45 2021

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (1/11 0C) bo delno oblačno, v soboto (2/11 0C) in nedeljo (2/12 0C) bo sončno.

Četrtek, 18. novembra 2021

številka 45 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

Izvrstna predstava slovenskih prvakov

cena 2,00 €

TAKO mislim

Moralni zlom Mira Zakošek

V 3. krogu evropske lige so v torek zvečer so rokometaši Gorenja z zmago s 34:28 zaustavili niz dveh zmag hrvaškega podprvaka Nexeja iz Našic To je bila prva zmaga Velenjčanov v drugem najpomembnejšem klubskem tekmovanju na naši celini, hkrati pa prvi poraz moštva iz Našic, ki ga trenira Velenjčan in nekdanji trener Gorenja Branko Tamše. Velenjčani so v prvih dveh tekmah izgubili z nemškim Magdeburgom in špansko La Riojo, Nexe pa je v prvem krogu v gosteh premagal francoski Aix, v drugem pa je bil doma boljši od švedskega Savenhofa. Prvo točko so v tem krogu oddali tudi Nemci.

Domači trener Zoran Jovičič se je že v 4. minuti znašel v skrbeh, saj zaradi poškodbe gležnja trenutno najboljši strelec domačega prvenstva Matic Verdinek ni mogel več igrati. Do tedaj je zabil dva gola. Vprašljiv pa je tu-

di njegov nastop na sobotni prvenstveni tekmi v Ribnici.

Dobre četrt ure je bila tekma izenačena, nato so Velenjčani s hitro igro, čvrsto obrambo in ob izvrstnem vratarju Aljažu Panjtarju (nanj je selektor najboljše članske izbrane vrste za nedavni dvoboj s Hrvati 'pozabil') začeli vse bolj prekašati goste, ki jih je 'krasilo' veliko število napak, v vseh elementih te gre. Proti koncu prvega dela so dvakrat imeli prednost šestih golov, na odmor pa odšli z razliko petih.

V prejšnji sezoni najboljši vratar domače lige je zbral dvanajst obramb. Po prihodu iz slačilnice so se gostje z dvema goloma po vrsti približali na 'samo' tri gole zaostanka (16:19). Domači so se hitro odzvali. Znova so zače-

li dvigovati ritem igre, s svojimi potezami navduševati gledalce in dobrih osem minut pred koncem vodili z visokimi osmimi zadetki razlike (31:23); in to proti moštvu, ki so mu pred dvobojem (vljudnostno) prepuščali vlogo favorita. Nato so spet zaigrali nekoliko mirneje. Nexe se je z delnim nizom 4:0 približal na 27:31 in 28:32, a Velenjčani so svoji zalogi dodali še dva gola in se veselili velike ter pomembne zmage.

Z njo so si povečali možnosti za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v skupini; kar bi jim prineslo uvrstitev v izločilne boje.

Aljaž Panjtar: »Dobro smo se pripravili nanje. To je bila prava ekipna borba na zelo zelo visoki ravni. Na koncu smo nekoliko popustili. Mogoče smo se prehi-

tro zadovoljili razliko, lahko bi šli na deset. Fantje so morda bili že nekoliko utrujeni in so popustili, a vseeno je na koncu lepa razlika šestih golov.« Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: ˝Ko premagaš takšno ekipo, je zadovoljstvo veliko.

Fantom čestitam na veliki želji, volji, ponosu. Žal smo ostali brez Matica Verdinka. Kako huda je poškodba, bo pokazal šele pregled v bolnišnici. Tudi Domen Tajnik je končal tekmo z bolečino v rami. Pred nami pa je zahtevno gostovanje v Ribnici. Hud ritem imamo. Želim si, da preživimo, da nas poškodbe zaobidejo. 🔲

javnega naročila za priznanje sposobnosti ponudnikom gradnje. Za odsek E (Velunja) pa je vloga za gradbeno dovoljenje oddana, pričakujejo ga julija prihodnje leto. Objavljen je razpis, dela pa bi se lahko začela prihodnjo jesen. Žal pa kasnijo aktivnosti na odseku Velenje–Šentrupert. Na to je opozoril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol na koordinacijskem sestanku koroške regije, na

katerem so pregledali aktivnosti na severnem delu 3. razvojne osi. Sestanek je potekal na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije. Izrazil je tudi pričakovanje, da bi tudi na tem odseku začeli dela že naslednje leto.

Odgovorni so zagotovili, da priprave dobro tečejo, to velja tako za odkupe zemljišč kot za pripravo dokumentacije. 🔲

🔲

12 milijonov za DVO

Stane Vovk

Prihodnje leto tudi Velenje–Šentrupert?

Velenje – Gradnja hitre ceste na relaciji med Velenjem in Slovenj Gradcem napreduje po zastavljenih načrtih. Na odseku Gaberke, kjer so gradnjo začeli oktobra lani, bodo dela sklenili, če jim bodo to omogočale vremenske razmere, še pred koncem leta. Za odseka na velenjskem koncu, H (Konovo) in B (Škalsko jezero), še pridobivajo gradbeno dovoljenje, vzporedno poteka tudi prva faza

Kar nekaj pikrih me je že doletelo v zadnjem obdobju, ker sem se preodločno postavila za cepljenje. Pa vendar se bom še enkrat.

Cepljenje zagovarjam, ker so me prepričali strokovnjaki, ker zaupam znanosti in ker tudi sama verjamem, da je to prava pot v spet kolikor toliko normalno življenje, ki si ga vsi že zelo želimo.

Nič nimam proti temu, da je cepljenje izbira posameznika (čeprav v takšnih razmerah tudi to stežka sprejemam), ne more pa nikakor biti izbira, ali se bomo držali pravil ali ne, in se zato nikakor ne morem strinjati, da celotna družba trpi, predvsem zato, ker so med nami posamezniki, ki želijo živeti brez omejitev in jim ni prav nič mar, če ob tem med druge sejejo bolezen.

Dejstvo je, da doživljamo velik družbeni (marsikdo tudi osebni) pa seveda tudi zdravstveni zlom. Številke okuženih in hospitaliziranih še naprej letijo v nebo in segajo med najvišje v Evropi. Razmere v bolnišnicah so kaotične – a nekateri pač več ne gledajo televizije in ne berejo časopisov, ker so to, kar poročajo, »prevare«.

In kaj bo, če se bo takšno življenje kar nadaljevalo? V kakšnih razmerah se bomo zdravili? Kaj bo s tistimi, ki so življenjsko ogroženi zaradi drugih bolezni, pa jih morajo prestavljati, ker njihovo posteljo zaseda covidni bolnik, in to tisti, ki je še včeraj zanikal obstoj virusa? Le stežka si vsaj približno predstavljam njihove stiske. Nas bodo morali res voziti na zdravljenje v tujino, kjer bomo res čisto sami? Zdaj imajo bolniki, ki seveda ne smejo imeti obiskov, vsaj negovalce, ki jih bodrijo s slovensko besedo. Čas je za streznitev, za več empatije in morale. Za tisti kanček človečnosti, ki loči ljudi od zgolj ovc in volkov. Drobceni virus nas je namreč močno razgalil, nas »dobil« ravno na tej naši slabosti, na spotenciranem egoizmu, zaradi katerega ne znamo in nočemo stopiti skupaj. Ob njem smo pokazali, da kot družba trenutno slabo delujemo, da smo neodgovorni do sebe in drugih. A gotovo zmoremo več. Zato stopimo skupaj, vsaj tam, kjer je kljub različnim mnenjem možen kompromis, to pa je trenutno vsaj upoštevanje pogojev PCT. Tako bomo jutri znosno, brez zamer in brez novih delitev ustvarjali nov, upajmo lepši in sočutnejši vsakdanjik, v katerem mrtvi ne bodo zgolj številke.

mz, foto: Alja Miklavc

Velenje – Tako vodstvo Doma za varstvo odraslih kot tudi Mestna občina Velenje sta se pred dnevi razveselila novice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so odobrili 12 milijonov evrov za nujno potrebno rekonstrukcijo in prizidavo Doma za varstvo odraslih Velenje. Dogovor o tem so že maja letos podpisali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc. Če bo šlo vse po načrtih, bo imelo Velenje konec leta 2023 posodobljen dom 4. generacije, ki bo izpolnjeval vse normative in standarde ter stanovalcem doma omogočal mirno ter prijetno bivanje z najboljšo oskrbo. Po rekonstrukciji bodo uredili sobe za eno ali dve osebi, vsaka soba pa bo

imela lastno kopalnico. V domu bo zadostno število balkonov za oskrbovance, urejeno pa bo tudi primerno parkirišče za obiskovalce, stanovalce in zaposlene. Sedaj je v sobah več stanovalcev, vse sobe pa žal nimajo urejenih lastnih sanitarnih prostorov. Dela naj bi stekla v začetku prihodnjega leta. Vodstvo Doma pa se že dogovarja za nadomestne prostore, kamor bodo v času rekonstrukcije nameščeni oskrbovanci doma. »Mestna občina Velenje se je v podporo projektu s sporazumom zavezala, da bomo brezplačno ustanovili služnostno pravico za gradnjo in vzdrževanje komunalne in ostale infrastrukture pri projektu ter uredili dostop za nedoločen čas, hkrati pa bomo prispevali proračunska sredstva v višini komunalnega prispevka na podlagi projektne dokumentacije;« pravi župan Peter Dermol. 🔲

mz

PRILOGA, str. 13-16: Narava, zdravje, ekologija

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

18. novembra 2021

Naša prizadevanja za skupno dobro so v tem času še posebej na preizkušnji

Župani mestnih občin o možnosti uvedbe pogoja PC Ljubljana – Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije je obravnavala stanje na področju epidemije covida-19. Župani mestnih občin so spomnili, da je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi skoraj 1,2 milijona cepljenih prebivalcev in več kot 300.000 prebolevnikov. Ob dejstvu, da je več kot 300.000 prebivalcev mlajših od 14 let, ugotavljajo, da je celotna država »ujetnica manjšine 200.000 ljudi, ki zavračajo cepljenje«, so zapisali v združenju. Župani mestnih občin zato pozivajo vse prebivalce, da izkoristijo možnost brezplačnega cepljenja proti covidu-19 in tako solidarno prispevajo k zajezitvi epidemije covida-19, k lastni varnosti in varnosti drugih.

Pregledali kolesarske povezave Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol si je skupaj z nekaterimi sodelavci iz uprave ter s predstavniki šol in vrtcev, z upokojenci ter s predstavniki socialno šibkejših skupin ogledal mestno kolesarsko omrežje v Velenju. Skupaj so pregledali večino kolesarskih povezav in ugotovili, kaj bi bilo treba še izboljšati, da bi čim več občank in občanov za premagovanje razdalj v mestu pogosteje izbralo kolo. Ogled je potekal v treh

Pred začetkom ogleda kolesarskih poti

skupinah. V prihodnjih dneh bomo vse pripombe zbrali in skupaj s strokovnimi službami pogledali, kako bi lahko opažene pomanjkljivosti odpravili.

Letos so skupaj s strokovnjaki z Mariborske kolesarske mreže evidentirali 103 pomanjkljivosti, od tega so jih odpravili 41, 24 jih še urejamo, za 9 so dela že naročena in bodo kmalu v izvajanju, 22 jih bo urejeno v sklopu večjih projektov, 6 pa jih še čaka na vrsto za odpravo.

Most na cesti Paka–Loke–Jurk že odprt Velenje – Od sobote je ponovno odprt promet preko mostu na cesti Paka–Loke–Jurke, ki je bil močno dotrajan in nevaren. Že junija so ga morali zapreti za ves motorni promet. Krajani so se morali tako v mesto voziti preko Trebeliškega. Na mostu bodo še vedno izvajali zaključna gradbena dela, zato vse uporabnike tudi v prihodnje prosijo, da so previdni. Dela bodo v celoti zaključena predvidoma do konca meseca.

Osrednji dogodek ob prazniku Občine Šmartno ob Paki le svečana seja tamkajšnjega občinskega sveta – Letošnje najvišje občinsko priznanje podjetniku Ivanu Povšetu Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 11. novembra – Občina Šmartno ob Paki praznuje svoj praznik 11. novembra, na god sv. Martina. Lani je bila slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta v nadaljevanju njegove redne seje, letos so jo načrtovali na sam praznični dan, tako kot pred epidemijo, jo sicer izvedli, a ne tako, kot bi si želeli.

Tudi tokrat namreč ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 niso dopuščali druženja večjega števila občanov na osrednji prireditvi v počastitev praznika. Tako so sedeli v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki le redki vabljeni in vsi so morali iz-

Žgank (za aktivno delo in prispevek na humanitarnem področju) in Danilo Verzelak (za prispevek k razvoju planinstva). Na odru so bili poleg omenjenih še nagrajenci priznanja župana mladim, zlati maturanti: na splošni maturi sta ta naziv prejeli Vika Trebičnik in Tanja Glasenčnik, na poklicni Alen Potočnik, Žan Maurer pa pa je diamantni maturant.

Skupnost ima veliko prednosti

Slavnostni govornik, župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, je ob tej priložnosti med drugim dejal, da preživljajo najhujšo krizo, povezano s korona virusom. Kljub temu se je od

za projekt podhoda pod železniško progo, zanj so kupili potrebno zemljišče, objavljen je razpis za izvajalca del. Do konca finančne perspektive bo zgrajena kolesarska pot Šoštanj–Šmartno ob Paki– Mozirje. V proračunu so zagotavljali ves potrebni denar za delovanje javnih zavodov, za sofinanciranje dejavnosti društev, športa, kmetijstva, podjetništva, za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav, na področju zaščite in reševanja, gasilstva, zdraŽupan Janko Kopušar je med drugim vstva, socialnega varstva. Zadejal, da se je med lanskim in letošnjim hvalil se je vsem, ki so vztrapraznikom v občini zgodilo veliko. jali in pomagali pri izvedbi načrtovanega.

Letošnji nagrajenci Občine Šmartno ob Paki (od leve proti desni): Tanja Glasenčnik, Alen Potočnik, Vika Trebičnik, Ivan Povše, Franc Mori (predstavnik ŠRD Gavce – Veliki Vrh), Tatjana Podgoršek, Žan Maurer, Marijana Polak, Janko Kopušar, Danilo Verzelak in Fanika Žgank (foto: Lumi Lumi)

polnjevati zahtevane pogoje. Med udeleženci je veljalo največ pozornosti občinskim nagrajencem.

Letošnje najvišje občinsko priznanje – grb občine – je prejel Ivan Povše (za izjemen prispevek na gospodarskem in družbenem področju), plaketo občine Športno rekreacijsko društvo Gavce Veliki Vrh, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, ter Tatjana Podgoršek (za prispevek k prepoznavnosti občine v medijskem prostoru).

Dobitniki priznanja župana so bili: Marijana Polak (za prispevek k razvoju podjetništva), Fanika

zadnjega praznovanja do danes v lokalni skupnosti zgodilo veliko. »Naša prizadevanja za skupno dobro so v teh izredno težkih časih še posebej na preizkušnji: klima v družbi ni najboljša, prisotne so delitve na naše in vaše, ni zaupanja, vrline in vrednote, ki so nas krasile in na katere smo prisegali, so se porazgubile. Verjamem, da se bo tako stanje slej ko prej izboljšalo in da bomo znali ceniti, da živimo v urejenem in čistem okolju, da so nam na voljo mnoge ugodnosti in dobrine, da je naše življenje kakovostno in primerljivo z drugimi

okolji. Skupnost, ki jo tvorimo, ima veliko prednosti, ki nam jih drugi zavidajo.« V nadaljevanju je Kopušar naštel številne pridobitve v zadnjem letu. Te beleži občina na komunalni in cestni infrastrukturi pri odpravljanju posledic lanskega neurja. Med pridobitvami so še posodobljeni prostori občinske uprave, obnova strehe nad njo in zdravstveno postajo, obnova knjižnice, izpeljali so vse potrebne postopke ter začeli izgradnjo prizidka k vrtcu, ki je eden največjih projektov od nastanka občine.

Prav tako je bilo veliko aktivnosti

Pred njimi je – po besedah Kopušarja – investicijsko intenzivno obdobje, ki bo od vseh zahtevalo še večjo angažiranost in racionalne odločitve. Storili bodo, kar je v njihovi moči, da jih uresničijo, in vse, da bodo lahko znova pognali kulturne, zabavne, športne in druge prireditve, ki prispevajo k prepoznavnosti okolja, medsebojni povezanosti in dobremu razpoloženju.

Za kulturni program so poskrbeli učenci šmarškega oddelka velenjske glasbene šole in pevec 🔲 Andrej Šifrer.

Borut Zorman novi predsednik sveta bolnišnice Splošna bolnišnica Slovenj Gradec v letošnjih devetih mesecih z nekaj manj kot 1,9 milijona evri izgube – Do leta 2028 kar nekaj naložb Tatjana Podgoršek Most v Paki sicer še ni v celoti končan, a je promet preko njega že stekel.

Kamnolom Pirešica ima novega lastnika Velenje – Kamnolom Pirešica pri Arji vasi je bil predan projektni družbi APOC iz Vojnika, ki se bo v kratkem preimenovala v Kamnolom PGO Pirešica. Po treh neuspešnih dražbah je junija letos Kamnolom Pirešica pri Arji vasi le dobil novega lastnika. Gre za kamnolom, kjer pridobivajo tehnični gradbeni kamen – apnenec in dolomit, ki se uporabljata pri proizvodnji gradbenih materialov za železnice in ceste. Po ocenah gradbenih strokovnjakov bo predstavljal glavni vir surovin za večje okoliške infrastrukturne projekte. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2,00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

Slovenj Gradec, 11. novembra – Pred tednom dni je potekala ustanovna seja sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, na kateri so med drugim potrdili njegovo novo sestavo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so štiriletni mandat devetčlanskega sveta podelili Borutu Zormanu, ki bo zastopal interese ustanovitelja bolnišnice. Njegov namestnik je Miran Jeromel, zdravnik iz omenjene bolnišnice. Sicer pa je v novem svetu zavoda pet predstavnikov ustanovitelja bolnišnice, dva predstavnika zaposlenih, en predstavnik slovenjgraške občine in en predstavnik

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na seji so se člani seznanili še s stanjem glede zdravljenja covidnih bolnikov, imenovali so tričlansko komisijo in določili časovnico, po kateri bi lahko že na naslednji seji sveta zavoda (predvidoma v decembru) imenovali strokovnega direktorja s polnim mandatom. Od sredine letošnjega januarja to nalogo kot vršilka dolžnosti opravlja Natalija Krajnc.

Vodstvo bolnišnice je ob tej priložnosti povedalo, da ustanova beleži v letošnjih devetih mesecih negativen poslovni rezultat.

Izguba naj bi, po ocenah, znašala nekaj manj kot 1,9 milijona

evrov. »Pri oceni poslovanja in realizaciji delovnega programa za obdobje januar–september je treba poudariti, da se v samem poslovanju odraža vpliv nepredvidljivih razmer in soočanja s težavno epidemiološko situacijo skozi vse letošnje leto.

Na eni strani se iz tega naslova povečujejo stroški, ki so v določeni meri nepredvidljivi in jih je težko načrtovati, na drugi strani pa ob slabši realizaciji delovnega programa ne dosegamo oziroma težje dosegamo zastavljeni delovni program,« je pojasnil direktor bolnišnice Janez Lavre in nadaljeval: »Prav tako so še vedno nejasni tudi pogoji in cene, po katerih bodo nekatere storitve

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

bolnišnicam plačane. Za zdaj še nimamo končnih cen, po katerih bodo plačane obravnave covidnih bolnikov v tem letu. Število teh bo bistveno vplivalo na poslovanje.« Bolj spodbudne so informacije o naložbah, ki jih predvidevajo v bolnišnici. Tako že urejajo Center za zgodnjo obravnavo otrok, v fazi usklajevanja je izgradnja prizidka za nabavo gama kamere, z Mestno občino Slovenj Gradec usklajujejo možnosti glede parkirne hiše, v načrtu so še rušitev in nadomestna gradnja objekta Klošter ter novogradnja kirurškega bloka. Po predvidevanjih naj bi bile omenjene naložbe 🔲 končane v letu 2028.

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 3

V Zdravstvenem domu Velenje priporočajo cepljenje To je najboljši spopad z epidemijo in najboljša pot do vrnitve v kolikor toliko normalno življenje Mira Zakošek

V Cepilnem centru Zdravstvenega doma Velenje cepijo vse zainteresirane brez predhodnega naročanja. »Včasih se zgodi, da je treba zato mogoče malo počakati. Opažamo pa, da se gneča v drugi polovici delovnega časa zmanjša, torej je bolje priti na cepljenje takrat. Vse občane in občanke prosimo, da se odločijo za cepljenje. Nikoli ni prepozno za to. Naj še enkrat poudarimo, da cepljenje v veliki meri ščiti pred hudim potekom bolezni in hospitalizacijo zaradi covida-19.« pravita dr. Katarina Rednak Paradiž in Amadeja Lemež Jeseničnik V začetku novembra je bila velika gneča – kaj se je zgodilo? »Spremenila so se navodila in priporočila za cepljenje proti covidu-19. Tako smo čez noč morali okrepiti ekipo, ki izvaja cepljenje. Razširili smo delovni čas cepilnega centra. Hkrati pa smo z izredno dodatno dostavo pridobili večje število odmerkov cepiva. Za primerjavo: v zadnji dveh, treh tednih v oktobru smo v celem tednu cepili okoli 350 do 400 ljudi. V prvem tednu v novembru pa približno 350 na dan, v celotnem tednu pa že več kot 1200 oseb.« Ljudje so se odločali predvsem za cepljenje s poživitvenim odmerkom. Kaj je poživitveni odmerek? »Zaščita po cepljenju pri človeku pada. Z dodatnim, poživitvenim odmerkom, spodbudimo imunski sistem. Tako poživitveni odmerek vrne našo zaščito na začetno raven.«

3

ZDRAVJE

18. novembra 2021

Za koga je poživitveni odmerek priporočljiv? »Poživitveni odmerek je priporočljiv za vse oskrbovance domov za starejše občane, za oskrbovance drugih socialnovarstvenih zavodov; za tiste, ki so starejši od 50 let. Posebej je priporočljiv za vse kronične bolnike, neodvisno od

Smiselno in priporočljivo je, da se pred covidom-19 s poživitvenim odmerkom zaščitijo tudi družinski člani imunsko oslabljenih oseb. Imunsko oslabljene osebe imajo praviloma že same slabši imunski odziv na cepljenje. Družinski člani s cepljenjem ščitijo sebe in imunsko oslabljenega družinskega člana.

po cepljenju z mRNA cepivi in hitreje po cepljenju z vektorskimi cepivi.

Tisti, ki smo se cepili z mRNA cepivi – to pomeni Comirnaty proizvajalca Pfizer ali Spikevax proizvajalca Moderna, lahko prejmemo poživitveni odmerek, ko preteče vsaj 6 mesecev od prejema zadnjega odmerka.

Prve novembrske dni je bila za cepljenje velika gneča, ki se zdaj umirja, saj so delovni čas podaljšali.

Cepijo v torek, sredo in petek med 10. in 12. uro, ob sredah tudi popoldne med 14. in 17. uro (Pfizer), ob četrtkih pa med 8. in 9. uro z Moderno, med 10. in 12. pa s cepivom Pfizer. (foto: Jože Miklavc)

starosti. Med kronične bolnike uvrščamo tiste osebe, ki imajo presajene organe, onkološke bolnike; osebe, ki imajo hude bolezni pljuč (kot na primer: cistična fibroza, težka astma, KOPB ...), dializne bolnike in tudi tiste, ki imajo kronično ledvično odpoved.

Poživitveni odmerek je priporočljiv tudi za vse tiste osebe, za katere potrebo po poživitvenem odmerku presodi njihov lečeči zdravnik.

Poživitveni odmerek je priporočljiv tudi za vse tiste, ki so poklicno bolj izpostavljeni možnosti okužbe. In pa tudi osebe, ki so se cepile z vektorskimi cepivi.

Res pa je, da se s poživitvenim odmerkom lahko cepijo tudi vsi drugi, ki so starejši od 18 let.«

Vsi tisti, ki pa so bili cepljeni z vektorskimi cepivi – sem se uvrščajo Vaxzevria proizvajalca AstraZenece in Janssen proizvajalca Johnson, se lahko s poživitvenim odmerkom cepijo že po preteku 2 mesecev po končani osnovni shemi cepljenja.«

Kdaj je primeren čas za prejem poživitvenega odmerka? »Zaščita pred virusom po cepljenju počasi pada. Počasneje

Govori se tudi o dodatnih odmerkih – kaj je to? »Določene skupine bolnikov imajo že v osnovi oslabljen

imunski sistem. Te osebe tudi na cepljenje slabše odreagirajo.

Njihova zaščita po cepljenju ni tako dobra kot pri zdravih osebah. Zato je za te osebe priporočljivo, da prejmejo dodatni odmerek vsaj 4 tedne po prejemu osnovne sheme cepljenja.

To ni poživitveni odmerek. To pomeni, da prejmejo 3 odmerke cepiva v okviru osnovne sheme, medtem ko ostali prejmemo 2 odmerka osnovne sheme.« Kakšna je precepljenost naših občanov in občank? »V uradno dostopnih podatkih na cepimose.si so zajeti podatki o vseh cepljenih, ki imajo stalni ali začasni naslov prijavljen v Velenju, Šoštanju in Šmartnem od Paki. Podatki o cepljenju so zbrani ne glede na to, kje so se naši občani cepili – v ZD Velenje ali pa kje drugje. Do 15. novembra je bilo v občini Velenje s prvim odmerkom cepljenih 58 %, z dvema pa 55,1 % občanov. V Šoštanju je bilo s prvim odmerkom cepljenih 61 %, z drugim pa 58,4 % občanov. V Šmartnem ob Paki se je prvič cepilo 62,1 % drugič pa 59,6 % občanov.

Tudi v ZD Velenje spremljamo precepljenost oseb, ki so cepljenje opravile v našem cepilnem centru. Iz naših podatkov spre-

mljamo precepljenost tudi po starostni strukturi naših občanov in občank. In to je podatek, ki je verjetno javnosti premalo poznan. Tako je 82,4 % oseb, starejših od 60 let, ki živijo na našem območju, cepljenih z vsaj enim odmerkom cepiva, kar 80,7 % oseb, starejših od 60 let, je prejelo vse odmerke cepiva. Poleg tega je v starostni skupini oseb, starih 60 ali več let 3. odmerek cepiva prejelo že 2773 oseb; kar je približno 27,3 % cepljenih.« Kdaj se lahko cepimo v cepilnem centru? »Urnik cepljenja prilagajamo sproti, glede na izražen interes za cepljenje. Najbolj idealno je, da občani preverijo razpored cepiv in urnik cepljenja na naši spletni strani. Na cepljenje se ni treba predhodno naročiti. Dobro je, da s sabo prinesejo zdravstveno izkaznico, osebni dokument, morebitne podatke o prejšnjih cepljenjih. Mogoče je na mestu samo opozorilo: ob čakanju na cepljenje upoštevajmo vse preventivne ukrepe: uporabljajmo masko, upoštevajmo medosebno razdaljo, ob vstopu si razkužimo roke.« Je za cepljenje še čas? »Še vedno je čas, da se odločimo za cepljenje s katerimkoli odmerkom. Še vedno je čas. In če ste se prepoznali kot osebe, za katere je priporočljivo cepljenje s poživitvenim odmerkom – pridite v cepilni center. 🔲

»Vsi tisti, ki se vam še vedno poraja dvom in imate vprašanja v zvezi s cepljenjem, poglejte in preberite informacije na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in cepimose. si. Kar nekaj povezav je objavljenih tudi na spletni strani ZD Velenje. O svojih dvomih se lahko pogovorite tudi z osebnim zdravnikom.« Ne pozabimo – upoštevajmo enostavne epidemiološke ukrepe: nosimo masko čez nos in usta, vzdržujmo medosebno razdaljo, izogibajmo se zaprtih prostorov, kolikor se pač lahko, in razkužimo si roke vedno, ko je to mogoče. Upoštevajmo ukrep PCT.

Zagotavljajo, da so se potrudili po najboljših močeh Zakaj se je mogoče proti covidu-19 v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki cepiti le enkrat na mesec? – V Zdravstveni postaji Šoštanj cepita tudi dva koncesionarja Tatjana Podgoršek

Zaradi skrb vzbujajočega števila naraščanja okuženih s covidom-19 so pozivi k cepljenju še toliko glasnejši. V občini Šmartno ob Paki so bili občani vsaj do četrtega vala po odzivanju na cepljenje med najboljšimi v državi. Zaradi naraščanja števila okužb tudi v omenjeni lokalni skupnosti in zaradi pozivanja k tretjemu odmerku pa se v tukajšnjem okolju pojavlja med nekaterimi občani precejšnje nezadovoljstvo. Na nas naslavljajo vprašanje, kot so: zakaj moramo na cepljenje v Velenje, če imamo to možnost v zdravstveni postaji v domačem kraju? S tem po nepotrebnem izgubljamo čas in ustvarjamo gnečo v Velenju.

V Šoštanju naj bi cepili vsak dan. Zakaj ni mogoče približati cepljenja ljudem na terenu?

O razlogih za to, da je cepljenje v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki predvideno le enkrat na mesec, smo za pojasnilo zaprosili Cepilni center Zdravstvenega doma Velenje. K temu smo pripisali še: »Povsem jasno nam je, da ob nastalih razmerah in stroških v Šmartnem ob Paki ne more dežurati

cepilna ekipa in čakati, ali bo kdo prišel ali ne. Menimo pa, da bi morda lahko stvar v zadovoljstvo občanov organizirali drugače: določili bi en dan v tednu, čas trajanja cepljenja in naročanje nanj.«

Možne rešitve

Dodatnih terminov ne bodo razpisali

Dea Hudarin Kovačič iz omenjenega cepilnega centra je na zastavljeno vprašanje odgovorila: »Vlada RS je spremenila nacionalno strategijo cepljenja. Po novem je tretji, poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19, v prvi vrsti namenjen imunsko oslabljenim osebam, nato pa tudi ostalim ranljivim skupinam.

Dejstvo je, da je vlada to naredila čez noč, in posledično smo se cepilni centri morali na to pripraviti takoj, kar pa v dani situaciji ni lahko. Zagotavljam, da smo se potrudili po svojih najboljših močeh.« Med prizadevanji je med drugim omenila razširitev urnika cepljenja. Na ta način, meni, so omogočili posameznikom, da izberejo najustreznejši termin glede na njihov življenjski tempo. Zavedajo se, da Cepini center Velenje pokriva tudi občini Šmartno ob Paki in Šoštanj.

družba smo postali nestrpni in brezbrižni. Kot ljudje, kot medicinske sestre, ki že več kot leto dni v prvih vrstah bijemo bitko s covidom-19, si želimo več strpnosti občank in občanov, nasmehov, prijaznih besed, toplih pogledov in predvsem razumevanja, kajti tudi nam ni vedno lahko. Z vsem spoštovanjem do vseh občank in občanov.«

Na cepljenje lahko pridejo vsi, brez naročanja.

Kot vzrok za to, da v obeh lokalnih skupnostih cepijo enkrat na mesec, je navedla premajhno število ljudi. V celem tednu jih je na obeh lokacijah manj kot 200. Dodatnih terminov ne bodo razpisali, saj menijo, da so dovolj pogosto in dovolj časa na voljo v Cepilnem centru Velenje. »Zadovoljstva vseh ljudi nikoli ne bomo dosegli, ker bi bil svet

takrat prelep in idealen. Priporočamo, da ljudje pridejo na cepljenje v zadnjih urah razpisanega delovnega časa, kajti opažamo, da takrat ni več nobene gneče in zato cepljenje opravijo v najhitrejšem možnem času.« Hudarin Kovačičeva je še dodala, da cepijo štiri dni v tednu, zjutraj in popoldan. Za izvedbo je potreben 10-članski tim medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo strokovno in predano. »Kot

Dea Hudarin Kovačič je v nadaljevanju odgovora naštela vse možne rešitve za cepljenje občank in občanov omenjenih občin: med drugim cepljenje v zdravstvenih postajah v Šmartnem ob Paki in Šoštanj vsako prvo sredo v mesecu (v šmarški od 8. do 9. ure, v šoštanjski od 10. do 11. ure); možnost cepljenja pri dveh koncesionarjih v Šoštanju (dr.

