46 2018

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (2/70C), soboto (2/90C) in nedeljo (4/100C) bo oblaÄ?no.

V soboto in nedeljo moĹžne padavine.

ÄŒetrtek, 22. novembra 2018

ĹĄtevilka 46 | leto 65

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

V Ĺ aleĹĄki dolini brez preseneÄ?enj

TAKO mislim

Stari novi Ĺžupani v vseh treh obÄ?inah izvoljeni v prvem krogu Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – V vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline bodo vladali stari novi Ĺžupani. NihÄ?e od kandidatov, s katerimi so se pomerili (KontiÄ? se je v Velenju s petimi, Menih v Ĺ oĹĄtanju z dvema, KopuĹĄar v Ĺ martnem ob Paki z eno), jim ni bil kos. Vsi trije so slavili Ĺže v prvem krogu, tako da lahko vabila za lokalne volitve 2018 vrĹžete stran. Ne bo-

ste jih veÄ? potrebovali, tu je bila dovolj ena volilna nedelja.

V Mestni obÄ?ini Velenje po osmih letih v svoji pisarni ostaja in nadaljuje delo Bojan KontiÄ?, v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj po dvanajstih letih Darko Menih, v ObÄ?ini Ĺ marno ob Paki pa po ĹĄestih letih Janko KopuĹĄar.

Prvi in drugi bosta imela pri vodenju obÄ?ine lahko delo. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje je s svojo stranko v 33-Ä?lanskem sve-

tu zavzel 17 mest (enega veÄ? kot v tem mandatu), torej veÄ? kot polovico, Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih v 20-Ä?lanskem svetu 6 mest (enega veÄ? kot v tem), a kljub temu, da to ni veÄ?ina, se mu za veÄ?insko podporo sveta glede na to, kakĹĄno je razmerje sil, ni bati. Malce teĹžje delo z veÄ? usklajevanji in dogovarjanji pa utegne imeti Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki. Njegova Lista Janka KopuĹĄarja je dobila v 12-Ä?lan-

skem obÄ?inskem svetu 2 sedeĹža, enega manj kot pred ĹĄtirimi leti, 4 sedeĹže pa SD, 3 SDS, 2 SLS in 1 SMC. Podrobneje o tem, kako je na lokalnih volitvah 2018 volila Ĺ aleĹĄka dolina, lahko preberete (in pogledate) na straneh 4 in 5.

Zmaga in veliko veselje v ĹĄtabu Bojana KontiÄ?a

SDS na Ä?elu s kandidatom Darkom Menihom je izide volitev spremljala v Mestni galeriji. Tja je Ĺže kmalu po 19. uri priĹĄlo veliko podpornikov.

cena 1,90 â‚Ź

đ&#x;”˛

Volivci so povedali Tatjana PodgorĹĄek

Minulo nedeljo smo na lokalnih volitvah Ĺže sedmiÄ? izbirali Ĺžupane, ki bodo naslednja ĹĄtiri leta vodili 212 obÄ?in. V 156 obÄ?inah je bitka za Ĺžupanske in svetniĹĄke stolÄ?ke konÄ?ana, v 56 jo bodo nadaljevali do drugega kroga lokalnih volitev v zaÄ?etku decembra.

Kaj reÄ?i o njih? Da je bila Ĺželja po Ĺžupanskih stolÄ?kih znova velika, saj se je za 212 mest potegovalo 588 kandidatov in kandidatk. Kljub temu zelo velikih preseneÄ?enj glede na priÄ?akovanja ni bilo. Znova so blesteli neodvisni kandidati, kar ni zanemarljivo dejstvo in kaĹže na to, da bo nanje v prihodnje potrebno ĹĄe bolj raÄ?unati. Prav tako se je potrdilo, da na lokalnih volitvah volivci in volivke bolj prisegajo na tiste, ki jih Ĺže poznajo ali so jim bliĹžji iz takĹĄnih in drugaÄ?nih razlogov.

Kljub temu Ä?lovek ne more povsem ravnoduĹĄno mimo kandidatov. DaleÄ? od tega, da bi komu oÄ?itala, ker je izkoristil moĹžnost, ki mu jo daje demokracija, a bi pri nekaterih Ĺžupanskih kandidatih in tudi kandidatih za svetnike Ä?lovek priÄ?akoval veÄ?jo mero (samo)kritiÄ?nosti. Ĺ˝al, te ne zmore vse veÄ? ljudi, volivci pa pri nekaterih ĹĄe vedno raje spregledajo vsebine in oddajo glas po sistemu: ne bo ta, Ä?e ni boljĹĄega, naj bo oni drugi ne glede, ali se je doslej Ĺže kje izkazal, v Ĺživljenju Ĺže naredil kaj koristnega ali ne. S tem pa delajo medvedjo uslugo tudi samim sebi, saj nedoraslost funkciji ni nikomur v prid.

Tako kot pri vsaki stvari seveda tudi pri tej ne gre metati vseh v en koĹĄ. Je pa dejstvo, da biti prvi v lokalni skupnosti niso le sprejemi, veÄ?erje, stiski rok, govorniĹĄki oder in podobno. Je velika odgovornost, ki so jo nekateri pri kandidaturi zlahka spregledali. Njihovo iskrenost do obÄ?anov in skupnosti in zagotavljanje dela v njihovo dobrobit lahko opredeljujemo bolj kot samopromocijo. Ĺ˝elja, volja, podpora, takĹĄne in drugaÄ?ne aktivnosti pred volitvami so za uresniÄ?itev priÄ?akovanj premalo.

Nad rezultati se je treba zamisliti tudi zaradi boljĹĄe volilne udeleĹžbe, kot je bila pred ĹĄtirimi leti. Ni veÄ? mogoÄ?e v tolikĹĄni meri trditi, da so zmagali eni in ne drugi zaradi tega, ker njihovi niso priĹĄli na volitve. ÄŒas za analize, ki sledi nedeljskemu dogajanju, bo morda razkril ĹĄe mnoge drobne zanimivosti, ki pa na volilne rezultate ne bodo vplivale. Lahko pa vplivajo na odpravljanje pomanjkljivosti, na katere so z oddajo glasov opozorili volivci.

Ti so povedali svoje, na vrsti so sedaj izvoljeni Ĺžupani in svetniki. Za ene in druge se pravo delo ĹĄele zaÄ?ne. Pravijo, da ne bo enostavno, ker naj bi gospodarska rast viĹĄek Ĺže dosegla in ker so bila minula ĹĄtiri leta obÄ?inskim blagajnam naklonjena, zato naj bi v lokalnih skupnostih Ĺže ÂťpoĹĄtimaliÂŤ osnovno infrastrukturo (ceste, kanalizacijo, vodovod). Denar iz evropske blagajne naj bi poslej namenjali za druge vsebine, za katere v minulih letih ni bilo denarja, ki pa naj bi prav tako dvignile kakovost Ĺživljenja obÄ?anov in obÄ?ank, kar so postavljali v ospredje kandidati tudi tokrat. ÄŒe bodo volivci Ä?ez ĹĄtiri leta nagradili le uspeĹĄne zgodbe, potem je dejstvo, da se bo potrebno podvizati, pri tem pa uporabiti za uresniÄ?itev naÄ?rtov oziroma danih obljub veliko usklajevanja, dogovarjanja, sodelovanja, iznajdljivosti, poguma in vizije ter Ä?im manj nagajanja in metanja polen pod noge. Za skupno dobro. đ&#x;”˛

Smreka Ĺže stoji, mesto bodo razsvetlili prihodnji petek

Janko KopuĹĄar je priÄ?akal rezultate volitev v krogu druĹžine, sorodnikov in predstavnikov Liste za napredek obÄ?ine.

Velenje – BliĹža se prazniÄ?ni december. V Velenju so prazniÄ?no smreko postavili vÄ?eraj popoldne na Titovem trgu, prihodnji teden pa bodo tudi zaÄ?eli praznovanja s sveÄ?anim priĹžigom prazniÄ?ne razsvetljave. Zanjo so letos namenili 50 tisoÄ? evrov. Dogodek bodo popestrili z nastopom domaÄ?inke Natalije Verboten in skupine Plamen. VeÄ? kot 20 metrov visoko smreko so letos postavili krajani Ĺ entilja in Cirkovc, podrli pa so jo v atriju Mladinskega hotela. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

22. novembra 2018

Prireditev brez odpadkov?

Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela priprave na Ä?as, ko na prireditvah ne bomo jedli iz plastiÄ?nih kroĹžnikov s priborom za enkratno uporabo in pili po slamici

Stavk v ĹĄolstvu ter zdravstvu in socialnem varstvu ne bo Vladna pogajalska skupina je dosegla dogovor s sindikatom uÄ?iteljev in sindikatoma, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu. Stavk v teh dejavnostih, ki so bile napovedane za zaÄ?etek decembra, tako ne bo. Vlada je poleg t. i. pasovnih dvigov za od enega do treh plaÄ?nih razredov za celotni javni sektor pristala na viĹĄje plaÄ?e za posamezna delovna mesta uÄ?iteljev in medicinskih sester na najzahtevnejĹĄih delovnih mestih. Medtem je v pogajanjih s koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov, ki jo vodi Jakob PoÄ?ivavĹĄek, priĹĄlo do zaostritve. Za uveljavitev dogovora pa je potrebna ustrezna sindikalna veÄ?ina. đ&#x;”˛

V soboto na Katarinin sejem Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bo v soboto, 24. novembra, potekal tradicionalni Katarinin sejem, ki ga organizira ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Sejemska ponudba bo temeljila na izdelkih domaÄ?e in umetne obrti, ki jim bodo dodali ponudbo izdelkov, namenjenih prazniÄ?nim darilom. Poskrbljeno bo tudi za pokuĹĄino domaÄ?ih dobrot, medu in medic. Sejemsko dogajanje bo potekalo na Trgu svobode med 9. in 13. uro. đ&#x;”˛

mkp

Formula za zmago v kulturnem domu Velenje - Danes, 22. novembra, ob 17. uri bo pripravil Klub podjetnikov SaĹĄa regije v Domu kulture Velenje, pogovor za temo Formula za zmago: osebnostna rast. Pogovor bo vodila ena najuspeĹĄnejĹĄih tukajĹĄnjih podjetnic Tanja Skaza, ki se bo o poslovnih poteh, motivaciji, pogumu in trdem delu pogovarjala z Izo Login, eno najboljĹĄih voditeljic, ki intuicijo postavlja pred razum ter Marjanom Bagateljem, enim najbolj prepoznavnih slovenskih menedĹžerjev, ki verjame v svojo zgodbo. đ&#x;”˛

mz

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 19. novembra – Mestna obÄ?ina Velenje je z namenom, da bi organizatorje razliÄ?nih prireditev spodbudila k prehodu v zeleno gospodarstvo ter trajnostno upravljanje z viri preko prepreÄ?evanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja v okviru projekta Slovenia Green Destination, pripravila delavnico o tem, kako narediti prireditev brez odpadkov.

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje je ponosni partner mreĹže Slovenia Green Destination.

Tema delavnice z naslovom ÂťPrireditev brez odpadkov. Je to mogoÄ?e?ÂŤ ni nakljuÄ?na. Tesno je povezana z direktivo Evropskega parlamenta, po kateri bodo doloÄ?eni plastiÄ?ni izdelki za enkratno uporabo prepovedani Ĺže leta 2021. ÂťNa ta Ä?as, ko bodo prireditve

Stanovanjski sklad RS bo sofinanciral gradnjo oskrbovanih stanovanj

đ&#x;”˛

Dodatna razsvetljava v Ĺ kalah in Paki Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v Ĺ kalah (10 svetilk od kriĹžiĹĄÄ?a cest Ĺ peh–Vrbnik in JevĹĄnik–Breznik do parkiriĹĄÄ?a pri vrtcu) in Paki (pet novih svetilk na kriĹžiĹĄÄ?u drĹžavne ceste Zgornji DoliÄ?–Velenje in pet na javni poti Grabner–BoĹĄnar) dogradila nove odseke javne razsvetljave v skupni dolĹžini 350 metrov ter vrednosti 33 tisoÄ? evrov. Izvajalec del je bilo podjetje SCR. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ena prva faza obnove ploĹĄÄ?adi v SonÄ?nem parku Velenje, 16. novembra – Mestna obÄ?ina Velenje je zakljuÄ?ila prvo fazo obnove ploĹĄÄ?adi v SonÄ?nem parku. Dela je opravilo podjetje Ragrad, njihova vrednost pa je znaĹĄala 170.420 evrov.

Naslednje leto je na tem prostoru naÄ?rtovana postavitev nove prostorske inĹĄtalacije – sonÄ?ne ure. Tako bo SonÄ?ni park dopolnjen z dodatnim uÄ?nim pripomoÄ?kom, za njeno ĹĄtevilÄ?nico pa bodo uporabili kar to ploĹĄÄ?ad. Z obnovo bo lahko SonÄ?ni park ponovno postal zanimiv prostor za organizacijo dogodkov in druĹženje, kakor je v preteklosti Ĺže bil. V Mestni obÄ?ini Velenje si Ĺželimo, bi tudi naslednje leto, ob 60-letnici mesta, tja umestili razliÄ?ne prireditve in tako dogajanje v mestu ĹĄe popestrili. đ&#x;”˛

POPRAVEK: V Ä?lanku o Spominskem centru 1991 je bilo napaÄ?no navedeno, kdo so avtorji arhitekturne in grafiÄ?ne podobe.

Za vĹĄeÄ?no arhitekturno zasnovo in celostno grafiÄ?no podobo Spominskega centra 1991 je poskrbela kreativna skupina OPA!celica (Bojan PavĹĄek, Sebastjan KurmanĹĄek) in arhitekturni studio UDARH (UrĹĄka Delopst, Mateja Kumer).

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

morale potekati brez plastiÄ?nega pribora, kroĹžnikov, slamic in podobnega, se je treba pripraviti. Gotovo bo direktiva vplivala na organizacijo prireditev,ÂŤ pravi UrĹĄka GaberĹĄek, viĹĄja svetovalka Mestne obÄ?ine Velenje za turizem. ÂťZato jih Ĺželimo s to delavnico, ki pa ne bo edina, spodbuditi k razmiĹĄljanju o tem, kako prireditev organizirati, da bo bolj prijazna do okolja, nas samih in obiskovalcev.ÂŤ Ali drugaÄ?e povedano – da nas odpadki kot ÂťposledicaÂŤ turizma ne bodo zasuli.

Delavnico, potekala je v ponedeljek v vili Bianca, so izpeljali s pomoÄ?jo Ekologov brez meja, ki se zelo dejavno ukvarjajo s podroÄ?jem odpadkov v Slove-

UrĹĄka GaberĹĄek, viĹĄja svetovalka s podroÄ?ja turizma: ÂťDelavnica spodbuja k razmisleku.ÂŤ

niji. ÂťGotovo ste Ĺže sliĹĄali za njihove iniciative, saj ji je precej, recimo za prvi zero waste hotel v Sloveniji, za projekt OÄ?istimo Slovenijo v enem dnevu ‌ Nas pa so pouÄ?ili, kako naj se lotimo organizacije prireditev brez odpadkov,ÂŤ pravi GaberĹĄkova.

Na delavnico so povabili organizatorje prireditev iz Velenja, predstavnike PUP Saubermacherja in vse tiste, ki se ukvarjajo z razpisi s podroÄ?ja kulture, ĹĄporta, turizma, da bodo lahko v razpise prijazno dodali kriterije in spodbude ter direktivo na mehak naÄ?in pripeljali do uÄ?inkovite izvedbe. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje na lokaciji ob Domu za varstvo odraslih gradi za upokojence in druge starejĹĄe obÄ?ane 15 najemnih oskrbovanih stanovanj, ki jih bo oddala v neprofitni najem. Stanovanjski sklad RS vstopa v ta projekt kot soinvestitor v viĹĄini 546.470 evrov, obÄ?ini pa je odobril tudi dolgoroÄ?no posojilo v viĹĄini 238.396 evrov na odplaÄ?ilno dobo 25 let (z 12-meseÄ?nim EURIBOR + 0,3 %.). Zgrajena stanovanja bodo oddali v neprofitni najem po veljavni prednostni listi na osnovi pravilnika, ki ga bo prej potrdil svet Mestne obÄ?ine Velenje.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Za zaÄ?etek so na delavnico povabili organizatorje prireditev in tiste, ki se ukvarjajo z razpisi.

Tudi zadnja nedelja ĹĄe ni povedala vsega Ĺ e drugi krog – Bitka za Kristal – SolÄ?ava in Vojnik – Ruska steza – Bela Dravinja – Kozjanski Robin Hood Zadnje dneve sta zaznamovala dva dogodka, ki sta dvignila na noge kar precej Slovencev. Lokalne volitve in – seveda – objava lestvice najbogatejĹĄih Slovencev. Ta vsako leto povzroÄ?i veliko nevoĹĄÄ?ljivosti in kritiÄ?nih komentarjev, kako le je kdo priĹĄel do tolikĹĄnega bogastva. O trdem in inovativnem delu nekateri sploh ne razmiĹĄljajo! Na tej lestvici je (seveda) tudi nekaj imen z naĹĄega obmoÄ?ja, a to ste si gotovo Ĺže pogledali. Upam, da brez zavisti. SliĹĄati pa je tudi, da mnogo ljudi niÄ? kaj ne zavida pogumneĹžem, ki Ĺže opravljajo Ĺžupanske posle ali se za to potegujejo. Ta kruh paÄ? ni tako sladek, kot si nekateri zamiĹĄljajo. Ĺ e posebej, Ä?e Ĺželijo ob tako maÄ?ehovski drĹžavi uresniÄ?iti Ä?im veÄ? Ĺželja obÄ?anov. A korajĹžnih ne zmanjka. Ne moĹĄkih ne Ĺžensk. ÄŒeprav morda delamo krivico manjĹĄim, je vedno najveÄ?je zanimanje za veÄ?ja mesta. V najveÄ?jih dveh, Velenju in Celju, drugega kroga ne bo, Ä?eprav je v kneĹžjem mestu ĹĄe dolgo kazalo, da bodo ÂťtekliÂŤ ĹĄe enkrat. Aktualni Ĺžupan s svojim pooblaĹĄÄ?encem ali ÂťsoobÄ?inarjemÂŤ. Izredno prepriÄ?ljiva sta bila dosedanja Ĺžupana Ĺ entjurja in Ĺ˝alca. Veliko zanimanja za izid je bilo tudi v RogaĹĄki Slatini, kjer sta se spopadla zagovornik Kristala, naÄ?rtovanega najviĹĄjega stolpa v drĹžavi, in njegova najveÄ?ja nasprotnica. Ne vem, Ä?e je s tem, ko je zmagal sedanji Ĺžupan, ÂťzmagalÂŤ tudi Kristal. Sicer pa je za naĹĄe ĹĄirĹĄe obmoÄ?je pri teh lokalnih volitvah znaÄ?ilna ÂťekstremnostÂŤ. Z naĹĄega obmoÄ?ja je obÄ?ina, v kateri je bila volilna udeleĹžba najviĹĄja (SolÄ?ava), na drugem koncu pa obÄ?ina Vojnik, kjer je bila udeleĹžba volivcev pri izbiranju Ĺžupana in obÄ?inskih svetnikov najniĹžja.

Ne na volilnem, ampak rekreativnem podroÄ?ju pa pri nas nekateri primerjajo Ljubljano in Ĺ˝alec. Kot je znano, so v Ĺ˝alcu Ĺže pred Ä?asom pripravili tek po stopnicah na vrh Hmezada, najviĹĄje stavbe v Savinjski dolini. V Ljubljani pa so pred dnevi izvedli tek na vrh poslopja BTC, najviĹĄje stavbe v drĹžavi. Seveda ni res, da bi LjubljanÄ?ani posnemali Ĺ˝alÄ?ane. Na Hmezad so tekli prviÄ?, na vrh BTC-eja Ĺže petiÄ?. V tem letu, ko se spominjamo stoletnice konca prve svetovne vojne, so se v Rimskih Toplicah oziroma v tamkajĹĄnjih Rimskih termah tudi spomnili stoletnice Ruske steze. Pred sto leti je bila namreÄ? konÄ?ana ta steza, ob kateri je tudi nekaj energetskih toÄ?k in

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dreves z vsega sveta. Graditi jo je Ĺže leto prej zaÄ?elo 47 ruski ujetnikov ter nekaj ujetnikov drugih narodnosti.

V Ĺ marju pri JelĹĄah novega Ĺžupana ĹĄe nimajo, kdo od preostalih kandidatov bo Ĺže zmagal, pa se bo moral spopasti s starim problemom: kako srediĹĄÄ?e kraja reĹĄiti gostega prometa. Skozenj namreÄ? potega promet med Celjem in RogaĹĄko Slatino oziroma HrvaĹĄko.

Problem seveda ni nov, stare so Ĺže tudi pobude za reĹĄitev. A kje naj bi res potekala, je ĹĄe vedno vpraĹĄanje. MoĹžnosti ni veliko, naÄ?rti so, Ĺže dolgo je tudi umeĹĄÄ?ena v obÄ?inski prostorski naÄ?rt, reĹĄitve pa ĹĄe ni. Pa ne le zaradi denarja.

Ni ĹĄe tako dolgo, ko smo pisali, da so v Slovenskih Konjicah konÄ?no reĹĄili teĹžave z onesnaĹženostjo Dravinje v srediĹĄÄ?u Slovenskih Konjic, to je na obmoÄ?ju nekdanjega Konusa. A pred dnevi so nekateri znova zaÄ?eli opozarjati, da je voda v Dravinji belo ÂťobarvanaÂŤ in da se peni. ÄŒeprav naj s prikljuÄ?itvijo tamkajĹĄnjih podjetij na kolektor in povezavo s centralno Ä?istilno napravo teĹžav ne bi bilo veÄ?.

Zato nejevoljna vpraĹĄanja, kaj je spet narobe. Ĺ e preden pa so v Celju dobili novega (starega) Ĺžupana, je obÄ?ina seznanila obÄ?ane, da se spomladi (konÄ?no) zaÄ?ne uresniÄ?evati drĹžavni projekt rekonstrukcije ceste med Ĺ marjeto in Ĺ kofjo vasjo.

Odsek, ki ga bodo obnovili, je sicer dolg le slab kilometer, a zelo nujen ureditve. Na obeh straneh bodo zgradili ploÄ?nika in kolesarsko stezo, predvideno je tudi eno kroĹžiĹĄÄ?e. Denar bo poleg drĹžave dala tudi obÄ?ina.

Pa ĹĄe to: Ä?eprav poÄ?asi prihajamo v pravljiÄ?ni Ä?as, bo nekatere v RogaĹĄki Slatini in Ĺ marju ĹĄe prej obiskal razbojnik. Razbojnik Guzej.

To je znani razbojnik posebne vrste, ki ga mnogi na Kozjanskem in okolici imenujejo tudi kozjanski Robin Hood. V soboto in nedeljo bosta namreÄ? v teh dveh krajih predstavi muzikala o tem posebnem razbojniku, Ä?igar lik se je med ljudmi ohranil tudi zato, ker je bil poznan po tem, da je stvari, ki jih je oropal bogatim, delil med reveĹže. Predstavo je pripravila Dramska skupina KPD Kostrivnica, ki ima dolgoletno tovrstno zgodovino.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

22. novembra 2018

Sodelovanje, povezovanje, komuniciranje Kaj povedo zakljuÄ?ki regijske konference o prioritetah pri razvoju turizma v SAĹ A regiji Tina Felicijan

Pretekli teden so Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja SAĹ A, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in Savinjsko-ĹĄaleĹĄka razvojna agencija priredili regijsko konferenco na temo turizma kot razvojne prioritete SA-

povezani. Primanjkuje namestitev. TrĹženje turistiÄ?nih storitev je neorganizirano. Za delo v turizmu primanjkuje kadrov. Ĺ tevilne poslovne priloĹžnosti malih in srednjih podjetij ostajajo neizkoriĹĄÄ?ene. Regionalna destinacijska organizacija SAĹ A zaradi pomanjkanja kadra ter neureje-

turistiÄ?ne subjekte ter si prizadevati za izdelavo regijske strategije razvoja turizma, do katere bi se morale opredeliti vse obÄ?ine. K temu so jih nagovarjali tudi predavatelji na konferenci in poudarili, da je treba reĹĄiti tudi sistemsko financiranje institucij, ki na tem podroÄ?ju delujejo, dokler se panoga ne bo zaÄ?ela sama financirati, je sporoÄ?ila konference povzel strokovni sodelavec CRTI Franc Ĺ˝erdin. ÂťOpredeliti je treba vizijo in si zastaviti

je, se izobraĹževali in prilagajali svojo ponudbo potrebam sodobnega turista. S tem bodo informirani o ponudbi regije. Spoznali bodo, da lahko regionalna destinacijska organizacija doseĹže veÄ? kot sami.ÂŤ

Velenje

Franc Ĺ˝erdin: ÂťRazvoj turizma ima perspektivo le, Ä?e se bodo akterji povezovali, Ä?e bodo sodelovali in si zaupali.ÂŤ

Svetovalka MOV za turizem UrĹĄka GaberĹĄek meni, da lahko akterji v turizmu nadoknadijo do sedaj neizkoriĹĄÄ?ene priloĹžnosti tudi z vkljuÄ?evanjem v projekte, ki jih vodi SAĹ A ORA. ÂťTako bodo lahko aktivno sodelovali pri razvoju produktov celotne regiFoto: SAĹ A ORA, d.o.o.

Lanskoletna raziskava CRTI z naslovom PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih v SAĹ A regiji v obdobju do leta 2030 je pokazala tako pozitivna mnenja akterjev o razvoju turizma kot njihove zadrĹžke. Menijo namreÄ?, da so v povezavi s turizmom podane dobre moĹžnosti za intenzivnejĹĄi zagon podjetniĹĄtva. Po drugi strani pa, da je turizem velika, vendar ĹĄe zdaleÄ? ne dovolj izkoriĹĄÄ?ena razvojna priloĹžnost regije. Zakaj?

Veriga lokalnih dobaviteljev ni izdelana. Prav tako ne regijski informacijski sistem. Lokalni ponudniki turistiÄ?nih storitev niso

Velenjski gimnazijci izjemni logiki

Kako jih preseÄ?i?

NaÄ?rtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni regije je v pristojnosti obÄ?in, ki upoĹĄtevajo usmeritve Strategije slovenskega turizma. Vsi Ĺžupani obÄ?in v regiji so turizem (in podjetniĹĄtvo) opredelili kot najbolj pomembni regijski razvojni prioriteti in so v razvoj obeh podroÄ?ij pripravljeni vloĹžiti veliko sredstev. Bodo pa morali pri tem bolj sodelovati in k bolj intenzivnemu povezovanju spodbujati tudi posamezne

NLB d.d., Trg republike 2, SI-1520 Ljubljana

NeizkoriĹĄÄ?ene priloĹžnosti

nega financiranja ni profesionalno zaĹživela. Regija nima izdelane vizije razvoja za turizem in nima opredeljenih ciljev. Premalo je izkoriĹĄÄ?en prostorski potencial podeĹželja, tudi reke Savinje in Ĺ aleĹĄkih jezer, so nekatera mnenja vkljuÄ?enih v raziskavo.

Foto: Barbara Zajc

Ĺ A regije. Akterji v turizmu so se seznanili z aktivnostmi in naÄ?rti s podroÄ?ja turistiÄ?nega gospodarstva v Sloveniji in SAĹ A regiji.

Vsako leto se dijaki Gimnazije Velenje mnoĹžiÄ?no udeleĹžujejo ĹĄolskega tekmovanja in se preizkuĹĄajo v logiÄ?nem razmiĹĄljanju.

NajboljĹĄih 8 gimnazijcev se je tokrat uvrstilo na 33. drĹžavno tekmovanje iz znanja logike, ki je bilo v soboto, 10. novembra, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tekmovali so v ĹĄtirih tekmovalnih skupinah po posameznih letnikih.

AljaĹž SoviÄ?, dijak 1. letnika, je dosegel 1. mesto v drĹžavi in zlato priznanje. Zlato priznanje so osvojili ĹĄe Rok Tadej BrunĹĄek iz 1. letnika, NeĹža Vipavc iz 3. letnika in TjaĹĄa SrotiÄ? iz 4. letnika.

Dijakinji 2. letnika Tamara Logar in Katja JevĹĄenak ter dijak 3. letnika MatjaĹž ÄŒelan so prejeli srebrna priznanja. đ&#x;”˛

Silvestra JevĹĄenak, mentorica

NLB_90x150.indd 2

cilje do leta 2025. Dogovoriti se moramo, kaj so naĹĄi turistiÄ?ni produkti. Potrebno je opredeliti institucionalni in pravni okvir, v katerem naj dejavnost deluje.

Treba je pregledati nastanitvene kapacitete in drugo infrastrukturo ter naÄ?rtovati naloĹžbe. S formalnim izobraĹževanjem, izobraĹževanjem na delovnem mestu in spodbujanjem kadrovske politike se je treba lotiti reĹĄevanja kadrovskih teĹžav,ÂŤ poroÄ?a.

Rekli so â?ą

UrĹĄka GaberĹĄek: ÂťAkterji v turizmu lahko nadoknadijo neizkoriĹĄÄ?ene priloĹžnosti s sodelovanjem, povezovanjem, komuniciranjem in informiranjem.ÂŤ

ÂťVelenje je organizirano in pogumno vstopilo v razvoj turistiÄ?nega gospodarstva. Turizem zagotovo je razvojna prioriteta tako Velenja kot regije,ÂŤ ocenjuje Franc Ĺ˝erdin. KakĹĄno vlogo pa lahko Velenje prevzame pri strateĹĄkem turistiÄ?nem razvoju celotne regije? ÂťVelenje zagotovo lahko prevzame vlogo zaupanja vrednega partnerja v mreĹži akterjev, ki bodo aktivno razvijali turizem na obmoÄ?ju SAĹ A regije. Pri tem pa menimo, da je treba spodbujati delovanje regionalne destinacijske organizaci-

Podatki o turistiÄ?nem obisku SAĹ A regije so spodbudni. Ĺ tevilo turistov se je med leti 2010 in 2017 poveÄ?alo iz dobrih 19 tisoÄ? na 76 tisoÄ?. Ĺ tevilo noÄ?itev je naraslo iz slabih 41 tisoÄ? na 211 tisoÄ?. PovpreÄ?no ĹĄtevilo noÄ?itev pa je iz 2,15 narastlo na 2,77 dni.

Turizem v strukturi gospodarstva regije predstavlja manjĹĄi, a naraĹĄÄ?ajoÄ? deleĹž. Leta 2010 je turistiÄ?na panoga s Ä?istimi prihodki od prodaje predstavljala 1,8-odstotni deleĹž gospodarstva, lani pa 2,1-odstotni deleĹž. Rast prihodkov v istem obdobju je na ravni celotnega gospodarstva

je. ObÄ?ina ga bo v prihodnosti tudi finanÄ?no podprla, saj potrebujemo eno organizacijo, ki nas bo mreĹžila, strokovno podpirala in naĹĄe proizvode trĹžila,ÂŤ odgovarja UrĹĄka GaberĹĄek. Dodaja, da je prioriteta Velenja v razvoju turizma trajnostni razvoj. ÂťZato v razvoj turizma aktivno vkljuÄ?ujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. Vse udeleĹžence v Velenju in okolici spodbujamo k odgovornemu odnosu do naravnega in druĹžbenega okolja.

Spremljamo trende v turizmu, se prilagajamo klimatskim spremembam, spodbujamo trajnostno mobilnost in nenehne izboljĹĄave pri vsakdanjem poslovanju, saj je izrednega pomena, da je Velenje najprej prijetno in prijazno za vse, ki tu delamo in Ĺživimo. S tem bo takĹĄno tudi za ljudi, ki ga obiĹĄÄ?ejo.ÂŤ đ&#x;”˛

znaĹĄala 10 odstotkov, medtem ko je na ravni gospodarskih druĹžb in samostojnih podjetnikov v turizmu znaĹĄala 25 odstotkov. Slednji so torej rastli bistveno hitreje od celotnega gospodarstva.

DeleĹž zaposlenih v turizmu v regiji se poveÄ?uje. Leta 2010 je na ravni regionalnega gospodarstva znaĹĄal 6,8 odstotka, do lanskega leta pa se je poveÄ?al na 7,7 odstotka. Celotno gospodarstvo SAĹ A regije je bilo lani ĹĄe vedno 4 odstotke pod ravnijo iz leta 2010, turistiÄ?na panoga pa je v tem Ä?asu glede na ĹĄtevilo zaposlenih zrastla za 10 odstotkov.

Na snidenje in dobrodoĹĄli v vaĹĄi novi NLB poslovalnici Zaupanje naĹĄih strank in zadovoljni obrazi, ko najdemo pravo reĹĄitev za vsako finanÄ?no zagato, so smisel naĹĄega dela. Kljub temu, da po 30. 11. zapiramo vrata NLB Poslovalnice Gorenje, ĹĄe vedno ostajamo z vami za vse, kar sledi. ÂťÄŒeprav vaĹĄa in naĹĄa Poslovalnica Gorenje zapira svoja vrata, boste svoje finance ĹĄe naprej lahko zaupali NLB strokovnjakom.

PrepuĹĄÄ?amo vas v dobre roke kolegov v Poslovalnici Rudarska, ki bodo odslej iskali za vas najboljĹĄe reĹĄitve,ÂŤ pravi Mojca Vozelj, vodja NLB, Poslovalnice Gorenje. ÂťNa tem mestu bi se v imenu vseh sodelavcev iskreno zahvalila za vaĹĄe zaupanje in vse tople besede, ki ste nam jih namenili ob obiskih,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Toplo dobrodoĹĄli!

Na ĹĄiroko pa vam 3. 12. odpiramo vrata v vaĹĄi novi NLB, Poslovalnici Rudarska, v kateri ste dobrodoĹĄli od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter med 14.30 in 17. uro. ÄŒe potrebujete dodatne informacije ali si Ĺželite ogledati vaĹĄo novo poslovalnico, vas lepo vabimo na celodnevni dan odprtih vrat. ÂťTakrat boste spoznali banÄ?nike, ki bodo odslej z veseljem poskrbeli za vas

poslovalnica odslej drugje, smo 24 ur na dan le klic stran, saj so vam svetovalci iz NLB Kontaktnega centra na voljo vse dni v letu, ob katerikoli uri, prek telefona, video klica ali spletnega klepeta. Tako vam za nujne storitve ali strokovni nasvet sploh ni treba od doma. PokliÄ?ite (01) 477 20 00, aktivirajte video klic ali klepet prek www.nlb.si in nas preizkusite. Potrudili se bomo,

Mojca Vozelj, vodja NLB Poslovalnice Gorenje in NLB Poslovalnice Rudarska

in vaĹĄe finance, pozdravili pa vas bomo tudi nekateri vam Ĺže poznani obrazi. IstoÄ?asno vam bomo predstavili svoje delo in odgovorili na vpraĹĄanja, med tem pa boste lahko okuĹĄali prazniÄ?ne dobrote,ÂŤ pove Vozljeva in vas 20. 12. 2018 (v odpiralnem Ä?asu poslovalnice) vabi na dan odprtih vrat.

24 ur na dan, vse dni v letu

Ker se zavedamo teĹžav z dostopnostjo, vam kjerkoli in kadarkoli ponujamo reĹĄitev. ÄŒetudi bo

Za celoten prenos poslovanja bomo poskrbeli v banki in zaradi tega stranke ne boste imele dodatnega dela ali stroĹĄkov. Prav tako se zaradi prenosa ne bodo spremenile vaĹĄe veljavne pogodbe ali storitve, enake pa ostajajo tudi ĹĄtevilke vseh vaĹĄih raÄ?unov in plaÄ?ilnih kartic.

13/11/2018 10:30

Ne glede na oddaljenost vaĹĄe nove NLB poslovalnice bomo ĹĄe naprej poskrbeli za vse, kar sledi. 24 ur na dan vam bo za finanÄ?ne storitve tudi v bodoÄ?e – na isti lokaciji v Gorenju – sluĹžil bankomat.

da bomo strankam, ki boste svoje storitve odtlej opravljali v drugih, bliĹžnjih NLB Poslovalnicah, kar najbolj ublaĹžili spremembe v poslovanju. Prav tako pa niÄ?esar ne bomo prepustili nakljuÄ?ju. Tudi v bodoÄ?e bomo iskali reĹĄitve, kako pribliĹžati naĹĄe storitve tistim strankam, ki ne uporabljate sodobnih poti, ter imate teĹžave z dostopom do poslovalnic. ÂťNaredili bomo vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da ohranimo vaĹĄe zaupanje. Ob tem pa moÄ?no upamo in si Ĺželimo, da se kmalu spet snidemo,ÂŤ zakljuÄ?uje sogovornica.

Propagandno sporoÄ?ilo

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

VOLITVE

22. novembra 2018

Izvoljen Menih, sledita MeĹžnar in Ĺ˝niderjeva Po zaprtju voliĹĄÄ? in preĹĄtetih glasovih za Ĺžupana smo se ustavili tudi v ĹĄtabu ĹĄoĹĄtanjskih kandidatov

stranki, naĹĄim svetnicam in svetnikom. Obljubljamo, da bomo ĹĄe naprej delali po svojih najboljĹĄih moÄ?eh v dobro vseh obÄ?ank in obÄ?anov,ÂŤ je dejal.

Volilno kampanjo je ocenil za eno boljĹĄih doslej. Minila je brez podtikanj, nizkih udarcev in grobosti na terenu.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Mladi so se iz niÄ? povzpeli na dvajset

Ĺ oĹĄtanj, 18. novembra – Izidi nedeljskih lokalnih volitev so znani. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se jih je (podatki so ĹĄe neuradni) udeleĹžilo 3.692 od 7.071 volilnih upraviÄ?encev, kar pomeni 52,21-odstotno volilno udeleĹžbo. V prvem krogu so izvolili Ĺžupana. Darko Menih (SDS) bo ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj volil Ä?etrti mandat. Volivci so mu namenili 2.481 glasov (68 odstotkov). Njegovima tekmecema Maticu MeĹžnarju (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) 731 glasov (20 odstotkov) in Bojani Ĺ˝nider (SD) 449 glasov (12 odstotkov).

V 20-Ä?lanskem obÄ?inskem svetu bo, kot za zdaj kaĹže, 6 mest pripadlo izvoljenim kandidatom SDS (25,52 odstotka glasov), 4 Listi Borisa GoliÄ?nika (18,81 odstotka), 3 Mladim za Ĺ oĹĄtanj (14,37 odstotka), 3 Listi Viktorja Dreva (13,82 odstotka), 1 mandat SD (7,35 odstotka glasov), 1 mandat NSi (5,26 odstotka), 1 mandat Listi Marjana Ĺ arca (4,57 odstotka glasov) in 1 mandat DeSUS-u (4,52 odstotka). Kateri kandida-

Veselje v ĹĄtabu liste Mladi za Ĺ oĹĄtanj. Kandidat za Ĺžupana Matic MeĹžnar je prepriÄ?al petino volivcev, v svetu bodo imeli tri sedeĹže.

ti jih bodo zasedli (neuradno), je razvidno iz projekcije.

