46 2019

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/100C), soboto (6/100C) in nedeljo (6/110C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 21. novembra 2019

ĹĄtevilka 46 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

V Ĺ oĹĄtanj je priĹĄla tudi druĹžina VoĹĄnjak

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Koliko Ĺžrtev ĹĄe?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Foto: Janja KoĹĄuta Ĺ pegel

Šoťtanj, 19. novembra – Pred 10 leti je mesto Šoťtanj dobilo svoj muzej, Muzej usnjarstva na Slovenskem. Bilo je slovesno in veselo, tako kot je bilo tudi v torek, natanko

deset let kasneje, na vseslovenskem sreÄ?anju usnjarjev v Ĺ oĹĄtanju. V okviru dogodka so pripravili sveÄ?ano okroglo mizo, ki je potekala v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj, premierno pa

Novoletna jelka napoveduje praznike No, pa se je zaÄ?elo. V deĹželo prihaja prazniÄ?ni december in na Titovem trgu Ĺže stoji jelka. Postavili so jo vÄ?eraj popoldne ob pomoÄ?i krajanov Ĺ entilja, darovala pa jo je druĹžina Marjana Lenarta iz Hrastovca. ÄŒisto pravo prazniÄ?no vzduĹĄje pa napovedujejo za prihodnji petek, 29. novembra, ko bodo ob 18. uri sveÄ?ano priĹžgali prazniÄ?no razsvetljavo, za katero bodo letos tako kot lani namenili okoli 50 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

so prikazali dokumentarni film z naslovom Rodbina VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjska tovarna usnja.

Ogledali so si ga tudi Ä?lani druĹžine VoĹĄnjak, đ&#x;”˛ mkp ki so ob jubileju obiskali Ĺ oĹĄtanj.

Zdravje, narava, ekologija

15 - 19

mz

Zazrti v prihodnost Velenje - V torek in vÄ?eraj je v organizaciji SaĹĄa inkubatorja potekala konferenca zazrta v prihodnost Future 4.0, namenjena ekskluzivnemu povezovanju start upov in korporacij, ki so na kakrĹĄenkoli naÄ?in povezani z industrijo, doseÄ?i pa Ĺželijo viĹĄjo kakovost. Dogodka se je udeleĹžilo veÄ? kot 300 obiskovalcev iz vrst start upov, industrijskih korporacij in ostalih udeleĹžencev ter

veÄ? kot 20 mednarodno uveljavljenih govorcev, ki so v Velenje priĹĄli iz Italije, Avstrije, MadĹžarske, HrvaĹĄke, BiH, Srbije, ÄŒrne gore, Albanije in Slovenije ter iskali priloĹžnosti za sodelovanje na veÄ? kot 130 vnaprej organiziranih ena-na-ena sestankih.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je pohvalil delo SaĹĄa inkubatorja, iz katerega je izĹĄlo v ĹĄtirih letih veÄ? kot 50

novih podjetij, ki so ustvarila 70 novih delovnih mest, nanje pa raÄ?unajo tudi pri preoblikovanju premogovnih regij. Zbrane pa je uvodoma pozdravila direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar (na zaslonu ob robotku), ki je poudarila, da je za podjetniĹĄtvo potrebnih kar nekaj izkuĹĄenj, znanj in sodobnih prijemov vodenja, ki jih je mogoÄ?e dobiti tudi na tađ&#x;”˛ mz kĹĄnih dogodkih

Tretja nedelja v novembru je svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?. Je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poĹĄkodovanih v prometnih nesreÄ?ah skupaj z njihovimi bliĹžnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Ta dan je tudi odgovor na potrebo Ĺžrtev prometnih nesreÄ? po javnem priznanju njihovega trpljenja in izgube.

Slovenija ga obeleĹžuje od leta 2007 pod vsebinskim pokroviteljstvom Evropskega zdruĹženja Ĺžrtev prometnih nesreÄ?, ZdruĹženih narodov ter Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji aktivnosti skupaj s partnerskimi drĹžavnimi in nevladnimi organizacijami koordinira Zavod Varna pot. Slogan letoĹĄnjega svetovanja dne je bil Ĺ˝ivljenje ni rezervni del!

Tragedije, ki se dogajajo na cestah, kliÄ?ejo po ukrepanju. In discipliniranju neodgovornih voznikov.

Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje se je letos stanje prometne varnosti zelo poslabĹĄalo. V prometnih nesreÄ?ah je do prvih dni novembra umrlo 22 ljudi, lani v enakem obdobju 11, predlani 16. Ĺ est povzroÄ?iteljev smrtnih prometnih nesreÄ? je bilo pod vplivom alkohola, eden pod vplivom prepovednih drog.

Alkohol je tudi nasploh vse preveÄ? prisoten med vozniki, ne le pri smrtnih prometnih nesreÄ?ah. Pijani vozniki so povzroÄ?ili kar Ä?etrtino prometnih nesreÄ?, ki so se konÄ?ale s hudimi telesnimi poĹĄkodbami. Sicer pa so najpogostejĹĄi vzroki najhujĹĄih prometnih nesreÄ? ĹĄe vedno nepravilna stran in smer voĹžnje, neprilagojena hitrost, neupoĹĄtevanje prednosti, nepravilnosti peĹĄcev in nepravilno prehitevanje.

Dejavnikom, ki najpogosteje vplivajo na nastanek prometnih nesreÄ?, bodo policisti na Celjskem do konca leta namenili ĹĄe veliko pozornosti. Poleg rednih nadzorov cestnega prometa bodo izvedli tudi veÄ? izrednih in Âťad hocÂŤ nadzorov, v katerih bodo preverjali hitrost, psihofiziÄ?no stanje voznikov, uporabo telefona med voĹžnjo, voĹžnje pri rdeÄ?i luÄ?i na semaforju in preverjanju vsega ostalega, kar lahko vpliva na nastanek prometne nesreÄ?e.

Zavedati se moramo, da je le odgovoren voznik varen voznik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

21. novembra 2019

Rebalans potrjen, predlog proraÄ?una v javno obravnavo LetoĹĄnji proraÄ?un ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki niĹžji od naÄ?rtovanega – Prihodnje leto za dobre 3 milijone evrov prihodkov in 3,2 milijona evrov odhodkov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. novembra – Med predvidenimi osmimi toÄ?kami dnevnega reda ponedeljkove seje sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki sta bili v ospredju dve, in sicer rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una in predlog odloka o obÄ?inskem proraÄ?unu za prihodnje leto. Poleg tega so svetniki soglasno potrdili ĹĄe dva odloka, in sicer o osnovah za odmero komunalnega prispevka za obstojeÄ?o komunalno opremo v lokalni skupnosti ter o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa regije.

7 glasov za, 5 proti

Februarja letos sprejetem obÄ?inskem proraÄ?unu je bilo predvidenih za 2,9 milijona evrov prihodkov (realizirali so jih za dobrih 2,8 milijona evrov), odhodkov so naÄ?rtovali za 3,096 milijona evrov, vknjiĹžili so jih za 2,9 milijona evrov.

Po pojasnilu ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja so razlogi za rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una odmiki pri nekaterih proraÄ?unskih postavkah. DrĹžava lokalni skupnosti ni nakazala obljubljenega denarja za izvedbo sanacijskih ukrepov za odpravo

posledic po neurju za dva projekta, prav tako ĹĄe Ä?akajo na denar za projekta LAS iz lanskega in letoĹĄnjega leta. Iz objektivnih razlogov niso izpeljali obnove prostorov nekdanjega bifeja, kjer bodo uredili veÄ?namensko sejno sobo. Zaradi neuspeĹĄne prijave na razpis Fundacije za ĹĄport je ostalo le pri naÄ?rtih za zamenjavo umetne trave na igriĹĄÄ?u, za-

naloĹžbe, ne soglaĹĄa pa s postopkom in odloÄ?itvijo o tolikĹĄni prekoraÄ?itvi vrednosti projekta brez predhodne seznanitve obÄ?inskega sveta o tem. ÂťNaj se takĹĄna praksa ne nadaljuje,ÂŤ je ĹĄe poudaril Rosenstein. Svetniki so rebalans potrdili s 7 glasovi za in 5 proti.

Prednost bodo imeli projekti s podroÄ?ja cestno prometne infrastrukture, kanalizacije in izgradnja prizidka k vrtcu

Brez razprave so svetniki potrdili tudi odlok o obÄ?inskem proraÄ?unu za prihodnje leto. Ta predvideva dobre 3 milijone evrov prihodkov in 3,2 milijona evrov odhodkov. Pri pripravi osrednjega obÄ?inskega dokumenta so pripravljalci upoĹĄtevali priporoÄ?ila pristojnega ministrstva, izraÄ?unali pa so ga na osnovi obstojeÄ?e glavarine (589 evrov). KopuĹĄar je zagotovil, da je predlog proraÄ?una varÄ?evalen, fleksibilen in ÂťpripravljenÂŤ na izvedbo veÄ?jih projektov. ÂťPri teh bodo imeli prednost tisti, za katere smo se dogovorili in za katere bomo imeli pripravljeno dokumentacijo. ObÄ?inska malha ima dno, za prioritete se bo treba odloÄ?ati sproti in jih sprejemati s soglasjem. Prednostni bodo projekti s podroÄ?ja cestnoprometne infrastrukture, kanalizacije in iz-

â?ą

radi nastalih teĹžav niso v celoti izvedli ureditve zbirnega centra pri pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki, je pojasnjeval KopuĹĄar. Dodal je ĹĄe, da so precej veÄ?, kot so predvideli, namenili za ureditev kanalizacije in ceste v Gavcah.

Prav za veÄ? kot 50 % prekoraÄ?itev proraÄ?unske postavke za slednji projekt je ÂťzmotilaÂŤ nekatere svetnike iz opozicijskih vrst. Svetnik Peter Rosenstein (SDS) je med drugim menil, da verjame v potrebnost

Predlog proraÄ?una za leto 2020 v javno obravnavo

Po seji obÄ?inskega sveta so se svetniki odzvali povabilu letoĹĄnjega dobitnika obÄ?inskega grba – AMD DruĹĄtva ljudska tehnika Ĺ martno ob Paki in si ogledali njihov muzej tehniÄ?ne kulture.

gradnja prizidka k vrtcu.ÂŤ ÄŒe teh naloĹžb ne bodo izvedli, bodo zanje namenjeni denar hranili za prihodnja leta. Poleg omenjenih snujejo ĹĄe izvedbo projektov, ki jih niso uresniÄ?ili letos (ureditev zbirnega centra, zamenjava umetne trave na igriĹĄÄ?u, ureditev prostorov nekdanjega bifeja) ter tistih, za katere se bodo dogovorili z vaĹĄkimi skupnostmi in odbori.

Predlog obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2020 bo do 5. decembra v javni obravnavi, Ĺžupan KopuĹĄar pa priÄ?akuje, da ga bodo svetniki na letoĹĄnji zadnji seji obÄ?inskega sveta (predvidoma 19. decemđ&#x;”˛ bra) tudi potrdili.

Ĺ e boljĹĄa zdravstvena oskrba Ĺ martno ob Paki – V primerjavi z drugimi okolji so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zadovoljni z oskrbno obÄ?anov v tamkajĹĄnji zdravstveni postaji. Napovedujejo pa, da bo ta ĹĄe boljĹĄa.

Danes je v njej Ĺže redno zaposlena druĹžinska zdravnica, konec leta bo strokovni izpit opravil ĹĄe specializant druĹžinske medicine, ki bo kasneje na zdravstveni postaji zaposlen za 4 ure. Za zdravje otrok skrbijo trije oziroma ĹĄtirje pediatri, ki se izmenjujejo.

Po zagotovilih tamkajĹĄnjega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja naj bi se razmere ĹĄe izboljĹĄale, saj naÄ?rtujejo preureditev stare pediatriÄ?ne ambulante, ki bo po obnovi sluĹžila ambulanti za druĹžinskega zdravnika. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Kljub vsemu: deĹžela je lepa in gostoljubna

V ĹĄtirih dneh 810 krvodajalcev Velenje – Od ponedeljka do Ä?etrtka prejĹĄnji teden je v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju potekala ĹĄe zadnja letoĹĄnja krvodajalska akcija v Ĺ aleĹĄki dolini. Akcijo je organiziral ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje, za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana je kri darovalo 810 krvodajalcev, kar je pribliĹžno toliko kot na lanski v tem Ä?asu. đ&#x;”˛

tp

Pred zaÄ?etkom gradbenih del sestanek s stanovalci in imetniki lokalov Velenje – Prvi del prenove Starega Velenja je dokonÄ?no potrjen, odobrena pa so tudi nepovratna evropska in drĹžavna sredstva.

Gre za poruĹĄitev objekta, v katerem je tudi lokal ÄŒuk. Trenutno se predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje dogovarjajo z izbranim izvajalcem za dinamiko del, ki jo bodo pred zaÄ?etkom predstavili stanovalcem in imetnikom lokalov, saj jim bodo skuĹĄali, kot poudarja vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak, tudi v Ä?asu gradnje zagotoviti Ä?im bolj normalno Ĺživljenje in delo. đ&#x;”˛

mz

Do toplega obroka bodo upraviÄ?eni le starejĹĄi od 65 let Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju spreminjajo Pravilnika o zagotavljanju toplega obroka socialno najĹĄibkejĹĄim obÄ?anom. Starost upraviÄ?encev se bo iz dosedanjih 55 let zviĹĄala na 65 let. S tem bodo starostno mejo izenaÄ?ili z nekaterimi drugimi pravicami socialnega varstva. Trenutno je do brezplaÄ?nega ali delno subvencioniranega toplega obroka, ki ga socialno najĹĄibkejĹĄim obÄ?anom zagotavljajo od leta 2015 (vsi dosedanji uporabniki so bili starejĹĄi od 65 let), upraviÄ?enih 15 obÄ?ank in obÄ?anov. V popreÄ?ju so stari 72 let. Spremenjen bo tudi del, ki se nanaĹĄa na pridobitev pravice glede na ugotovljeni dohodek na druĹžinskega Ä?lana.

Osebe, pri katerih je ta viĹĄji od 580 evrov, do brezplaÄ?nega ali delno subvencioniranega obroka ne bodo upraviÄ?ene. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Lasje pokonci – V Celju o kroĹžiĹĄÄ?u in brvi – Sadike za dojenÄ?ke – Urejenost in gostoljubnost Spet je priĹĄel Ä?as, ko se nekaterim pri nas najeĹžijo lasje. Saj ne, da bi bili ravno nevoĹĄÄ?ljivi, a ob podatkih, kako bogati so nekateri Slovenci, se mnogi nekako ne poÄ?utijo dobro. Pa Ä?eprav pomislijo, da so si to paÄ? na nek naÄ?in pridelali. Letos so se imena stoterice najbogatejĹĄih malo premeĹĄala, priĹĄli so novi, le na vrhu ni spremembe.

Drugim pa se jeĹžijo lasje ob ÂťpatruljiranjuÂŤ Ä?lanov varde ob meji.

Zdaj so se konÄ?no sicer zaÄ?ele razprave, da jim je treba malo stopiti na prste, pa Ä?eprav so oboroĹženi le z zraÄ?nimi puĹĄkami. Mnogim pa se ĹĄe niso polegli lasje niti zaradi ÂťÄ?istkeÂŤ pri najemanju kreditov. Ob tem, ko nekateri ĹĄe vedno poudarjajo, da je tak ukrep pravilen, je veliko tudi nasprotnikov. Podporniki ukrepa so predvsem taki, ki se bojijo krize in padca gospodarske rasti. Padca take rasti se bojijo tudi upokojenci, saj so z njim vezana usklajevanja pokojnin in morebitni dodatki. Teh pa si upokojenci seveda moÄ?no Ĺželijo.

Vsaj pri tem so si enotni. Malo bolj skupaj so menda priĹĄli tudi snovalci novega volilnega reda. Vsaj za zdaj ostaja upanje, da se bomo ob novih volitvah Ĺže zavrteli po novem.

Po novem se bodo zavrteli tudi v Celju, dobesedno se bodo zavrteli po novem kroĹžiĹĄÄ?u na Glaziji. Mnogo mlajĹĄih niti ne ve, da je bil tu ob Ljubljanski cesti nekoÄ? pomemben celjski ĹĄportni center z znanim nogometnim igriĹĄÄ?em Glazija. Zdaj se Glazija imenuje garaĹžna hiĹĄa, ki stoji na tem mestu, na delu nekdanjega igriĹĄÄ?a pa Ĺže dolgo stoji tudi objekt Âťmala celjska klinikaÂŤ. Objekt je nov, pa ga Ĺže predelujejo. Ker je tu tudi uvoz v celjsko bolniĹĄnico, na Policijo, tudi v zdravstveni dom ‌, je prometna gneÄ?a Ĺže zdaj velika. ReĹĄitev naj bi bilo torej kroĹžiĹĄÄ?e.

So pa v Celju zadnje dni veÄ? govorili o brvi kot o kroĹžiĹĄÄ?u oziroma cestah. Predvsem na zadnji seji mestnega sveta. Veliko so namreÄ? razpravljali o naÄ?rtovani celjski posebnosti – viseÄ?em mostu nad Savinjo med MiklavĹĄkim hribom in poboÄ?jem grajskega hriba.

Mnenja ljudi in tudi svetnikov so deljena. Predvsem tisti, ki Ĺžupanu niso naklonjeni, menijo, da bi lahko denar porabili za kaj takega, kar Celje bolj potrebuje. A aktivnosti vseeno teÄ?ejo naprej. Zagovorniki paÄ? menijo, da bi kneĹžje mesto s to brvjo dobilo neko poseb-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

nost. Nekateri tudi menijo, da je to, da je taka brv v Ä?asu grofov res Ĺže bila, resnica, ne le bajka.

V Kozjem so tudi letos nadaljevali z lepo gesto Ĺžupanje, ki je lani prviÄ? pripravila sreÄ?anje z novorojenÄ?ki in njihovimi starĹĄi, ob tem pa jim podelila posebno darilo – sadiko kozjanske jablane. Kozje s Podsredo je znano po starih sortah jablan, kar Ĺže vrsto let poudarjajo tudi na tradicionalnem prazniku kozjanskega jabolka. Z novimi sadikami bi radi te sadovnjake ĹĄe pomladili in razĹĄirili. Na letoĹĄnjem sreÄ?anju je bilo ĹĄe bolj veselo tudi zato, ker so od lani naredili lep napredek: ob lanskem sreÄ?anju so sadike podarili 27 ÂťnovimÂŤ mladim Kozjanom, letos 31.

V ZreÄ?ah so glede kroĹžiĹĄÄ?a na nek naÄ?in korak pred Celjem. Tu so ga pred dnevi ob prisotnosti ministrice BratuĹĄkove Ĺže odprli. KroĹžiĹĄÄ?e je pomembno, saj je zdaj promet na cesti Pesek–Rogla–ZreÄ?e bolj tekoÄ? in varen. Promet na Roglo bo v naslednji sezoni gotovo ĹĄe veÄ?ji po zaslugi nove atrakcije, sprehoda med kroĹĄnjami dreves.

Ta se je Ĺže letos takoj po otvoritvi dobro prijela, zato upraviÄ?eno priÄ?akujejo prihodnje leto dober obisk. Morda tudi kakĹĄno priznanje.

Veliko priznanj so tudi letos kraji z naĹĄega ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja prejeli na Dnevih turizma. Ne le da je v akciji Moja deĹžela – lepa in gostoljubna med veÄ?jimi mesti zmagalo Velenje, zlat je bil ĹĄe celjski hostel MCC, med glampingi pa Olimia Adria village. Med zdraviliĹĄkimi kraji so bila ÂťnaĹĄaÂŤ vsa tri najviĹĄja priznanja. Ĺ la so v RogaĹĄko Slatino, ZreÄ?e in PodÄ?etrtek, med manjĹĄimi mesti so bile Slovenske Konjice druge, Mozirje tretje. Priznanja so prejele ĹĄe ÂťizletniĹĄkeÂŤ LuÄ?e (druge), med trĹĄkimi jedri je bil ĹĄentjurski Zgodnji trg tretji, kot tudi Petrolov BS Planina pri Sevnici. V spletnem glasovanju je med veÄ?jimi mesti zmagalo Velenje, PodÄ?etrtek pa med zdraviliĹĄkimi kraji.

Pa ĹĄe to: ob tem, ko so VelenjÄ?ani doma ÂťroÄ?noÂŤ premagali skopskega Metalurga, gotovo upajo, da jim bo uspel podvig, kot je Celjanom. Ti so ZagrebÄ?ane premagali doma, za tem ĹĄe (prviÄ?!) v Zagrebu. Res pravi zgodovinski uspeh!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

21. novembra 2019

Velenje najlepťe, osvojilo je kar tri prva mesta Najbolje ocenjeni v akciji Moja deŞela – lepa in gostoljubna 2019 v posameznih kategorijah: • • • • • • • • • • •

Velenju tudi srebrni certifikat Velenje je v teh dneh prejelo tudi certifikat SLOVENIA GREEN DESTINATION SILVER, torej srebrni certifikat kot zelena destinacija, doslej je nosilo bronastega.

• • • •

VeÄ?ja mesta: Velenje, Kranj, Koper Srednja mesta: Slovenj Gradec, Ptuj, Postojna ManjĹĄa mesta: ÄŒrna na KoroĹĄkem, Slovenske Konjice, Mozirje TuristiÄ?ni kraji: Kranjska Gora, Izola, Bovec, ZdraviliĹĄki kraji: RogaĹĄka Slatina, ZreÄ?e, PodÄ?etrtek IzletniĹĄki kraji: Park Ĺ kocjanske jame, LuÄ?e, Mojstrana Mestno jedro: Novo mesto (Glavni trg z okolico), Radovljica, Slovenj Gradec VaĹĄko jedro: RateÄ?e, Ĺ marje pri Kopru, Kamna Gorica TrĹĄko jedro: Kanal (Trg Kontrada), MeĹžica, Ĺ entjur (Zgornji trg) Mladinska prenoÄ?iĹĄÄ?a: MCC Hostel Celje, Hostel Pekarna Maribor, Yuoth Hostel Ars Viva Kampi: Kamp Danica Bohinjska Bistrica, Camping Bled, Kamp Koren Kobarid Glampingi: Glamping Olimia Adria village, Gozdna vasica Theodosius, Glamping SonÄ?na dolina Naj tematska pot: UÄ?na pot Ĺ krata Bisera, Pot kulturne dediĹĄÄ?ine Ĺ˝irovnica, Pot moÄ?virskih ĹĄkratov na Mali plac, KroĹžna pot vojaĹĄke zgodovine Bencinski servisi Petrol: BS MengeĹĄ KamniĹĄka, BS Dul AC jug, BS Planina pri Sevnici Spletno glasovanje: Velenje (veÄ?ja mesta), PodÄ?etrtek (zdraviliĹĄki kraji), Izola (turistiÄ?ni kraji)

Velenje je najlepĹĄe in najgostoljubnejĹĄe veÄ?je mesto v Sloveniji – Prvo mesto je osvojilo tudi na spletnem glasovanju in prva je tudi UÄ?na pot Ĺ krata Bisera Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže tradicionalno posega po najviĹĄjih mestih v tekmovanju Moja deĹžela – lepa in gostoljubna. Letos je zmagala. Poleg te lovorike je prvo mesto osvojila tudi v spletnem glasovanju, prvo mesto pa je pripadlo tudi UÄ?ni poti Ĺ krata Bisera (kategorija tematskih poti).

DrĹžavna ocenjevalna komisija je med pozitivnimi posebnostmi mesta izpostavila Ä?istost in vzdrĹževanost, bogato izletniĹĄko in turistiÄ?no ponudbo, raznolike moĹžnosti za rekreacijo ob Velenjskem jezeru, ĹĄtevilne prireditve, urejen grad z bogato zbirko eksponatov, atraktivno smuÄ?arsko skakalnico, urejeno peĹĄpot in kolesarsko pot do Ĺ oĹĄtanja, solarne polnilce za mobilne naprave, prenovljeno GoriĹĄko cesto in SonÄ?ni park ter plaĹžo za pse. Pohvalili pa so tudi zaposlene na obÄ?ini in TuristiÄ?no informacijskem centru, saj so opazili njihova prizadevanja za turistiÄ?ni razvoj mesta.

Komisija je pohvalila tudi tri konstrukcije v obliki velikih sonÄ?niÄ?nih src, ki simbolizirajo letoĹĄnjo 60-letnico mesta, zasaditev ob Ĺ aleĹĄki cesti z veÄ? tisoÄ? cvetovi sonÄ?nic ter 5-zvezdiÄ?no doĹživetje Velenje Underground.

Pohvalili so tudi delo tukajĹĄnjih turistiÄ?nih druĹĄtev, ki v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline in podjetjem PUP Velenje organizirajo tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja, katerega glavni namen je spodbuditi Ä?im veÄ?je ĹĄtevilo obÄ?anov, da tudi sami storijo veÄ? za urejeno bivalno okolje.

Pot ĹĄkrata Bisera obsega ĹĄest zanimivih turistiÄ?nih toÄ?k

Nagrajeno UÄ?no pot ĹĄkrata Bisera so Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora uredili lani. Pot obsega ĹĄest zanimivih turistiÄ?nih toÄ?k (domaÄ?ijo LamperÄ?ek, TemnjaĹĄki potok, Vovkov mlin, gozd, KaÄ?ji grad in zbirko starin BlaĹžiĹĄ). Opre-

mljena je z informacijskimi tablami v treh jezikih, smernimi tablami in video odzivniki z angleĹĄkimi podnapisi.

Nagrajeni tudi prostovoljci

Velenje Ĺže sedmiÄ? prvo Velenje je doslej v okviru projekta Moja deĹžela – lepa in gostoljubna Ĺže sedemkrat prejelo prvo nagrado za urejenost, leta 2011 je bilo drugo, leta 2012 tretje in prvo v spletnem glasovanju. Leta 2017 so osvojili tretje, lani pa drugo mesto med veÄ?jimi mesti.

Posebna priznanja so v okviru te akcije kot naj prostovoljci prejeli tudi Ä?lani velenjskih turistiÄ?nih druĹĄtev: Ana Ĺ˝erdoner (TuristiÄ?na zveza Velenje), Nada Ĺ travs (TuristiÄ?no druĹĄtvo Vinska Gora), Milan Sitar (TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj), Zvonka Polak (Revivas – DruĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale) in Tanja Lisac (TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek).

Med najboljĹĄimi skritimi dragulji tudi Velenje Underground

5-zvezdiÄ?no doĹživetje Velenje Underground je prejelo priznanje za drugo mesto v okviru akcije Slovenia's Hidden Gems 2019, ki jo organizira Radio Si. Kot zmagovalni turistiÄ?ni paket med dvanajstimi finalisti je bil ocenjen projekt Divjina KoÄ?evskega roga, tretje mesto pa je osvojil turistiÄ?ni paket Kostanjevica na Krki – najmanjĹĄe mesto za najveÄ?ja doĹživetja.

TuristiÄ?ni paket Velenje Underground je bil uvrĹĄÄ?en tudi v zbirko Slove-

Rekli so â?ą

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol: ÂťÄŒe si bil kar osemkrat v zadnjih letih izbran na najviĹĄja mesta, je to dokaz, da resniÄ?no Ĺživimo v lepem in prijaznem mestu, mestu, za kato skrbimo vsi, ki tukaj Ĺživimo, in zato na tem mestu izrekam globoko spoĹĄtovanje in zahvalo vsem, ki skrbite zanj.

V obÄ?inski upravi se bomo tudi v prihodnje zavzemali, da bomo vse to ĹĄe nadgrajevali, da se bomo prebivalci tukaj dobro poÄ?utili in da bodo obiskovalci radi zahajali k nam.ÂŤ Predsednik Regijske turistiÄ?ne zveze SaĹĄka Franc Ĺ pegel: ÂťTakĹĄna priznanja so zelo dobra promocija, saj je izbor medijsko dobro podprt. Vendar biti najlepĹĄi in najbolj gostoljuben ĹĄe ne pomeni, da boĹĄ tudi najbolj obiskan. Sami bomo morali veliko narediti za to. UÄ?na pot, denimo, je lahko najboljĹĄa, a treba jo bo ĹĄe veliko promovirati, da bo tudi najbolj obiskana. Zato bomo maja prihodnje leto priredili sreÄ?anje skrbnikov tematskih uÄ?nih poti iz vse Slovenije, izvedli ogled in poskrbeli za mreĹženje. Letos smo na pot ĹĄkrata Bisera pospremili okrog 15 skupin, raÄ?unamo pa, da se bo naslednje leto obisk vsaj podvojil.ÂŤ Franci Lenart, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline: ÂťSeveda smo navduĹĄeni, saj je to potrditev naĹĄega skupnega dela. To je potrditev tudi naĹĄih usmeritev v turizem, saj prejete nagrade dokazujejo, da je tukaj v naĹĄem okolju polno skritih zanimivih kotiÄ?kov, ki jih je vredno obiskati. Seveda smo v naĹĄem zavodu zelo zadovoljni tudi, da je bil opazen naĹĄ pet zvezdiÄ?ni produkt Velenje Underground. Gre za kulinariÄ?no podzemno avanturo v najgloblji jedilnici v Sloveniji, kjer lahko v knapovskem okolju obiskovalci preizkusijo vrhunske jedi, ki jih đ&#x;”˛ mz, tf pripravlja ekipa iz Vile HerbersteinÂŤ.

Na v slavnostni prireditvi Moja deĹžela – lepa in gostoljubna je priznanje v imenu Mestne obÄ?ine Velenje prejela vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, ki je ob tem dejala: ÂťZ velikim navduĹĄenjem sem prejela to nagrado in bila zelo sreÄ?na. Nagrada je potrditev naĹĄega skupnega dobrega dela, dela naĹĄih druĹĄtev in ĹĄtevilnih posameznikov in prostovoljcev, ki se jim zahvaljujem za ves trud.

Seveda pa je to tudi obveza, da bomo ĹĄe naprej tako lepo skrbeli za naĹĄe mesto in privabljali goste. Vsak posameznik je pomemben v tem mozaiku.ÂŤ

nia Unique Experience. Ocenili so ga kot edinstveno pustolovĹĄÄ?ino in enega najboljĹĄih naÄ?inov za doĹživetje skritega podzemnega dela Velenja. Velenje Underground je vrhunska kulinariÄ?na izkuĹĄnja v najgloblji jedilnici v Sloveniji, ki jo pripravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z Muzejem premogovniĹĄtva Slovenije in Gorenjem Gostinstvom. Letos so predstavili 12 bolj ali manj spregledanih, a izjemnih turistiÄ?nih paketov z vseh koncev Slovenije.

Izbor ponudnikov je bil prepuĹĄÄ?en uredniĹĄtvu Radia Si in posluĹĄalcem, ki so glasovali za predloge.

TesnejĹĄe sodelovanje s Slovensko turistiÄ?no organizacijo

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je sklenil partnerski dogovor o sodelovanju med Slovensko turistiÄ?no organizacijo in vodilno destinacijo Velenje–TopolĹĄica/Ĺ oĹĄtanj (Ĺ aleĹĄka dolina).

Tako naj bi krepili sinergije pri razvoju in promociji slovenskega turizma. ÂťZ Ĺželjo, da na enem mestu zberemo moĹžnosti sodelovanja z vsemi potrebami in praktiÄ?nimi informacijami ter smernicami, ki nam bodo v pomoÄ? pri delu v prihodnje. Destinacija Ĺ aleĹĄka dolina

Tudi v Ĺ oĹĄtanju bodo drsali

V soboto Katarinin sejem

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo letos Ĺže trinajstiÄ? zapored poskrbela, da se bodo lahko ljubitelji drsanja le-tega spet nauĹžili. DrsaliĹĄÄ?e s pravim ledom bo podjetje Kota postavilo na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu. Odprli ga bodo 10. decembra, drsalna sezona pa bo

Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 23. novembra, pripravljajo v Ĺ oĹĄtanju tradicionalni Katarinin sejem. Potekal bo med 9. in 13. uro na Trgu svobode. Katarinin sejem je dobil ime po Katarini Aleksandrijski, med drugim tudi zavetnici usnjarjev. PosveÄ?en je usnju, usnjenim izdelkom. Na njem ne bo

trajala do 27. januarja. Za drsaliĹĄÄ?e bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iz proraÄ?una namenila 29.000 evrov (v stroĹĄek je vkljuÄ?eno tudi upravljanje drsaliĹĄÄ?a). Drsanje bo brezplaÄ?no, za izposojo drsalk pa bo treba odĹĄteti 1 evro. đ&#x;”˛

mkp

manjkalo izdelkov domaÄ?e in umetne obrti.

Trgovanje bo popestril kulturni program z nastopi MeĹĄanega pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, Folklornega druĹĄtva Oglarji, Pihalnega orkestra Zarja ter uÄ?encev Glasbene ĹĄole Velenje, oddelka Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp

je bila s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 prepoznana kot ena od 35 vodilnih destinacij v modelu makro destinacij. Sodelovanje med Slovensko turistiÄ?no organizacijo in vodilnimi destinacijami se vseskozi krepi, s podpisanim partnerstvom pa ga Ĺželijo ĹĄe izpopolniti,ÂŤ pravi direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart, ki je tudi slovesno podpisal dogovor o sodelovanju. đ&#x;”˛

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki ni soustanoviteljica Zavoda za turizem V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki so povedali, da se Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline niso pridruĹžili predvsem zaradi reorganizacije turistiÄ?nega zemljevida. Po novem obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj sodita med panonske, obÄ?ina Ĺ martno ob Paki pa med alpske destinacije oziroma regije. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

21. novembra 2019

Kletar leta – najlepĹĄa dogodivĹĄÄ?ina

GOSPODARSKE novice Gorenje Tiki v roke ĹĄvedski druĹžbi

Mihaelu Fajfarju iz Slatin Ĺže petiÄ? naziv Kletar leta – Letina je povpreÄ?na

Velenje - Gorenje je s ĹĄvedsko druĹžbo Nibe Industrier, ki je eden kljuÄ?nih igralcev na evropskem trgu elektriÄ?nih grelnikov vode, sklenilo pogodbo o prodaji hÄ?erinske druĹžbe Gorenje Tiki iz Stare Pazove. Vrednosti posla, ki ga mora odobriti ĹĄe varuh konkurence, niso navedli. "Gorenje Tiki je danes v odliÄ?ni formi," je dejal direktor druĹžbe Branko Apat in izrazil zadovoljstvo, da je druĹžba postala del skupine Nibe, ki je po njegovih besedah globalno moÄ?no podjetje na podlogi reĹĄitev s podroÄ?ja tehnologij ogrevanja.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 9. novembra – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Ĺže veÄ? kot 10 let zapored na prireditvi Vesela Martinova sobota v tamkajĹĄnji Martinovi vasi razglasi kletarja leta.

Ta Ä?ast je na letoĹĄnji prireditvi doletela Mihaela Fajfarja iz Slatine, ki je od lanskega maja Ä?lan DruĹĄtva evropski red viteza vina, trikrat zapored pa je postal tudi vinar leta Slovenije med malimi vinogradniki. ÂťZame je naziv kletar leta, ki ga podeljuje ĹĄmarĹĄko druĹĄtvo vinogradnikov (njegov Ä?lan sem Ĺže veÄ? kot 20 let) peti in je najlepĹĄa dogodivĹĄÄ?ina, ki se vinogradniku lahko zgodi. Ne samo v domaÄ?em kraju, ampak tudi ĹĄirĹĄe.

Ponosen sem nanj, ĹĄe bolj pa na svoja vina,ÂŤ nam je povedal na razglasitvi. Zanje je doslej prejel Ĺže veÄ? kot 140 zlatih priznanj z ocenjevanj po vsej drĹžavi. Na vpraĹĄanje, kdo je lahko kletar leta, odgovarja: ÂťSamo tisti, ki ima zelo dobra vina, spoĹĄtuje in ima rad trto, saj je ne nazadnje Ĺženskega spola.ÂŤ

Naziv kletar leta prejme vinogradnik, ki na druĹĄtvenem ocenjevanju vin doseĹže najviĹĄje povpreÄ?je treh vin normalne trgatve.

Mihael Fajfar je Ĺže petiÄ? prejel naziv Kletar leta.

Sogovornik pravi, da so Ĺže od nekdaj vinogradniĹĄka druĹžina.

Rodil se je med vinogradi v Halozah, dodaja, in najbrĹž je tudi to eden od osrednjih razlogov, da se je zaÄ?el ukvarjati z vinogradniĹĄtvom ter kletarjenjem. Ima blizu 3.000 trsov, pribliĹžno toliko pa tudi v najemu. Zadnja le-

ta za zahtevno rastlino skrbita, jo obdelujeta in negujeta sama z Ĺženo Tatjano. Po pridelanih koliÄ?inah sta v Fajfarjevih vinogradih na prvem mestu rumeni muĹĄkat in modra frankinja, sledijo diĹĄeÄ?i traminec, laĹĄki rizling, sauvignon, renski rizling in ĹĄipon.

Pred Ä?asom je dejal, da vinograd

potrebuje hlapca, ne gospoda.

Vsako leto je o tem bolj prepriÄ?an. ÂťDela je dovolj za celo leto.

Nekaj zatiĹĄja je morda decembra, januarja pa je treba trto Ĺže zaÄ?eti rezati.ÂŤ LetoĹĄnja letina je povpreÄ?na, pojasnjuje. V Halozah je natrgal koliÄ?insko manj, a je bilo grozdje kakovostno, v ĹĄmarĹĄkem vinogradu pa je bilo pridelka prav tako nekaj manj v primerjavi s preteklim letom. Bo pa moral biti kar priden kletar, da bo v sodih vse tako, kot mora biti. Je pomembnejĹĄe pridelati zdrav in kakovosten pridelek ali skrbeti in negovati tisto, kar je v sodih? ÂťOboje,ÂŤ odgovarja Fajfar in dodaja: ÂťPri vseh opravilih moraĹĄ biti skrben, dosleden, stvari negovati. Tako kot Ĺžensko.ÂŤ đ&#x;”˛

NajbogatejĹĄi Slovenci so ÂťteĹžkiÂŤ 5,6 milijarde evrov Skupno premoĹženje 100 najbogatejĹĄih Slovencev znaĹĄa 5,6 milijarde evrov in je v primerjavi s preteklimi leti malenkost upadlo, ugotavlja revija Manager. Vzrok za upad ocene v reviji pripisujejo predvsem slabĹĄim obetom za prihodnje poslovanje, menedĹžerji pa menijo, da so bile prejĹĄnje cenitve precenjene, tokratna pa celo podcenjena. Na vrhu lestvice ĹĄesto leto zapored vztrajata zakonca Iza Sia in Samo Login.

Svoj deleĹž v podjetju sta nedavno prodala tudi Sandi ÄŒeĹĄko in njegova partnerka Livija Dolanc, ki sta se uvrstila na drugo mesto lestvice 100 najbogatejĹĄih. Koliko sta prejela za 55-odstotni deleĹž v Studio Moderna, ni znano. Revija Manager njuno premoĹženje ocenjuje na 296 milijonov evrov. Marko Pistotnik (210 milijonov evrov, kar je enako kot leto prej), druĹžina Lah (169 milijonov evrov oz. 11 odstotkov veÄ? kot lani), Joc PeÄ?eÄ?nik (155 milijonov evrov oz. 20 odstotkov manj kot lani), Igor AkrapoviÄ? (135 milijonov evrov oz. ĹĄtiri odstotke veÄ? kot lani), Tatjana in Albin DoberĹĄek (126 milijonov evrov oz. 31 odstotkov manj kot lani), Damian Merlak (124 milijonov evrov, kar je enako kot lani), Franc Frelih (112 milijonov evrov oz. 20 odstotkov veÄ? kot lani), Dari in Vesna JuĹžna (111 milijonov evrov oz. deset odstotkov veÄ? kot lani).

Z naĹĄega obmoÄ?ja se je najviĹĄje uvrstila druĹžina StraĹĄek (KLS Ljubno), in sicer na 17. mesto s skupaj 105 milijoni ocenjenega premoĹženja. DruĹžina Jager (20. mesto s 70 milijoni), nekdanji direktor Gorenja Herman Rigelnik (57. mesto z 29 milijoni).

Delodajalci o plaÄ?ah O plaÄ?ah so govorili tudi na letoĹĄnjem dnevu delodajalcev. Spremembe minimalne plaÄ?e nujno terjajo vzpostavitev novega plaÄ?nega modela, so se strinjali zbrani na Dnevu delodajalcev 2019, ki ga je z naslovom Skupaj do sodobnega plaÄ?nega modela v Ljubljani organizirala GZS. Model mora biti strokoven in praviÄ?en, za to pa bo potreben socialni dialog. Nov plaÄ?ni model mora biti bolj praviÄ?en kot dosedanji sistem, ki temelji na mnogih dodatkih in je zato diskriminatoren predvsem do mladih zaposlenih na zahtevnejĹĄih delovnih mestih, katerih plaÄ?e ĹĄe ne vsebujejo dodatkov. Druga kategorija diskriminiranih so starejĹĄi delavci, ki se znajdejo na trgu dela kot nezaposleni, saj so zaradi obveznih dodatkov nekonkurenÄ?ni.

Frizure, ki osreÄ?ujejo Obiskali smo frizerski studio Hipnotik na Rudarski cesti, v katerem osem izkuĹĄenih frizerk stremi k enemu poslanstvu: ustvarjanje priÄ?esk, ki osreÄ?ujejo stranke ÂťPo naravi sem ustvarjalna oseba in rada imam izzive. VĹĄeÄ? mi je, da lahko vsak dan koga osreÄ?im. Kajti frizerji imamo moĹžnost poudariti lepoto ljudi in jim ustvariti priÄ?eske, ki jim na obraze zvabijo ĹĄiroke nasmehe. Zadovoljstvo stranke je neprecenljivo,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati Teja Sotler, ki je frizerski studio Hipnotik ustanovila, ko je po veÄ? kot 20 letih dela za razne frizerske verige zaÄ?utila, da si je nabrala Ĺže dovolj izkuĹĄenj za samostojno pot. Ker je odraĹĄÄ?ala v podjetniĹĄki druĹžini, je od nekdaj vedela, da bo tudi sama zaplula v podjetniĹĄke vode. PridruĹžile so se ji tudi sodelavke, s katerimi danes sestavljajo odliÄ?no ekipo, v kateri druga drugo dopolnjujejo in skupaj rastejo.

Zaupajte frizerjem

Dober frizer se mora nenehno izobraĹževati, slediti tehnikam, materialom, trendom, ki se spreminjajo skorajda meseÄ?no. Uporabljati mora kakovostne produkte. Skrbeti mora za urejen, gostoljuben prostor, v katerem se stranke sprostijo.

Biti mora komunikativen.

Pa ne zato, da strankam na stolu krajĹĄa Ä?as. Ampak zato, da lahko ustreĹže njihovim Ĺželjam. ÂťS strankami se je treba znati pogovoriti.