Zamernik in dr. Urbanc) oziroma cepljenje v kateremkoli cepilnem centru v Sloveniji (teh je 61); slabo pokretne ali nepokretne lahko na njihovem domu cepi patronažna služba, ki za storitev potrebuje delovni nalog osebnega zdravnika. »Velikokrat se zgodi, da starejše ljudi, ki težko stojijo ali pri hoji uporabljajo tehnične pripomočke, pripeljejo njihovi svojci in jih gredo medicinske sestre cepit tudi v avto, da jim čim bolje in čim enostavneje približamo izkušnjo cepljenja,« zaključuje Dea Hudarin Ko🔲 vačič.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

18. novembra 2021

Vse bliže vodilnemu podjetju v industriji digitalnih storitev v povezani kuhinji

GOSPODARSKE novice Medel dogovor svetovnih voditeljev Svet očitno ne bo omejil globalnega segrevanja na tako želene 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Po dveh tednih se je v soboto končala podnebna konferenca COP26 v Glasgowu.

Izjava, ki so jo odgovorni politiki sprejeli po napornih pogajanjih, ni velik dosežek, čeprav ohranja nekaj upanja, da bomo v prihodnjem obdobju vendar spoznali, da nas pred katastrofo reši le odločnejše ukrepanje. Izjava namreč ni trdna zaveza, ampak le poziv državam, da začnejo ustavljati uporabo premoga. Končno besedilo obenem poziva tudi k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

V BSH Nazarje namenu predali 4,5 milijona vreden razvojni center – Med 140 zaposlenimi v centru več kot 100 inženirjev, ki razvijajo aparate za pripravo hrane ter tehnologijo za njihovo proizvodnjo

Cene surovin in polizdelkov se umirjajo Na tujih trgih se rast surovin in polizdelkov umirja, večinoma zaradi trenutno nekoliko manjše rasti proizvodnje na Kitajskem. Zato analitiki pričakujejo, da se bo umirila tudi inflacija. Ta je bila ponekod že precej visoka. Ameriška inflacija je bila recimo oktobra pri 6,2 odstotkih, največ od novembra 1990. V Sloveniji naj bi bila letošnja inflacija po napovedih evropske komisije 1,7-odstotna.

Z otvoritve 4,5 milijona evrov vrednega novega razvojnega centra za aparate za pripravo hrane, kjer delo na enem mestu združuje 140 sodelavcev. (foto: arhiv podjetja) Tatjana Podgoršek

Nazarje, 11. novembra – V BSH Nazarje, ki sodi med največje slovenske izvoznike, so ob lanskem praznovanju 50-letnice poslovanja načrtovali otvoritev novega agilnega razvojnega centra. Zaradi epidemije covida-19 so to storili prejšnji četrtek. 4,5 milijona evrov vredno naložbo sta med drugim odprla tudi slovenski premier Janez Janša in izvršna direktorica ter članica uprave skupine BSH dr. Silke Maurer. Center, katerega izgradnja je potekala v treh fazah, se razprostira na 2600 kvadratnih metrih, v njem pa je zaposlenih 140 delavcev, od tega več kot 100 inženirjev, ki razvijajo na enem mestu povezljive aparate za pripravo hrane in tehnologijo za njihovo proizvodnjo.

V BSH Nazarje menijo, da pomeni izgradnja centra, kjer so na isti lokaciji združeni oddelki, potrebni za učinkovit, hiter in kakovosten razvoj novih izdelkov, usmerjeni h končnim uporabnikom ter prilagojeni njihovim

potrebam, zanje utrditev kompetenčnega razvojnega centra v koncernu BSH. To jim omogoča nadaljnji razvoj in proizvodnjo ter posledično (poleg ohranitve obstoječih) še nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Nenazadnje tudi ohranjanje kon-

❱

Lani 380 milijonov, letos blizu 500 milijonov evrov prihodkov.

kurenčnosti tako v slovenskem kot globalnem gospodarskem prostoru. Po besedah Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH, se tovarna s kompetenčnim centrom ter z rastjo zaposlenih, prometa in proizvodnega volumna postavlja ob bok največjim proizvajalcem gospodinjskih aparatov na globalnem trgu. Z nedavno subvencijo je država pomagala pri uresničevanju nadaljnjih razvojnih projektov, ki pomenijo stabilnejše okolje za podjetje, zaposlene in za celotno

Zgornjo Savinjsko dolino. Matija Petrin, direktor BSH, pa je prepričan, da se bodo v centru tudi v prihodnje pisale uspešne razvojne zgodbe tovarne. Silke Maurer je izrazila zadovoljstvo ob prizadevanjih vodstva nazarskega podjetja, pripadnih in delavnih zaposlenih, ki so, poleg pomembnega razvoja, gonilo podjetja.

Preobrazba podjetja

Z agilnim razvojnim centrom je podjetje BSH Nazarje vse bliže temu, da postane vodilno podjetje v industriji digitalnih storitev v povezani kuhinji. To želijo postati do leta 2030. Iz proizvajalca gospodinjskih aparatov se nameravajo preobraziti v podjetje, ki poleg aparatov ponuja tudi personalizirane digitalne funkcije, storitve in vsebine kot dodatek gospodinjskim aparatom. Prvi korak k temu cilju so naredili s prvim naprednim univerzalnim kuhinjskim aparatom Bosch Cookit. Proizvajati so ga začeli lani »in če želite, vas že vodi pri pripravi hrane.

Razvijali bomo še več takih aparatov. Od njih bomo uporabniki pričakovali, da nas bodo sami vodili skozi različne recepte, nam dajali sprotna navodila za kuhanje, nam morda svetovali, kaj naj skuhamo, ker so povezani z našim hladilnikom in poznajo sestavine, ki so nam na voljo,« pojasnjuje Petrin. V zadnjih 10 letih so v BSH v razvoj vložili 300 milijonov evrov, prav toliko naj bi jih v prihodnjih 10 letih.

Lansko leto je bilo po doseženih poslovnih in proizvodnih rezultatih več kot odlično. Vse kaže, da bo letošnje še boljše, saj naj bi prihodke z lanskih 380 milijonov povečali na blizu 500 milijonov evrov. Poleg omenjenega podjetje odlikuje njegova vpetost v lokalno okolje. Od 250 dobaviteljev z vsega sveta jih je kar 100 iz Slovenije, med njimi tudi iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Samo podjetje pa skupaj z agencijskimi zaposluje 1900 delavcev. 🔲

BSH s sončno elektrarno Nazarje – Z letom 2020 se je BOSCH zavezal, da bo postal CO2 nevtralno podjetje. Zato tudi v BSH Nazarje potekajo aktivnosti za dosego tega cilja.

Prvi projekt je bil Energetski projekt vrtin, kjer so za hlajenje tehnološke vode izkoristili vodo iz vrtin, ki so jo dodatno ohladili

MWh, kar pomeni pribl. 9 % njihove skupne porabe elektrike.

Elektrarna je sestavljena iz 2700 modulov, 11 inverterjev in 1358 optimizatorjev. Vrednost naložbe je znašala 780.000 EUR, od tega so prejeli 160.000 EUR nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Že za naslednje

Veliko uvažamo V Sloveniji se nadaljuje trend rasti blagovne menjave. Septembra je bil izvoz v medletni primerjavi za 16,7 odstotka višji, uvoz pa kar za 46,7 odstotka. Septembrska blagovna menjava je bila tudi višja kot tista pred dvema letoma, torej še pred epidemijo covida-19; izvoz je bil večji za 16,5 odstotka, uvoz pa za 30,8 odstotka.

Višja vrednost industrijske proizvodnje V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je bila naša skupna vrednost industrijske proizvodnje glede na isto obdobje lani višja za 11,9 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem leta 2019, torej pred težavami s korona krizo, pa je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v prvih treh četrtletjih letos višja za 2,8 odstotka.

6,4-odstotno povečanje BDP Slovenija bo letos beležila 6,4-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,2-odstotno, je ocenila Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Obete za letos je v primerjavi s poletno napovedjo znatno izboljšala, in sicer za 0,7-odstotne točke, za prihodnje leto pa znatno poslabšala za kar 0,8-odstotne točke. Letošnja rast naj bi bila tako občutno večja od povprečja v območju evra in EU, kjer naj bi bila 5-odstotna, v prihodnjem letu pa bo blizu povprečja območja evra in EU, kjer bo rast po napovedih 4,3-odstotna. Treba pa se je zavedati, da je naša rast povezana z velikim zadolževanjem, kar bomo vračali v prihodnje.

Vse več povpraševanja po delavcih Zaradi gospodarske rasti se je začelo vse večje povpraševanje po delavcih. V Sloveniji je bilo v tretjem četrtletju letos zabeleženih več kot 22.400 prostih delovnih mest, kar je največ do sedaj. Dosežena je bila tudi najvišja stopnja prostih delovnih mest, ki je bila 2,8-odstotna. Podatki kažejo tudi, da je bilo v Sloveniji v tretjem četrtletju zasedenih približno 784.300 delovnih mest. To je že peto zaporedno povečanje tega števila. Kljub temu pa še ni dosežena dosedanja najvišja raven. Ta je bila v prvem četrtletju 2020, tik pred začetkom epidemije koronavirusa, ko so zabeležili skoraj 792.200 zasedenih delovnih mest.

Več za elektronsko cestninjenje Dars je s slovaškim SkyTollom sklenil aneks k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju sistema elektronska vinjeta. Aneks znaša 889 tisoč evrov z DDV, kar je 4,6-odstotna podražitev glede na prvotno vrednost posla. Zakaj? 19,13 milijona evrov z DDV znaša prvotna vrednost pogodbe med Darsom in SkyTollom za vzpostavitev in petletno delovanje sistema e-vinjet. 20,02 milijona evrov z DDV znaša nova vrednost pogodbe po sklenjenem aneksu, kar je 4,6-odstotna podražitev. Dars je na portalu zapisal, da gre za »skrajšanje pogodbenega roka« in »dodatna dela«.

Vinjete bodo naprodaj prihodnji mesec Od decembra bodo v Sloveniji naprodaj elektronske vinjete; sprva le letne za osebna vozila in polletne za motorna kolesa. Vozniki jih bodo lahko kupili po spletu ali na fizičnih prodajnih mestih, cene pa bodo nespremenjene. Vse informacije o sistemu je Dars zbral na spletni strani evinjeta.dars.si. Obstoječa letna vinjeta v obliki nalepke bo veljavna do vključno 31. januarja 2022, prav tako se bodo do konca januarja uporabljale trenutne tedenske in mesečne vinjete.

Februarja pa se bodo vse nalepke poslovile.

V Revozu 350 delavcev manj s pomočjo toplotnih črpalk.

Sedaj so zaključili drugi velik projekt na tem področju. Na šestih strehah podjetja so zgradili sončno elektrarno moči 1 MW. Predvidena letna proizvodnja električne energije bo okrog 740

leto načrtujejo, da bodo sončno elektrarno še povečali. Lokacija na strehi skladiščne hale logističnega centra je glede na lego izredno ugodna. Predvidena moč bo nekje okrog 600 kW. 🔲

mz

V novomeškem Revozu, kjer je proizvodnja zaradi pomanjkanja elektronskih komponent, ki jih vgrajujejo v avtomobilske modele, letos stala več kot 70 dni, zaradi tega pa bodo ob skoraj dve petini predvidene proizvodnje, so v ponedeljek z dveh prešli na poldrugo proizvodno izmeno. Približno 350 presežnih delavcev bodo odpustili v prihodnjih mesecih. 🔲

mz

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 5

Nova vizija bo družinam prijazna dolina Pripravljavci strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za prihodnje petletno obdobje so javnosti predstavili osnutek – Še vedno sprejemajo mnenja in predloge Tina Felicijan

Velenje, 9. novembra – Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete pripravlja Strategijo razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za obdobje 2022–2027.

Nastaja vključujoč mnenja in predloge lokalnih turističnih ponudnikov, društev ter širše poslovne in splošne lokalne javnosti. Podlaga za analizo izhodišč destinacije, vizijo razvoja in trženja turizma, cilje, predloge za naložbe in ukrepe so namreč med drugim številni globinski intervjuji, anketa med prebivalci obeh občin in strateške delavnice s ključnimi deležniki razvoja turizma. Predstavitvi osnutka, ki je potekala na spletni konferenci, sicer ni sledila razprava poslušalcev, so pa lahko pisno podali mnenja in predloge pripravljavcem.

Turizem trenutno ni niti podporna panoga Izjemne naravne danosti v obeh občinah, med katerimi so ključna točka šaleška jezera, so pomembna prednost za razvoj turizma. Pripravljavci s preseneŠt.

45, 11. novemberda2021 čenjem ugotavljajo, so prebivalci v anketi nakazali izjemno veliko podporo razvoju turizma, kar je obetavna prednost. Priložnost pa tudi, da je Velenje »mesto, ki preseneča«, kar so izvajalci analize v procesu priprave novega strateškega dokumenta ugotovili tudi sami. Velik potencial vidijo v parku Vista, predvsem v Pikinem festivalu in drugih odmevnih dogodkih.

Trenutno turizem glede na njegov prispevek k BDP regije ni niti podporna panoga – gospodarstvo destinacije še vedno sloni na industrijski proizvodnji.

Turistična ponudba je še v začetni fazi razvoja. Sodelovanje deležnikov je še na dokaj nizki ravni, čemur botruje tudi odsotnost jasne in enotne vizije ter blagovne znamke destinacije. Na

5

TURIZEM

18. novembra 2021

kadrovskih okrepitvah zavoda za turizem, ki trenutno opravlja tako vlogo organizacije za destinacijski management kot vlogo upravljavca Viste.

Družinski izlet v Šaleško dolino »Razumeti moramo, da bo turizem ostal podporni sektor, ki ne more biti ključni nosilec gospodarskega razvoja v regiji v prihodnje. Ključen je za razvoj turistične infrastrukture – v prvi vrsti namestitev in gostinske ponudbe. V destinacijah, ki so v začetni fazi razvoja, razvoj poteka tako, da najprej javni sektor vlaga v splošno in turistično infrastrukturo. Primer slednje je Vista. Naložbe v tovrstno infrastrukturo povečajo povpraševanje. Ko se poveča v zadostni meri, se pojavi tudi interes zasebnega sektorja, ki začne v dejavnost vlagati več,« je na predstavitvi osnutka strategije povedala strokovnjakinja za turizem dr. Ljubica Knežević Cvelbar in povzela, da strategija sloni na trajnostnih načelih in sobivanju lokalnega prebivalstva in turistov, za zagon turizma so še naprej potrebne javne naložbe, »DNK razvoja pa

❱

Povečati število prenočišč, kadrov, Novi TEDNIK št.dodane 45 11.11.2021 vrednosti in prihodkov vljajo družine, ki si želijo družinskih doživetij. Šaleška dolina ima z naravnimi danostmi, med katerimi je Velenjsko jezero iztočna in ključna točka razvoja produkta, in obstoječo infrastrukturo dobre možnosti za razvoj aktivnega družinskega oddiha, temelječega na športno-rekreativni ponudbi, ki

Epidemija je turizem glede na število prihodov in nočitev vrnila 20 do 30 let nazaj. Število nočitev tako v Velenju kot v Šoštanju pa je upadalo že v letu 2019, ko je Slovenija beležila rekordno število nočitev, je navedla dr. Da-

XXXX

Osnutek strategije med nosilne turistične produkte kot tiste, ki naj bi ustvarili največ prihodkov, zato potrebujejo največ vlaganj in promocije, uvršča aktivni družinski oddih, festivalski turizem in zdraviliški turizem, med podporne produkte pa kulturni turizem in gastronomijo. Pripravljavci so vseh pet produktov ovrednotili, opredelili cilje in ključne dejavnike uspeha. Tako bo končna strategija vsebovala konkretne predloge za njihov razvoj.

ša Farčnik. Pripravljavci strategije so izračunali, da je bilo lani v Šoštanju 697 ležišč, kar znaša približno 79 ležišč na tisoč prebivalcev in s tem 90 odstotkov slovenskega povprečja. Predlagajo, naj se nastanitvene kapacitete v naslednjih petih letih povečajo za 14–20 odstotkov, torej med 100 in 139 ležišč. Velenje pa je trenutno precej pod slovenskim povprečjem po številu ležišč na tisoč prebivalcev – lani jih je bi-

COLOR CMYK

lo v občini 15, vseh skupaj pa 476. S 14–29 odstotnim povečanjem števila ležišč v petletnem obdobju bi pridobili med 68 in 140 ležišč. Tako bi dosegli raven, primerljivo velikim občinam, ki imajo v povprečju okrog 18 ležišč na tisoč prebivalcev.

Cilj povečanja dodane vrednosti na zaposlenega v turizmu so v obeh občinah zastavili med 11 in 15 odstotkov v petletnem obdobju, kar bi pomenilo dvig s sedanjih dobrih 26 tisoč evrov na dobrih 30 tisoč na zaposlenega.

V Šoštanju je bilo leta 2019 166 zaposlenih v turizmu (gostinskih, nastanitvenih in agencijskih dejavnostih), lani pa 56 manj. Da bi se število zaposlenih v naslednjem strateškem obdobju vrnilo na raven pred epidemijo, bi bilo treba za 52 odstotkov povečati število zaposlenih, optimistični scenarij pa predvideva do 59-odstotno povečanje – od 175 oseb. V Velenju se mora v istem obdobju v turističnih dejavnostih zaposliti 65 ljudi – 25 odstotkov več od trenutno 310 oseb, da se bo število zaposlenih vrnilo na raven pred epidemijo, ko je bilo turističnih delavcev 385. S predlaganim 31-odstotnim povečanjem pa bi sektor zaposloval 405 oseb.

Prihodki turističnih podjetij v Šoštanju se morajo povečati za 52 odstotkov, da bodo primerljivi z letom 2019, oziroma za 67 odstotkov, kar znaša od 3,5 do 4 milijone evrov. V Velenju pa za 41 odstotkov, da bodo prihodki znašali 6,7 milijona evrov kot leta 2019, oziroma 48 odstotkov, da bodo turistična podjetja ustvarila skoraj 8 milijonov evrov 🔲 prihodkov.

stran 1

1

Že od leta 1951!

Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si

naj bi bil po naši oceni družinski turizem.« To je predlog nove vizije razvoja turizma Šaleške doline – družinam prijazne doline, Velenje pa naj bo družinam najbolj prijazna destinacija v Sloveniji. Strateška usmeritev je tudi cenovna dostopnost destinaci-

jo je šele treba razviti, pravi dr.

Tomaž Kolar: »Aktivni družinski oddih je trenutno relativno nerazvit in neprepoznaven, saj na Velenjskem jezeru ta hip prevladuje množični turizem z zelo nizko dodano vrednostjo. Zato so potrebne investicije v rekreativno infrastrukturo, promocijo aktivnega oddiha, digitalizacijo kolesarskih in pešpoti Pripravljavci so izluščili dvajset pobud za izboljšanje konkurenčnoter stimulacijo zelenega tusti. Na področju digitalizacije poudarjajo razvoj digitalne platforme rizma, saj je aktivni družinvisitsaleska.si, ki je trenutno kot spletna stran predvsem promocijski oddih najbolj združljiv sko usmerjena, postati pa mora prodajno naravnana. Na področju z ekološko in s trajnostno menedžmenta predlagajo ustanovitev vavčerja Šaleške doline, ki bi naravnanostjo.« obiskovalce spodbudil k dodatni potrošnji, ponudnike pa k dodatni Predlagajo oblikovanje ponudbi. treh do petih prepoznavOpozarjajo, da je treba prestrukturirati in kadrovsko okrepiti Zavod nih aktivnih doživetij za za turizem Šaleške doline, ki naj ima bolj jasno opredeljene naloge na družino na destinaciji. Kopodročju upravljanja infrastrukture, menedžmenta in trženja destinalesarske in pohodne poti cije. Na področju promocije je ključna pobuda razvoj tržne znamke naj se nadgradijo in vkljuŠaleške doline. Pozivajo tudi k pripravi celovitih strateških načrtov čijo v regionalne turističinfrastrukturnega in vsebinskega razvoja območij Velenjskega in Družne transverzale, povežejo mirskega jezera. z gostinsko ponudbo in s prenočišči ob poti, dogradi slabšo podobo destinacije na tr- je. »Želimo, da bodo slovenske naj se krožna kolesarska pot med gu vpliva tudi preobilica paketov družine, za katere je marsikatera Termami Topolšica, Šoštanjem in produktov, ocenjujejo analiti- izletniška destinacija že predra- in Velenjem. Rekreativna ponudki. Med največje izzive uvrščajo ga, najprej pomislile na Šaleško ba naj se popularizira s tematprehod s trenutno prevladujočih dolino, ko bodo pomislile na skimi tekmovalnimi dogodki, ki enodnevnih obiskovalcev z dokaj družinski izlet.« se bodo v večji meri odvijali na nizko porabo na večdnevne turiV Sloveniji se še nobena turistič- in ob jezeru ter bodo unikatni, ste, ki bodo zapravili več. S tem na destinacija ni jasno opredelila naštevajo pripravljavci strategije povezana je potreba po krepitvi kot družinam prijazna – to je pri- in predlagajo začetek merjenja nastanitvenih kapacitet, obliko- ložnost za regijo, saj podatki ka- povprečne porabe na turista z vanju butične ponudbe, promo- žejo, da okrog 30 odstotkov vseh namenom spremljanja plemeniciji vsebin na podeželju, pa tudi obiskovalcev Slovenije predsta- tenja vložkov.

Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih:

VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško)

ELEKTROMONTER (več delavcev)

- IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas!

Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Že od leta 1951!

Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

18. novembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 10. novembra Združenje ravnateljev je zadržano do samotestiranja učencev v šoli. Zavzeli so se, da bi samotestiranje učencev od 1. do 5. razreda in mladostnikov s posebnimi potrebami potekalo v domačem okolju, za ostale pa v šoli.

DZ je sprejel novelo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki občini Krško prinaša status mestne občine.

Državni svet je podprl odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ter v DZ poslal ustrezen predlog.

DZ je na tajnem glasovanju s tesno večino za novega ustavnega sodnika potrdil Roka Svetliča.

Reprezentativna sindikata na področju zdravstva in socialnega varstva ter vlada so parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač, ki bo po podpisu aneksov k področnima kolektivnima pogodbama okoli 35.000 zaposlenim prinesel višje plače.

Najbolj se bodo povišale bolnišničnim medicinskim sestram, in

Evropske komisije beležila 6,4-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 4,2-odstotno. Komisija je obete za letos izboljšala za 0,7 odstotne točke, za prihodnje leto pa poslabšala za 0,8 odstotne točke.

Na Kitajskem se je s sprejetjem zgodovinske resolucije končalo zasedanje centralnega komiteja vladajoče komunistične partije. Resolucija dodatno utrjuje oblast predsednika Xi Jinpinga in njegov status v politični zgodovini Kitajske.

Evropski parlament je pozval k novim pravilom EU, da bi zajezili zlonamerne sodne postopke, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove novinarjev in civilne družbe.

Petek, 12. novembra Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog državnega proračuna za leto 2023. Gremo v smeri zmanjševanja primanjkljaja, je o obravnavanem dokumentu povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Gostinci že dlje časa opozarjajo na velik upad prometa zaradi pogoja PCT, z uvedbo strožjih ukrepov v tem tednu pa je gostov še manj, opozarjajo v Sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS.

DZ je občini Krško priznal status mestne občine.

sicer od tri do šest plačnih razredov. Dogovor je vreden okoli 123 milijonov evrov.

Poljska se še naprej sooča s poskusi preboja obupanih migrantov, ki so v nečloveških zimskih razmerah obtičali na meji z Belorusijo. Poljski premier Mateusz Morawiecki je Minsk obtožil državnega terorizma, ta pa poljske varnostne sile obtožuje, da so huje preteple več migrantov, ki so skušali prečkati mejo.

Kitajska in ZDA sta v sredo v okviru podnebne konference COP26 dosegli dogovor o pospešitvi podnebnih ukrepov v tem desetletju.

Četrtek, 11. novembra Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je glede posnetkov njegovega pogovora s poslovnežem Bojanom Petanom zapisal, da namerava vse očitke zavrniti z odgovorom na interpelacijo.

Premier Janez Janša je na zaslišanju komisije DZ zavrnil nekatere očitke o nepravilnostih ravnanj vlade v času epidemije covida-19.

Nadzorni svet Elektra Maribor je razrešil dosedanjega predsednika uprave Borisa Soviča in na položaj kot v. d. imenoval dosedanjega prvega nadzornika Jožeta Hebarja.

Slovenija bo letos po ocenah

Nedelja, 14. novembra Naše okoljsko ministrstvo ocenjuje, da je bil na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu dosežen pomemben napredek, a bodo za dosego cilja omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija potrebna nadaljnja prizadevanja.

Minister Andrej Vizjak je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu.

Z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja je bila konferenca eno razočaranje več, pa je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Libanon drsi v katastrofo.

Avstrija je znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo, ki ga je uvedla leta 2015 na vrhuncu takratne begunske krize. Avstrijske oblasti so nadzor podaljšale do 11. maja prihodnje leto.

Odposlanec Združenih narodov za skrajno revščino Olivier De Schutter je opozoril, da se je libanonska vlada izneverila svojim državljanom in da je država na poti v propad. Pod pragom revščine naj bi v državi živelo že okoli 80 odstotkov prebivalstva.

Po grožnji beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da bi lahko prekinil tranzit plina v Evropo, če bo Evropska unija razširila sankcije proti Minsku, je Kremelj Evropi zagotovil nemoteno oskrbo s plinom. Je pa Evropa zaskrbljena zaradi premikov ruskih sil na meji z Ukrajino.

Sobota, 13. novembra

Na kongresu centralnega komiteja vladajoče komunistične partije Kitajske je predsednik Xi Jinping še dodatno utrdil svojo oblast.

samo poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga. Število obolelih s covidom hitro narašča. V bolnišnicah je po podatkih vlade prostih le še devet covidnih intenzivnih postelj. Do PCR testa brez napotitve so po novem upravičeni vsi, ki pred odvzemom brisa predložijo dokazilo o pozitivnem rezultatu hitrega antigenskega testa za samotestiranje.

Nacionalni preiskovalni urad policije bo po novem notranje organizacijska enota uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa bosta podrejena direktorju uprave.

Beloruski diktator Aleksander Lukašenko je napovedal humanitarno pomoč ujetim migrantom na belorusko-poljski meji, predvsem otrokom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je dejal, da Moskva nima ničesar z omenjeno migrantsko krizo.

Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 se je v soboto končala z dogovorom o korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne go-

Največji muzej sodobne vizualne kulture M+ na svetu sedaj stoji v Hongkongu.

Obeležili smo svetovni dan sladkorne bolezni, ki je zaradi covida ljudi s sladkorno boleznijo še dodatno zelo zaznamovala. Veliko jih je moralo zaradi korona virusa v bolnišnico, mnogi so tudi umrli.

Obeležujemo tudi dan slovenskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik trenutno obsega le okrog 21.000 kretenj, kar je premalo za vključenost gluhih v vse sfere družbe.

Rusija je pripravljena pomagati pri reševanju migrantske krize na meji med Belorusijo in Evropsko unijo, je v intervjuju za rusko televizijo dejal ruski predsednik Vladimir Putin.

Hongkong je dobil največji muzej sodobne vizualne kulture M+ na svetu. Zgradba ima kar 33 galerij, na več kot 60.000 kvadratnih metrih.

Ponedeljek, 15. novembra Podnebna koferenca ne zagotavlja uspeh, zgolj le enega potrebnih od korakov.

vorijo o uspehu, temveč zgolj o napredku. Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, ne prinaša konkretnih zavez, ampak

V Revozu bodo zaradi manjše proizvodnje v prihodnjih mesecih odpustili približno 350 presežnih delavcev Novembrska raziskava javnega mnenja Vox populi, ki jo za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, kaže, da bi največjo podporo dobila SDS, ki bi jo volilo 17 odstotkov vprašanih. Sledijo SD s 13,9-odstotno podporo, Le-

vico bi volilo 8,1 odstotka, LMŠ 7,3, NSi 6,6 in SAB 4,3 odstotka vprašanih. Ostale stranke bi dobile pod dva odstotka glasov.

Pogajalci članic EU in Evropskega parlamenta so dosegli dogovor o evropskem proračunu za prihodnje leto. Prioritete so okrevanje po pandemiji covida-19 ter zeleni in digitalni cilji.

EU je dosegla dogovor o proračunu za prihodnje leto.

Predsednik ZDA Joe Biden in predsednik Kitajske Xi Jinping sta na svojem prvem videokonferenčnem srečanju govorila tudi o napetostih v zvezi s Tajvanom. Xi je Bidna posvaril, da bi bila ameriška podpora neodvisnosti Tajvana "igranje z ognjem". Biden je poudaril, da ZDA ostajajo zavezane politiki "ene Kitajske".

Torek, 16. novembra DZ se je seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno obdobje in se podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 2022. Za prihodnje leto je načrtovano zvišanje odhodkov za nekaj manj kot desetino na 13,94 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 11,47 milijarde evrov oz. sedem odstotkov več. Vlada je predlagala nekaj prerazporeditev, ki pa bodo povzročale težave tam, kjer bo denarja manj.

Vlada po besedah premierja Janeza Janše veliko pozornosti namenja temu, da so davki pravični, odpravila pa je veliko nepotrebnih birokratskih ovir za davčne zavezance.

Minister za finance Andrej Šircelj: " Proračuna, ki sta pripravljena v nepredvidljivih okoliščinah, sta razvojno naravnana.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju rast aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva po nekaterih kazalnikih upočasnila. Hkrati pa se je v poletnih mesecih okrepilo trošenje gospodinjstev.

Zaradi zaostrenih epidemičnih razmer bolnišnicam pomaga Slovenska vojska, dijaki in študenti ter prostovoljci, obetala pa naj bi se tudi kadrovska pomoč iz Italije.

Premier Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje ustavno sodišče pozval, naj odloči v zadevi, ki se nanaša na uvajanje pogoja PC (preboleli, cepljeni) v državni upravi.

Zdravniki trdijo, da je 31-letna Argentinka druga uradno potrjena oseba na svetu, ki je okužbo z virusom HIV prebolela brez zdravil s pomočjo svojega imunskega sistema.

Jesen Komaj čakam jesen, a vse kaže, da ne bo nikoli prišla. September in oktober sta vroča, suha in nasičena s kalimo – drobnim puščavskim peskom v zraku, ki povzroča šibkejše do močnejše alergijske reakcije, tiščanje pod žličko, zatekanje oči, pritisk v glavi, stiskanje v drobovju. Ne da se premikati niti dihati, kaj šele jasno misliti. Sonce nažiga na vso moč Kaja Avberšek in z ultravijoličnimi žarki krha kožo, o oblakih ne duha ne sluha, kaj šele o očiščujočem, osvežujočem, prizemljujočem dežju, le drobcene bele volnene uši poplesujejo v zraku, se sidrajo na utrujeno rastlinje in mu odžirajo že tako oslabljene zelene sile. Ozračje je moteče bleščeče, rumeno, energije napete, sonce slepí, ljudje kričijo, hrana cvrčeče zaudarja, motorji brnijo, tovornjaki rohnijo, vse tuleče vabi ven, ven, ven, še eno sangrio, še en gin tonic, z veliko ledu, s kolutkom kumarice, s posušenim hibiskusovim cvetkom, ki v alkohol spusti vijugasto bordo sled in ga obarva v rožnato, to mi je všeč. Pa še ta vulkan, ki na La Palmi vztrajno bruha, s terase pometam kupčke lepljivih črnih saj. Dobivam zaskrbljena sporočila, ali smo v redu in na varnem. Preveč krajevnih imen vsebuje “palmo” in človeka zmede. Takole gre: Las Palmas je glavno mesto Gran Canarie, kjer trenutno bivamo. Naša ulica se imenuje Calle Palmar – cesta palm. (Latinski rek “Omen est nomen” tu žal ne bo držal, na tej ulici palm – dreves namreč ni.) La Palma je eden izmed Kanarskih otokov, med slednjim in našim sta še Tenerife in La Gomera. Palma je glavno mesto balearskega otoka Mallorce – Palma de Mallorca, torej. Lava ne pojé naše hiše, mi pa vsekakor pojemo nekaj vulkanskega prahu, ki ga v naše kraje zanese prekooceanski veter. Lastniki hiš, ki jih na La Palmi pogoltne lava, zanje še vedno odplačujejo hipotekarna posojila.

