46 2014

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/6 0C), soboto (6/10 0C) in nedeljo (5/8 0C) bo pretežno oblačno.

številka 46

četrtek, 27. novembra 2014

1,80 EVR

V soboto obračun z medvedi

Nasilja nad ženskimi vse več Milena Krstič Planinc

Začelo se je. Množice bolnih v čakalnicah zdravstvenih domov.

Sezona različnih akutnih obolenj dihal je v razmahu. Kihanje, kašljanje, vročina.

Prihaja december, čarobni mesec. Ni treba gledati na koledar.

Dovolj je pogled na kakšno izložbo. Se že svetlika in utripa.

Tako mislim

In tukaj je. Žal. Nasilje nad ženskami. V Sloveniji je v porastu. Deloma zaradi gospodarske situacije in visoke brezposelnosti, ki življenje marsikatere družine postavlja na socialno dno, deloma zato, ker je država z varčevalnimi programi temeljito zreducirala preventivne programe, čeprav bi nujno potrebovali celovit in koordiniran sistem pomoči žrtvam nasilja v družini. Tega od držav zahteva tudi Konvencija Sveta Evrope, ki govori o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Velenjčani so se po prvi tekmi Evropske rokometne zveze iz Rusije zelo zadovoljni vrnili v domovino, saj so uspeli ugnati tamkajšnje Permskie medvede. Toda varovanci Ivana Vajdla bodo imeli v soboto še eno težko preizkušnjo, saj »jezni« medvedi prihajajo v Velenje, da poravnajo račune. Igralci Gorenja pričakujejo močno podporo s tribun, da bodo laže zmogli korak čez to zahtevno prepreko.

15

S Celjani se tokrat ni izšlo. (foto: vos)

V soboto odpirajo drsališče Velenje, 29. novembra – Mestna občina Velenje se je po lanskem zelo pozitivnem odzivu na poskusno obratovanje drsališča v Sončnem parku odločila, da tudi v tej zimski sezoni pomaga pri obratovanju drsališča in omogoči brezplačno drsanje. Drsališče Velenje, ki ga upravlja velenjski Hokejski klub, bo pričelo obratovati to soboto, 29. novembra, ob 16. uri. Obiskovalke in obiskovalci drsališča si bodo lahko tudi izposodili drsalke ali pa jih nabrusili.

Do sedaj je MO Velenje za drsališče namenila 322 tisoč evrov, saj so lani kupili šotor, stroj za čiščenje in glajenje ledu, nadstrešek in drugo opremo. Letos bodo za postavitev drsališča in njegovo obratovanje namenili 30.500 evrov.

Pogovor z dr. Matjažen Eberlincem, novim direktorjem TEŠ



5

V Sloveniji je psihično nasilje izkusila vsaka druga ženska, vsaka peta fizično. Končalo se je tudi že s smrtjo. V Evropi vsak dan umre sedem žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroči moški storilec.

Na nasilje nad ženskami je opozoril mednarodni dan, posvečen boju proti tovrstnemu nasilju, 25. november. Leta 1981 so ga aktivistke prvič proslavile. Osemnajst let za tem so Združeni narodi pozvali vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj spodbujajo in razvijajo dejavnosti, ki bi osvestile javnost o problematiki nasilja nad njimi.

V Sloveniji je v podpisovanje dana peticija, ki bo naslovljena političnim odločevalcem. V njej je na prvem mestu zahteva, da država preprečuje nasilje nad ženskami in otroki, da vsaki žrtvi zagotovi pravico do podpore in pomoči, ki jo potrebuje, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo v vseh postopkih in programe pomoči za žrtve nasilja razširi tudi v manjše kraje po Sloveniji.

Oblike nasilja nad ženskami so vedno bolj raznolike. Veliko jih nasilja ne prijavi, ker se bodisi sramujejo bodisi bojijo. Veliko pa ga ne prijavi tudi zato, ker ne vedo, kam naj bi se zatekle po pomoč oziroma kje jo lahko pričakujejo.

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije. Prijavo je mogoče podati na policijski postaji ali po pošti. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje ali je potrebna intervencija policije, ne odlašajte,  ampak pokličite 113.

Med, maslo, mleko, kruh …

V projektu tradicionalni slovenski zajtrk že od vsega začetka sodelujejo vse osnovne šole in vrtci v Šaleški dolini. Tako so tudi letos učenci in malčki minuli petek jedli domač kruh, med slovenskih čebelarjev ter maslo in pili mleko, proizvedeno v Sloveniji. Poleg tega so jim vzgojiteljice, učitelji in tudi predstavniki čebelarskih društev iz doline spregovorili o pomenu zdravega pre-

hranjevanja čebel, čebelarji so jim predstavili čebelarska opravila in opremo za delo s čebelami. Otroci in učenci so se o vsem tem lahko bolj podrobneje seznanili tudi na raznih delavnicah.

(Nadaljevanje na 14. strani)  tp

14 Z dnevom slovenske hrane oziroma tradicionalnim slovenskim zajtrkom želi država otroke spodbuditi k cenjenju lokalno pridelane hrane ter zdravemu načinu prehranjevanja.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

Ne davčni, ampak finančni urad Velenje – 1. avgusta sta se v novo finančno upravo RS združili carinska in davčna uprava RS, 1. januarja pa je predvidena združitev carinskih in davčnih uradov na lokalni ravni. Glede na to, da v Velenju carinskega urada ni, ne bo prišlo do združevanja, se bo pa Davčni urad preimenoval v Finančni urad Velenje in delo nadaljeval v nekoliko okrnjeni obliki. n mkp

Letos že 96 porok Mozirje – Na Upravni enoti Mozirje med drugim ugotavljajo, da je Zgornja Savinjska dolina privlačna za sklepanje zakonskih zvez zunaj uradnega prostora tako za občane kot tudi pare iz drugih delov Slovenije in tujine. Najpogostejše takšne lokacije so Mozirski gaj, Veniše, Logarska dolina in v zadnjem času tudi Golte.

Sicer pa je poročna dvorana v gradu Vrbovec v Nazarjah še vedno najbolj priljubljen kraj za sklepanje zakonskih zvez. Od letošnjih doslej 96 porok si je tu obljubilo večno zvestobo 36 parov, v Venišah 22, v Mozirskem gaju 12 ter v Logarski dolini 9. Lani so na mozirski upravni enoti zabeležili 89 porok, pred dvema letoma 94, 81 leta 2011 in pred štirimi leti le 65.

Za mlade, ki bi že morali delati, smo veliko zamudili Prihodnost moramo graditi na ustvarjalnih kadrih – Priložnosti v gospodarstvu in organizacijah civilne družbe Tatjana Podgoršek

Velenje, 18. novembra – Prejšnji torek je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v prostorih Mladinskega centra Velenje pripravila razvojno konferenco na temo Odpi-

drugim poudarila, da mladi potrebujejo rešitve, priložnosti, ne le obljub in lepih besed. »Bojim se, da smo za tiste mlade, ki bi že morali delati, veliko zamudili. Več lahko storimo za mlajše, ki so še na šolanju.« Po njenem mnenju brez-

jim želijo vse najboljše v velikih državnih družbah, v katerih naj bi bile njihove zaposlitve varne. Stvari se spreminjajo in privatizacija državnih družb bo povzročila, da bodo v teh v prihodnje zaposlovali le najboljše, inovativne, kreativne

n tp

Dan odprtih vrat dnevnega centra Velenje, 28. novembra – V prostorih mestne četrti Velenje Desni breg na Kersnikovi 1 deluje Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog. Ta petek bodo pripravili dan odprtih vrat. Med 9. in 12. uro bodo predstavili svoje delo z odvisniki, ki ga izvajajo pod okriljem nevladne organizacije ŠENT. n bš

Z razvojne konference, ki je bila letos namenjena odpiranju priložnosti za zaposlovanje mladih

ramo priložnosti za mlade. Razlog za to so bili nekateri skrb vzbujajoči podatki Območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Velenje o deležu brezposelnih oseb do 29. leta starosti, ki so v regiji Saša precej višji od slovenskega povprečja.

Manj bo »rukalo« in ropotalo

Mladi potrebujejo rešitve, ne le lepih besed

Predsednica Savinjsko- šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je v uvodnem delu med

Velenje, 20. novembra – Velenjsko podjetje PUP, koncesionar vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest v MO Velenje, je prejšnji teden na mestnih ulicah popravljal pokrove kanalizacijskih jaškov.

Dela so opravili na cesti proti Kardeljevemu trgu, za Pošto Velenje, na Bračičevi in Jurčičevi cesti in na povezni cesti Stari trg, med župniščem in staro pekarno, kjer je nastala tudi spodnja fotografija. n bš

Spletnega kioska ni več Šoštanj – Zaradi vandalizma je Občina Šoštanj odstranila točko z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta v središču mesta. Kiosk so večkrat čistili in popravljali, a tempa, kakršnega so se »držali« vandali, niso zmogli ali pa so se ga naveličali.

Nazadnje je bil uničen zaslon na dotik, ki ga ni bilo možno popraviti. Zato so se odločili, da celoten kiosk odstranijo. n mkp

Srečanje »starejših« prostovoljcev Velenje, 24. novembra – V ponedeljek popoldne so se v restavraciji Kolodvorska srečali prostovoljci, ki sodelujejo v projektu »Starejši za starejše«, ki skrbi za višjo kakovost življenja doma. Projekt izvaja Šaleška pokrajinska zveza DU, prostovoljci, ki lepšajo dneve svojim sovrstnikom pa delujejo na področju celotne pokrajinske zveze.

Prostovoljci prihajajo iz vrst Društva upokojencev (DU) Velenje, velenjske tretje univerze, DU Šoštanj, DU Šentilj pri Velenju in DU Vinska Gora. Tokratno druženje so izkoristili za izmenjavo izkušenj in sproščen klepet. n bš

Prvič v Sloveniji, črni petek v Harvey Normanu v Celju Z neverjetnimi popusti od 50 pa kar do 70 % na vseh oddelkih, samo ta petek, 28. 11.

V ponedeljek, 1. 12. se ponovi tudi na spletu Harvey Norman.si.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

poselnost mladih, ki ne smejo biti žrtve nujno potrebnega podaljševanja pokojninske dobe, ogroža revitalizacijo gospodarstva in družbe.

Zato bi morali v procesu njihovega aktivnega vključevanja v družbo sodelovati vsi, tudi mladi. Tako pa priprava na njihove nove pogoje življenja še vedno prepogosto poteka v šolah, ki nagrajuje »piflanje«, to pa je eden od večji zaviralcev ustvarjalnosti, saj nagrajuje napačne ljudi. Starši, ki še vedno preveč vplivajo na odločitve svojih otrok,

in ne le pridne, ubogljive, morda politično lojalne kadre. Prav zaradi tega je, po mnenju Tinauerjeve, treba z mladimi delati odgovorno in komunicirati. Med drugim je opozorila na nekatere globalne trende, ki bodo močno vplivali na prihodnost mladih generacij. Ob tem je še poudarila, da regionalna gospodarska zbornica odpira svoja vrata za mlade in jih vabi k zavzetejšemu sodelovanju.

Udeležence sta nagovorila še direktor Mladinskega centra Vele-

27. novembra 2014 nje Marko Pritržnik ter podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. Po njegovih zagotovilih bo omenjena lokalna skupnost v letu 2015 namenila skupaj z evropskim denarjem za spodbujanje gospodarstva več kot 2 milijona evrov.

Podjetniški inkubator bo priložnost za tiste, ki se nameravajo podati na samostojno podjetniško pot. Trudijo se, da bi v poslovne cone (evidentiranih je 15) znali privabiti tudi tuje vlagatelje. Kljub krizi Mestna občina Velenje namenja denar za štipendiranje mladih. »Poskusimo biti optimisti, poskusimo skupaj poiskati ideje in jih tudi uresničiti,« je pozval udeležence Franc Žerdin.

Spodbude, primeri dobre prakse …

V nadaljevanju razvojne konference so namenili pozornost dvema vsebinskima sklopoma: spodbudi za mlada podjetja (predstavila jih je direktorica Slovenskega podjetniškega sklada) ter primerom dobre prakse pri razvoju talentov in načrtovanju kariere (o tem so spregovorili predstavniki Skupine Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje ter Plastike Skaza). Drugi sklop pa so poimenovali možnosti in spodbujanje zaposlitev mladih (spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja, vloga šole za čim boljšo zaposlitev mladih, možnosti zaposlovanja mladih v nevladnem sektorju, informacijski kanali mladih kot poslovna priložnost, možnost širitve portala Urbanetocke.si, zaposlitvene priložnosti mladih na podeželju).

Po mnenju udeležencev je razvojna konferenca dosegla svoj namen.

Možne oblike sodelovanja z mladimi pa bodo konkretizirali člani upravnega odbora zbornice na svoji letošnji zadnji seji. Ta bo v torek, 9. decembra. n

Nam bodo vremena kmalu se zjasnila?

JIJ spet v klopi – Pomoč z leve in desne – Slovenija dobila generalmajorja, Ljubljana nadškofa – Težave z gradnjami, v Celju z rušenjem – Praznični že daleč pred prazniki Pa se je zgodilo, kar so nekateri napovedovali »za prmej«, drugi menili, da se ne bo zgodilo. Po odločitvi sodišča je velenjski poslanec JIJ spet sedel v poslansko klop. Ob tem je bilo na strani njegove stranke seveda veliko veselja, z druge strani opozorila, da je to le začasna rešitev oziroma neke vrste »time out« pred dokončno odločitvijo. Po tem za stranko pomembnem dogodku je bil tudi primeren čas, da so sedli in se pomenili o tem, kako in kaj. Za bolj ali manj zaprtimi vrati se naj ne bi bilo zgodilo nič takega, kar so nasprotniki pričakovali in napovedovali. Izšli naj bi še trdnejši in odločnejši. In tudi polni dobrosrčnosti, bi kdo rekel ob izjavah, da je ta stranka premierju Cerarju pripravljena pomagati iskati ministra za gospodarstvo. Predsednik vlade take pomoči ne sprejema, saj jo je pred kratkim odklonil že, ko je prišla iz koalicijskih vrst.

Res nas zanima, gospodarstvenike še bolj, kakšno rešitev za vrh tega pomembnega ministrstva bo potegnil iz klobuka!

Na državni ravni in na ravni »najpomembnejšega mesta« v državi sta se zgodili še dve kadrovski zadevi. Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, je predsednik države podelil »mlademu« načelniku generalštaba SV Andreju Ostermanu čin generalmajorja. Pahor pa je bil v nedeljo skupaj s še nekaterimi predstavniki države tudi v ljubljanski stolni cerkvi, saj je Ljubljana končno dobila novega nadškofa – Stanislava Zoreta. Upam, da so si zapomnili katero od sporočil novega nadškofa.

Nič pa še ni jasnega, kdaj bodo novega škofa dobili še v mariborski nadškofiji, kjer naj bi nastal »izvirni greh« za težave cerkve pri nas. Ki pa so dokaj drago stale tudi mnoge njene člane.

Precej drago pa bi lahko stali »člane« naše države napovedani vladni ukrepi za izhod iz krize. Pogajanja sicer še trajajo, iščejo se manj boleče

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

rešitve, pripravljajo pa se tudi protesti. Ljudi in občin, ki bodo tudi na udaru. Ker še ni jasno, kaj jih čaka, so ponekod v zraku še tudi proračuni. V večini občin napovedujejo manj gradenj. V celjski pa se ne sprašujejo le, kaj bodo lahko gradili, tudi, kako bodo zagotovili denar za rušenje. Tudi kulturno ministrstvo je potrdilo, da pogoreli Rakuschev mlin mora pasti. A ne le to, zaradi »zanemarjanja« tega industrijskega spomenika mora občina plačati še 1,7 milijona evrov kazni. Da o tem, kakšen bo račun trgovca, ki je zaradi nevarnosti zrušitve mlina začasno zaprl trgovino, niti ne govorimo. Ko so se v Celju s protipoplavnimi ukrepi vsaj delno rešili poplav, jih čaka »poplava« računov.

Nekatera protipoplavna dela sicer še vedno dokončujejo, največ ob Voglajni. Ta priteče iz sosednje šentjurske občine, kjer podobne ukrepe izvajajo v več fazah tudi na Voglajni in njenih pritokih. Dve so pred kratkim sklenili, tretjo so začeli sredi letošnjega leta! Pri sofinanciranju so uspeli. Tudi zato, ker so že sami opravili nekaj prvih del ter pripravili vso potrebno dokumentacijo.

Razni varčevalni ukrepi naj tudi ne bi prizadeli dokončanja povezovalne kolesarske steze med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Še vedno velja, da bo ta del kolesarske steze, ki je dejansko le del evropske kolesarske poti med Mariborom in Brežicami, končana še prihodnje leto. 85 odstotkov denarja bodo pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V kozjanskem Kozjem pa so poskrbeli, da ne bo zeblo njihovega Zmajčka.

Tako se imenuje njihova enota vrtca. V podobna zimska oblačila so odeli tudi osnovno šolo. V novih oblačilih je sicer že nekaj časa tudi dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah, ni pa še zaživel. Gostinec, ki se je zanimal za najem prostorov, se še ni odločil. Pa čeprav se bliža čas, ko gostinski lokali še posebej privabljajo obiskovalce.

Pa še to: čeprav radi rečemo, da pri nas še vedno nazadujemo, na nekaterih področjih tudi letos že kar malo prehitevamo. V novembru smo šele, pa nas že skoraj na vsakem koraku z raznimi prireditvami spominjajo, da sta tu božič in novo leto. Prednjačijo pa – seveda – trgovci.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

POLITIKA

27. novembra 2014

Potrdili vrsto prostorskih in premoženjskih zadev nameni. Te odstotke so dvignili. Letno povprečno namenijo za to 25 tisočakov, lani zaradi žleda pa so jih 45 tisoč evrov.

Modre cone tudi na začetku Efenkove in Bratov Mravljakov

Gasilsko delo ocenjujejo Spremenili prostorski Svetniki so na pobu- akt za Plešivec, do Alenke Rednjak, Cirkovce, Pako in Bevče

Mira Zakošek

Svetniki Mestne občine Velenje so opravili že svoje tretje zasedanje, na katerem so se lotili že številnih vsebinskih zadev. V osnutku so že potrdili proračun za prihodnje leto, računajo, da ga bodo sprejeli še letos in tako omogočili normalno delovanje proračunskim uporabnikom.

Modre cone so prebivalci mestne občine Velenje dobro sprejeli, še posebej po tem, ko so spoznali, da je z njimi resnično vzpostavljen red v mestu. Zato tudi ni čudno, da prihajajo zdaj pobude od krajanov s področij, kjer te še niso uvedene. Tako bodo modre cone na pobudo krajanov uvedli tudi na začetku Efenkove ulice in ulice Bratov Mravljakov, kjer so tudi poslovni prostori.

Zemljišča nad kamnolomom v Paki in na Gorici bodo prodali

Skorajda na vsaki seji urejajo svetniki Mestne občine Velenje tudi premoženjska vprašanja. Gre za nepremičnine, ki so bile doslej v javnem dobrem, zdaj pa ne služijo

Pravilnika o kriterijih in merilih za sofinanciranje programov v socialnem in zdravstvenem varstvu v mestni občini Velenje.

Pravilnik je bil zastarel in ni upošteval vseh podzakonskih aktov. Z novim pravilnikom bodo tudi ustrezneje delili sredstva z javnimi razpisi. Spremembe so svetniki potrdili.

več temu namenu. To velja tudi za travnik, gozd in dvorišče nad kamnolomom Paka.

Svetniki so jih s sklepom izvzeli iz javnega dobrega in jih prodali ali pa zamenjali za zemljišča, ki v naravi predstavljajo kategorizacijo ceste.

Podobno velja za travnik in cesto na Gorici. Mestna občina ju bo prodala zainteresiranemu kupcu.

Več za odprave plazov, ki ogrožajo objekte

Dopolnitve pravilnika o merilih in postopkih pri odpravi plazov, ki ogrožajo objekte, je svetnikom predstavil vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, svetniki pa so ga soglasno sprejeli. Pravilnik je v veljavi od leta 2006, v odstotkih pa določa delež, ki ga lahko občina za to

vodje urada za razvoj in investicije, spremenili pravilnik, s katerim ocenjujejo delovanje prostovoljnih gasilskih društev. Določili so, da člane komisije, ki je petčlanska, sestavljajo pa jo vodja pristojnega urada, dva zaposlena v Mestni občini Velenje, poveljnik poveljstva in predstavnik gasilskega društva, imenuje župan. Delo gasilskih društev ocenjujejo glede na njihovo operativno pripravljenost, vzdrževanje opreme, vozil, orodja, operativno izvajanje taktičnih vaj, izobraževanje, tekmovanja …

Posodobili pravilnik o sofinanciranju socialnega in zdravstvenega varstva

Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti, je svetnice in svetnike seznanil s predlogom pravilnika o razveljavitvi

S spremembami so svetniki poenotili kriterije gradnje na kmetijskih in gozdnih površinah, ki so bili doslej po posameznih krajevnih skupnostih glede na sprejete prostorske akte različni. Z odlokom so tudi jasno določili pogoje za gradnjo določenih vrst objektov za posamezne morfološke enote, ki so pretežno gozdna zemljišča.

Ker ob razgrnitvi teh dokumentov ni bilo nobenih pripomb, so svetniki osnutek preoblikovali v predlog in ga tudi potrdili.

Dokapitalizacija Golt?

Vse kaže, da bo Mestni občini Velenje uspeli pridobiti osem milijonov nepovratnih sredstev za izgradnjo štirisedežnice Kladje na Golteh. Lastni delež naj bi zagotovili z dokapitalizacijo, o kateri so se župani občin, ki so solastnice tega centra že usklajevali, v prihodnjih tednih pa se tudi odločali o dokapitalizaciji za zagotovitev lastnih sredstev.

3

Kaj zanima velenjske svetnike?

Karl Seme (SD): »Že pred tremi leti sem predlagal varnostni poseg v Hrastovcu (gozdiču) nad Gregorčičevo cesto. Tam je veliko suhih vej, ki bi lahko ogrozile varnost mimoidočim. Lastniki gozda ne urejajo, niti varovalnega zelenega pasu ne.« Franjo Bartolac, (SDS): »Župana sprašujem, kaj je mislil s tem, ko je rekel na konstitutivni seji, da bodo morale nekatere stranke dozoreti in kdo je bil kaznovan.

Prav tako me zanima, kaj je župan misli s tem, da lahko TEŠ odpeljejo na Tromostovje.« Franc Sever (Vsi v isto smer Sever): »Dajem pobudo, da se asfaltirajo dovozi do vodohramov.« Andrej Kuzman (NSi): »Nedopustna se mi zdi prepoved prometa skozi naselje Gorica vsem razen tam stanujočim.« Majda Gaberšek (DeSUS): »Predlagam, da se dejavnost potepuških mačk prenese v lepo urejeno veterino, ki smo jo dobili v Velenju.« Tone De Costa: »Dobil sem očitke, da bi moral biti seznanjen s projektom Gorica, a še danes ne vem, katero IGEM podjetje sploh gradi na tej lokaciji, zanima pa me tudi, če je o tem projektu podala svoje mnenje komisija za preprečevanje korupcije.« n

Štirje javni zavodi niso Sprejeli rebalans proračuna in potrdili več na trnih imenovanja Kako bi zadostili napovedanim (in k sreči umaknjenim) interventnim ukrepom države pri združevanju javnih zavodov v MO Velenje? – Rok za izvedbo postopka je bil nerealen – Združevanje v kulturei pripravljajo že nekaj časa Velenje, 21. november – Tudi na Mestni občini Velenje so, kot v večini slovenskih občin in manjših občinskih javnih zavodov, bili kritični do predloga vlade, ki je v intervencijskem zakonu predvideval ukinjanje (in združevanje) javnih zavodov, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Do 1. januarja 2015 bi bilo to skoraj nemogoče izpeljati, k sreči pa je vlada predlog v petek umaknila.

V MO Velenje bi »pod ukrep padli« štirje javni zavodi, ki bi izgubili pravni status: Galerija Velenje, Mladinski center Velenje, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana in Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje.

Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje, nam je povedal: »Že ko smo dobili predlog vladnih ukrepov, smo bili takoj prepričani, da je rok nerealen, saj bi vendarle bilo treba spoštovati tudi nekatere pogodbe posameznih zavodov in mnenje mestnega sveta. V preteklih letih smo v Velenju že razmišljali o združevanju javnih zavodov v kulturi, a pri tem naše merilo ni bilo število zaposlenih. Želeli smo združiti potenciale in učinkovitost vodenja zavodov skladno z letos sprejetim lokalnim programom kulture, vendar ne v takšnem obsegu in tako radikalno, kot je predlagala vlada.« Niso si znali predstavljati, kam bi pridružili ŠRZ Rdeča dvorana. »Šport je področje, ki si zasluži posebno obravnavo. To velja tudi za ljudsko univerzo, ki je povsem specifična, ker se ukvarja z izobraževanjem odraslih, zato bi jo težko priključili kakšnemu drugemu zavodu iz drugega področja, še manj kakšni osnovni šoli.« Prav specifično

težavo pa bi imeli pri Mladinskem centru Velenju. »Mladinski center namreč upravlja Mladinski hotel, ki smo ga uredili s pomočjo evropskih sredstev, v pogodbi pa je zaveza, da se 10 let status upravljavla hotela ne bo spreminjal.« Od odprtja pa je minila le pet let.

Svetniki Občine Šmartno ob Paki o proračunu 2015 morda že na letošnji zadnji seji – Podžupan tudi v novem mandatu Janko Avberšek let, kar v začetku leta niso predvideli. »Glede letošnjega občinskega proračuna in financ se nam bo leto uspešno izšlo.« Trditev je podkrepil s podatkom, da bo po rebalansu občinski proračun »težak« dobrih 5,4 milijona evrov, kar je dober odstotek več, kot so načrtovali, odhodki pa bodo presegli 5,6 milijona evrov oziroma bodo za več kot 3 odstotke manjši od načrtovanih. »Ob tem je treba še pojasniti,

no nateklo slabih 5 milijonov evrov. Približno toliko naj bi bilo tudi odhodkov. Morda kakšen evro več, je povedal šmarški župan, saj bo tudi prihodnje proračunsko leto v znamenju kohezijskega projekta vodooskrbe in izgradnje kanalizacije. Poleg tega so v njem predvideli aktivnosti ter vlaganja, ki jih nameravajo izvajati daljše obdobje. Za projekte, ki so bliže uresničitvi, so predvideli več denarja,

Na prvi delovni seji so razpravljali o rebalansu letošnjega in predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto.

Janko Avberšek – podžupan Občine Šmartno ob Paki za naslednja 4 leta

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 24. novembra – Za svetniki Občine Šmartno ob Paki je prva delovna seja. V drugi polovici ponedeljka so v sejni občinski sobi obravnavali predloge za imenovanje članov v občinska delovna telesa (odbori in komisije) ter jih potrdili. Brez razprave so sprejeli tudi sklep o financiranju političnih

Spet pod eno streho?

Župan Bojan Kotič je že, ko je nastopil prvi mandat, napovedal, da bo združil zavode v kulturi pod eno streho.

Tako je v Velenju že bilo, ko smo imeli »veliki« Kulturni center Ivana Napotnika. Tudi na novembrski seji je poudaril, da je to še vedno njegova želja. »Razmišljali smo o tem, to smo imeli tudi v programu. Na podlagi analize dogodkov v EPK letu 2012 in tega, kar smo zapisali v lokalni program kulture do leta 2020, pa smo ugotovili, da nima smisla na silo združevati vseh štirih zavodov v kulturi Knjižnica ima namreč status osrednje knjižnice. Želeli smo pretehtati, ali bi status, ki pomeni tudi sofinanciranje programa iz države, po združitvi lahko obdržala. Vprašanje smo naslovili na ministrstvo za kulturo, a odgovora preprosto nikoli nismo dobili.« Imajo pa resen namen, da Galerijo Velenje pridružijo Muzeju Velenje. »To se bo zagotovo zgodilo v naslednjih dveh letih, ne glede na usodo napovedanih vladnih ukrepov,« je še dodal naš sogovornik. Za zdaj so ti sicer umaknjeni, ni pa rečeno, da ideje ne bodo obudili, ko bodo upoštevali glavne pripombe občin in manjših zavodov. n Bojana Špegel

strank v lokalni skupnosti. Nekoliko več časa pa so namenili rebalansu letošnjega občinskega proračuna, župan Janko Kopušar pa jim je predstavil še predlog odloka občinskega proračuna za prihodnje leto.

Za odstotek več prihodkov in za tri odstotke manj dohodkov

Rebalans letošnjega občinskega proračuna je Kopušar napovedal že pred poletnimi počitnicami. Kot je razložil tokrat, je ta potreben zato, ker je prišlo do odstopanj pri nekaterih načrtovanih stroških aktivnosti. Poleg tega so pokrili nekatere obveznosti iz preteklih

da je načrtovano zadolževanje v višini 521 tisoč evrov ostalo nespremenjeno, v celoti pa smo kredit eko sklada najeli za kohezijski projekt vodooskrbe.« V razpravi je svetnike zanimalo, iz katerih let so stare obveznosti in kdaj jih bo lokalna skupnost lahko poplačala.

Izvedeli so, da izhajajo kar iz nekaj preteklih let, po predvidevanjih pa bodo poskušali glavnino poravnati do konca leta 2016. Rebalans so svetniki soglasno potrdili.

V znamenju kohezijskega projekta in kanalizacije

Po predlogu odloka občinskega proračuna za prihodnje leto naj bi se v občinsko blagaj-

za druge v fazi idej in projektiranja pa manj, ker jih bodo izvajali v kasnejših letih. Še vedno se bodo tudi nekoliko zadolžili.

Predlog občinskega proračuna za prihodnje leto bo do 9. decembra v javni obravnavi, po mnenju Janka Kopušarja pa ostajajo možnosti, da bi ga lahko sprejeli že na letošnji zadnji seji občinskega sveta. Ta bo predvidoma 22. decembra.

V nadaljevanju seje občinskega sveta je Kopušar seznanil svetnike, da bo dolžnost župana do nadaljnjega opravljal poklicno in da je za podžupana imenoval Janka Avberška (SD). Ta je omenjeno dolžnost opravljal n zadnji dve leti minulega mandata.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Kvaliteta je način življenja Gorenja IPC Čeprav zaposlujejo več kot 50 odstotkov invalidov, dobro gospodarijo in beležijo konstantno rast Mira Zakošek

Med uspešna Gorenjeva podjetja sodi invalidsko podjetje Gorenje IPC, ki zaposluje 811 delavcev, od tega jih ima več kot polovica status invalida. »Ne glede na to se moramo spopadati z vsemi pastmi zaostrenih gospodarskih razmer in vse bolj zaostrenih tržnih grobosti,« pravi direktor Mirko Rožanc, ki je ponosen, da uspešno kljubujejo vsem težavam in tudi uspešno poslujejo. Tudi v teh časih beležijo rast tako prihodkov kot tudi dobička. Zato so tudi prejeli certifikat Excellent SME, pečat odličnosti poslovanja malih in srednjih podjetij. Gre za priznanje za odlično poslovanje, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z uveljavljeno bonitetno hišo Coface Slovenija izdaja najboljšim srednjim, malim in mikro podjetjem, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram še vedno poslujejo pozitivno. Nanj je direktor, ki si je tega priznanja po tiho želel že več let, zelo ponosen. »To je dokaz, da znamo dobro delati tudi v invalidskem podjetju, v katerem zaposlujemo

izredno »ranljivo« skupino ljudi in dosegamo dobre rezultate tudi v teh zahtevnih časih,« pravi.

95 odstotkov proizvodnje za Gorenje

Večino proizvodnje prodajo sicer svojemu matičnemu podjetju Gorenju in njegovim hčerinskim družbam, kar okoli 95 odstotkov.

Organizirani so tako, da v celoti oskrbujejo tudi tovarne, ki jih je Gorenje preselilo z matične lokacije v Velenju v Srbijo in na Češko.

Kaj proizvajajo?

Izdelujejo celotno stiroporno embalažo, ožičenje (ne le za gospodinjske aparate Gorenja, ampak tudi za druge), tretji njihov zelo pomemben program je grafika, v kateri tiskajo vsa navodila za gospodinjske aparate in druge tiskovine, letos pa so jo sodobno opremili, tako da se lahko pohvalijo z enim najsodobnejših digitalnih centrov v Sloveniji. Že 40 odstotkov vsega črnobelega tiska opravijo digitalno.

Potem je še četrti program, v njem imajo zaposlenih največ invalidov, to je program storitev, v katerem sestavljajo različne sklope za gospodinjske aparate.

Ožičenja tudi za Jocove igralne avtomate

S svojo kvaliteto so se na slovenskem in tudi tujem trgu že dobro uveljavili in prodaja zunaj Gorenja jim iz leta v leto raste, si jo pa želijo še povečati. Direktorjeva vizija je,

da bi ta dosegala 30 odstotkov prihodkov. To nikakor ni enostavno, saj se na trgu srečujejo z veliko konkurenco in zahtevnimi kupci. »A kakovost ni le naša želja, kakovost je že dolgo naš način življenja,« pravi Mirko Rožanc, ki je prepričan, da bodo izzivom kos. Še posebej so ponosni, da so ekskluzivni dobavitelji ožičenja za igralne avtomate znanega slovenskega podjetnika Joca Pečečnika, delajo pa tudi komponente za stanovanjske dele avtodomov Adria Mobil, dele za

Vodja kadrovske službe Tatjana Draksler: »Boljše počutje zaposlenih je osnova uspešnega dela.«

Danfos iz Slovaške … Vse bolj posegajo tudi na področje ožičenja toplotne tehnike in sestavnih delov za proizvajalce toplotnih črpalk.

Na tem segmentu vidijo tudi največ

Stečaj ZKZ Mozirje Kaj za delavce lahko naredi sindikat?

Milena Krstič - Planinc

Mozirje, 21. novembra – 98 zaposlenih v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje je z uvedbo stečaja njihovega prezadolženega podjetja v petek dobilo odpoved pogodb o zaposlitvi. Lahko se prijavijo na zavodu za zaposlovanje in uveljavljajo pravico do izplačila iz jamstvenega sklada. Tisti, ki niso zdržali psihičnih pritiskov, so že pred uvedbo stečaja sami dali odpoved zaradi neizplačanih plač, a odpravnin niso dobili, ker zadruga za to ni imela več sredstev.

