45 2022

Kdo je žrtev – zdravniki ali pacienti?

Jasmina Škarja

Velenje, 8. novembra – Neurejene razmere v zdravstvu so v Sloveniji tematika številka ena, prav tako pa tudi v Šaleški dolini. Težave pacientov z dostopnostjo do zdravnikov, osebno, prek telefona in elektronske pošte, odhodi in pomanjkanje zdravnikov, nezadovoljstvo pacientov na eni strani, na drugi razlage stanja in odgovori zdravnikov in drugega osebja v Zdravstvenem domu Velenje – celotna problematika je tudi vsebina

soočenj županskih kandidatov pred lokalnimi volitvami. Zdravstvo je rak rana družbe, nihče pa nima čarobne palice ali vsaj videnja, kako pozdraviti – zdravstvo.

Vodstvo Zdravstvenega doma Velenje je sklicalo novinarsko konferenco in na njej opozorilo na preobremenjenost zdravnikov, ki je širši problem, izpostavilo pa je tudi neprimeren in žaljiv odnos nekaterih bolnikov do zdravnikov. Da bi še izboljšali dostopnost do storitev zdravstvenega doma, bodo

predvidoma v decembru zaposlili šest administratorjev za sprejemanje klicev, za katere morajo zagotoviti prostore, prilagoditi centralo itd. Tako bodo povečali dostopnost do zdravnikov, kar jim omogoča država.

Direktor ZD Velenje mag. Janko Šteharnik meni, da ni najpomembneje biti všečen ljudem, temveč, da delo poteka optimalno, da imajo zaposleni optimalne delovne razmere in so programi ZZZS izpolnjeni. Glede očitkov, da premalo komunicirajo

z javnostjo, je odgovoril, da po dosedanjih izkušnjah v večini primerov komunikacija ne daje pozitivnih rezultatov. »Mnenja javnosti ne morem spremeniti, ker posamezniki,

ki mislijo drugače, bodo tako mislili še vnaprej, ker so prepričani, da je tako.«

Nadaljevanje na strani 18.

V nedeljo gremo znova na volišča

Ljubljana, 10. novembra – Še danes do 19. ure poteka predčasno glasovanje v drugem krogu za predsednika/co države.

V drugi krog predsedniških volitev sta se uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar Največ volivcev je v prvem krogu, tudi po preštetih glasovnicah iz tujine, prepričal Logar, za katerega je glasovalo 33,95 odstotka volivcev, za Pirc Musarjevo pa 26,88 odstotka volivcev.

V takšnem vrstnem redu bosta kandidata tudi navedena na glasovnicah v drugem krogu volitev predsednika republike, torej pod številko 1 Logar in pod številko 2 Pirc Musarjeva. Volivke in volivci

glasujejo tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo. Veljavne bodo tiste glasovnice, iz katerih bo volja volivca

jasno razvidna, so pred začetkom predčasnega glasovanja pojasnili na Državni volilni komisiji.

Anže Logar (foto: Sašo Švigelj)

Nataša Pirc Musar (foto: Sašo Švigelj)

TAKO mislim

Bogastvo vsakega okolja so ljudje

»Oj, Šmartno moje …« je refren skladbe našega glasbenika Franca Klančnika, ki jo imamo Šmarčani za neuradno himno. Ne brez razloga. Že pokojni umetnik se je pred več kot petdesetimi leti zavedal danosti našega okolja. To se do danes ni spremenilo in tega se zaveda velika večina Šmarčank in Šmarčanov: tistih, katerih že več generacij živi in ustvarja na tem območju, in tistih, ki so se v naše okolje priselili v zadnjem obdobju. Neokrnjena narava, dolina reke Pake, številni hudourniški potoki, ki sekajo hribovita poseljena območja obronkov vzpetin in lega območja na stičišču Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline nudijo razmere za prijetno bivanje, kmetovanje, ljubiteljske dejavnosti, preživljanje prostega časa – idila, ki je le streljaj od industrije, večjih krajev in delovnih mest.

Pohvalimo se lahko z dobro infrastrukturo. Večina cest je asfaltiranih, morda preozkih, vendar te pripeljejo tudi do najbolj oddaljenih domačij. Pitno vodo imajo vsa gospodinjstva, kanalizacijo pa naselja po dolini. Elektrika, internet in ostale tehnologije nam niso tuje, mnogi občani so s sončnimi elektrarnami, toplotnimi črpalkami že poskrbeli za lasten vir energije. Po tem zagotovo spadamo med razvitejša območja. Železnica nas s svetom povezuje že 130 let.

Kmetijstvo, ki ga je v preteklosti zaznamovalo hmeljarstvo, se preusmerja v živinorejo, vinogradništvo se razvija in predstavlja osnovo za smele korake v turizmu. Z razvitim gospodarstvom se ne moremo ravno pohvaliti (čeprav se je razvoj Gorenja začel ravno pri nas), posledično tudi ne z večjim številom delovnih mest. Se pa lahko z nizko brezposelnostjo, tudi kakšno priložnostjo za podjetništvo. Bogastvo vsakega okolja so ljudje in tudi pri nas je tako. Poleg pridnosti in delavnosti nas krasijo številne sposobnosti in znanja. Kljub zavidanja vrednim rezultatom na področju šolstva in poklicnih karier, kjer mnogi naši visoko izobraženi občani zasedajo odgovorne položaje ali opravljajo odgovorna dela, se tega vse premalokrat zavedamo. Potencial, ki se uveljavlja v drugih okoljih, doma pa je prezrt ali se ne želi vključevati. Če odmislimo pregovorno slovenske karakteristike posameznikov, znamo med sabo dobro sodelovati, se povezovati in dosegati želene cilje. Pripadnost nikoli ni bila vprašljiva. To se najbolje odraža v delovanju društev, po katerih smo znani širše in ki dajejo utrip življenju. Tradicija kulturnikov, nogometašev in gasilcev se dopolnjuje z aktivnimi planinci, turisti in vinogradniki, ki so znanilci vedrejših časov. Te dejavnosti so nas uveljavile na širšem, državnem in celo mednarodnem področju. Kdo ne pozna Gledališča pod kozolcem, ki je gostovalo vsepovsod, doma pa polnilo dvorano. Pa nogometašev, ki so bili leta 1981 republiški prvaki, posameznikov, ki so bili in so še izjemni na raznih področjih delovanja. Pravi vzorniki in izziv za prihajajoče generacije, da bodo dokazali svojo veljavo in pokazali, od kod prihajajo.

Zato je lepo živeti, delovati in ustvarjati v Šmartnem. Prostora za napredek je še vedno dovolj, prav tako izzivov. Za tiste, ki imamo Klančnikovo pesem v srcih.

�� Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki

Vsi delamo za iste cilje, isti kraj, iste ljudi

Razlogov za ponosno praznovanje več, kot so jih predvideli, meni v pogovoru ob prazniku Občine Šmartno ob Paki župan Janko Kopušar

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 10. novembra – Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Šmartno ob Paki bo tudi tokrat slavnostna seja občinskega sveta na praznični dan, 11. novembra, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma, na njej pa bodo podelili občinska priznanja in nagrade letošnjim občinskim nagrajencem.

Je razlogov za ponosno praznovanje občinskega praznika toliko, kot so jih načrtovali? »Rekel bi, da jih je prej več kot toliko. Glavni in edini cilj v času od lanskega do letošnjega praznika je bila namreč gradnja prizidka k vrtcu, mi pa smo tej dodali še energetsko sanacijo obstoječega objekta vrtca. Že uresničitev tega projekta je velik razlog za ponosno praznovanje, poleg tega smo storili še marsikaj drugega na področju infrastrukture, pri odpravi posledic po naravnih nesrečah in podobno,« je v uvodu v praznični pogovor poudaril župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Zastavili pa smo mu še nekaj vprašanj.

Napovedovali ste, da bo čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika investicijsko zelo bogat. Je temu bilo tako?

»Bilo, čeprav moram ob tem povedati, da so se nekatere investicije nekoliko zamaknile. Vrtec smo zgradili v skladu z načrti, tudi posodobitev odseka državne ceste Paška vas–Gornje je bila predvidena, malo se je zamaknila gradnja kolesarske poti Velenje–Mozirje skozi našo občino, prav tako začetek gradnje podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki. Dela naj bi začeli izvajati v teh dneh. Žal še vedno ni prišlo do izvedbe skupnega projekta države in lokalne skupnosti – do ureditve Drobničevega ovinka. Na investicijski cikel smo bili dobro pripravljeni in vse tisto, kar je bilo možno, se je v zadnjem letu zgodilo, saj smo bili fleksibilni. Se bo pa kar nekaj načrtovanega dogajalo še prihodnje leto.«

Tudi številke potrjujejo, da gre za velike projekte.

»Številke so glede na velikost občinskega proračuna res mogočne. Projekt gradnje prizidka k vrtcu in energetska sanacija je bil vreden 3 milijone evrov, posodobitev cestnega odseka Paška vas–Gorenje več kot 600 tisoč, gradnja mostu v Veliki Vrh, ki poteka, 500 tisoč, projekt gradnje podhoda pod železniško progo je ocenjen na dobrih 2 milijona, kolesarska pot pa na več kot 1,5 milijona evrov. To so za našo lokalno skupnost res velike številke. Jasno je, da tega denarja ni mogoče zagotoviti iz občinskega proračuna, ampak je večji del tega prispevala država ali Evropa.«

Kaj poleg omenjenega še velja za presežke?

presežek, ki se ga zagotovo vsi dobro ne zavedamo. Ponosni smo lahko, da smo v našem okolju prvič doživeli utrinke kolesarske dirke Po Sloveniji. Menim, da smo se za dogodek pravilno odločili in ga zaokrožili s spremljevalnim programom, ki je navdušil množico prisotnih. Morda omenim še postavitev tetraedra kot pomnika osamosvojitveni vojni in nakup električnega avtomobila za prevoz starejših občanov. Zagotovo se je v zadnjem letu zgodilo še kaj več od povedanega.«

ob občinskem prazniku. Gotovo bo treba kaj storiti za to, da se bo naše prepoznavno društveno in družabno življenje vrnilo v tirnice pred epidemijo.«

Na jutrišnji slavnostni seji občinskega sveta boste podelili le plaketo občine. Še nikoli ni bilo tako malo dobitnikov. Čemu to pripisujete?

»Treba je reči, da tudi naš razpis za prejemnike občinskih priznanj in nagrad ni

Janko Kopušar: Govoriti o presežkih je težko, a vendarle je letos kar nekaj novosti, ki so naletele na dober odziv.«

Ob slišanem bi lahko sklepali, da je šlo vse po načrtih in da se ni nikjer nič zalomilo. »Vedno lahko gre kaj narobe, se kaj zatakne. Izvedba projekta gradnje železniškega podhoda se je precej zamaknila iz nam neznanih vzrokov. A je pogodba podpisana, roki tečejo in zadeva mora biti končana do konca marca 2023. Projekt Drobničev ovinek – odsek države ceste od železniškega prehoda v Šmartnem ob Paki do bivšega podjetja Vino Šmartno, rondo pri Boletu, javna pot mimo šole proti Prašnikarju – nam je država oblju-

❱

Marketing:

Sedež

»Govoriti o presežkih je težko, a vendarle je letos nekaj novosti, ki so naletele na dober odziv. Prvič smo izvajali participativni proračun. Bil je uspešen, iz njega smo se tudi nekaj naučili. Verjamem, da bomo z njim v prihodnje še uspešnejši. Morda se komu to, da smo zagotovili stalno prisotnost pediatra v naši zdravstveni postaji, ne zdi nič posebnega, glede na to, da smo tako organizirano skrb za najmlajše občane pred leti že imeli urejeno. Vendar je v časih, ko so zlasti na podeželju prisotne težave z zagotavljanjem družinskih zdravnikov in pediatrov, za nas to

bila že pred 4 leti, trenutno poteka odkup potrebnih zemljišč. Mi bi si želeli zadevo hitreje izpeljati. Na področju poplavne varnosti Hudega potoka smo že leta 2018 podpisali pogodbo s pristojnim ministrstvom. Zdaj se sicer stvari premikajo, čez kakšen mesec naj bi bila končana idejna zasnova.«

Društveno oziroma družabno življenje, po katerem je občina poznana, se vrača v stare tirnice vsaj po številu dogodkov, ne pa tudi po številu obiskovalcev. »Na eni strani lahko govorimo o vrnitvi tradicionalnih prireditev, kot so Noč na vasi v Paški vasi, vaške igre, Rečiška noč, gasilska veselica. Te so bile dobro obiskane. Je pa bil res obisk prireditev v okviru Poznopoletnega festivala, ki smo ga izvajali tudi v času korone pod takrat veljavnimi pogoji, slabši, prav tako na prireditvi turističnega društva Pozdrav jeseni. Videli bomo, kako bo z Martinovanjem

zelo bogat, saj razpisuje le en občinski grb in dve plaketi občine. Lokalna skupnost obstaja 28 let in morda je zmanjkalo ljudi, ki bi jih drugi prepoznali, da si zaslužijo občinska priznanja in nagrade. Lahko temu botruje tudi neposrečen, predvolilni čas našega občinskega praznika in morda je tudi za to kakšen prejemnik občinskega priznanja manj. Sem pa zelo vesel in ponosen na 4 zlate maturante, eden med njimi je celo diamanten, in na to, da za priznanja župana ni težav poiskati koga, ki si ga res zasluži.«

Številke o vrednosti projektov v zadnjem letu so za velikost občinskega proračuna izjemno velike, več kot 7 milijonov 600 tisoč evrov.Letošnje praznovanje občinskega praznika bo po covidnih letih –upamo – takšno kot smo ga poznali pred epidemijo. Kakšno je vaše voščilo občanom in občankam? »Res se že nekaj let nismo ob občinskem prazniku družili na Martinovanju v Martinovi vasi. Upam, da se bomo letos na prireditvi zbrali v takšnem številu kot pred epidemijo, da znova veselo in ponosno nazdravimo tistemu, kar smo skupaj storili v zadnjem obdobju, in da nekako pozabimo na našo razdeljenost, saj vendarle delamo vsi za iste cilje, isti kraj, iste ljudi. Šmartno ob Paki je lepo, urejeno, mislim, da ga imamo vsi radi in da se lahko v naslednjem obdobju nadejamo nadgradnje standarda občanov in občank. Čestitam vsem občankam in občanom ter jih vabim na druženje.« ��

Plaketa občine: Robert Crnjac; Županovo priznanje: gasilci in gasilke PDG Šmartno ob Paki in Paška vas, ki so pomagali gasiti požar na Krasu, Avtocenter Krbavac; Županovo priznanje mladim: Vito Kumer Lovro Napotnik Janez Simonič Anže Terbovšek

Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad

Kaj se dogaja na 3. razvojni osi?

Z deli na gradbiščih na območju ob Škalskem jezeru in na Konovem bodo začeli v prvih mesecih leta 2023 – Infrastruktura mora biti v procesu prestrukturiranja podpora razvoju energetike, gospodarstva, človeških virov in sanaciji degradiranih površin

Ljubljana, 3. novembra –Na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije je potekal delovni sestanek, na katerem je ministrstvo županom občin, kjer bo potekala tretja razvojna os, predstavilo trenutno fazo gradnje. Na trasi Velenje–Slovenj Gradec dela nekje že potekajo, intenzivno pa se pripravlja tudi vsa potrebna dokumentacija. Z deli na gradbiščih na območju ob Škalskem jezeru in na Konovem bodo začeli prve mesece leta 2023. Tudi za traso Šentrupert–Velenje potekajo odkupi zemljišč, vloženo je že bilo integralno gradbeno dovoljenje in takoj, ko bo pravnomočno, bodo začeli z gradnjo tudi na tem odseku. Župan MO Velenje Peter Dermol je opozoril, da je o vseh aktivnostih nujno treba pravočasno

prizadevamo za gradnjo primerne infrastrukture, ki bo nudila ustrezne pogoje in zagotavljala dobre razmere za

gospodarski, turistični in družbeni razvoj. ��

Korošci aktivirali iniciativo Hoč’mo

cesto!

Za gradnjo 3. razvojne osi se zavzemajo tudi Korošci. Nekdanja Mladinska iniciativa za 3. razvojno os Hoč’mo cesto se zaradi zamud pri gradnji 3. razvojne osi ponovno obuja, vendar pod imenom iniciativa HOČ’MO CESTO! V preteklem tednu so sklicali tudi novinarsko konferenco, na kateri so poudarili, da je na odseku Velenje–Slovenj Gradec sklop Gaberke zaključen, medtem ko na odseku Jenina (sklop F) pri Slovenj Gradcu gradbena dela potekajo s polletno zamudo. Predviden rok izgradnje je namreč 24 mesecev. Če je bilo na srečanju novembra lani poudarjeno, da bo odsek Velenje–Slovenj Gradec zgrajen do leta 2026, pa je bilo v zaključkih letošnjega srečanja ugotovljeno, se bo ta rok zamaknil za leto ali dve. Konkretne informacije o dinamiki gradnje 3. razvojne osi bodo natančneje znane v decembru.

Ob teh okoliščinah so se zato predstavniki iniciative HOČ`MO CESTO! odločili, da svojo dejavnost obudijo in okrepijo monitoring. Na novinarski konferenci je Aljaž Verhovnik, kordinator iniciative, med drugim dejal: »Ne gre le za gradbišče Janina, gre za 17,5-kilometrski odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer so bila napovedana gradbena dovoljenja že v tem letu in pričakovali bi, da bi bilo gradbišče celovito razvito, pa še ni. Vzrok naj bi bil v pomanjkanju delovne sile, a gradbišča so bila odprta pred energetsko krizo. Drugih razlogov niso navedli in ne vedo, zakaj prihaja do zamikov.«

Iniciativa bo vzpostavila portal hocmocesto.si, na katerem bodo javnost informirali o vseh dejavnostih na 3. razvojni osi ter aktivirali še druge oblike spremljanja projekta in obveščanja javnosti.

Položili temeljni kamen za nov Dom za varstvo odraslih

Velenje, 8. novembra - Na gradbišču Doma za varstvo odraslih Velenje so položili temeljni kamen za projekt Rekonstrukcija in prizidava Doma za varstvo odraslih Velenje. Temeljni kamen so položili podžupanja Mestne občine Velenje Darinka Mravljak, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Klemen Jerinc, predstavnik podjetja Strabag Danijel

Milek in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc Na slovesnosti so poudarili velik pomen projekta rekonstrukcije in dozidave Doma za varstvo odraslih za lokalno skupnost, ki je nujno potreben, saj nekdanji dom ni več izpolnjeval vseh standardov. Z uresničitvijo projekta bo omogočena boljša in kakovostnejša oskrba in večja varnost

tistih, ki v domu bivajo, hkrati pa bodo v Domu za varstvo odraslih s tem končno lahko uresničevali vse norme in standarde celodnevnega varstva in pri nastanitvenih kapacitetah institucionalnega varstva. Komunalnemu podjetju Velenje je bilo s strani deležnikov zaupano vodenje in koordiniranje projekta. Ocenjena vrednost projekta, katerega glavni cilj je zagotoviti kakovostno in sodobno bivanje starostnikov v domačem okolju v skladu s standardi in normativi, znaša 14,5 milijona evrov. ��

obveščati lokalno prebivalstvo in jim omogočiti čim lažje sobivanje ob gradnji hitre ceste in poudaril, da si v Velenju

Ne nasprotujemo prehodu v zeleno, ne podpiramo pa hitenja

Predsednik sindikata SPESS o energetski situaciji in razmerah v Premogovniku Velenje – Narava je pokazala zobe, slabo stanje je tudi posledica preteklih odločitev vodstva HSE – HSE bolj mačeha kot mati

Diana Janežič

Velenje, 4. novembra – Potem ko sta župana velenjske in šoštanjske občine sklicala sestanek o energetski situaciji, smo na pogovor povabili Simona Lamota, predsednika sindikata SPESS Premogovnik Velenje, ki je bil med udeleženci.

Kakšno je vaše videnje stanja v šaleški energetiki, posebej v Premogovniku Velenje? Naš sindikat in Sindikat dejavnosti energetike sta že pred leti naredila študijo, v kateri smo opozarjali, da bo na koncu načrtovani zeleni prehod račun izstavil prebivalcem in industriji, zdaj pa se je stanje v energetiki z vojno v Ukrajini pokazalo še bolj kruto. Zgodba je po mojem mnenju izredno resna. Vidimo, kakšni ukrepi se pripravljajo za celo državo. Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je vsaj tokrat k reševanju situacije pristopilo bolj resno kot k pripravi nacionalne strategije za izstop iz premoga. Žal se je še v Premogovniku Velenje zgodilo, da je premog težko odkopati v predelu jame, kjer sta odkopa. Montangeološki pritiski so nam preko noči uničili odkop v pripravi, na drugem so zelo težke odkopne razmere. Zaposleni delajo dan in noč … Na delovnih mestih, ki so bolj na udaru, so rudarji že precej utrujeni. Hudo je tudi to, da se ne vidi neka takojšnja rešitev. Delajo, pa ni videti izhoda iz nastale situacije, vsaj ne na kratek rok. Varnost pri delu je še vedno na prvem mestu; na varnost vpliva tudi preobremenjenost rudarjev. Ko se je pojavila priložnost, da bi lahko z več odkopanega

premoga tudi več zaslužili, je narava pokazala zobe. Vse skupaj je tudi posledica preteklih odločitev vodstva HSE in v preteklosti dogovorjena cena 2,75 €/GJ. Pred krizo in inflacijo je bila ta znosna le za najnujnejše poslovanje, predvsem za varnostne ukrepe in osnovno obnavljanje opreme. Pa še k temu smo morali dodati sredstva iz razprodaje premoženja, ki so ga ustvarjale generacije rudarjev (hotel Fiesa, Zimzelen, RGP, itd).

Hkrati pa sta v luči zelenega prehoda, vlada in MZI, vseskozi zagovarjala čim prejšnje prenehanje izkopavanja premoga. Zaradi tega je HSE že

❱Na delovnih mestih, ki so bolj na udaru, so rudarji že precej utrujeni.

nekaj let pritiskal na vodstvo Premogovnika Velenje po zmanjševanju proizvodnje in zmanjševanju števila zaposlenih. Kot sindikat smo uspeli zagotoviti t. im. mehke metode zmanjševanja zaposlenih, s spodbujanjem upokojevanja.

Odpuščanj zaradi poslovnega razloga ni bilo. Vlada je sprejela letnico 2033. Menimo, da je ta letnica prehitro in ne omogoča dovolj časa za prestrukturiranje in prekvalifikacijo zaposlenih, kaj šele "pravični prehod". Zaradi tega smo za Nacionalno strategijo in sprejeto letnico sprožili upravni spor.

Končno se pojavlja razumevanje, da je treba plačati premog po realni ceni, ker ni zrasel le strošek dela, podražili so se vsi vhodni materiali, tudi za nas se je podražila električna energija …

Kakšna bi morala biti cena premoga?

Da bi poslovali nad ničlo in pri tej proizvodnji premoga, bi morala biti cena 3,8 €/GJ. Potekajo intenzivni pogovori z vsemi deležniki za dvig cene. Kot smo izvedeli, je treba za to spremeniti določila v pogodbah z EBRD, EIB, ker so bila dana poroštva države na sedanjo ceno. Morda je treba iti tudi po soglasje v parlament.

Predvsem župan MO Velenje Peter Dermol, ker gre tudi za večjo občino, si izredno prizadeva, da bi zadeve šle v pravo smer. Že pred tem sestankom smo dobro sodelovali pri pripravi pripomb in dopolnitev na vsebino Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga. Problematiko zaposlenih v skupini PV smo uspeli predstaviti tudi svetu MO Velenje, ki je na pobudo župana

kakršnih koli napak na plinskih turbinah, bodo vključili blok 6.

Premoga je zaenkrat na deponiji dovolj, špekulacije pa so, kaj se bo zgodilo v prvih mesecih novega leta, ko bo v primeru zelo mrzlega vremena v Evropi celoten evropski energetski sistem na veliki preizkušnji. V sindikatu SPESS in tudi SDE menimo, da se na evropsko solidarnost ne gre zanašati. Tipični primer, kako vsak najprej misli nase, smo doživeli med pandemijo covida na primeru zaščitnih sredstev.

❱Župana Velenja in Šoštanja si prizadevata, da bi stvari šle v pravo smer.

Ali ste se na sestanku pogovarjali tisti, ki lahko kaj spremenite?

Minister Bojan Kumer se sestanka ni mogel udeležiti, sta pa bila na njem dva predstavnika krizne skupine, oblikovane pri MZI – Viktor Vračar in Aleksander Mervar. Slednji je poznavalec energetskega sistema in zame verodostojen sogovornik.

Ali je v obdobju, ko je HSE veliko zaslužil s trgovanjem z električno energijo, imel Premogovnik Velenje kaj od tega?

izobrazbo z rudarskega področja, kar je bila nekakšna varovalka?

Kolikor vem, to ne drži več. Spremenjen je bil akt o ustanovitvi in so to določilo spremenili. Izobrazbo rudarske stroke mora imeti glavni tehnični vodja, ki je odgovoren za proizvodnjo ter varstvo in zdravje pri delu. To pomeni, da je zdaj teoretično lahko za direktorja imenovan kdorkoli.

Ali vam gre na roko, da se je letos zamenjala vlada in je premier dr. Robert Golob, energetik?

Glede na sestavo vlade in na to, da je ena od koalicijskih strank Levica, ki odkrito zagovarja letnico 2030, ne. Glede na to, da je dr. Golob vendarle strokovnjak na področju energetike, pa verjamem, da situacijo zelo dobro pozna in bodo glede letnice še pogovori.

Dobro je tudi, da je minister za infrastrukturo iz naše doline, a je hkrati v MZI državna sekretarka, ki je pri pripravi strategije zagovarjala čim hitrejši izhod iz premoga.

Kaj napovedujete? Kako gledate na gradnjo novega bloka NEK?

Da so pogajanja o ceni v zaključni fazi, smo slišali tudi na nedavnem sestanku županov Velenja in Šoštanja o energetiki. V vsakem primeru pa mora nova pogodba omogočati rast cene premoga glede na situacijo na trgu in slediti inflaciji.

Tudi vi ste bili na omenjenem sestanku. Kako v tej situaciji nastopata župana obeh občin, koliko imata moči in možnosti, da se situacija izboljša?

soglasno sprejel sklep o letnici 2042 kot edini sprejemljivi za izstop iz premoga. Podprli so nas pri izdelavi študije in sodelovali na okrogli mizi, ki jo je za nas organiziral časnik Finance, organizirali so mednarodne konference na temo pravičnega prehoda, tiskovne konference.

Zavedati se moramo, da TEŠ s podnebnimi kuponi prispeva v sklad že skoraj 200 milijonov evrov na leto, od tega denarja pa Šaleška dolina ne dobi niti evra. Ne moremo prebiti razmišljanja na MZI, ki smo ga poudarjali tudi mi v naši študiji in izpostavljali na razgovorih. Predlagamo namreč, da bi oblikovali regionalni sklad za pravični prehod, v katerega bi na zalogo dali nekaj 10 milijonov evrov iz Podnebnega sklada, nato pa bi ob nadzoru ministrstva ali države preobrazbo Šaleške doline izvajali s tem denarjem. To je naš denar, ki ga TEŠ vplačuje v Podnebni sklad zaradi administrativno izmišljenih CO2 kuponov.

Oba župana se zavedata perečega stanja na področju daljinskega ogrevanja v dolini. Prisotni odgovorni na sestanku so zadevo pomirili, povedali, zakaj TEŠ trenutno stoji, pojasnili, na kakšen način bodo zagotavljali ogrevanje in zagotovili, da če bi prišlo do

Ne. Organizacija HSE je po mojem mnenju napačna. Imeti bi moral enotirni sistem upravljanja, v katerem bi vsi direktorji podjetij v skupini nosili odgovornost za odločitve, zdaj pa se vse odločitve sprejemajo v HSE, d. o. o., naši direktorji pa morajo odločitve le izvajati. Določijo, na primer, ceno premoga, odkupno ceno električne energije, vse drugo. Ves čas je HSE bolj mačeha kot mati. Ustanovitev HSE je bila zelo pametna in delovalo je, dokler so kadri prihajali iz bazena hčerinskih družb in je bila uprava enakovredno sestavljena iz predstavnikov treh virov energije: hidro, termo, nuklearna in ekonomistov. Zdaj pa se uprave nastavljajo s strani politike in zaradi tega prihaja do nenehnih menjav.

Če se vrneva v dolino in ostaneva pri kadrih – se obeta menjava vodstva tudi v Premogovniku Velenje?

Menjali so že generalnega direktorja v TEŠ, v Dravskih elektrarnah Maribor, načrtovana je še v HSE, kaj se bo zgodilo v PV, ne vem, ker si je to pravico vzel lastnik in ni več stvar našega nadzornega sveta.

V PV ste do zdaj dobivali vodstvo iz svojega kroga.

Ali še vedno velja, da mora imeti direktor

Prihajajo težki in zanimivi časi. Glede na sedanje stanje in kamor se v energetiki obrača Evropa, pa osebno menim, da bi verjetno bilo najprej treba povedati, kdaj bo zgrajen nov blok NEK. Ne nasprotujemo prehodu v zeleno, ne podpiramo pa hitenja in na takšen način, kot je zastavljeno zdaj, to za nas ni pravičen prehod, ne le za rudarje, tudi za drugo industrijo – papirnica je zaprla vrata, Talum in SIJ zmanjšujeta proizvodnjo, vsi veliki porabniki energije imajo težave.

Pri vseh zgodbah z nevladnimi organizacijami, ki ne dopuščajo gradnjo novih hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, kogeneracije, je opcija le jedrska elektrarna, ki pa ne bo poceni. Govori se o ceni 6 milijard evrov, drugi strokovnjaki govorijo celo o 10, 15 milijardah evrov. Med izvajalce in dobavitelje ne moremo več šteti Rusov in Kitajcev, ostanejo le še dražji proizvajalci. Tu je prisotna še časovna komponenta, postopki umeščanja se še niso začeli. V Evropi je znova aktualna jedrska usmeritev, to pomeni, da bo projekt še dražji, ker bo omejeno število ponudnikov. Proizvodna cena elektrike iz NEK je odvisna od financiranja in če bo to drago, bo cena okoli 120 do 140 evrov za megavatno uro, to pa je bistveno dražje, kot je cena iz TEŠ, ki je zdaj 56 evrov. Vsekakor pa menim, da ne smemo prenehati s pridobivanjem premoga pred uspešnim zagonom nove nuklearne elektrarne in nikakor ne gre verjeti " strokovnjakom", ki govorijo, da bo to že leta 2033.