Tako je zapisano v zakonih – nenaravnih namreč, kjer naravne nesreče ne štejejo. Nekaj zaporednih dni ob dopoldnevih doma čutimo nenavadno vibriranje in takoj pomislimo, da se prebuja tudi vulkan za našo hišo, ko pa so oživeli vulkani trenutno tako v modi. Ne, nič od našega vulkana, naj kar mirno spi, morda vibrira nekakšna gigantska mašina v bližnjem pristanišču, hišice soseščine pa so narejene iz kart. Poletne hišice, poletje, ljubim te, sovražim te, saj vemo, kako gre, eno z drugim, za poletjem spet poletje, kratke hlače, pa banane, povsod banane, tu se dobro živi in dobro jé – kajne? – na pol sprašujejo, na pol sami sebi pritrjujejo avtohtoni prebivalci otoka. Seveda, vse je res, vse je prav, ampak ob zamenjavi letnih časov mi notranja srednjeevropska urca vedno znova in s švicarsko natančnostjo povzroča nemir in tesnobo. Moj mali možgan hlepi po popoletnem ponotranjanju, upočasnjevanju, umirjanju, zbranosti, jasnosti, tišini in hladu.

Lasje mi odpadajo kot listje z dreves, pobeljeno bakreni, v gostih šopih. Hočem v gozd, jesenski gozd, rumeno-oranžno-rjavi gozd, dišeč po gobah, vlagi, podrastju, trpko-sladko razkrajajočem se pripravljanju narave na zimo. Iščem ga – ta moj gozd – zunaj, nepotrpežljivo. Pozabim, da se pod prisilo vse lépo lepó skrije.

Spomnim se, da gozd nosim s sabo.

Zadiham.

Shladi se.

Z neba se ulije.

Sama sem, čistim, hišo, sebe, tri dni.

Grem v gozd, zebe me, oči se mi široko odpirajo od radosti, meglice obljubljajo skrivnosti, zvite lisice in strahopetne volke, pa kostanj, sladek in droban, vse je res, vse je prav, narava je nezmotljiva, narava je vse, vse ob svojem času.

Grem v gozd in si rešim življenje.

Spomnim se, da je gozd v meni, ravno pravi čas – kot vedno. 🔲

Generacijski forum Velenje - Mestna občina Velenje je včeraj, 17. novembra, organizirala že tretji generacijski forum, ki bo tokrat potekal na temo izobraževanja. Pripravili so ga v sejni dvorani Mestne občine Velenje, omogočili pa so sodelovanje tudi prek spletne platforme Zoom.

Ker se Šaleška dolina in celotna SAŠA regija pripravlja na prestrukturiranje, se v MO Velenje seveda pogovarjajo tudi o možnostih prilagoditve procesa izobraževanja, zato je njihova želja, da so povezovalni člen med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom, da torej tudi na ta način postavijo dobre temelje za nadaljnji razvoj mesta in regije.

Ob svetovnem dnevu študentov, ki ga obeležujemo 17. novembra, so zato na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola organizirali že tretji generacijski forum pod naslovom Izobraževanje za prihodnost, na katerem so predstavili različne poglede na izobraževanje v občini. K sodelovanju so povabili tako udeležence izobraževanj na različnih stopnjah kot tudi vodje izobraževalnih ustanov, gospodarstvenike, obrtnike in predstavnike ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 🔲

mz

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 7

7

AKTUALNO

18. novembra 2021

Predlog proračuna za leto 2022 v javno obravnavo

Gradnja nove Mozirske koče že teče

Svetniki Občine Šmartno ob Paki soglasno potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna – Za prihodnje leto predvideno zadolževanje, a pod pogojem Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 15. novembra – Osem točk dnevnega reda je bilo pred tremi dnevi predvidenih za sejo sveta Občine Šmartno ob Paki, svetniki so jih obravnavali sedem. Župan Janko Kopušar je namreč umaknil predvideno soglasje k imenovanju ravnatelja šmarške osnovne šole, saj je – je pojasnil – gradivo prispelo prepozno za obravnavo na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

glede upravičenosti predlaganih dodatnih sredstev za pokrivanje izgube javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki ter nagrada nepoklicnim funkcionarjem.

Z rebalansom bodo prihodki letošnjega občinskega proračuna višji od načrtovanih za 4,7 % in bodo znašali dobrih 3,2 milijona evrov, odhodki pa 4,5 milijona

zadolževanja ne bo. Posebnost občinskega proračuna za prihodnje leto je participativni proračun. Zanj je predvidenih 30 tisoč evrov, namenjeni pa bodo projektom, ki jih bodo predlagali občani in bodo sprejeti po določenih postopkih.

Po Kopušarjevih navedbah naj bi več »kapnilo« v občinsko blagajno iz naslo-

Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik, ki zase pravi, da je le aktiven član gradbenega odbora za izgradnjo nove Mozirske koče, je potrdil, da so v torek, 16. novembra, opravili betoniranje nadkletne temeljne plošče za nov objekt planinskega doma na Moravi na Mozirski planini (Golte). To dokazuje, da je zagnanost društva (ob veliki solidarnosti ljudi) za to, da priljubljeni planinski dom, ki je konec februarja zgorel v požaru, kar najhitreje nadomesti povsem nov objekt, velika. Koča je načrtovana z enakim izhodiščem, kot

župana domače občine Mozirje Ivana Suhoveršnika, članov gradbenega odbora, zagnanega predsednika PDM BoštjanaGoličnika in še mnogih drugih napeli vse sile za sanacijo po požaru ter izgradnjo nove, nekaj 100 m dolge dovozne ceste z bistveno zmanjšano klančino, je zdaj izgradnja v jeseni 2022 očitno realnost. Ob izplačilu zavarovalne premije 400 tisočakov pričakovanega sofinanciranja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS v višini 300 tisoč evrov ter kar 100 tisoč evrov donacij (in 15 tisoč evrov prispevka za izgra-

Z rebalansom za 4,7 % več prihodkov

Rebalans letošnjega občinskega proračuna je bil ena od osrednjih točk dnevnega reda in zanj so svetniki glasovali soglasno. Bil je pričakovan, razlog zanj pa predvsem spremembe. »Nekatere načrtovane projekte smo izvedli v manjšem, druge v večjem obsegu od predvidenega, nekaterih nismo načrtovali, a so se zgodili. So pa med projekti tudi takšni, ki jih moramo žal prenesti v naslednje leto,« je pojasnil Kopušar. Na prihodkovni strani beležijo večji dotok denarja v občinsko blagajno iz naslova uravnoteženega razvoja občin, davka na promet nepremičnih fizičnih oseb ter komunalnega prispevka.

Pri odhodkih pa so bili višji stroški od načrtovanih pri projektu Čebela bere med, ki ga je pripravil Las, pri delovanju medobčinskih služb, na področju zaščite in reševanja, za nakup zemljišča, kupili so tudi klavir za potrebe velenjske glasbene šole, česar na začetku leta niso načrtovali. Kopušar je še dejal, da spremembe ne vplivajo na delovanje občine, ki v tem trenutku deluje stabilno in brez finančnih težav. V razpravi se je oglasil le svetnik Peter Rosenstein, ki so ga zanimali ukrepi

Velenje, 8. – 12. novembra – Zavedanje, da darovanje krvi pomaga ljudem v stiski in celo rešuje življenja, je močan motiv za udeležbo na krvodajalski akciji. Občutek vrednosti, zadovoljstva in ponosa ob tem nesebičnem dejanju mnoge spodbudi, da se redno odzivajo na pozive za odvzem krvi. Nobena redkost ni, da otroci sledijo zgledu staršev in gre krvodajalstvo iz roda v rod. Tako krvodajalstvo za mnoge preraste v običaj – izraz solidarnosti. Ta običaj, ki uživa velik družbeni ugled, je tako v Šaleški dolini kot v celotni državi še vedno razširjen in se prenaša na mlajše rodove. Zato Slovenija sodi med države, ki so lahko srečne, da imajo odlično utečen sistem preskrbe s kakovostno krvjo in so samozadostne. Vendar promocija krvodajalstva ne sme zastati. Krvi namreč nikoli ni v izobilju.

Krvodajalstvo potrebuje moralno podporo

V prvih štirih dneh krvodajalske akcije, ki je potekala v organizaciji velenjskega območnega združenja Rdeči križ, je odvzeme izvajal Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, v petek pa so kri zbirali za potrebe UKC Maribor. Zadovoljni so, da se tudi v času epidemije krvodajalci redno odzivajo pozivom. Za

Rebalans letošnjega in predlog občinskega proračuna za prihodnje leto so svetniki potrdili soglasno.

evrov oziroma bodo višji od predvidenih za 4,4 %.

Načrtovani dobri 4 milijoni prihodkov ter za milijon več odhodkov

Soglasno so svetniki potrdili tudi predlog občinskega proračuna za prihodnje leto.

Po besedah Kopušarja je naravnan izrazito naložbeno. Predvideva nekaj več kot 4 milijone evrov prihodkov in za približno milijon evrov več odhodkov. Iz letošnjega leta naj bi vanj prenesli 700 tisoč evrov, predvideno je zadolževanje za 600 tisoč evrov, vendar le, če bodo projekti, pri katerih so načrtovani prispevek države in sredstva, pridobljena na razpisih, šli v izvedbo, sicer

va dohodnine, več prihodkov se nadejajo od države predvsem za odpravo posledic lanskega neurja, za izgradnjo prizidka k vrtcu, ki so se je že lotili, ter za energetsko sanacijo obstoječega objekta, kjer naj bi sodeloval eko sklad. Nadejajo se tudi razpisa za izgradnjo kanalizacije. Poleg omenjenih večjih vlaganj načrtujejo še predvsem vlaganja v občinsko in državno cestno infrastrukturo.

Predlog občinskega proračuna za leto 2022 je sedaj v 15-dnevni javni obravnavi.

Na občinski upravi si želijo, da bi lahko omenjeni dokument obravnavali in tudi že sprejeli na zadnji letošnji seji občinskega sveta. Ta naj bi bila 20. decembra. 🔲

Pospešeno gradijo temelje za novo Mozirsko kočo.

ga je imel prejšnji planinski dom članov PD Mozirje. Kot je znano, je planinska koča pogorela trikrat, zato bo novo nastajajoči objekt zgrajen v sodobnem stilu in protipožarno varneje, a z vsemi prvinami in po podobi zadnje gradnje.

Nova planinska postojanka na Moravi pod Boskovcem bo premogla 50 postelj, nekaj več, kot je bila dosedanja zmogljivost, opremljena pa bo kot sodoben planinski objekt, po standardih Planinske zveze Slovenije. Potem ko so z veliko pomočjo

Naj darovanje krvi (p)ostane navada Ves minuli teden je v Velenju potekala tretja letošnja krvodajalska akcija pod okriljem Območnega združenja Rdeči križ Velenje udeležbo na krvodajalski akciji pogoj PCT ni potreben, z vsakim krvodajalcem pa že ob naročanju po telefonu ter nato še na vstopni točki opravijo razgovor o njihovem zdravstvenem stanju. »Kljub temu da je v tem času manj programskih operacij, so potrebe po krvi v bolnišnicah enake. Zdaj se beleži malo večja izdaja krvi in komponent na covidnih oddelkih. Zato krvodajalce toplo vabimo na akcije. Posebno dobrodošli so tisti RhD negativni,« je povedal Dražen Franić z Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, ki se spomni, da so pred časom na krvodajalskih akcijah v Velenju zabeležili res veliko število ljudi. »Danes jih manj, a tudi operativne tehnike so tako napredovale, da so potrebe po krvi manjše. Trenutno smo samozadostni, čeprav se borimo z uravnavanjem zalog krvi. So obdobja pomanjkanja, zato smo res veseli vsakogar, ki pride.« Vsi, ki se odločijo, da bodo darovali del sebe za drugega človeka, si zaslužijo absolutno moralno podporo, pravi. »Ti lju-

Tretje letošnje krvodajalske akcije, ki je potekala v konferenčnih prostorih Mladinskega centra Velenje, se je udeležilo 447 krvodajalcev.

dje so junaki. To dejanje pa je humanitarno – zanj človek naj ne bi zahteval nekega povračila.

Prav pa je, da se prepoznava in poudarja pomen tega dejanja in se krvodajalcem izkaže spoštovanje.«

Spremlja jih dober občutek

Boštjan Hribar iz Šentilja je stopil med krvodajalce takoj, ko je dopolnil 18 let. »Za krvodajalstvo so mi povedali sodelavci.

Mama mi je takrat rekla: ''Če si

zdrav, daruj kri, mogoče jo boš kdaj potreboval – nikoli ne veš''.

Upam, da je ne bom. Darujem jo za druge in po vsakem odvzemu me spremlja prijeten občutek, da sem mogoče rešil življenje ali nekomu pomagal preživeti operacijo,« pove. Posebni ukrepi, ki zdaj spremljajo krvodajalske akcije, niso ovira, pravi sodelavec podjetja HTZ, ki bo kmalu darovalec polna tri desetletja. »Držimo se tega, kar narekuje stroka, in bomo zmagali. Če bodo med nami črne ovce, pa ne bo šlo.« »Že pred leti sem postal krvodajalec. V mladih letih, ko sem imel družino, še ne. Ko me je zapustila žena, pa sem takoj šel darovat kri.

Rekel sem si, da bom tako naredil kaj dobrega še za koga drugega.

Dobro se počutim, ko darujem kri,« pove Jože Šuperger iz Velenja,

dnjo od družbe BSH Nazarje, d. o. o.) bo »pot« do milijonske naložbe še zelo zahtevna, a po mnenju planincev ne več nedosegljiva. Pri PD Mozirje vabijo in pričakujejo še nove finančno podporo, saj bo le tako izpolnjena nadomestitev te velike izgube za planinstvo, ki je bila še toliko težja, ker sta v požarih izginili še dve gorski postojanki – na Korošici pod Ojstrico in Frishafovega doma na Okrešlju. 🔲

Jože Miklavc

ki je minuli teden zabeležil 46. odvzem. Kri daruje trikrat letno in sploh ne razmišlja, da so krvodajalci, zaposleni v Gorenju, včasih dobili dva prosta dneva za vsak odvzem, zdaj pa jim na delo ni treba le na dan odvzema. »Tega sploh ne jemljem v obzir.

Krvodajalec sem in krvodajalec ostanem, dokler mi bo zdravje dopuščalo.« Gregor Bujan iz Velenja, zaposlen v podjetju Plastika Skaza, je skupaj z bratom že v študentskih letih stopil na pot družinske tradicije in postal krvodajalec. »Oče je bil krvodajalec celo življenje. Nekako se nama je zdelo naravno, da mu slediva,« pove in doda, da pri krvodajalstvu vztraja iz solidarnosti in se udeleži vseh treh odvzemov letno. »Tudi jaz se lahko hitro znajdem v situaciji, ko bom potreboval kri. Ali pa moji bližnji. Nenazadnje kri potrebujejo tudi pri rutinskih operacijah.

Zdi se mi prav, da storim, kar lahko, da nekomu pomagam.« 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 8

8 Bližajo se volitve Šaleškega študentskega kluba, na katerih za predsednika ne bo več kandidiral Velenjčan Jošt Kodrič, ki je na pot mladinskega dela stopil kot maturant. »Kolega Amadej Šuperger in Vid Stropnik, ki sta bila in sta še aktivna v lokalnih mladinskih organizacijah, sta me v 4. letniku srednje šole, ko sem iskal možnost za zaslužek, povabila v klub eMCe plac, kjer so iskali dežurnega delavca na dogodkih, obenem pa sem se vključil v dijaško sekcijo ŠŠK. Začel sem spoznavati mrežo mladinskih organizacij in njihovo delo ter sodelovati pri organizaciji dogodkov – sprva bolj družabnih in glasbenih, kmalu pa smo se z vrstniki lotili tudi izobraževalnih in socialnih projektov ter sodelovanja z raznimi društvi, ki jim je klub lahko v podporo pri širjenju kulturnih in drugih vsebin med mlade. Bil sem tehnični vodja festivala Dnevi mladih in kulture, ko mi je tedanji predsednik Blaž Mošmondor predlagal, naj kandidiram za predsednika ŠŠK, in mi pomagal, da sem se pripravil na nove naloge,« je opisal prve korake v sektorju, ki ga je v teh letih, ki jih je posvetil aktivnemu udejstvovanju, dodobra spoznal in se navdušil za delo z mladimi za mlade.

Prepoznavati potrebe generacije in odgovarjati nanje

V preteklosti je vsebinsko delovanje študentskih klubov temeljilo na dveh stebrih – ustvarjanje priložnosti za družabna srečanja vrstnikov ter boj za študentom prijazne pogoje za študij in bivanje. Danes ima družabno življenje nove razsežnosti tako v smislu ponudbe raznih vsebin kot v smislu vzpostavljanja stikov. Študentom pa je na voljo široka paleta izobraževalnih programov, subvencionirano bivanje, prehrana, prevozi, štipendije, študentsko delo in predstavništvo v študentskih organizacijah, ki usmerjajo študentsko politiko.

Kakšne so torej potrebe sodobnih generacij študentov in s tem naloge študentskih klubov? »Če se osredotočim na študentske organizacije v lokalnih skupnostih, je njihova naloga ponudba

MLADI

18. novembra 2021

Od zabave k izobraževanjem Jošt Kodrič po dveh mandatih predsedovanja ŠŠK vodenje kluba predaja naslednji generaciji, a ostaja v mladinskem sektorju, kjer bo iskal karierne priložnosti – Kako je delo njegovih upravnih odborov zaznamovalo klub? kakovostnih vsebin za študente, ki se iz študijskih središč vsak konec tedna vračajo v domači kraj, kjer si želijo sprostitve, druženja, tudi raznih doživetij, skratka koristnega preživljanja prostega časa. Še bolj pomembna pa je povezovalna vloga kluba. To je pravzaprav bil prvotni namen ŠŠK ob njegovi ustanovitvi pred skoraj sedmimi desetletji – povezati šaleške študente v Ljubljani.

Danes je v vseh študijskih središčih toliko dogodkov in aktivnosti za študente, da tam lahko izživijo potrebe po zabavi in niti ne potrebujejo več neke pomoči pri vzpostavljanju družabne mreže ali dodatnih vsebin. To bolj potrebujejo doma, da lahko med vikendom gredo na koncert, izlet, delavnico, izobraževanje,« odgovarja.

Dodaja, da se je klub v času njegovega predsednikovanja še bolj distanciral od tradicionalnih projektov, ki so jih opuščale že prejšnje generacije, saj mladih niso več pritegnili. Izoblikovali so nove po meri vrstnikov. »Zagnali smo močno kampanjo s sloganom Mamo čez, ki se je že pred desetletjem oblikoval v Mladinskem svetu Velenje, mi pa smo ga nadgradili v znamko, pod katero izvajamo predvsem izobraževalne vsebine, promocijske kampanje, ozaveščanje, tudi zabave. Nasploh pa smo se programsko bolj usmerili v izobraževalne in socialne projekte, saj kulturne, družabne in zabavne vsebine nudi veliko drugih organizacij, s katerimi sodelujemo.« Izpostavil je program Mamo čez uporabna znanja, v sklopu katerega izvajajo več projektov z vsebinami v podporo mladostnikom pri prehodu v odraslo življenje. Zelo odmevna je bila tudi kampanja Mamo maske čez nos, s katero so v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, Zavodom eMCe plac in Mestno

Jošt Kodrič: »Odmaknili smo se od oznake, da smo žurerska organizacija, opustili tradicionalne projekte, ki so preživeli svoj čas, in se bolj posvetili izobraževalnim in socialnim vsebinam.«

Šaleški študentski klub v korona krizi, v kateri so bili prihodki ogroženi zaradi upada študentskega dela, ki pa se je hitro pobralo, ni utrpel večjih posledic. Pravzaprav je trenutno finančno stanje kluba zelo dobro, pravi aktualni predsednik, ki bo klub predal po novembrski volilni skupščini. »V času epidemije nismo izvajali tako bogatega programa kot običajno, zato poraba ni bila tako velika. Izvedli smo taborjenje v Ribnem, Lakefest in nekaj manjših dogodkov. Največ denarja pa smo vložili v prenovo kluba eMCe plac in tako omogočili mlajšim generacijam, da prostor prilagodijo svojim potrebam in ga uredijo po svojih željah.

S prihranki in sredstvi, ki smo jih pridobili na letošnjih občinskih razpisih in razpisu urada za mladino, bo naslednji upravni odbor imel dobro odskočno desko za izvajanje programov, ki jih bodo zastavili.«

❱

Velenjska mladina ima posluh lokalne skupnosti, besedo pri načrtovanju in izvajanju mladinske in tudi druge politike ter podporo pri izvajanju programov, pravi Jošt Kodrič in v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti in nacionalno politiko ugotavlja, da ima lokalna mladina marsikateri privilegij. Vse tri šaleške občine so naklonjene mladinskim organizacijam in jih vključujejo v aktivnosti lokalnih skupnosti.

tnika. Naloge so bile zahtevne, a naših gimnazijcev to ni zmedlo. Sloves izjemnega logika in lingvista je ponovno potrdil Rok Tadej Brunšek s 1. mestom in z zlatim priznanjem med dijaki četrtih letnikov. Odlični so bili tudi Aljaž Sovič, ki je prav tako osvojil zlato priznanje, ter Nives Gošnjak, Ambrož Sovič in Matevž

Mladinsko delo ni le hobi

Splošna javnost mladinsko delo in mladinske, sploh pa študentske organizacije, pogosto omalovažuje, čeprav mladi, ki so vanje vpleteni, prevzemajo precej velike odgovornosti. Žal so prav študentske organizacije na tapeti medijev običajno le takrat, ko izpostavljajo nepravilnosti in moralizirajo o smiselnosti njihovega delovanja, medtem ko pozitivne učinke in dobre prakse pogosto spregledajo. Nadzor je seveda potreben, se strinja sogovornik, saj slovenske študentske organizacije pod okriljem Študentske organizacije Slovenije pretočijo okrog 10 milijonov evrov, s katerimi upravljajo predvsem mladostniki. »Vsakogar, ki ima pomisleke o smiselnosti porabe teh sredstev, vabim, da se pozanima, kako in kaj v resnici delamo ter kaj s tem prinesemo mladinski populaciji in širši družbi. V ŠŠK delamo transparentno in gospodarno

🔲

Tina Felicijan

Zajtrk s sadjem – super dan!

Spet prvi na državnem tekmovanju iz logike Tekmovanje iz znanja logike in lingvistike je na Gimnaziji Velenje eno izmed najbolj obiskanih tekmovanj. Dijaki radi obiskujejo krožek, nekaterim so takšne naloge izziv, marsikatero pa rešijo tudi v svojem prostem času. Njihov trud se zadnja leta odraža v odličnih rezultatih na državnih pa tudi mednarodnih tekmovanjih.

Pravico do sodelovanja na letošnjem 36. državnem tekmovanju, ki je potekalo 6. novembra 2021 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, so si z odličnimi rezultati na šolskem tekmovanju priborili dijaka prvega letnika Primož Jevšenak in Ida Preložnik; iz drugega letnika Nives Gošnjak, Neža Pavlič, Vida Ramšak, Ambrož Sovič; Matevž Poličnik iz tretjega letnika ter Rok Tadej Brunšek, Aljaž Sovič in Jernej Šadl, dijaki četrtega le-

občino Velenje vrstnike in širšo družbo nagovarjali k doslednemu in pravilnemu nošenju mask in razdelili 900 brezplačnih kosov članom kluba, mladinskim organizacijam in drugim, ki so oddali vlogo. Med najbolj uspešnimi programi, ki jih je ŠŠK zagnal v zadnjih letih, pa je iniciativa Plays, s katero spodbujajo vrstnike k druženju ob namiznih in raznih drugih igrah, kar je sploh v tem času pomembna protiutež virtualnemu življenju in zabavna pot do usvajanja raznih veščin. »Glede na to, da obisk koncertov upada, obisk Pub Quiza in drugih dogodkov, ki jih izvajamo pod znamko Plays, pa raste, sklepamo, da našim članom več pomeni neko sproščeno druženje kot žuranje, saj se tega naužijejo v študijskih mestih,« sklepa Jošt Kodrič.

razpolagamo s sredstvi,« zatrjuje in dodaja, da so funkcionarji prizadevni in odgovorni.

Iz lastne izkušnje lahko priča tudi o tem, da je mladinsko delo pomemben vir izkušenj in kompetenc, ki posameznike krepijo za poklicno kariero. Marsikomu pa jo pomagajo ustvariti. 25-letni Jošt Kodrič sicer zaključuje študij geografije, a je prav z aktivnim udejstvovanjem na lokalni in nacionalni mladinski sceni poglobil svoje zanimanje za mladinski sektor, v katerem želi ostati tudi po izteku študentskega statusa. »V teh dveh letih, ko sem bil predsednik ŠŠK, sem dobil veliko različnih praktičnih znanj, ki jih mnogi vrstniki nimajo, saj jih večinoma ne morejo pridobiti s samim študijem. Obenem sem spoznal, da uživam v delu, s katerim lahko pripomorem h kakovostnemu življenju mladine v lokalnem okolju. Mislim, da sem sposoben nadaljevati in bi se z veseljem zaposlil v mladinskem sektorju,« pravi.

Klub predaja, ker ocenjuje, da je z obema upravnima odboroma marsikaj postoril, zdaj pa se od predvsem administrativnega dela v klubu želi umeriti nazaj k programskemu in tehničnemu, kjer je začel in kar ga najbolj veseli. »Poleg tega kot starejši študent nimam več toliko stika z mlajšimi, ki zagotovo imajo svoje potrebe in ideje, zato morajo dobiti priložnost, da jih lahko naslavljajo in uresničujejo. Vodstvo kluba je treba pomladiti in naslednikom predati znanje. Sam ostajam v odboru za zabavo in kulturni program, saj želim še naprej organizirati dogodke. Še eno leto ostajam tudi predsednik Sveta zavoda eMCe plac.« Hvaležen je, da je v času svojih dveh mandatov imel priložnost delati z zanesljivimi ljudmi v upravnih odborih, odličnimi sodelavci Mladinskega centra Velenje in drugih mladinskih organizacij, s katerimi je ŠŠK kljub težkim razmeram v času epidemije vzdrževal nivo programa in uspešno ohranjal stik z lokalno študentsko populacijo.

Jutrišnji dan, petek, bo zaznamoval dan slovenske hrane, v okviru katerega bo že enajstič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk.

Poličnik, ki so si priborili srebrna priznanja. Rok Tadej Brunšek in Aljaž Sovič imata možnost sodelovanja na izbirnem testu za olimpijsko ekipo, ki se bo udeležila Mednarodne lingvistične olimpijade. 🔲

Silvestra Jevšenak, mentorica

Slogan letošnjega je Zajtrk s sadjem – super dan!, navezujoč se na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje pomena doma pridelane hrane. S praznovanjem dneva slovenske hrane in z odločitvami za lokalno pridelano hrano družba podpira napore slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane ter izraža spoštovanje do njihovega dela.

Hkrati se v javnosti krepita zavedanje in pomen domače trajnostne samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kme-

tijskem področju.Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla.

Prepoznavanje v Sloveniji pridelanih in predelanih kakovostnih proizvodov omogoča nacionalna shema kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija, s katero se

ponašajo kmetijski pridelki oziroma živila s posebnimi lastnostmi, kot so sestava, okolju prijazna pridelava, kakovost surovin, dobrobit živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti, predelava, hitrost predelave surovin.

V ta projekt so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oziroma javni zavodi, projektu pa se pridružuje tudi vedno več posameznikov in podjetij. Pri njem tradicionalno sodelujejo tudi vrtci in osnovne šole v Šaleški dolini.

Z zajtrkom bodo začeli ob 8. uri, potekal pa bo pod veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. 🔲

tp

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 9

Mladinski center Velenje je po strukturi programskih enot in spektru dejavnosti, ki jih izvaja, verjetno največji v državi, pravi direktor Janko Urbanc in pojasnjuje, da se je od njegove ustanovitve leta 1997, za katero je dala pobudo zainteresirana skupina mladih, ki je v današnjih prostorih kluba eMCe plac v Rdeči dvorani že leto prej začela izvajati koncertni program, nabor dejavnosti s kulturnega programa, projektov ozaveščanja in aktivacije mladih ter prostovoljske skupine, močno razširil. Danes velenjski mladinski center, ki ima 15 zaposlenih in 6 začasnih sodelavcev, na svoji osrednji lokaciji na Efenkovi cesti izvaja popoldanske družabne, ustvarjalne, športne in izobraževalne programe za osnovnošolce in mlajše mladostnike, program za osebe s težavami v duševnem zdravju, mednarodne projekte v okviru programov Erasmus+ in Evropa za državljane, upravlja Mladinski hotel Velenje, Študentsko-dijaški dom, vodi skupino prostovoljcev Udarniki MC Velenje, ki med drugim izvajajo storitev Kamerat, že skoraj četrt stoletja pa organizira tudi Festival mladih kultur Kunigunda. V sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom in Zavodom eMCe plac podpira delovanje mladinskega kulturnega kluba v Rdeči dvorani. Upravlja tudi Letni kino, Hišo bendov, bdel je nad revitalizacijo Stare Pekarne, v upravljanje pa bo prevzel še nadomestni objekt v Starem trgu, namenjen vsebinam s področja vizualnih umetnosti.

Tehničnim storitvam s področja ozvočenja in osvetlitve prireditev se je nedavno pridružilo še upravljanje avdiovizualne opreme parka Vista. Ena od programskih enot MCV pa je tudi multimedijski center Kunigunda, ki deluje v

Zdenka Uršnik se je rodila madžarski mami in slovenskemu očetu v Novem Sadu. Kot 21-letno dekle, izučeno za ekonomistko v zunanjetrgovinski smeri, je leta 1975 prišla službovat v Gorenje, kjer je ostala celo poklicno kariero. Z znanjem madžarščine in ruščine je imela dobro odskočno desko, ob delu pa je študirala.

Sprva je tehtnica, na katero je postavila prednosti in slabosti bivanja v novem okolju, močno nihala. »Vsak dan sem si želela nazaj domov, čeprav je bila Šaleška dolina v gospodarskem razcvetu, nudila je dobre pogoje za življenje. Tedanja skupna država nas je resda povezovala, a kulturne razlike med ljudmi v njenih republikah in regijah so bile velike. Tu so ljudje imeli drugačne navade, niso bili tako odprti,« pripoveduje, kako je doživljala življenje na tujem, dokler po poroki z domačinom ni pognala novih korenin v Šoštanju.

Poleg ljubezni so jo gnale priložnosti, ki jih je imela v Gorenju. »Hitro sem morala prevzeti odgovornosti in lahko sem se ogromno naučila. Če si bil delaven, so se ti odpirala vrata. Jaz sem vedno rada delala – pravzaprav sem deloholik, priznam. V službi sem bila, dokler ni bila naloga opravljena. Četudi nadure niso bile plačane, je delo bilo cenjeno.

Na nek način si verjel v sistem, vrednote, delovno organizacijo, napredek podjetja. Dal si vse od sebe v veri, da s trdim delom prispevaš k celi skupnosti,« je povedala, da se je njena prizadevnost

9

POGOVOR

18. novembra 2021

Kunigunda krepi programske vsebine Poleg storitev na področju avdio-vizualnih komunikacij, med katere sodi tudi upravljanje tehnične opreme parka Vista, bo Kunigunda aktivna na področju razvoja intermedijske umetnosti Gaudeamusu, v zadnjem obdobju pa je nudil predvsem storitve na področju grafičnega oblikovanja in izdelovanja raznih tiskovin, studijskega snemanja in obdelave zvoka ter video produkcije.

žegarju. Doslej je bil sodelavec v mladinskem hotelu, z bogatimi izkušnjami s kulturno-umetniškega polja in organizacije prireditev pa je veliko prispeval h koncertnemu programu kluba eMCe plac in festivala Kunigunda, na katerega je k predstavitvi njihovih produkcij povabil tudi več intermedijskih umetnikov.