Zunaj so ostali SLS (2,32 odstotka glasov), SMC (1,65) in Zeleni Slovenije (1,60).

V SDS zmago naznanili z ognjemetom

Najbolj preĹĄerno je bilo v ĹĄtabu SDS v Mestni galeriji. Veliko jih je bilo, ki so Ĺželeli tisti trenutek, ko je bilo znano, da so volivke in volivci Darku Menihu prepriÄ?ljivo, in to s skoraj 68 odstotki, zaupali Ä?etrti mandat, stisniti roko.

Zmagoslavje so, ko je bilo znano, da so v svetu ObÄ?ine ‘osvojili’ mandat veÄ?, kot so ga imeli v tem, pokazali z ognjemetom.

Mnogi so z obÄ?udovanjem zrli v

Matic MeĹžnar, ki v petek ĹĄe ni vedel, kje bodo Mladi za Ĺ oĹĄtanj spremljali ĹĄtetje glasov, je podpornike v nedeljo okoli sebe zbral doma. Glede na to, da se je na volitve podal prviÄ? in so mu Ĺže prviÄ? volivke in volivci, ki

so na volitve ĹĄli, namenili petino glasov, malenkost manj kot 20 odstotkov, je bil izjemno zadovoljen. ÂťZahvalil bi se vsem tistim, ki so mi pomagali iz niÄ? doseÄ?i tak rezultat. Hkrati pa bi iskreno Ä?estital Ĺžupanu za zmago,ÂŤ je dejal. Mladi so se volilne kampanje lotili sistematiÄ?no, niso delali napak, nikogar tudi niso Ĺželeli ťimfatiÂŤ. Obljubljajo, da bodo zaupanje volivcev, ki so zanje rezervirali tri sedeĹže v obÄ?inskem svetu, upraviÄ?ili.

Kandidatka SD podvojila glasove izpred ĹĄtirih let

demokrati na Ä?elu s predsednico ObÄ?inskega odbora SD, kandidatko za Ĺžupanjo in v novem mandatu obÄ?inskega sveta tudi svetnico Bojano Ĺ˝nider. S svojim volilnim rezultatom je bila zadovoljna, ne pa tudi s tem, da bodo imeli socialni demokrati v obÄ?inskem svetu samo en sedeĹž (v tem dva). ÂťRezultat Ĺžupanskih volitev je za 50 odstotkov boljĹĄi, kot je bil pred ĹĄtirimi leti, Ĺžal pa so nam volivci tokrat namenili samo en sedeĹž v obÄ?inskem svetu. Trudili se bomo naprej, saj Ĺ oĹĄtanju Ĺželimo samo dobro.ÂŤ

Na RibiĹĄki koÄ?i v Ĺ oĹĄtanju so se na volilni veÄ?er zbrali Socialni

đ&#x;”˛

nebo, se je pa ena maÄ?ka – preverjeno – v stanovanju v bliĹžini, tega tako ustraĹĄila, da jo je nemudoma ucvrla pod posteljo. ÂťNocoj je eden mojih najlepĹĄih veÄ?erov, dan pa je v priÄ?akovanju rezultata mineval precej nervozno. Najprej sem na sprehod peljal psa in se ukvarjal z njim, potem smo se z druĹžino odpravili na pokopaliĹĄÄ?a in naĹĄim dragim v Velenju in Slovenj Gradcu na grobovih priĹžgali sveÄ?ke. Kosilo smo si privoĹĄÄ?ili v Mozirju, ĹĄli ĹĄe malo na sprehod in tako nekako zapolnili dan. Zdajle pa sem zelo vesel, ponosen na svoje delo, ponosen na ekipo. ObÄ?ani so spoznali, da mi lahko zaupajo in da lahko zaupajo tudi odgovornim ljudem v

KopuĹĄar Ĺžupan ĹĄe naslednja ĹĄtiri leta Pet novih in sedem V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki volilna udeleĹžba precej veÄ?ja kot pred 4 leti – Protikandidatki dosedanjih obrazov Mateji AĹžman 39,46 % glasov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. novembra – Teden dni po prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se nekateri znova bolj, drugi manj veselili, odvisno od tega, kaj so priÄ?akovali od lokalnih volitev.

Na njih sta se za Ĺžupansko mesto potegovala aktualni 53-letni diplomiran ekonomist Janko KopuĹĄar in 37-letna svetnica, gimnazijska maturantka Mateja AĹžman. Kandidaturo KopuĹĄarja (Lista za napredke obÄ?ine) sta podprli ĹĄe stranki SD in DeSUS, v minulem sestavu obÄ?inskega sveta koalicijski partnerici liste, AĹžmanova pa je bila kandidatka stranke SLS, pri tem pa so jo podprle ĹĄe stranke SDS, NSi in SMC. Po za zdaj ĹĄe neuradnih podatkih so se volivci in volivke odloÄ?ili, da bo naslednja ĹĄtiri leta vodil lokalno skupnost Janko KopuĹĄar, ki je na tem mestu 6 let. Od 1698 glasov jih je dobil 1028 ali 60,54 %, AĹžmanova pa 670 ali 39,47 %. Slednja ni premagala svojega tekmeca na nobenem od petih voliĹĄÄ?. Ĺ e najbolj se mu je pribliĹžala na voliĹĄÄ?u v dvorani Marof Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki, kjer so oddali svoje glasove volivci vaĹĄkih skupnosti ReÄ?ica ob Paki in Podgora. Tu je prejela le 14 glasov manj od KopuĹĄarja, na vseh ostalih voliĹĄÄ?ih so bile razlike veÄ?je.

ObÄ?inska volilna komisija je pregledala tudi glasovnice, ki so

Maja AĹžman se je vsem, ki so jo podrli na volitvah, zahvalila v dvorani gasilskega doma v PaĹĄki vasi.

prispele po poĹĄti, ter glasovnice s predÄ?asnega glasovanja. Po poĹĄti so prispele 4 glasovnice, od tega je bil na njih po 2-krat obkroĹžen KopuĹĄar in prav tolikokrat AĹžmanova. PredÄ?asnega glasovanja pa se je udeleĹžilo 41 volilnih upraviÄ?encev. Ti so 23 glasov namenili KopuĹĄarju, 18 pa AĹžmanovi.

Ob zapisanih podatkih ne gre spregledati ĹĄe volilne udeleĹžbe. Ta je bila 62,53 % in je bila precej viĹĄja kot pred ĹĄtirimi leti (51,65 %).

Zmago sem priÄ?akoval

Janko KopuĹĄar, ki je Ä?akal na rezultate volitev doma v Slatinah, je takoj po izvolitvi dejal, da je zmago priÄ?akoval in jo je tudi napovedal. ÂťS ĹĄtevilom glasov sem zadovoljen, zmaga ni skromna. Spodbudna je volilna udeleĹžba, ki je bila precej bolj-

ĹĄa kot na zadnjih lokalnih volitvah, kar potrjuje, da so male obÄ?ine potrebne in da obÄ?ani Ä?utijo pripadnost do manjĹĄih lokalnih skupnosti. Menim, da je volilni rezultat poĹĄten. Zahvaljujem se vsem, ki so se udeleĹžili volitev, tudi vsem, ki so oddali glas zame. Prizadeval si bom, da jih ne bom razoÄ?aral. Prav tako se zahvaljujem Maji AĹžman za pravilno in poĹĄteno kampanjo ter ji Ä?estitam za doseĹžen rezultat, ki ni zanemarljiv.ÂŤ

Nisem razoÄ?arana, rezultat je lep

Maja AĹžman je skupaj s predstavniki strank, ki so jo podpirale na volitvah, spremljala glasovanje v dvorani gasilskega doma v PaĹĄki vasi. ÂťNikakor nisem razoÄ?arana,ÂŤ je povedala po znanih rezultatih in nadaljevala: ÂťMislim, da je rezultat lep. Ob tem

bi Ä?estitala Janku KopuĹĄarju za vnoviÄ?no izvolitev za Ĺžupana. Si pa Ĺželim, da bi v naslednjih ĹĄtirih letih sodelovali, poskuĹĄali poiskati skupne toÄ?ke na vseh podroÄ?jih delovanja.ÂŤ Bodo morda lokalne volitve Ä?ez ĹĄtiri leta zanjo vnoviÄ? izziv? ÂťDo takrat je sicer ĹĄe nekaj Ä?asa, a mislim, da ja.ÂŤ đ&#x;”˛

Svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki bo v naslednjem mandatu nekoliko drugaÄ?en v primerjavi s prejĹĄnjim. Namesto 14 ga bo sestavljalo 12 svetnikov. V njem bodo imele (tako kot v minulem mandatu) svoje predstavnike stranke SD, SDS, SLS, Lista za napredek obÄ?ine, ni pa se uspelo vanj uvrstiti stranki DeSUS. Ta se je na volitve podala z nepopolno listo, prejela pa je 7 glasov manj kot stranka SMC, ki je nastopila le s tremi kandidati. Stranka SMC doslej v ĹĄmarĹĄkem obÄ?inskem svetu svojega predstavnika ĹĄe ni imela. Pred pragom obÄ?inskega sveta je ostala tudi stranka NSi. Zagotovo pa je najveÄ?je preseneÄ?enje nedavnih lokalnih volitev v omenjeni obÄ?ini to, da se vanj ni uspelo uvrstiti SLS-ovi kandidatki za Ĺžupanjo Maji AĹžman. Na osnovi preferenÄ?nih glasov jo je izrinila iz sveta Mojca Kumar, katere ime je bilo na listi kandidatov za svetnike stranke SLS na Ä?etrtem mestu,

AĹžmanove pa na drugem.

Stranka SD je na volitvah prejela 429 glasov, v svetu bo imela 4 predstavnike (prej 5), stranka SDS je s 369 glasovi ohranila 3 svetniĹĄka mesta, 297 glasov prinaĹĄa Listi za napredek obÄ?in 2 svetniĹĄki mesti (prej 3), dve svetniĹĄki mesti je ohranila tudi SLS (268 glasov), stranka SMC pa je prejela 112 glasov.

Na osnovi rezultatov (ĹĄe vedno neuradnih) bo v svetu obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pet novih obrazov in sedem takih, ki so v svetu delovali Ĺže v minulem mandatu. V svetu bodo nadaljevali delo predstavniki stranke SD in Liste za napredek obÄ?ine, prav tako svetnik stranke SLS, novi obrazi v primerjavi z dosedanjo sestavo sveta so svetnica stranke SLS, dva svetnika stranke SDS (Darko Pokleka je Ĺže bil svetnik), povsem nov na politiÄ?nem parketu je tudi predstavnik stranke SMC. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 5

VOLITVE

22. novembra 2018

5

Bojanu KontiÄ?u tretji mandat V Mestni obÄ?ini Velenje je kljub ĹĄestim kandidatom za Ĺžupana Ĺže v prvem krogu zmagal Bojan KontiÄ? – Tudi lista socialnih demokratov rekordna zmagovalka, v svetu Mestne obÄ?ine Velenje bo imela veÄ?ino Mira ZakoĹĄek

Velenje, 18. novembra – Dosedanji Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki se je potegoval za svoj tretji Ĺžupanski mandat, je pometel s konkurenco, in to kljub temu, da se je za Ĺžupansko mesto potegovalo ĹĄest kandidatov. Gladko je zmagal Ĺže v prvem krogu, in to na prav na vseh voliĹĄÄ?ih, tudi tistih, kjer je doslej zmagovala SDS, vkljuÄ?no s Ĺ entiljem, kjer Ĺživi druĹžina predsednika SDS Janeza JanĹĄe.

Zanj je glasovalo 6.791 volivcev, kar je pomenilo 59,57 odstotka. Druga je bila Suzana KavaĹĄ (SDS) s 15,52 odstotka, tretji Matej Jenko (Dobra drĹžava), zbral je 8,23 odstotka, Ä?etrta Breda Kolar (SMC) s 7,25 odstotka, peti Mihael Letonje (SLS) s 5,77 odstotka in ĹĄesti JoĹže Hribar (NaĹĄe Velenje), ki je zbral 3,6 odstotka glasov volivcev.

Pa poglejmo ĹĄe, kako uspeĹĄni so bili kandidati za obÄ?inski svet.

Kot reÄ?eno, je absolutno zmaga-

la lista SD, ki je osvojila 43,15 odstotka glasov in si s tem pridobila 17 sedeĹžev, kar je veÄ?ina v 33-Ä?lanskem obÄ?inskem svetu.

Druga je lista SDS s 17,67 odstotka glasovi in ĹĄestimi svetniĹĄkimi mesti in tretji DeSUS z 9,94 glasovi in tremi svetniki. Po enega svetnika pa so dobili NaĹĄe Velenje, Dobra drĹžava, SLS, NSi, SMC, SNS in Levica (navedeni so po odstotkih doseĹženih glasov).

V KontiÄ?evem taboru je bilo zelo veselo

ÄŒlani obmoÄ?ne organizacije Socialnih demokratov so verjeli v zmago v prvem krogu in na ĹĄtabu so se zaÄ?eli zbirati takoj po zaprtju voliĹĄÄ?. Bolj ko se je nasmihala zmaga, veÄ? jih je bilo in stopnjevalo se je tudi razpoloĹženje, ki ga je s harmoniko

popestril Dani Avbreht in skupina ÄŒaga boys. Presenetljivo veliko med njimi je bilo mladih. ÂťTega sem ĹĄe posebej vesel,ÂŤ je dejal Bojan KontiÄ?. ÂťPolni so energije, znanja in pripravljenosti, da naredijo kaj, ne da bi bili za to plaÄ?ani. Ponosen sem na to ekipo, ki poÄ?asi prevzema aktivnosti v naĹĄi stranki, in prepriÄ?an sem, da bo nadaljevala naĹĄo uspeĹĄno zgodbo.ÂŤ Bojan KontiÄ? je bil zmage vesel: ÂťZahvaljujem se vsem, ki ste glasovali zame, in ĹĄe posebej tistim, ki ste mojo kandidaturo podprli s svojimi podpisi. TakĹĄnih je bilo kar 658. Ti glasovi jasno dokazujejo, da ste obÄ?ani zadovoljni s tem, kar je naredila naĹĄa ekipa, in da od nas priÄ?akujete nadaljnjo uspeĹĄno pot.

To tudi zagotavljam in ĹĄe uspeĹĄneje jo bomo lahko izpeljali, saj

Z rezultatom so bili, kljub temu da so priÄ?akovali boljĹĄega, zadovoljni tudi v ĹĄtabu Suzane KavaĹĄ.

tranjim kolegijem, povedal, da je dela v teh dneh veliko, saj so se nekaterih projektov lotili pozno zaradi pozne odobritve nepovratnih sredstev, aktivno pa se tudi Ĺže pripravljajo na veseli december in seveda tudi na sklic konstitutivne seje sveta, ki naj bi

tom, ki so ga dosegli, vseeno zadovoljna. IzboljĹĄali so namreÄ? rezultat pred ĹĄtirimi leti (takrat je njihov kandidat prejel nekaj veÄ? kot 1200 glasov, ona pa tokrat 1767.ÂŤ Na to sem ponosna, predvsem pa me veseli, da smo izboljĹĄali

ÄŒeprav je bil Bojan KontiÄ? prepriÄ?an v zmago v prvem krogu, so bili trenutki, ko so ÂťprihajaliÂŤ glasovi, zelo napeti

smo ĹĄtevilo svetnikov ĹĄe poveÄ?ali in imamo v svetu veÄ?ino, skupaj s koalicijskimi partnerji (raÄ?unam na sodelovanje), pa ĹĄe veliko veÄ?,ÂŤ je povedal KontiÄ? v nedeljo zveÄ?er, ko sicer ĹĄe niso bili znani vsi rezultati, a je bila zmaga Ĺže odloÄ?ena. Po neprespani noÄ?i pa je v ponedeljek zjutraj, ko je delo v obÄ?inski upravi normalno potekalo vkljuÄ?no z ju-

NaĹĄe projekcije sedeĹžev novih svetov obÄ?in v Ĺ aleĹĄki dolini so trenutno neuradne, saj do potrditve na konstitutivnih sejah novih obÄ?inskih svetov ĹĄe lahko pride do sprememb.

Znani so Ĺžupani v ĹĄestih obÄ?inah od sedmih Velikih preseneÄ?enj v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline ni bilo – Drugi krog le v obÄ?ini Gornji Grad Tatjana PodgorĹĄek

Zgornja Savinjska dolina – Volivci in volivke v sedmih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline so na Ĺžupanskih volitvah izbirali kar med 19 kandidati. Kljub temu posebnih preseneÄ?enj ni bilo. Ĺ˝upane so dobili v ĹĄestih obÄ?inah, v obÄ?ini Gornji Grad pa ga bodo v drugem krogu 2. decembra.

V obÄ?inah Nazarje in Ljubno sta bila Ĺžupana znana Ĺže pred volitvami, saj tako nazarski Matej PeÄ?ovnik in ljubenski Franjo NaraloÄ?nik tekmecev nista imela. V obÄ?ini SolÄ?ava, kjer sta se ÂťudarilaÂŤ aktualna Ĺžupanja Katarina Prelesnik in nekdanji

Ĺžupan Alojz Lipnik, je premoÄ?no slavila Prelesnikova s 77,32 odstotka glasov. V obÄ?ini LuÄ?e je med tremi kandidati slavil aktualni Ĺžupan Ciril Rosc. Prejel je 57,05 odstotka glasov, najbolj se mu je pribliĹžal Jernej Plankl z 31,48 odstotka. V ObÄ?ini Gornji Grad so volivci in volivke izbirali med ĹĄtirimi kandidati, v drugem krogu se bosta za njihovo naklonjenost potegovala aktualni Stanko Ogradi in podjetnik Anton Ĺ peh. Za obÄ?ino ReÄ?ica ob Savinji je bilo znano, da bo dobila novega Ĺžupana, saj se dosedanji Vinko Jeraj za to mesto ni veÄ? potegoval. Na njem ga bo nasledila Ana Rebernik, ki je zbrala 53,86 odstotka glasov,

njen najbliĹžji zasledovalec JoĹže Lenko pa 23,07 odstotka glasov.

V obÄ?ini Mozirje pa je pometel s konkurenco aktualni Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik. Dobil je 66,81 odstotka glasov, najbliĹžji zasledovalec Marko PreseÄ?nik pa 20,88 odstotka glasov.

NajveÄ? volivcev se je volitev udeleĹžilo v obÄ?ini SolÄ?ava, in sicer 84,2 odstotka, kar je najviĹĄji odstotek v drĹžavi. V preostalih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline so zabeleĹžili naslednjo udeleĹžbo: LuÄ?e (69,53 %), Gornji Grad (64,02 %), ReÄ?ica ob Savinji (60,52 %), Mozirje (59,69 %), Nazarje (48, 76 %), đ&#x;”˛ Ljubno (45,92 %).

Drugi krog v dveh sosednjih obÄ?inah V Ĺ aleĹĄki dolini najbliĹžjih sosednjih obÄ?inah so volivci in volivke na nedeljskih lokalnih volitvah povsod izvolili Ĺžupana, razen v obÄ?inah BraslovÄ?e in Slovenj Gradec, kjer bo potreben drugi krog. V obÄ?ini BraslovÄ?e sta se vanj uvrstila dosedanji Ĺžupan Branimir StrojanĹĄek in TomaĹž Ĺ˝ohar. V Mestni obÄ?ini Slovenj Gradec pa se bosta potegovala za naklonjenost volivcev in volivk Andrej ÄŒas (dosedanji Ĺžupan) in Tilen Klugler.

V preostalih obÄ?inah ostajajo aktualni Ĺžupani: Janko Kos (Ĺ˝alec), JoĹže KuĹžnik (Polzela), Martin Brecl (Dobrna), Bojan Borovnik (Mislinja) in Romana Lesjak (ÄŒrna na KoroĹĄkem). đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so svoje kandidate objavili v Listu V prvi novembrski ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo objavili kandidate za volitve obÄ?in Velenje in Ĺ martno ob Paki. Prejeli smo ĹĄtevilne klice Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, zakaj v NaĹĄem Ä?asu ni njihovih list. V Ĺ oĹĄtanju so se odloÄ?ili za objavo v svojem glasilu List.

tp

bila v prvi polovici decembra, do takrat pa seveda teÄ?e ĹĄe njegov sedanji mandat.

Veseli so bili tudi v ĹĄtabu Suzane KavaĹĄ

Predsednica obmoÄ?nega odbora SDS Suzana KavaĹĄ je sicer priÄ?akovala boljĹĄi rezultat in upala na drugi krog Ĺžupanskih volitev, a je bila z rezulta-

tudi rezultat za obÄ?inski svet, kjer smo imeli doslej ĹĄtiri svetnike, v prihodnje pa nas bo ĹĄest in bo torej lahko opozicija uspeĹĄnejĹĄa in glasnejĹĄa. Vsem, ki so nam zaupali svoje glasove, se iskreno zahvaljujem.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 14. november Obrambni minister Karl Erjavec je razkril, da je podpisal sporazum o nakupu 38 ameriĹĄkih oklepnikov 4 x 4 Oshkosh.

Ministrstvo za finance je v predlogu novele zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una predvidelo veÄ? ukrepov za zmanjĹĄevanje pravic v socialniin druĹžinski politiki, s Ä?imer pa del koalicije ni bil zadovoljen.

Premier Marjan Ĺ arec je drĹžavni zbor obvestil, da je prejel nepreklicno odstopno izjavo ministra, pristojnega za razvoj, strateĹĄke projekte in kohezijo, Marka Bandellija.

V predsedniĹĄki palaÄ?i se je predstavila kandidatka za ustavno sodnico, ki jo DrĹžavnemu zboru v potrditev predlaga predsednik Pahor.

Varnostni svet ZdruĹženih narodov je po devetih letih soglasno podprl odpravo sankcij proti Eritreji, s Ä?imer so prepoznali napredek pri ohranjanju miru v drĹžavi in soseĹĄÄ?ini. Ĺ vedska je tudi dobra dva meseca po parlamentarnih volitvah ostala brez nove vlade; poslanci so namreÄ? zavrnili kandidaturo vodje ĹĄvedske konservativne Zmerne stranke Ulfa Kristerssona za premierja.

Britanska premierka Theresa May je sporoÄ?ila, da je britanska vlada podprla osnutek dogovora o brexitu, doseĹžen med pogajalci Evropske unije in ZdruĹženega kraljestva.

ÄŒetrtek, 15. november Po stavki na Upravni enoti Ljubljana se je za odstop odloÄ?il tamkajĹĄnji naÄ?elnik Lovro LonÄ?ar. Dejal je, da je odstop njegova osebna odloÄ?itev in ne pomeni odgovornosti za

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Odbor drĹžavnega zbora za zunanjo politiko ni podprl predloga opozicijskih poslancev SDS, NSi in SNS, naj drĹžavni zbor na nujni seji prihodnji teden vladi priporoÄ?i, da v celoti zavrne in aktivno nasprotuje sprejemu globalnega dogovora ZdruĹženih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Policijska sindikata sta sporoÄ?ila, da bosta v ponedeljek zaostrila stavko.

Po slovenskih vrtcih in ĹĄolah je potekal tradicionalni slovenski zajtrk.

(Ne)prijaznost zdravstvenega okolja Zoran Janković je ostal na Ä?elu Mestne obÄ?ine Ljubljana.

lo proti visokim cenam goriva, opozorili pa so tudi na nizek Ĺživljenjski standard. Protestniki so zaprli glavne prometnice in mejne prehode z veÄ? drĹžavami.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je obljubil Âťzelo celovito poroÄ?iloÂŤ o umoru savdskega novinarja DĹžamala HaĹĄokdĹžija v prihodnjih dveh dneh.

MnoĹžiÄ?ni protesti so potekali v Pragi.

Premier je sprejel odstopno izjavo ministra Bandellija.

22. novembra 2018

Britanska premierka Theresa May je po odstopu Dominica Raaba na mesto ministra za brexit imenovala drĹžavnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, evroskeptika Stephena Barclaya.

Na vzhodu DemokratiÄ?ne republike Kongo, kjer je zaradi ebole umrlo Ĺže preko 200 ljudi, je bilo v spopadih z oboroĹženimi skupinami ubitih osem pripadnikov mirovne misije ZdruĹženih narodov.

Na glavnem trgu v Pragi je veÄ? tisoÄ? ljudi zahtevalo odstop premierja Andreja BabiĹĄa.

Sobota, 17. november Premier Ĺ arec je po vrhu koalicije povedal, da bo vlada predlog novele zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una potrdila na Ä?etrtkovi seji.

Dodal je ĹĄe, da ostaja eno vpraĹĄanje nereĹĄeno, ni pa razkril, za kaj gre.

V Pragi se je na protestih proti premierju Andreju BabiĹĄu spet zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi in zahtevalo njegov odstop.

V Siriji je v letalskih napadih pod vodstvom ZDA umrlo 43 ljudi, od tega 17 otrok, 12 Ĺžensk in sedem mladih moĹĄkih.

VeÄ? tisoÄ? protestnikov, ki so od britanske vlade zahtevali, da postane aktivnejĹĄa v boju proti podnebnim spremembam, je zaprlo pet glavnih mostov Ä?ez Temzo v srediĹĄÄ?u Londona.

Ponedeljek, 19. november DrĹžavni zbor je z vpraĹĄanji poslancev predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu in ministrom zaÄ?el prvo redno vsebinsko zasedanje drĹžavnega zbora.

Policisti so na mejnih prehodih GruĹĄkovje in ObreĹžje od 8. ure zjutraj izvajali poostren nadzor tovornega prometa. Ukrep ob zaostritvi stavke je kmalu prinesel daljĹĄe Ä?akalne dobe.

Iz Kalifornije so poroÄ?ali o potrjenih 77 smrtnih Ĺžrtvah uniÄ?ujoÄ?ega poĹžara, na seznamu pogreĹĄanih pa je bilo ĹĄe vedno okoli tisoÄ? ljudi.

81 prebeĹžnikov, ki jih je v Sredozemskem morju ob obali Libije reĹĄila trgovska tovorna ladja, ni Ĺželelo zapustiti ladje, Ä?eĹĄ da se bojijo, da jih bodo poslali v libijske centre za pridrĹžanje.

Policisti so zaostrili stavko.

Konec je bilo krize, v kateri se je teden prej zaradi odstopa obrambnega ministra Avigdorja Liebermana znaĹĄla izraelska vlada. Minister za izobraĹževanje Naftali Benet je umaknil svojo zahtevo po obrambnem resorju.

Torek, 20. november Slovenija bo sodelovala pri sprejemanju dogovora ZN o migracijah.

nastalo situacijo.

Zagovornik naÄ?ela enakosti je predsedniku drĹžavnega zbora Dejanu Ĺ˝idanu predal poroÄ?ilo za leto 2017 in predstavil zaÄ?rtane prioritete za naslednje leto.

Vlada je po odstopu direktorja Agencije RS za okolje JoĹĄka Kneza za vrĹĄilca dolĹžnosti generalnega direktorja imenovala Gregorja Slugo.

Zunanji minister Miro Cerar je po seji vlade novinarjem sporoÄ?il, da bo Slovenija decembra v MarakeĹĄu sodelovala pri sprejemanju dogovora ZN o migracijah.

Svetovna banka je preklicala 300 milijonov dolarjev vredno posojilo Tanzaniji zaradi zaskrbljenosti glede politike izkljuÄ?itve noseÄ?ih deklet iz ĹĄol.

Namestnica svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Beli hiĹĄi Mira Ricardel je bila po sporu s prvo damo Melanio Trump premeĹĄÄ?ena na drugo delovno mesto.

Petek, 16. november Premier Ĺ arec je dejal, da bo vlada obstala le, Ä?e bo potrjen rebalans proraÄ?una.

Vlada vpraĹĄanja proraÄ?una ĹĄe ni povsem reĹĄila.

Protestirali so tudi v Franciji. Zaradi visokih cen goriva se je na ulicah zbralo 250 tisoÄ? ljudi, protesti pa so terjali tudi eno smrtno Ĺžrtev.

ZDA in Kitajska sta ob zaÄ?etku vrha APEC nadaljevali izmenjavo oÄ?itkov. Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je ZDA obtoĹžil ogroĹžanja svetovne trgovine, Mike Pence pa Kitajsko nepoĹĄtene trgovinske prakse.

Nedelja, 18. november Bil je dan lokalnih volitev. In tako so volivci na 3.200 voliĹĄÄ?ih v drĹžavi odloÄ?ali o novih obÄ?inskih vodstvih za prihodnja ĹĄtiri leta. Volilna udeleĹžba je bila 50,61-odstotna.

V prestolnici je na poloĹžaju ostal Zoran Janković, v Mariboru pa gresta SaĹĄa ArsenoviÄ? in Franc Kangler v drugi krog.

V Franciji so se nadaljevali protesti proti dvigu cen goriva. Ranjenih je bilo veÄ? kot 400 ljudi.

Tudi v Bolgariji je veÄ? tisoÄ? ljudi protestira-

Po tem, ko se je vladna stran uskladila s ĹĄolskim in dvema zdravstvenima sindikatoma, so iz PoÄ?ivavĹĄkove skupine sindikatov sporoÄ?ili, da omenjenega dogovora ne bodo onemogoÄ?ali. So se pa oglasili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji Pergam. SporoÄ?ili so, da bodo zahteve po viĹĄjih plaÄ?ah izrazili na protestu, saj so prepriÄ?ani, da je treba doreÄ?i nov plaÄ?ni model.

Trlo se je v koaliciji. Potem ko je SAB medijem zaupal, da so se na sobotnem vrhu dogovorili, za koliko bodo poveÄ?ali sredstva za regres upokojencem in kako bo ta izplaÄ?an, so iz DeSUS-a sporoÄ?ili, da to ne drĹži.

Da ne bosta podprli marakeĹĄke deklaracije, sta se odloÄ?ili tudi Poljska in Izrael.

V ZDA so demokrati zahtevali preiskavo hÄ?ere ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa in njegove svetovalke v Beli hiĹĄi Ivanke Trump, saj je tako kot Hillary Clinton, vladne zadeve urejala po zasebni Trditve iz SAB so v DeSUS-u zavrnili. poĹĄti.

Martin Inderbitzin je mlad Ĺ vicar, ki je Ĺže dvakrat preĹživel zelo redko obliko raka trebuĹĄne slinavke. PrviÄ? ga je odkril po nakljuÄ?ju: po smuÄ?arskih poÄ?itnicah ga predolgo ni nehal boleti Ĺželodec. Na zdravniĹĄkem pregledu mu je zdravnik diagnozo napisal na list papirja in mu rekel, naj diagnoze ne raziskuje. Bolnik je – razumljivo – naredil ravno nasprotno.

TjaĹĄa Zajc Prek spleta je izvedel, da bolniki z njegovo obliko raka v povpreÄ?ju Ĺživijo do tri leta.

Za nekaj Ä?asa se mu je sesul svet.

Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem tudi jaz pri 24 letih v Ä?akalnici na Polikliniki v roke dobila list papirja, na katerem je pisalo “zdravljenje: doĹživljenjskoâ€?. Izvid mi je v roke skoraj mimogrede izroÄ?ila takrat deĹžurna medicinska sestra. Naj pojasnim: Ĺže drugiÄ? se mi je ponovila tromboza. Za zdravljenje zadolĹžena zdravnica mi je pred tednom dni dejala, da gre moj primer na konzilij, kjer bodo zdravniki odloÄ?ili, ali ob dveh ponovitvah preventivno uvesti redno terapijo. Zaradi starosti naj bi bila verjetnost za to majhna.

Ko sem v roke brez pojasnila dobila zadnji izvid, je postalo jasno, da so se odloÄ?ili drugaÄ?e. Najbolj me je zabolelo, da sem bila z doĹživljenjsko obsodbo seznanjena mimogrede, brez pojasnil, na hodniku. ÄŒe bi ĹĄlo za zgolj ĹĄe ene tablete, ki jih je treba redno jemati, bi bila situacija laĹžja. Vendar pa antikoagulanti niso nedolĹžni, varfarin zahteva meseÄ?ne kontrole v izbrani ambulanti.

Mlademu Ä?loveku to vsaj za hip ubije obÄ?utek svobode, ki jo ponuja velikost sveta.

IzkuĹĄnja bi lahko bila bistveno drugaÄ?na.

Bolezni so del naĹĄega Ĺživljenja – vsakdo pozna koga s kroniÄ?no boleznijo. ÄŒe ne prej, se zaradi stika s starejĹĄimi slej ko prej sreÄ?amo z bolniĹĄnicami in zdravstvenimi domovi. Misel na hospitalizacijo ima srhljiv pridih. Ne zgolj zato, ker je hospitalizacija groba prekinitev vsakdanjega Ĺživljenja. Iz bolniĹĄnic redko kdo pride z lepimi spomini. Sobe so prenatrpane, hrana slaba, osebje preobremenjeno. Tesnobni smo ob Ĺže sami misli, da bi morali dan ali veÄ? preĹživeti v takĹĄnem okolju.

Na intenzivnih oddelkih hospitalizirani bolniki po odpustu praviloma trpijo za posttravmatskim sindromom, mi je pred kratkim pojasnil dunajski zdravnik Klaus Laczika. Intenzivni oddelki niso obdani zgolj z duhom smrti, saj so polni resno bolnih, poĹĄkodovanih in nemoÄ?nih ljudi. Napolnjeni so z zvoki naprav in piski alarmov. Hrup je stresen. “Jaz grem po konÄ?anem delovniku domov, bolniki ne morejo,â€? je zgroĹženo dejal Laczika. Na pobudo vodstva bolniĹĄnice je pred desetletjem zaÄ?el raziskovati terapevtski uÄ?inek glasbe na zdravljenje bolnikov. Ta se danes na oddelku redno uporablja ob za glasbeno terapijo posebej usposobljenih terapevtih. ÄŒe logiÄ?no pomislimo, je potencialni pozitivni uÄ?inek glasbe jasen Ĺže brez raziskav: glasbo uporabljamo za sproĹĄÄ?anje, ko potrebujemo energijo ali ko se Ĺželimo poglobiti v svoja Ä?ustva. Je eno od orodij, ki lahko prispevajo k laĹžjemu prenaĹĄanju teĹžkih izkuĹĄenj.

Ob tem, ko se ukvarjamo s teĹžavami zdravstvenega sistema, je okolje vse prepogosto spregledan dejavnik zdravljenja. PremiĹĄljena infrastruktura lahko pripomore k manj travmatiÄ?nim izkuĹĄnjam v bolniĹĄnicah. To prispeva k hitrejĹĄemu okrevanju in niĹžjim stroĹĄkom zdravljenja. Seveda vse to ĹĄteje zelo malo, Ä?e na prvem mestu niso urejeni medosebni odnosi.

Z bolniĹĄnicami imam Ĺže zajetno koliÄ?ino spominov in mnogi so prijetni. Na PediatriÄ?ni kliniki so sestre dovolile, da smo bolniki ob spremstvu lahko popoldne zapustili oddelek. Tako je ena mojih teden dni dolgih hospitalizacij v srednji ĹĄoli spominjala bolj na poÄ?itnice kot kaj drugega: en dan sem bila v Ĺživalskem vrtu, drugi v kinu, tretji v nakupovalnem centru in vse to v prestolnici, ki se je v srednji ĹĄoli zdela ĹĄe toliko bolj imenitna! ZveÄ?er smo z nekaterimi bolniki in medicinskimi sestrami gledali televizijo, in ker sem bila pred tem zunaj, sem iz trgovine prinesla sadje in sladoled.

Pred nekaj leti je bila na intenzivnem oddelku v Ljubljani hospitalizirana krepko Ä?ez 90 let stara prababica. Zaradi dihalne cevi, pripete na sapnik, ni mogla govoriti. PoskuĹĄala je, svojci smo ugibali, in z vsakim napaÄ?nim ugibom je bila bolj obupana in nemoÄ?na. Eden izmed lepĹĄih trenutkov takrat je bil pristop medicinskega brata, ki je zaradi izkuĹĄenj razumel, kaj je prababica Ĺželela sporoÄ?iti in tako smo lahko vsaj malo komunicirali. Ob zavedanju, da je prababica obdana z oskrbo, ki jo razume, je bil odhod iz bolniĹĄnice po obiskih laĹžji. Spremljal ga je zaupanja poln pozitiven in pomirjujoÄ? obÄ?utek. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 7

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva Izbira poklica – izziv za mlade in priloĹžnost za podjetja Ljubljana, Velenje – V Ä?etrtek, 29. novembra, bo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje ter Zavodom za ĹĄolstvo Ĺže tretjiÄ? organiziran enkratni vseslovenski enodnevni dogodek Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starĹĄe. Dan odprtih vrat se bo zaÄ?el ob 16.30.

VeÄ? kot 120 podjetij iz razliÄ?nih gospodarskih dejavnosti bo odprlo svoja vrata osnovnoĹĄolcem in dijakom, pa tudi njihovim starĹĄem, ter jim predstavilo delovne procese, naravo in pogoje dela v konkretnem delovnem okolju.

Mladi velikokrat poklicev ne poznajo dobro

Poklicno odloÄ?anje mladine na prehodu iz osnovnega v srednjeĹĄolsko izobraĹževanje in naprej je teĹžka naloga v Ĺživljenju mladega Ä?loveka, zato mora biti premiĹĄljena, grajena postopoma in rezultat poznavanja znaÄ?ilnosti izbranega poklica, njegovih svetlih in manj svetlih lastnosti, poti izobraĹževanja do Ĺželenega poklica ter moĹžnosti nadaljevanja le-tega. Mladi velikokrat poklicev ne poznajo dovolj dobro, ĹĄe posebej ne tistih, ki so njihovim oÄ?em bolj skriti, zato je zbiranje informacij izjemnega pomena. Ĺ˝e tradicionalno se mladi redkeje odloÄ?ajo za poklicno oziroma

tehnike in strojniĹĄtva ter poklici v lesarstvu, gostinstvu, turizmu ... Obiski bodo potekali neformalno, sproĹĄÄ?eno in so namenjeni povezovanju in spoznavanju.

Vsako podjetje se bo predstavilo na svoj lastni naÄ?in. naravoslovno tehniÄ?no izobraĹževanje. Dan odprtih vrat je namenjen prav temu, da te poklice pribliĹžamo uÄ?encem in dijakom zakljuÄ?nih razredov. Mladi morajo spoznati perspektivne poklice, ki jih naĹĄe gospodarstvo potrebuje, ĹĄe posebej je to nujno v trenutnih spremenjenih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje ustreznega kadra.

Kako razliÄ?ne poklice uÄ?inkovito pribliĹžati mladim?

Mladim Ĺželijo od blizu pokazati, kako poteka delo v podjetju na razliÄ?nih delovnih mestih ter da v Ĺživo prisluhnejo izkuĹĄnjam tistih, ki ga opravljajo. Predstavljeni bodo poklici od CNC operaterjev, orodjarjev, strojnikov in elektrotehnikov do inĹženirjev s podroÄ?ja informatike, elektro-

Zakaj vkljuÄ?ujejo tudi starĹĄe in zakaj v popoldanskem Ä?asu?

