46 2015

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/12 0C) delno oblaÄ?no, v soboto (6/8 0C) in nedeljo (1/3 0C) deĹž, morda sneg.

ÄŒetrtek, 19. novembra 2015

ĹĄtevilka 46 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

PraviÄ?na razbremenitev bremen?

Tatjana PodgorĹĄek

Recimo NE zloÄ?inom na cesti!

Velenje, 16. novembra – Ĺ˝e deveto leto zapored je zavod Varna pot skupaj s ĹĄtevilnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter Evropskim zdruĹženjem Ĺžrtev prometnih nesreÄ? zaznamoval svetovni dan spomina na tiste, ki so Ĺživljenje izgubili na cestah. Vsak od njih ima

ime in obraz. Vsak od njih je za seboj pustil mnoge, ki ga pogreĹĄajo in se spraĹĄujejo ÂťZakaj?ÂŤ. LetoĹĄnje aktivnosti, v katere se je vkljuÄ?ila tudi MO Velenje, so potekale s skupnim geslom ÂťSpomnimo se đ&#x;”˛ – Recimo NE zloÄ?inom na cesti!ÂŤ.

Holstebro! Gorenje te Ä?aka!

V tem tednu bodo (oziroma so Ĺže) rokometaĹĄi Gorenja proti nasprotnikom kar dvakrat stopili na igriĹĄÄ?e, in sicer v sredo na tekmi 1. NLB Leasing lige proti tretjeuvrĹĄÄ?enemu OrmoĹžu, v nedeljo pa na tekmi pokala EHF proti danskemu Holstebroju ob 17. uri. ÄŒe-

prav vremenarji napovedujejo ohladitve, bo gotovo v nedeljo v RdeÄ?i dvorani zelo vroÄ?e. GorenjÄ?ani obljubljajo neizprosen boj za vsako Ĺžogo in si Ĺželijo, da jih kar najbolj mnoĹžiÄ?no in glasno s tribun tudi podprete.

Da se dobra dela vraÄ?ajo in druĹženje kre-

pi vezi, pa dokazujejo tudi sami. Ta teden so pomagali rokometaĹĄicam Velenja, ki so se znaĹĄle v finanÄ?ni stiski, druĹžili pa so se tudi s srednjeĹĄolci (na sliki), ki so jih navduĹĄeno sprejeli medse. (VeÄ? na strani 17) đ&#x;”˛

Ob posluĹĄanju poroÄ?il, dnevnikov, osrednjih informativnih oddaj je Ĺže lep Ä?as na prvem mestu begunska kriza v takĹĄni in drugaÄ?ni luÄ?i, tej sledijo afere in za ÂťpovrhÂŤ ĹĄe nekateri nerazumljivi vladni predlogi in odloÄ?itve.

KonÄ?ni izkupiÄ?ek dolgotrajnih in napornih pogajanj z javnimi usluĹžbenci se mi ne zdi toliko sporen, Ä?e ne bi ĹĄe vedno veljalo varÄ?evanje za vse druge in Ä?e ne bi vlada popuĹĄÄ?ala le nekaterim (takĹĄen je obÄ?utek). Zagotovitev 148 milijonov evrov veÄ? mase za plaÄ?e javnih usluĹžbencev prihodnje leto ni malo, javni usluĹžbenci pa se menda najbolj veselijo sprostitve napredovanj, ki bodo nekaterim, zlasti mlajĹĄim zaposlenim, zviĹĄala plaÄ?e od ĹĄtiri pa celo do 20 odstotkov.

Kaj takega se v gospodarstvu, ki je menda ĹĄe vedno gibalo vsega razvoja, ne more zgoditi. Zato so delodajalci nezadovoljni, saj so Ĺže po spremembah pri minimalni plaÄ?i doĹživeli nov ĹĄok, prav tako pa tudi delavci. ÂťÄŒe si vlada lahko privoĹĄÄ?i za 148 milijonov evrov viĹĄjo maso plaÄ? v javnem sektorju, potem ni prav nikakrĹĄnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora ĹĄe za znatno razbremenitev gospodarstva,ÂŤ je pred nedavnim zgroĹženo dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan MaÄ?koĹĄek in terjal, da se ĹĄe letos izpolnijo vladne obljube o zmanjĹĄanju obremenitve stroĹĄkov dela. V manifestu industrijske politike, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije predstavila prejĹĄnji mesec, so gospodarstveniki zahtevali temeljito davÄ?no reformo. Med drugim so predlagali uvedbo socialne kapice, zniĹžanje dohodninskih stopenj in odpravo 50-odstotne obdavÄ?itve za najviĹĄje prejemke, zniĹžanje okoljskih in energetskih troĹĄarin ter zviĹĄanje olajĹĄav za investicije in razvoj.

Namesto velikih priÄ?akovanj so doÄ?akali nov hladen tuĹĄ, s tem pa tudi njihovi zaposleni, ki so vsaj malo upali, da bo druĹžba praviÄ?neje razdelila bremena posledic krize. Ministrstvo za finance je namreÄ? v javno razpravo poslalo osnutke treh davÄ?nih zakonov, nekakĹĄno mini davÄ?no reformo. V gospodarstvu jo razumejo kot izstavljanje raÄ?una za njihovo uspeĹĄnost. Predlog za odpravo ali zniĹžanje veÄ?ine olajĹĄav za podjetja, med katerimi so tudi zniĹžanje olajĹĄav za vlaganja v raziskave in razvoj, za investiranje, za zaposlovanje, niso ukrepi, ki bi ustvarjali spodbudnejĹĄe poslovno okolje.

Pri nas se oÄ?itno varÄ?evanja vedno lotevajo tako, da se nekomu vzame in da drugemu, namesto da bi se bremena skuĹĄala v dialogu porazdeliti Ä?im bolj enakomerno. Seveda ves Ä?as netransparentno brkljanje po denarnici ji daje veÄ? manevrskega prostora. V igri pa so ves Ä?as tako ali tako samo trije, gospodarstvo, javni usluĹžbenci in obÄ?ani. Akademsko naravnana vlada se je tako tokrat oÄ?itno odloÄ?ila, da bo proraÄ?unsko luknjo zakrpala po liniji najmanjĹĄega odpora in popustila tistim, ki so ji bliĹže. đ&#x;”˛

Rop v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 17. novembra – Policisti so bili ob 13.45 obveĹĄÄ?eni o ropu bencinskega servisa na AĹĄkerÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju. OboroĹžen moĹĄki, visok okoli 180 cm, je vstopil v prostore bencinskega servisa in od usluĹžbenke zahteval denar. Ko je denar dobil, je peĹĄ pobegnil proti poĹĄti in stanovanjskim blokom. Storilec je bil obleÄ?en v rdeÄ?o jakno, moĹžno tudi zgornji del trenirke, z modrimi rokavi z vmesno Ä?rto, obut v ĹĄportne copate, na glavi pa je nosil Ä?rno Ä?elado z vezirjem in belimi nalepkami. ÄŒez usta je imel nameĹĄÄ?eno belo ruto. V ropu ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan.

ObÄ?ane, ki so opazili moĹĄkega, ki bi ustrezal opisu, prosijo, da o tem obvestijo policijo. PokliÄ?ejo lahko na telefonsko ĹĄtevilko 113 ali na telefonsko ĹĄtevilko Policijske postaje Velenje (03) 898 61 00. đ&#x;”˛

25

LET

www.palma.si/25let

25 let - 25 ponudb s popusti od 25 % do 50 %.

Palmovci praznujemo!

Drsanje se je zaÄ?elo

19

Ĺ˝e 25 let uresniÄ?ujemo vaĹĄe sanje.

Samo v novembru smo za vas pripravili 25 izjemnih ponudb s popusti od 25% pa kar do 50%!

082 80 9000 / klicni.center@palma.si

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

19. novembra 2015

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva Zadnja veÄ?ja krvodajalska akcija Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje Ĺže nekaj let zapored v drugi polovici meseca organizira zadnjo veÄ?jo krvodajalsko akcijo v letu. LetoĹĄnja bo od torka, 24., do petka, 27. novembra, v restavraciji pod Jakcem v Velenju.

Prve tri dni bodo krvodajalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino RS, v petek pa za potrebe SploĹĄne bolniĹĄnice Maribor. Prvi in zadnji dan bodo odvzemna mesta odprta od 7. do 14. ure, v sredo in Ä?etrtek pa od 7. do 15. ure. đ&#x;”˛

tp

ObÄ?ine ne pristajajo na ponovno zniĹžanje povpreÄ?nin BreĹžice, 16. novembra – Predstavniki Skupnosti obÄ?in ne sprejemajo predloga ministra za finance dr. DuĹĄana Mramorja, da se povpreÄ?nina v letu 2016 doloÄ?i v viĹĄini 525 evrov na prebivalca. TakĹĄna viĹĄina ne zagotavlja vzdrĹžnega financiranja vseh javnih storitev in socialnih transferjev, ki jih morajo izvajati obÄ?ine. Skupnost obÄ?in ocenjuje, da se s tem nadaljuje posredno in neposredno varÄ?evanje in siromaĹĄenje drĹžavljank in drĹžavljanov, ki javne storitve plaÄ?ujejo z dajatvami in davki. Zahtevajo povpreÄ?nino v viĹĄini 536 evrov. đ&#x;”˛

mz

28. Plakat miru Ĺ aleĹĄki osnovnoĹĄolci so se tudi letos aktivno vkljuÄ?ili v sodelovanje v Ĺže 28. mednarodni likovni nateÄ?aj Plakat miru, ki ga organizira Lions klub Velenje v sodelovanju z Lions Districtom Slovenije in mednarodno Lions zvezo. V nateÄ?aju je sodelovalo pet osnovnih ĹĄol iz Velenja in Ĺ oĹĄtanja, otroci pa so ustvarjali na temo ÂťMir povezujeÂŤ. Vsa dela so bila razstavljena v Galeriji Velenjka, strokovna komisija pa je izbrala pet reprezentativnih del, ki bodo zastopala barve Ĺ aleĹĄke doline na drĹžavni ravni. Slovesno razglasitev rezultatov so popestrili uÄ?enci glasbene ĹĄole Velenje, vsi udeleĹženci pa so za nagrado prejeli praktiÄ?na darila.

VeÄ? kot 170 slovenskih podjetij bo 26. novembra ob 16h ĹĄolski mladini, njihovim starĹĄem in uÄ?iteljem spet odprlo svoja vrata Tina Felicijan

ske obmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda sreÄ?anjem z zaposlenimi, pri Ä?emer za zaposlovanje Sabina Tomlje obiskovalci v Ĺživo vidijo procese dela, Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod za in dodaja: ÂťIstoÄ?asno Ĺželimo se pogovorijo z delavci, ki opravljajo zaposlovanje in Zavod za ĹĄolstvo letos pono- razbiti stereotipe o manj ali bolj doloÄ?en poklic, in tako dobijo inforvno vabijo na dan odprtih vrat slovenskih zaĹželenih, priljubljenih, spoĹĄtomacije iz prve roke o naravi, pogojih podjetij za devetoĹĄolce, njihove starĹĄe in uÄ?i- vanih poklicih, kajti zavedati in procesu dela ter izobraĹževalni potelje; lani se ga udeleĹžilo okrog 130 podjetij se moramo, da se z razvoti do nekega poklica. po vsej Sloveniji jem gospodarstva in veÄ? kot 2500 in tehnologije Nadgradnja s uÄ?encev in staropravljanje pospletno aplikacijo Iz koroĹĄke in klicev spremiĹĄev. ÂťS to akcijo Na portalu danzakarisavinjsko-ĹĄaleĹĄke nja, doloÄ?eĹželimo pomagati ero.si lahko podjetja poregije bo svoja vrata ni izumirajo, tako podjetjem, vabijo na obisk, devetoodprlo veÄ? kot 40 nastajajo pa ki se sreÄ?ujejo s ĹĄolci, starĹĄi in uÄ?itelji teĹžavami pri kapa lahko iĹĄÄ?ejo podjepodjetij, v ospredju novi. Seveda pa Ĺželid rova nj u , kot tja po dejavnostih in pa so naravoslovnomo omomladim na preregiji ter se prijavijo tehniÄ?ni poklici, goÄ?iti mlahodu iz osnovna enega od 5000 propo katerih je dim, da spone v srednjo ĹĄostih mest. ÂťNa portapovpraĹĄevanja veÄ? znajo perspeklo. Zavedamo lu je vsako podjetje obtivne poklice, ki se namreÄ?, da je javilo informacije o svojih gospodarstvo poklicno odloÄ?aji dejavnosti, poklicih, ki jih tudi potrebuje.ÂŤ nje mladih zahiĹĄÄ?ejo in jih bodo na dnevu odSabina Tomlje prtih vrat predstavili, ter ĹĄtevilu Vsako podjetje ima moteven proces, zato Ĺželimo otrokom in njihovim starĹĄem dati Ä?im veÄ? informacij, da Ĺžnost, da se predstavi na prostih mest za udeleĹžbo,ÂŤ razlase bodo laĹžje odloÄ?ili, kam po osnovni ĹĄo- svoj naÄ?in, navadno s kratko predstavitvijo ga Sabina Tomlje in dodaja, da se je na dan li,ÂŤ pojasnjuje pomoÄ?nica direktorice velenj- podjetja, vodenim ogledom proizvodnje in odprtih vrat treba prijaviti z navedbo uÄ?enca, spremljevalca in elektronske poĹĄte, po kateri jih podjetje obvesti o podrobnostih. ÂťÄŒe si premislijo, pa naj se odjavijo, da sprostiNa dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za ĹĄolsko mladino, njihove starĹĄe in jo mesto za naslednjega, ki se zanima za to uÄ?itelje se lahko prijavite na portalu danzakariero.si ĹĄe do 23. novembra. Prepozno ni podjetje,ÂŤ poudarja. niti za podjetja, ki ĹĄe vedno lahko povabijo mlade na predstavitev dejavnosti in pokliđ&#x;”˛ cev, ki jih iĹĄÄ?ejo.

â?ą

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ograje: ustavljajo ljudi in prepuĹĄÄ?ajo hrup Ĺ˝ica naj ne bo atrakcija – Ograja, ki prepuĹĄÄ?a – Kaj pa gospodarstvo? – Selitev uprave in proizvodnje

Obvestilo

Na Gorici poskusno uvajanje nove parkirne modre cone V ponedeljek, 23. novembra, bomo v naselju Gorica zaÄ?eli poskusno uvajati novo parkirno modro cono, ki bo obratovala 24 ur na dan vse dni v letu.

Cena ene ure parkiranja s plaÄ?ilom na parkomatu bo znaĹĄala 0,40 evra. Med tednom bo parkiranje brezplaÄ?no do dveh ur, med vikendi pa ĹĄtiri ure.

Stanovalci morajo imeti abonmaje nameĹĄÄ?ene tako, da bodo v celoti vidni skozi sprednje vetrobransko steklo.

Prosimo za razumevanje!

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Tudi zadnje dni se je pri nas veliko dogajalo, najbolj pa so Slovenijo zaznamovale Ĺžice. Seveda ne kakĹĄne elektriÄ?ne, ampak tiste, s katerimi smo zaÄ?eli ograjevati naĹĄo drĹžavo na njeni vzhodni meji.

In tudi te so dokaj naelektrile ozraÄ?je; ne le pri nas, ĹĄe bolj pri naĹĄi vzhodni sosedi. Taka ojaÄ?ana meja seveda nikakor ni po volji tudi mejaĹĄem na vzhodu naĹĄe regije, okoli PodÄ?etrtka, Bistrice ob Sotli, Rogatca in drugih krajev. Tu so namreÄ? ljudje na obeh straneh meje dobro sodelovali in vedno poudarjali, da kljub drĹžavni meji med njimi ni meja. Zato si tudi kakĹĄne take ĹžiÄ?nate meje ne Ĺželijo.

A Ä?e je zaradi varnosti Ĺže potrebna, naj traja Ä?im manj Ä?asa. Turizmu, ki je tu moÄ?no razvit, pa nikakor ne bo v korist. Redki bi namreÄ? v tem videli kakĹĄno turistiÄ?no atrakcijo.

V osrednjem delu naĹĄe regije pa mnogi opozarjajo na drugaÄ?ne ograje. Te niso ĹžiÄ?nate, ampak iz trdnejĹĄega materiala in ĹĄe viĹĄje od tiste ob drĹžavni meji. Tudi te naj bi varovale, a po mnenju mnogih varujejo premalo. Mislim seveda na veÄ?kilometrske ograje ob ĹĄtajerski avtocesti v bliĹžini Celja. Ĺ˝e ko so jih postavljali, so mnogi negodovali, ker so, visoke kot so, prepreÄ?evale pogled na okolico in so ljudje iz tujine namesto v lepote tega obmoÄ?ja zrli v temne ÂťsteneÂŤ. Ĺ˝e kmalu pa so okoliĹĄki stanovalci zaÄ?eli negodovati, da sploh ne prepreÄ?ujejo toliko hrupa, kot naj bi ga. Tisti bolj oddaljeni pa opozarjajo, da zdaj do njih prihaja ĹĄe veÄ? hrupa. Kot da bi se po ÂťpreskokuÂŤ ograje spustil nadnje. Da ograja spuĹĄÄ?a veÄ? hrupa, kot bi ga smela, so zdaj potrdili tudi strokovnjaki, mnogi pa Ĺže ugibajo, kdo bo plaÄ?al to malomarnost. Ker ĹĄe ni prevzeta, naj bi ĹĄli stroĹĄki na raÄ?un izvajalca. Za Dars je protihrupno ograjo postavljal konzorcij dveh hrvaĹĄkih in ene slovenske druĹžbe.

Kljub tem ÂťkrizamÂŤ pa naj bi se pri nas nekateri obnaĹĄali, kot da smo iz krize Ĺže izĹĄli in da je Ĺže konec varÄ?evanja. Tako je kritiÄ?en tudi ÂťnaĹĄÂŤ Marjan MaÄ?koĹĄek, direktor druĹžbe Ĺ tore Steel, sicer pa predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Tako meni zaradi tega, ker je vlada tako popustila in z dogovorom potrdila viĹĄje plaÄ?e v javnem sektorju. ÄŒe je tako, je treba razbremeniti tudi gospodarstvo, meni. Z nadaljnjim oĹžemanjem gospodarstva se lahko namreÄ?

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

okrevanje slabo konÄ?a.

Domala konÄ?ana pa je naĹĄa pivovarska zgodba. NajveÄ?ja slovenska pivovarja sta priĹĄla v nizozemske roke in tako bo na nek naÄ?in delovala tudi pod rdeÄ?o peterokrako zvezdo. Tak je namreÄ? znak Heinekena. Vsi se rdeÄ?e peterokrake zvezde seveda pri nas ne veselijo!

Tujci so zdaj tudi ÂťobogatiliÂŤ upravo in nadzorni svet. Zagotavljajo, da proizvodnje ne bodo selili, bodo pa selili upravo. SedeĹž Pivovarne LaĹĄko, druĹžba se bo po novem imenovala Pivovarna LaĹĄko Union, ne bo veÄ? ob Savinji v LaĹĄkem, ampak v Ljubljani. Selitveni strah pa je zavel tudi v Slovenskih Konjicah. RazĹĄirile so se govorice, da naj bi znana druĹžba SG Avtomotive preselila proizvodnjo.

Del so jo pred Ä?asom iz konkurenÄ?nih razlogov res Ĺže prestavili v svoje podjetje v Srbijo.Tam je paÄ? cenejĹĄa delovna sila. Zaposlene, pa tudi druge na KonjiĹĄkem, je seveda strah, da bi se to nadaljevalo in bi se zanje slabo konÄ?alo.

V Celju zadnji Ä?as spet pogosteje opozarjajo na ĹĄkodljive praĹĄne delce – MP 10. Ti na precejĹĄnjem delu mesta pogosto prekoraÄ?ijo dovoljene meje. Ne le zaradi prometa, tudi zaradi zimskega kurjenja, saj mnogi uporabljajo kuriva, ki povzroÄ?ajo tovrstno onesnaĹževanje. So pa zdaj, ko prihaja zimski Ä?as, vsaj malo utihnila opozorila o tem, kje naj bodo zaradi onesnaĹženosti tal ljudje previdni pri gojenju zelenjave. Ne le na oĹžjem obmoÄ?ju Cinkarne, tudi drugje po obÄ?ini.

Seveda tudi v res samem starem delu centru Celja, saj ima tudi tukaj nekaj stanovalcev svoje koĹĄÄ?ke obdelovalne zemlje. Eno tako ÂťpoljeÂŤ je med AĹĄkerÄ?evo in Stanetovo ulico, drugo med Kocenovo ulico in Glavnim trgom. Strokovnjaki opozarjajo, da za vrtiÄ?karje velja reklo ÂťdomaÄ?e je, domaÄ?eÂŤ.

Pa ĹĄe to: zadnjo nedeljo so v glavnem izzvenele ĹĄe zadnje prireditve ob letoĹĄnjem martinovanju. V Ĺ marju so ob tem pripravili Pozdrav vinu. Ob tej prireditvi so podelili tudi priznanja akcije Ĺ marje v cvetju. Saj gre skupaj: malo preveÄ? vina in si v roĹž'cah!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

19. novembra 2015

Ĺ marÄ?ani s ponosom zazrti v prihodnost V 20 letih delovanja dosegli zavidanja vredne rezultate – Ĺ˝elijo ĹĄe naprej sami odloÄ?ati in izvajati najpomembnejĹĄe naloge za obÄ?ane Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 11. novembra – Ĺ˝e nekaj let zapored v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaznamujejo obÄ?inski praznik z osrednjo prireditvijo – slavnostno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta – na sam prazniÄ?ni dan. Na njej se z obÄ?inskimi priznanji in nagradami zahvalijo posameznikom ter druĹĄtvom, ki s svojim delom izstopajo iz povpreÄ?ja. LetoĹĄnji nagrajenci so bili: Diana PodgorĹĄek, DruĹĄtvo tabornikov rod Hudi potok Ĺ martno ob Paki, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina (dobitniki priznanja

Ĺžupana), Marjan Knez in Franc TajnĹĄek (plaketa obÄ?ine) ter FranÄ?iĹĄek Berdnik (grb obÄ?ine).

Po besedah slavnostnega govornika – ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja – je lokalna skupnost v 20 letih delovanja nedvomno upraviÄ?ila svoj obstoj, doseĹženi rezultati opravljenega dela so zavidanja vredni in se jih ne bi sramovalo tudi kakĹĄno veÄ?je okolje. Izpolnjevanje njenega poslanstva v celoti je dobra popotnica za vse, ki danes sodelujejo pri kreiranju lokalnih odloÄ?itev. Med pridobitvami, ki so ĹĄe posebej zaznamovale razvoj obÄ?ine, je KopuĹĄar omenil

Poleg mladinskega pihalnega orkestra in plesalk plesne ĹĄole Allegro so sveÄ?anost popestrili tudi Ä?lani ansambla Ĺ epet.

LetoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad (od leve proti desni): Diana PodgorĹĄek, Marko DediÄ? (v imenu DruĹĄtva tabornikov rod Hudi potok), Ivan Drev (direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina), Marjan Knez, Franc Tajnik, FranÄ?iĹĄek Bernik.

kohezijski projekt Celovita oskrba Ĺ aleĹĄke doline s pitno vodo, ki je najveÄ?ji projekt v zgodovini samostojne lokalne skupnosti. Z njim so reĹĄili teĹžave, s katerimi so se sreÄ?evali pri zagotavljanju nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo vrsto let. Pomemben projekt je bila izgradnja kanalizacijskega omreĹžja in posodobitev komunalne infrastrukture v naselju PaĹĄka vas. Oba so uresniÄ?ili s pomoÄ?jo evropskega denarja.

Pred nedavnim so predali svojemu namenu 1,2 kilometra posodobljene ceste v Skornem, nove prostore lekarne. Ponosni so na izvedbo veÄ? manjĹĄih projektov, ki prav tako predstavljajo razvojne priloĹžnosti, na delo vaĹĄkih skupnosti

ter druĹĄtev, ki vsako na svoj naÄ?in zaznamujejo vsakdanji utrip kraja. Pozornost namenjajo najbolj ranljivim skupinam obÄ?anov. ÂťOb vsem tem se dobro zavedamo, da nam vsega naÄ?rtovanega in Ĺželenega ni uspelo narediti in da to ostajajo naloge za prihodnje. Verjamem, da bomo v obÄ?ini ĹĄe naprej sami odloÄ?ali in izvajali naloge, najpomembnejĹĄe za obÄ?ane in obÄ?anke. Dobro sodelujemo z vsemi.ÂŤ Po KopuĹĄarjevih besedah so enakovreden, poĹĄten, zanesljiv in odgovoren partner pri projektih, o katerih se skupaj dogovorijo in jih izvajajo. ÂťTako bo ostalo tudi v prihodnje, saj se dobro zavedamo, kar zmoremo in Ä?esa smo sposobni. Rezultati naĹĄe-

ga skupnega prizadevanja so za dobro vseh, zato naj se zahvalim vsem in vsakemu posebej za tvorno sodelovanje.ÂŤ Dela jim v prihodnje ne bo zmanjkalo. Ĺ e vedno bodo potrebna precejĹĄnja vlaganja pri nadaljevanju izgradnje kanalizacijskih omreĹžij, lotili pa se bodo tudi energetske sanacije obÄ?inskih objektov. Prvi bo na vrsti tamkajĹĄnji vrtec.

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili Ä?lani mladinskega orkestra velenjske glasbene ĹĄole, oddelek Ĺ oĹĄtanj, plesalke plesne ĹĄole Allegro in ansambel Ĺ epet. đ&#x;”˛

Najprej odpraviti kadrovsko podhranjenost Urgentno sluŞbo so v Zdravstvenem domu Velenje Şe reorganizirali – Potrebujejo ťe kadre, posebej v pediatriji, ginekologiji, dermatologiji ‌ – Novi direktor Zdenko Kikec uvaja kar nekaj organizacijskih sprememb Mira Zakoťek

Od zaÄ?etka septembra vodi velenjski Zdravstveni dom Zdenko Kikec, ki je svojo zdravniĹĄko pot zaÄ?el pred skoraj tridesetimi leti ravno tukaj. Potem je delal najprej v topolĹĄki, nazadnje pa v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici, kjer je bil med drugim vodja onkoloĹĄke dejavnosti. Je predsednik ZdravniĹĄkega druĹĄtva Velenje in Ä?lan glavnega odbora slovenskega zdravniĹĄkega druĹĄtva.

S prevzemom taktirke Zdravstvenega doma pa se od svojega zdravniĹĄkega poklica ne poslavlja. Ĺ e vedno dela enkrat tedensko kot onkolog v Slovenj Gradcu in endoskopist v BolniĹĄnici TopolĹĄica, tukaj v Velenju pa ima ultrazvoÄ?no ambulanto.

Kako se poÄ?utite na novem delovnem mestu? ÂťOpravljanje te naloge v domaÄ?em kraju mi je velik izziv, gre za nekaj povsem novega v mojem Ĺživljenju in resniÄ?no nameravam narediti vse, kar je mogoÄ?e, da bomo naĹĄim obÄ?anom nudili res kakovostno zdravstveno oskrbo.

Seznanil sem se z zaposlenimi, veliko nas je, veÄ? kot 300. Prav tako tudi z dosedanjo prakso.

Vse bomo temeljito analizirali, kar je dobrega ohranili in nadgradili, pomanjkljivosti pa skuĹĄali Ä?im prej odpraviti. Predvsem pa bomo morali zagotoviti dodaten strokovni kader, saj je ravno

to najveÄ?ja teĹžava.ÂŤ Veliko pripomb je bilo v zadnjem obdobju na delo vaĹĄe urgentne sluĹžbe? ÂťTa je med tistimi, ki so kadrovsko moÄ?no podhranjene. Gre pa za eno najbolj zahtevnih podroÄ?ij, ki terja mnogokrat kar neÄ?loveĹĄke napore. Vesel sem, da smo v veliki meri to vpraĹĄanje Ĺže reĹĄili. Vodenje urgentne sluĹžbe smo zaupali Andreju Lesjaku, mlademu specialistu urgentne medicine, pridobili smo ĹĄe enega mladega zdravnika, priÄ?akujemo ĹĄe tretjega specialista. Njihovo delo redno spremljam, udeleĹžujem se jutranjih raportov in moram reÄ?i, da sem zadovoljen z delom in napredkom. Glede na to, da je to delo zelo specifiÄ?no, vÄ?asih se zgodi, da bi morala biti urgentna ekipa na treh mestih hkrati, smo se dogovorili, da v takĹĄnih primerih priskoÄ?ijo na pomoÄ? zdravniki iz druĹžinskih ambulant, tako da je pacient Ä?im hitreje oskrbljen. A ĹĄe ob tako dobri organizaciji vÄ?asih vsega ne moremo opraviti tako hitro, kot bi Ĺželeli (naenkrat se pojavi veÄ? urgentnih primerov) in pacienti takrat morajo potrpeti.ÂŤ MoÄ?no podhranjena je tudi pediatrija?! ÂťTri pediatrinje so se upokojile, naÄ?in specializacije pa se je spremenil tako, da se je podaljĹĄal. V zadnjem obdobju se je spremenilo tudi to, da smo prej

Zdenko Kikec, direktor Zdravstvenega doma Velenje: ÂťNajprej moramo zapolniti 'podkadrovana' podroÄ?ja.ÂŤ

o specializacijah odloÄ?ali na primarni ravni v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, potem pa je to prevzela zdravniĹĄka zbornica in dejstvo je, da je bilo razpisanih premalo specializacij. Zato je tudi priĹĄlo do pomanjkanja kadrov, ki je pri nas zelo pereÄ?e, a bo kmalu drugaÄ?e. PriÄ?akujemo namreÄ? kar ĹĄest specializantk, ki so trenutno na doda-

tnem izobraĹževanju, pridruĹžile pa se nam bodo v naslednjih letih. Nekaj Ä?asa pa bomo morali ĹĄe malo ÂťpotrpetiÂŤ, tako naĹĄi mali pacienti, njihovi starĹĄi kot vsi mi v Zdravstvenem domu, ki bomo skuĹĄali zagotovaljati nemoteno zdravstveno oskrbo.

Vsekakor pa bomo za nadaljnjo pomoÄ? zaprosili tudi naĹĄe upokojene sodelavke.ÂŤ

Veliko pripomb je tudi na dolge Ä?akalne vrste, na prenapolnjene Ä?akalnice ‌? ÂťTudi te teĹžave smo se Ĺže lotili. Veliko se da narediti z dobro organizacijo dela in naroÄ?anjem pacientov, seveda pa je treba imeti dovolj kadrov. Mislim, da so ambulante druĹžinske medicine dokaj dobro popolnjene (ne Ä?isto tako, kot bi Ĺželeli), tako da raÄ?unam, da bomo v tem hitro napredovali. V naslednjih letih se nam bo pridruĹžilo pet specialistov druĹžinske medicine, ki so trenutno ĹĄe na specializaciji. Paciente bomo naroÄ?ali na ure, celo na minute. S tem se bomo vsekakor izognili dolgemu Ä?akanju in prenatrpanim Ä?akalnicam. Ob tem pa moram poudariti, da vedno ne bo tako. Poleg naroÄ?enih pacientov v teh ordinacijah sprejemajo tudi akutno obolele, torej nenajavljene obiske, in v teh primerih bo vsekakor treba malo poÄ?akati.ÂŤ VaĹĄi pacienti se pogosto pritoĹžujejo tudi, da v ordinacijah ne dvigujejo telefonov in da je zelo teĹžko priti v stik z zdravstvenim osebjem? ÂťTudi sam sem to sliĹĄal, ĹĄe preden sem nastopil novo delovno mesto. Vsekakor bomo skuĹĄali to odpraviti. Zopet pa moram poudariti, da je veÄ?ina naĹĄega zdravstvenega osebja preobremenjenega in da vedno telefona ni mogoÄ?e dvigniti, ĹĄe posebej takrat, ko se posveÄ?amo bolnikom. Vendar pa bomo doloÄ?ene izboljĹĄave vseeno naredili. Pacientom moramo omogoÄ?iti, da pridejo v stik s svojimi izbranimi zdravniki!ÂŤ

Zdravstveni delavci, v tem primeru mislim predvsem na medicinske sestre, so tudi zelo obremenjeni z razliÄ?nimi administrativnimi deli, Ä?eprav bi bilo bolj logiÄ?no, da bi se posveÄ?ali pacientom? ÂťNa to tudi sami opozarjamo, a pri tem ne moremo mimo trenutne zakonodaje. DoloÄ?ene evidence so vsekakor nujne, a z administracijo smo vsekakor preobremenjeni. Dobro bi bilo to podroÄ?je racionalizirati in poenostavitiÂŤ In kakĹĄna je vaĹĄa vizija, kakĹĄen bo Zdravstveni dom Velenje pod vaĹĄim vodenjem? ÂťVeÄ?ina zaposlenih je dobrih delavcev, ki imajo veliko znanja in volje, da svoje delo dobro opravijo. Seveda so tudi izjeme in s tem se bomo morali sooÄ?iti.

Vsekakor moramo najprej zapolniti 'podkadrovana' podroÄ?ja, ĹĄe posebej v pediatriji, ginekologiji, urgenci, potrebujemo stalnega dermatologa, rentgenologa in otolaringologa ‌ pa verjetno ĹĄe kaj. Tudi kakĹĄno dodatno opremo bomo ĹĄe potrebovali, najprej nov mamografski aparat. Ustvariti moramo pogoje, da se bodo pacienti pri nas poÄ?utili varno, da bodo obdelave strokovne, skladno z medicinsko doktrino in Ä?loveĹĄko tankoÄ?utnostjo. Vsekakor pa morajo biti tudi delovni pogoji takĹĄni, da bodo zaposleni zadovoljni, da bodo radi prihajali v sluĹžbo. Le takĹĄni zaposleni tudi lahko svoje zahtevno delo v zdravstvu dovolj dobro opravijo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

19. novembra 2015

DavÄ?ne blagajne pred vrati UdeleĹžba na sreÄ?anju podjetnikov regije SaĹĄa pokazala, da je uvedba davÄ?nih blagajn zelo aktualna tema

Kaj menijo o davÄ?nih blagajnah?

natanÄ?no, kdo, kdaj in kako jih bo moral uporabljati,ÂŤ je pojasnila odloÄ?itev za temo predsednica raÄ?unovodske sekcije pri omenjeni zbornici Petra Pleterski. Kot je ĹĄe dodala, tudi s tem dokazujejo podjetnikom in obrtnikom, kako pomembni so kakovostni raÄ?unovodski servisi. Ti, pravi sogovornica, so podpora poslovnim odloÄ?itvam nosilcev dejavnosti, ne nepotreben stroĹĄek, kar

â?ą

Pred uvedbo davÄ?nih blagajn je ĹĄe zelo veliko neznank

Na sreÄ?anjih se Ĺželijo raÄ?unovodski servisi druĹžiti s svojimi strankami, hkrati pa je to priloĹžnost za druĹženje podjetnikov med sabo in za izmenjavo mnenj.

Velenje, 11, novembra – Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravila regijsko sreÄ?anje podjetnikov regije SaĹĄa. Osrednja tema je bila uvedba davÄ?nih blagajn od A do Ĺ˝. O tem so spregovorili pred-

stavniki FinanÄ?nega urada Velenje, v nadaljevanju ponudniki praktiÄ?nih reĹĄitev, na sreÄ?anju pa so predstavili ĹĄe nov standard izvajalcev raÄ?unovodskih storitev ter njegov pomen za podjetnike oziroma nosilce dejavnosti. SreÄ?anja se je udeleĹžilo blizu 100 podjetnikov oziroma njiho-

vih predstavnikov ter predstavnikov druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke ter Zgornje Savinjske doline, kar je precej veÄ? kot na minulih sreÄ?anjih. ÂťOdziv nas je presenetil. Dokazuje pa, da je ob uvedbi davÄ?nih blagajn januarja prihodnje leto res ĹĄe veliko neznank, da so podjetniki zbegani, ker ne vedo

ÄŒez mejo je kruha veÄ?

Poslovanje v tujini je ĹĄe trĹĄe kot doma, pravita dva uspeĹĄna ĹĄaleĹĄka podjetnika Tina Felicijan

Bolj ko je gospodarska klima ostra, manjĹĄe je povpraĹĄevanje po dobrinah in storitvah, manjĹĄi je trg, teĹžje je dobiti posel, ĹĄibkejĹĄe je gospodarstvo, razmere se ĹĄe zaostrijo in tako naprej in spet okrog. Eden od izhodov iz tega kroga je internacionalizacija, ki sta jo uspeĹĄno izvedli tudi ĹĄaleĹĄki podjetji Mizarstvo AtelĹĄek in Krevzel instalacije. Kako jima je uspelo prodreti na tuj trg in kakĹĄni so tam izzivi, smo se pogovarjali z lastnikoma Stanislavom AtelĹĄkom in Francom Krevzlom.

teve, nimamo teĹžav,ÂŤ razlaga.

Zaradi krize v gradbenem sektorju dela na slovenskem trgu za podjetje Krevzel instalacije ni bilo dovolj. Da bi prepreÄ?ili odpuĹĄÄ?anje, so morali pogledati preko meja in lani so zaÄ?eli delati

s kom sklepajo posle. ÂťPrehod z domaÄ?ega na tuj teren za nas niti ni bil teĹžak, ker smo Ĺže v osnovi navajeni reda, discipline, urejenosti, kar Avstrija zahteva in Ä?emur dajejo velik poudarek,ÂŤ pravi. Tudi on je imel nekaj teĹžav z jezikom, saj je potrebno vso dokumentacijo, ki je ni malo, pripraviti v nemĹĄÄ?ini.

Sicer pa administrativnih ovir ni. ÂťKar je potrebno za pridobi-

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

PoĹĄtenost in kakovostni izdelki Pekarna Rednak iz LuÄ? z butiÄ?no proizvodnjo kruha in pekovskega peciva uspeĹĄno konkurira trgovskim centrom Tatjana PodgorĹĄek

Pekarna Rednak iz LuÄ? kljub ÂťpoplaviÂŤ najrazliÄ?nejĹĄih vrst kruha in pekovskega peciva Ĺže blizu 30 let uspeĹĄno konkurira trgovskim centrom in velikim pekarnam. Ob tem ni zanemarljivo, da glavnino izdelkov proda predvsem v Zgornji Savinjski dolini, kjer ima tri svoje prodajalne, od letoĹĄnje pomladi ima eno ĹĄe v Ĺ martnem ob Paki.

