45 2020

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (2/110C), soboto (3/120C) in nedeljo (3/110C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. novembra 2020

ĹĄtevilka 45 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Del Starega Velenja Ĺže dobiva konÄ?no podobo

Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo veÄ??

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Prijetno topli jesenski dnevi so zelo naklonjeni izvajalcem revitalizacije starega mestnega jedra, ki je razdeljena v dva dela. Za oba je Mestna obÄ?ina Velenje uspeĹĄno pridobila nepovratna evropska in drĹžavna sredstva.

RuĹĄenje in novogradnjo objekta Stari trg 11 so zaÄ?eli Ĺže lani, zdaj pa ta Ĺže dobiva konÄ?no podobo. Pri gradnji so dosledno upoĹĄtevali zahteve spomeniĹĄkega varstva, tako da je zunanjost objekta zelo podobna prejĹĄnji. Na stavbi opravljajo zakljuÄ?na dela, urejujejo pa tudi Ĺže okolico. NaloĹžba je vredna dober milijon in pol evrov, od tega je Evropa prispevala skoraj milijon evrov, drĹžava pa dobrih 246 tisoÄ?a-

kov. ObÄ?ina je iz proraÄ?una namenila za to 325 tisoÄ?akov.

Sredi leta pa so s poruĹĄitvijo objekta stare pekarne zaÄ?eli tudi Ĺže z drugo fazo revitalizacije. Na sosednji stavbi (Stari trg 15) so postavili pilotno steno, trenutno pa gradijo temeljno ploĹĄÄ?o za novo stavbo. Na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju hkrati s tem prenavljajo tudi vse komunalne vode. Predvidena je tudi izgradnja trga in nova prometna ureditev.

NaloĹžba je vredna 2,9 milijona evrov, slabo polovico predstavljajo velenjska proraÄ?unska sredstva, 1,2 milijona evrov evropska in dobrih 300 tisoÄ?akov drĹžavna. đ&#x;”˛

mz

Socialno najĹĄibkejĹĄi niso ostali brez toplega obroka Velenje – Od 10. novembra velenjske osnovne ĹĄole pripravljajo brezplaÄ?en topel obrok za ĹĄoloobvezne otroke, ki so upraviÄ?eni do subvencionirane prehrane. Teh je za zdaj po oceni vodje kolegija ravnateljev velenjskih osnovnih ĹĄol in ravnatelja OĹ Mihe Pintarja Toleda Sebastjana Kukovca pribliĹžno tretjina. BrezplaÄ?en topel obrok pripada uÄ?encem, pri katerih povpreÄ?ni meseÄ?ni dohodek druĹžine

na osebo, ugotovljen v odloÄ?bi o otroĹĄkem dodatku, ne presega 382,82 evra. Vsi upraviÄ?enci pa se lahko preko e-Asistenta prijavijo za prevzem oziroma dostavo toplega obroka, ki ga bodo za plaÄ?ilo ponudili tudi uÄ?encem, katerih starĹĄi so v sluĹžbah.

Tople obroke za ĹĄoloobvezne otroke, ki so upraviÄ?eni do subvencionirane prehrane, pa kuhajo tudi v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki.

V velenjskih osnovnih ĹĄolah lahko tople obroke dobijo tudi uÄ?enci, ki do subvencionirane prehrane niso upraviÄ?eni, seveda za plaÄ?ilo.

V Velenju zagotavljajo tople obroke 30, v Ĺ oĹĄtanju 12 obÄ?anom

V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj so tudi v tem Ä?asu – tako kot prej in tako kot bo tudi v prihodnje – pripravljali tople obroke za tiste obÄ?an-

ke in obÄ?ane, ki jim ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotavlja subvencioniran ali delno subvencioniran topel obrok. Trenutno prejema kosila dvanajst socialno najĹĄibkejĹĄih obÄ?anov. Po kosilo pridejo sami, zanje pa imajo v Vrtcu vzpostavljen posebni vhod.

V Velenju pa tople obroke vozijo prostovoljci obÄ?anom na dom.

Trenutno jih je do tega upraviÄ?enih 30. đ&#x;”˛

jĹĄ, mkp

Medicinske sestre so v zdravstvu nepogreĹĄljive, pa kljub temu velikokrat spregledane in podcenjene. V kriznih razmerah, kakrĹĄna je epidemija, pa tudi preobremenjene. Vida KolĹĄek, ki je od 1. julija letos stalna medicinska sestra v akutni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, je z nami delila svojo osebno zgodbo o preobremenjenosti. ÂťPrva dva meseca je moje delo v akutni ambulanti potekalo brez veÄ?jih stresov. Testiranj in pregledov ni bilo veliko, okoli 25 dnevno. Na delo sem prihajala – tako kot celo obdobje pred tem – z velikim veseljem,ÂŤ je pripovedovala. Potem je priĹĄel drugi val in vse se je spremenilo ...

V zdravstvenem sistemu Ĺže v normalnih razmerah manjka vsaj Ä?etrtina kadra zdravstvene nege. Zdaj, med epidemijo, je to pomanjkanje ĹĄe bistveno veÄ?je. ÂťÄŒe k temu priĹĄtejemo vse, kar je prinesel Ä?as korone, vse dodatne obveznosti, lahko reÄ?emo, da je ta ĹĄtevilka samo na bolniĹĄniÄ?nih oddelkih poskoÄ?ila ĹĄe za enkrat. Vsaka medicinska sestra ali tehnik zdravstvene nege v tem trenutku na izpostavljenih oddelkih dela za dva,ÂŤ pravi Monika AĹžman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiĹĄke nege – Zveze strokovnih druĹĄtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Epidemija je dodatno razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas, na kar zbornica opozarja pristojne Ĺže veÄ? kot 15 let. Stanje odraĹža pomanjkanje tako vizije in naÄ?rtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi naÄ?rtnega zanemarjanja financiranja podroÄ?ja. Zdravstvena nega pa je za dobrobit pacienta in uspeĹĄno delovanje zdravstvenega sistema nujno potrebna, je bilo poudarjeno na posvetu Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo veÄ?? II, ki ga je sredi letoĹĄnjega oktobra organizirala Zbornica – Zveza. Zakaj dvojka v naslovu? Zato, ker je tak posvet – z istim naslovom – pred enim letom Ĺže bil. Se je kaj spremenilo? Seveda niÄ?. ÂťZaposleni Ä?utijo, da ni spoĹĄtovanja do tega poklica. NaĹĄi Ä?lani ne zmorejo veÄ?. Jih je premalo, kadrovski primanjkljaj je iz leta v leto veÄ?ji. Ne vidijo veÄ? izhoda iz zaÄ?aranega kroga. Zaposleni so na skrajnem koncu svojih moÄ?i, izÄ?rpani, izmuÄ?eni, utrujeni,ÂŤ je na vpraĹĄanje, o kakĹĄnih razmerah poroÄ?ajo zaposleni v zdravstveni negi in njihovi sodelavci v zdravstvenem sistemu, povedala Irena IleĹĄiÄ? ÄŒujoviÄ?, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, katerega zahteva je takojĹĄnji sprejem kadrovskih standardov in normativov ter poslediÄ?no tudi ureditev boljĹĄega plaÄ?ila za delo.

Morda sindikalne aktivnosti niti ne bodo potrebne, saj se bo sistem zaustavil sam, so ugotavljale – same Ĺženske – ter rotile odloÄ?evalce, da vzamejo posvet kot klic na pomoÄ?. Ni veÄ? Ä?asa za iskanje reĹĄitev, ni veÄ? Ä?asa za sprenevedanje, ukrepi morajo biti takojĹĄnji, so pozvale. đ&#x;”˛

Na martinovo tokrat brez velikih zabav Ĺ martno ob Paki – Medtem ko Ä?akamo na sprostitev (Ä?e ne zaostritev) koronavirusnih ukrepov, je moĹĄt v vinskih kleteh dozorel in vÄ?eraj, na martinovo, postal vino letnika 2020. V Ĺ martnem ob Paki, kjer praznik vinogradnikov povezujejo v dogodke obÄ?inskega praznovanja, je bilo letos, na sredin ÂťzapovedanÂŤ praznik, vse bolj turobno.

Razen na slavnostni seji obÄ?inskega sveta so se najbliĹžji zbrali v malih kleteh v druĹžinskem vzduĹĄju in v omejenem ĹĄtevilu. Le toliko, da so nazdravili z mladim vinom, tu in tam prigriznili raÄ?ko ali gos (ki jo ponosno nosijo kot simbol praznika na obÄ?inski zastavi) ter ocenili ĹĄe ne dokonÄ?no dozorelega vinca. Martinovanje bo, upajo, z vsem bliĹĄÄ?em v martinovi vasi prihodnjo jesen, ko bo velika nadloga korona premagana. Na posnetku pa je videti, kako so praznovali v minulih letih, saj so si tradicija, delovanje tamkajĹĄnjega VinogradniĹĄkega druĹĄtva in prazniÄ?no obeleĹžje obÄ?inskega praznika to veÄ? kot zasluĹžili.

VeÄ? o prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki pa na 5. strani. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ĺ tudenti imajo maske Ä?ez nos

Velenje – Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub je prevzel iniciativo za spodbujanje mladih k pravilnemu in zavzetemu noĹĄenju zaĹĄÄ?itnih mask z namenom zmanjĹĄevanja moĹžnosti za prenos virusa. V sklopu iniciative Mamo maske Ä?ez nos bodo mladim iz UE Velenje brezplaÄ?no priskrbeli in dostavili 500 zaĹĄÄ?itnih mask z izstopajoÄ?im, ozaveĹĄÄ?evalnim potiskom. Z moÄ?no medijsko kampanjo bodo prejemnike spodbujali k odgovornemu ravnanju v epidemiji s ponosnim in pravilnim noĹĄenjem mask – Ä?ez nos. Maske in ozaveĹĄÄ?evalni material bodo izdelovali in do porabe zalog razpoĹĄiljali mladim popolnoma brezplaÄ?no. Posameznik bo upraviÄ?en do ene maske. Za podporo tega neprofitnega projekta pa Ĺ Ĺ K kot druĹĄtvo, ki deluje v javnem đ&#x;”˛ tf interesu, nagovarja tudi donatorje.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Prednostna lista bo objavljena ob koncu leta

Vrtci delajo za nujne primere Velenje – V Velenju so samo za nujne primere odprte kar ĹĄtiri enote Vrtca Velenje, in sicer enota Tinkara (Ĺ landrova 11a), enota LuÄ?ka (Kardeljev trg 12), enota Najdihojca (PreĹĄernova cesta 3) in enota Vrtiljak (Cesta talcev 20).

V vrtec sprejemajo le zdrave otroke starĹĄev, ki so dolĹžni opravljati delo, pomembno za delovanje druĹžbe in drĹžave (npr. zdravstveni delavci, zaposleni v civilni zaĹĄÄ?iti, vojski in policiji ter v sluĹžbah, ki so pomembne za oskrbo prebivalstva) in to izkaĹžejo s pisnim potrdilom/izjavo delodajalca obeh starĹĄev. Ĺ oĹĄtanj – Tudi tu vrtci delujejo okrnjeno. Varstvo nudijo samo tistim otrokom, ki jim starĹĄi varstva doma ne morejo zagotoviti.

V Ĺ oĹĄtanju lahko otroke pripeljejo v enoto Biba, enoti Mojca in UrĹĄka pa sta zaprti. PrejĹĄnji teden je bilo v vrtcu 30 otrok, kar je dobrih 7 odstotkov vseh, ki ga obiskujejo. Ĺ martno ob Paki – V Ĺ martnem ob Paki je organizirano nujno varstvo otrok v tamkajĹĄnjem javnem vrtcu SonÄ?ek. To moĹžnost so takrat izkoristili starĹĄi 6 malÄ?kov, za ta teden pa so prejeli 14 prijav. Pred ĹĄtirimi dnevi je Ĺžupan Janko KopuĹĄar izdal sklep tudi za zasebni vrtec Bambi v ReÄ?ici ob Paki, ki pa ostaja zaprt. Direktorica slednjega Taja Steblovnik je pojasnila, da so zaprosili za moĹžnost organizacije nujnega varstva otrok zato, ker je bilo po izteku krompirjevih poÄ?itnic zanj precej zanimanja, a v zaÄ?etku tega tedna v vrtec ni bilo nikogar, zato ostaja ta za zdaj zaprt. đ&#x;”˛

ObÄ?ina namenila ĹĄolama dodatna sredstva Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za potrebe izvajanja pouka na daljavo Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha in Ĺ olskemu centru Velenje namenila dodatna sredstva za pomoÄ? pri nabavi raÄ?unalniĹĄke opreme. S tem bo pripomogla k nemotenemu izvajanju pouka na daljavo. Oprema bo osnovno sredstvo teh dveh ĹĄol, uporabnikom pa dana na izposojo. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

silce smo Ĺže obvestili o ĹĄtevilu prejetih toÄ?k Konec junija letos je na razpisu, odloÄ?be o bil objavljen razpis za zaporednem mestu na dodelitev neprofitnih prednostni listi pa bostanovanj v Mestni obdo predvidoma prejeli Ä?ini Velenje. Nanj so konec novembra,ÂŤ doprejeli 346 vlog. daja Rednjakova.

Komisija za obravnaÄŒe bodo ti postopki vo prejetih vlog zakljuhitro stekli, bo seznam Ä?uje postopke pri obravprosilcev objavljen Ĺže navi vlog prosilcev za konec leta in tako bodo dodelitev ali zamenjavo lahko stanovanja po noneprofitnih stanovanj v vi listi zaÄ?eli dodeljevati najem v lasti Mestne obv zaÄ?etku prihodnjega Ä?ine Velenje. Ti postopleta. Po novi listi bodo ki so zelo dolgotrajni stanovanja dodeljevali in potekajo po besedah sproti po vrstnem redu vodje Urada za investi– glede na vraÄ?anje stacije in razvoj Alenke novanj obstojeÄ?ih najeRednjak pol leta. 2020.

Vodja Urada za razvoj in investicije mnikov.

Treba je pregledati vse Žal ĹĄtevila stanovanj, Alenka Rednjak: ÂťZelo si Ĺželimo proĹĄnje in preveriti tudi ki jih bomo dodelili v novogradnje stanovanj, saj bi le vse podatke, ki jih pro- tako lahko razreĹĄili proĹĄnje veÄ?jega letih 2021 in 2022, ni silci navedejo. Trenutno ĹĄtevila prosilcev.ÂŤ mogoÄ?e predvideti; po kaĹže, da bodo na listo izkuĹĄnjah upamo na 50 A uvrstili 243 prosilcev, na listo B pa 42. stanovanjskih enot vsako leto, vsekakor pa ÂťOd prispelih vlog je bilo 10 zavrnje- si zelo Ĺželimo novogradenj,ÂŤ dodaja Renih oziroma zavrĹženih, od upraviÄ?enih dnjakova. đ&#x;”˛ je 51 vlog za zamenjavo stanovanja. Pro-

Mestna obÄ?ina Velenje si s ĹĄtevilnimi aktivnostmi v njem prizadeva za bolj trajnostni razvoj Velenja in ĹĄirĹĄe regije Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je kot partner v projektu Smart Commuting Projekt zaÄ?ela izvajati 1. junija 2017. V treh letih so organizirali razliÄ?ne aktivnosti, med drugim z elektriÄ?nimi kolesi nadgradili avtomatizirani sistem izposoje koles Bicy.

V sredo, 18. novembra, bodo ob 10. uri pripravili zakljuÄ?no konferenco projekta Smart Commuting, ki bo potekala po spletu. Na konferenco se lahko prijavite do 16. novembra na e-naslov smartcomm@velenje.si.

V projektu sodeluje ĹĄe pet drugih drĹžav: Italija, HrvaĹĄka, MadĹžarska, Avstrija in ÄŒeĹĄka. Sodelovanje med partnerji projekta na evropski ravni vsakemu projektnemu partnerju omogoÄ?a uÄ?enje na osnovi dobrih in tudi manj uspeĹĄnih praks drugje.

ZakljuÄ?na konferenca bi morala potekati v Riminiju, a bo zaradi epidemije koronavirusa izvedena po spletu. Program konference vam poĹĄiljamo v prilogi, potekala bo v angleĹĄkem jeziku. đ&#x;”˛

mz

mkp

Velenje – Na predlog Komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, ki ga je svetnikom predstavil Bojan Ĺ karja, so v Svet zavoda Muzej Velenje imenovali TjaĹĄo Oderlap, Vesno VranjeĹĄ Koprivnikar, Elmedina BuljubaĹĄića in Luko Grudnika. đ&#x;”˛

mz

Zavod za turizem vodi Alenka Kikec Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so soglaĹĄali, da se za direktorico Zavoda za turizem Velenje imenuje Alenko Kikec. đ&#x;”˛

mz

Pri vrtcu Tinkara urejajo parkiriĹĄÄ?e Velenje – PrejĹĄnji teden je zaÄ?elo podjetje PUP rekonstruirati makadamsko parkiriĹĄÄ?e pri vrtcu Tinkara. ParkiriĹĄÄ?e bodo asfaltirali, ĹĄe pred tem pa uredili meteorno kanalizacijo. Dela bodo zakljuÄ?ena do konca meseca, vredna so dobrih 26 tisoÄ? evrov, financira pa jih Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

mz

750 let gradu v vitrinah PC Standard Velenje – V vitrinah Podjetniťkega centra Standard je na ogled razstava z naslovom 750 let Velenjskega gradu, jubileju, ki so ga zaznamovali sredi maja.

Na ogled so javnosti manj znane fotografije iz muzejskega arhiva, katerih stiÄ?na toÄ?ka je pogled na Velenjski grad. Ta je s svojo mogoÄ?no podobo neke vrste nemi spremljevalec in opazovalec dogajanja pod njim. Izbrane fotografije namreÄ? opozorijo gledalca tudi na velike prostorske in druĹžbene spremembe, ki jih je bilo v zadnjih desetletjih deleĹžno mlado mesto pod starim gradom.

Fotografije, nastale v petdesetih, ĹĄestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, pripovedujejo zgodbo o tem, kako so takrat VelenjÄ?ani in VelenjÄ?anke tudi z udarniĹĄkim delom uresniÄ?evali ambiciozne naÄ?rte snovalcev novega modernega Velenja. Na njih je tako videti tudi nekaj stavb, ki so nekdaj pomembno sooblikovale podobo Velenja, a so se morale umakniti hitro rastoÄ?emu mestu, so pa v spominu starejĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov ĹĄe vedno Ĺžive. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

ZakljuÄ?na konferenca projekta Smart Commuting

Na letoĹĄnji razpis Mestne obÄ?ine za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki je bil objavljen konec junija, je prispelo 346 vlog – Postopek izbire je dolgotrajen in traja pribliĹžno pol leta

Imenovali Svet zavoda Muzej Velenje

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

12. novembra 2020

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

S pomoÄ?jo drĹžave bodo laĹžje dihali Remontov remont – Nova cesta, Ä?istejĹĄi zrak – Ĺ ah-mat! – Zlati GorenjÄ?an!

V zadnjih dneh se je znova pokazalo, kako majhen je ta naĹĄ velik svet. ÂťKaosÂŤ pri volitvah v ZdruĹženih drĹžavah Amerike in ÂťprehitevanjeÂŤ naĹĄega premiera o ÂťizvolitviÂŤ Trumpa; pa smrtonosno streljanje na Dunaju in nasilni protesti v naĹĄi prestolnici. Skoraj povsod po svetu pa teĹžave s koronavirusom. ÄŒe ne bi bilo toliko nasilnega dogajanja in veÄ? spoĹĄtovanja predpisanih ukrepov, bi bil tudi boj s KV gotovo bolj uÄ?inkovit. Tudi pri nas. Tako pa se je Ĺže kar mnoĹžiÄ?no razpasel po vsej deĹželici, zdravstveni kader pregoreva, ljudje pa so ĹĄe vedno v negotovosti. Tovrstnega zdravljenja paÄ? ni mogoÄ?e reĹĄevati tako kot mnogo gospodarstva in ĹĄolstvo – na daljavo! Pri urejanju dodatnih prostorov za koronavirusne bolnike v UKC Ljubljana se je moÄ?no izkazala celjska druĹžba Remont; a vendar tudi pri tem brez oÄ?itkov ni ĹĄlo. Nekateri so ÂťnaĹĄemuÂŤ gospodarskemu ministru PoÄ?ivalĹĄku oÄ?itali, da je ÂťpomagalÂŤ Remontu dobiti ta posel. Ta je to zanikal, opravljeno delo pa je dokazalo, da so izbrali hitrega in dobrega izvajalca.

Ob tem, ko so mnogi policisti vkljuÄ?eni tudi v razne aktivnosti, povezane z novim virusom, imajo zadnji Ä?as ĹĄe dodatno obremenitev. Poostreno znova preverjajo morebitno voĹžnjo voznikov pod vpliv alkohola, drog ali drugih substanc, ki ne sodijo za volan. Seveda so tudi taki, ki se s tem ne strinjajo, saj da si malo veselja ljudje le morajo privoĹĄÄ?iti v tem teĹžkem Ä?asu. A kaj, ko se lahko tako ÂťveseljeÂŤ hitro sprevrĹže v tragedijo. Se pa mnogi tudi ne strinjajo z novim predlogom, da bi zniĹžali kazni voznikom, ki vozijo prehitro. Kot da bi zanikali prometno geslo: hitro je hitro prehitro. Z vsemi posledicami.

V Celju naj bi se v naslednjih dneh vozniki Ĺže vozili po novi severni vezni cesti; po dvopasovnici, ki bo sodobno povezala obmoÄ?je Nove vasi in OstroĹžnega ter razbremenila promet v okoliĹĄkih stanovanjskih naseljih. Dejansko je tudi nujna, saj bodo lahko nanjo ÂťnavezaliÂŤ novo stanovanjsko sosesko DeÄ?kovo naselje s ĹĄestimi veÄ?stanovanjskimi hiĹĄami in garaĹžno hiĹĄo. Povezana je tudi na nov most na Cesti v Lokrovec. Cesto, ki so jo zgradili z dobrĹĄno pomoÄ?jo sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, naj bi odprli konec meseca.

Ob gradnji te ceste in ob ĹĄiritvi zahodne vpadnice od Medloga proti centru mesta, ko so ob njej zgradili tudi kolesarsko stezo, pa mnoge

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

zanima, kako je z usodo vzhodne celjske obvoznice med KidriÄ?evo cesto in Polulami, ki bi celjsko srediĹĄÄ?e reĹĄilo tovornega prometa. Minimalna pripravljalna dela naj bi Ĺže tekla, a do prave gradnje je menda ĹĄe skoraj desetletje.

Je pa Celje ĹĄe korak bliĹže boljĹĄemu zraku. Vlada je namreÄ? pred kratkim med drugim izdala tudi Âťodlok o spremembah odlokaÂŤ o naÄ?rtu za kakovost zraka, ki zajema tudi obmoÄ?je obÄ?ine Celje. Ta obÄ?ina namreÄ? sodi med obmoÄ?ja, kjer so preseĹžene mejne vrednosti koncentracije zdravju ĹĄkodljivih delcev MP10. Nekatere projekte za izboljĹĄanje Ĺživljenjskih pogojev Ĺže izvajajo, ĹĄe veÄ? jih bodo z odmerjenimi okoli 25 milijoni evrov. Sicer pa so v razliÄ?nih krajih zaskrbljeni zaradi zelo razliÄ?nih stvari; v PodÄ?etrtku ne le zaradi okrnjenega turizma, ki je – seveda – posledica Âťkorona Ä?asaÂŤ, zaradi istega razloga so tudi ob letoĹĄnje evropsko prvenstvo za posameznike v ĹĄahu. Po tem ko so morali Ä?rtati prvi termin tekmovanja, ki je bil predviden za maj, je zaradi nepopustljivosti KV odovedan tudi drugi termin – letoĹĄnjega decembra. Po zadnjem predlogu naj bi prvenstvo izvedli prihodnje leto, morda celo leto kasneje. Organizatorji imajo Âťzvezane rokeÂŤ, vse je v viĹĄjih rokah! Po svoje Âťzvezane rokeÂŤ imajo tudi vozniki na cesti med Zidanim Mostom in RadeÄ?ami, ki je tudi pomembna povezava celjskega obmoÄ?ja s Posavjem. Zaradi zahtevne obnove ceste je zdaj spet spremenjen prometni reĹžim – promet na enem delu poteka celo izmeniÄ?no enosmerno. In tako naj bi veljalo vse do konca februarja naslednjega leta.

Pa ĹĄe to: kljub teĹžkim Ä?asom so v LaĹĄkem pred dnevi praznovali obÄ?inski praznik. Vsaj uradno, brez prireditev. LaĹĄko ima kar precej ÂťpovezavÂŤ z Velenjem. Tudi LaĹĄko je (bilo) rudarski kraj, saj so kopali kakovosten premog. Je pa z Velenjem povezano tudi drugaÄ?e: LaĹĄÄ?an JoĹže StaniÄ? je bil tudi dolgoletni generalni direktor Gorenja. Bil pa je tudi direktor ĹĄe veÄ? drugih slovenskih druĹžb. In ob letoĹĄnjem laĹĄkem obÄ?inskem prazniku so mu podelili zlati grb obÄ?ine!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

-k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

INTERVJU

12. novembra 2020

Gospodarstvo mora ĹĄe bolj zaÄ?utiti podporo lokalne skupnosti Novoizvoljeni Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol pripravlja nekaj organizacijskih sprememb, predvsem naÄ?rtuje ustanovitev Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje – Mladim bo dal priloĹžnost, da s svojo energijo in inovativnim pristopom oblikujejo dobre projekte – Poudarja, da bomo svojo prihodnost naÄ?rtovali sami Mira ZakoĹĄek

Napovedali ste nekaj organizacijskih sprememb, lahko Ĺže poveste kaj bolj konkretnega? ÂťOrganizacijske spremembe so Ĺže idejno zasnovane, potrebno je spremeniti nekatere obÄ?inske akte. Predvsem Ĺželim oblikovati Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Velenja z Ĺželjo, da okrepimo tukajĹĄnje gospodarstvo. Gospodarstvo mora ĹĄe bolj zaÄ?utiti podporo lokalne skupnosti. Zagotoviti Ĺželimo takĹĄne pogoje, da bomo pritegnili investitorje, da bodo naĹĄe okolje prepoznali za svojo gospodarsko priloĹžnost. Vse to bomo koordinirali v okviru novega urada, v sklopu katerega bo delovala tudi projektna skupina za pridobivanje nepovratnih sredstev. V to skupino Ĺželimo v prihodnjem letu zaposliti 5 mladih ljudi, ki bodo imeli priloĹžnost, da s svojo energijo, inovativnim pristopom prispevajo, da se bodo oblikovali dobri projekti, s katerimi bomo pridobili ĹĄe veÄ? nepovratnih sredstev. Mladi bodo imeli priloĹžnost, da bodo ustvarili dodano vrednost. Ĺ e naprej bomo posebno pozornost namenjali razliÄ?nim projektom in investicijam, zato bomo za vsak projekt imenovali projektne skupine, ki bodo bdele nad celovito pripravo in izvedbo posameznega projekta.ÂŤ

V pridobivanju nepovratnih sredstev med najuspeĹĄnejĹĄimi V pridobivanju nepovratnih sredstev ste v preteklih letih ogromno postorili in se lahko pohvalite, da ste med najuspeĹĄnejĹĄimi v Sloveniji. ÂťTo drĹži. Tudi v trenutni finanÄ?ni perspektivi so bili vsi naĹĄi prijavljeni projekti za sofinanciranje potrjeni. TakĹĄen tempo bomo vsekakor nadaljevali. Je pa potrebno poudariti, da je tovrstno naÄ?rtovanje izjemno zahtevno, saj je treba pravoÄ?asno predvideti, kateri projekti bodo prioritetni za sofinanciranje, in jih je treba pravoÄ?asno pripraviti. TakĹĄno delo je Ĺže naĹĄa uteÄ?ena praksa in se lahko pohvalimo, da smo obÄ?ina, ki je bila do sedaj med najbolj uÄ?inkovitimi pri Ä?rpanju sredstev. Se pa zavedam, da ta projektna skupina vedno znova in znova potrebuje sveĹžo energijo, takĹĄno, ki potem motivira tudi vse ostale, da z razliÄ?nimi novimi pristopi, mladostno zagnanostjo in novimi tehnologijami doseĹže ĹĄe veÄ?je uspehe.ÂŤ Neomejenih moĹžnosti za Ä?rpanje evropskih in drĹžavnih sredstev pa seveda nimate, saj je treba v proraÄ?unu zagotoviti lastna sredstva?

ÂťRes je. ProraÄ?un je omejen, saj je treba najprej pokriti z zakonom doloÄ?ene obveznosti, za katere bi sicer morala zagotavljati sredstva drĹžava, pa tega Ĺžal ne stori. ÄŒeprav se je letos dvignila povpreÄ?nina (ta znesek pa je ĹĄel v celoti za pokrivanje posledic zdravstvene krize), beleĹžimo na postavki zakonskih obveznosti kar 4 milijone evrov primanjkljaja, ki ga moramo zagotoviti iz drugih virov. Si predstavljate, koliko Ĺželja bi lahko uresniÄ?ili krajevnim skupnostim in mestnim Ä?etrtim, Ä?e bi imeli ta denar. Seveda bomo vztrajali, da si v prihodnje te vire zagotovimo. Vse to pa seveda vpliva tudi na zagotavljanje potrebne lastne udeleĹžbe pri vlaganjih, ki jo moramo zagotoviti v proraÄ?unu, zato si seveda neomejenih prijavljanj na projekte tudi ne moremo privoĹĄÄ?iti.ÂŤ

Nova priloĹžnost za razvoj – program prestrukturiranja premogovnih regij Omenjeno pridobivanje nepovratnih sredstev je pravzaprav Ĺže uteÄ?ena praksa, zdaj se odpirajo nove priloĹžnosti z evropsko podprtim programom prestrukturiranja premogovnih regij? ÂťTa sredstva so namenjena za prestrukturiranje premogovnih regij. Ta status ima poleg SAĹ A regije ĹĄe Zasavska regija, a se Ĺže marsikje porajajo teĹžnje, da bi dobili del tega kolaÄ?a, pa tudi, da bi odloÄ?ali o teh projektih. Seveda bomo pozorni in bomo tudi dvignili svoj glas, saj Ĺželimo o svoji prihodnosti odloÄ?ati sami.

Zagovarjam 'bottom up' pristop, saj le lokalna skupnost najbolje ve, kaj se potrebuje za nadaljnji razvoj. Mi bomo povedali, kakĹĄne projekte Ĺželimo izvesti in v katero smer Ĺželimo razvijati svojo obÄ?ino in celotno SAĹ A regijo. ÄŒe ne bi bilo tako, bi bilo to prestrukturiranje neuspeĹĄno, in ĹĄe enkrat poudarjam, da tega ne bomo dopustili.ÂŤ Se pa v Sloveniji tega oÄ?itno lotevamo brez osnovnih izhodiĹĄÄ?.

LogiÄ?no bi vsekakor bilo, da bi imeli najprej sprejeto drĹžavno strategijo, v kateri bi opredelili, kakĹĄna bo slovenska energetska samooskrba, v kolikĹĄni meri bomo udejanjali evropske okoljske zahteve in kdaj naj bi zaÄ?eli zapirati Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj? ÂťTo je za nas vsekakor zelo velik problem in zaradi omenjenih neznank smo velikokrat potisnjeni v teĹžak poloĹžaj. Dejstvo je, da so odloÄ?itve, ki jih hoÄ?emo sprejemati v lokalni skupnosti, ĹĄe kako povezane z energetsko samooskrbo naĹĄe drĹžave in seveda z odloÄ?itvijo vlade, do kdaj bomo v naĹĄi dolini kopali premog in iz njega proizvajali elektriÄ?no ener-

da tudi prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev. Po vsem tem, kar smo doslej opravili, lahko zatrdim, da sem optimist, in ne dvomim, da nam ne bi uspelo.ÂŤ

Na Zlatem griÄ?u stanovanjska soseska? ÄŒeprav je Mestna obÄ?ina Velenje zadnja leta zagotavljala kar precejĹĄnje ĹĄtevilo najemnih stanovanj, so potrebe ĹĄe vedno ogromne. Kako se boste lotili tega vpraĹĄanja?

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol: ÂťStorili bomo vse, da bo za tukajĹĄnje prebivalce Ĺživljenje Ä?im bolj prijazno.ÂŤ (Foto: Nik JevĹĄnik)

gijo. Seveda bi bilo logiÄ?no, da bi imeli najprej te odgovore. Tako pa nejasna slika vnaĹĄa veliko negotovosti in nemir v naĹĄe okolje.

To se vidi v marsiÄ?em, med drugim tudi pri vpisu v ĹĄole, ki izobraĹžujejo za rudarske in energetske poklice. Seveda pa to oteĹžuje tudi pripravo izhodiĹĄÄ? za program prestrukturiranja premo-

â?ą

Zagotoviti Ĺželijo takĹĄne pogoje, da bodo pritegnili investitorje, ki bodo tukajĹĄnje okolje prepoznali za svojo gospodarsko priloĹžnost.

govnih regij, pri tem pa se nam Ĺže zelo mudi. Seveda ne bomo sedeli kriĹžem rok, priÄ?akovali bomo jasne in konkretne odgovore na vsa odprta vpraĹĄanja.ÂŤ

Najbolj optimalna letnica zapiranja Premogovnika Velenje je 2054 Pa vendar ste se na zadnji seji sveta nekako opredelili za letnico zaprtja Premogovnika Velenje 2042. Se vam osebno zdi ta ĹĄtevilka realna glede na to, da to podroÄ?je zelo dobro poznate, saj prihajate iz energetike? ÂťNikakor ne. Ĺ e vedno se mi zdi najbolj sprejemljiva letnica 2054, ta je tudi v vseh veljavnih strateĹĄkih dokumentih. Tudi ko posluĹĄam strokovnjake Premogovnika Velenje, ki pravijo, da premogovnik ne more kar naenkrat ugasniti (ni ga mogoÄ?e zapreti kot gostinski lokal), da potrebuje najmanj dvajsetletno prehodno obdobje, sem o tem ĹĄe toliko bolj prepriÄ?an. A v dokumentu, ki nam je bil predstavljen iz druĹžbe Deloitte (to je mednarodno druĹžba, ki jo

je najela Evropska komisija), so bile letnice 2033, 2038 in 2042.

Zadnja letnica je bila ĹĄe najbolj sprejemljiva in bi tudi bila, Ä?e je po tem predvideno Ĺže prej omenjeno prehodno obdobje.ÂŤ Tole pa seveda niso edina razvojna razmiĹĄljanja v tem okolju, tudi sicer zaÄ?enjate razvojni program, ki naj bi zagotavljal tukajĹĄnjim prebivalcem veÄ?jo blaginjo. ÂťSpomladi, ko se je zaÄ?ela epidemija, smo bili sooÄ?eni ĹĄe z informacijo o napovedanem odpuĹĄÄ?anju v Gorenju. Spoznali smo, da se moramo preoblikovanja v gospodarstvu lotiti nemudoma.

Oblikovali smo posebno delovno skupino (sestavljajo jo predstavniki gospodarstva in vseh institucij, ki so povezane z njim), ĹĄe posebej s podroÄ?ij izobraĹževanja, zdravstva in zaposlovanja, ki se je lotila priprave tega operativnega programa. V prvi fazi smo seveda prepoznali in doloÄ?ili naĹĄe potrebe in si postavili jasne cilje, ki nas bodo v prihodnjih letih dvignili iz povpreÄ?ja. Zagotavljati hoÄ?emo delovna mesta, ki bodo

â?ą

Celotni znesek dviga povpreÄ?nine so namenili plaÄ?ilu posledic zdravstvene krize, na postavki zakonskih obveznosti pa imajo kar 4 milijone evrov primanjkljaja.

prinaĹĄala viĹĄjo dodano vrednost in seveda tudi viĹĄji zasluĹžek.ÂŤ In kako konkretno bo to potekalo? ÂťNa osnovi ugotovljenega bomo pripravili projekte (evidentirali smo jih Ĺže za veÄ? kot 400 milijonov evrov). Tiste, ki jih bomo prepoznali za primerne, bomo seve-

ÂťUpam, da nam bo tudi to podroÄ?je uspelo reĹĄevati v okviru programa prestrukturiranja premogovnih regij. Pripravili bomo predlog, da bi na Zlatem griÄ?u nad RdeÄ?o dvorano zgradili velik stanovanjski kompleks, ki bi vkljuÄ?eval tudi vrtce in ĹĄe druge potrebne objekte za dobro poÄ?utje prebivalcev. Ĺ tudije Ĺže pripravljamo in Ä?e se bo izkazalo, da bi lahko pridobili sofinanciranje, bomo projekt prijavili na razpise. Seveda pa vzporedno s tem pripravljamo tudi druge lokacije, na katerih bo mogoÄ?e graditi tudi s pomoÄ?jo zasebne iniciative, saj je tudi po nakupu stanovanj veliko povpraĹĄevanje.ÂŤ Pred volitvami ste obljubili tudi bolj dostopno zdravstvo za vse? ÂťKar nekaj smo Ĺže naredili. V zadnjih mesecih smo se pogosto sestajali z vodstvom Zdravstvenega doma Velenje in z zadovoljstvom lahko povem, da zdravstveno krizo dobro obvladujemo. Zadovoljen sem, da so kot prvi v Sloveniji uvedli nov naÄ?in komuniciranja s pacienti in jim tako omogoÄ?ili boljĹĄi, laĹžji in uÄ?inkovitejĹĄi naÄ?in dostopa do osebnega zdravnika. Zdaj Ä?akamo, da vidimo, kako bo to zaĹživelo v praksi. ÄŒe bo potrebno, bomo seveda sprejeli ĹĄe kakĹĄne ukrepe. Spremembe pa so predvidene tudi na drugih podroÄ?jih.ÂŤ Doslej ste zagovarjali javno zdravstvo, se je pri koncesijah kaj spremenilo? ÂťNekaj privatnega interesa za javno-zasebno partnerstvo naj bi bilo. Med drugim za medicino dela in fizioterapijo. V obÄ?inski upravi in v svetu MO Velenje nismo obravnavali konkretnih predlogov in tudi nobena odloÄ?itev ĹĄe ni bila sprejeta. Sam sem sicer zagovornik javnega zdravstva, zato sta kljuÄ?ni vpraĹĄanji, kaj s posamezno odloÄ?itvijo pridobijo naĹĄi obÄ?ani in kako je zaĹĄÄ?iten javni interes.ÂŤ Kaj pa starejĹĄi, zanje dobro skrbite, pa vendar je treba poveÄ?ati zmogljivosti domskega varstva, varovanih stanovanj, pa tudi narediti ĹĄe veÄ?, da bodo lahko starejĹĄi Ä?im dlje v svojem okolju? ÂťTega se zelo dobro zavedam in to tudi naÄ?rtujemo. Bomo pa konkretne odloÄ?itve dobro pretehtali. Predvsem bomo prek medgeneracijskih forumov skuĹĄali priti do informacij, da zainteresirana javnost pove, kaj naj bo na tem podroÄ?ju (pa tudi drugih podroÄ?jih) prioriteta. Imamo Ĺže izdelane idejne zasnove za gra-

dnjo oskrbovanih stanovanj, prostorsko ureditev za to naj bi pripravili prihodnje leto. Predvsem bo potrebno preveriti, kakĹĄne bivalne enote v Velenju na podroÄ?ju starostnikov potrebujemo, kriteriji in potrebe se namreÄ? zelo spreminjajo. Pri oblikovanju kvalitetnih pogojev za starostnike priÄ?akujem dobro sodelovanje z druĹĄtvi upokojencev v Velenju in Ĺ aleĹĄko pokrajinsko zvezo druĹĄtev upokojencev.

Vzpostaviti ĹĄe tesnejĹĄo vez med izobraĹževanjem in gospodarstvom Izpopolniti pa nameravate tudi izobraĹževanje? ÂťIzobraĹževanje se je v tukajĹĄnjem okolju pravzaprav izoblikovalo skozi desetletja, skladno s tem, kar je potrebovalo gospodarstvo. A mora biti ta vez z gospodarstvom oÄ?itno ĹĄe bolj tesna. Iz gospodarstva namreÄ? pogosto dobivam takĹĄne signale.

Potrebnega bo torej ĹĄe veÄ? obojestranskega sodelovanja, tudi v

â?ą

Nejasna odloÄ?itev, do kdaj bomo v dolini kopali premog, vnaĹĄa v tukajĹĄnje okolje veliko negotovosti in nemira. To se vidi v marsiÄ?em, med drugim tudi pri vpisu v ĹĄole, ki izobraĹžujejo za rudarske in energetske poklice.

obliki delovnih praks in ĹĄtipendiranja, kar je vÄ?asih odliÄ?no potekalo. Vsekakor pa bo razvoj izobraĹževanja tesno povezan s celotnim naÄ?rtovanim procesom prestrukturiranja.ÂŤ Dotakniva se ĹĄe ekoloĹĄkih kuponov, za katere to okolje ogromno plaÄ?uje, nima pa niÄ? od njih. ÂťTega drĹžavi doslej nismo mogli dopovedati. Pravzaprav sploh ne razumemo, kaj se iz tega sploh financira, Ä?e tukajĹĄnja sanacija okolja nikoli ne pride v poĹĄtev. Gre pa za ogromno denarja. Letno v podnebni sklad iz tega okolja plaÄ?amo okoli 50 milijonov evrov, v prihodnje pa naj bi se ta ĹĄtevilka poveÄ?ala na 80 milijonov evrov. Streti moramo torej zelo trd oreh, da drĹžavi dopovemo, da del teh sredstev pripada za sanacijo tukajĹĄnjega okolja, optimizacijo nekaterih procesov, dvig kvalitete bivanja ipd. Od drĹžave vsekakor priÄ?akujemo, da del teh sredstev vrne v tukajĹĄnje okolje. Predvsem pa moramo razreĹĄiti vpraĹĄanje toplovodnega ogrevanja, za katerega trdimo, da je za naĹĄo dolino ekoloĹĄko, kljub temu pa se nam stroĹĄek okoljskih kuponov zanj iz leta v leto poveÄ?uje. Ta stroĹĄek naj bi v prihodnje predstavljal Ĺže polovico cene ogrevanja.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

12. novembra 2020

Pred odloÄ?itvijo ne sme biti niti kanÄ?ka dvoma

GOSPODARSKE novice Sloveniji napovedali niĹžjo gospodarsko rast

Recenzijo PoroÄ?ila o vplivih na okolje za soseĹžig v TEĹ bodo za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj izdelali v InĹĄtitutu za okolje in prostor Celje

Evropska komisija je gospodarsko napoved za Slovenijo za letos v primerjavi z julijem nekoliko poslabĹĄala in sicer na 7,1-odstotni padec bruto domaÄ?ega proizvoda. Slovensko gospodarstvo pa naj bi se na predkrizno raven vrnilo leta 2022.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Brezposelnost viĹĄja kot lani oktobra

Ĺ oĹĄtanj, 3. novembra – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je naroÄ?ila recenzijo ĹĄtudije o vplivu soseĹžiga trdih predelanih goriv na okolje, znanih kot SRF (pripravljenih iz nenevarnih odpadkov) v 6. bloku Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Recenzijo ĹĄtudije, ki so jo izdelali v TEĹ , bodo ocenili strokovnjaki InĹĄtituta za okolje in prostor Celje.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v zvezi s soseĹžigom doslej ĹĄe ni sprejela nobenega staliĹĄÄ?a. Vodstvo z Ĺžupanom Darkom Menihom na Ä?elu je v zvezi s tem veÄ?krat javno poudarilo, da ga bodo zavzeli, ko bo izdelana neodvisna revizija oziro-

ma recenzija ĹĄtudije, ki jo bodo tako naroÄ?ili in tudi plaÄ?ali sami.