Ker starĹĄi igrajo pomembno vlogo pri poklicnem odloÄ?anju svojih otrok, pogosto pa tudi sami nimajo dovolj informacij o poklicih, pogojih dela, trgu dela ali pa imajo nepravilne predstave o poklicih.

Dan odprtih vrat je organiziran v popoldanskem Ä?asu z namenom, da se obiskov podjetij udeleĹžijo tudi starĹĄi.

Zakaj vsa podjetja na isti dan?

Ker Ĺželijo organizirati odmeven dogodek, ki bo medijsko moÄ?no podprt in v javnosti dobro viden in sliĹĄan. To bo ĹĄe dodatno vplivalo na ozaveĹĄÄ?anje in boljĹĄe poklicno informiranje celotne populacije uÄ?encev in đ&#x;”˛ starĹĄev.

Kako se prijaviti?

Na spletni povezavi www.odkrijsvojtalent.si so navedena vsa podjetja, ki bodo 29. novembra na steĹžaj odprla svoja vrata. Za vse zainteresirane je prostih veÄ? kot osem tisoÄ? mest, izbirajo pa lahko med 121 podjetji s podroÄ?ja kovinarstva in strojniĹĄtva, elektronike, energetike, informacijske tehnologije, gradbeniĹĄtva, prometa, trgovine in drugih podroÄ?ij.

Trenutno aktualen dogodek je namenjen ĹĄolski mladini in njihovim starĹĄem, kakor tudi srednjeĹĄolcem, predvsem gimnazijcem, zato vas vabijo, da pohitite s prijavo preko povezave www. odkrijsvojtalent.si, ki je moĹžna do zapolnitve prostih mest.

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starĹĄe Kam naprej v ĹĄolo? Pogosto vpraĹĄanje in velik izziv za mladino in starĹĄe.

Kako naj se uÄ?enci in dijaki pravilno odloÄ?ijo, kam naprej po osnovni ali srednji ĹĄoli? Ta odloÄ?itev je vedno teĹžka. Pogosto za reĹĄitev iz te zagate mladi izberejo laĹžjo pot, tako da se odloÄ?ijo za srednje ĹĄole ali fakultete, v katere se vpiĹĄejo njihovi soĹĄolci in prijatelji, mnogokrat pa na njihovo odloÄ?itev o nadaljnjem ĹĄolanju vplivajo tudi Ĺželje starĹĄev, druĹžine ali bliĹžnje okolice. IzkaĹže se, da takĹĄne hitre odloÄ?itve, brez dodatnega in dobrega premisleka, niso najbolj ustrezne. Pogosto opaĹžamo, da so mladi bolj zadovoljni z izbiro, Ä?e pri njej aktivno sodelujejo in razmiĹĄljajo o svoji bodoÄ?i poklicni usmeritvi.

Zagotovo odloÄ?itev postane laĹžja in bolj ustrezna, Ä?e imamo dovolj informacij o nadaljnjih moĹžnostih izobraĹževanja in poklicih. Eden najboljĹĄih naÄ?inov zbiranja takĹĄnih informacij so obiski delovnih mest, kjer

7

GOSPODARSTVO

22. novembra 2018

si lahko ogledamo, kaj zaposleni z doloÄ?eno izobrazbo delajo. Tam nam zaposleni predstavijo razliÄ?ne poklice, odgovorijo na ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki se nam pojavijo ĹĄele, ko pridemo v stik s podjetjem in si ogledamo delovni proces. Ti odgovori in predstavitve nam v nadaljevanju zelo pomagajo pri odloÄ?itvi, katero srednjo ĹĄolo ali fakulteto izbrati, ko bo to potrebno.

Prav temu je namenjen Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starĹĄe, ki bo letos potekal v Ä?etrtek, 29. novembra, ob 16.30 v veÄ? kot 100 podjetjih po vseh Sloveniji. Na povezavi www. odkrijsvojtalent.si lahko najdete vsa podjetja, ki bodo ta dan na steĹžaj odprla svoja vrata za ĹĄolajoÄ?o se mladino in njihove starĹĄe. Poglejte, katera podjetja so prijavljena v vaĹĄi okolici ali ĹĄirĹĄe, izberite tisto, ki ga Ĺželite obiskati, ter se prijavite na na-

vedeno povezavo.

V podjetju vas bodo priÄ?akali zaposleni, ki vam bodo predstavili podjetje in razliÄ?ne poklice, ki jih tam opravljajo.

Obiski potekajo neformalno, sproĹĄÄ?eno in so namenjeni povezovanju in spoznavanju tistih poklicev, ki so sicer naĹĄim oÄ?em bolj skriti in jih zato ne poznamo. Se pa med njimi zagotovo skrivajo izredno zanimivi, ki nam v prihodnosti lahko omogoÄ?ajo zanimivo delo in razvoj.

Vseslovenski dan odprtih vrat za mladino in starĹĄe je do zdaj potekal Ĺže dvakrat in velika veÄ?ina obiskovalcev ga je ocenila za zelo koristnega. Vabljeni, da pohitite s prijavo, ki je moĹžna do zapolnitve prostih mest. Se vidimo! Kar pogumno stopite skozi vrata v svojo bodoÄ?o karierno pot. đ&#x;”˛

Gledamo najprej, ne nazaj 30 let podjetja Apo vizija Velenje – Izzivov se ne ustraťijo Tatjana Podgorťek

nih prelomnic je bila tudi sprejem v vavÄ?erski sistem.

Na vpraĹĄanje, po Ä?em se njihov raÄ?unovodski servis razlikuje od ostalih s tovrstnimi servisi v okolju ter tudi ĹĄirĹĄe, sogovornica odgovarja: ÂťZavedanje, da raÄ?unovodstvo niso le ĹĄtevilke, ampak Ĺživ organizem, ki ga tvorijo zaposleni, zakonodaja, naroÄ?niki storitev. Ti se ukvarjajo z razliÄ?nimi dejavnostmi, so razliÄ?no statusno organizirani in prihaja-

V zaÄ?etku prihodnjega meseca bo podjetje Apo vizija, raÄ?unovodstvo, davÄ?no svetovanje in druge storitve Velenje, zaznamovalo 30 let delovanja. Je najstarejĹĄe tovrstno podjetje v drĹžavi in se ponaĹĄa z nazivom NajboljĹĄi raÄ?unovodski servis v drĹžavi v kategoriji srednje velikih servisov (prejelo ga je pred sedmimi leti), dvakrat za tem pa se je uvrstilo med finaliste.

Direktorica podjetja Janja Praznik pravi, da so tri desetletja delovanja servisa glede na konkurenco velik korak. Toda s tradicijo, ki jo imajo, dokazujejo, da so njihove storitve kakovostne in da se ĹĄtevilnih izzivov na tej poti niso ustraĹĄili, ampak so se nanje odzivali. Prelomnic je biJanja Praznik: ÂťTrendi, lo pri delovanju podjetja kar nezakonodajne spremembe kaj: od spoznanja, da le opravljain spremembe v podjetjih nje knjigovodskih storitev kot ponakazujejo, da se bomo morali poldanska dejavnost (s Ä?imer sta tudi raÄ?unovodski servisi z moĹžem zaÄ?ela) ne bo dovolj, zdruĹževati in se specializirati.ÂŤ do prehoda na dvostavno knjigovodstvo in davÄ?no svetovanje. jo iz vseh krajev v drĹžavi ter zuPo njenih besedah so med prvi- naj njenih meja. Skrbimo za nemi v drĹžavi pridobili licenco za nehno izobraĹževanje zaposlenih, vodenje raÄ?unovodskega servisa strank, uvajamo sodobno tehnoloter za podjetniĹĄko svetovanje mi- gijo, potrebno podporno okolje.ÂŤ nistrstva za gospodarski razvoj Bili so ĹĄe – dodaja – med pionirji in tehnologijo.

Ena od pomembpri14:06:43 uvedbi sodobnega raÄ?unovodNaĹĄ_as_138x200mm.pdf 2 15. 11. 2018

skega programa Pantheon. Kot Ä?etrti raÄ?unovodski servis v drĹžavi so se odloÄ?ili za standard vodenja kakovosti v branĹži. Razvili so dovrĹĄen poslovni koncept in tudi za potrebe trga oblikovali lastno raÄ?unovodsko franĹĄizo. ZdruĹžili so poslovne enote v Mariboru, Celju, Kopru, Mozirju, Ĺ oĹĄtanju, Ljubljani in na eni lokaciji v Velenju, kjer danes (skupaj s franĹĄizama v Velenju in na KoroĹĄkem) 11 odliÄ?nih strokovnjakov skrbi ter z najsodobnejĹĄo tehnologijo raÄ?unovodsko ÂťobvladujeÂŤ poslovne partnerje – naroÄ?nike po vsej Sloveniji in v EU. Ponosni so tudi na sodelovanje z najstarejĹĄim raÄ?unovodskim servisom v sosednji HrvaĹĄki.

Po besedah Praznikove si vseskozi prizadevajo, da so uspeĹĄni in da rastejo skupaj s strankami.

So na dobri poti in dosegli so Ĺže dokaj visoko raven, ki jo je mogoÄ?e ĹĄe nadgraditi. ÂťPo mojem prepriÄ?anju se bomo raÄ?unovodski servisi v prihodnje morali povezovati, zdruĹževati in se prestrukturirati glede na statusne oblike ali dejavnosti, ki jih zastopamo.

To narekujejo trendi, nova zakonodaja ter podjetja, ki se praktiÄ?no vsak dan sreÄ?ujejo s trĹžnimi spremembami. Zato v raÄ?unovodstvih danes gledamo naprej in ne veÄ? nazaj, Ä?esar pa ne morem trditi za podjetja. Mnoga med njimi namreÄ? premalo vlagajo v tehnologijo in skrbijo za strokovnost zaposlenih, kar pa ni v korist prizadevanjem za poveÄ?anje prihodkov, kadrov in dodano vrednost izdelkov,ÂŤ ĹĄe pravi Janja Praznik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

GOSPODARSTVO

22. novembra 2018

Niso le prodajalci, so tudi svetovalci

GOSPODARSKE novice V Sloveniji ĹĄe vedno trdna rast

DruŞinsko podjetje Gras – Gruber iz Velenja ťiri krog kupcev iz Šaleťke doline v ťirťi slovenski prostor – Poleg ťirjenja ponudbe storitev pomembno tudi posodabljanje Tatjana Podgorťek

Podjetje za graviranje, oblikovanje in ĹĄportna priznanja Gras – Gruber iz Velenja je druĹžinsko podjetje, ki deluje veÄ? kot 20 let.

Tradicijo podjetniĹĄtva Staneta Gruberja po njegovi upokojitvi pred 8 leti nadaljujeta sinova Luka in Jure. ÂťSam sem v podjetju zaposlen Ĺže od vsega zaÄ?etka, kasneje se mi je pridruĹžil ĹĄe brat. Ocenila sva, da je tradicijo podjetja po upokojitvi njegovega ustanovitelja ne glede na prednosti in pasti treba nadaljevati, pa tudi delo naju veseli,ÂŤ je pojasnil Luka Gruber.

Storitve graviranje, oblikovanje in ĹĄportna priznanja ne sodijo ravno med Ĺživljenjsko pomembne, zato se vpraĹĄanje, kako je moĹžno preĹživeti s tem ob takĹĄni konkurenci na trgu, ponuja samo po sebi. ÂťGraviranje je veljalo za prestiĹž in zanesljivo bi danes s to dejavnostjo teĹžko preĹživeli. Zato ĹĄirimo nabor storitev in izdelkov glede na potrebe trga ter posodabljamo strojno opremo. IzkuĹĄnje so pokazale, da smo izbrali pravo pot. To

lahko sklepamo tudi na osnovi tega, da smo vse kupce, s katerimi smo poslovali, tudi obdrĹžali.ÂŤ Luka Gruber je prepriÄ?an, da je njihova prednost pred konkurenco dejstvo, da niso samo

pad pa poskuĹĄajo nadomestiti z drugimi vrstami unikatnih izdelkov iz raznih materialov, pove Jure Gruber. Na leto prodajo pribliĹžno 1000 pokalov in blizu 3000 medalj.

ustvarjanja prijaznejĹĄih pogojev za rast postavlja visoke ovire.

NajveÄ?ja so gotovo stroĹĄki plaÄ? za delavce.ÂŤ V prihodnje v druĹžinskem podjetju Gras – Gruber poleg

Minimalna plaÄ?a 667 evrov?

ÂťPokali so klasika, ljudje pa vse bolj iĹĄÄ?ejo kaj novega,ÂŤ pravijo Gruberjevi (od leve proti desni): Jure, Stane in Luka

prodajalci, ampak tudi svetovalci, ki se znajo prilagoditi potrebam in zahtevam kupcev. Krog teh vse bolj ĹĄirijo iz Ĺ aleĹĄke doline po drĹžavi. So pokali, medalje, plakete ĹĄe aktualni? So, ne sicer v tolikĹĄni meri kot pred leti, iz-

ÄŒeprav so politikov polna usta o pomenu obrti in podjetniĹĄtva v Sloveniji pri ustvarjanju boljĹĄe blaginje drĹžavljanov, v praksi tega ni Ä?utiti, pravi sogovornik. ÂťPrihodnost drĹžave je v obrti in podjetniĹĄtvu, ta pa mu namesto

kakovosti storitev, zanesljivosti in prilagodljivosti do strank prisegajo na storitve z dodano vrednostjo. Za to naÄ?rtujejo nakup najspodobnejĹĄega gravirnega stroja. Pred nakupom jih Ä?aka ĹĄe reĹĄitev prostorske stiske. đ&#x;”˛

UspeĹĄna kombinacija - pogum, volja in cilj Mladi prevzemnik Jurij Ĺ pital iz TopolĹĄice si Ĺživljenja brez kmetije ne zna predstavljati – Brez lastnega denarja pomoÄ? drĹžave za veÄ?ja vlaganja premajhna – NajveÄ? rezerve pri selekciji Ä?rede Tatjana PodgorĹĄek

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je novembra lani prviÄ? objavilo razpis za pridobitev spodbude tudi za majhne kmetije. Cilj 20-milijonske podpore je izboljĹĄati njihovo konkurenÄ?nost, poveÄ?ati produktivnost ter ekonomsko in okoljsko uÄ?inkovitost. Med tistimi, ki je izkoristil to priloĹžnost, je bil tudi mladi prevzemnik kmetije Jurij Ĺ pital iz TopolĹĄice. Pridobil je 134 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja, vloĹžil pa jih je v izgradnjo novega hleva.

Ko dobiĹĄ pozitiven odgovor, si misliĹĄ: sedaj pa bo

ÂťNaloĹžba je bila nujna. Ko sem kot mlad prevzemnik razmiĹĄljal, kaj storiti, da bi laĹžje kmetova-

ÄŒeprav se v Evropi zaÄ?enja Ä?utiti rahlejĹĄe ohlajanje konjunkture, evropska komisija Sloveniji napoveduje sicer malenkost manjĹĄo, a ĹĄe vedno trdno rast. Za letos tako drĹžavi napoveduje 4,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto 3,3-odstotno in leta 2020 triodstotno.

Evropsko gospodarstvo pa se oÄ?itno ohlaja. BDP obmoÄ?ja z evrom in EU bo nadaljeval rast, a po zmerni stopnji, v prihodnosti pa se kaĹžejo ĹĄtevilne negotovosti in tveganja, navaja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Za letos sicer ostaja pri 2,1-odstotni rasti obmoÄ?ja z evrom in osemindvajseterice, prihodnje leto naj bi bila rast 1,9-odstotna.

li, sem ocenil, da je izhod v izgradnji novega hleva, v katerem bodo imele krave boljĹĄe pogoje za bivanje. Za nami so naporni meseci, projekt je v zakljuÄ?ni fazi, pred nami pa, upamo, lepĹĄi Ä?asi,ÂŤ je povedal mladi gospodar. Na vpraĹĄanje, ali meni, da bo drĹžava s tovrstnimi spodbudami dosegla Ĺželene cilje, pa je sogovornik odgovoril: ÂťPohvalno je, da je nekoliko spremenila politiko do manjĹĄih kmetij, zaradi manj zahtevnih pogojev je tudi nekoliko laĹžje pridobiti nepovraten denar, vendar je tega za veÄ?ja vlaganja premalo. Ko smo izvedeli, da smo bili uspeĹĄni na razpisu, sem si rekel: sedaj pa bo, a sem kar kmalu ugotovil, da tudi tisto, kar smo privarÄ?evali, ne bo dovolj in da se bo potrebno pri banki zakreditirati. Poleg cilja moraĹĄ imeti za to kar precej

Za naloĹžbo v nov hlev je bilo potrebnega enkrat veÄ? denarja, kot so ga Ĺ pitalovi pridobili na razpisu.

Levica je v DZ vloĹžila predlog zakona, ki z letom 2019 minimalno plaÄ?o zviĹĄuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plaÄ?e izkljuÄ?uje vse dodatke, leta 2021 pa se bo po predlogu zaÄ?ela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plaÄ?a vsaj 20 odstotkov viĹĄja od minimalnih Ĺživljenjskih stroĹĄkov, kar po trenutnem izraÄ?unu pomeni 736 evrov. Podpise so prispevale koalicijske stranke, delodajalci pa so moÄ?no zadrĹžani do predloga in opozarjajo na dosedanjo odsotnost socialnega dialoga o tem vpraĹĄanju.

V Gospodarski zbornici Slovenije so predlog Levice o dvigu minimalne plaÄ?e oznaÄ?ili celo za teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k Ä?emur so se pred dobrim tednom na prvi seji ESS zavezali predstavniki vlade. Prav tako so ťokirani nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog LeviceÂŤ.

PovpreÄ?na bruto plaÄ?a se je od leta 2010 do danes poviĹĄala za 11 odstotkov, minimalna plaÄ?a pa za 41 odstotkov. V GZS opozarjajo, da bi se morali v Sloveniji ukvarjati predvsem z vpraĹĄanjem, kako dvigovati produktivnost in s tem povpreÄ?ne plaÄ?e.

Brezposelnost porastla Na Zavodu za zaposlovanje je bilo konec oktobra registriranih 76.232 brezposelnih, kar je 3,3 odstotka veÄ? kot septembra, vendar pa 8,1 odstotka manj kot oktobra lani. Razlog za poveÄ?anje na meseÄ?ni ravni je veÄ? iskalcev prve zaposlitve, ugotavljajo na zavodu.

V prvih desetih mesecih letos je bilo na zavodu v povpreÄ?ju prijavljenih 78.705 brezposelnih, to pa je kar 12,2 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2017. Oktobra se je brezposelnost na meseÄ?ni ravni poveÄ?ala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda, najbolj na obmoÄ?ju Kopra (+5,4 odstotka) ter Ptuja in Velenja (po +5,1 odstotka).

Kljub temu delodajalci teĹžko pridejo do delavcev, tudi zato, ker je povpraĹĄevanje delodajalcev predvsem po tistih delavcih, ki naj bi zapolnili manj zahtevna dela.

Spletno nakupovanje vse bolj priljubljeno

Maja in Jurij Ĺ pital upata, da bo z izgradnjo novega hleva ĹĄlo vse samo na bolje.

poguma, volje in potrpljenja.ÂŤ V hlevu je prostora za 29 krav molznic, stari hlev bodo namenili za vzrejo mladega pitanega goveda.

Na kmetiji z 8 hektarji obdelovalne zemlje, 6 hektarji gozda ter z nekaj najetimi povrĹĄinami se Ĺže od nekdaj ukvarjajo z mleÄ?no proizvodnjo. Danes pridelajo blizu 100 tisoÄ? litrov mleka na leto, oddajo ga mlekarni v Arji vasi. Odkupne cene niso najbolj spodbudne, Ä?asi za mleÄ?no proizvodnjo so ĹĄe vedno turbulentni – pojasnjuje mladi prevzemnik –, a prav veliko izbire za kaj drugega nimajo. To najbolje znajo in zato v dejavnosti vztrajajo. ÂťNekateri menijo, da se danes v kmetijstvu cedita mleko in med. DaleÄ? od tega. Je pa res, da Ä?e imaĹĄ voljo do dela, ni nobeno opravilo teĹžko.ÂŤ ÂťUpamo, da nam bo novogradnja olajĹĄala delo in bo ĹĄlo vse na boljĹĄe,ÂŤ je pripomnila Ĺžena Maja.

O tem, kaj ga je glede na to, da je konÄ?al Âťelektro faksÂŤ, spodbudilo za prevzem kmetije, je Jurij brez pomisleka odgovoril: Že od malega Ĺživim na kmetiji, to

je enostavno moje Ĺživljenje. Brez nje si tega ne znam predstavljati. Potem so bile tu ĹĄe spodbude Ĺžene Maje, starĹĄev, danes vidim otroke, ki so, kljub temu da so ĹĄe majhni, navduĹĄeni. To se mi zdi dodana vrednost.ÂŤ V sluĹžbi v Gorenju pa ĹĄe vztrajate? ÂťDenarja ni nikoli preveÄ?, sploh sedaj, ko smo najeli v banki kredit za nov hlev. Za zdaj gre tudi ĹĄe zato, ker veliko pomagata starĹĄa.ÂŤ NaÄ?rtov v zvezi s kmetijo imata Maja in Jurij kar nekaj, vendar bosta videla, kaj bo prinesel Ä?as. Predvsem si Ĺželita, da bi se naloĹžba v nov hlev obrestovala v veÄ?ji proizvodnji, ki bo zagotavljala dovolj prihodka za rast in razvoj kmetije. Kot ugotavljata, imajo v tem trenutku najveÄ? rezerv pri Ä?redi. Stremeti bo treba k temu, da bo ta bolj kakovostna, kot je danes, razmiĹĄljata glasno. ÂťVeselo na delo, pravijo. VÄ?asih so rekli: brez dela ni jela. To je ĹĄe danes tako. ÄŒe se dela, se tudi nekaj ustvari,ÂŤ sta optimistiÄ?no sklenila pogovor Maja in Jurij Ĺ pital. đ&#x;”˛

Spletno nakupovanje je v Sloveniji vse bolj priljubljeno in naraĹĄÄ?a v vseh starostnih skupinah. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je na spletu nakupovalo 51 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, kaĹžejo podatki statistiÄ?nega urada. VeÄ? kot tri Ä?etrtine kupcev je nakupovalo pri spletnih trgovcih iz Slovenije.

Internet je v zadnjih 12 mesecih pred anektiranjem v prvem Ä?etrtletju leta uporabljalo 81 odstotkov oseb, med drugim tudi za spletno nakupovanje. Pomembnosti spletnega nakupovanja se zavedajo tudi podjetja, saj jim tak naÄ?in prodajanja izdelkov in storitev lahko omogoÄ?i dostop do novih trgov. V tem letu je del svojega prihodka s spletno prodajo ustvarilo 21 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi.

DomaÄ?e varÄ?evanje raste V Sloveniji je bila lani stopnja bruto varÄ?evanja gospodinjstev 13,9-odstotna. S tem je dosegla eno najviĹĄjih stopenj varÄ?evanja v zadnjih letih, med evropskimi drĹžavami pa je bila rast lani ena najviĹĄjih. Posamezno gospodinjstvo je lani v povpreÄ?ju privarÄ?evalo 1750 evrov. Gospodinjstva ĹĄe vedno varÄ?ujejo v najveÄ?jem odstotku v obliki vlog pri bankah.

50 milijonov za stanovanja?

Razvojna banka Sveta Evrope bo verjetno Stanovanjskemu skladu RS odobrila kredit v viĹĄini do 50 milijonov evrov. Ta bo namenjen financiranju 800 novih stanovanj, s katerimi bi pripomogli k zmanjĹĄanju vrzeli pri dostopu do najemnih stanovanj za gospodinjstva, ki jim ta niso dostopna po trĹžnih cenah. Prednost bodo torej imele ranljive skupine. Upajmo, da bodo stanovanja financirana tudi na naĹĄem obmoÄ?ju.

V Ĺ˝alcu ĹĄirijo turistiÄ?ni razvoj V Ĺ˝alcu si Ĺželijo ĹĄiriti svoj turistiÄ?ni razvoj, ki so ga uspeĹĄno obogatili s fontano piv. Sedaj se nameravajo lotiti novega projekta. Ĺ˝alska obÄ?ina je pred kratkim podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za vodni park Hopslandia, ki naj bi zaĹživel v Vrbju pri Ĺ˝alcu. Celoten projekt zajema gradnjo bazena s kopaliĹĄÄ?em in pomoĹžnimi objekti, centralnega objekta z gostinskim delom in dvorano ter kampa s prostorom za ĹĄotore, bungalove, mobilne hiĹĄe in postajaliĹĄÄ?a za avtodome. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 9

Nova predstava, novo vodstvo, novi naÄ?rti

Dan strpnosti na Gimnaziji Velenje

GledaliĹĄÄ?e Velenje bo to nedeljo premierno uprizorilo dramo Divjad – DruĹĄtvo po novem vodi Nejc Ĺ korjanc – Prizadevajo si za polprofesionalizacijo gledaliĹĄÄ?a Tina Felicijan

Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje je v novo sezono vstopilo z novim vodstvom, novo predstavo, ki jo bodo premierno uprizorili v nedeljo, ter novimi naÄ?rti za naslednji korak, s katerim Ĺželi nadgraditi dosedanjo amatersko dejavnost. BivĹĄi predsednik Matej Mraz ostaja v gledaliĹĄkih vodah, a je zaradi oÄ?etovske vloge, ki mu jo je nedavno dodelilo Ĺživljenje, vajeti druĹĄtva predal Nejcu Ĺ korjancu. Ta se je GledaliĹĄÄ?u Velenje pridruĹžil pred kakim desetletjem in se angaĹžiral v razliÄ?nih vlogah.

se spominja, da je bilo prvo resnejĹĄe udejstvovanje na odrskih deskah Âťkar malo straĹĄljivo, saj nisi vajen odra, obÄ?instva, trema je ogromna, ne verjameĹĄ, da se boĹĄ nauÄ?il tekst, skratka, stresa je precej.ÂŤ Veselja pa tudi, dodaja, sploh pri delu s pravo ekipo.

Zato je sodeloval v vseh produkcijah zadnjih let, nastopil pa ta-

GledaliĹĄÄ?e Velenje Ĺželi tako v financiranju kot umetniĹĄkem vodenju in programu narediti korak naprej. Upajo, da bodo v sodelovanju z obÄ?ino uspeli zagotoviti zaposlitev za profesionalnega reĹžiserja, VelenjÄ?ana Romea GrebenĹĄka. ÂťVeÄ? ko bomo delali s profesionalci, veÄ? se bomo nauÄ?ili, bolj bomo napredovali,ÂŤ pravi predsednik Nejc Ĺ korjanc.

V zadnjih sezonah so v GledaliĹĄÄ?u Velenje naĹĄteli okrog 20 aktivnih Ä?lanov. Pri najnovejĹĄi produkciji jih bo na odru ĹĄest. je treba bolj psihiÄ?no in fiziÄ?no pripravljati,ÂŤ pravi.

Novi naÄ?rti

Z vodenjem gledaliĹĄÄ?a se je uspeĹĄno spopadel. ÂťTrudimo se biti Ä?im bolj samostojni. Trenutno si prizadevamo za zviĹĄanje proraÄ?una, da bi lahko ĹĄli v polprofesionalne vode in pod vodstvom profesionalnega reĹžiserja uresniÄ?evali za sezono zaÄ?rtane cilje,ÂŤ pravi Ĺ korjanc in dodaja, da bi to bil naslednji korak v razvoju gledaliĹĄke dejavnosti v Velenju, ki ima dolgo tradicijo in tudi ĹĄtevilne uspehe. Nekatere predstave Ĺživijo dlje, druge prej ugasnejo, od tega pa je odvisen tudi del prihodkov druĹĄtva. ÂťProblem slovenskih amaterskih gledaliĹĄÄ? je v tem, da so bolj zaĹželene sproĹĄÄ?ene produkcije. Prodajajo se predvsem komedije. Z dramami teĹžje pridobimo gosto-

Novo vodstvo

Novi predsednik je odrov vajen tudi kot glasbeni raziskovalec, Ä?lan kulturnoumetniĹĄkih sestavov in organizator prireditev. Pripeljala ga je prav Ĺželja po ustvarjanju, predstavljanju kreative na odru, kar mu je ĹĄlo Ĺže v otroĹĄtvu.

Nastopanje v resnejĹĄih predstavah pa mu je predstavljalo nov izziv. Sodeloval je Ĺže pri mnogih gledaliĹĄkih produkcijah, prva pa je bila Hamlet v pikantni omaki s starosto velenjskega gledaliĹĄÄ?a Karlijem ÄŒretnikom. ÂťTakrat sem se zljubil v gledaliĹĄÄ?e in se odloÄ?il, da ostanem,ÂŤ pravi, Ä?eprav

Nejc Ĺ korjanc

ko v vlogi lika, zmedenega zaradi svoje spolne usmeritve, kot v vlogi huligana, grobijana. ÂťOdigraĹĄ, kar ti tekst prinese. Se je pa na ene vloge teĹžje pripraviti kot na druge. Predvsem za psiholoĹĄko bolj kompleksne like se

vanja.ÂŤ Vseeno pa si Ĺželijo uprizarjati prav veÄ? zahtevnejĹĄih tekstov in se tako umetniĹĄko razvijati.

Nova predstava

To nedeljo, 25. novembra, bodo velenjski gledaliĹĄÄ?niki premierno uprizorili dramo slovenskega reĹžiserja in dramatika Nejca Gazvoda Divjad. Zgodbo o treh parih, ki se na gorski koÄ?i zberejo, da bi poÄ?astili spomin na preminulega prijatelja, a sreÄ?anje spreobrnejo v lov na resnico, bodo uprizorili Noemi ÄŒop, Jana Flego, Petra Hribernik, JoĹže Ĺ kolc, Urban Hrastnik in Nejc Ĺ korjanc. ReĹžiral jo je Romeo GrebenĹĄek, ki se je z gledaliĹĄkim ustvarjanjem zaÄ?el ukvarjati prav pod okriljem GledaliĹĄÄ?a Velenje, nato pa doĹĄtudiral na AGRFT in zadnjih deset let igral v narođ&#x;”˛ dnem gledaliĹĄÄ?u v Trstu.

Prejemnici listine Mete Vidmar LisiÄ?ka Zvitorepka Ljubljana, 15. november – Konec prejĹĄnjega tedna se v Ljubljani potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Ĺ˝IVA 2018. DrĹžavne revije plesnih skupin so se udeleĹžile tudi velenjske plesne umetnice. Na otvoritvi festivala sta Polona in Lucija Boruta, mentorici Plesnega studia N in dolgoletni ustvarjalki v plesu na razliÄ?nih podroÄ?jih, prejeli visoko priznanje – listino Mete Vidmar. Prvi dan festivala je bil na sporedu odlomek iz predstave Botr'ce Plesnega teatra Velenje, z dvema miniaturama (avtorskim solom Werewolf Zoje Krenker in koreografijo Sirota Jerica Nine Mavec Krenker) pa se je v program uvrstil tudi Plesni studio N. đ&#x;”˛

ZA VSE GENERACIJE, ZA OBĂˆINO Ĺ OĹ TANJ.

9

MED VAMI

22. novembra 2018

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje bo v soboto, 1. decembra, premierno uprizorilo novo predstavo LisiÄ?ka Zvitorepka. Predstava je nastala po motivih svetovnih bajk o prebrisanih lisicah. ReĹžija in scenarij sta delo vodje Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Alice ÄŒop, scenografijo je pripravil in sceno tudi izdelal Kajetan ÄŒop, kostumografijo je pripravila Noemi ÄŒop, lutke pa je izdelal Kilian ÄŒop.

Glasbena produkcija in kitara sta v rokah Gorazda Planka, flavto bo odigrala Iza Ĺ tih, vokale pa bosta prispevala oba nastopajoÄ?a – Noemi ÄŒop in Borut Ring.

tf

HVALA ZA ZAUPANJE!

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

đ&#x;”˛

mz

V petek, 16. novembra, smo gimnazijci na ploĹĄÄ?adi med Gaudeamusom in gimnazijo pripravili prireditev ob svetovnem dnevu strpnosti. Na njej smo dijaki pod mentorstvom profesoric Sandre Dostal, NataĹĄe Tajnik Stupar in Darje Joger AvberĹĄek z glasbenimi, likovnimi in literarnimi prispevki predstavili svoj pogled na pereÄ?a vpraĹĄanja danaĹĄnjega Ä?asa.

SpraĹĄevali smo se, ÂťAli moramo biti tolerantni do netolerantnih?ÂŤ. Prisluhnili smo avtorskemu eseju, pesmim in glasbenim izvedbam na to temo. Zazvenela je tudi pesem Imagine, ob kateri smo prepevali vsi posluĹĄalci in nastopajoÄ?i.

Dijaki smo s pripravo programa pokazali, da se mladi odzivamo na druĹžbene probleme in da nismo nezainteresirani, kot se vÄ?asih zdi. Zavedamo se problematike nestrpnosti do drugaÄ?nosti in da Ĺželimo prispevati k ustvarjanju nove, odprte druĹžbe.

Ena od toÄ?k je bila tudi avtorska pesem Jana Vovka:

Poglej okoli sebe, preĹĄtej neĹĄteto obrazov, opazi neskonÄ?no razlik.

Zdaj pa presojaj, presojaj njihov izgled, presojaj njihovo osebnost, presojaj vsak delÄ?ek njihovega obstoja.

In sedaj pretrpi, pretrpi Ĺžaljivke, ki jih pljuvajo brez pomisleka.

Pretrpi udarce, ki jih meÄ?ejo brez skrbi.

Pretrpi groĹžnje, osamljenost, obÄ?utek niÄ?vrednosti.

Ali si veÄ? kot Ä?lovek, da lahko presojaĹĄ?

Ali si manj kot Ä?lovek, da si preklet, da trpiĹĄ?

Ne, ti si le en Ä?lovek, saj kaj pa lahko sploh narediĹĄ?

Zato obrneĹĄ stran glavo in pustiĹĄ, da se zaÄ?aran krog ponovi. đ&#x;”˛

DijaĹĄka skupnost Gimnazije Velenje

Domobranec Sredi zime smo se vselili v prvi blok nedograjenega ljubljanskega ĹĄtudentskega naselja. Med priĹĄleki z vseh vetrov sem bil edini VelenjÄ?an. Ker peÄ?i ĹĄe niso delovale, so nam dali po osem kocev, da smo presanjali noÄ?, zjutraj pa je bil zgornji koc ves moker od nadihane vlage. Ko so zagorele peÄ?i, je bilo bivanje v naselju nadvse prijetno, saj je bilo druĹženje po predavanjih najpomembnejĹĄe opravilo.

Nekega dne so priĹĄli v naselje iskat statiste za nov slovenski film.

Bilo je v Ä?asu, ko je luÄ? sveta leta 1951 zagledal nepozabni Kekec. Postavili so nas v vrsto in eden od ustvarjalcev je odbral dvanajst primerkov. Bil sem med njimi.

Naslednji dan so nas odpeljali v manjĹĄe skladiĹĄÄ?e in nas oblekli v domobranske uniforme. Vsak je dobil tudi puĹĄko. Tako opremljene so nas na tovornjaku, pokritem s cerado, odpeljali v ÄŒrnuÄ?e k Savskemu mostu. Sodelovali naj bi v dveh prizorih. V prvem smo morali urno skakati s tovornjaka in hiteti po breĹžini, v drugem pa beĹžati ob Savi. Med obema prizoroma smo imeli veÄ? kot dveurni presledek, saj so bili na programu ĹĄe drugi dogodki, zato smo jo mahnili v bliĹžnjo gostilno, kjer smo bili edini gosti. OdloĹžili smo puĹĄke in sedli za veliko mizo.

Kmalu je priĹĄla – zdelo se je – Ĺže malo beteĹžna, skljuÄ?ena gostilniÄ?arka. Nekaj Ä?asa nas je gledala z odprtimi usti, stopila korak naprej, razpela roke in vzkliknila: ÂťSaj sem vedela, da AngleĹži ne bodo pustili!ÂŤ Hipoma se nam je posvetilo, da revica misli, da so se vrnili pravi domobranci. Pohitela je s pijaÄ?o in bogatim narezkom, mi pa smo naglo pili in teĹĄili glad. Ko smo rekli za plaÄ?ilo, je velikoduĹĄno dejala, da je za nas vse zastonj, pri tem pa je njen obraz Ĺžarel od sreÄ?e in zadovoljstva. Slaba vest nas je malo pekla, a ne dovolj, da bi razkrili hudo zmoto.

S slovesom nismo odlaĹĄali, brĹž smo pobrali ĹĄila in kopita in jo naglo ubrali nazaj k Savi, Ä?eprav se ni niÄ? mudilo. Snemanje naĹĄih prizorov smo morali veÄ?krat ponoviti, kar je pri nastajanju filma obiÄ?aj. Na koncu nas je reĹžiser pohvalil, da smo se zares izkazali kot prepriÄ?ljivi domobranci. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

22. novembra 2018

Skozi oÄ?i Ĺženske Ljubiteljska literatka BoĹžena TanĹĄek je v svoji tretji knjiĹžni zbirki, tokrat prozni, pogledala na svet in Ĺživljenje skozi oÄ?i Ĺženske Tina Felicijan

VelenjÄ?anka BoĹžena TanĹĄek se zadnjih nekaj let, odkar je upokojena in ima veÄ? Ä?asa, ukvarja samo s pisanjem. Sicer je ustvarjala Ĺže prej, a zaradi mnogih obveznosti ni redno objavljala. Pisanje je namreÄ? njena mladostna Ĺželja. ÂťKot otrok naj bi bila talentirana za to. Tudi sama sem tako Ä?utila. Kasneje se je cilj, da bom postala pesnica in pisateljica, zaÄ?el odmikati. Zdaj pa ga lahko uresniÄ?ujem.ÂŤ Je Ä?lanica literarnih druĹĄtev Hotenja in Bele stopinje. Ĺ˝e veÄ? let objavlja v zbornikih druĹĄtev, izdala je tudi dve samostojni pesniĹĄki zbirki, zdaj pa je predstavila prozni prvenec – zbirko kratkih zgodb Skozi njene oÄ?i.

Ko piĹĄe, je v svojem svetu in se poÄ?uti izpolnjeno, pravi. ÂťKo zgodba nastane, jo je treba piliti. Pisanje je namreÄ? obrt, za katero je potreben talent, veÄ?ji del pa so veĹĄÄ?ine, ki jih z osebnostno, predvsem pa literarno rastjo brusiĹĄ,ÂŤ razlaga. Kaj je obrusilo njo? Ĺ˝ivljenje, odgovarja, ki je imelo veliko Ä?eri, brez katerih ne bi bila, kar je. Ker se jim

je znala ogniti ali je ĹĄla preko njih, je ponosna. Tudi o tem kdaj piĹĄe. ÂťZgodbe Ä?rpam tudi od drugih ljudi, nekaj pa je avtobiografskih elementov. Osebno se ne razgalim, temveÄ? v zgodbe vpletam motive, ki jih obogatim z literarno domiĹĄljijo.ÂŤ Sicer imajo njene zgodbe temelje v resniÄ?nem svetu. Delovno dobo je namreÄ? preĹživela kot vodja kadrovske sluĹžbe, pri Ä?emer je veliko delala z ljudmi.