Nadgradnja storitev in krepitev vsebin

Od ustanovitve leta 2006, ko je bila Kunigunda – Regionalni multimedijski center (KRMC) namenjena odpiranju vrat v novo informacijsko dobo in širjenju dostopa do širokopasovnega interneta, saj je omogočala brezplačno uporabo računalnikov in spleta, jo je vodil Dimitrij Amon, ki je letos zapustil kolektiv MCV in prevzel vodenje ŠRZ Rdeča dvorana. Postavila je serverje, ki so pokrivali celotno savinjsko regijo, zato je bila ustanovljena kot regionalni multimedijski center. Ko so računalniki in internet prišli praktično v vsako gospodinjstvo, pa so v ospredje prišle potrebe po drugih storitvah s področja multimedije, ki jih Kunigunda danes izvaja predvsem lokalno. »Zato bomo KRMC preimenovali v Multimedijski center Kuniugn-

Žene ga zanimanje za inovativne načine umetniške produkcije

Dejan Požegar: »Intermedijsko umetnost ter priložnosti, ki nastajajo v prepletu kreativnih industrij z znanostjo in tehnologijo, želimo predstaviti širši javnosti in navdušiti ustvarjalce za udejstvovanje na tem področju.«

da. Doslej predvsem servisne dejavnosti na področju avdia in videa, digitalizacije, fotokopiranja in tiska bomo nadgradili z vsebinskimi. Želimo postati močna programska enota na področju izobraževalnih in ustvarjalnih vsebin s področja multimedijske umetnosti. Kunigunda se aktivno

V Velenju bi med 25. novembrom in 11. decembrom potekal konS modul – festival intermedijskih umetnosti, ki so ga zaradi razmer prestavili na februar in marec prihodnje leto. Med drugim bosta velenjska umetnika Anže Sever in Simon Penšek v Knjižnici Velenje, kjer bo na razstavi predstavljen tudi strip We

vključuje v projekt konS, vzpostavljamo tudi povezave z vsebinami SAŠA Inkubatorja, ki jih imenujemo Nukleus, skupni imenovalec pa je ponudba programskih vsebin in promocija kulture v povezavi s tehnologijo,« pove direktor, ki je vodenje Kunigunde prepustil sodelavcu Dejanu Po-

need to talk na temo umetne inteligence, izvedla večmedijski performans. Eden bolj uveljavljenih in najdlje delujočih umetnikov na področju raziskovanja zvoka Boštjan Perovšek bo predstavil projekt Zvočna prepletanja, za katerega je uporabil zvoke, posnete na pajkovi mreži, v mali dvorani Doma kul-

Dejan Požegar se je kot ljubiteljski glasbenik in strasten raziskovalec glasbe začel ukvarjati tudi z organizacijo koncertov. Štiri leta je bil sodelavec Mladinskega kulturnega centra Maribor, deset let pa je deloval kot tehnični vodja Mednarodnega festivala računalniških umetnosti. Takrat je njegovo zanimanje vzbudila tudi uporaba sodobnih tehnologij za ustvarjanje umetniških instalacij ter inovativno spajanje tehničnih pridobitev z ustvarjalnim izražanjem. Eksperimentalni avdiovizualni, pogosto interaktivni projekti, povezani z robotiko, umetno inteligenco, digitalno grafiko,

ture pa bo izvedel tudi performans. Dva projekta bodo predstavili v Vzorčnem mestu. V eMCe placu bo več dogodkov z (eksperimentalno) elektronsko glasbo in vizualnimi performansi. Izvedli pa bodo še nekaj predavanj in okroglo mizo, na kateri bodo predstavili platformo konS.

Brezdelja ne prenese Naj prostovoljka leta 2020 v Mestni občini Velenje Zdenka Uršnik se je takoj po upokojitvi vpisala na Univerzo za III. življenjsko obdobje, saj nikakor ni želela ostati brez dela obrestovala, saj je dosegla mesto direktorice prodajnega področja v hčerinski družbi Gorenje GTI, trgovina, inženiring, obenem pa je našla osebno zadovoljstvo.

Kot mnogi drugi se je v tistem času vključevala tudi v udarniške akcije. »Koliko ur smo oddelali ob sobotah, da smo zgradili šole, vrtce, telovadnice, infrastrukturo,« se spominja in razmišlja, ali nemara ne bi bilo dobro, da bi obnovili prakso prostovoljskih delovnih akcij. »Spodbujanje prostovoljstva in zavedanja, da je pomembna tudi družbena pripadnost, ne le zaslužek, bi bilo dobrodošlo. Vendarle pa morajo biti ljudje preskrbljeni, preden od njih pričakujemo, da bodo darovali svoj prosti čas. Če ljudje ne bi mislili le na denar, nase in na svoje potrebe, temveč tudi na druge in skupno dobro, bi bili bolj zadovoljni in srečni. Jaz v to verjamem, zato sem sem se takoj po upokojitvi vključila v prostovoljno delo. Prej sem se namreč posvečala karieri in družini. Pravi prostovoljci, ki si zaslužijo globok poklon, pa so tisti, ki so to celo življenje,« pravi.

Zaradi UNI 3 je aktivna

S prostovoljnim delom na Univerzi za III. življenjsko obdobje

Zdenka Uršnik: »Ni mi treba hoditi v službo, ni se mi treba angažirati za plačilo. Zato čutim, da moram nekaj dati od sebe, vrniti skupnosti.«

»Zelo presenečena sem, da sem dobila to priznanje. Vedno sem razmišljala, da si priznanje za prostovoljno delo najbolj zaslužijo tisti, ki delajo neposredno na socialnem področju – pomagajo starejšim, drugim pomoči potrebnim. Na univerzi pa se ukvarjamo predvsem z neformalnim izobraževanjem. Seveda sem ponosna na priznanje, ki je pravzaprav odlična promocija našega društva,« pravi naj prostovoljka leta 2020 v Mestni občini Velenje Zdenka Uršnik. je zgladila prehod iz aktivne delovne dobe v upokojitev, ki je ob nenadni obilici časa in izgubi občutka koristi za marsikoga težak. »Jaz nisem mogla biti brez dela.

Bil je čas, da obrnem nov list v življenju, zato sem se začela posvečati tistemu, kar so bile prej želje. Z odpravnino sem si kupila električno klaviaturo in se na

UNI 3 vpisala v krožek. Nato sem se vključila v likovni krožek in začela ustvarjati. Tedanja predsednica Marija Vrtačnik me je vključila v razne projekte. Tako sem v Šoštanju začela voditi jutranje gibalne delavnice Šola zdravja,« opisuje, kako so njen vsakdanjik vse bolj gosto prepletale razne aktivnosti in zadolžitve v društvu, dokler leta 2018 ni prevzela predsednikovanja. »Ni mi treba hoditi v službo, ni se mi treba angažirati za plačilo. Zato čutim, da moram nekaj dati od sebe, vrniti skupnosti.« Slednja pa ji spet daje. »Vsako jutro v Šoli zdravja ali na telovadbi za člane Društva za boj proti raku Velenje, ki jo vodim enkrat na teden, vidim nasmejane obraze. Drug drugega napolnimo z energijo. Čutim njihovo veselje, željo po telovadbi, kar me motivira, da izvajam te delavnice. Ko drugim nekaj daš, si sam s sabo zadovoljen,« razmišlja. Čeprav predsedovanje društvu UNI 3, ki poleg krožkov neformalnega izobraževanja izvaja več projektov in prireja razne dogodke s kulturno vsebino, zahteva veliko časa, jo opravljanje raznih nalog veseli. A uživa tudi takrat, ko nima zadolžitev in lahko teši svojo radovednost, željo po učenju in aktivnem življenju na enem

računalniškim programiranjem, najnovejšimi pridobitvami v industriji zabavne elektronike in podobnimi elementi privlačijo tako tehnološke navdušence kot ljubitelje sodobne umetnosti.

Medtem ko se je v nekaterih drugih slovenskih mestih intermedijska umetnost že uveljavila, se je v Velenju pojavlja le občasno in na periferiji lokalnega kulturnega dogajanja. Tu deluje nekaj ustvarjalcev, a svojo produkcijo večinoma prikazujejo drugje. Je pa vrata intermedijski umetnosti odprlo sodelovanje MCV v projektu konS – platformi za sodobno raziskovalno umetnost, kar želi Kunigunda izkoristiti. »Organizirali bomo predstavitve intermedijske produkcije uveljavljenih ustvarjalcev, ustvarjali podporno okolje za lokalne ustvarjalce in jih mrežili, izvajali izobraževalne in ustvarjalne delavnice na tem področju,« razmišlja Dejan Požegar. Želi pa okrepiti tudi storitvene dejavnosti Kunigunde in z njimi stopiti na trg, kjer so lahko cenovno konkurenčne. Medtem ko so avdio storitve kadrovsko dobro podprte in imajo veliko sodobne opreme, pa morajo storitve na področju videa še nekoliko podkrepiti s posodobitvijo opreme in stabilnim kadrom. 🔲

Tina Felicijan

Multimedijski center Kunigunda je v novi realnosti, ko so morale lokalne mladinske organizacije preseliti svojo produkcijo na splet, odigral pomembno vlogo.

Sodelavci so v sodelovanju z mladinskimi delavci lahko zagotovili prenos koncertov v živo, snemali okrogle mize, delavnice in druge dogodke ter jih pripravili za objavo na spletu, vse pa so pokrili z lastno opremo.

od kar devetih krožkov, ki jih obiskuje v tej sezoni. Kadar je doma, pa se posveti ustvarjanju. »Treba je ostati v pogonu. Možnosti za to je na UNI 3 veliko. Samo voljo moramo imeti in ne smemo se bati. Vsega se lahko naučimo.

Z radovednostjo in gibanjem ohranjamo vitalnost. Mislim, da je Velenje res prijazno ljudem v tretjem življenjskem obdobju. A moramo se aktivirati,« nagovarja tako starejše kot mlajše, saj s številom članov društva, ki obiskujejo aktivnosti, glede na število upokojencev, sploh pa drugih odraslih, ki lahko posegajo po programih UNI 3, še zdaleč ni zadovoljna, pravi. »Največji izziv je najti odgovor na vprašanje, kako motivirati ljudi, da se bodo vključili v aktivnosti. Sploh v času epidemije se pasivnost stopnjuje, saj vse te omejitve vodijo v opuščanje aktivnosti, to pa v izgubljanje volje, potrebe po tem,« je nakazala, da bo društvo moralo najti pravo pot do novih članov.

Zdenka Uršnik ne bo ponovno kandidirala za predsednico Univerze za III. življenjsko obdobje.

Ostaja pa aktivna v upravnem odboru. »Brez skrbi, še bom delala.

Univerza ogromno pripomore k temu, da sem bolj dinamična, aktivna, vedno na preži, pod adrenalinom. Poleg obveznosti mi je dala ogromno veselja – rada se spopadam z izzivi. Zdaj pa se bom lahko bolj poglabljala v vsebine.« 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

18. novembra 2021

Španske melodije napolnile Orgelsko dvorano Glasbene šole Velenje V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje izvedba 1. Mednarodnega tekmovanja klasične kitare veleposlaništva Španije v Sloveniji Lara Oprešnik

Velenje, 6. – 8. novembra – V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje je od 6. do 8. novembra potekalo 1. Mednarodno tekmovanje klasične kitare veleposlaništva Španije v Sloveniji. Tekmovanje je potekalo v soorganizaciji omenjene glasbene šole, društva slovenskih učiteljev kitare EGTA in veleposlaništva Španije v Sloveniji. Tekmovanje bodo organizirali vsaki dve leti.

šnjak (mentor Boriš Štih), Blaž Pogorevc (mentorica Monika Krajnc Štih) in Nives Gošnjak (mentorica Monika Krajnc Štih) pa srebrno priznanje. V drugi kategoriji je bila nagrada za zmagovalca koncertna kitara Alhambra v vrednosti 1500 evrov. Kitaro si je prislužila zmagovalka 2. kategorije Lara Rozman. V najstarejši kategoriji sta si 1. mesto ter tudi nagrado v vrednosti 500

evrov razdelila kitarista Tim Jurkovič in Stojan Kuhar. Za nagrado sta prejela tudi koncerta v Koncertnem ciklu Rasgueado in na Mednarodnem festivalu kitare v Postojni. Tekmovalce je ocenjevala mednarodna žirija v sestavi: Dr. Mario Kurtjak, Karmen Štendler, Antonio Duro, Francisco Bernier, Monika Krajnc Štih in Simon Krajnčan Fojkar. Tekmovanje se je zaklju-

čilo v ponedeljek, 8. novembra, s finalom 3. kategorije in z zaključno podelitvijo nagrad, na kateri je bil prisoten namestnik španskega veleposlanika g. Martín Remón Miranzo. Še enkrat se je zahvalil za pomoč in odlično organizacijo tekmovanja ter sodelovanje z velenjsko glasbeno šolo in Društvom EGTA. 🔲

Namen tekmovanja

Tekmovanje je bilo organizirano na pobudo španskega veleposlaništva v Sloveniji. Namen tekmovanja sta promocija in širjenje španske glasbe, napisane za klasično kitaro, med širšo množico. Tekmovanje je mladim omogočilo tudi dokazovanje pred mednarodno žirijo in potegovanje za bogate nagrade. Ob prisotnosti španskega veleposlanika Juana Arísteguija Laborda sta tekmovanje otvorila kitarista Francisco Bernier in Antonio Duro, ki skupaj tvorita odličen Kitarski duo Sevilja. Koncert je posnel tudi Radio Slovenija.

Juan Arisegui Laborde

Kitarista Francisco Bernier in Antonio Duro, ki skupaj tvorita Kitarski duo Sevilja

Uspešni tudi domači kitaristi

Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev. Glasbeno šolo Velenje je zastopalo 6 kitaristov, ki so dosegli odlične rezultate.

Jaka Kumer (mentorica Monika Krajnc Štih), Erik Jurkovič (mentorica Monika Krajnc Štih) in Tilen Jezernik (mentor Urban Meža) so prejeli zlato, Lavra GoVodja tekmovanja Urban Meža: »Za nami je odlično izpeljano tekmovanje. Čestitke in pohvale prejemamo z vseh strani, tako od veleposlaništva, kjer so navdušeni nad pogoji, ki jih imamo na naši šoli, kot tudi od tekmovalcev in njihovih mentorjev. Organizacija je bila zame osebno velik izziv, saj je bilo treba hkrati usklajevati dogovarjanje med tremi soorganizatorji. Na tem mestu bi se še posebej rad zahvalil svojemu kolegu na španskem veleposlaništvu, g. Mateju Kermavnerju, s katerim sva skrbela, da so vse priprave potekale kar se da tekoče. Hvala tudi prijatelju in

predsedniku društva EGTA Dr. Mariu Kurtjaku za pomoč pri pripravi razpisa in pravil tekmovanja ter da je strokovno vodil ocenjevanje tekmovanja. Hvala našemu ravnatelju g. Borisu Štihu, da je prepoznal ta projekt kot priložnost, da GŠ Velenje še enkrat dokaže, da smo institucija za velike in uspešne zgodbe in da s takimi dogodki ponesemo ime Velenja in naše šole čez meje Slovenije. Hvala vsem kolegom iz Društva EGTA in sodelavcem GŠ Velenje, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. Res je užitek delati s tako predanimi ljudmi. Hvala tudi vsem sponzorjem tekmo-

Zlata drevesa miru Šoštanj, 12. novembra – Novembrska slikarska razstava Metamorfoze oljke avtorice Žive Agrež iz Ljubljane je bila v šoštanjsko galerijo postavljena v čas pozne jeseni, ko se narava umirja, a hkrati daruje obilje vsega. Avtorico so oljke, drevesa miru ali zlata drevesa, kakor jih imenuje, nagovarjale že v preteklosti, v ciklu, ki ga je ustvarila v letih 2019 in 2020, pa se jim je posvetila z vso ljubeznijo. Poudarek naslikanih oljk je v deblu, ki predstavlja krog življenja, listje odpade, deblo pa ostane živo in pripravljeno, da znova obudi sokove. O njenem desetem ciklu (od leta 2004, odkar se je upokojila kot novinarka radia in Dela, jih je namreč ustvarila kar devet) je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn med drugim zapisala: »Čeprav Živa Agrež slika drevesa, z njimi zajema širok spekter najrazličnejših vsebinskih naglasov

Tilen Jezernik z mentorjem in vodjo tekmovanja Urbanom Meža

Podelitev nagrade, koncertne kitare Alhambra

ter globljih in simbolno pomenljivih vsebin.

Drevo je namreč tisti element naravnega okolja, ki povezuje zemljo in nebo in se tako dviguje v duhovni svet, kar s svojim pričujočim ciklom uresničuje tudi slikarka. /…/ Slikovna ekspresija je oblikovana z močjo in

vanja. Na koncu pa ogromen hvala Mestni občini Velenje, ki je brez pomislekov podprla naš projekt. Sinergija, ki je nastala ob tem projektu, ni ostala neopažena.« Španski veleposlanik Juan Arisegui Laborde: »Pohvalim lahko zelo dobro organizacijo in sodelovanje z Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Društvom EGTA. Zahvaljujem se tudi Mestni občini Velenje, ki je na predstavitvi projekta v februarju brezkompromisno finančno podprla naš projekt in pomagala pri navezovanju stikov z lokalnimi podjetji.«

odločnostjo, ne glede na premišljeno pozicioniranost nanosov ali njihovo hipno emotivno izživetost. Kleno in neomajno ustvarjalno držo pa je čutiti tudi v spreminjajoči snovni radodarnosti nanosov.« Cikel je res izjemen, vsaka Živina oljka ima svojo zgodbo in ime. Od provansalske, medičejske, toskanske, andaluzijske oljke, do neveste, človeka in oljke, azurne in sicilijanske oljke … skratka oljke, kot jih je Živa Agrež videvala na svojih potovanjih in doživljala v svoji domišljiji. Vsega skupaj je na razstavi dvaindvajset platen.

Na odprtju, ki je bilo zaradi znanih ukrepov okrnjeno, je avtorica predstavila svoj pogled na ustvarjeno in povabila k ogledu.

Glasbeni gost Denis Trap je odpel svoj letošnji avtorski komad, dogodek pa lahko spremljate na Facebook strani Zavoda za kulturo in si razstavo ogledate v živo v Mestni galeriji Šoštanj do 10. decembra 2021. 🔲

Milojka B. Komprej, foto Nace Serdinšek

Razblinjanje iluzije Nataša Tajnik Stupar

Če sem čisto iskrena, bi si želela, da bi se jutri zjutraj zbudila in bi bilo tega že enkrat konec. Konec teh poročil, vzpenjajočih se grafov, jeznih in nestrpnih ljudi, številk in statistik, umazanega političnega boja za oblast, mask in previdne komunikacije, ko je treba paziti na vsako besedo, poudarek in vrstni red. A vendar so tudi v takšnih časih pomembni in vredni trenutki, ki nas, pa čeprav na grd način, postavijo pred ogledalo, pred realnost, pa če jo hočemo videti ali ne. Tukaj je, vsa razgaljena, razcotana in razpadla. Naša druščina, naša družba, naš mali narod, pleme podivjano.

Moja draga gimnazijska sošolka je bila v našem razredu najbolj bistra, najbolj empatična, z najvišjo mero logike in najbolj čistimi vrednotami. Punco, ki se je odločila za najtežji poklic, je njena najvišja sposobnost pripeljala na delovno mesto v družbi, kjer se s pomočjo napredne znanosti in medicine odloča o prestopanju tanke meje med življenjem in smrtjo. Tam, kjer se sedaj po 12-urnih delovnikih izmenjujejo skafandri in kjer je glasba pisk strojev ob utripanju življenja. Ko sem prebirala na Facebooku zapis njenega zaskrbljenega moža, sem se zjokala v svoji popolni nemoči. Po celem vikendu dežurstva na covid intenzivi so jo neko jutro, ko se je utrujena in prazna vračala domov, napadli ljudje, ki se ne morejo sprijazniti s tem, kar se nam je zgodilo, in s tem, kar prihaja jutri. Posredovali so varnostniki. Mogoče bodo ti, taisti ljudje, čez mesec dni ležali v njenih rokah, z zadnjim upanjem za življenje na covid intenzivni enoti.

Zame je to bil končni dotik milnega mehurčka, ki je dokončno razbil obod steklenega zvona. In iluzija se je razblinila v vsej svoji krutosti. Ko govorci govorijo v prazno prazne besede, ko se cesarji nagi sprehajajo v mrzlih novembrskih dneh, si včasih želim, da bi se pred dvajsetimi leti izselila kot moja druga draga gimnazijska sošolka, in pozabila na to Dolino Šentflorjansko. A vendar se nisem in danes še vedno upam, da ne bomo pozabili, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne, kaj ni sprejemljivo in kaj je. Razblinja se tudi iluzija o kolektivnem družbenem duhu, ki ga mogoče dejansko sploh ni bilo, ker se namesto skupnega delovanja posamezne struje vedejo popolnoma same zase, kot da ne živimo v skupnosti. Skupnost je težava premnogih.

Permisivna vzgoja, ki je je bil deležen kar visok odstotek današnjih staršev otrok, omogoča občutek posebnosti, pomembnosti, t. i. nujne različnosti, izbranosti, specialnosti, brezmejnosti, neskončne brezsmiselne argumentacije, pogajanj za vsako, pravic brez dolžnosti … Le-ta pa skoraj že ‘anarhofašizem’, ki govori o tem, da je moja svoboda pomembnejša od tvojega obstoja in da so moje meje (če sploh so) pomembnejše od tvojih, saj sem jaz izbrani prerok sodobnega časa, ki se, neozirajoč na druge, zavedam svoje vesoljne pomembnosti in posebnosti, to, da so avtoritete pasé. Ne potrebujem skupnosti in ne potrebujem države, ne zakonov, tudi javnega dobrega ne. Kajti vse je moje.

Vse, česar si poželim. Zdravim se s koruznimi laski in vem vse, na vseh področjih. Sploh me ne zanima, kaj misliš ti. Jaz sem samozadosten, sodobni človek namišljene svobode, in ti, moj sopotnik, me ne zanimaš, kajti le jaz sem tisti, ki je samo zame edini in vreden.

A to, da se enkrat iluzija razblini, niti ni nujno slaba stvar.

Mogoče je v tem slabem lahko tudi dobro, saj se je sedaj kalna voda le začela bistriti, blato se je posedlo na dno in počasi bomo lahko razpoznali tudi kamne, ki tam ležijo. Mogoče se bodo potem tudi umirile krivulje, stolpci bodo nehali kipeti in naši dnevi bodo spet svetli. Ne smemo pa nehati verjeti v nas same. Kdo bo verjel v nas potem? Da še vedno lahko gradimo dobro družbo in verjamemo v boljši svet, z odprtimi in napetimi čutili ter z empatijo do drugih in skupnosti. Mogoče potem naša ‘vzhodnoevropska polja smrti’, kot se je izrazil dr. Ihan, ne bodo več nosila s sabo brezbrižnosti v trenutkih pomembnih odločitev, temveč jasne, strumne in pametne usmeritve k želenim ciljem, tako osebnim kot družbenim. Želim si, da bi skupnost začutila skupnost. Da bi tiha večina spregovorila. Zase bi si želela, da se hitro seznanim z rezultatom ‘razblinjene iluzije’ in se, sicer žalostna, kot že ničkolikokrat prej, kot Feniks poberem in grem dalje.

Vsak čas bo zima, sneg, zimska tišina. Komaj čakam na smučanje, hribe in topel občutek čaja in medenjakov. Kar naenkrat bo čas stekel mimo. Za vse nas, sopotnike in vas, želim vse dobro.

Ostanite zdravi in pazite na tiste, ki jih imate najraje. 🔲

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

18. novembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

PCT pogoji seveda tudi na Radiu Velenje in na uredništvu Našega časa

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

PCT pogoji, ki jih moramo sprejeti, so seveda obvezni tudi za vse naše delavce, sodelavce in obiskovalce, tako na Kidričevi 2a v Velenju kot v prostorih studia Radia Velenje v Starem trgu 15.

Seveda z javnostjo ob upoštevanju ukrepov normalno komuniciramo in informacije zbiramo neposredno na terenu. Se pa novinarji pogosto s kom dogovorimo za snemanje tudi kar kje na prostem, nekatere prispevke pa opravimo po telefonu.

Sicer pa je v teh dneh v našem uredništvu zelo živahno, tako kot vedno, kadar zaključujemo našo najbolj obsežno in zelo zahtevno letno publikacijo Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Večino strani smo že »zložili«, dopolnjujemo in

Miki Vlahovič, sicer član skupine Victory, ki se je v začetku leta podal tudi na samostojno glasbeno pot, je pred dnevi premierno predstavil svoj najnovejši glasbeni izdelek Ostala si.

popravljamo še manjše pomanjkljivosti in besedila še enkrat skrbno prebiramo.

Sicer pa so uredniki in novinarji poglavij, Barbara Pokorny, Tatjana Vidmar, Aleš Ojsteršek, Peter Groznik, Mira Zakošek, Tatjana Podgoršek, Milena Krstič Planinc, Urška Kljajič in Jasmina Škarja, zelo zadovoljni in izjemno hvaležni vsem, ki ste izpolnjene vprašalnike, ki smo jih poslali na več sto naslovov, pravočasno vrnili. Le tako knjiga, kakršne ni v tej dolini pa tudi širše v Sloveniji, dobi svoj smisel. Z njo se lažje identificiramo mi danes. Z njo pa bo tudi proučevanje obdobij, ki smo jih preživljali v tem okolju, našim zanamcem bolj razumljivo, ljudje, ki so ta obdobja soustvarjali, pa 🔲 bližji.

1. MIKI VLAHOVIČ – Ostala si 2. GIANNI RIJAVEC IN KLAPA SEMIKANTA – Oljkar 3. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Trta mojih dni

Tista, ki mora imeti v teh dneh res trdne živce, je naša oblikovalka Janja Košuta Špegel.

GLASBENE novice

Izšla je avtobiografija člana Dire Straits Johna Illsleyja Izšla je avtobiografija ustanovnega člana skupine Dire Straits Johna Illsleyja. Basist skupine je zgodbo o uspehu zasedbe zapisal v knjigi My Life in Dire Straits, ki je tudi poklon avtorjevemu velikemu prijatelju Marku Knopflerju, frontmanu skupine. Ta je knjigo pospremil s predgovorom.

Skupina Dire Straits je v 80. letih minulega stoletja veljala za eno najbolj slavnih skupin na svetu.

Polnila je stadione in prodala na stotine milijonov plošč. Med njihovimi uspešnicami so skladbe Sultans of Swing, Romeo and Juliet, Money for Nothing ter Brothers In Arms, ki jih še danes predvajajo na številnih radijskih postajah po vsem svetu.

Ameriška glasbenica Taylor Swift se je odločila, da bo po vzoru nove različice albuma Fearless na novo izdala tudi album Red iz leta 2012. Nova različica albuma, ki ga je podnaslovila enako kot prejšnji projekt (Taylor's Version) bo vsebovala 30 skladb, med katerimi bo tudi daljša, desetminutna različica uspešnice All Too Well. Glasbenica se je za ponovno izdajo albumov odločila potem, ko je njena nekdanja založba njene izvirne posnetke prodala. V načrtu ima izdajo novih različic prvih šestih albumov. Glasbenica upa, da bodo njeni oboževalci v znak podpore njeni bitki za lastno glasbo prešli na nove različice albumov.

lo, da harmoniko prenese tudi v svojo pesem. Pri ustvarjanju nove skladbe je sodeloval s tekstopiscem Rokom Lunačkom in z argentinskim glasbenikom Nicolasom Niveyrom, snemanje videospota pa je zaupal ekipi Abram Productions. Snemali so na Štajerskem in Koroškem, v spotu pa lahko med drugim prvič vidimo tudi njegovo ženo Patricijo.

Rebeka in Sebastian praznujeta 22. novembra bo pri založbi Menart izšla himna letošnjega veselega decembra Ko primeš me za roko, s katero bosta Se-

osebno predstavila svojo pesem ter mu predala pisma slovenskih otrok. Več o tej akciji bosta v začetku adventa razkrila na svojih družabnih omrežjih.

Zlatko predstavlja album Svoboda Zlatan Čordić - Zlatko predstavlja nov album z enostavnim, a pomenljivim naslovom Svoboda.

Poleg že znanih singlov Svoboda in Spoved 1 lahko na albumu slišimo še šest skladb. Plošča sprva ni bila v Zlatkovem načrtu, saj je dejal in tudi verjel, da bo Julijan Mak njegov zadnji album.

Nato bi snemal le še videospote, nastopal ter sem in tja napisal

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ŠPAS KVINTET IN EVA ŠOLINC – Centimeter al pa dva 2 ANSAMBEL KVINTA – Pisane jesenske barve 3 ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA – Jesen ihti 4 MLADI BELOKRANJCI – Hišna številka 103 5 ANSAMBEL UPANJE – Nedosegljiva 6 NEJC KASTELIC – Trenutek vsak je hrepenenje 7 ANSAMBEL RAZPLET – Med vinogradi 8 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA – Kje so veselice 9 ANSAMBEL PETKA – Na tvoje zdravje 10 ANSAMBEL PETAN – Ko si mi pomežiknila

www.radiovelenje.com

DARE KAURIČ

Isaac Palma, simpatični Argentinec, ki je številne s svojimi nastopi prevzel že na tekmovanju Slovenija ima talent, je to-

krat zaplaval v zanj povsem nove glasbene vode. Nekoč poznan po latino ritmih in baladah tokrat odpira novo poglavje svoje glasbene kariere. V novi skladbi Na zdravje!, ki jo je predstavil prav na martinovo, je namreč uporabil tudi tipičen slovenski instrument – harmoniko. Kot je dejal, ga je po petih letih bivanja v Sloveniji vedno bolj mika-

LESTVICA domače glasbe

zelo NA KRATKO

Isaac Palma kliče Na zdravje!

Taylor Swift z novo različico albuma Red

Izpovedno skladbo je ob srebrni poroki poklonil svoji ženi Petri.

Ob tem je predstavil tudi prav poseben videospot, v katerem mu družbo dela celotna družina, in je delo njegovega sina Marka.

bastian in Rebeka Dremelj obeležila tudi 20-letnico svojega prijateljstva. Besedilo pesmi je Sebastian napisal že lani, a ju je pri izvedbi takrat čas prehitel. Letos pa je zgodba dobila še dodatno razsežnost.

Mineva namreč 20 let njunega prijateljstva.

Rebeko so leta 2001 okronali za miss Slovenije, prav tam pa se je leto prej v šov programu predstavil tudi Sebastian.

Da sta za praznovanje izbrala ravno božični ambient, ni naključje, saj ga obožujeta. V sklopu praznovanja bosta decembra poletela tudi na Laponsko, kjer bosta Božičku

kakšno besedilo za domače izvajalce. A ker, kot pravi, živimo v čudnih časih, je bil edini način, da pove ljudem svojo zgodbo po njegovem javnem linču, izdaja novega albuma, na katerem je celotno dogajanje na kratko prelil v pet spovedi, ki bodo marsikoga pustile brez besed. Marsikdo se bo lahko zamislil nad stanjem v družbi.

Na radijske postaje prihaja nova skladba Dareta Kauriča Če me ljubiš. Dare, znan po tem, da se rad poigrava z različnimi glasbenimi stili, si je tokrat za izziv izbral bolj blues-soul pristop, v skladbi pa gosti tudi dva legendarna glasbenika z Obale, Tulia Furlaniča in Zdenka Cotića - Cota.

LOS VENTILOS Ljubljanska rock zasedba po covidnem premoru na radijske valove pošilja nov singl z naslovom Kaj bo prinesel ta večer? Avtor glasbe in besedila Martin Lunder pravi, da ima komad mladostniški naboj, besedilo pa je zgodba o tem, kako se po spletu naključij nekega večera združita dve osamljeni duši.

SOPRANOS Skupina Sopranos po izjemno uspešnih skladbah, kot so Nimam skrbi, Na smeh mi gre in Ukradi me nazaj, nadaljuje v svojem stilu, pozitivno in nasmejano. Ni dileme je naslov

njihove nove skladbe, za katero so v ponedeljek predstavili tudi nov videospot.

KPK Domen Kumer, Jani Pavec in Boštjan Konečnik, glasbeni trio KPK, kot so se fantje hudomušno poimenovali, so na martinovo predstavili pesem z naslovom Moja Slovenija. Pesem je sicer v osnovi namenjena zabavi, a vendar sporoča tudi, naj ne pozabimo, v kako lepi deželi živimo.

ANSAMBEL NEMIR Ansambel Nemir praznuje 15. obletnico delovanja.

Ob jubileju so izdali novo skladbo Kdor prepeva, se ne stara, ki je delo Mateja Kocjančiča in Marjana Turka, s katerima Nemirovci sodelujejo že vrsto let. V skladbi se jim je pridružila še prav posebna gostja, mlada pevka Nuša.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

18. novembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Kje je ostalo obče?

Politika naj bi bila skrb za obče dobro. Pri nas so tisto obče prečrtali.

Urok je padel Tamše je bil strah in trepet za velenjske rokometaše. Sedaj je prišla čarobna vila, ki v ta urok ne verjame.