Sredstva za izdelavo recenzije so zagotovili z rebalansom proraÄ?una za letoĹĄnje leto, ki so ga svetnice in svetniki sprejeli na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Strokovne sluĹžbe so na osnovi preverjanj, usposobljenosti in referenc posredovale povpraĹĄevanje oziroma povabile k oddaji ponudb za izdelavo recenzije ZRS, znanstveno-raziskovalnemu srediĹĄÄ?u Bistra Ptuj, Okoljsko raziskovalnemu zavodu Slovenske Konjice in InĹĄtitutu za okolje in prostor Celje. Ko so ponudbe preverili, je bila najbolj ugodna ponudba InĹĄtituta za okolje in

prostor Celje. Z njimi so prejĹĄnji mesec tudi sklenili pogodbo. ÂťPreverjanje ĹĄtudije poteka intenzivno. Hkrati pa iĹĄÄ?emo ĹĄe nekatera druga pojasnila in podatke. Med drugim glede na to, da bi v bloku 6 porabili do najveÄ? 160.000 ton goriva oziroma do najveÄ? 6 odstotkov masnega deleĹža k osnovnemu gorivu lignitu, o zmogljivosti kotla 6. bloka za tolikĹĄen soseĹžig,ÂŤ pravi Viki Drev, podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Izdelava recenzije bo stala nekaj manj kot 31.000 evrov. KonÄ?ana naj bi bila do konca tega meseca oziroma v prvih dneh decembra. Predstavili jo bodo obÄ?inskemu svetu in objavili na

spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, kjer bo dosegljiva ĹĄirĹĄi javnosti.

V zvezi s soseĹžigom v Ĺ oĹĄtanju ne Ĺželijo niti kanÄ?ka dvoma, povezanega s kakrĹĄnimi koli negativnimi vplivi na okolje, pravijo. Ĺ e posebej pozorni bodo na teĹžke kovine ki bi jih termoelektrarna z izpusti lahko poĹĄiljala v okolje. ÂťVsi Ä?akamo na rezultate, vse bomo objavili in predstavili, vse bo transparentno in za vse dostopno,ÂŤ pravi podĹžupan in dodaja, da bodo, Ä?e se bodo po izdelani recenziji pojavila dodatna vpraĹĄanja bodisi javnosti bodisi obÄ?inskega sveta, gibanj ‌, od pripravljalca recenzije zahteđ&#x;”˛ vali dodatna pojasnila.

Velenje – Tudi v epidemiji je treba pri ravnanju z odpadki ravnati odgovorno in premiťljeno.

Zdravje vseh, tako obÄ?anov kot komunalnih delavcev, je na prvem mestu. Posebej odgovorno in premiĹĄljeno je treba ravnati ob okuĹžbi ali sumu na okuĹžbo v samoizolaciji, poudarja Alenka Centrih Ocepek, ekotehnologinja iz PUP Saubermacherja Velenje.

Zato sva pogovor zaÄ?eli z vpraĹĄanjem – kako?

SamozaĹĄÄ?itne pripomoÄ?ke v dve vreÄ?i

ÂťOdpadne samozaĹĄÄ?itne pripomoÄ?ke (maske, rokavice iz lateksa, robÄ?ke ‌) je treba v zabojnik za ostanek komunalnih odpadkov odloĹžiti v dveh tesno zaprtih vreÄ?ah. Te odpadke najprej odloĹžimo v plastiÄ?no vreÄ?o, in ko je polna, jo tesno zaveĹžemo. Vsebine vreÄ?e ne tlaÄ?imo. Po odlaganju se teh odpadkov ne dotikamo veÄ?. To vreÄ?o potem namestimo v drugo plastiÄ?no vreÄ?o in tudi to tesno zaveĹžemo. Postavimo jo loÄ?eno od ostalih odpadkov, na primer v predprostor, na balkon, teraso ... Na varnem mestu, stran od otrok in Ĺživali, mora biti shranjena vsaj 72 ur, preden jo odloĹžite v zunanji zabojnik za meĹĄane komunalne odpadke. Pred odlaganjem odpadkov in po njem poskrbimo za higieno rok (umivanje, razkuĹževanje, uporaba rokavic) in tako kot ta, upoĹĄtevamo tudi ostala samozaĹĄÄ?itna priporoÄ?ila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje.ÂŤ

meĹĄani in jih po postopku predelave v Simbiu loÄ?ijo tako, da gre na odlaganje 35 odstotkov teh.

Po pregledu meĹĄanih komunalnih odpadkov najveÄ?ji deleĹž predstavljajo bio odpadki, teh je v meĹĄanih komunalnih odpadkih okoli 30 odstotkov, sledi plastika z 19 odstotki, plenice in keramika s 16 odstotki, oblaÄ?ila 14, papir 8 odstotkov ‌ Pomeni, da je v teh zabojnikih ĹĄe vsaj 65 odstotkov takĹĄnih odpadkov, ki bi morali biti loÄ?eni kot embalaĹža oziroma bioloĹĄki odpadki. To kaĹžejo tudi sortirne analize meĹĄanih komunalnih odpadkov iz leta 2019.ÂŤ

Kaj pa koliÄ?ine odpadkov?

Alenka Centrih Ocepek: ÂťVse, kar naredimo naravi narobe, se nam vrne. Tega bi se morali bolj zavedati.ÂŤ

ÂťOdkar je zaprto odlagaliĹĄÄ?e komunalnih odpadkov, te na predelavo, kompostiranje in odlaganje vozimo v Celje. LoÄ?enih je 60 odstotkov odpadkov, ostali odpadki v Ä?rnih zabojnikih so

ÂťKoliÄ?ina odpadkov na osebo iz leta v leto naraĹĄÄ?a. Lani jih je ena oseba v popreÄ?ju pridelala 514 kilogramov, 2 toni ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina. To je toliko, kot znese 80 petindvajsetkilogramskih vreÄ? cementa. Poskusimo to dvigniti in prestaviti na toÄ?ko B sami, ne da bi koga za to plaÄ?ali.

Bi se v tem primeri bolj zavedali teĹže odpadkov?ÂŤ

Odpadke se da zmanjĹĄati tudi s ponovno uporabo

ÂťVeÄ?krat bi morali pomisliti na to, kaj potrebujemo, kakĹĄno kakovost Ĺželimo, za kakĹĄen denar,

in premisliti tudi o tem, kam s tistim, Ä?esar ne bomo potrebovali. MogoÄ?e lahko obnovimo, prodamo, podarimo, oddamo v center ponovne uporabe in tako stvarem podaljĹĄamo Ĺživljenjsko dobo oziroma uporabo. Ne nazadnje lahko stvari pripeljemo v zbirni center ... Nikakor pa ne odlagajmo v zbiralnice. Te so namenjene le primerno iztoÄ?eni in stisnjeni embalaĹži! Velikokrat se zgodi, da kupimo precej slabĹĄo kakovost aparatov, pohiĹĄtva ..., kot smo jo imeli.ÂŤ

Kaj lahko storimo?

ÂťNaredimo tisto, kar lahko. LoÄ?ujmo doma, v sluĹžbi, na izvoru, oddajmo odpadke oziroma embalaĹžo v za to primeren zabojnik ali pa pripeljimo odpadke v zbirni center. In ne smetimo! Na vsakem koraku imamo koĹĄe za odpadke, Ä?e jih ni, pa lahko odpadke ali embalaĹžo ĹĄe vedno pripeljemo domov in jih razvrstimo.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

ÂťVsi bi imeli vse po moĹžnosti takoj. Saj veste, kako to gre – naroÄ?i, pripelji, plaÄ?aj ‌ Vrstni red je lahko tudi drugaÄ?en. In s tako hitrostjo nastajajo tudi odpadki. ÂŤ

Ko hodite po mestu in naravi, kaj opaĹžate?

ÂťLahko najprej povem, da si Ĺželim, da bi se ljudje zavedali, da se vse, kar naredimo naravi narobe, vrne. Ko hodim po mestu in po naravi vidim vse mogoÄ?e – maske, robÄ?ke, embalaĹžo od hrane, ploÄ?evinke, plastenke, vreÄ?ke, pasje kakce ‌ Nazoren prikaz odnosa do soljudi, nara-

Lahko je tako ‌

Po uspeĹĄno opravljenem zagonu turistiÄ?nega centra in opravljenih prvih korakih poslovne sanacije druĹžbe se na Golteh Ĺže intenzivno pripravljajo na skorajĹĄnji zaÄ?etek zimske sezone. Investirajo v dopolnitev sistema za umetno zasneĹževanje, kar bo omogoÄ?ilo veÄ? smuÄ?arskih dni in bolj kakovostno smuko. Na Golteh so s pomoÄ?jo SID banke dobili sredstva za naloĹžbo v nov sistem umetnega zasneĹževanja. Predvidevajo nakup desetih novih topov in ureditev povezane infrastrukture. Izvedli bodo tudi doloÄ?ene posodobitve na drugih napravah. Seveda pa trenutno predvsem upajo, da bodo ukrepi vlade takĹĄni, da jim bodo omogoÄ?ili nadaljnje poslovanje.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj naÄ?rtujejo, da bodo letos proizvedli dobre 3 milijone 600 tisoÄ? megavatnih ur elektriÄ?ne energije in nekaj veÄ? kot 300 tisoÄ? megavatnih ur toplotne energije.

NajveÄ?ji stroĹĄek jim predstavlja premog, za katerega so lani namenili okoli 100 milijonov evrov, pa tudi okoljski kuponi. Lani so zanje namenili okoli 36 milijonov evrov, letoĹĄnji stroĹĄek pa bo presegel 70 milijonov evrov.

KoliÄ?ine odpadkov na osebo rastejo – Ĺ tiriÄ?lanska druĹžina jih je lani v Sloveniji pridelala dobri dve toni ve, Ĺživali, bolezni in krut izraz potroĹĄniĹĄtva. Vse bi imeli najraje takoj. Saj veste, kako to gre – naroÄ?i, pripelji, plaÄ?aj ‌ Vrsti red je lahko tudi drugaÄ?en. In s tako hitrostjo nastajajo tudi odpadki. ÂŤ Od leta 1995, torej Ĺže Ä?etrt stoletja, v Ĺ aleĹĄki dolini nadgrajujemo sistem loÄ?evanja odpadkov, kaj smo dosegli?

Na Golteh se pripravljajo na zimsko sezono

Proizvedli naj bi 3,6 milijona MGh energije

Odgovorno pri ravnanju z odpadki!

Milena KrstiÄ? – Planinc

Brezposelnost je letos zaradi znanih razlogov precej poskoÄ?ila, a se je trend zadnje mesece ustavil. Konec oktobra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 83.654 brezposelnih. To je 0,1 odstotka manj kot septembra, vendar pa celih 15,5 odstotka veÄ? kot oktobra lani. Kljub zaostrovanju vladnih ukrepov za omejevanje ĹĄirjenja novega koronavirusa se torej ĹĄtevilo brezposelnih oktobra na meseÄ?ni ravni ni poveÄ?alo. Je pa videti bolj Ä?rnogleda prihodnost, saj je upanje, da bomo virus kmalu omejili, zelo majhno.

Zagotovo pa ne sme biti tako ‌

Sindikati proti zamrznitvi minimalne plaÄ?e Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija JerkiÄ? ostro nasprotuje morebitni zamrznitvi minimalne plaÄ?e. Da je treba poiskati reĹĄitev o vpraĹĄanju dviga minimalne plaÄ?e, pa po pogovorih s predstavniki gospodarstva pravi gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. A JerkiÄ?eva poudarja, da se v ZSSS o tem ne bodo pogajali. đ&#x;”˛

mz

V usklajevanju predlog novele o prijavi prebivaliĹĄÄ?a Predlog med drugim poenostavlja postopek preverjanja resniÄ?nosti prijave Ljubljana, Velenje – Ministrstvo za notranje zadeve je prejĹĄnji teden v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a. Kot je navedeno v predlogu novele, so njen temeljni cilj dodatni ukrepi za zmanjĹĄanje ĹĄtevila fiktivnih prijav, med drugim s ponovno uvedbo krajevne pristojnosti za prijavo prebivaliĹĄÄ?a. Prav tako namerava vlada z novelo uvesti povrĹĄinske standarde za ĹĄtevilo prijavljenih glede na velikost uporabne povrĹĄine stanovanja oziroma stanovanjskega objekta.

Predlog obenem poenostavlja postopek preverjanja resniÄ?nosti prijave. Upravna enota bo ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a tako dolĹžna preveriti podatek o namembnosti objekta, njegovi uporabni povrĹĄini in ĹĄtevilu Ĺže prijavljenih posameznikov na tem naslovu.

S tem bo omogoÄ?ena takojĹĄnja izdaja zavrnilne odloÄ?be, torej brez ugotovitvenega postopka in zgolj na osnovi dejstva, da naslov, na katerega se posameznik Ĺželi prijaviti, nima stanovanjske namembnosti ali ima premajhno kvadraturo glede na ĹĄtevilo

Ĺže prijavljenih.

Kako je s tem sedaj? ÂťV primerih, ko se ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a pojavi sum o fiktivni prijavi, uvedemo postopek preverjanja resniÄ?nosti. Povod za uvedbo postopka je lahko tudi ugotovitev uradne osebe, ki ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a ob preverjanju evidenc ugotovi veÄ?je ĹĄtevilo prijavljenih oseb na posameznem naslovu.

Zakon pa v teh primerih ne omogoÄ?a neposredne odklonitve prijave prebivaliĹĄÄ?a posameznika, temveÄ? upravni enoti nalaga izvedbo celotnega ugotovitvenega postopka, ki se vodi v skladu z doloÄ?bami procesnega predpisa,ÂŤ je pred Ä?asom za NaĹĄ Ä?as pojasnila naÄ?elnica UE Velenje mag. Franja TevĹž. Povedala je tudi, da je bilo v lanskem letu na UE Velenje zaÄ?etih 246 takĹĄnih postopkov, v prvih osmih mesecih letos pa Ĺže 238. Pri tem sodelujejo s Policijo. ÄŒe v postopku ugotovijo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, mu z odloÄ?bo zavrnejo prijavo (stalnega ali zaÄ?asnega) prebivaliĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

12. novembra 2020

Prihodnje leto bo naloĹžbeno Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki potrdili rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una – Predlog obÄ?inskega proraÄ?una 2021 v 15-dnevno javno obravnavo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 9. novembra – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se na predzadnji seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta v letu 2020 seĹĄli v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. Seja bo v zgodovini lokalne skupnosti zabeleĹžena kot posebna predvsem zaradi tega, ker so jo pred zadnjo toÄ?ko dnevnega reda za kratek Ä?as prekinili in jo nato nadaljevali s slovesno podelitvijo obÄ?inskih priznanj in nagrad letoĹĄnjim nagrajencem. Podelitev je tako zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje korona virusa edini dogodek, s katerim so v tamkajĹĄnjem oko-

ÂťRebalans je potreben ĹĄe zaradi predvsem ÂťlepotnihÂŤ popravkov nekaterih proraÄ?unskih postavk.

Poudariti je potrebno, da smo na mnogih postavkah tudi privarÄ?evali, tako da bo letoĹĄnje leto obÄ?ina sklenila s preseĹžki prihodkov v primerjavi z odhodki.ÂŤ Svetniki so rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una sprejeli brez razprave.

Prihodnje leto za naloĹžbe predvidenih veÄ? kot 1,6 milijona evrov Tokratna seja obÄ?inskega sveta je potekala v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

lju zaznamovali letoĹĄnji obÄ?inski praznik.

Glavna ÂťkrivcaÂŤ za rebalans korona in neurje

Med ostalimi toÄ?kami redne seje obÄ?inskega sveta velja omeniti

dve, in sicer rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una in predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu so v lokalni skupnosti predvideli 3 milijone evrov prihodkov in pribliĹžno toliko tudi odhod-

kov. Po obrazloĹžitvi ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja bodo prihodki viĹĄji za pribliĹžno 120 tisoÄ? evrov zaradi viĹĄje povpreÄ?nine, odhodki pa bodo viĹĄji od naÄ?rtovanih za 200 tisoÄ? evrov predvsem zaradi posledic korona krize in neurja v poletnem Ä?asu.

Razprave ni bilo tudi pri predstavitvi predloga obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto.

Po predvidevanjih naj bi se v obÄ?insko blagajno ÂťnatekloÂŤ dobrih 3 milijone evrov, odhodki pa naj bi presegali 4 milijone evrov zaradi naloĹžb. Teh naj bi bilo za kar veÄ? kot 1,6 milijona evrov. V lokalni skupnosti naÄ?rtujejo zadolĹževanje za leti 2021 in 2022 v viĹĄini dobrih 800 ti-

Kljub posebnemu letu dovolj razlogov za praznovanje Ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v nadaljevanju redne seje obÄ?inskega sveta pozornost letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 9. novembra – Ukrepu za prepreÄ?evanje koronavirusa so zaznamovali tudi letoĹĄnji praznik ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki ga ta praznuje 11. novembra. Da ne bi ĹĄel ta povsem neopazno mimo, so v lokalni skupnosti za to priloĹžnost ÂťizkoristiliÂŤ zadnjo toÄ?ko ponedeljkove redne seje obÄ?inskega sveta, na kateri so pozornost namenili letoĹĄnjim dobitnikom obÄ?inskih priznanj in nagrad. To so bili: Franc FuĹžir (grb obÄ?ine je prejel za viden prispevek k razvoju in delovanju obÄ?ine na razliÄ?nih podroÄ?jih), plaketo obÄ?ine je prejel Franc Korber za prispevek k prepoznavanju kraja in razvoj druĹĄtev v okviru lokalne skupnosti; dobitnika Ĺ˝upanove-

LetoĹĄnji nagrajenci ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki: prva vrsta (z leve): Vid Pejovnik, GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, Marko Hrovat, Alenka Kukovec, ki je Ĺžupanovo priznanje mladim prevzela v imenu sina Lenarta; druga vrsta (z leve): Franc FuĹžir, Franc Korber, Miroslav Rogel, Ĺžupan Janko KopuĹĄar, Ida Centrih.

Janko KopuĹĄar

ga priznanja sta bila Ida Centrih in Miroslav Rogel; Ĺžupanovo priznanje mladim pa so prejeli GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, Marko Hrovat, Vid Pejovnik ter Lenart Kukovec. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je v slavnostnem nagovoru zbranim v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma

(prisotni so bili obÄ?inski svetniki, zaposleni v obÄ?inski upravi in letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci) med drugim dejal, da so se za tako obliko slovesnosti odloÄ?ili zaradi tistih, katerih delo so prepoznali obÄ?ani in jih predlagali za obÄ?inska priznanja. Pozornost so jim dolĹžni nameniti, ker si s svojimi dejanji in prispevki lokalni skupnosti to zasluĹžijo. StarejĹĄim naj bo priznanje predvsem zahvala za opravljeno delo, mladim pa

spodbuda za uspeĹĄno nadgradnjo temeljev.

Pri preletu dogajanja v obÄ?ini v minulem letu je KopuĹĄar na prvem mestu omenil epidemijo koronavirusa. Skupaj s pristojnimi sluĹžbami v okolju skrbijo, da dejavnosti potekajo v mejah mogoÄ?ega, izvajajo naloĹžene aktivnosti, da bi skupaj z obÄ?ani premagali nadleĹžni virus. Poleg tega so leto zaznamovala ĹĄe neurja, ki so povzroÄ?ila ĹĄkodo na vsem ob-

moÄ?ju obÄ?ine. Kljub posebnemu letu pa imajo tudi dovolj razlogov za praznovanje. Po besedah KopuĹĄarja so opravili skoraj vse, kar so si zastavili v zaÄ?etku leta: od izgradnje povezovalne ceste proti Slatinam, ureditve peĹĄpoti, obnov cestnih odsekov v nekaterih vaĹĄkih skupnosti do dokonÄ?anja dveh vej kanalizacije, izgradnje meteorne kanalizacije v Malem Vrhu, obnove zdravstvene postaje, igriĹĄÄ?a z umetno tra-

5 soÄ? evrov. ÂťGlede na vrednost prednostne naloĹžbe – izgradnje prizidka k javnemu vrtcu – to ni veliko, sami pa takĹĄne investicije ne zmoremo,ÂŤ je pojasnil KopuĹĄar. Poleg prizidka so med prednostnimi nalogami za leto 2021 ĹĄe vlaganja v infrastrukturo, predvsem za cestne projekte, ki jih naÄ?rtujejo skupaj z drĹžavo. Ob na moĹžnosti pridobitve denarja na razpisih predvidevajo ĹĄe nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omreĹžja, v Ä?im veÄ?ji meri bi radi uredili tudi potrebe vaĹĄkih skupnosti.

Predlog obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2021 bo sedaj v 15-dnevni javni obravnavi. Pred njegovo ponovno obravnavo, kar naj bi se zgodilo na decembrski seji obÄ?inskega sveta, ga bodo prevetrili tudi Ä?lani obÄ?inskih delovnih teles. đ&#x;”˛

vo, ureditve veÄ?namenske sejne sobe, ki bo sluĹžila kot poroÄ?na dvorana. Skrbeli so za delovanje osnovne ĹĄole, obeh vrtcev, javnega zavoda Mladinski center, izvajali druge zakonsko doloÄ?ene naloge. Zaradi posebnosti letoĹĄnjega leta je bila odpovedana vrsta dogodkov in prireditev, a so dokazali, da znajo in zmorejo samo, Ä?e hoÄ?ejo: pri izvedbi nakupa treh defibrilatorjev, pri prvi polnitvi protokolarnega vina Ĺ marĹĄka kavÄ?ina in pri uspeĹĄno izvedenem Poznopoletnem festivalu. Ob tej priloĹžnosti se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi zaÄ?rtanih nalog, izvajanju ukrepov za prepreÄ?evanje epidemije Covid-19 ter pri odpravljanju posledic neurja.

KopuĹĄar je izrazil upanje, da okrnjena slovesnost (brez rokovanja in kasneje druĹženja) ne bo vplivala na veliÄ?ino trenutka, na obÄ?ane pa se je med drugim obrnil z besedami, naj jih v pripadnosti obÄ?ini tudi na daljavo poveĹžejo lepi spomini na pretekla praznovanja in misli, da jih tudi v prihodnje Ä?akajo podobna doĹživetja. đ&#x;”˛

3. razvojna os se v promet vkljuÄ?uje v Gaberkah Zaradi del bo dobrih trinajst mesecev popolna zapora ceste iz Gaberk do PleĹĄivca, obvoz za lokalni promet bo urejen skozi mesto Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Gaberkah na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se zaÄ?ela dela za 3. razvojno os, povezovalno cesto od meje z Avstrijo do meje s HrvaĹĄko, ki bo sever in jugovzhod Slovenije povezala z drĹžavnim avtocestnim kriĹžem.

Zaradi del bo do 15. decembra 2021 (ni napaka, dobrih 13 mesecev) popolna zapora ceste v Gaberkah, in sicer na odseku od odcepa za PleĹĄivec v dolĹžini 330 metrov proti Gaberkam. Obvoz za lokalni promet bo urejen sko-

Situacija – LC 410 111 Gaberke.

Tovorni promet ne bo potekal skozi mesto Ĺ oĹĄtanj.

zi mesto Ĺ oĹĄtanj, medtem ko tovorni promet za izgradnjo tretje razvojne osi skozi Ĺ oĹĄtanj ne bo potekal.

Dela, ki se zaÄ?enjajo v Gaberkah, med drugim zajemajo ureditev gradbiĹĄÄ?a, Ä?iĹĄÄ?enje terena in pripravljala dela za dostopno cesto za Premogovnik Velenje, gradnjo ĹĄtiripasovne hitre ceste v dolĹžini 200 metrov, prestavitev regionalnih cest Vele-

nje–Škale in Ĺ kale–GraĹĄka Gora–ŠmiklavĹž z ureditvijo vseh cestnih navezav, ki se prikljuÄ?ujejo nanjo.

Za prva dela na 3. razvojni osi je Dars izbral konzorcij vodilnega partnerja druĹžbe Kolektor

â?ą

CGP s podjetjema CGP Novo mesto in VOC Celje. Izvajalci imajo na voljo 14 mesecev Ä?asa, da dela konÄ?ajo.

Uporabnike prosijo za strpnost in razumevanje ter dosledno upoĹĄtevanje prometne signalizacije.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 4. november Bil je dan, ko bi morali socialni partnerji razpravljati o predlogu ustanovitve demografskega sklada in ĹĄestega protikoronskega zakona. A na seji ni bilo ministrov za finance in gospodarstvo, zato so jo zbrani morali prekiniti.

Parlamentarni odbor za zdravstvo je s 14 glasovi za in enim proti podprl predlog sprememb zakona o pacientovih pravicah, ki poenostavlja administracijo za izvajalce zdravstvenih storitev na primarni ravni in za paciente.

Odbor DrĹžavnega zbora za kulturo je nadaljeval ostro razpravo v zvezi z oÄ?itki o vladnem pritisku na javne medije, ki so jo zahtevale stranke SAB, LMĹ , SD in Levica.

Premier Janez JanĹĄa je v svojem tvitu zmago na ameriĹĄkih volitvah pripisal Donaldu Trumpu.

Ker je to storil, preden so bili znani uradni rezultati, so v opozicijskih strankah LMĹ , SD, SAB in Levica izrazili ogorÄ?enje. NiÄ? manj ogorÄ?eni niso bili nekateri evropski voditelji.

Medtem ko so prek luĹže ĹĄe naprej preĹĄtevali glasove, so ZDA kot prva drĹžava na svetu uradno odstopile od pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Italijanski premier Giuseppe Conte je v okviru boja proti koronavirusu napovedal novo zaostritev ukrepov: prepovedan bo izhod med 22. in 5. uro po vsej drĹžavi, v veÄ? pokrajinah pa vsaj za dva tedna znova uvajajo delno zaprtje.

Pripadniki misije EU Eulex so v PriĹĄtini aretirali nekdanjega predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, proti kateremu je bila na posebnem sodiĹĄÄ?u za vojne zloÄ?ine na Kosovu s sedeĹžem v Haagu vloĹžena obtoĹžnica.

ÄŒetrtek, 5. november Vlada je sklenila, da teden kasneje vsi izobraĹževalni zavodi ostajajo zaprti, izobraĹževanje pa se izvaja na daljavo. ÂťUkrep je zaÄ?asen, ureditev bomo naslednji teden znova prouÄ?ili,ÂŤ je sporoÄ?ila ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec.

Gospodarski minister je razmiĹĄljal, da bo treba uveljavitev dviga minimalne plaÄ?e preloĹžiti. Na njegovo staliĹĄÄ?e so se takoj odzvali v ZSSS, v katerem je Lidija JerkiÄ? poudarila, da se gospodarstvo znova trudi prepreÄ?iti spremembe in da se o tem ne bodo veÄ? pogajali.

ranja ljudi podaljĹĄuje tak, kot je, vsebuje le nekaj manjĹĄih popravkov.

Vlada je izdala odloÄ?bo, s katero je Dolores Kores imenovala za direktorico Urada RS za mladino.

Izvedeli smo, da je bil dan prej v nasilnih protestih v Ljubljani med opravljanjem svojega dela napaden fotoreporter Borut Živulović, ki so ga nasilneŞi zahrbtno napadli in pretepali, tudi ko je bil Şe v nezavesti. Zaradi teŞje poťkodbe glave je bil odpeljan v UKC Ljubljana.

Na dejstvo, da se je na Ä?etrtkovem protestu v Ljubljani zbralo nekaj sto protestnikov, med njimi tudi nasilne skupine, so bili odzivi precej razliÄ?ni. V koaliciji so izpostavili dobro posredovanje policije, v opoziciji pa so namigovali celo na zreĹžirane nasilne napade.

V Srednji Ameriki je nevihta Eta povzroÄ?ila katastrofalne poplave in zemeljske plazove, ki so uniÄ?ili ceste, naselja in domovanja ljudi ter veÄ? mostov. Na obmoÄ?ju med Mehiko in Kolumbijo je zaradi posledic orkana umrlo veÄ? kot 170 ljudi.

Avstrijske oblasti so priznale Âťneodpustljive napakeÂŤ obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe v zvezi z nadzorom napadalca, ki je na Dunaju ubil ĹĄtiri ljudi. Oblasti so zaprle veÄ? moĹĄej, vodja deĹželnega urada za zaĹĄÄ?ito ustave in protiterorizem pa je zaÄ?asno odstopil.

MadĹžarski premier Viktor Orban se je kritiÄ?no odzval na nov pogoj za pridobitev sredstev Evropske unije (vladavina prava v drĹžavi). Namignil je celo, da bi MadĹžarska lahko vloĹžila veto.

Sobota, 7. november Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je napovedal, da bo z zaÄ?etkom leta 2021 na avtocesti A1 tovornim vozilom, ki so teĹžja od 7,5 tone, podnevi prepovedano prehitevanje. ÂťTako bomo zagotovili boljĹĄo pretoÄ?nost in veÄ?jo varnost,ÂŤ je dejal.

Kmalu po poroÄ?anju medijev, da bo Donalda Trumpa na mestu ameriĹĄkega predsednika nasledil Joe Biden, so se na izid s Ä?estitkami odzvali ĹĄtevilni politiki, tudi predsednik Borut Pahor. Premier JanĹĄa se je odzval bolj zadrĹžano.

KPK je po nadzoru ugotovil korupcijska tveganja pri nabavi zaĹĄÄ?itne opreme in tudi sume krĹĄitev, katerih ugotavljanje je v pristojnosti drugih organov.

V Ljubljani so se zbrali protestniki proti vladnim ukrepom za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja novega koronavirusa. Izbruhnili so nasilni spopadi s policijo, ki je naposled uporabila vodni top.

V ZDA so protestniki, ki podpirajo predsedniĹĄkega kandidata Donalda Trumpa, zahtevali, da se ĹĄtetje glasov ustavi. Podporniki Joeja Bidna so medtem zahtevali, da se v volilne izide vkljuÄ?ijo vse glasovnice.

V Italiji je bilo v zadnjih 24 urah potrjenih 34.505 novih okuĹžb s koronavirusom, najveÄ? do sedaj.

Petek, 6. november Minister za notranje zadeve AleĹĄ Hojs je sporoÄ?il, da se odlok o zaÄ?asni omejitvi gibanja in zbi-

neporoÄ?eni pari, dovoljeno je sploĹĄno uĹživanje alkohola, spreminjajo pa se tudi nekatera pravila za tujce.

V Gruziji se je zbralo okoli 45 tiJoe Biden je novi soÄ? podpornikov predsednik ZDA. opozicije, ki so zahtevali ponovitev parlamentarnih volitev, na katerih je tesno zmagala vladajoÄ?a stranka Gruzijske sanje oligarha Bidzine IvaniĹĄvilija.

V Belorusiji so se nadaljevali mnoĹžiÄ?ni protesti proti predsedniku Aleksandru LukaĹĄenku.

Ponedeljek, 9. november Predsednik drĹžave Borut Pahor je ob 30. obletnici odloÄ?itve o razpisu plebiscita poudaril, da se je v takratnih izjemnih okoliĹĄÄ?inah politika odloÄ?ila stopiti skupaj, in dodal, da bi zaradi koronavirusa bilo to potrebno storiti tudi danes.

PoveÄ?al se je seznam rdeÄ?ih drĹžav, iz katerih je ob vrnitvi obvezna karantena. Na njem so se znaĹĄle tudi HrvaĹĄka, Avstrija, MadĹžarska, Srbija in Italija z izjemo Kalabrije.

OsnovnoĹĄolci so se vrnili s poÄ?itnic – a le za domaÄ?e klopi. Pri delu na daljavo so se Ĺže zjutraj pojavile teĹžave z Arnesovimi uÄ?ilnicami, ki so delovale upoÄ?asnjeno.

Ĺ olanje na daljavo tudi po podaljĹĄanih poÄ?itnicah ni potekalo brez zapletov.

Evropska unija je sporoÄ?ila, da bo zaradi spora z ZDA glede nedovoljene pomoÄ?i letalskim proizvajalcem uvedla carine na doloÄ?ene ameriĹĄke izdelke.

Mediji so poroÄ?ali, da se je cepivo proti Covidu-19, ki ga skupaj razvijata ameriĹĄko farmacevtsko podjetje Pfizer in nemĹĄko podjetje BioNTech, v tretji fazi kliniÄ?nih testiranj izkazalo za veÄ? kot 90-odstotno uÄ?inkovito.

Joe Biden se je pripravljal na prevzem vodenja ZDA. Po sreÄ?anju z novo strokovno skupino za boj proti Covidu-19 je vse AmeriÄ?ane pozval k noĹĄenju mask.

Torek, 10. november

Vlada je sprejela osnutek ĹĄestega protikoronskega sveĹžnja ukrepov.

KPK je ugotovila korupcijska tveganja pri nabavi zaĹĄÄ?itne opreme in tudi sume krĹĄitev.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Na protestih v Ljubljani je bilo ranjenih veÄ? policistov in reporter.

Tvit, v katerem naĹĄ premier za predsednika ZDA ĹĄe pred razglasitvijo rezultatov prepoznava Donalda Trumpa, je vzbudil veliko neĹželene pozornosti.

12. novembra 2020

Vlada je na Brdu pri Kranju obravnavala in sprejela osnutek ĹĄestega protikoronskega sveĹžnja ukrepov, ki naj bi ga v sredo posredovali v drĹžavni zbor. Ukrepi so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem, ki jih je novo zaprtje dejavnosti zaradi epidemije najbolj prizadelo.

Koronavirus se je ĹĄe naprej hitro ĹĄiril. O novih dnevnih rekordih novookuĹženih so poroÄ?ali iz Italije (39.811), Avstrije (8241) in NemÄ?ije (23.399).

V Leipzigu na vzhodu NemÄ?ije je bilo za konec tedna napovedanih 27 razliÄ?nih shodov, na enem od njih se je v srediĹĄÄ?u zgodovinskega srediĹĄÄ?a mesta zbralo okoli 20 tisoÄ? ljudi.

Iz vsega sveta so se vrstile Ä?estitke novoizvoljenemu predsedniku ZDA Joeju Bidnu.

Nedelja, 8. november Po petih dneh ĹĄtetja glasov je bilo znano: novi ameriĹĄki predsednik je Joe Biden. 77-letni Biden je zmagal tudi v Pensilvaniji in Nevadi, s Ä?imer je osvojil 290 elektorskih glasov, Donald Trump jih je zbral 214. A nedavni predsednik poraza ni priznal in je dejal: ÂťTe volitve ĹĄe niso konÄ?ane.ÂŤ V ZdruĹženih arabskih emiratih so spremenili zakonodajo, po kateri so za t. i. umore iz Ä?asti izrekali mile kazni. Po novem bodo lahko Ĺživeli skupaj

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo predlog za zaÄ?asno zadrĹžanje odloka o zaÄ?asni omejitvi gibanja v noÄ?nih urah zaradi epidemije.

Izvedeli smo, da osnutek ĹĄestega protikoronskega sveĹžnja ukrepov med drugim predvideva obÄ?utno viĹĄje globe za krĹĄenje ukrepov s podroÄ?ja omejevanja ĹĄirjenja nalezljive bolezni.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo dopolnjen predlog sprememb meja volilnih okrajev.

Oglasil se je zdravstveni minister ToUstavno sodiĹĄÄ?e je maĹž Gantar. Mezavrnilo predlog za dijem je sporoÄ?il, zaÄ?asno zadrĹžanje da bo Ä?lanom vlaodloka o zaÄ?asni de predlagal strogo omejitvi gibanja v uveljavljanje ukrenoÄ?nih urah zaradi pov, podobno tisteepidemije. mu spomladi. Takoj se je odzval minister PoÄ?ivalĹĄek, ki je opozoril, da to za preĹživetje gospodarstva nikakor ni dobro.

Ekipa republikanskega predsedniĹĄkega kandidata Donalda Trumpa se je trudila, da bi zmagovalca volitev Joeja Bidna ovirala pri prevzemu Bele hiĹĄe. Napovedali so deset novih toĹžb ter preiskave domnevnih nepravilnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemĹĄka kanclerka Angela Merkel sta se v okviru boja proti islamskim skrajneĹžem zavzela za reformo schengenskega obmoÄ?ja.

Gozd Tri plesnive buÄ?e se mi reĹžijo s komposta.

Dve veliki, rahlo jajÄ?asti z rumeno-zelenimi progami, in ena manjĹĄa, nekoliko sploĹĄÄ?ena in povsem oranĹžna. Prvi dve sta priĹĄli od kmeta. Tretja je priĹĄla iz trgovine, ĹĄe prej pa morda iz Ĺ panije, Italije, Nizozemske ali podobno. Prvi dve sta bili vzgojeni za hrano svinjam, tretja za noÄ?-Ä?arovniĹĄko dekoraciKaja AvberĹĄek jo. Nanjo je bila namreÄ? nalepljena nalepka - ĹĄablona za izrez buÄ?astih oÄ?i, nosu in zob za tiste, ki se zadevĹĄÄ?ine ne upajo lotiti po svoje, ker mislijo, da tega ne znajo, ali tiste, ki se jim zdi hecno, kaj vse se prodaja in koliko tega je prednarejenega, da bi nam bilo treba moĹžgane ĹĄe manj uporabljati. (ÄŒokoladni jajÄ?ki so dober primer naÄ?rtnega zakrnevanja otroĹĄkih moĹžganov. NekoÄ?, pred tridesetimi leti, ko sem bila otrok, je vsak Ä?okoladni jajÄ?ek skrival kupÄ?ek delÄ?kov z navodili, kako jih zloĹžiti skupaj. MajÄ?keno se je bilo treba pomatrati, ampak saj ravno v tem je trik in vir uĹžitka. Zdaj sta v jajÄ?ku kveÄ?jemu dva dela plus kakĹĄna nalepka, predvsem pa tista kvadratasta koda, ki otroka – spet – usmeri k raÄ?unalniku in na splet, saj tam pa zadeva postane zares zanimiva, pravijo.

In mali delÄ?ki so za otroka nevarni – v nasprotju z raÄ?unalnikom, pravijo. RaÄ?unalnik mi, med drugim, zavozla tkivo ob lopaticah.)

Grem v gozd in na hrib. Grem na visoko, da vidim dolino, kjer Ĺživim. Grem dihat in se najest sonÄ?nega vitamina, ob petih popoldne bo tema in mraz, ob petih popoldne zaÄ?nem zehat, nebo mi namreÄ? pravi, da se dan spreminja v noÄ?, takrat pa gredo kure spat.

Gozd je gost. S hribovskimi Ä?evlji rinem po mokrem, temno rjavem listju in cmokotam po razmoÄ?eni zemlji. Kalin se navduĹĄuje nad mini gozdovi – tako imenuje zaplatice raznovrstnega mahu. Najbolj ga prevzame tak v obliki drobcenih smreÄ?ic, ki morda sploh ni mah, nekakĹĄno podrastje paÄ?. S prstki jih tipa in jih razneĹženo ogovarja. V velikem gozdu je mali gozd, v malem mini gozd, v mini mikro gozd, v mikro nano gozd, v nano piko gozd ‌ “Nam se zdi mini gozd majhen in Ä?eden, majcenim bibicam, ki Ĺživijo v njem, pa se zdi velik, kot se zdi nam velik ta, po katerem hodiva,â€? mu povem. Opazi vse gobe, velike, majhne in mini. Pa polĹžke in pajkce, vsi imajo imena. Pobira kostanjÄ?ke, Ĺžire in Ĺželodke – fantiÄ?ke in kapice; njihove mamice so kostanjeva drevesa, bukve in hrasti, mu razloĹžim. Pobira njihove liste. Kostanjevi so taki dolgi in nazobÄ?ani, bukvini so bolj jajÄ?kasti, hrastovi pa taki, kot bi imeli kodrÄ?ke. “Kaj pa je tale lulÄ?ek?â€? Iz Ĺželoda kuka kalÄ?ek. “Lahko ga neseva domov in posadiva v lonÄ?ek. Pa bo zrasel mini hrast.â€? “Ampak posaditi ga morava na vrt, saj bo prevelik za najin lonÄ?ek. Glej, kako veliki so hrasti.â€? â€œĹ˝e, ampak ti so stari sto in dvesto let.â€? “U, to je pa veliko ‌â€? “Ko bo najin hrast tako velik, naju sploh ne bo veÄ?. Bova tudi midva spet zemlja.â€? “Ko umremo, nas zaĹžgejo in gremo na pokopaliĹĄÄ?e.â€? “Ali pa prah, ki ostane od naĹĄih teles, raztresejo v morje. Meni se zdi tako bolj fino.â€? “U, lej, lej, kĂĄko podrto drevo!â€? “Trohni.â€? “Kaj je to trohni?â€? “Spreminja se nazaj v zemljo. Podobno, kot reĹžeÄ?e se buÄ?e, ki sva jih zjutraj nesla na kompost. Poglej, kako na njem Ĺže rastejo rumene in rozasto rdeÄ?kaste gobice, srebrnkasti liĹĄaji in mehki mahci, med vsem tem pa mrgoli majcenih Ĺživalic in bliĹžje, ko pogledamo, veÄ? Ĺživljenja se nam prikaĹže ‌ tĂĄkole trhlo deblo je kar cel svet, organizem, ki Ĺživi in diha in je mnoĹĄtvo v enem ‌â€? “A bi ti bila drevo, mami?â€? “Bila bi bukev, tako elegantne so, ravne in srebrnkaste, skozi njihovo listje pa tako lepo proseva sonce ‌ spomladi soÄ?no ĹžareÄ?e zeleno, jeseni intenzivno sonÄ?no rumeno ‌ in senÄ?ica, ki jo dajejo njihove kroĹĄnje, je tako fina, utripajoÄ?a in pisana ‌ poglej, kako njihovi listi poplesujejo z vetrom, kot bi bili iz zlata, neĹžno ĹĄumljajo, se vrtijo in trepetajo ‌ Bukve so v resnici gozdne vile!â€? “Ampak potem se pa ne bi mogla premikat, mami!â€? “Saj drevesa se premikajo, veĹĄ, ampak drugaÄ?e kot ljudje. Tudi pogovarjajo se in so nadvse druĹžabna bitja, vendar mi tega ne vidimo in ne moremo razumeti, saj smo preglasni, prehitri in pregluhi ‌â€? “Jaz bi bil pa tvoj sinÄ?ek ĹžirÄ?ek in pogricali bi me divji Ä?uniji, ker bi me imeli zelo radi.â€?