Je socialno Ä?uteÄ? Ä?lovek, pravi. ÂťIntenzivno

zaznavam okolico, jo pronicljivo opazujem, tako pa nastane marsikatera zgodba.ÂŤ Ĺ˝anrsko se nagiba k socialnemu realizmu. Ena od tem, ki jih obravnava v literarnem ustvarjanju, je emancipacija Ĺžensk, k Ä?emur teĹži Ĺže vse Ĺživljenje. Njena zadnja knjiga pa ima raznolik motivno-tematski lok. Zgodbe zajemajo najintimnejĹĄa Ĺživljenjska doĹživetja in druĹžbene pojave vsakdanjega Ĺživljenja. Nekatere so liriÄ?ne, druge satiriÄ?ne, tretje so humorno obarvane, vsem pa je skupno doĹživljanje skozi oÄ?i Ĺženske.

riÄ?eva. Kot je ĹĄe povedala, ima danes (v Ä?etrtek) v KnjiĹžnici Velenje predstavitev svojega romana domaÄ?i literat Zlatko KraljiÄ?, jutri pa bodo gostili predavatelja z zagrebĹĄke fakultete dr. Hrvoja Klasića. ÂťIzdal je knjigo z naslovom 'Jugoslavija in svet leta 1968'. Na to temo se bo z gostom pogovarjal naĹĄ upokojeni kolega Lado Planko,ÂŤ je ĹĄe dodala Brina Zabukovnik JeriÄ? in zakljuÄ?ila, da teden sploĹĄnih knjiĹžnic zakljuÄ?ujejo s sobotnim sejmom starih knjig.

Mojca Ĺ truc

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

BoĹžena TanĹĄek: ÂťZgodbe v zbirki Skozi njene oÄ?i so tematsko razdeljene na ljubezen, barve Ĺživljenja in karierne sence v Ĺženskem Ĺživljenju.ÂŤ

Jubilanti so za svojo zborovsko ustvarjalnost letos prejeli grb ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Marko LekĹĄe. Zbor, ki si je nadel ime po njegovem ustanovitelju in velikem kulturnem zanesenjaku v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Francu KlanÄ?niku, vodi od leta 2010. V njem prepeva 30 ubranih glasov, med njimi Ivan Kolar in Stane Vodovnik, ki sta Ä?lana zbora praktiÄ?no od vsega zaÄ?etka.

Je dokaj reden gost prireditve Pozdrav pomladi v Velenju, z nastopom in izborom pesmi popestri marsikatero prireditev v domaÄ?em kraju, tudi gostovanja doma in v tujini mu niso tuja. ÂťTo si ĹĄtejemo v veliko Ä?ast, saj so spoznali mnogo ljudi, ki jim je slovenska pesem ljuba. Upamo, da jim bomo njihovo gostoljub-

nost vrnili,ÂŤ je povedal predsednik zbora Dejan Vodovnik. Za prihodnje imajo pogumne naÄ?rte. Zbor Ĺželijo okrepiti predvsem z mlajĹĄimi pevci, ĹĄe naprej skrbeti za kakovostno prepevanje, v program pa poleg slovenskih ljudskih pesmi uvrstiti ĹĄe kakĹĄne druge pesmi. Prav o tem se sedaj kreĹĄejo mnenja v njem. ÂťVsekakor pa si Ĺželimo, da bi z vsem, kar bomo pripravili novega, naĹĄe posluĹĄalce presenetili.ÂŤ Zbor je letoĹĄnji dobitnik najviĹĄjega obÄ?inskega priznanja – grba ObÄ?ine. Je bila nagrada preseneÄ?enje? ÂťMogoÄ?e ne ravno preseneÄ?enje. Je pa dejstvo, da je 60 let dolga doba in prepeva-

nje v zboru zahteva veliko odrekanja, pripadnosti, usklajevanja.

Menim, da so si ob tem jubileju grb ObÄ?ine tudi zasluĹžili.ÂŤ Na odru so jubilantom delali druĹžbo Ä?lani mladinskega pevskega zbora ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole in gledaliĹĄÄ?nik Franc FuĹžir, ki je med prepevanjem pripovedoval KlanÄ?nikovo Ĺživljenjsko zgodbo, povezano z njegovim glasbenim ustvarjanjem. Ne glede na ubrano petje nastopajoÄ?ih pa je vendarle treba dodati, da smo bili na koncertih moĹĄkega zbora posluĹĄalci v dvorani vajeni precej bolj ÂťpolneÂŤ energije, kot smo jo Ä?utili tokrat. đ&#x;”˛

Tp

Teden sploĹĄnih knjiĹžnic omogoÄ?il brezplaÄ?en vpis novim Ä?lanom Ker je 20. november dan sploĹĄnih knjiĹžnic, v tednu okrog tega datuma vsako leto zaznamujemo teden sploĹĄnih knjiĹžnic. V Sloveniji jih imamo 58, veÄ?ina od njih pa ima veÄ? enot, tako da sploĹĄne knjiĹžnice skupno vstopajo v preko sto mest po drĹžavi. Skupno sploĹĄne knjiĹžnice po Sloveniji ponujajo 12 milijonov enot gradiva, letno beleĹžijo 10 milijonov obiskov, vsak Ä?lan pa si v povpreÄ?ju na leto izposodi 50 knjig. ÄŒeprav je ponudba redno pestra, so se v KnjiĹžnici Velenje za obeleĹžitev tedna sploĹĄnih knjiĹžnic ĹĄe dodatno potrudili. ÂťV ponedeljek smo predstavili knjigo domaÄ?ina

Stojana Ĺ pegla. Posebej slovesno je bilo v torek, na dan sploĹĄnih knjiĹžnic. Novim Ä?lanom smo omogoÄ?ili brezplaÄ?en vpis tako v Velenju kot v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. OdloÄ?ili smo se tudi za dan odprtih vrat domoznanskega oddelka,ÂŤ je povedala Brina Zabukovnik JeriÄ? iz KnjiĹžnice Velenje.

VÄ?eraj (v sredo) so v velenjski knjiĹžnici prviÄ? izvedli MalÄ?kovo zakladnico. Gre za druĹženje starĹĄev z dojenÄ?ki in pod strokovnim vodstvom, ki vodi sreÄ?anje skozi koristen pogovor. ÂťÄŒe se bo to prijelo, smo sklenili, da bomo starĹĄe z dojenÄ?ki povabili kar redno, enkrat meseÄ?no,ÂŤ je ĹĄe dejala Zabukovnik Je-

NataĹĄa Tajnik Stupar

Pred nami je zimski letni Ä?as, v katerem je prevladujoÄ?i del dneva tema, noÄ?. ÄŒeprav je to za marsikoga najlepĹĄi Ä?as v letu, ki je namenjen praznovanju med bliĹžnjimi, se pa tudi vedno veÄ? ljudi sooÄ?a z depresijo in poveÄ?animi stopnjami simptomov izgorelosti. V tem temaÄ?nem Ä?asu si zaradi boljĹĄega poÄ?utja svet okoli nas razsvetlimo (razsvetljujemo), kar je Ĺže prastara tradicija od poganskih Ä?asov. V zadnjih desetih letih je industrija svetil dala na trĹžiĹĄÄ?e veÄ? razliÄ?nih vrst novih in posodobljenih svetil, ki so bila posodobljena v kapitalistiÄ?nem kontekstu, torej veÄ?ji izkoristek in manjĹĄa poraba energije. Starih edisonk na slovenskem trĹžiĹĄÄ?u skoraj ne najdemo veÄ?, svetila s starimi ĹžarniÄ?nimi grli pa pogosto konÄ?ajo na smetiĹĄÄ?u, saj ljudje raje posegajo po modnih svetilih z LED ĹžarniÄ?nimi grli.

LED svetila so po mnenju strokovnjakov nedvomno tehnologija prihodnosti v smislu profitabilnosti in izkoristkov, vendar so njihovi uÄ?inki ĹĄe vedno premalo raziskani, sploh pa uÄ?inki na hormonsko in nevroloĹĄko zdravje ljudi ter vpliv na delovanje moĹžganov. Trije najbolj do sedaj znani oÄ?itki zoper sevalni spekter LED svetil so nevarnost za ĹžuĹželke, nevarnost nastanka razliÄ?nih rakavih obolenj in poveÄ?ano svetlobno onesnaĹževanje, ki vpliva na razliÄ?ne dele naĹĄega ekosistema.

Po mnenju strokovnjakov najveÄ?ja teĹžava LED svetilk tiÄ?i v trenutnem neznanju izdelave LED svetila, ki bi sevalo belo svetlobo s poudarjenim rumenim delom spektra. Svetila, ki imajo rumen spekter, ki ne vpliva ĹĄkodljivo na delovanje naĹĄih moĹžganov, so Ĺžarnice na Ĺžarilno nitko, sveÄ?e in halogenska svetila toplega spektra. LED svetilke, ki so cenovno ugodnejĹĄe in tudi danes mnoĹžiÄ?no na voljo, svetijo v hladnem oz. modrem delu svetlobnega spektra, njihova barvna temperatura pa je med 7.000 in 10.000 kelvini. TakĹĄna svetloba je za veÄ?ino ljudi zelo neprijetna, saj povzroÄ?a bleĹĄÄ?avost sploh v kombinaciji z veÄ?jimi barvnimi oz. belimi povrĹĄinami. V tem delu svetlobnega spektra oÄ?i teĹžje izostrujejo robove predmetov, povrĹĄin. Ob branju in poveÄ?ani bleĹĄÄ?avosti teĹžje izostrimo Ä?rke in slike, ki so pred nami. Ena najveÄ?jih teĹžav ob poveÄ?ani uporabi modrega spektra je vpliv na tvorbo melatonina (naravni antidepresiv / hormon, ki vpliva na urejanje bioritma) v primerjavi s klasiÄ?no razsvetljavo rumenega spektra (po dr. Barry Clark). Nekontrolirana in zakonsko dovoljena uporaba spektrov z barvno temperaturo nad 2700 kelvinov bo povzroÄ?ila neslutene razseĹžnosti behavioristiÄ?nih sprememb v druĹžbi in poveÄ?ala zdravstvena tveganja za hujĹĄe kroniÄ?ne bolezni, kot je rak.

Sama sem kot umetnica slikarka zelo obÄ?utljiva na svetlobne spremembe in jih tudi kar hitro zaznam, zato se raje izogibam prostorom, ki so osvetljeni z modrim LED spektrom, lahko pa le soÄ?ustvujem z ljudmi, ki so se prisiljeni zadrĹževati v prostorih, ki so onesnaĹženi z modro LED svetlobo. Ĺ˝al je tudi vedno veÄ? gospodinjstev, kjer se zaradi cenovne ugodnosti razsvetljujejo z omenjeno svetlobo. Ker veÄ?ina ljudi ne pozna omenjenega problema, pozivam odgovorne, da pospeĹĄijo zakonsko uredbo o uporabi primerne barvne temperature svetlobe, ki ne bo ĹĄkodljiva za zdravje ljudi, Ĺživali in naĹĄega okolja. Z uvedbo zakonske omejitve bi se s trĹžiĹĄÄ?a nujno morale umakniti ĹĄkodljive LED svetilke, saj bomo razseĹžnosti problema in njegove posledice Ĺžal lahko opazovali Ä?ez veÄ? generacij.

V zimskem Ä?asu in predvsem v boĹžiÄ?no-novoletnem obdobju, ko je veÄ?ina mestnih srediĹĄÄ? okraĹĄena z raznimi svetlobnimi elementi, bi se morali vpraĹĄati o vplivu ĹĄkodljivih modrih LED spektrov na naĹĄe zdravje, saj si luÄ?i vendar postavimo za to, da bi si polepĹĄali temne zimske dni, ne pa da bi ĹĄkodovali sebi, Ĺživalim in naravi. Vemo, od kod izvira velika veÄ?ina drobnih LED luÄ?k in kakĹĄne spektre sevajo, a zaradi neznanja odloÄ?ajoÄ?ih je teĹžko vplivati na odloÄ?itve, ki se tiÄ?ejo zdravja celotne druĹžbe. Pri takem odloÄ?anju so strokovnjaki razliÄ?nih podroÄ?ij pogosto nezaĹželeni, saj njihove strokovne odloÄ?itve in mnenja ne prinaĹĄajo dobiÄ?ka in ne ustvarjajo prihrankov v raznih druĹžbenih blagajnah in oÄ?eh njihovih upraviteljev. Ko se v druĹžbo pretihotapi veliki ‘vseznalec’, nekdo, ki se spozna na vse, potem se nam zagotovo niÄ? dobrega ne piĹĄe.

Dragi bralci, ko boste naslednjiÄ? kupovali Ĺžarnice oz. svetila za dnevno sobo in svoj dom, izberite rumeni spekter, saj na ĹĄkatlici piĹĄe barvna temperatura, in ne glejte le na ceno. Izognite se LED svetilom in priĹžgite zveÄ?er kakĹĄno diĹĄeÄ?o sveÄ?o, saj je zdravje vendar naĹĄa najveÄ?ja dobrina. Ĺ˝elim vam prijeten zaÄ?etek zime in veliko rumenega spektra v decembru!

Nepozabnih ĹĄestdeset let

Ĺ martno ob Paki, 16. novembra – V dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki je bil koncert, s katerim je tamkajĹĄnji moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika zaznamoval 60-letnico delovanja. Ob tej priloĹžnosti so nekateri pevci prejeli Gallusove znaÄ?ke. ÂťTo je zgodba o pesmi, ki zbliĹžuje, zasvoji in veÄ? ne izpusti. Je zgodba o veselju in smehu, pa tudi o Ĺžalosti, solzah in slovesu, o srÄ?ni predanosti, pogumu in tovariĹĄtvu, o nenehnem hrepenenju po zlitju glasov v popolno harmonijo. Je zgodba, ki se je spletla v nepozabnih 60 letih,ÂŤ je med drugim v koncertni list ob jubileju zborovodja zbora zapisal

Naj bo svetloba ‌

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

22. novembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Hitro, natanÄ?no, vĹĄeÄ?no V naĹĄi medijski hiĹĄi sta zadnja dva meseca ĹĄe posebej pestra, saj poleg priprave gradiva za tednik NaĹĄ Ä?as in vsakodnevnih radijskih oddaj hkrati potekata ĹĄe dva veÄ?ja projekta, in sicer priloga Zimska pravljica in zbornik najpomembnejĹĄih dogodkov na razliÄ?nih podroÄ?jih delovanja v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki – Almanah. Poleg vrste sodelavcev, ki pripravljajo njegovo vsebino, je v oblikovanje zajetne knjige vpeta oblikovalka Janja KoĹĄuta Ĺ pegel. ÂťDelo je zahtevno, ker je Almanah zelo zajeten, veliko je v njem takĹĄnih in drugaÄ?nih podatkov, ki jih je treba obdelati

Janja KoĹĄuta Ĺ pegel: ÂťAlmanah je projektno delo, v katerem sodeluje mnogo deleĹžnikov.ÂŤ

tako, da ima vse skupaj rep in glavo in da je tistemu, ki ga vzame v roke, tudi vĹĄeÄ?en,ÂŤ pojasnjuje. Sama ga oblikuje od leta

2004, pred tem pa je ÂťvskoÄ?ilaÂŤ, kadar je bilo to potrebno.

Tako rekoÄ? vsako leto poskuĹĄa s kakĹĄno tehniÄ?no novostjo zato, da je knjiga izdelana hitro, natanÄ?no in pregledno. VeÄ? je avtomatizacije in manj tako imenovanega ÂťroÄ?negaÂŤ dela. Dobra stran tega je prihranek Ä?asa, slabĹĄa pa to, da vsej tehnologiji navkljub nikakor ta ne more nadomestiti dela lektorja ter urednikov posameznih poglavij.

Almanah nastaja Ĺže dalj Ä?asa, dodaja Janja, ker gre za projektno delo, v katerem sodeluje mnogo udeleĹženih. Potrebnega je veliko dogovarjanja in prilagajanja, saj imajo prednost njihove delovne obveznosti. ÂťA ni veÄ? daleÄ? dan do dokonÄ?anja projekta. Jutri (v petek) namreÄ? zakljuÄ?ujemo redakcijo Almanaha.ÂŤ Knjiga vseh knjig (tako oznaÄ?ujemo Almanah v naĹĄi medijski hiĹĄi) bo izĹĄla pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki in bo zagotovo primerno darilo za tiste, ki cenijo kakovost in izvirnost. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. PARNI VALJAK – Otkud ti pravo 2. NINA PUĹ LAR – Za naju 3. MIRNA REYNOLDS – Makova polja Otkud ti pravo je naslov najnovejĹĄe skladbe legendarne in priljubljene zagrebĹĄke skupine Parni valjak. Zaradi zdravstvenih teĹžav pevca Akija Rahimovskega, ki je pred Ä?asom doĹživel rahlo moĹžgansko kap, je bila usoda skupine, ki deluje Ĺže veÄ? kot 40 let, nekaj Ä?asa negotova. A Parni valjak se ne da. Z novo skladbo so napovedali nov album, po veÄ?meseÄ?nem premoru pa so se vrnili tudi na koncertne odre.

Tp

GLASBENE novice

Nina PuĹĄlar ima novo skladbo Za naju je naslov nove skladbe Nine PuĹĄlar, s katero priljubljena pevka napoveduje novo etapo svoje ustvarjalne poti. 30-letnica je tudi pri nastajanju te pop skladbe, ki govori o ljubezni in odnosu, sodelovala z ustaljeno avtorsko in produkcijsko ekipo, s katero soustvarja Ĺže dve leti, v njej pa so kraljica regionalne trap scene Senidah, eden kljuÄ?nih moĹž novega vala slovenskega hip-hopa AnĹže Kacafura, Miha GorĹĄe in Tadej KoĹĄir pa sta v zadnjih letih podpisala nekaj najveÄ?krat predvajanih domaÄ?ih skladb. Skladbi bo kmalu sledil tudi video. Ustvarja ga sveĹža ekipa ĹĄtirih mladeniÄ?ev, ki se je doslej podpisala pod nekaj izdelkov za raperja Drilla in Vazza.

Po dolgih letih se vraÄ?a Mirna Reynolds

Po skoraj desetih letih glasbenega premora se s skladbo Makova polja na radijske postaje vraÄ?a Mirna Reynolds. Nekdanja Ä?lanica priljubljene skupine Foxy teens in kasneje ena najbolj kontroverznih zvezdnic domaÄ?e estrade, ki je slovensko glasbeno sceno zaznamovala s ĹĄkandali in skladbami, ki so se mnogim zasidrale v uho, se po izjemno dolgem ustvarjalnem premoru vraÄ?a popolnoma prenovljena. Nova skladba je plod sodelovanja z avtorjem Igorjem Amonom Mazulom. Skupaj sta napisala izpovedno besedilo in spevno melodijo, aranĹžmaja skladbe pa se je lotil Tomi Valenko. Poleg precej drugaÄ?ne zvoÄ?ne podobe, ki jo ponuja skladba Makova polja, je Mirna Reynolds poskrbela tudi za vizualno preseneÄ?enje, kar dokazujejo nove fotografije, ki jih je za njo ustvaril fotograf Matjash Fartek. Iz debeluĹĄne punce, ki je prepevala dvoumne pesmice, se je prelevila v zrelo in samozavestno Ĺžensko, ki jo odlikujeta odliÄ?en vokal in privlaÄ?na podoba.

ĹĄa glasbena stvaritev nosi naslov Recept za lajf, v pesmi pa gosti obalnega raperja Drilla. Recept za lajf je Lein tretji single v letu 2018. Evrovizijskemu Hvala, ne, ki ga od maja po koncertih poje celotna Slovenija, je sledil Moj profil, s katerim je zmagala na festivalu Melodije morja in sonca julija v PortoroĹžu. Pri tretji skladbi pa se je odloÄ?ila, da k sodelovanju povabi gosta, obalnega raperja Drilla, ki je sodeloval tudi pri nastanku besedila za novo skladbo. Glasbo zanjo je sicer napisala Lea sama.

bodo uvrĹĄÄ?ene neposredno v veliki finale 18. maja. Slovenija se bo tekmovanja udeleĹžila petindvajsetiÄ?.

Dido po 15 letih napovedala svetovno turnejo

RTV Slovenija vabi k sodelovanju na Emi 2019

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 VESELI SAVINJÄŒANI – Naj ne gre v pozabo 2 VRAĹ˝JI MUZIKANTI – Ĺ˝alostna je moja noÄ?

3 ANSAMBEL BANOVĹ EK – RĹženova Tinka 4 ANSAMBEL KVINTA – Nisem taka kot druge 5 ANSAMBEL ROKA Ĺ˝LINDRE – Ko se Ĺženi RibnÄ?an 6 MONIKA AVSENIK – Nesi me, nesi 7 PRLEĹ KI KVINTET – Mladi Ĺže 15 let 8 TRIO POGLADIÄŒ – Abraham 9 ANSAMBEL UPANJE & RAZPLET – Kdo je boljĹĄi 10 ANSAMBEL VIHARNIK – NaĹĄa juhanca

www.radiovelenje.com

RTV Slovenija je objavila vabilo za sodelovanje na Emi 2019. V enem veÄ?eru bo nastopilo najveÄ? deset izvajalcev, potnika na Evro-

zelo NA KRATKO MARKO VOZELJ IN MOJSTRI Ob skorajĹĄnjem izidu nove ploĹĄÄ?e Oljke, roĹžmarin in sol Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem z naslovom PreveÄ?krat. Glasbo zanjo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, medtem ko se pod besedilo podpisuje Marko Vozelj.

Lea Sirk v novi skladbi gosti raperja Drilla Leto 2018 je nedvomno leto Lee Sirk. Po uspehih na EMI, Evroviziji in Melodijah morja in sonca zdaj ponuja novo avtorsko pesem in nov videospot. Njena najnovej-

LESTVICA domaÄ?e glasbe

vizijo pa bodo gledalci in posluĹĄalci izbrali med dvema superfinalistoma, ki ju bo doloÄ?ila triÄ?lanska Ĺžirija. Zainteresirani najdete vse potrebne informacije na spletu, zadnji rok za prijavo na tekmovanje pa je 14. december ob polnoÄ?i. Seznam skladb in izvajalcev, ki bodo nastopili na izboru Ema 2019, bo RTV Slovenija objavila najpozneje do 28. decembra 2018. Evrovizija bo maja prihodnje leto po zaslugi izraelske pevke Nette, ki je letos v Lizboni slavila s skladbo Toy, potekala v Tel Avivu. Na festivalu bo nastopilo 42 drĹžav, od tega jih bo 36 sodelovalo Ĺže v polfinalnih veÄ?erih 14. in 16. maja, velikih pet in drĹžava gostiteljica pa

Britanska pevka Dido je po 15 letih napovedala povratek na koncertne odre. Svetovna turneja, ki se bo zaÄ?ela 5. maja prihodnje leto v Pragi, bo obsegala 27 koncertov. Njeni oboĹževalci upajo, da bodo poleg glasbe z novega studijskega albuma lahko sliĹĄali tudi katero od njenih najveÄ?jih uspeĹĄnic, kot so Thank You, Here With Me in White Flag. Novi album z naslovom Still On My Mind bo izĹĄel 8. marca in bo po petih letih nasledil ploĹĄÄ?o Girl Who Got Away. Danes 46-letna pevka je debitantski album No Angel izdala leta 1999, leta 2003 je sledil Life For Rent, obe pa sta po podatkih uradnih lestvic med najbolje prodajanimi studijskimi albumi v Veliki Britaniji. Prvi je dosegel 3,1 milijona prodanih izvodov, naklada drugega je 2,9 milijona kopij. Zatem je posnela ĹĄe ploĹĄÄ?i Safe Trip Home (2008) in Girl Who Got Away (2013).

TOMCAT Ljubljanski hardrockerji Tomcat pripravljajo novo ploĹĄÄ?o. Po ploĹĄÄ?ah Bits N'Pieces in Something's coming on wrong bodo kot prvi material zanjo posneli v kultnem ljubljanskem klubu Orto. Na novem albumu bo deset skladb, prviÄ? pa bodo prepevali tudi v slovenskem jeziku.

VLADO KRESLIN Vse se da je naslov novega singla Vlada Kreslina. Zanj je posnel tudi videospot, pri snemanju pa so se mu pridruŞili mladi pevci in pevke otroťkega pevskega zbora OŠNove Jarťe –

Rock mulÄ?ki. Vse se da je tudi nosilna pesem dokumentarnega filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem, ki zaÄ?enja svoj pohod po slovenskih kinematografih 29. novembra.

NEMIR TADIJA Damir Tadić a.k.a Nemir Tadija je velenjska rap ikona in Ä?lan velike hip-hop druĹžine Wudisban. Na domaÄ?i hip-hop sceni je aktiven Ĺže petnajst let, trenutno pa s svojim dolgoletnim producentom Mentaly illom pripravlja svoj drugi solo album, s katerega je pred kratkim objavil prvi single Kul momak in v enem dnevu dosegel 5000 ogledov.

NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar je pred dnevi izdala novo pesem Za naju, ki je v hipu navduĹĄila oboĹževalce, zdaj pa predstavlja ĹĄe videospot zanjo. Tokrat je zdruĹžila moÄ?i s sinom Sebastiana Cavazze Marcom Jacobom Cavazzo, ki je sedel na reĹžiserskem stolÄ?ku.

Ustvarili so nekoliko drugaÄ?en, Ä?rno-bel videospot z retro pridihom.

Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

22. novembra 2018

frkanje

⏪

Zdenka Uršnik predsednica Univerze za tretje obdobje Velenje (U3ŽO) je vsestranska gospa, tudi mobilni telefon ji ni tuja igrača. Šoštanjčanka seveda ni zamudila top dogodka v Woschnaggovem dvorcu v Ravnah za vasjo. Ob tem je posnela prelepe Simonove aranžmaje, Matejo čedno prvo dvorsko damo prav tako.

Za veselje, je dejala …, bo mnogim te lepe slike tudi pokazala.

» Levo & desno «

Nazaj in naprej Pred volitvami so se mnogi ozirali celo več nazaj kot naprej. Zdaj po volitvah je čas le za pogled naprej.

»Oborožitev« Nekateri Sloveniji očitajo, da ne namenja dovolj denarja za oborožitev. Pa saj iz leta v leto kupujemo več topov. Za obrambo na smučiščih. Pred muhasto zimo.

Še ena prireditev V nekaterih občinah bodo imeli po volji ljudi še eno prireditev v pravljičnem decembru. Že takoj na začetku – ponovne volitve župana.

⏪

Svetnik občine Šmartno ob Paki iz vrste stranke DeSUS Rudi Meh in upokojena šmarška občinska uslužbenka Alenka Podgoršek se poznata še iz časov skupne občine Velenje. Glede na aktualne lokalne volitve bi Čvek lahko sklepal, da sta na srečanju katero rekla tudi na to temo. Rudi Alenki: »Ni se nam izšlo, kot smo pričakovali. Se pozna, da nismo v navezi z ravnateljem šole, ki je bil menda zelo dejaven v volilni kampanji.« Po Alenkinem odzivu na obrazu in njenega štirinožnega prijatelja bi lahko sklepali, da se tudi ravnateljevi skupini ni izšlo najbolje.

Bolj gor

⏫

Na ribiški, kot se imenuje restavracija v domu ribičev ob Šoštanjskem jezeru, se med letom veliko dogaja. Dogaja se tudi v jezeru in ob njem. Trofejne primerke, ki jih ribiči potegnejo iz jezera, na ogled postavijo v domu. Kaj pa tam dela Dejan Zavec, svetovni boksarski as?

Na plakatu in visoko dvignjen nad šank? Je tam za opozorilo komu, da je pa zdaj dovolj in čas, da gre domov? »Ne, ne …,« se nasmejeta mama Gelca in sin Boris, prejšnja najemnica in sedanji najemnik restavracije. Zavec je tam zato, ker je njun sorodnik in ker sta ponosna nanj.

Nekdanja družba Gorenja Gor kolesa je šla bolj gor – proti Šoštanju. Vsi seveda upamo, da bo šla tudi vsestransko še bolj gor.

Dobri možje?

Mnogi občani upajo, da so ali še bodo v svojih občinah letos ob treh že tradicionalnih dobrih možeh dobili še enega. Miklavža, Božička, Dedka Mraza in - novega župana. Ali pa županjo.

Osip »Poznavalci«, ki so novi vladi napovedovali kratek rok trajanja, so veseli prvega osipa. »Padel« je prvi minister. Navijajo, da mu bo kmalu sledil še kak.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Stari Tajvanec s 15 telefoni lovi Pokemone Čen San Juan je 70-letni prebivalec tajske prestolnice, ki se po Tajpeju vozi s kolesom, na katerega ima nameščenih kar 15 telefonov za igranje igric. Navdušila ga je igra Pokemon Go, v kateri Tajvanec lovi najrazličnejše žepne pošasti, jih uri in se z njimi spopada z drugimi povezanimi igralci. Gospoda v Tajvanu poznajo kot »pokemonskega dedka«, na družbenih omrežjih pa se je pojavilo kar nekaj posnetkov, na katerih kolesari med različnimi točkami v mestu in išče nove pokemone. »Sprva sem imel en mobilni telefon, po-

tem pa sem kar igral in igral. Po enem mesecu sem imel tri, potem šest, devet, dvanajst in zdaj jih imam petnajst,« je povedal.

Mobilno igrico, v kateri tako uživa, mu je pred dvema letoma predstavil vnuk. Za opremo je skupno doslej odštel približno 4253 evrov, dobrih 265 evrov

pa mesečno odšteje za virtualno valuto.

Reden roza diamant prodan Redek diamant roza barve Pink legacy so pred kratkim na dražbi prodali za 44,3 milijona evrov. Ima nekaj manj kot 19 ka-

ratov, to pa pomeni, da gre za najvišjo ceno za karat, ki znaša kar 2,3 milijona evra. Prodan je bil v le petih minutah, kupilo pa ga je ameriško draguljarsko podjetje Harry Winston. Nekoč je bil v lasti južnoafriške družine Oppenheimer, lastnice rudarskega podjetja De Beers. Po ocenah poznavalcev gre zaradi barvne intenzivnosti za enega najlepših diamantov.

Našli so ga pred okoli sto leti v južnoafriškem rudniku, oblikovali leta 1920, potem pa ga niso več spreminjali. Roza diamanti so sicer med najbolj iskanimi in tudi najdražjimi. Še bolj cenjeni so rdeči in modri.

Ogromen krater pod Grenlandijo Pod ledeno površino Grenlandije so odkrili ogromen krater, ki je posledica udarca meteorita.

Strokovnjaki domnevajo, da je ta na Grenlandijo padel pred več kot 12 tisoč leti. S svojim premerom 31 kilometrov je tako krater večji od francoske prestolnice Pariz in se je uvrstil med 25 največjih udarnih kraterjev na

Zemlji. Znanstveniki domnevajo, da je krater, ki se nahaja skoraj kilometer pod ledeno skorjo, ustvaril meteorit s premerom enega kilometra. »Krater je izredno dobro ohranjen, in to je presenetljivo, ker so ledeniki običajno zelo učinkoviti v eroziji in bi lahko hitro uničili sledi trka,« je komentiral danski profesor Kurt H. Kjaer. Gre za prvi krater takšne vrste, ki so ga odkrili na Grenlandiji ali pod katerokoli od ledenih površin na Zemlji.

Zaradi velikosti in moči udarca domnevajo, da je imel trk širši vpliv v regiji in morda celo po vsem svetu.

Japonski minister zaradi kibernetske varnosti ne uporablja računalnika Na Japonskem so pred kratkim razdeljevali ministrske resorje in tistega za kibernetsko varnost dodelili 68-letnemu Yoshitaku Sakurati. Ta je minule dni tamkajšnjo javnost razjezil, ko je v parlamentu glasno povedal, da ne uporablja računalnika in ne ve, za kaj se uporablja USB ključ. »Odkar sem bil star 25, sem tovrstne zadolžitve prepuščal

podrejenim, zato nikoli ni bilo potrebe po rabi računalnika,« je pojasnil. Opozicija je osupla. »Nedoumljivo je, da je nekdo, ki se še nikoli ni dotaknil računalnika, lahko postal minister za kibernetsko varnost,« je zgrožen dejal Masato Imai. Sakurada naj

bi imel med drugim pod nadzorom tudi priprave na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu, ki bodo čez dve leti, a mu tudi na tem področju ne gre dobro.

Japonski mediji poročajo o velikih luknjah v njegovem znanju in alarmantni nepripravljenosti.

Tartuf za 85 tisočakov Na dražbi tartufov v bližini italijanskega Torina so za 850-gramski gomolj belega tartufa iztržili rekordno ceno. Anonimni kupec iz Hongkonga je zanj odštel 85 tisoč evrov. Beli tartuf iz Albe v Piemontu je si-

Naša hrana V petek smo imeli dan slovenske hrane. Prav v času, ko mnogi opozarjajo na težave naših pridelovalcev hrane in to, da vse več slovenskih prehranskih podjetij prehaja v tuje roke in da v trgovinah slabo obeležujejo izvore pridelkov. Pa reklo 'domače je, domače' - zveni vse manj domače.

Kot v pravljici Ne zaradi volitev, ampak mnogokje se ljudje pri nas res počutijo kot v pravljici.

Oziroma kot v pravljicah. Začenjajo se adventne pravljice, sledijo božične in leto zaključujejo novoletne. Lepo bi bilo, če bi trajale vse leto.

In ne bi bile le pravljice.

Pozaba Marsikje opažajo, da marsikateratežava, ki se je za mnoge pred volitvami zdela zelo pereča, po volitvah niti ni tako veliko zlo. Odvisno seveda od tega, kateri kandidat je na volitvah zmagal.

cer med poznavalci zelo iskan, sezona nabiranja pa je med 21. septembrom in 31. januarjem.

Letošnja bera je bila zaradi obilnega deževja julija in avgusta izredna, tako po številu kot kvaliteti tartufov, zato je njegova cena nekoliko nižja kot lani – giblje se med 250 in 350 evri za 100 gramov tega gomolja, običajen tartuf pa tehta približno 20 gramov.

Plamen za prižig V Velenju bodo praznično razsvetljavo slovesno prižgali zadnji dan tega predprazničnega meseca. Čeprav je razsvetljava električna, jo bodo vendarle prižgali s pomočjo Plamena. In Natalije Verboten.

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

22. novembra 2018

Posledice druĹžinskih vezi in ljubezni do filma VelenjÄ?ana AndraĹž in Jerca JeriÄ? sta producenta nove slovenske filmske uspeĹĄnice Posledice, ki je osvojila tako selektorje mednarodnih filmskih festivalov kot domaÄ?e in tuje obÄ?instvo AndraĹž je prve resnejĹĄe izkuĹĄnje z videom dobil kot srednjeĹĄolec, ko je delal kot realizator programa, snemalec in montaĹžer pri lokalni televiziji. Ker ga je delo z gibljivo sliko vse bolj zanimalo, je Ĺželel ĹĄtudirati reĹžijo, a na akademijo ni bil sprejet, Ä?esar danes ne obĹžaluje. ÂťV resnici se nikoli nisem imel za reĹžiserja. Vedno me je bolj zanimalo delo na tehniÄ?ni ravni, rad sem snemal, zato sem zaÄ?el delovati kot snemalec ali direktor fotografije kratkih filmov.

Ugotovil sem, da je to sicer kreativen poklic, a velikokrat omejen s produkcijskega vidika, zato sem se vse bolj ukvarjal tudi z delom producenta,ÂŤ pripoveduje, kako je postal producent, kar mu bolj leĹži, in avtorsko delo prepustil drugim, Ä?eprav je v vmesnem obdobju v vlogi reĹžiserja posnel celoveÄ?erni igrani film Ukrivljanje prihodnosti, ki ga je ustvaril v Velenju.

Med nastajanjem Ukrivljanja prihodnosti, ki je bil prvi veÄ?ji produkcijski zalogaj Kunigunde – Regionalnega multimedijskega centra, je video pritegnil tudi sestro Jerco, ki je sodelovala kot scenografka. Vse pogosteje je prevzemala kreativne vloge pri snemanju neodvisnih kratkih filmov,

hkrati pa organizacijske. Prav tako kot brat je ugotovila, da ji slednje bolj leĹžijo. ÂťRada premetavam papirje in se grem birokracijo. Odkar sva se z AndraĹžem usmerila v organizacijo in si porazdelila delo na tem podroÄ?ju, sva naredila veÄ? in produkcijsko boljĹĄih kratkih filmov,ÂŤ je povedala Jerca, ki je na AGRFT magistrirala iz produkcije.

Med snemanjem kratkih filmov iz lastnega veselja, z lastnimi sredstvi in brez zasluĹžka sta spletla vezi z ljudmi z goreÄ?o Ĺželjo po ustvarjanju filmov. Leta 2012 so ustanovili druĹĄtvo Temporama, ki ga sestavljajo filmski entuziasti z razliÄ?nih podroÄ?ij, se povezujejo ter dobivajo podporo in priloĹžnosti za realizacijo filmskih zamisli. Do sedaj najveÄ?ja in tudi prelomna priloĹžnost je bil predlog za produkcijo magistrskega filma Posledice scenarista in reĹžiserja Darka Ĺ tanteta. Na priporoÄ?ilo akademije je scenarij pokazal Jerci, Temporama je za projekt uspeĹĄno pridobila finance, AndraĹž in Jerca pa sta prevzela vlogo producentov. Kaj to pomeni? ÂťÄŒe si film predstavljate kot podjetje, je producent direktor in tudi lastnik. Priskrbi namreÄ? vse se-

AndraĹž in Jerca JeriÄ? sta dober producentski par, ki si Ĺželi ĹĄe veliko obetavnih projektov.

Bratsko-sestrska naveza pri poslovnem sodelovanju je prednost, pravita AndraĹž in Jerca JeriÄ?. ÂťImava tako moÄ?no vez in se tako dobro poznava, da se lahko razumeva in dopolnjujeva, hkrati pa imava podobne interese in sposobnosti, ki so naju organsko povezale v sodelovanje,ÂŤ je povedala Jerca, AndraĹž pa je dodal, da se veÄ?ina ljudi iz filmskega sveta Ä?udi zdruĹževanju druĹžinske vezi s poslovno. ÂťV tujini je nekakĹĄen tabu kaj takega delati v druĹžini.

Sam pa na to gledam iz nasprotnega zornega kota. OÄ?itno so naju starĹĄi toliko bolj uÄ?ili, da se morava razumeti in se imeti rada.ÂŤ

Jutri velik Spevov koncert V RdeÄ?i dvorani s koncertom po Slakovi poti obeleĹžujejo 15-letnico delovanja Pet jih je. Pet mladih, simpa- da bodo poleg Spevovcev jutri vse ostalo bodo poskrbeli Ä?lani tiÄ?nih, predvsem pa volje do Ĺži- na odru ansambli Smeh, Stil, ansambla.

