46 2020 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/7 0C), soboto (-1/5 0C) in nedeljo (-3/6 0C) bo obÄ?asno oblaÄ?no.

Ä&#x152;etrtek, 19. novembra 2020

ĹĄtevilka 46 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

TAKO mislim

V TEĹ oktobra dosegli tretjo najviĹĄjo proizvodnjo

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj kljub zdravstveni krizi normalno poslujejo in dosegajo dobre rezultate. V ponedeljek, 9. novembra, so dosegli proizvodnjo 3000 GWh elektriÄ?ne energije v tem letu. Za primerjavo: lansko leto so takĹĄen rezultat dosegli 22. oktobra. ÂťZ rezultatom smo zadovoljni in je posledica dobrega dela zaposlenih, ugodnih trĹžnih razmer oktobra in novembra ter visoko razpoloĹžljive proizvodne infrastrukture,ÂŤ pravijo. Ĺ e posebej uspeĹĄen je bil oktober, saj so dosegli tretjo najboljĹĄo

meseÄ?no proizvodnjo vseh Ä?asov â&#x20AC;&#x201C; 456.773 MWh. Tudi celotna skupina HSE dosega odliÄ?ne proizvodne rezultate. Hidroelektrarne skupine HSE, ki delujejo pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor in SoĹĄkih elektrarn Nova Gorica, ter Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki za proizvodnjo elektriÄ?ne in toplotne energije uporablja premog iz Premogovnika Velenje, so oktobra z 995 GWh proizvedene elektriÄ?ne energije dosegle meseÄ?ni rekord. To je namreÄ? najveÄ?ja meseÄ?na proizvodnja v zgo-

dovini obstoja skupine HSE, najveÄ?jega slovenskega proizvajalca in trgovca z elektriÄ?no energijo v Slovenji.

Ustavili blok 6 So pa morali v torek pozno zveÄ?er, po 74 dneh neprekinjenega obratovanja, blok 6 preventivno zaustaviti. Razlog za to kontrolirano zaustavitev je sum netesnost kotla. Med zaustavitvijo, ki bo predvidoma trajala 5 dni, bodo opravili delno Ä?iĹĄÄ?enje regenerativnega grelnika zraka ter

RazliÄ?nost in neenakost Tina Felicijan

odpravili predvideno netesnost na odcevju kotla. Blok 6 je do torka v tem letu proizvedel 2.675.887 MWh elektriÄ?ne energije ter 216.362 MWh toplotne energije. V prvih desetih mesecih leta je bila razpoloĹžljivost na tem bloku 98,76-odstotna, kar je, kot poudarjajo, odliÄ?en rezultat. Po zanesljivosti obratovanja jih v primerjavi z Evropskimi fosilnimi elektrarnami uvrĹĄÄ?a v sam evropski vrh. đ&#x;&#x201D;˛

OkuĹžene stanovalce iz Doma za varstvo odraslih Velenje so preselili v prostore Mladinskega centra Velenje V Domu za varstvo odraslih Velenje so uspeĹĄno, brez okuĹžbe, prebrodili prvi val epidemije koronavirusa. V Ä?asih, ko je epidemioloĹĄka slika v drĹžavi zelo slaba, pa je bilo vnos okuĹžbe v dom nemogoÄ?e prepreÄ?iti. Trenutno imajo okuĹženih triinpetdeset stanovalcev, trije od njih so na bolniĹĄniÄ?nem zdravljenju. Da bi prepreÄ?ili ĹĄirjenje okuĹžbe znotraj doma, so 16. novembra preselili okuĹžene stanovalce v prostore Mladinskega centra Velenje, kjer so Ä?ez vikend pripravili primerno rdeÄ?o cono zunaj domske lokacije. Vse izpraznjene domske prostore bodo razkuĹžili in pripravili za belo cono, del pa ĹĄe za rdeÄ?o ob morebitnih dodatnih okuĹžbah stanovalcev. ÂťVsi preseljeni stanovalci se poÄ?utijo dobro, ni pa jim najbolj prijetno, da so se morali iz svojega okolja preseliti,ÂŤ pove direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc, ki je sama tudi sodelovala pri selitvi stanovalcev. Zato jih bodo, ko bo to mogoÄ?e in bodo negativni na bris, postopoma vraÄ?ali v domsko oskrbo. So pa vsi skupaj z MO Velenje, Ministrstvom za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Republike Slovenije in Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije to lokacijo ocenili za najprimernejĹĄo. đ&#x;&#x201D;˛

jĹĄ

cena 1,90 â&#x201A;Ź

Pojma sta si, Ä?e nista postavljena vsak v specifiÄ?en druĹžbeni ali socialni kontekst, pomensko tako blizu, da ju razloÄ?ujejo nianse. To pa ne velja za njuno konotacijo. Medtem ko razliÄ?nost veÄ?inoma dojemamo kot nekaj, kar sicer posega v celovitost, a je ne moti, kveÄ?jemu jo bogati (ta besedna zveza â&#x20AC;&#x201C; razliÄ?nost bogati â&#x20AC;&#x201C; se je globoko zakoreninila v strpno ali vsaj politiÄ?no korektno razmiĹĄljanje o druĹžbeni realnosti) in je zato nekaj pozitivnega, ima neenakost kot tista, ki predvsem na socialni ravni razmejuje posameznike na tiste z boljĹĄimi in tiste s slabĹĄimi izhodiĹĄÄ?i, negativen predznak in se nagibamo k temu, da jo odpravljamo. Ä&#x152;e pojma sooÄ?imo v praksi, pa ju poveĹže vzroÄ?no-poslediÄ?na sila. Opazimo namreÄ? lahko, da so ljudje prav zaradi razliÄ?nosti pogosto neenaki. Ĺ˝e od pomladi se ponavljajo puhlice, da epidemija ne razlikuje in ukrepi proti njej enako prizadenejo vse. DrĹži, posledicam korona krize se ne bo izognil nihÄ?e, ne bodo pa za vse enake. Tudi Ä?e predpostavljamo, da so se veliki veÄ?ini, Ä?e Ĺže ne vsem, moĹžnosti za zasluĹžek bistveno zmanjĹĄale, je naivno priÄ?akovati, da je siromaĹĄenje sorazmerno. Ene 80 odstotkov povpreÄ?ne meseÄ?ne plaÄ?e vrĹže pod prag revĹĄÄ?ine, pa ne le za obdobje prejemanja manjĹĄega dohodka, paÄ? pa zaradi zadolĹževanja v tem Ä?asu za precej daljĹĄe obdobje. Drugi pa upada prihodka sploh ne obÄ?utijo, ĹĄe posebno ne zdaj, ko je dostop tako do materialnih dobrin kot do doĹživetij tako oviran in je priloĹžnosti za zapravljanje toliko manj. Da ne omenimo ĹĄe veÄ?krat potrjene teze, da v krizi (ali po njej) revni postanejo ĹĄe revnejĹĄi, bogati pa ĹĄe bolj obogatijo. DruĹžbene in socialne posledice sprememb v politiki, gospodarstvu, javnem Ĺživljenju in Ĺživljenjskem slogu posameznikov vse bolj razkrivajo svoj znaÄ?aj. Za zdaj bolj njegove negativne kot pozitivne plati. Neenakost med razliÄ?nimi se je drastiÄ?no poglobila. Nekateri imajo obupne razmere za delo ali ĹĄtudij na daljavo. V nekaterih domovih je nevzdrĹžno. Institucije in humanitarne organizacije poroÄ?ajo o mnoĹžiÄ?nem porastu povpraĹĄevanja po raznih oblikah socialne pomoÄ?i. PlaÄ?ujejo poloĹžnice, pripravljajo pakete osnovnih Ĺživil, oblaÄ?ijo otroke in odrasle za zimski Ä?as, pri tem pa ugotavljajo, da revĹĄÄ?ina res ne izbira. Doleti ljudi z zelo razliÄ?nimi okoliĹĄÄ?inami. Tudi tiste, ki imajo oziroma so imeli neko materialno zaledje in krepko zdravje. Kajti ne poveÄ?ujejo se le socialne stiske, temveÄ? tudi duĹĄevne. Ljudje smo razliÄ?no opremljeni za spopadanje z neprijetnimi mislimi, obÄ?utki in Ä?ustvi. Na stresne situacije se ne odzivamo enako. Eni vidijo luÄ? na koncu tunela, drugi pa drveÄ?i vlak. Aktualne razmere so praktiÄ?no vsem zamajale tla pod nogami. Mnogi so padli in dejstvo je, da zaradi razliÄ?nosti pred krizo tudi pobiranje po njej ne bo za vse enako. Niti se ne bodo vsi vrnili na enako raven. RazliÄ?nost je sicer dobrodoĹĄla, ko potrebujemo pestrost perspektiv, pristopov, talentov, znanja, kulturnih navad, ne pa tudi, ko Ĺželimo vsem ponuditi enake moĹžnosti. Razen Ä?e se nauÄ?imo prav razliÄ?nost uporabljati kot orodje za odpravljanje đ&#x;&#x201D;˛ neenakosti.

Virtualna konferenca 4.0

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťPrepriÄ?ani smo, da bo bivanje v prilagojenih prostorih mladinskega hotela in prostorih Mladinskega centra Velenje za naĹĄe starostnike prijetnejĹĄe, kot pa Ä?e bi jih posamiÄ?no razselili po Sloveniji.ÂŤ

PRILOGA: NARAVA, ZDRAVJE, EKOLOGIJA ( strani 13, 14, 15)

SaĹĄa inkubator, ki je letos prejel zlato priznanje Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice za odliÄ?no izvedbo mednarodne konference Future 4.0, se temu dogodku tudi letos ni odpovedal. ÂťNasprotno! Organizirati tako velik dogodek virtualno, saj drugaÄ?e tudi ni bilo moĹžno, je predstavljalo za nas ĹĄe posebej velik izziv,ÂŤ pravi direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar. Na konferenci je v torek in vÄ?eraj sodelovalo veÄ? kot 500 udeleĹžencev iz 12 drĹžav. Med njimi so bili Ivo Boscarol (Pipistrel), Matthew Kressy (Massachusetts Institute of Technology), Boris Cergol, (Techstars, Comtrade), Brian Matt, (Harvard inovation lab) in ĹĄtevilni drugi domaÄ?i in tuji uspeĹĄni podjetnik, sodelovali pa so tudi predstavniki ministrstev in slovenskega podjetniĹĄkega sklada. V uvodu pa je udeleĹžence pozdravil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je izpostavil podjetniĹĄko naravnane naÄ?rte, ki se zrcalijo v nastajajoÄ?em programu prestrukturiranja premogovnih regij. Poudaril je tudi pomen SaĹĄa inkubatorja, ki je sicer ĹĄe zelo ÂťmladÂŤ, a je Ĺže pomembno prispeval k razvoju tukajĹĄnjega đ&#x;&#x201D;˛ mz gospodarstva z novimi start-up podjetniki.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Lokalc ne vozi V skladu z novimi ukrepi vlade za zajezitev epidemije Covida-19 se za 14 dni ustavlja mestni potniĹĄki promet Lokalc. Ĺ e naprej delujejo taksi sluĹžbe. Prav tako lahko obÄ?anke in obÄ?ani za nujne voĹžnjo po mestu uporabljajo kolesa v sistemu Bicy. ObÄ?insko vodstvo pa svetuje obÄ?ankam in obÄ?anom, da se Ä?im bolj zadrĹžujejo doma in se izogibajo vseh nenujnih stikov z ljudmi. đ&#x;&#x201D;˛

Novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e Mestna obÄ?ina Velenje je uredila na Efenkovi cesti novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e z nadstreĹĄnico. To je Ĺže drugo takĹĄno avtobusno postajaliĹĄÄ?e v Velenju, zasnoval pa ga je sodelavec iz Urada za okolje in prostor na Mestni obÄ?ini Velenje. Po potrebi je lahko nadstreĹĄek osvetljen z elektriko iz sonÄ?nih panelov, postavljenih na streho. NadstreĹĄek je variantno zasnovan tudi v povsem kovinski, montaĹžni izvedbi in v dvojni velikosti.

19. novembra 2020

V ĹĄtirih dneh 457 odvzemov krvi

Zaradi epidemije prestavili sejo obÄ?inskega sveta Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je na dan obÄ?inskega praznika na svojih spletnih straneh objavila osnutek obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto. Predvideva dobrih 3 milijone evrov prihodkov, odhodki pa naj bi presegali 4 milijone evrov. Z njim so se na zadnji seji obÄ?inskega sveta Ĺže seznanili tamkajĹĄnji svetniki in soglaĹĄali z njegovo javno objavo ter s tem tudi javno obravnavo. Ta se izteÄ?e 25. novembra. Na obÄ?inski upravi so predvideli sprejem proraÄ?una za leto 2021 na seji obÄ?inskega sveta 7. decembra, sklic pristojnih delovnih teles pa pred tem datumom. Zaradi zaostrenih epidemioloĹĄkih razmer pa bodo, so povedali, prilagodili postopek in naÄ?in izvedbe sej. Tako so se odloÄ?ili za prestavitev datuma seje obÄ?inskega sveta, seje delovnih teles pa nameravajo opraviti delno na daljavo, delno v pisni obliki. Za zdaj pa ostaja Ĺželja po sprejetju obÄ?inskega proraÄ?una 2021 do konca tega leta. đ&#x;&#x201D;˛

đ&#x;&#x201D;˛

Trenutno 34 prijav za brezplaÄ?ni obrok

V mestnem srediĹĄÄ?u naÄ?rtujejo postavitev ĹĄe petih takĹĄnih postajaliĹĄÄ?.

TeĹžave pri obnovi voziĹĄÄ?a v Pesju Velenje â&#x20AC;&#x201C; Iz podjetja VOC so Mestno obÄ?ino Velenje obvestili, da zaradi veÄ?jega ĹĄtevila obolelih delavcev trenutno ne morejo nadaljevati sanacije voziĹĄÄ?a na Partizanski cesti v Pesju (v smeri proti Ĺ oĹĄtanju â&#x20AC;&#x201C; od kriĹžiĹĄÄ?a v Pesju do kroĹžiĹĄÄ?a pri Esotechu). Dela bodo nadaljevali prihodnji teden. Dela na Partizanski cesti v Pesju obsegajo prenovo celotne voziĹĄÄ?ne konstrukcije, obnovo vodovoda, kanalizacije in preplastitev kolesarske steze ter ploÄ?nika. Obnova naj bi bila zakljuÄ?ena predvidoma do konca letoĹĄnjega leta. Celotna vrednost naloĹžbe znaĹĄa 547 tisoÄ? evrov, od tega jo Mestna obÄ?ina Velenje soinvestira v viĹĄini 51 tisoÄ? evrov, preostali del pa bo pokrila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. đ&#x;&#x201D;˛

Podpora dosedanji direktorici 15. decembra se izteÄ?e mandat direktorici Doma za varstvo odraslih Velenje Violeti PotoÄ?nik Krajnc. Na razpis za direktorico doma, na katerega se je prijavila tudi dosedanja direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc, so prispele tri vloge. Dosedanja direktorica je dobila podporo sveta zavoda Doma za varstvo odraslih Velenje. K njenemu imenovanju morata dati soglasje ĹĄe obÄ?inski svet in Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti RS. đ&#x;&#x201D;˛

jĹĄ

Nepravdnih zadev veÄ? kot lani Velenje â&#x20AC;&#x201C; Okrajno sodiĹĄÄ?e v Velenju kot Organizacijska enota OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju je letoĹĄnje leto zaÄ?elo z 830 nereĹĄenimi zadevami, do konca septembra pa so v delo prejeli ĹĄe 6.330 zadev. Skupno so jih torej imeli v obravnavi 7.160, reĹĄili so jih 6.185. Zaznati je bilo zmanjĹĄanje ĹĄtevila prejetih pravdnih, izvrĹĄilnih in zemljiĹĄkoknjiĹžnih zadev, poveÄ?anje ĹĄtevila kazenskih in skoraj enkratno poveÄ?anje ĹĄtevila nepravdnih zadev. Prejelo pa je enako ĹĄtevilo zapuĹĄÄ?inskih zadev. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Delajo v vseh ambulantah razen ORL Velenje â&#x20AC;&#x201C; Edina ambulanta, ki zadnji mesec v Zdravstvenem domu Velenje ne deluje, je ORL ambulanta, v kateri obravnavajo bolezni Ĺžrela, grla in nosu, uĹĄes in vratu. Zaprtje je posledica omejitve gostovanja zdravnika iz BolniĹĄnice Celje v drugih zavodih. Delovanje referenÄ?nih ambulant za nenujne dogodke pa je omejeno. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Okvara semaforja na Ĺ aleĹĄki cesti Velenje â&#x20AC;&#x201C; Zaradi veÄ?je okvare trenutno ne dela semafor na Ĺ aleĹĄki cesti v kriĹžiĹĄÄ?u pri Mercator centru. Okvaro vzdrĹževalci odpravljajo. đ&#x;&#x201D;˛

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â&#x201A;Ź (9,5Â % DDV 0,16 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; V dogovoru z obÄ?inami je minuli petek ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport izdalo okroĹžnico, s katero je uÄ?encem in dijakom v Ä?asu izobraĹževanja na daljavo zagotovljen topli obrok. Opredeljen je tudi kriterij za upraviÄ?enost do toplega obroka. BrezplaÄ?ni topli obrok pripada uÄ?encem in dijakom, pri katerih povpreÄ?ni dohodek na osebo, ugotovljen v odloÄ?bi, ne presega 382,82 evra na mesec. BrezplaÄ?ni topli obrok pripada tudi uÄ?encem in dijakom, ki so nameĹĄÄ?eni v rejniĹĄko druĹžino. Po navedbah Bojana Jurasa, ravnatelja osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, so za zdaj prejeli 34 prijav za brezplaÄ?ni obrok, od tega za 6 malÄ?kov v vrtcu, za 23 uÄ?encev in 5 dijakov. VeÄ?ina uÄ?encev in dijakov je priĹĄla po obrok na ĹĄolo, trem uÄ?encem kosilo dostavljajo na dom. Vseh uÄ?encev, ki imajo subvencionirano kosilo na ĹĄoli, pa je 94. đ&#x;&#x201D;˛

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Od ponedeljka do Ä?etrtka prejĹĄnji teden je ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje organiziralo letoĹĄnjo zadnjo veÄ?dnevno krvodajalsko akcijo. V primerjavi z minulimi je bila nekoliko posebna. Potekala je namreÄ? v Kolodvorski restavraciji v Velenju in ne v restavraciji Pod Jakcem, zaradi poostrenih ukrepov NIJZ-a pa so se morali za odvzem krvodajalci predhodno prijaviti. Prvi dan akcije so krvodajalci darovali kri za potrebe UKC Maribor, preostale tri dni pa za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. V ĹĄtirih dneh so zabeleĹžili 457 odvzemov krvi, v normalnih razmerah so jih krepko Ä?ez 1200. đ&#x;&#x201D;˛

Mobilna poslovalnica banke Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Med 22 poslovalnicami, ki jih je NLB zaprla Âťv okviru optimizacije prodajnih potiÂŤ spomladi leta 2014, je bila tudi poslovalnica v Ĺ martnem ob Paki. V zaÄ?etku tega meseca pa so iz banke obvestili vodstvo ĹĄmarĹĄke obÄ?ine, da bodo obÄ?ani in obÄ?anke kmalu veliko preprosteje opravljali banÄ?ne storitve, ne da bi se za to morali odpraviti v drug kraj. ÂťK vam se namreÄ? vraÄ?amo s prvo mobilno banÄ?no poslovalnico v Sloveniji â&#x20AC;&#x201C; NLB mobilna poslovalnica Bank&Go,ÂŤ so zapisali in dodali, da bo ta sodobno opremljena. ÂťBanÄ?ni svetovalci bodo obÄ?anom in mikro podjetjem ponujali banÄ?ne storitve, znanje, izkuĹĄnje in nasvete, predvsem pa oseben stik, brez katerega vÄ?asih preprosto ne gre. Ta je najbolj domaÄ? zlasti starejĹĄi populaciji, ki pa ji bomo skuĹĄali pribliĹžati tudi druge naÄ?ine poslovanja, s katerimi lahko premoĹĄÄ?ajo fiziÄ?no razdaljo in so na voljo 24 ur na dan.ÂŤ Po prvotnih predvidevanjih naj bi se mobilna poslovalnica prviÄ? ustavila v Ĺ martnem ob Paki ĹĄe ta mesec, a bo zaradi zaostrenih zdravstvenih okoliĹĄÄ?in in ukrepov za zamejitev ĹĄirjenja novega virusa ĹĄe nekaj Ä?asa ostala na parkiriĹĄÄ?u. Na terenu v kraju naj bi bila takoj, ko bodo to dopuĹĄÄ?ale razmere. đ&#x;&#x201D;˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vsaj nekaj svetlobe v turobnih dneh Vseeno prazniÄ?no â&#x20AC;&#x201C; Iz zavoda podjetje â&#x20AC;&#x201C; Sejnina za pomoÄ? â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝alska cona â&#x20AC;&#x201C; Iz ĹĄole v zdravstvo Ponekod so pohiteli in Ĺže zgodaj zaÄ?eli oblaÄ?iti svoje kraje v prazniÄ?na boĹžiÄ?no-novoletna oblaÄ?ila. Nekateri podzavestno, drugi zavestno, da bodo z okrasjem vsaj malo popestrili in osvetlili to turobno koronavirusno dobo, ki se vleÄ?e Ĺže predolgo. In Ä?e se ĹĄe bo, bo okrasje morda edino, kar nas bo na praznike spominjalo in opominjalo. Med prvimi, ki so zaÄ?eli nameĹĄÄ?ati najrazliÄ?nejĹĄe luÄ?ke, je bilo (tudi) Celje. Pravijo, da Ĺželijo z boĹžiÄ?no-novoletno razsvetljavo ustvariti toplino in prazniÄ?no vzduĹĄje. LuÄ?i bodo sicer priĹžgali 28. novembra, a letos zaradi ukrepov ne bodo mogli (smeli) povabiti obÄ?anov na slovesen priĹžig. Celje bodo seveda tudi letos okrasili ĹĄe s smrekami. Ĺ˝ivimi smrekami! Izposodili so si namreÄ? 30 smrek, ki so posajene v lonce, Ä?eprav so visoke okoli dva metra. Kasneje bodo ta drevesa znova posadili v naravo. Ko bi vse te luÄ?ke in smreÄ?ice le res pregnale ta nesreÄ?ni temaÄ?ni Ä?as! Ob tej skrbi za zelenje in naravo pa je nekatere presenetila vest, da v kneĹžjem mestu nimajo veÄ? javnega gospodarskega zavoda Zelenice, ki skrbi za zeleno in roĹžnato urejanje mesta. To so na zadnji seji potrdili tudi mestni svetniki. A niÄ? skrbi: dejavnosti niso ukinili, le tak javni zavod so preoblikovali v javno podjetje. In ta druĹžba je bila Ĺže takoj ob rojevanju bogatejĹĄa za nov traktorski priklopnik za pobiranje listja. Zelenih povrĹĄin je vse veÄ?, s tem pa vse veÄ? tudi listja. (Tudi) v Celju pa so na zadnji izredni seji sprejeli rebalans proraÄ?una za to leto. Spremembo takega akta so Ĺže sprejeli tudi v LaĹĄkem, naÄ?rtujejo ĹĄe enega. Te obÄ?ine ne prizadeva le KV, veliko ĹĄkode sta pri njih povzroÄ?ili tudi dve letoĹĄnji moÄ?ni neurji in veÄ?ji plaz. Svetniki pa ne mislijo le na obÄ?ino, ampak tudi na obÄ?ane: sprejeli so pobudo Ĺžupana, da znesek ene od sejnin namenijo dvema druĹžinama, katerih hiĹĄi sta bili poĹĄkodovani v letoĹĄnjih neurjih. Koronavirus marsikaj ustavlja (od ponedeljka za (vsaj) dva tedna tudi celjski mestni Celebus), razliÄ?nih gradenj ĹĄe najmanj. Tako v Ĺ˝alcu nadaljujejo drugi del urejanja poslovne cone Ĺ˝alec. Ĺ˝e zgrajenim objektom bodo dodali ĹĄe dve novi cesti, eno, ob Ĺželeznici, bodo obnovili, uredili bodo tudi kanalizacijo. V konjiĹĄki obÄ?ini pa se bodo ĹĄe enkrat zavrteli; v Tepanju se namreÄ? lotevajo gradnje ĹĄe enega kroĹžiĹĄÄ?a.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V tĂĄko bodo ÂťpredelaliÂŤ dosedanje kriĹžiĹĄÄ?e ob izhodu z avtoceste. Za to naloĹžbo, vredno skoraj 1,4 milijona evrov, bo tretjino prispevala obÄ?ina, 20 odstotkov Dars, ostalo pa Ministrstvo za infrastrukturo. V Ĺ marju pri JelĹĄah pa delajo novo, ki dejansko pomeni staro. Na novo namreÄ? urejajo proÄ?elje stare osnovne ĹĄole v srediĹĄÄ?u kraja, dajejo mu ÂťhistoriÄ?no fasadoÂŤ. To ĹĄolo, ki so jo pred leti nadomestili z novo, sodobnejĹĄo, postopoma obnavljajo Ĺže nekaj Ä?asa. Ker obÄ?ini na razpisih ni uspelo pridobiti denarja za temeljito obnovo in ureditev za nove dejavnosti, se del lotevajo, kolikor lahko. Objekt bo po konÄ?anju obnovitvenih del dobil tudi novo vsebino, malo drugaÄ?no, kot je bila v tej stari ĹĄoli. V pritliÄ?ju bosta fizioterapevtski in zdravstveno-delovni center, v prvem nadstropju pa prostori uprave Zdravstvenega doma Ĺ marje pri JelĹĄah. Novo vsebino bo dobilo tudi staro poslopje Srednje ekonomske ĹĄole v Celju. Z zamenjavo s ĹĄolskim ministrstvom je postalo last MO Celje. Koronavirus jo je zagodel tudi organizatorjem Alminih dnevov na Svetini. Tradicionalna Potopisna predavanja bi morala biti sredi prejĹĄnjega meseca, a so jih odpovedali, v upanju na izboljĹĄanje razmer pa napovedali za ta mesec. A zaradi koronavirusno Ä?rnega tega meseca bodo prireditev gotovo morali ĹĄe enkrat preloĹžiti. V PodÄ?etrtku pa lahko ta koronavirusni Ä?as koristno uporabijo obÄ?ani oziroma â&#x20AC;&#x201C; kot radi reÄ?emo â&#x20AC;&#x201C; Âťzainteresirana javnostÂŤ, da dajo pripombe na predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto. O predlogu odloka o proraÄ?unu so svetniki razpravljali pred tednom in sklenili, da ga dajo do konca tega meseca v javno razpravo. Pisne pripombe lahko poĹĄljejo kar Ĺžupanu. Ä&#x152;e bo kaj tehtnih in koristnih, jih bodo seveda upoĹĄtevali. Pa ĹĄe to: odkar imajo v RogaĹĄki Slatini Bobrov center, se te Ĺživali oÄ?itno poÄ?utijo tu res domaÄ?e. Tako, da svoje gradbene mojstrovine opravljajo tudi kar na javnih povrĹĄinah, celo na kolesarski stezi. Pa imajo tako redarji ĹĄe dodatno delo. A lahko jih le odĹženejo, oglobiti jih ne morejo. Pa ĹĄe grobi ne smejo biti, saj so bobri zaĹĄÄ?iteni!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;&#x201D;˛

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 3

Slovenija naj bi imela 10 pokrajin

Kaj pravijo o predlogu nekateri tukajĹĄnji Ĺžupani?

Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina naj bi sodili v KoroĹĄko-ĹĄaleĹĄko regijo

Peter Dermol, Velenje: ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje se s predlogom razdelitve pokrajin ne strinjamo, saj je nelogiÄ?en in ima Ĺže v samem predlogu vgrajen konflikt dveh mestnih obÄ?in. Velenje in Slovenj Gradec nista primerljivi mestni srediĹĄÄ?i, niti po vsebini ĹĄe manj po velikosti. Prav tako je nelogiÄ?no, da bi ta regija edina imela dve srediĹĄÄ?i. V Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji Ĺželimo svojo pokrajino in tudi KoroĹĄka si zasluĹži svojo.ÂŤ Janko KopuĹĄar (Ĺ martno ob Paki): ÂťOmenjenega gradiva ĹĄe nismo prejeli, nam je pa znan predlog, da bi naĹĄa subregija skupaj s KoroĹĄko tvorila novo pokrajino. Vsekakor bomo gradivo podrobno pregledali in priÄ?akujemo moĹžnost, da se bomo na koncu sami odloÄ?ili, v katero pokrajino Ĺželimo biti umeĹĄÄ?eni, saj bomo v vsakem primeru na obrobju regije. Menimo pa, da bo preteklo ĹĄe precej Ä?asa, da bo projekt regionalizacije sprejet in da bo zaĹživel.ÂŤ Ivan SuhoverĹĄnik (Mozirje) : ÂťZgodovinsko gledano smo bili vedno vezani na Celje, zadnjih 20 ali 30 let delno na Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino (tega smo se Ĺže navadili), kako bo v prihodnje .., tudi tega se bomo navadili. Novega soseda se prej ali slej navadiĹĄ in z njim sodelujeĹĄ.ÂŤ Matej PeÄ?ovnik (Nazarje): ÂťNa to temo se bomo vsekakor ĹĄe pogovarjali. Vseskozi smo podpirali zamisel o SA-Ĺ A regiji, ki je iz predloga izpadla, ker bi bila po ĹĄtevilu prebivalcev premajhna. Moje mnenje je, da Ä?e ne bo mogoÄ?e vzpostaviti SA-Ĺ A regije, potem bi se bolj nagibal k povezovanju proti Celju in ne proti KoroĹĄki.ÂŤ Franjo NaraloÄ?nik (Ljubno ob Savinji): ÂťObÄ?ine smo v tem tednu pridobile konÄ?no gradivo strokovne skupine o uvedbi pokrajin. Prav je, da ga temeljito pregledamo in na obÄ?inski ravni izpeljemo potrebne poizvedbe za konÄ?no odloÄ?itev. Vsekakor si Ĺželim, da bi bila odloÄ?itev obÄ?in SAĹ A regije enotna.ÂŤ

Predlaganih je 10 pokrajin s posebnim statusom mestne obÄ?ine Ljubljana in mestne obÄ?ine Maribor.

Kljub nasprotovanju v tukajĹĄnjem in koroĹĄkem okolju ostaja v osnutku pokrajinske zakonodaje KoroĹĄko-ĹĄaleĹĄka regija. Strokovna skupina pod vodstvom BoĹĄtjana Brezovnika je namreÄ? pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje. ObseĹžno gradivo so v drĹžavnem svetu, ki je na pobudo predsednika drĹžave Boruta Pahorja prevzel koordinacijo aktivnosti v prizadevanjih za ustanovitev pokrajin, vkljuÄ?ili v zbornik, ki naj bi ga posredovali v razpravo lokalnim skupnostim. Predsednik DrĹžavnega sveta Alojz KovĹĄca pravi, da bodo v 90 dneh zbrali

odzive obÄ?in, nato pa bi strokovna skupina pripravila konÄ?ne predloge. S tem bi se delo DrĹžavnega sveta v veliki meri konÄ?alo, presoja, ali je za ustanovitev pokrajin trenutek primeren ali ne, pa bi bila nato predmet posveta pri predsedniku republike in z vodstvi parlamentarnih strank.

Gradivo ima 400 strani

Pri pripravi obseĹžnega gradiva, ki ima skoraj 400 strani besedila, je sodelovalo veÄ? kot 60 strokovnjakov. Po predlogu strokovne skupine bi ustanovili deset

pokrajin, Ljubljana in Maribor pa bi imela poseben status. Pri tem so sledili kriteriju, da bi imela vsaka pokrajina vsaj 100.000 prebivalcev. Prenos nalog na pokrajine bi potekal postopno do leta 2030, zaÄ?etek delovanja pokrajin pa je predviden 1. januarja 2023. SaĹĄa regija bi po tem predlogu sodila v novo KoroĹĄko-ĹĄaleĹĄko pokrajino.

SaĹĄa regija Ĺželi biti samostojna

TakĹĄno staliĹĄÄ?e so Ĺže pred nedavnim sprejeli vsi tukajĹĄnji Ĺžupani, a oÄ?i-

Koronavirus prizadel tudi obÄ?insko upravo V Velenju, kjer se je ĹĄtevilo okuĹženih s koronavirusom v prejĹĄnjem tednu moÄ?no poveÄ?alo (v zadnjih dneh pa se je Ĺže umirilo)redno zaseda krizni ĹĄtab, ki sproti sprejema potrebne aktivnosti â&#x20AC;&#x201C; Ukrepe medsebojno usklajujejo tudi Mestne obÄ?ine Mira ZakoĹĄek

Med tistimi, ki so pretekli in ta teden prebolevali koronavirusno bolezen, je tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je sicer Ĺže od sredine prejĹĄnjega tedna aktiven in sodeluje tako na kolegiju obÄ?inske uprave kot kriznega ĹĄtaba. Seveda virtualno. KakĹĄne so vaĹĄe izkuĹĄnje s to boleznijo, ki je tako korenito posegla v naĹĄa Ĺživljenja? ÂťIzkuĹĄnja je dragocena, a zelo neprijetna. Sam sicer ne prebolevam posebej hude oblike, a imam kar nekaj poznanih, ki jih je bolezen zelo hudo prizadela. Sam sem imel tudi teĹžke ĹĄtiri dni, ko me je neznosno bolela glava, imel sem dobesedno ĹžareÄ?e grlo in suh kaĹĄelj. Zdaj se poÄ?utim Ĺže veliko bolje, seveda pa se ĹĄe pazim in spoĹĄtujem karanteno.ÂŤ Ĺ˝e vse od sredine prejĹĄnjega tedna virtualno sodelujete na sestankih kriznega ĹĄtaba in na kolegiju obÄ?inske uprave? ÂťKolikor je le mogoÄ?e, Ĺželim biti prisoten, seveda preko video povezav. Ä&#x152;asi so res teĹžki in treba je ukrepati hitro in uÄ?inkovito. Tako je v Mestni obÄ?ini

AKTUALNO

19. novembra 2020

Velenje Ĺže nekaj tednov znova aktiven krizni ĹĄtab, ki spremlja celotni potek epidemije in po potrebi takoj ukrepa. Sodelujem na teh sestankih, pa tudi na sestankih kolegija.ÂŤ V ponedeljek dopoldne ste sodelovali tudi na videokonferenci Mestnih obÄ?in. Ĺ˝e pred Ä?asom ste se dogovorili, da boste ukrepe, ki jih sprejemate, medsebojno usklajevali? ÂťDa, to drĹži. Tokrat smo sprejeli odloÄ?itev, da damo obÄ?inska parkiriĹĄÄ?a (tista na prostem) v brezplaÄ?no uporabo in da bomo vsi poskrbeli za brezplaÄ?ne obroke tako dijakov kot osnovnoĹĄolcev, ki prejemajo sicer subvencionirane obroke. Vsi se in si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da omilimo teĹžave, v katerih so se znaĹĄli naĹĄi prebivalci. Mnoge bi Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine pahnile v neizhodne poloĹžaje. To moramo prepreÄ?iti in dati vsem obÄ?utek varnosti in jim jasno sporoÄ?amo, da tudi v teh Ä?asih niso sami. Poenotili smo tudi usmeritve, kako ukrepati v teh posameznih kriznih primerih. Predvsem pa je pomembno, da takĹĄne teĹžave tudi pravoÄ?asno zaznamo in nemudoma ukrepamo.ÂŤ

Veliko omenjenega Ĺže izvajate, nemudoma ste morali ukrepati tudi Ä?ez vikend, ko je moral Dom za varstvo odraslih Velenje vzpostaviti rdeÄ?o cono zaradi velikega poveÄ?anja ĹĄtevila okuĹženih? ÂťNikakor nismo Ĺželeli, da bi naĹĄe oskrbovance drĹžava nameĹĄÄ?ala v druge, morda tudi zelo oddaljene kraje po Sloveniji. Takoj ko nas je vodstvo doma obvestilo o teĹžavah, smo ukrepali in vzpostavili tako imenovano rdeÄ?o cono s petdesetimi posteljami v Mladinskem hotelu in ĹĄtudentskem domu na Efenkovi. Poskrbeli smo tudi za vsa potrebna soglasja, ki so jih Ĺže med vikendom dale drĹžavne institucije. Tako smo lahko okuĹžene oskrbovance tja premestili Ĺže v ponedeljek in tako, upam, obvarovali ostale stanovalce tega doma. Zadovoljen sem, da smo lahko to teĹžavo reĹĄili znotraj naĹĄe lokalen skupnosti, seveda pa upam, da bodo oskrbovanci v rdeÄ?i coni Ä?im prej okrevali in se vrnili v svoje okolje. Tudi sicer polagam vsem obÄ?ankam in obÄ?anom na srce, tokrat tudi s svojo izkuĹĄnjo: skrbite zase in upoĹĄtevajte preventivne ukrepe. Ostanite zdravi, tisti, ki pa bolezen prebolevate, pa Ä?im prej okrevajte.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

tno njihova staliĹĄÄ?a vsaj za zdaj niso bila usliĹĄana, pa Ä?eprav je osnovni namen pokrajin veÄ?je sodelovanje prebivalcev pri odloÄ?anju. OĹžja strokovna skupina je k Zakonu o pokrajinah (ZPok) pripravila osnutek kataloga â&#x20AC;&#x2DC;Pristojnosti in naloge pokrajinâ&#x20AC;&#x2122; (s pregledom sploĹĄnih in posamiÄ?nih aktov ter aktov poslovanja pokrajin). V tem dokumentu so natanÄ?no opredeljene naloge in pristojnosti drĹžavnega in regionalnega pomena (te naj bi se tudi prenesle na bodoÄ?e pokrajine). Prav tako pa je opredeljena tudi organiziranost

pokrajin (pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine, svet obÄ?in, pokrajinska uprava in druga telesa v pokrajini).

Tudi na KoroĹĄkem podobno mnenje

Ĺ˝upani koroĹĄke regije v Sloveniji so Ĺže pred Ä?asom na seji sveta podprli regionalizacijo Slovenije, a ob tem izrazili odloÄ?no nasprotovanje zadnjemu predlogu stroke, da se KoroĹĄka v skupno pokrajino poveĹže s Ĺ aleĹĄko. đ&#x;&#x201D;˛

Mira ZakoĹĄek

Kaj v Ä?asu epidemije zagotavlja Mestna obÄ?ina Velenje? Dnevno zagotavljajo 320 toplih obrokov

Dnevno zagotavljajo 320 uÄ?encem in dijakom tople obroke, ki jih prevzemajo v ĹĄolskih kuhinjah vseh ĹĄestih velenjskih osnovnih ĹĄol.

Poskrbeli tudi za dijake

Mestna obÄ?ina Velenje je poskrbela tudi za dijake. 20 upraviÄ?enih dijakova tople obroke prevzema v kuhinji Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha. Ĺ tevilo upraviÄ?encev se dnevno spreminja, prijave pa ĹĄole sprejemajo preko eAsistenta.

Nujno varstvo otrok v ĹĄtirih enotah

Nujno varstvo predĹĄolskih otrok zagotavljajo v ĹĄtirih enotah Vrtca Velenje (Tinkara, LuÄ?ka, Najdihojca in Vrtiljak). V prihodnjem tednu bo varstvo potekalo enako. StarĹĄi po eAsistentu prijavijo prihod otroka in prinesejo potrdilo delodajalca o upraviÄ?enosti do nujnega varstva otrok. V tem tednu je dnevno okoli 80 otrok potrebovalo nujno varstvo, kar predstavlja pribliĹžno 5,5 odstotka vseh vpisanih otrok.

Starostnikom prinaĹĄajo tople obroke na dom

V Mestni obÄ?ini Velenje zagotavljajo tudi brezplaÄ?no dostavo brezplaÄ?-

nega toplega obroka na dom, in sicer za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo moĹžnosti, da bi jim svojci pomagali, in tiste, ki si zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoĹĄÄ?iti toplega obroka. Storitev velja za obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje na obmoÄ?ju obÄ?ine. Trenutno je 20 takĹĄnih oseb. Poleg tega zagotavljajo obroke tudi za 97 socialnih upraviÄ?encev, obÄ?ank in obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje. Za te osebe dnevno pripravijo pribliĹžno 119 obrokov (97 kosil, 11 zajtrkov in 11 veÄ?erij).

BrezplaÄ?no parkiranje

Do preklica je v modrih conah na zunanjih parkiriĹĄÄ?ih na obmoÄ?ju celotnega mesta Velenje omogoÄ?eno brezplaÄ?no parkiranje. ReĹžim parkiranja na modrih conah v garaĹžnih hiĹĄah je ostal nespremenjen.

RdeÄ?a cona za starostnike Doma za varstvo odraslih Velenje

V Mladinskem centru so vzpostavili rdeÄ?o cono za 50 obolelih s koronavirusom Doma za varstvo odraslih. S tem so omogoÄ?ili, da so ti lahko ostali v tukajĹĄnjem okolju. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

19. novembra 2020

Korona ÂťdihaÂŤ za ovratnik tudi kakovosti Ä&#x152;lani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki nameravajo odpreti vrata kleti takoj, ko bodo to dopuĹĄÄ?ale razmere â&#x20AC;&#x201C; PriloĹžnost za stekleniÄ?enje vina Sestavni del prireditev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so Ĺže vrsto let kleti odprtih vrat. Ä&#x152;lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov jih organizirajo tri vikende zapored takoj po martinovem. Zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje epidemije koronavirusa je odpovedana tudi tovrstna oblika priljubljenega druĹženja v kleteh v Slatini ter v Malem in Velikem Vrhu.

Ne gre le za prodajo vina

ÂťPrvi val epidemije Covida-19 je ĹĄel mimo nas brez veÄ?jih teĹžav, ker so bili v tistem Ä?asu vsi veÄ?ji dogodki, ki vplivajo na prodajo vina, za nami. V drugem valu pa ne bo ĹĄlo brez posledic. Doslej veÄ?ina vinogradnikov ni imela teĹžav z viĹĄki vina. Vsi smo butiÄ?ni vinogradniki in kakovost vina je pri potroĹĄnikih vse bolj cenjena. Tokrat pa se bojim, da bo ne glede na omenjeno ostalo v sodih nekaj vina. TeĹžko natanÄ?no povemo, koliko vina se je spilo ob tej priloĹžnosti, menim pa, da se ne bom veliko zmotila, Ä?e reÄ?em blizu 3000 litrov. Ä&#x152;e k odprtim kletem priĹĄtejem ĹĄe Veselo Martinovo soboto, pa zanesljivo ĹĄe precej veÄ?,ÂŤ je odgovorila na vpraĹĄanje, kaj pomenijo zaprte kleti za Ä?lane ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov

Na ÂťobÄ?inskiÂŤ trgatvi modre kavÄ?ine sta ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in predsednica DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Mojca Praprotnik menila, da bo letoĹĄnja letina vina povpreÄ?na. Se pa tudi vino ne bo moglo izogniti vplivu korone.

njegova predsednica Mojca Praprotnik. Dodala je ĹĄe, da pri dogodku ne gre le za koliÄ?ine prodanega vina, ampak so potroĹĄniki prikrajĹĄani ĹĄe zaradi tega, ker ne vedo, katero vino jim je vĹĄeÄ?, pri katerem vinogradniku ga bodo kupili. Za vinogradnike pa je njihovo mnenje na pokuĹĄinah tudi usmeritev, kaj si Ĺželijo, kakĹĄno oceno pripisujejo letniku.

Nameravajo pripraviti kleti odprtih vrat kdaj pozneje ali ĹĄele naslednje leto po martinovanju? ÂťSmo razmiĹĄljali o tem in se v druĹĄtvu dogovorili, da bomo kleti odprli takoj, ko bodo to dopuĹĄÄ?ale razmere. V naĹĄem okolju je res tradicija takoj po martinovanju, saj tudi drugje po Sloveniji vrata kleti odprejo v drugih letnih Ä?asih.ÂŤ

PriloĹžnost stekleniÄ?enja vina

Mojca upa, da viĹĄkov vina v kleteh ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov ne bo veliko. Ä&#x152;e pa bodo â&#x20AC;Ś, Âťtako imenovana krizna destilacija ali predelava v druge produkte za nas ne pride v poĹĄtev. PriloĹžnost vidimo predvsem v organiziranju degustacij, seveda takrat ko bodo to mogoÄ?e, predvsem pa v stekleniÄ?enju vina. TakĹĄnega je mogoÄ?e prodati kasneje. VeÄ?ji vinogradniki v Sloveniji pravzaprav tekoÄ?ega letnika sploh ne prodajo, ampak to storijo kasneje.ÂŤ Nekateri Ä?lani druĹĄtva so se stekleniÄ?enja vina lotili Ĺže pred dvema letoma in izkuĹĄnje so dobre. StekleniÄ?enje vina sicer prinaĹĄa dodatno delo in tudi stroĹĄke, a velja poskusiti, meni. ÂťNaj pa ob tem poudarim pomen usklajenih cen. Ne bi bilo dobro, da bi jih zniĹževali. V naĹĄem okolju smo dosegli ceno, ki je primerljiva s kakovostjo vina in je sprejemljiva tako za potroĹĄnika kot vinogradnika. Ĺ koda bi bilo, Ä?e bi izniÄ?ili napore, ki smo jih pri tem vlagali vrsto let. NaĹĄa vina so vse bolj prepoznavna v ĹĄirĹĄem okolju in lepo bi bilo, Ä?e bi to pot nadaljevali, jo ĹĄe izpopolnili.ÂŤ Mojca Praprotnik ocenjuje, da bo letoĹĄnja letina po kakovosti povpreÄ?na, seveda, Ä?e se bodo trudili tudi pri kletarjenju. Glede koliÄ?in pa: ÂťTe so pri tistih, katerih vinogradov toÄ?a ni huje poĹĄkodovala, povpreÄ?ne, pri ÂťprizadetihÂŤ pa so manjĹĄe od 20 do 30 % v primerjavi s preteklim letom.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Tatjana PodgorĹĄek

GOSPODARSKE novice Vlada podprla Ĺže ĹĄesti korona paket ukrepov NaĹĄa vlada je v DrĹžani zbor poslala predlog Ĺže ĹĄestega paketa protikoronskih ukrepov. Kot pravi, jo je tudi pri tem paketu vodila Ĺželja po pomoÄ?i gospodarstvu in zaĹĄÄ?iti delovnih mest. Med drugim se podaljĹĄuje subvencioniranje Ä?akanja na delo ter skrajĹĄanega delovnega Ä?asa, drĹžava bo podjetjem povrnila tudi del fiksnih stroĹĄkov poslovanja, podjetja pa bodo lahko prejela sredstva za plaÄ?ilo fiksnih stroĹĄkov za obdobje od 1. oktobra do konca leta.

Pogojevanju pomoÄ?i nasprotujeta MadĹžarska in Poljska Bruselj - Dogovorjeni sveĹžnju pomoÄ?i za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije novega koronavirusa, ki vkljuÄ?uje prihodnji veÄ?letni proraÄ?un unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov, in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, sta blokirali Poljska in MadĹžarska. Razlog za njuno blokado je pogojevanje pridobitve teh sredstev z vladavino prava.

KakĹĄne bodo posledice? VeÄ?ina ekonomistov in gospodarstvenikov se ob tem spraĹĄuje, kakĹĄne bodo posledice ne le zaradi naĹĄe zapore Ĺživljenja, ampak tudi zaradi zapore tujih trgov. Koliko podjetij je zares zmoglo prvi val krize in koliko jih bo drugi? Kaj bo, ko bodo banke zaÄ?ele ugotavljati, da jim rastejo slaba posojila? KakĹĄen bo konec leta padec BDP? Vsekakor veÄ? teĹžkih vpraĹĄanj kot odgovorov in zahtevna naloga za vlado, ki se je po mnenju nekaterih ekonomistov Ĺže v prvem valu preveÄ? zadolĹžila.

Predvidevajo 26.000 zaposlitev Delodajalci v Sloveniji so bili pred dnevi ĹĄe zelo optimistiÄ?ni za zaposlovanje v prvi polovici prihodnjega leta, kaĹže anketa Zavoda RS za zaposlovanje. Napovedujejo 1,3-odstotno rast ĹĄtevila zaposlenih in predvidevajo pribliĹžno 26.000 zaposlitev. Ob tem je sicer treba dodati, da struktura zaposlitev ni najugodnejĹĄa. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarji, prodajalci, varilci in vozniki teĹžkih tovornjakov ter vlaÄ?ilcev, je pokazala raziskava. NajveÄ?je zmanjĹĄanje ĹĄtevila zaposlenih pa je priÄ?akovati v gostinstvu.

Gostinci napovedujejo odpuĹĄÄ?anja in zapiranja lokalov

PodkriĹžnik nagrajen za inovacijo E-kolo Tako kot v ostalih slovenskih regijah so tudi na Gorenjskem v organizaciji tamkajĹĄnje regionalne gospodarske zbornice izbrali najboljĹĄe inovacije letoĹĄnjega leta Zlato priznanje so prejele ĹĄtiri najboljĹĄe od skupno 13 prijavljenih inovacij, med prejemniki najviĹĄjega priznanja pa je tudi podjetje PodkriĹžnik z Ljubnega ob Savinji, ki je na nateÄ?aj, skupaj s podjetjem Domel iz Ĺ˝eleznikov, prijavilo projekt Razvoj centralnega pogona za e-kolo. Inovacija je plod sodelovanja obeh omenjenih podjetij s Fakulteto za strojniĹĄtvo in podjetjem EMSISO iz Pesnice pri Mariboru. Skupaj jim je uspelo razviti enega najmoÄ?nejĹĄih hibridnih pogonov za centralni pogon e-kolesa. Prvi odzivi testov na nemĹĄkem trĹžiĹĄÄ?u so obetavni, s tem pa na podroÄ?ju e-mobilnosti dobivajo potrebne mednarodne kompetence razvojnih dobaviteljev. Inovacija Razvoj centralnega pogona za e-kolo se poteguje tudi za najviĹĄje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Rezultati nacionalnega ocenjevanja bodo znani 30. novembra. đ&#x;&#x201D;˛

Kljub nekoliko bolj optimistiÄ?nemu letoĹĄnjemu poletju zadnji podatki kaĹžejo, da je bilo konec oktobra v Sloveniji 83.654 registriranih brezposelnih, kar je dobrih 11.000 veÄ? kot v enakem obdobju lani. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije pa napovedujejo nov val odpuĹĄÄ?anj in zapiranje gostinskih lokalov, saj ocenjujejo, da predlog ĹĄestega protikoronskega zakona ob sedanjem podaljĹĄanju ukrepov za zajezitev epidemije ne bo reĹĄil njihovih teĹžav.

NepremiÄ?nine Polzele spet naprodaj Po veÄ? neuspeĹĄnih poskusih prodaje namerava OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju dati soglasje za vnoviÄ?no prodajo nepremiÄ?nin in opreme Polzele na javni draĹžbi, tokrat po niĹžji izhodiĹĄÄ?ni ceni kot prej. Ker bo ta pol niĹžja od ocenjene vrednosti premoĹženja in tudi niĹžja od zneska terjatev, zavarovanih z loÄ?itveno pravico, je prek spletnih strani Ajpesa loÄ?itvene upnike pozvalo, naj v 15 dneh sporoÄ?ijo, ali s tem soglaĹĄajo.

Kdo bo inĹženirka leta 2020? Znanih je deset nominirank za priznanje inĹženirka leta 2020, namenjeno druĹžbeni promociji inĹženirskega poklica med Ĺženskami. Med nominirankami je Branka ViltuĹžnik iz podjetja Plastika Skaza. InĹženirka leta bo znana 6. januarja prihodnje leto.

Slovenskemu zajtrku tokrat posveÄ?ene uÄ?ne vsebine Dan slovenske hrane, ki ga bomo obeleĹževali v petek, se v vrtcih in ĹĄolah po navadi zaÄ?ne s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Zaradi ĹĄolanja na daljavo so na kmetijskem ministrstvu predlagali, da ĹĄole tokrat del pouka namenijo vsebinam o pomenu slovenske hrane. Po navedbah zavoda za ĹĄolstvo se ĹĄole na drugaÄ?no obeleĹževanje dneva Ĺže pripravljajo.

Pri zaposlovanju v pomoÄ? ukrepi APZ Velenj, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na obmoÄ?ju v pristojnosti Urada za delo Velenje se je do sredine oktobra s posredovanjem Zavoda za zaposlovanje zaposlilo skoraj 1.400 brezposelnih oseb. Zaposlovanje je bilo v porastu predvsem zaradi poveÄ?anih potreb v predelovalnih dejavnostih v drugi polovici leta. Potrebe po delavcih so bile v primerjavi z enakim obdobjem lani veÄ?je za dobrih 17 odstotkov. Pri zaposlovanju so bili zavodu v pomoÄ? ukrepi Aktivne politike zaposlovanja (APZ). V razliÄ?ne programe so vkljuÄ?ili veÄ? kot 430 oseb. NajveÄ?je ĹĄtevilo vkljuÄ?enih je bilo v programih Usposabljanje in izobraĹževanje, Kreiranje novih delovnih mest ter Subvencionirano zaposlovanje. (mkp). đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

19. novembra 2020

Z e-mobilnostjo Ĺže v 28 drĹžavah EU Podjetje Mega M iz Velenja je s svojim produktom Ĺže del mreĹže javno dostopnih polnilnic v vseh drĹžavah EU â&#x20AC;&#x201C; Zaprtje zaradi ukrepov ob Covidu-19 bo teĹžko nadomestiti â&#x20AC;&#x201C; Prihodnje leto v ospredju nadgradnja uporabniĹĄke izkuĹĄnje Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnje leto, ki je, zaradi pandemije polno izzivov, je pokazalo, kako hitro se lahko podjetja odzovejo na spremenjene razmere, Ä?e so v svoji strukturi in naÄ?inu poslovanja agilna, Ä?e imajo dobro predstavo o svojem kupcu in vseh, na katere se njihovo poslovanje nanaĹĄa. SPIRIT Slovenije z javnimi razpisi spodbuja trajnostne poslovne strateĹĄke transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih. V drugem ciklu programa se je nanj prijavilo tudi podjetje Mega M iz Velenja in bilo med 11 izbranimi za postopek poglobljene preobrazbe podjetja, v katerem to prepozna moĹžnosti za izboljĹĄave. S tem se uspeĹĄneje prilagaja spremembam in nenadnim izzivom.