Bolj poĹĄteno in kakovostno delo

Stanislav AtelĹĄek ima mizarstvo Ĺže 25 let, prvo stranko v Avstriji pa je dobil pred 18 leti. Redno se je namreÄ? udeleĹževal sejmov v tujini, predvsem v NemÄ?iji in Avstriji, dolgo je spremljal njihove razmere in tako poÄ?asi zaÄ?el nuditi svoje izdelke in storitve. ÂťNa zaÄ?etku smo imeli teĹžave z jezikom, zahteve so bile veÄ?je, prav tako nivo kakovosti,ÂŤ se spominja in dodaja, da so Avstrijci tudi manj zaupljivi. Postopoma je dobival vse veÄ? naroÄ?nikov, zadnjih pet let pa 80 odstotkov dela opravi na avstrijskem trgu. ÂťNajveÄ?ja reklama je kakovostno delo ob dogovorjenem roku. Potruditi se moramo ĹĄe bolj kot njihovi domaÄ?i mizarji, saj od nas veÄ? zahtevajo. Ker zadnje Ä?ase uspeĹĄno izpolnjujemo zah-

jih meni ĹĄe vedno preveÄ?. ÂťNa bankah Ĺže ugotavljajo, da slabi ponudniki raÄ?unovodskih storitev ne dajejo kakovostnih podatkov za pridobitev kreditov. S tem ga oĹĄkodujejo, namesto da bi mu pomagali. Pri podjetnikih in obrtnikih pa je ĹĄe vedno prednostno merilo pri njihovi izbiri cena storitve.ÂŤ Po zagotovilu Petre Pleterski so sreÄ?anja poleg aktualnih tem namenjena tudi druĹženju raÄ?unovodskih servisov in njihovih uporabnikov, zato jih bodo nadaljevali.

Darja SkornĹĄek: ÂťNa zaÄ?etku lahko priÄ?akujemo nekaj teĹžav, kar je pokazala praksa tudi v sosednji HrvaĹĄki. VeÄ? jih bo, menim, pri manjĹĄih davÄ?nih zavezancih, ki nimajo davÄ?nih blagajn in ne za to potrebne opreme. DrĹžava je z njihovo uvedbo vse stroĹĄke ÂťobesilaÂŤ na njihova ramena. Poslovanje podjetnikov, obrtnikov bo tako Ĺže bolj pregledno predvsem pri zavezancih za DDV, kar je bilo Ĺže doslej, pri ostalih pa bodo stvari bolj prepuĹĄÄ?ene njihovi iniciativi.ÂŤ Romana Kolenc: ÂťMenim, da uvedba davÄ?nih blagajn ne bo dosegla Ĺželenega uÄ?inka v celoti, saj jih ne uvrĹĄÄ?am med prave ukrepe za odpravo sive ekonomije. NamreÄ?, bolj ko se stvari zaostrujejo, bolj ljudje iĹĄÄ?ejo ÂťkrivineÂŤ. Za male obrtnike, kot sem sama, pomeni njihova uvedba ĹĄe veÄ? administracije, namesto razbremenitve, za kar se zavzemamo, veÄ? dela in veÄ?jo obremenitev. Zame transparentnost poslovanja ne bo niÄ? novega. Vse bolj opaĹžam, da drĹžava pobira tisto, kar drugje opuĹĄÄ?ajo, saj verjame, da bo pri nas uspelo. Doslej je bilo prevzetih primerov dobrih praks zelo malo.ÂŤ Ivana Ĺ˝vipelj: ÂťUvedbo davÄ?nih blagajn sicer sprejemam, ker je prav, da se posluje transparentno. Je pa v tem Ä?asu ĹĄe vedno preveÄ? neznank in odprtih vpraĹĄanj, povezanih s tem ukrepom. Sem namreÄ? predstavnica Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Stopinje Mozirje, druĹĄtva, ki organizira na leto eno ali dve prireditvi in takrat razpolagamo z gotovino. V druĹĄtvih delamo nepoklicno, ne ustvarjamo dobiÄ?ka, praktiÄ?no nimamo javnih sredstev. ÄŒe pa jih Ĺže dobimo, jih namenimo za izobraĹževanje, za nadgradnjo tistega, kar poÄ?nemo.

Zagotovo se takĹĄna druĹĄtva, kot je naĹĄe, ne morejo enaÄ?iti s podjetniki, obrtniki, davÄ?ne blagajne pa bodo oÄ?itno tudi naĹĄa realnost.ÂŤ Obrtno-podjetniĹĄka zbornica Slovenije:ÂťUvedba davÄ?nih blagajn ne bo bistveno pripomogli k zmanjĹĄanju sive ekonomije in dela na Ä?rno, kar bi drĹžava s tem ukrepom rada dosegla. Zagotovo pa bodo dodatno obremenile gospodarstvo. S tem ukrepom ponovno kaznuje le legalne obrtnike in podjetnike, ki plaÄ?ujejo davke in prispevke.

Na zbornici smo namesto uvedbe davÄ?nih blagajn predlagali ĹĄtevilne druge reĹĄitve, a Ĺžal nismo bili usliĹĄani. Je pa skrajni Ä?as, da nam prisluhnejo, saj obrtniki in podjetniki predstavljamo 99 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji in zaposlujemo blizu 50 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Vemo, kako je preĹživeti na trgu. DrĹžavi za zagon gospodarstva ponujamo tudi ustrezne reĹĄitve v obliki zniĹžanja davkov in prispevkov, umaknitev nerazumnih birokratskih ovir. Tako bomo lahko tudi v malem gospodarstvu veÄ? zaposlovaliÂŤ.

Stanislav AtelĹĄek

Sogovornika sta opazila, da kljub viĹĄjim zahtevam Avstrijci raje sklepajo posle s slovenskimi podjetji kot drugimi iz vzhodnih drĹžav, ker imajo Slovence za bolj pridne. v Avstriji, kjer izvajajo strojna inĹĄtalacijska dela. Prvemu avstrijskemu naroÄ?niku jih je priporoÄ?il poslovni partner, ko se je Franc Krevzel prviÄ? sreÄ?al z naroÄ?nikom, pa je ta o njem vedel Ĺže skoraj veÄ? kot on sam. Zelo natanÄ?no namreÄ? preverijo,

Franc Krevzel

tev dela, je delovno dovoljenje, ki ga pridobiĹĄ na avstrijskem ministrstvu, pripraviĹĄ tudi ostalo dokumentacijo, ki jo predloĹžiĹĄ naroÄ?niku, pri Ä?emer se je treba drĹžati njihove kolektivne pogodbe, potem pa skrbiĹĄ za dosledno izpolnjevanje obveznosti iz pogodbenega razmerja,ÂŤ razlaga Krevzel in opozarja, da je v Avstriji na terenu veliko inĹĄpekcij. ÂťÄŒe nimaĹĄ urejenih papirjev, je hudo. ÄŒe jih imaĹĄ, pa nemoteno nadaljujeĹĄ delo,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Prednosti je veÄ?

In kako lahko majhen pek preĹživi v takĹĄni konkurenci in ob tako majhnem trgu? ÂťÄŒisto lepo, Ä?e delaĹĄ poĹĄteno in ponudiĹĄ potroĹĄniku kakovostne izdelke.

Glede na to, da glavnino prodamo v naĹĄih prodajalnah, naĹĄi oÄ?itno so, sicer kupci vanje ne bi zahajali,ÂŤ pravi lastnik pekarne Miroslav Rednak in dodaja, da je njihova prednost tudi butiÄ?na proizvodnja, kar pomeni, da so njihovi izdelki proizvedeni roÄ?no, brez dodatkov, uporabljajo pa tudi moko starih slovenskih Ĺžit v kombinaciji ĹĄe z drugimi vrstami moke (ajdovo, rĹženo ‌). ÂťPovpraĹĄevanje po belem kru-

Miroslav Rednak: ÂťMajhni peki imamo veÄ? prednosti, vse so v dobro potroĹĄnika.ÂŤ

hu je zanemarljivo. Morda predstavljajo izdelki iz bele moke 15 odstotkov naĹĄe celotne proizvodnje, ta pa znaĹĄa na dan pribliĹžno 800 kilogramov.ÂŤ Bolje se lahko prilagajajo potrebam kupcev, predvsem pa jim vedno ponudijo sveĹže peÄ?en kruh in pekovsko pecivo. ÂťTega speÄ?emo isti dan, veÄ?je pekarne pa peÄ?ejo Ä?ez dan, ĹĄele ponoÄ?i izdelke razvozijo po trgovinah, da so ti naslednji dan na prodajnih policah.

Nekatere veÄ?je prodajalne imajo sedaj svoje pekarne, a potroĹĄniki opazijo razliko.ÂŤ

Konkurenca je naredila svoje

Sogovornik je povedal, da je takĹĄno poslovno politiko narekovala konkurenca. Vrsto let so namreÄ? kar 95 odstotkov kruha in pekovskega peciva prodali Mercatorju in TuĹĄu. S spremembami na trgu pa njihovim zaostrenim pogojem niso mogli veÄ? slediti.

ÄŒe so jim ĹĄe pred 10 leti kot dobavitelji zagotavljali 20 artiklov, so ÂťpristaliÂŤ pri treh, ĹĄtirih. Na oblikovanje cene izdelkov niso imeli nobenega vpliva, potroĹĄniki pa so tarnali, da so ti predragi. Že pri dobavi surovin so bile te za nas draĹžje za vsaj 20 odstotkov. Poleg tega smo bili njihovi dobavitelji ob nezanimivih dnevih, kot so nedelje in prazniki, Ä?ez teden smo bili v manjĹĄini. V borbi za preĹživetje nam ni preostalo drugega kot usmeritev v svoje prodajalne.ÂŤ Kljub ĹĄe vedno dokaj neurejenim razmeram v pekarski branĹži bodo – po zagotovilih Miroslava Rednaka – vztrajali pri sedanji usmeritvi in si prizadevali ohraniti dovolj dela za 21 zaposlenih, z Ĺženo pa se nekoliko spogledujeta ĹĄe s turizmom. Na tastovi domaÄ?iji v LuÄ?ah bi rada uredila nekaj apartmajev in manjĹĄi velnes. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

19. novembra 2015

Bodo koncesnine potopile zdraviliĹĄki turizem?

Namesto osem blizu 80 tisoÄ? evrov – Iskanje rezerv pri zmanjĹĄevanju materialnih stroĹĄkov Tatjana PodgorĹĄek

Vlada je pred nedavnim sprejela uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za devet slovenskih naravnih zdraviliĹĄÄ?. Uredbe bodo podlaga za sklenitev koncesijskih pogodb, na osnovi katerih bodo zdraviliĹĄÄ?a od leta 2016 prviÄ? plaÄ?evala koncesnino. S tem Ĺželi urediti poloĹžaj na podroÄ?ju rabe te vode in zagotoviti vzdrĹžnost vodonosnikov.

Polne koncesnine bodo uveljavljene leta 2020. Tam, kjer bodo vodo uporabljali umneje ali jo celo Ä?istili in vraÄ?ali v podzemne vodonosnike, si jo bodo lahko zniĹžali. ZdraviliĹĄÄ?a opozarjajo, da so koncesnine previsoke, kar lahko pomeni izgubo delovnih mest in tudi zapiranje zdraviliĹĄÄ?. Skupnost naravnih zdraviliĹĄÄ? Slovenije ob tem izpostavlja ĹĄe potrebo po enakovredni

obravnavi zdraviliĹĄÄ?, saj naj bi ena plaÄ?evala koncesnino v viĹĄini 1 odstotka, druga pa v viĹĄini 4 odstotkov od prihodkov. Tudi obet o niĹžji koncesijski dajatvi za tiste, ki bodo v naravo vraÄ?ali preÄ?iĹĄÄ?eno vodo, v realnosti nima trdne podlage. PreveÄ? je dilem, povezanih z dodatnim investiranjem, umestitvijo v prostorske naÄ?rte in oddaljenostjo od matiÄ?ne vrtine, ĹĄe naĹĄtevajo v skupnosti.

ZdraviliĹĄÄ?a koncesnini ne nasprotujejo, saj so ne nazadnje Ä?akala na dodelitev teh pravic leta. Ĺ˝elijo pa si, da bi formula, ki velja za doloÄ?itev viĹĄine nadomestila za uporabo vode, veljala tudi za doloÄ?itev koncesijske dajatve. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je sporna formula odraz stanja. Oblikovana je tudi z odgovornostjo do okolja in v Ĺželji, da bi kaj vode

ostalo ĹĄe za druge uporabnike, ki bi Ĺželeli izkoriĹĄÄ?ati termalno vodo.

ViĹĄina polovice koncesijske dajatve bo odvisna od tega, koliko termalne vode si bo v vlogi za pridobitev koncesije ÂťrezerviralÂŤ podpisnik koncesijske pogodbe. ÂťDogaja se, da so te vloge mnogo viĹĄje, kot je dejanska poraba.

Posamezna vodna telesa imajo omejitve. Zaradi teh visokih rezerviranih koliÄ?in vode na nekaterih obmoÄ?jih ni veÄ? moĹžno izdajati koncesijskih aktov za druge uporabnike, saj so tam tako izkoriĹĄÄ?ene vse zmogljivosti,ÂŤ ĹĄe pojasnjujejo na ministrstvu in oddajajo, da bodo koncesionarji z ekonomskega zornega kota termalno vodo uporabljali bolj smotrno, kot so jo doslej.

Terme TopolĹĄica: nadaljnje zmanjĹĄevanje materialnih stroĹĄkov

Tri naravna zdraviliĹĄÄ?a naj bi doslej Ĺže plaÄ?evala koncesnino, tem se bo na osnovi uredbe pridruĹžilo ĹĄe 9 novih, 13 pa jih ta ĹĄe Ä?aka. Med njimi je tudi Narav-

da obstajajo moĹžnosti v obliki energetskih sanacij, predvsem pa pri nadaljnjem zmanjĹĄevanju materialnih stroĹĄkov.

Glede na to, da bo viĹĄina koncesnine odvisna od koliÄ?ine porabljene vode, njene temperature in od namena porabe, imajo v zdraviliĹĄÄ?u kar ÂťsreÄ?oÂŤ. Termalno vodo namreÄ? uporabljajo le za kopalne namene. Z izgradnjo zunanjega vodnega parka Zora je poraba vode dokaj konstantna, pravi sogovornica. V zimskih mesecih je nekoliko manjĹĄa, v poletnih malo veÄ?ja. V povpreÄ?ju pa je porabijo blizu 96 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov.

Po izdelani formuli naj bi Terme TopolĹĄica koncesnina za rabo termalne vode stala blizu 80 tisoÄ? evrov na leto.

no zdraviliĹĄÄ?e Terme TopolĹĄica.

Direktorica zdraviliĹĄÄ?a Lidija FijavĹž Ĺ peh je povedala, da imajo vlogo za dodelitev koncesijskih pravic na ministrstvu Ĺže ĹĄest let, redno pa plaÄ?ujejo nadomestilo za uporabo termalne vode, ki znaĹĄa blizu 8.000 evrov na leto. Koliko jih bo ÂťstalaÂŤ koncesnina, pa za zdaj toÄ?nih podatkov ĹĄe nimajo. ÂťGlede na formulo pomeni 10-krat veÄ? kot smo plaÄ?evali za nadomestilo za upo-

rabo vode. Okvirnih 80 tisoÄ? evrov na leto bi bil za naĹĄe zdraviliĹĄÄ?e velik stroĹĄek.ÂŤ Bo zaradi tega tudi kakĹĄen delavec odveÄ? ali bodo to obdavÄ?itev uravnali z viĹĄjimi cenami? ÂťV prvi fazi rezerv ne bomo iskali med zaposlenimi, razmere na trgu in konkurenca pa nam ne dovoljujejo viĹĄjih cen storitev. Iskati bomo morali rezerve pri drugih stroĹĄkih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kje jih ĹĄe vidijo, je sogovornica odgovorila,

đ&#x;”˛

Uporabniki termalno vodo potrebujejo za turizem, ogrevanje in proizvodnjo pijaÄ?. V Termah TopolĹĄica jo uporabljajo le za kopalne namene. V povpreÄ?ju jo porabijo blizu 96 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov.

Vinograd in vino sta kot otrok

ÂťDober Ä?evelj je vredno popraviti veÄ?kratÂŤ

Kletar leta 2015 Druťtva vinogradnikov Šmartno ob Paki JoŞe Kugler – Letina precej boljťa kot lani

UroĹĄ Koren nadaljuje druĹžinsko Ä?evljarsko tradicijo – ÄŒevljarsko delavnico je s pomoÄ?jo MO Velenje odprl v Starem Velenju Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. oktobra – ÄŒevljarstvo je eden tistih poklicev, ki Ĺžal izumira. ÄŒeprav se je ponudba Ä?evljev na slovenskem trgu v zadnjih letih moÄ?no poveÄ?ala in da lahko dobimo tudi cenovno zelo ugodne, pa mnogi Ĺželijo dobre Ä?evlje ohranjati v dobri

pravzaprav Ĺže v rani mladosti hotel stopiti v oÄ?etove Ä?evlje.

IzĹĄolal se je za obutvenega tehnika, in to na kranjski ĹĄoli, ki je ni veÄ?, ker so jo zaradi premajhnega zanimanja zaprli. A potem dolga leta ni opravljal tega poklica, bil je tiskar. ÂťPred kratkim sem se odloÄ?il, da bom nadaljeval druĹžinsko tradicijo. Pri

JoĹže Kugler: ÂťMlado vino zna presenetiti in dober kletar mora biti na vse pripravljen.ÂŤ

DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki nekaj let zapored na prireditvi Vesela Martinova sobota v okviru obÄ?inskega praznika izbere kletarja leta. Ta naziv prejme Ä?lan druĹĄtva, ki na ocenjevanju vin prejme 3 najviĹĄje ocene, na osnovi katerih nato izraÄ?unajo povpreÄ?je. Vina ocenjuje strokovna komisija Kmetijskega zavoda Maribor.

Letos je kletar leta 2015 postal JoĹže Kugler. ÂťPriznanje je nagrada za opravljeno delo, potrditev, da sem na pravi poti, in hkrati spodbuda za prihodnje. Trudil se bom upraviÄ?iti naziv, sode pa bom tudi v prihodnje polnil s kakovostno rujno kapljico,ÂŤ nam je povedal Kugler. Vinogradnik je Ĺže blizu 25 let, v vinogradu ima 1.800 trt (chardonnay, sovignon, muĹĄkat, modro frankinjo, zweigelt), v sodih pa od suhih do sladkih ter sortnih vin. Da lahko zadovolji svoje stranke, nekaj grozdja tudi kupi.

LetoĹĄnja letina, pravi, je precej boljĹĄa kot lanska in ĹĄe kakĹĄno leto pred njo. ÂťNe vemo pa ĹĄe, kaj se bo dogajalo v kleti. Mlado vino zna presenetiti in dober kletar mora biti na vse pripravljen, da mu lahko onemogoÄ?i kakĹĄne neprijetnosti.ÂŤ Je vsak dan v kleti? Praviloma je.

Sploh tja do novega leta bo, kajti ĹĄele takrat – pravi – se vino dogradi. Do takrat pa je vsak dan drugaÄ?no in vseh muh polno.

VinogradniĹĄtvo je zanj veÄ? kot le konjiÄ?ek. Kot upokojenec mu lahko namenja veÄ? pozornosti kot takrat, ko je hodil ĹĄe v sluĹžbo.

Rad prisluhne primerom dobre prakse, se redno udeleĹžuje strokovnih predavanj. ÂťVinograd in vino sta kot otrok. Ne moreĹĄ ga pustiti, ampak vseskozi vzgajati in z njima rasti. ÄŒe ju pustiĹĄ sama, ti lahko uideta tja, kamor ne bi smela,ÂŤ je sklenil pogovor JoĹže Kugler iz Malega Vrha. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

UroĹĄ Koren se je izĹĄolal za obutvenega tehnika, a ga Ä?evljarstvo v mladosti ni pritegnilo. Sedaj je naĹĄel izziv v nadaljevanju druĹžinske tradicije.

nega Ä?evljarja.

UroĹĄ pravi, da najveÄ? strank pride, ker Ĺželijo obnoviti podplate in pete Ä?evljev. ÂťPoleg tega zaĹĄijemo kakĹĄno torbico, tudi Ä?evlje, Ä?e je treba. Vedno se potrudim, da naredimo najveÄ?, kar je mogoÄ?e. Dober usnjen Ä?evelj se da veÄ?krat kvalitetno popraviti. Marsikomu se zgodi, da ima kakĹĄen Ä?evelj tako rad, da ga noÄ?e zavreÄ?i. Zato smo tukaj Ä?evljarji,ÂŤ pripoveduje UroĹĄ, ki pravi, da je med strankami najveÄ? starejĹĄih, ki imajo tudi bolj obÄ?utljive noge, zato Ä?evlje, ki se dobro ÂťuleĹžejoÂŤ, zelo teĹžko zavrĹžejo. Že pri nakupu bi se morali zavedati, da si naĹĄe noge zasluĹžijo kakovost. Sam stavim

na usnje,ÂŤ ĹĄe dodal, v mnoĹžini pa govoril tudi zato, ker mu oÄ?e Ivan ĹĄe priskoÄ?i na pomoÄ?.

UroĹĄ zna Ä?evlje tudi izdelovati, a za zdaj tega ĹĄe ne dela. Ima pa Ĺželjo, da v prihodnosti zaÄ?ne tudi izdelovati unikatne kose Ä?evljev. ÂťTo je povezano z naloĹžbo; treba je nabaviti stroje, dobro usnje. Zato to prelagam v bliĹžnjo prihodnost.ÂŤ Ob delavnici, ki je urejena v stari hiĹĄi, v kateri je tudi gostiĹĄÄ?e ÄŒuk, pa ima ĹĄe nekaj prostora. Tam bi rad ĹĄe letos uredil darilni butik, v katerem bo ponujal unikatne torbice in pasove in razliÄ?ne izdelke mladih slovenskih umetnikov. đ&#x;”˛

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

!

STARO ZA NOVO Informacije:

041 813 949

kondiciji in s takim videzom.

Zadnja leta je bilo to v Velenju kar teĹžko, a od oktobra ima mesto pravo Ä?evljarsko delavnico.

Odprl jo je UroĹĄ Koren, ki s tem nadaljuje veÄ? kot 40-letno druĹžinsko tradicijo, saj je Ä?evljar tudi njegov oÄ?e Ivan. ÂťKorenovi smo v Ä?evljarstvu Ĺže dobrih 45 let. OÄ?e Ivan je po konÄ?anem ĹĄolanju najprej delal v rudniĹĄki Ä?evljarski delavnici, potem pa dolga leta v ljubljanski Nami, kjer se je njegova delavnica zaprla ob prodaji in prenovi stavbe,ÂŤ nam razloĹži UroĹĄ, ki je

tem mi je zelo pomagala velenjska obÄ?ina, saj sem od nje dobil prostore za delavnico v Starem Velenju, in to pod zelo dobrimi pogoji.ÂŤ Tako obÄ?ina uresniÄ?uje obljubo, da bo Staro Velenje poskuĹĄala oĹživiti tudi s ponudbo umetniĹĄke in rokodelske obrti.

Ljudje so hitro izvedeli, da ima Velenje spet Ä?evljarsko delavnico, zato UroĹĄ pravi, da so ga mnogi Ĺže naĹĄli. ÂťPrihajajo tudi iz Mozirja in KoroĹĄke, sploh tisti, ki delajo v Velenju.ÂŤ Kar je dokaz veÄ?, kako veseli so lahko v vsakem mestu, ki ĹĄe ima ĹĄola-

SUPER AKCIJA JABOLK!

+

2+1 brezplaÄ?no VELIKA IZBIRA SADIK SADNEGA DREVJA! sliva, Ä?eĹĄnja, marelica, breskev, figa...

SADIKE STARIH SORT JABLAN: beliÄ?nik, bobovec, carjeviÄ?, grafenĹĄtajnc, kanadka, moĹĄancelj...

S!

Z VAMI IN ZA VA

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 11. november Zaskrbljeno smo ĹĄteli. Skozi prehodni center v Gornji Radgoni je vsak dan vstopilo povpreÄ?no dva tisoÄ? ljudi, pribliĹžno toliko pa jih je naĹĄo drĹžavo tudi zapustilo.

Na odsekih meje s HrvaĹĄko pri Velikem ObreĹžu in na Gibini pri RazkriĹžju so vojaki postavili poldrugi kilometer ograje iz bodeÄ?e Ĺžice, ki naj bi sluĹžila nadzorovanemu prehodu prebeĹžnikov v drĹžavo.

19. novembra 2015

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o medijih, ki se med drugim nanaĹĄa na obveznost oblikovanja pravil komentiranja, pa tudi na deleĹž predvajanja slovenske glasbe.

Vlada je v odgovoru na hrvaĹĄko protestno noto glede ograje na slovensko-hrvaĹĄki meji zavrnila njihove navedbe in zatrdila, da ograja stoji na slovenskem ozemlju.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izraÄ?unal, da so zahteve policistov, ki so napovedali stavko, v celoti in brez pogajanj vredne okoli 90 milijonov evrov.

Francija je razglasila izredne razmere in zaprla vse meje, potem ko je bilo v nizu napadov v Parizu ubitih veÄ? kot sto ljudi.

Ponedeljek, 16. november SeĹĄli so se predstavniki vlade in obÄ?in: minister DuĹĄan Mramor je kot zadnjo ponudbo na mizo dal en evro veÄ?, in sicer 525 evrov povpreÄ?nine. Dogovor tako ni bil doseĹžen.

ZaÄ?ela se je redna novembrska seja drĹžavnega zbora. Po poslanskih vpraĹĄanjih je tokrat sledila obravnava predloga drĹžavnega proraÄ?una za prihodnji dve leti.

Sobota, 14. november HrvaĹĄki notranji minister je dejal, da je del ograje na hrvaĹĄkem ozemlju.

BrĹž se je odzval hrvaĹĄki notranji minister Ranko Ostojić, ki je zatrdil, da je del Âťslovenske ograje na hrvaĹĄkem ozemljuÂŤ, ter sporoÄ?il, da bo Ljubljana prejela noto, Hrvatje pa bodo ograjo odstranili, Ä?e je Slovenija ne bo sama.

Srbski premier Aleksandar VuÄ?ić se je poklonil Ĺžrtvam genocida v Srebrenici in poloĹžil cvetje v spominskem parku v PotoÄ?arih, kjer so ga pred ĹĄtirimi meseci pregnali besni svojci Ĺžrtev.

Samo nekaj ur po vloĹžitvi vladne zahteve je ĹĄpansko ustavno sodiĹĄÄ?e Ĺže suspendiralo katalonsko resolucijo, s katero naj bi zaÄ?el teÄ?i 18-meseÄ?ni postopek za odcepitev Katalonije od Ĺ panije.

ÄŒetrtek, 12. november Premier Miro Cerar je poudaril, da Slovenija ne namerava sprejeti prebeĹžnikov, ki bi jih NemÄ?ija ali Avstrija morda zavrnili.

DrĹžavni sekretar na naĹĄem notranjem ministrstvu BoĹĄtjan Ĺ efic je dejal, da HrvaĹĄka nima nobenega pametnega argumenta za odstranitev ograje, in dodal, da je Ä?im boljĹĄe sodelovanje pri usmerjanju prebeĹžniĹĄkega toka tudi njihov interes.

Pred nakupovalnim centrom v Libanonu sta se razstrelila dva domnevno samomorilska napadalca. Najmanj 37 ljudi je umrlo, 181 pa je bilo ranjenih.

Slovenski vojaki so ĹĄe naprej postavljali ograjo ob meji s HrvaĹĄko, delo so dokonÄ?ali Ĺže na 16 kilometrih.

V srediĹĄÄ?u pozornosti so bili terostiÄ?ni napadi v Parizu z dneva pred tem. V Franciji so prijeli veÄ? ljudi, domnevno povezanih z napadi, v katerih je Ĺživljenje izgubilo 129 ljudi, 352 pa jih je bilo ranjenih.

Petek, 13. november

Francoski predsednik Francois Hollande je na skupnem zasedanju francoske narodne skupĹĄÄ?ine in senata dejal, da napadi v Parizu predstavljajo napad na vrednote Francije, in napovedal poostrene ukrepe glede varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu G20 zatrdil, da IS financira 40 drĹžav, med njimi tudi Ä?lanice G20, in da je treba ustaviti nezakonito IS-jevo trgovanje z nafto.

Torek, 17. november DrĹžave po vsem svetu so skuĹĄale poveÄ?ati stopnjo varnosti.

Sestali so se predstavniki notranjih ministrstev drĹžav na balkanski migracijski poti.

Strinjali so se, da je treba zaÄ?eti upoÄ?asnjevati tok migracij, da bi prepreÄ?ili preobremenitve drĹžav.

DrĹžave po svetu so prav zaradi teh napadov zaostrovale varnost. Francija, ki je zaprla svoje meje in razglasila izredne razmere, pa je medtem sporoÄ?ila, da se IS ne bo uklonila in bo ĹĄe naprej izvajala zraÄ?ne napade na IS v Siriji.

Panika je nastala tudi v Rusiji. Iz kultnega moskovskega hotela Kosmos so po prejetem telefonskem klicu, da naj bi bila v hotelu bomba, evakuirali pribliĹžno tisoÄ? gostov in usluĹžbence.

Nedelja, 15. november Iz vlade so sporoÄ?ili, da je tudi slovenska policija zaradi teroristiÄ?nih napadov v Franciji sprejela nekatere varnostne ukrepe in zaÄ?ela izvajati operativne ukrepe.

Predsednika republike Boruta Pahorja in pozneje tudi zunanjega ministra Karla Erjavca je sprejel francoski veleposlanik Pierre-Francois

GrÄ?ijo je (znova) ohromila sploĹĄna stavka.

V GrÄ?iji je potekala sploĹĄna 24-urna stavka javnega in zasebnega sektorja proti varÄ?evalnim ukrepom, ki jih mednarodni posojilodajalci zahtevajo v zameno za novo denarno pomoÄ?.

ZaÄ?ela se je redna novembrska seja drĹžavnega zbora.

PrviÄ? po ruskih napadih na Sirijo sta se pogovarjala Putin in Obama.

Mourier. Oba visoka predstavnika slovenske politike sta se vpisala v Ĺžalno knjigo.

Na prireditvi ob 25. obletnici odloÄ?itve za V avstrijskem Ĺ pilju blizu nastanitvenega plebiscit sta bila predsednik Borut Pahor in centra Ĺ entilj so popoldne znova potekali takratni poslanec skupĹĄÄ?ine, ki je sodeloval protesti zagovornikov ostrejĹĄe azilne politipri osamosvojitvi Slovenije, Anton Ĺ˝unter. ke, pred tem pa so dopoldne protestirali nasprotniki zapiranja meja. Ko so se sreÄ?ali, se je vnel pretep.

Ob robu vrha G20 v Antaliji v TurÄ?iji sta se prviÄ? po ruskih zraÄ?nih napadih v Siriji sreÄ?ala in se pogovarjala predsednika ZDA in Rusije Barack Obama in Vladimir Putin.

Francoska policija se je ukvarjala z iskanjem 26-letnega Salaha Abdeslama, enega od treh bratov, ki naj bi bili vpleteni v naFrancijo so pretresli teroristiÄ?ni napadi. pade.

Revija Manager je objavila sveĹžo lestvico najbogatejĹĄih Slovencev.

V DrĹžavnem zboru so nadaljevali z novembrsko sejo, na kateri so obravnavali predloga proraÄ?una za prihodnji dve leti.

Francoski preiskovalci so sporoÄ?ili, da iĹĄÄ?ejo ĹĄe drugega ubeĹžnika, ki naj bi bil povezan z napadi v Parizu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporoÄ?ilo, da je Rusija okrepila svoje napade v Siriji.

Tega dne je Rusija prviÄ? potrdila, da je bila vzrok za nesreÄ?o ruskega potniĹĄkega letala, ki je 31. oktobra strmoglavilo nad Sinajem, podtaknjena bomba.

Zahodni del GrÄ?ije sta stresla dva moÄ?na potresna sunka.

Volilna pravila V tedniku NaĹĄ Ä?as in na Radiu Velenje (107,8 MHz in 88,9 MHz) bomo referendum o noveli zakona o druĹžinskem zakoniku, ki je razpisan za 20. decembra 2015, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi naÄ?eli. SpoĹĄtovali bomo naÄ?elo resniÄ?nosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, Ä?lovekovo osebnost in dostojanstvo ter politiÄ?no uravnoteĹženost. Pri tem bo uredniĹĄtvo o vsebini, dolĹžini in naÄ?inu njihovega predstavljanja odloÄ?ali samostojno.

Objavljanje strankarskih staliĹĄÄ?, sporoÄ?il in oglasov bo moĹžno v obliki plaÄ?anih obvestil. Zanje je pripravljen poseben cenik. Seveda pa bomo v vseh primerih poskrbeli, da ta sporoÄ?ila ne bodo presegala sploĹĄnih civilizacijskih norm in medÄ?loveĹĄkih odnosov.

Skladno z zakonom o volilni kampanji bomo zagotavljali vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za oglaĹĄevanje med volilno kampanjo. Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, Ä?e bodo na nas naslovljene v pisni obliki. đ&#x;”˛

UredniĹĄtvi NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje

JoĹĄke do KoroĹĄke, prviÄ?.

LeĹžim na postelji na daljinca, v Ĺžilo na zgornji strani dlani mi kaplja Ĺže nekakĹĄna tekoÄ?ina, zebe me, trese me, zobje mi ĹĄklepetajo. Menda je to po anesteziji normalen pojav, Ä?etudi so mi omrtviÄ?ili samo del telesa od popka navzdol.

Gospe sestre prihajajo preverjat, ali Ĺže Ä?utim noge. ÄŒutim predvsem na tisoÄ?e gomazeÄ?ih mravelj. PoÄ?asi pomigam. Kdaj mi bodo priKaja AvberĹĄek nesli mojega novega Ä?loveÄ?ka? NihÄ?e ne ve natanÄ?no. “Ponavadi po pribliĹžno treh urah,â€? je najbolj toÄ?en odgovor. “Gospa, a vas kaj lulat?â€? “Ne, niÄ? kaj ne Ä?utim. Saj nisem niÄ? pila ‌â€? â€œĹ˝e, ampak v Ĺžilo smo vam zlili dva litra oÄ?iĹĄÄ?evalne tekoÄ?ine, morali boste lulat. Sploh pa so vam pred carskim rezom mehur napolnili z neÄ?im zelenomodrim in nujno je, da to spravite ven. Prinesem kahlo. Pa vodo v umivalniku odprem in bo ĹĄlo, boste videli.â€? Zelo dvomim, da bo ĹĄlo. Kolikor pomnim, sem imela vedno teĹžave z lulanjem v kahle, leŞÊ. “Boste pa malo kasneje.â€? Tudi kasneje ne gre. Dve sestri me podpolcata vsaka iz svoje strani in odpeljeta do straniĹĄÄ?a. Noge me ĹĄe kar nekako nesejo. To je zaradi vsega tistega kravljanja v izolskem morju avgusta. StraniĹĄÄ?e je pokapljano s krvjo razliÄ?nih Ĺžensk. Tej krvi se reÄ?e Ä?iĹĄÄ?a. StraniĹĄÄ?e smrdi po tisoÄ?erih Ä?iĹĄÄ?ah. Na ĹĄkoljko se komaj usedem. MreĹžaste gate za enkratno uporabo. ObÄ?utek imam, da mi bodo ĹĄivi na trebuhu popokali. ÄŒeprav niso ĹĄivi, kovinske klipsne so. Vrat ne morem zapreti, gospe sestri zunaj me hoÄ?eta imeti pod nadzorom. “Če ne boste lulali, bomo morali uporabiti cevko, to pa zelo boli!â€? Zakaj vse, kar je povezano z neÄ?im tako Ä?udeĹžno lepim, kot je porajanje novega Ĺživljenja, tako zverinsko boli ...?! Kakorkoli, cevke vendarle ni bilo potrebno uporabiti.

Pripelje se mali ĹĄkrat v prosojni ĹĄkatli na kolesih. PonoÄ?i mi ga namontirajo ob telo. Seveda ne spim. Gledam ga in niÄ? mi ni jasno. Nad umivalnikom venomer gori bolniĹĄniÄ?na luÄ?. Kri se mi ulije po veselih rumenih usnjenih copatih. Nikoli veÄ? jih ne bom obula. Sester ne morem klicati “sestraâ€?. Niso moje sestre. TeĹžko prenaĹĄam, da me kliÄ?ejo “mamaâ€?. Nisem njihova mama. Prva mi reÄ?e, kako super so moje prsne bradavice za dojenje. Druga mi nanje butne silikonski nastavek. Tretja me krega, ker uporabljam nastavek.

Prvo noÄ? sva v sobi samo midva. No, in celo vesolje. Drugo noÄ? dobiva v goste ĹĄe dva izpraznjena balona. Eden straĹĄansko smrÄ?i. DojenÄ?ki izmeniÄ?no cvrkutajo. Usesti se je zelo teĹžko. Vstati ĹĄe teĹžje. Kako naj primem bitjece z vsemi temi ranami in cevkami in iglami, ki so zapiÄ?ene vame?

Tretji dan, druga soba. â€œĹ˝elite imeti druĹžbo ali bi bili raje sami?â€? “Sama!! Prosim ...â€? Joj, “samaâ€?, ma kaki sama, jaz iz tisoÄ?erih delcev in mala nova zverinica, za katero ĹĄe sploh ne vem, kako jo zgrabiti, tako krhka in ranljiva je ...

Soba ĹĄtevilka 13, na koncu hodnika, z glasno tiktakajoÄ?o bolniĹĄniÄ?no uro nad vrati. SreÄ?na ali nesreÄ?na 13? Mora biti sreÄ?na, no ...! “Pred vsakim podojem in po vsakem podoju ga stehtajte.â€?

Temu se reÄ?e “kontrola dojenjaâ€?. “Jesti mora na tri ure. Petnajst minut na eno, petnajst na drugo stran. Dlje kot pol ure nikakor.â€?

Tehtam ga na hodniku, noÄ? in dan, kot malega praĹĄiÄ?ka. VsakiÄ? znova s strahom, ali je pojedel dovolj. Koliko pa sploh je dovolj?