Vseh 134, tudi tisti, ki so delovne knjige dvignili že pred petkom, je tako postalo del

Za stečajno upraviteljico je določena Alenka Krivec Nabernik novih žalostnih zgodb v verigi stečajev in brezposelnosti. »Ne sprašujte,« pravi predsednica sindikata zadruge Mozirje Martina Tratnik: »Mnogi bi z veseljem delali še

naprej, čeprav zadnja dva meseca niso prejeli plač. Zelo žalostni smo, saj nam je bila zadruga v ponos.

Nismo gledali na uro, opravili smo ogromno neplačanih nadur. Z veseljem smo delali z mislijo in željo, da bo zadruga poslovala pozitivno, stranke oskrbovala z blagom, kmetom omogočala prodajo pridelkov, delavcem pa s plačami omogočila

Stiroporna embalaža ne prenese transportnih stroškov

Eden njihovih zelo perspektivnih programov je program Embalaža.

V tej panogi imajo vrhunsko znanje in najboljšo tehnologijo. Odločili so se, da tega programa ne bodo širili na druga področja (gradbeništvo),

Direktor Gorenje IPC Mirko Rožanc: »Veliko se pogovarjamo, vse težave skušamo reševati sproti.

ampak so se izključno usmerili v izdelavo embalažnega stiropora.

Veliko tržno nišo vidijo pri proizvajalcih oken, toplotnih črpalk in drugih za prevoz občutljivih artiklov. So pa pri tem omejitve, saj je

različicam. Izdelujejo namreč kar okoli 3.000 različnih vezij.

Skrb za delavce

stiroporna embalaža volumensko zelo obsežna in je zato njen prevoz drag, zato lahko z njo konkurirajo le pri bližnjih naročnikih.

Najstarejši stroj je star pet let, najmlajši dva meseca

Direktor Mirko Rožanc z zadovoljstvom pove, da veliko vlagajo v razvoj in tehnologijo. Posebej dobro opremljen imajo tudi svoj

Certifikat Excellent SME, pečat odličnosti poslovanja malih in srednjih podjetij za Gorenje IPC

obrat ožičenja v Šoštanju. Njihov najstarejši stroj je tam star pet let, najnovejšega pa so namestili pred dvema mesecema. Usposobljeni so tako, da se lahko hitro in učinkovito odzivajo vsem spremenjenim zahtevam, predvsem pa številnim

Tako dobre rezultate seveda lahko dosegajo s skrbnim delom z vsemi zaposlenimi. Njim se še posebej posveča vodja kadrovske službe Tatjana Draksler, ki se zaveda, da so zaposleni invalidi posebej ranljiva skupina in je treba z njimi delati drugače. Kolikor se le da, jim prilagodijo delovna mesta. Za delo z njimi usposabljajo tudi vse vodilne delavce, od mojstrov dalje.

Več kot polovica zaposlenih je invalidov, nekateri so to od rojstva, zelo veliko pa je takšnih, ki so postali delovni invalidi. Mnogi lahko zato opravljajo le dele delovnih procesov, veliko jih dela (okoli 100) v skrajšanem delovnem času. Vse to skušajo čim bolj uspešno koordinirati in pri tem, kolikor je le mogoče, upoštevati želje zaposlenih. »Predvsem se mi zdi pomemben individualni pristop. Veliko se pogovarjamo, težavme skušamo sproti reševati.

Tudi naš direktor daje temu veliko poudarka, saj delavcem redno odpira svoja vrata in pogosto prihajajo k njemu s svojimi vprašanji,« pravi Drakslerjeva, Rožanc pa dodaja, da je delavcev prav vesel in prav nič ga ne moti, če ga prosijo tudi za kakšen osebni nasvet.

Stalna praksa v Gorenju je, da se redno opravljajo meritve zadovoljstva zaposlenih v kolektivu, z rezultati so zadovoljni, saj ti kažejo, da so ukrepi, ki jih izvajajo, pravi in da komunikacija, ki jo toliko poudarjajo, vodi k boljšemu počutju zaposlenih, kar pa je tudi osnova njihovega uspešnega dela. n

BSH okolju prijazno podjetje

ogromno blaga nimajo plačanega ...

Sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik pravi, da bodo delavci s prijavo na zavod za zaposlovanje in izplačili jamstve-

Zadruga je bila ustanovljena leta 1961, registrirana 1974; konec leta 2013 je imela 377 članov

Delavci so v petek dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi.

preživetje.« Delavci so težave opazili že lani. Najprej so se začele v tehničnih trgovinah, kjer je bilo opaziti pomanjkanje blaga, ki ga zaradi neplačevanja računov niso mogli več nabavljati. Sledile so blokade transakcijskih računov. Potrditev vseh težav je dobila, ko je za vršilca dolžnosti prišel Stanko Zagožen in povedal, kako zadolženi so, da so na vseh objektih v lasti zadruge vknjižene hipoteke, da dobavitelji

razvojnih priložnosti.

27. novembra 2014

nega sklada začasno in delno sicer rešili vprašanje preživetja. Kaj pa potem? »Zelo se trudimo in si prizadevamo, da bi delavcem, ki jih bo sedanji najemnik po prenehanju delovnega razmerja v ZKZ zaposlil, dal predplačila oziroma posojila od svojega novega delodajalca. S tem bi nekako lahko preživeli do prvega izplačila plače oziroma do poplačila terjatev iz jamstvenega sklada.« n

Sredi prejšnjega tedna je na Okoljskem srečanju v Ljubljani tovarna BSH Hišni aparati Nazarje prejela nagrado Okolju prijazno podjetje. Nagrado podeljujeta časnik Finance in Ekoslad. »Nagrada okolju prijazno podjetje je potrditev pravilnosti naših odločitev o vlaganjih v trajnostni razvoj okolja.

Veseli smo, da nas je komisija znova prepoznala kot okolju prijazno podjetje v Sloveniji,« so komentirali priznanje v tovarni. Po njihovih zagotovilih si vse od začetkov podjetja prizadevajo za ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje vplivov na okolje. Za tovrstna vlaganja so v zadnjih dveh letih namenili več kot 1,2 milijona evrov. Za obdobje 2010–2015 so v načrtih predvideli zmanjšanje porabe energentov za 25 odstotkov na tono izdelkov ter za 10 odstotkov na tono izdelkov manj odpadkov. Lani so na ključnih energetskih kazalcih presegli dolgoročne cilje, predvidene v prej omenjenem obdobju. Porabo energije so zmanjšali za 34 odstotkov na tono izdelkov. Več kot zavidanja vreden je podatek, da so v BSH Hišni aparati Nazarje v zadnjih treh letih zmanjšali

porabo električne energije za blizu 3,9 milijona kilovatnih ur, kar je toliko, kot porabijo vsa gospodinjstva v občini Nazarje v letu in pol. Z različnimi okoljskimi ukrepi, kot sta koriščenje modre energije in raba biomase za ogrevanje, zmanjšujejo emisije CO2 v povprečju za 70 odstotkov. n Tatjana Podgoršek

V Keramiki dan odprtih vrat

Gorenje – Podjetje Keramika Gorenje iz Gorenja v občini Šmartno ob Paki letos praznuje 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo v soboto, 29. novembra, pripravili dan odprtih vrat, pripravili bodo še srečanje upokojencev podjetja, v ta namen poteka tudi prodajna akcija Minus 30 odstotkov.

Na dnevu odprtih vrat (od 9. do 12. ure) bodo svojcem zaposlenih in tudi drugim občanom poleg proizvodnih prostorov predstavili pred nedavnim uvedeno novo tehnologijo, po kateri izdelujejo keramične ploščice večjega srednjega forman tp ta ter novo digitalno tehnologijo dekoriranja.

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 5

27. novembra 2014

GOSPODARSTVO

»Slovenija potrebuje blok 6 za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo« Pogovor z direktorjem TEŠ dr. Matjažem Eberlincem Mira Zakošek

Od 3. novembra vodi Termoelektrarno Šoštanj dr. Matjaž Eberlinc. Projekt bloka šest, ki je med tem že začel obratovati s polno močjo, pa vodi Miha Pečovnik. Z novim direktorjem, ki je bil v HSE zaposlen od leta 2011 v sektorju raziskav in razvoja kot pomočnik izvršnega direktorja, ki spremlja naložbe celotne skupine HSE, smo se pogovarjali o trenutno najbolj aktualnih vprašanjih.

Termoelektrarno, še zlasti pa njen šesti blok, verjetno dobro poznate, saj ste bili član in potem predsednik Odbora za aktivni nadzor projekta Blok 6. Pa vendar, ali glede na izkušnje in mladost dovolj dobro, da sprejemate vodenje pravzaprav v najbolj ključni fazi, v času poskusnega obratovanja, ko ga boste od izvajalca tudi prejeli v redno upravljanje? »Ne razumem, kaj ima moja starost opraviti z možnostjo odločanja. Imam vrsto let izkušenj v energetiki, projekt gradnje bloka 6 spremljam in pri njem sodelujem zadnja tri leta, z njim sem se seznanjal skozi svoje delo v Odboru za aktivni nadzor, sprva kot član, letos pa tudi kot njegov predsednik.

Projektna ekipa projekta bloka 6 nas je sproti seznanjala o poteku projekta, tako da sem imel možnost in priložnost, da se spoznam tudi z ljudmi, ki se trudijo za ta projekt. Med njimi je tudi novi direktor projekta bloka 6, ki je tako kot jaz, mlajša

Dr. Eberlinc meni, da Slovenija potrebuje blok 6 za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo generacija, pa vendar že izkušena in željna, da se projekt zaključi. Vsekakor pa je to izziv, ki ni odvisen le od direktorja, temveč od celotne ekipe. Verjamem, da lahko skupaj uspemo.« Vodenje ste prevzeli v trenutku, ko je vodstvo HSE izreklo kar precej očitkov prejšnjemu direktorju, za kar pa naj bi bili, po njegovem mnenju, odgovorni tudi vi? »Vprašanja v zvezi z morebitnimi očitki prejšnjega direktorja je potrebno nasloviti na poslovodstvo HSE. Odločitev o odpoklicu in imenovanju direktorja družbe pa je odločitev edinega družbenika. Moja naloga je predvsem ta, da izkažem zaupanje, ki mi je bilo z imenovanjem podeljeno.

Odbor za aktivni nadzor je skladno s svojimi pristojnostmi podajal predloge in stališča do relevantnih zadev projekta TEŠ 6, ni pa sklepal poslov ali podpisoval kakršnih koli aneksov ali pogodb. Tovrstne pristojnosti in odgovornosti so bile v izključnih pristojnostih poslovodstva družbe TEŠ ter njegovega nadzornega organa.« V zadnjem desetletju smo slišali veliko »resnic« o TEŠ 6. Kakšna je vaša? »Kar se tiče pomembnosti bloka 6 za slovensko energetiko, je enaka kot tista, ki jo zagovarja stroka. Objekt, kot je blok 6 TEŠ, za zanesljivo in varno oskrbo električne energije Slovenija potrebuje, saj bo ponujal sistemske storitve slovenskemu operaterju prenosnega omrežja, oskrbo s toplotno energijo Šaleške doline ter nadaljnjo tradicijo proizvodnje električne energije družbe TEŠ z manjšo obremenitvijo okolja z doseganjem strogih okolijskih normativov.«

5

Med sprejemanjem državnega poroštva za ga poslovanja družbe, slednje šesti blok ste bili član komisije za aktiven je zagotovo tudi pomemben nadzor. Torej ste morali vedeti, da je bila del dolgoročne vizije TEŠ, zagotovljena investicijska vrednost nere- ki mora ostati pomemben alna? akter v lokalnem gospodar»Odbor za aktivni nadzor bloka 6 se je stvu. Lokalnim skupnostim z NIP5 seznanil teden dni po tem, ko ga in njihovim predstavnikom je sprejel investitor in družba TEŠ, a pri je bila vizija TEŠ, kolikor sem pripravi ni sodeloval. Po Uredbi o enotni seznanjen, v zadnjih letih že metodologiji je investitor tisti, ki s sklepom večkrat predstavljena, tako sprejme investicijsko dokumentacijo. Za od vodstev TEŠ kot vodstvau pripravo dokumenta pa je bila pristojna HSE.« skupina, ki jo je poslovodstvo TEŠ imenoKakšno je vaše stališče do valo za pripravo noveliranega investicijskepokrivanja škode, ki jo ga programa.« povzroča Termoelektrarna Gre res za enormno nepokrite številke in v okolju? Kdo, kako in v tatvino ali bolj za splet okoliščin, ki sta jih kolikšni meri menite, da je povzročila prejšnja konjunktura in potem upravičen do nje? svetovna kriza? »Vsako povzročanje »Verjetno zmes vsega, kaj več pa težko okoljske škode terja ustrekomentiram, saj v času ključnih odločitev s zna nadomestila, to je projektom nisem bil v nikakršni povezavi.« nesporno. To bo zagoKo govorimo o bloku 6, je največ polemik tovo tema, ki jo bomo o njegovi naložbeni vrednosti. Kolikor v prihodnje precej vem, ste se s tem vprašanjem osebno veli- podrobno obravnako ukvarjali, lahko poveste, koliko stane vali. Je pa res, da podoben blok kje drugje? je bila odločitev o »Ko sem prišel leta 2012 na HSE, smo nadomestnem blodobili zaprosilo od poslovodstva HSE, da ku 6 sprejeta tudi preverimo, ali je drugje kakšen primerljiv s ciljem, da se obreobjekt, ki je tudi v gradnji. Primerljiv objekt menitev na pomeni enake moči, uporabe primerljivega energenta, primerljive tehnologije in izkoristka. Iz podatkov bi lahko sklepali, da je bil projekt bloka 6 celo nekoliko cenejši od drugih.« Kakor slišim, je razpoloženje med delavci v vašem kolektivu slabo. Ljudje so utrujeni, preobremenjeni in tudi prestrašeni. To zagotovo ni dobra popotnica zahtevnemu, natančnemu in odgo- Dr. Matjaž Eberlinc: »Upam, da bodo sodelavci, če bodo Trenutno potekajo aktivnosti po vornemu delu, ki ga morajo imeli težave, prišli k meni, vedno sem pripravljen na zastavljenem roku, vse nepravilnosti, ki se pokažejo med opravljati. Kaj boste storili? pogovor in poslušati.« poskusnim obratovanjem, sproti odpravljajo. »S sodelavci smo se v tem kratkem času, odkar sem prevzel vodenje okolje zmanjša, in to se tudi bo.« ogrevanje v Šaleški dolini. Sliši se, da to in odprave napak, ki se sproti odpravljajo.« družbe TEŠ, že večkrat srečali, obiskal Prejšnji direktor Peter Dermol je ob odhonameravate občutno podražiti?

Kako pa je s pokrivanjem stroškov? Že sem jih tudi na njihovih delovnih mestih du poudaril, da so s tem, ko so pospešili »Pogovori so v teku.« lahko rečete, kakšna bo končna naložbena in njihovim predstavnikom zagotovil, da se gradnjo, prihranili za 14 milijonov evrov in V tem okolju tega ne razumejo, saj so privrednost? bomo pogovarjali in sodelovali. Upam, da ocenil, da je rok začetka rednega obratočakovali kvečjemu nižjo ceno zaradi 30 »Odprte pogodbe na posameznih pakenam bo s skupnimi močmi uspelo. Seveda vanja mogoče še skrajšati in s tem še kaj odstotkov višjega izkoristka bloka 6. Kako tih se zapirajo in zmanjšujejo, kakšna bo pa brez dialoga, sodelovanja in kompromiprihraniti. Kaj ugotavljate vi? to komentirate? končna vrednost naložbe, pa bomo lahko sov ne bo šlo. Pričakujem, da bodo zapo»Absolutno se bomo trudili, da pospeši»Ceno električne energije določa trg, stro- ocenili po izvedenem končnem obračunu, sleni v TEŠ, ko bodo naleteli na težave pri mo gradnjo, skrbimo, da bodo stroški za škovna cena električne energije, proizvede- v naslednjem letu.« opravljanju svojega dela ali bodo imeli kakr- zaključevanje projekta v okviru načrtova- ne v TEŠ, pa bo obremenjena tudi s stroški Za konec pa še vaša ocena: bo blok 6 renšne koli težave, prišli tudi do mene. Vedno nih, skrajšanje roka pa je odvisno predvsem investicije v nadomestni blok, saj bo treba tabilen že takoj na začetku oziroma kdaj od poteka zagonskih preizkusov in tega, da bo rentabilen? bomo prevzeli v uporabo varen in zanesljiv »Čas, v katerem zaključujemo blok 6, Program finančnega Vsako povzročanje energetski objekt.« ni ravno na strani tovrstnim projektom, in poslovnega škode terja Ste s Premogovnikom Velenje že kaj bliže v prihodnje bo veliko dela usmerjenega v prestrukturiranja, ki nadomestilo, to pri usklajevanju cene premoga? Do kam optimizacijo poslovanja, ukrepi pa se že ga je naročil Holding je nesporno, pravi bi vi še lahko popustili? izvajajo.« »Odločitev o ceni premoga je predvsem In čisto za konec. Imenovani ste bili za šest Slovenske elektrarne, novi direktor pri Premogovniku Velenje, je pa potrebno mesecev. Pa potem? Boste kandidirali? še ni zaključen Termoelektrarne ceno premoga medsebojno uskladiti, tudi s »V tem trenutku vam težko odgovorim Šoštanj Holdingom Slovenske elektrarne.« na vprašanje. Zagotovo pa bom v teh šestih Kaj pa je s kakovostjo premoga, je ta res zagotavljati sredstva za plačilo sredstev, ki mesecih storil vse za vzpostavitev dobrih sem pripravljen na pogovor in poslušati.« toliko slabša, kot je bilo predvideno? smo si jih izposodili.« odnosov s sodelavci, uspešen zaključek proJe res, da naj bi število zaposlenih v Ter»Po zadnjih ugotovitvah se je nadzor nad V kateri fazi preizkušanja je trenutno blok jekta bloka 6 in vzpostavitev normalnih moelektrarni Šoštanj prepolovili. Kakšno izvajanjem in merjenjem kurilne vredno6, kako daleč ste s poskusnim obratova- pogojev za delo in poslovanje.«  je vaše stališče do tega in koliko delavcev sti premoga povečal. Dogovori s PV pa še njem, kako kaže, kdaj ga boste prevzeli in ocenjujete, da je (če sploh) preveč? potekajo.« kdaj naj bi začeli redno proizvodnjo? »Načrt finančnega in poslovnega preDo zadnjega deževja ste obratovali s polno »Sledimo dogovorjenemu načrtu, trenustrukturiranja je naročila družba HSE, d. močjo, to velja tudi za blok 6 in Sloveni- tno smo nekoliko pred njim, je pa odvisen o. o., a še ni zaključen, zato v tem trenutku ji zagotavljali polovico potrebne energi- predvsem od poteka zagonskih preizkusov težko komentiram, saj se z dokumentom še je. Ravno v tistem času je Premogovnik nisem v celoti seznanil.« Velenje dobavo premoga zmanjšal zaradi Na katerih delovnih mestih? udora plasti. Ste imeli zaradi tega težave? »Kot rečeno, je za takšna podrobna vpraJe trenutno premoga dovolj in kako dolgo šanja prezgodaj.« ga boste imeli ob manjši dobavi dovolj?

Vodstva tukajšnje lokalne skupnosti, ki »Dobavo premoga sproti usklajujemo in Ljubljana, Šoštanj – Do sredine decembra vlada pričakuje, da bo medresorska so podpirala naložbo v šesti blok, čeprav obvladujemo tveganja za to, da bo dovolj delovna komisija pripravila vse potrebno za izvedbo preiskave in izredne revizije v pomeni ta velik poseg v prostor, so nezado- premoga na deponiji za prihajajoče meseTEŠ 6. Komisijo so imenovali prejšnji teden, vodenje pa zaupali državnemu sekrevoljna, ker ne poznajo vizije. Nam jo lahko ce, ko bo potreba po električni in toplotni tarju v ministrstvu za pravosodje Darku Staretu. razkrijete za TEŠ? energiji lahko večja.«  mkp »Kratkoročna vizija je zagotovo zaključek Termoelektrarna Šoštanj proizvaja elektriprojekta bloka 6 in zagotavljanje normalneko pa tudi toplotno energijo za daljinsko

O reviziji TEŠ 6 najprej delovna skupina

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

6

27. novembra 2014

OD SREDE DO TORKA

Pripravlja: Mojca Štruc

Prijazni sosed

Sreda, 19. november

Ponedeljek, 24. november

Vlada je bila očitno odločena, da magnetofon seje, na katerem je bila Alenka Bratušek izbrana za evropsko komisarko, ne sme priti v javnost.

Nad odločbo informacijskega pooblaščenca je namreč sprožila upravni spor.

Vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja še enkrat niso dosegli nobenega dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015.

V stranki ZaAB so pripravili predlog akta o priznanju države Palestine. In že je nastala zmeda – v Združeni levici so ZaAB očitali vnašanje zmede v postopek.

Premier Cerar se je mudil na Dunaju. Tam je poudaril, da je regija Zahodnega Balkana začela razpravljati o skupnih priložnostih namesto o skupnih težavah.

Vznemirjala nas je vest, da je češko finančno ministrstvo prejšnji teden prejelo sumljivo pismo, poslano iz Slovenije, ki je vsebovalo smrtonosni odmerek strupa.

Janša je znova sedel v poslansko klop.

ki so ga prepeljali v domačo bolnišnico.

Ameriški senat je Brenta Roberta Hartleyja potrdil za novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, kjer bo zamenjal Josepha Mussomelija.

Vlada in sindikati javnega sektorja (spet) niso dosegli napredka v pogajanjih.

Državni zbor je Alenko Smerkolj potrdil za ministrico brez resorja, sprejel pa je tudi rebalans letošnjega proračuna.

Podpredsednik NSi Aleš Hojs se je odločil, da bo na prihajajočem kongresu stranke vseeno kandidiral za predsednika in tako ponudil možnost izbire.

Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je sprožila lastno preiskavo v zvezi z domnevno korupcijo znotraj misije EU na Kosovu.

V Londonu se je na protestih proti vladnim načrtom za zvišanje šolnin zbralo okoli pet tisoč ljudi, ki so zahtevali brezplačno šolstvo.

Sobota, 22. november

Govornik na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, je bil obrambni minister Janko Veber. Poudarl je pogum in vizionarstvo prvega slovenskega generala.

Sestali so se člani SDS. Po 10-urni razpravi so se odločili za – po njihovih besedah – novo pot stranke, njen predsednik Janez Janša pa je novi vladi ponudil sodelovanje.

Nova direktorica Televizije Slovenija je postala Ljerka Bizilj.

Vznemirjal je tudi turški predsednik Tayyip Erdogan, ki je dejal, da ženske pri delu niso enakovredne moškim, saj je to v nasprotju z zakoni narave – prioriteta žensk bi morala biti predvsem materinstvo.

Torek, 25. november

Četrtek, 20. november Vlada je imenovala medresorsko delovno skupino, ki naj bi do 18. decembra pripravila zakonsko osnovo za neodvisno preiskavo projekta Teš 6.

Potem ko je SDS predlagal, naj državni zbor Milana Brgleza razreši iz funkcije zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih, se ostali poslanci očitno niso strinjali in so Brgleza po glasovanju pustili na predsedniškem mestu.

Neuradni ptički so čivkali, da naj bi ustavni sodniki ugodili pritožbi Janeza Janše in mu vrnili poslanski mandat.

Rusija je bila odločna: ZDA bodo kršile mednarodne dogovore in prispevale k destabilizaciji Ukrajine, če bodo začele z orožjem oskrbovati ukrajinske varnostne sile.

Ob državnem prazniku je Veber izpostavil vizionarstvo prvega slovenskega generala.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je vladi postavila ultimat: če do četrtkovega kroga pogajanj ta ne bo umaknila dodatnih posegov v plače in druge prejemke, bodo 3. decembra pripravili protest.

Na obisku pri nas se je mudil nemški predsednik Joachm Gauck. Kot je dejal, je Nemčija Sloveniji pripravljena ponuditi pomoč in izkušnje pri privatizaciji.

OECD je bil optimističen: napovedal je, da se bo slovenski BDP to leto okre-

Japonsko in Kitajsko je stresel močan potres.

Nemška kanclerka Angela Merkel je kritizirala države, ki so se odločile priznati Palestino, saj da to ne prinaša napredka pri rešitvi bližnjevzhodne krize za vzpostavitev dveh držav.

Zaradi preiskav o domnevnih davčnih utajah, korupciji in pranju denarja so na Portugalskem aretirali nekdanjega socialističnega portugalskega premierja Joseja Socratesa.

Nedelja, 23. november V Ljubljani je bilo slovesno – v stolnici je bil posvečen in umeščen novi nadškof metropolit, msgr. Stanislav Zore.

Slovenijo je obiskal nemški predsednik.

pil kar za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bila rast 1,4-odstotna.

Pred evropske poslance je stopil papež Frančišek. Zbrane je pozval, naj ohranjajo demokracijo evropskih narodov, se osredotočil na človekovo dostojanstvo ter opozoril na najbolj pereče težave povezave.

Po odločitvi velike porote, da policist ni kriv uboja temnopoltega najstnika, so v Fergusonu v ZDA izbruhnili protesti s streljanjem.

Jure Trampuš Poznam ga z dvorišča. Oče otroka, ki prijateljuje z mojim prvošolčkom, še v času vrtca smo se videvali tam naokoli, postopali, govorili o tem in onem, z rokami v žepih preganjali čas, medtem ko so se otroci podili sem in tja. Je prijeten sogovornik, luciden, včasih jezen, a ne zares konflikten, pač priložnostna prijateljstva, ki se spletejo po sili otrok. No, in ta prijazen sosed je pred nekaj tedni ves razburjen razlagal o dogodku, ki se je pripetil v prvem razredu. V razred je prišel nov fant, ki govori »po bosansko«, in jasno so se majceni sošolci takoj priučili njegovega jezika, sedaj pa se pačijo in drug drugemu govorijo »šta je«, »idemo,« »ma nemoj« in podobne otroške domislice. »Tega ne bom dopustil,« je stresal naokoli, »prepovedal sem mu govoriti te besede«. Ko so ga na igrišču drugi starši malo povprašali, češ poglej, tudi ti si se v šoli v tistih davnih skupnih časih uči srbohrvaščino, je odvrnil, »ja, a takrat je bila Jugoslavija, sedaj pa je tu Slovenija. Lahko bi se učili recimo nemško«. Okolica je njegovo jezo sprejela z veliko humorja in zbadljivkami, a se ni dal, otroku je res prepovedal uporabljati te besede. Ker nimajo pravega predznaka.

Vsak od nas pozna takšne prijazne sosede. Navadno stanujejo na koncu hodnika ali čez cesto, pozdravljajo, vedno so pripravljeni pomagati, a ko se zaprejo vrata, postanejo latentni nacionalisti. Navadno živijo v predmestjih ali pa v centru, pravzaprav so povsod.

Ko sem odraščal v Velenju, je bil nacionalizem beseda, ki je nismo poznali. Seveda smo se delili po priimkih, o tem ali onem narodu so krožile šale, pravega izključevanja po nacionalni pripadnosti pa vsaj na začetku ni bilo. V intimni retrospektivi moram priznati, da sem kot pripadnik srednjega učiteljskega sloja večinoma prijateljeval z ljudmi »pravega« jezika, a zidov v glavi vsaj pri nas mladih ni bilo. Pomembne so nam bile druge stvari.

Tako je bilo vse do devetdesetih, vse do časa, ko se je začela vojna, potem pa se je vse naenkrat spremenilo. Najprej so ugasnile šale o teh in onih, po dolini se je začelo plaziti sovraštvo, nato so prvič počile puške. Ni naključje, da sta se ravno v Velenju pojavili politični stranki, proti katerim je bil Jelinčičev nacionalizem kot nenevaren bevskajoči kužek izza visoke žive meje. Želeli so si recimo referendum o odvzemu državljanstva, drugod po Sloveniji pa so nekateri organizirali celo nočne straže in varnostne trojke. Takrat sem se že spogledoval z Ljubljano in razni »štormani« in »gerlanci« so se mi zdeli nenevarni radikalci, ki so bili smešno bizarni, a potrebni, saj so razgaljali tisto, kar je v družbi najbolj zlovešče. Sovraštvo ni bilo več skrito, ampak artikulirano, zato ga je bilo lažje zavreči, obsoditi in prepoznati. Sovraštvo je zelo nevarno, tudi Hitler se je na začetku večini zdel samo smešen in kričav politik …

Danes, ko živimo v uniji brez meja, ko slavimo obletnico padca Berlinskega zidu, zidovi in meje še vedno stojijo. Ne samo na Bližnjem vzhodu, ne samo na meji med ZDA in Mehiko, ne samo v Ukrajini, kjer se pojavljajo ideje, da bi se pred velikimi Rusi zaščitili kar z gradnjo hladnovojnih okopov, pri čemer je treba vedeti, da tam zidove postavljata obe stani. Zidovi stojijo v naših glavah, včasih so nevidni, a visoko. Pojavijo se, ko se recimo vozimo na Hrvaško in nismo zadovoljni, ker beremo napise v poljščini, ko se spogledujemo z Avstrijo in govorimo o tem, kako je tam vse najbolje, hkrati pa se nam zdijo Avstrijci škrti, bogati nemškutarji, ko sovražimo romunske kombije, pri čemer nam je čisto vseeno, kakšna je usoda ljudi, natrpanih v njih.

V vsakem od nas je malo prijaznega soseda, malo vzvišenega slovenstva, ki ga, paradoksalno, sedaj zelo radi tlačimo in rokohitrsko ponižujemo, češ Slovenci v svoji razdvojenosti nismo sposobni imeti lastne države.

Sprejemanje drugačnosti je vedno pomenilo sprejemanje samega sebe, postavljanje zidu pred drugim pa omejevanje lastne svobode. Ko govorimo o svobodi, pravičnosti, moramo vedno govoriti o svobodi in pravičnosti za vse. V svetu izoliranih izbrancev namreč zelo hitro postaneš osamljen in dolgočasen. Le kakšni pa bi bil Slovenci, če ne bi včasih jedli tudi z mize kulturnih dobrin drugih narodov? In kakšen bi bil razred otrok, če bi v njem sedeli učenci v uniformah z enakimi frizurami, navadami, vrednotami in prepričanji? 

Odgovor na resolucijo ZN je bila Kimova grožnja z jedrskim poskusom.

Le dan potem, ko so ZN sprejeli resolucijo o napotitvi vodstva v Pjongjangu pred mednarodno kazensko sodišče zaradi kršitev človekovih pravic, je Kim Džong Un zagrozil z jedrskim poskusom.

Petek, 21. november Doma je odmevala predvsem uradna odločitev ustavnega sodišča, ki je Janši začasno vrnilo mandat. Nekatere stranke so bile ostre, druge so sporočile, da odločitev spoštujejo.

Državni zbor je prisluhnil poročilu varuhinje človekovih pravic.

Na obisku pri nas se je mudil kitajski podpredsednik z delegacijo. Srečal se je z gospodarstveniki in razmišljal o možnostih kitajskega investiranja, pridružil pa se je tudi našim šolarjem pri tradicionalnem slovenskem zajtrku.

Na Kosovu se je poškodoval slovenski vojak,

Ljubljana je dobila novega nadškofa.

Koalicijski vrh je nedeljo preživel delovno; razpravljal je o privatizaciji, pripravi zakona o fiskalnem pravilu ter pogajanjih z javnim sektorjem.

Na vzhodu Afganistana se je razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je umrlo najmanj 45 ljudi.

Izraelska vlada je podprla sporni predlog zakona, po katerem bi bil Izrael po novem opredeljen kot domovina judovskega naroda.

Vladimir Putin se je znova obrnil k Zahodu in ga okrivil za poslabšanje medsebojnih odnosov ter opozoril, da Moskva ne bo dopustila, da bi postala mednarodno izolirana za novo železno zaveso.

Tretjič delili diplome Na Visoki šoli za varstvo okolja so v četrtek, 20. novembra, tretjič podelili diplome na visokošolskem študijskem programu Varstvo okolja in ekotehnologije. Strokovni naziv diplomirani ekotehnolog si je tokrat pridobilo 29 novih diplomantov. Pozdravila jih je podžupanja Mestne

občine Velenje Breda Kolar, ki je poudarila pomen tako kakovostne visokošolske institucije za naše okolje, diplomantom pa zaželela uspešno poklicno pot in srečo v osebnem življenju. Dekan Visoke šole za varstvo okolja doc. dr. Boštjan Pokorny pa je v svojem nagovoru predstavil nekatere

vrednote, povezane z varstvom okolja in narave, ki so jih diplomanti med študijem lahko prepoznali in sprejeli, deklarirane pa so tudi v svečani zaobljubi, ki so jo izrekli na podelitvi. Izrazil je prepričanje, da bodo tvorno prispevali svoj delež za kakovostno in zdravo okolje. 

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

AKTUALNO

27. novembra 2014

Bolniška odsotnost – vedno daljše in pogostejše

7

V Območni enoti v štirih izpostavah rast bolniških, v velenjski padec – Lani za nadomestila 19,5 milijona evrov zavod, toliko tudi delodajalci Tatjana Podgoršek

»Število bolniških izostankov v Sloveniji narašča. Pri tem Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem ni nobena izjema,« je med drugim v pogovoru, kakšno je stanje na tem področju v območni enoti, dejal Darko Iglar, vodja oddelka za nadzor zdravnikov v

panogam, posledično iztrošenim delavcem, begu na bolniški dopust zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta, vedno višji povprečni starosti aktivnega prebivalstva na

komisijo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije. Daleč od tega, da bi bilo naše zdravstvo slabo. V danih pogojih to dela dobro, sistem pa je zelo slab.«

Lani je območna enota Ravne na Koroškem izplačala za nadomestila 19,5 milijona evrov; približno toliko tudi delodajalci, ki plačujejo nadomestila za bolniški dopust do 30 dni

Največ delovnih dni je izgubljenih zaradi bolezni, sledijo poškodbe zunaj dela, poškodbe pri delu enoti in nadaljeval: »Po podatkih je lani znašal skupni odstotek izgubljenih delovnih dni 4,71, od januarja do avgusta letos pa 5,01. Konkretnejše povečanje beležimo v štirih od petih izpostav, v velenjski pa se je število izgubljenih dni iz 4,84 v letu 2013 v letošnjih osmih mesecih znižalo na 4,56 odstotka. Podatki za izpostavo Mozirje pa so: lani 3,60, v letošnjih osmih mesecih pa 3,65 odstotka izgubljenih delovnih dni.« Na nekatera naša vprašanja glede bolniških izostankov je Iglar odgovoril takole: Čemu pripisujete rast bolniških izostankov? »Vzroki so zelo kompleksni.