Dostop Ĺže do kar 240 tisoÄ? elektriÄ?nih polnilnic v EU

ÂťNovi poslovni model za naĹĄe podjetje predstavlja storitev Mega Tel e-mobilnost. Zaznali smo namreÄ? precejĹĄen porast prodaje elektriÄ?nih avtomobilov. V letoĹĄnjem oktobru je bilo takih vozil v EU Ĺže 12 %, v Sloveniji so jih lani prodali 400, letos do konca oktobra 1200. Lastniki oziroma uporabniki teh vozil potrebujejo

zanesljivo polnilno infrastrukturo in potrebne informacije v zvezi s tem (najlaĹžje in najpreglednejĹĄe polnjenje elektriÄ?nega vozila, celovit pregled nad polnjenjem in porabo), ÂŤ pravita lastnika podjetja Mega M, njego-

tivnem spletnem zemljevidu pa poiĹĄÄ?e najhitrejĹĄo pot do najbliĹžje proste polnilne postaje. Aplikacija je Ĺže na voljo v aplikacijah Google Play in App Store. Drugi del platforme je zaledni sistem. Z njim lahko celovito upravljajo

Miran in Matej MeĹža: ÂťV drĹžavi imamo trenutno aktivnih 20 elektriÄ?nih polnilnic, do konca leta naj bi jih bilo najmanj 50. V Mestni obÄ?ini Velenje potekajo dogovori o postavitvi 10 javnih elektriÄ?nih polnilnic.ÂŤ

va generalna direktorja Matej in Miran MeĹža. Razvili so svojo platformo, ki je sestavljena iz dveh delov, in sicer mobilne aplikacije Mega Mobility, s katero voznik lahko preveri lokacijo, zasedenost in delovanje katerekoli polnilnice, na interak-

mreĹžo svojih polnilnic in polnilnic, vkljuÄ?enih v sistem preko partnerjev. O vzajemnem sodelovanju se pogovarjajo z veÄ?jimi elektro in energetskimi podjetji v drĹžavi. Povezali so se ĹĄe z najveÄ?jim evropskim integratorjem eMobilnosti. Storitev Mega

V jami delo od doma ni mogoÄ?e Po dveh tednih je ĹĄtevilo okuĹženih v Skupini Premogovnik Velenje zaÄ?elo upadati Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Skupini Premogovnik so v Ä?asu epidemije kljub okuĹžbam med zaposlenimi organizirali tako, da zagotavljajo nemoteno izvajanje dejavnosti. Premogovnik je druĹžba strateĹĄkega pomena za drĹžavo in ne more kar tako zapreti vrat. Prav tako kot vsaka druga pa ni imuna na morebitne okuĹžbe med zaposlenimi. Ĺ˝e vse od izbruha Covida-19 spomladi letos upoĹĄtevajo vsa priporoÄ?ila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje (NIJZ), pristojnega ministrstva in tudi

vse ukrepe za organizacijo dela, ki so jih sprejeli v podjetju Ĺže v prvem valu in so prispevali k zmanjĹĄanju hitrosti ĹĄirjenja virusa. Varnost zaposlenih v druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje je bila vedno na prvem mestu in tako je tudi v teh izrednih razmerah. Tam, kjer delo to omogoÄ?a in je veÄ? ljudi v pisarnah, so tega odredili od doma. V jami pa to seveda ni mogoÄ?e, zato se ĹĄe posebej trudijo, da bi z ukrepi zajezili ĹĄirjenje epidemije med zaposlenimi. Veseli jih, da ĹĄtevilo okuĹžb v vseh druĹžbah Skupine trenutno â&#x20AC;&#x201C; glede

Virus se iz gospodarstva ĹĄiri v gospodinjstva Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Ĺ tevilo novih primerov okuĹžbe z novim koronavirusom v Velenju je zaskrbljujoÄ?e. PrejĹĄnji teden je bilo od popreÄ?no 140 odvzetih brisov dnevno veÄ? kot 60 odstotkov testov pozitivnih. Velenje vse od razglasitve prvega vala epidemije takĹĄne situacije ĹĄe ni imelo. Po analizi, ki so jo konec tedna opravili v Zdravstvenem domu Velenje, ocenjujejo, da se okuĹžbe zaradi stikov z okuĹženo osebo iz gospodarstva prenaĹĄajo v gospodinjstva. ÂťTa trend bo teĹžko omejiti, Ä?e pristopi v gospodarstvu ne bodo bolj uÄ?inkoviti. Ljudje se v zasebnih prostorih ne druĹžijo veÄ?. To je pokazala tudi analiza, ki je bila predstavljena v parlamentu,ÂŤ pravi mag. Janko Ĺ teharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

na razmere v preteklih dveh tednih â&#x20AC;&#x201C; upada in da jim je z ukrepi, ki jih dosledno upoĹĄtevajo, uspelo obrniti trend navzdol. Z vsemi silami in spoĹĄtovanjem ukrepov si bodo prizadevali, da bo okuĹžb tudi v prihodnosti Ä?im manj. đ&#x;&#x201D;˛

Predsednik Nadzornega sveta Premogovnika je UroĹĄ Podobnik Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na konstitutivni seji nadzornega sveta Premogovnika Velenje, ki je potekala v upravni stavbi druĹžbe, je bil za predsednika nadzornega sveta izvoljen poslovni direktor Holdinga Slovenske elektrarne UroĹĄ Podobnik, za namestnika pa mag. Marko Bahor, vodja SluĹžbe za razvoj in investicije v HSE. Predstavnik zaposlenih v Premogovniku Velenje ostaja Danilo Rednjak. Mandat Ä?lanov nadzornega sveta traja ĹĄtiri leta. đ&#x;&#x201D;˛

Mobility je v tem trenutku Ĺže del mreĹže javno dostopnih polnilnic v Evropi, kjer lahko uporabniki dostopajo do 240 tisoÄ? dostopnih polnilnic. V obdobju treh let namerava podjetje urediti veÄ? kot 1000 javno dostopnih lokacij po Sloveniji. V drĹžavi imajo trenutno aktivnih 20, do konca leta naj bi jih bilo najmanj 50. V Mestni obÄ?ini Velenje potekajo dogovori o postavitvi 10 javnih elektriÄ?nih polnilnic. Ob poslovni stavbi Mega Tel v Velenju so uredili vzorÄ?ni poligon razliÄ?nih elektriÄ?nih polnilnic, kjer je moĹžno testiranje njihovega delovanja ter izobraĹževanje s podroÄ?ja elektromobilnosti. Bo e-Mobilnost odslej osrednja ponudba podjetja Mega M? ÂťNe. Z blagovno znamko MegaTel ostajamo operater IP in mobilne telefonije, ponudnik dostopa do interneta, celovitih reĹĄitev raÄ?unalniĹĄtva v oblaku, interneta stvari (IoT), naprednih lojalnostnih reĹĄitev ter reĹĄitev mobilnega poslovanja, po Ä?emer smo najbolj poznani,ÂŤ odgovarjata sogovornika.

Bistvenih odstopanj ni

V zaÄ?etku prvega vala epidemije koronavirusa so v Mega M zaznali veliko obremenitev njihove tehniÄ?ne sluĹžbe pri urejanju moĹžnosti zaposlenih za delo od do-

Ob poslovni stavbi Mega Tel v Velenju so uredili vzorÄ?ni poligon za testiranje delovanja razliÄ?nih tipov polnilnic in za izobraĹževanje o elektromobilnosti.

ma, zato so upali na veÄ?jo izkoriĹĄÄ?enost sodobne tehnologije. V drugem valu bistvenih odstopanj v telekomunikacijskem prometu v primerjavi s prvim ni, Âťkar pomeni, da ne dela od doma toliko ljudi, kot bi priÄ?akovali. Se pa bojimo, Ä?e se bo zaprtje zaostrovalo. Kajti, november in december sta tradicionalno produktivna meseca in zastoj bo kljub ĹĄe takĹĄnim naporom zelo teĹžko nadomestiti.ÂŤ Glede na dogajanja zaradi epidemije koronavirusa so v podjetju nekoliko zniĹžali letoĹĄnje naÄ?rtovane rezultate. Ti naj bi se gibali v okviru lanskih. ÂťJe pa zani-

mivo, da smo uresniÄ?ili kar nekaj zahtevnih projektov za obÄ?ine in s tem pridobili dobre reference za ureditev WiFi4EU omreĹžij, ki jih v celoti financira EU. Za prihodnje leto podjetje naÄ?rtuje nadaljnje postavljanje svojih elektriÄ?nih polnilnic in ĹĄiritev na tuje trge. Ĺ e naprej bodo zagotavljali vrhunsko kakovost telekomunikacijskih in informacijskih storitev in storitev trajnostne mobilnosti. ÂťUporabniĹĄko izkuĹĄnjo, ki je Ĺže sedaj na visoki ravni, bomo ĹĄe nadgradili,ÂŤ sta sklenila Matej in Miran MeĹža.

Storitev Mega Mobility je v tem trenutku Ĺže del mreĹže javno dostopnih polnilnic v Evropi, kjer lahko uporabniki dostopajo do 240 tisoÄ? dostopnih polnilnic.

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 11. november Slovenski diplomat Marko Makovec bo postal namestnik generalnega direktorja za drĹžave Zahodne Evrope, Zahodnega Balkana, TurÄ?ijo in Veliko Britanijo. Skupnost sploĹĄnih gimnazij je v 55. Ä?lenu ĹĄestega protikoronskega sveĹžnja razbrala, da se vpisni pogoji za dijake na poklicni in sploĹĄni maturi izenaÄ?ujejo. OdloÄ?no so se uprli, ob Ä?emer so na pristojnem ministrstvu Ĺže napovedali, da pri Ä?lenu ne bodo vztrajali. Skupina 37 poslancev iz vrst strank SAB, LMĹ , Levica in SD je v parlamentarni postopek vloĹžila novelo zakona o volitvah v DrĹžavni zbor, ob tem pa napovedala, da bo znova poskusila odpraviti volilne okraje in uvesti prednostni glas. Evropska komisija je predstavila Evropska komisija veÄ? predlogov, ki je razmiĹĄljala o naj bi pomagali pri oblikovanju evropske oblikovanju evrozdravstvene unije. pske zdravstvene unije, ki bi okrepila odgovor drĹžav Ä?lanic na podobne zdravstvene krize, med drugim bodo dali nekaterim evropskim agencijam veÄ?je pristojnosti. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je naĹĄla sledi urana na neprijavljeni lokaciji in Iran pozvala k odzivu. Kitajski trgovci so bili veseli. Na tamkajĹĄnji najveÄ?ji prodajni dogodek leta, dan samskih, so kupci to leto zapravili za veÄ? kot 100 milijard dolarjev (84 milijard evrov).

Ä&#x152;etrtek, 12. november Mediji so poroÄ?ali, da je bilo dan prej odkritih 1925 novih primerov okuĹžbe s koronavirusom, umrlo pa je kar 41 ljudi. KritiÄ?ni meji se je bliĹžalo tudi ĹĄtevilo bolnikov v bolniĹĄnicah. DrĹžava je poenostavila pridobitev potrdila o karanteni na domu za ljudi, ki so bili v tesnem stiku z okuĹženim. Po novem jih je mogoÄ?e pridobiti po elektronski poĹĄti ali na portale eUprava. Vlada je predstavila novosti pri ukrepih za zajezitev epidemije Covida-19. Izvedeli smo, da nas v naslednjih 14 dneh Ä?aka nova zaostritev ukrepov, v okviru katere se ustavlja veÄ?ina dejavnosti, med njimi tudi javni promet.

Evropska komisija je pozvala HrvaĹĄko, naj pojasni, kako obravnava oÄ?itke o nasilju nad prebeĹžniki, ter napovedala, da bo evropska varuhinja Ä?lovekovih pravic preiskala ravnanje komisije v primeru HrvaĹĄke in upoĹĄtevanje pravic pri upravljanju meje. AmeriĹĄki zvezni volilni uradniki so zatrdili, da so bile volitve Âťnajbolj nesporne v ameriĹĄki zgodovini,ÂŤ s Ä?imer so zavrnili trditve Donalda Trumpa o volilnih prevarah. V Italiji, ZdruĹženem kraljestvu, Avstriji in na Ĺ vedskem so v zadnjem dnevu potrdili rekordno ĹĄtevilo novookuĹženih s koronavirusom.

Petek, 13. november Dan prej je bilo v Sloveniji potrjenih 1508 novih okuĹžb s Covidom-19, umrlo je 38 bolnikov. Izvedeli smo, da bo drĹžavni zbor o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije po nujnem postopku razpravljal na izredni seji, ki bo 25. novembra. Vlada je na odbor DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko naslovila pobudo za skle-

Ĺ˝abja perspektiva

Mojca Ĺ truc

nitev sporazuma med Slovenijo in MadĹžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a-Koper. Pobudi Pobudnika Koalicije so pripisali oznako ustavnega loka je interno. vodja SMC odloÄ?no Kolesarski protezavrnil. stniki so namesto petkovega protesta pripravili uliÄ?no razstavo. V srediĹĄÄ?u veÄ? slovenskih mest so razobesili plakate s tviti premierja Janeza JanĹĄe na Twitterju in jih pospremili s komentarji o njihovi neprimernosti. Predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek se je sestal s pobudnikom Koalicije ustavnega loka (KUL) JoĹžetom P. Damijanom in odloÄ?no zavrnil moĹžnost sodelovanja. MadĹžarski premier Viktor Orban je dejal, da MadĹžarska ne more privoliti, da bi bilo spoĹĄtovanje naÄ?ela vladavine prava pogoj za pridobivanje evropskih sredstev. Ocenil je, da bi Evropska unija v tem primeru postala podobna Sovjetski zvezi. Notranji ministri Evropske unije so napovedali, da bodo po nedavnih napadih islamskih skrajneĹžev sprejeli skupno izjavo o krepitvi boja proti terorizmu v Avstriji, Franciji in NemÄ?iji; ta bo osredotoÄ?en na veÄ?jo zaĹĄÄ?ito zunanje meje.

Sobota, 14. november Prvi epidemiolog NIJZ Mario Fafangel je dejal, da lahko ob ugodnejĹĄi epidemioloĹĄki sliki na zaÄ?etku decembra priÄ?akujemo odprtje ĹĄol najverjetneje le za uÄ?ence prvih treh razredov osnovne ĹĄole in vrtcev za predĹĄolske otroke. Mediji so nam bolje razloĹžili, da bo od ponedeljka za dva tedna ustavljen javni potniĹĄki promet â&#x20AC;&#x201C; medkrajevni, mestni in ĹželezniĹĄki. Vozili bodo t. i. delavski avtobusi in taksiji, prav tako bo dovoljen skupen prevoz do ĹĄestih zaposlenih v istem podjetju. Vlada je sporoÄ?ila, da za prihodnje leto ne naÄ?rtuje zviĹĄanja davkov ali morebitne uvedbe novih, na primer davka na nepremiÄ?nine. ÂťNaÄ?rtovano je, da se bodo nekateri davki zniĹžali,ÂŤ je dejal minister za finance Andrej

dvema drĹžavama. Po sobotnih mnoĹžiÄ?nih protestih v Peruju je odstopil tamkajĹĄnji zaÄ?asni predsednik Manuel Merino, ki je sicer na Ä?elu drĹžave zamenjal priljubljenega Martina Vizcarro, ki je bil odstavljen zaradi obtoĹžb korupcije. Na protivladnih protestih v Belorusiji je policija razgnala protestnike s Ĺ tevilo okuĹžb s solzivcem, gumijasti- koronavirusom je po mi naboji in ĹĄok gra- vsem svetu ĹĄe naprej natami, ob tem naj rastlo. bi aretirali 500 ljudi.

Ponedeljek, 16. november V veljavo so stopili dodatni zaostreni ukrepi za omejevanje epidemije. Zaprte so bile vse nenujne trgovine in storitve, ustavil se je javni promet, manj je bilo izjem za prehajanje meje, zaprli so se kinematogafi in kulturne storitve. Potekala je izredna seja DrĹžavnega zbora. ZaÄ?ela se je s poslanskimi vpraĹĄanji vladni ekipi. VeÄ? vpraĹĄanj glede aktualnih vsebin in epidemije covida-19 je prejel tudi premier Janez JanĹĄa. Vlada je glede na razmere sklenila, da epidemijo podaljĹĄa ĹĄe za 30 dni. V ZDA so presegli mejnik 11 milijonov o k u Ĺž b . I z ve d e l i smo, da tam za covidom-19 dnevno umre veÄ? kot 900 obolelih, vsak dan pa se okuĹži veÄ? kot 100 tisoÄ? ljudi. AmeriĹĄko podjetje Vlada je sklenila Moderna je zagotoepidemijo podaljĹĄati vilo, da je njihovo ceĹĄe za 30 dni. pivo proti covidu-19 skoraj 95-odstotno zanesljivo. S podobnimi rezultati sta se postavili tudi podjetji Pfizer in BioNTech. Prvi izraÄ?uni so pokazali, da naj bi cepivo Evropsko unijo stalo pribliĹžno 21 evrov na odmerek. MadĹžarska in Poljska sta blokirali kljuÄ?na dela sveĹžnja za spoprijem Evrope s pandemijo, ob tem pa poudarili, da ju moti, da je nov pogoj za pridobivanje evropskih sredstev spoĹĄtovanje vladavine prava.

Torek, 17. november

V Washingtonu se je zbrala mnoĹžica Trumpovih podpornikov.

Vlada je sprejela odloÄ?itev o stroĹžjih ukrepih. Med njimi je tudi ustavitev javnega potniĹĄkega prometa.

19. novembra 2020

Ĺ ircelj, ob tem pa je opozicijo zaskrbelo zadolĹževanje drĹžave. VeÄ? ameriĹĄkih medijev je medtem Joeju Bidnu pripisalo ĹĄe zmago v Georgii. Skupno je torej Biden osvojil 306 elektorskih glasov, predsednik Donald Trump, ki je hkrati izgubljal tudi vse veÄ? toĹžb proti izidom volitev, pa 232.

Nedelja, 15. november PriĹĄel je datum, od katerega morajo biti vsa vozila opremljena z obvezno zimsko opremo. Predsednik drĹžave je komentiral epidemioloĹĄki poloĹžaj Slovenije. ÂťÄ&#x152;e sem po prvem valu rekel, da je vlada reagirala odliÄ?no, potem mislim, da imam tudi to moralno pravico, da reÄ?em, da je mogoÄ?e zdaj zamudila,ÂŤ je dejal Borut Pahor. V Bosni in Hercegovini so se odprla voliĹĄÄ?a, na katerih je slabih 3,3 milijona volilnih upraviÄ?encev izbiralo Ĺžupane oziroma predsednike obÄ?in ter obÄ?inske svete. Petnajst drĹžav azijsko-pacifiĹĄke regije je podpisalo najveÄ?ji prostotrgovinski sporazum, ki obsega 30 odstotkov BDP-ja na svetu. ZDA so od sporazuma odstopile, ob tem pa so analitiki poudarili, da je dogovor velik uspeh za Kitajsko, ki bo tako le okrepila svoj vpliv. TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan se je med obiskom Severnega Cipra zavzel, da bi vpraĹĄanje razdeljenega Cipra reĹĄili z

Mediji so nas obvestili, da je bilo dan prej v Sloveniji potrjenih 1388 primerov novih okuĹžb s koronavirusom. Umrlo je 45 ljudi, vse veÄ? obolelih je bilo znova v starejĹĄih populaciji. Evropska komisija je skladno z napovedmi devetim Ä?lanicam Evropske unije v okviru sheme Sure za pomoÄ? pri zaĹĄÄ?iti in ohranjanju delovnih mest zaradi pandemije covida-19 nakazala 14 milijard evrov ugodnih posojil. Med prejemnicami je tudi Slovenija, ki je od skupno 1,1 milijarde evrov potrjenega posojilnega potenciala v prvem nakazilu prejela 200 milijonov. DrĹžavni zbor je obravnaval proraÄ?una za prihodnji dve leti. NajveÄ? skrbi za proraÄ?unske ĹĄtevilke so povzroÄ?ile posledice razseĹžnega drugega vala epidemije. NemĹĄki sekretar za evropske zadeve Michael Roth je po poljski in madĹžarski blokadi bistvenih delov evropskega sveĹžnja pomoÄ?i za spoprijemanje s pandemijo opozoril, da Âťbodo veto ljudje zelo drago plaÄ?aliÂŤ. Potem ko je drĹžava dobila Ĺže tretjega predsednika v tednu dni, je v Peruju zavladal politiÄ?ni kaos. Nikaragvo je zajel izjemno moÄ?an orkan Ä?etrte stopnje Jota, ki je prinesel vetrove s hitrostjo do 260 kilometrov na uro in moÄ?no deĹževje.

Planet Zemlja I see trees of green, red roses too, I see them bloom ... Pred dnevi sem si ogledala film o Greti; gotovo ni nihÄ?e veÄ? pomislil na Garbo, temveÄ? na ĹĄvedsko srednjeĹĄolko. Do filma je, kot je priznala legendarnemu britanskemu okoljevarstveniku Davidu Attenboroughu v spletnem pogovoru prejĹĄnji meĹ pela KoĹžar sec, kritiÄ?na. In prav ta beseda tudi meni roji po glavi. A ne iz istega razloga. Greto, kot je dejala prvemu med aktivisti za ohranitev naĹĄega planeta, ki je s svojimi dokumentarnimi filmi zaznamoval razumevanje besede â&#x20AC;&#x201C; Zemljan, je zmotil njen portret; namesto svoje biografije bi Ĺželela raje osredotoÄ?enost na podnebno krizo. Namesto njenega boja raje spodbujanje vseh za boj, z znanstvenimi dognanji o stanju na Zemlji. Ne, Greta ne Ĺželi biti zvezdnica. Pa vendar s to odloÄ?itvijo reĹžiserja/kamermana/producenta lahko intimneje doĹživiĹĄ dekle, ki je bilo v zadnjih dveh letih, odkar se je prviÄ? usedla pred ĹĄvedski parlament in Ĺželela opozoriti na pomen izvolitve zelene stranke na Ĺ vedskem, kar se ni zgodilo, sama pa je nato nadaljevala s t. i. petki za prihodnost in nehote sproĹžila globalno gibanje, veÄ?krat tarÄ?a zasmehovanja kot posnemanja odraslega sveta. Tudi groĹženj s smrtjo in trolanj na druĹžbenih omreĹžjih â&#x20AC;&#x201C; ni enostavno gledati prizora, Gretinega obraza, ko bere pritlehne komentarje o sebi. Greta je paÄ? javna last, kajne? Zato me je najbolj presunilo, ko se zjoÄ?e sredi Atlantika, na jadrnici na poti v New York: Ĺ˝elela bi Ĺživeti, kot sem nekoÄ?, raje bi hodila v ĹĄolo ... a Ä?utim preveliko odgovornost. JO VI? JO TUDI MI? I see skies of blue, and clouds of white, the bright blessed day, the dark sacred night ... Ko bi le vsakdo imel malenkost Aspergerjevega sindroma, bi laĹžje reĹĄili krizo, razmiĹĄlja Greta. Ona namreÄ? ne dvomi v poziv veÄ? kot dvesto znanstvenikov, ki so nas pred dvema letoma opozorili, da so potrebne korenite druĹžbene spremembe. Danes in zdaj. Ona ne dvomi, ker svet vidi Ä?rno-bel. Zato tudi ne mara diplomacije, lepih besed in praznih obljub, selfijev s politiki, govorov zaradi govorov. Film nazorno pokaĹže izprijenost politiÄ?nih elit, ki jo vabijo in s tem sooblikujejo najstnico v marketinĹĄko znamko podnebnega boja. Absurdna kultura zvezdniĹĄtva, ji pravi. In se zaveda, da je postala del nje. Ĺ e dobro, da otroci in najstniki na ulicah razumejo njeno sporoÄ?ilo â&#x20AC;&#x201C; in sestavljajo lastne podnebne pozive za nacionalne vlade, kot je slovenska mladeĹž to storila tistega sonÄ?nega marÄ?evega petka na Kongresnem trgu. A potem vse tiho je bilo ... And I think to myself ... Albert Einstein, Charles Darwin, Ludvik van Beethoven, Steve Jobs, Alfred Hitchcock, Marilyn Monroe, Mark Zuckerberg, Michelangelo in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali osebnosti, ki so obogatili naĹĄo skupnost, naĹĄo civilizacijo. In za katere se predvideva, ali trdi, da so imeli Aspergerjev sindrom. Zato me Gretina globalna ÂťzgodbaÂŤ ne preseneÄ?a, zato njena dejanja dojemam kot iskrena. Tako kot njenih starĹĄev, Ä?igar skrb je na stranskem tiru, na prvem je, kot veÄ?krat sliĹĄimo v filmu, sreÄ?a njune hÄ?erke. Ki je zaradi podnebne krize padla v globoko depresijo pri osmih letih. Ki si vse, kar prebere, zapomni. A Ä?etudi jo prezirate, v njenem ÂťvzponuÂŤ vidite ĹĄe eno SoroĹĄevo plaÄ?anko, v njenih starĹĄih pa Ä?loveka, ki zavoljo svetovne slave omogoÄ?ata zlorabo otroka, prisluhnite vsaj sporoÄ?ilu. In si oglejte vsaj najnovejĹĄi Attenboroughov film: A Life On Our Planet â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝ivljenje na naĹĄem planetu. KonÄ?a se namreÄ? lahko ... apokaliptiÄ?no. HiĹĄa gori, pravi temu Greta. Med Greto in Davidom je 77 let razlike. In medsebojno spoĹĄtovanje. What a wonderful world. đ&#x;&#x201D;˛

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Minister za finance je poudaril, da sta proraÄ?una za prihodnji dve leti naravnana zelo investicijsko.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 7

Vlada je pretekli konec tedna sprejela nov odlok o zaÄ?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potroĹĄnikom, s katerim so se v ponedeljek, 16. novembra, ponovno zaprle vse nenujne trgovine, razen redkih izjem. Med njimi so Ĺživilske trgovine, pa tudi nekatere druge, ki so po oceni vlade nujne za zagotavljanje osnovnih potreb ter varnosti in zdravja, ki pa z Odlokom vlade RS ne smejo prodajati oblaÄ?il, obutve in tehniÄ?nega blaga. Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je Ĺže v prvem valu epidemije pripravil priporoÄ?ila za trgovine in poslovne prostore, da se Ä?im bolj zameji ĹĄirjenja novega koronavirusa. Pri tem je poleg zagotavljanja varnosti za zaposlene, nakupovanja glede na kvadraturo trgovine in uporabe razpoloĹžljivih zaĹĄÄ?itnih sredstev potrebno tudi vzdrĹževanje razdalje, poskrbeti pa je potrebno tudi za pretoÄ?nost strank pred blagajno, vzdrĹževanje reda v poslovnem prostoru trgovine in zagotavljanje organizacije dela tako, da se vsa opravila, ki jih lahko izvajajo zaposleni zunaj delovnega Ä?asa trgovine, izvedejo, ko strank ni v prostoru. Poleg tega opozarjajo na ustrezno Ä?iĹĄÄ?enje ali razkuĹževanje nakupovalnih voziÄ?kov in koĹĄar, naprav za vnos ĹĄtevilk PIN in drugih povrĹĄin ter predmetov, ki prihajajo v stik s strankami ob opravljanju storitev. PriporoÄ?ajo ĹĄe zagotovitev rokavic za enkratno uporabo, ki jih stranka po opravljenih storitvah ustrezno zavrĹže. Nekatere trgovce smo vpraĹĄali, kako skrbijo za varno nakupovanje in kako odgovorno se obnaĹĄajo kupci?

Jager: ÂťStranke dosledno upoĹĄtevajo osnovna priporoÄ?ila.ÂŤ

SlaÄ&#x2018;ana Ä?uriÄ?iÄ?, poslovodkinja Centra Jager Velenje: ÂťV naĹĄih trgovinah smo Ĺže v prvem valu epidemije Covid-19 sprejeli doloÄ?ene ukrepe, s katerimi nam je uspelo zagotoviti, da je moĹžnost okuĹžb pri naĹĄem delu minimalna. Izvajamo in delujemo po PriporoÄ?ilih NIJZ-ja in ĹĄe posebej pazimo, da se kolektiv drĹži pravil, da ne prihaja do stikov, da vzdrĹžujemo dosledno osebno higieno, umivanje, razkuĹževanje, noĹĄenje maske. Na delo prihajamo samo zdravi zaposleni,ÂŤ odgovarja Ä?uriÄ?iÄ?eva,

GOSPODARSTVO

19. novembra 2020

Zdravje zaposlenih in kupcev mora biti na prvem mestu Ob velikem ĹĄtevilu okuĹžb z novim koronavirusom se je treba ĹĄe bolj dosledno drĹžati ukrepov, ki veljajo v trgovinah â&#x20AC;&#x201C; Trgovci se zavedajo, da trenutne razmere od vseh zahtevajo najviĹĄjo stopnjo odgovornega ravnanja in spoĹĄtovanja navodil pristojnih sluĹžb â&#x20AC;&#x201C; Z odgovornim obnaĹĄanjem vseh bomo razmeroma uspeĹĄno prebrodili to krizo

V vseh trgovinah smo ĹĄtevilo voziÄ?kov omejili na maksimalno ĹĄtevilo kupcev v trgovini in uvedli sistem obvezne uporabe voziÄ?kov.

ki poudari ĹĄe skrb, da so njihove trgovine zraÄ?ne, da sproti razkuĹžujejo opremo, ki se je dotikajo kupci (voziÄ?ki, koĹĄarice in drugo). ÂťMoramo tudi pohvaliti stranke, saj opaĹžamo resniÄ?no dosledno spoĹĄtovanje osnovnih priporoÄ?il. Ker so naĹĄe trgovine dovolj prostorne in kupci sedaj nakupujejo manj Ä?asa pri nas, nimamo teĹžav, da bi se v poslovalnici nabralo veÄ? ljudi, kot je to dovoljeno. Menimo, da bomo z odgovornim obnaĹĄanjem vseh nas kot druĹžba razmeroma uspeĹĄno prebrodili to krizo.ÂŤ

Spar: ÂťZaposlene dnevno opozarjamo na pomembnost rednega razkuĹževanja.ÂŤ

Pika Breskvar, Spar Slovenija: ÂťOcenjujemo, da smo se Ĺže ob prvem valu epidemije ustrezno odzvali na izredne razmere in naĹĄim kupcem zagotavljali nemoteno nakupovanje, zato bomo tudi v prihodnjih tednih delovali po podobnih naÄ?elih,ÂŤ poudarja Breskvarjeva, ki doda, da so Ĺže ob prvem izbruhu sprejeli ĹĄtevilne ukrepe, s katerimi v jesenskem Ä?asu nadaljujejo, ob tem

pa vseskozi skrbno sledijo navodilom Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Za ta namen imajo pred vhodi trgovin nameĹĄÄ?ena obvestila o uporabi razkuĹžil in obvezni noĹĄnji mask. Posebno pozornost namenjajo tudi vsem zaposlenim, ki so jih ustrezno informirali, da ravnajo po navo-

â?ą

Opozarjajo na ustrezno Ä?iĹĄÄ?enje ali razkuĹževanje nakupovalnih voziÄ?kov in koĹĄar, naprav za vnos ĹĄtevilk PIN

dilih uradnih institucij. V prostore za zaposlene (skupni prostori, garderobe, toaletni prostori) so namestili razkuĹžila, vsi nosijo maske in rokavice. Poleg tega vse zaposlene dnevno opozarjajo na pomembnost rednega razkuĹževanja,ÂŤ ĹĄe sporoÄ?ajo iz Spara, kjer v vseh poslovalnicah izvajajo dodatne ukrepe, s katerimi Ĺželijo zmanjĹĄati tveganje za prenos okuĹžb. Redno razkuĹžujejo prodajne pulte, blagajniĹĄke trakove

in kljuke, redno in temeljito razkuĹžujejo tudi voziÄ?ke in koĹĄare, povsod, kjer je potrebno, so nameĹĄÄ?ena osebna razkuĹžila za roke. V vseh trgovinah, kjer imajo moĹžnost, so delovanje prezraÄ?evalnih sistemov za zajem sveĹžega zraka nastavili na maksimum,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?uje Breskvarjeva, ki se tudi zaveda, da trenutne razmere od vseh ljudi zahtevajo najviĹĄjo stopnjo odgovornega ravnanja in k spoĹĄtovanju navodil pristojnih drĹžavnih institucij spodbujajo tudi svoje kupce.