Sredi neke noÄ?i, joĹĄki kot mlinska kamna, ne kamna, krogli, kaj je to?! Boli, bolii, boliii! Naval mleka, pravijo. “Ojej, to pa ni v redu ...â€? In zdaj? “Pod tuĹĄ in ven stiskat, pod vroÄ?o vodo!â€? Ampak iz tuĹĄa pod plesnivim stropom vroÄ?a voda ne priteÄ?e. “Po podoju pa mrzel obkladek!â€? Kje naj dobim obkladek? Ĺ vicam, nenehno mi je vroÄ?e, mleko mi curlja po bolniĹĄniÄ?ni spalni srajci, vse smrdi po sesirjenem mleku, ni veÄ? Ä?istih spalnih srajc za prazne balone, tistih, ja, tisoÄ?krat zakrpanih, z rdeÄ?imi pikicami ali drobnimi roĹžicami, tistih, ki jih je nosila Ĺže moja mama pred dvaintridesetimi leti, ko je bila ona jaz, jaz pa novo malo bitje v ĹĄkatli. Prinesejo mi piĹžamo – hlaÄ?e in srajco, iz kirurgije menda. Hvala bogu! Samo da mi ni treba nositi tiste grozovite obleke! KonÄ?no hlaÄ?e! Te dvodelne piĹžame noÄ?em veÄ? sleÄ?i, Ä?etudi je popackana s ĹĄpageti bolognese in knajp kavo, preĹžeta s potom in mlekom, pokapljana s krvjo ... Ĺ˝ivci se mi poÄ?asi a vztrajno rahljajo. Mala zverinica poizkuĹĄa jesti, joka, tuli, okrog majÄ?kenih ĹĄiroko odprtih ustec je vsa krvava, mali vampirÄ?ek, groza! Nekoliko se obotavljam, preden pritisnem na gumb za sestro. Pride, tista najhujĹĄa, kaj tako zoprnega pa Ĺže dolgo ne, njeno ime je pomanjĹĄevalnica, sliĹĄim. Poznam ĹĄe najmanj eno Ĺžensko s pomanjĹĄevalnico namesto imena. Grozljiva osebnost.

Zlobna in nesramna. Imam smolo z Ĺženskami s pomanjĹĄevalnico namesto imena. “Gospa, kri mi teÄ?e ... Vse imam ranjeno, kaj naj?â€? Zavije z oÄ?mi. StraĹĄansko uslugo mi je namreÄ? naredila, da me je priĹĄla pogledat, morala je odloĹžiti keks in Ä?ajÄ?ek ali pa rumenolistno revijo, mogoÄ?e prekiniti pogovor o tem, kdo koga vara ali kateri krompir je letos najboljĹĄi. Niti ustavi se ne, ne vstopi v sobo, ĹĄe pogleda me ne dobro, Ĺže se vraÄ?a v “Ä?ajno kuhinjoâ€?. “To je normalno. To so ragade. Dajte mu jest, a ne vidite, da je laÄ?en!?â€? Toliko o topli besedi in strokovnosti. Seveda, jaz narobe delam, morala bi vedeti, a ne? đ&#x;”˛ (Kot obljubljeno, nadaljevanje sledi.)

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

19. novembra 2015

Žrtve gradnje TEĹ 6 ste tukajĹĄnji prebivalciÂŤ Tako je ob obisku Velenja zatrdil vodja preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEĹ 6 MatjaĹž HanĹžek Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. novembra – Koalicija ZdruĹžena levica je prejĹĄnji torek zveÄ?er v velenjski knjiĹžnici pripravila pogovor v nizu obiskov slovenskih obÄ?in. Poimenovali so jih ÂťIz ljudskih ust neposredno v parlamentÂŤ, saj v vsakem od mest glasu ljudstva prisluhneta vsaj dva poslanca v drĹžavnem zboru. V Velenju mu je le MatjaĹž HanĹžek, saj je Violeta TomiÄ?, ki je bila napovedana kot druga gostja, zaradi obveznosti v parlamentu v zadnjem hipu obisk odpovedala. Vedno povabijo tudi nekoga od domaÄ?inov. V Velenju je bil to velenjski svetnik Matej Jenko, ki je pred kratkim pripravil pogovor na temo problemov z daljinskim ogrevanjem v Ĺ aleĹĄki dolini. Gost je bil tudi ekolog Gorazd MarinÄ?ek iz gibanja TRS. Ĺ e pred zaÄ?etkom pogovora smo nekaj vpraĹĄanj zastavili MatjaĹžu HanĹžku, ki, kot je znano, vodi preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij

pri investiciji v TeĹĄ 6. Njegovo staliĹĄÄ?e do naloĹžbe in drĹžavnega poroĹĄtva zanjo je bilo odklonilno. ÂťDo sedaj tega mnenja ĹĄe nisem spremenil. Bolj ko brskam po nekaj 10 tisoÄ? dokumentih, bolj se mi zdi, da sem imel prav.

Vendar ne vem, kako bo na koncu preiskave; veliko materiala ĹĄe moramo prebrati, veliko ljudi bomo ĹĄe zasliĹĄali,ÂŤ nam je povedal v uvodu.

mo. Kot tudi, da je dejstvo, da je TEŠ6 nedvomno korupcijski projekt; ne nazadnje je policija Şe ugotovila, da je ob gradnji izginilo 284 milijonov evrov. Kako dolgo bo komisija ťe delala, preden razkrije politike, ki naj bi, kot pravi HanŞek projektu drŞali patronat in ťtango, pa ťe ni jasno. Pregledati moramo ťe

se rudnik zapre leta 2018, sedaj pa je kar naenkrat zalog dovolj do leta 2054. Kot nevedneĹž in amater lahko reÄ?em le, da se mi to zdi Ä?udno. Drugo vpraĹĄanje je cena premoga; dr. Ĺ˝erdin je zatrdil, da nikoli ne bi podpisal cene 2.25 evra, ker je bila cena Ĺže pred leti 2.8 evra.ÂŤ Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj se je namreÄ?

ĹĄanico domaÄ?ega in uvoĹženega premoga, ki naj bi ga bilo do 10 %. Zakaj so zahtevali energetska dovoljenja za meĹĄanico premoga, Ä?e ga niso imeli namena uvaĹžati? To je tretja toÄ?ka, ki jo je treba skozi delo komisije razÄ?istiti,ÂŤ pove MatjaĹž HanĹžek. Doda ĹĄe, da je vse bolj prepriÄ?an, da bodo najveÄ?je Ĺžrtve gradnje

ÂťTEĹ 6 je velik korupcijski projektÂŤ

Do obiska Velenja – kjer je bil HanĹžek nazadnje kot varuh Ä?lovekovih pravic pred desetletjem – je komisija opravila le eno zasliĹĄanje. ÂťZasliĹĄali smo bivĹĄa direktorja Premogovnika dr. Franca Ĺ˝erdina in dr. Milana Medveda (12. novembra ĹĄe Ivana Pohorca). Doslej sem s potekom raziskave zadovoljen, tudi zato, ker nam ni bilo treba zapreti seje zaradi zaupnih ali poslovnih skrivnosti. Dr. Ĺ˝erdin je veÄ?ino naĹĄih sumov potrdil, dr. Medved pa tudi, Ä?eprav drugaÄ?e, saj se je delal precej nevednega,ÂŤ izve-

PriÄ?akovano so na pogovoru z zdruĹženo levico najveÄ? govorili o preiskavi gradnje bloka TEĹ 6.

mnoĹžico materiala, ga predelati. Kar nekaj dokumentov je zaupne narave in z nekaterih upamo, da bodo to oznako umaknili. ÄŒaka nas ĹĄe veliko zasliĹĄanj.

Delo smo razdelili po vsebinskih sklopih, prvi je razÄ?iĹĄÄ?evanje treh vpraĹĄanj, povezanih s Premogovnikom; tako ugotavljamo, ali je dovolj zalog premoga, tudi zato, ker so bili prvi naÄ?rti, da

v zameno za drĹžavno poroĹĄtvo med drugim zavezala, da cena premoga iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra.

Preveriti pa bodo skuĹĄali tudi, kako je z uvozom premoga. ÂťVeliko se je govorilo, da ga ne bo, po drugi strani pa imamo dokumente, v katerih je Ministrstvo za gospodarstvo leta 2006 potrdilo, da bodo v TEĹ 6 kurili me-

bloka 6 prebivalci Ĺ aleĹĄke doline. ÂťZavajajoÄ?e je bilo, da se je ves Ä?as govorilo, da je investicija pomembna za ohranitev delovnih mest, v resnici pa je obstajal program, imenovan Âť2–25ÂŤ, v katerem piĹĄe, kako bodo vsako leto zmanjĹĄevali ĹĄtevilo rudarjev, od 600 zaposlenih v TEĹ pa naj bi jih ostalo samo ĹĄe 200, ko bo ĹĄestica zaÄ?ela delovati.ÂŤ

PriÄ?akovano se je v dve uri dolgi razpravi, ki je bila na trenutke zelo ognjevita, najveÄ? govorilo o gradnji bloka TEĹ 6 in prihodnosti ogrevanja doline. Na izziv iz obÄ?instva, da v Sloveniji ustanovijo komisijo, ko hoÄ?ejo, da se niÄ? ne zgodi, pa je povedal, da je edini cilj komisije ugotoviti, kdo so bili ljudje iz sveta politike, ki so podpirali in forsirali projekt, katerega vrednost je iz zaÄ?etnih 600 milijonov, zrasla na dobro milijardo in 400 milijonov evrov.

Zato primer ne bo zastaral, kot se je zgodilo pri mnogih drugih primerih, ki so jih obravnavale razliÄ?ne komisije. Ĺ˝elijo ugotoviti tudi, kateri politik je ĹĄÄ?itil drugega, kdo vse je padel v mreĹžo omreĹžij, ki so oÄ?itno iz ozadja vodila tudi gradnjo bloka 6. Ob tem pa so prisotni priznali, da je blok 6 grajen dobro. Postavljalo pa se je tudi vpraĹĄanje, kdo je glavni krivec za to, da je trenutno ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline pod velikim vpraĹĄajem. Beseda je tekla ĹĄe o podpisu tajnih prostotrgovinskih sporazumov, za katere so mnogi med obÄ?instvom in tudi v ZdruĹženi levici menili, da bodo, Ä?e bodo podpisani, pomenili konec demokracije in suĹženjstvo velikim multinacionalkam, pa o socialnih bankah in regionalnih valutah. A so bile te teme tokrat bolj obrobne.

Pogledi svetniĹĄke skupine SDS na delovanje sveta MO Velenje ANTON DE COSTA

Kot predsednik mestnega obora SDS Velenje in Ä?lan najĹĄtevilÄ?nejĹĄe opozicijske skupine v svetu MOV se zavedam, da je uspeĹĄnost delovanja obÄ?ine odvisna od dobrega dela in sodelovanja svetnikov.

NaĹĄa svetniĹĄka skupina se je od vsega zaÄ?etka odloÄ?ila, da bomo konstruktivna opozicija. To pomeni, da bomo vse dobre projekte, ki so v korist obÄ?ank in obÄ?anov MOV, podpirali, da pa bomo kritiÄ?no spremljali vse projekte ter tudi ostala ravnanja Ĺžupana in njegove ekipe. ÄŒe bomo ugotovili nepravilnosti, bomo na to tudi javno opozorili na sejah sveta MOV in v javnih obÄ?ilih. Tako smo ravnali tudi do sedaj. Pri tem so nam mnogo pomagali zunanji sodelavci in strokovnjaki, ki so naĹĄo svetniĹĄko skupino prepoznali kot ekipo, ki se ne bo ustraĹĄila izpostaviti ugotovljenih nepravilnostih pri posameznih projektih.

Kot Ä?lan komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja sem podpiral vse dobre kadrovske predloge in si prizadeval, da so bili podprti tudi predlogi opozicije v zvbezi s kadrovskimi reĹĄitvami.

Moja svetniĹĄka vpraĹĄanja so bila usmerjena v turizem, predvsem sem zastavljal vpraĹĄanja, ki so bila povezana z razvojem TRC Golte, izgradnjo EU peĹĄ in kolesarske poti iz Mislinje proti Velenju ter naprej proti Savinjski dolini. Aktivno sem

sodeloval na simpoziju o perspektivi turistiÄ?nih jezer v Ĺ aleĹĄki dolini, ki predstavljajo odliÄ?no osnovo za razvoj turizma.

Naslednji sklop postavljenih vpraĹĄanj se je nanaĹĄal na izgradnjo infrastrukturnih projektov zlasti tretje razvojne osi in energetske politike, pri kateri je naĹĄa skrb usmerjena predvsem v problematiko daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline.

Tukaj sem sodeloval na okroglih mizah, vezanih na prej omenjeno problematiko.

V obeh primerih se stvari namreÄ? zapletajo. Zapletajo pa se tudi dogodki, povezani z begunsko, migrantsko krizo, zato smo Ĺžupana vpraĹĄali, kako naÄ?rtuje reĹĄevanje teĹžav, ki bodo nastale pri morebitnih obveznih kvotah za sprejem beguncev in migrantov v MOV.

SUZANA KAVAĹ

Takoj na zaÄ?etku mandata smo ugotovili, da so s spletne strani obÄ?ine Velenje umaknili arhivske posnetke sej sveta MOV. Zahtevali smo ponovno vzpostavitev arhiva, na podlagi zahtev pa je bil sprejet tudi Poslovnik o spremembah in dopolnitvah poslovnika sveta MOV. Na podlagi teh aktivnosti so ponovno vzpostavili arhive sej. Opozorili smo tudi na problematiki pri zagonu najveÄ?je investicije v letu 2015 v MOV, sanacija poslovnega centra Standard in projekta Poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Podrobneje je bilo vse to opisano v Ä?lankih, ki

jih je objavljal tednik Demokracija. Na zadnji seji sveta MOV smo opozorili tudi na pasti, ki jih prinaĹĄa predlog Sklepa o potrditvi besedila javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj, to je definiranje osebnih porokov v najemni pogodbi. Kar lahko predstavlja veliko stisko tako za poroke kot tudi za najemnike. Za zagotavljanje plaÄ?ilne discipline namreÄ? obstajajo druge pravne poti.

V Komisiji za priznanja, katere Ä?lanica sem, sem opozorila na netoÄ?ne podatke, ki so bili navedeni v pobudi za Ä?astnega obÄ?ana Mestne obÄ?ine Velenje, torej za g. SreÄ?ka Meha. V obrazloĹžitvi je bilo namreÄ? zapisano, da je bil ta predsednik IzvrĹĄnega sveta MOV v obdobju od leta 1991 do 1993, Ä?eprav vsi uradni dokumenti temu nasprotujejo. Dejstvo, da se podelitev naziva Ä?astni obÄ?an MOV argumentira z netoÄ?nimi podatki, nas je poleg ostalega privedlo do nestrinjanja z imenovanjem.

devam predvsem za kakovostno ĹĄolstvo.

Pri obravnavi osnutka DrĹžavnega prostorskega naÄ?rta za drĹžavno cesto Velenje - jug–Šentrupert smo zahtevali uÄ?inkovito protihrupno zaĹĄÄ?ito, ĹĄe posebej za KS Pesje, ki je Ĺže sedaj zelo ogroĹžena zaradi rudarjenja, ker leĹži v neposredni bliĹžini odkopa.

Vedno smo odprti za pobude obÄ?ank in obÄ?anov. Tako smo, na primer, prisluhnili stanovalcem na Cankarjevi 2, ki so nas opozorili na nevzdrĹžne razmere, ki so nastale po naÄ?rtno poĹĄkodovanem dohodu na promenado. Od Ĺžupana in njegove strokovne ekipe smo na svetu dvakrat zahtevali povrnitev povrĹĄine v prvotno stanje. To se je pred kratkim uresniÄ?ilo.

Nepopravljene pa so ostale ĹĄe naÄ?rtno poĹĄkodovane dohodne povrĹĄine na promenado pri Delavskem klubu in pri sodiĹĄÄ?u, ki so nevarne za peĹĄce, ĹĄe posebej v zimskem Ä?asu. Na to bomo ĹĄe opozarjali in zahtevali ukrepanje.

mag. ALBIN VRABIČ

SIMONA TUĹ AR, mag.

V svetu MOV deluje naĹĄa svetniĹĄka skupina SDS kot najveÄ?ja opozicijska skupina izrazito opozicijsko. Podpremo vsako dobro reĹĄitev, ki je koristna za vse. Opozarjamo pa na nesmotrno porabo javnega denarja in omejevanje konkurence. Aktivno delujemo ĹĄe v odborih, sam delujem v odboru za podroÄ?je negospodarskih javnih sluĹžb, v katerem si priza-

V sklopu svojih svetniĹĄkih zadolĹžitev sem aktivna v Odboru za okolje in prostor. Zato sem na sejah izpostavljala predvsem tematike, povezane z naĹĄim bivalnim in naravnim okoljem. Iz sklopa pripomb in predlogov, ki jih je izrekla naĹĄa svetniĹĄka skupina, bi tako omenila podan predlog podjetju Simbio za izboljĹĄanje okoljske ozaveĹĄÄ?enosti in vsto-

pu obÄ?ine v mednarodni program Zero Waste ter poziv k spoĹĄtovanju okoljske zakonodaje, ki obÄ?ino zavezuje k sanaciji odlagaliĹĄÄ?a v bliĹžini jezera. OdlagaliĹĄÄ?e bi moralo biti namreÄ? sanirano do konca letoĹĄnjega leta, a kljub temu za to podroÄ?je ĹĄe vedno ni izdelanega niti sanacijskega naÄ?rta, krĹĄenje zakonskih doloÄ?il pa bo prineslo finanÄ?ne posledice, ki bodo ĹĄe dodatno bremenile obÄ?inski proraÄ?un.

Od vseh naĹĄih obrazloĹžitev glasu je bila pozitivno sprejeta samo pripomba na Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov v turizmu, v katerem so s pravilnikom Ĺželeli financiranje omejiti le na turistiÄ?na druĹĄtva, ki so vÄ?lanjena v turistiÄ?no zvezo Velenje, z izjemo oseb, ki se ukvarjajo z organizacijo silvestrovanj na prostem. Sami pa menimo, da mora o upraviÄ?encih sredstev odloÄ?ati kakovost prijavljenega projekta, pri Ä?emer Ä?lanstvo v zvezi ne sme biti izkljuÄ?ujoÄ?i pogoj. S svojim predlogom smo tako prispevali k razvoju turizma, ki pomembno prispeva k druĹžbeno-ekonomski rasti obÄ?ine.

Zahvaljujemo se Vam, ki ste nas podpirali in bodrili v preteklosti, in upamo, da nas boste tudi v prihodnje in nam na naĹĄi spletni poĹĄti velenje@sds.si posredovali ĹĄtevilne predloge, vpraĹĄanja in pobude. Hvala Vam.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI

19. novembra 2015

Evropo gradijo z mladinsko participacijo ObÄ?ine sedmih evropskih drĹžav na medsebojnih obiskih izmenjujejo ideje – Spodbujajo izvajanje mladinskih programov Tina Felicijan

Velenje, 10.–12. november – V okviru programa Evropa za drĹžavljane je Velenje obiskalo 15 predstavnikov sedmih manjĹĄih obÄ?in iz MadĹžarske, Romunije, Italije, Cipra, Latvije in Ĺ panije, gostil pa jih je Mladinski center Velenje, ki je prav tako udeleĹžen v projektu Building Europe through youth participation. ÂťManjĹĄe obÄ?ine se Ĺželijo nauÄ?iti, kako aktivirati mlade, kako dvigniti njihovo zavest o naÄ?inih in pomenu vkljuÄ?evanja v procese odloÄ?anja ter priprave in uresniÄ?evanja razliÄ?nih strateĹĄkih dokumentov,ÂŤ je direktor Mladinskega centra Velenje Marko PritrĹžnik pojasnil namen sreÄ?anj, ki vsakiÄ? potekajo v drugi obÄ?ini.

Ker je mladinska politika v Velenju dobro naÄ?rtovana in tudi izvajana, so obiskovalci tu spoznavali organizacijske strukture mladih, strateĹĄke dokumente in mladinsko infrastrukturo, zaradi bogatih izkuĹĄenj s pridobivanjem denarja iz mednarodnih razpisov pa so predstavili tudi evropske programe za sofinanciranje.

Dobili ideje in motivacijo

Nad Velenjem je bila navduĹĄena Maria Dolores Gomez Escobar iz Ĺ panije: ÂťMislim, da je to Ä?udovito mesto za mlade, ker lahko imajo toliko poÄ?nejo, imajo toliko prostorov. Pri nas mladi teh moĹžnosti nimajo. Po eni strani sami niso organizirani, po drugi pa jih obÄ?ina ne spodbu-

Gido Casba, Laura Lombardi, Andrea Poletti in Maria Dolores Gomez Escobar

ja,ÂŤ razlaga. ÄŒeprav je dobila veliko idej, se zaveda, da jih sama ne bo mogla uresniÄ?iti, v povezo-

vanje mladih in podporo obÄ?ine pa dvomi.

Predstavnico italijanske obÄ?i-

ne Castel Bolognese Laura Lombardi so navdihnile moĹžnosti za mednarodno povezovanje in s tem ĹĄirjenje strpnosti med kulturami, ki jih nudijo evropski programi. Zato namerava informacije, ki jih je dobila na obisku v Velenju, tudi glede oblikovanja lokalne mladinske politike, predati obÄ?inski upravi in spodbuditi mlade, da zgrabijo vajeti in si odprejo priloĹžnosti. ÂťSpoznala sem, da mora obÄ?ina imeti voljo za organizacijo mladinskih aktivnosti. ÄŒe te volje primanjkuje, je uresniÄ?evanje mladim onemogoÄ?eno. ObÄ?ina mora biti ĹĄirokogledna in sprejemati izzive. Tega pa nam primanjkuje – ker smo majhna obÄ?ina, pa tudi zaradi miselnosti naĹĄih doloÄ?evalcev,ÂŤ razlaga, njen kolega Andrea Po-

letti pa dodaja: ÂťNimamo prav veliko zaupanja v naĹĄe institucije. Kar smo se tu nauÄ?ili, je to, da moramo z moÄ?no voljo uresniÄ?evati svoje Ĺželje in biti uÄ?inkoviti.ÂŤ Dobro izkuĹĄnjo je imel tudi Gido Casba iz Romunije, ki je povedal, da so mladi v njegovi obÄ?ini sicer aktivni, a organizacije med sabo nimajo najboljĹĄih odnosov, infrastrukturo pa je zaradi pomanjkanja denarja teĹžko vzdrĹževati in razvijati. Zato bo prakse, ki jih je spoznal v Velenju, predstavil v domaÄ?em mestu in upa, da bodo mlade in obÄ?ino motivirale za ustvarjanje boljĹĄih pogojev za razvoj mladine. đ&#x;”˛

Uspehi velenjskih gimnazijcev

Tradicionalni slovenski zajtrk

OdliÄ?ni logiki ‌

Jutri (v petek) bo po slovenskih osnovnih ĹĄolah in v vrtcih potekal tradicionalni slovenski zajtrk, hkrati pa bo to tudi dan slovenske hrane. Ĺ˝ivila, ki jih bodo dobili otroci in uÄ?enci za zajtrk, bodo mleko, maslo, kruh, med in jabolka.

Namen vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, katerega pobudnica je bila ÄŒebe-

Tekmovanje iz znanja logike je med dijaki Gimnazije Velenje zelo priljubljeno. Vsako leto se tekmovanja udeleĹžujejo v velikem ĹĄtevilu in dosegajo lepe rezultate, letos pa so se ĹĄe posebej izkazali. Na ĹĄolskem tekmovanju je letos na naĹĄi ĹĄoli sodelovalo kar 113 dijakov, 46 jih je doseglo bronasto priznanje. DrĹžavno tekmovanje je potekalo 7. novembra na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tekmovanja se je udeleĹžilo veÄ? kot 600 dijakov iz vse Slovenije, ki so tekmovali v ĹĄtirih skupinah, glede na letnik ĹĄolanja. Iz naĹĄe ĹĄole se je na drĹžavno tekmovanje uvrstilo 11 najbolje uvrĹĄÄ?enih na ĹĄolskem

4. letnika. Vsem tekmovalcem Gimnazije Velenje Ä?estitamo za izjemne uspehe.

Silvestra JevĹĄenak, mentorica kroĹžka logike

‌ in zmagovite debaterke

Na letoĹĄnjem drugem debatnem turnirju za srednjeĹĄolce, ki je potekal 14. novembra v OrmoĹžu, je debatna ekipa Gimnazije Velenje pustila za seboj konkurenco vseh 23 ostalih slovenskih gimnazijskih ekip in osvojila prvo mesto.

Zmagovalno ekipo so sestavljale tri gimnazijke: Taja ObliĹĄar (3. U) ter Karin Turner in Nika Jelen (obe prvi letnik), pripravljale pa so se pod men-

Od leve proti desni: Tadej GlinĹĄek, TjaĹĄa SrotiÄ?, Neja Kotnik, Miha RoĹžiÄ?, Nejc Zajc, Tilen Pelko, GaĹĄper Ladinek, Vid Stropnik, Ĺ pela Zlodej, Ajda FrankoviÄ?, Ä?epi Luka JevĹĄenak

tekmovanju. Na kroĹžku in tudi doma so se ti dijaki zavzeto pripravljali in reĹĄili veliko zahtevnih logiÄ?nih in lingvistiÄ?nih nalog. Njihovo delo se odraĹža z odliÄ?nimi rezultati na drĹžavnem tekmovanju, saj so se kar ĹĄtirje dijaki uvrstili med 10 najboljĹĄih v Sloveniji. Med dijaki prvega letnika se je najbolje uvrstil Tadej GlinĹĄek, ki je dosegel 8. mesto in si priboril zlato priznanje. Neja Kotnik in TjaĹĄa SrotiÄ?, prav tako dijakinji prvega letnika, sta prejeli srebrno priznanje. NajboljĹĄi rezultat je uspel dijaku drugega letnika Luku NajboljĹĄe JevĹĄenaku z uvrstitvijo na 3. mesto in prejetim debaterke zlatim priznanjem. To si je priboril tudi Nejc Zajc z odliÄ?nim 5. mestom. GaĹĄper Ladinek in Miha RoĹžiÄ? sta prejela srebrno priznanje. Med dijaki tretjega letnika si je z doseĹženim 10. mestom zlato priznanje priborila Ajda FrankoviÄ?. Srebrno priznanje je prejela tudi dijakinja 4. letnika Ĺ pela Zlodej. DrĹžavnega tekmovanja sta se udeleĹžila ĹĄe Tilen Pelko, dijak 3. letnika, in Vid Stropnik, dijak

torstvom mag. NataĹĄe Makovecki. Nika Jelen je na tem turnirju med vsemi debaterji v slovenĹĄÄ?ini zasedla tudi odliÄ?no 5. mesto.

Na turnirju so se debaterji pomerili v treh debatnih krogih. V prvih dveh so razpravljali na vnaprej pripravljeno temo Podpiramo genski inĹženiring za izboljĹĄevanje Ä?loveka.

Tema zadnjega, nepripravljenega debatnega kroga, pa se je dotikala problematike obveznega testiranja na droge v naĹĄih srednjih ĹĄolah.

Debatiranje na Gimnaziji Velenje ima Ĺže veÄ?letno tradicijo in je visoko cenjena veĹĄÄ?ina, ki vse bolj pridobiva priljubljenost tudi med naĹĄimi gimnazijci. Letos se na Gimnaziji Velenje resneje ukvarja z debatiranjem rekordno ĹĄtevilo dijakov (18), po zadnjem uspehu sodeÄ? zelo uspeĹĄno. đ&#x;”˛

NataĹĄa Makovecki, mentorica debatnega kroĹžka na Gimnaziji Velenje

larska zveza Slovenije, je izboljĹĄati zavedanje o namenu in pomenu lokalno pridelane hrane za zdravje, samooskrbo, domaÄ?o pridelavo in predelavo.

V akcijo se vsako leto vkljuÄ?ijo tudi nekatere kmetije, pridelovalci hrane ter Ä?ebelarji iz Ĺ aleĹĄke doline. Na velenjski izpostavi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so povedali, da se vrt-

ci in ĹĄole sami dogovarjajo oziroma poiĹĄÄ?ejo dobavitelje Ĺživil.

ObiÄ?ajno so to tisti, ki jih sicer oskrbujejo z doloÄ?eno hrano. ÄŒebelarska zveza Slovenije, ki je tudi pobudnica evropskega medenega zajtrka in svetovnega dneva Ä?ebel, pa bo danes (v Ä?etrtek) organizirala ĹĄe Âťslovensko kosilo.ÂŤ đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

19. novembra 2015

Ramizove pesmi prepriÄ?ale KoroĹĄko

Prijateljstvo Arpada Ĺ alamona

ditev za njegovo dolgoletno ustvarjanje, ki je v slovenskem prostoru prepoznano pri ĹĄaleĹĄkih literarnih ustvarjalcih in v udejstvovanju pri projektu Sosed tvojega brega, ki ga vodi JSKD Slovenije. Ramiz VelagiÄ? je izdal dve samostojni pesniĹĄki zbirki, bil pa je Ĺže veÄ?krat nagrajen. Ĺ˝ivi in ustvarja v Velenju, slovenĹĄÄ?ina mu je kljub temu, da je rojen v bivĹĄi Bosni in Hercegovini, prvi materni jezik. Nagrajena dela bo mogoÄ?e prebrati na spletni strani www. bleiburg.gv.at, objavljena pa bodo tudi v literarni reviji Rastje pri druĹĄtvu avstrijskih pisateljev.

Pliberk, Velenje, 8. novembra – VelenjÄ?an Ramiz Velagić,, Ä?lan Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja, je na dvojeziÄ?nem literarnem nateÄ?aju KoroĹĄka v besedi, ki ga je razpisalo mesto Pliberk, dosegel prvo mesto v poeziji. SveÄ?ana podelitev plaket mesta Pliberk je bila v nedeljo, 8. novembra, v muzeju Wernerja Berga v Pliberku. Med 83 literarnimi ustvarjalci iz Avstrije, NemÄ?ije in Slovenije je mesto Pliberk podelilo dvanajst Ä?astnih listin, ĹĄtiri za prvo in drugo mesto v poeziji in prozi in osem za odliÄ?no poslano delo. Med temi nagrajenci je bila tudi Milojka B. Komprej, Ä?lanica ĹĄaleĹĄkih literatov, ki je prejela Ä?astno listino za prozo.

Prispevke za nateÄ?aj so avtorji oddali anonimno v letoĹĄnjem juliju.

Ocenjevala jih je ĹĄestÄ?lanska komisija, ki je tudi doloÄ?ila vrstni red nagrajencev. Pobudnica projekta, ki traja Ĺže nekaj let, je Eva Verhnjak Pikalo iz Velikovca. Lani je bil Ramiz Velagić med nominiranci, letos pa mu je uspelo odliÄ?no prvo mesto.

Visoko priznanje, ki ga je prejel Ramiz VelagiÄ? za opus osmih ljubezenskih pesmi, je nagrada in potr-

đ&#x;”˛

MBK

KnjiŞnice povezujejo Velenje, 20. novembra – Jutri bo dan slovenskih sploťnih knjiŞnic. V preddverju Mestne knjiŞnice Velenje bodo od 15. do 19. ure praznovali. Naslov letoťnjega praznovanja je KnjiŞnice povezujejo. In ker tudi KnjiŞnica Velenje Şe vrsto let uspeťno

povezuje najrazliÄ?nejĹĄe skupine ljudi, so letos ob njihovem prazniku k sodelovanju povabili nekatera druĹĄtva in organizacije, ki so aktivni v Ĺ aleĹĄki dolini. K sodelovanju so povabili druĹĄtvo Bravo, Zaposlitveni center Gea, Univerzo za III. Ĺživljenjsko ob-

dobje, Gobarsko druĹĄtvo Marauh, zeliĹĄÄ?arsko Kato LaĹĄtro, DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena, planinsko druĹĄtvo, DruĹĄtvo za boj proti raku in velenjsko rodoslovno skupino. Vabijo vas, da praznujete z njimi. đ&#x;”˛

bĹĄ

&

šŠ Â?Â¨ÂœÂĄÂŒÂŚ

¨ kÂœÄ…Â¤ÂŠÂšÂ”ÂŚá€‘ á ş á ¸ န ှ á ş á ż န š Âœ ¨ ÂŽ ˜ ‹ ÂŽ ÂĄ န

ထ á şá ¸á€” ÂšÂœÂ¨ÂŽÂ˜Â‹ÂŽÂĄ á şá ¸á šá ˝ œ‹ á šá żá€”ÂŚÂĄÂ“á€”

ဓ “š ÂœÂ? á šá šá€” ÂŚÂĄÂŽ Â?Âœ á şá ¸á€” ÂŚÂĄÂŽ

ÂœÂ? á šá żá€” ÂŚÂĄÂŽ Â?Âœ á şá ¸á€” ÂŚÂĄÂŽ

ဓ

á ˝ Â… á ż

. k k k k

� န � န ဖ

k Â…

k k k k

ÂĄ “ ” Š ÂŻ š Âœ ¨ Š ‹ — ” ÂŽ š “ ¨ ž Š ÂĄ Âœ ‹ š “ Š ˜ ‹ “ ÂŽ š ¤ Â? ¨ Âœ ÂĄ ÂŒ Š ထ – “ ¨ Š ÂŁ ‹ Âœ Âœ ž Š ÂĄ Š — ¨ Š Â? ¨ ÂŽ š ¤ š ÂŽ ˜ ¨ ÂŻ Â? ÂŚ Ä… ” ÂŚ ထ ÂŁ – Âœ ÂŻ “ Â? ÂĄ Š ÂŻ š “ ž š Âœ Âœ – ÂĄ Š ÂŁ “ ¤ ÂŽ ¨ ထ ‘ — Š ÂŁ ‹ Âœ “ š Â–ÂŚÂ—Â“ÂšÂŠÂĄÂ“Â–Âœá€”

Slovenske Konjice, 12. novembra – V Veliki galeriji Kulturnega doma Slovenske Konjice so minuli Ä?etrtek odprli razstavo 'Prijateljstvo' pedagoga in umetnika Arpada Ĺ alamona. Razstavo Ĺ alamonovih del, ki jih je avtor ustvaril Ĺže pred desetletji, a so iz osebnih razlogov ostala v njegovi mapi, so dopolnjevala dela JoĹžeta Horvata – Jakija. Dogodku na pot je nekaj besed spregovorila direktorica knjiĹžnice Renata KlanÄ?nik, ki je poudarila pomen velikega umetnika za konjiĹĄki prostor. V imenu prijateljstva in za prijatelja je pesem prebral VelenjÄ?an Josip BaÄ?iÄ? Savski, dogodek pa so s priloĹžnostno glasbo

obarvali uÄ?enci konjiĹĄke glasbene ĹĄole. Izredna iskrivost duha in besede Arpada Ĺ alomona, ki je pred kratkim praznoval svojih 85 let, je zaokroĹževala dogajanje na odprtju razstave, ki jo je postavila njegova soproga in hkrati iskrena prijateljica Heda Vidmar.

Arpad Ĺ alamon, rojen v Subotici madĹžarskim starĹĄem, je likovni pedagog, ki je bil od 1976 do 1988 zaposlen na Zavodu za urbanizem Velenje. Je tudi soustanovitelj druĹĄtva modelarjev ter eden vodilnih Ä?lanov DĹ L Velenje. Od leta 1992 je dejaven v DruĹĄtvu konjiĹĄkih likovnikov ter Ä?lan veÄ? mednarodnih zdru-

Ĺženj s podroÄ?ja umetnosti. Dejaven je tudi humanitarno. Ustvarja v razliÄ?nih slikarskih tehnikah s poudarkom na grafiki. Ĺ˝e nekaj let je selektor likovnega nateÄ?aja za ĹĄolarje Plakat miru, ki ga organizira Lions klub Konjice.

Sodeluje na razstavah po vsem svetu in je prejemnik ĹĄtevilnih nagrad, diplom in priznanj doma in v tujini.

Poleg njegovega izrednega ustvarjalnega opusa ga dela izjemnega njegov izredni smisel za humor, soÄ?utje in tankoÄ?utnost, s katero si gradi Ä?udovita prijateljstva. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

ÂťFranc, a Ĺže spet greĹĄ?ÂŤ Za Franca Ĺ teharnika iz Gaberk pravijo, da je zirali 13 let, so bile njegova ideja. Zaradi proteÄ?lovek s posluhom za soljudi v stiski in ĹĄirokega sta druĹĄtva proti muÄ?enju Ĺživali so jih prenehali srca. To med drugim dokazujejo akcije zbiranja organizirati. Milo se mu je storilo, ko se je vozil pomoÄ?i za konkretne posameznike in druĹžine, mimo starega gasilskega doma, kjer so rasle kosaj je njihov pobudnik in tudi organizator. Pred prive. Ocenil je, da bi Lesjakov kozolec, ki je bil nedavnim za DruĹĄtvo operiranih na srcu Medicor predviden za ruĹĄenje, sodil na ta prostor, kar se je Izola. ÂťTu sem bil operiran na srcu pred tremi le- ob pomoÄ?i mnogih drugih tudi zgodilo. Danes je ti, zato sem Ä?lan upravnega odbora omenjenega prijeten prostor za prireditve, sreÄ?anja krajanov, druĹĄtva. Na zadnji seji smo razpravljali ostale oblike druĹženja. ÂťZ njim imamo v sodeloo teĹžavah nekaterih Ä?lanov glede udevanju z velenjskim ERICom ĹĄe naÄ?rte.ÂŤ PonoleĹžbe na izletih. Ker imam dolg jezik, sen je na maketo ob njem, kjer je moÄ? videti, so me hitro doloÄ?ili za organizatorja kaj se je dogajalo v DruĹžmirju. Ponosen na zbiranja pomoÄ?i za nakup invalidskeuÄ?no gozdno pot, ki se vije mimo njega in ga voziÄ?ka. Akcija je uspela,ÂŤ je pojana kateri je kar 22 razliÄ?nih dreves. V zasnil. Uspela ni samo ta, ĹĄe mnoge drudnjem Ä?asu Kulturnica skupaj s ge. A njihov rezultat, dodaja, ne bi Studiom Mozaik ter enoto bil tako dober, Ä?e mu ne bi pri vrtca v Gaberkah pripratem pomagali dobri ljudje, vlja DVD z naslovom Ko obrtniki, podjetniki, tudi zadiĹĄi kruh po domaÄ?i nekatera podjetja v Ĺ aleĹĄki rĹženi moki. Predstavidolini, na vrata katerih je tev Ĺželijo izvesti prihopotrkal. dnje leto. Pred tem so Od kod mu Ä?ut za Ĺže posneli film o dodobrodelnost? maÄ?ih kolinah, stiSolze so mu skanju jabolk, za naorosile oÄ?i ob slednje leto snujejo obujanju spofilm o starih ĹĄegah, minov na svopovezanih z lesom je otroĹĄtvo in ... Pa sledijo Ä?lani upravnega odmladost. NiÄ?, bora njegovim pravi, ni imel idejam? Ĺ irok od njiju. Mati ga je kot leto in Franc Ĺ teharnik: ÂťNe morem biti pri miru. ÄŒe lahko komu pomagam, nasmeh je popol starega fanzakaj ne bi.ÂŤ vedal vse. ÂťJa, dobro vozimo. tiÄ?a dala v rejo na kmetijo v Slovenj Gradcu. Star 14 let se je za- Tudi sedaj, ko pripravljamo prireditev Veselo neposlil v tamkajĹĄnji tovarni meril in tam spoznal deljsko popoldne. ÄŒe nimaĹĄ programa, se tudi na ostale brate, ki se pred tem sploh niso poznali. razpis obÄ?ine za pridobitev sredstev za dejavnost Po 2 letih dela v tovarni je priskoÄ?il na pomoÄ? ne moreĹĄ prijaviti.ÂŤ Franc je Ä?lan tudi vseh ostalih druĹĄtev v kraju, bratu ÂťknapuÂŤ pri gradnji hiĹĄe v Gaberkah. Tu je spoznal svojo druĹžico in si ustvaril druĹžino. ÂťKo kar kaĹže, da mora biti Âťstalno v gibanjuÂŤ. Njegovi sem si malo uredil Ĺživljenje, sem se odloÄ?il, da domaÄ?i ga pri tem podpirajo, Ä?eprav mu tu in tam bom po svojih najboljĹĄih moÄ?eh pomagal ljudem Ĺžena reÄ?e: ÂťA Ĺže spet greĹĄ?ÂŤ. Zelo bi bil vesel, Ä?e v stiski. To poÄ?nem ĹĄe danes in bom poÄ?el, do- bi krajani trud druĹĄtev bolj cenili, kot ga. Tako pa jih je teĹžko ÂťprestavitiÂŤ od doma. ÂťLjudje so prekler bom lahko.ÂŤ Po prihodu v Gaberke se je pridruĹžil gasilcem in veÄ? zaprti vase. Meni pa je uĹžitek delati s takimi, bil skoraj dve desetletji hiĹĄnik v gasilskem domu. ki mi prisluhnejo in mi stojijo ob strani.ÂŤ Poleg To delo je opravljal tudi po tem, ko se je druĹžina omenjenega ga osreÄ?ujejo ĹĄe sprehodi, nabiranje preselila v svoj dom. Njegovo ime najdemo med gob, z nestrpnostjo priÄ?akuje, da si bo lahko kmaustanovitelji PKG – Pustnega komiteja Gaberke, lu spet nadel obleko BoĹžiÄ?ka in bil eden od dobrih ki se je kasneje zdruĹžilo s Kulturno-turistiÄ?nim decembrski moĹž. đ&#x;”˛ Tp druĹĄtvom Kulturnica Gaberke. Od leta 2000 je njegov predsednik. Kravje dirke, ki so jih organi-

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

19. novembra 2015

Vikend premier - ples, igra, lutke Tri premiere ob 55-letnici doma kulture Velenje – Pripravljajo jih domaÄ?i ustvarjalci – Plesna predstava Mejna Ä?rta, igra Vse o Ĺ ejkspiru in lutke Romeo in Julija Velenje, 19. novembra – V nedeljo, 29. novembra, bo minilo natanÄ?no 55 let od odprtja danes osrednjega velenjskega kulturnega stiÄ?iĹĄÄ?a. Velenjski kulturni dom se arhitekturno umeĹĄÄ?a med vidnejĹĄe modernistiÄ?ne objekte v Sloveniji, v njem pa danes domuje Festival Velenje.