Stanje lahko pripisujemo delovno intenzivnim gospodarskim

ergonomijo na delovnem mestu in podobno, kar prav tako vpliva na izgubo delovnih dni.« Kateri so najpogostejše vzroki za bolniško?

Darko Iglar: »Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje.«

območju. V tej zgodbi je torej več dejavnikov. Po drugi strani pa je treba vedeti, da v našem zdravstvenem sistemu, ki je naravnan zelo produktivno, vsak zavarovanec v bolniškem staležu čaka na nekaj: na pregled pri svojem osebnem zdravniku, na določene diagnostične, terapevtske postopke, operativni poseg, na rehabilitacijo, nekateri na ocene invalidnosti pred invalidsko

Zakaj je, po vašem mnenju, padlo število bolniških izostankov v velenjski izpostavi? So morda ljudje manj časa odstotni z dela zaradi nižjega osebnega dohodka? »To bi lahko bil eden od razlogov.

Sicer pa naše izkušnje tudi kažejo, da imajo v izpostavi Velenje večji delodajalci (Premogovnik, Gorenje) dokaj dobro urejeno varstvo pri delu, veliko se ukvarjajo z

»Tako kot drugje po Sloveniji je tudi na naši območni enoti zavoda največ delovnih dni izgubljenih zaradi bolezni (75 odstotkov), sledijo poškodbe zunaj dela (13 odstotkov), poškodbe pri delu (8 odstotkov) ter poškodbe po tretji osebi zunaj dela (2,5 odstotka).

Med boleznimi prednjačijo degenerativna obolenja kostno-mišičnega sistema, sledijo pa srčno-žilna obolenja.« Koliko znašajo stroški nadomestil za bolniške izostanke? »Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, na odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje.

Stroški so zelo veliki. Lani je območna enota Ravne na Koro-

škem izplačala za nadomestila 19,5 milijona evrov. Približno toliko tudi delodajalci, ki plačujejo nadomestila za bolniški dopust do 30 dni.« V preteklosti je bilo več bolniških izostankov v breme delodajalcev in manj v breme zavoda. »Po dolgoletni statistiki je bil odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev in v breme zavoda izenačen, v zadnjih letih pa se to razmerje ruši. Danes približno 30 do 40 odstotkov za nadomestila plača več zavod. Vzroki? Malo špekulacije je prisotne, v glavnem pa menim, da se znižuje število kratkotrajnega staleža (bolniška do 30 dni) zaradi strahu pred izgubo službe. Ljudje se ne pozdravijo do konca in potem morajo čez določen čas nazaj v bolniško. Ta pa je dolgotrajnejša.«

V Območni enoti zavoda Ravne na Koroškem je 135.328 zavarovancev, od tega v izpostavi Velenje 46.586, v izpostavi Mozirje pa 16.799 Na začetku pogovora ste dejali, da je sistem zelo slab. »Sedanja ureditev v Sloveniji, po kateri je raven socialne varnosti v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni v primerjavi z drža-

vami Evropske unije kar visoka, je za delavce sicer ugodna, vendar pa je tudi eden od razlogov za to, da delavci nimajo zadostnega motiva za čim hitrejše okrevanje in vrnitev na delo. Upam si reči, da v zadnjih 20 letih v Sloveniji ni bilo operativno sposobnega ministrstva za

V velenjski izpostavi je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih 4,84 odstotka delovnih dni, v letošnjih osmih mesecih 4,56 odstotka; v mozirski izpostavi pa lani 3,60, v obdobju januaravgust letos pa 3,65 odstotka zdravje. Zdravstveni sistem in s tem sistem zdravstvenega zavarovanja bi bilo treba naravnati tako, da bi nagradil delo, ne pa nedelo. Verjetno je Slovenija ena redkih držav, če ne edina, v kateri je nekdo lahko na bolniškem dopustu neomejeno dolgo. Iz lastne prakse vem, da so bili zavarovanci 15 let v bolniški s kratkimi nekajdnevnimi prekinitvami.« Kaj bi po vašem mnenju morali spremeniti? »To vprašanje presega moj plačilni razred. To bi morali vprašati tiste, ki so za to plačani.« n

Participacija otrok in mladostnikov povratno informacijo. Menimo, da bi moral šolski sistem nameniti več pozornosti poznavanju otrokovih pravic. Ugotavljamo, da na žalost vsi mladi nimajo enakih pogojev ter enakih pravic, zato zahtevamo sistemske rešitve. Ugotavljamo tudi,

macije o njem na šolah podali socialni ter svetovalni delavci, projekt Zagovornik pa bi se lahko povezal s projektom Tom telefonom, ki je bolje poznan.

Tretji del se je nanašal na participacijo otrok in mladostnikov na

da je veliko otrok na pragu hude revščine, in menimo, da ne bi smeli varčevati pri otrocih. Ocenjujemo tudi, da mladim primanjkuje znanja o politiki ter lastni participaciji, zato predlagamo, da se v srednje šole uvede predmet »državljanstvo«.

V drugem delu z naslovom 'Participacija otrok in mladih v pravnih postopkih' sta bili uvodničarki Katarina Tomšič, predsednica Humanitarnega kluba posvojencev 'Otrok pred vrati državnih organov', ki je z nami delila osebno izkušnjo, ter Majda Struc, podpredsednica ZPMS in zagovornica v projektu Zagovornik – glas otroka. Zagovornik naj bi v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah omogočal otrokom aktivno sodelovanje v procesih odločanja. Ugotovili smo, da je poznavanje projekta Zagovornik slabo, in predlagali, da bi nam infor-

področju socialnih in političnih pravic. Vodil ga je predsednik države Borut Pahor, beseda pa je tekla predvsem o spustitvi meje volilne pravice iz 18 na 16 let. Prišli smo do ugotovitve, da bi morali v srednje šole uvesti predmet državljanska vzgoja, da bi zanimanje za politiko naraslo. Večina nas je bila za to, da z zakonom znižamo starostno mejo za volilno pravico.

Ob zaključku smo še enkrat pretehtali predloge ter napisali nekaj sklepov, ki bodo predstavljeni državnemu zboru. Kot predstavnici Savinjsko-šaleške regije sva se zasedanja udeležili učenki OŠ Gustava Šiliha Velenje Deja Poberžnik in Eva Ojsteršek z mentorico mag.

Andrejo Oder Grabner in regijsko koordinatorko otroškega parlamenta Kristino Kovač. n Eva Ojsteršek, 9. b

Se kdaj vprašate, kako nastanejo keramiène plošèice?

V podjetju Gorenje Keramika letos praznujemo 40. obletnico, zato odpiramo vrata in Vas vabimo, da vstopite v naše prostore.

Vabljeni na dan odprtih vrat, v soboto, 29. novembra 2014, od 9. do 12. ure, v vasi Gorenje.

Ob tej priložnosti bodo potekale številne aktivnosti, med drugim ogledi proizvodnje, prodajne akcije do -30% na izbrane serije v naši prodajalni.

Vodene oglede proizvodnje bomo organizirali ob 9.30 in 11. uri. Vljudno vabljeni!

Gorenje Keramika d.o.o., Gorenje 1B, 3327 Šmartno ob Paki

Ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah je v četrtek, 13. 11. 2014, v slovenskem državnem zboru potekala konferenca o participaciji otrok in mladostnikov. Na konferenci smo sodelovali predstavniki otroških parlamentov in Dijaške organizacije Slovenije iz vseh regij, poslanke in poslanci državnega zbora ter predstavniki strokovne javnosti.

Namen konference je bil, da prek dialoga z udeleženci spodbudimo razpravo o sedanji ravni in nadaljnjem razvoju participacije otrok in mladostnikov v družbi, predvsem pa, da se sliši glas, ideje in želje otrok in mladostnikov. Večino časa je bilo prisotnih nekaj poslank in poslancev državnega zbora, ki so poslušali naše debate in predloge.

Program tega dne je bil razdeljen na uvodne govore, tri glavne dele ter zaključek z razpravo. Zasedanje se je začelo ob 9. uri, uvodni govorniki pa so bili: dr. Milan Brglez, predsednik državnega zbora, Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ter Darja Groznik, predsednica ZPMS. Prvi del razprav je potekal na temo Participacija otrok in mladostnikov v izobraževalnem procesu.

Uvodničarja sta bila Nomi Hrast, predsednica 24. otroškega parlamenta, in Klemen Peran, sodelavec in nekdanji predsednik Dijaške organizacije Slovenije, nato pa je sledila razprava, v kateri smo učenci in dijaki sprejeli nekaj zaključkov. Želimo imeti možnost, da se brez strahu pritožimo ali povemo svoje mnenje ter da dobimo o njem

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 8

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

8

OPN v Šoštanju na dobri poti

Če človek gleda s srcem, vidi marsikaj

Priprava Občinskega prostorskega načrta (OPN) je izjemno zapleten projekt, v katerem je potrebno upoštevati in uskladiti določila zakona, strokovni vidik, usmeritev več desetih različnih resorjev, številne varovalne vidike in želje posameznih občanov Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 24. novembra – Občina Šoštanj, predvsem njen vzhodni del, zaradi generatorjev gospodarstva in energetike predstavlja degradirano območje velikega obsega tudi v državnem merilu. Na ta račun pa se v občini Šoštanj ustvarja – prav tako v državnem merilu – visok kapital. Ob tem se pogosto pojavljajo vprašanja, ali je Šoštanj v dosedanjem prostorskem razvoju to znal izkoristiti? Tudi če ni, nov OPN, ki je v pripravi, zagotovo bo.

Darko Menih: »Smo na dobri poti.«

prostoru,« pravi arhitektka Verona Hajnrihar z uprave Občine Šoštanj.

Energetsko mesto?

Za pripravo prostorskih aktov je bil izbran scenarij »razvoja energetskega mesta«, ki ponudi možnosti, da se v občino priseljujejo novi prebivalci, tisti, ki so zaradi poudarjenih prednosti pripravljeni sprejeti tudi okoljsko manj kakovostne dejavnike prostora.

Kot protiutež temu je poudarjen okoljsko neokrnjen zahodni del občine, termalna voda, širši

Viki Drev: »Izjemno prijetno smo presenečeni nad zanimanjem občanov.«

Kako Šoštanj narediti zanimiv?

»Šoštanj v tem trenutku potrebuje predvsem jasno razvojno vizijo, ki bo presegala reševanje težav parcialno. Zaradi močno obremenjenega okolja mora vizija vsebovati tako razvojni element, ki bo Šoštanj naredil privlačen in atraktiven, ki bo izkoristil prednosti občine in izpostavil protiutež razvrednotenemu

Verona Hajnrihar: »Šoštanj potrebuje jasno razvojno vizijo.«

razvoj turističnega naselja Topolšice, oživitev središča Šoštanja, ureditev brežin Družmirskega jezera, Vile Široko z dogradnjo hotela v gozdu in z izgradnjo vrstnih hiš višjega standarda pod pobočjem. »Skratka, da se poleg razvoja visokega tehnološkega mesta dvigne predvsem kakovost bivanja v občini,« pa se veseli župan Darko Menih.

Veliko zanimanja ob razgrnitvi

Razgrnjen dopolnjen osnutek OPN so si občanke in občani z zanimanjem ogledovali vse do petka, nanj imeli konkretne pripombe, vprašanja. Zdaj se mora Občina Šoštanj opredeliti do pripomb in

Osnutek je zanimal več kot 300 fizičnih in pravnih oseb pridobljenih predlogov in na tej osnovi pripraviti predlog. Tega je ponovno potrebno posredovati vsem nosilcem urejanja prostora in od njih pridobiti pozitivna mnenja. »Možno je, da v tej fazi pride tudi do spremembe določenih ureditev. Skratka, pot je znana, cilj je jasen, potrebnega pa bo še nekaj časa, da bo OPN tudi sprejet,« pa dodaja Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj. Dodaja, da je bilo v sklopu javne razgrnitve izjemno veliko zanimanja, samo na pogovor je prišlo več kot 300 fizičnih in pravnih oseb.

Korekcije zemljišč

Tretjina se jih je zanimala za korekcije zemljišč tako za individualne gradnje kot kmetijske dejavnosti. Slednje predvsem v območjih, kjer je že stavbo zemljišče in praktično ni možna gradnja novih hlevov, ki bi si jih predvsem

Violeti Potočnik Krajnc priznanje pristojnega ministrstva za dosežke na posameznem področju dela – Dobro se z dobrim vrača

mlade družine želele. Lokacije bo treba iskati drugje. Pri individualnih gradnjah pa je bilo izraženih kar nekaj želja po izvzemu že obstoječih stavbnih zemljišč tudi znotraj zgoščenega naselja. To je bilo pričakovano predvsem zaradi prihajajočega davka na nezazidana stavbna zemljišča.

Bile pa so tudi pobude, kar snovalce posebej veseli, po izvzemu že predvidenih zazidljivih parcel na poplavno ogroženih območjih. »Ljudje sami ugotavljajo, da Občina ravna prav, ko izvzema zemljišča na vodno ogroženih in plazovitih območjih. Razumejo, da tam nima smisla graditi,« razlaga podžupan.

Nekatere želje pa so tudi takšne, da bi bilo potrebno postopek pono-

Izbran je scenarij »energetskega mesta«; poudarja prednosti, ki postanejo protiutež razvrednotenemu prostoru

Da bo dostopen gibalno in senzorno oviranim lažji – Napredek že viden – TIC Velenje začel dodatno izobraževanje Velenje, 18. novembra – Velenjski TIC je pred letom dni začel projekt, imenovan »Dostopni turizem«. Z njim spodbujajo turistične ponudnike v Velenju in regiji SAŠA, da svojo ponudbo prilagajajo gibalno in senzorno oviranim obiskovalcem, pa tudi starejšim. Napredek je že očiten. V Velenju so ponudbo doslej najbolj prilagodili v Muzeju Velenje, Muzeju premogovništva Slovenije in Vili Bianci, pa tudi nekateri manjši turistični ponudniki.

Vodja velenjskega TIC-a Urška Gaberšek pravi: »Z dostopnim turizmom smo se začeli ukvarjati, ko je Evropska komisija razpisala projekt Evropske destinacije odličnosti na temo dostopnega turizma. Prej, priznam, te oblike turizma nismo poznali. Začeli smo jo tematsko proučevati in izvajati ukrepe. Doslej smo naredili že veliko, zagotovo pa nam je v veliko pomoč, da je MO Velenje občina po meri invalidov, zato je za infrastrukturo dobro poskrbljeno. Sedaj smo na vrsti ljudje, ki se ukvarjamo s turizmom, da pripravimo storitve, ki bodo osebam z omejitvami v gibalnem ali senzornem zaznavanju dostojan-

stveno in enakovredno odkrivale naše mesto.«

Vedno spoštovanje, nikoli pomilovanje

Ker so želeli, da turistični ponudniki iz prve roke izvedo, kaj si želijo in potrebujejo senzorno ovirane osebe, sploh slepi in slabovidni, so prejšnji torek pripravili delavnico za turistične delavce, muzealce in gostince. Slednji interesa zanjo žal niso pokazali, ostali pa so izvedeli veliko tudi s pomočjo slabovidne Tanje Meža, ki jim je kot domačinka povedala, kaj slepi in slabovidni najbolj pogrešajo ob obisku turističnih objektov. »Tanja nam je jasno povedala, s kakšnimi omejitvami se sooča, ko pride v turistični objekt. Izvedeli smo tudi, kaj loči, kako zaznava. Zelo pomembni so kontrasti, zelo moteč za njih pa je človeški odnos, ker jih pogosto pomilujejo. Tega ne marajo.« Korak dlje so že naredili v velenjski projektni skupini, v karteri so v okviru projekta Clir izdali serijo razglednic s podobo Velenjskega gradu, ki so močno barvno kontrastne. Preizkusili so jih pri Tanji, ki

Tatjana Podgoršek

Sredi prihodnjega tedna bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS na Brdu pri Kranju pripravilo prireditev in na njej podelilo priznanja ter nagrade za delo na področju socialnega varstva v letu 2014. Med dobitniki priznanja za dosežke na posameznih področjih dela za omenjeno leto bo tudi direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc.

Na prvem mestu je človek

V roke nam je segla vedno prijazna, topla, po duši mehka Korošica Violeta. »To so mi »zakuhali« sodelavci in sodelavke, ko sem bila

meni, da omenjeni pri njej najbolj cenijo odprtost, njeno načelnost, dejstvo, da stoji za svojimi stališči in da težko dela proti svojemu prepričanju. »Držim se načela: če ne morem pomagati, ne smem škoditi.

Verjamem tudi, da se dobro vedno z dobrim vrača.«

Če se obuješ čevlje stanovalcev, čutiš, kaj si želijo

Da bi se približali potrebam večine stanovalcev, organizirajo v domu različne oblike druženja: glasbene, lutkovne prireditve, bralne urice, ustvarjalne delavnice, festival testenin, različne tematske večere, računalniške tečaje, izlete … »Če človek gleda s srcem, vidi marsikaj. Če se postaviš v čevlje stanovalcev,

viti. Občina se je odločila, da tega ne ponavlja več, saj ga je že dvakrat (enkrat za območje Vile Široko, enkrat za območje Družmirskega jezera). Postopek bodo zaključili s tistimi popravki, ki jih bo v tem postopku možno uskladiti. n

Turizem postaja dostopnejši jih je prepoznala, zaznala in pohvalila. »Potem se je sprehodila skozi celotno Vilo Bianco. Bila je dokaj zadovoljna, motilo pa jo je, da se ograja pri stopnicah ne začne tam, kjer se začne prva stopnica, kar je zanjo moteče. Pogrešala je tudi talne oznake, ki bi jih lahko zaznali slabovidni. Pohvalila je, da imamo

27. novembra 2014

črk, zato je Tanja z lahkoto dobila informacije o dogodkih v dolini.« Delavnico je vodila Dominika Koritnik Krepelj, turistična vodnica, ki je specializirana za delo z osebami s posebnimi potrebami. Teh je v Evropi od 60 do 80 milijonov, več kot 5 milijonov jih že potuje. »Osebe s posebnimi potrebami so prepričane, da so glavne ovire v glavah ljudi, še vedno je preveč predsodkov in stereotipov. Zato jih je treba vedno spoštovati, nikoli pomilovati. Odraslih ne smemo obravnavati, kot da so otroci, turistični delavci pa morajo biti strokovno podkovani za odzive na njihove potrebe,« doda Gaberškova, ki pravi, da so na delavnici izvedeli res veliko novega, zato jih bodo v TIC-u še nadaljevali.

Urška Geberšek: »Turističnim delavcem Prihodnje leto bodo bomo v letu 2015 pripravili tečaj pripravili tudi tečaj znakovnega jezika, da bodo lažje znakovnega jezika za komunicirali z gluhimi in naglušnimi komuniciranje z gluobiskovalci. himi in naglušnimi in druge oblike izobraželupo za izposojo slabovidnim, da vanja za turistične delavce in druge izdajamo dokument Kam ta teden ponudnike v celotni regiji SAŠA, v Velenju, ki je tiskan v večji obliki saj spodbujajo skupni nastop na z večjimi črkami. Tudi naš infotel turističnem trgu. n Bojana Špegel se da povečati na zelo velik font

»Za priznanje so me predlagali stanovalci in sodelavci. Da te opazi župan občine, v kateri delaš, pa iz nje ne izhajaš, tudi ni kar tako,« meni Violeta Potočnik Krajnc.

na dopustu,« je dejala po koroško brez običajnega dodatka »al«, se pri tem nasmehnila in nadaljevala: »Priznanje mi veliko pomeni, ker so me zanj predlagali zaposleni in stanovalci doma. Vsak dan me vidijo pri delu, opazili so moj trud. Hkrati ga jemljem tudi kot priznanje za strokovno delo. To priznanje in priznanje župana, ki sem ga prejela ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje, je zame še ena potrditev, da je naša usmeritev prava, da so v ospredju našega dela tisti, zaradi katerih smo tu – stanovalci. Če so zadovoljni oni, so posledično zadovoljni tudi sodelavci. Skupaj s slednjimi se trudimo na različne načine in z najrazličnejšimi aktivnostmi, da so deležni čim bolj kakovostne socialne oskrbe, zdravstvene nege, da se v hiši počutijo kot doma.« To, da je zanjo na prvem mestu človek, da pri svojem delu sledi načelom strokovnosti, natančnosti, poštenosti, da verjame vase in svoje znanje, je moč zaznati skoraj na vsakem koraku že ob vstopu v dom. Z energetsko sanacijo doma so uredili zunanjost hiše, nekatere stvari v njeni notranjosti, a še niti na polovici niso. Prav v teh dneh so sredi dogovarjanja o celoviti notranji posodobitvi in nadzidavi doma. »Naši cilji so pogumni in verjamem, da jih bomo uresničili,« je odločena.

Zaposleni in stanovalci doma zanjo pravijo: je energična, pozitivna, vztrajna, trdo dela. Violeta pa

čutiš, kaj si želijo. In pri tem jim gremo naproti. V dom jim pripeljemo stvari, ki se jih ne morejo udeleževati zunaj njega, odprti smo za nove ideje, izzive. Ustvarjamo skupaj, kajti zavedamo vse, da vsi stopamo po poti staranja.« Že kot študentki ji je bilo dano delati s starejšimi osebami. Na začetku kariere se je univerzitetna diplomirana socialna delavka vpisala med ustanoviteljice skupine za samopomoč. S srcem, pravi, opravlja sedanje delo in dom za varstvo odraslih je njen drugi dom, kar dokazuje s tem, da v nekatere aktivnosti vključi še svoje starše in otroka. Žalosti pa jo, ko spozna, da vsi ljudje niso tako iskreni, kot je sama, njihovimi nameni pa vse prej kot dobri.

Prostega časa nima veliko. Izkoristi ga za spremljanje rokometnih tekem, saj je sin rokometaš, s hčerko, ki je glasbenica, za obisk glasbenih prireditev, nekaj ga ostane za moža, prijatelje. Vsak dan si vzame urico za sprehod v naravi, če tudi je to ob devetih ali desetih zvečer.

Za sogovornico so cilji prave stvari. In katere bodo te v prihodnje? »Skupaj s sodelavci in sodelavkami se bomo še najprej trudili, da bo za naše stanovalce dobro poskrbljeno.

Verjame, da nam bodo tudi prizadevanja za preureditev doma v dom četrte generacije,« je sklenila pogovor Violeta Potočnik Krajnc. n

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

KULTURA

27. novembra 2014

Rajko se stara kot dober viski Abrahama je glasbeno zaznamoval z dvodnevnim koncertom na velenjskem stadionu, 60-letnico pa v velenjskem domu kulture – Rajko Djordjevič je glasbi zvest od zgodnjih najstniških let – Še vedno poln načrtov Velenje, 21. novembra – Rajko Djordjevič bo, kot kaže, vsak okrogli glasbeni jubilej zaznamoval glasbeno. Tudi zato, ker še vedno igra in ustvarja glasbo, tako za njegovo skupino Ave kot za druge. Med njimi je med zanimivejšimi zagotovo Lion band, ki ga sestavljajo člani velenjskega Lions kluba. »To je verjetno edina glasbena skupina, ki jo sestavljajo izključno lionisti.

Posneli so tudi mojo skladbo, ki bo morda postala himna slovenskih lionistov,« nam pove Rajko, ki ga poznamo tudi kot direktorja VTV-ja, glasbenega producenta in menedžerja številnim skupinam in glasbenikom. Že pred desetletjem je na prireditev »50 zvezd za otroke« povabil glasbenike, s katerimi je sodeloval do takrat. »Vsi so prišli, dogodek pa je bil prelomen tudi zato, ker smo takrat po dolgem premoru spet obudili skupino Ave. S tem se je za skupino, ki je bila zagotovo bolj znana v tujini kot doma, začelo novo obdobje, ki še traja.« Tudi v petek zvečer, ko je praznoval svojo

60-letnico, je na prireditev povabil številne, s katerimi je delal in še dela. Izvajali so predvsem Rajkove

sem sodeloval, se nisem zavedal, dokler nisem ob nastajanju glasbene monografije (z)Godbe Velenja

Rajko Djordjevič je svojo življenjsko pot predstavil tako z glasbo kot na fotografijah, posnetkih in v pogovoru. Tako kot v njegovem življenju je bila glasba na prvem mestu. (foto:: mz)

skladbe, prireditev pa je ob vodenju Vinka Šimeka zasnoval tako, da so začeli z letom 1972, s prvo skladbo skupine Ave. »Tega, koliko stvari sem počel v življenju in s kom vse

začel brskati po spominih, starih posnetkih, fotografijah. Sproti se človek ne zaveda, kaj vse se mu dogaja, priznam, da sem marsikaj pozabil. Ko obrneš zgodovino

ter voditelja Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Že enajstič je prireditev organizirala Župnijska Karitas Mozirje - Šmihel v sodelovanju z Mozirsko župnijo. Ob nastopu kar 140 sodelujočih in zadovoljstvu obiskovalcev je žarela tudi najbolj

Dve premieri Apšner, Celjski dixieland ansambel s pozavnistom Janijem Šuligojem, folkloristi Oštarija z vodjem Janezom Oštirjem ter Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Zbranemu občinstvu je o odnosih med ljudmi, življenju socialno ogroženih

V uvodu je zapel Sinaj, otroški pevski zbor Mozirje, z zborovodkinjo Ano Lipnik

pomoči potrebnim skoncentrirane ob naravnih nesrečah ter božično-novoletnem času.

Odmeven dobrodelni koncert v Mozirju nas je o socialnem čutu in dobroti Slovencev ponovno prepričal. Minulo nedeljo, 23. novembra, pozno popoldne se je v dvorani kulturnega doma zbrala množica ljubiteljev prijetne zabave na prireditev, ki so jo s svojo dobrodelnostjo izvedli številni nastopajoči glasbeniki

zaslužna za uspešno prireditev, predsednica Karitas Mozirje - Šmihel Alenka Brezovnik, ki se že vrsto let skupaj s sodelavci prostovoljci trudi za ljudi v stiski. Dobro zabavo so pripravili Sinaj in otroški pevski zbor, Petrovi tamburaši, skupini J.I.M.S. in Devox, ansambel Mika nas, družini Repenšek in Pogačar, pevec kaplan Klemen Jager, Majda in Marjan Petan, Kvintet Dori, Mark Tivadar s sestro Melani, sestri

Več predstavitev knjig Velenje, 27. novembra – Danes ob 18. uri bodo v velenjski knjigarni Kulturnica gostili Radovana Vlahoviča, pesnika, pisatelja in esejista, ustanovitelja in direktorja prvega zasebnega Banatskega kulturnega centra v Srbiji. Njegove knjige so prevedene v številne svetovne jezike, v Kulturnici pa bo predstavil knjigi Nenajavljeno kot smrt in Ljubezenske in OK

vali Sončni dečki in prvič zaigrali na valeti osmošolcev. Posnel nas je celo radio, saj smo bili edini šolski ansambel, ki je znal kaj zaigrati.« Glasba ga je hitro zasvojila, sploh

rock'n'roll, ki mu je prilagodil tudi videz. »Z dolgimi lasmi nas v tistih letih v knapovskem mestu niso najlepše gledali. Bili smo drugačni.

Sprejeli so nas šele, ko sem napisal rock skladbo o Titu in rock priredbo Bilečanke. Ob otvoritvi Titovega spomenika smo z njima nastopili na Titovem trgu. To je prebilo led,« se spominja Rajko. Spomini na

se je zalomilo, skupina je razpadla v najbolj produktivnih časih. Rajku je ostala glasbena oprema, zato je ostal v poslu. Ozvočeval in organiziral je številne velike koncerte.

A ko se je Ave pred 10 leti spet sestal in se nekoliko pomladil, je njegovo glasbeno ustvarjanje dobilo nov polet, ki še traja. V začetku

številne nastope skupine Ave po vsej nekdanji Jugoslaviji so prav tako zelo živi.

Povezani so s številnimi anekdotami. »Kupili smo si tudi avtobus, saj smo po jugi nastopali več kot doma.

Kje igramo naslednji koncert, so nam sporočali preko telegramov in poštno ležečih pošiljk, saj mobilnih telefonov še ni bilo. Bili smo res aktivni, bilo nam je fajn.« In potem

novembra so izdali single Mavrica, ki napoveduje tretjo ploščo skupine. Ta bo izšla aprila leta 2015. V petek so na koncertu predstavili še eno skladbo z njega. Do izida bodo vsak mesec med poslušalce poslali še po eno skladbo. V upanju, da jih bodo več vrteli tudi na radijskih postajah. n bš, foto: mz

Na kratko

V družini sem doma Z naslovom V družini sem doma v tem tednu poteka v Sloveniji teden Karitasa s posebnim poudarkom na dobrodelnosti in pomoči socialno ogroženim. Čeprav je dejavnost te humanitarne organizacije celoletna, je običajno še več pozornosti

nazaj, pa vidiš, da je marsikaj ostalo. Ne nazadnje sem bil tudi organizator koncertov po vsej Jugoslaviji, na oder sem postavil skupino Šank rock, ki je danes legenda, sodeloval sem z Andrejem Šifrerjem in številnimi drugimi. Vsa leta sem tako ali drugače ostal v glasbi.« Da, tudi vsi našteti so bili v petek del Rajkove šestdesetletnice.

Rajko je prvo glasbeno skupino ustanovil že na velenjski šoli Gustava Šiliha. »V sedmem razredu smo se zbrali sošolci, se poimeno-

9

in dobroti ljudi spregovoril tudi župnik Sandi Koren ter se zahvalil vsem, ki so prispevali za dobrodelni namen. Za zaključek so združeni na odru vsi nastopajoči z mladimi harmonikarji v spremljavi zapeli, da bo ena luštna noč. Karitas bo zbrana sredstva namenil pomoči potrebnim družinam in posameznikom. n Jože Miklavc

zgodbe. To bo prvi v nizu zanimivih pogovorov z avtorji knjig, ki se bodo nadaljevali tudi v decembru. Že v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri, ko bo Boštjan Napotnik predstavil knjigo Orodjarna – kuhinja za prave moške. Pogovor z avtorjem bo vodila Karolina Destovnik. V torek, 9. decembra, pa bodo ob 18. uri gostili očeta in sina Silva in Andraža Terška ob izidu knjig Preobrazbe Silva Terška in Brutalci dr. n Andraža Terška.

Velenje, 29. novembra - Velenjski dom kulture bo 29. novembra letos stopil v svoje 55. leto delovanja.

Odprli so ga na ta dan v letu 1960 s predstavo Hlapec Jernej in njegova pravica. Obletnici v čast bo Festival Velenje to soboto, 29. novembra, pripravil kar dve premieri domačih ustvarjalcev.

Za najmlajše bodo ob 10.30 pripravili premiero predstave Svinjski pastir v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Pravljica v novi lutkovni predstavi sledi znani Andersenovi pravljici, režiserka Alice Čop pa jo je začinila z dodatki iz pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm. V njej bosta nastopila lutkarja Vanja Kretič in Mitja Švener, ki trdno verjameta v staro ljudsko modrost: kjer je volja, je tudi pot.

V soboto zvečer ob 19.30 pa vabijo še na premiero Gledališča Velenje. Tokrat so po besedilu Velenjčana Vinka Vasleta ustvarili komedijo Nočni portir. Napisana je bila kot monokomedija, igralca Karl Čretnik in Matej Mraz pa sta dialoge za predstavo ustvarila sama iz predloge Vasletovega teksta. Pri likih sta iskala karakterje, ki so igro s sceno in kostumi napravili komično. Delo je režiral Kajetan Čop. n

Še Razdvojeno srce Šoštanj, Velenje, 24. novembra – Festival Velenje je v ponedeljek zvečer v popolnoma polni dvorani Kina Velenje poskrbel za predvajanje črno-belega 60 let starega britanskega filma Razdvojeno srce (The Divided Heart, 1954), ki je bil posnet po resnični zgodbi šoštanjskega ukradenega dečka Ivana Pirečnika. Pred njim so zavrteli tudi 13-minutni dokumentarni film Pine Špegel Razdvojeno srce, ki predstavlja Pirečnikovo življenjsko zgodbo s pomočjo arhivskih

fotografij, posnetkov in spominov Ivanove sestre Marice. Zaradi velikega zanimanja bodo oba filma še enkrat zavrteli v šoštanjskem domu kulture v torek, 2. decembra, ob 19. uri. Vstop bo prost. n

KD Gorenje v prihajajočih dneh Gorenje – Poleg Kulturnega društva Šmartno ob Paki deluje v občini Šmartno ob Paki tudi Kulturno društvo Gorenje. V slednjem so se odločili, da bodo prihajajoče praznične dni popestrili z nekaterimi prireditvami. Tako bodo jutri (v petek) ob 18.30 pripravili v dvorani tamkajšnjega doma krajanov prireditev z naslovom Ob dolgih zimskih večerih. Na njej se bodo predstavili domači kulturni ustvarjalci. Dan kasneje (29. novembra), 6. in 13. decembra, vedno ob 17. uri, bodo organizirali ure pravljic za otroke.

19. decembra napovedujejo večer z Božičkom, 27. decembra pa božični koncert skupine Fortuna. Ta bo v farni cerkvi v Šmartnem ob Paki, začeli pa ga bodo ob 18. uri. n

KUD Ravne z gosti Ravne pri Šoštanju – Pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Ravne deluje več sekcij. Kaj počenejo med letom, predstavijo vsako leto

na začetku decembra družno na prireditvi z naslovom KUD Ravne se predstavi. Letos bo to v nedeljo, 30. novembra, ob 15. uri v prostoru objekta Reks v Ravnah. V goste so med drugim povabili folklorno skupino z Dobrne, Kulturnico Gaberke ter Oktet Zavodnje. Obljubljajo zanimivo nedeljsko popoldne in prijeten uvod v prihajajoče veseli december. n

Les je lep …

Velenje, 3. in 4. decembra - V Galeriji Velenje ob letošnjem Ta veselem dnevu kulture pripravljajo predstavitev izdelave in svetovanje o zaščiti lesenih umetniških in izdelkov umetne obrti ter razstavo lesenih kipov iz zbirke Galerije Velenje.

Razstava bo tudi prodajna, potekala pa bo 3. in 4. decembra med 10. in 18. uro. Poleg oblikovalcev lesa bodo sodelovali tudi Muzej Velenje, Muzej Vrbovec Nazarje, Muzej Premogovništva Velenje in Varstveno-delovni center Velenje. n

Ko mačke ni doma Celje – V nedeljo, 30. novembra, ob 13. uri vabljeni otroci na lutkovno predstavo Ko mačke ni doma, ki bo na osrednjem prostoru Citycentra v Celju. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je n čas za lutke.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

Začeti ali čakati?

