost ga namenja med drugim za umiritev motor-

ĹĄÄ?em. Ministrstvo namreÄ? meni, da je Logarska dolina drĹžavnega pomena, obÄ?ina pa lahko sprejema le ukrepe, ki so lokalnega pomena. ÄŒeprav je vodstvo lokalne skupnosti prepriÄ?ano, da ima ustrezne pravne osnove za omenjeni odlok, so solÄ?avski obÄ?inski svetniki na nedavni seji skle-

nega prometa, za vzdrĹževanje infrastrukture v Logarski dolini in za stroĹĄke, povezane z vzdrĹževanjem.

Pred nedavnim pa je lokalna skupnost prejela dopis Ministrstva RS za okolje in prostor, v katerem jo ta poziva k razveljavitvi odloka, ki je osnova za pobiranje vstopnine v Krajinski park Logarska dolina. ÄŒe obÄ?ina tega ne bo storila, bo ministrstvo zaÄ?elo postopek pred ustavnim sodi-

nili, da bodo poziv ministrstva upoĹĄtevali. Za ureditev zadeve imajo Ä?asa pol leta.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da zaÄ?nejo pobirati vstopnino v krajinski park v zadnjem delu meseca aprila in jo pobirajo do konca oktobra. Letos se je iz tega zbralo veÄ? kot 168 tisoÄ? evrov z DDV-jem, lani dobrih 164 tisoÄ?, pred tremi leti pa nekaj manj kot 163 tisoÄ? evrov.

đ&#x;”˛

predavanjih ter ogledih dobrih praks,ÂŤ pravi ekipa Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki.ÂŤ

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 5

Sprejeli so programska izhodiĹĄÄ?a za prenovo programa in statutarne spremembe, da se bolje organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinaĹĄajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politiÄ?na in varnostna tveganja. V en glas so ponavljali jasno in prepriÄ?ljivo, da se premikajo v zeleno, ker so brez uÄ?inkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo ogroĹžene vse vrednote, ter premik v levo, ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriĹĄÄ?anjem Ä?loveka, skupnosti in okolja najveÄ?ji del problema. Cilj SD je jasen: takĹĄno upravljanje sprememb, da uresniÄ?ijo svojo vizijo socialdemokratske trajnostne druĹžbe.

Evropska poslanka Tanja Fajon je povedala, da nove usmeritve, nove cilje sprejemajo odgovorno. Sama verjame, da je to prava smer z Dejanom Ĺ˝idanom na Ä?elu. Z zeleno socialno praviÄ?no usmeritvijo pa je to tudi prava smer za naprej, da so izredne podnebne spremembe tisto, kar veÄ?ina velikih vlad postavlja v ospredje tudi drugod po svetu in v Evropi. ÂťMi podpiramo mlade k podnebni praviÄ?nosti. Ni dovolj, da piĹĄemo obljube, Ä?as je, da jih tudi konkretiziramo in uresniÄ?imo. Imamo tudi izredne, podnebne razmere, zato moramo izredno odgovorno kot politiÄ?na stranka odgovarjati ljudem na druĹžbene izzive,ÂŤ je povedala Fajonova.

Vlada mora najti naÄ?ine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Ĺ aleĹĄke doline

Predsednik stranke Dejan Ĺ˝idan se je dotaknil razmer in poloĹžaja v Velenju ter ob tem izpostavil, da mora vlada najti in opredeliti naÄ?ine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Ĺ aleĹĄke doline. ÄŒetudi se zdi, da se energetiki v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže nekaj Ä?asa postavlja po robu, se Ĺ˝idan ob tem zaveda, kaj je ĹĄaleĹĄka energetika naredila za celotno Slovenijo. ÂťTukaj je umrlo sto sedemdeset ljudi, tukaj so se potopile tri vasi in neĹĄteto domaÄ?ij. VelenjÄ?anom dajemo priznanje. Vendar se mora obdobje fosilnih goriv konÄ?ati, ker je glavni povzroÄ?itelj podnebnih sprememb. Pobuda je, ukrepajmo kot v drugih drĹžavah. V regijah, ki so se Ĺžrtvovale, naredimo prestrukturiranje skupaj. Tukaj elektrike niso proizvajali le za Ĺ aleĹĄko dolino, ampak za slovenske domo-

5

POLITIKA

14. novembra 2019

SD se premika v zeleno in levo V soboto je v RdeÄ?i dvorani potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka opredelila nova izhodiĹĄÄ?a za delovanje v novem desetletju

vodstvene strukture preusmeriti v Ljubljano in gre pri tem za viĹĄje kvalificirano delovno silo, lahko nastane problem. Ĺ˝alostno je, da vroÄ?ajo namere o odpovedi tudi invalidnim osebam. Tega v Velenju nismo bili vajeni, Ä?isto nekaj drugega je, o Ä?emer smo se pogovarjali. Danes, ko so nas polna usta decentralizacije, da Ĺželimo institucije, kapital preusmeriti iz Ljubljane tudi drugam, se pri nas dogaja ravno obratno.

Kolikor bo moĹžnok, bomo temu nasprotovali.

Za Premogovnik je potrebna dolgoroÄ?na strategija

Na kongresu stranke je sodelovalo okrog sedemsto Ä?lanic in Ä?lanov stranke, s Ä?imer se kongres uvrĹĄÄ?a med najveÄ?je politiÄ?ne dogodke zadnjih let.

Aleksandra Vasiljević, mag. Dejan Ĺ˝idan, Tanja Fajon, Andreja KatiÄ?, Damjana Karlo, MatjaĹž Nemec in dr. Milan Brglez

ve. Klimatski paket mora pripraviti vlada, od katere priÄ?akujem takojĹĄen zaÄ?etek priprave zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Vemo, da je to zahteven projekt, vendar je pomembno, da do leta 2050 pridemo v nizko brezogljiÄ?no druĹžbo, je izpostavil predsednik stranke SD.ÂŤ Ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? je ob tem dejala: ÂťDanes se borimo za enake pogoje kot ostali drĹžavljani. Ĺ˝elimo Ĺživeti v Ä?istem in zdravem okolju in nas ob tem ne sme skrbeti, kaj se dogaja globoko pod zemljo, kaj se dogaja z nasipom, med ĹĄoĹĄtanjskim in velenjskim jezerom, ali je dovolj trden? Nas ne sme skrbeti, kaj je v zraku, kaj se spuĹĄÄ?a na tla in ali je vrtnina zdrava, uĹžitna in uporabna ali ne. To bi moralo biti samoumevno.ÂŤ

Velenje potrebuje tretjo razvojno os

Predsednik Mladega foruma SD Ĺ aleĹĄke doline Klemen ArliÄ? je o protestni akciji, s katero opozarjajo na nujnost izgradnje

tretje razvojne osi od Ĺ entruperta do Slovenj Gradca, povedal: ÂťMislim, da je zdaj idealna priloĹžnost, da tudi mi opozorimo, da pri tretji razvojni osi ni konÄ?ne debate, da je potrjen samo delÄ?ek te trase, ki v konÄ?ni fazi za Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino ne

zagotavlja, da bomo to cestno povezavo imeli. Tukaj in zdaj je pravi dan, da jasno povemo, da Ĺželimo in zahtevamo hitro cesto. Glede datuma pa: bila so zagotovila do leta 2022 in 2023. ÄŒe zdruĹžimo moÄ?i, lahko ta datum ĹĄe ulovimo in upam, da to

ObÄ?inska organizacija Velenje je na 12. Kongresu v Velenju za poĹžrtvovalno delo prejela Plaketo Socialnih demokratov. Nagrado je prevzela podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?. Ob tem je poudarila, da imata za to nagrado izjemne zasluge tudi ustanovna Ä?lana SD in Ĺžupna Velenja SreÄ?ko Meh in Bojan KontiÄ?.

Andreja KatiÄ? se za nagrado zahvalila in povedala, da bi bilo prav, da bi bila prejemnika plakete SreÄ?ko Meh in Bojan KontiÄ?. "To plaketo bomo vzeli, Ä?eprav ni bilo tako reÄ?eno, tudi kot opraviÄ?ilo, ki ga sprejemamo, da se vÄ?asih v lastnih vrstah nismo znali sliĹĄati in posluĹĄati. V Velenju smo se vedno borili in se bomo borili, za ljudi, za Ä?isto in zdravo okolje, za delovna mesta. Pri tem boju bomo vztrajali. Upam, da tudi z vaĹĄo podporo."

ni utopija, ampak se bo to res zgodilo,ÂŤ je izpostavil ArliÄ?. Andrej Omerzel, predsednik Mladega foruma SD, je dodal: ÂťUpam, da smo Ä?im bliĹže, aktivnosti se iz rdeÄ?e barvajo v zeleno, kar je zelo dobro. Ugotovili smo, da je treba prestaviti v viĹĄjo prestavo.

Povzdigniti glas in opozarjati na to, da Ĺ aleĹĄka dolina in KoroĹĄka potrebujeta hitro cesto. Ne samo z vidika gospodarstva, tudi z vidika varnosti, saj je ta cesta cesta smrti.ÂŤ

ÂťVelenje je mesto tovariĹĄtva in zelene prihodnostiÂŤ

O aktualnem dogajanju v Velenju je spregovoril tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. ÂťTudi Ä?e bi bila avtocesta Ĺže vÄ?eraj, bi se dogajale selitve v prestolnico, bi pa imeli kakĹĄen argument veÄ?, da bi akterje v Gorenju prepriÄ?ali, da selitev ni vedno prava odloÄ?itev. Vodstvo nam je obljubljalo ohranjanje delovnih mest, razvoj in novo tovarno. Potem ko sliĹĄiĹĄ, da se Ĺželijo

Na Konferenci SD je nastopil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec in o prehodu v brezogljiÄ?no druĹžbo izpostavil, da so pred podjetjem, kot je Premogovnik, ki je ogljiÄ?na druĹžba, veliki izzivi. ÂťBrezogljiÄ?na druĹžba prihaja, vendar je treba vedeti, kako bo priĹĄla. Tehnologije naj bodo takĹĄne, ki bodo zagotavljale elektriÄ?no energijo, danes jih ĹĄe ni na vidiku. Dokler teh tehnologij ni, je premog edini vir in edina zaloga, ki jo imamo. Sonce ne sije ves Ä?as, voda ni vedno na najviĹĄjem vodostaju, veter ne piha vedno. Premog pa je vedno na voljo. BrezogljiÄ?na prihodnost pomeni, da bo Premogovnik Velenje zaprt nekoliko prej, kot smo mislili, najprej je bilo izpostavljeno, da bi priĹĄlo do zaprtja leta 2054, mi trenutno delamo scenarij 2030–2054, pripravljeni smo na vsak scenarij.ÂŤ Na kongresu so poudarili, da pogreĹĄajo strategijo, v kateri bi se Evropa dogovorila o samem zapiranju. Prebivalci Ĺ aleĹĄke doline ne smejo ostati sami. Tako drĹžava kot EU mora, ko govori o strategiji brez ogljika, govoriti tudi o prestrukturiranju gospodarstva in koliko bo namenila denarja in pomoÄ?i. ÂťMi ne Ĺželimo miloĹĄÄ?ine, mi Ĺželimo, da se namesto ĹĄtiri tisoÄ? delovnih mest, ki jih je povezanih s premogom, odpro nova kvalitetna delovna mesta, ki bodo imela visoko dodano vrednost in bodo zagotavljala prebivalcem dostojno Ĺživljenje. RaÄ?unamo na to, da se Ä?rn scenarij ne more zgoditi in da sta Evropa in Slovenija dovolj pametni in imata dovolj socialnega in ekonomskega Ä?uta, da tega ne bosta dovolili,ÂŤ je ĹĄe izpostavil Mavec. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ÄŒe je volja, je tudi pot Zgleden primer sodelovanja med obÄ?inama in obÄ?ani Ĺ martno ob Paki, Polzela, 7. novembra – Pri Ĺ umahu v Velikem Vrhu, na meji med obÄ?inama Ĺ martno ob Paki in Polzela, je bila pred tednom dni priloĹžnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu blizu 400 metrov dolg posodobljen cestni odsek. Vrednost naloĹžbe je blizu 40 tisoÄ? evrov, od tega je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki prispevala pribliĹžno tretjino denarja, ostalo ObÄ?ina Polzela. Urejena cesta je pomembna za blizu 30 gospodinjstev in ĹĄtevilne pohodnike na priljubljeno Goro Oljko.

Peter Rogel, predsednik vaťke skupnosti Veliki Vrh – Gavce v

obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, nam je dejal, da so idejo za ureditev ceste dali krajani, ki so pri izvedbi sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Predvsem je bilo tega veliko pri ureditvi parkiriĹĄÄ?a za avtomobile. ÂťPosodobljen cestni odsek je za krajane Velikega Vrha in DobriÄ?a pomembna pridobitev. Je dokaz, kako hitro se lahko stvari reĹĄijo, Ä?e imamo ljudje skupne cilje. Prisluhnili smo krajanom, pobudo prenesli na vodstvo omenjenih obÄ?in, v katerih so imeli posluh, in akcija je stekla. Danes smo zelo zadovoljni vsi vpleteni,ÂŤ ĹĄe povedal Rogel.

Po besedah Ĺžupana ObÄ?ine

Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja je bilo razlogov za to, da so prisluhnili Ĺželjam krajanov, veÄ?. Zavedajo se pomena urejenih cest za kakovost bivanja, teĹžave so se porajale ob veÄ?jem deĹževju, saj je voda odnaĹĄala pesek, pa tudi lastnik dvoriĹĄÄ?a, po katerem je potekala makadamska cesta prej, je zaprl dovozno pot, ker je Ĺželel zemljiĹĄÄ?e uporabiti za svoje potrebe. ÂťPonudil nam je drugo moĹžnost ter zemljiĹĄÄ?e za ureditev parkiriĹĄÄ?a. S sosednjo obÄ?ino in ob podpori krajanov smo priĹĄli hitro od besed k dejanjem.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe dejal, da je posodobljen cestni odsek zgle-

Posodobljen cestni odsek so predali svojemu namenu (od leve proti desni): predstavnik izvajalca del, JoĹže KuĹžnik, Peter Rogel in Janko KopuĹĄar.

den primer dobre prakse sodelovanja med obÄ?inama in obÄ?ani, ki ga na podeĹželju ĹĄe lahko uveljavljajo.

S tem je soglaĹĄal tudi polzelski Ĺžupan JoĹže KuĹžnik. Ta je pojasnil, da sodijo sodobne ceste v obeh okoljih med prednostne naloge, saj jih krajani potrebujejo. ÂťZ izvedbo projekta, ki sicer

vrednostno ni velik, a so njegove vrednosti na drugih podroÄ?jih, smo dokazali, da se da najti skupen jezik, kadar zdruĹžita moÄ?i dober namen ter dobri ljudje. Gora Oljka je skupna priljubljena izletniĹĄka toÄ?ka, ki nas sedaj povezuje ĹĄe na ĹžlahtnejĹĄi naÄ?in.ÂŤ Po zagotovilih KuĹžnika z ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki bo-

do postopoma uredili ĹĄe druge dostope na goro.

Cestni odsek je blagoslovil dekan braslovĹĄke dekanije in ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik Ivan Zapret, za vedrejĹĄe razpoloĹženje precejĹĄnjega ĹĄtevila krajanov, ki so se udeleĹžili priloĹžnostne otvoritve, pa harmonikar Timi Kreft. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

14. novembra 2019

Zbornica mora postati tisto, zaradi Ä?esar je bila ustanovljena

GOSPODARSKE novice Gospodarstveniki o premogovniku

Na skupĹĄÄ?ini ObmoÄ?ne obrtno podjetniĹĄke zbornice Velenje soglasno izvolili za njenega predsednika Dejana Vodovnika – Med prednostnimi nalogami tudi osebni stik s Ä?lani Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 7. novembra – Pred tednom dni sta v prostorih ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice potekala dva dogodka. Na prvem so razreĹĄili Ä?lane skupĹĄÄ?ine obmoÄ?ne zbornice za mandatno obdobje 2014–2018, na drugem pa potrdili njen novi sestav in vodstvo obmoÄ?ne zbornice za obdobje 2019–2023. Soglasno so potrdili edinega kandidata za mesto predsednika omenjene zbornice, njene skupĹĄÄ?ine in upravnega odbora Dejana Vodovnika – obrtnika podjetnika iz Ĺ martnega ob Paki (enega od dosedanjih podpredsednikov obmoÄ?ne zbornice). Za podpredsednika upravnega odbora pa Luko Gruberja, podjetnika iz Velenja, ter Mitja Acmana, podjetnika iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Tega, kar se je dogajalo na zbornici, si ne Ĺželim veÄ?

Po turbulentnem obdobju obmoÄ?ne zbornice, ki so ga prekinile spremembe v njenem vodstvu oziroma ko je leta 2017 njeno vodenje kot vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika prevzel Branko Meh (tudi aktualni predsednik ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije), se po sliĹĄanem na skupĹĄÄ?ini sodeÄ? ta ÂťpobiraÂŤ. ÂťTega, kar se je dogajalo na njej vsaj na zaÄ?etku minulega mandatnega obdobja, si ne Ĺželim veÄ?. Tudi velenjska zbornica mora postati tisto, zaradi Ä?esar je bila ustanovljena, ne pa da reĹĄuje teĹžave posameznikov in pri tem prihaja do takĹĄnih in drugaÄ?nih nesoglasij. Verjamem, da je pred njo novo obdobje in da bo njeno novo vodstvo peljalo stvari tako, kot jih mora,ÂŤ nam je dejal Meh. Zagotovil je, da so reĹĄili glavnino odprtih vpraĹĄanj iz turbulen-

NiĹžje napovedi gospodarske rasti NaĹĄe gospodarstvo Ĺže teĹžje diha in to zaznavajo tudi tujci. Evropska komisija Sloveniji tako za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno toÄ?ko slabĹĄe. To je sicer ĹĄe vedno znatno nad povpreÄ?jem v obmoÄ?ju evra. "Rast se ohlaja, a ostaja trdna," povzema komisija stanje v Sloveniji. Vendar pa, bodimo poĹĄteni, je ta rast daleÄ? od bleĹĄÄ?eÄ?ih rezultatov zadnjih let.

V 13-Ä?lanski skupĹĄÄ?ini velenjske obmoÄ?ne zbornice so predstavniki njenih posameznih sekcij.

tnega obdobja, nereĹĄeno ostaja pravzaprav le eno, a to ni problematiÄ?no. Izrazil je zadovoljstvo, ker v zadnjih dveh letih zbornica deluje normalno, mladi, novi obrazi na njeni skupĹĄÄ?ini in v 6-Ä?lanskem upravnem odboru pa so porok, da bo v prihodnje delovala v korist svojih Ä?lanov. PriÄ?akuje, da bo na osnovi dejavnosti pridobila veÄ? novih Ä?lanov in da bo organizirala vrsto seminarjev ter drugih izobraĹževalnih oblik za podjetnike, obrtnike ter jim s tem pomagala pri mnogih izzivih, kot so digitalizacija in druge tehnoloĹĄke ter zakonske novosti.

Uredili smo Ĺže Ä?lanstvo, poslovanje ...

Dejan Vodovnik je pri predstavitvi temeljnih usmeritev delovanja obmoÄ?ne zbornice za naslednje mandatno obdobje med drugim dejal, da ni Ä?lovek obljub, ampak nekdo, ki vedno iĹĄÄ?e reĹĄitve in ne teĹžav. Ocenil je, da je zbornica danes v dobri kondiciji, Âťstvari smo normalizirali, uredili smo poslovanje, Ä?lanstvo, ki z ukinitvijo prostovoljnega Ä?lanstva leta 2013 ni veÄ? obvezno in tudi ne samoumevno. V zadnjih dveh letih smo znova postavili temelje sodelova-

Dejan Vodovnik: ÂťNa podroÄ?ju svetovanja smo Ĺže danes odliÄ?ni, najveÄ? dela pa nas Ä?aka pri vzpostavitvi osebnih stikov s Ä?lani.ÂŤ

nja z Mestno obÄ?ino Velenje, v stikih smo z ObÄ?inama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in prav veselim se nadgradnje,ÂŤ nam je dejal Vodovnik. Sogovornik je zagotovil, da bo delovanje zbornice temeljilo na nalogah, za katere je bila ustanovljena: svetovanje, izobraĹževanje in zastopanje Ä?lanov. Njeno delovanje mora biti

transparentno. Zaradi tega, meni, jih podpirajo tudi tukajĹĄnje lokalne skupnosti. Treba bo poveÄ?ati ĹĄe ĹĄtevilo Ä?lanov. Trenutno jih je 250. ÂťKljuÄ?nega pomena pri tem bo vzpostavitev osebnega stika.

Za to bomo morali postoriti najveÄ?, kajti v prvih letih minulega mandata vodstvo zbornice zaradi lastnih in drugih interesov ni sledilo spremembam. Prav je, da obrtnik, podjetnik ve, kaj se dogaja na zbornici, kaj dela sekretar, kako se odzvati na izzive, ki so pred njimi.ÂŤ Z zadovoljstvom ĹĄe ugotavlja, da tesnejĹĄe sodelovanje z institucijami, kot sta Razvojna agencija SaĹĄa, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica, in drugimi ustanovami Ĺže kaĹže, da lahko skupaj naredijo marsikaj. Hkrati morajo razmiĹĄljati ĹĄe o finanÄ?nih priloĹžnostih, kot so razpisi predvsem lokalnih skupnosti in na podroÄ?ju izobraĹževanja Ä?lanov. Le tako bodo zagotovili njeno finanÄ?no stabilnost. V praksi se je namreÄ? Ĺže pokazalo, kako pomembna je organizacija internih in eksternih seminarjev ter drugih oblik izobraĹževanja za Ä?lane in zbornico samo. đ&#x;”˛

Start-upi bodo sreÄ?ali korporacije Velenje, 19.–20. november – SAĹ A Inkubator bo prihodnji torek in sredo izvedel 2. mednarodno konferenco Future 4.0, ki je namenjena povezovanju start-upov in korporacij na podroÄ?ju industrije prihodnosti – optimizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, robotizacije, informacijskih tehno-

logij, pametnih industrijskih obratov, mest, mobilnosti, energijske uÄ?inkovitosti, obdelovanja podatkov in podobnih tehnoloĹĄkih izzivov. Podjetja v zagonu bodo imela priloĹžnost za sestanke s korporacijami, kot so Gorenje, Kolektor, BSH, Unior, iskra, Iskratel, PoĹĄta, SAP, Esotech in druge. Predstavi-

li jim bodo lahko svoje inovacije, korporacije pa bodo lahko naĹĄle reĹĄitve za tehnoloĹĄki in informacijski napredek. UdeleĹženci konference bodo na predavanjih devetih izbranih gostov spoznavali tudi nove trende v industriji 4.0.

Prijave na dogodek zbira SAĹ A đ&#x;”˛ tf Inkubator.

aktualne razmere stanja varnosti v delovnem okolju s poudarkom na varnem ravnanju z nevarnimi kemiÄ?nimi snovmi. Ob robu osrednjega dogodka je Fundacija Avgusta Kuharja, po nestorju vzgoje in ozaveĹĄÄ?anja za varno delo iz KoroĹĄke, opravila podelitev vsakoletnih priznanj in nagrad.

Iz naĹĄega ĹĄirĹĄega okolja je tokrat prejel visoko priznanje za delo in zasluge pri DruĹĄtvu varnostnih inĹženirjev DVI Velenje diplomi-

Brezposelnost znova porastla Brezposelnost je v Sloveniji, pa tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, znova porasla.

Na zavodu za zaposlovanje je bilo v Sloveniji oktobra 72.416 registriranih brezposelnih, kar je 3,7 odstotka veÄ? kot septembra, a ĹĄe vedno pet odstotkov manj kot oktobra lani. Brezposelnost se je priÄ?akovano poveÄ?ala, v tem Ä?asu se namreÄ? po zakljuÄ?ku ĹĄolanja prijavi veÄ? iskalcev prve zaposlitve. Oktobra se je brezposelnost v primerjavi s septembrom poveÄ?ala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda, najbolj, za 9,4 odstotka, na ptujskem obmoÄ?ju. Sledile so obmoÄ?ne sluĹžbe Kranj (+6,8 odstotka) in Velenje (+5,1 odstotka).

Svarijo pred podnebnimi spremembami VeÄ? kot 11.000 znanstvenikov iz 153 drĹžav, tudi Slovenije, se je podpisalo pod Ä?lanek, objavljen v reviji Bioscience Magazine, v katerem svarijo pred podnebnimi izrednimi razmerami, ki bi lahko, kot so opozorili, prinesle nepredstavljivo trpljenje. Znanstveniki predlagajo ĹĄest korakov, s katerim bi lahko omilili posledice podnebnih sprememb, in sicer nadomestiti fosilna goriva z obnovljivimi viri energije z nizko vsebnostjo ogljika, zmanjĹĄanje izpustov, kot je metan, zaĹĄÄ?ititi ekosistem Zemlje, zagotoviti prehranjevanje z veÄ? sadja in zelenjave in z manj Ĺživalskimi izdelki, vzpostavitev brezogljiÄ?nih ekonomij ter stabilizacijo populacije Ä?loveĹĄtva.

Pred dvema letoma so znanstveniki, zbrani okrog Ripplea in Newsomea, Ĺže pripravili podoben poziv. Odziv je bil bolj mlaÄ?en. Bomo Ä?akali, da nam voda steÄ?e v grla?

VeÄ?ji deleĹž bolj neekoloĹĄkih NaĹĄa skrb za ekologijo vse prepogosto trÄ?i ob naĹĄe osebne interese.

Eden takĹĄnih je gotovo avtomobilizem. Med tem ko politika in tudi ekologi za javnost zganjajo cirkus z dizel avtomobili, na drugi strani ta pobuda trÄ?i z naĹĄo Ĺželjo po veÄ?jih in vse bolj bahavih avtomobilih, ki niso niÄ? ekoloĹĄki. Ali povedano drugaÄ?e: prodaja ĹĄportnih terencev, ki sicer sodijo med zmagovalce tega desetletja, je v Evropi narasla tako, da so v zadnjem desetletju poÄ?etverili trĹžni deleĹž. Toda avtomobili SUV imajo zaradi veÄ?je mase (torej veÄ? porabljenega materiala) in slabĹĄe aerodinamike v povpreÄ?ju za 14 odstotkov veÄ?jo porabo in izpuste kot po velikosti podobni, a klasiÄ?no zasnovani modeli. OÄ?itna ekoloĹĄka sprenevedanja.

NiĹžja obdavÄ?itev knjig?

Prihodnje leto se obeta zniĹžanje obdavÄ?itve knjig in drugih publikacij. Odbor DZ za finance je ta teden namreÄ? podprl predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki predvideva zniĹžanje obdavÄ?itve knjig in drugih publikacij s sedanjih 9,5 na pet odstotkov. S tem naj bi prispevali k veÄ?ji dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce. Uveljavitev je predvidena 1. januarja 2020. đ&#x;”˛

ZAPOSLIMO

Priznanje FranÄ?iĹĄku ZavaĹĄniku Celje – Na vsakoletnem dogodku Zveze druĹĄtev varnostnih inĹženirjev Slovenije ter v sodelovanju z Zbornico VZD, simpozijem o varnosti in zdravju pri delu, ki je potekal v Ä?etrtek, 7. novembra, v kongresnem srediĹĄÄ?u Celjanka-Celjski sejem v Celju, je sodelovalo tudi DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev DVI Velenje (s Ä?lanstvom iz Zgornje Savinjske, KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke doline). Strokovni del dogajanja se je nanaĹĄal na

Velenje - Danes ob 13-tih se bodo seĹĄli na sejo Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice. Ob tej priloĹžnosti naj bi seznanili z razvojnimi usmeritvami Skupine Premogovnik Velenje ter s programom prestrukturiranja premogovnih regij.

Na dnevnem redu pa je ĹĄe realizacija programa zbornice v tem letu ter programske usmeritve za njeno delovanje v prihodnjem letu.

Na zaÄ?etku seje, ki bo v upravnih prostorih druĹžbe velenjskega premogovnika, pa se bo predstavilo perspektivno zagonsko podjetje Datagrad iz Velenja.

veÄ? kvaliďż˝ciranih delavcev gradbene stroke

rani varnostni inĹženir FranÄ?iĹĄek ZavaĹĄnik iz Slovenj Gradca, ki je skupaj s ĹĄe nekaterimi kolegi s KoroĹĄkega pomemben Ä?len in povezovalec strokovne dejavnosti varnosti pri delu. Kot dolgoletni Ä?lan DVI Velenje je v marsiÄ?em prispeval k prepoznavnosti tega strokovnega druĹĄtva, svoje bogate izkuĹĄnje je delil tako v vrstah Ä?lanstva kot v okolju zaposlitve in ozaveĹĄÄ?anja zaposlenih ter obÄ?anov. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

GRADBENI DELOVODJA ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC VOZNIK TOVORNEGA VOZILA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj za zaposlitev je izobrazba gradbene ali strojne smeri in 2 leti delovnih izkuťenj na podobnem delovnem mestu.

Nudimo stimulativni osebni dohodek in zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as.

Prav tako ponujamo tudi moĹžnost bivanja v veÄ?stanovanjski hiĹĄi.

Prejemnik priznanja Fundacije Avgusta Kuharja FranÄ?iĹĄek ZavaĹĄnik

ProĹĄnje z dokazili poĹĄljite na: Map team d.o.o. Ĺ pindlerjeva ulica 2 c, 2310 Slovenska Bistrica.

mz

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

14. novembra 2019

7

O Gorenju s predstavniki delavcev Odprto pismo predsedniku vlade O razmerah v Gorenju se je velenjsko obÄ?insko vodstvo pogovarjalo s predstavniki sindikatov Nadaljevanje s prve strani Zaposleni so zelo zaskrbljeni in prestraĹĄeni, saj o prihodnosti Gorenja kroĹžijo ĹĄtevilne govorice, informacija o selitvi uprave v Ljubljano pa za mnoge predstavlja veliko teĹžavo. Opozoril je tudi na to, da se zaradi precejĹĄnjega pritiska na poveÄ?anje tempa dela slabĹĄajo medsebojni odnosi in poveÄ?uje bolniĹĄka odsotnost, vedno veÄ? delavcev pa odhaja iz podjetja.

Ob prevzemu je vodstvo obljubljalo marsikaj in zaposleni so verjeli, da je pred Gorenjem svetla prihodnost, da bo Velenje s tem pridobilo, sedaj pa se je pokazalo, da se razmere zelo zaostrujejo, prihaja do odpuĹĄÄ?anj (tudi invalidov), nezadovoljstvo med zaposlenimi pa je vsak dan veÄ?je. Izrazil je tudi razoÄ?aranje, da na pismo, ki so ga naslovili na vodstvo Hisensa, niso

prejeli odgovora. Po njegovi oceni tudi socialni dialog vedno bolj postaja monolog, v katerem se posluĹĄajo, a teĹžav ne reĹĄujejo.

Delavski direktor Drago Bahun je prisotne seznanil, da nima kontakta z vodstvom, saj kolegiji direktorjev potekajo brez delavskega direktorja. Izrazil je veliko zaskrbljenost, saj delitev na upravni in proizvodni del pomeni, da Gorenja, stebra razvoja Velenja, kot je bilo 69 let, ne bo nikoli veÄ?. Visoko izobraĹžen kader se bo selil v Ljubljano, nekvalificirani delavci pa bodo ostali v Velenju. ÂťTo za naĹĄe mesto zagotovo ni prednost.

Gorenje je vedno gradilo politiko, po kateri je bil posameznik subjekt, ki je imel moĹžnost napredovanja, izobraĹževanja, sedaj pa se to spreminja, posameznik ni veÄ? pomemben,

pomembna sta le produktivnost in kapital,ÂŤ je dejal Bahun.