Simon Lamot: »Končno se pojavlja razumevanje, da je treba plačati premog po realni ceni, ker ni zrasel le strošek dela, podražili so se vsi vhodni materiali, tudi za nas se je podražila električna energija …«

GOSPODARSTVO

V regijo so pripeljali sklad za pravični prehod

Seja Sveta županov Savinjsko-šaleške regije – Delovali bodo kot soupravljavec pravičnega prehoda in sodelovali z različnimi deležniki v sklopu posredniških organov

Šoštanj, 25. oktobra – V Šoštanju je potekala 55. seja Sveta županov Savinjsko-šaleške regije, na kateri so med drugim pregledali delovanje Območnega razvojnega partnerstva SAŠA v obdobju zadnjih štirih let. Ta so bila za Območno razvojno partnerstvo, ki ga koordinira Razvojna agencija SAŠA, izjemno uspešna.

Povezovanje občin Savinjske in Šaleške doline

Območno razvojno partnerstvo je oblika interesnega sodelovanja in povezovanja občin ter drugih deležnikov, v okviru katerega Svet županov SAŠA spodbuja in podpira

različne razvojne projekte, ki prispevajo k višjemu življenjskemu standardu ter izboljšujejo kvaliteto življenja prebivalcev regije. Občine, povezane v Območno razvojno partnerstvo SAŠA, so uspele iz sredstev Dogovora za razvoj regij pridobiti več kot 10 milijonov evrov, ob tem pa še nekaj več kot 7 milijonov evrov iz državnih virov.

Direktorica Razvojne agencije SAŠA mag. Biljana Škarja pojasni, da partnerstvo deluje več kot 20 let. »Gre za povezovanje občin Savinjske in Šaleške doline. Na seji so bile predstavljene naše aktivnosti, delujemo v sklopu delovanja območnega partnerstva.

GOSPODARSKE novice

Krško v sistemu, TEŠ še ustavljen

Krško, Šoštanj, 8. novembra – Nuklearno elektrarno Krško so po nekaj več kot enomesečnem remontu vnovič pognali in priključili na elektroenergetski sistem. Po preverjanjih na nizki moči bodo njeno moč postopno zviševali. Krško nuklearko prihodnji remont po novem 18-mesečnem gorivnem ciklu čaka spomladi 2024. Trenutna zaustavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pa je podaljšana predvidoma do sredine novembra.

Na čelu HSE Tomaž Štokelj

Ljubljana, 7. novembra – Nadzorni svet družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za novega generalnega direktorja krovnega podjetja skupine HSE imenoval Tomaža Štoklja, ki je nazadnje opravljal naloge direktorja strateškega upravljanja portfeljev v družbi Gen-I. Štiriletni mandat je začel v torek. »Skupina HSE mora postati nosilec zelenega prehoda,« je ob imenovanju zapisal Štokelj, ki bo na položaju nasledil Viktorja Vračarja. Ta je v torek prevzel vodenje Termoelektrarne Šoštanj. ��STA

Ključna naloga je podpiranje mehanizma za razvoj regij. Najbolj ponosni smo, da nam je uspelo pridobiti sredstva, ki so bila namenjena za razvoj regije v okviru prednostnih naložb. Nekaj projektov je še v izvajanju. Gre za področja

v zadnjem obdobju je, da je s strukturiranim, organiziranim in koordiniranim pristopom uspelo v regijo pripeljati sklad za pravični prehod –namenska razvojna sredstva za premogovni regiji SAŠA in Zasavje. S podporo razvojnih

prehod in ustvarjanje novih delovnih mest v regiji.

Sredstva so v višini 249 mio evrov za obe območji, od tega za SAŠA regijo 70 odstotkov, za Zasavsko pa 30 odstotkov te vrednosti. Ključno je, da bo regija iz tega sklada dobila tudi izvajanje tehnične pomoči. Na območju SAŠA regije bomo delovali kot soupravljavec pravičnega prehoda in sodelovali z različnimi deležniki v sklopu posredniških organov. Vloga

in pridobila tudi vlogo vodilnega partnerja za vodilno destinacijo Zgornja Savinjska dolina. Med projekti, ki jih je agencija namenila razvoju in promociji turizma na območju SAŠA, je bil tudi razvoj nove blagovne znamke Savinjska, čez Alpe in doline ter enajst novih turističnih produktov. Za razvoj in promocijo turizma na območju SAŠA regije je agencija na različnih razpisih pridobila več kot 650.000 evrov.

»Znamko smo razvili leta 2018, gre za turistično blagovno znamko, v okviru katere se destinacija promovira pod skupno blagovno znamko, ki jo krepimo. Povezujemo TIC-e, izvajamo različna usposabljanja za turistične deležnike, snujemo nove turistične produkte, upravljamo destinacijski portal visitsavinjska. com, aktivno smo se vključili tudi v digitalizacijo kulturne dediščine in izvajamo promocijske aktivnosti. Pripravljamo novo trajnostno strategijo za turizem.«

Načrti za prihodnost začrtani

trajnostne mobilnosti. V okviru spodbujanja multimodalne urbane mobilnosti bo zgrajenih več novih regionalnih kolesarskih povezav, in sicer na odsekih Velenje–Dobrna in Velenje–Mozirje v dolžini 21,17 km ter med Velenjem in Mislinjo v dolžini 9,44 km.«

Sklad je namenjen dvema premogovnima regijama

Največji in najpomembnejši dosežek Območnega razvojnega partnerstva SAŠA

partnerjev je Razvojna agencija SAŠA dosegla, da so sredstva tehnične pomoči v sklopu evropske kohezijske politike regiji namenjena neposredno in ne posredno, preko države. Za kakšen sklad gre? »Sklad za pravični prehod se v sklopu evropske kohezijske politike vzpostavlja prvič in je namenjen dvema premogovnima regijama, ki ju je komisija identificirala kot pilotni premogovni regiji, to sta območje SAŠA in Zasavje. Gre za namenski sklad za zeleni

VERJAMEM v občino Šoštanj

Razvojne agencije bo, da bo soupravljavec pri skladu, druga naloga pa bo podporna storitev, ki bo pomagala pri pravičnem prehodu, da se bodo v obeh regijah vzpostavili Centri za pravični prehod, ki bodo delovali kot centralna podporna storitev,« pojasni direktorica Razvojne agencije SAŠA.

Razvoj blagovne znamke Savinjska Razvojna agencija SAŠA je delovala tudi kot regijska destinacijska organizacija SAŠA

Mag. Biljana Škarja opiše tudi načrte za prihodnost: »Imamo razvojni program, imamo območne načrte za pravični prehod, cilji in vizija so opredeljeni. V naslednjem obdobju si bo z novo vzpostavitvijo Sveta županov SAŠA območno razvojno partnerstvo zadalo nove prioritete, bo pa najpomembneje, da bomo spodbujali razvoj SAŠA regije. Trudili se bomo, da bomo čim več skupnih projektov tudi izvedli.«

Dober dan, dobri ljudje.

Kandidiram za župana občine Šoštanj, ker sem kot državljan, katoličan in domoljub odgovoren za našo občino in njeno prihodnost. Ne želim stati križem rok, ampak si bom po svojih močeh prizadeval, da se naša občina tudi v prihodnje uspešno razvija. Vem, da tudi vam obče človeške vrednote veliko pomenijo. Vem, da želite naši občini in vsem občanom lepo in svetlo prihodnost.

Nič posebnega vam ne obljubljam, razen da si bom iz dneva v dan, in to vsak dan, prizadeval za vrednote, kot so: spoštovanje posameznika, pravičnost, poštenje, enakost pred zakonom, odgovornost za lastno in skupno dobro, solidarnost ter spoštovanje življenja, družine in okolja.

V meni je veliko veselja, optimizma in zaupanja. Bogate delovne izkušnje, med katerimi je tudi vodenje občinske uprave, mi bodo pomagale pri nadaljnjem delu za dobro vseh.

Vabim vas, da se udeležite volitev in mi zaupate svoj glas.

Sodelovanje in povezovanje med občinami Območnega razvojnega partnerstva je za enakomeren regionalni razvoj in razvoj regije nasploh ključnega pomena. Na njegovi osnovi je bilo za izvajanje projektov v regiji v obdobju 2018–2022 pridobljenih veliko nepovratnih sredstev, tečejo pa tudi že aktivnosti, ki bodo omogočile uspešno pridobivanje sredstev in razvoj regije tudi v prihodnje.

Naročnik oglasa je NSi

Vsi so pripravljeni sodelovati

Diana Janežič

Velenje, 5. novembra – Bogato ponudbo jesenskih pridelkov na sobotni tržnici so tokrat dopolnile še stojnice kandidatov za župane, županje MO Velenje, za mestni svet ter tudi obisk kandidatke za

predsednico republike Nataše Pirc Musar. Vsakdo je želel z glasbo, zabavnimi dogodki in propagandnim materialom opozoriti nase ali vsaj pritegniti ljudi, da se ustavijo ob stojnici. Slednje je večini kandidatov uspelo. Nas pa je seveda zanimalo tudi, kako kandidati

in kandidatke ocenjujejo volilno kampanjo. Soočili smo jih tudi z dejstvom, da bo župan ali županja po 20. novembru le eden, drugi pa lahko računajo na več ali manj sedežev v novem sklicu Sveta MO Velenje. Za uresničenje njihovih obljub bo treba sodelovati … ��

Na podeželje prihaja boljša internetna povezava

Prihodnji teden se dela začnejo v Podkraju – Rune bo s širokopasovnim omrežjem opremil 190.000 gospodinjstev, kmetij in gospodarskih subjektov na slovenskem podeželju

Diana Janežič

Velenje, 7. novembra – V oktobru so se v Sloveniji pričela gradbena dela za razvoj novega, približno 1.600 km dolgega optičnega omrežja, s katerim bo 52.000 gospodinjstev končno dobilo možnost priklopa na kakovostno ultrahitro širokopasovno infrastrukturo. To je nadaljevalna faza 160 milijonov evrov vredne naložbe, ki bo potekala v prihodnjih letih, njen cilj pa je s širokopasovnim omrežjem opremiti približno 190.000 gospodinjstev, kmetij in gospodarskih subjektov na slovenskem podeželju.

Gre za projekt RUNE, ki ga v Sloveniji izvaja podjetje RUNE Enia, d. o. o., in je načrtovan za zagotavljanje ultrahitre širokopasovne optične infrastrukture vsem uporabnikom na podeželskih območjih v

Sloveniji. Gre za prvi in v tem trenutku tudi edini čezmejni projekt na ravni EU, s katerim se povezujejo ozemlja več držav članic z ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo, ki je prejel sredstva iz sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF).

Optični priključek omogoča hitro, zanesljivo in kakovostno delovanje pametnih storitev, kot so internet, nalaganje vsebin, igranje iger, gledanje televizije ali poslušanje glasbe.

Gradnja optične infrastrukture na podeželskih območjih Slovenije bo potekala postopoma, po posameznih območjih in v različnih časovnih obdobjih.

Izplača se pristopiti

Gradnja optičnega omrežja v primestnih krajevnih skupnostih MO Velenje se prihodnji

teden začne v Krajevni skupnosti Podkraju pri Velenju. Da bi krajanom predstavili projekt in bi lahko »oddali« svoj interes za priključitev, so v KS Podkraj sklicali zbor krajanov, na katerem jim je predstavnik gradbenega podjetja GPO iz Brezovice pri Ljubljani Damjan Logar predstavil projekt in povedal nekaj pomembnih podatkov: »RUNE je odprto optično omrežje, kar pomeni, da lahko stranka izbere kateregakoli operaterja in ne glede na to, pri katerem operaterju ima pogodbo trenutno. Priključek ima za vse uporabnike enako ceno ne glede na razdaljo in je 150 evrov. Operaterji pa so se obvezali, da pokrijejo ta strošek priklopa.«

Prihodnji teden bodo pričeli z gradbenimi deli za primarni vod omrežja, hkrati pa bodo

❱Projekt teče tudi v sosednjih občinah: Braslovče, Celje, Dobrna, Mislinja, Mozirje, Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Vojnik in Žalec.

glede na interes, ki so ga izkazali krajani, že začeli tudi z deli na sekundarnem vodu, torej s kopanjem jarkov za polaganje kablov do posameznih hiš. Ker je KS Podkraj precej asfaltirana, bodo jarke kopali po asfaltu ob robu cestišča, kar bo pomenilo nekaj ovir pri

prometu, a ne zapor, saj bodo cesto sproti urejali v prvotno stanje. V KS Podkraj bo izvajalec imel centralo, tudi do osem ekip gradbincev pa bo delalo v več krajevnih skupnostih hkrati; naslednja je na vrsti KS Kavče. V KS Podkraj naj bi imeli prve priključke že letos.

Pomemben je še podatek, da priključitev k temu projektu ni obvezna, je prostovoljna, a je priklop v tej fazi praktično

brezplačen; če se bo posameznik odločil kasneje, ko bo projekt zaključen, bo cena bistveno večja, tudi dva tisoč evrov. Zato je Damjan Logar krajanom v razmislek poudaril, da je smiselno priključiti tudi hiše, kjer morda starejši stanovalci ne uporabljajo internetne povezave, a je s priklopom nanjo vrednost hiše večja, prav tako bodo morda v hiši kasneje stanovali mlajši. Smiselno je pripeljati vod tudi do parcele, na kateri je načrtovana gradnja.

Županski kandidati na prvo mesto postavljajo interes občanov in občank ter spremembe v vodenju občine

Peter Dermol v svoji kampanji ljudem predvsem želi predstaviti, kako bo deloval v prihodnjih letih, povedati pa tudi, kaj je z ekipo v zadnjih dveh letih naredil. »Če bom imel možnost kot župan, bom povabil k sodelovanju vse druge. Nisem orientiran izključno na strankarsko pripadnost, ampak sem župan vseh občank in občanov in želim sodelovati z vsemi, mora pa biti pripravljenost za to tudi na drugi strani,« meni Peter Dermol.

Za Lidijo Črnko šest kandidatov pomeni veliko konkurenco, a se ji to zdi dobro, ker se pokaže različnost med njimi in to, kaj želijo za Velenje narediti. Napredek vidi v sodelovanju, njena ideja je, da je treba nekaj spremeniti, da moramo začeti gledati v Velenju na ljudi, ne samo na pozidano infrastrukturo.

Za Benjamina Strozaka je šest kandidatov na lokalnih volitvah pokazatelj, da si Velenje želi spremembe. V vsakem primeru pa je stvar v rokah volivcev, da se odločijo. »Vedno sem in smo za sodelovanje, posebej v primeru, ko govorimo o dobrem projektu za občane, o novi pridobitvi za občino. Ne izključujemo nobene opcije, saj je v lokalnem okolju treba sodelovati,« je dejal.

Lidija Šolinc meni, da je konkurenca velika, kar je zdravo. Vsak ponuja ljudem svoj program in zatrjuje, da sodelovanje mora biti in da bodo delali za dobro ljudi. »Tudi danes se zavzemamo za človeka, ne zanimajo nas številke, ampak konkretne težave ljudi ter njihovi predlogi.« Dr. Milan Medved meni, da se v volilnem času kristalizirajo nove ideje, dosedanji oblastniki pa dobijo pripombe na svoje delo, kar je prav. Prepričan je, da bo ne glede na to, kdo bo župan, sestava mestnega sveta po volitvah bolj pluralna. »Nobena lista, stranka ne bo več imela takšne večine. Imeti tako močno večino po mojem mnenju ni dobro za napredek, kajti s tem se včasih izgubi tudi kritičnost do lastnih potez. Prepričan sem, da bo moralo biti naše delovanje v mestnem svetu koalicijsko.«

Zbor krajanov

Predstavljamo kandidate za župane Šaleške doline

MO VELENJE

Lidija Šolinc, Državljansko gibanje Resni.ca.

• Starost: 44

•

Bivališče: Lipje pri Velenju, Velenje

• Izobrazba: organizator socialne mreže

• Sedanja zaposlitev: samostojna podjetnica, lastnica gostinskega lokala

• Tri vaše vrednote: spoštovanje, poštenost, sočutje S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Za lokalno skupnost sem v zadnjih letih naredila veliko. Ker me že od nekdaj zaznamuje čut do soljudi, sem se največkrat našla prav tukaj. Najprej sem bila koordinatorka v projektu stekleničke upanja za onkološke bolnike, kasneje pa sem bila zelo aktivna v takrat še neformalni skupini, danes Društvo pomagajmo slovenskim otrokom, preko katerega sem nahranila veliko ust lačnih otrok in njihovih družin v našem okolju. Preko njega sem tudi s pomočjo prijateljev organizirala obdarovanje socialno šibkih otrok v času novoletnih praznikov.

Benjamin Strozak, stranka Dobra Država

• Starost: 59

•

Bivališče: Žarova cesta 16, Velenje

• Izobrazba: diplomirani inženir tehnologije polimerov

• Sedanja zaposlitev: samostojni podjetnik, direktor

• Tri vaše vrednote: integriteta, poštenost, čut za sočloveka S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Dnevno delam mala dejanja za skupnost. Od pomoči starejšim vljudnostnega odstopanja prednosti manj veščim udeležencem v prometu do podajanja informacij. Od večjih lahko poudarim sodelovanje pri podvodni reševalni službi, kjer smo žal v zadnjem obdobju imeli v Velenju dve intervenciji.

v Velenju. Zgraditi pokrito tržnico, podobno, kot smo jo v Velenju že imeli. Pripraviti turistično prihodnost Velenja. Urediti razmere za zagotovitev daljinskega ogrevanja. To so kratki povzetki programa. Nalog za izboljšanje življenja v občini Velenje je ogromno. Vemo, da znamo in zmoremo.

Peter

Dermol,

Socialni demokrati – SD ter Rok Plankelj in skupina volivcev

• Starost: 44 let

•

Bivališče: Cesta X 33, Velenje

• Izobrazba: univ. dipl. inž. elek.

• Sedanja zaposlitev: župan Mestne občine Velenje

• Tri vaše vrednote: solidarnost, srčnost, vztrajnost

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Večkrat doniram oblačila, predmete, igrače pomoči potrebnim. Pred kratkim sem oddal oblačila, ki jih je prerasla hči, in druge predmete za pomoč tistim, ki jih potrebujejo. Že vrsto let se redno odzovem povabilom na čistilne akcije, ki potekajo v naši občini. Prav

zagotovili več kot 2 milijona evrov za subvencioniranje vrtcev, pomoči družini na domu, NUSZ, toplotne energije … Glavne značilnosti volilnega programa: V sodelovanju s poslovnimi subjekti bomo do leta 2027 ustvarili 1.000 delovnih mest in zaključili prvo fazo zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja. Zgraditi nameravamo vsaj 400 novih stanovanj in širiti srednješolske in fakultativne programe v smeri potreb gospodarstva. Zagotavljali bomo socialno varnost ranljivih skupin in vseh občanov ter visoko kakovost bivanja s spodbujanjem športnih in kulturnih programov. Zagotovili bomo sredstva za gradnjo Urbanega parka, obnovo Stantetove ulice in Cankarjeve ceste z mestno tržnico, uredili bomo pasji in senzorični park za pse ter nadaljevali z umeščanjem podzemnih zbiralnic ter Bicy postaj v občini. Skladno s potrebami krajevnih skupnosti in mestnih četrti bomo širili tudi komunalno infrastrukturo. Na območju Mestne občine Velenje bomo zagotovili širokopasovno pokritost z optičnim omrežjem.

dr. Milan Medved, Herman Arlič in skupina volivcev

• Starost: 62 let

vseh investicij, storitev in dejavnosti, ki so (so)financirane iz občinskega proračuna.

• Visoki standardi za vzdrževanje vseh objektov in infrastrukture v lasti občine.

• Premišljena in strokovno utemeljena raba prostora in vseh drugih virov.

Zagotavljanje čim višje stopnje energetske in prehranske samooskrbe s podporo kmetijstvu, razvoju podeželja ter povezovanjem mesta in njegove okolice.

problematike mladih, zagotovili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, poskrbeli za trajnostno prenovo in gradnjo objektov ter ustvarjali modernejši, funkcionalni in trajnostni urbanizem občine.

Zelo velik posluh imam tudi za živali. Veliko brezdomih štirinožcev je z mojo pomočjo prišlo do pravih lastnikov. Poskrbela sem tudi za sterilizacijo in kastracijo mnogih brezdomnih muc.

Glavne značilnosti volilnega programa: Odprava nepotizma in klientelizma, ki prežemata vse pore naše družbe že desetletja. Lotili se bomo stanovanjske problematike za vse, ne le za mlade. Angažirali se bomo v skrbi za mlade in tudi starejše. Apelirali bomo za izboljšavo našega zdravstvenega sistema, predvsem z delovanjem dežurne ambulante in ambulante nujne medicinske pomoči. Prizadevali si bomo pridobiti tudi stalno, ne le občasno ambulanto za mentalno zdravje. Za problematiko priseljencev imamo kar nekaj dobrih predlogov. Infrastruktura, šport, živalska problematika in seveda samooskrba in podpora lokalnim pridelovalcem. Vse to in še več zajema naš program.

Glavne

dostopno

učinkovito zdravstvo v občini

Preprečiti odhod zdravnikov iz občine in privabiti nove. Dati vsebino prostorom in izkoristiti potenciale mladih ter upoštevati želje in potrebe starejših. Imamo lepe prazne prostore, ki samevajo brez vsebine in življenja. Uvesti v velenjski občini parcitipativni proračun. Da bodo občani vključeni pri odločanju, kateri projekti so potrebni za boljše življenje v občini Velenje. Le tako bodo občani udejanjili svoje želje in potrebe. Projekti bodo pregledno in transparentno vodeni. Urediti cestni promet in prometnice v Velenju. Sodelovanje s podjetniki in obrtniki. Upoštevati njihove potrebe pri načrtovanju prostorskih načrtov. Potrebe primestnih krajevnih skupnosti bolj upoštevati pri izvajanju proračuna. Pregled in optimizacija projektov v teku in bodočih projektov. Pripraviti pogoje za prezaposlitev presežnih delavcev ob morebitnem zaprtju premogovnika. Pripraviti stanovanjski sklad, skupaj s podjetji v občini, za zagotovitev stanovanj za mlade. Poskrbeti za ponovno ozelenitev Velenja z drevesi. Velenje mora postati spet zeleno in zdravo mesto. Vsako podrto drevo je treba nadomestiti z dvema novima. Zgraditi bazen

tako z družino, ko hodimo po okoliških hribih, pobiramo odpadke in tako ohranjamo naše okolje lepo in prijazno za vse. Doniram finančna sredstva žrtvam naravnih nesreč in našim občanom, ki so v socialnih stiskah.

Kot župan sem v občino pripeljal nove investitorje, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta. Pripravili smo akcijski načrt zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja in začeli s postopki prilagajanja izobraževalnih vsebin potrebam gospodarstva.

Začeli smo s postopki gradnje novih stanovanj, uspešno realizirali projekta Vista in revitalizacija Starega Velenje ter začeli graditi regionalne kolesarske povezave. Preko generacijskih forumov in svetov krajevnih skupnosti smo skupaj z občankami in občani identificirali njihove potrebe.

Prepoznali smo stiske naših občank in občanov, zato smo poleg socialne košarico v višini 1,5 milijona evrov,

• Bivališče: Jerihova cesta 5a, Velenje

• Izobrazba: doktor znanosti

• Sedanja zaposlitev: upokojenec in višji predavatelj Fakultete za energetiko

• Tri vaše vrednote: družina in domovina, rudarske vrednote, družbena odgovornost S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Ves čas se zavzemam za podporo športu, kulturnim, gasilskim in drugim društvom, za pravične odškodnine prizadetim zaradi rudarjenja in ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča. Med prispevki lokalni skupnosti, za katere sem poskrbel kot direktor Premogovnika Velenje, bi morda izpostavil gradnjo centra Zimzelen, podporo izobraževanju in projektom občine na stanovanjskem področju. Glavne značilnosti volilnega programa: Cilji, skladni z razvojno vizijo in izvedljivi z natančno strategijo gospodarske in celostne preobrazbe Velenja, ki zajema tudi stanovanjsko politiko, infrastrukturno opremljenost, digitalizacijo, razvoj izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, socialnega skrbstva in vse druge storitve, namenjene občanom.

• Čimprejšnja vzpostavitev formalnih, prostorskih, finančnih, kadrovskih in drugih pogojev za uspešno prestrukturiranje.

• Vzpostavitev učinkovitega nadzora nad izvajanjem

• Intenzivnejše vključevanje občanov v odločanje; tudi z oblikovanjem posvetovalnih teles, javnih razprav in participativnim proračunom.

• Občinska uprava, ki je učinkovit servis za občane, zanesljiv partner in trdna podpora vlagateljem, pridelovalcem, predelovalcem, ustvarjalcem, podjetnikom, obrtnikom in gospodarskim družbam ter enakovreden sogovornik državnim institucijam in drugim deležnikom, ki vplivajo na položaj in razvoj Velenja.

Izbrani konkretni cilji: učinkovita ureditev tranzitnega in mirujočega prometa, sedež institucije državnega pomena, nova mestna tržnica in kopališče, okrepljena turistična ponudba na Velenjskem gradu, revitalizacija graščin Turn in Gorica, nadgradnja športnih in rekreacijskih objektov v okolici jezer.

Lidija Črnko, Gibanje Svoboda

• Starost: 55 let

•

Občina dialoga in družbeni dogovor - Z Velenjskim forumom bomo vzpostavili dolgoročno sodelovanje med občinsko upravo, posameznimi javnimi zavodi in strokovnjaki z različnih področij. Uvedli bomo participativni proračun in z njim vključili občane v odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. Zavzemali se bomo, da bosta PV in TEŠ delovala optimalno v energetsko težavnem obdobju ter na državnem nivoju zagovarjali in zagotovili pravičen, ekonomsko vzdržen in časovno usklajen prehod v nizko ogljično družbo. Razvojna in napredna občina z učinkovitim javnim servisom - Formirali bomo energetsko pisarno za brezplačno svetovanje občanom pri pridobivanju subvencij za učinkovito energetsko sanacijo objektov in trajnostno gradnjo ter za kolektivno združevanje in projektno financirane po principu javno-zasebnega partnerstva. S sosednjimi občinami se bomo povezovali pri razvoju širše turistične destinacije. Spodbujali

Bivališče: Špeglova ulica 5, Velenje

• Izobrazba: Specialistka andragogike

• Sedanja zaposlitev: Knjižnica Velenje

• Tri vaše vrednote: integriteta, modrost, razvoj

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Nazadnje sem pred nekaj meseci sodelovala pri organizaciji zbiranja večje količine hrane za Ukrajino in večje količine (en kombi) oblačil za ranljive skupine iz sosednje občine.

Glavne značilnosti volilnega programa: Visoka kakovost bivanja – Izvajali bomo aktivno politiko reševanja stanovanjske

bomo pobude, da bi zaposlovalci ponovno pričeli uvajati počitniško delo in delovne prakse za dijake in študente.

Ustvarjalna in inovativna občina (razvoj podjetništva in delovnih mest) – Obstoječe prostorske akte za poslovne cone bomo dopolnili z manjkajočo komunalno opremljenostjo ter ustvarili privlačne pogoje za visokotehnološka podjetja. Spodbujali bomo prestrukturiranje premogovniške in podpornih dejavnosti v dejavnosti turistične zelene destinacije z vrhunsko kulinariko ter pospešili razvoj objezerskega turizma. Družba prihodnosti - Izvedli bomo projekte medkulturnega in medgeneracijskega sodelovanja ter spodbujali športne in kulturne dogodke. Podpirali bomo najširši krog nevladnih organizacij, spodbujali prostovoljstvo, delovanje mladinskih organizacij, skrbi za starejše, ohranjanju naravne in kulturne krajine in podpori ranljivim skupinam.

značilnosti volilnega programa: Ureditev razmer v Zdravstvenem domu Velenje. Zagotoviti

in

Velenje.

Jože Hribar, Naše Velenje

• Starost: 52

• Bivališče: Velenje, od nekdaj

• Izobrazba: strojnik in še nekaj smeri usmerjenega izobraževanja

• Sedanja zaposlitev: s. p.; gostinstvo in lastnik glasbene založbe

• Tri vaše vrednote: pošten, z vizijo in prijazen

za staro in mlado. Pasji park ter zavetišče za male živali. Več za šport, več za športne objekte, ki razpadajo!

OBČINA ŠOŠTANJ

Drago Koren, NSi

Starost: 62 let

•

•

Bivališče: Lokovica 143 a, Šoštanj • Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir geodezije

•

Sedanja zaposlitev: direktor občinske uprave Občine Šoštanj

• Tri vaše vrednote: spoštovanje, pravičnost in solidarnost

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite?

posegov v naše okolje ne bomo dovoljevali.

• Poskrbeti za ustrezno in cenovno konkurenčno nadomestno daljinsko ogrevanje. Še posebej za mesto Šoštanj je to izjemnega pomena. Trenutne razmere zahtevajo hitre in ustrezne rešitve.

• Glede na to, da se premog koplje pri nas, da se ves ta premog tudi kuri pri nas, bomo zahtevali, da se tudi prestrukturiranje premogovne regije ustrezno odrazi pri nas.

Ustrezno poskrbeti za vse zakonske obveznosti občine - vrtec, osnovna šola, primarno zdravstvo …

• Povečevali bomo lokalno oskrbo, tako da bodo javni zavodi, kjer je glavna ustanoviteljica MO Šoštanj (osnovne šole, vrtci, dom za upokojence ... ) kupovali hrano pri lokalnih kmetih. Taka hrana je gotovo kvalitetnejša in cenejša, zaradi odsotnosti stroškov transporta.

Peter Vidmar, Gibanje Svoboda

• Starost: 54 let

• Bivališče: Koroška cesta 27 a, Šoštanj

• Izobrazba: magister ekotehnolog in diplomirani inženir strojništva

v pravičen razvoj za dobrobit občanov.