Grem v gozd in si reĹĄim Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Kriza bo globoka in dolga Po anketi podjetja Bisnode poslovna javnost meni, da bo kriza globoka in dolga. V povpreÄ?ju pa so slovenski podjetniki Ĺže aprila priÄ?akovali, da bo trajala slabih trinajst mesecev. Ob tem so bila manjĹĄa podjetja bolj Ä?rnogleda za padec prihodkov, pri Ä?emer med panogami izstopajo gostinstvo ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Zaprtje gostinskih in turistiÄ?nih objektov je podjetja v panogi ponovno pahnilo v teĹžak poloĹžaj. Nekatera so Ĺže bila prisljena odpuĹĄÄ?ati zaposlene, veÄ?inoma pa Ä?akajo in upajo na ustrezne ukrepe v PKP 6. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 7

Druge bolezni ne poÄ?ivajo Z loÄ?eno, tako prostorsko kot organizacijsko obravnavo ÂťkuĹžnihÂŤ pacientov v Zdravstvenem domu Velenje zagotavljajo varnost vsem pacientom, ki prihajajo zaradi drugih zdravstvenih teĹžav Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 9. novembra – V Zdravstvenem domu Velenje od marca, vse od razglasitve prvega vala epidemije, organizacijo dela sproti prilagajajo ÂťvirusuÂŤ, da lahko vsem pacientom zagotavljajo Ä?im bolj varno in kakovostno obravnavo. Zavedajo se, pravi direktor mag. Janko Ĺ teharnik, da kljub epidemiji in teĹžavam, s katerimi se sooÄ?ajo pacienti in zaposleni, druge bolezni ne poÄ?ivajo. Zato v skladu z navodili ministrstva za zdravje skuĹĄajo zagotavljati tudi Ä?im veÄ? zdravstvenih storitev za ostala obolenja.

paciente s teĹžavami infekcijske narave – torej s hudo vroÄ?ino, kaĹĄljem in respiratornimi simptomi, ki se slabĹĄajo, z duĹĄenjem ob kaĹĄlju in teĹžkim dihanjem ob vroÄ?ini, hujĹĄo izgubo tekoÄ?ine ob driski in bruhanju, pojavom nenavadnega izpuĹĄÄ?aja ‌ Z loÄ?eno obravnavo ÂťkuĹžnihÂŤ pacientov (tako prostorsko kot organizacij-

Septembra lani je Zdravstveni dom Velenje popreÄ?no dnevno obiskalo 1.600 pacientov, letoĹĄnjega septembra 1.681, torej 81 oseb veÄ?; oktobra 2019 je bilo popreÄ?no dnevno ĹĄtevilo obiskov 1.719 pacientov, oktobra 2020 pa 1.674 ali 45 oseb manj.

nikacija z zdravstvenim osebjem enaka kot v ZD Velenje – preko spletnega portala.

Kaj pa obravnava akutnih pacientov? ÂťPaciente z akutnim infekcijskim stanjem v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj zdravnik pregleda v na novo urejenih in za ta namen

ÂťV skladu z odredbami drĹžave smo trenutno za potrebe delovanja akutne ambulante omejili delovanje referenÄ?nih ambulant, preventivnih storitev v Centru za krepitev zdravja. Zaposlene smo prerazporedili na druga deloviĹĄÄ?a. Ostala zdravstvena dejavnost ob upoĹĄtevanju vseh navodil za zagotavljanje varnosti naĹĄih pacientov deluje. Ob stopnjevanju ĹĄtevila obravnav in zdravstvenih storitev za zagotavljanje potreb pacientov z okuĹžbo pa bomo ostale dejavnosti morali krÄ?iti.ÂŤ Koliko sta zloĹženka, ki ste jo za boljĹĄo informiranost svojih uporabnikov pripravili skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje, in spletna stran Zdravstvenega doma Velenje z obrazcem za spletno naroÄ?anje dosegla svoj namen? ÂťZa natanÄ?no oceno uspeĹĄnosti je ĹĄe malo prezgodaj, kot izvajalci pa smo Ĺže opazili pozitivne

Kako delujejo v teh Ä?asih Zdravstveni dom Velenje in Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki? Že od zaÄ?etka epidemije imamo vzpostavljeno novo deloviĹĄÄ?e COVID – akutno infekcijsko ambulanto, ki deluje posebej za otroke in posebej za odrasle v rednem delovnem Ä?asu. Glede na tisoÄ? in en obraz kliniÄ?ne simptomatike okuĹžbe s SARS-CoV-2 pri ljudeh, v njej obravnavamo vse

Ĺ tevilo obiskov lani in letos septembra in oktobra

Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťSkuĹĄajmo razumeti obremenitev zdravstvenih delavcevÂŤ.

sko), brez kriĹžanja kuĹžnih in nekuĹžnih poti, zagotavljamo varno obravnavo tudi vsem pacientom, ki k nam prihajajo zaradi drugih zdravstvenih teĹžav. Ohranjamo omejeno ĹĄtevilo vhodov v zdravstveni dom.

Na vseh vhodih opravljajo triaĹžo pacientov (merjenje temperature in izpraĹĄevanje o moĹžni okuĹžbi). Pacient brez predhodnega naroÄ?anja ne more vstopiti, izjema je dostop do Info toÄ?ke klicnega centra, ki je na glavnem vhodu 1 ob triaĹži. V ZP Ĺ oĹĄtanj in ZP Ĺ martno ob Paki je komu-

opremljenih prostorih. S prenovo notranjih prostorov smo uredili infekcijski boks za pregled otrok in posebej infekcijski boks za pregled odraslih. Za odvzem brisa so pacienti poslani v Zdravstveni dom Velenje. V Zdravstveni postaji Ĺ martno ob Paki pa smo s pomoÄ?jo civilne zaĹĄÄ?ite namestili kontejner, ga opremili in je namenjen pregledu bolnikov s sumom na Covid-19 oziroma akutno obolelih pacientov.ÂŤ Ste ukinili katero od nenujnih storitev?

â?ą

Za zdaj dobro obvladujejo tveganje za ĹĄirjenje okuĹžbe med zaposlenimi V ZD Velenje imajo jasno izdelana navodila in ukrepe za uporabo osebne varovalne opreme in doreÄ?ene vse higienske ukrepe, vkljuÄ?no s fiziÄ?nim in socialnim distanciranjem med zaposlenimi, ter loÄ?ene Ä?iste in neÄ?iste poti. Tako za zdaj dobro obvladujejo tveganje za ĹĄirjenje okuĹžbe znotraj ustanove.

SooÄ?ajo pa se z vnosom okuĹžbe iz domaÄ?ega okolja, vendar je za zdaj njihova POBO – posebna sluĹžba za obvladovanje okuĹžb – v sodelovanju z vodji enot z ustreznimi ukrepi v vsakem posamiÄ?nem primeru zagotovila, da se okuĹžba med zdravstvenimi delavci v delovnem okolju ni razĹĄirila. na vrsti in tudi zdravstveni delavci ne bodo obremenjeni po nepotrebnem. Ob tem bi v Zdravstvenem domu izkoristili ĹĄe priloĹžnost in vam pojasnili, da boste svojo skrb za zdravje najlaĹžje reĹĄevali pri svojem zdravniku. Vedno preverite njegovo prisotnost in se poskusite prilagoditi, da boste zadeve urejali z njim.ÂŤ Se je naroÄ?anje preko spleta kaj poveÄ?alo in po telefonu zmanjĹĄalo? ÂťV ambulantah opaĹžamo manjĹĄi pritisk na telefonske linije, veÄ? administrativnih storitev pa za paciente zagotavljamo po sple-

Paciente z akutnim infekcijskim stanjem oziroma sumom na Covid-19 zdravnik v Ĺ oĹĄtanju pregleda v na novo urejenih prostorih v zdravstveni postaji, v Ĺ martnem ob Paki so namestili kontejner.

uÄ?inke. Ljudje so novi naÄ?in dobro sprejeli. ManjĹĄe teĹžave reĹĄujemo sproti. Ob organizirani info toÄ?ki pa smo poskrbeli tudi za starejĹĄe, ki mogoÄ?e niso tako spretni s spletnim naroÄ?anjem. Ĺ˝eleli bi si, da bi naĹĄi pacienti o svoji izkuĹĄnji z enostavnim naroÄ?anjem in razlikami med sploĹĄno akutno in deĹžurno ambulanto ter sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i seznanili svoje najbliĹžje. S tem vam bomo bliĹžje, prej boste

tu. Platformo sprotno prilagajamo ugotovljenim potrebam in pripombam tako uporabnikov kot zaposlenih, ki z njo delajo.

Pacienti in zaposleni se z novim naÄ?inom dela ĹĄe vedno uvajamo, vendar ugotavljamo veliko prednost takĹĄnega dela. Seveda pa se zaposleni jasno zavedamo tudi omejitev pri takĹĄnem delu in si ves Ä?as prizadevamo, da je obravnava vsakega posameznega pacienta varna in kakovostna.ÂŤ

Poslovna cona Stara vas ima uporabno dovoljenje Evropa, drĹžava in Mestna obÄ?ina Velenje spodbujajo hitrejĹĄi razvoj podjetniĹĄtva tudi z vlaganji v infrastrukturo – PriÄ?akujejo veÄ? delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 3. november – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže nekaj Ä?asa pomaga podjetnikom z urejanjem poslovnih con in drugih prostorov. S tem ustvarja infrastrukturo za hitrejĹĄo rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest v Ĺ aleĹĄki dolini in Savinjski razvojni regiji. Za njihovo ureditev pridobiva nepovratna evropska in drĹžavna sredstva, zato jih tudi prodaja pod ugodnejĹĄimi pogoji. Trenutno ima nove komunalno urejene povrĹĄine v Poslovni coni Stara vas za podjetniĹĄka finanÄ?na vlaganja. BodoÄ?i investitorji pa se bodo morali obvezati, da bodo zagotovili nova delovna mesta.

Gre za drugo fazo Poslovne cone Stara vas, za katero so prejĹĄnji teden Ĺže pridobili uporabno dovoljenje. Prodajali bodo komunalno urejene povrĹĄine, ki so prometno dostopne in zanimive za nove investitorje.

7

AKTUALNO

12. novembra 2020

PovrĹĄine v prvem delu te poslovne cone so Ĺže pred Ä?asom v celoti prodali, zato so se Ĺže lani lotili ureditve naslednjega obmoÄ?ja, ki so ga poimenovali Poslovna cona Stara vas II, saj so ugotovili, da je interesa za vlaganja

â?ą

V ospredje postavljajo naloĹžbe, ki omogoÄ?ajo laĹžje gospodarske izrabe novih idej in spodbujajo ustanavljanje novih podjetij.

na tem obmoÄ?ju veliko. ÂťZ naloĹžbo smo na obmoÄ?ju, velikem pribliĹžno 8.000 m2, uredili dodatno komunalno infrastrukturo, ki zajema izgradnjo cestne infrastrukture, parkiriĹĄÄ?a, vodovoda, toplovoda, kanalizacije odpadnih voda, hodnika za peĹĄce, kolesarske steze, javne razsvetljave, ka-

ObmoÄ?je, veliko osem tisoÄ? kvadratnih metrov, je v celoti komunalno in telekomunikacijsko urejeno.

nalizacije za elektriÄ?no omreĹžje, kanalizacije za elektro-komunikacijsko infrastrukturo ter plinovodnega omreĹžja. Poleg tega smo zasadili 69 dreves,ÂŤ je ponosen Ĺžupan Peter Dermol, ki se zelo aktivno posveÄ?a hitrejĹĄemu razvoju podjetniĹĄtva.

Skupno so po besedah Tone-

ta Brodnika zgradili 300 metrov kanalizacijskega omreĹžja, 200 metrov vodovoda in 310 metrov omreĹžja za javno razsvetljavo, za katerega so postavili tudi 10 kandelabrov.

Celotna naloĹžba, ki poleg gradbenih del zajema ĹĄe izdelavo investicijske in projektne doku-

mentacije, nadzora nad naloĹžbo in izdelavo stalne table, znaĹĄa 668 tisoÄ? evrov in je precej niĹžja od projektne ocene, ki je znaĹĄala dobrih 982 tisoÄ? evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je podpisalo pogodbo o sofinanciranju, in sicer v viĹĄini do najveÄ? 805.205,11 evra, bo pa zdaj glede na zniĹžanje vrednosti projekta, ki ga je izvajalo podjetje Andrejc, znaĹĄalo 577.959 evrov. Mestna obÄ?ina bo iz proraÄ?una za to naloĹžbo namenila malo manj kot 90 tisoÄ? evrov.

NaloĹžbo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki spodbuja konkurenÄ?no podjetniĹĄtvo za zeleno gospodarsko rast.

V ospredje postavljajo naloĹžbe, ki omogoÄ?ajo laĹžje gospodarske

Kako do zdravnika?

V zloĹženki so zbrane osnovne informacije o tem, kako in s kakĹĄnimi simptomi do osebnega zdravnika, akutne infekcijske ambulante, deĹžurne ambulante. Navedene so telefonske ĹĄtevilke, delovni Ä?as posameznih ambulant, fotografije vhodov.

KakĹĄne teĹžave se pojavljajo? Je kaj pritoĹžb? ÄŒe so, nad Ä?im? Še vedno se pojavljajo pritoĹžbe na naĹĄo odzivnost. Povedati pa je treba, da Zavod za zdravstveno varstvo doloÄ?a, da je medicinska sestra v ordinacijskem Ä?asu ambulante dosegljiva dve uri, in to vsekakor spoĹĄtujemo. Je pa res, da je telefonskih klicev v tem Ä?asu veliko. Pri tem ne moremo mimo Ä?isto Ä?loveĹĄkega faktorja. Klic, s katerim ne reĹĄimo teĹžave, nas ne razveseli.

Vendar poskusimo vsi skupaj razumeti obremenitev zdravstvenih delavcev, ki reĹĄujejo vse telefonske zahteve, ki izgubljajo Ä?as s pojasnjevanjem, zakaj nekaj Âťne greÂŤ tako, kot mogoÄ?e nekdo Ĺželi, in so hkrati ĹĄe v strahu, da Ä?esarkoli v povezavi z zdravstvenim stanjem kliÄ?oÄ?ega ne prezrejo.ÂŤ đ&#x;”˛

izrabe novih idej in spodbujajo ustanavljanje novih podjetij, vkljuÄ?no s podjetniĹĄkimi inkubatorji, ki bodo zagotavljala delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo.

ZemljiĹĄÄ?a so na prodaj po 43 evrov

Trenutno je objavljen javni razpis za prodajo ĹĄe drugega sklopa nepremiÄ?nin v velikosti 2200 m2.

Na prvi sklop nepremiÄ?nin v velikosti 1100 m2 se je prijavil ponudnik, ki ustreza vsem pogojem za odkup teh zemljiĹĄÄ?, torej je kupec tega sklopa Ĺže znan. Izklicna cena zemljiĹĄÄ? je 43 evr./m2 (brez DDV). Prav tako so potencialnim investitorjem po cenilni vrednosti 43 evr./m2 (brez DDV) na voljo nepremiÄ?nine na preostalem obmoÄ?ju PC, katerih lastnik je Mestna obÄ?ina Velenje.

PodroÄ?je je v celoti opremljeno Zgradili so cesto s pripadajoÄ?imi parkiriĹĄÄ?i in hodniki za peĹĄce, kanalizacijo odpadnih padavinskih voda in kanalizacijo odpadnih komunalnih voda, vodovodno in toplovodno omreĹžje, javno razsvetljavo, kabelsko kanalizacijo za telekomunikacijske vode in kabelsko kanalizacije za elektro omreĹžje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

12. novembra 2020

Z izobraĹževanjem za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja upokojencev DU Velenje je letos zasnovalo izobraĹževalni program s ĹĄirokim spektrom novih znanj in veĹĄÄ?in za pomoÄ? pri ohranjanju samostojnosti in upoÄ?asnjevanju staranja Tina Felicijan

DruĹĄtvo upokojencev Velenje ljudem v tretjem Ĺživljenjskem obdobju z raznimi druĹžabnimi in ĹĄportnimi aktivnostmi nudi socialno mreĹžo. S socialnimi programi pomaga ĹĄibkejĹĄim. Z izobraĹževanji pa jim Ĺželi ponuditi nove moĹžnosti za vkljuÄ?evanje v socialno okolje in vzdrĹževanje psihofiziÄ?ne kondicije. ÂťZavedamo se, da je izobraĹževanje pomemben dejavnik upoÄ?asnjevanja staranja in izboljĹĄanja kakovosti Ĺživljenja starejĹĄih.

Aktivnosti izvajamo z namenom podaljĹĄati vitalnost, ohranjati samostojnost ter krepiti dane sposobnosti. Vse to vpliva na zdravje posameznika, kar izboljĹĄuje kakovost Ĺživljenja. S tem istoÄ?asno pomagamo tako sebi kot drugim,ÂŤ je pojasnil vodja izobraĹževalnega programa DU Velenje Bojan Krevh, zakaj so v letoĹĄnjem delovnem naÄ?rtu dru-

ĹĄtva posebno poglavje posvetili prav izobraĹževanju Ä?lanov.

Rokodelstvo, raÄ?unalniĹĄtvo, zdravje ‌

IzobraĹževanja so tematsko zasnovali po predlogih Ä?lanov druĹĄtva, upoĹĄtevali so posebnosti okolja in potrebe druĹĄtva. ÂťV okviru izobraĹževanja starejĹĄih lahko marsikdo izpolni svoje sanje, na primer uÄ?enje tujega jezika, uporabe raÄ?unalnika in podobno. Izbirajo lahko aktivnosti, ki so jih vedno Ĺželeli usvojiti. Iz opaĹžanj v lokalnem okolju smo ugotovili, da si odrasli najbolj Ĺželimo izobraĹževanja iz raÄ?unalniĹĄtva in tujih jezikov, sledijo roÄ?ne delavnice in ples.

Vse to je pomembno, Ä?e Ĺželimo upoÄ?asniti staranje. Zavedati se moramo, da nam z leti peĹĄajo vid, sluh, motoriÄ?na gibljivost in hitrost odziva. S pravimi vrstami izobraĹževanja vse to upoÄ?asnjujemo in spreminjamo mi-

ÄŒlani DU Velenje, ki obiskujejo izobraĹževanja, se Ĺže veselijo napredkov.

Bojan Krevh: ÂťV upravnem odboru DU Velenje smo prepriÄ?ani, da Ä?lanom in ĹĄirĹĄi skupnosti, v kateri Ĺživimo, z izobraĹževanji prispevamo za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja.ÂŤ

selnost, Ä?eĹĄ da smo prestari za uÄ?enje,ÂŤ pravi Krevh in naĹĄteje letoĹĄnja izobraĹževanja.

Z Regionalnim stiÄ?iĹĄÄ?em NOVUS Velenje izvajajo delavnico uporabe pametnih telefonov in raÄ?unalniĹĄkih programov Word in Excel. Skupaj z Zdravstvenim domom Velenje prirejajo predavanja. Spoznali so Ĺže tehnike sproĹĄÄ?anja. IzobraĹžujejo prosto-

voljce in Ä?lane vodstva druĹĄtva, ki sodelujejo pri delitvi viĹĄkov hrane socialno ĹĄibkejĹĄim in delujejo v programu dolgotrajne oskrbe starejĹĄih. Predvsem upravni odbor druĹĄtva izobraĹžujejo o delu in druĹženju na daljavo. Prostovoljke in prostovoljci pa delijo svoje rokodelsko in plesno znanje na delavnicah iz-

â?ą

gram lahko izvajali, se je teh izobraĹževanj udeleĹžilo Ĺže 138 Ä?lanov druĹĄtva. Delavnice uporabe pametnih telefonov 18 Ä?lanov, raÄ?unalniĹĄtva 46, tehnik sproĹĄÄ?anja 14, plesa 12, obeh rokodelskih delavnic 18, izobraĹževanja na daljavo 12 in izobraĹževanja prostovoljcev 36 Ä?lanov,ÂŤ z zadovoljstvom poroÄ?a sogovornik.

ÂťDolgotrajna samostojnost posameznika je odvisna od njegove sposobnosti uÄ?enja.ÂŤ

no tako v spomladanskem kot jesenskem Ä?asu, ko so morali marsikatero aktivnost odpovedati ali prekiniti, druĹĄtveni prostori pa so zaradi varnosti ostali zaprti. ÂťSmo se pa z vodstvom OĹ Gorica pravkar dogovorili za izobraĹževanje njihovih uÄ?encev v okviru medgeneracijskega sodelovanja na podroÄ?ju roÄ?nih spretnosti. Takoj ko bo mogoÄ?e nadaljevati aktivnosti, bomo nadaljevali izobraĹževanje,ÂŤ je ĹĄe naznanil Bojan Krevh. đ&#x;”˛

delovanja punÄ?k iz cunj, Ä?estitk iz papirja in kartona ter na plesnih delavnicah. ÂťV petih mesecih, ko smo pro-

Nadaljevanje po koroni

Seveda je bilo zaradi epidemije tudi izvajanje izobraĹževalnega programa DU Velenje ovira-

Slika na zaslonu ne nadomesti topline medsebojnega stika StarĹĄi so danes do otrok precej bolj zaĹĄÄ?itniĹĄki kot nekoÄ? – Niso pomembne samo pravice otrok ampak tudi njihove dolĹžnosti – Ĺ olanje na daljavo bo precej vplivalo na mlajĹĄe generacije Jasmina Ĺ karja

UÄ?itelji praznujejo svoj dan 5. oktobra.

V aktualnem Ä?asu se o poloĹžaju uÄ?iteljev, pravicah in dolĹžnostih, ki so jih in bi jih morali imeti v druĹžbi, veliko govori. Dejstvo je, da je bil uÄ?iteljski poklic nekoÄ? veliko bolj cenjen kot danes.

UÄ?itelji tarnajo nad permisivno vzgojo otrok preveÄ? zaĹĄÄ?itniĹĄkih starĹĄev, le-ti pa imajo obÄ?utek, da vedo, kakĹĄno vzgojo in izobraĹževanje njihovi otroci potrebujejo. Na sreÄ?o pa kljub vsem preprekam, ki spremljajo izobraĹževanje v korona Ä?asu, ĹĄe vedno obstajajo uÄ?itelji, ki s srcem in duĹĄo opravljajo svoj poklic, kot so ga starejĹĄe generacije uÄ?iteljev, ki smo jih spoĹĄtovali, upoĹĄtevali in so znale navduĹĄiti mlade, da smo Ĺželjni novega znanja radi hodili v ĹĄolo.

Ĺ ola na koncu sveta ...

Da je danes povsem drugaÄ?e, pove tudi upokojena uÄ?iteljica OĹ Mihe Pintarja Toleda Veronika Blagotinsek, ki je za katedrom prviÄ? stala v ĹĄoli na PaĹĄkem Kozjaku – podruĹžnici OĹ Rada IrĹĄiÄ?a iz Mislinje – in kjer so imeli v tistih Ä?asih vse konference in sestanke. Spominja se, da poklic uÄ?iteljice ni bila Ä?isto njena odloÄ?itev, saj si je sama Ĺželela obiskovati petletno vzgojiteljsko ĹĄolo v Mariboru, pa so jo starĹĄi in uÄ?itelji pregovorili, da bi bilo bolje, Ä?e gre najprej v gimnazijo, ker ji je uÄ?enje ĹĄlo dobro od rok, in se kasneje odloÄ?i za poklic. Takole razlaga: ÂťPo konÄ?ani gimnaziji na Ravnah na KoroĹĄkem sem se odpravila ĹĄtudirat na PedagoĹĄko akademijo v Maribor. Tisto leto so prviÄ? odprli smer razredni pouk in ostale predmete za osnovno ĹĄolo. Moja osnovna Ĺželja je bila ĹĄtudirati zgodovino in zemljepis, ker pa za to smer ni bilo ĹĄtipendije, sem izbrala razredni pouk, saj sem dobila ĹĄtipendijo slovenjgraĹĄke izobraĹževalne skupnosti. Po konÄ?ani akademiji sem bila zaradi ĹĄtipendije v ĹĄolskem letu 1973/74 napotena na PaĹĄki

Kozjak. Meni se je zdelo, da sem priĹĄla na konec sveta, ĹĄola je bila na nadmorski viĹĄini okrog tisoÄ? metrov, v tistih Ä?asih je bila tam osemletka, obiskovalo jo je ĹĄtiriinĹĄestdeset uÄ?encev. UÄ?enci niĹžje stopnje so imeli pouk popoldan, viĹĄje pa dopoldan. PouÄ?evali smo jih trije uÄ?itelji (poleg mene ĹĄe zakonca Potisk). Ker je ĹĄlo za kombinirani pouk, o katerem nisem imela pojma, sem se morala kaj hitro prilagoditi stanju in drugaÄ?nemu pristopu k uÄ?enju. Za zanimivost naj povem, da so bili roditeljski sestanki in sreÄ?anja s starĹĄi otrok, ki so prihajali iz Vojnika, Velenja, Mislinje in Dobrne, ob nedeljah, ko so starĹĄi hodili k maĹĄi. V ĹĄoli ni bilo tekoÄ?e vode (samo deĹževnica) niti ogrevanja (v razredih smo imeli peÄ?i, kamor smo med poukom nalagali drva, da smo se pozimi greli). Po enoletnem sluĹžbovanju sem se naslednje ĹĄolsko leto za pet let preselila v Ĺ kale, kjer so bile razmere veliko boljĹĄe. Sem pa v sluĹžbo hodila veÄ?inoma peĹĄ,ÂŤ razlaga BlagotinĹĄkova, ki se rada spominja tudi Ä?asov, ko so hodili v ĹĄolo v naravi v Makarsko in Selce pri Crikvenici, kasneje v Fieso in Ĺ˝usterno. ÂťZanimivo je bilo predvsem, da so mnogi otroci morje videli prviÄ? in so se tudi plavati nauÄ?ili v morju.ÂŤ

Skozi Ä?as se je generacija otrok spremenila

Lepo je videti, ko upokojeno uÄ?iteljico Veroniko BlagotinĹĄek prevzamejo spomini in se uÄ?iteljevanja ĹĄe vedno spominja s takĹĄnim Ĺžarom in navduĹĄenjem. Ĺ e posebej, ko spregovori o selitvi na matiÄ?no ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda, kjer je pouÄ?evala nato ĹĄe veÄ? kot trideset let. ÂťNi nam bilo hudega, Ä?eprav je bilo v prvih letih vpisanih veÄ? kot tisoÄ? otrok, zdaj jih je okrog ĹĄtiristo. Se je pa generacija otrok skozi Ä?as spremenila. StarĹĄi so do otrok danes precej bolj zaĹĄÄ?itniĹĄki.

Je pa v uÄ?iteljskem poklicu vseskozi prisotno tudi izobraĹževanje. V Ä?asu mojega

ĹĄola so bili vÄ?asih veliko bolj spoĹĄtovani. ÂťVedno sem rekla, ko bodo otroci opravili vse svoje dolĹžnosti, jim bodo pravice avtomatsko pripadale in se jim zanje ne bo treba boriti. Danes je povsem drugaÄ?e,ÂŤ obuja spomine na tiste Ä?ase BlagotinĹĄkova. So bili otroci nekoÄ? bolj ubogljivi, spoĹĄtljivi in pridni? ÂťNe bi rekla, da so bili bolj ubogljivi, bolj spoĹĄtljivi pa vsekakor. Tudi do uÄ?iteljskega dela. Danes se samo govori o pravicah otrok, o njihovih dolĹžnostih pa bolj malo. Kot uÄ?iteljici mi nikoli ni bilo sporno, ko sem starĹĄem na zaÄ?etku ĹĄolskega leta povedala, kaj Ĺže-

Veronika BlagotinĹĄek: ÂťV teh Ä?asih priporoÄ?am veliko strpnosti. Vem, da tudi starĹĄem ni prijetno delati od doma, niso vsi seznanjeni s tehnologijo, ve pa se, da tudi otroci od te vrste pouka odnesejo precej manj. Pomembno je, da se jim stoji ob strani, so strpni tako eni kot drugi in je ponujena pomoÄ? iz ĹĄole starĹĄem, Ä?e so pomoÄ?i potrebni, in obratno. Potrebna je obojestranska pripravljenost, sicer je vsako delo zaman.ÂŤ

lim in priÄ?akujem od otrok. ÄŒe so to hoteli razumeti, nismo imeli teĹžav, Ä?e pa komu kaj ni bilo vĹĄeÄ?, pa so mi tudi lahko povedali. Po svojih najboljĹĄih moÄ?eh sem se trudila, da nisem delala razlik med otroki, Ä?eprav je Ä?isto Ä?loveĹĄko, da ti je kakĹĄen bolj vĹĄeÄ?, a sem se trudila tega ne pokazati in biti do vseh enako poĹĄtena.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je bilo slovo od uÄ?iteljskega poklica teĹžko, odgovori: ÂťNikakor, Ä?e razÄ?istiĹĄ sam s sabo, potem ni hudo. Upokojena sem osem let: na zaÄ?etku ne veĹĄ, kako boĹĄ sprejel dejstvo, da kar naenkrat hodiĹĄ mimo ĹĄole. Zase pravim, da mi je kar ustrezalo po mnogih letih zamenjati otroĹĄki Ĺživ Ĺžav za bolj umirjene stvari.

Sama sebi se Ä?udim, kako sem toliko let zdrĹžala.ÂŤ O prigodah s ĹĄolskih izletov pa ĹĄe doda, da se jih je skozi leta nabralo kar nekaj. ÂťNpr. konÄ?nega izleta na PaĹĄkem Kozjaku, ko se nas je veÄ?, kot je bilo sedeĹžev, stlaÄ?ilo v avtobus in so nas ustavili policisti. Takrat ĹĄe ni bilo tako strogo s seznami otrok in spremljevalci. Ko so policisti videli, da nismo ravno iz mesta, so nam pogledali skozi prste. Ali pa, ko smo obiskali Blejski otok in smo morali otroke precej prepriÄ?evati, da so si upali stopiti na Ä?oln. Saj niso bili navajeni ne Ä?olna ne tako velike vodne povrĹĄine. Nekateri so kar okamneli. V tistih Ä?asih se ne bi moglo zgoditi, da bi otroci povzroÄ?ali probleme in ne upoĹĄtevali navodil.ÂŤ đ&#x;”˛

pouÄ?evanja je zanimiv tudi razvoj uÄ?nih pripomoÄ?kov; v prvih letih sta bila to le tabla in kreda, pozneje ĹĄe stenske slike, nato so priĹĄli diaprojektorji, episkopi, zvoÄ?ne kasete, ploĹĄÄ?e itd. vse do danaĹĄnjih raÄ?unalnikov.ÂŤ

UÄ?iteljski poklic je bil nekdaj veliko bolj spoĹĄtovan

Tako, kot se spreminja Ĺživljenje, se skozi Ä?as spreminja tudi poslanstvo uÄ?iteljskega poklica. Tako uÄ?itelji kot

Šolanje na daljavo bo precej vplivalo na mlajĹĄe generacije. Pogovarjam se s prijateljicami, ki ĹĄe delajo, in jim ni lahko. Gotovo je mlajĹĄi generaciji uÄ?iteljev, ki je bila tehniÄ?no bolje podkovana Ĺže v zgodnjih letih, laĹžje. Pa vendarle je tudi za otroke, ki nimajo stika med sabo, precej teĹžko, kar lahko pusti posledice. Ne samo zaradi socializacije. Slika na zaslonu nikoli ne nadomesti nobene topline medsebojnega stika. Smo socialna bitja in se moramo druĹžiti.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 9

UrĹĄka Sotler je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, knjiĹžniÄ?arka in geografinja, ljubiteljica ustvarjanja, potovanj, knjig in ĹĄe marsiÄ?esa. UmetniĹĄka pot ji je bila poloĹžena Ĺže v zibelko, saj je oÄ?e slikar in restavrator, mama pa uÄ?iteljica in slovenistka. ÂťVerjetno sem podedovala nekaj malega umetniĹĄke plati po obeh starĹĄih. Po oÄ?etovi strani sem spoznavala slikanje, risanje in pisani svet barv Ĺže v osnovni ĹĄoli, po mamini pa sem Ĺže kot majhna deklica rada brala in se pogosto vĹživljala v svet pravljiÄ?nih junakov.ÂŤ Danes rada tudi kaj zapiĹĄe, je ljubiteljica lepopisja (kaligrafije), ki se ga je uÄ?ila Ĺže v osnovni ĹĄoli. V srednji ĹĄoli je vzljubila domaÄ?i ĹĄivalni stroj, babica je bila namreÄ? ĹĄivilja, in tako kot vedoĹželjna deklica iz navadnih kosov blaga zaÄ?ela ustvarjati umetnine, kar poÄ?ne ĹĄe danes.

Spomni se, da se je mlajĹĄa sestra rada igrala z barbiko, za katero ji je ĹĄivala oblaÄ?ila. V srednji ĹĄoli je svoj prvi pajac Snoopyja napravila tudi mlajĹĄemu bratu, Ä?eprav oblaÄ?il ne ĹĄiva. Tu in tam kakĹĄno zaĹĄije svojemu triletniku Jakobu. ÂťOÄ?itno je ta ljubezen preskoÄ?ila name in me spremlja ĹĄe danes ob mojem rednem delu,ÂŤ pove.

Dela namreÄ? v ĹĄolski knjiĹžnici, kjer ji tovrstno znanje pride ĹĄe kako prav.

ÄŒe delaĹĄ v ĹĄolski knjiĹžnici, moraĹĄ biti deklica za vse

Zanima me, kako bi se predstavila glede na to, da so ji blizu vse tehnike ustvarjanja in da je v roke vzela Ĺže skorajda vse, kar se je dalo: papir, blago, kleklje, Ä?opiÄ?, glino. ÂťNajpogosteje se predstavim kot ustvarjalka, ki zdruĹžuje umetnost in knjiĹžniÄ?arstvo. Je pa res, da je zame dan prekratek, saj poleg dela v knjiĹžnici tudi rada potujem in ustvarjam, kar

Pri Velenjski knjiĹžni fundaciji v novoustanovljeni zbirki Milenijci je izĹĄel kratek filozofski roman Prazni prostori, ki ga je napisal doktorand filozofije, VelenjÄ?an Branko Ĺ˝liÄ?ar. Pripoveduje o ponavljajoÄ?em se vsakdanjiku mladega intelektualca, brezposelnega doktorja filozofije, ki se v preobilju prostega Ä?asa izgublja v nenehnem rojenju misli, se s samorefleksijo poglablja v nihilizem, postaja vse bolj ciniÄ?en in odtujen ter obvisi na robu med praznimi prostori, iz katerih niti ne iĹĄÄ?e veÄ? izhoda. Ko se mu ponudi sam, pa ga ne zmore izbrati.

Podati refleksijo ‌

Filozofija je Branka Ĺ˝liÄ?arja privlaÄ?ila Ĺže na pragu ĹĄtudija, ko je sledil obÄ?utku in se kot po nakljuÄ?ju znaĹĄel v Kopru na Fakulteti za humanistiÄ?ne ĹĄtudije. ÂťPo prvem predavanju sem vedel, da je to kljub tvegani odloÄ?itvi prava pot zame,ÂŤ pravi. Po magisteriju iz antropologije in kulturnih ĹĄtudij se je vpisal na doktorski ĹĄtudij filozofije. Med tem se je nenaÄ?rtovano lotil literarnega ustvarjanja. Pisanje tako poljudnih kot strokovnih in znanstvenih Ä?lankov je namreÄ? ena vloga, v kateri vidi sebe kot filozofa, Âťki mora druĹžbi ponujati neko refleksijo druĹžbe, moĹžnost neke kritiÄ?ne alternative, ki bo druĹžbi omogoÄ?ila izboljĹĄanje ali dala upanje.ÂŤ Druga vloga pa je pisateljevanje.

V literarnem prvencu, ki je nastajal dobro leto, nastopa milenijec Emil, s katerim si avtor deli

9

KULTURA

12. novembra 2020

Ljubezen do umetnosti se je zaÄ?ela v genih Ustvarjalka UrĹĄka Sotler uspeĹĄno zdruĹžuje umetnost in knjiĹžniÄ?arstvo – KnjiĹžni junaki motivirajo tudi mlade bralce – Ljudje ĹĄe vedno znajo ceniti roÄ?no izdelane stvari mi uspeva pozno zveÄ?er, ko se svet umiri in nastopi Ä?as za mojo umetniĹĄko Ĺžilico. Ker delam v ĹĄolski knjiĹžnici, sem deklica za vse, kar povsem ustreza moji osebnosti. Pripravljam ustvarjalne delavnice, delavnice za nadarjene, pravljiÄ?ne ure in gledaliĹĄke ustvarjalnice, projekte za osnovnoĹĄolce, kar je zelo povezano.

va raznolikosti. V spominu mi je ostalo prav vse: od prijaznih ljudi, starodavnih mest, do morja in vulkanov. Tudi Iran me je oÄ?aral in ostal v lepem spominu, saj je to deĹžela prijaznih, radovednih, druĹžabnih in gostoljubnih ljudi.

Zadnji obisk je bil obisk Omana, tudi zaradi raznolikosti, drugaÄ?nosti in pestrosti ga popotnikom priporoÄ?am,ÂŤ podoĹživlja svoja pohajkovanja Sotlerjeva, ki na potovanjih ne iĹĄÄ?e velikih inspiracij, saj raje preprosto uĹživa. Pa

â?ą

V srednji ĹĄoli je vzljubila domaÄ?i ĹĄivalni stroj, babica je bila namreÄ? ĹĄivilja, in tako kot vedoĹželjna deklica iz navadnih kosov blaga zaÄ?ela ustvarjati umetnine

Na eni strani knjiga – na drugi knjiĹžni junaki, ki jih lahko uporabimo v razliÄ?nih tehnikah in tako motiviramo mlade bralce. Moje resno ustvarjanje se je prijelo z maÄ?kom Murijem, ko smo se pred desetimi leti v ĹĄoli prikljuÄ?ili projektu Beremo z maÄ?kom Murijem, ki je junak slovenskih otrok. Takrat sem tudi naredila maÄ?ka Murija: nastala sta kar dva prijazna muca, ki sta potovala med otroki in jih razveseljevala in navduĹĄevala za branje.

Takrat sem sem se zavedala, da lahko poveĹžem svojo ustvarjal-

â?ą

PoiĹĄÄ?ejo me ljudje, ki Ĺželijo podariti kaj unikatnega. KakĹĄno prav posebno Ä?estitko za poroko, rojstvo, darilo.

ÂťS takim hobijem ni kruha, tole je bolj za veselje. ÄŒe postane obveza in rutina, to ni veÄ? tisto pravo.ÂŤ

nost s knjiĹžnimi junaki. Kasneje so nastali ĹĄe muca Copatarica, Pika NogaviÄ?ka, RdeÄ?a kapica, Nodi itd. Ta povezava mi je zelo ljuba.ÂŤ

Rada poveĹže tudi ustvarjanje s potovanji

UrĹĄka Sotler uĹživa, ko pripoveduje o pravljiÄ?nih junakih enako navduĹĄeno kot takrat, ko nastajajo, in ko sestavlja koĹĄÄ?ke blaga, za katere je ugotovila, da jih uporablja najraje in za katere si vza-

me veÄ? Ä?asa konec leta, saj se takrat tudi ljudje raje obdarujemo, pa ĹĄe dnevi so krajĹĄi. Poletni Ä?as namenja tudi potovanjem, ki so prav tako njena velika ljubezen.

Videla je veÄ?ji del Azije in JuĹžne Amerike in ugotovila, da se da povezati tudi ustvarjanje in potovanja. ÂťSem stare ĹĄole in ĹĄe vedno izdelujem albume. Lepim fotografije, vozovnice, slike ... Nastanejo lahko zanimivi albumi.

UmetniĹĄki in doĹživljajski peÄ?at je name pustila Indonezija, drĹža-

ĹĄe njihova kultura je preveÄ? eksotiÄ?na, da bi jo vpeljala v svoja dela. ÂťMogoÄ?e bi bile evropske deĹžele bolj inspirativne,ÂŤ razmiĹĄlja.

UĹživa v kombinaciji razliÄ?nih koĹĄÄ?kov blaga

Rada ima barve, Ä?eprav ob pogledu nanjo ne dobiĹĄ ravno takĹĄnega obÄ?utka. Na njej zaĹživijo dodatki, ki jih tudi sama naredi.

Rada ima pisano blago, majhne koĹĄÄ?ke blaga ali papirja, ki jih lahko sestavi v popoln izdelek. ÂťUĹživam, ko sestavljam koĹĄÄ?ke

Misli polni prazni prostori VelenjÄ?an Branko Ĺ˝liÄ?ar v literarnem prvencu obravnava sodobno bivanjsko resnico mladih izobraĹžencev, ujetih v praznih prostorih med mladostjo in odraslostjo veliko podobnosti. Avtobiografski elementi v zgodbi niso nakljuÄ?je, ker se je Ĺželel ukvarjati s podroÄ?jem, ki ga relativno dobro pozna, pravi, torej s filozofijo, da bi bil roman Ä?im bolj verodostojen, podprt z raziskovalnim delom, ki bi mu dal legitimnost.

krogu bralcev,ÂŤ je utemeljil, zakaj je pereÄ?o druĹžbeno tematiko, s katero ima tudi osebne izkuĹĄnje, obdelal v literarnem, ne strokovnem besedilu.