PodĹžupan Peter Dermol je predstavnikom zaposlenih izrazil podporo lokalne skupnosti. ÂťSeveda si ne Ĺželimo delitve Gorenja in odhoda nekaterih zaposlenih v Ljubljano. Verjamemo, da lahko vodstvo enako dobro dela, tudi Ä?e ostane v Velenju. Odgovorne bomo opozorili na to, da se s takĹĄnim naÄ?inom vodenja ne strinjamo in da jih pozivamo, da uresniÄ?ijo svoje obljube o novi tovarni in novih zaposlitvah, ki so jih podali pred letom in pol. Selitvi upravnega dela Gorenja v Ljubljano bomo nasprotovali, saj gre za ĹĄe eno obliko centralizacije sistema. Ne nazadnje si danes vsi prizadevamo za decentralizacijo. Prav tako bomo glavna direktorja Gorenja ĹĄe enkrat pozvali, naj odgovorni predstavijo vizijo Gorenja in naÄ?rte na decembrski seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje,ÂŤ je dejal Dermol ob zakljuÄ?ku sreÄ?anja. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Predstavniki obÄ?ine Velenje: podĹžupan Peter Dermol, vodja Urada za finance Amra KadriÄ?, Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, sindikalisti Gorenja: Ĺ˝an Zeba, Danijela StaniÄ?, Jasmina NediÄ? in delavski direktor Drago Bahun.

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je na to temo poslal predsedniku vlade tudi odprto pismo. ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje smo zelo zaskrbljeni zaradi aktivnosti in namer, ki se v zadnjem obdobju odvijajo v Gorenju. DruĹžba Gorenje je za naĹĄo lokalno skupnost izjemno pomemben steber gospodarstva Ĺže skoraj sedem desetletij. Prav tako je Gorenje kot eden veÄ?jih slovenskih izvoznikov in zaposlovalcev izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo. Trenutna situacija v podjetju, naÄ?rti novega vodstva in razpoloĹženje zaposlenih so daleÄ? od obljub in zavez, ki so jih novi lastniki dajali ob prevzemu druĹžbe.

Ocenjujemo, da je dobro leto dni po tem, ko je prevzel Gorenje kitajski Hisense, stanje Ĺže postalo kritiÄ?no,ÂŤ je med drugim zapisal in ga seznanil z vsebino razgovorov, ki so jih imeli najprej z vodstvom podjetja in nato sindikati.

Zaskrbljeni zaposleni in lokalna skupnost

KontiÄ? posebej poudarja, da so novi lastniki obljubili, da bodo zgradili novo tovarno in ustvarili nova delovna mesta. Tako zaposleni v druĹžbi kot tudi obÄ?inska uprava so verjeli, da bo prevzem prinesel pozitivne uÄ?inke za zaposlene, za podjetje in celotno lokalno skupnost. Žal pa trenutne razmere kaĹžejo ravno obratno. Danes so zaposleni zelo zaskrbljeni in prestraĹĄeni, saj o prihodnosti in naÄ?rtih Gorenja pridobivajo razliÄ?ne informacije in ĹĄele, ko so te Ĺže dejstvo. UÄ?inkovitega dialoga z vodstvom ni,ÂŤ poudarja Bojan KontiÄ? in dodaja, da se s takĹĄnim naÄ?inom vodenja druĹžbe, ki je eden glavnih stebrov Ĺ aleĹĄke doline in ĹĄirĹĄe, ne strinjamo. OdloÄ?no nasprotujejo selitvi upravnega dela Gorenja v Ljubljano, saj gre za ĹĄe eno obliko centralizacije sistema, ki je

eden kljuÄ?nih problemov Slovenije. ÂťNe nazadnje so nas zadnje Ä?ase polna usta raznih ukrepov proti centralizaciji, pa pokaĹžimo, da nas niso samo besede. Kot predsednika vlade RS vas pozivamo, da odloÄ?no ukrepate proti selitvi upravnega dela Gorenja,ÂŤ zahteva KontiÄ?.

V Gorenju odgovarjajo na Ĺžupanovo pismo

V Gorenju odgovarjajo, da je druĹžba v 100-odstotni zasebni lasti, zato pozivi premierju, naj se vmeĹĄava v poslovne odloÄ?itve zasebne druĹžbe, jim nasprotuje ali poskuĹĄa nanje kakorkoli vplivati, niso ne utemeljeni in ne legitimni.

Tako kot je glavni direktor Gorenja Chao Liu dejal na oktobrskem sestanku s podĹžupanom, se bodo udeleĹžili in podrobneje predstavili Hisensove naÄ?rte in izzive na decembrski seji obÄ?inskega sveta, saj si Ĺželijo, da bi obdrĹžati dobre odnose in ustrezen pretok informacij z lokalno skupnostjo.

Socialni dialog s sindikatom Ĺželijo voditi neposredno s sindikatom ter znotraj podjetja.

Dodajajo, da bo po njihovi oceni z vzpostavitvijo centra upravljanja Hisensa za vso Evropo v Ljubljani Slovenija pridobila. Lastnik bo organiziral druĹžbo tako, da bo integrirana v poslovno okolje korporacije Hisense, ob tem pa bodo sanirali tudi poslovanje, ki poteka Ĺže vse od prevzema z namenom, da bo druĹžba lahko dolgoroÄ?no obstala in rasla.

To pa bi moral biti ne nazadnje tudi interes obÄ?ine, pravijo v Gorenju, saj postaja Gorenje z veÄ? kot 4.000 zaposlenimi osrednja Hisensova proizvodna lokacija za vso Evro đ&#x;”˛

V Eurofins Erico vidi dobro zgodbo Na podroÄ?ju izvajanja analitike in ostalih storitev v Eurofins Erico Slovenija tudi z novim vodstvom ohranjajo podroÄ?je okolja – Postopoma se zaÄ?enjajo dotikati podroÄ?ja pitnih voda, za svoje partnerje pa nudijo celovite storitve vse na enem mestu Milena KrstiÄ? – Planinc

Eurofins Erico Slovenija je del svetovne laboratorijske mreĹže. Na svojem sedeĹžu v Velenju ponuja zelo ĹĄirok spekter laboratorijskih storitev. Mednarodna korporacija Eurofins ima namreÄ? na voljo kar 150.000 analitskih metod. Preko naÄ?ela ÂťOne-Stop-ShopÂŤ lahko zainteresirani partnerji v Sloveniji do njihove celotne ponudbe dostopajo preko Eurofins Erico Slovenija, kjer uredijo vse potrebno, da stranka dobi zanesljive rezultate v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu in ima za vse samo eno kontaktno osebo. Eurofins je ena najveÄ?jih skupin neodvisnih laboratorijev na svetu. Njihova ponudba poleg okoljskih testiranj obsega ĹĄe testiranja hrane, krme in kozmetike, farmacevtska in bioloĹĄka testiranja ter kliniÄ?no diagnostiko, preskuĹĄanje raznih produktov in industrijskih materialov ter forenziÄ?ne preiskave.

Velenje – 21. oktobra je mesto direktorja Eurofins Erico Slovenija d.o.o. prevzel Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?.

Litijan je poklicno kariero zaÄ?el na Nacionalnem inĹĄtitutu za biologijo. ÂťNa prvo zaposlitev me veĹžejo zelo lepi spomini,ÂŤ pravi danes. ÂťTo je bilo v Ä?asu recesije, in ker sem na inĹĄtitut priĹĄel med zadnjimi, sem moral med prvimi oditi.ÂŤ Novo zaposlitev je leta 2009 dobil na InĹĄtitutu za celulozo in papir, danes sodobnem razvojno-raziskovalnem centru, kjer je bil zaposlen do pred enim letom, ko se je kot vodja laboratorija zaposlil v Eurofins Erico Slovenija.

Kaj je bilo tisto, kar vas je pritegnilo, da ste se prijavili na razpis? ÂťIzzivi, ki sem jih imel v prejĹĄnji sluĹžbi, kjer sem bil tudi namestnik direktorja, so se Ĺže malo izÄ?rpali. V Eurofins Erico Slovenija sem videl dobro zgodbo, ki se je iz lokalnega nivoja razĹĄirila na globalni nivo. Pritegnilo me je, da kot del svetovne laboratorijske mreĹže, ponuja zelo ĹĄirok spekter laboratorijskih storitev. Pa sem si rekel – prijavi se!ÂŤ Zdaj ste tukaj eno leto, v tem Ä?asu ste Eurofins Erico Slovenija najbrĹž dobro spoznali? ÂťZelo dobro sem spoznal delovanje laboratorija, delovanje druĹžbe, poglede, filozofijo. V enem letu lahko spoznaĹĄ doloÄ?ene stvari, vseh pa mi seveda ni uspelo natanÄ?no spoznati. Sem pa vesel, da imamo v skupini mednarodno uveljavljene eksperte, na katere se lahko vedno zanesem.ÂŤ V zadnjih letih se je prestrukturiral. Postal je drugaÄ?en od takrat, ko je bil del uspeĹĄne ekoloĹĄke sanacije Ĺ aleĹĄke doline. ÂťNjegovo bistvo ostaja enako. VÄ?asih smo se pogovarjali o emisijah Ĺžveplovega in ogljikovega dioksida, praĹĄnih delcih, teĹžkih kovinah‌ Danes se pogovarjamo o endokrinih motilcih, ki se pojavljajo v vodah in mikroplastiki. Okolje ostaja naĹĄa

Matej Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?: ÂťDanes so strokovni izzivi predvsem na podroÄ?ju novih analitik.ÂŤ

prioriteta, predrugaÄ?ili so se le naĹĄi izzivi. S spremembami in napredkom druĹžbe se je tudi naĹĄ vpliv na okolje spremenil. Pomembno je, da se naĹĄega dogajanja zavedamo in ga reĹĄujemo Ĺže na samem izvoru. To je dobra popotnica, da ohranimo okolje za naĹĄe zanamce.

Eurofins Erico Slovenija je del svetovne laboratorijske mreĹže. Na svojem sedeĹžu v Velenju ponuja zelo ĹĄirok spekter laboratorijskih storitev. Mednarodna korporacija Eurofins ima namreÄ? na voljo kar 150.000 analitskih metod. Preko tako imenovanega naÄ?ela ÂťOne-Stop-ShopÂŤ lahko zainteresirani partnerji v Sloveniji do njihove celotne ponudbe vstopajo preko nas. Uredimo vse potrebno, da prejme stranka zanesljive rezultate v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu, celotna komunikacija, od priprave ponudb, oddaje vzorcev pa poteka le preko ene

kontaktne osebe. Si predstavljate kakĹĄen prihra- zakonskih podlag in literature ..., sam odloÄ?ati na nek v energiji in v Ä?asu predstavlja to za naĹĄe po- podlagi svojih znanj in kompetenc kako bo kar najslovne partnerje?ÂŤ bolj optimalno reĹĄeval okoljske izzive. Tega je sedaj Na podroÄ?ju izvajanja analitike in storitev veza- bistveno manj in tukaj se naĹĄa pozicija spreminja. nih na izdelavo razliÄ?nih Danes so strokovni izzistrokovnih mnenj, porovi predvsem na podroÂťNobena ĹĄe tako dobra oprema Ä?il, kot je bilo Ĺže poudarÄ?ju novih analitik in ĹĄirijeno, ostaja glavno pone pomaga, Ä?e nimate ljudi, ki bi tev na podobna podroÄ?ja droÄ?je okolje. Bo pa v znali z njo delati ter opaziti nove kot je interni nadzor pinaslednjem letu zaĹživel tnih voda. Tega podroÄ?ja priloĹžnosti na trgu in v svojem na naĹĄi lokaciji tudi mismo se v letoĹĄnjem letu delovnem okolju. Mi jih imamo. krobioloĹĄki laboratorij. Ĺže zaÄ?eli resno lotevati, Na to sem ponosen.ÂŤ PooblaĹĄÄ?eni smo za izvaverjamem pa, da bomo z janje meritev in analiz za naĹĄo novo ponudbo miizredno ĹĄirok nabor pakrobioloĹĄkih testiranj v rametrov v razliÄ?nih tipih vzorcev. Za nekatere od naslednjem letu tudi tu postali prepoznaven parnjih smo specialisti, za druge, za katere nismo, pa tner tovrstnih testiranj. ÂŤ koristimo vrhunske kadre in vrhunske laboratorije, Koliko vas je danes zaposlenih v Eurofins Erico ki jih ima Eurofins po celotnem svetu.ÂŤ Slovenija?

Vzporedno s prestrukturiranjem inĹĄtituta za okoljÂťTriintrideset. Ĺ e vedno pa iĹĄÄ?emo, pripravljamo ske raziskave je potekalo tudi prestrukturiranje razpise za kader, ki bo naĹĄo vizijo in izzive, s katekadrov. rimi se sreÄ?ujemo, uspeĹĄno implementiral na trg. ÂťKot je bilo Ĺže poudarjeno ostaja naĹĄa prioriteta Trenutno iĹĄÄ?emo sodelavce s podroÄ?ja mikrobiolopodroÄ?je okolja. Erico je bil prvi, ki je oral ledino gije za testiranje pitne vode in sodelavce s podroÄ?ja pri marsikaterem okoljskem problemu v Ä?asu, ko deklaracij za preglede, ocene in sestavo v skladu je bila tudi literatura s tega podroÄ?ja ĹĄe pomanj- s slovenskimi in evropskimi zakoni z razliÄ?nih pokljiva. To je botrovalo temu, da je imel izredno droÄ?ij, kot so Ĺživila, prehranska dopolnila, krma, moÄ?no raziskovalno-razvojno ekipo. Vsak posa- kozmetika, detergenti ...ÂŤ. đ&#x;”˛ meznik v njej se je moral, ker vÄ?asih tudi ni bilo

â?ą

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 6. november Odbora drĹžavnega zbora sta obravnavala predlog Levice, povezan z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odboru za finance je zmanjkalo Ä?asa, odbor za zdravstvo pa je zaradi dopolnil koalicije prekinil obravnavo. Po dogajanju je Luka Mesec sporoÄ?il, da je Levica v polni opoziciji.

V vladnem peterÄ?ku so ob tem izrazili obĹžalovanje, hkrati pa upanje, da bo pri posameznih projektih Levica ĹĄe naprej sodelovala.

Predsednik Borut Pahor je bil na obisku pri kralju Haraldu V. na NorveĹĄkem. SreÄ?al se je z najviĹĄjimi norveĹĄkimi predstavniki, kralj pa mu je podelil najviĹĄje norveĹĄko odlikovanje za tuje drĹžavnike.

VeÄ? kot 11 tisoÄ? znanstvenikov je razglasilo ÂťoÄ?itnoÂŤ podnebno krizo, ki bi lahko prinesla Âťnepredstavljivo trpljenjeÂŤ, Ä?e ne priLevica je sporoÄ?ila, da de do velikih spreje odslej v opoziciji. memb v naÄ?inu Ĺživljenja ljudi.

Iran je v okviru nadaljnjih odstopanj od jedrskega sporazuma zaÄ?el vbrizgavati uranov plin v centrifuge v reaktorju Fordo.

Francoska vlada je objavila vrsto ukrepov, s katerimi namerava stroĹžje uravnavati priseljevanje v drĹžavo. Med drugim uvajajo posebne kvote za priseljence iz drĹžav, ki niso Ä?lanice Evropske unije.

RazpuĹĄÄ?en je bil britanski parlament, ob tem pa se je v ZdruĹženem kraljestvu zaÄ?ela volilna kampanja pred predÄ?asnimi volitvami 12. decembra.

ÄŒetrtek, 7. november Odbor DrĹžavnega zbora za finance je zavrnil novelo zakona o prispevkih za socialno varnost, ki jo je Levica predlagala kot del zakonskega sveĹžnja ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Na ministrstvu za notranje zadeve in Policiji so predstavili podatke o nezakonitih prehodih meje. V tekoÄ?em letu je bilo teh Ĺže prek 13 tisoÄ? (za 70 odstotkov veÄ? kot lani), pristojni pa so kljub temu zagotovili, da je policija pri obvladovanju nezakonitih migracij uÄ?inkovita.

Zunanji minister Miro Cerar se je mudil na uradnem obisku Jordanije za krepitev

14. novembra 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ä?e Evropska unija ne bo finanÄ?no podprla turĹĄkega projekta vraÄ?anja beguncev v Sirijo.

Petek, 8. november Potekal je tradicionalni dan slovenskih banÄ?nikov, na katerem pa se je veliko govorilo o nedavnih zaostritvah pogojev kreditiranja, ki jih je uvedla Banka Slovenije. Predsednik nadzornega sveta zdruĹženja BlaĹž Brodnjak je dejal, da je bil ukrep uveden prehitro, iz Banke Slovenije pa so opozorili, da je treba poÄ?akati na prve uÄ?inke ukrepa.

FinanÄ?na uprava je na druĹžinsko hiĹĄo Zorana Jankovića na Rudniku vpisala predzaznamovano hipoteko. Kot so poroÄ?ali mediji, mora namreÄ? ljubljanski Ĺžupan Fursu plaÄ?ati nekaj veÄ? kot 335 tisoÄ? evrov dodaNa uÄ?inke ukrepov pri kreditiranju moramo menda poÄ?akati ĹĄe kakĹĄen mesec ali dva.

tne dohodnine.

NewyorĹĄko sodiĹĄÄ?e je ameriĹĄkemu predsedniku Donaldu Trumpu naloĹžilo, da mora dobrodelnim organizacijam plaÄ?ati dva milijona dolarjev, ker je zlorabljal sredstva svoje dobrodelne organizacije za osebno in poslovno korist.

Potem ko je nekaj dni prej v Hongkongu v spopadih s policijo tamkajĹĄnji ĹĄtudent Alex Chow padel na glavo in se hudo poĹĄkodoval, je umrl. To je v mestu sproĹžilo nov val ogorÄ?enja med protestnim gibanjem in strah pred novimi nemiri.

Na predveÄ?er 30. obletnice padca Berlinskega zidu so se v Berlinu zbrali ĹĄtevilni svetovni voditelji, ki so opozarjali na pomen svobode in evropskih vrednot.

Sobota, 9. november Izvedeli smo, da so ministra za izobraĹževanje Jerneja Pikala zapustili kar trije od ĹĄtirih zaposlenih v sluĹžbi za odnose z javnostjo.

PoĹĄta Slovenije in Sindikat poĹĄtnih delavcev nista dosegla dogovora, zato so zaposleni sporoÄ?ili, da bodo v ponedeljek zaÄ?eli stavkati. ÄŒlani SD so se v Velenju seĹĄli na kongresu stranke. Sedanji predsednik Dejan Ĺ˝idan je ob tem zatrdil, da ima jasno vizijo za nadaljnje vodenje stranke.

V poĹžarih na vzhodu Avstralije sta umrla najmanj dva Ä?loveka, veÄ? kot 30 je bilo ranjenih. VeÄ? tisoÄ? ljudi je moralo zapustiti domove, ogenj pa je uniÄ?il veÄ? kot 150 poslopij.

V nemĹĄkem glavnem mestu Berlin in dru-

V letoĹĄnjem letu je bilo zabeleĹženih preko 13 tisoÄ? nezakonitih prehodov slovenske drĹžavne meje.

dvostranskega sodelovanja med drĹžavama.

Potem ko je bilo potrjeno, da bodo zasliĹĄanja v preiskavi pred ustavno obtoĹžbo za odstavitev ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa prihodnji teden postala javna, je Trump na zborovanju v Louisiani ostro napadel demokrate.

Kabinsko osebje nemĹĄke letalske druĹžbe Lufthansa je zaÄ?elo 48-urno stavko, zaradi katere je bilo odpovedanih 1300 od 6000 poletov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil pomisleke glede ameriĹĄke zavezanosti zvezi Nato in pozval Evropo, naj se zaÄ?ne dojemati kot geopolitiÄ?na sila.

TurĹĄki predsednik Erdogan je na MadĹžarskem znova zagrozil Evropi, da bo sirskim beguncem v TurÄ?iji Âťodprl vrataÂŤ v Evropo,

V veÄ?tedenskih protestih je bilo v ÄŒilu ubitih veÄ? kot 20 civilistov.

gje po drĹžavi so se s slovesnostmi spomnili padca Berlinskega zidu pred 30 leti. Kanclerka Angela Merkel je ob priloĹžnosti pozvala k uporu proti sovraĹĄtvu.

V Sankt Peterburgu so iz reke Mojka reĹĄili podhlajenega ruskega zgodovinarja in profesorja Olega Sokolova, nato pa v njegovem nahrbtniku naĹĄli odrezani Ä?loveĹĄki roki in piĹĄtolo.

Potem ko se je dan prej v Ä?ilski prestolnici Santiago de Chile zbralo 75 tisoÄ? ljudi, ki so znova izrazili nasprotovanje neenakosti v drĹžavi, je predsednik Sebastian Piďż˝era prviÄ?

priznal ÂťzlorabeÂŤ varnostnih sil, ki so v treh tednih protestov ubile 20 ljudi.

V Iraku so varnostne sile protestnike z obmoÄ?ja vladnih poslopij z uporabo strelnega oroĹžja potisnile nazaj na njihovo zbirno toÄ?ko, trg Tahrir. V posredovanju je bilo ubitih najmanj pet ljudi.

Nedelja, 10. november Dan po prijetju je ruski profesor Oleg Sokolov priznal umor svoje ĹĄtudentke in ljubice.

V Franciji se je pred univerzitetno restavracijo v Lyonu zaĹžgal 22-letni ĹĄtudent. Nekaj ur zatem, ko je na Facebooku objavil zapis o svojih finanÄ?nih teĹžavah in za to okrivil politike, je bil v kritiÄ?nem stanju.

V Indiji in BangladeĹĄu so zaradi ciklona Bulbul evakuirali veÄ? kot dva milijona ljudi, ciklon pa je kljub temu zahteval veÄ? smrtnih Ĺžrtev.

Voditelji Severne Makedonije, Srbije Bolivijski predsednik in Albanije so se v se je po ĹĄtevilnih okviru ideje Âťmaleprotestih odloÄ?il za ga schengenaÂŤ doodstop. govorili za prost pretok delovne sile in potovanja med drĹžavami le z osebno izkaznico.

V Ĺ paniji so potekale volitve. Po veÄ?ini preĹĄtetih glasov so znova slavili socialisti, a brez absolutne veÄ?ine. Najbolj se je okrepila skrajno desna stranka Vox. Bolivijski predsednik Evo Morales je v televizijskem nagovoru sporoÄ?il svoj odstop.

Dejal je, da si Ĺželi vrnitev miru v bolivijsko druĹžbo.

Ponedeljek, 11. november Raziskave javnega mnenja so razkrile, da podpora raste Levici, najveÄ? glasov na morebitnih volitvah pa bi dobili stranki LMĹ in SDS. P r e i s ko v a l na komisija drĹžavnega zbora o ugotavljanju Zaradi stavke delavcev zlorab in negoPoĹĄte so bile nekatere spodarnega ravstoritve motene. nanja v DruĹžbi za upravljanje terjatev bank je zasliĹĄala predsednico vlade v Ä?asu sanacije bank Alenko BratuĹĄek in takratnega finanÄ?nega ministra UroĹĄa ÄŒuferja.

Med novimi protesti v Hongkongu je policist ustrelil vsaj enega Ä?loveka, ki je v kritiÄ?nem stanju.

Evo Morales je odstopu z mesta predsednika Bolivije dan prej opozoril, da se je v drĹžavi zgodil drĹžavni udar. Dejal je, da so nasilne skupine napadle tudi njegov dom in da ÂťpuÄ?isti uniÄ?ujejo vladavino pravaÂŤ.

Iz britanske letalske druĹžbe British Airways je uĹĄla informacija o praksi, razĹĄirjeni v celi panogi, po kateri druĹžbe namenoma veÄ?ajo teĹžo letal z dodatnim gorivom, da bi se izognile stroĹĄkom njegovega toÄ?enja, kar poveÄ?uje izpuste toplogrednih plinov.

Torek, 12. november Pri predsedniku Borutu Pahorju je potekal sedmi krog pogajanj parlamentarnih strank o moĹžnih spremembah volilne zakonodaje. Kot je po zasedanju povedal minister za javno upravo Rudi Medved, ima glede spremembe volilne zakonodaje zadostno podporo predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu.

V Ĺ˝enevi so v okviru tretjega kroga univerzalnega periodiÄ?nega pregleda Ä?lovekovih

Na Ä?igavi strani si?

V javnem zavodu in s tem v javnem sektorju delam Ĺže dve desetletji. Imam obÄ?utek, da je Ä?edalje manj vodij, ki razumejo, kako pomembni so za kolektiv, ki razumejo, kako zelo si Ĺželimo njihovega profesionalizma. Slabi vodja v javnem zavodu zaposlene obravnava na podlagi simpatiÄ?nosti ali nesimpatiÄ?nosti, ne zgolj glede na opravljeno delo. Pri Ĺ pela KoĹžar slabem vodji je to delo tudi slabĹĄe ocenjeno in tako kolektivi razpadajo na tiste, ki so pri koritu, in one druge, ki niso, noÄ?ejo, ali ne Ĺželijo biti. Sama spadam v zadnjo skupino – ker si lahko na ta naÄ?in najbolj svoboden pri delu, ker je moj moto: Misliti z lastno glavo, ni lepĹĄega! (Ä?etudi teĹžjega) Dogajanje v Slovenskem mladinskem gledaliĹĄÄ?u je simptom delovanja javnih zavodov, kjer so kolektivi ujetniki vodij in obratno. In ko poÄ?i ..., se to zgodi na razliÄ?ne naÄ?ine. In ima razliÄ?ne epiloge. A Ä?e se zadeve ne razreĹĄijo, in sicer tudi javno, saj imajo davkoplaÄ?evalci pravico vedeti, kaj ÂťplaÄ?ujejoÂŤ, smo lahko na poti destabilizacije delovanja javnih institucij. Dober vodja razume, da mora v takih primerih opraviti introspekcijo tudi pri sebi. A omenjeno gledaliĹĄÄ?e je hkrati simptom, kako se napetosti ne sme reĹĄevati; z nadaljnjim degradiranjem vseh drugaÄ?e misleÄ?ih, ne le znotraj kolektiva, s strani prvega nadrejenega, ki se brezsramno dojema kot najboljĹĄi na polju teatra, Ä?eĹĄ da je politiÄ?na umetnost edina zveliÄ?avna? ..., in potem te podporniki vodstva nagovorijo z mejlom v slogu: Na Ä?igavi strani si? ...

V naravi umetnosti tli odprta, strpna, progresivna druĹžba. V umetnosti ne bi smelo biti prostora za navijaĹĄtvo. Morda slovenski druĹžbi ostaja kot ĹĄe zadnja bilka pred popolno polarizacijo, ta pa velja za nerazvite druĹžbe ... In nerazvite posameznike.

V javnih zavodih ima vsakdo svoj interes. Ĺ e nekaj, kar dober vodja razume. Tako kot dober delavec.

Kdor misli, da nam je fino, ker smo Âťna plaÄ?iÂŤ, se torej moti. V javnih zavodih ni fino Ĺže dalj Ä?asa, ĹĄe posebej od zujfa in vsesploĹĄnega varÄ?evanja, kar naÄ?enja nekdaj ustvarjalno klimo. Ni fino vodjem, ni fino delavcem. A kdor ni vsaj nekaj Ä?asa delal v javnem sektorju, ne more razumeti, o kakĹĄni razgradnji sploh piĹĄem. ÄŒe omenim le nespoĹĄtljivo medsebojno komunikacijo – Ĺžaljenje, nervoza, mobing se zaĹžirajo v delovno okolje.

A tudi nesposobnost vodij: ta zanimiva Ä?loveka lastnost, ko posameznik obuje prevelike Ä?evlje in tega ne Ĺželi priznati, se navadno udejanja skozi pretirano pozitivno samopodobo, s Ä?imer nadrejeni ne sliĹĄi, ne vidi, kaj se s kolektivom ÂťdogajaÂŤ. Nesposobni vodja pokaĹže s prstom na (prvega) drugega, vzpostavlja vzduĹĄje nelagodja in napetosti, spodbuja nenehno rivalstvo med zaposlenimi tudi s ĹĄÄ?uvanjem, skratka, razdeli lastni kolektiv na dva dela.

In Ä?e se po vsem naĹĄtetem ĹĄe bohoti s podporniki ..., tak vodja lahko ÂťprosperiraÂŤ le v javnem sektorju.

Na Ä?igavi strani torej sem? Ne glede na zapisano, na strani javnih zavodov, javnega sektorja. Ker smo se nekdaj odloÄ?ili, kaj naj bo v slovenski druĹžbi javno dobro, torej dostopno vsem, Ĺže kot ustavna pravica: ĹĄolstvo, zdravstvo ... kultura. Ker je vedno priloĹžnost, da zadeve spremenimo. Vse je stvar odloÄ?itve, tako preprosto bi lahko bilo.

Ob 30. obletnici zaÄ?etka praznovanja samostojne drĹžavne poti so nam zaÄ?eli razpadati druĹžbeni podsistemi kot po tekoÄ?em traku.

NiÄ? kaj drĹžavotvoren obÄ?utek. đ&#x;”˛

pravic po drĹžavah pohvalili Slovenijo, ker je uresniÄ?ila veliko priporoÄ?il.

V Dalmaciji je pihal najmoÄ?nejĹĄi veter v tekoÄ?em letu, katerega sunki so presegali tudi 140 kilometrov na uro.

Veter je povzroÄ?il veÄ?metrske valove Minister za javno upravo je dejal, da ima in ruval drevesa. zadostno podporo predlog za uvedbo Dan po odstopu relativnega prednostnega glasu. je nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales spreIzraelska vojska je izvedla najel politiÄ?ni azil v Mehiki. Pred pad na obmoÄ?ju Gaze, v katevkrcanjem na letalo je zapisal, rem je bil ubit visoki poveljnik Âťda ga boli, ker zapuĹĄÄ?a Bolivi- skrajne palestinske skupine IsjoÂŤ, a da se bo vrnil ĹĄe moÄ?nejĹĄi. lamski dĹžihad.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE, ZDRAVSTVO

14. novembra 2019

Polstoletna ĹĄola v Ĺ entilju potrebuje novo razliÄ?ico ÂťNaĹĄa ĹĄola pa praznuje, abrahama ĹĄola ima. Vsi veseli, vsi smo peli: abrahama ĹĄola ima! Pojemo, pleĹĄemo, abrahama ĹĄola ima!ÂŤ Tina Felicijan

ÂťOj, lepo je res na deĹželi,ÂŤ so na slovesnosti ob 50-letnici sodobne podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v Ĺ entilju zapeli otroci, ki znanje na razredni stopnji pouka usvajajo v Âťprelepem naravnem okolju,ÂŤ je lokacijo ĹĄole v samem srediĹĄÄ?u krajevne skupnosti Ĺ entilj, med cerkvijo in domom krajanov v zaselku ArnaÄ?e, oznaÄ?ila ravnateljica matiÄ?ne osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Liljana Lihteneker.

In nadaljevali: ÂťKo je bila moja babica Dragica tretjeĹĄolka, so se preselili v novo ĹĄolo. Pri urejanju okolice so pomagali tudi uÄ?enci.

Te ĹĄole so bili zelo veseli. Prostori v njej so bili bleĹĄÄ?eÄ?i, tla niso ĹĄkripala, pozimi je bilo toplo in miĹĄke jih niso motile pri delu.ÂŤ Kako je bilo, ko se je zgradila nova ĹĄola, je otrokom od 1. do 5. razreda, ki ĹĄolo obiskujejo danes, povedala kuharica, ki ji cele generacije ĹĄentiljskih otrok pravijo teta Lojzka. ÂťUÄ?iteljica nam je rekla, da v novo ĹĄolo ne bomo smeli brez obutih copatov. Jaz sem kot nalaĹĄÄ? pozabila copate in me uÄ?iteljica ni spustila v ĹĄolo.