MoraĹĄ znati razbrati, kaj si Ĺželi – iz pripovedovanja, fotografij, gest in potez,ÂŤ pojasnjuje in poudarja, da je pri tem najpomembnejĹĄe zaupanje. ÂťLjudje so najveÄ?krat razoÄ?arani takrat, ko ne prisluhnejo nasvetom frizerja, ki dobro ve, kakĹĄne priÄ?eske pristajajo doloÄ?enim oblikam obraza, kaj lahko z doloÄ?enim tipom las doseĹžemo. Nekateri vztrajajo pri svoji ideji, rezultati pa velikokrat niso v skladu s priÄ?akovanji.ÂŤ Zato je tudi potrpeĹžljivost dobrodoĹĄla lastnost dobrega frizerja. Ne gre pa brez ustvarjalnosti. ÂťNajlepĹĄe je, ko se nam stranke prepustijo. Ko lahko sproĹĄÄ?eno ustvarjamo in doseĹžemo unikaten videz, ki se povsem sklada s stranko.ÂŤ Lahko

Pokojnine naj bi uskladili Koalicijske stranke so se konÄ?no dogovorile o izredni uskladitvi pokojnin in sprejele predlog DeSUS-a. Pokojnine se bodo leta 2020 izredno uskladile v viĹĄini enega odstotka, Ä?e bo gospodarska rast letos veÄ? kot 2,5-odstotna.

UgodnejĹĄe starĹĄevsko varstvo kdaj ustvarijo tudi kakĹĄno res ekstravagantno priÄ?esko? ÂťDa, ampak redko. Bi si Ĺželela veÄ? takĹĄnih priloĹžnosti.ÂŤ Kaj je najveÄ?ja prednost hipnotika? ÂťNov, sodobno opremljen in zelo svetel salon. Dostopna lokacija. Pa seveda to, da znamo z najnovejĹĄimi materiali in tehnikami ustvariti toÄ?no takĹĄne priÄ?eske, kakrĹĄne si stranke Ĺželijo,ÂŤ odgovarja Teja, ponosna, da je njihov trud za urejanje izloĹžbe opazila tudi Mestna obÄ?ina Velenje in Hipnotik nagradila na nateÄ?aju Naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u.

VraÄ?a se naraven las

Frizerski saloni zadnje Ä?ase precej razĹĄirjajo svojo ponudbo. Barvanje pa je stalnica, ki nikakor ne gre iz mode, Ä?eprav se vraÄ?a naraven las. ÂťZdaj so zelo popularni naravno sivi, biserni lasje. Poezija je, ko dobiĹĄ v roke naraven las in ga obdelaĹĄ, saj je razlika v kakovosti med naravnim in barvanim ĹĄe Teja Sotler odsvetuje domaÄ?e barvanje las, saj lahko izdelki s trgovskih polic naredijo veliko ĹĄkode. Izdelani so namreÄ? za ĹĄiroko potroĹĄnjo in morajo ustrezati tako temno- kot svetlolasim, medtem ko lahko frizer izbere moÄ? prekisa, ki ga uporablja.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o starĹĄevskem varstvu in druĹžinskih prejemkih. S predlogom se podaljĹĄuje materinski, oÄ?etovski in starĹĄevski dopust, izboljĹĄuje poloĹžaj druĹžin, v katerih je mati ob rojstvu nezaposlena, ter izboljĹĄuje poloĹžaj ĹĄtudentskih druĹžin.

Slovenskemu turizmu se obeta ĹĄe eno rekordno leto, Ä?eprav se stopnje rasti tako globalno kot pri nas umirjajo. Medtem ko so cilji turistiÄ?ne strategije pri ĹĄtevilu prihodov in prenoÄ?itev Ĺže doseĹženi, pa turistiÄ?ne delavce na drugih toÄ?kah, denimo prilivih in prestrukturiranju drĹžavnih turistiÄ?nih podjetij, Ä?aka ĹĄe veliko dela.

Ĺ ampon za zdravljenje prhljaja uporabljajte samo takrat, ko imate prhljaj. So namreÄ? preveÄ? agresivni za vsakodnevno uporabo. vedno oÄ?itna, Ä?eprav so produkti za barvanje vse bolj kakovostni,ÂŤ pravi Teja.

Kaj pa modne smernice? Te danes, ko je v ospredju lepotne industrije posameznik, niso veÄ? tako pomembne, pravi sogovornica, zato so vse Ĺženske priÄ?eske personalizirane. Morda so v ospredju pri ramenih dokaj ravno pristriĹženi lasje. V moĹĄkem frizerstvu je veÄ? trendov, ki se zadnje Ä?ase hitro nadgrajujejo. Ĺ e nekaj Ä?asa bo aktualno prelivanje barv iz svetlejĹĄih odtenkov v temnejĹĄe, iz naravne barve v svetlejĹĄo, napoveduje. Priljubljeni so svetli lasje z lila in pastelnimi odtenki. TakĹĄnega barvanja ni potrebno obnavljati tako pogosto kot barvanja po celotni dolĹžini las, ko hitro nastane moteÄ? narastek.

Cilj je sreÄ?na stranka

Frizerke v Hipnotiku so stroge same do sebe, pravijo. Stremijo k temu, da vedno ĹĄe bolje opravijo svoje delo. Kako vedo, da jim je uspelo? ÂťKo nas stranke zapustijo nasmejane,ÂŤ odgovarja Teja in ĹĄe dodaja, da v Hipnotiku delajo, dokler stranke niso zadovoljne. ÂťVsako manj posreÄ?eno frizuro se da kako izboljĹĄati in vsaka dobra frizura je lahko tudi popolna.ÂŤ đ&#x;”˛

Podjetja Ä?akajo na plaÄ?ila 81 dni Podjetja v Sloveniji na plaÄ?ilo raÄ?una, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, Ä?akajo v povpreÄ?ju 81 dni, kar je najdlje med 17 drĹžavami, vkljuÄ?enimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja Ä?akanja na plaÄ?ila in precejĹĄnjega deleĹža neplaÄ?anih raÄ?unov veÄ?inoma ne doĹživljajo kot groĹžnjo poslovanju ali obstoju. đ&#x;”˛

ZAPOSLIMO

veÄ? kvaliďż˝ciranih delavcev gradbene stroke GRADBENI DELOVODJA ZIDAR, TESAR, Ĺ˝ELEZOKRIVEC VOZNIK TOVORNEGA VOZILA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj za zaposlitev je izobrazba gradbene ali strojne smeri in 2 leti delovnih izkuĹĄenj na podobnem delovnem mestu.

Nudimo stimulativni osebni dohodek in zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as.

Prav tako ponujamo tudi moĹžnost bivanja v veÄ?stanovanjski hiĹĄi.

ProĹĄnje z dokazili poĹĄljite na: Map team d.o.o. Ĺ pindlerjeva ulica 2 c, 2310 Slovenska Bistrica.

mz

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

21. novembra 2019

Za brezogljiÄ?no druĹžbo, vendar ne na glavo ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice o prestrukturiranju Premogovnika Velenje – Namesto Malenkovića podpredsednik upravnega odbora zbornice mag. Marko Mavec Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 14. novembra – ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so prvo sejo po poletnih poÄ?itnicah opravili v upravnih prostorih druĹžbe Premogovnik Velenje, kar glede na dnevni red ne preseneÄ?a. Na seji so namreÄ? najveÄ? pozornosti namenili razvojnim usmeritvam omenjene druĹžbe.

Poleg odkopavanja premoga razvoj novih dejavnosti

Po besedah generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Marka Mavca je poleg pridobivanja premoga glavna usmeritev razvoj novih dejavnosti. Ĺ˝e danes razmiĹĄljajo, kaj bodo poÄ?eli, ko premogovniĹĄtva ne bo veÄ? zaradi pomanjkanja premoga ali odloÄ?itev drĹžave o predÄ?asnem zaprtju premogovnika in TeĹĄa. Na pridobivanje premoga je danes neposredno vezanih blizu 2000 ljudi, posredno veÄ? kot 4000. Prihodnost zanje vidijo v obstojeÄ?em znanju z visoko dodano vrednostjo. Vse Ĺže izvajajo za potrebe premogovnika, v prihodnje ga bodo poskuĹĄali uspeĹĄno trĹžiti tudi na trgu, kar so poÄ?eli Ĺže v preteklosti.

Po zagotovilih Mavca sledijo usmeritvam EU ter drĹžave in tudi podpirajo prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo, Âťvendar ne na glavo, saj Slovenija nima sprejetega nacionalnega energetskega programa,

govori pa se o tem, da Premogovnik in TeĹĄ 6 naj ne bi delovala na ogljiÄ?ne vire do leta 2054. Vemo, da je treba preiti na tehnologije brez CO2, hkrati pa vemo tudi, da te tehnologije danes niso takĹĄne, da bi lahko zagotavljale potrebe po elektriÄ?ni energiji za Slovenijo. Vemo tudi, da Ä?e v Ĺ aleĹĄki dolini ukinemo ogljiÄ?ni

v drĹžavi in strategijo za okolje, ki bosta definirali, kaj Ĺželimo kot brezogljiÄ?na druĹžba, kdaj Ĺželimo to postati, kako, po kakĹĄni poti ter s koliko financami.ÂŤ Na Premogovniku Velenje imajo – zagotavlja Mavec – pripravljene osnove za zapiranje premogovnika leta 2054, pripravljajo tudi scenarije, kaj bi za druĹžbo

DrĹžava mora Ä?im prej sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika, v katerem bo doloÄ?eno, do kdaj bo ta deloval,ÂŤ so med drugim menili udeleĹženci seje.

bi zaradi politike globalnega onesnaĹževanja morali prebivalci Ĺ aleĹĄke doline znova nositi sami breme prestrukturiranja industrije, ki sluĹži celotni Sloveniji.

Na Premogovniku si Ĺželimo praviÄ?no, ekonomsko in socialno tranzicijo, zato pa je potreben denar, ki pa ga sami ne bomo zmogli zagotoviti. DrĹžava mora Ä?im prej sprejeti Zakon o zapiranju premogovnika, v katerem bo doloÄ?eno, do kdaj bo deloval. Za zdaj je ĹĄe vedno v vseh strateĹĄkih naÄ?rtih letnica 2054.ÂŤ

Zapiranje premogovnika bo sicer 20, 30 let trajajoÄ? proces, vendar je na to potrebno biti pripravljen Ĺže danes.

odtis, bomo dobili elektriko iz Poljske, ki ima ĹĄe slabĹĄi ogljiÄ?ni odtis kot naĹĄa elektrarna. Slovenija mora Ä?im prej sprejeti nacionalni energetski in podnebni program ter na osnovi teh doloÄ?iti celovito strategijo oskrbe z elektriko

pomenilo odkopavanje premoga do leta 2030, 2040, 2050 oziroma tudi vmesne scenarije. Te izhodne strategije pripravljajo kot tehniÄ?ni del in ne kot ekonomsko in socialno prestrukturiranje Ĺ aleĹĄke doline. ÂťNepraviÄ?no bi bilo, da

Zapiranje premogovnika bo sicer 20, 30 let trajajoÄ? proces, vendar morajo biti na to Ĺže danes pripravljeni. Sicer pa je Mavec ĹĄe dejal, da bo prihodnost Premogovnika odvisna od veÄ? dejavnikov, predvsem pa od njihovega znanja in naÄ?ina, kako ga bodo izkoristili. ÂťZa razvoj so namreÄ? namenjena evropska sredstva, denar EU za prestrukturiranje premogovnika, regije ter doloÄ?ena sredstva drĹžave. ÄŒasa je dovolj, vendar moramo zaÄ?eti prestrukturiranje Ĺže danes,ÂŤ je poudaril Marko Mavec.

Maja Ratej z Razvojne agencije SaĹĄa je med drugim povedala, da sta v EU program prestrukturiranja premogovnika, regije vkljuÄ?eni tudi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka in zasavska regija. Menila je, da je treba storiti vse, da bodo za regijo, v kateri predstavlja energetika pomemben deleĹž prihodkov, novi izzivi v prihodnosti nove priloĹžnosti.

V razpravi so udeleĹženci menili, da se drĹžava prepoÄ?asi odziva, zato so se odloÄ?ili, da bodo v okviru zbornice oblikovali manjĹĄo skupino Ä?lanov, ki bo oblikovala zahteve po pereÄ?ih temah v regiji in jih naslovila na vse ustrezne institucije.

Namesto Malenkovića podpredsednik Mavec

Zaradi sprememb v vodstvih treh Ä?lanic zbornice (Premogovnika Velenje, Eurofins ERICo in Plastika Skaza Velenje) je priĹĄlo do nekaterih kadrovskih sprememb v njenem upravnem odboru.

Kdo bodo predstavniki omenjenih podjetij v njem, bo znano po izvedenem kadrovskem postopku. So pa na seji Ĺže potrdili za novega podpredsednika upravnega odbora zbornice Marka Mavca.

Na tem mestu je zamenjal dr. Vladimirja MalenkoviÄ?a, do sedaj predstavnika Premogovnika Velenje. đ&#x;”˛

V Gorenju so se veselili ob milijontem pomivalnem stroju Proizvodnja pomivalnih strojev znamk Asko in Gorenje je eden od prioritetnih programov Gorenja na lokaciji v Velenju. Proizvodnjo pomivalnih strojev so zaÄ?eli avgusta leta 2013, ko so sem prenesli tehnologijo Aska iz Ĺ vedske. Prvo leto so jih izdelali dobrih 32 tisoÄ?, potem pa je proizvodnja iz leta v leto rastla in kmalu so se pomivalnim strojem Asco pridruĹžili tudi pomivalni stroji blagovne znamke Gorenje. Danes sta ti blagovni znamki enakovredni, vsakih izdelajo polovico, v letoĹĄnjem letu pa jih naÄ?rtujejo 215 tisoÄ?.

Pred nedavnim je bil v tem obratu Âťmali praznikÂŤ. Zaposleni so ga proslavili, ko so izdelali milijonti aparat, odkar so zaÄ?eli proizvodnjo v tukajĹĄnji tovarni. Jubilejni aparat je premijski pomivalni stroj blagovne znamke Asko.

V Gorenju naÄ?rtujejo v prihodnjem letu 10 odstotkov viĹĄjo proizvodnjo pomivalnih strojev. Te izdelujejo samo v Velenju. Po navedbah Gorenja je ĹĄtevilo zaposlenih v proizvodnji pomivalnih aparatov oziroma vezanih na to proizvodnjo 362, od tega je 267 proizvodnih delavcev ter 95 delavcev v proizvodnih podpornih sluĹžbah.

Na lokaciji Gorenja v Velenju naÄ?rtujejo v eni od obstojeÄ?ih hal tudi novo proizvodnjo elektronike. Proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih đ&#x;”˛ aparatov v Valjevu pa naj bi podvojili.

Ekipa, ki je izdelala milijonti pomivalni stroj; enemu od njih so ga tudi podarili.

Z akademijo do veÄ? druĹženja, znanstev ‌ V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki ÂťstartaÂŤ konec tega meseca mini izobraĹževalni program 'Ĺ marĹĄka akademija' za druĹĄtva, vaĹĄke skupnosti – Ĺ tiri delavnice, udeleĹžba brezplaÄ?na Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki deluje veÄ? kot 25 druĹĄtev in 10 vaĹĄkih skupnosti. Njim so v lokalni skupnosti ob 25-letnici samostojnosti namenili projekt Ĺ marĹĄka akademija. ÂťGre za poseben mini interaktivni izobraĹževalni program, namenjen mreĹženju med druĹĄtvi, njihovemu boljĹĄemu povezovanju, predvsem pa nadgradnji obstojeÄ?ega znanja. V tukajĹĄnje okolje sem se preselila pred osmimi leti in zaznala, da druĹĄtva na obmoÄ?ju pod goro Oljko

delajo dobro, imajo kaj pokazati, a se ne znajo bolje informirati, privabiti na svoje dogodke veÄ? ljudi. Poleg tega se mi je zdelo, da bi se lahko veÄ? druĹžili, se bolje spoznali, sploh mlajĹĄe generacije. Idejo sem predstavila vodstvu ObÄ?ine, ki jo je z veseljem podprlo,ÂŤ je pojasnila Edita GabriÄ? Zager, pobudnica in vodja projekta Ĺ marĹĄka akademija.

Projekt predvideva ĹĄtiri delavnice oziroma sreÄ?anja, v prvi sezoni pa bodo na njih namenili pozornost predvsem marketingu in promociji preko druĹžabnih omreĹžij ter mreĹženju predstavni-

kov razliÄ?nih druĹĄtev ter vaĹĄkih skupnosti. Prvo sreÄ?anje, konec tega meseca bo namenjeno medsebojnemu spoznavanju, tema drugega bo spoznavanje druĹžabnih omreĹžij, njihovih prednosti in pomanjkljivostim.

Spremembe so stalnica

ÂťUdeleĹžencem bo strokovnjakinja predstavila, kako lahko druĹĄtva in skupnosti izkoristijo druĹžabna omreĹžja v svojo korist.ÂŤ Na tretji delavnici bo tekla beseda o vsebini sporoÄ?il, Ä?etrta pa bo potekala v obliki ĹĄmarĹĄke kavarne, na kateri bo-

do med drugim ocenili oziroma analizirali sreÄ?anja. ÂťV ospredju delavnic bodo znanja, ki pridejo prav druĹĄtvom, skupnostim, ki Ĺželijo privabiti na svoje dogodke Ä?im veÄ? ljudi, izmenjavi informacij, dobrih praks. Znanje lahko pride prav tudi posameznikom. Spremembe so danes stalnica, zanje pa so potrebna nova in nova znanja.ÂŤ Ĺ marĹĄka akademija bo v prvi sezoni namenjena le tamkajĹĄnjim druĹĄtvom in vaĹĄkim skupnostim. Sodelovanje na sreÄ?anjih bo brezplaÄ?no. So morda Ĺže preverjali dober namen ideje

Edita GabriÄ?

Zager: ŠmarĹĄka akademija je ena od priloĹžnosti tudi za rast okolja in spoznavanje drug drugega na prijeten naÄ?in.ÂŤ

pri tistih, ki jim je projekt namenjen? ÂťSmo, za zdaj je ta dober.

Bomo pa videli, kakĹĄen bo odziv na prvem sreÄ?anju. Upam, da se bo odzvalo od 20 do 25 predstavnikov druĹĄtev in vaĹĄkih skupnosti, saj je taka skupina najprimernejĹĄa za izvedbo sre-

Ä?anj.ÂŤ ÄŒe bo program uspeĹĄen, ga bodo z novimi aktualnimi temami in gosti ponovili tudi prihodnje leto. Z veseljem se bodo odzvali tudi na povabila zunaj obÄ?inskih meja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

21. novembra 2019

Kakovost je najboljĹĄi poslovni plan

PriÄ?akovali manj prijav

V druŞinskem podjetju MPT v Šmartnem ob Paki ťirijo nabor poslovnih partnerjev ťe v farmacijo in avtomobilsko industrijo – V vsakem malem gospodinjskem aparatu Boscha vsaj en izdelek podjetja

Za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva so na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj prejeli kar 19 vlog, od tega so jih, ker niso izpolnjevali pogojev, pet zavrgli

Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinskemu podjetju MPT, proizvodnja in trgovina iz Ĺ martnega ob Paki, katerega latnik in direktor je Darko Meh, je bonitetna druĹžba Bismode Slovenija po analizi podatkov konec leta 2018 dodelila zlati AAA in ga uvrstila med 1,2 % najboljĹĄih poslovnih subjektov v Sloveniji za omenjeno leto. In to kljub temu, da se je podjetje lani zaradi izteka ene od veÄ?jih pogodb znaĹĄlo pred velikim izzivom, pred preoblikovanjem dela proizvodnje.

Kot pravi Mehova, proizvodne zmogljivosti letos ĹĄe niso bile povsem zasedene, so se pa zato laĹžje lotili izobraĹževanja zaposlenih na razliÄ?nih podroÄ?jih, vse s ciljem zagotavljanja kakovosti izdelkov, veÄ?je ozaveĹĄÄ?enosti, medsebojne informiranosti in boljĹĄega poÄ?utja. V te programe so vkljuÄ?ili vse zaposlene, ĹĄe posebej pa

nica. Za naÄ?rtovano rast podjetja v letu 2020 (poleg poveÄ?anja prodaje) snujejo ĹĄiritev proizvodnih zmogljivosti, kar bodo zagotovili s preureditvijo obstojeÄ?ih prostorov. Na obzorju sta namreÄ? dva nova kupca, s katerima so v zakljuÄ?nih pogovorih. Po trenutnih podatkih bo vrednost posla z njima znaĹĄala blizu 1 mi-

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so letos prviÄ? objavili razpis za dodelitev finanÄ?nih sredstev v viĹĄini 30.000 evrov za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva in obrti po pravilu Âťde minimisÂŤ. Nad odzivom so bili preseneÄ?eni, pravi direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Drago Koren, saj so do roka, 22. oktobra, prejeli kar 19 vlog.

Stabilizacija podjetja in priprave na njegovo rast

Na vpraĹĄanje, kako so teĹžavo reĹĄili in kaj kaĹžejo letoĹĄnji poslovni rezultati, je Nika Meh, vodja projektov v podjetju MPT, odgovorila: ÂťV branĹži, v kateri delujemo – bela tehnika in mali gospodinjski aparati, so projekti Ä?asovno omejeni, zato je bil iztek pogodbe z enim od veÄ?jih poslovnih partnerjev nekaj povsem normalnega. ÄŒeprav smo bili na to precej pripravljeni, je v kratkem Ä?asu nemogoÄ?e zapolniti vrzel, se preoblikovati in ĹĄe iskati nove partnerje. NiÄ?esar ni

â?ą

Leto 2020 bo v znamenju digitalizacije na podroÄ?ju proizvodnje in kakovosti

mogoÄ?e narediti Ä?ez noÄ?. Na izziv smo se zato odzvali s fleksibilnim zaposlovanjem in prerazporejanjem obstojeÄ?ih projektov. To je narekovalo reorganizacijo podjetja, zaposlitev novih sodelavcev. Izvedeni ukrepi pa se Ĺže kaĹžejo v letoĹĄnjih poslovnih rezultatih. Leto 2019 bomo sklenili v skladu z naÄ?rti, kar pomeni stabilizacija podjetja in priprava za njegovo rast. V tem trenutku je v njem zaposlenih 52 sodelavcev.ÂŤ

â?ą

Med prijavljenimi vlogami je bila ena za ukrep samozaposlitve, pet za nove zaposlitve, ostale za naloĹžbe.

Nika in Darko Meh: ÂťPoleg novih poslovnih partnerjev bo leto 2020 zaznamovala digitalizacija v proizvodnji in kakovosti.ÂŤ

je Nika Meh opozorila na program Polet, ki traja tri leta, sofinancirata pa ga RS in evropski socialni sklad. Rezultati tega projekta so Ĺže vidni. ÂťV bistvu smo ga zapeljali na domaÄ?, enostaven naÄ?in tako, da se pogovarjamo o kakovosti, ki je najboljĹĄi poslovni plan za delodajalce in zaposlene.ÂŤ

Ĺ iritev v farmacijo in avtomobilsko industrijo

VeÄ?ja poslovna partnerja podjetja MPT sta za zdaj velenjsko Gorenje in BSH Nazarje. ÂťV vsakem malem gospodinjskem aparatu znamke Bosch je vsaj en izdelek, ki ga izdelujemo samo v naĹĄem podjetju, kar je bila tudi ena od rdeÄ?ih niti izobraĹževanja,ÂŤ je pojasnila sogovor-

lijon evrov, prihajata pa iz farmacevtske in avtomobilske industrije. Poleg omenjenega bo leto 2020 zaznamovala tudi digitalizacija predvsem v proizvodnji in kakovosti. Kot pravi Nika Meh, Ĺželijo z vlaganji v proizvodne procese zmanjĹĄati moĹžnost Ä?loveĹĄkih napak in s tem izgub ter minimalizirati roÄ?no vnaĹĄanje podatkov in njihovo analiziranje, da se bodo laĹžje in hitreje odzivali na spremembe.

So ti cilji priprava na napoved prihajajoÄ?e krize? ÂťMed drugim. Tako kot vsi ostali si tudi mi Ĺželimo zmanjĹĄati odvisnost od kupcev, iĹĄÄ?emo notranje rezerve, pozorni smo na fiksne in variabilne stroĹĄke ter optimizacijo proizvodnje,ÂŤ je ĹĄe dejala Nika Meh. đ&#x;”˛

ÂťV dolini ne vedo, kaj imajoÂŤ

ma bo 5.000 evrov dodeljenih za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlitev, 26.000 evrov jih bo za naloĹžbe. ÂŤ Pet od devetnajstih vlog so, ker prijavitelji niso izpolnjevali pogojev, zavrgli.

Razlogi za to so bili razliÄ?ni, nanaĹĄali so se na to, da gospodarski subjekt ni imel poravnanih obveznosti do ObÄ?ine ali javnih podjetij, zavodov, katerih ustanovitelj je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ni imel izpolnjenega pogoja sedeĹža dejavnosti na obmoÄ?ju obÄ?ine ali pa, ker je sodil med tiste, za katere veljajo omejitve poslovanja po Zakonu o integriteti in prepreÄ?evanju korupcije.

Vloge je obravnavala posebna komisija, ki jo je za ta namen imenoval Ĺžupan. Vsi upraviÄ?enci so sklepe o dode-

Drago Koren: ÂťTolikĹĄnega odziva res nismo priÄ?akovali.ÂŤ

ÂťTolikĹĄnega odziva smo veseli. PriÄ?akovali smo nekaj prijav, prejeli pa veliko veÄ?. Ob tem se zavedamo tudi, da je 30.000 evrov, kolikor jih je letos na voljo za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, spodbujanje samozaposlovanja, spodbujanje naloĹžb in promocijske aktivnosti v malem gospodarstvu, malo. NajviĹĄji znesek, ki bo lahko izplaÄ?an, bo dobrih 4.000 evrov, najmanjĹĄi pa le 271 evrov oziro-

litvi sredstev Ĺže prejeli. ÂťZdaj Ä?akamo na njihove zahtevke, podprte z dokazili, potem pa bomo z njimi sklenili pogodbe. Rok je zelo kratek, saj je treba do 28. novembra Ĺže imeti zahtevke tukaj, da jih bomo lahko poravnali iz sredstev letoĹĄnjega proraÄ?una,ÂŤ pravi Koren.

Zagotovo bodo sredstva za te namene zagotovili tudi v proraÄ?unu za leto 2020, teĹžko pa napovejo, da jih bodo lahko tudi poveÄ?ali. đ&#x;”˛

Za poveÄ?anje Ä?rede bo treba poveÄ?ati tudi hlev.

Mladi prevzemnik gorskoviĹĄinske kmetije Janez Jelen iz Ĺ entvida nad Zavodnjami meni, da bi jim ĹĄlo laĹžje, Ä?e bi za poĹĄteno delo dobili poĹĄteno plaÄ?ilo – Med naÄ?rti poveÄ?anje Ä?rede in hleva Tatjana PodgorĹĄek

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaÄ?etku prejĹĄnjega meseca objavilo peti javni razpis v okviru podukrepa PomoÄ? za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih je 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeĹželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Mladi prevzemniki kmetij lahko pridobijo 45.000 oziroma 18.600 evrov nepovratnega denarja.

Ne samo strma in naporna, tudi poÄ?asna pot

Lani je to moĹžnost izkoristil mladi prevzemnik Ĺ˝onkove kmetije iz Ĺ entvida nad Zavodnjami Janez Jelen in letos postal mlad gospodar na gorskoviĹĄinski kmetiji. Ga je za takĹĄen korak spodbudil razpis za pomoÄ? mladim prevzemnikom? ÂťPripomogel je k laĹžji odloÄ?itvi.

SluĹžbo v Gorenju VzdrĹževanje bi pustil v vsakem primeru. OÄ?e Franc se je namreÄ? upokojil, sam pa sem se odloÄ?il, da bom nadaljeval delo svojih starĹĄev. ÄŒeprav sem vajen poĹĄteno zavihati rokave, bi bilo opravljati dvojno ÂťsluĹžboÂŤ, prenaporno,ÂŤ je pojasnil ob obisku. Da-

nes veÄ?ina mladih ne razmiĹĄlja tako dolgoroÄ?no, ampak bolj o tem, kako v Ä?im krajĹĄem Ä?asu in s Ä?im manj truda priti do denarja. Vi pa ste se odloÄ?ili za strmo in bolj naporno pot, smo nadaljevali.

Janez je takoj dodal: ÂťNe samo strmo in naporno, tudi bolj poÄ?asno pot. Podpora drĹžave bo seveda priĹĄla prav. Menim, da je tudi upraviÄ?ena, saj s kmetijsko dejavnostjo ohranjamo podeĹželje in smo skrbniki narave. Je pa podpora za uresniÄ?itev zastavljenih naÄ?rtov skromna. Sploh ob sprejeti odloÄ?itvi, da bomo poskuĹĄali razvoj kmetije zagnati brez kreditov.ÂŤ Osnovna dejavnost na kmetiji je proizvodnja mleka. V hlevu je trenutno 20 krav molznic in 18 telic. Na dan oddajo blizu 300 litrov mleka, na odvzemno mesto ga dostavljajo vsak drugi dan.

Dejavnost je naporna, meni sogovornik. Zahteva precej reda v hlevu, precej teĹžja je priprava krme za Ĺživino. Živino od konca aprila do pozne jeseni sicer pasemo, a je potrebno pripraviti hrano tudi za Ä?ez zimo. To pa na naĹĄi kmetiji ni enostavno, ker je vse v strmini. HiĹĄa in gospodarsko poslopje sta na 750 metrih nadmorske viĹĄine, sicer pa se naĹĄe povrĹĄine razprostirajo od 500 do 930 metrov nadmorske viĹĄine. Tu si lah-

zu 13 hektarjev), se z ravnino v dolini ne more primerjati. ÂťV dolini ne vedo, kaj imajo.ÂŤJanezu na kmetiji pomagata starĹĄa, partnerka Mateja, tudi oba otroka ĹĄolarja Ĺ˝iga in Maja poprimeta za delo, ob veÄ?jih ÂťrukerjihÂŤ priskoÄ?ijo na pomoÄ? sorodniki in prijatelji.

Tisto, kar dobijo za mleko, drĹžavi vrnejo

Janez Jelen: ÂťMenim, da je podpora drĹžave upraviÄ?ena, saj s kmetijsko dejavnostjo ohranjamo podeĹželje in smo skrbniki narave.ÂŤ

ko Ä?lovek pomaga le s specializiranimi kmetijskimi stroji, ĹĄe najveÄ?krat pa pridejo v poĹĄtev roke.ÂŤ KoĹĄnja in spravilo krme s treh hektarjev travnikov, ki jih imajo v najemu (svojega pa imajo bli-

Bi morala – po njegovem mnenju – drĹžava bolj spodbujati dejavnost na gorskoviĹĄinskih kmetijah? ÂťPrecej bi nam olajĹĄalo kmetovanje Ĺže to, Ä?e bi za poĹĄteno delo dobili poĹĄteno plaÄ?ilo. Tako pa dobimo za liter oddanega mleka 34 centov, na trgovskih policah pa je evro.ÂŤ Janez pravi, da tisto, kar dobijo za mleko, drĹžavi s plaÄ?ilom poloĹžnic, davkov in prispevkov vrnejo. Za vlaganja, ki so potrebna na vsaki kmetiji, jim ostane praktiÄ?no zelo malo. K sreÄ?i imajo ĹĄe gozd, tako da se ukvarjajo nekaj malega

z lesom, pozimi pa za krajevno skupnost izvajajo ĹĄe zimsko sluĹžbo. Prava spodbuda bi bila tudi, ĹĄe pravi sogovornik, Ä?e bi drĹžava plaÄ?evala socialno ali vsaj nekaj prispevala zanjo, da o administraciji ne izgublja preveÄ? besed.

Pri razvoju kmetije stavi na poveÄ?anje Ä?rede za pribliĹžno 10 krav. To bi jim zagotovilo stabilnejĹĄo proizvodnjo mleka.

Pripomoglo bi tudi k temu, da mu ne bi bilo potrebno vsak drugi dan tega dostavljati na dogovorjeno mesto, ampak bi potem priĹĄli ponj na dom. Za veÄ?jo Ä?redo bo treba poveÄ?ati hlev, kupiti ĹĄe kakĹĄen specializiran kmetijski stroj. Na vpraĹĄanje, ali bi se ĹĄe enkrat odloÄ?il tako, kot se je, je odgovoril: ÂťGlejte, opazoval sem starĹĄa, kaj sta naredila v 30 letih. V danaĹĄnjih razmerah ju bomo v primerljivem Ä?asu teĹžko dosegli. Se bomo pa trudili, da bi bilo Ĺživljenje tudi za nas đ&#x;”˛ prijetno,ÂŤ je sklenil Janez Jelen.

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 7

Dr. Franc Žerdin (SD) je menil, da bi bilo prav, da bi bili svetniki seznanjeni, kako potekajo aktivnosti za prestrukturiranje premogovnih regij. Na drŞavni ravni je bila imenovana posebna delovna skupina, informacij o njenih aktivnosti pa ni. Opozoril pa je tudi, da potekajo nekateri dogodki na evropski ravni, pri katerih pa ni (ali pa jih ni sliťati) slovenskih predstavnikov.

Direktor obÄ?inske uprave mag.

Iztok Mori mu je pritrdil, da je ta projekt zagotovo eden najpomembnejĹĄih za naslednjih deset, dvajset, trideset let. Aktivnosti Ĺže teÄ?ejo in Velenje je uvrĹĄÄ?eno v pilotno regijo tega prestrukturiranja. Podali so tudi Ĺže prijavo za financiranje priprave strategije, ki bo osnova za pripravo akcijskih naÄ?rtov in Ä?rpanje nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je ta Ĺže opredelila v naslednji finanÄ?ni perspektivi. Povedal je tudi, da interese tukajĹĄnjega okolja zastopa na evropski ravni direktorica Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne agencije Biljana Ĺ karja.

Na Konovski cesti predlagajo enosmerni promet

Veronika Juvan (NSi) je prenesla med svetnike mnenja dela krajanov Konovega, ki se, kot je poudarila, 75-odstotno strinjajo, da bi uvedli na Konovski cesti enosmerni promet in uredili ploÄ?nik. Dala pa je tudi pobudo, da bi nadstreĹĄnico (nekdanje avtobusno postajaliĹĄÄ?e) odstranili in uredili tam ekoloĹĄki otok. Vodja Urada za komunalne dejavno-

7

POLITIKA

21. novembra 2019

Kaj zanima velenjske svetnike?

Kako je s programom prestrukturiranja?

in praksi, kot jih imajo sodobne evropske drĹžave.

Tretja razvojna os proti Avstriji?

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je vpraĹĄal, Ä?e Âťdela Mestna obÄ?ina VelenjeÂŤ kaj na tem, da bi Ä?im prej dobili boljĹĄo prometno povezavo z Avstrijo. To je komentiral s tem, da bo treba slej ko prej tam iskati boljĹĄa delovna mesta.

Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je predstavil trenutne aktivnosti in prizadevanja, da bi gradnja ceste Ä?im prej stekla tudi na trasi Velenje– Ĺ entrupert.

Kaj je obÄ?ina naredila, da bi uprava Gorenja ostala v Velenju? sti Tone Brodnik je menil, da je treba pred takĹĄnimi odloÄ?itvami, kot je sprememba prometnega reĹžima v kraju, organizirati ĹĄiroko javno razpravo. Povedal je tudi, da se o odstranitvi nadstreĹĄnice, ki dejansko Ĺže dolgo ni v uporabi, Ĺže dogovarjajo z vodstvom krajevne skupnosti in lastnikom zemljiĹĄÄ?a.

Iztok Mori je povedal, da je bila Mestna obÄ?ina Velenje ena prvih v Sloveniji, ki je zaÄ?ela nekatere naloge izvajati v javno-zasebnem partnerstvu in so za to tudi sodelovali pri pisanju zakonodaje. Vse ugotovljene napake so Ĺže med nadzorom sproti odpravili in jih bodo tudi upoĹĄtevali pri nadaljnjem delu.

NatanÄ?neje opredeliti nadzor

Bodo potrebni varÄ?evalni ukrepi?

Sebastian Apat (SDS) je na osnovi revizijskega poroÄ?ila raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, ki je podalo mnenje s pridrĹžkom zaradi pomanjkljivega nadzora, predlagal, da naj se pri sklepanju nadaljnjih pogodb ta nadzor natanÄ?no opredeli.

Direktor obÄ?inske uprave mag.

Suzano KavaĹĄ (SDS) je zanimalo, Ä?e je Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže pripravila varÄ?evalne ukrepe glede na to, da bodo obÄ?ine dobile iz dohodnine manj sredstev kot doslej. Vodja urada za finance Amra KadriÄ? pa je odgovorila, da te spremembe skrbno spremljajo in so tudi ugotovili, da ne

drĹži tisto, kar je opredelil predlagatelj zakona, da to ne bo imelo vpliva na prihodke obÄ?in. To namreÄ? velja za tiste obÄ?ine, ki so pod zneskom primerne porabe.

Na to so predlagatelje zakona tudi opozorili in predlagali spremembe. Je pa dejstvo, da to za proraÄ?un za leti 2020 in 2021 ne velja, saj postavljajo izhodiĹĄÄ?a na osnovi predpreteklega leta, kar pomeni, da bo za prihodnje leto veljala obraÄ?unana dohodnina za leto 2017.

Spremembe stanovanjske zakonodaje so dobrodoĹĄle

Suzana KavaĹĄ (SDS) se je v imenu Civilne iniciative, ki jo vodi Rifad Osmanović, zahvalila Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u, ki je v vlogi drĹžavnega svetnika naredil

vse, da je bila sprejeta sprememba stanovanjskega zakona, ki poenostavlja postopek vgradnje dvigal v stanovanjske stolpnice.

Brez kolesarskih stez ne gre

O kolesarskih stezah govorijo svetniki praktiÄ?no na vsakem zasedanju. To vpraĹĄanje je postavil tokrat Matej Jenko (Dobra drĹžava), ki je opozoril na nekatere (po mnenju krajanov) slabe reĹĄitve in jih ocenil za smrtno nevarne. Dejal je tudi, da v Velenju ne sledijo uveljavljeni strategiji, da sta na prvih dveh mestih peĹĄec in kolesar. Na slabe reĹĄitve na Gorici je opozorila tudi Breda Kolar.

Odgovoril jima je vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, ki je znova zatrdil, da so kolesarske steze na celotnem obmoÄ?ju zgrajene po zakonodaji

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je vpraĹĄal, kaj je obÄ?insko vodstvo naredilo ob napovedani selitvi uprave Gorenja v Ljubljano in dejstvu, da bi tukaj ostala samo proizvodnja. PodĹžupan Peter Dermol je povedal, da so se na to temo Ĺže sestali z vodstvom Gorenja in predstavniki delavcev in da bodo svetnike s tem neposredno seznanili na decembrskem zasedanju obÄ?inskega sveta.

Zemlje ĹĄe niso zamenjali

Predstavnika Civilne iniciative Ohranimo zeleno Velenje Andreja Vrbca (SDS) je zanimalo, ali je obÄ?ina Ĺže zamenjala zemljiĹĄÄ?e ob Kersnikovi cesti. Vodja Urada za okolje in prostor mag. Branka GradiĹĄnik je povedala, da tega ĹĄe niso storili, teÄ?ejo pa postopki za to zamenjavo. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Stranka SD je pripravila sprejem za nove Ä?lane in Ä?lanice V ponedeljek, 11. novembra, je na sedeĹžu Socialdemokratske stranke v Velenju potekal sprejem novih Ä?lanic in Ä?lanov Jasmina Ĺ karja

Zbrane sta nagovorila predsednik ObmoÄ?ne organizacije SD SAĹ A Peter Dermol in predsednica ObÄ?inske organizacije Andreja KatiÄ?. Na spoznavnem sreÄ?anju so se jim pridruĹžili tudi predsedniki strokovnih svetov in svetniĹĄkih klubov, v katere se lahko novi Ä?lani in Ä?lanice prikljuÄ?ijo. Peter Dermol je poudarill, da s strokovnimi sveti, forumi mladih, starejĹĄih in Ĺženskim forumom ter vodstvom lokalne skupnosti vodijo politiko, ki v ospredje postavlja skrb do soÄ?loveka in skrb za ljudi. ÂťVeseli nas, da ljudje prepoznajo naĹĄe delo, v ponos in veselje nam je, da smo tu,ÂŤ je izpostavil Dermol.

V zadnjem obdobju se je stranki SD pridruĹžilo veÄ? kot 60 novih Ä?lanov, ki so dosedanje delo ObmoÄ?ne organizacije SD SAĹ A prepoznali za dobro.

Med njimi je Slavica Ĺ˝ivko, ki je svojo odloÄ?itev opisala: ÂťKer zaupam stranki in z njo rada sodelujem, se v prihodnje tudi vidim v njej. OdloÄ?ila se bom za sodelovanje v Forumu starejĹĄih in Ĺ˝enskem forumu.ÂŤ BlaĹženka Jordan pa je dejala: ÂťMoj Ĺživljenjski moto in naÄ?in delovanja sta podobna ciljem te stranke, katere simpatizerka sem Ĺže dolga leta. Ker se bliĹžam

PREDNOVOLETNA DRUŽENJA V VILI HERBERSTEIN

letom upokojitve, se zavedam, da moram in da lahko tudi jaz nekaj naredim za to druĹžbo. Ni dovolj, da samo kritiziramo in niÄ? ne naredimo. Zato je skrajni Ä?as, da se prikljuÄ?im s svojimi idejami in pobudami.ÂŤ

v politiki. Do odstopa predsednika Mladega foruma je priĹĄlo tudi v Velenju. Klemen ArliÄ? pravi, da na lokalni ravni ni vzrok v pomanjkanju podpore vodstva stranke in da verjame, da se bo Mladi forum ĹĄe naprej

Slavica Živko

BlaĹženka Jordan

Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini odstopilo vodstvo Mladega foruma SD

V sredo pa je moÄ?no odmevala novica, da je vodstvo Mladega foruma SD odstopilo s poloĹžajev predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja, veÄ?ine Ä?lanov predsedstva ter predsednikov lokalnih klubov.

V izjavi za javnost so zapisali, da zaradi pomanjkanja politiÄ?ne kulture in ker se sedanje vodstvo Mladega foruma SD zaveda pomembnosti transparentnosti

krepil in razvijal. ÂťZgradili smo dobro ekipo, to vodstvo lahko prevzame kdo drug. PrepriÄ?an sem, da bodo mladi ĹĄe bolj aktivni in prodorni v toÄ?kah, ki so kljuÄ?ne za obstoj mladine v lokalnem okolju. Okrepiti vezi in sodelovanje, to so naloge za bodoÄ?ega predsednika ali predsednico Mladega foruma Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ je izpostavil ArliÄ?, ki se za nov mandat ne bo potegoval. đ&#x;”˛

PreĹživite v prazniÄ?nem decembru nepozaben popoldan ali veÄ?er ob druĹženju s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljiÄ?ni Vili Herberstein.