Lidl testno nameĹĄÄ?a t. i. sistem ĹĄtetja kupcev

Lidl Slovenija: ÂťOd pojava koronavirusa letos spomladi vseskozi upoĹĄtevamo ukrepe in navodila pristojnih institucij in vlade. V vseh naĹĄih trgovinah smo ĹĄtevilo voziÄ?kov omejili na maksimalno ĹĄtevilo kupcev v trgovini in uvedli sistem obvezne uporabe voziÄ?kov. S tem zagotavljamo, da v nobenem trenutku v posamezni trgovini ni preveÄ? strank. Ob vsem tem iĹĄÄ?emo tudi vedno nove moĹžnosti, kako Ä?im bolj uÄ?inkovito zadostiti navodilom pristojnih institucij in jih

prilagoditi tako, da so za naĹĄe zaposlene in kupce kar se da prijazni,ÂŤ sporoÄ?ajo iz Lidla Slovenija in se pohvalijo, da so v dveh ljubljanskih poslovalnicah (BTC in BeĹžigrad) na vhodu testno Ĺže namestili t. i. sistem za ĹĄtetje kupcev. Sistem deluje tako, da ĹĄteje, koliko kupcev je prestopilo prag trgovin. Ko je kvota zapolnjena, se vrata samodejno zaklenejo in ni veÄ? mogoÄ?e vstopiti, dokler naslednji kupec ne izstopi. ÂťKupci so tak sistem pohvalili, zato naÄ?rtujemo, da bomo sistem v prihodnje uvedli v skupno petindvajset naĹĄih poslovalnicah, ki so najbolj frekventne. Med ostalimi ukrepi so seveda obvezno noĹĄenje mask ali drugega zaĹĄÄ?itnega pokrivala za usta in nos, razkuĹževanje rok ob vstopu v trgovino, zagotavljanje varnostne razdalje, uporaba posebnih zaĹĄÄ?itnih rokavic na Lidlovi trĹžnici in v Lidlovi pekarni ipd. Na vse to kupce opominjamo s posebnimi oznakami, ki so nameĹĄÄ?ene po trgovini, ob vhodu in izhodu iz trgovine,ÂŤ ĹĄe sporoÄ?ajo in zakljuÄ?ijo, da jih veseli, ker kupci po veÄ?ini upoĹĄtevajo navodila, ki veljajo za varnejĹĄe nakupovanje. ÂťV naĹĄih

trgovinah nas v zadnjih tednih redno obiskujejo nadzorni organi in preverjajo, kako izvajamo predpisane ukrepe. Vsi inĹĄpekcijski pregledi so potrdili pravilnost izvajanih ukrepov.ÂŤ

Hofer: ÂťOskrba z Ĺživili je ena od kritiÄ?nih dejavnosti, nujno potrebnih za delovanje drĹžave.ÂŤ

Hofer, sluĹžba za odnose z javnostjo: ÂťSkrb za kupce in zaposlene je izredno pomembna, zato smo tudi v naĹĄem podjetju uvedli ĹĄtevilne preventivne ukrepe. K upoĹĄtevanju navodil za zaĹĄÄ?ito Ĺže od zaÄ?etka prvega vala in prve epidemije nagovarjamo tako naĹĄi zaposleni v trgovinah kot tudi s komunikacijskimi materiali pred vhodi v trgovine, po naĹĄih spletnih kanalih in drugje. Zavedamo se, da je oskrba z Ĺživili ena od kritiÄ?nih dejavnosti, nujno potrebnih za delovanje drĹžave, zato si v najveÄ?ji moĹžni meri prizadevamo za nemoten potek dela. NaĹĄe sodelavke in sodelavci v trgovinah po Sloveniji so v vsakodnevnem stiku z veÄ?jim ĹĄtevilom ljudi, zato prav njim namenjamo najveÄ? pozornosti,ÂŤ sporoÄ?ajo iz podjetja Hofer, v katerem so okrepili tudi posredovanje informacij o sploĹĄnih preventivnih ukrepih, med katerimi velik poudarek namenjajo predvsem ustrezni skrbi za sploĹĄno higieno. V vseh sedeminosemdesetih trgovinah so namestili pleksi zaĹĄÄ?ito na blagajnah in tako zaposlenim omogoÄ?ili dodatno preventivno zaĹĄÄ?ito. Poleg zaĹĄÄ?itnih mask so zaposlenim na voljo tudi razkuĹžila za roke na kljuÄ?nih toÄ?kah, med drugim na blagajni, na oddelku pekarne in v toaletnih prostorih. ÂťDa bi kupci kar najbolj natanÄ?no upoĹĄtevali priporoÄ?ila in s tem zaĹĄÄ?itili sebe in naĹĄe zaposlene, smo v trgovine namestili tudi diskrecijske Ä?rte, ki ohranjajo priporoÄ?eno razdaljo â&#x20AC;&#x201C; vsaj dva metra â&#x20AC;&#x201C; ter omejili ĹĄtevilo kupcev v trgovini. Skladno z Odlokom vlade RS do preklica v naĹĄih trgovinah ne bo mogoÄ?e kupiti oblaÄ?il, obutve in tehniÄ?nega blaga. Seveda pa so ostalo blago in prehrambni izdelki ĹĄe naprej na voljo, prav tako izdelki, ki so na voljo za nakup preko spleta,ÂŤ ĹĄe odgovarjajo in pozivajo k odgovornemu in varnemu nakupovanju. đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Ĺ karja

V Gaberkah pripravljeni na zaÄ?etek gradbenih del Potem ko so predstavniki drĹžave â&#x20AC;&#x201C; investitorja, in izvajalcev del 15. oktobra simboliÄ?no zasadili prvo lopato na zaÄ?etku trase hitre ceste med Ĺ aleĹĄko dolino in KoroĹĄko v Gaberkah, so Ĺže istega dne v deĹževnem vremenu padla prva drevesa na povezovalni cesti od deponije izkopane zemljine na obmoÄ?ju PV do prometnega prikljuÄ?ka na hitro cesto. Prvi zelo velik zalogaj je bil posek 15 ha gozda ter odvoz bio mase. Dela je na nateÄ?aju pridobil CGP Kolektor, ki ga je opravil s svojimi podizvajalci. Podjetnika Janeza Mazeja iz Ĺ martnega ob Dreti (z lesarskim obratom na Primorski cesti v Ĺ oĹĄtanju), ki je hkrati predstavnik slovenske podruĹžnice Ĺ kotske firme BSW.

Posekali so okrog 4000 m3 zrelega gozda med Ĺ kalami in Gaberkami. Na tem mestu bo zgrajen razvejan prikljuÄ?ek Gaberke D na hitro cesto med Ĺ kalami in Podgorjem pri Slovenj Gradcu.

SI (slovenska podruĹžnica BSW), smo tik pred zakljuÄ?kom del ujeli na deloviĹĄÄ?u. ÂťNa razpisu je posel pridobilo podjetje BSW.SI (njihovo matiÄ?-

no ĹĄkotsko podjetje si v Sloveniji prizadeva postaviti veliko Ĺžago in peletarno na obmoÄ?ju Savinjske doline). Dela smo se lotili z vso vnemo in resnostjo, da se zagoto-

vijo pogodbeni roki in druga merila. Posekali smo okrog 4.000 m3 lesa, od tega 2/3 hlodovine in tehniÄ?nega lesa ter 1/3 celuloze in drvi. Koliko bo ob tem sekancev iz vej in panjev, (do naĹĄega pogovora) ĹĄe ni povsem znano, ocenjujemo pa, da okrog 30 spe-

cialnih vlaÄ?ilcev. Podizvajalci so se izkazali, saj nam je v kratkem roku ter z deli na strmem in zelo mokrem terenu brez vsakrĹĄne delovne nezgode uspelo nalogo opraviti ĹĄe pred zahtevanim rokom do konca novembra.ÂŤ Na obmoÄ?ju poseka in zaÄ?ete-

ga gradbiĹĄÄ?a so le v zadnjem tednu izvedli celovito zaporo ceste med Ĺ kalami in Gaberkami ter na odcepu do naselja PleĹĄivec. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 8

GOSPODARSTVO

19. novembra 2020

Gostinstvo â&#x20AC;&#x201C; velika Ĺžrtev korona krize Miha GorĹĄek iz gostiĹĄÄ?a Pri Vidi v Zavodnjah: ÂťDva od mojih srednjeĹĄolskih soĹĄolcev sta na robu zloma. UniÄ?ena. Tudi psihiÄ?no.ÂŤ Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ÂťKaj bo prihodnji mesec, nihÄ?e ne ve. Kaj ĹĄele, kaj bo prihodnje leto? Bomo odprli letos, bomo odprli prihodnje leto â&#x20AC;Ś? Kdo bi vedel? Gotovo je le nekaj, da marsikdo od gostincev ne bo veÄ? odprl vrat, ker jih enostavno ne bo mogel,ÂŤ pravi Miha GorĹĄek, mladi ĹĄef gostiĹĄÄ?a Pri Vidi v Zavodnjah, ki ga je pred dobrimi petdesetimi leti odprla njegova stara mama in kjer so vsak vikend v letu vse do ÂťkoroneÂŤ gostili vsaj eno zakljuÄ?eno skupino, ki se je pri njih zbrala ob obletnici, poroki. V dveh nadstropjih so z lahkoto postregli 150 gostov.

Koliko jih bo po koroni lahko spet odprlo vrata?

ÂťGostinci, ki jih poznam in imajo podobno varianto kot mi, torej so druĹžinsko podjetje, od Ä?esar so ponekod odvisni tudi ĹĄtirje Ä?lani druĹžine, so na Ä?akanju. Ne vedo, Ä?e bodo ĹĄe lahko delali, Ä?e bodo finanÄ?no zdrĹžali. Ena popreÄ?no velika gostilna, taka, kot je naĹĄa, ima na mesec najmanj 600 evrov fiksnih stroĹĄkov. Pri tistih, ki imajo prostore v najemu, je treba dodati ĹĄe najemnino. Poleg tega je treba dati pla-

Ä?e, delaĹĄ pa niÄ?. Razumem, da drĹžava tega v nedogled ne more financirati, ne more samo dajati, ker nima od kod dobiti â&#x20AC;Ś A tudi gostinci nimamo od kod vzeti. Pred vrati je nov val odpuĹĄÄ?anj, zapiranje gostiln. VpraĹĄanje, koliko jih bo lahko po koroni znova odprlo vrata,ÂŤ mi pripoveduje.

prelaganje kredita, drugega najemnina. Potem so tu ĹĄe plaÄ?e, prispevki, tekoÄ?i stroĹĄki â&#x20AC;Ś Zdaj bo kdo rekel, pa saj so lahko odloĹžili plaÄ?ilo kredita za eno leto. Veste, kaj to pomeni? Da boĹĄ po 12 mesecih moral vse obveznosti iz kreditnih pogodb poplaÄ?a-

â?ą

ÂťUkrepi se spreminjajo tedensko, zakonodaja vsak mesec, da o poplavi informacij sploh ne govorim.ÂŤ

Marsikdo tudi psihiÄ?no na robu zloma

Ĺ e v veÄ?jih teĹžavah so tisti, ki so lani, predlani ... najeli kredite, da so obnovili poslovne prostore, nabavili novo ali dodatno opremo. ÂťKrediti so jim ostali, ne delajo pa niÄ?! Dva od mojih srednjeĹĄolskih soĹĄolcev sta na robu zloma. UniÄ?ena. Tudi psihiÄ?no. Eden ima kredit, eden najemnino. Enega bo pokopalo

Miha GorĹĄek: ÂťNam je v primerjavi z enakim obdobjem lani promet padel za okoli 40 odstotkov.ÂŤ

PomoÄ? gostincem Javna agencija SPIRIT Slovenija, je v ponedeljek objavila Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroĹĄkov podjetjem v gostinstvu in turizmu za Ä?as prvega vala razglaĹĄene epidemije COVID-19 v Ä?asu od 12. marca do 31. maja 2020. Namenjen je mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo lahko dobila do najveÄ? 9.999,00 EUR. Z javnim pozivom bodo dodeljena nepovratna sredstva rekordnemu ĹĄtevilu upraviÄ?encev slovenskega turizma, poziv pa je tudi prviÄ? v celoti digitaliziran, enostaven in izplaÄ?ljiv brez dodatnih administrativnih bremen.

ti naenkrat. Ä&#x152;etudi boĹĄ delal, Ä?e boĹĄ sploh lahko delal, boĹĄ imel prihodnje leto negativno bilanco. Ä&#x152;e imaĹĄ negativno bilanco, pa kredita ne boĹĄ dobil. Prispevke za zaposlene bo treba poravnati za nazaj ...ÂŤ

Tisti, ki imajo, ÂťkurijoÂŤ prihranke

VeÄ?ina jih ÂťkuriÂŤ prihranke. Ä&#x152;e jih ima. Miha GorĹĄek ocenjuje, da tistih, ki do spomladi z njimi ne bodo zdrĹžali, ne bo veÄ?. Niti predstavljati si ne zna, kaj preĹživljajo. StroĹĄke je treba po-

Brezposelni so ĹĄe bolj ranljivi Korona kriza je zaustavila tudi programe za pomoÄ? ĹĄibkejĹĄim na trgu dela, a ti vseeno niso docela prepuĹĄÄ?eni samim sebi Tina Felicijan

Razmere na trgu dela tudi pred korona krizo niso bile lahke. Posebno ne za tiste, ki imajo pri iskanju zaposlitve razliÄ?ne omejitve, bodisi pomanjkanje formalne izobrazbe bodisi zdravstvene teĹžave. A so vsaj imeli dostop do programov aktivne politike zaposlovanja, denimo subvencioniranih zaposlitev, usposabljanj na delovnem mestu ali delovnih preizkusov, ki so jim pomagali poiskati njihovemu profilu primerno delovno mesto, vzpostaviti stik z delodajalcem in jih podprli pri reĹĄevanju osebnostnih in drugih zagat v delovnem procesu. Medtem ko ti programi mirujejo, postajajo brezposelni ĹĄe bolj ranljivi in ĹĄe bolj podvrĹženi negativnim gospodarskim in socialnim razmeram korona dobe.

Programi so prekinjeni

V aktualnih razmerah je iskanje zaposlitve kot izhoda iz teĹžkih osebnih okoliĹĄÄ?in (ne le materialnih, temveÄ? tudi duĹĄevnih stisk, ki se zaradi dolgotrajne brezposelnosti ali nezaposljivosti pogosto razvijejo) ĹĄe teĹžje kot prej. Zato so ranljivejĹĄe skupine iskalcev zaposlitve v ĹĄe slabĹĄem poloĹžaju, pravi Suzana Faktor, vodja programa Socialna aktivacija ÂťAS â&#x20AC;&#x201C; Aktiviraj se!ÂŤ, ki ga izvaja DruĹĄtvo Novus. Zaradi trenutnih epidemioloĹĄkih razmer je program ponovno prekinjen. Nekateri uporabniki so ga Ĺže zapustili in se uspeli zaposliti. Ena

oseba se je lahko vkljuÄ?ila v izobraĹževanje na daljavo. Drugi pa so obtiÄ?ali. ÂťTrenutno ni moĹžnosti za vkljuÄ?itev v javna dela, denimo. Javni zavodi, druĹĄtva in druge organizacije, ki trenutno zaposlujejo javne delavce, so Ĺže zdaj v dilemi, ali javne delavce obdrĹžati ali Na trgu dela so bolj ranljivi tisti, ki iz razliÄ?nih razlogov niso v enakovrednem poloĹžaju pri iskanju zaposlitve. Bodisi zaradi teĹžkih osebnih okoliĹĄÄ?in, ki jih omejujejo in niso zmoĹžni za delo, invalidnosti ali teĹžav v duĹĄevnem zdravju, bodisi zaradi drugih okoliĹĄÄ?in ne zmorejo delovati po svojih najboljĹĄih zmoĹžnostih.

jih vrniti na zavod za zaposlovanje, saj v teh razmerah omejenega delovanja mnogim ne morejo zagotoviti dela. Delodajalci sicer lahko oddajo vloge, vendar so v aktualnih razmerah za poslovanje mnogi zadrĹžani, ker ne vedo, kaj lahko priÄ?akujejo po epidemiji. Poleg tega je omejeno izvajanje zdravstvenih pregledov na medicini dela. MoÄ?no okrnjeno je tudi izobraĹževanje,ÂŤ pojasnjuje v upanju, da se bodo lahko programi za podporo ranljivejĹĄim iskalcem zaposlitve Ä?imprej ponovno zagnali, Ä?eprav niso povsem zamrli, saj sodelavci iĹĄÄ?ejo druge oblike aktivacije. ÂťV sklopu naĹĄega programa pripravljamo predavanja, da bomo lahko naĹĄim udeleĹžencem doloÄ?ena znanja

posredovali sami in jih opolnomoÄ?ili vsaj s tem. RazmiĹĄljamo tudi o vkljuÄ?evanju v prostovoljno delo, usmerjanje v podporne skupine in podobne dejavnosti.ÂŤ Izjemno dobro izkuĹĄnjo so namreÄ? imeli s povezovanjem s Centrom za krepitev zdravja velenjskega zdravstvenega doma, v katerem so se mnogi udeleĹženci v programu socialne aktivacije prviÄ? sreÄ?ali z naÄ?ini obvladovanja negativnih Ä?ustev in obÄ?utij, anksioznosti, tesnobe, depresije, ki pogosto spremljajo dolgotrajno brezposelnost ali jo povzroÄ?ajo. ÂťPsiholoĹĄka podpora se je pokazala za zelo dobrodoĹĄlo. UdeleĹžence tudi sedaj, ko programa ne moremo nadaljevati, ker ga ne moremo izvajati na daljavo, spodbujamo, naj ostanejo v stiku s sodelavkami Centra za krepitev zdravja po telefonu.ÂŤ

Pomanjkanje informacijske pismenosti

Opozoriti velja tudi na neenakosti med Ä?lani razliÄ?nih druĹžbenih skupin, ki se v kriznem Ä?asu ĹĄe poglabljajo. Zdaj se od vsakogar priÄ?akuje, da ima telefon,

â?ą

Brezposelni nimajo finanÄ?nih sredstev, da bi se tehniÄ?no opremili, mnogi pa so tudi ĹĄibki v raÄ?unalniĹĄkem znanju.

Gostinci so priÄ?akovali, da bo PKP6 tej najbolj prizadeti panogi pomagal Predvsem so priÄ?akovali, da bodo do pomoÄ?i upraviÄ?eni vsi, ki so bili z odlokom zaprti. ÂťZ odlokom smo morali zapreti svoje obrate, za kar nismo sami krivi. Nesprejemljivo je, da morajo delodajalci po PKP6 pokrivati veÄ? kot 40 odstotkov nadomestil plaÄ?e zaposlenih, ki so na Ä?akanju na delo. Nadomestilo plaÄ? bi morala drĹžava kriti v celoti. Prav tako so velik problem fiksni stroĹĄki, najemnine in krediti. Tudi pri tem so kriteriji absolutno prestrogi,ÂŤ opozarja predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS BlaĹž Cvar. Prav tako opozarjajo, da novi sveĹženj pomoÄ?i ni zajel manjĹĄih podjetij â&#x20AC;&#x201C; samostojnih podjetnikov in tistih z do ĹĄtirimi zaposlenimi, Ä?eprav so to predlagali. ravnati, nikogar pa ne zanima, kako naj jih. ÂťNam je v primerjavi z enakim obdobjem lani promet padel za okoli 40 odstotkov. V Ä?asu, ko smo lahko delali, smo delali pod omejitvami. Gostje pa so si omejitve naredili tudi sami. Previdni so bili, bali so se iti v veÄ?jo druĹžbo, navkljub temu, da je bilo doloÄ?eno, koliko jih je lahko sedelo za mizo, kakĹĄna je morala biti razdalja med mizami â&#x20AC;Ś Velikokrat se je zgodilo, da je kdo, ki je organiziral zabavo in nanjo povabil 60 ljudi, to odpovedal, ker so prisotnost na taki zabavi odpovedovali povabljeni.ÂŤ

Kako bodo delali, ko bodo delali?

Pa ĹĄe ukrepi! Spreminjajo se tedensko. Zakonodaja pa vsak mesec. ÂťDa ne govorim o poplavi informacij. Da ne govorim o tem, da se ne ve, kakĹĄne utegnejo biti

raÄ?unalnik, internet in se lahko kadarkoli s komerkoli poveĹže na daljavo. Vendar, seveda, vsi niso opremljeni s sodobnimi komunikacijskimi napravami in vsi jih ne znajo uporabljati. Med temi osebami je veliko brezposelnih, ki niso le moÄ?no finanÄ?no omejeni, paÄ? pa mnogim primanjkuje tudi veĹĄÄ?in. ÂťPrav v tej skupini, ki jo trenutno obravnavamo v programu, je veÄ? starejĹĄih oseb, ki ĹĄe ne poznajo spletnih druĹžbenih omreĹžij, mobilnih aplikacij za komunikacijo in podobnih orodij. En udeleĹženec ima samo stacionarni telefon. Veliko jih nima ustreznega dostopa do interneta ali niso informacijsko pismeni. Zato smo se na zaÄ?etku epidemije skupaj odloÄ?ili, da aktivnosti v programu ne bomo selili na splet, temveÄ? z udeleĹženci ostajamo v stiku po telefonu in jim nudimo podporo. Pomembno je, da jih bodrimo, saj se zaradi socialne distance stiske poglabljajo. Ĺ e vedno jim poskuĹĄamo ustvarjati prostor, v katerem se lahko Ä?utijo sprejete, opaĹžene, spoĹĄtovane.ÂŤ

UspeĹĄne zaposlitve

VkljuÄ?evanje na trg dela v tej fazi gospodarstva je zelo negotovo, pravi sogovornica in ocenjuje, da so zaposlitve udeleĹžencev, ki so jih dosegli tik pred novim valom epidemije, najveÄ?, kar so letos lahko storili. Medtem ko

omejitve, ko se bo spet odpiralo. Nekdo, ki ima na primer v centru Velenja picerijo s 30-sedeĹžnimi mesti, jih bo morda potem lahko imel samo 15. Ä&#x152;e ima zaposlene

â?ą

ÂťRazumem, da drĹžava tega v nedogled ne more samo dajati, ker nima od kod dobiti â&#x20AC;Ś A tudi gostinci nimamo kje vzeti.ÂŤ

ljudi, bo z njimi ustvaril za polovico prometa manj. Torej bo imel polovico zaposlenih viĹĄka. Ä&#x152;e bo s polovico zaposlenimi prekinil pogodbo o delu, pa z drugo polovico ne bo mogel delati ves dan. Tudi tega ne ve nihÄ?e, kako se bodo ljudje odzivali â&#x20AC;&#x201C; bodo priĹĄli ali đ&#x;&#x201D;˛ bodo previdni?ÂŤ

so februarja in marca naredili veliko naÄ?rtov za vkljuÄ?evanje posameznih udeleĹžencev bodisi v razliÄ?ne oblike zaposlitve bodisi v izobraĹževanje, so jih le redki uspeli uresniÄ?iti. ÂťZlata vredno je bilo povpraĹĄevanje podjetja Gorenje, ki je sprejemalo tudi osebe z zmanjĹĄanimi sposobnostmi za delo. Napotili smo ĹĄest oseb in vse razen ene z veÄ?jimi teĹžavami v duĹĄevnem zdravju so do danes obdrĹžale zaposlitev,ÂŤ je nakazala Suzana Faktor, da vse ni tako

Rekli so â?ą

Suzana Faktor: ÂťPomembno je, da socialni programi obstanejo. RanljivejĹĄe osebe potrebujejo prostor, kjer se Ä?utijo sprejete, imajo dostop do brezplaÄ?nega svetovanja in dobijo podporo.ÂŤ Ä?rno in programi socialne aktivacije imajo uÄ?inek. Iz prve skupine v programu so na trg dela z zaposlitvijo in usposabljanjem na delovnem mestu uspeĹĄno pomagali dvema udeleĹžencema. Iz druge skupine, ki se je zaÄ?ela sestajati junija, pa ĹĄestim, medtem ko so eno osebo napotili v osnovno ĹĄolo za odrasle. Ostalo je ĹĄe ĹĄest oseb, ki so sicer v teĹžkem poloĹžaju, a ohranjajo optimizem.

Pri socialni aktivaciji ne gre le za izobraĹževanje za poklic, pridobivanje delovnih kompetenc, iskanje primerne zaposlitve, temveÄ? tudi za mehkejĹĄe vsebine â&#x20AC;&#x201C; pridobivanje uporabnih znanj, spoznavanje in razvijanje talentov in socialnih veĹĄÄ?in. Drugi modul programa Socialna aktivacija ÂťAS â&#x20AC;&#x201C; Aktiviraj se!ÂŤ udeleĹžencem omogoÄ?a pridobivanje praktiÄ?nih izkuĹĄenj na trgu dela ali s projektnim delom. V skupinskem projektnem delu izdelovanja glinenih izdelkov, denimo, so spoznali celoten lonÄ?arski postopek in nekateri odkrili smisel za ustvarjanje, kar je marsikoga presenetilo, mu vlilo zaupanje vase in dalo zagon. Glinene vaze, ki so jih izdelali, so razstavljene v avli mestne hiĹĄe.