Poslala me je peĹĄ domov po copate. Da ne bi zamudila prvega

Rekli so â?ą Ravnatelji-

ca Liljana Lihteneker: ÂťVeselim se nadaljnjega razcveta ĹĄolstva v KS Ĺ entilj, veÄ?je ĹĄole, vrtca in prepotrebne ĹĄportne dvorane.ÂŤ Predsednik KS Ĺ entilj Janez Podbornik: Želimo si, da bi se Ä?im prej zaÄ?ela gradnja nove ĹĄole, vrtca in veÄ?namenskega doma. To v Ĺ entilju nujno potrebujemo.ÂŤ

Program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji podruĹžnice. S pesmijo in plesom so prikazali davne Ä?ase, nekoÄ?, nekje, ko je prva generacija vaĹĄkih otrok ĹĄla v ĹĄolo. Zapeli pa so tudi novo himno, ki so jo zloĹžili ob 50-letnici sodobnega ĹĄolskega poslopja in 200-letnici ĹĄolstva v Ĺ entilju.

ĹĄolskega dne v novi ĹĄoli, me je sosed z motorjem odpeljal v ĹĄolo.ÂŤ

ÂťV ĹĄolo splaÄ?a se hoditi in se vsak dan nove stvari nauÄ?iti.ÂŤ

Ĺ entiljski otroci so prviÄ? ĹĄli v ĹĄolo v domaÄ?em kraju pred dvema stoletjema, odkar so vstopili v novo ĹĄolo, pa je minilo pol stoletja. Ĺ ola je tudi v tem relativno kratkem Ä?asu spreminjala svojo obliko, saj se je zaradi prostorske

â?ą

Na podruĹžnici v Ĺ entilju je letos 64 otrok v ĹĄtirih oddelkih, saj sta 3. in 4. razred kombinirana. Šola je prepolna, tako kot matiÄ?na,ÂŤ pravi ravnateljica in dodaja, da se vpis v podruĹžnico iz leta v leto razlikuje, zadnja leta pa naraĹĄÄ?a.

stiske dograjevala in prenavljala, danes ji je pripojen tudi vrtec.

Krajevna skupnost je podprla obnovo ĹĄole leta 1999, z donacijami, prostovoljnim delom, ureja-

njem okolice ĹĄole, vkljuÄ?evanjem ĹĄolarjev v dogajanje v kraju pa so tudi druĹĄtva in posamezniki pokazali, da je ĹĄola pomemben del druĹžbenega Ĺživljenja v kraju.

Prihajajo elektronski bolniĹĄki listi V Zdravstvenem domu Velenje so zaÄ?eli prejĹĄnji teden uvajati elektronske bolniĹĄke liste v treh ambulantah, dveh pediatriÄ?nih in eni sploĹĄni Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 5. novembra – Potrdilo o upraviÄ?eni zadrĹžanosti od dela oziroma bolniĹĄki list, ki ga zavarovancu izda njegov sploĹĄni osebni zdravnik ali otrokov zdravnik, da lahko ta uveljavlja pravico do izplaÄ?ila nadomestila plaÄ?e med zaÄ?asno zadrĹžanostjo od dela, bo od 1. februarja 2020 le v elektronski obliki. Zdravniki bodo bolniĹĄke liste tiskali le ĹĄe izjemoma.

V Zdravstvenem domu Velenje so uvajanje zaÄ?eli prejĹĄnji

teden. ÂťTrenutno poteka v treh ambulantah, dveh pediatriÄ?nih in eni sploĹĄni, druge pa se nam bodo pridruĹževale postopno,ÂŤ je povedala strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje in pediatrinja Katarina Rednak ParadiĹž. ÂťVzporedno pa za zdaj obstaja ĹĄe oboje, digitalno potrdilo in stiskani obrazec, ki ga dobijo v roke.ÂŤ Uvedba elektronskih bolniĹĄkih listov predstavljala pomembno novost zlasti za zaposlene. Delodajalcem jim ne bo treba veÄ? dostavljati papirnega bolniĹĄke-

Strokovna direktorica ZD Velenje Katarina Rednak ParadiĹž: Želimo si, da bi bili procesi hitri, kliki enostavni, da bi lahko veÄ? Ä?asa posvetili pacientu.ÂŤ

Ĺ olstvo v Ĺ entilju in sam kraj sta se razvijala z roko v roki. Na ĹĄoli in v krajevni skupnosti si Ĺželijo, da bi tako tudi ostalo. Zato skupaj navijajo za izgradnjo novega objekta za vrtec, pouk na razredni stopnji in ĹĄportno udejstvovanje. Ker ĹĄentiljski otroci nikoli

đ&#x;”˛

ÂťSredi vasi na travi stoji, se v soncu nam bleĹĄÄ?i. / BoljĹĄe ĹĄole na svetu ni, radi imamo jo vsi. / Ĺ ola prav velika ni, ko vanjo spravimo se vsi. / Upamo, da poÄ?i ne, ker 50 let Ĺže stara je. / Ponosni smo na naĹĄo ĹĄolo, saj tako posebna je. / Pet uÄ?ilnic tu imamo, to za nas prav dosti je! / V Ĺ entilju znanje kar leti, kar kdo pove, znajo Ĺže vsi. / Ta ĹĄola je polna spoĹĄtovanja, kulture, talentov, zabave in znanja,ÂŤ se glasi himna.

Novost bo prinesla poenostavitve postopkov in prihranke pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, osebnih zdravnikih, ki so pooblaĹĄÄ?eni za izdajo ‘zelenega’ bolniĹĄkega lista, zavarovancih, delodajalcih, FinanÄ?ni upravi, Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje in ZZZS. ga lista, ampak bodo delodajalci do bolniĹĄkih listov za svoje zaposlene dostopali preko portala SPOT (eVEM), delodajalcem pa bo uvedba prinesla poenostavitev oddaje zahtevkov za refundacijo nadomestila plaÄ?e na ZZZS. Kaj pa zdravstvenemu osebju? ÂťCilj digitalizacije je, da bi se zdravstveni delavci lahko veÄ? posveÄ?ali pacientu. Za zdaj pa tako zdravnik kot medicinska sestra ĹĄe vedno veliko Ä?asa preĹživita z gledanjem v ekran, tipkanjem, pisanjem stvari v elektronski obliki, namesto z gledanjem

iz oÄ?i v oÄ?i s pacientom. Vsi si Ĺželimo, da bi bili ti procesi hitri, kliki enostavni, da bi se lahko bolj posvetili pacientu, njegovemu pregledu, razgovoru z njim ‌ Na Ĺžalost bo vsaj na zaÄ?etku na raÄ?un pacienta za to novost ĹĄla ĹĄe kaka minuta veÄ?. Upamo, da se bo sistem ĹĄe dograjeval, dopolnjeval in postal optimalen. Vsak zaÄ?etek pa je teĹžak. Zelo dobro sodelujemo z naĹĄimi informatiki, prisluhnejo nam in skupno delamo v dobro pacienta.ÂŤ đ&#x;”˛

Medgeneracijsko praznovanje Svetovnega dneva otroka

BoljĹĄi stik z zunanjim svetom Ĺ martno ob Paki, 10. novembra – Slavnostna sveta maĹĄa v poÄ?astitev farnega zavetnika svetega Martina v Ĺ martnem ob Paki je bila minulo nedeljo ĹĄe bolj slovesna kot sicer. Pred zaÄ?etkom obreda, ki ga je poleg ĹĄmarĹĄkega Ĺžupnika in dekana Dekanije BraslovÄ?e Ivana Napreta vodil tudi upokojeni ljubljanski nadĹĄkof, msgr. Mag. Alojz Uran, so svojemu namenu predali sluĹĄno zanko.

Franc ForĹĄtner, predsednik MedobÄ?inskega druĹĄtva gluhih in nagluĹĄnih Velenje, nam je dejal, da je pridobitev zelo pomembna za ljudi z okvaro sluha, ki uporabljajo sluĹĄne aparate in polĹževe vsadke. OmogoÄ?a jim namreÄ? boljĹĄi stik z zunanjim svetom. ÂťKo se Ä?lovek priklopi na elektronsko napravo, mu ta omogoÄ?i boljĹĄe razumevanje izgovorjenega, saj prepreÄ?uje motnje, kot so od-

niso imeli redne ĹĄportne vzgoje, saj v improvizirano telovadnico v ĹĄoli od nekdaj zamaka. In ker ĹĄola za vse otroke postaja pretesna. ÂťLetos je na OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje toliko otrok, da smo morali en razred petoĹĄolcev pustiti v Ĺ entilju, kjer je bila ena uÄ?ilnica ĹĄe kolikor toliko prosta, medtem ko je bila matiÄ?na ĹĄola povsem zasedena. StarĹĄi so nam pri tem stali ob strani,ÂŤ je povedala ravnateljica in opozorila, da ĹĄola ni le prenatrpana, ampak ima tudi teĹžave s podmokom, nima telovadnice, zato se skupaj s krajevno skupnostjo dogovarjajo z Mestno obÄ?ino Velenje za novogradnjo. ÂťDa bodo pogoji za vse ĹĄolarje tako na matiÄ?ni ĹĄoli kot podruĹžnici izenaÄ?eni,ÂŤ pojasnjuje.

katero je z dejavnostjo pristojno omenjeno medobÄ?insko druĹĄtvo, Ĺže veliko. PrednjaÄ?i pa mestna obÄ?ina Velenje, ki se ponaĹĄa z nazivom invalidom prijazna obÄ?ina. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je z elektronsko napravo za boljĹĄo sliĹĄnost oseb s teĹžavami sluha sedaj opremljen drugi objekt.

Pred Ä?asom so jo namreÄ? Ĺže vgradili v dvorano Marof pri HiĹĄi mladih.

Skorno – Florjan, 20. novembra – V sredo ob 17.30 bo MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje v sodelovanju z druĹĄtvi prijateljev mladine iz Ĺ aleĹĄke doline pripravila praznovanje. Prireditev tradicionalno pripravijo prav na Svetovni dan otroka. Na MZPM Velenje se trudijo, da je prireditev vsako leto v drugem kraju. Letos bo v domu krajanov Skorno – Florjan, kjer je zelo aktivno tudi tamkajĹĄnje druĹĄtvo prijateljev mladine, ki bo ob pomoÄ?i krajevne skupnosti pomagalo pri pripravi dvorane in izvedbi prireditve. Program, poln glasbe, plesa in igre, bo tudi medgeneracijsko obarvan, prevladovali pa bodo nastopi otrok, ki vedno navduĹĄijo s svojo ustvarjalnostjo. V programu bodo obiskovalci prireditve, s katero bodo obeleĹžili tudi 30-letnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, spoznali tudi druĹĄtva prijateljev mladine, ki jih je v Ĺ aleĹĄki dolini 15. V njih se prostovoljci vse leto trudijo, da v svojih okoljih pripravljajo pestre programe za otroke in druĹžine, enkrat letno pa se predstavijo na skupni prireditvi. Vstop bo prost.

Tp

đ&#x;”˛

S sluĹĄno zanko je sedaj opremljena tudi ĹĄmarĹĄka cerkev. Pridobitev je blagoslovil upokojeni ljubljanski nadĹĄkof Alojz Uran.

mev, ĹĄumenje, hreĹĄÄ?anje in drugo, ki se pojavi v prostoru. Zaradi tega uporabnik veliko laĹžje sodeluje na dogodkih. Je pa ob tem treba povedati ĹĄe, da je sluĹĄna zanka v objektu montirana in nastavljena na primerno jakost. Ta pa seveda ni za vse uporabnike enako uÄ?inkovito nastavljena, zato je treba aparat nastaviti na to funkcijo.ÂŤ Po zagotovilih ForĹĄtnerja je indukcijskih oziroma sluĹĄnih zank na obmoÄ?ju regije SaĹĄa, za

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

14. novembra 2019

Ĺ oĹĄtanj vonj po usnju ohranja v muzeju Muzej usnjarstva na Slovenskem, poklon ĹĄtevilnim generacijam ĹĄoĹĄtanjskih usnjarjev, je napolnil deset let – Vrata je prviÄ? odprl 19. novembra 2009 Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Odprtje Muzeja usnjarstva na Slovenskem pred desetimi leti je bil v Ĺ oĹĄtanju velik dogodek. Usnjarstvo je v Ĺ oĹĄtanju dajalo kruh ĹĄtevilnim generacijam, ime mesta poneslo po svetu, v Ĺ oĹĄtanjÄ?anih pa veÄ? kot dve stoletji vzbujalo ponos.

Vse to je bilo vredno, da mu v mestu z vonjem po usnju, kot ga imenuje kustos dr. Miran Aplinc, postavijo muzej.

Muzej usnjarstva na Slovenskem je enota Muzeja Velenje.

Nastal je po zamisli iniciativnega odbora, ki so ga podprle Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, TehniĹĄki muzej Slovenije in nekdanji centri usnjarstva, deset let potem, ko je leta 1999 Tovarna usnja Ĺ oĹĄtanj zaprla vrata.

Glavnino iniciativnega odbora so sestavljali Danilo ÄŒebul, Tone Ravnikar, Alenka Slatnar, Miran Aplinc, Peter Radoja, ki so imeli za to moÄ?no (tudi finanÄ?no podporo) Krajevne skupnosti

Na obletnico odprtja vseslovensko sreÄ?anje usnjarjev Ob desetletnici odprtja muzeja, prav na dan 19. novembra, pripravljajo letos vseslovensko sreÄ?anje usnjarjev. V okviru sreÄ?anja bodo pripravili okroglo mizo, na kateri bodo spregovorili o nastajanju in dejavnosti muzeja in si ogledali dokumentarni film o druĹžini VoĹĄnjak in Tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj.

uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je aktivno sodelovala pri ustanovitvi muzeja, ťtevilnim generacijam ĹĄoĹĄtanjskih usnjarjev in tudi druĹžini VoĹĄnjak postavi trajen zgodovinski spomin na dolgoletno in uspeĹĄno usnjarsko tradicijo.ÂŤ Muzej je danes napolnjen z obiskovalci in vsebino. Miran Aplinc: ÂťGlede na poslanstvo muzeja, ki zbira, hrani, dokumentira in javnosti predstavlja kulturno dediĹĄÄ?ino s podroÄ?ja usnjarstva na celotnem sloven-

Miran Aplinc: ÂťV muzeju je ujet vonj po usnju.ÂŤ

Zunanji del je posveÄ?en industrijskim strojem v usnjarstvu.

Ĺ oĹĄtanj. PravoÄ?asno so se zavedali, da je treba industrijsko dediĹĄÄ?ino shraniti, zaĹĄÄ?ititi, verjeli so, da bo priĹĄel Ä?as, ko jo bodo lahko postavili na ogled. Brez njihovega razumnega ravnanja, ki so ga sproĹžili takoj po steÄ?aju Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj, danes muzeja z razstavama Usnjarstvo v Ĺ oĹĄtanju in Usnjarski stroji zagotovo ne bi bilo.

Do zamisli o muzeju in tem, da Âťse gre v investicijoÂŤ, se je pozi-

tivno opredelil svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in imenoval projektno skupino. Tako se je zaÄ?elo postavljanje temeljev trajnemu spominu na usnjarsko tradicijo, ki se je v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela odvijati leta 1788, svoj najveÄ?ji razcvet pa doĹživela na zaÄ?etku 20. stoletja. Leta 2003 se je skupaj z Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj zaÄ?ela priprava projektne dokumentacije, idejne zasnove in vse potrebo za to, da se, kot pravi Alenka VerbiÄ? iz

Usnjarstvo na plakatni razstavi DomaÄ?ini se z zanimanjem ustavljajo in obujajo spomine Ĺ oĹĄtanj – Deset let mineva, odkar so v Ĺ oĹĄtanju odprli Muzej usnjarstva na Slovenskem.

Doslej si ga je ogledalo veÄ? kot 29.000 obiskovalcev. Za uvod v praznovanja so pripravili razstavo na Trgu svobode, ki obsega 15 panojev, njeni avtorji pa so

Miran Aplinc, Jernej Hozjan in Mojca Ževart.

V muzeju poleg stalnih pripravljajo tudi zaÄ?asne razstave, veliko pozornosti namenjajo zbiranju snovne in nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine, zelo pa skrbijo tudi za domoznanstvo.

Tovarna usnja je v 210-letni zgodovini pustila velik peÄ?at, ne samo v Ĺ oĹĄtanju, temveÄ? tudi v Sloveniji, Evropi in svetu.

Zlasti domaÄ?ini se z velikim zanimanjem ustavljajo ob panojih. Eden od njih, JoĹže OĹĄep iz TopolĹĄice, se je vanjo ĹĄe posebej poglobil. Z razlogom: ÂťV Tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj sem se leta 1963 izuÄ?il za elektriÄ?arja. Na tiste Ä?ase imam lepe spomine.

Marsikaj, kar sem videl tistikrat, vidim danes na tej razstavi. Muzej je lep spomenik usnjarstvu, a ĹĄe ni tak, kot bi moral biti. Potreboval bi ĹĄe precej prostora, da bi lahko prikazal vse, kar je usnjarna predstavljala. NajbrĹž za to ni denarja!ÂŤ đ&#x;”˛

Postanite naroÄ?nik JoĹže OĹĄep: ÂťV Tovarni usnja sem se izuÄ?il za elektriÄ?arja.ÂŤ

mkp

â?ą

Na ogled sta stalni zbirki, v notranjem delu Usnjarstvo v Ĺ oĹĄtanju, v zunanjem Industrijski stroji v usnjarstvu.

skem ozemlju, zbiramo predmete, slikovno gradivo in priÄ?evanja in dopolnjujemo zbirko, v depojskih prostorih pa hranimo predmete, ki jih bomo uporabili, ko se bo muzej razvil v drugo fazo; vsaj upamo, da se bo. NaÄ?rtovana je vsekakor bila,ÂŤ pravi Aplinc.

V vsem tem Ä?asu so veliko delali na strokovnem podroÄ?ju, pripravljajo simpozije, izdajajo zbornike. Na poseben naÄ?in s Klepeti pod Pustim gradom in Filmskimi veÄ?eri bogatijo domoznansko podroÄ?je in zbirajo nesnovno kulturno dediĹĄÄ?ino. Teh klepetov je bilo Ĺže ĹĄestinĹĄestdeset! Filmske veÄ?ere pa uspeĹĄno pripravljajo Ĺže od leta 2012. V desetih letih so pripravili Ĺže 12 obÄ?asnih razstav ter nekaj gostujoÄ?ih. đ&#x;”˛

Filmski dnevi LUX Velenje, 19.–24. november – Evropske filme, ki so se zaradi aktualnih tematik in osvetljevanja sodobne evropske druĹžbe uvrstili v finale filmske nagrade LUX, bodo prihodni teden vrteli tudi v Kinu Velenje. Med finalisti je tudi slovenska manjĹĄinska koprodukcija, film Bog obstaja, ime ji je Petrunija makedonske reĹžiserke Teone Strugar Mitevske. Ogledali si ga bodo lahko velenjski gimnazijci. Film Kraljestvo ĹĄpansko-francoske koprodukcije si bodo ogledali ostali dijaki Ĺ olskega centra Velenje, pred predstavo pa jih bo nagovorila vodje Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak. Tretjega finalista, film NereĹĄeni primer Daga HammarskjĂślda, pri katerem so sodelovali filmarji iz Danske, NorveĹĄke, Ĺ vedske in Belgije, pa bodo zavrteli za ĹĄirĹĄo javnost v nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri. Ogled bo đ&#x;”˛ tf brezplaÄ?en.

Kotel za ‌ Bojan Pavťek

Vem, da se dotiÄ?na tema trenutno preĹžvekuje v razliÄ?nih medijih in se med ĹĄtevilnimi njenimi preĹžvekovalci najdemo tako laiki kot tudi visoko usposobljeni strokovnjaki. Trenutno stanje skrbi, straĹĄi, predvsem pa napeljuje k nezaupanju v odgovorne instance, ki kot vse kaĹže, dogajanje v javnosti spremljajo bolj v prostem teku. Uvodne besede so namenjene skakanju okrog vrele kaĹĄe, ki se prekuhava v naĹĄi kotlini oziroma kotlu. Marsikdo Ĺže po malem sumi, da prihaja varovalni nasip med najveÄ?jima jezeroma v krizo srednjih let. MoÄ?no sicer hrepeni po tem, da bi bil spet vitalen kot nekoÄ?. A njegova trenutna trdnost ne vliva veÄ? takĹĄnega zaupanja kot takrat, ko mu je potenco dvigovala zadostna koliÄ?ina pepela, pa tudi ostalih veznih surovin na Ä?elu s sadro in Ĺžlindro. Ĺ˝ilice in gube, ki gravirajo njegovo povrĹĄino, se kljub vsakodnevni negi s teĹžko mehanizacijo poveÄ?ujejo, odstirajo, erodirajo, ugrezajo. Da bi ostal veÄ?no mlad, a obenem Ä?okat in trden kot grajski most, se posluĹžuje tudi preparacij s substancami od blizu in daleÄ?, ki morda niso najbolj primerne sestavine za ekoloĹĄki eliksir veÄ?nosti. Kljub temu da nas skrbniki delikatnega obmoÄ?ja po potrebi tolaĹžijo o razlogih takĹĄnega poÄ?etja, pa marsikaj nasutega lahko tudi pronica v njegovo notranjost. In seveda tudi v jezero. Le streljaj stran pa fabrika, tudi dobaviteljica veziva za nasip, izjavlja, da se pripravlja na nizkoogljiÄ?no druĹžbo.

To transformacijo je potrebno druĹžbi, ki prebiva v njeni okolici, argumentirati s poslovnimi idejami. Na primer z namero o soseĹžigu alternativnega goriva iz predelanih, okolju nenevarnih odpadkov. Ĺ lo naj bi predvsem za odpadke iz razliÄ?nih vrst plastike, papirja, kartona, tekstila, lesa, stiropora ‌ ali RDF, kot se s tujko imenuje to gorivo (Refuse Derived Fuel) oz. v Ä?lankih navajajo tudi SRF (Solid Recovered Fuel). In ker na leto v Sloveniji nastane vsaj 150.000 do 200.000 ton teh za seĹžig godnih odpadnih surovin, bi se v ĹĄoĹĄtanjskih peÄ?eh kremiralo skoraj vse, kar smo v naĹĄi deĹželici na prvi pogled nenevarnega pustili na smetiĹĄÄ?ih.

Predvideva se namreÄ? seĹžig 160.000 ton odpadkov na leto. Na tem mestu je smiselno v enaÄ?bo vriniti ĹĄe spremenljivke, ki lahko v elektrarniĹĄke ambicije po nizkoogljiÄ?nem statusu vnesejo kanÄ?ek dvoma. Moderne seĹžigalnice odpadkov so namenjene in zato ustrezno prilagojene seĹžiganju odpadkov. Imajo tudi urejeno Ä?iĹĄÄ?enje dimnih plinov za odstranjevanje onesnaĹževal, a kljub temu so ĹĄtevilne raziskave pokazale, da povzroÄ?ajo onesnaĹževanje okolja. Bloka 5 in 6, ki naj bi bila konÄ?ni postaji nenevarnih odpadkov, pa nista bila zasnovana kot seĹžigalnici odpadkov. Ali paÄ?? V tem primeru je bila pred njuno gradnjo ta moĹžnost javnosti zamolÄ?ana. Ni zanemarljiv tudi stranski uÄ?inek transporta okoli 160.000 ton slovenskega nenevarnega balasta, ki Ĺže s prevozom v Ĺ oĹĄtanj (ne glede na tip prevoza) ne bo pustil nizkega ogljiÄ?nega odtisa. Nikakor, res nikakor pa se ne morem znebiti obÄ?utka, da je dobiÄ?konosna strategija v imenu drĹžavne energetske samozadostnosti in okoljske smetiĹĄÄ?ne vzdrĹžnosti naĹĄe zelene Slovenije Ĺ aleĹĄko kotlino (znova) uporabila kot Ĺžrtveno jagnje na poti v trajnostno naravnano prihodnost. Degradiranost lokalnega okolja kot posledica nenasitne teĹžke industrije se je in se bo, kot kaĹže, ĹĄe s pridom uporabljala kot priroÄ?en izgovor za implementacijo programov, ki se jih ostali Ä?isti svet izogiba.

AngleĹĄka kratica GIGO izhaja iz zgodnjega obdobja raÄ?unalniĹĄtva in pomeni Garbage in, garbage out (odpadki noter, odpadki ven). Opisuje koncept, ko vnos napaÄ?nih ali nesmiselnih podatkov v proces ustvari le nesmisle oziroma ÂťodpadkeÂŤ. Bo pri nas kaj drugaÄ?e!? đ&#x;”˛

100 kolumn Bojana PavĹĄka Velenje, 19. november – V ponedeljek ob 19.11 se bo v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?ela predstavitev zbirke stotih kolumn domaÄ?ina Bojana PavĹĄka, ki redno objavlja v rubriki Alternator v tedniku NaĹĄ Ä?as. V desetletnem obdobju je o kulturi, arhitekturi, ekologiji, gospodarstvu in drugih temah iz Ĺ aleĹĄke doline zapisal 62.469 besed. Vsaki kolumni je v knjigi dodal tudi avtorsko grafiko, s katero ponudi ĹĄe vizualno interpretacijo teme. Publikacija je celovit prikaz avtorjevega razmiĹĄljanja o dogajanju na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, ki poleg njemu lastnega pogleda na obravnavane vsebine mnogokrat ponudi tudi kreativne reĹĄitve posameznih zgodb. đ&#x;”˛

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

tf

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Priznanje Ane Mlakar dr. AmbroĹžu KvartiÄ?u NaĹĄ nekdanji radijski sodelavec dr. AmbroĹž KvartiÄ? je dobitnik letoĹĄnje nagrade Ane Mlakar za najobetavnejĹĄega mladega napovedovalca. Ponosni smo na to, ĹĄe posebej, ker je prve napovedovalske radijske korake delal na Radiu Velenje, potem pa ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer dela kot televizijski in radijski napovedovalec. Ob uspehu mu iskreno Ä?estitamo tudi nekdanji sodelavci. ÂťAmbroĹž KvartiÄ? kot radijski in televizijski napovedovalec v slovenski medijski prostor prinaĹĄa sveĹžo energijo. Dokazuje se kot vsestranski govorec, ki se dobro znajde v vseh govornih poloĹžajih. S presenetljivo lahkotnostjo interpretacijsko obvladuje raznovrstne Ĺžanre, kot govorni interpret je prijetno domaÄ?, sproĹĄÄ?ujoÄ?, v vseh zvrsteh prepriÄ?ljiv, mehak, obenem pa prodoren in duhovit.

1. VLADO KRESLIN – Kaj naj ti prinesem, draga 2. IVANO – ObeÄ?ajem 3. MANOUCHE – Ĺ ikana

SporoÄ?ilnost besedila decentno nadgrajuje s stilno natanÄ?no umerjeno intonacijo, ki v kombinaciji z zborno izreko posluĹĄalcu omogoÄ?a radiofonski uĹžitek,ÂŤ je zapisalo DruĹĄtvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije v obrazloĹžitvi letoĹĄnje nagrade. ÄŒlane druĹĄtva zdruĹžuje zavezanost najviĹĄji vrednoti – negovanju vrhunske ravni slovenskega govorjenega jezika. Za vrhunske doseĹžke podeljujejo kristalni globus, nagrado Ane Mlakar pa najobetavnejĹĄemu mlademu napovedovalcu.

Vlado Kreslin predstavlja novo skladbo Kaj naj ti prinesem, draga s prihajajoÄ?ega istoimenskega albuma. Avtor glasbe in besedila je Vlado, aranĹžma pa sta naredila skupaj z Galom Gjurinom, ki je pesem tudi produciral. Skladbo spremlja tudi Ä?udovit videospot avtorice Andreje ZavrĹĄnik.

đ&#x;”˛

NaĹĄ nekdanji sodelavec AmbroĹž KvartiÄ? z nagrado Ane Mlakar

GLASBENE novice

Lady Gaga v drami o umoru Maurizia Guccija Pevka Lady Gaga je po nastopu v filmu Zvezda je rojena, za katerega je bila nominirana za oskarja za najboljĹĄo igralko, dobila novo filmsko vlogo. Zaigrala bo v drami Ridleyja Scotta o umoru Maurizia Guccija iz slavne italijanske modne druĹžine. Prevzela bo vlogo njegove nekdanje Ĺžene Patrizie Reggiani, ki so jo obtoĹžili, da je naroÄ?ila umor. Maurizzija Guccija je leta 1995, ko je bil vodja druĹžinske modne hiĹĄe, pred njegovo pisarno ustrelil plaÄ?anec. Dve leti kasneje so Patrizio Reggiani aretirali in jo leto zatem obsodili na 29 let zapora zaradi vloge pri njegovem umoru. Leta 2016 so jo izpustili zaradi primernega vedenja.

Muzikal o Ĺživljenju Tine Turner

11

107,8 MHz

14. novembra 2019

Legendarna ameriĹĄka pevka Tina Turner bo konec novembra dopolnila 80 let, na Broadwayju pa so pravkar zaÄ?eli prikazovati muzikal, ki pripoveduje njeno Ĺživljenjsko zgodbo.

Upodobila jo je igralka Adrienne Warren.

Muzikal pripoveduje o skromnih pevkinih zaÄ?etkih, o njenem vzponu v Ä?asu, ko je bila poroÄ?ena z Ikeom Turnerjem, za katerega je kasneje v avtobiografiji razkrila, da jo je trpinÄ?il, o obdobju brezupa, ko ga je zapustila leta 1976 in so ji skoraj vse velike glasbene zaloĹžbe prepreÄ?ile, da bi zgradila solistiÄ?no kariero, ter o velikem povratku leta 1984 z veÄ?krat platinastim albumom Private Dancer. V predstavi so uporabljene njene uspeĹĄnice, kot so Proud Mary, River Deep, Mountain High in Simply the Best. Tina Turner je v karieri prodala 180 milijonov albumov po svetu in prejela 11 grammyjev ter grammyja za Ĺživljenjsko delo.

Foto: A. Slavinec

z naslovom Last Christmas, za katerega je zgodbo napisala Emma Thompson, navdih zanjo pa je naĹĄla prav v glasbi Georgea Michaela in dua Wham. George Michael je umrl na boĹžiÄ? leta 2016 v 54. letu starosti zaradi teĹžav s srcem in jetri. V svoji skoraj 40-letni karieri, tudi z duom Wham!, je prodal veÄ? kot sto milijonov ploĹĄÄ?. Med njegovimi najbolj znanimi hiti so Wake Me Up Before you Go-Go, Last Christmas in Faith.

Miley Cyrus zaradi teĹžav z glasilkami na prisilen poÄ?itek

Tri leta po smrti Georgea Michaela nova pesem Pokojni britanski pevec George Michael je tik pred smrtjo leta 2016 posnel ĹĄe eno pesem, ki je premierno predvajanje doĹžive-

Pevka Miley Cyrus zaradi operacije glasilk nekaj Ä?asa ne bo smela govoriti in peti. TeĹžave z glasilkami so odkrili med zdravljenjem hude angine, zaradi ka-

tere je bila veÄ?ji del oktobra v bolniĹĄnici. Kot so ĹĄe sporoÄ?ili, se bo zaradi teĹžav nekoliko zavleklo tudi snemanje njenega novega albuma, pod vpraĹĄajem pa je tudi nova turneja in glasbeno sodelovanje v novem filmu o ÄŒarlijevih angelÄ?kih. A Miley je optimistiÄ?na in za zdaj ni odpovedala nobenega naÄ?rtovanega projekta.