Obnova Galerije Velenje še pod vprašajem – Zadnjo besedo bo imel velenjski mestni svet – Namen občine je več vlagati v projekte in ljudi, manj pa v zidove Velenje, 24. novembra – Kdaj naj bi se začela napovedana temeljita obnova velenjske galerije, ki je zaradi dotrajanosti in energetske potratnosti nujno potrebna, še vedno ostaja odprto vprašanje. Želeli smo izvedeti, kje in zakaj se zapleta, najkrajši odgovor pa je – pri denarju.

Tako državnem kot občinskem, saj ga je na obeh straneh premalo za vse želje in potrebe. Sploh, ker so se v upravi MO Velenje odločili, da bodo v prihodnjih letih v kulturi več vlagali v projekte in ljudi, manj pa v zidove. Sploh, ker v letu 2015 težko računajo na nova evropska sredstva, saj razpisov verjetno ne bo veliko. Če sploh bodo.

Kot je znano, je na 8. javnem pozivu Ministrstva za gospodarstvo, ki ga imenujejo tudi »bencinski« (ker so tokrat občine oddajale vloge za sofinanciranje projektov na bencinskih črpalkah takoj, ko je odbilo polnoč), MO Velenje uspela pridobiti kar 950 tisoč evrov za obnovo velenjske galerije. Vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek nam je povedal: »V prvem krogu izbire projektov galerija ni dobila sofinanciranja.

Nekaj projektov je bilo potem v drugem krogu »deležnih« žrebanja.

Galerija Velenje, ki smo jo prijavili kot regijsko galerijo, je bila tokrat

Koleda vpisuje nove člane

Ob novem šolskem letu se je začelo se eno leto plesa, petja in zabave! Šaleško folklorno društvo Koleda ga je začelo s polno paro, saj so v slabih 2 mesecih odkljukali veliko nastopov in dejavnosti. Med drugim so nastopili na Pikinem festivalu, osvojili prvo nagrado za celostno podobo na dnevih vezilstva v Velenju, dobili nagrado za kostume na dnevih narodnih noš v Kamniku, sodelovali na dnevu

izžrebana. Sklep o sofinanciranju obnove smo prejeli že 15. septembra.« Do podpisa pogodbe doslej ni prišlo tudi zaradi znanih zapletov pri iskanju gospodarskega ministra,

račun v letu 2015. Celoten projekt obnove galerije pa je vreden 1 milijon 350 tisoč evrov. Izvajalce del imamo izbrane, ker je bil to pogoj za prijavo na razpis. Sedaj pa smo v dilemi. Če država v svoj proračun ne umesti teh sredstev za leto 2015, mi pa začnemo obnovo, bo delež MO Velenje kar 800 tisoč evrov.

Teh za zdaj v občinskem proračunu za leto 2015 nimamo zagotovljenih. Skupaj z županom tehtamo, ali smo sposobni izpeljati investicijo, če država ne bo prispevala teh 400 tisoč evrov. Ob tem se sprašujemo, ali je obnova galerije, ki s sabo prinaša sicer nove programe in zaposlitve, prioriteta. Ali odteh-

da je objekt izjemno potraten in res dotrajan, zato se lahko zgodi, da ga bodo morali brez obnove celo zapreti. O tem, čemu bodo dali prednost, bo odločal tudi občinski mestni svet pri obravnavi predloga proračuna za leto 2015. To pa bo že čez dva tedna. Takrat bo tudi jasno, ali se bo obnova galerije v letu 2015 začela ali ne.

V Galeriji medtem izvajajo vse projekte, ki so jih začrtali letos in načrtujejo tudi nove za prihodnje leto. Program imajo že narejen. Kot nam je povedala direktorica Galerije Stanislava Pangeršič, so računali, da bodo galerijo z novim letom zaprli, dejavnosti pa prenesli v dru-

Kdaj bo stekla obnova velenjske galerije, je odvisno od več dejavnikov. Stavbo je močno načel zob časa, a brez krepke pomoči Evrope in države MO Velenje težko prevzame večji finančni vložek.

so pa v četrtek, 20. novembra, od ministrstva prejeli pogodbo. »Ta je dvoumna, saj nam ministrstvo odobrava sofinanciranje v višini 550 tisoč evrov evropskih sredstev, ostali delež, torej državnih 400 tisoč evrov, pa je vezan na državni pro-

ta druge prioritete, ki jih Velenje potrebuje za podjetništvo, gospodarski razvoj in turizem. Zavezali smo se, da bomo tem področjem v naslednjih letih dali večji poudarek. Žakelj, iz katerega jemljemo, pa je žal samo eden, « izvemo. Kot tudi,

ge velenjske prostore, od Muzeja Velenje do vile Biance in v podjetje Gorenje. Če se obnova ne začne, to ne bo vplivalo na njihov program, si pa obnove izjemno želijo.

rudarjev … Tudi lanska sezona je bila bogata, med drugim so se za skoraj dva tedna udeležili folklornega festivala v mestu Saintes v Franciji. Ob novem šolskem letu se je nekoliko spremenilo tudi vodstvo, še vedno pa je na čelu društva Rok Vovk.

Koledniki v svoje vrste še vabijo nove člane. Vaje imajo vsak petek od 16. do 17. ure v dvorani Gaudeamus. K vpisu vabijo otroke od 3. leta dalje, da skupaj z njimi skozi igro spoznajo ples in

pesem naših prednikov. Prav tako pa vpisujejo nove člane, plesalce in glasbenike od 13 leta dalje. Poleg plesa, pesmi in novih prijateljstev obljubljajo nepozabna druženja,

potepanja, nastope na odrih po Sloveniji in tujini. Začetniki imajo vaje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob petkih od 18.30 do 20. ure.

n bš

27. novembra 2014

Prah te doline Urban Novak

V neposredni bližini mestnega središča Pariza stoji s plevelom preraščena in zapuščena vojaška baza v nekdanji utrdbi Vaujours. Baza je od Eifflovega stolpa oddaljena le 14 km in v njej so v preteklem stoletju znanstveniki poskusno razstrelili več kot pol tone urana. Za to so potrebovali 2.000 eksplozij, ki so se dostikrat zgodile v zunanjosti.

Danes je omenjena baza namenjena rušenju in pojavlja se vprašanje, ali ne bo rušenje povzročilo dviganja radioaktivnega prahu, ki bi vseboval uran. Okoljevarstveniki so v bazo ilegalno vdrli in izmerili raven radioaktivnega sevanja. Presenetljivo so našli »le« tri mesta, na katerih je radiacija povečana. Ugiba se, da je večino urana v zemlji že odneslo z zemljo in vetrovi v sosednje soseske v preteklih desetletjih.

Nevedoč in ne zavedajoč se, so Parižani predelali večino radioaktivnega prahu. Ko je utrdbo želela francoska multinacionalka spremeniti v rudnik mavca, pa so se ljudje rušitvi utrdbe uprli. Strah pred oblaki prahu, morebiti polnih radioaktivnega plevela, je bil prevelik.

Naša dolina na srečo ni bila nikoli podvržena poizkusom z radioaktivnimi materiali, a so v njej kljub temu prisotni radioaktivni odpadki.

Odpadki, ki smo jih dolga leta vgrajevali v svoje domove in okolje. Pa ne samo v dolini. Ostanke pepela, ki so nastajali po izgorevanju lignita v TEŠ, so nekdaj uspešno vgrajevali v ceste in avtoceste po državi.

Danes je te ceste izredno težko prenoviti, kljub temu da pomenijo grožnjo podtalni vodi. Nemogoče si je namreč zamisliti, da bi zaprli avtocesto mimo Vrhnike in nato odstranili nasutje, visoko verjetno med 2–3 metre, ter nasuli novo podlago. Strošek takšnega posega je enostavno prevelik in poseg nepredstavljiv. Ali pa, da bi recimo podrli EFE blok v Velenju in postavili novega? Nemogoče. Pa vendar ostaja povsod okoli nas vzidan, vgrajen, zakopan pepel lignita. Pepel, za katerega danes vemo, da je srednje radioaktiven in da ga je v velenjskih zgradbah kar precej. Spominjam se, da smo kot otroci redno poslušali poročila in opozorila pred povišanimi vrednostmi žvepla v zraku. O radioaktivnem pepelu nismo vedeli nič. Kaj imata zgodbi skupnega? Razen prisotnosti radioaktivnih elementov in njihove navzočnosti v bližini mestnega središča nič. Zgodbi se precej razlikujeta po tem, kako nanje reagira javnost. In pa predvsem, kaj javnost pri tem doseže.

n

Vir: Časopis Delo Francoska zgodba se seveda še ni končala, saj ima javnost pred sabo močnega nasprotnika. Kapital. Kapital pa običajno pomeni denar in s tem moč, ki ji ljudje prej ali slej podležejo. Četudi francoska multinacionalka obljublja, da bo poskrbela za čiščenje območja, ji nihče ne verjame preveč. Dejstvo, da so desetletja dolgo vdihovali radioaktiven prah, ni pomagalo prepričati javnosti o resnično poštenih namenih podjetja.

Od petja do plesa Skorno - Florjan, 20. novembra – V polni dvorani doma krajanov Skorno - Florjan so v četrtek popoldne, prav na svetovni dan otroka, pripravili prisrčno prireditev, na kateri so imeli glavno besedo otroci. Na odru se je zvrstilo kar 63 nastopajočih, ki so pripravili 14 zelo različnih točk. Prihajali so iz vseh 15 društev prijateljev mladine, ki delujejo pod okriljem MZPM Velenje v vseh treh občinah v dolini. Društvo gostitelja dogodka so poleg pevskega zborčka predstavljale prikupne mažoretke in Harmonikarski orkester Jožeta Šumaha, Šoštanjčane je zastopal harmonikar Jan Novak. Mlada Kavčana Jaka Grabner in Maša Meh sta dokazala, da je glasba pri njih doma s pesmijo ob kitari, Škalčani pa so se predsta-

Šaleška zgodba s pepelom, radioaktivnostjo in žveplom je rodila bolj revolucionarnega otroka. Stranko Zelenih. Stranko, ki je kljub vedno večjemu pritisku industrije na okolje nekako opešala in potonila v politično pozabo. Drugih, bolj resnih in uspešnih civilnih iniciativ, ki bi se trudile za čistejše okolje, ni bilo. Malce nas je rešila evropska regulativa, ki je narekovala čiščenje izpustov in odpadkov ter smo tako postali bogatejši za čistilne naprave v TEŠ in s tem tudi za čistejši zrak v dolini. Velenje ima po svoje smolo, da je tukaj življenjski standard relativno dober in to ljudi ziba v komformizmu. In zakaj bi se torej upirali ter zahtevali spremembe, če nam je pa dobro.

tnik in Urška Car. Prireditev je bila tokrat posvečena tudi 25. obletnici konvencije o otrokovih pravicah.

Okoliški kmetje so vedno z obupom zrli v rdeč pepel, ki ga je veter kljub močenju deponije pepela zanašal na njihove kmetije. Vedeli so in videli, kaj je ta rdeči prah delal na njivah in travnikih ter kako je učinkoval na živali. Danes se sicer zdi, da je industrija v dolini nekako uspela očistiti svoje odpadke. A kaj, ko bo prah po desetletjih onesnaževanj še dolgo sedal na naše okolje? Upravičeno pa je vprašanje, ali smo se kaj naučili? Ali smo kot javnost pripravljeni povzdigniti besedo, ko je na tnalu naše okolje in zdravje?

n bš

n

Na odru se je v 14 točkah zvrstilo 63 mladih talentov.

vili s klasično glasbo. Nastopila sta flavtistka Loti Krk in kitarist Anže Repnik. DPM Paka je za glasbo poskrbel s »Trio adijo« in deklamacijami Pie Krajnc, nastopili sta

tudi violinistka Maruša Rednak in pevka Neža Avberšek. Šentiljčani pa so navdušili z 10-minutno igrico Zverjasec. Mlade Konovčane sta s plesno točko predstavili Pia Čre-

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

27. novembra 2014

11

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Trudi se dati dopoldnevu svojo noto Četrtkovi dopoldnevi na Radiu Velenje so rezervirani za novinarko Bojano Špegel. »Ne vem, kako dolgo že zbujam poslušalce in poslušalke. Vem pa, da noč iz srede na četrtek prespim najslabše v tednu, ker se bojim, da bi zaspala,« pravi in dodaja. »Sem sicer jutranji človek, ki se hitro zbudi in ki mu ni težko ob 6. uri »čvekati«. Med vsako glasbo seznanim poslušalce in poslušalke z nekaterimi najosnovnejšimi informacijami, tudi s tem, ali potrebujejo dežnik ali sončna očala. Štiri ure, ki jih preživi v radijskem studiu, ji minejo, kot bi trenil. To je čas, ki je sicer preživet, pravi, v intimnem prostoru, saj ji

Bojana Špegel

na drugi strani studia dela družbo le tonski tehnik, vendar ima občutek, da jih je veliko. »Zato tu ni rutine ali morebiti možnosti, da bi stvari vzel z levo roko.

Vsaka oddaja je unikatna.« Zelo rada vanje vpleta glasbene novosti, pri katerih ji je v veliko pomoč vodja tehnike na Radiu Velenje Mitja Čretnik, s katerim običajno dežura, imata pa podoben glasbeni okus.

Poleg rednih rubrik, ki so prisotne v vsaki oddaji Radia Velenje, so četrtkovi dopoldnevi posebni zaradi policijske kronike. Gosta v studiu sta običajno predstavnika velenjske policijske postaje. Rubriko

Glasbene novičke • Glasbene

Matjaž lebdi Kljub ponovni združitvi skupine Šank Rock, ki bo konec leta, 27. decembra, spet nastopila tudi v Velenju, njen pevec Matjaž Jelen nadaljuje promocijo svojega albuma Nov dan, ki ga je izdal ob koncu lanskega leta. Po singlih Nov dan, Brez

tebe padam in Vse se v pravo smer vrti, leto dni po izidu albuma na radijske valove pošilja že svoj četrti singl z naslovom Lebdim. Do te pesmi ima še prav poseben odnos, kajti v studiu jo je zapel "iz prve" in to je znak, da jo je takoj začutil.

Besedilo, ki ga je napisal Leon Oblak, na nek način opisuje Matjaževe osebne občutke, ki jih doživlja v svojem življenju. Kljub obveznostim in nastopom s ponovno združenimi šankrocki se bo Matjaž z ekipo mladih glasbenikov do konca leta še kar nekajkrat predstavil svojim privržencem.

letu 2013. V minulem tednu je Alya predstavila nov single Za naju, s katerim je hkrati napovedala tudi izid svojega tretjega studijskega albuma Car, ki je izšel ta teden. Pri novem singlu je Alya sodelovala s priznanim slovenskim producentom Žaretom Pakom, s katerim sodelujeta že od začetkov njenega glasbenega ustvarjanja. Nova skladba nosi prepoznaven Alyin zvok, lahkotno pesem čudovitih romantičnih spominov pa spretno spremljajo zvoki mandoline in harmonike.

Punca iz tvoje ulice

Alya predstavlja novo pesem in nov album V začetku letošnje pomladi je Alya po enoletnem premoru predstavila pesem Car, ki je nasledila skladbo Zlaži se mi, najbolj predvajano slovensko pesem na slovenskih radijskih postajah v

poskuša narediti manj formalno tako, da poleg navajanja dogodkov gosta poslušalcem tudi kaj svetujeta. Četrtkovi dopoldnevi se razlikujejo od ostalih oddaj še po rubriki Olimpijskega komiteja Slovenije. V njej predstavlja skupaj s sogovornikom rekreativno -športne prireditve in dogodke, ki jih pripravlja komite. Informiranje o omenjenih aktivnostih poteka v živo. »Če je sogovornik zanimiv, rubriko podaljšam. Mislim, da smo ena redkih radijskih postaj v Sloveniji, ki še tako sodeluje z olimpijskim komitejem.« Odprtega prostora v oddaji glede na precej polno shemo nima, a se trudi, da da vsakemu četrtkovemu dopoldnevu svojo noto.  tp

1. MARKO VOZELJ & MOJS3 – Ljubim samo tebe 2. TONY CETINSKI – Krik 3. GEORGE EZRA – Blame It On Me Marko Vozelj & Mojs3 ne počivajo, ampak delajo s polno paro. Po le nekaj mesecih skupnega delovanja na radijske postaje prihaja njihova nova pesem.

Pred poletjem so nas fantje razveselili s skladbo Ribica, novo nastala balada Ljubim samo tebe pa je napoved romantičnega decembrskega ozračja, ki že trka na naša srca.

novičke • Glasbene novičke Mlada avtorica in pevka Anja Baš predstavlja novo skladbo z naslovom Punca iz tvoje ulice. Tudi tokrat je skladba Anjino avtorsko delo, z njo pa hkrati napoveduje svoj glasbeni prvenec, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Poleg aktualnega singla bodo na njem še skladbe Skušnjava, Nimaš kej in Kaj je še bolje ter njeni malce starejši skladbi S tabo in Smisel. Anja poleg ustvarjanja glasbe, ki jo vedno več ustvarja tudi za druge izvajalce, tudi slika. Na njenem facebook profilu lahko spremljate tudi njeno tovrstno izražanje, tam pa boste našli tudi aktualni videospot.

OneRepublic razprodali Stožice Popularna ameriška zasedba OneRepublic je prva, ki ji je letos uspelo razprodati dvorano Stožice. Prejšnjo nedeljo zvečer je skupina iz Kolorada navdušila slovensko občinstvo, med katerim so seveda prevladovale najstnice. 12.000-glavo občinstvo so očarali z množico uspešnic, ki so izšle na njihovih treh doslej izdanih albumih. Njihovi slovenski fani tako niso bili prikrajšani za skladbe, kot so Good Life, All The Right Things, Apologize, Counting Stars in druge. Vse te skladba prihajajo izpod peresa frontmana zasedbe Ryana Tedderja, ki je veliko skladb napisal in produciral tudi za druge, zelo znane pop izvajalce, kakršni so Beyonce, Adele, Taylor Swift, Maroon 5 in celo U2.

Avicii in Wyclef Jean zbirata sredstva za boj proti aidsu Bliža se 1. december, svetovni dan boja proti aidsu. V tem času poteka še posebej veliko akcij, ki pozivajo k boju proti tej smrtonosni bolezni in k osveščanju množic o pravilnih ukrepih za zajezitev njenega širjenja. Nemalokrat v podobnih kampanjah nastopajo znane osebnosti, med njimi tudi številni glasbeniki. Na pomoč sta letos priskočila tudi slavni švedski didžej Avicii in haitijski raper Wyclef Jean, nekdanji član zasedbe Fugees, ki sta posnela skladbo Divine Sorrow, s katero bosta pomagala zbrati sredstva za boj proti aidsu. Gre za del kampanje v Afriki, kjer je ta bolezen še posebej razširjena. S kampanjo želi organizacija RED, katere soustanovitelj je Bono iz skupine U2, zbrati sredstva za osveščanje Afričanov.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ALENKA GODEC - Kličem te 2 NIKKA - Za tvoj nasmeh 3 FLIRRT - Idealno slovo 4 MI2 - Čista jeba 5 NIJE - Novo sonce 6 GAL GJURIN - Plešem po muziki 7 ALJA KRUŠIČ - Daj mi poljub 8 ČUKI - Bam bam bam 9 6 PACK ČUKUR - Hula hop 10 JACKSON - Čakam 3

... več na www.radiovelenje.com

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Pred kratkim so predstavili novo skladbo z naslovom Pol, sedaj pa na televizijo pošiljajo še njeno simpatično vizualizacijo. Gre za zanimivo videorisanko, ki s pomočjo sto na roke narisanih akrilov ponuja raznovrstno simboliko. Vse slike je narisal Hamo, v videospot pa jih je sestavila režiserka Tina Istenič.

Spev po Slakovi poti?

Velenje, 21. novembra – Narodnozabavni ansambel Spev iz Šaleške doline je dvanajsto leto delovanja zaokrožil s koncertom Po Slakovi poti 2014. Dogodek je napolnil Rdečo dvorano Velenje in tako potrdil priljubljenost tega sestava, ki ima svojo pot, a jo združuje z legendo narodnozabavne glasbe Lojzetom Slakom. Spomin na vzornika so lani zaokrožili s ploščo Spev za godca, letos pa izdali CD s priredbami najlepših dalmatinskih napevov. Na odru so se v petek zvečer poleg Speva

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

MATJAŽ KUMELJ

zvrstili ansambli, kot so Zreška pomlad, anambel Petra Finka, Saša Avsenika, ansambel Petka, Vesele Štajerke, Modrijani, Mladi Dolenjci in Poskočni muzikantje. Moderator večera je bil Franci Podbrežnik Solčavski, svoje občutke pa so z

gledalci delili tudi člani ansambla Mare Berzelak Edo Rednak, Kristjan Kolenc, Boštjan Mežnar in vodja ansambla Erik Hribernik. Na priljubljene viže so se na odru vrteli Oglarji, folklorna skupina iz Šoštanja, pa tudi v dvorani so se zavrteli.

Kako tudi ne, saj glasba združuje in razveseljuje ljudi. In to je bil in bo cilj ansambla Spev, ki je že skoraj od vsega začetka delovanja v družbi najbolj priljubljenih narodnozabavnih ansamblov.  MBK. foto: A. Komprej

Nekdanji član skupine All4Play, mister Slovenije in tudi udeleženec televizijskega šova Znan obraz ima svoj glas, predstavlja svoj prvi samostojni single. Naslov skladbe je Daj mi dan, glasbo zanjo je napisal Borut Ipavec, besedilo pa Miran Rudan.

I.C.E. Skupina zaključuje snemanje svojega drugega studijskega albuma, ki pride na police 14. februarja 2015. Njegov

izid bodo pospremili s klubsko turnejo po Sloveniji, na albumu pa bo tudi nekaj že znanih skladb, kot so Spomni se, Stara gara in Na vrh sveta.

SOPRANOS Po baladi Isto ime skupina Sopranos predstavljajo novo skladbo z naslovom Privlačno, ki prihaja izpod peresa gonilne sile skupine Frenka Nove.

Z novo skladbo napovedujejo tudi skorajšnji izid njihovega prvenca, ki bo izšel po petih letih uspešnega dela skupine.

LAČNI FRANZ Prva nova pesem po 20-letnem odmoru Lačnega Franza je skladba z naslovom Aleluja. Pesem je seveda napisal Zoran Preden, gre pa za skladbo, ki pojasnjuje razloge za vstajenje banda in opravičuje slogan Lačni Franz je zopet mlad, s katerim se ponašajo njihovi letošnji jesenski koncerti.

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 12

27. novembra 2014

12

Zverinski rokomet Ni bilo ravno pretirano grobe igre, a vendarle sta zadnji rokometni tekmi Velenjčanov in Celjanov veljali po svoje za zverinski. Velenjčani so premagali medvede, celjski rokometaši pa leve.

Okrnjena vlada

Lidija Rogelšek (prva z leve) in Milica Napotnik sta med drugim sokrajanki v Gavcah v občini Šmartno ob Paki in vneti planinki. Obe radi prepevata in sodelujeta v skečih. Milica ob Lidijini asistenci dokazuje Francu Kačičniku – Antiju, zapriseženemu taborniku, veteranu vojne za Slovenije, članu Območnega združenja častnikov Velenje, da je spodnje perilo lahko snežno belo tudi, če je oprano na roke. Milica Antiju: »Ne glej tako mrko pod krilo, še manj pa slikaj. To ne bo dobro za moža Jožeta niti za tvojo ženo Ivanko. Obstaja pa možnost za skupno turo po hribih ali pranje perila na roke.«

Sijoči potni listi Norvežani so te dni predstavili nov potni list, ki s svojim videzom kar kliče po pozornosti: platnice so povsem minimalistične, njihova barva je živo rdeča, na naslovnici pa je le norveški grb in napisa »Norge« ter »Pass«. Bolj posebna je notranjost dokumen-

Le kaj dela doktor etnologije med starimi oblačili? Ne, ne skriva se, opazuje. Zanima ga vse, kar pripoveduje zgodbe o preteklosti.

Z oblačili pa je bolj povezan tudi zaradi žene Mateje. Njen oče je namreč odličen krojač. Zato dr. Jože Hudales zagotovo ve veliko tudi o oblačilih. Tako starih kot novih. Šivilja po poklicu Mojca Praprotnik z Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki ima rada izzive. Med njenimi najnovejšimi je vinogradništvo in kletarjenje. Svojemu svaku Petru Horvatu (vodji restavracije DK v Velenju, ki ji skupaj z ženo in Mojcino sestro Karmen pomaga v vinogradu) je jasno pokazala, kje je njegovo mesto. »Peter, ti raje skrbi za hrano, za tekoči del obroka bom pa sama. Čeprav kletarim zelo kratek čas, ljudje pravijo, da pri nas še nismo imeli tako dobrega vina. Še ena potrditev več, da ženske podpiramo tri vogale v hiši.«

voarjem prevozi do 300 kilometrov, dovolj biometana za en rezervoar pa dobijo iz petih greznic. Avtobus, ki v ozračje sprošča 30 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot navadna dizelska vozila, bo vozil na razdalji med bristolskim letališčem in Bathom. »Avto-

Avtobus pelje na biometan Velika Britanija se lahko pohvali z avtobusom, ki pelje na plin biometan, pridobljen iz človeških iztrebkov in bioloških odpadkov.

Bio-bus ali »kakabus« lahko z enim rezer-

Delo na ogled Danes se mladi v več slovenskih podjetjih, tudi na našem območju, seznanjajo s proizvodnjo in možnostjo zaposlitve, če se bodo odločili za pravo smer šolanja.

Upajo seveda lahko, da bodo tudi te družbe zadržale pravo smer delovanja z možnostjo zaposlovanja.

Naj bo še naše Želimo si, da bi Gorenje še ostalo naše. Tudi tako, da bi lahko še naprej kupovali njihove kakovostne izdelke.

Tudi tiste, kakršnih izdelajo zadnji čas vse več. V višjem cenovnem razredu.

Iz krize smo!

Minuli teden je v Indoneziji potekalo mednarodno lepotno tekmovanje, namenjeno izključno muslimankam. Tekmovalke morajo pri omenjenem izboru nositi oblačila, ki pokrivajo vse dele telesa, razen obraza in rok.

Izbirajo jih po treh kriterijih: inteligentnosti, pobožnosti in stilu. Osemnajst finalistk je moralo tako recitirati verze iz Korana, ocenjevali pa so jih tudi po njihovih stališčih o islamski veri v modernem svetu. Slavila je 25-letna Fatma Ben Guefrech, inženirka računalništva iz Tunizije, ki si je tako izborila krono na 4. tekmovanju Miss World Muslimah.

Barbika z aknami

ta: na papir so vtisnjene podobe norveške narave z gorami, ki kraljujejo nad morjem, kar prikazuje njihove tipične fjorde. Barve so neizrazite, a ob tem se pojavi velika skrivnost: če papir postavite pod ultravijolično luč, se slika popolnoma spremeni, barve dobesedno zažarijo, s čimer so oblikovalci želeli poustvariti znameniti severni sij, ki v poletnih mesecih poskrbi, da na skrajnem severu nikoli ni popolnoma temno. »Izbrani potni list odseva norveško identiteto, hkrati pa sporoča, da je to dokument izjemne vrednosti,« so dejali oblikovalci, studio Neue Design Studio.

Vlada nam še vedno vlada v okrnjeni postavi. Ni čudno, da nekateri pravijo, da od nje dobivamo invalidne rešitve.

busi, ki vozijo na plin, imajo pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti zraka v britanskih mestih. Bio-bus pa je še nekaj korakov pred njimi, saj ga polnijo ljudje, ki živijo v neposredni bližini – ali celo tisti, ki se z njim vozijo,« je pojasnil idejni vodja novega javnega prevoznega sredstva Mohammed Saddiq.

tako mlada dekleta lažje razumela, da so vsi ti pojavi nekaj običajnega in se jih ne smejo sramovati. Lamm je še prepričan, da je njegova igrača, ki stane 20 evrov, pravi odgovor na ponudbo idealizirano grotesknih lutk, ki škodujejo samopodobi mladenk.

Prva energijsko samozadostna občina v Sloveniji Občina Šentrupert je dokazala, da je pridobivanje energije iz obnovljivih virov povsem realno – kot prva slovenska občina na tem področju je pridobila certifikat 100-odstotno samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov. Nagrado so predstavniki prejeli v okviru mednarodnega kongresa, občina pa si je že daleč pred priznanjem prizadevala za čim bolj ekološko ravnanje. Leta 2010 so tako zgradili prvi v celoti lesen energetsko varčen vrtec v Sloveniji, konec letošnjega avgusta pa so člani občinskega

Trgovci si spet vse bolj zadovoljno manejo roke.

Ljudje naj bi spet več kupovali, kar naj bi kazalo, da ljudem ne gre več tako slabo. Žal se mnogi s tako oceno pač ne morejo strinjati. Mnogi morajo še vedno živila in oblačila nabavljati na Rdečem križu ali pri Karitasu.

Sprememba Veliko je takih, ki so si še ne dolgo tega močno prizadevali, da bi njihova kmetijska zemljišča spremenili v stavbna. Zdaj si, da bi bila spet kmetijska. Ne zato, ker bi radi kmetovali - le da ne bi toliko plačevali. Saj nepremičninski davek še ni pozabljen.

Medgeneracijsko sodelovanje Medgeneracijsko sodelovanje je pri nas res vse bolj razvito. Upokojeni starši podpirajo nezaposlene otroke.

Ne preveč pridno

Izbrana najlepša med muslimankami Po mnogih polemikah okog neprimernosti klasičnih lutk barbik, ki naj bi preveč idealizirale žensko telo, je prišel umetnik in raziskovalec Nickolay Lamm na idejo Lammily – gre za bolj običajno različico slovite lutke, ki je bolj zaobljena, prav tako pa ima akne, strije in celulit. Avtor pravi, da bodo

Pred letošnjo zimo si vendarle želimo, da zimske službe ne bodo preveč pridno čistile cest. Da bo na njih ostalo vsaj malo snega, saj bomo le tako dobili bolj ravne ceste.

Brez udrtin in jam.

sveta potrdili Trajnostni energetski akcijski načrt. V njem je zapisano, da bo Šentrupert do leta 2020 imel za 20 odstotkov manj emisij CO2.

Umetno in naravno V več krajih bodo spet kmalu odprli umetna drsališča. Kot da že ni dovolj, da nadrsamo naravno.

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 13

NARAVA, ZDRAVJE

27. novembra 2014

Implantati - zobni vsadki Kadar govorimo o implantatih, se pri ljudeh vedno znova porajajo nova in nova vprašanja. Kaj so implantati, zakaj jih potrebujemo, kaj nam omogočajo, ali so res potrebni?

Implantati so ena redkih novosti, ki resnično omogočajo ljudem zaživeti na novo. Niti predstavljati si ne morete zadovoljstva pacientov, ki lah-

ko ponovno grizejo, se smejijo! Brez predsodkov, brez skrbi, da bi jim izpadla proteza.

V naši ordinaciji smo oskrbeli že veliko pacientov in presrečni smo, ko jih vidimo odhajati z nasmehom. Pri implantatih gre v osnovi za zamenjavo izgubljenega zoba oz. korenine. Kadar pacient izgubi zob, je vedno razočaran in slabe volje. Sprašuje se, če je bilo to res potrebno? Včasih se res zgodi, da zoba mogoče ne bi bilo potrebno izdreti, večinoma pa so ekstrakcije zob potrebne in pripomorejo k zobnemu zdravju ostalih zob, celotne ustne votline in celega telesa.

Kadar se to zgodi, pa obstaja idealna rešitev – implantati! Trajnost implantatov je primerljiva trajnosti lastnih zob in je ob idealnih pogojih tudi 30 let in več. Implantate lahko uporabimo kot nadomestilo za posamezen zob, lahko pa se jih v povezavi z drugimi implantati ali lastnimi zobmi uporabi za premostitve večjih vrzeli ali celo kot nadomestilo vseh zob brezzobe čeljusti, pacient pa se tako reši proteze. Kadar pacient nima več

lastnih zob in nosi totalno protezo, obstaja tudi odlična rešitev vstavitve 2-4 implantatov, ki podprejo obstoječo protezo. Proteze ni potrebno zamenjati. Vanjo se pritrdijo vezni elementi, ti pa se snemno povežejo z implantati.

Uporaba proteze postane podobna lastnim zobem, proteza je stabilna in ne izpada več. Zadovoljstvo je neiz-

merno. Poseg vstavitve implantatov je neboleč, vse težave po posegu pa so blage in hitro minejo. Uspeh vstavitve je skoraj 100-odstoten in je daleč nad povprečjem uspeha za katerikoli poseg v ustni votlini. Uspeh je odvisen od lege implantata, količine kosti, obremenitve in najvažnejše – higiene!!!

Po vstavitvi implantatov nastopi obdobje zakostenitve, ki traja 3-4 mesece. Po tem obdobju so implantati primerni za obremenitev in dokončanje protetičnega dela. Omejitev pri vstavitvi skoraj ni. Previdnost je potrebna pri kakšnih sistemskih boleznih, močnih kadilcih… Implantatov je več različnih vrst, dimenzij, za vsakega pacienta pa se najde njemu primeren. Trenutno je na tržišču prava poplava ponudnikov implantatnih sistemov. Vsak proizvajalec kuje svoje implantate v zvezde. Večinoma takšni proizvajalci izginejo tako hitro, kot so prišli. Težave nastopijo, ko je potrebno vzdrževanje implantatov, »rezervnih« delov pa na tržišču ni več ali pa je na njih potrebno čakati več tednov ali mesecev, ker se proizvajalec nahaja

Naravno nad prehlad Vas praska po grlu, je vaša imunska odpornost padla?

Verjetno se vas loteva prehlad, viroza ali gripa. Okrepite si odpornost na naraven način. Obvezno je umivanje in razkuževanje rok. Ne hodite v zaprte prostore, kjer je veliko ljudi.

Bolečina v križu, hrbtenici, kolenih, petni trn, mrzle noge, boleča palčna kost, prekomerno potenje nog, boleče in utrujene noge ...

Največkrat je vzrok zgoraj opisanih težav nepravilna obremenitev stopal pri hoji!

Preverite obremenitev vaših stopal s pomočjo računalniško diagnostičnega testa.

Na osnovi rezultatov vam bomo svetovali in vam pomagali, da boste tudi vi hodili lahkotno in zdravo.

Informacije in naročila na testiranje:

041 564 470 Športni studio Sonja, Masaža in nega telesa, Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55 b, Topolšica

do 31. 12. 2014 brezplačno!

Prednosti implantatov

• nadomestilo naravnim zobem: madomestijo naravne zobe po izgledu, občutku, funkciji, estetiki …; • dolgoročna rešitev: implantati lahko ob primerni higieni in vzdrževanju v ustih ostanejo celo življenje; • izboljšajo življenjski stil: vzpostavijo normalne žvečne, estetske, govorne funkcije; • omogočajo vzpostavitev normalnega videza, nasmeha; • omogočajo ohranitev kostne mase: na mestu izdrtja zoba pride do močne izgube kosti. Če pred tem na to mesto vstavimo implantat, do te izgube ne pride; • imejte zobe v ustih, ne v lončku za protezo: implantati lahko nadomestijo protezo, higiena je enaka, kot bi imeli v ustih lastne zobe ( ščetkanje, nitkanje …); • vzpostavijo normalen govor: totalne proteze s svojo nestabilnostjo ali zato, ker pokrijejo nebo spremenijo govor. Pri implantatih teh težav ni; • uživanje normalne hrane: s protezami postane grizenje bistveno slabše (skoraj nemogoče je uživanje solate, svežega jabolka …), pri implantatih je prehranjevanje normalno; • ohranjanje lastnih zob: če manjka lasten zob, je potrebno za nadomestitev (mostiček) obrusiti dva zdrava sosednja zoba. Pri implantatih tega ni.

13

Naš uspeh je vaš nasmeh!

PRIMODENT

Samoplačniška zobna ordinacija za implantologijo in estetsko zobozdravstvo Primož Jevšek dr. dent. med.

 Kidričeva 57 3320 Velenje  (03) 897 3501

na – Kitajskem … Takšni implantati postanejo neuporabni in jih je pogosto potrebno zamenjati z drugimi.

V naši ordinaciji še vedno uporabljamo implantate odlične nemške znamke Bredent, ki sodijo v sam svetovni vrh. Implantati so odlična rešitev pri izgubi lastnih zob, zato so iz leta v leto popularnejši in dostopnejši.

Brez njih ne gre več. Želim vam veliko zobnega zdravja.  Primož Jevšek

Prebudimo nasmeh!

ARNIKA odganja gripo BEZGOVO CVETJE pospešuje potenje ŠIPEK je dragocen vir C vitamina KOPRIVA čisti organizem in kri, odstranjuje nakopičene strupe, spodbuja naravno odpornost organizma. ČRNA META je naravno zdravilo za pljuča, pomaga pri kašlju, bronhitisu, kroničnemu vnetju grla.

Pomagajmo vsi!

Preverite obremenitev stopal Ali ste vedeli, da dnevno naredimo med 5000 in 10.000 koraki in da so lahko ti koraki tudi obremenjujoči za naše zdravje, kljub temu, da je gibanje zdravo? Če se poglobimo v dejstvo, kaj vse morajo prenesti naša stopala samo v teku enega dne, se lahko začudimo, da zdravstvene težave, ki izvirajo iz stopal, niso pogostejše: boleča stopala, utrujene, mrzle ali vroče noge, pojav petnega trna, rast palčne kosti, otiščanci, boleči gležnji, kolena, kolki, križ in hrbtenica vključno z ramenskim obročem.

To so lahko posledice dolgotrajnih vsakodnevnih prevelikih in neenakomernih obremenitev, ki jih naša stopala na trdih površinah, po katerih hodimo, ne zmorejo več amortizirati.

Ljudje vse prepogosto odpravljamo posledice, kar je veliko dražje in bolj boleče kot preventiva. Prave vzroke pa nemalokrat zanema-

Darujmo za ureditev otroške sobe!

rimo in jih ne raziščemo.

Z našim računalniškim diagnostičnim testom obremenitev stopal lahko podrobno spoznate, kje na vaših stopalih so obremenitve take intenzitete, da lahko prerastejo v vzrok za nastanek zgoraj opisanih težav.

Na osnovi teh meritev pa vam lahko v podjetju Ortopedica, d. o. o. ustrezno svetujemo in tudi pomagamo s pripomočki za zaščito vašega zdravja, ki jih izdelujemo individualno po meri. 

Že dalj časa obveščamo javnost o humanitarni akciji Lions kluba Velenje, v kateri sodelujemo tudi mediji Naš čas, Radio Velenje in VTV Velenje in v kateri ob strokovni podpori velenjskega centra za socialno delo zbiramo denar za opremo sobice trem nadobudnežem iz Velenja. Mama samohranilka je brezposelna, kljub prizadevanjem ne more svojim sončkom omogočiti, da bi spali v posteljah, kot je to omogočeno večini njihovih vrstnikov, hraniti oblačila v omarah, pisati domačo nalogo in se učiti za pisalno mizo ....

Veseli smo, ker smo v teh prizadevanjih korak dlje. Vabilu za sodelovanje se je namreč odzvala arhitektka notranjih prostorov Vesna iz skupine Atrium, ki si je ogledala sobico ter pripravila predlog, kako bi jo opremili. Do končnega cilja pa je še kar daleč. Poleg zbiranja denarja iščemo mojstra, ki bi bil pripravljen stene sobice odeti v prave barve, pa mojstra, ki bi bil pripravljen opraviti manjša dela pri ureditvi električne napeljave. Verjamemo, da naš klic k sodelovanju ne bo ostal le klic, ampak izziv, ki bo pomagal prebuditi nasmeh na obraz mamici in njenim trem otrokom, pred katere je življenje postavilo težko preizkušnjo. Pomagajmo vsi, vsak po svojih močeh, da jim bodo letošnji prihajajoči božično–novoletni prazniki vsaj še nekomu zaradi našega skupnega sodelovanja ostali še dolgo v lepem spominu.

Pomagate lahko tako, da donirate 5 evrov s sporočilom nasmeh5 na številko 1919.

Posredujete pa lahko tudi svojo pobudo, predlog, idejo na elektronski naslov: nasmeh@lions-velenje.si ali na telefonsko številko za klice in SMS sporočila: 041 626 500.

Na voljo je tudi poštni predal: Lions klub Velenje, Rudarska 1, 3320 Velenje.

Hvala vsem, ki zmorete ta droben korak za kanček sreče v otroških očeh!

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

VI PIŠETE

Pesem, druženje, obujanje spominov

Medeni zajtrk in slovenska hrana (Nadaljevanje iz 1. prve strani) Tretji petek v novembru je namenjen tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, katerega pobudnica je bila pred osmimi leti Čebelarska zveza Slovenije, pred tremi leti pa se je slovenska vlada odločila, da bo to dan slovenske hrane. Z njim želi opozoriti na pomen hrane iz lokalne bližine, obenem pa spodbujati pripadnost do domačih proizvodov in zdravega načina prehranjevanja, h kateremu sodi tudi zajtrk. Obrok je sestavljen iz kruha, masla, mleka, jabolka in medu.

Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.

Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi in barvila, hkrati pa se zagotavlja večjo prehransko varnost v državi, opozarjajo pristojne vladne in nevladne ustanove, ki sodelujejo pri projektu. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da z nakupom

V novembru smo pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj pripravili dva koncerta ob jubileju, 45-letnici delovanja zbora.

Na slavnostni koncert smo se pripravljali na krilih uspehov letos, ki je bilo prav neverjetno. Trdo delo

domače hrane podpiramo domače pridelovalce in predelovalce. V Slovenijo namreč še vedno uvozimo zelo veliko surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje.

V projekt se je tudi letos vključila večina vrtcev in osnovnih šol v

vo blaginje ter izboljšati sodelovanje med državami, etničnimi in kulturnimi skupnostmi naše širše regije.

Srečanje sta odprla podpredsednik svetovne socialistične mladine (IUSY) Srdjan Subotić in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne.

Oba sta poudarila, da je na območju Zahodnega Balkana in bivše Jugoslavije sodelovanje med narodi nujno in mogoče ter da je mogoče vse odnose v skupnosti urejati solidarno in z zavedanjem, da je trdo delo in odpiranje novih gospodarskih iniciativ edina

Sadili v sadnem gozdu Osnovnošolci iz OŠ Šalek smo se aktivno vključili v projekt medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Velenje. Zavedamo se, da je izkustveno učenje izrednega pomena, zato s Centrom medgeneracijskega učenja

bra, ob Škalskem jezeru izvedli naravoslovni dan. Spoznali smo tematsko učno pot Sadni gozd, ki s pomočjo izobraževalnih tabel ob posamezni skupini sadnih vrst predstavi sadno vrsto s fotografijo od imena, značil-

zelo radi sodelujemo. V njem smo vključeni v različne delavnice, ki se navezujejo na mesto Velenje. Prav tako pa se radi odzovemo njihovemu vabilu in starejši generaciji dan popestrimo z igro, plesom in petjem.

Prvošolci smo v petek, 14. novem-

nosti, hranilnih vrednosti, pa vse do uporabnosti in koristnih nasvetov.

Namen tega je izobraževati ljudi o pomenu samooskrbe s sadjem ter koristnosti uživanja le-tega.

Največ smo se naučili o ameriški borovnici. To smo tudi sadili tako

Rogli, je šesto mesto osvojila ekipa v sestavi: Andrej Lesjak, dr. med., specializant urgentne medicine, Tanja Šečurović, zdravstvena tehnica, in Matjaž Hrnčič, zdravstveni tehnik. Zdravnik, ki je bil v ekipi, osebno s šestim mestom ni zadovoljen.

Evropski prvaki v tekmovanju ekip NMP sta Nina Lotrič, dr.

ob tem zabavali, k še bolj sproščenemu vzdušju pa je pripomogel Franci Podbrežnik, ki je spretno krmaril skozi koncert in ga vsem v dvorani pomagal narediti nepozabnega.

Pevci se ob jubileju zahvaljujemo

n tp

možna pot iz krize. Častna pokroviteljica srečanja, podpredsednica Državnega zbora RS in poslanka Socialnih demokratov Andreja Katič, pa je udeležencem predstavila Šaleški razvojni model, ki ga Socialni demokrati v dolini izvajajo s ciljem ohraniti obstoječa in ustvarjati nova delovna mesta. Mlade voditelje podmladkov je še pozvala, naj ne ponavljajo napak svojih predhodnikov in gradijo na vzajemnem spoštovanju, sprejemanju različnosti in delu. n A. A.

učenci kot učiteljice. Vsak par po eno grmovnico. Spoznali smo, od kod prihaja sadje, in pomen uživanja sadja. »Zgradili« smo tudi hotel za koristne žuželke, ki je primerno skrivališče za divje ose in čmrlje, zavetišče pa nudi tudi drugim žuželkam in tako poskrbi za naravno ravnotežje med insekti.Sodelovanje je bilo zanimivo,

Mešani pevski zbor Svoboda je novembrsko sivino razbil z dvema koncertoma ob 45-letnici delovanja zbora.

nam je prineslo uspeh na dveh velikih tekmovanjih, v Mariboru in Olomoucu, zato smo na začetku predstavili tekmovalne pesmi, ki jih vsakič z užitkom zapojemo. Posebno slavnostna je bila podelitev Gallusovih značk pevcem, ki že več let

V drugem delu smo se pevci z zborovodkinjo Anko Jazbec predstavili poslušalcem s pesmimi, prepletenimi s smehom, zadregami in nepredvidenimi dogodki, ki se nam dogajajo na vajah, ob nastopih, na pripravah … Vsi v dvorani smo se

Govori o hivu – testiraj se!

Spolnost je normalen in prijeten del življenja. Zdrava in prijetna spolnost vsekakor ne pomeni samo fizične združitve z nekom, ki vas privlači, pač pa predvsem izkušnjo, v kateri bosta oba vpletena uživala in se počutila varno. Če se podajate v spolne odnose s priložnostnimi partnerji, se morate zavedati, da takšna spolnost predstavlja visoko tveganje za prenos spolnih okužb.

Torej je precej velika možnost, da dobite katero od spolno prenosljivih okužb. Če spolnost temelji na dobrem poznavanju partnerja in

zdravimo le posledice okužbe oz. simptome, ne moremo pa se znebiti samega virusa. Vsak dan se s HIV okuži okoli 16. 000 ljudi; med njimi je najmanj 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti, kar pomeni, da se vsako minuto okuži 5 mladih ljudi. Po ocenah strokovnjakov je v svetu s HIV okuženih blizu 40 milijonov oseb. Virus ni tako nalezljiv kot prehlad. Najdemo ga v telesnih tekočinah, kot so kri, semenska tekočina, nožnični izločki, slina in materino mleko. Vse niso enako kužne, saj je virus v njih v različnih

medsebojnem zaupanju ter zvestobi, ni tveganja za okužbo. S spolno prenosljivo okužbo se lahko okuži vsaka spolno aktivna oseba, ne glede na starost, izobrazbo, socialni status ali spolno usmerjenost.

Poznamo bakterijske SPO, med katere spadajo npr. klamidija, sifilis in gonoreja. Vse te so ozdravljive z antibiotiki in ob pravočasnem zdravljenju ne puščajo trajnih posledic.

Druga skupina so virusne SPO, kot so na primer HIV, HPV, herpes, hepatitis. Posebnost teh je, da v večini primerov virusi po okužbi ostanejo v telesu. V takem primeru lahko

koncentracijah. Slina ga na primer vsebuje tako malo, da je verjetnost, da se okužimo s slino, izjemno majhna. HIV se običajno prenaša s spolnimi odnosi, bodisi vaginalnimi ali analnimi, možen pa je tudi prenos z oralnimi spolnimi odnosi.

HIV se ne prenaša z vsakdanjimi socialnimi stiki, kot je rokovanje, s kašljanjem ali kihanjem. Vaše zdravje ni ogroženo, če delate ali živite z osebo, okuženo s HIV. Prvi znaki se pogosto pojavijo v prvih šestih tednih po okužbi. Pri velikem številu okuženih oseb se razvijejo gripi podobni bolezenski znaki in neka-

pestro in dinamično. Pouka v naravi ne more nadomestiti nobena še tako odlično opremljena računalniška učilnica. n Marjana Šeško

»Pošten« popravek in opravičilo Toliko napak, kot se mi je prikradlo v zadnji številki Našega časa 20. novembra na strani 9, v članek »Lahko urgenca naredi še več?«, terja »pošten« popravek in opravičilo, brez izgovarjanja na kakšne škrate ...

Torej, v ekipi Nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Velenje, ki je bilo letos na

vztrajajo in pojejo v zboru. Tako je bronasto značko prejelo 9, srebrno 13 in zlato 6 pevcev. Trije pa so zboru zvesti že več kot trideset let in so za svoj kamenček v mozaiku Svobode prejeli častno Gallusovo značko.

Sloveniji. Vrtci in osnovne šole v Šaleški dolini praktično sodelujejo v njem že od vsega začetka. Nekaterim otrokom in učencem so se pri uživanju slovenskega zajtrka tudi letos pridružili župani oziroma podžupani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Socialisti obudili regionalno zavezništvo V Velenju je med 21. in 23. novembrom v organizaciji Mladega foruma Socialnih demokratov in pod pokroviteljstvom britanskih Laburistov potekala delovna konferenca predstavnikov podmladkov socialdemokratskih in socialističnih strank Zahodnega Balkana, na akteri so se delegacije 10 organizacij iz 7 držav dogovorile za revitalizacijo regionalnega socialističnega gibanja mladih, s ciljem krepitve vloge napredne levice pri upravljanju skupnosti, z glavno nalogo, zagotoviti nova delovna mesta, ohraniti drža-

27. novembra 2014

med, specialistka urgentne medicine, in Dorijan Zabukovšek, dipl. zdravstvenik, ki sta sodelovala kot inštruktorja, poleg njiju pa še Tina Balog, dr. med., specialistka kirurgije in specializantka urgentne medicine, ter Jernej Štrasner, dr. med., specialist urgentne medicine. n Milena Krstič - Planinc

sponzorjem in donatorjem, ki so nam omogočili pripraviti dva prijetna večera in v novembrsko sivino prinesti pesem, druženje in obujanje spominov. n

teri drugi simptomi: povišana telesna temperatura, pekoča bolečina v žrelu, izpuščaj, bolečine v mišicah, utrujenost, povečane bezgavke. Te težave običajno minejo po nekaj tednih, potem pri večini bolnikov sledi obdobje bolezni povsem brez simptomov. Trajanje bolezni od okužbe s HIV do razvoja aidsa se med posamezniki razlikuje, pri nezdravljenih osebah je to obdobje dolgo od enega do 14 let. Splošna zaščita pred SPB so vzdržnost, zvestoba dveh neokuženih partnerjev ali uporaba bariernih kontracepcijskih sredstev, od katerih je najbolj poznan kondom. Obstaja še ženska različica kondoma, ki se imenuje femidon, vendar ga v Sloveniji praktično ni moč kupiti. Kondom je edino kontracepcijsko sredstvo, ki hkrati varuje pred prenosom povzročiteljev spolnih bolezni in tudi pred nezaželeno nosečnostjo.

Od 21. do 28. novembra že drugič poteka Evropski teden promocije testiranja na okužbo s HIV, ki se mu pridružuje tudi Zdravstveni dom Velenje. Najbolj priporočljiv način testiranja je zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, to je za pacienta brezplačno, za zdravnika pa ne predstavlja dodatnega finančnega bremena. Testiranja izvajajo po vsej Sloveniji, najbližje se lahko testirate na Centru za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec (http:// www.stop-aids.si/sl/testiraj-se).

Predhodno naročanje načeloma ni potrebno, vendar se postopki v različnih ustanovah razlikujejo, zato je priporočljivo pred odhodom vseeno poklicati in preveriti, kdaj poteka testiranje, kakšen je način testiranja in ali je potrebno predhodno naročanje. n Zdravstvenovzgojni center Velenje, Karmen Petek, mag. zdrav. nege

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

ŠPORT

27. novembra 2014

Znova brez zmagovalca Nogometaši Rudarja in Celja nadaljevali imeniten niz brez poraza – V sobotnem predzadnjem krogu gostovanje pri aktualnem prvaku Jubilejni, 65. dvoboj med lokalnima tekmecema Rudarjem in Celjem se je začel z nekaj več kot polurno zamudo. Prekinitev je povzročil manjši požar na vrhu enega od električnih drogov v bližini stadiona. Tekmovalca sta se razšla z najmanj priljubljenim izidom, delitvijo točk. Ker pa je nogomet igra, v kateri o zmagovalcu odločajo goli, teh pa ni bilo, je medtem že pozabljena. Nogometaši Rudarja pa so gotovo že od ponedeljka z mislimi 'globoko' v Mariboru, kjer bodo gostovali v soboto. (Celjani bodo gostili Zavrč). Oboji seveda upajo, da bodo nadaljevali niz brez poraza. To je bila že sedma tekma zapored, na kateri so si priigrali vsaj točko. Še imenitnejši je celjski niz.

Po soboti ob jezeru že šestnajst krogov ne vedo, kaj je to poraz.

Tudi ta dvoboj, kot v glavnem vsi med njima, je bil zelo dinamičen in gledljiv, kot je po njem menil gostujoči trener Simon Rožman. Bilo je veliko tekanja, lepih akcij. Oboji so si zelo prizadevali, da prekinejo uspešen nasprotnikov niz. Priložnosti za zadetek je bilo na pretek.

Gostje so se nevarnosti pred svojimi vrati 'otresali' z osmimi odbijanji žoge v kot, gostitelji pol manjkrat.

Neposredno proti vratom pa so domači poslali deset žog, gostje dve manj, mimo osem, nasprotnik pol manj. To med drugim tudi kaže, da sta morala biti vratarja Matjaž

rji Ruda oboto vs bodo tovali v gos em vrtu k Ljuds

Rozman in Matic Kotnik vseskozi zelo zbrana Gostje so tekmo začeli zelo podjetno. So pač želeli pokazati, da so na lestvici precej višje uvrščeni kot domači. Rudarji pa so bili v uvodnih minutah dokaj nezbrani in nasprotnik je imel že po nekaj

minutah lepo priložnost za vodstvo.

Napadalec Sunny Omoregie se je znašel šest, sedem metrov pred vratarjem Rozmanom, ki pa je stekel s črte in najprej žogi preprečil pot v mrežo z nogo, nato pa jo je še ujel.

Sledil je (10. minuta) nov nevaren napad gostov. Njihov najboljši stre-

Dolga pot in časovna razlika jih nista (z)motila Rokometaši Gorenja nadaljujejo v napornem ritmu sreda - sobota (nedelja) – Včeraj so na prvenstveni tekmi gostili Krško, v soboto v 'Rdeči' še enkrat z Rusi Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, so se zelo zadovoljni vrnili v domovino. V prvi tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze so v nedeljo v ruskem mestu Perm premagali tamkajšnjega predstavnika Permskie medvede s tremi goli razlike. Izid je bil 37 : 34, po prvem polčasu pa so bili boljši za dva gola.

Na skoraj štiri tisoč km dolgo pot do mesta ob vznožju Urala na meji med Evropo in Azijo so se odpravili v petek zjutraj prek ljubljanskega letališča do Moskve, od tam pa še skoraj enkrat toliko do končnega cilja, kjer so se morali hitro navaditi na štiriurno časovno razliko in tudi zelo nizke temperature. V nedeljo je bilo menda celo -19 stopinj Celzija.

S to zmago so si na široko odprli vrata za uvrstitev v skupinski del tega tekmovanja, ki je za Ligo prvakov drugo najmočnejše na stari celini. Zmaga pa jim je gotovo tudi precejšnja tolažba po porazu z golom razlike sredi prejšnjega tedna v prvem letošnjem

derbiju novega državnega prvenstva v Celju, kar je bil njihov prvi poraz.

Povratna tekma bo soboto z začetkom ob 19. uri.

Velenjčani so tudi s pomočjo nekdanjega njihovega vratarja Vasilija Dubonosova dobro proučili igro

bomo na tekmi dovolj sveži. Pa to na nas očitno ni vplivalo. Čeprav nismo blesteli, kot smo želeli, in naša igra predvsem na začetku drugega polčasa ni bila takšna kot pred tem, smo veseli, da smo uspeli. Po zaostajanju v prvem polčasu smo hitro prišli do prednosti dveh, treh golov in drugega začeli z dvema več. Domači se še niso predali, uspeli so preobrniti izid. Toda hitro smo strnili vrste, znova prišli v vodstvo in uspeli.« Kljub zmagi trener Vajdl opozarja: »Še nismo v skupinskem delu. Pred nami je še drugi polčas v naši dvorani. Pozabili bomo na prednost treh golov. Na soboto se bomo še bolj pripravili, saj smo njihovo igro spoznali v živo, poleg tega Ivan Vajdl smo tekmo v Rusiji tudi posneli. Verjamem pa Rusov, predvsem pa verjeli, da so tudi v močno podporo gledalcev.« boljši. Očitno poraz s pivovarji ni Na včerajšnji tekmi 12. prvenpustil posledic v njihovi igri, če skle- stvenega kroga so Velenjčani gostili pamo po besedah trenerja Ivana Krško. n S. Vovk Vajdla: »Bali smo se le, da zaradi dolge poti in časovne razlike ne

lec Benjanim Verbič je pobegnil v domači kazenski prostor in s približno štirinajstih metrov poskušal doseči zadetek s tako imenovanim lobom. Rozman je bil znova dobro postavljen in žogo ujel. Vroče je bilo kljub hladnemu sobotnemu popoldnevu pred domačimi vrati

znova po dobrih dvajsetih minutah igre, saj so bili gostje v tem delu tekme še tretjič blizu vodstva.

Po hitrem napadu po levi strani je nasprotnikov igralec Valon Ahmedi želel poslati žogo na sredino pred vratarja Rozmana. Branilec Klemen Bolha je z udarcem iz prve želel žogo odbiti v polje. Zadel jo je nekoliko nespretno, a vendar ne povsem. Poletela je nazaj, zadela je mrežico, na srečo z zunanje strani.

Rudarji pravih priložnosti v prvem polčasu niti niso imeli. Bilo je le nekaj poskusov. Njihove pravilno usmerjene žoge pa so bile lahek plen za gostujočega vratarja. Drugi polčas so gostitelji začeli veliko bolj odločno in napadalno v primerjavi s prvim. Že po petih minutah so bili gledalci v zraku. Denis Klinar je prejel žogo že v kazenskem prostoru na desni strani in takoj močno streljal po tleh. Vratar Kotnik se je sijajno odzval. Žogo je odbil, priletela pa je na noge Milanu Kosiću. Nov udarec, vendar je pred Kotnikom žogi preprečil pot proti mreži eden od njegovih soigralcev. Sredi tega dela igre so si gosti priigrali najlepšo priložnost na derbiju. Rudarjevi obrambni igralci so se znašali tako rekoč v mat položaju. Po podaji Mislava Ošića, Rečana pri Celjanih, je hitri Verbič ušel Rudarjevim igralcem. Pritekel je z žogo dva, tri metre v domači kazenski prostor in zgrešil skorajda nemogoče. Upravičeno se je nato nekaj sekund držal za glavo. Po takšnih zapravljenih priložnostih je vse bolj dišalo po neodločenem izidu. Toda v izdihljajih tekme je bila skorajda uresničena želja rudarjev. Dragan Jelič je močno udaril po žogi z roba kazenskega prostora. Kotnik je bil znova nadvse zbran in je žogo zaustavil oziroma odbil po rokometno, z nogo. To popoldne je bil enako kot

15 Rozman pač nepremagljiv. In tekmeca sta se razšla z enakim izidom kot v 9. krogu v celjski Areni Petrol.

A ne povsem enakim. V Celju so gledalci videli vsaj zadetka, po enega v vsaki mreži. Skratka, za dober vtis so manjkali goli, saj se je zaradi njih sploh začela nogometna igra.

V soboto z Mariborom V sobotnem predzadnjem krogu bodo rudarji gostovali pri aktualnem prvaku. »Vsaka tekma v Ljudskem vrtu je za gostujoče moštvo težka. Najbrž se ne moremo zanašati na to, da bodo domači po torkovem evropskem dvoboju utrujeni.

Poskušali bomo igrati čim bolje in se domov vrniti neporaženi,« so trenerjeve želje.

Zadovoljna oba Simon Rožman, trener Celja: »Izid ni stvaren kazalec dogajanja na igrišču. Opazna je bila napadalnost v igri, saj smo si oboji želeli zadeti in seveda zmagati. Imeli smo najmanj tri stoodstotne priložnosti, a jih žal nismo izkoristili. Najbolj pomembno je, da smo nadaljevali v svojem stilu in nadaljevali niz brez poraza.

Tekma je bila všečna in to me najbolj zadovoljuje.« Jernej Javornik, trener Rudarja: »Zadovoljen sem z igro, malo me moti rezultat, saj smo želeli zmagati. Priložnosti so se vrstile z obeh strani. Eni in drugi smo imeli dobre trenutke. Tudi na tribuni je bilo zelo živahno spodbujanje. Upam, da z neodločenim izidom nismo razočarali gledalcev.« n Stane Vovk

Roman Kavšak novi prvi nogometaš Šoštanj, 22. novembra – Na skupščini Nogometnega kluba Šoštanj so v soboto izvolili nov upravni odbor, organe kluba in predsednika. Na čelo kluba v času, ko ta praznuje visok jubilej, 95-letnico delovanja, stopa Roman Kavšak. Na predsedniški funkciji

je zamenjal Vojka Krnežo.

Kot je na skupščini povedal novi predsednik Nogometnega kluba Šoštanj, bo delo v prihodnje osredotočeno predvsem na mlade. n mkp

Prvi poraz podprvakov Velenjčani skorajda tri četrt tekme boljši tekmec, a ostali celo brez točke Po prvem 'večnem' derbiju v sredo prejšnji teden v Celju v prvi moški rokometni ligi so ostali neporaženi le še aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so na osrednji tekmi 11. kroga z 32 : 31 premagali podprvake, igralce velenjskega Gorenja. Zaradi novega sistema tekmovanja ta dvoboj še ni bil odločilen za končno razvrstitev, bolj za jesenski naslov.

Ljubitelji rokometa so po pričakovanju videli navdušujočo predstavo.

Udarili sta se pač najboljši slovenski ekipi.

Gostje so začeli odlično. Ves prvi polčas so bili boljši in do odmora so si priigrali že tri gole prednosti. V peti minuti nadaljevanja so dvakrat povečali prednost na pet golov (20 : 15 in 21 : 16). Domači rokometaši pa se niso predali. Velenjčanom, ki so do tedaj narekovali silovit ritem igre, so začele pohajati moči. Predvsem pred njihovimi vrati ni bilo več takšne zbranosti kot do tedaj.

Vse bolj so se pojavljale luknje, poleg tega so tudi vse teže zadevali.

Domači pa so igrali vse bolje. Zlasti po zaslugi odličnega in nezadržnega Miha Zarabca, ki je dosegel kar dvanajst golov, so zmogli preobrat in sredi drugega polčasa sploh prvič povedli (25 : 24). A tekma za igralce Gorenja v tem trenutku še ni bila izgubljena. Pet minut pred koncem so bili z izidom 29 : 28 znova v rezultatski prednosti in kazalo je, da bodo dobili vsaj točko, če že ne obeh, ki so si jih do tedaj zaslužili. Toda v preostalih minutah so bili Celjani za odtenek boljši in srečnejši ter slavili z golom razlike.

Gotovo je na poraz gostov delno vplival tudi kriterij sodnikov (Hrastničana Terška in Ljubljančana Žibreta). Na klopi so morali presedeti kar deset minut več kot domači. V začetku drugega polčasa so imeli celo slabo minuto dva igralca manj parketu. Najbolj sta sodnika dvignila temperaturo pri gostih, zla-

sti pri njihovih najzvestejših navijačih Šaleških graščakih, ko nista videla (?) nevarne igre najboljšega domačega igralca Miha Zarabca nad Mariom Šoštaričem. Velenjčan mu je ušel s krila, ko je bil v zraku, ga je domači igralec (nevarna igra) oviral, Šoštarič je padel na parket in nekaj trenutkov obležal z grimaso na obrazu. Sodnika se za to nista zmenila (!), dovolila sta, da so domačini po hitrem nasprotnem napadu zadeli. Šele tedaj sta ustavila igro in prišla k velenjskemu igralcu. Epilog: izključitev obeh.

Velenjskega, ker jima je najbrž preveč vneto (nešportno) dopovedoval ali spraševal, zakaj sta se naredila 'francoza', domačega pa z zamudo (?) … Nekateri med gostujočimi navijači so imeli razlago: zaradi nevarne igre bi si domači igralec zaslužil celo najhujšo kazen. Vsekakor pa si je zaslužil vsaj dvominutno izključitev takoj po prekršku in ne šele po golu. Potem gotovo ne bi bilo nepotrebnega prerekanja. n Stane Vovk

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 16

Prva četrtina pokopala Šoštanjčane Košarkarji Elektre tudi po sedmih krogih in šestih odigranih tekmah brez zmage ostajajo na zadnjem mestu lestvice. Prvenstvo pa je zelo izenačeno, saj za sedmim Portorožem zaostajajo le za dve zmagi, kar se do konca prvenstva lahko hitro obrne.

V soboto je v Šoštanju gostovala četrtouvrščena Rogaška. Praktično vse možnosti za ugoden izid so košarkarji Elektre zapravili že v prvi četrtini, ki so jo gostje dobili z devetnajstimi točkami naskoka (28 : 9). V nadaljevanju so varovanci Rajka Rituperja z bojevito in nepopustljivo igro sicer poskušali vse, da bi srečanje obrnili sebi v prid. Tik pred koncem tretjega dela tekme jim je uspelo zaostanek zmanjšati na dve točki, vendar so v zadnji

četrtini nato dosegli le sedem točk, gostje pa 22, tako da je zmaga odšla v Rogaško. Končni izid srečanja je bil 67 : 85.

Pri Elektri zaradi poškodbe mišice, ki jo je staknil na zadnji prvenstveni tekmi proti Hopsom, ni zaigral Urban Bukovič. To se je Šoštanjčanom na terenu še kako poznalo, kar je po srečanju potrdil tudi trener Elektre Rajko Rituper: »Rezultat ni realen pokazatelj stanja na tekmi. V usodni zadnji četrtini je nivo naše igre občutno padel, zaradi česar smo tudi izgubili tekmo. Imeli smo premalo igralcev v rotaciji.

Odsotnost Bukoviča in Hasića se nam je zelo poznala. Posledica tega je bila slaba realizacija v napadu v zadnjih 10 minutah srečanja.« V soboto čaka košarkarje Elektre

težko gostovanje v Domžalah pri ekipi Helios Suns.

Uspešne mlajše selekcije

Medtem ko ima članska ekipa Elektre rezultatsko krizo, mlajše selekcije kluba igrajo odlično.

Minuli vikend so zmagali pionirji, kadeti in mladinci (ekipe U15, U17 in U19). Pionirji so bili v Ljubljani uspešnejši od Uniona Olimpije B (70 : 52), kadeti doma od Vrhnike (115 : 52), mladinci pa so se prav tako v svoji dvorani »maščevali« za poraz članov, saj so z 91 : 79 premagali Rogaško. Izvrstna sta bila Grega Bukovič in Jan Kosi, ki sta dosegla po 22 točk, oba letos redno nastopata tudi za člansko ekipo. n

Pirančanke spet na vrhu trenerka Snežana Rodić. V prvem polčasu je bila igra dolgo enakovredna in šele v zadnjih minutah so si gostiteljice priigrale tri gole prednosti. Tudi v nadaljevanju so Krčanke vseskozi uhajale Velenjčankam za dva ali tri zadetke. Malo upanja – vsaj za točko – je pri gostjah zagorelo štiri minute pred koncem, ko so se približale na gol zaostanka (21 : 22) in imele celo priložnost za izenačitev. V preostalih minutah pa

V Šmartnem (še) upajo V 2. slovenski nogometni ligi so še preostala štiri moštva sklenila jesenski del tekmovanja. V zaostali tekmi zaradi slabih vremenskih razmer preloženega 14. kroga je Krško v gosteh z 1 : 0 premagalo Šenčur, Dob pa s 3 : 1 ena novinca Tolmin.

Krčani so prepričljivo osvojili jesenski naslov. V 15 krogih so si priigrali 33 točk, kar je pet več od drugega Triglava in osem od tre-

tjega Tolmina ter četrtega Doba, aktualnega prvaka.

Dobljani so zelo slabo začeli novo sezono. V prvih šestih krogih so osvojili le eno točko, nato pa po zmagi v gosteh v Šmartnem ob Paki proti precej pomlajenemu moštvu v 7. krogu s 5 : 0 začeli igrati, kot se spodobi za prvaka.

Nogometaši Šmartna 1928 bodo prezimili na zadnjem mestu. Za

so bile spet preveč nezbrane, grešile so in igralke Krke so zmagale celo z višjo razliko, kot so verjetno še nekaj minut pred koncem pričakovale.