Ob letoĹĄnji obletnici Ĺže vse leto pripravljajo manjĹĄe dogodke, praznovanje pa bodo zaokroĹžili s kar tremi premierami domaÄ?ih ustvarjalcev. Nocoj bodo pripravili novembrski pogovor v ciklu ÂťZgodbe neke hiĹĄeÂŤ. Tatjana Vidmar bo v mali dvorani doma kulture gostila Ä?lana Fotokluba Zrno Staneta JerĹĄiÄ?a in AljoĹĄo VidetiÄ?a. ÂťOdloÄ?ili smo se, da ne bomo delali klasiÄ?ne proslave, ampak bomo ob obletnici raje predstavili ustvarjalnost ljudi, ki ustvarjajo prav v naĹĄi hiĹĄi. Ob obletnici pripravljamo pester vikend premier s treh razliÄ?nih umetniĹĄkih

podroÄ?ij. Kar dve deli sta Shakespearovi, saj mineva 400 let od njegove smrti,ÂŤ nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. ZaÄ?eli bodo v Ä?etrtek, 26. novembra, ko bo na velikem odru plesna predstava

â?ą

Festival Velenje je v letu 2015 oblikoval tudi priloĹžnostni logotip, ki zaznamuje 55 let doma kulture Velenje.

Mejna Ä?rta (Borderline) Plesnega teatra Velenje. V soboto, 28. novembra, bo Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje odigralo parodijo Vse o Ĺ ejkspiru, na dan obletnice, v nedeljo, 29. novembra, pa bo na odru male dvorane lutkovna predstava Romeo in

Julija v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. ÂťPredstava Mejna Ä?rta (Borderline) pripoveduje zgodbo o prestopanju in preseganju mej v Ä?loveĹĄkih odnosih.

V predstavi se ĹĄest plesalk igra z odnosi, ki jih zaznamuje nihanje med otopelostjo, ljubeznijo in sovraĹĄtvom do drugega,ÂŤ doda sogovornica. Koreografijo je pripravila Nina Mavec Krenker, zgodbo pa soustvarjajo plesalke Lucija Boruta, Polona Boruta, Jerica Fras, Ana Marija Kralj, Mateja RoĹžiÄ? in TjaĹĄa Ĺ uligoj. V drugi premieri (KD GledaliĹĄÄ?a Velenje) bodo v eni uri in dvajsetih minutah ĹĄtiri igralske trojke predstavile 37 Shakespearovih iger. ÂťPredstava ne bo temeljila na izboru znanih odlomkov iz zakladnice najveÄ?jega svetovnega dramatika, ampak bo Shakespeara predstavila zabavno, parodiÄ?no, interaktivno. Pri tem bodo igralci v dogajanje na odru vkljuÄ?ili tudi gledalce,ÂŤ izve-

mo. Igro je reĹžiral Kajetan ÄŒop, priredbo dela je naredila Alice ÄŒop, igralsko zasedbo pa sestavljajo Noemi ÄŒop, Ĺ pela Skaza, Amadej Ĺ uperger, Zoja LeĹĄnik, Vid Hrovat, Bojan Domazet, Urban Hrastnik, Nejc Ĺ korjanc, Miha Ĺ ilc, Matej Mraz, Peter IrĹĄiÄ? in Karli ÄŒretnik.

Na premieri hiĹĄnega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Romeo in Julija se bodo zabavali najmlajĹĄi obiskovalci kulturnih prireditev. V uprizoritvi prirejene mojstrovine Williama Shakespeara bodo lahko spremljali Ä?aranje kraljice vseh vil po imenu Maba, v igri pa ne bo manjkal usodni ljubezenski zaplet med Romeom in Julijo. ÂťPrav zanimivo bo videti, kako bodo tragiÄ?no ljubezensko zgodbo sprejeli najmlajĹĄi,ÂŤ pravi Pokornyjeva. Avtorski scenarij je delo Alice ÄŒop, lutke pa bosta vodila Vanja KretiÄ? in Mitja Ĺ vener. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Glasbena klasika v Velenju Duo Claripiano spet na velikem odru velenjske Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Dr. Franc KriĹžnar

Slovenska umetnika klarinetist DuĹĄan Sodja in pianistka Tatjana KauÄ?iÄ?, ki sta v klarinetno-klavirskem Duu Claripano Ĺže gostovala na velenjski glasbeni sceni (2000), sta se tokrat (17. nov.) spet vrnila nanj. S tem, da sta na letoĹĄnjem drugem abonmajskem koncertu KLASIKE aktualne 11. sezone Festivala Velenje igrala povsem drug spored.

Saj sta medtem (2014) obhajala svojo 20-letnico veÄ? kot uspeĹĄnega nastopanja, snemanj in izdaje ploĹĄÄ? doma in na tujem. Kljub mladosti, so njuni raznovrstni, zlasti pa ĹĄe umetniĹĄki (interpretacijski) doseĹžki naravnost osupli.

Njun tokratni spored je prinesel glasbo za klarinet in klavir z evropske in slovenske glasbene scene: Francoz Camille Saint SaĂŤns, Nemec Robert Schumann, malo znani NorveĹžan Trygve Madsen, Slovenc ÄŒrt Sojar Voglar in Poljak Witold Lutoslawski. ÄŒe je ĹĄlo v prvih ĹĄtirih delih za sonatnost, fantazijskost in sonatinskost v glasbenih

oblikah, je ĹĄlo v nadaljevanju in zakljuÄ?ku ĹĄe za preludije. Trdnost ansamblove zasedbe med klarinetom in klavirjem je bila torej vsaj po zunanji pripovedi dokaj zmehÄ?ana. PriÄ?etek je bil v klasiÄ?no obarvanem 4-stavÄ?nem francoskem opusu C. Saint SaĂŤnsa (1835-1921; Sonata,

op. 167; 1921). Poleg zunanjih oblikovnih in kontrastnih obrisov v tempih, sta oba umetnika posegla v tako znaÄ?ilno francosko briljanco enakovredno v obeh partih: klarineta in klavirja. Zunanji (nemĹĄki) kontrast pa je predstavljala 3-stavÄ?na Schumannova (1810-1856) Sonata,

op. 105, ĹĄt. 1 (tudi za violino in klavir; 1851/52). Predstavljala je ĹĄe eno in to povsem drugo podÄ?rtavanje zvoÄ?nih vizij slovitega romantika. NaĹĄ skladatelj ÄŒ.

Sojar Voglar (roj. 1976) je svojo Sonatino Alterum tantum/ Ĺ e (vsaj) dvakrat toliko! Ĺže lani posvetil umetnikoma ob njuni 20-letnici. Po veÄ? kot uspeĹĄni prvi izvedbi je njena kvaliteta, s tem pa tudi Ĺže popularnost bolj z dejstvi kot pa s teorijo veÄ? kot potrjena. Komaj kaj znano delo Sonata, op. 23 (1980) ĹĄe manj znanega NorveĹžana T. Madsena (roj. 1940), vendar iz Griegove skladateljske ĹĄole pa je bila neke vrste most med modernizmi naĹĄega Sojarja Voglarja in Lutoslawskega. V njegovem mladostnem delu (Lutoslawski; 19131994) – (Pet) Plesnih preludijev (1954) sta umetnika podÄ?rtala vso neoklasicistiÄ?no orientirano in z ljudsko glasbo spojeno sodobno zvoÄ?no pisavo. Njun poustvarjalni lok pa je tudi tokrat trajal prav do zadnje note; tudi ĹĄe v edini dodatek: Richard Strauss, Vsi sveti. đ&#x;”˛

Postati prepoznavno kulturno srediĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki delujejo 4 kulturna druĹĄtva, od tega sta najbolj prepoznavni kulturni druĹĄtvi Ĺ martno ob Paki in Gorenje.

Odbor za negospodarske javne sluĹžbe ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je na nedavni seji obravnaval osnutek strategije razvoja kulture v lokalni skupnosti za obdobje 2015–2020. V njej med drugim

objavlja analizo stanja v lokalni skupnosti v kulturi ter predlagane razvojne cilje do leta 2020.

Analiza je pokazala, da ima obÄ?ina zelo dobro razvito ljubiteljsko kulturo, ki ji bo potrebno tudi v prihodnje stati ob strani s primerno infrastrukturo. Kot zagotavljajo na obÄ?inski upravi, imajo v predalu Ĺže izdelan projekt prenove kulturnega doma v

Ĺ martnem ob Paki in z njim Ä?akajo na primeren razpis za pridobitev nepovratnega denarja.

Prav tako analiza kaĹže, da bo treba v prihodnje ĹĄe veÄ? pozornosti nameniti vkljuÄ?evanju mlajĹĄih generacij v delovanje kulturnih druĹĄtev (pod okriljem ĹĄmarĹĄkega deluje 10 skupin).

Cilj, ki ga Ĺželi doseÄ?i obÄ?ina v kulturi, je postati prepoznav-

no kulturno srediĹĄÄ?e, ki z dobro kulturno infrastrukturo, ohranjeno kulturno dediĹĄÄ?ino ter pestro kulturno ponudbo bogati Ĺživljenje obÄ?anov in obiskovalcev.

Pripombe na strategijo lahko podajo tudi obÄ?ani, saj je ta v dvomeseÄ?ni javni obravnavi. đ&#x;”˛

Tp

Re – ťtart Urban Novak

Popolnoma nemogoÄ?e je v teh Ä?asih zaobiti eno najbolj aktualnih tem zahodnega sveta. Migracij. Ali po domaÄ?e povedano – beguncev. Ne skrbite, ne mislim razpredati o njihovih usodah ali pomenu njihovega prihoda ali morebiti celo o poruĹĄeni Evropi.

To so teme, ki jih lahko v medijih sledite ter prebirate vsak dan.

Bolj me zanima, kaj takĹĄna migracija, takĹĄen nenadni pritok ljudi pomeni za naĹĄ urbani prostor. Ali bomo Ä?utili posledice tudi v naĹĄem vsakdanu, na najbolj enostavnih stvareh? Ali se bodo spremenile zakonitosti urejanja prostora ali se bo morebiti spremenil pristop k arhitekturi? Kaj se lahko od beguncev in njihovega naÄ?ina Ĺživljenja nauÄ?imo? Kje moramo potegniti meje in tudi pri oblikovanju prostora ohraniti naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja?

Najprej o migracijah in migrantih. PoveÄ?ini za vsakim migrantom stoji Ĺžalostna zgodba, pred njim pa negotova usoda. A migranti imajo nekaj, kar je lahko pouÄ?no in koristno tudi za starajoÄ?e druĹžbe demokratiÄ?nega sveta. Kaj? Pripravljenost zaÄ?eti znova. Lastnost, ki je skupna vsem migrantom, tako vojnim, politiÄ?nim kot ekonomskim. V tej lastnosti sta si mladi Slovenec, ki ekonomsko migrira v recimo Ĺ vico, in mladi Sirijec, ki beĹži pred vojnim razdejanjem v svoji domovini, popolnoma enaka. Njuna pripravljenost zaÄ?eti znova v novem okolju je osnovni pogoj za migracijo in obenem dober razlog za bogatenje okolja, v katerega bosta odĹĄla. ÄŒe premislimo in pogledamo, iz kakĹĄnih okolij prihajajo k nam begunci, so ta seveda neprimerljiva z okoljem, v katerem bivamo mi. Odsotnost osnovne infrastrukture (bolnice, ĹĄole, trgovine ...) bode v oÄ?i in govori o tem, da je pomanjkanje veliko. Vendar naÄ?in Ĺživljenja, kakrĹĄnega so begunci poznali doma, lahko prinaĹĄa pozitivne vplive tudi v naĹĄo druĹžbo. Njihova okolja temeljijo na manufakturah in majhnih podjetnikih, malodane rokodelcih, ki opravljajo vlogo nosilca gospodarstva.

Iz naĹĄega zornega kota je to danes mogoÄ?e zaostal svet, a vendar svet, v katerem so Ä?loveĹĄke vezi veliko bolj Ĺžive, prisotne in trdne. Razdrobljenost malih podjetnikov seveda pomeni nekaj veÄ? Ä?asa pri vsakodnevnih opravilih, a je zato mesto Ĺživo in glasno.

Zato se vsak obiskovalec rad ustavi na trĹžnicah, kjer je na sreÄ?o tak utrip tudi v demokratiÄ?nih druĹžbah ĹĄe vedno mogoÄ?e videti.

Kljub zakonitostim trĹžnega gospodarstva, ki narekujejo racionalizacijo in s tem temu primerno gradnjo ogromnih nakupovalnih srediĹĄÄ?, se lahko iz omenjenega poskuĹĄamo veliko nauÄ?iti.

Ko se sooÄ?amo z izzivom gradnje mest in urbanih povrĹĄin, nam bi pravzaprav moralo biti v opomin vĂŠdenje, da mesta sestavljajo ljudje in ne velike stavbe. Vsakodnevni stiki med ljudmi, prijaznost in ustreĹžljivost, ki jo lahko nudijo majhni obrtniki se ne morejo primerjati z nizkimi cenami v velikih nakupovalnih centrih. ÄŒe bodo zmagovale nizke cene v ogromnih trgovinah, nas Ä?aka le ĹĄe druĹžba samosvojih, vase zaprtih ljudi s palci na svojih elektronskih napravah, ki hite drug mimo drugega.

Kaj se zgodi druĹžbam, ki se s problemom migracij ne spoprimejo resno in odgovorno? Vzemimo za primer najaktualnejĹĄi primer – Francijo? DrĹžava, ki se ĹĄe od svojih kolonialnih Ä?asov spopada z velikim ĹĄtevilom migrantov v iskanju svojega boljĹĄega jutri. DrĹžava, ki se je v preteklosti odloÄ?ila migrante naseliti v ogromne stanovanjske bloke, komune in naselja. DrĹžava, ki si danes v te iste bloke, komune in naselja ne upa veÄ? vstopiti, saj so postali drĹžava znotraj drĹžave. NihÄ?e se ni ukvarjal z migranti, preprosto naselili so jih v poveÄ?ini novo zgrajene nastanitve in jih nato tam tudi pozabili. Danes pa je prepad med francosko druĹžbo in tam ĹživeÄ?imi migranti ogromen. Velik potencial vseh teh ljudi je enostavno odneslo nerazumevanje in predvsem neukvarjanje z njimi.

Pri reĹĄevanju vpraĹĄanja nastanitve vseh novih beguncev se bodo zahoda mesta sreÄ?evala z logistiÄ?no zahtevnimi teĹžavami, ki jih bodo morala reĹĄevati izjemno hitro. In pri tem si ne smemo privoĹĄÄ?iti napak, saj lahko zgreĹĄene odloÄ?itve pri snovanju novih predelov mest pomenijo bolj temeljite druĹžbene spremembe, kot bi si morebiti Ĺželeli. ÄŒe se bomo Ĺželeli spoprijeti s stanjem sodobnega sveta in vsemi posledicami, ki jih ta prinaĹĄa, se moramo najprej odgovorno obnaĹĄati do svojega okolja. Se od migrantov, predvsem od njihovega naÄ?ina bivanja, tudi kaj nauÄ?iti ter jim predvsem pokazati, da znamo loÄ?iti svoj in njihov svet ter pri tem postaviti trdne meje, ki bodo ohranjale naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja. V tem trenutku sicer precej napisanega velja za velike metropole Evrope, a kot smo nekoÄ? od daleÄ? gledali velike nakupovalne centre, ki jih danes poznamo tudi mi, tako se lahko Ĺže jutri z vsemi naĹĄtetimi izzivi ter teĹžavami spopademo sami. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Rock ťok Vsako sredo ob 18. uri je na sporedu Radia Velenje glasbena rubrika Rock ťok. Že 16. sezono jo vodi in pripravlja Igor Kukovec.

Sam, pravi, je velik oboĹževalec in posluĹĄalec te zvrsti glasbe ĹĄe od osnovnoĹĄolskih let dalje. Kot dijak je bil nekaj Ä?asa tudi Ä?lan rock skupine, a so priĹĄli Ä?asi, v katerih si je zastavil drugaÄ?ne cilje in Âťobesil muziciranje na klinÂŤ. Vez z omenjeno glasbo, izvajalci, novostmi na tem podroÄ?ju tako ohranja v omenjeni radijski rubriki. ÂťSlovenska rock scena je na evropski ravni, v primerjavi z drugimi glasbenimi zvrstmi v domaÄ?em prostoru pa je tako po produkciji kot kakovosti nad povpreÄ?jem,ÂŤ meni Igor.

V radijskem studiu na Starem trgu v Starem Velenju gosti skupine glede na njihovo popularnost, pozoren je na novosti, ki jih

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

pripravljajo. ÂťKer je glasbenih oddaj o rocku zelo malo v Sloveniji, nimam teĹžav glede gostov. Ti se radi odzovejo, posluĹĄalci pa, upam, sliĹĄijo informacije, ki jih v zvezi z glasbo ali samo skupino zanimajo.ÂŤ Za zdaj gosti slovenske rock izvajalce, v studiu pa bi si Ĺželel imeti za sogovornike tudi predstavnike tujih rock skupin. DomaÄ?ih izvajalcev je veliko, sam pa ÂťprisegaÂŤ na Mi2, Siddharto, Dan D. Od tujih pa ‌ ÂťÄŒe imam moĹžnost povedati le za enega, je to industrijskometalna skupina Rammstein.ÂŤ Konceptu oddaje namerava ostati Igor zvest tudi v prihodnje, prav tako se bo trudil, da bo s Ä?im veÄ? zanimivimi informacijami ter sogovorniki zadovoljil ljubitelje rock glasbe tudi v druĹžbi z Radijem Velenje. đ&#x;”˛

Tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ORLEK - FeĹĄta 2. MAGAZIN - Maskara 3. ONE DIRECTION – Perfect Zasavska zasedba Orlek predstavlja svoj novi single FeĹĄta. Skupina sicer pridno pripravlja svoj novi album, za pokuĹĄino pa so izdali novi single. Tokrat so se poigrali s znano pesmijo irske skupine The Pogues Fiesta, ki so jo prilagodili svojemu znaÄ?ilnemu slogu in opremili s Ä?isto svojim besedilom.

Igor Kukovec: ÂťRock skupin je v Sloveniji precej, prav tako pa tudi ljubiteljev tovrstne glasbe.ÂŤ

GLASBENE novice

Prince na solistiÄ?no klavirsko turnejo po Evropi 57-letni ameriĹĄki glasbenik Prince je napovedal solistiÄ?no evropsko turnejo, na kateri bo ob igranju na klavir prepeval svoje skladbe. Na turnejo se bo odpravil 21. novembra, nastopil pa bo v dvanajstih evropskih drĹžavah. Turnejo z naslovom Prince Spotlight: Piano and a Microphone, bo zaÄ?el 21. novembra na Dunaju, sklenil pa jo bo 22. decembra v Bruslju.

To bo prviÄ?, da se bo glasbenik predstavil v tako intimni izvedbi.

Prince, ki slovi po svojem falzetu in kot virtuoz na kitari, je na dosedanjih turnejah vedno nastopal skupaj s spremljevalno skupino.

Prince bo na klavirju izvedel po ĹĄtiri koncerte v Veliki Britaniji in na Ĺ vedskem, nastopil pa bo ĹĄe v Avstriji, na Danskem, Nizozemskem, NorveĹĄkem ter v Franciji, Ĺ paniji, NemÄ?iji, Italiji in Ĺ vici.

11

107,8 MHz

19. novembra 2015

LESTVICA domaÄ?e glasbe

ja se je, kot so sporoÄ?ili z zavoda, na tekmovanje Ĺže prijavila, ta mesec pa namerava objaviti razpis za Emo, na kateri bodo februarja 2016 izbrali predstavnika, ki bo potoval na Ĺ vedsko.

Evrovizija 2016 bo potekala sredi maja v stockholmski ĹĄportni dvorani Globen.

Predizbora bosta 10. in 12. maja, finale 14. maja. Glasbeni spektakel je Ĺ vedski priboril Mans ZelmerlĂśw, ki je s s skladbo Heroes zmagal na letoĹĄnji Evroviziji na Dunaju, kjer sta slovenska predstavnika v duetu Maraaya osvojila 14. mesto. Ĺ vedska prestolnica bo Eurosong gostila Ĺže tretjiÄ? v njegovi 60-letni zgodovini.

Eagles of Death Metal odpovedali nadaljevanje evropske turneje

med pokojnimi njihov prodajalec majic in ostalih spominkov, 36-letni Britanec Nick Alexander. Zasedba bi morala 1. decembra nastopiti v nam bliĹžnjem Zagrebu, a so vsi koncerti njene evropske turneje odpovedani. Turnejo je odpovedala tudi zasedba Foo Fighters, ki so v izjavi za javnost med drugim zapisala, da v luÄ?i nesmiselnega nasilja, zapiranja mej in mednarodnega Ĺžalovanja trenutno ne morejo nadaljevati turneje.

Ä?u – Grgi in njegovemu poslovnemu partnerju GaĹĄperju PintariÄ?u, ki je poskrbel za scenarij. Album Ultra, ki ga je Siddharta posnela v lastnem Studiu 13 v Ljubljani, bo izĹĄel prihodnji mesec.

Ljubezen v srcu imam

Dva albuma v enem letu

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 BRKINSKI TRIO & ORK. NIKA POLESA - DiĹĄali so tvoji lasje 2 ANS. SVETLIN - Ti si kriva deklica 3 FANTJE Z VSEH VETROV - Si rekla da ne smem 4 ANS. ROKA Ĺ˝LINDRE - Mi ga pa Ĺžlindramo 5 ANS. PAJDAĹ I - Nekje je kraj 6 DRUĹ˝INSKI TRIO POGLADIÄŒ - Dani, vsi smo s tabo zbrani 7 KGB KVINTET - Muzika naĹĄe veselje 8 ANS. ZAKA' PA NE - Jaz hoÄ?em blondinko 9 ANS. Ĺ˝ARGON - Imela je upanje 10 TOPLIĹ KA POMLAD - Domov

www.radiovelenje.com

Skupina Siddharta predstavlja novo skladbo z naslovom Nastalo bo, ki napoveduje Ĺže drugi letoĹĄnji album te zasedbe. Album Ultra pomeni nadaljevanje dvojne zgodbe, ki se odvija v letoĹĄnjem letu, Siddharta pa jo je zaÄ?ela konec maja s singlom Ledena, s ka-

Po Slakovi poti z ansamblom Spev Ansambel Spev praznuje letos trinajst let delovanja in ker verjamemo, da je 13 tudi sreÄ?na ĹĄtevilka, smo prepriÄ?ani, da jim bo tudi letos, kot vsako leto, uspelo napolniti RdeÄ?o dvorano Velenje. Po Slakovi poti je naslov njihovega koncerta, na katerega vas vabijo 20. novembra ob 20. uri. Po tej poti hodijo Ĺže, odkar so posneli CD Po Slakovi poti, ki je eden od sedmih projektov tega ansambla, ki igra Âťkamor jih povabijoÂŤ.

Skupina Eagles of Death Metal, koncert katere je bil tarÄ?a teroristiÄ?nega napada v Parizu minuli petek, je odpovedala preostanek evropske turneje in se namerava vrniti v ZDA. ÄŒlani zasedbe, ki je marca leta 2009 gostovala tudi v ljubljanski CvetliÄ?arni, niso bili med Ĺžrtvami napada. Takoj po za-

Slovenija bo sodelovala na Evroviziji 2016 Slovenija bo tudi prihodnje leto sodelovala na Evroviziji, ki bo maja v Stockholmu. TV SloveniÄ?etku streljanja so prenehali igrati in hitro zapustili razprodano dvorano Bataclan, v kateri je bilo okrog 1500 njihovih privrĹžencev. ÄŒeprav nihÄ?e iz skupine Eagles of Death Metal ni bil ranjen, pa se je izkazalo, da je

tero je napovedala izid albuma Infra. Tako Infra kot Ultra prinaĹĄata po deset novosti, skupaj torej dvajset novih skladb za dvajset let delovanja skupine. Pod skladbo Nastalo bo se skupina podpisuje skupaj s producentom in po novem tudi menedĹžerjem skupine Dejanom RadiÄ?evićem. Za skladbo so konec oktobra posneli tudi videospot. Idejno zasnovo zanj so prepustili reĹžiserju Mateju Grgini-

Katjo MihelÄ?iÄ? je Slovenija spoznala kot pevko dekliĹĄke skupine Foxy Teens ter punco z razliÄ?nih lepotnih tekmovanj. Po udeleĹžbi na festivalu MMS 2009, na katerem se je predstavila s pesmijo Sol na koĹži, se je leto kasneje pridruĹžila priljubljeni skupini Foxy Teens. Z Ines Erbus in Niko Krmec je nastopala dobri dve leti, nato pa se je odloÄ?ila za samostojno glasbeno pot. Danes se 23-letna Katja predstavlja s peto avtorsko pesmijo Ljubezen v srcu imam, za katero je napisala besedilo in glasbo, pri aranĹžmaju pa je sodeloval priljubljen producent Ĺ˝eljko Mladenović. Zaenkrat Katja ĹĄe ne razmiĹĄlja o albumu, Ä?eprav je predstavila Ĺže nekaj pesmi: Obala nori, A se spomniĹĄ, Nova noÄ?, DrugaÄ?na, PoiĹĄÄ?i me, Zadnji dan in edino balado Angel moje poti, ki jo je predstavila v letoĹĄnjem poletju.

Pravzaprav je o ansamblu znanega veliko, saj so fantje iz naĹĄe doline in se radi druĹžijo z ostalimi glasbeniki in ob razliÄ?nih dogodkih. Predvsem zato, ker jih od vsega zaÄ?etka, ko so bili ĹĄe mlajĹĄi in samski, druĹži iskreno prijateljstvo tudi pod odrom. Letos so posneli videospot Ona diĹĄi po pomladi, na istoimensko balado, ki je bila predpremierno zaigrana na poroki. Kje, kako in kdaj, ne bomo pisali, lahko pa zapiĹĄemo, da jo je skupaj z ostalimi Ä?lani ansambla, BoĹĄtjanom MeĹžnarjem, Kristjanom Kolencem, Erikom Hribernikom in Edom Rednakom mladi nevesti podaril Marko Berzelak, piarovski glas ansambla.

Seveda so na svoj koncert povabili tudi goste, prijatelje iz vrst narodnozabavne glasbe, ki je njihov glavni adut poleg priljubljenih dalmatinskih priredb. To so Modrijani, Navihanke, Novi spomini, Nemir, Veseli svatje, Unikat, PoskoÄ?ni muzikantje, Gadi in Smeh ..., sama odliÄ?na imena. RdeÄ?a nit koncerta je kot Ĺže nekajkrat Franci PodbreĹžnik, SolÄ?avski.

Za veÄ? informacij o koncertu, vstopnicah in ansamblu se lahko pomudite tudi na njihovem Facebooku in spletni strani, ni si teĹžko zapomniti: ansambel-spev.com. Predvsem pa jih pridite posluĹĄat v Ĺživo, kot reÄ?eno, 20. novembra ob 20. uri v RdeÄ?o dvorano. đ&#x;”˛

MBK

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

19. novembra 2015

frkanje

Čvek jo je minuli teden zakuhal tudi nam, pa zamenjal besedila in fotografije. Eni so se muzali, eni pa so rekli, da je pregloboko pogledal v kozarec. A smo ga grdo zagrabili in sedaj vse stoji tako, kot mora.

⏩

» Levo & desno «

Bratoma Kladnik so se očitno fotografije, ki jih držita v rokah, zdele zelo zanimive. Njuna obraza sta zgovorna: obraz mlajšega Gregorja (z leve), člana okteta Teš, je nekoliko zaskrbljen, starejšemu Hermanu, upokojencu in »nekdanjemu« pivovarju iz Skornega, pa hočejo zlesti usta v nasmeh. Čvek ne bi bil to, kar je, če ju ne bi pobaral, kaj gledata: Oh, mlada dekleta in fante, Hermana in ostale na pragu podružnične šole v Skornem, ki je vrata zaprla v šolskem letu 1974/75.

Dan – vsak dan!

V ponedeljek je bil dan, kakršen bi moral biti vsak dan. Dan strpnosti. Škoda, da v življenju radi dodajamo tisti nesrečni »ne«.

SLO sprememba Naša deželica je bila doslej znana kot kokoška.

Zdaj postaja vse bolj podobna ježu.

⏪

Ko se je ob martinovanju v Šmartnem ob Paki oni dan zbrala vsa Šentmartinska vas, tam ni manjkalo niti Šoštanjčanov niti malih vinogradnikov in kletarjev od Škal do Vinske Gore. Škalčan Branko Rednak, ki je že zelo priznan vinogradnik (iz malega vinograda ustvarja velika vinska dela, kar mu prizna celo vinski starosta in enolog mag. Anton Vodovnik), je ob »sveti« priložnosti, ko je svet Martin v Šmartnem delal vin, vprašal, kako cenjena bo letošnja letina tam Zgoraj?! Pa mu je priložnostni škof koj odgovoril: »Ja, letos ga je sam Bog dal, kdor ga bo po malem pil, se s p´rjatli veselil … ne bo mu žal!«

⏫

Vinko Meža v teh dneh skrbno spremlja vremensko napoved. Pa ne zato, da bi se imel o čem pogovarjati. Če bo ob koncu tedna res začelo snežiti, ne njega in ne zimske službe, ki jo vodi na PUP-u, menda to ne bo presenetilo. »Lani smo v takem času že plužili po Paškem Kozjaku, letos pa še vedno asfaltiramo ceste,« je povedal čveku. Kot tudi, da se on in njegovi sodelavci hude zime ne bojijo. »Menda bo, ker je bilo na martinovo sončno,« nas je še podučil.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Mlajše ženske lažje Miniaturna hiša prenašajo stres kot za 8,5 milijona mlajši moški dolarjev Nemški znanstveniki so odkrili, da pod stresom ženske in moški na testih dosegajo različne rezultate; mlajše ženske naj bi stres prenašale lažje kot mlajši moški. V raziskavi so si moški z višjo ravni-

jo kortizola, hormona, ki se sprošča pri stresu, zapomnili manj besed kot pa moški z nižjo ravnijo tega hormona. Pri ženskah takšnih razlik niso zaznali, so pa rezultati te iste raziskave potrdili, da velja za starejše osebe ravno nasprotno.

Starejši moški namreč lažje prenašajo stres kot starejše ženske. Razlog naj bi tičal v estradiolu, najpomembnejšem estrogenu, ki ga proizvajajo jajčniki – v menopavzi se namreč menstruacijski ciklus ustavi, sproščanje estrogena pa se zmanjša. Kot pravijo strokovnjaki, vse kaže na to, da je estradiol antistresni hormon, estrogenska terapija pa ženske lahko zaščiti pred stresom.

V New Yorku so razstavili »Astolat Castle« – najdražjo miniaturno hišo na svetu. Njena avtorica, umetnica Elaine Diehl, se je z njeno izdelavo ukvarjala kar 13 let in dosegla sedanjo vrednost 8,5 milijona dolarjev. Diehlovi so pri izdelavi hiše pomagali strokovnjaki z vseh koncev sveta – od mizarjev, zlatarjev do steklarjev, ki so dali svoj prispevek k postavitvi gradu, ki meri v višino 2,74 m, težek pa je 363 kg. Astolat Castle je po mnenju mnogih ena najbolj prefinjenih konstrukcij na svetu, saj v sebi združuje skulpturo, slikarstvo in inženirstvo. V 29 sobah, kolikor jih najdemo v dvorcu, najdete predmete, ki so izdelani do najpodrobnejših detajlov. Hiša je

izdelana iz več kot 10 tisoč skrbno izdelanih kosov, med njimi je tudi miniaturni klavir, ki je vreden sedem tisoč ameriških dolarjev, pa portret, vreden 1850 dolarjev, znotraj hiše pa najdemo še veliko dra-

gocenih kosov, kot so ročno izdelane preproge, tapete, v garaži so parkirani avtomobili itn.

Najmlajša milijarderka, ki je do bogastva prišla sama Elizabeth Holmes je jeseni leta 2003, ko je imela le 19 let, ustanovila podjetje za hitre krvne teste.

Danes, ko jih ustanoviteljica šteje

30, je to podjetje (Theranos) vredno več kot devet milijard dolarjev oziroma slabih sedem milijard evrov in ima 500 zaposlenih. Holmesova je tako najmlajša milijarderka, ki je sama ustvarila bogastvo. Za njenimi uspehi ne stoji študij (Holmsova celo nikoli ni diplomirala), temveč njen idealizem in želja, da spremeni svet na bolje. Namen njenega revolucionarnega sistema krvnih testov je zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav, preden te postanejo smrtno nevarne bolezni. »Nočem vse življenje delati zgolj postopnih sprememb v neki tehnologiji. Že-

lim ustvariti popolnoma novo tehnologijo, takšno, ki bo pomagala ljudem na vseh ravneh, ne glede na geografsko lokacijo, starost ali spol,« je leta 2003 dejala svojemu profesorju na Stanfordu Channingu Robertsonu, ko mu je povedala, da bo ustanovila svoje podjetje.

jali v Guinnessu, kjer so ponosni, da bodo po njihovih vrčkih kmalu posegali tudi vegani in strogi vegetarijanci.

Presežena koncentracija ogljikovega Pivo tudi za vegane dioksida V pivovarni St. James Gate v v atmosferi Dublinu, kjer nastaja pivo Guinness, se pripravljajo na menjavo tehnologije, s katero bodo iz procesa varjenja piva umaknili koagulator ribjega izvora. »Smo na začetku procesa uvedbe novega sistema,« so povedali lastniki in pojasnili, da gre za zapleten projekt ter

da bosta uvedba in testiranje trajala več mesecev. Računajo, da bo novi sistem stekel proti koncu leta 2016, po novem postopku zvarjeno pivo pa naj bi se kmalu zatem znašlo tudi na trgovskih policah.

Da gre za velik korak, pove podatek, da je želatina ribjega izvora v pivovarski industriji redno uporabljena kot sredstvo za filtriranje, a zaradi nje pivo ni primerno za vegane. »Zadovoljni smo, da smo prepoznali nov postopek,« so de-

Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred kratkim v vesolje poslala prvi satelit, ki merit koncentracije ogljikovega dioksida od zgornjega roba Zemljinega ozračja pa do tal. Na osnovi zbranih podatkov so sporočili, da je koncentracija ogljikovega

Teklo je ...

Nedavno sta v bližini na avtocesti trčila tovornjaka z medom in mlečnimi izdelki. Žal smo le v tem primeru lahko rekli, da sta se pri nas cedila med in mleko.

Peterokraka v Ljubljani V naši prestolnici nekateri ostro nasprotujejo kakšni rdeči peterokraki zvezdi.

Pa vendar jo bodo dobili.

Tu bo namreč sedež Heinekenove Pivovarne Laško Union.

Mamljivo V spodnji Savinjski dolini, ki sicer slavi po hmelju, je mnoge omamila konoplja. Tako tu hmelj naj ne bi bila več edina žlahtna rastlina. Ni se menda bati, da bi jim veliki načrti s konopljo »stopili v glavo«.

Revščina Revni občani, revne občine – tudi država ni bogata. So pa zato nekateri »izbrani« državljani.

Obdelava Mnogi še vedno tarnajo, da pri nas ne zmoremo obdelovati lesa, da izvažamo »surovi« les. No, zdaj vsaj mehki les kar dobro obdelujemo doma.

Oziroma ga obdelujejo podlubniki.

Na spolzkem Kljub topli jeseni so ponekod že pognali drsališča.

Marsikje bodo občani drsali brezplačno. V drugih primerih, ko zaradi kakšnih ukrepov nadrsamo, pa nas to veliko stane.

dioksida v atmosferi presegla 400 delcev na milijon, kar naj bi bilo največ v zadnjih 400 tisoč letih, poleg tega pa narašča še naprej za dva delca na milijon letno. Poleg ogljikovega dioksida je med močnimi toplogrednimi plini tudi metan, katerega koncentracija v ozračju je za 2,5-krat presegla predindustrijsko raven.

Brez skrbi Letos nam je mati narava dala dober pridelek grozdja. In to sladkega. Z vremenom je bil radodaren tudi vinski svetnik. Ob vsem tem dobrem menda res ni skrbi, da bi nas zaradi pitja vina bolela glava.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

19. novembra 2015

Si vodstvo ĹĄole zatiska oÄ?i ali zanj to ni teĹžava?