Bryan Adams dopolnil 60 let Kanadski glasbenik Bryan Adams je 5. novembra dopolnil 60 let. Z glasbo se je zaÄ?el resneje ukvarjati sredi 70. let, v zaÄ?etku 80. je s tretjim albumom Cuts Like a Knife zaslovel najprej v Severni Ameriki, svetovno slavo pa mu je leta 1984 prinesla Ä?etrta ploĹĄÄ?a Reckless.

Na njej so uspeĹĄnice, kot so Run to You, Heaven, Summer of 69 in It's Only Love v duetu s Tino Turner. Bryan Adams velja za enega najbolje prodajanih kanadskih glasbenikov vseh Ä?asov.

Letno izvede veÄ? kot 100 koncertov. Trenutno je na turneji Shine A Light, na kateri predstavlja istoimenski studijski album, 14. po vrsti, ki je izĹĄel marca letos. Turnejo je zaÄ?el maja v Severni Ameriki, v Evropi pa je najprej nastopil minuli petek v Celovcu. V Ljubljani je nazadnje koncertiral novembra lani v sklopu turneje The Ultimate Tour.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL ORIGINAL Ĺ TAJERCI - Ne morem naprej 2 ANSAMBEL POGUM - Nocoj ves svet bo moj 3 ANSAMBEL VESELI SAVINJÄŒANI - Ko me objame 4 ANSAMBEL MLADI KORENJAKI - Najin poljub 5 ANSAMBEL SPEV - Otroku 6 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA - Dekle pod staro vrbo 7 ANSAMBEL DOLENJSKIH 5 - Pesem o Dolenjski 8 ANSAMBEL JARICA - Hvala ti 9 ANSAMBEL MLADI GAMSI - Zapel bom pod oknom 10 ANSAMBEL REFREN - Lahko greĹĄ

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EROS RAMAZZOTTI Priljubljeni italijanski glasbenik Eros Ramazzoti se bo 23. novembra ustavil v ljubljanskih StoĹžicah, kjer bo v sklopu turneje Vita ce n'e predstavil skladbe s svojega aktualnega istoimenskega albuma.

TOMAĹ˝ PENGOV Ob sedemdesetletnici rojstva TomaĹža Pengova je izĹĄla dvojna ploĹĄÄ?a z naslovom Kamor greĹĄ. Prvi ploĹĄÄ?ek prinaĹĄa enajst priredb Pengovovih pesmi iz razliÄ?nih obdobij njegovega ustvarjanja, na drugem pa je posnetek njegovega koncerta iz Kluba K4 novembra leta 1994.

BURYANA

la pred kratkim na radiu BBC. Pesem z naslovom This Is How (We Want You To Get High), ki govori o druĹžbenih problemih, so vkljuÄ?ili tudi v prihajajoÄ?i film

Danijelo Burjan je javnost spoznala, ko se je uvrstila na svetovni finalni izbor Miss Earth, kjer se je uspela

uvrstiti med dvanajst najlepťih Zemljank. Tokrat se predstavlja z novo pesmijo z naslovom Zadnjikrat, nadela pa si je tudi novo umetniťko ime – Buryana.

OKUSTIÄŒNI Zasedba OkustiÄ?ni s pridruĹženo Ä?lanico Jadranko Juras je pred kratkim predstavila novo skladbo z naslovom Enkratna, neponovljiva. Skladba, ki je zdaj dobila tudi video podobo, napoveduje izid istoimenskega albuma skupine, ki bo luÄ? sveta ugledal 18. novembra.

POSKOÄŒNI IN DERENDA PoskoÄ?ni so z NuĹĄo Derenda posneli skladbo z naslovom Beli oblaki, bele sneĹžinke, ki Ĺže diĹĄi po boĹžiÄ?no-novoletnih praznikih. Videospot so delno posneli v Avstriji, tik pod vrhom MĂślltala, na viĹĄino nad 3000 metrov, kjer so naĹĄli dovolj snega za potrebe snemanja.

www.radiovelenje.com

Naš čas, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

14. novembra 2019

⏪

»Veš, Mojca, da ti kar malo zavidam martinovo. Vinogradniki imate svoj praznik, veselite se novega vina, cela Slovenija slavi. Ko bi bil tudi za ljubitelje testenin takšen praznik,« je šmarški vinogradnici Mojci Praprotnik potarnal izdelovalec testenin Gregor Šilc. Ona pa je skomignila: »Si pa sam izmisli praznik testenin, zakaj pa ne! Samo ne vem, pri katerem svetniku boš našel zavetništvo.«

frkanje ⏬

Eva Štraser (levo) je tista velenjska mladenka, ki sodi med najperspektivnejše start upe velenjskega inkubatorja. Direktorica Karla Sitar je že dolgo ponosna nanjo, ko pa je prejela Eva posebno nagrado Gospodarske zbornice za inovacije za svoje biorazgradljive odpadke, pa ji je rekla: »Zdaj pa je čas za malo užitka in počitka!« Eva ji je brez besed sledila in takole sta se razvajali. Bilo jima je zelo všeč, a vseeno še ne toliko, da bi pozabili na delo.

Podžupanja Mestne občine Velenje v prejšnjem mandatu Breda Kolar (stoji na sredini) je na Bučariji v Šmartnem ob Paki s svojo ekipo preverjala, kako so kaj strašljive »čarovnice« v drugem okolju. In njena ugotovitev: »V Šmartnem imajo očitno svojih dovolj, pa še teh se ne bojijo, kako bi se torej tistih, ki prihajamo od drugod«.

V Južni Koreji živi žrebec Jingjang, ki ga nekateri označujejo za lenega, spet drugi pa za genialnega. Mlad konj je vsekakor odločen, da ljudem ne bo pustil, da ga jezdijo. Vsakič, ko ga skušajo zaposleni na ranču, kjer Jingjang domuje, zajahati, se tako dramatično zruši na tla in se dela mrtvega, delavcem pa se pri tem včasih še prisrčno posmeje.

»Zelo je prisrčen, ampak zelo poreden,« je dejal eden od zaposlenih. S svojimi dejanji si je navihani konj pridobil že vrsto privržencev, največ seveda na spletu, kjer krožijo posnetki njegovega ravnanja. »Konj je genialen. Ko bi le lahko, bi tudi sam takole zaigral vsakič, ko se mi približa nekdo, ki ga ne maram,« je zapisal eden od uporabnikov družbenih omrežij.

Rak prodan za rekordno ceno Na eni od ribjih tržnic na zahodu Japonske so nedavno raka vrste snežni morski pajek prodali za pet milijonov jenov (41.400 evrov). Po podatkih predstavni-

leglo,« je dejal kupec Tetsuji Hamašita. Sedanji lastnik raka, ki je vodja prodajalne z morsko hrano, namerava 1,24 kilograma težkega raka prodati vrhunski japonski restavraciji v Tokiu. Ista trgovina je tudi na lanski dražbi plačala rekorden znesek, ko je za snežnega morskega pajka odštela dva milijona jenov (16.500 evrov). Guinnessova knjiga rekordov je lani tistega raka oklicala za najdražje prodanega na svetu. »Letošnji nakup je presegel lansko rekordno ceno, torej verjamemo, da je to verjetno najdražji rak na svetu,« je dejal predstavnik tamkajšnjih oblasti Šota Inamono.

So zabavnejši moški ali ženske?

Ameriški raziskovalci univerz Aberystwyth iz Severne Karoline in Yalea so v želji, da bi odkrili, ali so zabavnejši moški ali ženske, analizirali rezultate 28 preteklih raziskav, ki so bile objavljene med letoma 1976 in 2018.

Ugotovili so, da je rezultat moških naporov, da bi bili šaljivi, v 63 odstotkih primerov uspešnejši od ženskih naporov. Raziskave se sicer niso ukvarjale s profesionalnimi komiki in komičarkami, temveč z običajnimi ljudmi. Eden od raziskovalcev študije Gil Greengross je ugoto-

vil, da podatki kažejo na to, da igra humor pomembno vlogo pri zapeljevanju, saj naj bi ženske pri moških s smislom za humor prepoznale inteligenco, medtem ko naj bi moške bolj privlačile ženske, ki se smejijo njihovim šalam. Moški morajo zato aktivno tekmovati v tem, kateri lahko žensko bolj očara s svojim smislom za humor, medtem ko naj bi se morale ženske zgolj smejati snubcem.

V solzah zaradi dosmrtne prepovedi igranja igre Fortnite 17-letni Youtube zvezdnik FaZe Jarvis je fant, ki je uspel na Youtube kanalu ustvariti pravo kariero, medtem ko je igral in komen-

Slavili smo 30-letnico padca pregrade med Nemčijama v Berlinu. Pri nas pa si nihče nikakor ne želi »padca« pregrade v Šaleški dolini med Velenjem in Šoštanjem.

Pokrajine nad vse Rojevanje pokrajin v Sloveniji je prišlo na najvišje ravni. O tem so razpravljali celo s predsednikom države Pahorjem. Slišati je, da so naredili korak naprej. Karkoli že to pomeni.

EU Velenje

Mobilni upokojenci Upokojencem se nikakor ne more uresničiti želja, da bi se jim vsaj še malo pokojnine premaknile navzgor. Se bodo pa menda lahko od sredine prihodnjega leta brezplačno premikali iz kraja v kraj.

Res velik premik za zboljšanje razmer upokojencev.

Kitajska cesta Če bodo res »ta višji« iz kitajskega Gorenja odšli na delo v Ljubljano, ne bi bilo slabo, če bi jim Kitajci še priskočili na pomoč in jim zgradili hitro cesto med Velenjem in obstoječo avtocesto. Morda potem tudi trasa ne bi bila tak problem.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI kov tamkajšnjih oblasti so s tem dosegli nov svetovni rekord. »Cena je nekoliko višja od pričakovane. Ampak to je rak, ki sem ga moral kupiti. Torej mi je od-

Razlika

Velenje se res dobro razvija in dejansko postaja vse bolj evropsko mesto. A ne le zaradi evropskega denarja.

⏪

Navihani žrebec

» Levo & desno «

tiral igro Fortnite, igro, ki je ena najbolj priljubljenih iger tega časa. Njegovemu kanalu sledi več kot dva milijona oboževalcev. Toda pred kratkim jih je presenetila sveža objava, v kateri mladenič potoži, da je dobil dosmrtno prepoved igranja. Vzrok prepovedi tiči v posnetku, na katerem Jarvis pokaže, kako med igro goljufa. Tega so si ogledali ustvarjalci igre Fortnite, ki so mladeniču zato prepovedali nadaljnje igranje. FaZe Jarvis v novem posnetku v solzah pojasnjuje, da je bilo njegovo početje le zanimiva študija goljufanja, ter se opravičuje proizvajalcu in svojim oboževalcem. Dodaja, da mu je igra spre-

menila življenje, in poudarja, da ga je prepoved izredno prizadela.

Toda težko mu vsemu navkljub ni; videoposnetek opravičila, ki ima že več kot sedem milijonov ogledov, je mladeniču prinesel najmanj 22 tisoč evrov, ki jih dobi po zaslugi reklam, pripetih na posnetek.

Malo drugačni mobilniki Rusko podjetje Caviar se ukvarja s predelavo mobilnikov – vzamejo telefon in ga obogatijo z različnimi predmeti. Nedavno so najnovejši iPhone 11 Pro obogatili z ohišjem iz zlata in kar 137 diamanti ter opremili z urnim mehanizmom na zadnji strani, na kateri kazalec vsakih 12 ur

Nov praznik Nekateri Slovenci menijo, da se spodobi, da bi bilo martinovo državni praznik. In dela prost dan. Več šans imajo tisti, ki predlagajo, da bi bil praznik na Martinovo soboto. Sobota je pač (za večino) že prost dan.

Podpora Stavko poštarjev so ljudje sprejeli različno. Najmanj so jo podprli psi. Saj jim dajejo veliko »razvedrila«.

Malo črna Čeprav je večina zaskrbljenih zaradi tega, ker tako veliko starostnikov trpi za demenco, se najdejo tudi taki, ki pravijo, da je to dobro. Ob višini pokojnin je še dobro, da je toliko upokojencev dementnih.

Razdalja pokaže na rumeni diamant. Vrednost takšnega mobilnega telefona je 82.500 evrov, edini primerek tovrstne naprave pa je že prodan. Pošel je s primerljivo hitrostjo kot Samsung Galaxy Fold Game of Thrones Edition, za katerega je moral kupec odšteti več kot 9.500 evrov, zlato ohišje mobilnika pa spominja na knjižne platnice. Pri podjetju so ponosni tudi na unikatni mobilnik Caviar Universe Diamond, ki vsebuje 7 diamantov, 3 rubine in 2 topaza, pa tudi kos Lune, fragment meteorita in košček vesoljskega plovila – tudi ta je že prodan, za 47.500 evrov so ga kupili na Kitajskem.

Avtomobili so pomembna prevozna sredstva, s katerimi krajšamo razdalje. Če upoštevamo varnostno razdaljo.

Cepci Še vedno pogosto slišimo, da so cepci tisti, ki se cepijo proti gripi. Saj se ne cepi niti veliko zdravstvenih delavcev. A če bodo zboleli, bodo cepci tisti, ki se ne cepijo.

Dobro je Res je dobro, da je prišlo do menjave prvotnega načrta razkosanja Slovenije. Normalno bi sicer bilo, da bi še vedno imeli Šentjur pri Celju, nerodno pa bi bilo slišati Velenje pri Slovenj Gradcu.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 13

Malo pred otvoritvenim mujezinovim klicem z minareta ljubljanske dĹžamije, prvega veÄ?jega verskega objekta in hkrati srediĹĄÄ?a druge najveÄ?je verske skupnosti v Sloveniji, je dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? na resniÄ?nostni pogovor, zadnji v seriji Jaz in ti, drugi in mi, povabil verskega voditelja in predstavnika v Sloveniji ĹživeÄ?ih muslimanov dr. NedĹžada Grabusa. Za razliko od predhodnih pogovorov, na katerih so gostitelj in gostje odkrito kritiÄ?no razpravljali o duhu Ä?asa, ki ga Ĺživimo, je ta potekal v bolj diplomatskem jeziku. Gost je pojasnil, zakaj. Ko je leta 2006 dobil priloĹžnost za to, da postane mufti v Sloveniji, mu je neka profesorica rekla: Žal mi te je.ÂŤ Zakaj? ÂťKer boĹĄ izgubil svobodo.ÂŤ Svobodo izraĹžanja kritiÄ?nega mnenja o druĹžbenem dogajanju, kar je sploh za intelektualca, ki ima potrebo po tem, velika Ĺžrtev. ÂťKar mufti govori, vpliva na Ĺživljenje veliko razliÄ?nih ljudi. Prednost je, da Ĺživim v demokratiÄ?ni druĹžbi in ne bom preganjan, tudi Ä?e bom kritiÄ?no govoril o vladi, o druĹžbi. Vendar ne morem vsega povedati,ÂŤ je pojasnil, zakaj je zadrĹžan do komentiranja konteksta in razmer, v katerih muslimani v Sloveniji Ĺživijo svojo vero in kulturo. Presoja, da mu kritika kot muftiju ne pritiÄ?e. Zato bo marsikateri diskurz raje opisal ĹĄele, ko bo spet le profesor na Fakulteti islamskih ved v Sarajevu.

Veselijo se skromno

Po besedah NedĹžada Grabusa je bilo vpraĹĄanje izgradnje dĹžamije v Sloveniji hkrati vpraĹĄanje odnosa do drugaÄ?nosti. ÂťAli je

Ponosen je na Slovenijo Velenje je obiskal mufti dr. NedĹžad Grabus – S kulturologom dr. AleĹĄem ÄŒrniÄ?em sta govorila o nastajanju prve moĹĄeje na Slovenskem v duhu sodobnih razmerij med zahodno kulturo in islamom Ljubljana sposobna postati svetovna prestolnica? Ali je po vseh stoletjih razliÄ?nih pozicij v velikih politiÄ?nih in gospodarskih tvorbah sposobna razumeti, da ni le center Slovenije, ampak je enakovredna drugim evropskim mestom? Po slovenski samostojnosti je vpraĹĄanje postalo sposobnost drugaÄ?nega gledanja na svet. Ponosen sem, da je Ljubljana pokazala, da je veÄ?ja od Beograda. Zakaj? Ker imajo tam muslimani isti problem Ĺže 70 let in jaz nisem optimistiÄ?en, da bodo dobili priloĹžnost za izgradnjo veÄ?jega verskega objekta. V Sloveniji pa je intelektualna elita – novinarji, vse veje slovenske oblasti – razumela, da ima manjĹĄina pravico do svojega sakralnega mesta, ki je dostojno.ÂŤ Slovenska druĹžba je to sicer razumela ĹĄele na koncu okrog 50-letne poti. Želje niso dovolj.

Znotraj naĹĄe skupnosti nismo imeli intelektualne moÄ?i, da bi se lahko predstavili. Bilo je zahtevno komunicirati. Zato smo mi bili zelo potrpeĹžljivi. Potrebna je tudi politiÄ?na moÄ?. ÄŒe je Ĺžupanja Danica SimÄ?iÄ? imela Ĺželjo, je Ĺžupan Zoran Janković imel tudi politiÄ?no moÄ?.ÂŤ Temu med drugim mufti pripisuje razlog za to, da je projekt dĹžamije uspel. So pa bili odnosi vsa leta pred tem in ves

Ä?as izgradnje napeti. ÂťPrijatelji so mi svetovali, naj se umaknem iz Ljubljane, ker sem bil tarÄ?a groĹženj, o katerih nismo govorili v javnosti,ÂŤ je povedal.

A teĹžave, ki so jih imeli, so pustili za seboj, pravi. ÂťPoskuĹĄamo graditi svoj narativ v kontekstu slovenske druĹžbe. Ne jamramo vsak dan. Pravice se ne podarijo. Za pravice se je treba truditi in boriti. Mi ne bi radi govorili o zmagoslavju. Vera mora biti skromna in ljudje morajo ohraniti mirno kri tudi ob velikih uspehih.ÂŤ

Kar se Katarja tiÄ?e, lahko v Sloveniji mirno spimo

Dr. NedĹžad Grabus ima kot intelektualec potrebo po kritiÄ?nem odzivu na druĹžbeno dogajanje, vendar se Ĺželi kot mufti vselej izraĹžati tako, da ustvarja le konstruktivno vzduĹĄje.

Eden veÄ?jih strahov slovenske druĹžbe v povezavi z izgradnjo moĹĄeje v Ljubljani je povezan z morebitnimi vplivi, ki jih prinaĹĄa financiranje projekta iz Katarja. Katarski emir je namreÄ? na obisku v Sloveniji sam predlagal, da bi pomagali zgraditi dĹžamijo. ÂťVeÄ?ji problem je, kdo bo mufti v Sloveniji po mojem mandatu, kot to, kaj bi morda Katar zahteval od Slovenije,ÂŤ zagotavlja mufti in utemeljuje: ÂťDĹžamija na Reki – ni katarskega vpliva.

KnjiŞnica v Sarajevu – Katarja sploh ni v upravnih telesih. Katar je relativno majhna drŞava z velikim bogastvom. Kar se dŞa-

Lokalna islamska skupnost je vitalna Mufti ima z islamsko skupnostjo v Velenju stike Ĺže iz ĹĄtudentskih let, ko je Velenje obiskal leta 1990. ÂťNaĹĄa skupnost je zelo aktivna na razliÄ?nih podroÄ?jih. Trudili smo se jim omogoÄ?iti sodoben prostor za molilnico. Storili smo, kar smo v danih okoliĹĄÄ?inah lahko. Verjamem, da ima naĹĄa skupnost v Velenju zelo lepo prihodnost. Verjamem tudi, da so odnosi v Velenju zelo pozitivni in je to mesto, ki ljudem razliÄ?nih verskih in kulturnih ozadij omogoÄ?a normalno izraĹžanje in polno Ĺživljenje,ÂŤ je dejal.

Dobra energija, dober obisk

mije v Ljubljani tiÄ?e, je Katar najboljĹĄa izbira, ker se nikoli ne bo ukvarjal z nami. Za vse smo odgovorni mi – slovenska islamska skupnost.ÂŤ

SoĹžitje in sprejemanje je vedno izziv

KrĹĄÄ?anstvo in islam imata tendenco po obvladovanju vernikov, teritorijev. Ampak religiji in hkrati kulturi na doloÄ?enih nivojih ponekod dolgo sobivata. Kaj morajo pripadniki obeh verskih skupnosti, tudi ĹĄirĹĄe druĹžbe storiti, da bodo lahko sobivali v soĹžitju in se sprejemali? ÂťTo je vedno izziv. V sodobni druĹžbi je pomembno tudi ne le govoriti o svoji identiteti, ampak razumeti, kar se dogaja okrog nas. To ni vedno preprosto. Slovenija ni le samostojna drĹžava, ampak je tudi Ä?lanica evropske in svetovne skupnosti. V tem smislu ima Slovenija veliko odgovornost ne le na lokalni, ampak na globalni ravni. Odnos, ki se razvija v Velenju, je primerljiv s tem, kar se nasploh dogaja v svetu. Tu imamo morda prednost, da se bolj poznamo ĹĄe iz Ä?asa bivĹĄe Jugoslavije. Vsi imamo na vseh ravneh izzive s spremembami in razliÄ?nimi ekonomskimi, ideoloĹĄkimi, politiÄ?nimi in verskimi spremembami, ki se dogajajo. Verjame, da imamo dovolj moÄ?i in znanja, da ohranimo medsebojno soĹžitje in zaupanje, da bodo ljudje ĹĄe naprej razvijali pozitivne sosedske odnose,ÂŤ je povedal in sklenil: ÂťÄŒe vere ne uÄ?ijo, da je ljubezen kljuÄ?, niso prave vere.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Srbi so vedno dobrodoĹĄli

Spremembe na Veseli Martinovi soboti v Ĺ martnem ob Paki obiskovalci ocenili za dobre – VaĹĄke skupnosti so se za predstavitev ĹĄeg in navad res potrudile – Gostje iz VrnjaÄ?ke Banje na zasebnem obisku Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 9. novembra – Jutranji pogled skozi okno in dobrĹĄen del sobotnega dopoldneva so na obraze organizatorjev tradicionalne Vesele Martinove sobote v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki in vodstvu vaĹĄkih skupnosti prikradli mrk pogled, a na sreÄ?o vseh je ta trajal le do zaÄ?etka najveÄ?jega kulturno-zabavnega dogodka ob prazniku tamkajĹĄnje lokalne skupnosti. Âť Vreme brez padavin je gotovo pomagalo, da so se stvari dobro razpletle, da smo zadovoljni organizatorji, po odzivu obiskovalcev sodeÄ? so bili zadovoljni tudi ti. Veliko nam pomeni, da ni bilo veÄ?jih izgredov in teĹžav z vinjenimi mlajĹĄimi obiskovalci, kar se je v preteklosti dogajalo. ÄŒutiti je bilo dobro energijo,ÂŤ je menila direktorica glavnega organizatorja dogodka – javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki Mirjam Povh.

Obiskovalci so pohvalili nekatere spremembe. Osrednja je bila ta, da so organizatorji strnili dogajanje na popoldanski Ä?as.

Veselo Martinovo soboto je odprlo otroĹĄko martinovanje, ki so ga popestrili uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole, otroĹĄki zbor ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole in nastop folklorne skupine Kulturnega

13

REPORTAŽA

14. novembra 2019

Ker so Ĺže na sami prireditvi, sploh pa dan kasneje kroĹžile po kraju informacije o negostoljubnosti organizatorjev in lokalne skupnosti do gostov iz VrnjaÄ?ke Banje, smo preverili, kaj drĹži in kaj ne. ÂťGostje iz pobratene VrnjaÄ?ke Banje so pri nas vedno dobrodoĹĄli in tudi tokrat so bili. Res je, da jih nismo vkljuÄ?ili v sam program Vesele Martinove sobote. To pa zaradi spremenjene zasnove prireditve. ManjĹĄe pozornosti, kot so morda priÄ?akovali, so bili deleĹžni tudi zato, ker je bilo dogajanje v Martinovi vasi vpetih veliko ljudi in se jim zato niso mogli posvetiti. Ponudili smo jim potrebno podporo za dvodnevno bivanje pri nas, a so ga odklonili, kar imamo ÂťÄ?rno na belemÂŤ. V bistvu bi lahko rekli, da je bil obisk 54, nam vedno dragih gostov v Ĺ martnem ob Paki, pravzaprav zasebne narave, saj ni bilo uradne delegacije,ÂŤ smo izvedeli od odgovornih.

Utrinek z otroĹĄkega martinovanja, ki so ga med drugim popestrili gostje iz Kulturnega druĹĄtva Novoselca iz VrnjaÄ?ke Banje.

druĹĄtva Novoselac iz VrnjaÄ?ke Banje. Manjkali niso ponudniki domaÄ?ih dobrot in izdelkov na kmeÄ?ki trĹžnici, pa udeleĹženci prav tako tradicionalne Martinove likovne kolonije. 16 jih je ustvarjalo v dvorani Marof in na Malem Vrhu. Svoje stvaritve bodo ti predstavili na razstavi v torek, 3. decembra, v avli ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. Po Martinovi poti se je tokrat podalo 14 pohodnikov in 11 kolesarjev.

Pozornost obiskovalcev so seveda najbolj pritegnili vozovi vaĹĄkih skupnosti, na katerih so predstavljale domaÄ?e ĹĄege in navade. Od 10 jih je pri tem

sodelovalo 8 in prav vse so se resniÄ?no potrudile. Predstavljali pa so od vzdrĹževanja in priprave sodov, do izdelkov, nastalih v lesarski delavnici, priprave stelje iz koruzne slame ter drv za kurjavo, roÄ?nega mletja Ĺžita, obiranja hmelja in pokuĹĄine nefiltriranega piva, luĹĄÄ?enje fiĹžola ter striĹženje ovac. Vsi so poleg predstavitve ponujali ĹĄe domaÄ?e dobrote, marsikje ni manjkal zvok harmonike. VeÄ? kot 100 sodelujoÄ?ih smo naĹĄteli na vozovih.

Za sklepni del uradnega dela prireditve so poskrbeli ĹĄmarĹĄki vinogradniki. V goste so povabi-

li sv. Martina (ta je krstil moĹĄt v mlado vino) ter razglasili kletarja leta. Laskavi naziv je pripadal vinogradniku in kletarju Mihaelu Fajfarju iz Slatine, ki je obiskovalcem ponudil v pokuĹĄino 30 litrov sovinjona. ÄŒlani ansambla Smeh pa so poskrbeli, da so si lahko plesalci ter plesalke na pleĹĄiĹĄÄ?u brusili pete do najzgodnejĹĄih jutranjih ur.

Omeniti velja ĹĄe Ä?lane Moto kluba PakenĹĄtajn Ĺ martno ob Paki, ki so se na prireditev pripeljali naravnost iz Maroka.

Otrokom je bilo zanimivo peÄ?enje jabolk ob odprtem ognju, ki ga je med drugim pripravila vaĹĄka skupnost Gavce – Veliki vrh.

đ&#x;”˛

VaĹĄka skupnost Ĺ martno ob Paki je prikazala pripravo drv za kurjavo.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

14. novembra 2019

November - mesec prepreÄ?evanja zasvojenosti: Zasvojeni smo lahko tudi s tehnologijami Redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij vpliva na navade in naÄ?in Ĺživljenja odraslih in tudi mladostnikov, na preĹživljanje prostega Ä?asa ter pojavljanje novih izzivov in teĹžav v zdravju in z zdravjem povezanih vedenj Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v ĹĄolskem obdobju, v katero je bilo poleg ostalih podroÄ?ij zajeto tudi podroÄ?je digitalnih tehnologij, je veÄ? kot polovica 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica pa je v stiku s prijatelji iz ĹĄirĹĄega kroga in z drugimi osebami, npr. starĹĄi, brati/sestrami, soĹĄolci, uÄ?itelji.

PribliĹžno petina mladostnikov, vkljuÄ?enih v raziskavo, se o svojih skrivnostih in obÄ?utkih laĹžje pogovarja po internetu kot pa v Ĺživo. ÂťMladi sodobne digitalne tehnologije uporabljajo za razliÄ?ne namene in razliÄ?ne aktivnosti, mednje sodi tudi igranje iger in uporaba spletnih socialnih medijev oz. socialnih omreĹžij,ÂŤ pravi doc. dr. Helena JeriÄ?ek iz Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Ĺ˝alosten je podatek, nadaljuje dr. JeriÄ?kova, da pribliĹžno petina mladostnikov namenja raÄ?unalniĹĄkim, spletnim in video igram dnevno precej Ä?asa.

Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je malo manj kot polovica temu namenila 2–3 ure, med njimi pa je bilo veÄ? fantov kot deklet. PribliĹžno desetina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorilo na pet ali veÄ? trditev, kar kaĹže na prisotnost znakov zasvojenosti.

Vpliv prekomernega in dolgotrajnega igranja on-line iger

ÂťPogosto in dolgotrajno igranje on-line iger lahko vpliva na fiziÄ?no zdravje in vedenje, lahko privede do psiholoĹĄkih in Ä?ustvenih teĹžav in se lahko kaĹže v slabĹĄem ĹĄolskem uspehu. Zato je

potrebno tudi ĹĄolsko delo do doloÄ?ene mere prilagajati sodobnemu svetu okoli nas. Na sploĹĄno lahko ugotovimo, da je uporaba ali velikokrat zloraba moderne tehnologije v Ĺživljenju posameznika preĹĄla zdravo mejo sprejemljivega. V veÄ?ini velenjskih ĹĄol je uporaba mobilnih telefonov

Zagotovo pa se lahko strinjamo z izjavo g. Bojana Kodelje, ki je na nedavnem predavanju Neodvisen.si dejal, da ni problem v tehnologiji, temveÄ? v vsebini.ÂŤ

zaupala mama sicer razigranih otrok, ki veliko prostega Ä?asa preĹživljata tudi v naravi.

Maj, star 13 let (uÄ?enec OĹ Bratov Letonje Ĺ martno ob Pa-

Otroci od drugega do petega leta naj bi bili najveÄ? eno uro pred katerimi koli zasloni na dan.

Moderna tehnologija

zelo pomembno, da se otroci dovolj druĹžijo z vrstniki tudi v Ĺživo, da so fiziÄ?no aktivni in da dovolj spijo,ÂŤ ĹĄe doda sogovornica.

Kaj o problematiÄ?ni uporabi sodobnih medijev pravijo ravnatelj in otroci?

Prof. Sebastjan Kukovec, ravnatelj OĹ Mihe Pintarja Toleda, je povedal:ÂťOb dejstvu, da Ĺživimo v modernem svetu, v katerem se danaĹĄnji otroci Ĺže skoraj rodijo s tablico ali telefonom v roki, je

prepovedana. Strokovni kader uporablja moderno tehnologijo, kot so interaktivne table, pripomoÄ?ki za eksperimente in raÄ?unalniki, v skladu z metodoloĹĄkimi pristopi izvajanja pouka. Tu in tam pa tudi tabliÄ?ni raÄ?unalnik ali mobilni telefon lahko postane didaktiÄ?ni pripomoÄ?ek, ki je namenjen raziskovanju, povezovanju znanja, iskanju informacij ter pripravi aktivnosti znotraj pouka. V tem pogledu je moderna tehnologija zagotovo dobrodoĹĄel pripomoÄ?ek v ĹĄolah.

Erik, star 16 let (dijak Ĺ olskega centra Velenje), in Patrik, star 8 let (uÄ?enec OĹ MPT), sta telefon dobila pri osmih letih zaradi sluĹžbenih obveznosti starĹĄev. StarejĹĄi, Nokio 3310, mlajĹĄi tudi Nokio malenkost novejĹĄo.