Naše prioritete bodo: urejanje stanovanjsko-bivalnih razmer, zagotavljanje pogojev za ugoden gospodarski razvoj s poudarkom na delovnih mestih in dodani vrednosti, zeleni prehod na različnih področjih, ureditev območja Šoštanjskega jezera za rekreativni in turistični namen, povezovanje in sobivanje v Šaleški dolini, sodelovanje s sosednjimi občinami.

Franc Rosec, SDS

• starost: 55 let

na Slovenskem - II. Faza. Obnova Puharskega mostu, okolice Pustega gradu, ceste do Zavodnja. Razširitev proge »Šoštanjskega busa«. Pridobivanje evropskih, kohezijskih, ministrskih in donatorskih sredstev.

Andrej Goršek, Lista Aktivni

• Starost: 52

• Bivališče: Gaberke 188, Šoštanj

• Izobrazba: strojni tehnik

• Sedanja zaposlitev: nabavni referent

• Tri vaše vrednote: poštenost, odgovornost, spoštljivost

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Odrekel sem se sejnini, pomagal sem otrokom, posameznikom, društvom. Odrekel sem se za bolnega otroka honorarja za nastop, zanj pa že nekaj mesecev zbiramo plastične zamaške. Decembra sem organiziral doniranje za velenjske gasilce prek telefonske številke, na kateri so zbirali sredstva, seveda sem tudi sam doniral. In tudi v nadalje bom! Obenem zaposlujem, pomagam ljudem v stiski, če ne drugače, s krožnikom enolončnice.

Glavne značilnosti volilnega programa: Nujno ureditev zdravstva. Pritegniti nazaj v Velenje zdravnike. Na kritičnih mestih omogočiti dostop invalidom in starejšim. Tudi v občinski stavbi ni urejen dostop za invalide! Pa je občina bojda prijazna invalidom! Zasadili bomo nova drevesa, postavili nove klopi. Imamo načrt tudi za nov cvetlični park v središču mesta. Nova pokrita kmečka tržnica, s trgovino, mesnico, bifejem in ribarnico. Ureditev in popravilo cest. Sploh najbolj kritičnih, tistih, ki so jih pred leti napačno obnovili. Oživitev centra mesta, skupaj s promenado. Dokončanje parka Vista, da bo objekt končno funkcionalen. Vrnili bomo tudi stara dva mastodonta. “Prostovoljcem” bomo uredili statuse. Ob Škalskem jezeru bomo v gozdu postavili novo igrišče za mini golf, lokacija je pa atraktivna za ribiški turizem, tako da bi v prihodnosti v gozdu postavili tudi nekaj počitniških hišic. Velenje potrebuje univerzo. Na ta način bomo zadržali mlade in jih tudi privabili v Velenje. Ureditev novih in urejenih površin za vrtičkarje. Več ljudem je treba omogočiti pridelovanje lastne zelenjave. Gradnja novih dostopnih blokovskih stanovanj ter tudi nova lokacija za gradnje privatnih hiš. Asfaltirati čim več makadamskih cest. In to čez cel mandat, ne samo zadnja dva meseca pred volitvami. Gradnja letnega olimpijskega bazena ter kopališki kompleks

Večletno vodenje Prosvetnega društva Lokovica, zdaj predsedovanje moškemu pevskemu zboru. Sodelovanje na prireditvah v domačem kraju, na pevskih revijah in srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije. Organizacija in izvedba ogledov predstav v poletnem gledališču. Osebno angažiranje in razgovori z lastniki zemljišč za pridobitev soglasij za gradnjo osvetljenega prehoda za pešce in pločnika v spodnji Lokovici. Aktivno sodelovanje pri dogodkih v župniji. Aktivno delo v skavtski organizaciji, priprava in vodenje letnega zbora odraslih skavtov Slovenije, kuhanje slovenskega kosila na mednarodnem taboru skavtov za 150 skavtov iz Slovenije, Nemčije in Španije.

Iztok Kotnik, Državljansko gibanje RESNI.CA

• Starost: 58

• Bivališče: Gaberke 150, Šoštanj

• Izobrazba: strojni tehnik

• Sedanja zaposlitev: upokojenec

• Tri vaše vrednote: poštenost, transparentno poslovanje, ljudje in družina

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Kot član različnih društev (kulturnica, moto klubi, gasilci, športno lovsko društvo) sem aktivno vključen v ZMKS (zveza moto klubov Slovenije), kjer skrbim za ozaveščanje mladih in starejših o varnosti v prometu, predvsem se osredotočam na motorizem. Vsako leto obiskujemo domove otrok in odraslih s posebnimi potrebami kot Božički na motorjih po Sloveniji, vozimo paraplegike itd. Glavne značilnosti volilnega programa:

• Boj proti korupciji.

• Sedanja zaposlitev: Občina Šoštanj – uradnik; podsekretar

• Tri vaše vrednote: poštenje, zaupanje, vztrajnostt S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Vedno sem na razpolago za kakršnokoli pomoč, svetovanje in reševanje težav fizičnih in pravnih oseb s področja, na katerem sem zaposlen. S svojim delovanjem in vključevanjem v skupnost težim k ohranjanju skupnih vrednot, uspešno prenašam potrebna specialna znanja (letalstvo) na mlajše generacije, jim pomagam pri samostojnosti ter njihovi osebni rasti in razvoju.

Glavne značilnosti volilnega programa: V sklopu izhodišč in usmeritev nadaljnjega razvoja občine Šoštanj bodo naša vodila: sprejemati dolgoročne, trajnostne, kakovostne in uporabne usmeritve

• Bivališče: Lokovica 144 a, Šoštanj

• Izobrazba: mag. inž. energetike

• Sedanja zaposlitev: poslanec v DZ RS

• Tri vaše vrednote: poštenost, sodelovanje, povezovanje

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite?

Pred štirimi leti sem prevzel vodenje Nogometnega kluba Šoštanj. Tedaj je imel tri selekcije, 45 otrok in dva trenerja, danes imamo 8 selekcij, 140 otrok in 9 trenerjev. Postavljeni so trdni temelji za nadaljnji razvoj mladinskega nogometa.

Ob 100-letnici obstoja NK Šoštanj sem s pripravo materiala sodeloval pri organizaciji dveh razstav, v zadnjem času pa aktivno navezujem stike z zamejskimi športnimi klubi iz Italije v luči sodelovanja, izmenjave izkušenj ter razvoja športnega turizma v kraju.

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite?

Pridobitev sredstev v višini 5 mio EUR za sanacijo odlagališča nevarnih in strupenih odpadkov na področju »Ležnja«. Pridobitev pomoči v višini 2,8 mio EUR za dozidavo, rekonstrukcijo in energetsko prenovo OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. Zagotovitev sredstev za protipoplavne ukrepe na potokih Bečovnica in Toplica.

V prostem času sem dejaven v kulturi, kjer skrbim za dobro voljo sprostitve željnih sokrajanov, hkrati pa si prizadevam za ohranjanje tradicionalnih ljudskih običajev, šeg in navad.

Glavne značilnosti volilnega programa: Prisluhniti ljudem, njihovim potrebam in željam. Podpreti gasilska, športna, kulturna, turistična društva, saj so nosilci družbenega in družabnega življenja v občini.

Ustvarjati spodbudno okolje za ustrezno zaposlitev mladih, mladim omogočiti najem primernih stanovanj, gradnja novih stanovanj.

• Ustvarjati pogoje za rast in razvoj malih podjetij in kmetijskih gospodarstev. Hitra priprava in sprejem novega, kvalitetnega prostorskega načrta, ki bo omogočil nadaljnji razvoj občine.

• Ustvarjati zdravo in varno okolje za življenje. Bdeti nad ustreznostjo nasipa med jezeroma, nad sanacijo velikih degradiranih površin premogovnika in preprečevanje novih degradacij. Neustreznih

Povečali bomo investicijski del v participativnem proračunu. Pri tem bodo občani sami odločali, kako se bo trošil investicijski del proračuna.

• Z dodatnimi gradnjami stanovanjskih nepremičnin bomo reševali stanovanjsko problematiko mladih družin, ki bodo lahko z najemnino za občinska stanovanja že plačevale kupnino.

• Raziskati vse možnosti za gradnjo letnega kopališča v Šoštanju.

• Treba je narediti vse, da bi bil sprejet zakon o povračilu škod zaradi posledice rudarjenja. Predlog: brezplačna elektrika za krajane občine, brezplačno ogrevanje, brezplačna postavitev sončnih panelov ...

in projekte za boljše delovne razmere in kvalitetnejše življenje vseh občanov Občine Šoštanj. Prizadevali si bomo za ustvarjalno, inovativno, razvojno, učinkovito in napredno občino, za občino po meri občanov, imeli bomo posluh za predloge in reševanje težav vseh starostnih skupin z enakimi možnostmi, s poudarkom na skrbi za zapostavljene starostne skupine, mlade družine in pomoč pri reševanju njihovih težav ter izvajanju ukrepov za zadržanje mladih v domačem kraju.

Občino Šoštanj želim postaviti na zemljevid Slovenije kot eno najpomembnejših v državi (energetski potencial in potencialne nove dejavnosti v obdobju prestrukturiranja Šaleške doline), podpirati razvoj in usmeritve s ciljem, da bo lahko vsakdo našel svoj prostor, varnost in priložnost, ter usmerjati občinski proračun

Glavne značilnosti volilnega programa: Odškodninski zakon za degradirano okolje. Prestrukturiranje premogovnih regij in s tem v povezavi pridobitev sredstev. Nadgradnja toplovodnega ogrevanja v smeri optimizacije in energetske učinkovitosti. Ohranitev statusa Bolnišnice Topolšica, ustrezna zdravstvena oskrba v občini. Varovana stanovanja za starejše. Povečanje turistične ponudbe in novih delovnih mest, s poudarkom na kvaliteti in domači hrani, značilni za okolje. Gradnja stanovanj za mlade družine, finančna pomoč. Pomoč pri štipendiranju nadarjenih in socialno ogroženih študentov. Skrb za starejše občane. Povečanje sredstev za civilno zaščito, gasilska in ostala društva. Dokončanje kanalizacijskega in vodovodnega sistema, subvencioniranje malih čistilnih naprav, posodobitev javne razsvetljave, krajevnih cest, sanacija plazov. Nova avtobusna postaja, železniški podhod.

Gradnja športnega parka, pločnika in kolesarske poti v Lokovici, Muzeja usnjarstva

Glavne značilnosti volilnega programa: Gospodarstvo. Vodili bomo aktivno politiko pri pripravi strateških projektov, s katerimi bomo upravičeni do črpanja sredstev iz Sklada za pravičen prehod.

Infrastruktura. V okviru Celostne prometne strategije moramo vztrajati pri zagonu in dokončanju projektov, kot so gradnja kolesarskih poti, podhoda pod železniško progo in avtobusne postaje, med prioritetami je tudi sanacija prezračevalnih jaškov Premogovnika.

Turizem. Primarni cilj je obogatiti turistično ponudbo in povečati število turističnih zanimivosti in namestitev. Nadaljevati je treba sanacijo Družmirskega jezera z okolico, urediti postajališče za avtodome, električne polnilnice in adrenalinski park. Z natečajem za ''naj turistični spominek'' želimo povzdigniti promocijo lokalnih produktov in jim zagotoviti lažjo pot

novembra 2022

do potrošnikov. Prizadevali si bomo za oživljanje in ohranjanje lokalnih ljudskih običajev, šeg in navad.

Šport. Šoštanj potrebuje in si z dolgoletno uspešno športno tradicijo zasluži sodoben športni park, ki bo omogočal aktivno medgeneracijsko druženje ter spodbujal tekmovalni šport.

Športni turizem. Nadgradnja športa in turizma je tržiti nove turistične produkte in dati priložnost športnemu turizmu. V ta namen želimo pridobiti in povečati sredstva za šport, ustanoviti športno zvezo za uspešno koordinacijo dela klubov in društev, organizirati športne tabore, športno-rekreacijske dogodke ter medkrajevna in državna športna tekmovanja.

Mladi. Prizadevali si bomo za gradnjo stanovanj, znižanje komunalnega prispevka, štipendije ter kvalitetna in kreativna delovna mesta.

Starejši. Aktivno bomo iskali možnosti za gradnjo varovanih stanovanj in si prizadevali gibalno oviranim urediti lažje dostope in brezplačne prevoze.

Družabno življenje. V mestu ga bomo prebudili s kulinaričnimi tematskimi dogodki, organizirali poletne glasbene večere, plesne vaje in druge družabne aktivnosti za vse generacije.

Boris Goličnik, Lista Borisa Goličnika

• Starost: 47 let

• Bivališče: Cankarjeva cesta 31, Šoštanj

• Izobrazba: komunalni inženir

• Sedanja zaposlitev: inženir gradbenega področja

• Tri vaše vrednote: poštenost, iskrenost, spoštovanje do vsakogar

mandatu, med drugim tudi hortikulturna ureditev krožišča na vstopu v mesto, povečanje sredstev za novorojenčke, povečanje sredstev za sofinanciranje malih čistilnih naprav, uveljavitev participativnega proračuna, zavzeli smo se, da imamo v Šoštanju zopet stalno otroško zdravnico itd.

Glavne značilnosti volilnega programa: Program naše občine bomo načrtovali skrbno in odgovorno, s pogledom, ki bo zazrt v prihodnost. Nadaljevali bomo z vsemi dobro začetimi projekti, obenem pa z našim jasnim ciljem, da v okviru prostorskih zmožnosti zagotovimo čim hitrejši gospodarski, socialni in prostorsko trajnostni razvoj Občine Šoštanj. Takoj bomo pristopili k izdelavi Dolgoročne strategije razvoja Občine Šoštanj 2023–2040, ki bo temeljni dokument za naše delo, naložbe in usmeritve v prihodnost. V dobro vseh generacij.

pešce, prenovo in energetsko sanacijo kulturnega doma in osnovne šole, ustvarjanje pogojev za aktivno preživljanje prostega časa občanov in centralizacijo športnih površin, zavzemamo se za odprtje krajevnega urada upravne enote za urejanje osnovnih listin, transparentno in strokovno vodene ter nadzorovane občinske investicije, celovito in enakovredno vlaganje v vse vaške skupnosti, boljše zdravstveno varstvo za otroke in odrasle, prijazno okolje in ekološko ozaveščanje občanov, zamenjavo azbestnih cevi za pitno vodo, razširjen

udeležba občank in občanov na delavnicah ob Svetovnem dnevu oživljanja. Upam, da bo na tak način kdaj rešeno tudi kakšno življenje.

Organizacija in izvedba 130-letnice Savinjske železniške proge Celje–Velenje. Kljub izredno težkim razmeram nam je uspelo povezati vse občine ob progi, dogodka so se udeležili številni župani in gostje, izkazali pa smo se kot dober organizator in ponovno dokazali, da nas upoštevajo tudi v širši skupnosti. Glavne značilnosti volilnega programa: Najprej je treba zaključiti tekoče projekte,

POLITIKA

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite?

Obnovitev odra in zaodrja v Kulturnem domu Šmartno ob Paki, urejanje prostorov Športnega društva Podgora.

Glavne značilnosti volilnega programa:

• Začeti postopke za gradnjo doma starejših in varovanih stanovanj.

• Umestitev obrtno-poslovne cone, vzpostavitev podjetniškega inkubatorja.

Gradnja športno-rekreativnega parka pri MC in obnova kulturnega doma.

Josip Lukenda, Luka Žerjav in skupina volivcev

• Starost: 36

• Bivališče: Rečica ob Paki

• Izobrazba: uni. dipl. varstvoslovec

• Sedanja zaposlitev: svetovalec na Ministrstvu za pravosodje

• Tri vaše vrednote: vztrajnost, srčnost, pogum

Peter Rosenstein, SDS

• Starost: 45 let

• Bivališče: Slatina, Šmartno ob Paki

• Izobrazba: dipl. inž. gradbeništva

• Sedanja zaposlitev: vodenje in nadzor zahtevnih gradbenih projektov

• Tri vaše vrednote: družina, zdravje, mir

in zaključen kanalizacijski sistem, subvencioniranje toplotnih črpalk, čistilnih naprav in fasad …, racionalizacijo in reorganizacijo Mladinskega centra, primernejšo lokacijo za zbirno mesto odpadkov, gradnjo pumptrack steze, fitnesa na prostem, teniških igrišč, klopi ob sprehajalnih poteh …

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Prav gotovo je to projekt Prvih posredovalcev, ki ga kot občinski gasilski poveljnik tudi vodim. Za ta projekt sem se osebno zelo zavzel, v letu 2022 smo ga pričeli izvajati, že pri prvem posredovanju pa je bilo rešeno človeško življenje. To je največ, kar šteje. V zadnjem obdobju smo v celoti obnovili skakalnico Munti, skupaj s spremljajočimi objekti (lesena brunarica, ribnik, ograja, dostopne poti ob skakalnici …). Veliko mojih – naših pobud je bilo sprejetih v mojem zadnjem svetniškem

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Pred štirimi leti sem se s kandidaturo za občinskega svetnika odločil, da se izpostavim v domačem okolju, da s svojim znanjem in vodstvenimi izkušnjami pripomorem h grajenju boljše prihodnosti občine, v kateri odraščata tudi moja otroka. V štiriletnem mandatu sem tako s konstruktivno podporo dobrim projektom pripomogel med drugim k uresničitvi prepotrebne investicije povečanja in posodobitve javnega vrtca. Ravno zaradi neupoštevanja naših, prepričan sem dobrih predlogov in mnenj, sem se odločil za kandidaturo za župana, saj verjamem, da je naš program potreben za razvoj in napredek občine Šmartno ob Paki ter dvig kvalitete bivanja vseh njenih prebivalcev.

Glavne značilnosti volilnega programa. V programu se zavzemamo za industrijsko cono izven centra kraja v bližini hitre ceste in zagotovitev umirjanja prometa skozi kraj, za stanovanjske oz. bivalne površine za mlade in ostale krajane, črpanje in intenzivnejše koriščenje evropskih in državnih sredstev za razvoj in napredek kraja, urejeno središče kraja s krožiščem in talno osvetljavo prehodov za

• Starost: 57 let

• Bivališče: Slatina 6a, Šmartno ob Paki

• Izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonomist

• Sedanja zaposlitev: župan Občine Šmartno ob Paki

• Tri vaše vrednote: delavnost, odgovornost, pripadnost

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? Prizidek k vrtcu in energetska sanacija vrtca je gotovo zalogaj, na katerega sem ponosen. Ne samo, da je zaključen, ampak, da je zaključen v načrtovanih rokih in v okviru predvidenih sredstev. Brez vztrajnosti, podpore sodelavcev in občinskega sveta ter dobrega sodelovanja z vsemi vpletenimi bi se izvedba projekta lahko zavlekla v negotovo prihodnost.

Mrežo defibrilatorjev (AED aparatov) v naši občini smo v zadnjem času razširili na 10 + 1 (na priljubljeni Gori Oljki), vse to pa s pomočjo donatorjev, brez vloženih sredstev občinskega proračuna. Vse akcije zbiranja sredstev sem vodil osebno in naletel na odličen odziv, kot je bila dobra tudi

•

nadaljevali bomo s prizadevanji za gradnjo osnovne infrastrukture, od cestno-prometne do kanalizacije. Pri prestrukturiranju premogovne regije želimo sodelovati kot enakopraven partner, da bo resnično dosežen pravičen prehod in da bodo tudi na našem območju ustvarjena nova delovna mesta. V središče naših prizadevanj postavljamo človeka, uspešno zadovoljevanje njegovih potreb, predvsem na področju koristnega preživljanja prostega časa. Ponovno želimo pospešiti prepoznavno društveno življenje, ki je bilo v času covida-19 zelo prizadeto. Krepiti želimo plemenite vrednote, enakomerno razvijati celotno občino in sodelovati ter se povezovati z vsemi akterji v občini.

Robert Crnjac, Socialni demokrati/OO SD Šmartno ob Paki

S katerimi tremi dejanji v korist skupnosti v zadnjem času se lahko pohvalite? V zadnjih štirih letih sem kot svetnik v občinskem svetu v Občini Šmartno ob Paki podal številne predloge, nekaj od teh je bilo tudi uresničenih, kot je postavitev reflektorjev na odbojkarskem igrišču, preplastitev ceste v Rečici ob Paki, v Rojah ter širitev in preplastitev ceste skozi Log. Prav tako sem sem v vaški skupnosti sodeloval pri organizaciji različnih dogodkov, med drugim sem v času božično novoletnih praznikov sodeloval pri razdeljevanju

humanitarnih paketov za občane, ki so to pomoč tudi potrebovali. Med drugim sem opravljal tudi funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje in sem se tudi v tej vlogi zavzemal za naše Šmartno pri povezovanju občine z različnimi resornimi ministrstvi.

Glavne značilnosti volilnega programa: Zavzemam se za takšen program, ki bo naši občini prinesel dodano vrednost. Že zdaj je treba razmišljati trajnostno, zeleno in energetsko učinkovito. Zato si bom prizadeval za postavitev (skupne) sončne elektrarne na kulturnem domu in drugih občinskih stavbah. Reševanje stanovanjske problematike za mlade je eden izmed izzivov, ki ga je treba rešiti, da bodo lahko v občini načrtovali svoje družine in v njej tudi ostali. Temu gre z roko v roki prostorska ureditev, kar pomeni, premestitev industrijske cone s sedaj načrtovanega območja pri osnovni šoli na prostor k priključku načrtovane hitre ceste. Prav tako je pomembna ureditev šolsko-športnega centra, kar pomeni gradnjo večje telovadnice, energetska sanacija osnovne šole kot tudi ostalih javnih stavb, ureditev dovoza do osnovne šole v obliki krožnega sistema, gradnja in ureditev drugih športnih površin (pumptrack poligon, tenis igrišča, odbojkarsko igrišče, zunanji fitnes) ter parkirnega prostora na tem območju. Pri tem je seveda treba misliti tudi na gibalno ovirane osebe in vzpostaviti »občino po meri invalidov« ter si pridobiti listino »Invalidom prijazna občina«. S tem se kakovost življenja ne izboljša le invalidom, ampak tudi drugim skupinam ljudi. Med njimi so zagotovo mlade mamice z vozički in starejši občani, katerih pot je zagotovo varnejša in preprostejša, če se lahko uporabljajo pločniki in klančine ter pregledne talne oznake. Prav tako si bom prizadeval za umestitev doma za starejše občane v naši občini.

• Starost: 54

Bivališče: Podgora 49, Šmartno ob Paki

• Izobrazba: prometno-transportni tehnik

• Sedanja zaposlitev: Slovenske železnice, prometnik postaje Šentjur

• Tri vaše vrednote: odgovornost, marljivost, povezovalnost

Predsednica Občinska volilne komisije Mestne občine Velenje Milena BUKVIČ DEŽMAN, univ. dipl. prav.

OBČINA ŠMARTNO OB PAKI

Janko Kopušar, nestrankarski, Zdravko Ramšak in skupina volivcev, Lista za napredek Šmartna

2

3

Ana Pungartnik, diplomirana inženirka računalništva in informatike, svetovalka v prodaji

Matjaž Koželj, magister znanosti, upokojenec

Janja Žula, univerzitetna diplomirana geologinja vodja kakovosti

Aleš Mijatović, inženir elektrotehnike, direktor poslovne enote

Janja Praznik, diplomirana ekonomistka, zastopnica

Bogdan Kuhar, kmetijski tehnik kmetovalec

Zorica Garič Krstič, komercialistka, finančna referentka

Nisvet Ahmić, diplomirani fizioterapevt, direktor

Andreja Hudournik, monterka, delavka v proizvodnji

Duško Maličević, strojnik, strojnik

14

Bojan Jezernik, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, upokojenec

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26 Rozalija Angeli, komercialistka, direktorica

27

28

29

30

31

Amela Mujanović, ekonomska tehnica, delavka v proizvodnji

Tomislav Lipnik, inženir elektrotehnike vodič

KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE ŠOŠTANJ –BORIS GOLIČNIK IN LISTA BORISA GOLIČNIKA

''Pomembni ste ljudje,'' so točno tiste besede, ki Borisa Goličnika že od nekdaj opisujejo. S svojim nesebičnim čutom do ljudi je Boris v Občini Šoštanj že od nekdaj tisti človek, ki nikoli ne manjka, kadar nekdo potrebuje pomoč. Pa naj bodo to povsem preprosta dejanja pomoči ali pa se loti organizacije velikih dobrodelnih in ostalih prireditev.

Boris Goličnik se je rodil 9. februarja 1975. Svojih prvih pet let je živel v Skornem, nato pa se je s starši in z dvema bratoma preselil v Šoštanj. Danes Boris v Šoštanju živi s svojo partnerico Janjo, s katero imata dve hčerki, Julijo in Zalo.

Od leta 1992 je zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, kjer opravlja poklic inženirja gradbenega področja. S svojo nesebično prisotnostjo v družbi je Boris pričel že pri 9 letih, ko je kot majhen deček stopil v gasilske vrste. Zaradi zavzetosti, odločnosti in seveda nenehnega gasilskega usposabljanja ter izobraževanja je že pri 23 letih postal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj – mesto in ga uspešno vodil kar tri mandate. Članstvo društva je povezal v močen homogen kolektiv, ki je tako postal sposoben sprejemati največje izzive današnjega časa. Boris je vedno imel jasno izoblikovano lastno pot razvoja, vedno je znal sprejemati drugače misleče, sprejemati vsakršno kritiko. Z veliko vnemo se je loteval organizacije različnih dogodkov, ne glede na to, ali so bili na nivoju društva, gasilske zveze ali širše lokalne skupnosti. Uspehe je vedno delil s svojimi zvestimi člani in prijatelji, saj se je vseskozi zavedal, da brez njih teh zgodb ne bi bilo. Društvo pa mu je leta 2014 podelilo celo naziv Častni predsednik društva. Boris Goličnik je od leta 2010 Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Šoštanj. Leta 2002 je ustanovil tudi Smučarsko skakalni klub Šoštanj in tako obudil skakalno tradicijo v Šoštanju. Njegov največji zadnji projekt pa je Projekt prvih posredovalcev v Občini Šoštanj, ki se je pričel izvajati leta 2022.

Ker se je zavedal, da lahko s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem doseže še več, je leta 2010 ustanovil svojo neodvisno Listo – Lista Borisa Goličnika in tako vstopil še v svet lokalne politike. Že istega leta je postal član občinskega sveta, leta 2018 pa še član sveta Krajevne skupnosti Šoštanj. Svetniška skupina Lista Borisa Goličnika je prav gotovo ena najbolj aktivnih ekip, tako pri delu občinskega sveta, po posameznih komisijah kot v svetih različnih zavodov. Kot opozicijska ekipa je Lista Borisa Goličnika vseskozi podajala kvalitetne predloge in pobude, podpirala projekte, za katere so bili mnenja, da so dobri, do nekaterih projektov pa so seveda podajali svoje argumentirane kritike. Kljub temu, da je njegova ekipa ves čas delovala v opoziciji vedno rad pove, da je bilo sodelovanje z zdajšnjim županom, podžupanom in celotno občinsko upravo, kljub marsikaterim različnim pogledom, vedno korektno in spoštljivo, vedno na visoki ravni. Ker tak pač Boris je.

Boris Goličnik rad reče, da Šoštanj čuti v srcu. Za Občino Šoštanj si želi več. Veliko več! Zato se je odločil, da kandidira za župana Občine Šoštanj. Prihodnost Občine si želi oblikovati skupaj s tistimi, ki so pripravljeni

pozabiti na osebne interese in ki v prvi vrsti vidijo človeka, živali in okolico, v kateri živimo. Želi si, da postane Občina Šoštanj bolj prepoznavna po razvitosti, urejenosti in odprtosti ter da vsem prebivalkam in prebivalcem zagotovimo enakovredne pogoje za prijetno in kakovostno bivanje. Njegov jasni cilj je, da se v okviru prostorskih zmožnosti zagotovi čim hitrejši gospodarski, socialni in prostorsko trajnostni razvoj Občine Šoštanj. Pravi, da bo takoj pristopil k izdelavi dolgoročne strategije razvoja Občine Šoštanj, ki bo temeljni dokument za njegovo delo, naložbe in usmeritve v prihodnost Občine Šoštanj.

Se pa Boris Goličnik vedno zaveda, da brez pomoči kvalitetne, poštene in odgovorne ekipe sam ne zmore veliko.

V okviru svoje neodvisne liste – Lista Borisa Goličnika je tako sestavil seznam 20 kandidatk in kandidatov za svet Občine Šoštanj ter predlagal kar 45 kandidatk in kandidatov za svete vseh 9 krajevnih skupnosti Občine Šoštanj.

Skupaj so sestavili zahteven program njihovega dela. Program, v katerega tudi iskreno verjamejo. Glavnim točkam programa Boris Goličnik podaja tudi pojasnila:

1. IZDELAVA DOLGOROČNE RAZVOJNE STRATEGIJE OBČINE ŠOŠTANJ ZA OBDOBJE 2023–2040

»Prihodnost naše Občine bomo načrtovali skrbno in odgovorno, s pogledom zastrtim v prihodnost. Nadaljevali bomo vse dobro začete projekte, v sodelovanju s strokovnimi službami, zainteresirano javnostjo in ostalimi interesnimi skupinami pa bomo pripravili temeljni in hkrati zavezujoč dokument za izvajanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih aktivnosti s ciljem, da v okviru svojih prostorskih zmožnostih zagotovimo čim hitrejši gospodarski, socialni in prostorsko trajnostni razvoj Občine Šoštanj ter povečamo kakovost bivanja v celotni Občini za vse prebivalke in prebivalce.

Občina Šoštanj mora na osnovi kvalitetno izdelane razvojne strategije v prihodnjih dveh mandatih postati ena najbolj razvitih Občin v Sloveniji.«

2. VEČJI POUDAREK INFORMIRANOSTI TER SODELOVANJU Z OBČANKAMI IN OBČANI

»Občanke in občani morajo biti o vsem vedno informirani. Tako o dogodkih kot o vseh ostalih aktivnostih, projektih, ki se izvajajo, načrtujejo itd..