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 9

Ĺ olanje na daljavo odpira ĹĄtevilne teĹžave IzobraĹževanje na daljavo ne more biti enakovredno klasiÄ?nemu izobraĹževanju in neposredni komunikaciji med uÄ?itelji in uÄ?enci â&#x20AC;&#x201C; Manjka jasne strategije, kako naj ĹĄole delujejo stabilno v teh izjemnih Ä?asih â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝elijo si Ä?imprejĹĄnje vzpostavitve normalnih pogojev ĹĄolanja na daljavo Jasmina Ĺ karja

Ne samo razpoloĹženje, tudi pogoji dela na daljavo, kadrovska podhranjenost in pripravljenost drĹžave na jesenski val epidemije so teĹžave, na katere opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije. Glavni tajnik Sviza Branimir Ĺ trukelj o trenutnih razmerah in delovanju ĹĄolanja na daljavo pove, da se slovensko uÄ?iteljstvo znajde tudi v tem jesenskem delu epidemije, kar je pokazalo Ĺže spomladi. ÂťIzrazito sposobno je improvizirati kot tudi vodstva ĹĄol, kar je ob visoki usposobljenosti dobra novica, vendar ni dovolj, Ä?e ni poleg ustrezne pomoÄ?i Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, ki bi moralo servisirati celoten sistem, da bi deloval tudi v teh razmerah Ä?im bolje. Manjka jasne strategije, kako naj ĹĄole delujejo stabilno v teh izjemnih Ä?asih. DrĹžava se je slabo pripravila na jesenski val epidemije, zamujeno je bilo celotno poletje, ko bi bilo za pomoÄ? pri strokovnih vpraĹĄanjih lahko narejenega bistveno veÄ?, tako da stva-

MED VAMI

19. novembra 2020

ri danes kljub jesenski dobri volji in pripravljenosti uÄ?iteljstva, da minimalizirajo negativne uÄ?inke epidemije uÄ?enja na daljavo, niso optimalno pripravljene.ÂŤ

opazna. Razlike so precejĹĄnje in nimajo vsi enakih izhodiĹĄÄ?, moĹžnosti in dostopnosti do izobraĹževanja, ĹĄolanja in pridobivanja znanja. ÂťĹ˝e nekaj Ä?asa poudarjamo, da je treba poskrbeti za ĹĄibkejĹĄe v naĹĄi druĹžbi, ki nimajo optimalnih pogojev za ĹĄolanje na daljavo. Je pa tudi res, da je

UÄ?enje na daljavo predstavlja pomanjkljivost, sploh za druĹžine socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin

Na vpraĹĄanje, ali slaba komunikacija vpliva tudi na pogoje dela in sam proces uÄ?enja, Glavni tajnik Sviza odgovori, da za zdaj ĹĄe ne vemo, temveÄ? bolj ugibamo, kako bo zdajĹĄnji naÄ?in pouka na daljavo vplival na rezultate in znanje uÄ?encev. ÂťProblem je, da ne bo enako vplival na uÄ?ence in bodo tisti, ki imajo slabĹĄa druĹžinska, socialna kulturna in izobrazbena okolja, Ä?utili veÄ?je posledice uÄ?enja na daljavo. UÄ?enci iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin so med ĹĄolanjem na daljavo v slabĹĄem poloĹžaju, zato Ĺže zdaj vemo, da bodo nastale velike razlike. Resda analiz nimamo, so jih pa Ĺže napravili v tujini in ugotovili, da izobraĹževanje na

Ĺ ole si Ĺželijo Ä?imprejĹĄnje vzpostavitve normalnega stanja.

daljavo ne more biti enakovredno klasiÄ?nemu izobraĹževanju in neposredni komunikaciji na relaciji uÄ?itelj â&#x20AC;&#x201C; uÄ?enec. Otroci in mladostniki iz disfunkcionalnih druĹžin in druĹžin, v katerih imajo slabĹĄe materialne pogoje (vladajo slabi odnosi, konflikti in v katerem imajo ĹĄibkejĹĄo izobrazbo), bo to obdobje epidemije slaba popotnica za nadaljnje Ĺživljenje.ÂŤ

Ĺ trukelj ĹĄe poudarja, da so osem zahtev posredovali ministrstvu in naleteli na gluha uĹĄesa, Ä?eprav nobena ni usmerjena v izboljĹĄanje materialnega poloĹžaja uÄ?iteljstva, ampak v to, da bi naĹĄ izobraĹževalni sistem uspel olajĹĄati teĹžo, ki jo ima na sebi. ÂťNujno bi bilo, da imamo sis-

Branimir Ĺ trukelj: ÂťV tem trenutku ni osnovnih pogojev, da bi se vrnili v ĹĄole. Ĺ˝elimo pa, da bi se lahko ĹĄole dobro opremile: tako tehniÄ?no kot organizacijsko, da bi se Ä?im prej vzpostavili kolikor toliko normalni pogoji uÄ?enja na daljavo. Zavedamo se, da dlje, kot bo trajalo zaprtje ĹĄol, veÄ?ja in teĹžje nadomestljiva bo izguba za uÄ?ence, dijake in ĹĄtudente, zato je treba storiti vse, da se kar najhitreje vzpostavi normalen sistem izobraĹževanja, ko se bodo lahko znova uÄ?enci in uÄ?itelji gledali iz oÄ?i v oÄ?i.ÂŤ

PomoÄ? za vse, ki jo potrebujejo

Mladim ni vseeno

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj nudi socialno podporo obÄ?anom, ki jo potrebujejo in so jo pripravljeni sprejeti. PriskoÄ?ijo na pomoÄ? ob naravnih nesreÄ?ah (plazovi, poĹžari, poplave â&#x20AC;Ś) in ob vsakdanjih stiskah, ki Ĺžal pesti tudi vse veÄ? njihovih obÄ?anov. Ker gre za zelo osebne in mnogokrat tudi obÄ?utljive zadeve, o konkretnih primerih javnost seveda ne seznanjajo. Dnevno pa so v stikih Centrom za socialno delo in drugimi pristojnimi inĹĄtitucijami, da je pomoÄ? celovita. NaĹĄa organizacija (Mladinska aktivistiÄ?na organizacija Velenje MAO Velenje) je bila nedavno nazaj ustanovljena kot ÂťpodruĹžnicaÂŤ Mladinske aktivistiÄ?ne organizacije iz Ljubljane z namenom ozaveĹĄÄ?anja o temah, ki bodo vplivale na prihodnost mladih iz Velenja in okolice, pa tudi na preostale dele Slovenije. V torek, 17. novembra, smo izvedli prvo akcijo. Na ograjo, pri vrtcu LuÄ?ka Velenje, ki se nahaja zraven reke Pake, smo obesili transparent z napisom #nesoseĹžig (slike poĹĄiljamo v priponki). (So)seĹžig odpadkov naj bi bila ÂťprihodnostÂŤ naĹĄe regije, mi pa takĹĄne prihodnosti noÄ?emo. Mladi si ne Ĺželimo Ĺživeti v regiji, ki bo kmalu postala ÂťglavnaÂŤ seĹžigalnica odpadkov v regiji in v celotni Sloveniji, da ne omenjamo, da je seĹžig odpadkov zelo ĹĄkodljiv za zdravje celotne regije in tudi okolja. Mladim ni vseeno! đ&#x;&#x201D;˛

107,8 MHz

đ&#x;&#x201D;˛

Tudi velenjski ravnatelji so kritiÄ?ni do ĹĄolanja na daljavo

Ĺ olniki so na ministrstvu naleteli na gluha uĹĄesa

Rekli so â?ą

teh otrok in dijakov mnogo veÄ? v ruralnih delih okolja, v katerih je eno od pomembnih vpraĹĄanj tudi dostopnost internetnih povezav. Imamo bele lise, kjer nimamo pokritega signala. Ti otroci in mladostniki nimajo kljuÄ?nega orodja, s katerim so lahko del izobraĹževalnega sistema in del naÄ?ina pridobivanja znanja, kar je Ĺžal premalo naslovljeno, ko govorimo o prilagoditvah,ÂŤ ĹĄe sklene prvi sindikalist Sviza Branimir Ĺ trukelj.

đ&#x;&#x201D;˛

mkp

O sofinanciranju programov upokojencev Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je sklical za torek, 24. novembra, sejo sveta, na kateri bodo razreĹĄili nekaj kadrovskih in premoĹženjskih vpraĹĄanj, osrednjo pozornost pa namenili trem odlokom, in sicer o sofinanciranju programov organizacij upokojencev, o organizaciji in delovnem podroÄ?ju obÄ?inske uprave in proraÄ?unu za prihodnje leto. đ&#x;&#x201D;˛

tem pripravljen na delovanje v teh pogojih. Poleg nujnih sredstev za zdravstvo bi morali doloÄ?ena sredstva vloĹžiti v izobraĹževalni sistem, pa naj gre bodisi za dodatne zaposlitve, nadomeĹĄÄ?anje tistih uÄ?iteljev, ki bodo zboleli in bodo odstotni, ter prilagoditev sistema (strojna, tehniÄ?na, programska oprema, poveÄ?anje varnosti delovanja izobraĹževalnega sistema). Ĺ˝al se mnogi ne zavedajo, da je kljuÄ?nega pomena odprtje ĹĄol in vrtcev, da lahko ohranjamo osnovno normalnost Ĺživljenja,ÂŤ je kritiÄ?en vodilni sindikalist.

Razlike med ĹĄolanjem na daljavo med ruralnimi in mestnimi okolji

V tem trenutku je dostopnost izobraĹževalnih moĹžnosti za otroke iz razliÄ?nih okolij zelo

Ĺ˝e nekaj Ä?asa ĹĄolanje na daljavo poteka tudi v velenjskih osnovnih ĹĄolah. Vse potrebne informacije uÄ?enci dobivajo sproti, obÄ?asno jim ĹĄe vedno teĹžave povzroÄ?a delovanje spletnih uÄ?ilnic. Kako poteka izobraĹževanje na daljavo, odgovori vodja ravnateljev velenjskih osnovnih ĹĄol in ravnatelj OĹ Mihe Pintarja Toleda Sebastjan Kukovec: ÂťImamo teĹžave z opremo, ogromno je tudi teĹžav z navezovanjem stikov z uÄ?enci in starĹĄi, ki so v zadnjem letu priĹĄli v Slovenijo, s katerimi imamo teĹžave na celotni ravni. Skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje kolegij ravnateljev iĹĄÄ?e reĹĄitev. Zelo hvaleĹžni smo za zagotovitev raÄ?unalniĹĄke opreme od Zveze prijateljev mladine in MO Velenje, ki sta zagotovila Ĺže kar nekaj opreme. Ravnatelji sporoÄ?amo tudi ministrstvu o potrebi raÄ?unalniĹĄke opreme osnovnoĹĄolcev in upamo, da bo manjkajoÄ?a Ä?im prej zagotovljena. Za vse pa je kljuÄ?no, da se ta agonija kar najhitreje konÄ?a in lahko zaÄ?nemo delovati tako, kot smo pred 13. marcem. Smo pa v tem Ä?asu postavili osnove dela na daljavo, uÄ?enci in starĹĄi so se navadili na drugaÄ?en Ä?as. Zadeve potekajo kolikor toliko normalno, se pa vsakodnevno sreÄ?ujemo s teĹžavami, ki jih skuĹĄamo sproti reĹĄevati. Vsekakor pa je naĹĄa Ĺželja, da se uÄ?enci, sploh od prvega do petega razreda, kot tudi ostali vrnejo v ĹĄolo,ÂŤ ĹĄe o trenutnih razmerah pove vodja ravnateljev Sebastjan Kukovec, ki si tudi zaradi tega, kar kaĹžejo podatki, da pouk na daljavo nikakor ne more nadomestiti pouka na ĹĄoli, Ĺželi, da se razmere stabilizirajo. ÂťLe tako bodo ostali v primerni ĹĄolski kondiciji.ÂŤ

Po pravi drami na svet privekal zdrav otroÄ?iÄ?ek Nerojenemu otroku ob pregledu z ultrazvokom zaÄ?elo popuĹĄÄ?ati srce Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?asu korone so tudi lepe zgodbe, sreÄ?ne zgodbe, srÄ?ne zgodbe, zgodbe s sreÄ?nim koncem, ki navdajajo z optimizmom. Za eno od njih smo sliĹĄali ta teden. V Ä?etrtek popoldan je priĹĄla na redni preventivni pregled, s katerimi prepreÄ?ijo ali dovolj zgodaj ugotovijo morebitne zaplete, v ginekoloĹĄko ambulanto Zdravstvenega doma Velenje h Korani KuĹĄtrin, dr. med., specialistki ginekologije in porodniĹĄtva, mlada noseÄ?nica. KakĹĄna sreÄ?a, da je priĹĄla! In kakĹĄna sreÄ?a, ker ni bila na pregled, ki je vkljuÄ?eval tudi preiskavo z ultrazvokom, naroÄ?ena samo tri ure kasneje. ÂťPogledam na ekran in â&#x20AC;Ś Vidim upoÄ?asnjeno bitje srca ĹĄe nerojenega otroka. Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, da je treba Ä?im prej â&#x20AC;Ś Ä?im prej â&#x20AC;Ś res Ä?im prej do porodniĹĄnice!ÂŤ Takoj za tem je ukrepala. ÂťV Nujni medicinski pomoÄ?i smo

SimboliÄ?na fotografija

prejeli njen klic, Ä?eĹĄ da noseÄ?nica zaradi nizkega utripa otrokovega srca potrebuje takojĹĄnjo oskrbo v porodniĹĄnici,ÂŤ se je Ä?etrtkovega popoldneva spominjala vodja Nujne medicinske pomoÄ?i Anelija Gaceva, dr. med. Ekipa se je takoj odzvala. ReĹĄevalca sta noseÄ?nico prepeljala na porodni oddelek BolniĹĄnice Celje, kjer so jo po predhodni najavi ginekologinje priÄ?akali, jo sprejeli ter opravili nuji carski rez. Na svet je privekal zdrav otroÄ?iÄ?ek. Nekaj Ä?asa mu bo mamin trebuĹĄÄ?ek ĹĄe nadomeĹĄÄ?al in-

kubator. A hudega mu ne bo. Prava drama se je ob neznanski sreÄ?i, da je bila noseÄ?nica na pregledu prav takrat in ne samo nekaj ur ali celo dan kasneje, konÄ?ala najbolj sreÄ?no, kot se je lahko. ÂťKo se v mojem poklicu zgodi nekaj takega, kot se je tokrat, je to ena sama velika radost,ÂŤ je rekla dr. KuĹĄtrinova. Velika radost pa je bila tudi za zaposlene v nujni medicinski pomoÄ?i, ki se nesebiÄ?no trudijo pomagati vsem, ki njihovo pomoÄ? potrebujejo. Tudi, ko se ĹĄe rodijo ne. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

19. novembra 2020

Kultura se bo pobrala S predsednikom ZKDĹ D BoĹĄtjanom Odrom smo govorili o vplivu korona krize na lokalno ljubiteljsko kulturo Tina Felicijan

Morda smo ĹĄele letos, ko so bili dnevi in veÄ?eri zaradi omejenega izvajanja prireditev tako pusti, prepoznali resniÄ?no vrednost truda, ki ga lokalni soustvarjalci vlagajo v kulturno, izobraĹževalno in zabavno dogajanje v mestu z gojenjem vokalne in instrumentalne glasbe, folklorne, filmske, likovne, fotografske, literarne, plesne ali gledaliĹĄke ustvarjalnosti. Kar poÄ?nejo, vsaj posredno resniÄ?no bogati ĹĄirĹĄo skupnost in posameznikom nudi nova doĹživetja. Naj bodo ĹĄe tako drobna, komaj zavedna, je zdaj postalo jasno, da so nepogreĹĄljiva.

prilagajanjem vsebin. Vse vrste predstav, razstav, literarnih sreÄ?anj in podobnih prireditev se ne da enakovredno izvesti na spletu. Ĺ˝al so projekti v veliki meri zamrznjeni in druĹĄtva Ä?akajo na bolj ugoden Ä?as za izvedbo. Kot vemo, imajo posebno veliko teĹžav z delovanjem in uprizarjanjem glasbeniki in gledaliĹĄÄ?niki.

je pa v tem obdobju pokazalo, kako moÄ?ni smo kulturno-umetniĹĄki ustvarjalci v Ĺ aleĹĄki dolini in kako moÄ?no smo vpeti v javno kulturno in druĹžbeno Ĺživljenje. ObÄ?instvo je opazilo, koliko energije vlagamo v produkcijo, namenjeno lokalnemu prebivalstvu. Zdaj, ko se je vse ustavilo, je postalo jasno, kaj vse nam je

â?ą

Aktivnosti so zastale, niso pa prenehale

Kulturna druĹĄtva, zdruĹžena v Zvezo kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, s svojo ustvarjalnostjo sooblikujejo kulturni program ĹĄtevilnih prireditev, ki jih organizirajo Mestna obÄ?ina Velenje, KnjiĹžnica Velenje, Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj in Mladinski center Ĺ martno ob Paki. Ä&#x152;eprav letos ni bilo veliko priloĹžnosti za prikazovanje produkcije, pa tudi za njeno ustvarjanje ne, aktivnosti druĹĄtev in zveze niso prenehale. ÂťKot vemo, je korona globoko zarezala v izvajanje kulturnih programov. Zaradi okoliĹĄÄ?in, povezanih z ukrepi za omejevanje ĹĄirjenja virusa, so tudi naĹĄa druĹĄtva imela teĹžave pri realizaciji zastavljenih programov in ciljev,ÂŤ pravi predsednik ZKDĹ D BoĹĄtjan Oder. Ravno v tem Ä?asu se zakljuÄ?ujejo razpisna obdobja in v mnogih druĹĄtvih so se porajala vpraĹĄanja, kako upraviÄ?iti pridobljena sredstva, ko pa so bili nekateri projekti moÄ?no okrnjeni ali preloĹženi na kasnejĹĄe obdobje, ali pa poÄ?rpati sredstva, Ä?eprav projekti niso bili v celoti izvedeni, medtem ko so stroĹĄki vendarle nastajali. ÂťDruĹĄtvom smo svetovali, naj kolikor lahko prilagodijo projekte, jih poskusijo izvesti na daljavo in s tem utemeljijo zahtevke za izplaÄ?ilo sredstev iz razpisov. Za projekte, ki jih sploh niso izvedli, pa seveda ne morejo priÄ?akovati denarja.ÂŤ Marsikateri projekt so druĹĄtva lahko izvedla povsem nemoteno, druge so preselila na splet ali jih kako drugaÄ?e prilagodila, prav vseh aktivnosti pa se ne da predelati v digitalne razliÄ?ice. ÂťVeliko druĹĄtev je imelo teĹžave s

boji, da bodo Ä?lani tudi po tem, ko bo virus zajezen, potrebovali precej Ä?asa, da bodo obudili aktivnosti in se vrnili na visok nivo delovanja. Je pa spodbudno, da se zaenkrat ĹĄe nobeno druĹĄtvo ni zaprlo, zato je sogovornik optimistiÄ?en, Ä?eprav je vzdrĹževanje druĹĄtev zdaj velik izziv. ÂťImajo pa druĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini sreÄ?o, da jih lokalne skupnosti vneto podpirajo. Mestna obÄ?ina Velenje ima res velik posluh. Ĺ˝al kaj takĹĄnega ne morem reÄ?i za drĹžavne institucije. Javni sklad za kulturne dejavnosti je sicer tudi letos podprl marsikatero druĹĄtvo. Vendar naĹĄa kulturno-umetniĹĄka dejavnost brez podpore lokalne skupnosti ne bi bila na tako visoki, lahko reÄ?e zavidljivi ravni,ÂŤ prepriÄ?an.

Iz letoĹĄnje lokalne kulturno-umetniĹĄke produkcije izstopa junijsko drĹžavno sreÄ?anje kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a, ki se ga je udeleĹžilo okrog 40 kamiĹĄibajkarjev iz vse Slovenije. Uspelo je ĹĄe nekaj gledaliĹĄkih in lutkovnih predstav ter likovnih razstav.

BoĹĄtjan Oder: ÂťVerjamem, da bomo prebrodili teĹžave in bo lokalna kulturno-umetniĹĄka produkcija znova bogata.ÂŤ

Pevski zbori, gledaliĹĄke in lutkovne skupine ne morejo niti vaditi niti nastopati. Je pa nekaterim druĹĄtvom uspelo posneti produkcijo in organizirati spletne premiere, objaviti fotozgodbe na druĹž-

â?ą

V ZKD Ĺ aleĹĄke doline so letos sprejeli dve druĹĄtvi: KUD Kreativnih idej Magnolija in HrvaĹĄko kulturno druĹĄtvo. Sprejemajo druĹĄtva, ki v lokalnem okolju delujejo vsaj dve leti.

benih omreĹžjih in tako obÄ?instvu sporoÄ?iti, da njihovo delovanje ni zamrlo. Nekaj razstav, denimo, je bilo izvedenih uspeĹĄno, Ĺžal pa mnogo premalo.ÂŤ

Zdaj se kaĹže prava vrednost

ÂťV lokalnem kulturno-umetniĹĄkem delovaju je obÄ?uten zastoj. Ko se je epidemija zaÄ?ela, smo bili tako ustvarjalci kot obÄ?instvo v ĹĄoku in negotovosti, kaj, Ä?e sploh, bomo letos lahko poÄ?eli oziroma si ogledali. Upali smo, da bodo razmere v drugi polovici leta bolj ugodne, a Ĺžal niso. Se

bilo na voljo, koliko brezplaÄ?nih predstav, delavnic in vsega, kar smo jemali za samoumevno. Sedaj, ko ni moĹžnosti za kulturno udejstvovanje in uĹživanje kulturnih dobrin, oboje zares pogreĹĄamo in vidimo, kako bogata je bera kulturno-umetniĹĄkega ustvarjanja v naĹĄi dolini,ÂŤ ocenjuje sogovornik.

Zagon ostaja

V teh zahtevnih razmerah pa je delovanje marsikaterega druĹĄtva povsem zastalo. BoĹĄtjan Oder se

ÂťVerjamem, da kultura ne bo zamrla. Ustvarjalci se ne bomo dali. Na to obdobje gledam kot na nek preporod. Kultura bo kot feniks vstala iz pepela in ĹĄe bolj mogoÄ?no razĹĄirila krila. Kajti zdaj vidimo, koliko nam pomeni, kako radi jo imamo, koliko ljudi jo srÄ?no ustvarja. Korono bomo premagali kulturno in ponovno kulturno zaĹživeli,ÂŤ je sklenil. đ&#x;&#x201D;˛

Zveza kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline zdruĹžuje 45 kulturnih druĹĄtev iz mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Na letoĹĄnji volilni skupĹĄÄ?ini so Ä?lani vodenje zveze zaupali uveljavljenemu kulturno-umetniĹĄkemu ustvarjalcu BoĹĄtjanu Odru. ÂťMoja Ĺželja za mandat je, da bi med seboj tesneje povezali razliÄ?na kulturna druĹĄtva in jih pripravili v skupne projekte. Lani smo zaÄ?eli poskusni projekt povezovanja druĹĄtev. V projektu Valentin in Venera, ljubezensko erotiÄ?na poezija, so se v kamiĹĄibaju zdruĹžili KUD Dudovo drevo, Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hitenja in DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Projekt je veÄ? kot odliÄ?no uspel, saj smo s predstavo gostovali tudi po drugih obÄ?inah. RazmiĹĄljam tudi, da bi enkrat letno s prireditvijo predstavili tista druĹĄtva, ki so v prejĹĄnjem ali tekoÄ?em letu dosegla vidnejĹĄe rezultate in jim tako izkazali Ä?ast za njihovo vrhunsko delo v ljubiteljski kulturi. S tem pa bi seveda spodbudili tudi druga druĹĄtva za aktivnejĹĄe udejstvovanje v javnem prostoru,ÂŤ je predstavil naÄ?rte, ki so jih aktualne razmere zaÄ?asno prekriĹžale. Sicer ZKD Ĺ aleĹĄke doline pomaga kulturno-umetniĹĄkim druĹĄtvom pri zagonu, Ä?lane opremlja z informacijami o raznih razpisih, jim pomaga zastaviti program, s katerim bodo lahko uspeĹĄno kandidirali, podporo pa nudi tudi pri izvedbi projektov.

Korona nabiralnik zbira maske Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝e v prvem valu epidemije je Muzej Velenje odprl Koronanabiralnik â&#x20AC;&#x201C; tako kot ĹĄtevilni drugi muzeji v Sloveniji in po svetu je zaÄ?el zbirati gradivo, ki priÄ?a o korona dobi in Ĺživljenju v njej. V Koronanabiralnik so doslej prejeli najveÄ? fotografij, ki pripovedujejo o spremenjenem vsakdanjiku, drugaÄ?nem zaznamovanju praznikov ali utripu mesta v Ä?asu karantene. Zdaj pa je muzej sproĹžil akcijo zbiranja zaĹĄÄ?itnih obraznih mask, ki so postale obvezna oprema v novi realnosti. Ljudi vabi, naj po-

delijo svoje izkuĹĄnje, povezane z maskami â&#x20AC;&#x201C; kako se poÄ?utijo, ko jih uporabljajo, kako vplivajo na ljudi in odnose med njimi, kakĹĄno masko nosijo, so si jo izdelali sami, jim jo je kdo podaril, kakĹĄna je njihova najljubĹĄa maska, kakĹĄni spomini so povezani z uporabo mask â&#x20AC;Ś Skratka, sodelavce Muzeja Velenje zanima vse, kar jim povezanega z zaĹĄÄ?itnimi obraznimi maskami lahko povedo ali pokaĹžejo. Zato zbirajo najrazliÄ?nejĹĄe gradivo: zapise, fotografije, otroĹĄke risbice, umetniĹĄke izdelke in vse, kar govori o maskah, njihovi

uporabi, razliÄ?nih izvedbah in upodobitvah. Gradivo Muzej Velenje zbira na elektronskem naslovu info@muzej-velenje.si ter po poĹĄti na naslovu Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 Velenje. Ä&#x152;e bodo zbrali dovolj gradiva, bodo o maskah pripravili tudi razstavo. Vsak, ki bo prispeval svojo zgodbo na temo zaĹĄÄ?itne obrazne maske, pa bo v zahvalo za sodelovanje od Muzeja Velenje prejel tekstilno masko za zaĹĄÄ?ito ustno-nosnega predela z logotipom Muzeja Velenje. đ&#x;&#x201D;˛

Skrito vezivo druĹžbe NataĹĄa Tajnik Stupar

Pred leti, ko sem opravljala pedagoĹĄko dokvalifikacijo, se je zgodil prvi â&#x20AC;&#x2DC;Je suis Charlieâ&#x20AC;&#x2122;. Priznam, satiriÄ?nega tednika pred tem nisem poznala. Ko sem prviÄ? videla te satiriÄ?ne karikature, me je kar zabolelo srce. Po druĹžabnih omreĹžjih je kroĹžila ilustracija prelomljenih svinÄ?nikov in Francija je vstala po krutem teroristiÄ?nem napadu, vsega obsojanja vrednem. Jaz pa sem pripravljala nastopno uro pri predmetu likovne didaktike in ta Charlie Hebdo mi ni ĹĄel iz glave. Te tako krute karikature, Ĺžaljive in vpijoÄ?e k nasilju, so me spremljale v mislih, dokler se nisem opredelila do njih. Raje ne bom opisovala, kaj toÄ?no je narisano na njih, ker noÄ?em direktno deliti njihovega nasilnega in Ĺžaljivega sporoÄ?ila naprej, lahko pa si jih poguglate. Kako reagirajo mladi ljudje, Ä?e pridejo v stik s takĹĄnim tipom vizualne komunikacije oz. â&#x20AC;&#x201C; po domaÄ?e reÄ?eno â&#x20AC;&#x201C; â&#x20AC;&#x2DC;umetniĹĄke govoriceâ&#x20AC;&#x2122;? Seveda sem pred pripravo in nastopom na fakulteti uro izvedla â&#x20AC;&#x2DC;in situâ&#x20AC;&#x2122;, v Ĺživo. Moje ugotovitve niso bile presenetljive. Z dijaki smo se pogovarjali o Ä?lovekovih pravicah, ki so navedene v deklaraciji o Ä?lovekovih pravicah. Med njimi je tudi pravica do izraĹžanja Ä?ustev in misli in pravica do ĹĄirjenja informacij. V izraĹžanje sodi tudi Ä?loveĹĄka ustvarjalnost, ki lahko za svoj jezik uporablja razliÄ?ne kode, ki zgradijo posamezne tipe sporoÄ?ilnosti. Ta kontekst je prvi pogoj za nastanek razliÄ?nih tipov umetnosti, jaz pa bom danes razmiĹĄljala le o likovni in o tem, koliko alegoriÄ?nosti je potrebno dodati Ä?loveĹĄki ustvarjalnosti za morebiten nastanek umetnosti. Ker se je likovna umetnost skozi zgodovino Ä?loveĹĄkega bivanja na naĹĄem planetu zelo spreminjala, se je zelo spreminjal tudi komunikacijski kod. V likovni umetnosti je bilo skozi zgodovino naslikanega, skiparjenega veliko nasilja, prelite krvi med boji dobrega in zla, ki se je veÄ?inoma dogajalo na krilih metafore in alegorije, ki je poslediÄ?no potencialnemu gledalcu vzbujala doloÄ?ena obÄ?utja in s tem morebitna spoznanja v povezavi druĹžbenega in vseobÄ?e bivajoÄ?ega. To, kar je umetnostna zgodovina vzela s seboj na brezÄ?asno potovanje v prihodnost, pa ne vsebuje kontekst Charlie Hebdo, v katerem je informacija naslovljena poimensko in Ĺžanr postane dejanje, ki uĹžali naslovnika in ga postavi v pozicijo Ä?utenja negativnih Ä?ustev, poslediÄ?no uĹžaloĹĄÄ?enosti, kasneje agresije in jeze. V kontekstu deklaracije o Ä?lovekovih pravicah ima vsak Ä?lovek pravico do izraĹžanja svojih Ä?ustev in mnenj. Vsak izraz Ä?lovekove ustvarjalnosti skozi likovnost in ustvarjalnost pa ne pomeni umetnosti v vsakem nastalem primeru. Moja predstavitev pri likovni didaktiki se je tako zakljuÄ?ila s â&#x20AC;&#x2DC;ppt slajdom,â&#x20AC;&#x2122; da gre v tem primeru za primer izrazito slabe prakse, ki je kot likovni pedagog ne odobravam in se mi ne zdi primerna za distribucijo v ĹĄirĹĄem druĹžbenem okolju, ĹĄe bolj pa je problematiÄ?na v kandidaturi za nalepko â&#x20AC;&#x2DC;To je umetnostâ&#x20AC;&#x2122;. S svojo izjavo nisem omejila pravic iz Deklaracije o Ä?lovekovih pravicah â&#x20AC;&#x201C; pravice do izraĹžanja Ä?ustvovanja in mnenj, temveÄ? sem poskusila dijakom predstaviti in jih postaviti pred dilemo z vpraĹĄanjem: koliko smo lahko nasilni v vsebini Ä?loveĹĄke ustvarjalnosti do sebe, soÄ?loveka, druĹžbe in druĹžbene kritike? Tudi danes smo postavljeni pred podobna preizpraĹĄevanja. Avstrijski umetnik Herman Nitsch je znan po polivanju rdeÄ?e barve, s katero poliva razliÄ?ne prostore in postavlja instalacije, ki so brutalno asociativne in v Ä?loveku sproĹžajo razliÄ?na obÄ?utja. V svojih instalacijah ne uporablja imen in politiÄ?nih namigov. AngleĹĄki umetnik, kipar indijskih korenin, Anish Kapoor (poguglajte) je s svojo instalacijo, v kateri v galerijski prostor postavi â&#x20AC;&#x2DC;akaâ&#x20AC;&#x2122; top, ki izstreljuje gmote rdeÄ?e snovi v belo steno, dvignil veliko prahu v umetniĹĄkih krogih. KritiÄ?na javnost je bila mnenja, da je njegova instalacija preveÄ? vulgarna in namigujoÄ?a na nasilje. A vendar sta se ta dva umetnika pojavila s svojim nastopom v prostorih umetniĹĄke dejavnosti â&#x20AC;&#x201C; v galeriji in ne na ulici. NihÄ?e svoje umetnosti ni naslovil poimensko ali celo vpletal dejanske, ĹživeÄ?e posameznike v svoj izrazni jezik. Koliko je danes alegoriÄ?nost dejansko prisotna v sodobni vizualni umetnosti, bi lahko razpravljali, a ĹĄe vedno menim, da se v profesionalni praksi spoĹĄtuje â&#x20AC;&#x2DC;skritoâ&#x20AC;&#x2122; vĂŠdenje, v katerem so meje primernosti in spoĹĄtovanja tako ustvarjalca kot naslovnika, ki mu je to â&#x20AC;&#x2DC;sporoÄ?iloâ&#x20AC;&#x2122; dejansko namenjeno. Zato je pomembna vzgoja mladih umetnikov in njihova sploĹĄna izobrazba, saj lahko neartikulirana ustvarjalna govorica, ki je pomotoma ali celo nevede postavljena v prostor umetnosti, naredi ĹĄkodo, ki se lahko odrazi tudi z druĹžbenim fiziÄ?nim nasiljem. Na druĹžabnih omreĹžjih sem zasledila poziv k omejevanju svobode umetnosti, ki se mi zdi zelo zaskrbljujoÄ?, ĹĄe bolj pa skrb vzbujajoÄ?e pomanjkanje vĂŠdenja o posledicah neartikuliranih vizualnih sporoÄ?il, ki jih prepuĹĄÄ?amo v druĹžbeni in medijski prostor. Preden gremo s kantico rdeÄ?e barve kracat po ulicah in jo polivat po belih mizah, bi se ponovno vpraĹĄali, kaj pomeni alegoriÄ?nost in kaj je umetnost. Barva pa konec koncev ni tako poceni, Ä?e je cesar nag. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

19. novembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Letos le ĹĄe ĹĄest ĹĄtevilk NaĹĄega Ä?asa ObiÄ?ajno smo tarnali, kako hitro Ä?as mineva, zdaj pa se je mnogim ustavil. In vse pogosteje sliĹĄim, komaj Ä?akam, da mine ta mesec, da bo novo leto, predvsem pa seveda, da bo konec te norije, povezane z epidemijo koronavirusa. Ä&#x152;e vpraĹĄaĹĄ tudi ĹĄolarje, kako se imajo doma, bodo skoraj vsi po vrsti povedali, da je ÂťsmotanoÂŤ. Podobno pa bodo, vÄ?asih bi to kar teĹžko verjeli, rekli tudi tisti, ki jim je omogoÄ?eno delo od doma, in tisti, ki so na Ä?akanju. Pa vendar sem bila danes vseeno zelo preseneÄ?ena, ko sem pobrskala po koledarju, da bo letos izĹĄlo le ĹĄe ĹĄest ĹĄtevilk NaĹĄega Ä?asa. V tem letu je zelo malo praznikov padlo na delovne dni, tako tudi ni 'izostala' prav nobena ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?a-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

znova odpovedujejo ali pa se o novih niso sa in jih bomo skupno izdali 52. pripravljeni pogovarjati. Sicer pa, kako bi Imamo pa ĹĄe kar nekaj naÄ?rtov, med dru- se, Ä?e so njihovi lokali in trgovine zaprti in gim bomo v prihodnjih dneh oddali v ti- ne vedo, kdaj bodo spet lahko zaÄ?eli delaskarno Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in ti. Vse to pa se seveda vse globlje pozna v Ĺ martno ob Paki. Upamo, da bomo sredi njihovi, pa tudi v naĹĄi blagajni. decembra izdali prilogo Zimska pravljica Pa vendar ostanimo optimisti in si skupaj (upamo, ker so Ä?asi tako negotovi, da v zaĹželimo, da se virusa Ä?im prej osvobodiđ&#x;&#x201D;˛ mz tem trenutku ni ĹĄe Ä?isto niÄ? jasno, kaj se bo mo. smelo poÄ?eti in kaj ne), zato je tudi vsebino teĹžko zastaviti. Seveda pa naÄ?rtujemo, da bosta zadnji dve ĹĄtevilki v letu posebej prazniÄ?no bogati. Naj pa tudi mi malo potarnamo. TeĹžko je v teh Ä?asih. PrviÄ? je naĹĄe delo veliko teĹžje, saj se tudi mi dosledno drĹžimo preventivnih ukrepov in delamo veliko, kar se le da na daljavo, to pa prinaĹĄa mnogo dodatnega dela. Ĺ e huje kot to pa je tisto, s Ä?imer se sreÄ?uje naĹĄa propaganda. Ĺ˝e dogovorjene po- NaĹĄ oblikovalec T0maĹž GerĹĄak se je Ĺže navadil, da je treba Ĺže narejene reklame nenehno spreminjati in umikati. sle naroÄ?niki vedno znova in

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. DEJA VU BAND â&#x20AC;&#x201C; Ti si moje sonce 2. DAMIR IN LAURA â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝ivljenje je lepo 3. DAGI IN LUKA SEĹ EK â&#x20AC;&#x201C; Jasno je nebo Zasedba Deja Vu Band je posnela svojo verzijo priljubljene pesmi skupine Bepop Ti si moje sonce. Skupaj s spotom vam jo poklanjajo z Ĺželjo, da bi vam priÄ?arali vsaj malo veselja in dobre volje, ki so jo Ä?utili na snemanju, in z upanjem, da so pred nami boljĹĄi Ä?asi.

GLASBENE novice

Pevka Beyonce v ĹĄportno partnerstvo s Pelotonom AmeriĹĄka pop ikona Beyonce je zdruĹžila moÄ?i s podjetjem za domaÄ?o vadbo Peloton in tako bodo njene pesmi postale del teÄ?ajev telovadbe. V partnerstvu bodo razvili teÄ?aje sobnega kolesarjenja, teka, bootcampa, joge, meditacije, teÄ?ajev za moÄ? in podobno. Beyonce je Ĺže veÄ? let tudi sama Ä?lanica Pelotona in je navduĹĄena, da je stopila v partnerstvo s podjetjem, ki, kot je dejala, Âťinovativno in prilagodljivo pomaga tako mladim kot starim, da postanejo najboljĹĄe verzije sebe.ÂŤ

LESTVICA domaÄ?e glasbe

he je dosegel s skupino Dinamiti, ki jo je ustanovil leta 1964. Sledila je samostojna kariera, med katero je na zaÄ?etku prepeval uspeĹĄnice Toma Jonesa in Elvisa Presleyja. Med drugim je zmagal na splitskem in opatijskem festivalu v letih 1969 in 1970. Leta 1971 je nastopil tudi kot jugoslovanski predstavnik na tekmovanju za pesem Evrovizije. Iz teh Ä?asov so znane njegove uspeĹĄnice Zbog jedne divne crne Ĺžene, Tri slatke rijeÄ?i, PlavuĹĄa, Pokloni mi jedan dan in ViĹĄe neÄ&#x2021;eĹĄ biti moja.

OneRepublic v StoĹžicah novembra naslednje leto Slovenski koncert ameriĹĄke skupine OneRepublic so zaradi epidemije Covida-19 prestavili za eno leto. V dvorani StoĹžice bodo glasbeniki nastopili 6. novembra 2021, ko se bo v okviru evropske turneje skupina ustavila tudi pri nas. Ĺ˝e kupljene vstopnice veljajo za novi termin, sicer pa bo organizator kupnino povrnil. OneRepublic so prvenec Dreaming Out Loud izdali leta 2007,

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL VIKEND - PreĹĄat sva ĹĄla 2 ANSAMBEL TOPLIĹ KA POMLAD - Ljubila sem 3 PRIFARSKI MUZIKANTI - Slovensko dekle 4 ANSAMBEL STORĹ˝IÄ&#x152; - Ti ne veĹĄ 5 ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 6 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - DrugaÄ?na in privlaÄ?na 7 DOLENJSKIH 5 - Zate 8 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko viharji zavrĹĄijo 9 ANSAMBEL JARICA - Dedkov strah 10 ANSAMBEL VIĹ˝A - Sanje poletnih dni

www.radiovelenje.com izĹĄel leta 2016, v kratkem pa bo izĹĄel peti album Human.

druĹžin njunih najbliĹžjih prijateljev.

Duo Maraaya Ä?utno Alice Cooper balado posveÄ?a februarja z novim sinovoma albumom Po uspeĹĄnem singlu Obujem nove Ä?evlje duo Maraaya, ki ga sestavljata zakonca Vovk, predstavlja novo moderno, Ä?ustveno in Ä?utno balado Drevo. Kot pravi Marjetka, sta z Raayem tokrat skladbo posvetila svoji druĹžini, predvsem sinovoma Oskarju in

AmeriĹĄki rocker Alice Cooper za 26. februar 2021 napoveduje izid novega albuma Detroit Stories, ki ga je poimenoval po svojem rojstnem kraju. Novi album

Umrl priljubljen hrvaĹĄki pevec KiÄ&#x2021;o Slabinac

zelo NA KRATKO KEVIN KORADIN IN VITA Po osmih mesecih od izida njegovega zadnjega singla Obraz, ki ga je posnel s Tinkaro KovaÄ?, se Kevin Koradin vraÄ?a z novim duetom. K sodelovanju je tokrat povabil glasbenico Vito Jordan in z njo posnel lahkotno, svetlo in pozitivno skladbo z naslovom Kralj.

ZMELKOOW Primorski zabavljaÄ?i Zmelkoow se bodo, kot vse kaĹže, letos izneverili svoji tradicionalni divergentni neusklajenosti in ujeli vlak, ki drvi po poti k uspehu. Posneli so boĹžiÄ?no-novoletni ĹĄtiklc Veseli december, za katerega Ĺže snemajo video, ki zna biti nared Ĺže Ä?ez kak teden.

PETER Ĺ˝AN SERÄ&#x152;IÄ&#x152; IN DIRNBEK & VOX POPULI EMKEJ

V bolniĹĄnici v Zagrebu je minuli petek umrl znani hrvaĹĄki glasbenik Krunoslav Slabinac - KiÄ&#x2021;o. Zaradi teĹžav s srcem se je veÄ? mesecev zdravil v kliniÄ?nem centru (KBC) v Zagrebu. Slabinac je bil rojen marca 1944 v Osijeku. Prve glasbene uspena njem pa je tudi velika uspeĹĄnica Apologize. Leta 2009 je sledila druga ploĹĄÄ?a Waking Up, ki je postregla z uspeĹĄnicami All the Right Moves, Secrets in Good Life. Tretji album Native iz leta 2013 je dosegel platinasto naklado z uspeĹĄnico Counting Stars, sledila pa je uspeĹĄna svetovna turneja, v okviru katere so leta 2014 nastopili tudi v Sloveniji. Ä&#x152;etrti album Oh My My je

Vidu. Marjetka, ki je avtorica besedila, je pri tem izhajala iz svoje Ĺživljenjske zgodbe in si Ĺželi, da se besedilo dotakne vseh, ki jim druĹžina veliko pomeni. Prav odnosi v druĹžini so v Ä?asu izolacije zaradi karantene zelo pomembni, Ä?esar se zavedata tudi Marjetka in Raay. Ob izidu pesmi sta izdala tudi videospot, ki zgodbo njunega singla pospremi s Ä?ustvenimi prizori

bo po njegovih besedah zanimiv za posluĹĄalce razliÄ?nih glasbenih okusov, v njem pa se Ĺželi posloviti od svoje uveljavljene podobe. Novi album bo ponudil 15 skladb, med njimi bo tudi Detroit 2021. Alice Cooper je bil prvi, ki je Ĺže v 70. letih prejĹĄnjega stoletja v koncertne nastope vkljuÄ?eval prvine grozljivk in znanstvene fantastike, med njegove najbolj znane skladbe pa sodijo Poison, Hey Stoopid, House Of Fire in I'm Eighteen. Leta 2016 je nastopil tudi v Sloveniji.

Nisva kul je novi single z albuma Ĺ˝ana SerÄ?iÄ?a Iz moje sobe. Nastal je v sodelovanju z raperjem Emkejem, ki je znan po tem, da vedno pove, kar misli. Na prvo posluĹĄanje sproĹĄÄ?en melodiÄ?ni pop je nastajal v legendarnem Studiu Metro s pomoÄ?jo glasbenikov, kot so Jani Hace, Denis Horvat, Janez KriĹžaj, Sergej RanÄ&#x2018;eloviÄ? â&#x20AC;&#x201C; Runjoe, Peter OĹĄlaj ...

Pustna je prvi single z nastajajoÄ?ega tretjega avtorskega albuma Petra Dirnbeka in zasedbe Vox Populi, ki bo naslednje leto izĹĄel po Ĺže tradicionalnih sedemletnih premorih â&#x20AC;&#x201C; Peter Dirnbek & Vox Populi (2007) in Pesmi o svobodi (2014). Besedilo za pesem Pustna je napisal Peter Dirnbek, glasbo je ustvaril Miha KoretiÄ?, aranĹžma pa Enos Kugler.

lokalne novice

Naš čas, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

19. novembra 2020

frkanje » Levo & desno «

(Ne)strpnost V ponedeljek smo »praznovali« mednarodni dan strpnosti. Glede na razmere pri nas bi ga morali vsak dan. Pa še ne vem, če bi kaj zaleglo.

Krst

⏫

Ker z mimiko obraza vodja Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje Alenka Rednjak ni mogla svetnicama Brigiti Tretjak (SLS) in Veroniki Juvan (Nsi) pokazati, kako zelo je navdušena nad novo podobo Starega Velenja, trenutno še posebej nekdanjega objekta Čuk, ki že dobiva končno podobo, si je pomagala z rokama. Bila je zelo prepričljiva, zato sta si Brigita in Veronika gotovo na terenu to naložbo že ogledali (če pa ne, si jo bosta gotovo zdaj, ko ju je na to spomnil Čvek).

⏫

Predsednik sindikata SPESS Premogovnika Velenje Simon Lamot in generalni direktor Premogovnika dr. Janez Rošer sta seveda med tistimi, ki si želijo, da bi Premogovnik Velenje še dolgo obratoval. To zagovarjata tudi zelo prepričljivo s številnimi argumenti in zelo nazorno primerjavo: »Premogovnika ni mogoče zapreti kot kakšen fitnes center,« pravita. Primerjava je vsekakor zelo slikovita, še posebej, ker se morda komu zdi, da lahko delo rudarja primerja z vadbo v fitnesu. Res gre v obeh primerih za napor, a rudarsko delo je vsekakor težje. Dokaz – po napornem delu kakšen rudar zmore še fitnes.

⏪

Ko je Čvek takole opazoval predsednika KS Šentilj Janeza Podbornika in v mislih prezrcalil b v p, je vzkliknil: »Nomen est omen!« Podbornik je namreč pravi podpornik – idej krajanov, projektov lokalne skupnosti, delovanja društev. Še stoji tako.

Vlada je zapovedala manj udeležencev pri porokah. Ne vem, če tudi pri krstih. A vsaj pri letošnjih krstih vina je bilo udeležencev precej manj kot prejšnje leta.

Brez posluha? Nekateri opozarjajo, da je vlada med ukrepi za pomoč pozabila na glasbenike. Je to (še en) znak, da imamo vlado brez posluha?!

Barvitost Velenje se res lahko ponaša s pisanostjo barv. O tem se lahko po svoje prepričamo tudi sedaj. Ko se vse bolj poslavljajo od črnega zlata, načrtujejo novo stanovanjsko naselje na Zlatem griču nad Rdečo dvorano. Ne vem, če bo kdo zaradi česa od tega zelen od jeze.

Martin Sveti Martin naredi iz mošta vin'. Dobili smo pravo čisto vino, a si vseeno pri marsičem čistega vina ne (z)moremo natočiti.

Po kmečko Po zadnjih ukrepih so se še otežile možnosti za poroke. Upam, da zaradi tega ne bo še več parov – tako na vasi kot po mestih – živelo po kmečko. Na koruzi.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Romantičnega 81-letnika korona ni ustavila Svet je pred kratkim ganila ljubezenska zgodba iz Italije, ki se je začela s prepovedjo obiska v bolnišnici v deželi Emilija - Romanja zaradi nevarnosti prenosa okužbe s koronavirusom. Čeprav oseba ni hospitalizirana zaradi Covida-19, velja prepoved obiskov za vse zdravstvene ustanove v severni Italiji, ki je bila v prvem valu epidemije še posebej prizadeta. Ko je tako 81-letni Stefano Bozzini izvedel, da ne more obiskati svoje žene Carle, s katero je

poročen 47 let, se je odločil, da ga to ne bo ustavilo. Sklenil je, da ji bo srce ogrel z varne razdalje. Video, ki kroži po medmrežju, prikazuje Stefana, ki sedi na stolčku in igra harmoniko, medtem ko ga žena gleda z okna. Romantičen 81-letnik je začel s Spanish Eyes, nadaljeval pa z venčkom ženinih najljubših pesmi. Ob sklepu predstave mu ni ploskala le žena, temveč tudi drugi bolnišnični pacienti.

Dragocene mandarine Tako kot pri nas, se je sezona mandarin pričela tudi na Japonskem. Tam so prodajo teh agrumov začeli zares veličastno. Škatlo, v kateri je bilo 20 kilogramov oziroma 100 mandarin iz regije Nišiuva na jugu Japonske, so ponudili na dražbi. Gre za posebno sorto mandarin sacuma, ki

kih ust, ki so ji omogočila, da je postala prava senzacija na družbenem omrežju Tiktok. Njene video objave si je tam ogledalo že preko milijon obiskovalcev, kmalu bo imela tudi 800 tisoč sledilcev. Vse bolj priljubljena je od zaustavljanja javnega življenja, predtem ji je še avgusta npr. sledilo »le« 100 tisoč ljudi. Samantha ima sicer tudi svoj Instagram in YouTube kanal, a tam ni dosegla takšnega uspeha kot z ustvarjanjem na omrežju Tiktok.

Tisti, ki si božično vzdušje pričarajo prej, so srečnejši so bogatega in sladkega okusa in jih je lahko olupiti, goji pa jih le okoli sto sadjarjev. Cena za deset kilogramov mandarin sacuma običajno znaša okoli 65 dolarjev, tokratni dražbeni izkupiček pa je bil kar 8000 evrov. Kupec je ostal anonimen.

Ves svet jo pozna zaradi njenih ust V ameriški zvezdni državi Connecticut živi Samantha Ramsdale – sicer pevka, tekstopiska, igralka in komičarka. A ves svet jo pozna zaradi njenih veli-

Psihologi so ugotovili, da so ljudje, ki prehitevajo decembrsko vzdušje in se okrasitve lotijo že tedne prej, mnogo srečnejši, lažje navezujejo stike in najdejo nove prijatelje. Tako je menda zato, ker jih okrasitev pogosto popelje v otroštvo in jim obudi lepe spomine; če ti lepi občutki trajajo že dva meseca pred božičem, pa so ljudje ob tem še toliko

srečnejši. »V svetu, polnem stresa in tesnobnosti, se ljudje želijo opirati na stvari, ki jih osrečujejo, in božična dekoracija zagotovo vzbudi močne občutke, ki so podobni tistim iz otroštva,« je dejal psiholog Steve McKeown in dodal, da opaže, da ljudje, ki se okrasitve lotijo že mnogo prej, to storijo iz nostalgije. Ljudje, ki pečejo božične piškote ali izobesijo božične nogavice že oktobra ali novembra, naj bi bili tudi mnogo prijaznejši in naj bi v življenju lažje navezovali stike. Tisti, ki lepo okrasijo tudi zunanji del hiše, se hitreje spoprijateljijo, saj jim tovrstno početje omogoči boljšo integracijo.

Dan množičnega nakupovanja Ko se v Sloveniji ukvarjamo z martinovo gosko, na Kitajskem zaznamujejo dan

množičnega nakupovanja, poimenovan tudi »dan samskih«. Lani je bilo na ta dan naročenih in dostavljenih kar 1,9 milijarde izdelkov. Gre torej za enega največjih nakupovalnih trendov. Da je njegova izvedba sploh mogoča, se nanj na Kitajskem pripravlja tri milijone delavcev. Podatki sicer še niso udarni, kot kaže, pa so letos zaradi pandemije in povečanega povpraševanja po izdelkih dosegli nove rekorde. Med najbolj iskanimi izdelki so bili letos aktualni navadni in robotski sesalniki ter škatle z orodjem, prodalo se

Za denar Zadnji čas je bilo na naših cestah polno policistov. Za večjo varnost v prometu! Ali le država potrebuje denar?!

Pričakovanje Vlada nas je do konca tega meseca še vsestransko zaprla. Življenje je vse bolj žalostno. Nekateri se bojijo, da nas tudi potem še ne čaka veseli december.

Vinska Koronavirus je letos odnesel marsikatero načrtovano martinovanje. A na srečo je mošt vendarle vsepovsod povsod postal vino.

Na bolje V dolini še vedno velja dokazano prepričanje, da sedanje stanje, ko smo obremenjeni s posledicami rudarjenja in proizvodnje elektrike, kvarno vpliva na zdravje ljudi. Rešitev je seveda v bolj zdravem okolju. A to ozdravljenje bo še nekaj časa kar »TEŠko«.

je tudi veliko različnih vitaminov in čistilcev zraka. Poleg tega so visoko rast prodaje zaznamovale tudi luksuzne znamke, saj milijoni Kitajcev letos niso mogli potovati in so to zato želeli opraviti po spletu. Dan samskih na Kitajskem je začel spletni trgovec Alibaba, ki je želel ponuditi nadomestek prazniku zaljubljenih. Temu so se hitro pridružili še drugi trgovci.

Pozabljivost Nikakor ni res, da KV vpliva tudi na pozabljivost ljudi. To, da več pozabljamo, nikakor ni dokazano, ne vemo, če je res, ker … Kaj sem že hotel reči?!

Kriza S koronavirusom tudi pri nas dobiva beseda kriza nov in mnogo bolj krut in težko obvladljiv pomen. Ker še skupaj ne smemo stopiti.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 13

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

19. novembra 2020

Zdravje â&#x20AC;˘ narava â&#x20AC;˘ ekologija Pojmi zdravje, narava in ekologija se pojavljajo v velikem sozvoÄ?ju. S primernim odnosom do narave in ekologije skrbimo tudi za naĹĄe zdravje. Da pregovor ÂťZdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ ĹĄe kako drĹži, se najbolj zavemo, kadar zbolimo. Zato naj bo skrb za zdravje nas in naĹĄih najbliĹžjih vseskozi prisotna, ĹĄe posebej v teh zahtevnih Ä?asih novega koronavirusa. REĹ I Ĺ˝IVLJENJE BOLNIKOM Z MOĹ˝GANSKO KAPJO! GROM - moĹžganska pomoÄ? pri njej PREPOZNAJ kap ZNAKEin GROM MoĹžganska kap je ena najpogostejĹĄih srÄ?no-Ĺžilnih bolezni. Ena oseba od ĹĄtirih odraslih po svetu utrpi moĹžgansko kap. PribliĹžno 30 % le-teh jo doĹživi v aktivnem delovnem obdobju. MoĹžganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. MoĹžganska kap je po celem svetu najpogostejĹĄa nevroloĹĄka bolezen. MoĹžganska kap â&#x20AC;&#x201C; en sam trenutek v Ĺživljenju prizadetega, se spremeni v vseĹživljenjsko skrb in iskanje reĹĄitev v vsakdanjem Ĺživljenju. G â&#x20AC;&#x201C; GOVOR: Bolnik popolnoma molÄ?i, poskuĹĄa se sporazumevati z rokami ali kimanjem. Lahko tudi veliko govori, vendar se izraĹža nepovezano, nelogiÄ?no,

Center Planet zdravja Trgovina Camomilla - Kardeljev trg 1, Velenje GSM: 041/ 652 694 E-mail: vitasana6@gmail.com

Ugotovimo in odpravimo vzroke bolezni â&#x20AC;˘â&#x20AC;˘â&#x20AC;˘

VeÄ? kot 15 let izkuĹĄenj in veÄ? kot 155.000 zadovoljnih strank

Prijazno vabljeni!

Vita sana d.o.o. Vojnik

â&#x20AC;˘â&#x20AC;˘â&#x20AC;˘

KliniÄ?no testirani in 100 % naravni izdelki lastne blagovne znamke

Za zdravo Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; Planet zdravja! Verjetno ste v Velenju na Kardeljevem trgu 1 Ĺže opazili lokal z nazivom Planet zdravja, morda pa ste ga celo obiskali. NaĹĄe podroÄ?je je integrativna medicina, ki predstavlja sodelovanje ĹĄolske in komplementarne medicine. Ponosni smo na veÄ? kot 15 let delovnih izkuĹĄenj in veÄ? kot 155.000 zadovoljnih strank. NaĹĄi izdelki lastne blagovne znamke so kliniÄ?no testirani in 100 % naravni. Pomagamo vam pri ĹĄtevilnih zdravstvenih teĹžavah, saj odpravljamo vse vrste boleÄ?in, vzroke alergij, teĹžave s prebavo, krepimo vaĹĄ imunski sistem, popravljamo srÄ?no-Ĺžilni ali kardiovaskularni sistem, se uspeĹĄno spopadamo s previsokim krvnim tlakom in ĹĄe marsiÄ?im. PoslediÄ?no se ob odpravi vzroka popravijo tudi razne druge zdravstvene teĹžave, ki grenijo naĹĄ vsakdan. NaĹĄe izdelke v savinjski in ĹĄaleĹĄki regiji po dogovoru dostavimo tudi na dom. PokliÄ?ite nas na GSM 041/ 652 694. đ&#x;&#x201D;˛

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje, www.lekarna-velenje.si

NaĹĄe lekarne:

Center Velenje, Vodnikova 1 Cankarjeva Velenje, Cankarjeva 2/b Kersnikova Velenje, Kersnikova 2/d TrebuĹĄa Velenje, Celjska 40 Ĺ oĹĄtanj, Trg JoĹžeta Lampreta 1 Ĺ martno bo Paki, Ĺ martno ob Paki 80

Certifikati InĹĄtituta KON-CERT Maribor, kot dodana vrednost vaĹĄih proizvodov InĹĄtitut za kontrolo in certifikacijo â&#x20AC;&#x201C; InĹĄtitut KON-CERT Maribor, je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi veÄ?letnimi izkuĹĄnjami. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji z veÄ? kot 3.500 strankami, delujemo na podroÄ?ju kontrole in certificiranja v kmetijstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja. Ob certificiranju ekoloĹĄke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in Ĺživil opravljamo ĹĄe nadzore: bioloĹĄko-dinamiÄ?nega kmetovanja, zaĹĄÄ?itenih kmetijskih pridelkov

in Ĺživil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P. in v zadnjem obdobju certificiranja aktualne sheme Izbrana kakovost. Dejavnost nadzora pa smo razĹĄirili ĹĄe na neĹživilske sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil, in na shemo VEGAN, ki je vedno bolj zanimiva pri strankah.

S pomoÄ?jo certifikatov, ki jih InĹĄtitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in Ĺživil slovenskih pridelovalcev oz. predelovalcev. đ&#x;&#x201D;˛

InĹĄtitut KON-CERT Maribor, Robert ROJKO, direktor

GOVOR

ROKA

OBRAZ

MINUTE

Neustrezen, zatikajoÄ?, slabo razumljiv govor.

Ĺ ibka roka ali noga.

Na obrazu poveĹĄen ustni kot.

Vsaka minuta ĹĄteje!

OB KATEREMKOLI ZNAKU TAKOJ POKLIÄ&#x152;I 112

saj narobeSPOROÄ&#x152;I, tvori stavke upo- NAkrat sta to roka KAP. in noga skupaj. DA in SUMIĹ MOĹ˝GANSKO rablja besede, ki nimajo smisla. Z roko ne more veÄ? drĹžati predVÄ?asih izgovarja smiselne bese- metov, zaradi ĹĄibkosti noge pa www.GROMinute.si de, ki pa so zabrisane, slabo ra- pade na tla. Ko mu reÄ?emo, naj zumljive. dvigne roke in noge, bo to storil R â&#x20AC;&#x201C; ROKA: Bolniku nenadoma samo na eni strani. ohromi ena stran telesa, najveÄ?O â&#x20AC;&#x201C; OBRAZ: Ustni kot na eni

strani postane priostren, negiben, poveĹĄen. ObiÄ?ajno se to zgodi na isti strani kot ĹĄibkost okonÄ?in. Obraz zaradi tega postane spremenjen. Hkrati se veÄ?krat opazi, da sta oÄ?esi obrnjeni v nasprotno stran kot ĹĄibkost obraza. M â&#x20AC;&#x201C; MINUTA: Pri moĹžganski kapi ĹĄteje vsaka minuta. Ukrepati moramo zelo hitro, saj z vsakim odlaĹĄanjem poveÄ?ujemo moĹžnost trajne moĹžganske okvare. Takoj je potrebno klicati reĹĄevalce na 112 in povedati, da ste ob bolniku, ki je verjetno doĹživel moĹžgansko kap. đ&#x;&#x201D;˛ Vir: https://www.grominute.si/

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 14

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

19. novembra 2020

Zrak v bivalnih prostorih bivanje. Ustrezna vlaĹžnost v notranjih prostorih prepreÄ?uje razvoj plesni in razliÄ?nih bolezni. Vzrok visoke vlaĹžnosti v zgradbi je lahko tudi v prehitrem postopku gradnje (premalo Ä?asa za suĹĄenje), prodiranje vode v notranjost zaradi strukturnih napak, slabo odvajanje vlage iz notranjosti zaradi neustreznega prezraÄ?evanja in tudi ogrevanja. Ĺ tiriÄ?lanska druĹžina v gospodinjstvu proizvede tudi 10 litrov vode na dan, zato je pomembno ohranjati optimalno vlaĹžnost v prostorih, ki je med 40 in 60 %. Ljudje razliÄ?no dojemamo toploto; nekdo ima rad hladnejĹĄe sobe, drugi se poÄ?utijo bolje v toplejĹĄem okolju. Kljub temu mora-

mo upoĹĄtevati doloÄ?ena pravila. Za bivalne prostore in kopalnice priporoÄ?amo viĹĄjo temperaturo (do 23 Â°C), pri spalnicah je priporoÄ?ena temperatura precej niĹžja (do 18 Â°C). Pomembno je, da ne pride do prevelikih temperaturnih razlik med notranjim zrakom in temperaturo na povrĹĄini notranje stene ali med spodnjim delom prostora in prostorom v viĹĄini glave. Razlika ne sme biti viĹĄja od 4 Â°C. Torej, ne pozabimo na pravilno in pogosto prezraÄ?evanje ter skrbno izbiro materialov za notranje prostore. đ&#x;&#x201D;˛

+ 386 40 204 665

prodaja@germstar.si

Senzorski dozatorji za razkuĹževanje rok in razkuĹžila Za podjetja, dom in druĹžino Poskrbite za zdravje in prepreÄ?ite vstop infekcijam v vaĹĄe okolje

Vir: https://bit.ly/2Qtrca7 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

MJ Spirit d.o.o. | TehnoloĹĄki park 22 A | 1000 Ljubljana

Sodoben Ä?lovek preĹživi veÄ?ino Ä?asa v zaprtih prostorih, zato zrak v notranjih prostorih pomembno vpliva na naĹĄe poÄ?utje, zdravje in kakovost bivanja. Ä&#x152;lovek na dan vdihne do 13,5 kg zraka v zaprtih prostorih in kar 1,5 kg sveĹžega zraka. Njegova kakovost ĹĄe kako vpliva na naĹĄe poÄ?utje in zdravje. Suh zrak slabo vpliva na sluznico oÄ?esa. Suho sluznico laĹžje napadajo bakterije, hitreje se zaÄ?nejo vnetni procesi, prehlad ali krvavitev iz nosu. Pri vlaĹžnosti 30 % in manj smo bolj nagnjeni k nalezljivim boleznim. Zato je ohranjanje optimalne zraÄ?ne vlaĹžnosti in pravilno prezraÄ?evanje izjemnega pomena za zdravo

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Hitro in enostavno BrezstiÄ?no UÄ?inkovito EkonomiÄ?no Takoj dobavljivo RazkuĹžila narejena za pogosto uporabo, ne izsuĹĄujejo rok, koĹža je po umivanju mehka in voljna. Na voljo stenski, namizni in samostojeÄ?i dozatorji. veliko veÄ? na:

www.germstar.si

Kam s starimi elektronskimi aparati?

padnih baterij. Na doloÄ?enih ekoloĹĄkih otokih po vsej drĹžavi je v skoraj vseh slovenskih obÄ?inah postavljenih Ĺže 720 uliÄ?nih zbiralnikov za zbiranje malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij. V veÄ?jih trgovskih sredi-

ĹĄÄ?ih po drĹžavi, kjer se prodaja e-oprema, se nahaja 71 zelenih kotov, kamor se lahko poleg malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij odda tudi odpadne sijalke. Izvajalci projektnih aktivnosti pa stremijo k zajezitvi Ä?im veÄ?jega deleĹža e-odpada iz gospodinjstev, zato so za zbiranje po podeĹželju v sklopu projekta izdelali poseben namenski mobilni zbiralnik. Njegov namen je zbiranje in loÄ?evanje vseh vrst e-odpadkov (tudi velikih) in odpadnih baterij. Vse lokacije za odlaganje e-odpadkov najdete na www.stariaparati.si. V druĹžbi ZEOS pozivajo vse potroĹĄnike, naj jim ne bo vseeno za okolje, in jih vabijo, da se jim pridruĹžijo pri E-cikliranju in tako poskrbijo, da bodo naravni viri zaokroĹžili, odlagaliĹĄÄ?a in narava pa bosta laĹžje zadihala.

Se vam kopiÄ?ijo stari aparati, odpadne baterije in sijalke? Stari aparati ne sodijo v smeti. Vsebujejo nevarne snovi, ki ĹĄkodujejo okolju, ljudem in Ĺživalim. Hkrati pa so to dragocene surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo. Zato je pomembno, da jih oddate loÄ?eno, v zanje predvidene:

ULIÄ&#x152;NE ZBIRALNIKE

ZELENE KOTE

na eko otokih

v trgovskih centrih

MOBILNI ZBIRALNIK

ob akciji zbiranja v vaĹĄem kraju

Vse lokacije na:

www.stariaparati.si Bodi zvezda, E-cikliraj!

Life Gospodarjenje z e-odpadki LIFE14 GIE/SI/000176.

V sodobni druĹžbi je naĹĄe Ĺživljenje v veliki meri odvisno od elektronskih naprav. V tradicionalnem linearnem gospodarstvu se elektronske naprave proizvajajo iz naravnih virov, nato so nekaj Ä?asa v uporabi, na koncu pa jih odvrĹžemo. Ko teh naprav ne potrebujemo veÄ?, postanejo e-odpadki in kot taki postanejo teĹžava. E-odpadki so eden najhitreje rastoÄ?ih odpadkov na svetu in zaradi svoje specifiÄ?ne sestave spadajo med nevarne odpadke, ob nepravilnem ravnanju pa imajo lahko ĹĄtevilne negativne posledice na ljudi in okolje. V kroĹžnem gospodarstvu pa na e-odpadke lahko gledamo tudi kot na vire in ne le odpadke. VeÄ?ina nas ne bi zavrgla dragega nakita, odsluĹženo elektroniko pa velikokrat vrĹžemo na dno predala ali celo na odlagaliĹĄÄ?e. Pa vendar je v e-odpadkih veliko dragocenih in/ali redkih materialov, kot sta zlato in platina. Zato je pametno, da dragocene materiale iz e-odpadkov ponovno pridobimo in zagotovimo zadostno koliÄ?ino teh virov za prihodnje generacije. To lahko naredimo tako, da e-odpadke po koncu uporabne loÄ?eno oddamo na za to namenjeno mesto. Teh je po drĹžavi Ĺže zelo veliko, zato je poskrbela tudi druĹžba ZEOS, d. o. o., ki je pod projektom Life Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj vzpostavila potroĹĄniku in gospodinjstvom prijazno mreĹžo zbiranja e-odpadkov in od-

đ&#x;&#x201D;˛

Oglas Stari aparati 138x200 NOV 2020.indd 1

12/11/2020 10:54

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 15

Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub je sicer najbolj prepoznaven po programskih vsebinah, namenjenih druĹženju mladih iz Ĺ aleĹĄke doline. Pa vendar ni vse, kar poÄ?nejo, namenjeno sprostitvi. V zadnjem Ä?asu, ko je izvajanje kulturnega in zabavnega programa moÄ?no okrnjeno, so ĹĄe posebno okrepili izobraĹževalno in socialno dejavnost kluba. Med drugim so v sklopu projekta Mamo Ä?ez zagnali iniciativo za spodbujanje mladih k pravilnemu in zavzetemu noĹĄenju zaĹĄÄ?itnih mask z namenom zmanjĹĄevanja moĹžnosti za prenos virusa â&#x20AC;&#x201C; Mamo maske Ä?ez nos. Mladim iz lokalnega okolja bodo brezplaÄ?no priskrbeli in dostavili zaĹĄÄ?itne maske z izstopajoÄ?im, ozaveĹĄÄ?evalnim potiskom, s katerim se bodo mladi lahko poistovetili in laĹžje sprejeli noĹĄenje maske, ki je lahko tudi modni dodatek ali izrazno sredstvo. Z moÄ?no medijsko kampanjo spodbujajo prejemnike k odgovornemu ravnanju v epidemiji s ponosnim in pravilnim noĹĄenjem mask â&#x20AC;&#x201C; Ä?ez nos.

ÂťMajo Ä?ezÂŤ

'Mamo Ä?ez' je geslo, ki je pred leti vzniknilo med velenjsko mladino in konotira zaupanje, da se lahko posamezniki s skupnimi moÄ?mi uspeĹĄno spoprijemajo z izzivi, samozavestno prevzemajo naloge in uÄ?inkovito delujejo v skupno dobro. Preraslo je v znamko, s katero je Ĺ Ĺ K oznaÄ?il program, v okviru katerega trenutno izvajajo predvsem izobraĹževalne aktivnosti. ÂťPravkar smo zaÄ?eli pripravljati vsebine iz uporabnih znanj. Na naĹĄi spletni strani in druĹžbenih omreĹžjih

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

19. novembra 2020

Maske Ä?ez nos! Mladi s privlaÄ?nimi zaĹĄÄ?itnimi maskami in moÄ?no kampanjo spodbujajo vrstnike in odrasle k solidarnemu in odgovornemu ravnanju objavljamo prispevke o raznih vsakdanjih izzivih, s katerimi se mladi, ĹĄe posebno bruci, prviÄ? sreÄ?ujejo. Denimo kuhanje, plaÄ?evanje poloĹžnic in druga gospodinjska opravila,ÂŤ je del programa Mamo Ä?ez predstavil Ä?lan upravnega odbora Ĺ Ĺ K Vid Stropnik, nato pa se osredotoÄ?il na veÄ?ji projekt te 'znamke' â&#x20AC;&#x201C; Mamo maske Ä?ez nos. ÂťTo je nova pobuda kluba, ki kliÄ?e k odgovorni, vestni in pravilni rabi zaĹĄÄ?itnih mask v epidemiji. Izdelujemo maske z ozaveĹĄÄ?evalnim potiskom in jih brezplaÄ?no

â?ą

Na fotografijah in videih, s katerimi mladi promovirajo noĹĄenje mask Ä?ez nos, so mladi iz lokalnega okolja, ki tako nagovarjajo vrstnike.

poĹĄiljamo mladim, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju velenjske upravne enote. Do maske so upraviÄ?eni vsi do 29 let stari posamezniki iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, naroÄ?ijo pa jih lahko na naĹĄi spletni strani. Zraven dobijo ĹĄe nalepke in druge ozaveĹĄÄ?evalne tiskovine, ki jasno sporoÄ?ajo, da lahko to epidemijo zajezimo samo skupaj, Ä?e bomo vsi pravilno nosili maske in izvajali druge preventivne ukre-

Vid Stropnik: ÂťNe Ĺželimo doseÄ?i le noĹĄenja mask Ä?ez nos, paÄ? pa tudi, da bodo mladi glasniki odgovornega in solidarnega ravnanja.ÂŤ

obsojamo teorije zarote in novi val laĹžnih novic, ki v vsesploĹĄni socialni in javnozdravstveni krizi prihajajo ĹĄe bolj do izraza, ker obstajajo neresnice, v katere bi Ĺželeli verjeti, ker bi bil z njimi svet lepĹĄi, boljĹĄi in laĹžje razumljiv. Vendar je pomembno, da nanje opozarjamo in jih obsojamo, obenem pa ĹĄirimo zaupanja vredne informacije in spodbujamo zaupanje v stroko. K temu moramo pozivati mladi,ÂŤ je prepriÄ?an.

Prva naklada je Ĺže poĹĄla

â?ą

ÂťNe spodbujamo le pasivnega noĹĄenja mask, ampak postavljanje zgleda vrstnikom, opozarjanje bliĹžnjih in ĹĄirĹĄe javnosti, da je tudi mladim pomembno nositi maske Ä?ez nos.ÂŤ

pe,ÂŤ predstavi pobudo, s katero Âťmajo Ä?ezÂŤ aktivno vkljuÄ?evanje v prizadevanje za zajezitev virusa tudi z moÄ?no medijsko kampanjo tako na spletu kot oglasnih mestih v Ĺ aleĹĄki dolini, s katero vrstnike (pa tudi odrasle) nagovarjajo, naj zavzamejo pozitivno staliĹĄÄ?e do noĹĄenja mask. Odpor do noĹĄenja mask je namreÄ? prisoten v vseh starostnih skupinah, opaĹžajo Ä?lani Ĺ Ĺ K, ne

le med mladimi, ki so po prevladujoÄ?em prepriÄ?anju praviloma manj ogroĹženi in zato v veÄ?ji meri bolj sproĹĄÄ?eni. ÂťPrav mladi izobraĹženci in ĹĄtudenti, ki so trenutno v stiku s stroko in akademskimi vsebinami, so opolnomoÄ?eni za opozarjanje na to temo. Poleg tega pa bo ta nova realnost naĹĄ svet ĹĄe kar nekaj Ä?asa, zato je pomembno, da se v njem nauÄ?imo pravilno ravnati. V Ĺ Ĺ K

Netilci ideje so pravilno opazili tudi, da je obraz v Ä?asu epidemije postal oglasna deska, maska pa bodisi modni dodatek bodisi prenosnik sporoÄ?il ali osebnega izraza. Slabo oblikovane maske, opremljene s potiskom, s katerim se nosilci ne morejo poistovetiti, najbrĹž nikoli ne bodo na obrazih. Zato so temeljito razmislili, kakĹĄni grafiki s kakĹĄnim sporoÄ?ilom tako o sebi kot svojih staliĹĄÄ?ih do razmer bodo mladi z veseljem posodili obraz. Glede na to, da so prvotno naÄ?rtovano naklado 500 mask razdelili v le enem dnevu, so naĹĄli pravi recept. ÂťMislim, da nam brez tega ne bi uspelo tako hitro nagovoriti tako velike skupine ljudi,ÂŤ ocenjuje sogovornik in zasluge za to med drugim pripisuje klubski oblikovalki Leji Aristovnik, ki je zasnovala celostno grafiÄ?no podobo projekta.

Ker bi radi z maskami opremili vse mlade, ki jih bodo Ĺželeli imeti Ä?ez nos, so Ĺže naroÄ?ili ĹĄe 500 mask. Ker gre za popolnoma neprofiten projekt, pa Ĺ Ĺ K kot druĹĄtvo, ki deluje v javnem interesu, zbira tudi donatorska in razpisna sredstva, ki jih bodo vloĹžili v izdelavo in razpoĹĄiljanje mask mladim. Ä&#x152;lani namreÄ? verjamejo, da je Ĺ Ĺ K kredibilen partner vsa-

â?ą

Maske in ozaveĹĄÄ?evalni material priskrbijo mladim brezplaÄ?no. Posameznik je upraviÄ?en do ene maske.

kogar, ki Ĺželi s konstruktivnimi vsebinami nagovarjati mlade, saj med njimi uĹživa zaupanje, ima ĹĄiroko in Ä?vrsto spleteno komunikacijsko mreĹžo ter primerne naÄ?ine za implementacijo idej. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Mladi imajo maske Ä?ez nos, ker: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

so Ĺželjni potovanj, pogreĹĄajo festivalsko sezono, so odgovorni do sebe in ostalih, pogreĹĄajo kofetkanje, so Ĺželjni zakuhanÄ?ka v veselem decembru, hoÄ?ejo konec epidemije pred novim letom in zaupajo mnenjem mentorjev in profesorjev.

Biti v srediĹĄÄ?u pozornosti je privilegij, ki si ga stranke zasluĹžijo V drveÄ?em tempu Ĺživljenja, ko se ob prekratkem dnevu in mnoĹžeÄ?ih se obveznostih neprestano trudimo, da bi ohranjali ravnoteĹžje med poslovnim in zasebnim Ĺživljenjem, je postal Ä?as ena pomembnejĹĄih vrednot, po katerih merimo kakovost svojega bivanja, uÄ?inkovito upravljanje z njim pa medtem velja za eno bolj cenjenih spretnosti sodobnega Ä?asa. V Zavarovalnici Sava zato obraÄ?ajo perspektivo in Ĺživijo zgodbo, ki spoĹĄtuje vaĹĄe vrednote in upoĹĄteva vaĹĄ Ä?as. Razumejo, da niso oni tisti, ki so v srediĹĄÄ?u vaĹĄe pozornosti, zato se obraÄ?ajo k vam in v srediĹĄÄ?e pozornosti postavljajo vas. V preteklih mesecih so se ĹĄe posebej osredotoÄ?ali na razvoj inovativnih sodobnih reĹĄitev, ki omogoÄ?ajo priroÄ?en naÄ?in poslovanja z njihovo zavarovalnico. Predvsem je pri tem pomembno izpostaviti, da ponujajo nabor reĹĄitev in storitev, zaradi katerih ste lahko vi tisti, ki izberete naÄ?in in Ä?as urejanja reÄ?i, povezanih z zavarovanjem, ki je najbolj priroÄ?en za vas. Takrat, ko jih zares potrebujete. Ä&#x152;e ste med tistimi, ki z zavarovalnico reÄ?i najraje urejate na daljavo, od koderkoli in kadarkoli, potem nujno nadaljujte branje, saj bomo predstavili naÄ?ine, s katerimi bo dostop do zavarovalniĹĄkih storitev za vas ĹĄe hitrejĹĄi, enostavnejĹĄi in uÄ?inkovit. S podpisom na daljavo boste

uredili zavarovanje, ki ga potrebujete, na najpriroÄ?nejĹĄi in Ä?asovno uÄ?inkovit naÄ?in. Z zastopnikom se boste dogovorili o vsebini zavarovanja in v nekaj minutah boste po e-poĹĄti prejeli dostop do zavarovalne dokumentacije. Pogodbo boste podpisali na svoji pametni napravi in zavarovanje

si bo s pomoÄ?jo kamere na vaĹĄi pametni napravi ogledal ĹĄkodo, ki ste jo prijavili, in zajel fotografije, ki so pomembne pri nadaljnjem postopku obravnave zavarovalnega primera. Prima, kajne? Ä&#x152;e vam je takĹĄen naÄ?in poslovanja blizu in vam pride prav, vas v Zavarovalnici Sava vabi-

bo urejeno kot bi mignili. Ä&#x152;e se boste odloÄ?ili za Ĺživljenjsko zavarovanje, vam za potrditev identitete ni veÄ? treba osebno v njihovo poslovalnico, saj boste postopek opravili kar z video identifikacijo, skozi video klic pa vas bo vodil njihov svetovalec. In ker je bistvo zavarovanja zagotavljanje varnosti v primerih, ko vendar ne gre vse po naÄ?rtih, nam manjka ĹĄe en pomemben del. Kaj storiti, ko nastane ĹĄkoda? V tem primeru lahko zavarovalni primer prijavite na njihovi spletni strani. Ä&#x152;e bo cenilec ocenil, da je potreben ogled, vam bo predlagal, da to uredita s postopkom ogleda ĹĄkode na daljavo. Kako? Povezala se bosta z video klicem, cenilec pa

jo, da obiĹĄÄ?ete njihovo spletno stran in ĹĄe podrobneje spoznajte sodobne reĹĄitve, ki vam bodo olajĹĄale zavarovalniĹĄke opravke na daljavo. Ä&#x152;e pa ste ĹĄe zmeraj bolj naklonjeni osebnemu stiku in se Ĺželite v Ĺživo pogovoriti z njihovim svetovalcem, v Zavarovalnici Sava svetujejo, da pokliÄ?ete na njihovo telefonsko ĹĄtevilko 080 19 20 ali piĹĄete na info@ zav-sava.si. Povezali vas bodo z zastopnikom, ki bo skrbel za vsa vaĹĄa zavarovanja in zavarovalne primere. Z njim lahko sklepate in urejate vse, kar je povezano z asistenÄ?nimi storitvami in zavarovanji Zavarovalnice Sava. Da ne boste nikoli sami. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 16

MLADI

19. novembra 2020

Mladinsko politiko nenehno izpopolnjujejo Mestna obÄ?ina Velenje je z izpolnjevanjem kriterijev na vseh prednostnih podroÄ?jih Ĺže drugiÄ? podaljĹĄala veljavnost certifikata Mladim prijazna obÄ?ina Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje se lahko pohvali s ĹĄtevilnimi dobrimi praksami, s katerimi je tudi na podroÄ?ju mladinskih politik Ĺže veÄ?krat postavila zgled drugim lokalnim skupnostim. Tako je leta 2012, odkar InĹĄtitut za mladinsko politiko AjdovĹĄÄ?ina v sodelovanju s Skupnostjo obÄ?in Slovenije in pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja podeljuje certifikat Mladim prijazna obÄ?ina, kot ena prvih slovenskih obÄ?in izpolnila kriterije. Letos je certifikat podaljĹĄala Ĺže drugiÄ?, do leta 2024. Certifikat je pravzaprav priznanje lokalnim skupnostim za uspeĹĄno izvajanje ukrepov s podroÄ?ja mladinskih politik, usmerjenih v integracijo od 15 do 29 let starih oseb v druĹžbeno Ĺživljenje in spodbujanje Ä?im hitrejĹĄega osamosvajanja mladih. Komisija pri oceni uspeĹĄnosti izvajanja ukrepov pregleduje aktivnosti obÄ?in v sistemskem obravnavanju mladine (s sprejemanjem dokumentov za strateĹĄko naÄ?rtovanje in izvajanje mladinskih politik), izvajanju mehanizmov participacije mladih (sodelovanje mladih z lokalno skupnostjo pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov), podpiranju delovanja mladinskih organizacij (s sofinanciranjem programov in infrastrukturo), uÄ?inkovitem informiranju (z medijskimi vsebinami izkljuÄ?no za mlade), spodbujanju izobraĹževanja in zaposlovanja (s ĹĄtipendiranjem, praktiÄ?nim usposabljanjem, razvojem podjetniĹĄtva), prilagajanju stanovanjske politike (z uvrĹĄÄ?anjem mladih v posebno kategorijo upraviÄ?encev pri podelitvi neprofitnih stanovanj in stanovanjem za druĹžbeno

nadpovpreÄ?no aktivnega mladega posameznika) in sodelovanju pri izvedbi projektov.