Z obema se da klicati in pisati SMS. Tablice nimata. RaÄ?unalnik je skupen, Ä?e kdo kaj potrebuje, pove, odklenejo in poiĹĄÄ?ejo oz. naredijo pod nadzorom starĹĄev. StarejĹĄi je dobil pametni telefon v devetem razredu, omejen imata tudi dostop do televizije, Ä?eprav je najboljĹĄa varuĹĄka, je

ki), pa je povedal: ÂťRaÄ?unalnik uporabljam vsakodnevno, odvisno od Ä?asa, ki ga imam na razpolago. Po prihodu iz ĹĄole najprej opravim ĹĄolske obveznosti, ter domaÄ?a opravila po dogovo-

ru s starĹĄi. RaÄ?unalnik mi pomeni vir zabave in povezovanja s sovrstniki, kakor tudi vir sploĹĄnih informacij in pomoÄ? pri uÄ?enju.

Vsakodnevno uporabljam ĹĄe telefon, predvsem za komunikacijo s starĹĄi in s soĹĄolci preko ÂťSnapchataÂŤ. Imam ĹĄe tablico, ki pa je ne uporabljam. Menim, da bi brez raÄ?unalnika lahko Ĺživel, vendar bi moral imeti Ä?as zapolnjen z drugimi aktivnostmi. Vesel sem tudi, kadar se s soĹĄolci dogovorimo in igramo nogomet ali koĹĄarko. Glede na to, da ne Ĺživim v mestu, imam ĹĄe veÄ? moĹžnosti za preĹživljanje prostega Ä?asa v naravi.ÂŤ KljuÄ?ni so preventivni programi, opozarjajo na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje; spodbujanja gibanja, druĹženja, razvijanje Ä?ustvene inteligentnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in igre, ĹĄe opozarjajo na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje. đ&#x;”˛

Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke do petega leta o fiziÄ?ni aktivnosti, sedenju pred razliÄ?nimi ekrani in spanju, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preĹživeli niÄ? Ä?asa pred nobenimi zasloni (kar vkljuÄ?uje tudi televizijo, raÄ?unalnik (igranje igric), tablico, telefonom itd.), otroci od drugega leta do petih let pa najveÄ? eno uro pred katerimi koli zasloni.

Ustrelili iz topa ravno, GledaliĹĄÄ?e za najmlajĹĄe ko je svet Martin delal vin

Ĺ CV na gostinskoturistiÄ?nem zboru

V nov pustni Ä?as, ki se je zaÄ?el prav 11. novembra, 105 dni pred uradnim Pustom leta 2020 (25. februarja), so veljaki Pusta Mozirskega minuli ponedeljek ob 11. uri in 11 minut pripeljali novo gospodiÄ?no pustno princesko Hano SeliĹĄnik, dijakinjo srednje turistiÄ?ne ĹĄole v Celju, je tako spet polepĹĄala vrste pustne druĹĄÄ?ine, ki se bo Ĺže od tega dne skrbno pripravljala na vragolije in tradicionalni pusti Ĺžur. Da pa bi si Mozirjani dobro zapomnili, da je Ä?as od zaÄ?etka do konca zime skopo odmerjen, so ustrelili z znamenitim mozirskim kanonom, ki ja zamajal stavbe in so Ĺžvenketale ĹĄipe. HujĹĄih posledic zares tokrat ni bilo, so pa po svojem Âťglaso-govornikuÂŤ Danilu Mrevljetu oznanili tudi to, da donedavni dosmrtni pustni Ĺžupan ĹĄe kar ni izdahnil, kar pomeni, da bo kulturno druĹĄtvo Pust Mozirski poleg prvega po eminenci predsednika Marka PreseÄ?nika, ĹĄe naprej prenaĹĄal tudi njegovo Ĺžupansko visokost Draga PoliÄ?nika iz sosednje obÄ?ine ReÄ?ica ob

Dijaki Storitvenih dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje so se udeleĹžili gostinsko turistiÄ?nega zbora Slovenije, prireditve, ki ima v turizmu in gostinstvu v Sloveniji najdaljĹĄo tradicijo.

ZdruĹžuje tako zaposlene v gostinstvu in turizmu kot tudi mladino v procesu izobraĹževanja za delo v stroki. Strokovna tekmovanja omogoÄ?ajo prikaz dodanih vrednosti storitev, ki bi jih vsak hotelir Ĺželel imeti v svoji ponudbi. V sklopu tega potekajo tekmovanja, razliÄ?ne kulinariÄ?ne delavnice, razstave kulinariÄ?nih izdelkov, predstavljajo se podjetja, ki so povezana z ga-

Savinji, od koder je slednji tudi pripeljal ĹĄikano mladenko, ki mu bo v povpreÄ?ju pomagala k lepoti. Da se ob takĹĄnem dogodku in zboru 113 obÄ?anov in ĹĄe kaj Ä?ez ĹĄika tudi dobra postreĹžba, so namenili imenitni trĹĄki gospodi in premnogim zijalom dokaj

dobre hrane z DĹžedove terenske ÂťParaĹĄuh kuhneÂŤ ter vinca iz kleti Ĺže kar ÂťsvetegaÂŤ Mihaela Fajfarja, tamkajĹĄnjega trĹĄkega viniÄ?arja in viteza vina. Zbrane je z najkrajĹĄim nagovorom osreÄ?il podĹžupan JoĹže Jelen, ki je nagovoril vse prisotne in prireditelje.

PrazniÄ?ni ponedeljek pa se je za mnoge raztegnil tja v torek, tradicija pa bo v Mozirju ostala vse do naslednjega in gotovo ĹĄe mnogo pustnih let. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

DruĹĄtvo prijateljev mladine Ravne je pripravilo za svoje najmlajĹĄe krajane ĹĄe en zanimiv, nekoliko drugaÄ?en dogodek, kot smo jih bili doslej vajeni. Tokrat so na odru veÄ?namenskega doma REKS priÄ?arali pravo gledaliĹĄÄ?e za otroke. V goste so povabili gledaliĹĄke KuKuc. Predstava z naslovom Mala murska deklica je nasmejala otroke in starĹĄe. S Ĺ trkom in Malo mursko deklico so se potepali po Sloveniji. Obiskali Ä?loveĹĄko ribico Esmeraldo, spoznali kurente s Ptuja, preĹĄteli, kolikokrat se je brada kralja MatjaĹža Ĺže ovila okoli mize, se odpravili na Golico in do obale, po ljubljanskih ulicah, Barju in trĹžnici iskali Malo mursko deklico, na

koncu pa jo naĹĄli v operi. Otroci so spoznali, da je Slovenija res Ä?udovita, a najlepĹĄe je tam, kjer je doma srce. Z buÄ?nim aplavzom so nagradili nastopajoÄ?a, na koncu pa Ĺželeli ĹĄe skupinsko fotografijo.

DPM Ravne Ĺželi s svojim raznolikim programom predĹĄolskim in ĹĄolskim otrokom, ki so njihova ciljna populacija, privzgajati ĹĄport, zabavo in ne nazadnje tudi kulturo. Ravno zato stremijo k dogodkom, ki kakovostno zapolnijo njihov prosti Ä?as, so pouÄ?ne narave, predvsem pa popestrijo njihov druĹžinski vsakdan in ĹĄolski kurikulum. đ&#x;”˛

stronomijo in turizmom, znotraj in zunaj Slovenije ‌ Ĺ olski center Velenje so zastopali UrĹĄka Jazbec, Kosta Kocev, Izidor Destovnik in Roki Zabukovnik ter mentorica Simona Pompe. ÂťTakĹĄnje izkuĹĄnje bodo tako dijakom kot tudi ĹĄtudentom nepopisno edinstvene, saj se bodo tega tekmovanja udeleĹžile vse srednje, viĹĄje in visoke ĹĄole za gostinstvo in turizem kot tudi gostinski obrati, ki se bodo predstavili s svojim znanjem, idejami in izkuĹĄnjami. Veseli smo, da smo del tega izjemnega dogodka,ÂŤ je đ&#x;”˛ povedala Simona Pompe.

Nastja Stropnik NaverĹĄnik IzkuĹĄnje, ki jih dobijo dijaki in ĹĄtudentje, so neprecenljive.

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

ZIMSKA SLUŽBA

14. novembra 2019

Ko pade sneg, so preseneÄ?eni predvsem vozniki Izvajalci zimske sluĹžbe v Ĺ aleĹĄki dolini zagotavljajo, da so na zimske nevĹĄeÄ?nosti dobro pripravljeni – Poleg zakona prednost glede pluĹženja cest v dogovoru z obÄ?inami Tatjana PodgorĹĄek

Za marsikoga pomeni sneg zaÄ?etek zimskih radosti, za voznike in druge udeleĹžence v prometu ĹĄe veÄ?jo previdnost, za izvajalce javne gospodarske sluĹžbe za zimsko vzdrĹževanje cest pa veliko dela, saj je treba sveĹže zapadli sneg odstraniti s cest, ploÄ?nikov in parkiriĹĄÄ?. Od jutri (petka) dalje morajo biti ti po zakonu v polni pripravljenosti ne glede na vremenske razmere ali napovedi. Na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline izvajajo zimsko vzdrĹževanje cest in javnih povrĹĄin tri podjetja – VOC Celje (na drĹžavnih cestah), v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pa lokalna izvajalca – PUP Velenje in Andrejc TopolĹĄica. Preverjali smo, kako so pripravljeni na zimsko sezono 2019/2020.

Zelena zima, manj zimskih teĹžav

ÂťPripravljeni smo Ĺže kar nekaj Ä?asa. Na zalogi imamo 150 ton soli in podpisan dogovor z dvema dobaviteljema o sprotni dobavi le-te, poÄ?asi polnimo tudi deponijo peska,ÂŤ pravi vodja vzdrĹževanja na podjetju PUP Velenje Gregor ZagoriÄ?nik. Pripravljenost posipne enote podjetja in servisirane mehanizacije so Ĺže preverjali konec minulega

Gregor ZagoriÄ?nik: ÂťIzvajalci zimske sluĹžbe smo pripravljeni na nove razmere, naj se nanje pripravijo tudi vozniki. Z malo potrpljenja se da reĹĄiti vse.ÂŤ

meseca na cesti na PaĹĄki Kozjak.

Zimsko vzdrĹževanje cest bodo izvajali v mestni obÄ?ini Velenje, in sicer na blizu 218 kilometrih cest ter 40.000 kvadratnih metrih ploÄ?nikov in kolesarskih stez. Z zimskimi nevĹĄeÄ?nostmi se bo ÂťspopadaloÂŤ 26 delavcev v 19 pluĹžno-posipnih enotah. Bodo te na terenu, tako kot doloÄ?a zakon, ali bodo v ÂťakcijiÂŤ Ĺže prej? ÂťSpremljamo vremenske napovedi in smo naÄ?eloma na terenu pred predvideno koliÄ?ino zapadlega snega, saj ne mo-

Vesna Andrejc: ÂťKatere ceste imajo prednost pred drugimi, je zapisano v izvedbenem naÄ?rtu, ki ga dogovorimo z obÄ?inami.ÂŤ

remo biti na vseh toÄ?kah v istem Ä?asu hkrati.ÂŤ Posebnosti v primerjavi z lansko zimsko sezono niso predvideli, ob normalnih koliÄ?inah snega tudi ne veÄ?jih teĹžav. ÂťBistvenih pripomb na lansko sezono ni bilo. Sicer pa je bila lanska zima mila in takĹĄne si Ĺželimo ĹĄe v novi sezoni, saj bolj zelena zima pomeni manj teĹžav tudi za izvajalce.ÂŤ Po zagotovilih ZagoriÄ?nika se najpogosteje sreÄ?ujejo s teĹžavami zaradi okvar mehanizacije, zaradi voznikov z neustrezno zimsko opremo, neobrezanimi

Ĺživimi mejami in vejami dreves, ki se pod teĹžo snega upogibajo in posegajo na cestne povrĹĄine.

ÄŒakajo na prve sneĹžinke

Podjetje Andrejc iz TopolĹĄice je za sezono 2019/2020 dodalo na seznam lokacij za izvajanje zimske sluĹžbe (poleg obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj) ĹĄe obÄ?ino Ĺ martno ob Paki. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj po koncesijski pogodbi izvaja zimsko sluĹžbo na 93 kilometrih cest, v mestni obÄ?ini Velenje na 106 utrjenih povrĹĄinah, v Ĺ martnem ob Paki pa na 67 kilometrih cest.

Po zagotovilih direktorice podjetja Vesne Andrejc bo zimske nevĹĄeÄ?nosti v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini odpravljalo 9 posipnih in prav toliko pluĹžnih enot, v preostalih dveh omenjenih obÄ?inah pa po 5 posipnih in 5 pluĹžnih enot. ÂťV stalni pripravljenosti bo 10 ljudi, ekipe bomo dopolnjevali po potrebi, na terenu imamo ĹĄe podizvajalce.ÂŤ Mehanizacijo so za novo zimsko sezono dopolnili z novim tovornjakom posipalcem. Do konca minulega tedna so imeli na zalogi pribliĹžno 400 kubiÄ?nih metrov peska in blizu 200 ton soli. V Âťnizkem startuÂŤ so Ĺže od padca temperatur. Jih lahko sneĹžne padavine doletijo nepripravljene, kar vsaj na zaÄ?etku zimskih razmer menijo mnogi vozniki? ÂťNe, mi smo pripravljeni in Ä?akamo na prve sneĹžinke.

TeĹžko pa to reÄ?em za vse voznike. Vedno, ko zapade sneg, govorijo o preseneÄ?enju, pri tem pa pozabljajo, da niso vajeni drugaÄ?nih razmer na cestah. Poleg

neizkuĹĄenosti se nekateri podajo na cesto ĹĄe z neprimerno opremo svojih Ĺželeznih konjiÄ?kov, pri peĹĄcih pa je med razlogi za poĹĄkodbe najveÄ?krat neprimerna obutev.ÂŤ Katere ceste oziroma javne povrĹĄine je treba spluĹžiti prej kot druge, se dogovorijo z obÄ?inami.

Lanska zimska sezona je bila, po besedah sogovornice, ena najmilejĹĄih v zadnjih 10 letih, kar se

je odrazilo pri porabi materiala in ĹĄtevila opravljenih delovnih ur. Skoraj za 50 % je bilo vsega manj. Se pa pri tem pozna pestrost terena. Na hribovitem terenu je tega veÄ? kot v dolini.ÂŤ Vesna Andrejc je ĹĄe povedala, da si, kot direktorica Ĺželi zelene, osebno pa bele zime.

Univerzalne formule za doloÄ?itev koliÄ?in posipnega materiala ni

VOC Celje skrbi v zimskem Ä?asu za 2012 kilometrov drĹžavnih cest v celjski, savinjsko-ĹĄaleĹĄki in koroĹĄki regiji. V zimsko sluĹžbo je vkljuÄ?enih 11 cestno vzdrĹževalnih baz, v katerih je razporejenih 314 delavcev v 144 pluĹžnih enotah. V skladiĹĄÄ?ih je pripravljenih 10 ton peska, 54.500 litrov

tekoÄ?ine za moker posip ceste ter 10 ton soli. Za zimsko sezono 2019/2020 so posodobili poltovorno vozilo za prevoz oseb, pregledniĹĄko vozilo, rovokopaÄ?e, traktor, avtomatske posipalce in nabavili cisterno za shrambo tekoÄ?ine za mokro posipanje cest na cestno vzdrĹževalni bazi Mozirje. ÂťVozniki pluĹžnih enot se odpravijo na ceste takoj, ko je na njih dovolj snega za uporabo pluga. PluĹženje na cestah prvega in drugega prednostnega razreda poteka tako, da debelina snega ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov. Zato moramo zaÄ?eti pluĹžiti toliko prej, da ob zakljuÄ?ku odhoda vozila navedene koliÄ?ine niso preseĹžene. Na ta naÄ?in moramo prevoznost vzdrĹževati od 5. do 22. ure, zunaj tega Ä?asa pa so dovoljeni prometni zastoji do 2 ur,ÂŤ pojasnjuje vodja vzdrĹževanja Damjan MaÄ?ek. Zagotovil je ĹĄe, da posipanje cest ob nevarnostih poledice izvajajo na vseh cestah in povrĹĄinah, ne glede na prednostni razred. KoliÄ?ino soli, drobljenca ali magnezijevega klorida – tako kot drugi koncesionarji – doloÄ?ajo glede na temperature in stanje voziĹĄÄ?a, ĹĄe posebej pa upoĹĄtevajo nevarnost ledu ali snega na voziĹĄÄ?u. Pomembna dejavnika sta ĹĄe vlaĹžnost zraka in gostota prometa. Zaradi spreminjanja omenjenih dejavnikov ne obstaja univerzalna formula za doloÄ?itev koliÄ?ine posipnega materiala, ampak je ta vedno prilagojen konkretnim razmeram.

PREDNOVOLETNA DRUŽENJA V VILI HERBERSTEIN

NA DAN PREDSTAVE 15 EUR.

DOM KULTURE VELENJE NEDELJA, 1. 12. 2O19 OB 17. URI PRODAJA VSTOPNIC:

– Dom kulture Velenje, O3 898 25 9O – Robert Goter, O41 67O 885

ORGANIZATOR Robert Goter s. p. , Laze 3c / 332O Velenje / O41 67O 885

CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 1O EUR. PreĹživite v prazniÄ?nem decembru nepozaben popoldan ali veÄ?er ob druĹženju s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljiÄ?ni Vili Herberstein.

Za vas smo pripravili posebno ponudbo izbranih menijev za kulinariÄ?no razvajanje, ki si jih lahko ogledate na www.vilaherberstein.si.

Prijazno vabimo, da rezervirate omizje na telefon (0)3 896 1400 Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, Velenje

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

14. novembra 2019

DrugiÄ? zaporedoma samo toÄ?ka NogometaĹĄi Rudarja tudi po 17. krogu ĹĄe brez zmage – Proti Celjanom vodili z 2 : 0 in 3 : 2, a dobili samo toÄ?o (3 : 3) Za neobremenjene navijaÄ?e je bil ĹĄaleĹĄko-savinjski zanimiv.

Videli so pol ducata zadetkov, v vsaki mreĹži po tri. ÄŒe se prelevimo v koĹžo domaÄ?ih ljubiteljev in kakĹĄnih dvajset gostujoÄ?ih, pa najbrĹž ne eni ne drugi niso bili zadovoljni. DomaÄ?i so priÄ?akovali prvo zmago v sezoni, gostujoÄ?i, da bodo njihovi ljubitelji premagali najslabĹĄega v ligi. Glede na potek dvoboja je bil vsekakor lahko s toÄ?ko zadovoljen gostujoÄ?i trener DuĹĄan Kosić, domaÄ?i Andrej Panadić paÄ? ne. PriloĹžnosti za zadetek (razmerje v strelih v okvir vrat 4 : 3) so dokaj dobro izkoriĹĄÄ?ali, veliko bolje pa bodo morali igrati pred svojim vratarjem. Oboji. Po delitvi toÄ?ke ostajajo Celjani trdno (28 toÄ?k) na petem mestu, VelenjÄ?ani pa s sedmimi na zadnjem.

Igra v prvih dvajsetih minutah ni kazala na golijado v nadaljevanju. V 14. minuti je hitri AljaĹž Krefl prinesel nekoliko vznemirjenja na tribuno, vendar je njego-

Rekli so â?ą

DuĹĄan KosiÄ?: ÂťZanimivo sreÄ?anje je bilo, z veliko golov in praviÄ?en remi. Na teĹžkem igriĹĄÄ?u fantom ni bilo lahko, ne naĹĄim ne domaÄ?im. Na koncu smo imeli tudi sreÄ?o, da smo ohranili toÄ?ko. Rudar je igral na preskok. Visoki so, pobirali so druge Ĺžoge. Imeli smo kar nekaj teĹžav, imele so jih tudi druge ekipe, Rudarju se bo prej sli slej odprlo. Sicer pa mislim, da je remi praviÄ?en.ÂŤ

va Ĺžoga za nekaj centimetrov zletela ob vratnici z igriĹĄÄ?a. Nekaj minut za njim je bil nenatanÄ?en tudi najboljĹĄi strelec gostov Dario Vizinger. Tako si vratarja dobro polovico prvega dela sploh nista ogrela dlani. KakĹĄen od gle-

moÄ?jo soigralca prepreÄ?il Ĺžogi pot v mreĹžo. S pribliĹžno desetih metrov jo je z glavo ciljal Dominik Radić. Nekaj minut zatem je Radić dosegel Ĺželeno z natanÄ?no izvedeno enajstmetrovko, ki jo je z igranjem z roko zakrivil brani-

stor in z diagonalnim strelom izenaÄ?il. Branilci so bili (spet) prepoÄ?asni oziroma nezbrani.

Imel je celo toliko Ä?asa, da je pogledal, kam mora poslati Ĺžogo.

Tako kot gostje so se tudi domaÄ?i po prejetih zadetkih hitro po-

SreÄ?o si moraĹĄ zasluĹžiti Andrej Panadić, trener Rudarja Rudarjevi ljubitelji ĹĄe vedno Ä?akajo na prvo zmago!? ÂťTokrat je ekipa pokazala povsem nekaj drugega kot na prejĹĄnji moji prvi tekmi z njimi (povratna tekma pokala – op. a.). Ko si zadnji na lestvici, se dogajajo nekatere stvari, ki se gotovo ne bi, ko imaĹĄ veÄ? toÄ?k in ne trepetaĹĄ za obstanek.ÂŤ Ni bilo sreÄ?e? ÂťSreÄ?o si moraĹĄ zasluĹžiti. PriĹĄla bo, ko daĹĄ vse od sebe. Moji igralci so na tej tekmi to dali in na naslednjih tekmah lahko ob takĹĄni zavzetosti priÄ?akujejo tudi kanÄ?ek sreÄ?e. Do danes je niso imeli.ÂŤ Ohrabruje njihova vztrajnost do zadnjega sodnikovega piska? ÂťVsekakor. Za delo, odkar sem priĹĄel mednje, jih moram pohvaliti. So pridni fantje, v njih je velika Ĺželja, imajo kakovost.

Tu so mladi in starejĹĄi, izkuĹĄenejĹĄi. Vsi se lahko ĹĄe kaj nauÄ?ijo in izboljĹĄajo svojo igro. Oboji. Samo Ä?e delaĹĄ, kot je najbolj mogoÄ?e, boĹĄ dobil to, kar ĹželiĹĄ.ÂŤ

dalcev je morda celo pomiĹĄljal, zakaj ni raje ostal doma. Tako razmiĹĄljanje je nato hitro izginilo, kajti tekma je zaÄ?ela dobivati znaÄ?ilnosti derbija. V 27. minuti je branilec Robert PuĹĄauer, ki je po dolgem Ä?asu spet dobil mesto v zaÄ?etni postavi, prejel visoko in dolgo podajo skoraj s sredine igriĹĄÄ?a. Z desne strani je uĹĄel svojemu spremljevalcu v kazenski prostor gostov, poslal Ĺžogo pred vratarja MatjaĹža Rozmana, kamor je pritekel Borna Petrović in jo z nekaj metrov usmeril v nebranjeno desno stran vrat. To je bil veter v jadra domaÄ?ih. Hitro so Ĺželeli podvojiti vodstvo.

Blizu so bili po petih minutah, vendar je gostujoÄ?i vratar s po-

lec Josip Ćaluťić.

Visoko domaÄ?e vodstvo gostov ni potolklo in v razmiku slabe minute so izniÄ?ili domaÄ?o prednost. Na zaÄ?etku 39. minute so Rudarjevi branilci 'pozabili' na svojo vlogo ter pustili nepokritega Ĺ˝ana BenediÄ?iÄ?a. Ta je z veÄ? kot tridesetih metrov z moÄ?nim udarcem presenetil Stopajnika. Ĺ˝oga je s spodnje strani oplazila preÄ?ko in konÄ?ala v mreĹži. Vratar se je sicer pognal zanjo, a je bil na spolzkem terenu prepoÄ?asen in prekratek. Takoj za tem nov gostujoÄ?i ĹĄok. Mitja LotriÄ?, nevarni napadalec gostov, ki je pred tremi sezonami nosil tudi Rudarjev dres, je po hitrem napadu uĹĄel v domaÄ?i kazenski pro-

brali in na zaÄ?etku enominutnega sodnikovega dodatka znova povedli. Po Radićevem predloĹžku z desne strani je vratar Rozman v dvoboju s Petrovićem Ĺžogo odbil na svojo smolo le do Mića Kuzmanovića. Ta pa jo je z glavo v visokem loku poslal v nebranjeni desni del vrat za 3 : 2 in rezultat prvega polÄ?asa. Ĺ˝e po nekaj minutah v drugem delu je bil rezultat ĹĄe tretjiÄ? izenaÄ?en.

Po novi nepazljivosti oziroma napaki v domaÄ?i obrambni vrsti je Ĺžogo dobil Vizinger ter zadel za konÄ?nih 3 : 3. Rudarji so imeli do zadnjega piska sodnika Slavka VinÄ?ića ĹĄe dve lepi priloĹžnosti za morebitno zmago. V 69. minuti je trener strelca prve-

PreÄ?ka vam je prepreÄ?ila pravo veselje? ÂťVsi smo Ĺže videli Ĺžogo v mreĹži. Toda nismo samo zaradi nje ostali brez nadvse Ĺželene zmage. Vodili smo z 2 : 0 in dobili gol. Mislim, da s pribliĹžno 35 metrov. Udarec je bil sijajen, a smo gol prejeli nekoliko nesreÄ?no. Ne da bi branil naĹĄega vratarja, vendar je bila zelenica pred naĹĄimi vrati in tudi ponekod drugje razmoÄ?ena. Zato je bilo teĹžko igrati oziroma se gibati po 'travi'. Skratka, ta dvoboj smo preĹživeli, tako da smo osvojili ĹĄe eno toÄ?ko. Vsaka je za nas pomembna. V naslednjem krogu bomo gostovali pri Bravu in verjamem, da bodo igralci znova iztisnili vse iz sebe.

ga zadetka Petrovića zamenjal z Rijadom Kobiljarjem. Takoj po prihodu na zelenico je po Radićevi podaji skuťal poŞrtvovalno potisniti Şogo v mreŞo za novo vodstvo, vendar je njegov strel z nekaj metrov RoŞman ubranil.

Ob koncu rednega dela tekme je Tadej Vidmar dobil zaradi nepotrebnega ostrega prekrĹĄka na sredini igriĹĄÄ?a nad PuĹĄaverjem drugi rumeni opomin in je moral z igriĹĄÄ?a. Ob koncu triminutnega sodnikovega dodatka pa je po osmem Kreflovem udarcu s

kota (gostje so jih imeli pet) sreÄ?a obrnila hrbet branilcu Davidu Hrubiku. Njegovi Ĺžogi je pot v mreĹžo za prvo zmago prepreÄ?ila preÄ?ka.

Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljĹĄe slovenske izbrane vrste z Latvijo in Poljsko bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali konec prihodnjega tedna. NogometaĹĄi Rudarja bodo 23. novembra gostovali pri Bravu. đ&#x;”˛

Stane Vovk

ZasluĹženo veseli naslova jesenskega prvaka ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 ne skriva Ĺželje po uvrstitvi v 2. slovensko nogometno ligo – Ĺ˝elijo ĹĄe enega napadalca in vezista – Nikakor se ne smejo zadovoljiti z doseĹženim Tatjana PodgorĹĄek

KonÄ?an je jesenski del tekmovanja v 3. slovenski ligi – vzhod. V 11 sreÄ?anjih Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 zbrala 26 toÄ?k in s 4 toÄ?kami prednosti pred drugouvrĹĄÄ?eno ekipo Podvinci Ä?aka na nadaljevanje tekmovanja na prvem mestu prvenstvene lestvice.

Fantje so pokazali pravi karakter ekipe

Tako predsednik kluba Bogdan Trop kot trener Ä?lanske ekipe Ramiz Smajlović zagotavljata, da osvojitev jesenskega naslova ni preseneÄ?enje, ampak uresniÄ?itev zastavljenega cilja pred zaÄ?etkom sezone. ÂťNekoliko slabĹĄe smo igrali na dveh uvodnih tekmah, ko ĹĄe nismo sestavili ekipe, v nadaljevanju prvenstva pa je bila naĹĄa igra na visoki kakovostni ravni. Fantje so na pripravah in med sezono delali dobro, pokazali so pravi karakter ekipe, tudi kadrovali smo dobro.

Ogrodje ekipe je ostalo iz predhodne sezone, prihod starejĹĄih

igralcev se je obrestoval. Meťanica mladosti in izkuťenj se je pokazala za pravilno in menim, da smo na dobri poti za dosego jasno zastavljenega cilja – napredovanje v 2. slovensko nogometno ligo, je dejal Ramiz Smajlović, ki je pohvalil zavzetost igralcev, njihov odnos do treningov in izpolnjevanje zadanih nalog.

Ob tem Smajlović opozarja, da se z doseĹženim nikakor ne smejo zadovoljiti in dopustiti negativnega vpliva dolgega premora do nadaljevanja prvenstva v spomladanskem Ä?asu. Prostora za napredek je ĹĄe ogromno, tudi mladi igralci se morajo ĹĄe veliko nauÄ?iti, zato aktivnosti nadaljujejo.

Vse do sredine decembra imajo redne treninge in tudi dogovorjena prijateljska sreÄ?anja. TakĹĄen tempo je potreben, ĹĄe dodaja Smajlović, tudi zaradi dokaj teĹžkega razporeda. Ĺ˝e v uvodnem kolu spomladanskega dela prvenstva odhajajo na gostovanje k drugouvrĹĄÄ?eni ekipi Podvinci.

NaÄ?rtujejo spremembe v ekipi? ÂťKakĹĄnih veÄ?jih ne. Upam, da

Ramiz Smajlović: Z doseŞenim se nikakor ne smemo zadovoljiti.

Bogdan Trop: ÂťPriÄ?akovanja so velika, moĹžnosti pa precej skromnejĹĄe.ÂŤ

bomo obdrŞali vse igralce iz jesenskega dela tekmovanja. Si pa Şelimo okrepiti ekipo z dobrima napadalcema in vezistom, je ťe povedal Ramiz Smajlović.

stva odraz dobrega dela in izvedenih ĹĄtevilnih aktivnosti upravnega odbora kluba. O ciljih uvrstitve v viĹĄji kakovostni razred pa pravi: ÂťEno so naÄ?rti, drugo realne moĹžnosti. Ciljamo na vrh letvice v 3. slovenski ligi, hkrati pa znotraj in zunaj nogometnega igriĹĄÄ?a delamo tako, da bi zagotovili pogoje za prestop v viĹĄjo ligo. Je ze-

Eno so naÄ?rti, drugo realne moĹžnosti

Tudi Bogdan Trop meni, da je rezultat v jesenskem delu prven-

lo naporno, zato v tem trenutku ne morem reÄ?i, da so na obzorji znaki, da bi nam to tudi uspelo.ÂŤ Infrastrukturo imajo urejeno zgledno, zagotavlja, zato so letos gostili finale mladinskega pokala. V prihodnjih letih bodo poskuĹĄali urediti ĹĄe pomoĹžna igriĹĄÄ?a v igriĹĄÄ?a z umetno travo in ustrezno razsvetljavo. NajveÄ?ja ovira so finance. Âť Po oceni bi se stroĹĄki tekmovanja v viĹĄji kakovostni skupini podvojili v primerjavi s tekmovanjem v 3. ligi. Poleg tekmovanja je draĹžja ĹĄe logistika in ostali aparat. V klubu za zdaj nimamo poklicnih pogodb z igralci, ampak delujemo povsem nepoklicno. V 2. ligi so pogodbe polprofesional-

ne,ÂŤ pojasnjuje Trop. Poslovanje kluba je v tem trenutku na pozitivni niÄ?li, obveznosti do igralcev (klub jim plaÄ?uje stroĹĄke in namenja manjĹĄe nagrade za zmago) so v veÄ?ini poravnane, zagotavlja sogovornik. ÄŒas do zaÄ?etka spomladanskega dela prvenstva nameravajo izkoristiti za izvedbo ĹĄe neizvedenih naÄ?rtovanih aktivnosti, za moĹžnost izvedbe nekajdnevnih priprav Ä?lanske ekipe na morju (Ä?e tega ne bodo dopuĹĄÄ?ale razmere v domaÄ?em okolju). ÄŒaka pa jih med drugim ĹĄe vrsta dejavnosti pri delu z mlajĹĄimi selekcijami.