V srediĹĄÄ?u bo seveda Slakova vljenja polnih fantov. TakĹĄnih, ki Zaka pa ne, Nemir, ansambel znajo poleg ĹĄtevilnih pozitivnih Petra Finka, Werner, Modrija- glasba. ÂťLojze nas je sprejel za lastnosti za povrh ĹĄe kaj zaigra- ni, Naveza, Tine Lesjak, harmo- svoje, spominjali smo ga na njenikarski orkester, otroĹĄki zbor- gov ansambel v mladih letih in ti in zapeti.

Harmonikar Erik Hribernik je Ä?ek, Veseli svatje in ĹĄe kakĹĄno postali smo pravi prijatelji. To svojo vlogo lani sicer predal Vili- preseneÄ?enje. Voditelj dogodka je za vedno zapisano v naĹĄih srju Mravljaku, a ĹĄe vedno aktivno bo Franci PodbreĹžnik SolÄ?avski. cih,ÂŤ s spoĹĄtovanjem pripovedusodeluje z ansamblom in ostaja Na koncertu bo mogoÄ?e sliĹĄa- je Erik Hribernik. Vendar pa na njegov vodja. Poleg Vilija trenu- ti tudi nov duet z Veselimi sva- jutriĹĄnjem koncertu ne bo donela le domatno v ansamblu Ä?a glasba. SliSpev igrajo ĹĄe ĹĄati bo tudi zabasist Kristijan bavno in dalKolenc, kitarist matinsko. ÂťV BoĹĄtjan Metem uĹživamo, Ĺžnar, vokalist to je naĹĄe poMarko Berzeslanstvo. Ni lak in vokalist lepĹĄega obÄ?utEdo Rednak. ka, kot je tisti, Od leta 2002 ko ljudje z naso poskrbeli, mi zapojejo in da jih ljubitelji zapleĹĄejo,ÂŤ je narodnozabavdejal Erik. ne glasbe doSpevovci bro poznajo. pravijo, da so Njih in njihove ĹĄe vedno tapesmi. Zveste kĹĄni, kot so posluĹĄalce Ĺže bili: skromni nekaj let zapoin preprosti, a red nagradijo s Fantje se veselijo jutriĹĄnjega koncerta. veliki glasbekoncertom Po niki in odliÄ?ni Slakovi poti.

LetoĹĄnji bo ÂťNi lepĹĄega obÄ?utka, kot je tisti, ko ljudje z nami vokalisti. ÂťRad bi se zahvalil na vrsti jutri (v zapojejo in zapleĹĄejo.ÂŤ ljudem, ki nas petek) v RdeÄ?i imajo tudi po dvorani, fantje 15 letih ĹĄe vepa obljubljajo, da bo ob njihovi 15. obletnici ti, ki prihaja na radijske valove dno radi in nas z veseljem podelovanja ĹĄe posebej slovesen. ĹĄele po koncertu. ÂťKer Spevov- sluĹĄajo. To je tudi razlog, da fanÂťPripravljamo res lep veÄ?er, ene- ci vedno poskrbimo za prijetna tje na terenu s takĹĄnim navduĹĄega takĹĄnih, kot so jih ljudje va- preseneÄ?enja, bo seveda tudi to- njem razdajajo naĹĄo glasbo,ÂŤ je jeni od nas, le da ĹĄe s kakĹĄnim krat tako,ÂŤ je ĹĄe obljubil Erik in ĹĄe dejal Erik. đ&#x;”˛ Mojca Ĺ truc bombonÄ?kom za povrh,ÂŤ je po- namignil, da je treba s seboj na vedal Erik Hribernik in naĹĄtel, koncert vzeti le dobro voljo, za

â?ą

gmente za nastajanje filma – od scenarija do ekipe, ki ga realizira, od denarja do logistike, prodaje in vse vmes,ÂŤ pojasnjuje AndraĹž in dodaja, da mora biti producent odprte glave ter pripravljen iskati vsebinske in logistiÄ?ne reĹĄitve.

Tako je samo snemanje filma ĹĄe najmanj zahteven del produkcije, pravi, saj priprave na 25 snemalnih dni (tako dolgo so snemali Posledice) trajajo tudi veÄ? let, nato pa sledijo postprodukcija, distribucija in ostalo. ÂťTudi ko je film Ĺže na platnih, se delo producenta ĹĄe ne zakljuÄ?i, ampak lahko ĹĄe deset let skrbi za nadaljnjo prodajo filma,ÂŤ pa dopolnjuje Jerca in pojasnjuje, da producent medtem Ĺže snema drugega, se finanÄ?no in pravno pripravlja na tretjega, izbira Ä?etrtega in tako naprej.

Temporama je za Posledice pridobila prodajnega agenta iz Francije, ĹĄe preden je bil film povsem dokonÄ?an. Tako so mu odprli pot na festivalska platna v tujini in tudi v kinematografe. Maja so ga na filmski trĹžnici v Cannesu pokazali festivalskim selektorjem in tujim distributerjem. Tako so Posledice doĹživele svetovno premiero v Torontu na najveÄ?jem filmskem festivalu v Severni Ameri-

ki, ki je tudi med najveÄ?jimi na svetu. Na Festivalu slovenskega filma v PortoroĹžu so pobrali ĹĄtiri vesne in nagrado obÄ?instva, pa tudi nagrado filmskih kritikov. Film so predstavili tudi na festivalih na MadĹžarskem, v GrÄ?iji in Veliki Britaniji. Prodali pa so ga v NemÄ?ijo, Francijo, Veliko Britanijo, Irsko in Severno Ameriko. ÂťNisva priÄ?akovala takega uspeha in take odmevnosti,ÂŤ pravi AndraĹž, Jerca pa, da v hitrem sosledju dogodkov, povezanih s Posledicami, ĹĄe ni povsem dojela njihovega pomena. Šele zdaj sem zaÄ?ela razmiĹĄljati, kaj prodaja v tujino pomeni za nek slovenski film, saj se to ne dogaja pogosto. Kaj ĹĄele prodaja na veÄ? teritorijev.ÂŤ ÄŒutita, da sta s Posledicami uveljavila sebe kot producenta, druĹĄtvo Temporama kot produkcijsko hiĹĄo, Ä?lani so dobili zagon za delo, slovenska filmska stroka se je odzvala spodbudno, kar vsem vliva samozavest. V razliÄ?nih fazah produkcije trenutno ustvarjajo ĹĄe tri kratke filme, v zgodnji fazi razvoja pa je tudi nov celoveÄ?erni projekt, katerega osnova je scenarij po knjigi Suzane Tratnik z naslovom Noben glas đ&#x;”˛

Tina Felicijan

V vinogradu sam nimaĹĄ kaj delati SreÄ?anje s kletarjem leta 2018 iz DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Danilom Poklekom – Trend suha bela in rdeÄ?a vina Tatjana PodgorĹĄek

ka. Pogledal je izpod oÄ?al, pomignil z brki in odgovoril: ÂťRes je, saj je delo DruĹĄtvo vinogradnikov iz Ĺ martnega ob Pav vinogradu druĹžinska skrb. Sam ki Ĺže 12 let podeljuje naziv kletar leta. Prejme nimaĹĄ v njem kaj iskati.ÂŤ Veselje do vinogradniĹĄtva in klega Ä?lan, ki sodeluje na druĹĄtvenem ocenjevanju vin z najmanj tremi vzorci, ki doseĹžejo najviĹĄjo tarjenja je priĹĄlo spontano, pravi. Ĺ˝e povpreÄ?no oceno. Na osnovi teh meril je postal prej je pomagal oÄ?etu. Dodanaj kletar leta 2018 Danilo Pokleka iz Velitno ga je k temu spodbudilo to, da je zidanica Ĺže kega Vrha.

Naziv je prejel prviÄ? in zadovoljstva stala, po vino je za deob tem ni skrival. lavce v Ä?asu gradnje hiZakaj bi ga, Âťsaj je ĹĄe moral drugam, vinagrada za veÄ?leno pa ni bilo kakovoten trud v vinostno. Od leta 1992, ko gradu in kasneje je prevzel kmetijo, se v kleti. NiÄ? ne prije vzgoji, negi in klede samo od sebe, tarjenju posvetil bolj Ä?ez noÄ? in tudi vesezavzeto. Koliko priznanj lje ter volja sta velikoima za svoja vina, ga nismo krat za kakovostno vivpraĹĄali. Vemo namreÄ?, da morajo priznanja starejĹĄega datuno premalo. Potrebno Za Danila Pokleka je naziv ma dati prostor na stenah noje ĹĄe izobraĹževanje. Pri tem je naĹĄe kletar leta nagrada za prizadevanja v vinogradu vejĹĄim. Ta so pomembnejĹĄa tudi druĹĄtvo Ĺže vrsto let zelo vztrajno, in kleti. zato, ker je konkurenca med vizato tudi takĹĄni rezultati njegovih narji velika in moraĹĄ biti res kaÄ?lanovÂŤ, se je odzval. Za letoĹĄnji letnik, pravi, bo odliÄ?en, eden najboljĹĄih v stoletju. kovosten pridelovalec. Sam je najbolj ponosen na Ne povsod in ne pri vseh vinogradnikih. V naĹĄih veliko zlato priznanje, ki ga je prejel na lanskem krajih v obdobju, ki je za letino najpomembnejĹĄi, prvem meddruĹĄtvenem ocenjevanju vin v okviru skorajda ni bilo dneva brez deĹžja, kar je za grozdje ZdruĹženja Vinis, na naziv ĹĄampion za chardonslabo, saj ga bolj napadajo razliÄ?ne bolezni. ÂťÄŒe nay suhi jagodni izbor, za katerega je prejel 95 od nisi redno nadzoroval in pravoÄ?asno pametno 100 moĹžnih toÄ?k. Ponosen je tudi na priznanja s ukrepal, si se lahko za kakovostno vino obrisal tekmovanj na HrvaĹĄkem in ĹĄe kakĹĄno lovoriko bi pod nosom. Kdor pa je bil skrben vinogradnik, lahko naĹĄteli.

LetoĹĄnje trende na podroÄ?ju vin – razumljivo – se bo lahko pohvalil z odliÄ?nim letnikom. Za zdaj kaĹže, da bom med njimi, saj smo stisnili zdravo spremlja. Ugotavlja, da so bila v prejĹĄnjih letih akgrozdje.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je vsak dan v vinogra- tualna sladka, sedaj so spet v ospredju bolj suha du in kasneje tudi v kleti, je odgovoril pritrdilno. vina, raste povpraĹĄevanje po rdeÄ?ih vinih. In kateÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ imeti kakovostno vino, je to nujno. Se- ra vina najraje pije kletar leta? Âť V kleti imam vina veda so pomembni tudi drugi ukrepi: obrezovanje, za vse okuse, poleg belih tudi rdeÄ?e vrste. Sam pa ustrezen zimski in letni rez trte.ÂŤ Danila njegovi najraje popijem kozarec suhega vina, sorte zelevinogradniĹĄki prijatelji pogosto zbadajo, da ima ni silvanec, charodnnay in kerner,ÂŤ je ĹĄe povedal đ&#x;”˛ veliko zaslug za kakovostno vino tudi Ĺžena Fani- Danilo Pokleka.

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

22. novembra 2018

Nasilja danes ni ne manj ne veÄ? kot nekdaj Zgodbe so pretresljive in grozljive. Vse po vrsti. Prav niÄ? Ä?udno se ne zdi, da sta se bili avtorici tovrstnih izkuĹĄenj z mano pripravljeni dobiti zgolj v strogi tajnosti in da ne Ĺželita biti imenovani. Pa tudi ni treba, saj nobena od zgodb ne potrebuje prstnih kazalcev, temveÄ? konkretne zaĹĄÄ?itne ukrepe za vse podobne primere.

Vsaka Ä?etrta je izkusila fiziÄ?no, vsaka druga psihiÄ?no nasilje

ÂťKo me je udaril prviÄ?, sem bila prepriÄ?ana, da je to izjema.

Nikoli prej ni bil grd z mano in vedela sem, da sem tistikrat jaz ĹĄla predaleÄ? v besedah. Ampak dogajalo se je veÄ?krat in vse pogosteje. Nisem razmiĹĄljala, da bi ga zapustila, saj imam z njim otroke in se mi je navidezna popolnost druĹžine zdela pomembnejĹĄa od obÄ?asnih udarcev. Ĺ e vedno sem verjela, da jih kmalu ne bo veÄ?. SkuĹĄala sem se spremeniti in sama biti boljĹĄa, a so se udarci vseeno nadaljevali. Razlogi so bili vse manjĹĄi, udarci pa vse pogostejĹĄi. Sodelavkam sem lagala o padcih in nezgodah in verjetno bi se tako nadaljevalo, Ä?e ne bi nekoÄ? udaril tudi hÄ?ere. Tega nisem veÄ? prenesla. Ker pa sem vedela, da sama ne bom imela dovolj moÄ?i za odhod, sem takrat poiskala pomoÄ?.ÂŤ NaĹĄa sogovornica je poklicala SOS telefon 080 11 55. ÂťNajveÄ?krat je to prvi stik z nami, v okviru katerega nudimo osnovni, informativni, lahko pa tudi bolj poglobljen svetovalni pogovor. Uporabnice in uporabniki pri nas dobijo informacije o naĹĄih programih, tudi o moĹžnosti umika v varno hiĹĄo, sodelovanja v podporni skupini ali individualnem svetovanju,ÂŤ je poveda-

Nasilje se najveÄ?krat dogaja v krogu druĹžine ali intimno, v partnerskem odnosu – Ĺ˝rtve so najpogosteje Ĺženske in otroci – Pojavljajo se nove oblike nasilja la vodja programov iz DruĹĄtva SOS Ĺ pela VeseliÄ?. Kot pravi, v skladu s slovensko raziskavo vsaka Ä?etrta Ĺženska v svojem Ĺživljenju doĹživi fiziÄ?no nasilje, vsaka druga pa psihiÄ?no nasilje, kot so groĹžnje in izsiljevanje. ÂťMed 90 do 97 % povzroÄ?iteljev nasilja v intimnopartnerskih zvezah je moĹĄkega spola, Ĺžrtve pa so Ĺženske,ÂŤ je ĹĄe povedala VeseliÄ?eva in poudarila, da tako po izkuĹĄnjah kot glede na raziskave nasilja v bliĹžnjih medosebnih odnosih najveÄ? v druĹžinah in intimnopartnerskih zvezah. Po pomoÄ? k druĹĄtvu pa se vÄ?asih zateÄ?ejo tudi moĹĄki. VeÄ?inoma gre za osebe, ki Ĺželijo pomagati svojim bliĹžnjim prijateljicam, sodelavkam, hÄ?erkam, sestram in drugim, ki doĹživljajo nasilje. ÂťNa nas se najveÄ?krat obrnejo po nasvet o tem, kako jim lahko pomagajo,ÂŤ pravi Ĺ pela VeseliÄ?.

PomoÄ? je na voljo tudi povzroÄ?iteljem nasilja

Po nasvet in pomoÄ? se je ob nasilju mogoÄ?e obrniti tudi na DruĹĄtvo za nenasilno komunikacijo. SedeĹž ima sicer v Ljubljani, enoto pa v Kopru, toda njihova predsednica Katja Zabukovec Kerin pravi, da njihova pomoÄ? ni krajevno omejena. ÂťLjudje, ki doĹživljajo nasilje, se k nam pogosto pripeljejo tudi iz bolj oddaljenih krajev, vÄ?asih pa se v teh primerih raje odloÄ?ijo za redne telefonske ali Skype pogovore, da tako prihranijo Ä?as in denar, ki bi ga sicer porabili za voĹžnjo.

Preko Skypa nudimo pomoÄ? tudi Ĺžrtvam nasilja, ki se nahajajo v drugih drĹžavah in celo na dru-

Svet bi bil lepĹĄi brez nasilja.

gih celinah. Vse bolj pogosto je svetovanje preko elektronske poĹĄte. Programe za povzroÄ?itelje nasilja pa izvajamo celo v devetih krajih po Sloveniji. Pri delu s povzroÄ?itelji nasilja smo edini, ki delamo v takĹĄnem obsegu. Lani je bilo k nam vkljuÄ?enih skoraj 700 povzroÄ?iteljev nasilja,ÂŤ pojasnjuje Zabukovec Kerinova. Tudi za povzroÄ?itelje je mogoÄ?a vkljuÄ?itev v veÄ? razliÄ?nih programov, najveÄ?krat pa je to program Trening socialnih veĹĄÄ?in.

Kot pravi Zabukovnik Kerinova, se povzroÄ?itelji najveÄ?krat vkljuÄ?ijo na osnovi sodne odredbe, Ĺžrtve pa najpogosteje najprej pokliÄ?ejo na telefon 01/4344822. Tam dobijo informacije o vrstah pomoÄ?i in naÄ?inih dela, na osnovi Ä?esar se lahko odloÄ?ijo, ali jim ponudba ustreza. ÂťPovabimo jih na osebno psihosocialno svetovanje, pravno svetovanje, ponudimo jim spremstvo na razliÄ?ne institucije, zagovor-

niĹĄtvo, skupine za uÄ?enje asertivnosti, v primerih hude ogroĹženosti pa tudi nastanitev v varno hiĹĄo. ÄŒe Ĺžrtve nasilja ĹĄe niso prijavile, jih seveda spodbujamo tudi k temu in pri tem nudimo pomoÄ?, ki jo potrebujejo,ÂŤ je povedala Katja Zabukovec Kerin in poudarila ĹĄe, da je vkljuÄ?itev v vse tovrstne programe brezplaÄ?na, saj programe sofinancira Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti in nekatere druge organizacije in lokalne skupnosti.

Danes je nasilje bolj problematizirano kot nekdaj

Na vpraĹĄanje, ali je nasilja danes veÄ? ali manj kot nekdaj, obe strokovni sogovornici odgovarjata, da bistvenih razlik ni. ÂťPo naĹĄih izkuĹĄnjah se je Ĺžal nasilje v podobni meri dogajalo tako v preteklosti kot sedanjosti. Dejstvo pa je, da danes nasilje po-

gosteje opazimo, da nam je bolj nesprejemljivo,ÂŤ razmiĹĄlja Ĺ pela VeseliÄ?. ÂťZagotovo Ĺživimo v Ä?asu, ko nasilje zaznamo in problematiziramo bolj, kot smo ga kadarkoli v zgodovini. Ĺ e pred dobrimi sto leti pretepanje Ĺžensk sploh ni bilo prepovedano, druĹžba je moĹĄkim dajala pravico, da s partnerko ravna kot z lastnino.

Danes je zagotovo veliko bolje, Ä?eprav je nasilja ĹĄe vedno veliko.

VeÄ?ina ljudi danes nasilje vseeno obsoja, Ĺžrtve pa lahko dobijo pomoÄ?, o kateri pred sto leti ĹĄe sanjati niso mogle,ÂŤ pa se strinja Katja Zabukovec Kerin.

Se pa danes pogosteje pojavljajo drugaÄ?ne oblike nasilja. ÂťKot mama samohranilka nujno potrebujem delo in dohodek. Trenutno delam v enem od okoliĹĄkih domov za varstvo starejĹĄih. Delo sicer ni enostavno, a je poĹĄteno. Toda v kolektivu se do mene in ĹĄe nekaterih drugih obnaĹĄajo nadvse odklonilno. Zato, da bi svoje delo preloĹžili na nas, nam nalagajo obveznosti, ki jih po pogodbi ne smemo opravljati. ÄŒe jih na to opozorimo, nas zlahka pogledajo zviĹĄka in reÄ?ejo ĹĄe kakĹĄno pikro, ki zaboli.

Vodstvo nam ne zagotavlja ustrezne opreme za delo, razen seveda takrat, ko se na obisk napove inĹĄpekcija. PoniĹžujejo nas z besedami, zaradi katerih se ne poÄ?utim samo manjvredno – nenehno mi dopovedujejo, da sem niÄ?vredna. Pred vsako izmeno se komaj prepriÄ?am, da moram opraviti to delo. Pa je tako le zaradi ljudi in sploh ne zaradi dela samega. Zakaj smo takĹĄni?ÂŤ se spraĹĄuje naĹĄa druga sogovor-

nica, ki ne Ĺželi biti imenovana.

Kar doĹživlja, je trpinÄ?enje na delovnem mestu, ki ga imenujemo tudi mobing. TeĹžko ga je dokazati in teĹžko se ga je reĹĄiti. ÂťV preteklosti smo intenzivno izvajale projekt svetovanja v primerih mobinga in drugih oblik nasilja na delovnih mestih, vendar smo ga Ĺžal zaradi kadrovskih teĹžav morale opustiti,ÂŤ je pojasnila Ĺ pela VeseliÄ?, ki je dodala ĹĄe, da se na SOS telefon ĹĄe vedno obraÄ?ajo Ĺžrtve tovrstnega nasilja, ki jim ponudijo osnovne informacije in usmeritve. Potem pa je vsak, ki Ĺželi zaĹživeti brez mobinga, v bitki sam.

Kako nasilje dokonÄ?no izkoreniniti?

Svet bi bil lepĹĄi, Ä?e nasilja ne bi bilo. Ni dvoma. A kako doseÄ?i, da nasilja ne bi bilo? ÂťPredvsem z ozaveĹĄÄ?anjem o nesprejemljivosti vseh vrst in oblik nasilja in z zavedanjem, da Ä?e nasilja ne vidimo, ĹĄe ne pomeni, da ga ni. Velika veÄ?ina nasilja namreÄ? ĹĄe vedno ostaja skrita in neprijavljena,ÂŤ pravi Ĺ pela VeseliÄ?. ÂťNajprej moramo razumeti, da se nasilje ne dogaja, ker imajo povzroÄ?itelji teĹžave z alkoholom ali duĹĄevnim zdravjem, v revnih druĹžinah, med neizobraĹženimi in tujci. Dogaja se zato, ker vsi skupaj to nekako dopuĹĄÄ?amo,ÂŤ pa poudarja Katja Zabukovec Kerin. Pravi, da so se povzroÄ?itelji pogosto nauÄ?ili, da jih nasilje pripelje do rezultatov, da se ljudje noÄ?ejo sooÄ?ati z njimi, Ä?e so le dovolj neprijetni, Ä?e grozijo, poniĹžujejo in ustrahujejo. ÂťKo bomo nehali nagrajevati takĹĄno vedenje, ga bo zagotovo manj,ÂŤ ĹĄe dodaja. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

VeÄ? bolniĹĄkih odsotnosti, ki trajajo dalj Ä?asa V ravenski obmoÄ?ni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolniĹĄka odsotnost za blizu 5 odstotkov viĹĄji kot lani – V letoĹĄnjih 9 mesecih za nadomestila obmoÄ?na enota izplaÄ?ala blizu 23 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek

ObmoÄ?na enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na KoroĹĄkem, pod okrilje katere sodita tudi njeni izpostavi v Velenju in Mozirju, se med 10 obmoÄ?nimi enotami v drĹžavi glede odsotnosti z dela zaradi bolezni uvrĹĄÄ?a na Ä?etrto mesto. V obdobju januar–julij letos je bilo zaradi bolniĹĄke odsotnosti izgubljenih 470 tisoÄ? 670 delovnih dni ali 5,67 odstotka.

Zanimalo nas je, kako je z bolniĹĄkimi izostanki v velenjski in mozirski izpostavi obmoÄ?ne enote.

V mozirski Ä?ez 44 tisoÄ?, v velenjski veÄ? kot 176 tisoÄ? izgubljenih delovnih dni

ÂťOdsotnost z dela se poveÄ?uje v vseh izpostavah obmoÄ?ne enote in je v primerjavi z enakim obdobjem lani viĹĄja za blizu 5 odstotkov. Ob tem pa je treba povedati, da v velenjski in mozirski

izpostavi ta ne presega odstotka ravni obmoÄ?ne enote. V mozirski enoti je bilo v obdobju januar–julij letos izgubljenih 44.175 delovnih dni ali 4,62 odstotka, v velenjski pa 176.133 delovnih dni ali 5,40 odstotka,ÂŤ je povedal nadzorni zdravnik v ravenski obmoÄ?ni enoti mag. Evgen Janet in dodal, da se ĹĄtevilo bolniĹĄkih izostankov poveÄ?uje v celotni obmoÄ?ni enoti v breme zdravstvene zavarovalnice, kar pomeni, da je veÄ? bolniĹĄkih izostankov, ki trajajo dalj Ä?asa. Delodajalec namreÄ? krije bolniĹĄki izostanek do 30, zdravstvena zavarovalnica nad 30 delovnih dni. Na vpraĹĄanje, koliko so znaĹĄala nadomestila, je sogovornik odgovoril: ÂťPoV obmoÄ?ni enoti so v bolniĹĄki odsotnosti nad 7 let 4 ljudje, nad 6 let jih je 15, nad 5 let 22, nad 3 leta pa pribliĹžno 100.

Evgen Janet: ÂťBolniĹĄki izostanek je eden od pomembnih kazalnikov zdravstvenega stanja delovne populacije in tudi razvitosti regije.ÂŤ

datkov za posamezne izpostave nimamo, lahko pa povem, da je ÂťnaĹĄa hiĹĄaÂŤ v letoĹĄnjih devetih mesecih izplaÄ?ala za blizu 23 milijonov evrov nadomestil za Ä?as bolniĹĄke odsotnosti, nekaj manj pa delodajalci.ÂŤ NajviĹĄje nadomestilo, ki ga je izplaÄ?ala zavarovancu, ki je na bolniĹĄkem izostanku Ĺže skoraj tri leta, je veÄ? kot 21 tisoÄ? evrov bruto.

VeÄ? kot leto dni v bolniĹĄki odsotnosti veÄ? kot 800 ljudi

Po besedah sogovornika so problem predvsem dolgotrajni bolniĹĄki izostanki, h katerim ĹĄtejejo tiste, ki trajajo dlje od enega leta. V obmoÄ?ni enoti je takih veÄ? kot 800. Podatka, koliko od teh jih je v mozirski in velenjski izpostavi, nimajo. Je pa Janet postregel z zanimivostjo: slovenski rekorder je v bolniĹĄkem izostanku Ĺže dobrih 11, v ravenski obmoÄ?ni enoti pa 8 let. Gre za moĹĄkega srednjih let, ki se je po-

ĹĄkodoval zunaj dela. Sicer pa so iz obmoÄ?ne enote v bolniĹĄkem izostanku nad 7 let 4 ljudje, nad 6 let jih je 15, nad 5 let 22, nad 3 leta pa pribliĹžno 100.

NajpogostejĹĄi vzroki

Vzroke za porast dolgotrajnih bolniĹĄkih izostankov sogovornik pripisuje podaljĹĄanju delovne dobe, Ä?akalnim vrstam za diagnostiÄ?ne, terapevtske in rehabilitacijske storitve in dolgoletnemu delu v delovno intenzivnih panogah, v katerih premalo raz-

miĹĄljajo o prilagajanju delovnih mest. Velikokrat so dolgotrajni bolniĹĄki izostanki tudi posledica neuspeĹĄnih postopkov pred invalidsko komisijo, ki deluje pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko ugotovi, da zdravljenje zavarovanca ĹĄe ni konÄ?ano. ÂťTeĹžava dolgotrajnih bolniĹĄkih izostankov je tudi ta, da so ljudje z daljĹĄo odsotnostjo z dela zaradi bolezni prepuĹĄÄ?eni sami sebi, saj nimamo urejenega sistema, po katerem bi ga lahko Ä?im prej vrnili na delo. VÄ?asih

so zdravniki hodili v tovarne in se s pristojnimi pogovarjali, kako delavcu omogoÄ?iti Ä?im laĹžji prihod v delovno okolje. Tega ni veÄ? in veliko ljudem, predvsem starejĹĄim, vrnitev na delo po daljĹĄi odsotnosti predstavlja precejĹĄen stres in lahko povzroÄ?i poslabĹĄanje osnovne bolezni ter ponovni bolniĹĄki izostanek.ÂŤ Janet ĹĄe pravi, da dolgotrajni bolniĹĄki izostanki negativno vplivajo na psihofiziÄ?no stanje posameznika. Raziskave so pokazale, da se tveganje za prezgodnjo umrljivost oziroma za samomor poveÄ?a za dva- do trikrat. Že zaradi tega bi morali razmiĹĄljati, kako ljudi spraviti nazaj, da bodo postali aktivni Ä?lani druĹžbi, saj bi s tem prispevali k svojemu zdravju.ÂŤ Med boleznimi, zaradi katerih so ljudje v bolniĹĄki odsotnosti, so pri moĹĄkih na prvem mestu poĹĄkodbe, sledijo miĹĄiÄ?no-kostna obolenja, respiratorne, srÄ?no-Ĺžilne bolezni, diagnoze, povezane z duĹĄevnim zdravjem, in rak. Ĺ˝enske pa so najpogosteje v bolniĹĄki odsotnosti zaradi kostno-miĹĄiÄ?nih obolenj, sledijo poĹĄkodbe, bolezni, povezane z noseÄ?nostjo ter duĹĄevnim zdravjem, respiratorne bolezni in rak. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 15

Že 65 let zavezniki otrok in druŞin

Ne le cvetje, tudi zelenice

Ob letoĹĄnjem mednarodnem dnevu otroka je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine obeleĹžila 65-letnico delovanja – Kaki so spomini na preteklost in kaki naÄ?rti za prihodnost?

V akciji Velenje, mesto cvetja so letos ocenjevali rekordno ĹĄtevilo cvetliÄ?nih zasaditev v zadnjem desetletju – TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje letos obeleĹžuje 60-letnico Tina Felicijan

TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, ki deluje Ĺže 60 let, je tudi letos izvedlo tradicionalni projekt Velenje, mesto cvetja, s katerim Ĺželi spodbuditi lokalne prebivalce k zasajevanju cvetja na balkonih in gredicah ter s tem k urejanju okolice. Letos si je komisija ogledala rekordno ĹĄtevilo lokacij v zadnjih desetih letih – bilo jih je natanko 70, kar je pribliĹžno 10 odstotkov veÄ? kot v prejĹĄnjih sezonah, poroÄ?a vodja akcije NataĹĄa DolejĹĄi.

Tudi tokrat so lahko obÄ?anke in obÄ?ani v ocenjevanje posredovali cvetliÄ?ne zasaditve na svojih gredicah in balkonih ali lokacije, ki so jim vĹĄeÄ?. Komisija pa je predloge razvrstila v kategorije – individualni stanovanjski objekti, kmetije, balkoni oz. terase in ostalo, kamor spadajo stanovanjski bloki, gospodarski objekti, gostinski lokali, domovi krajevnih skupnosti, gasilski domovi, bencinske Ä?rpalke in podobni objekti.

V sklopu projekta Cvetje v Ä?evljih so ponovno lahko sodelovali tudi velenjski vrtci in osnovne ĹĄole.

Cvetja na balkonih je vse manj

Tudi komisija je opazila, da se trend od balkonskih zasaditev nagiba k zasaditvam v okolici objektov. ÂťTo je opazno tako pri blokih kot pri individualnih stanovanjskih objektih. Mislim, da obÄ?ani pogreĹĄajo predvsem ocvetliÄ?enje v blokovskih naseljih,ÂŤ je povedala in dodala, da se letoĹĄnji izid akcije od preteklih sezon razlikuje predvsem po tem, da so najviĹĄje uvrstitve dosegali tisti, ki so imeli najbolj negovane zelenice. Pri cvetliÄ?nih zasaditvah pa so opazili, da so tisti, ki so imeli bolj skromne, z njimi povedali veÄ?. ÂťPredvsem pri zasaditvah balkonov smo opazili, da so nekateri sledili modnim smernicam na podroÄ?ju hortikulture. NajviĹĄje uvrĹĄÄ?ene so bile tiste, ki so zdruĹževale razliÄ?ne rastline v ustreznih barvah in teksturah. Pri zunanjih zasaditvah pa je prevagala urejenost zelenic.ÂŤ NajveÄ? priznanj v razliÄ?nih kategorijah je letos ĹĄlo v Podkraj pri Velenju, Ä?eprav je komisija visoko ocenila tudi balkone v Pesju in na Konovem. ÄŒeprav so si v sklopu kategorije ostalo letos ogledali veÄ? gostinskih objektov, okolico cerkve v BevÄ?ah in nekaj drugih javnih objektov, so najveÄ?ji vtis naredili balkoni in okolice blokov na PreĹĄernovi cesti in na Kardeljevem trgu.

DrĹžijo se ustaljenih aktivnosti

Poleg tradicionalnega in najveÄ?jega projekta Velenje, mesto cvetja, v TD Velenje prirejajo tudi redne meseÄ?ne sejme, pri Ä?emer ima veÄ?ji poudarek prazniÄ?ni sejem v decembru, tradicionalen je tudi SrednjeveĹĄki dan v Velenjskem gradu, ponosni pa so, da so lani izvedli Festival praĹženega krompirja. Ker so v druĹĄtvu sami prostovoljci, so ti projekti dovolj velik zalogaj, pravi predse-

15

V SREDIĹ ÄŒU

22. novembra 2018

dnik UroĹĄ Prislan. Dodaja pa, da druĹĄtvo glede na vse veÄ?jo profesionalizacijo turizma v Velenju nima veÄ? iste vloge, kot jo je imelo nekoÄ?. ÂťDruĹĄtvo je med najstarejĹĄimi v obÄ?ini. Letos bomo obeleĹžili 60. obletnico ustanovitve. ÄŒlani smo lahko ponosni na preteklo delo, ko je druĹĄtvo imelo veliko, mogoÄ?e celo edino vlogo

Tina Felicijan

MZPM Velenje deluje Ĺže tako dolgo kot slovenska zveza druĹĄtev prijateljev mladine. Ves ta Ä?as na najviĹĄje mesto postavlja otroka, je ob jubileju dejala dolgoletna sekretarka zveze Kristina KovaÄ?. ÂťKar je ĹĄe bolj pomembno, pa je to, da Ĺže vsa leta deluje v dobro vseh otrok in druĹžin ne glede na njihove druĹžbene, narodnostne, verske, spolne in druge okoliĹĄÄ?ine,ÂŤ zatrjuje in poudarja, da jim je to uspelo v sodelovanju s ĹĄtevilnimi prostovoljci in ob podpori mnogih somiĹĄljenikov.

Po besedah nekdanje sekretarke se programi od samega zaÄ?etka niso veliko spreminjali, so se

â?ą

Pod okriljem MZPM Velenje danes deluje veÄ? kot 300 srÄ?nih prostovoljcev.

UroĹĄ Prislan: ÂťProjekt Velenje, mesto cvetja vodimo Ĺže od leta 1969, ko smo ustanovili hortikulturno sekcijo, da bi pospeĹĄili zasajevanje mesta s cvetjem in okrasnim grmiÄ?jem.

ObÄ?ina je leta 1975 predvsem po zaslugi druĹĄtva sprejela prvi odlok o urejanju in vzdrĹževanju zelenih povrĹĄin. Tako po svoje botruje danaĹĄnjim uspehom mesta na podroÄ?ju urejenosti.ÂŤ

na podroÄ?ju turizma v Velenju – zaÄ?elo je s prireditvijo NoÄ? ob jezeru, prirejalo je evropske plesne spektakle in druge atraktivne prireditve v sodelovanju z obÄ?ino, ki ĹĄe ni imela profesionalne sluĹžbe za to. Danes se druĹĄtvo ĹĄe naprej trudi sodelovati s prostovoljnim delom Ä?lanov.ÂŤ Teh je skoraj 80, aktivna je veÄ?ina, krepi pa se tudi podmladek. Ta je prvi na agendi prihodnjega delovanja druĹĄtva. Želimo si mladih, ki bodo z novim pogledom, a odgovorno prevzeli delovanje druĹĄtva in ga nadgradili,ÂŤ je ĹĄe povedal predsednik. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Kako predsednica TuristiÄ?ne zveze Velenje NataĹĄa DolejĹĄi in predsednik TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje UroĹĄ Prislan gledata na (ne)izkoriĹĄÄ?ene potenciale za turistiÄ?ni razvoj mesta?

NataĹĄa DolejĹĄi: ÂťVelenje ĹĄe vedno ima veliko zelenih povrĹĄin, zato menim, da je ena izmed priloĹžnosti, da se Velenje trĹži kot zeleno mesto – da turiste strokovno popeljemo po zelenih povrĹĄinah. SonÄ?ni park, denimo, bi lahko fasciniral tako ljubitelje zelenja kot strokovno javnost.ÂŤ UroĹĄ Prislan: ÂťV zadnjih letih lahko opazujemo velik napredek na podroÄ?ju razvoja turizma. Menim pa, da bi se ĹĄe marsikaj dalo narediti na mogoÄ?e bolj enostaven naÄ?in oziroma z manjĹĄimi koraki priti prej do cilja kot z veÄ?jimi.ÂŤ

pa posodabljali. Glede na aktualne potrebe pa so se snovali novi. Poudarjali so vzgojne in izobraĹževalne projekte za otroke in starĹĄe ter zaÄ?eli s humanitarnimi projekti odgovarjati na nove izzive, ki jih je prinesel Ä?as. PomoÄ? potrebujejo mnogi in jo tudi vedno pogosteje iĹĄÄ?ejo. Zagotavljali so pestre poÄ?itniĹĄke dejavnosti, otroke so vodili v zdravstvene kolonije, omogoÄ?ili so jim izV Vili RoĹžle so se razveselili na novo urejenega prireditvenega prostora v SonÄ?nem parku. PloĹĄÄ?ad z odrom v zaledju vile nameravajo krstiti 20. decembra, ko bodo pripravili PravljiÄ?ni labirint, v katerem bodo otroci iskali izgubljenega Dedka Mraza. Ob toplih napitkih bo potekal tudi dobrodelni bazar.

Tradicionalna prireditev druĹĄtev prijateljev mladine ob svetovnem dnevu otroka je bila hkrati slovesnost ob 65-letnici MZPM Velenje.

Medgeneracijsko obarvan program so pomagala pripraviti druĹĄtva, sodelovali so otroci Vrtca Velenje, nastopajoÄ?i pa so bili iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in.

raĹžanje mnenj na OtroĹĄkem parlamentu, z bralno znaÄ?ko so jim pomagali razvijati bralno kulturo, v sklopu Veselega decembra jih je z darili razvajal Dedek mraz ... Vse to in ĹĄe veÄ? ĹĄe poÄ?nejo, imajo pa tudi nove naÄ?rte.

Odgovoriti na sodobne potrebe otrok in druĹžin

Potrebe otrok in starĹĄev se ob vse bolj divjem tempu Ĺživljenja in vse daljĹĄih delavnikih spreminjajo. Na enega izmed izzivov sodobnega Ä?asa so letos odgovorili z novim programom – poÄ?itniĹĄkim varstvom ĹĄoloobveznih otrok od 6. do 10. leta starosti.

Tako otroci kot starĹĄi so dejavnost odliÄ?no sprejeli, pravi aktualna sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel. ÂťOdloÄ?ili smo se, da v Ä?asu ĹĄolskih poÄ?itnic ne bomo veÄ? pripravljali le poÄ?itniĹĄkih aktivnosti za krajĹĄa druĹženja, ki sicer ostajajo naĹĄa tradicija, temveÄ? bomo organizirali tudi varstva, saj vsi starĹĄi v Ä?asu poÄ?itnic ne morejo ostati doma ali zagotoviti varstva,ÂŤ pojasnjuje. Nov projekt je tudi Muzej na obisku.