Kako se osnovne ĹĄole in vrtci prilagajajo potrebam starĹĄev in s tem tudi gospodarstvu Tatjana PodgorĹĄek

nemo z vpraĹĄanjem na vodjo Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje, in izrazil upanje, da bo ta naĹĄel reĹĄitev v dobrobit otrok. To smo storili, a izvedeli, da je odloÄ?itev prepuĹĄÄ?ena vodstvu vsake ĹĄole, kar nas je spodbudilo, da smo preverjali, kako so prilagojeni potrebam starĹĄev njihovih otrok in s tem tudi gospodarstvu v nekaterih ĹĄolah, v Vrtcu Velenje in zasebnem vrtcu Bambi Ĺ martno ob Paki.

Pred Ä?asom se je v oddaji TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄe Radia Velenje znova obrnil na nas posluĹĄalec, ki je bil nezadovoljen z odgovorom ravnateljice osnovne ĹĄole Livada Velenje glede jutranjega Ä?akanja uÄ?encev omenjene ĹĄole pred njenimi vrati. ÂťLe leporeÄ?je in vĹĄeÄ?ni odgovor za javnost je bil podan, zato starĹĄi ocenjujemo, da si vodstvo ĹĄole pred teĹžavo zatiska oÄ?i ali pa se mu preprosto to ne zdi teĹžava.ÂŤ

Ĺ ola je za uÄ?ence drugi dom

Zdenko GoriĹĄek, ravnatelj osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje, nam je povedal, da so vrata njihove ĹĄole odprta Ĺže pred 5.30. Organizirano imajo jutranje varstvo za niĹžjo stopnjo, ostalim pa so na voljo posebni kotiÄ?ki in prostor v knjiĹžnici, kjer so pod nadzorom. Tudi interesne dejavnosti imajo organizirane za uÄ?ence prve triade takoj po pouku, v zadnji triadi pa je interesnih dejavnosti zelo malo, zato se redko zgodi, da bi morali starĹĄi priti sami po otroke okoli 15. ure.

Irena PoljanĹĄek Sivka, ravnateljica ĹĄole Ĺ alek Velenje, pa nam je pojasnila: Šola je za uÄ?ence drugi dom, zato se trudimo, da se v njej tako tudi poÄ?utijo.

Njena vrata odpiramo ob 6. uri. Za vozaÄ?e imamo organizirano varstvo v veÄ? skupinah. Praviloma naj bi bili uÄ?enci, ki Ĺživijo v bliĹžini ĹĄole, v njej 20 minut pred zaÄ?etkom pouka, a imamo skupino, ki kljub temu prihaja ob 7. uri. Jutranje druĹženje jim omogoÄ?imo, ker se obnaĹĄajo po pravilih in nikogar ne motijo. Menimo, da je Ä?as pred zaÄ?etkom

TeŞava ali ‌?

NaĹĄ posluĹĄalec je v pismu izpostavil, da morajo uÄ?enci osnovne ĹĄole Livada Velenje vsako jutro, naj bo mraz, deĹž, sneg, naliv in podobne vremenske nevĹĄeÄ?nosti, Ä?akati pred ĹĄolo, ki vrat ne odpre pred 8.10 uro. Nadzor uÄ?itelji zagotavljajo z Âťopazovanjem iz tople in suhe avle ĹĄole. Ob nalivih se otroci prerivajo in si Ĺželijo izboriti prostor pod malim pokritim nadstreĹĄkom, velikim pribliĹžno tri kvadratne metre, nato pa premraĹženi in mokri stopijo v ĹĄolske klopi. Tudi zima je pred vrati in zato starĹĄi Ĺželimo reĹĄiti teĹžavo in zagotoviti otrokom vstop v ĹĄolo vsaj ob 8. uri.ÂŤ Kot ĹĄe dodaja posluĹĄalec, lahko deĹžurni uÄ?itelji zagotovijo nemoteno izvajanje pouka v preduri brez teĹžav s tem, da zadrĹžijo uÄ?ence v kletnih garderobah. Tako, kot se odrasli odpravijo v slabih vremenskih pogojih prej na pot v sluĹžbo, tako se tudi otroci ob takĹĄnih razmerah napotijo prej na pot v ĹĄolo.

PosluĹĄalec nam je svetoval, naj se obr-

pouka priloĹžnost za pogovor, za naloge, uÄ?enje. Na voljo imajo jedilnico.ÂŤ Zagotovila je, da se prilagajajo tudi glede interesnih dejavnosti in izbirnih vsebin, vse v soglasju s starĹĄi. ÂťNaĹĄe naÄ?elo je odprta ĹĄola, saj smo prepriÄ?ani, da tudi otroci, ki Ä?akajo na zaÄ?etek pouka sami doma, doĹživljajo stisko, tako kot starĹĄi, ki razmiĹĄljajo, ali je z njimi vse v redu.ÂŤ Vrata ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki so, zagotavlja njen ravnatelj Bojan Juras, odprta od 5.30 do 16.05. V tem Ä?asu potekajo tudi vse dejavnosti za uÄ?ence. Poleg varstva vozaÄ?ev imajo ĹĄe individualno varstvo. ÂťTako smo se odloÄ?ili na osnovi rezultatov ankete, ki smo jo izvedli med starĹĄi. Tudi

sicer skupaj reĹĄujemo morebitne teĹžave. Prav take reĹĄitve imamo tudi za vrtec, ki deluje pod okriljem ĹĄole,ÂŤ je ĹĄe dejal Juras.

NataĹĄa Doler, ravnateljica Vrtca Velenje, je povedala, da imajo veÄ?ino veÄ?jih enot odprtih od 5.15 do 16.30. StarĹĄem, ki delajo v izmenah, je na voljo enota LuÄ?ka na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer so vrata odprta do 20.30. ÂťS starĹĄi, ki se vozijo na delovno mesto dlje in potrebujejo veÄ? kot 9-urno varstvo, imamo dogovor o dostavi potrdila delodajalca, da so prisotni od takrat do takrat. Potrdilo zahtevamo, da ne bi prihajalo do zlorab,ÂŤ je ĹĄe dodala Dolerjeva. ÂťOdpiralni Ä?as vrtca je povsem prila-

gojen potrebam starĹĄev. Praviloma je vrtec odprt od 6.30 do 16.30, a se vsaj dvakrat do trikrat na teden pokaĹže, da ga moramo odpreti ob 6. uri. Popoldan nudimo starĹĄem podaljĹĄano varstvo (varstvo po 16.30), ki pa je doplaÄ?ljivo (3 evre na uro), o potrebi pa nas lahko obvestijo kar po telefonu,ÂŤ pravi Taja Steblovnik, lastnica zasebnega vrtca Bambi v Ĺ martnem ob Paki.

ZaÄ?eli smo z mnenjem in ugotovitvijo posluĹĄalca Radia Velenje, konÄ?ajmo pa z naĹĄim mnenjem. Res je, da imajo ĹĄole po zakonu same pravico odrejati svoj delovni Ä?as in tako tudi odpirati in zapirati vrata uÄ?encem, a Ĺže iz tega zapisa se vidi, da Ĺže tu obstajajo obÄ?utne razlike. Tam, kjer Ä?utijo z okoljem in gospodarstvom, skuĹĄajo starĹĄem in njihovim otrokom stopiti naproti in jim pomagati, da prebrodijo stiske, ki jim jih recimo povzroÄ?a vse bolj raztegljiv delovni Ä?as. Zelo lepo bi bilo, Ä?e bi takĹĄno pot ubrali tudi tisti, ki je doslej niso. Navsezadnje si v obÄ?inah na ĹĄtevilne naÄ?ine prizadevajo, da bi stopili korak bliĹže gospodarstvu, ki v teh Ä?asih le steĹžka lovi sapo. Zato je tudi skrb za varno in vsaj delno nadzorovano Ĺživljenje mladostnikov (v Ä?asu, ko so njihovi starĹĄi v sluĹžbi) nujna, saj ne nudi le zavetja mladostnikom, ampak manj stresen delovni dan tudi njihovim starĹĄem. Verjetno bi bilo prav, da bi se dobre prakse prelivale med ĹĄolami, saj bi bilo potem v javnosti sliĹĄati manj pripomb na nekatere, in najbrĹž bi bilo dobro, Ä?e bi pri tem lahko kaĹĄno besedo imele tudi obÄ?ine oziroma njihovi uradi za druĹžbene dejavnosti. đ&#x;”˛

Akcija pri zbirnem centru

Gary Whitehill: podjetnik – mislec O naravi in izzivih milenijcev, o uÄ?enju s strastjo, obsesiji Slovencev, teh in onih -izmih – Tudi o demokraciji, ki je zares nikoli ni bilo Tina Felicijan

Velenje, 4. novembra – Na svoji turneji 'henganja', kakor imenuje sproĹĄÄ?ene pogovore z vsemi, ki si Ĺželijo njegove druĹžbe, je ÂťpodjetniĹĄka ikona Silicijeve dolineÂŤ obiskala tudi PodjetniĹĄki center Standard. A je Gary Whitehill – svoje prvo podjetje je ustanovil pri 17 letih, nato pa tudi Entrepreneur Week in The Relentless Foundation – bolj kot podjetnik, svetovalec pri zdruĹžitvah in prevzemih, prestrukturiranju podjetij in strateĹĄki svetovalec najvidnejĹĄim podjetjem s seznama Fortune 50, nastopil kot mislec, ki je namesto deljenja poslovnih nasvetov mladim podjetnikom raje ogreval njihova srca, Âťda bodo laĹžje odprli ume.ÂŤ Govoril je o patentih in (intelektualni) lastnini, globalnem segrevanju, piramidah, energiji, iluminatih, usodi, miljarderjih, zunajtelesnih izkuĹĄnjah, Nezemljanih, Ä?asu kot valuti, Ä?eprav Ä?asa sploh ni.

UÄ?enec ve bolje od uÄ?itelja

Vzpostavitelj izobraĹževalnega sistema uÄ?enja skozi strasti – odkrivanja uÄ?enÄ?evih najglobljih Ĺže-

lja, poslanstva, tistega, kar ga zares veseli – je prepriÄ?an, da svet ne potrebuje veÄ? delavcev, potrebuje veÄ? kreatorjev. Milenijski generaciji, danaĹĄnjim mladim, obstojeÄ?i izobraĹževalni sistem ni prilagojen, saj jih ne vzgaja v izpolnjevanje samih sebe, v razvijanje svojih edinstvenih potencialov, ampak v ubogljivost, povpreÄ?nost in odvisnost od sistema.

Na milenijcih je, da se organizirajo, zberejo okrog tiste peĹĄÄ?ice

â?ą

Vsi uspeĹĄni, Âťkarkoli Ĺže to pomeni,ÂŤ pravi Gary Whitehill, so ob pravem Ä?asu naĹĄli pravo reĹĄitev za aktualen problem.

entuziastov, ki so za spremembo pripravljeni storiti vse, in napravijo korak proÄ? od sedanjega ujetniĹĄtva v strukturi proti svobodnemu sledenju lastnim upom, sanjam in ciljem. ÂťPrvi korak je iskrenost s samim sabo. IzpraĹĄevanje, zakaj sem vedno glede vsega zaskrbljen, zakaj sem v Ä?asov-

Gary Whitehill se vsako jesen poda na 60 dni dolgo potovanje po 20 drĹžavah. Letos je bila Slovenija 17. drĹžava, ki jo je obiskal na 55. dan.

ni stiski, zakaj sem tako nevrotiÄ?no strukturiran ves Ä?as. Me to dela sreÄ?nega? Postavite si teĹžka vpraĹĄanja o tem, kar poÄ?nete, zakaj to poÄ?nete. Zato, ker vam je nekdo rekel, da je tako prav, ali zato, ker teko Ä?utite v srcu?ÂŤ izziva Gary.

ÂťUspehÂŤ je v ponotranjanju

Veliko ljudi, ki se ne Ĺželijo vkljuÄ?iti v konvencionalni delavski sistem, se bojuje s strahom, da ne bodo zmogli biti samostojni. A bili so vztrajni in so sledili svojim upom, sanjam in ciljem, ki so jih vizualizirali, se obdali s pravimi ljudmi, ki jih podpirajo, ter pogu-

mno glasno izrekli svoje zgodbe: zakaj poÄ?nejo, kar poÄ?nejo, kaj je njihova strast, njihov namen, razlog, prepriÄ?anje. ÂťNe bodite nestrpni in zaletavi, ko si neÄ?esa Ĺželite. Pravi naÄ?in je korak za korakom, da lahko vzdrĹžujete sebe in druĹžino. Ljudje, ki Ĺželijo nasproti svojim upom, sanjam in ciljem, kmalu ugotovijo, da morajo delati nekoliko veÄ?. To pomeni, da so osredotoÄ?eni na svojo sluĹžbo, a vsak dan porabijo ĹĄe dve ali tri ure za svojo strast. SÄ?asoma se razmerje spremeni – preidejo na poloviÄ?ni delovni Ä?as. Eventualno zberejo pogum in zmoĹžnost, da se pomaknejo proti svojim sanjam in temu, kar bi res radi bili.ÂŤ

Slovenci imamo duĹĄo

Na vpraĹĄanje obÄ?instva, kakĹĄni se mu zdimo Slovenci, je smeje in zmajujoÄ? z glavo z glavo rekel: ÂťNevrotiÄ?na obsedenost s strukturo.ÂŤ To je naĹĄa znaÄ?ilnost – paniÄ?ni lov za minutami, zapletanje v stres in ustvarjanje pritiska, nemirno hitenje od obveznosti do obveznosti. Bojimo se tujcev, a imamo toplo srce, zato lahko zgradimo odprte ume. Kar je opazil pri nas in naĹĄih vzhodnih sosedih, pa je tudi to, da smo izjemno vzdrĹžljivi, a le do neke toÄ?ke. PrenaĹĄamo vse, dokler nam ni dovolj in se upremo. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki in svetnik Janko AvberĹĄek je na dveh zadnjih sejah obÄ?inskega sveta opozoril na teĹžave, ki jih imajo obÄ?ani pri oddajanju surovin na zbirnem centru pri tamkajĹĄnjem pokopaliĹĄÄ?u.

Med drugim je povedal, da obÄ?ane pred zbirnim centrom ustavljajo zbiralci surovin, tudi tuji drĹžavljani, ter jim praktiÄ?no onemogoÄ?ijo, da bi jih lahko oddali v centru, lokalna skupnost pa plaÄ?uje stroĹĄke, povezane s centrom. ObÄ?inska uprava se je odzvala prejĹĄnjo soboto. Poleg njenih predstavnikov so na zbirnem centru v soboto, 7. novembra, ÂťdeĹžuraliÂŤ ĹĄe vodstvo podjetja PUP Saubermacher, redarji medobÄ?inskega redarstva ter policisti in pregnali vsiljivce. Na obÄ?inski upravi so povedali, da bodo tako akcijo ĹĄe kdaj ponovili. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

19. novembra 2015

Obisk v Osnovni ĹĄoli Bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki

V soboto, 14. novembra, se je pred ĹĄolo zbral skoraj ves razred soĹĄolcev, ki so konÄ?ali osnovno osemletno ĹĄolanje leta 1965. Po petdesetih letih je bila velika Ĺželja po ponovnem snidenju in obisku prenovljene ĹĄole.

Sprejel jih je prijazni ravnatelj gospod Bojan Juras. Razkazal jim je novo ĹĄolsko zgradbo in jih

popeljal v nove ĹĄolske Ä?ase ...

Danes izkuĹĄeni drĹžavljani so pozabili na vsa preĹživeta leta, se usedli v ĹĄolske klopi in brez teĹžav je beseda stekla. Obudili so se spomini na 6. 7. in 8. razred, ki so jih obiskovali v tej zgradbi.

Na tablo, ĹĄolske zvezke, kredo.

Zaguljene ure matematike in hude slovenĹĄÄ?ine in na marsikate-

Klekljarice se pripravljajo na Ä?ipkarski kongres

ro solzo in smeh pred petdesetimi leti ...

Zahvaljujemo se ravnatelju ĹĄole za gostoljubje in topel sprejem! Ĺ˝elimo, da jim uspeva: "Zbirati Ĺžarke. Tiste od srca in tiste, ki gredo od srca v srce." đ&#x;”˛

nega Ä?ipkarskega kongresa OIDFA 23. junija 2016 v Ljubljani.

Znamo pa poskrbeti tudi za prijetno druĹženje. Tako smo si prekrasen novembrski dan izbrale za prijetno druĹženje zunaj uÄ?ilnice. Prijazna Tinca KovaÄ?

nam je razkazala prostore nove vile RoĹžle, kjer ima v SonÄ?nem parku novo domovanje DruĹĄtvo prijateljev mladine Velenje, nato pa smo pot nadaljevale okoli preÄ?udovitega Velenjskega jezera. đ&#x;”˛

Marija Skrt

Ljuba Steblovnik, uÄ?enka 8. razreda letnik 1965

Preteklosti ne pozabljajo

Misija nasmeh vzbujala optimizem Mejni prehod Ĺ entilj, 11. november – ÄŒlani prostovoljske skupine Mladinskega centra Velenje Udarnik so beguncem

bodrili izÄ?rpane prostovoljce, policiste, vojake, predvsem pa krajĹĄali Ä?as izÄ?rpani mnoĹžici, Âťki se sooÄ?a s hudimi teĹžavami

zvok kitare in bobnov dopolnilo s svojimi instrumenti. Tako so Vasja MihajloviÄ?, Ĺ˝iga Miklavc, Simon Gnezda, Aleksan-

in vsem, ki delajo z njimi, pomagali nekoliko drugaÄ?e. Prvi v Sloveniji so se domislili, da bodo na mejnem prehodu Ĺ entilj, kjer begunci Ä?akajo, da nadaljujejo pot v NemÄ?ijo, z glasbo

v iskanju lepĹĄega Ĺživljenja,ÂŤ je akcijo opisal vodja Udarnika Andrej Cvernjak. Da je misija nasmeh uspela, so dokazali plesni koraki namesto naveliÄ?anega prestopanja, nekaj ljudi pa je

dra Belian, Andrej Cvernjak in Sara VuÄ?koviÄ? z dobro voljo in toplino vzbudili optimizem na obeh straneh ograje. đ&#x;”˛

tf

Dve prireditvi v znamenju konjev Ĺ martno ob Paki, 6. in 14. novembra – Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je v poÄ?astitev letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika pripravilo dve prireditvi: dan odprtih vrat ter pohod konjenice po mejah obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Dan odprtih vrat druĹĄtva je pripravilo v Martinovi vasi, na njem pa se je druĹĄtvo med drugim predstavilo s petimi vpregami in 7 jezdnimi konji. Obisk prireditve je presegel priÄ?akovanja organizatorjev. Predvsem veseli so bili mnoĹžiÄ?nega obiska predĹĄolskih otrok in ĹĄolarjev, ki jim je bila predstavitev predvsem namenjena. Vsem obiskovalcem so omogoÄ?ili voĹžnjo s koÄ?ijami in jeĹžo pod nadzorom izkuĹĄenih jezdecev konjerejskega druĹĄtva.

Med najuspeĹĄnejĹĄe kroĹžke na Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje sodi klekljanje, ki ima Ĺže dolgo tradicijo.

KroĹžek pod vodstvom Tilke Kompare deluje Ĺže 17 let, imajo pa ĹĄe dve skupini, ki ju vodi Erika Pajk. Vsako leto nadaljujemo z novimi ĹĄe neosvojenimi vzorci, utrjujemo pa osnovne, kot so ozki ris, posukan ris, polpremet, vedno lepĹĄe so ĹĄpiÄ?ke, v tem mesecu pa Ĺže zaÄ?enjamo izdelovati novoletne vzorÄ?ke za voĹĄÄ?ilnice. Prihodnje leto se bomo udeleĹžile Âťmega klekljanjaÂŤ, ki bo nekakĹĄna najava 17. svetov-

Veliko krajanov Ĺ kal se je v soboto zbralo na zanje lepem dogodku, ko je velenjski Ĺžupnik Janko Rezar v nekdaj mogoÄ?nem gozdu LeĹžnu blagoslovil novi kriĹž, ki stoji na istem mestu kot prejĹĄnji. Ker je v bliĹžini Skarlovnikove domaÄ?ija, je bil znan kot Krumpov kriĹž (kot je njeno domaÄ?e ime), to ime pa bo ohranil tudi novi.

ObmoÄ?je LeĹžna je bilo zelo bo-

pniĹĄÄ?em, dve ĹĄoli, stavba obÄ?ine, gostilna, trgovina, druĹĄtveni dom ‌ Na hribu in v bliĹžini je stalo tudi veÄ? kapel (OĹĄtirjeva, Tomanova, GlinĹĄkova, ZaluberĹĄkova, Vagova, kapela svete Eme, GorjakoĹĄkova), za katere je bil prav tako usoden lignit. Za krajane je bila boleÄ?a tudi izguba tisoÄ?letne cerkve sv. Jurija. Pogreznila se je kmalu po drugi svetovni vojni. Ĺ kale so bile veÄ? stoletij tudi

Ĺživeli na zaÄ?etku prejĹĄnjega sistema, ker paÄ? ta simbol krĹĄÄ?anske religije ni bil sprejemljiv za takratno oblast. ÄŒez noÄ? so bili poĹžagani od rok takratnih skruniteljev. KriĹž na mestu, kjer so postavili novega, je ostal cel. Menda niso vedeli zanj. Najedel pa ga je zob Ä?asa in krajani so druĹžno postavili novega (za kar se jim je zahvalil Herman ArliÄ?) in gotovo bodo obÄ?asno radi postali

gato z lesom, Ä?ezenj je vodila tudi najkrajĹĄa pot iz Gaberk proti Ĺ kalam, v preteklosti pa je tekla tod glavna pot med Ĺ aleĹĄko dolino in KoroĹĄko. Zaradi veÄ? kot stoletnega kopanja lignita je bilo tudi obmoÄ?je 'oskrunjeno', kot veÄ?ji del kraja. Ĺ kalski griÄ? se je pogreznil za veÄ? kot petdeset metrov. Poleg nekaterih domaÄ?ij (ljudje so se morali preseliti drugam) so bili na njem tudi drugi objekti. Med njimi cerkev z Ĺžu-

glavno naselje, cerkev pa sploh prva v dolini. V zameno zanjo so dobili majhen objekt, ki nosi ime po svetniku JoĹžefu. Mnogi, zlasti starejĹĄi krajani, so ĹĄe vedno prepriÄ?ani, da to ni bila ustrezna oddolĹžitev za mogoÄ?en prejĹĄnji cerkveni objekt. A kot pravijo: bolje nekaj kot niÄ? ‌ Na obmoÄ?ju krajevne skupnosti Ĺ kale-Hrastovec je bilo v preteklosti veliko veÄ? kriĹžev. Nekateri med njimi so svoj konec do-

ob njem.

Z vsemi temi izgubami so se krajani paÄ? morali sprijazniti. V zadnjih letih pa jih v slabo voljo spravljajo tudi (nekateri) motoristi, ki so si obmoÄ?je LeĹžna izbrali za svoje izĹživljanje. Z dirkanjem po gozdu dodatno uniÄ?ujejo naravo in plaĹĄijo Ĺživali v njej, hkrati ogroĹžajo tudi ljudi, Ä?e se znajdejo na tej poti ali nabirajo gozdne sadeĹže. đ&#x;”˛

S. Vovk

Novi prostori za veterane

Na 18. pohodu konjenice po mejah obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pa je sodelovalo 21 jezdecev in trije koÄ?ijaĹži z vpregami. Poleg Ä?lanov domaÄ?ega konjerejskega druĹĄtva, so bili ĹĄe konjeniki iz ko-

njerejskih druĹĄtev Zgornje, Spodnje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, ZreÄ? in Vitanja. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ oĹĄtanj – Veterani vojne za Slovenijo iz Ĺ oĹĄtanja oziroma – kot se uradno imenujejo OO ZVVS Ĺ oĹĄtanj, so dobili nove prostore v tretjem nadstropju obÄ?inske zgradbe na Trgu svobode 12 v Ĺ oĹĄtanju. Tja vas vabijo vsako prvo in tretjo sredo od 16.00 do 17.00, po potrebi in Ä?e bo zanimanje, pa bodo dostopni ĹĄe bolj pogosto. Uradne ure so name-

njene tudi tistim, ki se Ĺželijo seznaniti z njihovim delovanjem. ÂťProstori, ki so jih imeli do sedaj v bivĹĄi osnovni ĹĄoli Bele Vode, zaradi tega ne bodo zapuĹĄÄ?eni. V njih bodo uredili spominsko sobo, v parku pa postavili tetraeder,ÂŤ pravi predsednik ĹĄoĹĄtanjskih veteranov Leon Stropnik, ki ima v obmoÄ?nem zdruĹženju 189 Ä?lanic in Ä?lanov.

SveÄ?ana predaja prostorov je bila v sredo, 28. oktobra. Trak pa so sveÄ?ano prerezali Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, predsednik ĹĄoĹĄtanjskega zdruĹženja in predsednika pokrajinskega odbora VVS ZĹ -PO Zdenko Terpin, v prostorih, ki imajo dve pisarni, bodo Ä?lani lahko dobivali potrebno strokovno pomoÄ?. đ&#x;”˛

MBK

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. novembra 2015

Pohod, proslava in ĹĄe veÄ? preventive Velenjsko druĹĄtvo diabetikov med uspeĹĄnejĹĄimi v drĹžavi – Odmevne prireditve in projekti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. novembra – Druťtvo diabetikov Velenje je eno najbolj aktivnih v slovenskem prostoru. Vse od leta 2005 so vsako leto doslej organizirali vsaj en dogodek na drŞavni ravni, zato so v soboto, ko je na Jesenicah potekala drŞavna slovesnost ob letoťnjem 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, predstavniki velenjskega druťtva dobili posebno prizna-

2 uri po zaÄ?etku obroka pa pod 7,8 mmol/l. Ko so te vrednosti preseĹžene, imamo sladkorno bolezen.

Z Romano Praprotnik smo tokrat klepetali v novih prostorih velenjskega druĹĄtva. HvaleĹžni

sedaj sestavljamo ekipe, ki bodo v naĹĄih prostorih vadile pikado in ĹĄah, da bomo na njih ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi,ÂŤ izvemo. ÄŒeprav prostor ni velik, bodo aktivnosti v njih ĹĄe nadgrajevali.

â?ą

Neurejena sladkorna bolezen lahko privede do slepote, odpovedi ledvic, srÄ?nega napada, kapi in amputacije nog.

nje. V Velenju so svetovni dan zaznamovali z dvema dogodkoma: v petek popoldne so pripravili pohod okoli velenjskih jezer, saj je gibanje zelo pomembno za prepreÄ?evanje zapletov bolezni, v ponedeljek opoldne pa je predsednica druĹĄtva Romana Praprotnik v Gorenju Servis pripravila kratko predavanje o sladkorni bolezni, delavcem pa so ob tem postregli zdravo hrano, ki so jo pripravili v tamkajĹĄnji kuhinji.

Nato so si lahko, Ä?e so Ĺželeli, izmerili tudi raven krvnega sladkorja. Normalna vrednost glukoze v krvi na teĹĄÄ?e je 6 mmol/l,

druĹĄtvih diabetikov. Ni treba, da ostanejo sami, saj jim bomo dolgoletni bolniki lahko pomagali tudi s koristnimi nasveti.ÂŤ Tudi zato Romana Praprotnik pogo-

â?ą

Sladkorna bolezen je ena najveÄ?jih svetovnih epidemij.

V Sloveniji jo ima 6,6 % prebivalcev.

sto hodi na izobraĹževanja; letos je Ĺže bila na Evropskem kongresu diabetikov na Ĺ vedskem, Ä?ez dva tedna z diabetologom Damjanom Justinekom odhajata na svetovni kongres v Vancouver, kjer naj bi veliko govorili tudi o novem inzulinu in novih meto-

dah obvladovanja bolezni. ÂťTo je pomembno tudi zato, ker nam udeleĹžba na kongresih ne le ĹĄiri obzorja, ampak dobivamo nove ideje. Tudi zato naĹĄe druĹĄtvo pripravlja odmevne projekte. Eden takih je bil senzorij nevropatske (fantomske) boleÄ?ine (gre za predstavitev petih osnovnih tipov boleÄ?ine), ki smo ga predstavili po vsej drĹžavi in tudi v tujini.

Sedaj pripravljamo nov projekt, ki ga bomo izvedli prihodnje leto.ÂŤ Verjetno bo povezan z zdravim prehranjevanjem, sploh pomenom zajtrka v njej. ÂťZa obvladovanje bolezni in Ĺživljenje z njo ti dajo zdravniki smernice, veliko pa mora vsak bolnik narediti sam. In prav pri tem bi jim radi v druĹĄtvu ĹĄe bolj pomagali,ÂŤ izvemo za konec. đ&#x;”˛

Prepevali v Novem Sadu Romana Praprotnik v novih prostorih druĹĄtva diabetikov Velenje.

so MO Velenje, ki jim je prostore namenila na Stantetovi ulici. ÂťSami smo jih prebelili in uredili, kar smo Ä?lani poÄ?eli udarniĹĄko. Zato jih imamo toliko bolj radi. Vsak ponedeljek imamo uradne ure za Ä?lane, takrat smo na voljo za razliÄ?ne informacije.

Te lahko naĹĄi Ä?lani dobijo tudi druge dni v tednu po naĹĄem telefonu.ÂŤ Ĺ˝elimo si, da bi se v novih prostorih, ki so jih odprli marca letos, druĹžili ĹĄe veÄ?. Sploh, ker smo aktivni tudi na ĹĄportnih sreÄ?anjih diabetikov Slovenije, zato

Bolnikov vse veÄ?

ÂťLahko reÄ?em, da druĹĄtvo ĹĄe vedno raste; pridruĹžujejo se nam novi Ä?lani, zaradi smrti pa se skupna ĹĄtevilka Ä?lanov ne spreminja veliko. Od leta 2005 do letos je druĹĄtvo vsako leto pripravilo vsaj en drĹžavni dogodek; ali je bila to proslava ali ĹĄportno sreÄ?anje ali kviz. Prav zato so se jim zahvalili na drĹžavni proslavi. ÂťLani smo na Ĺ CV Velenje pripravili drĹžavni kviz o poznavanju sladkorne bolezni. Mladi so pokazali ogromno znanja.

Namesto v gostilno na obÄ?ino ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ravne - Ĺ oĹĄtanj ima svoje prostore – Med veÄ?jimi v drĹžavi in temu primerno se morajo obnaĹĄati Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 10. novembra – ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ravne - Ĺ oĹĄtanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, je predalo svojemu namenu druĹĄtvene prostore. Uredilo jih je v tretjem nadstropju zgradbe ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Poleg pisarne premorejo ĹĄe manjĹĄo uÄ?ilnico. ÂťProstore smo potrebovali iz veÄ? razlogov. Nekateri naĹĄi Ä?lani se udeleĹžujejo strokovnih predavanj v drugih okoljih in ti bodo sedaj lahko z novostmi seznanjali preostale Ä?lane. Prav tako smo doslej sestankovali in modrovali po gostilnah. Ne nazadnje pa sodimo med veÄ?ja Ä?ebelarska druĹĄtva v Sloveniji in temu primerno se moramo tudi obnaĹĄati,ÂŤ nam je pojasnil Slavko Drev, ki vodi druĹĄtvo od letos dalje. To zdruĹžuje 59 Ä?lanov iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in sosednjega okolja, Ä?ebelarijo z 800 panji, na leto pa pridelajo do 12 ton medu. ObmoÄ?je, ki ga upravlja druĹĄtvo, sodi med najbolj medovita, Ä?esar pa doslej niso najbolje izkoristili.

Drev je obljubil, da bodo za to od zdaj bolje poskrbeli in se po-

To je pomembno, saj gre za izobraĹževanje za Ĺživljenje,ÂŤ doda sogovornica, ki pravih podatkov o ĹĄtevilu diabetikov v Ĺ aleĹĄki dolini nimajo, po pogovorih s strokovnjaki pa ugotavljajo, da vendarle raste. ÂťSkrb vzbujajoÄ? podatek je, da ima od nekaj veÄ? kot 136 tisoÄ? slovenskih diabetikov v veÄ? kot 90 % sladkorno bolezen tipa 2. To je tip, ki si ga z nezdravim Ĺživljenjem ÂťpridelamoÂŤ sami, zato tudi v naĹĄih programih nenehno opozarjamo na zdrav naÄ?in Ĺživljenja, ki zajema zdravo prehrano, redno in dovolj intenzivno telesno vadbo in Ä?im bolj normalno telesno teĹžo. ÄŒe to upoĹĄtevamo, lahko bolezen prepreÄ?imo,ÂŤ razloĹži Praprotnikova, ki pravi tudi, da morajo bolniki bolezen sprejeti in se nauÄ?iti Ĺživeti z njo. ÂťTisti, ki zbolijo, lahko veliko pomoÄ?i dobijo prav v

MoĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki se je na majskem gostovanju v Novem Sadu na manjĹĄem koncertu predstavil tam ĹživeÄ?im Slovencem.

Iskra je preskoÄ?ila, energija pa

lja in veselje do petja pa sta takoj povezala oba zbora. Po devetih urah voĹžnje, ki je minila z bliskovito hitrostjo, smo prispeli v Novi Sad, kjer nas je priÄ?akala Elza, Slovenka s prekmurskimi

likih zborov. Kot zadnji smo na oder stopili moĹĄki zbor Franca KlanÄ?nika in ob odliÄ?ni akustiki in ambientu z mogoÄ?no energijo ubrano odpeli zastavljen repertoar. VeÄ?er se je ob druĹženju z

prinesla novo sodelovanje. Organizacija je stekla in moĹĄki zbor se je skupaj z Ĺžensko vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore 14. in 15. novembra odpravil na 12. Koncert slovenske pesmi in poezije, ki ga prireja slovensko druĹĄtvo Kredarica – Novi Sad. Potovanje se je priÄ?elo v zgodnjih jutranjih urah, dobra vo-

koreninami. Po nastanitvi v hotelu smo se odpravili do prelepe sinagoge, kjer smo ogreli in pripravili glasilke za veÄ?erni koncert. Ob 19.30 so se s poezijo najprej predstavili otroci slovenskih korenin, ki so s svojim posebnim Ĺžarom recitirali slovensko besedo. Nadaljevalo se je s prepevanjem skupine in razno-

nastopajoÄ?imi konÄ?al v poznih veÄ?ernih urah, ko je veselo prepevanje zaÄ?inila ĹĄe diatoniÄ?na harmonika ob spremljavi kitare in baritona.

Ob odhodu smo se kar malo utrujeni teĹžko loÄ?ili od gostoljubnih rojakov, ki jim slovenska beseda in pesem res veliko pomeđ&#x;”˛ nita.

je sedaj pot primernejĹĄa za intervencijska vozila.

Na sproĹĄÄ?enem klepetu po otvoritvenem dogodku so med drugim ugotavljali, da bo ne nekaterih delih odseka treba po-

skrbeti ĹĄe za varnostne ograje, saj zaradi strmine obstaja nevarnost, da bi kakĹĄno vozilo zdrsnilo s cestiĹĄÄ?a.

LaĹžje po Lomu

Nove druĹĄtvene prostore bodo lahko uporabili za druĹženja, sreÄ?anja, izobraĹževanja ‌

leg pridelave medu ukvarjali ĹĄe s pridelavo drugih Ä?ebeljih produktov: z voskom, cvetnim prahom, Ä?ebeljim strupom ‌ Med cilji delovanja druĹĄtva v prihodnje bodo v ospredju ĹĄe izobraĹževanje Ä?lanov ter prizadevanja, da bi bila lokalna skupnost ĹĄe bolj prijazna Ä?ebelam.

Zadovoljstvo ob novi pridobitvi za druĹĄtvo je izrazil podpredsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije Franc Ĺ merc, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan

Darko Menih pa je menil, da so Ä?lani z udeleĹžbo na priloĹžnostni slovesnosti ob predaji prostorov dokazali, da so jih potrebovali. ÂťSedaj boste doma lahko rekli, da greste namesto v gostilno na obÄ?ino.ÂŤ Izrazil je prepriÄ?anje, da bodo pridobitev izkoristili za druĹženje, povezovanje, delavnice. Vestni, pridni, vztrajni kot Ä?ebele lahko raÄ?unajo na podporo obÄ?ine. đ&#x;”˛

TopolĹĄica, 11. novembra – Krajani Loma v krajevni skupnosti TopolĹĄica so imeli na martinovo razlog za veselje. Svojemu namenu so predali dobrih 500 metrov posodobljenega cestnega odseka domaÄ?ij RoĹželj–Lukanc. Vrednost naloĹžbe so ocenili na 60 tisoÄ? evrov. Glavnino denarja je zagotovila obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Poleg razĹĄiritve in posodobitev cestiĹĄÄ?a so zgradili ĹĄe nekaj podpornih zidov ter uredili mulde, krajani pa so sofinancirali ureditev dveh izogibaliĹĄÄ?. Cesta povezuje vzhodni in zahodni del Loma. S posodobljenim in razĹĄirjenim cestnim odsekom imajo krajani sedaj precej laĹžji dostop do svojih objektov, prav tako pa

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

19. novembra 2015

Gorenje zaÄ?enja letoĹĄnjo evropsko pot

Zagorjanke po priÄ?akovanju pretrd oreh

Velenjski rokometaĹĄi v nedeljo z Danci – V domaÄ?em prvenstvu visoka zmaga v Ljubljani

Velenjske rokometaĹĄice so se zelo razveselile geste igralcev in vodstva Gorenja

Zaradi nastopa najboljĹĄe slovenske izbrane vrste na moÄ?nem mednarodnem turnirju v NemÄ?iji, kjer je osvojila drugo mesto za gostiteljico in pred Brazilijo ter Srbijo, so v prvi rokometni ligi za nekaj dni prestavili tekme 10. kroga.

Uvodni tekmi sta bili odigrani Ĺže v sredo prejĹĄnji teden. Aktualni prvaki, rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, so bili v Ĺ kofji Loki od tamkajĹĄnje Loke boljĹĄi z 31 : 20. Zanje je bil to test za prejĹĄnjenedeljsko tekmo z evropskim podprvakom madĹžarskim Veszpremom, ki je bil boljĹĄi s 30 : 27 (17 : 11). Za Celje je prviÄ? zaigral tudi Marko DujmoviÄ?, ki je bil v Gorenju na mestu levega zunanjega preseĹžek. RokometaĹĄi Slovenj Gradca so prav tako igrali sredi prejĹĄnjega tedna in v svoji dvorani po veliko boljĹĄi igri v drugem polÄ?asu slavili s 27 : 22. Po prvem je bil rezultat neodloÄ?en 10 : 10. Slovenj Gradec se je z zmago nad novincem Dobovo ĹĄe nekoliko oddaljil od dna lestvice.

RokometaĹĄi Gorenja so na parket stopili v petek na Kodeljevem v Ljubljani in zmagali z 41 : 24. To je bila najviĹĄja zmaga v 10. krogu.

Preostale tekme tega kroga so bile v soboto. NajveÄ?je zanimanje je veljalo za primorski derbi v Izoli, kjer je gostoval po nekaj letih novinec v ligi Koper, pred petimi sezonami celo drĹžavni prvak. Tekma je menda privabila kar tri tisoÄ? gledalcev. Zmage pa so se v dokaj izenaÄ?enem dvoboju s 25 :2 2 veselili gostje. Maribor se z novim trenerjem Ce-

ljanom Slavkom IveziÄ?em vraÄ?a lansko formo. Na gostovanju v Trebnjem je bil od domaÄ?ih boljĹĄi s 26 : 20. Dobre igre nadaljujejo rokometaĹĄi Jeruzalema OrmoĹža. Gostili so trenutno najslabĹĄe moĹĄtvo v ligi Sevnico (28 : 24).

RibniÄ?ani so brez veÄ?jih naprezanj z osmimi goli razlike premagali Krko (31 : 23).

V nedeljo obraÄ?un z Danci

RokometaĹĄi Gorenja so vÄ?eraj vnaprej odigrali prvenstveno tekmo 11. kroga, v kateri so gostili Jeruzalem-OrmoĹž, v nedeljo (ob 17.00) pa bodo zaÄ?eli letoĹĄnjo evropsko pot. V prvi tekmi tretjega predkroga v pokalu EHF se bodo v RdeÄ?i dvorani udarili z danskim moĹĄtvom Team Tvis Holstebrojem, ki je bil po desetih odigranih tekmah na domaÄ?em prvenstvu in z dvanajstimi toÄ?kami na sedmem mestu. S tekmo veÄ? in petnajstimi toÄ?kami sta bila na prvih dveh mestih Aalborg in Bjerringbro-Silkeborg. VelenjÄ?ani so se s severnjaki pomerili Ĺže v prejĹĄnji sezoni. Na obeh Ä?etrtfinalnih dvobojih so bili slovenski podprvaki od njih boljĹĄi za gol. Doma so zmagali z 28 : 27, v gosteh pa z 31 : 30 in so se poleg nemĹĄkih, gostitelja FĂźchse Berlina in HSV Hamburga, ter danskega Skjern Handbolda uvrstili v sklepni del, ki je bil v nemĹĄkem glavnem mestu. TakĹĄen je bil tudi konÄ?ni vrstni red. Povratna tekma na Danskem bo v nedeljo, 29. novembra, ob 13.00.

Ponoviti vsaj prejĹĄnji uspeh

Trener Gregor Cvijić: ÂťPred nami sta dve tekmi s starim znancem. V prejĹĄnji sezoni smo bili boljĹĄi, a to je preteklost. NaĹĄ cilj je uvrstitev v ligo Evropa. Najprej pa moramo seveda v teh 120 minutah uspeti proti Dancem. Verjamem, da bodo moji igralci iztisniti vse iz sebe. V zadnjih prvenstvenih tekmah smo z igro vendarle navduĹĄevali gledalce, ki so zadovoljni odhajali domov. Zato priÄ?akujem, da nam bodo gledalci dali veliko podporo, dodatna krila na poti k naĹĄemu uspehu. ResniÄ?no jih toplo vabim, da nas pridejo v nedeljo popoldne v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu bodrit v RdeÄ?o dvorano.ÂŤ

Tekmi sezone

Igralec Mario Ĺ oĹĄtariÄ?: ÂťV nedeljo je pred nami prva stopnica v evropskem tekmovanju. Lepo bi bilo, da bi bila dvorana nabito polna in da si s pomoÄ?jo gledalcev zagotovimo velik deleĹž k napredovanju, da bomo torej odpotovali na povratno tekmo z dobro popotnico. NaĹĄi cilji so tudi letos zelo visoki. Ĺ˝elimo ponoviti lanski uspeh, kakĹĄna stopniÄ?ka viĹĄe pa bi bila za nas ĹĄe toliko veÄ?ji doseĹžek. Na teh dveh dvobojih, ki bi jih poimenoval tekmi sezone, moramo narediti vse, da pridemo iz njih kot skupni zmagovalci in potem preĹživimo pomlad v Evropi. Zato moramo na njih igrati na vse ali niÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

'Rudarke' Ĺže druge Lara PraĹĄnikar Ĺže drugiÄ? v tem prvenstvu dosegla petico Aktualne Ĺženske prvakinje, nogometaĹĄice Pomurja, so tudi po gostovanju v 10. krogu v Ljubljani pri Olimpiji ĹĄe vedno edine neporaĹžene. V vsakem polÄ?asu so dosegle dva gola in zmagale s 4 : 0. Pomurke so v prvem krogu nove tekmovalne sezone na svojem igriĹĄÄ?u nasule LjubljanÄ?ankam v mreĹžo kar deset Ĺžog, svojo pa ohranile nedotaknjeno. Toda v naslednjih krogih so okrepljene 'zmajÄ?ice' igrale vse bolje in do tega kroga niso vedele za poraz. Pomurke pa so v zadnjih dveh krogih premagale Radomlje in Velesovo le z golom razlike. Po teh njihovih skromnih zmagah so najbrĹž nekateri verjeli, da se jim proti Olimpiji obeta prvi poraz. Toda to je bil raÄ?un brez krÄ?marja.

OÄ?itno prvakinje na omenjenih dveh dvobojih niso imele svojega dne, kot trenerji pogosto opraviÄ?ujejo svoje ekipe po takĹĄni igri.

NepriÄ?akovano pa je na gostovanju v Ankaranu spodrsnilo do tega kroga drugim Radomljankam. DomaÄ?e nogometaĹĄice so

v prvem polÄ?asu povedle s 4 : 1, v nadaljevanju pa so gostje prevzele pobudo, a niso uspele veÄ? kot ublaĹžiti poraz. Tega razpleta so bile gotovo najbolj vesele 'rudarke'. Gostovale so v AjdovĹĄÄ?ini in so se po sedmi zmagi (14 : 0) povzpele na drugo mesto.

Lara PraĹĄnikar je podobno kot v 8. krogu proti AnkaranÄ?ankam zabila pet golov, kar pa ni njen

letoĹĄnji najboljĹĄi krog. V prvem krogu je bila proti Ajdovkam ĹĄe za gol bolj uÄ?inkovita. Na lestvici najboljĹĄih strelk je po tem krogu z 22 goli druga (prvo mesto si delita Pomurki Monika Conjar in TjaĹĄa Tibaut s po 23 goli), Sanja Malinić pa si z 12 goli deli peto mesto. Ĺ kalsko-velenjske nogometaĹĄice bodo v nedeljo ob 11. uri gostile Krko. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali 1. NLB Leasing liga, 10. krog Slovan - Gorenje Velenje 24:41 (13:22) Gorenje: ZaponĹĄek (3 obrambe), Burić (12 obramb), Ferlin (7 obramb); BoĹžović 3, Cehte 5, Medved 6, S. Burić 7, Skube 2, GolÄ?ar 4, Ĺ oĹĄtarić 5, KleÄ? 2, Gams 3, Ratajec 3, Nosan 1, BeÄ?iri; Sedemmetrovke: Slovan 1 (1); Gorenje 0 (0); IzkljuÄ?itve: Slovan 0 min; Gorenje 4 min.

Drugi rezultati: Slovenj Gradec 2011 - Dobova 27:22 (10:10), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna LaĹĄko 20:31 (9:16), Trimo Trebnje - Maribor Branik 20:26 (9:11), Jeruzalem OrmoĹž - Sevnica 28:24 (13:11), Riko Ribnica - Krka 31:23 (15:12), Koper 2013 - Istrabenz Plini Izola 25:22 (12:11).

Vrstni red: 1. Velenje 10 tekem - 18 toÄ?k, 2. Celje 10 – 18, 3. Jeruzalem- OrmoĹž 10 – 16, 4. Koper 2013 10 – 14, 5. Krka 10 – 13, 6. Maribor 10 – 11, 7. Loka 10 – 11, 8. Ribnica 10 – 10, 9. Trebnje 10

– 9, 10. Slovenj Gradec 2011 9 – 5, 11. Izola 9 – 4, 12. Dobova 10 – 3, 13. Slovan 10 - 3 (-1), 14. Sevnica 10 – 2.

SĹ˝NL – 10. krog AjdovĹĄÄ?ina - Rudar Ĺ kale 0:14 (0:8), Strelke: Gomboc (7, 56), Ĺ oronda (11, 17, 23), PraĹĄnikar Lara (19, 44, 63, 80, 89), Malinić (33, 45), Pijuković (63), Praprotnik (68).

Rudar: Zilić, MirtiÄ? (od 20. Lukek), Gomboc, Bric, Duronjić, Pijuković (od 58. Praprotnik), SevĹĄek, Jevtić (od 69. Maksimović), Ĺ oronda, Malinić (od 46. Praprotnik), PraĹĄnikar.

Drugi rezultati: Krim - Maribor 0:2 (0:1), Ankaran Hrvatini - Moje-lece.si Radomlje 4:3 (4:1), Velesovo - Krka 9:0 (2:0), Olimpija - Teleing P. Beltinci 0:4 (0:2).

Vrstni red: 1. Pomurje 30 (89:4), 2. Rudar Ĺ . 22

V 7. krogu prve Ĺženske rokometne lige rokometaĹĄice Velenja po priÄ?akovanju niso bile dorasle nasprotnice v prejĹĄnjem prvenstvu drugi najboljĹĄi ekipi, igralkam Zagorja. Gostje so zmagale s 34 : 17. S tekmo veÄ? in trinajstimi toÄ?kami so bile najmanj do vÄ?eraj na vrhu prvenstvene razpredelnice igralke Zagorja.

Krimovke na drugem zaostajajo za dve toÄ?ki, tretja Ljubljana za tri, Ä?etrte Ajdovke in pete KoprÄ?anke pa za pet. VelenjÄ?anke so v dosedanjih sedmih dvobojih zbrale ĹĄtiri toÄ?ke. Trenutno so devete z dvema toÄ?kama zaostanka za osmimi Ĺ˝alÄ?ankami, ki pa imajo tekmo manj. Prav toliko toÄ?k imajo na desetem mestu MariborÄ?anke, enajste igralke Jadrana za njimi zaostajajo za

dve, zadnje BreĹžice pa so v vseh doslej odigranih ĹĄestih tekmah ostale praznih rok.

VÄ?eraj je bila ĹĄe tekma med BreĹžicami in Krimom, igralke Mlinotesta AjdovĹĄÄ?ine in Celja Celjskih mlekarn pa so sedmi prvenstveni dvoboj preloĹžile na 27. november.

RokometaĹĄi Gorenja pomagajo

Velenjske rokometaĹĄice so se te dni zelo razveselile geste oziroma pomoÄ?i rokometaĹĄev Gorenja. Ti so se odloÄ?ili, da jim ob podpori svojega glavnega pokrovitelja, po katerem nosijo tudi ime, pomagajo. Za Ĺženske ekipe, od Ä?lanic pa vse do najmlajĹĄih, so jim namenili del tekmovalne opreme svojega opremljevalca

podjetja Kemp. Ob tem so zapisali: ÂťV klubu in naĹĄem generalnem sponzorju smo ponosni, da je naĹĄa poteza povzroÄ?ila obilo dobre volje in nasmehov. PrepriÄ?ani smo, da je v ĹĄportu povezovanje del uspeha, in Ĺželimo si, da bi s tem zgledom dodali ĹĄe en kamenÄ?ek v mozaik povezovanja velenjskega ĹĄporta.ÂŤ V Ĺženskem klubu so se seveda prijazne geste zelo razveselili, saj so Ĺže v lanskem prvnestvu morali Ĺživotariti, ker so ostali brez svojega glavnega pokrovitelja Veplasa. ÂťS to pomoÄ?jo smo se reĹĄili vsaj ene skrbi v naĹĄem 'Ĺživljenju', zato smo rokometaĹĄem in njihovemu vodstvu zelo hvaleĹžni,ÂŤ je dejala trenerka SneĹžana Rodić. đ&#x;”˛

Elektra blizu prve zmage V soboto so koĹĄarkarji v prvi drĹžavni ligi odigrali Ä?etrti krog.

V Ĺ oĹĄtanju je gostovala neporaĹžena ekipa iz Ĺ kofje Loke LTH Castings. V samem zakljuÄ?ku tekme so bili sreÄ?nejĹĄi gostje, ki so slavili z 78 : 77.

SreÄ?anje v Ĺ oĹĄtanju je bilo zelo zanimivo in izenaÄ?eno. V ekipo se je vrnil bolni Turner, ki je bil najuÄ?inkovitejĹĄi v domaÄ?i vrsti.

Bojevito igro domaÄ?ih igralcev so z buÄ?nim navijanjem nagradili ĹĄoĹĄtanjski navijaÄ?i, ki so trepetali do zadnjih sekund tekme. V 40 minutah je bil izid osemkrat izenaÄ?en, ekipi pa sta se kar ĹĄtirinajstkrat izmenjali v vodstvu.

Bolje so zaÄ?eli gostje, ki so v sedmi minuti povedli za osem (19 : 11), a so koĹĄarkarji Elektre po dveh trojkah Turnerja in nekaj dobrih akcijah mladih Kosija in Hasića ter trojki BukoviÄ?a

hitro ponovno vzpostavili ravnoteĹžje. Na zaÄ?etku drugega dela so varovanci DuĹĄka MaliÄ?eviÄ?a prevzeli pobudo in si priigrali svojo najviĹĄjo prednost na sreÄ?anju: v 23. minuti so vodili z 51 : 44. Tokrat so bili Ĺ kofjeloÄ?ani tisti, ki so se hitro pobrali in si ponovno uspeli priigrati nekaj toÄ?k naskoka. A tudi ta napad so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani uspeĹĄno odbili. V zakljuÄ?ku je Turner zelo natanÄ?no izvajal proste mete in slabo minuto pred koncem Elektro popeljal v vodstvo za toÄ?ko (76 : 75). Gostje so nato po zadetem koĹĄu in enem prostem metu povedli z 78 : 76, nekaj sekund pred koncem pa je Avramovski zadel le enega od dveh prostih metov, tako da so se tretje zmage v sezoni veselili gorenjski koĹĄarkarji.

DuĹĄko MaliÄ?ević, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj, je po sreÄ?anju de-

(54:7), 3. Olimpija 20 (32:21), 4. Radomlje 19 (32:16), 5. Velesovo 16 (32:22), 6. Ankaran H. 15 (27:23), 7. Maribor 12 (14:22), 8. Krim 7 (10:35), 9.

AjdovĹĄÄ?ina 4 (11:78), 10. Krka 0 (9:82).

11. krog (22. 11., ob 11.00): Rudar Š. – Krka.

Liga Telemach, 4. krog

1. DRL za Ĺženske, 7. krog: Rezultati: Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina Krka 22:31 (9:15), Ljubljana - Zelene doline Ĺ˝alec 33:31 (18:15), Velenje - Zagorje 17:34 (8:17), DP-Logik Branik - Ĺ˝urd Koper 24:41 (15:19), BreĹžice - Krim Mercator (vÄ?eraj), 27. novembra: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Celje Celjske mesnine.

Vrstni red: 1. Zagorje 7 tekem - 13 toÄ?k, 2. Krim r 6 – 11, 3. Ljubljana 7 – 10, 4. AjdovĹĄÄ?ina 6 – 8, 5.

Koper 7 – 8, 6. Celje 6 – 7, 7. Krka 7 – 7, 8. Žalec 6 – 6, 9. Velenje 7 – 4, 10. Branik 7 – 4, 11. Jadran 7 – 2, 12. BreŞice 6 – 0.

Elektra Ĺ oĹĄtanj – LTH Castings Ĺ kofja Loka 77 : 78 (59 : 62, 43 : 42, 21 : 25) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Turner 22 (6-6), Kosi, BukoviÄ?

11 (0-1), Ä?urica 15 (3-5), Avramovski 17 (5-6), Hasić 6, Purnat, Milovac 6 Vrstni red: 1. Zlatorog LaĹĄko (+1) 7, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 3. Helios Suns (+1), 4. RogaĹĄka, 5. LTH Castings vsi po 6, 5. PortoroĹž (+1) 5, 7. Hopsi Polzela, 8. Lastovka (+1), 9. Elektra (+1) oba po 4

3. SNL – sever, 13. krog Rezultati: Šmartno 1928 – Radlje 3:0 (0:0), strelca: Stať Maze (54, 66), Behar Memaj (63); Mons Claudius – Šampion 0:3 (0:1), Koroťka Dravograd – AjDAS Lenart 5:0 (3:0), Šmarje pri Jelťah – Dra-

jal: ÂťTekmo je odloÄ?ila ena Ĺžoga. Kljub temu da pri nas nista igrala Kosi in Praunseis, nas je ta ena Ĺžoga loÄ?ila od zmage. Vidi se, da smo neuigrani. Druge ekipe so se sestavljale avgusta in septembra, mi pa to poÄ?nemo novembra. Odgovorni bodo morali od obljub preiti k dejanjem. ÄŒe predsednik in uprava kluba mislita, da delam slabo, naj me zamenjata, Ä?e bo to v dobrobit kluba. ÄŒestitke nasprotnikom za dobro igro. Tudi Ä?e bi zmagali mi, to ne bi bilo nezasluĹženo.ÂŤ Ĺ˝e sinoÄ?i so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani odigrali prvo tekmo tretjega kroga pokala Spar proti AKK Braniku v Mariboru. Povratna tekma bo prihodnjo sredo v Ĺ oĹĄtanju.

DrĹžavno prvenstvo se nadaljuje Ĺže to soboto, ko Elektra gostuje na Polzeli. đ&#x;”˛

vinja 2:0 (1:0), BreĹžice 1919 – FuĹžinar NoĹži Ravne 7:2 (3:1), Videm – Podvinci Betonarna Kuhar 3:1 (1:1), Maribor B – S. Rojko Dobrovce (vÄ?eraj).

Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 32 (52:11), 2. BreĹžice 29 (35:10), 3. 5. Ĺ marje 27 (38:22), 4. Ĺ ampion 26 (33:17), 5. Videm 26 (31:27), 6. M. Claudius 19 (23:23), 7. FuĹžinar 16 (20:29), 8. Dobrovce 15 (24:29), 9. Dravograd 15 (19:23), 10. Lenart 15 (20:32), 11. Ĺ martno 14 (18:29), 12. Dravinja 13 (15:26), 13. Radlje 7 (10:31), 14. Podvinci 6 (8:37).

14. krog (21. 11.): Dobrovce – Šmartno 1928.

Kegljanje, 2. liga – vzhod 8. k. Ĺ oĹĄtanj: Hrastnik 5:3 (3297 : 3290) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 524 (0), HasiÄ?iÄ? – 580 (1), Kramer – 556 (0), ArnuĹĄ – 552 (1), PetroviÄ? – 547 (0), SeÄ?ki – 538 – (1)

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 17

Garnbretova tretja Kranj, 15. novembra – Zmagovalka letoĹĄnje zadnje tekme svetovnega pokala ĹĄportnih plezalk v teĹžavnosti je Slovenka Mina MarkoviÄ?, ki je ĹĄe s Ä?etrto zmago v Kranju izenaÄ?ila rekord slovite Francozinje Liv Sansoz. Bron pa se je na zanjo premierni kranjski preizkuĹĄnji zasvetil okrog vratu komaj 16-letne Janje Garnbret, letos nepremagljive v mladinski konkurenci, ki je tako stopila na stopniÄ?ke ĹĄe na svoji tretji Ä?lanski tekmi svetovnega pokala in pokazala, da bo v prihodnjih sezonah resna tekmica starejĹĄim tekmovalkam.

Janja Garnbret, komaj 16-letna tekmovalka Ĺ AO Velenje iz Ĺ martnega pri Slovenj Gradcu, je sicer v finale stopila z najboljĹĄim izhodiĹĄÄ?em, saj je edina pre-

plezala polfinalno smer do vrha.

V finalu ji je zmanjkalo le malo sreÄ?e za popoln podvig. ÂťKvalifikacije in polfinale sem res dobro odplezala, v finalu pa se ni poklopilo, kot bi se moralo, a sem vseeno zadovoljna, tako da prihodnje leto – na nove tekme!ÂŤ Ĺže zre naprej Janja Garnbret, ki je na svoji premierni kranjski tekmi svetovnega pokala dosegla prvi rezultat polfinala, v finalu pa si priplezala bron, kar je ĹĄe en odliÄ?en doseĹžek v njeni fantastiÄ?ni sezoni: ÂťZa mano je najboljĹĄa sezona do zdaj. S trojnimi stopniÄ?kami na treh Ä?lanskih tekmah sem res zadovoljna, prav tako z naslovom evropske podprvakinje in svetovne mladinske prvakinje.ÂŤ Janja, ki je letos stala na stopniÄ?kah prav na

Maja atletinja leta

vsaki tekmi, na kateri je nastopila, bo slovenske barve zastopala tudi na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu, Ä?e se ĹĄportnemu plezanju uspe uvrstiti v olimpijsko druĹžino: ÂťMislim, da bi bilo to super za ĹĄportno plezanje, ker bi bilo prepoznavnejĹĄe, tako da upam, da bo na olimpijskih

igrah leta 2020. Ogromno truda vlagamo v doseganje Ä?im boljĹĄih rezultatov na tekmah in menim, da bi bila udeleĹžba na olimpijskih igrah z dobrimi rezultati vrhunec naĹĄih prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij in Ĺželja.ÂŤ đ&#x;”˛

Foto: M. ÄŒujeĹž

Eva Ĺže zaÄ?ela novo sezono

na najveÄ?jih mednarodnih tekmovanjih pod okriljem World Snowboard Federation, ki so potekali po vsej Evropi. Dosegla je 1. mesto v prostem slogu na tekmi v Bolgariji, 2. mesto na finalni tekmi v avstrijskem Ischglu v prostem slogu in 3. mesto v italijanskem Livignu, prav tako v prostem slogu, ki je njena paradna disciplina. V ĹĄvicarskem Laaxu pa je zasedla 4. mesto v sneĹžnem Ĺžlebu. Hkrati pa je Eva tekmovala tudi na FIS tekmovanjih, kot so Europa Cup ter nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v kitajskem Yabuliju, kjer je potrdila normo za nastop na mladinskih olimpijskih igrah 2016 v Lillerhamerju. V prostem slogu je zasedla 2., 3. in 6. mesto, v sneĹžnem Ĺžlebu pa 10. in 15. mesto.

V tej sezoni je Eva Ĺže zaÄ?ela tekmovati v svetovnem pokalu (World Cup). Avgusta je odpotovala v Novo Zelandijo, kjer je kot najmlajĹĄa tekmovalka nastopila na tekmi svetovnega poka-

Eva v deskanju moÄ?no uĹživa, zato se veseli izzivov, ki jo Ä?akajo v letoĹĄnjih zimskih mesecih.

la in kot debitantka dosegla lep rezultat. V disciplini sneĹžni Ĺžleb je zasedla 16. mesto, v disciplini sneĹžni park (prosti slog) pa 17. mesto. Konec tega meseca Eva z reprezentanco odpotuje v Ameriko v Cooper Mountain,

VelenjÄ?ani dobro pripravljeni

kjer se zaÄ?nejo FIS tekmovanja v sneĹžnem Ĺžlebu. Januarja jo Ä?akajo tekmovanja evropskega pokala in tekmovanja World Rookie Toura, za tem pa ponovno leti Ä?ez luĹžo, kjer bo v Park Cityu in Mammoth Mountainu nastopila na tekmovanjih za svetovni pokal v obeh disciplinah. Od tam Eva leti na NorveĹĄko, kjer bo nastopila na 2. mladinskih olimpijskih igrah Lillehammer 2016. Nato jo Ä?aka ĹĄe nekaj tekmovanj evropskega pokala. Pravi, da je na novo sezono dobro pripravljena in da je vesela, da je njene uspehe opazil tudi svetovni proizvajalec sneĹžnih desk in smuÄ?i VĂślkl in postal njen uradni opremljevalec. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

V sobotno-nedeljskem trinajstem krogu v 3. ligi sever so nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 gostili predzadnje Radlje in zmagali s 3 : 0. V prvem in slabih deset minut v nadaljevanju niti eni niti drugi niso navduĹĄili. DomaÄ?i so bili sicer precej boljĹĄi, vendar nespretni pred nasprotnikovim vratarjem. V tem delu igre gledalci niso videli nobenega zadetka. V 53. minuti je moral eden od gostujoÄ?ih igralcev zaradi drugega opomina v obliki rumenega kartona z igriĹĄÄ?a. Ĺ tevilÄ?no prednost je domaÄ?i napadalec StaĹĄ Maze izkoristil Ĺže v naslednji minuti. Po tem rezultatskem zaostanku v gostujoÄ?i vrsti ni bilo veÄ? preraÄ?unljivosti, morali so se povsem odpreti. To je bila seveda voda na mlin domaÄ?im, ki so dosegli v nadaljevanju ĹĄe dva gola (Memaj Behar in

Maze) ter se od svojih gledalcev v jesenskem delu poslovili z gladko zmago. S temi tremi toÄ?kami so se oddaljili od trenutno najslabĹĄih moĹĄtev, predzadnjih RadeljÄ?anov za sedem toÄ?k, od zadnjih Podvincev pa za osem.

Hkrati so se pribliĹžali osmim Dobrovcam, devetemu Dravogradu in desetemu Lenartu na toÄ?ko zaostanka, sedmi FuĹžinar pa ima po novem porazu na sedmem mestu le ĹĄe dve toÄ?ki prednosti pred njimi. Kljub tekmi manj je ĹĄe vedno v vodstvo Maribor B. Ima 32 toÄ?k, druge BreĹžice imajo tri toÄ?ke manj, tretje Ĺ marje pri JelĹĄah pa ĹĄest.

To je bil po sporedu zadnji jesenski krog.

Vendar nogometaĹĄi te lige ĹĄe ne bodo odĹĄli na odmor. Zaradi lepega vremena bodo v soboto in nedeljo odigrali ĹĄe tekme ĹĄtirinaj-

V soboto, 14., in nedeljo, 15. novembra, je v Blagoevgradu v Bolgariji potekalo mednarodno odprto prvenstvo v borbah v tekvondoju verzije ITF. Tekmovanje, ki ĹĄteje kot kvalifikacijska tekma za izbor reprezentance za evropsko prvenstvo GrÄ?ija 2016, se je udeleĹžilo tudi dvanajst tekmovalcev Taekwon-do kluba Skala skupaj s trenerjem Petrom Landekerjem in sodnikom Petrom RozoniÄ?nikom. Na zahtevnem prvenstvu se je pomerilo veÄ? kot 450 tekmovalcev iz osmih drĹžav. SkalÄ?ki so ĹĄtirinajst dni pred drĹžavnim prvenstvom pokazali, da je njihova forma zelo dobra.

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se pov-

Sabljanje UspeĹĄen vikend za velenjske sabljaÄ?e V soboto, 7. novembra, je v Moedlingu v Avstriji potekal turnir, ki ĹĄteje za evropski kadetski pokal. S solidnim sabljanjem v zelo moÄ?ni mednarodni konkurenci so se dokazovali tudi sabljaÄ?i velenjskega kluba Rudolfa Cvetka. V disciplini floret

Se Ĺ marÄ?anom obeta prva polovica?

V vseh ĹĄtirih tretjih ligah bodo konec tega tedna odigrali ĹĄe tekme prvega jesenskega kroga

PortoroĹž, 14. novembra – Maja Mihalinec iz Mozirja in Robert Renner sta najboljĹĄa slovenska atleta leta 2015 po anketi Atletske zveze Slovenije (AZS). Sprinterka MihalinÄ?eva (Ä?lanica AK Velenje) in skakalec s palico Renner sta priznanji dobila prviÄ?, nasledila pa sta tekmovalno upokojenega PrimoĹža Kozmusa in Martino Ratej.

Tekvondo

Komaj 15-letna velenjska deskarka je sezono 2014/15 zakljuÄ?ila zelo uspeĹĄno – Tudi nova sezona bo polna izzivov – Januarja gre na mladinske olimpijske igre v Lillerhamer Deskarka prostega sloga Eva Kralj se je lansko sezono na svetovni FIS lestvici v disciplini prosti slog povzpela na 40. mesto, v disciplini sneĹžni Ĺžleb pa na 64. mesto. S tem je pri SmuÄ?arski zvezi Slovenije pridobila tudi mednarodni status ĹĄportnika, kar je za tako mlado ĹĄportnico redkost, prav tako pa je letos postala ĹĄportnica leta (mladinka) v obÄ?ini Velenje. LetoĹĄnje leto je za Evo po svoje prelomno, saj je po uspeĹĄno konÄ?ani devetletki postala dijakinja 1. letnika ĹĄportnega oddelka velenjske gimnazije. ÂťZelo rada grem v ĹĄolo med svoje soĹĄolce, kadar sem le doma. To pa je zaradi treningov in zaÄ?etka nove sezone Ĺžal zelo redko. SoĹĄolci so mi v veliko pomoÄ?. Ko sem daleÄ? stran, na drugem koncu sveta, poskrbijo, da pravoÄ?asno dobim uÄ?no snov,ÂŤ pravi simpatiÄ?na ĹĄportnica in doda, da tudi profesorji njeno ĹĄportno pot zelo podpirajo.

Evini ĹĄportni uspehi v pretekli sezoni so povezani z udeleĹžbo

17

Ĺ PORT

19. novembra 2015

stega oziroma prvega spomladanskega kroga. Ĺ marÄ?ani bodo gostovali v Dobrovcah, ki imajo na osmem mestu toÄ?ko veÄ? od njih.

Z morebitno zmago in po zanje ugodnem razpletu na nekaterih drugih igriĹĄÄ?ih imajo priloĹžnost, da pomlad priÄ?akajo celo na sedmem mestu, torej v prvi polovici lestvice. đ&#x;”˛

vos

Bevab pri Rudarju NogometaĹĄi velenjskega Rudarja bodo v nadaljevanju sezone moÄ?nejĹĄi za 20-letnega Ermana Bevaba. Bevab v Velenje prihaja iz graĹĄkega Sturma, rojen je sicer v Innsbrucku, igral pa je tudi za avstrijsko reprezentanco do 19 let. Mladi avstrijski branilec je trenutno ĹĄestouvrĹĄÄ?eni ekipi Prve lige Telekom Slovenije đ&#x;”˛ obljubil triletno zvestobo.

Kegljanje Pomembna zmaga za obstanek Tritedenski odmor je kegljaÄ?em Ĺ oĹĄtanja priĹĄel ĹĄe kako prav. V nadaljevanju drĹžavnega prvenstva so se v 8. krogu na domaÄ?ih stezah pomerili s predzadnjo ekipo Hrastnika. DomaÄ?ini so sreÄ?anje priÄ?eli v precej spremenjeni postavi, kar se je pokazalo za dobro potezo domaÄ?ega stratega. ZaÄ?elo se je dobro, potem pa so se igralci v prvem paru do zadnjega seta izmenjavali v vodstvu, dokler niso domaÄ?i napravili preveÄ? napak in s tem omogoÄ?il gostom, da so priĹĄli do pomembne toÄ?ke. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali za 37 kegljev. Podobno je bilo tudi

Maja Mihalinec, ki vadi pod vodstvom Srdjana Djordjevića, je ob tem dejala "To je bila moja najuspeĹĄnejĹĄa sezona doslej, tudi lepa popotnica za olimpijsko leto." Maja je na SP v polfinalu teka na 200 m tekla osebni rekord 23,04 sekunde in zabeleĹžila 19. izid. Ima Ĺže normo za OI, marca na dvoranskem EP v Pragi pa je v polfinalu teka na đ&#x;”˛ 60 m zasedla 16. mesto.

zpeli: Luka Krel (mlajĹĄi mladinci, +75 kg), Nejc RakuĹĄa (starejĹĄi mladinci, -51 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (starejĹĄi mladinci, -57 kg) in ekipa mlajĹĄih mladincev (Luka Krel, Luka PaniÄ?, Tilen Ĺ keta, Jan Ĺ keta, Simon Zajec, Renato Vogler).

Srebrne medalje so si priborili: Tai Zorko VaÄ?ovnik (starejĹĄi deÄ?ki, -50 kg), Borut Sobota (Ä?lani, -71 kg), deÄ?ki in deklice v skupnem seĹĄtevku (Tai Zorko VaÄ?ovnik) ter mladinci in mladinke v skupnem seĹĄtevku (Luka Krel, Renato Vogler, Dean VukanÄ?iÄ?, Nejc RakuĹĄa, Domen Zabukovnik, Nejc Rupreht, Klemen GlinĹĄek, Klemen Vogler, Jerneja JenĹĄterle).

Tretja mesta pa so osvojili: Jerneja JenĹĄterle (starejĹĄe mladinke, -64 kg) in ekipa starejĹĄih mladincev (Dean VukanÄ?iÄ?, Nejc RakuĹĄa, Domen Zabukovnik, Nejc Rupreht, Klemen đ&#x;”˛ GlinĹĄek, Klemen Vogler).

kadeti je Luka Mravljak osvojil 110. mesto, Rok KovaÄ? 151. mesto in Borut Mohorko 176. mesto.

V nedeljo, 8. novembra, pa je na Dunaju potekal mednarodni Jesenski pokal Dunaja. V kategoriji floret kadeti je Jakob Jurjovec osvojil 1. mesto. V kategoriji floret mladinci je zmagal Jure Mravljak, Patrik Poprask pa je osvojil 3. mesto. V najmoÄ?nejĹĄi kategoriji, floret Ä?lani, je Jure Mravljak osvojil 3. mesto, Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik pa 9. mesto. đ&#x;”˛

pri drugem paru, le da so tokrat napako naredili gostje, kar so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani izkoristili in pri 2 : 2 zaostajali le za 4 keglje. Igra tretjega para je odloÄ?ala o morebitnem zmagovalcu. DomaÄ?a tekmovalca sta igro vzela zelo odgovorno, nasprotnike pa spravljala v obup. Pred zadnjim setom so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povedli za 16 kegljev in imeli Ĺže eno osvojeno toÄ?ko.

Na pragu druge toÄ?ke so domaÄ?ini napravili veÄ?jo napako, izgubili drugo toÄ?ko ter za 7 kegljev premagali borbene goste iz Hrastnika. ÂťTokrat moram pohvaliti vse igralce domaÄ?e vrste, ki so prikazali res odliÄ?no igro. ÄŒe bodo tako borbeno igrali tudi prihodnje tekme, se verjetno ne bo treba bati za obstanek v ligi,ÂŤ je menil domaÄ?i trener. S to zmago so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povzpeli đ&#x;”˛ na 8. mesto.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

19. novembra 2015

Recimo NE zloÄ?inom na cesti!

V Velenju so prireditev ob svetovnem dnevu spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? pripravili v ponedeljek popoldne pri OĹ Ĺ alek. Vsako leto namreÄ? program pripravi druga osnovna ĹĄola. OsnovnoĹĄolci so se skupaj z uÄ?itelji res potrudili, saj so z besedami in celotno prireditvijo segli do srca. Smrt nikoli ni lepa, tista na cestah pa je vedno povezana s ĹĄokom. Vsako leto se Ĺžal na milijone ljudi po vsem svetu pridruĹži tistim, ki Ĺže trpijo zaradi prometnih nesreÄ?.

PodĹžupan MO Velenje Peter Dermol je v nagovoru zbranim – med njimi so bili tudi uniformirani Ä?lani DruĹĄtva ĹĄoferjev in avtomehanikov – opozoril, da je o problematiki prepogostih nesreÄ? na cestah treba govoriti. ÂťUgotavljamo, da je v zadnjih letih ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? v naĹĄi obÄ?ini upadlo. V letu 2014 je bilo za dobrih 17 % manj prometnih nesreÄ? kot leto prej, poslediÄ?no je bilo tudi manj nesreÄ? s smrtnim izidom in hudimi poĹĄkodbami. Letos ugotavljamo 6 % manj prometnih nesreÄ?. UÄ?inki dobrega sodelovanja vseh udeleĹženih, ki skrbijo za prometnovarnostni sistem, oÄ?itno delujejo, to pa si Ĺželimo tudi v prihodnje.ÂŤ Velenjski policist Danijel SmreÄ?nik pa je poudaril: ÂťNa cesti vedno najprej pomislimo, kaj bomo sami naredili za svojo varđ&#x;”˛ bĹĄ nost.ÂŤ In tudi to drĹži kot pribito.

UÄ?enci OĹ Ĺ alek so pred ĹĄolo v prvem mraku priĹžgali sveÄ?ke in uredili pravo prometno pot. S pesmimi in recitacijami so nas spomnili, kako hitro se lahko prekine nit Ĺživljenja in kako boli, Ä?e se to zgodi na cesti.

Kje je Markus?

V ponedeljek zveÄ?er so policisti zaÄ?eli iskati drĹžavljana NemÄ?ije Markusa Faltermeierja. Ta je bil v Velenju na obisku pri sorodnikih. Popoldne je zaradi psihiÄ?nih teĹžav odĹĄel v Zdravstveni dom Velenje, od tam pa neznano kam. PogreĹĄani je visok 190 cm, moÄ?nejĹĄe postave, ima Ä?rne skodrane lase. ObleÄ?en je v temna oblaÄ?ila, obute ima pohodne Ä?evlje. Pri sebi ima denar in plaÄ?ilne kartice. Policisti prosijo za pomoÄ? pri iskanju pogreĹĄanega. V pomoÄ? jim bo vsaka informacija v zvezi z njim.

Ĺ oĹĄtanj, 10. oktobra – Ob 6. uri so v Lokovici policisti obravnavali prometno nesreÄ?o z materialno ĹĄkodo. Do nje je priĹĄlo, ker je povzroÄ?itelj prehiteval v ĹĄkarje. Med vozili je priĹĄlo do oplaĹženja. Policisti so ugotovili, da je bil povzroÄ?itelj nesreÄ?e tudi pod vplivom alkohola. Po dogovoru z drĹžavnim toĹžilcem bodo policisti zanj napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne voĹžnje.

Zaradi hitrosti dva poĹĄkodovana Ĺ oĹĄtanj, 10. novembra – PrejĹĄnji torek ponoÄ?i so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami.

Zgodila se je v naselju Florjan.

Vzrok za nesreÄ?o je bila neprimerna hitrost. V prometni nesreÄ?i je bil sopotnik hudo telesno poĹĄkodovan, povzroÄ?itelj pa lahko. Policisti so slednjemu napisali plaÄ?ilni nalog.

Otroka zbil na prehodu za peĹĄce Ĺ oĹĄtanj, 11. novembra – PrejĹĄnjo sredo zjutraj je voznik osebnega avtomobila trÄ?il v otroka, ki je cesto pravilno preÄ?kal na prehodu za peĹĄce. Otrok je bil lahko telesno poĹĄkodovan, voznik pa si je prisluĹžil plaÄ?ilni nalog.

Alkohol mu je dal pogum Ĺ oĹĄtanj, 13. novembra – V petek zveÄ?er so policisti v Ĺ oĹĄtanju ustavili voznika, ki je izzival usodo. Ne le da je za volan sedel pijan, bil je tudi brez vozniĹĄkega dovoljenja. Policisti so mu avto zasegli. S tem pa se ni strinjal njegov sopotnik, ki je bil prav tako pod vplivom alkohola. Ni hotel iz avta, tudi umiril se ni, zato so ga policisti odpeljali s seboj.

Prespal je v prostorih za pridrĹžanje. Zaradi krĹĄitve javnega reda in miru bo plaÄ?al tudi kazen, ker je grozil policistom, pa se bo moral zagovarjati ĹĄe pred sodnikom.

Velenje, 16. novembra – V ponedeljek ob 10.17 so v ograjenem prostoru podjetja na Cesti Simona Blatnika policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri je voznik kombija trÄ?il v peĹĄca.

Bil je hudo telesno poĹĄkodovan.

Voznik bo moral svoje dejanje pojasniti sodniku.

Hudo poĹĄkodovan kolesar Velenje, 16. novembra – V ponedeljek je bil lep sonÄ?en dan.

Ta je na kolo zvabil kolesarja, ki je v Ĺ kalah izgubil oblast nad kolesom in zaradi tega padel. Pri tem se je hudo telesno poĹĄkodoval, policisti pa so o tem obvestili tudi sodiĹĄÄ?e.

Delavec padel z lestve TopolĹĄica, 12. novembra – Ob 13.55 uri se je zgodila delovna nesreÄ?a. Delavec je v TopolĹĄici padel z lestve in se hudo poĹĄkodoval. S helikopterjem so ga odpeljali v KliniÄ?ni center Ljubljana.

pribliĹževanje. Napisali pa so tudi kazensko ovadbo.

Tatu odkrili s pomoÄ?jo obÄ?ana Ĺ martno ob Paki, 14. novembra – V soboto zveÄ?er je neznanec z avta ukradel okrasne pokrove.

Pri tem ga je videl obÄ?an Ĺ martnega ob Paki. Ker si je zapisal njegovo registrsko ĹĄtevilko, so imeli policisti veliko laĹžje delo. Ĺ e isto noÄ? so ga izsledili na obmoÄ?ju Polzele. Malo veÄ? dela so imeli zato, ker je imel tat na avtu dve razliÄ?ni registrski tablici, v resnici pa je bil avto neregistriran. Policisti so okrasne pokrove Ĺže vrnili lastnici, tat pa bo moral stopiti pred sodnika.

Posilil jo je bivťi partner Velenje, 15. novembra – Policisti so v nedeljo obravnavali posilstvo. Zakrivil ga je bivťi partner, ki so ga policisti v sodelovanju s kriminalisti izsledili ťe isti dan. Zanj so napisali kazensko ovadbo.

NasilneĹž ne sme veÄ? VeÄ?krat jo je udaril Velenje, 16. novembra – V poblizu Ĺ martno ob Paki, 13. novembra – V petek zveÄ?er so policisti obravnavali nasilje v druĹžini.

Partner do svoje partnerke ni bil prviÄ? fiziÄ?no in psihiÄ?no nasilen, zato so mu policisti prepovedali

nedeljek malo pred polnoÄ?jo je moĹĄki na Kardeljev trgu veÄ?krat udaril Ĺžensko. Udarci so povzroÄ?ili lahko telesno poĹĄkodbo. Policisti so za nasilneĹža Ĺže napisali kazensko ovadbo.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Prepir zaradi psa Velenje, 10. novembra – PrejĹĄnji torek popoldan sta se na Kardeljevem trgu sprla sprehajalka in lastnik neprivezanega psa. Lastnika so policisti opozorili, da mora biti pes na povodcu. Njegov sin pa je ozmerjal prijaviteljico, zato so mu policisti hitro napisali plaÄ?ilni nalog.

Prehiter, pa ĹĄe pijan Velenje, 11. novembra – V noÄ?i iz torka na sredo so policisti na relaciji Velenje–Škale obravnavali prometno nesreÄ?o.

PovzroÄ?itelj, ki je pregloboko pogledal v kozarec, je to noÄ? preveÄ? pritiskal na plin, kar je bil tudi vzrok nesreÄ?e. Za svoja dejanja se

bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Vlom v ĹžupniĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 11. novembra – V sredo zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v ĹžupniĹĄÄ?e v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju. Pri ogledu so ugotovili, da je neznanec poskuĹĄal vlomiti vanj, a pri tem ni imel lepljivih prstov, saj ni odnesel niÄ?.

Zalotena pri krajah Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 12. novembra – V sredo dopoldan so policisti posredovali v trgovini Interspar, kjer je varnostnik prijel osebo pri tatvini. ZveÄ?er pa so odĹĄli ĹĄe v trgovino TUĹ v Ĺ oĹĄtanju, kjer so opazili tatvino Ĺžganih pijaÄ?. Pri pregledu videoposnetka so ugotovili, da jih je

Zadnje dneve preteklega leta je zaznamovala doslej najhujĹĄa prometna nesreÄ?a na slovenskih cestah po ĹĄtevilu udeleĹženih vozil. Do nje naj bi priĹĄlo zaradi zdrsa tovornjaka in naknadnega naleta vozil, vse skupaj pa je povzroÄ?il moÄ?an veter, ki je na del cestnega odseka prinesel sneg in tako ustvaril niÄ?no vidljivost. Po izjavah udeleĹžencev in preiskovalcev so se vozniki iz dobrih voznih razmer v trenutku znaĹĄli v Âťbeli temiÂŤ, kjer niso videli niti enega metra pred seboj. Splet okoliĹĄÄ?in je bil usoden za 25-letnika, med 120 udeleĹženci pa je bilo 39 poĹĄkodovanih, ki so v nesreÄ?i vendarle imeli sreÄ?o, da so ostali Ĺživi. ÄŒeprav so bili novembrski dnevi presenetljivo radodarni s toplim vremenom in obilo sonÄ?nih Ĺžarkov, smo v nedeljo, 15. novembra, ÂťvstopiliÂŤ v obdobje do 15. marca, ko je v Sloveniji za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme. Zima prinaĹĄa vremenske razmere, ki so lahko tako ekstremne, da lahko povzroÄ?ijo tudi takĹĄne prometne nesreÄ?e, kot je bila lanska v decembru.

Policisti priporoÄ?ajo, da se pravoÄ?asno pripravite, da vas nizke temperature in ostale zimske nevĹĄeÄ?nosti ne presenetijo.

Zakonske doloÄ?be o zimski opremi so: 1. pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Pogoji za uporabo sneĹžnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na voziĹĄÄ?u toliko snega, da pnevmatika med voĹžnjo ne pride v stik s povrĹĄino voziĹĄÄ?a (za pnevmatiko ostaja sneĹžena sled).

2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi ĹĄe lopato.

3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.

4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalÄ?evo oznako "M+S" ali ''M.S''ali ''M&S''.

Glede na to, da ne Ĺživimo v priobalnem podroÄ?ju Slovenije, nam doloÄ?be pete toÄ?ke ne koristijo in moramo upoĹĄtevati navedene ĹĄtiri toÄ?ke.

Med zakonskimi doloÄ?bami so predvidene tudi kazni za tiste, ki jih ne bodo upoĹĄtevali. Voznik, ki nima ustrezne zimske opreme, se po zakonu kaznuje z denarno kaznijo 40 evrov. ÄŒe pa je zaradi prekrĹĄka onemogoÄ?en promet, se voznik kaznuje s kaznijo 500 evrov in petimi kazenskimi toÄ?kami. ÄŒe voznik ne oÄ?isti celotnega avtomobila pred zaÄ?etkom voĹžnje, lahko priÄ?akuje kazen 200 evrov, Ä?e pa ne upoĹĄteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi voĹžnje pa je kazen 300 evrov. Za pravne osebe so kazni neprimerno viĹĄje, in sicer 1.000 evrov za voznika in 120 evrov za odgovorno osebo. Namesto za kazni je veliko bolje denar porabiti za druge, bolj koristne reÄ?i.

Bolj kot s pripravami na zimo so ljudje zaskrbljeni nad temnimi novembrskimi oblaki, ki so se zgrnili nad Parizom in se razprĹĄili na vse evropske drĹžave, kajti posledice teroristiÄ?nega napada so resniÄ?no tragiÄ?ne. Prvi odstavek te kolumne je bil tudi prvi odstavek prve letoĹĄnje kolumne, zakljuÄ?ujem pa jo z zadnjim odstavkom druge letoĹĄnje kolumne, napisane pod vtisom streljanja v pisarnah satiriÄ?nega Ä?asnika Charlie Hebdo.

VpraĹĄanje, kdaj se bomo spet zdrznili (ker se zagotovo ĹĄe bomo), ni pravo. Bolj primerno in pomembnejĹĄe bi bilo, kdaj bomo zaÄ?eli resniÄ?no delovati kot ljudje in kdaj bomo prebudili Ä?loveÄ?nost v Ä?loveĹĄtvu? ÄŒas bi Ĺže bil.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Kombi trÄ?il v peĹĄca

Prehiteval v ĹĄkarje

Temni novembrski oblaki

iz trgovine odnesel njim znani storilec. Oba tatova se bosta za svoje neÄ?edno dejanje zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

Vlom se ni posreÄ?il Velenje, 13. novembra – V petek zveÄ?er so policisti v Ĺ aleku obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hiĹĄo. Neznanec je vanjo poskuĹĄal priti skozi okno, vendar mu ni uspelo.

Ukradla Ä?evlje Velenje, 13. novembra – Iz trgovine Deichman so v petek izginili Ä?evlji. Ĺ˝enska, ki jih je ukradla, je zaenkrat ĹĄe neznanka, policisti pa imajo registrsko ĹĄtevilko avtomobila, s katerim se je odpeljala. Zato so jo verjetno Ĺže izsledili.

KrĹĄila sta oba

Soliden ÂťplenÂŤ

Velenje, 14. novembra – V soboto zveÄ?er je poÄ?ilo na Kosovelovi ulici. TrÄ?ili sta osebni vozili, oba voznika pa sta se pri tem laĹžje poĹĄkodovala. Policisti so ugotovili, da je do nesreÄ?e priĹĄlo, ker sta oba voznika krĹĄila predpise. Prvi ni imel primerne varnostne razdalje, drugi pa je sunkovito zaviral in ni uporabljal smernikov. Oba sta bila kaznovana.

Velenje, 16. novembra – V ponedeljek okoli 11. ure so v trgovini MĂźller opazili, da je neznanec ukradel veÄ? artiklov v skupni vrednosti 150 evrov. Policisti ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Ukradli registrske tablice Velenje, 15. novembra – V nedeljo zveÄ?er so policisti obravnavali tatvino registrske tablice CE AC-707. Neznanec jo je ukradel s parkiranega avtomobila.

Kolo ukradli iz kolesarnice Velenje, 16. novembra – Na GoriĹĄki cesti so v ponedeljek zveÄ?er obravnavali tatvino kolesa.

Lastnik ga je pustil v kolesarnici, ki oÄ?itno ni bila dovolj varna. Policisti iĹĄÄ?ejo storilca in moĹĄko gorsko kolo z disk zavorami, znamke Kilimanjaro, Ä?rne barve.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

19. novembra 2015

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Veliko boste delali, kar vam bo vsak dan manj vĹĄeÄ?. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. In tudi bolj zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, saj ste konÄ?no ugotovili, da nihÄ?e ne bo poskrbel za vas in vaĹĄe poÄ?utje, Ä?e tega ne boste storili sami. Res ste na pravi poti. To soboto vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj, ki znajo vaĹĄe Ĺživljenje precej spremeniti. In to Ĺže v kratkem. Sicer pa ste Ĺže dolgo vedeli, da bo priĹĄlo do tega, zato ne boste pretirano preseneÄ?eni. ObnaĹĄali pa se boste, kot da je novica Ä?isti ĹĄok. Tokrat bo igra upraviÄ?ena, saj se boste z njo tudi maĹĄÄ?evali. Na finanÄ?nem podroÄ?ju po dolgem Ä?asu ne boste imeli pripomb. PrivarÄ?evan denar boste skrbno obrnili in razporedili. Tokrat tudi za stvari, ki si jih Ĺže dolgo Ĺželite in ne le za vam najbliĹžje, ki jih vÄ?asih preveÄ? razvajate.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ob prijetnih novembrskih temperaturah so prvi drsalci na ledu mnoĹžiÄ?no uĹživali Ĺže prvi vikend.

Sonce in led Velenjsko drsaliĹĄÄ?e uradno odprto – Ĺ˝e prva dva dni veliko drsalcev – ZaÄ?etni teÄ?aj hokeja za mlade bo decembra Velenje, 14. novembra – V petek je bil (za november) prav topel veÄ?er, sobotni je bil za odtenek hladnejĹĄi. Oba pa sta bila za tiste, ki so prviÄ? v letoĹĄnji sezoni preizkuĹĄali led na velenjskem drsaliĹĄÄ?u, prav zabavna.

V petek se po ledu niso podili z drsalkami, ampak z metlami, ki so Ä?istile pot kegljem za kerling.

Med seboj se je med glasnim navijanjem pomerilo 9 ekip, dve ljubljanski, ostale pa so sestavi-

od 20. 11. do 26. 11.

- v okviru Kulturnoprosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje je nekaj let uspeĹĄno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje in uspeĹĄno deluje ĹĄe danes; - 21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil sveÄ?an podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka Luko soglasno proglasili za Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb obÄ?ine Velenje, ki ga

li kar Ĺ aleÄ?ani. V soboto popoldne pa jih je veliko komaj Ä?akalo, da se po ledu zapeljejo tudi z drsalkami. Preden so jih spustili na led, jih je nagovoril vodja urada za druĹžbene dejavnosti na MO Velenje Drago MartinĹĄek, ki je na kratko predstavil, kako bo drsaliĹĄÄ?e obratovalo v tretji sezoni. Ni pozabil poudariti, da je drsanje brezplaÄ?no. Vse do veÄ?era je bilo drsaliĹĄÄ?e Ĺže prvi dan polno predvsem druĹžin in

je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odliÄ?no odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na ÂťfrajtonercoÂŤ; - 22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za Ĺžupana obÄ?ine Velenje Ĺže v prvem krogu ponovno izvoljen SreÄ?ko Meh; v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sta se v drugi krog Ĺžupanskih volitev uvrstila Bogdan Menih in MatjaĹž Natek, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz PodgorĹĄek. V drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Ĺ oĹĄtanju in Ivo Rakun v Ĺ martnem ob Paki; - 22. novembra 1996 je VelenjÄ?anka Vera ZupanÄ?iÄ? prejela Bloudkovo plaketo za Ĺživljenjsko delo na podroÄ?ju

mlajĹĄih drsalcev in drsalk. ÄŒlani Hokejskega kluba Velenje, ki nadzorujejo dogajanje na ledu, so jih do poznega veÄ?era, ko so pripravili prvi disko na ledu, naĹĄteli veÄ? kot 300. Da ima drsanje v Velenju vse veÄ? privrĹžencev, je bilo vidno tudi v nedeljo.

Tako dopoldne kot popoldne je bilo drsaliĹĄÄ?e polno. Po novem namreÄ? sredi dneva zapre vrata, kar pa obiskovalcev ne moti.

Med odmorom hokejisti poskrbi-

Gustav Ĺ ilih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ĹĄporta; - 23. novembra 1997 so na voliĹĄÄ?ih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je najveÄ? glasov volivcev dobil Milan KuÄ?an, ki je zmagal Ĺže v prvem krogu predsedniĹĄkih volitev; - 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naĹĄ rojak, slovenski pisatelj in pedagog

jo, da je led spet gladek. VeÄ?eri so namenjeni treningom hokeja, petkovi veÄ?eri bodo celo sezono v znamenju kerlinga, potem pa Ä?lane Hokejskega kluba Velenje Ä?aka ĹĄe kar nekaj dela, da spet zgladijo led in ga pripravijo za naslednji dan.

Izvedeli smo ĹĄe, da se je ĹĄola hokeja za tiste, ki Ĺže imajo nekaj znanja, zaÄ?ela, za tiste, ki ga nimajo, pa zaÄ?etni teÄ?aj pripravljajo decembra. Prijave zanj v Hokejskem klubu Velenje Ĺže zbirajo. Tudi osnovne ĹĄole si Ĺže rezervirajo termine za obisk drsaliĹĄÄ?a, saj mnoge na njem pripravijo ĹĄportni dan za svoje uÄ?ence. đ&#x;”˛

bĹĄ

Gustav Ĺ ilih; Ĺ ilih se je vse Ĺživljenje rad vraÄ?al v Velenje oziroma v Ĺ aleĹĄko dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo NekoÄ? je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Ĺ ilihu vsaj deloma oddolĹžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno ĹĄolo, ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del – leta 1997 Beli dvor in leta 1999 NekoÄ? je bilo jezero, v izdaji velenjskega zaloĹžniĹĄtva Pozoj in jezikovni posodobitvi Iva Stropnika; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod; - 25. novembra 1955 so prviÄ? v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

November se je prevesil v drugo polovico, vi pa bi preostanek najraje kar preskoÄ?ili. Sploh, ker letos za vas Ĺže oktober ni bil najboljĹĄi, december pa veste, da bo nor. Dokazov za to imate Ĺže kar nekaj. NiÄ? naj vas ne skrbi, dnevi vam bodo polzeli skozi prste, ker bodo tako polni kot Ĺže dolgo ne. Dela boste imeli preveÄ?, a ker bo veÄ?ina takega, da ga boste z veseljem opravljali, vam niÄ? ne bo teĹžko. Ĺ˝eleli ga boste opraviti, preden se zaÄ?ne veseli december. In Ĺželeli si boste, da bi vam dnevno vsaj kakĹĄna urica ostala samo za vas. Ĺ˝e kmalu boste morali oblikovati bolj natanÄ?ne naÄ?rte za prihodnost. V teh dneh boste dobili potrditev, da ste Ĺže sedaj na pravi poti, da jih tudi uresniÄ?ite. Zato boste polni Ĺživljenja, sreÄ?a vam bo sijala iz obraza. To bo dobro vplivalo tudi na vse okoli vas. Radi vas vidijo nasmejane, kar je bilo zadnje Ä?ase Ä?isto preredko. Zdravje bo odliÄ?no.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Zadnje Ä?ase ste veliko na cesti, zato si boste bolj kot vsi okoli vas Ĺželeli, da lepo jesensko vreme ĹĄe vztraja. Verjetno bo ostalo le pri Ĺželjah, boste pa veÄ? kot sicer razmiĹĄljali, da bi ravno zato zamenjali sluĹžbo. Sploh tisti, ki do nje nimate blizu. MoĹžnosti ni prav veliko, zato naÄ?rtujte previdno. Nikomur niÄ? ne omenjajte, dokler ne boste bolj prepriÄ?ani, kako bo z vaĹĄim delom v prihodnje. Sicer se vam lahko zgodi, da vam nekdo krepko ponagaja. Samozavest bo v naslednjih dneh kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam v Ĺživljenju vse zasuÄ?e tako kot si Ĺželite. Dobro se zavedate, da je Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?eta. Spet jo boste dobili, ko boste sami sebi dokazali, da zmorete. Spremenite navade, ki veste, da vam ne prinaĹĄajo prav niÄ? dobrega. Zaradi njih postajate naporni tudi za najbliĹžje. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplaÄ?alo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Poslovno vam preostanek letoĹĄnjega leta Ĺžal ne bo najbolj naklonjen. Prvi znaki bodo obÄ?utni Ĺže v teh dneh. ÄŒeprav tega, kar se bo dogajalo, niste v celoti priÄ?akovali, bodo vaĹĄe reakcije povsem pravilne. Od torka dalje boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, Ä?e se naÄ?rti resniÄ?no ne bodo izĹĄli. K sreÄ?i ste si pripravili ÂťzalogoÂŤ in poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava. Tudi suĹĄe v denarnici ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste Ä?utiti, bo pa treba poseÄ?i po zalogah. Potrebe boste tudi zato - sicer zelo neradi - skrÄ?ili na minimum. Ko ni denarja, se rado zgodi, da tudi ljubezen skopni.

Pazite, da se to ne bo zgodilo tudi vam. Vzemite si Ä?as za partnerja in mu pripravite kakĹĄno lepo preseneÄ?enje.

NajlepĹĄe bo, Ä?e zanj ne boste porabili niti evra. Sploh, ker veste, da sta Ĺže nekaj Ä?asa Ä?isto premalo skupaj. Iskren pogovor vedno pomaga, tudi tokrat bo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Priznali si boste, da ste bili zadnje Ä?ase res veliko preveÄ? sami s seboj. Tudi zato vam zadnje Ä?ase zabave ne diĹĄijo, Ä?eprav ste na njih po navadi prav vi druĹžbo drĹžali pokonci. Ker spet prihaja Ä?as zabav, se vzemite v roke in spremenite navade. Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju, pri odnosih z bliĹžnjimi pa vam ĹĄe ne bodo naklonjene. Pa ne le zaradi vaĹĄe trme, tokrat bodo ostali ĹĄe bolj trmasti kot vi. Krivo je to, da ste jih prizadeli tako z besedami kot dejanji. Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre reĹĄitve odnosov v vaĹĄem domu. PotrpeĹžljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljĹĄi moĹžni reĹĄitvi. Od vas bosta tokrat zahtevali veÄ? Ä?asa kot po navadi. VaĹĄe zdravje bo ĹĄe naprej odliÄ?no, kar pa vas ne bo potolaĹžilo, saj boste imeli velike Ĺželje na drugih Ĺživljenjskih podroÄ?jih.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Nekaj Ä?asa ste bili zelo pridni, sedaj pa ste spet popustili kar nekaj slabim navadam in zaĹĄli na stara pota. ÄŒeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maĹĄÄ?uje, boste odloÄ?itev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Potrebovali boste veÄ? poÄ?itka in veÄ? gibanja. Ne izgovarjajte se na kratke dneve, saj se lahko prestavite v zaprte prostore, kjer lahko prav tako veliko naredite zase in za svoje telo. Ĺ˝e ta konec tedna se odloÄ?ite za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa. Naredite naÄ?rt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. ÄŒe vam bo pomagalo, poiĹĄÄ?ite koga, ki bo migal z vami. Med prijatelji je kar nekaj takih, ki samo Ä?akajo na pobudo. Boste videli, koliko laĹžje vam bo, ko boste enkrat zaÄ?eli. Da o dobrem poÄ?utju ob dejstvu, da se boste spet bolj posveÄ?ali sebi, sploh ne govorimo. Sorodnik vam pripravlja preseneÄ?enje, ki vam ne bo vĹĄeÄ?. Ne pustite, da vas premaga brez boja.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Zadnje dni se vam veliko dogaja tako na zasebnem kot sluĹžbenem podroÄ?ju. Po svoje vam je to vĹĄeÄ?, po drugi strani pa si Ĺželite spremembe. Vi Ĺže veste, kakĹĄno, a o njej ĹĄe molÄ?ite.

Tako je tudi prav, saj gre tokrat za projekt, ki bi vam ga hitro lahko ukradla konkurenca. V svoji glavi boste ravno zato, ker se zavedate, za kako velik projekt gre, v naslednjih dneh naredili red. Na prvo mesto ĹĄe ne boste mogli postaviti sebe, boste pa delali vse v smeri tega, da se bo to zgodilo najpozneje spomladi. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden laĹžji in na prvi pogled enostavnejĹĄi.

Vas pa bo vse bolj mikala nekoliko teĹžja pot. Ker boste enostavno Ä?utili, da je prava. ÄŒasa za odloÄ?itev imate ĹĄe nekaj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri njej tudi preveÄ? vodila Ä?ustva, kar ni dobro. Zdravje? OdliÄ?no ne bo, a veÄ?jih pripomb ne boste imeli.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zdelo se vam bo, da vaĹĄe Ĺživljenje postaja dolgoÄ?asno. Ni veÄ? iskric, ne vidite veÄ? izzivov, enostavno Ĺživite iz dneva v dan. PogreĹĄali boste Ä?ase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove Ĺživljenjske izzive, skupaj doloÄ?ala cilje in uĹživala v planiranju poti do njih. Ĺ˝e res, da nimate veÄ? toliko denarja kot nekoÄ?, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali. Enostavno se vam ne da. Oba s partnerjem sta naveliÄ?ana vsakdanjika, kar Ĺže vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno, saj boste, Ä?e se bo tako stanje nadaljevalo, zaÄ?eli pogledovati po drugih. Preprosto povedano boste zaÄ?eli iskati novo vznemirjenje v vaĹĄem Ĺživljenju. Ali pa to celo Ĺže poÄ?nete, pa se niti zavedate ne. Vezi s preteklostjo nikoli ni lahko prerezati, ĹĄe manj lahko je to izpeljati na miren naÄ?in. Zato bodo naslednjih dnevi napeti kot Ĺže dolgo ne, saj boste prisiljeni storiti prav to. In to z nekom, ki ga imate ĹĄe vedno radi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V teh dneh se Ĺže zavedate, da nimate veliko izbire. Ostati ali oditi, to sta edini moĹžni poti.

Strah vas je, da se odloÄ?ite napaÄ?no, zato boste ĹĄe vedno oklevali. Ob tem pa boste za partnerjevim hrbtom preizkuĹĄali, kako bi bilo, Ä?e bi odĹĄli. Bodite pri tem ne le iskreni, ampak tudi realistiÄ?ni. Dokler je nekaj le prepovedan sad, je vse videti lepĹĄe, kot je, ko to ni veÄ?. Ne le, da na kocko postavljate vse, kar ste doslej v Ĺživljenju ustvarili, od vaĹĄe odloÄ?itve bo odvisna sreÄ?a veÄ? ljudi, ne le vaĹĄa. Med njimi so tudi taki, ki jih ne Ĺželite prizadeti, saj niso niÄ? krivi. Hkrati vam bo jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati. Odprti sta dve poti; na njih ni oseb, ki bi vas ovirale, so pa Ä?ustva, ki jih boste teĹžko obvladali.

NihÄ?e vas ne bo silil, da hitite. Tudi zato boste ĹĄe upali, da se zgodi Ä?udeĹž, ki vaju bo s partnerjem spet zbliĹžal.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V teh dneh boste pogosteje kot sicer seĹĄtevali. Tokrat evre na vaĹĄem in nekem za zdaj ĹĄe tujem raÄ?unu, ki pa bi lahko Ĺže kmalu postal vaĹĄ. Vsaj upali boste, da bo tako, zato boste Ĺže zaÄ?eli delati naÄ?rte. In karkoli boste izraÄ?unali, vam ne bo vĹĄeÄ?. Tudi zato boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da imate marsiÄ?esa v Ĺživljenju vrh glave! Ko pa boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Niti najbliĹžji vam ne bodo verjeli, da mislite resno. Celo Ĺživljenje popuĹĄÄ?ate, vedno na raÄ?un lastne sreÄ?e. Sedaj bo drugaÄ?e tudi zato, ker ste potisnjeni v kot. In zato veste, da nimate veÄ? Ä?esa izgubiti, lahko le veliko pridobite. Zdravje bo zaradi vrveĹža dogodkov, ki bodo nihali od dobrih do slabih, obÄ?utljivo. Stres vam je Ĺže oslabil imunski sitem. Da ga okrepite, boste tokrat potrebovali veÄ? Ä?asa in volje kot v prejĹĄnjih letih. A ker se teĹžave zavedate, se je boste lotili, ĹĄe preden resno zbolite.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Kislo zelje in kisla repa kmetije JevĹĄnik PeÄ?enice Vse za koline Meso slovenskega porekla

Tel.: 03 5875 630

Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

Povod za vaĹĄo nesramnost bo banalen. Nekaj vas bo razjezilo, misli bodo poÄ?asnejĹĄe kot jezik, pa bo Ĺže ogenj v strehi. IzreÄ?ene besede pa bodo tokrat najbolj bolele partnerja. ÄŒeprav vam ne bo priznal, ga boste prizadeli bolj, kot ste kdajkoli nameravali. Ĺ˝al vam ne bo veÄ? v celoti zaupal, dvomil bo tudi o iskrenosti vaĹĄega opraviÄ?ila. Ob tem se boste spet zaÄ?eli zavedati, da sreÄ?a nikoli ni samoumevna. Zanjo se je vedno treba potruditi. Vi pa se Ĺže nekaj Ä?asa niste trudili, pa tega niti niste opazili. Ob tem se boste odkrito vpraĹĄali, zakaj ste se tako moÄ?no spremenili. Odgovor ne bo lahek. Tudi naĹĄli ga ne boste Ä?ez noÄ?. Ko ga boste, boste lahko pogledali vase. Prej paÄ? ne. Nekdo od dobrih prijateljev vam bo v teh dneh dal nasvet, ki vam bo smeĹĄen. Da ni, boste spoznali najpozneje v ponedeljek.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Postali ste moÄ?no dolgoÄ?asni. Tega se dobro zavedate tudi sami. Od vas bodo v teh dneh mnogi priÄ?akovali veÄ? in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Le vi veste, kje je vzrok takĹĄnemu poÄ?etju in poÄ?utju. ÄŒe ste pametni, boste to tudi zadrĹžali zase, saj nekdo komaj Ä?aka, da vaĹĄo nesreÄ?o obrne v svojo sreÄ?o. Ne bo vam lahko, tudi zvezde so se v teh dneh umaknile v temo in vam ne bodo v pomoÄ?. Ĺ e huje bo, da vsak dan bolj ugotavljate, da tokrat svojih teĹžav ne morete zaupati niti partnerju. PreveÄ? osebne narave so. To, da ste prav v teh dneh ugotovili, da vam marsikaj prikriva, vam bo po svoje odprlo oÄ?i. Sploh, ker se dobro zavedate, da to ni prviÄ?. Po svoje vas bo strah prihodnosti. Strah ne bo izginil v nekaj dneh, vaĹĄe Ĺželje in naÄ?rti pa se bodo moÄ?no spremenili. Vanje boste vpletali manj oseb kot doslej. To je tudi edino realno.

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. novembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Življenje brez glutena 12.20 Totalna razprodaja, 4/10 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogovor z opozicijo, ponov.

14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O grozi, elektriki in zlomljenih kosteh 16.25 Profil: Muayad Alayan 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Zlato 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Založniki na robu 00.35 Profil, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Otroški program OP Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Dobri kruhek 09.05 Točka, glasb. odd.

10.25 Z vrta na mizo 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 15.50 Kino Fokus 16.05 Slovenski magazin 16.30 Čarokuhinja pri atu: Burek 17.00 Halo TV 18.00 Obupani starši (I.), 2/12 18.50 Penelopa, ris.

18.55 Male sive celice, kviz 19.40 Infodrom 20.00 Božična večerja, igrani film 21.00 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.20 Sreča ne pride nikoli sama, franc. film 00.05 Točka, glasb. odd.

00.55 Halo TV 01.55 Športni izziv, ponov.

02.40 Odbojka, liga prvakov, Vojvodina – ACH Volley, posn. iz Novega Sada 04.45 Zabavni kanal

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: 350 let rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo: Droge med mladimi Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Petka, Navihani muzikanti Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

20. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 01.05 01.25 02.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 10.00 10.50 11.10 12.10 14.35 15.10 15.35 16.05 17.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.05 19.15 19.40 20.00 21.15 22.15 23.05 00.20 01.05 02.05 03.40 sledi 04.25 04.55

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

08.55 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Preverjeno, ponov.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan.

00.55 Na kraju zločina, nan.

01.50 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

19. novembra 2015

05.55

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Zlato Totalna razprodaja, 5/10 Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Trgovina Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Prestrašen je napol premagan Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Francois Truffaut, pogov. s filmskim strokovnjakom Jožetom Dolmarkom 400 udarcev, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Točka, glasb. odd.

Aplavzi! – Tinkara Kovač Čarokuhinja pri atu: Burek Halo TV Dobro jutro Sledi: Godba naj igra O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Dober dan Halo TV Obupani starši (I.), 3/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris. Čarli in Lola, ris.

Firbcologi: O grozi Infodrom Zoisove nagrade 2015, prenos iz Avditorija Portorož Igralci brez maske – Evgen Car, 1. del Popravljena krivica, 1/10 Polnočni klub: Prihodnost tu in zdaj - robotika Točka, glasb. odd.

Halo TV, ponov.

Zabavni kanal Športni posnetki Športni izziv Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja Športno plezanje, sp, posn. iz Kranja Žogarija, ponov.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Epilog, ponov.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Elvis je odšel, am. film 00.50 Juno, am. film 02.45 24ur zvečer 03.15 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Petka, Navihani muzikanti Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Še pomnite, prijatelji (3) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

21. novembra

06.10 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 10.50 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.30 22.15 22.45 23.50 01.45 02.05 02.50

Odmevi Zgodbe iz školjke: Televizija Pika Nogavička, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio Kriškraš: Starinarnica Ribič Pepe Firbcologi: O bradlji, valčku in pitju krvi Male sive celice, kviz Kuščarka, igrani film Infodrom Razred zase, ponov.

Himalajska zgodba, dok. odd.

Tednik Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Najstarejša piščal nekoč in danes, dok. odd.

Turki, muslimanski evropski vladarji, 2/3 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, svet. odd.

Z vrta na mizo Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Pesem Evrovizije 2015 za otroke, prenos iz Sofije Poročila, šport, vreme Pogrešani sin, 8/8 Turneja, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.30 Polnočni klub: Prihodnost tu in zdaj - robotika 11.40 Na lepše 12.25 10 domačih 13.05 Vietnam: Učna ura apokalipse in odpuščanja, dok. odd.

13.55 Igralci brez maske – Evgen car, 1. del 15.00 Športni izziv 16.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Klingenthala 18.10 Boks – Dejan Zavec : Ferenc Hafner, supervelterska kategorija, posn. iz Maribora 19.30 Razred zase: Prestrašen je napol premagan, ponov.

20.00 Esther Blueburger, avstralski film 21.40 Zvezdana 22.20 Evrovizijski mladi plesalci 2015, posn.

23.55 Bleščica, odd. o modi 00.30 Aritmija, ponov.

01.30 Zabavni kanal 03.50 Športni posnetki sledi Športni izziv 04.35 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.35 11.05 11.20 13.05 13.20 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.45 01.30

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 11.10 11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.25 22.55 23.45 23.50

24ur, ponov.

OTO čira čara Piki in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Božična pot ljubezni, am. film, 1/2 Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Slovenija ima talent, ponov.

Ne glej nazaj, am. film Cel svet ima talent, am. ser.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Skyfall, am. film Brez sledu, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Dober večer, netopirji!

Ustvarjalne iskrice (135), Dinozavri Še pomnite, prijatelji (3) Migaj raje z nami Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Nanovo: Droge med mladimi Videospot dneva Dotiki gora: Šmarna gora Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2341. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kad bi bio Bijelo dugme Jutranji pogovori 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7) Videospot dneva Videostrani, obvestila

22. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.55 23.25 01.00 01.25 02.20

Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

A veš, koliko te imam rad: Vonji pomladi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 12/26 Prisluhnimo tišini: Poškodbe sluha in slušni aparati Ozare, ponov.

Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Moja najljubša žena, am. film Ljudje podeželja: Markusova obnovljiva energija Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 11/18 Intervju: Milan Kučan Veleposlanik, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Upornica, kanad. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.30 Dunajski filharmoniki v Sandinaviji, posn. koncerta 09.35 Posebna ponudba 10.20 Zaljubljeni v življenje 11.15 Žogarija 11.45 Šport špas 11.50 Avtomobilnost, ponov.

12.30 Boks: borba za naslov svetovnega prvaka – Zavec : Jengojan, posn. iz Maribora 13.45 Alp. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Klingenthala 15.55 Nogomet, Fifa magazin, Pot v Rusijo, 3. del 16.30 Zvezdana 17.25 Dežela šerp, dok. feljton 18.00 Dan Rudolfa Maistra 18.55 Rudolf Maister Vojanov in mesto ob Dravi, dok. portret 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Afrika, Rt dobrega upanja, 4/5 20.50 Vera (IV.), 2/4 22.20 Pesem Evrovizije 2015 za otroke, ponov.

00.40 Vikend paket 01.50 Športni posnetki sledi Nogomet, Fifa magazin, Pot v Rusijo, 3. Del, ponov.

02.20 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Klingenthala 04.10 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 11.00 11.15 13.00 13.15 14.15 16.00 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.00 02.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, ris.

Tv prodaja Božična pot ljubezni, am. film, 2/2 Tv prodaja Tri želje, am. ser. Živeti s sovražnikom, am. film Zobna vila 2, am. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Ženska zgoraj, am. film Rachel se poroči, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Dober večer, netopirji!

09.40 2340. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2341. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 November, mesec boja proti zasvojenosti 11.50 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7) 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Kad bi bio Bijelo dugme 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (134), Semena, semena 18.20 Mojca in medvedek Jaka 19.00 Pop Corn, Kataya, Raiven 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Petka, Navihani muzikanti 21.20 Jesen življenja, LUŠ'ni orkester Šentjur 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. novembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.15 02.10 02.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.30 08.55 09.35 11.05 12.05 14.20 15.35 16.25 17.00 18.00 18.50 19.00 19.05 19.10 19.15 19.25 19.40 20.00 20.55 22.35 00.30 01.35 02.20 05.25

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 20.30 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

24. novembra

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Totalna razprodaja: Vila iz Srila, 6/10 Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Ljudje podeželja: Markusova obnovljiva energija, dok. ser.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 6/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodba iz školjke: Vrtni safari Žogarija Šport špas Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Sokoli Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Halo TV Obupani starši (I.), 4/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Oblakov kruhek, ris. Čarli in Lola, ris.

Kuščarka, igrani film Infodrom Žena, mož in nepridipravi, 5/6 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Usodna zamera, 2/4 Voda, izraelski film Halo TV Točka, glasb. odd. Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 10.15 11.10 12.15 14.45 16.05 17.00 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 19-20 19.40 20.00 20.55 22.35

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.35 Shopkinsi, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 Cel svet ima talent 23.00 24ur zvečer 23.30 Kosti, nan.

00.25 Na kraju zločina, nan.

01.20 Talci, nan.

02.10 24ur zvečer, ponov.

02.40 Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2341. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Besede miru: Medford Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno HE Zavašnica, narava in človek – 100 let z roko v roki Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Mladi in sakralna glasba 12.20 Totalna razprodaja, 7/10 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.50 Viki Vijak, ponov.

16.00 Ribič Pepe 16.20 Profil: Andrej Blatnik 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 V fokusu: Orožja 1. svetovne vojne, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 2/6 20.55 V službi človekovega dostojanstva – 25 let Slovenske karitas 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Dragica Gudrun Podmiljšak 00.50 Profil: Andrej Blatnik 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov.

02.30 Info-kanal

23.45 00.35 01.20 02.25 05.00

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke: Televizija Točka, glasb. odd. Čez planke: Porenje Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Obupani starši (I.), 5/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris. Čarli in Lola, ris.

Studio Kriškraš: Starinarnica Infodrom Presenečenja, 2. Sezona, 3. del Preden umrem, ang. film Aritmični koncert – Hamo & Tribute 2 love Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.35 Shopkinsi, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.10 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.05 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Zavašnica, narava in človek – 100 let z roko v roki Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje: Mednarodne mladinske izmenjave Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2342. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora 350 let rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

25. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 23.05 00.00 00.30 00.50 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25 09.05 10.40 11.10 12.20 14.45 16.05 17.00 17.55 19.50 20.00 20.30 21.20 22.15 22.50 23.55 00.40 01.45 02.55 04.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Umetnost igre Totalna razprodaja, 8/10 Poročila, vreme, šport Intervju: Milan Kučan Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Edward Clug Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Sara in Raček, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 1/6 Profil: Edward Clug Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke: Kdo je pacek Zgodbe iz školjke: Aljaska Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Košarka, kvalif. za EP 2017 (Ž): Litva – Slovenija, prenos Žrebanje Lota City folk: Haag Čas za Manco Košir Na utrip srca: O Giselle, dok. odd. o baletu Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Hamo & Tribute 2 love, ponov.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Boks: Zavec – Lara, prenos iz Hialeaha Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.35 Shopkinsi, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno, pon.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 48. del 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan.

23.55 Na kraju zločina, nan.

00.50 Talci, nan.

01.40 24ur, ponov.

02.10 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.25 11.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2342. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (136) Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniških skupin na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice 3 Pop Corn. AVE, Eroika Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 21

KRALJIÄŒ, Helena: Imam disleksijo ml – mladina / C-Sz Cicibani – slikanice zaboj Knjiga govori o deÄ?ku Samu, ki se v sebi sreÄ?a z uganko disleksije. Samo zelo rad riĹĄe, poje in ustvarja. Ne mara pa raÄ?unati, brati in pisati. Kljub vsemu rad hodi v ĹĄolo. DruĹžina mu stoji ob strani, tako da mu pomagajo razlikovati levo in desno, mu berejo in pripovedujejo zgodbe o slavnih ljudeh, ki so imeli podobne teĹžave, a so jih znali obrniti v svojo

joÄ? celoten kozmos, puĹĄÄ?a za sabo. Ĺ˝e sam naslov razkriva, da gre za miselne stihe, nastale hipoma in v ĹĄepetu, vendar se za njimi skrivajo univerzalne Ĺživljenjske modrosti, ki v nas zlahka vzbudijo trepetanje.

GOLJAT, Andrej: Med v pijaÄ?ah in jedeh od – odrasli / 641 Priprava Ĺživil Ste vedeli, da velja med za najstarejĹĄe sladilo na svetu in so ga uporabljali Ĺže pred veÄ? milijoni let in je v ljudskem izroÄ?ilu pogosto povezan s Ä?aĹĄÄ?enjem bogov in slavljenjem vladarjev? ÂťTiste sladke, gosto tekoÄ?e snovi, ki pusti peÄ?at v vseh jedeh, ki jim ga dodamo, pa pusti peÄ?at tudi v naĹĄem telesu. Ta peÄ?at je boljĹĄe poÄ?utje, ki ga doseĹžemo ob rednem uĹživanjuÂŤ, zapiĹĄe avtor v uvodu v knjigo z veÄ? kot 100 recepti iz medu. Med je zaradi sladkorjev (fruktoze in glukoze) lahko hrana in pomemben vir energije, zaradi

VELENJE ÄŒetrtek, 19. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje 16.30 Vila RoĹžle, SonÄ?ni park PleĹĄemo s Petro Ĺ˝ist (do 18.00) 17.00 DruĹžinski center Harmonija Delavnica za starĹĄe Tvegana vedenja mladih 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje 10 let skupnega petja Vokalne skupine Lastovke, javna vaja 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Toma Petka Potovanje v osrÄ?je Himalaje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiĹĄe – Stane JerĹĄiÄ? in AljoĹĄa VidetiÄ?, ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje

Petek, 20. november 8.00 15.00

korist. Knjiga govori o drugaÄ?nosti, razliÄ?nosti, ki je prisotna skoraj v vsakem razredu, ĹĄoli, vasi, mestu. Kdo so dislektiki? Ti imajo dominantno desno moĹžgansko polovico, kjer centrov za branje, pisanje in raÄ?unanje ni. So pa tu centri za domiĹĄljijo, estetiko, glasbo, prostorsko zaznavanje, ples ‌ NaĹĄ ĹĄolski sistem je bolj prilagojen levi moĹžganski polovici, tako da se osebe z disleksijo sreÄ?ujejo z drugaÄ?nostjo in nerazumevanjem.

Vsak tak otrok se mora spoprijeti z boleÄ?ino drugaÄ?nosti in to drugaÄ?nost obrniti sebi v prid. Kot pravi Romana Murn, specialna pedagoginja: ÂťDrugaÄ?nost je bogastvo, ki vleÄ?e voz napredka naprejÂŤ.

KRALJIÄŒ, Helena: Ĺ˝an je drugaÄ?en: zgodba o deÄ?ku z avtizmom ml – mladina / C-Sz Cicibani – slikanice zaboj

17.00 20.00 21.00

6.00 8.00

antioksidantov in snovi, ki zavirajo rast bakterij in kvasovk, ter antiseptiÄ?nih in antibakterijskih lastnosti pa ga ĹĄtejemo tudi med naravna zdravila, saj je v njem povzeta zdravilna moÄ? sonca in narave. V knjiĹžici so zbrani in predstavljeni ĹĄtevilni recepti za medene hladne in tople napitke, za mesne in ribje jedi z medom, za testenine, riĹžote, solate in medene sladice ter kruh, kar dokazuje, da je zelo primeren tudi za vsakodnevno pripravo razliÄ?nih jedi in pijaÄ?. Pa ĹĄe jedilnik: medeni eliksir, regratova riĹžota z medom, raÄ?je prsi v orehovo-medenem objemu in za sladico peÄ?ena nadevana jabolka.

GOLD, Jodi: Vzgoja v digitalni dobi: priroÄ?nik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniĹĄkih let

OISEAU NOVAK, Nina: V ĹĄepetu trepet

Avtorica nadvse aktualnega priroÄ?nika z naslovom Vzgoja v digitalni dobi: priroÄ?nik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniĹĄkih let je sicer psihiatrinja za otroke in mladostnike in sama mati treh otrok. V knjigi prepleta znanstvena dognanja in vsakdanje praktiÄ?ne nasvete, ki nam pomagajo spodbujati otrokov zdravi odnos do tehnologije. Izvemo lahko kdaj otroci v razliÄ?nih starostnih obdobjih ob zaslonski tehnologiji preĹživijo preveÄ? Ä?asa, kaj ob vsem tem poÄ?nejo, kako tehnologija vpliva na druĹžbeni, Ä?ustveni in kognitivni razvoj, katere aplikacije in igre pripomorejo k boljĹĄim umskim sposobnostim in dajo otrokom priloĹžnost, da so ustvarjalni, kako starĹĄevske navade v zvezi z digitalno tehnologijo vplivajo na otroke, kaj moramo vedeti o vpraĹĄanjih zasebnosti, kibernetskem ustrahovanju in drugih nevarnostih na spletu ter kako postaviti meje, ki jih sprejme druĹžina. Knjigi je priloĹžen vzorec t. i. DruĹžinskega dogovora o uporabi digitalne tehnologije za razliÄ?na starostna obdobja in nabor uporabnih spletnih strani v slovenskem jeziku, kjer lahko otroci in najstniki (pa tudi njihovi starĹĄi) najdejo odgovore na razliÄ?na vpraĹĄanja, ideje za igro, spletne igrice, zanimive Ä?lanke idr.

Nina Novak Oiseau je subtilna pesnica, pisateljica, kantavtorica ter glasbena publicistka mlajĹĄe generacije (1985). Z ustvarjenjem je zaÄ?ela Ĺže v zgodnji mladosti, preboj na kulturno-umetniĹĄko sceno ji je uspel leta 2009 z izdajo pesniĹĄkega prvenca Drevo Ĺživljenja, s podnaslovom Mir, dobrota, ljubezen, sreÄ?a.

Tri leta kasneje je izdala zbirko kratkih zgodb Skozi polje cvetoÄ?ega maka smo odĹĄli v iskanje. Leta 2013 je izdala novo pesniĹĄko zbirko, naslovljeno Balada za lastovke, v letoĹĄnjem letu pa ĹĄe zbirko poetiÄ?nih utrinkov z naslovom V ĹĄepetu trepet, ki je nadaljevanje prejĹĄnje knjige. V ĹĄepetu trepet je vizualna zbirka poetiÄ?nih utrinkov, skozi katero avtorica plete globoke vezi z naravo in duĹĄo. V njej opeva vse prepogostokrat spregledane majhnosti sveta, kot sta drevesni list ali klas Ĺžita. Na svoj subtilni naÄ?in ubeseduje globoka osebna obÄ?utja in vtise, ki jih ta pogosto prezrt, a nadvse bogat svet, sestavlja-

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem KnjiĹžnica Velenje, preddverje Kjer je doma dobro poÄ?utje – Dan slovenskih sploĹĄnih knjiĹžnic (do 19.00) Dom krajanov Konovo Prireditev ob svetovnem dnevu otroka RdeÄ?a dvorana Velenje Koncert Ansambla Spev – Po Slakovi poti 2015 eMCe plac PosluĹĄalnice – Old school vinyl

Sobota, 21. november

Slikanica prikaĹže deÄ?ka Ĺ˝ana in njegovo druĹžino. Na pogled so Ä?isto navadna druĹžina, pa vendar imajo vse prej kot navadno Ĺživljenje. Ĺ˝an neprestano joka, se ne pusti objeti in se nikoli ne nasmehne. Ko odide v vrtec in ĹĄolo, se ne more vkljuÄ?iti. Ne mara novih stvari, moti ga hrup in ponavlja besede. Ko strokovnjaki ugotovijo, da je avtist, ga poskuĹĄajo razumeti in njegove moÄ?ne strani, kot je matematika, spodbujajo. Tako Ĺ˝an dobi svoje mesto v druĹžbi. Slikanica o Ĺ˝anu otrokom in starĹĄem pomaga, da na otroke z avtizmom gledamo drugaÄ?e in da te posebneĹže laĹžje sprejmemo v svoj svet. Avtizem ni bolezen, ampak je razvojna motnja, zapiĹĄe v spremni besedi dr. Marta Macedoni - LukĹĄiÄ? iz Centra za avtizem.

od – odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesniťtvo

21

PRIREDITVE

19. novembra 2015

od – odrasli / 37 – vzgoja

đ&#x;”˛

Brina Zabukovnik JeriÄ?

8.00 8.00 10.00 10.30 18.00 18.00 20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod v neznano Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod v neznano PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Islandija, ustvarjalna delavnica Galerija Velenje Pravljice z Dono Dom kulture Velenje, velika dvorana Dan srbske kulture KAC, Efenkova 61 b paLAÄŒENka party RdeÄ?a dvorana Velenje

Veliki tradicionalni koncert Tabu in MI2 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er – Seadance festival 2015

Nedelja, 22. november 10.00 Galerija Velenje Kreativne delavnice z Miho Cojhtrom: Low poly art – izdelava jelenje glave 13.00 KAC, Efenkova 61 Vegetarijansko kosilo za vsakogar

Ponedeljek, 23. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje Izdelovanje voĹĄÄ?ilnic v Quilling tehniki, ustvarjalna delavnica z Marjano Krenker za odrasle 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila RoĹžle Mehki Ĺžepni prijatelj, delavnica ĹĄivanja za otroke z Gabrijelo VerbiÄ? (do 18.00) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: akcijska zgodovinska drama Do konca – makedonska zgodba

Torek, 24. november 7.00 13.00 16.30

17.00 17.00 17.00 19.19

Restavracija Pod Jakcem – Gorenje Krvodajalska akcija Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila RoĹžle Ustvarjajmo ob kavi – prazniÄ?ne voĹĄÄ?ilnice, ustvarjalnice za mame in njihove sonÄ?ke KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica – Kostanjeve jedi Galerija Velenje Pogovori o arhitekturi KnjiĹžnica Velenje Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 25. november 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mokronog Trebnje 7.00 Restavracija Pod Jakcem – Gorenje Krvodajalska akcija 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila RoĹžle Jesensko ustvarjanje (do 18.00) 17.00 KnjiĹžnica Velenje

ÄŒetrtek, 19. november

Ura pravljic 18.00 KnjiĹžnica Velenje Zlata knjiga o samostojnosti, predstavitev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Predstava Veliki pok (Abonma Mladost in izven)

14.45 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola Gvido – solo petje 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

Petek, 20. november 17.00 Marof Koncert oddelka trobil glasbene ĹĄole Velenje, 17.45 HiĹĄa mladih Plesna ĹĄola Superstar 17.00 HiĹĄa mladih ObÄ?ni zbor KĹ Ĺ F in postmartinovanje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 19. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Catherine Leblanc: Pa je tu!

Sobota, 21. november

Petek, 20. november 8.30

X

Kleti odprtih vrat (Bojan Rakun, Mali Vrh; JoĹže Kugler, Mali Vrh) 14.00 Telovadnica OĹ bratov Letonja Tradicionalni koĹĄarkarski turnir

Sobota, 21. november

Nedelja, 22. november

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica 15.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Medgeneracijsko igranje ĹĄaha X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Po vrhovih ÄŒiÄ?arije 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Plesna twirling predstava- The Prince Of Egypt (EgipÄ?anski princ)

Ponedeljek, 23. november 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Na pohod s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Simultani bridge turnir Ĺ aleĹĄkega bridge kluba – 8. kolo EX YU lige / SIMS 2015

Torek, 24. november 12.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj DruĹžabne igre,igranje mini golfa‌ 19.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Utrinki s planin in dolin

Sreda, 25. november 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Prenos fotografij s fotoaparata 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI Sreda, 18. november

25. novembra, ob 23.44,

16.00 Hiťa mladih - Dile Plesna ťola Spin 16.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – violina

polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje

Velenje, 19. novembra – Vokalna skupina Lastovke z Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje praznuje letos 10 let delovanja. Pod umetniĹĄkim vodstvom prof. Tadeja Cigale prepeva 20 pevk. Lep jubilej bodo praznovale z javno vajo nocoj ob 19. uri v velenjski glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega. Na prepevanje zimzelenih melodij so Lastovke povabile tudi druge glasbene kroĹžke univerze in mlade glasbenike iz glasbenih ĹĄol iz Velenja in Nazarij, s katerimi sodelujejo Ĺže veÄ? let. Vabijo torej na zanimivo medgeneracijsko glasbeno prireditev.

Velenje, 16. novembra - V avli Mestne obÄ?ine Velenje bo do 4. decembra na ogled fotografska razstava DruĹĄtva Revivas. DruĹĄtvo za oĹživitev vasi Ĺ kale je razstavo poimenovalo Kruh. Avtorica razstavljenih fotografij je podpredsednica druĹĄtva Ana GlinĹĄek, arhitektka, ki so ji blizu tudi slikarstvo, oblikovanje in fotografija.

UPS! NOE JE ODĹ EL ‌ Ooops! Noah is gone... (NemÄ?ija, Belgija, Luxemburg, Irska, ZDA) Animirana komiÄ?na pustilovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 78 minut ReĹžija: Toby Genkel, Sean McCormack Glasovi: Jakob Rakovec, Miha Rodman, MaĹĄa Tiselj, Lija PeÄ?nikar, Mira Berginc, Marjan BuniÄ?, Jernej Kuntner idr.

Petek, 20. 11., ob 18.00 Sobota, 21. 11., ob 18.00 – 3D Nedelja, 22. 11., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

ZADNJI LOVEC NA ÄŒAROVNICE The Last Witch Hunter (ZDA) Akcijska avantura, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Breck Eisner

đ&#x;”˛

ObiĹĄÄ?ite prenovljeni

www.nascas.si

Igrajo: Vin Diesel, Rose Leslie, Julie Engelbrecht, Michael Caine idr.

Sobota, 21. 11., ob 21.30 Nedelja, 22. 11., ob 20.00

DRUĹ˝INA V NAJEM Une famille Ă louer (Francija, Belgija) RomantiÄ?na komedija, 97 minut ReĹžija: Jean-Pierre AmĂŠris Igrajo: BenoĂŽt Poelvoorde, Virginie Efira, François Morel idr.

Sobota, 21. 11., ob 19.45 Nedelja, 22. 11., ob 18.00

ZELENI PEKEL The Green Inferno (ZDA) Grozljivka, triler, 100 minut ReĹžija: Eli Roth Igrajo: Lorenza Izzo, Ariel Levy, Daryl Sabara, Kirby Bliss Blanton, Sky Ferreira,

14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Marof Joga 16.00 Hiťa mladih - Dile Plesna ťola Spin 16.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – violina

Razstava Kruh

bĹĄ

Torek, 24. november

Sreda, 25. november

Lastovke pojejo Ĺže 10 let

đ&#x;”˛

Kleti odprtih vrat (Bojan Rakun, Mali Vrh; JoĹže Kugler, Mali Vrh) Ponedeljek, 23. november 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ĹĄola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance

• ÄŒetrtek, 19.11., BiotrĹžnica • Petek, 20.11. 20.00-24.00 Zabavno in ugodno noÄ?no nakupovanje - LATE NIGHT SHOPPING • Petek, 20.11., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 22.11., 11.00, PravljiÄ?ne urice, Nekega sneĹženega dne • Do 22.11. Razstava 140-letnica 1. OĹ Celje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Magda Apanowicz Petek, 20. 11., ob 21.35 Ponedeljek, 23. 11., ob 18.00

Pace, Jesse Plemons, Dustin Hoffman, Bryan Greenberg idr.

Petek, 20. 11., ob 19.45

NAĹ EL SEM FELO KUTIJA

DO KONCA

Finding Fela (ZDA) Dokumentarni film, 119 minut ReĹžija: Alex Gibney Nastopajo: Femi Kuti, Yeni Kuti, Seun Kuti, Bill T. Jones, Jim Lewis, Rikki Stein, Lemi Ghariokwu idr.

Petek, 20. 11., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 11., ob 20.00 – m. dvor.

Nedelja, 22. 11., ob 19.00 – m. dvor.

To the Hilt (Makedonija) Akcijska zgodovinska drama, 165 minut (Makedonija) ReĹžija: Stole Popov in Goran Stefanovski Igrajo: Inti Sraj, Sasko Kocev, Martin Jordanoski,Toni Mihajlovski, Iskra Veterova, Nikola Ristanovski, Nikola Kojo Ponedeljek, 23. 11., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

PROGRAM The program (VB, Francija) Biografska drama, 112 minut ReĹžija: Stephen Frears Igrajo: Ben Foster, Chris O'Dowd, Lee

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

19. novembra 2015

Nagradna križanka Pizzerije Picadilly

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.

Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

Bližajo se novoletni zaključki, na katerih bomo poskrbeli za vaše dobro počutje. Rezervirajte si prostor pravočasno.

10 % popusta za dijake in študente in 2 dl coca cole gratis.

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 30. novembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade, njihovo specialiteto zimskega obdobja, kmečko ponev

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

ČETRTEK, 19. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 20. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 21. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).

NEDELJA, 22. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik).

PONEDELJEK, 23. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Avtopranje do 30 % ceneje!

Ponovno lahko izkoristite popust tudi v Velenju. % % 5 0 -3točk -1točk 60 30 XL avtopranje

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (Karolina Destovnik).

TOREK, 24. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 25. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. novembra od niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

XXL avtopranje

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Ob unovčitvi 30 točk pridobite 15 % popust za XL ali XXL avtopranje, ob unovčitvi 60 točk pa 30 % popust za XL ali XXL avtopranje v Petrolovih avtopralnicah. Popust ne velja za kombinirana vozila. Več na www.petrol.si.

Nagrajenci nagradne križanke Maltežanka, objavljene v tedniku Naš čas, 5. novembra 2015 so: •

Beti Srnovršnik, Liboje 56, 3301 Petrovče • Franc Poprask, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

www���������������������������������

03�777�00�77 ��n�������ro�k���n�več�funk��onalno����ko��pr��kla��čn���elefon��� ��brezplačna�anal�za�pr��rankov��uve�ba��n��olan�e

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od od 9. do 15. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

19. novembra 2015

mali OGLASI 175.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

PRIDELKI

PODARIM BARVNI TV, starejši, podarim.

Gsm: 031 213 044

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za

PRODAM okrogle silažne bale za 30 evrov in seno v kockah za 3 evre. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 SENO in otavo v refuzi prodam.

Gsm: 031 805 549 SILAŽNE bale in kocke sena ter domače žganje prodam.

Gsm: 051 388 874 SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam.

Gsm: 041 354 575, Dolinšek.

KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 22. 11. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELICO simentalko, težko okoli 200 kg, prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476

www.ece.si

PRAŠIČA, 130 in 170 kg, krmljena s kuhano domačo hrano, prodam.

Gsm: 041 542 688 PRAŠIČA, težka 130 in 250 kg, prodam. Možnost zakola tudi na domu.

Gsm: 041 986 071 SVINJSKO polovico prodam.

Gsm: 041 970 577 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo.

Gsm: 041 445 315

• 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 90,6 m2, odlična razporeditev, VP/5 nad, zgrajeno 1976 in delno obnovljeno. ER D(60-105)kwh/m2a.

Cena 85.000 evr.

RAZNO

TELEFON

PRIPRAVO za pranje črev prodam.

Cena: 50,00 evrov. Gsm: 051 205 375 ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov.

Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488

čnike za vse naro plina elektrike in

VOZILO CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam.

Gsm: 041 714 488

Z A 1€

• 3-sobno stanovanje v centru Šoštanja, 70,6 m2, P/3. nad, adaptirano 2010. Stanovanje je popolnoma opremljeno in takoj vseljivo. ER: E(105-150) kWh/m2a. Cena 73.000 evr.

Za lažje sledenje porabi elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECE mobil.

Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah.

Več na www.ece.si ali na 080 2204.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

LEKARNA VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

21. in 22. 11. – Janja Črv, dr. dent. med.

Čisto priročno čisto blizu.

ECE_tiskani_oglasi_90x130_V1_EBA.indd 09/11/15 15:50 STRAN 1

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Nepravilno ravnanje z odpadki lahko ogrozi življenja drugih živih bitij.

Ločujmo in ravnajmo odgovorno!

Porok ni bilo za objavo.

Projekt

“V mojem dvorišču - In My Back Yard”

SMRTI France Angela, roj. 1921, Mozirje, Ljubija 49; Dešman Marija, roj.

1926, Luče, Raduha 24; Kardoš Franjo, roj. 1938, Velenje, Goriška c. 8; Lednik Kristina, roj. 1925, Polzela, Savinjsko nabrežje 134; Novak Ivan, roj. 1946, Žalec, Podlog v Savinjski dolini 37 a.

nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.

Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoća, d. o. o., Šolski center Velenje

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek

Zapustila nas je mama in babica

VILKO KORTNIK

MARTINA LEVPUŠČEK

Cankarjeva cesta 20, Šoštanj

Župančičeva 9, Velenje

7. 6. 1956 – 23. 10. 2015

5. 1. 1930 – 7. 11. 2015

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter slovo na njegovi zadnji poti.

Žalujoči žena Irena, hčeri Lucija in Suzana ter sin Nejc z družinami

Iskreno se zahvaljujemo družinama Zelenik in Ermenc za nesebično pomoč med njeno boleznijo. Hvala tudi Domu za varstvo odraslih Velenje za oskrbo v zadnjih letih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji podarili cvetje in sveče, ter župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2015, barve: CMYK, stran 24

Namesto papirnatih elektronski recepti Kartica zdravstvenega zavarovanja ostaja kljuÄ? za izdajo zdravil na elektronski recept – Dvig zdravil na elektronsko obnovljiv recept kjerkoli v drĹžavi Tatjana PodgorĹĄek

2. novembra je praktiÄ?no povsod po Sloveniji zaĹživel v okviru projekta eZdravje e-recept, ki nadomeĹĄÄ?a papirnate recepte z elektronskimi. Z novostjo Ĺželi ministrstvo za zdravje doseÄ?i veÄ?jo preglednost predpisovanja, izdajanja in uporabe zdravil. Poleg tehnoloĹĄkega napredka je cilj posodobitve tudi varnejĹĄe predpisovanje zdravil.

Nekaj porodnih teĹžav

Sabina Grm, direktorica javnega zavoda Lekarna Velenje, je povedala, da se projekt e-recept v njihovih lekarniĹĄkih enotah odvija skorajda nemoteno. ÂťNekaj porodnih teĹžav je seveda ĹĄe, predvsem s samim programom.

Vsi se ĹĄe uÄ?imo, tako zdravniki kot farmacevti, saj novost terja

svoj Ä?as. Zato prosimo paciente tudi za veliko mero strpnosti.

Naj pa ob tem povem, da se tu in tam ĹĄe pojavljajo papirnati recepti. Tudi v tem primeru naj pacientov ne bo strah, saj bodo dobili Ĺželeno zdravilo.ÂŤ V obeh primerih bodo morali v lekarni predloĹžiti kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta namreÄ? ostaja kljuÄ? za izdajo zdravil.

Grmova je prepriÄ?ana, da so z uvedbo e-receptov pridobili zdravniki, farmacevti in pacienti.

Slednji varnejĹĄe ter kakovostnejĹĄe predpisovanje in izdajo zdravil, postopek je poenostavljen, zmanjĹĄanje nezaĹželenih uÄ?inkov jemanja zdravil. KljuÄ?na pridobitev za zdravnike je informacijska podpora pri predpisovanju zdravil, manj je administracije.

Manj te bo tudi za farmacevte.

Zdravila na obnovljiv recept bo

na trgu ĹĄe ni.ÂŤ Grmova je pritrdila informaciji, da nimajo vsi enakih programov. Obstajajo trije. Kljub temu je skrb za morebitno zlorabo podatkov – dodaja sogovornica – povsem odveÄ?. Nadzor je bil povsod zagotovljen Ĺže pred uvedbo e-receptov. BeleĹženje poteka le preko 'on line' sistema.

VarnejĹĄe predpisovanje zdravil

Lani so v javnem zavodu Lekarna Velenje, ki ima enote v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, izdali zdravila na veÄ? kot 413 tisoÄ? receptov. Letos jih bodo ĹĄe veÄ?, saj beleĹžijo od 2 do 4 odstotke veÄ? izdanih receptov v primerjavi z lani.

lahko bolnik dvignil v katerikoli lekarni v drĹžavi, doslej jih je lahko dvignil le v tisti, kjer jih je dobil prviÄ?.

NajveÄ?je teĹžave lahko nastopijo ob nedelovanju sistema zaradi izpada elektriÄ?nega toka, teĹžav z

internetno povezavo. ÂťImamo pa ĹĄe eno teĹžavo, ki je pri omenjeni novosti premalo poudarjena – zdravniki Ä?rpajo podatke iz centralne baze zdravil, ta pa ni urejena najbolje. V njej je namreÄ? pribliĹžno polovica zdravil, ki jih

Zdravnik ima po vstopu v sistem e-recept na izbiro zdravila iz centralne baze zdravil. Pregleda lahko vsa pacientu predpisana in Ĺže izdana zdravila, ponovitev predpisa zdravil pa lahko hitro izbere iz seznama stalne terapije pacienta. Pred tem lahko preveri tudi nezaĹželeno delovanje med doloÄ?enimi zdravili ali enostavno preveri ĹĄe ustreznost zdravil glede morebitnih kontraindikacij oziroma okoliĹĄÄ?in, zaradi katerih jemanje zdravil ne bi bilo priporoÄ?ljivo za bolnika, Sistem zdravniku omogoÄ?a ĹĄe elektronski dostop do navodil za uporabo zdravila. Ko zdravnik podpiĹĄe obrazec z digitalnim potrdi-

lom, recept avtomatsko potuje v centralni sistem. Zdravnik lahko shrani stalno terapijo za zdravila, ki jih bolnik redno jemlje, ter v doloÄ?enih primerih uredi predpisovanje zdravil na daljavo.

Prav tako ima zdravnik moĹžnost preko tega sistema preveriti, ali je pacient Ĺže prevzel zdravilo v lekarni. Ko bo vzpostavljen ĹĄe spletni portal zvem.si, bo bolnik lahko doma sam pregledoval status vseh svojih elektronskih receptov, se tudi naroÄ?il na elektronsko obveĹĄÄ?anje tri dni pred iztekom veljavnosti recepta in tako poskrbel za pravoÄ?asen prevzem zdravila v lekarni.

DrĹžava je za elektronsko reĹĄitev, ki jo je izdelal konzorcij sedmih podjetij, odĹĄtela 2,1 milijona evrov. VzdrĹževanje sistema, ki z decembrom prehaja na Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje, bo stal blizu 300 tisoÄ? evrov na leto.

Izdajanje elektronskih receptov za zdaj velja le na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, medtem ko je predpisovanje samo elektronskih receptov na sekundarni in terciarni ravni predvideno feđ&#x;”˛ bruarja prihodnje leto.

Jutri svetovni dan otroka Ĺ˝vrgolelo bo veÄ? kot 100 ptic ÄŒlani druĹĄtev prijateljev mladine iz vse Ĺ aleĹĄke doline pripravljajo prireditev na Konovem – Vila RoĹžle vabi z razliÄ?nimi programi Velenje, 20. novembra – Jutri, na svetovni dan otroka, bodo Ä?lani vseh druĹĄtev prijateljev mladine (DPM) pripravili prireditev, ki se vsako leto seli v drug kraj v Ĺ aleĹĄki dolini. V njej namreÄ? deluje kar 15 DPM in prav v vseh bodo pripravili delÄ?ek programa jutriĹĄnje prireditve. Ta bo ob 17. uri v domu krajanov Konovo. ÂťS to prireditvijo Ĺželimo pokazati, kako so otroci sposobni, kako dobri so na odru. Poleg tega bomo pokazali, kako so aktivni naĹĄi odrasli prostovoljci, ki v dobro otrok delujejo vse leto,ÂŤ nam je povedala sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca KovaÄ?. Medtem tudi v vili RoĹžle novembrau vsako popoldne v delovnem tednu

pripravljajo razliÄ?ne prireditve, saj se Ĺželijo predstaviti in hkrati pokazati svoj dom. ÂťObisk niha. Ĺ e naprej se bomo trudili, da bo Ä?im veÄ? mladih spoznalo naĹĄe programe in vilo RoĹžle.

Vabim, da pogledate naĹĄa vabila in pridete k nam,ÂŤ je dodala KovaÄ?eva.

Priprave na novoletni bazar

V teh dneh se njihovi prostori polnijo z izdelki, ki so jih pripravili za letoĹĄnji novoletni bazar, dodajajo tudi tiste, ki jim jih za sreÄ?elov podarjajo podjetja in posamezniki. Kot vsako leto bodo bazar pripravili zadnjo soboto v novembru, tokrat v dvorani Nova v srediĹĄÄ?u mesta. Celoten

izkupiÄ?ek bodo namenili programom, ki jih bodo za otroke pripravili v letu 2016. ÂťPo navadi zberemo okoli 2 tisoÄ? evrov, kar nam ogromno pomeni,ÂŤ doda naĹĄa sogovornica, kot tudi, da bodo veseli vsakega izdelka, ki ga bodo dobili pred bazarjem. Ĺ e bolj veseli pa bodo obiska na njem. ÂťPripravili bomo kup drobnih daril za prazniÄ?ne dni.

Veliko smo jih izdelali sami, zato imajo posebno vrednost, kot bo imelo posebno vrednost tudi tako darilo, ki ga boste poklonili vam najbliĹžjim. Mi pa bomo zagotovo s svojimi programi priĹžgali kakĹĄno iskrico v oÄ?eh otroka, ki nima veliko.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

PomoÄ? druĹžinam v stiski S Karitas v advent – Potrebe veÄ?je, kot jih lahko zagotavljajo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝upnijska Karitas Velenje bo v tednu Karitas (od 23. do 28. novembra) prviÄ? pripravila dobrodelno akcijo za lajĹĄanje stisk velenjskim druĹžinam. Poimenovali so jo S Karitas v advent.

Biserka Filipan Kraljić iz omenjene Karitas je pojasnila, da je dobrodelna akcija odziv na potrebe v tukajĹĄnjem okolju. ÂťNismo jim veÄ? kos. Potrebe so precej veÄ?je, kot jih lahko zagotavljamo. Pri tem ne gre samo za pomoÄ? pri plaÄ?ilu poloĹžnic, ampak tudi glede hrane za socialno ĹĄibke druĹžine. PrejĹĄnja leta

smo jo nabavljali zanje s pomoÄ?jo evropskega denarja, sedaj je ta usahnil, drugih virov financiranja nimamo. Hrano, kupljeno iz evropskega denarja, smo nazadnje delili letos spomladi. DruĹžin, potrebnih pomoÄ?i, imamo v tukajĹĄnjem okolju veÄ? kot 200.ÂŤ Pri iskanju reĹĄitev, kako se pribliĹžati ljudem, ki lahko pomagajo, so se domislili ponudbe adventnih venÄ?kov. Izdelovale jih bodo prostovoljke pri velenjski Karitas, sodelovanje so jim pri tem obljubili ĹĄe velenjski skavti in Ä?lani cerkvenega obÄ?estva.

ObÄ?anom jih bodo ponudili na stojnicah, ki jih bodo postavili

na Cankarjevi ulici v Velenju prihodnji teden – od ponedeljka do sobote – od 8. do 11. ure, prav tako boĹžiÄ?no-novoletne voĹĄÄ?ilnice, ki jih izdeluje skupina starejĹĄih obÄ?ank pri Karitas Velenje.

Za venÄ?ke zbirajo tudi predhodna naroÄ?ila s pomoÄ?jo naroÄ?ilnic. ÂťProstovoljke upamo, da bodo obÄ?ani, ki lahko pomagajo, podprli naĹĄo idejo in da bomo s skupnimi moÄ?mi zbrali Ä?im veÄ? denarja ter tako pomagali velenjskim druĹžinam v stiski polepĹĄati prihajajoÄ?e prazniÄ?ne dni,ÂŤ je ĹĄe dejala Biserka Filipan Kraljić.

Zanimalo nas je, ali morda pripravlja kakĹĄno dobrodelno akcijo tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje, in izvedeli, da bodo zbirali pomoÄ? po ustaljenih izkuĹĄnjah. đ&#x;”˛

Rejci ptic pevk tudi letos vabijo na ogled njihovih lepotic – Pripravljajo se na drĹžavno tekmovanje Velenje – DruĹĄtvo za varstvo in bo priĹĄlo veliko, saj so na razstavo povzgojo ptic pevk Ĺ aleĹĄke doline bo tuvabili malÄ?ke iz vrtca Velenje in uÄ?endi letos pripravilo tridnevno razstavo ce podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v Pesju. ptic. V dvorani doma krajanov Pesje, ÂťVedno imajo zanimive komentarje, kjer jim vedno naklonijo gostoljubje, predvsem pa so zelo radovedni. Mi jo bodo odprli jutri, 20. novembra, pa jim z veseljem odgovarjamo,ÂŤ isob 9. uri. Pernate lepotice bodo na kreno doda KoĹĄir.

V soboto bodo ptice priĹĄli ogled vse do nedelje do 16. ure, jutri in v soboto pa bo razstava za obiskopogledat tudi sodniki, valce vrata zaprla ob 18. uri. ki ocenjujejo njihovo lepoto. ÄŒlan druĹĄtva Anton ÂťNa meddruKoĹĄir, ki je tudi reĹĄtvenem tekjec rdeÄ?ih kanarÄ?kmovanju ptic ov, nam je o letopevk v TrboĹĄnji razstavi ptic povedal: ÂťLetos Anton KoĹĄir: ÂťVeseli smo, ker je med mladimi vse veÄ? zanimanja za vljah, to je bibo na ogled nekaj vzrejo ptic.ÂŤ lo oktobra, smo bili Ä?lani druveÄ? kot 100 ptiÄ?kov. Med njimi bodo poleg kanarÄ?kov eksoti, stan- ĹĄtva zelo uspeĹĄni, saj smo dosegli veÄ? prvih mest. dard papige, penante in aleksandri. Svoje ptice Dobili so jih naĹĄi ĹĄpanski kanarÄ?ki, miniaturni bo na ogled postavilo 12 rejcev iz naĹĄega druĹĄtva, kanarÄ?ki, glostri in postavni kanarÄ?ki. NaĹĄ gojitelj Ä?lani pa prihajajo tudi iz Zgornje Savinjske doline standard papig pa je imel ĹĄampiona razstave. Dein Mislinje, ne le iz naĹĄe doline. Trenutno je v dru- cembra bo v Novi Gorici drĹžavno tekmovanje, kjer ĹĄtvu 19 rejcev, nekaj je podpornih, ki imajo doma prav tako raÄ?unamo na dobre ocene naĹĄih ptic, saj le po eno ptico. Veseli pa smo, ker imamo vse veÄ? bodo sodelovali tisti, ki so v Trbovljah Ĺže prejeli mladih rejcev. Veseli smo, da bo mladi rod nada- odliÄ?ja,ÂŤ ĹĄe izvemo. đ&#x;”˛ BĹĄ ljeval tradicijo.ÂŤ Tudi zato so Ä?lani druĹĄtva vedno veseli, ko jih na razstavi obiĹĄÄ?ejo mladi. Jutri jih

KontiÄ? prejel grozilno pismo Velenje, 17. novembra – Pred Ä?asom bi zamahnili z roko in se nasmehnili, po zadnjih dogodkih, pa tudi takĹĄna pisma, kot ga je dobil velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? konec oktobra, s sabo morda nosijo drugaÄ?no sporoÄ?ilo.

KontiÄ? je namreÄ? konec oktobra prejel pismo v katerem mu grozijo s smrtjo, Ä?e do junija 2016 v Velenju ne zgradijo dĹžamije s 35 metrov visokim minaretom. KontiÄ?, ki je pismo predal policiji, sicer meni, da tisti, ki bi imel resne namene, ne bi pisal takĹĄnih pisem.

V pismu se od KontiÄ?a tudi zahteva, da v ro-

ku dveh mesecev preide na islam, saj bo Slovenija v naslednjih 10 do 15 letih postala islamska drĹžava. KontiÄ? je pismo v soboto objavil tudi v svojem profilu na Facebooku.

Tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin je povedala, da skuĹĄajo identificirati osebo, ki je pismo napisala in poslala. V omenjeni zadevi preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja groĹžnje, je ĹĄe dejala Trbulinova. đ&#x;”˛