‌ in ponuditi alternativo

â?ą

Živimo v druŞbi zastarelih idej.

DruĹžba je izÄ?rpana.

Nimamo veÄ? novih idej. Hkrati pa smo v dobi paradigmatiskih prelomov. ÂŤ

Obenem pa je Ĺželel prikazati specifiÄ?ne teĹžave svoje generacije, t. i. milenijcev – brezposelnost, prekarno delo, ujetost na mrtvi toÄ?ki, ki nemalokrat botrujejo depresiji, tesnobi, pasivni vdanosti – in podati refleksijo na sodobno bivanjsko resniÄ?nost prekvalificiranih mladih intelektualcev. ÂťPrednost leposlovnega pisanja pred strokovnim je v svobodi. Poleg tega so strokovna filozofska besedila veÄ?inoma zaprta za akademsko skupino ljudi, medtem ko je fikcija odprta najĹĄirĹĄemu

Branko Ĺ˝liÄ?ar se trenutno posveÄ?a doktorski disertaciji na temo razlike med primarno realnostjo in njeno simulacijo, pri Ä?emer izhaja iz dela Simulaker in simulacija francoskega filozofa Jeana Baudrillarda in razvoja filozofije umetne inteligence, ki poskuĹĄa izumljati nove koncepte v povezavi s tehnologijo in najti nove politiÄ?ne paradigme. Ima pa tudi zamisel za drugi roman.

â?ą

ÂťIz perspektive sivine vsakdana, ponavljanja, ki tvori veÄ?ino marsikaterega Ĺživljenja, piĹĄem o vsakdanjih, univerzalnih Ä?loveĹĄkih temah, s katerimi se ni teĹžko poistovetiti: samota, razoÄ?aranje, eksistencialne stiske tako v ekonomskem kot ontoloĹĄkem smislu.ÂŤ

Roman nakaĹže tudi razlike v pogledih na bivanjsko resniÄ?nost med milenijci in starejĹĄimi generacijami, kar je paÄ? naravni ustroj odnosa med otroki in starĹĄi, ki drugi drugih nikoli ne bodo povsem razumeli, Âťker gre za v temelju razliÄ?ne okoliĹĄÄ?ine, realnost, druĹžbeni kontekst, zato je teĹžko priti do sprave. Konec koncev pa niti ne gre za to, da bi starejĹĄe generacije milenijce razumele, temveÄ? da bi ti bili sami sposobni ponuditi alternative zase in za druĹžbo ter sproĹžiti odmik od statusa quo, v katerem smo.ÂŤ Kot filozof ima ideje za ta proces. Živimo v druĹžbi zastarelih idej. DruĹžba je izÄ?rpana. Nimamo veÄ? novih idej. Mislim pa, da smo v dobi paradigmatskih prelomov. Vsaj upam tako. NaĹĄa generacija ima pomembno vlogo v ponujanju reĹĄitev. Med njimi se na ekonomski ravni kaĹže uvedba univerzalnega temeljne-

blaga in ko nastane kaj lepega.

Vsaka igraÄ?a, vsak izdelek je najprej moj, vsi pa so unikatni, na kar sem ponosna. Ne delam masovno, zato nisem prisotna v trgovinah. Moji knjiĹžni ovitki, ki jih pripravljam za knjigoljubce, so Ĺživahnih barv. Tudi maske, ki so v zadnjem Ä?asu del naĹĄe obvezne opreme, se najdejo v najrazliÄ?nejĹĄih oblikah in barvah.

Izdelujem vsega po malem. PoiĹĄÄ?ejo me ljudje, ki Ĺželijo podariti kaj unikatnega. KakĹĄno prav posebno Ä?estitko za poroko, rojstvo, darilo. Ponosna sem na svojo spletno stran UrĹĄkin Raj, na kateri se najdejo moji izdelki, potopisna in knjiĹžna priporoÄ?ila, piĹĄem tudi blog. Vse je del mene,ÂŤ pristavi in ĹĄe doda, da je najbolj ponosna na svojo tiho knjigo – didaktiÄ?no knjigo, ki vsebuje strani za fino motoriko. Nastajala je veÄ? kot dve leti in jo je podarila sinu. Pa na vse roÄ?no izdelane junake in igraÄ?e, ki pa nastajajo poÄ?asi in samo po naroÄ?ilu. KakĹĄne izdelke iĹĄÄ?ejo kupci? ÂťNajbolj si Ĺželijo stvari z osebno noto. Npr. punÄ?ke z imeni, zadnje Ä?ase maske, tako za otroke kot odrasle. Ljudem je vĹĄeÄ?, da si sami izberejo material. VĹĄeÄ? mi je in ponosna sem na stvari, ki jih naredim in bi jih brez skrbi tudi sama obdrĹžala. Resda vÄ?asih tudi kakĹĄna ne uspe najbolje, a to se redko zgodi. Bi se pa Ĺželela ĹĄe bolj usmeriti v izdelke za knjigoljubce in obiskati kakĹĄen sejem. Ĺ˝al letoĹĄnji Ä?as ni pravi,ÂŤ zakljuÄ?i UrĹĄka Sotler, ki jo veseli, da ljudje ĹĄe vedno cenijo roÄ?no delo, Ä?eprav jim Ä?as ni najbolj naklonjen. A veseli jo, da njeni izdelki odhajajo v prave roke, da jo ljudje pohvalijo in se ĹĄe zavedajo, da je vanje vloĹženega veliko truda in ljubezni. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ga dohodka, ki bi prekinil povezavo med delom in preĹživetjem.

VeÄ?ji je poudarek na kolektivnih politikah, ne toliko na posamezniku v smislu neke neoliberalne paradigme, ki smo jo zadnja tri desetletja izvajali. Biti moramo odprti za nove zamisli, posebno pa za moĹžnost radikalnih sprememb – da se sprememb ne bojimo in se ne sprijaznimo le z ohranjanjem stanja, ki smo ga navajeni (denimo aktualno reĹĄevanje trenutnega kapitalistiÄ?nega sistema), temveÄ? smo pripravljeni skoÄ?iti v neznano in mogoÄ?e iz temeljev graditi druĹžbo na novo.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

â?ą

ÂťBrezposelnost, prekarno delo, ujetost na mrtvi toÄ?ki nemalokrat pozvroÄ?ajo depresijo, tesnobo, pasivno vdanost.ÂŤ

Rekli so â?ą ÂťVsekakor upam, da Ä?as pandemije ponuja priloĹžnost vzpostavitve nove druĹžbe in uveljavitve radikalno novih idej. Vendar morajo vsi, od laiÄ?ne do strokovne javnosti, uvideti, da trenutna razliÄ?ica kapitalizma ni vzdrĹžna niti ekonomsko, niti okoljsko, niti v drugih smislih in je sprememba nujna.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. novembra 2020

Skupina Chateau rock band najavlja vrnitev na glasbene odre Chateaujevci pridno ustvarjajo nove skladbe, ki jih Ĺželijo deliti s posluĹĄalci – Stilsko ostajajo zvesti pop-rocku – Nova pesem nosi naslov Pesmi nove, pesmi stare Nostalgija po slovenski pop rock glasbi je po devetih letih, ko so se ob svoji 25. obletnici razĹĄli in za seboj pustili bogato glasbeno zapuĹĄÄ?ino, ponovno zdruĹžila skupino Chateau, ki v teh korona Ä?asih dobiva nov zagon. Ĺ˝elijo si vrnitve na glasbene odre, tako s svojimi starimi hiti, kot so Mlinar na Muri, Lola, Objemi me, Tanja, ZapleĹĄi z mano, Gremo v nebo, Zaradi tebe, kot novimi, ki nastajajo in jih bodo uvrstili v svoj koncertni program. Idejni oÄ?e ponovne zdruĹžitve je MatjaĹž OgrajenĹĄek, pridruĹžujejo pa se mu stari Ä?lan zasedbe Zvone Hranjec in Boris Jelenko ter nova Ä?lana Janez Marin in BoĹĄtjan ÄŒasl (ex Res Nullius). Da so ĹĄe vedno ponosni na svoj jekleni repertoar in Ä?akajo na svoj pravi trenutek tukaj in zdaj, nam zaupa MatjaĹž OgrajenĹĄek,

Chateau rock band ponovno na sceni

ki ponosno pove, da stil glasbe ostaja chateaujevski, malo trĹĄi pop rock. ÂťTakĹĄni smo kot poprej. V teh Ä?asih ne obupujemo, ampak dobivamo nov zagon. Dokler je ĹĄlo, smo se dobivali na vajah, zdaj vadimo vsak zase. Stilsko se ne bo-

mo spreminjali, lahko bi kaj modernega dodali, pa se mi zdi, da bi pokvarili imidĹž banda.ÂŤ

Pesmi nove, pesmi stare

Njihova nova pesem nosi naslov Pesmi nove, pesmi stare, go-

vori pa o nesojeni ljubezni med fantom in dekletom. Fant, razoÄ?aran nad ljubeznijo, tolaĹžbo poiĹĄÄ?e pri prijateljih in sÄ?asoma pozabi nanjo. Za skladbo bodo posneli videospot, katerega lokacija bo stara velenjska elektrarna, ki nekako sovpada v slog njihove glasbe. ÂťScenarij in montaĹžo smo zaupali Zvonetu Hranjecu, snemati pa zaÄ?nemo takoj po neljubih covid ukrepih. Lahko pa povem, da pripravljamo ĹĄe eno skladbo, gre za balado, saj smo Chateaujevci znani tudi po Ä?utnih baladah, ki jih publika dobro sprejema. Verjamem, da ne bomo razoÄ?arali posluĹĄalcev in nas bodo dobro sprejeli,ÂŤ si ob koncu Ĺželi pevec skupine MatjaĹž OgrajenĹĄek. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Ko se zgodbe naĹĄe preteklosti dotaknejo mnogih Objava fotografije Andreja Peunika v reviji National Geographic je bila del uspeĹĄnega projekta s PleÄ?nikovo hiĹĄo – Za fotografsko delo so profesionalni fotoaparati ĹĄe vedno potrebni Jasmina Ĺ karja

Fotografija je meditacija trenutka, dar predvidevanja, vidna literatura in iskanje tistega, kar lahko damo tudi v okvir. Je zgodba trenutka, ki Ĺživi veÄ?no, dobri fotografi so lovci na razpoloĹženje, ki lahko ulovijo cel kup Ä?ustev – jok, smeh, sreÄ?o, iskrice v oÄ?eh, hrepenenje, Ĺžalost, jezo, razoÄ?aranje itd. Te edinstvene priloĹžnosti in trenutke lovi tudi Andrej Peunik, Ĺ oĹĄtanjÄ?an, ki ga je fotografija pritegnila Ĺže v osnovni ĹĄoli, ko je od starĹĄev dobil prvi plastiÄ?ni fotoaparat, vendar se je zaradi strahospoĹĄtovanja do „pravih“ fotografov fotografije resno lotil ĹĄele po ĹĄestindvajsetem letu.

Posebnost fotografije je, da se s tehnologijo spreminja

Da je fotografija ena sama skrivnost, ki jo znajo odkrivati dobri opazovalci, pove in doda, da so vsi fotografi, ki jih sam obÄ?uduje, zelo predani in delavni ljudje. O fotografskem poklicu pa pravi, da je po navadi projektno naravnan, zato je pomembno, da

je fotograf zelo prilagodljiv. Kako je videti njegov delovni dan in kako ustavi gibanje, lovi prave trenutke in opazuje svet okrog sebe? ÂťS fotografijo se poklicno ukvarjam peto leto. Vsak dan je malo drugaÄ?en; odvisno od tega, kaj fotografiram. Po navadi imam obveznosti porazdeljene Ä?ez cel dan, vikendi pa pogosto niso dela prosti dnevi.ÂŤ V svetu fotografije se poÄ?uti dobro, ne moti ga, da se tehnologija spreminja, da telefon po svoje jemlje vrednost fotografijam, ker dobri fotoaparati ĹĄe vedno delajo dih jemajoÄ?e fotografije in je takĹĄna fotografija ĹĄe vedno veliko veÄ? kot samo fotografija. ÂťPosebnost fotografije je tudi v tem, da se s tehnologijo spreminja. Z vsakim tehnoloĹĄkim prebojem so se pojavile nove moĹžnosti fotografiranja. Fotografija je postala „ljudski medij“ Ĺže leta 1900, ko je George Eastman poslal na trg prvi brownie fotoaparat. Telefoni to tradicijo samo nadaljujejo in fotografijo ĹĄe bolj pribliĹžujejo mnoĹžicam. Fotografijo je mnogo bolj zaznamovala digitalna manipulacija, ki se je zgodila Ĺže prej

(in se dogaja tudi v telefonih). Za fotografsko delo so profesionalni fotoaparati ĹĄe vedno potrebni, saj imajo telefoni omejeno uporabnost in kvaliteto posnetkov,ÂŤ pove ĹĄoĹĄtanjski fotograf.

Naslovnica v reviji National Geographic

Njegovo delo obsega predvsem fotografiranje muzealij, umetniĹĄkih del in razstav v galerijah. To pomeni, da veliko Ä?asa preĹživi v studiu in za raÄ?unalnikom. V prostem Ä?asu pa se vedno bolj navduĹĄuje nad portretom in arhitekturo. Pred Ä?asom je posnel tudi naslovnico za revijo Nati-

Andrej Peunik: ÂťPri rokovanju s takĹĄnimi predmeti vedno sledim maminemu nasvetu o vzgoji otrok: odloÄ?no, a neĹžno.ÂŤ

onal Geographic, ki je naletela na zelo dober odziv. Za kakĹĄen Âťujeti svetÂŤ gre? ÂťObjava v reviji National Geographic je bila del uspeĹĄnega projekta s PleÄ?nikovo hiĹĄo. Zbirko PleÄ?nikovih kelihov so razstavili v vatikanskih muzejih. Razstava je bila precej odmevna in ta objava je bila del tega projekta. Sodelovanje pri takem projektu ti da nove izkuĹĄnje, objava v reviji pa je kot dodatna nagrada. Vedno je lepo videti svoje fotografije objavljene.ÂŤ KakĹĄne zaklade skriva PleÄ?nikova hiĹĄa, je kaj treme pri fotografiranju velikih umetnikov ali njihovih del?

Andrej Peunik odgovori: ÂťPleÄ?nikova hiĹĄa omogoÄ?a obiskovalcu vpogled v intimni prostor velikega arhitekta. Prostor, kjer je delal, spal, sprejemal goste ... Opazujemo lahko, kako je domiselno oblikoval prostore in jih dekoriral. Pri rokovanju s takĹĄnimi predmeti vedno sledim maminemu nasvetu o vzgoji otrok: odloÄ?no, a neĹžno.

Treme nisem nikoli imel, moram pa priznati, da so se mi potile roke od strahospoĹĄtovanja, ko sem prviÄ? drĹžal v rokah muzealije, stare dva tisoÄ? let in veÄ?,ÂŤ o dotikih posebne vrste, ki ohranjajo in zajemajo veÄ?nost, sklene fotograf, ki ima s fotografijo ĹĄe velike naÄ?rte. ÂťZ MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljane) smo izdali Ĺže nekaj monografij in katalogov.

Fotografije, natisnjene v knjigi, ki so del neke zakljuÄ?ene celote, me najbolj razveseljujejo. Ĺ˝elim si predvsem ĹĄe veÄ? takĹĄnih projektov in mogoÄ?e nekoÄ? tudi izdajo kakĹĄne knjige v svoji produkciji.ÂŤ đ&#x;”˛

Pralni (u)stroj Bojan PavĹĄek

Nekega leĹžernega veÄ?era, ko je bilo telo horizontalno usmerjeno proti televizorju in je njegova desna roka komaj opazno trepljala gumbe daljinca, sem ob brezbriĹžnih menjavah programov zasledil zanimiv kader iz znanega filma. Skupina fantov in deklet je med preĹživljanjem precej Ĺživahnega klubskega veÄ?era slonela za ĹĄankom in tiĹĄÄ?ala glave skupaj. Glasba v ozadju jim je onemogoÄ?ala pogovor v skromnih decibelih.

Zato so se formulacije stavÄ?nih zvez rojevale le ob izjemnih naporih glasilk. Da so bili dialogi bolj soÄ?ni, so besede ob izstopu iz ustnih votlin oplemenitile ĹĄe mucinaste prhe, vidne v soju pisanih barskih Ĺžarometov. SproĹĄÄ?eno sceno so popestrili prikriti dotiki povrhnjic, kuĹĄtranja Ĺželiranih priÄ?esk, zapeljiva meĹžikanja in celo poljubi niso bili izvzeti.

Precej obiÄ?ajna zgodba iz noÄ?nega Ĺživljenja radoĹžive populacije, ki mi pred letoĹĄnjim marcem ne bi vzbudila nikakrĹĄne pozornosti, saj bi palec na daljincu refleksno poiskal kaj bolj atraktivnega. Tokrat pa je zastal, vedoÄ?, da bom ob tem kadru potreboval doĹživljajsko pavzo, pospremljeno s kopico kriznih vpraĹĄanj. Kako to sploh lahko poÄ?nejo? Tako brezskrbno? Tako brez odgovornosti? Tako nezaĹĄÄ?iteni? Pomisleke je deloma potolaĹžilo prvo spoznanje, da gre za dobro desetletje star film. Izvira torej iz obdobja, ko o koroni ni bilo ĹĄe duha ne sluha. Takoj za njim uleti spoznanje ĹĄtevilka dve, da je moj razum sinhroniziran z globalnim stanjem duha, ki poĹžegnan z mnoĹžico druĹžbeno zaĹĄÄ?itnih pravil stremi k samoodgovornemu ravnanju zaradi neukrotljivega virusa. Celo nostalgiÄ?ni kliĹĄe “ah, vÄ?asih je bilo res fajn Ĺžurat!â€? je tokrat zvenel ĹĄe bolj na mestu. A omenjena druĹžabna scena ni edino, kar mi v teh delikatnih Ä?asih razburka misli. Na primer sprehod po sveĹžem zraku v zatohli maski ali pa naÄ?rtovanje izletniĹĄke trase brez (ne)varne prekoraÄ?itve obÄ?inskih meja.

Genetika nam je med evolucijo vcepila karakter prilagodljivega bitja. To je Ä?lovek dokazoval Ĺže v Ä?asih, ko so nomadske poti, osvajanje in naseljevanje ĹĄe tako ekstremnih pokrajin odigrali pomembno vlogo pri njegovem preĹživetju in tudi zavojevanju “njegovegaâ€? planeta. V sodobnem Ä?asu pa se je vedno bolj prisiljen prilagajati predvsem svojim napakam iz bliĹžnje preteklosti. Navaja se Ĺživeti z odpadno plastiko. Navaja se dihati onesnaĹžen zrak. Navaja se na prirejanja resnice.

Navaja se na ekonomsko in druĹžbeno neravnovesje sveta. Navaja se celo na zaton znatiĹželjnosti. Vse te navade so rezultat ĹĄkodljivih repeticij na razliÄ?ni podroÄ?jih njegovega delovanja, ki jih zaradi ponavljajoÄ?ega se vzorca sÄ?asoma sprejme kot neizogibna dejstva. “Če laĹž dovolj dolgo ponavljaĹĄ, postane resnicaâ€?, je Ĺže nekaj Ä?asa prevladujoÄ?a svetovna mantra.

Zato je pomembno, da kot druĹžba zavraÄ?amo takĹĄne oblike komuniciranja. V nasprotnem primeru bomo sokrivci zagona civilizacijske centrifuge, katere namen je izvreÄ?i vse, kar bi lahko ogrozilo monopolizem. Sledila bodo premiĹĄljena grupiranja opranih glav, z namenom dobiti zadostno kritiÄ?no maso za evolucijski odklon. Iz izkuĹĄenj pri svojem delu lahko povem, da so podobne anomalije redno na sporedu Ĺže skoraj vsepovsod. Naj bom bolj konkreten: na trg “uletiâ€? nova blagovna znamka, ki se ukvarja s to ali ono storitvijo. Ker je predhodno preverila, da je za njene storitve veliko povpraĹĄevanja in se ji kos potroĹĄniĹĄke pogaÄ?e kar sam ponuja, se ne ukvarja kaj prida s svojo celostno podobo. Njen videz je oblikovno nedovrĹĄen, podprt z mnoĹžico podpovpreÄ?nih promocijskih aplikacij. A v svojem ĹĄparovÄ?ku je najveÄ?ji prostor namenila strategiji non-stop ponavljanja v razliÄ?nih medijih.

Sprva njena podoba izzove ĹĄok in neodobravanje. A Ĺžal njenim signalom ne moremo ubeĹžati, saj se pojavljajo vedno in vsepovsod. Sledi obdobje hoÄ?eĹĄ-noÄ?eĹĄ privajanja nanjo. Negativnih odzivov uporabnikov je na dolgi rok vedno manj.

In kmalu jo sprejmemo takĹĄno, kot je. Sledi dokonÄ?ni potroĹĄniĹĄko-percepcijski preobrat. Ker je tako opazna, postane tudi popularna. TakĹĄnih prijemov se ĹĄe kako zaveda ustroj globalnih druĹžb, ki na nepredstavljivem kupu kapitala Ĺže skoraj popolnoma nadzoruje, kako hitro naj se Zemlja vrti, da ohranja miselno omotiÄ?nost Ä?loveĹĄtva. Ob moÄ?ni algoritemski podpori spletnih omreĹžij in (zlo)rabi podatkovnih baz njihovih uporabnikov jim celo u(s)merjanje miselnosti Ä?loveka postaja vse bolj enostavno. Se morda obeta celo izbris pridevnika misleÄ?i (sapiens) v imenu naĹĄe vrste? Ali pa bo pronicljivost malih ljudi uvidela namero ter se z zdravo mero kmeÄ?ke pameti postavila po robu globalnim trendom latentnega poneumljanja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

12. novembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah 2021 Ĺže nastaja Kot smo napovedali, smo se v uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa tudi letos lotili priprave almanaha obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki je spremljevalec tukajĹĄnjih prebivalcev Ĺže 28 let. Pravzaprav nam niti sluÄ?ajno ni bilo jasno, kako bomo lahko zbrali gradivo, Ä?eprav smo si z delom na daljavo nabrali v pomladanskem Ä?asu Ĺže veliko izkuĹĄenj.

Pa moramo priznati, da smo kar uspeĹĄni in tako ta knjiga, ki vas bo razveselila sredi decembra, Ĺže nastaja. In najbrĹž ne boste verjeli, da je bilo v tem letu, ko nam je vse naÄ?rte postavljal na glavo Covid-19, dogajanja toliko, da je prvo poglavje, katerega velik del je Ĺže postavljen – kronologija (na novembrske dogodke ĹĄe Ä?akamo), celo daljĹĄi kot lanski.

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

kosti je ob zakljuÄ?ku vedno ĹĄe zelo veliko in ravno zaradi njih prihaja do napake, predvsem pa nam povzroÄ?a veliko dodatnega dela. Torej vas ĹĄe enkrat prosimo, da nam posredujete zahtevano, saj vam bomo morali Ĺže Ä?ez nekaj dni sporoÄ?iti, da ste prepozni in vaĹĄe vsebine ne bomo mogli objaviti.

Ekipa, ki pripravlja to publikacijo, ostaja podobna: glavni urednik je Boris ZakoĹĄek, uredniki pa Barbara Pokorny, Peter Groznik in AleĹĄ OjsterĹĄek ter Mira ZakoĹĄek. Pri zbiranju gradiva sodelujejo novinarke MileAlmanah oblikuje naĹĄa oblikovalka Janja KoĹĄuta Ĺ pegel. na KrstiÄ? Planinc, Tatjana PodgorĹĄek, Tina Felicijan, Je pa res, da vsi, ki smo vas prosili, da iz- Jasmina Ĺ karja in UrĹĄka KljajiÄ?. Almanah polnite vpraĹĄalnike, tega ĹĄe niste storili, za oblikuje Janja KoĹĄuta Ĺ pegel ob pomoÄ?i to vas na tem mestu ĹĄe enkrat prosimo, da TomaĹža GerĹĄaka. đ&#x;”˛ mz to Ä?im prej storite. Vam se vÄ?asih morda zdi, da lahko kakĹĄno malenkost stlaÄ?imo v to knjigo tudi zadnji trenutek, a teh malen-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA SEMIKANTA – Ĺ avrinka 2. ALEN VITASOVIĆ – Vrime je za doma poÄ?

3. BOOOM – Julija Klapa Semikanta, ki jo sestavljajo mladeniÄ?i, ki jih druĹži ljubezen do petja, v svoji novi skladbi opeva Ĺ avrinko, predano istrsko Ĺženo, ki doma podpira tri vogale hiĹĄe.

Avtorja glasbe sta Mitja BobiÄ? in Marko Hrvatin, pod besedilo pa se je podpisal Janko Sever. Videospot za skladbo so posneli v srediĹĄÄ?u idiliÄ?nega istrskega podeĹželja v Kubedu in vasi PodpeÄ?.

GLASBENE novice

Samantha Maya predstavlja svojo prvo ploĹĄÄ?o Venera Glasbenica Samantha Maya, ki je pred dobrimi tremi leti zmagala na glasbenem festivalu Slovenska nota, je objavila malo ploĹĄÄ?o (EP) z naslovom Venera. Izid ploĹĄÄ?e spremlja istoimenska skladba, ki je naslednica njene zadnje uspeĹĄnice Glas. Zadnji skladbi, Glas in Venera, je glasbenica ustvarila v sodelovanju s Kevinom Koradinom in Cliffordom Goilo in prav s to ekipo je priĹĄla do ideje o novem glasbenem projektu. Na ploĹĄÄ?i je sicer pet skladb, poleg omenjenih ĹĄe Dotik, Na drugi strani in Do neba. Videospot za novo skladbo Venera je bil posnet kar na ĹĄtirih lokacijah od Celja do italijanske meje, Samantha Maya pa ga je znova zaupala Maticu Gabrielu.

Nina PuĹĄlar predstavlja videospot za skladbo Ujemi ritem

Potem ko se je radijski singel Nine PuĹĄlar Ujemi ritem Ĺže prebil med najbolj predvajane skladbe v Sloveniji, je zdaj dobil ĹĄe svojo video podobo. Na to je bilo zaradi koronskih omejitev treba Ä?akati nekoliko dlje.

Med tuhtanjem, kako pesmi, prepojeni s soncem, toplino in pozitivno energijo, vseeno dati vizualno podobo, ki si jo zasluĹži, se je Nina spomnila popotovanja po Filipinih, kamor je odpotovala v zaÄ?etku leta, ko se je tam poroÄ?ila njena prijateljica. Posnetki s tega potovanja so zdaj nepriÄ?akovano postali kulisa novega videa. Nastali so brez scenarija, sproĹĄÄ?eno, in Ä?eprav tehniÄ?no niso popolni, so se zloĹžili v iskreno zgodbo, ki se odliÄ?no ujema s sproĹĄÄ?enimi vibracijami skladbe.

Taylor Swift lahko znova posname stare pesmi Kanadska pevka Taylor Swift lahko znova posname skladbe s svojih prvih petih albumov, za katere je pred Ä?asom izgubila avtorske pravice. Gre za albu-

me Taylor Swift, Fearless, Speak Now, Red in 1989, ki so jo pravzaprav izstrelili med zvezde. Avtorske pravice si je po pogodbi lastila njena nekdanja zaloĹžba Big Machine Records, ki jo je Taylor zapustila leta 2018. ZaloĹžbo je leta 2019 kupil Scooter Braun, menedĹžer Justina Bieberja, s katerim pevka ni bila v najboljĹĄih odnosih, in kazalo je, da bo za vedno ostala brez pravic do svojih starih skladb. Po letih borbe pa ji je zdaj koÄ?no uspelo priti do pogodbe, ki ji omogoÄ?a, da uresniÄ?i svojo dolgoletno Ĺželjo in pesmi s prvih albumov znova posname.

The Boss spet dosega rekorde Legendarni ameriĹĄki glasbenik Bruce Springsteen se je znova zapisal v zgodovino. Postal je prvi izvajalec, Ä?igar albumi so se v vsakem od zadnjih ĹĄestih desetletij zavihteli med peterico najboljĹĄih na Billboardovi lestvici. Njegov novi studijski album Letter to You pa je postal njegov Ĺže 21. album, ki se je uvrstil med deset najboljĹĄih na lestvici Billboard, in hkrati postal najbolje prodajani album tedna s kar 96 tisoÄ? prodanimi primerki. 71-letni pevec je po ĹĄtevilu prodanih kopij teko presegel tedenski uspeh albuma High Hopes, ki ga je izdal leta 2014. Izjemna glasbena pot Bruca Springsteena se je priÄ?ela leta 1975, ko se je ploĹĄÄ?a Born to Run zavihtela med najboljĹĄe tri albume tistega Ä?asa. V uspeĹĄni 45 let trajajoÄ?i karieri je

izdal kar dvajset nepozabnih studijskih albumov.

Petra Zore & Bomb Shell pripravili preseneÄ?enje

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL VIKEND - PreĹĄat sva ĹĄla 2 ANSAMBEL TOPLIĹ KA POMLAD - Ljubila sem 3 PRIFARSKI MUZIKANTI - Slovensko dekle 4 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - DrugaÄ?na in privlaÄ?na 5 ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 6 ANSAMBEL JARICA - Dedkov strah 7 ANSAMBEL STORĹ˝IÄŒ - Ti ne veĹĄ 8 ANSAMBEL VIĹ˝A - Sanje poletnih dni 9 DOLENJSKIH 5 - Zate 10 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko viharji zavrĹĄijo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Petra Zore in skupina Bomb Shell ne poÄ?ivajo. Pred dobrim mesecem so zakljuÄ?ili snemanje novih skladb, za katere pravijo, da bodo malce drugaÄ?ne od predhodnih. Ĺ e preden pa bodo predstavili svoj novi material, so se lotili drugaÄ?nega izziva.

Ob prvi obletnici izdaje skladbe Lublana so skladbo preoblikovali v akustiÄ?no verzijo in na koncu poskrbeli ĹĄe za eno preseneÄ?enje. Dodali so spremljavo kitare, tako da nekaj zadnjih

MO3MO Marko in MatjaĹž Ogrin iz zasedbe LeteÄ?i potepuhi imata novo skupino MO3MO, ki predstavlja prvo pesem Pametni prijatelj. Ta vedro naÄ?in spodbuja tudi k razmisleku o svoji odvisnosti uporabe "pametne" tehnologije.

ORLEK Zasedba Orlek je s pesmijo Ko se vino veÄ? ne toÄ?i ponudila himno za letoĹĄnje martinovo. Pesem je priĹĄla med ljudi ob prazniku vina, Ä?eprav ni bila miĹĄljena za ta namen. Govori o trenutkih, ko ostanemo sami s sabo, in takĹĄna je tudi glasbena podlaga. Umirjena, zadrĹžana, a vendar polna optimizma Spremlja jo zabaven videospot, v katerem kot policist gostuje Miha Brajnik.

DAGI IN LUKA refrenov skladbe lahko prav vsak zapoje z njimi. Dosedanji odziv na akustiÄ?no verzijo Lublane je odliÄ?en, Petrin nabiralnik na socialnih omreĹžjih pa je Ĺže prejel nekaj videov oboĹževalcev, ki so se doma posneli ob prepevanju zadnjih refrenov

AnĹže Langus Petrović – Dagi in Luka SeĹĄek sta prijatelja, ki ju druĹži Ĺže veÄ? razliÄ?nih glasbenih sodelovanj. Spoznala sta se pri muzikalu, Luka je v Dagijevi skladbe odpel spremljevalne vokale, duet pa je bil

dolgo njuna Ĺželja. Zdaj se jima je uresniÄ?ila v skladbi Jasno je nebo, ki jo je napisal Dagi in bo kmalu izĹĄla tudi na njegovem albumu.

TOMOS PrejĹĄnjo sredo je izĹĄel novi singel VeÄ? energije simpatiÄ?nega Primorca Tomosa, ki se je poleti predstavili s singlom Gruv za muv. Tokrat prinaĹĄa val pozitivne energije in refren, ob katerem se vam bo narisal nasmeh na obrazu. Videospot je posnela ekipa Production Lair, za reĹžijo pa je poskrbel Nejc LaĹĄÄ?ak, ki je reĹžiral veÄ?ino Tomosovih videospotov.

BIG FOOT MAMA Skupina Big Foot Mama bo nastopila v decembrski prazniÄ?ni izvedbi oddaje IzĹĄtekani, v kateri bo predstavila izbor najveÄ?jih uspeĹĄnic njihove 30-letne kariere v akustiÄ?ni izvedbi. Posnetek koncerta bodo Bigfooti v letu 2021 izdali tudi na nosilcu zvoka, skladbe pa predstavili na akustiÄ?ni koncertni turneji po Sloveniji.

Naš čas, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

12. novembra 2020

frkanje » Levo & desno «

Negativci Nič nam ne pomaga, če so nekateri ministri in drugi visoki »delavci« države pozitivni. Če so le korona pozitivni.

Vprašanja : odgovori

⏫

Takole sta nazdravila svetnika Andrej Kmetič in Jože Hribar (Big Joco). Čvek sicer ni opazil, da bi bila nad vodo kaj posebej navdušena. »Pa vseeno nazdraviva, da čim prej spodimo iz naših krajev tega neljubega gosta, ki nam krati naše družabno življenje,« se je tolažil Big Joco.

⏫

»Branka, si predstavljate, kakšen užitek bi bil, če bi vas lahko zdajle povabil na kavo?« je dejal dr. Franc Žerdin (velenjski svetnik), vodji urada za okolje in prostor mag. Branki Gradišnik. Že sama misel na to jo je tako razveselila, da se je veselo nasmejala, kar se zelo jasno vidi na njenih očeh. Je pa Čveku zaupala, da bo zelo vesela, če bo Franc vabilo ponovil, ko ga bo možno uresničiti.

Protest Nekatere pri nas je bilo strah, da bodo ZDA protestirale proti naši državi. Saj je (vsaj) en Slovenec »volil« za enega od njihovih predsedniških kandidatov.

Razgibavanje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Pred nekaj tedni so bile ulice v našem glavnem mestu zaprte, in sicer zato, ker je Amazon svoj letošnji božični oglas snemal prav v naši prestolnici. Snemali so ga na lokacijah v Trnovem, na Miklošičevi ulici in pri Stari elektrarni, pri projektu pa je sodelovala tudi slovenska produkcijska hiša Division. Ganljiv oglas z mlado balerino Tais Vino-

So podjetja, ki vso svojo ustvarjalnost in poslovno moč vlagajo v trajnostni razvoj. Eno takšnih je podjetje Go Carpisa, ki je pred kratkim na trgu predstavilo okolju prijazen kovček iz samo 30 recikliranih steklenic s certifikatom Carpisa Lab. Kot pravijo, je kovček trpežen in praktičen, primeren za oba spola in elegantno z a s n ova n .

Trd ij o š e , da zahvaljujoč popolnoma obloženi notranjosti, kovček zagotavlja tudi varen prevoz brez prask ali drugih poškodb med potovanjem. Njegova kolesa se vrtijo za 360 stopinj, na voljo pa je v dveh velikostih – majhni in pilotni – in vse to na osnovi reciklirane plastike.

lo v glavni vlogi so poimenovali The Show Must Go On, Amazon pa želi z njim sporočiti, da se bo »šov« kljub pandemiji nadaljeval. V njem Tais izberejo za glavno plesalko v predstavi, za katero pridno vadi, a je na koncu odpovedana zaradi koronavirusa. Njena družina nato s pomočjo izdelkov, ki se jih da naročiti prek Amazona, pripravi predstavo kar pred domačim blokom, občinstvo pa so sosedje na balkonih. »Naš oglas je navdihnil nepremagljiv človeški duh, ki se mu poklanjamo, hkrati pa moči lokalnih skupnosti, čemur smo bili to leto velikokrat priča,« je dejal kreativni direktor pri Amazonu Simon Morris.

Iz požara ga je rešil papagaj Avstralec Anton Nguyen je trdno spal, ko je v njegovem domačem Brisbanu izbruhnil požar, ki je zajel tudi njegovo dvonadstropno hišo. Njegov hišni ljubljenček papagaj Eric je zagnal vik in krik. Z divjim oglašanjem je prebudil Antona, ki je ob prebu-

Pri nas lahko valove koronavirusa štejemo po praznikih. Prvi val je bil za veliko noč, drugi za dan mrtvih, tretjega napovedujejo za božič in novo leto. Slednjemu bi se zelo radi odpovedali. Valu, ne prazniku.

V času, ko se nekaterim pri nas zdi, da je naša deželica močno osamljena, smo vendarle dobili velik obisk. V naš konček morja sta priplavala dva velikanska kita. Tako velika, da sta se komaj obrnila.

Nadzorni svet je v začetku novembra z mesta generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne razrešil Stojana Nikolića. »Upam, da bo odnesel s sabo tisto stekleno gajbico s SRF, ki jo je kazal na okrogli mizi v organizaciji Šaleškega eko gibanja v kulturnem domu v Šoštanju v začetku februarja,« je nekdo napisal v diskusijah po objavljeni razrešitvi. Katero gajbico? Morda tole? Odnese jo z lahkoto, toda kaj to spremeni?

Kovček iz recikliranih steklenic

Praznični valovi

Velik obisk

⏩

Amazon je letošnji božični oglas posnel v Ljubljani

O načrtovanem sosežigu »varnih« odpadkov je v naši dolini vse več vprašanj. Veliko več kot je za zdaj odgovorov. Vsaj takih, ki jih ljudje želijo slišati.

janju zavohal dim in takoj pograbil ptiča ter stekel po stopnicah proti izhodu.

Na prizorišče so prispeli gasilci, a so plameni segali že zelo visoko. Kot so povedali, bi v tistih trenutkih morebitne ujete v požaru težko rešili. Da je bil požar resen, priča tudi dejstvo, da so ga več kot eno uro gasile kar štiri ekipe gasilcev. Po dogodku je bil Anton še poseben hvaležen svojemu papagaju. Pravi, da mu je s tem, ko ga je klical po imenu, še preden so detektorji zaznali dim, brez dvoma rešil življenje.

Ob napadu na Dunaju je orkester igral naprej Po nedavnem terorističnem napadu v prestolnici Avstrije, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, je prišla na dan tudi vest o takratnem dogajanju v dunajski operi. V razprodani dvorani je bilo

tisti večer – večer pred ustavitvijo javnega življenja v Avstriji zaradi drugega vala okužb s koronavirusom – tisoč ljudi, ki so si želeli ogledati operi Cavalleria Rusticana in Pagliacci. Med uživanjem v glasbi so organizatorji prejeli obvestilo o napadu in navodilo policije, da zaradi varnosti nihče ne sme zapustiti stavbe. »Razmišljali smo, ali naj prekinemo predstavo. Potem pa smo se odločili, da to nima smisla. Če ljudje tako in tako ne smejo oditi, zakaj bi predčasno končali,« so pojasnili. Dokončali so oba nastopa, nastopajoči so se ob aplavzu še dvakrat vrnili na oder. Šele zatem je pred zbrane stopil tudi direktor opere in pojasnil, da se je v mestu zgodil teroristični napad. Obiskovalcem je razložil, da so zaklenili vsa vrata in da pa bodo storili vse, da jim bo čim bolj udobno. Zbrani so ostali mirni; nekateri so se odpravili po osvežitev, drugi pa obsedeli na svojih mestih. Okoli enajste ure zvečer so se na oder spontano vrnili štirje glasbeniki iz orkestra in za tiste, ki so ostali v dvorani, zaigrali Haydnov Kaiserquartett.

Stara šola se je sama sprehodila do nove Tudi na Kitajskem se zgodi, da se zdi kakšna lokacija tako mamljiva za izgradnjo trgovskega centra, da je treba storiti vse, da se namen udejanji – tudi če je napoti kakšna stavba. V Šanghaju je na lokaciji, kjer nameravajo zgraditi trgovski center, stala osnovna šola nenavadne oblike z zgodovinsko vrednostjo. Kitajski inženirji so sklenili, da je ne bodo porušili, temveč da jo je treba prestaviti. Običajno se pri tovr-

Ponekod so starejše iz domov prestavili v telovadnice ali športne dvorane. Ne zato, da se bodo bolj razgibali – da bi bili lahko bolj mirni.

Padli za pešce!

Ob tem, ko se nekateri veselijo novega pločnika v Šaleku, drugi tudi v tem primeru opozarjajo na padle žrtve. Spet so padla drevesa! Celo obljuba, da bodo posadili dvakrat več novih, vseh ne potolaži.

Vzrok za napad Nekateri v mestu čakajo, kdaj se bodo kje po državi spet pojavili kritiki, ker v Velenju »poveličujejo« rdečo preteklost. V Pesju namreč prenavljajo Partizansko cesto.

V krču Zaradi nesrečnega virusa je gospodarstvo v večini držav v krču. A krč je za razmere, v kakršnih smo, še kar mila bolezenska težava.

Kdaj ta prave

stnih premikih objektov stavbo razdeli na več delov in na novi lokaciji ponovno sestavi, inženirji na Kitajskem pa so ubrali povsem drugačno pot: stavba se je do novega mesta sprehodila kar sama. 85 let staro stavbo je bilo treba premakniti za 60 metrov, projekta pa so se inženirji lotili z uporabo 200 hidravličnih robotskih nog, ki so 7000 ton težko poslopje v 18 dneh usklajeno premaknile k cilju. Okoliški prebivalci, ki so spremljali »selitev«, so dejali, da česa podobnega še nikoli niso videli.

Saj je dobro, da v tem času krize občasno le pride do kakšnih »olajšav« – a dokler ne bodo odprte gostilne, smo še v krizi.

Kislo slavje Nekateri so svetega Martina že proslavili, nekateri ga bodo v soboto. A letos se ob tem Martinovem slavju mnogi držijo bolj kislo. Ne zaradi vina, to je tudi letos sladko – zaradi virusa.

Majhna »daljava« Slovenija je majhna. A ne tako majhna, da v njej ne bi vse več ljudi delalo in se učilo na daljavo.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 13

SreÄ?anje z medicinsko sestro v akutni ambulanti

Velenje – Medicinske sestre so v zdravstvu nepogreťljive, pa kljub temu velikokrat spregledane in podcenjene. V kriznih razmerah, kakrťna je epidemija, pa so tudi preobremenjene.