Nogometna ĹĄola NK Rudar Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je v prejĹĄnjem tednu igrala zgolj s tremi selekcijami. U15 je zabeleĹžila zmago proti Celju in minimalen poraz proti ekipi iz KrĹĄkega, medtem ko je selekcija U13 zabeleĹžila dve zmagi. Prvo proti NK Ĺ ampion ter drugo proti NK Ĺ˝alec. Prav tako so tri toÄ?ke na svoj raÄ?un dodali tudi fantje selekcije U12, ki so premagali sovrstnike iz Ĺ˝alca.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 17

Kljub prednosti osmih golov trepetali za zmago

Velenjski sabljaÄ?i z zlatom z Dunaja ÄŒlana sabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje Mark Poprask in Leo ÄŒretnik sta v nedeljo, 10. novembra, nastopila na mednarodnem turnirju, Dunajskem jesenskem pokalu 2019. Z mednarodno konkurenco sta se pomerila v kategoriji floret deÄ?ki U14.

Po odliÄ?nih predstavah v obeh kvalifikacijskih krogih, v katerih je Mark zabeleĹžil osem zmag in le en poraz, Leo pa sedem zmag in dva poraza, sta se v eliminacijski del tekmovanja oba uvrstila kot favorita za konÄ?no zmago. Leo je izgubil v Ä?etrtini finala in svoj nastop zakljuÄ?il na nekoliko nehvaleĹžnem 5. mestu, tik pod zmagovalnimi stopniÄ?kami, Mark pa se je suvereno prebil vse do finala. V finalu je upraviÄ?il vlogo favorita in slavil z rezultatom 15 : 5.

RokometaĹĄi Gorenja so na derbiju 9. kroga morali zelo potruditi za dve toÄ?ki proti svojemu nekdanjemu trenerju – BoljĹĄi so bili (le) za zadetek oziroma z 31 : 30 Podprvaki so se precej namuÄ?ili s Trimom, ki ga spet vodi VelenjÄ?an Ivan Vajdl. Na zaÄ?etku te sezone je Ĺže tretjiÄ? postal glavni trener Dolenjcev. Res pa je, da gostje niso niti enkrat vodili.

Pri Gorenju je bil z dvanajstimi goli najboljĹĄi strelec Vlado Matanović. Po zdravstvenih teĹžavah je spet zaigral Matic Verdinek, kralj strelcev prejĹĄnje sezone. Z osmimi goli je bil drugih strelec domaÄ?ih, pri Trimu pa je bil z osmimi zadetki najbolj uÄ?inkovit Gal Cirar. To je bil drugi poraz Trima. Kljub temu so gostje s trinajstimi toÄ?kami zadrĹžali tretje mesto. Gorenje, ki je doslej ĹĄtirikrat sklonjenih glav zapuĹĄÄ?alo parket, se je z desetimi povzpelo na Ä?etrto. Celjani so z devetnajstimi goli razlike slavili nad OrmoĹžem, RibniÄ?ani so v ĹĄkofjeloĹĄkem Podnu dobili samo toÄ?ko, novinec Slovenj Gradec pa je presenetljivo dobil obe na Obali proti KoprÄ?anom.

VelenjÄ?ani so osrednjo tekmo kroga zaÄ?eli zelo odloÄ?no, Trebanjci pa veÄ?ji del prvega polÄ?asa igrali zelo medlo. Zaradi precejĹĄnje nezbranosti je bilo v njihovi igri preveÄ? napak in prejeli so veliko lahkih golov. Posledica tega je bila, da so domaÄ?i dobrih pet minut pred koncem prvega dela imeli, zdelo se je neulovljivo, prednost osmih zadetkov (16 : 8). Nato je v njihovi igri nastopil mrk. Nasprotnik pa je zaÄ?el upraviÄ?evati visoko mesto na prvenstveni razpredelnici ter do odhoda na glavni odmor zaostanek prepolovil (14 : 17).

Dobro igro s konca prvega dela so gostje nadaljevali tudi v drugem in dobrih deset minut pred

đ&#x;”˛

koncem so prednost domaÄ?ih dvakrat (23 : 23, 24 : 24) povsem izniÄ?ili.

V razburljivem nadaljevanju, ko so gostje imeli naenkrat tudi dva igralca manj na parketu, so jim domaÄ?i pet minut pred koncem z enajstim Matanovićevim golom ter z delnim izidom 5 : 1 uĹĄli na razliko petih golov (29 : 24). Toda v preostalih minutah so spet trepetali za zmago. Igralci Trima so se jim v izdihljajih tega vsekakor zelo zanimivega in tudi napetega dvoboja pribliĹžali na najmanjĹĄi moĹžni zaostanek (30 : 31). ÄŒas pa je bil na strani domaÄ?ih.

Za trenerja JoviÄ?ića je bilo seveda v tem trenutku najbolj pomembno, Âťda smo zmagali.ÂŤ K temu je ĹĄe dodal: ÂťKonec prvega polÄ?asa in tudi drugega smo naredili preveÄ? tehniÄ?nih napak.

Bilo je preveÄ? zgreĹĄenih strelov in poceni smo zapravili dokaj veliko prednost. V nadaljevanju smo padli pod psiholoĹĄki vpliv.

Igralce je oÄ?itno preplavil strah,

da bi morda Ĺže dobljeno tekmo izgubili. Gostje so zaigrali boljĹĄe.

Mi pa smo imeli v napadu teĹžave in tekma je bila spet odprta.

Na koncu smo vendarle zasluĹženo zmagali. Gremo naprej, pred nami je Izola. Napake, ki smo si jih privoĹĄÄ?ili na tej tekmi, moramo proti njim odpraviti.ÂŤ Glede na to, da so domaÄ?i igrali po sistemu vroÄ?e – hladno, so bili gostje blizu preseneÄ?enja: Ivan Vajdl: ÂťÄŒestitam Gorenju za zmago. Da bi jih premagali na njihovem terenu, bi jim morali biti enakovreden tekmec vseh ĹĄestdeset minut. Mi pa smo zaÄ?eli s pol moÄ?i. Dovolili smo jim, da so nam pobegnili za osem golov. Potem smo se zelo iztroĹĄili pri lovljenju rezultata, a smo jih ujeli. Imeli celo priloĹžnost za vodstvo, toda zgreĹĄili smo prazen gol. Po dveh izkljuÄ?itvah, sicer upraviÄ?enih, so nam spet pobegnili za pet golov. Nato nismo imeli veÄ? dovolj moÄ?i pa tudi Ä?asa, da bi dobili vsaj toÄ?ko. Ĺ˝al se nam prepogosto ponavlja

TAKO so igrali Prva liga TS – 17. krog Rudar - Celje 3:3 (3:2)

Strelci: 1:0 Petrović (27.), 2:0 Radić (34.

- 11 m), 2:1 BenediÄ?iÄ? (39.), 2:2 LotriÄ?

(40.), 3:2 Kuzmanović (45.), 3:3 Vizinger (51.).

Rudar: Stopajnik, Filipović, DĹžinić, Hrubik, Krefl, AndĹželković (od 73. Kitek), ÄŒrnÄ?iÄ?, PuĹĄaver, Kuzmanović (od 83.

Kadrić), Radić, Petrović (od 69. Kobiljar).

Trener: Andrej Panadić.

Celje: Rozman, Vidmajer, ĆaluĹĄić (od 53. Travner), Stojinović, Brecl, Zaletel, BenediÄ?iÄ?, LotriÄ?, Kerin (od 76. Koritnik), BoĹžić (od 87. Ĺ tusej), Vizinger.

Rumeni kartoni: Petrović, Kitek; ĆaluĹĄić, Vidmajer. Trener: DuĹĄan KociÄ?.

RdeÄ?i karton: Vidmajer.

Drugi rezultati: Maribor - DomŞale 4:1 (2:0), Triglav - Bravo 1:0 (0:0), Olimpija – Bravo 2:0 (1:0), Mura – Aluminij 2:4 (2:2).

Vrstni red: 1. Olimpija 36 (42:21), 2. Maribor 34 (34:17), 3. Aluminij 34 (30:153), 4. Mura 31 (32:19), 5. Celje 28 (35:19), 6. Tabor 17 (20:27), 7. Triglav 17 (22:39), 8. DomĹžale 16 (23:36), 9. Bravo 13 (19:34), 10. Rudar 7 (18:44).

3. SNL – vzhod Zaostala tekma 4. kroga: Dravinja – Radgona 7:0 (2:0) Vrstni red po 11. (zadnjem jesenjskem) krogu: 1. Šmartno 26 (37:19) – jesenski prvak, 2. Podvinci 22 (22:9), 3. Dravinja 20 (41:20), 4.

17

Ĺ PORT

14. novembra 2019

Odranci 20 (24:14), 5. ZreÄ?e 19 (20:16), 6. Ĺ ampion 17 (32:14), Korotan 16 (21:15), 8. Ljutomer 15 (23:24), 10. Videm 12 (19:27), 11. VerĹžej 5 (11:39), 12. Radgona 1 (2:56).

MedobÄ?inska Ä?lanska liga – Golgeter 11. krog Rezultati: Ĺ˝alec - Posavje KrĹĄko 1:3 (1:1), Mons Claudius – Ĺ oĹĄtanj 5:1 (3:0), Mozirje - Ljubno ob Savinji 5:2 (1:1), Ĺ marje pri JelĹĄah – Vojnik 4:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Ĺ marje pri JelĹĄah 26 (40:11), 2. P. KrĹĄko 23 (25:13), 3. Mozirje 18 (21:13), 4. Ĺ oĹĄtanj 14 (21:20), 5.

Vojnik 14 (14:21), 6. M. Claudius 13 (25:22), 7. Žalec 13 (16:16), 8. S. Vransko 10 (13:15), 9. Ljubno 8 (15:35),10. Kozje 5 (10:19), 11. Laťko 3 (12:27).

Liga NLB - 9. krog

Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 31:30 (17:13) Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (6 obramb), Matanović 12 (5), Verdinek 8 (1), Mazej 2, MiklavÄ?iÄ? 2, OkleĹĄÄ?en 2, Bojanić 2, KavÄ?iÄ? A. 1, Haseljić 1, Ĺ ol 1, CelminĹĄ, Levc, GrmĹĄek, DrobeĹž, Komar.

Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6), Trimo 7 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Trimo 10 minut.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka - Riko Ribnica 25:25 (9:12), Koper Slovenj Gradec 28:30 (16:15), Maribor Branik - Izola 31:28 (18:16), Krka -

Dobova 33:40 (21:22), Celje Pivovarna LaĹĄko - Jeruzalem OrmoĹž 40:21 (18:12) Vrstni red: 1. Celje 18, 2. Ribnica 15, 3.

Trebnje 13, 4. Dobova 12, 5. Gorenje 10, 6. Koper 7, 7. Loka 7, 8. Krka 6, 9. Sl. Gradec 6, 10. Maribor 6, 11. JO 5, 12.

Izola 3.

1. A DRL - Ĺženske, 8. krog Litija - Velenje 27:28 (16:12)

Velenje: Simić, Pikl 7, Smonkar 7, TabakoviÄ? 5, Ferenc 4, TomiÄ? 2, PriterĹžnik 2, Ĺ˝ekić 1, Ĺ˝agar, Rotovnik, MeĹž, Hudovernik, HadĹžiÄ?, Brcar; trenerka: SneĹžana Rodić.

Drugi rezultati: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Ĺ˝.U.R.D. Koper 30:21 (14:7), Z'deĹžele - Izola 35:19 (17:8), Krka - Ptuj 39:21 (21:12); sobota, 11. januar: Zelene doline Ĺ˝alec - Krim Mercator.

Vrstni red: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Krim Mercator 7 - 14, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 7 - 10, 4. Z'deĹžele 8 - 10, 5. Krka 8 - 10, Koper 8 - 8, 7.

Velenje 7 - 4, 8. Izola 7 - 2, 9. Litija 8 - 1, 10. Ptuj 8 - 1.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 7. krog Litija 2001 ll - Šoťtanj 6:2 (3247 : 3175)

Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 547 (0), Jug -520 (1), SeÄ?ki – 497 (0), ArnuĹĄ – 576 (1), PetroviÄ? – 512 (0), PintariÄ? – 523 (0).

zgodba, da imamo slab zaÄ?etek.

Tudi na domaÄ?ih tekmah. Pripraviti moramo fante, da bodo Ĺže od prve minute pravi. Le tako lahko pridemo do ugodnih rezultatov predvsem proti takĹĄni ekipi, kot je Gorenje.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

V soboto z Metalurgom VÄ?eraj so velenjske ose gostovale v Izoli, v soboto pa bodo v prvi tekmi zadnjega oziroma tretjega kroga kvalifikacij pred skupinskim delom pokala Evropske rokometne zveze gostili skopski Metalurg. ZaÄ?etek tekme v RdeÄ?i dvorani bo ob 20. uri. Po oktobrskem Ĺžrebu je trener Zoran JoviÄ?ić dejal: Žreb je bil kar soliden. Gre za ekipo iz Skopja, ki ima za sabo Ĺže doloÄ?eno rokometno zgodovino. Pred nekaj leti so tudi sami krojili rokometni vrh. Mislim pa, da nam je nasprotnik po meri ter je ob naĹĄi dobri predstavi tudi premagljiv.ÂŤ đ&#x;”˛

Kegljanje

Sveti Martin ni pomagal Ĺ oĹĄtanjÄ?anom Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v Litijo odpotovali precej oslabljeni, vendar z Ĺželjo, da presenetijo favorizirane domaÄ?ine. Sam zaÄ?etek tekme pa je pokazal, da se bo potrebno za vsak kegelj trdno boriti. Igralci v prvi igri so se menjavali v vodstvu, a po igri Ä?etrtega seta sta si ekipi razdelili toÄ?ke. Zanimivost prve igre je bila ta, da sta obe ekipi poruĹĄili enako ĹĄtevilo kegljev. ZaÄ?etek druge igre je bil podoben prvi, saj so se igralci menjavali v vodstvu. Po zadnjem setu so si igralci razdelili toÄ?ke, 14 kegljev prednosti pa je bilo na strani domaÄ?ih tekmovalcev.

Zmagovalca je zopet odloÄ?ala igra tretjega para. DomaÄ?a igralca sta bila Ĺžal zelo natanÄ?na, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana pa sta delala preveÄ? napak, zmetala nekaj luÄ?ajev v prazno in tako zapravila moĹžnost osvojiti vsaj Ä?astno toÄ?ko, Ä?e Ĺže ne obe. DomaÄ?ina sta tako osvojila obe toÄ?ki za domaÄ?o zmago z rezultatom 6 : 2. Razlika v korist domaÄ?inov je znaĹĄala 72 kegljev. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo zmago skuĹĄali doseÄ?i to soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili z ravenskim FuĹžinarjem.

To bi bila ĹĄele prva zmaga v tej sezoni? SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 17. uri. Igralci pa upajo na pomoÄ? domaÄ?ega obÄ?instva. đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

T. F.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA POLICIJSKA kronika

Pogorel Frichaufov dom

Spet kradli kolesa Velenje, 7. novembra – V zadnjem obdobju je bilo na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje ukradenih precej koles. Ĺ e eno je neznanec v Ä?etrtek ukradel pred Ĺ olskim centrom Velenje. Gre za kolo znamke Scott. Lastnik je oĹĄkodovan za 500 evrov. Na GoriĹĄki cesti pa je bilo v nedeljo ukradeno zaklenjeno kolo. Policisti ne poroÄ?ajo, za kakĹĄno kolo je ĹĄlo v tem primeru.

Zasegli ponarejene bankovce Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 7. novembra – V Ä?etrtek so bili zaseĹženi trije bankovci, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni. UnovÄ?eni so bili v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Ĺ e en ponarejen bankovec pa so policisti zasegli dan za tem.

IĹĄÄ?ejo voznico Ĺ oĹĄtanj, 8. novembra – Neznana voznica osebnega avtomobila mazda je v petek trÄ?ila v vozilo voznika osebnega avtomobila, ki ji je pravilno pripeljal nasproti in s kraja pobegnila. Ker ni ustavila, da bi si z voznikom izmenjala podatke, policisti poizvedujejo kdo je bila.

Padel v nezavarovan jaťek Šoťtanj, 10. novembra – V nedeljo je v Šoťtanju sprehajalec padel v nezavarovan jaťek in se pri tem poťkodoval.

Si bo uredil okolico?

Velenje, 11. novembra – V Velenju je bilo v ponedeljek vlomljeno v skladiĹĄÄ?e gostinskega lokala. Vlomilec je ukradel dve kosilnici, ĹĄkarje za Ĺživo mejo in puhalnik listja.

Vlom v klet stanovanjskega bloka Nazarje, 11. novembra – V Nazarjah je neznani storilec vlomil v klet stanovanjskega bloka in ukradel visokotlaÄ?ni Ä?istilec, baterijski vrtalnik in nekaj drugih stvari.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Velenje, 7. novembra – Trije obÄ?ani si v Ä?etrtek najbrĹž niso mislili, da jim utegne napaÄ?no preÄ?kanje ceste prekriĹžati naÄ?rte. Policista, ki sta jih ustavila, sta namreÄ? ugotovila, da imajo pri sebi veÄ? izdelkov, ki izhajajo iz kaznivih dejanj tatvin v veÄ? trgovinah po Velenju.

Spet malo zaseĹžene droge Velenje, 7. novembra – Velenjski policisti so v Ä?etrtek obÄ?anu zasegli mlinÄ?ek in delce posuĹĄene zelene rastline, za katero sumijo, da je prepovedana droga. Ĺ e eno cigareto z neznano posuĹĄeno rastlino in enakim sumom so zasegli v petek, 8. novembra.

Masturbiral na javnem kraju Velenje, 8. novembra – V petek so policiste obvestili, da pred Loterijo na Ĺ aleĹĄki cesti Ĺže drugiÄ? v istem tednu masturbira neznanec, star okoli 60 let.

Pred prihodom policije je s kraja odĹĄel.

Policisti bodo, Ä?e ga bodo izsledili, zoper njega uvedli postopek o prekrĹĄku.

Ostala brez 50 evrov Velenje, 8. novembra – V petek je zaposlena na Osnovni ťoli Antona Aťkerca policistom naznanila, da ji je nekdo iz denarnice, ki jo je imela v kabinetu, izmaknil 50 evrov.

BrezplaÄ?ni preventivni zimski pregledi vozil Le pol ure je bilo potrebnih, da ste zvedeli, Ä?e je vaĹĄ avto pripravljen na zimo

Mozirje, 7. novembra – V Ä?etrtek so s Policijske uprave Celje sporoÄ?ili, da je pogorel Frichaufov dom na OkreĹĄlju, zelo priljubljena pohodniĹĄka toÄ?ka v Logarski dolini. Kaj bi lahko bil razlog za poĹžar in kaj se je sploh zgodilo, ĹĄe ni znano, je pa to Ĺže drugi planinski dom v dobrih dveh letih, ki je pogorel na obmoÄ?ju KamniĹĄko-Savinjskih Alp oziroma Logarske doline. Ĺ koda je ogromna. Vsi osrednji objekti koÄ?e so pogoreli in so brez ostreĹĄja. Nekaj pomoĹžnih objektov v okolici koÄ?e je ostalo nedotaknjenih, med drugim zimska soba.

Tatove zalotili pri napaÄ?nem preÄ?kanju ceste

14. novembra 2019

Pestra sobota Velenje, 9. novembra – V soboto so imeli velenjski policisti kar nekaj dela s krĹĄitvami javnega reda in miru. Nekaj plaÄ?ilnih nalogov so napisali staremu znancu, ki je imel tega dne Âťsvoj danÂŤ.

Najprej je ozmerjal, nato pa ĹĄe pljunil obÄ?ana, za tem nekomu grozil, na koncu pa razgrajal. Dvakrat so posredovali zaradi preglasne glasbe, najprej na KidriÄ?evi, potem na Kardeljevem trgu. MlajĹĄo Ĺžensko pa so pridrĹžali do streznitve.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 7. novembra – V Ä?etrtek so v delavnicah MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra (MIC) Velenje potekali brezplaÄ?ni preventivni zimski pregledi osebnih vozil.

Dogodek sta organizirala Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺ olski center Velenje.

Za dogodek je iz leta v leto med vozniki in voznicami veÄ? zanimanja, pravi BoĹĄtjan Hribar iz Ĺ olskega centra Velenje. ÂťPrav je, da so osveĹĄÄ?eni in se Ĺželijo prepriÄ?ati, ali je njihovo vozilo pripravljeno na voĹžnjo v zimskih razmerah, in zvedeti, ali so kje ĹĄe kakĹĄne pomanjkljivosti, ki jih je dobro odpraviti, preden nastopi zima,ÂŤ pravi. Na preventivMarija KaĹĄaj: ÂťFajn nem zimskem preje, da je pregled gledu vozil so posebrezplaÄ?en.ÂŤ bej pozorni na tisto, Ä?esar vozniki ne morejo sami pregledati. ÂťV nobenem vozilu ne sme manjkati obvezna zimska oprema, sam pa bi voznikom priporoÄ?al, da imajo v vozilu tudi kakĹĄno strgalo za led, ki sicer ni obvezna oprema, pride pa lahko zelo prav.ÂŤ Dragica Gorogranc je svoje vozilo pripeljala na preventivni pregled iz Vinske Gore: ÂťPreveriti Ĺželim, kako moj avto deluje, da se bom lahko pozimi vozila brez skrbi. Ker me decembra Ä?aka tudi registracija vozila, je zame ta akcija ĹĄe posebej dobrodoĹĄla,ÂŤ je povedala.

Ne vem sicer, ali so voznice bolj vestne kot vozniki ali pa je bilo to nakljuÄ?je, da je bila druga v vrsti spet Ĺženska. Marija KaĹĄaj je za akcijo izvedela iz medijev. Pravi, da so tovrstne akcije zelo dobrodoĹĄle; Ä?eprav je njeno vozilo na zimsko voĹžnjo Ĺže pripravljeno, je

zdaj rada poÄ?nem.

Prihodnje leto bo ĹĄolanje zakljuÄ?ila. Zdaj pa razmiĹĄlja o tem, da bi se zaposlila, malo pa tudi o tem, da bi ĹĄtudij nadaljevala. ÂťV strojni smeri, seveda,ÂŤ se nasmehne.

Patricija ZaponĹĄek in Matej Krivec sta vse skrbno preverila in tudi zabeleĹžila.

Dragica Gorogranc in BoĹĄtjan Hribar: ÂťBrisalce bo pa treba menjati.ÂŤ

Ĺželela preveriti, ali je vse tako, kot mora biti. ÂťPredvsem pa se mi zdi fajn, ker so preventivni zimski pregledi osebnih vozil brezplaÄ?ni. Saj veste, kako je danes z denarjem ...ÂŤ.

Z izjemnim obÄ?utkom in natanÄ?nostjo sta pripravljenost vozil na zimsko voĹžnjo pod budnim oÄ?esom mentorja preverjala dijakinja Patricija ZaponĹĄek in dijak Matej Krivec.

Patricija je dijakinja 4. letnika avto-serviserke ĹĄole. Pravi, da ni edino dekle, ki se je odloÄ?ila za ta poklic. ÂťSploh pa moja odloÄ?itev ni bila teĹžka. Doma sem Ĺže prej rada ťraufalaÂŤ zlasti kmetijsko mehanizacijo in to ĹĄe

đ&#x;”˛

Na vozilih so pregledovali 14 kontrolnih toÄ?k: luÄ?i spredaj in zadaj ter smerne in opozorilne utripalke, osvetlitev prtljaĹžnika in notranjosti, kontrolne luÄ?ke, hupo, napravo za Ä?iĹĄÄ?enje stekel, metlice brisalcev, vetrobransko steklo, hladilni sistem, akumulator, klinasto-rebrasti jermen, zavorni sistem, izpuĹĄni sistem, pnevmatike, nivo motornega olja in karoserijo ter lak.

V Ravnah ĹĄe 240 metrov varnejĹĄih cest

V Ĺ entilju cona 30

Ĺ oĹĄtanj – V Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju so odprli 240 metrov prenovljene ceste na odseku Grabner (pri Piku). Ĺ irina prenovljenega dela je 3,7 metra skupaj z bankino in odtoÄ?nim jarkom, tako da bo cesta varnejĹĄa za vse udeleĹžence v prometu. Prenova je stala 32 tisoÄ? evrov, od tega je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotovila 30 tisoÄ? evrov. Krajani so nove pridobitve zelo veseli, kar so potrdili tudi s svojo prisotnostjo na krajĹĄi otvoritveni slovesnosti.

Ĺ entilj – Svet Krajevne skupnosti Ĺ entilj je prisluhnil pobudi sveta starĹĄev otrok, ki v ArnaÄ?ah obiskujejo ĹĄolo in vrtec, za umirjanje prometa v srediĹĄÄ?u zaselka. Omejitev hitrosti voĹžnje med Ĺ portnim parkom Ĺ entilj in tamkajĹĄnjim gasilskim domom je po novem 30 km/h.

Tako bo ostalo, dokler na tem odseku ne bo zgrajen ploÄ?nik, ki bo zagotavljal varnost peĹĄcem, pojasnjuje predsednik KS Janez Podpornik.

Soglasja za uporabo zemljiĹĄÄ? za izgradnjo ploÄ?nika so Ĺže pridobili.

đ&#x;”˛

mkp

Na policistih preizkuĹĄal novo uro Ĺ oĹĄtanj, 10. novembra – V nedeljo so velenjski policisti prejeli nenavadno obvestilo tujih varnostnih organov. Na Ĺ vedskem so prejeli SMS sporoÄ?ilo s klicem na pomoÄ? in koordinatami, ki so kazale, da je poĹĄiljatelj na obmoÄ?ju Zavodenj. Policisti so odĹĄli na kraj in ugotovili, da je obÄ?an zgolj preizkuĹĄal novo uro, z njim pa k sreÄ?i ni bilo niÄ? narobe.

Zasegli oroĹžje Velenje, 10. novembra – Na Kosovelovi so policisti v nedeljo sinu, ki je oÄ?etu grozil z lovskim oroĹžjem, le-tega zasegli.

SLOVENIJA JE LEPA DEŽELA

Ostal brez vozniťkega dovoljenja Velenje, 10. novembra – Policisti so v nedeljo vozniku osebnega avtomobila zaradi voŞnje pod vplivom alkohola zasegli vozniťko dovoljenje.

Vse njene lepote s seboj prinaĹĄajo tudi veliko odgovornost, da jih uĹživamo na naÄ?in, ki omogoÄ?a trajnostni razvoj nam in naĹĄim zanamcem. Zato ni vseeno, kako naÄ?rtujemo, gradimo in vzdrĹžujemo prometnice, ki nas povezujejo. Zgrajena avtocestna infrastruktura bo v naĹĄem prostoru ostala ĹĄe dolgo Ä?asa, z namenom zbliĹževanja ljudi in skrajĹĄevanja razdalj med nami. NaÄ?rtujemo nove poti za prihodnost in skrbimo, da bodo ceste varne in pretoÄ?ne ne le danes, ampak tudi jutri.

107,8 MHz

www.dars.si

đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. novembra 2019

19

Andreju Jerinu medalja za Ĺživljenjsko delo Za strokovno in kakovostno delo je Andrej Jerin, od 1. avgusta upokojeni okrajni sodnik svĂŠtnik na Okrajnem sodiĹĄÄ?u v Velenju, prejel medaljo za Ĺživljenjsko delo v pravosodju V obrazloĹžitvi so na Okrajnem sodiĹĄÄ?u v Velenju med drugim zapisali, da je Andrej Jerin svojo sluĹžbo na Okrajnem sodiĹĄÄ?u v Velenju zaÄ?el leta 1978 kot pripravnik. Prvega junija 1981 se je nato zaposlil kot strokovni sodelavec in kot sodnik nastopil sodniĹĄko sluĹžbo leta 1984. Vsa leta je reĹĄeval civilnopravne zadeve. Njegovo delo v pravosodju je izjemno uspeĹĄno. Izstopal je tako po kvaliteti kot tudi kvantiteti. Njegova strokovnost in izjemna sposobnost prelivanja prava v mnogotere Ĺživljenjske situacije je vidna iz njegovih odloÄ?b, ki so dovrĹĄene, pravno utemeljene, skrbno jezikovno obdelane, vsebinsko zaokroĹžene in vsakomur razumljive. Ima pronicljiv obÄ?utek za tkanje prava v vse Ĺživljenjske situacije, s katerimi se kot pravdni in nepravdni sodnik sreÄ?uje. Njegova visoka strokovnost in osebne kvalitete so bile veÄ?krat opaĹžene tudi pri sodnikih pritoĹžbenega sodiĹĄÄ?a, ki so mu veÄ?krat predlagali, da se pridruĹži njihovim vrstam. TakĹĄnim vabilom se ni odzval, ker je ocenil, da je njegovo karierno in Ĺživljenjsko poslanstvo povezano z neposrednim stikom z ljudmi in

Oven od 21. 3. do 21. 4.

PogreĹĄali boste Ä?ase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove Ĺživljenjske izzive, skupaj doloÄ?ala cilje in uĹživala v planiranju poti do njih. DrĹži tudi, da nimata veÄ? toliko denarja kot nekoÄ?, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali.

Enostavno se vam ne da. Tudi zato, ker partnerja vedno teĹžje navduĹĄite za kaj novega, razburljivega. OÄ?itno sta oba naveliÄ?ana, kar Ĺže vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno, saj boste, Ä?e se bo tako stanje nadaljevalo, zaÄ?eli iskati novo vznemirjenje v vaĹĄem Ĺživljenju. SkuĹĄajta se pogovoriti in v vajino zvezo vrniti nekdanjo radovednost.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pred vami je eno najbolj napornih obdobij v letu. ÄŒeprav veste, da bo tako, se s tem skorajda ne upate sprijazniti. Tudi zato, ker se vam trenutno preveÄ? dogaja tako na zasebnem kot sluĹžbenem podroÄ?ju. ÄŒasa imate sicer v teh dneh ĹĄe dovolj, vendar ni Ä?isto niÄ? prezgodaj, Ä?e zaÄ?nete planirati Ĺže sedaj. ÄŒetudi veste, da se vse ne bo izĹĄlo po planih, vam bo laĹžje, Ä?e boste v glavi naredili red. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden laĹžji in na prvi pogled enostavnejĹĄi. Vas pa bo vse bolj mikala teĹžja pot. ÄŒasa za odloÄ?itev imate dovolj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri odloÄ?itvi o prihodnosti preveÄ? vodila Ä?ustva, kar ni realno.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Medaljo sta Andreju Jerinu na Brdu pri Kranju na slovesnosti ob dnevu pravosodja podelila predsednik Vrhovnega sodiĹĄÄ?a RS mag. Damijan FlorjanÄ?iÄ? in ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?.

njihovimi Ĺživljenji, saj lahko le tako s svojimi strokovnimi odloÄ?itvami najveÄ? prispeva k pravnemu urejanju Ĺživljenjskih situacij in utrjevanju Ä?lovekovih pravic. Je zelo cenjen tako med svojimi kolegi sodelavci kot tudi med ostalimi strankami postopkov. Njegova

vrata so bila vedno odprta, nikoli ni odrekel pomoÄ?i. Sodelavci Andreja Jerina neizmerno cenijo, saj je s svojo strokovnostjo in osebnostnimi lastnostmi – potrpeĹžljivostjo, odprtostjo in umirjenostjo zgled vsem sodnikom. đ&#x;”˛

in Ä?as vaje sta bila napovedana, pristop pa ne, zato so se morali posredovalci prilagoditi poloĹžaju na samem kraju. Ker je preseneÄ?enj ob podobnih dogodkih veliko, smo postopke uvedli v skladu s temi. Ocenili smo, da je taktiÄ?na vaja uspela. Njena kasnej-

ĹĄa analiza pa je pokazala, da bi lahko nekatere postopke izvedli tudi drugaÄ?e, sicer pa veÄ?jih pomanjkljivosti nismo zaznali. Dobro smo oskrbeli tudi pet poĹĄkodovanih,ÂŤ je povedal poveljnik Poklicne gasilske enote Gorenje Robert Krajnc. Sogovornik je ĹĄe

dejal, da so takĹĄna preverjanja nujno potrebna. Podobne vaje sicer izvajajo celo leto, taktiÄ?ne vaje tako ĹĄirokih razseĹžnosti pa ne, saj zahtevajo precej veÄ? organizacijskih in drugih ukrepov. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ tejete dneve do konca leta in ob tem pogledujete nazaj. Ne boste zadovoljni.