⏫

»An, ban, pet podgan,« si je Ivo Stropnik z izštevanko pomagal pri odločitvi, na katero stran ograje naj stopi. Čvek se sprašuje, kaj neki je bilo na fotografiji na levi, da se je tako obotavljal, ali naj raje gleda to ali kosmate noge na desni. Očitno pa je, da na nobeni strani ne bo našel pesniškega navdiha.

Dobički in breme

⏫

Tako pa izgleda, ko praznuje Občina Šoštanj 110 let od pridobitve mestnih pravic in ko Boris Goličnik raje pogleda stran, ko ga nežnejša predstavnica Urška Kurnik spodbode, da vsi trije organizatorji dogodka, skupaj z Markom Potočnikom, štejejo okrog 110 let.

⏪

»Upokojenci so naša prihodnost« je dejal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in dodal, da si večina želi mednje. »No, ti boš moral pa še kar nekaj časa guliti pisarniške klopi,« si je mislil predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Franc Vedenik, » sicer pa ne vem, če si med nas res tako zelo želiš.«

Država se vse bolj zadolžuje. Dobički gredo v privatne žepe, breme pa na vse zaposlene.

Tudi anticepilcem se slabo piše Glede na državne podatke bo epidemije kmalu konec. Anticepilci bodo namreč v skupini preboleli ali mrtvi.

Zaklenjeni?

V Avstriji so necepljene kar »zaklenili«. Če bo delovalo, mnogi že razmišljajo, da bi jih lahko tudi pri nas.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Wright Spirit bo zagotovil enourni let na elektriko Električno potniško letalo, pridobljeno s predelavo klasičnega, naj bi omogočalo prevoz potnikov na krajše razdalje z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov in v skoraj popolni tišini. Ameriško tehnološko podjetje Wright Electric razvija revolucionarne električne pogonske sisteme za letala. Tako so že začeli pre-

izkušati najmočnejše elektromotorje, ki so jih kdaj izdelali za letalsko industrijo, z močjo od 0,5 do kar 4 megavate, ob tem pa so zmanjšali njihovo težo. Eden od teh motorjev bo osnova Wrightovega lastnega letala Wright 1, ki bo uporabljalo kar 10 elektromotorjev za prevoz do 180 potnikov na kratke in srednje razdalje. Toda pred tem bo podjetje svojo tehnologijo preizkusilo v obstoječem potniškem letalu. Odločili so se za model British Aerospace 146, ki je regionalno letalo

za prevoz do 100 potnikov. Wright Electric napoveduje, da naj bi prvo letalo te vrste vzletelo leta 2026.

obdobja. Motorji, inverterji in turbine pa bodo verjetno pripravljeni že prihodnje leto.

Do ene ure leta

Samozadostna plavajoča "celina", ki čisti odpadke v oceanu

Svoj projekt predelave BAe 146 so poimenovali električni Wright Spirit in napovedali, da bo lahko letalo prepeljalo 100 potnikov na progah, ki zahtevajo let, dolg največ 60 minut. Letalo bo opremljeno s štirimi lastnimi, zmogljivimi in tihimi elektromotorji megavatnega razreda. Poudarjajo, da bi lahko bila tihost leta največja prednost takšnega letala. Na kratkih progah so namreč letališča pogosto v bližini mest ali na drugih poseljenih območjih, kjer predstavlja hrup velik problem. Električni pogon bi ta izziv zelo enostavno premagal. Podjetje Wright se je pri uporabi energije odločilo za vodikove gorivne celice.

Pravijo, da so dovolj lahke, da jih je mogoče namestiti na letalo, in uporabiti za razmeroma dolg let. Po načrtih podjetja bi gorivo v celicah nalagali v letalo kot tovor. Po poletu pa izrabljene celice zamenjali z novimi, polnimi, letalo pa bilo hitro pripravljeno za naslednji let. Ta tehnologija je še v razvoju, zato komercialnih potniških letov še ni pričakovati pred iztekom omenjenega petletnega

Večkrat nagrajeni koncept samooskrbnega plavajočega objekta ima za cilj zbiranje odpadkov v oceanu in njihovo pripravo za recikliranje. Ta impresivna zasnova se imenuje »8. celina« in je plavajoča postaja, ki ponuja rešitev za enega najpomembnejših problemov današnjega časa, to so odpadki v oceanih. Koncept, ki ga je ustvarila Lenka Petráková, je prejel nagrado za arhitekturo in inovacije Fundacije Jacquesa Rougerieja pa tudi več drugih nagrad.

Petráková je oblikovalka pri Zaha Hadid Architects v Londonu, svojo idejo pa je prvotno razvila na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju, potem ko je več let proučevala onesnaževanje oceanov.

Osma celina je zasnovana za plovbo v Tihem oceanu in je sestavljena iz petih glavnih delov: Pregrade, ki zbira odpadke in hrani energijo plimovanja, Zbiralnika, ki razvršča, razgrajuje in skladišči

odpadke, Raziskovalnega in izobraževalnega središča, ki bi se uporabljalo za učenje in prikazovanje učinkov oceanov, Rastlinjakov, namenjenih gojenju rastlin in destilaciji vode, ter Stanovanjskega dela, kjer bi ljudje živeli. »Kontinent« je popolnoma samostojen, izkorišča energijo valov, s pomočjo vgrajenih solarnih panelov pa tudi sonca. Petráková je pojasnila, da je navdih za projekt našla v življenju v morju, torej v živih samovzdrževalnih vodnih organizmih. »Spoznala sem, koliko oceanov je bilo uničenih in koliko vrst je izumrlo. Onesnaževanje je tako resno, da tudi deli, kjer človek še ni bil, "čutijo" učinke naše dejavnosti,« je dejala Petráková.

Novo upanje za diabetike Tisti, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1 ali 2, morajo vsakodnevno spremljati raven sladkorja v krvi. Če opazijo, da se jim je nivo glukoze v krvi dvignil, se lahko izognejo hiperglikemiji (stanju visoke glukoze v krvi) z uporabo inzulina.

Ker se inzulin uporablja le v primerih, ko je v krvi presežek glukoze, morajo biti takšni ljudje previdni, da si ne injicirajo preveč inzulina, ko imajo nižji krvni sladkor. Verjetno si lahko predstavljate, kako težko je vsakodnevno nadzorovati sladkor. Rešitev tega problema bi lahko

kmalu ugledala luč sveta. Nova raziskava je namreč inzulin, ki se aktivira le v primeru zvišanja glukoze. To bi preprečilo stanje hiperglikemije, hkrati pa ne ogrožalo bolnika, da bi padel v hipoglikemijo (stanje znižane ravni glukoze v krvi). Kako bi bilo to izvedljivo? Univerza Indiana je izumila stikalo, ki deluje tako, da zajema inzulin. Bistvo je v tem, da se stikalo odpre pri določeni koncentraciji glukoze, medtem ko se zapre, ko raven glukoze pade. Takšen mehanizem preprečuje, da bi se v krvni obtok sprostilo preveč inzulina, hkrati pa raven glukoze v krvi ne preseže sprejemljive vrednosti. Takšen mehanizem je seveda zelo zahteven, da ne pride, do napak.

Hipoglikemija ali nizek krvni sladkor povzroča delirij, konvulzije in na koncu izgubo zavesti. Po drugi strani pa lahko

hiperglikemija povzroči celo slepoto, možgansko kap in podobne posledice. Čeprav gre za revolucionarno odkritje, bo verjetno minilo še kar nekaj časa do množične uporabe te terapije. Kot že rečeno, mora mehanizem delovati brezhibno, da ne ogroža zdravja bolnikov.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 13

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

18. novembra 2021

13

Zdravje • narava • ekologija Sozvočje pojmov zdravje, narava in ekologija je opazno vsakomur od nas. S pravilnim odnosom do narave in ekologije posredno skrbimo tudi za naše zdravje. Pregovor »Zdravje je naše največje bogastvo« še kako drži, česar pa se običajno dobro zavemo šele takrat, ko zbolimo.

Naj bo skrb za zdravje nas in naših najbližjih naše vodilo, še posebej v teh neprijaznih časih novega koronavirusa.

Ekologija – kaj je to?

Ekologija je znanstvena veda, ki proučuje organizme v njihovem okolju – Okolje organizmov je fizični prostor, v katerem živijo: tvorijo ga neživi dejavniki, ki prevladujejo v prostoru, in živi dejavniki, to so vsa živa bitja, s katerimi si organizem deli prostor Osnovna naloga ekologov je spoznavanje delovanja narave. V ospredju njihovega proučevanja so vedno živa bitja, predvsem pa njihov odnos do okolja. Proučujejo jih zato, da bi s spoznanji omogočili, da bi ljudje kot vrsta dobro in dolgo živeli, saj brez drugih vrst na planetu ne moremo preživeti. Ker je odnos organizmov do okolja zelo kompleksen,se ekologi pri delu povezujejo z znanstveniki drugih ved.

Ekologija proučuje naravo na več organizacijskih nivojih

Narava je zgrajena nivojsko, od atomov in molekul na najnižjih nivojih do združb, biomov in biosfere na najvišjem. Ekologi proučujejo naravo od nivoja osebkov dalje, kljub temu pa osnovna enota preučevanja niso osebki, temveč populacije.

Osnovni pojmi v ekologiji

Neživi dejavniki so fizikalno-kemijske lastnosti okolja. Živi dejavniki okolja so živa bitja, ki sobivajo.

Habitat je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki, v katerem določena vrsta živi in se razmnožuje.

Biotop je fizični prostor z vsemi neživimi dejavniki, v katerem živijo različne vrste s podobnimi zahtevami do okolja.

Ekološka niša so vsi dejavniki (neživi in živi), ki opredeljujejo prostor, v katerem vrsta živi. Odnose med vrstami imenujemo živi dejavniki okolja. Ločimo znotrajvrstne in medvrstne odnose.

Biomasa imenujemo vso snov, ki se nahaja v živih organizmih.

Nekromasa imenujemo vso snov, ki se nahaja v poginulih organizmih ali v odpadnih delih njihovih teles.

Populacija je osnovna enota proučevanja v ekologiji. To je skupina organizmov iste vrste, ki živijo v istem prostoru in ob istem času ter med sabo izmenjujejo gene. V praksi določimo meje populacije poljubno, glede na to, kaj želimo s tem povedati. Pomembno je, da pri tem ne prekršimo pravila, zapisanega v prejšnjem stavku. Življenjska združba imenujemo skupino vrst, ki imajo po-

dobne zahteve do okolja in zato živijo v skupnem prostoru.

Ekosistem so vse vrste iz življenjske združbe skupaj z vsemi neživimi dejavniki v tem okolju.

Biom je združba živih bitij, ki nastane pod podobnimi vplivi okolja na območjih z isto geografsko širino ali območjih z isto nadmorsko višino.

Biosfera so vsa živa bitja na našem planetu.

Vsak organizem lahko pridobi zase le končno količino energije.

Za to končno količino energije v njegovem telesu tekmujejo različni procesi (rast, razmnoževanje, premikanje itd.). Če za en proces organizem porabi več energije, je za ostale procese ostane manj, kar v ekologiji imenujemo nasprotje. Nasprotja so neke vrste kompromisi.

Fitnes je prispevek, ki ga ima vsak osebek k dolgoročnemu nadaljevanju vrste. Odvisen je od števila novorojenih osebkov, njihove življenjske dobe in rodnosti. Vsak organizem v okolju uspeva le tako dobro, kolikor mu to omogoča dejavnik (snov ali energija), ki ga je glede na njego-

ve potrebe najmanj. To v ekologiji imenujemo pravilo minimuma.

Organizmi v okolju

Vsi organizmi za preživetje potrebujejo energijo in organsko snov. Nekateri organsko snov naredijo sami, s pomočjo anorganske snovi in energije sonca (avtotrofi), drugi preživijo le, če dobijo že izdelano organsko snov (heterotrofi). Organizmi imajo svoje notranje in zunanje okolje.

Zunanje okolje organizme obdaja in je bolj spremenljivo kakor notranje okolje. Notranje okolje se nahaja v telesu organizmov in je od zunanjega okolja ločeno. Vsak organizem skuša v nestabilnem zunanjem okolju ohraniti stabilnost svojega notranjega okolja.

Kako to počno, je ena izmed tem ekologije. Ker se vsaka vrsta prilagaja na svoj način, je pestrost življenja na Zemlji tako velika.

Razmere, v katerih živijo organizmi, se spreminjajo

Nekatera območja na planetu se stalno in hitro spreminjajo, druga so bolj stabilna. Spremembe so lahko na dnevnem, sezonskem, letnem ali večletnem nivoju. Tudi spremembe določajo razmere v okolju, na katere se morajo organizmi prilagoditi, če želijo tam preživeti. Prilagajajo se z obnašanjem, s spremenjenim delovanjem organov in s telesnimi spremembami. 🔲

Vir: https://bit.ly/3H285Ov Pripravil: Jure Beričnik

Preprosti ukrepi za hitro preprečevanje širjenja virusov Higiena rok

Večina bolezni se širi zaradi slabe higiene rok. Ali ste vedeli, da primerna higiena rok zmanjšuje pogostost obolevanja in posledično odsotnosti od dela? Bolezni povzročajo visoke stroške zaradi odsotnosti od dela na letni ravni. Primerna higiena rok z razkužili in rednim umivanjem rok zmanjšuje možnost okužb do 70 %. Majhen vložek v izvajanje higienskih ukrepov se večkratno povrne.

Poskrbite, da boste imeli na sanitarijah vedno polne milnike s penili ali z mili za roke ter podajalnike s papirnatimi brisačami. Izogibajte se sušilnikom rok, saj ti niso učinkoviti pri preprečevanju širjenja virusov. Pri vhodu in na hodnike namestite senzorske dozatorje razkužil.

Redno čiščenje kritičnih točk

Prvi korak uspešnega razkuževanja je čiščenje. To poteka skladno z načrtom čiščenja, ki ga za vas pripravimo v Makomu. Poseben poudarek pri čiščenju je na kritičnih točkah, ki se jih zaposleni in obiskovalci objekta pogosto dotikajo. Prostor je med čiščenjem treba zračiti tako, da odprete okna. S čiščenjem odstranimo umazanijo in pripravimo površino za razkuževanje. Če površine najprej ne očistimo, lahko mikrobi ostanejo pod umazanijo ali prašnimi delci in se tako učin-

kovitost razkužila zmanjša.

V pisarni so tako številne površine oziroma kritične točke, ki jim morate nameniti dodatno pozornost. Zaposleni se nenehno dotikajo svojih miz, se pogovarjajo po telefonu, uporabljajo tipkovnico in miško ter kljuke na vratih. S pogostim dotikanjem objektov je tudi verjetnost za razpršitev mikrobov po površinah večja. Zato je še posebej pomembno redno čiščenje in razkuževanje teh točk, skladno z načrtom čiščenja. Za razkuževanje kritičnih točk lahko skozi dan poskrbite sami, s priročnimi dezinfekcijskimi robčki.

Hitro samotestiranje

Hitri testi za samotestiranje so se izkazali za odličen ukrep v podjetjih in javnih ustanovah. Samotestiranje lahko prepreči širjenje koronavirusa, saj okuženi velikokrat prepozno prepozna znake okužbe, virus pa se že širi naprej. Pri izbiri testov za samotestiranje pa morate biti pozorni, da je test skladen z zakonodajo. Svetujemo, da pred nakupom preverite, ali je test namenjen samotestiranju in ima ustrezen CE certifikat priglašenega organa, ki potrjuje, da je test varen in primeren za to, da ga uporabljajo nestrokovnjaki. Na testu mora biti zraven CE oznake tudi štirimestna številka priglašenega organa, ki je ocenjevanje opravil. 🔲

Dom za varstvo odraslih Velenje

Za dostojanstveno starost Z roko v roki v Domu za varstvo odraslih Velenje zagotavljamo dostojanstvo in kakovostne storitve.

S sodelovanjem krepimo razvojno naravnanost »hiše s srcem«, kjer je pomemben in dragocen vsak del celote.

Obiščite nas in se seznanite z našo celovito ponudbo.

V našem življenju ne štejejo leta, pač pa šteje življenje v naših letih.

(Adlai E. Stevenson)

Kidričeva 23 | Velenje | telefon: 03 898 84 02 www.domvelenje.si | info@domvelenje.si

!

•

• • • • •

Kam z odpadnimi maskami in uporabljenimi testi za samotestiranje na covid-19?

Uporabljene maske, teste za samotestiranje in ostali pomožni material je treba po uporabi odložiti v vrečo in zvezati.

V primeru pozitivnega testa se uporabita dve vreči, ki se tesno zvežeta.

Tako pripravljene odpadke se po 72 urah odloži v zabojnik za mešane komunalne odpadke.

Prazno embalažno škatlico s priloženimi navodili za uporabo odložimo v zabojnik za papir in karton.

Po vsakem ravnanju z odpadki ali čiščenju je treba paziti na osebno higieno.

Ostanite zdravi in odgovorni do okolja.

Koroška cesta 46, 3320 Velenje 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

18. novembra 2021

Zdravje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Veliko otrok je predebelih – Debelost je velik družbeni problem, ki zahteva kompleksne rešitve – na področju prehrane, telesne dejavnosti, ustreznih vzorcev spanja in dobrega duševnega zdravja Delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov, starih med 6 in 14 let, je v letu 2019 v občini Velenje znašal 25,5 odstotka, v občini Šmartno ob Paki 24,1 odstotka, za občino Šoštanj pa ni podatka, je pa tudi tam viden trend naraščanja prekomerno prehranjenih otrok. Specialistka javnega zdravja, zaposlena na Območni enoti Celje NIJZ, Lucija Ferš, dr. med., pravi, da z zdravjem povezan telesni fitnes osnovnošolskih otrok in mladostnikov ponazarja, kakšen delež otrok v posamezni slovenski občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. »Izračunamo ga na podlagi štirih gibalnih sposobnosti, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost. Indeks telesnega fitnesa otrok je za leto 2019 v občini Velenje znašal 43,3, v občini Šmartno ob Paki pa 56,9, kar pomeni, da se podatka statistično značilno ne razlikujeta od povprečja preostale Slovenije.

Sicer vrednost nad 50 pomeni nadpovprečno gibalno učinkovitost glede na nacionalno povprečje, vrednost pod 50 pa podpovprečno gibalno učinkovitost glede na nacionalno povprečje.

Za občino Šoštanj v letu 2019 ni bilo podatka.«

no nasičenih maščob z nenasičenimi in nerafiniranimi vrstami olja, mastno meso in mastne mesne izdelke pa s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Bodimo telesno dejavni, in sicer toliko, da bo telesna masa primerna itd.,« našteva Ferševa, ki opozori tudi na problematično čezmerno uživanje sladkorja

zmerne do visoko intenzivne dejavnosti dnevno, ki naj bo večinoma aerobna. V to dejavnost pa naj bi vsaj 3-krat na teden dodatno vključili visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti. Omejili pa naj bi čas, ki ga preživijo sede, zlasti čas pred zasloni.«

uravnavati. V obdobju odraščanja telesna teža močno vpliva na samopodobo. Primerna telesna teža lahko daje večji občutek sproščenosti in vpliva na dobro počutje. »Na telesno težo, gibalno učinkovitost in duševno zdravje pa pomembno vpliva tudi spanje. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki premalo spijo,

lo odražati v večanju maščobne mase in manjšanju gibalnih sposobnosti. Učenci so nezadovoljni s svojo pasivnostjo, se je zavedajo in jih moti, posledica česar so globalne spremembe v njihovem psihičnem stanju. Učenci bežijo pred lastnim nezadovoljstvom, bolj kritično spremljajo družbena dogajanja v svoji okolici, ki imajo zaradi naštetega tudi posledice na ravnanje njihovih najbližjih. Učenci so v začaranem krogu. Njihovo nezadovoljstvo se izraža v stiskah, ki prinašajo nove travme in nove razloge za njihovo dojemanje okolja v zelo občutljivem odraščajočem obdobju. Športni pedagogi poznajo strokovne razloge za vsestranske krize naših učencev. Zavedajo se, da je v stanju, v katerem smo, treba spremeniti in prilagoditi metode dela. Ne samo prilagoditi, ampak jih usmeriti tudi v to, kako bomo v daljšem obdobju, ki

že in debelosti tudi pri otrocih in mladostnikih, kar ugotavljajo predvsem ob rednih sistematskih pregledih pa tudi ob delu v kurativnih ambulantah, ugotavlja asist. dr. Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. pediater. »Epidemija koronavirusa je v zadnjem letu pustila svoj davek pri otrocih in mladostnikih tudi na tem področju. Debelost presega lepotno sestavino telesa in je velika zdravstvena težava ter slaba popotnica za življenje.

Pri otroku je povezana z večjim tveganjem za razvoj različnih bolezni skozi vse življenje. Posledice debelosti so lahko srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rakava obolenja, zamaščena jetra, spremembe kože, vpliv na rast in razvoj otrok, na kosti. Poleg vsega tega je debelost lahko vir mnogih psihosocialnih težav že v rani mladosti, kar lahko otroka zaznamuje za celo življenje.

je pred nami in se bo, verjamemo normaliziralo, nadomestili manko v fizičnem in psihičnem napredku. V času zaprtja šole smo za učence razredne stopnje začeli pripravljati videoposnetke z vajami, ki so preko igre spodbujale njihove motorične sposobnosti, krepile njihovo samozavest in lepšale trenutke njihove osame. Učitelje smo spodbujali, da kljub zaporam in povsem spremenjenim razmeram prilagajajo svoje metode dela in ohranjajo optimizem. Krepili smo timsko vzdušje, znotraj katerega ne sme manjkati optimizma za obdobje, ki ga moramo preiti in iz njega iziti z blažjimi posledicami,« poudari in zre v prihodnost ter vidi rešitev v čim tesnejšem povezovanju šole s športnimi društvi v kraju, za čim hitrejše zmanjšanje primanjkljajev gibanja in psihične stabilnosti. Bolj kot kdajkoli prej nas v teh časih razmere prisilijo v sodelovanje in v prepričanje, da smo samo skupaj in v medsebojnem sodelovanju lahko uspešni.

Večinoma je debelost posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo in je tesno povezana s prekomerno in nepravilno prehrano ter z nezadostno telesno aktivnostjo. Družina je prvo okolje, kjer se otrok razvija, in predstavlja pomembno mesto za razvoj otrokovih zdravih prehranjevalnih navad. Otroku lahko pomagamo, da zna samostojno izbirati zdravo hrano in jo nato časovno pravilno razporedi v obroke skozi dan ter prepozna količine hrane, ki so zanj primerne. Z odstranitvijo nezdrave hrane iz kuhinjskih omar in polic otroku pomagamo, da ni vsakodnevno izpostavljen vabljivim, a nezdravim skušnjavam.

Otroka spodbujamo k rednim telesnim dejavnostim, ki mu bodo v veselje in razvedrilo, na tak način pa skrajšamo tudi čas, ki ga otrok preživi v mirovanju – ko sedi pred televizijo, drugimi ekrani in se ne giba. Za uspešno premagovanje razvoja debelosti pri otroku je pomemben odnos do zdravega življenja – tako do zdravih prehranjevalnih navad, ki se začnejo že z dojenjem v dobi novorojenčka, kot do gibanja – v družini in v vrtcih ter šolah, kjer otroci preživijo velik del dneva. Poleg vseh aktivnosti, ki jih izvajamo na različnih nivojih (doma, v pedagoških ustanovah, Centrih za krepitev zdravja, pediatričnih ambulantah …) se mi zdi pomembno, da skupaj že v zgodnjem otroštvu ustvarjamo kulturo zdravega načina življenja, predvsem tako, da smo povsod otrokom tudi zgled!«

Slika 1: Delež osnovnošolskih otrok in mladostnikov, starih med 6 in 15 let, katerih indeks telesne mase presega mejno vrednost, občine, Savinjska regija, 2019.

Porast debelosti v otroštvu vzbuja veliko skrb

Prehranski status opredeljujeta posameznikova prehrana in telesna dejavnost, ki vzdržujeta energijsko ravnovesje med vnosom in porabo energije. Če je energijski vnos višji od porabe, se pojavita povečana telesna teža in debelost. Previsok prehranski vnos je posledica predvsem uživanja energijsko goste mastne, sladke in slane hrane in neaktivnega življenjskega sloga. To pa je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, kot so npr. metabolni sindrom, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2 in rak debelega črevesa. Perečemu problemu debelosti v populaciji se lahko zoperstavimo predvsem s promocijo zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti, v širšem kontekstu pa je nujno opozarjati tudi na dobro duševno zdravje, ustrezne vzorce spanja ter omejeno sedenje.

Kakšen problem predstavlja porast prekomerno prehranjenih otrok?

Lucija Ferš, dr. med., odgovarja: »V razvitem svetu in tudi v Sloveniji naraščanje debelosti v otroštvu vzbuja veliko skrb. Priporočila za zdravo prehranjevanje so osnovana na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in temeljijo na preprosto razumljivih dvanajstih priporočilih. Med drugim, da je treba jesti redno, izbirati pestro hrano, ki naj je v večji meri rastlinskega kot živalskega izvora, izbirati živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Dobrodošlo je, da nadzorujemo količino zaužite maščobe in nadomestimo veči-

Slika 2: Indeks opredeljuje delež otrok, ki dosegajo ustrezno raven gibalne učinkovitosti, občine, Savinjska regija, 2019.

med otroki in mladostniki. »Večina sladkorja izvira iz sladkanih pijač, sladkih pekovskih izdelkov in sladkarij, ki se največ oglašujejo otrokom in mladostnikom. Poleg tega v resoluciji poudarjajo, da telesna dejavnost v sklopu športne vzgoje v šolah nikakor ne zadošča za zdrav razvoj in ohranjanje zdravja, zato je ključnega pomena, da se otrokom povečata telesna dejavnost v šoli kot tudi telesna dejavnost v prostem času. V smernicah SZO iz novembra 2020 za otroke in mladostnike, stare od 5 do 17 let, priporočajo vsaj 60 minut

Hrana ima tudi psihološki pomen

Pri majhnem otroku pomenijo prve izkušnje s hrano tudi prve izkušnje ugodja. Občutki pomiritve, potešitve in tolažbe, izkušnje dajanja in prejemanja ob hranjenju se pojavljajo tudi kasneje v življenju. V najstniškem obdobju se hrana lahko poveže s simboliko odraščanja. Ob tem se lahko pojavijo motnje hranjenja, ki se izražajo predvsem tako, da mladostnik je preveč ali premalo. Obenem pa lahko občuti tudi nezadovoljstvo s svojo telesno težo in jo skuša

Sodelavci raziskovalne skupine SLOfit so ugotovili, da je bil v šolskem letu 2019/2020 zaznan največji porast deleža otrok z debelostjo, odkar pojav spremljamo s t. i. športnovzgojnim kartonom. Poleg tega je izredno skrb vzbujajoč največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok. Podatki za leto 2021 kažejo nadaljnje poslabšanje stanja glede na leto 2019, a padec ni več tako izrazit in je manjši v šolah, ki so po prvem zaprtju opravile meritve pri otrocih in dobile povratno informacijo o njihovem stanju.

več težav s povečano telesno težo. Po ocenah strokovnjakov s področja medicine spanja (somnologov) naj bi imelo težave s spanjem oziroma motnje spanja od 10 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov. Za šolarje (6–13 let) priporočena količina spanja najmanj 9–11 ur, za mladostnike (14–17 let) pa 8–10 ur.«

Učenci bežijo pred lastnim nezadovoljstvom

Pandemija je spremenila ustaljenost naših življenj. Več pasivnosti, sedenja pred televizorjem, knjigo in računalnikom. Zaprtje fitnes centrov, igrišč, telovadnic.

Naštete prisile v pasivnost so spremenile naše prehranjevalne navade. Več poseganja po sladkih pijačah in sladkih jedeh ter nasploh drugačen ritem in potrebo po prehranjevanju opaža tudi mag. Damjan Gašparič, ravnatelj OŠ Gustava Šiliha Velenje. »Zdravstveno stanje naših učencev se je zaradi naštetega zače-

Pri rednih sistematskih pregledih se soočajo s pogostimi primeri prekomerne teže

V današnjem času živimo v okolju, v katerem je človek vsakodnevno izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa hranil, zaradi sedečega načina življenja pa tudi premajhni porabi vnesenih kalorij. »Posledično se tudi v naši regiji tako kot drugje po Sloveniji in svetu soočamo z vedno več primeri prekomerne telesne te-

🔲

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

18. novembra 2021

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje, www.lekarna-velenje.si

Naše lekarne:

Center Velenje, Vodnikova 1 Cankarjeva Velenje, Cankarjeva 2/b Kersnikova Velenje, Kersnikova 2/d Trebuša Velenje, Celjska 40 Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 1 Šmartno bo Paki, Šmartno ob Paki 80

PRI NAS VAM JE NA VOLJO:  

VADBENI CENTER ENERGIJA Prešernova 9/a, Velenje 041/ 988 637 (Maruša Bohte) marusabohte@gmail.com

www.vce.si facebook.com/energijavelenje

      

funkcionalni trening hiit vadba za hrbtenico tnz fitball vadba z utežmi gibalne urice za otroke osebno trenerstvo plesni program za poročne pare ONLINE vadbe za podjetja

ŽA-GO, Žan Goltnik s.p.



Medic-um store, d.o.o., P.E. (trgovina) Šaleška 19, Velenje ponedeljek/sreda/petek: 8. - 16. ure torek / četrtek: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure

Tel: 05 97 54 300 medicum.si

Testiranja (hitri test) od 9.00 dalje pred Velenjko

Medicinski pripomočki in oprema        

Zaščitne maske – kirurške tipa I in II, FFP 2 in FFP 3 Razkužila Prehranska dopolnila Popolna ponudba reševalne opreme, oblačil Aparati za merjenje življenjskih funkcij Potrošni sanitetni material AED aparati Hitri testi za covid-19

Medicinski pripomočki so na voljo ali izposojo tudi z naročilnico osebnega zdravnika.

Rekreacije za vse – Vadbeni center Energija!

Vadbeni center Energija prijazno vabi vse rekreacije željne in tiste, ki želijo svoje telo razgibati ter okrepiti na atraktiven in strokoven način. Poleg pestre izbire različnih vadb vam omogočamo tudi pilates in vadbo za hrbtenico.

Vadba za hrbtenico je namenjena predvsem tistim, ki opravljajo sedeče delo, saj prisilna drža v sedečem položaju povzroča nepravilnosti v hrbtenici in ramenskem obroču. Z vadbo sprostimo

napetost v mišicah, stres in negativno energijo. Zajema vaje, ki so namenjene krepitvi stabilizatorjev trupa, le-ti pa so pomembni za ohranjanje pravilne telesne drže.

S to vadbo preprečimo tudi omrtvičenost v zapestjih in vratnem predelu hrbtenice. Odpravljamo tudi napačne gibalne vzorce, ki jih ljudje izvajamo skozi dan, s tem pa dosežemo boljšo fizično in psihično pripravljenost posameznika in na splošno boljše počutje.

AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST Pridružite se nam vsi, ki se zavedate, da aktivna starost pomeni kakovostno starost.

Informacije T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

Promocijsko besedilo

Defibrilator AED HR-501 Zakaj je tako pomemben? Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah. Možnost preživetja je vsako minuto manjša za kar 10 %. Okvare na možganih so z vsako izgubljeno minuto hujše. Večina zastojev srca in posledične smrti se pripeti izven bolnišnic, v prisotnosti očividcev. Vzroki za tako stanje se lahko večinoma pozdravijo le s sunkom električnega toka. Z AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že veliko pred prihodom reševalne ekipe, ki povprečno za to potrebuje 10–15 minut.

Očividec lahko naredi toliko kot zdravnik brez opreme, z AED defibrilatorjem pa skoraj toliko kot reševalna ekipa z vso opremo!

Zakaj izbrati AED HR-501? Na slovenskem tržišču je to nov aparat, ki ima nameščeno vodenje v slovenskem jeziku. Poleg najnižje cene v Sloveniji ponuja tudi najnižje stroške vzdrževanja (zamenjava baterije in elektrod), prav

tako pa aparat ne zahteva servisnih pregledov in s tem povezanih stroškov, saj AED samodejno opravi testiranje vseh komponent v aparatu in s tem zagotavlja najvišjo možno varnost ob uporabi.

Vse kar starostnik potrebuje za kakovostno življenje

AKTIVNO PREŽIVLJANJE ČASA STAROSTNIKOV! Program je zasnovan posebej za starejše od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje �zične in miselne zmožnosti ter socialne stike in na ta način dlje in kakovostneje smostojeno živijo v domačem okolju.

Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta čim hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeležencu svetuje, zanj izdela načrt vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek.

V primeru napake v delovanju aparat samodejno prepreči proženje električnega sunka in s tem prepreči morebitne poškodbe. V kompletu so poleg aparata še baterija, elektrode in zaščitna torba. Ob nakupu dobite strokovno svetovanje osebja ter možnost izvedbe delavnice iz temeljnega postopka oživljanja (tpo) z »aed trainerjem« za ponazoritev realne situacije, ki jo izvedejo licencirani reševalci z mednarodnimi tečaji. 🔲

Zakaj se udeležiti programa?

Program pokriva vsa področja, ki so za starostnike najpomembnejša; �zične aktivnosti, ki izboljšajo gibljivost in počutje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo ali ohranjajo miselne in spominske funkcije ter druženje, s čimer se poveča krog družabnih stikov.  Aktivnosti omogočajo izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost ...).  Redna vadba starostniku omogoča, da lahko dlje in kakovostneje živi v domačem okolju. 

Topolšica 78 a, Topolšica T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih aparatov

#ŠE SEM UPORABEN!

Svojega še delujočega aparata, ki ga ne želite več uporabljati, ne odvrzite v smeti. Raje ga prinesite v kotiček za ponovno uporabo, kjer ga bomo pregledali in pripravili za novega lastnika.

S TEM BOSTE: Zmanjšali količino e-odpadkov.

Zmanjšali svoj ogljični odtis.

Varovali boste naravo.

Socialno šibkejši bodo uporabljali vaš aparat.

Spodbujali zelena delovna mesta.

Varovali svoje zdravje in zdravje vseh otrok.

WWW.ZEOS.SI

LOKACIJA NAJBLIŽJEGA KOTIČKA Center ponovne uporabe Velenje Šaleška cesta 2D, 3320 Velenje

WWW.KROZNO.ZEOS.SI

PARTNERJI PROJEKTA

LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE

18. novembra 2021

SPODBUJAMO E-KROŽNO

E-odpadki so eni najhitreje rastočih odpadkov na svetu. Napovedujejo, da bo do leta 2030 v celotnem letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se letno povečuje za približno 3–4 %. Zaradi svoje specifične sestave spadajo e-odpadki med nevarne odpadke, ob nepravilnem ravnanju pa imajo lahko številne negativne posledice za ljudi in okolje. Zato je treba vse e-odpadke ločeno zbirati in oddati v reciklažo na prava, temu namenjena mesta. Na e-odpadke pa lahko gledamo tudi kot na vire, saj je v njih veliko dragocenih in/ali redkih materialov, kot sta zlato in platina. Zato je pametno, da dragocene materiale iz e-odpadkov ponovno pridobimo in zagotovimo zadostno količino teh virov za prihodnje generacije. Še bolje pa je, če poskušamo aparate uporabljati čim dlje.

Družba ZEOS, d. o. o., opaža, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najdeta kar 1–2 % še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. V družbi verjamejo, da je najbolj trajnostni aparat vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati, dokler deluje.

V sklopu njihovega novega projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! so se zavezali k postavitvi in upravljanju kotičkov za ponovno uporabo. Kotičke postavljajo na zbirne centre lokalnih izvajalcev služb ravnanja z odpadki s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o. Tudi ta projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor RS ter Evropska komisija in je Iz milijon rabljenih mobilnih telefonov pridobimo 24 kg zlata, 16.000 kg bakra, 350 kg srebra in 14 kg paladija – to so viri, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. usmerjen v ozaveščanje ter spreminjanje navad potrošnikov in ostalih deležnikov za podaljševanje življenjske dobe aparatov, med drugim s postavitvijo kotičkov za ponovno uporabo.

Lokacije kotičkov, kaj lahko v njih oddate in kam gredo prineseni aparati

V Sloveniji najdete kotičke za ponovno uporabo že na 18-ih lokacijah, izvajalci projektnih aktivnosti pa jih nameravajo do konca tega leta postaviti še 22 oz. do konca projekta (ki se

zaključi leta 2024) vseh skupaj 60. Po številu zbranih aparatov prednjačijo občine, kjer so kotički prisotni najdlje: Celje, Jesenice, Ljutomer in Grosuplje.

Vse njihove lokacije najdete na krozno.zeos.si.

Posebna lokacija, kjer se tudi nahaja kotiček za oddajo še delujočih aparatov, je pri lokalnemu partnerju projekta – Center ponovne uporabe Velenje. Takšne aparate zbirajo že od leta 2012, od letošnjega poletja pa zaide k njim vedno več manjših aparatov, ki so primerni za ponovno uporabo. Vsi zainteresirani lahko kaj od zgoraj naštetega prinesejo na lokacijo centra v njihovem delovnem času, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 in v soboto od 8.00 do 12.00. Tam jih bodo pregledali in pripravili za novega lastnika. Aparati naj bodo varni za uporabo, delujoči in nepoškodovani, očiščeni in tehnološko nezastareli. Če teh zahtev ne izpolnjujejo, jih je treba oddati na zbirni center ali v ulični zbiralnik za e-odpadke.

Organizatorji vabijo vse občanke in občane, da obiščejo Center ponovne uporabe Velenje, oddajo svoj še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujejo, in tako poskrbijo, da bo dobil novega lastnika. S tem mu bodo podarili novo življenje. 🔲

ZEOS, d.o.o.

VŠVO aktivno sodelovala pri novem slovenskem ekološkem izdelku Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja je dodala pomemben kamenček v mozaik izdelave prve 100 % kompostabilne nagrobne sveče.

Pred kratkim je luč sveta ugledala prva nagrobna sveča s certifikatom, da je v celoti (tudi s pokrovom in z držalom stenja) 100 % kompostabilna. Po uporabi se v pogojih industrijskega kompostiranja v celoti razgradi v kompost.

Ta nagrobna sveča je inovativen produkt, ki je plod povsem slovenskega znanja. Zaradi svojih lastnosti je veliko zanimanja deležna tudi na tujem.

Pri razvoju sveče je aktivno sodeloval tudi direktor Visoke šole za varstvo okolja, doc. dr.

Gašper Gantar.

Ključna izziva, ki ju je bilo treba premagati, sta bila izdelava kompostabilnega držala stenja in kompostabilnega pokrova. Ta dva dela sveče sta podvržena največjim toplotnim obremenitvam, držalo stenja pa ob koncu gorenja pride v stik s plamenom. Take obremenitve klasični naravni materiali, ki so primerni za kompostiranje, težko prenesejo. Sveče, ki imajo v ohišje nalepljeno kovinsko držalo, pa seveda sploh niso primerne za kompostiranje.

Uporaba držala stenja pa je bila nujna, saj želimo, da plamen tudi ob koncu gorenja še vedno gori na sredini sveče in vosek v sveči pogori v celoti, s tem pa za isti čas gorenja sveča potrebuje manj voska.

Nosilec projekta, Svečarstvo Jurkovič, je v proizvodnji seveda še naprej želelo uporabljati obstoječo opremo za brizganje in ekstruzijsko pihanje

sestavnih delov. Pri tem niso želeli uporabiti le naravnih kompostabilnih materialov, temveč celo že reciklirane kompostabilne materiale, ki so bili pridobljeni iz drugih izdelkov (npr. uporabljenih bio priborov za piknike). Reciklirani materiali so še manj obremenilni za okolje, a jih je tudi težje predelovati v nove izdelke, saj so že nekoliko degradirani.

Na VŠVO so ponosni, da so pomembno prispevali k razvoju tega okolju prijaznega izdelka, saj je ta sveča vrhunsko oblikovana in ima visoko dimenzijsko natančnost. S programom za izvedbo analiz življenjskega cikla proizvodov so dokazali tudi okoljske prednosti kompostabilne nagrobne sveče.

Nadvse pomembno je, da znanje za projekte razvoja okolju prijaznih izdelkov na Visoki šoli za varstvo okolja prenašajo tudi na svoje študente.

Promocijsko besedilo

Certifikati Inštituta KON-CERT Maribor kot dodana vrednost vaših proizvodov Inštitut za kontrolo in certifikacijo – Inštitut KON-CERT Maribor – je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi večletnimi izkušnjami. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji, z več kot 3.500 strankami, delujemo na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja.

Ob certificiranju ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil opravljamo še nadzore biološko-dinamičnega kmetovanja, zaščitenih kmetijskih pridelkov

in živil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P. in v zadnjem obdobju certificiranja aktualne sheme Izbrana kakovost.

Dejavnost nadzora pa smo razširili še na neživilske sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil, in na shemo VEGAN, za katero je pri strankah

vedno več zanimanja.

S pomočjo certifikatov, ki jih Inštitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev oz. predelovalcev. 🔲

Inštitut KON-CERT Maribor, Robert ROJKO, direktor

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 17

Prekinili niz porazov

Kar devetnajst sedemmetrovk

Krki so se samo polovično oddolžili za domači poraz – V soboto proti Rogaški popolno veselje?

V naslednjem krogu kar dva derbija – Ribnica : Gorenje, Celje : Trimo

voljiti vsak s po točko, dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 2 : 2. Gotovo so bili bolj zadovoljni gostje, ki so prekinili štiri poraze zaporedoma. V njih so prejeli kar osem golov, dali pa le dva.

Novomeščani so prvi gol dosegli že v 8. minuti, dobrih 10 minut pozneje pa je Gašper Jovan izenačil; to je bil njegov 5. jesenski zadetek.

Rezultat je ostal nespremenjen vse do zadnjih 10 minut. V 84. minuti so Dolenjci drugič povedli in gotovo verjeli, da bodo še drugič v tej sezoni vzeli gostom vse možne točke. Njihovo veselje bilo zelo kratko. Že v naslednji minuti je Vito Batistić izenačil in postavil končni rezultat. S šestimi goli je drugi Rudarjev strelec, tri več je doslej zabil Brian Sousa Saramago.

Na zadnji letošnji domači tekmi v tem letu bodo Rudarji v nedeljo (13.30) gostili novinko, trenutno četrto Rogaško, s katero so v drugem krogu doživeli prvega od dosedanjih štirih porazov na svojem igrišču. Pričakovati je, da jim bodo vrnili in si Vito Batistić, s šestimi goli trenutno drugi s tremi točkami morda Rudarjev strelec zagotovili dvig samozavesti pred zadnjim letoTudi velenjski nogometaši so šnjim nastopom v Beltincih. Tudi v najbrž upali, da se bodo oddolžili dvoboju z njimi so dolžniki svojim igralcem Krke za poraz s 3 : 4 v navijačem. V 3. krogu so Pomurci prvem krogu na igrišču ob jezeru. v Velenju slavili s 3 : 1. 🔲 S. Vovk Maščevanje jim je uspelo le polovično. Tekmeca sta se morala zado-

Nogometaši v drugi ligi so s šestnajstim krogom začeli drugi del prvenstva, ki ga bodo nadaljevali še s sedemnajstim. Vendar niso zaživele vse zelenice. Dvoboj med Nafto in Krko je vodstvo tekmovanja zaradi okužb s koronavirusom med domačimi preložilo na poznejši datum.

Osrednja tekma je bila v Novi Gorici, kjer je gostoval vodilni Triglav.

Z zmago z 2 : 0 so se Primorci oddolžil Kranjčanom za poraz v prvi tekmi in se jim z dvema neodigranima tekmama na drugem mestu približali na točko zaostanka.

Tekmo so bolje začeli Ljubljančani in trikrat povedli z golom razlike, nato so se Velenjčani razigrali in prepričljivo slavili.

To je bila njihova šesta zmaga.

Doslej so enkrat igrali neodločeno in dvakrat izgubili. S trinajstimi točkami so na tretjem mestu. S tekmo manj in tremi točkami več ter z vsemi zmagami so v vodstvu rokometaši Celja Pivovarne Laško. Aktualni podprvak Trimo pa je trenutno s točko več in z dvema tekmama manj drugi.

Dvoboj med Gorenjem in Slovanom bo ostal v spominu tudi po tem, da sta sodnika Žiga Vidali in Leom Marinkovič dosodila kar devetnajst sedemmetrovk. Velenjčani

so jih imeli trinajst, Ljubljančani pa šest. Pri domačih se je z natančnostjo izkazal Kena Pat. Od enajstih poskusov je bil uspešen kar desetkrat, zadnji dve sedemmetrovki pa je zanesljivo izvedel Tilen Sokolič. Pajt je dva gola dosegel tudi v igri in je bil z dvanaj-

Gneča pod vrhom Šmarski nogometaši letošnji del prvenstva končali z imenitnim nizom štirih zmag Po zaslugi nogometašev iz Šmartna ob Paki je bilo prvenstvo v tretji vzhodni ligi zelo zanimivo, če imamo v mislih mesta neposredno pod vrhom. Sam vrh je za druge zdaj nedosegljiv in je trdno v rokah Bistričanov, ki bi se najbrž uspešno kosali tudi z nekaterimi nasprotniki druge lige, sploh pa s tistimi, ki zasedajo njeno drugo polovico. Letošnji del prvenstva so prepričljivo končali na prvem

Diandra in Niklas na svetovnem prvenstvu Velenjčana odpotovala v Dubaj, na 25. člansko svetovno prvenstvo v karateju in para karateju 2021 Dubaj – V soboto, 13. novembra, je z letališča Brnik v Združene arabske emirate preko Istanbula, odpotovala slovenska petčlanska ekipa Karate zveze Slovenije s trenerjema Matijo Matijevičem in Bojanom Marinčkom ter predsednikom Borutom Strojinom. V Dubaju namreč od 16. do 21. novembra poteka 25. WKF svetovno člansko prvenstvo v karateju in para karateju. Nastopilo bo 1054 tekmovalk in tekmovalcev iz 117 držav.

Mesto v reprezentanci sta si zagotovila tudi Velenjčana Diandra Bekčić (članica para karate reprezentance in Karate kluba Velenje) ter Niklas Tamše (član reprezentance v borbah in član Karate kluba Shotokan Radenci), ki bo med drugim na prvenstvu tudi najmlajši tekmovalec.

Po zaključenih kontrolnih tekmovanjih v domovini in tujini sta reprezentanta trenažni del priprav na prvenstvo nadaljevala v matičnih klubih.

Diandro je v klubu trenirala Jasmina Džafić. Zadnje tedne pred prvenstvom sta jo intenzivno pripravljala klubski trener Zdenko Miklavc in trener para karate reprezentance Bojan Marinček.

17

ŠPORT

18. novembra 2021

mestu z desetimi točkami prednosti pred drugim celjskim Šampionom in enajstimi pred tretjim Dravogradom. Morajo pa odigrati še preloženo tekmo 13. kroga s Cirkulanami. Grenkobe poraza niso okusili. Kar dvanajstkrat so zmagali, edino točko pa izgubili v 6. krogu na gostovanju v Šmartnem ob Paki (2 : 2). Šmarski nogometaši, katerih cilj je gotovo čimprejšnja vrnitev v drugo ligo, so sezono začeli izredno slabo. Po treh krogih so imeli

Kegljanje Šoštanjčani pripravili presenečenje

Šoštanj – Potem ko so v 5. krogu na domačih stezah izgubili srečanje, so tokrat pripravili prvovrstno presenečenje. V goste je prišla trenutno vodilna ekipa Brežice. Da so Šoštanjčani hitro pozabili na prejšnji poraz, so fantje pokazali že v igri prvega para. Domačina sta igrala zelo natančno na polno in še bolje na čiščenje. Že

stimi tudi najboljši strelec dvoboja.

Najučinkovitejši pri gostih pa je bil s tremi manj Aleksa Tufegdžić. K Slovanu je prišel iz srbske Crvene zvezde.

Prvo točko je v tem krogu oddal Trimo. V osrednji tekmi z Rikom (28 : 28) se je komaj rešil pora-

za. Tekma je bila izenačena. Tudi dobri dve minuti pred koncem ni imela nobena stran prednosti (26 : 26). Gostje so nato zabili dva gola po vrsti (28 : 26) in pred njimi je bila velika priložnost, da kot prvi v tej sezoni premagajo Trebanjce.

Sodnika Žibret in Teršek sta v izdihljajih tekme izključila (gostje so imeli skupaj 16 minut izključitev, domači pol manj) kar dva igralca Rika. Trimo pa je izkoristil številčno prednost – no, premoč, in se nekaj sekund pred koncem rešil poraza.

Z vsemi možnimi točkami (18) so še vedno vodilni Celjani. Pred Trimom (odigrati mora še zaostalo tekmo 6. kroga z Jeruzalemom Ormožem) imajo tri ročke prednosti, pred četrto Loko štiri, nato sledita Gorenje in Ribnica s po 13. 🔲

vos

na računu le skromno točko. Po poraznem startu trener Igor Fenko ni obupaval. Prepričan je bil, da je moštvo dobro pripravljeno in velja več, kot je pokazalo v prvih treh krogih. V četrtem so se veselili prve zmage, sploh pa so s svojo igro navduševali v zadnjih štirih krogih, v katerih so osvojili vseh možnih dvanajst točk.

V zadnji letošnji tekmi pa so se v gosteh z zmago 1 : 0 (ob tem so zastreljali še enajstmetrovko) nad Podvinci, moštvu s Ptujskega polja, maščevali za izgubljeni domači točki, kar jim je po prvem delu zagotovilo visoko četrto mesto.

A trener Igor Fenko, ki je vseskozi verjel, da se bodo po slabem startu 'pobrali' in da sodijo v sam vrh, ni bi povsem zadovoljen z uvrstitvijo:

»Morali bi biti višje! Začetek je bil slab, s porazi. Imeli smo tudi nekaj smole. Igrali smo dobro, a nismo izkoristi priložnosti. Igra v obrambi še ni bila prava. Poznalo se je, da smo ekipo še sestavljali in igralci niso bili uigrani, kot bi morali biti. Toda prepričan sem bil, da bomo v samem vrhu razpredelnice. Nato je tudi obramba začela delati kot mora, postajali smo vse bolj učinkoviti. Potrebovali smo pač določen čas za uigravanje. Proti koncu so bili fantje resnično zelo dobri, delovali kompaktno, urejeno, imeli idejo v igri in nizali zmage. Upam, da bomo tako nadaljevali tudi v drugem delu.«

po drugem setu sta si priigrala veliko prednost 66 kegljev, ki sta jo v tretjem setu še povečevala. Tik prek koncem sta imela že visokih 112 kegljev prednosti, gostoma je nato uspelo nekoliko znižati zaostanek.

Pred igro drugega para so domačini vodili z 2 : 0 in s prednostjo 91 kegljev. Drugi domači par je srečanje začel zelo slabo, saj se je razlika hitro manjšala. Šoštanjčana nikakor nista našla odgovora na dobro igro gostujočih igralcev. Še več, zapravila sta vso prednost in gostom prepustila obe točki. Pred zadnjo skupino igralcev so domačini pri rezultatu 2 : 2 zaostajali že za

24 kegljev. Zelo težko delo je torej čakalo domača fanta, ki pa sta tekmo začela zelo rezervirano. Počasi pa sta le začela igrati odločneje in se oddaljevati od nasprotnika, povečevala sta vodstvo in nato rutinirano pripeljala Šoštanjčane do nepričakovane, a po prikazani igri zaslužene zmage.

S to zmago so se povzpeli po lestvici in s 4. točkami zasedajo 8. mesto. Po porazu Brežic je vodstvo prevzel Dravograd. Obe ekipi imata po 10 točk. V naslednjem krogu Šoštanjčani gostujejo v Mariboru pri ekipi Miklavža, ki na lestvici zaostaja za točko.

🔲

S. Vovk

🔲

T. F.

TAKO so igrali Liga Evropa, 3. krog Urša Haberl, kumite -50kg (KK Trbovlje), Tjaša Ristić, kumite -61kg (KK Kranj), Kiti Smiljan, kumite -68kg (KK Ljubljana), Niklas Tamše, kumite -60kg (KK Radenci), Diandra Bekčić, Kata Parakarate (KK Velenje)

Niklas Tamše je s trenerjem Brankom Krambergerjem na dnevnih treningih celoten fokus in razpoložljive vire usmeril v izboljšavo tehnike, ohranjanje kondicije in agilnosti ter psihološke priprave.

Od 5. do 7. novembra sta se udeležila zaključnih reprezentančnih priprav Karate zveze Slovenije v Draš centru v Mariboru.

Niklas je včeraj, 17. novembra (po zaključku naše redakcije), na svetovni tatami stopil prvič, in se v svoji kategoriji borbe člani -60 kg kosal s 76. najboljšimi borci vsega sveta. »Naporni, intenzivni, predvsem pa izrazito kakovostni

treningi mi vlivajo optimizem in zagon pred tekmovanjem. Vesel sem, da se bom lahko na borišču kosal z najboljšimi, katerih borbe sem do sedaj gledal le preko različnih spletnih kanalov,« še dodaja mladi športnik.

Diandra Bekčić pa bo na tatami stopila v nedeljo, 21. novembra. To je njeno drugo svetovno prvenstvo po Madridu 2018. Diandrina želja je medalja, če bo vse potekalo, kot so predvideli trenerji. 🔲

Foto: Matija Matijević

Gorenje: Nexe Našice 34:28 (19:14)

Gorenje Velenje: Panjtar (19 obramb), Taletović; Haseljić 4, Tajnik 5, Pajt 3 (2), Velić, Starc, Miklavčič, Drobež 1, Sokolič 4, Verdinek 2, Grmšek 6, Slatinek-Jovičić 3, Mlivić, Predović 5, Kavčič 1; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Nexe 7 (4); izključitve: Gorenje 8 minut, Nexe 4.

Druga izida: Aix - Sävehof 25:30 (10:16), La Rioja - Magdeburg 29:29 (13:16).

Vrstni red: 1. Magdeburg 3 tekme - 5 točk, 2. Sävehof 3 – 4, 3. Nexe Našice 3 - 4, 4. La Rioja 3 – 3, 5. Gorenje Velenje 3 – 2, 6. Aix Aix en Provence 3 – 0.

Prav A državna moška rokometna liga (člani) 9. krog Gorenje Velenje - Ll Grosist Slovan 30:23 (16:11)

Gorenje: Panjtar (7 obramb), Taletović (2 obrambi), Haseljić 4, Tajnik, Pajt 12 (11:10), Velić, Starc, Miklavčič, Drobež, Sokolič 5 (2:2), Verdinek 4, Grmšek 1, Slatinek Jovičič, Mlivić 1, Predović, Kavčič 3; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 13 (12), Slovan 6 (5); izključitve: Gorenje 10 minut, Slovan 10.

Rdeči kartoni: Žiga Stopar (49.) Slovan

2. slovenska liga, 16. krog Krka - Rudar Velenje 2:2 (1:1)

Strelci: 1:0 Kastrevec (8.), 1:1 Jovan (19.), 2:1 Stevanović (84.), 2:2 Batistič (86.)

Rudar: Sekulić, Tino Jukić, Tubić, Koprivnik, Saramago, Am. Vošnjak, Kočar, Jovan, Hrovat, Musa, Rudonja; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Beltinci K. Tratnjek - Drava Ptuj 3:1 (2:1), Ilirija 1911 - Vitanest Bilje 0:0, Fužinar Vzajemci - Brežice Terme Čatež, 0:0, Gorica - Triglav 2:0 (2:0), Rogaška - Primorje 1:0 (0:0), Jadran Dekani - Roltek Dob 2:1 (1:0); preloženo: Krško - Nafta 1903.

Vrstni red: 1. Triglav 38 (31:9), 2. Gorica (dve tekmi manj) 37 (28:7), 3. Fužinar 26 (27:23), 4. Rogaška 25 (22:20), 5. Primorje 24 (26:18), 6. Dob 24 (26:22), 7. Nafta (dve tekmi manj) 23 (32:19), 8. Beltinci 22 (21:20), 9. Rudar 22 (27:27), 10. Bilje 20 (25:27), 11. Krka (dve tekmi manj) 17 (23:21), 12. Ilirija 14 (13:21), 13.

Krško 14 (17:32), 14. Jadran (tekma manj) 13 (17:20), 15. Brežice 9 (12:33), 16. Drava (dve tekmi manj) 8 (18:46).

3. SNL – vzhod, 14. krog Podvinci - Šmartno 1928 0:1 (0:0

Strelec: Zupančič (61.) Šmartno: Daničić, Utrinek, Trop, Kokić (od 85. Kopušar), Melavc (od 20. Vezaj), Danijel, Martinovič, Funtek, Zupančič (od 91,. K. Hrastnik), D. Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Zavrč - Koroška Dravograd 1:2, Dravinja - Zreče 1:0, Korotan Prevalje - Posavje Krško 1:1, Videm pri Ptuju - Kety Emmi Bistrica 0:7, Dobrovce - Šmarje pri Jelšah 4:2, Cirkulane - Šampion 1:2.

Vrstni red: 1. Bistrica (tekma manj) 37 (43:7), 2. Šampion 27 (29:23), 3. Dravograd 26 (33:23), 4. Dravinja 24 (25:14), 5. Šmartno 24 (26:17), 6. Cirkulane (tekma manj) 21 (20:17), 7. Zavrč 19 (18:25), 8. Podvinci 18 (25:21), 9.

Korotan 17 (19:30), 10. Videm 15 (15:26), 11. Šmarje 13 (12:19), 12. Dobrovce 12 (25:34), 13.

Krško 11 (18:35), 14. Zreče 7 (12:29).

Kegljanje, 2. liga, vzh, 6. kr. Šoštanj : Brežice 6 : 2 (3216 : 3153)

Šoštanj: Fidej – 555 (1), Sečki – 560 (1), Hasičič – 511 (0), Šehič – 233- Jug – 257 – 490 (0), Pintarič – 553 (1), Petrovič – 547 (1).

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

18. novembra 2021

Je vaš jekleni konjiček pripravljen na zimo? Test zimskih Priprava vozila na zimske razmere je zelo pomembna – Ljudje opravijo menjavo gum že pred zakonsko določenim rokom – Vse prevečkrat se pojavlja kompromis med ceno in kvaliteto pnevmatike Zakon o pravilih cestnega prometa predpisuje, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem ter v zimskih razmerah, ki se pojavijo zunaj omenjenega obdobja, opremljena z zimsko opremo. Če spadate med zamudnike, ki v teh dneh vneto iščejo prostega avtomehanika in čakajo na menjavo letnih pnevmatik, potem že rahlo zamujate in imate verjetno v prtljažniku svojega vozila snežne verige.

Ljudje menjavo gum večinoma opravijo pred zakonsko določenim rokom

Osnova ustrezne zimske opreme so zimske pnevmatike z oznako M+S (mud+snow), ki morajo biti nameščene na vseh štirih kolesih, ali poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige v prtljažniku. Da moramo biti pri sami menjavi gum pozorni tudi na starost pnevmatike, sam profil, ki mora biti ustrezen, opozori Luka Hladin iz Avtoservisa Hladin, ki že štirideset let opravlja tudi vulkanizerske storitve. »Zimske pnevmatike morajo imeti najmanj tri milimetre profila (bolje štiri), kar enostavno preverimo s kovancem za dva evra, ki ga vstavimo v kanal gume. Zadnja leta opažamo, da ljudje opravijo menjavo gum že pred določenim zakonskim rokom, saj se zavedajo, da letne gume niso primerne za vožnjo po ledu, snegu in v mrzlih pogojih. Čakanja v vrsti povečini ni, saj imamo sistem predhodnega naročanja.« Je epidemija koronavirusa vplivala tudi na vaše delo? »V času covida-19 za zdaj ne opažamo, da bi imeli manj dela, saj imajo ljudje radi avtomobile.

Montažo pnevmatik je najbolje prepustiti strokovnjaku, ki bo poskrbel tudi za ustrezno optično nastavitev in centriranje.

Maksimalna življenjska doba pnevmatike, ki je zakonsko še sprejemljiva, je šest let, kasneje je priporočljiva zamenjava, četudi je profil globlji kot 3 milimetre.

Slovenci smo v samem vrhu po avtomobilih glede na število prebivalcev (dva na tri prebivalce).

Pri nas še ni zaznati manj dela, se bo pa tudi na tem področju v prihodnje poznalo, da se ljudje manj vozijo in se zato tudi pnevmatike manj obrabljajo.«

Iz POLICISTOVE beležke Nedostojno se je vedla Velenje, 12. novembra – V petek popoldan so policisti posredovali v drogeriji Muller, kjer se je občanka nedostojno vedla do zaposlenih trgovk. Kričala je na trgovko. Kričanje bo morala »poravnati«.

Zasegli dve tabletki Velenje, 12. novembra – V petek malo pred polnočjo so policisti občanki zasegli dve tabletki, za kateri so sumili, da sta prepovedana droga Extacy. Po analizi bodo zanjo uvedli prekrškovni postopek.

Ni nosila zaščitne maske Velenje, 12. novembra – Policisti so v soboto zjutraj posredovali v trgovini Merkur, od koder jih je varnostnica obvestila, da stranka ne upošteva navodil varnostnice in ne nosi zaščitne maske v trgovini v času veljavnih ukrepov. Ugotovljena je bila identiteta kršiteljice, čaka pa jo denarna kazen.

Ni upošteval prepovedi približevanja Velenje, 12. novembra – V soboto proti večeru so policisti ukrepali zaradi kršitve ukrepa prepovedi približevanja občana, ki mu je bila ta prepoved izrečena. V drugem primeru kljub ukazu policistov ni prenehal

s kršitvijo, zato mu je bilo izrečeno pridržanje. Izdan pa mu je bil tudi plačilni nalog.

Grozil mu je sosed Velenje, 11. novembra – V četrtek zjutraj so policisti obravnavali občana, ki je sosedi grozil s pretepom.

Grožnja ga bo drago stala.

Ženi grozil z nožem Velenje, 12. novembra – V petek zvečer so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini na Prešernovi cesti v Velenju. Tam je mož v vinjenem stanju ženi grozil z nožem.

Skušala ga je pomiriti hči, vendar se je tudi nad njo osumljeni fizično znesel. Po dejanju je zapustil dom.

Izrečen mu je bil ukrep prepovedi približevanja, zanj pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Porisal blatnik vozila Velenje, 15. novembra – Policisti iščejo neznanega storilca, ki je naredil ris na levem zadnjem blatniku vozila in s tem povzročil za okoli 300 evrov škode.

Brat grozil sestri Velenje, 16. novembra – Malo po polnoči so policisti obravnavali kaznivo dejanje groženj. Na dom je prišel vinjen brat, ki je grozil sestri in njenemu partnerju.

Pravilna izbira pnevmatike je ključna

Kakšne gume izbrati? »Pomembno je, da vemo, za kakšno vožnjo bomo gume uporabljali in po kakšnem cestišču se bomo večinoma vozili (hitra cesta, mestna vožnja, razgibana cesta ali

hribi, kjer je veliko snežnih površin), temu primerno pa je dobro izbrati ustrezno pnevmatiko.

Opažamo, da se vse prevečkrat pojavlja kompromis med ceno in kvaliteto pnevmatike. Uporabniki se pogosteje odločajo za cenejšo pnevmatiko,« pove Hladin, ki je prepričan, da se pri izbiri pnevmatike ne bi smeli odločati na podlagi cene, ker morajo biti te predvsem primerne našim voznim razmeram. »Gre namreč za to, da so vremenski pogoji različni in temu primerno so konstruirane pnevmatike, kar pomeni, da nam zimske nudijo večjo varnost pri nižjih temperaturah in boljši oprijem, pri letnih pa je ravno obratno.« Kaj pa sama starost pnevmatike, kdaj je stara in potrebna menjave? »Maksimalna življenjska doba pnevmatike, ki je zakonsko še sprejemljiva, je šest let, kasneje je priporočljiva zamenjava, četudi je profil gume globlji kot 3 milimetre. Po tem obdobju pnevmatika ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja cestišča. Proizvajalci celo svetujejo, da vozniki menjajo gume vsaki dve leti, saj se gume pozimi obrabljajo hitreje,« razlaga Hladin, ki se mu zdi pomemben tudi način skladiščenja pnevmatike, ki tako obdrži svoje prvotne lastnosti. »Večinoma naše stranke pnevmatike skladiščijo pri nas.

Pomembno je, da se pred skladiščenjem pnevmatika pregleda, očisti, ker je zelo izpostavljena različnim udarnim jamam, robnikom, pločnikom in prenaša velike obremenitve. Zato je ključnega pomena, da je pnevmatika brezhibna.« 🔲

Jasmina Škarja

POLICIJSKA kronika Brez vozniškega dovoljenja

vozila. V trčenju sta se lažje poškodovali voznica drugega osebnega vozila in njena sopotnica.

Velenje, 14. novembra – V nedeljo zvečer so policisti ustavili voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ugotovili so tudi, da se vozi z ukradenimi tablicami, kar pomeni, da vozilo ni bilo registrirano. Vozilo in tablice so mu zasegli. Račun za to bo moral poravnati.

Ukradel kolo z motorjem Laze, 12. novembra – Izpod kozolca v Lazah pri Velenju je neznani storilec ukradel kovinsko modro kolo z motorjem znamke Tomos Avtomatik.

Prekratna varnostna V garažni hiši trčila v razdalja Velenje, 13. novembra – Okoli peško 13.30 so policisti v Šaleku v Velenju obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Prometno nesrečo je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo povzročila voznica osebnega

Velenje, 11. novembra – V parkirni hiši pri Zdravstvenem domu Velenje je voznica osebnega avtomobila pri vzvratni vožnji trčila v peško in jo lažje telesno poškodovala. Policisti so ji napisali plačilni nalog.

pnevmatik in preudarnosti V današnjem času smo vsakodnevno in na vsakem koraku izpostavljeni reklamam in ponudbam proizvajalcev in prodajalcev z artikli in storitvami, pa ni važno, ali nas ta ponudba zanima, jo potrebujemo ali pa sploh ne. Med bolj oglaševanimi področji je tudi avtomobilizem in vse, kar je povezano z njim. Od novih avtomobilov in doživetij, ki jih ponujajo in omogočajo kupcu, bolj kakovostnega in učinkovitejšega goriva, hitre in kakovostne zamenjave poškodovanih stekel, servisiranja jeklenih konjičkov … V zadnjem času pa predvsem (odličnih) zimskih pnevmatik, ki vam omogočajo vožnjo v najslabših zimskih razmerah in s katerimi bi se lahko peljali celo po doskočišču smučarske skakalnice.

Nič presenetljivega, saj so od ponedeljka, 15. novembra, začele veljati določbe Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določajo, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta opremljena s predpisano zimsko opremo. Zimske pnevmatike so ključnega pomena, saj se dnevne in nočne temperature v poznojesenskih in zimskih mesecih vse bolj približujejo in presegajo ledišče. Od sredine novembra do spomladanskih mesecev je vozišče praviloma prekrito z odpadlim listjem, vlago, mokroto, poledico ali snegom, kar negativno vpliva na pogoje vožnje, to pa na varnost v cestnem prometu. Tudi v jasnem in sončnem vremenu lahko na kakšnem senčnem območju zapeljemo na spolzko vozišče ali se zaradi hitrih vremenskih in temperaturnih sprememb znajdemo v težje obvladljivih razmerah na cesti.

To so razlogi, da je zakonodajalec določil obvezo za uporabo zimske opreme in namestitev zimskih pnevmatik v navedenem času. Zimske pnevmatike na vozilu zagotavljajo boljšo stabilnost vozila v slabših voznih razmerah. To bolj ali manj vemo vsi, a problem se pojavi šele v nadaljevanju. Katere pnevmatike so najboljše za moj avtomobil in katere izbrati, glede na to da vsi zatrjujejo, da so njihove najboljše? V izogib dilemam ali napačni odločitvi je zelo priporočljivo pregledati strokovne revije ali spletne strani organizacij, ki se ukvarjajo s tem področjem ali celo izvajajo preizkuse.

S pregledom testov in ugotovitvijo, katere pnevmatike so se na testih najbolje odrezale na različnih podlagah (suho, mokro, poledenelo in zasneženo vozišče) in katere največ ponujajo glede na vozne lastnosti in ceno, se lahko preudarno odločimo za znamko in model pnevmatik, ki so se na testih izkazale kot najboljše. Ko izberemo najboljši model, primerjajmo še cene posameznih prodajalcev, kajti cena se lahko razlikuje do te mere, da pri nekaterih modelih prihranimo tudi do zneska, ki nam omogoča nakup ene pnevmatike. Toda pri tem moramo biti dodatno previdni. Pomembno je, da se pozanimamo tudi o datumu proizvodnje pnevmatike. Zato bodimo pozorni na oznako DOT. Sestavljena je iz štirih znakov, prva dva pomenita teden, druga dva pa leto izdelave. Tako oznaka DOT 1619 pomeni, da je bila pnevmatika izdelana v 16. tednu leta 2019. Ne glede na ceno ali obrabljenost pnevmatike velja pravilo, da bi zamenjavo morali opraviti najpozneje po šestih letih od izdelave, saj se material spreminja in pnevmatika izgublja elastičnost, s tem pa se zmanjšuje njena učinkovitost na vozišču.

Previdnost in preudarnost sta potrebni tudi ali zlasti pri nakupih po spletu. Poleg pridobitve informacij o datumu proizvodnje, skladiščenju … je treba preveriti tudi pogoje in možnost reklamacije v primeru neustreznih, poškodovanih ali starejših pnevmatik. Kljub temu da zakon dovoljuje vožnjo s pnevmatikami s 3 mm profila, upoštevajmo opozorila strokovnjakov, da jih zamenjamo, ko globina profila doseže 4 mm. Še bolje pa je, da upoštevamo staro policijsko pravilo 4 x 4, kar pomeni: namestimo vse štiri pnevmatike z vsaj štirimi milimetri profila, najmanj za štiri mesece, pnevmatike pa zamenjajmo po štirih letih uporabe ali po prevoženih 40.000 kilometrih. Bolj preudarno pomeni tudi bolj varno.

Velenju priznanje za mobilnost Velenje – Mestna občina Velenje je tudi letos prejela priznanje Ministrstva RS za infrastrukturo za aktivno sodelovanje pri projektu Evropski teden mobilnosti 2021. Pri projektu

so letos sodelovali že šestnajstič. Na MOV vedno znova poudarjajo pomen trajnostne mobilnosti in tudi sami s številnimi aktivnostmi spodbujajo spreminjanje potovalnih

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

navad občank in občanov. Predvsem si želijo, da bi jih čim več za premagovanje razdalj v mestu izbralo kolo, brezplačni mestni avtobus Lokalc ali hojo. S sodelovanjem pri Evropskem tednu mobilnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje. 🔲

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. novembra 2021

19

3D-zebre inovativna rešitev Ljudje so 3D-zebre na Rudarski in Vodnikovi dobro sprejeli: njihov namen je, da izboljšajo prometno varnost – Oznake na cesti morajo biti narejene tako, da so vidne, zanesljive in omogočajo varno vožnjo Mestna občina Velenje veliko truda in energije vlaga v izboljšanje prometne varnosti. Išče inovativne rešitve, kar 3D-zebre prav gotovo so. Glavni namen projekta je, da prispevajo k bolj umirjenemu prometu in večji pozornosti voznikov. Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, o učinkovitosti projekta pove, da sta bili z namenom umirjanja prometa na lokacijah, kjer prečka cesto veliko otrok in mladih, postavljeni prvi 3D zebri. »Gre za Rudarsko in Vodnikovo cesto. V sodelovanju z zavarovalnico Generali smo pristopili k pilotnemu projektu 3D-zeber, s katerim želimo na inovativen način opozoriti na problematiko prometne varnosti ter prispevati k znižanju števila prometnih nesreč na območjih umirjenega prometa. 3D-zebre imajo tudi na Ptuju in Ljubljani.

Naša opažanja so, da so ljudje 3D-zebre dobro sprejeli, tudi število prometnih nesreč na teh odsekih je manjše, promet teče bolj umirjeno, kar je tudi naš namen – prispevati k zmanjšanju števila prometnih nesreč na območju umirjanja prometa.«

Življenjska doba talnih označb

Na MO Velenje se zavedajo, da so talne označbe osnovni var-

prevoza v mestu in okolici. Spodbujajo zdrav način življenja, kolesarjenje pa ima številne prednosti, kljub temu da so kolesarji kot udeleženci v cestnem prometu ranljivi. Kaj opažajo na MO Velenje? »To, da ljudje kolesarske steze s pridom uporabljajo. Zgledno in tvorno sodelujemo tako prebivalci in splošna javnost kot

Tone Brodnik: »Glede obstojnosti oznak 3D-zeber ne trdim, da so zarisane z neobstojnimi barvami, vendar se je pokazalo, da sčasoma zbledijo. Zato jih bomo takoj, ko bo možno, v spomladanskem času obnovili.«

nostni element, zato morajo biti oznake na cesti narejene tako, da so vidne, zanesljive in omogočajo varno vožnjo. Morajo pa izpolnjevati minimalne standarde in zagotavljati vidnost tako podnevi kot ponoči, skozi vse leto. Kako pogosto je potrebno obnavljanje, je odvisno od obremenitve cest, vremenskih razmer in vrste uporabljenega materiala.

Na vprašanje, zakaj so barvne označbe ponekod slabše vidne oziroma »sprane« (tudi 3D-zebre), Tone Brodnik odgovarja: »Za nanašanje označb imamo koncesionarja. Vendar je odpornost materiala odvisna od več dejavnikov, zato je označbe treba

❱

V mesecu marcu in aprilu bodo začeli zarisovati prehode za pešce in kolesarske steze, za katere se je pokazalo, da so v lokalnem okolju zelo učinkovite in uporabne.

obnavljati. Svoje naredijo tako sol in pluženje kot zimske temperature. S koncesionarjem imamo dogovorjeno, da jih enkrat letno, kjer je frekvenca velika, pa tudi dvakrat letno obnavljajo. Glede obstojnosti oznak 3D-zeber ne trdim, da so zarisane z neobstojnimi barvami, vendar se je pokazalo, da sčasoma zbledijo. Zato jih bomo takoj, ko bo možno, v spomladanskem času obnovili,« odgovarja vodja Urada za komunalne dejavnosti.

stroka. Na različne načine jih skušamo približati občanom, da se jih poslužujejo. V preteklem tednu smo si skupaj z invalidi in s predstavniki socialno šibkejših skupin, predstavniki šol, vrtcev in upokojencev ogledali mestno kolesarsko omrežje in preverili morebitne nepravilnosti, ki jih bomo skušali tudi odpraviti,« še doda vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik.

Učinkovitost in varnost kolesarskih stez

So pa kolesarske poti v Velenju zdravju in okolju prijazen način

🔲

Jasmina Škarja

Novosti ja, a le tehnično brezhibne!

Ne prvič, a vse kaže, da tudi ne zadnjič, moramo spomniti odgovorne za varnost v cestnem prometu našega mesta. Gledano s toleranco, je eno najlepše urejenih, varnih krajev v Sloveniji, z mnogimi priznanji in nazivi uspešno, zavidanja vredno zeleno in starejšim ter invalidom prijazno mesto. Z edinstvenim »turbo« urejenim krožiščem pod velenjskim gradom, ki pa za manj izkušene voznike ni ravno prijetna rešitev. Da je temu tako, kaže tudi že večkratna namestitev usmeritvenih lamel na

dvojnem izvoznem prometnem pasu proti Celju, ki jih težka tovorna vozila, široka in daljših dimenzij, morda tudi avtobusi, redno uničujejo. Poškodovana steza pa je lahko nova nevarnost, zato je neodgovorno, da vzdrževalec regionalne ceste tega sproti ne odpravi. V zimskem obdobju te smernike cestarji odstranijo zaradi pluženja snega, spomladi pa spet »nasadijo« nove. Je to le preizkušanje novega sistema ali pomanjkljiva tehnično-varnostna rešitev?! 🔲

Imate možnosti, da naredite vse, kar ste v preteklosti zamudili ali česar niste uspeli uresničiti. Spet boste začeli razmišljati o nekem podvigu ali projektu, na katerega ste že skoraj pozabili. S trdim delom, predanostjo in pravimi sodelavci vam lahko uspe.

Prisluhnite svoji intuiciji in nasvetom izkušenega kolega. Morda boste na začetku imeli nekaj težav z nepričakovanimi dogodki, ki vas bodo rahlo ovirali pri uresničitvi vaših načrtov. Ko pa boste enkrat sprejeli odločitev in se samozavestno podali na pot novosti, bo vse potekalo gladko. Čas je primeren za nova izobraževanja, prekvalifikacijo študija ali zamenjavo poklica. Odločite se čim prej.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Opustite misel na neko željo, ki vam v bistvu ne prinaša nobenih pozitivnih občutij, pa naj bo to nesrečna ljubezen, nesojeno delovno mesto ali kaj drugega. Čas je, da se zazrete v prihodnost in začnete znova. Postavite si čisto nove cilje in načrte.

Prav tako je pomembno, da se čim več družite z ljudmi, s katerimi imate podobne interese. Zaupni in kakovostni pogovori vas bodo motivirali in vas spravili v bolj pozitivno razpoloženje.

Obdajte se z ambicioznimi in pozitivnimi ljudmi, ki lahko dobro vplivajo na vas. Večkrat se oblecite v svetlejše barve, saj boste tudi na ta način v svoje življenje pritegnili več svetlobe. Res jo potrebujete, in tako bo vsaj še en teden.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Izjemno pomemben bo odnos z nekim sodelavcem ali nadrejenim. Od njega se boste lahko veliko naučili o svojih sposobnostih in naravi poslovnega sodelovanja ter izboljšali svoje možnosti za uspeh. Morda boste nepričakovano zamenjali delovno mesto, kar vam bo življenje za kratek čas postavilo na glavo. Toda s pomočjo svojcev, prijateljev in sodelavcev se vam bo uspelo hitro prilagoditi. V finančnem smislu pričakujte uspešno obdobje, v katerem vas čaka večji nakup. Tudi finančna tveganja se bodo dobro izšla. Pogumno vložite svoj denar, sploh če ste dobro premislili, na kakšen način lahko prihranke še povečate. Najslabše je, da jih imate v nogavici.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Zna se vam zgoditi, da se boste nepričakovano znašli v strastni ljubezenski romanci. Čeprav si boste najprej mislili, da ste v sedmih nebesih, vas bo realnost hitro postavila na trdna tla. Morda se boste prehitro znašli v resni zvezi in kmalu ugotovili, da si z novim partnerjem sploh nista tako podobna, kot ste najprej mislili. Zvezde vam svetujejo, da tudi v zaljubljenosti razmišljate s trezno glavo in se ne pustite zapeljati le čustvom. Ne spuščajte se v nekaj, kar vam ne ustreza. Še zlasti bodite pozorni na opozorilne znake, kot so nespoštovanje vaših želja ali neodgovorno ravnanje z denarjem. Dobro premislite, če si takšnega človeka zares želite imeti ob sebi, sploh na dolgi rok.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Zaradi preobilice dela in premalo počitka je vaše telo pod izrednim stresom. Nekaj časa ste tudi tako kar dobro shajali in niste imeli posebnih zdravstvenih težav, vendar pa se lahko to kaj hitro spremeni. Če ne boste ukrepali preventivno, boste kmalu začeli čutiti posledice na vašem fizičnem in psihičnem zdravju. Poskrbite za uravnoteženo in čim manj predelano prehrano in uživajte čim več vitaminov in mineralov. Ne pozabite tudi na redne telesne aktivnosti, kot so sprehodi, tek ali joga. Vse to bo zvišalo vašo energijo in okrepilo vaš imunski sistem. Zvečer pa si lahko brez slabe vesti privoščite kakšno urico poležavanja na kavču. Če boste to počeli v dvoje, bo še lepše.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Če ste v stabilnem partnerstvu, se bo v naslednjih tednih odnos z vašim partnerjem še bolj poglobil in močno napredoval. Povezala se bosta preko nekega skupnega dela, posla ali hobija. Morda se bosta skupaj preizkusila v novem športu in ugotovila, da vaju oba zelo veseli. Novosti bodo dodobra pretresle vajin vsakdanjik, saj si bosta prosti čas začela organizirati na drugačen način kot v preteklosti. Če upata na spremembo doma ali na naraščaj, se vama bo tudi ta želja najbrž že kmalu uresničila. Uživajte v tem za vas res lepem življenjskem obdobju in cenite vesele trenutke, ki si jih delite z ljubljeno osebo. Sploh, ker nikoli ne veste, kako dolgo bo trajalo.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Znašli se boste pred pomembno odločitvijo, ki lahko spremeni tok vašega življenja.

Službene razmere vas bodo močno obremenjevale, vam pile energijo in vas spravljale v slabo voljo. Situacija bo nejasna in če ne veste, pri čem ste, se čim prej pogovorite z nadrejenim. Zna se vam zgoditi, da vas bo neka neprijetna poklicna novica presenetila kot hladen tuš. Ne pozabite, da se tudi v slabih stvareh navadno skriva nekaj dobrega. Morda je prišel čas, da začnete razmišljati o zamenjavi kariere. Čeprav boste morali več delati in se bolj potruditi, začnite čimprej uresničevati nove načrte. S tem se vam dolgoročno obeta tudi boljša finančna situacija.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Tehnično-varnostni elementi so lahko dobrodošli, vendar le, če so brezhibni.

Jože Miklavc

Skozi tančice ženskega pogleda

Se dialog z drugimi ljudmi ujema z monologom, ki ga gojiš v sebi?

Kaj te žene dan za dnevom? Kaj čutiš v telesu zvečer, ko se vse umiri, upočasni, obnemi? Si rada v svoji družbi?

Bilanca dneva je bilanca tvojih dejanj, doživljanj, izrečenih in neizrečenih besed, dovršenih odločitev ter tistih odločitev, ki si jih včeraj preložila na današnji dan ter danes premaknila na jutri.

Meni pregled dneva da vpogled v tisto, nad čimer sem tisti dan ponosna, ter v tisto, kar obžalujem. Morebiti sem zmogla povedati svojo resnico, četudi se mi je tresel glas. Mogoče nisem storila nič novega, četudi hrepenim po spremembi.

Konec dneva privreta na plano dva mono-

Oven, 21. 3. – 21. 4.

loga: v prvem se motiviraš, bodriš, podpiraš, daješ nove moči, si daš petko! V drugem monologu si očitaš, obsojaš, kritiziraš, odvzemaš moči.

In samo ter zgolj zavestna odločitev je tista, ki te privede do prvega! Navadno kaj hitro podležemo drugemu monologu, ki hoče vedno več, ki vidi pomanjkanje in nezadostnost!

In ko enkrat ugotoviš, da tisto, na kar se osredotočaš, povečuješ, potem pričneš dajati čas in pozornost svojemu monologu.

Prisluhni mu tudi ti – kaj ti pravi? Če bi morala opisati, kaj si govoriš dan za dnem ter predvsem kako si govoriš – kaj bi povedala?

Si prijazna do sebe ali mačehovska? Morebiti si prijazna do vseh ljudi okoli tebe, celo nenehno sočutna in na voljo ter razpolago.

Daješ te vire moči tudi sebi?

Se dialog z drugimi ljudmi ujema z monologom, ki ga gojiš sama v sebi? So besede enako premišljene, zavestno izbrane, naravnane, da ne ranijo, ampak opogumljajo?

Dober posluh je doživljati samo sebe kot vredno. Vedno vredno, brez pogojev.

Zato te nagovarjam: razvijaj posluh za svoje potrebe, želje, sanje. Uresničiš jih lahko le tako, da jih najprej slišiš in razumeš. Daj si to moč, nihče drug ti je v resnici ne more odvzeti ali dati. Le sama sebi jo lahko.

Ko se preslišiš prvič, se je lažje drugič, tretjič, četrtič ... Petič se morebiti več ne slišiš ...

Zato – prisluhni si! 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Čas je, da se osamosvojite in podate na lastno pot. Pri tem pa pazite, da se ne boste preveč izolirali. Vzdržujte čim več stikov z bivšimi ali s sedanjimi sodelavci in prijatelji. Morda boste po dolgem času spet navezali stik s starim prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. Spoznali boste, da bi vam prav prišli njegovi nasveti in družba. Če ste v novem delovnem okolju, bodite čim bolj komunikativni in odprti za nova poznanstva. Možno je, da vas bo pod svoje okrilje vzel eden izmed nadrejenih. Nikakor pa ne pozabite tudi na družino. Čeprav vas bodo družinski odnosi precej obremenjevali, se potrudite, da bodo čim bolj harmonični in zaupni.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Za vaše napredovanje bo pomembno predvsem sodelovanje z drugimi. Četudi ste bili do sedaj navajeni vse početi na lastno pest in vam je tako tudi najbolj odgovarjalo, bo tokrat nujno, da se povežete s sodelavci. Svojeglavost se vam ne bo obrestovala, zato poskušajte svoje načrte uskladiti z delovnim okoljem. Pri tem se boste naučili umetnosti sklepanja kompromisov in upoštevanja mnenj drugih. Če boste še vedno vse hoteli narediti sami, vas bo hitro doletelo neprijetno presenečenje. Po uspešno dokončanem projektu v službi vas čaka bolj mirno obdobje, ko boste lahko umirili misli in se posvetili še drugim področjem življenja.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Če ste v nezadovoljivem odnosu, boste vedno bolj čutili vso težo partnerskih tegob.

Naredite vse, da bi bili spet srečni in zadovoljni sami s seboj. Če boste pri tem morali zaključiti ljubezensko zvezo in skočiti v neznano, to tudi storite. Ne bo vam žal, saj vam stagniranje v nezadovoljivem partnerskem odnosu le škodi, obenem pa zamujate nove in boljše ljubezenske priložnosti. Če ste samski, pa se boste zapletali v različne avanture, ki vam ne bodo veliko pomenile. Resne zveze ne boste iskali, želeli se boste predvsem brezskrbno zabavati. Igrivo boste razpoloženi in izjemno boste uživali v flirtanju. Zdravje bo odlično.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Znašli se boste pred novimi odgovornostmi v družinskem in delovnem okolju.

Obveznosti se bodo vedno bolj kopičile, vi pa jim ne boste uspeli biti kos. Beg pred resničnostjo vam ne bo prav nič pomagal, ampak bo le še poslabšal situacijo. Prej ko se boste spopadli z zahtevami in s pričakovanji svojcev ter nadrejenih v službi, lažje boste shajali. Pomembno je, da se iz nastalega položaja tudi česa naučite. Razporedite si čas, da boste tako delu kot družini uspeli posvetiti dovolj pozornosti. Ko bo to naporno obdobje minilo, pa si boste končno lahko vzeli več časa tudi zase. Za pomoč pri hišnih opravilih prosite partnerja, ki vam bo z veseljem pomagal.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Nek dogodek vam je dokončno odprl oči. Zato bodo v naslednjih dneh v ospredju predvsem tisti odnosi, od katerih boste imeli koristi. To ne bo prav nič sebično, saj ste končno izvedeli, kdo vam želi dobro in kdo dela proti vam. Odnos z nekom, ki je bil doslej le znanec, bo ravno zato prerasel v pristno prijateljstvo. Povezala se bosta prek skupnih nalog, medsebojno sodelovanje pa bo razkrilo, da sta si v marsičem zelo podobna. Tudi nova ljubezen ni izključena, vendar pazite, da ne bo preveč načela vaše delovne učinkovitosti. Naslednji tedni bodo namreč za vas zelo intenzivni, saj boste morali ob nenehnem spreminjanju načrtov dokončati več projektov.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.10 16.00 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.20 01.45 02.15 02.40 02.55 03.05 03.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Čebelarska pravda Začnimo znova, Ribolov in betkolov Vem!, kviz Moje mnenje, Zagate plač v javnem sektorju Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Otok Ascension Slovenski utrinki Težišče - Sulypont Mulčki, Družba Krompir, Prenova sobe Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem Na kratko, Odpadki Reaktivčki, Saharska puščava, Afrika Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem, Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.20 Dobro jutro 14.05 Sveto in svet, V kakšnega Boga danes ljudje verujejo?

15.10 Od Eldorada do pekla, potopis 16.25 V petek zvečer 17.55 Sam svoj: Jože Babič, 2. del, dokumentarni film 20.05 Orient Express, vlak, ki je pisal zgodovino, nemško-avstrijska dokumentarna oddaja 21.05 Avtomobilnost 21.40 Ambienti 22.15 Samo1planet: Slovenski mladinski orkester in Katalena, posnetek s Kongresnega trga 22.50 Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS 23.50 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012: Big band Orkestra Slovenske vojske 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 09.55 10.50 11.55 12.50 13.05 14.05 15.15 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 75. del Podaj mi roko, 1. sez., 76. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 15. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 16. del Sanjski moški , 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 4. del Sekirca v med, 1. sez., 55. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 17. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 56. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 12. del Policijska družina, 10. sez., 14. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Popotniške razglednice: Nepal (ponovitev) Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Steklena krogla Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih …

IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 20 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

9:05 10:15 11:05 11:10 11:25 11:55 12:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:50 22:15 22:20 23:10 23:30

18. novembra 2021

Sobota,

19. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.20 17.25 17.30 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

04.00 11.30 14.10 14.45 15.15 16.25 17.45 20.05 22.00 23.20 00.30 02.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem, Začnimo znova, Resničnostna Županova Micka, Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Japonska: Prihodnost, potopis Prisluhnimo tišini, Glasba za vse Mostovi - Hidak Mili in Moli, Adi Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka Osvežilna fronta, Koncentracija Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, V kakšnega Boga danes ljudje (ne) verujejo?

Bacek Jon, Ovčar za en dan Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Nora vojna bratov Marx, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Olimpijski ogenj: 30 let Olimpijskega komiteja Slovenije, dokumentarni film Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), kvalifikacije Razkošje lepega: 100 let Narodne galerije, dokumentarni film 13 minut, nemško-italijanski film Če pozabim tebe, Bagdad, britanski dokumentarni film Sting v pariški Olympii, koncert Zadnja beseda!

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 22.20 22.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 77. del Podaj mi roko, 1. sez., 78. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 17. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 18. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 5. del Sekirca v med, 1. sez., 57. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 19. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Eurojackpot Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film 00.05 Izlet, slovenski film 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:30 11:20 11:25 11:55 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:55 21:00 21:45 21:50 22:15 22:20 23:10 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ROBO TV 20 Alfi: Muzikanti Evrope, 2. del Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ: Kaj je virtualna resničnost?

Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Škotska Regionalne novice, dnevno informativni program Irena Vrčkovnik: Koncert ob 30-letnici samostojnega glasbenega ustvarjanja Spoznajmo jih …

Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

20. novembra

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Šport 07.05 Žanov svet, Cirkus 07.15 Pujsa Pepa, Ribnik 07.20 Šola za pošasti, Glog 07.30 Tib in Tamtam, Spopad klanov 07.40 Vrtne prigode, Biti ali ne biti 07.55 Frfra in Cufek, Drevo paradižnikov 08.00 Studio Kriškraš, Spoznaj Sijo 08.20 Z kot Zofka, Varuška 08.45 Firbcologi, O kraju zločina, biljardnih trikih in podkastu 09.10 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade 09.50 Male sive celice, OŠ Lava Celje in OŠ Toneta Pavčka, Mirna peč 10.30 Infodrom 10.45 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka 11.00 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Cleangrad - Čisti prostori 15.10 Orient Express, vlak, ki je pisal zgodovino, nemško-avstrijska dokumentarna oddaja 16.10 Free spirits - Samosvoji, Ron 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.50 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Kuhar Štef, Težave v naravi 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 Snežni angeli, švedsko-danska nadaljevanka 22.30 Poročila 22.40 Šport 22.50 Vreme 22.55 Sedmi pečat: Nevidno življenje Evridike, brazilsko-nemški film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.00 Sobotni Dnevnikov izbor 02.05 Utrip 02.20 Šport 02.30 Vreme 02.35 Napovedujemo

04.00 07.00 07.50 09.45 10.25 11.35 12.00 12.40 13.25 14.30 15.55 17.55 20.05 21.55 22.55 00.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 13.10 13.25 15.25 15.40 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.10 21.45 23.35 02.05

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 11:40 12:05 13:05 13:35 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:20 18:30 18:35 18:50 19:00 19:55 20:00 20:30 21:55 22:00 23:00 23:30

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Franc Primožič, 1. del Žogarija Alpsko smučanje - svetovni pokal slalom (Ž), 1. vožnja Začnimo znova, Na kmetiji je lepo Začnimo znova, Tema dneva Avtomobilnost Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) Naš Triglav, dokumentarni film Carmen in Lola, španski film Zvezdana Prismojeni?, koncert skupine Prismojeni profesorji bluesa, 1. del Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kaja (Conni), ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

Super poklici, 1. sez., 9. del Živalice, 1. sez., 4. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 13. del Izlet, slovenski film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen ali slava, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Potovanje z mamo, ameriški film Razkritje, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kaj je virtualna resničnost? Žogarija 2021, 4. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Steklena krogla Spoznajmo jih …

Dotiki gora: Pristovški Storžič Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2890. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Slovenska nota 2021, posnetek finala, 1. del Spoznajmo jih …

POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

21. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.45 10.00 10.05 10.10 10.25 11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.40 22.10 23.40 23.50 00.15 00.35 00.45 00.55 01.10

04.00 06.25 06.40 07.10 07.40

Ava, Riko, Teo, Zaspani polh Slastni prigrizki, Miška Mandi, Pazi!

Trala trali, Lepo po vrsti Zajček Belko, Prvič, ko sem zažvižgal Ezopovo gledališče, Zabava pri levjem kralju - Jelka in trnov grm Piknik s torto, Navihanec Roni Sara in Raček, Blagovnica Pujsa Pepa, Skrivni klub A veš, koliko te imam rad, Žvižganje Simon, Pravi očka V Goščavi, Meja Kalimero, Ladeki vračajo udarec Kepice, Snežni golf Kepice, V višavah Družina Jazbečjak, Binina skrivnost Slastne medvedje zgodbe, Telovadba Slastni medvedji recepti Reaktivčki, Jezero Titikaka, Južna Amerika Tib in Tamtam, Mama, dinozaver in jaz Vrtne prigode, Sršenji uk Mimi in Liza, Nevidna riba Bela in Sebastijan, V pasti Vila Mila, Polovični Rok Bacek Jon, Črte Mulčki, Tehnične težave Špasni učitelj II., Družinsko drevo Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Kuhinja naših non dediščina solin, Vreme, kuhanje: bigole Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Fotografija, koprodukcijski film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, Junak Lesko Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka Intervju, Goran Marković Poročila, šport, vreme Punčka, francosko-danski dok. f.

Za lahko noč: Operne arije, Basbaritonist Marcos Fink (W. A. Mozart: Don Juan) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

08.20 08.50 09.15 09.50 10.25 11.50 13.40 14.30 15.00 15.55 17.55 19.50 20.05 21.05 22.00 23.30 00.25 02.05

Info kanal Duhovni utrip, V kakšnega Boga danes ljudje (ne) verujejo?

Koda Ugriznimo znanost, Elektroenergetski sistem Glasbena matineja: Glasba Antonija Orchestra Barocca di Bologna, zbor Viva Brežice, Vivaldija Začnimo znova, Postimo se presenetiti Začnimo znova, Ribolov in betkolov Začnimo znova, Resničnostna Županova Micka Žogarija Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja Košarka - liga ABA Mega : Cedevita Olimpija Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja Ambienti Geopark Karavanke, dok. feljton Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M) Odpotovanja, Mongolija: plemenski izzivi, potopis Žrebanje Lota Zgodovinski miti in skrivnosti: Ruska revolucija, brit. dok. odd.

Zgodba Grace Kelly, fran. dok. o.

Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.35 15.15 15.30 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 22.00 22.50 00.35 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu Kaja, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet Super poklici, 1. sez., 10. del Živalice, 1. sez., 5. del Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Guru, ameriški film Poroka v nevarnosti, ameriški film Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kaj je virtualna resničnost?

2891. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2892. VTV magazin Skrbimo za zdravje: Rak trebušne slinavke Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: V knjigah je zlato Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

22. novembra

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.55 15.10 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 0.15 0.45 01.10 01.40 01.50 02.00 02.05

04.00 11.00 13.30 14.00 15.10 15.45 16.50 17.40 17.55 20.00 20.50 22.20 22.55 23.20 00.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.40 09.50 10.50 12.00 13.00 13.15 14.25 15.25 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.00 23.30 00.05 01.00 01.55 02.25

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 19:00 19:05 19:30 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha Začnimo znova, Tista črna kitara Vem!, kviz Intervju, Goran Marković Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Japonska: Preteklost S-prehodi, Denis Novato Rojaki, oddaja o zamejcih Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, Spoznaj Sijo Z kot Zofka, Varuška Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Bojan Koželj, skodlarstvo Kepice, Pošast Kepice, Labirint Pujsa Pepa, Zabava z odpadki Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Podoba podobe Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo UL (M. Bravničar, A. Lajovic, M. Kozina) Vito Žuraj, Stand Up (Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc Prat) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, Baby Signs Zadnja beseda!

Na lepše Reverz, dokumentarni film Ljudje in zemlja Kuhinja naših non dediščina solin, Vreme, kuhanje: bigole Ivan in Karla, igranodokumentarni film Odpotovanja, Mongolija: koline in kolesa, potopis Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka Podjetno naprej, Bojan Koželj, skodlarstvo Riot Ana, kratki igrani film AGRFT 100 točk, kratki igrani film AGRFT Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 79. del Podaj mi roko, 1. sez., 80. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 19. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 20. del Sanjski moški , 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 6. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Ena na ena Ko potrka ljubezen, 2. sez., 21. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 57. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 3. sez., 3. del V dvoje, 3. sez., 4. del Policijska družina, 10. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2892. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Alfi: Po Sloveniji in svetu, 1. del Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

23. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.15 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.10 01.35 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 11.05 14.00 14.30 15.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Podoba podobe Začnimo znova, Glasbene korenine Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Cookovi otoki, potopis Duhovni utrip, V kakšnega Boga danes ljudje (ne) verujejo?

Potepanja - Barangolasok Špasni učitelj II., Družinsko drevo Firbcologi, O kraju zločina, biljardnih trikih in podkastu, mozaična oddaja za otroke Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Rdeča zver Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Volk je, volk je!, danska nadaljevanka Zbujeni v sanje, igranodokumentarni film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Franc Primožič, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

01.20

Info kanal Dobro jutro Avtomobilnost Alpe-Donava-Jadran Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar Kaj dogaja?

Joker, kviz Prgišče žalosti Papuanske zločinske tolpe Fotografija, koprodukcijski film NaGlas!

Pred vrati pekla: Honduras vojna proti tolpam, španska dokumentarna oddaja Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.15 00.00 00.55 01.50 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 81. del Podaj mi roko, 1. sez., 82. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 21. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 22. del Sanjski moški , 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 7. del Sekirca v med, 1. sez., 57. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 23. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 58. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 10. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

16.10 16.45 18.00 20.05 21.05 22.55 23.20

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:25 18:30 18:55 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:15 22:20 22:25 23:15 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 2021, 5. oddaja Spoznajmo jih …

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2893. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Atilova pot Slovenska nota 2021, posnetek finala, 1. del Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

24. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.20 15.35 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Začnimo znova, Maturantska Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Nova Zelandija: Nedotaknjena, potopis Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Lava Celje in OŠ Toneta Pavčka, Mirna peč Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Ilirske province 1809–1813 50 knjig, ki so nas napisale, Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku Bela in Sebastijan, Skrivni prehod Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Ilirske province 1809–1813 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Placido Domingo, 50. obletnica prvega koncerta v Veronski areni 15.50 Ambienti 16.35 Vikend paket 18.00 Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, dokumentarni film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Moj klasični hit, Iztok Mlakar 20.15 Marius Petipa, francoski velikan ruskega baleta, francoski dokumentarni film 21.15 Moje mnenje 22.05 Koristolovec, britanska nadaljevanka 23.10 Med zidovi, dokumentarni film 01.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 83. del Podaj mi roko, 1. sez., 84. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 23. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 24. del Sanjski moški , 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 8. del Sekirca v med, 1. sez., 58. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 25. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 59. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 13. del Policijska družina, 10. sez., 17. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2893. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 17 Palček Mihec, kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Moja dežela, lepa in gostoljubna 2021, predstavitev finalistov akcije TZS Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 21

HAN, KANG: Vegetarijanka od / Odrasli 821-311.2 Družbeni roman Vir: https://www.dobreknjige.si Knjiga Vegetarijanka je v korejskem izvirniku izšla že leta 2007.

Svetovno znana je postala leta 2016, ko je roman po prevodu v angleški jezik osvojil mednarodno Bookerjevo nagrado. V slovenski jezik ga je iz španščine prevedla Urša Zabukovec, ki nam v spremni besedi razloži, zakaj je temu tako. Prevod prevoda je primerjala še z angleškim, ruskim in s poljskim prevodom

in ugotovila, da angleški prevod na nekaterih mestih pomensko izstopa in da so iz besedila izostali celi deli povedi ali celo celi odstavki. Očitno je slabih 200 strani dolga knjiga strup v majhni steklenički, tako za prevajalce kot za bralce. Sredi noči dobi mož svojo ženo Yeonghye pred hladilnikom in kupom mesnih izdelkov v vrečah za smeti. Običajna korejska gospodinja se po nočnih morah namreč odloči, da ne bo več jedla mesa. Njena družina tega ne razume in ne sprejme in ji skuša na družinskem kosilu na silo stlačiti meso v usta.

To povzroči daljnosežne posledice za vse vpletene. Bolj kot se potapljamo v globino zgodbe, ki nam jo iz treh zornih kotov pripovedujejo vegetarijankin mož, svak in njena sestra, bolj spoznavamo, da pri vsem tem ne gre zgolj za vegetarijanstvo, ampak kompleksnost odnosov in bolečino duše.

GORDON, NEUFELD: Otroci nas potrebujejo

Haiku – ljubiteljski besedni pouk, srečanje z Vojko Miklavc, prijave: info@festival-velenje.si

VELENJE Četrtek, 18. 11.

od / Odrasli 37 Vzgoja. Izobraževanje Vir: https://www.primus.si Vodilni mednarodni strokovnjak za razvoj otrok dr. Gordon Neufeld se skupaj s priznanim avtorjem dr. Gaborjem Matéjem loti enega najbolj skrb vzbujajočih trendov našega časa. Otroci današnjega časa imajo svoje vrstnike za vzor – glede vrednot, identitete in pravil obnašanja. Ta »vrstniška usmerjenost« spodkopava povezanost družine, moti zdrav razvoj ter spodbuja sovražno in s spolnostjo prežeto kulturo mladih. Otroci na koncu

17.00 Galerija Velenje Vodstvo po razstavi Barve Afrike 19.19 Knjižnica Velenje Ivan Sivec: Pika pri Piki, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert nagrajencev 7. tekmovanja pihalcev šole fOKS 20.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Acts! Ana Čop – Thilo Seevers, koncert Max klub jazz festivala 2021

Petek, 19. 11.

18.00 Knjižnica Velenje Tomi Purich Trio – Jazz med knjigami, koncert

Sobota, 20. 11.

10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Cirkuške bolhe, lutkovno-igrana predstava Hiše kulture Celje, za Mini in Mega Pikin abonma ter izven 11.00 Dom kulture Velenje, avla male dvorane

Torek, 23. 11.

19.00 Glasbena šola Velenje, preddverje Prekoncertni klepet z Duom Accellorandom 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Zgornji Kerlni, Podlesnik, projekcija filmov Turističnega društva Šalek 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Duo Accellorandom, koncert za abonma Klasika in izven

Sreda, 24. 11.

9.00

Večgeneracijski center Planet generacij Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 15.00 Titov trg Postavljanje novoletne jelke 16.00 Podhod Pošta MPT praznuje, odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

ŠOŠTANJ 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta

Petek, 19. 11.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Predstavitev knjige Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni, avtor Miran Aplinc in projekcija filma Letalstvo v Šaleški dolini, avtorica Pina Špegel

The Last Duel, zgodovinska drama, 152 min (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Jodie Comer, Matt Damon, Adam Driver, Ben Affleck, Harriet Walter Petek, 19. 11., ob 19. uri

GAGARIN Gagarine, mladinska drama, 97 min (ZDA) Režija: Fanny Liatard, Jérémy Trouilh Igrajo: Alséni Bathily, Lyna Khoudri, Jamil McCraven, Finnegan Oldfield, Farida Rahouadj, Denis Lavant Sobota, 20. 11., ob 17. uri

SPENCER Spencer, biografska drama, 111 min (VB, ZDA, Nemčija, Čile) Režija: Pablo Larraín Igrajo: Kristen Stewart, Amy Manson, Jack Farthing, Sean Harris Sobota, 20. 11., ob 20. uri

PRI ADDAMSOVIH 2 The Addams Family 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 94 min (ZDA, Madžarska, Kanada)

Nikoli več ne bo zazeblo.

VEČNI Najboljšo energijo najde okrog tebe.

Toplotna črpalka za ogrevanje doma Tiki.

MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO The Man Who Sold His Skin, drama, 104 min (Tunizija, Švedska, Nemčija, Francija, Belgija) Režija: Kaouther Ben Hania Igrajo: Yahya Mahayni, Dea Liane, Koen De Bouw, Monica Bellucci, Saad Lostan, Darina Al Joundi Ponedeljek, 22. 11., ob 19. uri

Toplina na ti www.tiki.si

polna luna (ščip)

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Novo: e-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

🔲

Eternals, znanstvenofantastična pustolovščina, 157 min (ZDA) Režija: Chloe´ Zhao Igrajo: Gemma Chan, Richard Madden, Kumail Nanjiani, Salma Hayek, Angelina Jolie, Lia McHugh, Brian Tyree, Henry, Lauren Ridloff, Barry Keoghan, Don Lee Nedelja, 21. 11., ob 19. uri

19. novembra, ob 9:57,

CITY CENTER Celje - dogodki in prireditve

postanejo preveč konformistični, neobčutljivi in odtujeni, biti »kul« pa jim je najpomembneje.

Knjiga Otroci nas potrebujejo pojasnjuje vzroke za ta pomemben upad starševskega vpliva.

Pokaže, kako se »ponovno navezati« na sinove in hčere, doma vzpostaviti ustrezno hierarhijo, dati otrokom občutek varnosti in razumljenosti ter si ponovno pridobiti otrokovo privrženost in ljubezen. Ta posodobljena izdaja posebej obravnava tudi izzive, s katerimi se srečujejo današnji starši, kakršnih še ni bilo, le ti pa izvirajo iz porasta elektronskih naprav in družbenih medijev.

Režiser: Greg Tiernan, Conrad Vernon Glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trunkelj, Srdan Milovanovič, Maja Končar, Žiga Bunič, Jan Novljan, Blaž Šef, Jernej Kuntner, Amalja Veger Poles, Klemen Bunderla Nedelja, 21. 11., ob 16.00

Lunine mene

Četrtek, 18. 11.

KINO spored POSLEDNJI DVOBOJ

21

PRIREDITVE

18. novembra 2021

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

18. novembra 2021

Nagradna križanka »Optika Paka« Optika Paka, d. o. o.

24 ur

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999 Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30 AKCIJA NOVEMBER IN DECEMBER 2021

1+1

Ena očala kupiš, druga dobiš gratis

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. novembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Spomin na Lovrenška jezera Spet smo zabredli v hudo korona krizo in za nekaj časa nam namesto organiziranih pohodov ostajajo (le) spomini nanje. Eden takih je pohod članic krožka Pohodništvo UNI 3 po prostranstvih Pohorja, kjer vedno najdemo lepoto in mir.

Avtobusni prevoznik je svoje vozilo usmeril proti Mislinji, kjer smo vrh klanca zavili desno v smeri Tolstega vrha in po točno uri vožnje že izstopili pred planinsko kočo na Pesku na višini 1386 m. Sonce jo je poleg oskrbnika, ki je brisal roso z zunanjih miz in klopi, že zbudilo, in prilegel se je okrepčilni napitek, v prvi vrsti kava. Z nami je bila Dragica in zato je sledila jutranja telovadba, ki je sicer priporočljiva pred vsakim pohodom pa tudi po njem.

Polne energije smo se ob potoku Radoljna (odlična TV oddaja nam razkrije njegove zanimivosti in skrivnosti) podale v smeri Mašin žage, ki ima poleti povsem drugo podobo (in vlogo) kot pozimi. (Samo tri dni zatem je ta potok zaradi obilnih padavin na tem delu Pohorja tako narasel, da je v trenutku postal reka, ki je povzročila izjemno škodo predvsem na področju občine Lovrenc na Pohorju.)

Ob Mašin žagi se stikata pot Slovenske planinske transverzale in pot z imenom Vranov let (izvira iz zelo pomembnih dogodkov iz časa NOB). Ob jezercu nas je na Jezernikovo vodno pot vabil Jezernik, a me smo imele drug cilj. (Jezernik v ljudskem izročilu velja za varuha narave, saj se je uprl prekomerni sečnji dreves zaradi pohlepa. Legenda je opomin, kakšen naj bo človek v medsebojnih odnosih do bogastva ter lepot naše narave, zelenih planin.)

Kmalu smo preko mostička smuknile v gozd, ki nas je prijazno sprejel v svoje razkošno zelenje in senco. Pot se je vzpenjala med mogočnimi drevesi in trava pod njimi je bila še posebej bogata. Vsake toliko se je iz nje dvigal vrh ogromnega mravljišča, ki mu je dajala zavetje. Prišle smo do sedla Komisija s 1446 m n. v., kjer je križišče raznih poti. Me smo imele za cilj Lovrenška jezera in kmalu smo bile na mestu, kjer sva v preteklosti dva varuha gorske narave iz PD Vinska Gora sodelovala pri obnovi poti. To je bilo težaško

Po hribih

delo, saj smo les od Mašin žage navzgor nosili ročno. Od tu dalje pa smo se srečale z novodobno obnovo poti, na kar so nas že prej opozarjale posebne table. Zdaj so človeku v pomoč stroji, ki nadomeščajo njegovo delo in ob zelo poškodovano pot dovažajo les. Kmalu se je pred nami pojavil lesen razgledni stolp, ki stoji na obrobju barja z jezerci. Izmenično smo pomalicale in se podale na obhod ogleda biserov narave – jezerc sredi nizkega borovja, ki tekmujejo v svoji lepoti. Splet oblakov, ki se zrcalijo v njih, vseskozi spreminja njihovo

proti Rogli in sčasoma prišle iz gozda do širnih prostranstev pohorskih planj, ki imajo posebno lepoto, ki jo je treba ohranjati. »V skrbi za naravo Pohorja! Izboljšujemo habitate prostoživečih živali in pestrost prostora,« je pisalo na ogradah z zasaditvami različnih drevesnih vrst. V daljavi so nase opozarjali vrhovi zgradb, ki so se dvigovali v nebo, kot npr. »Pot med krošnjami« in novodobna cerkev. Neposredno ob poti se otroci lahko spoznajo z bogastvom planj in barja, levo ob njej nase opozori spomenik šestim borcem iz

ČETRTEK, 18. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (Govorili bomo o cepljenju – z nami bo strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarina Rednak Paradiž); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PETEK, 19. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 20. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 21. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 22. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (govorili bomo o novi pridobitvi BSH Nazarje) 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

TOREK, 23. novembra

Skupina pohodnic na startu pred kočo na Pesku.

podobo. Tu se čas ustavi …

Ob vrnitvi iz tega raja smo se podale po drugem kraku poti in se spotoma srečale z njeno dejansko obnovo. Dva delovna stroja sta sicer počivala, dva delavca pa sta ročno s smolo celila rane na koreninah dreves. Odslej bodo zaradi množice obiskovalcev razgaljene korenine zaščitene z lesom, ki bo položen nad njimi, in upam, da se bodo ljudje tega sistema držali! Ta omogoča varno in »enotno« hojo po eni trasi, ne pa po široki površini, kjer si vsak utira svojo varianto. Del te poti smo že prehodile in bile vesele truda za ohranjanje narave Pohorja, ki jo človek že dolgo preveč obremenjuje!

Na sedlu Komisija smo se usmerile desno

časov NOB, pa v nadaljevanju mogočna skala (z neznanim imenom zanimive kamnine). V daljavi so krave poležavale pri opoldanskem počitku, mimo njih pa je množica obiskovalcev hodila v obe smeri. Kljub vsemu si svoj prostorček najde skupinica cvetočih šentjanževk, ki se nastavljajo soncu, čeprav sem v vsej prostranosti uspela videti le en pohabljen cvetek arnike, ki ji obljubljajo boljše čase …

Po koncu našega »sanjarjenja« med lepotami Pohorja smo se posedle na naš avtobus, katerega voznik nas je po isti trasi vožnje varno popeljal v resničnost našega domovanja, vsako s svojimi spomini na lepo preživet dan. 🔲

Marija Lesjak

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 24. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naši gostje bodo predstavniki Šolskega centra Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 18. 11. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče in belo repo za kisanje in tehnico 300 kg LIBELA, prodam. Gsm: 041 261 676.

SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI TELIČKO SIMENTALKO, pašno, težko 210 kg, prodam. GSM: 031 640 369.

BIKCA RJ, starega 14 dni, prodam.

Gsm: 041 369 311 ali tel. 03 572 85 09.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov (8 €/kom) in

peteline za zakol ali nadaljnjo rejo (3 €/ kom), prodaja v Šaleku, v nedeljo 21.11.

2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Po ugodni ceni.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KOKOŠI NESNICE, prodamo. Leghorn bele, rjave, belojajčne jerebičaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne bele in štajerske kokoši. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno...

Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni. Gsm: 041 445 315.

- 19. novembra 1925 je bil rojen športnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl v Velenju 26. novembra 2011; - 19. novembra 2009 so v Šoštanju slovesno odprli Muzej usnjarstva Slovenije, ki deluje v okviru Muzeja Velenje; - v Gaberkah pri Šoštanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik šoštanjske pihalne godbe Zarja Silvo Tamše. Umrl je 6. junija 1993 v Šoštanju; - 21. novembra 1937 se je v Celju rodil pedagog, fizik, direktor Gospodarske zbornice Velenje in predsednik Izvršnega sveta občine Velenje Božo Lednik; - 21. novembra 1968 so v Velenju svečano podpisali listino o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Leskoška - Luko soglasno proglasili

PODARIM ENOJNI JOGI, lepo ohranjen, rabljen, podarim. Gsm: 051 856 033.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 20. 11. 2021 in nedeljo, 21. 11. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Upravna enota Velenje

•

POROKE

•

Porok ni bilo.

SMRTI •

V tednu koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

•

Lednik Ivana, roj. 1962, Velenje, Bevče 47 Koželjnik Elizabeta, roj. 1939, Šoštanj, Florjan 146

• •

Koželjnik Jožef, roj. 1942, Šoštanj, Florjan 146, Videmšek Ivan, roj. 1934, Velenje, Paški Kozjak 20 Sevčnikar Jurij, roj. 1952, Šoštanj, Lokovica 28 Točaković Svetozar, roj. 1943, Topolšica 78A, Topolšica

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. novembra 2021, so: •

V tednu od 8. do 14. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Mihaela Jelen, Cesta h. Šercerja 2, 3325 Šoštanj; • Janez Andrejc, Ravne 37, 3325 Šoštanj; • Fanika Stropnik, Ljubija 58, 3330 Mozirje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: DOLOČITEV DIOPTRIJE

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije. V obeh volilnih okrajih je največ glasov volivcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev; - 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in z romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove. Velenje se je rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnov-

Prosigur varovanje, podjetje za varovanje, d.o.o.

Cesta Ljubljanske brigade 25 1000 Ljubljana

Razmišljate o službi varnostnika / varnostnice?

Iščemo kandidata/ko za opravljanje delovnega mesta varnostnik/ca v kraju Prevalje z naslednjimi pogoji:      

veljavna licenca NPK varnostnik najmanj osnovnošolska izobrazba polni delovni čas zaposlitev za nedoločen delovni čas večizmensko delo poskusno delo 3 mesece

Prijavo pošljite na e-mail: info@prosigur.si Več informacij: 070/ 670 696

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

Robert Goter (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzej Velenje)

no šolo ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del – leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero – v izdaji velenjskega založništva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika. Šilih je bil rojen v Velenju, 31. julija 1893; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane Bulajić iz Velenja; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v dviganju uteži za člane in mladince. Velenjčani so osvojili tri naslove: veteran Justin Vanovšek je bil najboljši v kategoriji do 99 kg, Milan Zep v kategoriji do 70 kg, Janoš Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil državni mladinski naslov, v članski konkurenci pa je bil tretji; - 25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga. Do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita. 🔲 Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva

VETERINA

KONCENTRACIJE PM10

za častnega občana Občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »frajtonerco«; - 22. novembra 1996 je Velenjčanka Vera Zupančič prejela Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa; - 22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Velenje že v prvem krogu ponovno izvoljen Srečko Meh. V občini Šoštanj sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Bogdan Menih in Matjaž Natek, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz Podgoršek. V drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Šoštanju in Ivo Rakun v Šmartnem ob Paki; - 23. novembra leta 1997 so tudi na voliščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni

od 19. 11. do 25. 11.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

23

OBVEŠČEVALEC

18. novembra 2021

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 MHz

Naš ­čas, 18. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Knjižnica Velenje se je že nekaj časa pripravljala na avtomatizacijo. Ob zadnji večji prenovi osrednje enote v Velenju, ko so prerazporedili police in drugo opremo, v zadnji fazi pa uredili razstavni prostor za zbirko prvih beril, so zmanjšali izposojni pult. Ko se je lansko jesen knjižnica zaradi epidemije ponovno zaprla za obiskovalce, so priložnost izkoristili za izvedbo prve faze avtomatizacije – opremljanje knjig in tudi neknjižnega gradiva z RFID nalepkami s čipi, ki omogočajo izposojo z uporabo avtomatiziranega čitalca za knjige (knjigomata). Konec lanskega leta so posodobili alarmni sistem proti kraji knjig, prilagojen novemu sistemu. Vzporedno so podatke na RFID nalepkah usklajevali s podatki o knjigah v računalniških bazah, tako pa vse pripravili, da se je avtomatizirana izposoja lahko začela takoj, ko so namestili avtomate. Novembra je avtomatizacija izposoje in vračila v velenjski knjižnici stekla tudi v praksi.

Ni pa naredila konec izposoji pri pultu.

Avtomati nadomeščajo človeka?

V javnem življenju se že skoraj na vsakem koraku srečujemo z avtomati, s poslovanjem na daljavo ali z drugimi oblikami samostojne postrežbe. Nova realnost je dodatno spodbudila in pospešila uvajanje brezstičnih sistemov. Na roko je šla tudi Knjižnici Velenje, ki je že prej načrtovala širjenje svoje ponudbe z avtomatizirano izposojo, saj so bile razmere naklonjene izvedbi postopka. Tako gre ta kulturna ustanova, ki še zdaleč ni več namenjena le zbiranju in posredovanju knjižne in druge tiskane, tudi digitalne produkcije najširši javnosti, v korak s časom. »Sledimo trendom, ki se zadnjih deset let pojavljajo predvsem po skandinavskih državah. V času covid

Knjižnica je avtomatizirana, a ostaja odprta za ljudi Obiskovalci velenjske knjižnice so lahko zdaj pri izposoji povsem samostojni – Bibliotekarji se bodo lahko še bolj posvetili svetovanju – Knjižnico bogatijo programske vsebine knjig. So predvsem svetovalne institucije. Pričakujemo lahko, da bo sčasoma prišlo do krepitve svetovalnih storitev bralcem različnih profilov,« je nakazal, da avtomati strokovnega dela ne bodo nadomestili, zato avtomatizacija ne ogroža knjižničarskih delovnih mest.

krize pa je k postopkom avtomatizacije, katere podlaga je digitalizacija vseh gradiv, pristopil večji del knjižničnih organizacij po Evropi. Temu je sledilo kar nekaj knjižnic v Sloveniji, tudi Knjižnica Velenje,« pove direktor Drago Martinšek.

Poudarja, da gre za dopolnitev ponudbe knjižnice, ne za nadomeščanje dosedanje. »Knjižnica je tudi socialna, ne le kulturna ustanova. Ne le člani knjižnice, sami bralci, temveč tudi drugi obiskovalci vidijo knjižnico kot družabni prostor, ki ne nudi le storitve izposoje gradiva. Zato moramo biti pri procesu avto-

❱

Knjižnica Velenje je pridobila tri avtomate za samostojno izposojo in avtomat za samostojno vračilo gradiva, napoveduje pa še avtomat za 24-urni prevzem naročenega gradiva.

matizacije subtilni. Generacije, ki lažje sprejemajo pridobitve digitalizacije na vseh drugih področjih življenja, se bodo zagotovo lažje preusmerile k uporabi te nove storitve. Otroci in starejši ter druge družbene skupine, ki

Avtomatizacija se bo še nadaljevala

Knjižnica Velenje je sredstva za pripravo na avtomatizacijo ter nabavo avtomatov in druge potrebne opreme pridobila iz proračuna Mestne občine Velenje.

Čisto preprosto je: pod čitalec najprej položite člansko izkaznico, nato pa eno za drugo še knjige, ki si jih želite izposoditi. Sledite preprostim navodilom ali poiščite pomoč pri izposojnem pultu.

Za vračilo pa sploh ne potrebujete izkaznice – položite knjigo pod čitalec in avtomat jo bo povlekel na zbirno mesto.

bolj potrebujejo tisto prvobitno seznanjanje s knjižničnim gradivom, pa bodo lahko še naprej in še več posegali po svetovanju pri izbiri gradiva,« pojasnjuje, da bodo sodelavci knjižnice še naprej aktivni na področju izposoje. Še bolj pa se bodo lahko posvetili

svetovanju in individualnem delu z bolj zahtevnimi bralci in s tistimi, ki potrebujejo več pomoči, pa tudi spoznavanju knjižnih novosti, posredovanju kakovostne literature in nasploh spodbujanju bralne kulture. »Knjižnice že dolgo niso več samo izposojevalnice

Drago Martinšek: »Knjižnica mora poleg tega, da gre v tehnološkem smislu v korak s časom in izpolnjuje pričakovanja po modernizaciji, ostati odprta kulturna, socialna, nenazadnje izobraževalna ustanova.«

Ob dnevu splošnih knjižnic Zbirajo majhne brezplačen vpis v Knjižnico Velenje škatle za velik Velenje, 15. – 20. novembra – Trenutno poteka Teden splošnih knjižnic. Knjižnično dejavnost v Sloveniji opravlja 58 splošnih knjižnic, ki so prisotne v 274 krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih stopajo v stik s člani. Razpolagajo z 12 milijoni enot gradiva. Letno jih obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev. Četrtina vsega prebivalstva Slovenije je članov splošnih knjižnic, na različne načine pa knjižnične storitve uporablja več kot polovica prebivalcev. Vsak član knjižnice si v povprečju izposodi 50 enot gradiva na leto ter lahko izbira med stotinami prireditev, ki potekajo pod okriljem knjižnic.

Tednu splošnih knjižnic se s programom pridružuje tudi Knjižnica Velenje. Danes (18. novembra) ob 19.19 se bo v velenjski knjižnici začela predstavitev knjige Ivana Sivca Pika pri Piki, ki je nastala ob deseti obletnici slovesa Marjana Marinška. Na citre bo zaigral Peter Napret. Jutri (19. novembra) ob 18. uri pa vabijo na Jazz med knjigami. Ritem predvečera dneva splošnih knjižnic (20. november) bo narekoval Tomi Purich trio, Željka Gaber pa ga bo prepredla z odlomki iz knjig.

Ob dnevu splošnih knjižnic Knjižnica Velenje nudi brezplačen vpis: 18. novembra v Knjižnici Šmartno ob Paki, 19. novembra pa v Mestni knjižnici Šoštanj in Mestni knjižnici Velenje, kjer bo vpis brezplačen tudi 20. novembra. 🔲

nasmeh

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki – Knjižnica Velenje je tudi letos podprla akcijo Božiček za en dan, ki jo pod geslom Majhna škatla za velik nasmeh že osmo leto izvaja Zavod 364. Ljudi poziva, naj z registracijo na spletni strani new.bozicekzaendan.si izberejo otroka ali starostnika, za katerega pripravijo praznični paket in ga oddajo na enem od številnih zbirnih mest po Sloveniji. V Šaleški dolini jih je uredila Knjižnica Velenje v vseh treh enotah, kjer bodo darila zbirali do torka, 30. novembra. Prevzeli jih bodo prostovoljci, ki bodo darila predali v prave roke. Doslej so s pomočjo dobrih ljudi obdarili že 72.177 otrok in 6.114 starostnikov.

tf

🔲

❱

Za izposojo na avtomatu potrebujete novo člansko izkaznico – dobite jo pri izposojnem pultu.

Kandidirala je tudi na razpisu Ministrstva za kulturo in bila zahvaljujoč pripravljeni dokumentaciji in že izvedeni tehnični podlagi za avtomatizacijo izposoje in vračila uspešna. »Pridobili smo več kot polovico sredstev, potrebnih za uvedbo avtomatizacije. Projekt je v celoti vreden okrog 95 tisoč evrov. V letošnjem letu smo vložili okrog 75 tisoč evrov državnih sredstev. Gre za nakup treh izposojnih avtomatov, vračilnega avtomata, čitalcev, tiskalnikov in druge opreme za izposojna mesta,« poroča direktor. Vračilni

avtomat je v avli pri vhodu v knjižnico. Dva izposojna avtomata sta na oddelku z gradivom za odrasle, eden pa na otroškem oddelku. »V tej fazi nekega prehodnega obdobja bo to dovolj. Upam pa si trditi, da bomo morali to storitev širiti tudi v Šoštanj in Šmartno ob Paki,« razmišlja.

Načrtujejo pa še en korak na področju avtomatizacije. »V sodelovanju z lastnikom objekta Center Nova ter arhitektom načrtujemo še zunanjo enoto, ki bo ves dan in vse dni v letu omogočala avtomatizirano izposojo gradiva, ki ga člani knjižnice rezervirajo preko portala Moja knjižnica v sistemu COBISS. Slednjega smo v času epidemije popularizirali in se je uporaba zelo razširila. Rezervirano gradivo bo najkasneje v 24 urah v predalniku pred vhodom knjižnice pripravljeno na izposojo.« Kaže, da bodo ta sistem lahko uvedli že prihodnje leto. 🔲

Tina Felicijan

Strop še zamaka?

V velenjski knjižnici so imeli že nemalo tehničnih težav, povezanih s samim objektom. Konec julija, ko je strop popustil zaradi vdora vode in fekalij iz zgodnjega nadstropja, pa so se jim dobesedno zgrnile nad glavo. Okvaro glavne odtočne cevi sta lastnika objekta – DUTB in MOV – odpravila, a knjižnica še vedno ni povsem na suhem.

Potrebna je sanacija teras, s katerih zamaka pri razstavišču Sončna stena in na otroškem oddelku, za kar sta se lastnika že dogovorila. Upajo, da bodo težave z zamakanjem dokončno rešene do konca leta.

Diamantna poroka zakoncev Krajnc iz Gaberk

tf

Kožuhanje v Zavodnjah Člani Kulturnega društva Ivan Napotnik iz Zavodnja so pripravili nekdaj nadvse znano kožuhanje oziroma ličkanje koruze. Včasih so domačini zrele koruzne storže polomili na njivi. Med tednom so koruzo pobrali in jo pripeljali v domači skedenj, nato pa so v soboto začeli s kožuhanjem. Ljudje so začeli prihajati k hiši in se posedli na pručke okoli kupa koruze. Z levico so prijeli vsak koruzni storž, z desnico pa str-

gali vse razen treh listov. Tako pripravljene storže so metali na kup h gospodarju in fantom iz vasi, da so jih vezali. Povezano koruzo so mladi odnašali k latam kozolca in jo obesili, da se je posušila. Ta kmečki običaj je ljudi kljub obilici dela družil in jim lepšal jesenske večere. Ličkanja so se veselili stari in mladi, saj je to bil pravi družinski, če ne že vaški praznik. Tokrat so za koruzo poskrbeli kar člani društva sami. V Zavodnju je

Iskrene čestitke ob 60. obletnici poroke.

predsednik društva Bernard Rogelšek na prireditev povabil tudi Koželnikove godce (Ivan Knez

in njegovi člani), ki so nadvse lepo zagodli vsem zbranim. 🔲

Dak, Foto (Darko Vučina)

18. novembra je minilo 60 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo in stopila na skupno življenjsko pot Mirko in Majda Krajnc iz Gaberk. Žal jima epidemiološke razmere niso dovoljevale, da bi se bližnji tradicionalno zbrali in praznovali njun visok življenjski jubilej – diamantno poroko. Krajnčeva, Mirko rudar in Majda gospodinja, sta v zakonu dobila pet hčera in zanje skrbela na majhni kmetiji. Pra-

vita, da so hčere kot drevo: vsaka veja raste zase, ampak imajo skupne korenine. Ustvarile so si svoje družine in odšle od doma.

Danes imata dvanajst vnukov in za zdaj štiri pravnuke. Čeprav jima je življenje namenilo mnogo ovir in preizkušenj, sta preživela.

Danes živita sicer sama, ampak se še kako zavedata, da ostajata »korenini« družine. Naj jima zdravje služi in ljubezen nikoli 🔲 jš ne ugasne!