Zaradi reprezentančnih akcij bodo tekme 9. kroga šele čez štirinajst dni. Velenjčanke bodo na lokalnem derbiju v petek, 13. decembra, gostile Celjanke. n

predzadnjo Dravinjo zaostajajo za šest točk, za predpredzadnjim Šenčurjem pa za sedem. Zaostanek je precejšen. Vendar se še niso sprijaznili z izpadom. Kot pravijo, se bodo skušali s kakšno okrepitvijo vendarle obdržati. Včeraj pa naj bi se dokončno dogovorili, ali bo trener Oskar Drobne tudi spomladi vodil ekipo.

Prvenstvo bodo s tekmami 16. kroga nadaljevalki 15. marca. n S. Vovk

Tako so igrali Pokal Evropske rokometne zveze, 3. krog Permskie medvedi – Gorenje Velenje 37:34 (14:16)

Permskie medvedi: Permski medvedi: Sorokin, Levšin, Voronin 4, Maksimov, Dementjev 2, Buzmakov, Makarov, Orlov 3, Čistabajev, Bogdanov 7, Krivenko 4, Aslanjan 11, Šindin 3, Popov.

Gorenje Velenje: Ferlin 15 obramb, B. Burić 4 obrambe, Božovič, Medved 6, S. Burić. 1, Dobelšek, Dujmovič 9, Gams 2, Golčar, Kleč, Nosan 1, Papež 2, Skube 6, Šoštarič 3, Szyba 4, Bećiri 3.

Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: P. m.: 5 (3), Gorenje 3 (2); izključitve: P. m.: 6 minut, Gorenje12 minut

1. NLB Leasing liga, 11. krog Celje Pivovarna Laško Gorenje Velenje 32:31 (14:17) Celje Pivovarna Laško: Lesjak (2 obrambi), Skok (8 + 1), Blagotinšek 3, Ivić 1, Žuran 1, Janc 4, Razgor 1, Marguč, Poteko 4, Miklavčič, Slišković 1, Zarabec 12 (6), Kodrin, Kasal, Žvižej 5.

Gorenje Velenje: B. Burić (1), Ferlin (8+2), Božović, Medved 1, S. Burić 3, Szyba 8, Skube 7 (3), Golčar, Šoštarič 3, Papež, Kleč 4, Dobel-

šek, Gams, Nosan 1, Dujmovič 3, Bećiri.

Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 8 (6), Gorenje Velenje 4 (3).

Izključitve: Celje Pivovarna Laško 6, Gorenje Velenje 16 minut.

Drugi izidi: Slovan - Jeruzalem Ormož 34:26 (16:13), Riko Ribnica - Krško 36:24, (18:10), Sviš Ivančna Gorica - Slovenj Gradec 2011 28:29 (12:15), Sevnica - Krka 21:28 (13:11), Urbanscape Loka - Istrabenz Plini Izola 26:20 (13:12), Maribor Branik - Trimo Trebnje 30:29 (13:15).

Vrstni red: 1. Celje 11 tekem - 22 točk, 2.

Gorenje 11 – 20, 3. Maribor 11 – 20, 4. Trimo 11 – 14, 5. Ribnica 11 – 14, 6. Krka 11 – 10, 7. Loka 11 – 10, 8. Slovan 11 – 10, 9. J. Ormož 11 – 10, 10. Slovenj Gradec 2011 11 – 10, 11. Sviš 11 – 6, 12. Izola 11 – 4, 13.

Sevnica 11 – 2, 14. Krško 11 – 2.

Članice, 1. DRL za ženske - 8. krog Krka - Velenje 26:22 (14:11)

Velenje: Edita Amon (11 obramb), Pajić, Gyorke, Tomić -, Tabaković, Ferenc 1, Nakić Milka 4 (3), Naglič 1, Nakić Branka -, Amon Ines 7 (4), Mičić 2, Halilović 5, Majerič 1, Finkšt 1.

Trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Krka 9 (11), Velenje 7 (11).

Izključitve: Krka 14 minut, Velenje 14 minut.

Drugi izidi: Piran - Naklo Peko Tržič 35:26 (20:11), Celje Celjske mesnine - Ljubljana 31:23, 16:8), Mlinotest Ajdovščina - Branik

34:28 (20:11), , 28. november: Gen-I Zagorje – Žurd Koper, 10. december: Zelene doline Žalec – Krim Mercator.

Vrstni red: 1. Piran 8 tekem - 15 točk, 2. Krim Mercator 7 – 14, 3. Zagorje GEN-I 7 – 12, 4.

Zelene doline Žalec 7 – 11, 5. Mlinotest Ajdovščina 8 – 8, 6. Celje Celjske mesnine 8 – 7, 7.

Krka 8 – 7, 8. Ž.U.R.D. Koper 7 – 6, 9. Branik 8 – 4, 10. Ljubljana 8 – 4, 11. Veplas Velenje 8 – 2, 12. Naklo Peko Tržič 8 – 2.

Liga Telemach, 7. krog Elektra Šoštanj – Rogaška 67 : 85 (60 : 63, 34 : 47, 9 : 28) Elektra Šoštanj: Kosi 3, Zagorc 10 (1-2), Malus 21 (9-11), Lekič 8, G. Bukovič 4, Bajramlić 8 (1-1), Hasić, Horvat 2 (2-4), Brčina 11 Vrstni red: 1. Tajfun 14, 2. Gorsbasket (-1) 11, 3. Krka (-1), 4. Rogaška (-1), 5. Zlatorog Laško (-1) vsi 10, 6. Helios Suns (-1), 7. Portorož, 8. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 9. Maribor Nova KBM vsi 9, 10. Hopsi Polzela (-1) 8, 11.

Elektra Šoštanj (-1) 6

Kegljanje, 2 liga – vzhod 9. krog Šoštanj: Korotan 2:6 (3187 : 3239)

Šoštanj: Fidej – 577 (1), Pintarič – 539 (0), Hasičič – 231 –Petrovič -266 -497 (0), Jug – 474 (0), Sečki – 518 (0), Arnuš – 582 (1).

Plavanje

V Kranju šest zmag in državni rekord V soboto, 22. 11., in nedeljo, 3.

11., je v Kranju potekal tradicionalni 31. Špelin in Vesnin memorial.

Na dvodnevnem tekmovanju, ki je bilo za slovenske reprezentante generalka pred svetovnim prvenstvom, je nastopilo 386 plavalcev iz 32 klubov iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Med njimi so zelo dobro tekmovali najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje. Skupno so v absolutni konkurenci osvojili 6 prvih, 1 drugo in 4 tretja mesta.

Nastja Govejšek je zmagala na 50 m in 100 m prosto ter 50 m in 100 m delfin. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,72 postavila državni rekord. Lasten državni rekord, dosežen januarja 2014, je izboljšala za 12 stotink sekunde. S svojimi nastopi je pokazala, da je pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnji mesec v Katarju, v zelo dobri formi. Kristjan Meža je bil prvi na

100 m in 200 m mešano (2:06,28 – klubski rekord) ter tretji na 50 m prosto. Kaja Breznik je osvojila drugo mesto na 100 m mešano in tretji mesti na 100 m hrbtno in 200 m mešano. Tretje mesto na 50 m delfin pa je presenetljivo osvojil Aljoša Gradišek. V absolutni finale sta se uvrstila še Nuša Erjavec in Blaž Kugonič. n Marko Primožič

Velenjčanom kopica naslovov

V igri Velenjčank spet preveč nezbranosti – Nadaljevanje prvenstva šele čez štirinajst dni V prvi ženski rokometni ligi bo 8. prvenstveni krog zelo raztegnjen.

Prva tekma je bila že v petek med rokometašicami Krke in Velenja, zadnji dve (Zagorje – Koper in Žalec – Krim) pa bosta šele konec tega meseca oziroma na začetku naslednjega.

Velenjčanke so na gostovanju v Novem mestu doživele nov poraz, saj tudi na tej tekmi niso bile zbrane, kot si je želela in pričakovala

27. novembra 2014

Minulo nedeljo je v Ljubljani potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo za vse starostne kategorije v tekwondoju verzije ITF. Pravico je delilo kar 26 sodnikov.

Velenjski Taekwon-do klub Skala, ki ga vodi trener Peter Landeker, je na prvenstvu zastopalo 36 tekmovalcev, ki so osvojili kar 30 posameznih in 8 ekipnih državnih naslovov in tako, kot že nekaj let zapored, ponovno postali najuspešnejši klub v državi.

Državni prvaki so postali: Pia Landeker (deklice, forme zeleni pas), Amar Halilovič (mlajši dečki, rumeni pas), Anže Koprivec (starejši dečki, forme zeleni pas), Tai Zorko Vačovnik (starejši dečki, forme modri pas), Jerneja Jenšterle (mladinke forme črni pas I.dan, forme črni pas II. dan in borbe -64 kg), Klemen Glinšek (mladinci, forme rdeči pas), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas I.dan, forme črni pas II. dan in borbe -45 kg), Laura Volk (članice, forme črni pas I. dan in borbe -57 kg), Tanja Verboten (članice, forme črni pas II. dan in borbe -75 kg), Marko Mlinarič (člani, forme zeleni pas), Borut Sobota (člani, forme črni pas II. dan, forme črni pas III. dan, borbe -71 kg in specialna tehnika), Anže Pečnik (starejši dečki, borbe +60 kg), Dean

Taekwon-do

16

ŠPORT

Kegljanje Šoštanj jesenski prvak Šoštanjčani so kljub prvemu porazu na domačih stezah osvojili naslov jesenskega prvaka. Na kegljišču trgovskega centra Pilon so se pomerili z ekipo Korotana, ki je dobila domače igralce ekipe na »krivih« nogah. Domačini so srečanje začeli zelo napadalno, a točko so ujeli tudi gostje s Prevalj.

Pri domači prednosti 23 kegljev je rezultat na semaforju kazal 1 : 1.

Toda naslednji domači par je srečanje pričel izredno slabo, tako da je moral domači strateg napraviti menjavo, ki pa ni prinesla bistvene spremembe. Tako so gostje povedli z rezultatom 3 : 1 in imeli kar 79 kegljev prednosti. Za morebitno

Vukančič (mladinci, borbe -51 kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -57 kg), Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg), Staša Lipnik (članice, borbe -69 kg, specialna tehnika in test moči), Uroš Rupreht (člani, borbe -78 kg), Matej Rezar (člani, borbe +85) in Klemen Vogler (mladinci, specialna tehnika).

Prva mesta so osvojile tudi Skaline ekipe: mladinska moška v formah in specialni tehniki (Rakuša N., Rupreht N., Zabukovnik, Vukančič, Vogler K.), članska ženska v formah, borbah, testu moči in specialni tehniki (Lipnik, Verboten, Sobota S., Rakuša

domačo zmago bi morala domača igralca v tretjem paru premagati svoja nasprotnika ter nadoknaditi razliko v kegljih. Domači ekipi je po drugem setu sicer kazalo zelo dobro, saj sta razliko zmanjšala na 30 kegljev. Tedaj pa sta se predramila igralca Korotana in nista dovolila presenečenja. Tako sta si para razdelila točki, kar je pomenilo prvi poraz Šoštanjčanov na domačih stezah. Kljub porazu je bilo v domači garderobi veselo, saj so osvojili naslov jesenskega prvaka. Sedaj čaka igralce skoraj dvomesečni premor, v katerem si bodo nabirali nove moči za drugi del tekmovanja. Ta se bo začel 10. januarja prihodnje leto. V tem premoru bodo Šoštanjčani organizirali 14. mednarodni božično-novoletni turnir (od 13. decembra do 4. januarja). n

T., Volk, Jenšterle) ter članska moška v borbah in testu moči (Sobota B., Rupreht U., Rezar, Mlinarič, Jenšterle T.). Osvojili so seveda še kopico drugih in tretjih mest.

Pred Skalčki je še zadnja izbirna tekma za vstop v reprezentanco v letu 2014, ki jo bodo gostili kar v Velenju. 6. decembra. V Rdeči dvorani bo namreč potekal 3. Yom Chi 2014, mednarodno prvenstvo v tekwondoju, ki ga člani Taekwondo kluba Skala Velenje organizirajo skupaj s kluboma Unior Zreče in Sun Braslovče. n Taekwon-do klub Skala

Predavanje Vikija Grošlja To soboto, 29. novembra, ob 18. uri, organizira PD Vinska Gora v Krstnikovem domu pri cerkvi v Vinski Gori predavanje alpinista Vikija Grošlja z naslovom Leto v življenju alpinista. Športni gost bo Primož Kozmus in udeleženka otroške Evrovizije Ula Ložar. Po njem sledi družabno srečanje v spodnji dvorani.

Na predavanje, ki je že osmo po vrsti in vsakokrat zelo zanimivo, vabimo tudi Vas, saj bo verjetno zadnje v tem nizu.

Prostovoljna društva vse bolj »stiskajo« razni predpisi ... in vložen trud plačuje previsoko ceno ...! n

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

27. novembra 2014

Smučarski klub stopa v novo sezono Alpska smučarska šola je poteka, načrtujejo pa tudi več dejavnosti in tekem – Letos praznujejo 45-letnico delovanja V Velenju za vse smučarske navdušence, željne novega znanja, skrbi Smučarski klub Velenje. Klub letos praznuje 45-letnico obstoja.

O načrtih smo se pogovarjali s športnim direktorjem Davidom De Costo.

tno trenirajo, takoj ko bo zapadel sneg pa se bodo podali tudi na smučišče Golte, nam je zaupal David.

Poleg alpske šole klub prireja tudi dva velika smučarska tečaja. Prvi tečaj bo 4–dnevni in se bo začel 26. decembra, drugi pa bo potekal med

sejem rabljene smučarske opreme, ki ga bodo pripravili med 5. in 7. decembrom v Rdeči dvorani Velenje.

Seveda pa bodo tudi v tej sezoni pripravili več tekmovanj. Najpomembnejše bo odprto prvenstvo

David De Costa, športni direktor: »Načrtov je veliko, upam, da bo snega dovolj, da bomo vse izpeljali.«

Kot vsako leto klub prireja alpsko šolo za mlajše in starejše, ki poteka ob torkih in četrtkih v Pesju. Trenutno potekajo suhi treningi. Za letošnjo sezono so pripravili tudi novost, saj so šolo organizirali tudi za najmlajše otroke od 2 do 4 let.

Vsi, ki obiskujejo alpsko šolo, trenu-

zimskimi počitnicami in bo trajal cel teden. Vsi v klubu upajo, da jim bo vreme letos naklonjeno in da bodo lahko izpeljali tudi brezplačen tečaj na Pirglu v neposredni bližini središča mesta. Tečaj naj bi potekal dva vikenda.

Kljub se pripravlja tudi že na

Saša regije, ki ga nameravajo pripraviti okoli 8. februarja na Golteh.

Sezono pa bodo, kot vsako leto, zaključili s tekmo generacij 29. marca.  Mš

Mednarodno prvenstvo v bridžu Topolšica, 16. novembra – Med aktivnosti organiziranega igranja bridža v Šaleški dolini sodi v času koledarske jeseni tudi priprava in izvedba turističnega bridž turnirja, ki je postal tradicionalen. Člani Šaleškega bridge kluba so tako v Topolšici organizirali že 13. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj.

Udeležilo se ga je 31 parov. Igralce iz vseh slovenskih klubov in klubov iz Hrvaške in Avstrije je pred začetkom turnirja v imenu glavnega pokrovitelja pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih.

O kakovosti in moči turnirja govori dejstvo, da je od prve štirideseterice uvrščenih na aktualni lestvici razvrstitve najboljših igralcev Bridge zveze Slovenije nastopilo 25 igralcev, med katerimi je bilo kar 5 velemojstrov bridža, 4 mednarodni mojstri bridža, 5 mojstrov bridža in 11 mojstrskih kandidatov bridža.

Na tekmovanju so nastopili tudi

vsi najboljši igralci domačega Šaleškega bridge kluba, ki je trikratni moštveni državni prvak Slovenije.

Tekmovalci so na 13. odprtem

parskem mednarodnem prvenstvu odigrali 15 krogov. Proti vsakemu nasprotniku so v posameznem krogu tako odigrali po 2 igri, v katerih so prikazali bogato teoretično zna-

nje v vseh prvinah tekmovalnega bridža tako v licitaciji kot tudi igri pri izvajanju in v obrambi. Rezultati turnirja so bili obračunani po

Mitchell sistemu, tako da za dober rezultat šteje vsak posamezen vzetek. Razlike med najbolje uvrščenimi pari so bile kljub temu zelo majhne. Naslov zmagovalca sta zasluženo osvojila igralca novoustanovljenega BK Žužemberk Bogdan Rašula in Jože Sadar z osvojenimi 540,23 MP točkami. Ob odlični igri sta bila v boju za zmago na tem turnirju tudi igralca domačega Šaleškega bridge kluba Gregor Rus in Janko Mijoč, ki sta na končni lestvici rezultatov za dobrih 17 MP točk zaostala za prvouvrščenim parom.

Med igralci Šaleškega bridge kluba velja pohvaliti še par Bojan Ambrož – Vincent Grote, ki sta osvojila 7. mesto in precej zaostala za svojimi pričakovanji, medtem ko sta bila kot najboljši tuji par na osmem mestu igralca Sanja Kumpar – Zvonko Petrović.  Z. Ž.

17

Tekmovalni cilji ostajajo visoki Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak o novi sezoni – Nič več mladinec, zato bo konkurenca še hujša – Veliko motivacije

Velenje, 24. oktobra – Dijak Srednje šole za storitve- na drugo mesto v snežnem kanalu na mladinskih olimne dejavnosti ŠCV, lani najmlajši zastopnik Slovenije pijskih igrah leta 2012 in na dosežke na mladinskih na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ni več mlado- svetovnih prvenstvih, na katerih je štirikrat zapored leten. Na pragu nove sezone je Tim Kevin Ravnjak 5. stal na zmagovalnih stopničkah. Dvakrat je bil drugi, novembra praznoval 18. rojstni dan. Med smehom dvakrat je stal na zmagovalni stopnički. »Letos sem pove, da ve, da je sedaj polno odgovoren za svoja kot mladinec tekmoval zadnjikrat, zato so bili dobri dejanja. Uspešno je opravil tudi izpit za avto, dobil rezultati pričakovani. Biti zmagovalec in stati na najsponzorski avtomobil in tako močno višji stopnički, ob tem pa slišati slovensko himno, razbremenil starša, ki sta ga doslej je nekaj izjemnega. Bil sem srečen in ponosen, največkrat vozila na treninge svet je bil v tistem trenutku res moj.« doma in v tujini. »Res sem hvaležen mojim sponzorjem, saj Vedno misli na Velenje mi brez njih ne bi uspelo«. PraLetos je bil Tim Kevin tudi ambasador proznoval je doma, takoj zatem pa jekta Podpri modro. »S svojo ekipo mladih ga je pot spet »odpeljala« v tujino, olimpijcev sem zbral največ podpornikov.

Velenju smo »priborili« dve SUP-deski. S kjer trdo trenira.

Leto, ki se hitro izteka, je bilo tem sem prispeval tudi k ponudbi na velenjzanj doslej izjemno uspešno, ski plaži. Projekt se mi je zdel zabaven predvsem pa posebno leto. To in hkrati koristen,« doda. Izvemo, mu je priznalo tudi njegovo da si je lahko poletne počitnice mesto, saj je bil že drugo privoščil šele konec septemleto zapored razglašen bra. Srečno zaljubljen je s svojim dekletom Evo za Športnika mladindva tedna preživel ca mestne občine na sanjskem Velenje. »Nekaj najBaliju. Časa lepšega, kar se mi je za počitek lahko zgodilo v svetu športa, je bila udeležTim Kevin Ravnjak je na pragu nove sezone postal polnoleten. ni več in ga ba na zimskih olimNjegovi konkurenti imajo boljše pogoje za treninge, a fant ima ne bo vse do pijskih igrah (OI) v zelo visoke cilje. Zato trenira in trenira … poletja. Tik Kevin ob Sočiju, in to pri 17 letih. Mladost je bila velika prednost, saj sem na OI tem poudari: »Moja konkurenca je močna. Večina odhajal sproščen, vesel, predvsem željan ene velike mojih konkurentov ima bistveno boljše pogoje za treizkušnje. Seveda pa sem želel sebi in drugim pokazati ninge kot jaz. A moja želja, da ostanem med najboljnajboljše, kar znam, kar mi je na koncu tudi uspelo. šimi na svetu, je velika, zato bom treniral in treniral.

Prvi cilj je bil uvrstitev v polfinale, sanjski cilj pa finale. Kljub trdemu delu, odrekanju in samodisciplini, ki ga Z osmim mestom sem vse skupaj še nadgradil in ne bi vrhunski šport zahteva, pa še vedno obstajajo trenutki mogel biti bolj srečen in ponosen na rezultat, ki sem na bordanju, ki me neizmerno navdušujejo in mi dajejo ga dosegel. Na tekmi sta me spremljala tudi starša, kar potrditev, da sem se v življenju odločil za pravo stvar. mi je dalo še večjo motivacijo,« nam je povedal Tim Zato imam tudi v novi sezoni visoke tekmovalne cilje.«  bš Kevin. Pa ni bil ponosen le na ta uspeh, ponosen je tudi

Zanimivo tradicionalno športno srečanje V soboto, 22. novembra, je v šolski telovadnici v Šmartnem ob Paki potekal že 10. košarkarski turnir Pod šolskimi koši. Tokratnega turnirja, ki se ponaša že z desetletno tradicijo in se zanj v sklopu praznovanj občinskega praznika trudi

pred petimi leti turnirja udeležilo kar 12 ekip.

Letošnji turnir je potekal vse popoldne, ko so se na šolskem parketu zvrstile ekipe vaških skupnosti Mali Vrh, Slatina, Šmartno, Podgora in Skorno, ki so pokazale,

minsko obeležje na prijetno druženje pod šolskimi koši. Tako so Šmarčani ponovili lanski uspeh, saj so bili najboljši tudi na 9. turnirju.

Drugo mesto je osvojila ekipa Skorna, tretje pa ekipa Podgore, ki je na tekmi za 3. mesto premagala ekipo

Osnovna šola bratov Letonja, se je udeležilo vsega skupaj le 5 ekip, kar je, po besedah ravnatelja šole in velikega ljubitelja košarke, v zadnjih letih kar stalnica, čeprav se vsako leto trudi zopet navdušiti vse vaške skupnosti, da bi s svojo ekipo vendarle sodelovale na turnirskem popoldnevu pod šolskimi koši – kot je bilo to v prvih letih, saj se je še

da se tudi v nogometnem kraju, kot Šmartno nedvomno je, zna igrati tudi košarko.

Priprave pa so se letos najbolj obrestovale ekipi Šmartnega ob Paki, saj so Šmarčani na koncu po razburljivem finalnem obračunu iz rok svetnika Občine Šmartno ob Paki Rajka Pirnata in ravnatelja šole prejeli največji pokal kot spo-

Slatin. Tako je sobotno popoldne v šmarški telovadnici minilo v znamenju košarke, prijetnega druženja, tekmovalnega duha, prijateljskega kramljanja, pogostitve v šolski kuhinji in obljube, da se vsi pod šolskimi koši srečajo tudi naslednje leto.  MAJ

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

MODROBELA KRONIKA

27. novembra 2014

Prepih za pet minut bo poživil V Velenjki Bodi viden Na ugodje bivanja v prostoru vplivajo temperatura, vlaga in koncentracija ogljikovega dioksida – Pozimi je pravilno zračenje zelo pomembno Milena Krstič – Planinc

Pozimi je prijetno, če se zavijemo v topel šal, ko gremo ven, ali pa, če je temperatura v prostoru, kjer gledamo televizijo, beremo, delamo ... pravšnja, ne prenizka in ne previsoka. Temperaturo so upoštevali že v starih časih. Tako zunanjo kot notranjo. Še danes je med parametri, s katerimi se meri ugodje bivanja, na prvem mestu. »Pozimi naj bo temperatura v notranjih prostorih, doma, med 21 in 23 stopinjami, ne glede na to, kakšna je temperatura zunaj,« svetuje Cveto Fendre, strokovnjak s področja učinkovite rabe energije.

Sicer pa je primerna temperatura odvisna od prostora, v katerem smo. »Na delovnem mestu, kjer je potrebno fizično delo, ne bomo potrebovali toliko stopinj, tudi v športni dvorani, kjer standard predpisuje 18 stopinj, ne. Toliko ne potrebujemo tudi v večjih prostorih, na kakšni prireditvi, kjer se zbere dvajset, trideset ljudi ... Človek nosi med 100 in 200 vati telesne temperaturne moči in že s tem, ko vstopimo v nek prostor, posredno segrejemo prostor.« Na ugodje bivanja v notranjih prostorih pomembno vpliva vlaga. »Standardne vrednosti se gibljejo med 35 in 75 odstotki relativne vlažnosti. Kadar je zunanja vlaga visoka, je visoka tudi notranja. Previsoke vlage se lahko rešimo samo z enim ukrepom, to je prezračeva-

njem,« razlaga Fendre.

Zračenje prostorov je povezano še z enim od parametrov ugodja bivanja, ki se ga zadnje čase vse bolj zavedamo, to pa je prisotnostjo ogljikovega dioksida. Vemo,

občutili pri 1.500 ppm.« Meritve, ki so jih opravljali, kažejo, da marsikje delamo, se gibljemo v prostorih s 5.000 ali 6.000 ppm, kar sicer še ne pomeni neke zdravstvene grožnje. »Pomenijo pa jo vrednosti nad 10.000 ppm.

Vsekakor pa lahko te koncentracije v trenutku spravimo v normalne meje, se pravi med 1.000 in 1.500 ppm, z navadnim prezračevanjem.« Normalno prezračevanje pomeni, da odpremo okna na strežaj, in če je možno, tudi vrata in tako

Velenje – Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu skupaj z ZŠAM in Policijsko postajo Velenje v soboto, 29. novembra, v pritličju Velenjke pripravlja preventivno akcijo z naslovom Bodi viden.

Okraden med delom Šoštanj, 18. novembra – Med delom je bil v torek na gradbišču bloka 6 okraden geometer italijanskega podjetja. Ostal je brez prenosnega računalnika.

Prerezal gume Velenje, 20. novembra – V četrtek zvečer je neznanec na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran na parkirišču Ceste talcev, prerezal dve pnevmatiki. Lastnici je povzročil za 300 evrov škode.

Cveto Fendre: »Pravilno zračenje je pozimi zelo pomembno.«

da vpliva na globalno segrevanje zemlje, manj pa vemo o tem, kako koncentracije ogljikovega dioksida vplivajo na počutje, ugodje bivanja. Čutimo pa! »Meri se v ppm-jih.

Referenčna zunanja vrednost za Slovenijo znaša med 400 in 500 ppm. Takrat imamo občutek svežega zraka. Če bomo pol ure v manjšem prostoru, bo ta vrednost zrasla tudi do 1.000 ppm, občutno pa bomo poslabšanje kakovosti zraka

naredimo prepih. »V petih minutah kažejo meritve, lahko kakršenkoli prostor očistimo ogljikovega dioksida,« pravi in svetuje Cveto Fendre in kot strokovnjak za učinkovito rabo energije doda, da je pozimi seveda treba paziti na to, da oken ne pozabimo zapreti nazaj. Tudi zato, da ne pošiljamo dragocene energije v nič. n

Zadrege z energetskimi izkaznicami Potrebuje jo vsak lastnik stavbe ali dela stavbe pri prodaji ali oddaji v najem Velenje – Energetske izkaznice so obvezne že danes, po novem letu pa brez nje ne bo mogla biti sklenjena nobena prodajna ali najemna pogodba nepremičnine. Dandanes jih v objektih, tako javnih, gospodarskih kot stanovanjskih, »visi« še zelo malo. Bo kaj drugače po novem letu?

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za

Brezplačno bodo delili odsevnike

povečanje energetske učinkovitosti.

Potrebuje jo vsak lastnik stavbe ali stanovanja pri prodaji ali oddaji v najem. Predložiti jo mora pred sklenitvijo pogodbe. Energetska izkaznica se izdela za stanovanjski blok ali objekt v celoti. To je tudi najbolj enostavno za tistega, ki bo prodajal ali oddajal stanovanje. A če energetske izkaznice za cel blok ne bo, ker mnogi zanjo ne bodo zainteresirani, ker stanovanj ne bodo prodajali

Oplazil vozilo avto šole Velenje, 21. novembra – V petek ob 11.35 je prišlo do nesreče v Spodnji Črnovi pri odcepu za Dobrno.

Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Audi sive barve je zaradi vožnje po nepravilni strani oplazil vozilo avto šole, ki ga je vozil kandidat za voznika pod nadzorom inštruktorja.

Po oplaženju je povzročitelj nesreče odpeljal naprej proti Celju.

Za njim še poizvedujejo.

Delovna nesreča pri čiščenju gozda

Šoštanj, 22. novembra – V soboto dopoldan se je pri čiščenju gozda na območju med Lajšami in Zavodnjami zgodila delovna nesreča. ali oddajali, jo bo moral tisti, ki pa Ogled kraja je opravila ogledna to bo, pred prodajo naročiti sam. skupina SKP Celje.

38- in 31-letna moška sta čistila Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da taka izkaznica, izdelana za samo gozd, ki ga je poškodoval žled. Med del večstanovanjske zgradbe, ne bo vleko hlodovine z vitlom se jima je »merjena«, ampak bo to računska smrekov hlod zagozdil v zemljo, energetska izkaznica, ki bo tudi od tam pa ga je odbilo proti mestu, precej stala. Za stanovanje, veliko kjer je stal 39-letnik, in ga zadel v od 50 do 100 kvadratnih metrov, glavo.

Hudo poškodovanega – pri delu med 300 in 400 evri.

To pa je precejšen strošek, če ni uporabljal čelade, so z reševalvemo, da energetska izkaznica – nim vozilom prepeljali na zdravljev tem času poteka izdelava ener- nje v Bolnišnico Celje. Okoliščine getskih izkaznic za javne zavode, nesreče in sum kaznivega dejanja objekte, ki imajo površino 4.500 kvadratnih metrov – stane le od 400 do 500 evrov.

Namen akcije je spodbuditi pešce, da v večernem in nočnem času uporabljajo odsevna telesa (kresničke, trakove, brezrokavnike). Obiskovalcem bodo odsevnike tudi brezplačno delili.

Z akcijo bi jih radi ozavestili o

povzročitev splošne nevarnosti še preiskujejo.

V krožišču poškodoval elemente Velenje, 22. novembra – V soboto zvečer so šli policisti po obvestilu občanke v Pesje, kjer je v krožišču na Partizanski cesti neznani voznik zaradi neprilagojene hitrosti poškodoval plastične elemente krožišča.

Pri tem je izgubil registrsko tablico.

Povzročitelju bodo naknadno napisali plačilni nalog.

Tat izkoristil odsotnost Velenje, 22. novembra – V soboto okoli 13. ure je neznanec izkoristil krajšo odsotnost stanovalke hiše na Jerihovi, prišel skozi odklenjena balkonska vrata vanjo in odnesel prenosni računalnik.

tem, da je dobro označen pešec med hojo ob neosvetljenih cestah ali pri prečkanju ceste veliko varnejši. Vozniki ga opazijo že na oddaljenosti 136 metrov. Tako lahko še pravočasno upočasnijo vožnjo, se umaknejo proti sredini vozišča oziroma zaustavijo pred prehodom za pešce. n mkp

Zagorelo pri kaminu Velenje, 23. novembra – V nedeljo je na Stanetovi zagorelo v stanovanjski hiši pri kaminu. Tuja krivda je izključena. Škode je za okoli 1.000 evrov.

Gorsko kolo dobilo noge Velenje, 23. novembra – V nedeljo med 13.30 in 15. uro je neznanec na hodniku stolpnice na Kardeljevem trgu ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke Schwinn ZDA rdeče in črne barve.

Pretočil iz traktorjev Velenje, 24. novembra – V ponedeljek zjutraj so policisti obravnavali vlom v ograjenem območju bazne postaje na ugrezninskem območju v Prelogah. Neznanec je vlomil v rezervoarje na štirih traktorjih in delovnem stroju in vzel okoli 400 litrov dizel goriva.

Tatovi se pripravljajo na zimske razmere Kar nekaj pnevmatik menjalo lastnika Velenje, Šmartno ob Paki, 18. novembra – Pred poslovnimi prostori zasebnega podjetja v Šmartnem ob Paki je neznanec v torek vzel štiri rabljene pnevmatike Continental.

V četrtek je v skupni garaži na Kardeljevem trgu 1- 3, neznanec s tam parkiranega avta odmontiral vsa štiri platišča s pnevmatikami Goodyear. Vlomilec v garažo na Stantetovi, pa je na silo odprl kovinska drsna vrata in s tam parkiranega avtomobila odmontiral dve platišči s pnevmatikami Sava.

Ta ponedeljek, 24. novembra, okoli 23. ure, pa so policisti šli v podzemno garažo na Kardeljevem trgu 1 – 3. Občan jih je obvestil, da sta neznanca z avtomobila odmontirala dve platišči s pnevmatikama Sava Eskimo S3. Policisti za zdaj niso mogli drugega kot o tem obvestiti lastnika avtomobila. n

Iz policijske beležke

n mkp

V banki se ni obnašal prav

Opito in poškodovano odpeljali v bolnišnico

S smehom do gasilskega avtomobila

Velenje, 18. novembra – V torek popoldan se je v poslovalnici Hypo banke na Šaleški cesti moški nedostojno vedel do uslužbenca. Posredovali so policisti, ki so mu za kršitev napisali plačilni nalog.

Ga bo tudi poravnal pri njih?

Vinska Gora, 30. novembra – Prostovoljno gasilsko društvo Vinska Gora na različne načine zbira denar za nakup novega gasilskega avtomobila. To nedeljo ob 15. uri v Krstnikovem domu pripravljajo gledališko predstavo. Vabijo na ogled komedije Zadrega nad zadrego, zadrega iz zadrege. Vstopnice lahko dobite pri predsedniku društva ali eno uro pred predstavo.

Topolšica, 18. novembra – V torek ponoči se je stanodajalec v stanovanjski hiši v Topolšici fizično lotil najemnika.

Ker policistov ni čakal, bo plačilni nalog prejel po pošti.

Velenje, 22. novembra – V soboto v jutranjih urah so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje nudili zdravniško pomoč mlajši ženski. Od tam so jo zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico. Policisti se z njo o tem, kje in kdo ji je poškodbe povzročil, zaradi močne opitosti niso mogli pogovoriti, kasneje so zvedeli, da jo je v lokalu Ritmo caffe napadel znanec. Okoliščine še preiskujejo.

n bš

Napadel najemnika

Znanec naj bi ga Velenje, 20. novembra – V četrtek ponoči je občan prijavil policistom, da ga je v lokalu Kristina napadel znanec.

Telesnih poškodb mu ni povzročil, policisti pa okoliščine še preverjajo.

Ne varnostnik ne policist mu nista bila kos Velenje, 22. novembra – V soboto ponoči je pred vhodom v bar Max na Šaleški cesti razgrajal in se nedostojno vedel do varnostnikov vidno pijan moški.

Preden so na kraj prišli policisti, so se z

njim ukvarjali že varnostniki. Ni pa se »dal« niti policistom, a ti so ga pridržali do streznitve. Plačilni nalog, ki so ga tudi napisali, pa bo najbrž tudi kar zajeten, saj so zaračunali štiri prekrške.

Zasegli avto Zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov so velenjski policisti v ponedeljek vozniku zasegli avto.

Vredno pohvale V sredo, 19. novembra, je uslužbenka Abanke policistom izročila bankovec, ki ga je pred bankomatom našla njihova stranka. Lastnik lahko bankovec prevzame na Policijski postaji Velenje.

V petek, 21. novembra, pa je policistom občan izročil več sto evrskih bankovcev, ki jih je našel v reži bankomata v Mercator Centru v Velenju. Lastnika čakajo pri policistih.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

UTRIP

27. novembra 2014

Škalski pionirji državni prvaki Črenšovci, 21. novembra – Zadnji mesec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu. Začelo se je v Škalah, kjer je 8. novembra tekmovalo 37 ekip iz Gasilske zveze Šaleške doline, ki so se pomerile v teoretičnem gasilskem znanju in praktičnih vajah poznavanja gasilskega orodja in opreme. Najboljše tri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je v Škalah potekalo teden dni kasneje.

Minulo soboto pa so se mladi gasilci pomerili še na državnem tekmovanju.

Tokrat je bilo tekmovanje v Črenšovcih, GZ Šaleške doline pa so na njem zastopale štiri ekipe. Med 33 ekipami pionirjev so člani PGD Škale zasedli odlično 1. mesto, člani PGD Lokovica pa so postali državni podprvaki.

Med 33 ekipami mladincev je PGD Lokovica zasedla 12. mesto, med 31 ekipami pripravnikov pa ekipa istega gasilskega društva 9. mesto. n bš

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Počutili se boste, kot da ste padli v gnezdo med dvema ognjema. Malo bo bolelo, malo peklo, predvsem pri duši. Dobesedno grdo se boste obnašali do vseh okoli sebe, saj bo nepravo počutje vplivalo tudi na odnose z bližnjimi. S takšnim pristopom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Tudi čudni pogledi in molk vam ne bosta zadostno opozorilo. Vedeli boste le, da vreme in mrki, predvsem pa vse krajši dnevi, ne vplivajo dobro na vas. Utrujeni in brezvoljni boste predvsem proti večeru, sploh, če boste sami. Samoto pač vse slabše prenašate. Tudi zato, ker preveč razmišljate o njej in se ob tem smilite sami sebi.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Vaše počutje bo v naslednjih dneh močno odvisno od vremena, čemur se boste čudili celo vi. Bolj kot ne vas ne bo spravljalo v dobro voljo. Partner bo vsak dan postajal bolj nestrpen, ker se vama še ni uspela uresničiti velika želja, pa čeprav sta se oba trudila. Zato majhni prepiri vse bolj pogosti. Ti vas bodo dodatno utrujali, prav bežali boste v osamo, ki jo tako in tako potrebujete. In to vedno bolj pogosto.

Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ko vam bo prekipelo, boste kričali. Predvsem pa boste s svojim odzivom prestrašili ne le partnerja, ampak tudi prijatelje. Skrbelo jih bo za vas. A vam ne bo mar. Želeli si boste le, da bi končno lažje dihali, brez skrbi, kaj vam bo prinesel naslednji dna.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Gasilci iz GZ Šaleška dolina so na državnem tekmovanju v kvizu dokazali, da gasilstvo obvladajo tako teoretično kot praktično.

Razganjalo vas bo tako od energije kot od volje do dela. Žal boste med redkimi, zato zna biti to naporno za vašo okolico. Polni boste tudi novih idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo in veselje. Spoznali boste, da vas imajo nekateri za nevarne, sploh, ker sami nimajo ne idej ne volje in ne želje, da bi delali toliko kot vi.

Pazite se tistih, ki vam odkrito zavidajo, pa tudi tistih, ki za zdaj še molčijo, a veste, da jih vaše početje moti. Doma pa se lahko sprostite. Partner vas bo razvajal in oboževal. Ne le, da mu boste hvaležni, vračali mu boste dvojno. In ja, mnogi vam bodo zavidali tudi vajino srečo. Kot da ste zadnje čase obdani s povsem napačnimi ljudmi, kajne? Le zakaj je tako. Odgovora ne bo lahko poiskati.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zbirajo filmsko in video gradivo Letos so se v Šoštanju več kot uspešno odvrteli že tretji Šoštanjski poletni filmski večeri (ŠPFV).

Projekcije izbranih starih in novih filmov, videov in filmskih zapisov o Šaleški dolini so v organizaciji Muzeja usnjarstva na Slovenskem, enote Muzeja Velenje, in Studia Mozaik gledalce še posebej navdušili. Malce drugačen pristop, predvsem pa izbor in raznolikost filmov za različne generacije ter spremljajoče popestritve (razstava, degustacija, plesni in odrski nastop, povezovanje,

pogovor …) je bilo tisto, kar je dodatno pritegnilo in dva večera napolnilo dvorano šoštanjskega kulturnega doma. Zato so se odločili, da filmske večere nadaljujejo v drugačni podobi in jih zastavijo tematsko, po sekcijah, povabijo zanimive goste, popestrijo s spremljajočimi aktivnostmi in zaokrožijo v celovit kulturno-filmski dogodek.

Predvsem pa želijo spodbuditi občane, da v tem projektu sodelujejo tudi sami. Zato vabijo vse k ustvarjanju video zapisov in filmov o današnjem

času. Podob, zgodb, zanimivih ljudi in dogodkov, vrednih filmskega zapisa, je nešteto. Posnamete jih lahko tudi z mobilnimi telefoni, tablicami … K ustvarjalnosti še posebej vabijo mlade, pa seveda šolske krožke, društva, zavode ... V Muzeju in Studiu Mozaik vam bodo pomagali pri njihovi pripravi za filmsko premiero na velikem platnu.

Seveda pa so izjemno dragoceni tudi starejši filmski zapisi, ki jih morda imate. Zbiranje je časovno neomejeno. Za pripravo in predstavitev v naslednjem letu pa pričakujejo, da jih boste nekomu od zgoraj omenjenih oddali do 31. maja prihodnje leto. n Bojana Planina

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Približuje se obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. In tega se že vnaprej bojite.

Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več. Načrtno in premišljeno. In to kljub pomanjkanju časa, kar boi za vas uspeh več. Dokazali boste, da še vedno velja rek, kjer je volja, je tudi pot. Rezultati vam bodo dali nov polet in željo po še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Počutje bo za ta letni čas, ko vsi okoli vas tarnajo nad kratkimi dnevi in pomanjkanjem energije, odlično. Tudi virusi vam ne bodo mogli do živega.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

od 28. novembra do 4. decembra svečano odprli dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike; - 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; - 2. decembra 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv.

Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela

Po dolgem času ste bili veliko doma, na toplem, kar vam je celo zelo odgovarjalo.

Tudi zato, ker veste, da se bliža veseli december, ki bo letos poln zabav in druženj. Če se boste le odločili, da se odzovete vabilom nanje. Tik pred zdajci si zadnje čase vse prevečkrat premislite, zato vas mnogi nimajo več za zanesljivega. Vam pa je vseeno.

Odločili ste se, da boste živeli tako kot paše vam in ne tako, kot od vas pričakujejo. To bo veljalo tudi za partnerja, ki tega res ne bo vesel. Ukvarjali se boste predvsem z delom, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. Glava bo polna težkih misli, zato bo to vaš ventil do sprostitve. In to uspešen.

Bolj, ko bo zunaj mrzlo, bolj, ko bo dišalo po snegu, bolj si boste želeli, da jesen in zima čim prej mineta. V naslednjih dneh pa se vam bo kar nekajkrat, poleg mraza v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje in družinske člane, ki vas znajo razvedriti in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako. Že ob koncu tedna boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z darilom, o katerem ste dolgo sanjali. Čeprav ob nakupu ne boste brez slabe vesti, vam bo prinesel veliko veselja. Čeprav boste morali zaradi tega pri drugih stvareh zatiskati pas, boste zadovoljni. S sabo in svojimi odločitvami. Zdravje bo dobro, majhne težave bodo hitro izzvenele.

Zgodilo se je …

- 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; - 28. novembra 1974 so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic; - po smrti šoštanjskega župana Bogdana Meniha je v Šoštanju 28. novembra 1999 potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse

19

Tovarna Gorenje v Gorenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu.; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te župljane, in sv.

Barbara rudarje tebi vdane.«; - 4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov; v občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal Bogdan Menih, v mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun; v Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun. n Damijan Kljajič

Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj.

Morda je vzrok tudi v vas, čeprav tega nočete videti. Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Teh pa je bilo v zadnjem času več kot po navadi. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala.

Sploh, ker bosta oba še nekaj dni zelo malo doma. Dela boste imeli ogromno, še več pa bo slabe volje, ki jo bodo povzročali tisti, ki svojega dela ne bodo opravili do dogovorjenega dne. Zdravje? Bleščeče ne bo, slabo pa tudi ne. Isto velja tudi za finance.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

November se hitro izteka, kar pomeni, da se bliža čas veselja in veselega pričakovanja.

Tega pa letos sploh še ne čutite. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko, če bi bolje odprli oči in si vzeli več časa za svet okoli vas, spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo gneča preteklost, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. Med njimi so predvsem vaši najbližji, ki si včasih sploh ne upajo več poseči v vaše življenje. Ob tem pa jih močno skrbi, da ne boste pregoreli. Pomirili jih boste le, če se boste spremenili. Začnite takoj.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Spet se bo izkazalo, da imate prav, ker se največkrat zanašate le nase. Vi boste svoje delo korektno opravili, nasprotna stran pa ne bo pokazala nobenega navdušenja. Še manj, sploh ne bo odziva nanj. Čeprav veste, da se ljudje tako pogosto obnašajo, vas bo tokrat to močno jezilo. Bolj kot sicer. Reševalo vas bo to, da si boste vsaj zvečer znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh. Muči vas že nekaj tednov, a ko bo odpadla skrb, da gre za kaj hujšega, bo hitro bolje. Partner vam v soboto pripravlja lepo presenečenje. Prijatelji tudi. Pokažite jim, da znate ceniti njihov trud.

Kozorog od 22. 2. do 20.

Največ skrbi vam bodo v naslednjih dneh povzročale finance. Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, še vedno ne bo od nikjer. Vsaka napakica na finančnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Predvsem pa ne verjemite več obljubam dolžnika in ne zapravljajte, dokler denar ne bo v vaših rokah. Sicer se zna zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi. Naj vam bo to tudi dober nauk za prihodnost. Marsikdo bo o težavah molčal, nekateri pa se boste zaupali partnerju.

Ta bo imel popolno razumevanje za vas. In skupaj bosta našla tudi pot iz nastale situacije. Čeprav se bo zdelo slabo, vaju bo to tudi povezalo. Ker je v slabem vedno nekaj dobrega.

Vodnar od 21. do 19.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Sploh ne boste vedeli, kaj se zadnje čase dogaja z vami. Nemirni boste, v vas se bo naselil neprijeten občutek živčnosti, ki se ga ne boste znali otresti. Spoznali boste tudi, kako dolge so lahko noči. Čeprav slutite, kaj delate narobe, pot iz osebnega pekla ne bo lahka. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva, kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Najslabše, kar lahko naredite, je popolna pasivnost. Ta bi vas znala potegniti v malodušnost. Sonce bo sijalo na finančnem področju.

Ostalo vam bo več kot ste računali.

Ribi od 20. do 20.

Izjemna cena darilnega seta Afrodita: 2,99 €

Darilni set vsebuje: After shave 120 ml - tušgel 250 ml - gel za britje 30 ml

Drogerija in Parfumerija Beauty World Velenjka, Celjska cesta 40, 03/898-57-90 Drogerija in Parfumerija Beauty World Slovenj Gradec, Glavni trg 29, 02/885-02-10

V naslednjih dneh boste res lahko zadovoljni sami s sabo, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven. To vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi od tistih, ki jim gredo lepe besede težko iz jezika. Tega boste toliko bolj veseli, ker bo to dokaz več, da vam je res uspelo. A s tem ne boste dobili volje, da se takoj lotite novega projekta. Želeli si boste počitka. In odklopa. In ljudi, ki jih imate radi in vam to čustvo vračajo. Ni jih prav veliko, so pa tisti toliko več vredni. O nekom, ki vam je že dolgo blizu, boste v soboto dobili povsem drugačno sliko. K sreči še pravi čas, da ne boste naredili velike napake. Družina bo tudi zaradi tega prihodnji teden vaš varen pristan, ki vam bo pomenil vse na svetu. Partner ne bo imel nič proti.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

27. novembra

06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga: Koran 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Ljudje podeželja: Ko veš kaj ješ, dok. ser.

15.55 Sončni mlin, ris.

16.00 Pim in Pom, ris.

16.05 Vse o Rozi, ris.

16.20 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Ugriznimo znanost 17.55 Osmi dan 18.30 Infodrom 18.35 Živalski čira čara, ris.

18.40 Bacek Jon, ris, 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znan.

00.55 Dnevnik, ponov.

01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program sledi Kanopki, ris.

07.05 Luka, reševalni čoln, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Pipi in Melkijad, ris.

07.20 Viki Vijak, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pujsa Pepa, ris.

07.40 Medvedek, ris.

07.45 Svet živali, ris.

07.50 Pim in Pom, ris.

07.55 Živalski čira čara, ris.

08.00 Male sive celice, tv kviz 08.45 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.45 Dobro jutro 13.15 Točka, glasb. odd.

14.50 Posebna ponudba 15.25 Evropski magazin 15.40 Točka preloma 16.20 Ljudje in zemlja, tv Maribor 17.20 Mostovi Hidak 17.50 Zgodovina sveta, 6/8 18.45 Žrebanje Deteljice 18.55 Nogomet, evrop. liga, Rijeka : Standard, prenos z Reke 20.55 Sodobna družina (III.), 7/24 21.20 Clara, koprod. film 23.05 Točka, glasb. odd.

23.55 Zabavni kanal

i 06.00 Zapleši z nami, ris.

06.15 Mini Looney tunes, ris.

06.40 Balonar Oskar, ris.

06.55 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

07.20 Lepo je biti sosed, nan.

08.15 Queen Latifah show, am. ser.

09.10 Tv prodaja 09.25 Barva strasti, meh. nan.

10.20 Tv prodaja 10.25 Sila, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Vrtinec življenja, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Kosti, nan.

13.55 Lepo je biti sosed, nan.

14.50 Queen Latifah show, am. ser.

15.45 Barva strasti, nan.

16.45 Sila, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan.

17.55 Vrtinec življenja, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.20 Epilog 22.20 24ur zvečer 22.50 Kosti, nan.

23.45 Rizzoli in Isles, nan.

00.35 Na robu znanosti, nan 01.25 24ur, ponov.

02.25 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn: Dadi Daz, Aleksander Mežek 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Okrogli muzikanti, ans.

Mladi godci 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Petek,

28. novembra

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja!

11.55 Sveto in svet 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Ljudje podeželja: Lisin mlin 15.55 Mali kralj, ris.

16.00 Vipo, ris.

16.15 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, 9/26 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski magazin 17.50 Ljudje podeželja: Oscipek, 4/11 18.00 Izjemne dogod. Sama Foxa, 26/26 18.25 Infodrom 18.35 Mili in Moli, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

21.25 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Kanopki, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Pipi in Melkijad, ris.

07.20 Viki Vijak, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pujsa Pepa, ris.

07.40 Medvedek, ris.

07.45 Svet živali, ris.

07.50 Pim in Pom, ris.

07.55 Živalski čira čara, ris.

08.00 Firbcologi, odd. za otroke 08.25 Infodrom, ponov.

08.35 Impro tv: Violeta Tomič in Marjan Šarec 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd.

13.55 Osmi dan 14.25 Pogovor o Vitomilu Zupanu, dok. portret 15.15 Pričevalci: Tone Mlakar 17.40 Mostovi Hidak 18.15 Nogomet: vrhunci evrop. lige 19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 Pod streli – novinarji v vojnah, dok. odd.

20.55 Zavod za zaposlovanje, 4/6 21.20 Popravljena krivica, 6/6 22.10 Lovci, šved. film 00.00 Lovci 2, šved. film 02.05 Točka, glasb. odd.

02.55 Zabavni kanal 06.00 Zapleši z nami, ris.

06.15 Mini Looney tunes, ris.

06.40 Balonar Oskar, ris.

06.55 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

07.20 Lepo je biti sosed, nan.

08.15 Queen Latifah show, am. ser.

09.10 Tv prodaja 09.25 Barva strasti, nan.

10.20 Tv prodaja 10.35 Sila, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Vrtinec življenja, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Kosti, nan.

13.55 Lepo je biti sosed, nan.

14.50 Queen Latifah show, am. ser.

15.45 Barva strasti, nan.

16.45 Sila, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nad. nan.

17.55 Vrtinec življenja, meh. nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.20 24ur zvečer 21.50 Bolje ne bo nikoli, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Bolje ne bo nikoli, nad. filma 00.30 Še malo ženske vzgoje, am. film 02.10 24ur, ponov.

03.05 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Okrogli muzikanti, ans.

Mladi godci 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Mura Raba TV 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: z avtoštopom po Evropi 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz našega arhiva: Ljubljana po Londonu - Koncert A. Mežka 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota,

27. novembra 2014

Torek,

Sreda,

29. novembra

Nedelja,

30. novembra

Ponedeljek, 1. decembra

2. decembra

06.00 Kultua 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz Školjke: Bine 07.20 Vetrnica: Se plazim kot polž 07.25 Pozabljeni igrači, ris.

07.35 Hura za Hopka, ris. nan.

08.00 Studio Kriškraš: Mumija 08.25 Ribič Pepe, ponov.

08.45 Firbcologi: O kolcanju 09.15 Male sive celice, kviz 09.55 Infodrom 10.10 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 26/26 10.50 Razkrivanje preteklosti, 10/12 11.25 Zgodovina sveta: Doba plenjenja, 5/8 12.15 Avtomobilnost, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.25 Prava ideja!

14.50 Med valovi, tv Koper 15.20 Sladkorčki, film o sladkorni bolezni tipa 1 15.55 Vodni krog Bleda, dok. odd.

16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Zgodovina sveta, 7/8 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.40 Kupčija, am. film 23.10 Poročila, vreme, šport 23.45 Skrivnost jezera, 2/6 00.45 Ozare 00.50 Dnevnik, ponov.

01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

07.00 Živ žav sledi Mali kralj, ris.

07.05 Svet živali, ris.

07.10 Viki Vijak: Spanec 07.20 Poniji z Zvezdnega griča, ris.

07.30 Vse o Rozi, ris.

07.35 Živalski čira čara, ris.

07.40 Minuta v muzeju, ris.

07.45 Larina zvezdica, ris.

07.55 Svetovalka Hana, ris.

08.05 Vesela kmetija, ris.

08.10 Mucika, ris.

08.20 Mili in Moli, ris.

08.35 Oblakov kruhek, ris.

08.45 Adi v človeškem telesu, ris.

08.50 Zoran in Žarko, ris.

09.00 Olivija, ris.

09.10 Knjiga o džungli: V pasti, ris.

09.20 Timotej hodi v šolo, ris. nan.

09.45 Pim in Pom, ris.

09.50 Minuta v muzeju 09.55 Tabaluga, ris. nan.

10.20 Danov Dinosvet, 9/26 10.45 Z nitjo povezane, etnološki film o idrijski čipki 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

14.55 Ljudje podeželja: Oscipek, 4/11 15.15 Niagara, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.35 Eko utrinki 18.40 Mucika, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Naš vsakdanji kruhek, 8/18 20.25 Doktor Martin, 8/8 21.25 Intervju 22.15 Drugo življenje macesna, dok. odd.

22.45 Poročila, vreme, šport 23.10 Zakaj demokracija?: Opazujemo vas - Egipt, dok. odd.

00.05 Slovenski magazin 00.30 Dnevnik, ponov.

01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha: Jezuiti 11.10 Pogled na … Jožef Tominc: portret očeta, dok. odd.

12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Življenje z razvajencem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ljudje podeželja: Na planini Zaprikraj, dok. ser.

15.55 Tabaluga, ris. nan.

16.20 Studio Kriškraš: Mumija 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga: Mahmud Darviš: Opisovanje oblakov 18.00 Podoba podobe: 65 let Posavskega muzeja Brežice 18.30 Infodrom 18.40 Pujsek Bibi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe: 65 let Posavskega muzeja Brežice 23.30 Slovenska jazz scena: Jazz Club Gajo quintet 00.15 Duhovni utrip, ponov.

00.30 Dnevnik, ponov.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Duhovni utrip 10.55 Z nitjo povezane, etnološki film o idrijski čipki 11.50 City folk: Barcelona 12.20 Podoba podobe 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Jezuiti 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Eko utrinki 16.00 Musti, ris.

16.05 Viki Vijak, ris.

16.15 Maks in Rubi, ris.

16.25 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, izob. odd.

17.55 Globus 18.30 Infodrom 18.40 Olivija, ris.

18.45 Luka, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico, 1/10 20.50 Pariz, prestolnica plesa, dok. odd.

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov.

23.35 Pričevalci: Peter Komovec 01.55 Posebna ponudba 02.20 Dnevnik, ponov.

03.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.35 Infokanal

06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Posebna ponudba, izob. odd.

11.00 Osmi dan 11.55 Pariz – prestolnica plesa, dok. odd.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Ljudje podeželja: Bioregija Ramsau 15.00 Veliki malčki, ris.

16.05 Male sive celice, tv kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd.

17.55 Točka preloma 18.30 Infodrom 18.40 Oblakov kruhek, ris.

18.45 Minuta v muzeju, ponov.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zapelji me, slovenski film 21.30 Od električarja z ljubeznijo, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca, svet. odd.

00.05 Dnevnik, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program sledi Kanopki, ris.

07.05 Trčendol, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Pipi in Melkijad, ris.

07.20 Viki Vijak, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pujsa Pepa, ris.

07.40 Medvedek, ris.

07.50 Svet živali, ris.

07.55 Pim in Pom, ris 08.00 Živalski čira čara, ris.

08.05 Studio Kriškraš, ponov.

08.30 Zgodbe iz školjke: Bine 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 11.30 Dobro jutro 14.25 Točka, glasb. odd.

15.30 Bleščica, odd. o modi 16.05 Glasnik, tv Maribor 16.35 Mostovi Hidak 17.25 Moja Slovenija, družinski kviz 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Angele in Tony, franc. film 23.40 Glasbeni večer 23.10 Točka, glasb. odd.

00.00 Zabavni kanal

06.00 Otroški program sledi Kanopki, ris.

07.05 Trčendol, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Pipi in Melkijad, ris.

07.20 Viki Vijak, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pujsa Pepa, ris.

07.40 Medvedek, ris.

07.50 Svet živali, ris.

07.55 Pim in Pom, ris.

08.00 Živalski čira čara, ris.

08.05 Ribič Pepe 08.20 Sejalci svetlobe: Kolo 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.40 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Nedeljsko popoldne z Ulo 14.10 Evropski magazin 14. 25 Rad imam nogomet 14.55 Plavanje, sp, prenos iz Dohe 17.45 Biatlon, sp, posmazeno (M), vključ. v prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet, evrop. vrhunci 21.20 Bleščica, odd. o modi 21.50 Oda prešernu, slov. film 23.35 Točka, glasb. odd.

00.20 Zabavni kanal

06.00 Drobižki, ris.

06.05 Hobonavti, ris.

06.15 Mini Looney tunes, ris.

06.40 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

07.05 Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

07.25 Lepo je biti sosed, nan.

08.20 Queen Latifah show, am. ser.

09.15 Tv prodaja 09.30 Barva strasti, nan.

10.25 Tv prodaja 10.40 Sila, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Vrtinec življenja, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Kosti, nan.

13.55 Lepo je biti sosed, nan.

14.50 Queen Latifah show, am. ser.

15.45 Barva strasti, meh. nan.

16.45 Sila, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nad. nan.

17.55 Vrtinec življenja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Skrivnosti mojih žensk, am. film 22.55 24ur zvečer 23.25 Kosti, nan.

00.20 Rizzoli in Isles, nan.

01.10 Na robu znanosti, nan.

02.00 24ur, ponov.

03.00 Zvoki noči

06.00 Drobižki, ris.

06.05 Hobonavti, ris.

06.15 Mini Looney tunes, ris.

06.40 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

07.05 Ročne spretnosti g.

Mojstrovalca, ang. ser.

07.25 Lepo je biti sosed, nan.

08.15 Queen Latifah show, am. ser.

09.10 Tv prodaja 09.25 Barva strasti, meh. nan.

10.20 Tv prodaja 10.35 Sila, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Vrtinec življenja, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Kosti, nan.

13.55 Lepo je biti sosed, nan.

14.50 Queen Latifah show, am. ser.

15.45 Barva strasti, meh. nan.

16.45 Sila, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nad.

17.55 Vrtinec življenja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Špangleščina, am. film 22.25 24ur zvečer 22.55 Kosti, nan.

23.50 Seznam strank, nan.

00.40 Na robu znanosti, am. nan.

01.30 24ur, ponov.

02.30 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: barvita jesen 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2253. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.35 Kultura, informativna oddaja 20.40 Športni torek 20.45 Svetovalna oddaja 21.10 Graška gora poje in igra – 2. del 22.20 Iz oddaje dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2253. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Športni torek 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Svetovalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (96): beležka Kdo praznuje 18.20 Žogarija (7) 18.45 Regionalne novice 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

07.30 Tarča 09.35 Slovenski utrinki 10.10 Osmi dan 10.40 Umetnost igre: Portret Vlada Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo 11.15 Polnočni klub: Življenje z razvajencem 12.30 Klic dobrote, posn.

14.30 Alp. smuč., magazin 15.00 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.

15.55 Nogomet, prva liga, Celje : Zavrč, prenos iz Celja 17.50 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja 19.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Louisa 20.55 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja 21.45 Aritmija 22.15 Aritmični koncert – T.M.S. crew 23.20 Bleščica, odd. o modi 23.50 Med valovi 00.20 Zabavni kanal

07.00 Oto čira čara 07.01 Kopalčki, ris.

07.15 Meteor, ris.

07.30 Smrkci, ris.

07.45 Čebelica Maja, ris.

08.00 Wendy, ris.

08.25 Ninja želve, ris.

08.50 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

09.15 Winx klub, ris.

09.40 Pravljična šola, ris.

09.45 Tenkai vitezi, ris.

10.10 Gormiti 3D, ris.

10.35 Tv prodaja 10.50 Moj očka, tabornik, am. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Downton Abbey, ang. nan.

14.00 Gospa Eastwood z družbo, am. ser.

14.30 Slovenija ima talent, ponov.

16.25 Nebeška vrata, am. film 18.20 Gorazdova slaščičarna 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.20 Tisoč besed, am. film 23.05 Moja nova pištola, am. film 01.00 Zaveza molka, am. film 02.40 24ur, ponov.

03.40 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kavčnikova domačija 09.40 Ustvarjalne iskrice (95): Miklavžev krožnik 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Jordanija 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas: Zimovanje RJZ 18.40 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2252. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.35 Kultura, informativna oddaja 20.40 Koncert Dražena Zečiča 21.40 Aktualno: Kaj je HOSPIC? 22.40 Jutranji pogovori 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

08.05 Globus 09.00 Slovenski magazin 09.30 Turbulenca: Kaj se zgodi, ko se upokojimo?

10.00 Ugriznimo znanost 10.40 Rad igram nogomet 11.15 Glasbena matineja: Slavnostni koncert ob 70-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina 13.10 Avtomobilnost 14.05 Avtomobilnost, ponov.

14.05 Konjeništvo, preskakovanje zaprek, prenos iz Celja 15.25 Biatlon, sp, otvoritev sezone, mešane štafete, prenos iz Oestersunda 17.00 Športni izziv, ponov.

17.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Aspna 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna 21.45 Ruski oporečnik, dok. odd.

23.00 Nad mestom se dani, igrani film 23.30 Aritmija, ponov.

00.00 Aritmični koncert – T.M.S. crew, ponov.

01.00 Zabavni kanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Kopalčki, ris.

07.15 Meteor, ris.

07.30 Smrkci, ris.

07.45 Čebelica Maja, ris.

08.00 Legende Chima, ris.

08.30 Ninja želve, ris.

08.55 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

09.15 Pravljična šola, ris.

09.20 Tenkai vitezi, ris.

09.45 Gormiti 3D, ris.

10.15 Tv prodaja 10.30 Zahvalni dan z družino, am. film 12.15 Tv prodaja 12.30 Downton Abbey, nan.

13.50 Gospa Eastwood z družbo, am. ser.

14.20 Romanca ob jezeru, am. film 16.15 Princ in jaz 4, am. film 18.00 Gostilna išče šefa 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.00 Norčije z Dickom in Jane, am. film 23.45 Zapleši z menoj, am. film 02.05 24ur, ponov.

03.05 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kavčnikova domačija 09.40 2251. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.20 2252. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 12.00 Iz našega arhiva: Ljubljana po Londonu - Koncert A. Mežka 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Europa Direct 18.40 Ustvarjalne iskrice: stojalo za svinčnike (94): Obroč za lase 19.00 Pop corn: Dadi Daz, Aleksander Mežek 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Okrogli muzikanti, ans Mladi godci 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Dotiki gora: Savica 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

06.00 Otroški kanal 07.00 Kanopki, ris.

07.05 Trčendol: Ferdo v vodnjaku, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Pipi in Melkijad, ris.

07.20 Viki Vijak, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pujsa Pepa, ris.

07.40 Medvedek, ris.

07.50 Svet živali, ris.

07.55 Pim in Pom, ris.

08.00 Živalski čira čara, ris.

08.05 Infodrom 08.15 Med štirimi stenami, dok. film 08.30 Kaj pa ti misliš?, pog. o dok. filmu 08.35 Enajsta šola 09.00 Zabavni kanal 11.00 Dobro jutro 13.15 Točka, glasb. odd.

14.45 Med valovi 15.30 Intervju 16.30 Dober dan, Koroška 17.10 Slovenci po svetu 17.40 Prava ideja!

18.10 Pod streli – novinarji v vojnah, dok. odd.

19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 25 let akcije Sever, prenos 21.00 Dediščina Evrope, 5/6 21.50 Čisto tako, samo drugače, nem. film 23.30 Odprta knjiga, ponov.

23.50 Točka, glasb. odd.

00.40 Zabavni kanal 06.00 Drobižki, ris.

06.05 Hobonavti, ris.

06.15 Mini Looney tunes, ris.

06.40 Legende Chime, ris.

07.05 Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem, ang. ser.

07.25 Lepo je biti sosed, nan.

08.20 Queen Latifah show, am. ser.

08.15 Tv prodaja 09.30 Barva strasti, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Sila, nan.

11.40 Tv prodaja 11.55 Vrtinec življenja, nan.

12.50 Tv prodaja 13.05 Norčije z Dickom in Jane, am. film 14.50 Queen Latifah show, am. ser.

15.45 Barva strasti, nan.

16.45 Sila, nan.

17.00 24UR popoldne 17.10 Sila, nan.

17.55 Vrtinec življenja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, veliki finale v živo 21.50 Gasilci v Chicagu, nan.

22.45 24ur zvečer 23.15 Kosti, nan.

00.10 Rizzoli in Isles, nan.

01.00 Na robu znanosti, nan.

01.50 24ur, pon.

02.50 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2252. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Zobotehnik, zobozdravnik 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Graška gora poje in igra – 1. del 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 22.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

3. decembra

Naš ­čas, 27. 11. 2014, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 21

PRIREDITVE

27. novembra 2014

Knjižne novosti ŽELEZNIKAR, Zoran: Spregledano poslanstvo spolnosti od – Odrasli / 17 - Etika

Avtor Zoran Železnikar nam je tokrat postregel s knjigo, ki buri duhove. Sooči nas s spoznanjem, da je naše znanje o spolnosti in z njo povezanih pojavih zelo pomanjkljivo. Predstavlja nam spolnost kot energijo, s katero razpolagamo, a je zaradi nepoznavanja ne znamo izkoristiti sebi v prid in ravnamo z njo zelo neodgovorno. Ustrezna spolnost je najboljši način za zdravljenje telesa, zagotavljanje njegove vitalnosti in naš psiho-fizični razvoj. Spolni odnos, nekoč veličastno dejanje, namenjeno doseganju telesno-duhovnega blagostanja in napredka, je po spolnem padcu postal zgolj dejanje za potešitev spolne sle in razplod po živalskem vzoru. Takšna spolna praksa se nam zdi popolnoma normalna, čeprav zaradi nje plačujemo visok davek. V knjigi je predstavljen namen prave spolnosti to, da se moški in ženska v spolnem aktu v žaru spolnega ognja prerodita in z visokimi frekvencami spolne energije z radostjo in ljubeznijo napolnita sleherno celico njunih teles. Ko se naučimo spolni ogenj obvladovati z ljubeznijo, lahko z njim ustvarjamo prave čudeže.

Kdaj - kje - kaj

opomnik na to, da imamo štedilnik, ponev, nož, pečico, palični mešalnik, kuhalnico in sploh skoraj vsa orodja za preprosto in okusno kuharijo po navadi že čisto pri roki, le zgrabiti jih je treba in z njimi pripraviti nekaj dobrega. In si za vse vzeti tudi čas.

Kot mnogi pravijo, zna samo Napotnik v kuharijo zamotat življenjske modrosti.

PODGORŠEK, Mojiceja: Tačka in čuden dan

ml – Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Tačka je mala zajčica, ki se prebudi v dan, za katerega bi lahko rekli, da ni običajen.

Je zelo čuden. Najprej se nanjo razjezita mama in oče, zaradi razbitega kozarca in ker ni nabrala regrata. Kasneje se skrega še s prijateljico Repko. Zajčica je zelo žalostna in misli, da je nihče ne mara. Vsa obupana tava po gozdu, kjer sreča različne živali. Najprej veverico, ki potrebuje pomoč, ta pa ji podari objem, nato ježa, ki ji pove, da jo ima rad in polha, ki jo poljubi. Vsi so ji naklonili tudi prijazne besede in Tačka kmalu ugotovi, da dan sploh ni tako slab.

Tudi sama steče domov, kjer svoji družini in

CHASE, Emma: Ujeta v mrežo od – Odrasli / 312-311.2 – Družbeni romani

Zgodba te pritegne, saj jo pripoveduje moški in to ne katerikoli moški, temveč bogat, samovšečen ženskar, ki živi le za posle in seks. V svojem pripovedovanju ne skopari s pikantnimi podrobnostmi in pikrimi pripombami, ki jih iskreno posreduje bralcem. prijateljem sporoči, da jih ima rada. Zgodba naše male bralce uči, da se je o težavah potrebno pogovarjati in da se da s prijazno besedo, objemom, poljubom rešiti marsikaj.

Dan pa tudi ni več tako čuden. »Ljubezen se vedno zadržuje nekje v bližini in samo čaka, da jo povabimo v goste.«

DUNCAN, Isadora: Moje življenje

od – Odrasli / 929 – Biografije

Ampak Drewu se vse postavi na glavo, ko spozna zapeljivo lepotico, za katero se izkaže, da je nova poslovna partnerica v njihovem podjetju. Žal pa Katherine ni mar za njegovo očarljivost in postavljanje, zoperstavi se mu pri vseh poslovnih izzivih, kar Drewa še bolj podžiga. Ponoči mu njena postava buri duhove, zaradi katerih ne more spati, čez dan pa mu njena pamet »kravžlja« živce. Vse se zaplete, ko se Katherine razide s svojim dolgoletnim zaročencem in postane prosta za Drewa. Jo bo izkoristil in bo postala ena izmed črtic v njegovi beležki ali bo osvojila njegovo srce?

Vprašanje vsega pa je, kaj je ubogega moškega spravilo v posteljo? Gripa ali zanimiva spoznanja …

NAPOTNIK, Boštjan: Orodjarna

od – Odrasli / 641 - Priprava jedi “Optimisti imajo v rokavu vedno spravljeno domislico ali dve, s katero te znajo prepričati, da je vse skupaj čisto okej in da je vsaka, še tako zoprna, grenka ali kisla stvar za nekaj dobra.”

To je ena izmed mnogih misli, ki spremljajo vrhunske recepte v knjigi Orodjarna. Knjiga je nadaljevanje predhodne kuharice za moške, v kateri avtor ponuja na vse strani sveta segajoč izbor receptov tako za znane jedi, kot so tatarski biftek, goveji karpačo ali idrijski žlikrofi, seveda po njegovo, kot tudi za čisto svoje recepture, številne s samosvojimi imeni, kot so na primer bližnjična rižota, pomfri, goveji 16.30, jag-jog in čoko šmorn, kar vse dobesedno pričara v svoji vse prej kot razkošni kuhinji. Sicer pa si je knjigo bolj kot zbirko receptov z duhovitimi komentarji vred zamislil kot

21

Avtobiografija Isadore Duncan je izpoved, v kateri brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše, kot tudi najtežje trenutke svojega življenja. Pripoved je zelo osebna in morda tudi zato še danes izjemno živa, zajame pa celoten lok od otroštva do dvajsetih let prejšnjega stoletja. Na čuten in svojevrsten način nam predstavlja svoj ples, ki je tudi glavna sestavina njenega življenja. Vanj se je zaljubila že kot deklica, ki je vedno in povsod rada plesala. Živela je v umetniški in obubožani družini brez očeta, ki jo je podpirala in spremljala na njeni poti. Imela je razburljivo in pestro življenje z mnogimi vzponi in padci, ki so ji vedno dali nov zagon za ustvarjanje in delo. Družina se je iz Amerike preselila v London, kjer se je Isadora seznanila s starogrško umetnostjo. Ta je pomembno vplivala na njen plesni slog, zgrajen na samosvoji teoriji gibanja, njeni zaščitni znaki pa so postali tunika, bose noge in preproste modre zavese kot scenska kulisa. Sprva se je le stežka prebijala, potem pa s svojimi nastopi po Evropi in kasneje v Sovjetski zvezi vse bolj osvajala strokovno in laično občinstvo, dokler se ni zavihtela v sam svetovni vrh. Prijateljevala je s številnimi znanimi umetniki. Rodila je tudi tri otroke, vendar so vsi umrli, kar jo je pahnilo v obup, poleg tega pa so jo prizadele tudi težave s šolami, ki jih je ustanovila, neuspešne ljubezenske zveze ter nenehni finančni problemi. Nadejala se je, da si bo z objavo spominov nekoliko finančno opomogla in napisala je svojo biografijo. Sama pa je tragično končala svoje življenje , saj si je med vožnjo s kabrioletom zlomila tilnik. n AKOL

VELENJE

Četrtek, 27. november 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev prvega Bosanskoslovenskega slovarja 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Tanje Sonc (violina) in Petyje Mihneva (klavir) (Abonma Klasika in izven)

Petek, 28. november 17.00 OŠ Škale Izdelava adventnih venčkov in novoletnega okrasja 20.00 Havana bar Velenje Vstop v veseli december 21.00 eMCe plac Hip hop koncert Tekochee Kru s posebnim gostom

Sobota, 29. november 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Vila Mojca Velenje 15. Novoletni darilni bazar 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje Svinjski pastir, premiera Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Restavracija pod Jakcem Županov sprejem za velenjske krvodajalce 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma pokala EHF RK Gorenje Velenje: Permskie Medvedi (RUS) 18.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Predavanje Vikija Grošlja Leto v življenju alpinista 19.30 Dom kulture Velenje Komedija Nočni portir, premiera Gledališča Velenje 21.00 eMCe plac FIFA, športna stavnica

Nedelja, 30. november 15.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Komedija Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego 17.00 KAC, Efenkova 61 b Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar

Ponedeljek, 1. december 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Boštjana Napotnika Orodjarna – kuhinja za prave moške 19.00 Dom kulture Velenje Dobrodelna predstava Nočni portir, komedija 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: velenjska premiera slovenskega filma Gozdovi so še vedno zeleni

Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik

Sobota, 29. nov.

9.00 Ploščad pri Muzeju usnjarstva Katarinin sejem

Nedelja, 30. nov.

15.00

16.00

REKS Ravne KUD Ravne se predstavi z gosti Trg bratov Mravljak Advent v Šoštanju

Torek, 2. december 19.00 Kulturni dom Šoštanj Predvajanje celovečernega britanskega filma Razdvojeno srce

Torek, 2. december

Sreda, 3. december

10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00 Galerija Velenje Arhitekturni kotiček 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta – Veseli december je tu!

10.00 Vila Mayer Ta veseli dan kulture - brezplačen ogled Vile Mayer in njenih zbirk

Sreda, 3. december 10.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje in v Hiši mineralov (Ta veseli dan kulture) 10.00 Galerija Velenje Prodajna razstava Les je res lep) (Ta veseli dan kulture) 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad Zaključek razstave izdelkov in fotografij VDC Dobrna (Ta veseli dan kulture) 17.00 Knjižnica Velenje Zabava z Zvezdano in Urško, pravljične ure 17.00 Šolski center Velenje, avla Elektro in računalniške šole Dobrodelni bazar dijakov 19.19 Knjižnica Velenje Delavnica Osebnostna rast in samozdravljenje

ŠOŠTANJ

Četrtek, 27. nov.

17.00

18.00

Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ustvarjalnica Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom

Petek, 28. november

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 27. november

Ponedeljek 1. december 16:00 dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 19:00 Hiša mladih Svetniška pisarna 20:15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 2. december 18:00

18:00

19:30

Marof – zgornja dvorana Joga Dvorana Marof Tečaj družabnih plesov Dvorana Marof – sejna soba Šiviljski tečaj

Sreda, 3. december 16:30

16:30

18:00 dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19:30 dvorana Marof Pilates

prireditveni prostor ob Hiši mladih Miklavžev sejem Marof – zgornja dvorana Plesna šola Spin

Lunine mene

Petek, 28. november 17:00 dvorana Marof Delavnica izdelave adventnih venčkov 18:30 Kulturni dom Gorenje Prireditev Ob dolgih zimskih večerih

Sobota, 29. november 10.00 Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali Vrh) 10:00 Hiša mladih Odprtje razstave ob 10. Obletnici Fan cluba Ane Drev 17:00 Kulturni dom Gorenje Pravljične urice 17:45 pred občino ŠoP Blagoslov adventnega venčka 19:30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka skupina Ljutomer, Fadil Hadžić: Politična poroka, režija: Srečko Centrih (gledališki abonma)

Nedelja 30. november X

8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj

Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali Vrh)

29.

novembra, ob 11:06, prvi krajec

CITY CENTER Celje • Od 22.11. – 5.12., velika nagradna igra ob otvoritvi prenovljenega centra. Poiščite letake v novih prodajalnah!

• četrtek, 27.11., od 14.00 -19.00, Biotržnica, od 28.11., Božično-novoletni sejem • Petek, 28.11.od 14.00, Kmečka tržnica • Nedelja, 30.11.,11.00, Pravljične urice, Čavknjena čarovnica, ob 13.00, Lutkovna predstava, Ko mačke ni doma • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

BUTEC IN BUTEC DA

IGRE LAKOTE: UPOR, 1.del

Dumb and Dumber To (ZDA) Komedija, 110 minut. Režija: Bobby Farrelly, Peter Farrelly. Vloge: Jim Carrey,Jeff Daniels,Angela Kerecz, Kathleen Turner, Laurie Holden, Paul Blackthorne,idr.

The Hunger Games - Mockingjay: Part 1 (ZDA). ZF akcijska avantura, 125 minut. Režija: Francis Lawrence.

Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson, Philip Seymour Hoffman, Donald Sutherland, Sam Claflin, idr.

Sobota, 29.11., ob 20.15 Nedelja, 30. 11., ob 18.00 Katniss Everdeen se, potem ko je za vedno dobesedno izničila koncept Iger lakote, znajde v 13. okrožju. Pod vodstvom predsednice Coin in ob nasvetih zaupnih prijateljev se Katniss poda na reševanje Peeta in naroda, ki ga je ganila s svojim pogumom. Katniss in narod čakajo težki časi, ki pa bodo preoblikovali prihodnost ... Zgodba se začne s Katniss, ki se po razdejanju jubilejnih iger zbudi v svetu, za katerega sploh ni vedela: v temačnem tajnem okolju domnevno uničenega 13. okrožja. Kmalu izve za grozljivo resničnost: 12. okrožje je zravnano z zemljo, Peeta pa je zajel predsednik Snow in mu pere možgane…

PINGVINI Z MADAGASKARJA 2D in 3D The Penguins of Madagascar (ZDA) Animirana komična pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 91 minut Režija: Eric Darnell, Simon J. Smith. Slovenski glasovi: Jan Bučar, Andrej Murenc, Lija Pečnikar, Igor Potočnik, Uroš Smolej, Boris Kerč, idr.

Petek, 28. 11., ob 18.00 3D Nedelja, 30. 11., ob 16.00 3D – otroška matineja Ponedeljek, 1. 12., ob 18.00 Moštva izjemnih vohunov se ne rodijo – izležejo se. Doženite skrivnosti največjih in najbolj zabavnih tajnih ptičev iz posla mednarodnega vohunstva: Kapitan, Kovalski, Riko in Pešak; kot elita med najbolj elitnimi združijo moči s prefinjeno tajno organizacijo Severnik, ki jo vodi postavni korenjak, agent Zaupno. Družno morajo zlohotnemu dr.

Oktavijanu Špricu preprečiti, da uniči svet, kakršnega poznamo.

Sobota, 29.11., ob 18.00 Nedelja, 30. 11., ob 20.20 Natanko dvajset let je minilo, kar smo nazadnje opazovali Lloyda in Harryja, kako se gresta slepe miši, in spremenilo se je prav vse – razen njunih inteligenčnih koeficientov.

Harry, ki potrebuje novo ledvico, izve, da ima hčerko, in mora zato Lloyda prebuditi iz »kome, v katero ga je spravila Maryjina zavrnitev, ter se z njim podati na pot, da hčer prosi za pomoč. Iskanje križem kražem po ZDA v norih prevoznih sredstvih ju iz umobolnice – kamor spadata – vodi na srečanje največjih svetovnih genijev.

NI JE VEČ Gone Girl (ZDA) Psihološki triler, 145 minut. Režija: David Fincher. Igrajo: Ben Affleck, Rosamund Pike, Neil Patrick Harris, Missi Pyle, Tyler Perry, Kim Dickens, Lee Norris, idr.

Petek, 28. 11., ob 20.00 Nick Dunne ravno na obletnico poroke prijavi policiji izginotje svoje žene Amy. Pod pritiskom policije in medijev se začne rušiti Nickov vzorni ugled. Zelo kmalu njegovo čudno, nerazložljivo vedenje privede vse okoli njega, da si postavljajo isto vprašanje - ali je Nick Dunne ubil svojo ženo?

ŽENSKA, KI SI JE OTRLA SOLZE The Woman Who Brushed Off Her Tears (Makedonija, Nemčija, Slovenija, Belgija) Drama, 1103 minute. Režija: Teona Strugar Mitevska. Igrajo: Victoria Abril, Labina Mitevska, Jean Marie Galey, Arben Bajraktaraj, idr.

Petek, 28. 11., ob 20.30 - mala dvor.

Sobota, 29. 11., ob 20.00 - mala dvor.

Nedelja, 30. 11., ob 19.00 - mala dvor. Ženska, ki si je otrla solze, je notranje popotovanje po

čustvenem svetu obeh protagonistk, dveh zelo različnih mater: zato, da preživita, mora ena kaznovati, druga pa sprejeti vsakodnevno kaznovanje. Zgodba o notranjem besu in trpljenju tihega nasilja, ki ga mora ena od obeh žensk pozunanjiti, da lahko upraviči svoj obstoj. Druga ženska se mora boriti proti tradiciji, patriarhatu ter verskim in etničnim oviram samo zato, da bi lahko bila z moškim, ki ga ljubi, in da bi lahko spet združila svojo družino. Ti dve ženski z različnih koncev sveta vplivata na življenji ena druge na zelo presenetljive načine.

AMAZONIJA Amazonia (Francija, Brazilija) Družinski avanturistični dokumentarec brez dialogov, 83 minut. Režija: Thierry Ragobert Nedelja, 30. 11., ob 17.30 - mala dvorana Režiser navdihujočega dokumentarca Beli planet nas tokrat vabi v osupljivi amazonski pragozd, kjer se po strmoglavljenju letala znajde zvedava kapucinska opica Sai. Ker se je rodila v ujetništvo, se mora povsem na novo naučiti osnovnih naravnih zakonitosti džungle, ob srečevanju z najrazličnejšimi živalmi pa počasi pričenja spoznavati, kdo je sovražnik in kdo prijatelj. Toda največja dogodivščina je tik pred vrati, ko se mora podati na dolgo popotovanje in najti nov dom in sovrstnike.

GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI Die Wälder sind noch grün (Avstrija, Slovenija) Drama, 107 minut. Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Martin Kristian Hodko, Michael Kristof, Clemens Aap Lindenberg, Simon Šerbinek, idr.

Ponedeljek, 1. 12., ob 20.00 – filmsko gledališče Režiser slovenskih filmskih uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj predstavlja tragično vojno dramo o nesmislih in zablodah prve svetovne vojne. Leta 1917 hrib Rombon predstavlja pomembno obrambno točko soške fronte, toda po italijanskem topniškem napadu preživita le težko ranjeni stotnik Jan in koroški vojak Jakob. Ker jima je ukazano, da ne smeta zapustiti postojanke, hkrati pa se ne moreta nadejati okrepitev, kolebata med vprašanjem vojaške časti in željo po vrnitvi domov.

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. novembra 2014

Nagradna križanka »Beli zajec« Beli zajec sport – Trgovina za šport na prostem Prihova 56, Nazarje GSM: 040 431 540 Delovni čas: pon – pet: 9.00 – 18.00, sob: 8.00 – 12.00 Smo športni ŠPORTNI SPECIALISTI, ker dobrine, ki jih lahko kupite v naši trgovini, sami preizkusimo in to omogočamo tudi svojim strankam, saj imamo na Golteh testni center za smuči VOLKL ter v Nazarjih in na Golteh kolesa GHOST in NAKITA. Zastopamo odlične blagovne znamke kot so: kolesa GHOST, Nakita, smuči VOLKL, smučarske čevlje Dalbello in Tecnica, palice Komperdell, očala Bolle, Alpina, čelade Alpina, obutev za šport in prosti čas Salomon, ter konfekcijo, Toper, Ziener, Salewa....

Izžrebali bomo tri nagrade: 1. vikend paket za dve osebi v apartmajih Kristina - Beli zajec (2 nočitvi) 2. Šola carving smučanja za 1 osebo (2 uri) (Hotel Golte - šola smučanja Beli zajec) 3. Najem smučarske opreme za 1 dan za 1 osebo (Hotel Golte - Šola smučanja Beli zajec) Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Beli zajec«, najkasneje do ponedeljka, 8. decembra. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Prihaja nova Škoda Fabia Ob dvajsetletnici sodelovanja s Škodo vas pričakuje prenovljen salon PSC Praprotnik 2010 in 2013, vsa leta pa so prejeŠkodin salon PSC Prapro- povabili kupce v renovljen prodajni mniki priznanja za strokovnost in tnik v Velenju je gotovo eden salon s svežim videzom. Najbolj so usposobljenost osebja v servisnem tistih, v katerem ti zaigra srce. ponosni na priznanje Trgovec leta, oddelku.

EPP Kar preverite kdaj, če ni res! ki so ga prejeli kar trikrat, leta 2008, Škoda Praprotnik je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Vodijo ga sami člani družine, sinova Vlado in Nejc Praprotnik ter hči Monika Praprotnik Konečnik.

Iz avtoservisne delavnice so s trudom, doslednostjo, poštebnstjo do kupcev in dobaviteljev prerasli v pooblaščenega trgovca in serviserja vozil znamke Škoda. Z njo sodelujejo že dve desetletji. Ob tem V prenovljenem salonu se že veselijo decembra, ko prihaja nova ŠKODA FABIA. S svojim mladostnim videzom, dinamiko in urbanimi merami jubileju so pred kratkim postavlja nove standarde. Motorji so zmogljivi in varčni, v povprečju kar 17 odstotkov varčnejši kot pri predhodnici. Prostorna notranjost, večji prtljažnik in možnost izbire petnajstih različnih barv so le še razlog več, da morda vaš novi avto postane prav Škoda Fabia.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. novembra 2014, so: • • •

Andrej Sopolšek, Kosovelova 2 c, 3320 Velenje (mobilni telefon); Anton Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu); Avgust Špilak, Tomšičeva 35, 3320 Velenje (torbica za mobilni telefon).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL SONY

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

Pišek Jožef, roj.1958, Žalec, Šempeter v Savinj. dolini, Pod Smrekami 11; Kregar Veronika, roj.1935, Rogaška Slatina, Krpanova ulica 6; Lempl Ana, roj. 1950, Velenje, Šalek 16; Koprivc Jožef, roj. 1938, Velenje, Cesta V/14; Žohar Ivana, roj. 1942, Velenje, Kersnikova cesta 17; Ževart Miran, roj. 1962, Velenje, Konovska Cesta 40; Šilih Karol, roj.

1926, Velenje, Podkraj pri Velenju 7a; Brglez Slavko, roj. 1920, Velenje, Graškogorska cesta 31.

RADIO VELENJE ČETRTEK, 27. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 28. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 29. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 30. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 3. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

27. novembra 2014

mali OGLASI

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

PRIDELKI SENO v kockah in okrogle bale ter žganje prodam. Gsm: 051 388 847 SLIVOVKO, ruske keglje in napravo za obuvanje nogavic za starejše, prodam.

Gsm: 031 408 849

ŽIVALI PRAŠIČA težkega 190 kg, krmljenega z domačo hrano in 40 silažnih bal prodam. Gsm: 031 810 364 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam.

Gsm: 041 929 803 PRAŠIČE za zakol, izredno lepi in mesnati, krmljeni z ekološkimi žiti, prodam. Lahko tudi polovico.

Gsm: 041 936 919 PRAŠIČA težkega okoli 160 do 170 kg prodam. Tel.: 03 5874 036

DEŽURSTVA VOZILA OPEL Astra Caravan 2.0 DTI Comfort, letnik 2004, registriran do 01/2015, redno servisiran, prodam. Gsm: 031/205-004 KUPIM avto volkswagen touran ali citroen c4 picasso. Gsm: 040 202 181 SUZUKI svift 1.3, prvič reg. 9/2000, 1. lastnik, 4 vrata (zadnja dvižna), pogon na 4 kolesa, avtomatski vklop, primeren tudi za invalida, prodam. Tel.: 02 8855 534, gsm: 041 814 613 CITROEN Xsara Picasso Elegance plus, letnik 2007, 1.6 bencin, prev.

108.000 km, 2. lastnik, servisna knjiga, slov. vozilo, zelo dobro ohranjen.

Cena 4300 evr. Ogled v Velenju.

Gsm: 041 632 374

• 3-sobno stanovanje v centru Velenja, na odlični lokaciji, 87 m2, zgrajeno 1961, 4/5 nad. Cena 70.000 evr.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

29. - 30. 11. – Renata Lamot, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00

ODDAMO PROSTORE SKUPNE POVRŠINE 250 m2 V NAJEM Prostori so primerni za mirno proizvodnjo, skladišče, ipd.

Več informacij na: http://ks-velenje.si/skale (razpis) ali na GSM 051 649 167.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

• 3-sobno stanovanje v Velenju, na Foitovi, 73 m2, popolnoma obnovljeno 2008, 2/11 nad. z vso opremo zelo ugodno. Cena do 80.000 evr.

snežna freza MTD ME 66 99

snežna freza CUB CADET 526 HD SWE 99

motor MTD SnowThorX 80 277 cm3, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj

motor Cub Cadet ThorX 90, 375 cm3, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj

899

€

1.599

PRODA JALNA LATKOVA VAS

FORST

 898 17 50

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, SI – 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si UPRAVA DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.00–11.00

snežna freza SD 2109E

€

1.999 99 €

motor B&S snow series max 1450, 305 cm3, širina 68 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj

Miklavžev popust!

-15%

PROIZVODNJA

epp@nascas.si

ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedi

Sporočamo vam žalostno vest, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj v 39. letu starosti zapustil naš dragi

JANEZ KRAŠOVEC (1940–2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so toplo spregovorili na pogrebni slovesnosti, župniku Tonetu Krašovcu, Mešanemu pevskemu zboru in organistu župnije Šentjanž na Vinski Gori, Godalnemu kvartetu korunštrajh, Lovskemu športnemu društvu Vinska Gora, rodbini Krašovec, še posebej Petru in Rudiju, ter vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, podporo, sožalje ter darovano cvetje in sveče.

Hvala za izraženo spoštovanje in ljubezen.

UROŠ BENDA Ni res, da je odšel nikoli ne bo!

Uroš je ujet v naša srca, z najlepšimi spomini in vsak naš korak bo spremljal v tišini.

(1975–2014) iz Rečice ob Savinji.

Žena Magda, hči Mateja in sin Samo z družinama

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA V žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija

Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali.

Vse je bilo samoumevno, samo konec ne.

JOŽETA KOPRIVCA

SLAVKO BRGLEZ

iz Velenja

10. 10. 1920 – 19. 11. 2014

30. 7. 1938 – 16. 11. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v težkih trenutkih in s toplo besedo tolažbe izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Pogrebni službi Tišina, govorniku g. Semetu, harmonikarju in izvajalcu Tišine.

Žalujoči žena Ivanka, hčerki Mojca in Metka z družinama Vsi njegovi

Fotografije so simbolne.

SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in ciprese thuja smaragd, od 40 cm do 200 cm, prodamo. Dolinšek, gsm: 041 354 575, tel.: 03 5870 600 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

23

Naš ­čas, 27. 11. 2014, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Atelje Langus je že prikazal oblikovanje adventnih venčkov.

Prihaja advent, Rakove goše ni več čas pred božičem

V devetih podružničnih cerkvah ključarji spletajo vence – Dvignjeni nad trg bodo krasili mesto Šoštanj - Prihaja advent, čas pred božičem, ki se začne četrto nedeljo pred praznikom in konča na božični večer 24. decembra. Predstavlja čas pričakovanj in priprav na božične praznike.Simbol adventa

so venčki s štirimi svečami, ki krasijo cerkve in domove. Prvo svečko na adventnem vencu prižgejo na prvo adventno nedeljo, letos je ta 30. novembra. Vsaka od štirih nekaj simbolizira: prva pričakovanje ali

upanje, druga mir, tretja veselje in četrta ljubezen.

V Šoštanju imajo dogodki, povezani z adventnim časom, tradicijo. Že od leta 1990 jih organizira Turistično olepševalno društvo Šoštanj in tudi letos bo tako.

V devetih podružničnih cerkvah šoštanjske fare sv. Mihaela ključarji že pridno spletajo vence, ki bodo dvignjeni nad trg krasili Šoštanj štiri adventne tedne. Sredi trga bo postavljen glavni venec, na katerem bodo vsako nedeljo prižgali po eno lučko.

Osrednji dogodek bo v nedeljo ob 16. uri, ko bo ob prepevanju adventnih pesmi mešanega pevskega zbora Svoboda vence blagoslovil dekan Jože Pribožič in spregovoril o pomenu adventnega časa. Župan Darko Menih bo za vse občane prebral adventno poslanico ter simbolično prižgal prvo adventno lučko.

Turistično olepševalno društvo pa bo poskrbelo, da bo na stojnicah venčke možno tudi kupiti ter se ogreti z dišeče omamnim kuhanim vinom in čajem. Predsednik društva Peter Radoja pa bo ob tej priložnosti povedal, ali je v Šoštanj tudi letos povabil Miklavža. n mkp

Venec priprvljajo Gavčani in Vrholani Šmartno ob Paki – Že nekaj let zapored Turistično društvo Šmartno ob Paki v sodelovanju z odbori vaških skupnosti v občini poskrbi, da je središče lokalne skupnosti okrašeno tudi z adventnim vencem. Na priložnostni prireditvi v soboto, 29. novembra, po večerni maši (predvidoma ob 17.30)

Advent tudi v Topolšici Topolšica, 22 in 23. november – Kreativni atelje Langus je minulo soboto in nedeljo v svojih prostorih v Topolšici pričaral pravo adventno zgodbo z druženjem, toplimi napitki, vročim in dišečim 'šmornom' in izdelki, po katerih je znana blagovna znamka Langus. Že enajstič sta Brigita in Tomaž s svojo družino in prijatelji, različnimi ustvarjalci, želela prijazno opozoriti na čudoviti čas pričakovanja, ki je lahko pristno samo, če ga preživljamo v

bodo za okrasitev z adventnim venčkom poskrbeli krajani vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh. Blagoslovil ga bo dekan in šmarški župnik Ivan Napret, turistični zanesenjaki pa bodo poskrbeli za tople napitke. n tp

toplem, iskrenem okolju svojih dragih. Z edinstvenimi adventnimi venčki in aranžmaji, po katerih je znana družina Langus, jih lahko še lepše in bolj prijazno.

Poleg kreativnega ateljeja Langus so se v teh dveh dneh predstavili še ustvarjalci Domen Potočnik, Romana Kolenc, Jožica Pohole, Valerija Miljančič Lazič in Mojca Kolenc, zadovoljni gostje pa so v pravljično urejenem ateljeju lahko okušali ne samo ponujane dobrote, ampak toplo adventno veselje. n MBK

Ukradeni bratje Tajnik Po spletu okoliščin, je mati s pomočjo Rdečega križa, po dveh letih preživetih v Auschwitzu, uspela najti svoje otroke in se z njimi vrniti domov Šoštanj – Danes, 27. novembra, ob 18. h, bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju gostje Klepeta pod Pustim gradom bratje Ludvik, Venčeslav in Gvido Tajnik, ukradeni otroci, ki so bili rojeni pri »Tučmanu« v Ravnah pri Šoštanju. Življenjska zgodba bratov Tajnik je podobno kot zgodba svetovno najbolj znanega ukradenega otroka Ivana Pirečnika, rojenega v Šoštanju, čigar zgodba je bila poustvarjena v britanskem filmu Razdvojeno srce (1954) in v romanu Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma

(1955) in drugih ukradenih otrok, pretresljiva.

Njihov oče je bil zaradi sodelovanja s partizani leta 1942 zaprt in kasneje kot talec ustreljen v Celjskem piskru. Mati je bila odpeljana v Auschwiz. Brate so iz zbirnega in razločevalnega centra v Celju odpeljali v prehodno taborišče Frohnleiten v Avstriji, jih ločili po starosti, nato pa odpeljali v Himmelberg v Nemčiji. Po dveh letih, ki jih je njihova mati preživela v taborišču, je po spletu okoliščin, s pomočjo Rdečega križa, uspela najti svoje

Katarinin sejem Šoštanj – V soboto, 29. novembra, med 9. in 13. uro bo na prostoru pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem potekal letošnji Katarinin sejem. Poleg predstavitve društev bo na stojnicah mogoče poskusiti in kupiti marsikaj, kar se nam zdi, da je v decembru

otroke in se z njimi konec leta 1944 vrnila domov.

Kot pravi Miran Aplinc, ki bo vodil nocojšnji klepet z brati Tajnik, je bilo ukradenih slovenskih otrok, ki so jih v 2. svetovni vojni odpeljali na »prevzgojo« v nemška taborišča 654, danes jih živi še blizu 200. Nekateri so bili del programa Lebensborn, nekatere so posvojili Nemci, za nekaterimi pa se vse do danes sled še ni našla.

Velenjski mestni svet je z odlokom, sprejetim marca 2011, Rakovo ‘gošo’ spremenil v stavbno zemljišče – Tam naj bi zgradili 8 individualnih hiš – Stanetova cesta naj bi dobila pločnik

Velenje, 21. novembra – S tem, ko je velenjski mestni svet marca leta 2011 potrdil Odlok o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje, so dali zeleno luč odstranitvi tako imenovane Rakove goše. Zanjo naj bi takrat podjetje Pilon, ki je v lasti Tomaža Ročnika,

dreves. To je predvidel že odlok.

Novi lastnik bi se lahko za odstranitev dreves, ki so bila precej bolna, kar velja predvsem za smreke, odločil že prej. A se je letos. Prejšnji teden so drevesa, med njimi je bilo tudi veliko zdravih mogočnih hrastov, padla. Po načrtih naj bi na

Na lastnino 6 od 8 parcel je vpisano njegovo podjetje Toming Consulting in ne Pilon, ki je sicer od 6. novembra 2014 v prisilni poravnavi. Dve parceli pa sta že dobili nova lastnika. Ena je v lasti ljubljanskega gradbenega podjetja Daning, druga pa v zasebni lasti.

Odkar so drevesa v Rakovi goši padla, je prostor videti povsem drugače, golo. Ostal pa je štirimetrski zeleni pas ob vrtcu Mojca.

odštelo 460 tisoč evrov. Kupnina je bila previsoka za MO Velenje, zato se je ta predkupni pravici odrekla.

Svetniki spremembi odloka takrat niso nasprotovali. Resnici na ljubo je bil gozd zadnja leta vse bolj zanemarjen in tudi žrtev vandalov, ki so uničevali igrala in klopi v njem. Čistili so ga le še krajani mestne četrti. Vseeno pa je sedaj, ko je gozd padel, praznina v prostoru velika.

Da o tem, da je izginil še en majhen košček zelenih pljuč Velenja, niti ne govorimo. Ob vrtcu Mojca so obdržali le 4 metre širok zeleni pas

tej lokaciji postavili 8 manjših hiš, Stanetova ulica nad gozdom pa bi dobila pločnik. Ta je res potreben, saj je cesta tam ozka, številni rekreativci pa to pot ubirajo na poti proti rekreativnim površinam ob velenjskih jezerih. Kot so nam povedali na MO Velenje, pločnika ne bo financirala občina, ker ne sme posegati v zasebno lastnino, ampak naj bi ga ob urejanju izvoza iz novega naselja uredil investitor novogradenj v Rakovi goši. Po podatkih v zemljiški knjigi pa Tomaž Ročnik ni več lastnik celotnega območja.

Dovoz v novo naselje, kdorkoli ga bo že gradil, bodo po zazidalnem načrtu uredili s Šlandrove ceste pod sedaj že bivšim gozdičkom, prebivalci v četvorčkih pod njim pa so ob sprejemanju odloka izrazili željo, da jim uredijo parkirišča, če bo cesta s pločnikom segla na površino, ki jo sedaj uporabljajo za parkiranje.

Ker se očitno lastništvo spreminja, pa je veliko vprašanje, ali bodo zaveze o ureditvi obeh poti koga še sploh zavezovale. n Bojana Špegel

Narava »odnesla« novi skakalnici Denar porabili za sanacijo plazov na grajskem hribu – Ni še gotovo, če jih bodo postavili v letu 2015 Velenje, 24. novembra – V naslednjih dneh bo končana sanacija plazov na obeh brežinah grajskega hriba. Prvi del, pod stopnicami, ki vodijo na grad, so končali že sep-

tembra, drugi, kjer naj bi v prihodnje postavili dve skakalnici, pa je tik pred dokončanjem. Obnova je velenjsko občino stala 300 tisoč evrov, se je pa občina tudi po trditvah geologov odločila prav, da je najprej poskrbela za sanacijo plazov. Bilo bi precej neodgovorno, če bi se pred sanacijo odločili za postavitev dobrih 400 tisoč evrov vrednih skakalnic na tako negotovem terenu, sploh, ker je narava vedno bolj nepredvidljiva.

Je pa vprašanje, kdaj bo prišlo do gradnje skakalnic; ta je bila prvotno načrtovana letos. Trenutno naložbe

še niso uvrstili v občinski proračun za leto 2015, odločitev, ali jo bodo, bo padla v naslednjih dneh. Dejstvo je, da je letos denar, ki je bil namenjen za postavitev skakalnic, »odnesla« narava. Težava je še ena; Fundacija za šport je MO Velenje odobrila 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev za novi skakalnici. Sedaj se bodo morali odločiti – ali se tem sredstvom odpovejo ali pa v proračunu zagotovijo 340 tisoč evrov, kolikor ocenjujejo, da bo delež občine pri tej investiciji. Odločili se bodo v naslednjem tednu. n bš

n mkp

nepogrešljivo. Sejem bo spremljal bogat kulturni program. Med drugim bodo nastopili pihalni orkester Zarja Šoštanj, mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj, folklorna skupina Oglarji in ženski pevski zbor Planike iz Raven pri Šoštanju. n mkp Sedaj je jasno; sanacija grajskega hriba je bila nujna. Žal ni bila poceni, saj so zanjo namenili 300 tisoč proračunskih evrov.