Vrata pisarne župana bodo za vsakogar vedno odprta. Organizirali bomo letno srečanje z občankami in občani (predvidoma september – praznik

Občine). Poslušali bomo in tudi slišali! Uresničevali bomo konkretne predloge občank in občanov ter nadaljevali s participativnim proračunom Občine Šoštanj.«

3. IZBOLJŠANJE UREJENOSTI IN PREPOZNAVNOSTI MESTA ŠOŠTANJ

»Mesto mora biti urejeno, čisto in ne zanemarjeno ter nepokošeno, spominska obeležja morajo biti vzdrževana itd.. Ključnega pomena je, da bo nadzor izvajal človek, ki bo videl in razumel potrebe pri urejanju mesta.«

4. AKTIVNO SODELOVANJE V PROCESU PRESTRUKTURIRANJA NAŠE DOLINE

»Pred nami je izjemno pomembno in zahtevno obdobje prestrukturiranja naše premogovne regije, ki MORA biti pravično. To nas v tem trenutku

6. AKTIVNO SODELOVANJE S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI TER SKUPNA USKLADITEV RAZVOJNIH PRIORITET TER POTREB VSEH OŽJIH OBMOČIJ IN ZASELKOV NAŠE OBČINE.

»Aktivno bomo sodelovali (tako župan, podžupan kot vse strokovne službe občine) s predsedniki in sveti posameznih KS. In sicer z namenom skupne uskladitve razvojnih prioritet ter potreb vseh ožjih območij in zaselkov naše Občine (delovni sestanki, posveti, ogledi na terenu, medsebojna srečanja,…).«

7. PODPORA OHRANJANJU IN RAZVOJU KMETIJSTVA TER LOKALNI SAMOOSKRBI

»Zagotovili bomo zadostno finančno spodbudo za ohranjanje razvoja kmetijstva in samooskrbe, vzpodbujali bomo uporabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, delovanje kmečke tržnice ter pomagali pri turistični promociji zainteresiranih kmetovalcev naše Občine.«

8. UREDITEV ZDRAVSTVA V ŠOŠTANJU

»Z več kadra si želimo izboljšati zdravstvene usluge v Zdravstveni postaji Šoštanj. Maksimalno pa se bomo zavzemali za boljše zdravstvene storitve v ZD Velenje.«

9. SKRB ZA VSE RANLJIVE SKUPINE TER VISOKO KAKOVOST ŽIVLJENJA UPOKOJENK IN UPOKOJENCEV TER VSEH STAREJŠIH OBČANK IN OBČANOV

naloga je, da poskrbimo za visoko kakovost življenja vseh starejših. Za to bomo poskrbeli z ustrezno športno in rekreacijsko infrastrukturo ter z različnimi ukrepi kot so: brezplačni prevozi, dostava hrane, pomoč na domu in v gospodinjstvu, spremstva k zdravniku, na banko, pošto, družabništvo osamljenim osebam, brezplačne delavnice itd.. Enkrat letno pa bomo organizirali tudi županovo srečanje in druženje z vsemi upokojenkami in upokojenci Občine Šoštanj.«

10. USTREZNO FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE

PROGRAMOV, PROJEKTOV TER PRIREDITEV VSEH DRUŠTEV, KLUBOV, ORGANIZACIJ, KI PRISPEVAJO K PREPOZNAVNOSTI OBČINE, ZADOVOLJEVANJU JAVNIH POTREB IN IZBOLJŠUJEJO KAKOVOST

ŽIVLJENJA V OBČINI ŠOŠTANJ

»V naši Občini imamo številna odlično delujoča turistična, kulturna, športna, humanitarna in druga društva, ki ogromno prispevajo k prepoznavnosti Občine, zadovoljevanju javnih potreb in izboljšujejo kakovost življenja v Občini Šoštanj. Zavedamo se njihovega pomena za našo skupnost, zato jim bomo še naprej zagotavljali vse ustrezne pogoje za njihovo delo, povečali pa bomo tudi sredstva za njihovo delovanje.«

postavlja pred številne zahtevne okoljske, gospodarske ter družbene izzive. Zato moramo v tem procesu aktivno sodelovati in biti v ta proces vključeni z vsem – tako z našim kot s tujim znanjem, z energijo, jasno zastavljenimi cilji ter najboljšimi kadri.«

5. VEČJA UČINKOVITOST OBČINSKE UPRAVE, USTANOVITEV ODDELKA ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE OBČINE ŠOŠTANJ

»Občinska uprava mora biti učinkovita, gospodarna ter občankam in občanom čim bolj prijazna. Z aktivnim in sistematičnim pristopom bomo ustanovili Oddelek za razvoj in investicije oz. Službo za evropske projekte, katera bo prevzela delo na razvojnem področju Občine ter skrbela za načrtovanje, pripravo in vodenje projektov, ki imajo možnost sofinanciranja s strani države ali EU.«

»Vsak človek si zasluži dostojno življenje, temelj zdrave družbe pa je življenje v sožitju ter medsebojnem spoštovanju in solidarnosti. Občina Šoštanj mora ustrezno poskrbeti za vse vrste ranljivih skupin in med drugim postati tudi »Občina po meri invalidov«.

Naš pozitiven odnos do družbe bomo še naprej gradili na spoštovanju vseh generacij, še posebej do starejših, ki so s svojim trdim delom, mnogim odrekanjem in tudi s trpljenjem vsem nam mlajšim ustvarili tako materialne kot duhovne pogoje za naša življenja. Naša odgovorna

Boris Goličnik bo v nedeljo, 20. novembra 2022 kandidiral za župana Občine Šoštanj pod zaporedno številko 6, njegova lista – Lista Borisa Goličnika pa pod zaporedno številko 5. Ker verjamejo, da so ekipa, ki bo Občini Šoštanj pričela pisati novo in kvalitetnejšo zgodbo, si vsekakor od občank in občanov Občine Šoštanj želijo njihove podpore na letošnjih lokalnih volitvah.

11. USTANOVITEV

ZAVODA ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADE

»Z namenom zagotoviti ustrezno ter učinkovitejšo organizacijo vseh štirih področij, ustrezen razvoj in spodbujanje dejavnosti na teh področjih, s ciljem dviga kvalitete življenja v Občini in boljše prepoznavnosti Občine bomo ustanovili nov javni zavod – Zavod za kulturo, šport, turizem in mlade.«

12. OBČINA ŠOŠTANJ MORA PRIDOBITI CERTIFIKAT MLADIM PRIJAZNA OBČINA

»Mladim moramo dati večjo priložnost. Ukrepe mladinske politike bomo zapeljali v smeri, da področje mladih sistemsko uredimo in da mladim pomagamo k čim hitrejšemu osamosvajanju (ustrezna participacija mladih, organiziranje, informiranje, zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska politika, mobilnost,…).

Ljudje smo v naši Občini največji potencial. Ta potencial bomo združili z vsemi našimi naravnimi in kulturnimi danostmi ter z našo bogato tradicijo. Trdno smo prepričani, da bomo z znanjem, drznostjo, inovativnostjo, s pogumom in z odločnostjo, s spoštovanjem do vseh generacij ter z dobrim medsebojnim sodelovanjem v prihodnje gradili uspešno in ugledno Občino. Občino, ki bo Občina priložnosti in prostor vedno bolj zadovoljnih ljudi. Želimo si, da bi nas vedno več čutilo, da smo Občina ljudje. Predvsem pa, da bi lahko povsod in vsakemu ponosno rekli: »Radi živimo v Občini Šoštanj!«

»Pomembni ste ljudje!«

Naročnik oglasa je Lista Borisa Goličnika

Še na naslednjih 60 let

Kulturno društvo Gledališče Velenje letos praznuje 60. obletnico delovanja, ki so jo obeležili z izdajo publikacije Talija Velenjska 1962–1960 – V vseh teh letih so postavili trdne temelje in vzpostavili močno gledališko skupnost, ki jo je vselej združevala ljubezen do gledališča

Tea Rednak

Leta 1962, ko je bil ustanovljen Mladinski oder, odrske deske pa je prevzela mlada generacija igralcev, je današnje Kulturno društvo Gledališče Velenje začelo pisati novo zgodbo. Od prelomnega leta, v katerem so pred velenjskim občinstvom prvič odigrali Miklovo Zalo, letos mineva že 60 let. Častitljivi jubilej aktivnega gledališkega ustvarjanja so velenjski gledališčniki obeležili z izdajo publikacije Talija Velenjska 1962–2022, ki ponuja zgodovinski opis gledališkega kulturno-umetniškega delovanja in popelje po razburljivih šestih desetletjih Gledališča Velenje. Starosta velenjskega gledališča, Karli Čretnik, ki se je mladi skupini igralcev pridružil le leto po uradnem štetju, je vse gradivo, ki je nastajalo v vseh teh letih gledališkega udejstvovanja, zbiral in odnašal domov. Čas korone, ki je sicer dodobra omejil delovanje gledališča, je prinesel priložnost, da zbran material uredijo ter ga ob 60. obletnici izdajo v almanahu. Ob pomoči Damijana Kljajiča in Mateje Medved iz Muzeja Velenje, ki sta poskrbela za zgodovinski opis, so tako izdali knjižico, v kateri najdete izbor vseh predstav, opremljenih s podatki o režiserju, nastopajočih in ostalih sodelujočih, ter fotografije, ki orisujejo zgodbo velenjskega gledališča.

Gledališče dobrih ljudi

Ker je gledališče nastalo nedolgo za tem, ko so odprli novo mestno središče Velenja in nato še Dom kulture Velenje, se je dodobra vtkalo v kulturno dediščino in prostor mesta ter se skupaj z njim razvijalo in rastlo. Na odru Doma kulture Velenje, ki je kmalu po odprtju postal hram velenjske kulture in drugi dom gledaliških ustvarjalcev, se je kalilo več generacij igralcev, ki so v vseh teh letih odigrali več kot 80 premiernih predstav in več kot 600 ponovitev.

»V gledališču se je zvrstilo tudi več kot 600 ljudi – igralcev, režiserjev, fotografov, dramaturgov … In moram reči, da v teh skoraj 60 letih nisem spoznal slabega človeka. Vsi so moji prijatelji, ki jih še danes z veseljem srečam. Človek, ki ima toliko

prijateljev, je lahko samo srečen,« pove Karli Čretnik, ki je z mladimi soigralci in soustvarjalci odraščal, se skupaj z občinstvom povezoval v močno gledališko skupnost in razvijal gledališko kulturo v Velenju. »Vedno nas je združevala ljubezen do gledališča in nastopanja. Da nekaj toliko časa zdrži, potrebuje trdne temelje, in to je bilo to,« je še dodal.

ki je njegovo dolgoletno delovanje in trud nagradila z zlatim grbom MOV.

Nova generacija

V svoji šestdesetletni tradiciji so velenjski gledališki ustvarjalci na svoje predstave privabili več kot sto tisoč gledalcev in z neprekinjenim kulturno-umetniškim udejstvovanjem poskrbeli za vzpostav-

Cockfight

Učeči literati

Zakaj so nekateri zapisi večni, drugi pa odidejo v pozabo tisti hip, ko nastanejo – Kdo potrebuje vrednotenje

Velenje, Šoštanj, 3. in 4. novembra – Izobraževanje je velik del delovanja in vsako letnega programa Šaleškega

Gledalec je najbolj pomemben

Vse od začetnega mejnika, leta 1962, do danes je gledališče sodelovalo s številnimi režiserji, igralci in drugimi sodelavci, ki so, kot pravi Čretnik »gledališče, vsak po svoje, pripeljali do točke, kjer je danes.«

Člani velenjskega gledališča so gostovali tako po Sloveniji kot v tujini ter z vnemo in entuziazmom nastopili na različnih odrih, vedno z ozirom na občinstvo. »Gledalec je pri tem najbolj pomemben. Ne glede na to da smo imeli tudi slabe predstave, iz katerih se največ naučiš in najbolj napreduješ, smo imeli vedno neko redno skupino gledalcev.«

Velenjski gledališčniki so tako ali drugače vseskozi prisotni v slovenskem gledališkem prostoru, kjer so tudi po zaslugi prizadevanj za ohranjanje kakovostnega in širokega repertoarja, ki je med drugim vseboval nekatere izjemno zahtevne tekste, visoko cenjeni. To je večkrat potrdila tudi strokovna javnost – Leon Čižmek je za svojo vlogo Kantorja v predstavi Kralj na Betajnovi prejel prestižno Severjevo nagrado, Karl Čretnik pa je dobil zlato Linhartovo plaketo. Gledališču Velenje se je poklonila tudi Mestna občina Velenje,

ljanje in ohranjanje gledališke skupnosti, ki je v velenjskem in širšem kulturnem prostoru pustila svoje sledi. Po njih danes stopa nova generacija gledališčnikov, del katere je že več kot 10 let tudi sedanji predsednik društva Nejc Škorjanc, ki skupaj s pomlajeno ekipo skrbi za nadaljevanje šestdesetletne zgodbe.

»Če nisi zraven, ti ni tako jasno, koliko dela, truda, pota in krvi je zadaj in koliko je potrebno, da se izvedejo produkcije.

Za gledališčem je ogromno zelo pestrih let, igralo se je vse od slovenskih do tujih klasikov, imeli smo tudi nekaj krstnih izvedb predstav. Velikokrat smo si precej drzno zastavili cilje, bilo je stresno, ampak stojim za tem. Pripravljeni smo trdo delati in mislim, da se to pozna pri vseh produkcijah. Pridejo kakšna leta, ko se je težko motivirati, tudi korona nas je precej udarila. Vseeno smo pod streho spravili Karlijevo predstavitev vseh predstav, ki jih je igral v več kot 50 letih. Vse to smo skupaj spravili v negotovih časih in izjemno ponosen sem na to.«

Pa pogled naprej? »Upam na še vsaj naslednjih 60 let,« pribije Škorjanc. ��

Od začetka aprila sem prebrodil že marsikateri glavobol zavoljo medijskih narativov o praznikih demokracije – volitvah in referendumih, ki jih je letos več od solidnih žurk. A čeprav sem pri sebi globoko skeptičen do ustaljenega delovanja slovenske demokracije, tovrstno praznično obravnavo obiskovanja volišč sprejemam kot totalno družbeno dejstvo, ki družbe ali države ne spreminja, temveč deluje kot njen državotvorni ali družbenotvorni faktor. Kljub tej skrajno formalni tvornosti pa ni razloga, da se ne bi vprašal, kaj za vraga sploh pomeni »praznovati demokracijo?« Če je praznovanje nove parlamentarne zasedbe, novega predsednika vlade ali nove predsednice republike v največji meri zgolj spektakel predvolilnih soočenj in metanja polen pod noge, pa lokalne volitve, ki jih bomo praznovali prihodnjo nedeljo, 20. novembra, implicirajo nekaj popolnoma drugega. Volilno telo je na lokalnih volitvah omejeno z geografskim obsegom občine, kar pomeni, da o določevalcih usode lokalnih cest, koncesij za kafiče in prostorskih načrtov odloča najmanjše možno število ljudi na državnem nivoju. Ta populacijsko omejujoč dejavnik implicira, da izvoljeni subjekt razpolaga z zaupanjem relativno majhnega odstotka celotnega volilnega telesa, ki je razdeljeno na dobrih 200 neenakih in neenakopravnih občin. Delo lokalnih političnih administracij in elit pa z izjemo Ljubljane in redkeje Maribora ostaja javno nereflektirano. Ta nereflektiranost lokalnim elitam zagotavlja plodne pogoje, da delujejo šerifovsko, mačehovsko in samovoljno. Katerega od naštetih pridevnikov bi brez odlašanja lahko nadeli skupini političnih subjektov, ki že desetletja vlečejo niti Mestne občine Velenje.

Strankarska pripadnost je v tem kontekstu vsebinsko nepomembna, kadrovsko pa je eksistencialnega pomena, saj predpostavlja delovanje z jasno določenim dostopom do informacij in moči oziroma z operacijskim mehanizmom daj – dam. To sem nenazadnje izkusil tudi na lastni koži, ko sem za svoj matični medij Radio Študent pripravljal radijsko oddajo o stanovanjskem kompleksu Zlati grič nad otroškim igriščem. Moji dobronamerni želji po razjasnitvi okoliščin in morebitnih posledic gradnje na največji zelenici v bližini središča mesta s pomočjo občinskih argumentov je namreč sledil nervozni predvolilni odgovor, češ da naj si raje poiščem drugo temo. S sogovornico z občine sem naposled le govoril, mojemu razumevanju, da na občini o tem ne želijo govoriti, naj bi botroval »nesporazum«. Tako sem, kljub temu da v Velenju ne živim že nekaj let in razmerja političnih moči ne poznam popolnoma, sklenil, da v osje gnezdo nima več smisla drezati.

Lokalnega praznika demokracije tako ne bom praznoval. Tudi zaradi te izkušnje. Verjamem, da si v tem oziru delim stališče z marsikatero ljubljansko ali mariborsko sovrstnico, ki ima dovolj šerifovskih afer tipa farmacevtka ali incidentov z mladeniči, političnih ego-tripov in gatekeepinga. Kljub temu se še vedno najde kdo, ki po tem, ko mu predstavim svoje mnenje o dotični tematiki, samozavestno zatrdi, da so spremembe mogoče z volitvami, politično mobilizacijo mladih – torej z aktivnim praznovanjem demokracije. A kaj, ko je praznovanje v Velenju omejeno z izbiro med šerifovskim subjektom TEŠ in šerifovskim subjektom PV. Skratka: boj petelinov.

literarnega društva Hotenja. Literarna delavnica na temo Razumevanja, prepoznavanja in vrednotenja ter ustvarjanja novejših besedil, izvedena konec preteklega tedna, je bila razdeljena na dva dni. Prvi del

je potekal v Rezervatu za poezijo v Starem Velenju, drugi pa v mali dvorani Kulturnega doma Šoštanj.

Udeleženci so se skupaj z mentorjem Ivom Stropnikom, pesnikom in literarnim

urednikom, prebijali skozi avtorske tekste udeležencev in drugih leposlovnih tekstov. Osredotočili so se na vprašanje, kaj je dobra poezija ali proza ter kako jo »merimo«. Skozi razpravo so udeleženci

spoznavali, kako in na kakšen način vrednotimo novejša ali klasična literarna besedila, kakšen je njihov notranji ustroj in kako razumeti večpomensko sporočilnost. Marsikdo je dobil tudi odgovor na vprašanje, zakaj so nekateri zapisi večni. V čem je njihova moč. In ali se sporočilnost besedil z leti spreminja ali ostaja enaka. Zakaj so nekateri zapisi večni, drugi odidejo v pozabo tisti hip, ko nastanejo. Kje se kaže njihova moč? In mogoče so si na koncu udeleženci, v glavnem šaleški literati, skupaj ali

vsak zase odgovorili na vprašane: kdaj in za koga je vrednotenje sploh potrebno?

Vsekakor več kot dobrodošla tema, s katero se spopadajo vsi pišoči, mentor, ki je sam preizkušen literat, pa je z udeleženci podelil svoje znanje in izkušnje.

Izvedbo delavnice so podprli območna izpostava JSKD Velenje, ZKD Velenje in Zavod za kulturo Šoštanj, koordinirala pa Tatjana Vidmar

�� Milojka B. Komprej

Matija Pohorec

Radijski in časopisni MOZAIK

Otroci iz vrtca Vrtiljak na obisku

Na radiu Velenje z največjim veseljem odpremo vrata vsem, ki jih zanima, kako se ustvarja radijski program, kaj počnejo voditelji, novinarji in producenti. Še posebej veseli pa smo, če se nam v studiu pridružijo najmlajši. V enem izmed oktobrskih četrtkov so se pri nas ustavili triletniki iz Vrtca Velenje iz enote Vrtiljak. Razigrani malčki so se najprej odpravili na Velenjski grad, potem pa so pogumno pozvonili še na naših radijskih vratih v Starem Velenju.

Urednica Maja Oderlap, ki je bila tisti dan tudi v radijskem etru jim je z veseljem razkazala studio. Navdušeni so bili nad mikrofoni, številnimi gumbi in lučkami, seveda pa so v živo v eter pozdravili vse poslušalce, še posebej pa mamice, atije, bratce, sestrice, babice in dedije.

GLASBENE novice

Mojster unikatnega zvočnega pripovedovanja

V Knjižnici Velenje je nastopil eden najboljših evropskih jazzovskih bobnarjev in tolkalcev

Velenje, 3. novembra – V sklopu Kreativne Jazz klinike, ki v Velenje že vrsto let privablja izjemne glasbenike, je v Knjižnici Velenje nastopil vrhunski tolkalec, bobnar, skladatelj in glasbeni pedagog Zlatko Kaučič. Prejemnik nagrade Prešernovega sklada, najvišjega priznanja za kulturne dosežke v Sloveniji, je poznan tudi po svojem prepletanju poezije in glasbe, med drugim je uglasbil poezijo Federica Garcíe Lorce, Alojza Gradnika in Srečka Kosovela.

Pred samostojnim nastopom v knjižnici se je eden najplodnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev pogovarjal z Dragom Martinškom in na kratko orisal svojo glasbeno pot, na kateri je sodeloval z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, se znašel v različnih glasbenih zasedbah ter izdal številne albume. »Življenje je pestro, v glasbi še bolj,« je dejal mojster izvabljanja unikatnih zvokov in ritmov, ki ga je pot pri sedemnajstih ponesla v Italijo, kamor segajo tudi zametki njegove

Zlato Zlatka Kaučiča

Mojstri svojega poklica človeka soočijo z novim, drugačnim pristopom in iz njega nastajajočo podobo – v tem primeru zvočnega ‒ sveta. Bobnarja premore vsak pogrošni band, bi kdo rekel, kaj naj bo na tem tako drugačnega. Na našo srečo to ne drži in Zlatko Kaučič je v praksi pokazal, zakaj ne. Iz polurnega solo nastopa v knjižnici smo razbrali nov pomen izraza ‚zvočni svetovi‘. Diapazon njegovega izraza se je gibal

Tako se ustvarja radijski program. Skupaj z vami, dragi naši poslušalci. Tu smo, da vas informiramo, povemo vse, kar se v naši regiji dogaja, ob enem skrbimo še za dobro razpoloženje.

Radio želimo približati vsem, že najmlajšim, da bodo nekoč, ko bodo veliki, imeli lepo izkušnjo in spomine, obiska pri nas. Kdo ve, morda pa se nam nekoč tudi pridružijo kot sodelavci. ��

ČETRTEK, 10. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 11. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 12. novembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 13. novembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 14. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 15. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

glasbene kariere. Ta se je nato nadaljevala preko Švice, Anglije in Španije, ki je bila njegova odskočna deska za jazz, do Nizozemske, od koder se je leta 1992 vrnil v Slovenijo. Tu je, kot pravi, spisal novo zgodbo, soustvaril mnoge plodne

med komaj zaznavnimi kapljicami ali drgnjenjem kože ob kožo na eni ter med intenzivnostjo – metaforično, seveda ‒industrijskega hrupa. Pa pri tem ni šlo samo za jakost: v pulziranje zvočnega tkiva je bila vgrajena vrsta ritmičnih vzorcev, ki so se sproti prelivali v nekaj drugega, rasli, se izgubljali, da jih ni bilo več prepoznati kot vzorce; še najbližja primerjava bi bilo valovanje morja. Skratka, eno samo živo in neukročeno utripanje zvočnega tkiva, ki kot da se giblje samostojno, brez človeške

glasbene projekte, začel pa je tudi s poučevanjem in predajanjem svojega znanja ter izkušenj na mlajše generacije. ��

podpore in uravnavanja, od zunanjega sveta neodvisna zvočna masa, ki jo vodi in usmerja neznana energija.

Fascinantno, glasbene žanre presegajoče bobnanje z izrazito avtorsko noto. Morda bolje: zvočna ustvarjalnost, ki si v izrazni nuji vzpostavlja svoj lastni kanon, svoj lastni žanr. Bravo jazz festivalu in bravo knjižnici, pa seveda zahvala Zlatku Kaučiču za izjemen dogodek. �� Lado Planko

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 16. novembra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Na gasilski vaji ob požaru v bolnici Topolšica se je odlično izkazala tudi domačinka, gasilska poročevalka za regionalno VTV Zalka. Ker mnogi prireditelji in predstavniki javnega življenja in ekstremnega dogajanja delo ustvarjalcev frišnih, veselih in tragičnih novic le redkokdaj (skrajno izjemoma) sploh opazijo, je Čvek izza zakulisja ob zahvalah gasilcem (itak, da so prvi upravičeni do zahval in priznanj) privlekel sliko snemalke iz Topolšice, ki je v »živo« na mrtvo snemala celotno gašenje »virtualnega« požara, ki ga na srečo ni bilo in naj ga niko -

Vija vaja ven

Nasvet brez recepta

Pomanjkanje zdravnikov bodo v Zdravstvenem domu Velenje poskušali reševati z zaposlitvijo šestih telefonistov. Bodo svetovali, kako se odvaditi visenja na telefonu?

Boljši časi

Po lokalnih volitvah se nam obetajo boljši časi. Vsi kandidati obljubljajo skrb za človeka, izpolnitev vseh naših želja in lepši jutri. Angleška fraza v slovenščini za to je: predobro, da bi bilo res (too good to be true).

Kam je šel denar?

Spet se za župane slovenskih občin potegujejo ljudje, ki imajo zelo malo ali skoraj nič premoženja. Zakaj mislijo, da bodo znali upravljati z našim denarjem, če s svojim niso znali? Ali pa bodo tudi našega prenesli na kakšen drug račun?

Ana Roš

ponovno

odprla pekarno na Slovenski cesti

Ana Roš, izvrstna kulinarična mojstrica, ki se je s svojo restavracijo Hiša Franko povzpela v sam vrh svetovne gastronomije, je v oktobru odprla pekarno v Ljubljani. Hiša Franko je v letos, kot edina slovenska restavracija, prejela dve Michelinovi zvezdici. Med drugim so bile njene letošnje vizije usmerjene predvsem v ljudi. Tako se je odločila in odprla Pekarno Ana v središču slovenske prestolnice, v kateri je mogoče kupiti klasične rogljiče, čokoladno pecivo,

cimetove zvitke, ajdovo piramido in jabolčne “cruffine” (fuzija med mafini in rogljiči oziroma croissanti, pecivo spominja na mafin z listnatim testom). Zaradi prevelikega povpraševanja in nenehnega pomanjkanja kruha in pekovskih izdelkov je za kratek čas zaprla svoja vrata, pred kratkim pa jih je ponovno odprla. Pekarna je povečala proizvodnjo in podaljšala delovni čas. Poleg pekarne in Hiše Franko pa ima Ana še nekaj izvrstnih restavracij oz. lokalov. Poleg bistroja v ljubljanskem Knafljevem prehodu in restavracije v luksuznem savudrijskem letovišču odpira tudi restavracijo v Trstu. Kuharski pristop v savudrijskem

letovišču, ki bo odprto prihodnje leto, bo sproščen, kuhanje pa bo temeljilo na istrskih sestavinah. Restavracijo bodo odprli na 105 metrov dolgem bazenu letovišča, ki bo kot drugi najdaljši neskončni bazen na svetu ponujal razgled na Piran, Trst in Dolomite. Letovišče bo sestavljalo 55 luksuznih vil, 179 apartmajev in 18 stanovanj.

Na Hrvaškem se prodaja avto Cristiana Ronalda

Avtomobil

prevoženih kilometrov, kar pomeni, da je izredno dobro ohranjeno. Vozilo, ki v svetu povzroča veliko zanimanja, se prodaja v avtomobilskem salonu v Osijeku, in sicer za 109.999 evrov. Podjetje ima v teh dneh veliko dela z interesenti, namreč marsikdo se spogleduje z idejo, da bi kupil avto, ki ga je vozil nogometni zvezdnik.

Najpogostejše ime za novorojenčka v Sloveniji

deklic pa 9162. Na 1000 prebivalcev se je rodilo devet otrok, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu, ko je ta številka znašala 8,9. Statistični urad Republike Slovenije je objavil seznam najpogostejših imen za novorojenčke, rojene v letu 2021. Do tega leta je bilo kar 22 let zapored na prvem mestu po pogostosti za dečke, rojene v istem letu, ime Luka, letos pa ga je zamenjalo ime Filip. V zadnjih 23 letih se je med najpogostejšimi imeni za dekleta zvrstilo sedem različnih imen: Nika, Lana, Eva, Lara, Sara, Ema in

konjskih moči. Vozilo ima samo 28.000

Leta 2021 je bilo v Sloveniji rojenih 18.984 otrok, za en odstotek več kot leto prej, in sicer 9822 dečkov,

Zala. V letu 2020 in 2021 je bilo najpogostejše ime za deklice Ema. Zala, Mia, Julija in Hana pa so poleg Eme bila najbolj priljubljena imena za deklice lansko leto. �� Lara Oprešnik

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

⏬

»Če bo še naprej kriza z ogrevanjem, si bom pa drva nažagala,« je rekla Aleksandra Vasiljević. Žaga amerikanka ji najprej ni dobro stekla, na koncu pa je le dobila poleno. Ne pod noge. Pa saj mora človek za vsako dejavnost imeti nekaj znanja in si nabrati nekaj izkušenj.

⏫

li ne bo!

⏪

»Ti, Ciril, ali misliš, da tukaj tudi strežejo tako kot v zgornjem nadstropju?« je Slavko Hudarin prek svoje žene Nade vprašal njenega levega soseda. Pijača je bila šele na koncu proslave ob dnevu reformacije, so se pa udobno namestili v knjižnične fotelje, kot bi bili v domači dnevni sobi, in poslušanje pesmi v slovenskih narečjih je bilo še bolj prijetno. Klepet med starimi prijatelji pa tudi.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Paka pri Velenju – Iz doline do vrha Paškega Kozjaka

Če se peljete na Koroško, boste skoraj zagotovo ubrali pot skozi Krajevno skupnost Paka pri Velenju. Vanjo se boste zapeljali za KS Šalek, kjer so bili včasih proizvodni in poslovni prostori Vegrada, ob manjšem kamnolomu, nato pa po ravnini, kjer je praktično edino »središče« krajevne skupnosti. Na križišču lahko na desno zavijete na nekoč zelo oblegano in poznano Trebeliško, na katerem so časi motokros dirk davno minili, v nadaljevanju vas naslednje križišče usmeri na desno v Loke, na levi pa kamniti spomenik opominja, da je tukaj 14.

Ob Paki, ki je tu prej potok kot reka, po nekaj ovinkih zagledate veliko rano v hribu –kamnolom Paka v lasti podjetja RGP. Še nekaj vijuganja in pri koči Jamarskega društva Velenje je KS Pake konec, a to ni njena celotna podoba. To je le njen najbolj ravninski del. Je namreč izredno razvejana in hribovita – južno se vzpenja in vzpne do Paškega Kozjaka in proti Vinski Gori, severno proti Graški Gori. Sestavlja jo več zaselkov: Paka, Paški Kozjak, Loke, Trebeliško.

Poleg potnikov na Koroško in z nje v Šaleško dolino območje krajevne skupnosti zelo poznajo planinci, saj je po pobočjih in vrhovih speljanih veliko poti, od povsod pa je zelo lep razgled na Šaleško dolino.

Srce kraja je Dom krajanov

KS Paka pri Velenju je predstavila predsednica Sveta KS Alenka Resman: »KS Paka obsega 12,7 km2 in ima okoli 800 prebivalcev, ki so mešane starostne strukture. Mladi se ne odločajo za preselitev v mesto. Imamo veliko podjetnikov in kmetov, veliko krajanov pa se vozi v službo v različna podjetja. Mejimo na Dolič, Dobrno, Vitanje ter na KS Vinska Gora, Šalek, Cirkovce. Z vsemi dobro sodelujemo.

V KS deluje več društev, in sicer: KUD Paški Kozjak, DU, DPM, športno društvo in KORK. Smo izredno povezani, vsi sodelujemo pri organizaciji prireditev kot sta srečanji

starejših krajanov in upokojencev, krajevni praznik. Društva imajo prostore v Domu krajanov, kjer se odvijajo tudi dogodki, kot so razstave, predavanja, rokodelske delavnice, družabna srečanja … Krajani se jih radi udeležujejo. V KS deluje tudi mešani pevski zbor, ki sodeluje na krajevnih in občinskih prireditvah. Na različnih lokacijah v KS imamo nameščene štiri defibrilatorje, našim krajanom smo omogočili tudi izobraževanje

stanujejo delavci iz drugih držav. V naslednjem mandatu bi radi, da bi znova prišli v last MO Velenje, KS pa bo pripravila program, kakšno vsebino jim dati.«

Po Štrekni s kolesom

za njihovo uporabo. Krajevni praznik imamo 24. septembra. Takrat pripravimo športno srečanje z drugimi krajevnimi skupnostmi. S KS Cirkovce skupaj urejamo cesto, ki bi jo radi kategorizirali, imamo že podpise skoraj vseh lastnikov zemljišč,« je bila izčrpna predsednica.

Pogrešajo dom na Paškem Kozjaku

Poudarila je še, da z MO Velenje zelo dobro sodelujejo, kajti njihovi predlogi, pobude so slišane in tudi uresničene.

»Pravkar izvajamo investicijska in vzdrževalna dela na nogometnem igrišču nasproti Doma krajanov. Želimo ga asfaltirati in pri tem nam je MO Velenje priskočila na pomoč. Odobrila je dodatna sredstva za asfaltiranje.

Lastnik kamnoloma je zelo družbeno odgovorno podjetje in nam pomaga z donaci-

jo s kamenim agregatom za posipanje krajevnih cest,« je povedala.

Pa želje krajanov? »V letu 2023 želimo pripeljati vodovodno omrežje do 20 gospodinjstev na območju Loke - Jurk. Želimo, da bi v doglednem času dobili preurejen, posodobljen planinski dom na Paškem Kozjaku. Tja vodijo zanimive pohodne poti, manjka le čaj v planinskem domu ... Vsako leto smo krajani pripravili nočni pohod. Lepa pot nas vodi tudi do kamnitega mostu Velunja peč in naprej na Radojč in Ramšakov vrh v KS Vinska Gora,« našteva redna pohodnica po številnih poteh v krajevni skupnosti.

In doda še eno željo. »V domu krajanov je bila včasih šola, že dolga leta pa se otroci vozijo z organiziranim avtobusnim prevozom v OŠ Šalek, prav tako v vrtec. Prostori v prvem in drugem nadstropju doma krajanov so bili pred leti prodani in danes v njih

Ozke doline po Sloveniji so si mnogokje podobne: reka, cesta, železnica. Tudi v KS Paka je bilo nekoč tako. Železnice že 53 let ni več, zdaj na njeni trasi nastaja kolesarska

zelo želijo avtoceste s Koroške proti Savinjski dolini, da bi zaživeli ob cesti bolj umirjeno. Če pa zapustite to glavno povezavo Šaleške doline in Koroške, se znebite nervoze ob zastojih in počasni vožnji za tovornjaki ter vzamete pot pod noge, boste odkrili povsem drugačno Pako pri Velenju. »Zelo rada hodim in poznam vse poti v KS. Ni dneva, da ne bi hodila uro ali dve. Kamor greš, si v naravi,

povezava s simpatičnim in simbolnim imenom Štrekna. »Zagotovo bo ta kolesarska pot ena najlepših in zelo se je veselimo. Dogovarjamo se že za slovesnost ob odprtju, a do nje je še skoraj leto, zato naj bo še skrivnost,« napoveduje Resmanova.

Državna cesta na Koroško zelo obremenjuje vse potnike na njej, seveda pa tudi krajane Pake, ki se dnevno vozijo po njej ali živijo s prometom, predvsem tovornim. Zato si

zelo lep pohod je na Vodemljo, urejena je treking kolesarska proga,« vabi Alenka Resman, ki ji bo gotovo prikimalo veliko pohodnikov, planincev, ki KS Paka poznajo zelo dobro. Dobrodošli tudi vi! ��

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na

Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

divizija odšla proti Graški Gori.

Alenka Resman pozna vse poti v krajevni skupnosti.

Četudi dom na Paškem Kozjaku čaka na prenovo pa so razgledi z njegovih vrhov na Šaleško dolino še tu in vedno znova očarajo.

Značilnost KS Paka pri Velenju je ogromen kamnolom.

Kolesarska steza naj bi bila končana septembra prihodnje leto.

za martinovo

Prihaja Martin in z njim goska ter vin'

Slovencem je martinovo dobro znan praznik, saj se mnogokrat pošalimo, da obstajajo prazniki in obstaja martinovo. 11. november je dan, ko goduje sveti Martin. V tem času zadiši po pozno jesenskih jedeh: po pečeni goski ali raci, tradicionalni so tudi mlinci in rdeče zelje, nikakor pa ne sme manjkati mlado vino.

Kdo je bil sveti Martin?

Prvotno Martin ni bil povezan z rujno kapljico. Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji (v zdajšnji Franciji), pozneje je postal škof. Ker je bil skromen in dobrega srca, so ga imeli ljudje radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legende. Najbolj znana je zgodba, po kateri naj bi pozimi srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil.

Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se skril med gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem, zato morajo na njegov god umreti in priti na mizo.

Tudi po tem, ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen in znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže. Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Na tleh naše države je 94 cerkva, posvečenih svetemu Martinu. Na tisoče cerkva pa po vsej Evropi.

Do Martina je vino grešno

Pri nas se dan svetega Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Zaznamuje ga ljudski rek: Svet' Martin nar'di iz mošta vin'. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Takšnega jesenskega rajanja drugod po Evropi ne boste doživeli, zato obiščite katerega izmed velikih martinovanj na Ptuju, v Mariboru, Slovenskih goricah, Halozah, kjer so doma vinogradi. Sicer pa vam tudi

ni treba tako daleč.

Martinovo v naši bližnji okolici lahko doživite v Starem Velenju in Šmartnem ob Paki, kjer imajo na ta dan tudi občinski praznik.

Do martinovega je vsa letina pod streho. Poljščine so v kleteh in kaščah, vino je v sodih, čreda se vrne s planinskih pašnikov in je spet v domačem hlevu. Tudi svatbe so bile nekdaj omejene na čas pred pustom - pred setvijo in po martinovem - ko so pridelki pod streho in je konec paše.

V Velenju imamo v Krajevni skupnosti Šmartno cerkev posvečeno svetemu Martinu. Nekdaj je bila to samostojna župnija. Letos konec poletja pa je na pastoralni ravni stekel postopek združevanja župnij. Župnijo Velenje, ki je torej v fazi nastajanja, sestavljajo tri dosedanje velenjske župnije: Župnija Velenje – blaženi A. M.

Koliko Martin in Martinov imamo pri nas?

Ime izhaja iz latinščine – Martinus in pripada bogu vojskovanja Marsu. Po podatkih statističnega urada naj bi v Sloveniji živelo 8.771 ljudi z imenom Martin. Gre za 25. najpogostejše moško ime pri nas, med vsemi

Znani Martini in Martine

Brskali smo med znanimi osebnostmi in jih kar nekaj našli s tem imenom.

Vpliven nosilec tega imena je Martin Luther, teolog, ki je začel protestantsko reformacijo. Tako je bilo ime tudi petim papežem, dva sta bolj znana kot Marinus.

Kaj pa slovenski Martine in Martini, ki

godujejo 11. novembra?

pa je na 38. mestu. Največ jih živi v osrednjeslovenski regiji, manj v savinjski, še manj v podravski in najmanj na Koroškem in v Zasavju.

Žensk z imenom Martina je nekoliko manj: 7.381. To ime je po pogostnosti med ženskimi imeni na 27. mestu, med vsemi imeni pa na 60.

Martin Juhart, harmonikar Poskočnih muzikantov, glasbeni urednik oddaje V petek zvečer.

Martin Hvastija, nekdanji kolesar in trener, pa tudi komentator kolesarskih prenosov,,Martin Štibernik, avtor, producent, nekoč tudi harmonikar legendarnih Slapov, župnik Martin Golob, ki ga boste po novem srečali v Grosupljem, igralka Maja Martina Merljak, plavalec Martin Strel, Martin Kojc, slovenski psiholog, parapsiholog in publicist.

Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na slavnega Martina Krpana z Vrha od

Hrustljavo zapečena račka

Potrebujemo:

• 1 kg račke

• 3 jabolka

• 2 žlici medu

• 1 žličko soli

• ščepec popra

Priprava:

Račko dobro očistimo in speremo pod tekočo vodo. Nato jo dobro osušimo s papirnato brisačo. Natremo jo s soljo in poprom. Jabolka izkoščičimo in z njimi nadevamo trebušno votlino račke. V pekaču račko postavimo na hrbet in jo pečemo pri 180 °C 15 minut. Nato zmanjšamo temperaturo na 150 °C in pečemo še 2 uri. Med peko lahko račko prelivamo z maščobo, ki nastaja. Če je maščobe veliko, jo lahko med peko tudi odlijemo. Zadnjih 15 minut peke temperaturo pečice ponovno dvignemo na prvotno. Pred tem račko premažemo z medom, da se aromatizira in koža enakomerno porjavi. Ko vzamemo račko iz pečice, naj v pekaču pred razrezom vsaj 10 minut počiva. Nato jo razrežemo in ponudimo z rdečim zeljem, lahko dodamo tudi granatno jabolko.

Rdeče zelje z jabolkom, hruško in

vinom

Potrebujemo:

• pol glave rdečega zelja

• 1 rdečo čebulo

• 1 jabolko

• 1 hruško

• 1 do 2 dl cabernet sauvignona

• dve žlici maščobe

• 1 žlico rjavega sladkorja

• sol • orehe

Priprava:

Sesekljani čebuli dodamo rjavi sladkor in ju popražimo na malo maščobe. Dodamo narezano zelje, grobo ribano jabolko in hruško, vino, solimo, premešamo in pokrito dušimo do mehkega. Vmes večkrat premešamo. Postrežemo z dodatkom orehov.

Svete Trojice. Gre za slovensko umetno pripovedko, ki jo je napisal Fran Levstik leta 1858, in je bila objavljena v Slovenskem glasniku.

Slomšek, Župnija Velenje – sv. Marija in Župnija Velenje – sv. Martin.

mestu. Tudi največ Martin živi v osrednjeslovenski regiji. Najbolj pogosto so se za ime Martin odločali starši od leta 1951 do leta 1960, takrat so kar 1.225 dečkom dali takšno ime. Popularno je bilo tudi v letih 1991 do 2000.

Zdrava prehrana je draga prehrana

Jasmina Škarja

Velenje, 2. novembra – V enoti Vrtca Velenje Lučka, v katerem pripravljajo obroke za več kot polovico otrok, ki obiskujejo Vrtec Velenje, je bilo treba obnoviti dotrajano kuhinjo. Po nekajletnem čakanju se jim je želja uresničila. Vrednost investicije za gradbeno-obrtniška dela je znašala dobrih 500 tisoč evrov, nakup opreme 132.671 evrov, investitor pa je MO Velenje.

Kuhajo lahko za 200 otrok več kot v stari kuhinji

»Nova kuhinja pomeni varen in posodobljen prostor, kjer se lahko pripravlja uravnotežena prehrana po sodobnih standardih in normativih, kakršna vrtčevska kuhinja mora biti. Tudi do zdaj smo zagotavljali standarde in normative, gotovo pa je bilo težje vzpostavljati higieno,« razloži ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler, ki doda, da imajo dve centralni kuhinji, ki zagotavljata hrano za večino otrok, razen za tiste, ki so v enotah vrtca v osnovnih šolah. »Povečali smo tudi kapacitete, pripravimo lahko 200 obrokov več, v lonce lahko spravimo veliko več kot v stari kuhinji. Način priprave hrane pa se ni spremenil. Se pa ne da z besedami opisati, kako smo si želeli in potrebovali novo kuhinjo. Zelo veseli

smo, da bomo lahko ustvarjali v njej.«

Naloge s področja prehrane in zdravstveno-higienskega režima predstavljajo skupek prizadevanj vseh zaposlenih in staršev za zdrav način življenja, krepitev in ohranjanja zdravja ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Ajda Oblak, organizatorka prehrane, pove, da so skrb za dobro počutje, varnost in zdravje otrok ena izmed osnovnih nalog zaposlenih v Vrtcu Velenje.

»Varna, uravnotežena in kakovostna zdrava prehrana je eden od temeljev zdravja, saj zagotavlja ustrezen psihofizičen razvoj in dobro počutje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otrokom privzgajamo že v zgodnjem otroštvu,

vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju. Navajanje otrok na primerne prehranjevalne navade in uvajanje novih, nepoznanih živil ter jedi zahtevajo ogro-

mno motivacije, iznajdljivosti in potrpljenja odraslih. Otroci nas nenehno opazujejo, zato bodimo tudi sami zgled z zdravim načinom prehranjevanja.

Po okusu in pripravi je hrana prilagojena otrokom. Vedno več se govori o zdravi prehrani in o tem, kakšne posledice pušča nezdrava, ki povzroča različne bolezni. Pomembno je, da se zavzemamo za to, da se otroci začno pravilno prehranjevati. Jedilnike pripravljamo v skladu s smernicami. Trudimo se, da se pojavljajo raznolika in uravnotežena živila. Držimo se načela, da ponudimo enkrat tedensko brezmesno kosilo in različne vrste mesa. Čim več jedi pripravimo sami in na način, ki

je ustrezen predšolskim otrokom.

V jedilnike skušamo vključiti čim več sezonske, lokalne hrane in ekološka živila. Vsa pridobivamo po javnem naročilu, lokalno prehrano pa tudi od lokalnih ponudnikov.

Ves čas sodelujemo – ko imajo na voljo določena živila, jih vključimo v jedilnik,« razlaga Oblakova, ki se strinja s tem, da je zdrava prehrana draga prehrana. »Predvsem v zadnjem času se tudi mi soočamo s to težavo, a vseeno skušamo, kolikor je v naši moči, ohraniti uravnoteženo, raznovrstno prehrano.«

Število otrok s prehranskimi omejitvami se povečuje

Za prehransko preobčutljive otroke v vrtcu pripravljajo individualne dietne obroke na osnovi zdravniškega potrdila pediatra. Dietni obroki so glede na vrsto alergije skrbno načrtovani in izpeljani iz dnevnega jedilnika. »Imamo kar

nekaj otrok s prehranskimi omejitvami, govorimo o alergijah in laktozni intoleranci. Pripravljamo dietno prehrano, upoštevajoč vse njihove potrebe. Se pa število teh otrok povečuje.

Vegetarijanske prehrane ne zagotavljamo, samo dietno prilagojeno prehrano, ki je izdana na osnovi zdravniškega potrdila. Pri pripravi hrane se trudimo, da ne delamo prevelikih razlik. Stremimo k temu, da so jedi po videzu čim bolj podobne tistim na jedilniku. Pomemben je tudi pristop strokovnih delavk, kako predstavijo jedi in kako starši doma otroka seznanijo s prehransko omejitvijo,« doda Oblakova, ki se ji zdi pomembno, da otroka ne silimo s hrano, ga ne podkupujemo, temveč skušamo več doseči s pozitivno motivacijo in igro. »Opažamo trend, ko se v skupini pojavi otrok, ki zna motivirati tudi ostale. Takrat neko jed vsi poskusijo ali obratno.« ��

Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava različne okuse in živila in se o njih uči. Prav je, da otroku v vrtcu ponudijo čim širši nabor različnih živil. Sandi Volk, vodja centralne kuhinje v enoti Lučka: »Priprave hrane je ista, je pa kuhinja prostorsko drugače postavljena, moderna, po HACCP-sistemu. Dobili smo novo prezračevalno napravo, ki smo jo dolgo čakali. Priprave hrane se lotimo že ob 6. uri zjutraj, večino obrokov (550) pripravljamo za zunanje enote. Opažam, da imajo otroci najraje jedi na žlico, krompirjev in segedin golaž, panirane in močnate jedi. Nezdrave prehrane ne pripravljamo, vse pripravljamo sami, ne uporabljamo umetnih začimb. Jedilnike v zadnjem času malo usklajujemo, in redko spreminjamo.«

Velenje, 28. oktobra – Po uspešnem triletnem projektu Temeljne in poklicne kompetence 2018–2022 je konec oktobra v Vili Bianci potekala zaključna konferenca.

Cilj projekta je bil izboljšati temeljne in poklicne kompetence nižje izobraženih odraslih, ki so manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let.

Uspelo jim je ustvariti 1.500 uspešnih zgodb

Predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Maja Kobal Merkun je pojasnila, da so v sklopu javnega razpisa izvajali programe za odrasle – javnoveljavne in neformalne, prilagojene različnim ciljnim skupinam, ki so jih naslavljali v okolju.

»V Savinjski regiji so delo-

vali trije konzorciji z enajstimi partnerji, ki so si zastavili visoke cilje in jih tudi dosegli. Ugotavljamo, da so programi, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje, zelo potrebni, zato se bo projekt v približno enaki obliki nadaljeval tudi v prihodnje.«

Da gre za zahteven program pridobivanja temeljnih kompetenc, ki ni bil enostaven za realizacijo, ker je namenjen cilji skupini starejših od 45 let z nižjo izobrazbo, je poudarila direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup »Moram povedati, da smo s to ciljno skupino ustvarili 1.500 uspešnih zgodb, z različnih področij. Najbolj so ljudje iskali digitalna izobraževanja, tečaje jezikovnih kompetenc in znanja iz zakona o upravnem postopku. Najbolj zanimivo je, da smo med procesom ugotovili, da delamo

za ljudi, ki že 30 let niso bili vključeni v izobraževanje, saj jim bodisi delodajalec ali zavod za zaposlovanje ni ponudil alternativnih oblik izobraževanja. Presenečeni smo bili, da je mnogim to odprlo željo po dodatnem izobraževanju. Marsikdo se je vključil naprej bodisi v neformalne ali

formalne oblike izobraževanja, tudi bolj uspešno in zadovoljno delal in dobil višje delovno mesto,« je razložila Gorjupova.

Razvijati želijo splošne kompetence

Na formalno-neformalnem zaključku večletnega projek-

ta so se prisotni soočili tudi z različnimi izzivi prihodnosti in se spraševali, kako nadaljevati s tovrstnimi programi. »Skupaj ugotavljamo, katere kompetence ponuditi in katere manjkajo. Bolj ali manj smo si enotni, da želimo razvijati splošne kompetence, ki so uporabne v različnih

poklicih in v vsakdanjem življenju. Mednje sodijo: kako prepoznati različne osebnosti, kako reševati konflikte, kako biti bolj zadovoljen in zdrav, skratka pridobivanje osnovnih znanj, veščin in spretnosti, ki pripeljejo do boljših rezultatov na vseh področjih. Delodajalci so mnenja, da je pomembneje, da so njihovi

❱

Perspektiva se zaključuje, novo pričakujejo spomladi prihodnje leto in upajo, da bo postavljena za daljše časovno obdobje.

zaposleni zdravi, motivirani in so se pripravljeni učiti, saj vemo, da danes težko govorimo o poklicih, ki se bodo pojavili čez deset let. Šele nato se lahko začnemo pogovarjati o poklicnih kompetencah,« je dodala direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup.

Jasmina Škarja

Drugi

konference je bil namenjen aktivnemu sodelovanju prisotnih in izzivom v prihodnosti.

Po okusu in pripravi je hrana prilagojena otrokom

lahko 200 obrokov več – Otroci z zgledom v vrtcu naučeno prenašajo v domače okolje

Trudimo se, da je prehrana v našem vrtcu čim bolj pestra in uravnotežena. To pomeni, da je na jedilniku veliko raznovrstnega sadja, zelenjave, stročnic, žitaric, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, raznovrstnega mesa in rib.

Pogosto se zdi, da so glede prehrane bolj muhasti starši kot otroci. Zgodi se, da otroci hrano, ki je doma niti ne poskusijo, v vrtcu pojedo. Vsekakor imajo najraje testenine (makarončke), kar izhaja od doma, saj gre za poznano hrano. Da bi česa izrazito ne marali, ni opaziti. Je pa opaziti razliko med otroki in enotami v mestu in tistimi na podeželju.

Želijo imeti prazne čakalnice

Zdravstveni dom Velenje se poleg pomanjkanja zdravnikov, ki so zaradi odhoda nekaterih preobremenjeni, srečuje tudi z neprimernim odnosom nekaterih pacientov - Prazne čakalnice pomenijo organizacijo, delo in varnost

Nadaljevanje s strani 1

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor mag. Janko Šteharnik, se Zdravstveni dom Velenje poleg pomanjkanja zdravnikov, ki so zaradi odhoda nekaterih preobremenjeni, srečuje tudi z neprimernim odnosom nekaterih pacientov, zaradi česar se lahko še poveča število odhodov zdravnikov. »Na tem področju je stanje slabše kot drugod. Pacienti bi morali bolj cenili zdravnike. To je vrh ledene gore pri prekomerni obremenjenosti zdravnikov.

V dobrem desetletju mojega vodenja je odšlo pet zdravnikov, triindvajset smo jih zaposlili.

Skupno z zobozdravniki je zaposlenih šestdeset zdravnikov,« odgovarja tudi na množične očitke letošnjih županskih kandidatov v javnosti, o - po njihovem - slabem vodenju zavoda in dodaja, da je zobozdravstvo poglavje zase.

»V zobozdravstvu smo dobri po standardih, ki jih postavlja država.

Trdi, da ne moremo zaposliti dodatnih zobozdravnikov, ker zaposleni ne vpisujejo zadostnega števila pacientov, in sicer po standardu, za katerega nihče ne ve, kako se ga izračuna.«

Še zaupamo v zdravnike?

Direktor se je dotaknil tudi dodatnega zaposlovanja administratorjev. Zdi se mu, da ne smemo pričakovati, da se bo z večjo dostopnostjo našla

dnevi izjavila, da na področju zdravstva boljše ne bo nikoli, temveč se lahko le trudimo, da ne bo slabše, ker je razmerje odhajajočih in prihajajočih zdravnikov negativno. »Zaupajte in cenite zdravnike. Tisti,

Zdravniki družinske medicine krepko presegajo normativ

Janja Fišter, dr. med, spec. druž. med., vodja Službe splošne medicine, je poudarila, da zdravniki družinske medicine krepko presegajo določen normativ. »Kljub velikemu številu se trudimo nuditi strokovno oskrbo, sodelujemo z drugimi službami in zagotavljamo dežurno službo, ki glede na starostno strukturo zdravnikov pomeni dodatno obremenitev mlajših zdravnikov. Poleg tega se vključujemo v obravnavo pacientov obeh domov za ostarele – Zimzelen in Velenje. Vidno je, da

vse dni v tednu do 20. ure in da so dostopni za preglede tudi med prazniki in vikendi, ko opravljajo delo v dežurni ambulanti.

»Komunikacija je danes zahtevna. Srečujemo se s težavami, kot so: nasprotniki cepljenja, nasilje v družini, nasilje nad otroki itd. Tudi družina se je kot družba spremenila. Kar je tradicionalno, je čudno, hitimo v tehnološko ero. Opažamo, da materialni svet zmaguje nad emocijami, kar vpliva na otroke, naše paciente. Organizirati in uskladiti je treba delo tako, da je pacient vedno na prvem mestu.«

Omogočiti varen in hiter dostop do zdravstvenih storitev

idealna storitev. »Še vedno se bo dogajalo, da bo telefon neodziven. Kljub širitvi kanalov, bo še vedno prihajajo do neprijetnosti in negodovanja pacientov. V svetu digitalizacije namreč še vedno nimamo popolnih rešitev.

Telefonski klic ni stik, je enak oziroma slabši kot tisti preko elektronske pošte. Vseeno upamo, da bomo izpopolnili dostopnost.«

Izpostavil je tudi besede vrhunske zdravnice, ki je pred štirinajstimi

ki odide, za sabo pusti tisoč petsto pacientov. Zdravniki delajo, prazne čakalnice pomenijo organizacijo, delo in varnost. Zato si želimo imeti prazne čakalnice. Vsi vpisujejo več pacientov, kot je standard. Skrb zase ne pomeni tekanje po zdravstvenem domu in iskanje prvih odprtih vrat, temveč optimalen način komunikacije in razumevanje, da smo v kritični situaciji, ki je drugod po Sloveniji še težja.«

»Skrbimo za zdravje skoraj 46 tisoč prebivalcev«

imamo prekomerne obremenitve, v primeru odsotnosti se te povečajo, saj je treba nadomeščati izpade. Dolgotrajno delo s takšno frekvenco izčrpa človeka.«

Komunikacija je danes zahtevna Aleksandra Bogdanovič, dr. med., spec. pediatrije, vodja Predšolskega in šolskega dispanzerja, je povedala, da skrbijo za okrog deset tisoč otrok,

Tanja Kontič, pomočnica direktorja za zdravstveno nego, pa je izpostavila, da je bil namen konference tudi ozaveščanje, kako povečati dostopnost za paciente. »Epidemija je korenito spremenila svet. Spremenila je navade, vplivala na ustaljene navade, posegla v zdravje, povzročila ogromno strahu in negotovosti. Omogočiti moramo varen in hiter dostop do zdravstvenih storitev in upoštevati vse varnostne ukrepe, ki še trajajo. Organizacija mora biti urejena tako, da bo za pacienta čim manj stresna. Info točka se je izkazala kot dobra praksa v času epidemije, uvedba spletne platforme je omogočila tudi večji dostop do zdravnikov, žal pa nismo računalniško pismeni in je posameznikom zagrenila življenje,« je dodala Kontičeva.

�� Jasmina Škarja

Dostopnost do zdravnikov oz. kako vzpostaviti kontakt:

Iz Zdravstvenega doma Velenje so po konferenci poslali tudi sporočilo za medije, v katerem so zapisali nekaj pojasnil in med drugim navedli tudi nekaj številk

V 6 letih smo opravili 93.500 ur dvojnih izmen (dežurni zdravnik in zdravnik nujne medicinske pomoči). Obžalujemo dogodek, ko zaradi bolezni dežurnega zdravnika ni bilo, vendar je bila v tem času nujna medicinska pomoč zagotovljena, zato ni bil nihče ogrožen. V ZD Velenje na leto prejmemo okrog 50 pisnih pritožb, vsako jemljemo resno in jo skrbno obravnavamo. Ugotovili smo, da je 95 % teh pritožb neutemeljenih.

ZD Velenje skupaj z zdravstvenima postajama Šoštanj in Šmartno ob Paki pokriva območje, v katerem ima stalno prebivališče 45.799 oseb. Glede na splošni dogovor z ZZZS nam pripada 19,89 tima splošne/družinske medicine.

Na tem območju trenutno deluje 18 timov splošne/družinske medicine znotraj ZD Velenje, 4 timi delujejo kot zasebniki s koncesijo. V redno delo se trenutno vključujejo tudi 3 specializanti, eden od teh že ima vpisane paciente.

V Sloveniji je dogovorjeni normativ glavarinskih količnikov na zdravnika 1.895. V

ZD Velenje imamo zdravniki v splošnih ambulantah povprečno vpisanih med 1600 in 1700 pacientov. Preračunano v glavarinski količnik to znaša med 2100 in 2800 pacientov. To pomeni, da vsi zdravniki družinske medicine krepko presegajo določen normativ. Sodelovanje z MO Velenje je dobro. Sofinancira opremo v ZD Velenje, investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, omogoča nujno zobozdravstveno pomoč, delovno terapijo na domu, ki jo je ZZZS letos maja ukinil, podpira sistem prvega posredovalca in zagotavlja zadostno število defibrilatorjev. Do 2024 želimo skupaj zaključiti celovito energetsko sanacijo (trakt A), s katero bomo bistveno znižali stroške delovanja ZD Velenje in hkrati izboljšali razmere za zdravstveno oskrbo. Z investicijo bomo pridobili eno nadstropje in okrog 16 sodobnih ordinacij. Glede na število prebivalcev v treh občinah ter glede na število vpisov pacientov pri zdravnikih, ocenjujemo, da imamo v ZD Velenje vpisanih

okrog 5.000 pacientov iz drugih občin, saj imajo pacienti pravico vpisa pri zdravniku, ki še ni dosegel polnega vpisa pacientov in določenih glavarinskih količnikov.

Država nam je omogočila, da bomo lahko tim v ambulantah splošne/družinske me-

ku). Zdravstveni administratorji bodo sprejemali telefonske klice in klicateljem uredili želeno. V primeru, da bo telefonska linija prezasedena oz. da se administrator ne bo mogel takoj javiti na klic, ga bo vrnil takoj, ko bo mogoče. Najprej bomo vzpostavili klicni center oz. ga prilagodili, pripravili prostore in usposobili administratorje, kar naj bi naredili do konca leta.

V ZD Velenje smo uvedli spletni obrazec za lažjo komunikacijo z ambulanto izbranega osebnega zdravnika. Dostopen je na spletni strani ZD Velenje, za uporabo pacienti ne potrebujejo certifikatov ali gesel, izpolnimo ga lahko za različne namene – izražanje potrebe za nov recept za zdravila za redne terapije (kronične bolezni), zaključevanje bolniških staležev, izdaja napotnic, naročilo na termin. V obrazcu za naročanje na pregled kratko opišemo svoje bolezensko stanje in izrazimo potrebo po obisku zdravnika. Iz ambulante vas nato v zelo kratkem času pokličejo na številko, ki ste jo navedli v obrazcu in se z vami dogovorijo za termin pregleda.

Ker je za marsikaterega občana uporaba računalnika problem, smo poiskali dodatne rešitve za paciente. Uvedli smo vstopno točko z namenom preverjanja zdravstvenega stanja pred vstopom v ZD in INFO točko. Naloga INFO točke je, da sodelavke pomagajo pacientom, ki preko telefona zaprosijo za pomoč pri izpolnjevanju spletne platforme, in tudi posameznikom, ki pridejo osebno na INFO točko po pomoč.

dicine (zdravnik, diplomirana medicinska sestra in srednja medicinska sestra) povečali za 0,3 zdravstvenega administratorja, skupaj za ZD Velenje to pomeni 6 oseb. Pomoč bo še posebej dobrodošla za tiste, ki ne znajo tako dobro uporabljati računalnika, da bi si sami preko spletne platforme zagotovili, kar potrebujejo (recept, napotnica, bolniški stalež, pogovor z zdravnikom, naročilo za obisk pri zdravni-

Kljub velikemu številu pacientov se v ZD Velenje trudimo vsem uporabnikom naših storitev nuditi strokovno oskrbo, pri kateri odlično sodelujemo z drugimi službami znotraj ZD Velenje: z laboratorijem za diagnostiko, s fizioterapijo, patronažno službo, službo za nenujne reševalne prevoze, centrom za krepitev zdravja in z dežurno službo, kjer se aktivno vključujemo. V dežurno službo se morajo vključevati zdravniki splošnih ambulant in jo moramo zagotavljati med 19. in 7. uro med tednom ter 24 ur med vikendi in prazniki. ��

Država bi morala poskrbeti in poiskati rešitev, ki bo centralna glede preobremenjenosti in pomanjkanja zdravnikov. Digitalizacija ponuja rešitev. Telefonska to ni, jo bomo pa izkoristili. Pomoči s strani države glede neopredeljenih pacientov pa še vedno ni.

Lekarniška zbornica Slovenije, ki ima za razvoj lekarništva velik pomen, praznuje 30 let. Gre za stanovsko organizacijo, ki vključuje vse izvajalce lekarniške dejavnosti, prostovoljni člani so tudi farmacevti. Poslanstvo zbornice je skrb za razvoj in strokovni napredek lekarniške dejavnosti. Skrbi za njen ugled ter varuje in zastopa interese svojih članov. Na slavnostni akademiji ob jubileju Lekarniške zbornice so bila podeljena priznanja posameznikom, za katere so člani menili, da je njihov prispevek še posebej pomemben za razvoj lekarništva.

Častni gost dogodka je bil predsednik države Borut Pahor, priznanje v naši regiji pa je za svoje delo prejela tudi izjemno aktivna članica zbornice mag. Sabina Grm, mag. farm. Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič jo opiše kot izjemno delavno osebo, vedno pripravljeno deliti svoje rezultate dela z vsemi in pripravljeno pomagati tistim, ki njeno pomoč potrebujejo. »Ves čas je močno zavezana farmacevtski stroki in kakovosti dela v njej, temu je podrejeno tudi dolgoletno vodenje Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Velenje. Globoko je prepričana, da je pot do uspeha samo ena – to so složnost, vzajemnost, enotnost in pomoč drug drugemu.« Mag. Sabino Grm smo povabili na pogovor.

V lekarno stopijo ljudje, ki rabijo pomoč

Zakaj ste se odločili za študij farmacije? Kaj vam delo v lekarništvu pomeni?

»Po naravi sem radoveden človek in me zanima veliko stvari. V gimnaziji nisem vedela, za kateri poklic naj se odločim. Oklevala sem med ekonomijo in farmacijo. Odločila sem se za slednjo, podiplomski študij pa sem končala na ekonomski fakulteti. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za farmacijo in za delo v lekarni. Delo lekarniškega farmacevta je lahko zelo ustvarjalno, delo z ljudmi pa mu daje dodano vrednost. Menim, da ti lahko pacienti dajo več, kot si dal ti njim.«

Kakšna je lekarniška dejavnost danes v primerjavi z nekoč?

»Kakor velja tudi za druga področja, je tudi lekarniško dejavnost težko primerjati skozi različna zgodovinska obdobja. Rdeča nit lekarniške dejavnosti skozi zgodovino je skrb za pripravo varnih, učinkovitih in kakovostnih zdravil ter drugih pripravkov za varovanje in krepitev zdravja. Vedno je in je bila v ospredju skrb za človeka z zavedanjem, da v lekarno stopijo ljudje, ki potrebujejo pomoč.

Seveda pa se je način dela v lekarnah spreminjal. Nekoč so v lekarnah farmacevti sami izdelovali vsa zdravila, saj še ni bilo industrijsko pripravljenih. Zdaj predstavljajo v lekarnah pripravljena zdravila majhen delež, a vseeno zelo pomemben del v zagotavljanju celovite preskrbe z zdravili. To so zdravila, ki jih pripravljamo za točno določenega uporabnika in po točno določeni recepturi takrat, ko na trgu ni ustreznega gotovega zdravila. Naše delo pa se ne razlikuje samo v pripravi

zdravil, zdaj je v primerjavi s prejšnjimi obdobji dosti večji poudarek na svetovanju in razvoju novih storitev, kot so pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled in osebna kartica zdravil.«

Vaš prispevek k razvoju lekarništva je velik. Bi kaj posebej izpostavili?

»Težko govorim o svojem prispevku. Vsi, ki s predanostjo opravljamo svoj poklic in upoštevamo njegovo poslanstvo, prispevamo k razvoju in ugledu svoje stroke. Pomem-

bno je, da delo opravljamo dobro na svojem delovnem mestu. Mislim pa, da je pomembno tudi, da si želimo napredka svoje stroke. Zaradi tega sem se kmalu začela vključevati v strokovne komisije in organe v okviru Lekarniške zbornice. V skoraj 30 letih sem aktivno sodelovala na različnih področjih, od izobraževanja, priprave Kodeksa galenskih izdelkov, Kodeksa magistralnih pripravkov in strokovnih nadzorov do področja sistemov kakovosti.«

Kaj vam nagrada pomeni?

»Priznanje mi veliko pomeni, saj je to priznanje mojih kolegov. Ko si predan delu, počasi postaja poslanstvo dejavnosti tvoje poslanstvo. Ko ti izrečejo priznanje kolegi, je to dokaz, da si naredil nekaj dobrega za dejavnost in za vse nas, ki delujemo v njej. In nenazadnje za vse ljudi, saj ravno zanje smo tu, kjer smo.«

Kako pomembna je za pacienta kvaliteta lekarniških storitev?

»V Sloveniji imamo enega najbolj razvitih in urejenih lekarniških sistemov v Evropi, kar priznavajo tudi kolegi

Resni neželeni učinki so po cepljenju izjemno redki

Priporočen presledek med osnovnim in prvim poživitvenim cepljenjem je vsaj tri mesece – Za vse, ki še niso cepljeni, dvovaletno cepivo ne pride v poštev, saj je namenjeno samo za poživitvene odmerke

Jasmina Škarja

V Zdravstvenem domu Velenje se je proti covidu-19 že možno cepiti tudi z novim dvovalentnim cepivom, ki poleg proti vuhanski različici učinkuje tudi proti omikronu. Amadeja Lemež Jeseničnik, dipl. sanitarna inž., iz Zdravstvenega doma Velenje pojasni, da lahko prvi poživitveni odmerek oseba prejme po opravljenem osnovnem cepljenju proti covidu-19 za poživitev in podaljšanje zaščite. »Priporočljiv je za vse osebe, stare več kot 18 let, in za mladostnike s kroničnimi boleznimi med 12. in 17. letom, lahko pa ga prejmejo tudi zdravi mladostniki. Priporočen presledek med osnovnim cepljenjem in prvim poživitvenim cepljenjem je vsaj tri mesece. Drugi poživitveni odmerek cepiv v posvetovalni skupini za cepljenje NIJZ priporočajo osebam z večjim tveganjem za težji potek covida-19 – ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov za starejše in vsem, starejšim od 60 let. Z njim se lahko sicer cepijo tudi vsi drugi polnoletni posamezniki, če tako želijo,« pojasni Lemež Jeseničnikova in poudari, da za vse, ki še niso cepljeni, dvovaletno cepivo

ne pride v poštev, saj je namenjeno samo za poživitvene odmerke.

Kakšno je zanimanje za cepljenje?

»Žal je zanimanja za osnovno cepljenje malo, nekaj več je cepljenih s poživitvenim odmerkom. Priha-

jajo pretežno starejši, saj je cepljenje zanje posebej priporočljivo, tudi za kronične bolnike in ljudi, ki so v skupnem gospodinjstvu s starejšimi, da bolezni ne prenesemo domov. Upam, da se ljudje zavedajo pomena cepljenja tudi zaradi svojcev. Gre za to, da preprečimo težji potek bolezni, gre za odgovorno obnašanje, da naredimo vse, kar je v naši moči in preprečimo težje poteke bolezni in posledice, ki jih dolgi covid-19 lahko pusti.«

Kaj pa negativni učinki cepljenja?

»Redno spremljamo nezaželene učinke pri vseh cepljenjih. Na začetku je NIJZ tedensko izdajal poročila o vseh zabeleženih nezaželenih učinkih, kar smo redno spremljali. Večjih težav v ZD Velenje nismo beležili. Zanimivo je, da se za kakšno protibolečinsko tableto lažje odločimo in jo vzamemo. Pogosto tudi ne preverimo neželenih učinkov, cepiva so, kar se tega tiče, bolj na udaru. Lahko je nekaj slabega počutja, kaj hujšega pa ne.

Tako kot druga zdravila imajo tudi cepiva proti covidu-19 lahko neželene učinke, ki pa so običajno blagi do zmerni in prehodni, kar pomeni, da večinoma minejo v nekaj dneh po cepljenju. Resni neželeni učinki so izjemno redki. Okužba z virusom SARS-CoV-2 namreč veliko pogosteje kot cepljenje vodi v miokarditis/perikarditis. Tudi drugi resni neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju z vektorskimi cepivi (npr. krvni strdki z ali brez znižanja števila trombocitov), so veliko pogostejši ob okužbi z virusom SARS-CoV-2 kot pa po cepljenju proti covid-19.« ��

Še vedno velja upoštevati tudi ostale preventivne ukrepe za preprečevanje prenosa okužb: vzdrževanje medosebne razdalje, upoštevanje higiene kihanja in kašlja, razkuževanje rok, čim pogostejše prezračevanje zaprtih prostorov in uporaba zaščitnih mask. V primeru znakov in simptomov okužbe ostanite doma in se samotestirajte.

iz tujine. Dostopnost do naših storitev je dobra po vsej Sloveniji, dobro je pokrita tudi 24-urna preskrba z zdravili. Ne samo dostopnost, zelo pomembno je, da s stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem zagotavljamo strokovno usposobljenost zaposlenih v lekarnah. Skrbimo, da pacienti dobijo ustrezna navodila za pravilno in varno uporabo zdravil in ostalih izdelkov, povezanih z zdravjem. Poleg tega uvajamo in razvijamo nove farmacevtske storitve, ki pripomorejo k boljšim izidom zdravljenja. Pomembno pa je, da smo vseeno kritični do svojega dela in iščemo dodatne izboljšave.«

Se vam zdi, da je farmacevtski poklic dovolj prepoznaven?

»Lekarne smo pomemben del zdravstvenega sistema. Ker pa delujemo nemoteno, nas večina jemlje kot samoumevne. V času epidemije Covida je marsikateri od pacientov na nas začel gledati drugače, saj smo bili edini vedno dostopni zdravstveni delavci. Verjamem, da je naš poklic prepoznaven in ima ugled. Morda smo le mi preveč kritični do sebe. Želim si, da bi bodoči kolegi prepoznali dobre strani lekarniške dejavnosti in se odločali, da svojo poklicno pot nadaljujejo v naših vrstah.«

�� Jasmina Škarja

Nova vodja celjske bolnišnice Kovačić in Komadina

Celje, 7. novembra - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na 9. redni seji imel na dnevnem redu med drugim razrešitev direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice. Svetniki so s petimi glasovi za in enim vzdržanim glasom potrdili razrešitev Aleksandra Svetelška, mag., s funkcije direktorja in mag. Franca Vindišarja, dr. med., s funkcije strokovnega direktorja bolnišnice. Svet zavoda je na seji za obe funkciji imenoval vršilca dolžnosti. S soglasno podporo članov sveta zavoda je v. d. direktor za obdobje 6 mesecev postal dr. Dragan Kovačić, dr. med., v. d. strokovni direktor za obdobje 6 mesecev pa prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik. V tem obdobju bo bolnišnica v skladu s statutom razpisala prosti delovni mesti direktorja in strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje.

Na seji so prvič sodelovali novo imenovani člani Sveta zavoda Mojca Kert, Petra Mencigar Cvar in dr. Tomaž Subotič, ki je bil soglasno potrjen za predsednika Sveta zavoda.

V nadaljevanju so se svetniki seznanili z rezultati poslovanja bolnišnice, aktualnimi dogodki glede zamenjave bolnikov, akcijskim načrtom za obvladovanje čakalnih dob, s predlogom za potrditev posebnih programov in opozorili na resnost problema likvidnosti in visoke izgube iz poslovanja.

Ob 30-letnici Lekarniške zbornice Slovenije priznanje prejela tudi mag. Sabina Grm – Pomembno je, da smo kritični do svojega dela in iščemo dodatne izboljšave

Zanimanje za študij farmacije je še vedno veliko, tudi v naši dolini. Farmacevti se zaposlujejo na različnih področjih in ker so trenutno potrebe po tem kadru velike, jih povsod primanjkuje.

Amadeja Lemež Jeseničnik: »Pogosto vzamemo protibolečinsko tableto in ne preverimo neželenih učinkov; cepiva so, kar se tega tiče, bolj na udaru.«

Prepoznamo, kdaj ne moremo več varno za volan?

Starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ni, vozniki morajo izkazovati sposobnost varne vožnje – Nekateri starejši vozniki so izjemno vitalni in obvladajo vozniške veščine

Kakšna je starostna meja za varno vožnjo, kdaj vstopimo v kategorijo starejših voznikov in ali starejši vozniki povzročijo več nesreč kot mlajši, so vprašanja, ki smo jih ob dveh težkih prometnih nesrečah, ki sta ju v oktobru zakrivila 87in 86-letna voznika naslovili na Agencijo RS za varnost prometa. Kar tretjina voznikov pri nas je starejša od 61 let, od tega jih je bilo junija 2021 kar 615 v skupini nad 90 let!

Populacija – in vozniki – se stara

Demografija pravi, da se bo v prihodnjih letih populacija pri nas še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. »Starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni

uradno določena. Zgolj za potrebe statistične obravnave dogodkov in prometnih nesreč v okrviru Policije velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo raznoliko skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. Seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave,« pojasnjujejo na Javni agenciji RS za varnost prometa. Nekoč je veljalo, da je osebi, ki je opravila vozniški izpit pri starosti 20 let, to izdano za 60 let. Taka oseba je lahko sedla za volan kadarkoli do svojega 80. rojstnega dne, a zakon se je leta 2011 spre-

Ko bodo steze zgrajene in bo rasla zelena trava, bo vse, kot je treba

Gorenje, 7. novembra –Razpredati o gradnji mreže kolesarskih stez bi bili bolj poklicani ljudje v oddelkih upravnih enot in občin, ki se ukvarjajo z urbanizmom, komunalno-prometno infrastrukturo ter športom in rekreacijo. Tam imajo pregled nad vsem strokovni sodelavci, urbanisti, projektanti in komunalno-cestni nadzorniki ter gradbena inšpekcija.

Ne trdimo, da nič ne delajo, pri izvedbi se pa zdaj dogajajo malodane čudne stvari. Če je občudovanja vredna gradnja kolesarske trase med Velenjem in Doličem, pa praksa kaže tudi nerazumne posege v okolje. Omeniti bi želeli primere, ki so po svoje alarmantni glede izvedbe nekaterih segmentov trase. Ker tega ni tako malo, kar potrjujejo pritožbe občanov na pretirano ogroženih gradbiščih, bi tokrat omenili lokacijo na regionalni cesti Velenje–Šmartno ob Paki–Mozirje v kraju Skorno. Tam gradbeniki izvajajo zemeljska in nizko-gradbena dela ob reki Paki in železnici pod industrijsko cono cementninarstvo Polak ter naprej v smeri vasi Gorenje do skalnega vseka na cesti R2-426.

Prav tu so že pred dvema mesecema pričeli z deli, uredili gradbišče in prome-

tni tok usmerili z izmenično enosmernim prometom s semaforjema. Gradnjo so nato najprej nadaljevali po polju in ob koritu reke Pake v vasi Gorenje do Paške vasi. Opravili so tudi nekaj resnih posegov v skalno steno ter nato iz enako trdnih skal sezidali stabilno škarpo. Kakšni dve tretjini tega vseka še čaka na morebitno nadaljevanje z enakim posegom in gradnjo. Morda pa bo čas

menil. »Zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, temveč morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo.

aktivno, a končano ne bo še lep čas. Koliko časa, koliko goriva, tudi kar precej živcev gre na račun takšne gradbene operative, pa naj povedo vsi tisti tisoči, ki vsak dan čakajo in se čudijo, kdo dovoli takšno samoljubnost in šlamastiko. Tudi če je rok gradnje načrtovan npr. čez nekaj mesecev, je čisto jasno, da je tu nekaj hudo narobe. Zakaj se tako nezahtevni del cestišča ne rešuje prioritetno in zaključi še v obdobju lepega vremena?! Najbrž nekdo čaka na razplet županskih volitev in testira potrpežljive delavce Gorenja, BSH, dijake, zaposlene množice ljudi, do

Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Novela je tedaj določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila,« odgovarjajo na Agenciji in dodajajo, da pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje.

Tretjina voznikov je starejša od 61 let »Junija 2021 je bilo v Sloveniji 361.161 imetnikov vozniških dovoljenj, starejših od 61 let, to je skorajda tretjina vseh imetnikov (27 %). Od tega jih je bilo kar 615 v skupini nad 90 let,« pa so odgovorili na vprašanje, koliko je starejših voznikov pri nas. »Lani so udeleženci nad 64 leti povzročili nekaj več kot 2.200 prometnih nesreč, kar predstavlja 13 odstotkov vseh prometnih nesreč.

Med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. Žal pa lani beležimo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu.«

Največ prometnih nesreč v letu 2021 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2.668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom staro-

še pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa in poudarjajo, da si prizadevajo, da bi bili starejši čim dlje mobilni, ob tem pa v prometu varni.

Krožišča, razvrščanje,

parkiranje

»Predvsem izven urbanih naselij je to pogosto edina možnost mobilnosti, saj mreža javnega prevoza ali taksi mnogo kje primanjkujeta,« dodajajo in opozarjajo na projekt Sožitje za večjo varnost v

❱Največ prometnih nesreč v letu 2021 so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, največ udeležencev pa je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki, stari nad 64 let – 22 umrlih.

sti – 2.632 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji stari nad 64 let – 22 umrlih. Sledi starostna skupina od 55. do 64. let – 19 umrlih.

Prepoznati, da ne moremo več varno za volan

Slabšanje zdravja in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih lahko vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami, a se težko odpovejo vožnji.

»Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence se mnogi nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo. Tu posebej apeliramo na svojce ali bližnje, naj bodo pozorni na spremembe v vedenju ter starejšega imetnika vozniškega dovoljenja spodbudijo k obisku osebnega zdravnika. Starejši vozniki pogosto jemljejo tudi različna zdravila in nekatera lahko prispevajo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti,«

Starejšim voznikom največ težav pri vožnji po cesti povzroča pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal, vožnja po avtocesti ter vožnja v krožnih križiščih.

cestnem prometu, s katerim izvajajo celovite preventivne dogodke ter usposabljanja za starejše po celi Sloveniji, ki so brezplačni.

Tam se je tudi pokazalo, katere so najpogostejše težave starejših za volanom in navedli: starejšim voznikom največ težav pri vožnji po cesti povzroča pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal (posledično tudi opazovanje za vozilom), vožnja po avtocesti ter vožnja v krožnih križiščih.

»Pri voznikih, starejših od 70 let, opažamo tudi težave s tehniko vožnje, kot sta npr. vožnja z visokimi obrati in težavno speljevanje v klanec. Iz tega razloga priporočamo uporabo vozila z avtomatskim menjalnikom in vozila z več asistenčnimi sistemi, katerih cilj je povečanje varnosti posameznika pri vožnji. Pri vožnji po enosmernih cestah opažamo, da voznikom največ težav delata pravilno razvrščanje pred križiščem na enosmerni cesti in zavijanje. Razlog: po enosmernih ulicah se vozijo zelo redko oziroma nikoli. Vzvratno parkiranje: ko jim z nasveti in razlago predstavimo vzvratno parkiranje, se jim to zdi zelo enostavno in bodo skušali to vpeljati pri svojih vožnjah. Opažamo tudi delno nezaupanje tipalom v vozilu; kamera za vzvratno vožnjo, parkirni senzorji.« ��

le komu od strokovnjakov odprl oči, da zazidane skale niso nič bolj trdne in kompaktne kot donedavna skalna stena. A tudi to ni naša »strokovna« presoja.

Nedvomno pa ni treba, da bi posebni strokovni organ za cestni promet neznansko dolgo ugotavljal, kaj pomeni polovična zapora ceste in s tem ustavljanje prometa, ko na tem gradbišču, ki »drži tako frekventno cesto za vrat«, čakamo, kaj bo prinesla pomlad. Nihče nič ne dela na tem delu že lep čas, cesta je z leve strani zaprta, saj je gradbišče videti

kdaj jim ne bo zmetalo ven »zihrung«. Obvoz zaradi zaprtega Gorenjskega klanca po gozdnih poteh ali čez Šmartno in Letuš podaljša v eno smer potovanje za okoli 5 km, itak le za 15 minut vsak dan po dvakrat, in to že neznansko dolgo. Saj je še druga, večja »nebuloza«, tudi onkraj tega klanca, ki bo ta del regionalne ceste v Zgornjo Savinjsko dolino dušila še lepe dneve in mesece. Komu na čast?! �� Jože Miklavc

Šmar tno ob Paki praznuje. Èestit amo.

Gasilstvo je njena strast

Gasilci morajo biti predani, nesebični in humani – Društva morajo biti ves čas v stalni pripravljenosti, zato se izobražujejo in obiskujejo tečaje skozi vse leto

Zalka Mikuž iz Topolšice je v mladih letih – pri petnajstih –postala gasilka, že deset let pa je predana članica PGD Hajdoše. Na letošnji gasilski olimpijadi v Celju je njihova ekipa zasedla prvo mesto. Za PGD Hajdoše je bila to deveta gasilska olimpijada, v bogato zbirko olimpijskih medalj so dodali še dve novi – najbolj žlahtni, drugo tudi v moški kategoriji. Za gasilstvo je, med drugim tudi snemalka VTV televizije, navdušila tudi ostale člane družine: sina, moža in vnuke. Je gasilska častnica, z opravljenim izpitom za sodnika in mentorja mladih. Tudi prva posredovalka, ki je bila dvajset let mentorica mladih gasilcev v Topolšici. Za njo je ogromno intervencij, posredovanj in tekmovanj, na katerih lahko združuje strast do gasilstva in športa. Z njo smo se pogovarjali o gasilski olimpijadi in ljubezni do gasilstva.

Izsiljeval je prednost

Velenje, 3. november -– Na Šaleški cesti je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Vlom v prostore plesne šole

ugotovili, da je oškodovancu v stanovanju povzročil materialno škodo v višini okoli 4.000 evrov. Opravili so ogled in po zbranih obvestilih bodo osumljenca ovadili za kaznivo dejanje.

Razbil mobilni telefon

Gasilska tekmovanja

so sanje vsakega gasilca

Med osnovne vrline gasilstva Mikuževa uvršča predanost, nesebičnost, humanost, druženje in srečanja članov. »Veliko se srečujemo tudi izven gasilstva. Leta in generacijska razlika niso ovira, prej izziv. Gasilska tekmovanja pa so poglavje zase. Sanje

vsakega gasilca (tudi mene) so bile, da bi nekoč nastopila na gasilski olimpijadi. Ko sem postala članica in del B-ekipe Hajdoše, mi je to uspelo. Letos smo v Celju dekleta zasedla prvo mesto, tudi po zaslugi našega mentorja Ivana Brodnjaka. Do takega uspeha ni enostavno priti. Leta 2017 smo se uvrstile na gasilsko olimpijado, ki je bila v Avstriji, in zmagale. Olimpijsko zastavo smo tako članice B-ekipe Hajdoše prinesle v Slovenijo,« opiše Mikuževa in pove, da so z zahtevnimi pripravami pričele pred petimi leti, z začetkom novega cikla za uvrstitev na olim-

pijado. »Sodelovale smo v zimski in letni ligi ter se udeleževale društvenih, občinskih, regijskih in državnih tekmovanj in na koncu tudi izbirnega tekmovanja. Trenirale smo dvakrat do trikrat tedensko, kondicijski in tehnični del z orodjem, in ob sobotah tekmovale. Veliko je bilo usklajevanj, vloženega truda in dela, da smo uspele.«

Ljudje na terenu jih lepo sprejemajo

Na vprašanje, ali ljudje danes še znamo ceniti gasilce in njihovo pomoč, je odgovorila, da se ji zdi, da znamo, saj jih ljudje na terenu lepo sprejemajo. »Tudi konec leta, ko nosimo koledarje po hišah, nam radi odprejo vrata

svojega doma. V vsakem primeru pa gremo na pomoč in smo med letom veliko med ljudmi in prisotni pri različnih intervencijah, na katere ne moremo biti pripravljeni, saj ne vemo, kdaj in kje bodo potrebne. Morajo pa biti društva ves čas v stalni pripravljenosti, zato se izobražujemo in obiskujemo tečaje skozi vse leto,« doda gasilka Zalka Mikuž, ki kot svojo do zdaj najtežjo intervencijo izpostavi tisto na Lomu v Topolšici zaradi strmega in težko dostopnega terena in nevarnosti bližine gozda. Osebno pa je najbolj ponosna na dve zlati olimpijski medalji. Na letošnji poletni olimpijadi je sodelovalo 20 držav, 198 ekip in 2634 tekmovalcev. �� Jasmina Škarja

Velika nočna intervencija v Bolnici Topolšica

lika nevarnost za veliko število ljudi, ogrožena so bila življenja. Ob nastalem kriznem stanju je prišlo še do novih poškodb, ogrožen je bil tudi eden od prvih gasilcev na kraju požarišča.

Topolšica, 26. oktobra – S predpostavko, da je prišlo v čakalnici pritličja Bolnišnice Topolšica na jugovzhodni strani stavbe iz neznanih razlogov do požara, ki se je hitro širil po hodnikih in s strupenim dimom ogrožal paciente ter zdravstveno osebje, so zaposleni s pomočjo manj ogroženih pacientov poizkušali požar pogasiti oz. zaustaviti širjenje, ki bi lahko povzročilo katastrofalne posledice.

To jim ni povsem uspelo. Hkrati so nekateri usposobljeni že ukrepali in reševali nameščence. Prvenstveno so alarmirali tudi matično PGD Topolšica ter jih obvestili, da je ogroženo zdravje pacientov in osebja, obstajala je velika nevarnost za nepokretne bolnike. Zaradi razplamtelega požara je prišlo do prvih opeklin, osebju pa požara ni uspelo pogasiti tudi zaradi velikih količin dima in napredujoče nevarnosti za laboratorij v podpritličju. Gost dim je povzročil poškodbe dihal še dvema osebama, nastala je ve-

Ko so prispele gasilske enote, so s skupnimi močmi evakuirali več ljudi, zavarovali širjenje dima z odsesovanjem ter z različnimi pristopi in gasilskimi sredstvi uspešno gasili jedro širjenja

poškodovancev tudi uporabo raztezne gasilske lestve za reševanje z višine. Gasilcem so se pridružili tudi reševalci, ki so nudili strokovno prvo pomoč ter usmerjali poškodovane na strokovno zdravstveno obravnavo.

ognja. Gasilci štirih PGD, poleg domačinov še iz PGD Šoštanj –mesto, Lokovica in Gaberke, so po navodilih poveljujočega vodje domačih gasilcev načrtno razvili strategijo gašenja ter storili vse za omejevanje širjenja požara in hkratno reševanje ljudi. To jim je postopoma tudi uspelo, ko so uporabili poleg neposrednega iznosa

Kot nam je po vaji povedal poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Šoštanj višji gasilski častnik Boris Goličnik, je bila na srečo to le vaja ob zaključku meseca varstva pred požari v zahodnem delu Šaleške doline, ki je po analizi pokazala vrline in pomanjkljivosti ob nočni intervenciji.

Veliko gasilsko vajo je zasnoval poveljnik PGD Topolšica Franc Hriberšek, razdelali pa so jo tako v koordinaciji vseh društev poveljstva kot tudi pri vsakem društvu zase. Od tega je odvisen

uspeh intervencije, prav tako tudi vaje, hkrati pa se vsi vpleteni v resničnem primeru seznanijo z okoliščinami, s specifičnimi nevarnostmi, potrebnim ukrepanjem ter predvideno strategijo gašenja in reševanja oseb. Kot je še povedal Goličnik, »je bila vaja zanimiva in dobro izvedena. Nameni preveriti operativno delovanje vseh sodelujočih gasilskih enot, organiziranost in tehnično opremo, številčno in časovno odzivnost operativnih članov, sistem alarmiranja in komuniciranja, obenem pa preveriti tudi usposobljenost bolnišničnega osebja v takšnih in podobnih izrednih razmerah so bili v celoti doseženi. Po gasilski vaji so ob prisotnosti župana občine Šoštanj Darka Meniha, direktorja Bolnišnice Topolšica, predsednika gasilske zveze Šaleške doline in nekaterih gostov izvedli analizo ter z ugotovitvami seznanili vse prisotne. Pozitivno oceno je delil tudi župan, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za prikazano požrtvovalnost in strokovni pristop, kot da bi šlo za resnične razmere. Ob dogodku so se v imenu vseh gasilcev zahvalili županu za kar 16-letno sodelovanje z gasilskimi društvi in občinskim gasilskim poveljstvom z veliko mero naklonjenosti in skrbi za požarno varnost občanov. �� Jože Miklavc

Velenje, 3. november – V četrtek zjutraj je neznanec vlomil v prostore kulturnega doma, točneje Plesne šole Rumba. Neznani storilec je s silo telesa vlomil skozi okno, vstopil v notranjost prostorov in jih pregledal. Vzel ni ničesar. Za storilcem poizvedujejo.

Grozil mu je

Velenje, 3. november – Občan iz Vinske Gore je policistom naznanil, da mu je znanec grozil, osebno in po telefonu, da mu bo polomil vse prste in da pozna ljudi, ki mu bodo stregli po življenju. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Trk v krožišču

Velenje, 4. november –V krožišču pri Merkurju je zaradi izsiljevanja prednosti voznika v krožišču prišlo do prometne nesreče. Nastala je le materialna škoda, policisti pa so povzročitelju izdali plačilni nalog.

Razbil steklo na Domu kulture

Velenje, 4. november –V petek zjutraj je neznanec v steklo okna Doma kulture vrgel kamen in ga poškodoval. Za storilcem poizvedujejo.

Porisala vozili

Velenje, 4. november – Neznana storilca sta v Šaleku in Podkraju naredila rise na vozilih in s tem poškodovala lak obeh vozil. Za vandaloma poizvedujejo.

Ukradel nafto

Velenje, 5. november –Neznani storilec je iz delovnega stroja na gradbišču v Velenju odtujil okoli 30 litrov nafte. Za storilcem poizvedujejo.

Odtujil tuš kabino

Velenje, 5. november –Podnajemnik je iz stanovanja, v katerem je živel, odtujil kabino za tuširanje. Kasneje so policisti

Velenje, 6. november –Občanka se je na igrišču na Konovem dobila z bivšim fantom, ki bi ji moral vrniti še nekaj predmetov. Med pogovorom sta se sprla, pri čemer je bivši fant po tleh vrgel mobilni telefon znamke Iphone, ki se je pri tem razbil. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Skušal vlomiti v vikend

Velenje, 7. november – Neznani storilec je v bližini podjetja Veplas skušal vlomiti v lesen vikend in pri tem poškodoval ključavnico. Za storilcem poizvedujejo.

Podajali so si pištolo

Velenje, 7. november -– Anonimni občan je policiste obvestil, da je pred Šolskim centrom Velenje videl skupino fantov, ki so si podajali črno pištolo. Policisti so z vso resnostjo pristopili k postopku in našli odvrženo pištolo. Zoper lastnika pištole bodo podali obdolžilni predlog.

Ukradli bika

Velenje, 7. november –V ponedeljek je občanka policistom naznanila tatvino bika. Njihova živina se vse leto pase v ograjenem prostoru. Ko so opazili, da bika ni, so preverili širšo okolico in ogrado ter električnega pastirja, vendar ga niso našli. Za storilci poizvedujejo.

Sin razbijal in grozil domačim

Velenje, 7. november – V ponedeljek zvečer so morali policisti posredovati pri družini na Vojkovi cesti 12/A, kjer je prišlo do nasilja v družini. Sin je razbijal po stanovanju in grozil domačim, pred tem pa se je že dvakrat fizično znesel nad bratom. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, sledi pa še kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Vzdušje v ekipi je odlično, med seboj si radi pomagajo, kar je ključ do uspeha.

Mesec požarne varnosti so sklenili tudi gasilci GPOŠ z območja Občine Šoštanj

Ljubljančani prekinili niz Rudarjev

Po rezultatskem vzponu so velenjski nogometaši vknjižili nov poraz

Ljubljana, 6. oktobra – Velenjski nogometaši so na nedeljskem obračunu 15. kroga 2. slovenske nogometne lige gostovali v Ljubljani. Knapi, ki so se pod trenersko paličico Adnana Zildžovića nekoliko prebudili in se po slabi tretjini prvenstva končno povzpeli v zgornjo polovico lestvice, so moči pomerili z Ilirijo. Tudi Ljubljančani letošnje sezone niso odprli najbolje, a so po medlem začetku dvignili formo. Po sedmih tekmah brez poraza so se povzpeli tik pod vodilno trojico, nedeljska tekma proti Velenjčanom pa jim je

odpirala možnost za preboj na tretje mesto.

Velenjčani, ki so v tekmo vstopili na krilih treh zaporednih zmag, so morali tokrat premoč priznati ljubljanski ekipi. Prvič so klonili v 24. minuti, ko je za 1 : 0 zadel Matej Poplatnik. Minimalno vodstvo Ilirije je trajalo zgolj minuto, že v naslednjem napadu je namreč za izenačenje poskrbel Sandro Jovanović (1 : 1). V končnici prvega polčasa so znova povedli domačini, mrežo knapov je v 44. minuti zatresel Dominik Ivkić. Zmago Ljubljančanov pa je v 53. minuti potrdil Dejan

Djermanović, ki je zadel za končnih 3 : 1.

Ilirija se je s šesto zaporedno zmago po prvi polovici prvenstva prebila na tretje mesto, Rudar pa je po šestem porazu v letošnji sezoni spolzel na 7. mesto. Obračuni 15. kroga so premešali karte tudi na vrhu, kamor se je po zmagi proti ekipi Krškega povzpela Rogaška. Ta je prehitela nogometaše Aluminija, ki so na domačih tleh proti Krki iztržili zgolj točko. �� tr

Erik Rossenstein svetovni podprvak

Kot smo v Našem času že poročali pred odhodom 43-letnega ultra kolesarja iz Rečice ob Savinji Erika Rosensteina na ekstremno tekmovanje v Borrego Springs v Kaliforniji, je 5. novembra tam tekmoval na SP v 12. urni neprekinjeni dirki. Pri nas je osvojil že več prestižnih vzdržljivostih tekem in velja za šampiona v svojem starostnem razredu. Leta 2019 je dosegel svoj prvi največji uspeh v Ameriki, tokrat ga je skoraj izenačil z vožnjo, ko je le za 17 sekund v 12 urah zaostal za svetovnim prvakom v skupnem seštevku. Na SP je tako uspešno nastopil tudi drugič. Pri tem je brez

Kegljanje

Derbi domačim fantom

Na kegljišču v Brežicah sta se v 6. krogu pomerila vodilna ekipa Brežic in tretje uvrščeni Šoštanjčani. Od derbija se je pričakovalo veliko več, kot so fantje prikazali, posebej od gostujoče ekipe iz Šoštanja. Šoštanjčani so pregoreli v želji, da z dobro igro presenetijo favorizirano domačo ekipo. A gledalci so videli povsem drugačno gostujočo ekipo kot v predhodnem krogu, ko so na Prevaljah presenetili ekipo Korotana. Šoštanjčani so se domačim fantom dobro upirali le v igri na polno, na čiščenje pa jim je zmanjkalo sreče in znanja. Napake, ki so jih gostujoči igralci napravili na čiščenje, so domačini pridno izkoristili in prednost v podrtih kegljih izkoristili v

prekinitve po obrobju puščave in na zelo težki progi uspel med letniki 40-50 let prevoziti 415 km ter osvojiti medaljo

svoj prid.

Šoštanjčani so v celotni tekmi v prazno zmetali kar 42 lučajev, medtem ko domačini le 20. Da bodo gostje imeli težko delo, se je videlo že v igri prvega para. Igralca Šoštanja sta parirala domačinoma le v igri na polno, nakar je pri gostujoči ekipi sledil razpad sistema. Po 120 lučajih so domačini vodili z rezultatom 2 : 0 s prednostjo kar 120 kegljev. Sledila je igra drugega para, kjer je zelo slaba igra najboljšega gostujočega igralca vplivala tudi na soigralca, ki se je zelo dobro upiral domačinu, a je na koncu tudi on moral priznati premoč nasprotniku. Po igri drugega para so domačini vodili že 4 : 0 s prednostjo 198 kegljev. Po tej igri so se Šoštanjčani nekoliko prebudili z željo, da oblažijo visok poraz. Prednost v igri tretjega para je bila ves čas na strani Šoštanjčanov vse do zadnjega lučaja,

za 2. mesto. O svojem tekmovalnem podvigu nam je Erik povedal: »To je bil moj domet tega dne glede na dane razmere. Borbal sem resnično na skrajni meji svojih zmožnosti ali kot pravimo v kolesarskem žargonu, šel sem do daske. Vmes so me grabili hudi krči, zato kakšen kilometer slabši rezultat. A pod dosežke se pred družino, ki me je zvesto spremljala kot moja uradna kondicijsko-tehnična ekipa in za javnost, brez težave podpišem! Za dosežek smo torej zaslužni prav vsi iz moje družine!«

Družina Rosenstenovih se vrne v Slovenijo v petek, 11. novembra, ponoči.

�� Jože Miklavc

ko je domačinom le uspelo odščipniti točko gostom. Šoštanjčani so zelo razočarani zapuščali Brežice, ne zaradi poraza, ampak zaradi slabe igre, ki so jo prikazali posamezniki, ki so še pred tednom dni nazaj prikazali svojo najboljšo igro v tej sezoni. Zdaj imajo teden dni premora, da analizirajo tekmo in odpravijo napake, ki jih delajo med tekmo. Zaradi tekem evropskega pokala bodo DP nadaljevali šele 19. novembra. Šoštanjčani na domačih stezah pričakujejo drugo ekipo Sl. Konjic. Konjičani so trenutno na drugem mestu, medtem ko so Šoštanjčani po porazu zdrsnili na 6. mesto. Ljubitelji kegljanja si bodo tekmo lahko ogledali v živo tudi na spletni strani KK Šoštanj. Pričetek srečanja bo ob 17. uri.

Velenjčani izločili Bregenz

Velenjski rokometaši nadaljujejo evropsko pot – Tudi na povratni tekmi so si priigrali zmago in se prebili v 3. krog evropskega pokala

Rokometaši Gorenja Velenja so preteklo soboto, 5. novembra, gostovali v Bregenzu. Na avstrijski parket so po zmagi na domačih tleh (33 : 30) stopili s prednostjo treh zadetkov. V nasprotju s prvo tekmo, ko so Avstrijci v prvem polčasu prevzeli pobudo in večkrat povedli tudi s petimi zadetki prednosti, so na povratnem obračunu srečanje nadzorovali Velenjčani. Za več kot zadetek so se varovanci Zorana Jovičića od nasprotnikov odlepili v 10. minuti, ko so povedli s 4 : 2, nato pa si v nadaljevanju dvakrat priigrali prednost petih golov (10 : 5, 11 : 6). Na odmor so se ose odpravile z vodstvom 13 : 10.

Tudi uvodne minute drugega polčasa so pripadle velenjskim rokometašem, ki so se od domačinov kar trikrat oddaljili s prednostjo petih zadetkov (15 : 10, 16 : 11, 17 : 12). Nato so se počasi, a vztrajno prebujali tudi Avstrijci, ki so se v 47. minuti približali na zgolj zadetek zaostanka (19 : 20). Ponovno so osam zadihali za ovratnik deset minut pred koncem obračuna, ko so zaostajali z 21 : 22. Velenjčani so ohranili dovolj zbranosti in se ponovno nekoliko oddaljili (25 : 21), kljub kasnejšemu kopnenju prednosti pa vodstva tudi v končnici niso izpustili iz rok ter si priigrali še drugo zmago (26 : 25) in uvrstitev v tretji krog evropskega pokala.

Največ zadetkov za goste je prispeval Tilen Sokolič, ki je avstrijsko mrežo zatresel šest-

Evropski pokal, 2. krog

Bregenz Handball – Gorenje Velenje 25 : 26 (10 : 13)

krat, pri domačinih pa je bil z devetimi zadetki strelsko najbolj razpoložen Mikhail Vinogradov Matevž Skok: »Zmagali smo, kar je bil tudi naš prvi cilj. Odigrali smo zelo dobro obrambo. Borili smo se in že od začetka narekovali tempo. Dosegali smo lahke zadetke. Zdaj čakamo na nasprotnika v naslednjem krogu.«

tekma Pokala Slovenije, nato pa spet priprave na naslednji krog Lige NLB.«

Uspešna generalka pred Evropo

Velenje, 2. novembra –Pred evropskim obračunom v Bregenzu so velenjski rokometaši odigrali še tekmo 7. kroga lige NLB. Na domačih tleh so gostili ekipo iz Krškega, ki je izkoristila slabši začetek os in si v prvem polčasu priigrala prednost (15 : 14). Velenjčani so v drugem delu obračuna pritisnili na plin in razrešili vse dvome o zmagovalcu. Z rezultatom 37 : 24 so si priigrali peto zmago v letošnjem državnem prvenstvu.

Varovanci Zorana Jovičića z desetimi točkami ostajajo na tretjem mestu lestvice, na vrhu se trenutno nahaja Trebnje, ki si je na nedeljskem derbiju priigralo visoko zmago proti aktualnim državnim prvakom iz Celja in jim odščipnilo prvi dve točki v letošnji sezoni lige NLB. �� tr, foto: J. Gregorc

Rokometaši Gorenja Velenja se bodo v tretjem krogu Evropskega pokala pomerili z ekipo RK Partizan. Tekmi bosta na sporedu 3. in 10. decembra.

Branko Predović, RK Gorenje Velenje:˝V tretjem krogu Evropskega pokala se bomo pomerili z ekipo Partizana, ki dviguje svojo formo iz tekme v tekmo. Zavedamo se, da bo tekma v Beogradu težka, saj imajo s tribun veliko podporo in so navijači njihov sedmi igralec. Tekma, ki smo jo odigrali poleti v Sarajevu ni pravi pokazatelj njihove igre, zato jo ne smemo vzeti zlahka. Naša naloga je, da tekmeca dobro analiziramo in na obeh tekmah odigramo najboljše.

TAKO so igrali

Bregenz

Liga NLB, 7. krog

Gorenje Velenje – Krško 37 : 24 (14 : 15)

Krško (2).

2. SNL, 15. krog

Ilirija 1911 – Rudar 3 : 1 (2 : 1) Strelci: 1:0 Poplatnik (24.), 1:1 Vošnjak (25.), 2:1 Ivkič (44.), 3:1 Djermanović (53.). Rudar: Biuk, Bićanić, Tubić, Jovanović, Vošnjak (od 78. Kanceljak), Kočar, Pejović, Omladič, Martinović (od 65. Spudić), Karabatić, Baruca (od 86. Majcenovič).

– 488 (0), Šehič – 545 (0), Petrovič – 533(0), Pintarič – 542 (1).

Tilen Sokolič: »Pričakovali smo težko tekmo, kakršna se je na koncu tudi pokazala. Bolj zbrano smo vstopili v tekmo in jo dokaj mirno pripeljali do konca. V sredo nas čaka

Erik Rosenstein tik pred startom dirke v Borrego Springsu ( Foto ErikTeam)

Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki iskreno čestitamo vsem občankam in občanom za občinski praznik!

Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki

V Velenju teniški obračun med Slovenkami in Kitajkami

Pred slovensko žensko člansko reprezentanco v tenisu je zahteven obračun v pokalu Billie Jean King – Slovenija tako blizu svetovnemu vrhu ni bila že desetletje

Slovenska ženska reprezentanca bo 11. in 12. novembra v pokalu Billie Jean King v velenjski Beli dvorani gostila Kitajsko. Po spremenjenem sistemu tekmovanja gre za polfinalni obračun kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju svetovne skupine pokala Billie Jean King. Slovenija je bila namreč aprila uspešna v 1. evro-afriški skupini in se uvrstila v končnico (BJK Cup Play-offs) tega tekmovanja, v primeru zmage pa bi naslednje leto igrala v kvalifikacijah za finalni del pokala BJK. Slovenija tako blizu svetovnemu vrhu ni bila od leta 2012, ko je zadnjič igrala v takrat

svetovni skupini pokala FED. To bo drugi medsebojni dvoboj med Slovenijo in Kitajsko. Reprezentanci sta se srečali že leta 2005 v Pekingu, v kvalifikacijah za svetovno skupino ena. Takrat je s 4 : 1 obračun pripadel Kitajkam. Edino zmago je za Slovenijo dosegla Katarina Srebotnik, igrale pa so še Andreja Klepač, Tina Križan in Sandra Volk

Selektor Andrej Kraševec je z reprezentantkami že v Velenju. Včeraj se je namreč odvila novinarska konferenca, na kateri je bila tudi kitajska delegacija, danes pa sledi še žreb. Slovenijo bodo zastopale Kaja Juvan (88. WTA), Nina

Bridge turnir Šoštanj open

Šoštanj, 5. novembra – Jubilejni bridge turnir Šaleškega bridge kluba se je odvil v jedilnici TEŠ, sodelovalo pa je 29 parov, od mladincev in članov do seniorjev. Zmaga je letos šla v Ljubljano, od koder sta zmagovalca Barbara Drnovšek Drinovec in Tomaž Adamič. Domačina Nevenka Confidenti in Jurij Sodin sta osvojila odlično tretje mesto. Gostje so pohvalili organizacijo in izvedbo, sami pa se pohvalimo tudi z odličnimi rezultati, saj so se kar štirje domači pari uvrstili med sedem najboljših. Iskrene čestitke vsem! �� Jože Janežič

Potočnik (273. WTA), Pia Lovrič (512. WTA), Živa Falkner (554. WTA). Kitajska v Velenje prihaja s kar tremi igralkami iz elitne šestdeseterice: Qinwen Zheng (25. WTA), Xiyu Wang (53. WTA), Lin Zhu (58. WTA), Yue Yuan (75. WTA), Xinyu Wang (102. WTA).

Jutri, 11. novembra, bosta na sporedu dva obračuna v posamični konkurenci, prvi bo na sporedu ob 15. uri. Med dvobojema bo tudi posebna slovesnost za Velenjčanko Katarino Srebotnik, ki je letos zaključila kariero. Sobotni program se bo začel ob 12. uri.

Ob strokovnih kadrih so pomembni tudi športni objekti

Na okrogli mizi Olimpijskega komiteja Slovenije predstavljeno področje športa v Velenju – Športna zveza Velenje z različnimi projekti in dogodki spodbuja ljudi, da si vzamejo čas za šport

Ljubljana, 17. oktobra –Olimpijski komite Slovenije je v Ljubljani organiziral okroglo mizo o pomenu delovanja športne zveze za lokalno skupnost. Na okrogli mizi je sodeloval tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je povedal, da si lokalna skupnost z različnimi aktivnostmi in projekti prizadeva, da imamo v Velenju dobre razmere tako za rekreativen kot profesionalni šport.

otroci, mladina ter rekreativni in vrhunski športniki potrebujejo za nadaljnji razvoj. Velika pridobitev za Velenje v prihodnosti bo tudi nov Urbani park,” je poudaril župan. MO Velenje je za izvajanje nacionalnega programa športa, upravljanje, urejanje in vzdrževanje športnih objektov ustanovila javni zavod Rdeča dvorana ŠRZ Velenje, programski del na področju športa pa pokriva Športna zveza

lovanje in podporo športnim klubom in društvom, skrbi za izvajanje programa Naučimo se smučati, strokovno in informacijsko podporo športu, izvajanje programa Naučimo se plavati, šolska športna tekmovanja, program pospeševanja vrhunskega športa, programe, ki se odvijajo med počitnicami in pouka prostih dnevih, usposabljanje in izpopolnjevanje v športu, prireditev ob podelitvi priznanj Športnik leta ter

Pohod na Klemenčo jamo Po hribih

Logarska dolina je lepa v vseh letnih časih. Pozimi je snežna kraljica, spomladi zelena lepotica, poleti vroča gospica, jeseni pa rumena babica.

Planinci UNI3 smo jo letos občudovali pozimi, prejšnji teden pa smo jo imeli priložnost opazovati v jesenskem soncu.

Odpravili smo se na Klemenčo jamo. Kar malo pogumno za čas, ko se tam, v gorah, že končuje sezona in se narava za letos že poslavlja. Res je bilo listnato drevje že golo, a macesni so še žareli. Ker nas letos sonce tako razvaja, smo se polni pričakovanja odpravili na planino. Pot po skalnati stezi in skozi predor je bila prijetna, zaradi jeklenic smo se počutili varno. Mogoče vsakega malo prestrašijo obeležja, ki pričajo, da tam nekomu ni bila naklonjena sreča.

Koča na Klemenči jami je bila zaprta, sonca pa ob na-

šem prihodu še tudi ni bilo, zato smo nadaljevali pot do macesna, ki se ponaša s svojo debelino. Menda je najdebelejši pri nas. Res smo ga hoteli premeriti, a nas je Marija kaj hitro opozorila, da se takemu silaku ne spodobi hoditi po nogah. Vrnili smo se h koči, si

lepoti. Zdaj se nam ni več mudilo. Zapeli smo našo himno, se razgledovali po okoliških gorah, fotografirali to lepoto in se greli na soncu.

Kar težko smo se odpravili v dolino. Pot nazaj ni bila lahka, niti enostavna. Zasuta je bila z odpadlim listjem, zato smo

“V zadnjih letih se pozna, da je manj sredstev sponzorjev, da je treba zagotavljati sredstva za obnovo športne infrastrukture in gradnjo novih objektov, se prijavljati na razpise. MO Velenje je pred dvema letoma za 100 tisoč evrov povečala sredstva, namenjena področju športa, in tako namenjamo športu zdaj 300 tisoč evrov letno. Vsekakor ima pomembno vlogo v občini Športna zveza Velenje, ki deluje kot povezovalni člen in vodilni akter na področju športa. Največji izziv na lokalni ravni predstavlja gradnja nove športne infrastrukture, ki jo športni klubi in društva,

Velenje. Sodelovanje javnega zavoda in Športne zveze Velenje je ključnega pomena za delovanje športa v občini, kar z dobrim delom in rezultati tudi dokazujejo. Vzdrževanje, načrtovanje in obnavljanje infrastrukture se vsakodnevno prepletajo z izvajanjem športnih programov, projektov in dogodkov.

Vzemimo si čas za šport!

Športna zveza Velenje z različnimi projekti in dogodki igra zelo pomembno vlogo pri spodbujanju ljudi, da si vzamejo čas za šport. V prvi vrsti skrbi za kvalitetno de-

za mednarodne igre šolarjev. Med projekti je nekaj tudi takšnih, ki so bili plod lokalnega znanja in se zdaj izvajajo tudi na nacionalnem nivoju. To je dokaz, da je izmenjava primerov dobrih praks izredno pomembna za nadaljnji razvoj športa na vseh področjih.

Ob strokovnih kadrih so najpomembnejši dejavniki športa športni objekti. MO Velenje spodbuja naložbe in vzdržuje ustrezno infrastrukturo, namenjeno športni rekreaciji, vrhunskemu športu in promociji zdravega življenjskega sloga ter je namenjena različnim skupinam in uporabnikom.

Velenje, 10. novembra – Od danes imajo v Škalah obnovljeno večnamensko športno igrišče. V sklopu del so preplastili asfaltirano površino, obnovili tribuno za občinstvo, stopnice in zunanjo ograjo ob igrišču, postavili novo zaščitno ograjo, obnovili meteorno kanalizacijo in odtoke, posodobili razsvetljavo z zamenjavo svetil in drogov ter dodali manjkajočo športno opremo. Igrišče je zdaj opremljeno tudi s klančino za gibalno ovirane osebe in

starše z vozički, na zahodni strani pa so uredili tudi nov večnamenski oder. S posodobitvijo športnega igrišča so v Krajevni skupnosti Škale - Hrastovec izboljšali razmere za ukvarjanje z rekreativnimi športi in preživljanje prostega časa. Obnova večnamenskega igrišča je stala 153.470 evrov, od tega je Fundacija za šport prispevala 22.336 evrov ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije 22.917 evrov. ��

privoščili malico iz nahrbtnika in se kar malo nevoščljivo ozirali po okoliških, s soncem obsijanih gorah. Tik preden pa smo se odločili za odhod, je izza Ojstrice pokukalo sonce, svetloba nas je skoraj zaslepila, topli žarki pa so nas božali in hitro ogreli. Vsa planina je zažarela v sončni svetlobi. Bilo je res zelo lepo. Prej mrki macesni so zažareli v sej svoji

morali hoditi zelo previdno. K sreči smo brez večjih težav prispeli v dolino. Ustavili smo se še pri nekdanji gostilni Žohar, kjer smo nazdravili našima slavljencema.

Spet smo preživeli lep dan v naravi, uživali v lepoti naših gora in v družbi dobrih prijateljev.

�� Anka Pugelj

V Škalah obnovili športno igrišče

DURRELL, LAWRENCE:

Avignonski kvintet, prevod

Ferdinand Miklavc

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani

Avignonski kvintet je preplet petih romanov – Monsieur, Livia, Constance, Sebastian in Kvinkus. Eno najzanimivejših literarnih mojstrovin 20. st. lahko v slovenskem jeziku prvič beremo v imenitnem prevo-

PLANKO, LADO:

Odraščanje v Velenju

Do – Domoznanski oddelek 821-94 – Spomini

Odraščanje v Velenju je zanimiv literarni hibrid avtorjevih intimnih spominov na otroštvo in dokumentarne refleksije o Velenju in življenju Velenjčanov med petdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Domoznansko zelo dragoceni zapisi velenjskega kulturnika, glasbenika, glasbenega menedžerja in publicista namreč odstirajo otroštvo in mladost predstavnikov njegove generacije ter na več ravneh duhovito reflektira-

VELENJE

Četrtek, 10. 11.

7.00 Mladinski center (Efenkova 61( Krvodajalska akcija (traja do 11.11, med 7.30 in 13.00)

17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci, filmska značka za najstnike

18.00 Velenjski grad

»Lejga kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«, odprtje občasne razstave

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Mehika - dežela opojnih barv in okusov, potopisno predavanje Petek, 11. 11. 10.00-12.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Jesenska ustvarjanja, delavnica 11.00-13.00

Ob Velenjskem jezeru Fundacija Sadni gozd praznuje 11.11 Stari trg v Starem Velenju Martinovanje (do 23.11)

17.00 Vila Bianca

22. Martinovo rajžanje od kleti do kleti, tradicionalni pohod 16.00 eMCe plac

Bralna razpravljalnica: ustvarjalni posvet in pogovorni večer: Sergej Harlamov 20.00 eMCe plac Mešalnica 24 Vajbz

Ponedeljek, 14. 11.

10.00 Knjižnica Velenje Lažje berem: odprtje zbirke in razstave Puran Peter na Sončni steni

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Duhec Cofek s knjižnice, otroška ustvarjalna delavnica

18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Trajče Nikoloski: Medovite rastline, predstavitev knjige

18.30 Vila Rožle (splet – Zoom) Šola za starše: Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok, predav.

19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Otroci s postaje Zoom, premiera glasbene komedije dijakov ŠCV Torek, 15. 11.

17.00 Vila Rožle

ŠOŠTANJ

Četrtek, 10. 11.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 10. 11.

17.00 Vinotoč Primožič

Gospodarjev krst vina v zidanicah Petek, 11. 11.

18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad Sobota, 12. 11.

7.00 Martinova vas, Šmartno ob Paki

Vesela Martinova sobota: planinski pohod po Martinovi poti

14.00 Martinova vas, Šmartno ob Paki

Torek, 15. 11.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice Sreda, 16. 11.

10.00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov

Lunine mene

novembra, ob 14:27, zadnji krajec 16.

du Ferdinanda Miklavca. Zasnovana je kot menipejska satira z razpršenim pripovedovalcem, medsebojno prepletenih junakov romana in romanesknim dogajanjem po načelih kvantne mehanike. V tem smislu postmodernistično presega zgradbo znamenitega Aleksandrijskega kvarteta, strukturiranega po Einsteinovi relativnostni teoriji. Lawrence Durrell, eden najslavnejših angleških romanopiscev in nesojenih Nobelovih nagrajencev, se z inteligentnim humorjem poglablja v razsežnosti bistvenih tem, ki so vznemirjale 20. stoletje: zgodovina, književnost, religija, herezija, gnosticizem, misticizem, filozofija, psihoanaliza, psihiatrija, samomor, ljubezen in seksualnost.

KINO spored

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija)

Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Petek, 11. 11., ob 17. uri, velika dvorana

ZAPUŠČINA

The Estate, komedija, 95 min (ZDA)

Režija: Dean Craig. Igrajo: Toni Collette, Anna Faris, David Duchovny, Kathleen Turner, Rosemarie Dewitt, Ron Livingston Petek, 11. 11., ob 19. uri, mala dvor.

ČRNI PANTER:

WAKANDA ZA VEDNO

Black Panther: Wakanda Forever, akcijska avanturistična drama, 161 min (ZDA). Režija: Ryan Coogler. Igrajo: Angela, Basset, Letitia Wright, Tenoch Huerta, Martin Freeman, Lupita Nyongo Petek, 11. 11., ob 20. uri, vel. dvor.

KUNG FU TAČKE

Paws of Fury: The legend of Hank, sinhronizirana animirana pustolovščina, 97 min (ZDA). Režija: Rob Minkoff, Mark Koetsier, Chris Bailey Sobota, 12. 11., ob 17. uri, velika dvorana

MOONAGE DAYDREAM

Moonage Daydream, biografski glasbeni dokumentarec, 140 min (ZDA, Nemčija). Režija: Brett Morgen. Nastopa: David Bowie Sobota, 12. 11., ob 19. uri, mala dvorana

DOBA ARMAGEDONA

Armageddon Time, drama, 114 min (ZDA). Režija: James Gray. Igrajo: Anthony

jo njihov način razmišljanja, preživljanja prostega časa in jezikovne bravure njihovega slenga. Plankovi spomini vsekakor izrazito presegajo intimno 'kroniko neke mladosti', saj bralci izvemo veliko novega tudi o športni in kulturni dejavnosti, hkrati pa se nam pred očmi ves čas nostalgično izrisuje podoba takratnega Novega Velenja. Pričujoče delo je tudi dragocen prispevek k zgodovini velenjske glasbene šole, saj iz prve roke spoznamo znamenite ljudi, ki so začrtali pot njeni današnji prepoznavnosti.

�� Andreja Ažber

Umetnost hitrosti, odprtje likovne razstave 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Krst mošta, etnološko-glasbena predstava KD Međimurje Velenje 19.00 eMCe plac QRNTN, odprtje razstave Mihaela Novaka 19.00 Večnamenski dom v Vinski Gori 30. obletnica delovanja kvarteta SVIT, koncert ob obletnici delovanja 21.30 eMCe plac Urban Instinkt (BIH), Krshkopoljac, Velenje (SLO), koncert Sobota, 12. 11.

8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Športni park Šentilj pri Velenju

Torkova peta: Dan gumbov, ustvarjalnica za otroke in starše

19.19 Knjižnica Velenje Andrej Šifrer, odprtje razstave in glasbeni nastop

19.30 Glasbena šola, Marinova dvorana Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidulina, klavirski duo, Abonma Klasika in izven

Sreda, 16. 11.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Ustvarjamo z ilustratorko Urško Stropnik Šonc (do 12.00)

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Akademija ob 10-letnici projekta Evropska prestolnica kulture 2012

Vesela Martinova sobota: kmečka tržnica, otroško martinovanje, prikaz običajev vaških skupnosti, Martinov krst vina, razglasitev naj kletarja (do 18.00)

18.00 Martinova vas, Šmartno ob Paki Vesela Martinova sobota: zabava z ansamblom Klateži

X Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma (člani) – NK Šmartno : NK Dravinja Nedelja, 13. 11.

10.00 cerkev sv. Martina Šmartno ob Paki Slovesna sveta maša na Martinovo nedeljo

Ponedeljek, 14. 11.

17.00 društveni prostori DU Šmartno ob Paki Predavanje o sladkorni bolezni

Tradicija prireditve narekuje dogajanje

Po dveh letih ob prazniku znova največja kulturnodružabna prireditev v Martinovi vasi

Hopkins, Anne Hathaway, Banks Repeta, Jeremy Strong, Jaylin Gray Sobota, 12. 11., ob 20. uri, velika dvorana

NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN

Best Birthday Ever, sinhroniziran film za otroke (4+), 70 min (Švedska, Nizozemska, Nemčija). Režija: Michael Ekbladh Nedelja, 13. 11., ob 16. uri, velika dvorana

KRALJICA SMEHA

Comedy Queen, mladinska drama, 93 min (ŠVE). Režija: Sanna Lenken. Igrajo: Jasmin Ashkani, Nick Basiri, Tyra Askerlund Nedelja, 13. 11., ob 18. uri, mala dvorana

DOBRI ŠEF

El buen patrón, komedija, 120 min (ŠPA). Režija: Fernando León de Aranoa Igrajo: Almudena Amor, Javier Bardem, Manolo Solo Nedelja, 13. 11., ob 19. uri, velika dvorana

GORSKA MRZLICA

Summit Fever, pustolovska drama, 115 min (VB). Režija: Julian Gilbey. Igrajo: Ryan Phillippe, Freddie Thorp, Hannah New Ponedeljek, 14. 11., ob 18. uri, mala dvorana

NE PUŠČAJ SLEDI

Żeby nie było śladów, drama, 160 min (POL, ČEŠ, FR). Režija: Jan P. Matuszyński. Igrajo: Tomasz Ziętek, Sandra Korzeniak, Jacek Braciak, Agnieszka Grochowska, Mateusz Górski Ponedeljek, 14. 11., ob 19. uri, velika dvorana

Šmartno ob Paki, 10. novembra – Vesela Martinova sobota v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki velja za največji kulturno-družabni dogodek ob občinskem prazniku. Zaradi epidemije je minuli dve leti ni bilo, v soboto, 12. novembra, pa se pod šotorom v omenjeni vasi znova obeta pestro dogajanje.

Leto pred epidemijo so dogajanje strnili praktično v popoldanski čas in pri tem

ostajajo tudi letos. Dopoldanski del bodo tako popestrili le tisti, ki se bodo podali po Martinovi poti ter člani Društva šaleških likovnikov Velenje, ki bodo sodelovali na Martinovi likovni koloniji. S pravim dogajanjem bodo začeli ob 14. uri. Odprlo ga bo otroško martinovanje, temu bo sledil prikaz starih običajev v izvedbi vaških skupnosti, pa krst mošta v vino in razglasitev kletarja leta v okviru domačega društva vinogra-

Skozi tančice ženskega pogleda

Delo krepi človeka

Ne vem zakaj, ampak že od nekdaj me zmrazi ob teh besedah. Morda ima kaj opraviti z zgodovinskim slavnim napisom, ki sicer pravi »delo osvobaja« in ker me spomin veže na babico in dedka, ki sta skozi ta vrata stopila, ali pa gre za posledico življenja na vasi, kjer je bilo delo praktično edina stvar, s katero si se dokazoval, da nekaj veljaš. Bolj ko si delal, bolj si bil ljudem všeč. Morda s tem, da starejši zelo radi pravijo mlajšim generacijam, je treba delat, a roko na srce, mogoče smo že mi tista generacija, ki pa rada tudi lenari, ki uživa v brezdelju, kaj šele, da bi se lotevali kmetovanja ali živinoreje. Ne morem primerjati, kako je bilo nekoč in kako je danes, pa tudi če bi lahko, se mi zdi, da ni smisla, lahko le opazujemo, kaj je preteklost tlakovala, da se je rodilo v prihodnosti, kaj se nada-

ljuje ali kaj spreminja svojo obliko zaradi različnih načinov napredka na različnih področjih.

Danes, ko sem kot prostovoljka imela delavnico na temo misli in prepričanj, povezanih s tem, je ena izmed prisotnih dejala, »je treba delat, če le lahko, je treba delat.« Če sem povedala, da me že od nekdaj zmrazi ob teh besedah, me je seveda tudi zdaj. Prosila sem jo, če mi lahko pove, kaj za njo pomeni delo. In pove, da vse. Tudi šport – gibanje nasploh, pogovor, igra, služba, držanje za roko. Zelo mi je bilo všeč, ko sem to slišala, kajti mlajše generacije pogosto slišimo od babic in dedkov, je treba delat, ali pa nas celo starši vrednotijo zgolj po tem, koliko delamo. Povedala sem jim, kako mlajše generacije razumemo njihove besede, vsaj sklepam, da jih poleg mene še kdo tako, in jih nagovorila, da v pogovoru z mlajšimi, vnuki, sosedovimi otroki, ko govorijo o vrednotah, sploh o delu, naj pojasnijo, o čem govorijo, da ne mislijo le službe, gospodinjenja ali fizičnega dela

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Mini DJ akademija za mlade od 9 – 12 let do 25. novembra

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si, kjer najdete akcije trgovin

dnikov ter pokušina mladega vina. Vse do konca »uradnega« dela prireditve oziroma do začetka zabave (ob 18. uri) bo potekala tudi kmečka tržnica. V dogajanje so vključili tudi društva, ki imajo v Martinovi vasi svoje hišice. Ta bodo imela svoje »šanke« in svojo ponudbo pijače. Obljubila so, da bodo ponujala predvsem vino domačih vinogradnikov po ceni pred epidemijo. Ponudba hrane tudi letos predstavlja trd oreh. Kdo bo ponudnik, do konca prejšnjega tedna niso vedeli. Društva se zaradi predpisov za ponudbo hrane niso odločila, ponudnika pa morajo zagotoviti, saj morajo imeti ljudje na voljo tudi nekaj za prigrizniti.

�� Tatjana Podgoršek

na posesti. Mene je njen odgovor zelo spodbudil in mi povedal, da je vredno vse, kar počneš. Kar sama dobro vem, a seveda so tudi momenti, ko si sama ne dam dovolj vrednosti.

Za iztočnico pogovora sem prebrala zgodbo o slončku, ki tako lepo prikaže, kako smo vse življenje lahko priklenjeni na količke, ki se jih ne zmoremo osvoboditi. Le zato, ker nam ni uspelo enkrat ali nekajkrat, smo za vedno obupali. Enako je z besedami, ki smo jih slišali enkrat ali večkrat. Postanejo naše prepričanje, ki pa potrebuje samo vprašanje, ali mi služi ali ne.

In če se vprašamo, ali nam prepričanje »da delo krepi človeka« služi ali ne? Kakšen bo tvoj odgovor, če v ozadju čutiš, da si od nekdaj veljal le toliko, kolikor si delal, ali pa boš od zdaj naprej raje sledila interpretaciji gospe na delavnici? Meni je všeč njena.

Vse dobro.

Renata P. Knez

- 11. listopada je god sv. Martina. Martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina. Pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združeni tudi pojedine in različni stari običaji. Vse šege in navade, ki so se ohranile okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust". Karkoli se ob martinovanju dogaja, je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljen svetnik, čigar god je Cerkev postavila v primeren čas, moral prevzeti poganska praznovanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatreti. V naši neposredni bližini sta cerkvi, posvečeni sv. Martinu, v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj občinski praznik, zato velja vsem občanom Občine Šmartno ob Paki iskrena čestitka;

- 11. novembra 1914 se je v Šoštanju rodil Ivan Blaž Rőck

Biba, ki so ga Nemci 6. marca leta 1942 v Mariboru ustrelili kot talca;

- 11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravnatelj in pedagog na šoštanjski osnovni šoli Karel Kordeš, ki je umrl v Velenju 12. avgusta 1991;

- na slavnostni seji občinskega sveta Šmartna ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra leta 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki. Grb občine je prejel Jožef Polak;

- 12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedžer in glasbenik Rajko Djordjevič;

- 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v gradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan Glavač;

- 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo;

- 14. novembra 2011 je umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan Marinšek, ki

Sreda od 00:00 do 12:00 je 'dan' Slona z okli. Njegov vladar je Merkur, njegova smer pa je jug. Če ste rojeni na ta dan, ste srečni in polni entuziazma. Ljubite tveganje in uživate v novih izzivih, saj vas izpolnjujejo. Po naravi ste zelo strastni in pogosto ste v središču pozornosti. Radi kontrolirate vse kar počnete, ob tem pa ste tudi izredno neodvisni.

Oven, 21. 3. – 20. 4. Če boste še naprej o vsem razmišljali negativno, se boste tako tudi počutili. Čim prej se znebite pesimizma, ki vas je zajel, in poskusite na situacijo pogledati z drugačnega, bolj pozitivnega kota. Obkolite se z ljudmi, ki jim zaupate in vam ne jemljejo energije. K boljšemu počutju in svežemu pogledu bo pripomogla tudi večja fizična aktivnost, s katero se boste nekoliko otresli slabih občutkov, ki jih nosite v sebi. Če ne boste oklevali, boste že kmalu videli napredek.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Naslednji dnevi za vas ne bodo najboljši, saj boste precej nervozni. Celo vaši najbližji vas bodo na trenutke brez posebnega razloga spravljali ob živce, zato lahko hitro pride tudi do kakšnega prepira. Dobro bi bilo, da si vzamete kakšen dan zase, da se pomirite in se sprostite v naravi. Najdite svoje zatočišče, v katerem boste lahko nekoliko prečistili svoje misli. To vam bo ponudilo bolj pozitiven pogled na situacijo, hkrati pa priložnost, da ponovno vzpostavite notranje ravnovesje, ki se je zaradi obilice skrbi in obveznosti v preteklih dneh precej porušilo.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Preveč stvari počnete zgolj zato, da bi ugajali drugim, ob tem pa pozabljate na to, kar si želite sami. Ne pustite, da drugi določajo vašo pot, temveč se postavite zase in se prenehajte obremenjevati s tem, kaj si o vas mislijo ljudje. To vas zgolj omejuje in vam preprečuje, da bi se sprostili in uživali v stvareh, ki vam prinašajo zadovoljstvo. Ko se boste razbremenili pritiska okolice, bo vse skupaj veliko lažje in končno boste lahko stopili na pot, ki bo samo vaša.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Na plano bodo privrele določene skrbi, ki ste jih dolgo časa potiskali v ozadje in jim niste želeli namenjati preveč pozornosti. Tokrat vam ne bo preostalo drugega, kot da se z njimi dokončno soočite. Le tako jih boste lahko kmalu zares pustili za sabo. Na delovnem področju boste vpeti v več stvari naenkrat, kar vam bo povzročalo kar nekaj dodatnega stresa, a z dobro organizacijo boste vse obveznosti opravljali brez večjih težav. Posebno razbremenitev vam bo ponujalo domače okolje, ki vas bo napolnilo z novo energijo in vam ponujalo oporo pri soočanju z vsem, kar bo pred vami.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Poskusite se vsaj malo odmakniti od svojega ustaljenega načina delovanja in preizkusite nekaj novega. Nove dogodivščine bodo pozitivno vplivale na vaš pogled na življenje, odprli se boste za nove ideje in ljudi. Tudi počutje se bo na daljši rok izboljšalo, čeprav bo zaradi sprememb na začetku malce nestabilno. Ljudje vas bodo videli v drugačni luči, kar bo zvišalo vašo samozavest, zato sledi tudi idealno obdobje, da se lotite vsega tistega, za kar prej niste imeli poguma.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Nakopičilo se vam bo precej stvari, zato je pomembno, da se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste bolj občutljivi na zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Na ljubezenskem področju tako za samske kot za vezane ne bo večjih sprememb, zato se lahko za nekaj časa sprostite in se osredotočite na reševanje službenih obveznosti. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. V nasprotnem primeru se bodo problemi sami kopičili in vas dodatno obremenjevali.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

se je rodil 31. januarja 1941 v Kozjem;

- 15. novembra 1969 je v Škalah umrl glasbenik Franc Delčnjak. V Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka. Najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu. Rodil se je 18. decembra 1939 v Spodnjem Doliču pri Mislinji;

- 16. novembra 1967 so se na referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega

doma Velenje odločili za združitev v Savinjsko-Šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju. Zavod je začel delovati 1. januarja leta 1968, a že nekaj časa ne deluje več; - 16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje; - 17. novembra 1935 se je v Novem mestu rodila pedagoginja, planinka in lektorica Danica Ževart (roj. Zupančič). Umrla je 30. junija 2014; - Velenjčani Amir Karić, Spasoje Bulajić in Zoran Pavlović so bili člani slovenske nogometne reprezentance, ki je 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1 : 1 in s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. �� Damijan Kljajič

Odnos z ljubljeno osebo bo v naslednjih dneh močno zaškripal. Čeprav se boste želeli težav znebiti na hitro, boste s tem zgolj poglobili nastalo situacijo. Raje ostanite potrpežljivi in se ne odzovite brez tehtnega premisleka. Naučite se prisluhniti drugi osebi in se postaviti v njeno kožo. Ob vsem tem pa je najbolj pomembno, da prepoznate in priznate tudi svoje napake. Šele ko boste spoznali določene stvari pri sebi, boste lahko razrešili vse ostalo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ne pustite, da vas stara čustva zavedejo. Osredotočite se na dogajanje v sedanjosti in razmišljajte raje o prihodnosti. Če ste v razmerju nezadovoljni, je pravi čas, da se iskreno pogovorite s partnerjem in poskušate preusmeriti razmerje na pravo pot. V službi boste na trenutke nezadovoljni, saj boste preobremenjeni, a trdo delo vam lahko prinese dobre rezultate in možnost za napredovanje, zato ne obupajte. Ne prepustite se malodušju ali depresiji, ki se v tem času še posebej razbohoti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V zadnjih dneh ste polni dvomov, kar je vidno tudi navzven. Ste mnogo bolj tihi in zadržani kot sicer, zato delujete tudi precej nedostopno. Čas je za iskren pogovor, ki bo razrešil pomisleke in vam pomagal, da se ponovno odprete tako za ljudi kot za nove priložnosti, ki jih v naslednjih dneh ne bo malo. Če jih boste znali prepoznati in izkoristiti, vas čaka pozitiven preobrat, ki bo v vaše življenje prinesel večje zadovoljstvo. To pa bo več kot blagodejno vplivalo tudi na vaše počutje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Te dni se nič ne odvija v skladu z vašimi željami in zdi se vam, da gre prav vse v popolnoma napačno smer. Naj vas to ne spravi iz tira, kmalu se bo namreč vse postavilo na svoje mesto. Ostati morate le potrpežljivi in kljub preprekam nadaljevati po poti, ki ste si jo zastavili. Nekoliko več previdnosti ne bo odveč na finančnem področju. Ostanite preudarni in ne sprejemajte naglih odločitev, saj vas bo to v prihodnosti stalo veliko več kot si trenutno predstavljate.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Nekdo bo v vas sprožil dobro počutje, kar vam bo prineslo dobro mero dodatne motivacije, da se aktivirate tudi na drugih področjih vašega življenja. Pozitivna naravnanost bo prinesla nove ideje in začutili boste, da jih lahko končno uresničite. To vas bo spodbudilo, da se boste zelo intenzivno lotili novih stvari, a bodite pozorni, da poslušate svoje telo, ki potrebuje tudi nekaj počitka. Če si boste znali uskladiti prosti čas z delom, se vam obetajo odlični rezultati, sicer pa se lahko znajdete na razpotju, kjer se boste morali odločiti zgolj za eno ali drugo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ljudje imajo do vas vedno večja pričakovanja, vi pa ste v obdobju, ko se želite bolj kot drugim posvečati sebi. Zadnje mesece ste se namreč izgubili v željah drugih in ob tem povsem pozabili nase. Tudi, ko si uspete vzeti nekaj časa zase, vam določena bremena ne dajo miru in vam ne pustijo, da bi se zares odpočili in naredili nekaj zase. Dovolite si nekaj več brezskrbnosti in ne poskušajte nadzirati stvari, na katere nimate vpliva.

AJSHIL - starogrški tragik, IBIK - starogrški lirik, KUN, Bela - nekdanji madžarski komunistični politik

Marjan Marinšek (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

10. novembra 2022

mali OGLASI DEŽURSTVA

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, prodam. Gsm: 041 881 218.

ŽGANJE- jabolčno, prodam. Tel. 03 589 32 79 ali Gsm: 041 598 813

KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm: 041 261 676.

JABOLČNIK , prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

VEČ TELIČK mesne pasme, prodam. Gsm: 041 693 313.

OVCO za zakol, prodam. Tel. 03 589 32 79 ali Gsm: 041 598 813

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 13. 11. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, rdeče grahaste, plave, jerebičaste, zelenojajčne bele, golovratke in štajerske. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ONESNAŽENOST

V tednu od 31. oktobra do 6. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 12. 11. 2022 in nedeljo, 13. 11. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 498 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta

INTERNE MEDICINE IN PULMOLOGIJE (Fachärzt:innen für Lungenheilkunde & Innere Medizin)

Ste postali zdravnik/zdravnica, da bi pomagali ljudem? Ste empatični, zlahka komunicirate na ravni sogovornika in znate preprosto razložiti kompleksno vsebino? Radi delate v svojem poklicu, a si namesto neurejenega delovnega urnika in akutnih primerov želite umirjeno delovno vzdušje? Če želite delati v prijetnem in družinskem delovnem okolju, potem postanite del naše ekipe!

Vaše delovne naloge

L samostojna skrb za zdravljenje pacientov

L sodelovanje pri diagnostiki in ocenjevanje zdravstvene situacije

L izdelava in prilagoditev načrta terapije, rehabilitacijskega načrta in zdravljenja

L nočno delo, delo ob koncu tedna in ob praznikih po vnaprej določenem razporedu

Od vas pričakujemo:

L zanimanje za področje rehabilitacije in potrdilo za opravljanje dela dežurnega zdravnika

L znanje nemščine (C1)

L vaše prednosti: socialne veščine, empatija, sposobnost delati v timu, inovativnost, želja po vrhunski kakovosti storitev, pripravljenost prevzeti vse delovne naloge

Pričetek dela: takoj

Letna plača: za prvo delovno mesto najmanj 91.000,00 EUR bruto in za drugo delovno mesto najmanj 106.000,00 EUR bruto

Veselimo se vaše pisne vloge na: Klinikum Bad Gleichenberg

Schweizereiweg 4, A-8344 Bad Gleichenberg

bewerbung@klinikum-badgleichenberg.at

S Pečatom zapečatili 50 let petja in plesa

Šaleško folklorno društvo Koleda je pustilo pečat v Velenju, Sloveniji in širše – Sledijo avtentičnosti, a ustvarjajo nove koreografije – S plesi z Goričkega v Piran

Velenje, 5. novembra –Dvakrat polna dvorana Doma kulture in stoječe občinstvo, ki je s ploskanjem nagradilo koncert Pečat, je bila najlepša čestitka Šaleškemu folklornemu društvu (ŠFS) Koleda za pol stoletja delovanja. »V vseh letih delovanja smo pustili mnogo pečatov. Vsak predsednik, garderober, vaditelj, plesalec in glasbenik je pustil svojega,« so zapisali v koncertni list. Na odru se je zvrstilo 90 plesalcev in plesalk, med katerimi se je sicer 50 rednim članom pridružilo precej nekdanjih plesalcev. Ker ni plesa brez glasbe, jim je ritem dajalo veliko godcev in celo del Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Vse zato, da bi prikazali 10 sklopov plesnih koreografij slovenskih, zamejskih in balkanskih plesov. Po nastopu so sledile čestitke; izrekli so jih župan MO Velenje Peter Dermol, predsednik Folklornega društva Oglarji Šoštanj Andrej Volk, predsednica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Janja Ravnikar, predstavnica celjske folklorne skupine, predstavnik veteranov Kolede ter predsednica JSKD izpostave

Velenje Nina Mavec Krenker, ki je jubilantom podelila zlate, srebrne, bronaste in častne Maroltove značke ter skupini zlato jubilejno priznanje.

Koncert za Nevo in Mileta

Koleda je bila ustanovljena leta 1971 in verjetno ga ni ljubitelja te skupine, ki ne bi vedel, da sta folkloro v Velenje pripeljala Neva in Mile Trampuš. »Velenje sta s Koledo postavila na zemljevid folklore. Letos mineva deset let, odkar se je Mile poslovil, a vsi ga nosimo v srcih in spominih. Koncert Pečat smo posvetili njima,« je najprej povedal predsednik ŠFD Koleda Rok Vovk, ki se letos po 12 letih vodenja poslavlja s te funkcije.

Koleda je bila pred letom 1991 ena vrhunskih folklornih skupin v bivši Jugoslaviji; južni plesni program, kot mu rečejo, je bil reprezentativni program društva in z njim so navduševali mednarodno občinstvo. »Po osamosvojitvi smo obogatili program s plesi z vseh koncev Slovenije pa tudi iz zamejstva – Rezije, Istre, Avstrijske Koroške. Zdaj že več let koreografije sestavljamo mlajši člani društva

in z njimi puščamo pečat pri gledalcih doma in v tujini. Priljubljeni smo, ker smo drugačni v kostumski podobi, več je petja, veseljačenja,« je povedal Vovk.

Je folklora danes drugačna kot pred 50 leti? »Je, v tem smislu, da poskušamo novodobnost pokazati na ljudski način, a ob tem plešemo, kot so naši stari starši. Koleda je znana po tem, da se res držimo tradicije, kot so jo zapisali strokovnjaki, sledimo avtentičnosti. Razlikujejo pa se materiali pri kostumskih podobah. Večino kostumov pripravijo naše članice same, predvsem garderoberka Alanka Holešek. Vaditeljica Katja Rizmal Vovk sledi trendom in

skoraj mesečno spremlja razvoj folklore, kajti predvsem na tekmovanjih se kriteriji spreminjajo in so strožji.«

S plesi z Goričkega v Piran

Tako pravi Rok Vovk in pojasni, da s kostumsko podobo in plesi pokrivajo celotno Slovenijo, za jubilejni koncert pa so obudili »južni program«, ki ga starejši člani še znajo in radi plešejo.

Kako je s folklornimi društvi danes? »Folklornih skupin v Sloveniji je nešteto, ima jo skoraj vsaka vas. V našem okolju so Oglarji v Šoštanju, otroški folklorni skupini na OŠ Gustava Šiliha in Mihe Pintarja Toleda. To množico

ne štejemo kot konkurenco, ampak kot dobro tekmovalnost. Folklorne skupine se učimo drug od drugega, za večje koncerte si posojamo oblačila – tudi za jubilejni koncert so nam nekaj oblačil posodili iz AFS France Marolt.«

jejo s starimi časi, starinskim načinom življenja, nekdo z narodnozabavno glasbo, kar je napačno,« pravi Vovk, ki je član društva 21 let in dodaja, da je čas za mlade. »Upam, da Velenje znova vzame Koledo za svojo in da občina prisluhne našim potrebam, čeprav so že zdaj občinska uprava in župan, Festival Velenje, JSKD izpostava Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline močni podporniki društva in se jim za to zahvaljujemo,« je sklenil Vovk. ��

Prihodnost, naslednjih 50 let? »Včasih so ljudje ob prostem času po delu zaplesali, zapeli. Danes je na voljo množica interesnih dejavnosti in časa za marsikaj zmanjkuje, a upam, da bo folklora spet zaživela. Nekateri folkloro povezu-

Zgovorne so številke: v petdesetih letih je pri Koledi zaplesalo več kot 800 plesalk in plesalcev, predstavili so se na več kot 1900 nastopih, bili so na več kot 70 turnejah izven Slovenije, v 20 državah in na treh celinah, gledalo jih je skoraj 2 milijona gledalcev, zgodilo se je 32 parov, ki so postali življenjski sopotniki, vsi pa veliki prijatelji.

Velenje, 5. novembra –

Prejšnji teden je Velenje pod vodstvom Jureta Pukla gostilo že sedmo edicijo Kreativne jazz klinike. Klinika ponuja možnost udeležbe na delavnicah, kjer prijavljeni glasbeniki urijo svoje znanje na področju jazz glasbe in improvizacije. Poleg vsakodnevnih delavnic so lahko udeleženci naučeno znanje spoznali tudi v praksi. Vsak dan so namreč potekali koncerti na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje in jazz večeri v Max klubu. Na jazz kliniki vsako leto predavajo mednarodno uveljavljeni glasbeniki oz. mentorji, ki prihajajo iz različnih delov sveta ter posledično prinašajo znanje in izkušnje iz različnih jazz smeri. Udeleženci tako pridobijo raznovrstna znanja in širino glasbenega izraza. Delavnice potekajo različno; kot individualne ure, skupinski seminarji ter improvizacija v glasbenih skupinah.

Predavali so glasbeniki z vsega sveta

Kreativna jazz klinika 2022 je bila prvotno načrtovana v

Kreativno jazz klinika ponovno v Velenju

Jure Pukl: »Vsako leto pripeljemo mednarodno uveljavljene glasbenike z različnih koncev sveta. Letošnja posebnost je Soweto Kinch, ki se ukvarja tudi z repom in besedno improvizacijo.«

na žalost še vedno ne morejo študirati jazz glasbe v slovenskem prostoru, saj na Akademiji za glasbo še vedno ni jazz oddelka. Idejo pa intenzivno snujejo in morda bo možen vpis že v naslednjem letu.

Zaključna koncerta »učencev« in mentorjev

februarju tega leta, vendar ji je načrte prekrižala epidemija koronavirusa. Tako se je našel idealen čas za izvedbo v novembru, v času šolskih počitnic, ko je bila glasbena šola prosta. Tam sicer jazz klinika poteka že vrsto let. »Z izvedbo jazz klinike je začel pokojni glasbenik Boško Petrovič leta 1994 in jo vodil vse do leta 2000. Leta 2015 smo jo obudili mi,« razlaga Jure Pukl, ki je že sedmo leto umetniški in

idejni vodja klinike. Letošnji mentorji so bili Soweto Kinch, Charles Altura, Jason Brown, Ameen Saleem, Michael Janisch, Sanem Kalfa, Nina Strnad, Alex Sipiagin, John Escreet, Gašper Bertoncelj, Zlatko Kaučič, Miha Koren in Jure Pukl. Vsak od njih je bil mentor za določen inštrument oz. področje znotraj jazzovske improvizacije. »Vsako leto pripeljemo zelo dobre glas-

benike. Letošnja posebnost je Soweto Kinch, ki se ukvarja tudi z repom in besedno improvizacijo. Lani je bila posebnost brazilska glasba.«

Tri četrtine slovenskih udeležencev

»Letos smo imeli okoli 45 udeležencev. Največje število je bilo do zdaj 88. Še vedno se pozna vpliv korone. Letos je kar tri četrtine slovenskih udeležencev. Po navadi jih je-

bila v primerjavi s tujci približno polovica. Tujci so prišli iz Grčije, Avstrije, Nemčije, Italije, Srbije, z Madžarske in Slovaške. Pogosto se udeleženci vračajo na kliniko. Trenutno se sicer generacija obrača. Tisti, ki so bili morda že dvakrat, trikrat, so zadevo že na neki način prerasli,« pripoveduje Jure Pukl.

Veliko je slovenskih študentov, ki se z veseljem udeležujejo kreativne klinike, a

V soboto so udeleženci jazz klinike na zaključnem koncertu v velenjski glasbeni šoli predstavili, kaj so vadili med tednom. Vsaka zasedba je imela dva mentorja, tako se je v njihovi glasbi čutil njegov vpliv in lasten glasbeni izraz. »Na koncertu smo lahko slišali tradicionalni jazz, bossa novo, bolj moderen jazz, vokalno a capella zasedbo in na koncu še malo groovie, funky glasbe,« je povedal Jure. Letošnja Kreativna jazz klinika se je zaključila z večernim koncertom mentorjev v Max klubu Velenje. Vsekakor si izvrstne glasbe in kvalitetnih izobraževanj na področju kulture v Velenju želimo tudi v prihodnje.

Lara Oprešnik

Diana Janežič

Pust je spet tu! je navdušil s kurentoma in maskami.

Rok Vovk: »Veseli smo, da smo ohranili dobro kondicijo in uspešno preživeli dveletno zaporo zaradi korone.«

Na odru se je zvrstilo 90 plesalcev in plesalk, 50 rednim članom se je pridružilo precej nekdanjih plesalcev.