Ne s tem, da vam je leto 2019 spolzelo skozi prste, in ne s tem, kar se vam obeta do njegovega izteka. Ĺ e najbolj pa vas bo skrbelo stanje na banÄ?nem raÄ?unu.

Tudi zato boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da imate marsiÄ?esa in marsikoga vrh glave.

Ko boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Celo Ĺživljenje popuĹĄÄ?ate, vedno na raÄ?un lastne sreÄ?e. Sedaj bo drugaÄ?e tudi zato, ker boste prisiljeni ukrepati. Zato veste, da lahko, Ä?e se ne boste zanaĹĄali na druge, veliko dobite. Zdravje bo obÄ?utljivo, saj boste ves Ä?as napeti.

NajveÄ? teĹžav boste v naslednjih dneh imeli pri odnosih z bliĹžnjimi. Ne le zaradi vaĹĄe trme, tokrat bodo vaĹĄi najbliĹžji ĹĄe bolj trmasti kot ste ponavadi vi. PrepriÄ?ani so, da tokrat nimate prav, zato vam bodo na vse kriplje poskuĹĄali prepreÄ?iti dejanje, ki se vam zdi reĹĄilno. Je res? Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre reĹĄitve do razreĹĄitve odnosov v vaĹĄem domu. PotrpeĹžljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljĹĄi moĹžni poti do cilja. VaĹĄe zdravje bo ĹĄe naprej odliÄ?no, zato boste spoznali, da je Ĺživljenje pravzaprav prijazno do vas. Ne zanaĹĄajte se na to, da lahko zato ĹĄe naprej greĹĄite.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ta teden bo poÄ?asen in precej leĹžeren. ObnaĹĄali se boste tako kot vreme. Vse manj boste aktivni, vse bolj zaleĹžani. Ponovno boste podlegli slabim navadam in zaĹĄli na stara pota. ÄŒeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maĹĄÄ?uje, boste odloÄ?itev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Ne izgovarjajte se na kratke dneve, saj se lahko prestavite v zaprte prostore, kjer lahko prav tako veliko naredite zase in za svoje telo. Predvsem pa morate opraviti z zmedo v svoji glavi.

Strahovi, ki vam ne pustijo spati, niso realni. PoiĹĄÄ?ite sonce v sebi!

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Vse bolj strah vas bo, ali imate dovolj energije, da boste zdrĹžali vse napore, ki vas ĹĄe Ä?akajo v novembru. Sploh, ker tudi vreme ne bo naklonjeno temu, da si v naravi naberete nove energije. Naj vas niÄ? ne skrbi. Imeli boste toliko dela, da vam bodo dnevi polzeli skozi prste, niti oblaÄ?nega vremena ne boste prav opazili. SreÄ?a je, da boste v teh dneh redko slabe volje, saj vas bo v dobro voljo spravljalo prav delo.

Vse bo teklo kot namazano, celo veliko bolje, kot ste si upali sanjati. DomaÄ?i imajo radi, ko vas vidijo zadovoljne in sreÄ?ne. Ĺ˝al jim bo le, da boste skupaj manj kot bi si Ĺželeli. Zaradi dela, seveda.

Ĺ korpijon od 24.10. do 22. 11.

Ta teden vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj, ki znajo vaĹĄe Ĺživljenje precej spremeniti.

Tega se zavedate, saj bodo posledica zavestnih odloÄ?itev. Vseeno bo lepo, ko boste dobili obÄ?utek, da ste doslej veliko dosegli. To bo odliÄ?na popotnica novemu poglavju v vaĹĄem Ĺživljenju. Strah, da se v njem ne bi znaĹĄli, je odveÄ?. ObÄ?utek, da ste pomembni, vam nikoli ni prav veliko pomenil, zato boste toliko laĹžje ĹĄli prihodnosti naproti. Skrbelo vas bo le, kako boste zmogli finanÄ?no. Ne skrbite, s spremembo Ĺživljenjskega stila bo tudi manj stroĹĄkov.

Sicer pa ste znali vedno dobro unovÄ?iti svoje znanje in sposobnosti. Tudi v prihodnje ne bo niÄ? drugaÄ?e.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Na gasilsko taktiÄ?ni vaji so preverjali vse sisteme zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. (Foto: Katja SkornĹĄek)

ÄŒlani OZVVS Velenje v Ljubljani V petek, 8. novembra, smo se Ä?lani OZVVS odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Ogledali smo si spominsko obeleĹžje, posveÄ?eno pilotu Toniju Merlaku, ki je bil sestreljen nad RoĹžno dolino, medtem ko je z neoboroĹženo Gazelo prevaĹžal kruh enotam v vojaĹĄnico na Vrhniki.

Tam nas je priÄ?akal sin pokojnega pilota in tehnik Bogo Ĺ uĹĄtar. Z minuto molka in priĹžigom sveÄ?e smo poÄ?astili spomin na umrlega.

Pot nas je vodila do parka Tivoli, nato pa v Muzej novejĹĄe

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

TakĹĄne taktiÄ?ne vaje so nujne Gorenje, 8. novembra – Minuli petek je v Gorenju Keramika v vasi Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekala velika gasilska taktiÄ?na vaja, ki jo je pripravila Poklicna gasilska enota Gorenje.

Na njej so sodelovali vsi zaposleni Keramike, 65 operativnih gasilcev Gorenja, gasilskega poveljstva Ĺ martno ob Paki ter enota PGD Velenje – enota ĹĄirĹĄega pomena ter za posredovanje ob nevarnih snoveh, ekipa CZ Gorenja, reĹĄevalci Zdravstvenega doma Velenje. TaktiÄ?no vajo so si ogledali predstavniki vodstva druĹžbe Hisense Gorenje Velenje ter InĹĄpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami. ÂťNa gasilski taktiÄ?ni vaji smo preverjali vse sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ter poĹžarne zaĹĄÄ?ite, ki so se aktivirali ob nastanku izrednega dogodka. Prav tako smo preverjali odzivnost pristojnih sluĹžb v sistemu druĹžbe, v okviru katere smo oblikovali ĹĄtab in z njim vajo izvedli do konca. Ura

Ostati ali oditi, to sta, kot kaĹže, po tednih napetosti edini moĹžni poti. Strah vas je, da se odloÄ?ite napaÄ?no, zato boste ĹĄe vedno oklevali. Ob tem pa boste za partnerjevim hrbtom preizkuĹĄali, kako bi bilo, Ä?e bi odĹĄli. Bodite pri tem ne le iskreni, ampak tudi realni. NiÄ?esar ne olepĹĄujte. Dokler je nekaj le prepovedan sad, ki je vedno dobre volje, vse izpade lepĹĄe kot je, ko temi ni veÄ? tako. Zavedajte se, da na kocko postavljate vse, kar ste ustvarili doslej. Od vaĹĄe odloÄ?itve je odvisna sreÄ?a vseh vaĹĄih bliĹžnjih.

NihÄ?e vas ne bo silil, da hitite, zato boste verjetno prepustili Ä?asu Ä?as. Ali je ta pot tista prava, pa trenutno ne more vedeti prav nihÄ?e.

Ker se boste morali v naslednjih dneh spopasti z nevoĹĄÄ?ljivostjo sodelavcev, se boste zaÄ?eli ozirati za novo sluĹžbo. Poskusite narediti ĹĄe korak veÄ?, ne glejte le razpisov, morda pa le ne bo tako teĹžko. Spremenite navade, ki veste, da vam niso v Ä?ast, saj postajate naporni tudi za najbliĹžje. Predvsem pa se veÄ?krat ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi koga obtiÄ?ali z njim. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplaÄ?alo. Tudi v ljubezni. Partner si Ĺželi, da bi kdaj prisluhnili tudi njegovim Ĺželjam. Vi boste ĹĄe naprej trmasto vztrajali pri svojih naÄ?elih. Ta so naporna celo za vas, kaj ĹĄele za partnerja. Na to skoraj nikoli ne pomislite. Pa bi morali.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

VaĹĄe reakcije na poslovnem podroÄ?ju bodo kljub vaĹĄi negotovosti povsem pravilne. Zaradi njih boste sicer spet naleteli na neodobravanje okolice, a vas to ne bo ustavilo. Tokrat boste pripravljeni prav na vse, tudi na polena pod noge.

SuĹĄe v denarnici ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo Ä?utiti, bo pa treba poseÄ?i po prihrankih. Le tako si boste lahko odprli pot v ĹĄe bolj varno, predvsem pa mirno prihodnost. Potrebe boste zato zaÄ?asno skrÄ?ili na minimum, istoÄ?asno pa boste Ĺže iskali tisto, kar boste kupili, Ä?e se stvari izteÄ?ejo v vaĹĄ prid. PriÄ?akovanje, kaj se bo zgodilo, vam bo dajalo novo energijo. PoÄ?utje bo zato odliÄ?no.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zdelo se bo, da ste se iz izkuĹĄenj Ĺže nauÄ?ili, da je trenutno najbolje, Ä?e Ĺživite iz dneva v dan. Postali boste tako nezahtevni, da boste za vse, ki vas dobro poznajo, moÄ?no dolgoÄ?asni. Od vas bodo mnogi ĹĄe vedno priÄ?akovali veÄ? in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo v teh dneh povsem vseeno.

Le vi veste, kje je vzrok takĹĄnemu poÄ?utju. ÄŒe ste pametni, boste to tudi zadrĹžali zase. Bolelo vas bo le, da partner tokrat ne bo stopil na vaĹĄo stran. Razumete ga, a tokrat je ĹĄel v svoji odloÄ?itvi, ki jo je sprejel brez vaĹĄe vednosti, predaleÄ?. To vam bo odprlo oÄ?i in usta. Ne bodite preveÄ? ciniÄ?ni, s tem bi prilili le olje na ogenj.

zgodovine Slovenije. Ogledali smo si fotografsko retrospektivno razstavo Naceta Bizilja ter stalno razstavo Slovenci v XX. stoletju. V muzeju smo si ogledali ĹĄe zbirko oroĹžja, vojaĹĄke opreme, zbirko plaket, odlikovanj, znaÄ?k, znakov.

V Pivovarskem muzeju v stavbi nekdanje sladarne Pivovarne Union smo si ogledali zgodovinski prikaz proizvodnje piva, sodarstva in gostilniĹĄke opreme, nato pa proizvodne prostore Pivovarne Union.

Obiskali smo tudi spominsko

obeleĹžje na Ĺ˝alah, ki je posveÄ?eno padlim v osamosvojitveni vojni leta 1991.

Ekskurzijo smo zakljuÄ?ili v Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki in se sreÄ?ali z Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem. đ&#x;”˛

Bojan ÄŒampa

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

SrÄ?ne boleÄ?ine ne boste mogli povsem skriti, a vÄ?asih je ta pomembna, da se zaÄ?nete zavedati, da niÄ? v Ĺživljenju ni samoumevno. Tudi zato se boste odloÄ?ili, da se boste v prihodnje veliko bolj ukvarjali le s svojimi zadevami, pri miru pa pustili vse, ki ne mislijo enako kot vi. Grdo boste obÄ?utili, da je to le prepriÄ?evanje prepriÄ?anih, ki pa lahko naredijo veliko ĹĄkode. ÄŒe boste ugotovili, da ste zato krivi tudi sami, jih ne sodite prestrogo. Predvsem pa nikomur ne pokaĹžite, da ste prizadeti. Zavedajte se, da bo priĹĄel Ä?as, ko boste vi tisti, ki se boste najslajĹĄe smejali. In to zelo kmalu. Naredite veÄ?, da bodo boleÄ?ine v rami izginile.

Naš čas, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. novembra

06.00 06.10 07.00 10.05 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.05 15.35 16.05 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.35 01.10 01.35 02.05 02.15 02.25 02.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Moje mnenje Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja TV izložba Čebelice, Kje so doma dobri možje Studio Kriškraš, Razlike do pike Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Zakaj nas boli?

Na kratko, Kompetence Žanov svet, Listje, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nadaljevanka Ugriznimo znanost, Zakaj nas boli?

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.50 Videotrak 10.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Marija Terezija in Slovenci, izobraževalnozgodovinska serija 11.00 Dobro jutro 13.50 Dober dan 14.55 Murska republika 1919, dokumentarni film 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Mario Galunič 16.45 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona 18.55 Firbcologi, O šeng fuju, bontonu za mizo in igranju kitare 19.30 Videotrak 20.05 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih - Pomlad 21.05 Avtomobilnost 21.40 Ambienti 22.15 Pogum molka, italijanski dokumentarni film 23.30 Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje 00.25 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 56. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 78. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 51. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 101. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 102. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 57. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 79. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 52. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 103. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 104. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 102. del 22.05 24UR zvečer 22.40 V mreži zločina, 2. sez., 10. del 23.30 Črni seznam, 5. sez., 8. del 00.25 Beli ovratnik, 6. sez., 6. del 01.20 Grimm, 5. sez., 22. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

8:55 9:00 10:15 11:15 11:40 12:05 15:30 16:00 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 21:00 22:25 22:30 22:35 23:20 23:45

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja AKTUALNO Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Bevc, Cigaretni dim Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2705. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Feldban-GodovičIdrija Revija zmagovalcev festivalov NZ glasbe Vinska Gora 2019 - 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Bevc, Cigaretni dim Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Sobota,

15. novembra

06.00 06.10 07.00 10.05 11.20 12.00 13.00 13.20 13.25 13.30 15.35 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.15 18.25 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 01.15 01.40 02.10 02.25 02.30 02.35

04.00 09.45 10.30 11.00 13.50 14.55 15.20 16.00 16.45 18.00 18.55 19.25 20.00 21.05 23.10 00.00 00.45 01.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak Čist zares, Modna kreacija, 2. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Bacek Jon, Kokos, ris., 3. sezona Koyaa - Leteči zvezek. ris.

Na lepše Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz, 28. oddaja Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Salvador, britanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Prisluhnimo tišini, Zdrav duh v zdravem telesu O živalih in ljudeh Na vrtu Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja. 2. del Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Čist zares, Modna kreacija, 2. sezona Videotrak Umor na otoku, španska nadaljevanka Volčji totem, francosko-kitajski film Televizijski klub, Duša lačnega popotnika Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 57. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 79. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 52. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 103. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 104. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 58. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 80. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 53. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 105. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 106. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 103. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Božična odločitev, ameriški film 00.40 Živahna nevesta, angleški film 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

8:30 8:30

14. novembra 2019

8:55 9:00 10:15 10:30 10:55 11:20 15:30 16:00 17:15 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja Kasaške dirke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš: Jesensko ustvarjanje s Petro Regionalne novice Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Andrej Hočevar Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Etiopija Regionalne novice POP CORN: Orlek, Nina Donelli, Karra, Tretji kanu Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Andrej Hočevar Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Nedelja,

16. novembra

17. novembra

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Rdeča hiša, 1. sezona 07.05 Biba se giba, Biba in morska Sirena, ris.

07.30 Lojzek, Lojzek, nariši mi žabca, ris.

07.35 Rija in Krokodil, Borovnice, ris.

07.40 Mišo in Robi, Marmelada, ris., 1. sezona 07.45 Ernest in Celestinca, Bibi, ris.

08.00 Studio Kriškraš, Jahanje, 08.25 Ribič Pepe, Matija in ogenj 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, Sabotaža, ris., 2. sezona 09.00 Firbcologi 09.25 Male sive celice 10.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.20 Osvežilna fronta, Obremenitev telesa 10.50 Ugriznimo znanost, Zakaj nas boli?

11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), 1. sezona 15.55 Nova dvajseta (II.), Skupinski portret, 2. sezona 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Duhovni utrip, Dan reformacije 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, Predrzni gepardi, ris., 1. sezona 18.50 Mandi, Glasbena skupina, ris., 3. sezona 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz, 29. oddaja 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 MamaOčeSin. britanska nadaljevanka 22.20 Poročila 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.45 Nikoli zares tukaj, koprodukcijski film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.05 Sobotni dnevnikov izbor 01.10 Utrip 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

07.00 Kravica Katka, Vsak je drugačen, ris.

07.05 Milan, Vse lepo in prav, ris.

07.10 Profesor Baltazar, Krojač Silvester, ris.

07.20 Biba se giba, Biba in Smrduhec, ris.

07.45 Lojzek, Lojzek, nariši mi vlak, ris.

07.50 Timi gre, Zaspanec, ris.

08.00 Malčki, Klobučnikova ušesa, ris.

08.10 Žanov svet, Listje, ris.

08.20 Zmajči zmaj, Varnostnik, ris.

08.30 Reaktivčki, Bioluminiscentni zaliv, Portoriko, ris., 2. sezona 08.40 Knjiga o džungli, Umetnik Mavgli, ris., 1. sezona 08.50 A veš, koliko te imam rad, Sence, ris., 1. sezona 09.00 Vse o Rozi, Safari, ris.

09.15 Mimi in Liza, Ogledalo, ris.

09.20 Muk, Rikša, ris.

09.30 Objemi me, Včasih, ris., 1. sezona 09.40 Bacek Jon, Mamica, kje si?, ris., 1. sezona 09.50 Govoreči Tom in prijatelji, Zdravnik Henk, ris.

10.00 Kozmo, Ukradeni računalniki, belgijska otroška nanizanka 10.40 Med valovi 11.05 Ozare 11.10 Obzorja duha, Denar služi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 14.30 Na lepše 15.05 Mia, italijanski film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, Najlepše oblečeni slon, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka 21.10 Intervju 22.00 Poročila 22.10 Šport 22.20 Vreme 22.25 Lastovke letajo nizko, dokumentarni film 23.20 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS (M. Glinka, G. Bizet) 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik 00.35 Politično s Tanjo Gobec 00.45 Zrcalo tedna 01.00 Šport 01.10 Vreme 01.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci, Slavko Gorenšček 11.00 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film 12.10 Na lepše 12.55 Louise pozimi francoski animirani film 14.10 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert 16.35 Avtomobilnost 17.15 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Latvija, prenos iz Ljubljane 20.30 Kentaver, koprodukcijski film 21.55 Zvezdana 22.40 Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja 00.30 Videotrak 01.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.45 09.55 10.20 10.50 11.20 11.50 12.25 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 23.25 01.50

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 12:10 12:35 13:00 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:20 19:55 20:00 20:30 21:50 21:55 22:55 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Robojajčki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 3. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 4. del Polona ga žge Dom in vrt Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 5. sez., 13. del Naša mala klinika, 5. sez., 14. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Medzvezdje, ameriški film Moulin Rouge, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo Miš maš: Jesensko usvarjanje s Petro Jutranji pogovori 1 AKTUALNO Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka praznujeta 15 let Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Miklavž Komelj Dotiki gora: Feldban-GodovičIdrija Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2706. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Revija zmagovalcev festivalov NZ glasbe Vinska Gora 2019, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Miklavž Komelj Popotniške razglednice: Etiopija Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

06.35 07.30 07.45 08.20 09.20 09.50 10.45 11.55 12.40 14.00 14.35 15.35 17.35 18.55 19.50 20.00 20.50 22.15 22.50 00.55 01.45 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.45 10.05 10.15 10.40 11.10 11.40 12.30 13.55 15.45 16.45 17.40 18.15 18.50 18.55 20.00 22.30 23.10 01.20 02.20

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:15 13:45 14:35 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:15

Videotrak Duhovni utrip, Dan reformacije Koda Festival Godibodi 2015: Letni vrt, Skupnosti Italijanov, Koper Slovenski ljudski plesi, Koroška (steljaraja, plesi iz Sel pod Košuto) Joker, kviz, 28. oddaja Joker, kviz, 29. oddaja Žogarija Mogočne ladje, Tanzanija, potopis Ambienti Gradnja Zvezdnih stez, kanadska dokumentarna oddaja Svečana akademija ob 80-letnici, Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Komedija solz. slovenski igrani film Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen, Preživetje, britansko-ameriška dokumentarna serija Moja generacija, britanski dokumentarni film Kaj dogaja? Z Jonasom Nogomet - svetovno prvenstvo do 17 let. finale, prenos iz Brasilie Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Robojajčki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 6. del Trdoglavci, 1. sez., 8. del Dan najlepših sanj Božična odločitev, ameriški film Naša mala klinika, 5. sez., 15. del Naša mala klinika, 5. sez., 16. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Valovi smrti 2, ameriški film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš: Jesensko ustvarjanje s Petro 2705. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2706. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Na obisku … pri Emilu Šterbenku Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Josip Osti, Skupaj sva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA: Ansambel Svetlin, Navihani muzikanti Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Josip Osti, Skupaj sva Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

18. novembra

06.10 06.25 07.00 10.05 11.20 12.00

19. novembra

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Dober dan Na lepše Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Panoptikum, Umetnik in ideologija S-prehodi, Doberdob Dober dan, Koroška Oblakov kruhek, Novi zobje, ris.

Zmajči zmaj, Arnijev supermotor, ris.

Ribič Pepe, Matija in ogenj Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Malčki, Pozabljeno darilo, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave, Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (H. Berlioz) Luka Logar, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Nino Rota: Koncert za pozavno v C) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.00 06.10 07.00 10.05 11.20 12.00

04.00 Info kanal 09.15 Videotrak 10.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Rdeča hiša, 1. sezona 10.10 Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Ob starem kalu 10.40 Obzorja duha, Denar služi 11.15 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.10 Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dokumentarni film 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Mario Galunič 17.10 Ljudje in zemlja 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona 18.55 Studio Kriškraš, Jahanje 19.25 Videotrak 20.00 Mogočni vlaki, ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis 21.00 Poti svobode, poljska nadaljevanka 22.00 Zgodba o Bogu, Moč čudeža, ameriška dokumentarna serija, 1. sezona 22.55 Projekt: rak Ulayev dnevnik od novembra do novembra, dokumentarni film 00.40 Videotrak 01.10 Info kanal

04.00 09.00 09.45 10.35

13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.35 00.35 01.05 01.30 01.55 02.10 02.15 02.20

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 58. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 80. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 53. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 105. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 106. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 59. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 81. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 54. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 107. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 108. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 104. del 21.55 24UR zvečer 22.30 V mreži zločina, 2. sez., 11. del 23.30 Črni seznam, 5. sez., 9. del 00.15 Riviera, 1. sez., 1. del 01.10 Vikingi, 4. sez., 1. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2706. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Dobnik, 37 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA: Ansambel Svetlin, Navihani muzikanti 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Dobnik, 37 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 01.10 01.35 02.00 02.15 02.25 02.30

11.05 14.00 14.45 15.15 16.05 17.05 18.00 18.55 19.20 20.00 23.10 23.30 00.20 00.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City Duhovni utrip, Dan reformacije Potepanja - Barangolasok Profesor Baltazar, Nerodni Pepe, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, Sabotaža, ris., 2. sezona Firbcologi Poročila ob petih Šport Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, Sence, ris., 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 1. sezona Mednarodna obzorja, Kitajske sanje, 2. del Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Martin Črnugelj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Žogarija Pisave, Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Avtomobilnost Joker, kviz, 28. oddaja Joker, kviz, 29. oddaja Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Moja soba, Tajda, resničnostna oddaja Videotrak Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Poljska : Slovenija, prenos iz Varšave Kaj govoriš? So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 59. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 81. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 54. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 107. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 108. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 60. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 82. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 55. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 109. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 110. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 105. del 21.55 Preverjeno 22.55 24UR zvečer 23.30 Črni seznam, 5. sez., 10. del 00.25 Riviera, 1. sez., 2. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 2. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jurij Hudolin 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2707. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del 20:50 Revija zmagovalcev festivalov NZ glasbe Vinska Gora 2019, 2. del 22:10 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jurij Hudolin 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

20. novembra

06.00 06.10 07.00 10.05 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 15.00 16.00 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.50 00.30 00.55 01.20 01.35 01.45 01.50

04.00 10.30 11.00 11.55 14.50 15.40 16.15 17.55 18.50 19.15 19.50 20.00

21.20 22.10 23.10 00.15 00.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju Osmi dan Mostovi - Hidak Male sive celice Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija 50 knjig, ki so nas napisale, Zofka Kveder: Njeno življenje Knjiga o džungli, Umetnik Mavgli, ris., 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Jacqueline Sauvage, francoski televizijski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 5. sezona Ribič Pepe, Matija in ogenj Videotrak Žrebanje Lota Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, Puhovih nagrad, Puhovega priznanja in priznanja Ambasador znanosti RS 2019 Moje mnenje Wisting, koprodukcijska nadaljevanka Od Kapitala do kapitala - Države v času, NSK, dokumentarni film Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 60. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 82. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 55. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 109. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 110. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 61. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 83. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 56. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 111. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 112. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 106. del 22.00 24UR zvečer 22.35 V mreži zločina, 2. sez., 12. del 23.25 Črni seznam, 5. sez., 11. del 00.20 Riviera, 1. sez., 3. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 3. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2707. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Klarisa Jovanovič, XII 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri zdravilcu Jožetu Raku 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Tadi Tada, Solution, Imperij 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Klarisa Jovanovič, XII 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 21

SOKOLOV, CVETKA: VIDMAR, JANJA: Elvis Ĺ korc, genialni V napaÄ?ni zgodbi ĹĄtor Od - Odrasli / 821-163.6 – Slovenski Ml – Mladina / P – Leposlovje od 9. do 13. leta Mariborska pisateljica Janja Vidmar je avtorica ĹĄtevilnih mladinskih romanov. Njen zadnji, Elvis Ĺ korc, genialni ĹĄtor, je res zabavno branje. Glavni junak Elvis Ĺ korc v knjigi ves Ä?as nagovarja ĹĄe nerojenega otroka, ki bo njegov brat ali sestra. Prav s pripovedovanjem nam razprostre svojo zgodbo in vse teĹžave, napa-

druĹžbeni romani Mladinski roman avtorice Cvetke Sokolov V napaÄ?ni zgodbi opisuje zgodbo ĹĄestnajstletne Mance, ki je dijakinja na gimnaziji in se zaplete v razmerje z odraslim, poroÄ?enim moĹĄkim. Razmerje, ki mora ostati skrito. Avtorica skozi oÄ?i junakinje prikaĹže zapleteno zgodbo, ki je napisana v prvi osebi. V knjigi je veliko ĹžgeÄ?kljivih in erotiÄ?nih opisov spolnosti, jezik pa je zelo poetiÄ?en. Sokolova se posluĹžuje poezije, pesmi in verzov. Manco, ki igra kitaro in Ä?udovito poje, s pomoÄ?jo glasbe in poezije popelje skozi razna vpraĹĄanja o situacijah in razmerjih, v katerih se znajde. Teme odraĹĄÄ?anja, sprejemanja razvijajoÄ?ega se telesa, spolnosti, odnosov s profesorji, odnosov s soĹĄolci in spoprijemanja z Ĺživljenjem, vse to zasledimo v knjigi. Dotakne se tudi tematike snema-

VELENJE ÄŒetrtek, 14. november 7.00 8.00 9.00

17.00 17.30 18.00 18.00

8.00

Ponedeljek, 18. november

18.00

19.30

21.00

đ&#x;”˛

Pripravila: vgp

Nedelja, 17. november

Petek, 15. november

19.19

17.00

nja in fotografiranja golih posnetkov in izsiljevanja z njimi. Tematika, ki je danes vedno pogosteje prisotna ob vseh digitalnih napravah, ki nas obdajajo. Kaj je prav in kaj je narobe?! Manca se znajde v napaÄ?ni zgodbi, Cvetka Sokolov pa nam njeno zgodbo mojstrsko odstre.

Oba mladinska romana sta v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu izbrana kot darilo in priporoÄ?ilo za branje kakovostne mladinske literature v okviru projekta Rastem s knjigo, ki je namenjen sedmoĹĄolcem in dijakom prvih letnikov srednje ĹĄole.

Povzetki vsebin: www.dobre knjige.si

Restavracija Pod Jakcem (Gorenje) Krvodajalska akcija ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Martinova pot, PD Velenje, UNI 3 - I Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kako lahko umirimo otroke v javnosti?, predavanje Vila Herberstein KulinariÄ?na delavnica: PrazniÄ?ni makroni KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Orgle Slovenije, predstavitev knjige Galerija Velenje UmetniĹĄka fotografija, predavanje dr. Borisa GorupiÄ?a Dom kulture Velenje, velika dvorana Igre talentov 2019 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica S kolesom od Lizbone do Dakarja, potopisno predavanje Marka MohoriÄ?a

Mega abonma – razprodano!

11.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana TrnuljÄ?ica, lutkovno-igrana predstava Mestnega gledaliĹĄÄ?a Ptuj – dodatna predstava 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: Med strunami 18.00 Dvorana Centra Nova Argentinski tango za zaÄ?etnike, delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana UroĹĄ Kuzman, Roast – razprodano!

20.00 Klub eMCe plac Official Toy ÂŽ, odprtje razstave Ize Pavlin in UroĹĄa Vnuka 20.00 RdeÄ?a dvorana Pokal EHF 3. krog, RK Gorenje Velenje : Metalurg Skopje Avtobusna postaja Velenje Izlet v neznano, PD Velenje, Pilates 10.00 Velenjski grad Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki: Afrika treh muzejev 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Vrv, kriminalka v izvedbi GD RadeÄ?e

10.00

ke in dogajanja. Zaradi loÄ?itve starĹĄev ima Elvis kar naporno Ĺživljenje in kot sam pravi je zaradi loÄ?itve ÂťubitaÄ?no zamorjenÂŤ. Ves ta stres pa se mu pozna prav na kilogramih, saj le ti vztrajno rastejo in kmalu ga vsi kliÄ?ejo ÂťBajsÂŤ. Elvis si srÄ?no Ĺželi postati izumitelj in vedno skuĹĄa narediti ali izumiti kaj novega. Za pestrost doma pa poskrbi njegova mlajĹĄa sestra Ela. Elvisu skozi poglavja sledimo z vsemi njegovimi zabavnimi in nerodnimi dogodki. Od naÄ?rta pobega, do hujĹĄanja s pomoÄ?jo cigaret, seveda ne gre brez nesojene ljubezni do najlepĹĄe punce na svetu Hanne, pa tudi medvrstniĹĄko nasilje s spletnim nadlegovanjem ne manjka.

Ko mama razkrije, da priÄ?akuje otroka z drugim moĹĄkim, pa se stvari ĹĄe dodatno zapletejo. Humorna uporaba jezika in najstniĹĄke dogodivĹĄÄ?ine nas pritegnejo k branju. Knjiga je prava zmeĹĄnjava najstniĹĄkega Ĺživljenja in resnih tem, s katerimi se mladostniki sooÄ?ajo. Samoironija pa je odliÄ?en naÄ?in, da se spoprimeĹĄ s teĹžavami.