V sodelovanju z Muzejem Velenje bodo v Vili RoĹžle organizirali postavitve na razliÄ?ne teme in jih

45 let predĹĄolskega in ĹĄolskega dispanzerja

vsebinsko prilagodili uporabnikom. VkljuÄ?eni so v projekt AgirGo4Cities, v okviru katerega bodo aprila drugo leto dobili veÄ? visokih gred ob Vili RoĹžle, za katere bodo skrbeli skupaj z otroki in starĹĄi. Nadgradili bodo projekt Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino, saj bodo vkljuÄ?ili ĹĄtudente Visoke ĹĄole za varstvo okolja. ÂťImamo ĹĄe veliko idej, a je treba zagotoviti tudi denar, da jih izpeljemo. ÄŒe hoÄ?emo narediti ĹĄe kaj veÄ?, Ä?e hoÄ?emo okrepiti izobraĹževalne programe za otroke zadnje triade, se bomo morali potruditi za dodatna sredstva,ÂŤ pravi Bojana Ĺ pegel.

NajveÄ?ji izzivi v prihodnosti?

Zaradi nove zakonodaje, ki je

Rekli so â?ą

Predsednik MZPM Velenje Zdenko GoriĹĄek: ÂťPravilna druĹžinska harmonija je kljuÄ? do uspeĹĄne vzgoje, ki poskrbi, da otroci odrastejo v samostojne in Ä?ustveno stabilne osebe. Naj dan za otroka ne bo le en sam dan v letu. NaĹĄa zavest, naĹĄ zdrav naÄ?in Ĺživljenja naj bosta zgled naĹĄim otrokom prav vsak dan.ÂŤ Generalna sekretarka ZPM Slovenije Breda KraĹĄna: ÂťV prihodnosti bo zagotovo ĹĄe vedno veliko potreb po humanitarnosti.

Vendar naĹĄa vizija je, da delamo veliko veÄ? z otroki ne glede na okolje, iz katerega izhajajo – da jih nauÄ?imo aktivno preĹživljati prosti Ä?as in jih odmaknemo od televizorjev in raÄ?unalnikov.ÂŤ

ZD

Jubilej bodo obeleĹžili z okroglo mizo o zdravstvu mladih Velenje – Letos zaznamujemo 45-letnico predĹĄolskega in ĹĄolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Velenje. Eden od dogodkov, s katerim bodo obeleĹžili jubilej in pokazali, kako pomembni za prihodnost so otroci in mladostniki, bo okrogla miza z naslovom Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju. Potekala bo v petek, 23. novembra, zaÄ?ela pa ob 18. uri v vili Bianci.

Na okrogli mizi bodo sodelovale ĹĄtiri zdravnice, specialistke pediatrije – prim. Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?, Nada Jonko, Aleksandra Bogdanović in Lea VoduĹĄek ReberĹĄak.

Goste dogodka bodo v uvodu nagovorili Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, direktor Zdravstvenega doma mag. Janko Ĺ teharnik in predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri zdruĹženju za pediatrijo – Slovensko zdravniĹĄko druĹĄtvo, dr.

Bernarda Vogrin. đ&#x;”˛

mkp

druĹĄtvom naloĹžila veliko veÄ?jo odgovornost, v druĹĄtvih prijateljev mladine Ĺ aleĹĄke doline (15 jih je) ni veÄ? opaziti toliko elana, opaĹža sekretarka. ÂťKot krovna organizacija bomo morali narediti veÄ?, da jim stopimo naproti, pomagamo, pritegnemo k sodelovanju ljudi, ki imajo mlajĹĄe otroke, kajti opaĹžamo, da so ti najbolj zavzeti za otroĹĄko dogajanje v kraju. Drug izziv so vse veÄ?je Ä?ustvene stiske otrok, ki jih zaznavajo na kolonijah. Ne bi bilo odveÄ?, Ä?e bi v Vili RoĹžle tedensko nudili pomoÄ? otrokom v Ä?ustvenih stiskah,ÂŤ sekretarka razmiĹĄlja o nalogah MZPM v prihodnosti.

Ob 45-letnici predĹĄolskega in ĹĄolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Velenje pripravljamo okroglo miza z naslovom

Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju.

Sodelovali bodo ĹĄtirje doktorji medicine, specialisti pediatrije: prim. Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?, Nada Jonko, Aleksandra Bogdanović in Lea VoduĹĄek ReberĹĄak.

Goste dogodka bodo uvodoma nagovorili Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Ĺ teharnik in predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri ZdruĹženju za pediatrijo – Slovensko zdravniĹĄko druĹĄtvo dr. Bernarda Vogrin.

Vila Bianca, petek, 23. november, ob 18. uri.

Prijazno vabljeni!

Velenje, 15. november 2018

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

22. novembra 2018

Ponosni na preteklost, zazrti v prihodnost NK Rudar letos praznuje 70-letnico delovanja – NajveÄ?ji izzivi so ĹĄe vedno v financiranju kluba, najveÄ?ji potenciali pa v podmladku – Slovesnost s predstavitvijo zbornika bo prihodnji Ä?etrtek Tina Felicijan

Zaradi velikega zanimanja za nogomet v Velenju so avgusta leta 1948 s pomoÄ?jo sindikalne organizacije takratnega Rudnika lignita Velenje ustanovili Nogometni klub Rudar Velenje.

Prvi pomemben prelom za razvoj nogometa pri nas je bil leta 1955 zgrajen stadion. Ob izboljĹĄanih pogojih za delo se je Rudar v sezoni 1961/62 uvrstil v prvo slovensko ligo. Ko so v sezoni 1974/75 zaposlili profesionalnega trenerja, se je okrepilo tudi strokovno delo, ki se je obrestovalo Ĺže naslednjo sezono z uvrstitvijo v II. zvezno nogometno ligo. Velik uspeh je Rudar dosegel leta 1991, ko je postal slovenski nogometni prvak.

NajveÄ?ji uspeh pa je klub zabeleĹžil ob 50-letnici leta 1998, ko je osvojil slovenski nogometni pokal. KakĹĄen je utrip kluba ob njegovi 70-letnici?

Ĺ˝elijo si veÄ?je stabilnosti

Vse doĹživlja vzpone in padce.

Tudi NK Rudar je v teh desetletjih prehodil trnovo pot, pravi direktor Marko ÄŒepelnik. ÂťTrenutno stanje v sponzorstvu je zah-

tevno, zato je delovanje kluba nekoliko oteĹženo. Vsi se zavedamo teĹžav v dolini. Premogovnik Velenje pomaga po svoji najboljĹĄi moÄ?i. Ne toliko kot v preteklosti, a verjamem, da se bo tudi to spremenilo. Velika zahvala za delovanje gre lokalni skupnosti in manjĹĄim sponzorjem. Sami pa vzgajamo ĹĄtevilne nogometaĹĄe. Letos smo prodali tri igralce in predvsem iz tega zasluĹžka

bro nastopata tudi mladinska in kadetska ekipa. Sta na poti nazaj v prvo ligo.ÂŤ Njuna vrnitev je ena od tekmovalnih ambicij kluba. Druga je ponoven nastop Rudarja na mednarodni ravni.

NajveÄ?ja poslovna ambicija pa je Âťpostati stabilen klub z jasno vizijo, ki ne bo Ĺživel iz dneva v dan,ÂŤ je ĹĄe dejal direktor, zadovoljen, da mu je z okoliĹĄkimi klubi uspelo zgraditi obroÄ? medsebojne pomoÄ?i. Letos je namreÄ?

NK Rudar veÄ? kot 30 igralcev vseh kategorij posodil NK Ĺ mar-

â?ą

29. novembra ob 18. uri vabijo v Dom kulture na slovesnost, na kateri bodo predstavili knjigo o klubski zgodovini.

Ä?rpamo sredstva za nemoteno delovanje,ÂŤ je povedal in dodal, da se bodo osredotoÄ?ali na vzgojo domaÄ?ih igralcev, Ä?esar jim je v preteklih letih manjkalo. Ĺ˝elijo si namreÄ? Ä?im veÄ? igralcev iz Velenja in okolice. Ĺ˝e prihodnje leto se bo Ä?lanski ekipi pridruĹžilo ĹĄest igralcev s profesionalno pogodbo. ÂťNa to sem ponosen.

Vsekakor pa tudi na to, da do-

Direktor Marko ÄŒepelnik

Trener Marijan PuĹĄnik

tno ob Paki. Povezuje se tudi z Dravogradom, Ljubnim, Mozirjem, Polzelo, dobro pa sodelujejo tudi z drugimi ĹĄportnimi klubi v Velenju in okolici.

NajboljĹĄi igralci so odĹĄli, a moĹĄtvo se je konsolidiralo, fantje se trudijo, Ĺže zdaj z nami trenira nekaj mladincev, z novim letom pa bomo sprejeli ĹĄe veÄ? mladih iz naĹĄe nogometne ĹĄole,ÂŤ napoveduje trener in poudarja, da je delo z mladimi igralci strateĹĄka poteza, ne krizni menedĹžment.

Kaki so tekmovalni cilji?

Trener Marijan PuĹĄnik, ki zdaj ponovno trenira velenjske nogo-

ÄŒe imamo v mislih vrh lestvice, lahko tudi po ĹĄtirinajstem krogu v tem letu tako kot po predprejĹĄnjem ugotavljamo – niÄ? novega. Na prvih treh mestih so ĹĄe vedno Videm pri Ptuju, Kety emmi Bistrica in Ĺ martno 1928.

Imajo po 29 toÄ?k. ÄŒetrti Dravograd za njimi zaostaja za osem, peta Dravinja in ĹĄesto ZreÄ?e pa Ĺže za devet toÄ?k.

Namizni tenis Dve zmaga Tempa V soboto, 17. novembra, se je nadaljevalo prvenstvo v namiznoteniĹĄkih ligah. Ekipa Tempa iz Velenja se je v 2. drĹžavni namiznoteniĹĄki ligi na domaÄ?em parketu pomerila z ekipo Rakeka in Logatca. Na tekmi proti Rakeku so igralci Tempa na koncu slavili z rezultatom 5 : 3. Na tej tekmi je dve zmagi dosegel Patrik Videc, tri pa Miha KljajiÄ?. Na tekmi proti ekipi iz Logatca pa so VelenjÄ?ani zmagali z rezultatom 5 : 0. Po dve zmagi sta dosegla Jan JevĹĄnik in Patrik Videc, eno pa Miha KljajiÄ?. Na lestvici so igralci Tempa na Ä?etrtem mestu z 10 toÄ?kami. đ&#x;”˛ Dak

PtujÄ?ani so v predzadnjem krogu s 4 : 0 slavili v Pesnici, BistriÄ?ani so doma s 3 : 0 premagali Pohorje iz RuĹĄ, Ĺ marÄ?ani pa v lokalnem derbiju v Celju z 2 : 0 premagali Ĺ ampion. DomaÄ?i so jim uspeĹĄno kljubovali vse do 82. minute, ko je David Hrastnik napovedal zmago gostov z zadetkom za 1 : 0. Preden so se 'ĹĄampioni' ovedli, so ĹĄe drugiÄ? pobirali Ĺžogo iz svoje mreĹže. Povsem brezskrbne zadnje minute je gostom zagotovil s poviĹĄanjem vodstvo na 2 : 0 Rok Melavc.

Skratka, o prvem mestu bo odloÄ?al zadnji jesenski krog. Prvak pa bo znan ĹĄele v nedeljo. Zaradi

Kegljanje PoraĹženi tudi v Dravogradu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v 8. krogu doĹživeli enega najviĹĄjih porazov v tej sezoni. V Dravogradu je bila domaÄ?a ekipa boljĹĄa s 7:1 in s prednostjo 98 kegljev. Ekipa Ĺ oĹĄtanja tone vse niĹžje, tako bo vpraĹĄljiv tudi obstanek v ligi. ToÄ?kovna razlika med kandidati za izpad tudi tokrat ostaja enaka, imajo pa Ĺ oĹĄtanjÄ?ani priloĹžnost v zadnjem jesenskem krogu razliko nekoliko zmanjĹĄati. Igra v Dravogradu je sicer pokazala, da se fantje poÄ?asi vraÄ?ajo v staro formo, da si Ĺželijo zmage in da Ĺželijo prepustiti zadnje mesto drugim ekipam. Ĺ˝e prvi par je skuĹĄal doseÄ?i dober rezultat, a domaÄ?ini se niso dali presenetiti. Tik pred

Zadovoljni so z dobrimi pogoji za trening, ki lahko poteka bodisi na dve leti stari umetni travi bodisi na enem od treh igriĹĄÄ? z naravno travo. Letos je stadion konÄ?no dobil tudi ĹĄportni semafor. Pomanjkljivosti pa ima upravna stavba ob stadionu, ki ne ustreza veÄ? standardom niti UEFE niti nogometne zveze, saj so garderobe premajhne in slabo opremljene.

Na jubilej se pripravljalo Ĺže dobro leto. V podhodu na Cankarjevi ulici so v sodelovanju z Muzejem Velenje, ki je pomagal tudi pri nastajanju obseĹžnega knjiĹžnega pregleda zgodovine kluba, postavili razstavo, ki je zdaj na ogled na proÄ?elju stadiona. Priredili so Cviklov memorial, Krtkov kamp, gostili so nogometaĹĄe iz Esslingena, 29. novembra ob 18. uri pa vabijo ĹĄe v dom kulture na slovesnost, na kateri bodo predstavili knjigo o klubski zgodovini.

Marijan PuĹĄnik: Že v naslednji sezoni bomo poskuĹĄali dokazati, da lahko z mladimi domaÄ?imi igralci uspeĹĄno nastopamo v prvi slovenski ligi.

Rudar namreÄ? ima eno najmlajĹĄih postav v ligi. Dodaja pa, da so moĹžnosti za uvrstitev Rudarja v sam vrh lige odvisne ne le od kluba, ampak od lokalne skupnosti in sponzorjev. ÂťZa to bo treba moÄ?no dvigniti proraÄ?un in dobiti dodatne prilive. Danes je denar tisti, ki lahko poleg lastne nogometne ĹĄole pripelje nove, kakovostne igralce. V trenutni situaciji, ki jo klub ima, pa je konkuriranje Mariboru, Olimpiji in DomĹžalam nerealno.ÂŤ

Upe polagajo na mlade

V NK Rudar uspehov ne merijo le s ĹĄportnimi rezultati, Ä?eprav si po 20 letih od zadnje vrhunske uvrstitve Ĺželijo tudi teh.

Med veÄ?je uspehe si ĹĄtejejo delo z najmlajĹĄimi. ÂťMoramo se zavedati, da se je v klubu v vseh

teh letih ogromno otrok nauÄ?ilo igrati nogomet, usvojili pa so razne veĹĄÄ?ine. Danes v klubu trenira okrog 350 otrok. Ĺ˝e drugo leto zapored sodelujemo z vsemi osnovnimi ĹĄolami pri organizaciji nogometnega kroĹžka z naĹĄimi trenerji, ki ga obiskuje 80 otrok.

PrviÄ? smo se dogovorili za sodelovanje z Vrtcem Velenje, tako da Ĺže najmlajĹĄe zaÄ?nemo spodbujati k ĹĄportu,ÂŤ utemeljuje direktor in dodaja: ÂťMladi so naĹĄa energija, naĹĄa prihodnost. Na njih bomo gradili nadaljnje delo.

Za viĹĄje uspehe v Ä?lanski kategoriji pa bo potrebna veÄ?ja stabilnost sponzorjev, veÄ?ji prispevek lokalne skupnosti. Trenutno pa se bomo zanesli – kar je tudi prav – na dobro strokovno delo.ÂŤ To je tudi njihov najveÄ?ji adut. đ&#x;”˛

Tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo drsali

Videm, Bistrica ali Ĺ martno?

Zadnji krog v tem letu bo v 3. ligi – sever najbrĹž zelo 'vroÄ?'

metaĹĄe, se je Ĺže v prvem obdobju dobro poÄ?util med njimi. Dosegli so nekaj uspehov in uveljavili veliko mladih igralcev. Zdaj si Ĺželi, da bi se klub uvrstil v prvo polovico ali vsaj sredino lestvice prve slovenske lige. ÂťTrenutno malo zaostajamo. Fantje v zadnjem Ä?asu igrajo dobro, malo manj je bilo ĹĄportne sreÄ?e. PlaÄ?ali smo davek Evrope – takoj po evropskih tekmah smo igrali slabo. Nekateri so se spogledovali z odhodom v tujino in bili razoÄ?arani, ko se to ni zgodilo.

boljĹĄe razlike v danih in prejetih golih bodo trenutno prvi PtujÄ?ani v soboto gostili peto Dravinjo in priÄ?akovati je, da bodo najbrĹž imeli moÄ?no podporo svojih ljubiteljev. TakĹĄne gotovo ne bodo imel BistriÄ?ani v Celju pri sedmem Ĺ ampionu. Ĺ marÄ?ani pa bodo v edinem nedeljskem dvoboju kot gostitelji nove tri toÄ?ke skuĹĄali doseÄ?i proti ZreÄ?am.

Kljub zimskim razmeram je priÄ?akovati, da bodo imeli moÄ?no podporo dvanajstega igralca.

ZaÄ?etek tekme v Celju bo ob 13.30, na vseh drugih igriĹĄÄ?ih pa ob 14. uri. đ&#x;”˛

vos

zadnjimi luÄ?aji je ĹĄe kazalo na delitev toÄ?k, napaka gostujoÄ?ega tekmovalca pa bila prevelika za popravek in toÄ?ki sta ostali doma. DravograjÄ?ani so povedli z 2:0 s prednostjo 72 kegljev. DomaÄ?ini so vodstvo poveÄ?ali ĹĄe v igri drugega para, ko sta nastopila najmoÄ?nejĹĄa domaÄ?a igralca in vodstvo dvignila na 4:0, prednosti pa dodala ĹĄe 105 kegljev. Poraz gostujoÄ?e ekipe je bil neizbeĹžen, so pa ga igralci v tretjem paru nekoliko omilili, osvojili toÄ?ko, razliko pa zmanjĹĄali na 98 kegljev. V zadnjem jesenskem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na domaÄ?ih stezah gostijo ekipo MiklavĹža.

Bo predÄ?asni MiklavĹž prinesel Ĺ oĹĄtanjÄ?anom pomembni toÄ?ki, bomo lahko videli v soboto. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. Tokrat se je v ekipo kroga – v gosteh uvrstil Ĺ oĹĄtanjÄ?an HasiÄ?iÄ? s 583 podrtimi keglji. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – V dneh, ko je Ĺže diĹĄalo po zimi in so se pokazale tudi prve sneĹžinke, ki so jo naznanjale, so se v Ĺ oĹĄtanju med ljubitelji drsanja pojavila vpraĹĄanja, ali drsanje na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu bo ali ga ne bo?

Preverili smo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer so povedali, da bodo drsaliĹĄÄ?e uredili tudi letos, in to Ĺže dvanajstiÄ? zapored. DrsaliĹĄÄ?e je vsako leto priljubljeno zbiraliĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanjÄ?anov v zimskem Ä?asu. Na njem drsajo stari in mladi, tako da je

postalo pomembna toÄ?ka medgeneracijskega povezovanja. Drsanje je (in bo tudi letos) brezplaÄ?no, cena izposoje drsalk pa samo en evro.

To je v Ä?asu, ko mnogi ne morejo uĹžiti nobene zimske radosti, zelo pomembno.

DrsaliĹĄÄ?e bo urejeno od 8. decembra do 20. januarja. Za postavitev drsaliĹĄÄ?a bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenila 24.000 evrov, postavilo ga bo podjetje Kota, upravljalec pa bo isti, kot je bil đ&#x;”˛ mkp lani – Marko Pokleka.

TAKO so igrali Pokal EHF, 3. krog kvalifikacij – 1. tekma Fraikin BM Granollers – Gorenje Velenje 24:25 (11:11) Gorenje: Taletović 13 obramb, Vujović, Logar, Mazej, Haseljić 5, Tajnik 2, Ĺ pelić, Matanović 1, Levc, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 3, Banfro, Verdinek 6, M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 5, Kete.

Sedemmetrovke: Granollers 5 (5), Gorenje 5 (3); izkljuÄ?itve: Granollers 4 minute, Gorenje 10.

Liga NLB, 10. krog Dol TKI Hrastnik - Gorenje Velenje 24:33 (12:16) Gorenje: Taletović 4 obrambe, Vujović 2 obrambi, Logar 2 obrambi, Mazej 2, Haseljić 3, Tajnik 4, Matanović 2, Levc, Stojnić 2, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro 2, Verdinek 12, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ?, A. KavÄ?iÄ? 3, Kete 1.

Drugi rezultati: Krka - Celje Pivovarna LaĹĄko 28:30 (13:18), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Riko Ribnica 27:35 (13:18), Jeruzalem-OrmoĹž - Maribor Branik, Dobova - Koper 2013, Urbanscape Loka - Trimo Trebnje.

Vrstni red: 1. Ribnica 18, 2. Celje 18, 3. Gorenje 14, 4. Maribor 11, 5. Loka 12, 6. Koper 9, 7. Krka 9, 8. Trebnje 8, 9. OrmoĹž 6, 10. Dobova 6, 11. Dol 3, 12. SviĹĄ 2.

Postanite naroÄ?nik

1. A DRL – Ĺženske, 9. krog Rezultati: Mercator - Zagorje 48:15 (27:6), Krka - Ptuj 34:23 (17:8), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Ljubljana, Velenje - Zelene doline Ĺ˝alec (11. december, 19.00), Z'DeĹžele - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina (23. januar).

Vrstni red: 1. Krim 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 8 - 14, 3. Krka 9 - 12, 4. Mlinotest 8 - 8, 5. Zagorje 9 - 8, 6. Koper 9 - 8, 7. Celje 7 - 7, 8. Ljubljana 9 - 5, 8. Ptuj 9 - 4, 10. Velenje 2.

1. DOL moĹĄki, 6. krog Maribor – Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica 3:0 (25:14,25:16,25:23) Drugi rezultati: Panvita Pomgrad 3:0 (25:20,25:19,25:13), Calcit Volley – Salonit Anhovo 3:2 (21:25,25:13,28:26,19:25,15:13), HiĹĄa na kolesih - HoÄ?e 3:0 ((25:21,25:16,25:21), Krka - ACH Volley Ljubljana 0:3 ((18:25,21:25,18:25).

Vrstni red: 1. ACH Volley 6 tekem - 18 toÄ?k, 2.

Maribor 6 - 15, 3. Calcit Volley 6 - 14, 4. Salonit Anhovo 6 - 11, 5. HiĹĄa na kolesih 6 - 8, 6. Panvita Pomgrad 6 - 8, 7. Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica 6 - 7, 8.

Krka 6 - 6, 9. HoÄ?e 6 – 3, 10. ÄŒrnuÄ?e 6 - 0.

3. SNL – sever, 14. krog Šampion - Šmartno 1928 0:2 (0:0) Strelca: David Hrastnik (82.), Rok Melavc (87.)

Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica – Pohorje

3:0 (1:0), Dravinja - Avto Grubelnik Dravograd 4:1 (2:0), Tehnotim Pesnica - Videm pri Ptuju 0:4, ZreÄ?e - Mons Claudius 1:0 (1:0), Vrstni red: 1. Videm 29 (30:11), 2. Bistrica 29 (29:13), 3. Ĺ martno 29 (36:21), 4. 4. Dravograd 21 (29:35), 5. Dravinja 20 (24:25), 6. ZreÄ?e 20 (17:18), 7. Ĺ ampion 19 (27:24), 8. Pesnica 15 (16:26), 9. M. Claudius 12 (15:26), 10. Pohorje 5 (19:43).

11. krog 10. novembra

3. DOL Ĺženske – vzhod (dvokroĹžna liga), 5. krog Swatycomet ZreÄ?e II - Kajuh Ĺ oĹĄtanj 0:3 (18:25,14:25,27:29) Drugi rezultati: Prevalje II - Korvolley-Kostmann (Sl. G.) 3:1, MeĹžica - Uniforest Prebold 1:3, OD Krim III – ÄŒrna 0:3.

Vrstni red: 1. ÄŒrna 15, 2. Ĺ oĹĄtanj 11. 3. Prevalje II 10, 4. Prebold 7, 5. ZreÄ?e II 5, 6. Slovenj Gradec 4, 7. Lendava 3, 8. Krim III 3, 9. MeĹžica 2.

Kegljanje, 2. liga, vzh., 8. k.

Dravograd - Ĺ oĹĄtanj 7 : 1 (3338 : 3240) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 542 (0), Fidej – 529 (0), PintariÄ? – 541 (0) Ĺ ehiÄ? – 501 (0), PetroviÄ? – 544 (0), HasiÄ?iÄ? – 583 (1).

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

22. novembra 2018

17

Le ĹĄe korak do napredovanja ÄŒeprav niso bili v vlogi favorita, so rokometaĹĄi Gorenja Ĺ pance v njihovi dvorani poloĹžili na kolena V prvi tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze so katalonski Granollers premagali 25 : 24 in si na ĹĄiroko odprli vrata za nastop v skupinskem delu.

Vendar pred nedeljsko povratno tekmo v velenjski RdeÄ?i dvorani trener Zoran JoviÄ?iÄ? opozarja: ÂťZavedati se moramo, da je to bil komaj prvi polÄ?as in da nas v Velenju prav tako Ä?aka zelo teĹžka tekma. Seveda smo z zmago v Ĺ paniji naredili nekaj, a moramo ostati zbrani in se dobro pripraviti na povratni obraÄ?un. Za uspeh namreÄ? potrebujemo dve taki tekmi in sedaj se moramo dobro pripraviti na nedeljsko.ÂŤ ZaÄ?etek tega nadvse zanimivega in za oboje pomembnega dvoboja, ki je bil odloÄ?en ĹĄele v izdihljajih, je bil priliÄ?no ĹživÄ?en.

Obojni so zapravili po dva napada, ĹĄele v tretjem, ob koncu tretje minute, so domaÄ?i premagali Emirja Taletovića, ki se je v nadaljevanju izkazal z nekaj odliÄ?nimi obrambami in je ob strelcih in seveda sploh dobri igri vseh prispeval pomemben deleĹž, da imajo VelenjÄ?ani ne le rezultatsko, ampak tudi pomembno psiholoĹĄko prednost pred povratno tekmo. Na zaÄ?etku 6. minute so domaÄ?i vodstvo podvojili (2 : 0), Vlado Matanović je hitro zniĹžal na 1 : 2, a po dobrih osmih minutah je domaÄ?a prednost znaĹĄala Ĺže tri gole (4 : 1). Pred tem se je Matanoviću zatresla roka pri izvajanju sedemmetrovke. Ĺ˝ogo je poslal visoko Ä?ez preÄ?ko. Nato so gostje zaÄ?eli igrati bolj mino, predvsem pa zbrano in zaÄ?eli dokazovati, da niso priĹĄli na izlet v to katalonsko mesto, ki leĹži blizu Barcelone, ampak da Ĺželijo Ä?im boljĹĄi rezultat za nedeljski dvoboj. S svojim Ĺže Ä?etrtim golom (s sedmih metrov) je Matic Verdinek zadel za prvo izniÄ?enje (5 : 5), nato je zablestel Emir Taletović, ki je zaporedoma ubranil dva 'zicerja' (povsem neoviran

nasprotnikov met), in v 17. minuti je Miha KavÄ?iÄ? zadel za prvo vodstvo VelenjÄ?anov (6 : 5). Ob novi sijajni Taletovićevi obrambi so si priigrali razliko dveh golov (7 : 5), ob polÄ?asu pa sta moĹĄtvi

novo vodstvo gostov z 22 : 21 in spet igra gol za gol. Na koncu pa so bili Ĺ panci za enega prekratki. Dobro minuto pred koncem je namreÄ? HaseljiÄ? ĹĄe petiÄ? premagal domaÄ?ega vratarja za vod-

35('1292/(71$ '58ĂĽ(1-$ ZÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĹŠĆšÄž ǀĂƓ ĆšÄžĆŒĹľĹ?Ĺś ÇŽÄž ĚĂŜĞĆ?ÍŠ WĆŒĹ?Ä?ĹŻĹ?ǎƾŊĞ Ć?Äž Ä“Ä‚Ć?Í• ĹŹĹ˝ Ä?Ĺ˝Ć?ƚĞ Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€ĹŻĹŠÄ‚ĹŻĹ? Ć‰ĆŒÄžÄšĹśĹ˝Ç€Ĺ˝ĹŻÄžĆšĹśÄ‚ ÄšĆŒĆľÇŽÄžĹśĹŠÄ‚ Ć? Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ? Ĺ?Ĺś Ć‰ĆŒĹ?ŊĂƚĞůŊĹ?͘ WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒĹśĹ˝ ǀĂĆ? ǀĂÄ?Ĺ?žŽ͕ ĚĂ Ć?ĆŒÄžÄ“Ä‚ĹśĹŠÄž Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ƚРǀ ĞŜĹ? Ĺ?ÇŒĹľÄžÄš ŜĂƓĹ?Ĺš ĆŒÄžĆ?ĆšÄ‚Ç€ĆŒÄ‚Ä?Ĺ?ĹŠÍ˜

9LOD +HUEHUVWHLQ

+RWHO 3DND

Matic Verdinek je bil s ĹĄestimi zadetki najboljĹĄi strelec dvoboja v Granollersu, sredi prejĹĄnjega tedna pa jih je na tekmi 10. kroga domaÄ?ega prvenstva v gosteh proti Dolu zabil ĹĄe enkrat toliko – 12.

na odmor odĹĄli z 11 : 11. Igralci Gorenja so drugi polÄ?as zaÄ?eli veliko bolj odloÄ?no in samozavestno kot prvega in dobrih deset minut uhajali domaÄ?im za zadetek. Nato je nekaj nevarnih Ĺžog ubranil domaÄ?i vratar in sredi tega dela igre so bili Ĺ panci spet v prednosti z dvema goloma (18 : 16). Nato je pri gostih zablestel Ibrahim Haseljić, ki je priloĹžnost dobil ĹĄele v tem delu igre. Po prednosti domaÄ?ih z 19 : 17 je zabil dva gola zaporedoma za izenaÄ?enje na 19 : 19, David MiklavÄ?iÄ? pa jih je popeljal v novo vodstvo (19 : 18). Nato so VelenjÄ?ani zapravili dva napada in v 51. minuti so bili v prednosti spet Ĺ panci (21 : 20). Pa spet

stvo s 24 : 23. Trener Kataloncev je vzel minuto odmora, po njej je sledilo izenaÄ?enje. Do konca ĹĄe slaba minuta. OÄ?itno se trener JoviÄ?ić ni zadovljil s frazo Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Sledil je imeniten napad, ki ga je enajst sekund pred zadnjim piskom zakljuÄ?il z neubranljivim strelom MiklavÄ?iÄ? za konÄ?nih 25 : 24 in za odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e za nedeljski (18.45) 'drugi polÄ?as'.

Z zmagovitim golom se je ta izkuĹĄeni igralec obenem oddolĹžil za zgreĹĄeni ‘zicer’ nekaj minut pred tem. đ&#x;”˛

S. Vovk

5HVWDYUDFLMD -H]HUR 5HVWDYUDFLMD SRG -DNFHP a 5HVWDYUDFLMD '.

2NUHSĂżHYDOQLFD $UNDGD s ^ >/DK ^ s a ' K /^< tttÍ&#x2DC; 'KZ E: 'K^d/E^dsKÍ&#x2DC;^/

Brezskrbno v predprazniÄ?ne nakupe PredprazniÄ?ni Ä?as je za mnoge povezan z nakupi daril in majhnih pozornosti za najbliĹžje. S pravoÄ?asno sklenitvijo gotovinskega kredita na hiter in enostaven naÄ?in si boste lahko povsem brez skrbi privoĹĄÄ?ili vse, kar ste uvrstili na seznam vaĹĄih Ĺželja, oziroma vse tisto, kar Ĺželite podariti svojim sorodnikom ali prijateljem.

Zmagovalci igralci ekipe Gavc in Slatine prav na njem ni bila v ospredju tekmovalnost, smo videli odliÄ?no koĹĄarko, posebej zanimivo je bilo finalno sreÄ?anje, v katerem sta nastopili ekipa Podgore in ekipa, ki so jo sestavljali igralci Gavc in Slatine. Zmagali so slednji, tretje mesto so osvojili Skorjani, najmanjĹĄi pokal in spominsko plaketo pa so za Ä?etrto mesto prejeli tradicionalni zmagovalci turnirja â&#x20AC;&#x201C; Ĺ marÄ?ani.

Zelo zanimiva je bila prav tako tradicionalna igra Ĺ marĹĄki met trojk, v kateri je letos prepriÄ?ljivo slavil Boris Lesjak. Ob tem velja pohvaliti tudi mlade nadobudne ĹĄolske koĹĄarkarje: Vita, Julijana, Lev Ana in Jonatana ter ĹĄe posebej izstopajoÄ?ega Tadeja Kumerja, ki pridno trenira pri KK Elektra Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;&#x201D;˛

Mojca A. Juras

Do gotovine v nekaj minutahÂŤ

Sklenitev kredita v Addiko banki je hitra, enostavna in brez zapletov. Kredit vam odobrimo Ĺže v nekaj minutah, denar pa lahko zaÄ?nete zapravljati Ĺže naslednji dan! Z Express kreditom si lahko zagotovite od 500 do 35.000 EUR sredstev, z meseÄ?no obveznostjo Ĺže od 20 EUR in dobo odplaÄ?evanja do 10 let. Kredit lahko sklenete s fiksno ali spremenljivo obrestno mero brez zavarovanja s hipoteko.

Poenostavite svoje finance

ObstojeÄ?e finanÄ?ne obveznosti poplaÄ?ajte s kreditom za poplaÄ?ilo obveznosti do 40.000 EUR in jih zdruĹžite v en obrok. Tako bodo vaĹĄe finance urejene in pregledne. Do 25 % vrednosti kredita

lahko izplaÄ?amo v gotovini. Zavarovanje s hipoteko ni potrebno, doba odplaÄ?evanja pa je do 12 let.

Tudi Ä?as je denar

Hip kredit vam zagotavlja do 7.000 EUR praktiÄ?no takoj! Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoloÄ?en Ä?as. VaĹĄ Hip kredit lahko odplaÄ?ujete od 13 do 60 mesecev, z najniĹžjim obrokom Ĺže od 20 EUR na mesec. Za sklenitev kredita potrebujete samo osebni dokument!

Addiko Bank. Kjer je 2 + 2 = 4. addiko.si

Propagandno sporoÄ?ilo

Ĺ martno ob Paki, 17. novembra â&#x20AC;&#x201C; V telovadnici osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki je v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika potekal tradicionalni koĹĄarkarski turnir. Bil je Ĺže ĹĄestnajsti, udeleĹžilo pa se ga je pet od 10 vaĹĄkih skupnosti.

Organizatorji (Osnovna ĹĄola Ĺ martno ob Paki in njen ravnatelj Bojan Juras) so bili s turnirjem kljub temu zadovoljni. Ä&#x152;e-

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

22. novembra 2018

Ä&#x152;e bi ceste govorile

Rekli so â?ą Marko Hri-

Tak je bil slogan letoĹĄnjih aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? â&#x20AC;&#x201C; Spomnili so se jih tudi v Velenju SveÄ?anost so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje, 19. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Velenju so tudi letos zaznamovali svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, 18. november.

Prireditev pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

Zbrane je nagovorila podĹžupanja Breda Kolar: ÂťVsaka Ĺžrtev v prometu je odveÄ?. Zato moramo delati za preventivi in vzgojo tako otrok kot starejĹĄih. Ko gremo od doma, pa naj gremo peĹĄ,

s kolesom, na rolkah, z motorjem, avtomobilom â&#x20AC;Ś, bodimo previdni in pazimo drug na drugega. Ĺ˝rtev prometnih nesreÄ? je ĹĄe vedno vsako leto preveÄ?. Ob svetovnem dnevu se spomnimo na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, umrlih in poĹĄkodovanih v njih skupaj z njihovimi bliĹžnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Ta dan povezuje Ĺžrtve prometnih nesreÄ? po vsem svetu in druĹžbi sporoÄ?a, da so

Zimska oprema in zimske pnevmatike

berĹĄek, pomoÄ?nik komandirja PP Velenje, zadolĹžen za prometno varnosti ÂťNa obmoÄ?ju Velenja v prometnih nesreÄ?ah letos beleĹžimo eno smrtno Ĺžrtev in sedem hudo poĹĄkodovanih.

Smrtno se je ponesreÄ?il motorist, vzrok je bila neprilagojena hitrost. Prometna nesreÄ?a se je zgodila na glavni cesti zunaj naselja Paka pri Velenju. K sreÄ?i sta prejĹĄnji dve leti minili brez najbolj tragiÄ?nih posledic.ÂŤ

Adil Huselja varnostno ogledalo

van JankoviÄ&#x2021; in Adin OmeroviÄ&#x2021;, vsak s svojo izkuĹĄnjo. Jovanova mama je nesreÄ?o doĹživela, ko se je peljala iz sluĹžbe. ÂťVoziĹĄÄ?e je bilo mokro in z vozilom je zdrsnila s ceste. K sreÄ?i brez hudih posledic. A njen primer kaĹže, kako previden je treba biti, in to vedno.ÂŤ Adinov oÄ?e pa je ĹĄofer, praktiÄ?no vsak dan v prometu. ÂťVozi tovornjak. Tudi sam je Ĺže doĹživel nesreÄ?o, Ä?eprav je sam v prometu zelo previden. Na to opozarja tudi nas, v druĹžini.ÂŤ

Adin OmeroviÄ&#x2021; in Jovan JankoviÄ?

vse posledice prometnih nesreÄ? nesprejemljive in da moramo na tem podroÄ?ju narediti ĹĄe veliko.ÂŤ V Sloveniji so aktivnosti izvedli s sloganom ÂťÄ&#x152;e bi ceste govorileÂŤ. Med tistimi, ki so se poklonili spominu na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?, sta bila uÄ?enca Jo-

đ&#x;&#x201D;˛

POLICIJSKA kronika

Serija vlomov se nadaljuje Vlomilce zanima zlatnina, pa tudi oroĹžje Ĺ˝alec, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Serija vlomov na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec se je prejĹĄnji teden nadaljevala.

V torek, 13. novembra, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v Ĺ˝alcu. Storilec je pregledal prostore ter odtujil veÄ? kosov zlatega nakita, vrednega 2.000 evrov. Istega dne so policisti opravili tudi ogled vloma v poslovni prostor v BraslovÄ?ah.

V Ä?etrtek, 15. novembra, okoli 17.30 je obÄ?an iz LoĹžnice policiste obvestil, da so ob njegovem prihodu domov z dvoriĹĄÄ?a stanovanjske hiĹĄe pobegnili trije neznanci. Skozi terasna vrata so vlomili v hiĹĄo. Preden pa jim je uspelo kaj ukrasti, so pobegnili, ker jih je presenetil lastnik.