Za vas smo pripravili posebno ponudbo izbranih menijev za kulinariÄ?no razvajanje, ki si jih lahko ogledate na www.vilaherberstein.si.

Prijazno vabimo, da rezervirate omizje na telefon (0)3 896 1400 Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, Velenje

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 13. november Mnoge je razveselilo Ministrstvo za delo, ki je obupalo nad iskanjem podpore pri ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.

Odstopilo je celotno vodstvo mladega foruma SD: predsednik, podpredsednika, generalni sekretar, veÄ?ina Ä?lanov predsedstva ter predsednikov lokalnih klubov.

Svet za nacionalno varnost je ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve naloĹžil, da v najkrajĹĄem Ä?asu pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrĹĄkovnih predpisov s ciljem, da bi lahko ukrepali tudi ob aktivnostih samooklicanih vaĹĄkih straĹž.

V Benetkah so se sooÄ?ali z gladino morja, ki je bila visoka kar 187 centimetrov in je zalila ĹĄtevilne trge in stavbe, tudi znamenito cerkev sv. Marka.

Na vzhodnem Tirolskem so se ukvarjali z moÄ?nim sneĹženjem. Povsem drugaÄ?e je biMinistrstvo je obupalo nad ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost.

ÄŒetrtek, 14. november Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je potrdila, da je podala soglasje h kandidaturi za predsednico DeSUS-a.

Potem ko sta DUTB in Stanovanjski sklad RS oktobra podpisala pogodbe za prenos zemljiĹĄÄ?, primernih za gradnjo javnih najemnih stanovanj v Ljubljani, Novi Gorici in Novem mestu, je vlada zdaj sklenila sklad ĹĄe dokapitalizirati z 12,28 milijona evrov.

Izvedeli smo, da se bodo pokojnine leta 2020 izredno uskladile v viĹĄini enega odstotka, Ä?e bo gospodarska rast letos veÄ? kot 2,5-odstotna.

Zvonko FiĹĄer je poslanca SDS Ĺ˝ana MahniÄ?a ovadil zaradi razĹžalitve.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Spomini na mesto

napovedal ĹĄe pravnik Borut StraĹžiĹĄar.

V Hongkongu je na protestih umrl ĹĄe en Ä?lovek: 70-letni Ä?istilec, ki ga je med spopadi protestnikov in njihovih nasprotnikov v glavo zadela opeka.

Potem ko je Izrael izvedel atentat na poveljnika gibanja Islamski dĹžihad, je v zraÄ?nih napadih po palestinskih povraÄ?ilnih raketah, ki niso terjale smrtnih Ĺžrtev, ubitih Ĺže 34 Palestincev.

Med protestniki in policisti v Hongkongu je vse pogosteje prihajalo do nasilja.

Namen projekta je krepitev zavesti o pomenu zdravega zajtrka.

V prenatrpanih centrih v BiH so bile razmere vse bolj grozljive; policija v Bihaću in Veliki Kladuťi je prebeŞnikom celo prepovedala izhode iz centra. Da bi reťili situacijo, so oblasti razmiťljale o odprtju dveh novih sprejemnih centrov.

Sobota, 16. november lo v Avstraliji, kjer so divjali obseĹžni poĹžari v naravi.

AmeriĹĄki predsednik Trump je poĹžel val ogorÄ?enja, ko v Beli hiĹĄi ni sprejel turĹĄkega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

21. novembra 2019

skega kotarja streljala na prebeĹžnike, pri Ä?emer je enega huje ranila. Ranjenca, ki se bori za Ĺživljenje, so operirali v bolniĹĄnici na Reki.

Na ulicah Aten se je zbralo okoli 10 tisoÄ? protestnikov, ki so se spomnili obletnice ĹĄtudentske vstaje proti vojaĹĄki hunti leta 1973.

Tudi v Gruziji se je na ulice podalo veÄ? kot 20 tisoÄ? ljudi. Opremljeni z zastavami Gruzije in Evropske unije so zahtevali odstop vlade in predÄ?asne parlamentarne volitve.

Nasilje med protestniki in policisti je znova izbruhnilo v Hongkongu na obmoÄ?ju univerzitetnega kampusa.

Ponedeljek, 18. november Potekala se je redna seja drĹžavnega zbora, v okviru katere je predsednik vlade odgovarjal na vpraĹĄanja o Ä?rpanju evropskih sredstev, vardi na obmejnem obmoÄ?ju, stanovanjski politiki in priseljevanju.

Zaskrbljeno smo zrli proti reki Dravi, ki je poplavljala ob strugi na veÄ? delih.

MadĹžar Oliver Varhelyi je kot zadnji izmed

V Ljubljani se je mudil katalonski zunanji minister Alfred Bosch. Slovence in slovenske politiÄ?ne predstavnike je pozval k podpori dialogu med Barcelono in Madridom.

Premier Ĺ arec se je odzval na obÄ?utno zviĹĄanje povpreÄ?nine za prihodnji dve leti, ki ga je na petkovi seji potrdil odbor drĹžavnega zbora za finance.

Kot je dejal, bi sprejeto Âťkar precej podrlo strukturo proraÄ?una in Reka Drava je poplavljala na bi povzroÄ?ilo teĹžaveÄ? delih. veÂŤ.

Donald Trump je pomilostil tri ameriĹĄke Ä?astnike, obsojene za hude zloÄ?i- 26 novih komisarjev v ekipi Ursule von der ne. S tem si je nakopal spor z vojaĹĄkim vr- Leyen dobil zeleno luÄ? za prevzem resorja hom in ameriĹĄkim pravosodjem. za ĹĄiritev in soseĹĄÄ?ino.

Novinarji so nas opozorili, da so dan pred Gruzijska policija je z vodnim topom raztem v bolniĹĄnico sprejeli srbskega predsedni- gnala veÄ? sto protestnikov, ki so od nedelje ka Aleksandra VuÄ?ića zaradi teĹžav s srcem. pred tem blokirali vhode v parlament v TbiV Boliviji so spet izbruhnili obseĹžni spopadi lisiju in zahtevali predÄ?asne volitve. med varnostnimi silami in privrĹženci odstoÄŒilski predsednik je priznal zlorabe in zloÄ?ine varnostnih sil med enomeseÄ?nimi protesti, med katerimi je bilo ubitih 22 ljudi.

Torek, 19. november Nekdanji ustavni sodnik MatevĹž Krivic je zaradi izjave, da je ustavno sodiĹĄÄ?e mafija, ki ĹĄÄ?iti mafijo, sodiĹĄÄ?e in predsednika republike Boruta Pahorja pozval k vloĹžitvi predloga za kazenski pregon Ĺ˝ana MahniÄ?a zaradi razĹžalitve.

V Boliviji so znova izbruhnili spopadi med policijo in podporniki nekdanjega leviÄ?arskega predsednika Eva Moralesa, ki se je po odstopu v nedeljo pred tem zatekel v Mehiko.

Z zahoda ZDA in vzhoda Rusije so poroÄ?ali o strelskih napadih na srednjih ĹĄolah.

Petek, 15. november Zaznamovali smo dan slovenske hrane, v okviru katerega so imeli otroci v vrtcih in ĹĄolah zajtrk z Ĺživili iz lokalnega okolja: jabolko, kruh, mleko, med in maslo.

Odbor DrĹžavnega zbora za finance je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog drĹžavnega proraÄ?una za leto 2020. Pri tem je podprl predloge opozicije, da se za obnovo ĹželezniĹĄkih prog in varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine nameni nekaj veÄ? denarja, kot bi ga dala vlada.

V DeSUS-u je postajalo vse bolj vroÄ?e. Po napovedi kandidature sedanjega predsednika Erjavca in ministrice Aleksandre Pivec je kandidaturo za mesto predsednika stranke

Ob obletnici Ĺžametne revolucije se je v Pragi zbralo okrog 200 tisoÄ? premierjevih nasprotnikov.

plega predsednika Eva Moralesa. Pri tem je bilo ubitih najmanj osem ljudi, veÄ? kot 100 jih je bilo ranjenih. Protesti so bili tudi v Iranu zaradi dviga cen goriv, protesniki so se zbrali na ulicah francoskih mest ob obletnici zaÄ?etka protestov rumenih jopiÄ?ev, protesti pa so bili tudi na ulicah Prage, na predveÄ?er 30. obletnice Ĺžametne revolucije.

Nedelja, 17. november Delegati in drugi Ä?lani NSi so se v Mariboru zbrali na programskem kongresu stranke.

Sprejeli so prenovljen temeljni program z naslovom Za vse ljudi in napovedali, da se Ĺželijo z njim pomakniti k sredini in dati prednost Ä?loveku pred drĹžavo in kapitalom.

Mediji so poroÄ?ali, da je dan prej hrvaĹĄka policija na teĹžko dostopnem obmoÄ?ju Gor-

DrĹžavni zbor se je po seznanitvi s predlogom drĹžavnih proraÄ?unov za naslednji dve leti podrobneje lotil proraÄ?una za leto 2020. Predlog so nekateri opozicijski poslanci oznaÄ?ili kot Ä?rni scenarij za drĹžavljane, drugi pa so dejali, da v predlaganem proraÄ?unu vidijo svetlo prihodnost.

Ravnatelji srednjih ĹĄol so soglasno zavrnili uvedbo novega predmeta aktivno drĹžavljanstvo v tretji letnik srednjih ĹĄol.

Alenka BratuĹĄek je sporoÄ?ila, da bo Alenka BratuĹĄek za njena stranka za kohezijsko ministrico novo kohezijsko predlaga Angeliko ministrico predlaMlinar. gala Angeliko Mlinar.

Zaradi gozdnih poĹžarov v Avstraliji so oblasti prebivalce najbolj naseljenega mesta Sydney pozvale, naj ostanejo v zaprtih prostorih, saj je bila onesnaĹženost zraka preseĹžena za osemkratnik dovoljene vrednosti.

Na HrvaĹĄkem je potekala stavka uÄ?iteljev – zahtevali so zviĹĄanje koeficienta plaÄ? za 6,11 odstotka.

Velenje je imelo v imaginariju nekdanje socialistiÄ?ne Jugoslavije, njenih republik in prebivalcev prepoznavno vlogo. Veliko ljudi je vedelo zanj. Mesto je bilo socialistiÄ?ni Ä?udeĹž, dokaz razvoja in komunistiÄ?ne prosperitete.

Saj veste, ĹĄe nedavno je kmetiÄ? tukaj oral, a zdaj, ko staro vse je proÄ? in ko Paka Ĺžubori spev bodoÄ?nosti, je mesto postalo rodovom poJure TrampuĹĄ znim lik. Res pompozne besede za navadno mesto ‌ Velenje so torej poznali skoraj vsi. NiÄ? Ä?udnega, veliko je obetalo, vanj so se priseljevali iz manj razvitih krajev, njegov razvoj so zavistno opazovala druga slovenska mesta, tukaj so si socialistiÄ?ni voditelji drugih drĹžav podajali kljuke.

S svojim bliĹĄÄ?em in propagando je postalo tako znano, da se je prebilo v besedila nekaterih jugoslovanskih rock skupin. Bora ÄŒorba je govoril o tem, da Âťzapalite vase omiljeno stvorenje, u naĹĄim peÄ?ima Gorenje-VelenjeÂŤ, sarajevsko Zabranjeno puĹĄenje pa je v svojem najbolj lucidnem obdobju v pesmi Put u srediĹĄte rudnika Kreka BanoviÄ?i prevevalo, da Âťda treća smjena stići neće, stići neće do Velenja.ÂŤ Zato tudi ni Ä?udno, da se je v Velenje te dni obregnil Boris DeĹžulović, legendarni urednik hrvaĹĄkega tednika Feral Tribune, knjiĹževnik, ki se preĹživlja tudi s pisanjem kolumn. Med drugim sodeluje z Dnevnikovim Objektivom. In ravno v tem Ä?asopisu je DeĹžulović napisal Ä?lanek, ki je v celoti posveÄ?en Velenju. ÄŒlanek nosi naslov Legenda o tovariĹĄu Ivanu. Ivan je tisti tovariĹĄ AtelĹĄek, ki je ustanovil Gorenje, ki je sanjal, da bo nekje na Ĺ tajerskem bogu za hrbtom naredil ogromno tovarno, pravi jugoslovanski industrijski center. V tistem Ä?asu se je zdelo izvedljivo prav vse.

DeĹžulović je iz Splita kot osnovnoĹĄolski mulec obiskal Velenje in Osnovno ĹĄolo Antona AĹĄkerca. Bil je navduĹĄen: ÂťOsupnilo me je vzorno urejeno mesto, moderno mesto s prekrasnimi parki, ĹĄirokimi ulicami, lepimi zgradbami, ĹĄolami, dvoranami, bazeni, trgi, novim desetmetrskim spomenikom tovariĹĄu Titu in veliko, nenavadno belo in Ä?isto tovarno; nekaj povsem drugega od kaotiÄ?nega in umazanega Splita, iz katerega smo priĹĄli.ÂŤ Mlade je nagovoril tudi direktor tovarne, obleÄ?en v sivo obleko. Vsi so vedeli, kako se ta tovarna imenuje. ÂťVsi smo imeli doma njihove ĹĄtedilnike, hladilnike in televizorje ‌ A tovariĹĄ direktor je govoril o tem, kako je samo dvajset let pred tem, ko je pekel krompir z enajstimi tovariĹĄi v neki mali vaĹĄki kljuÄ?avniÄ?arski delavnici, sanjal o veliÄ?astni tovarni, v kateri bo delalo veÄ? ljudi, kot jih je v vsem Velenju.ÂŤ Od tistega obiska je preteklo veliko Pake. TovariĹĄi so izginili, danes neki drugi novodobni kapitalisti sanjajo druge sanje. Tudi o tem, da bodo veliko belo snaĹžno dvorano preselili drugam, v Ljubljano, brez pravega razloga pravzaprav, predvsem zato, ker jo lahko. Kaj pa njim pomeni Velenje. NiÄ?. Danes je drugaÄ?en Ä?as.

Danes ne vladajo novodobni komunisti, temveÄ? novodobni kapitalisti. In tudi njim se zdijo, tako DeĹžulović, vse sanje uresniÄ?ljive.

Te dni je v Velenju potekal kongres rdeÄ?e stranke, ki se preoblaÄ?i v zeleno. Pa sem vpraĹĄal nekega znanca iz strankarskih struktur, kako se je sliĹĄalo ploskanje v RdeÄ?i dvorani. ÂťDobro,ÂŤ mi je odgovoril. ÂťPa je bilo depresivno,ÂŤ sem ves siten nadaljeval, Âťsaj veĹĄ, Kitajci, ĹĄesti blok, zapiranje rudnika, kaj preostane mestu, ki je bilo nekoÄ? vzor osnovnoĹĄolcem, ki so se iz pobratenih mest potikal po velenjski ĹĄolah?ÂŤ Njegov odgovor me je, pozitivno res, presenetil. ÂťVeĹĄ, v Velenju je drugaÄ?e kot v kakem drugem industrijskem mestu, ki je zaĹĄlo v teĹžave. Tukaj imajo ljudje naÄ?rte. Tukaj imajo ljudje mesto radi. Tukaj ljudje razmiĹĄljajo o prihodnosti. Ni jim vseeno,ÂŤ mi zanosen odgovarjal. ÂťTukaj je drugaÄ?e.ÂŤ Jim res ni vseeno? Kot nekoÄ? ni bilo vseeno tudi tovariĹĄu Ivanu? Rad bi verjel temu fantu, ki mi je naduĹĄen govoril o vtisih s strankarskega kongresa, res bi mu rad verjel. đ&#x;”˛

Vseslovenskio gibanje RED – SOL vabi v svoje vrste Vseslovensko gibanje RED – SOL vabi drĹžavljane, da se moralno ali aktivno vkljuÄ?ijo v njihove vrste. Gibanje RED – SOL zaÄ?asno vodi ustanovni odbor JoĹžef BorĹĄtnar, Ivan ÄŒas, JoĹže AberĹĄek, Karl NeĹžmah, Anton Ĺ oba in DuĹĄan Egidij Kubot Totislo. Njihov cilj je, da mirno osvobodijo in spremenijo Slovenijo. Prizadevali si bodo za poĹĄteno druĹžbo, v kateri bodo delavci dobili za opravljeno delo praviÄ?no plaÄ?ilo, upokojenci pa zasluĹženo pokojnino. Ĺ˝elijo, da tajkuni vrnejo ukradeno imetje, da se vsem ljudem zagotovi primerno stanovanje in ustrezna zdravniĹĄka oskrba. Ĺ˝elijo tudi enakost pred zakonom in stroĹžje kazni za krĹĄitelje. ÄŒe bi se jim radi pridruĹžili ali jih podprli, pokliÄ?ite tel: 041 396 424, 051 691 195. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

MED VAMI

21. novembra 2019

Ponovno uporabo spremeni v navado!

Sodeloval pri reĹĄevanju usnjarskih strojev

Tak je slogan Evropskega tedna zmanjĹĄevanja odpadkov, ki poteka od 16. do 24. novembra

Danilo ÄŒebul, s katerim smo se spominjali obdobja reĹĄevanja eksponatov, ki so danes na ogled v paviljonskem delu Muzeja usnjarstva na Slovenskem: ÂťÄŒas bi bil, da se ob jubileju zamislimo in lotimo tudi 2. faze. Ĺ oĹĄtanj si glede na svojo bogato tradicijo zasluĹži, da je slovensko usnjarstvo predstavljeno prav tukaj.ÂŤ

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 19. novembra – Med 16. in 24. novembrom poteka Evropski teden zmanjĹĄevanja odpadkov. V Sloveniji se bodo letos v tem tednu posebej posvetili ponovni uporabi, pri Ä?emer se bodo osredotoÄ?ili na tri vrste odpadkov, ki so ĹĄe posebej pereÄ?i: tekstil, kosovni odpadki in embalaĹža.

V Centru ponovne uporabe Velenje so se mu pridruĹžili z dvema brezplaÄ?nima delavnicama. V eni so se udeleĹženci nauÄ?ili samostojno zaĹĄiti trajne vreÄ?ke za sadje in zelenjavo, v drugi pa so s pomoÄ?jo mizarja spoznavali, kako lahko zavrĹženim predmetom spremenimo namen. Delavnici sta potekali v torek.

Slogan letoĹĄnjega Evropskega tedna zmanjĹĄevanja odpadkov je ÂťPonovno uporabo spremeni v navado!ÂŤ Ponovna uporaba namreÄ? ni enkratno dejanje, ampak odnos do stvari in Ĺživljenjska filozofija, ki jo lahko vsak dan ure-

Ana Marija Kolar si je vedno Ĺželela po svetu, zadnja leta, ko je Ĺživela v Velenju in hodila v sluĹžbo, se je ta Ĺželja vse bolj krepila.

Po naravi samosvoja, boemska je odpotovala Ĺže marsikam, tudi za veÄ? mesecev, navadno sama.

Vleklo jo je v naravo, na pohode, v samotne kotiÄ?ke. In tako se je pred leti zgodilo, da je po spletu okoliĹĄÄ?in ne enem svojih potovanj spoznala Gruzijko in jo lani, ko se je odloÄ?ila, da bo pustila sluĹžbo in izpolnila svoje Ĺželje, obiskala. V gorski regiji Svaneti, v mestecu Mestia pod veÄ?tisoÄ?aki v bliĹžini ruske meje, se je zgodilo – zaÄ?utila je, da mora Ĺživeti tam. ÂťV Ĺživljenju sem se pogosto zanaĹĄala na intuicijo. ÄŒe moÄ?no Ä?utiĹĄ nek notranji klic, mu moraĹĄ slediti, saj te lahko pripelje toÄ?no tja, kamor si ĹželiĹĄ,ÂŤ pravi. ZaÄ?ela se je zanimati za namestitev, sluĹžbo. Ko se je vrnila domov, je kupila enosmerno karto za Tbilisi, pospravila pisarno in se poslovila. Danes Ĺživi v Mestii, poroÄ?ena z domaÄ?inom, na samooskrbni kmetiji in dela v turizmu.

V osemmeseÄ?no zimo

Ana Marija ima rada poletje.

Vedno si je predstavljala, da se bo odselila v tople kraje. Pa vendar jo je Ĺživljenje zaneslo v deĹželo pod najviĹĄjimi vrhovi Kavkaza, kjer ostra zima vztraja osem

sniÄ?ujemo s tremi preprostimi koraki – premislite, predelajte in ponovno uporabite. Ĺ˝e med nakupovanjem premislite, ali izdelek resniÄ?no potrebujete, in preverite, Ä?e lahko kupite takega, ki vam bo sluĹžil veÄ?krat. Preden ga zavrĹžete, razmislite, ali bi ga lahko kako drugaÄ?e uporabili, mu morda z manjĹĄimi posegi spremenili namembnost ali pa ga komu podarili. Uporabljajte izdelke

za veÄ?kratno uporabo ter kupujte rabljene in predelane izdelke.

Po zadnji raziskavi Eurostata je v letu 2017 v Evropski uniji v popreÄ?ju nastalo 487 kilogramov odpadkov na osebo, v Sloveniji samo 10 kilogramov manj.

Evropska unija si z razliÄ?nimi ukrepi Ĺže vrsto let prizadeva spodbujati prepreÄ?evanje nastajanja odpadkov. Ena od odmevnejĹĄih akcij v to smer je evropski teden. V njem sodeluje veÄ? kot 30 drĹžav iz vse Evrope z veÄ? kot 25.000 ozaveĹĄÄ?evalnimi aktivnostmi. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – V torek, prav na tisti dan, ko so deset let prej v mestu odprli ponos Ĺ oĹĄtanja, Muzej usnjarstva na Slovenskem, sva se z Danilom ÄŒebulom, sreÄ?ala ob kavi. Zanjo sva se dogovorila v kavarni, streljaj stran od tovarne, zaradi katere nekateri ĹĄe danes Ĺ oĹĄtanj imenujejo – Mesto z vonjem po usnju. ÄŒebul je bil moÄ?an Ä?len iniciativnega odbora za ustanovitev muzeja. ÂťDogajanje se je zaÄ?elo v Ä?asu, ko smo zvedeli Ĺžalostno novico, da bodo v Ĺ oĹĄtanju po 211 letih ukinili proizvodnjo usnja. To je bil velik ĹĄok za prebivalce, za obÄ?ino. Vse razprave, pogovori so se vrteli okoli tega,ÂŤ se spominja. ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj takrat ni mogla narediti drugega kot to, da je naroÄ?ila Muzeju Velenje, naj opravi popis premiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine na obmoÄ?ju tovarne, jo zaÄ?asno razglasila za kulturni spomenik, to objavila v Uradnem listu in s tem sprejela zavezo za naprejÂŤ.

Vseskozi pa je vseeno tlelo upanje, da bo kakĹĄen del proizvodnje v Ĺ oĹĄtanju le ostal, se ohranil. ÂťKo se je Industrija usnja Vrhnika odloÄ?ila, da bo ta objekt odprodala, najveÄ?ji kupec pa je bilo leta 2001 Gorenje, smo vedeli, da je treba hitro ukrepati. V prostorih Mestne galerije Ĺ oĹĄtanj smo se 11. oktobra tega leta dobili predsednica TuristiÄ?ne zveze Alenka Slatnar, predsednik TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj

Peter Radoja in zgodovinar dr.

Tone Ravnikar. Ustanovili smo iniciativni odbor in oblikovali pet toÄ?k, ki jih mora izpolniti ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, da reĹĄiti to neprecenljivo dediĹĄÄ?ino. Dve sta se nanaĹĄali na konzerviranje,

izredno teĹžkih pogojih so delali vso zimo iz leta 2001 na leto 2002. ÂťVelika zahvala pri tem gre Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, ki nam je dala na razpolago svoje osebje, ki je opravilo izjemno delo. Demontirali so stroje. Pri

Danilo ÄŒebul: ÂťZgodilo se je samo zato, ker smo verjeli v to.ÂŤ

tri pa so bile namenjene prihodnosti, razmiĹĄljanju o lokaciji za postavitev morebitnega muzeja in odloÄ?itvi za pripravo idejnega projekta.ÂŤ Ta skupina je poskrbela tudi za velikansko delo, za konzerviranje. ÂťReĹĄili smo vse, kar je bilo na popisu, ki ga je opravil dr. JoĹže Hudales iz Muzeja Velenje in ĹĄe kakĹĄno reÄ? veÄ?.ÂŤ V

tem, da smo do njih sploh lahko priĹĄli, je bilo treba tu in tam celo poruĹĄiti kak objekt. Vse smo za obdobje ĹĄtirih let v termoelektrarni lahko tudi uskladiĹĄÄ?ili.ÂŤ Vsa ta premiÄ?na dediĹĄÄ?ina, nanaĹĄa se predvsem na stroje, je danes v celoti razstavljena v paviljonskem delu muzeja. ÂťIzhajali smo iz tega, da bi javnosti predstavili eno ĹĄoĹĄtanjsko proi-

Nov dom med gorami Na poÄ?itnicah v domaÄ?em Velenju smo na sreÄ?anje povabili Ano Marijo Kolar, ki je pred enim letom zaĹživela v gruzijskih gorah, kjer je naĹĄla svoj raj mesecev. Pa niÄ? zato, saj je od nekdaj imela rada tudi gore. Kot tabornica in planinka je osvojila Ĺže marsikateri vrh. Prav lepota gorske narave, v kateri zdaj uĹživa vsak dan, odtehta mraz. Pa prvobiten naÄ?in Ĺživljenja. ÂťSem preprost Ä?lovek. Ta red, to hitenje, ti hladni odnosi med ljudmi – v tem svetu nisem bila sreÄ?na. Zdaj Ĺživim v okolju, kjer 140 kilometrov naokrog ni veleblagovnic, ni komerciale. Ĺ˝ivimo z naravo, skrbimo za svojo prehrano, pomagamo si. In sem veliko bolj sreÄ?na,ÂŤ pravi.

Prvi mesec je Ĺživela precej samotno, raziskovala je okolico, nato pa se je postavila na tirnice. ZaÄ?ela je spoznavati ljudi, se preizkuĹĄati v razliÄ?nih sluĹžbah v turizmu, s skupino deklet je preuredila zapuĹĄÄ?en prostor v kino s kavarno, kjer je sreÄ?evala turiste s celega sveta, navezovala stike in v poletni sezoni kot gorska vodnica s posamezniki in skupinami prehodila veÄ? sto kilometrov.

V tem letu, ko je v Mestii gnala korenine, je spoznala tudi moĹža

Mateja – domaÄ?ina iz preproste, tradicionalne druĹžine, ki se preĹživlja s kmetovanjem in oddajanjem turistiÄ?nih namestitev, z Ano pa Ĺže naÄ?rtujeta vzpostavitev ekoloĹĄkega turistiÄ?nega resorta za odklop od sodobne tehnologije in vrnitev k prvobitnemu naÄ?inu Ĺživljenja.

Kulturne razlike niso prevelike

Podpis

ÂťImela sem sluĹžbo v mladinskem centru, kjer sem se dobro poÄ?utila, delala sem z mladimi, prostovoljci, tujci, potovala sem, utrjevala angleĹĄÄ?ino, imela sem super sodelavce. Ampak vedela sem, da me nekje drugje Ä?aka nekaj, kar mi je res namenjeno.

Ko sem se v sluĹžbi dovolj nauÄ?ila, je bil Ä?as, da grem naprej.ÂŤ

Ĺ˝ivljenje ji zdaj teÄ?e drugaÄ?e.

DrugaÄ?ne ima odnose. Ljudje so bolj preprosti, manj dajo na zunanjost, na materialne dobrine, veÄ? pa na druĹženje. DruĹžina je skupnost in vsi Ĺživijo eden z drugim. Vedo vse o vsakomer, spijo v istem prostoru, delijo si delo, skupaj jedo. Razmerje med moĹĄkim in Ĺžensko je bolj tradicionalno, vendar spoĹĄtljivo, pravi Ana, ki je sprejela drugaÄ?ne poglede na druĹžinsko in ĹĄirĹĄe druĹžbeno Ĺživljenje. Slednje je precej podobno Ĺživljenju na podeĹželju v naĹĄem okolju, kakrĹĄno je bilo ĹĄe nedavno. ÂťOrjemo s konji ali voli. Zorjemo svoje njive, potem

zvodno enoto. Vretenski pogon nam je bil osnova, in kolikor ga je v usnjarni ĹĄe ostalo, smo ga reĹĄili. Danes ta paviljonski del predstavlja eno lepo veduto, ki se je ohranila iz obdobja usnjarstva.ÂŤ Se po desetih letih ĹĄe spominja obÄ?utkov, ki so ga prevevali, ko je mesto dobilo svoj muzej? ÂťKo se spomnim tistega obdobja, se najprej spomnim na to, koliko energije smo imeli, da je do tega priĹĄlo. Veliko ljudi je delalo na tem, veliko jih je zasluĹžnih, da se je to naredilo. ÄŒe ne bi bili takrat iskreno pri stvari, se ne bi. Zgodilo se je samo zato, ker so verjeli v to in je vsak po svojih moÄ?eh pomagal.ÂŤ Muzej ima status vseslovenskega muzeja. V njem bo predstavljena slovenska usnjarska zbirka, ker usnjarstva na Slovenskem skorajda ni veÄ?. Panoga je praktiÄ?no izumrla, s predelavo koĹž se pri nas ukvarja le ĹĄe peĹĄÄ?ica obrtnikov. ÂťZato se Ĺže deset let, praktiÄ?no od otvoritve muzeja intenzivno dela na pridobivanju eksponatov, na vsebini druge faze. ÄŒas bi bil, da se ob jubileju zamislimo in lotimo ĹĄe te, saj si Ĺ oĹĄtanj glede na svojo bogato tradicijo zasluĹži, da je slovensko usnjarstvo predstavljeno prav tukaj.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

sosedove, potem skupaj posadimo krompir. Izmenjujemo si pridelke. Kadar grem peĹĄ v mesto, mi vedno kdo ustavi in mi ponudi prevoz. Skrbijo tudi za kulturno dogajanje, za otroĹĄke aktivnosti,ÂŤ opisuje vsakdanjik. Razlikuje se tudi prehrana. Sadja imajo malo, sploh pozimi ga skorajda ni. Pridelujejo pa zelenjavo, ki se po Aninih besedah ne more primerjati s tisto iz trgovine, meso, mleÄ?ne izdelke. Jedo sezonsko. ÂťZdaj me ta neskonÄ?na ponudba v naĹĄih trgovinah zmede,ÂŤ pove na klepetu v nakupovalnem centru, kjer je zanjo vse preglasno, preveÄ? ĹžareÄ?e, vsiljivo.

PriloĹžnosti je veliko

Od doma zares pogreĹĄa le druĹžino in prijatelje, pravi. O vrnitvi trenutno ne razmiĹĄlja, saj imata z moĹžem veliko moĹžnosti za razvoj turistiÄ?nih dejavnosti. ÂťPoÄ?neva, kar imava rada. Delava na zemlji, vodiva turiste na pohode, na turno smuko, kadar sva lena, pa lahko poÄ?ivava. Imava svobodo in to je najveÄ? vredno,ÂŤ je ĹĄe povedala in, jasno, povabila vsakogar, ki bi rad raziskal Svaneti, naj jo poiĹĄÄ?e oz. se poveĹže z njo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 10

10 Ĺ aleĹĄka dolina, 15. novembra – Vlada RS je oktobra leta 2012 razglasila tretji petek v novembru za Dan slovenske hrane, katerega glavni namen je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domaÄ?e samooskrbe, ohranjanje Ä?istega, zdravega okolja in podeĹželja.

SporoÄ?ilo letoĹĄnjega je bilo tudi Hvala za naĹĄ super zajtrk, kar je simbolna zahvala vsem pridelovalcem hrane v Sloveniji. Na ta dan poteka ĹĄe Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim je pred 13 leti zaÄ?ela ÄŒebelarska zveza Slovenije.

Za veÄ? kot 270.000 otrok in mladostnikov v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih ĹĄolah so minuli petek pripravili zajtrk, sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolk, ki so bili pridelani, predelani v Sloveniji oziroma so iz lokalnega okolja. Ĺ˝e vse od zaÄ?etkov v projektu sodelujejo tudi vrtci in osnovne ĹĄole iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, kjer ugotavljajo, da se akciji vsako leto pridruĹži veÄ? organizacij.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je ozaveĹĄÄ?anje ĹĄirĹĄe javnosti, predvsem pa otrok in mladine, o pomenu lokalno pridelane hrane, rednega uĹživanja kakovostnih Ĺživil, gibanja, o pomenu kmetijstva in Ä?ebelarstva, njunem vplivu na okolje ter o pravilnem ravnanju z odpadki.

V okviru projekta je bila letos pozornost namenjena pomenu zdravega in rednega zajtrka.

Bolj kot hrana pomemben njen izvor

Ivan Planinc, ravnatelj Osnovne ĹĄole Gorica Velenje, ki je v tem ĹĄolskem letu najveÄ?ja osnovna ĹĄola po ĹĄtevilu uÄ?encev v mestni obÄ?ini Velenje, je povedal, da uÄ?enci praviloma zauĹžijejo hrano tradicionalnega slovenskega zajtrka vsaj enkrat na mesec.

Tega, da bi se poznali rezultati aktivnosti, da bi zaradi tega uÄ?en-

IZOBRAŽEVANJE

21. novembra 2019

Hvala za naĹĄ super zajtrk OzaveĹĄÄ?enost glede zdrave hrane, pridelanem v domaÄ?em okolju, za zdaj ĹĄe ne kaĹže Ĺželenih rezultatov – Zakonodaja omejuje veÄ?je ĹĄtevilo lokalnih ponudnikov

Dijakom prija pica, burger, rogljiÄ?ek ...

Se pozna, da Ĺživimo na podeĹželju, da prihajajo uÄ?enci iz druĹžin, v katerih si pridelajo kar nekaj hrane sami, pravijo na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj. (Foto: arhiv ĹĄole)

ci bolj posegali po tej hrani, za zdaj ne zaznavajo. Bolj jih zanima, kako pridelovalec oziroma predelovalec pridela surovine.

Zato od 3. razreda dalje vkljuÄ?ujejo v uÄ?ni program tematske projekte, kot so obisk kmetij, ogled proizvodnje mleka in predelava tega, peka domaÄ?ega kruha in podobno. ÂťUÄ?enci vedo,

Zajtrk eden od najpomembnejĹĄih obrokov Po besedah Kornelije Kitek, dietetiÄ?arke v Zdravstvenem domu Velenje, sodi zajtrk med enega najpomembnejĹĄih obrokov. Z zajtrkom Ĺže zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za uÄ?inkovito delo, igro ter razmiĹĄljanje, soÄ?asno pa se izognemo pomanjkanju doloÄ?enih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Pomembno je, da ga zauĹžijemo zjutraj, ko se zbudimo, umijemo in poĹženemo telo v tek z nekaj razgibalnimi vajami. Za uspeĹĄno delo v ĹĄoli je bistvenega pomena, da otro-

kaj je lokalno pridelana hrana, kako je treba skrbeti za varstvo okolja, Ä?ebel, ne sodijo pa mleko, sadje, kislo zelje in repa, solata, maslo, jogurt ter obÄ?asno domaÄ?i kruh (kar nam zagotavljajo lokalni pridelovalci) med njihove najbolj priljubljene sestavine na kroĹžniku.ÂŤ Planinc je zagotovil, da imajo na ĹĄoli v okviru javneci, mladostniki zajtrkujejo ĹĄe pred zaÄ?etkom prve ĹĄolske ure.

Raziskave so namreÄ? pokazale, da so otroci, ki so redno zajtrkovali, imeli boljĹĄe moĹžnosti uÄ?enja v primerjavi z vrstniki, ki tega niso poÄ?eli. IzpuĹĄÄ?anje zajtrka povezujejo tudi z veÄ?jim pojavom Ä?ezmerne telesne teĹže, ki v zadnjih letih postaja resen javnozdravstveni problem.

Zdrav zajtrk naj bi bil pester, sestavljen preteĹžno iz polnovrednih Ĺživil, iz katerih telo dobi energijo. Prav tako so pomembna beljakovinska Ĺživila, ki so hrana za naĹĄe miĹĄice in dodatno izboljĹĄajo naĹĄe umske sposobnosti ter razpoloĹženje, pojasnjuje sogovornica. V to skupino sodijo jajca, pusto meso in mleÄ?ni iz-

ga naroÄ?ila veÄ? kot 20 % dobaviteljev hrane iz lokalnega okolja.

Lahko bi bilo teh ĹĄe veÄ?, Ä?e bi jim to omogoÄ?ala zakonodaja.

Ĺ e vedno v mejah manevrskega prostora

Osnovna ĹĄola Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj je bila med prvimi, Ä?e ne celo prva v Ĺ ale-

Kornelija Kitek: ÂťIzpuĹĄÄ?anje zajtrka povezujemo tudi z veÄ?jim pojavom Ä?ezmerne telesne teĹže, ki v zadnjih letih postaja resen javnozdravstveni problem.ÂŤ

delki, sadje, zelenjava, ki zagotavljajo vitamine in minerale za boljĹĄo odpornost. Dobra izbira

Povezava z industrijo je zelo moÄ?na Fakulteta za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca se je v trinajstih letih od ustanovitve razvila v mednarodno priznano visokoĹĄolsko in raziskovalno institucijo Jasmina Ĺ karja

Fakulteta za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca, ki ponuja ĹĄtudijske programe o polimernih materialih in tehnologijah in se stalno ĹĄiri, je dve novi naloĹžbi, ĹĄtudijsko sobo in nov laboratorij za predelavo in karakterizacijo, opremila v sodelovanju s podjetji, v katerih so kadri s te fakultete zelo zaĹželeni. NaloĹžba je vredna okoli 600 tisoÄ? evrov, zelo ponosni so na donacijo nemĹĄkega podjetja Arburg, vodilnega proizvajalca brizgalnih strojev, ki jim je v brezplaÄ?en najem predalo nov brizgalni stroj, vreden okoli 60 tisoÄ? evrov.

Fakulteta je trenutno v fazi velikih sprememb ter v fazi rasti vseh dejavnosti fakultete. Je tudi mednarodno uveljavljena in z gospodarstvom povezana visokoĹĄolska in raziskovalna institucija, ki deluje tudi kot spodbu-

govedino, postrvi in marmelado.

Za razliko od mestnih ĹĄol, meni sogovornica, so obroki, sestavljeni iz omenjenih Ĺživil lokalnih pridelovalcev, pri uÄ?encih ĹĄole dobro sprejeti. ÂťSe pozna, da Ĺživimo na podeĹželju, da prihajajo uÄ?enci iz druĹžin, kjer si pridelajo kar nekaj hrane sami.ÂŤ ZavrĹĄnik Puceva je ĹĄe dodala, da so spremembe zakonodaje v zvezi z javnim naroÄ?anjem glede prehrane omogoÄ?ile sicer vkljuÄ?itev v ponudbo veÄ? lokalnih pridelovalcev, a so znotraj manevrskega prostora ĹĄe vedno meje.

jevalec regionalnega razvoja, je povedal dr. Miroslav HuskiÄ?, v. d. dekana FTPO, na slavnostni otvoritvi v prostorih fakultete v Slovenj Gradcu. ÂťObe pridobitvi sta zelo pomembni za nas, dobili smo prostor, v katerem lahko ĹĄtudentje ĹĄtudirajo, se druĹžijo, preĹživljajo Ä?as in se pogovarjajo. Stalna povezava z industrijo je zelo moÄ?na, sodelujemo z veÄ? kot 100 podjetji iz Slovenije in tujine.ÂŤ V okviru dogodka je potekala okrogla miza na temo Prihodnost plastiÄ?arske industrije v Sloveniji, na kateri so sodelovali pomembni tuji in slovenski partnerji iz industrije, s katerimi teÄ?ejo veÄ?ji razvojni projekti.

Sodelujejo pri izzivih prihodnosti

Inovativno projektno/ťtudijsko sobo je opremila in financiral soustanovitelj – podjetje Plastika Skaza. Vodja raziskav in inovacij

Rajmund Valcl: ÂťUvedba toplega obroka hrane za dijake za zdaj ni dosegla zastavljenega cilja.ÂŤ

ĹĄki dolini, meni njena ravnateljica mag. Majda ZavrĹĄnik Puc, ki je med ponudnike Ĺživil za malice uÄ?encev vkljuÄ?ila lokalne pridelovalce. Teh imajo v tem trenutku 14, dobavljajo pa jim mleko, maslo, jogurt, sir, kruh, zelje, repo, sezonsko solato, med, testenine, za zajtrk, pravi Kitekova, je jajÄ?na omleta z veliko zelenjave, kos polnozrnatega kruha in nesladkan Ä?aj, ali piĹĄÄ?anÄ?ja klobasa, kumara, navadni jogurt, ovseni kosmiÄ?i, granatna jabolka. Zaznava morda pri svojem delu spremenjene navade uÄ?encev? ÂťZa zdaj ĹĄe ne. Lahko pa tradicionalni slovenski zajtrk uvrstimo med primere dobre prakse.

Pomembno je, da se prehranske navade oblikujejo Ĺže v zgodnjem otroĹĄtvu, ker vplivajo na prehranjevanje in s tem na zdravje v kasnejĹĄem Ĺživljenjskem obdobju. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da smo starĹĄi tisti, ki smo ogledalo otrok, zato moramo zaÄ?eti zajtrkovati tudi sami,ÂŤ je sklenila Kornelija Kitek.

v podjetju Skaza Branka ViltuĹžnik je o novi naloĹžbi povedala: ÂťKo so se odloÄ?ili za nov laboratorij, je bila ĹĄtudijska soba logiÄ?na posledica naĹĄega sodelovanja. Ker pri projektih, izmenjavi

ĹĄtudentov, ĹĄtipendiranju dobro sodelujemo, je bila to samo nadgradnja tega, kar Ĺže poÄ?nemo.

Tudi zaposlenih imamo Ĺže kar nekaj njihovih ĹĄtudentov, z njimi sodelujemo tudi dnevno pri

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ tevilo ĹĄtudentov se poveÄ?uje Na fakulteti v aktualnem ĹĄtudijskem letu ĹĄtudira skupno 128 ĹĄtudentov, njihovo ĹĄtevilo se poveÄ?uje, Ĺželijo priti do ĹĄtevilke 200. VeÄ? kot 65 % jih ne prihaja iz koroĹĄke regije, precej iz ĹĄaleĹĄko-savinjske. 96 % vseh diplomantov zaposlitev dobi v ĹĄestih mesecih po diplomi, so ĹĄe povedali na slavnostni otvoritvi novega laboratorija in inovativne ĹĄtudijske sobe. raznih izzivih in preko projektov, v katerih sodeluje veÄ? ĹĄtudentov.ÂŤ

Inovativno projektno ĹĄtudijsko ĹĄolo je opremila soustanoviteljica Plastika Skaza.