Vida KolĹĄek je srednja medicinska sestra oziroma tehnik zdravstvene nege. V Zdravstvenem domu Velenje je zaposlena deset let. Svoje poslanstvo – kajti delo medicinske sestre ni sluĹžba, ampak poslanstvo – je zaÄ?ela v laboratoriju, potem pa kot ÂťleteÄ?a sestraÂŤ nadaljevala v ambulantah sploĹĄne medicine, ginekoloĹĄki in psihiatriÄ?ni ambulanti. Od letoĹĄnjega julija je eden tistih predanih zdravstvenih delavcev, ki so v boju proti koronavirusu med najbolj izpostavljenimi. Dobesedno v prvih bojnih linijah.

Vida KolĹĄek: ÂťVelikokrat sem se spraĹĄevala, kaj bo, Ä?e se v sluĹžbi okuĹžim.

Kdo od mojih bo potegnil kratko?

ÄŒasa za malico in straniĹĄÄ?e ni bilo

Vida je bila v ambulanti sama za pomoÄ? pri jemanju brisov, za administracijo ‌ Zjutraj, v Ä?asu jemanja brisov, ki v Velenju potekajo po sistemu Âťdrive inÂŤ, je najprej v popolni Âťbojni opremiÂŤ tekala od enega avtomobila do drugega. ÂťOd testirancev je treba

Sedaj je bolje. V ambulanti sta dopoldan dve medicinski sestri in zdravnik. Ena je za administracijo (telefon, spletna poĹĄta, naroÄ?ilo testirancev ...), druga za

Vida KolĹĄek: ÂťDoma sem samo ĹĄe prespala. DomaÄ?i se me sploh niso upali vpraĹĄati, kako sem.ÂŤ

najprej vzeti podatke, si jih pripraviti za dva avtomobila naprej. ÄŒe si koga sluÄ?ajno prejĹĄnji dan zgreĹĄil in bris ni bil pripravljen, ga je bilo treba pripraviti,ÂŤ mi pripoveduje. Usmerjala je promet na mesto testiranja, tistim, ki so potrebovali kakĹĄno potrdilo ali

â?ą

V loÄ?enih prostorih (infekcijskem boksu) izvajajo preglede za akutna obolenja oziroma poslabĹĄanja zdravstvenega stanja pri covid pozitivnih pacientih.

izvid, dajala informacije tudi o tem. ÂťPotem sem konÄ?no lahko v miru sedla za raÄ?unalnik in zaÄ?ela administrativna dela, vnaĹĄanje opravljenih storitev za dnevne testirance. Vmes je zvonil telefon in sprejemanje naroÄ?il za testiranja naslednji dan, pregledovanje naroÄ?il po e-poĹĄti ‌ ÄŒasa za malico in straniĹĄÄ?e ni bilo. Vsaka minuta je bila pomembna, da je

Medicinske sestre jemljejo brise testirancem v avtomobilu; obleÄ?ene so v osebno varovalno opremo.

Priprava testiranja: • sprejem naroÄ?ila za testiranje (IOZ, spletna poĹĄta, telefon akutne ambulante), • obveĹĄÄ?anje testirancev o datumu in uri odvzema, • vnaĹĄanje podatkov v raÄ?unalnik in v Ä?akalnico na dan testiranja, • tiskanje napotnic za mikrobioloĹĄki laboratorij Celje, • pisanje nalepk za brise (ime, priimek, datum rojstva), • obveĹĄÄ?anje testirancev o datumu in uri odvzema, • pakiranje brisov in napotnic v posebne vreÄ?ke za transport, • priprava osebne varovalne opreme za izvajalce testiranja, • priprava delovnega prostora na mestu testiranja (razkuĹževalnik vizirjev, rokavice, razkuĹžilo za roke, transportne torbe ‌), • organizacija redarske sluĹžbe, • organizacija prevoza za dostavo brisov v mikrobioloĹĄki laboratorij v Celje, • predhodno javljanje v Celje, koliko testirancev bo na dan testiranja, • na dan testiranja ponovno vnaĹĄanje in zakljuÄ?evanje obiskov. bilo vse opravljeno pravoÄ?asno.

Okoli poldneva jo je zaÄ?elo skrbeti

Delo se je nadaljevalo s pregledi v infekcijskem boksu, kjer je nudila asistenco zdravniku. En pregled je trajal 20 minut, sledil je ĹĄe eden. ÄŒe je bila pri kom potrebna hospitalizacija, mu je bilo treba urediti prevoz, odnesti v la-

Brise jemljejo v avtomobilu V akutni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje od ponedeljka do petka med 7.30 in 8. uro izvajajo testiranja za predĹĄolsko in ĹĄolsko populacijo, med 8. in 9.30. za odrasle.

Testiranje potka po metodi Âťdrive inÂŤ: testiranci ne prihajajo v prostore zdravstvenega doma, ampak jim bris odvzamejo kar v avtu.

Testiranje izvajajo tri diplomirane medicinske sestre. ObleÄ?ene so v osebno varovalno opremo (skafander, maska, vizir, nitrilne rokavice, latex rokavice, stopalke). Pristopijo do vsakega avtomobila, testiranca povpraĹĄajo za ime in priimek ter rojstne podatke, da lahko poiĹĄÄ?ejo njegov bris. Potem vsakega ĹĄe enkrat, preden odvzamejo vzorec, vpraĹĄajo po imenu, priimku in datumu rojstva, da preverijo, Ä?e je bris pravi.

stvo odraslih in ga bodo oni nesli tja? DomaÄ?i si me sploh niso upali veÄ? vpraĹĄati, kako sem, kako je v sluĹžbi, je kaj novega ‌ Ĺ˝e na mojem obrazu in po moji hoji so vse vedeli.ÂŤ Po treh urah, prebitih doma, se je odpravila nazaj v sluĹžbo, da je do 21., vÄ?asih tudi 22. ure urejala administracijo, ki ji je ostala. ÂťDoma sem samo ĹĄe prespala.ÂŤ Naslednji dan pa ista zgodba.

Tako je trajalo en mesec. Potem ni veÄ? mogla. PsihiÄ?no je bila uniÄ?ena. Prosila je za dodatno pomoÄ? v akutni ambulanti. ÂťHvalabogu mi je bila odobrena.ÂŤ

Zdaj, ko ni veÄ? sama, je bolje

Prva dva meseca brez veÄ?jih stresov

Kot stalna medicinska sestra je zaposlena v akutni (covid) ambulanti. To so v Velenju uvedli marca, v prvem valu epidemije.

V njej so se diplomirane medicinske sestre in zdravniki vsak dan menjali. Pred drugim valom, v novi realnosti, ob vse veÄ? izraĹženih simptomih in znakih okuĹžbe, so se organizirali drugaÄ?e.

Od 1. julija sta v akutni ambulanti ves Ä?as prisotna stalna medicinska sestra in zdravnik, ki je bil na razporedu.

In Vida je v njej stalna medicinska sestra. ÂťPrva dva meseca je moje delo v akutni ambulanti potekalo brez veÄ?jih stresov. Testiranj in pregledov ni bilo veliko, okoli 25 dnevno. Na delo sem prihajala – tako kot celo obdobje pred tem – z velikim veseljem,ÂŤ mi je pripovedovala 29-letnica iz AndraĹža nad Polzelo. Potem ko je priĹĄel drugi val, pa se je vse spremenilo. Postavilo na glavo.

Ljudje so zaÄ?eli pritiskati na to ambulanto, podjetja so masovno zaÄ?ela poĹĄiljati svoje zaposlene na testiranja. Na dan jih je priĹĄlo 150, 200, tudi veÄ?.

13

REPORTAŽA

12. novembra 2020

boratorij material ... Ura je bila okoli poldneva in takrat jo je obiÄ?ajno Ĺže zaÄ?elo skrbeti, kako bo z administracijo. Spet je sedla za raÄ?unalnik, obveĹĄÄ?ala testirance o datumu in uri odvzema brisa, pakirala brise in napotnice v posebne vreÄ?ke za transport in pazila, da koga ne zgreĹĄi ‌ ÂťKo je bila ura 13.45, administracije testirancev tistega dne pa ĹĄe vedno nisem imela urejene, me je zaÄ?e-

la boleti glava. SpraĹĄevati sem se zaÄ?ela, kaj zdaj? Naj podaljĹĄam?

Naj grem domov in se potem vrnem, da vse uredim?ÂŤ

Po enem mesecu ni veÄ? zmogla

Velikokrat se je odloÄ?ila za drugo moĹžnost. A doma je bila nervozna, nejevoljna, premlevala je, ali ni morda Ä?esa pozabila, spregledala ... Temu se je obiÄ?ajno pridruĹžil ĹĄe strah za domaÄ?e. ÂťVelikokrat sem se spraĹĄevala, kaj bo, Ä?e se v sluĹžbi okuĹžim.

Kdo od mojih – dedi, babi, ati, mami, sestra, svak, neÄ?akinja – bo potegnil kratko? Kaj bo, Ä?e se bo virus od mene prenesel na moje tri, ki delajo v domu za var-

â?ą

Medicinske sestre so v zdravstvu nepogreĹĄljive, a so velikokrat spregledane in podcenjene.

pripravo brisov za naslednji dan in pomoÄ? zdravniku v boksu.

Ob koncu pogovora vidim, da bi rada povedala ĹĄe nekaj. RazmiĹĄlja, iĹĄÄ?e besede. Potem pa poÄ?asi, kot bi govorila sama sebi, reÄ?e: ÂťJa, dokler si tega sam ne izkusiĹĄ, ne moreĹĄ vedeti, Ä?ez kakĹĄne psihiÄ?ne napore gremo.

Zato lepo prosimo za strpnost in razumevanje. Res se trudimo po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Pa ne samo mi, ki delamo v akutni ambulanti, ampak vsi, ki delamo v Zdravstvenem domu Velenje.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Za akutna obolenja izvajajo preglede v infekcijskem boksu Pri pregledih v infekcijskem boksu sta prisotna diplomirana medicinska sestra in zdravnik. V Velenju imajo na voljo dva boksa. Eden je za dokazane covid pozitivne paciente, eden pa za paciente, ki imajo izraĹžene znake covida, nimajo pa pozitivnega brisa. Preglede v boksih zaÄ?nejo ob 7.30, paciente pa naroÄ?ajo na 20 do 30 minut. Med vsakim pregledom infekcijski boks temeljito prezraÄ?ijo. Izvajalci so pri pregledih covid pozitivnih v skafandrih, med pregledi ostalih pacientov pa se za vsak pregled đ&#x;”˛ mkp obleÄ?ejo v novo osebno varovalno opremo.

Na pomoÄ? priskoÄ?ilo 15 bolniÄ?arjev RK V zaÄ?etku tedna je pred urgentnim centrom Celje glavna medicinska sestra SploĹĄne bolniĹĄnice Celje, mag. Darja Plank, sprejela 15 prostovoljcev, bolniÄ?arjev RdeÄ?ega kriĹža Slovenije, ki jim bodo v prihodnjih dneh priskoÄ?ili na pomoÄ?

Foto: JoĹže Miklavc

Jemanje vzorca poteka tako, da gredo s palÄ?ko Ä?ez nos globoko v eno nosnico, v drugo pa samo povrĹĄinsko. Po opravljenem odvzemu dajo vzorec nazaj v vreÄ?ko, vreÄ?ko pa v transportno torbo. Po zakljuÄ?ku testiranja transportno torbo z

brisi predajo organiziranemu prevozniku, ta pa jo pelje v mikrobioloĹĄki laboratorij v Celje.

Izvidi so konÄ?ani v 48 urah.

Tiste (in samo tiste) paciente, ki imajo pozitiven bris na SARS-CoV-2, o tem obvestijo. đ&#x;”˛

mkp

Celje – Prostovoljci prihajajo z ObmoÄ?nih zdruĹženj RKS celjske regije, in sicer iz Celja, Slovenskih Konjic, Ĺ marje pri JelĹĄah, Ĺ entjurja pri Celju in Ĺ˝alca, ni pa med njimi bolniÄ?arjev iz Velenja in Mozirja. Na velenjskem obmoÄ?nem zdruĹženju RK so pojasnili, da v okviru zdruĹženja delujejo tri ekipe s po 6 Ä?lani, na pomoÄ? celjski bolniĹĄnici pa ne more nihÄ?e med njimi zaradi sluĹžbenih obveznosti. Predvsem bolniÄ?arji so tudi Ä?lani gasilskih druĹĄtev z doloÄ?enimi nalogami. ÄŒlane ekip prve pomoÄ?i Rde-

Ä?ega kriĹža Slovenije druĹžijo vrednote, kot so solidarnost, Ä?lovekoljubnost, pripravljenost za reĹĄevanje vsakega Ĺživljenja brez diskriminacije, in te so jih vodile tudi v odloÄ?itvi, da priskoÄ?ijo na pomoÄ? zaposlenim v celjski bolniĹĄnici. V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so povedali, da so njihove pomoÄ?i zelo veseli, saj se vsak dan sreÄ?ujejo s precejĹĄnjim pomanjkanjem kadra na vseh podroÄ?jih dela. Po prihodu so zanje pripravili kratko izobraĹževanje o uporabi osebne varovale opreme in drugih postopkih, nato pa

jih bodo vkljuÄ?ili v delo bolniĹĄnice. Pomagali bodo predvsem pri oskrbi oddelkov s covid pacienti, ki jih imajo na veÄ? lokacijah po bolniĹĄnici. đ&#x;”˛

tp

radio velenje com

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? bomo tudi letos po vsem svetu zaznamovali tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra. Slogan letoĹĄnjih aktivnosti je: Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preĹživelim in ukrepajmo za boljĹĄo zdravstveno oskrbo ponesreÄ?encev. V letoĹĄnjem letu, ki je ob ukrepih vlade RS za zajezitev ĹĄirjenja okuĹžb s koronavirusom nekoliko drugaÄ?no, bodo ĹĄtevilne aktivnosti po ĹĄolah, vrtcih, lokalnih skupnostih in drĹžavnih organih organizirane bolj virtualno, sporoÄ?ajo koordinatorji aktivnosti Zavod Varna pot.

MED VAMI

12. novembra 2020

Invalidi polagajo na srce : ÂťBodite kot udeleĹženci v prometu – varni in odgovorni.ÂŤ Zavod Vozim je v dvanajstih letih delovanja o pomenu varne in odgovorne voĹžnje ozavestil Ĺže veÄ? kot devetdeset tisoÄ? mladostnikov – Predavanja ponesreÄ?encev se mladih dotaknejo, saj gre za osebne izpovedi – V ruralnih okoljih je moĹžnost za nastanek prometne nesreÄ?e pod vplivom alkohola kar dvakrat veÄ?ja kot v urbanih okoljih

Zgodbe poĹĄkodovancev je laĹžje sliĹĄati kot povedati

TjaĹĄa TurnĹĄek, vodja projektov Zavoda Vozim, razloĹži komu ĹĄe posebej v zavodu namenjajo svojo pozornost. ÂťVozim, zavod za inovativno izobraĹževanje, zdruĹžuje poĹĄkodovance v prometnih in drugih nesreÄ?ah, ki so utrpeli poĹĄkodbo hrbtenjaÄ?e in tako pristali na voziÄ?ku. Delujemo Ĺže dvanajsto leto, naĹĄe zaÄ?etke pa predstavljajo preventivne prometne delavnice Še vedno vozim – vendar ne hodimÂŤ, ki jih ĹĄe danes po srednjih in osnovnih ĹĄolah po vsej Sloveniji izvajajo poĹĄkodovanci v prometnih nesreÄ?ah. To so zgodbe, ki jih je bolje sliĹĄati kot povedati in skupaj se zavzemamo za to, da zgodba naĹĄih ambasadorjev ne bi postala zgodba koga od mladih. Do sedaj smo o pomenu varne in odgovorne voĹžnje ozavestili Ĺže veÄ? kot 90.000 mladostnikov. Poleg omenjenih delavnic je Zavod Vozim osredotoÄ?en na izvedbo uÄ?inkovitih socialno marketinĹĄkih kampanj, za katere smo v zadnjih letih prejeli veÄ? strokovnih nagrad. Med njimi je vsekakor potrebno izpostaviti iniciativo za manj voĹženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v piĹžamah, ki je prejemnica nagrade Evropske komisije za uÄ?inkovito prakso na podroÄ?ju vzgoje za prometno varnost. Iniciativa se loteva problematike voĹžnje pod vplivom alkohola, predvsem v ruralnih okoljih, kjer je moĹžnost za nastanek prometne nesreÄ?e

TjaĹĄa TurnĹĄek: ÂťVsi poudarjajo pomembnost takĹĄnih predavanj.

Mladih se dotaknejo, sploh ker ne gre za golo navajanje statistike, ampak so delavnice moÄ?no podprte z osebno izpovedjo in podajo konkreten vpogled v to, kaj lahko prinese trenutek nespameti na cesti. Delavnice redno evalviramo in analize kaĹžejo potrebo po tovrstnih vsebinah v ĹĄolah. So zelo visoko ocenjene, polega tega pa dokazano uÄ?inkovito vplivajo na varno vedenje voznikov.ÂŤ

pod vplivom alkohola kar dvakrat veÄ?ja. Celostni preventivni model smo do sedaj izvedli Ĺže v desetih obÄ?inah. Dotikamo se tudi trajnostne mobilnosti, pri kateri mlade na delavnicah ozaveĹĄÄ?amo o alternativnih moĹžnostih ÂťzelenegaÂŤ prevoza kot tudi tematik, povezanih z diskriminacijo razliÄ?nih ranljivih ciljnih skupin. KljuÄ?no je, da v izvedbo svojih aktivnosti vkljuÄ?ujemo invalide, s Ä?imer jim omogoÄ?amo socialno integracijo, vkljuÄ?evanje v druĹžbo in pridobitev kompetenc v prometni varnosti in mladinskem delu, nudimo pa jim tudi psihosocialno podporo,ÂŤ je v uvodu o namenu zavoda dejala TurnĹĄkova, ki posebej izpostavi pomen aktivnosti, ki jih sooblikujejo in izvajajo invalidi, poĹĄko-

dovani v prometnih in drugih nesreÄ?ah in jim je skupno to, da so utrpeli poĹĄkodbo hrbtenjaÄ?e in tako pristali na voziÄ?ku.

Integracija, socialno vkljuÄ?evanje in pridobivanje kompetenc

Invalide vkljuÄ?ujejo v izvajanje aktivnosti predvsem s ciljno publiko mladih, s Ä?imer jim je s pripovedovanjem njihovih zgodb omogoÄ?ena integracija, socialno vkljuÄ?evanje in pridobivanje kompetenc na razliÄ?nih podroÄ?jih – v javnem nastopanju, retoriki, prometni varnosti, mladinskem delu ipd. Tako gre praktiÄ?no za dvostranski proces – ambasadorji predajo mladim informacije o nevarnostih neodgovorne voĹžnje, ozavestijo jih o

Žiga Breznik: Ljudje smo socialna bitja, bitja druŞbe in odnosov, je pa od posameznika odvisno, kako Şivi, ne glede na to, ali je invalid ali ne.

OpaĹžam tudi, da pripovedovanje zgodb mladim veliko pomeni, saj so moÄ?ne, podprte z osebnimi izkuĹĄnjami. Ne govorim o statistiki, temveÄ? o tem, kako Ĺživeti Ĺživljenje na voziÄ?ku, kako telo vzpostaviti v normalo.

Ker moĹžgani ne Ä?utijo boleÄ?ine, Ä?lovek potrebuje ogromno vaje, da se nauÄ?i posluĹĄati svoje telo. To je najteĹžje, uÄ?enje pa traja leta.ÂŤ

najpogostejĹĄih vzrokih za prometne nesreÄ?e ter poloĹžijo na srce, naj bodo kot udeleĹženci v prometu varni in odgovorni do sebe in drugih. Tako ustvarjajo varno voĹžnjo kot vrednoto. Mladi tako pridobijo znanja in veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost o problematiki, pripovedovanje zgodb pa njihovim ambasadorjem pomaga za veÄ?jo vkljuÄ?enost v socialno Ĺživljenje in integracijo, kot tudi pri sooÄ?anju s travmo. TjaĹĄa TurnĹĄek o vkljuÄ?enosti invalidov po razliÄ?nih nesreÄ?ah ĹĄe doda, da zanje vsakoletno pripravljajo usposabljanja za ĹĄe boljĹĄe in uÄ?inkovitejĹĄe izvajanje delavnic. ÂťTe potekajo ob podpori avdio-vizualnega materiala, podprte pa so z metodami mladinskega dela, pri katerem mlade aktivno vkljuÄ?ujemo

v sam proces. V Ä?asu zaprtja ĹĄol jih naĹĄi Ä?lani izvajajo tudi v on-line obliki. Septembra in oktobra so jih tako izvedli kar petdeset za 2294 mladih, od tega devet v on-line okolju. Sodelujemo z lokalnimi DruĹĄtvi paraplegikov, pri katerih Âťnove Ä?laneÂŤ ob njihovem zanimanju vkljuÄ?imo v aktivnosti. Torej z njimi sooblikujemo delavnice in jih opremimo s potrebnimi znanji za delo z mladimi,ÂŤ poudari vodja projektov Zavoda Vozim TjaĹĄa TurnĹĄek, ki ĹĄe pove, da so odzivi mladih in tudi uÄ?iteljev zelo pozitivni.

V trenutkih, ko se podira svet, reĹĄuj, kar ti daje Ĺživljenje

je voziÄ?kar Ĺže ĹĄestindvajset let zaradi prometne nesreÄ?e, ki se mu je zgodila pri dvajsetih letih, ko se je vanj zaletel mladi voznik s teden dni starim vozniĹĄkim izpitom. Zaradi nepripasanosti z varnostim pasom je zletel skozi stransko okno avtomobila in si pri tem poleg drugih notranjih organov poĹĄkodoval tudi hrbtenjaÄ?o. Kako najti nov smisel Ĺživljenja, me zanima? ÂťZame ni bilo teĹžko, seveda sem bil na zaÄ?etku v ĹĄoku, opaĹžam pa, da takrat mnogo ljudi pade v depresijo. Veliko mi je dalo zdravljenje v SoÄ?i, kjer sem spoznal, da moram gledati samo naprej in Ĺživeti brez obĹžalovanja. Gledati nazaj in se spraĹĄevati, kaj bi bilo, Ä?e bi bilo, je sila nehvaleĹžno.

Rekel sem si: ÂťReĹĄuj, kar ti daje Ĺživljenje.ÂŤ Vse pa je odvisno od posameznika, njegovega znaÄ?aja in osebnosti, tudi Ĺživljenjskega standarda, druĹžine itd. Za aktivno vraÄ?anje v Ĺživljenje potrebujeĹĄ ĹĄportne rekvizite, ki niso poceni. Ker invalidi nimajo moÄ?ne denarne podpore, vsem ni najlaĹžje. Npr. cena voziÄ?ka je okrog ĹĄtiri tisoÄ? evrov, novega potrebujeĹĄ pribliĹžno vsakih pet let. Danes lahko reÄ?em (Ä?eprav se Ä?udno sliĹĄi), da ne vem, kako bi se brez te teĹžke Ĺživljenjske preizkuĹĄnje odvilo moje Ĺživljenje,ÂŤ o svoji zgodbi iskreno spregovori Ĺ˝iga Breznik, ki je danes zadovoljen, saj Ĺživi aktivno Ĺživljenje. Življenje z ÂťnormalnimiÂŤ te prisili v normalo in skuĹĄaĹĄ drĹžati korak z njimi. ÄŒe imaĹĄ podporo bliĹžnjih, druĹžine, prijateljev, je seveda veliko laĹžje poiskati smisel v Ĺživljenju. Zaradi tega sem hvaleĹžen, ker sem znal in zmogel.

MogoÄ?e mi je pri tem pomagalo to, da sem od ĹĄestega leta treniral smuÄ?anje, kar sedemnajst let.

Zdaj kolesarim, letos sem prevozil ĹĄtiri tisoÄ? kilometrov, veÄ?krat sem bil tudi na paraolimpijskih igrah. Tudi v Ä?asu korona krize vseskozi brcam, telovadim in predavam, da se mi ne zmeĹĄa,ÂŤ ĹĄe o Ä?asu, ki omejuje bliĹžino in druĹženja zaradi varnosti sklene Ĺ˝iga Breznik. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Svojo zgodbo je za NaĹĄ Ä?as predstavil tudi Ĺ˝iga Breznik, ki

Pred svetovnim dnevom straniĹĄÄ?

Kako so javna straniĹĄÄ?a v mestni obÄ?ini Velenje dostopna v Ä?asu drugega vala epidemije?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Medtem ko so bila javna straniĹĄÄ?a v Ä?asu prvega vala epidemije – takrat je bilo tudi povsem ustavljeno javno Ĺživljenje – zaprta, ostajajo v Ä?asu drugega vala odprta. To je dobro vedeti, Ä?e 'vas bo pritisnilo'!

To se je prejĹĄnji teden zgodilo gospe po obisku Ĺživilske trgovine v nakupovalnem centru, kjer pa je lahko le mencala in obupovala pred zaklenjenimi vrati. Kam naj gre, me je vpraĹĄala. Napotila sem jo do najbliĹžjega javnega straniĹĄÄ?a. Kaj bi drugega? Podvomila

â?ą

Velja za iznajdbo, ki je reĹĄila veÄ? Ĺživljenj kot katerakoli druga v zgodovini Ä?loveĹĄtva.

je, da bo odprto ...

Zaradi nje in drugih, ki bi javno straniĹĄÄ?e potrebovali, smo se na Mestni obÄ?ini Velenje pozanimali, kako je z dostopnostjo do njih v drugem valu epidemije. Ta so bila (kot Ĺže omenjeno) v prvem,

ko je bilo praktiÄ?no ohromljeno celotno javno Ĺživljenje, zaprta.

Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je ĹĄest javnih straniĹĄÄ?.

StraniĹĄÄ?e pod Centrom Nova je med tednom odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure,

ob nedeljah je zaprto; na Avtobusnem postajaliĹĄÄ?u je med tednom odprto od 7. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 20. ure; v SonÄ?nem parku in pri Ĺ kalskem jezeru sta mobilna WC-ja odprta vsak dan od 8. do 20. ure; na Mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u je straniĹĄÄ?e odprto vsak dan od 7. do 18. ure; straniĹĄÄ?e

â?ą

Dostop do straniĹĄÄ? je Ä?lovekova pravica.

pri Zdravstvenem domu Velenje, ki je obiÄ?ajno odprto od 8. do 22. ure, pa so v Ä?asu epidemije Ä?as odprtja prilagodili policijski uri. Zapirajo ga ob 20.30. V vseh javnih straniĹĄÄ?ih so poleg drugih potrebnih stvari tudi razkuĹžila za roke, za kar skrbi kon-

V Velenju je odprtih vseh ĹĄest javnih straniĹĄÄ?.

cesionar. Ta redno skrbi tudi za to, da so oÄ?iĹĄÄ?ena in normalno vzdrĹževana.

Pred nami pa je 19. november, ki ga je organizacija World Toilet leta 2001 razglasila za svetovni dan straniĹĄÄ?. Vsako leto na ta dan Organizacija zdruĹženih narodov poudarja prizadevanja za izboljĹĄanje higienskih razmer po svetu in na to, da je dostop do

njih Ä?lovekova pravica. StraniĹĄÄ?e velja za iznajdbo, ki je reĹĄila veÄ? Ĺživljenj kot katerakoli druga v zgodovini Ä?loveĹĄtva. Urejene sanitarije namreÄ? zelo izboljĹĄajo higienske in poslediÄ?no tudi zdravstvene razmere, saj pomembno prispevajo k zmanjĹĄanju pojava ĹĄtevilnih kuĹžnih bolezni. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 15

DruĹĄtvo diabetikov Velenje je bilo ustanovljeno leta 1987 in zdruĹžuje ĹĄtiristo osemdeset Ä?lanov. Tudi mlade, Ä?eprav pogreĹĄajo njihovo veÄ?jo vkljuÄ?enost in izmenjavo mnenj, izkuĹĄenj in znanja s starejĹĄimi Ä?lani, ki bi se od mlajĹĄe generacije radi nauÄ?ili kaj novega in sodobnejĹĄega. V Ä?asu covida ĹĄe posebej uporabe sodobne tehnologije, ki postaja naĹĄa vsakdanja spremljevalka.

V druĹĄtvu stremijo k izvedbi aktivnosti in programov, ki omogoÄ?ajo Ä?lanom pridobiti Ä?im veÄ? izkuĹĄenj in znanja o zdravi prehrani, telesni aktivnosti, negi nog, stopal itd.

Sladkorni bolnik na preventivnem okrevanju

Predsednica druĹĄtva je Romana Praprotnik, ki vodi druĹĄtvo Ĺže vrsto let. Tudi sama se vsako leto udeleĹžuje delavnic in izobraĹževanj o sladkorni bolezni in negi nog doma in v svetu. Je tudi avtorica knjiĹžice ÂťKo boli do neba - Nevropatska boleÄ?inaÂŤ – vodnik za ljudi, ki se sreÄ?ujejo s teĹžko boleÄ?ino nog. O delovanju druĹĄtva pove: ÂťVeliko je aktivnosti in za vsakogar se najde nekaj. Veliko izobraĹžujemo, imamo preventivna okrevanja, na katerih skuĹĄamo zdruĹžiti Ä?lane in jim predstaviti, kaj sploh je pomembno za Ä?loveka, ki ima sladkorno bolezen. Resda so naĹĄa druĹženja v Ä?asu covida okrnjena in vse poteka po telefonu. ÄŒe se ljudje znajdejo v stiski, jim pomagamo.ÂŤ Da je neurejen krvni sladkor velik problem, ĹĄe posebej v tem Ä?asu, ugotavlja tudi Zveza druĹĄtev diabetikov Slovenije, ki bo 13. novembra ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pripravila spletni dogodek o tej temi.

Sladkorna bolezen je v porastu

Ne samo v druĹĄtvu, tudi po svetu ugotavljajo, da je bolezen v porastu. Ĺ e posebej naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2. Strokovnjaki so ocenili, da okrog dvesto tisoÄ?

15

MED VAMI

12. novembra 2020

Sladkorna bolezen ne boli, bolijo posledice Svetovni dan sladkorne bolezni zaznamujemo 14. novembra – Stavbe mnogih svetovnih prestolnic in mest v tem Ä?asu zasvetijo v modri barvi – V Sloveniji Ĺživi okrog dvesto tisoÄ? sladkornih bolnikov

Danes imam energije za izvoz ÂťStara sem bila enajst let. Iz ĹĄole sem prihajala zelo utrujena, hujĹĄala sem, veliko pila in spala. Ko pa se rana na roki dolgo ni zacelila, je bil to znak za preplah. Takrat se je Ĺživljenje obrnilo na glavo. Spomnim se, da sem zaÄ?ela z injekcijami, urejenost smo merili z urinskimi testi, kasneje sem dobila inzulinsko Ä?rpalko. Zdaj imam leto dni zaprto zanko in lahko reÄ?em, da se mi je Ĺživljenje spremenilo za tisoÄ? odstotkov.

Seveda je za sladkorne bolnike tipa 1 in tipa 2 zelo pomembno, da imajo urejeno Ĺživljenje, reden urnik prehranjevanja, saj so ta uravnavanja potrebna. ÄŒe npr. pojem rojstnodnevno torto, sem si nekoÄ? morala izraÄ?unati ogljikove hidrate in dodati toliko inzulina, kot je bilo potrebno. Zdaj to naredi Ä?rpalka. Zavedati se moramo, da je pomembno, kaj bomo naredili po tem, ko se pregreĹĄimo, in tega, da je v naĹĄem Ä?revesju sladkornih bolnikov Ĺživi v Sloveniji, tudi Ĺ aleĹĄka dolina ni izvzeta. Krizni Ä?asi, stres in sladkorna bolezen so lahko precej povezani. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 stres veÄ?inoma povzroÄ?i porast krvnega sladkorja.

Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 je reakcija meĹĄana. Stres v veÄ?ini primerov krvni sladkor zviĹĄa, pri nekaterih ljudeh pa ga lahko tudi zniĹža. ÂťKar smo v naĹĄem druĹĄtvu dosegli, je to, da so tudi sladkorni bolniki tipa 2 dobili pripomoÄ?ke za kontinuirano merjenje krvnega sladkorja, kar je zanje zelo pomembno, da vsak trenutek vedo, kolikĹĄen je

Zdravo Po konÄ?ani vojni smo postali vsi, mladi in stari, tovariĹĄi in tovariĹĄice. Pozdravljali smo ob vsakem Ä?asu z bolj ali manj glasnim zdravo. Vojne rane so bile hude, mnogi so izgubili svoje najdraĹžje.

Otroci smo se veseli, ker smo se znebili nemĹĄkih uÄ?iteljev, ki so nam ukradli slovensko besedo in bili vneti ponemÄ?evalci.

V domaÄ?em jeziku je spet potekal pouk v nekdanji stari velenjski grajski konjuĹĄnici, kjer so pouÄ?evali Ĺže v davnih avstroogrskih Ä?asih. Od devetih predvojnih uÄ?iteljev sta se vrnila samo dva, Franc MlinĹĄek in Mihael PlaĹž, primanjkljaj pa so postopoma zapolnili mladi uÄ?itelji teÄ?ajniki. Ĺ olski straniĹĄki prostor je bil z visoko leseno pregrado loÄ?en na deĹĄki in dekliĹĄki del. Fantje so lulali v Ä?rno prevleÄ?eno steno in imeli za veliko potrebo en ĹĄtrbunk, kot so pravili lesenemu straniĹĄÄ?u, na dekliĹĄki strani pa je bilo na voljo veÄ? ĹĄtrbunkov. UÄ?itelji niso imeli svojega straniĹĄÄ?a in so, da se ne bi sreÄ?evali z uÄ?enci, hodili opravljat potrebo med poukom. StraniĹĄÄ?ne diĹĄave so bile vseskozi prisotne, saj takrat v Velenju ni bilo vodovoda in je ĹĄola za svoje potrebe zajemala vodo iz bliĹžnjega ĹĄolskega ĹĄtepiha.

Romana Praprotnik dokazuje, da je z vztrajnostjo, dobro voljo in ohranjanjem motivacije mogoÄ?e Ä?isto vse.

sedemdeset odstotkov imunskega sistema in da imamo okrog dva kilograma bakterij.

Katere prevladujejo, je odvisno tudi od te-

nivo krvnega sladkorja. Simbol sladkornih bolnikov je moder krog, ki povezuje ves svet in ponazarja podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjene v prepreÄ?evanje in zdravljenje sladkorne bolezni. V tem Ä?asu v modri svetlobi zaĹžarijo ĹĄtevilne stavbe po svetu, s Ä?emer pokaĹžemo nase, da nas je veliko, da lahko stopimo skupaj in se borimo za svoje pravice.

Leta 2005 smo Velenjski grad kar za nekaj Ä?asa v dogovoru s takratnim direktorjem Damjanom KljajiÄ?em oblekli v modro.

Tudi letos si Ĺželimo, da bi se kakĹĄen kulturni objekt vsaj 14. no-

Nekega dne sta TonÄ?ek in Lojzek zamujala k pouku, ko zasliĹĄita na oni strani pregraje nenavadne glasove. Premamila ju je radovednost in v naglici je TonÄ?ek postavil Lojzeku ravbarsko lojtro (to sta Ĺže poÄ?ela in ravnatelj jima je krepko navil uĹĄesa), ta se mu je povzpel na ramena, se z rokami oprijel vrha pregrade in preko pomolil glavo. Onkraj je zagledal svojo tovariĹĄico Vero, ki je sedela na ĹĄtrbunku in je imela oÄ?itno hude prebavne teĹžave. Ko sta se sreÄ?ala s pogledom, je Lojzek izbulil oÄ?i, vzelo mu je sapo, otrpnil je in komaj zajecljal spoĹĄtljivi zdravo.

Lojzek je bil slab uÄ?enec in je komaj napredoval v naslednji razred. Bil je nemiren duh, imel je dolg jezik in pogosto je motil pouk. Tudi zunaj razreda je marsikdaj katero uĹĄpiÄ?il, tako da ga je morala uÄ?iteljica pogosto kaznovati. Pela je vÄ?asih tudi ĹĄiba, ki je bila tisti Ä?as, tako je menila pedagoĹĄka stroka, uÄ?inkovit uÄ?iteljev vzgojni pripomoÄ?ek.

UÄ?iteljica Vera se je po razburljivem dogodku vedla, kakor da ga ni bilo. Semintja sta se z Lojzekom sreÄ?ala s pogledom in Lojzek je vselej povesil oÄ?i. Kar naenkrat ni bil veÄ? stari Lojzek. Minile so ga prestopniĹĄke muhe in postal je umirjen in prizadeven uÄ?enec. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

ga, kaj jemo in kako smo aktivni. Sama tudi v Ä?asu covida izvajam on-line treninge.

Pred leti sem imela hude teĹžave s Ä?revesjem in prebavo, danes imam energije za izvoz.

Ponosna sem tudi na to, da zadnje Ä?ase veliko predavam in predstavljam razliÄ?ne vidike sladkorne bolezni. ÄŒedalje aktivnejĹĄa sem na socialnih omreĹžjih, na katerih delim svoje izkuĹĄnje in odgovarjam na vpraĹĄanja.

Na enem zadnjih on-line predavanj v Ä?asu covida sem govorila o diabetiÄ?nem stopalu. Kot medicinska pedikerka vidim tudi precej nog ljudi, ki zaradi napaÄ?ne pedikure ostanejo brez kakĹĄnega prsta. Sladkorni bolniki bi se morali ĹĄe posebej zavedati, da sladkorna bolezen ne boli, da bolijo posledice. Negovane noge so osnova. Ko nastane diabetiÄ?na noga in ljudje zaÄ?no hoditi po svojih lastnih kosteh, je prepozno. Vendar se zgodba z amputiranim stopalom ali nogo ne zakljuÄ?i, ampak ĹĄele zaÄ?enja. Takrat pa ljudje lahko postanejo v napoto, ker je potrebna stalna nega, zato je takĹĄno stanje potrebno pravoÄ?asno prepreÄ?iti.ÂŤ

vembra oblekel v modro, kajti s tem poĹĄiljamo v svet in Kobenhavn sporoÄ?ilo, da nam je mar.

Tam vsako leto pripravijo svetovno razstavo objektov, obleÄ?enih v modro. Vse najveÄ?je svetovne prestolnice svoje znamenite

objekte osvetlijo v modro barvo.

In tako gre tudi naĹĄ glas naprej,ÂŤ spregovori o pandemiji 21. stoletja in druĹĄtvenih prizadevanjih Praprotnikova, ki tudi sama ves november veliko govori in osveĹĄÄ?a o sladkorni bolezni.

Sladkorni bolniki se ne smemo skrivati za sladkorno boleznijo

Romana Praprotnik je medicinska pedikerka, ki se je specializirala za pedikuro in nego nog pri bolnikih z diabetesom. Predava tudi na kongresih in sreÄ?anjih zdravnikov in medicinskih sester ter sodeluje z zvezo diabetikov Slovenije. RazloĹži, da je tudi sama Ĺže petintrideset let sladkorna bolnica, zato stiske ljudi precej Ä?uti, v tem Ä?asu ĹĄe posebej. S kakĹĄnimi teĹžavami se je sooÄ?ala sama? Žal mi je, da na zaÄ?etku nisem imela psihosocialne podpore, spodbude in strokovne pomoÄ?i, da bi se lahko pogovorila, saj se takrat v Ä?loveku poraja ogromno vpraĹĄanj. Zakaj ravno ti ... kje tiÄ?i vzrok bolezni ... Danes vem, da je veliko laĹže, Ä?e te spremlja tudi pozitivizem. Motnje, nihanje razpoloĹženja so izzivi, s katerimi se pogosto sreÄ?ujejo sladkorni bolniki. Zelo pomembno je uravnano razpoloĹženje, saj poslediÄ?no tudi svoj sladkor laĹžje drĹžimo v ravnovesju. Pomembno je, da nas spremlja zdrava pamet, da se zavedamo pomena zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in zdravega naÄ?ina prehranjevanja. Pomembna je tudi telesna aktivnost. Vsak sladkorni bolnik mora biti osveĹĄÄ?en in se mora zavedati, da tudi zanj veljajo sploĹĄna pravila zdravega in uravnoteĹženega prehranjevanja. OpaĹžam, da mnogi nimajo znanja. Potrebno se je posvetovati, kaj prebrati. ÄŒedalje veÄ? se osveĹĄÄ?a po socialnih omreĹžjih, na katerih dobimo precej informacij, le da je potrebno uporabljati preverljive kanale.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

VAROVANA PARKIRNA MESTA V CENTRU VELENJA

Potrebujete varovan parkirni prostor za svoje vozilo?

Nudimo vam moĹžnost varnega parkiranja v samem centru Velenja, v podzemni garaĹži Hotela Paka.

Najem parkirnega prostora je moĹžen za krajĹĄe (1 mesec), oziroma daljĹĄe Ä?asovno obdobje (12 mesecev oziroma po dogovoru).

INFORMACIJE: T: 03 898 0 700 | M: info@hotelpaka.com Gorenje Gos�nstvo d.o.o., Par�zanska cesta 12, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 16

16 Velenje, 7. november – Na redni letni skupĹĄÄ?ini Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba so Ä?lani pregledali aktivnosti minulega leta ter volili vodstvo in Ä?lane nadzorno-disciplinske komisije. Predsednik ostaja VelenjÄ?an JoĹĄt KodriÄ?, ĹĄtudent geografije, ki je prevzel drugi mandat. Njegovo ekipo pa sestavljajo podpredsednica in vodja odbora za odnose z javnostjo UrĹĄika HoleĹĄek, vodja odbora za kulturo in zabavni program Amadej Ĺ uperger, tajnica in vodja odbora za ĹĄport, izobraĹževanje in socialo Ĺ pela Zlodej, vodja odbora za Ä?lanske aktivnosti in ugodnosti Vid Stropnik, blagajnik Jaka Breznik in vodja tehnike Domen MoĹĄmondor. Za svetnika v Svetu Ĺ OLS so izglasovali Jaka Breznika, za svetnico v Svetu Zveze Ĺ KIS pa UrĹĄiko HoleĹĄek. ÄŒlani nadzorno-disciplinske komisije ostajajo MaruĹĄa SkorniĹĄek, BlaĹž MoĹĄmondor in Vid Hrovat.