V petek, 16. novembra, je bilo vlomljeno v dve stanovanjski hiťi v Žalcu. V prvem primeru je storilec v hiťo vlomil skozi okno. Iz

sefa je ukradel tri kose oroĹžja, nekaj gotovine in veÄ? kosov zlatnine. V drugem primeru je vlomil v hiĹĄo skozi terasna vrata, ukradel pa ni niÄ?esar.

Ukradli dva avtomobila Ĺ˝alec, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C;Na obmoÄ?ju Ĺ˝alca sta bila v dveh dneh ukradena dva avtomobila. V torek, 13. novembra, je bil s parkiriĹĄÄ?a v Ĺ˝alcu odtujen osebni avto renault clio, letnik 2014, bele barve, registrskih oznak CE DC â&#x20AC;&#x201C; 701. Lastnik je oĹĄkodovan za okoli 7.000 evrov.

V Ä?etrtek, 15. novembra, pa je bilo v Preboldu ukradeno osebno vozilo znamke renault megane grandtur 1.5 DCI, registrskih oznak CE KK 670. Vozilo je letnik 2014 in Ä?rne barve. Ukradeno je bilo s parkiriĹĄÄ?a stanovanjskega bloka Na zelenici.

Hudo poĹĄkodovan peĹĄec Velenje, 15. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek nekaj Ä?ez 19. uro se je na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju pripetila huda prometna nesreÄ?a. 41-letna voznica osebnega avtomobila je trÄ?ila v 40-letnega peĹĄca, ki je nepravilno preÄ?kal voziĹĄÄ?e. PeĹĄec se je v trÄ?enju hudo telesno poĹĄkodoval.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Zagorelo v vikendu Mozirje, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; V GruĹĄovljah na obmoÄ?ju PP Mozirje je v soboto zagorelo v delno zidanem, delno lesenem vikendu. Zagorelo je zaradi preboja dimnika. Ogenj je moÄ?no poĹĄkodoval ostreĹĄje.

Okradel gorske reĹĄevalce Mozirje, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na Raduhi na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Mozirje je neznanec vlomil v prostore gorske reĹĄevalne sluĹžbe in reĹĄevalcem ukradel radijsko postajo.

Oplenil avtomobil Velenje, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek je neznanec po dele za avtomobil ĹĄel kar na parkiriĹĄÄ?e na Stantetovi. S tam parkiranega avtomobila je ukradel okrasne letve, parkirni senzor in nekaj drugih delov vozila.

Dan prej pa je bil v Velenju na delu objestneĹž. V prostorih garaĹž na GoriĹĄki cesti se je lotil avtomobila. Z ostrim predmetom je poĹĄkodoval pokrov.

Prvi sneg je tukaj

Nikamor brez zimskih gum

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Saj ne, da bi policistove beleĹžke prejĹĄnji teden ostale nepopisane, le njene vsebine nam velenjski policisti med stavko ne razkrivajo. VsakiÄ? pa se potrudijo in pripravijo kak nasvet.

15. november je Ĺže za nami in to pomeni, da morate vozniki imeti na svojih vozilih vso potrebno zimsko opremo. Verjamemo, da je velika veÄ?ina za to poskrbela Ĺže predÄ?asno, vsi tisti, ki pa tega ĹĄe niste storili, to storite Ä?im prej, ker je prvi sneg Ĺže tukaj in vam bo zimska oprema priĹĄla hudo prav, so zapisali tokrat.

Vsi tisti, ki boste na svoja vozila namestili zimske pnevmatike, upoĹĄtevajte, da stare in dotrajane pnevmatike niso ustrezna reĹĄitev, saj so ustrezne zimske pnevmatike tiste, ki bodo odigrale kljuÄ?no vlogo pri reĹĄitvi iz neljubih dogodkov na poledenelih in zasneĹženih cestah.

Ljubljana, 15. november â&#x20AC;&#x201C; Vsa vozila morajo biti od 15. novembra do 15. marca opremljena z zimsko opremo.

Za ustrezno zimsko opremo velja, da mora biti vozilo opremljeno s ĹĄtirimi zimskimi pnevmatikami. Alternativa so letne pnevmatike in v prtljaĹžniku sneĹžne verige. 40 evrov je globa za voznika vozila brez ustrezne opreme, 500 evrov in pet kazenskih toÄ?k tvega voznik, Ä?igar vozilo nima predpisane opreme in zaradi tega ovira promet, 200 evrov pa je globa za neoÄ?iĹĄÄ?eno vozilo.

đ&#x;&#x201D;˛

Uredili kroĹžiĹĄÄ?e v MetleÄ?ah

đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zagotovila sredstva in uredila kroĹžiĹĄÄ?e v MetleÄ?ah. Vanj je na pobudo Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj umestila podstavek za kip akademskega kiparja Ivana Napotnika, Nimfa. Ta je bil nekaj Ä?asa postavljen pred Vilo Mayer, vendar ga je bilo treba od tam zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine odstraniti. đ&#x;&#x201D;˛

V Ä?asu pisanja teh vrstic je vremenska napoved Ĺže povsem zimska. Temperature pod niÄ?lo in prve sneĹžinke bodo zagotovo spodbudile lastnike avtomobilov, ki so ĹĄe odlaĹĄali z zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi, da se postavijo v vrsto pred delavnicami vulkanizerjev. Od 15. novembra veljajo zakonske doloÄ?be, ki jih moramo upoĹĄtevati ne zgolj zaradi predpisanih glob, ampak zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeleĹžencev v prometu.

Sicer pa Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil doloÄ?a naslednje pogoje: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: â&#x20AC;˘ zimske pnevmatike na vseh kolesih ali â&#x20AC;˘ poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti ob stalnem pogonu sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo sneĹžnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na voziĹĄÄ?u toliko snega, da pnevmatika med voĹžnjo ne pride v stik s povrĹĄino voziĹĄÄ?a (za pnevmatiko ostaja sneĹžena sled).

2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih najveÄ?ja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vleÄ?ejo: â&#x20AC;˘ zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali â&#x20AC;˘ poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sneĹžne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomoÄ?ki za pogonska kolesa. Vozila s ĹĄtirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona sneĹžne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi ĹĄe lopato.

3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.

4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalÄ?evo oznako "M+S" ali ''M.S''ali ''M&S''.

Po namestitvi zimskih pnevmatik bodimo pozorni tudi na tlak v pnevmatikah, od katerega je odvisen tako oprijem voziĹĄÄ?a kot poraba goriva, saj se tako poveÄ?a povrĹĄina pnevmatike, ki je v stiku z voziĹĄÄ?em, pri Ä?emer se pnevmatika bolj gnete in ÂťzvijaÂŤ ter s tem poveÄ?uje kotalni upor. Strokovnjaki svetujejo, da pnevmatike zaradi niĹžjih temperatur napolnimo z enim oziroma dvema desetinkama bara veÄ?. Prenizek tlak je razlog za veÄ?jo obrabo zunanjih robov pnevmatike, Ä?e je previsok, pa je izpostavljen osrednji del. Od tlaka je odvisna tudi zavorna pot, saj ustrezen tlak zagotavlja dober oprijem voziĹĄÄ?a, prav tako pa zagotavlja stabilnost vozila.

Na naĹĄih cestah je vse veÄ? mestnih terencev. Ne glede, ali imajo ĹĄtirikolesni pogon, tovrstna vozila potrebujejo zimske pnevmatike, pri Ä?emer morajo lastniki vedeti, da zanje izberejo pnevmatike z oznako SUV oziroma XL. UpoĹĄtevati je treba pravilno dimenzijo, hitrostni razred in zadostno nosilnost, skladno s homologacijo.

Tako pri tovrstnih vozilih kot tudi ostalih je priporoÄ?ljivo, da ne delamo kompromisov pri izbiri pnevmatik in da cena pnevmatike ni pred kakovostjo oziroma tehniÄ?no specifikacijo.

Poleg zimskih pnevmatik ne pozabimo tudi na ostale zahteve oziroma pripomoÄ?ke, ki nam lahko bistveno olajĹĄajo voĹžnjo v zimskih razmerah. Zelo pomembni so brisalci in da imamo zadostno koliÄ?ino tekoÄ?ine za vetrobransko steklo z dodatkom proti zmrzovanju. Strgalo za led in metlica sta ravno tako nepogreĹĄljiv del zimske opreme vsakega avtomobila. Ä&#x152;e so stekla zasneĹžena ali prekrita z ledom, je priporoÄ?ljivo, da si vzamemo Ä?as in jih oÄ?istimo ter tako bistveno izboljĹĄamo vidljivost iz vozila. VoĹžnja v zimskem Ä?asu, ko je svetli del dneva krajĹĄi in je vidljivost slabĹĄa, zahteva dobro preglednost iz vozila in da ne spregledamo peĹĄcev, pa tudi sicer redkih kolesarjev, ki kolesarijo tudi v zimskem Ä?asu.

Zimske razmere vplivajo na hitrost voĹžnje in pretoÄ?nost prometa, zato se na pot odpravimo malo prej, da nam ne bo treba po nepotrebnem tvegati in ogroĹžati sebe, pa tudi druge udeleĹžence v prometu.

mkp

đ&#x;&#x201D;˛

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

22. novembra 2018

Ä&#x152;etrt stoletja je roÄ?no spuĹĄÄ?al zapornice Z Ĺ˝elezniĹĄke postaje Ĺ oĹĄtanj so v muzej umaknili dolgo edini roÄ?ni mehanizem za dvigovanje in spuĹĄÄ?anje zapornic â&#x20AC;&#x201C; Zdaj bodo prometniki vozne poti varovali s pritiskom na gumb Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ÂťPotniki, turisti, sprehajalci â&#x20AC;Ś so se ob mehaniÄ?nem bloku, kot se imenuje mehanizem za roÄ?no spuĹĄÄ?anje in dviganje ĹželezniĹĄkih zapornic, zelo radi fotografirali. Dolgo je bil edini tak na celotnem Celjskem. Zdaj ni veÄ? nobenega,ÂŤ je rekel Zlatibor Ä&#x152;urkoviÄ&#x2021;, postajenaÄ?elnik na Ĺ˝elezniĹĄki postaji v Ĺ oĹĄtanju, ki je pol stoletja roÄ?no vrtel blok in skrbel, da je bilo preÄ?kanje nivojskega prehoda ceste preko Ĺželeznice varno.

Zdaj ga bodo lahko obÄ?udovali v muzeju. ÂťMeni osebno ga ni Ĺžal. Tudi po ĹĄtiridesetkrat na dan ga je bilo treba ob prihodu in odhodu vlaka vrteti, da je â&#x20AC;&#x201C; narejen na vzvod â&#x20AC;&#x201C; dvignil in spustil okoli 500 kilogramov teĹže,ÂŤ pravi. ÂťVseeno pa pri spuĹĄÄ?anju in dviganju zapornic v Ĺ oĹĄtanju tudi zdaj ne bo ĹĄlo brez Ä?loveĹĄkega faktorja. Ni treba sicer veÄ? vrteti, je pa treba pritisniti na gumb. Zapornice ĹĄe niso take, da bi se same odzivale na prihode in odhode vlakov.ÂŤ Predpisi velevajo, da je treba za-

ÂťPotniki in turisti so se ob mehanizmu radi slikali. Na celjskem je bil dolgo edini, ÂŤ pravi Zlatibor Ä&#x152;urkoviÄ&#x2021;.

pornice spustiti 5 minut prej, preden pripelje vlak. V Ĺ oĹĄtanju, kjer je mesto z njimi praktiÄ?no razdeljeno na dva dela, promet pa velik, je to pogosto povzroÄ?alo gneÄ?o in slabo voljo med vozniki. Marsikdaj so zato ta Ä?as skrajĹĄali na tri minute, pa ĹĄe te so bile za kakĹĄnega voznika predolge in si je ob priĹžgani rdeÄ?i luÄ?i na semaforju mislil â&#x20AC;&#x201C; pa saj bom hitro skozi â&#x20AC;Ś VÄ?asih so bili koga, ki je bil posebej posiljen, prisiljeni zapreti med zapornici (ko je bilo to varno, seveda). Eden je enkrat avto zapustil kar na tirih, drugemu je od strahu ugasnil ..., zagotovo pa potem ni bil veÄ? neodgovoren in prepriÄ?an, da bo skozi prej, kot bodo zapornice spuĹĄÄ?ene.

Kot prometnik, zadolĹžen za varovanje voznih poti, se Ĺže 25 let v Ĺ oĹĄtanj vozi z LjubeÄ?ne pri Celju.

Pa ne z vlakom. Vozni redi niso prilagojeni njegovemu delavniku, enkrat ponoÄ?i, enkrat podnevi. đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ves teden se ne boste poÄ?utili najbolje, kar bo vplivalo tudi na vaĹĄe obnaĹĄanje. Z negativnim pristopom do vsega, kar se bo dogajalo okoli vas, se boste zagotovo marsikomu zamerili. Lahko, da bo krivo tudi sivo novembrsko vreme, a za vse ne morete kriviti le vremena. Utrujeni in brezvoljni boste predvsem proti veÄ?eru, sploh, Ä?e boste sami. Zadnje Ä?ase se tudi sami ne potrudite, da bi ĹĄli v kakĹĄno veselo druĹžbo. Ĺ e dobro, da se hitro bliĹža Ä?arobni december, ko boste imeli veÄ? razlogov za veÄ?erne odhode od doma.

Tisti, ki ste v partnerski zvezi, boste nekoliko na boljĹĄem. A boste tudi do partnerja precej pasivni.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zadnje Ä?ase ste z energijo tako na psu, da niÄ? ne morete narediti hitro. Tudi pri urejanju uradnih zadev, ki so nujne, boste potrebovali veÄ? dni, kot ste raÄ?unali.

Pazite, da ne zamudite pomembnih rokov, saj boste sicer za nekaj Ä?asa povsem zapeÄ?atili svojo usodo. Ĺ˝elja, da napredujete, pa je velika. Ne bo se zgodilo, Ä?e se ne boste sami bolj potrudili. Sploh, ker so tudi vaĹĄe finanÄ?ne potrebe veÄ?je kot so bile. Ob tem sploh ne boste zapravljivi, le meseÄ?ni stroĹĄki se vam bodo poveÄ?ali. Brezskrbnih dni ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste imeli, saj boste zasedeni kot Ĺže dolgo ne. Zdravje? Krhko bo, sploh, ker se po lepi jeseni ĹĄe navajate na mraz.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ä&#x152;eprav se vam bo zdelo, da konÄ?no prihaja Ä?as, ko boste tudi vi spet verjeli v pravljice, vas bo v naslednjih dneh razveselilo redko kaj. Od rok vam bo v teh dneh ĹĄlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmiĹĄljanja. Dokazali pa si boste, da ste ĹĄe vedno spretni z rokami. In to vas bo navdalo z novim upanjem.

V soboto boste popustili partnerju in ĹĄli z njim tja, kamor bo Ĺželel. Lepo bo, Ä?eprav trenutno ĹĄe ne verjamete, da bi lahko bilo. Zdravje? Brez pripomb ne boste mogli biti, saj vas bo lovil prehlad. Kaj hujĹĄega pa ne bo. Poskrbite za dodatno imunsko krepitev, sadje in zelenjava ne bosta zadoĹĄÄ?ala.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Kolikor boste lahko, se boste ukvarjali z odnosi in vzduĹĄjem v domaÄ?i hiĹĄi. Zato, ker niÄ? ni tako, kot si Ĺželite. Partner ne bo najbolj razumevajoÄ?, saj ve, da bo poleg vas prav on tisti, ki bo moral opraviti neljubo delo. Stopite mu nasproti in mu razloĹžite, da sta oba odgovorna zato, da se premalo pogovarjata in da druĹžina premalo Ä?asa preĹživi skupaj. Ob tem bo obema precej skrbi povzroÄ?ala ĹĄe finanÄ?na stiska, ki se bo ĹĄe malo poglobila zaradi nujnega izdatka. VarÄ?ujte tam, kjer ĹĄe lahko, sploh, ker bo december tudi letos poln skuĹĄnjav. Vsaj nekaj daril boste morali kupiti, pa tudi kakĹĄna zabava vas ĹĄe Ä?aka.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V naslednjih dneh boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah, zato boste polni energije. To boste znali prenaĹĄati tudi v svojo okolico, zato bodo prijatelji in sodelavci v teh dneh veseli vaĹĄe druĹžbe. Ob tem se bodo v vas ponovno prebudile neĹžne Ĺželje po bliĹžini vam najljubĹĄe osebe.

Zaljubljeni boste znali poglobiti Ä?ustva s partnerjem, tisti, ki ga ĹĄe iĹĄÄ?ete, pa boste veliko mislili na osebo, ki ste jo spoznali pred kratkim. Poskrbite, da boste veÄ? v njeni druĹžbi, pa se bo morda ĹĄe pred novim letom razvilo ĹĄe kaj veÄ? kot le prijateljstvo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Bolj varno, sodobno, manj hrupno Slovenske Ĺželeznice so poskrbele za ureditev dveh nivojskih kriĹžanj ceste z Ĺželeznico v mestu Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina prispevala za razĹĄiritev ceste in ploÄ?nike Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra â&#x20AC;&#x201C; Tri leta pogajanj je bilo potrebnih, da so ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenske Ĺželeznice dosegli dogovor za obnovo dveh nivojskih kriĹžanj ceste in Ĺželeznice v mestu â&#x20AC;&#x201C; pri ĹĄoli in avtobusni postaji. V teh dneh jih dokonÄ?ujejo in naposled bo ob njih bolj varno, sodobno in manj hrupno.

â?ą

â?ą

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Dobro premislite, kako boste argumentirali svoja staliĹĄÄ?a, potem pa jih tistim, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa meÄ?ejo polena pod noge, predstavite na glas. Pri tem pazite, da ne boste izpadli egocentriÄ?ni, predvsem pa, da ne boste odnosov ĹĄe poslabĹĄali. Ĺ˝e tako hodite po tanki Ä?rti, sploh, Ä?e Ĺželite ostati na istem poloĹžaju ĹĄe nekaj Ä?asa. Obdobje, ko se vam nenehno dogajajo stvari, ki vas prav niÄ? ne osreÄ?ujejo, se k sreÄ?i konÄ?uje. PoloĹžaj planetov bo za vas veliko ugodnejĹĄi od nedelje dalje. V zaÄ?etku prihodnjega tedna boste naĹĄli tudi odgovor na vpraĹĄanje, kako razreĹĄiti finanÄ?ne teĹžave. Hitro ne bo ĹĄlo, v nekaj mesecih pa.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

VeÄ?ino dni v letu se vam ni treba ukvarjati z ljudmi, ki vam niso blizu. Vedno pa se temu ne morete izogniti. V naslednjih dneh boste zato precej nemirni, saj se boste morali poslovno ukvarjati z ljudmi, ki sploh ne bodo vedeli, kaj Ĺželijo. Ob tem pa bodo ĹĄe nesramni do vas in vaĹĄega dela. Najprej boste stiskali zobe in molÄ?ali, po nekaj dneh pa ne boste veÄ? zdrĹžali. Kratko in jedrnato boste povedali svoje in odkorakali stran. Letos vam je ĹĄlo tako dobro, da vam ni treba sprejeti in poĹžreti Ä?isto vsega. Raje poskrbite zase in za svoje dobro poÄ?utje. To bo najboljĹĄa naloĹžba v vaĹĄo prihodnost.

KoroĹĄka cesta pri ĹĄoli

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Pred vami je teden, v katerem bo Ä?as vaĹĄ najveÄ?ji sovraĹžnik. Premalo ga bo za vse, kar si boste Ĺželeli narediti. Spoznali boste, da tudi tisti, ki ste jim doslej zaupali, vidijo le ĹĄe sebe in svoje koristi, na prijateljstvo in poslovni bonton pa pozabijo takoj, ko bi bili lahko oĹĄkodovani. Sprva jim boste zamerili, po tem, ko se boste pomirili, pa ne veÄ?. NajlepĹĄe pa vam bo, ko boste sami s seboj, v tiĹĄini. Ob hrupu, ki ga bodo prinaĹĄali dnevi, vam bo to uspelo ĹĄele pozno zveÄ?er. Sklepi bodo obÄ?utljivi, sploh ob spremembah vremena.

Vaje poznate, zaÄ?nite z njimi Ĺže danes.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ne trudite se, ves teden bodo drugi tisti, ki bodo krojili vaĹĄe Ĺživljenje. Tudi prosti Ä?as bo le poboĹžna Ĺželja. Kot vsako leto bo konec novembra izjemno napet in delovno intenziven, kar pa vsako leto teĹžje prenaĹĄate. Toka dogodkov v naslednjih dneh ne boste mogli spremeniti, saj boste odvisni od drugih. Ti pa bodo bolj neresni kot si Ĺželite. Ĺ e nekaj dni v prihodnjem tednu vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izĹĄlo. To ne bo slabo, saj vas bo gnalo, da boste poskrbeli, da bo delo opravljeno v predvidenem Ä?asu.

Domov boste hodili utrujeni. Partner se bo tega zavedal, zato vas bo razvajal.

Ob ĹželeĹžniĹĄki progi je bil zelo moteÄ? ropot.

Celotna naloĹžba je bila ocenjena na nekaj veÄ? kot 700.000 evrov. Od tega je veÄ?ji del financirala drĹžava, razen dokumentacije za cesto, razĹĄiritve in izgradnje obeh ploÄ?nikov, kar je breme ObÄ?ine. KonÄ?na vrednost bo

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ĺ˝eleli si boste, da bi lahko bili ĹĄe nekaj dni bolj leni kot ne, saj ne boste Ä?utili pravega delovnega elana. Ĺ˝al vam ne bo uspelo. Do danes je v sluĹžbi ĹĄe vladalo rahlo zatiĹĄje, sedaj pa se bo zaostrilo. Preganjali vas bodo roki, ki jih ne boste dohajali.

Imelo vas bo, da odkorakate stran od vsega, kar vas obkroĹža, a dobro veste, da tega ne morete narediti. Ĺ e dobro, da ni prviÄ?, zato boste Ĺže naĹĄli pot, da se zaĹĄÄ?itite in poskrbite, da breme nakopiÄ?enih teĹžav ne bo vplivalo na vaĹĄe zdravje. Spali boste slabo, moĹžni so tudi glavoboli.

A tega ne boste razlagali na glas, saj veste, da nasprotniki komaj Ä?akajo, da postanete ranljivi.

Pri avtobusni postaji na Kajuhovi

Celotna naloĹžba je ocenjena na veÄ? kot 700.000 evrov.

Glavnino je plaÄ?ala drĹžava.

Pri Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha je bil poseg veÄ?ji. CestiĹĄÄ?e je bilo zaradi zelo ozkega prehoda potrebno razĹĄiriti za dober meter, na ObÄ?ini pa so se odloÄ?ili, da zgradijo ĹĄe dodatni ploÄ?nik. ÂťOd Mihaelovega doma proti mestu so morali otroci dvakrat Ä?ez drĹžavno cesto, zdaj jim tega ni veÄ? treba. Na obeh straneh je zgrajen ploÄ?nik.

Obnova je obsegala vso infrastrukturo, optiko in signalizacijo, avtomatske zapornice in mehak prehod preko ĹželezniĹĄke proge. Na tem prehodu je bil ropot zelo moteÄ?. Ob progi so stanovanja, stanovalci pa so bili prisiljeni noÄ? in dan, ko so tovorna vozila preÄ?kala prehod, posluĹĄati ropotanje. Tudi pri nivojskem kriĹžanju ceste in Ĺželeznice pri avtobusni postaji na Kajuhovi bo dodatni ploÄ?nik, avtomatske zapornice ter blag, mehak prehod preko ĹželezniĹĄke proge,ÂŤ je ob dokonÄ?evanju del pripovedoval podĹžupan Viki Drev.

Zdelo se vam bo, kot da ne veste veÄ?, kam vas vodi Ĺživljenje. Ne bo vam vseeno, saj imate radi vse naÄ?rtovano vnaprej. Tokrat pa se ne znajdete, saj ne veste, katera od ponujenih poti bi bila za vas najboljĹĄa. In tudi najdonosnejĹĄa. VÄ?asih drugi vidijo veÄ? kot vi, predvsem pa so bolj realni. Zato ne bo odveÄ?, Ä?e za nasvet prosite osebo, ki ji zelo zaupate, veste pa tudi, da je zelo razgledana. Vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, vas bo izÄ?rpavalo, Ä?eprav si tega ne boste priznali. Umirili se boste le, ko se boste ukvarjali s ĹĄportom. A tudi to ne bo dovolj, da se popolnoma sprostite, saj boste ves Ä?as napeti kot struna. Pazite, da tudi zaradi tega pri rekreaciji ne staknete poĹĄkodbe. Trenutno si teĹžko privoĹĄÄ?ite odsotnost v sluĹžbi ali ĹĄoli.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

znana po dokonÄ?anju vseh del.

PodĹžupan pa pojasnjuje, da je to, o Ä?emer pripoveduje, prvi del prenove ĹželezniĹĄkih prehodov v mestu. ObÄ?ina namreÄ? naÄ?rtuje tudi podhod za peĹĄce pod ĹželezniĹĄko progo v neposredni bliĹžini osnovne ĹĄole ter peĹĄpot

od parkiriĹĄÄ?a pri ĹĄoli do avtobusne postaje in ĹželezniĹĄke proge. S tem zakljuÄ?ujejo dolgoletni projekt varnih poti v ĹĄolo. đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ˝eleli si boste, da bi imeli manj dela in krajĹĄe delavnike. Ĺ˝al bo to v naslednjih dneh le poboĹžna Ĺželja, K sreÄ?i se bo vse, kar vas trenutno ĹĄe skrbi, dobro izĹĄlo, zato boste energijo za delo Ä?rpali prav iz uspehov. Ne boste pa zaspali na lovorikah, saj se zavedate, da si tega ne morete privoĹĄÄ?iti. Nekoga od sodelavcev boste morali postaviti na svoje mesto. Sploh, ker s svojim poÄ?etjem slabo vpliva na vse okoli sebe, pa se tega sploh ne zaveda. Uporabite premiĹĄljene besede in bodite motivacijski, pa bo vse dobro. Partner bo tokrat razumel, zakaj niste veÄ? z njim. Ko boste, vama bo zelo lepo.

Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

22. novembra

6.00 6.10 7.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.55 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 1.25 1.50 2.15 2.45 2.55 3.05 3.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, Meje materinske ljubezni Zlata dekleta (I.), Ugani, kdo pride na poroko Prvi dnevnik Šport Vreme Akcent Slovenski utrinki Težišče - Sulypont Prava ideja, Lek Veterina, proizvajalec krmnih mešanic Džamila in Aladin, Princ za en dan Džamila in Aladin, Izgnan iz Bagdada Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost Novice Makroregije - Podonavska Donava, cesta prihodnosti Balončkovo, Psički Mišo in Robi, Bobrov čoln Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra 2018 Rudolf Maister Vojanov in mesto ob Dravi Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Egon Schiele: Smrt in deklica, koprodukcijski film Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info-kanal

7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 7.50 8.20 9.00 10.05 11.00 11.50 15.00 15.50 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.35 20.00 20.55 21.30 23.30 0.30 1.30 2.30

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:05 12:05 12:25 12:50 15:30 15:55 16:55 17:25 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 22:50 22:55 23:00 23:25

Otroški kanal Primer za prijatelje, Zamrznjeni Valdemar Vrtni palček Primož, Čarovnija Gozdna druščina, Očka v šolski klopi Vse o Rozi, Strašni snežni medved Lili in Čarni zaliv, Veter in zmaj Simfonorije, Na ledu Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Robidnice in moka v pustem gradcu Na lepše Umor, je napisala (IX.), Okameneli cvetličar Umor, je napisala (IX.), Prag strahu Halo TV Dobro jutro Televizijski klub, Mali veliki borci Koda Halo TV Umor, je napisala (IX.), Morilska ljubezen Tele M Primorska kronika Firbcologi Megabiti energije, Lahka glasba Skrivnostni Kjoto, japonska serija Naravna čudesa Zemlje (II), Preživeti med divjimi živalmi, britanska dok. serija, 2. sezona Avtomobilnost Francozinje, francoski film Umor, je napisala (X.), Smrt v Hongkongu Jazz Kamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 46. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 48. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 101. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 37. del Usodno vino, 4. sez., 46. del Jaz sem Luna, 3. sez., 49. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 108. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 102. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 53. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 9. del Črni seznam, 4. sez., 17. del Črni seznam, 4. sez., 18. del Helix, 2. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, O odvisnostih POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2616. VTV magazin Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Akordi, Ans. Zadetek Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 1 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sobota,

23. novembra

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.15 15.20 16.10 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 1.05 1.30 2.00 2.10 2.20 2.25

6.30 7.00 7.05

6.30 7.00

22. novembra 2018

7.15 7.30 7.40 7.45 7.50 8.25 9.10 10.10 11.00 11.35 13.55 15.00 15.40 16.05 17.10 18.10 18.40 19.00 19.45 20.00 22.30 23.10 0.00 1.05 2.15 4.05

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 1.15 3.00 3.35

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:20 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 18:55 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:10 23:15 23:20 23:40

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost Zlata dekleta (I.), Presaditev Prvi dnevnik Šport Vreme Profil, Anja Štefan Dosje, Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 2. del Mostovi - Hidak Duhovni utrip Džamila in Aladin, Gadji strupnik Džamila in Aladin, Džamilina sanjska juha, angleška otroška nanizanka Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom Rija in Krokodil, Ježek Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Nevaren poklic, francoskoitalijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info-kanal

Otroški kanal Primer za prijatelje, Franc je brez glasu, risanka Vrtni palček Primož, Hinko in Doris Gozdna druščina, Hočem očka! Žvenkci, Izgubljeni napev Lili in Čarni zaliv, Plesni dvoboj Simfonorije, Vrtnarjenje Zgodbe iz školjke, Iz popotne torbe: Nekaj sladkega Bleščica, oddaja o modi Umor, je napisala (IX.), Velik ulov Umor, je napisala (IX.), Zaloteni pri dejanju Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh Na vrtu Judo, svetovni pokal posnetek iz Osake Umor, je napisala (X.), Komu je odklenkalo Tele M Primorska kronika Male sive celice, OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Naklo Bukvožer, Pod milim nebom Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Mura, 17. kolo Zvezdana Umor, je napisala (X.), Zapuščina Borbeyjeve hiše Umor, je napisala (X.), Fantomski morilec Videotrak Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Mura, 17. kolo Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 49. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 102. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del Usodno vino, 4. sez., 47. del Jaz sem Luna, 3. sez., 50. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 109. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 103. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 7. del 24UR zvečer Eurojackpot Mu pač ni do tebe, ameriški film Igra za tri, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu NAJ VIŽA,Ans. Akordi, Ans. Zadetek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2615. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Grintove poti Regionalne novice 3 POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 2 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

24. novembra

6.00 6.10 7.00 7.05 7.30 7.55 8.15 8.40 8.50 9.20 10.05 10.15 10.45 11.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.10 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 18.05 18.20 18.25 18.35 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 21.55 22.05 22.15 0.00 0.25 0.50 1.20 1.30 1.40 1.45

6.00 6.30 7.00 9.00 10.05 10.55 11.55 12.25 14.05 15.40 16.25 18.20 18.55 20.10 21.35 22.35 23.30 0.40 1.40 2.50 4.30

6.00 7.00 7.01 7.20 7.40 7.50 8.15 8.35 8.45 9.10 9.35 10.00 10.25 11.20 13.45 15.30 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.35 2.15

8:25 8:55 9:00 9:40 9:45 10:15 11:20 11:45 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 23:10 23:15 23:20 23:45

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, Bukvožerček: Eva in kozel Telebajski, Moja mami je zdravnica Kljukec s strehe, Kljukec je varuh Studio kriškraš, Plesni raki Ribič Pepe, O ljubezni, mozaična oddaja za otroke Govoreči Tom in prijatelji, Nerodni spomini, risanka Firbcologi, mozaična oddaja za otroke Male sive celice Infodrom Čist zares, Reciklaža Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Nataša Tič Ralijan Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Mame (II.) Ambienti Profil Človeški laboratorij, Obujanje spominov Poročila ob petih Šport Vreme Slovenska narečja, na Madžarskem Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko Kulturne miniature, Kaznovano navdušenje Ozare Reaktivčki, Chichen Itza, Mehika Mimi in Liza, Tetki iz spomina Miriam, Poplava Snežinka Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Mame (II.) Poročila Šport Vreme Slava, bolgarsko grški film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Utrip Šport Vreme Info-kanal

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Umor, je napisala (IX.), Edina priča Umor, je napisala (IX.), Ladja tatov Razkošje lepega 100 let Narodne galerije Čarokuhinja pri atu, Poljska Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski teki, sprint, prenos iz Ruke Judo, svetovni pokal Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) Duh železarjev, 70 let hokeja na Jesenicah Alpsko smučanje - svetovni pokal veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Killingtona Alpsko smučanje - svetovni pokal smuk (M), prenos iz Lake Louisa Televizijski klub, Šport za najmočnejše Umor, je napisala (X.), Navidezni umor Dan D - koncert DNA D, dokumentarni film Umor, je napisala (X.), Krvne vezi Videotrak Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris, Tačke na patrulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Peter Pan, risanka Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sezona, 18. del, Mu pač ni do tebe, ameriški film Nevesta za božič, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Bridget Jones: Na robu pameti, angleški film Bela grofica, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

NAJ VIŽA, Ans. Akordi, Ans. Zadetek Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2617. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del, ponovitev Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

25. novembra

7.00 7.25 7.30 7.45 7.55 8.10 8.15 8.25 8.35 8.50 8.55 9.00 9.15 9.25 9.40 10.05 10.15 10.50 11.20 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 15.05 16.50 17.00 17.10 17.15 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.40 22.30 22.40 22.50 22.55 0.00 0.15 0.45 1.10 1.20 1.30 1.35

Telebajski, Številka dve Kravica Katka, Katka in morska želva Gozdna druščina, Ranjeni ponos Božičkov vajenček, Pravi spust po dimniku Božičkov vajenček, Girlande, girlande Manja, Lulujini dragulji Oblakov kruhek, Pihanje mehurčkov Mala kraljična, Jaz bom spekla torto! Žvenkci, Vrtnice Trobka in Skok, Luknja pri luknji Lili in Čarni zaliv, Fina kokoška Kalimero, Zmeda s piknikom Mili in Moli, Nevihta Vse o Rozi, Pazimo na Medvedka Marcelino Kruh in vino, Gozdar Cvenk Govoreči Tom in prijatelji, Zdravnik Henk, Kozmo, Stik z nezemljani Prisluhnimo tišini Ozare Ljudje in zemlja Prvi dnevnik Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Najin svet, korejski film Kino Fokus Poročila ob petih Šport Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, Sod z lešniki Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Umori na podeželju (XX.), Pripeljite klovne Intervju, dr. Erik Kerševan Poročila Šport Vreme Na tankem ledu B. Smetana, Vltava (Simfonični orkester RTVS) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Info-kanal

26. novembra

6.10 6.25 7.00 10.00 10.10 10.45 11.20 12.05 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.40 16.15 16.30 16.30 16.40 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.30 0.15

1.00 1.30 1.55 2.20

8.15 9.05 9.55 10.25 11.05 12.10 12.40 13.50 14.45 15.55 16.55 18.55 19.55 21.15 21.25 22.15 22.45 23.20 23.50 1.20 2.30 4.00

6.00 7.00 7.01 7.20 7.45 7.50 7.55 8.20 8.40 8.50 9.15 9.40 10.05 10.30 11.20 12.20 14.05 16.10 17.40 18.10 18.55 18.58 20.00 22.40 23.25 1.35 3.25

8:25 8:30 9:00 9:40 10:05 10:10 10:35 11:35 12:35 13:25 14:20 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 0:15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko, pon.

10 domačih) Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta (I.): Čistunska Rose Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Humanistične in družboslovne knjige med državo in trgom, pon.

S-prehodi: »Vprašanje identitete« Dober dan, Koroška Osmi dan, pon.

Z glasbo in s plesom: Z mladimi virtuozi: Trio Reverie, pon.

Otroški program: Op! Džamila in Aladin: Aladin in sultanova hči, angleška otroška nanizanka, 45/52, pon.

Džamila in Aladin: Jafarjeva vrnitev, angleška otroška nanizanka, 46/52, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Trap Novice Makroregije - Podonavska: Kje so priložnosti za mlade?

Lili in Čarni zaliv: Božični direndaj Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme, pon.

Umetni raj Glasbeni večer Irena Grafenauer, Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (J. Corigliano: Hamelinski pisani piskač), pon.

30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Argentina), Simfoniki RTVS in Martin Fraile Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slov. kronika, šport, Vreme, pon.

Info-kanal

Duhovni utrip Stefan Milenković, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut (D. Kabalevski, F. Mendelssohn) 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Koda Slastna kuhinja, Slani profiteroli Slovenska narečja, na Madžarskem Umor, je napisala (IX.), Preživela Žogarija Aljažev stolp: Ta pleh ima dušo Zvezdana Judo, svetovni pokal Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M) Žrebanje Lota Umor, je napisala (X.), Smrt v Corku Ambienti Avtomobilnost Bleščica, oddaja o modi Kdo bi vedel, zabavni kviz Videotrak Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) Zabavni kanal

7.15

1.30 2.35 5.25

Otroški kanal Primer za prijatelje: Razcepljeni jezik, pon.

Vrtni palček Primož: Brez palčka, pon.

Gozdna druščina: Skrivnostni Aki, pon. Žvenkci: Stvarca, ris., pon.

Lili in Čarni zaliv: Sporočilo v steklenici, ris., pon.

Simfonorije: Klovn, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bisergora: Vsak ob svojem času, pon.

Zgodbe iz školjke: Nočko: Motovilka, pon.

Ribič Pepe: O ljubezni, pon.

Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film Umor, je napisala (IX.): Morilska ljubezen Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo Halo TV Umor, je napisala (X.): Ljubezen in sovraštvo v Cabot Covu Tele M Primorska kronika Nogomet - evropska liga: napoved kola Svetovni popotnik: Mjanmar, pon.

Zaupaj mi, 1/4, pon.

Poimenoval me je Malala Umor, je napisala (X.): Umor v diskontu Umor, je napisala (X.): Umor v belem) Videotrak Zabavni kanal Videotrak, pon.

24UR, pon.

OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Peter Pan, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 19. del Kuharski mojster, 6. sez.

Igra za tri, ameriški film Bridget Jones: Na robu pameti, angleški film Dan najlepših sanj Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Praznik dela, ameriški film Nevesta za božič, ameriški film Zvoki noči

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 48. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 50. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 103. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. s.., 39. d.

Usodno vino, 4. sez., 48. del Jaz sem Luna, 3. sez., 51. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 110. d.

24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 104. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 1. d.