Rajmund Valc, ravnatelj Gimnazije Velenje, nam je dejal, da je ĹĄolsko ministrstvo pred leti zaÄ?elo projekt s ciljem zagotavljati en obrok hrane za dijake, a ta pravega cilja ĹĄe ni dosegel. Od 1660 dijakov na ĹĄolah centra se jih je k malici prijavilo 1189. Zaradi razliÄ?nih urnikov, prakse in ostalih omejitev jih malica od 700 do 800 na dan. Malica stane 2,42 evra, njena cena je nespremenjena Ĺže od leta 2008. Dijaki iz socialno ĹĄibkih druĹžin imajo obrok subvencioniran ali prejemajo malico brezplaÄ?no. Ali so se prehranjevalne navade glede na prizadevanja po uĹživanju lokalno pridelane zdrave hrane v zadnjih letih spremenile? Ko so vpeljali prehrano za dijake, so se s ponudnikom – Gostinstvo Gorenje – dogovorili za en mesni in en vegetarijanski meni. Na Ĺželjo in potrebe dijakov so tega razĹĄirili, vendar se ti danes raje odloÄ?ajo za hitro prehrano, kot je pica in podobno, ali pa se v Ä?asu glavnega odmora odpravijo v mesto po rogljiÄ?ke, pecivo, kavo. Na vpraĹĄanje, ali ponudnik malice vkljuÄ?uje med dobavitelje tudi lokalne pridelovalce, pa Rajmund Valcl pravi: ÂťGorenje Gostinstvo zelo prisluhne naĹĄim potrebam in Ĺželjam, je pa treba vedeti, da so sestavni del velikega sistema. Hrana je raznovrstna, a veÄ?ina dijakov ni pripravljena na uĹživanje take hrane.ÂŤ

katere dobimo tudi nekaj diplomantov, ki prinaĹĄajo nove ideje in pomagajo pri razvoju, da so naĹĄi Vidijo nove priloĹžnosti izdelki ĹĄe bolj konkurenÄ?ni,ÂŤ je Direktor podjetja BSH HiĹĄni izpostavil Gorjup. Podjetje pri aparati Nazarje in predsednik razvoju novih izdelkov vseskozi Gospodarske zbornice Slovenije iĹĄÄ?e povezave z raziskovalnimi BoĹĄtjan Gorjup je ustanovami doma izpostavil, da se je in v tujini, med teS fakulteto njihovo podjetje lemi je tudi Fakulteta ta 1975 kot eno prza tehnologijo posodelujejo vih zaÄ?elo ukvarjalimerov. ÂťPo svetu tudi priznana ti s predelavo plain uveljavljena poĹĄljemo tri tisoÄ? stike, na kar so potovornjakov z mapodjetja iz nosni ne samo kot limi gospodinjskiSlovenije in podjetje, temveÄ? mi aparati, ki so vetudi kot slovenska Ä?inoma iz plastike. tujine. industrija, ki je bila Na podroÄ?ju malih v koraku s Ä?asom gospodinjskih apaz evropsko industrijo v upora- ratov veÄ?jih sprememb ne bo. Vibi plastike za izdelke za ĹĄiroko dimo pa priloĹžnost pri elektriÄ?potroĹĄnjo in avtomobilske dele. nem avtomobilu, ki bo imel v priÂťVeseli smo, da se je pred trinaj- hodnje veÄ? komponent iz polimeđ&#x;”˛ stimi leti ustanovila fakulteta, s rov, kot jih ima danes.ÂŤ

â?ą

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 11

ÂťSodobni svet v veliki meri preĹžema vsesploĹĄna manipulacija. Z vse bolj premetenim naÄ?inom zasvajanja posameznikov in druĹžbe se pojavljajo nove oblike zasvojenosti. V mnoĹĄtvu resnic, ki nam jih posredujejo mediji, druĹžbena omreĹžja, je teĹžko prepoznati pravo. O njej odloÄ?a denar,ÂŤ je nabito polna dvorana velenjskega kulturnega doma sliĹĄala v prvih minutah dinamiÄ?nega predavanja Izzivalec ulice 2 v izvedbi Bojana Kodelje.

Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? podprla prireditve Neodvisen.si v izvedbi Zavoda 7. Gre za vseslovenski druĹžbeno odgovoren program na podroÄ?ju ozaveĹĄÄ?anja o zasvojenosti in prepreÄ?evanju le-te. Prilagojeno posameznim ciljnim skupinam seznanja mlade in odrasle s pojavi najrazliÄ?nejĹĄih pasti zasvojenosti. V dokumentarnem programu Izzivalec ulice za mlade so si uÄ?enci 3. triade velenjskih osnovnih ĹĄol in CVIU ter dijaki velenjskih srednjih ĹĄol ogledali video prispevke, ki so razkrili metode pravoÄ?asnega prepoznavanja razliÄ?nih oblik manipulacije, ki vse bolj prodira med ljudi in vse hitreje tudi med mladino.

Na dogodku Izzivalec ulice 2 pa so odrasli spoznavali novodobne oblike zasvojenosti, ki zahrbtno preĹžijo na vsakogar, saj so pogo-

Edina preventiva pred zasvojenostjo je dom Ĺ olarjem, pedagoĹĄkim, zdravstvenim, socialnim delavcem, starĹĄem in ĹĄirĹĄi javnosti je Bojan Kodelja predaval o novodobnih poteh v zasvojenost sto dobro zamaskirane. Opremili so se z veĹĄÄ?inami za prepoznavanje pasti, ki so pogosto skrite v medijih, druĹžbenih omreĹžjih, raÄ?unalniĹĄkih igrah, filmih, risankah in drugod.

Preventiva na podroÄ?ju zasvojenosti je neuÄ?inkovita, kar po zagotovilih predavatelja kaĹžejo vsi relevantni kazalci. ÂťZloraba drog, alkohola, tobaka ni upadla. Samo strmo strmo naraĹĄÄ?a.ÂŤ Zakaj? Ker preventiva ni standardizirana, preventivne vsebine so raznolike, Âťvsi tisti, ki se dnevno ukvarjamo s temi vsebinami, pa smo v manjĹĄini v primerjavi z mogotci, ki ustvarjajo trende, z lobiji, ki obvladujejo prostor zasvojenosti, kar je bistveno,ÂŤ je povedal. ÂťNaĹĄ program ne obsoja zasvojencev.

Ukvarjamo se s tistimi zamaskiranimi posamezniki, z velikimi korporacijami, organiziranimi zdruĹžbami, ki jim je skupni

V Sloveniji Ĺže vsak Ä?etrti drĹžavljan trpi zaradi alkohola. Vsaj 16 odstotkov 15-letnikov ima zaradi alkohola teĹžave doma ali v ĹĄoli. Lani je zaradi alkohola ugasnilo koli 2500 Ĺživljenj, 125 na cestah. ÄŒe bi povpreÄ?no koliÄ?ino popitega vina na drĹžavljana pretvorili v Ä?isti alkohol, bi ga vsak Slovenec spil 16 litrov na leto.

66 prijav za raziskovalne naloge Velenje – Konec minulega tedna se je iztekel rok za oddajo prijave za sodelovanje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleťke doline za ťolsko leto 2019/2020.

Na razpis za 37. gibanje je programski svet prejel 66 prijav, od tega je 29 srednjeĹĄolskih, ostale naloge so prijavili osnovnoĹĄolci.

Med srednjeĹĄolci so najveÄ? prijav, 24, oddali dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, 3 Gimnazija Velenje in 2 Ĺ ola za StrojniĹĄtvo, geotehnologijo in okolje.

Konec tega meseca bo programski svet organiziral za vse avtorje in mentorje seminar o znanstvenoraziskovalnem delu, dodali pa jim bodo ĹĄe napotke, ki jim bodo sluĹžili pri pripravi in izdelavi raziskovalne naloge. Na programskem svetu upajo, da bodo mladi izdelali pribliĹžno toliko nalog kot v predhodnem gibanju, ko jih je bilo 49. đ&#x;”˛

radio velenje com

107,8 MHz

11

UTRIP

21. novembra 2019

tp

blematiÄ?ne, problematiÄ?no je neznanje primerne uporabe vsebin, do katerih lahko z njimi dostopamo. In to, da lahko korporacije s pomoÄ?jo digitalnih druĹžbenih omreĹžij bistveno laĹžje in hitreje posredujejo vsebine za

â?ą

dan vzdrĹžujejo in nadgrajujejo, so brezplaÄ?ne. Ker si Ĺželijo cel svet preseliti v virtualni svet in s tem dobiti popoln nadzor.ÂŤ PosluĹĄalci so si lahko ogledali pretresljive prizore iz nekaterih najbolj priljubljenih raÄ?unalniĹĄkih igric in izvedeli, kako na Ä?loveka vpliva nenehno poganjanje stresnih hormonov po Ĺžilah.

Kako moĹžgani in telo reagirajo na virtualno resniÄ?nost. Ogledali so si primere prikritega oglaĹĄevanja subliminalnih sporoÄ?il, izvedeli so za najtemnejĹĄe plati interneta, kljub temu pa so se razĹĄli v optimistiÄ?nem vzduĹĄju. ÂťSvet je bil resen, je in bo ĹĄe bolj. Danes je manj prostora za

Ob pogosti uporabi naprav z ekrani, ki sevajo t. i. modro svetlobo, se v moĹžganih odraslih in otrok dogajajo isti procesi, kot jih povzroÄ?i kokain.

Bojan Kodelja je prikazal prepriÄ?ljive argumente.

imenovalec denar – ustvarjaujo teĹžave drugim, da se sami okoriĹĄÄ?ajo.ÂŤ ZaÄ?ne se pri medijskem prostoru, ki ustvarja jeznega posameznika, jezno druĹžbo. Ker je jezen posameznik bistveno laĹžje zasvojljiv, veÄ? potrebuje, bolj je zapravljiv, hitreje zboli. Negativizem je dobra osnova za vse nadaljnje pasti zasvojenosti, na-

stavljene z manipuliranjem. To se pojavlja Ĺže v otroĹĄkih risankah, filmih, oglasnih sporoÄ?ilih.

Slednja odloÄ?ilno vpliva na navade, ki lahko prerastejo v zasvojenost.

Bojan Kodelja zagovarja pametno uporabo novodobne tehnologije, Ä?eprav je vir ĹĄtevilnih tveganj za zasvojenost. Naprave same po sebi namreÄ? niso pro-

manipulacijo s celim svetom, je povedal in opozoril, da s svojimi aktivnostmi na globalnem spletu nenehno sporoÄ?amo informacije o sebi, s Ä?imer manipulacijo ĹĄe olajĹĄamo. ÂťRazne socialne platforme so postale zelo manipulativne, dovrĹĄene. ÄŒeprav je v ozadju tisoÄ?e ljudi, ki jih vsak

naivnost. Vendar na omenjene vsebine se smemo gledati s strahom. Treba jih je poznati. Edino, kar opogumlja tako starĹĄa kot otroka, je pogovor. Edina prava preventiva na podroÄ?ju zasvojenosti je DOM.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Slovenska tobaÄ?na industrija ustvari 8,5 milijona evrov dodane vrednosti, kar je zanemarljivo v primerjavi s svetovno. TobaÄ?ni lobiji namreÄ? veljajo za najbolj uspeĹĄne. Zaradi kajenja v Sloveniji vsako leto umre okrog 3600 ljudi, v svetu vsakih 6 sekund en Ä?lovek, kar tobak dela najsmrtonosnejĹĄo drogo na svetu. Pri nas kadi vsak peti 15-letnik. 70 odstotkov kadilcev zaÄ?ne kaditi pred polnoletnostjo.

Pot integracije po poti prostovoljstva Ob deseti obletnici svojega bivanja v Sloveniji je Admira Robin, danes VelenjÄ?anka, izdala avtobiografsko knjigo z naslovom Moja pot, ki navdihuje invalide, Ĺžrtve vojne, matere samohranilke, priseljence in druge na Ĺživljenjskih preizkuĹĄnjah Admiro Robin, po rodu BoĹĄnjakinjo, je v Slovenijo pred desetimi leti pripeljala ljubezen. Najprej je Ĺživela na KoroĹĄkem, zadnjih ĹĄest let pa Ĺživi v Velenju, kjer se je ustalila. Takrat se je tudi zaÄ?ela njena Âťprava integracija,ÂŤ pravi, saj je v Velenju navezala stike z raznimi organizacijami in se vkljuÄ?ila v razliÄ?ne programe.

Admiri je vnetje moĹžganov, ki ga je preĹživela v otroĹĄtvu, pustilo le 20 odstotkov sluha, poĹĄkodovalo pa ji je tudi center za motoriko. Slab sluh je bila precejĹĄnja ovira pri uÄ?enju jezika. ÂťAmpak Ä?e imaĹĄ voljo, najdeĹĄ naÄ?in. VÄ?lanila sem se v knjiĹžnico, si izposodila zvoÄ?ne jezikovne teÄ?aje, posluĹĄala s sluĹĄalkami, pa brala slovenske knjige in medtem prelistavala slovar, tako sem si prilagodila uÄ?enje jezika. Sprva sem se uÄ?ila sama, potem pa sem se vpisala tudi na teÄ?aj. Bilo je teĹžko, vendar sem vedela, da moram narediti korak naprej. Zato sem se zaÄ?ela vkljuÄ?evati tudi v razne organizacije in programe zavoda za zaposlovanje, pa Ljudske univerze in tako sem opravila prekvalifikacijo za negovalko.

NajveÄ?ji korak sem naredila, ko sem se zaÄ?ela vkljuÄ?evati v prostovoljske organizacije,ÂŤ pravi in pojasnjuje, da si je s prostovoljnim delom ustvarila socialno mreĹžo, okrepila razne veĹĄÄ?ine, spoznala ljudi, ki so jo pripeljali do prve sluĹžbe v velenjski knjiĹžnici. ÂťKot prostovoljka sem delala tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje.

Stanovalcem, ki sem jih obiskovala, sem povedala, da bi se rada nauÄ?ila jezika, in jih prosila, da mi pomagajo. Oni so se poÄ?utili koristne, jaz sem krepila znanje jezika, ob tem pa smo se druĹžili,ÂŤ je povedala primer, kako vsestransko je prostovoljno delo.

VkljuÄ?ila se je tudi v druĹĄtvo Hospic, ki bolnikom in svojcem nudi podporo ob slovesu in Ĺžalovanju. Danes je predsednica velenjskega odbora druĹĄtva. ÂťZakaj Hospic? Zato, ker sem bila celo Ĺživljenje sama v stiski in vem, kako je, ko nimaĹĄ komu zaupati svojih teĹžav, ko ne veĹĄ, kam in na koga se lahko obrneĹĄ, kadar te doletijo nepriÄ?akovane situacije. Ko sem zaÄ?utila, da sem lahko tako koristna in pomagam nekomu v stiski, me je to zelo razveselilo.ÂŤ

Deluje tudi v velenjski enoti zavoda Krog. V okviru programa zaposlitvene rehabilitacije se je zaposlila kot projektna menedĹžerka. Prvi projekt, ki ga je prijavila na javni razpis za kulturne dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje, je bila njena avtobiografska knjiga Moja pot.

Knjiga Moja pot

Zgodba, ki jo je Admira Robin opisala v knjigi Moja pot, je pravzaprav njena zapuĹĄÄ?ina vnukom. Ĺ˝elela si je, da bi iz njene avtobiografske zgodbe vnuki spoznali

nove teĹžave, s katerimi sem stare le potlaÄ?ila. Nikoli si nisem vzela Ä?asa, da bi predelala Ä?ustvene travme. Ko sem zaÄ?ela pisati knjigo, sem se lahko ponovno vrnila v doloÄ?ene trenutke svojega Ĺživljenja, zaÄ?utila tedanja Ä?ustva, se spomnila obÄ?utkov in jih predelala,ÂŤ je povedala, in dodala, da je bilo pisanje svojevrstna terapija, Ä?eprav boleÄ?a. ÂťNajteĹžje mi je bilo pisati o vojni, ker sem takrat rodila prvo hÄ?er. Kot mlada mamica sem bila strta, ker nisem mogla zaĹĄÄ?ititi svojega otroka.ÂŤ

â?ą

ÂťKo gledam nazaj, ugotavljam, da sem bila moÄ?na tudi takrat, ko mi je bilo najhuje. Mislim, da zaradi svojih otrok.

Danes pa vem, da moramo starĹĄi znati poskrbeti tudi sami zase, sicer postanemo breme otrokom.ÂŤ

Admira Robin: ÂťMoja pot je bila teĹžka. Opisala pa sem jo, da bi bilo drugim laĹžje.ÂŤ

svojo babico. OkoliĹĄÄ?ine so nanesle, da je projekt prerasel v knjigo, katere namen je motivirati vse invalide, Ĺžrtve vojne, matere samohranilke, priseljence, bolnike z depresijo in druge na Ĺživljenjskih preizkuĹĄnjah. V vseh teh vlogah se je namreÄ? znaĹĄla sama, sama pa se je tudi postavila na noge. Življenje mi je kar naprej prinaĹĄalo

Pisala je v slovenskem jeziku, tako pa se je spopadla s strahom do pisnega izraĹžanja v slovenĹĄÄ?ini in ga premagala. ÂťTo je bil zame izziv. Hotela sem napredovati v svojem znanju jezika, zato sem se morala znabiti strahu. Nekako mi je uspelo.ÂŤ Uspelo ji je tudi zgrabiti Ĺživljenje za roge, pri tem pa ji je pomagal sedanji partner, ki ji je pomagal premagati tudi hudo depresijo. Ta jo je pestila leto in pol. ÂťMoramo se pogovarjati o svojih teĹžavah. Treba se je aktivirati, spreminjati sebe, ne drugih, pozabiti preteklost, naÄ?rtovati prihodnost in Ĺživeti sedanjost,ÂŤ je povedala in dodala ĹĄe, da je danes hvaleĹžna za vse preizkuĹĄnje in ponosna, da jih je premagala. ÂťZaradi svojega teĹžkega Ĺživljenja lahko danes piĹĄem in motiviram druge.

Mislim, da je to moje poslanstvo – da sem vse to preĹživela, da bi drugim pomagala.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

21. novembra 2019

Upokojenec na umetniĹĄki svobodi Stojan Ĺ pegel, dolgoletni vodja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, mu je v marsiÄ?em dal svoj peÄ?at Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 13. decembra – ÂťEno obdobje se z jutriĹĄnjim dnem sicer konÄ?uje, a prihaja drugo,ÂŤ je rekel Stojan Ĺ pegel na dan, ko si je ÂťodĹĄtempĹĄlalÂŤ ĹĄe zadnji delovni dan kot vodja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije. Zdaj bo upokojenec na umetniĹĄki svobodi. Tako pravi.

V taki vlogi je bil ĹĄe istega veÄ?era, ko so v muzeju za zaokroĹžitev enega obdobja in odprtje drugega pripravili predstavitev njegove monografije z naslovom Industrijski motiv in odprli razstavo likovnih del na isto temo. S tem je nakazal, da bo z muzejem, ki mu je veliko dal – on pa njemu, ostal v stiku ĹĄe naprej.

Z muzejem je bil povezan ĹĄe pred uradnim odprtjem. ÂťTukaj sem postavil prvo razstavo, ex tempore. Zanjo sem imel na voljo vse zunanje prostore. Otvoritve se je udeleĹžilo 350 obiskovalcev, na kar sem ĹĄe danes ponosen.ÂŤ Sledila ji je razstava z naslovom Oprani kipi. ÂťTak naslov zato, ker smo bronaste kipe postavili pod tuĹĄÂŤ. S tem so Ĺže takrat nakazali in pokazali nastavke iskanja drugaÄ?nosti. ÂťZ ekipo smo bili ves Ä?as zelo povezani. Po teh prostorih je kroĹžila energija, ta nas je gnala naprej. ÄŒutiti jo je bilo. Z njo je muzej samo pridobival. Pridobivali pa so tudi obiskovalci. DruĹžila sta nas velikanski interes in Ĺželja, da muzej vzpostavi ÂťbrandÂŤ, blagovno znamko, jo neguje, razvija in o muzeju ĹĄiri glas ...ÂŤ.

Muzej danes ni samo poln eksponatov, ampak tudi dogodkov. ÂťNismo samo muzej premogovniĹĄtva, ampak smo tudi muzej kulture. Oboje je pri nas povezano, prepleteno. Tudi globoko pod zemljo se vrstijo dogodki, razstave, praznujejo rojstni dnevi, sklepajo poroke. VÄ?asih kdo vpraĹĄa, Ä?eĹĄ, kdo pa se poroÄ?a pod zemljo? Pa imamo odgovor tudi na to. Najprej moraĹĄ v globi-

ÂťPrav tukaj, kjer je bila nekdaj rudarska kantina, sem svojega oÄ?eta edinkrat sreÄ?al v rudarskih oblaÄ?ilih.

In prav tukaj, kjer je danes okrepÄ?evalnica, sem v njih prviÄ? sreÄ?al svojega sina.ÂŤ

â?ą

Ĺ pegel o monografiji: ÂťJe, kot bi mi nekaj vrnila. Toliko vsega je zloĹžila skupaj. ÄŒeprav je njen naslov Industrijski motiv, je v bistvu neĹžna. Ni groba.

V njej je veliko hrepenenja.ÂŤ

ÂťPoklicali so me in mi rekli, da bi bilo dobro, Ä?e bi ĹĄel v muzej.ÂŤ

no, da greĹĄ lahko potem v viĹĄino ... Vedno smo skuĹĄali najti pozitiven odziv na vse, kar se je dogajalo, kar se je zgodilo. Potem je bila marsikatera stvar laĹžja.ÂŤ VpraĹĄam ga, Ä?e si je predstavljal tako uspeĹĄno vlogo v dobri zgodbi. ÂťNe vem ‌ Vem pa, da sem vsekakor hvaleĹžen, da je zgodba naĹĄla mene, da sem lahko vanjo nekaj dal in bil pri tem iskren. Verjel sem v tisto, kar sem delal.ÂŤ NajlepĹĄi deli v tej zgodbi so mu bili stiki z obiskovalci muzeja. ÂťZelo razliÄ?nimi ljudmi, ki se tudi ukvarjajo z raznovrstnimi stvarmi. Kje drugje jih najbrĹž ne bi sreÄ?al.ÂŤ Zelo lju-

Poezija ob kavi Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra – 'Ob kavi' je zbirka poezije avtorice Katje KoÄ?evar iz Ĺ oĹĄtanja, ki je pred leti vstopila v literarni svet s ciklom knjig za otroke. Sedem knjig pravljic pobarvank si je bolj ali manj kontinuirano sledilo od leta 2004 pa do leta 2016. KoÄ?evarjeva se je v tem Ä?asu ukvarjala tudi s poezijo, ki jo je objavljala v razliÄ?nih zbornikih.

Za izid knjige se je odloÄ?ila po tem, ko je pesmi zaupala v branje pesniku in uredniku BlaĹžu

cert – in promocijo muzeja – naĹĄli boljĹĄi prostor kot tukaj? ÂťAli pa, ko se je sto gostov v naĹĄem muzeju spustilo pod zemljo na posebno kulinariÄ?no doĹživetje s svetovno priznano kuharico Ano RoĹĄ?ÂŤ Spomnil se je ĹĄe veliko takih dogodkov. Tudi majhnih. ÄŒisto majhnih. Javnosti neznanih.

Tudi tistega, na katerega povabijo otroke zaposlenih ob koncu leta.

V dneh, preden se je zadnjiÄ? ÂťodĹĄtemplÂŤ in so se mu v mislih prikazovali neĹĄteti trenutki in so mu spomini begali sem in tja, je ugotovil, da je na tistem mestu, kjer je vsako jutro pil kavo, tista toÄ?ka, ki povezuje tri generacije Ĺ peglov: ÂťTukaj, kjer je bila nek-

Prapotniku. Kot urednik znane zaloĹžbe Cerdonis iz Slovenj Gradca in sourednik literarnega zbornika Odsevanja, ki izhaja Ĺže polnih ĹĄtirideset let, je veĹĄÄ?e presodil, da gre za dozorelo poezijo, ki prinaĹĄa bralcu poezijo neĹžnosti in trpkosti, izkuĹĄenj in vpraĹĄanj ter zrn modrosti. V sodelovanju z avtorico je knjigo izjemno lepo opremil. Skozi poglavja KriĹžiĹĄÄ?a korakov, Postanek med ljudmi, Eden in edini, Iskanje, OtroĹĄki smeh in Zorenje

bi so mu bili veliki dogodki. ÂťNe morete verjeti, koliko energije se je na njih sprostilo.ÂŤ Opazim, da besedo ÂťenergijaÂŤ uporabi velikokrat. Pri tem najbrĹž nima v mislih samo tiste, ki prihaja od tod, ki priĹžiga luÄ?i. ÂťNepozaben je bil koncert skupine Laibach 200 metrov pod zemljo. Kako je za ta koncert delala cela ekipa!

Tudi tisti, ki so najprej rekli – pa kaj nam bo to? MogoÄ?e so prav ti potem najbolj vlekli naprej ...ÂŤ Kako ne bi? Naslov koncerta je bil Kohle ist brot (Premog je kruh). Kje bi si to lahko laĹžje predstavljali kot v rudarskem okolju. In kje bi lahko za tak kon-

pa se ÂťizpijeÂŤ odliÄ?na poezija, s katero se avtorica bralcu mestoma razgali, mestoma pa ĹĄe bolj ovije v skrivnost.

Knjiga prinaĹĄa tudi ĹĄest ilustracij njene hÄ?ere Kaje KoÄ?evar, ki je v tem Ä?asu, odkar je likovno opremila tri knjige pravljic pobarvank, izbrusila svoj likovni izraz. Kaja KoÄ?evar je tudi prepoznavna youtuberka z imenom Kaja Solo, poleg tega je Ĺže samostojno razstavljala.

Trojica ustvarjalcev je ÂťzaĹživelaÂŤ tudi na odru ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma, kjer je bila knjiga Ob kavi tudi prviÄ? predstavljena javnosti. V veÄ?eru branja in od-

daj rudarska kantina, v kateri so si rudarji lahko kupili kakĹĄno osveĹžilno pijaÄ?o, ĹžveÄ?ilni tobak ali kak pripomoÄ?ek za osebno higieno, sem svojega oÄ?eta edinkrat sreÄ?al v rudarskih oblaÄ?ilih. In prav tukaj, kjer je danes okrepÄ?evalnica, sem v njih prviÄ? sreÄ?al svojega sina.ÂŤ Kaj bo kot upokojenec napravil najprej? ÂťPoÄ?istil celo stanovanje,ÂŤ se zasmeje. Pa potem? ÂťImel veÄ? Ä?asa, da pogledam nekatere stvari, mimo katerih sem ĹĄel prehitro. Ĺ e naprej pa ostajam povezan z muzejem.ÂŤ Skupaj z njim bo gotovo v muzeju nastala ĹĄe kakĹĄna dobra zgodba. Brez dvoma. đ&#x;”˛

krivanja plasti nastajanja knjige so prisluhnili tudi triu A La parillia, odliÄ?nim dijakinjam ljubljanskega glasbenega konservatorija.

Da je ob koncu resniÄ?no zadiĹĄalo po kavi, je poskrbela praĹžarna Eko praĹžarna Lovro, del naklade pa je za svoje zaposlene odkupila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, za kar se je avtorica na prireditvi prisotnemu direktorju Mitju TaĹĄlerju tudi javno zahvalila.

Ob kavi je zbirka 147 pesmi, za vsakega bralca in za prijeten srk iz skodelice Ĺživljenja.

Milojka B. Komprej Foto DuĹĄan Dobnik

đ&#x;”˛

Poti NataĹĄa Tajnik Stupar

Mislim, da nihÄ?e ne bi zanikal moje ugotovitve, da so naĹĄe poti zadnji Ä?as Ä?isto drugaÄ?e uhojene, kot smo jih bili navajeni ĹĄe pred desetletjem. Na naĹĄih poteh se je znaĹĄlo veliko novih pripomoÄ?kov, t. i. novodobnih prevoznih sredstev, ki jih ĹĄe nismo popolnoma umestili, ne v zakonodajno kot tudi ne zaznavne sisteme in verjetno tudi ne v t. i sprejemajoÄ?i krog zaupanja do teh naprav.

Hibridno vozilo je zelo tiho za naĹĄo zaznavo drugaÄ?nega zvoka od bencinskih in dizelskih motornih vozil. NovejĹĄa vozila so tako tiha, da jih skoraj ne sliĹĄiĹĄ, sploh pa ne sliĹĄiĹĄ v zmerno in enakomerno hrupnem okolju. Sedaj je treba Ä?utila in pozornost resniÄ?no napeti.

Tu je veliko novih ‘prevoznih sredstev’, ki ĹĄe niso toÄ?no definirana, kam sodijo. Nekatera od njih sodijo med igraÄ?e (hover board), druga spet med medicinske pripomoÄ?ke (med ljudmi poimenove papa mobil – za gibalno ovirane paciente), baterijske rolke in kotalke, elektriÄ?ni poganjalci in skiroji, elektriÄ?na kolesa ‌ ter verjetno ĹĄe kakĹĄna novotarija, ki je v Velenju ĹĄe nismo videli. Skupna teĹžava vseh teh vozil je, da jih obravnavamo kot nevozila, nekatera med njimi padejo ĹĄe tudi v status koles. Zasledimo jih na conah za peĹĄÄ?e, na cestah, kolesarskih stezah, rekreativnih peĹĄpoteh. Nekatera od teh vozil so zelo hitra, vsem pa je skupno to, da so skoraj nesliĹĄna in jih peĹĄci zelo teĹžko zaznamo, kadar niso v naĹĄem vidnem polju. Poskusi postavitve zakonodaje, ki ureja omenjeni kontekst, so veÄ?inoma neuspeĹĄni. Zakonodaja sicer poskuĹĄa loÄ?evati novodobne pripomoÄ?ke za mobilnost in jih tudi klasificirati v razrede, ki so kompatibilni z doloÄ?enimi tipi povrĹĄin (cesta, kolesarska steza, gozdna pot, peĹĄpot, cona za peĹĄce ‌), vendar je njihova uporaba povsem nespremenjena (POVSOD), saj nismo poskrbeli za to, da se zapisane stvari udejanjijo v praksi. Ker so uporabniki novih mobilnih pripomoÄ?kov veÄ?inoma mladi, je mogoÄ?e ĹĄe toliko bolj odgovorno zahtevati ureditev podroÄ?ja mobilnosti z novimi pripomoÄ?ki. Tu so ĹĄe elektriÄ?na kolesa, s katerimi kolesarji dosegajo enkrat veÄ?je hitrosti (tudi 50 km/h), ki pa niso primerne za kolesarsko stezo, ki preÄ?ka recimo tudi pot prvoĹĄolca iz osnovne ĹĄole. Celoten sistem postavitev kolesarskih stez na tem obmoÄ?ju veÄ?inoma pogori, pa ne samo v Velenju, tudi drugje se prebivalci sooÄ?ajo s to teĹžavo. Sosedov mulc ima elektriÄ?no kolo, s katerim po moji oceni dosega veÄ?jo hitrost od 50 km/h. ElektriÄ?na kolesa imajo blokado hitrosti, ki bi zakonsko morala biti nastavljena na 25 km/h, in tudi to je hitrost, s katero lahko elektriÄ?na kolesa po zakonu vozijo, vendar ne v obmoÄ?jih umirjenega prometa in peĹĄ conah, kjer je hitrost omejena na 5 km/h. Blokado se da odstraniti v domaÄ?i garaĹži.

V Velenju sreÄ?a Ä?lovek tudi motoriste s kroserji, ki uĹživajo v voĹžnji po cvetliÄ?nih gredicah; njihove hitrosti zagotovo niso primerljive s kolesarskimi. Potem sreÄ?amo voznike elektriÄ?nih skuterjev po Cankarjevi zagotovo 30 km/h (ob opozorilu ti dostikrat povedo, da ne razumejo slovensko), potem so ĹĄe elektriÄ?ni skiroji, ki za zabavo vozijo slalom med peĹĄci v ritmu divje glasbe na brezĹžiÄ?nih sluĹĄalkah in vÄ?asih ĹĄe s telefonom, pripetim na balanco skiroja. Del stanja, ki je v marsikateri slovenski peĹĄconi, je zagotovo poslediÄ?no odvisen od hitrosti spreminjanja trga z novimi pripomoÄ?ki za mobilnost, od nepoznavanja podroÄ?ja ter tudi vzgoje otrok in mladostnikov v druĹžinah. S preventivnimi akcijami in ozaveĹĄÄ?anjem prebivalstva bi lahko prepreÄ?ili marsikatero nesreÄ?o, ĹĄe bolj zaĹželena pa bi bila stroĹžja zakonodaja in njeno uresniÄ?evanje na terenu. Ta bi lahko dosledno uredila podroÄ?je. Preverjanje pa bi v slovenski kulturno-psiholoĹĄki krajini bilo mogoÄ?e le s strogim kaznovanjem krĹĄilcev. Ko brskam po internetu za ponudniki novih pripomoÄ?kov mobilnosti, skoraj nikjer ne najdem podajanja pravilne uporabe v duhu varnosti in zakonodaje. Eden od ukrepov bi lahko bil tudi ta, da bi prodajalci ob prodaji omenjenih izdelkov kupce nujno opolnomoÄ?ili oz. jih seznanili s pravili uporabe kupljenega izdelka.

VeÄ?krat se obisku centra mesta z druĹžino raje izognem, pogosto pa v zadnjem Ä?asu sreÄ?ujem poveÄ?ano ĹĄtevilo novih in modernih pripomoÄ?kov za mobilnost, katerih uporabniki se niti od daleÄ? niso spogledali z zakonodajo, ki ureja omenjeno podroÄ?je. V Velenju imamo pogosto obÄ?utek ‘divjega zahoda’, na katerem 'Texas' kroji varnostne razmere v mestu, vendar tukaj ĹĄerifi/nje raje spraĹĄujejo FB: ÂťKatera najlepĹĄa v deĹželi je tej?ÂŤ, namesto da bi sprejeli odgovornost, ki smo jim jo obÄ?ani zaupali. ZadnjiÄ? sem doĹživela ‘zanimivo’ grozljiv dogodek, ki bi se lahko konÄ?al s smrtjo male deklice, Ä?e mislim, da je bila stara okoli dve leti. Mlada druĹžinica se je sprehajala po Cankarjevi, deklica, se je oddaljila mogoÄ?e meter in pol, nakar je pripeljal voznik elektriÄ?nega skiroja, skoraj nesliĹĄno, s hitrostjo, ki je bila po moji oceni okoli 25 km/h, ‘poslalomiral’ med nami, ki smo bili za mlado druĹžinico, poslalomiral tik ob deklici in se z nespremenjeno hitrostjo odpeljal. Kazenska prijava nemogoÄ?a, bil je tako hiter, da sem si zapomnila le barvo.

Preden bi poklicala 112 in preden bi vse skupaj steklo, bi mulc bil Şe v Šoťtanju. Ne morem se sprijazniti s tem, da morať na Cankarjevi podnevi, klicati 112 ‌????

StarĹĄi, ki kupujete te pripomoÄ?ke svojim otrokom, seznanite jih s pravili in varno uporabo. PeĹĄci pa, previdnost pod noge. Pazite sami nase. OÄ?itno nam je ostalo le ĹĄe to. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 13

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Nisem novinka, a pristopi so drugaÄ?ni Tako pravi naĹĄa nova sodelavka – VelenjÄ?anka Jasmina Ĺ karja. Zvesti posluĹĄalci Radia Velenje ste jo Ĺže lahko sliĹĄali na radijskih valovih 107,8 mHZ, bralci tednika NaĹĄ Ä?as pa tudi prebrali kakĹĄen njen prispevek.

Jasmina je povedala, da je Ĺže v osnovni ĹĄoli sodelovala v ĹĄolski redakciji. ÂťOÄ?itno sem gene podedovala po mami, ki je bila radijska sodelavka. Na to pot me je potegnilo povsem nezavedno,ÂŤ je povedala simpatiÄ?na svetlolasa samostojna podjetnica. Medijsko kariero je zaÄ?ela kot napovedovalka na Radiu Slovenj Gradec, jo nadaljevala kot voditeljica radijskega programa, napredovala v glasbeno urednico, danes – pravi – je deklica za vse, tudi za novinarske teme in dogodke. ÂťRaje sem na drugi strani mikrofona, kjer sedi nekdo, ki svojega gosta v radijskem studiu spraĹĄuje, raziskuje, poizveduje o tem in onem. Zanimajo me ljudje, njihove Ĺživljenjske zgodbe,

Jasmina Ĺ karja: Âť Zanimajo me ljudje, njihove Ĺživljenjske zgodbe, doĹživetja.ÂŤ

doĹživetja.ÂŤ PribliĹžno 20 let ji je medijska scena blizu. Menila je, da jo pozna, a ko se je odloÄ?ila za sodelovanje z naĹĄo medijsko hiĹĄo, je spoznala, da jo Ä?akajo novi izzivi. ÂťPisanje za Ä?asopis zahteva drugaÄ?en slog poroÄ?anja. Potrebnega je tudi

precej veÄ? Ä?asa. Rada fotografiram, a je za Ä?asopis potrebna drugaÄ?na ÂťfotkaÂŤ. Tudi nisem navajena drĹžati v roki skoraj hkrati fotoaparat in mikrofon. Ne nazadnje je tudi pristop pri obveĹĄÄ?anju bralcev in radijskih posluĹĄalcev drugaÄ?en. Zato sem toliko bolj vesela vsakega nasveta sodelavcev v redakciji.ÂŤ Zanjo, ĹĄe pravi, je nekaj povsem novega sodelovanje pri pripravi zbornika vseh zbornikov naĹĄe medijske hiĹĄe – Almanaha. ÂťNjeniÂŤ sta dve poglavji, in sicer zdravstvo in sociala ter druĹĄtva. Je zanimivo, a si niti pribliĹžno ni predstavljala, koliko dela je s tem, koliko truda je potrebnega za to. Že samo zaradi tega se Almanah splaÄ?a vzeti v roke, ga prelistati in tudi prebrati. V njem je res veliko zanimivih informacij.ÂŤ Zagotovo ji bodo pridobljena spoznanja priĹĄla prav pri opravljanju njenega rednega dela.

Po napornih obveznostih najraje vsak prosti trenutek izkoristi za odklop iz tega norega danaĹĄnjega kolesja. Sprostitev najde v ĹĄportnih dejavnostih, v naravi, rada ima Ĺživali. To jo pred vnoviÄ?nim skokom v kolesje napolni z novo energijo, smo ĹĄe izvedeli. đ&#x;”˛

Velenjski raper Damir Tadić a.k.a Tadi Tada (nekoÄ? znan tudi pod imenom Nemir) je pomembno ime velenjskega in slovenskega hip-hopa. Sodeloval je v ĹĄtevilnih formacijah, njegovi videospoti so se znaĹĄli tudi na lestvicah MTV Adria in je prvi raper iz Velenja, ki je osvojil zlato nagrado MTV Gold Award. Nastopal je s ĹĄtevilnimi znanimi izvajalci, skozi leta pa je ostal zvest svojemu slogu. Trenutno s svojim dolgoletnim producentom Janijem Rakom a.k.a. Mentaly Illom pripravlja svoj drugi solo album, ki ga napoveduje prvi single (in animirani video) King Kong. Istoimenski album naj bi izĹĄel februarja prihodnje leto.

Adharma, nov videospot VelenjÄ?anov Inmate

1. PIDĹ˝I – Rad mam ĹĄport 2. PLIŠ– Jaz bi kuĹžija 3. DANIJELA MARTINOVIĆ – ÄŒovjek bez adrese Milan PeÄ?ovnik PidĹži velja za enega vodilnih izvajalcev country glasbe pri nas. Na sceni je Ĺže 40 let, bil je Ä?lan zasedbe D' Drava Country deÄ?ki in kasneje boter skupine Pohorje Express, zadnjih dvajset let pa deluje samostojno. Ena njegovih zadnjih skladb nosi naslov Rad imam ĹĄport, kar ne preseneÄ?a, saj je PidĹži tudi uÄ?itelj ĹĄportne vzgoje.

LESTVICA domaÄ?e glasbe ĹĄi sodobni pop vocal album. Za najboljĹĄo ploĹĄÄ?o je bil razglaĹĄen singl Mi Persona Favorita Camile Cabella in Alejandra Sanza, grammyja za najboljĹĄo pesem leta pa je dobila Calma izvajalca Pedra Cape. S posebnim priznanjem so na jubilejni podelitvi na-

Velenjski metalci Inmate predstavljajo sveĹž videospot z naslovom Adharma. Gre za skladbo z aktualnega albuma Anarthas, ki je izĹĄel v zaÄ?etku leta. Adharma pomeni nered, neharmoniÄ?nost, napaÄ?na dejanja, skratka stvari, ki se jim moramo v Ĺživljenju izogibati. Videospot, ki ga je reĹžiral in posnel pevec zasedbe Marko DupliĹĄak, je bil posnet na Dvoru GutenbĂźchl v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju in nekako zakljuÄ?uje ero albuma Anarthas, saj imajo fantje Ĺže pripravljen nov projekt, ki bo izĹĄel v enem mesecu. Prav tako Ĺže pospeĹĄeno pripravljajo nov material za svoj Ä?etrti album.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tp

GLASBENE novice

Tadi Tada

13

107,8 MHz

21. novembra 2019

Polfinala v dvorani Ahoy bosta 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2020. V polfinalih bo tekmovalo 35 drĹžav, deset najboljĹĄih iz vsakega pa se bo nato v finalu pridruĹžilo petim velikim drĹžavam – Franciji, NemÄ?iji, Italiji, Ĺ paniji in Veliki Britaniji – ter gostiteljici Nizozemski, ki se v finale uvrstijo neposredno.

RTV Slovenija bo izbor za slovenskega predstavnika na Eurosongu, EMA 2020, izvedla februarja.

Rudi BuÄ?ar v novi skladbi o razliÄ?nih ljudeh

gradili tudi kolumbijskega pevca Juanesa, znanega po pesmi La camisa negra, ki je bil razglaĹĄen za osebo leta.

Na Eurosongu v Rotterdamu prihodnje leto 41 drĹžav

Podelili latino grammyje Na 20. podelitvi latino grammyjev, ki je 14. novembra potekala v Las Vegasu, je slavila ĹĄpanska pevka Rosalia, katere album El Mal Querer je bil razglaĹĄen za najboljĹĄi album leta in najbolj-

Na 65. tekmovanju za pesem Evrovizije, ki ga bo prihodnje leto gostil nizozemski Rotterdam, bo nastopilo 41 drĹžav. Koncept dveh polfinal in finala ostaja, po letu premora pa se bosta vrnili Bolgarija in Ukrajina. Rotterdam bo tekmovanje gostil, ker je na letoĹĄnjem tekmovanju v Tel Avivu zmagal nizozemski pevec Duncan Laurence s pesmijo Arcade.

Primorski glasbenik Rudi BuÄ?ar, ki pri svojem glasbenem ustvarjanju veliko Ä?rpa iz bogate tradicije stare istrske glasbe, je predstavil novo akustiÄ?no skladbo z naslovom KakĹĄni so takĹĄni.

Pesem govori o razliÄ?nih ljudeh, o razlikah med nami in spreminjanju Ä?loveka. Pri snemanju skladbe so poleg Rudija sodelovali ĹĄe Robi Pikl na kitari, Goran Krmac na tubi in Giulio Rosselli na bobnih, za njeno produkcijo pa je poskrbel Gaber RadojeviÄ?. Skladba je Ĺže dobila vizualno podobo. Enostaven videospot je nastal spontano, kadre pa je Rudi z reĹžiserjem Petrom Klevo in majhno ekipo snemal kar med voĹžnjo v Trst.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 Ansambel Spev - Otroku 2 Ansambel Pogum - Nocoj ves svet bo moj 3 Ansambel Original Ĺ tajerci - Ne morem naprej 4 Ansambel Veseli SavinjÄ?ani - Ko me objame 5 Ansambel Mladi korenjaki - Najin poljub 6 Ansambel Jarica - Hvala ti 7 Ansambel Andreja Bajuka - Dekle pod staro vrbo 8 Ansambel Dolenjskih 5 - Pesem o Dolenjski 9 Ansambel Mladi gamsi - Zapel bom pod oknom 10 Ansambel Refren - Lahko greĹĄ

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar predstavlja novo skladbo s septembra izdanega albuma Nina. Naslov skladbe je Pusti me in bo kmalu dobila tudi videopodobo. Ninino izdatno koncertno turnejo bo ob koncu leta zaokroĹžil ĹĄe posnetek njenega nastopa v KriĹžankah, ki ga bo v novoletnem programu zavrtela TV Slovenija.

EVA PAVLI Avtorica uradne himne evropskega prvenstva v odbojki 2019 Eva Pavli predstavlja nov singl z naslovom Zbudi me. Eva je glasbenica, avtorica, akademska operna pevka in slikarka. Zbudi me je drugi singl njene samostojne kariere, odre pa Ĺže nekaj let osvaja z zasedbo Tosca Beat.

DIMEK IN KLINÄŒI Dimek (MI2) in KlinÄ?i (Rock Partyzani) sta zdruĹžila moÄ?i v duetu The Dik brothers in nastala je nova skladba z

naslovom Meta, ki je v teh dneh dobila tudi videopodobo. V spotu so Dimek, KlinÄ?i in Meta (Karmen Klinc) pod reĹžisersko taktirko Mirka SimiÄ?a pokazali vse svoje plesne sposobnosti.

Ä?ORÄ?E BALAĹ EVIĆ Legendarni glasbenik Ä?orÄ‘e BalaĹĄević je pred dnevi doĹživel srÄ?ni infarkt, zaradi Ä?esar so ga prepeljali v InĹĄtitut za kardiovaskularne bolezni v Sremski Kamenici pri Novem Sadu, kjer so mu vstavili Ĺžilne opornice. Glasbenik po posegu dobro okreva.

Ĺ ANK ROCK Tudi letoĹĄnje leto ne bo minilo brez tradicionalnega velenjskega boĹžiÄ?no-novoletnega Ĺžura. V RdeÄ?i dvorani bodo v soboto, 21. decembra, nastopili Ĺ ank Rock, Tabu, San Di Ego in Lumberjack.

Naš čas, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

21. novembra 2019

frkanje » Levo & desno «

Brez izjem Vse bolj se potrjuje, da Slovenci nismo prav nikakršna izjema. Tudi mnoge tujce, ki so pri nas, vse bolj privlači Ljubljana.

Dobrodošli

⏫

Uspešnemu podjetniku v občini Šmartno ob Paki Ivanu Povšetu ne manjka dobrih idej, vztrajnosti in volje. Za svoja leta, pravijo, se zelo dobro drži. Po sliki sodeč je razlog za to znan. Ne glede na mamljivo ponudbo se praviloma vedno odloči za najpomembnejši vir življenja – vodo.

⏫

Zakonca Lajler, Vlasta, zaprisežena sodnica, in Bojan zaprisežen premogar, sta letos v svoje prostočasne aktivnosti vključila štiri visoke grede.

Po lastnih zamislih jih je izdelal Bojan. Vlasta zdaj zelenjavni vrt končno obdeluje pokončno. V bližnji in tudi bolj oddaljeni soseščini sta inovativni pristop in originalna rešitev vzbudila veliko zanimanja.

Med ženskami zato, ker je pridelek obilnejši, po obdelovanju vrta pa ne boli križ, med moškimi pa zato, ker je v visokih gredah skrit prostor, kjer ostane pivo tudi v največji vročini hladno.

⏪

Dr. Stanko Blatnik (Inštitut Ipak): »Pomagaj si kaj s tem mladimi sodelavkami. Pelješ jih lepo v naravo, da malce pokramljamo, one te pa odpravijo s štrudlom in hop na telefone. No, ja, vsaj študle spečejo zelo dobre!«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Belgijski otroški genij diplomiral pri devetih V Belgiji živi devetletni deček Laurent Simons, ki na Univerzi za tehnologijo v Eindhovenu zaključuje študij elektrotehnike. Zaposleni na fakulteti ga opisujejo kot »preprosto izjemnega«, kar ni nič čudnega glede na to, da bo deček svo-

jo prvo diplomo prejel že decembra letos. Njegova starša Lydia in Alexander Siomons sta povedala, da sta še nedavno menila, da njuni starši pretiravajo, ko so nenehno ponavljali, da ima Laurent poseben dar, a so to kmalu potrdili tudi učitelji. Staršema so dejali, da njun sin znanje vpija kot goba. Laurent sicer prihaja iz družine, v kateri so večinoma vsi doktorji znanosti, so pa tudi oni začudeni, kako se Laurent tako hitro uči. Na fakulteti pravijo, da je Laurent »najhitrejši študent«, kar so jih kdaj imeli, da je »nadpovprečno inteligenten, a tudi izredno simpatičen fant«. Opazujejo ga že prestižne univerze po svetu, njegovi starši pa pravijo, da si želijo, da bi imel mali genij čas tudi za uživanje: »Ne želiva, da je preresen. Želimo, da najde ravnotežje med svojimi talenti in tem, da je otrok.« Laurent sicer uživa v igri s svojim psom in igranju igric na svojem mobilniku, za razliko od ostalih devetletnikov

pa je že ugotovil tudi, kaj želi početi v življenju: doktorirati iz elektrotehnike in medicine in nato razvijati umetne organe.

Pujsa pomaga pri težavah z letenjem Polet z letalom za marsikoga predstavlja hud stres. Na letališču v San Franciscu pa so pred kratkim odkrili rešitev za to tegobo: za dobro voljo skrbi prav posebna »enota«, skupina usposobljenih terapevtskih živali, ki jim načeluje miniaturna pujsa LiLou. Petletna pujsa LiLou se skupaj s svojo lastnico Tatyano Danilovo s pilotsko kapo na glavi in z rdeče nalakiranimi parklji sprehaja po terminalih letališča, pricaplja do čakajočih potnikov, jih pozdravi z dvigom tace, nato pa jih zabava z igranjem na svoj miniaturni otroški klavir – vse, da jih razvedri in jim misli odvrne od potovanja, ki jih čaka. Jennifer Kazarian, ki na letališču skrbi za dobro počutje gostov, pojasnjuje, da je pujsa le ena od živali, ki skrbijo za dobro voljo potnikov – med njimi so tudi psi različnih pasem in velikosti. »Ko smo začeli izvajati ta živalski program, je bil naš osnovni cilj zmanjšati stres med potniki. A pokazalo se je, da se je med potniki in živalmi ustvarila posebna vez, kar je res neverjetno,« je razložila.

Naši upokojenci le niso kar tako. Vsaj raznim politikom občasno pridejo zelo prav. Žal imajo v glavnem od tega korist le politiki, upokojenci bolj izjemoma, če politiki zaradi svojih interesov že morajo majceno popustiti. Res v sili.

Nerazumevanje Marsikdaj ob raznih težavah v podjetjih rečemo, da zaposleni ne razumejo vodstva.

V Gorenju v veliko meri to res drži.

Ljuba hrana Preživeli smo še en dan slovenske hrane. Take prave, naše, domače. Menda je je bilo dovolj spet le za zajtrk.

Pri kosilu smo si že spet morali pomagati tudi z uvoženo. Na naših zemljiščih pač bolj uspevajo razni objekti.

Potrebe in možnosti Nekatere občine so proračune že spravile pod streho, drugje se z njimi še vedno mučijo. Želje in potrebe so pač »debelejše«, kot pa so debele občinske denarnice. Da o mačehi državi sploh ne govorimo.

Turistična

Dubrovnik načrtuje omejitev števila restavracij v starem mestnem jedru

bo treba odpuščati delavcev. Večina prebivalcev starega dela Dubrovnika medtem podpira odločitev mestne uprave, saj menijo, da je treba skrčiti terase gostinskih objektov ter sprostiti več prostora na ulicah, ki jih med poletno sezono preplavijo turisti.

Čokoladna vas

V priljubljenem hrvaškem mestu Dubrovnik so sklenili, da bodo v prihodnjem letu v duhu boja proti negativnim vplivom množičnega turizma omejili število restavracij v starem mestnem jedru. Kot pojasnjujejo, v naslednjih petih letih ne bodo dovolili postavljanja dodatnih miz in stolov na terasah restavracij, ki obratujejo znotraj mestnega obzidja. Kot je pojasnil župan mesta Mato Franković, »99 odstotkov restavracij v starem mestnem jedru deluje večinoma na terasah, saj so notranjosti gostinskih lokalov v poslopjih starega mesta jedra premajhne za tovrstno dejavnost.« Mestna uprava prav tako načrtuje, da bodo morali v prihodnjem letu vsi gostinci, ki imajo več kot 25 kvadratnih metrov najetih javnih prostorov za terase, skrčiti terase za dodatnih deset odstotkov površine. Gostinci ob tem opozarjajo, da desetodstotno zmanjšanje njihovega poslovnega prostora pomeni tudi izgubo približno deset odstotkov prihodkov v poletnih mesecih in poudarjajo, da upajo, da jim ne

V Limbušu pri Mariboru stoji Čokoladna vas, v kateri se vse vrti okoli čokolade: na nabrežju reke Drave je na voljo 12 glamping hišk za skupno 36 gostov, ki si lahko privoščijo čokoladno masažo in uživajo v vrsti čokoladno obarvanih ponudb. Dvanajst montažnih hišk

slovenskega proizvajalca nosi imena po treh vrstah kakava in se med drugim ponašajo s teraso z razgledom na krajinski park Mariborsko jezero. Vsa oprema je v znamenju čokolade; med drugim so blazine iz kakavovih zrn, v kopalnici so čokoladno milo, čokoladna zobna pasta in čokoladni kondomi, na mizi čokoladno pivo in čokoladni zajtrk. Gostom so na voljo še čokoladna fontana, zunanji bazen, savna na drevesu, vinska klet, odprto ognjišče ob reki in splav, na katerem bodo v poletnem času izvajali različne dogodke. »Želeli smo ustvariti turistični

presežek in odzivi prvih gostov so izjemni, kar kaže, da smo zadeli 'terno',« je povedal lastnik in direktor Uroš Mlakar, ki je idejo uresničil s petimi prijatelji.

V enem dnevu dobila štiri vnuke V Podgorici so pred kratkim tri sestre v razmiku manj kot dveh ur rodile štiri otroke: ena je rodila dvojčka, drugi dve pa sta dobili vsaka svojo hčer. Prva je okoli 9.30 v porodno sobo prišla Olivera, ki je rodila Stefano, za njo je njena sestra dvojčica Jasna rodila dvojčka Uroša in Anjo, večanje družine pa je okoli 11. ure sklenila Jelena, ki je na svet prinesla Darijo.

G i n e ko l o ško ekipo je vodil zdravnik Predrag Jovović, ob njem pa so bili pri vseh treh porodih še dva ginekologa, anesteziolog in pediater. »Porodi so potekali brez težav. Porodnice in njihovi otroci so dobro,« je povedal Jovović za lokalne črnogorske medije. Ti so poročali, da je bila najsrečnejša mama treh porodnic Mara Mugoša, ki je v enem dnevu dobila kar štiri vnuke.

V mnogih krajih vendarle spoznavajo, da bodo turiste pri njih zadržale predvsem zanimive in dobre vsebine.

In ne slabe ceste.

Brez predaha Tisti, ki želijo pestro dogajanje, res ne morejo godrnjati, da je pusto. Ni še povsem minil sveti Martin, že se je začel pustni čas. Vmes pa sta še božič in novo leto. Pustno, a ne pusto! Ko le ne bi bilo v denarnicah tako pusto.

Vse prav pride Pri vlomih in tatvinah nimamo le »specialistov«, ki se osredotočajo le na tatvine koles, avtomobilov, v tem času že tudi smuči in podobnih mamljivih stvari. Nekateri niso tako izbirčni in vzamejo vse, kar jim pride pod roke. Seveda tudi takih »čistilcev« lastniki niso veseli.

Slabi sosedje Tudi družb, ki bi se ukvarjale s sosežigom različnih odpadkov, okoličani ne sprejemajo kot dobrih sosedov.

Drsališča Ponekod pri nas so že odprli umetna drsališča. Naravna po cestah in pločnikih bodo prišla kasneje sama.

Zanimivo Slovenska nogometna reprezentanca je premagala Latvijo, pa ni dala niti gola.

Dejansko so se Latvijci v Ljubljani premagali kar sami.

A mi smo vseeno izgubili.

Evropsko prvenstvo.

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

21. novembra 2019

Zdravje • narava • ekologija Pojmi zdravje, narava in ekologija so moÄ?no v sozvoÄ?ju. S pravilnim odnosom do narave posredno skrbimo tudi za svoje zdravje. Da rek 'Zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo' resniÄ?no drĹži, da se jih najbolj zavemo ĹĄele takrat, kadar zbolimo. Zato je skrb za zdravje toliko bolj pomembna, sploh v Ä?asu okuĹžb hladnih zimskih dneh. Veliko lahko storimo sami s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo ter uporabo razkuĹžilnih sredstev. Z rokami se Ä?im manj dotikajmo oÄ?i, nosu in ust. Pri kaĹĄljanju in kihanju si usta in nos prekrijmo s papirnatim robÄ?kom, ki ga takoj zavrzimo. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki imajo simptome bolezni. Razmislimo lahko o cepljenju proti gripi, kar ĹĄe posebej velja za starejĹĄo populacijo. NaĹĄemu organizmu bo dobro del vsakodnevni sprehod po sveĹžem zraku, uĹživanje veÄ?jih koliÄ?in sadja in zelenjave, bogate z vitaminom C. Le zdravi bomo zadovoljni in polni energije tudi v mrzlih dneh.

Dodatne preiskave odslej v UKC Maribor

Zaloge vode se hitro krÄ?ijo

ZakljuÄ?ena ĹĄiritev programa Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk – Na dodatne preiskave 426 Ĺžensk iz SV Slovenije, raka dojk odkrili pri 47 Tatjana PodgorĹĄek

Celje – Od minulega tedna dalje Ĺženske, ki so opravile mamografijo v programu Dora v Zdravstvenem domu Celje ali tamkajĹĄnji sploĹĄni bolniĹĄnici in potrebujejo dodatne preiskave, le-te opravljajo v presejalno-diagnostiÄ?nem centru omenjenega programa v Univerzitetnem kliniÄ?nem centru (UKC) Maribor. Doslej so Ĺženske iz SV Slovenije dodatne preiskave namreÄ? opravljale na OnkoloĹĄkem inĹĄtitutu Ljubljana.

Kot nosilec programa Dora je ta po pregledu kazalnikov kakovosti dela mariborskega centra UKC ugotovil, da deluje dobro in v skladu z evropskimi smernicami kakovosti. Danes z izvajanjem dodatnih preiskav (dodatno sli-

kanje dojk, ultrazvok, magnetna resonanca, redkeje tudi punkcije sprememb v dojki) center UKC Maribor pokriva potrebe veÄ? kot 111.340 Ĺžensk v starosti od 50 do 69 let, ki so vkljuÄ?ene v presejalni program, kar je pribliĹžno 40 % ciljne populacije programa, preostali del pa OnkoloĹĄki inĹĄtitut Ljubljana. S tem je po dobrih desetih letih tudi konÄ?ana ĹĄiritev programa Dora.

V presejalno-diagnostiÄ?nem centru programa v UKC Maribor so na voljo ustrezni prostori, specifiÄ?na medicinska oprema, visoko strokovno usposobljen kader. Prav tako v njem zagotavljajo celovito zdravljenje raka dojk (kirurĹĄko, sistemsko zdravljenje, obsevanje) in moĹžnost rekonstrukcije dojke po operaci-

ji. V mariborskem centru so doslej Ĺže izvajali dodatne preiskave Ĺžensk, ki so opravile mamografijo v enem od presejalnih centrov v slovenjegraĹĄki, murskosoboĹĄki in ptujski bolniĹĄnici ali v Zdravstvenem domu Maribor ter tamkajĹĄnjem UKC. Od zaÄ?etka delovanja (decembra lani) do konca letoĹĄnjega junija so po zaÄ?asnih podatkih tu opravili dodatne preiskave pri 426 Ĺženskah, od tega so pri 47 odkrili raka dojk.

Cilj zgodnjega odkrivanja raka dojk v programu Dora je za 25 % do 30 % zmanjĹĄati umrljivosti Ĺžensk med 50. in 69. letom za to boleznijo. Z mamografijo v programu odkrivajo majhne rake, pri katerih je zdravljenje lahko zelo uspeĹĄno. đ&#x;”˛

ZAV-SAVA.SI

Odkrijmo sladkorno bolezen Na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje v sodelovanju z InĹĄtitutom za nutricionistiko z novembrom, mesecem, ki ga zaznamuje tudi svetovni dan sladkorne bolezni, zaÄ?enjajo projekt Odkrijmo sladkorno. Z raziskavo bodo ugotovili razĹĄirjenost ĹĄe neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in na tej osnovi pripravili predloge ukrepov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen tudi v Sloveniji zaradi svoje pogostosti, zahtevne obravnave in teĹžkih posledic predstavlja velik izziv. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva veÄ? med seboj prepletajoÄ?ih se dejavnikov, bodo prihodnje aktivnosti osredotoÄ?ene na pridobivanje Ä?im bolj natanÄ?nih in celovitih podatkov, ki bodo omogoÄ?ali ĹĄe bolj usmerjeno zasnovo intervencij s podroÄ?ja obvladovanja sladkorne bolezni,ÂŤ je ob svetovnem dnevu diabetesa izpostavila diabetologinja dr. Jelka Zaletel. ÂťNajpogostejĹĄa sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je znaÄ?ilno, da

krvni sladkor naraĹĄÄ?a poÄ?asi, vrsto let, brez kakrĹĄnihkoli teĹžav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. V Sloveniji je lahko takih bolnikov od 40.000 do 80.000.ÂŤ K sodelovanju v raziskavi bodo vabljeni izbrani odrasli prebivalci Slovenije. V okviru raziskave bodo tisti, ki bodo prejeli vabilo, zaproĹĄeni, da v laboratoriju izvedejo brezplaÄ?no testiranje na sladkorno bolezen tipa 2, strokovno imenovan oralni glukozni toleranÄ?ni test. Raziskava Odkrijmo sladkorno je pomembna, saj bo prikazala realnejĹĄo sliko trenutnega stanja ĹĄtevila neodkritih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. ObstojeÄ?i podatki namreÄ? kaĹžejo, da se pojavnost sladkorne bolezni pomika v zgodnejĹĄa Ĺživljenjska obdobja in da se vrh pojavnosti Ĺže kaĹže v obdobju delovno aktivne populacije. Zato lahko izsledki raziskave pomagajo tudi k oblikovanju ukrepov za krepitev zdravja na delovnem mestu ter za izboljĹĄanje delovne zmoĹžnosti bolnikov s sladkorno boleznijo. đ&#x;”˛

Okoli leta 2050 bo na svetu ĹĄe vedno dovolj vode za proizvodnjo hrane za svetovno prebivalstvo, toda zaradi velike porabe in podnebnih sprememb se bodo zaloge zelo skrÄ?ile.

PoroÄ?ilo Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja predvsem na zmanjĹĄane zaloge vode okoli leta 2050 v drĹžavah v razvoju, zato poziva k vzdrĹžni proizvodnji kmetijskih pridelkov, Ĺživine in rib. Ti ukrepi so kljuÄ?nega pomena za zmanjĹĄevanje revĹĄÄ?ine, poveÄ?anje prihodkov in zagotovitev prehranske varnosti za ĹĄtevilne ljudi na ruralnih in urbanih obmoÄ?jih. Leta 2050 bo po napovedih na svetu Ĺživelo devet milijard ljudi, zato bo potrebno 60% veÄ? hrane kot danes, v drĹžavah v razvoju pa kar 100%. Kmetijstvo bo ĹĄe vedno glavni porabnik vode in v ĹĄtevilnih drĹžavah bodo zanj porabili cca 2/3 ali veÄ? zalog vode iz rek, jezer in vodonosnikov.

Pomanjkanje vode trpi veÄ? kot 40% svetovnega prebivalstva, do leta 2050 bo ta deleĹž narasel na 65%.

Glavni krivec je prevelika poraba vode za proizvodnjo hrane in kmetijstvo. Na velikih obmoÄ?jih JuĹžne in Vzhodne Azije, BliĹžnjega vzhoda, Severne Afrike ter Severne in Srednje Amerike porabijo veÄ? podtalnice, kot se lahko obnovi naravno.

Seveda ne moremo mimo onesnaĹževanja vodnih virov, za katerega so odgovorni tudi intenzivno kmetijstvo, industrijski razvoj in naraĹĄÄ?anje mest, svoje pa dodajo ĹĄe uÄ?inki globalnega segrevanja ozraÄ?ja. Zato je ĹĄe kako pomembna zaĹĄÄ?itita gozdov in goratih obmoÄ?ij, kjer izvira veÄ?ina zalog pitne vode. đ&#x;”˛

Vir: https://bit.ly/2Qau11X Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Borelioza in avtoimune bolezni BoleÄ?ine v sklepih, miĹĄicah, utrujenost, hormonske motnje (ĹĄÄ?itnica) in nevroloĹĄke teĹžave se nahajajo v ĹĄirokem spektru simptomov pri kroniÄ?nih in prikritih okuĹžbah z borelijo. Opisane teĹžave obiÄ?ajno vodijo v sistemska obolenja, ki dobijo diagnozo multipla skleroza, revmatoidna obolenja, fibromialgija, sindromu kroniÄ?ne utrujenosti ‌ OkuĹžba z bakterijo iz druĹžine spirohet, iz kompleksa Borrelia

burgdorferi sensu lato, med katere uvrĹĄÄ?amo vsaj 3 za Ä?loveka patogene vrste: Borrelia burgdorferi sensu stricto, B. afzelii in B. garinii, se lahko zgodi veÄ? let ali desetletij, preden pride do sistemskih, avtoimunih obolenj.

Pri pojavu sistemskih obolenj je potrebno zmeraj posumiti, da je bila okuĹžba z borelijo vzrok za zaÄ?etek teĹžav. Ĺ˝al laboratorijske analize pri zastarelih okuĹžbah

Bioresonanca in diagnostika KoroĹĄka cesta 48, Velenje www.mojaharmonija.com

GSM: 041 759 392 Tel.: 03 587 07 10 NaĹĄa AMSAT diagnostika celega telesa in bioresonanÄ?ne terapije so uÄ?inkoviti zdravilski postopek za podporo vaĹĄemu zdravju pri: ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

alergijah na cvetni prah, prehrano, prĹĄico, plesni, kozmetiko, sonce ... kanididi (Candida Albicans), ki se kaĹže v utrujenosti, napenjanju, prebavnih teĹžavah, hormonskih motnjah ... preboleli boreliozi, ko miĹĄice in sklepi ĹĄe zmeraj bolijo ali pa ne poznamo vzroka boleÄ?in ... stalni utrujenosti, izgorelosti in oslabelosti imunskega sistema teĹžavah s koĹžo, prebavili, seÄ?ili ...

(okuĹžba pred veÄ? leti) ne pokaĹžejo zmeraj vzroka teĹžav ali pa se rezultati med laboratoriji in ob uporabi razliÄ?nih metod tudi razlikujejo. Pokazalo se je, da je antibiotiÄ?no zdravljenje najuspeĹĄnejĹĄe pri zaÄ?etnih okuĹžbah.

Kasneje je uÄ?inkovitost takega zdravljenja majhna.

BioresonanÄ?no zdravljenje je sistemsko usmerjeno v slabitev borelije in patogenih organizmov (bakterij, glivic, parazitov in virusov) ter alergij v telesu, ki v simbiozi slabijo imunski sistem in aktivirajo avtoimunine procese. V kategoriji patogenih organizmov smo ĹĄe posebej pozorni na glivico Candido Albicans in virus gama herpes, ki v simptomatiki pogosto podpirajo bolezenske teĹžave zaradi zastarele okuĹžbe z borelijo.

Zdravilsko metodo bioresonanÄ?nega zdravljenja pacienti uspeĹĄno uporabljajo kot dopolnilne terapije pri zdravljenju v sploĹĄnih medicinskih postopkih.

Za strokovni razvoj terapevtov in metod v Sloveniji skrbi InĹĄtitut za bioresonanco in regulativno medicino. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

21. novembra 2019

Mladi so danes zatopljeni v svet iluzij V vili RoĹžle v Velenju se je na zaÄ?etku meseca v sklopu predavanj na temo Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo kot prvi gost v sezoni 2019/2020 predstavil zdravnik in psihoterapevt Viljem Ĺ Ä?uka Novo sezono zanimivih gostov je odprl dr. Vilijem Ĺ Ä?uka, zdravnik, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega naÄ?ina Ĺživljenja otrok in mladostnikov, se specializiral v ĹĄolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Je ustanovitelj Ĺ ole osebnosti, ki se Ĺže deset let ukvarja z razvojem, oblikovanjem in vzdrĹževanje osebnostne celovitosti posameznikov in odnosu do sebe, drugih in do okolja. Pri svojem dolgoletnem raziskovalnem delu socialnih bolezni je odkril, da je vedno veÄ? novih socialnih bolezni, ki jih vÄ?asih ni bilo, povezane pa so z naÄ?inom Ĺživljenja, ki je neoliberalistiÄ?en in potroĹĄniĹĄki. V tem sistemu zbolevajo otroci, mladostniki in delavci, zaposleni v javnih sluĹžbah, uÄ?itelji, medicinske sestre, zdravniki, nekoliko manj tisti,ki so zaposleni v gospodarstvu.

Na vpraĹĄanje, kaj je zdrav Ĺživljenjski slog, je dr. Ĺ Ä?uka odgovoril: ÂťPri mladih je naravnan lagodno in leĹžerno, predvsem pa manj zahtevno kot vÄ?asih. Otroci energijo danes troĹĄijo preteĹžno

NajboljĹĄi terapevti so starĹĄi.

5 % ljudi tudi danes nosi s seboj sled preteklosti, to je tisto, kar nas naredi bolj nemirne, impulzivne, hitre, divje, pa tudi bolj raziskovalne in podvrĹžene vplivom tveganja. za tehnologijo (fb in internet), manj za ĹĄport, gibanje in naravo.

Mladi so zatopljeni v svet iluzij, tako da so na slabĹĄem kot starejĹĄa generacija. Vzroki, da otroci danes ne znajo Ä?ustvovati, je treba iskati v odraslih, ki jih pretirano razvajajo. VÄ?asih smo govo-

rili o represivni, danes govorimo o permisivni vzgoji. Nobena ni prava. Vzgoja naj bo dosledna, otrok naj se zna odpovedovati nekaterim stvarem, s tem bo veliko laĹžje uravnaval svoje Ĺživljenje, ki bo bolj disciplinirano in odgovorno,ÂŤ je povedal sogovornik.

Od 8 do 10 % ĹĄolskih otrok ima danes motnjo ADHD (motnjo pozornosti in hiperaktivnosti)

Dr. Ĺ Ä?uka pravi, da je v 60– 70 % vzrok genski, naraĹĄÄ?ajo pa vzroki okolja zaradi potroĹĄniĹĄkega naÄ?ina Ĺživljenja. Zanimivo je, da je stvar Ä?isto medicinska, ne stvar psihologov in pedagogov.

Gre namreÄ? za organsko obolenje ĹživÄ?nega sistema. Pa vendar ne govorimo o bolezni, temveÄ? o motnji. ÂťNajboljĹĄi terapevti so starĹĄi, Ä?eprav je dela zelo veliko, ostali lahko svetujemo in pomagamo. Ti otroci niso povpreÄ?ni, imajo teĹžave z obÄ?utkom lastne vrednosti, Ä?eprav so nadpovpreÄ?no bistri, lahko imajo v ĹĄoli probleme. Med genialnimi je zelo veliko takih z motnjo ADHD,ÂŤ je ĹĄe izpostavil dr. Ĺ Ä?uka.

Vrsto programov, delavnic in projektov, ki so namenjeni tako mladim kot odraslim, ponujajo javne zdravstvene sluĹžbe, pedopsihiatriÄ?ne sluĹžbe in Center za otroke z motnjami v razvoju. Tu so ĹĄe MavriÄ?ni bojevniki, taborniki, skavti, Ĺ ole osebnosti, Centri za socialno delo in MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine, ki se ukvarjajo z oblikovanjem osebnosti otrok, mladostnikov in odraslih, z motnjami v komunikaciji, prepreÄ?evanjem stresa in izgoređ&#x;”˛ lostjo ter motnjo ADHD.

V mladosti misli na starost Staranje – tako vsakdanji in logiÄ?en pojav, vsem dobro znan, vendar veliko teĹžje obvladljiv, ko sami stopimo v tako imenovano tretje Ĺživljenjsko obdobje, ko se moramo tudi sami spoprijeti z vsemi novostmi, ki nam jih leta prinaĹĄajo v Ĺživljenje. Sama starost pa ni le vpraĹĄanje let, temveÄ? tudi vrednot in odnosa do Ĺživljenja ter okolja, v katerem Ĺživimo. Kljub napredku gerontologije je podoba o starostnikih izkrivljena in polna predsodkov. Res je, da starost prinaĹĄa nekatere spremembe Ä?lovekovega telesa, toda kako bodo ljudje Ĺživeli

v starosti, ali sreÄ?no ali nesreÄ?no, je odvisno od tega, kako nam bo druĹžbi kot celoti uspelo dati novo kakovost odnosom do starih ljudi.

Definicije o starosti ni. Kdor jo bo napisal, bo zgreĹĄena, a tudi osovraĹžena bo pri starih ljudeh kot tudi pri mladih, ko bodo enkrat stari. Torej je starost kot obrabljena obleka, vendar: Ä?e je Ä?ista, zakrpana, zlikana in jo nosi Ä?lovek, ki ljubi Ĺživljenje, se lahko z njo ponosno razkazuje. đ&#x;”˛

SREDNJA ZDRAVSTVENA Ĺ OLA CELJE

Dea Hudarin KovaÄ?iÄ?, dipl. babica, dipl. m. s.

Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v teèaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK): • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA. Se Şelite nauèiti lièenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane?

PridruĹžite se nam v enodnevnih delavnicah.

Izvajamo tudi PROGRAME formalnega izobraĹževanja: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM).

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si

IzobraĹževanje odraslih na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje Na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje se zavedamo, da se odrasli uÄ?ijo drugaÄ?e. Individualni organizacijski model nam omogoÄ?a, da izobraĹževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. UdeleĹženci se uÄ?ijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraĹževanje laĹžje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. UpoĹĄtevamo tudi predhodno pridobljeno znanje in izkuĹĄnje udeleĹžencev.

NajpomembnejĹĄi del izobraĹževanja v vseh programih predstavlja praktiÄ?ni pouk, ki je v celoti voden.

Ob organizaciji in izvajanju izobraĹževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva, prav tako napredek udeleĹžencev v izobraĹževanju odraslih redno spremljamo. Rezultati kaĹžejo, da so uspeĹĄni tako pri opravljanju posameznih izpitov kot tudi ob zakljuÄ?ku ĹĄolanja, ko opravljajo

poklicno maturo in zakljuÄ?ni izpit. Mnogi od njih s svojo zavzetostjo in pozitivno energijo predstavljajo pravi navdih, ne samo za ostale udeleĹžence in dijake, ampak tudi za nas, zaposlene.

Tudi izvajanje teÄ?ajev ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. S ponosom ugotavljamo, da je minilo Ĺže veÄ? kot 30 let, odkar izvajamo programa masaĹže in pedikure. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo zaÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. V zadnjih letih smo teÄ?aja maser in pediker v skladu s trendi prenovili in posodobili, v iskanju novih moĹžnosti in priloĹžnosti pa smo ponudbo ĹĄe dopolnili. Oblikovali smo tudi enodnevne teÄ?aje liÄ?enja in manikire, namenjene vsakdanji negi, ter enodnevne teÄ?aje s podroÄ?ja dietne prehrane in nege. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar, izobraĹževanje odraslih, SZĹ Celje

Vse kar starostnik potrebuje za kakovostno Ĺživljenje

Program je zasnovan posebej za starejĹĄe od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje ďż˝ziÄ?ne in miselne zmoĹžnosti ter socialne stike in na ta naÄ?in dlje in kakovostneje smostojeno Ĺživijo v domaÄ?em okolju.

VOZI VARNO IN SPOÄŒITIH OÄŒI IZBERI OÄŒALA USTVARJENA ZA VOĹ˝NJO

Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta Ä?im hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeleĹžencu svetuje, zanj izdela naÄ?rt vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek.

Zakaj se udeleĹžiti programa? ď‚&#x;

ď‚&#x; ď‚&#x;

Program pokriva vsa podroÄ?ja, ki so za starostnike najpomembnejĹĄa; ďż˝ziÄ?ne aktivnosti, ki izboljĹĄajo gibljivost in poÄ?utje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo ali ohranjajo miselne in spominske funkcije ter druĹženje, s Ä?imer se poveÄ?a krog druĹžabnih stikov.

Aktivnosti omogoÄ?ajo izboljĹĄanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost ...).

Redna vadba starostniku omogoÄ?a, da lahko dlje in kakovostneje Ĺživi v domaÄ?em okolju.

TopolĹĄica 78 a, TopolĹĄica T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST PridruĹžite se nam vsi, ki se zavedate, da aktivna starost pomeni kakovostno starost.

Informacije T 03 896 37 02 E info.topolsica@deos.si

Ĺ˝ALEC | VELENJE | LJUBLJANA ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Ä?aji in tinkture brezglutenski izdelki in moke naravna kozmetika

064 226 966 Najdete nas tudi preko facebooka.

Preberi veÄ? na www.optikairman.si

AKTIVNO PREĹ˝IVLJANJE ÄŒASA STAROSTNIKOV!

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

21. novembra 2019

Slovenska potica Slovenska potica sodi med sladice, ki so jih znali pripraviti Ĺže naĹĄi predniki. Nekateri jo oznaÄ?ujejo tudi kot Âťambasadorko SlovenijeÂŤ, saj so jo slovenski izseljenci ponesli povsod po svetu.

Slovenska potica je tudi po zaslugi papeĹža FranÄ?iĹĄka in Melanije Trump postala mednarodno prepoznavna.

Vlogo za zaĹĄÄ?ito Slovenske potice so skupaj pripravile Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in Ĺživilskih podjetij ter Obrtna zbornica Slovenije.

Slovenska potica se lahko pripravi s petimi tradicionalnimi nadevi; orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. PeÄ?ena je v potiÄ?niku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice. Le-ta je

okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokonÄ?no rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni.

Od leta 2018 se lahko deklarira kot slovenska potica le tista potica, ki zadosti vsem zapisanim zahtevam v Specifikaciji za Slovensko potico in si na osnovi pregledanih in ocenjenih doloÄ?enih zahtev pridobi certifikat pri certifikacijskem organu.

Maja tega leta je InĹĄtitut KON-CERT Maribor podelil prvi certifikat kmetiji za zajamÄ?eno tradicionalno posebnost ÂťSlovenska poticaÂŤ. đ&#x;”˛ InĹĄtitut KON-CERT, Irena Kropf, mag. varne prehrane

Greta Thunberg – sopomenka za okoljevarstvo

od leta 1928

SPROSTITEV JE POL ZDRAVJA ...

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA Ĺ KODUJE ZDRAVJU!

Postanite naroÄ?nik

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Varstvo okolja ali okoljevarstvo je podroÄ?je varstva, ki postavlja v ospredje problematiko onesnaĹževanja okolja, v katerem biva Ä?lovek. Pri tem gre predvsem za reĹĄevanje okoljskih bremen in sanacijo degradiranih obmoÄ?ij.

V to podroÄ?je sodijo onesnaĹžen zrak, voda in tla. Okoljevarstveniki se borijo za bolj Ä?isto industrijo, zmanjĹĄevanje in reciklaĹžo odpadkov, zmanjĹĄanje porabe elektriÄ?ne energije in podobno.

Mlada, komaj 16-letna Ĺ vedinja Greta Thunberg Ĺže veÄ? kot leto dni na sebi lasten naÄ?in opozarja na omenjeno problematiko.

Pri svojih aktivnostih je izjemno uspeĹĄna, saj njene proteste spremljajo vsi najveÄ?ji svetovni mediji, veliko podporo pa je naĹĄla med mladimi po vsem svetu. Do njenih staliĹĄÄ? in nastopov sta se opredelila tudi najpomembnej-

ťa svetovna politika – ameriťki predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin.

Trump bolj zaniÄ?evalno, na osebni ravni, s poloĹžaja nasprotnika priznavanja Ä?lovekovega negativnega vpliva na okolje, Putin pa pozitivno na osebni ravni, vendar kritiÄ?no do staliĹĄÄ?, ki breme reĹĄevanja okolja naloga drĹžavam v razvoju.

Letos je bila mlada Ĺ vedinja nominirana celo za Nobelovo nagrado za mir (prejel jo je etiopski premier Abiy Ahmed Ali), letoĹĄnjega septembra pa je v New Yorku nagovorila tudi vrh OZN o podnebnih ukrepih. đ&#x;”˛ Viri: https://bit.ly/33J1vbw https://bit.ly/2QjVLBk https://bit.ly/2CL6BIk Pripravil: Jure BeriÄ?nik

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

21. novembra 2019

NAS_CAS_ZNANOST_280x200_OUTL.indd 1

9. 05. 19 11.26

steE ki OJ m,SV vse ala AJ HvO DD ciji in ak v ali lov sode E-ODPADKE V ga do j ka ne ili nared NIK! IRALbre IÄŒNI ZBolj UL za svoje ok e!

E-odpadki so posebna vrsta odpadkov, ki jih je potrebno loÄ?eno zbirati in oddati na prava mesta.

Ena izmed njih so uliÄ?ni zbiralniki, ki so postavljeni na nekaterih veÄ?jih eko otokih ĹĄirom drĹžave.

Kaj lahko oddamo v uliÄ?ne zbiralnike?

PRENOSNE BATERIJE IN AKUMULATORJE

MALE GOSPODINJSKE APARATE

OSTALO MALO OPREMO IN ORODJE

IGRAÄŒE

RAÄŒUNALNIĹ KO OPREMO IN ZABAVNO ELEKTRONIKO Lokacije uliÄ?nih zbiralnikov VeÄ? informacij:

LIFE GOSPODARJENJE Z E-ODPADKI LIFE14 GIE/SI/000176.

E-cikliraj oglas 105x148mm MAJ 2019.indd 1

www.stariaparati.si

Kam s starimi aparati?

Odpadna elektriÄ?na in elektronska oprema je ena najhitreje rastoÄ?ih koliÄ?in odpadkov na svetu in zaradi svoje specifiÄ?ne sestave sodi med nevarne odpadke, ob nepravilnem ravnanju pa ima lahko ĹĄtevilne negativne posledice na ljudi in okolje, zato jo je potrebno po koncu uporabne loÄ?eno oddati na za to namenjeno mesto. Teh je po drĹžavi Ĺže zelo veliko, zato je poskrbela tudi druĹžba ZEOS, d. o. o., ki je pod projektom Life Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj vzpostavila potroĹĄniku in gospodinjstvom prijazno mreĹžo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij. Na doloÄ?enih ekoloĹĄkih otokih po vsej drĹžavi je v 167 obÄ?inah postavljenih Ĺže 666 uliÄ?nih zbiralnikov za zbiranje malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij. Tudi v Zgornji Savinjski, Ĺ aleĹĄki in Mislinjski dolini jih je postavljenih 60. Od leta 2016, ko so jih postavili, so bili izpraznjeni Ĺže v povpreÄ?ju 12x, v posameznem zbiralniku se pri vsakem praznjenju nahaja povpreÄ?no 105 kg starih aparatov, sicer pa so v vseh 60 zbiralnikih zbrali skoraj 74 ton tovrstnih odpadkov, v celotni drĹžavi pa kar 770 ton.

Obstaja tudi kar nekaj drugih moĹžnosti za oddajo starih aparatov. V veÄ?jih trgovskih srediĹĄÄ?ih po vsej drĹžavi, kjer se prodaja e-

10/05/2019 11:38

-oprema, se nahaja 67 zelenih kotov, kamor se lahko poleg malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij odda tudi odpadne sijalke. Odkar so postavljeni, so jih pri prodajalcih e-opreme zbrali Ĺže veÄ? kot 185 ton.

Izvajalci projektnih aktivnosti stremijo k zajezitvi Ä?im veÄ?jega deleĹža e-odpada iz gospodinjstev, zato so za zbiranje po podeĹželju v zaÄ?etku leta 2018 v sklopu projekta izdelali poseben namenski mobilni zbiralnik. Njegov namen je zbiranje in loÄ?evanje vseh vrst e-odpadkov in odpadnih baterij, tudi velikih. Od zaÄ?etka njegovega delovanja se je mobilni zbiralnik Ĺže 90-krat odpravil na pot po Sloveniji (maja dvakrat tudi v Velenju z okolico, v naÄ?rtu je njegov obisk tudi maja 2020), z njim so organizatorji zbrali Ĺže preko 235 ton starih aparatov.