21

PRIREDITVE

14. novembra 2019

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Ĺ kalsko jezero (pri RibiĹĄkem domu) Test hoje na 2 km Vila Bianca Transformacija krajine, odprtje likovne razstave Polone Kitak KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Stric Geza ide v Zaturce, dokumentarni film Ĺ tefana KardoĹĄa in JoĹžeta GlaĹžarja Dom kulture Velenje, mala dvorana Moja plesna DNK, premiera plesnega performanca Pipoca Academy in Festivala Velenje Klub eMCe plac Banga elements of hip hop: Smoke Mardeljano, Eko + Each one teach one, koncert

8.00 8.00 9.30

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Avtobusna postaja Velenje Resevna, Lepi Ä?eveljc - II Dom kulture Velenje, mala dvorana TrnuljÄ?ica, predstava za Mini in

17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek OtroĹĄka ustvarjalna delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Tanzanija in Zanzibar: 14 dni v toplih barvah Afrike, potopisno predavanje MatjaĹža Ĺ aleja 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Odsevi Ĺživljenja – Videti Ĺživljenje Velenja 1., premiera avtorskega dok. filma Toma ÄŒonkaĹĄa 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Dober dan za delo, drama

Torek, 19. november 9.00 10.00

17.00 17.00 17.00 19.11

KnjiĹžnica Velenje, preddverje Odprta vrata za zdravje Gaudeamus, modra uÄ?ilnica Predstavitev portala Dobrodelen. si – usposabljanje za veÄ?jo transparentnost in uÄ?inkovitost nevladnih organizacij KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Ĺ kale Uvodna delavnica pletenja izdelkov iz koruznega liÄ?ja Vila RoĹžle Torkova peta: Moj najljubĹĄi prijatelj KnjiĹžnica Velenje, ob

Predstavitev pesniĹĄke zbirke Ob kavi Ĺ oĹĄtanj – V petek, 15. novembra, ob 19. uri Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj vabi v kulturni dom na predstavitev pesniĹĄke zbirke z naslovom Ob kavi. VeÄ?er bo potekal v prijetnem pogovoru z avtorico Katjo KoÄ?evar, ilustratorko Kajo KoÄ?evar in urednikom BlaĹžem Prapotnikom.

Darila Ĺže zbirajo Velenje, 15. november – V KnjiĹžnici Velenje se bo jutri ponovno odprl kotiÄ?ek, v katerega bodo lahko dobri ljudje odlagali darila za otroke in starostnike.

ZaÄ?enja se namreÄ? akcija BoĹžiÄ?ek za en dan. Obdarovalci lahko na spletni strani bozicekzaendan. si izberejo, za koga bodo pripravili darilo, sledijo navodilom o vsebini in pakiranju, darilo pa lahko do 3. decembra prinesejo v knjiĹžnico, kjer jih bodo

NE JOÄŒI, PETER Vojna komiÄ?na avantura, 92 minut (Slovenija) ReĹžija: France Ĺ tiglic Igrajo: Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Ĺ ugman, Bogdan Lubej, Maks Bajc, Danilo Bezljaj Petek, 15. 11., ob 19.00 – Slovenski teden filma

PRI ADDAMSOVIH The Addams Family, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 105 minut (ZDA, Kanada, VB) ReĹžija: Conrad Vernon, Greg Tiernan, Slovenski glasovi: Iva Krajnc Bagola, UroĹĄ

Sreda, 20. november 7.00 9.00

16.30 17.00

17.00

7.00

Sobota, 16. november 7.00

Domoznanskem oddelku Bojan PavĹĄek: 62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini po dolgem in poÄ?ez, predstavitev knjige

17.00 17.00

17.00 18.00

19.00

Avtobusna postaja Velenje Limbarska gora, PD Velenje, Potepanje ob sredah Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Biti starĹĄ – biti partner, pogovorna delavnica Vila RoĹžle Kuharska ustvarjalnica za otroke in starĹĄe Galerija Velenje PalÄ?ica, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje ob svetovnem dnevu lutk Mestna obÄ?ina Velenje, avla Deklica in general, odprtje razstave velenjskih petoĹĄolcev v okviru nateÄ?aja ob dnevu Rudolfa Maistra Sejna soba MÄŒ Velenje – Levi breg vzhod OcvetliÄ?imo balkone, predavanje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba in otroĹĄki oddelek Mala muca v knjiĹžnici, pravljiÄ?na ustvarjalnica ob dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic KnjiĹžnica Velenje RoÄ?na dela za dobra dela, ustvarjalno sreÄ?anje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Jakov J. Kenda: ApalaĹĄka pot, predstavitev knjige RdeÄ?a dvorana 11. krog Lige NLB, RK Gorenje Velenje : Dobova

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 14. november

X

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 16. november X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Izlet v neznano, veÄ? informacij dobite v druĹĄtveni pisarni na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 20. in 21. uro 8:30 zbirno mesto v Martinovi vasi Tradicionalni Martinov pohod s konji po mejah obÄ?ine Ĺ martno 15:00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? (Mali Vrh), AnĹže PodgorĹĄek (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat

Nedelja, 17. november 13:00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? (Mali Vrh), AnĹže PodgorĹĄek (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat

Ponedeljek, 18. november 14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi ki

Torek, 19. november 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Predstavitev knjige Moja pot avtorice Admire Robin

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?ek za en dan ali majhna ĹĄkatla za velik nasmeh

Sobota, 16. november 18.00 Dvorec Gutenbuechel Ob kavi – Katja KoÄ?evar, predstavitev knjige 19.30 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Materin greh

19. novembra, ob 22:11, zadnji krajec

Velenje, 18. november – Tomo ÄŒonkaĹĄ, avtor ĹĄtevilnih dokumentarnih filmov in drugih posnetkov, ki beleĹžijo Ĺživljenje v Ĺ aleĹĄki dolini, vabi na premiero novega avtorskega dokumentarnega filma Odsevi Ĺživljenja – Videti Ĺživljenje Velenja 1. Tokrat sledi Ĺživljenju razliÄ?nih ljudi, s katerimi sobivamo v mestu in jih sreÄ?ujemo na velenjskih ulicah. Prikazuje njihova resniÄ?na, vsakodnevna Ĺživljenja in ob tem daje v razmislek lasten odnos do sobivanja z drugimi. Zgodbe Ä?loveĹĄkih usod v filmu upodabljajo Marijan Gashi, Sonja OĹĄtir in Igor Kljevković. Premiera bo na sporedu v ponedeljek ob 19.30 v mali dvorani velenjskega kulturnega doma.

Le Mans '66, biografska drama, 152 minut (ZDA) ReĹžija: James Mangold Igrajo: Matt Damon, Christian Bale, Caitriona Balfe, Jon Bernthal, Josh Lucas Petek, 15. 11., ob 20.45 Sobota, 16. 11., ob 19.05

Mestna knjiŞnica Šoťtanj Izbrani potopisi – predstavitev knjige Boruta Koruna 17.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoťtanj, enota Muzeja Velenje, Kulturni dom Šoťtanj 19.00 Kulturni dom Šoťtanj Nona – 2. abonmajska predstava

Petek, 15. november

Odsevi Ĺživljenja

IZZIVALCA

X

Lunine mene

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Filmoljubci beremo filme

prevzeli prostovoljci in jih raznosili po vsej Sloveniji in tudi v druge drĹžave.

Smolej, Rok Suhadolc, Lija Trunkelj, SrÄ‘an Milovanović, Maja KonÄ?ar, Vesna PernarÄ?iÄ?

Petek, 15. 11., ob 17.00, 3D Sobota, 16. 11., ob 17.00 Nedelja, 17. 11., ob 16.00, 3D / otroĹĄka matineja Ponedeljek, 18. 11., ob 17.30

Torek, 19. november

đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Jazbec in vratolomna pustolovĹĄÄ?ina • 29. november - BLACK FRIDAY – nakupovanje na Ä?rni petek • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

tf

Nedelja, 17. 11., ob 20.40

BITKA ZA MIDWAY Midway, zgodovinska akcijska vojna drama, 138 minut (ZDA, Kitajska) ReĹžija: Roland Emmerich Igrajo: Woody Harrelson, Ed Skrein, Luke Evans, Keean Johnson, Dennis Quaid Sobota, 16. 11., ob 21.45 Nedelja, 17. 11., ob 18.05

NESKONÄŒNI NOGOMET Fotbal infinit, komiÄ?ni dokumentarec, 73 minut (Romunija) ReĹžija: Corneliu Porumboiu Nastopata: LaurenČ›iu Ginghină, Corneliu Porumboiu

Petek, 15. 11., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 16. 11., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 17. 11., ob 19.00 – mala dvor.

DOBER DAN ZA DELO Dobar dan za posao, drama, 76 minut (BIH) ReĹžija: Martin Turk Igrajo: Aleksandar Seksan, Maja Zećo, Senad AlihodĹžić, Ermin Sijamija, Mladen Nelević Ponedeljek, 18. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. novembra 2019

Nagradna križanka Mobtel KUPON

RADIO VELENJE

Novo! Samo pri Telekomu Slovenije

za BREZPLAČEN OVITEK ali MAJICO

RAZDELITE DO 140 GB SVOJIM BLIŽNJIM* S paketom Naj C v akcijski ponudbi že od 19,99 € na mesec lahko razdelite kar 140 GB.

ob nakupu mobitela Velja v vseh prodajalnah MOBTEL po Sloveniji.

Zdravniški nasveti, gost: Boris Košuta, dr. mred., specialist urolog iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: rak prostate

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 11. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.

Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Microsoft testiral 4-dnevni delovnik V Microsoftovi izpostavi na Japonskem so dejali, da se je prodaja povečala za skoraj 40 %, potem ko so zaposlenim testno zmanjšali delovni teden na 4 dni. Kljub krajšemu delovniku je zaposlenim pripadala celotna plača. Pisarne so avgusta 2019 zaprli vsak petek, redno zaposleno osebje je dobilo "poseben dopust", ki je bil plačan. Sestanke so omejili na največ 30 minut, spodbujali pa so tudi spletne diskusije kot alternativo osebnim stikom. Japonski delavci imajo sicer enega najdaljših delovnikov na svetu.

Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da ima skorajda četrtina vseh podjetij na Japonskem zaposlene, ki pridelajo na mesec več kot 80 večinoma neplačanih nadur. Microsoftov poskus so zato delavci lepo sprejeli. V teku mesečnega testnega obdobja je poraba elektrike padla za 23 %, porabili pa so tudi 59 % manj papirja za tiskanje. Poudarjajo tudi, da pripravljajo širšo strategijo preživljanja delovnega časa. Vključevala naj bi tudi načrt za spodbujanje zaposlenih, kako “bolj pametno počivati”.

V nasprotju z Microsoftom je Jack Ma, soustanovitelj Alibabe, že pred časom uvedel 12-urni delovnik. Aprila letos ga je opisal kot “vzorec 996”, to je delovnik od ponedeljka do sobote od 9.00 do 21.00, kar naj bi bilo za delavce “blagoslov”. Poročilo, ki ga je v Veliki Britaniji naročila laburistična stranka, navaja, da bi bil štiridnevni delovni teden z omejenimi urami "nerealen". "Čeprav so nekateri prisiljeni delati manj ur, kot si želijo, dela večina ljudi dejansko dlje," še piše v poročilu. Številni delavci se znajdejo

PETEK, 15. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Najstnica osmešila celotno avtomobilsko industrijo

TOREK, 19. novembra

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Krvavice in pečenice Domače kislo zelje kmetije Jevšnik Meso slovenskega porekla

Tel.: 03 5875 630 Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Genialno dekle je namreč zmagalo v tekmovanju s projektom, ki so ga poimenovali "izboljšanje varnosti avtomobilov z odstranjevanjem slepih točk". Izum najstnice dejansko odpravlja slepe točke v avtomobilu, to pa posledično prispeva k precej večji prometni varnosti. Inovativni sistem temelji na osnovi miniaturnega projektorja in kamere, ki je postavljena na okno sovoznika. Ta poskrbi, da se manjkajoči del vidnega polja zaradi stebrička prikazuje vozniku na zaslonu v realnem času. Za izris slike na podporni drog pa skrbi miniaturni projektor, ki je postavljen nad voznikovo glavo. Pri tem so porabili poseben material, ki odbija svetlobo projektorja tako, da je projicirana slika vidna samo vozniku in ne moti potnikov oziroma drugih udeležencev prometa, na primer pešcev. Izum si lahko ogledate na https://youtu.be/ HxlNkIwqGb4.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

v situaciji, da morajo enako količino dela stlačiti v krjaši delovni čas, kar je lahko precej stresno.

Alaina Gassler, 14-letnica iz mesta West Grove v Pensilvaniji, je nedavno prejela nagrado v višini 22.500 evrov od lokalnega inštituta, ki se ukvarja z matematiko, uporabno znanostjo, tehnologijo in inženiring.

ČETRTEK, 14. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 14. 11. 2019, barve: CMYK, stran 23

od 15. 11. do 21. 11.

- 15. novembra 1994 je zaÄ?ela svoj program na Kanalu 08, velenjskega kabelsko razdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje; - 15. novembra 2018 je v vili Bianci v Velenju potekal drugi simpozij v spomin na zgodovinarja dr. Milana Ĺ˝evarta; - 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odloÄ?ili za zdruĹžitev v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki zdravstveni dom s sedeĹžem v Velenju; zavod je zaÄ?el delovati 1. januarja leta 1968, a Ĺže nekaj Ä?asa ne deluje veÄ?;

- 16. novembra 1992 je v Domu uÄ?encev v Velenju steklo izobraĹževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so zaÄ?asno Ĺživeli v obÄ?inah Velenje in Mozirje; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ĺ˝evart (roj. ZupanÄ?iÄ?); umrla je 30. junija 2014; - VelenjÄ?ani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović so bili Ä?lani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodloÄ?eno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; - 19. novembra 1925 je bil rojen ĹĄportnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl 26. novembra 2011 v Velenju; - v okviru Kulturno-prosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje je nekaj let uspeĹĄno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 prei-

FrantiĹĄek Foit (Foto Arhiv Muzeja Velenje) menovala v Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje in uspeĹĄno deluje ĹĄe danes; - 20. novembra 1900 se je v Taboru na ÄŒeĹĄkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik FrantiĹĄek Foit, ki ima v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu urejeno izjemno lepo afriĹĄko zbirko; - v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik ĹĄoĹĄtanjske pihalne godbe Zarja Silvo TamĹĄe; umrl je 6. junija 1993 v Ĺ oĹĄtanju;

- 21. novembra 1937 se je v Celju rodil pedagog, fizik, direktor Gospodarske zbornice Velenje in nekaj Ä?asa tudi predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje BoĹžo Lednik; - 21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil sveÄ?an podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka Luko soglasno proglasili za Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb obÄ?ine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz pri Velenju odliÄ?no odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na ÂťfrajtonercoÂŤ. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

gozdu, prodam. Gsm: 031 499 169.

KUPIM stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

RAZNO

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE ZAZIDLJIVE parcele z gradbenim dovoljenjem, na sonÄ?ni legi, ob

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

VINSKA KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Velika izbira toÄ?enih in stekleniÄ?enih vin, tedenske akcije.

Odprto od 10. do 17. ure. Nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 03 586 24 11.

HRASTOVA suha, metrska, ceplejna drva, prodam. Gsm: 041 577-305.

HLEVSKI GNOJ uleĹžan, prodam.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. 11. in 17. 11. 2019, DaĹĄa BurĹĄiÄ?, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

14. novembra 2019

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Gsm: 041 942 898.

STROPNI LUÄŒI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

TeĹžko je verjeti in se sprijazniti s Ä?loveĹĄko minljivostjo, sprejeti dejstvo, da nekdo je in da ga naenkrat ni veÄ?, da ostane samo to, samo besede, samo spomin. Novica o koncu pride vedno prehitro, nenadno, smrt je vedno prezgodnja. Ostane zadnje dejanje, ostane slovo in v tem lepem, vendar otoĹžnem jesenskem popoldnevu smo tukaj, da te pospremimo na tvoji zadnji poti.

Mnoga leta smo bili sodelavci. Ne samo to: bili smo tudi prijatelji. To je bilo najboljĹĄe, kar se lahko zgodi na delovnem mestu, zlasti na takem, kot je bilo naĹĄe, ko je vsak napravil samo del, vsi skupaj pa celoto. Med nami ni bilo zamer in ni jih smelo biti. Delali smo v Ä?asih, ko je bilo bistveno man formalizma v sluĹžbah in ko smo se znali tudi skupaj poveseliti. Bili smo kakor druĹžina, kar je sedaj velika redkost. ÄŒeprav si bil pravi fant od fare in ĹĄportnik, nas je kmalu zatem, ko si odĹĄel v zasluĹžen pokoj, kakor strela z jasnega zadela vest, da te je zdravje izdalo, tvoje sicer krepko telo je deloma ohromelo. Zate, ki si bil v mladosti rokometaĹĄ, je bila to huda nesreÄ?a. Ĺ˝ivljenje do tebe ni bilo prijazno. Ostal si priklenjen na posteljo, prisiljen v mirovanje. Ta nesreÄ?a pa ni uniÄ?ila tvojega duha, ni te zlomila. Da nesreÄ?a ni prehitro uniÄ?ila tvojega telesa, pa gre zasluga tvoji zvesti partnerki Mariji, katere nesebiÄ?no zvestobo smo vsi obÄ?udovali.

Vendar naĹĄa narava je bolj ranljiva, kot se zdi, in Ĺživljenje ima svoje zakonitosti. V tej igri vzrokov in posledic v neusmiljenem dogajanju, pa tudi igri sluÄ?ajev se znotraj nas poÄ?asi odvija drama, ki ji na koncu vsi podleĹžemo. Eden prej, drugi pozneje. Vedno pa je prehitro.

Mi, dragi Vojko, ostajamo tvoji prijatelji, z nami Şivijo spomini na skupaj preŞivela leta, na vesele trenutke. Ostajamo tvoji dolŞniki za vse to, kar si prispeval k temu, da so bila leta, ko smo delali skupaj, tako prijetna, da nam je bilo delo v veselje. Živel boť z nami, dokler bomo Şiveli mi in se spominjali.

Tvojim dragim, tvoji druĹžini in tvoji nesebiÄ?ni spremljevalki Mariji v svojem in v imenu svojih in tvojih nekdanjih sodelavcev izrekam globoko soĹžalje. đ&#x;”˛

Borut Korun

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, po ugodni ceni, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo,17.11. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

KUPIM PITANE KRAVE IN TELICE za zakol ter bikce in teliÄ?ke teĹžke od 150 do 200 kg, kupim. PlaÄ?ilo takoj Gsm: 040 673 009.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

SMRTI, POROKE Porok in smrti ni bilo za objavo.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ ENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI v izdelavi.

130.000 â‚Ź.

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

Nagrajenci kriĹžanke ÂťOptika PakaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 30. 10. 2019, so: Amalija PritrĹžnik, Ĺ aleĹĄka 2 / b, 3320 Velenje; Danilo Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje; Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Ĺ oĹĄtanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev gesla: SUPER CENE

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Prodaja, vikend, lesen: LEMBERG PRI NOVI CERKVI, 42 m2, zgrajen l. 2017, 347 m2 zemljiĹĄÄ?a. Cena: 27.000 â‚Ź.

Dragi Vojko Veber,

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

RUDOLF VRANJEK 2. 1. 1937 – 3. 11. 2019

In tako smo priĹĄli do zadnjega poglavja, do poglavja, ko smo se morali posloviti.

Posloviti? Ne Ĺželimo se posloviti, hoÄ?emo na zaÄ?etek in zaÄ?eti znova.

Ampak to ni mogoÄ?e, vsaka zgodba ima konec.

V spomine zapisani najlepĹĄi trenutki.

Vsi njegovi

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 11. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

SoseĹžig odpadkov v TEĹ uspeĹĄno skozi prve preizkuĹĄnje V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj Ĺže nekaj Ä?asa analizirajo moĹžnost soseĹžiga odpadkov – Prve analize so pozitivne, zato se lotevajo nadaljnjih aktivnosti, ki pa jih bodo – tako zagotavljajo – v celoti razgrnili pred javnostjo Mira ZakoĹĄek

Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je Ĺže opravilo ĹĄtevilne analize, ki so pokazale, da je naloĹžba tako okoljsko, tehnoloĹĄko in ekonomsko upraviÄ?ena. Zato gredo dalje, kot zagotavljajo, transparentno in pred oÄ?mi javnosti, ĹĄe posebej tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti, projekte pa predstavljajo tudi zaposlenim.

Vabijo pa tudi na dneve odprtih vrat, na katerih jih bodo predstavljali tudi zainteresirani javnosti in odgovarjali na vsa odprta vpraĹĄanja.

SRF – gorivo iz nenevarnih odpadkov

Za soseĹžig naj bi uporabljali trdo predelano gorivo (SRF). Gre za alternativno gorivo, pripravljeno iz nenevarnih odpadkov.

Odpadki, primerni za to, bodo predhodno sortirani in predelani po strogo doloÄ?enih predpisih, postopke pa bodo redno kontrolirali. Po besedah direktorja TEĹ Mitje TaĹĄlerja bi lahko v peÄ?eh TEĹ skurili najveÄ? do 6 odstotkov, 10 odstotkov pa bi bila Ä?isto zgornja meja, ki zagotavlja, da se ne pojavi dodatna korozija ocevja kotla.

To pomeni, da bi letno pokurili najveÄ? 160 tisoÄ? ton SRF, s Ä?imer bi nadomestili 215 tisoÄ? ton premoga, saj je kaloriÄ?na vrednost goriva iz odpadkov viĹĄja kot premogova. Zato bi bile tudi emisije niĹžje, proizvedli bi za 156 tisoÄ? ton manj CO2. Kurilna vrednost bo dosegala med 14 in 17 MJ na kilogram, med tem ko ta pri premogu znaĹĄa med 9 in 11 MJ na kg. SRF bodo prevzemali od predelovalcev, ki se bo-

do obvezali, da bodo zagotavljali predpisano kakovost goriva.

Projekt bodo seveda udejanjali v sodelovanju z drĹžavo, ki ĹĄe nima reĹĄenega vpraĹĄanja termiÄ?ne obdelave predelanih odpadkov, lokacijo TEĹ pa ocenjujejo za najprimernejĹĄo.

Po izkuĹĄnje k sosedom

Preden so se lotili aktivnosti, so si soseĹžige odpadkov ogledali v NemÄ?iji in Avstriji, kjer imajo najveÄ? izkuĹĄenj. Avstrija ima tudi eno najstroĹžjih zakonodaj, zato so tam naroÄ?ili tudi izdelavo analiz, ki so pokazale, da je projekt utemeljen. Na terenu so

V TEĹ zagotavljajo • SRF bodo lahko soseĹžigali v ĹĄestem in petem bloku. • SRF mora biti narejen iz nenevarnih odpadkov in skladno z mednarodnimi standardi. • Letno bodo lahko porabili najveÄ? 160 tisoÄ? ton SRF. • Postavili bodo prevzemni center, dnevno skladiĹĄÄ?e in sisteme doziranja. • Emisije bodo ostale v dovoljenih mejah. • SRF emitira manj CO2 kot fosilna goriva.

Kako naprej?

Modelno ĹĄtudijo moĹžnosti soseĹžiga SRF, ki je osnova vseh nadaljnjih aktivnosti, so Ĺže izdelali in ta jih je prepriÄ?ala, da gredo naprej. Zdaj jih Ä?aka proces pridobivanja dovoljenj, izbira

â?ą

tehnologije, izdelava gradbenega projekta in seveda konÄ?na odloÄ?itev o izvedbi projekta. Vmes pa po zagotovilih direktorja ĹĄe ĹĄtevilne predstavitve vseh aktivnosti v lokalnem okolju. Ĺ ele potem se bodo lotili gradnje potrebne infrastrukture, zagonskih preizkusov, poskusnega in na koncu rednega obratovanja, ki bi ga lahko, Ä?e bi ĹĄlo vse po naÄ?rtih, udejanjili konec leta 2022.

TaĹĄler in JuraÄ? stojita za projektom

Direktor TEĹ Mitja TaĹĄler in predstavnik vodstva za okolje TEĹ Egon JuraÄ? 'stojita' za projektom. ÂťJaz vedno poudarim, da razumem tukajĹĄnje prebivalce, saj sem navsezadnje to tudi jaz. Tu Ĺživim, diham ta zrak ‌ A zagotavljam, da v teh primerih resniÄ?no ne gre kar tako za ene odpadke, ampak trdo predelano

Na OkreĹĄlju pogorel Frischaufov dom UniÄ?ena planinska koÄ?a na OkreĹĄlju je velik udarec za slovensko planinstvo – V dobrih dveh letih ostali brez dveh planinskih domov v KamniĹĄko-Savinjskih Alpah Kaj se je dogodilo na OkreĹĄlju, kriminalisti ĹĄe preiskujejo, a posledice so jasne. KoÄ?a, ki je bila prijazna in prijetna postojanka mnogim planincem, je povsem pogorela. Med poĹžarom v koÄ?i ni bilo nikogar, oskrbnik jo je ob koncu letoĹĄnje sezone zapustil tretjega novembra in napovedal obratovanje doma ob koncih tedna z lepim vremenom.

Potem ko je pred dvema letoma pogorel Kocbekov dom na KoroĹĄici, so KamniĹĄko-Savinjske Alpe ostale ĹĄe brez najpomembnejĹĄe planinske koÄ?e na Slovenski planinski poti nad Logarsko dolino, kjer bo odslej planincem na voljo le ĹĄe KamniĹĄka koÄ?a na KamniĹĄkem sedlu in zunaj trase KoÄ?a na KlemenÄ?i jami pod Ojstrico, ki pa sta odprti veÄ?inoma le v Ä?asu poletne planinske sezone. Predsednik PD Celje Matica Brane PovĹĄe je povedal: "Planinska koÄ?a s pomoĹžnim objektom je povsem uniÄ?ena, prav tako njena notranjost, medtem ko so tovorna ĹžiÄ?nica, Ä?istilna naprava in zimska soba ostale nepoĹĄkodovane. Po prvi oceni je ĹĄkode vsaj pol milijona evrov, moramo pa si vzeti Ä?as za premislek, kako se lotiti reĹĄevanja te katastrofe, saj

Od kod naj bi vozili odpadke

V Ĺ oĹĄtanj bo SRF vozilo v povpreÄ?ju 25 tovornjakov dnevno, med vikendi pa prevozov ne bo.

Egon JuraÄ?, Mitja TaĹĄler in Mojca Letnik

si celoten proces tudi ogledali, in sicer v dveh termoelektrarnah, ki tako kot TEĹ obratujejo na lignit.

dobitev konkurenÄ?nih ponudb, vsekakor pa povedo, da bo naloĹžba precej niĹžja, kot Ä?e bi ĹĄli v Sloveniji v izgradnjo novega objekta za te namene.

OkreĹĄelj nad Logarsko dolino je bil priljubljena planinska toÄ?ka, dosegljiva po planinski poti od slapa Rinka, sicer pa izhodiĹĄÄ?e za vzpone na KamniĹĄko sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Rinke, Savinjsko sedlo in Mrzlo goro. Slovenski planinci so planinsko koÄ?o na tem mestu zgradili Ĺže leta 1908. VeÄ?krat je bila prenovljena in dograjena, imela je 80 leĹžiĹĄÄ? in v zadnjih treh letih je doĹživela novo temeljito prenovo. je naĹĄe druĹĄtvo v dveh letih v poĹžaru izgubilo dve planinski koÄ?i in smo praktiÄ?no Ä?ez noÄ? ostali brez vseh prihodkov, ki bi lahko pripomogli tudi pri obnovi koÄ?e na KoroĹĄici. Najprej moramo dojeti, da je vse to sploh res.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Od Frischaufovega doma na OkreĹĄlju, ki ga je v poletni sezoni obiskalo okrog petindvajset tisoÄ? ljudi, so ostali le ĹĄe zidovi, ki se ob moÄ?nem vetru Ĺže sami podirajo.

gorivo, ki ne bo ÂťoddajaloÂŤ nobenih vonjav. Zavedam se, da so ljudje tukaj v Ĺ aleĹĄki dolini ekoloĹĄko in tehnoloĹĄko izredno dobro strokovno podkovani in dolĹžni smo jim transparentno predstaviti vse, kar nameravamo. To bomo tudi storili, zagotavlja TaĹĄler.

Kako obseĹžna pa je ta naloĹžba?

O tem ĹĄe ne govorijo tudi zato, ker so se iz preteklosti nauÄ?ili, da Ä?e izdaĹĄ vrednost naloĹžbe, sam sebi zapreĹĄ vrata za pri-

Po besedah Mojce Letnik (direktorice Premogovnika Velenje in Ä?lanice komisije za pripravo tega projekta) bodo vztrajali, da bodo odpadki pripravljeni skladno z zakonodajo, od kod pa jih bodo vozili, za zdaj ni jasno. ÂťNam je najbolj pomembno to, da imamo dobro kontrolo nad vhodno surovino. Vemo, da reĹĄujemo tukaj vpraĹĄanje ravnanja odpadkov v Sloveniji, in temu bomo tudi sledili,ÂŤ pravi in dodaja, da bodo dali moĹžnost vsem tistim, ki SRF Ĺže delajo in ga izvaĹžajo, kot tistim, ki se nameravajo tega lotiti v prihodnje.

Projekt je ekoloĹĄko Ä?ist

ÂťStojim za tem projektom, ker vem, da je ekoloĹĄko Ä?ist. Mi smo izdelali nekaj ĹĄtudij prav z namenom, da bi se o tem zagotovo prepriÄ?ali. Izdelati smo jih dali Avstrijcem, ki so znani po tem, da imajo v Evropi celo najstroĹžjo zakonodajo. Ĺ˝eleli smo videti njihov pogled in ta nas je dodatno prepriÄ?al,ÂŤ pravi Egon JuraÄ?. đ&#x;”˛

V nedeljo prviÄ? na drsalke Velenje, 17. november – To nedeljo bo prviÄ? v letoĹĄnji sezoni odprlo vrata DrsaliĹĄÄ?e Velenje na kotalkaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku. Tudi letos bosta Mestna obÄ?ina Velenje in Hokejski Klub Velenje omogoÄ?ila brezplaÄ?no drsanje, na izposojo bodo drsalke, potekali bodo teÄ?aji drsanja in hokeja, petkovi veÄ?eri bodo rezervirani za kerling.

V nedeljo bo drsaliĹĄÄ?e odprto med 15. in 18. uro, nato pa vsak dan po ustaljenem urniku. đ&#x;”˛

tf

Pred vrati nova Adventna pravljica Dvorec Gutenbuchel bo odprt od 15. do 29. novembra Ĺ oĹĄtanj – Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju dvakrat letno odpre svoja vrata obiskovalcem. Jutri, v petek, 15. novembra, ob 17. uri jih bo odprl z Adventno pravljico. Obiskovalci bodo adventni sijaj doĹživeli v cvetoÄ?ih prazniÄ?nih kreacijah Simona Ogrizka in njegove ekipe, okusno degustacijo lokalnih dobrot, umetnosti in vrsto vsebin, ki sodijo v Ä?as adventa. ÂťNaĹĄe poslanstvo je, da z odliÄ?nimi primeri dobrih praks ĹĄirimo zgodbo oĹživljanja historiÄ?ne stavbne dediĹĄÄ?ine, v kateri stare

stavbe potrebujejo nove zgodbe, pravi Mateja Kumer, sooblikovalka dogodka.

Dvorec bo odprt do 29. novembra, vsak dan med 16. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 11. in 20. uro.

Na sveÄ?ani otvoritvi bo slavnostni govornik Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Za glasbeni program ob dogodku pa bo poskrbel MeĹĄani pevski zbor Skorno, letoĹĄnji nagrajenec ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp