46 2017

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/120C) bo delno oblaÄ?no, v soboto (4/12 0C) in nedeljo (2/4 0C) preteĹžno oblaÄ?no.

V nedeljo moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 23. novembra 2017

ĹĄtevilka 46 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Novoletno jelko bo krasilo 20 tisoÄ? luÄ?k

Anomalije iz politike v zdravstvo

priĹžgali v petek, 1. decembra, ob 18. uri. Takrat bodo na Titovem trgu pripravili tudi koncert Mance Ĺ pik in Isaaca Palme. Za prazniÄ?no razsvetljavo bodo letos namenili pribliĹžno 40 tisoÄ? evrov. Mesto bo okraĹĄeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih. Na nekaterih drevesih bodo okrasitev malce obogatili. Okrasili bodo srediĹĄÄ?e mesta, promenado, Kardeljev trg in Staro Velenje, drevesa ob Ĺ aleĹĄki cesti, kroĹžiĹĄÄ?a pod skakalnico in pri SonÄ?nem parku ter Ĺ aleĹĄki grad. đ&#x;”˛

PRAZNIÄŒNE RAZSVETLJAVE

Koncert ob priĹžigu

Manca Ĺ pik in Isaac Palma

Petek, 1. december, ob 18. uri Titov trg, Velenje

Vabljeni!

bĹĄ

đ&#x;”˛

Pomembna domaÄ?a tekma Gorenja

tp

Foto: Jurij Kodrun

Velenje, 21. novembra – VÄ?eraj popoldne je MO Velenje na Titovem trgu s pomoÄ?jo krajanov Ĺ entilja in Cirkovc postavila pribliĹžno 16 metrov visoko novoletno jelko. Prispevala jo je druĹžina GroĹĄelj iz Velenja. S tem dogodkom se je v mestu zaÄ?el sklop prazniÄ?nih prireditev, ki bodo potekale vse do konca decembra. V teh dneh po mestu Ĺže nameĹĄÄ?ajo luÄ?ke za prazniÄ?no razsvetljavo, samo na novoletni jelki bo veÄ? kot 20 tisoÄ? luÄ?k, Velenje pa bo v prazniÄ?nem decembru osvetljevalo veÄ? kot 150 tisoÄ? luÄ?k. V Velenju bodo prazniÄ?ne luÄ?i

Slovensko zdravstvo tako nizko, kot je v zadnjem Ä?asu, najbrĹž ĹĄe ni bilo. Pa ne – upam – po strokovnosti in znanju, ampak po notranjih zdrahah, koruptivnosti in neorganiziranosti. Toda ob tem sem vse manj prepriÄ?ana, da so za razmere krivi predvsem zdravniki, ampak menim, da sta veÄ?ja krivca sistem in politika, ki se nestrokovno in neuÄ?inkovito vmeĹĄavata, nato pa reĹĄujeta anomalije (kot je v zadnjem Ä?asu pogosto sliĹĄati za nepravilnosti) na, vsaj za veÄ?ino ljudi, nerazumen naÄ?in. Med ĹĄtevilnimi primeri v tem trenutku med najbolj izstopajoÄ?e sodi reĹĄevanje teĹžav s srcem.

Javnost je upraviÄ?eno zgroĹžena nad dogajanjem na otroĹĄki kirurgiji. Zaradi nevzdrĹžnih odnosov odstopijo in odhajajo zdravniki in z odhodom zadnjih dveh otroĹĄke srÄ?ne kirurgije v Sloveniji ni veÄ?, pa je bila menda sposobna s svojimi moÄ?mi dohajati svetovne doseĹžke na tem podroÄ?ju. Da so UKC-ju iz rok uĹĄle vse niti nadzora, je ugotovil celo premier Miro Cerar in zahteval menjavo vodstva najveÄ?je zdravstvene ustanove v drĹžavi, nato pa je malo kasneje ta isti Cerar pred poslanci dejal, da vlada ni edina odgovorna in da so za razmere v zdravstvu soodgovorni tudi drĹžavljani, ki hodijo "po nepotrebnem k zdravniku in meÄ?ejo zdravila stran". DrĹžavljani smo potemtakem ÂťkriviÂŤ za nerazumno dolge Ä?akalne vrste, za nezadovoljstvo zdravnikov, izgube v zdravstvu, za teĹžave z urgentnimi centri in ne tisti, ki imajo platno in ĹĄkarje v rokah. Namesto iskanja sistemskih reĹĄitev se politika loteva reĹĄevanja parcialnih – recimo zdravljenja srca – z ustanavljanjem centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srÄ?nimi napakami, in to v zadnjem letu tega mandata ter ob dejstvu, da je letos spomladi UKC Ljubljana sam ustanovil center za obravnavo otrok in odraslih. V njem od tega meseca dalje delujejo tuji kirurgi, ker domaÄ?ih ni veÄ?. Prof. dr. Tomislav KlokoÄ?ovnik, predstojnik oddelka za kirurgijo srca in oĹžilja na kirurĹĄki kliniki UKC, je ukrep vlade oznaÄ?il za mega neumnost. Po poroÄ?anju Dela bodo predvideni stroĹĄki novega centra znaĹĄali 2,23 milijona evrov na leto. V njem naj bi zdravili in operirali blizu 100 otrok in 20 odraslih na leto, pribliĹžno pet odstotkov otrok pa bodo ĹĄe vedno poĹĄiljali na zdravljenje v tujino. ÄŒe bi poĹĄiljali v tujino vse otroke s prirojenimi srÄ?nimi napakami, bi to stalo 3,42 milijona evrov.

VeÄ? kot oÄ?itno je, da je slovensko zdravstvo v velikih teĹžavah in s tem tudi bolniki ter da se ob tem na obljube politike ni mogoÄ?e zanaĹĄati. Vsaka vlada doslej je namreÄ? obljubljala ureditev razmer v zdravstvu, kar se je kasneje pokazalo predvsem kot nabiranje politiÄ?nih toÄ?k. Iz prakse pa vemo, da je nabiranje politiÄ?nih toÄ?k na raÄ?un zdravstva drago in ĹĄkodljivo, tako za drĹžavo kot uporabnike storitev.

18 Pred rokometaĹĄi Gorenja je zelo pomembna tekma. V soboto, ob 19.30, v RdeÄ?i dvorani gostijo ĹĄvicarski Kadetten Schaffhausen. Le zmaga jih ohranja v boju za vrh v skupini C Velux EHF Lige Prvađ&#x;”˛ kov. Tudi zato se obeta razburljiva in napeta tekma.

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. novembra 2017

ÂťSlovenci se moramo zavedati svojih koreninÂŤ Vstala Valentin in Venera Velenje, 24. novembra – Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja in Literarno druĹĄtvo Ĺ entjur bosta jutri ob 21. uri v velenjskem Max klubu predstavila knjiĹžno zbirko erotiÄ?ne poezije in proze Vstala Valentin in Venera. V njej objavlja 13 avtorjev, ĹĄest Ĺžensk in sedem moĹĄkih. Uredila sta jo Zoran Pevec in AleĹĄ Jelenko, za slikovni material pa so poskrbeli v Zgodovinskem arhivu Celje.

V skrite erotiÄ?ne kotiÄ?ke in njihovo bogastvo bosta obiskovalce popeljala Luka Ĺ˝erjav in Rok Rednak. đ&#x;”˛

bĹĄ

Na igriĹĄÄ?u kmalu veÄ? sence Velenje – Mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti radi obiskujejo tako domaÄ?ini kot obiskovalci, saj je eno najlepĹĄih v drĹžavi.

Ker so na MO Velenje opazili, da je v vroÄ?ih poletnih dneh na igriĹĄÄ?u premalo sence, bodo v teh dneh zasadili 20 dreves, visokih 3 do 4 metre, da bodo na igriĹĄÄ?u Ä?im prej omogoÄ?ila veÄ? sence. Dodatno bodo zasadili ĹĄe pribliĹžno 15 dreves, visokih 2 metra. Vrednost naloĹžbe ocenjujejo na 4.800 evrov. đ&#x;”˛

Letonje ovadil Ĺ koberneta in KordiĹĄa Ljubljana, 16. novembra - ÂťDejanje poslanca Jana Ĺ koberneta in Mihe KordiĹĄa je nedopustno in kazalec, v kakĹĄni drĹžavi ĹživimoÂŤ, je dejal predsednik SNZ pri SLS Mihael Letonje in dodal, da obstaja utemeljen dvom, ali je v naĹĄi drĹžavi sploh ĹĄe varno. Ocenjuje, da sta poslanca krĹĄila 257. Ä?len kazenskega zakonika, zlorabila svoj poloĹžaj, ko sta ilegalnega migranta Ahmada Ĺ amija pred policijo skrila kar v prostorih DrĹžavnega zbora RS ÂťPrav tako je nerazumljivo, kako je lahko predsednik DrĹžavnega zbora RS dr.

Milan Brglez podprl tovrstno nezakonito akcijo dveh pozornosti laÄ?nih poslancev, ki sta s svojim dejanjem slovenskim drĹžavljankam in drĹžavljanom pokazala, da so v lastni drĹžavi drugorazredni in da se za njihove pravice s takĹĄno vnemo ni vredno boriti,ÂŤ je ĹĄe dejal Letonje, ki je oba poslanca tudi pozval, da odstopita. đ&#x;”˛

DrĹžavni svetniki prisluhnili obÄ?inam Ljubljana - DrĹžavni svetniki so v torek na predlog interesne skupine lokalnih interesov s 26 glasovi za in enim proti izglasovali odloĹžilni veto na spremembe zakona o financiranju obÄ?in, s 27 glasovi za in nobenim proti pa veto na zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?unov za leti 2018 in 2019. Menijo, da zakona neprimerno urejata financiranje obÄ?in oz. sta zanje ĹĄkodljiva. DrĹžavni zbor bo tako o omenjenih zakonih na zahtevo drĹžavnega sveta ponovno glasoval, za potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. đ&#x;”˛

Sprejem za invalidske organizacije Velenje - Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? bo pred 3. decembrom, mednarodnim dnevom invalidov, prihodnji Ä?etrtek, 30. novembra, ob 18. uri, v Domu kulture sprejel Ä?lane invalidskih organizacij. Tako jim Ĺželi neposredno sporoÄ?iti, da si Ĺželijo, da bi se vsi obÄ?ani v tem okolju dobro poÄ?utili. Prav zato si tudi Ĺželijo predlogov, kadar naletijo invalidi na kakĹĄno oviro. S ponosom nosijo naziv obÄ?ina po meri invalidov, ki so si ga pridobili Ĺže leta 2004 in ga tudi ves Ä?as ohranjajo. Na sprejemu bo nastopil priznani velenjski glasbenik Mihael Hrustelj. đ&#x;”˛

mz

Preventivna akcija StarejĹĄi voznik Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje, Policijska postaja Velenje in Izpitni center Velenje bodo danes, 23. novembra, ob 17. uri, v prostorih PodruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole PleĹĄivec in jutri, 24. novembra, ob 17. uri, v Domu krajanov KavÄ?e izvedli preventivno akcijo StarejĹĄi voznik.

Strokovnjaki bodo sodelujoÄ?im predstavili najpogostejĹĄe vzroke prometnih nesreÄ?, aktualno zakonodajo o odgovornosti voznika, novosti v prometni signalizaciji in uporabo varnostnega pasu – vezi z Ĺživljenjem. Zainteresirani bodo lahko svoje spretnosti preizkusili tudi na simulatorju varne voĹžnje, ki omogoÄ?a realne obÄ?utke voĹžnje v najrazliÄ?nejĹĄih situacijah in okoljih. đ&#x;”˛

mz

Imenovali predstavnice ObÄ?ine v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj – Ker je dosedanjim Ä?lanom v svetu javnega zavoda Vrtec Ĺ oĹĄtanj iztekel mandat, je bilo treba imenovati nove. ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj kot ustanoviteljico bodo zastopale: Deja BoĹžiÄ?, Jasmina ÄŒernoĹĄa in Suzana Radulović. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Brez Rudolfa Maistra in njegovih soborcev morda danes ne bi imeli ne svoje drĹžave ne svojega jezika – Zdravo domoljubje je zato pomembno Velenje, 22. novembra – Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje je vÄ?eraj popoldne skupaj z MO Velenje pripravilo sveÄ?anost ob danaĹĄnjem drĹžavnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra. Ĺ˝e prejĹĄnji teden pa je druĹĄtvo razvilo svoj prapor, s katerim so barve Velenja zastopali tudi na vÄ?erajĹĄnji drĹžavni sveÄ?anosti, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Ĺ e vedno si lahko v razstaviĹĄÄ?u vile Biance ogledate razstavo o Maistrovem soborcu, poroÄ?niku Franju Malgaju, ki pove veliko o pogumu borcev za severno mejo. Pripravili so jo v Muzeju Velenje v sodelovanju z IpavÄ?evim kulturnim centrom Ĺ entjur, kjer je bil Malgaj doma. Za razstavo so se odloÄ?ili tudi zato, ker je po njem poimenovana ena od velenjskih ulic. VeÄ? o Rudolfu Maistru pa nam je pred danaĹĄnjim praznikom povedal zgodovinar dr. Dragan PotoÄ?nik, velik poznavalec njegovega Ĺživljenja in dela, ki je napisal tudi knjigo.

Povedal nam je, da je bil Rudolf Maister ĹĄarmanten Ä?lovek, o katerem danes mladi v Sloveniji ne vedo skorajda niÄ?. Pa niso edini. ÂťBil je vsestranski. Zaradi njegovih dejanj sta Maribor in Podravje pred skoraj 100 leti ostala

v takratni kraljevini SHS. Poleg odloÄ?nosti in poguma je bila zanj znaÄ?ilna tudi srÄ?nost. Ni bil le vojak, bil je tudi velik umetnik. Bil je pesnik, slikar in velik zbiratelj knjig, Ä?lovek, ki je znal zdruĹžiti razum in srce, kar nam danes

vojni, v Ä?asu, ko so bili ljudje po nekajletnem bojevanju na razliÄ?nih frontah siti vsega. Bili so laÄ?ni, razcapani, bilo je mrzlo, saj se je bliĹžala zima. VeÄ?ina se je Maistru vseeno pridruĹžila prostovoljno, brez borcev za severno mejo

Dr. Dragan PotoÄ?nik pravi, da se Slovenci premalo zavedamo, kako pomembna za ohranitev slovenskega jezika in drĹžave so bila dejanja Rudolfa Maistra in njegovih soborcev.

velikokrat ne uspeva,ÂŤ je poudaril dr. PotoÄ?nik. Zanimivo je, da Maister v 1. svetovni vojni ni bil na fronti, bil pa je ĹĄolan vojak in odliÄ?en vojaĹĄki strateg. To je dokazal tako pri osvoboditvi Maribora kot KoroĹĄke in Prekmurja. ÂťMaistrovi borci so bili fenomen.

Predstavljati si morate, da so se zbrali in delovali po prvi svetovni

pa nikakor ne bi mogel uspeti.ÂŤ Po osvoboditvi krajev ob severni meji leta 1918 meja ĹĄe ni bila doloÄ?ena, oblikovali so jo nekoliko kasneje. ÂťPo uspehu Maistrovih borcev ni bilo veÄ? dileme, kje bo tekla meja. Ĺ˝al se je njegova usoda tu tudi zakljuÄ?ila, saj mu Srbi v novi domovini – torej Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov,

niso priznali mesta, ki bi si ga zasluĹžil. Kmalu so ga upokojili. Ĺ e bolj Ĺžalostno je, da spomin nanj ni Ĺživel niti po 2. svetovni vojni.

Slovenci smo temu izjemnemu Slovencu priznali zasluge ĹĄele po osamosvojitvi drĹžave,ÂŤ poudari naĹĄ sogovornik, ki pravi, da je zelo pomembno, da se tudi danes krepita narodna zavest in domoljubje. ÂťTo pa se ne sme poÄ?eti na silo, saj lahko sicer domoljubje preide v nacionalizem. Slovenci pa se moramo zavedati svojih korenin in biti ponosni na to, kar smo. Verjemite, slovenska zemlja diĹĄi najlepĹĄe. To lahko reÄ?em, ker veliko sluĹžbujem v Afriki in Aziji.

Slovenci pogosto ne vidimo lepot drĹžave kot tudi naĹĄega Ä?udovitega jezika ne. Ne nazadnje imamo dvojino, ki je nekaj posebnega.

Zato lahko v drugi osebi reÄ?emo ÂťLjubim teÂŤ, tega nam ni treba govoriti v mnoĹžini. In iz dveh lepih besed – dom in ljubezen – izhaja tudi beseda domoljubje.ÂŤ Ob tem dr. PotoÄ?nik poudarja, da v Sloveniji danes res ni vse lepo, a da je drĹžava stara komaj 26 let, kar pomeni, da drĹžavnost ĹĄe vzpostavljamo. ÂťTudi zato vse te teĹžave, ki jih imamo danes Slovenci. Biti moramo potrpeĹžljivi in verjeti v boljĹĄe Ä?ase,ÂŤ je poudaril za konec. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

RazliÄ?no pregrevanje ne odganja mraza Besede, besede ‌ – Z vrtov v mesto – MOC proti CC – Na deĹželi je lepo Dokler bomo imeli volitve, razne seje najviĹĄjih drĹžavnih organov, interpelacije in podobna sooÄ?anja ljudi razliÄ?nih prepriÄ?anj, nam v Sloveniji ne bo dolg Ä?as. Res je sicer tudi, da ne bomo kaj bolj sloĹžni in tudi bolje nam ne bo ĹĄlo, kot bi nam lahko. Tisti, ki so priÄ?akovali, da bo odloÄ?nejĹĄi novoizvoljeni predsednik Pahor, so se seveda zmotili. Saj bo ĹĄe nekaj Ä?asa stari predsednik.

Kljub vsemu smo zadnji Ä?as sliĹĄali veliko ÂťvelikihÂŤ besed. Ob interpelaciji ministra za pravosodje bi lahko rekli, da smo jih za niÄ?. Naval opozicije je, priÄ?akovano, ustavil zid koalicije in ministra obdrĹžal na svojem mestu. Veliko besed je bilo tudi okoli nesreÄ?nega begunca iz Sirije. Njegova usoda dokonÄ?no ĹĄe ni znana, a tudi ob tem primeru smo se lahko prepriÄ?ali, koliko nestrpnosti je ĹĄe pri nas. Ali vse veÄ?. Seveda so se nekateri vsaj ob tem primeru sklicevali na to, da je pravni red paÄ? treba spoĹĄtovati. Na to in ĹĄe marsikaj drugega so se razliÄ?ne strani sklicevale tudi v primeru ŞaganjaÂŤ vodstva ljubljanske in celjske zdravstvene ustanove. Celjski direktor je padel – bo zdrĹžala napovedana solidarnost, ki so jo izrekli Ä?lani strokovnega sveta bolniĹĄnice, da bodo tudi oni odstopili, Ä?e razreĹĄitev direktorja potrdi ĹĄe vlada. VroÄ?e je ĹĄe kar med poklicnimi gasilci in vlado, s stavko spet grozijo uÄ?itelji. Torej je pri nas res vroÄ?e, Ä?eprav zimski mraz Ĺže trka na vrata. Nekatere je malo pogrelo vmesno poroÄ?ilo komisije, ki ugotavlja politiÄ?no odgovornost pri gradnji bloka 6, v njem pa sta med drugim omenjena dva premiera in dva ministra, druge so tudi vse te zapisane besede pustile hladne. Ĺ koda, da je vse preveÄ?krat hladen tudi blok 6!

Ne glede na vse te pestre teĹžave se vseeno vse bolj pribliĹžujejo prazniki. Celjska obÄ?ina iĹĄÄ?e darovalce smrek, s katerimi bodo pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki okrasili srediĹĄÄ?e mesta. Ĺ˝e nekaj let ÂťvabijoÂŤ krajane, ki nameravajo odstraniti smreke s svojih vrtov, naj jim jih podarijo. Potrebujejo smreke in smreÄ?ice, saj bodo tudi letos postavili pravljiÄ?no deĹželo. Predvsem mladi bodo tako lahko vstopili v to deĹželo – Celje pa bo v novem letu vstopilo v leto investicij. Prav to, da ni nikakrĹĄnih pravih naloĹžb, so mnogi obtoĹževali vodstvo Mestne obÄ?ine. Po proraÄ?unu za prihodnje leto pa naj bi za naloĹžbe name-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

nili kar 25 milijonov evrov. Med veÄ?jimi je energetska sanacija kar osmih javnih objektov, vsaj zaÄ?eli naj bi uresniÄ?evati projekt ÂťgeneratorÂŤ, uredili naj bi ga v zgornjih prostorih nekdanje veleblagovnice T v srediĹĄÄ?u mesta. V njem bodo naĹĄli ÂťinkubacijskiÂŤ prostor mladi in odrasli, zagonska in visokotehnoloĹĄka podjetja, tudi start-up podjetja. Med naloĹžbami so tudi ukrepi za Celostno prometno strategijo, tudi priprave za novo stanovanjsko naselje – DeÄ?kovo naselje. Za te domaÄ?e projekte obÄ?ina priÄ?akuje tudi evropski denar.

Ob vseh teh pogumnih naÄ?rtih pa je nekatere v Celju presenetila vest o sodnem postopku ÂťCelje proti CeljanomÂŤ. Tako namreÄ? nekateri ocenjujejo toĹžbo MO Celje proti Cinkarni Celje. Gre za spor pri sanaciji onesnaĹžene zemljine na obmoÄ?ju stare Cinkarne. Saj veste: to je najbolj onesnaĹženi del Celja, kjer se je dolgo Ä?asa opravljala ÂťumazanaÂŤ dejavnost, kasneje se je CC preselila na drugo lokacijo.

Kot smo sliĹĄali, v CC menijo, da Âťniso zavezaniÂŤ k sanaciji tega obmoÄ?ja. Bomo videli, kaj bo poreklo sodiĹĄÄ?e.

Pa ĹĄe k malo bolj vedri dejavnosti. Tudi na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju se vse veÄ? kmetij usmerja od osnovne tudi k dopolnilni dejavnosti, med temi je tudi kmeÄ?ki turizem. In mnogi v tem vidijo dobro prihodnost. Kljub teĹžavam menda ĹĄe vedno velja naĹĄa znana ljudska pesem ÂťOj, lepo je res na deĹželi ...ÂŤ – tako je ZdruĹženje slovenskih turistiÄ?nih kmetij tudi poimenovalo zbornik, ki so ga izdali ob 20-letnici delovanja. Slovesnost so pripravili v ZreÄ?ah. S tem, ko se kmetije ukvarjajo tudi s turizmom, je seveda tudi veÄ? moĹžnosti za ohranitev kmetij. Ker pa je tudi naĹĄa pokrajina vabljiva, privablja vse veÄ? gostov iz tujine. Januarja prihodnje leto se bodo predstavile tudi na kmetijskem sejmu v Berlinu.

Pa ĹĄe to: Od RogaĹĄke Slatine do Bleda. Tako bi lahko poimenovali pot poimenovanja Naj straniĹĄÄ?a. LetoĹĄnje priznanje so razglasili v RogaĹĄki Slatini, ki je dobila priznanje za najbolje urejena javna straniĹĄÄ?a lani; letos ga je prejel Bled. Priznanja podeljuje DruĹĄtvo KVÄŒB, katerega Ä?lani ĹĄe kako vedo, kaj pomeni dobro dostopno in urejeno straniĹĄÄ?e.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 3

SEJE

23. novembra 2017

3

Rebalans sprejet, predlog proraÄ?una v javni obravnavi Prihodnje leto le triodstotno zadolĹževanje – Prednost komunalni infrastrukturi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 20. novembra – Na letoĹĄnji predzadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se tamkajĹĄnji svetniki zadrĹžali nekoliko dlje kot obiÄ?ajno. Med 10 toÄ?kami dnevnega reda so se med drugim seznanili z zakljuÄ?ki raziskovalne naloge PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih v SaĹĄa regiji do leta 2030. Po predstavitvi dr. Franca Ĺ˝erdina, strokovnega delavca Centra za razvoj terciarnega izobraĹževanja SaĹĄa Velenje in razpravi je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar toÄ?ko sklenil z ugotovitvijo: ÂťImamo domaÄ?o nalogo.ÂŤ Sicer pa sta bili osrednji toÄ?ki dnevnega reda rebalans letoĹĄnjega ter predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto.

Predvsem razporeditev denarja znotraj postavk

Pri obrazloĹžitvi razlogov za rebalans letoĹĄnjega 2,7 milijona ÂťteĹžkegaÂŤ obÄ?inskega proraÄ?una je KopuĹĄar dejal, da gre predvsem za prerazporeditev de-

Svetniki pripomb na rebalans letoĹĄnjega in predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto na ponedeljkovi seji sveta niso imeli.

narja znotraj postavk in ne za bistveno poveÄ?anje prihodkov in odhodkov. Pojasnil je, da so nekatere aktivnosti izvedli v veÄ?jem obsegu, kot so naÄ?rtovali, z drugimi pa zamujajo in jih prenaĹĄajo v naslednje leto. ÂťTu gre predvsem za naÄ?rtovano izgradnjo javne razsvetljave ter ploÄ?nikov na obmoÄ?ju mostu Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki ter pri ureditvi infrastrukture na obmoÄ?ju zavarovanega ĹželezniĹĄkega prehoda v PaĹĄki vasi. VeÄ? denarja od predvidenega pa smo porabili za odkup potrebnih zemljiĹĄÄ?. S Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina smo se dogovorili za plaÄ?ilo v dveh letih, sedaj

bomo to plaÄ?ilo izvedli v enem obroku do konca tega leta.ÂŤ VeÄ?ja proraÄ?unska odstopanja so ĹĄe zaradi sistematizacije novega delovnega mesta v tamkajĹĄnjem vrtcu – invalid vzgojitelj.

Svetniki so rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una sprejeli brez razprave.

Prihodnje leto blizu 3 milijone evrov prihodkov

V predlogu obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto so predvideli blizu 3 milijone evrov prihodkov in nekaj veÄ? odhodkov. ÂťGlede na zakon o financiranju obÄ?in naÄ?rtujemo zadolĹževanje v viĹĄini

treh odstotkov, kar za lokalno skupnost pomeni blizu 40 tisoÄ? evrov. Ta denar bomo vzeli, sicer pa potreb po zadolĹževanju ni,ÂŤ je v obrazloĹžitvi povedal KopuĹĄar.

V predlogu proraÄ?una so med prednostne naloge uvrstili aktivnosti, ki jih prenaĹĄajo iz tega leta (Ĺže omenjena ureditev infrastrukture na mostu v ReÄ?ici ob Paki in PaĹĄki vasi), zaradi ukinitve ĹželezniĹĄkega prehoda na cesti za Slatine pa bodo v sodelovanju s Slovenskimi Ĺželeznicami uredili novo povezovalno cesto. Med prednostnimi projekti je ĹĄe ureditev komunalne infrastrukture na

Odloka, kljuÄ?na za proraÄ?un obÄ?ine

Milena KrstiÄ? - Planinc

Letos manj, kot so raÄ?unali

V proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bo letos 12.840.000 evrov, kar je 146.000 evrov manj, kot so naÄ?rtovali, je povedala Irena SkorenĹĄek, svetovalka za finance.

VeÄ?ja sprememba pri prihodkih je iz postavke donacij, po kateri so iz proraÄ?una izvzeli naÄ?rtovan prihodek v viĹĄini 100.000 evrov za ohranjanje objektov naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, kar pomeni, da v proraÄ?unu ni veÄ? postavke za nakup vile Ĺ iroko. Med prihodki tudi ni veÄ? evropskih sredstev za projekt Ĺ portno igriĹĄÄ?e LajĹĄe. Na resornem ministrstvu bodo namreÄ? vloge reĹĄevali ĹĄele naslednje leto, zato so v Ĺ oĹĄtanju 80.000 evrov, ki so jih temu namenili Ĺže letos, prenesli v proraÄ?un za prihodnje leto.

VeÄ? kot dobijo, veÄ? morajo zagotoviti sami

Ker so iz drĹžavnega proraÄ?una za odpravo posledic naravnih nesreÄ? dobili za dobrih 125.000 evrov veÄ?, kot so ocenjevali, da jih bodo, so temu ustrezno poveÄ?ali tudi sredstva na odhodkovni strani in tako zagotovili sredstva za DDV in nadzor, ki sta njihov stroĹĄek.

VeÄ?je poveÄ?anje sredstev na odhodkovni strani je pri postavki za dejavnost

Ĺ oĹĄtanjski svetniki in svetnice so se na zadnji seji ukvarjali z denarjem.

vrtca. Zaradi poveÄ?anega vpisa je bilo treba zagotoviti denar, ki ga za posameznega otroka, ki obiskuje vrtec, prispeva obÄ?ina.

PoveÄ?ali so sredstva za sofinanciranje pomoÄ?i druĹžini na domu in za domsko

â?ą

Osnova za doloÄ?itev nadomestila bodo podatki geodetske uprave, komunalnega podjetja in zemljiĹĄke knjige.

oskrbo ter za naloĹžbe v gasilska vozila in opremo. Gasilcem PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto se je namreÄ? pokvarila avto lestev, popravilo bo stalo skoraj 140.000 evrov, obÄ?ina pa bo iz proraÄ?una za ta namen primaknila 50.000 evrov, polovico letos, polovico prihodnje leto.

ZamolÄ?anih objektov ne sme veÄ? biti

Do konca letoĹĄnjega leta bodo, to morajo storiti v vseh slovenskih obÄ?inah, sprejeli nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Priprave so se lotili temeljito, ker ne Ĺželijo z njim neupraviÄ?eno segati v Ĺžepe obÄ?anom in ker se na drugi strani zavedajo, kako pomemben je denar, ki iz tega polni proraÄ?un.

Doslej jim je osnovo za plaÄ?ilo nado-

mestila predstavljal odlok iz leta 1997.

Ker se je priÄ?akovalo, da ga bo nadomestil davek na nepremiÄ?nine, se vanj pred letom 2014 ni preveÄ? posegalo. Ko pa je ta davek propadel, so se ohranili obÄ?inski odloki.

Zdaj prihajajo novi. Stari so potrebni prevetritve, dopolnitve, predvsem pa tega, da bodo bolj poĹĄteni, pravijo v Ĺ oĹĄtanju. Âť'ZamolÄ?anih objektov' ne more veÄ? biti,ÂŤ je bil svetovalec za okolje in prostor Peter Vidmar slikovit na seji.

Med pripravo osnutka odloka so na-

đ&#x;”˛

Vrednotenje

Ĺ oĹĄtanjski svetniki in svetnice sprejeli rebalans proraÄ?una za letoĹĄnje leto in v prvem branju odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a

Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra – Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je na dnevni red sredine seje, eno za drugo, uvrstil toÄ?ki, povezani z denarjem v obÄ?inskem proraÄ?unu. Z eno so spremenili in dopolnili odlok o proraÄ?unu za letos, z drugo pa poskrbeli, da ga bodo lahko polnili tudi v prihodnje.

obmoÄ?ju ĹĄtiri v vaĹĄki skupnosti ReÄ?ica ob Paki (na obmoÄ?ju bivĹĄega gostinskega lokala Don Juan). Denar naÄ?rtujejo ĹĄe za lokalne volitve, za obrok za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD PaĹĄka vas, za namestitev ĹĄtirih novih avtobusnih postajaliĹĄÄ? in druge urbane opreme, za posodobitev nekaterih cestnih odsekov, za turistiÄ?ne projekte v okviru razpisov Lasa regije SaĹĄa, za zaÄ?etek izdelave obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta. V vsakem primeru, je zatrdil Janko KopuĹĄar, pa Ĺželijo urediti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za dograditev oziroma novogradnjo vrtca ter za projekte (skupaj z drĹžavo) posodobitve in ureditve regionalnih cest Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v Ĺ martnem ob Paki do nekdanjega podjetja Vino in cesto ReÄ?ica ob Paki–Podvin.

Svetniki pripomb na predlog proraÄ?una za leto 2018 niso imeli, jih pa obÄ?inska uprava priÄ?akuje do 15. decembra, ko se izteÄ?e rok za izvedbo javne obravnave omenjenega dokumenta. VeÄ?jih teĹžav pri sprejetju tega na letoĹĄnji zadnji seji obÄ?inskega sveta (predvidoma 19. decembra) ni priÄ?akovati.

Na seji so potrdili ĹĄe sklep sveta javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki o imenovanju Mirjam Povh za direktorico zavoda za naslednjih pet let.

mreÄ? ugotavljali, da so zavezanci dajali napaÄ?ne podatke o povrĹĄinah, ki so osnove za izraÄ?un. Te naj bi se razlikovale pri skoraj 60 odstotkih zavezancev za 20 odstotkov. V zadnjih letih pa se je spremenila ĹĄe vrsto drugih okoliĹĄÄ?in, ki prav tako vplivajo na nadomestilo.

Ne dvigujejo vrednosti toÄ?ke

Posebej so poudarili, da z novim odlokom ne dvigujejo vrednosti toÄ?ke, ampak jih zgolj prerazporejajo. Ali drugaÄ?e – za zavezance s Âťpravimi podatkiÂŤ

ZemljiĹĄÄ?a bodo ovrednotili po namenski rabi na tista za stanovanjski namen, nezazidano stavbno zemljiĹĄÄ?e za stanovanjsko dejavnost pa na tista za poslovni namen (za manj aktivne dejavnosti z mejno letno vrednostjo ustvarjenega prometa pod 150.000 evri in na tiste z gospodarsko ter poslovno dejavnostjo z mejno letno vrednostjo prometa iz poslovanja z veÄ? kot 150.000 evri, saj pravijo, da ne moreta biti v istem koĹĄu recimo vrtnarija in Gorenje), na deponije, povrĹĄine obmoÄ?ja sanacije ugreznin in nezazidana stavbna zemljiĹĄÄ?a gospodarske in poslovne dejavnosti. se viĹĄina nadomestila ne bo spremenila. To so pokazale tudi simulacije, ki so jih izvedli. Te so ĹĄe pokazale, da se bo v obÄ?inski proraÄ?un nateklo enako denarja kot doslej, dodali pa, da po tihem upajo, da ga bo veÄ?.

Odlok bodo sprejemali na decembrski seji. đ&#x;”˛

PREDNOVOLETNA DRUĹ˝ENJA V VILI HERBERSTEIN PreĹživite v prazniÄ?nem decembru nepozaben popoldan ali veÄ?er ob druĹženju s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljiÄ?ni Vili Herberstein.

Za vas smo pripravili posebno ponudbo izbranih menijev za kulinariÄ?no razvajanje, ki si jih lahko ogledate na www.vilaherberstein.si.

P R I J A Z N O VA B I M O, DA R E Z E R V I R AT E O M I Z J E N A T: ( 0 3 ) 8 9 6 1 4 0 0 .

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

23. novembra 2017

HanĹžek o odgovornosti pri TeĹĄ 6 Ljubljana, 15. novembra – Za izogibanje javnemu naroÄ?anju pri naloĹžbi v ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) so politiÄ?no odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France KriĹžaniÄ?, Matej Lahovnik ter nekdanja predsednika vlade Janez JanĹĄa in Borut Pahor, je povedal predsednik preiskovalne komisije DZ za TeĹĄ 6 MatjaĹž HanĹžek.

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 je namreÄ? prej-

GOSPODARSKE novice

ĹĄnji teden potrdila in predstavila vmesno poroÄ?ilo o javnem naroÄ?anju pri TeĹĄu 6. Med kljuÄ?nimi ugotovitvami je HanĹžek izpostavil, da je trajalo kar ĹĄest let, do leta 2013, da je drĹžavna revizijska komisija ugotovila, da so TeĹĄ in 11 drugih podjetij s podroÄ?ja energetike zavezanci za javno naroÄ?anje.

HanĹžek je prepriÄ?an, da bi bile zadeve pri TeĹĄu 6 dosti cenejĹĄe, Ä?e bi se pri naloĹžbi posluĹževali javnega naroÄ?anja. đ&#x;”˛

Visoko po indeksu socialne praviÄ?nosti V Evropi smo Slovenci zelo dobri po indeksu socialne praviÄ?nosti, ki nas uvrĹĄÄ?a na peto mesto med 28 Ä?lanicami Evropske unije. Ob upoĹĄtevanju ĹĄestih vidikov socialne praviÄ?nosti: revĹĄÄ?ine, izobraĹževanja, trga dela, zdravja, generacijske enakosti, socialne kohezije in nediskriminacije smo bili po ocenah povsod pri vrhu, obstajajo pa potrebe po reformah na trgu dela za starejĹĄe in v zdravstvenem sistemu.

Da bi domaÄ?a podjetja laĹžje napredovala, je vlada sprejela predlog zakona o spodbujanju investicij, katerega cilj je doloÄ?itev ustrezne pravne osnove za spodbujanje zaÄ?etnih vlaganj, po katerih bodo enako obravnavani domaÄ?i in tuji investitorji.

Lista Andreja ÄŒuĹĄa ter Zelenih Slovenije zbrala v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj 360 podpisov podpore – Ĺ˝elijo jih zbrati blizu 20 tisoÄ?

Spodbude za razvoj turizma Vlada je potrdila besedilo predloga zakona o spodbujanju razvoja turizma. Ta med drugim doloÄ?a najviĹĄji moĹžni znesek turistiÄ?ne takse pri 2,50 evra, doslej je bila 1,265 evra, gostje pa bodo ĹĄe dodatno plaÄ?ali promocijsko takso, ki bo znaĹĄala ĹĄe 25 odstotkov zneska obraÄ?unane turistiÄ?ne takse. Gre za obÄ?utno poveÄ?anje in to je zmotilo Skupnost obÄ?in Slovenije, ki meni, da bi denar za promocijo morali najti drugje.

Tatjana PodgorĹĄek

Mercator s Ä?istim dobiÄ?kom

Podpise podpore so zbirali tudi na stojnici pred velenjsko upravno enoto.

zaupajo.ÂŤ Z zbiranjem podpisov podpore, tako ÄŒuĹĄ, vidijo v listi in stranki priloĹžnost, da se zakon o zaprtju trgovin ob nedeljah sprejme in uveljavi tudi v praksi.

Sogovornik priÄ?akuje, da bo zakon, ki bo potreben ĹĄe nekaterih manjĹĄih popravkov (predvsem povezanih s sodbo ustavnega sodiĹĄÄ?a), sprejet, v praksi naj bi zaĹživel prvega februarja ali prvega marca prihodnje leto.

Novembra zbirajo podpise podpore predvsem v mestnih obÄ?inah, decembra name-

ravajo ĹĄe na podeĹželje. ÂťZaprtje trgovine ob nedeljah bo konÄ?no korak za slovenskega delavca, delavko in ne za zmago kapitala, kar se dogaja zadnje Ä?ase.ÂŤ Do prejĹĄnjega Ä?etrtka so zbali veÄ? kot 11 tisoÄ? podpisov, njihova Ĺželja je zbrati pribliĹžno 20 tisoÄ? podpisov podpore. ÂťMenimo, da bi s tem na poslance in poslanke, ki se ne zavedajo tega, da smo o tej temi Ĺže imeli referendum, zadostno vplivali, da se to konÄ?no đ&#x;”˛ uveljavi,ÂŤ je ĹĄe dejal Andrej ÄŒuĹĄ.

Za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje, 15. novembra – Druťtvo za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) je na MIC-u, ki je nudil vso potrebno podporo, organiziralo konferenco o kroŞnem gospodarstvu. Letos je pri organizaciji in izvedbi pomembno sodelovala Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica (SŠGZ). Dogodek je med drugim sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. S svojima uvodnima govoroma sta udeleŞence poleg predsednika DKRO dr. Emila Šterbenka pozdravila predsednik SŠGZ dr. BlaŞ Nardin in podŞupan MO Velenje Peter Dermol.

O teoretiÄ?nih izhodiĹĄÄ?ih in sploĹĄnih razmerah v Evropi ter Sloveniji sta razglabljali dr. Dragica MariniÄ? iz Ĺ tajerske gospodarske zbornice in Janja Leban, direktorica strokovne sluĹžbe za varstvo okolja na Gospodarski zbornici Slovenije. Stanje v gospodarskih druĹžbah sta predstavili mag. Vilma Fece iz Gorenja in Ajda Pleterski iz Gorenja Su-

Kot vse kaĹže, bo leto 2018 za Slovenijo ĹĄe eno leto moÄ?ne globalne gospodarske rasti, in sicer s stopnjo okoli 3,9 %. Tudi BDP evroobmoÄ?ja naj bi rasel in narasel za okoli 2,3 %. Monetarne politike centralnih bank bodo ob tej rasti nekoliko manj spodbujevalne. Razmerje med evrom in ameriĹĄkim dolarjem bo v kratkem ponovno raslo in konec leta 2018 doseglo vrednost pribliĹžno 1,25.

Vlada bo spodbujala domaÄ?e naloĹžbe

Za zaprtje trgovin iĹĄÄ?ejo podporo ljudstva

Velenje, Ĺ oĹĄtanj 16. novembra – Nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ, ki je v parlamentarno proceduro vloĹžil predlog sprememb zakona o trgovini, po katerem bi bile te ob nedeljah in praznikih zaprte, nadaljuje zbiranje podpisov za podporo predlogu. Podpise podpore so pred tednom dni predstavniki Liste Andreja ÄŒuĹĄa in Zelenih Slovenije zbirali tudi na stojnicah pri velenjski upravni enoti in v srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanja. Zbrali so 360 podpisov, kar je glede na to, da ob Ä?etrtkih ni uradni dan, dober odziv, je menil ÄŒuĹĄ. ÂťMnogi niso hoteli podpisati peticije podpore, ker so se – so dejali – Ĺže opredelili do tega vpraĹĄanja na referendumu in njihove odloÄ?itve politika ni upoĹĄtevala.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti je ÄŒuĹĄ ĹĄe poudaril, da z aktivnostjo ne zbirajo podpisov za referendum, ampak Âťna skeptiÄ?ne poslance in poslanske skupine ter stranke Ĺželimo vplivati z argumentom moÄ?i, voljo ljudstva po uveljavitvi Ĺže sprejete referendumske odloÄ?itve. Zanj smo zapravili 4 milijone evrov, niti pribliĹžno pa odloÄ?itve volivcev nismo upoĹĄtevali. Zadnji Ä?as je, da jo, da politiki vsaj malo znova pridobimo zaupanje drĹžavljanov in drĹžavljank. Ti so z udeleĹžbo na nedavnih volitvah jasno povedali, koliko nam verjamejo in nam

Slovenija naj bi rastla po stopnji 3,9 odstotka

Skupina Mercator je v devetih mesecih ustvarila 9,9 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, potem ko je v enakem obdobju lani pridelala 1,7 milijona evrov izgube. Gre za rezultat iz ohranjenega poslovanja, torej brez druĹžb Modiana in Intersport ISI, ki sta po koncu lanskega devetmeseÄ?ja dobila nove lastnike.

NajveÄ?ji slovenski trgovec, ki je v veÄ?inski lasti insolventnega Agrokorja, se je uspeĹĄno vrnil tudi na trg Bosne in Hercegovine, kjer je od Konzuma od septembra postopno prevzel dejavnost v 83 trgovinah, ter jim dodal ĹĄe dve najveÄ?ji v Sarajevu in Banja Luki.

Skupina sicer v Sloveniji ustvari 57 odstotkov prihodkov, v Srbiji 35 odstotkov, v BiH ĹĄest odstotkov, v ÄŒrni gori pa en odstotek.

Ljubljansko okroĹžno sodiĹĄÄ?e pa je ugodilo ugovoru ruske banke Sberbank. Ta bo lahko vloĹžila izvrĹĄbo tudi na delnice Mercatorja v Sloveniji. V Agrokorju so napovedali pritoĹžbo na vrhovno sodiĹĄÄ?e.

Sicer pa hrvaĹĄka politika ocenjuje, da v Agrokorju ni veÄ? sistemskih tveganj, ki bi lahko povzroÄ?ila nenadzorovani zlom koncerna ter ogrozila celotno gospodarstvo.

Alpina podarila 1000 parov Ä?evljev Alpina je Zvezi prijateljev mladine Slovenije na sedeĹžu podjetja v Ĺ˝ireh predala toplo obutev, ki jo je zbrala v dobrodelni akciji Podari svoj par. Ljudje so v akciji, tudi na naĹĄem obmoÄ?ju, za slovenske druĹžine v socialni stiski podarili veÄ? kot 700 parov tople obutve, ĹĄe 300 parov pa je dodala Alpina iz svojega prodajnega programa. To njihovo akcijo je podpirala tudi naĹĄa radijska postaja.

Celjska obÄ?ina toĹži Cinkarno Cinkarna Celje je sporoÄ?ila, da je od OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju prejela toĹžbo celjske obÄ?ine, ki se nanaĹĄa na plaÄ?ilo sanacije onesnaĹžene zemljine na obmoÄ?ju stare Cinkarne v viĹĄini 1,2 milijona evrov.

Celjska obÄ?ina je namreÄ? pozivala Cinkarno k ureditvi zemljine, a je Cinkarna to odklonila.

VeÄ? kot 30 udeleĹžencev je od poznavalcev dobilo kakovostne informacije, povezane s kroĹžnim gospodarstvom (Foto: E. Ĺ terbenk).

Denar za usposabljanje mladih Zavod za zaposlovanje je objavil javno povabilo za usposabljanje brezposelnih mladih na delovnem mestu, prek katerega lahko delodajalci za trimeseÄ?no usposabljanje mladih prejmejo do 493 evrov povrnjenih stroĹĄkov.Za to in prihodnje leto (do konca novembra 2018) je na voljo 2,6 milijona evrov, cilj pa je vkljuÄ?iti v usposabljanje pribliĹžno 1.290 brezposelnih mladih, starih do 30 let.

Proti plastiki, ki ogroĹža planet rovina. Mag. Marko Mavec z Eurofins ERICo je osvetlil kroĹžno gospodarjenje z vidika strokovnih institucij s podroÄ?ja varstva okolja, mag. Emil Ĺ ehić (ZEOS) pa spregovoril o namenu in pomenu zbiranja ter obdelave odpadne elektriÄ?ne in elektronske opreme. Konferenca se je zakljuÄ?ila s prispevkom dr. Selme FilipanÄ?iÄ? Jenko (druĹĄtvo NOVUS):

Vloga nevladnih organizacij pri kroĹžnem gospodarstvu. UdeleĹženci so se strinjali, da so dobili celovito informacijo o stanju in priÄ?akovanih trendih v kroĹžnem gospodarstvu tako pri nas kot v Evropi. Poglavitni sklepi konference, ki zadevajo poslanstvo in usmeritve DKRO na podroÄ?ju kroĹžnega gospodarstva, so bili: izmenjava izkuĹĄenj med razliÄ?-

nimi podroÄ?ji in panogami, v katerih so zaposleni, povezovanje, prenaĹĄanje novih znanj v svoja okolja ter ozaveĹĄÄ?anje in izobraĹževanje razliÄ?nih javnosti. Ĺ˝ivahna diskusija ob zakljuÄ?ku konference je Ĺže bila korak v skladu s sprejetimi usmeritvami. đ&#x;”˛

Ljubljana, 21. novembra - Poslanci so soglasno podprli priporoÄ?ilo vladi za prepoved uporabe plastiÄ?nih vreÄ?k, kozarcev, kroĹžnikov in drugih posod za enkratno pakiranje hrane in pijaÄ?e ter plastiÄ?nega pribora in mikroplastike, ki so ga pripravili v Levici. Kot so poudarili v razpravi, gre za pereÄ?o problematiko, ki moÄ?no prispeva k onesnaĹževanju okolja.

Siemens odpustil 6900 delavcev NemĹĄki industrijski velikan Siemens je sporoÄ?il, da bo v okviru prestrukturiranja zaprl okrog 6900 delovnih mest po celem svetu, predvsem v diviziji, ki se ukvarja s fosilnimi gorivi. PribliĹžno polovico teh delovnih mest bo Siemens zaprl na domaÄ?ih tleh, kar je sproĹžilo ogorÄ?enje sindikatov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. novembra 2017

Nadzorni svet ni podprl sklica skupĹĄÄ?ine Izjemno spodbuden Nadzorni svet Gorenja se je odzval na pobudo delniÄ?arja Philipa Alexandera Sluiterja, ki je zahteval sklic izredne skupĹĄÄ?ine z zahtevo po zamenjavi dveh Ä?lanov nadzornega sveta, v medijih in javnosti pa so se pojavila namigovanja o prijateljskih odnosih med nadzornim svetom in upravo. V obĹĄirnem pojasnilu

zagotavljajo, da je njihovo delovanje transparentno in odprto, da z upravo dobro sodelujejo in tudi spremljajo poslovanje in vse teĹžave, povezane z njim. Menijo, da ima vsak delniÄ?ar pravico predlagati spremembe v nadzornem svetu, Ä?e ni zadovoljen z njegovim delom. Dejstvo pa je, da mnenje enega delniÄ?arja ne

Premogovnik z lastnim podporjem Premogovniku Velenje je uspelo avgusta letos pridobiti mednarodni certifikat za lastno hidravliÄ?no podporje. Podelil jim ga je akreditirani laboratorij Evropske unije za preverjanje in podeljevanje tovrstnih certifikatov, poljski inĹĄtitut Komag. Na temelju dolgoletnih izkuĹĄenj s podzemnim pridobivanjem premoga po svoji Velenjski odkopni metodi so na Premogovniku namreÄ? konstruirali in izdelali sekcijo za odkopavanje debelih slojev premoga s ĹĄirokoÄ?elno metodo.

ÂťTakĹĄna konstrukcija sekcije je edinstvena, saj podobne, razen nas, ne uporablja nihÄ?e na svetu,ÂŤ je povedal DuĹĄan ÄŒiĹžmek,

predstavlja osnove za menjave v nadzornem svetu, ĹĄe posebej pa ne pol leta pred zakljuÄ?kom mandata, saj so se Ĺže zaÄ?eli kandidacijski postopki za imenovanje novega. Poudarjajo tudi, da je pred Skupino Gorenje zelo turbulentno obdobje, zato je stabilno vodenje v interesu druĹžbe. đ&#x;”˛

vodja priprave dela v Premogovniku Velenje. ÂťZdajĹĄnjo reĹĄitev konstrukcije sekcije smo v Premogovniku Velenje in naĹĄih hÄ?erinskih druĹžbah razvijali kar nekaj let. Pri tem so bila uporabljena znanja in izkuĹĄnje naĹĄih rudarskih, strojnih in elektro inĹženirjev ter rudarjev v jami, ki so s svojim vsakodnevnim delom sporoÄ?ali, kakĹĄna reĹĄitev bi bila za nas najboljĹĄa.ÂŤ Jeklene dele novih sekcij Ĺže izdelujejo v hÄ?erinskem podjetju Sipoteh. Trenutno je v pripravi serija desetih sekcij, ki bodo dobavljene ĹĄe do konca tega leta. Februarja prihodnje leto bomo te sekcije Ĺže vkljuÄ?ili v proizvodni proces, in sicer bodo delovale na povratnem delu novega odkopa CD3G. đ&#x;”˛

Svetnikom in svetnicam ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bo Premogovnik omogoÄ?il ogled nasipa oziroma pregrade med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom

Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so se na novembrski seji temeljito posvetili problematiki nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom ter nasipa ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, ki varuje mesto. Ĺ˝upan Darko Menih je toÄ?ko uvrstil na dnevni red, ker so to Ĺželeli svetniki, ki so v zvezi s stanjem nasipa pred tem terjali pojasnila Ĺže dvakrat.

nanÄ?no zavezo ter odgovornost, da zagotavljajo maksimalno moĹžno varnost, zato obmoÄ?je kontinuirano spremljajo in urejajo. O tem, kako, smo podrobno poroÄ?ali v NaĹĄem Ä?asu 9. novembra.

ter tudi na osnovi analize stabilnosti za primer potresa po stopnji nevarnosti za to obmoÄ?je.

Nadzor in vse aktivnosti v tem prostoru bo od 1. januarja, kot je bilo sliĹĄati na seji, v celoti pre-

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 19. novembra – NLB in Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica sta pred tednom dni pripravila 4. poslovni zajtrk na temo, kako optimizirati poslovanje. Na njem Şeli banka seznaniti svoje komitente in tudi ťirťo javnost z novostmi na po-

sojilih, zasebna potroĹĄnja se je konÄ?no pridruĹžila izvozu kot generatorju ekonomske rasti v Sloveniji. Pri gospodarstvu pa na veÄ?ji investicijski cikel ĹĄe Ä?akamo.ÂŤ Poleg priloĹžnosti je Brodnjak opozoril tudi na tveganja.

Poleg klasiÄ?nih predstavljajo to kriptovalute, prihaja nova tehnologija. Pri tem se banka, kot zatr-

medijih obraÄ?unava z banko za posle, ki naj bi se dogajali pred 10 leti. Danes so drugi Ä?asi, kaj takega se ne more ponoviti.ÂŤ Ob koncu se je dotaknil ĹĄe aktualne prodaje banke. Zagotovil je, da bo NLB ostala tudi v prihodnje mednarodna banÄ?na skupina s sedeĹžem v Ljubljani. ÂťVerjamemo, da bo prevladal ra-

UdeleĹženci so na zelo dobro obiskanem poslovnem zajtrku med drugim sliĹĄali, da je NLB vredna zaupanja, kar med drugim dokazuje tudi s poslovnimi rezultati.

droÄ?ju banÄ?niĹĄtva in se, kot pravi predsednik uprave NLB BlaĹž Brodnjak, z njimi pogovarjati o skupnih izzivih.

Teh je – po njegovih besedah – v tem trenutku kar precej, saj je zaradi zelo visoke gospodarske rasti makroekonomsko okolje spodbudno za vlaganja. Zagotovo pa tudi zaradi ĹĄe vedno dokaj nizkih obrestnih mer. Analize kaĹžejo, da bo podobno tudi prihodnje leto, za leto 2019 pa je napovedal njihovo spremembo. ÂťPo dolgih letih imamo zdravo rast, beleĹžimo jo tako pri poslovanju s prebivalstvom kot tudi z gospodarstvom. Prebivalci bistveno veÄ? povpraĹĄujejo po stanovanjskih, potroĹĄniĹĄkih po-

juje Brodnjak, skuĹĄa pogovarjati s komitenti pri iskanju skupnih reĹĄitev, pri iskanju odgovora na vpraĹĄanje, kaj pomeni digitalizacija za poslovanje enih in drugih.

Sicer pa se je v minulih ĹĄtirih letih NLB uspelo povsem preoblikovati, poslovni kazalci in rast ĹĄtevila komitentov pa dokazujejo, da pridobiva zaupanje. Letos beleĹži kar 5-odstotno rast. Dividenda, ki jo bodo izplaÄ?ali prihodnje leto za letos, bo najviĹĄja v zgodovini slovenske ekonomije in naroda. S tem, dodaja Blodnjak, banka vraÄ?a drĹžavno pomoÄ? na eni strani, na drugi pa krepi zaupanje. Posluje dolgoroÄ?no vzdrĹžno in zelo uspeĹĄno. ÂťSeveda nas nekako boli, da se v

zum. V NLB priÄ?akujemo, da se bo politika drĹžala dogovorjenega,ÂŤ je sklenil svoje misli BlaĹž Blodnjak.

V nadaljevanju poslovnega zajtrka v dvorani vile Blanca v Velenju je Mitja Bertoncelj iz NLB spregovoril o tem, kako lahko malenkostne spremembe v poslovnem okolju vplivajo na konkurenÄ?nost, Helena Belingar (prav tako iz NLB) je udeleĹžence seznanila, kako se da s prodajo terjatev optimizirati bilanco stanja in izkaz uspeha, Bojana KoĹĄnik iz podjetja Bonton pa o ÂťgovoruÂŤ poslovne obleke. đ&#x;”˛

Mladim se dogaja VeÄ? kot 120 dijakov predstavilo 20 podjetniĹĄkih idej – NajboljĹĄe tri nagradili

Rekli so â?ą

Roman KavĹĄak: ÂťMorate nas razumeti. Tudi za blok 6 smo posluĹĄali, kako krasno bo, ko bo ...ÂŤ

Na tokratni seji so jih dobili iz prve roke. O stanju nasipa in o tem, kako ga vzdrĹžujejo, so podrobno spregovorili magistri Ludvik Golob in Drago PotoÄ?nik iz Premogovnika ter Branko Debelak iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ÄŒeprav so Ĺželeli Ĺ oĹĄtanjÄ?ani od njih sliĹĄati, da je nasip stoodstotno varen, take potrditve niso mogli dobiti, ker, kot so poudarjali govorci, stoodstotne varnosti ni. Imajo pa pri nasipu moralno, zakonsko in tudi fi-

NLB in Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica na poslovnem zajtrku o tem, kako optimizirati poslovanje – Zgodovinsko najboljťi rezultati

mz

Pregrade med jezeroma stalno spremljajo in urejajo

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ä?as za naloĹžbe

Povabljeni gostje so svetnikom in svetnicam zagotovili, da nasip stalno spremljajo in urejajo.

Nasip oziroma ugreznino med jezeroma sproti zapolnjujejo in izravnajo s stabilizantom, meĹĄanico sadre, pepela in vode iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter zemeljskimi izkopi. Gradnja se izvaja po projektu, skladno z veljavnimi prepisi, dovoljenji, naÄ?rti proizvodnje in skladno z uveljavljeno napovedjo posedanja terena

vzel Premogovnik oziroma njegovo podjetje RGP. Za obravnavo varnosti nasipa so si v Ĺ oĹĄtanju vzeli veliko Ä?asa, svetniki pa si Ĺželijo, da bi bilo tako pogosteje. Ĺ˝elijo pa si tudi, da bi stanje na obmoÄ?ju nasipa videli v Ĺživo, kar jim bodo na Premogovniku z ogledom tudi đ&#x;”˛ omogoÄ?ili.

Velenje, 11. novembra – Med 9. in 11. novembrom je v PodjetniĹĄkem centru Standard potekal vikend ustvarjalnih podjetniĹĄkih zamisli Mladim se dogaja. VeÄ? kot 120 dijakov velenjskih srednjih ĹĄol je tri dni razvijalo svoje podjetniĹĄke ideje in se sooÄ?alo z razliÄ?nimi izzivi v podjetniĹĄtvu, mestnem marketingu in turizmu. Prvi dan podjetniĹĄkega vikenda je dijake nagovoril tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Predstavil je dosedanje ukrepe in delo obÄ?inskega odbora za mestni marketing, ki se Ĺže veÄ? kot dve leti aktivno ukvarja z razvojem mestnega srediĹĄÄ?a in turizma v obÄ?ini.

Mladi so zasnovali 20 zanimivih idej, najveÄ? s podroÄ?ja informacijskih tehnologij. Predlagali so razliÄ?ne spletne aplikacije in

trgovine, virtualne in varnostne sisteme, raÄ?unalniĹĄke programe ter druge tehnoloĹĄke izboljĹĄave.

Svoje zamisli, ideje in rezultate so nato predstavili strokovni komisiji, ki je izbrala tri zmagovalne ekipe, ki so poleg nagrade v obliki mentorske pomoÄ?i pri

nadaljnjem razvoju podjetniĹĄkih idej prejele tudi denarno nagrado, in sicer zmagovalna ekipa 500 evrov, drugouvrĹĄÄ?ena ekipa 300 evrov in tretjeuvrĹĄÄ?ena ekipa 200 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

23. novembra 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 15. november

ÄŒeprav se je priÄ?akovalo, da bo Robert Mugabe v televizijskem nagovoru napovedal odstop z mesta predsednika Zimbabveja, tega ni storil.

Z od srede pogreĹĄane argentinske podmornice, ki pluje v Atlantiku, so zaznali kratek klic na pomoÄ?.

Izvedeli smo, da je v Argentini umrl ĹĄpanski generalni drĹžavni toĹžilec Jose Manuel Maza.

Po Cerarjevi oceni, da gre pri (ne)izroÄ?itvi Sirca Ahmada Ĺ amija HrvaĹĄki za edinstven primer, je SDS vloĹžila predlog ustavne obtoĹžbe zoper predsednika vlade zaradi krĹĄenja Ustave Republike Slovenije. Premier je dejal, da ni storil niÄ?esar nezakonitega in niÄ?esar neustavnega.

V drĹžavnem zboru je tekla debata o noveli zakona o voznikih. Kazalo je, da se noveli obeta podpora koalicijskih poslancev, je pa bilo med razpravo sliĹĄati veliko pomislekov.

Ponedeljek, 20. november Pravosodni minister je uspeĹĄno prestal interpelacijo.

Bo opravljanje vozniĹĄkega izpita (ĹĄe) draĹžje?

Posebej je poslance skrbela podraĹžitev opravljanja vozniĹĄkega izpita.

Zaradi obilnega deĹževja je v poplavah v GrÄ?iji umrlo najmanj 15 ljudi.

Italija, Avstrija in NemÄ?ija so se uradno dogovorile za skupni, okrepljeni nadzor nad tovornimi vlaki na italijanski strani mejnega prehoda na prelazu Brenner.

Zimbabvejska vojska je prevzela nadzor nad drĹžavo in 93-letnega predsednika Roberta Mugabeja pridrĹžala na njegovem domu.

ÄŒetrtek, 16. november Mediji so izvedeli, da namerava vlada na seji obravnavati predlog uredbe o plaÄ?ah v javnem sektorju, s katero bi se vodilnim v javnem sektorju plaÄ?e skupno poveÄ?ale za 8,8 milijona evrov na leto. Vlada je obravnavo predloga nato opustila.

vanju avtoritete sodiĹĄÄ? in javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve.

Pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? je uspeĹĄno prestal glasovanje o interpelaciji, ki jo je zoper njega vloĹžila SDS. Ministrstvo za notranje zadeve in policija sta prevzela novo specialno vozilo z vodnim topom.

V Kamerunu je ponoÄ?i zagorelo v stavbi parlamenta. PoĹžar je zajel ĹĄtiri nadstropja in povzroÄ?il ogromno gmotno ĹĄkodo.

TurÄ?ija se je odloÄ?ila, da iz vojaĹĄke vaje zveze Nato na NorveĹĄkem umakne 40 svojih vojakov – ker so tam, po njihovem, Ĺžaljivo upodobili turĹĄkega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Rusija je v Varnostnem svetu ZdruĹženih narodov vloĹžila veto na predlog resolucije, ki bi ekipi mednarodnih strokovnjakov, ki preiskuje sum uporabe kemiÄ?nega oroĹžja v Siriji, omogoÄ?il nadaljevanje.

Sobota, 18. november Na ustanovnem kongresu na Vrhniki so ustanovili stranko Dobra drĹžava, za njenega predsednika pa izvolili poslanca Bojana DobovĹĄka.

Nastala je stranka Dobra drĹžava.

Po desetih letih se proraÄ?unu znova obeta preseĹžek.

Je pa vlada pregledala vse pravne moĹžnosti, kaj lahko stori v zvezi s statusom Ahmada Ĺ amija, in ugotovila, da nima pristojnosti, da bi lahko v to zadevo posegla.

Poslanci so po dveh dneh razprav v drĹžavnem zboru le potrdili proraÄ?una za leti 2018 in 2019. PrviÄ? po desetih letih bosta imela proraÄ?una preseĹžek, bo pa vlada varÄ?evalne ukrepe kljub dobrim napovedim sproĹĄÄ?ala le postopno.

PredstavniĹĄki dom ameriĹĄkega kongresa je z 227 glasovi za in 205 proti priÄ?akovano sprejel svoj predlog velike davÄ?ne reforme, ki naj bi prviÄ? po letu 1986 znova korenito reformirala davÄ?no zakonodajo.

TurĹĄke oblasti so aretirale skupaj 136 ljudi, ki so osumljeni, da so bili vpleteni v neuspeli vojaĹĄki drĹžavni udar julija lani. Gre za nekdanje policiste, uÄ?itelje in vojake.

Nizozemski delniÄ?arji Gorenja so zahtevali odpoklic dveh nadzornikov podjetja.

AmeriĹĄko zunanje ministrstvo je sporoÄ?ilo, da je odobrilo prodajo raketnega obrambnega sistema patriot Poljski, kar mora zdaj odobriti ĹĄe kongres.

Videoposnetki so razkrili, da v Libiji prebeĹžnike iz podsaharske Afrike prodajajo kot suĹžnje na trĹžnici. Libanonski premier v odstopu Saad Hariri je iz Savdske Arabije prispel v Pariz.

Rusija je zaÄ?ela graditi ograjo na meji med Ukrajino in Krimom, ki si ga je po referendumu prikljuÄ?ila leta 2014.

NemÄ?iji so se obetale predÄ?asne volitve.

Ĺ amija z odloÄ?itvijo na osnovi 51. Ä?lena zakona o tujcih spravili v slabĹĄi pravni poloĹžaj.

Po besedah Erjavca so na vladi izpostavili, da lahko Ĺ ami vedno uredi svoj poloĹžaj na HrvaĹĄkem, nakar bi imel tudi pravico prihoda v Slovenijo.

Bili smo zaskrbljeni ob novici, da se bosta v noÄ?i ceni neosvinÄ?enega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva spet zviĹĄali.

IzraÄ?unali smo, da omenjene cene niso bile tako visoke od maja 2015.

Po umiku liberalistov je morala nemĹĄka kanclerka Angela Merkel priznati neuspeh pri poskusu sestave koalicije. Ob tem je dejala, da je bolj kot manjĹĄinski vladi naklonjena predÄ?asnim volitvam.

Sirski predsednik BaĹĄar al Asad se je v SoÄ?iju sreÄ?al z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in se mu zahvalil za politiÄ?no ter vojaĹĄko podporo v boju proti terorizmu.

Torek, 21. november Poslanci DrĹžavnega zbora so s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim se je zaÄ?el postopek za dopolnitev ustave glede financiranja osnovnega ĹĄolstva.

DrĹžavni svetniki so s 26 glasovi za in enim proti izglasovali odloĹžilni veto na spremembe zakona o financiranju obÄ?in, s 27 glasovi za in z nobenim proti pa veto na zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?unov za leti 2018 in 2019.

Nedelja, 19. november

Petek, 17. november UÄ?enci v naĹĄih osnovnih ĹĄolah so jedli tradicionalni slovenski zajtrk.

V zvezi s primerom Ĺ ami se je oglasila ĹĄe ministrica za notranje zadeve. Dejala je, da je slovenski politiÄ?ni prostor verjetno izgubil kompas, saj politiÄ?ni vrh, med njimi nekateri poslanci in ministri, pozivajo k nespoĹĄto-

Na svetovni dan otroka so tudi pri nas otroci simboliÄ?no prevzeli najviĹĄje funkcije v drĹžavi, tako funkcije predsednika republike kot tudi vlade in drĹžavnega zbora.

Politika se je ĹĄe naprej ukvarjala s primerom Ĺ ami. Zunanji minister Erjavec je dejal, da bi bila najboljĹĄa reĹĄitev za ureditev razmer status begunca. Kot je pojasnil, bi

V Zimbabveju so se veselili voditeljevega odhoda. A Mugabe ni Ĺželel oditi.

V vasi Sidi Boualem, okoli 150 kilometrov jugozahodno od Casablance v Maroku, je med deljenjem hrane mnoĹžica pohodila in ubila najmanj 15 ljudi.

NemĹĄki potencialni koalicijski partnerji so se pogajali. StaliĹĄÄ?a so zbliĹžali pri vseh veÄ?jih vpraĹĄanjih, razen priseljevanju. Ta pa ostajajo trd oreh.

Poslanci so podprli zaÄ?etek postopka spreminjanja ustave glede financiranja osnovnega ĹĄolstva.

Na parlamentarnem odboru za obrambo so govorili o problematiki plaÄ? gasilcev in nakazali, da bi se ta lahko kmalu razreĹĄila.

Vlada in sindikati so namreÄ? dosegli dogovor, ki ga morajo potrditi ĹĄe v vseh posameznih sindikatih.

Po 37 letih vladanja je vendarle odstopil 93-letni zimbabvejski predsednik Robert Mugabe. V prestolnici Harare je ulice preplavila mnoĹžica navduĹĄenih ljudi.

V NemÄ?iji je predsednik drĹžave Frank-Walter Steinmeier na pogovore povabil vodje vseh strank, ki bi lahko oblikovale koalicijo.

Bolezen Za na letalo si napravim sendviÄ?: na pol prerezano Ä?apato na debelo namaĹžem s sirnim namazom, jo posujem z nasekljanim sveĹžim koriandrom, nanj poloĹžim kose gaude, nanje poloĹžim reĹžlje z limoninim sokom pokapljanega in s solnim cvetom posoljenega avokada, nanje poloĹžim kolute paradiĹžnika, zaprem z drugo polovico Ä?apate in s srebrno folijo zadevo prisilim, da postane malo tanjĹĄa. Kasneje mi je Ĺžal, da nisem notri vrgla ĹĄe par stebelc hrustljave in aromatiÄ?ne vodne kreĹĄe; pri sendviÄ?ih – in ne samo teh – mi je ljubĹĄe, Ä?e imajo manj skorje in veÄ? vsebine. Pred letenjem imam zaradi potovalnih metuljev v trebuhu vedno obÄ?utek, da tistega dne sploh ne bom laÄ?na. Nato pa me letaliĹĄÄ?ni proces tako zlaKaja AvberĹĄek koti, da ko se konÄ?no usedem na letalo (ponavadi k oknu in raje ne na zasilni izhod), komaj Ä?akam, da vzletimo, se nekje dosti visoko poravnamo in odveĹžemo varnostne pasove. Takrat seĹžem v torbico in se z velikim veseljem lotim svojega viĹĄinskega piknika. Vedno znova si reÄ?em, kako zares fino, da sem si pripravila tako okusen in Ĺželodec boĹžajoÄ? zalogaj. Ĺ e posebej, ko vedno znova ugotovim, da bledih in tankcenih obloĹženih kruhkov za ĹĄest evrov do moje vrste tako in tako ni veÄ? na zalogi.

Tistega jutra si po dolgih mesecih svobode obujem nogavice in obleÄ?em dolge hlaÄ?e. Kako Ä?udno utesnjujoÄ? obÄ?utek. V Las Palmasu kaĹže 26 stopinj, telefon mi pove, da jih bo v Madridu okoli 16. To vendarle ni takĹĄen mraz, si mislim. Rokerska usnjena jakna bo dovolj, pa ĹĄe ruto z roĹžami vzamem. Ko se oblaÄ?im, mi je vroÄ?e, zato se odloÄ?im za belo in prosojno Ä?ipkasto majico brez rokavov. Seveda imam pri roki ĹĄe tanko tuniko z globokim izrezom – vÄ?asih na letalu zahladi. Tako letim, dokler ne priletim.

Takoj ko stopim z letala, me zmrazi in globoko znotraj vem: evo, pa sem se prehladila. Tole ni 16 stopinj, ampak 8. Nekaj dni se delam, da sem OK, z vsakim dnem teĹžje. Ko Ä?etrti dan letim nazaj na subtropski otok, se zavem, da se je prehlad kljub mojemu sprenevedanju razrastel v nekaj veÄ?jega. BrezmoÄ?na obleĹžim.

Zdaj lahko, zdaj sem doma, zdaj je varno. S kratkimi premori budnosti spim tri dni in tri noÄ?i. ÄŒutim, kot bi imela vso glavo nadevano – nadevana uĹĄesa, grlo, nos, oÄ?i, moĹžgane. Iz postelje vstajam, da nasekljam in prevrem ingver, pojem pest grozdja ali Ĺžlico medu, si zmeĹĄam paracetamolski zvarek z okusom in barvo kokakole. Zanimivo, kajne, v Sloveniji imajo praĹĄki za boj proti prehladnim obolenjem okus po limoni ali pomaranÄ?i. Prah v rdeÄ?i vreÄ?ici izgleda bel. Ko ga stresam v vroÄ?o vodo, zelo od blizu opazujem, kako se posamezni praĹĄni delci barvajo v elektriÄ?no rdeÄ?o, turkizno modro in ĹžareÄ?e rumeno in skupaj z vodo napravijo rdeÄ?e rjavo tekoÄ?ino.

Spim, pijem, spim, jem, spim, z malim Ä?ukom gledam Kung Fu Pando, spim. Le kaj vse poÄ?nejo ljudje, ko so bolni, se vpraĹĄam.

Takrat je Ä?asa v vesolju neskonÄ?no veliko, ustavi se in raztegne.

Spim in sanjam, maĹĄina v meni dela, melje, procesira, analizira, arhivira, presiplje, meÄ?e stran. Obnavlja me, luĹĄÄ?i staro in obnemoglo, da bo novo in sveĹže, ki Ĺže Ä?aka, imelo prostor vzbrsteti. ÄŒetrti dan se odloÄ?im: dovolj je povaljane piĹžame in ĹĄtrenastih potlaÄ?enih las, dovolj je posteljnine, prepojene z bolezenskim znojem in tekoÄ?inami, ki so med spanjem pritekle iz oÄ?i, nosu in ust.

Danes sem zdrava, danes si zdrgnem luskine s koĹže, se preobleÄ?em, preobleÄ?em posteljo. Mimo je, ĹĄe kakĹĄna dva dni bom malo poÄ?asnejĹĄa, malo se mi bo vrtelo, ko bom hodila po mestnih ulicah, pa vendar kot po levitvi prerojena. ÄŒetrto noÄ? ne spim, ker mi po glavi roji vse tisto, kar mi je v dolgih urah spanja podzavest predelala in vrgla na plano. Delam naÄ?rte za prihodnost, in ko ne morem ne spati pa tudi ne misliti veÄ?, si zaÄ?nem govoriti: zdaj, present, ki v angleĹĄÄ?ini pomeni sedanjost in darilo, to je vse, o Ä?emer mi je ta trenutek misliti. Pa vseeno pomislim ĹĄe: kmalu letim v Slovenijo, tokrat se moram na temperaturni ĹĄok bolje pripraviti ... brez pelcmantla nikamor! ÂťVeĹĄ, kako je moj praded prelisiÄ?il bolezni? Ko je zaÄ?util, da bi lahko zbolel, je za teden dni nehal jesti, da bi bolezen Ä?imbolj shirala. Sedmi dan je pojedel drobtino kruha, da se je bolezen, laÄ?na kot volk, vrgla nanjo. Takrat je hitro pograbil konkreten kozarec domaÄ?e slivovke in ga ĹĄe hitreje zlil po grlu, da je ĹĄnops takoj napravil bolezni konec. In delovalo je – vedno!ÂŤ đ&#x;”˛

V Evropi ĹĄe vedno velika brezposelnost med mladimi Nekatere drĹžave obmoÄ?ja z evrom so kljub uspeĹĄnemu okrevanju po globalni finanÄ?ni krizi ĹĄe vedno ranljive in moÄ?no obÄ?utljive na morebitne ĹĄoke, je na finanÄ?nem kongresu v Frankfurtu danes opozoril podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Vitor Constancio. Ob tem je med drugim opozoril na ĹĄe vedno visoko brezposelnost med mladimi. Konec minulega leta je bilo v GrÄ?iji brezposelnih 38,4 odstotka mladih med 15. in 29. letom starosti, v Italiji pa 28,4 odstotka, kar je precej veÄ? od paradnega konja evropskega gospodarstva – NemÄ?ije, kjer je bilo brez dela 6,2 odstotka prebivalđ&#x;”˛ cev v tem starostnem obdobju.

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 7

Vinska Gora se hitro razvija Velike investicije teÄ?ejo Ĺže nekaj let – Letos dobili javno kanalizacijo v centru kraja – Prihodnje leto bodo gradili nov vrtec in nadaljevali gradnjo komunalne infrastrukture Bojana Ĺ pegel

Vinska Gora, 17. novembra – V Vinski Gori nimajo doloÄ?enega dne za krajevni praznik. Lani so ga praznovali na zaÄ?etku oktobra, letos pa sredi novembra. ÂťVedno praznujemo jeseni, ko konÄ?amo najveÄ?je naloĹžbe v tekoÄ?em letu. Letos so se zavlekle v pozno jesen, smo pa veÄ? kot zadovoljni, saj smo v kraju spet pridobili veliko nove infrastrukture. Nekaj manjĹĄih del v okolici veÄ?namenskega doma ĹĄe poteka,ÂŤ nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti JoĹže OgrajenĹĄek. Zgovoren je podatek, da so za nove infrastrukturne pridobitve letos namenili kar blizu 450 tisoÄ? evrov, od tega je velenjski mestni proraÄ?un prispeval 400 tisoÄ?, 30 tisoÄ? je primaknila KS, ostalo pa krajani.

jo in postavili nove vodnjake. Je pa ĹĄe veliko manjĹĄih naloĹžb, ki so za naĹĄe krajane prav tako pomembne, ÂŤ naĹĄteva OgrajenĹĄek.

VeÄ?ina tistih krajanov, ki ima hiĹĄe na obmoÄ?ju novih pridobitev, se je na vodovod in kanalizacijo Ĺže prikljuÄ?ila, nekaj se jih ĹĄe bo.

MoĹžnost zato so letos zagotovili 45 hiĹĄam, predvsem v centru kraja. ZaÄ?eli so tudi postavitev protihrupne ograje ob zaselku ÄŒrnova pri kriĹžiĹĄÄ?u, ki ga domaÄ?ini pogovorno imenujemo pri Obircu. ÄŒe jih bo zima prehitela, jo bodo dokonÄ?ali spomladi. ÂťÄŒaka pa nas ĹĄe nekaj manjĹĄih del v veÄ?namenski dvorani, ki je po svoje kar vreÄ?a brez dna,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da so stekli postopki, da bi prihodnje leto dvorano v celoti energetsko obnovili. Že letos smo nameravali obnoviti fasado na domu, pa te-

vsko leto,ÂŤ ĹĄe pove predsednik sveta KS. Poleg tega bodo v letu 2018 zgradili vodovod v Spodnji ÄŒrnovi, nadaljevali bodo gradnjo kanalizacije, ki naj bi jo dobil tudi zaselek PireĹĄica in ostali del centra Vinske Gore, gre za pribliĹžno 30 hiĹĄ. ÂťUpamo tudi, da bomo poskrbeli za Ä?isto pitno vodo na Petelinjeku, kjer je le 5 hiĹĄ. Prizadevanja za to so stara desetletje, prihodnje leto naj bi le pridobili dokumentacijo, gradnja pa naj bi stekla leta 2019.ÂŤ

ga nismo mogli uresniÄ?iti zaradi izgradnje kanalizacije. Vmes smo se dogovorili, da pripravimo projekt celotne energetske prenove, ne le veÄ?namenskega doma, ampak tudi podruĹžniÄ?ne ĹĄole. Upam, da bomo to izvedli Ĺže prihodnje leto.ÂŤ To pa bo tudi letos, ko naj bi v Vinski Gori zgradili nov vrtec, saj se kraj hitro ĹĄiri, v prihodnjih letih pa bodo ob novih pozidavah v srediĹĄÄ?u kraja dobili ĹĄe veÄ? novih sokrajanov. ÂťDokumentacija je urejena, hvala tudi krajanom, ki so nam ĹĄli na roko, da smo lahko naredili potrebne zakonske odmike na parceli, ki je za ĹĄolo. NaÄ?rtovano je, da spomladi zaÄ?nemo gradnjo in da nov vrtec odpremo Ĺže septembra, ko se zaÄ?ne vrtÄ?e-

pri spomeniku na graĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u. Med 57 udeleĹženci je bilo kar nekaj mladih.

Poleg poloĹžitve venca na spomenik z blizu 1200 imeni umrlih nasilne smrti so pripravili ĹĄe krajĹĄi kulturni program. Verze pesnika Karla Destovnika Ka-

Velenje, 20. novembra – V ponedeljek je bil svetovni dan otrok in hkrati obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah.

OZN je svetovni dan otrok razglasila Ĺže leta 1954. Leta 1959 je sprejela Deklaracijo o pravicah otrok, 30 let pozneje pa ĹĄe Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je pravno zavezujoÄ? do-

skem gradu, v Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju in HiĹĄi mineralov.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je objavila tudi poslanico ob letoĹĄnjem dnevu otrok. V njej so poudarili, da z razliÄ?nimi projekti otrokom ustvarjajo varno in spodbudno otroĹĄtvo. Pozdravljajo vse odloÄ?itve in aktivnosti, ki so namenjene izboljĹĄanju

Vsako leto se v Vinski Gori simboliÄ?no zahvalijo krajanom in druĹĄtvom, ki s svojim delovanjem pripomorejo k razvoju kraja in bolj Ĺživahnemu utripu Ĺživljenja v njem. Na petkovi slovesnosti so podelili 7 krajevnih

priznanj in zahval. Zahvali sta za dolgoletno uspeĹĄno delo prejela Kulturno-prosvetno druĹĄtvo Vinska Gora, ki praznuje 40 let delovanja, in TomaĹž Kumer, ki je aktiven v veÄ? druĹĄtvih. Priznanja pa so prejeli Ivica VanovĹĄek za bogato kulturno udejstvovanje, Silvo PodpeÄ?an za delo v veÄ? druĹĄtvih in krajevni borÄ?evski organizaciji, Franc Kugler za aktivno delo na glasbenem in drugih podroÄ?jih, uspeĹĄen mlad ĹĄportnik, reprezentant v nordijski kombinaciji GaĹĄper Brecl ter Goran SemeÄ?nik iz MO Velenje za pomoÄ? pri pripravi dogodkov in prireditev. Sledila je zabava in druĹženje krajanov in krajank, ki jih je pozdravil in nagovoril tudi velenjski đ&#x;”˛ podĹžupan Peter Dermol.

Ukradeni otroci in taboriĹĄÄ?niki v Gradcu

Odbor internirancev in ukradenih otrok ter taboriĹĄÄ?nikov pri ZdruĹženju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje se je tudi letos spomnil na Ĺžrtve grozot 2. svetovne vojne.

Tako je po praznikih na zaÄ?etku tega meseca organiziral sreÄ?anje

Ob svetovnem dnevu otroka projekt Zavestno starĹĄevstvo ustanovljen Svet Republike Slovenije za otroke in druĹžine kot obvezno posvetovalno telo, kar zadeva odloÄ?itve na podroÄ?ju Ĺživljenja otrok in druĹžin, ki mora skrbeti za dobrobit otrok na vseh podroÄ?jih.

A tudi v prihodnje izzivov za izboljĹĄanje poloĹžaja otrok v naĹĄi druĹžbi ne manjka. Ĺ e vedno

Letos kar 7 krajevnih priznanj in zahval

Ob letoĹĄnjem krajevnem prazniku so imeli v Vinski Gori spet veliko razlogov za praznovanje. FinanÄ?no so 'teĹžki' skoraj 450 tisoÄ? evrov. Podelili pa so tudi krajevna priznanja in zahvale.

Brez pomoÄ?i lokalne skupnosti razvoja kraja ne bi bilo, na veliko podporo pa raÄ?unajo tudi prihodnje leto, ki bo spet naloĹžbeno zelo bogato.

V petek popoldne so v veÄ?namenskem domu v Vinski Gori pripravili slovesnost, s katero so simboliÄ?no predali namenu letoĹĄnje naloĹžbe, podelili pa tudi krajevna priznanja. In kaj vse so pridobili? ÂťNajpomembnejĹĄa pridobitev je zagotovo centralno javno kanalizacijsko omreĹžje v centru Vinske Gore in delu zaselka PireĹĄica. Uredili in asfaltirali smo dve lokalni cesti, poleg tega smo uredili 4 krajevne ceste, ki ĹĄe nimajo asfaltne preobleke. Okoli krajevnega pokopaliĹĄÄ?a smo naredili novo ogra-

7

MED VAMI

23. novembra 2017

juha je recitiral Karel Drago Seme. Ĺ˝rtvam 2. svetovne vojne so se s poloĹžitvijo Ĺžalnega venca in krajĹĄim kulturnim programom poklonili tudi pri spomeniku pri mariborskih zaporih. đ&#x;”˛

LetoĹĄnja prireditev ob svetovnem dnevu otrok je bila v domu krajanov v Paki. Pripravili so jo Ä?lani druĹĄtev prijateljev mladine, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini.

kument. Republika Slovenija je to konvencijo potrdila oziroma jo nasledila leta 1992. Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije so ob tem dnevu izdali poslanico, dan otoka pa so zaznamovali v ĹĄtevilnih mestih, tudi v Velenju.

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je v ponedeljek popoldne pripravila tradicionalno kulturno prireditev, na kateri so program oblikovali Ä?lani sedmih druĹĄtev prijateljev mladine, ki so izvedli kar 14 toÄ?k.

Prireditev je vsako leto v drugem kraju, letos so jo gostili v DPM Paka. Potekala je v domu krajanov Paka. V praznovanje pa se je vkljuÄ?il tudi Muzej Velenje, ki je v ponedeljek, ko je sicer muzej zaprt za obiskovalce, otrokom in druĹžinam omogoÄ?il brezplaÄ?en ogled njihovih zbirk na Velenj-

Ĺživljenja otrok, mladostnikov in druĹžin. Lani je bila konÄ?no uzakonjena prepoved telesnega kaznovanja otrok. Letos pa so prav v teh dneh zaÄ?eli kampanjo za pomoÄ? starĹĄem pri vzgoji otrok.

Pripravili so jo s pomoÄ?jo Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, poimenovali pa so jo Zavestno starĹĄevstvo. ÂťPozdravljamo napoved univerzalnega otroĹĄkega dodatka, prav tako pozivamo k Ä?imprejĹĄnjemu dvigu minimalne plaÄ?e, kar bo izboljĹĄalo socialni poloĹžaj ĹĄtevilnih otrok. Da so gospodarski kazalci v naĹĄi drĹžavi dobri, se v Ĺživljenju otrok ĹĄe ne odraĹža. Veseli smo izobraĹževalnih broĹĄur z naslovom Priprava otroka za sodiĹĄÄ?e, ki jih je izdalo ministrstvo za pravosodje. Pri vladi RS je bil nedavno

Ä?akamo na Program za otroke.

V zdravstvu ĹĄe vedno beleĹžimo nepopolno mreĹžo pediatrov in drugih specialistov. Ponovno pozivamo Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport RS ter osnovne ĹĄole, da ne spreminjajo obstojeÄ?ega sistema vodenja otrok na sistematske zdravstvene preglede. Ĺ ole so mnogo veÄ? kot le izobraĹževalne ustanove in reĹĄevanje plaÄ?nih ali organizacijskih vpraĹĄanj uÄ?iteljev ne sme potekati na ramenih otrok. Prav tako ĹĄe zdaleÄ? niso izÄ?rpane moĹžnosti za participacijo otrok pri odloÄ?itvah, ki vplivajo na njihovo Ĺživljenje bodisi v ĹĄolah, lokalnih ali drĹžavnih okoljih,ÂŤ so s poslanico sporoÄ?ili iz ZPMS. đ&#x;”˛

bĹĄ

Nova podoba – novi produkti Leto dni od zaÄ?etka poslovanja Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline se je ta predstavil z novo grafiÄ?no podobo. Z njo se Ĺželijo navzven predstavljati kot karakterno kreativna, originalna, odprta, sveĹža in topla organizacija. ÄŒe je temelj delovanja zavoda upravljanje turistiÄ?ne destinacije Ĺ aleĹĄke doline s povezovanjem vseh akterjev, ki delujejo na tem podroÄ?ju, potem je njihov novi komunikacijski ton usmerjen v vzpostavljanje komunikacije z razliÄ?nimi ciljnimi skupinami in organizacijami. Ĺ˝elijo Ĺživeti poslanstvo ÂťInovativnega spodbujevalnika turistiÄ?nih potencialovÂŤ.

Temu primerna je tudi barvna paleta Z zeleno poudarjajo naravo in sveĹžino, z rumeno sreÄ?o in svobodo in z modro samozavest in vztrajnost.

Novo podobo so na trg pospremili z dvema paketoma turistiÄ?nih produktov za dve ciljni skupini. OsnovnoĹĄolcem so namenili igrivo in pouÄ?no spoznavanje mestnega srediĹĄÄ?a in okolice z Mestno pustolovĹĄÄ?ino po Velenju, odkrivanje gradov pa omogoÄ?a Pozojeva grajska pot. Odkrivanje skrivnosti jezer Velenja in podzemnih pustolovĹĄÄ?in rudarjev so namenjene Zgodbe izgubljenih vasi. Druga ciljna skupina so seniorji, ki jim je namenjeno odkrivanje potepanje po poteh podeĹželja, spoznavanje Velenja tudi skozi Ä?as ÂťsocialistiÄ?nega Ä?udeĹžaÂŤ z uÄ?no uro socializma ali retro sprehodom skozi mesto ter odkrivanje preoblikovane-

ga rudarskega obmoÄ?ja z Zgodbami izgubljenih vasi ali stopanje Po stopinjah rudarjev. VeÄ? kot tisoÄ? naslovnikov ciljnih skupin bo v prihodnjih dneh prejelo vabljive ponudbe za obisk mesta in okolice.

KlasiÄ?nim oblikam trĹženja in marketinga pa Ĺže decembra sledi izvajanje digitalne komunikacijske strategije. Z njo Ĺželijo preko spletnih portalov in socialnih omreĹžij poveÄ?ati prepoznavnost Ĺ aleĹĄke doline v Sloveniji in Evropi. ZaĹživel bo uredniĹĄki odbor, izdelan je Ĺže osnutek uredniĹĄkega koledarja, doloÄ?ena je ciljna publika posameznih digitalnih medijev ter naÄ?in doloÄ?a-

nja komunikacijskih vsebin. Poslovne cilje za poveÄ?anje ĹĄtevila dnevnih obiskovalcev, ĹĄtevila noÄ?itev, ĹĄtevila vodenih ogledov in prodanih turistiÄ?nih produktov bodo dosegali z uÄ?inkovito izrabo spletnih portalov Facebooka, Instagrama in Twitterja, Youtuba in Gmaila. Digitalno strategijo, ki je nastala s sodelovanjem v Digitalni akademiji 2017, je Slovenska turistiÄ?na organizacija ocenila za strateĹĄko in vsebinsko zelo dober dokument in takĹĄna naj bo tudi njegova izvedba. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

23. novembra 2017

Ĺ˝elijo ustrezno pripraviti uÄ?ence za nadaljnje Ĺživljenje Na osnovi ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki menijo, da so si najviĹĄje obÄ?insko priznanje zasluĹžili – Ponosni na vse projekte Tatjana PodgorĹĄek

Na letoĹĄnji slavnostni seji v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je najviĹĄje obÄ?insko priznanje – grb obÄ?ine – prejel kolektiv tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole za uspeĹĄno delo in izjemne doseĹžke na podroÄ?ju projektnega dela. Njen ravnatelj Bojan Juras je prepriÄ?an, da so si priznanje zasluĹžili, saj ima ĹĄola 180-letno tradicijo in slovi v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru kot kakovostna.

Zasluge za doseĹžke pripisuje prejĹĄnjim in sedanjim delavcem ĹĄole, ki se trudijo – tako Juras – na vseh podroÄ?jih za uÄ?ence, starĹĄe in tudi ostale obÄ?ane. Na ĹĄe nekatera naĹĄa vpraĹĄanja je sogovornik takole odgovoril: Vas je priznanje presenetilo? ÂťLahko bi rekel, da in ne. Trdim, da delamo dobro in kakovostno. Menim, da je prav, Ä?e je nekdo vendarle prepoznal, da si kaj takega zasluĹžimo.ÂŤ Gotovo ste tudi sami sliĹĄali, da so bila mnenja o predlagatelju za priznanje deljena. Predlagala vas je politiÄ?na stranka, po mnenju nekaterih bi bilo bolj prav, Ä?e bi vas predlagali starĹĄi, druĹĄtva? ÂťV to se ne vtikam in se tudi ne sekiram. Bi se, Ä?e bi kdo rekel, da si ga ne zasluĹžimo. SpraĹĄujem se pa, zakaj nekatere tako moti predlagatelj.ÂŤ Po Ä?em menite, se vaĹĄa ĹĄola raz-

di kasneje na fakultetah. Ne nazadnje je med zlatimi maturanti vsako leto nekaj naĹĄih nekdanjih uÄ?encev. V zadnjih 15 letih smo pomemben del gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline in beleĹžimo izjemne uspehe. Raziskovalne naloge naĹĄih uÄ?encev dosegajo na regijskem in drĹžavnem tekmovanju skoraj vsako leto srebrno ali zlato priznanje.ÂŤ Na katere projekte ste najbolj ponosni? ÂťIzvajamo jih kopico in ponosni smo na vse: od tistega, ki ga naredi prvoĹĄolÄ?ek, do tistega, ki ga izdela devetoĹĄolec in zanj prejme drĹžavno priznanje. Sploh ponosni pa smo na projekte, v katerih zdruĹžujemo moÄ?i in dobro Bojan Juras: ÂťMenim, da je prav, da je nekdo voljo poleg uÄ?envendarle prepoznal, da si zasluĹžimo obÄ?insko cev tudi vsi delavci priznanje.ÂŤ na ĹĄoli ter druĹĄtva, s katerimi sodelujePredlagatelj je v obrazloĹžitvi za- mo. Ponosni smo na inovativen pisal, da sodi ĹĄola med uÄ?eÄ?e. S projekt Domovina zate, zame, Ä?im utemeljujete to trditev? Tu- za nas, na dobrodelni SonÄ?kov tek, MiklavĹžev sejem, z izkupiÄ?di z uÄ?nim uspehom? ÂťUÄ?ni uspeh naĹĄih uÄ?encev je kom katerega prispevamo v ĹĄoldober. Da so se pri nas nekaj na- ski sklad Z roko v roki, na prouÄ?ili, nekateri dokazujejo s svoji- jekt z vrtcem. UÄ?enci so pridni, mi uspehi v srednjih ĹĄolah in tu- radi sodelujejo, pokaĹžejo svojo likuje od drugih osnovnih ĹĄol? ÂťMi se nimamo navade primerjati. Delamo po svoje tisto, kar menimo, da je prav. Morda smo v primerjavi z mestnimi v naĹĄi okolici podeĹželska, bolj prijazna sonÄ?na ĹĄola.ÂŤ

kreativnost, dobrodelnost. Projekte prilagajamo njihovim sposobnostim, se uÄ?imo sami na sebi in svojih napakah. Ĺ ola niso samo zidovi, uÄ?ni procesi, smo tudi ljudje, ki Ĺželimo naĹĄe uÄ?ence ustrezno pripraviti za nadaljnje Ĺživljenje.ÂŤ Seveda se na ĹĄoli zvrsti ĹĄe vrsta drugih dejavnosti ÂťPoleg osnovnega poslanstva, kot sta vzgoja in izobraĹževanje, izvajamo veliko dodatnih interesnih dejavnosti, v katerih lahko uÄ?enci razvijajo svoje spretnosti. Sodelujemo z velenjsko glasbeno ĹĄolo, druĹĄtvi, organizacijami v kraju, sosednjimi ĹĄolami povsod tam, kjer lahko storimo kaj pametnega za uÄ?ence. Ĺ˝e tretjiÄ? smo pridobili naziv kulturna ĹĄola, pridruĹžili smo se projektu Zdrava ĹĄola, vrsto let smo ekoĹĄola. Pripravljamo veliko prireditev na ĹĄoli, v kraju, izdajamo ĹĄolski Ä?asopis ‌ Gremo v korak s Ä?asom.ÂŤ Izzivov, pravite, vam ne manjka. Na katere bi posebej opozorili? Želimo si, da bi se naĹĄi uÄ?enci bolj zavedali pripadnosti svoji domovini, zato izvajamo inovativen domovinski projekt. Za izboljĹĄanje pismenost poleg drĹžavnega izvajamo ĹĄe povsem svoj projekt. Vsekakor pa si Ĺželimo, da bi naĹĄi uÄ?enci ĹĄli iz ĹĄole z ustreznim znanjem in priprađ&#x;”˛ vljeni za Ĺživljenje.ÂŤ

Na Ĺ oli za storitvene Gimnazijci uspeĹĄni v logiki dejavnosti so se izkazali Tradicionalno se pripravi slovenskega zajtrka pridruĹžijo tudi dijaki in zaposleni Storitvene ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje. Tokrat so zajtrk pripravili v sodelovanju z lokalnimi predelovalci: Sadjarsko kmetijo GradiĹĄnik (jabolka), EkoloĹĄko kmetijo Mlinar (zelenjava), Kmetijo PotoÄ?nik (mleko in jogurti), Kmetijo PodpeÄ?an (siri), kmetijo Vranjek (domaÄ?e mesnine) in Kmetijo VrhivĹĄek (izdelki iz industrijske

konoplje). Posebnost so bile razliÄ?ne kaĹĄe z jogurtom v kozarÄ?ku, sadni in zelenjavni smutiji, omlete z zelenjavo, polnozrnati in konopljin kruh, pogaÄ?e in narastki ter vrsta zdravih, okusnih in Ĺže na oko privlaÄ?nih jedi, katerih avtorji so bili dijaki smeri gastronomija ter njihovi mentorji.

Na zajtrk so povabili ĹĄtevilne obiskovalci in bili zelo veseli, da se jih je skoraj 200 vabilu odzvađ&#x;”˛ lo.

Poskrbeli so za dobro zdravo hrano in prijetno razpoloĹženje.

Velenje – Pod okriljem ZOTKS je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani 11. novembra potekalo drŞavno tekmovanje iz logike. Na Gimnaziji Velenje si je osem dijakov z dobrimi rezultati na ťolskem tekmovanju iz logike zagotovilo nastop na tem tekmovanju. V Ljubljano so odpotovali Katja Jevťenak in Aleksandra Centrih, dijakinji 1. letnika, NeŞa Vipavc in Tina Jurkoťek iz 2. letnika, Tadej Glinťek iz 3. letnika ter Nejc Zajc, Luka Jevťenak in Gaťper Ladinek iz 4.

letnika. Dijaki Gimnazije vsako leto znova navduĹĄijo in se s tekmovanja iz logike vraÄ?ajo z visokimi uvrstitvami in zlatimi priznanji.

Tudi letos ni bilo drugaÄ?e, saj so osvojili pet zlatih in dve srebrni priznanji. NajvidnejĹĄo uvrstitev je dosegel Luka JevĹĄenak s 3. mestom med dijaki 4. letnikov. Luku je uspel izjemen podvig, saj je osvojil vseh 7 moĹžnih zlatih priznanj od 7. razreda OĹ do zakljuÄ?nega letnika gimnazije. V zadnjih treh letih je bil vselej uvrĹĄÄ?en med najboljĹĄe tri v drĹžavi, ki prejmejo priznanja na zakljuÄ?ni slovesnosti ZOTKS v Ljubljani ob koncu ĹĄolskega leta. Tudi drugi dijaki so bili odliÄ?ni: NeĹža Vipavc je osvojila 4. mesto med dijaki 2. letnikov, Tadej GlinĹĄek 6. mesto med dijaki 3. letnkov, Nejc Zajc pa 8. mesto med dijaki 4. letnikov. Zlato priznanje za doseĹženo 12. mesto je prejela tudi Tina JurkoĹĄek, srebrni priznanji pa sta si priborila GaĹĄper Ladinek in Katja JevĹĄenak. đ&#x;”˛

Silvestra JevĹĄenak

Ĺ est krajinskih arhitektk

Vrednote Lucija Oblak PeÄ?ovnik

Slovenija Ĺže nekaj Ä?asa (predolgo!) doĹživlja pravo poplavo ogromnih oglasnih panojev. Pravzaprav niti nihÄ?e ne ve, koliko jih je – njihovo ĹĄtevilo je ocenjeno med 7.000 in 10.000 plakatov. NaĹĄ urbani in ruralni prostor, naĹĄa krajina je z njimi zasiÄ?ena, odpor javnosti je vedno veÄ?ji, njihovo ĹĄtevilo pa kljub vsemu ĹĄe naprej raste.

Vseprisotnost reklamnih sporoÄ?il, ki v Ĺželji po naĹĄi pozornosti postajajo vedno veÄ?ji, bolj pisani, svetlikajoÄ?i se in utripajoÄ?i, je oÄ?itna, o njej se lahko prepriÄ?ate sami, le ozrite se skozi okno. ÄŒe Ĺživite v mestu, lahko gotovo vidite tudi veÄ? oglaĹĄevalskih podob, ki poskuĹĄajo preglasiti ena drugo. Na ogled imate vsaj kakĹĄen jumbo plakat, kakĹĄno vitrino, svetlobne prikazovalnike in razne napise ter plakate.

V predmestjih in na podeĹželju razmere konkurirajo tistim v mestu, saj razliÄ?ni zasebniki radi postavijo velike, pogosto neestetske napise na stene in strehe delavnic ali domov. V teh okoljih so le ĹĄe bolj moteÄ?i. NaraĹĄÄ?ajoÄ?e ĹĄtevilo veleplakatov je Ĺže spremenilo podobo slovenskega podeĹželja, degradacija pa se ĹĄe nadaljuje. V naĹĄi podeĹželski krajini ne prevladujejo veÄ? kozolci ali prostrani pogledi na bliĹžnje ali bolj oddaljene vrhove planin. Vse bolj jo opredeljujejo vsiljivi oglaĹĄevalski plakati, razna reklamna sporoÄ?ila. Kot da Ĺživimo v deĹželi na sonÄ?ni strani Alp, ki je po pomoti postala deĹžela nebrzdanega potroĹĄniĹĄtva in ne v drĹžavi aktivnih drĹžavljanov, v kateri je javni interes pomembnejĹĄi od interesov kapitala. Ah, Ä?akajte malo ‌ morda pa res ‌ NaĹĄo krajino skupaj s plakati dopolnjujejo brezbriĹžnost ljudi za podobo tako naravne kot grajene krajine, pomanjkljiva zakonodaja (ki se tako ali tako bolj ťvohÂŤ izvaja) in pa seveda ljudska logika, da lahko na svojem vsak poÄ?ne, kar se mu zahoÄ?e.

Pa pri tem ne gre le za degradacijo grajenih objektov ter naravi ĹĄkodljivo svetlobno onesnaĹževanje in potencialno ogroĹžanje varnosti v prometu. Problem je veliko ĹĄirĹĄi, saj gre za estetsko uniÄ?enje celotne urbane in krajinske podobe naĹĄe deĹžele, s katero se pa ja tako radi pohvalimo! To je naĹĄa kultura, naĹĄ odnos do podob naravnega in grajenega okoli nas. Gre za etiko.

Za etiko, ki se tiÄ?e naĹĄega razmiĹĄljanja o prostoru, ljudeh in naĹĄi pravici do poseganja vanj.

Podobne teĹžave doĹživljajo tudi druge drĹžave in druga mesta.

Tudi v GrÄ?iji so mnoĹžice obcestnih oglasnih tabel, veÄ?inoma ilegalnih, del vsakdanjika. Oblasti v Atenah so ob olimpijskih igrah leta 2004 s stavb odstranile pribliĹžno deset tisoÄ? ilegalnih oglasnih panojev, vendar so se po igrah postopoma spet pojavili. Ponovno so poskusili leta 2010 s posebnim oglaĹĄevalskim zakonom, ki je sprva imel nekaj uÄ?inka, s poglabljanjem gospodarske krize pa je njegovo uveljavljanje spet zamrlo.

Da pa vizualni kaos ni naravni pojav, ki spremlja kapitalistiÄ?no ureditev, ampak kazalec neurejenosti druĹžbe, je razvidno v drĹžavah, ki si jih najpogosteje postavljamo za zgled, na primer v Ĺ vici in Avstriji. TamkajĹĄnja naselja so opazno lepĹĄe urejena predvsem zato, ker ni oglaĹĄevalske stihije. Ĺ tevilne razvite drĹžave ukrepe proti ekscesnemu zunanjemu oglaĹĄevanju izvajajo Ĺže desetletja.

Celo v New Yorku so se pojavila gibanja, ki sledijo intervencijam, ki so se pojavile v ĹĄkotskem Bristolu, kmalu za tem pa ĹĄe v iranski prestolnici Teheran. Te se zavzemajo za delno, ponekod tudi popolno prepoved zunanjega oglaĹĄevanja. Eden bistvenih razlogov za omejevanje ni zgolj vizualno onesnaĹževanje, paÄ? pa tudi spreminjanje urbane krajine in uniÄ?evanje arhitekturnega okolja.

Stroga regulacija zunanjega oglaĹĄevanja torej ni utopija. Z opozarjanjem pa moramo doseÄ?i, da vizualno onesnaĹževanje prepoznamo in ozavestimo kot druĹžbeno teĹžavo. Kako strogo omejevanje potrebujemo, je stvar debate, ta pa bi se morala Ä?im prej zaÄ?eti. Tuji primeri kaĹžejo, da najbolj zaleĹžejo strogi ukrepi s Ä?im manj izjemami. GrĹĄki primer pa nazorno pove, da gre pri omejevanju oglaĹĄevanja za nikoli konÄ?an boj, saj je sla oglaĹĄevalskega zasluĹžka vedno velika. Zato moramo inĹĄpekcije in druge ustanove pozvati, da zaÄ?nejo izvajati Ĺže veljavne predpise. Prav tako morajo obÄ?ine z ustrezno zakonsko ureditvijo dosledno skrbeti za kakovost podobe vseh svojih javnih prostorov in javnih storitev. Ozavestimo ljudi, da je kakovostna arhitektura sama po sebi odliÄ?na reklama in prostorski oznaÄ?evalec.

Vse to bi bili pomembni prispevki k prijetnejĹĄemu Ĺživljenju v mestih in lepĹĄemu videzu naĹĄe naravne krajine. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 9

Velenje, 13. novembra – Pred letoĹĄnjim dnevom sploĹĄnih knjiĹžnic smo se vpraĹĄali, kakĹĄna je pravzaprav njihova prihodnost. Pa ne le zaradi vse veÄ?je uporabe elektronskih knjig, ampak tudi zato, ker se bralne navade spreminjajo in ker tudi izposoja postaja vse bolj brezosebna, avtomatska. Direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?, ki se je pred kratkim udeleĹžil strokovne ekskurzije slovenskih knjiĹžniÄ?arjev na Nizozemskem, nam je povedal, da se tega, da ne morejo veÄ? biti le izposojevalnica knjig, zavedajo Ĺže nekaj let.

Bil je ĹĄe bolj konkreten. Povedal nam je: ÂťZato vse bolj postajamo ne le druĹžabno, ampak tudi informacijsko srediĹĄÄ?e. PrepriÄ?an sem, da bo kljub vsem novim trendom tudi tiskana knjiga preĹživela, obenem pa se v knjiĹžnici zavedamo, da se moramo prilagajati novostim.

Zato se v naĹĄi knjiĹžnici dogaja ĹĄe marsikaj razen izposoje knjig, tu se sreÄ?ujejo ljudje zaradi razliÄ?nih interesov, prihajajo na naĹĄe prireditve, se druĹžijo, v naĹĄih prostorih pa tudi ustvarjajo.ÂŤ In kakĹĄna je razlika med slovenskimi in skandinavskimi sploĹĄnimi knjiĹžnicami? ÂťV knjiĹžnicah, ki so mlajĹĄe od 10 let, smo hitro opazili, kako prostorsko razkoĹĄne so.

Imajo petkrat veÄ?jo povrĹĄino kot naĹĄa knjiĹžnica, bralcem pa ponujajo pol manj gradiva kot mi. Knjige so razstavljene simpatiÄ?no, obiskovalcem na policah pokaĹžejo celo naslovnico, ne le hrbta knjige. Tako se bralec laĹžje odloÄ?i, kaj bo

KnjiĹžnica je dnevna soba mesta Vse bolj pomembne so tudi kot druĹžabno in informacijsko srediĹĄÄ?e – Ĺ e vedno ostajajo tudi svetiĹĄÄ?e knjige – V Velenju vse veÄ? teĹžav zaradi slabo vzdrĹževane stavbe Centra Nova izbral. Poleg tega imajo kup dejavnosti, povezanih s knjigo. Med njimi je veliko predstavitev knjiĹžnih novosti, imajo tudi 3D tiskalnike, na katerih printajo celo palaÄ?inke. Imajo zelo veliko elektronskih naprav, raÄ?unalnikov je na pretek.

Metoda dela pa je podobna naĹĄi, morda smo mi celo kakĹĄen korak dlje, tako da nas ni treba biti sram,ÂŤ pripoveduje VrbiÄ?. A vendarle je ena razlika Ĺže zelo obÄ?utna. KnjiĹžniÄ?arjev skoraj ne sreÄ?aĹĄ, saj bralci vso izposojo opravijo sami s pomoÄ?jo raÄ?unalnikov, ti jih usmerijo tudi do polic, kjer je iskana knjiga. ÂťVemo, da gredo trendi v to smer tudi pri nas, a se zelo trudimo, da ohranjamo osebni stik knjiĹžniÄ?arjev in bralcev. Vemo, da mnogi radi pridejo v knjiĹžnico tudi zato, da poklepetajo s svojim knjiĹžniÄ?arjem, ga prosijo za nasvet. Tam pa se sprehajaĹĄ po nadstropju, ki je veliko kot naĹĄa knjiĹžnica, pa ne sreÄ?aĹĄ niti enega knjiĹžniÄ?arja.ÂŤ

Gospodarske rasti ne Ä?utijo

V KnjiĹžnici Velenje se trudijo, da ves Ä?as uvajajo nove dejavnosti. NaĹĄ sogo-

Vlado VrbiÄ?: ÂťUvajamo nove dejavnosti, ker samo z izposojo knjig ne bi preĹživeli. Tega se zavedamo Ĺže nekaj let.ÂŤ

UspeĹĄno zaÄ?eli plesno sezono Dve koreografiji Plesnega studia N Velenje uvrĹĄÄ?eni na drĹžavni reviji Pika miga in Ĺ˝iva 2017 – Jubilej bodo zaznamovali z veÄ? plesnimi dogodki Velenje, 16. novembra – PrejĹĄnji teden je bil v Ljubljani Festival plesne ustvarjalnosti mladih Ĺ˝iva 2017, ki je drĹžavna revija mladinskih plesnih skupin. Na njej se predstavijo najboljĹĄe plesne stvaritve prejĹĄnje sezone, saj so vse drĹžavne revije plesa, ki jih pripravi republiĹĄki JSKD, jeseni.

Selektorji jih izberejo na pomladnih obmoÄ?nih in regijskih plesnih revijah. Na Festivalu je nastopila tudi skupina velenjskega Plesnega studia N s koreografijo Osamljenost sredi mnoĹžice, kar pomeni velik uspeh za plesalke in koreografinjo. Oktobra je mlajĹĄa skupina Plesnega studia N plesala na 14. mini festivalu otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga 2017, kamor se je z regijske revije uvrstila s koreografijo ÄŒasovna zanka. Obe koreografiji je pripravila Nina Mavec Krenker,

9

KULTURA

23. novembra 2017

Plesna koreografija Osamljenost sredi mnoĹžice je ena od letoĹĄnjih najboljĹĄih plesnih stvaritev mladih plesalcev v drĹžavi. Zanjo so na festivalu Ĺ˝iva prejeli zlato priznanje JSKD. (Foto: Matija LukiÄ?)

ki vodi tudi Plesni studio N. Za uvrstitev na drĹžavni nivo sta obe skupini prejeli zlato priznanje. S

tem so potrdili njihovo veljavo in kakovost.

Nina Mavec Krenker nam je

vornik pojasni: ÂťV zadnjem letu je lepo zaĹživela novo urejena mladinska soba. Ĺ e veÄ? poudarka dajemo domoznanstvu, ki ga razvijamo zelo temeljito. V tem smo med boljĹĄimi v Sloveniji. Pogosto k nam prihajajo ljudje tudi zato, ker iĹĄÄ?ejo informacije o dogajanju v domaÄ?em okolju. Lani so prenovili oddelek za odrasle, Ĺželijo si ĹĄe otroĹĄkega, in pripravili so prostor za zbirko Marjana MarinĹĄka ÂťPrva Ä?itankaÂŤ, ki je Ĺže odkupljena. A se Ĺžal to, da je v Sloveniji gospodarska rast, pri prilivu sredstev knjiĹžnici ĹĄe ne pozna, zato je direktor skeptiÄ?en, da se bo to zgodilo kmalu.

Sploh, ker kaĹže, da bodo leta 2018 za nakup knjig dobili ĹĄe manj denarja kot letos. Ko uvajajo novosti, pa pustijo Ä?asu Ä?as. ÂťÄŒe se kaj ne ÂťprimeÂŤ, jo ukinemo in ponudimo kaj drugega.ÂŤ Ob tem VrbiÄ? prizna, da se zavedajo tudi, da so elektronske knjige prihodnost. ÂťÄŒe je ne bomo ponudile knjiĹžnice, jo bo kdo drug. TeĹžava pa je, ker je v Sloveniji e-knjiga butiÄ?na zadeva, saj je zelo draga.

Doslej jo je razvila le zaloĹžba Beletrina,

povedala, da so septembra vstopili v jubilejno, 25. plesno sezono, s kar 120 mladimi plesalkami in plesalci. Še vedno smo 4 mentorice, ki skuĹĄamo nanje prenesti ljubezen do sodobnega plesa. Sezono smo zaÄ?eli delavno; septembra smo pripravili nastop na obÄ?inski proslavi, bili smo tudi na Pikinem festivalu, sodelujemo na proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra,ÂŤ pripoveduje Nina. Na slednji so nastopili vÄ?eraj popoldne. Sedaj pa se bodo posvetili plesnim prireditvam, ki jih bodo pripravili ob svojem jubileju. ÂťZa 8. februar bomo pripravili plesni veÄ?er hotenja v plesu. Gre za uplesnitev 25. ĹĄtevilke zbornika Hotenj, literarnega zbornika Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva. Februarja bomo izvedli tudi polletno produkcijo, ki nastaja na temo ljudskega pripovedniĹĄtva. Spomladi bomo sodelovali na obmoÄ?ni plesni reviji, raÄ?unamo tudi na regijsko. Ob koncu plesnega leta pa Ĺželimo na pragu poletja pripraviti veÄ?er prijateljstva v plesu, na katerem bomo gostili plesne skupine in ĹĄole iz Slovenije in tujine, s katerimi tesno sodelujemo.ÂŤ đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Koncert skupine ReCover s Sanjo Mlinar Velenje, 25. novembra – VelenjÄ?anka Sanja Mlinar Marin je vsestranska profesionalna glasbenica, ki v svojem ustvarjanju ves Ä?as sodeluje z mnogimi zasedbami in orkestri.

To soboto ji lahko prisluhnete v velenjskem Max clubu, kjer se bo kot pevka predstavila s skupino ReCover. Na koncertu boste lahko podoĹživeli Ä?as norih zabav 80. in 90. let ter nostalgiÄ?no

nem smislu. NakljuÄ?no sreÄ?anje z Goranom Rukavino je pripeljalo do moÄ?ne glasbene naveze in sodelovanja s skupino ReCover. ÄŒlani te sicer ljubljanske skupine so se zaÄ?eli sestajati spomladi leta 2011 na pobudo saksofonista Mihe Hawlina. Jedro skupine sestavljajo ĹĄe klaviaturist Davor Herceg, basist Goran Rukavina in bobnar Ĺ˝iga KoĹžar. Vsi po vrsti so izkuĹĄeni glasbeniki. Volja

bĹĄ

Skupina ReCover prisega na akustiÄ?en zvok, kar je vĹĄeÄ? tudi pevki Sanji Mlinar Marin. Kako zvenijo, lahko preverite to soboto.

ÂťPo domaÄ?e v PodkrajuÂŤ Koncert, poimenovan Po domaÄ?e v Podkraju, si je v krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju pridobil veljavo in veÄ?letno tradicijo prepevanja in muziciranja. Letos so koncert prestavili s pomladi na jesen, na sredino novembra, in ponudili ĹĄe eno novost. Krajevno skupnost sestavljajo ĹĄtirje zaselki in vsak se je predstavil z dvema skladbama ali pevskima toÄ?kama. Izziv je bil sprejet in tako so posluĹĄalci lahko prisluhnili zanimivemu izboru pesmi in skladb.

Koncert so v veliki dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega zaÄ?eli Ä?lani tria Po domaÄ?e. Zaselek Prihovo je zastopal

mi pa preko njih ponujamo okoli 1.000 naslovov preko programa Biblos.ÂŤ Vedno veÄ? Ä?asa in energije pa jim vzamejo slabo vzdrĹževani prostori velenjske mestne knjiĹžnice. ÂťKot kaĹže, je bila stavba narejena povrĹĄno, poceni, posledice pa so vse bolj vidne. Pred nekaj dnevi so v pokvarjenem dvigalu ostali ujeti otroci. Streha toÄ?i, klima je neznosna, iz nje obÄ?asno zaudarja po kanalizaciji, v knjiĹžnici je zaduĹĄljiv zrak. Imamo pripravljene reĹĄitve, a brez denarja jih paÄ? ne moremo izpeljati. Mislim, da se bomo morali zaÄ?eti zavedati, da je polovica zgradbe Centra Nova v lasti Mestne obÄ?ine Velenje. Zato ne smemo veÄ? pustiti, da bi objekt tako propadal,ÂŤ je oster VrbiÄ?. Ob tem izvemo, da je ĹĄoĹĄtanjska enota knjiĹžnice dobro obiskana, to pa velja tudi za ĹĄmarĹĄko. V Ĺ oĹĄtanju jih sicer moti razdrobljenost med razliÄ?nimi zavodi, ki delujejo v kulturi, od Mayerjeve vile do Muzeja usnjarstva in Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj. ÂťMislim, da so dejavnosti preveÄ? razdrobljene, premalo je koordinacije med nami. Morali bi bolj sodelovati, da se nam dogodki ne bi prekrivali in ne bi celo konkurirali med sabo. Od tega bi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli veliko veÄ?. Sploh, ker za sploĹĄne knjiĹžnice velja, da so nekakĹĄna dnevna soba mesta, kar moramo negovati in ohranjati.ÂŤ

ĹĄe moĹĄki pevski zbor. Zapela so Podkrajska dekleta. Kot gost je v sodeloval Karel ÄŒretnik. Tudi zaselek Zabrdo je sestavil odliÄ?no skupino pevcev. Iz zaselkov Tajna – RoperÄ?e prihaja skupina Kaval. Kot zadnji so na koncertu nastopili priznani glasbeniki z imenom KapuÄ?ino. Koncert so sklenili s podelitvijo zahval za darovana sredstva za

nakup treh defibrilatorjev, Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?, predsednik sveta krajevne skupnosti skupnosti JoĹže DrobeĹž in predsednik KĹ D Podkraj in pododbora DU Velenje Franc Vedenik so v svojih nagovorih krajanov pozdravili njihovo druĹženje in aktivno Ĺživljenje v kraju. đ&#x;”˛

H. JerÄ?iÄ?

zaplesali in zapeli ob najveÄ?jih glasbenih hitih tistega Ä?asa.

ZaÄ?etki Sanjine solistiÄ?ne kariere segajo v konec osemdesetih let, ko je kot majhna deklica prepevala na otroĹĄkih festivalih ob spremljavi revijskega orkestra pod vodstvom Mojmirja Sepeta.

V naslednjem desetletju je izdala 4 samostojne projekte, sodelovala s ĹĄtevilnimi priznanimi avtorji in izvajalci ter prejela veÄ? nagrad na razliÄ?nih slovenskih in tujih festivalih. Med ĹĄtudijem klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo se je usmerila predvsem na skupinsko ustvarjanje v vokalnih zasedbah Bit in Katrinas, v katerih je odkrila nove izzive tako v vokalnem kot komponistiÄ?-

do preigravanja razliÄ?nih Ĺžanrov, jazza, soula, funka, bluesa, etna, popa in rocka, brez podcenjevanja, je temelj sodelovanja. Skupina se je zavestno odloÄ?ila, da v stalno zasedbo ne vkljuÄ?i elektriÄ?nega kitarista in lahko tako oblikuje bolj akustiÄ?en zvok.

Fantje z veseljem sodelujejo z razliÄ?nimi kvalitetnimi pevkami in pevci, s katerimi lahko vzpostavijo vzajemno, svobodno preigravanje. Kako zvenijo, ko z njimi zapoje Sanja, ki je ĹĄe vedno tudi Ä?lanica zasedbe Katrinas, pa preverite sami. đ&#x;”˛

bĹĄ, Foto: Miha MikoĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

Tradicija danes Na klavirskih dnevih priÄ?akujejo blizu 200 klavirskih pedagogov in pribliĹžno 100 mladih pianistov – Zanimiv program – Ne iĹĄÄ?ejo le talentov, ampak Ĺželijo vzgojiti tudi mlade posluĹĄalce Tatjana PodgorĹĄek

Jutri (v petek) in soboto se bodo v velenjski glasbeni ĹĄoli odvijali klavirski dnevi na temo tradicija danes. Organizirata ga DruĹĄtvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA in omenjena ĹĄola. Na njih priÄ?akujejo od 150 do 200 klavirskih pedagogov in pribliĹžno 100 mladih pianistov iz vse Slovenije. Izbrali so jih na razpisu, nastopili pa bodo v ĹĄestih projektnih sklopih dnevov.

Zanimiv program konference

Jerneja GrebenĹĄek, vodja klavirskega oddelka na ĹĄoli, je povedala, da Ĺželijo na konferenci klavirskih pedagogov osvetliti, Âťkako v danaĹĄnjem Ä?asu vidimo nekaj, kar je z nami Ĺže stoletja, kako so tradicijo doĹživljali nekoÄ? in kako jo v internetni dobi doĹživljamo danes.ÂŤ Za ta namen se bodo zvrstile okrogle mize, strokovna predavanja, koncerti

Jerneja GrebenĹĄek: ÂťPripravili smo pester in zanimiv program.

Zvrstilo se bo veÄ? okroglih miz, pogovorov, strokovnih predavanj, koncertov na temo tradicija danes.ÂŤ

23. novembra 2017 teljico JoĹžico GrebenĹĄek (bila je ena od prvih uÄ?enk ĹĄole in se nanjo vrnila kot uÄ?iteljica klavirja, vrsto let je uspeĹĄno vodila klavirski oddelek na njej in vzgojila generacijo sedanjih aktivnih uÄ?iteljev), pa zanimivo predavanje uÄ?iteljice Barbare De Costa, zakljuÄ?ni veÄ?erni koncert izjemno obetavnega mladega pianista iz ÄŒeĹĄke republike, ki je zmagal na lanskem 3. mednarodnem tekmovanju Acija Bertonclja, omeniti pa velja ĹĄe uvodno predavanje Vesne Vuk Godina: tradicija v glasbi. ÂťPredavatelji na konferenci bodo predvsem uÄ?itelji na naĹĄi ĹĄoli. S tem Ĺželimo pokazati, da so naĹĄi pedagoĹĄki delavci visoko strokovno izobraĹženi. Zdelo se nam je tudi prav, da predstavimo plod njihovega intelektualnega dela.ÂŤ Kot je ĹĄe povedala GrebenĹĄkova, je velenjska glasbena ĹĄola postavljala temelje klavirskim dnevom in v njihovi zgodovini je drugiÄ? njihova organizatorica.

Oddelek z najdaljĹĄo tradicijo

in predstavitve posameznih glasbenih ĹĄol ter njihovih uÄ?encev na omenjeno temo. Tako bodo pripravili pogovor z EPTA uÄ?i-

Klavirski oddelek ima na velenjski glasbeni ĹĄoli najdaljĹĄo tradicijo. Mladi pianisti ĹĄole sodijo med zelo prepoznavne v slovenskem prostoru, saj so vrsto let zelo uspeĹĄni na drĹžavnih in mednarodnih tekmovanjih. V tem ĹĄolskem letu 20 uÄ?iteljev uÄ?i igranja na klavir na niĹžji stopnji 177 uÄ?encev. Na vpraĹĄanje, Ä?e-

fundacije Ivo Stropnik in sourednica zbirke UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?, ko sta opazila, da veliko ljudi iz lokalnega okolja rado potuje in bodisi v govorjeni bodisi pisani obliki pripoveduje o popotniĹĄkih dogodivĹĄÄ?inah. Da bi jih spodbudili predvsem k slednjemu in popularizirali potopisni Ĺžanr, so jih prek razpisa povabili k oddaji svojih

prispevkov, izmed katerih so jih izbrali ĹĄest. Borut Korun je opisal potovanje po Burmi, Sara VuÄ?koviÄ? svoje enoletno bivanje na Novi Zelandiji, Aleksandra Bellian Duszynska kolesarjenje po Severni Ameriki, Tina Felicijan potovanje po Boliviji, Vlado VrbiÄ? po JuĹžni Ameriki, UrĹĄka ZupanÄ?iÄ? prostovoljno delo v Gam-

mu pripisujejo tolikĹĄno zanimanje za igranje klavirja med mladimi in uspehe, je GrebenĹĄkova odgovorila: ÂťVerjamem, da so plod dela, pristopa naĹĄih uÄ?iteljev. Mi ne iĹĄÄ?emo in delamo le s talenti, ampak iĹĄÄ?emo in Ĺželimo vzgojiti mlade posluĹĄalce, ki bodo tudi poznavalci klasiÄ?ne glasbe in bodo polnili naĹĄe koncertne dvorane.ÂŤ Poleg uÄ?nega programa uÄ?itelji redno pripravljajo dodatna izobraĹževanja za svoje uÄ?ence in uÄ?itelje v obliki seminarjev, na katerih sodelujejo tudi priznani mednarodni klavirski pedagogi. So organizatorji bienalnega mednarodnega tekmovanja Acija Bertonclja, ki je svojih zadnjih 10 let preĹživel prav na velenjski đ&#x;”˛ glasbeni ĹĄoli.

Rekli so â?ą Jerneja GrebenĹĄek – kaj je tradicija danes: ÂťBogastvo in lepota klasiÄ?ne glasbe je v bistvu v njeni trajnosti. Ta njena vrednost se nam odstira poÄ?asi. Ko podoĹživimo neko glasbeno izkuĹĄnjo po veÄ? letih, je ta drugaÄ?na, je bolj naĹĄa, bolj intimna in zato edinstvena. S tem veÄ?stoletnim kanonom, bogato dediĹĄÄ?ino in najveÄ?jimi glasbenimi doseĹžki moramo skrbno ravnati in poskrbeti, da se nadaljuje.ÂŤ

Po poteh VelenjÄ?anov Pri UVKF je izĹĄla prva knjiga potopisov lokalnih avtorjev v zbirki VelenjÄ?ani potujejo Velenje, 16. novembra – Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija je predstavila knjigo kratkih potopisov lokalnih popotnikov z rezidenÄ?nim zapisom v Velenju gostujoÄ?ega knjiĹževnika, ki je kot prva izĹĄla v zbirki VelenjÄ?ani potujejo. Zasnovala sta jo urednik

biji, gostujoÄ?i tuji knjiĹževnik Milo Jukić iz KreĹĄeva pa je pisal o Velenju, kakor ga je doĹživel med svojim bivanjem na mednarodni knjiĹževniĹĄko-prevajalski rezidenci septembra leta 2013. Knjiga VelenjÄ?ani potujejo, knjiĹževniki gostujejo v Velenju, je izĹĄla v Ĺžepnem formatu ter v digitalni obliđ&#x;”˛ ki za elektronske bralnike.

Kurnikova v Muzeju Zepter v Beogradu Spev ob 15-letnici s ĹĄestim Ä?lanom!

Ansambel Spev, ki ga sestavljajo Erik Hribernik, Edo Rednak, BoĹĄtjan MeĹžnar, Kristijan Kolenc ter Marko Berzelak, se je ob 15-letnici veÄ? kot uspeĹĄnega delovanja prelevil v 6-Ä?lansko zasedbo!

Nova pridobitev ansambla je harmonikar Vili Mravljak iz Gaberk pri Ĺ oĹĄtanju. Vili bo na odru zamenjal Erika, ki zaradi prezasedenosti in pomanjkanja Ä?asa ne utegne veÄ? igrati v ansamblu, ostal pa bo ĹĄe naprej vodja Ansambla Spev, kar je poleg igranja poÄ?el vseh polnih 15 let delovanja ansambla, ki stopa po Slakovi poti.

Vili je torej sveĹža moÄ? v ansamblu Spev, fantje so ga prijazno sprejeli medse, pred njimi pa so Ĺže novi nastopi, koncerti in projekti.

Spevovci novembra praznujejo jubilej, obletnico pa bodo okronali đ&#x;”˛ z novo CD ploĹĄÄ?o Ona diĹĄi po pomladi.

Beograd, 16. novembra – V Muzeju Zepter v Beogradu so odprli razstavo slovensko-srbske umetnice Majde Kurnik. Razstava je doŞivela izjemen otvoritveni obisk in velik interes medijev.

Razstavljene so slike in risbe iz zbirke Muzeja Zepter, dedinje del Majde Kurnik, in iz zasebne zbirke.

Slikarko je srbski javnosti pred-

stavila mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, avtorica razstave, ki je soÄ?asno na ogled v galeriji Velenje, in likovni kritik Savo Popović. Ob razstavi je izĹĄel tudi katalog z besedili obeh umetnostnih zgodovinarjev.

Goste je pozdravila direktorica muzeja dr. Ivana Simeonović ÄŒeliÄ?. Razstava bo na ogled do đ&#x;”˛ 17. decembra 2017.

Pod mizo, brez davka ‌ Nataťa Tajnik Stupar

ZadnjiÄ? sem sreÄ?ala gospoda, starejĹĄega znanca, likovnega strokovnjaka. Na hitro sva se zapletla v zanimiv pogovor o trgu umetnin v naĹĄi lokalni skupnosti. Ugotovila sva, da lokalni trg ‘umetnin’, ĹĄe kar nekako deluje. In da se v naĹĄi lokalni skupnosti ‘nad in pod mizo’ proda kar nekaj t. i. ‘umetniĹĄkih’ artefaktov, ki nastajajo na razliÄ?ne naÄ?ine in pod prsti razliÄ?nih ustvarjalcev, veÄ?inoma ljubiteljskih amaterjev, ki gojijo popoldansko ustvarjanje po sluĹžbi ali ob pokojnini. Pogosto ti izdelki nastajajo na umetniĹĄkih teÄ?ajih, ki jih vodijo priznani in akademsko izobraĹženi umetniki. V lokalnem obtoku najdemo tudi izdelke, katerih postavljena cena se lahko primerja s priznanimi slovenskimi likovnimi umetniki, ki jih najdemo v prodajnih galerijah v Ljubljani, Mariboru ali avstrijskem Gradcu. Velenje Ĺžal neodvisne institucije, ki bi se ukvarjala z likovno in vizualno umetnostjo, ne premore. Tako je sodobna likovna krajina naĹĄe lokalne skupnosti ne glede na to, da v njej Ĺživi in ustvarja kar nekaj akademsko izobraĹženih umetnikov, naravnana k promociji in prodaji amaterskih likovnih del. Lepo je, da ljudje ustvarjajo in se kreativno izraĹžajo, vendar je razlika med profesionalnim likovnim umetnikom, ki se je izobraĹževal dolga leta, najprej naredil teĹžko gimnazijsko maturo, konÄ?al fakulteto ali Akademijo, pridobil magisterije, doktorate in nazive, in amaterskim likovnim ustvarjalcem ogromna. NaĹĄ neizobraĹžen lokalni likovni trg omogoÄ?a to nerazlikovanje zaradi neukosti kupcev kot tudi odloÄ?evalcev v vlogi kupcev na ravni lokalne skupnosti. Samooklicani umetniki, ki jim je v slogu pravljice Cesarjeva nova oblaÄ?ila uspelo prepriÄ?ati lokalne oblasti za vlaganje v njihove rokodelske izdelke pod pretvezo, da gre pri tem za vrhunsko sodobno likovno umetnost, ki je podprta z nepreverjenimi laĹžnimi referencami v prepolnih Curriculum vitae. Nekdo mora zaklicati ‘Cesarju’ o resnici, laĹži in njegovi goloti, vendar ĹĄe tako glasen krik odmeva v prazno. Vse skupaj se zdi, da gre Ĺžal le za ‘kĹĄeftanje’ pod mizo, nad mizo, na Ä?rno, v zameno izdelkov za pridobljena sredstva na razpisu ‌ za t. i. pomoÄ? ‌ tega poznamo, od drugega je njegov oÄ?e, je bil kolega od tega in tega ‌ so zapisani naÄ?ini lokalnega, slovenceljskega delovanja, delovanja po zvezah in poznanstvih ter notranjih finanÄ?nih daj-dam povezavah. Ko gre za glas o umetnosti, o tisti pravi, pa pridejo na vrsto polena in ĹĄe veÄ? polen. Glede na to, da naj bi imeli odloÄ?evalci vsaj trohnico obÄ?utka za kulturo in umetnost, bi priÄ?akovala vsaj malo manj vidno kupÄ?kanje in izbiro rokodelskih izdelkov (pri tem o umetnosti resniÄ?no ne morem govoriti) doloÄ?enih posameznikov, ki Ĺže desetletja s pomoÄ?jo lokalnih oblasti krojijo podobo velenjske likovne krajine.

Pred dvema letoma sem v sodelovanju z mladimi in manj mladimi izobraĹženimi umetniki, organizirala razstavo v vili Bianci v Velenju z naslovom Kupi lokalnega umetnika; na njej se je predstavilo skoraj trideset profesionalnih likovnih umetnikov, ki imajo konÄ?ane fakultete in Akademije doma in v tujini, z magisteriji in doktorati, ki Ĺživijo oz. izvirajo iz naĹĄega okolja in tudi delno, kolikor trg ni zasiÄ?en, s prodajanjem ljubiteljske umetnosti na Ä?rno tukaj tudi delujejo. Ĺ˝e takrat ni bilo nobenega odziva mestnih oblasti in tudi do danes se ustaljena praksa poslovanja ni spremenila. TakĹĄen, kakrĹĄen je odnos do Ĺživih umetnikov, je tudi do mrtvih, razen z redkimi izjemami, ki so si to izborile. Recimo, da se slik Lojzeta Perka, na katerih je kot Ĺžanrski oz. krajinski motiv prikazano Velenje in njegova okolica, ne proda. Ali ni to nekako priÄ?akovano? Tudi strokovna javnost je del lokalne skupnosti in tudi mi plaÄ?ujemo davke. Konec koncev tudi odloÄ?evalce, vendar nihÄ?e strokovne javnosti ne vpraĹĄa za mnenje. S takĹĄnimi odloÄ?itvami se dela nepopravljiva ĹĄkoda naĹĄi kulturi in umetnosti, ki nese duha Ä?asa v prihodnost naĹĄim zanamcem.

Naj se vrnem k razstavi ĹživeÄ?ih umetnikov z naslovom Kupi lokalnega umetnika: ta razstava je bila postavljena z namenom osvetliti podroÄ?je s ĹĄtevilom in identitetami ĹživeÄ?ih umetnikov, ki delujejo in izvirajo iz naĹĄe lokalne skupnosti. Na razstavi so bila predstavljena umetniĹĄka dela, ki bi jih lahko lokalna skupnost, lokalna politika in gospodarstvo vkljuÄ?ila v svoje delovanje tako s poslovnimi, protokolarnimi, kot zbirateljskimi nameni, a vendar se to ni zgodilo, temveÄ? se je ĹĄe naprej ohranjal naÄ?in izbiranja, propagiranja ter favoriziranja likovno neizobraĹženih amaterskih ustvarjalcev, ki so v dvajsetletnem obdobju imeli monopol v omenjenem delovanju. Promocija naĹĄe kulture in umetnosti je v rokah dobrih, izobraĹženih umetnikov in ta se tako ali tako dogaja.

Umetniki vedno ustvarjamo, vendar naĹĄa dela nesemo tja, kjer so zaĹželena in jih lahko predstavimo ter ponudimo trgu. Z omenjenim delovanjem na tem podroÄ?ju se daje napaÄ?na vzgojna informacija mladim, ki se odloÄ?ajo za delovanje v umetnosti in kulturi, saj vidijo, da kvaliteta in izobrazba ne pomenita niÄ?, veljajo le poznanstva, druĹžinski pedigre in kanali povezav. Institucija Galerija Velenje ima pregled in informacijo o identitetah lokalnih ĹživeÄ?ih umetnikov in njihovih kvalitetnih umetniĹĄkih delih. Ta bi se morala vkljuÄ?iti v sodobno likovno in vizualno krajino naĹĄe lokalne skupnosti kot del naĹĄega okolja, promocije ter naĹĄ Genius loci. A vzklik ‘Cesar je vendar nag’ Ä?ez Titov trg oÄ?itno in đ&#x;”˛ Ĺžal ne seĹže.

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

23. novembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

December v znamenju prazniÄ?nih skladb Maja Oderlap, nasmejana pevka in televizijska voditeljica, je naĹĄa radijska sodelavka, pravi, veÄ? kot 10 let. Je VelenjÄ?anka, ki se rada poĹĄali, da ima priimek, ki ji je pisan na koĹžo. Oderlap je namreÄ? zloĹženka iz besed "oder" in "lapati", kar jo precej natanÄ?no opiĹĄe.

ZaÄ?ela je kot radijska moderatorka, a ker ji je vse pogosteje zmanjkovalo Ä?asa, je ÂťpristalaÂŤ pri nedeljski rubriki Minute z domaÄ?imi ansambli. ÂťV oddaji poleg domaÄ?e glasbe seveda ostajamo zvesti slovenski tradiciji: pesmim, aktualnim temam s tega podroÄ?ja, na katere kar prepogosto pozabljamo. Poleg tega se trudim predstaviti posluĹĄalcem in posluĹĄalkam tudi novosti. Materiala je dovolj, toliko, da bi zlahka pripravila precej daljĹĄe oddaje. Tako pa se je kar teĹžko odloÄ?iti, kateri ansambel predstaviti

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

v kateri oddaji, s Ä?im popestriti druĹženje s posluĹĄalci. V zaÄ?etku meseca je sestavni del minut ĹĄe lestvica.ÂŤ Decembra, obljublja Maja, bodo Minute z domaÄ?i ansambli zelo prazniÄ?ne, saj je v narodnozabavni glasbi veliko skladb, ki se lahko predvajajo samo v tem Ä?asu. Verjame, da bodo posluĹĄalci nad izborom melodij in ansamblov navduĹĄeni.

Sicer pa bo zadnji mesec v letu zanjo zelo naporen. ÄŒaka jo veliko takĹĄnih in drugaÄ?nih nastopov, koncerti, nadaljnja promocija sklade Dva koraka, ki je ugledala luÄ? sveta tik pred poletjem. ÂťDecember imam rada, a me moti, ker mi zmanjkuje Ä?asa, da bi ga doĹživljala bolj prazniÄ?no. Zato pa januarja prihodnje leto naÄ?rtujem dopust, odklop v toplih krajih.ÂŤ Je sedaj bolj Polzeljanka ali ostaja Ĺ aleÄ?anka? ÂťNa Polzeli imam hiĹĄo in tu res Ĺživim, a je razdalja med mojim domaÄ?im krajem tako kratka, da sem pravzaprav kar povsod enako.ÂŤ Minute z domaÄ?imi ansambli prihodnje leto? Ĺ e veÄ? gostovanj ansamblov, ĹĄe veÄ?

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Ljubezen ni samo navada 2. PARNI VALJAK – Vrijeme 3. JENNIFER LOPEZ feat. WISIN – Amor amor amor Marko Vozelj in njegova spremljevalna skupina Mojstri, s katero nastopa zadnja tri leta, predstavljajo novo pesem z naslovom Ljubezen ni samo navada. Glasbo za novo potencialno uspeĹĄnico prihajajoÄ?ih zimskih dni je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, medtem ko je besedilo delo Marka Vozlja.

Maja Oderlap: ÂťMateriala je toliko, da bi lahko pripravljala triurne Minute z domaÄ?imi ansambli.

novosti s podroÄ?ja narodnozabavne glasbe, ĹĄe veÄ? zanimivosti. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice okoli 200 milijonov albumov. Med najveÄ?jimi uspeĹĄnicami so You Shook Me All Night Long, Highway to Hell, Thunderstruck in druge.

Zadnji album Rock or Bust je skupina izdala leta 2014. Takrat se je Malcolm

Oliver Dragojević bo z velikim koncertom v Splitu proslavil 70. rojstni dan Oliver Dragojević bo ob spremstvu zagrebĹĄke filharmonije 15. decembra v splitski Spaladium areni obeleĹžil svoj 70. rojstni dan. Poleg zagrebĹĄkih filharmonikov, ki bodo igrali pod taktirko Dragojevićevega prijatelja in sodelavca Alana Bjelinskega, bodo na odru tudi pevski zbor Izbor in dolgoletna Oliverjeva spremljevalna skupina Dupini. Gosta bosta tudi SplitÄ?ana Gibonni in Tedi Spalato ter polovica dueta 2cellos Stjepan Hauser. Po poroÄ?anju medijev je interes za koncertni spektakel neverjeten. Dragojević je v zaÄ?etku septembra objavil, da se zdravi zaradi raka na pljuÄ?ih. Kljub napornem zdravljenju s kemoterapijo je oktobra nastopil na dobrodelnem koncertu v HNK v Splitu, ki je bil organiziran v podporo obolelim za rakom. Po nasvetu zdravnikov pa se je odpovedal nastopu v Frankfurtu 11. novembra.

naslov najboljĹĄega med rockerji.

Francoski DJ David Guetta je domov odnesel nagrado za najboljĹĄo elektronsko toÄ?ko, Taylor Swift, ki je bila nominirana v kar ĹĄestih kategorijah, pa je ostala praznih rok. Skupno so podelili nagrade v 12 kategorijah. V kategoriji MTV Best Adria Act je bila nominirana tudi slovenska zasedba Koala Voice, Ä?etverica iz Kisovca pa ni dovolj prepriÄ?ala posluĹĄalcev in je ostala brez nagrade.

Veliki zmagovalec evropskih MTV nagrad je Shawn Mendes

Stone Temple Pilots ponovno na sceni z novim pevcem

Kanadskega najstniĹĄkega glasbenika Shawna Mendesa so na podelitvi evropskih glasbenih MTV nagrad, ki je letos prviÄ? po dvajsetih

Young umaknil, saj je bolehal za demenco. PrejĹĄnji mesec je umrl njegov brat George Young, ki je veljal za mentorja skupine. Star je bil 70 let.

Despacitu na latino grammyjih ĹĄtirje zlati gramofoni Na letoĹĄnji 18. podelitvi latinskih glasbenih nagrad grammy je po ĹĄtevilu prejetih nagrad, ki so jih

Umrl je Malcom Young V soboto, 18. novembra, je v starosti 64 let umrl Malcolm Young, kitarist in ustanovni Ä?lan avstralske rockerske zasedbe AC/DC. Boril se je z demenco, umrl pa je v krogu svojih najbliĹžjih – obkroĹžen z druĹžino in sorodniki. Malcolm Young, po rodu iz Ĺ kotske, je ustanovil AC/DC leta 1973 v Sydneyju skupaj s svojim bratom Angusom. Skupina je prodala

vseh kategorijah, v katerih je bil nominiran. Ob tem je Fonsi napovedal, da bo v naslednjih tednih izdal novo razliÄ?ico Despacita, ki jo je posnel s singapurskim pevcem in producentom JJ Linom, zvezdo popa v mandarinĹĄÄ?ini. Ĺ˝eli namreÄ? prodreti tudi na azijski glasbeni trg, na turnejo pa tja odhaja prihodnje leto. PortoriĹĄki glasbenik se bo 26. novembra v okviru svetovne turneje ustavil tudi pri naĹĄih juĹžnih sosedih v Zagrebu.

minuli Ä?etrtek podelili v Las Vegasu, blestela nalezljiva uspeĹĄnica Despacito portoriĹĄkega glasbenika Luisa Fonsija. Prejela je ĹĄtiri zlate kipce v obliki gramofona, med drugim v kategoriji za pesem leta.

Fonsijev Despacito je zmagal v

letih potekala v Londonu, razglasili za najboljťega izvajalca. Mendes je pred navduťenimi gledalci v areni Wembley izvedel skladbo, ki mu je prinesla ťtevilna priznanja – There's Nothing Holding Me Back. Pevka kubansko-ameriťkega rodu Camila Cabello je prejela nagrado za najboljťega pop izvajalca, zasedbi Coldplay pa je pripadel

Grunge rock zasedba Stone Temple Pilots se vraÄ?a na sceno z novim frontmanom. Ena vodilnih zasedb grunge scene v 90. letih je svoje ponovno rojstvo po dveh preminulih pevcih najavila minulo sredo s pesmijo Meadow in obljubo o novem albumu, ki ga namerava izdati prihodnje leto.

Prvi pevec skupine Scott Weiland je leta 2015 umrl zaradi predoziranja s kokainom, alkoholom in amfetamini, nato so skuĹĄali sodelovati s Chesterjem Benningtonom, frontmanom skupine Linkin Park, ki pa se je leta 2015 odloÄ?il posvetiti zgolj delovanju v Linkin Park, letos pa je storil samomor. Lani so Stone Temple Pilots na spletu objavili avdicijo za novega pevca.

Med okrog 15.000 prijavljenimi so izbrali 41-letnega Jeffa Gutta iz kalifornijske nu-metal skupine Dry Cell. Televizijsko obÄ?instvo je Gutta spoznalo v ameriĹĄki razliÄ?ice oddaje The X Factor, v kateri je interpretiral skladbo Hallelujah Leonarda Cohena.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 MLADI KORENJAKI – OÄ?etovo darilo 2 ANSAMBEL SPEV – Krka sanjava 3 SEKSTAKORD – Ne igraj se, deklica 4 TOPLIĹ KA POMLAD – Nasprotja se privlaÄ?ijo 5 KRIMSKI LISJAKI – Najin Ä?as 6 GREGOR AVSENIK & ANSAMBEL SAĹ A AVSENIKA – Spomin na Pariz 7 ANSAMBEL PLUS – Muzikant ni prevarant 8 ANSAMBEL FLORJAN – Dekleta in harmonika 9 ANSAMBEL NAVEZA – Ko bova poroÄ?ena 10 ANSAMBEL VIHAR – Tebi verjela sem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO STRAY TRAIN Blues rockerji Stray Train so tik pred izdajo drugega albuma Stray Train II, Blues from Hell - The legend of the courageous five ..., ki bo izĹĄel jutri, v petek, 24. novembra Ĺ e pred izidom albuma pa slovenski blues rock navduĹĄenci predstavljajo videospot za novo pesem Heading for the Sun.

SCORPIONS BliĹža se nastop legendarne nemĹĄke skupine Scorpions pri nas. V dvorani StoĹžice bodo nastopili 5. decembra, jutri pa bo izĹĄel njihov kompilacijski album Born To Touch Your Feelings - Best of Rock Ballads.

Na njem so zbrali najlepĹĄe balade, ki so jih ustvarili v svoji bogati karieri, prvi singel pa se imenuje Follow Your Heart.

FRENK NOVA Frenk Nova, glasbenik in tekmovalec druge sezone priljubljenega televizijskega ĹĄova Znan obraz ima svoj glas, se predstavlja z

novim Ä?etrtim singlom z naslovom Leto. Pesem je meĹĄanica klasiÄ?enga pop-rocka in novejĹĄe ameriĹĄke countryi glasbe, posveÄ?a pa jo gibanju Movember.

MAMA REKLA Slovenska rock zasedba Mama Rekla, ki bo te dni izdala drugi studijski album z naslovom Ves ta svet, se predstavlja z novo skladbo Na krilih zmaja, za katero so posneli tudi videospot.

Soavtorica pesmi je priljubljena slovenska pevka Neisha, skladba pa opozarja na nevarnosti uĹživanja drog.

LAIBACH Skupina Laibach je ta mesec priÄ?ela s koncerti prvega dela obseĹžne evropske koncertne turneje, ki zajema 24 nastopov. Dvakrat bodo nastopili tudi v Kinu Ĺ iĹĄka, in sicer 8. in 9. decembra, prvi termin pa je Ĺže razprodan. Prvi del turneje, na kateri predstavljajo album Also sprach Zarathustra, bodo zakljuÄ?ili 15. decembra, drugega pa zaÄ?eli 30. marca.

Naš čas, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

23. novembra 2017

⏬

Lesnjakova – Tanja in Tomaž – iz Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki sta očitno vse, kar je ostalo od nekoč uveljavljene folklorne skupine Oljka. Že nekaj zadnjih let sta na podelitvi občinskih priznanj in nagrad na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika nepogrešljiva. Na sliki nista najbolj radostnih obrazov, zato Čvek ugiba, ali nista navdušena nad vlogo, ki jo imata na odru, ali razmišljata, zakaj ju doslej še ni nihče opazil in ju predlagal za priznanje.

⏩

Boštjan Oštir, član Rudarskega okteta, je od nekdaj odličen pevec. A ko je bil mlad, je pel v eni od prvih zasedb skupine Šank rock. Ja, to je bilo še pred tem, ko je ta postala zelo znana. V njej še danes poje Matjaž Jelen. Boštjanu je med skupnim nastopom na svečanosti Teh 6 desetletij prišepnil. »Že dolgo nisva skupaj stala na odru. Če dava šestico na pol, bi pa že prišla do let, ko smo za 25. maja imeli skupne koncerte velenjskih rock skupin, a ne?«

ima vsaj 40 stopinj) povečali za 80 odstotkov. Ljudje, ki so sodelovali v študiji, so v povprečju v vodi porabili 140 kalorij, za kar bi sicer morali teči vsaj 30 minut. Kot pojasnjuje raziskovalec, se med namakanjem v vroči vodi začnemo znojiti, zato se skuša telo ohlajati oz. najti običajno telesno temperaturo, pri čemer se pospeši prebava in posledično poraba kalorij. To pa ni edini pozitivni učinek tople kopeli. Telo se na hitro segrevanje odzove z izločanjem določenih proteinov, ki nižajo raven sladkorja v krvi.

Znanstveniki tako trdijo, da redne kopeli zmanjšajo verjetnost za nastanek sladkorne bolezni, a ob tem opozarjajo tudi, da lahko

Opravičilo zaradi 20 sekund Precej splošno je znano, da so Japonci izjemno natančen in točen narod. To je še potrdil nedavni dogodek, ko je eden izmed tamkajšnjih vlakov s postaje odpeljal 20 sekund prezgodaj.

Vlak, ki povezuje japonsko prestolnico in mesto Cukuba, za vo-

žnjo porabi 45 minut; s postaje bi moral odpeljati natančno ob 9:44:40, sprevodnik pa je izpeljal ob 9:44:20. Čeprav se nihče od potnikov ni pritožil, so odgovorni objavili opravičilo. »Sprevodniki so odprli vrata in na vlak pospremili potnike. Zatem so dali znak strojevodji, da lahko spelje, nihče od zaposlenih pa ni preveril, koliko je ura,« so zapisali. Dogodek je pritegnil veliko pozornosti, saj večina sveta tovrstne časovne razlike pri odhodu vlaka sploh ne bi opazila – z izjemo Japoncev. Njihova linija Tokkaido velja za najprometnejšo železniško povezavo na svetu.

In tudi za najtočnejšo.

Dobili smo dobro državo!

Zaenkrat le novo stranko s tem imenom, na pravo dobro državo pa bomo morali še počakati.

Enotnost Slovenske občine so vsaj enkrat skoraj enotne. Vse napovedujejo podražitev vrtcev. Ampak seveda ne pozabijo reči, da zaradi države.

Glas ljudstva S proračuni vseh vrst je res težko. Na velenjski občini so zato 'zaigrali' na izvirno karto. Na pomoč so poklicali – glas ljudstva.

Vino in voda Nekateri bi rekli, da se kontrasti res privlačijo. V Vinski Gori so ob krajevnem prazniku odprli »vodne« zadeve. Kanalizacijo in vodovod. In nazdravili niso (samo) z vodo.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Raziskovalec z univerze Loughborouh v Veliki Britaniji je izvedel študijo, ki je potrdila, da ima vroča kopel na naše telo enak učinek kot tek. Dr. Steve Faulkner tako pravi, da boste porabo kalorij med enournim namakanjem v vroči vodi (ki naj

Pa jo imamo!

Nekateri v Šaleški dolini in širše so zadnji čas kar zaskrbljeni. Čeprav je hudo, če kaj gori, bog ne daj, da bi želeli kakšnega ugašanja Gorenja.

Postaviti novoletno jelko na Titovem trgu je pravi podvig. Po tem, ko so jo varno podrli in jo košata kot je bila, z ogromno spretnosti pripeljali na Titov trg, je bil podvig tudi postavitev. Vodil ga je Drago Kolar, ki je delil ukaze številnim prostovoljcem. A ko je zagledal mično Urško Drame, se je kar ovil okoli nasmejane mladenke. »Vedno sem te vesel, sploh, ker preko tebe najhitreje pridem do naše obrambne ministrice,« je zatrdil.

Urška je namreč njena sestra. Rekla ni nič, nasmeh pa pove, da tako vseeno ne gre.

predolge kopeli povzročajo težave s krvnim tlakom.

» Levo & desno «

Zaskrbljenost

⏪

Vroča kopel za hujšanje

frkanje

Eden in čim več

Slika Kristusa za 382 milijonov evrov Minuli teden so na dražbi ponudili 500 let staro sliko z imenom Salvator Mundi – Odrešenik sveta. Gre za umetniško delo, ki naj bi nastalo izpod rok Leonarda da Vincija, vendar so mnenja strokovnjakov o avtorstvu deljena. Ob odkritju je

veljala za ponaredek, saj je bila prepleskana, nekdo je portretu celo dodal brado. Šele leta 2011 so jo prepoznali kot resnično delo da Vincija in jo restavrirali.

Dražbena hiša Christie jo je tako predstavila kot največje umetniško odkritje 20. stoletja. Začetna cena je bila 83 milijonov evrov.

Prodaja je potekala okoli 20 minut, šlo pa je za napeto telefonsko tekmovanje. Ob sklepu dražbe je cena poskočila do 339 milijonov, skupaj s prispevki pa bo moral anonimni kupec za sliko odšteti 382 milijonov evrov. To je vrednost, zaradi katere velja

prodana slika za najdražjo sliko, prodano na dražbi.

Porušili steno, da so odnesli žensko Argentinski gasilci so imeli pretekli teden nalogo, da v bolnišnico pospremijo 32-letno žensko.

Njihovo pomoč je potrebovala zaradi prekomerne teže, gasilci pa so na mestu samem ugotovili, da morajo zato, da bi nalogo opravili, porušiti zid hiše. Ker se ženska, ki tehta 490 kilogramov,

ne more premikati, so jo namreč odnesli skupaj s posteljo, ki so jo pričvrstili na tovornjak civilne zaščite. »Od nekdaj sem debela.

Zaradi diskriminacije sem nehala hoditi v šolo. Kasneje sem nadaljevala šolanje, da bi v življenju kaj postala. To se zdi danes nemogoče,« je povedala ženska. Dodala je, da je pred osmimi leti tehtala 130 kilogramov, po očetovi

smrti pa je padla v depresijo in se še dodatno zredila. »Rada bi se pozdravila in živela,« je še rekla, preden so jo gasilci odpeljali v bolnišnico.

Turiste napoveduje tudi Lonely Planet Vsako leto Lonely Planet, svetovno znani založnik turističnih vodičev, predstavi pet destinacij, ki jih je v naslednjem letu vredno obiskati. Tokrat so se v elitni druščini eksotičnih krajev, kot so Belfast in obala Causeway, Severna Irska; Aljaska, ZDA; Regija Languedoc-Roussillon, Francija in polotok Kii, Japonska znašle tudi Julijske Alpe s Triglavom, Bledom in Bohinjem. Objava v tej elitni druščini je seveda velika pohvala naši lepi domovini, obenem pa pomeni, da bo prihodnje leto še več turistov potovalo na Gorenjsko, pa naj je to tamkajšnjim županom in krajanom všeč ali ne.

Vse do Miklavža bo trajala dobrodelna akcija Božiček za en dan. Pričakujejo čim več Božičkov, polnih rok daril, ki bodo polepšali dneve otrokom, ki bi sicer ob praznikih ostali praznih rok.

Slabo ime Sladkorna bolezen ne upravičuje imena. Ljudem nikakor ne prinaša sladkega življenja.

Veselje in strah

Nekateri se že veselijo, ker je že zadišalo po snegu.

Drugim pa že pomisel na lopate zasmrdi.

(Ne) premičnine Nekateri pravijo, da se dogajajo čudne stvari: nepremičnine se premikajo.

Dolgo so padale, zdaj se tudi pri nas dvigajo. Vsaj njihove cene.

Nesrečna trikotnika Na našem ožjem območju sta dva svojevrstna trikotnika: Šoštanj, Teš in Premogovnik. Ter Velenje, Teš in Premogovnik. Za nobenega zadnji čas ne velja, da sta to kakšna pristna ljubezenska trikotnika.

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

23. novembra 2017

a ij g lo o k e • a v ra a n • je v Zdra stvo, nikoli ni odveÄ?!

Skrb za zdravje, naĹĄe najveÄ?je boga

Zdravje, narava in ekologija se pojavljajo v velikem sozvoÄ?ju. S primernim odnosom do narave in ekologije skrbimo tudi za svoje zdravje. Rek ÂťZdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ ĹĄe kako drĹži, Ä?esar se najbolj zavemo, kadar zbolimo. Zato naj bo skrb za zdravje vseskozi prisotna. ÄŒas viroz in prehladnih obolenj se s hladnimi dnevi vse bolj bliĹža. Veliko lahko za zaĹĄÄ?ito pred ĹĄirjenjem okuĹžb storimo sami s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo ter z uporabo razkuĹžilnih sredstev. Z rokami se Ä?im manj dotikajmo oÄ?i, nosu in ust.

Pri kaĹĄljanju in kihanju si usta in nos prekrijmo s papirnatim robÄ?kom, ki ga takoj zavrĹžemo. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki imajo simptome bolezni. Razmislimo lahko tudi o cepljenju proti gripi, kar ĹĄe posebej velja za starejĹĄe. NaĹĄemu organizmu bo dobro del vsakodnevni sprehod in uĹživanje veÄ?jih koliÄ?in sadja in zelenjave, bogate z vitaminom C. Zavedajmo se, da lahko za svoje zdravje veliko storimo tudi v zimskem Ä?asu. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

Tekmovanje za Ä?iste zobe ob zdravi prehrani Nagrajeni za najbolj inovativen preventivni program – Otroke spodbuja k rednemu umivanju zob in odgovornemu odnosu do zdravja Milena KrstiÄ? - Planinc

in Slovenija.

Velenje, Ljubljana – Zadovoljne in ponosne zobozdravstvene delavke in delavci v Sloveniji so s predanim delom v preventivi s populacijo, ki jim je zaupana, v preteklih desetletjih dosegli izjemen padec KEPa (zobne gnilobe) pri ťolarjih in letos za to prejeli prestiŞno svetovno priznanje FDI /Federation Dentaire International / SMILE AWARD.

Lani v tekmovanju sodelovalo 740 ĹĄol

â?ą

Tekmovanje je skupaj s preostalimi preventivnimi dejavnostmi prispevalo k drastiÄ?nemu padcu zobne gnilobe.

Slovensko Tekmovanje za Ä?iste zobe ob zdravi prehrani je bilo med finalisti iz vsega sveta razglaĹĄeno in nagrajeno kot najbolj inovativen preventivni program za ohranjanje zdravih zob med otroki. Za to priznanje se je potegovalo veÄ? kot sto Ä?lanic svetovne zobozdravstvene organizacije, v oĹžji izbor pa so priĹĄle ĹĄtiri – Avstrija, Argentina, Izrael

V lanskem ĹĄolskem letu je v Sloveniji v tekmovanju za Ä?iste zobe sodelovalo 740 osnovnih ĹĄol, zavodov in domov za otroke s posebnimi potrebami. PraktiÄ?no vse. V Ĺ aleĹĄki dolini so se v to tekmovanje vkljuÄ?ili Ĺže na samem zaÄ?etku, leta 1980, spodbudila pa jih je Ivana JevĹĄek, dr. stom., specialistko otroĹĄkega in preventivnega zobozdravstva.

Danes se v ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini otroci v tem tekmovanju sreÄ?ujejo s preventivnimi sestrami Referata za zobozdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje Ireno Ĺ umer, Ireno Skrinjar in Patricijo HanĹžekoviÄ?. Pridejo vsak dan, na terenu in med otroki so vse dopoldne. Ko se vrnejo v referat, pa se spopadejo s tistim, kar jim je najmanj ljubo, papirologijo. A brez te ne bi vedeli, kako zelo uÄ?inkovito je to tekmovanje.

Izjemen padec zobne gnilobe

Po podatkih StomatoloĹĄke sekcije Slovenskega zdravniĹĄkega druĹĄtva je Tekmovanje za Ä?iste zobe ob zdravi prehrani skupaj s

Irena Ĺ umer, Patricija HanĹžekoviÄ? in Irena Skrinjar se sreÄ?ajo v referatu zjutraj in ko se vrnejo s terena.

Takrat se lotijo statistike, njim najmanj ljubega dela.

preostalimi preventivnimi dejavnostmi botrovalo drastiÄ?nemu padcu zobne gnilobe pri tekmujoÄ?i populaciji.

Irena Ĺ umer dela na tem podroÄ?ju Ĺže enaintrideset let. Skupaj s kolegicama spodbuja otroke k rednemu umivanju zob in odgovornemu odnosu do svojega zdravja.ÂťPomagamo jim pri tem, da ohranijo zdrave zobe. To je naĹĄe vsakodnevno delo,ÂŤ pove.

Poudari pa, da ĹĄe tako dober program ne more biti uspeĹĄen, Ä?e v njem niso udeleĹženi ĹĄtevilni udeleĹženi: ÂťMe, zobozdravstveni in vodstveni delavci zavoda, vodstva vrtcev, ĹĄol, vzgojitelji, uÄ?itelji in starĹĄi.ÂŤ

Otroci vÄ?asih pozabijo

Kako jih sprejemajo otroci?

Irena Skrinjar pravi, da so jih veseli, ko pridejo, da preverijo, ali so zobje dovolj temeljito oÄ?i-

ĹĄÄ?eni. ÂťPozdravljajo nas, poznajo naĹĄa imena ...ÂŤ Kaj pa zobki, kako Ä?isti so? ÂťV tem pa na Ĺžalost v zadnjih letih opaĹžamo, da se ustna higiena slabĹĄa. Otroci so v tem hitrem tempu Ĺživljenja marsikdaj prepuĹĄÄ?eni samim sebi, in Ä?e nimajo nadzora pri umivanju zob, se po doloÄ?enem Ä?asu to pozna. Odkriti so. Sami povedo, ko se kdaj zgodi, da zobki niso Ä?isti, da so bili preutrujeni, da imajo kup dejavnosti, da niso utegnili, da so pozabili ...ÂŤ

Kako poteka tekmovanje?

RazloĹži nam Patricija HanĹžekoviÄ?. ÂťV tekmovanje so pri nas vkljuÄ?eni vsi otroci od 1. do 5. razreda. Vsak razred obiĹĄÄ?emo enkrat meseÄ?no in preverimo, kako Ä?isti so zobje. ÄŒe so natanÄ?no in odliÄ?no umiti, jih nagradimo z

Ĺžigom modrega zajÄ?ka, Ä?e so to opravili bolj povrĹĄno, pa z rdeÄ?im polĹžkom. VÄ?asih ima kdo smolo, da se pojavimo ravno tisto jutro, ko so spregledali zobno ĹĄÄ?etko, ko so pozabili. Takrat

â?ą

V Velenju so se vanj vkljuÄ?ili med prvimi ĹĄolami v Sloveniji.

brez Ä?rnega polĹžka ne gre. Je pa naslednjiÄ? to gotovo drugaÄ?e.ÂŤ Noben slab znak, pravijo, ni dan z namenom, da bi otroka kaznovali, temveÄ? zato, da bi pomagali in spodbudili otroke, da izboljĹĄajo ustno higieno.

Zdravi moĹžgani – zdravo telo MoĹžganska kap je bolezen, ki moÄ?no poslabĹĄa kakovost Ĺživljenja ali se konÄ?a celo s smrtjo.

Najpogosteje nastane zaradi zamaĹĄitve Ĺžil – ateroskleroze. Ateroskleroza pa je bolezen, ki prizadene arterije,vendar jo lahko zaustavimo, Ä?e jo odkrijemo pravoÄ?asno. Najpogosteje je vzrok moĹžganske kapi ateroskleroza vratnih arterij, ki jo lahko odkrijemo z ultrazvoÄ?nim pregledom. ÄŒe se ateroskleroza odkrije v zaÄ?etni stopnji, se lahko moĹžganska kap z zdravim naÄ?inom Ĺživljenja in zdravili prepreÄ?i.

ÄŒe ste kadilci, imate poviĹĄan holesterol, sladkorno bolezen ali poviĹĄan krvni tlak, se nezdravo prehranjujete, premalo gibate ali imate stresne situacije, je velika verjetnost, da zbolite za aterosklerozo. Vsi, ki imate v prvem kolenu sorodnike, ki so utrpeli moĹžgansko kap, ste bolj ogroĹženi. ÄŒe ste prepoznali katerega od dejavnikov tveganja, potem je za vas pregled z ultrazvokom vratnih Ĺžil zelo priporoÄ?ljiv. đ&#x;”˛

Asist. dr. Andrej Kravos, dr. med.

specialistiÄ?na in UZ ambulanta

ULTRAZVOKI in SPECIALISTI KLAROS d.o.o., PE Žalec, Preťernova 6, 3310 Žalec 070 75 33 75 | info@ultrazvoki.si | www.ultrazvoki.si

Ultrazvok: trebuha, testisov, vratu, sklepov, kit, mehkih tkiv, zatrdlin, UZ srca Doppler oĹžilja: vene, arterije, vratne Ĺžile 24 urni EKG in 24 urno merjenje krvnega tlaka. Strokovno in prijazno osebje.

Izvid dobite takoj.

SPECIALISTIÄŒNI PREGLEDI:

KARDIOLOG, ORTOPED, ANGIOLOG

đ&#x;”˛

Naš čas, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA Darilni boni!

23. novembra 2017

Nagradna križanka Eurofins ERICo

Jacuzzi – savne – masaže – kozmetièni salon – apartmaji

JOGU

A DJ A RT I IZ SLO VENSKEGA S

MAJA_SUSEC_280 x 200_NAS_CAS_OUTL.indd 1

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče | www.zelenedoline.si

Ljubija 5, Mozirje, T: 03 583 11 22, 031 619 634, www.turizemkorosec.com

Eurofins ERICo Velenje, d. o. o.

Koroška 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si Z vstopom v koncern Eurofins podjetje Eurofins ERICo ponuja svojim kupcem nove možnosti sodelovanja.

Doslej je ERICo deloval predvsem na okoljskem področju in delno tudi na področju prehranskih in farmacevtskih analiz. Na teh področjih bo podjetje delovalo tudi v bodoče, z vstopom v Eurofins pa kupcem nudimo izjemno širok nabor testiranj in preskušanj, ki jih izvaja ta korporacija.

Eurofins opravlja storitve s področij testiranj hrane in krme, agronomije, biofarmacevtike, testiranj izdelkov splošne rabe, izdelkov in polizdelkov v industriji, genomske in forenzične raziskave in tudi klinične diagnostične preiskave. Nabor raznovrstnih testiranj trenutno obsega preko 130.000 (!) metod. Prepričani smo, da je med njimi tudi tista, ki predstavlja rešitev vaših problemov.

Med okoljske preiskave sodijo tudi monitoringi čistilnih naprav. V podjetju Eurofins ERICo vam za vašo malo čistilno napravo pripravijo izvid o prvih meritvah, ki ga potrebujete, če želite zanjo pridobiti subvencije.

Poleg tega boste s tem na vaši komunalni položnici znižali strošek takse za čiščenje odpadne vode za kar 90%.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 4. decembra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Eurofins ERICo«. Izžrebali bomo 3 nagrade (standardna analiza vzorca odpadne vode iz vaše male čistilne naprave). Nagrada je prenosljiva.

16. 11. 17 13.09

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

23. novembra 2017

KoĹĄarica prijaznih ljudi

:)

trgovina

KURIVA VSE ZA KOLINE KRMILA (03) 891 91 40

Ĺ˝eliĹĄ si biti veÄ?no zdrav, mlad, mladosten, kreposten in veÄ?en.

Zato moraĹĄ nekaj ukreniti. Kupi sadiko sibirske borovnice, jo vzgajaj z ljubeznijo in nato obiraj njene sadeĹže. Sadiko sibirske borovnice imenujemo tudi rastlina veÄ?ne mladosti. Njena domovina je Sibirija. Odporna je na nizke temperature, celo do -47stopinj Celzija. Zanimivo je, da cvetijo Ĺže pri 0 stopinjah, cvetovi pa zdrĹžijo temperature celo do -10 stopinj Celzija. Sadika sibirske borovnice zraste v viĹĄino kar od 1 do 1,8 metra, v ĹĄirino pa do 1,2 metra.

Sibirska borovnica ima dolgo Ĺživljenjsko dobo, in sicer od 25 do 30 let. Vzgoja sibirske borovnice je nezahtevna in enostavna. Tla, v katerih raste sibirka borovnica,

29. novembra 2017 podeljujemo diplome 43 novim diplomiranim ekotehnologom in magistrom ekotehnologom. ÄŒestitamo!

DOSTAVIMO TUDI NA DOM

Bodi veÄ?en, kot je trgovina KoĹĄarica morajo imeti nevtralen pH (od 5 do 7). Pri sajenju je bistvenega pomena sadilna jama in njena velikost. PriporoÄ?ljiva velikosti sadilne jame je 30 x 30 x 30 cm. Poznamo sorte, ki zrastejo viĹĄje (do 1,8 m) in niĹžje. Nadvse zanimivi sta dve – Blue welvet in Duet, ker kljubujeta zimski pozebi. Ob sajenju je zelo pomembno, da sadiko sibirske borovnice obilno pognojimo z naravnim organskim gnojilom (organik in biogrena, gre za dolgo delujoÄ?a in kvalitetna gnojila). Sibirske borovnice vzgajamo ekoloĹĄko. PriporoÄ?en Ä?as sajenja sta november in marec. Velik pomen predstavlja dognojevanje sibirske borovnice, saj zato ĹĄe bolj bogato obrodi in ima bolj soÄ?ne plodove. Sadike sibirske borov-

nice rodijo v 2.-3. letu starosti. V povpreÄ?ju ima zdrava, rodna sadika borovnice od 3-5kg plodov.

Borovnica pa postane polno rodna v petem letu starosti. SadeĹži sibirske borovnice so zelo zdravilni, saj vsebujejo zelo veliko vitamina C, B, provitamina, Mg, Na, Ca, P, Mg, flavonoidov ... Izredno velikega pomena pa je njihovo antibakterijsko delovanje, antialergijsko delovanje, antikancerogeno delovanje ... UĹživanje sadeĹžev sibirske borovnice je izredno pomembno tudi za bolezni srca, Ĺželodca, jeter, koĹže in oĹžilja.

Kupite, vzgajajte, uĹživajte in se prepriÄ?ajte o zdravilnih uÄ?inkih sadeĹžev sibirske borovnice.

Nives PirmanĹĄek, trgovina KoĹĄarica

đ&#x;”˛

PrazniÄ?na obdarovanja naj bodo odgovorna do okolja BliĹža se Ä?as nakupov daril in prazniÄ?nega obdarovanja. Po raziskavah povpreÄ?no gospodinjstvo decembra povzroÄ?i 25 % veÄ? odpadkov kot v ostalih mesecih v letu. Zgolj v ZDA decembra ljudje kupijo in seveda tudi takoj zavrĹžejo prek 350.000 km ovojnega papirja.

Sledi nekaj praktiÄ?nih nasvetov, kako naj bodo letoĹĄnje obdarovanje in prazniÄ?ni dnevi do okolja Ä?im bolj odgovorni. • •

•

•

03/ 898 74 00 03/ 897 02 04 info@srz-rdeca-dvorana.si

Mali bazen, veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turĹĄka savna in fitnes studio

info@vsvo.si

Trg mladosti 7

1,7 km

•

Pri nakupu daril v trgovinah zavrnite vreÄ?ke, v katere vam jih prodajalec Ĺželi naloĹžiti.

Podarite kakovostne izdelke z dolgo Ĺživljenjsko dobo, ki so narejeni iz naravni materialov. ÄŒe za svoje delovanje potrebujejo energijo, naj bodo tudi energijsko uÄ?inkoviti.

Podarite lokalno pridelane oz. izdelane izdelke, npr. steklenico domaÄ?ega olivnega olja ali vina, piĹĄkote ali roÄ?no izdelano milo. ÄŒe ste jih pridelali ali izdelali sami, ĹĄe toliko bolje.

Kupite lahko rabljene izdelke. Pobrskajte po bliĹžnjem centru ponovne uporabe. Tako boste tudi rabljenim stvarem podarili novo Ĺživljenje, hkrati pa poskrbeli za okolje in privarÄ?evali.

Pri aranĹžiranju daril bodite ustvarjalni. Ne uporabljajte laminiranega zavijalnega papirja ali papirja, ki vsebuje kakrĹĄnekoli dodatke iz umetnih materialov, ker ga ni mogoÄ?e reciklirati. Preverite, ali imate doma kakĹĄen star papir, ovojnico, papirno vreÄ?ko ali vreÄ?ko iz blaga. Za podarjeno darilo si Ĺželite, da bo obda-

rovanca ĹĄe dolgo osreÄ?evalo, zavijalni papir in ostala dekoracija bodo takoj postali odpadek.

Odpadkov pa zagotovo ne Ĺželimo podarjati.

Namesto materialnega darila lahko podarite doĹživetje: vstopnico za gledaliĹĄko predstavo, obisk muzeja, ĹĄportni dogodek, teÄ?aj plesa ali joge ipd.

Premislite, komu lahko namesto materialnega darila podarite pozornost oz. svoj Ä?as, ki je dandanes najveÄ?ja vrednota in je ni mogoÄ?e kupiti. Sosedom lahko podarite ÂťkuponÂŤ za veÄ?erno varstvo otroka, starĹĄem pranje avta, prijatelju pomoÄ? pri pleskanju stanovanja, starim starĹĄem ÂťsvetovanjeÂŤ pri uporabi raÄ?unalnika ipd.

Na okolje pomislite tudi pri odloÄ?itvah za izdelke za dekoracijo domov in drugih prazniÄ?nih izdelkov, ki jih lahko izdelate sami.

PoĹĄiljajte elektronske voĹĄÄ?ilnice namesto navadnih. Enako velja za vabila na novoletne zabave.

Hrano postrezite brez plastiÄ?nih kozarcev in pribora ter papirnatih prtiÄ?kov in drugih izdelkov za enkratno uporabo. Sladice specite sami, namesto da kupite piĹĄkote v embalaĹži;

•

•

• • •

Obdarovanje je pomemben element praznikov, saj z njim izkazujemo pozornost svojim najbliĹžjim. Naj bo racionalno in do okolja Ä?im bolj odgovorno. đ&#x;”˛

doc. dr. GaĹĄper Gantar, direktor VĹ VO Velenje

Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko Moja harmonija d.o.o.

KoroĹĄka cesta 48, Velenje

041 759 392

www.mojaharmonija.com

VABLJENI

na pokriti bazen Velenje vsak dan od 10. do 22. ure!

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

23. novembra 2017

Kaj je ekologija?

Predstavitev Centra za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v zdravstvenem domu Velenje Z boljĹĄim poznavanjem naĹĄega dela priÄ?akujemo tudi manj predsodkov do naĹĄih pacientov in do nas, ki z njimi delamo Odvisnost je aktualen problem sedanjosti in nastaja v veÄ? fazah. Ljudje, ki zlorabljajo drogo, postanejo od nje odvisni, naÄ?in zlorabe pa je dostikrat povezan z obolevnostjo za boleznimi in stanji, ki zahtevajo obravnavo na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. UĹživalci drog se veÄ?inoma ne zavedajo, v kakĹĄnem zdravstvenem stanju je njihovo telo, zato lahko v Ä?asu zadnjih dveh faz razvoja odvisnosti zdravstveno in telesno zelo propadejo. Opozorila, ki jih posluĹĄajo od okolice, so jim v breme in jim takrat ne pomenijo veliko. Postanejo orodje v rokah droge, izpolnjuje jim Ĺživljenje in misli, postanejo zanemarjeni. UĹživanja drog ne morejo veÄ? skrivati in takrat napoÄ?i Ä?as, ko se odloÄ?ijo za enega od naÄ?inov zdravljenja. Od leta 1995 je v Sloveniji moĹžen vstop v center za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Oseba, ki se odloÄ?i za zdravljenje, ni deleĹžna samo zdravljenja osnovne bolezni, to je odvisnosti, temveÄ? ima moĹžnost, da s

pomoÄ?jo strokovnjakov v centrih zdravi in tudi pozdravi bolezni, ki so posledica naÄ?ina Ĺživljenja od prej. Tu se primarno zdravstvo moÄ?no povezuje s sekundarnim. Ĺ˝elja vseh medicinskih sester, ki delamo v centrih Ĺže vrsto let, je predstaviti sebe, svoje delo. Ĺ˝elimo si Ä?im veÄ? izmenjav izkuĹĄenj med nami, ki delamo na primarni ravni. Poleg tega pa vpogled v dogajanje z odvisnim pacientom, ko ta prestopi prag sekundarnega in postane skupen, ter pomoÄ? pri obravnavi.

Tu v veÄ?ini primerov nastopijo teĹžave predvsem zaradi neznanja zdravstvenega osebja o bolezni odvisnosti in raznih pridruĹženih duĹĄevnih motnjah.

Cilji zdravljenja z nadomestnimi zdravili in dejavnosti za njihovo uresniÄ?evanje

Pogosto sliĹĄimo, da je nadomestno zdravljenje zgolj potuha za odvisnike in je treba Ä?imprej opraviti detoksikacijo.

RazmiĹĄljanje osebja, ki se odloÄ?i za delo z odvisnimi, pa izhaja iz dejstva, da je odvisnost kroniÄ?na bolezen, ki se je je potrebno lotiti kompleksno, zato je pri svojem delu usmerjeno v druge cilje.Ti so: zmanjĹĄanje smrtnosti zaradi prevelikih odmerkov, Ä?im veÄ?ji zdravstveni nadzor odvisnih z namenom odkrivanja in zdravljenja nalezljivih bolezni (hepatitisi, HIV), zato vsi opravijo testiranje

na virusne okuĹžbe in vsi so cepljeni proti hepatitisu A+B, tveganje za okuĹžbo s krvjo pa se zmanjĹĄa tudi zaradi drugaÄ?nega vnosa zdravila, ki ga uporabniki spijejo ali raztopijo pod jezikom, poleg tega pa pri vkljuÄ?enih v program zdravljena beleĹžimo manj kriminalnih dejanj. Medicinske sestre, ki delamo v centrih, se s pacienti dnevno sreÄ?ujemo in predstavljamo v njihovem Ĺživljenju razliÄ?ne vloge: starĹĄevsko, partnersko, vzgojno, zavezniĹĄko in podobne.

Ob tem pa moramo ohraniti profesionalen in empatiÄ?en odnos. ÄŒe tega ne

â?ą

Pristop k patologiji odvisnosti je posluĹĄanje, sprejemanje, razumevanje.

zmoremo, lahko pride do konfliktov, nasilja, ogroĹžanja varnosti in mnogokrat smo v hudih stiskah. Zato pa potrebujemo strokovno podporo, urejeno delovno okolje, moĹžnost supervizije, izobraĹževanje, timsko delo in sprejetost pri stanovskih kolegicah. Mnogi delijo mnenje, da je naĹĄe delo v resnici le ĹĄe ÂťdelilnicaÂŤ legalne droge. Posledica tega je pogosto izgorevanje medicinskih sester na tem delovnem mestu.

Zato na vpraĹĄanje, koliko ljudi je zapustilo program in ne jemlje veÄ? psihoaktivnih substanc, odgovarjam: to ni merilo uspeha. Cilji so v izboljĹĄanju kvalitete Ĺživljenja in zdravja odvisnikov ob prejemanju Metadona, Buprenorfina, Suboxona, SR morfina. S tem se izboljĹĄa kvaliteta Ĺživljenja in zdravja njihove druĹžine in nenazadnje celotne druĹžbe. đ&#x;”˛ Vilma Kutnjak, medicinska sestra v CPZOPD-Velenje

EkologĂ­ja je znanstvena veda, ki preuÄ?uje porazdelitev in bogastvo Ĺživih organizmov, odnose med Ĺživimi bitji ter Ĺživim in neĹživim okoljem.

Okolje organizma vsebuje njegovo fiziÄ?no naravno bivaliĹĄÄ?e (habitat), ki ga predstavlja vsota krajevnih samovzniklih dejavnikov, kot sta podnebje in geologija, ter tudi drugih organizmov, ki si bivaliĹĄÄ?e delijo. Pojasnjuje, kako Ĺživijo rastline in Ĺživali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sonÄ?na svetloba).

PreuÄ?uje prilagoditve Ĺživljenjskim razmeram, v katerih organizmi Ĺživijo. Zato je interdisciplinarna veda, ki povezuje biologijo in vede o Zemlji. Znanstvenik, ki deluje v ekologiji, je ekolog.

Kadar govorimo o konkretni vrsti, pomeni ekologija skupek vseh interakcij teh vrst z Ĺživim in neĹživim okoljem, torej habitat, kjer lahko Ĺživi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. Izraz se pogosto uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo oĹžje podroÄ?je okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava Ä?lovekovo prizadevanje za zmanjĹĄanje svojega ĹĄkodljivega vpliva na okolje.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologija đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Izvajanje teÄ?ajev na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje

Wellness center Zala Svet savn Zasebni wellness MasaĹže KozmetiÄ?ne storitve Fitness center Kongresni center Medico center

www.terme-topolsica.si

Izvajanje teÄ?ajev masaĹže in pedikure ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo priÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. Pri izvajanju teÄ?ajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkuĹĄnjami.

TeÄ?aj masaĹže obsega teorijo in praktiÄ?ni pouk klasiÄ?ne roÄ?ne masaĹže. Namenjen je zaÄ?etnikom in tudi tistim, ki se z masaĹžo Ĺže ukvarjajo in si Ĺželijo nadgraditi svoje znanje. V teÄ?aju pedikure pridobijo udeleĹženci strokovno znanje za nego zdravih, utrujenih in laĹžje poĹĄkodovanih nog.

Z ustreznimi tretmaji se nauÄ?ijo poskrbeti za estetski videz stopal, usposobijo pa se tudi za reĹĄevanje zahtevnejĹĄih teĹžav.

UdeleĹženci tako pridobijo znanje estetske in medicinske pedikure. Na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje izvajamo tudi teÄ?aje vizaĹžist, maniker in zdravstveni reĹĄevalec.

Po zakljuÄ?enih teÄ?ajih lahko udeleĹženci pridobijo javno veljavno listino – certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga izdamo v sodelovanju z DrĹžavnim izpitnim centrom.

S certifikatom pridobijo udeleĹženci tudi poklic. TeÄ?aji v celoti potekajo v ĹĄolskih sodobno opremljenih, specializiranih uÄ?ilnicah. Predavatelji v teÄ?ajih sledijo strokovnim smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo teÄ?aje Ĺže veÄ?krat prenovili, posodobili in dopolnili, kar pomeni, da imajo naĹĄi teÄ?ajniki konkurenÄ?no znanje.

Poleg daljĹĄih teÄ?ajev, ki omogoÄ?ajo pridobitev poklica, izvajamo tudi enodnevne delavnice s podroÄ?ja nege, kozmetike in dietne prehrane.

Aktivnosti potekajo vse ĹĄolsko leto. Na teÄ?aje in delavnice se

lahko prijavite s pomoÄ?jo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani ĹĄole ali osebno. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar IzobraĹževanje odraslih, Srednja zdravstvena ĹĄola Celje

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v teèaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij:

• ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Se Şelite nauèiti lièenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane?

PridruĹžite se nam v enodnevnih delavnicah.

Izvajamo tudi programe formalnega izobraĹževanja:

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM).

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 17

MODROBELA KRONIKA

23. novembra 2017

Mobilno plaÄ?evanje parkirnine enostavno in udobno

Tema pred decembrskimi prazniÄ?nimi luÄ?mi

PlaÄ?amo jo lahko iz avtomobila, pisarne, pokritega prostora, brskanje za drobiĹžem odpade, deĹžnik nam ni v napoto Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Od sredine letoĹĄnjega avgusta lahko uporabniki zunanjih parkiriĹĄÄ? v Velenju parkirnino poleg plaÄ?ila na parkomatih ali z nakupom kart poravnajo tudi z SMS-sporoÄ?ili ali preko brezplaÄ?ne mobilne aplikacije ParkMeWise.

PlaÄ?evanje parkirnine na ta naÄ?in je enostavno in udobno, pra-

â?ą

Aplikacija je dostopna za naprave, ki delujejo na platformah Android in iOS, na voljo pa je v slovenskem, italijanskem in angleĹĄkem jeziku.

vi Rudi Vuzem iz Mestne obÄ?ine Velenje. Pri tem pa sploh ni pomembno, ali imamo ÂťpametniÂŤ ali ÂťnavadniÂŤ telefon. ÂťPri plaÄ?evanju parkirnine preko SMS sporoÄ?il moramo vedeti le, v kateri coni smo. V Velenju imamo ĹĄtiri modre cone. OznaÄ?ene so z A, B, C in D. V sistemu za mobilno plaÄ?evanje pa so oznaÄ?ene z VE1, VE2, VE3, VE4. Ko vemo, v kateri coni smo, to pa je oznaÄ?eno, na ĹĄtevilko 4333 poĹĄljemo SMS z vsebino VE in ĹĄtevilka cone, presledek, registrska oznaka avtomobila. Dobili bomo povratni SMS, ki bo potrdil, da smo v sistemu, potrdimo samo ĹĄe za koliko Ä?asa Ĺželimo plaÄ?ati parkirnino, in zadeva je reĹĄena.ÂŤ Za bolj zahtevne uporabnike, ki imajo ÂťpametneÂŤ telefone, pa je na voljo tudi plaÄ?ilo preko mobilne aplikacije. Ta nas vodi od

zaÄ?etka do konca. Prednost mobilnega plaÄ?evanja parkirnine se najbolj pokaĹže v Ä?asu, v katerega prihajamo. Zima, deĹžniki, mraz, v rokah vreÄ?ke, po Ĺžepih ali tor-

â?ą

V garaĹžnih hiĹĄah mobilno plaÄ?evanje parkirnine ni moĹžno.

bicah pa iĹĄÄ?emo drobiĹž. Pri mobilnem plaÄ?ilu parkirnine nam je to prihranjeno. Parkirnino lahko plaÄ?amo iz avtomobila, pisarne, pokritega prostora ...

V Velenju so ljudje navajeni na abonmaje, tisti, ki jih nimajo, kupijo parkirne karte, se pa plaÄ?evanje na ta naÄ?in poÄ?asi in vztrajno poveÄ?uje. Med uporabniki telefonov jih ena tretjina plaÄ?uje parkirnino s pomoÄ?jo

Redarji na tekoÄ?em Kako pa redarji vedo, ali je parkirnina plaÄ?ana ali ne, Ä?e listka ni na vidnem mestu v avtomobilu? ÂťTako kot imajo uporabniki aplikacijo za plaÄ?evanje parkirnine, jo imajo tudi redarji za nadzor. V vsakem trenutku lahko preverijo, ali je ta plaÄ?ana ali ni.ÂŤ

Velenje, 15. novembra – Prva nesreÄ?a se je zgodila v sredo v kroĹžiĹĄÄ?u pod skakalnico.

V tej nesreÄ?i se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Druga se je zgodila v petek, 17. novembra, na Celjski cesti. Krivo je bilo izsiljevanje prednosti. K sreÄ?i se v njej ni nihÄ?e poĹĄkodoval, povzroÄ?itelj pa je bil pod vplivom alkohola.

V soboto, 18. novembra, sta se zgodili dve nesreÄ?i. Prva, v kateri ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan, se je zgodila na Kraigherjevi cesti v Ve-

lenju. Do druge je priĹĄlo v Vinski Gori, v njej pa se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala, nesreÄ?i pa je botrovala prekratka varnostna razdalja.

Tudi v nedeljo, 19. novembra, ni ĹĄlo brez prometnih nesreÄ?. Policisti so obravnavali tri. Na Cesti X se je voznik kombija zaletel v hiĹĄo in poĹĄkodoval Ĺžleb. Druga se je zgodila s trÄ?enjem v Pesju, k sreÄ?i le z gmotno ĹĄkodo, tretja pa na Jenkovi cesti, kjer je voznik trÄ?il v parkiran avtomobil, potem pa s kraja pobegnil. PriÄ?a si je zabeleĹžila registrsko tablico vozila in policiste o tem obvestila. Pobeglega voznika Ä?aka precej visoka kazen.

aplikacije, tri Ä?etrtine pa s SMS sporoÄ?ili. ÂťTisti, ki se enkrat odloÄ?ijo za ta naÄ?in, se zanj odloÄ?ijo tudi v drugo, tretje ... VĹĄeÄ? jim je.ÂŤ đ&#x;”˛

Zasegli vozilo Žalec, 17. novembra – Žalski policisti so v petek zjutraj zasegli vozilo 28-letni voznici, ki je vozila z neveljavnim vozniťkim dovoljenjem.

Vlomil skozi kurilnico Polzela, 18. novembra – V soboto v veÄ?ernih urah so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v stanovanjsko hiĹĄo na Polzeli. Vlomilec je vanjo priĹĄel skozi okno kurilnice. Odnesel je nekaj gotovine in nekaj kosov zlatnine.

V poklon Ĺživljenju ObeleĹžili svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

stotni deleĹž med vsemi umrlimi v tem obdobju.

V Velenju so svetovni dan zaznamovali v ponedeljek na Jenkovi cesti. Prireditev so pripravili uÄ?enci Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje. PodĹžupan Peter Dermol je poudaril, da je treba prometni varnosti nenehno posveÄ?ati pozornost, da bomo zmanjĹĄali ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev in telesno poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah. ÂťZavedati se je treba, da Ĺžrtev ni samo tisti, ki je v prometni nesreÄ?i umrl ali se v njej hudo telesno poĹĄkodoval, Ĺžrtev je veliko veÄ?. Ĺ˝rtve so tudi vsi tisti, ki so Ä?ustveno povezani s posameznikom. Zato moramo kot druĹžba strniti vrste in narediti vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da do tega ne bi prihajalo.ÂŤ

Celje, Velenje, 19. novembra – Svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? obeleĹžujemo 19. novembra. Na ta dan se spomnimo vseh umrlih in poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah.

Svetovni dan povezuje Ĺžrtve prometnih nesreÄ? po vsem svetu in druĹžbi sporoÄ?a, da so Ä?isto vse posledice teh nesprejemljive. Mednarodne aktivnosti letos pozivajo k zmanjĹĄanju smrtnih Ĺžrtev đ&#x;”˛ in hudo telesno poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah za 50 odstotkov.

Tudi v Celju in Velenju so se ob svetovnem dnevu spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? spomnili vseh, ki so v nesreÄ?ah izgubili Ĺživljenje. V Celju so letos ta dan zaznamovali drugaÄ?e. V skladu z letoĹĄnjim sloganom 'V poklon Ĺživljenju' so mladim voznikom omogoÄ?ili teoretiÄ?ne in praktiÄ?ne delavnice varne voĹžnje, vse to v Ĺželji, da bi z vsakim takim uÄ?nim korakom prepreÄ?ili nove tragedije na naĹĄih cestah. Od leta 2009 do danes je na cestah v prostojnosti Policijske uprave Celje umrlo 40 oseb, starih od Prireditev, na kateri so se spomnili Ĺžrtev prometnih nesreÄ?, so v Velenju pripravili uÄ?enci OĹ Antona AĹĄkerca.

15 do 25 let, kar pomeni 23-od-

Pretekli vikend je minil v znamenju svetovnega dneva spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, ki predstavlja pobudo in poziv drĹžavam k izvedbi nacionalnih programov za zagotavljanje prometne varnosti. Povezuje tudi Ĺžrtve prometnih nesreÄ? po vsem svetu in druĹžbi sporoÄ?a, da so prav vse posledice prometnih nesreÄ? nesprejemljive. NamreÄ?, za vsemi temi visokimi ĹĄtevilkami so ljudje in Ä?loveĹĄka Ĺživljenja, vkljuÄ?no z Ĺžalostjo in neprijetnimi Ä?ustvi in obÄ?utki, ki so posledica tragiÄ?nih dogodkov. Ta dan je namenjen spominu na vse umrle in poĹĄkodovane v prometnih nesreÄ?ah skupaj z njihovimi bliĹžnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci, ki so bili zaradi tega Ĺžalostni in prizadeti. Zato je cilj, ki so si ga zadali v nacionalnih institucijah, do leta 2020 zmanjĹĄati ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev in hudo telesno poĹĄkodovanih za 50 odstotkov. Ne glede na dejstvo, da je na prvi pogled cilj (pre)optimistiÄ?en ali (preveÄ?) utopiÄ?en, je vendarle oprijemljiv in dosegljiv. In potreben, saj je vsaka huda telesna poĹĄkodba in vsaka smrt dejansko odveÄ? in preveÄ?.

V tem kontekstu tudi nadaljujem. Po prestavitvi urnih kazalcev se svetli del dneva ĹĄe hitreje skrajĹĄuje in umika mraku in noÄ?ni temi.

OblaÄ?nost, deĹž in megla stanje le ĹĄe poslabĹĄujejo in vse to vpliva tudi na varnost v prometu, v katerem so med najbolj ogroĹženimi peĹĄci.

PeĹĄci sicer spadajo med ranljivejĹĄe udeleĹžence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena od prioritet nacionalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu. V lanskem letu je umrlo 22 peĹĄcev, 134 pa jih je bilo hudo telesno poĹĄkodovanih. Letos je trend boljĹĄi kot v preteklem letu, vendar je kljub temu na slovenskih cestah umrlo Ĺže 6 peĹĄcev in od tega kar 3 na avtocestnih odsekih. Obdobje, v katerem smo in je ĹĄe pred nami, je zaradi omenjene dolĹžine svetlega dela dneva ĹĄe bolj obremenjujoÄ?e in nevarno. To je tudi razlog, da navedena agencija skupaj s Policijo opozarjata na varnost peĹĄcev in ukrepe, ki jih je moÄ? izvajati, da ne bi priĹĄlo do prometnih nesreÄ?.

Glavna cilja preventivnih aktivnosti sta poveÄ?anje uporabe odsevnih teles pri peĹĄcih, saj so v tem obdobju zaradi slabĹĄe vidnosti oziroma opaznosti pogosteje izpostavljeni nevarnostim in prometnim nesreÄ?am. Drugi cilj je zmanjĹĄanje ĹĄtevila prometnih nesreÄ?, v katerih so udeleĹženi peĹĄci, vkljuÄ?no s posledicami, zlasti zmanjĹĄanje hudo telesno poĹĄkodovanih in mrtvih.

Za boljĹĄo varnost v prometu policisti svetujejo tako peĹĄcem kot voznikom, da dosledno upoĹĄtevajo prometne predpise in tako pozitivno vplivajo na policijsko statistiko, s tem pa tudi na svojo varnost in varnost v cestnem prometu. Policisti peĹĄcem svetujejo, da: • poskrbijo za vidnost na cesti z noĹĄenjem svetlih oblaÄ?il in predmetov, ki izboljĹĄujejo vidnost, med katerimi so odsevni trakovi in kresniÄ?ke; • preÄ?kajo cesto le na oznaÄ?enih prehodih za peĹĄce; • hodijo po ploÄ?nikih oziroma ob levem robu voziĹĄÄ?a v smeri hoje; • opazujejo ravnanje drugih udeleĹžencev v prometu (voznikov), ocenjujejo okoliĹĄÄ?ine, predvidevajo in se s tem skladno tudi odzivajo oziroma reagirajo. • Med nasveti voznikom velja izpostaviti naslednje, in sicer, da: • upoĹĄtevajo, da so na cestah poleg ostalih voznikov motornih vozil tudi peĹĄci (pa tudi redki kolesarji!); • hitrost prilagodijo razmeram in dosledno upoĹĄtevajo omejitve in prometno signalizacijo; • na obmoÄ?jih, kjer se obiÄ?ajno zadrĹžujejo peĹĄci, vozijo ĹĄe posebej previdno (pred ĹĄolami, v naseljih, pa tudi v bliĹžini in okolici gostinskih lokalov ter krajev javnih prireditev); • zunaj naselij vozijo po sredini voznega pasu, da zmanjĹĄajo moĹžnost trka s peĹĄcem, ki hodi ob voziĹĄÄ?u.

Decembra bo Ĺže malo bolje, ko bodo priĹžgali decembrske prazniÄ?ne luÄ?i in svetleÄ?e okraske. Toda zaradi tradicionalnega naÄ?ina preĹživljanja decembrskih dni in bolj pogostega uĹživanja alkohola bo obenem tudi bolj tvegano, saj bo med peĹĄci in vozniki tudi veÄ? takĹĄnih, ki bodo pregloboko pogledali v kozarec. Zatorej: previdno!

Adil Huselja varnostno ogledalo

POLICIJSKA kronika

VeÄ?krat je poÄ?ilo

17

Iz POLICISTOVE beleĹžke Namesto naroÄ?nine kazen Velenje, 16. novembra – V Ä?etrtek sta se na Ĺ aleĹĄki cesti sprla prijatelja, ki se nikakor nista mogla dogovoriti glede telefona. Policistov, ki so priĹĄli na kraj, telefon ni zanimal, sta si pa zaradi krĹĄitve javnega reda in miru zasluĹžila kazen.

Sprla sta se stanovalca doma Velenje, 16. novembra – V domu za varstvo starejĹĄih sta se v Ä?etrtek sprla stanovalca in hotela med seboj tudi fiziÄ?no obraÄ?unati. Policisti se ĹĄe odloÄ?ajo, kako in Ä?e bodo sploh ukrepali.

Menda sta ga napadla neznanca Ĺ oĹĄtanj, 16. novembra – V Ä?etrtek zveÄ?er je policiste poklical Ĺ oĹĄtanjÄ?an. Povedal jim je, da sta ga napadla neznanca. Ko so policisti priĹĄli v Ĺ oĹĄtanj, pa se prijavitelj, ki je bil precej pijan, z njimi sploh ni hotel pogovarjati. Policisti se zaradi tega niso preveÄ? razburjali, so ga pa opozorili na posledice nepotrebnih prijav.

Razbijal na trgu Velenje, 17. novembra – V petek so policisti napisali plaÄ?ilni nalog obÄ?anu, ki je razbijal in razgrajal po Kardeljevem trgu, enega pa opozorili na KidriÄ?evi, kjer je krĹĄil javni red in mir.

OÄ?istite stekla Jutranje temperature so Ĺže nekaj stopinj pod niÄ?lo, zato so stekla na avtomobilih zaÄ?ela zamrzovati. Policisti vam svetujejo, da stekla, preden se odpravite na pot, oÄ?istite in poskrbite za varno voĹžnjo.

đ&#x;”˛

Zaradi obnove popolna zapora KoroĹĄke ceste v Velenju Velenje – Od ponedeljka, 27. novembra, do predvidoma sobote, 2. decembra, bo povsem zaprta KoroĹĄka cesta v Velenju. Razlog za zaporo bodo obnovitvena dela, ki jih bodo izvajali delavci Komunalnega podjetja Velenje na toplovodnem omreĹžju. Obvoz bo ustrezno oznaÄ?en in bo potekal po lokalnih cestah v neposredni bliĹžini. VeÄ? podatkov o poteku zaÄ?asne prometne ureditve je v objavljenem dokumentu na spletni strani in FB profilu Komunalnega podjetja Velenje. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT

23. novembra 2017

Na polno ĹĄele v drugem polÄ?asu

Ne dajo tretjega mesta

Gorenje v 8. krogu lige prvakov premagalo romunski Dinamo s 33 : 29 – V soboto (ob 19.30) v Velenju Kadetten V ligi prvakov sta do konca skupinskega dela tekmovanja le ĹĄe dva kroga. OdloÄ?ala bosta o prvem oziroma drugem mestu v skupini C, kjer igrajo rokometaĹĄi Gorenja. Ti mesti zagotavljata dodatni tekmi s prvim ali drugim moĹĄtvom skupine D za nastop v osmini finala tega najmoÄ?nejĹĄega klubskega tekmo-

prednosti za tri zadetke. Po prve pol igre je bila prednost (17 : 15) vendarle na strani Gorenja.

Toda Dinamo, ki je v Velenje priĹĄel le s trinajstimi igralci, se ĹĄe ni vdal. V peti minuti nadaljevanja je bil rezultat poravnan (19 : 19). Nato so gostitelji le zaÄ?eli dokazovati, da so veliko kakovostnejĹĄe moĹĄtvo od njih. Vratar

krogu bodo gostovali v Ĺ paniji, v zadnjem pa gostili Gorenje.

Ta tri moĹĄtva so najresnejĹĄi kandidati za dodatni kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v osmino finala. Ĺ vicarji (Kadettnen), ki so v tem krogu v svoji dvorani nekoliko nepriÄ?akovani izgubili z Ademarjem (za nadaljevanje so jim ostale le skromne moĹžnosti), bodo v soboto gostovali v Velenju. DomaÄ?i igralci to tekmo morajo dobiti, zato raÄ?unajo tudi na veliko pomoÄ? s tribun.

NogometaĹĄi Rudarja so v 16. krogu tekmo zaÄ?eli v soboto, konÄ?ali v ponedeljek – Rezultat med Rudarjem in Gorico 2 : 0 V soboto se je na stadion ob jezeru Ĺže kakĹĄne pol ure pred zaÄ?etkom tega dvoboja spustila megla. Kljub temu sta Rudar in Gorica zaÄ?ela dvoboj. Ker pa je bila vse gostejĹĄa, jo je ljubljanski sodnik Dejan BalaĹžiÄ? v 26. minuti prekinil v upanju, da se bo razkadila. To se ni zgodilo, zato jo je skupaj z delegatom po nekajminutnem Ä?akanju odpovedal. Preostalih 64 minut so igralci odigrali v ponedeljek. DomaÄ?i nogometaĹĄi tokrat niso imeli velike podpore s tribune, saj je priĹĄlo obakrat le kakĹĄnih sto gledalcev. Jim je pa lahko Ĺžal, saj je bila tekma dobra, zmaga pa je ostala doma.

maÄ?i napad. Kapetan Damijan Trakovic je sijajno izvedel prosti udarec. S pribliĹžno 20 metrov je Ĺžogo poslal Ä?ez Ĺživi zid proti spodnjemu kotu vratarja SorÄ?ana, ki je bil prekratek in prepoÄ?asen, da bi jo zaustavil, poleg tega je pred golovo Ä?rto udarila v tla in se odbila v mreĹžo. Po prejetem zadetku so gostje zaigrali bolj napadalno. Toda gol so spet dosegli domaÄ?i. Jaka Bijol, z 18. leti sploh najmlajĹĄi igralec tega dvoboja, je z desne strani poslal Ĺžogo v bliĹžino enajstmetrovke, tu jo je nespretno zadel MariniÄ? in Ĺžoga je v velikem loku letela proti vratnici. Vratarja je 'podaja' nekoliko presenetila, tako da

dalca, od tu se je odbila v mreĹžo in bilo je 2 :0 ter veliko veselje domaÄ?ega 19-letnika ob njegovem drugem letoĹĄnjem zadetku.

Damjan Trifković je mojstrsko izvedel prosti strel: ÂťMalo sreÄ?e pa tudi uspeĹĄne vadbe na treningih in Ĺžoga je zletela v mreĹžo.

Dobro smo zaÄ?eli, dobro igrali. Ĺ˝eleli smo Ä?im prej zadeti, vendar je proti tako kakovostnemu moĹĄtvu, kot je Gorica, to seveda teĹžko. Na sreÄ?o nam je na zaÄ?etku drugega polÄ?asa le uspelo. Po zadetku smo se morda nepriÄ?akovano, ne da bi to hoteli, pomaknili preveÄ? nazaj. OÄ?itno smo Ĺželeli ohraniti minimalno vodstvo. Delno nas je nazaj po-

V Velenju sta bila tekmeca enakovredna, vendar so bili domaÄ?i konkretnejĹĄi. Po zadetku je v ponedeljek zadiĹĄalo Ĺže v 30. minuti, ko je po podaji Johna Maryja s pribliĹžno dvajsetih metrov moÄ?no streljal Ilja Antonov. Izkazal pa se je gostujoÄ?i vratar Grega SorÄ?an. Kmalu za tem je z udarcem s kazenskega roba skuĹĄal presenetiti domaÄ?ega vratarja Marka Pridigarja napadalec Leon MariniÄ?, vendar je njegova Ĺžoga za nekaj centimetrov zgreĹĄila cilj. Nevaren je bil tudi strel njegovega Kyriana Nwabuezeja ob koncu prvega dela. Pri branjenju njegovega strela je imel vratar Pridigar malce teĹžav. Najprej jo je kratko odbil, nato pa je bil le za delÄ?ek sekunde hitrejĹĄi od nasprotnikovega napadalca in jo ujel. To je bila zadnja nevarna akcija v prvem delu, po slabih desetih minutah v nadaljevanju pa odloÄ?ilen zadetek za zmago rudarjev. Gostje so nekoliko na levi strani pred kazenskim prostorom s prekrĹĄkom zaustavili do-

je Ĺžogo le odbil, Maryj, ki se je poĹžrtvovalno pognal za njo, pa jo je poslal na gol in se skupaj z gledalci veselil zadetka. A prehitro, saj Ĺžoga ni preĹĄla gol Ä?rte.

Ob njej se je skotalila do nasprotne vratnice in se odbila v polje.

V zadnji minuti rednega dela so gostje imeli lepo pribliĹžnost, da ulovijo toÄ?ko. V napad je stekel celo branilec Matija Ĺ karabot, za Pridigarjem najstarejĹĄi igralec tekme. S skrajĹĄanega kota z leve strani je podal Ĺžogo v sredino, kjer je Dejan Ĺ˝igon spretno obrnil enega od domaÄ?ih branilcev, a je Ĺžogo poslal Ä?ez preÄ?ko.

Tvegana igra se je gostom maĹĄÄ?evala v zadnjih sekundah triminutnega sodnikovega dodatka.

Po hitrem nasprotnem napadu po levem boku je kot predzadnji prejel Ĺžogo Mary, jo po tleh poslal v kazenski prostor pred Vizinigerja, ki je ob koncu sodnikovega dodatka zamenjal kapetana Trifkovića. DomaÄ?i 'rezervist' je streljal 'iz prve'. SorÄ?an je Ĺžogo odbil, a naravnost v prsi napa-

tisnil tudi nasprotnik s svojo napadalno igro. Hkrati smo preĹžali na nasprotne napade, da bi dosegli ĹĄe kakĹĄen zadetek. To nam je uspelo. Mislim, da smo zasluĹženo zmagali in se vrnili na tretje mesto.

Do jesenskega dela so ĹĄe trije krogi. NaĹĄa Ĺželja je, da letoĹĄnje leto konÄ?amo na sedanjem mestu, takoj za Mariborom in Olimpijo. Glede na to, da dobro treniramo, igramo zelo poĹžrtvovalno, verjamem, da nam bo to uspelo.ÂŤ Miran SrebrniÄ?, trener gostov: ÂťDobro smo igrali, domaÄ?im smo bili enakovreden nasprotnik, priloĹžnosti je bilo dovolj, toda nismo uspeli zabiti. Zmagovalca je paÄ? odloÄ?il prosti strel.

Drugi ni bil veÄ? odloÄ?ilen, ker smo si prizadevali izenaÄ?iti in nismo bili dovolj pazljivi v obrambi. Moramo izboljĹĄati uÄ?inkovitost.ÂŤ

Ä?ajih zamenjati najboljĹĄega igralca, ki mu luÄ?aji niso uspevali tako, kot si je Ĺželel. Kljub temu je bil po igri prvega para rezultat 1 : 1, domaÄ?ini pa so zaostajali 16 kegljev. Povsem drugaÄ?na je bila igra drugega para.

DomaÄ?ina sta hitro izniÄ?ila vodstvo gostov ter z dobro in natanÄ?no igro domaÄ?ine povedla v vodstvo z rezultatom 3 : 1, prednost Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pa je narasla na kar 78 kegljev.

Ob igri tretjega para pa so gledalci gledali pravo dramo. Gostje so Ĺže v prvem setu zniĹžali rezultat na - 33 kegljev, nato pa ĹĄe v drugem setu na - 26 kegljev. V tretjem setu sta domaÄ?a igralca razliko ponovno zviĹĄala na 38 kegljev. Na koncu je kazalo, da bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ponovno izgubili sreÄ?anje, a je domaÄ?ima igral-

cema le uspelo ubraniti vodstvo in sta slavila s 6 keglji razlike. DomaÄ?i ekipi sta tako priborila pomembni toÄ?ki v boju za sredino lestvice. S to zmago so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pomaknili na 8. mesto. V zadnjem jesenskem krogu se bodo v Mariboru pomerili z ekipo MiklavĹža, ki ima pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani le 2 toÄ?ki prednosti in je trenutno na 5. mestu.

Verjeli so

vanja na stari celini. VelenjÄ?ani so v 8. krogu skupine C pred tednom dni (prejĹĄnji Ä?etrtek) v svoji dvorani premagali romunski Dinamo s 33 : 29 in zadrĹžali drugo mesto.

Na lestvici zadnji Romuni pa so jim v prvem polÄ?asu povzroÄ?ali precej preglavic. Zanje je bil ta dvoboj zgolj prestiĹžnega pomena, domaÄ?i pa so 'morali' zmagati. Glede na to, da so bili od nasprotnika boljĹĄi Ĺže v njihovi dvorani, je bilo priÄ?akovati, da bodo z njimi zlahka opravili.

NajbrĹž prepriÄ?ani o svoji premoÄ?i so tekmo zaÄ?eli preveÄ? sproĹĄÄ?eno, gostje, ki niso imeli Ä?esa izgubiti, pa zelo v naletu. Ob lagodni igri domaÄ?ih predvsem v obrambi so bili nekajkrat celo v

Klemen Ferlin je zaporedoma ubranil dva ÂťzicerjaÂŤ, in po delnem izidu 5 : 0 je njihova prednost prviÄ? znaĹĄala pet golov (24 : 19). Deset minut pred koncem so vodili z najviĹĄjo razliko osmih golov (31 : 23), tekmo pa dobili s ĹĄtirimi.

Sedaj za biti ali ne biti

Po 8. krogu je v vodstvu danski Skjern, ki potrjuje odliÄ?no formo in je NorveĹĄki Elverum v nedeljo v svoji dvorani poniĹžal z zmago s kar z desetimi goli razlike (35 : 25). Danci so tako zadrĹžali prednost dveh toÄ?k pred drugimi VelenjÄ?ani in tretjim Ademarajem, ki imata po deset toÄ?k, in si obenem na ĹĄiroko odprli vrata za kvalifikacije. V predzadnjem

Kegljanje

K a p e t a n N i ko Medved, z osmimi goli najboljĹĄi strelec tekme: ÂťTo je bila ena od tekem, ki smo jo 'morali' dobiti. Z igro v prvem polÄ?asu nismo navduĹĄili. Zlasti smo bili slabi v obrambi.

Seveda pa smo verjeli, da bomo v nadaljevanju zlomili njihov odpor.

Danes je bilo paÄ? tako, da sem veliko streljal in na sreÄ?o tudi zadeval. Vesel sem tega, a najpomembneje je, da smo osvojili novi dve toÄ?ki. Ohranili smo drugo mesto, kar je bil naĹĄ prvi cilj pred zaÄ?etkom tega tekmovanja. Zavedamo pa se, da si s to zmago ĹĄe nismo zagotovili dodatnih tekem. Pred nami je nova pomembna tekma v soboto v RdeÄ?i dvorani s Ĺ vicarji, s katerimi smo pri njih izgubili.

Moramo zmagati. Ali bo to (Ĺže) dovolj vsaj za drugo mesto, pa ĹĄe ne vemo. Skratka, te dni razmiĹĄljamo samo o Ĺ vicarjih, nato bomo o Dancih.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Za tri zmage in eno tretje mesto, enkrat pa sploh ni nastopil zaradi druge dirke v Italiji, je v seĹĄtevku toÄ?k osvojil prvo mesto. Rakun je v pravkar zakljuÄ?eni sezoni hkrati dirkal tudi v Italiji in na tamkajĹĄnjih tekmovanjih v moÄ?ni mednarodni konkurenci med petdesetimi prekaljenimi dirkaÄ?i osvajal mesta v skupini top 10. Kot je napovedal, bo v prihodnji sezoni naskakoval prav drĹžavno prvenstvo v Italiji. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc

Rakun tudi uradno drĹžavni prvak v moto SK 7o V Ä?etrtek, 16. novembra, so v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasili rezultate drĹžavnega prvenstva v moto ĹĄportih. Iz SaĹĄa regije je postal drĹžavni prvak v cestnohitrostnih dirkah s skuterji SK70 AleĹĄ Rakun iz Poljan v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji.

TAKO so igrali Liga prvakov, skupina C – krog Gorenje Velenje – Dinamo BukareĹĄta 33:29 (17:15) Gorenje Velenje: Ferlin (8 obramb, 1x7 m), ZaponĹĄek (2 obrambi), Cehte 3, Medved 8 (2), Haseljić, OvniÄ?ek 2, Grebenc, Toskić 4, DrobeĹž, PotoÄ?nik 3, GolÄ?ar 2, Markotić 1, Verdinek 2, KleÄ?, Brumen 6 (3), Pejović 2.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), Dinamo 3 (2). IzkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Dinamo 12.

Vrstni red: 1. Skjern 12 (260:206), 2. Gorenje 10 (235:215), 3. Ademar 10 (214:214), 4. Elverum 8 (228:241), 5. Kadetten 6 (215:222), 6.

Dinamo 2 (220:263).

Druga rezultata: Skjern –Elverum 35:25 (16:12), Kadetten – Ademar 23:24 (10:15).

Skupina B Celje Pivovarna LaĹĄko - Kiel 27:28 (14:15) Vrstni red: PSG 14, Veszprem 11, Flensburg 10, Kielce 8, Kiel 7, MeĹĄkov in Celje PL po 5, Aalborg 2.

Prva Liga TS, 16. krog Rudar - Gorica 2:0 (0:0) Trifković 54., Vizinger 94.

Rudar: Pridigar, PiĹĄek, VukliĹĄević, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Antonov, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 80. TuÄ?iÄ?), Bijol, Trifković (od 93. Vizinger), Markovskij (od 72.

Bolha), Mary. Trener: Marijan PuĹĄnik.

DomĹžale - KrĹĄko 1:0 (1:0), Ankaran Hrvatini Celje 1:2 (0:0) , Triglav - Aluminij 0:3 (0:1), Maribor - Olimpija 1:0 (1:0) Vrstni red: 1. Maribor 40, 2. Olimpija 37 ,3.

Rudar 26, 4. DomĹžale 25, 5. Gorica 22 (18:22),

6. Celje 21, 7. Aluminij 16 , 8. KrĹĄko 16, 9. Triglav 11, 10. Ankaran H. 7.

17. krog (26. 11., 18.45): Aluminij – Rudar ‌

Liga NLB, 10. krog Koper 2013 - Trimo Trebnje 21:19 (9:11), Riko Ribnica - Jeruzalem OrmoĹž 31:26 (12:13), Maribor Branik - Krka 25:26 (16:16), Herz Ĺ martno - LL Grosist Slovan 24:27 (14:17), Urbanscape Loka - Dobova 28:24 (13:12).

Vrstni red: 1. Koper 2013 16 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 15, 3. Krka 12, 4. Urbanscape Loka 12, 5.

Maribor Branik 11, 6. Jeruzalem OrmoĹž 11, 7.

Trimo Trebnje 7, 8. Dobova 6, 9. LL Grosist Slovan 6, 10. Herz Ĺ martno 4

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani z novim trenerjem do pomembne zmage Potem ko je uprava na zadnji seji zamenjala trenerja Leopolda Fideja, je ekipo na tekmi 8. kroga proti Dravogradu vodil Sebastjan PintariÄ?. Tudi novi vodja je imel veliko teĹžav s sestavo ekipe, saj nekateri igralci zelo nihajo v formi. Tako sta v igri prvega para dobila priloĹžnost trenutno najboljĹĄi igralec in po statistiki nekoliko slabĹĄi igralec. Ĺ˝al je domaÄ?i strateg moral Ĺže po tridesetih lu-

đ&#x;”˛

S. Vovk

đ&#x;”˛

Kegljanje, 2. liga, vth. – 8. k. Ĺ oĹĄtanj: Dravograd 5 : 3 (3210 : 3204) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 521 (1), ArnuĹĄ – 117 – PetroviÄ? – 405 – 522 (0), Fidej – 569 (1), Kramer – 573 (1), HasiÄ?iÄ?- 493 (0), PintariÄ? – 532 (0).

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 19

Ĺ PORT, UTRIP

23. novembra 2017

Novi skakalnici ne samevata Poleti na njih meseÄ?no opravili od 3 do 4 tisoÄ? skokov in drĹžavno tekmovanje – Trenutno obnavljajo ĹĄe 22-metrsko skakalnico Bojana Ĺ pegel

verjamem, da jo bomo konÄ?ali pred prvim snegom. To skakalnico smo morali zaradi gradnje novih skakalnic delno podreti, sedaj jo postavljamo nazaj, na istem mestu, kot je bila.ÂŤ Spomladi bodo poskuĹĄali polepĹĄati ĹĄe videz betonskih zloĹžb ob ska-

4 tisoÄ? skokov. Poleg tega smo konec septembra izvedli mladinsko drĹžavno prvenstvo. Tekme so bile dobro obiskane, dobili smo veliko pohval za izvedbo.ÂŤ Letos so prijavili le to tekmo, za novo sezono pa jih bo veÄ?. DrĹži pa, da ĹĄe vedno veliko trenirajo

Velenje, 17. novembra – Ob koncu minulega tedna se je zaÄ?ela zimska smuÄ?arska skakalna sezona. Nanjo so pripravljeni tudi v SmuÄ?arsko skakalnem klubu (SSK) Velenje, ki ima veÄ? kot 100 Ä?lanov in Ä?lanic. Imajo 34 tekmovalcev in tekmovalk in 6 Ä?lanov mladinskih in Ä?lanskih drĹžavnih reprezentanc. Predsednik kluba Bogdan Plaznik pravi, da so na novo sezono dobro pripravljeni tudi zato, ker so treningi v SmuÄ?arskem centru Velenje ĹĄe bolj kakovostni, odkar imajo novi skakalnici. ÂťV klubu se trudimo, da smo dobro pripravljeni tako na poletno kot zimsko sezono. V novo zimsko sezono Predsednik SSK Velenje Bogdan Plaznik pred 22-metrsko skakalnico, ki jo vstopamo optimistiÄ?obnavljajo v teh dneh. Upajo, da jo bodo konÄ?ali do prvega snega. ni tudi zato, ker smo bili v prejĹĄnji sezoni ponovno med najboljĹĄimi slo- kalnicah, da bodo lepĹĄe na po- v ostalih smuÄ?arskih skakalnih venskimi klubi v nordijski kom- gled in laĹžje za vzdrĹževanje. Ob centrih doma in v tujini, a vsebinaciji, 3. mesto smo zasedli v tem izvemo, da oÄ?itki, ki jih sli- eno manj kot v Ä?asu, ko veÄ?jih smuÄ?arskih skokih, prav tako v ĹĄijo tudi v klubu, da uporaba no- skakalnic doma niso imeli. ÂťS skupnem seĹĄtevku,ÂŤ nam pove vih skakalnic ĹĄe ni upraviÄ?ila ve- tem jim ostane veÄ? Ä?asa za ĹĄolo Plaznik. V klubu se trudijo, da like naloĹžbe in da samevajo, niso in ostale dejavnosti. VzduĹĄje v vsem selekcijam, od najmlajĹĄih upraviÄ?eni. ÂťMestni obÄ?ini Vele- klubu je tudi zato dobro.ÂŤ Nekaj do najstarejĹĄih, zagotovijo dobre nje smo zelo hvaleĹžni, da je ĹĄla njihovih Ä?lanov in Ä?lanic obiskupogoje za treninge. ÂťNovi skakal- v to naloĹžbo. Na naĹĄih skakalni- je ĹĄportno gimnazijo v Kranju, nici sta velika pridobitev za ve- cah se dogaja ogromno, skoraj kjer so zelo zadovoljni. A v velenjski skakalni klub in skakalni vsak dan. V poletnih mesecih, lenjskem klubu upajo, da bodo ĹĄport v Sloveniji. Ĺ e boljĹĄe po- ko so nove skakalnice tudi naj- ravno zaradi novih skakalnic v goje bomo imeli, ko bomo kon- bolj potrebne za treninge, smo prihodnje veÄ? mladih zadrĹžali v Ä?ali obnovo skakalnice HS 22 – meseÄ?no na njih naĹĄteli od 3 do Velenju, kjer si Ĺželijo ÂťsvojÂŤ gim-

nazijski oddelek, ki bi ga lahko obiskovali tudi smuÄ?arji skakalci iz okolice. ÂťPrvi pogoj sta bili novi skakalnici, da bodo lahko tukaj tudi kvalitetneje trenirali,ÂŤ ĹĄe doda sogovornik.

Iz leta v leto boljĹĄi

V velenjskem klubu imajo sedaj ĹĄtiri trenerje. Vsi imajo vse potrebne licence, delajo pa kot prostovoljci. ÂťDelajo dobro, profesionalno, a Ĺžal si redno zaposlenih trenerjev ĹĄe ne moremo privoĹĄÄ?iti,ÂŤ pojasni Plaznik. Da res delajo dobro, dokazujejo tudi rezultati. V SSK Velenje je v letoĹĄnji zimski sezoni 7 tekmovalk, na kar so zelo ponosni. Jerneja Brecl je tudi Ä?lanica mladinske reprezentance v smuÄ?arskih skokih. V nordijski kombinaciji bodo barve kluba zastopali Vid Vrhovnik, ki je Ä?lan A slovenske reprezentance, GaĹĄper Brecl, OĹžbej Jelen in Rok Jelen pa so Ä?lani drĹžavne mladinske repre-

â?ą

vi ravni in kljub temu, da je tradicionalno na turnirju rdeÄ?a nit vendarle prijateljsko druĹženje, so bile tekme zanimive in napete do zadnjega sodnikovega ĹžviĹžga.

PiĹĄÄ?alko je v rokah drĹžal koĹĄarkarski sodnik Zvone Lampret, ki se mu za sodelovanje najlep-

s kar 55 : 31 premagali tradicionalno uspeĹĄne Ĺ marÄ?ane. Ekipa Ĺ martnega je namreÄ? osvojila zadnje ĹĄtiri naslove zmagovalcev turnirja Pod ĹĄolskimi koĹĄi, letos pa so morali priznati premoÄ? ekipi Podgore, ki jo je Ĺže 13. zapored vodil legendarni Franc

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ˝eleli si boste, da jesen ĹĄe vztraja, sploh zaradi vremena. Verjetno bo ostalo le pri Ĺželjah, boste pa veÄ? kot sicer razmiĹĄljali, da bi zamenjali sluĹžbo, saj ste vse veÄ? na cesti in Ä?isto premalo doma. Samozavest bo v naslednjih dneh kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam v Ĺživljenju vse obrne, tako kot si Ĺželite. Dobro se zavedate, da je Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?eta. Spet jo boste dobili, ko boste sami sebi dokazali, da zmorete vse, kar si zadate. Spremenite navade, ki veste, da vam ne prinaĹĄajo prav niÄ? dobrega. Zaradi njih postajate naporni, tudi za najbliĹžje. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplaÄ?alo. ÄŒisto drugo zgodbo lahko zaÄ?nete pisati takoj po novem letu.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Poslovno vam preostanek letoĹĄnjega leta ne bo najbolj naklonjen. Prvi znaki bodo obÄ?utni Ĺže v teh dneh. ÄŒeprav tega, kar se bo dogajalo, niste v celoti priÄ?akovali, bodo vaĹĄe reakcije povsem pravilne. Od torka dalje boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, Ä?e se naÄ?rti resniÄ?no ne bodo izĹĄli. K sreÄ?i ste si pripravili ÂťzalogoÂŤ in poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava. Tudi suĹĄe v denarnici ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste Ä?utili, bo pa treba poseÄ?i po zalogah. Potrebe boste tudi zato - sicer zelo neradi - skrÄ?ili na minimum. Vzemite si Ä?as za partnerja in mu pripravite kakĹĄno lepo preseneÄ?enje. NajlepĹĄe bo, Ä?e zanj ne boste porabili niti evra.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Veliko boste delali, kar vam bo vsak dan manj vĹĄeÄ?. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. To soboto vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj, ki znajo vaĹĄe Ĺživljenje v kratkem precej spremeniti. Ĺ˝e dolgo ste vedeli, da bo priĹĄlo do tega, zato ne boste pretirano preseneÄ?eni.

ObnaĹĄali pa se boste, kot da je novica Ä?isti ĹĄok. Tokrat bo igra upraviÄ?ena, saj se boste z njo tudi maĹĄÄ?evali. Na finanÄ?nem podroÄ?ju po dolgem Ä?asu ne boste imeli pripomb. PrivarÄ?evan denar boste skrbno obrnili in razporedili. Tokrat tudi za stvari, ki si jih Ĺže dolgo Ĺželite in ne le za vaĹĄe najbliĹžje, ki jih vÄ?asih preveÄ? razvajate. Sedaj pa ste priĹĄli na vrsto vi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Novi skakalnici sta velika pridobitev za velenjski skakalni klub in skakalni ĹĄport v Sloveniji.

zentance. V smuÄ?arskih skokih veliko stavijo na AljaĹža Osterca, ki je Ä?lan A mlade slovenske reprezentance. Klub pa je sredi novembra zapustil Jan Bombek, Ä?lan mladinske reprezentance v skokih, ki se je pridruĹžil SSK Ljubno. Na prvih tekmah v Visli njihovi Ä?lani niso sodelovali, raÄ?unajo pa, da bo na naslednjih tekmah barve kluba zastopal AljaĹž Osterc. Ta teden se zaÄ?ne tudi pokal v nordijski kombinaciji v finski Ruki, kjer bo tekmoval đ&#x;”˛ Vid Vrhovnik.

Ljubitelji koĹĄarke pod ĹĄolskimi koĹĄi ÄŒas ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku je zagotovo nekaj posebnega za vse na naĹĄi ĹĄoli, saj smo na slavnostni seji ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki prejeli za nas pomembno priznanje, tj. grb obÄ?ine, ki nam je vsem dokaz za dobro delo, pomembnost vkljuÄ?enosti v okolje in seveda izziv za nadaljnji trud. Ĺ e dokaz veÄ?, kako je naĹĄa ĹĄola vpeta v dogajanje samega kraja, pa je zagotovo tudi tradicionalni koĹĄarkarski turnir Pod ĹĄolskimi koĹĄi, ki ga na pobudo ravnatelja v Ä?asu obÄ?inskih praznovanj na ĹĄoli ta organizira Ĺže 13 let. Tako se na parketu ĹĄolske telovadnice v enem od novembrskih sobotnih popoldnevov sreÄ?ajo ljubitelji koĹĄarke in se med seboj tradicionalno pomerijo v ekipi svoje vaĹĄke skupnosti. Ĺ˝e nekaj let zapored se turnirja Ĺžal ne udeleĹžijo veÄ? vse vaĹĄke skupnosti, a pomembnosti, predvsem pa Ĺžara tekmovalnosti ter ĹĄportne borbenosti tega pri udeleĹžencih ne zmanjĹĄuje. Veselimo se vseh, ki koĹĄarkarski dan na ĹĄmarĹĄki ĹĄoli delijo z nami, in se hkrati zahvaljujemo vsem, ki se turnirja zvesto udeleĹžujejo Ĺže vsa leta in mu tako dajejo svojevrsten peÄ?at.

Tudi letos je bila ĹĄportna borbenost pod ĹĄolskimi koĹĄi v soboto, 18. novembra, na zavidlji-

19

Preostanek novembra bi najraje kar preskoÄ?ili. NiÄ? naj vas ne skrbi, dnevi bodo tako polni kot Ĺže dolgo ne, zato sivine niti opazili ne boste. Dela boste imeli preveÄ?, a ker bo veÄ?ina takega, da ga boste z veseljem opravljali, vam niÄ? ne bo teĹžko. Ĺ˝eleli ga boste opraviti, preden se zaÄ?ne veseli december. In Ĺželeli si boste, da bi vam dnevno vsaj kakĹĄna urica ostala samo za vas. Ĺ˝e kmalu boste morali oblikovati bolj natanÄ?ne naÄ?rte za prihodnost. Polni boste Ĺživljenja, sreÄ?a vam bo kar sijala iz obraza. To bo dobro vplivalo tudi na vse okoli vas. Radi vas vidijo nasmejane, kar je bilo zadnje Ä?ase Ä?isto preredko.

Zdravje bo odliÄ?no, le tu in tam boste imeli teĹžave, ker boste letos bolj zmrzljivi, kot ste bili doslej.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zadnje dni se vam veliko dogaja tako na zasebnem kot sluĹžbenem podroÄ?ju. Po svoje vam je to vĹĄeÄ?, po drugi strani pa si Ĺželite spremembe. V svoji glavi boste ravno zato v naslednjih dneh naredili red. Na prvo mesto ĹĄe ne boste mogli postaviti sebe, boste pa delali vse v smeri tega, da se bo to zgodilo najpozneje spomladi. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden laĹžji in na prvi pogled enostavnejĹĄi.

Vas pa bo vse bolj mikala nekoliko teĹžja pot. ÄŒutili boste, da je prava. ÄŒasa za odloÄ?itev imate ĹĄe nekaj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri njej tudi preveÄ? vodila Ä?ustva, kar ni dobro. Zdravje? OdliÄ?no ne bo, a veÄ?jih pripomb ne boste imeli. Pojavile se bodo manjĹĄe, vam Ĺže dobro znane teĹžave.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Zadnje Ä?ase enostavno Ĺživite iz dneva v dan. PogreĹĄali boste Ä?ase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove Ĺživljenjske izzive, skupaj doloÄ?ala cilje in uĹživala v planiranju poti do njih. Ĺ˝e res, da nimate veÄ? toliko denarja kot nekoÄ?, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali. Enostavno se vam ne da. Oba s partnerjem sta naveliÄ?ana vsakdanjika, kar Ĺže vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno. Vezi s preteklostjo nikoli ni lahko prerezati, ĹĄe manj lahko je to izpeljati na miren naÄ?in. Zato bodo naslednjih dnevi napeti kot Ĺže dolgo ne, saj boste prisiljeni storiti prav to. In to z nekom, ki ga imate ĹĄe vedno radi.

Naj vam to ne vzame poguma.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ker spet prihaja Ä?as zabav, se vzemite v roke in spremenite navade. Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju, pri odnosih z bliĹžnjimi pa vam ĹĄe ne bodo naklonjene. Pa ne le zaradi vaĹĄe trme, tokrat bodo ostali ĹĄe bolj trmasti kot vi. Krivo je to, da ste jih prizadeli tako z besedami kot dejanji. Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre reĹĄitve za odnose v vaĹĄem domu. PotrpeĹžljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljĹĄi moĹžni poti. Zdravje bo solidno, kar pa vas ne bo potolaĹžilo, saj boste imeli velike Ĺželje na drugih Ĺživljenjskih podroÄ?jih. Ĺ˝eleli boste uspeti tam, kjer je najteĹžje. TakĹĄni paÄ? ste, brez izzivov ne znate Ĺživeti.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

nalno metanje trojk; v igri meta z razdalje je imel najbolj mirno, predvsem pa izjemno natanÄ?no roko tudi skozi vse tekme na 13. koĹĄarkarskem turnirju Pod ĹĄolskimi koĹĄi Ä?lan zmagovalne ekipe AleĹĄ BoĹžiÄ?, drugo mesto je zasedel ĹĄe en PodgorÄ?an Franc

Spet ste popustili kar nekaj slabim navadam in zaĹĄli na stara pota. ÄŒeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maĹĄÄ?uje, boste odloÄ?itev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Potrebovali boste veÄ? poÄ?itka in veÄ? gibanja. Ĺ˝e ta konec tedna se odloÄ?ite za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa. Naredite naÄ?rt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. ÄŒe vam bo pomagalo, poiĹĄÄ?ite koga, ki bo migal z vami. Med prijatelji je kar nekaj takih, ki samo Ä?akajo na pobudo. Boste videli, koliko laĹžje vam bo, ko boste enkrat zaÄ?eli.

Sorodnik vam pripravlja preseneÄ?enje, ki vam ne bo vĹĄeÄ?. Ne pustite, da vas premaga brez boja.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Nekaj vas bo moÄ?no razjezilo. Misli bodo poÄ?asnejĹĄe kot jezik, pa bo Ĺže ogenj v strehi. IzreÄ?ene besede pa bodo tokrat najbolj bolele partnerja. ÄŒeprav vam tega ne bo priznal, ga boste prizadeli bolj, kot ste kdajkoli nameravali. Ĺ˝al vam ne bo veÄ? v celoti zaupal, dvomil bo tudi o iskrenosti vaĹĄega opraviÄ?ila. Ob tem se boste spet zaÄ?eli zavedati, da sreÄ?a nikoli ni samoumevna. Zanjo se je vedno treba potruditi. Vi pa se Ĺže nekaj Ä?asa niste trudili, pa tega niti niste opazili. Nekdo od dobrih prijateljev vam bo v teh dneh dal nasvet, ki vam bo smeĹĄen. Da ni, boste spoznali najpozneje v ponedeljek. Ukrepajte hitro, sicer vam bo moÄ?no Ĺžal.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Od vas bodo v teh dneh mnogi priÄ?akovali veÄ? in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo vsak dan bolj vseeno. ÄŒe ste pametni, o tem ne boste govorili, saj nekdo komaj Ä?aka, da vaĹĄo nesreÄ?o obrne v svojo sreÄ?o. Ĺ˝al se bodo tudi zvezde v teh dneh umaknile v temo in vam ne bodo v pomoÄ?. Ĺ e huje bo, da vsak dan bolj ugotavljate, da tokrat vaĹĄih teĹžav ne morete zaupati niti partnerju. PreveÄ? osebne narave so. To, da ste prav v teh dneh ugotovili, da vam tudi on marsikaj prikriva, vam bo po svoje odprlo oÄ?i. Po svoje vas bo strah prihodnosti. Strah ne bo izginil v nekaj dneh, vaĹĄe Ĺželje in naÄ?rti pa se bodo moÄ?no spremenili. Vanje boste vpletali manj oseb kot doslej.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ĹĄe zahvaljujemo. Prav tako tudi Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki g. Janku KopuĹĄarju, saj je obÄ?ina tudi letos sponzorirala spominske pokale za najboljĹĄe tri ekipe.

Tako so najveÄ?ji pokal, penino in spominsko plaketo iz rok ravnatelja Bojana Jurasa, prejeli letos odliÄ?ni in nepremagljivi PodgorÄ?ani, ki so v finalnem obraÄ?unu

Korber. Tretje mesto so zasedli predstavniki ekipe vaťkih skupnosti Slatina – Gavce, ki so na tekmi za tretje mesto z rezultatom 29 : 21 odpravili ekipo Malega Vrha. Peto mesto so tokrat zasedli predstavniki ekipe Skorno, ki so sicer vedno uspeťni in zvesti udeleŞenci ťolskega turnirja. Zanimivo je bilo tudi tradicio-

Korber, tretje pa prav tako finalist na turnirju Matej Rezar.

Seveda se je druĹženje izpod koĹĄev tako kot vsako leto Ĺže tradicionalno prestavilo v ĹĄolsko jedilnico, kjer so se Ĺže kovali naÄ?rti za nova sreÄ?anja na parketu ĹĄolske telovadnice. đ&#x;”˛

MAJ

Zavedate se, da nimate veliko izbire. Ostati ali oditi, to sta edini moĹžni poti. Strah vas je, da se odloÄ?ite napaÄ?no, zato boste ĹĄe vedno oklevali. Bodite ne le iskreni do sebe, ampak tudi realni. Sploh, ker lahko v nekaj dneh na kocko postavite vse, kar ste doslej v Ĺživljenju ustvarili. Od vaĹĄe odloÄ?itve bo odvisna sreÄ?a veÄ? ljudi, ne le vaĹĄa. Med njimi so tudi taki, ki jih ne Ĺželite prizadeti. Hkrati vam bo jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati. Odprti sta dve poti; na njih ni oseb, ki bi vas ovirale, so pa Ä?ustva, ki jih boste teĹžko obvladali. NihÄ?e vas ne bo silil, da hitite. Tudi zato boste ĹĄe upali, da se zgodi Ä?udeĹž. Dodatne skrbi vam bo povzroÄ?alo zdravje. Stare teĹžave se bodo poslabĹĄale.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

V teh dneh boste veliko kalkulirali. Prisiljeni boste veÄ? razmiĹĄljati o prihodnosti, Ä?eprav raje ne bi. Tudi zato boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da imate marsiÄ?esa vrh glave! Ko pa boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Celo Ĺživljenje popuĹĄÄ?ate, vedno na raÄ?un lastne sreÄ?e. Sedaj bo drugaÄ?e tudi zato, ker vam je jasno, da ne smete veÄ? Ä?akati. Res nimate Ä?esa izgubiti, lahko le veliko pridobite, zato pogumno naprej. Cilj je jasen, le pot do njega ĹĄe ne. Zdravje bo zaradi vrveĹža dogodkov, ki bodo nihali od dobrih do slabih, obÄ?utljivo. Stres vam bo oslabil tudi imunski sitem, a kaj hujĹĄega ne bo.

Naš čas, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. novembra

6.00 6.10 7.00 8.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.30 15.00 15.50 16.30 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 0.25 0.50 1.15 1.40 2.10 2.20 2.30 2.35

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.15 8.50 9.15 9.40 10.20 11.10 12.15 15.25 16.20 17.00 18.00 18.55 19.20 19.40 20.05

21.15 21.50 23.30 0.30 1.35 5.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Turbulenca: Uporni najstniki, Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 82/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Deset največjih dosežkov Nase, 2/2, pon.

Slovenski utrinki Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava Prava ideja: Vinarstvo Steyer, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost: Oživljanje preteklosti Novice Eko utrinki: Energetska prenova Zu: Zu gre na zabavo v maskah, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, 1/6 Ugriznimo znanost: Oživljanje preteklosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Tenis, ris., pon.

Svet živali: Nosorog Franc, ris.

Telebajski: Ženemo ovce Pri Slonovih: Bratranec mali Luka, ris., pon.

Dinotačke: Kar je ljubko zvenelo, ris., pon.

Simfonorije: Počena struna, ris., pon.

Vetrnica: Se plazim kot polž, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Kaj se skriva v plodovih Na poti z Rudijem Zamanom Na lepše Kino Fokus Slovenski magazin Hišica v preriji (VI.), 15/24 Halo TV Dobro jutro Koda Slovenski vodni krog: Gračnica, Hišica v preriji (VI.), 16/24 Halo TV Ribič Pepe: Kako je Pepe pospravljal Nagelj, japonska nad., 79/151 Nagelj, japonska nad., 80/151 Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovega priznanja2017, prenos iz Unionske dvorane Ambienti, pon.

Most na Ibarju, 2012, pon.

Imago Sloveniae - Big band RTV Slovenija s solisti Glasbeni spoti, pon.

Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Smrkci, risanka Robocar Poli, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 55. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 20. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 44. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 15. del Čista desetka, 2. sez., 1. del Padli angel, 1. sez., 21. del Gospodarica zlata, 1. sez., 45. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 56. del Gorski zdravnik, 9. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 54. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 5. del Nikita, 3. sez., 10. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 26. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Pop corn, 6 pack Čukur, Zvita feltna Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2524. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Mladi in varna spolnost Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Igor in Zlati zvoki Regionalne novice Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij Iz oddaje Dobro jutro Razstava konj slovenske hladnokrvne pasme, reportaža Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15 23.40

23. novembra 2017

Sobota,

24. novembra

6.05 6.10 7.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 23.25 1.10 1.35 2.00 2.30 2.40 2.50 2.55

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.50 7.55 8.00 8.25 9.05 9.45 10.30 11.20 12.25 14.10 16.35 17.00 18.00 18.55 19.40 20.05 21.45 23.10 0.30 1.10 2.25 4.00 5.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Oživljanje preteklosti, oddaja o znanosti Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 83/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi - Hidak Duhovni utrip: Osrednja koroška proslava ob 500-letnici reformacije Profil Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa: Papirnata letala, ris., pon.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Med valovi Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Film noir in BogartBacall, gost dr. Peter Stanković Imeti ali ne, ameriški film Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Brod, ris., pon.

Svet živali: Kameleon Kami, ris.

Telebajski: Nabiramo in prebiramo Pri Slonovih: Božič gospoda Malija, ris.

Dinotačke: Kar je vladalo, ris., pon.

Simfonorije: Taborjenje, ris., pon.

Vetrnica: Nogomet, pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Zbiramo pogum, pon.

O živalih in ljudeh Na vrtu Bleščica, oddaja o modi Hišica v preriji (VI.), 16/24 Halo TV Nordijsko smučanje - SP: smučarski teki, sprint Dobro jutro, pon.

Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje Hišica v preriji (VI.), 17/24 Halo TV Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Medvode, kviz, pon.

Mulčki: Dajmo, Snoopy!, ris., pon.

Konec tedna s prvakom, dok. film Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Polnočni klub: Jezo na uzde Popšop, pon.

Glasbeni spoti, pon.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski teki, sprint Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

25. novembra

5.55 6.05 6.55 7.00 7.20 7.45 8.10 Z8.35 8.45 9.10 9.15 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.15 14.50 16.00 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 22.50 23.05 23.20 23.30 1.20 1.45 2.10 2.25 2.35 2.40

1.20 3.15 3.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Smrkci, risanka Robocar Poli, risanka Mala miška Mia, risanka Lego vilini, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 56. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 21. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 45. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 16. del Čista desetka, 2. sez., 2. del Padli angel, 1. sez., 22. del Gospodarica zlata, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 57. del Gorski zdravnik, 10. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 55. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Prevzetnost in pristranost, angleški film Gostja v srcu, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Igor in Zlati zvoki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2525. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Postani prostovoljec Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA Regionalne novice 3 Festival Ptuj 2016, posnetek 2. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Zima v Mumindolu, pon.

Biba se giba: Biba in Zmikavt slik, ris. nan., pon.

Kljukec s strehe: Kljukec je varuh, ris. nan., pon.

Studio kriškraš: Gasilci Ribič Pepe: Kako je Pepeta zadelo jajce Govoreči Tom in prijatelji: Načrtovana zmešnjava, ris., pon.

Firbcologi: O skrivni pisavi, nervoznih čebelah in improvizaciji Mulčki: Klic divjine, ris.

Male sive celice: OŠ Srečka Kosovela, Sežana in OŠ Hudinja, kviz Infodrom, pon.

Osvežilna fronta: Dlake, pon.

Svetle luči in veliki umi – zgodba o treh mestih: Dunaj ,1/3 Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Ambienti Rusija – trenutki pred revolucijo, dok. odd.

Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Poročila ob petih Šport Vreme 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd.

Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke skušnjave za male in velike Ozare Kalimero: Kralj origamija, ris., pon.

Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Kdo je tvoj očka, 5/6 Poročila Šport Vreme Burgundski vojvoda, angleškomadžarski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Utrip, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

6.30 7.00 9.15 10.20 11.25 12.10 12.40 13.10 13.40 14.10 15.15 15.55 16.15 18.05 18.55 20.10 21.20 22.10

0.50 1.30 2.40 4.30 5.40

6.00 7.00 7.01 7.05 7.25 7.35 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.55 11.50 12.25 12.40 13.40 16.25 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 23.35 1.50

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.15 12.15 12.45 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 23.30 00.55

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji (VI.), 17/24 Med valovi Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za crkljanje Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sprostitev ob pari, 79/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Okusni morski zajtrki, 80/100 Čarokuhinja pri atu: franc. kuhinja Nocoj v Palladiumu,3/8 Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),1. vožnja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),2. vožnja Alpsko smučanje - SP: smuk (M) Zvezdana Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, posn. opere z letališča Malpensa, Milano, 1/2, pon.

Aritmični koncert - Izštekanih10: Sounds of Slovenia,1. del, pon.

Bleščica, oddaja o modi, pon.

Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma Alpsko smučanje - SP: smuk (M) Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Sabrina, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Ninja želve, ris.

Beyblade, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 23. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 24. del Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Znan obraz ima svoj glas Prevzetnost in pristranost, angleški film 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Kot v nebesih, ameriški film Razredni sovražnik, slovenski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Postani prostovoljec Ustvarjalne iskrice (219) Napovedujemo Festival Ptuj 2016, posn. 2. dela Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: Igor in Zlati zvoki, skupina Črna mačka Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Mladi in varna spolnost Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2526. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Podelitev priznanj Obrtnik leta 2017 in Podjetnik leta 2017, posnetek z Brda pri Kranju Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

26. novembra

7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.50 7.55 8.00 8.05 8.20 8.25 8.40 8.50 9.00 9.15 9.25 9.55 10.10 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 22.15 22.45 23.45 0.40 1.10 1.35 1.45 1.55 2.00

6.45 7.00

23.40 6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45

Nedelja,

7.50 8.25 9.05 9.45 10.30 11.10 11.40 12.40 13.25 14.10 14.55 17.05 18.30 18.55 19.55 21.00 21.10 21.40 22.40 23.55 0.15 1.40 2.50 4.40 5.55

6.00 7.00 7.01 7.05 7.25 7.35 8.05 8.30 8.40 9.00 9.25 9.50 10.05 11.00 11.55 12.50 13.05 14.00 16.25 16.40 18.10 18.55 18.58 20.00 22.45 23.30 1.10

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.25 11.30 12.35 14.05 14.25 15.00 17.25 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.15

Telebajski: Metuljčki, pon. Čarli in Mimo: Čarli peče piškote, ris., pon.

Minka: Knjižnica, ris., pon.

Penelopa: Zabavno vreme, pon.

Pujsek Bibi: Zmaj, ris., pon.

Dinko pod krinko: Dinko indijanec, ris., pon.

Primer za prijatelje: Vampir, ris.

Niko: Vetroven dan, ris., pon.

Vrtni palček Primož: Primoževa bučka, ris.

Lili in Čarni zaliv: Gusarski kamerad, ris., pon.

Leonardo: Tekmovanje v gozdu, ris., pon.

Kalimero: Akcija Podganci, ris.

Zmajči zmaj: Urok za izginjanje Božičkov vajenček: Girlande, girlande, risana nanizanka Božičkov vajenček: Skrivna vrata, risana nanizanka Tabaluga: Oblak, risana nanizanka, pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Zdravnik Henk, ris.

Džamila in Aladin: Zabava sultanove hčere, 15/52 Džamila in Aladin: Plešoči škornji, 16/52 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Kdo je ubog?

Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, pon.

Zabava 2, francoski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj: Zmajči ni zmaj, ris.

Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Modna hiša Velvet (III.): V zraku, 12/15 Zgoraj brez: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek Poročila, šport, vreme Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dok. f.

Za lahko noč: Vito Marence z gosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Zrcalo tedna, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Duhovni utrip: Osrednja koroška proslava ob 500-letnici reformacije, pon.

Glasbena matineja: 16. revija pevskih zborov Društev invalidov Slovenije, pon.

Koda 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd. Čudovita Japonska: prefektura Ivate,81/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 82/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 83/100 Žogarija Čez planke: Carigrad Zvezdana Ambienti Biatlon - SP: mešana štafeta dvojic Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Biatlon - SP: mešana štafeta Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),1. vožnja Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),2. vožnja Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M) Žrebanje Lota Nesmrtni, o. o športnih velikanih Goljufija (I.), 2/10, pon.

Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, posn. opere z letališča Malpensa, Milano, 2/2, pon.

Bučke, izmišljene novice, pon.

Vikend paket, pon.

Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Sabrina, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Peter Pan, ris.

Beyblade, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 25. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 26. del Vzgoja psov, 1. sez.

TV prodaja Ženska džungla, 2. sez., 3. del Moj ata, socialistični kulak, slovenski film Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Božična zgodba 2, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Postani prostovoljec 2525. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 2526. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Župan z vami, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Podelitev priznanj Obrtnik leta 2017 in Podjetnik leta 2017, posnetek z Brda pri Kranju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Postal bom umetnik Ustvarjalne iskrice (218), Peresnica iz filca Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Igor in Zlati zvoki, skupina Črna mačka Napovedujemo Pop corn, 6 pack Čukur, Zvita feltna, Lean Kozlar Luigi Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Torek,

27. novembra

5.55 6.10 7.00 7.00 8.00 10.20 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.20 13.25 13.35 14.30 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.35 0.35 1.10 1.35 2.00 2.15 2.25 2.30

7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.45 7.55 8.00 8.05 8.30 9.10 10.15 14.00 15.00 16.30 16.55 18.00 18.55 19.20 19.35 20.00 21.00 22.40 23.40 1.30 2.30 5.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Dobro jutro Poročila Sladko življenje z Rachel Allen: Sladke skušnjave za male in velike, pon.

10 domačih Naj muzika igra; Elda Viler Kaj govoriš? = So vakeres? Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 84/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Sveto in svet: Dialog - religija Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O skrivni pisavi, nervoznih čebelah in improvizaciji, pon.

Z glasbo in s plesom: Prevetrimo mesto z glasbo - 50 let Glasbene mladine ljubljanske, pon.

Profil: Tone Partljič Poročila ob petih Šport Vreme Osvežilna fronta: Spolno prenosljive okužbe Novice Young Village Folk: Jakob Franc Lili in Čarni zaliv: Veličastni kip, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre: Prodor Mateje Koležnik na evropski oder Glasbeni večer: Ob80-letnici Pavla Mihelčiča: Noči in dnevi, slike za portret Pavla Mihelčiča, pon.

Profil: Tone Partljič, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški program: Op! Minka: Polž, ris., pon. Živalski čira čara, ris.

Telebajski: S čolnom v šolo, lutkovna nanizanka Božičkov vajenček: In če to ne bi bil jaz?, risana nanizanka, pon.

Dinotačke: Kar je bilo najboljše, ris., pon.

Simfonorije: Tatova, ris., pon.

Vetrnica: Čas za slovo, pon.

Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Bukve v gozdu Žogarija Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji, dokumentarni film Halo TV Ljudje in zemlja Polnočni klub: Jezo na uzde Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Hišica v preriji (VI.), 18/24 Halo TV Studio kriškraš: Gasilci Nagelj, japonska nad.,81/151 Nagelj, japonska nad.,82/151 Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu, pon.

Sherlock (IV.): Šest kipcev, britanska miniserija, 1/3 Časnik, hrvaška nad.,6/12, pon.

Dobri državljan, avstr. film, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Lego vilini, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 57. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 22. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 46. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 1. del Čista desetka, 2. sez., 3. del Padli angel, 1. sez., 23. del Gospodarica zlata, 1. sez., 47. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 58. del Gorski zdravnik, 10. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 56. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 6. del Nikita, 3. sez., 11. del Park avenija 666, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2526. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, 6 pack Čukur, Zvita feltna, Lean Kozlar Luigi Napovedujemo Jesen življenja, Ida Kotnik iz Nazarij Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Regionalne novice In glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.35

Sreda,

28. novembra

5.45 5.55 7.00 8.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.00 15.35 15.35 15.55 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 0.40 1.05 1.30 1.55 2.10 2.20 2.25

7.00 7.00 7.05 7.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Kdo je ubog? Čudovita Japonska: prefektura Ivate, 85/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Studio city Kino Fokus Potepanja - Barangolások Otroški program: Op! Studio kriškraš: Gasilci, pon.

Ribič Pepe: Kako je Pepeta zadelo jajce, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Koda, Novice Piknik s torto: Gospa Pujs, ris., pon.

Niko: Niko leti, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Zaupaj mi, britanska nad.,4/4 Troje svetih, dokumentarni film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci: Danilo Kreševič, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

23.15 0.10 1.15 5.55

Otroški program: Op! Minka: Skokica, ris., pon. Živalski čira čara, ris.

Telebajski: Smešna gospa - Poredni oblak, lutkovna nanizanka Božičkov vajenček: Nikolajevo darilo, risana nanizanka, pon.

Dinotačke: Kar smo rešili, ris., pon.

Simfonorije: Mavrica, ris., pon.

Vetrnica: Frnikolanje Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Zima v Mumindolu, pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Pomlad Žogarija Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za crkljanje Village Folk - Ljudje podeželja: Škripavac, dokumentarna serija Hišica v preriji (VI.), 18/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovega priznanja Čarokuhinja pri atu: Perujska kuhinja Hišica v preriji (VI.), 19/24 Halo TV Iz popotne torbe: Živalske družine, poučna oddaja za otroke Nagelj, japonska nad., 83/151 Nagelj, japonska nad., 84/151 Hormonski vihar - znanstveni pogled na puberteto, Prava ideja Atalanta ali trabakula, ki plove mimo, francoski f. , pon.

Nocoj v Palladiumu,4/8, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 58. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 23. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 47. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 2. del Čista desetka, 2. sez., 4. del Padli angel, 1. sez., 24. del Gospodarica zlata, 1. sez., 48. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 59. del Gorski zdravnik, 10. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 57. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Nikita, 3. sez., 12. del Park avenija 666, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2527. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Dotiki gora: Storžič Podelitev priznanj Obrtnik leta 2017 in Podjetnik leta 2017, posnetek z Brda pri Kranju Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.30 7.40 7.50 8.00 8.05 8.10 8.20 9.00 9.40 10.05 11.00 11.50 14.25 15.25 16.45 17.00 18.00 18.55 19.20 19.40 20.00 21.00 21.35

11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 20.20 20.30 20.50 22.20 23.20 23.45

29. novembra

5.45 5.55 7.00 8.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.20 13.25 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.30 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 0.45 1.10 1.35 2.00 2.15 2.20 2.25

7.00 7.05 7.10 7.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Umetnost igre: Prodor Mateje Koležnik na evropski oder Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Tokio: okusi, ki te popeljejo v domovino, 86/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Zgoraj brez: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek Duhovni utrip: Osrednja koroška proslava ob 500-letnici reformacije Mostovi - Hidak Male sive celice: OŠ Srečka Kosovela, Sežana in OŠ Hudinja, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Turbulenca Novice Dinotačke: Kar je bilo naše, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Klic dobrote Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Turbulenca, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

4.40 5.55

Minka: Baterije, ris., pon. Živalski čira čara, ris.

Telebajski: Veverice, lutkovna nan.

Božičkov vajenček: Dolga noč, risana nanizanka, pon.

Dinotačke: Kar smo prestrašili, ris., pon.

Simfonorije: Varuška, ris., pon.

Vetrnica: Čokoladni rogljič, pon.

Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš: Hišica na drevesu, pon.

Izziv, kratki igrani film, pon.

Tedenski izbor Žogarija 10 domačih Hišica v preriji (VI.), 19/24 Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Biatlon - SP: posamična tekma (Ž) Firbcologi: O skrivni pisavi, nervoznih čebelah in improvizaciji Nagelj, japonska nad., 85/151 Žrebanje Lota Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, četrtfinale, povratna tekma, prenos iz Maribora Bleščica, oddaja o modi Spomenik Majklu Džeksonu, koprodukcijski film, pon.

Aritmični koncert - Izštekanih10: Sounds of Slovenia,1. del, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, četrtfinale, povratna tekma Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 59. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 24. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 48. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 3. del Čista desetka, 2. sez., 5. del Padli angel, 1. sez., 25. del Gospodarica zlata, 1. sez., 49. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 60. del Gorski zdravnik, 10. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 58. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 7. del Nikita, 3. sez., 13. del Park avenija 666, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2527. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Jesen življenja, Ida Kotnik iz Nazarij Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (220) Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku… pri Ribiški družini Celje Regionalne novice Pop corn, Victory, Orlek, Kevin Koradi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in nar

7.45 7.55 8.00 8.05 8.30 8.50 8.50 9.30 10.15 11.00 12.10 14.25 15.25 17.10 19.05 19.30 19.50 20.00 22.10 22.45 0.30 1.35 2.45

11.00 11.25 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 21

PARIS B. A.: Za zaprtimi vrati od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani Grace spozna Jacka, ki jo popolnoma oÄ?ara, saj je bogat, uspeĹĄen in zelo lep moĹĄki, po vrhu vsega pa ĹĄe pozoren in skrben.

ResniÄ?no so to zanjo sanje, ko jo zaprosi za roko je njena sreÄ?a le ĹĄe veÄ?ja. Preselita se v ogromno hiĹĄo na podeĹželju, imata Ä?udovite prijatelje, prirejata zabave in hodita na potovanja. Vsak bi ob tem nevoĹĄÄ?ljivo pomislil, kakĹĄno sreÄ?o imata, ampak

no, kot poklicno. Kot igralka mora shujĹĄati in tekmovati s konkurenco, istoÄ?asno jo tik pred poroko zapusti dolgoletni partner AljaĹž. Zagleda se v soigralca Benjamina, za katerega ĹĄele po komiÄ?nih zapletih izve, da je homoseksualec. Na predveÄ?er njenega vstopa v zrela leta se njeno Ĺživljenje dobesedno sesuje. Ob sebi ima sicer prijateljico Dragano, duhovito novinarko, ki ji pomaga z modrimi, pa tudi manj modrimi nasveti.

Mara se odloÄ?i, da si bo poiskala partnerja preko virtualnih spletnih strani. Po precej dolgem in primitivnem zapletanju z najrazliÄ?nejĹĄimi kandidati, se konÄ?no zaplete z oÄ?arljivim Robijem. Hkrati izve ĹĄokantno novico, da se bo njena mati poroÄ?ila z AljaĹževim stricem. Zadeve se ĹĄe dodatno zakomplicirajo, ko v zgodbo vstopi Jakob, umirjen fotograf, Marin dolgoletni prijatelj iz ĹĄtudentskih let, ki v Mari ponovno prebudi obÄ?utek celovitosti.

HART, OWEN: Ne morem zaspati ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Slikanica Ne morem zaspati, je namenjena vsem starĹĄem in otrokom, ki imajo probleme s spanjem. Govori o Krtku, ki nikakor ne more zaspati. Sprva mu je pretoplo, nato kako je pa za zaprtimi vrati? Je, res vse tako popolno? Grace ima tudi sestro z Downovim sindromom, za katero je odgovorna in ki sta jo Jackom posvojila ter postala njena skrbnika. Med vikendi jo obiskujeta v ĹĄoli in Grace bi zanjo storila vse. Na zunaj sta res popolna druĹžina in vsi prijatelji ju imajo radi, ampak ali ju resniÄ?no poznajo?

Zgodba je napeta od samega zaÄ?etka, saj se iz krasne romance spremeni v srhljiv triler, ki bralca potegne vase in knjige kar ne moreĹĄ odloĹžiti.

REJA, MAGDA: Ime tvoje zvezde je Bilhadi od - Odrasli / 821-992 - Potopisi Knjiga, ki je pred vami, je prvenec avtorice Magde Reja in je hkrati njen potopis o potovanju preko Sahare. Prepotovala je kar 1200 kilometrov dolgo pot z veliko karavano, v kateri kamele Ä?ez Saharo tovorijo sklade soli. Zraven jo je vzel mladi Mohamed, pot pa je trajala veÄ? tednov. Ĺ˝ivljenje v puĹĄÄ?avi je zelo monotono in skrivnostno, predvsem pa trdo in teĹžko. Med potjo je bilo veliko Ä?aja, kamel in peska,‌ SreÄ?evali so domaÄ?ine in tudi druge karavane, vendar je Magda pogosto ostala izven pogovorov in dogajanja, saj je kot tujke in Ĺženske niso radi sprejeli medse. Vseeno pa je doĹživetje velika osebna izkuĹĄnja in popotovanje po puĹĄÄ?avi postane tudi popotovanje vase. Bralcu pa prikaĹže peĹĄÄ?eno in dolgoÄ?asno pokrajino na svojevrsten barvit naÄ?in z drobci utrinkov, ki jih je doĹživela med domaÄ?ini. Na poti pa je predvsem vladala tiĹĄina in Magdina zvesta spremljevalke je bila zvezda severnica Bilhadi.

GAL Ĺ TROMAR, MAJA: 7 kg do sreÄ?e od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Pred nami je ljubezenski roman, ki govori o slovenski igralki srednjih let, ki jo pestijo vse Ĺženske teĹžave na pragu ĹĄtiridesetih.

Mara je zaposlena v osrednjem nacionalnem gledaliĹĄÄ?u, njena kariera ni ravno bleĹĄÄ?eÄ?a. Ob zakljuÄ?ku gledaliĹĄke sezone jo povabijo k snemanju filma, v katerem igra glavno Ĺžensko vlogo. Med snemanjem doĹživi manjĹĄe nevĹĄeÄ?nost, saj ji poÄ?i korzet, zaradi nekaj dodatnih kilogramov, to pa sproĹži nejevoljo filmskih producentov, ki zahtevajo, da shujĹĄa 7 kg. Mari Vodopivec se poÄ?asi zaÄ?ne ruĹĄit svet, tako oseb-

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 23. 11. BiotrĹžnica • Petek, 24. 11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 26. 11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – SneĹžin-

21

PRIREDITVE

23. novembra 2017

prehladno, potem ga je strah teme ‌ Mu bo uspelo zaspati? MogoÄ?e bo pomagala prijateljica MiĹĄka in si bo izmislila nekaj, kar bo pomagalo Krtku. Vsi, ki imate doma male nespeÄ?neĹže, vam je ta situacija dobro poznana, zato bo zgodba o Krtku vaĹĄim otrokom pisana na koĹžo, saj je zelo simpatiÄ?na in na krasen naÄ?in uspava.

KOENIG, KAREN R.: Pravila, kako normalno jesti od - Odrasli / 159.9 - Psihologija Veliko ljudi ima probleme s prehranjevanjem, nekateri so predebeli in se prenajedajo, drugi na vsakem koraku preĹĄtevajo kalorije in se bojijo vsake hrane, ki jo pojejo, spet tretji imajo hrano za Ä?ustveno uteho. Kakorkoli Ĺže, je to nezdrav in nerazumski pristop k hrani, ki lahko posamezniku ogrozi zdravje.

V tem priroÄ?niku je avtorica, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkuĹĄnjami, predstavila pravila, kako normalno jesti. Tudi sama se je vrsto let vrtela v zaÄ?aranem krogu nezdravega prehranjevanja, dokler ni spoznala teh nekaj pravil, s katerimi si je spremenila Ĺživljenje in tudi zdravje. Skozi deset poglavij iskreno in soÄ?utno, obÄ?asno tudi zabavno uÄ?i vse zainteresirane bralce uravnoteĹžene prehranjevalne drĹže in vzorcev, ki pomagajo spremeniti negativno razmiĹĄljanje in nezdrave navade. NauÄ?i nas ravnati tudi s Ä?ustvi in si ustvariti resniÄ?no izpolnjujoÄ?e Ĺživljenje. Nezdravo razmerje s hrano, teĹža in dojemanje telesa lahko porodijo cel kup iracionalnih prepriÄ?anj, ki nato vplivajo na vse vidike naĹĄega Ĺživljenja. Knjiga Pravila, kako ÂťnormalnoÂŤ jesti obravnava ta prepriÄ?anja ter Ä?ustva in vedenja, hkrati pa kaĹže pot proti resniÄ?ni telesni in Ä?ustveni izpolnitvi. đ&#x;”˛

AKOL

ke z napako • BoĹžiÄ?no novoletni sejem v Lectovi deĹželi od 30.11. do 31.12.2017 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

VELENJE ÄŒetrtek, 23. november 9.00 13.00

17.00 18.00

19.30

KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Igramo se z druĹžabnimi igrami, ob Dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje za odrasle, ob Dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic Mercator Velenje, Zlati kotiÄ?ek Odprtje razstave slik in roÄ?nih del Marije Bahun Galerija Velenje Predstavitev razstave o Majdi Kurnik, avtorica razstave Milena Koren BoĹžiÄ?ek Dom kulture Velenje, velika dvorana Glasbena komedija Alpska saga, razprodano

Petek, 24. november 9.30 - Glasbena ĹĄola Velenje, Velika in Orgelska dvorana 15.30 Klavirski dnevi 2017: predavanje Vesne Vuk Godina, konferenca Klavirski dnevi 2017, EPTA forum in pogovor z Andrejem Vivodom 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druĹženje: Ustvarjalna delavnica JeĹžki 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kulturni ĹĄok, predavanje 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 21.00 Max klub Velenje Vstali Valentin in Venera, predstavitev erotiÄ?ne zbirke 22.00 eMCe plac Banga hip hop koncert: Velebor, Emkej, IvÄ?

Mestna trĹžnica Velenje 9.00 - Glasbena ĹĄola Velenje, Velika in Orgelska dvorana 19.30 Klavirski dnevi 2017: EPTA forum, mali preludij, okrogla miza, koncert ĹĄtudentov Akademije za glasbo Ljubljana in koncert MatyĂĄĹĄa NovĂĄka 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje KnjiĹžni sejem: Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Titov trg Tematsko vodenje za obÄ?ane: Retro doĹživetje Velenja 19.30 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Gorenje Velenje : Kadetten Schauffhausen 21.00 eMCe plac Sound Arson 7.8: VorvaĹˆ, Qui, Darla Smoking 21.00 Max klub Velenje Saturday Dance Fever: Sanja Mlinar &ReCOVER, koncert Ponedeljek, 27. november 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Kartanje za razvedrilo 18.00 Mercator center Velenje, Zlati kotiÄ?ek KvaÄ?kajmo skupaj, teÄ?aj kvaÄ?kanja

Torek, 28. november 10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Zdravje iz domaÄ?e lekarne 17.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje Vegetarijanska kuharska delavnica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: V priÄ?akovanju prazniÄ?nega decembra 17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica: Perorisba 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica VeÄ? znam – veÄ? veljam, predavanje

Sobota, 25. november

Sreda, 29. november

7.00

10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica

17.00 17.00

18.00

19.19

Ĺživljenjskega sloga: PraktiÄ?ne vaje za obvladovanje stresa KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna, sejem KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?ne ure: PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Dom kulture Velenje, velika dvorana Tesla, glasbeno-gledaliĹĄka predstava KnjiĹžnica Velenje, domoznanstvo Predstavitev broĹĄure Kapelica v Stari vasi - Velenje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 23. november

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 25. november X

Kleti odprtih vrat kmetija PrimoĹžiÄ? – Mali Vrh 51 in AnĹže PodgorĹĄek – Mali Vrh, zidanica 17.45 ploĹĄÄ?ad pred obÄ?ino Ĺ martno ob Paki Blagoslov adventnega venca

Nedelja, 26. november

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

X

Petek, 24. november 9.00

dima

Sreda, 29. november

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 25. november 10.00 Trg Svobode Katarinin sejem

Ponedeljek, 27. november 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Kleti odprtih vrat kmetija PrimoĹžiÄ? – Mali Vrh 51 in AnĹže PodgorĹĄek – Mali Vrh, zidanica

Sreda, 29. november 16.00 Dvorana Marof Koncert uÄ?encev glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje – izpostava Ĺ martno ob Paki

Lunine mene

Torek, 28. november 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Aleksander KavÄ?nik: Pod oblakom

26. novembra, ob 18:03, prvi krajec

Iz DanÄ?ijeve fotografske mape

Premiera filma Kje raste kruh?

Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj, 16. novembra - Novembrska razstava Ä?rno belih fotografij, domaÄ?ega ustvarjalca Bogdana Ĺ˝eleznika DanÄ?ija, simbolizira vez med mestoma Maribor in Ĺ oĹĄtanj, hkrati pa opazovalca povabi v svet fotografije, kot je nastajala v 80 letih prejĹĄnjega stoletja. Razstava je razdeljena v pet sklopov, med njimi so prepoznavni motivi Lenta, mestnega utripa, SIomĹĄkovega trga in drugi, vse pa je Ĺ˝eleznik napravil, ko je kot likovni pedagog uÄ?il na pedagoĹĄki ĹĄoli in vodil fotografski kroĹžek. Ko se je leta 2010 preselil nazaj v Ĺ oĹĄtanj, jih je seveda prinesel s seboj. Na odprtju je nekaj veÄ? o razstavi povedal avtor sam, otvoril pa jo je direktor Zavoda za kulturo, Kajetan ÄŒop, ki je izpostavil pomen

Velenje, 24. novembra – Jutri ob ob 17. uri bodo v Kinu Velenje premierno zavrteli otroťki dokumentarno-igrani film, ki so ga ustvarili v Studiu Mozaik. Naslovili so ga Kje raste kruh?. Film so posneli kot odgovor vsem, ki ťe ne vedo, da kruh raste.

Zasnovali so ga kot razlagalno pripovedko, v kateri s prepletanjem realnosti in domiĹĄljije sledimo zgodbi kruha. Zvedavemu mestnemu otroku Mitji, ki ga zelo zanima, kje raste kruh, pomagata poteĹĄiti radovednost Zvezdna vila in prijateljica Julija s hribovske kmetije. Preko iskrivih Ä?arobnih zrn na osnovi modrosti, Mitja in drugi zvedavi otroci odkrivajo zgodbo in se udeleĹžujejo dela za kruh. Film je reĹžiral Tomo ÄŒonkaĹĄ, scenarij in besedilo je ustvarila Bojana Planina, glavne vloge pa so odigrali Mitja Korenak, Julija Krenkar, JoĹžica Krenkar, TomaĹž PotoÄ?nik, Ludvik Krenkar, Franc Ĺ teharnik ter veÄ? kot 50 otrok in domaÄ?inov. Film, ki je dolg 38 minut, podprla pa ga je tudi MO Velenje, so posneli na EkoloĹĄki kmetiji Krenkar v PleĹĄivcu, Pekarni Presta, pri druĹžinah Krenkar in Korenak.

klasiÄ?nega analognega fotografiranja. V dogodku sta sodelovali uÄ?enki Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski, pod mentorstvom Urbana MeĹža.

Mag. Milojka B. Komprej, je uvodoma med drugim povedala: Danes nismo prviÄ? skupaj v tej galeriji. V letu 2014 smo tukaj realizirali projekt OĹživeli spomini, v katerem je Bogdan Ĺ˝eleznik poleg svojih likovnih del, predstavil tudi likovna

IVAN Napeta psiholoĹĄka drama, 94 minut (Slovenija). ReĹžija: Janez Burger Igrajo: MaruĹĄa Majer, MatjaĹž TribuĹĄon, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Polona Juh , Branko Ĺ turbej, Leon LuÄ?ev, Mojca Funkl , Mateja Pucko, Vlado VlaĹĄkaliÄ?, UroĹĄ Furst, Peter Musevski, Silva ÄŒuĹĄin Petek, 24. 11., ob 20.00 – premiera s filmsko ekipo Sobota, 25. 11., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 26. 11., ob 18.30

KJE RASTE KRUH Dokumentarno-igrana razlagalna pripovedka, 30 minut (Slovenija).ReĹžija: Tomo ÄŒonkaĹĄ Nastopajo: Mitja Korenak, Julija Krenkar,

dela nekaterih svojih uÄ?encev, ki jih je leta in desetletja hranil v svoji likovni mapi. Tudi zato ali pa prav posebej se danes veselimo odprta razstave OĹživelih Ä?rno belih spominov, fotografske razstave, ki ga poleg lepe ĹĄportno rekreativne kariere po kateri je bolj znan, spet predstavlja v ustvarjalni luÄ?i.

Razstava bo na ogled do 8. decembra. đ&#x;”˛

JoĹžica Krenkar, TomaĹž PotoÄ?nik ter preko 50 otrok in domaÄ?inov.

Petek, 24. 11., ob 17.00 – premiera z reŞiserjem - filmski ciklus: Novembrski dokumentarci (cena vstopnice 0 EUR)

KOKO IN VELIKA SKRIVNOST Coco, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 109 minut (ZDA). ReĹžija: Lee Unkrich (Koko) + predfilm LEDENO KRALJESTVO: OLAFOVA PRIGODA, kratka animirana zgodba, 21 minut (ZDA). ReĹžija: Roy Conli (Olafova prigoda) Sobota, 25. 11., ob 18.00 Nedelja, 26. 11., ob 16.00 – otroĹĄka matineja Ponedeljek, 27. 11., ob 17.30

MBK, foto N. SerdinĹĄek

đ&#x;”˛

LIGA PRAVIÄŒNIH Justice League, domiĹĄljijska akcijska pustolovĹĄÄ?ina, (ZDA). ReĹžija: Zack Snyder Igrajo: Ben Affleck, Amy Adams, Ezra Miller, Willem Dafoe, Jesse Eisenberg, Jeremy Irons, Diane Lane Petek, 24. 11., ob 22.30 – 3D Sobota, 25. 11., ob 20.30– 3D Nedelja, 26. 11., ob 20.30

ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizirani otroĹĄki animirani muzikal, 75 minut (NorveĹĄka), 4+ ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?, Daniel Malalan,

bĹĄ

Maja KunĹĄiÄ?, Iztok Luzar Petek, 24. 11., ob 18.15

SLADKE SANJE Fai bei sogni, zgodovinska biografska drama, 131 minut (Italija, Francija). ReŞija: Marco Bellocchio. Igrajo: BÊrÊnice Bejo, Valerio Mastandrea, Guido Caprino, Nicolò Cabras, Dario Dal Pero Petek, 24. 11., ob 19.00 – m. dvorana Nedelja, 26. 11., ob 19.00 – m. dvor.

VINO IN VETER Ce qui nous lie, komiÄ?na drama, 113 minut (Francija). ReĹžija: CĂŠdric Klapisch Igrajo: Pio MarmaĂŻ, Ana Girardot, François Civil Jean-Marc Roulot, MarĂ­a Valverde Ponedeljek, 27. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

23. novembra 2017

Nagradna kriĹžanka ÂťMozirski gajÂŤ

RADIO VELENJE

EHD Mozirski gaj Hribernikova ulica 1, 3330 Mozirje 041 691 939 www.mozirskigaj.com ZaÄ?utite pravo boĹžiÄ?no vzduĹĄje, vstopite v zimski pravljiÄ?ni svet Mozirskega gaja in doĹživite BoĹžiÄ?no bajko Slovenije.

Mozirski gaj, ki Ĺže veÄ? kot 40 let privablja ĹĄtevilne obiskovalce od blizu in daleÄ?, od pomladi do jeseni ... tokrat pa vabi Ĺže drugiÄ? na ogled pozimi odet v pravljiÄ?no deĹželo barvitih luÄ?k.

Lepota Ä?arobnega decembra se bo v Mozirskem gaju odvijala od 1. decembra do 6. januarja, vsak dan od 16.00 do 21.00 ure.

DoĹživite BoĹžiÄ?no bajko v Mozirskem Gaju v soju milijona barvito Ä?arobnih luÄ?k, kajti Ä?udeĹž BoĹžiÄ?a je tudi letos Ä?isto blizu vas, ki je Mozirski gaj odel z luÄ?kami, ki dajejo parku poseben Ä?ar, lepoto in atraktivne oblike.

Vabljeni, da obiĹĄÄ?ete Mozirski Gaj in se sprehodite med luÄ?kami, se predate Ä?arobnosti narave pozimi, okrepÄ?ate s sladkimi prigrizki, ogrejete pa z vroÄ?im kuhanim vinom. Mozirski Gaj v soju barvite posebnosti je zagotovo najveÄ?ja atraktivna zimska zgodba Slovenije, kjer bodo otroci lahko svoje skrite Ĺželje zaĹĄepetali BoĹžiÄ?ku ali pravljiÄ?nim vilam, ki bodo obiskale park.

Vse skupaj pa bodo popestrili ljudski pevci. Posebnost bodo tudi Jaslice.

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMozirski gajÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 4. decembra.

IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Nov Kocbekov dom na KoroĹĄici Ä?ez dve leti?

PoĹžar povzroÄ?il pribliĹžno za 300.000 â‚Ź ĹĄkode, izgradnja novega doma naj bi stala 400.000 â‚Ź Oktobrski poĹžar, ki je povsem uniÄ?il Kocbekov dom ob juĹžnem vznoĹžju Ojstrice, je poleg njegovih lastnikov (Planinskega druĹĄtva Celje – Matica) prizadel ĹĄtevilne planince, saj je bil priljubljena planinska postojanka in izhodiĹĄÄ?na toÄ?ka za poti na okoliĹĄke vrhove. Znan je bil tudi po najviĹĄje leĹžeÄ?em nogometnem igriĹĄÄ?u v drĹžavi, na katerem je bila vsako leto odigrana nogometna tekma. Po neuradnih ocenah je poĹžar povzroÄ?il na objektu za 300 tisoÄ? evrov ĹĄkode, po prvih ocenah bo naloĹžba vredna 400 tisoÄ? evrov. Ker denar od zavarovalnice ne bo zadoĹĄÄ?al, je planinsko druĹĄtvo odprlo pri Abanki poseben raÄ?un, na katerega lahko ljudje nakaĹžejo svoje prispevke.

V planinskem druĹĄtvu naÄ?rtujejo predvidoma spomladi prihodnje leto zaÄ?etek izgradnje nove planinske koÄ?e. Zgradili naj bi jo v dveh letih. Tudi nova koÄ?a naj bi imela vsaj 75 leĹžiĹĄÄ?, kot jih je imela doslej.

To ni bil doslej edini poĹžar na koÄ?i na KoroĹĄici. PrviÄ? jo je uniÄ?il Ĺže leta 1881, pet let po odprtju. Naslednje leto so zgradili novo, ki so jo ves Ä?as obnavljali in dozidavali, obseĹžnejĹĄo obnovo pa so opravili v zadnjih letih. Po besedah Mirka DoberĹĄka, predse-

dnika druĹĄtva, so prav letos konÄ?ali 20 let trajajoÄ?o tretjo sanacijo Kocbekovega doma. V tem Ä?asu so za vlaganja namenili veÄ? kot 200 tisoÄ? evrov, k temu pa je potrebno dodati ĹĄe ĹĄtevilne prostovoljne ure njihovih Ä?lanov.

Za izgradnjo novega doma na nadmorski viĹĄini 1803 metre so se odloÄ?ili zato, ker je ta visokogorska postojanka preveÄ? pomembna na kriĹžiĹĄÄ?u poti iz KoroĹĄke, Ĺ tajerske in Kranjske. Na leto jo obiĹĄÄ?e od 6000 do 8000 ljudi, v dobrih sezonah tudi veÄ?.

K temu jih je spodbudila ĹĄe podpora ĹĄtevilnih ljudi, druĹĄtev in civilnih zdruĹženj, ki jim Ĺželijo pomagati. V druĹĄtvu so Ĺže oblikovali gradbeni odbor, ki bo pripravil smernice za nadaljnje delo.

Miro ErĹžen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, nam je na vpraĹĄanje, kako se bo krovna organizacija vkljuÄ?ila v izgradnjo, odgovoril: ÂťZveza bo financirala izdelavo projektne naloge za izgradnjo novega doma, se poskuĹĄala dogovoriti s Slovensko vojsko o moĹžnosti pri prevozu materiala s helikopterji, vkljuÄ?ila se bo v aktiviranje planinske javnosti pri zbiranju denarja. Pozorni bomo tudi na razpise za pridobitev nepovratnega denarja na drĹžavni in lokalni ravni. Skratka, pomagali bomo z vsem, kar je v đ&#x;”˛ tp naĹĄi moÄ?i.ÂŤ Ĺ tevilka raÄ?una za prostovoljne prispevke je: 051 0080 1595 8723, sklic 00 005, s pripisom: prispevek za izgradnjo novega doma na KoroĹĄici

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Ajda Urbas, dr. med. iz BolniĹĄnice TopolĹĄica. Tema: sladkorna bolezen, s poudarkom pri Ĺženskah

ÄŒETRTEK, 23. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 24. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 25. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 26. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 27. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 28. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 29. novembra

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 13. do 19. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 13. do 19. novembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 13. novembra do 19. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 23

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

STANOVANJE prenovljeno, na Gorici, 58 m2. 58 000â‚Ź, prodam Gsm: 041 205 330 TRISOBNO pritliÄ?no stanovanje, 89 m2, v Ĺ oĹĄtanju, ugodno prodam ali oddam. Informacije na Gsm: 041 510 163

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja in uleĹžan hlevski gnoj prodam.

Gsm: 041 687 371.

KROMPIR bel ali rumen, SENO v kockah in Ĺžganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

PEÄŒ za centralno ogrevanje Viadrus 35, prodam. Tel. 03 589 32 79 FOTOAPARAT, Olympus, Ĺžepni, zelo malo rabljen, prodam za 35 Evr. Gsm: O4I 692 995.

Ĺ˝IVALI IZLOÄŒENO plemensko svinjo, prodam. Gsm: 051 624 285 (Ĺ kale) NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 26. novembra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

BIKCA rjavega, 150 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 PRAĹ IÄŒE za nadaljnjo rejo ali za zakol, teĹžke 80 -100 kg domaÄ?e reje, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 040 141 360

GIBANJE prebivalstva

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

- 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naĹĄ rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Ĺ ilih; Ĺ ilih se je vse Ĺživljenje rad vraÄ?al v Velenje oziroma v Ĺ aleĹĄko dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo NekoÄ? je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Ĺ ilihu vsaj deloma oddolĹžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno ĹĄolo, ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del – leta 1997 Beli dvor in leta 1999 NekoÄ? je bilo jezero, v izdaji velenjskega zaloĹžniĹĄtva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva

RAZNO

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

od 13. 2. do 19. 2.

Stropnika; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane Bulajić iz Velenja; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo v dviganju uteĹži za Ä?lane in mladince; VelenjÄ?ani so osvojili tri naslove: veteran Justin VanovĹĄek je bil najboljĹĄi v kategoriji do 99 kg, Milan Zep v kategoriji do 70 kg, JanoĹĄ Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil drĹžavni mladinski naslov, v Ä?lanski konkurenci pa je bil tretji; - leta 1903 se je 28. novembra v PleĹĄivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskan ljudski godec v Ĺ aleĹĄki dolini; - 28. novembra 1919 se je v Ljubljani rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Velenju Miran Topolovec;

ZOBOZDRAVNIKI

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, Ĺ˝UPANÄŒIÄŒEVA 3, 179,9 m2, adaptirana l. 2005, 630 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izd.

Cena: 199.000 â‚Ź.

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25.11. in 26.11 – Mojca Koprivc Bujan dr. dent. med.

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI JEĹ˝OVNIK KONRAD, roj. 1948, Velenje, Ul. Pohorskega bataljona 7 STROPNIK VENÄŒESLAV, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, KoroĹĄka cesta 26

Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu

No va kn ji

ga

Februarja 1985 je avtor odĹĄel iz Titovega Velenja na sluĹženje vojaĹĄkega roka v takratno mogoÄ?no Jugoslovansko ljudsko armado. Odhod v neznano avanturo je prinesel kopico zabavnih prigod in nezgod, ustvaril nova prijateljstva, spoznanja in Ĺživljenjske izkuĹĄnje ter se za vedno zapisal v spomine mladega vojaka.

MPC 22,99 â‚Ź

jure.bericnik@yahoo.com

A5, trda vezava, 338 strani

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v NaĹĄem Ä?asu, dne 9. 11., so: • Anton Gams, Ljubljanska 42 a, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Peter Horvat, Cesta talcev 19, 3320 Velenje (majica); • Peter Drofelnik, Gorenje 17 d, 3327 Ĺ martno ob Paki (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, DESNI BREG, 21,3 m2, zgrajena l. 1974, 1/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a).

Cena: 25.000 â‚Ź.

ZAHVALA

Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je prezgodaj zapustil dragi moĹž in oÄ?i

RADO JEŽOVNIK

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

24. 2. 1948 – 11. 11. 2017

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Jure BeriÄ?nik:

041/ 392 114

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

- 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje obÄ?inske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne ĹĄole v Velenju zdruĹžile v Vzgojno-izobraĹževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic; - po smrti ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana dr. Bogdana Meniha je 28. no-

NaroÄ?ila:

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

Gustav Ĺ ilih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

vembra 1999 v Ĺ oĹĄtanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za Ĺžupana; v drugi krog sta se z najveÄ? glasovi uvrstila Darko Menih in Milan KopuĹĄar, ki je z zmago v drugem krogu postal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom poÄ?itka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. JoĹže Vugrinec, ki je mladost preĹživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje zaÄ?ela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem srediĹĄÄ?u Velenja nadvse sveÄ?ano odprli dom kulture. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

SZ Letras ďż˝ ďż˝njigo je soďż˝nancirala ďż˝estna obÄ?ina Velenje

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

23. novembra 2017

S svojim smehom vsakega osreÄ?iti si znal, a pred usodo sam nemoÄ?en si ostal.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izreÄ?eno soĹžalje, darovano cvetje, sveÄ?e in denarne prispevke.

Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem Hotela Paka in Gostinstva Gorenje, sodelavcem podjetja Bisol in BolniĹĄnici TopolĹĄica, odboru ZB NOB, DruĹĄtvu Upokojencev Pesje, Stranki Socialnih demokratov, praporĹĄÄ?akom, govornici Magdi Stvarnik za poslovilne besede, pevcem, pogrebni sluĹžbi Usar in g. Ĺžupniku za pogrebni obred.

Hvala Urgentni sluĹžbi ZD Velenje za nudeno pomoÄ?. Ĺ e enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga cenili in imeli radi in ga v tako velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 23. 11. 2017, barve: CMYK, stran 24

Premogovnik prodal Vilo Ĺ iroko

Dober namen dosega cilj Ĺ aleĹĄka dolina, 17. novembra – VeÄ? kot 260 tisoÄ? otrok po vrtcih in ĹĄolah je minuli petek sodelovalo v tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki ga sestavljajo med, maslo in jabolka (zaradi pozebe je ta sadeĹž ponekod zamenjalo drugo slovensko sadje – kivi, kaki). Med njimi so bili tudi otroci iz vrtcev in osnov-

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila pobudo o nadgradnji projekta, leto kasneje je ta prerasel v tradicionalni slovenski zajtrk. Pred 5 leti, ko so se akciji pridruĹžila ĹĄe ĹĄtiri ministrstva, pa velja tretji novembrski petek za dan slovenske hrane. Njegov namen je ozaveĹĄÄ?anje ljudi o pomenu do-

sladkih gaziranih pijaÄ?, pogosteje ljudje posegajo po sadju in zelenjavi. ÂťUÄ?inki so res vidni,ÂŤ je dejala Alenka Bizjak, vzgojiteljica v vrtcu v Ĺ martnem ob Paki, Âťsaj otroci povedo, da tudi doma pogosteje zauĹžijejo kruh, mleko, med, maslo in pojedo kakĹĄno jabolko.ÂŤ TomaĹž Lesnjak, predsednik ĹĄmarĹĄkega Ä?ebelarskega

Foto: Slobodan Mrkonjić

Velenje – Premogovnik Velenje je na osnovi javnega zbiranja ponudb v petek, 17. novembra, podpisal pogodbo o prodaji kompleksa vila Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju z zemljiĹĄÄ?i.

Kupec, BoĹĄtjan Gorjup, sicer direktor druĹžbe BSH hiĹĄni aparati Nazarje, je z nakupom

Otroci, tudi najmlajĹĄi, vse raje posegajo po zdravi slovenski hrani.

nih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline, prviÄ? so ga izvedli tudi zaposleni v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Tam so povedali, da bodo vanj prihodnje leto najbrĹž vkljuÄ?ili ĹĄe bolnike. VeÄ? pozornosti so na ĹĄolah in v vrtcih ob tej priloĹžnosti namenili tudi zdravi prehrani in tradicionalnim slovenskim jedem, saj je pred petimi leti slovenska vlada na pobudo ÄŒebelarske zveze Slovenije tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Opozarjanje na pomen zdrave hrane in zauĹžitja zajtrka je pred 11 leti zaÄ?ela ÄŒebelarska zveza Slovenije. Leta 2010 je na

maÄ?e pridelave oziroma predelave hrane in njenem uĹživanju. Ob tem ne gre spregledati ĹĄe podpore kratkim lokalnim verigam – slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domaÄ?e samooskrbe, ohranjanje Ä?istega, zdravega okolja, ohranjanje podeĹželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti v kmetijstvu.

Na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje opaĹžajo, da vse veÄ? otrok in odraslih zajtrkuje, pomembno je upadlo uĹživanje

druĹĄtva, pa je dodal, da je projekt zagotovo dosegel svoj namen, Âťkar je spodbudno, saj so otroci najboljĹĄa naloĹžba, in Ä?e jih v zgodnjem otroĹĄtvu zaÄ?nemo navajati na zdrav zajtrk, te navade prenesejo v kasnejĹĄa leta.ÂŤ Slovenski Ä?ebelarji so v teh letih darovali za zajtrk blizu 20 ton medu.

Letos je na dan slovenske hrane drugiÄ? zapel tudi najveÄ?ji zbor v Sloveniji, in sicer Slakovo pesem ÄŒebelar. Tradicionalni slovenski zajtrk zadnja leta preraĹĄÄ?a v vseslovensko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razĹĄiril Ĺže v đ&#x;”˛ Tp veÄ? evropskih drĹžav.

Po mejah obÄ?ine ĹĄe konjeniki Ĺ martno ob Paki, 18. novembra – ÄŒlani Planinskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnjega konjerejskega druĹĄtva pripravijo Ĺže nekaj let v poÄ?astitev praznika lokalne skupnosti pohod

po mejah obÄ?ine. Planinci so ga pripravili teden dni pred praznikom in na sam prazniÄ?ni dan, Ä?lani konjerejskega druĹĄtva pa minulo soboto. Na pribliĹžno 22 kilometrov dolgo traso se je po-

dalo 26 konjenikov. Poleg Ä?lanov domaÄ?ega druĹĄtva so se ga udeleĹžili tudi konjeniki iz sosednjih tovrstnih druĹĄtev. đ&#x;”˛

Tp

Na pohod so se podali izpred druĹĄtvenih prostorov v Martinovi vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji.

Šoťtanj – V soboto od 9. do 13. ure bo v Šoťtanju na Trgu svobode potekal tradicionalni Katarinin sejem s pestro ponudbo dobrot in izdelkov.

Katarinin sejem bodo spremljali nastopi Pihalnega orkestra Zarja, Folklornega druĹĄtva Oglarji, MePZ DruĹĄtva upokojencev in plesno-rekreativnega studia M dance. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ martnem ob Paki, 22 stanovanj in poslovni prostor v Velenju. Izvajanje dejavnosti, ki je potekala v okviru druĹžbe Gost, je prevzelo Gorenje Gostinstvo. Odprodan je bil tudi deleĹž druĹžbe ERICo, v zakljuÄ?ni fazi pa je odprodaja deleĹžev v druĹžbah Karbon đ&#x;”˛ in Golte.

V Gutenbuchlu je oĹživela Adventna pravljica Dvorcu v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju daje poseben Ä?ar – Vsako leto si jo ogleda veÄ? ljudi – Prihajajo od blizu in daleÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. novembra – V dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju je vÄ?eraj oĹživela letoĹĄnja Adventna pravljica. Na ogled bo do 3. decembra, ob delavnikih od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo 25. in 26. novembra ter 2. in 3. decembra pa od 16. do 20. ure.

Pravljico povezujejo mladi domaÄ?i ustvarjalci, umetniki, podjetniki. Predstavljajo se v povsem drugem okolju in drugaÄ?e.

Zgodbo so stkali iz naravnih materialov okoliĹĄkih gozdov, travnikov, plodov narave in jih dopolnili z bleĹĄÄ?eÄ?imi nadgradnjami, ki dajejo praznikom Ä?ar in domaÄ?nost.

Letos so v Adventni pravljici poudarjena jabolka, med, bela omela ..., v sobi Vsak detajl druĹžine Woschima duĹĄo. nagg se obiskovalci vrnejo sto let nazaj in podoĹživijo takratno razpoloĹženje.

Lanska Adventna pravljica je doĹživela izjemen uspeh, posluĹĄati in obÄ?udovat jo je priĹĄlo veliko ljudi, ne samo iz tega okolja, ampak od vsepovsod. Ni nam treba dvomiti, da bo tudi letos tako.

Adventna pravljica pritegne s toplino. V njej ima vsak detajl duĹĄo. Obiskovalci to Ä?utijo. Tudi po tri ure in veÄ? uĹživajo v njej, se

Podprite druĹĄtva

Katarinin sejem

kompleksa v lastniĹĄtvo pridobil objekt vile Ĺ iroko s pripadajoÄ?o opremo ter zemljiĹĄÄ?a v skupni povrĹĄini 4.286 m2. Kupnina znaĹĄa 541.000 evrov brez davka.

V zadnjih dveh letih je Premogovnik prodal hotela Barbara in Oleander, Center starejĹĄih Zimzelen, poslovni prostor v

DruĹĄtveno dogajanje je pomemben del Ĺživljenja v veÄ?ini obÄ?ini. Veliko obÄ?anov je tudi Ä?lanov obÄ?inskih druĹĄtev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan lepĹĄi, varnejĹĄi ali ĹĄportno in kulturno pestrejĹĄi. In vsakdo, ki plaÄ?uje dohodnino, lahko druĹĄtvom ĹĄe dodatno pomaga, tako da jim po-

â?ą

Obiskovalce napolni z energijo in kreativnostjo.

polnijo z energijo in kreativnostjo, nabiranjem idej, kako prazniÄ?no okrasiti svoj dom.

Priprava take razstave je precejĹĄen finanÄ?ni zalogaj, pomagajo si s sponzorji, glavni je ObÄ?i-

na Ĺ oĹĄtanj, a brez vznesenih postavljalcev, sodelujoÄ?ih in podpornikih, tudi tehniÄ?nih, bi ne bila, kar je, vredna ogleda. Vstopnina za odrasle je 5 evrov, otroci imajo prost vstop. Za vstopnico, ki jo plaÄ?ajo, doĹživijo lepo zgodbo, degustacijo, ob koncu pravljice pa jih Ä?aka preseneÄ?enje v lonÄ?ku. đ&#x;”˛

Poslastica Adventne pravljice bo salonski glasbeni veÄ?er z VelenjÄ?anoma, kitaristom Mihaelom Hrustlom in vokalistko Klaro KlanÄ?nik, 1. decembra ob 20. uri.

dari do 0,5 % svoje dohodnine. To ga ne stane niÄ?, njim pa pomeni veliko. Samo v obÄ?ini Velenje je 80 druĹĄtev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. ÄŒe se za takĹĄno darilo ne odloÄ?ite, gre vaĹĄih pol odstotka nazaj v proraÄ?un. DruĹĄtva so prepriÄ?ana, da bi jih znala bolje in koristneje porabiti.

Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se poza-

nimate pri druĹĄtvih samih. Lahko pa obiĹĄÄ?ete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas Ä?aka seznam vseh druĹĄtev iz posamezne obÄ?ine – poiĹĄÄ?ete jih po poĹĄtni ĹĄtevilki, oznaÄ?ite jih, vpiĹĄite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali poĹĄljite na finanÄ?ni urad. VaĹĄa odloÄ?itev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni tudi letos. đ&#x;”˛