Poleg samih zbiralnih akcij organizirajo tudi neĹĄteto spremljevalnih aktivnosti (lokalne konference, delavnice za mlade, zbiralne akcije, aktivnosti na veÄ?jih dogodkih, veÄ?je konference itd.), saj Ĺželijo obÄ?anom predstaviti projekt in jih hkrati seznaniti z lokacijami za oddajo (ki jih sicer najdete na www.stariaparati. si) ter z dejstvi, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje.

V druĹžbi ZEOS pozivajo vse potroĹĄnike, naj jim ne bo vseeno za okolje, in jih vabijo, da se jim pridruĹžijo pri E-cikliranju in tako poskrbijo, da bodo naravni viri zakroĹžili, odlagaliĹĄÄ?a in narava pa bosta laĹžje zadihala.

ZEOS, d. o. o., Ljubljana UrĹĄa DolinĹĄek, podroÄ?je projektov

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 19

19

VI PIĹ ETE

21. novembra 2019

OsnovnoĹĄolci dobrodelno predstavili svoje talente Odsevi resniÄ?nega Velenje ima talente in nekateri Ĺže v rosni mladosti nakazujejo svojo izjemnost – Ĺživljenja Del izkupiÄ?ka namenili za ĹĄportne poÄ?itnice socialno ogroĹženih otrok V polni dvorani doma kulture Velenje smo letos ponovno uĹživali v predstavitvi veÄ? kot 50 talentiranih uÄ?encev velenjskih osnovnih ĹĄol in vsaj za nekatere verjamemo, da so tako izjemni, da bomo zanje prav gotovo ĹĄe sliĹĄali.

Igre niso tekmovalnega znaÄ?aja. Osnovni cilj Iger talentov pa je, da lahko uÄ?enci izrazijo svoj talent pred ĹĄirĹĄim obÄ?instvom in da jih lahko na velikem odru obÄ?udujemo. Drugi je, da se talenti, uÄ?itelji in ĹĄole spoznajo in poveĹžejo med seboj – igre namreÄ? ponujajo priloĹžnost, da se lahko razvije tudi sodelovanje med njimi.

Letos smo ponovno uĹživali v pestrosti nastopov. Predstavile so se vse osnovne ĹĄole: Antona AĹĄkerca, Gustava Ĺ iliha, Livada, Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU), Ĺ alek, Gorica in ĹĄola Mihe Pintarja Toleda (MPT), ki je bila letos soorganizatorica Iger talentov.

Predstavili so se posamezniki in skupine, obÄ?udovali smo vse, od prvih do devetih razredov. Veliko se je pelo, igralo in plesalo, videli smo skupinske in solo nastope, balet, uĹživali smo tudi ob plesu na drogu. Vsi so talenti in vsi si zasluĹžijo pohvalo.

Prireditev sta povezovala in drĹžala obÄ?instvo v pozornosti odliÄ?na stand-up komika UroĹĄ Kuzman in (tudi njegov) uÄ?enec ĹĄole MPT TjaĹĄ Esih. Dvojec nas je med Ä?udovitimi toÄ?kami mladih talentov zabaval, od smeha je dvorana Âťpokala po ĹĄivihÂŤ. UroĹĄa poznamo, saj svoj talent doka-

zuje z razprodanimi dvoranami, TjaĹĄa pa smo kot talenta MPT spoznali Ĺže lansko leto, saj se je Ĺže predstavil kot stand-up komik.

TjaĹĄ je letos svojo vlogo s pomoÄ?jo mentorja izpilil, dobro je 'pariral' izkuĹĄenemu UroĹĄu, odliÄ?no se je znaĹĄel tudi takrat, ko sta stresala ĹĄale na svoj raÄ?un. Prijeten veÄ?er je popestrila gostja Ma-

Ĺ aleĹĄki filmski ustvarjalec Tomo ÄŒonkaĹĄ je predstavil Âťverodostojen avdio vizualni dokument danaĹĄnjega Ä?asa o Ĺživljenju v VelenjuÂŤ

Hvala ravnateljem osnovnih ĹĄol, ki so z izborom talentov in promocijo po svojih ĹĄolah pripomogli k uspeĹĄnosti dogodka.

Prav posebna zahvala velja letos osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda in ravnatelju, ki so Igre talentov soorganizirali. Donaciji v zahvalo za soorganizacijo preteklih Igrer talentov sta pred leti

Tina Felicijan

Lani je minilo 40 let, odkar se je Tomo ÄŒonkaĹĄ zaljubil v gibljivo sliko, in vse od takrat dokumentira lokalni utrip ter raziskuje pestrost na podroÄ?ju ustvarjanja filmov. Ko je pregledoval svoje delo, je priĹĄel do ÂťÄ?udne situacije,ÂŤ pravi, ki je bila povod za ustvarjanje najnovejĹĄega avtorskega dokumentarnega filma Odsevi Ĺživljenja – Videti Ĺživljenje Velenja 1. ÂťPreseneÄ?en sem bil, ko sem opazil, da pri nas pravzaprav ne obstajajo filmi, ki bi pripovedovali zgodbe o tem, kaj se v danaĹĄnjem Ä?asu

Prireditev sta zabavala in povezovala UroĹĄ Kuzman in njegov uÄ?enec TjaĹĄ Esih.

ja Oderlap, zvezda oddaje Znan obraz ima svoj glas.

Velenje ima talente in nekateri Ĺže v rosni mladosti nakazujejo svojo izjemnost. Pomembno je, da so ravnatelji naklonjeni temu, da v osnovnih ĹĄolah prepoznavajo talente, ki se kalijo doma, v ĹĄportnih, kulturnih in drugih institucijah, kot je npr. izjemna glasbena ĹĄola. Pomembno je, da se jih spodbuja, in pomembno je, da jim damo priloĹžnost, da se predstavijo.

Ĺže dobila ĹĄolski sklad OĹ Ĺ alek in Gorica.

Igre talentov so tudi dobrodelna prireditev, saj se del denarja od vstopnine nameni za ĹĄolski sklad osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, drugi del zbranega denarja pa Interact klub nameni za izvedbo ĹĄportnih poÄ?itnic dvajsetih (20) socialno ogroĹženih otrok, ki jih organizirata Zveza prijateljev mladine Velenje in Rotary klub Velenje. Ob tem poudarjamo, da je vsaka organiza-

cija dogodka izvedena s prostovoljnim delom Ä?lanov, zato bodo zbrane donacije od vstopnic v znesku 1.720 EUR v celoti predane namenu.

Igre talentov Ĺže tretje leto organizira Interact klub Velenje, ki deluje pod pokroviteljstvom Rotary kluba Velenje. đ&#x;”˛

Matej Jenko, mentor IAC Rotary klub Velenje

FiĹĄerjeva kapela polepĹĄana

Strojnikova kapela

FiĹĄerjeva grobna kapela, eden od kulturnih spomenikov Velenja iz bliĹžnje preteklosti, je te dni dobila nekaj ťminkeÂŤ. Potem ko je MOV 2014 obnovila streho in fasado (s Ä?imer so kapeli ravno ĹĄe reĹĄili koĹžo), pa tri leta zatem dala prebeliti notranjost, so bila v letoĹĄnjem oktobru pozornosti deleĹžna okna, toÄ?neje vitraĹži v njih, obnovljeni pa

je objekt estetsko najveÄ? pridobil.

Turisti, ki se veÄ?krat ustavljajo, ko se jim sredi mesta moderne nenadoma razkrije pogled na neko drugo arhitekturno zgodbo, je bodo najbrĹž veseli vsaj toliko kot mi, ki kapelo gledamo vsak dan.

Ĺ oĹĄtanj – Kapela je nekoÄ? stala nasproti nekdanje Strojnikove (Stroiniggove) Ĺžage v Ĺ oĹĄtanju. Od tod tudi njeno najbolj pogosto ime.

Strojnikovi so se takrat podpisovali z nemĹĄkim priimkom, kot tudi nekateri drugi pomembni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tistega Ä?asa.

Zemljevid iz Ä?asa Marije Terezije nakazuje, da je to versko znamenje obstajalo Ĺže leta 1784. Kapela je spadala tudi pod Avstro-Ogrsko monarhijo, Kraljevino SHS, nato pod Kraljevino Jugoslavijo.

PreĹživela je 1. svetovno vojno in konec 2. svetovne vojne leta 1945. Po naÄ?inu gradnje je spominjala na kapelo, ki danes stoji na trgu v Mozirju. Strojnikovo Ĺžago so v nekem obdobju prevzeli Haukejevi. Ti so bili pred drugo svetovno vojno ugledna ĹĄoĹĄtanjska druĹžina, saj so imeli v lasti gostilno, hotel Union ter mesnico in lesno industrijo, ki se je imenovala Hauke –Stroinigg.

Zato eni pravijo, da je bila kapela tudi Haukejeva. Spet drugi pa, da je bila ÄŒoparjeva, ker je stala v bliĹžini njihovega doma.

Imela je veÄ? imen, nekateri so jo imenovali tudi Kristusova kapela.

Kadar je bil pogreb, so Stanje danes ... krsto z umrlim prinesli do nje. Tam jih je priÄ?akal duhovnik. Potem so skupaj odĹĄli v pogrebnem sprevodu do nekdanje Ĺžupnijske cerkve sv. Mihaela oziroma do pokopaliĹĄÄ?a.

Kapela je bila iz tega prostora odstranjena okoli leta 1952.

Lado Planko

đ&#x;”˛

sta bili tudi ograja in ploĹĄÄ?ad pred vhodom. VitraĹžem se je Ĺže dobro poznal zob Ä?asa: patini se je pridruĹžilo Ä?edalje veÄ? umazanije, ki jo je bilo treba odstraniti. Pri podrobnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so vitraĹži na veÄ? mestih potrebni tudi popravila, obnove stikov in zame-

z drugimi. Tako v posameznih odsekih zgodbe spoznavamo tudi del sebe, saj se Ĺživljenjske zgodbe junakov prepletajo tudi z naĹĄimi. ReĹžijsko sem k temu pristopil tako, da te osebe vstopajo v filmsko zgodbo, kot da so izbrane nakljuÄ?no. Na njihovem mestu bi lahko bil kdorkoli od nas. Zato je ta film odsev naĹĄega Ĺživljenja,ÂŤ je utemeljil, zakaj je film veÄ? kot prikaz Ĺživljenja drugih.

Zgodbe Ä?loveĹĄkih usod v filmu upodabljajo Marijan Gashi, Sonja OĹĄtir in Igor Kljevković. ÂťV enem pogledu gre za klasiÄ?ni dokumentarni film brez pose-

njave posameznih stekelc – po 92 letih pravzaprav niÄ? nenavadnega.

Zob Ä?asa – in koles bagra – je Ĺže precej naÄ?el tudi enako stare betonske ploĹĄÄ?e pred vhodom, ki so zdaj nove, in ograjo, ki je bila sicer mlajĹĄa, iz leta 1960, vendar slabe kvalitete in Ĺže dodobra zarjavela. Nova ograja je vsekakor najbolj opazna pridobitev letoĹĄnjega posega, z njo

đ&#x;”˛

Odsevi Ĺživljenja – Videti Ĺživljenje Velenja 1: vsi smo vpeti v male zgodbe Ä?loveĹĄkih usod. Videti ta film pomeni videti resniÄ?no Ĺživljenje danaĹĄnjega Ä?asa in ob doĹživljanju zgodb in Ĺželja junakov postati del filma.

dogaja malim ljudem, s katerimi se v vsakdanjem Ĺživljenju sreÄ?ujemo na ulicah. Kako se ti ljudje preĹživljajo, kaj si Ĺželijo, po Ä?em hrepenijo? Zdelo se mi je prav neverjetno, da se to dogaja danes, ko je snemanje dostopno praktiÄ?no vsem in smo skoraj ves Ä?as izpostavljeni obilici video vsebin. Tudi sam sem posnel ogromno filmov, ki se vraÄ?ajo v preteklost, dokumentiral sem aktualno dogajanje, mali ljudje pa v te posnetke niso bili vkljuÄ?eni,ÂŤ je avtor povedal, kaj ga je nagovorilo k projektu, ki o ljudeh, s katerimi Ĺživimo, pove veÄ? kot beĹžen pogled nanje. ÂťV filmski zgodbi sledim Ĺživljenju zelo razliÄ?nih ljudi, s katerimi sobivamo v Velenju.

Gledalec spoznava njihova resniÄ?na vsakodnevna Ĺživljenja.

Ob tem pa se zaÄ?ne spraĹĄevati o svojem odnosu do sobivanja

gov v like. Gledalcu prikazuje, kaj nastopajoÄ?a oseba doĹživlja.

V drugem delu filma pa je dodana liriÄ?na pripoved o Ĺželjah in hrepenenju glavnih junakov, ki razkrijejo svoja notranja obÄ?utja. Mislim, da sem s takĹĄnim neposrednim, dokumentarnim pristopom ustvaril verodostojen avdio-vizualni dokument danaĹĄnjega Ä?asa o Ĺživljenju v Velenju.

Zasnovan je kot prvi iz cikla tovrstnih filmov z naslovom Videti Ĺživljenje Velenja,ÂŤ je ĹĄe povedal Tomo ÄŒonkaĹĄ in dodal, da je kompleksen filmski projekt Odsevi Ĺživljenja nadaljevanje projekta Video Viva Velenje iz lanskega leta. V naslednjih letih si bo prizadeval vsako leto ustvariti en film, v katerem bodo gledalci videli in Ä?utili (svoje) posamezno in skupno resniÄ?no odsevajoÄ?e Ĺživljenje trenutnega Ä?asa.

4. BOĹ˝IÄŒNA BAJKA Mozirski gaj z 1,5 milijona luÄ?k Ogled luÄ?k od 29.11. - 5.1. - vsak dan od 16.00 do 21.00 PriĹžig: 29.11., ob 16.30, Ä?astni gost predsednik RS Borut Pahor

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

21. novembra 2019

Na povratni tekmi bo gotovo zelo vroÄ?e

Nabrusite drsalke!

RokometaĹĄi Gorenja so po slabem prvem polÄ?asu v drugem proti Metalurgu zaigrali bolje in zmagali s 24 : 19 Slovenski podprvaki so si na ĹĄiroko(?) odprli vrata skupinskega dela drugega najmoÄ?nejĹĄega klubskega tekmovanja na stari celini.

V njem bo igralo ĹĄestnajst moĹĄtven, zaÄ?el pa se bo 8. februarja. Na nedeljsko povratno tekmo v Skopje, glavno mesto Severne Makedonije, bodo odnesli pet golov prednosti iz prvega dvoboja v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani. Na to prednost bodo morali v nedeljo pozabiti, zavedajoÄ? se, da bo nasprotnik naredil vse, da se jim maĹĄÄ?uje za poraz in jih izloÄ?i. Zato bodo morali za napredovanje zaigrati najmanj tako dobro, kot so v drugem polÄ?asu velenjske tekme.

V uvodnih minutah in sploh v prvem polÄ?asu v njihovi igri ni bilo pravega Ĺživljenja. Njihova predstava je bila hladno-topla. V prvih tridesetih minutah so manjkali njihovi hitri nasprotni napadi, naredili pa so nerazumljivo veliko napak: zadevali okvir vrat, zapravljali neovirane mete, izgubljali Ĺžogo zaradi prebijanja oziroma prekrĹĄkov v napadu, dobro pa je branil tudi vratar gostuov. V prvem polÄ?asu je bil kar 7-krat uspeĹĄnejĹĄi od domaÄ?ih strelcev (skupaj 10 obramb). Skopjanci so med drugim zadeli tudi prazen gol, ko je domaÄ?i trener ob izkljuÄ?enem igralcu iz vrat potegnil vratarja. Vse to so bili vzro-

RA IG V TI A NI OS DNI BODN RALN RE AG I V N DAR NI UP SK

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152 G, 1000 Ljubljana

0 0 15

Led je Ĺže nared, drsalke za izposojo so pripravljene, zadiĹĄali so topli napitki, izvajajo se teÄ?aji – ja, velenjsko drsaliĹĄÄ?e je znova zaĹživelo Tina Felicijan

Velenje, 17. november – V nedeljo je prviÄ? v letoĹĄnji sezoni vrata odprlo DrsaliĹĄÄ?e Velenje na kotalkaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku.

Tudi letos bosta brezplaÄ?no drsanje, ugodno izposojo in bruĹĄenje drsalk pa izposojo pripomoÄ?kov za zaÄ?etnike, razne teÄ?aje, turnirje in druga ĹĄportno-druĹžabna sreÄ?anja omogoÄ?ala Mestna obÄ?ina Velenje in Hokejski Klub Velenje. DrsaliĹĄÄ?e bo upravljal Javni zavod RdeÄ?a dvorana, za gostinsko ponudbo pa bo skrbel Zavod eMCe plac. Za postavitev ki, da domaÄ?i v prvem polÄ?asu niso niti enkrat povedli, le trikrat so izenaÄ?ili.

Skratka, zaÄ?eli so v krÄ?u in gostje so njihovo nezbranost ves prvi del dobro izkoriĹĄÄ?ali. Razmeroma hitro so povedli s 3 : 1, v 24. minuti imeli celo prviÄ? prednost treh golov (10 : 7). Z golom Matica Verdineka in dvema Aleksa KavÄ?iÄ?a pa so ob odhodu na veliki odmor zaostajali le ĹĄe za zadetek.

Minimalni zaostanek je bil vsekakor dobra iztoÄ?nica za preobrat v drugem delu, v katerega so gotovo verjeli skupaj s trenerjem, sploh pa so vanj verjeli gledalci. ÂťV tekmo smo vstopili premalo agresivno, kot bi se to za doma-

Ä?o tekmo spodobilo. Nasprotnik pa na polno. Pred drugim polÄ?asom smo se zmenili, da to popravimo, in to nam je potem tudi uspelo,ÂŤ je med drugim opisal bledo predstavo v prvem polÄ?asu Aleks KavÄ?iÄ?. S sedmimi zadetki je bil tudi najuÄ?inkovitejĹĄi igralec sreÄ?anja. Na zaÄ?etku drugega dela je Verdinek po hitrem napadu izenaÄ?il, vendar se ni mogel veseliti, ker sta madĹžarska sodnika piskala prestop. Njegovo 'napako' je z imenitno obrambo popravil vratar AljaĹž Pajntar, ki je bil ta veÄ?er bolj razpoloĹžen (deset obramb, od tega dve sedemmetrovki) kot Emir Taletović (tri).

â‚Ź

đ&#x;”˛

vos

obÄ?ank in obÄ?anov ter druĹženju na ĹĄportnih prireditvah. Hokejski klub pa vsako sezono izvaja tudi ĹĄportne dneve za organizirane skupine otrok, vadbo hokeja in kerlinga. Ponosni so, da se Velenje uveljavlja kot eno moÄ?nejĹĄih srediĹĄÄ? ledenih ĹĄportov v regiji, kar potrjujejo iz leta v leto pogostejĹĄi obiski ĹĄol ter bolj polni teÄ?aji in turnirji.

â?ą

Hokejska rekreacija za odrasle bo na sporedu ob ponedeljkih in torkih od 20. ure dalje, ob nedeljah pa od 19. ure. ÄŒetrtkovi veÄ?eri bodo rezervirani za HKV ligo odraslih ljubiteljskih hokejskih ekip.

Ob torkih in petkih od 15. ure dalje bodo na ledeni ploskvi potekali zaÄ?etni in nadaljevalni teÄ?aji drsanja ter treningi za Ä?lane HKV, stare do 12 let. Treningi

Tudi lani je DrsaliĹĄÄ?e Velenje obiskalo veÄ? kot 25 tisoÄ? drsalcev. Letos si lahko obetajo ĹĄe eno uspeĹĄno sezono.

Že na otvoritveni voŞnji se je zbralo veliko ljubiteljev drsanja vseh starosti. Ne le iz doline, tudi iz okolice.

Velenjsko drsaliĹĄÄ?e jih namreÄ? privabi, ker je urejeno, varno in ugodno. Ledu pa so se kot vsako leto najbolj razveselili otroci, ki Ĺže komaj Ä?akajo zimo in sneg.

800 kvadratnih metrov velike drsalne povrĹĄine in obratovanje drsaliĹĄÄ?a je obÄ?ina letos namenila 65 tisoÄ? evrov, kar je ĹĄe za dvajset tisoÄ?akov veÄ? kot na zaÄ?etku lanske sezone, ko so opravili generalni servis zamrzovalnih naprav ter nabavili 70 parov novih drsalk in veÄ?namenski prikazovalnik vsebin. Tako je letos na izposojo okrog sto parov drsalk, prosto drsanje in razne tekme pa bo spremljal ĹĄportni semafor.

Drsanje, hokej, kerling

DrsaliĹĄÄ?e Veleje je namenjeno predvsem rekreativnemu drsanju

Kaj in kdaj?

DrsaliĹĄÄ?e Velenje bo za prosto drsanje odprto vse dni dopoldne od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldne bo za prosto drsanje odprto od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah pa bo odprto ves dan, razen v Ä?asu vzdrĹževanja ledu med 13. in 14. uro.

za otroke bodo potekali tudi ob sredah od 20. ure dalje.

Ob petkih bo od 20. ure dalje potekala organizirana vadba kerlinga, ki se je lahko udeleĹžijo tako oblikovane ekipe kot posamezniki, ki bi radi spoznali ta olimpijski ĹĄport. Vsako soboto zveÄ?er pa vabljeni na disko na drsalkah. đ&#x;”˛

To soboto ob 10. uri se bo na drsaliĹĄÄ?u zaÄ?el prikaz kerlinga, na katerem bodo obiskovalci spoznali tehnike igre in se preizkusili v metu kamnov. Ob 11. uri pa se bo zaÄ?el otvoritveni turnir za prijavljene ekipe.

Dvanajsti zimski VIP cup turnir

POLNA NOČ POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 22. NOVEMBRA 2019, OD 20. DO 24. URE

*NOÄŒNO NAKUPOVANJE

Marjetka GoleĹž GaberĹĄek in Marjan GaberĹĄek s sodelavci organizirata 12. zimski vip cup turnir, ki bo potekal v soboto, 30.

novembra, od 9.30 dalje na obmoÄ?ju teniĹĄkega centra Jezero.

UdeleĹženci se bodo pomerili v tenisu, laserskem streljanju, tek-

movanju v najnatanÄ?nejĹĄem teniĹĄkem servisu ‌ Sicer pa je turnir namenjen tudi druĹženju. đ&#x;”˛

mz

TAKO so igrali Liga NLB -10. krog,

Butan plin Izola - Gorenje Velenje 27:37 (12:21) Gorenje: Panjtar (6 obramb), Taletović (6 obramb), Verdinek 7 (1), CelminĹĄ 5, KavÄ?iÄ? A. 5, Haseljić 4, Matanović 4 (1), DrobeĹž 3, OkleĹĄÄ?en 3, Mazej 2, Bojanić 2, MiklavÄ?iÄ? 1, Levc 1, Ĺ ol. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Izola 3 (2), Gorenje 2 (2); izkljuÄ?itve: Izola 4 minute, Gorenje 2.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka Krka 26:29 (13:15), Riko Ribnica - Jeruzalem OrmoĹž 32:29 (11:14), Trimo Trebnje - Koper 30:27 (13:10), Slovenj Gradec Celje Pivovarna LaĹĄko 18:31 (9:16), - Ma-

ribor Branik 25:24 (13:11) Vrstni red: 1. Celje 20, 2. Ribnica 17, 3. Trebnje 15, 4. Dobova 12, 5. Gorenje 12, 6. Krka 8, 7. Koper 7, 8. Loka 7, 9. Sl. Gradec 6, 10. Maribor 6, 11. OrmoĹž 5, 12. Izola 3.

Prva A DRL - Şenske, 9. krog Velenje - Zelene doline Žalec 20:28 (11:13)

Velenje: SimiÄ?, MeĹža, Ferenc 5, Tomić 4, PritrĹžnik 4 (2), Smonkar 3 (2), Ĺ˝ekiÄ? 2 (1), Pikl 2, Ĺ˝agar, TabakoviÄ?, Gavranović, Brcar. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 8 (5), Ĺ˝alec 3 (2); izkljuÄ?itve: Velenje 6 minut,

Žalec 10.

Drugi rezultati: Ĺ˝.U.R.D. Koper Z'deĹžele 21:23 (13:12), Izola - Krka 21:29 (9:12), Ptuj - Litija 26:29 (10:15); preloĹžena tekma: Krim Mercator - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina.

Vrstni red: 1. Mlinotest 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Krim 7 - 14, 3. Ĺ˝alec 8 - 12, 4. Celje 9 - 12, 5. Krka 9 - 12, 6. Koper 9 - 8, 7.

Velenje 8 - 4, 8. Litija 9 - 3, 9. Izola 8 - 2, 10. Ptuj 9 - 1.

Kegljanje 2L, vzh., 8. kr. Ĺ oĹĄtanj - FuĹžinar 2 : 6 (3183 : 3376)

Ĺ oĹĄtanj: ArnuĹĄ – 526 (0), PetroviÄ? – 517 (0), Jug – 555 (1), SeÄ?ki – 502 (0), HasiÄ?iÄ? – 551 (1), PintariÄ? – 532 (0).

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 21

Za borilne ĹĄporte se je navduĹĄila Ĺže kot deklica, ko je gledala akcijske filme. Ideja, da se punce znajo braniti, kar je po njenem mnenju danes veliko bolj aktualno kot v tedanjem Ä?asu, ji je bila blizu. StarĹĄa sta to opazila in jo pred dvajsetimi leti peljala na trening taekwon-doja k znancu Petru Landekerju, StaĹĄinemu danaĹĄnjemu trenerju, nekdanjemu slovenskemu reprezentantu, ki je v Velenju pravkar odprl klub. Danes botruje ĹĄtevilnim uspehom Ä?lanov Taekwon-do kluba Skala Velenje, ki so postajali evropski in svetovni prvaki. Med njimi tudi StaĹĄa Lipnik, ki zadnje Ä?ase trenira tudi kickboks, nedavno pa je na 22. Ä?lanskem svetovnem prvenstvu v kickboksu kot Ä?lanica slovenske reprezentance in postala svetovna Ä?lanska prvakinja v light kontaktu v kategoriji nad 70 kilogramov.

Taekwon-do druĹžina

Bila je Ĺživahen otrok, najraje je bila v gibanju. Biti v naravi in nekaj poÄ?eti – tako je najraje preĹživljala popoldneve. Pritegnil jo je Ĺže prvi trening taekwon-doja, ki je bil bolj zanimiv in raznolik od raznih ĹĄportov z Ĺžogo, ki jih je trenirala za zabavo. Kaj ji taekwon-do pomeni po dvajsetih letih uÄ?enja in napredovanja? ÂťZagotovo je veÄ? kot hobi. Ampak ker se s tem ne preĹživljam, ni sluĹžba. Takwon-do je umetnost noge, roke in naÄ?in Ĺživljenja. Kar je sicer kliĹĄejski odgovor, ampak tako je. Brez taekwon-doja v Ĺživljenju mi nekaj manjka.ÂŤ Ne le zaradi pomanjkanja gibanja, motnje v rutini, tudi zaradi odsotnosti odnosov, v katerih je odraĹĄÄ?ala. Trener Peter Landeker in partnerka Tanja Verboten, tudi tekmovalka, sta zanjo kot druĹžinska

21

Ĺ PORT

21. novembra 2019

S Ä?rnim pasom diplomatsko reĹĄuje spore VelenjÄ?anka StaĹĄa Lipnik Ĺže dvajset let trenira taekwon-do, zadnja leta pa tudi kickboks – VeÄ?kratna evropska Ä?lanska prvakinja – Prihodnost vidi v prenaĹĄanju znanja in veĹĄÄ?in na mlajĹĄe Ä?lana, pravi StaĹĄa, prepriÄ?ana, da bi jo Ĺživljenje v vsakem primeru vedno usmerilo k ĹĄportu, zato sploh ne razmiĹĄlja, kako bi bilo, Ä?e bi kdaj poÄ?ela kaj drugega.

Tekmovanja so potovanja

So bila ĹĄtevilna tekmovanja, na katerih se je borila, uĹžitek ali breme? ÂťUĹžitek in privilegij, ker sem lahko veliko potovala najprej po Sloveniji, pa po Balkanu, Evropi, kasneje po svetu. ÄŒe ne bi tekmovala, ne bi ĹĄla v Severno Korejo. Imela sem priloĹžnost spoznavati, kako ljudje Ĺživijo drugod.ÂŤ NajlepĹĄe spomine ima na kraje, kjer je dosegla najveÄ?je uspehe.

Evropsko prvenstvo v Estoniji leta 2007, ko si je izborila naslov prvakinje. Svetovno prvenstvo v Minsku 2010, ko je postala mladinska svetovna prvakinja. Pa prvo Ä?lansko svetovno prvenstvo v Severni Koreji leta 2011, ko je postala podprvakinja. NavduĹĄena je, da lahko spoznava svet.

Ni se je treba bati

Najbolj obrabljen odziv na to, da trenira borilni ĹĄport, sploh pa na to, da je v tem tako dobra, je: ÂťUf, tebe se je pa treba bati.ÂŤ To ji je zoprno. ÂťNi se me treba bati. ÄŒe me nihÄ?e ne napade, nikomur

StaĹĄa Lipnik: ÂťJa, uspehi veliko pomenijo. Fajn je vdeti, da si v neÄ?em, kar ti vzame veliko Ä?asa, najboljĹĄi v Evropi ali na svetu.ÂŤ

SpoĹĄtljivost, poĹĄtenost, vztrajnost, samokontrola in neukrotljiv duh – pet naukov taekwond-doja, ki jih je StaĹĄa Lipnik prenesla v Ĺživljenje in jih Ĺželi predati mlajĹĄim. niÄ? ne naredim. To so osnove taekwon-do ĹĄole: ne smeĹĄ udarjati.

Naj ne bi niti v samoobrambi,ÂŤ pravi in nadaljuje, da je v druĹžbi nasploh veliko predsodkov do borilnih ĹĄportov, ki se povezuje-

jo z nasiljem. ÂťÄŒeprav je veÄ?ina ljudi, ki trenirajo borilne ĹĄporte, in poznam jih veliko, res miroljubnih in ne zlorabljajo svojega znanja,ÂŤ zagotavlja. Mnogi so toliko bolj preseneÄ?eni nad njenim

slovenski zastavi pa je vsa oĹžarjena od navduĹĄenja predstavila svetovnega prvaka soobÄ?ana Erika Rosensteina Ĺžupanja Ana NuĹĄa Rebernik. Z besedami veselja in sreÄ?e, da je tej mali in lepi obÄ?ini, temu idiliÄ?nemu kraju ReÄ?ica ÂťprivozilÂŤ tako ugledno kolesarsko lovoriko. Iz bolniĹĄke postelje na ednega od tronov svetovnega

ÄŒeprav tekmovalci tako v taekwon-doju kot v kickboksu nakazujejo udarce z dotiki na dolo-

Pri obeh za lahek kontakt. Pri drugem je veliko veÄ? udarcev z rokami, pri prvem predvsem z nogami. Razlike so v tekmovanju, naÄ?inu toÄ?kovanja, obe borbi pa sta na razliÄ?ne naÄ?ine atraktivni. Ogledala bi si rada ĹĄe treninge borilnih ĹĄportov krav maha in kung fu. Medtem ko v taekwon-doju vidi prihodnost. ITF taekwon-do, ki ga trenira, sicer ni zastopan na olimpijskih igrah, tekmovanja v World taekwon-doju pa so postala dostopnejĹĄa ĹĄele v zadnjih letih. ÂťRada bi pridobila trenersko licenco in zaÄ?ela pomagati v klubu. Ĺ˝elim graditi naprej tradicijo kluba in mlajĹĄim pomagati do uspehov. Ne mislim pa ĹĄe nehati trenirati,ÂŤ je ĹĄe povedala StaĹĄa Lipnik, ki ji tudi tekmovalnih ciljev ĹĄe ni zmanjkalo.

A namesto o teh raje govori o ciljih, ki jih ima kot bodoÄ?a trenerka: otrok in odraslih nauÄ?iti potrebnih gibalnih sposobnosti in jih uporabljati tako, da bo njim koristilo in hkrati nikomur ĹĄkodovalo. đ&#x;”˛ Tina Felicijan, Foto: Tanja Verboten

RavenÄ?ani z rekordom, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani poraĹženi

ReÄ?iÄ?an Erik Rosenstein svetovni prvak in podprvak v 12-urnem kronometru

Erik Rosenstein, svetovni prvak in podprvak na 12-urnem kronometru, na sprejemu v ReÄ?ici.

Treningi bolijo

Taekwon-do in kickboks se dopolnjujeta

Kegljanje

Iz bolniĹĄnice v Ameriko po zlato in srebrno medaljo ekstremnega kolesarja Pri osnovni ĹĄoli na ReÄ?ici ob Savinji so pripravili prijeten sprejem za svojega (sicer rojenega Mozirjana), a Ĺže osem let obÄ?ana ReÄ?ice, zapeÄ?enega ultra maratonskega kolesarja Erika Rosensteina. Na oder ga je z buÄ?nimi odzivi pospremila mnoĹžica veÄ? kot sto sokrajanov, prijateljev in sorodnikov ter drugih podpornikov kolesarjenja v Zgornji Savinjski dolini.

Neizmeren zaljubljenec kolesarskih uĹžitkov se lahko pohvali s kopico izjemnih doseĹžkov, med drugim je trikratni evropski prvak v voĹžnji na 12 ur in zmagovalec ekstremne dirke po Sloveniji SloUltra leta 2015. Njegova tekmovalna pot je bila nenadoma prekinjena, ko je po tuji krivdi doĹživel hudo prometno nesreÄ?o na treningu kolesarjenja v LaĹĄkem. ObleĹžal je v bolniĹĄki postelji s polomljenimi rebri ter hudo poĹĄkodovano glavo, a se je kot prerojen v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu ob pomoÄ?i zdravnikov in lastni jekleni volji postavil na noge, na kolo in se, kljub pomislekom drugih, da je Ĺže dovolj zdrav, podal na Ĺželeno in naÄ?rtovano pot Ä?ez Atlantski ocean na eno njegovih najteĹžjih kolesarskih in Ĺživljenjskih preizkuĹĄenj. V svoji ĹĄportni trmi je sprejel izziv, da zdaj ali nikoli dokaĹže sebi in svetu, kaj lahko naredi Ä?lovek, Ä?e ima veliko veselje in voljo, da doseĹže nov cilj, rezultat in uspeh.

Ko je stal na odru, v bistvu velik a skromen kot pravi ĹĄportni zanesenjak, je bila veliÄ?ina zapisana na panelu za njim, ob

naÄ?inom Ĺživljenja, ker je dekle. ÂťZakaj pa to rabiĹĄ, saj te lahko kdo drug brani, me spraĹĄujejo,ÂŤ nakaĹže, kako nesmiselno se ji zdi takĹĄno razmiĹĄljanje. ÄŒeprav potrjuje, da razlike med moĹĄkimi in Ĺženskami obstajajo. Ženska, Ä?e jo kdo napade, se mora veliko bolj pametno boriti kot moĹĄki, ki je v povpreÄ?ju veÄ?ji, teĹžji in moÄ?nejĹĄi. Ĺ˝enska mora biti taktiÄ?na in uÄ?inkovita,ÂŤ pravi in hitro zaÄ?ne razlagati, kako pomembno je med borbo pravo razmerje med umom, instinktom, miĹĄiÄ?nim spominom, refleksom ‌ O taekwon-doju rada govori, Ä?e sogovornik izkaĹže zanimanje. Sicer niti ne omeni, da trenira. To je zanjo nekaj osebnega, pravi.

Kako bo sama odreagirala v realni situaciji? ÂťOdvisno, koliko oseb bi me napadlo,ÂŤ je rekla najprej, ampak takoj za tem: ÂťZagotovo bi beĹžala. Upala, da bi priĹĄla do ljudi, zakriÄ?ala 'PoĹžar!', kakor so me uÄ?ili, ko sem bila majhna, da bi kdo posredoval. ÄŒe Ĺže, potem blok udarec in potem zbeĹži. Kaj, Ä?e ima oroĹžje? Treba je pametno odreagirati. Diplomatsko. ÄŒe se le da.ÂŤ

Ä?enih povrĹĄinah in tako nabirajo toÄ?ke, treningi bolijo. Ĺ˝e zaradi napornih kondicijskih priprav kot pri vsakem ĹĄportu, pravi StaĹĄa. Sama ima na treningih tudi moÄ?nejĹĄe nasprotnike – trenerja Landekerja, sparing partnerja Luka Krel, ki je v Sarajevu postal podprvak ter Dean VukanÄ?iÄ?, ki je evropski podprvak v taekwon-doju. ÂťVsi bolj udarijo kot neka moja nasprotnica na tekmi,ÂŤ pravi in dodaja, da je to prednost, saj je bolj utrjena za borbe z vrstnicami.

kolesarstva je podvig, ki je komaj lahko verjeten, je dejala Ĺžupanja ob objemu, Ä?estitkah in petlitrskem ĹĄampanjcu, ki sta ga izroÄ?ili skupaj z novinarko UrĹĄo SeliĹĄnik ĹĄampionu Eriku Rosensteinu. Erik je namreÄ? vsem svojim priznanjem dodal zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v 24-urnem kronometru v Borrego Springsu v Kaliforniji v ZDA v svoji kategoriji 40 do 49 let in srebrno v absolutni konkurenci.

Kot je povedal na sprejemu na ReÄ?ici, telesno in fiziÄ?no niti ni bil v najboljĹĄi formi (kar je zaradi rehabilitacije po nesreÄ?i razumljivo), a mu je do uspeha pomagala ves Ä?as bistra glava. ÂťKonkurenco sem premagoval s taktiko in znanjem ter instinktom, ki pomagajo, ko zmanjka nekaj kalorij za dosego cilja, zmage. Bil sem tako neznansko motiviran, ni bilo nobene druge Ĺželje kot zmagati. Vesel sem tega doseĹžka, saj je bil to tudi moj osebni dokaz, da se pobiram po teĹžki telesni poĹĄkodbi; ĹĄe zdaj ne Ä?utim dela obraza, pa tudi prsni koĹĄ ĹĄe ni povsem neboleÄ?.

Ja, vesel sem zase, garal sem za svojo druĹžino in prijatelje, zmago pa sem dosegel tudi za ReÄ?ico in naĹĄo zeleno Zgornjo Savinjsko dolino, kjer sem prevozil domala vse viĹĄinske ceste in poti ter premagoval samega sebe. SreÄ?en sem, a s tem najbrĹž ĹĄe nisem zakljuÄ?il moje nore ljubezni do kolesarjenja. Trme in volje je ĹĄe dovolj, a zdaj je Ä?as za regeneracijo, druĹžino.ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ĺ oĹĄtanj – Nov ekipni rekord kegljiĹĄÄ?a, odliÄ?na igra RavenÄ?anov in nov poraz Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, to so znaÄ?ilnosti sreÄ?anja 8. kroga med domaÄ?o ekipo in FuĹžinarjem. Tokrat lahko govorimo samo o superlativih, prviÄ? v tej sezoni pa so gledalci na ĹĄoĹĄtanjskih stezah videli rezultat preko 600 podrtih kegljev. Dosegel ga je gostujoÄ?i igralec Golob, ki je poruĹĄil kar 620 kegljev. Sam zaÄ?etek sreÄ?anja je pripadel domaÄ?inoma, nato pa so na sceno stopili gosti. Z natanÄ?nimi meti na polno in ĹĄe z veÄ?jo natanÄ?nostjo na Ä?iĹĄÄ?enje so praktiÄ?no 'ĹĄolali' domaÄ?e igralce.

Tekma je bila izgubljena po igri prvega para, saj so RavenÄ?ani povedli z 2 : 0 s prednostjo kar 124 kegljev. Igra drugega para ni prinesla bistvene spremembe.

Gostje so ĹĄe naprej poveÄ?evali razliko, predvsem jo je delal Ĺže prej omenjeni igralec Golob. DomaÄ?inoma je na koncu le uspelo odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko. Razlika po igri drugega para je pri rezultatu 3 : 1 znaĹĄala Ĺže 189 kegljev. Nekoliko mirnejĹĄo igro so gledalci spremljali v tretjem paru. Ves Ä?as sta bila domaÄ?a igralca v manjĹĄi prednosti. Ĺ e pred zadnjim setom igre je kazalo, da bosta osvojila obe toÄ?ki in s tem nekoliko omilila poraz. Nato pa nov ĹĄok za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, ki so v zadnjih luÄ?ajih poklonili toÄ?ko gostujoÄ?i ekipi, ki je tako zasluĹženo zmagala z rezultatom 6 : 2. V zadnjem sreÄ?anju jesenskega dela bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostovali v Mariboru pri ekipi MiklavĹža. đ&#x;”˛

T. F.

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

21. novembra 2019

ObeleĹžili dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ?

Velenje, 18. novembra – Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Osnovno ĹĄolo Livada pripravila ob svetovnem dnevu Ĺžrtev prometnih nesreÄ?, ki je letos potekal z imenom Življenje ni rezervni delÂŤ, spominsko slovesnost, s katero so se spomnili Ĺžrtev prometnih nesreÄ?, ki jih je ĹĄe vedno preveÄ?. ÂťPredvsem pa vsaka zelo globoko zareĹže v Ĺživljenja ljudi, saj so izgube nepopisne,ÂŤ je med drugim dejal predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MatjaĹž PeÄ?ovnik, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol pa je opozoril na to, kako smo pogosto nepazljivi, za primer pa navedel, kako celo starĹĄi preÄ?kajo cesto tam, kjer ni ÂťzebreÂŤ, pa Ä?eprav je ta oddaljena zgolj nekaj metrov. Slab zgled

smo tudi takrat, ko uporabimo med voĹžnjo telefon, pa Ä?eprav zelo dobro vemo, da je le trenutek nepazljivosti lahko usoden za nas ali za druge udeleĹžence v prometu. Dodal je tudi, da si v Mestni obÄ?ini zelo prizadevajo, da zagotavljajo Ä?im boj varne poti in gradijo kolesarske steze.

Na prvo mesto postavljajo peĹĄce in kolesarje.

Samo v lanskem letu je bilo v Sloveniji veÄ? kot 6.000 prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženci poĹĄkodovani, Ĺživljenja pa jih je izgubilo 91, kar je sicer nekoliko manj kot prejĹĄnja leta, a to ni nikakrĹĄna tolaĹžba, saj je vsako izgubljeno Ĺživljenje velika tragedija.

Slovesnosti so se udeleĹžili ĹĄtevilni, ki skrbijo za varnost v pro-

metu, poleg Ä?lanov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi predstavniki Policije, redarske sluĹžbe, Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov ‌ UÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Livada so pripravili program, s katerim so spomnili na naĹĄo minljivost in poudarili veliÄ?ino Ĺživljenja. đ&#x;”˛

mz

V Cirkovcah so se veselili posodobljenih cest V Cirkovcah si Ĺželijo napredka in zelo dobro se zavedajo, da ga brez posodobljenih cest ni. Zato so bili zelo veseli, ko je Mestna obÄ?ina Velenje junija zaÄ?ela rekonstrukcijo dveh odsekov cest, in sicer Ĺ ubl–Črevar (600 m) in Sedovnik–Krhovnik (400 m). ÂťOdseka predstavljata povezavo do viĹĄjeleĹžeÄ?ih zaselkov na obmoÄ?ju Cirkovc, obmoÄ?ju, kjer so ĹĄe pred leti beleĹžili odseljevanje prebivalcev, zdaj pa, po zaslugi vseh pridobitev v Cirkovcah (vodovod, ceste) beleĹžimo prirast prebivalstva in porast ĹĄtevila druĹžin,ÂŤ je vesel predsednik krajevne skupnosti Dani Avbreht.

Krajani so bili pridobitev re-

Krajani Cirkovc so bili novih cest zelo veseli, Dani Avbreht pa se veseli, da se napredek kraja odraĹža tudi v porastu ĹĄtevila prebivalstva.

sniÄ?no zelo veseli, zato je bilo takĹĄno tudi razpoloĹženje na obeh priloĹžnostnih dogodkih. Najprej so namenu predali odsek Sedovnik–Krhovnik, kasneje pa je sle-

dila ĹĄe otvoritev odseka Ĺ ubl– ÄŒrevar. V programu so sodelovali krajani Cirkovc, lovski pevski zbor Lovske druĹžine Ĺ kale, godba veteranov Velenje, svoj blago-

slov pa je dal tudi Ĺžupnik Janko Rezar. Cesti sta predala namenu podĹžupan MO Velenje Peter Dermol in predsednik KS Cirđ&#x;”˛ mz kovce Dani Avbreht.

POLICIJSKA kronika Kriva je bila napaka na elektriÄ?ni napeljavi Mozirje, 16. novembra – Deset dni po poĹžaru, ki je povzroÄ?il, da je do tal pogorel Frischaufov dom na OkreĹĄlju, so kriminalisti zaradi izjemno slabih vremenskih razmer ter nevarnosti zaradi podirajoÄ?ega se objekta v soboto lahko opravili ogled kraja poĹžara.

KriminalistiÄ?na preiskava je pokazala, kot je sporoÄ?ila Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje, da je zagorelo zaradi napake na elektriÄ?ni napeljavi. Tuja krivda je izkljuÄ?ena.

PoĹžar koÄ?e na OkreĹĄlju je povzroÄ?il za veÄ? kot pol milijona evrov ĹĄkode.

VeÄ?ina nesreÄ? zaradi neprimerne hitrosti Velenje, 13. novembra – Od srede do nedelje so policisti na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje obravnavali veÄ? prometnih dogodkov. K sre-

Ä?i se je vse konÄ?alo le z bolj ali manj zvito ploÄ?evino in laĹžjimi poĹĄkodbami. NajveÄ?krat je prometne nesreÄ?e povzroÄ?ila neprimerna hitrost.

Zaradi nje je v petek popoldan voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste v Vinski Gori, voznica pa s ceste v Florjanu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. V nesreÄ?i se je laĹžje telesno poĹĄkodovala. Dan za tem, v Ä?etrtek, 14. novembra, je bila neprimerna hitrost kriva za nesreÄ?o, ki se je zgodila pri Sparu. Dan za tem pa je zaradi nje s ceste na Ĺ˝arovi zapeljal voznik. V soboto, 16. novembra zveÄ?er, pa je do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. Zgodila se je na Cesti talcev. V vseh teh primerih so policisti povzroÄ?iteljem napisali plaÄ?ilne naloge.

V enakem obdobju pa so zaradi krĹĄitev kar trem voznikom zasegli vozilo. Svoja dejanja bodo morali zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Za psa nakazala denar v Afriko

Vlom v hiĹĄo

Velenje, 12. novembra – V torek je VelenjÄ?anka policistom naznanila nesojenega kupca cd playerja, ki ga je prodajala preko spleta. Kupec ji je, ko sta se sreÄ?ala, pri rokovanju nepriÄ?akovano poljubil roko, se stisnil k njej, ji dal ĹĄe dva poljuba na obraz, povedal, da je Ä?edna, in odĹĄel.

Zaradi njegovega dejanja je bila vznemirjena. Policisti so ga Ĺže izsledili in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 12. novembra – V torek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v naselju Laze na obmoÄ?ju Velenja. Neznanec je s silo telesa vlomil v objekt in odtujil televizor, prenosni raÄ?unalnik ter veÄ? orodja – dve motorni Ĺžagi, dva elektriÄ?na vrtalnika in roÄ?no brusilko. Ĺ kode je za vsaj 2.000 evrov.

Velenje, 12. novembra – V torek je VelenjÄ?anka policistom naznanila spletno goljufijo. Kupovala je psa in zanj ÂťprodajalcuÂŤ nakazala tudi nekaj denarja vnaprej.

Ko je ta vnaprej zahteval ĹĄe veÄ?, ji je postalo sumljivo, zato je sum goljufije naznanila policistom. Ti so ugotovili, da je denar nakazala na neko banko v Afriki.

Ukradli partizana Velenje, 15. novembra – Kolesa na obmoÄ?ju Velenja ĹĄe kar kradejo. V petek dopoldan je neznanec na TomĹĄiÄ?evi v Velenju ukra-

del kolo znamke Partizan, staro 60 let. Kolo je vredno 300 evrov.

Znesel se je nad tujim avtom Mozirje, 17. novembra – Na ReÄ?ici ob Savinji je neznani storilec na parkiriĹĄÄ?u stanovanjskega bloka poĹĄkodoval osebno vozilo.

Z neznanim predmetom je razbil vetrobransko steklo ter sprednje in zadnje steklo na vratih.

PoĹĄkodoval je tudi dvojna vrata, vzvratno ogledalo in zadnjo luÄ?.

S poĹĄkodovanjem vozila je storilec lastnici povzroÄ?il za najmanj 4.000 evrov materialne ĹĄkode.

Pozor, spolzko voziĹĄÄ?e!

Zakonske doloÄ?be o obvezni zimski opremi so stopile v veljavo 15. novembra. ÄŒe so vas rahla otoplitev in viĹĄje dnevne temperature opogumile in upate na zimo brez snega in pravega zimskega mraza ter zaradi tega ĹĄe niste ali niti ne nameravate zamenjati letnih pnevmatik z zimskimi, potem vas vabim, da berete naprej. Morda boste spremenili mnenje, ko se boste seznanili z dejstvi in okoliĹĄÄ?inami voĹžnje na mokrem vozAdil Huselja iĹĄÄ?u, ĹĄe bolj pa z neugodnimi statistiÄ?nimi podatki slovenske policije za obdobje, ki je pred varnostno nami. ogledalo OdlaĹĄanje zamenjave letnih z zimskimi pnevmatikami vsakodnevno poveÄ?uje tveganje zaradi niĹžjih jutranjih in veÄ?ernih temperatur ter dejstva, da so ceste bolj ali manj mokre in spolzke. Ĺ tevilna vsakodnevna obvestila o prometnih nesreÄ?ah in zastojih potrjujejo ugotovitve policistov in trend zadnjih petih let. V zadnjih petih letih so policisti v ĹĄtirimeseÄ?nem obdobju, od zaÄ?etka novembra do konca februarja, obravnavali najveÄ? prometnih nesreÄ? na mokrem voziĹĄÄ?u, kar je razvidno iz statistiÄ?nih podatkov v naslednjem odstavku.

Novembra so policisti obravnavali najveÄ? prometnih nesreÄ? leta 2014 – 591, 2016 – 525, 2018 – 490, 2017 – 459, v letu 2015 pa le 200. Razlog za tako (relativno) nizko ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? v letu 2015 so bile vremenske razmere, ki so se izboljĹĄale po zelo slabih vremenskih razmerah v oktobru, ko so policisti obravnavali kar 628 prometnih nesreÄ?. NajveÄ? prometnih nesreÄ? v decembru so obravnavali leta 2017 – 733, 2015 – 628, 2014 – 545, 2018 – 490 in 2016 – 328. Januarja so policisti najveÄ? prometnih nesreÄ? obravnavali leta 2014 – 557, 2015 – 513, 2018 – 503, 2016 – 441 in 2017 – 364. Februarja je bilo najveÄ? nesreÄ? leta 2016 – 542, 2014 – 538, 2018 – 500, 2015 – 394 in 2017 – 377.

Navkljub izboljĹĄani tehnologiji izdelave in karakteristikam zimskih pnevmatik, pa tudi izboljĹĄanim tehniÄ?nim lastnostim motornih vozil ter vse veÄ?jemu ĹĄtevilu novih avtomobilov z avtomatskim asistenÄ?nim zavornim sistemom se ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? v tem obdobju ne izboljĹĄuje, kot bi lahko priÄ?akovali. Razlog tiÄ?i za volanom. To je Ä?lovek oziroma voznik. Navkljub vsem asistenÄ?nim dodatkom v avtomobilu preveÄ?krat in prepogostokrat naredi napako s podcenjevanjem mokrega in spolzkega voziĹĄÄ?a, ki jo policisti v statistiki navajajo kot neprilagojena hitrost voĹžnje.

Zato je na mokrem voziĹĄÄ?u priporoÄ?ljivo zmanjĹĄati hitrost voĹžnje in jo prilagoditi razmeram. Strokovnjaki predlagajo zmanjĹĄanje vsaj za deset odstotkov kot na suhem voziĹĄÄ?u. Ob tem je treba dosledno upoĹĄtevati prometno signalizacijo, hitrost in naÄ?in voĹžnje pa prilagoditi ĹĄe konfiguraciji voziĹĄÄ?a in gostoti prometa. Ob upoĹĄtevanju vsaj desetodstotnega zmanjĹĄanja hitrosti ter bolj umirjenim in neĹžnim manevrom vozila pri sami voĹžnji, zavijanju ali ustavljanju bomo zagotovili bistveno boljĹĄo stabilnost na voziĹĄÄ?u in zmanjĹĄali tveganje, da izgubimo nadzor nad stabilnostjo vozila.

V tem obdobju se veliko prometnih nesreÄ? zgodi tudi zaradi prekratke varnostne razdalje. PoveÄ?anje oziroma podaljĹĄanje varnostne razdalje na mokrem in spolzkem voziĹĄÄ?u je zagotovo eden od ukrepov, s katerim se lahko izognemo tveganju in povzroÄ?itvi prometne nesreÄ?e. Ob nepriÄ?akovanem dogodku in potrebi po sunkovitem zaviranju ali ustavljanju vozila tako pridobimo veÄ? Ä?asa za varen manever.

Preden se odpravimo od doma, se lahko seznanimo z voznimi razmerami na relaciji potovanja, da se ob poslabĹĄanju odpravimo pravoÄ?asno ali z dodatno zalogo Ä?asa, da lahko umirjeno in previdno pridemo do cilja. Tudi upravljalci avtocest mokremu voziĹĄÄ?u namenjajo dodatno pozornost. UsluĹžbenci regionalnih nadzornih centrov nas z opozorili na panojih opozarjajo na poslabĹĄanje voznih razmer in po potrebi omejujejo hitrost voĹžnje. UpoĹĄtevajmo jih in se tako izognimo nevĹĄeÄ?nostim na cesti. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Kupil ni, jo je pa poljubljal

Padale so grde besede Velenje, 13. novembra – V sredo popoldan so se pred zdravstvenim domom sliťale grde besede. Ženska jih je namenila moťkemu. Policisti se bodo z njo o njih ťe pogovorili.

V petek, 15. novembra, pa je do zmerljivk, med katerimi je

bilo tudi nekaj kletvic, priĹĄlo v Ĺ aleku. Neznanec jih je izrekel dvema voznicama, ki naj ne bi smeli parkirati tam, kjer sta.

Z deĹžnikom ga je Velenje, 14. septembra – V Ä?etrtek je obÄ?an policistom naznanil, da ga je na Kardeljevem trgu neznanec, ki je imel ob sebi psa, napadel z deĹžnikom. SkuĹĄali bodo izvedeti, kdo je, da bodo lahko ukrepali.

Zbiral prispevke Velenje, 15. novembra – V petek so policisti na Cankarjevi obravnavali tujca, ki je pobiral prostovoljne prispevke, za kar pa ni imel dovoljenja. Zaradi krťitve so mu izrekli globo, ki jo je tudi takoj poravnal.

BivĹĄa ju Ĺžali Velenje, 16. novembra – V soboto popoldan sta zakonca zoper njegovo bivĹĄo partnerko podala prijavo, ker ju je Ĺžalila preko SMS sporoÄ?il. Policisti bodo ukrepali, ko bodo zbrali dodatna obvestila.

Najdeno V ponedeljek, 11. novembra, je obÄ?an obvestil policiste, da je na Celjski cesti 2 v Velenju naĹĄel mobilni telefon iPhone5, bele barve. Lastnik ga lahko z dokumentacijo prevzame na PP Velenje. V soboto, 16. novembra, pa je obÄ?an v reĹži bankomata pri dvigalu NC Velenjka naĹĄel bankovec za 20 evrov.

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

21. novembra 2019

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Bil je poseben Ä?lovek. Obetaven nogometaĹĄ, dober delavec, sin, brat, oÄ?e, moĹž, prijatelj ... Radovednega in radoĹživega duha je spoznaval svet, se veselil v druĹžbi in jokal v samoti. V Centru za brezdomne je bil polnih pravljiÄ?nih sedem let in v enem od intervjujev za naĹĄ interni Ä?asopis Hof je povedal tole: Hof: “Katero delo najraje opravljaĹĄ v HiĹĄi?â€?

C: “Najraje sem na vrtu.“ Hof: “Na kateri pridelek si najbolj ponosen? Kaj vse pa raste na vaĹĄem vrtu?â€?

C: “Na vse, ker mi vse uspeva (smeh). MogoÄ?e na paradiĹžnik, imamo ga veÄ? vrst.

Imamo 8 oznaÄ?enih gred. Krompir, paradiĹžnik, korenÄ?ek, redkvica, peterĹĄilj, solata, fiĹžol, buÄ?e, kumare, jagode, paprike, kamilice, Ä?ili ‌ Nekaj teĹžav imamo s hroĹĄÄ?i, ki napadajo krompir (pa mene), zato potekajo boji med krompirjem, pa tudi s polĹži.â€?

Hof: “Kako si zadovoljen z razpletom nogometnega evropskega prvenstva (2016)?�

C: “Ker sem treniral nogomet od 8. do 33. leta, bil sem vratar, lahko reÄ?em, da imajo Portugalci in Nizozemci lepo, posebno igro. Bil sem vesel, da niso zmagali Francozi ali Nemci.“ Hof: “Katera glasba ti je najbolj vĹĄeÄ??â€?

C: “YU – ROCK, Bijelo dugme.�

Hof: “Kaj ti je najbolj vĹĄeÄ? v HiĹĄi?â€?

C: “To, da mi je omogoÄ?ila preĹživetje, da se tukaj druĹžim s prijatelji, ki imajo podobno zgodbo, da imam lahko tukaj svojega psa.â€?

Hof: “Kaj bi za konec povedal svojim sostanovalcem oziroma bralcem?�

C: “Da imajo nekateri samo pultno delo, z urednikom na Ä?elu, in mi ne pomagajo na vrtu (smeh). Zahvalil bi se vsem, ki pomagajo, posebej M. Povedal bi ĹĄe, da smo velika skupnost in da si Ĺželim, da bi se nekateri malo spremenili in razmislili o tem, da smo vsi vÄ?asih pod pritiskom, vendar Ĺživimo pod isto streho. Pa hvala za podporo vsem deĹžurnim!â€?

V naĹĄi hiĹĄi je bil gonilna sila pri razliÄ?nih aktivnostih, tudi pri “pobalinskihâ€?, veliko mu je pomenilo delo na vrtu in prav nikoli se ni ustraĹĄil nastopa v javnosti – stopil je z nami na oder, pred radijski mikrofon, pred televizijske kamere. Njegovo Ĺživljenje je bilo veliko veÄ?, kot bi mi znali zapisati. Smrt je zasejala praznino, đ&#x;”˛ ostali pa so spomini.

VijoliÄ?ni ĹĄali za pomoÄ? Ĺženskam v Varni hiĹĄi Celje Citycenter Celje je na petih jesenskih modnih revijah predstavil 48 vijoliÄ?nih ĹĄalov, ki so jih spletle prostovoljke iz ĹĄirĹĄe celjske regije. Oktobra pa je bilo moĹžno unikatno izdelane ĹĄale s prostovoljnim prispevkom tudi odkupiti.

Tako zbrana sredstva je celjski Citycenter podvojil in donacijo v viĹĄini 1000 evrov predal predsednici DruĹĄtva Regionalna Varna hiĹĄa Celje. ÂťNa naĹĄ jesenski modni dogodek sem ponosna tudi zaradi njegovega ÂťtoplegaÂŤ sporoÄ?ila dobrodelnosti in odliÄ?nega odziva vseh sodelujoÄ?ih prostovoljk, ki so ponovno pokazale, kako spretne in izvirne so bile pri pletenju, saj prav vsak vijoliÄ?ni ĹĄal nosi njihov unikatni pridih. Ĺ˝enskam iz Varne hiĹĄe Celje smo poleg sred-

stev podarili tudi ĹĄale. To naj jim bo spodbuda v teĹžkih dneh,ÂŤ je ob zakljuÄ?ku jesenske dobrodelne akcije povedala centrova menedĹžerka Darja Lesjak (na sliki desno).

Direktorica javnega zavoda Socio Suzi Kvas je ob prevzemu donacije izrazila zadovoljstvo: ÂťV Citycentru Celje so ponovno dokazali, da je dva tako razliÄ?na pojma, kot sta moda in humanitarnost, mogoÄ?e povezati v uspeĹĄno zgodbo. Pletilje in obiskovalci, ki so kupili vijoliÄ?ne ĹĄale, pa so s svojimi dejanji poslali sporoÄ?ilo, da jim je ĹĄe kako mar za Ĺženske, ki so se znaĹĄle v stiski. V imenu uporabnic Varne hiĹĄe Celje se vam iskreno zahvaljujem za podporo pri delovanju tega programa, ki jim nudi pomoÄ? in nujno đ&#x;”˛ potrebno zavetje.ÂŤ

Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo PaĹĄka vas bogatejĹĄe za novo kombinirano vozilo – Uraden prevzem julija prihodnje leto ob praznovanju 100-letnice delovanja druĹĄtva – NaloĹžba vredna blizu 230 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Novega kombiniranega gasilskega vozila so se poleg Ä?lanov razveselili tudi mnogi krajani.

da smo lahko uresniÄ?ili zahteven cilj.ÂŤ Drofelnik je izrazil upanje, da bo nova pridobitev dala Ä?lanom druĹĄtva, ĹĄe bolj pa njegovi operativi dodaten zagon. ÂťSe pa ob tem tudi zavedamo, da pomeni ĹĄe veÄ?jo odgovornost, veÄ?jo skrb za Ĺživljenje in premoĹženje naĹĄih krajanov, da bomo ĹĄe zavzeteje

bdeli nad njihovo varnostjo ter jim nudili pomoÄ?, ko jim bo ta potrebna. Upam, da bomo novo vozilo uporabili Ä?im veÄ?krat na vajah in Ä?im manjkrat na pravih intervencijah.ÂŤ NaloĹžba je bila velik finanÄ?ni zalogaj. Brez nekaterih stroĹĄkov so zanj odĹĄteli pribliĹžno 230 tisoÄ?

Nadgradili bodo sistem Bicy Sistem za izposojo mestnih koles Bicy do predvidoma 1. marca prihodnje leto ne bo obratoval. V tem Ä?asu bo Mestna obÄ?ina Velenje sistem posodobila in izpopolnila.

Za novo sezono bodo morali tudi dosedanji uporabniki svoje kartice zamenjati z novimi. Z nadgradnjo celotnega sistema izposoje mestnih koles bodo namreÄ? zamenjali tudi zastarelo informacijsko tehnologijo in opremo s sodobno, ki bo omogoÄ?ala izboljĹĄano uporabniĹĄko izkuĹĄnjo in nadzor.

V prihodnjih mesecih bodo izpopolnili 10 informacijskih terminalov za registracijo in komunikacijo s posameznimi priklopnimi mesti ter 86 stojal z elektroniko za zakle-

Novo priklopno mesto

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar Ĺžal ruĹĄi naÄ?rte, ki ste si jih zadali v Ĺželji, da jih uresniÄ?ite do izteka leta. Ĺ e nekajkrat boste morali spremeniti naÄ?rte, zato se kar pripravite. Sploh, ker nekdo od bliĹžnjih veliko priÄ?akuje od vas in bo iz dneva v dan postajal bolj nestrpen. VaĹĄa Ĺželja pa bo, da mu pomagate, zato ne boste mirni. Pa bi lahko bili. Kot kaĹže, bo namreÄ? letoĹĄnje leto za vas leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem podroÄ?ju ĹĄe traja, zato ga dobro izkoristite. Sedaj nimate Ä?asa za spanje, delovati morate z dvojno hitrostjo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Predajali se boste drobnim uĹžitkom, ki ste jih lahko nekaj minulih tednov le sanjali. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega veÄ?era, pri tem pa vam pusto novembrsko vreme ne bo v napoto. Zavedate se namreÄ?, da prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj poÄ?ivali in spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. PreveÄ? skrbi? Ja, tudi to je eden od razlogov, ĹĄe poglavitnejĹĄi pa je ta, da se spet preveÄ? obremenjujete s teĹžavami drugih. Kljub temu da ste zaÄ?eli bolje skrbeti zase, se tega ĹĄe ne boste znali otresti. Odpirale se vam bodo nove poslovne moĹžnosti, ki bodo od vas zahtevale ĹĄe veÄ? energije.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Slabo obdobje, ko ste skorajda postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se boste veselili prihodnosti. V teh dneh vam bo jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ga Ĺželite doseÄ?i do izteka leta. VaĹĄi dnevi ĹĄe nekaj dni ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, zato boste naĹĄli Ä?as tudi za majhne in velike radosti.

Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno poÄ?etje ne uide iz vajeti.

Dobro veste, da se morate Ä?im prej sooÄ?iti z resniÄ?nostjo. Ljubezen? NiÄ? novega. A ne bo veÄ? dolgo tako. December bo letos za vas na tem podroÄ?ju Ä?isto poseben, intenziven.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vzroke za razburkane dneve, ki vam ne bodo po godu, boste iskali povsod okoli vas. Tudi v poloĹžaju planetov. Ĺ˝al ti ne morejo biti krivi za vse, kar povzroÄ?ajo ljudje. Zato priznajte, da je pravi vzrok v vaĹĄem odnosu s partnerjem. Ta vas Ĺžalosti, kar se Ĺžal Ĺže pozna tudi pri vaĹĄem delu. V sluĹžbi morate narediti vsaj tisto, kar vam naloĹžijo. Doma vam brezvoljnost prav tako ne bo pomagala, le ĹĄe bolj odtujila vas bo od partnerja. Niti v najslabĹĄih sanjah si niste mislili, da se vama lahko zgodi, kar se dogaja. A meja med ljubeznijo in sovraĹĄtvom je tanka, zato trenutno hodite po njej. Umirite se in najdite pravo ravnovesje, sicer boste resno zboleli.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ZaÄ?eli se boste obnaĹĄali odgovorno do sebe, saj vas bo strah, ker veste, da se nekaj dogaja z vami. Slabo poÄ?utje, ki vas je muÄ?ilo kar nekaj tednov, ne bo posledica resne bolezni. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe, saj je ĹĄlo le za Ä?ustveno izÄ?rpanost. Po svoje boste veseli, da se vam je to zgodilo, saj boste prav v tem Ä?asu spoznali, kdo je z vami v slabem in dobrem. Na tiste, ki so Ä?isto preveÄ? zaposleni, da bi si vzeli Ä?as za vas, pozabite tudi vi! ÄŒe je med njimi tudi partner, ste dobili dokaz, da morate v prihodnosti bolj staviti nase. Dober nasvet vas bo reĹĄil teĹžav, ki so imele globok vzrok. Lahko boste ponosni nase. SreÄ?ni pa ĹĄe ne boste.

Po 15 letih so se jim uresniÄ?ile sanje

PaĹĄka vas, 17. novembra – Minula nedelja je bila za veÄ? kot 200-Ä?lansko Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo PaĹĄka vas vse prej kot mrka in deĹževna. Razlog za preĹĄerno zadovoljstvo je bilo novo kombinirano gasilsko vozilo GV16/25. ÂťDanes je za nas praznik. UresniÄ?ile so se nam 15-letne sanje.

Toliko Ä?asa smo si namreÄ? Ĺželeli in Ä?akali na vozilo. Konkretne aktivnosti zanj so stekle pred 5, 6 leti,ÂŤ je z zadovoljstvom povedal predsednik druĹĄtva Janez Drofelnik.

Novo gasilsko vozilo za prevoz moĹĄtva, vode in opreme je oznaÄ?il za pomembno pridobitev za druĹĄtvo, za poĹžarni rajon in lokalno skupnosti. ÂťOb tej priloĹžnosti se moram zahvaliti svetu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za razumevanje, ĹĄmarĹĄkemu Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju, ki nam je pomagal z nasveti in drugimi oblikami podpore,

23

evrov. Trd ÂťorehÂŤ so strli s pomoÄ?jo lokalne skupnosti, ki je prispevala polovico potrebnega denarja, preostalo je moralo zagotoviti druĹĄtvo samo. Z dolgoletnim varÄ?evanjem, prispevki krajanov, donatorjev, ki so jim pri tem zelo stali ob strani, jim je finanÄ?no konstrukcijo praktiÄ?no uspelo zapreti. ÂťIskrena hvala v mojem imenu in imenu PGD PaĹĄka vas velja vsem.ÂŤ Sicer pa se bodo botrom, donatorjem, darovalcev zahvalili javno na prireditvi, na kateri bodo uradno prevzeli novo gasilsko vozilo. To bo julija prihodnje leto, ko druĹĄtvo praznuje 100-letnico delovanja. Ponosni so na jubilej, pravi Drofelnik, ki je za takĹĄen kraj, kot je PaĹĄka vas, zavidanja vreden. Poleg tradicije so ponosni na mlade v okolju, ki pridno vstopajo v gasilske vrste. ÂťVeliko otrok je v naĹĄem poĹžarnem rajonu, tako da se nam tudi za prihodnost druĹĄtva ni treba bati,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ dejal Janez Drofelnik.

panje, identifikacijo koles in talna vodila za kolesa. StebriÄ?ek, ki je namenjen elektriÄ?nim kolesom, omogoÄ?a takojĹĄnje avtomatsko polnjenje. 57 krpanovim kolesom bodo zamenjali zaklepne dele s konektorjem in oddajnikom.

Posodobljen sistem naj bi znova zaĹživel 1. marca prihodnje leto. Izposoditi si bo mogoÄ?e 57 klasiÄ?nih in 9 elektriÄ?nih koles na 14 izposojevalnih postajah. Po nadgradnji sistem ne bo veÄ? kompatibilen s sistemom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Za delno kritje stroĹĄkov vzdrĹževanja in registracije v sistem bo po novem potrebno nameniti 10 evrov. Uporabniki bodo prevzeli novo kartico, s katero si bodo lahko izposojali tako elektriÄ?na kot tudi klasiÄ?na kolesa. đ&#x;”˛

mz

Devica od 24. 8. do 23. 9.

VaĹĄ svet se bo od tega tedna do boĹžiÄ?a vrtel zelo hitro. Dogodki se bodo kar vrstili, dnevi se vam bodo zdeli Ä?isto prekratki. UĹživali boste Ĺživljenje in vse, kar vam bo to pripravilo. Bodite pa bolj previdnost pri izbiri druĹžbe. PreveÄ? zaupljivi ste, vsi, ki vam bodo v prihodnjih dneh prekriĹžali pot, pa ne bodo vredni vaĹĄega zaupanja.

Nekateri so sposobni narediti veliko grdega, da bi se dokopali do vaĹĄe sreÄ?e. ÄŒe boste pozorni na besede in obnaĹĄanje ljudi okoli vas, jim ne bo uspelo. Nekomu boste padli v oÄ?i zato, ker mu boste resniÄ?no vĹĄeÄ?. Ali se bo razvilo kaj veÄ?, bo pokazal ĹĄele Ä?as. Vam bo vĹĄeÄ? Ĺže to, da boste opaĹženi.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaĹĄih prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste ĹĄe Ä?isto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. ReĹĄiti se morate vaĹĄega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkuĹĄenj. To ne bi smel biti vzrok, da dvomite o vsaki ponudbi, ki jo dobite na mizo. Teh bo v naslednjih dneh kar nekaj, resnici na ljubo pa ne bodo dovolj dobre, da bi se ogreli zanje. Ĺ˝al boste v tem mnenju tokrat sami, partner bo stvari videl veliko bolj optimistiÄ?no. Sledil pa bo vaĹĄim Ĺželjam. BoleÄ?ine v sklepih vas opozarjajo, da preveÄ? sedite. Najdite Ä?as vsaj za sprehode v naravi.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒasi niso naklonjeni temu, da bi polenili, a vi se v teh dneh boste. Namenoma.

Telo bo zahtevalo poÄ?itek in vi mu ga boste dali. Um pa bo delal, kot Ĺže dolgo ne. ZnaĹĄli ste se na prelomnici, ki se je bojite. Navaditi se boste morali Ĺživeti z manj denarja. To bo teĹžje, kot ste si predstavljali. Zato boste iskali dodatne vire za zasluĹžek. Zaradi vaĹĄe prijaznosti boste, Ä?e ne boste previdni, hitro oĹĄkodovani. Velikokrat se taktika Âťz glavo skozi zidÂŤ obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj Ä?asa potisnite v pesek in poÄ?akajte, da vihar mine. Sploh, ker eksistenÄ?no nikakor ne boste ogroĹženi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ĺ˝eleli si boste, da okrepite svoje telo, ĹĄe preden zapade sneg. ÄŒutite namreÄ?, da ste postali bolj poÄ?asni in manj elastiÄ?ni. To pa vas resniÄ?no moti. Motivacijo boste imeli tudi v osebi, ki vam je Ĺže nekaj Ä?asa vĹĄeÄ?. Vsako sreÄ?anje z njo bo v vas vzbudilo novo hrepenenje in Ĺželjo po spremembah. Celo sanjali boste, kar se vam zadnje Ä?ase ni dogajalo. A sanje bodo nevarne, Ä?e jih boste prenesli v resniÄ?nost. Od vas je odvisnih veÄ? ljudi, zato boste teĹžko prerezali popkovino s preteklostjo. Odgovornost bo tista, ki bo prepreÄ?evala nepremiĹĄljena dejanja. Ĺ˝elja pa bo ostala. In prav niÄ? ne bo bledela.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

PriloĹžnost, da se vam ĹĄe pred iztekom leta uresniÄ?i vsaj delÄ?ek vaĹĄih Ĺželja, se bo ponudila v prvih dneh prihodnjega tedna. ÄŒutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite veÄ?, da se vam povrne. Premalo se namreÄ? zavedate, da lahko hitro izgubite zelo veliko. Sploh, ker nekdo Ĺže dolgo preĹži, kdaj bo lahko vskoÄ?il na mesto, ki je sicer namenjeno vam. NajslabĹĄe bo, Ä?e boste le Ä?akali, kaj se bo zgodilo, in sami ne boste niÄ? ukrepali. Zamujene priloĹžnosti je teĹžko popraviti, sploh v vaĹĄi situaciji, ko je teh res zelo malo. Za piko na i vam bo malce ponagajalo ĹĄe zdravje. Ne smilite se sami sebi!

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒutili boste, da se konÄ?no dogaja tisto, kar ste si res dolgo Ĺželeli. Ĺ e nekaj dni pa ne boste verjeli, da se bo tudi v celoti uresniÄ?ilo. Prvi resen dokaz, da bo ĹĄlo sedaj le ĹĄe navzgor, boste dobili v sredo. Ko si boste konÄ?no lahko oddahnili, pa boste spoznali, da ne znate veÄ? biti sreÄ?ni. ObÄ?utek, da vas mora nekaj skrbeti, vas namreÄ? ne bo hotel zapustiti. Poleg partnerja boste zato Ĺželeli v svoji druĹžbi imeti tudi ljudi, ki jih Ĺže dolgo niste videli. Prihaja Ä?as praznovanj in zabav ob izteku leta, zato boste lahko to Ĺželjo Ĺže kmalu izkoristili. Ob sreÄ?anjih s prijatelji boste izvedeli marsikaj zanimivega. Dobili boste tudi ponudbo za poslovno sodelovanje, ki bo vredna razmisleka.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Novembrska sivina vam Ĺže jemlje energijo, predvsem pa potrebujete veÄ? Ä?asa za vsako delo, ki si ga naloĹžite. Tega vam v prihodnjih dneh ne bo zmanjkalo.

Partner bo pokazal veÄ? interesa za vaĹĄe delo. Ĺ e veÄ?, ponudil vam bo svojo pomoÄ? in to tudi uresniÄ?il. To vam bo ogromno pomenilo. Skupaj bosta reĹĄila tudi precej teĹžko druĹžinsko situacijo, ki je doslej obema leĹžala na duĹĄi. Denarja ne bo dovolj, da bi z njo lahko pometli pod preprogo, vendar boste lahko prepreÄ?ili ĹĄkodo, ki bi nastala, Ä?e sploh ne bi ukrepali.

NajlepĹĄi ta teden bo petek, ki bo polna lepih preseneÄ?enj. Zdravje? ObÄ?utljivi boste na mraz in prepih.

Naš čas, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. novembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.00 16.00 16.05 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.35 01.10 01.35 02.05 02.15 02.25 02.30

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.50 14.55 16.10 16.50 18.00 18.55 19.30 20.05 21.05 21.35 22.15 23.50 00.50 01.25

Kultura, ponovitev Odmevi, ponovitev TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, ponovitev Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 2010, 9/10, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Moje mnenje, ponovitev TV-izložba Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja TV-izložba Otroški program: Op! Penelopa: Penelopa poseje seme, risanka, ponovitev Jurij in Pavel: Hobotnica, risanka Timi gre: Plesalec, risanka, ponovitev Studio Kriškraš: Jahanje, ponovitev Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Na kratko: Socialni marketing, ponovitev Žanov svet: Dom, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nadaljevanka, 2018, 10/13, ponovitev Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, 3/3, ponovitev Dobro jutro, ponovitev Dober dan, ponovitev Nekoč je bila dežela pridnih, dokumentarni film, ponovitev City folk - Obrazi mest: Zagreb, ponovitev Slovenski pozdrav, ponovitev Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 10/10 Firbcologi: O zmenku na slepo, argentinskem tangu in modernih slikah Videotrak, ponovitev Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih: Jesen, britanska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti, ponovitev Cellofest Ljubljana 2019: tvoritveni koncert (Nuška Drašček Rojko, Marko Hatlak in Cellofest ansambel) Slovenska jazz scena: Vse barve saksofona: Big band RTV Slovenija z gosti in James Carter, ponovitev Videotrak, ponovitev Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 61. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 83. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 56. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 111. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 112. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 62. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 84. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 57. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 113. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 114. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 107. del 21.55 24UR zvečer 22.30 V mreži zločina, 3. sez., 1. del 23.20 Črni seznam, 5. sez., 12. del 00.15 Riviera, 1. sez., 4. del 01.10 Vikingi, 4. sez., 4. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Na obisku … pri zdravilcu Jožetu Raku 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Formula 1 in policaj Matej, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Petra Kolmanič, Luske 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: Veseli Begunjčani, Dolenjskih 5 21:15 Regionalne novice 21:20 Kasaške dirke 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Petra Kolmanič, Luske 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

11. novembra 2019

Sobota,

22. novembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.25 13.30 15.25 15.35 16.05 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.15 18.25 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 01.15 01.40 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.50 14.55 15.20 16.00 17.10 17.15 17.55 19.15 20.00 21.05 22.45 23.40 00.25 01.00 02.15

Kultura, pon.

Odmevi, pon.

TV-izložba Dobro jutro Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon.

Divjina v srcu (V.), britanska nad., pon.

Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

TV-izložba Mostovi - Hidak TV-izložba Osvežilna fronta: Meje telesa, pon.

Poročila ob petih Šport Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Bacek Jon: Bleščeča okna, ris., pon.

Koyaa -Plešoče nogavice, ris., pon.

Na lepše Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz: 30. oddaja Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Vod smrti, britansko-ameriški film, 1986 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon.

Med valovi, pon.

Dobro jutro, pon.

Dober dan, pon.

O živalih in ljudeh, pon.

Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanskanad.

Ema FREŠ Alpski magazin Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Wisle Judo: svetovni pokal, posnetek iz Osake Umor na otoku, španska nad., 3/8 Potovanje, angleški film, 2016 Televizijski klub: Izziv: Človek Zadnja beseda!, pon.

Videotrak, pon. Športni posnetki Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Reka ljubezni, 1. sez., 62. del 09.35 Sreča najde pot, 1. sez., 84. del 10.30 Moja boš, 1. sez., 57. del 11.30 Podaj mi roko, 1. sez., 113. del 12.30 Podaj mi roko, 1. sez., 114. del 13.30 Reka ljubezni, 1. sez., 63. del 14.30 Sreča najde pot, 1. sez., 85. del 15.25 Moja boš, 1. sez., 58. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 115. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 116. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 108. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Božiček kupid, ameriški film 00.15 Moj očka v nebesih, ameriški film 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kasaške dirke 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Pes, moj najboljši prijatelj 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Marko Kravos, Kruh in mleko 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: S kolesom po Novi Zelandiji 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Tadi Tada, Solution, Imperij 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Marko Kravos, Kruh in mleko 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

23. novembra

06.05 06.15 07.00 07.00 07.10 07.30 07.35 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.20 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.05 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.25 22.50 00.25 00.50 01.05 01.15 01.30 01.35 01.40

04.00 05.35 06.25 07.00 08.10 10.10 11.20 12.05 13.10 14.10 15.30 15.50 18.00 18.50 20.05 21.50 22.35 00.30 01.30 03.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 10.05 10.35 11.05 11.40 12.15 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 00.45 02.30

Kultura, pon.

Odmevi, pon.

Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Čebelice: Pod medvedovim dežnikom Biba se giba: Biba in Lomilček, ris. nanizanka, pon.

Mišo in Robi: Risanje, ris., pon. Čarli in Lola: Vse je čisto drugače, kot je bilo, risani film, pon.

Studio Kriškraš: Robovi in roboti Ribič Pepe: Zoja in šport Govoreči Tom in prijatelji: Volite Toma!, ris.

Firbcologi: O zaporu, priporu in sobi pobega Male sive celice: OŠ Ob Dravinji in OŠ Kajetana Koviča, Poljčane Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika Ugriznimo znanost, pon.

TV-izložba Tednik, pon.

NaGlas!

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 10/22, pon.

Nova dvajseta (II.): Vse ostane v družini, slov. nad., 10/18, pon.

Na vrtu, izobr. svetovalna oddaja Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!: Pasji koši, ris.

Mandi: Dostavljavci, ris.

Vreme Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz: 31. oddaja Kaj dogaja? Z Jonasom MamaOčeSin, britanska nad., 4/8 Poročila, šport, vreme 112, danski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Sobotni dnevnikov izbor, pon.

Utrip, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Napovedujemo

Info kanal Videotrak, pon.

Na lepše, pon.

Najboljše jutro Pričevalci: Martin Črnugelj, pon.

Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Levija Avtomobilnost, pon.

Avsenik za Slovenijo, dok. film, pon.

Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Levija Judo: SP, posnetek iz Osake SP v smučarski skokih, uvodna oddaja pred novo sezono Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Wisle Rudolf Maister Vojanov in mesto ob Dravi, pon.

Videotrak, pon.

Druga stran upanja, koprodukcijski film, pon.

Zvezdana Janez Bončina Benč, 70 let, koncert, pon.

Videotrak, pon. Športni posnetki Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Robojajčki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 8. del Polona ga žge Dom in vrt Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 6. sez., 1. del Naša mala klinika, 6. sez., 2. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Predzakonske zdrahe, am. film Seks v mestu 2, ameriški film Tako kul kot jaz, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Pes, moj najboljši prijatelj 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Župan z vami, Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Formula 1 in policaj Matej, gledališka preds. Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Lipuš, Zaposlitev 18:35 Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2708. VTV magazin 20:30 Spev: Po Slakovi poti 2018, 1. del 22:10 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Lipuš, Zaposlitev 22:15 Popotniške razglednice: S kolesom po Novi Zelandiji 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Nočni program

24. novembra

07.00 07.00 07.20 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 09.50 10.05 10.30 10.45 11.10 11.15 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.20 14.35 15.10 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.50 22.15 23.40 00.10 00.35 00.50 01.00 01.15 01.25 01.30

Živ žav Gumbek in Rjavček: Puranja dirka Biba se giba: Biba in Smrčalček Lojzek: Lojzek, nariši mi metulja Timi gre: Letalec, ris.

Malčki: Skrivnostni zaklad Žanov svet: Dom Zmajči zmaj: Zvezdne želje Reaktivčki: Modro gorovje, Jamajka Knjiga o džungli: Črna senca A veš, koliko te imam rad: Žvižganje Vse o Rozi: Vihar v kozarcu vode Mimi in Liza: Tekma deževnikov Muk: Presenečenje na tržnici, ris.

Objemi me: Skrivni obisk, ris.

Bacek Jon: Fotograf Jon, ris., pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Trdnjava iz kartona, ris., pon.

Kozmo: Volk v Zeezichtu, belgijska otroškananizanka, 2017, pon.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare, pon.

Obzorja duha: Krst in krsta Ljudje in zemlja Prvi dnevnik Šport Vreme Slovenski pozdrav, pon.

TV-izložba Na lepše, pon.

Hampstead, britansko-belgijski film, 2017 Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Muk: Zvezdogleda, ris., pon.

Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Luisa Spagnoli, ital. nad., 2/4 Z Mišo: Marjeta Ročnik Poročila, šport, vreme Bogovi Molenbeeka, koprodukcijski dokumentarni film Za lahko noč: Marij Kogoj: Bagatele za orkester (Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini), pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Politično s Tanjo Gobec, pon.

Zrcalo tedna, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Napovedujemo

04.00 Info kanal 05.30 Videotrak, pon.

06.15 Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu, pon.

06.30 Koda, pon.

07.05 Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Med Litijo in Čatežem (svatbene šege), pon.

07.35 Joker, kviz: 30. oddaja, pon.

08.30 Joker, kviz: 31. oddaja, pon.

09.30 Žogarija 10.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Levija 11.20 Nordijsko smučanje -SP: smučarski skoki (M), prenos iz Wisle 13.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Levija 14.10 Judo: SP:, posnetek iz Osake 15.10 Ambienti, pon.

15.40 Mogočni vlaki: ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis, pon.

16.45 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 18. kolo 19.15 Videotrak, pon.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Res čuden kamen: Pobeg, britansko-ameriška dokumentarna serija, 6/10 20.50 Whitney: Smem biti, kar sem?, ameriško-britanski dok. film 22.40 Vikend paket, pon.

00.05 Zvezdana, pon.

00.50 Kaj dogaja? Z Jonasom, pon.

01.30 Videotrak, pon.

02.15 Športni posnetki

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 09.50 10.15 10.45 11.15 11.45 12.35 13.55 15.35 16.35 17.30 18.05 18.50 18.55 20.00 22.30 23.15 01.05 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 10. del Polona ga žge Trdoglavci, 1. sez., 9. del Dan najlepših sanj Božiček kupid, ameriški film Naša mala klinika, 6. sez., 3. del Naša mala klinika, 6. sez., 4. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Božični poljub, ameriški film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Pes, moj najboljši prijatelj 09:40 2707. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2708. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Na obisku … pri zdravilcu Jožetu Raku 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka praznujeta 15 let 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Lidija Dominkovska, Spomin 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: Veseli Begunjčani, Dolenjskih 5 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Lidija Dominkovska, Spomin 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

25. novembra

06.10 06.25 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00

Utrip, pon.

Zrcalo tedna, pon.

TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Na lepše, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanska nad., 2011, 1/10, pon.

13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Sveto in svet: Angel. Kdo si? Kaj si?, pon.

14.25 TV-izložba 14.35 S-prehodi: Gregor Božič 15.05 Dober dan, Koroška 15.35 TV-izložba 16.05 Otroški program: Op! 16.05 Oblakov kruhek: Nov fant v soseski, ris., pon.

16.15 Zmajči zmaj: Pošast v temi, ris., pon.

16.25 Ribič Pepe: Zoja in šport, pon.

17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.10 Malčki: Čarovnik iz ribnika, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer 23.30 Sebastian Bertoncelj, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo št. 1) 00.05 Orkester Slovenske filharmonije in Pedro Halffter (J. Massenet, R. Strauss), pon.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, pon.

01.55 Slovenska kronika, pon.

02.05 Šport, pon.

02.15 Vreme, pon.

02.20 Napovedujemo

04.00 06.00 10.00 10.45 10.45 10.55 11.30 12.20 15.15 15.55 17.05 17.55 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.55 23.15 23.40 00.10 00.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon.

Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Čebelice: Pod medvedovim dežnikom, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Ob Kolpi v Damelj, pon.

Obzorja duha: Krst in krsta, pon.

Dobro jutro, pon.

Dober dan, pon.

50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, pon.

Ljudje in zemlja, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanska nad., 2/10 Ema FREŠ Nogomet - evropska liga: napoved kola Mogočni vlaki: Kuba - po poti sladkorja, potopis Poti svobode, poljska nad., 11/13 Zgodba o Bogu II.: Božji izbranec, ameriška dok. serija, 1/3, pon.

Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT, pon.

100 točk, kratki igrani film AGRFT, pon.

Sto psov, kratki igrani film, 2012, pon.

Videotrak, pon.

Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila (Super Wings), risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 63. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 85. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 58. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 115. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 116. del 13.34 Reka ljubezni, 1. sez., 64. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 86. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 59. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 117. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 118. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 109. del 21.55 24UR zvečer 22.30 V mreži zločina, 3. sez., 2. del 23.25 Črni seznam, 5. sez., 13. del 00.20 Riviera, 1. sez., 5. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 5. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2708. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Meta Kušar, Morje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA: Veseli Begunjčani, Dolenjskih 5 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Meta Kušar, Morje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

26. novembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.00 16.10 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 00.50 01.15 01.40 01.55 02.00 02.05

04.00 06.00 08.35 09.25 10.10 11.00 13.40 14.25 14.50 15.25 16.15 17.05 18.00 18.50 19.15 19.20 20.00 21.00 22.00 00.00 00.15 01.10 01.45

Kultura, pon.

Odmevi, pon.

TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanska nad., 2011, 2/10, pon.

Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City, pon.

TV-izložba Duhovni utrip: Sveto pismo na zaslonu, pon.

TV-izložba Potepanja - Barangolások Otroški program: Op! Profesor Baltazar: Punčke brez las,ris., pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Volite Toma!, ris., pon.

Firbcologi: O zaporu, priporu in sobi pobega, pon.

Poročila ob petih Šport Vreme Koda A veš, koliko te imam rad: Žvižganje, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 11/22 Slovenec po izbiri, dok. film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon. Žogarija, pon.

Umetnost igre, pon.

Dobro jutro, pon.

Dober dan, pon.

Alpe-Donava-Jadran, pon.

Avtomobilnost, pon.

Joker, kviz: 30. oddaja, pon.

Joker, kviz: 31. oddaja, pon.

Avsenik za Slovenijo, dokumentarni film, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanska nad., 3/10 Moja soba: Tana, resničnostna oddaja, pon.

Ema FREŠ Videotrak, pon.

Izumi, ki so spremenili svet: Raketa, britanska dok. serija, 5/6 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Šum na srcu, koprodukcijski film, pon.

NaGlas!, pon.

Zadnja beseda!, pon.

Videotrak, pon.

Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila (Super Wings), risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 64. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 86. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 59. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 117. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 118. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 65. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 87. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 60. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 119. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 120. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 110. del 21.55 Preverjeno 22.55 24UR zvečer 23.30 Črni seznam, 5. sez., 14. del 00.25 Riviera, 1. sez., 6. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 6. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Barbara Pogačnik, Sneguljčica 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2709. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Palec, Zelenjak 20:50 Aktualno: Movember 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Barbara Pogačnik, Sneguljčica 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

27. novembra

06.00 Kultura, pon.

06.10 Odmevi, pon.

06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro 07.00 Dobro jutro 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.20 Vem!, kviz, pon.

12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nad.

13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Z Mišo: Marjeta Ročnik, pon.

14.20 TV-izložba 14.30 Osmi dan, pon.

15.00 Mostovi - Hidak 15.30 TV-izložba 16.00 Male sive celice: OŠ Ob Dravinji in OŠ Kajetana Koviča, Poljčane, pon.

17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Mestne promenade: Kamnik, 1/4 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Tomaž Šalamun: Poker, pon.

18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Pristanek na Luni, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Profil: Gregor Božič 23.40 Mestne promenade: Kamnik, 1/4, pon.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, pon.

01.10 Slovenska kronika, pon.

01.25 Šport, pon.

01.35 Vreme, pon.

01.40 Napovedujemo

04.00 06.00 10.35 11.05 11.55 14.50 15.40 16.15 17.50 18.45 19.10 19.15 19.50 20.05 21.20 22.10 23.05 00.05 00.40

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon.

Koda, pon.

Dobro jutro, pon.

Dober dan, pon.

Ambienti, pon.

Vikend paket, pon.

Divjina v srcu (VI.), britanska nad., 2011, 4/10 Ribič Pepe: Zoja in šport, mozaična oddaja za otroke, pon.

Ema FREŠ Videotrak, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca: Po sledeh baleta na Slovenskem, 3/6 Moje mnenje Wisting, koprodukcijska nad., 7/10 Mesto, ki kljubuje, dokumentarni film, pon.

Videotrak, pon.

Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 PJ Masks – Pižamarji, ris.

08.00 Robojajčki (Hello Carbot Koong), ris.

08.15 Mašine pripovedke, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila (Super Wings), risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 65. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 87. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 60. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 119. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 120. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 66. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 88. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 61. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 121. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 122. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 111. del 21.55 24UR zvečer 22.30 V mreži zločina, 3. sez., 3. del 23.25 Črni seznam, 5. sez., 15. del 00.20 Riviera, 1. sez., 7. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 7. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2709. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 10, Vrhnika 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Stegar, iz zbirke Med nebom in zemljo 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Pogledi svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Jure Lesar, San Di Ego 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Stegar, iz zbirke Med nebom in zemljo 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: JoĹže Svetina 18.00 Galerija Velenje Da pomeni da!, pogovorni veÄ?er ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad Ĺženskami 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Rudolf Maister, znameniti Slovenec, predavanje dr. AleĹĄa Ariha 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kitarski duo Artis, koncert

Ĺ MARTNO OB PAKI

21. novembra 2019

SEMPLE MARIA: Kam MAV HROVAT, NINA: si ĹĄla, Bernadette Ne misli na slona! od 821-311.2 DruĹžbeni romani

ml C-Sz Slikanice zabojÄ?ek

DruĹžina Branch ni navadna druĹžina. Mama Bernadette Fox, nadarjena arhitekta, ki se je v preteklosti proslavila z ekoloĹĄko gradnjo in tudi dobila prestiĹžno ĹĄtipendijo, se je popolnoma odmaknila od druĹžbe. Na grozo vsiljivih sosed in mam iz hÄ?erine ĹĄole, noÄ?e sodelovati pri nobenih skupnih sosedskih projektih. Ĺ e najbolj zaupa spletni pomoÄ?nici Manjuli Kapoor, ki zanjo plaÄ?uje poloĹžnice, opravlja spletne nakupe in nasploh organizira njeno Ĺživljenje. OÄ?e Elgin je guru pri Microsoftu in Ĺživi v svojem raÄ?unalniĹĄkem

Slikanica Ne misli na slona! bralca izziva, naj NE misli na rilÄ?astega velikana; niti na obiÄ?ajnega slona, niti na pisanega, niti na vzorÄ?astega, niti na slonjega mladiÄ?a niti na slonjo druĹžino ‌ Seveda se Ĺže po nekaj straneh, ki so polne tudi narisanih slonov, izkaĹže, da je naloga vse prej kot lahka.

Ne misli na slona! je igroknjiga, ob kateri se bo lahko zabavala vsa druĹžina. Osnovna ideja izhaja iz psihologije, iz t. i. vsiljivih misli (gre za ironiÄ?en nadzor naĹĄih moĹžganov, ki mrzliÄ?no iĹĄÄ?ejo ravno tisto misel, ki jo Ĺželimo zatreti). Tole je morda sliĹĄati zapleteno, a knjiga, ki nam z vsako stranjo prepoveduje

VELENJE ÄŒetrtek, 21. november 8.00, Kapelica pri cerkvi sv. Martina Ĺ enbric - Cirkovce (UNI 3 - II) 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Admira Robin: Moja pot, predstavitev knjige 10.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Misli, Ä?ustva in vedenje, delavnica 16.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Razumevanje sanj, delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Formula za zmago: V vsakem se skriva zmagovalec, podjetniĹĄki dogodek s Tanjo Skaza, Alenko Ĺ˝nidarĹĄiÄ? Krajnc in Gregorjem Reboljem 18.00 Galerija Velenje Pogovarjajmo se o Velenju, okrogla miza Kluba arhitektov SAĹ A regije 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Stojan Knez: Dotik Ĺživljenja, predstavitev knjige

Petek, 22. november

svetu. Petnajstletna Bee, ki ji je v resnici ime Balakrishna, pa je zelo bisto dekle s prirojeno srÄ?no napako. Ko je zaÄ?ela hoditi na zdajĹĄnjo ĹĄolo, sta ji oÄ?ka in mama obljubila, da lahko za darilo za maturo dobi vse, kar hoÄ?e, Ä?e prinese same najboljĹĄe ocene. Bee celo presega odliÄ?ne ocene in zaĹželi si druĹžinski izlet na Antarktiko! IzkaĹže se, da je projekt Antarktika ĹĄe najmanjĹĄi problem v celotni zmeĹĄnjavi druĹžinskih odnosov in prikritih resnic. Neka anekdota pravi, da je imel med snemanjem Apokalipse zdaj Francis Ford Coppola na prikolici napis: ÂťHitro, poceni, dobro: izberi dvoje.ÂŤ Tako je tudi s hiĹĄami. Z Bernadette sva se zagotovo odloÄ?ila za ÂťpoceniÂŤ in ÂťdobroÂŤ.

Povzeto po: dobreknjige.si

misliti na slona, a bolj ko to poÄ?ne, bolj mislimo nanj, je vse kaj drugega. Besedila Nine Mav Hrovat je malo, le nekaj stavkov, a ga poganja hudomuĹĄen ton, k igrivosti in zabavnosti pa svoje dodajo znaÄ?ilne ploskovne in humorne ilustracije Ivana Mitrevskega, ki je poskrbel tudi za duhovita besedilca v oblaÄ?kih. K vtisu vsesploĹĄne igrivosti prispeva tudi barvitost knjige, ki zna nedvomno poskrbeti za to, da si boste simpatiÄ?ne slone teĹžko izbili iz glave. Ali paÄ?, z nekaj vaje ‌ Povzeto po: bukla.si đ&#x;”˛

Sobota, 23. november 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 24.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Prav tako kot ti!

29. november - BLACK FRIDAY – nakupovanje na Ä?rni petek s posebnimi popusti Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Velenje, 24. novembra – To nedeljo bo GledaliĹĄÄ?e Velenje premierno uprizorilo ĹĄe eno predstavo, ki so jo Ä?lani pod mentorstvom reĹžiserja Romea GrebenĹĄka pripravili v tem letu. Po njegovih besedah gre za nepozabno potovanje s Ä?udovito zgodbo in odliÄ?nim igralcem Karlijem ÄŒretnikom – najbolj prepoznavnim obrazom GledaliĹĄÄ?a Velenje, ki se na odrske deske v kontekstu ljubiteljskega gledaliĹĄkega ustvarjanja podaja praktiÄ?no Ĺže od ustanovitve te

NA DAN PREDSTAVE 15 EUR

Drama, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Gregor BoĹžiÄ?

Igrajo: Massimo De Francovich, Ivana RoĹĄÄ?ić, Giusi Merli, Tomi JaneĹžiÄ?, Anita Kravos, NataĹĄa Keser, Janez Ĺ kof, Ivo BariĹĄiÄ?, Igor KovaÄ? , Janja Majzelj , Marko Brecelj Sobota, 23. 11., ob 19.00 Nedelja, 24. 11., ob 17.00 – mala dvorana Nedelja, 24. 11., ob 20.30 Ponedeljek, 25. 11., ob 19.00 – mala dvorana

PRODAJA VSTOPNIC:

LEDENO KRALJESTVO II

CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 1O EUR

– Dom kulture Velenje, O3 898 25 9O – Robert Goter, O41 67O 885

8.00

9.00

Nedelja, 24. november 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zadnje lune, premiera gledaliĹĄke predstave KD GledaliĹĄÄ?a Velenje

17.00

Ponedeljek, 25. november 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje 100 let BolniĹĄnice TopolĹĄica, odprtje razstave 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Pogovorna in izkustvena delavnica osebne rasti in napredka 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana NorÄ?ije v spalnici, komedija GledaliĹĄÄ?a Koper 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Judy, biografska glasbena drama

Torek, 26. november 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Krepitev imunskega sistema in zaĹĄÄ?ita pred razliÄ?nimi virusi, predavanje Barbare Vavkan 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Barve jeseni

17.00 17.00 18.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vitamini, kje vse jih najdemo?, delavnica VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica Dom kulture Velenje, velika dvorana Proslava ob 50-letnici MDI Ĺ aleĹĄke doline Velenje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica NataĹĄa Zupanc: ObleÄ?ena v kente, predstavitev knjige

Ĺ OĹ TANJ

14:00 Telovadnica OĹ KoĹĄarkarski turnir Pod ĹĄolskimi koĹĄi, OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki 15:00 Ĺ˝ibret-Kocuvan (Mali Vrh), Mihael Fajfar (Slatina), Marko Juvan (ReÄ?ica ob Paki) Kleti odprtih vrat

Nedelja, 24. november 13:00 Ĺ˝ibret-Kocuvan (Mali Vrh), Mihael Fajfar (Slatina), Marko Juvan (ReÄ?ica ob Paki) Kleti odprtih vrat

Ponedeljek, 25. november 14:00–15:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Sreda, 27. november 18:00 Dvorana Marof Nastop uÄ?encev glasbene ĹĄole Velenje, GĹ Velenje

Lunine mene

ÄŒetrtek, 21. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Terme TopolĹĄica Redni bridge turnir

Sobota, 23. november 9.00

Trg svobode Katarinin sejem 19.00 REKS, Ravne pri Ĺ oĹĄtanju KUD Ravne ÂťTu smo domaÂŤ

V nedeljo Zadnje lune

ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV DOM KULTURE VELENJE NEDELJA, 1. 12. 2O19 OB 17. URI

Sreda, 27. november

Sobota, 23. november

26. novembra, ob 16:06, prazna luna - mlaj

Izbor pripravila: Stanka Ledinek

CITY CENTER Celje • • • • •

17.00 Prostori Eagle (Efenkova 3a) Jesen zima, keramiÄ?na delavnica (KUD Koncentrat) 17.00 Dom KS Stara vas 3. druĹžabni veÄ?er krajanov KS Stara vas 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Frpruh, koncertno-gledaliĹĄka predstava; Orleki in MatjaĹž JavĹĄnik 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Orgelski koncert Ljerke OÄ?ić (Zagreb) 21.00 Klub eMCe plac Arctic Monkeys Tribute by Stereo defict (SRB), koncert

Mestna trĹžnica Avtobusna postaja Velenje V neznano, PD Velenje Premogovnik 8.00 Avtobusna postaja Velenje Resevna, Lepi Ä?eveljc 9.00 Strelsko druĹĄtvo Gornji DoliÄ?

Odprtje ĹĄportne igre Zveze druĹĄtev invalidov Slovenije v streljanju z zraÄ?nim oroĹžjem 10.30 Galerija Velenje PolepĹĄaj najljubĹĄo fotografijo, druĹžinska ustvarjalna delavnica 11.00 Cankarjeva ulica, Galerija lepote Odsev notranjosti, odprtje razstave Ane GlinĹĄek 19.00 VeÄ?namenska dvorana Vinska Gora Tradicionalna koĹĄarkarska tekma za pokal generala Maistra - Dobrna : Vinska Gora 7.00

Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: SrÄ‘an Milovanović,

dejavnosti pri nas. A ker si je treba vzeti Ä?as tudi za spomine, pravi, bo ta vloga junaka monodrame Zadnje lune njegova zadnja veÄ?ja. Vendar to ĹĄe ne

pomeni, da se od gledaliĹĄÄ?a poslavlja, pravi, saj je moĹžnosti za delovanje v zaodrju ali priloĹžnostno vraÄ?anje pred obÄ?instvo veÄ? kot dovolj.

Andrej KuĹĄar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, MaĹĄa Tiselj Petek, 22. 11., ob 17.00, 3D Petek, 22. 11., ob 19.00 Sobota, 23. 11., ob 17.00 Nedelja, 24. 11., ob 16.00, 3D / otroĹĄka matineja Ponedeljek, 25. 11., ob 17.30

JOKER

NEREŠENI PRIMER HAMMARSKJÖLD Cold Case HammarskjÜld, dokumentarni film, 128 minut (Danska, Norveťka, Švedska, Belgija) ReŞija: Mads Brßgger Nastopajo: Mads Brßgger, GÜran BjÜrkdahl, Dag HammarskjÜld, Neddy Banda, Jan Beuckels, Hilding BjÜrkdahl, Roger Bracco Nedelja, 24. 11., ob 18.00 – Filmski dnevi LUX v Velenju

PsiholoĹĄki triler, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Phillips Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Petek, 21. 11., ob 21.05

PREBOJ Vojni film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Dejan BaboĹĄek Igrajo: Domen ValiÄ?, Jernej GaĹĄperin, Ana Ĺ pik, Lovro Zafred, Denys Bilash, Rok Vihar, Marko Plantan, Tjan Premzl, Darko Nikolovski, Jan BuÄ?ar, Valentina Plaskan, Darja Krhin, Andrei Lenart, Miha Rodman Petek, 22. 11., ob 17.30 – mala dvor.

Petek, 22. 11., ob 19.30 – mala dvor.

Sobota, 23. 11., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 24. 11., ob 19.00 – mala dvor.

Predstava Zadnje lune je sestavljena iz igranega dela, v katerem bo Karli ÄŒretnik na odru sam, v video delu pa bosta nastopila ĹĄe Petra Hribernik in Matej Mraz.

Obetajo se ganljivi trenutki, ki bodo razkrivali resnice o staranju. Gledalci bodo spremljali obÄ?utke moĹža, ki zapusti svoj dom, da ne bi bil svojcem v breme, in se nameni v dom za ostarele, kjer se bori z osamljenostjo in mislijo na smrt. Vendar: ÂťNe odhajajte s predstave preveÄ? Ĺžalostni, saj je starost del Ĺživljenja, igra od zibeli do groba,ÂŤ pravi glavni igralec in vabi na ogled predstave v nedeljo, 24. novembra, in soboto, 30. novembra, ob 19.30 v malo dvorano velenjskega kulturnega doma. đ&#x;”˛

tf

DOBER DAN ZA DELO + predfilm Nedeljsko jutro Dobar dan za posao, drama, 76 minut (BIH) ReŞija: Martin Turk Igrajo: Aleksandar Seksan, Maja Zećo, Senad AlihodŞić, Ermin Sijamija, Mladen Nelević Sobota, 22. 11., ob 20.45

JUDY Biografska glasbena drama, 118 minut (VB) ReĹžija: Rupert Goold Igrajo: RenĂŠe Zellweger, Jessie Buckley, Finn Wittrock, Rufus Sewell, GemmaLeah Devereux Ponedeljek, 25. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

21. novembra 2019

Nagradna kriĹžanka Eurofins ERICo Slovenija

RADIO VELENJE

Eurofins ERICo Slovenija, d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 https://www.eurofins.si Ker sta razvoj in napredek gonili konkurenÄ?nosti, smo sprejeli pomembno odloÄ?itev in razĹĄirili naĹĄo ponudbo s celotnim portfeljem skupine Eurofins. Z geslom Âťone stop shopÂŤ vam odpiramo vrata do veÄ? kot 150.000 razliÄ?nih analitskih metod s podroÄ?ja okoljskih analiz, analiz hrane in krme, produktnega testiranja in testiranja materialov, analiz farmacevtskih uÄ?inkovin.

Obseg storitev Eurofins ERICo Slovenija • • • • • • • • • • •

Monitoring odpadnih, povrĹĄinskih in podzemnih voda Monitoring zraka Ocene odpadkov in vrednotenje nevarnih lastnosti odpadkov Strokovne ocene zemeljskih izkopov in monitoring stanja tal Celoviti okoljski monitoring Interni monitoring pitne vode Preverjanje deklaracij, izdelava mnenj in analiza Ĺživil Analiza industrijske konoplje IzhodiĹĄÄ?na poroÄ?ila za IED zavezance PoroÄ?ila o vplivih na okolje Priprava vlog za pridobitev razliÄ?nih okoljevarstvenih dovoljenj

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 2. decembra 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Eurofins ERICoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (mikrobioloĹĄka analiza pitne vode iz vodnjaka ali domaÄ?ega zajetja).

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Rusija z lastno Wikipedijo Wikipedija je odliÄ?en vir informiranja, saj je seznam Ä?lankov v vseh svetovnih jezikih iz dneva v dan veÄ?ji, kakovostna vsebina pa oÄ?itno dovolj dobra, da jo lahko citirajo praktiÄ?no vse diplomske naloge v Sloveniji in drugje po svetu. Ker pa je obstoj Wikipedije ĹĄe vedno moÄ?no odvisen od prostovoljnih prispevkov in ni vedno povsem zanesljiv, je ruski predsednik Vadimir Putin predlagal oblikovanje ruske alternative priljubljene spletne enciklopedije. Ta naj bi bila zanesljivejĹĄa in bolj zaupanja vredna od tiste, ki jo imamo danes.

Rusija namerava v projekt oblikovanja lastne Wikipedije vloĹžiti veliko trudi in denarja. Do leta 2022 naj bi namreÄ? v projekt vloĹžili kar 24 milijonov evrov.

Omeniti velja tudi to, da naj bi ruski predsednik lastno spletno enciklopedijo predlagal tudi zaradi javno izraĹženega nezadovoljstva enega od rektorjev ruskih univerz. TeĹžava naj bi bila namreÄ? v tem, da naj bi ruska sodiĹĄÄ?a priÄ?ela za utemeljevanje kazni uporabljati Wikipedijo, kar za mnoge ni sprejemljivo. Rusija naj bi veÄ? informacij o projektu razkrila naslednje leto, ko bo zanj postavljena osnovna infrastruktura.

Rusija uresniÄ?ila namero o lastnem internetu Lani so v Rusiji sprejeli odloÄ?itev, da morajo vsa telekomunikacijska podjetja v drĹžavni lasti izvesti posebno vajo, ki vkljuÄ?uje popoln odklop od svetovnega spleta. S to vajo

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Ĺželi Rusija dejansko preveriti, kako neodvisna ali odvisna je od interneta. To bo tudi osnova za oceno, ali se lahko drĹžava popolnoma izolira od svetovnega spleta ob morebitnem kibernetskem napadu.

Poleg obrambe pred zunanjimi hekerskimi napadi morajo ruski telekomunikacijski operaterji vzpostaviti lastno infrastrukturo, ki jo potrebujejo za zagotavljanje dostopa do svetovnega spleta preko tako imenovanih kontrolnih toÄ?k. Nadzorna zvezna svetovalna agencija Roskomnadzor (The Federal Service for Supervision of Communications, Information Technology and Mass Media) pa bo poskrbela, da se na spletu ne bodo izvajale nezakonite dejavnosti. Hkrati bo tudi nadzirala, da bodo vse povezave med ruskimi uporabniki ostale znotraj meja drĹžave, namesto da bi "potovale" po streĹžnikih po vsem svetu, kjer bi promet lahko kdo prestregel in ga celo spremenil.

Za uresniÄ?itev omenjenega naÄ?rta so ruske oblasti nedavno uveljavile zakon, ki dejansko zagotavlja zakonske moĹžnosti za popolno ukinitev svetovnega spleta v drĹžavi. Ruska drĹžava ima sedaj popoln tehniÄ?ni nadzor nad internetom, kar dejansko pomeni, da lahko sedaj ruska drĹžava izvaja neposreden nadzor nad uporabniki svetovnega spleta, in sicer tako zasebnimi kot poslovnimi. Ruski internetni promet bo usmerjen skozi osrednje vozliĹĄÄ?e v drĹžavi, katerega infrastruktura ĹĄe ni zgrajena. Ponudniki internetnih storitev morajo namreÄ? ĹĄe namestiti opremo, ki jo potrebujejo za prehod. To bi se lahko zgodilo Ĺže v naslednjih nekaj mesecih, saj je pritisk ruske vlade nadvse visok. đ&#x;”˛

NAJBOLJĹ A JABOLKA RASTEJO NA TURNU!

5,95 â‚Ź

7,95 â‚Ź

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

za 5 kg karton

za 5 kg karton

ÄŒETRTEK, 21. novembra

TOREK, 26. novembra

Sorte Idared, Braeburn, Zlati deliĹĄes, Fuji

Sorte Topaz

ZdravniĹĄki nasveti, gost: Tomo Ĺ ibli, dr. med., specialist sploĹĄne kirurgije in predstojnik Oddelka za Ĺžilno kirurgijo SploĹĄne bolniĹĄnice Celje.Tema: bolezni Ĺžil

JabolÄ?ni Ä?ips

1,25 â‚Ź

JabolÄ?ni Ä?ips s cimetom

1,35 â‚Ź

Na voljo v vseh trgovinah KZ Ĺ aleĹĄka dolina in na posestvu Turn pri Velenju.

SREDA, 27. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. do 17. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 11. do 17. novembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Velika izbira toÄ?enih in stekleniÄ?enih vin, tedenske akcije.

Odprto od 10. do 17. ure. Nedeljo in ponedeljek zaprto.

Tel. 03 586 24 11.

KURILNO OLJE - 600l (z ali brez cisterne) po ceni 0,70 â‚Ź/l, bojler – izoliran (140l), kurilno peÄ? znamke PavliÄ? (olje ali briketi), z vso opremo prodam.

Gsm: 031 767 384.

STROPNI LUÄŒI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

NEPREMIÄŒNINE

ŽIVALI

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

KORUZO za krmo, prodam.

Gsm: 041 905 999.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, po ugodni ceni, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 24.11. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite. Zadnja prodaja nesnic v tem letu!

RAZNO

VOZILA

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

VINSKA KLET FURLAN vabi

KUPIM

KUPIM stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

PRIDELKI

MERCEDES B180, letnik 2009, prvi lastnik, 145.000 km, prodam za 7500 â‚Ź. Gsm: 041 784 570 PITANE KRAVE in TELICE za zakol ter bikce in teliÄ?ke teĹžke od 150 do 200 kg, kupim. PlaÄ?ilo takoj.

Gsm: 040 673 009.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

21. novembra 2019

od 13. 2. do 19. 2.

- 22. novembra 1996 je VelenjÄ?anka Vera ZupanÄ?iÄ? prejela Bloudkovo plaketo za Ĺživljenjsko delo za ĹĄporta; - 23. novembra 1997 so na voliĹĄÄ?ih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je najveÄ? glasov volivcev dobil Milan KuÄ?an, ki je zmagal Ĺže v prvem krogu predsedniĹĄkih volitev; - 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naĹĄ rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Ĺ ilih; Ĺ ilih se je vse Ĺživljenje rad vraÄ?al v Velenje oziroma v Ĺ aleĹĄko dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo NekoÄ? je bilo jezero in romanom Beli dvor zapu-

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ ENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI v izdelavi.

130.000 â‚Ź.

UE Velenje

POROKE

Stropnik Ivana, roj. 1921, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 161

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPapirnica Moja PentljaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 7. novembra 2019 so:

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

• • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Porok in smrti ni bilo za objavo.

SMRTI

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

GIBANJE prebivalstva Info: 03 898 17 50

osnovne ĹĄole v Velenju zdruĹžile v Vzgojno-izobraĹževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic; - 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaĹĄkega doma; - 28. novembra 1979 so stekla pripravljalna dela za izgradnjo nove glasbene ĹĄole v Velenju; - po smrti ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Bogdana Meniha, dr. med., je 28. novembra 1999 v Ĺ oĹĄtanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za Ĺžupana; v drugi krog sta se z najveÄ? glasovi uvrstila Darko Menih in Milan KopuĹĄar, ki je z zmago v drugem krogu postal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

- 25. novembra 1955 so prviÄ? v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita; - leta 1903 se je 28. novembra v PleĹĄivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskan ljudski godec v Ĺ aleĹĄki dolini; umrl je 12. julija 1975; - 28. novembra 1919 se je v Ljubljani rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Velenju Miran Topolovec; umrl je v TopolĹĄici 12. septembra 1987; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje obÄ?inske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZOBOZDRAVNIKI

VETERINARSKA POSTAJA

Gorenjeva tovarna keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic v Gorenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Prodaja, vikend, lesen: LEMBERG PRI NOVI CERKVI, 42 m2, zgrajen l. 2017, 347 m2 zemljiĹĄÄ?a. Cena: 27.000 â‚Ź.

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. 11. in 24. 11. 2019, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

stil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Ĺ ilihu vsaj deloma oddolĹžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno ĹĄolo, ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del – leta 1997 Beli dvor in leta 1999 NekoÄ? je bilo jezero, v izdaji velenjskega zaloĹžniĹĄtva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane Bulajić iz Velenja; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo v dvigovanju uteĹži za Ä?lane in mladince; VelenjÄ?ani so osvojili tri naslove: veteran Justin VanovĹĄek je bil najboljĹĄi v kategoriji do 99 kg, Milan Zep v kategoriji do 70 kg, JanoĹĄ Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil drĹžavni mladinski naslov, v Ä?lanski konkurenci pa je bil tretji;

•

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Rebeka FerariÄ?, Kersnikova 15, 3320 Velenje • Milena MiklavĹžina, Stantetova 40, 3320 Velenje • Matilda Srt GĂźnther, Vojkova c. 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

Nagrado dvignejo v Papirnici Moja Pentlja v Ĺ oĹĄtanju. ReĹĄitev kriĹžanke: PRAZNIÄŒNA DARILA.

ZAHVALA

VALENTIN DOLINŠEK 30. 12. 1950 — 14. 11. 2019

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ob izgubi naĹĄega dragega moĹža, oÄ?eta in dedija stali ob strani tako s stiskom roke kot tudi s konkretnimi dejanji in pomoÄ?jo.

Zahvala tudi zdravniĹĄkemu osebju UKC Ljubljana, pogrebni sluĹžbi Usar, pevcem Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta, Ĺžupniku Andreju Mazeju za darovano maĹĄo ter ostalim duhovnikom za somaĹĄevanje in obÄ?inski govornici Magdi Stvarnik.

Tvoji ĹžalujoÄ?i

NaĹĄ Ä?as, 21. 11. 2019, barve: CMYK, stran 28

Dvorec Gutenbuchel je Ĺže v adventnem sijaju LetoĹĄnja razstava je nov preseĹžek vseh ustvarjalcev in postavljalcev Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 15. novembra – V dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, biseru stavbne kulturne dediĹĄÄ?ine, speÄ?i lepotici, ki jo zanesenjakom, kakrĹĄna sta Mateja Kumer in Simon Ogrizek, ob veliki podpori ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ĹĄtevilnih donatorjev in prostovoljcev uspe prebuditi dvakrat letno, je od petka Ĺže na ogled nova adventna razstava. Iz leta v leto

vrata, in veliko spoĹĄtovanje do druĹžine VoĹĄnjak.ÂŤ In ker nikoli ne vem, kakĹĄno vlogo ima v zvezi z zgodbami, ki jih pletejo v dvorcu, kako naj jo v zvezi s tem predstavim, jo tokrat vpraĹĄam ĹĄe to. ÂťMogoÄ?e kot osebo, ki se trudi, da kulturna dediĹĄÄ?ina oĹživi v ideji povezovanja lokalnega okolja. Vsekakor je to moje poslanstvo,ÂŤ pravi arhitektka.

Dogodki v dvorcu so povezani z velikimi stroĹĄki in brez ve-

V veliko veselje nam je, da lahko za ĹĄtirinajst dni spremenimo dvorec, da smo lahko del pravljice.

Brez odloÄ?ne ekipe, ki stoji zadaj, nam vsekakor ne bi uspelo.ÂŤ Tudi tokratni razstavi je Ä?arobnost vdihnil priznani evropski florist, velemojster svojega pokli-

â?ą

Dvorec bo odprt do 29. novembra, med tednom od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 20. ure.

ca Simon Ogrizek. Navdih so mu bile razliÄ?ne kulture, arhitekture, zgodovina, umetnost in – kot vedno – narava.

V dvorcu se boste sprehodili po razkoťju carske Rusije z obilico pozlate, krzna, pestrih barv ‌ in Fabergejevih jajc, Izdelek

Uglasitev glasov MeĹĄanega pevskega zbora Skorno pred otvoritvijo.

draguljarske druĹžine iz Sankt Peterburga je car Nikolaj podarjal Ä?lanom svoje oĹžje druĹžine. Tukaj je razkoĹĄje jajc, izdelanih iz dragih kovin, okraĹĄenih z dragulji, predstavljeno drugaÄ?e, svojstveno,ÂŤ pripoveduje Ogrizek, ko se skupaj z njim sprehodimo po dvorcu iz sobane v sobano. Od tam gremo na angleĹĄko podeĹželje in med vrtnice, pa v boĹžiÄ?no Mehiko. ÂťMoji mehiĹĄki prijatelji so mi natanÄ?no razloĹžili, kakĹĄna je, da sem lahko barvitost, pe-

strost, tropske rastline, dekoracije vpletel v zgodbo.ÂŤ In Ĺže smo na ulicah Pariza, kjer ne manjka maslenih rogljiÄ?ev, makronov, polĹžjih hiĹĄic, mode ‌ in v toplini domaÄ?ega okolja, v babiÄ?ini kuhinji z medenjaki, mlekom v kristalnih steklenicah, postavljenih v slovenski gozd ...

Dekor kje ga iĹĄÄ?e, kje nabavlja? ÂťSkoraj vse je reciklirano iz prejĹĄnjih dekoracij. To je vodilo, ki ga vseskozi uporabljam. VÄ?asih dodam kaj novega, sicer pa z narav-

Mateja Kumer in ob njej Romana SevÄ?nikar v 'carski Rusiji' z obilo krzna in pozlate.

pritegne veÄ? obiskovalcev in nobenega dvoma ni, da bo tako tudi tokrat.

Kaj ekipo, ki v njej ustvari velikonoÄ?no in adventno zgodbo, Ĺžene naprej, vpraĹĄam Matejo Kumer. ÂťVsekakor so to ljudje, ki so vzeli dvorec za svojega, poslanstvo, da smemo odpreti njegova

like podpore ĹĄtevilnih ne bi bili mogoÄ?i. ÂťPosebej se moram zahvaliti ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, podjetju PUP Velenje, Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄka dolina in vsem, tudi tistim manjĹĄim podpornikom, ki nam pomagajo tudi s finanÄ?nimi sredstvi. Razstava ni pridobitna, delamo Âťz nuloÂŤ in prostovoljno.

Simon Ogrizek 'v Parizu'.

Belina boĹžiÄ?a ‌ V vsaki sobani te oÄ?ara drugaÄ?na zgodba.

nimi materiali in spremembami iz prejĹĄnjih ustvarim popolnoma nove dekoracije.ÂŤ Ljudje ga veÄ?krat vpraĹĄajo, kako napraviti boĹžiÄ?no drevo, kakĹĄni so trendi, kaj je modno ...

Njegov odgovor na ta vpraĹĄanja je vedno enak: ÂťNaj bo to zgodba druĹžine, naj traja desetletja, stoletje. NajlepĹĄe je, ko otrokom pripovedujeĹĄ, kaj so na drevo obe-

â?ą

Na sveÄ?ani otvoritvi je bil slavnostni govornik Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Za glasbeni program je poskrbel meĹĄani pevski zbor Skorno, letoĹĄnji nagrajenec ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

ĹĄali tvoji prastarĹĄi, potegneĹĄ iz skrbno varovane ĹĄkatlice okrasek, ga obesiĹĄ na drevo in skupaj obujaĹĄ zgodbo. Ni treba vsako leto kupovati na novo. Vodilo naj bo ena barva. Tista, ki sodi v domaÄ?e okolje in se poda opremi v njem.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ port, akrobacija, predvsem Z zlatom nagrajeni koreografiji pa ples Ljubljana, 14.–16. november – Festival plesne ustvarjalnosti mladih Ĺ˝iva ne mine brez predstavnikov iz Ĺ aleĹĄke doline, v kateri za razvoj kulture sodobnega plesa skrbi Plesni studio N. Na letoĹĄnjem sreÄ?anju najbolj prodornih mladih plesalk in plesalcev so zablesteli vsi predstavniki lokalnega plesnega utripa, ki

Plesalke Pipoca Academy navduĹĄile z razprodano predstavo plesa ob drogu Moja plesna DNK Velenje, 15. november – Minuli petek so lahko ljubitelji ritmiÄ?nega gibanja v razliÄ?nih tehnikah s poudarjanjem razliÄ?nih prvin telesne kulture uĹživali v Âťnekoliko drugaÄ?nem scenskem projektuÂŤ ĹĄportno-plesnega studia Pipoca Academy v koprodukciji s Festivalom Velenje. Plesalke oziroma polerine Taja Pipan, Martina Knapp, Dunja Grabner, TjaĹĄa Plaskan in Burja Podlesnik so pod mentorstvom koreografinje Tanje Tajnik pripravile plesni performance, ki je dokazal, da je nizanje zahtevnih gimnastiÄ?nih elementov ob plesnem drogu in na njem tudi ali celo predvsem ples, saj je to graciozno in hkrati akrobatsko gibanje preĹžeto z ustvarjalnostjo in osebnim izrazom. Gledalci ĹĄe zdaleÄ? niso bili ravnoduĹĄni. Polerine so nagrajevali z odobravajoÄ?imi aplavzi ter vzdihljaji zaÄ?udenja in obÄ?udovanja.

Plesni drog je orodje, ki dopuĹĄÄ?a ogromno svobode, a hkrati postavlja razliÄ?ne gibalne ter prostorske omejitve, kar plesalcem ustvarja dodatne plesne izzive.

VrteÄ?e in statiÄ?ne figure na plesnem drogu so mnogokrat zahtevne prvine, v katere je vpeta

Polerine Pipoca Academy so pokazale, da je v tej zahtevni disciplini, ki zahteva podiranje predsodkov o telesni zmogljivosti, znanje in upoĹĄtevanje strogega zaporedja gibov za pravilno in varno izvedbo figur, ĹĄe kako veliko prostora za eksperimentiranje ter izraz lastne ustvarjalnosti in Ä?ustev.

Ä?ustvena komponenta. ÂťGibalna zgodba Moja plesna DNK je vrtinec razliÄ?nih plesnih stilov in tehnik, ki se odraĹžajo v osebnih gibanjih plesalcev. Kot je molekula DNK nosilka genetske informacije v organizmih, je Moja plesna DNK nosilka plesnih in telesnih izraĹžanj, ki se prepletajo na skupnem plesnem orodju – drogu. Informacije, do-

godki, Ä?ustva, podobe, spontanost in ustvarjalnost so vodila, ki so sestavila Mojo plesno DNK. Vsak koĹĄÄ?ek le-te, ki se spoji v prihodnjega, ne more obstajati in ustvarjati brez preteklega, zato je zgodba plesa ob drogu ÂťponavljajoÄ?a seÂŤ in nikoli konÄ?ana,ÂŤ je projekt predstavila polerina Tanja Tajnik. đ&#x;”˛

AnĹže Ĺ mid sedmi na svetu

so se uvrstili na festival. Tako je Plesni studio N v Velenje prinesel dve zlati priznanji. Lara Stanković Suťec ga je prejela za koreografijo z naslovom Asociacijska sprememba, ki je nastala pod mentorstvom Nine Mavec Krenker. Pod njenim mentorstvom pa je nastala tudi z zlatom nagrajena skupinska koreografija z na-

slovom Samo obstajati. Med njimi. V njej so nastopile Taja AtelĹĄek, UrĹĄka Car, Oja Flis, Amina Gashi GrebenĹĄek, Katja JevĹĄenak, Zoja Krenker, Tanja MatiÄ?, Burja Podlesnik, Kaja RamĹĄak, Lucija Ĺ pital, Paskal VertaÄ?nik VrbovĹĄek in Anja Zaverla.

Velenje – V kitajskem mestu Cheng Du v pokrajini SeÄ?uan je pred nedavnim potekal 68. svetovni kongres barmanov, na katerem so se v ĹĄestih razliÄ?nih kategorijah predstavili najboljĹĄi barmani iz 63 drĹžav. Med tekmovalci se je pred strokovno Ĺžirijo predstavil tudi slovenski barman iz Galerije okusov

AnĹže Ĺ mid iz Velenja. Tekmoval je z avtorskim koktajlom, ki ga je poimenoval Mister Grape, in osvojil sedmo mesto na svetu v skupini koktajlov s peneÄ?im vinom. 24-letni slovenski predstavnik je nekdanji dijak Ĺ olskega centra Velenje in aktualni drĹžavni barmanski prvak.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

tf