Okrepili so druĹžabne in izobraĹževalne aktivnosti

V srediĹĄÄ?u prejĹĄnjega (in prvega) mandata upravnega odbora Ĺ Ĺ K pod vodstvom predsednika JoĹĄta KodriÄ?a je bilo kot obiÄ?ajno naÄ?rtovanje programa. NajveÄ? Ä?asa so posvetili prav dvema veÄ?jima projektoma, ki ju zaradi ostrih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa naposled niso izvedli – festival Dnevi mladih in kulture ter taborjenje ĹĄtudentske izmene v Ribnem.

Ker so zabavne aktivnosti, med katerimi so med Ä?lani najbolj priljubljeni koncerti in tematske klubske zabave, zaradi razmer zamrle, so se bolj posve-

MLADI

12. novembra 2020

Stabilni in aktivni tili druĹžabnim in izobraĹževalnim aktivnostim. Nadgradili so Plays – uspeĹĄen projekt, ki so ga zasnovali predhodniki in je namenjen spodbujanju mladih k druĹženju ob namiznih igrah. ÂťPrvi projekt naĹĄega mandata je bila prav Plays konvencija, ko smo konec lanskega leta v Gaudeamus povabili ponudnike namiznih in tudi virtualnih iger, stripov in podobnih vsebin ter ljubitelje druĹženja ob raznih igrah. DruĹžabnim sreÄ?anjem ob namiznih igrah pa smo dodali ĹĄe Plays Pub Quiz.ÂŤ Zasnovali so ĹĄe projekt Mamo Ä?ez, v okviru katerega izvajajo vsebinsko raznolika izobraĹževanja. ÂťS tem projektom si je naĹĄa generacija kluba zgradila ime med slovenskimi ĹĄtudentskimi organizacijami, tako s programom izobraĹževanj kot s promocijskim materialom. Na delovnem vikendu 03 regije pod okriljem Zveze Ĺ KIS so nas trenerji za izvajanje marketinga izpostavili kot primer dobre prakse pri pripravi promocijskega gradiva,ÂŤ poroÄ?a KodriÄ?.

Na zaÄ?etku novega ĹĄtudijskega leta so v pisarni v eMCe placu ponovno odprli Info toÄ?ko in ĹĄtudentom (vendar letos le brucom) omogoÄ?ili registracijo v sistem subvencionirane ĹĄtudentske prehrane. Ves mandat so tudi tesno sodelovali z raznimi mladinskimi druĹĄtvi in jih podprli pri izved-

Kaj v korona dobi najbolj pesti ĹĄtudente?

JoĹĄt KodriÄ?: ÂťMoji osebni cilji za nov mandat so vrniti festival Dnevi mladih in kulture, ki bo prihodnje leto jubilejen, in tradicionalno taborjenje v Ribnem, obenem pa delovanje kluba z novo sistemizacijo dvigniti ĹĄe za nivo viĹĄje.ÂŤ

bi njihovih projektov za mlade.

Krepili pa so tudi sodelovanje z Zavodom eMCe plac in Mladinskim centrom Velenje.

FinanÄ?no niso v ĹĄkripcih

Na pragu korona krize so bile ĹĄtudentske organizacije v negotovosti, kako bodo ohranile finanÄ?no stabilnost, saj je ta v veliki meri odvisna od koncesijskih dajatev od ĹĄtudentskega de-

Del programa selijo na splet

dinskih podroÄ?ij v lokalni skupnosti, da je lani vstopil v upravni odbor kluba pod vodstvom predsednika JoĹĄta KodriÄ?a. Letos pa je dobil priloĹžnosti, da svoje delovanje v ĹĄtudentskem aktivizmu razĹĄiri na nacional-

ÂťOcenjujem, da ĹĄtudijski proces uÄ?inkovito teÄ?e na daljavo. ÄŒe sodim po prejemkih kluba, ki temeljijo na koncesijskih dajatvah iz ĹĄtudentskega dela, lahko sklepam, da ĹĄtudenti ĹĄe vedno lahko delajo in zasluĹžijo. Zato sklepam, da je v aktualnih razmerah za ĹĄtudente najbolj neugodno omejevanje druĹženja in preĹživljanje prostega Ä?asa. Nemalo pa je tudi nastanitvenih teĹžav. Ĺ tudentski domovi so naÄ?eloma zaprti razen za doloÄ?ene izjeme.

Tisti, ki ne morejo v dom, doma pa nimajo dobrih bivanjskih razmer ali pogojev za ĹĄtudij in delo na daljavo, so zaradi situacije lahko v veliki stiski,ÂŤ odgovarja predsednik Ĺ Ĺ K JoĹĄt KodriÄ?. la, katerega obseg se je v spomladanskem Ä?asu bistveno zmanjĹĄal. ÂťVendar je naĹĄe finanÄ?no stanje zelo dobro. Kriza ni udarila s priÄ?akovano silo. Koncesijske dajatve od Ĺ tudentske organizacije Slovenije so bile le nekoliko niĹžje. Obenem smo bili dovolj uspeĹĄni na razpisih Mestne obÄ?ine Velenje za izvajanje mladinskih projektov in zelo uspeĹĄni na razpisu nacionalnega urada za

Ĺ Ĺ K trenutno zdruĹžuje okrog 200 ĹĄtudentov manj kot lani, kar predsednik pripisuje spremembi v delovanju Info toÄ?ke. Lokalnim ĹĄtudentom na zaÄ?etku ĹĄtudijskega leta namreÄ? niso omogoÄ?ili podaljĹĄanja pravice do uveljavljanja subvencije za prehrano, temveÄ? so registracijo v sistem omogoÄ?ili le tistim, ki so subvencijo uveljavljali prviÄ?. Zato je bilo na Info toÄ?ki manj prometa, s tem pa manj vloĹženih potrdil o vpisu, kar je pogoj za Ä?lanstvo, pojasnjuje sogovornik. Še vedno pa izpolnjujemo kriterije, ki nam jih postavlja Ĺ OS. VeÄ?ji problem, ki ga vidim pri tem, je Ä?lanstvo v dijaĹĄki sekciji. Za enkrat smo na tem podroÄ?ju zelo ĹĄibki, ker od zaÄ?etka ĹĄolskega leta zaradi posebnih razmer in zdaj pouka na daljavo ĹĄe nismo imeli moĹžnosti pridobivanja Ä?lanov z razliÄ?nimi akcijami.ÂŤ

Obetajo se kadrovske okrepitve

Kar se tiÄ?e kadrovskih moÄ?i kluba, je KodriÄ? zelo optimistiÄ?en. Na skupĹĄÄ?ini so namreÄ? prenovili klubski pravilnik o sistemizaciji. ÂťOpredelili smo veÄ? odborov, ki se bodo ukvarjali vsak

Ĺ˝e v Ä?asu spomladanske epidemije so ĹĄtudenti zdruĹžili moÄ?i z velenjskimi mladinskimi organizacijami in del vsebin, ki jih sicer izvajajo predvsem v klubu eMCe plac, bolj ali manj uspeĹĄno preselili na splet. ÂťZ Zavodom eMCe plac in MCV smo sodelovali pri projektu Neki kratkega, ko smo izvajali spletne prenose glasbenih nastopov, okroglih miz in pogovorov. Na spletne platforme smo poskuĹĄali prenesti tudi projekt Plays, vendar za druĹženje ob namiznih igrah ĹĄe nismo naĹĄli primernega virtualnega nadomestila. Poleti nam je uspelo izvesti nekaj projektov.

Zdaj pa smo ponovno na spletu.

Pravkar v projektu Mamo Ä?ez izvajamo spletne delavnice na temo uporabna znanja. Za ĹĄtudente bomo pripravili vsebine s podroÄ?ja Ĺživljenjskih veĹĄÄ?in in jih objavili na spletni strani in druĹžbenih omreĹžjih. Na prvem sestanku upravnega odbora pa bomo zagotovo zasnovali sveĹže vsebine, ki jih bomo lahko izvajali na daljavo.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?

ÄŒlan upravnega odbora Ĺ Ĺ K Jaka Breznik je postal vodja 03 regije Zveze Ĺ KIS

Trenutno sta med najbolj aktualnimi ĹĄtudentskimi temami okrnjena moĹžnost opravljanja obÄ?asnega in zaÄ?asnega dela dijakov in ĹĄtudentov (velik deleĹž dijakov in ĹĄtudentov dela v storitvenih dejavnostih, ki so zaradi aktualnih epidemioloĹĄkih razmer zastale, kar ima neposredne finanÄ?ne posledice tako za posameznike kot za klube in njihove projekte, ki se deloma financirajo iz koncesijskih dajatev od ĹĄtudentskega dela) in ĹĄtudij na daljavo. Slednjemu se sproti prilagajajo, pravi Ä?lan upravnega odbora Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, VelenjÄ?an Jaka Breznik. ÂťVsi se ĹĄe lovimo, ker je pri nas ĹĄtudij na daljavo ĹĄe relativno nova stvar in morajo fakultete vpeljati nove sisteme. Ĺ tudij na daljavo ima prednosti in slabosti. VeÄ?je teĹžave se ne pojavljajo, se pa vsi zavedamo, da uÄ?inek ĹĄtudijskega procesa ni enak kot ob fiziÄ?ni prisotnosti na predavanjih in vajah,ÂŤ povzema vtise ĹĄtudent 1. letnika smeri za tehniÄ?no upravljanje nepremiÄ?nin na ljubljanski fakulteti za gradbeniĹĄtvo in geodezijo.

Sogovornik je bil Ĺže kot dijak aktivist ĹĄtudentske sekcije Ĺ Ĺ K. Med izvajanjem raznih klubskih projektov in delom v tehniÄ?ni ekipi kluba eMCe plac je dobil dovolj znanja z razliÄ?nih mla-

Ĺ tevilo Ä?lanov je nekoliko upadlo

ÄŒlani Ĺ Ĺ K so predsedniku JoĹĄtu KodriÄ?u podaljĹĄali mandat – Ustanovili veÄ? interesnih odborov – Z lokalnimi mladinskimi organizacijami druĹžno selijo vsebine na splet

Nov glasnik ĹĄtudentov regije Tina Felicijan

mladino,ÂŤ z zadovoljstvom pove predsednik.

s svojim interesnim podroÄ?jem.

To nam bo omogoÄ?ilo, da bomo na vsakem podroÄ?ju delovali bolj ciljno, laĹžje sodelovali na razpisih in laĹžje izvajali program.

Upamo, da bomo s tem veÄ? posameznikov s specifiÄ?nimi interesi pritegnili k aktivnemu delovanju v klubu, s tem pa ĹĄe dvignili kakovost naĹĄega programa.ÂŤ

varnostnega sveta Zveze Ĺ KIS, ki je zadolĹžen za komunikacijo med klubi iz regije in zvezo ter za pregledovanje kriterijev kakovosti delovanja klubov. Na tem podroÄ?ju bo prav zaradi korona krize veÄ? sprememb, napoveduje. ÂťPredvsem se bomo ukvarjali z vpraĹĄanjem, kako v teh teĹžkih Ä?asih klubom pomagati ohranjati nivo kakovosti dela in jim ga olajĹĄati. Vsi klubi namreÄ? nimajo enako dobrih pogojev za delo in se razmeram teĹžje prilagajajo, bodisi zaradi prostorskih bodisi kadrovskih omejitev ali pomanjkanja finanÄ?ne in druge podpore lokalnih skupnosti. Nekateri so uspeli razviti dobre prakse, na zvezi pa poskrbimo, da jih razĹĄirimo med druge klube in jih podpremo pri nadgradnji,ÂŤ je predstavil osrednjo nalogo predstavnikov regij.

LetoĹĄnji slogan je Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preĹživelim in ukrepajmo za boljĹĄo zdravstveno oskrbo ponesreÄ?encev Velenje – Vsako tretjo nedeljo v novembru je svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, ko se pod pokroviteljstvom ZdruĹženih narodov, WHO in FEVR (Evropskega zdruĹženja Ĺžrtev prometnih nesreÄ?) po svetu spomnimo vseh umrlih in poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah skupaj z njihovimi bliĹžnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. V Velenju ob tej priloĹžnosti uÄ?enci in uÄ?itelji ene od velenjskih osnovnih ĹĄol pripravijo posebno prireditev. Letos je zaradi epidemije ne bo, vseeno pa je prav, da se v nedeljo, 15. novembra, poklonimo spominu na vse

Ĺžrtve prometnih nesreÄ?.

Na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje, je leta 2015 je v prometnih nesreÄ?ah umrla ena oseba, 149 jih je imelo telesne poĹĄkodbe. Tudi leta 2018 je v prometnih nesreÄ?ah umrla ena oseba, telesne poĹĄkodbe je imelo 126 oseb. Lani sta v prometnih nesreÄ?ah umrli dve osebi, 119 jih je imelo telesne poĹĄkodbe. Po najpogostejĹĄem vzroku se je 62 prometnih nesreÄ? zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, 45 zaradi strani in smeri voĹžnje, 37 zaradi neustrezne varnostne razdalje in 31 zaradi neupoĹĄtevanja pravil prednosti.

Na slovenskih cestah je od leta 1991 do 2019 izgubilo Ĺživljenje 7.628 oseb, 303.238 pa se jih je telesno poĹĄkodovalo. LetoĹĄnji slogan je Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preĹživelim in ukrepajmo za boljĹĄo zdravstveno oskrbo ponesreÄ?encev.

Zavod Varna pot, ki je ob podpori vladnih in nevladnih organizacij koordinator aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, vabi k ogledu aktivnosti na svoji spletni strani in socialnih omreĹžjih. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

Jaka Breznik: ÂťPrilagajanje upravljanja lokalnih klubov in ĹĄtudentskega delovanja na nacionalni ravni bo letos med glavnimi nalogami Zveze Ĺ KIS.ÂŤ

no raven. Na 73. redni seji sveta Zveze ĹĄtudentskih klubov Slovenije Ĺ KIS je bil namreÄ? izvoljen za vodjo 03 regije. Tako je postal glasnik ĹĄtudentskih klubov na obmoÄ?ju Savinjske, Ĺ aleĹĄke, Dravinjske doline, Obsotelja in Zasavja.

Kot vodja regije je postal Ä?lan

Rekli so â?ą

Študentski klubi kot neprofesionalne organizacije imajo zaradi korona krize precej teĹžav pri upravljanju, financiranju, izvajanju projektov, vendar se hitro prilagajajo na drugaÄ?en naÄ?in delovanja. Bomo pa funkcionarji potrebovali veÄ? Ä?asa, da bomo naĹĄli optimalne reĹĄitve.ÂŤ

Financirali bodo programe mladinskih druĹĄtev ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov mladinskih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj – Okvirna viĹĄina sredstev za projekte, izvedene letos, je 5.000 evrov, rok za oddajo vlog pa se izteÄ?e 20. novembra.

Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki so ustanovljeni oziroma registrirani po

Zakonu o druĹĄtvih, imajo urejeno evidenco o Ä?lanstvu, plaÄ?ano Ä?lanarino in urejeno ostalo dokumentacijo. Vsaj 75 odstotkov Ä?lanstva mora biti starih med 7 in 29 let, imeti morajo zagotovljene materialne, pro-

storske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo naÄ?rtovanih aktivnosti, program pa je moral sprejeti upravni organ druĹĄtva. đ&#x;”˛

mp

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, POGOVOR

12. novembra 2020

Gorenje zanesljivo do novih toÄ?k Zaradi virusa prekinili ReprezentanÄ?ni odmor nekateri izkoristili za igranje preloĹženih tekem Po skoraj treh tednih so velenjski rokometaĹĄi v Ĺ kofji Loki odigrali tekmo 4. kroga, ki so jo zaradi teĹžav s koronavirusom kar dvakrat prestavili. DomaÄ?i so zadnjo tekmo igrali 19. septembra, gostje pa 17. oktobra. Po zaÄ?etnem dvakratnem minimalnem vodstvu gostov so imeli domaÄ?i dvakrat prednost zadetka; to pa je tudi vse, kar jim je dovolil nasprotnik iz Velenja. Do odhoda na glavni odmor so si gostje priigrali ĹĄest golov prednosti in dvoboj je bil odloÄ?en. Po slabih desetih minutah v drugem polÄ?asu so dvakrat ponovili razliko polÄ?asa. Nato je njihova zavzetost nekoliko pojenjala in domaÄ?i so poskrbeli za nekoliko napetosti.

Trikrat so se jim pribliĹžali na tri gole zaostanka, nazadnje v 59. minuti (24 : 27), ko so igrali brez pordeÄ?elega Timoteja GrmĹĄka.

VeÄ? pa jim vendarle niso dovolili. Do zadnjega piska zapisnikarske mize so zabili ĹĄe tri gole, gostitelji le enega. PriĹĄli so po zmago in se z njo (29 : 24) tudi vrnili domov.

DomaÄ?i trener Robert BeguĹĄ je po tekmi, pred katero so bili v bojih za toÄ?ke le trikrat na parketu, povedal: ÂťNisem zadovoljen, predvsem s staliĹĄÄ?a, ker ima nekdo odigranih sedem tekem, mi pa samo tri. Po tako dolgem premoru odigrati tekmo z ekipo, kot je Gorenje Velenje, ni lahko. ÄŒe se osredotoÄ?im na samo tekmo, bi dejal, da smo jo izgubili v prvem polÄ?asu, ko smo prejeli preveÄ? zadetkov, predvsem z mesta kroĹžnega napadalca pri velenjski ekipi. Nam to na drugi strani ni uspevalo. Obramba tekmecev je

bila dobro postavljena, tako da nismo priĹĄli do lahkih zadetkov.

Morali smo se potruditi za vsak zadetek. Med tekmo so se poĹĄkodovali trije igralci, kar se je pokazalo tudi v naĹĄi igri.ÂŤ AljaĹž Panjtar, ki se je izkazal

s petnajstimi obrambami: “Za nami je teĹžka tekma, nasprotnik se nam je skozi celotno sreÄ?anje dobro upiral. V prvem polÄ?asu smo ustvarili prednost, ki smo jo nato skozi tekmo drĹžali. Pohvalil bi celotno ekipo za pristop, Ĺželjo in borbo. Ĺ koda le, da je priĹĄlo do nekaterih poĹĄkodb na obeh straneh.â€? đ&#x;”˛

S. Vovk

Kenan Pajt in Miha KavÄ?iÄ?

Liga NLB, zaostala tekma 4. kroga Urbanscape Loka – Gorenje Velenje 24 : 29 (10 : 16)

Gorenje: Panjtar (15 obramb), Taletović, Tajnik 7 (3), Pajt 7 (1), KavÄ?iÄ? Miha 6, SokoliÄ? 3, GrmĹĄek 3, KavÄ?iÄ? Aleks 1, Starc, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar, Mlivić, Predović, Ravnikar, Veli; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Loka 2 (2), Gorenje 4 (4); izkljuÄ?itve: Loka 4 minute, Gorenje 18.

RdeÄ?i karton: Timotej GrmĹĄek (57).

Druge zaostale tekme, 5. krog: Riko Ribnica – Koper 26 : 30 (12 : 15); 8. krog: Krka – Celje Pivovarna Laťko 30 : 32 (10 :16).

Vrstni red: 1. Celje 7 tekem - 14 toÄ?k, 2. Trebnje 6 - 12, 3. Velenje 6 - 10, 4. Slovenj Gradec 2011 6 - 8, 5. Jeruzalem OrmoĹž 7 - 8, 6. Maribor 6 - 6, 7. Koper 6 - 6, 8.

Ribnica 7 - 6, 9. Dobova 6 - 4, 10. Ljubljana 5 - 3, 11. Izola 6 - 3, 12. Loka 4 – 2, 13.

Slovan 7 - 2, 14. Krka 7 - 2.

Ĺ˝ivljenjska zgodba Martina KugoniÄ?a iz Skorna, ki je bil sedemnajst let v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi oficir pilot, je zanimiva tudi za generacijo, ki potrebuje razlago, da je bila JLA vojaĹĄka formacija v naĹĄi nekdanji skupni domovini Jugoslaviji. V nekem pogledu je to zgodba o moÄ?i volje in zaupanja v svoje cilje. Martin KugoniÄ?, ki je od leta 1996 upokojen in Ĺživi med Kranjem in Skornom, kjer je njegova domaÄ?ija, se je na pot do svojega cilja podal kot ĹĄtirinajstleten uÄ?enec ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole. Sam, z oÄ?etovo popotnico, da si lahko izbere kateri koli poklic, je sledil plakatu s ĹĄolskega hodnika, ki je vabil k vpisu v Pripravljalno ĹĄolo za vojno akademijo v Mostarju.

Martin je rojen leta 1946. V Skornem, kjer je preĹživljal otroĹĄtvo, niti cest ni bilo pravih, kaj ĹĄele avtomobilov. V ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju je hodil peĹĄ ali s kolesom.

Kljub temu je bila njegova Ĺželja po letenju dovolj moÄ?na, da se je zaradi vpisa v ĹĄolo sam odpravil v Zemun. Z vlakom do Beograda, s tramvajem dalje, ob slabem poznavanju jezika in kraja, kamor je bil namenjen. A je vse sreÄ?no opravil in bil izbran. Med okoli 7000 vpisanih so jih sprejeli 156. V jeseni leta 1961 je odĹĄel na ĹĄolanje v Mostar.

Dobro se je znaĹĄel med fanti iz cele Jugoslavije. Bil je prva generacija Letalske vojne gimnazije, ki se je pozneje imenovala Vojna gimnazija marĹĄala Tita. Obiskoval jo je tudi Titov vnuk, ki pa ĹĄolanja ni opravil (ni treba posebej omenjati, da je bilo ĹĄolanje zahtevno).

Martin je po gimnaziji nadaljeval na Letalski vojni akademiji v Zadru in Pulju.

jesenski del tekmovanja DrugoligaĹĄke nogometne zelenice v tem letu v bojih za prvenstvene toÄ?ke ne bodo veÄ? oĹživele – Nadaljevanje naslednje leto Za moĹĄtva v drugi ligi se je fonu. Posredoval jim je naÄ?rt in zadnji za njimi zaostajata za zimski odmor zaÄ?el hitreje, kot vadbe, da bodo kolikor toliko sedem oziroma devet toÄ?k, treso priÄ?akovali. Pred 13. krogom ohranili telesno pripravljenost. ner ni v skrbeh za obstanek, amje vodstvo slovenske nogometne Ob tem si Ĺželi, da bi Ä?im prej pak: ÂťOb normalnih zdravstvezveze obvestilo klube, da 'drĹžav- dobili zeleno luÄ? za treniranje. nih razmerah in dobri priprane institucije zaradi povljenosti verjamem v slabĹĄane epidemioloĹĄke boljĹĄo igro, kot je bila slike kljub prizadevanju v enajstih krogih. NaĹĄa krovne zveze ne dovoĹželja bo seveda, da se ljujejo nadaljevanja tekdvignemo ĹĄe za kakĹĄno movanj v drugi ligi.' V mesto.ÂŤ prvem delu so odigraNjegov optimizem je li le dvanajst krogov od gotovo na mestu. Dejpredvidenih osemnajstvo je, da so novo sestih. Izjema sta le Nafzono zaÄ?eli nekateri ta in Rudar, ki imata igralci brez pravih prina dolgu ĹĄe medsebojprav, prav tako so moĹĄno tekmo 11. kroga. Tutvo dopolnjevali ĹĄe, ko di ta je bila odpovedana se je tekmovanje Ĺže zazaradi zdravstvenih teÄ?elo, pestile pa so jih Ĺžav v obeh klubih. Netudi poĹĄkodbe. K tej odigrane tekme bodo ugotovitvi vseeno doklubi odigrali spomladaja: ÂťPoÄ?akajmo na di po zgoĹĄÄ?enem ritmu.

Almir Sulejmanović: Radi bi trenirali, tekmovali, pomlad.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk Sicer pa naj bi se po pra se zavedamo, da je zdravje na prvem mestu.ÂŤ votnem urniku sezona konÄ?ala s 30. krogom 19. maja ÂťRadi bi se zbrali ĹĄe ta mesec Vrstni red po 12. krogu: 1. Rado2021. Zdi se, da se bo to zgodilo ali vsaj na zaÄ?etku prihodnjega. mlje 33 toÄ?k (35 : 9), 2. Krka (edina ĹĄele konec maja ali junija.

Vadili bi v manjĹĄih skupinah, brez poraza) 30 (34 : 112), 3. Roltek S tekmovalnim postom so se v pred nadaljevanjem pa tudi odDob 28 (33 : 17), 4. BreĹžice Terme klubih seveda sprijaznili; tudi v igrali nekaj prijateljskih tekem. ÄŒateĹž 26 (19 : 14), 5. Nafta 1903 Rudarju. Trener Almir Sulejma- Kot sem Ĺže omenil, je na prvem (tekma manj) 21 (36 : 13), 6. Vitanović pravi: ÂťRazmere v drĹžavi mestu zdravje in hkrati Ĺželja, da nest Bilje 20 (21 : 8), 7. Triglav Kranj 16 (15 : 16), 8. FuĹžinar Vzajemci 15 so takĹĄne, kot so. Vsi se mora- se bo stanje in naĹĄe Ĺživljenje ne (30 : 21), 9. Rudar Velenje (tekma mo boriti proti epidemiji in se le v nogometu, ampak sploh v manj) 15 (14 : 16), 10. Beltinci Klitrenutnemu poloĹžaju Ä?im bolje drĹžavi Ä?im prej normaliziralo.ÂŤ ma Tratnjek 13 (21 : 25), 11. KrĹĄko prilagoditi.ÂŤ Rudarji so s ĹĄtirimi zmagami 11 (11 : 23), 12. Drava Ptuj 10 (16 : Stadion te dni sameva, igralci in tremi neodloÄ?enimi rezultati 27), 13. Jadran Dekani 9 (11 : 19), so doma. Domov so odĹĄli tudi v enajstih krogih zbrali petnajst 14. Primorje eMunda 9 (8 : 21), 15. vsi tujci, ki jih je najveÄ? iz Hr- toÄ?k, kar jih uvrĹĄÄ?a na deveto Ĺ martno 1928 8 (9 : 38), 16. Brda 6 (6 : 31). vaĹĄke. Z njimi je vodstvo kluba mesto ali na vrh druge polovioziroma trener v stikih po tele- ce lestvice. ÄŒeprav predzadnji

Pilot Martin KugoniÄ?

Beograd, Kranj, Ĺ oĹĄtanj V drugem letniku je ĹĄele sedel v letalo, najprej v letalo lesene konstrukcije AERO 3, v Ä?asu ĹĄolanja pa je letel ĹĄe na Âť522ÂŤ, TV-2 in F-86E. Na akademiji je bilo ĹĄe stroĹžje. DoĹživel je tudi prvo letalsko nesreÄ?o, na aero –3 je odpovedal motor. Sledil je prisilni pristanek na hrbtu sredi neke njive na otoku PaĹĄmanu. Mladostna energija je prevladala nad strahom, pravzaprav se je poÄ?util kot junak. A zavedanje bliĹžine smrti je oĹživelo vsakiÄ?, ko je izgubil kakĹĄnega soĹĄolca ali celo inĹĄtruktorja.

Niso imeli vsi takĹĄne sreÄ?e kot on. Po diplomi leta 1966 je bil z enajstimi drugimi diplomanti dodeljen v elitni polk nadzvoÄ?nih lovcev, stacioniran v Batajnici pri Beogradu. Po pol leta dodatnega treninga v Titogradu se je novopeÄ?eni pilot oficir vrnil v Beograd in prevzel letalo Mig 21, ki ga je upravljal 11 let.

Gospod Martin KugoniÄ? se ĹĄe vedno rad spominja tistih Ä?asov, saj pravi, da je upravljati mig 21 v primerjavi s potniĹĄkimi letali tako, kot bi primerjal dirkalni avto in traktor. Mig namreÄ? leti s hitrostjo 2500 km na uro.

Na migu 21 je doĹživel marsikaj. Leto in pol je preĹživel v vojni pripravljenosti na letaliĹĄÄ?u zaradi ÄŒeĹĄke pomladi leta 1968. Ko so v Italiji leta 1974 potekale proaktivne vaje NATO pakta na morju, je mesec in pol preĹživel med Puljem

in Ancono, v preletu z raketami pod krili in ukazom, da jih odvrĹžejo, Ä?e je treba.

Zgodba se je konÄ?ala z Osimskim sporazumom in tudi umikom meje Italije, ki je po Ra- palski pogodbi segala do Postojne. DoĹživel je tudi neznane leteÄ?e predmete, okoli leta 1976 so se nad Titogradom namreÄ? intenzivno pojavljale neznane svetleÄ?e krogle.

Ker so bili ti ÂťUFOÂŤ neulovljivi, je vodstvo poklicalo na pomoÄ? pilote migov.

Imeli so ukaz, da izstrelijo rakete takoj,

ko se pribliĹžajo na razdaljo 4 km. Zanimivo je bilo to, da so jih sicer ujeli na radar, a ta je ves Ä?as kazal razdaljo 10 km.

Zasledovanje je bilo neuspeĹĄno, nikakor se jim niso mogli pribliĹžati. Kaj je bilo to, se ĹĄe sedaj (menda) ne ve, eden od vodilnih je zakljuÄ?il, da 'ker ne vedo, kaj je bilo, ni bilo niÄ?'. Za Ruse Ĺže pregovorno velja, da preveÄ? pijejo in tudi KugoniÄ? je to izkusil. Na migu je bil namreÄ? poseben rezervoar z 9 litri alkohola, ki je sluĹžil za Ä?iĹĄÄ?enje ledu z letala. Ta se je sicer redko uporabljal, a ruski mehaniki so ga prosili, da naj v poroÄ?ilu prikaĹže Ä?iĹĄÄ?enje in je bilo par litrov Ä?istega alkohola na voljo za njih. Ponudili so ga tudi njemu, za protiuslugo.

Kljub temu da je bil veÄ?krat odlikovan in cenjen vojni pilot, je po desetih letih, ko se mu je iztekla pogodba za vojno letalstvo, napisal proĹĄnjo za demobilizacijo. Ĺ˝elel si je urediti tudi zasebno Ĺživljenje, a ni dobil odpustnice, ampak so ga premestili v eskadriljo, ki je vozila takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita in vlado. Ne, Tita ni nikoli vozil, vozil pa je mnoge delegacije in

imel razliÄ?ne izkuĹĄnje. KamboĹĄki kralj Sihanouk mu je celo podaril kroĹžniÄ?ek, ki ga je sam porisal. V teh Ä?asih je videl najveÄ? sveta, imel tudi veliko prostega Ä?asa med Ä?akanjem na vrnitev, vÄ?asih pa tudi sedel za mizo z delegacijami. Piloti so bili urejeni ljudje v lepih uniformah, in Ä?e je manjkalo ljudi pri mizi, so med uradnimi povabljenimi sedeli tudi piloti.

Po sedemnajstih letih vojnega letalstva so ugodili njegovi proĹĄnji za demobilizacijo in leta 1984 se je vrnil v Slovenijo k Adriji. Poti nazaj ni bilo, tista naprej pa je zahtevala izobraĹževanje za civilnega pilota skoraj od zaÄ?etka. Najprej je vozil samo 50 potnikov, domaÄ?e linije, kmalu pa je napredoval do veÄ?jega potniĹĄkega letala MD 82, ki je vozilo po Evropi in Sredozemlju. Tudi tu je videl mnogo sveta in kot pilot potniĹĄkega letala iz Slovenije velikokrat doĹživel, da tuji potniki, celo Evropejci, niso vedeli, kje in kaj je Slovenija.

A Martin KugoniÄ? ji je ostal zvest. Ko se je v 90 letih vrnil v Slovenijo, si je nekako zaprl vrata tujine, vsaj kar se tiÄ?e letenja. Po upokojitvi je ĹĄe nekaj Ä?asa vozil ÂťhonorarnoÂŤ, tudi v domaÄ?em Aero klubu v LajĹĄah se je poskusil, a ugotovil, da je bilo za Ä?asa aktivnega dela resniÄ?no vsega preveÄ?. Ljubezen do letenja je seveda ostala, a tudi na trdnih tleh je Martin KugoniÄ? zadovoljen. Ĺ e posebej na domaÄ?iji v Skornem, kjer je kot otrok poleg Ä?vrstih korenin dobil tudi krila. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej foto osebni arhiv

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Velenjske mladinske organizacije z aktivnostmi v programu eMCe plac ozaveĹĄÄ?a osvetljujejo Ĺživljenje mladih in pasti odraĹĄÄ?anja v lokalnem okolju iz razliÄ?nih zornih kotov. Na okrogle mize in pogovore, denimo, zato vabijo tako predstavnike institucij in organizacij, ki delujejo na preventivnem podroÄ?ju, kot tistih, ki nastopijo, ko se kaj zaplete.

Ker mnoge tvegane aktivnosti mladostnikov vodijo po poteh, ki se kriĹžajo s prekrĹĄki in kaznivimi dejanji, mladi pa so tudi pogosto Ĺžrtve medvrstniĹĄkega in druĹžinskega nasilja, so v najnovejĹĄem video pogovoru govorili o delu policistov. Povabili so vodjo policijskega okoliĹĄa na Policijski postaji Velenje UroĹĄa Medveda in mlade spodbudili, naj mu zastavijo vpraĹĄanja. Mi pa smo zapisali nekaj poudarkov.

Na ulici smo bolj varni kot mnogi doma

Ko v NaĹĄem Ä?asu beremo kroniko, dobimo obÄ?utek, da je Velenje relativno varno mesto.

Redko beremo o ropih ali hudem fiziÄ?nem nasilju na ulicah. ÂťStopnja kaznivih dejanj je v Velenju v primerjavi z Ljubljano, Mariborom, Celjem nizka. MnoĹžiÄ?nih pretepov na ulicah in v lokalih praktiÄ?no ni veÄ?. Vsi se zavedajo, da so kazni zelo visoke. MogoÄ?e se je druĹžba dovolj razvila, da konfliktov ne reĹĄuje veÄ? s pestmi, kar obiÄ?ajno vodi v ĹĄe veÄ?je zamere. BeleĹžimo pa izredno veliko nasilja v druĹžinah, kar je deloma povezano s strukturo prebivalstva, ki je v primerjavi z drugimi mesti specifiÄ?na,ÂŤ pove sogovornik in doda, da se nam za zdaj ĹĄe ni treba

12. novembra 2020

Policisti zavzemajo stran zakona Velenje izstopa po druĹžinskem nasilju – V boju proti drogam so kljuÄ?ne informacije – Konflikt prepreÄ?i miren dialog bati ulic, Ä?eprav se razne nasilne vsebine s spleta ĹĄirijo tudi v resniÄ?no Ĺživljenje. ÂťVelenje je relativno majhno mesto, zato ga policisti laĹžje obvladujemo, ker poznamo teren, ljudi in njihove socialne mreĹže, tudi spletna druĹžbena omreĹžja, ki jih prav tako spremljamo.ÂŤ

najveÄ?krat izgovorijo na obisk simpatije. Policisti to razumejo in so solidarni? Odvisno od komunikacije. ÂťÄŒe boste prijazni in spravljivi, je velika verjetnost, da bo policist zakljuÄ?il postopek z opozorilom. ÄŒe boste situacijo stopnjevali v prepir, pa policist ne more odstopiti od zadeve, temveÄ? jo mora zakljuÄ?iti s plaÄ?ilnim nalogom, ki lahko znaĹĄa tudi 1500 evrov. Ali celo s pridrĹža-

Droge so preveÄ? razĹĄirjene

â?ą

V Velenju ni niÄ? nenavadnega, Ä?e na sprehodu po parku, celo po srediĹĄÄ?u mesta opazimo ne le mlade, temveÄ? tudi odrasle ose-

â?ą

ÂťLjudje izgubljajo zaupanje v vlado in hkrati v policijo, ker ne loÄ?ijo teh dveh pojmov.

DruĹžba je vedno bolj naperjena, zato je toliko teĹžje vzpostaviti dialog.ÂŤ

be, ki uĹživajo prepovedane droge. So te preveÄ? razĹĄirjene in jih preveÄ? toleriramo? ÂťDa, vendar ne le v Velenju, temveÄ? povsod.

Ukvarjanje s preprodajo in uĹživanjem prepovedanih drog zahteva veliko dela. Marsikdaj sliĹĄimo koga reÄ?i, da policija v zvezi s tem niÄ? ne naredi. Dejstvo je, da je male uporabnike prepovedanih

ÂťLjudje, ki jih moramo kaznovati zaradi nespoĹĄtovanja ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa, so sicer izjeme, saj veÄ?ina sprejema razmere in se jim prilagaja, imamo pa zaradi njihovega nestrinjanja in povzroÄ?anja konfliktov precej teĹžav.ÂŤ

UroĹĄ Medved: ÂťPolicisti nismo proti nikomur. Niti nismo lutke vlade.

Zavezani smo izvajanju zakona, Ä?e se z njim strinjamo ali ne.ÂŤ

drog praktiÄ?no nemogoÄ?e zajeziti. Pomembno je, da se osredotoÄ?amo na veÄ?je preprodajalce.

Vendar je zbiranje obvestil zelo dolgotrajno. Ĺ ele ko imamo dokaze, lahko izpeljemo postopek.

Za hiĹĄno preiskavo, denimo, potrebujemo zelo utemeljen sum.ÂŤ Zato v javnosti prevladuje obÄ?utek, da se s preprodajalci in uĹživalci drog policija ne ukvarja. ÂťBolj ko preprodajalec misli, da je njegova aktivnost nevidna, veÄ? napak naredi in veÄ? dokazov imamo, s katerimi ga lahko privedemo pred preiskovalnega sodnika, ki odloÄ?i, ali je dokazov dovolj za pripor in nadaljnji postopek,ÂŤ je pojasnil, da ljudje obiÄ?ajno ne poznajo kazenskih postopkov in kolesja v pravosodnem mehanizmu, podrejenega zakonom, zato imajo obÄ?utek, da roka pravice miruje.

POLICIJSKA kronika Zaradi nevarne voĹžnje ga bodo kazensko ovadili Velenje, 3. novembra – V torek dopoldne so na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje obravnavali 41-letnega voznika osebnega vozila, ki je storil veÄ? cestnoprometnih prekrĹĄkov. Z nevarno voĹžnjo je ogroĹžal udeleĹžencev cestnem prometu, znakov policistov za ustavljanje ni upoĹĄteval, vozil je brez vozniĹĄkega dovoljenja, odklonil preizkus alkoholiziranosti, na vozilu pa je imel nameĹĄÄ?ene ukradene registrske tablice. Med divjo voĹžnjo je skoraj zbil peĹĄca, ki je na sreÄ?o pravoÄ?asno odskoÄ?il s ceste. 41-letnika, sicer veÄ?kratnega krĹĄitelja cestnoprometnih predpisov, so pridrĹžali in mu odredili strokovni pregled. Osebno vozilo so mu zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarna voĹžnja ga bodo kazensko ovadili.

Spravil se je nad mesomat Velenje, 4. novembra – V sredo popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje poťkodovanja tuje stvari. Neznani storilec je poťkodoval mesomat v Pesju.

Dve nesreÄ?i s pobegom Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek okoli 6. ure zjutraj se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a s pobegom. Voznik tovornega vozila je vozniku drugega vozila pripeljal nasproti po levi strani voziĹĄÄ?a in ga s priklopnikom oplazil. Po nesreÄ?i je s kraja odpeljal v neznano. Policisti ga bodo skuĹĄali izslediti.

Prav tako bodo skuĹĄali izslediti pobeglega voznika, ki je v ponedeljek, 9. novembra, na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju vozil v smeri proti Slovenj Gradcu in je zaradi voĹžnje preblizu oziroma preko sredine voziĹĄÄ?a trÄ?il v ogledalo voznika, ki je vozil nasproti.

Nasilje v druĹžini obiÄ?ajno traja dalj Ä?asa NasilneĹžema izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, Ä?akajo ju kazenske ovadbe Velenje, 5. novembra – PrejĹĄnji teden so velenjski policisti (spet) obravnavali dva Ĺžalostna primera nasilja v druĹžini. Do njih druĹžba in tudi policija nima nikakrĹĄne tolerance.

Obema nasilneĹžema so izrekli prepoved pribliĹževanja, oba pa zaradi nasilja v druĹžini Ä?akajo tudi kazenske ovadbe.

V Ä?etrtek dopoldne se je zaradi nasilnega oÄ?eta k sosedom morala zateÄ?i hÄ?i. Policisti so se nemudoma odzvali, na kraju zbrali prva obvestila in se pogovorili z Ĺžrtvijo. Izkazalo se je, da psihiÄ?no, v doloÄ?enih primerih pa tudi fiziÄ?no nasilje traja Ĺže veÄ? let. Ĺ˝rtev nasilja pa ni samo hÄ?i, ampak tudi ostali druĹžinski Ä?lani.

Policisti so v sklopu tega kaznivega dejanja v nadaljevanju obravnavali tudi spolni napad na mlajĹĄo osebo od 15 let.

V petek, 6. novembra zveÄ?er, pa je v Velenju partner pod vplivom alkohola pred otroki nad partnerko vrĹĄil psihiÄ?no nasilje. V pogovoru z njo se je izkazalo, da nasilje traja Ĺže dalj Ä?asa, đ&#x;”˛ torej ni bilo prviÄ?.

Ne merijo moÄ?i

Ko na kraj pretepa pride na primer veÄ?je ĹĄtevilo policistov, to ne pomeni, da so priĹĄli meriti moÄ?i, kakor to mnogokrat razumejo udeleĹženci v konfliktu ali opazovalci. ÂťNa posredovanje pridemo v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu ravno zato, da lahko uporabimo Ä?im manj prisilnih sredstev. VeÄ? ko nas je, manj je moĹžnosti za poĹĄkodbe tako nas kot tistih, ki jih moramo obvladati,ÂŤ je pojasnil, da ne gre za zastraĹĄevanje, temveÄ? za Ä?im bolj varno in hitro umirjanje situacije.

Lepa beseda lepo mesto najde

VelenjÄ?ani v veliki meri spoĹĄtujejo policijsko uro. Ljudje, ki jo krĹĄijo, imajo veÄ?inoma upraviÄ?ljiv razlog in ustrezna potrdila, poroÄ?a sogovornik. Mladi, ki jih po 21. uri zalotijo na ulici, se

ÂťPolicisti smo zavezniki tistih, ki potrebujejo pomoÄ?, imajo teĹžave, so oĹĄkodovani, ker delujemo za ljudi od ljudi.