24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 54. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 13. del Črni seznam, 4. sez., 19. del Črni seznam, 4. sez., 20. del Helix, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 11:20 10:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:30 19:35 19:40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Vabimo k ogledu 2617. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 5 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 5 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2616. VTV magazin Vabimo k ogledu 2617. VTV magazin Skrbimo za zdravje, O odvisnostih Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ježek Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 4 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Akordi, Ans. Zadetek Napovedujemo POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 4 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.30 7.40 7.45 7.50 8.05 8.20 9.00 10.05 11.15 14.00 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 20.00 21.00 22.10 23.40 0.35

19:45 19:55 20:00 21.00 21:05 22:05 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

Sreda,

27. novembra

6.00 6.10 7.00 10.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.40 15.20 15.50 15.50 16.15 16.25 16.35 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 1.00 1.25 1.50 2.15

6.30 7.00 7.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu) Vem!, kviz Obzorja duha: Nesrečnik je klical Zlata dekleta (I.): Na obisku pri zlatih dekletih Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest: Daka Potepanja - Barangolások Otroški program: Op! Firbcologi: O praznem hranilniku, ponarejenih bankovcih in jamski pustolovščini Govoreči Tom in prijatelji: Smešni robot Galileo, ris.

Džamila in Aladin: Jasnovidni Duh Džamila in Aladin: Duhovo tekmovanje Poročila ob petih, šport, vreme Koda Novice Žvenkci: Mavrična zvezda, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika Šport Vreme Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela Mednarodna obzorja: Poljska Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme, pon.

Spomini: Maja Semenič, por.

Miletić, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slov. kronika, Šport, vreme, pon.

Info-kanal

1.25 2.30

Otroški kanal Otroški program: Op! Primer za prijatelje: Tat medu, ris., pon.

Vrtni palček Primož: Smrdljivi škornji, ris., pon.

Gozdna druščina: Jez, ris., pon. Žvenkci: Juhica, ris., pon.

Lili in Čarni zaliv: Kam je šla ura, ris., pon.)

Simfonorije: Izgubljeni predmeti, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Arheolog, pon. Žogarija Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (X.): Smrt v Hongkongu Umor, je napisala (X.): Komu je odklenkalo Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Latvija Halo TV Umor, je napisala (X.): Eksplozija na severu Tele M Primorska kronika Kdo si pa ti?, dok. s. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014: Brina Skrivnostni Kjoto, japonska serija Zois, Puh in Ambasador znanosti 2018 - slovesna podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovani in razvojni dejavnosti Akcent Poletni koncert iz Schönbrunna 2018, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Anna Netrebko Neandertalci - spoznajmo svoje prednike Umor, je napisala (X.): Dokaz je v sladici Videotrak Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 49. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 51. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 104. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. s., 1. d.

Usodno vino, 4. sez., 49. del Jaz sem Luna, 3. sez., 52. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 111. d.

24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 105. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. s., 2. d.

24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 55. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 4. sez., 21. del Črni seznam, 4. sez., 22. del Helix , 2. sez., 13. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:35 11:00 11:25 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Vabimo k ogledu Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih ...

Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 6 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2618. VTV magazin Kmetijski razgledi Vabimo k ogledu Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 6 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 7.50

6.30 7.00 7.05

7.00 7.15

Torek,

8.10 8.40 9.20 10.20 11.10 11.45 13.30 14.35 16.10 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.35 20.00

21.15 22.15 23.35 0.30

18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:25 20:55 21:00 22:15 23:15 23:20 23:25 23:50

28. novembra

6.00 6.10 7.00 10.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 15.00 15.40 15.40 16.25 16.35 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.55 23.55 0.45 1.10 1.35 1.50 2.00 2.05

6.30 7.00 7.00 7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 7.50 8.10 8.55 10.00 11.00 11.55 13.50 14.40 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.00 19.20 19.30 19.50 20.05 21.35 22.30 0.15 1.20 2.20 5.25

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.20 2.55

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 10:55 11:20 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:05 23:10 23:15 23:40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz, pon.

Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici Umetni raj Zlata dekleta (I.): Dama tega ne bi počela Prvi dnevnik, Šport, vreme Intervju: dr. Erik Kerševan Duhovni utrip Mostovi - Hidak Otroški program: Op! Male sive celice, pon.

Džamila in Aladin: Leteča preproga, pon.

Džamila in Aladin: Meč v kamnu, angleška otroška nanizanka, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca: Slovenci Novice Trobka in Skok: Detektiva, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca: Slovenci, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Otroški program: Op! Primer za prijatelje: Obisk, pon.

Vrtni palček Primož: Florjan, skrčil sem palčka, pon.

Gozdna druščina: Dan očetov, ris., pon. Žvenkci: Pletilni stroj, ris.,pon.

Lili in Čarni zaliv: Odlikovanje za pomoč, ris., pon.

Simfonorije: Radovednost, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Medved nima repa, pon.

10 domačih, pon.

Umor, je napisala (X.): Zapuščina Borbeyjeve hiše Umor, je napisala (X.): Fantomski morilec Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Umor, je napisala (X.): Portret smrti Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika Otroški program: Op! Ribič Pepe: O ljubezni, mozaična oddaja za otroke Vetrnica: Avto na zrak Skrivnostni Kjoto Žrebanje Lota Na utrip srca: (VPS 20.05) Baletni plesalec, Sergej Polunin Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Vitez, grški film, 2015, pon.

Umor, je napisala (X.): Smrtonosni zaslužek Videotrak Zabavni kanal Videotrak, pon.

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Hotel 13, 2. sez., 50. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 52. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 105. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 2. del Usodno vino, 4. sez., 50. del Jaz sem Luna, 3. sez., 53. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 106. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 56. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 10. del Mentalist, 7. sez., 1. del Vikingi, 1. sez., 1. del Gotham, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2618. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 4 Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Kožne bolezni Regionalne novice POP CORN, Mambo kings Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 21

Ĺ EBESA, JURAJ: Pes pa v smeh ml â&#x20AC;&#x201C; mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta TomaĹĄ je star petnajst let, ravno ĹĄe toliko, da mu teĹži mama in ga celo kaznuje tako, da mu prepove na bajk, ki je pomemben del imidĹža, aja pa tudi hitreje se kam pride. Saj ne, da je len, celo Ĺželi si na fitnes, a kaj, ko starĹĄa za to

Roman je zasnovan po resniÄ?nih zgodbah, s katerimi se je avtorica sreÄ?ala pri svojem delu.

VELIKONJA, IRENA: TaĹĄa ml â&#x20AC;&#x201C; mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta TaĹĄa je drugaÄ?na od vrstnikov, izstopa. Je srediĹĄÄ?e treh prijateljev in soĹĄolcev prvega letnika gimnazije Makija, Gala in Brina. Preko njihovih pogovorov in pripovedovanj se nam razkrivajo, kakĹĄni so in kaj jih zanima. NajveÄ?krat je to prav TaĹĄa, v katero so vsak po svoje zagledani. Preko fantovskega pogleda izvemo, kakĹĄno je njihovo najstniĹĄko Ĺživljenje, ki jim ga krojijo starĹĄi, uÄ?itelji in TaĹĄa.

Vpogled imamo v teĹžavno obdobje odraĹĄÄ?anja, nemoÄ?, boleÄ?ino, Ĺželjo po samostojnosti in kakĹĄnih dejan so sposobni mladostniki, da pritegnejo pozornost, kadar so v teĹžavah.

Roman, ki pritegne pozornost.

MCCREDIE, ELISE: NikogarĹĄnji fantje njegovo zdravo odloÄ?itev nikoli nimata keĹĄa.

Pravzaprav, Ä?e seĹže v svoj Ĺžep in preĹĄteje Ĺžepnino, lahko gre samo na sladoled v Meka.

TomaĹĄa zanimajo tudi punce, seveda, saj ni slep, ampak ima res straĹĄansko smolo z njimi. Nikakor ne pride do dejta. Na sreÄ?o pa ga pred totalnim bedom reĹĄuje njegov smisel za humor in prikupna psiÄ?ka Ĺ˝ofka.

Super kul knjiga za mladino in odrasle.

ml â&#x20AC;&#x201C; mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 22. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Urjenje spomina 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Katere vrednote naj bi se otroci nauÄ?ili?, pogovorna delavnica 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje: bralni kroĹžek za priseljence 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije v druĹžbi Neve Hvalec 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Formula za zmago: Osebnostna rast, gosta Iza Login in Marjan Batagelj 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Alojz ZavolovĹĄek (1928â&#x20AC;&#x201C;2017): Spomini v podobah 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zlatko KraljiÄ&#x2021;: Upornik, predstavitev knjige 20.30 Max klub E. J. Strickland kvintet: Jesenska Max zgodba

20.00 RdeÄ?a dvorana 15 let delovanja Ansambla Spev, koncert 21.30 Klub eMCe plac Jam session

Sobota, 24. november 7.00 8.00 10.30

10.30

17.00 17.00

19.00

Petek, 23. november 9.00 13.00

16.00 16.30

KOVAÄ&#x152;, POLONA: Loverboy

19.00

ml â&#x20AC;&#x201C; mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Trije prijatelji, petnajstletniki Lara, dvojÄ?ka Anja in Peter so ekipa, ki si krajĹĄa poletni Ä?as zadnjih poÄ?itnic pred vstopom v gimnazijo z druĹženjem ob bazenu in v priÄ?akovanju dogodivĹĄÄ?in. Zelo jih privlaÄ?i svet odraslih, priĹžigajo prve cigarete in poskuĹĄajo alkohol.

Na bazenu spoznajo dvaindvajsetletnega skrivnostnega Denisa, v katerega se Anja se zaljubi. Lara in Peter pa v Denisu prepoznata neko nevarnost, ki vzbuja nezaupanja. Na to skuĹĄata opozoriti Anjo, ki kar ne more verjeti, da ima tako sreÄ?o, da je spoznala tako luĹĄtnega in starejĹĄega fanta, ki res Ĺželi biti z njo. Denis postane njen fant, ona pa postane Ĺžrtev izsiljevanja. Tako je na preizkuĹĄnji prijateljstvo poletne ekipe, Lare, Anje in Petra.

Mladinski roman, ki govori o prijateljstvu, zavajanju, nevarnosti, ki preti na mladostnike zaradi pomanjkanja Ĺživljenjskih izkuĹĄenj in o ljubezni, ki to ni ter kako sprejeti pomoÄ?.

21

PRIREDITVE

22. novembra 2018

19.19

Ĺ olske ekskurzije so lahko dolgoÄ?asne, a ne za ĹĄtiri prijatelje, ki si jo popestrijo tako, da zavijejo s prave poti po svoje.

Feliks, ki se rad oblaÄ?i v Ä?rno, Andy, ki velja za razrednega piflarja, samozavestni Jack in priljubljeni Sam pristanejo v globeli, v kateri jih zajame neurje, ki jih prisili prenoÄ?iti pod skalno polico. Naslednjega dne, ko le najdejo pot domov, je na prvi pogled vse, kot je bilo, vendar zdaj jih nihÄ?e ne prepozna, nihÄ?e jih tudi ni pogreĹĄal, ne soĹĄolci ne njihove simpatije in ne domaÄ?i, tako je, kot da ne bi obstajali. Ugotovijo, da so se znaĹĄli v vzporednem svetu, ki obstaja brez njih in kateremu ne pripadajo. Ali bodo naĹĄli pot nazaj v svoj svet? đ&#x;&#x201D;˛

MB

19.30

20.00

Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo vreÄ?ko za cvetliÄ?ni lonÄ?ek DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Gremo pamet brusit, neformalno druĹženje AZ Ljudska univerza Velenje Kartanje in igranje ĹĄaha AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder â&#x20AC;&#x201C; igrajmo se gledaliĹĄÄ?e z Nevo Hvalec Galerija F-bunker ZakljuÄ?ek, odprtje razstave (Robert KlanÄ?nik in ORT) KnjiĹžnica Velenje, preddverje Hrvoje KlasiÄ&#x2021;: Jugoslavija in svet leta 1968, predstavitev knjige Dom kulture Velenje, velika dvorana Totalno katastrofalna veÄ?erja, komedija GledaliĹĄÄ?a Koper Klub eMCe plac KakĹĄne brave je rokenrol, odprtje razstave (KUD Fortis, DĹ L, UD Artus Ĺ oĹĄtanj)

19.30 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem Galerija Velenje DruĹženje s ĹĄaleĹĄkimi likovniki, Galerijska sobotnica za mladino in odrasle Dom kulture Velenje, mala dvorana DiÄ?i DiÄ?a, igrana predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Fru Fru in HiĹĄe otrok in umetnosti KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje EU: Ko si sanje nasprotujejo Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: Z glasbo in besedo o Franu Korunu KoĹželjskem in njegovem Ä?asu z dijaki UmetniĹĄke gimnazije Velenje RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : RK SviĹĄ IvanÄ?na Gorica, 11. krog lige NLB Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, predpremiera KD GledaliĹĄÄ?e Velenje Klub eMCe plac Klubski veÄ?er

Nedelja, 25. november 17.00 VeÄ?namenska dvorana Vinska Gora VeÄ?er glasbe Lojzeta Slaka 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, premiera KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Ponedeljek, 26. november 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; kaj ples pomeni vam?

19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, premiera KD GledaliĹĄÄ?e Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Vdove, kriminalna drama

Torek, 27. november 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ustvarjalne delavnice/ItalijanĹĄÄ?ina

ob kavi 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Vedenje otrok v javnosti 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta â&#x20AC;&#x201C; ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: Alica v Ä?udeĹžni deĹželi 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Kuharska delavnica: Obrok, ki ga delite, 2. del 17.15 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana DekliĹĄÄ?ina, komedija Ĺ pas teatra

Sreda, 28. november 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija MoĹžganski fitnes â&#x20AC;&#x201C; Zdrav Ĺživljenjski slog 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje FrancoĹĄÄ?ina 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedom Tapkom 17.00 Zbirno mesto pred PoĹĄto Velenje Sprehod po mestu z ogledom razstav Muzeja Velenje v galerijah na prostem in v podhodih 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Darja FiĹĄer: Biti jaz 365 dni: pomoÄ?nik pri delu na sebi, predstavitev knjige

Izlet v neznano, PD Ĺ martno ob Paki 15.00 Kleti odprtih vrat: Bojan Rakun (Mali Vrh), JoĹže Kugler (Mali Vrh)

Nedelja, 25. november 13.00 Kleti odprtih vrat: Bojan Rakun (Mali Vrh), JoĹže Kugler (Mali Vrh) 14.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki NK Ĺ martno 1928 : NK ZreÄ?e

Ĺ OĹ TANJ Ä&#x152;etrtek, 22. oktober

Lunine mene

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom

Petek, 23. november 8.05

Stara Kavarna Ĺ oĹĄtanj PodjetniĹĄki zajtrk Beseda da besedo 9.00 Trg svobode Katarinin sejem 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata 18.00 REKS Ravne KUD Ravne 35 let

23. novembra, ob 6:39 (polna luna - ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje

mz

đ&#x;&#x201D;˛

MAGIÄ&#x152;NE Ĺ˝IVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA Fantastic Beasts: The Crimes of Grindelwald, domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina, 133 minut (ZDA, Velika Britanija). ReĹžija: David Yates . Scenarij: J.K. Rowling Igrajo: Eddie Redmayne, Johnny Depp, Ezra Miller, Zoe Kravitz, Jude Law Petek, 23. 11., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; 3D Sobota, 24. 11., ob 21.15 â&#x20AC;&#x201C; 3D

BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Sobota, 24. 11., ob 18.45 Ponedeljek, 26. 11., ob 17.30

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?, pripovedovalec: Jure Longyka, Kamera: Matej VraniÄ?, Jernej Ĺ˝upevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon FirĹĄt / Tekst: Marjan Ĺ˝iberna / Asistentka produkcije: Karmen SkornĹĄek Nedelja, 25. 11., ob 16.30 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Nedelja, 25. 11., ob 17.45 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Petek, 30. 11., ob 19.45 â&#x20AC;&#x201C; velika dvor.

17.00 Vila Mayer Ĺ oĹĄtanj Predstavitev publikacije Napotnikova galerija Ĺ oĹĄtanj, ĹĄolska galerija 18.00 Vila Mayer Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave Izbor likovnih del Napotnikove galerije v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Barbara Kelher: Etiopija - zibelka Ä?loveĹĄtva

Sobota, 24. november

Danes (v Ä?etrtek) bo v dvorani Gasilskega doma Velenje sreÄ?anje vseh prostovoljcev Projekta starejĹĄi za starejĹĄe, ki delujejo na podroÄ?ju Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev.

SreÄ?ali se bodo prostovoljci iz DU Velenje, DU Ĺ oĹĄtanj, DU Ĺ entilj pri Velenju in DU Vinska Gora, DU Ĺ alek, DU Paka pri Velenju, DU Ravne pri Ĺ oĹĄtanju in DU Ĺ kale. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 16. uri. SreÄ?anje, na katerem bodo analizirali minulo delovanje, bo popestril ansambel Vingosi.

animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA). ReĹžija: Yarrow Cheney, Scott Mosier. Glasovi: Goran HrvaÄ&#x2021;anin, Julija Golob, Jernej Kuntner Petek, 23. 11., ob 17.00 Sobota, 24. 11., ob 17.00 Nedelja, 25. 11., ob 16.00, 3D â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

Torek, 27. november

Ĺ MARTNO OB PAKI

VIP teniĹĄki turnirji, ki jih Ĺže dolga leta organizirata Marjan GaberĹĄek in njegova hÄ?erka Marjetka GaberĹĄek GoleĹž, so Ĺže tradicionalni in dobro poznani, Ĺže desetletje pa potekajo tudi zimski turnirji. Doslej so jih organizirali na Rogli, letoĹĄnji 11. pa bo 1. decembra v velenjski Beli dvorani. Poleg tradicionalnega teniĹĄkega tekmovanja bodo pripravili tudi tekmovanje v laserskem streljanju, streljanju z raÄ?unalniĹĄko simulacijo, v najnatanÄ?nejĹĄi teniĹĄki servi ... Kot je obiÄ?ajno na teh tekmovanjih, ki so namenjena tudi medsebojnemu druĹženju, pa napovedujejo ĹĄe cel kup prijetnih preseneÄ?enj.

Nedelja, 25. 11., ob 18.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er

SreÄ?anje prostovoljcev

GRINCH

7.00

Sreda, 28. november

V Velenju prvi VIP CUP zimski turnir

đ&#x;&#x201D;˛

Ponedeljek, 26. november

STEFAN ZWEIG: SLOVO OD EVROPE Vor der MorgenrĂśte, zgodovinska biografska drama, 106 minut (NemÄ?ija, Francija, Avstrija). ReĹžija: Maria Schrader Igrajo: Josef Hader, Barbara Sukowa, Aenne Schwarz, Matthias Brandt Petek, 23. 11., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Sobota, 24. 11., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

Nedelja, 25. 11., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

ZVEZDA JE ROJENA A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA). ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 23. 11., ob 21.15

HLADNA VOJNA Cold War, romantiÄ?na drama, 88 minut (Poljska). ReĹžija: PaweĹ&#x201A; Pawlikowski. Igrajo:

â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 22.11. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 23.11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 25.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Trgovina pri sraki â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, CĂŠdric Kahn, Jeanne Balibar Petek, 23. 11., ob 20.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 24. 11., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

MALA ITALIJA Little Italy, romantiÄ?na komedija, 102 minut (ZDA, Kanada). ReĹžija: Donald Petrie. Igrajo: Hayden Christensen, Emma Roberts, Alyssa Milano, Danny Aiello, Andrea Martin Nedelja, 25. 11., ob 20.30

VDOVE Widows, kriminalka, drama, 128 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Steve McQueen Igrajo: Viola Davis, Elizabeth Debicki, Jon Bernthal, Liam Neeson, Colin Farrell, Robert Duvall, Daniel Kaluuya in Brian Tyree Henry Ponedeljek, 26. 11. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

22. novembra 2018

Nagradna kriĹžanka ÂťTrgovine PetkaÂŤ

RADIO VELENJE

PRODAJA TEKSTILA NA KILOGRAME Nakupovalni center Velenje, KidriÄ?eva 2 a 1. nadstropje

ZdravniĹĄki nasveti, gostja Renata Ĺ ibli, dr. med., specialistka interne medicine, predstojnica Oddelka za bolezni prebavil SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema: trebuĹĄna slinavka in rak

OBLAÄ&#x152;ILA ZA VSE PRILOĹ˝NOSTI IN GENERACIJE

Pri nas dobite tekstil za: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Otroke in dojenÄ?ke Ĺ˝enske in moĹĄke MoÄ?nejĹĄe postave Spodnje perilo Ä&#x152;evlji copati Modni dodatki (ĹĄali, torbice, nakit)

Ä&#x152;ETRTEK, 22. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 23. novembra

Elegantne obleke za posebne priloĹžnosti po izjemno ugodni ceni!

Delovni Ä?as: Ponedeljek â&#x20AC;&#x201C; petek: 8.00 â&#x20AC;&#x201C; 20.00 Sobota: 8.00 â&#x20AC;&#x201C; 13.00 ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d.o.o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťPetkaÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 3. decembra. IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

10 stvari, ki jih je uniÄ?il internet (III.) 3. Politika

DruĹžba je danes bolj razdeljena kot nekdaj, prav tako se veÄ? ljudi ukvarja s politiko kot pred Ä?asom, vse to zahvaljujoÄ? druĹžbenim omreĹžjem, ki imajo velik vpliv na politiko. Nekateri upo-

tu. PR-ovka Tweeterja je na primer na druĹžbeno omreĹžje objavila naslednji Ä?ivk: "Going to Africa. Hope I don't get AIDS. Just kidding. I'm white!" Ne glede na to, da je bilo miĹĄljeno kot neslana ĹĄala, je zaradi tega izgubila sluĹžbo, postala je najbolj oblegana tema na Twitterju in doĹživela kar nekaj spletnega nadlegovanja na ta raÄ?un. Vse to se

2. Nadzor ugleda

VÄ?asih ne bi nihÄ?e izvedel, Ä?e bi naredili kakĹĄno sramotno dejanje, danes pa je lahko to dejanje v Ĺživo objavljeno na interne-

đ&#x;&#x201D;˛

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; Ä&#x152;estitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 28. novembra

Gradbeni center MIX Mix d.o.o., Ljubljana

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 12. do 18. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 12. do 18. novembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄ&#x152;INSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

O tej tematiki verjetno ni potrebno izgubljati besed, namreÄ? koliÄ?ina osebnih podatkov, ki jih uporabniki interneta na dnevni ravni puĹĄÄ?amo za sabo, lahko Ä?ez Ä?as moÄ?no udari v nasprotni smeri. Ä&#x152;e si morda Ĺželimo, da bi lahko napovedali boljĹĄe Ä?ase zasebnosti, na Ĺžalost tega ne moremo priÄ?akovati. S prihodom vse veÄ?jega ĹĄtevila naprav IoT bo koliÄ?ina podatkov samo ĹĄe veÄ?ja.

NEDELJA, 25. novembra

TOREK, 27. novembra

Novo! OUTLET KERAMIKA!

Super cena: le 11,90 evr/m2

1. Zasebnost

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝.

Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Na zalogi veÄ? kot 20 vrst keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, tudi velikih formatov.

ji je zgodilo med letom v Afriko, kar pomeni, da ni imela niti Ä?asa razloĹžiti stvari.

SOBOTA, 24. novembra

PONEDELJEK, 26. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

rabniki uĹživajo v tem, da imajo moĹžnost sodelovanja v politiÄ?ni debati, ĹĄtevilni pa izkoristijo to isto priloĹžnost za izraĹžanje nestrinjanja, frustracij, in to na zelo neposreden, vÄ?asih celo nekultiviran naÄ?in. Glede na rezultate Pew Research Centra pribliĹžno tretjina ljudi redno objavlja na temo politike, ostali pa se poÄ?utijo popolnoma preobremenjeni s tovrstnimi vsebinami in zato nikoli ne objavijo niÄ?.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄ&#x152;INSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

RAZNO PODARIM PROTIPOŽARNA VRATA, mere 186x100, podarim. Tel. 03 58 66 132

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih

JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE suhe in okrogle silaĹžne bale ter polovica svinjske domaÄ?e reje, prodam. Gsm: 051 388 874.

Ĺ˝IVALI TELICO, pasme Ä&#x152;B/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 â&#x201A;Ź Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663 PRAĹ IÄ&#x152;A, teĹžkega okrog 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 630 807

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

GIBANJE prebivalstva

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. 11. do 25. 11. 2018, Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med.,

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPicadilly objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 8. novembra 2018 so:

UE Velenje

â&#x20AC;˘

POROKE

â&#x20AC;˘

Porok ni bilo za objavo.

â&#x20AC;˘

SMRTI STVARNIK JOŽEF, roj. 1945, Topolťica, Topolťica 202A PRUKIJAŠROZALIJA, roj. 1931, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 8

23

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

22. novembra 2018

od 23. 11. do 29. 11.

- 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naĹĄ rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Ĺ ilih; Ĺ ilih se je vse Ĺživljenje rad vraÄ?al v Velenje oziroma v Ĺ aleĹĄko dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo NekoÄ? je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Ĺ ilihu vsaj deloma oddolĹžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno ĹĄolo ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del â&#x20AC;&#x201C; leta 1997 Beli dvor in leta 1999 NekoÄ? je bilo jezero; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane BulajiÄ&#x2021;, doma iz Velenja; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo v dviganju uteĹži za Ä?lane in mladince; VelenjÄ?ani so osvojili tri naslove: veteran Justin VanovĹĄek je bil najboljĹĄi v kategoriji do 99 kg, Milan

Dom kulture Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) NaÄ?elnik sveta je bil Ĺžupan J. Skaza, njegov namestnik pa Ĺžupan (dekan?) v Ĺ martnem F. Cizej. VeÄ?ina Ä?lanov sveta je bila iz Velenja, pet jih je bilo iz Ĺ aleka in Pake, dva pa iz Pesja.

V velenjskem narodnem svetu je bilo najveÄ? posestnikov. Ä&#x152;lani sveta pa so bili ĹĄe duhovnika, zdravnik, uÄ?itelj, grajski skrbnik, ĹželezniĹĄki usluĹžbenec in dva zastopnika premogarjev.ÂŤ; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne ĹĄole v Velenju zdruĹžile v Vzgojno-izobraĹževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, - 28. novembra 1999 je (po smrti ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana dr. Bogdana Meniha) v Ĺ oĹĄtanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za Ĺžupana; v drugi krog sta se z najveÄ? glasovi uvrstila Darko Menih in Milan KopuĹĄar, ki je

z zmago v drugem krogu postal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom poÄ?itka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. JoĹže Vogrinec, ki je mladost preĹživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje zaÄ?ela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem srediĹĄÄ?u Velenja nadvse sveÄ?ano odprli dom kulture. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 84 m2, adaptirano l. 2015, 3/10 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a).

Cena: 89.000 â&#x201A;Ź.

Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje Matilda Majhen, Lovro Kuhar 6, 3320 Velenje

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Geslo kriĹžanke: PRAZNIÄ&#x152;NI ZAKLJUÄ&#x152;KI.

Zep v kategoriji do 70 kg, JanoĹĄ Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil drĹžavni mladinski naslov, v Ä?lanski konkurenci pa je bil tretji; - 25. novembra 1955 so prviÄ? v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita; - velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odloÄ?bo o ustanovitvi zavoda ÂťDom kulture VelenjeÂŤ, ki so mu predali v uporabo velenjski kulturni dom in kinodvorano; - leta 1903 se je 28. novembra v PleĹĄivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskani ljudski godec v Ĺ aleĹĄki dolini; - 28. novembra 1919 se je rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Velenju Miran Topolovec; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje obÄ?inske uprave; o krajevnem narodnem svetu v Velenju je dr. Milan Ĺ˝evart med drugim zapisal: "V Velenju so krajevni narodni svet ustanovili 28. 11. 1918 in nato 5. decembra ĹĄtevilo njegovih Ä?lanov poveÄ?ali na 15 Ä?lanov.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: TOPOLĹ ICA, 68,1 m2, adaptirano l. 2018, 2/2 nad., ER: B2 (25 - 35 kWh/m2a). Cena: 88.500 â&#x201A;Ź.

Komunalno podjetje Velenje

â&#x20AC;˘ PE ENERGETIKA â&#x20AC;˘ PE KOMUNALA â&#x20AC;˘ POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST â&#x20AC;˘ REKLAMACIJE â&#x20AC;˘ MODRE CONE

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

Na voljo smo vam

24ur/dan

080 80 34

BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Tja, kjer tiĹĄina ĹĄepeta, je odĹĄel

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

SREÄ&#x152;KO KOKOL

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih â&#x20AC;˘ Prevoz pokojnika â&#x20AC;˘ Ureditev dokumentacije â&#x20AC;˘ Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

12. 2. 1952 â&#x20AC;&#x201C; 3. 11. 2018

Tiho teÄ?e naĹĄega Ĺživljenja reka, tiho teÄ?e solza lepega spomina, umre srce, a ostane boleÄ?ina, v srcu dragega in veÄ?nega spomina.

Ob sooÄ?enju z resniÄ?nostjo minljivosti in prezgodnjega odhoda se vsem zahvaljujemo za topel in iskren stisk roke, darovano cvetje in sveÄ?e.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 22. 11. 2018, barve: CMYK, stran 24

Dvorec Gutenbuchel je odprl novo Adventno pravljico Razstava bo na ogled do 28. novembra, v soboto in nedeljo od 11. do 20. ure, med delavnikom od 16. do 20. ure Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek popoldan so v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju Ä?etrtiÄ? zapored odprli razstavo z naslovom Adventna pravljica. Pot ji je na slavnostni otvoritvi utrl Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. ÂťAdventna pravljica v dvorec vedno pritegne veliko obiskovalcev. Enkratna, kot je, ĹĄe poudarja veliÄ?ino dvorca, ki si ga v obÄ?ini Ĺželimo v brezplaÄ?en prenos, da bi ga lahko ĹĄe veÄ?krat napolnili z vsebino in mu dali veljavo, kot mu gre,ÂŤ je dejal Ĺžupan.

Mateja Kumer, zasluĹžna za njegovo oĹživljanje, pa je poudarila, da dvorec in

Mateja Kumer: ÂťV dvorcu in okolici vlada posebna energija.ÂŤ

njegovo okolico ljudje tudi med letom pogosto obiskujejo. ÂťV njem in njegovi okolici vlada posebna energija. Veliko povpraĹĄujejo tudi po posamiÄ?nih dogodkih v njem, vendar je Ĺžal treba pogosto reÄ?i â&#x20AC;&#x201C; ne. Status dvorca ĹĄe ni urejen, in dokler ne bo, bo Ĺžal tako.ÂŤ Vrhunski florist Simon Ogrizek zamisli o tem, kakĹĄna naj bo zgodba dvorca, kuje vse leto. K temu povabi tudi druge, a pika na i je njegova. Tokratna zgodba je spet drugaÄ?na, kot so bile pretekle tri, pa vseeno adventna. Poudarja Napotnika, VoĹĄnjaka, kavarniĹĄko Ĺživljenje, sega v Ĺ oĹĄtanj pred sto leti ... Marsikdo si bo priĹĄel to razstavo pogledat, da bo dobil zamisli za prazniÄ?no dekoracijo svojega

Simon Ogrizek: ÂťStari okraski naj dobijo novo noto.ÂŤ

Adventno razstavo so na pot pospremile pevke in pevci Cerkvenega pevskega zbora.

Razstava ponuja neĹĄtete ideje za okrasitev doma.

doma. Vsi prostori v dvorcu so tudi postavljeni tako, da nakazujejo trende za letoĹĄnjo sezono. Kaj bi nam svetoval? ÂťSvetoval bi uporabo starih okraskov z novo noto in seveda z veliko naravnimi materiali. Pri tem pa moramo seveda paziti, da ne oĹĄkodujemo narave. Poudarek naj bo na trajnostnem razvoju, ponovni uporabi materialov. Torej, okraski iz preteklih let naj dobijo novo podobo v obliki vencev, krogel.ÂŤ

Tudi dvorec v znamenju Napotnika V Adventni pravljici na dvorcu Gutenbuchel letos ÂťnastopataÂŤ tudi Vila Mayer in Mladi Favn â&#x20AC;&#x201C; bronasta skulptura, ki jo je akademski kipar Ivan Napotnik leta 1937 zasnoval za fontano vile Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju. Portal dvorca krasita dva kipa â&#x20AC;&#x201C; Poljedelstvo in VinogradniĹĄtvo, ki ju je zasnoval leta 1927.

Adventno pravljico organizirajo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki je tudi glavni pokrovitelj, PUP, Simon Ogrizek, TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Vila Mayer in Mateja Kumer.

đ&#x;&#x201D;˛

Kultura prehranjevanja se izboljĹĄuje Proti gripi se je treba cepiti vsako leto Ĺ aleĹĄka dolina, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; VeÄ? kot 260.000 otrok v vrtcih in uÄ?encev v osnovnih ĹĄolah (med njimi tudi v vseh vrtcih ter ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini) je minuli petek zaÄ?elo nekoliko drugaÄ?e kot sicer zaradi tradicionalnega dneva slovenske hrane, v okviru katerega je potekal prav tako tradicionalni slovenski zajtrk. Tega sestavlja hrana lokalno pridelanih proizvajalcev, to je kruh, maslo, med, jabolko in mleko. Ĺ ole in vrtce so ponekod obiskali tudi Ä?ebelarji in jim predstavili svojo

o pomenu zajtrka v sklopu prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreÄ? del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega Ĺživljenjskega sloga, so poudarili na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje, kjer sicer opaĹžajo, da ĹĄe vedno dobrĹĄen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje.

V ospredju letoĹĄnjega dneva slovenske hrane so bila tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. ÂťVsi se zavedamo, da so ta pogoj za zdra-

vse odkar deluje novoustanovljena ĹĄola. ÂťZadovoljni smo, da se je v teh letih zakonodaja toliko spremenila, da so se doloÄ?ene stvari sprostile, saj lahko danes to poÄ?nemo legalno. Na zaÄ?etku namreÄ? ni bilo tako preprosto.

Hkrati s poudarjanjem pomena lokalno pridelane hrane sledimo ĹĄe drugim ciljem â&#x20AC;&#x201C; to, da naĹĄi uÄ?enci lahko vidijo na svojem kroĹžniku hrano, ki jo je pridelal sosed ali njihov sorodnik.

S tem jim privzgajamo obÄ?utek prizadevnosti oziroma odnos do

V Sloveniji bi bilo treba dodatno spodbuditi cepljenje pri riziÄ?nih skupinah in zdravstvenih delavcih Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in med najniĹžjimi v Evropski uniji. PrejĹĄnjo sezono je bilo po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje cepljenih rekordno malo ljudi, le dobrih 68.000. V celjski regiji se jih je cepilo 11.015, od tega 6.313 kroniÄ?nih bolnikov (in noseÄ?nic) ter 4.702 zdravih.

Zadnja leta se zniĹžuje tudi deleĹž cepljenih v najbolj ogroĹženi skupini prebivalcev, to je med starejĹĄimi od 65 let. Ta je lani

â?ą

Za zaposlene so v Zdravstvenem domu Velenje v petek (ker Ĺželijo

Posamezniki za cepljenje spodbuditi Ä?im veÄ? ljudi) pripravili organizirano akcijo.

Prvi je dal zgled direktor mag. Janko Ĺ teharnik. s cepljenjem zavarujejo sebe in druge v svoji okolici, petek pripravili posebno akcijo entom svetujem redno cepljecepljenja. V vrsto je prvi stopil nje proti gripi,ÂŤ pravi zdravnik v kar je ĹĄe posebej direktor mag. Janko Ĺ teharnik, Zdravstvenem domu Velenje Lepomembno, Ä?e videti je bilo tudi zdravnike. opold Rezar, ki se je v petek tudi gre za ogroĹžene ÂťÄ&#x152;e bi se cepilo 30 odstotkov postavil v vrsto, da se je cepil. populacije, bi bili varni pred epi- ÂťPri svojem delu sem tudi sam skupine.

UÄ?encem petega razreda ĹĄoĹĄtanjske ĹĄole so kruh, namazan z maslom ter medom, in mleko ĹĄli v slast.

vlogo, pri zajtrku pa so se jim pridruĹžili ĹĄe drĹžavni ali lokalni predstavniki oblasti. Poleg Ä&#x152;ebelarske zveze Slovenije v projektu sodelujejo ĹĄe ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, za zdravje, kulturo, okolje in prostor ter ĹĄtevilni drugi partnerji: od podjetij do kmetij. Slednjih je bilo nekaj tudi z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline.

Dan slovenske hrane je med drugim namenjen ozaveĹĄÄ?anju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeĹželja ter varovanju okolja in naravnih virov ter

vo in varno hrano,ÂŤ je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka. Med osnovnimi ĹĄolami iz tukajĹĄnjega okolja, ki so lokalno pridelano hrano uvrstile na jedilnik, je bila ĹĄoĹĄtanjska. Njena ravnateljica Majda ZavrĹĄnik â&#x20AC;&#x201C; Puc je povedala, da se trudijo vkljuÄ?iti v jedilnik Ä?im veÄ? izdelkov in pridelkov lokalnih proizvajalcev, Ĺže

tega, kaj pomeni z rokami pridelana hrana.ÂŤ Od lokalnih proizvajalcev kupujejo kruh, mleko in mleÄ?ne izdelke, marmelade, med, jajca, eko govedino ter sezonsko zelenjavo: kislo zelje, solata â&#x20AC;Ś Sogovornica zagotavlja, da se kultura prehranjevanja pri uÄ?encih postopoma izboljĹĄuje.

Vse veÄ? uÄ?encev poskuĹĄa nove, sicer stare slovenske jedi. ÂťÄ&#x152;e bomo tako nadaljevali in Ä?e bodo temu sledili tudi starĹĄi uÄ?encev, menim, se bodo stvari spremenile precej na bolje,ÂŤ je ĹĄe dejala Majda ZavrĹĄnik â&#x20AC;&#x201C; Puc. đ&#x;&#x201D;˛

znaĹĄal le ĹĄe dobrih 10 odstotkov, kar je zelo daleÄ? od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil deleĹž cepljenih v tej skupini (in drugih riziÄ?nih skupinah) kar 75-odstoten.

S poveÄ?anjem precepljenosti bi lahko prepreÄ?ili teĹžje poteke bolezni in ĹĄtevilne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi celjenje proti gripi, predvsem riziÄ?nih skupin in zdravstvenih delavcev. Tega se dobro zavedajo (tudi) v Zdravstvenem domu Velenje, kjer so za zaposlene v

demijami, veliko manj bi bilo hudih zapletov. Ne pozabimo, da lahko hudo zbolijo in umrejo celo sicer zdravi ljudje, mlajĹĄe, srednje ali starejĹĄe generacije. Ĺ e posebej pa so izpostavljeni kroniÄ?ni bolniki. Sam svojim paci-

izpostavljen okuĹžbi. Poleg tega pa menim, da za zdravstvenega delavca, posebej zdravnika, ni etiÄ?no, Ä?e svojo okuĹžbo prenaĹĄa na svoje bolnike.ÂŤ

KakĹĄna bo letoĹĄnja gripa?

KakĹĄna bo letoĹĄnja sezona gripe, je nemogoÄ?e napovedati. Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo. Sestavljeno je tako, da ĹĄÄ?iti proti virusom, ki bodo predvidoma kroĹžili.

đ&#x;&#x201D;˛