Delujemo pa proti tistim, ki drugim storijo kaj Şalega, delujejo proti nam, skratka – ravnajo protizakonito.

njem. Tako so lahko noÄ?ni izleti k puncam zelo dragi, lahko pa so prav prijetni,ÂŤ pove hudomuĹĄno.

Stres premagujejo s humorjem

Policisti, pa tudi gasilci in reĹĄevalci vedo, da polna luna ni nedolĹžna. ÂťSvet se obrne na glavo.

Tako smo v Ä?asu polne lune Ĺže iskali Marsovce, reĹĄevali umor, ki se je zgodil pred 20 leti, se ukvarjali z anteno, ki so jo postavile vesoljske komande,ÂŤ je naĹĄtel nekaj prigod, ki jih policisti morajo obravnavati po enakem postop-

ku kot druge, resne primere. Tudi najteĹžje intervencije pa Ä?ez Ä?as postanejo anekdote, dodaja. ÂťS tem, ko se lahko raznim situacijam nasmejimo, laĹžje premagujemo stres, ki ga doĹživljamo na psihiÄ?ni ravni. ÄŒe bi se vanje vĹživeli, se poistovetili s samomorilci, ponesreÄ?enci, ne bi dolgo zdrĹžali v tem poklicu. PovpreÄ?en policist v veÄ?jem slovenskem mestu vidi na teden tri, ĹĄtiri trupla, se vsakodnevno ukvarja z raznimi psiholoĹĄkimi teĹžavami razliÄ?nih ljudi, pri Ä?emer mora zavreti svoja Ä?ustva, hkrati pa se Ä?im bolj vĹživeti v njihovo vlogo in pokazati razumevanje, Ĺželjo po pomoÄ?i. To zahteva svoj davek,ÂŤ pove in doda, da pri policijskem poklicu ni prostora za napaÄ?ne odloÄ?itve, ki lahko imajo usodne posledice na Ĺživljenje ali kariero, kar je ĹĄe en vsakodnevni dejavnik stresa, ki ga blaĹžijo tako z nenehnimi izobraĹževanji in usposabljanji, profesionalno drĹžo kot z internim, najveÄ?krat Ä?rnim humorjem. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÂťPolicisti poÄ?nemo, kar narekuje zakon,ÂŤ je UroĹĄ Medved zaÄ?el odgovarjati na vpraĹĄanje, kako policisti gledajo na proteste, ki se sprevrĹžejo v nasilje, ter na drugi strani na policijsko nasilje v odgovor na provokacije protestnikov. ÂťDelujemo z namenom varovanja ljudi in premoĹženja, ne glede na to, na kateri strani so. Mi nismo proti protestnikom. Mi smo proti krĹĄenju zakona.

Protestniki menijo, da policisti z njimi merimo moÄ?i, da ĹĄÄ?itimo vlado. Mi ĹĄÄ?itimo ljudi in njihovo premoĹženje.

Ko smo v uniformi, moramo biti nevtralni in slediti ukazom.ÂŤ

Izstopajo kazniva dejanja zoper premoĹženje

Izpitna centra Velenje in Slovenj Gradec spet odprta

Velenje – Do konca letoĹĄnjega oktobra so na OkroĹžnem drĹžavnem toĹžilstvu v Celju, Zunanjem oddelku v Velenju, prejeli skupno 685 kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj, kar glede na primerljivo obdobje lani pomeni precejĹĄnje poveÄ?anje. Lani tak Ä?as so prejeli 477 kazenskih ovadb.

Izstopajo kazniva dejanja zoper premoĹženje, in sicer kazniva dejanja velike tatvine po 205. Ä?lenu Kazenskega zakonika 1, po katerem storilci za pridobitev tujega premoĹženja oziroma tujih premiÄ?nih stvari, tudi denarja in drugih vrednejĹĄih predmetov, uporabljajo razliÄ?ne oblike nasilnega vstopanja v tuje zaprte prostore. Vanje vstopajo z vlomi, vdori ali drugaÄ?nim premagovanjem veÄ?jih ovir.

Letos so prejeli kar 74 tovrstnih ovadb, lani v enakem obdobju 20.

Velenje, Slovenj Gradec, 7. novembra - Po zaÄ?asnem zaprtju sta Izpitna centra na lokaciji Velenje in Slovenj Gradec od sobote spet odprta. Opravljanje vozniĹĄkih izpitov poteka po predvidenem planu za vse kandidate, ki so Ĺže prijavljeni za opravljanje teoretiÄ?nega ali praktiÄ?nega dela vozniĹĄkega izpita. Kandidati, ki so v Ä?asu od 2. do 6. novembra imeli termin za opravljanje izpita in jim je bilo to onemogoÄ?eno zaradi zaÄ?asnega zaprtja lokacij, bodo lahko (brezplaÄ?no) pridobili nov prosti termin na upravnih enotah.

đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

mkp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Ker je moral jesti kruh, grozil materi Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek okoli 11.30 so policisti posredovali na Ĺ ercerjevi cesti v Velenju, kjer je sin grozil materi, ker je moral jesti kruh in ne Ĺžemljic. Zaradi izreÄ?enih groĹženj so ga oglobili. Naslednji dan je na enoto priĹĄla mama in povedala, da je sina posredovanje policistov ĹĄe bolj ujezilo in je s psihiÄ?nim nasiljem nadaljeval. Po zbranih obvestilih – tudi za veÄ? let nazaj – so sinu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Zanj bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Brez maske s sumljivimi substancami Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek so imeli policisti v postopku osebo, ki je imela pri sebi sumljive substance. Te so poslali na analizo. ÄŒe se bo izkazalo, da gre za prepovedno drogo, bodo zanj uvedli prekrĹĄkovni postopek. Ker obÄ?an v Ä?asu kontrole ni uporabljal zaĹĄÄ?itne maske, so mu izdali tudi plaÄ?ilni nalog po Zakonu o nalezljivih boleznih.

KrĹĄitev na protestih v Velenju niso zaznali Velenje, 5. novembra – V Ä?etrtek zveÄ?er so velenjski policisti v zvezi z napovedanimi protesti po Sloveniji opravili nadzor v srediĹĄÄ?u mesta Velenje. KrĹĄitev javnega reda in miru niso zaznali. Nekaj obÄ?anov so oglobili zaradi nenoĹĄenja zaĹĄÄ?itne maske in izrekli nekaj opozoril.

Sosed grozil sosedu Velenje, 6. novembra – V petek zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje groŞenj. Z njimi je sosed resno zagrozil sosedu.

Po vseh zbranih obvestilih bodo napisali kazensko ovadbo.

Glasen prepir zaradi glasne glasbe Ĺ oĹĄtanj, 7. novembra – V soboto dopoldan so posredovali v Ĺ oĹĄtanju, kjer je priĹĄlo v stanovanjskem bloku do spora in hrupnega prerekanja zaradi glasnega predvajanja glasbe. Policisti so zoper tri osebe postopali tako, da so jim napisali plaÄ?ilne naloge.

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. novembra 2020

19

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Povezovanje med Ĺženskami kot vezivo druĹžbe Krepitve pristnega stika, srÄ?nih vezi, nenehnega dialoga in povezovanja med Ĺženskami ni nekaj, kar bi bila (zgolj) sfera osebnih, intimnih podroÄ?ij. Gre za centralni, gonilni motor vsake druĹžbe.

Pogovori za krepitev zdravega odnosa do same sebe, do svoje Ĺženske narave, globokih potreb, dojemanja, kdo sem kot Ĺženska med ostalimi Ĺženskami, kaj me definira, kako delujem, kako vzgajam svoje otroke, kam se vodim, kam me ponesejo sprejete odloÄ?itve, kako delujem v odnosu do svojega partnerja, kaj me Ä?ustveno stre, kako se psihiÄ?no dvignem, kako reĹĄujem krizne situacije, si sproti oproĹĄÄ?am in kako mi to uspeva – ta in mnoga druga vpraĹĄanja sodijo v epicenter Ĺženske narave.

To ni obstranskost, ki bi se je bilo dobro dotakniti vsake toliko, to ni samo uvod v govor pomembnih druŞbenih vpraťanj, to je eno od bistvenih vpraťanj vsake druŞbe, ki stremi k opori, podpori in krepitvi samega bistva medosebnih odnosov – druŞine. Kako Şenska deluje v sebi, do sebe, do svojih naj-

draĹžjih ter navsezadnje do drugih Ĺžensk v razliÄ?nih okoljih, je kljuÄ?no za vzpostavitev zdravih medosebnih sredin, poklicnih, druĹžinskih, ĹĄirĹĄe druĹžbenih ali oĹžje usmerjenih.

Zakaj takĹĄen poudarek na odnosu Ĺženska Ĺženski? Narava nas je povezala. V naĹĄi Ĺženskosti. Poznamo obÄ?utja, Ä?etudi jih ponekod znamo obrniti druga drugi v nemoÄ? in ĹĄibkost. ÄŒutimo in Ĺživimo Ĺženskost, Ä?etudi kdaj nadenemo moĹĄki naboj energije. Kljub vsemu v globinah svojih Ä?ustev razumemo Ĺžensko, saj smo ena od njih. ZdruĹžuje nas sestrstvo. Z drugimi Ĺženskami se poistovetimo v njihovih Ä?ustvenih brazgotinah, razumemo jih globoko in brez posebnega pojasnjevanja. Ne potrebujemo opisa, saj Ä?utimo, kaj pomeni biti izdan, prevaran, ogoljufan in na tleh. Poznamo obraz utrujenega Ĺženskega obraza, saj smo ga kdaj Ĺže v preteklosti kot majhne punÄ?ke zaznale pri svojih babicah, mamah, tetah ter v odrasli dobi morebiti za trenutek videle odsev takĹĄnega lica v domaÄ?em ogledalu.

SOCIALNI podlistek

đ&#x;”˛

Ines Vugrinec, SŽM

pozornost namenimo tematikam, ki jih na osnovi prepoznanih potreb pri delu z naĹĄimi uporabniki prepoznavamo za ĹĄe posebej pomembne. Letos je to pravica do poslovitve, slovesa. Ugotavljamo namreÄ?, da ta pravica v slovenskem prostoru ni strukturirano umeĹĄÄ?ena v sistem. OpaĹžamo, da je omogoÄ?anje pravice do poslovitve v veÄ?ji meri odvisno predvsem od soÄ?utnosti in senzibilnosti oseb, ki opravljajo doloÄ?ene naloge v organizacijah, ki se sooÄ?ajo s tem vpraĹĄanjem. Sicer svojci pogosto naletijo na dobronamerne nasvete, da naj umrlega ohranijo v lepem spominu, vendar strokovnjaki v zadnjem obdobju poudarjajo, da je za proces Ĺža-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

V naslednjih dneh boste zelo zadovoljni sami s seboj, saj boste spoznali, da se trud, ki ste ga prejĹĄnja leta vlagali v svoje delo, konÄ?no obrestuje. Pozitivni rezultati vas bodo motivirali k novim ciljem, pojavile se bodo nove ambicije.

Po tihem raÄ?unate tudi na napredovanje. Vse je dosegljivo, vendar pa imejte v mislih, da z novim poloĹžajem pridejo tudi nove obveznosti in odgovornosti. IzboljĹĄajte odnose s sodelavci, ĹĄe posebej z nadrejenimi, ki bodo kljuÄ?ni za vaĹĄe napredovanje. Zaenkrat ĹĄe poÄ?akajte z veÄ?jimi nakupi, saj se lahko hitro zapletete v dolgove. Vseeno pa si lahko privoĹĄÄ?ite kakĹĄno malenkost.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

O pomembnejĹĄih Ĺživljenjskih odloÄ?itvah se pogovorite s svojci in prijatelji, ki jim zaupate in katerih mnenje vam veliko pomeni. Tako vas bodo tudi oni veliko laĹžje razumeli in sprejeli vaĹĄe odloÄ?itve, ĹĄe posebej, Ä?e bodo to povezane s selitvijo, menjavo sluĹžbe ali drugo veÄ?jo spremembo v vaĹĄem Ĺživljenju. VaĹĄe Ĺživljenje bodo videli tudi iz drugega zornega kota, zato vam bodo njihovi nasveti priĹĄli ĹĄe kako prav. V vsakem primeru vas kmalu Ä?aka veliko sprememb v Ĺživljenju. Ne upirajte se jim, temveÄ? naj vam bodo smernice za naprej. Zgodile se bodo v vsakem primeru, vpraĹĄanje je le, ali jih boste znali obrniti sebi v prid.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Veliko Ä?asa preĹživite doma in vaĹĄe stanovanje se vam Ĺže nekaj Ä?asa zdi precej dolgoÄ?asno. Ĺ˝elite si prenove in spremembe ambienta. ÄŒe boste kreativni, vam ne bo potrebno vloĹžiti veliko denarja, saj lahko spremenite vzduĹĄje v svojem domu Ĺže z majhnimi detajli. ÄŒaka pa vas precej naporno obdobje na delovnem mestu.

Nakopali si boste preveÄ? obveznosti, ki jim ne boste kos. Pazite, da vas ne pokopljejo pod svojo teĹžo.

Nadrejenim raje takoj povejte, Ä?e se vam bo kje zataknilo. Na trenutke boste nekoliko pesimistiÄ?ni, saj boste imeli obÄ?utek, da nimate nadzora nad svojim Ĺživljenjem. PoÄ?utje ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Z druĹžino si boste Ĺželeli preĹživeti veÄ? Ä?asa kot obiÄ?ajno. Posvetili se boste skrbi za svoje bliĹžnje, ki ste jih v zadnjih tednih nekoliko zapostavljali. S partnerjem si bosta zato laĹžje delila druĹžinske odgovornosti, kar bo v vaĹĄ dom vneslo veliko harmonije. MoÄ?no se boste trudili vzpostaviti neko novo ravnovesje na vseh podroÄ?jih svojega Ĺživljenja, Ĺžal pa se bodo nekatere stvari vseeno podirale, saj nad vsemi dogodki ne boste uspeli vzpostaviti nadzora. VeÄ?jih pretresov v smislu fiziÄ?nega zdravja ne bo, sooÄ?ili pa se boste z utrujenostjo in nekaj glavoboli, ki bodo veÄ?inoma posledica stresa.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Zaradi tega, kar ste naredili Ĺže pred Ä?asom, boste v teh dneh zaÄ?utili kanÄ?ek slabe vesti. ÄŒustva, ki negativno vplivajo na vaĹĄe poÄ?utje, poskuĹĄajte preslepiti.

ZaÄ?nite znova. Odpustite si napake iz preteklosti, vsak dan se potrudite biti boljĹĄa oseba. Tudi vaĹĄe zdravje je pokazatelj vaĹĄega poÄ?utja, zato poskrbite, da boste v sluĹžbi in doma Ä?imbolj zmanjĹĄali raven stresa in negativnih Ä?ustev. ObkroĹžite se z ljudmi, ki na vas vplivajo pozitivno. Glede financ vas Ä?aka prijetno preseneÄ?enje, ki je sad vaĹĄega trdega dela.

Nadaljujte le uspeĹĄne projekte, saj imate dovolj dela, da vam ne bo dolgÄ?as. Potrebujete pa tudi poÄ?itek, na kar preveÄ?krat pozabite.

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Pravica do slovesa v Ä?asu epidemije V Ä?asu virusne epidemije se ljudje sreÄ?ujemo z razliÄ?nimi stiskami. VeÄ? smo doma, zato lahko te stiske ĹĄe bolj obÄ?utimo. Umiranje je ĹĄe vedno dejstvo, ne glede na epidemijo. Prav tako Ĺžalovanje. Sta del procesa Ĺživljenja, ki se ju ne da ustaviti in premakniti na bolj primeren Ä?as. Pravzaprav zanju nikoli ni pravi Ä?as, vendar sta ĹĄe vedno neusmiljeno, a hkrati popolnoma naravno prisotna. Zato na obmoÄ?nem odboru Slovenskega druĹĄtva Hospic Velenje, prav tako pa tudi na vseh drugih obmoÄ?nih odborih po Sloveniji ĹĄe vedno delujemo, seveda z doloÄ?enimi prilagoditvami in ob upoĹĄtevanju vseh ukrepov.

V druĹĄtvu vsako leto, zlasti pa ob prvem novembru,

Ĺ˝enska razume Ĺžensko, ki se bo kot levinja borila za svojo druĹžino. Da jo ohrani, poveĹže, drĹži pokonci, jo ohrani v ravnovesju. Prepozna jo. Ĺ˝enska v celoti razume drugo Ĺžensko, kaj pomeni rojevati in roditi otroka, v kolikor jima je sorodna izkuĹĄnja rojevanja. Brez posebnega smerokaza bo Ĺženska zaÄ?utila tisto kroniÄ?no potrebo Ĺžensk, da ugajamo, da smo ovrednotene, priznane, prepoznane, sliĹĄane, posluĹĄane in zaÄ?utene v tem, kar smo.

A vsaka Ĺženska mora zaÄ?eti pri sami sebi. Neizprosnost danaĹĄnjega Ä?asa nas lahko privede do pasti, da smo druga drugi konkurenca, nasprotnica, celo sovraĹžnica. A neizprosnost lahko prebudi tudi zrelost. Druga drugi smo lahko v ogromno oporo, podporo in pomoÄ?. Ni treba, da smo enake, v bistvu smo si vse med seboj izredno razliÄ?ne. Smo pa v samem centru naĹĄe Ĺženske biti enake. ÄŒetudi so naĹĄi vsakdani drugaÄ?ni, naĹĄi poklici razliÄ?ni, naĹĄe Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine neprimerljive, smo ĹĄe kako blizu druga drugi. V spoĹĄtovanju naĹĄe razliÄ?nosti, v srÄ?ni moÄ?i, v toplini besed, v podpornih dejanjih se naĹĄe poti zmorejo najti in zdruĹžiti. Takrat so te poti skoraj zagotovo nepremagljive in neprebojne.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

lovanja izjemnega pomena, da se imajo svojci moĹžnost ĹĄe zadnjiÄ? posloviti od umrlega. Pravico, da se poslovimo od umirajoÄ?ega umeĹĄÄ?amo med temeljne Ä?lovekove pravice, ki so zaĹĄÄ?itene z ustavo in mednarodnimi akti. ZaĹĄÄ?ita teh pravic predstavlja stopnjo civiliziranosti druĹžbe.

V tem Ä?asu bi Ĺželeli izpostaviti ĹĄe, da smo z aktivnostjo SoÄ?utni telefon, ki je dostopna na naĹĄi spletni in Facebook strani, na voljo za vse, ki so v tem Ä?asu v stiski. Na omenjenem telefonu smo dostopni 24 ur na dan, vse dni v tednu. đ&#x;”˛ ObmoÄ?ni odbor Velenje, velenje@hospic.si, 051 415 447

Dnevi vam bodo zelo hitro minevali. KonÄ?no boste vedeli tudi, kaj si Ĺželite od svojega partnerja. Imeli boste dovolj samozavesti, da se boste lahko z njim odkrito pogovorili o vseh teĹžavah, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa tlaÄ?ite v sebi. Vsakdanji pogovori bodo kljuÄ?ni za stabilno razmerje. Nekateri od vas boste priĹĄli do spoznanja, da ste obstali v negativnem partnerskem odnosu, ki vas le uniÄ?uje. V tem primeru je najboljĹĄa reĹĄitev konÄ?anje ljubezenske zveze. Drugi pa se boste s partnerjem zaradi iskrenih pogovorov ĹĄe bolj povezali. FinanÄ?no stanje bo dobro. Bodite previdni in nekaj denarja vseeno poloĹžite na varÄ?evalni raÄ?un, saj ne veste, kaj vas Ä?aka Ä?ez nekaj mesecev.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

PreveÄ? ste vpeti v rutino. To vas bo zaÄ?elo dolgoÄ?asiti. Ĺ˝e nekaj Ä?asa si Ĺželite spremembe Ĺživljenjskega sloga, ampak o tem samo razmiĹĄljate, dejansko pa ne naredite niÄ?. OsredotoÄ?ite se vsaj na zdravo prehrano in redno telesno vadbo.

Bodite vztrajni, saj boste dobro poÄ?utje in vitalnost dosegli le dolgoroÄ?no. Ne skuĹĄajte spremeniti vsega naenkrat. Zavedajte se, da boste Ä?ez nekaj tednov Ĺže lahko uĹživali v sadovih svojega truda, Ä?e ne boste popustili. Za uspeh ste odgovorni sami, zato premagajte svojo neodloÄ?nost. Partner vam bo z veseljem delal druĹžbo, le prositi ga morate, da se vam pridruĹži. V dvoje je vedno lepĹĄe in laĹžje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

od 13. 11. do 19. 11.

- 14. novembra 1963 se je rodil slikar, literat in nekdanji vodja velenjskega Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Stojan Ĺ pegel; - 14. novembra 1992, ko so v Ĺ oĹĄtanju praznovali 90-letnico TuristiÄ?nega druĹĄtva, je Anica Oblak postala svetovna prvakinja med barmani; - 14. novembra 2002 je takratni predsednik Republike Slovenije Milan KuÄ?an podelil JoĹžetu MelanĹĄku iz Velenja Ä?astni znak svobode RS za poĹžrtvovalno in vztrajno delo v planinski organizaciji; - 14. novembra 2011 je umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan MarinĹĄek; - 15. novembra 1969 je umrl glasbenik Franc DelÄ?njak; v Ĺ kalah vsako leto priredijo v njegov spomin Memorial

Franca DelÄ?njaka; najbolj znan je po skladbi ÄŒreda v galopu; rodil se je 18. decembra 1939; - 15. novembra 1994 je zaÄ?ela svoj program na Kanalu 08, velenjskega kabelsko razdelilnega sistema oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije, ki je oddajala le slabo leto, so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje; - 15. novembra 2018 je v vili Bianci v Velenju potekal drugi simpozij v spomin na zgodovinarja dr. Milana Ĺ˝evarta iz Velenja; - 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odloÄ?ili za zdruĹžitev v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki zdravstveni dom s sedeĹžem v Velenju; zavod je zaÄ?el delovati 1. januarja leta 1968, a Ĺže nekaj Ä?asa ne deluje veÄ?; - 16. novembra 1992 je v Domu uÄ?encev v Velenju steklo izobraĹževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so zaÄ?asno

Marjan MarinĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Ĺživeli v obÄ?inah Velenje in Mozirje; - 16. novembra 1996 so ob obÄ?inskem prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki sveÄ?ano odprli nov vodovod v Podgori; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ĺ˝evart (roj. ZupanÄ?iÄ?); umrla je 30. junija 2014: - VelenjÄ?ani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović so bili Ä?lani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco

Ukrajine igrala neodloÄ?eno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem; - novembra leta 1991 so VelenjÄ?ani zaÄ?asno ostali brez grba, saj starega niso veÄ? uporabljali, novega pa delegati vseh treh zborov takratne velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine ĹĄe niso izbrali; - 19. novembra 1925 je bil rojen ĹĄportnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl 26. novembra 2011 v Velenju; - 19. novembra 2009 so v Ĺ oĹĄtanju slovesno odprli Muzej usnjarstva Slovenije, ki deluje v okviru Muzeja Velenje; odprtja se je udeleĹžilo veliko ĹĄtevilo obiskovalcev; - v okviru Kulturno prosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje je nekaj let uspeĹĄno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje in uspeĹĄno deluje ĹĄe danes. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Hrepeneli boste po pristnejĹĄem odnosu s partnerjem, saj med vama Ĺže dlje Ä?asa veje hlad. To vas bo zaÄ?elo vedno bolj motiti, sploh, ker bosta veliko skupaj, s prijatelji pa se ne boste mogli videvati. Premalo se zavedate, da je vaĹĄe obnaĹĄanje v preteklosti pogoj za sreÄ?o v sedanjosti. Ker zelo hitro odreagirate, ste tudi v partnerski zvezi naredili veliko napak. Partner jih ni pozabil, vi pa jih zanikate. ÄŒe Ĺželite izboljĹĄati odnos, morate to spremeniti. Poskusite umiriti svoje misli. Morda je ravno sedaj Ä?as, da spoznate kakĹĄno novo obliko sproĹĄÄ?anja, pa Ä?etudi na svetovnem spletu. Ĺ˝eleli si boste, da november Ä?im prej mine.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa imate premalo resnega dela, kar vpliva na vse pore vaĹĄega Ĺživljenja. Bolje organizirajte svoj vsakdan, saj sanjarjenje in posedanje ni prav niÄ? produktivno, vi pa se tudi ne poÄ?utite veÄ? dobro. VeÄ?krat pojdite v naravo ali pa se odpravite vsaj na sprehod po mestu. Pomembno je, da zaÄ?nete iskati nove moĹžnosti za zasluĹžek, pa tudi, da poskrbite, da bodo vaĹĄi moĹžgani spet imeli veÄ? izzivov. Za denar vas k sreÄ?i nikoli ni preveÄ? skrbelo, saj imate precej prihrankov, a ti kopnijo. K sreÄ?i se zavedate, da zapravljanje po nepotrebnem v danaĹĄnjih Ä?asih ni pametno. Ker ste tudi skromni, vam to ne bo predstavljalo veliko teĹžav.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Svojci, ki bodo imeli resne teĹžave, bodo ta teden precej odvisni od vas. VeÄ?krat kot sicer vas bodo prosili za pomoÄ?, vi pa si boste Ĺželeli le miru. Vseeno jim ponudite vsaj Ä?ustveno oporo, saj so vam tudi oni vedno na voljo, ko jih potrebujete. Ne smete pa jim pustiti, da pritiskajo na vas in vplivajo na vaĹĄe odloÄ?itve, sploh kar se tiÄ?e financ.

Z njimi ste jim v preteklosti Ĺže dovolj pomagali. Na poslovnem podroÄ?ju boste imeli veliko priloĹžnosti za uspeh, Ä?e ne boste imeli previsokih priÄ?akovanj. Prepustite se toku dogajanja in ne razmiĹĄljajte preveÄ? o prihodnosti, saj vas to navdaja s strahom. Kar vam je namenjeno, se bo vseeno zgodilo.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Priznali si boste, da vas vaĹĄa sluĹžba samo ĹĄe utruja. Ĺ˝elite si, da bi konÄ?no lahko zaÄ?eli delati nekaj, kar vas dejansko veseli. Ne bojite se izgubiti tudi nekaj zasluĹžka, saj bi vam menjava delovnega mesta prinesla osebno zadovoljstvo, ki se ga ne da izmeriti v denarju. Polni boste novih idej, vendar ne veste, kako bi jih uresniÄ?ili. Stremite k duhovni in osebni rasti, zato boste iskali nove moĹžnosti za pridobivanje znanja. ÄŒe boste vztrajni in pripravljeni na spremembe, boste kmalu obrnili nov list, tudi pri zdravju. Zavedali se boste napak, ki ste jih delali v preteklosti, in prekinili ĹĄtevilne ĹĄkodljive navade. In to Ä?ez noÄ?.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

ÄŒaka vas ĹĄe nekaj napornih dni. Imeli boste ĹĄe veÄ? dela kot obiÄ?ajno. Nad tem se boste veÄ?krat glasno pritoĹževali, Ä?eprav dobro veste, da morajo biti naloge opravljene, zato ne bo Ä?asa za samopomilovanje. Najbolj pomembno je, da najdete ravnovesje med samostojnim delom in sodelovanjem, saj ĹĄe vedno preveÄ? dela prevzamete sami. Imate znanje in vse ostalo, kar je potrebno za uspeh. Vse bolj pa ste nemirni, kar slabo vpliva na vas in vse okoli vas. V naslednjih dneh se ĹĄe posebej pazljivo oblaÄ?ite, ne dopustite, da bi vas zeblo. VaĹĄa odpornost ni tako trdna, kot si Ĺželite, nevarnosti, da zbolite, pa je Ĺžal v Ä?asu novega koronavirusa preveÄ?.

Naš čas, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 203

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. novembra

06.20 06.25 07.00 10.15 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.40 15.10 15.45 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20 .00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.30 02.00 02.25 02.55 03.05 03.15 03.20

04.00 11.30 14.00 14.55 16.40 17.55 20.00 20.50 21.20 21.50 22.40 23.00 00.10 01.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Izzivi srebrne generacije, Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 1. del Vem!, kviz Moje mnenje, Diagnoza: rak Prvi dnevnik Šport Vreme 7,7 milijarde ljudi, britanska dokumentarna oddaja Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja Z kot Zofka Sobotni krompir, razvedrilna oddaja za mlade Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Izbruhi nalezljivih bolezni, oddaja o znanosti Na kratko, Podnebni begunec Dinotačke, Kar je bilo presenečenje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film Ugriznimo znanost, Izbruhi nalezljivih bolezni, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Profil, Ana Pandur Predin Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Joker, kviz Betonske sanje, dokumentarni film Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti S. Prokofjev B. Cullberg: Romeo in Julija, koprodukcijski tv balet Recital Antona Dermote Jani Šepetavec, Primož Grašič, Miha Koren, Gregor Ftičar in Ratko Divjak Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.30 23.10 00.05 01.00 01.55 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 1. del Betty v New Yorku, 1. sez., 53. del Lepotica in zver, 1. sez., 2. del Solze v raju, 1. sez., 5. del Solze v raju, 1. sez., 6. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 2. del Šverc komerc, 1. sez., 126. del Betty v New Yorku, 1. sez., 54. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 7. del Solze v raju, 1. sez., 8. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 127. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 4. del Slepa pega, 3. sez., 19. del Vikingi, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Na obisku … pri Naniju Poljancu 2798. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Blaž Pogorevc, kitara, GŠ Velenje (125) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Islandija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Blaž Pogorevc, kitara, GŠ Velenje (125) BONTON (9) Stopnice, vrata, dvigalo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

9:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22:15 23:05 23:35

12. novembra 2020

Sobota,

13. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.50 14.50 15.05 15.45 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 02.00 02.25 02.55 03.05 03.15 03.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Izbruhi nalezljivih bolezni, oddaja o znanosti Začnimo znova, Štrudlovska mati, slovenska nanizanka, 1. sezona Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Okužba, britanska dokumentarna oddaja Prisluhnimo tišini, Življenje z naglušnostjo Mostovi - Hidak Špasni učitelj, Hrček,1. sezona Varuška nindža, Dobrodošli v Stanadiž Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, Nepridiprav, ris., 5. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Solaris, sovjetski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.45 Dobro jutro 14.30 She's got Soul, Neisha & Big Band RTV Slovenija, koncert 16.30 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 17.50 Dobri stari časi 18.20 Himalajski vrhovi treh Slovenk 20.00 Senca suma, francoska nadaljevanka 20.55 Izdajalec, koprodukcijski film 23.25 Zadnja beseda!

00.20 Videotrak 01.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 22.35 22.40 00.30 02.05 02.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:55 12:25 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 2. del Betty v New Yorku, 1. sez., 54. del Lepotica in zver, 1. sez., 3. del Solze v raju, 1. sez., 7. del Solze v raju, 1. sez., 8. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 3. del Šverc komerc, 1. sez., 127. del Betty v New Yorku, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 9. del Solze v raju, 1. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na drsalkah 2: Zlate olimpijske sanje, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Božična dekleta, ameriški film Usodno zapeljevanje, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Skrbimo za zdravje: Odvisnost Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, kitara, GŠ Velenje (126) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nepal Rolwaling Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, kitara, GŠ Velenje (126) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

14. novembra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: V gledališču 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi podmornico, ris.

07.15 Lili in Čarni zaliv, Leteča Lučka, ris., 2. sezona 07.25 Ava, Riko, Teo, Lenivec v naglici, ris.

07.30 Kalimero, Ključ do skrivnosti, ris.

07.40 Hej, hej, Šapice!, Zvezdniki, ris., 1. sezona 07.50 Knjiga o džungli, Zob, ris., 1. sezona 08.00 Z kot Zofka 08.20 Ribič Pepe, V temnem gozdu 08.45 Firbcologi 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju in OŠ Miška Kranjca Velika Polana 10.25 Infodrom 10.45 Osvežilna fronta, Na daljavo 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Kulturni vrhovi, Rožnik v Ljubljani 15.00 Sedem svetov - en planet, Azija, koprodukcijska dokumentarna serija 15.55 Slovenski magazin 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Kje je Olga?

18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka 22.20 Poročila 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Sedmi pečat: Dogman, italijansko-francoski film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik 01.15 Sobotni dnevnikov izbor 01.25 Utrip 01.35 Šport 01.45 Vreme 01.50 Napovedujemo

04.00 07.00 09.00 10.35 11.00 11.45 12.25 13.30 16.00 16.55 18.00 20.05 21.40 22.40 00.15 01.15

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.55 09.20 09.45 10.10 10.35 11.05 12.50 13.05 14.45 15.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.50 01.35

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 11:15 11:40 12:10 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:45 18:50 19:10 19:20 19:55 20:00 20:30 21:50 21:55 22:55 23:25

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Marino Qualizza, 1. del Začnimo znova, Tista črna kitara, 1. sezona Začnimo znova, Glasbene korenine, 1. sezona Izzivi srebrne generacije, Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 1. del Ama Dablam, izsanjane sanje John Williams na Dunaju (Anne-Sophie Mutter, Dunajski filharmoniki in John Williams) Avtomobilnost Simfonija globine, dokumentarni film Julie Andrews njene pesmi, njene sanje, francoska dokumentarna oddaja Moj striček Arhimed, češki film Zvezdana Izštekanih 25, koncert 20 18, 2. del Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Polona ga žge Božična dekleta, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Kung fu panda, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah 2: Zlate olimpijske sanje, ameriški film Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Valentinovo, ameriški film Ključ do srca, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester GŠ Velenje (122) Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Zlato srečo nosimo, Dvanajst mesecev Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner, kitara, GŠ Velenje (124) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper, kitara, GŠ Velenje (123) Dotiki gora: Lepenatka Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2799. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Iz našega arhiva: Graška gora poje in igra, 2005, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner, kitara, GŠ Velenje (124) Popotniške razglednice: Nepal Rolwaling Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

15. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.50 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.50 22.00 22.10 22.15 23.15 23.55 00.25 00.40 00.50 01.05 01.15

Milan, Nenavadna kupčija Mandi, Metla Jurij in Pavel, Višina Živživalice, Pav Niko, Glasni Joži Mucika, Skrivnostno darilo Svetovalka Hana, Tudi izgubljati je treba znati Čarli in Lola, Jaz že ne bom pustila, da mi izpade zobek, ris., 1. sezona Trobka in Skok, Slaba pričeska Pujsa Pepa, Šolski izlet, 2. sezona Kalimero, Sestavljamo Spretnega Roka Šola za pošasti, Grozovita predstava, 1. sezona Dinotačke, Kar je bilo moje Zmedi gre v Zakajzato, Snežinke, ris., 1. sezona Ernest in Celestinca, Južni ekspres Erika, Skrivnostno topljenje, 1. sez.

Piknik s torto, Gospodična Pudlica Bacek Jon, Lasulja, 2. sezona Špasni učitelj, Nogomet, 1. d., 1. s.

Evangeličansko bogoslužje Rimske počitnice s Catherine, Ulična hrana Ozare Obzorja duha, Pastorala Romov Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav Na lepše Oče štirih: Na počitnicah, danskonorveški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Bučko prizna napako, 1. sezona Mali Timotej, Sijoči planet Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Z druge strani Atlantika Intervju Poročila Šport Vreme Jezik enakopravnosti, dok. film L. van Beethoven M. Šparemblek:Pastoralna simfonija (Balet SNG Opera in balet Ljubljana) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.10 Duhovni utrip 07.25 Ugriznimo znanost, Izbruhi nalezljivih bolezni 07.55 Premagajmo covid 19 08.25 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ***** 08.50 Gustav Mahler, Simfonija št. 3 v d-molu (Orkester SF, Marjana Lipovšek, Stanko Arnold, Slovenski komorni zbor, Mladinski pevski zbor RTV 10.40 Začnimo znova, Maturantska, 1. s.

11.10 Začnimo znova, Mar jim je za Maria, 1. sezona 11.35 Začnimo znova, Štrudlovska mati, 1. sezona 12.20 Američanke, dokumentarni film 13.10 Migaj z nami 13.40 Oče štirih: Na vrhu, danskonorveški film 15.25 Odpotovanja, Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 1. sezona 16.35 Ambienti 17.05 Vsega je kriv Fidel, fr.-ital. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, Južna Amerika 20.55 Farah Diba Pahlavi - zadnja iranska cesarica 21.55 Vikend paket 23.20 Zvezdana 00.10 Kaj dogaja?

00.50 Videotrak 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 08.40 09.05 09.35 10.00 11.55 12.10 13.55 14.10 16.35 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.30 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solziceris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Tumbledown, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ključ do srca, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Valentinovo ,ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Čarovnije za vsak dan, amer. film Tumbledown, ameriški film Zvoki noči

16. novembra

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.45 15.30 16.00 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.15 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.30 01.45 02.10 02.40 02.55 03.00 03.05

15:10 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:40 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2798. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2799. VTV magazin Lepote sveta: Islandija, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Blaž Pogorevc, kitara, GŠ Velenje (125) Na obisku … pri Naniju Poljancu Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak, kitara, GŠ Velenje (126) Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Pastorala Romov Začnimo znova Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija S-prehodi, Patrizia Jurinčič Finžgar, igralka SNG Nova Gorica Dober dan, Koroška Živživalice, Pav Milan, Spor Šola za pošasti, Bučko prizna napako, 1. sezona Bacek Jon, Lasulja, 2. sezona Ribič Pepe, V temnem gozdu Poročila ob petih Šport Vreme Znanost o virusu, pogovorna oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Bojan Kraut: Strojniški priročnik Nejko, Nejko je lačen Simon, Nočem v šolo Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Opus Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (H. Berlioz) H. Purcell: Dido in Enej, opera Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.20 Dobro jutro 13.50 Prisluhnimo tišini, Vzgajamo z zgledom 14.20 Na lepše 14.50 New neighbours - Novi sosedje Ljubo doma, dokumentarna oddaja 15.35 Zadnja beseda!

16.40 Prava ideja! Skylabs, vesoljske tehnologije 17.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja 17.55 Prgišče žalosti, dokumentarna oddaja 20.00 Odpotovanja, Otok Ascension, potopis, 1. sezona 20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje, dinastije, britanska dokumentarna oddaja 21.45 Lesna industrija proti naravi, francoska dokumentarna oddaja 22.50 Male ribe, kratki igrani film AGRFT 23.10 Še sreča, kratki igrani film AGRFT 23.35Trenutek, kratki igrani film AGRFT 00.00 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:20 11:50 13:20 14:10

Torek,

10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 3. del Betty v New Yorku, 1. sez., 55. del Lepotica in zver, 1. sez., 4. del Solze v raju, 1. sez., 9. del Solze v raju, 1. sez., 10. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 4. del Popolna preobrazba doma, 10. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 11. del Solze v raju, 1. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 34. del Šverc komerc, 1. sez., 128. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 12. del Slepa pega, 3. sez., 20. del Vikingi, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2799. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Islandija, 2. del Spoznajmo jih … Tilen Jezernik, kitara, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Tilen Jezernik, kitara, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

17. novembra

Spored TV Slovenija 1 06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.05 Opus 10.50 Začnimo znova, Štef Železna roka, 2. sez., 2. sezona 11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.50 Spopad za Luno, Projekt Mercury, francoska dokumentarna serija 15.00 Duhovni utrip 15.15 Potepanja - Barangolasok 15.55 Lili in Čarni zaliv, Domači svetilnik, 2. sezona 16.00 Oblakov kruhek, Podarjene igrače 16.10 Knjiga o džungli, Zob. ris., 1. sezona 16.20 Firbcologi 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Kalimero, Ključ do skrivnosti 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.50 Turčija pod Erdoganovo oblastjo, nemška dokumentarna oddaja 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Pričevalci, Marino Qualizza, 2. del 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 01.45 Slovenska kronika 02.00 Šport 02.05 Vreme 02.10 Napovedujemo

04.00 11.30 14.15 14.40 15.30 16.35 17.50 20.00 20.55 21.50 22.50 00.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.10

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:15 18:20 18:55 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:10 22:15 23:05 23:35

Info kanal Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Švicarija, dokumentarni film Joker, kviz Alejandra, dokumentarni portret Novo obdobje stranišč, francoska dokumentarna oddaja Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Aleksander Čeferin Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 1. sezona NaGlas!

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 4. del Betty v New Yorku, 1. sez., 56. del Lepotica in zver, 1. sez., 5. del Solze v raju, 1. sez., 11. del Solze v raju, 1. sez., 12. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 5. del Šverc komerc, 1. sez., 128. del Betty v New Yorku, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 13. del Solze v raju, 1. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 35. del Šverc komerc, 1. sez., 129. del Preverjeno 24UR zvečer Slepa pega, 3. sez., 21. del Vikingi, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo BONTON: Telefoniranje z mobilnikom Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2800. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Vogel Iz našega arhiva: Graška gora poje in igra, 2005, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.50 14.45 15.30 15.40 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

04.00 09.00 10.00 10.55 13.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Premagajmo covid 19 Začnimo znova, Lepi Evgen, 2. sez., 2. sezona Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Spopad za Luno, Projekta Gemini in Apollo, francoska dokumentarna serija Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju in OŠ Miška Kranjca Velika Polana Poročila ob petih Šport Vreme Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 2. del 50 knjig, ki so nas napisale: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh Pri Pajkovih, Sprostitev za mamico Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Dobra plat Dorien B., belgijski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet Izzivi srebrne generacije, Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

00.50

Info kanal Videotrak Evangeličansko bogoslužje Dobro jutro Le plesat me pelji 20 13 (OFS Val Koper: FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš) Nebesni zmaj Ambienti Vikend paket Otroci iz socialističnega bloka Žrebanje Lota Offenbachove pripovedke, angleški portretni film Moje mnenje Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka Tribuna - veseli upor, dokumentarni film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 5. del Betty v New Yorku, 1. sez., 57. del Lepotica in zver, 1. sez., 6. del Solze v raju, 1. sez., 13. del Solze v raju, 1. sez., 14. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 6. del Šverc komerc, 1. sez., 129. del Betty v New Yorku, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 15. del Solze v raju, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 36. del Šverc komerc, 1. sez., 130. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 5. del Slepa pega, 3. sez., 22. del Vikingi, 6. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2800. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva BONTON: Telefoniranje z mobilnikom Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Srečna hiška, gledališka predstava KD Škale IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pero in črnilnik, pravljica Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nekoč je bilo Jezero, dokumentarni film ob 50. obletnici rodu Jezerski zmaj Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14.45 15.30 16.15 17.50 19.50 20.05 21.10 22.00 22.55

9:05 10:15 10:45 10:50 11:05 11:30 12:00 12:50 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:40 18:45 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 22:25 23:15 23:45

NaĹĄ Ä?as, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 21

RazmiĹĄljanje o Ä?loveku in naravi GRÄŒA, TATJANA: Skodelica Ĺživljenja

Avtorica Kathryn Croft piĹĄe napete psiholoĹĄke trilerje, ki so trenutno v samem vrhu svetovne Amazonove lestvice najbolje prodajanih knjig. Poleg zgoraj predstavljene sta trenutno v slovenĹĄÄ?ino prevedena ĹĄe romana Medtem ko si spala in Dekle brez preteklosti. Vsa njena dela so izredno napeta in dobro brana in tudi Izgubljeno dekle ni nobena izjema. Gre za privlaÄ?en, nevaren ter na mestih celo zastraĹĄujoÄ? psi-

Tatjana GrÄ?a, mama treh sinov in direktorica druĹžinskega gradbenega podjetja, je napisala iskreno avtobiografijo o enajst let trajajoÄ?em iskanju izhoda iz tesnobe.

Pisanje knjige je bilo zanjo terapevtsko, bralca pa se kot uÄ?benik Ĺživljenja dotakne, v Ä?emer je najbolj potrebno. Ponuja razmislek, pogled v lastno Ĺživljenje, koristne napotke in spodbudo za spremembe.

Knjiga razgrinja osebno izkuĹĄnjo, kako se sooÄ?iti z anksiozno motnjo, razkriva najgloblja doĹživljanja in obÄ?utja, piĹĄe o vzponih in padcih, o veri v izboljĹĄanje ter o trenutku, ko bi tudi slednje skoraj izgubila ...

Niza spoznanja, pogleda v oÄ?i strahu in dojema, da ta izvira iz njenih moĹžganov, telo pa se nanj odzove, Ä?etudi ne gre zmeraj za realno situacijo.

Avtobiografija o sooÄ?enju z anksioznostjo, obogatena z avtorskimi slikami, je

holoĹĄki triler, ki zapleta bralca v zloveĹĄÄ?o mreĹžo pokvarjenih ljudi in ga tudi drĹži v napetosti od zaÄ?etka do konca.

Pred osemnajstimi leti so Simoni Porter ugrabili dojenÄ?ico Heleno. S soprogom Mattom sta si le steĹžka opomogla in zaĹživela dalje ter se posvetila karieri. Njuna boleÄ?ina zaradi pogreĹĄanega otroka pa ni nikoli izginila. Nekega dne naveĹže s Simono stik mlada Ĺženska Grace, ki trdi, da je izvedela nekaj dejstev o ugrabitvi in predloĹži celo pliĹĄastega zajÄ?ka, ki ga je imela njena hÄ?erka pri sebi ob ugrabitvi. Simono prosi za pomoÄ?, nato pa naslednji dan brez pojasnila izgine. Simona, ki je prepriÄ?ana, da bo z Gracino pomoÄ?jo reĹĄila skrivnost hÄ?erine ugrabitve, se poda v pravo kriminalistiÄ?no raziskovanje, ki pa kmalu zaÄ?ne ogroĹžati njeno Ĺživljenje ter tudi Ĺživljenje njenih prijateljev in drugih vpletenih oseb.

MrzliÄ?no iskanje sledi jo vodi v pribliĹževanje resnici z vedno veÄ?jim upanjem, da je Grace njena davno izgubljena hÄ?i.

Lunine mene

15. novembra, ob 6:07,

od – Odrasli 616.89 – Psihiatrija

brezÄ?asna knjiga, ki z bogatim teoretiÄ?nim znanjem in osebnimi izkuĹĄnjami brez sramu opisuje vzroke za nastanek tesnobe, doĹživljanje te preizkuĹĄnje, izkuĹĄnje s klasiÄ?nim in alternativnim zdravstvom, odzive okolice, metode, tehnike in knjige za samopomoÄ? ter konÄ?no preobrat v naÄ?inu dojemanja tesnobe kot uÄ?iteljice, ki vodi v globine samospoznavanja in osebne rasti.

Poslanstvo knjige je veÄ?je razumevanje in sprejemanje anksioznosti v druĹžbi, priznanje vsem, ki jih tesnoba preizkuĹĄa (kar 75 % ljudi v svojem Ĺživljenju doĹživi paniÄ?ni napad) in vsem tistim, ki jim Ĺželijo stati ob strani. SporoÄ?ilnost knjige je v vĂŠdenju, da nisi sam, nisi edini, niti Ä?uden in ne manj vreden. Ponuja odgovore tistim, ki tavajo v strahovih in ne vedo, kako naprej ter kako Ĺživeti s tem, kar je, ali pa si ne upajo (ne zmorejo ali ne Ĺželijo) spregovoriti. Ponuja navdih za spremembe in svetlobo na koncu tunela tesnobe. Zaradi tega bodo trpljenja drugih manjĹĄa in krajĹĄa. Navsezadnje pa Ĺželi opomniti tudi tiste, ki so na meji izgorelosti, da si prihranijo veliko preizkuĹĄnjo.

Pripravila: Darinka Bizjak

prazna luna (mlaj)

Smo sredi koronske krize, ko se nam je Ĺživljenjski prostor zoĹžil na najoĹžje okvirje.

Potreba po gibanju pa ostaja, saj smo ustvarjeni zanjo, da ohranimo psihofiziÄ?no kondicijo in s tem tudi zdravje. Tako se imamo priliko ozreti okrog sebe in ugotavljati, kakĹĄen odnos imamo do soÄ?loveka in narave, ki nam ostaja zvesta prijateljica, da nas sprosti. Pa marsikje in marsikdaj naletimo na ravno nasprotne uÄ?inke – ne zaradi narave, ampak ljudi! Ĺ˝al!

Oglejmo si nekaj primerov, ki ne potrebujejo Âťvelikih akcijÂŤ, ampak samo pogled vase in na soljudi, s katerimi bivamo in so nam potrebni za prijeten vsakdan. Od dobrega poÄ?utja je odvisno tudi naĹĄe zdravje, na katero preĹžijo razne bolezni in nevarnosti ‌ Osnova dobrega poÄ?utja in v prvi vrsti dihanja je Ä?ist zrak, do katerega naj bi imeli vsi pravico.

Pa se tega ne zavedamo, saj so v nas zakoreninjene stare navade, da je treba zakuriti vse, kar nam je odveÄ?, ne oziraje se na onesnaĹženje zraka, ki je v Sloveniji Ĺže tako in tako problematiÄ?en, kar se po svoje zdi Ä?udno. V jesenskem in zimskem Ä?asu so to individualna kuriĹĄÄ?a, saj smo z lesom bogata drĹžava. Pa to ni dovolj, saj se vsak dan najde kakĹĄen posameznik, ki zakuri Âťne vem kajÂŤ in se ne ozira, kam in koliko dima se vleÄ?e med hiĹĄami in ustvarja slabo voljo pri prebivalcih. Tudi jutro nedelje, 1. novembra, ni bilo izvzeto! V dolini imamo ÂťnekogaÂŤ, ki gorivu prida nekaj, kar se vonja kot goreÄ?a plastika, kako je z njo onesnaĹžen zrak, pa ni treba razlagati ‌ Tudi zanj ni koristen.

Te dni so na robu naselja posekali nekaj vrb, ki so z zlato barvo krasile naravo. Na koncu so sveĹže veje zakurili in odĹĄli, v dimu pa so ostali bliĹžnji prebivalci, ki si ravno te dni urejajo okolice novo zgrajenih in vseljenih hiĹĄ. Za ÂťnagradoÂŤ je bliĹžnji sosed vso to lepo, sonÄ?no nedeljo uporabil od jutra do poznega popoldneva za rezanje debelih, sveĹže poĹžaganih debel. Zaradi rezkega, glasnega in zavijajoÄ?ega zvoka motorne

Mnenja in odmevi

CROFT, KATHRYN: Izgubljeno dekle

od – Odrasli 821-312.4 – Kriminalni romani

DuĹĄan Rebec: Reform(n)acija Ĺ oĹĄtanj, 31. oktobra – KnjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj je poleg svoje osnovne dejavnosti prostor, kamor ljudje radi prihajajo zaradi spremljajoÄ?ih dogodkov ali aktualnih razstav. Te dni vabi k ogledu razstave v Ä?ast PrimoĹžu Trubarju REFORM(N)ACIJA Stati inu obstati, avtorja DuĹĄana Rebca, strokovnega delavca KnjiĹžnice.

Na razstavi je Trubarjev doprsni kip iz avtorjeve zasebne zbirke, ki ga dopolnjuje bogata vitrina Trubarjeve zapuĹĄÄ?ine, iz zasebne zbirke Andreja B. Mlakarja. Poleg knjiĹžnih del so na ogled tudi portreti velikih moĹž tistega Ä?asa.

Avtor je z razstavo Ĺželel prvotno obeleĹžiti dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra, Ĺželel pa je poudariti, da je zavedanje

21

UTRIP

12. novembra 2020

sprememb v druĹžbi (reformacija) aktualno ves Ä?as, ĹĄe posebej pa sedaj. FiziÄ?na distanca nas

odtujuje, hkrati pa narekuje, da se ozremo okoli sebe in ne samo k sebi. Skupnost bo uspeĹĄna sa-

Ĺžage s(m)o sosedje imeli na koncu razrvane Ĺživce do kraja.

Dan prej se nas je skupinica domaÄ?ih (dva odrasla in ĹĄtirje otroci, stari od pet do osem let) odpravilo na bliĹžnjo planinsko pot Po poteh Vinske Gore. Krasen dan, enkratna vidljivost in na zelo razgledni klopci med RadojÄ?em in RamĹĄakovim vrhom smo si vzeli Ä?as za poÄ?itek, sprosti-

nega motenja prostoĹživeÄ?ih Ĺživali in souporabnikov prostora tovrstne aktivnosti povzroÄ?ajo tudi trajne ĹĄkode na planinskih poteh, gozdnih prometnicah in neposredno na raĹĄÄ?enih gozdnih tleh. ToÄ?no en teden prej nas je trojica markacistov celih sedem ur Ä?istila, na novo markirala in obnavljala oznake na treh razliÄ?nih lokacijah prej omenjene

Lepota Ribniťkega jezera, v neposredni bliŞini katerega drvijo slepci‌

tev, klepet z mimoidoÄ?imi po- poti, vse z namenom, da bi ljuhodniki, ki ga je spremljal zvok dje na njej uĹživali in se sprostili neumornega pokanja z bliĹžnje- v vedno bolj burnih Ä?asih. Vega streliĹĄÄ?a. To smo vzeli Âťv za- dno veÄ?ja agresija motornih vokupÂŤ, nakar je pod nami zaÄ?elo zil se kaĹže predvsem na Pohorgrmeti. V vznoĹžju strme skalnate ju, kjer so npr. pod RibniĹĄko koplaninske poti se je pojavila pete- Ä?o, kjer se odcepi planinska pot rica (ali veÄ??) mladih v meri RibniĹĄkega jemotokrosistov, ki so se zera in naprej do RoneustraĹĄno pognali v gle, enostavno podrli strmino in med nami znak, ki prepoveduje ter ĹĄe dvema poÄ?ivajovoĹžnjo motornih vozil, Ä?ima planinkama odkljub naslovni oznaki drveli kot Âťdivja jagaÂŤ ÂťNatura 2000ÂŤ. Predrnaprej po grebenu, mi zneĹžem (zame barbapa smo brez sape oparom), ki so se morali zovali, ali ne bo koga opremiti s primernim spodneslo v nas, predkljuÄ?em, da so lahko vsem med otroke!, ki odstranili steber, ki se zaradi skalovja in poraĹžen leĹži v travi, to strmine nismo mogli ne pomeni Ä?isto niÄ?!! kam umakniti. ÄŒlovek VaĹžen je samo njihov ostaja ogorÄ?en in brez trenutni uĹžitek in mar besed!!! Kaj pomagajo jim je za vse ostalo. zakoni o tovrstni prePa se vrnimo spet v povedi (zakon o ohradomaÄ?e okolje. Lepi ÂťPoraĹženecÂŤ njanju narave, zakon jesenski dnevi vabijo v na zaÄ?etku poti o gozdovih in zakon barvito naravo, Ä?eprav k prelepemu o planinskih poteh), RibniĹĄkemu jezeru je dan krajĹĄi in zato se Ä?e ÂťglaveÂŤ tega ne dona Pohorju. vÄ?asih Ĺže Ä?as za sprejamejo! Tudi AMZS hod nagiba v veÄ?er. Ta(Avto moto zveza Slovenije) se ko je bilo tudi ta petek, ko sem trudi po svojih moÄ?eh. Tovrstna ĹĄla v bliĹžnji gozd. Pot me je vovoĹžnja negativno vpliva na go- dila nad prvim ovinkom, ko regispodarske, ekosistemske in soci- onalna cesta Arja vas – Velenje alne funkcije gozda. Poleg ĹĄkode iz Vinske Gore zavije proti jugu. zaradi hrupa in s tem poveza- Na njem je urejeno manjĹĄe parkiriĹĄÄ?e, ki ga marsikdo razume kot ÂťsmetiĹĄÄ?eÂŤ, kljub odliÄ?no organiziranemu vsakrĹĄnemu odvozu smeti, le voljo je treba imeti za to. To dobro vemo mi, planinci, ki vsako pomlad prostovoljno Ä?istimo traso ob tej cesti od Sp. ÄŒrnove do osrednje Vinske Gomo tako, Ä?e se bomo zavedali, da re. ÄŒlovek se vedno bolj spraĹĄuje, lahko vsak prispeva k temu. Tu- Ä?emu, ker te malomarnost ljudi di DuĹĄan Rebec, avtor razstave, vse bolj odvraÄ?a od tega. Postala nekako ves Ä?as pripada Ĺ oĹĄtanju sem pozorna, ko je na tem parkiin njegovi zgodovini. Pripravil je riĹĄÄ?u ustavil veÄ?ji tovornjak, neĹže kar nekaj razstav, kot so 100. kaj je ropotalo, pa je potem (le) obletnica priÄ?etka vĂŠlike vojne, odpeljal. Ko sem se vraÄ?ala, se je razstava ob jubileju zbiratelja An- Ĺže dobro temnilo, pa je na istem tona Z. ÄŒebula ipd., je pa tudi av- mestu stal traktor Ĺživih rumenotor plakatov in kurator mnogih -rdeÄ?ih barv in (spet) je nekaj gostujoÄ?ih razstav. Zagotovo to ropotalo. Potem se je priroÄ?na ni njegova zadnja razstava, saj ga prikolica ĹĄe bolj nagnila na rob njegov rodni kraj nagovarja k raz- strmine nad potokom PireĹĄica iskovanju, besede pisatelja ÂťMe- in dva glasova (moĹĄki in menda sta se naselijo v nas, ne mi v njih, Ĺženski) sta potrdila, da sta delo narekujejo ritem naĹĄih korakovÂŤ Âťdobro opravilaÂŤ, nakar je traktor odpeljal. (Sumim, da sta ti ‌ pa k obÄ?utenemu pristopu.

Razstava bo na ogled do konca dve vozili bili povezani, da je drugi priĹĄel pokrit, kar je prvi pripenovembra. đ&#x;”˛ Milojka B. Komprej ljal?!) Zaradi teme nisem ĹĄla na prizoriĹĄÄ?e, sem si ga pa ĹĄla ogle-

dat zjutraj. Ĺ˝e prvi pogled na poÄ?ivaliĹĄÄ?e se ti zagnusi, saj je poleg koĹĄa za smeti in mizi s klopcama polno razliÄ?nih odpadkov, na obrobju pa ĹĄe poseben bleĹĄÄ?eÄ?e bel kup odloĹžene nesnage. Na dnu ÂťkritiÄ?neÂŤ strmine se v strugi potoka bleĹĄÄ?i bela plastika, ki se je zataknila v kamenje, po strmini pa zaÄ?uda ÂťsamoÂŤ odpadlo listje, ostanki koruznih stebel in tropin od sadne stiskalnice. Zelo ÂťsumljivaÂŤ povrĹĄina, ki bi lahko poÄ?ivala na kakĹĄnem domaÄ?em odlagaliĹĄÄ?u ‌ RajĹĄi ne ÂťvidimÂŤ, kaj je pod njo, saj velika tabla z napisom ÂťPrepovedano odlaganje odpadkov!ÂŤ s podpisom ÂťRepublika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo Direkcija RS za infrastrukturoÂŤ za ljudi ni dovolj, Ä?e sami ne uvidijo, da v potoku teÄ?e voda, od katere Ĺživimo! Sam Bog nam pomagaj!

Pa grem na sprehod v drugo smer, streljaj od domaÄ?e hiĹĄe, in pridem na obmoÄ?je, kjer teÄ?e iz Prelske Beli potok. Tudi tu je moja ÂťboleÄ?inaÂŤ s pomladnega sprehoda, saj je njegova breĹžina vse prej kot to. Raznorazni odpadki, ki sem nikakor ne sodijo!!! Kot varuhinja gorske narave sem na to opozorila lokalno skupnost, pa mislim, da je stanje v stilu ÂťPsi lajajo, karavana gre pa dalje ‌ Zdaj je zelenje nesnago skrilo v svoje nedrje, vsebina pa ostane ista ‌ V bliĹžini je pred nedavnim bil veÄ?ji posek gozda, saj so drevesa ÂťdozorelaÂŤ ‌ Ampak skoraj vsak ĹĄtor je imel svojo prazno rdeÄ?o plastenko Ĺžejnih delavcev. Za malo se mi je zdelo, da jih, ker me paÄ? motijo, pospravim jaz, zato sem jih ob neki priliki ÂťzbrcalaÂŤ do gozdne ceste, kjer jih zaÄ?uda (menda) ni veÄ?.

Pa se podajmo ĹĄe v center kraja Vinska Gora, kjer so nam Ĺže pred Ä?asom postavili zabojnik za manjĹĄe elektriÄ?ne aparate (suĹĄilnike za lase, gospodinjske meĹĄalce ipd.). Pa se ob njem pojavi sesalnik, mikrovalovna peÄ?ica ‌, ki seveda vanj ne sodita in niti zaradi premajhne odprtine ne gresta. Pa ju je njun lastnik odloĹžil kar poleg kesona v breme usluĹžbencev komunale ali koga, da ju – ne vem – vzamejo v kabino in jih dostavijo na primerno mesto?! Lastnik verjetno tudi gre kdaj v Velenje, kjer nam v zbirnem centru ob predloĹžitvi plaÄ?ane poloĹžnice prevzamejo vse, kar nam je odveÄ?. Samo nekaj kilometrov voĹžnje nas stane spotoma, ko gremo po opravkih v Velenje. Ampak te volje nam kroniÄ?no manjka in breme rajĹĄi preloĹžimo na drugega, ki tega zagotovo ni vesel!!

Nekaj sem pa vesela: toÄ?ki RadojÄ? in RamĹĄakov vrh sta od kritiÄ?nega Ä?asa prve korona krize, ko se je zaradi hitre spremembe nenadoma poveÄ?al obisk tudi (ne)planincev, po naĹĄem opozorilu (p)ostala Ä?ista, brez odpadkov! Hvala vsem za razumevanje in lepĹĄi videz narave za vse naĹĄe oÄ?i, saj smo v njej vsi le gostje.

Za konec naj posredujem ĹĄe proĹĄnjo lastnikov zemljiĹĄÄ?, da pohodniki upoĹĄtevamo oznaÄ?ene planinske poti, zato jih tudi urejamo po naĹĄih najboljĹĄih moÄ?eh. NihÄ?e nima rad, da se hodi vsepovprek, Ä?eprav se narava odpravlja k poÄ?itku. Vsak ima ÂťradÂŤ svojo zemljo, ki jo z ljubeznijo obdeluje in zanjo skrbi. S prijaznim sobivanjem in razumevanjem, upoĹĄtevanjem soÄ?loveka in Ĺživali nam bo lepo, kar si Ĺželimo vsi, le volje nam manjka.

Potrudimo se! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Naš čas, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. novembra 2020

Križanka Radia Velenje za razvedrilo

RADIO VELENJE

radio velenje com NAJBOLJ INFORMATIVNA RADIJSKA POSTAJA na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz.

Radio Velenje nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji, bralce pa informira tudi ostalimi vsebinami.

• • • • • • • • • • •

Aktualne novice Lokalne informacije Javljanja s terena Kontaktne oddaje Zdravniški nasveti Kulturni utrip Zanimivosti Pesem tedna Hit dneva Glasbene želje »Čvekalnik«

www.radiovelenje.com radio.velenje@nascas.si Stari trg 15, 3320 Velenje Tel.: 03 / 897 50 03

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

Kitajska že pripravljena na omrežje 6G? Trenutno je le malo ljudi pripravljeno plačati več za mobilno omrežje 5G, saj je večina še vedno zadovoljna z uporabo tehnologije 4G, pa tudi podjetja zaradi pandemije niso pripravljena vlagati preveč denarja v 5G. Zaradi tega mnoga podjetja in celo države že usmerjajo moči v razvoj novega omrežja 6G. To je nedavno dokazala tudi Kitajska, saj je v vesolje že poslala prvi poskusni satelit, ki v polni meri podpira omrežje 6G. Mobilno omrežje 6G naj bi po ocenah strokovnjakov zaživelo že leta 2028, saj naj bi bilo že na voljo za komercialno uporabo. Običajnim uporabnikom bo na voljo okoli leta 2030. Če se bodo pojavile težave v komercializaciji mobilnega omrežja 5G, bi se lahko omrežje 6G pojavilo že v naslednjih nekaj letih. Številni strokovnjaki so prepričani, da bi lahko mobilno omrežje 6G zagotovilo prenos podatkov s hitrostjo do enega terabajta na sekundo.

To pomeni, da bi lahko v eni sekundi prenesli kar 142 ur videoposnetkov ločljivosti 4K, kar je danes povsem nepredstavljivo. Pomembno vlogo pri delovanju mobilnih omrežij 6G naj bi imela umetna inteligenca, ki naj bi skrbela za upravljanje nove tehnologije in pomagala pri vprašanjih zasebnosti ter varnosti pri uporabi omrežja in izmenjavi podatkov.

Huawei nad ameriške sankcije s svojo tovarno čipov?

Odnosi med Združenimi državami Amerike in podjetjem Huawei se še niso povsem umirili. Na to kaže tudi nezmožnost podjetja TSMC, da bi računalniškemu gigantu v sredini oktobra dostavila procesorje Kirin 9000, ki so bili izdelani v 5-nanometrskem proizvodnem procesu. Od celotnega naročila 15 milijonov mobilnih procesorjev Kirin 9000 naj bi podjetje Huawei prejelo le 8,8 milijona enot. Gre za procesorje, ki se uporabljajo v pametnih telefonih in baznih postajah 5G, ki jih proizvaja Huawei. Zato resno razmišljajo o tem, da bi težavo pomankanja čipov reševali s svojo proizvodnjo. Tudi pri tem ne gre brez težav, saj njihova tovarna ne sme uporabljati ameriške tehnologije. Kljub temu podjetje išče načine za zagotovitev ustrezne opreme, ki bi mu omogočala izdelavo lastnih procesorjev v primernih količinah. Če jim bo uspelo postaviti svojo tovarno za izdelavo čipov, ta vsaj na začetku ne bo izdelovala naprednih procesorjev. Prve elektronske komponente naj bi bile namreč izdelane v zdaj že zelo zastarelem 45-nanometrskem proizvodnem procesu. Proizvodnja v 28-nanometrskem proizvodnem procesu pa naj bi se pričela proti koncu letošnjega leta, in sicer za naprave, vključene v internet stvari. Do leta 2022 bi se morala začeti proizvodnja čipov za komunikacijsko opremo 5G. Tovarno bo vodil raziskovalno-razvojni center v Šanghaju, ki bo pod nadzorom tamkajšnje vlade.

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

PO IZDELKE ZA KOLINE V NAŠE TRGOVINE VITREX že od 0,79€/l

že od 3,50€

različne dimenzije

PETEK, 13. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. novembra

UGODNA PONUDBA PRIPOMOČKOV IN SESTAVIN

ZIMSKE POKRIVALKE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. novembra

Radio Velenje pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

ČETRTEK, 12. novembra

ČOKOLADA MILKA Mlečna, S celimi lešniki, Noisette

že od 1,99€

ANTIFRIZ že od 1,98€/l

DO NAŠIH IZDELKOV TUDI IZ VARNOSTI IN UDOBJA LASTNEGA DOMA SPLETNA TRGOVINA: trgovina.kz-saleskadolina.si *dostavljamo po celotni Sloveniji preko Pošte Slovenije in GLS.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TELEFONSKA NAROČILA: 080 54 54

BREZPLAČNA DOSTAVA velja za naročila v vrednosti nad 50€ na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 2. do 8. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 2. do 8. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 12. 11. 2020, barve: CMYK, stran 23

GIBANJE prebivalstva

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

RAZNO FIŽOL, sivček, letošnji, prodam. Pripeljem tudi na dom nad 10 kg.

Gsm: 031 350 928.

ZIMSKE GUME, kovinska platišča, okrasne pokrove, 185/60R 16 za

Škodo Fabia, prodam.

Gsm: 041 904 971.

ZIMSKE GUME Contintental 225/50 R18, slabih 6 mm profila, prodam.

Gsm: O41 692 995 KOCKE sena in otave večja količina, prodam. Gsm: 041 780 231.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898.

KOCKE sena, 14 kom silažnih bal in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

STEPER energetics, prodam za 20 € in orbitrek thane fitness prodam za 50 €. Gsm: 031 597 987

PODARIM

Upravna enota Velenje

SEDEŽNO garnituro usnjeno.

Gsm: 070 261 803.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

•

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

SMRTI

•

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 14. 11. in nedeljo, 15. 11.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro 03 8995 643 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50 epp@nascas.si

• •

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Topler Nada, roj. 1952, Velenje, Paški Kozjak 44B Blatnik Polonca , roj. 1953, Vele-

•

•

nje, Stanetova cesta 47 Murković Stjepan, roj. 1940, Velenje, Škale 59D Pozvek Anton, roj. 1930, Velenje, Jenkova cesta 18 Juvan Veronika, roj. 1934, Šoštanj, Florjan 135 Čepelnik Marija, roj. 1938, Velenje, Arnače 35

Nagrajenci križanke »LovingPaw«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. oktobra 2020, so: • Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje; • Ajda Osojnik, Sončni grič 18, 3320 Velenje; • Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: GLINA BENTONIT

www.nascas.si

107,8 MHz

Postanite naročnik

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat, stric in svak

ŠTEFAN MURKOVIČ iz Škal

Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče.

Ni več tvojega smehljaja utihnil je tvoj glas.

23

OBVEŠČEVALEC

12. novembra 2020

Posebna zahvala sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, gospodu Dragu Kolarju za poslovilni govor, praporščakom, pogrebni službi Usar, rudarskemu kvartetu, pevski skupini Kamerat in gospodu župniku Janku Rezarju.

Odšel si, a v naših mislih in srcih boš za vedno ostal, kajti ljubezen do tebe ne umre.

Žalujoča žena Irena, sin Robert s Tatjano, vnuki Tomo z Mojco ter Laro, Maja in Tina ter bratje Ivan, Jože, Feri in sestra Terezija

ZAHVALA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babi, tašča, sestra in teta

NADA TOPLER (roj. MIRT)

ZAHVALA

s Paškega Kozjaka

Tiho je zaključil življenjsko pot dragi mož, oče, dedi, pradedi in tast

2. 11. 1952 – 30. 10. 2020 Le skrbi in delo v življenju si poznala, sedaj od vsega za vedno si zaspala.

Gledala nikoli več ne boš gozdov,poslušala pesmi, poljan šumenje.

Usoda kruta je pretrgala niti tvojega življenja.

So v srcih solze, bolečina in prazen dom ko te več ni, le sadovi tvojih pridnih rok ostali so in neizgovorjen...

HVALA TI DRAGA MAMA, BABI IN TAŠČA.

Se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke ob bolečini, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo ob njeni zadnji poti. Hvala Bolnišnici Topolšica in UKC Ljubljana za mamino zdravljenje.

Hvala govorniku g. Kolarju za govor, skupini Eros za odpete žalostinke. Hvala vsem maminim sosedom iz Paškega Kozjaka za vašo nesebično pomoč naši mami. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki se boste mame spominjali in se ustavljali ob njenem grobu. Žalujoči sin Dejan z Mojco, hči Melita z možem Miranom, vnuki Tim s Tejo, Marcel, Jan in sestre Zora, Gelca in Ana z družinami

ANTON POZVEK 1930 – 2020

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Od njega smo se poslovili v petek, 6. 11. 2020 na pokopališču v Podkraju.

Hvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Fani, sin Tone in hčerka Nani z družinama

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 11. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

VÄ?asih so se spraĹĄevali, kol'k si ga napreĹĄal, danes je pomembna kakovost Vinogradnik in kletar JoĹže Kugler iz Ĺ martnega ob Paki pravi, da dejavnost potrebuje celega Ä?loveka – Gostje so vse zahtevnejĹĄi in o kakovosti vina tudi bolj izobraĹženi Tatjana PodgorĹĄek

VÄ?eraj, 11. novembra, je godoval sveti Martin – svetnik, ki ga v Sloveniji poznamo predvsem kot zaĹĄÄ?itnika vinarjev. Zanje je to prav poseben dan, saj naj bi se po stari, prastari ĹĄegi moĹĄt spremenil v vino. In legenda pravi, da ta dan pokaĹže in dokaĹže, ali je gospodar vinogradnik dobro delal oziroma ali je bil med letom uspeĹĄen ali ne.

Z vzgojo, nego, predelavo grozdja je tako kot z otroki

ÂťTeĹžko bi temu pritrdil,ÂŤ nam je dejal JoĹže Kugler z Malega Vrha, letoĹĄnji kletar leta, ki ga Ĺže vrsto let izbirajo v DruĹĄtvu vinogradnikov Ĺ martno ob Paki (trikrat zapored je Ĺže prejel ta naziv, pridelal pa je tudi ĹĄest ĹĄampionov – najbolje ocenjena vina med vsemi Ä?lani omenjenega druĹĄtva).

Svoje besede je utemeljil takole: ÂťZadnjo trgatev v naĹĄem vinogradu smo opravili 31. oktobra in po enajstih dneh ne more biti niti mlado vino. O tem lahko govorimo v sredini, konec januarja, ĹĄele nato o vinu. Da sv. Martin spreminja moĹĄt v vino, je bolj zapisano med ĹĄegami, v

naravi pa je malo drugaÄ?e.ÂŤ Sodi med butiÄ?ne vinogradnike, pravi. Obdeluje 1800 trsov, nekaj grozdja ĹĄe dokupi, v sode pa spravi (konkretno letos) blizu 4700 tisoÄ? litrov vina. Ga je bilo Ĺže tudi slabih 1000 litrov veÄ?.

Poznan je po souvignonu, chardonnayju, rumenem muĹĄkatu, v ponudbi pa sta ĹĄe laĹĄki rizling in modri pinot. ÂťVsako leto ga prodamo, doslej nam ga ĹĄe ni niÄ? ostalo. NajveÄ?krat ga pridejo iskat, nekaj steklenic smo ga prodali Ĺže tudi v tujino. Sicer pa prihajajo k nam domaÄ?i in tuji turisti. Med slednjimi smo gostili Avstrijce, Nemce, Nizozemce, Ruse ‌ Vsakemu rad prisluh-

nem in moram reÄ?i, da so vse bolj izobraĹženi o vinu. Ne pije se veliko, tisto, kar pa se, hoÄ?ejo, da je kakovostno. Pri tem ni pomembna niti cena. Vesel sem, ker se z veseljem vraÄ?ajo. S tem nam potrjujejo, da smo na pravi poti.ÂŤ Ko se je pred 30 leti zaÄ?el ukvarjati z vinogradniĹĄtvom, so se vinogradniki spraĹĄevali: kol'k si ga napreĹĄal, danes pa o kazalcih, ki nakazujejo kakovost vina.

Napovedovali so, da bo letoĹĄnja letina kakovostna. JoĹže pri tem odkima z glavo zdaj v eno, pa v drugo smer, rekoÄ?, da so sladkorne stopnje manjĹĄe, sploh pri aromatiÄ?nih sortah, malo veÄ?je so tudi kisline. Vse to napo-

Ureditev nove kleti je pri gostih naletela na dober odziv.

veduje veliko dela v kleti v naslednjih dobrih dveh mesecih, Ä?e hoÄ?ejo imeti v sodih kakovostno vino.ÂŤ Je zahtevnejĹĄe vinogradniĹĄtvo ali kletarjenje? Oboje, odvrne. Oboje zahteva cele-

ga Ä?loveka, ne dopuĹĄÄ?a ťlamparijeÂŤ. Pri opravilih v vinogradu veÄ?krat lije znoj s Ä?ela, v kleti je potrebno znanje. Tega ĹĄmarĹĄki vinogradniki ÂťnabirajoÂŤ na vsakoletnih izobraĹževanjih, zato – po njegovih besedah – med njimi ni veÄ? slabega vinogradnika, loÄ?ijo jih res malenkosti.

Po krajĹĄem premisleku pa doda: ÂťZ vzgojo, nego in pridelavo grozdja je tako kot z otroki: Ä?e jih pustiĹĄ, da delajo po svoje, ne veĹĄ, kaj bo ratalo. ÄŒe pa jih spremljaĹĄ, jih usmerjaĹĄ, imaĹĄ upanje, da iz njih nekaj bo.ÂŤ

Smeli naÄ?rti

skusnega nasada trte nekdanjega podjetja Vino Ĺ martno. Postopoma si je uredil pri domu klet, nakupil opremo ‌ Pravi, da ga doseĹženi uspehi spodbujajo k ĹĄirjenju dejavnost. In ne namerava se ĹĄe ustaviti. Ker je bila obstojeÄ?a klet premajhna in nezanimiva, so pred dobrim letom uredili novo, veÄ?jo in sodobnejĹĄo. Odzivi gostov so dobri. Pred nedavnim so kupili goseniÄ?arja, ki jim bo olajĹĄal delo v vinogradu. ZaÄ?eli so s stekleniÄ?enjem vina in v liÄ?nih steklenicah ga nameravajo hraniti vsako leto veÄ?, zato razmiĹĄljajo o potrebi po ureditvi ĹĄe ene kleti.

Na prenovo Ä?aka prostor, namenjen degustacijam. ÂťEni najdejo zadovoljstvo na morju, jaz ga v vinogradu. Kaj bi kam hodil, ko pa me potem samo skrbi. Tako pa uĹživam ob pogledu na vinograd, na grozdje, na ‌ Zadnji Ä?as ĹĄe toliko bolj, ker kaĹžejo zanimanje za vinogradniĹĄtvo tudi vsi trije otroci. Pomagajo mi, kolikor jim to dopuĹĄÄ?a Ä?as. Ko pridejo, jih rad vpraĹĄam za nasvet, za oceno, ali je vino v redu, kaj manjka, kaj bi bilo treba ĹĄe narediti. Skratka, tudi zaradi tega in priloĹžnosti, ki jo vidimo v turizmu, se bomo trudili, da bodo domaÄ?i in tuji gostje, ki prihajajo iz mnogih drĹžav, pri nas pili kakovostno vino. Trenutno so v trendu suha, polsuha vina, bolj bela kot rdeÄ?a,ÂŤ strne JoĹže Kugler.

JoĹže je upokojeni strojni tehnik, vinoZa goste je zanimiv tudi vinski sod, v katerega se gradniĹĄtvo ga je pritelahko stisne osem ljudi. gnilo z ureditvijo po-

đ&#x;”˛

V Domu za varstvo odraslih je okuŞenih Poskrbeti je treba za zimsko opremo na osem stanovalcev in ťest zaposlenih vozilih Novi koronavirus se je pojavil tudi med zaposlenimi in stanovalci tako v Domu za ostarele Velenje kot Centru starejťih Zimzelen v Topolťici – Oboji zagotavljajo varnost stanovalcev in obvladujejo situacijo Jasmina Škarja

Potem ko so konec oktobra v Domu za varstvo odraslih Velenje zabeleĹžili prvo okuĹžbo pri zaposleni, so v preteklem tednu zabeleĹžili ĹĄe nekaj novih, Ä?eprav, kot pravi direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc, situacijo obvladujejo. Povezali so se Nacionalnim inĹĄtitutom za javno zdravje, ki jih usmerja, vzpostavili tako rdeÄ?o, sivo kot belo cono in okuĹžene stanovalce za nekaj dni naselili v BolniĹĄnico TopolĹĄica. Skupaj imajo okuĹženih osem stanovalcev in ĹĄest zaposlenih, vsi se poÄ?utijo dobro, so pa vsem v torek ponovno odvzeli brise in jih prepeljali nazaj v dom, v svojo rdeÄ?o cono, saj bolniĹĄnice ne morejo preventivno sprejemati starostnikov, ki imajo laĹžji potek bolezni. ÂťTa Ä?as je velika preizkuĹĄnja za vseÂŤ, doda direktorica velenjskega doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc, ki je hvaleĹžna, da ekipa dobro sodeluje in lahko kljub stanju, ki vlada okrog nas, zagotavljajo varnost stanovalcev.

Zahvaljuje se tudi sorodnikom stanovalcev, s katerimi dobro sodelujejo in ki na daljavo svojim bliĹžnjim vlivajo upanje, da

Kazni niso majhne, a najpomembnejĹĄa je varnost

kakor pa okuĹžba za stanovalce pomeni tudi doloÄ?eno omejitev, predvsem za enote, v katerih se je pojavila, saj stanovalcem trenutno omejuje izhode v park,ÂŤ ĹĄe pove o ukrepih v Centru starejĹĄih Zimzelen Ĺ tefan BukoviÄ?eva, ki se zaveda, da je pravilna in striktna uporaba osebne zaĹĄÄ?itne opreme in vzpostavitev lastne rdeÄ?e cone zelo pomembna. Za

â?ą Tako stanovalce kot vse zaposlene testirajo s hitrimi antigenskimi testi v Centru starejĹĄih v TopolĹĄici.

bodo zmogli in premagali teĹžko preizkuĹĄnjo koronavirusa.

V Centru starejĹĄih Zimzelen okuĹženih enajst stanovalcev in pet zaposlenih

OkuĹžbe z novim koronavirusom pa so se v zadnjih dneh pojavile tudi med stanovalci in zaposlenimi v Centru starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici, kjer imajo potrjenih enajst okuĹžb med stanovalci in pet med zaposlenimi.

Direktorica Centra starejĹĄih Zimzelen Andreja Ĺ tefan BukoviÄ? pove, da so zaposlene pravoÄ?asno umaknili iz delovnega procesa, okuĹžene stanovalce pa izolirali. ÂťTakoj po pojavu okuĹžbe smo zaÄ?eli delovati po predvidenem protokolu. Stvari obvladujemo, veseli nas, da se okuĹžba ni razĹĄirila po enotah. Poleg klasiÄ?nih testov v laboratoriju opravljamo tudi hitre antigenske teste zaradi hitrosti rezultatov, saj lahko tako okuĹžbo hitreje izoliramo. Vse-

Domovi starejĹĄih so ĹĄe vedno prva linija boja proti ĹĄirjenju koronavirusa, pri katerem je moĹžnost prenosa okuĹžbe veÄ?ja kot drugje.

razkuĹževanje prostorov so nabavili tudi parni razkuĹževalnik, saj je redno razkuĹževanje in Ä?iĹĄÄ?enje prostorov v obdobju epidemije zelo dobrodoĹĄel zaĹĄÄ?itni faktor tako za stanovalce kot zaposlene. ÂťPrevidni smo, energije nam ne zmanjkuje, tudi s kadri dovolj dobro obvladujemo situacijo,ÂŤ ĹĄe ostaja optimistiÄ?na direktorica Centra starejĹĄih Zimzelen. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana, Velenje – Samo ponoviti je treba, ker novega ni niÄ?.

Prihaja Ä?as za obvezno zimsko obutev in opremo jeklenih konjiÄ?kov. Zakon o pravilih v cestnem prometu in pravilnik o delih in opremi vozil velevata, da je zimska oprema motornih vozil na slovenskih cestah obvezna od 15. novembra do 15. marca oziroma tudi pred zakonsko doloÄ?enim obdobjem in po njem, Ä?e so na cestah takĹĄne razmere.

Pri motornih vozilih, katerih masa ne presega 3.500 kilogramov, obstajata dve moĹžnosti: zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in sneĹžne verige za pogonska kolesa. Pri vozilih, katerih teĹža presega 3.500 kilogramov, je razlika v tem, da morajo imeti vozila s stalnim ĹĄtirikolesnim pogonom

(4 x 4) sneĹžne verige vsaj za eno os, Ä?e pa imajo priklopljiv ĹĄtirikolesni pogon, pa vsaj za stalno vklopljeno oziroma gnano os.

Ta vozila morajo obvezno imeti v vozilu tudi lopato.

Obvezna zimska oprema je sicer doloÄ?ena, ni pa slabo imeti v avtomobilu ĹĄe nekaj stvari, ki sicer niso obvezne, utegnejo pa priti prav: rokavice za nameĹĄÄ?anje verig, preprogo za kleÄ?anje, manjĹĄo Ä?vrsto lopato, baterijsko svetilko, metlico za sneg, strgalko za led, topla oblaÄ?ila, kakĹĄno kapo. ÄŒe na vozilu ni ustrezne zimske opreme, je kazen 40 evrov. ÄŒe voznik brez ustrezne zimske opreme ovira ali onemogoÄ?a promet, znaĹĄa globa 500 evrov in 5 kazenskih toÄ?k. Kazen 200 evrov lahko doleti tistega, ki avtomobila ne oÄ?isti snega ali ledu. Za pravne osebe so kazni ĹĄe viĹĄje.

Pnevmatike lahko menjate tudi v drugi obÄ?ini V nedeljo, 15. novembra, morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Mnogi ste to Ĺže naredili, mnoge pa ob tem skrbi, ali lahko svojega jeklenega konjiÄ?ka "preobujejo" tudi v drugi obÄ?ini. Odgovor je: da. Vendar pa je treba storitve, ki jih lahko opraviĹĄ v svoji obÄ?ini, tam tudi opraviti, Ä?e greĹĄ v drugo, moraĹĄ s seboj imeti ustrezno dokazilo. ÄŒe imate pnevmatike shranjene pri vulkanizerju v drugi obÄ?ini, je to zadosten razlog za prehod obÄ?inske meje.

đ&#x;”˛