Krepko presega pogoje

MOV krepko presega doloÄ?ene pogoje za podaljĹĄanje veljavnosti certifikata, so sporoÄ?ili z obÄ?inskega urada za druĹžbene dejavnosti. Kot mestna obÄ?ina mora namreÄ? izvajati vsaj po dva ukrepa s prednostnih podroÄ?ij izobraĹževanja mladih, zaposlovanja, stanovanjske politike in mladinskega organiziranja. MOV pa z

â?ą

ÂťObÄ?ina vzorno sodeluje z mladimi in prisluhne njihovim predlogom. Kaj si mladi Ĺželijo v obÄ?ini oziroma kaj so morebitni primanjkljaji, bodo mladi lahko izrazili v mladinski strategiji, ki nastaja in pri kateri so intenzivno sodelovali.ÂŤ

vsakega prednostnega podroÄ?ja izvaja od tri do sedem ukrepov in na vseh izkazuje napredek, utemeljujejo. ÂťUspeĹĄno izvaja ukrepe v mladinski politiki. Z naÄ?rtnim obravnavanjem mladih zagotavlja boljĹĄe sistemske pogoje za mladinsko delo in mladinsko politiko. Sprejela je ĹĄtevilne akte, ki urejajo podroÄ?je mladih, njihove aktivnosti pa podpira tudi finanÄ?no.ÂŤ MOV je bila prva slovenska lokalna skupnost, ki je sprejela lokalni program razvoja delovanj mladih oziroma mladinsko strategijo, ĹĄe prej pa odlok o mladinskem delu. Nova, Ĺže tretja mladinska strategija za petletno obdobje se pravkar pripravlja, obÄ?ina pa je do danes sprejela veÄ? pravnih aktov, s katerimi sistemsko ureja podroÄ?je horizontalnih in vertikalnih mladinskih politik v lokalni skupnosti. ObÄ?ina ne-

Prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i v drugi polovici leta veÄ? kot v enakem obdobju lani Na Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka opaĹžajo, da se je ĹĄtevilo prejemnikov redne denarne socialne pomoÄ?i, ki je namenjena zadovoljevanju minimalnih Ĺživljenjskih potreb v viĹĄini, ki omogoÄ?a preĹživetje, v zadnjem obdobju poveÄ?alo. Najbolj izrazito poveÄ?anje ĹĄtevila prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i so zabeleĹžili julija, ko je denarno socialno pomoÄ? prejelo 2063 prejemnikov, kar predstavlja 33,54 % veÄ? prejemnikov kot julija preteklega leta, ko je denarno socialno pomoÄ? prejelo 1.371 pre-

guje mehanizme aktivne participacije mladih s formalnimi in neformalnimi strukturami, kot so Komisija za mladinska vpraĹĄanja, Komisija za ocenjevanje vlog za dodelitev ĹĄtipendij za aktivno delovanje v MOV in Komisija za ocenjevanje vlog, prispelih na javni nateÄ?aj Naj prostovoljec MOV, Mladinski svet Velenje in portal pobude.velenje.si. Zagotavlja odliÄ?ne pogoje za organiziranje mladih in je v minulem ĹĄtiriletnem obdobju izvajala ĹĄe veÄ? ukrepov: finanÄ?no podporo

jemnikov. Od avgusta do oktobra letoĹĄnjega leta je v lokalnem okolju denarno socialno pomoÄ? prejemalo povpreÄ?no meseÄ?no 1.475 upraviÄ?encev, v enakem obdobju preteklega leta 1.360 upraviÄ?encev, torej pribliĹžno 115 prejemnikov povpreÄ?no meseÄ?no veÄ?, nam je zaupala pomoÄ?nica direktorice CSD Savinjsko-ĹĄaleĹĄka Valerija KidriÄ?. Podroben prikaz prejemnikov DSP v spodnji tabeli: đ&#x;&#x201D;˛

2019

mesec

2020

odstopanje

1343

oktober

1419

+ 5,36 %

1357

september

1491

+ 8,99 %

1379

avgust

1516

+9,04 %

1371

julij

2063

+ 33,54 %

SKUPAJ

5450

6489

+ 16,01 %

mladinskim organizacijam preko projektnega financiranja, sofinanciranje usposabljanja kadrov in programov mednarodne mobilnosti ter zagotavljanje prostorov, namenjenih tako delovanju mladinskih organizacij kot druĹženju neorganiziranih mladih. OdliÄ?ne pogoje zagotavlja tudi za izobraĹževanje: sofinancira projekte in programe (formalnih ali neformalnih) usposabljanj, razpisuje ĹĄtipendije, denarne spodbude uÄ?encem, dijakom in ĹĄtudentom, ki dosegajo odliÄ?ne uÄ?ne rezultate in izjemne uspehe v raz-

liÄ?nih obĹĄolskih dejavnostih in zagotavlja moĹžnost opravljanja ĹĄtudijske prakse v sluĹžbah obÄ?inske uprave in drugih javnih institucijah v obÄ?inskem upravljanju. Prav tako pa pri zaposlovanju mladih: finanÄ?ne spodbude za samozaposlovanje mladih in pomoÄ? pri samozaposlitvi, mladi so med prednostnimi upraviÄ?enci na razpisih, ki spodbujajo podjetniĹĄtvo, kot je na primer razpis za sofinanciranje nakupa delovnih sredstev za novonastala podjetja, ki jih ustanovijo mladi, lokalna skupnost ima vzpostavljen center za spodbujanje konkurenÄ?nosti in inovativnosti (SAĹ A inkubator), sofinancira programe karierne orientacije, naÄ?rtovanja in svetovanja za zaposlovanje mladih ter programe spodbujanja delovne aktivnosti dolgotrajno brezposelnih mladih v lokalni skupnosti, med druge ukrepe na podroÄ?ju zaposlovanja mladih pa ĹĄteje ĹĄtudentsko delo na Pikinem festivalu, dijaĹĄko delo v projektu Mladi za Ä?isto Velenje in zaposlovanje mladih preko projektnih razpisov. MOV je vzpostavila sistem informiranja mladih o kljuÄ?nih zadevah, ki vplivajo na njihovo Ĺživljenje v lokalni skupnosti, z radijsko in televizijsko oddajo ter podporo dokumentarnim knjigam in filmom. Z ukrepi v stanovanjski politiki omogoÄ?a mladim laĹžji dostop do prvega stanovanja, s tem pa do hitrejĹĄega in laĹžjega osamosvajanja,

Komentarji mladinskih delavcev

Janko Urbanc, direktor Zavoda eMCe plac: ÂťNa vsakem podroÄ?ju mladinske politike so ĹĄe priloĹžnosti za izboljĹĄave, a v vseh teh letih, odkar obÄ?ina sistemsko obravnava mladino, je vedno imela posluh tako za predloge kot za teĹžave. Vedno smo imeli priloĹžnost za pogovor in skupno reĹĄevanje teĹžav. ObÄ?ina pa naziv upraviÄ?uje tudi s podporo kulturnemu in drugemu udejstvovanju mladih ter ĹĄtipendiranjem.ÂŤ Amadej Ĺ uperger, predsednik MSV: ÂťZagotovo ĹĄe najdemo priloĹžnosti za izboljĹĄave, predvsem v stanovanjski politiki, pri Ä?emer je potrebno vzpostaviti komunikacijo, ugotoviti potrebe mladih in zasnovati reĹĄitve. Na osnovi dosedanjega sodelovanja pa obÄ?ina nedvomno upraviÄ?uje sloves in si naziv zasluĹži.ÂŤ JoĹĄt KodriÄ?, predsednik Ĺ Ĺ K: ÂťObÄ?ina si zagotovo zasluĹži ta naziv. Ä&#x152;e primerjam razmere, v katerih delujejo razne mladinske organizacije po Sloveniji, so pri nas res izjemno dobre. Zelo so naklonjeni naĹĄemu delovanju, ĹĄe posebno dobra praksa pa je sofinanciranje mladinskih projektov. Je pa ĹĄe veliko priloĹžnosti pri krepitvi mla-

prevzemanja odgovornosti ter niĹžje stopnje izseljevanja mladih. V razpisu za podelitev neprofitnih najemniĹĄkih stanovanj uvrĹĄÄ?a mlade kot posebno kategorijo upraviÄ?encev, pod ugodnimi pogoji nudi stanovanje za druĹžbeno nadpovpreÄ?no aktivnega mladega posameznika in subvencionira najemnine mladim. Med skupne projekte mladih in obÄ?ine pa priĹĄtevajo sodelovanje pri pripravi mladinske strategije ter drugih predpisov, analizi ciljev strategije, izgradnji pumptrack poligona in izvedbi nateÄ?aja Naj prostovoljec, napovedujejo pa ĹĄe sodelovanje mladih pri pripravi

â?ą

ObÄ?ina je od komisije za podelitev certifikata Mladim prijazna obÄ?ina prejela sklep, da izpolnjuje vse pogoje, doloÄ?ene v pozivu, posebnih priporoÄ?il pa sklep ne vsebuje.

programa na novem prireditvenem prostoru in podelitev novih ateljejskih prostorov za mlade vizualne umetnike v novem objektu na Starem trgu.

Pridobitve zadnjega obdobja

MOV mladinsko politiko (tudi v sodelovanju z mladimi) nenehno nadgrajuje. V primerjavi s preteklim ĹĄtiriletnim obdobjem veljavnosti certifikata izvaja veÄ? ukrepov, nekatere pa je zame-

dim prijazne stanovanjske in zaposlitvene politike.ÂŤ

Refleksije mladih

njala z novimi. ÂťLetos potekajo ĹĄtevilne aktivnosti v zvezi s pripravo nove, tretje mladinske strategije. Lokalni mladinski trenerji so izvedli posvete z razliÄ?nimi skupinami mladih, da so izrazili svoje Ĺželje in potrebe, ki bodo pretvorjene v cilje strategije. Lani smo sprejeli spremembe pravilnika o vrednotenju mladinskih projektov, na osnovi katerih smo racionalizirali postopek izvedbe javnih razpisov in zaradi zmanjĹĄanja stroĹĄkov, ki so nastajali z objavo razpisa, veÄ? sredstev prihranili za izvedbo mladinskih projektov. Sprejeli smo tudi Odlok o ĹĄtipendijski shemi v MOV,

Nika Horvat, 21 let: ÂťVelenje vsekakor je mladim prijazna obÄ?ina! Vendar v Velenju mladi velikokrat ne vidimo moĹžnosti, ki nam jih mesto ponuja. Ä&#x152;e le malo bolj pomislimo in odpremo oÄ?i, vidimo, da se med delÄ?ki mesta skriva nekaj za vsakega od nas, pa Ä?eprav smo si ĹĄe tako razliÄ?ni. Vsakoletni festivali in redni dogodki, ki se odvijajo tako meseÄ?no kot tudi tedensko, spodbudijo v nas mladih, da trenutke spremenimo v zgodbe, da tudi tisti zadrĹžani prebudijo v sebi kreativnost in se virtualni svet spremeni v resniÄ?nost, ki kroji nepozabne spomine. Je mesto, v katerem 'se dogaja' in v katerem 'imamo Ä?ez' ĹĄe tako nemogoÄ?e izzive. Velik del zgodbe gradimo mladi in le mi lahko ustvarimo sebi bolj prijazno mesto, saj na mladih Vele'je stoji.ÂŤ BlaĹžka Pergovnik, 25 let: ÂťOdraĹĄÄ?ati v teh (zmeĹĄanih) Ä?asih res ni maÄ?ji kaĹĄelj. Leta minevajo vedno hitreje in prav lepo se je kdaj sprehoditi po spominih na vsa doĹživetja. SrednjeĹĄolska leta na velenjski gimnaziji, ure prostovoljstva z Melito in Iro v Mladinskem centru, pa veÄ?eri v eMCe placu, ko smo z dijaĹĄko in kasneje tudi ĹĄtudentsko ekipo Ĺ Ĺ K-ja naÄ?rtovali, kako Ä?imbolj izkoristiti in popestriti poÄ?itnice in ĹĄtudijska leta. Predstave v kulturnem domu, ko smo se zaĹželeli poÄ?utiti

na osnovi katerega smo zaÄ?eli sofinancirati kadrovske ĹĄtipendije,ÂŤ so sodelavci urada za druĹžbene dejavnosti izpostavili nekaj nedavnih aktivnosti pri mladinskih politikah in dodali, da se nove priloĹžnosti za plodno sodelovanje mladih in lokalne skupnosti ustvarjajo prav zdaj v sklopu obeh velikih naloĹžb ob Velenjskem jezeru in v Starem Velenju.

malce bolj odraslo, in zabave v Maxu, kadar smo bili Ĺželjni sprostitve. Ĺ e se spomnim taborniĹĄkih zgodb, pa koncertov glasbene ĹĄole in orkestra, na katerih so igrali prijatelji. Poletja na jezeru, drsanje v SonÄ?nem parku, sprehodi na grad, druĹžabni veÄ?eri v stari Pekarni, koncerti na Titovem trgu in v RdeÄ?i dvorani in ĹĄe in ĹĄe ... PrepriÄ?ana sem, da se za vsakogar najde tisto pravo, Ä?e si tega le Ĺželi. Zdaj se kot ĹĄtudentka arhitekture Ĺže veÄ? let iz Ljubljane z veseljem vraÄ?am domov v naĹĄe lepo Velenje. Vesela sem, da se mesto ĹĄe naprej razvija in mladim ponuja vedno veÄ? moĹžnosti za rekreacijo, kulturo, izobraĹževanje in kvalitetno preĹživljanje prostega Ä?asa. Ĺ˝elim si, da bomo mladi tudi v prihodnje naĹĄli toliko priloĹžnosti v mestu s sanjami.ÂŤ Jernej SeĹĄel, 18 let: ÂťVelenje mlade upoĹĄteva, potrebovali pa bi veÄ? dela za ĹĄtudente in dijake. Na podroÄ?ju ĹĄporta bi lahko veÄ?krat organizirali veÄ?ja koĹĄarkarska, rokometna in nogometna tekmovanja. S turistiÄ?nega vidika je Velenje presenetljivo dobro obiskano poleti, tudi zaradi Velenjskega jezera, bi pa priporoÄ?al prenovo kampa, saj je kamp premajhen in po mojem mnenju nima dovolj prostora. Kar se tiÄ?e druĹžabnega Ĺživljenja mislim, da manjkajo pravi Ĺžuri in manjĹĄi dogodki, na katerih glasbo vrti kakĹĄen DJ in se streĹže pijaÄ?a na prostem. Tak prostor sicer obstaja, to je seveda naĹĄ eMCe plac. Mladi se imamo kam dat, bi pa poudaril, da v zvezi s tem prostorom ĹĄe vedno kroĹžijo neresnice in govorice. Jaz si predstavljam, da bom Ĺživel v Velenju, bom pa verjetno delal zunaj mesta, saj je delo v moji stroki odvisno od lokacije in gostov.ÂŤ

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 17

Napredovanje ne bi smelo biti vpraĹĄljivo RokometaĹĄi Gorenja odhajajo s prednostjo dvanajstih zadetkov na povratno tekmo v Sieno â&#x20AC;&#x201C; Po prvem polÄ?asu Italijani zaostajali le za zadete VelenjÄ?ani, trenutno tretji na drĹžavnem prvenstvu, so v prvi tekmi drugega kroga pokala Evropske rokometne zveze upraviÄ?ili vlogo favorita. EGO Handball Siena, trenutno peto moĹĄtvo italijanskega prvenstva, so nadigrali z 32 : 20. Tokrat na trenerski klopi ni bilo glavnega trenerja Zorana JoviÄ?iÄ?a. Hitri test, opravljen po zdravstvenem protokolu dva dni pred tekmo, je trenerju in igralcu Vladanu LonÄ?arju pokazal pozitivni rezultat. Zaradi enakega razloga je tudi v gostujoÄ?i vrsti manjkalo nekaj igralcev. Ob odsotnosti trenerja, s katerim pa so bili najbrĹž povezami po telefonu, sta igralce s klopi vodila njegov pomoÄ?nik Benjamin ZbiÄ?ajnik in trener mladincev Marko OĹĄtir. Dvoboj brez gledalcev so gostitelji zaÄ?eli zelo dobro. Do polovice prvega polÄ?asa so moĹĄtvu iz italijanske deĹžele Toskane dvakrat uĹĄli za pet golov (9 : 4, 10 : 5). PriÄ?akovalo se je, da bodo ritem ĹĄe stopnjevali in si Ĺže do odhoda na veliki odmor priigrali na drugi tekmi neulovljivo razliko. Zgodilo se je nasprotno. Nadaljevali so slabo, kot da so se zadovoljili s sorazmerno visokim vodstvom. Popustili so, upoÄ?asnili svojo igro in v preostalih petnajstih minutah tega

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Plavalni klub Velenje ĹĄteje trenutno 175 Ä?lanov, od tega 105 registriranih plavalcev, ki so vkljuÄ?eni v enega od programov, in sicer: tekmovalno plavanje, ĹĄolo plavanja, plavalne teÄ?aje, plavanje za zdravje in plavanje za osebe s posebnimi potrebami. S plavalci v bazenu, po novem pa tudi on-line, delajo vsi trenerji: Jure PrimoĹžiÄ?, Denis DoblĹĄek, Marko KrstiÄ&#x2021; in Vlado StjepiÄ&#x2021;. Tako je klub na kratko predstavil predsednik Marko PrimoĹžiÄ?. Na pogovor smo ga povabili, ker nas je zanimalo, kaĹĄne posledice utegne imeti plavanje Âťna suhemÂŤ. Plavalci ste torej spet doma. ÂťZaradi razglasitve epidemije smo morali od sredine marca do sredine maja popolnoma prenehati delati v bazenu in upoĹĄtevati ukrepe za zajezitev ĹĄirjenja okuĹžb. Ko je bilo objavljeno postopno sproĹĄÄ?anje ukrepov, smo sledili navodilom Nacionalnega instituta za javno zdravje in zaÄ?eli ponovno delati, a le z registriranimi plavalci in ĹĄolo plavanja. Od 1. septembra do sredine oktobra, torej do druge razglasitve epidemije, smo ob upoĹĄtevanju vseh preventivnih ukrepov lahko delali Âťs polno paroÂŤ. Sedaj pa smo spet doma.ÂŤ Kako ste doĹživljali obdobje razglasitve epidemije spomladi? ÂťZa vse je bil to ĹĄok. V vseh letih delovanja kluba kaj takega ĹĄe ni bilo. Dva meseca brez treningov v vodi! To je bil Ä?as, ko bi se plavalci pripravljali in gradili svojo bazo za celotno novo sezono. V tem obdobju bi odplavali veÄ? nizko intenzivnih kilometrov. Zaradi odpovedanih tre-

Ĺ PORT

19. novembra 2020

vili. Italijani prviÄ? nastopajo na evropski sceni in priÄ?akovali smo, da bodo zelo motivirani in pustili vse na igriĹĄÄ?u, da bi presenetili. Pomembno je bilo, da smo se v drugem polÄ?asu zbrali in pokazali svojo kakovost. V drugo tekmo ne smemo iti brezbriĹžno. Pozabiti moramo na domaÄ?ih dvanajst golov prednosti in igrati odloÄ?no vseh ĹĄestdeset minut. Seveda pa verjamem v skupno zmago.ÂŤ Branko DumniÄ&#x2021;, gostujoÄ?i trener: ÂťIskreno, nisem priÄ?akoval

tako visokega poraza. Imamo pa eno opraviÄ?ilo: ÂťV Velenje smo priĹĄli brez sedmih igralcev, ĹĄtirje od teh so bili pozitivni na koronavirus. Igrali smo torej praktiÄ?no brez menjav. PreveÄ? lagodno smo zaÄ?eli tekmo. Kljub temu smo se gostiteljem do konca prvega polÄ?asa rezultatsko povsem pribliĹžali. V drugem polÄ?asu pa smo naredili veliko tehniÄ?nih napak; ni bilo veÄ? takĹĄne discipline v igri kot ob koncu prvega dela; prehitro smo se odloÄ?ali za strele; zaÄ?ela se je kazati tudi utrujenost. Precej golov smo prejeli iz hitrih konter in polkonter. Doma bomo poskuĹĄali doseÄ?i vsaj pozitiven rezultat.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

TAKO so igrali dela tekme so gostujoÄ?ega vratarja premagali samo ĹĄe trikrat, nasprotnik pa njihovega kar sedemkrat, tako da je ob polÄ?asu zaostajal le ĹĄe zadetek (12 : 13). NajbrĹž je njihov trener, Ä&#x152;rnogorec Branko DumniÄ&#x2021;, ki ima od letoĹĄnje pomladi s klubom triletno pogodbo, skupaj z igralci upal na podvig. Bil bi Ĺže, Ä?e bi izgubili z minimalno razliko glede na to, da je bil to zanje zgodovinski nastop v evropskem pokalu. V drugem polÄ?asu pa so 'ose' pokazale pravi obraz. S Ä?vrsto igro pred svojim ĹĄestmetrskim prostorom, sijajnimi obramba-

mi AljaĹža Panjtarja in hitrimi nasprotnimi napadi je nasprotnik spoznal, da je bil tega dne tako rekoÄ? za razred slabĹĄi od njih. Po uÄ?inkovitosti je ĹĄe zlasti izstopal Tilen SokoliÄ?. Streljal je devetkrat (od tega ĹĄtirikrat s sedmih metov) in prav tolikokrat zadel. Dvanajst golov prednosti pred sobotno povratno tekmo v Sieni jim gotovo zagotavlja uvrstitev v naslednji krog. Moralo bi. Tilen SokoliÄ?, o svoji veliki strelski predstavi: ÂťTekma ni bila tako enostavna, kot bi morda sodili po konÄ?nem rezultatu. Nasprotnika nismo podcenjeva-

li. Prvi polÄ?as je pokazal, da Ä?e nismo zbrani, je nasprotnik hitro zraven. V nadaljevanju smo v glavnem odpravili napake in naĹĄa igra je bila visoki ravni. Tako smo si priigrali visoko razliko za povratno tekmo. Ä&#x152;e bomo v soboto igrali tako kot tokrat v drugem polÄ?asu, nas ne bi smelo skrbeti za napredovanje.ÂŤ AljaĹž Pajntar: ÂťNepriÄ?akovano veliko napak je bilo v prvem polÄ?asu. Za veÄ?ino fantov je bila to prva evropska preizkuĹĄnja. Verjetno je bilo prisotno malce treme, saj nasprotnika nismo poznali. Toda kot na vsakega drugega, smo se tudi na njih dobro pripra-

Evropski Pokal EHF â&#x20AC;&#x201C; 2. krog Gorenje Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ego Handball Siena 32-20 (13-12)

Gorenje: Panjtar (17 obramb), TaletoviÄ&#x2021;, SokoliÄ? 9, A. KavÄ?iÄ?. 7, Tajnik 6, M. KavÄ?iÄ? 2, Pajt 2, GrmĹĄek 3, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, Starc, Ravnikar 1, PredoviÄ&#x2021; 1, MliviÄ&#x2021; 1, VeliÄ&#x2021;, Komar; pomoÄ?nik trenerja: Sedemmetrovke: Gorenje 6 (5), Siena 2 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Siena 8. Povratna tekma, Siena, 21. novembra.

Liga NLB, 9. krog Gorenje Velenje - Krka 28:21 (16:11)

Gorenje: Panjtar (10 obramb), TaletoviÄ&#x2021; (7 obramb), Tajnik 5, Pajt 5, GrmĹĄek 5, SokoliÄ? 4, KavÄ?iÄ? Miha 4, LonÄ?ar 3, MliviÄ&#x2021; 1, KavÄ?iÄ? Aleks 1, Starc, DrobeĹž, Komar, PredoviÄ&#x2021;, Ravnikar, VeliÄ&#x2021;; pomoÄ?nik trenerja: Benjamin ZbiÄ?ajnik. Sedemmetrovke: Gorenje 9 (7), Krka 4 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje: 12 minut, Krka 12. Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Ko-

Plavalci Âťna suhemÂŤ Marko PrimoĹžiÄ?, predsednik Plavalnega kluba Velenje: ÂťÄ&#x152;e plavalci niso v vodi, izgubljajo obÄ?utek za vodo. Povratek v normalen proces treningov bo dolgotrajen.ÂŤ

Mednarodni miting Ravne na KoroĹĄkem 2020, zaÄ?etek avgusta, ekipa Plavalnega kluba Velenje.

ningov so morali biti trenerji in plavalci zelo previdni pri izvedbi treningov, ki so ostali do drĹžavnega prvenstva v oktobru (julijsko drĹžavno poletno prvenstvo je bilo zaradi epidemije prestavljeno na oktober). Da bi se izo-

â?ą

formo so ohranjali s tekom, kolesarjenjem, z vajami za moÄ? z lastno teĹžo â&#x20AC;ŚÂŤ Plavalci so na "suhem"? KakĹĄne bodo posledice? ÂťPosledice zagotovo bodo, a je

Neaktivnost najmlajĹĄih se bo pri nekaterih odrazila tako, da bodo enostavno prenehali plavati, kar se bo klubu poznalo Ä?ez nekaj let Âťz luknjamiÂŤ v generacijah.

gnili poĹĄkodbam, so plavalci na treningih plavali manj od obiÄ?ajnih naÄ?rtovanih razdalj. A morali smo sprejeti in se navaditi na nove razmere. Plavalci in trenerji so ohranjali medsebojni stik po mobilnih telefonih in raÄ?unalnikih. Vsi starejĹĄi plavalci so dobili individualne programe, ki so jih izvajali doma in v naravi. Svojo

danes ĹĄe teĹžko oceniti, v kolikĹĄni meri bo odsotnost ĹĄportnega naÄ?ina Ĺživljenja vplivala na plavalce in poslediÄ?no njihov osebnostni razvoj in nadaljnjo ĹĄportno pot. StarejĹĄi, dobri plavalci, izgubljajo motivacijo, ker ne trenirajo in ne tekmujejo, mlajĹĄi so veliko izgubili v samem razvoju. Do septembra smo ÂťizgubiliÂŤ 30 plavalcev.

Prekinitev treningov je naredila svoje, niso veÄ? naĹĄli moÄ?i in energije za organizirano telesno aktivnost.ÂŤ So lahko plavalci v tem obdobju sploh dejavni? Lahko napredujejo, ohranjajo formo kako drugaÄ?e, brez stika z vodo? ÂťPlavanje je specifiÄ?en ĹĄport. Odvija se v okolju, ki za Ä?loveka ni naravno. Voda je 800-krat bolj gosta kot zrak. Plavalci v vodi lebdijo, njihova opora je premiÄ?na, zato je pri plavalcu zelo pomemben obÄ?utek za vodo. Ä&#x152;e niso v vodi, izgubljajo obÄ?utek zanjo. Vrnitev v normalen proces treningov bo dolgotrajen. V teh razmerah, ko je bazen zaprt, starejĹĄi plavalci ohranjajo formo predvsem s suhimi treningi, po individualnih programih, ki jih je izdelal licencirani fitnes ali kondicijski trener.ÂŤ

Marko PrimoĹžiÄ?: ÂťStarejĹĄi, dobri plavalci, izgubljajo motivacijo, ker ne trenirajo in tekmujejo, mlajĹĄi veliko izgubljajo v samem razvoju.ÂŤ

Koliko Ä?asa bodo potrebovali, da se "vrnejo" in kako bo z vraÄ?anjem na tekmovalno raven? ÂťZa vrnitev v normalen proces treningov, to pomeni, da bodo pridobili nazaj obÄ?utek za vodo, da bodo obnovili znanje tehnike plavanja, ponovno osvojili tehnike obratov, skokov, podvodnega plavanja â&#x20AC;Ś, bodo potrebovali vsaj ĹĄest tednov. Po ĹĄestih tednih uvodnih in baziÄ?nih treningov bodo lahko zaÄ?eli normalno trenirati. Ĺ ele po ĹĄtirih tednih rednih treningov pa bodo lahko spet tekmovali. Skupaj torej 10 tednov neprekinjenega treniranja. Seveda je veliko odvisno tudi od plavalcev samih, saj trenerji nimajo neposrednega nadzora nad tem, kako in v kolikĹĄni meri izvajajo program.ÂŤ

per 36:21 (18:5), Butan Plin Izola - Riko Ribnica 28:38 (15:21), Ljubljana - Trimo Trebnje 30:32 (17:17), Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka 25:31 (10:11), LL Grosist Slovan - Dobova 26:25 (17:13); prestavljeno: Maribor Branik Jeruzalem OrmoĹž. Vrstni red: 1. Celje 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Trebnje 7 - 14, 3. Gorenje 7 - 12, 4. Riko Ribnica 8 -8, 5. Jeruzalem OrmoĹž 7 - 8, 6. Slovenj Gradec 2011 7 - 8, 7. Maribor Branik 6 - 6, 8. Koper 7 - 6, 9. Loka 5 - 4, 10. Dobova 7 - 4, 11. Slovan 8 - 4, 12. Ljubljana 6 - 3, 13. Izola 7 - 3, 14. Krka 8 - 2.

Prva A DRL â&#x20AC;&#x201C; Ĺženske (Ä?lanice), 8. krog Z'deĹžele: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 19:31 (10:12); prestavljeno: Velenje - Trgo ABC Izola (sreda, 25. november), Ĺ˝.U.R.D. Koper â&#x20AC;&#x201C; Krka, Zelene doline Ĺ˝alec â&#x20AC;&#x201C; Zagorje, Ptuj - Krim Mercator. Vrstni red: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 6 tekem â&#x20AC;&#x201C; 12 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 6 - 10, 3. Krka 5 - 8, 4. Krim 2 - 4, 5. Zagorje 3 - 4, 6. Velenje 5 4, 7. Z'deĹžele 5 - 4, 8. Koper 5 - 3. 9. Izola 6 - 3, 10. Ptuj 3 - 0, 11. Litija 6 â&#x20AC;&#x201C; 0.

Kaj pa mlajĹĄi plavalci? ÂťTi trenutno niso aktivni, ker imajo premalo znanja in izkuĹĄenj, da bi lahko sami izvajali vaje oziroma treninge. Neaktivnost najmlajĹĄih plavalcev se bo pri nekaterih odrazila tako, da bodo po koncu epidemije enostavno prenehali plavati. To dejstvo se bo v klubu poznalo Ä?ez nekaj let Âťz luknjamiÂŤ v generacijah.ÂŤ Prvi ali drugi val, kateri bo moÄ?nejĹĄi, kateri bo plavanje bolj prizadel? ÂťMenim, da nas bo druga razglasitev epidemije prizadela ĹĄe bolj, kot nas je prva. Prvi val je odnesel kar nekaj Ĺže oblikovanih plavalcev po doseĹženih rezultatih, a se je jeseni na novo vkljuÄ?ilo enako ĹĄtevilo otrok. Upam, da bodo zmogli dovolj motivacije, da bodo vztrajali. Upam pa tudi, da bomo kmalu premagali nadleĹžni virus, se vrnili v bazen, vodo in nadaljevali uteÄ?eno delo in omogoÄ?ili plavalcem, da se spet ÂťvidijoÂŤ, druĹžijo, da ne bodo pogreĹĄali drug drugega, kot nemalokrat izpostavijo, ko se sreÄ?amo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Do zaprtja bazena delali na polno Po prvem valu epidemije so do 20. oktobra, ko so se zaprli bazeni, delali Âťna polnoÂŤ. Pod streho so spravili vse teÄ?aje za osnovne ĹĄole, drĹžavno prvenstvo, pridobili nove plavalce, poleti dosegli izjemne rezultate: 37 medalj na drĹžavnih prvenstvih, drĹžavi rekord na 50 metrov prosto Matica Bizjaka JambroviÄ?a.

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

19. novembra 2020

Streljanje v Velenju

Novembrsko nasilje

Z noĹžem napadel policistko, policija uporabila strelno oroĹžje Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje, 11. novembra â&#x20AC;&#x201C; ÂťMalo pred 12. uro so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je priĹĄlo na Avtobusni postaji v Velenju do krĹĄitve javnega reda in miru. 22-letnik iz Bosne in Hercegovine je grozil, da bo poĹĄkodoval samega sebe oziroma da bo nekoga ubil. Ob prihodu policistov na kraj je pobegnil. Stekli so za njim. Ko so hoteli uporabiti prisilna sredstva, da bi ga obvladali, je uporabil noĹž, s katerim je napadel policiste, ti pa so na napad odgovorili z opozorilnim strelom. Ker kljub temu ni prenehal s krĹĄitvami, so uporabili elektriÄ?ni paralizator â&#x20AC;&#x201C; prviÄ? v Sloveniji, in strelno oroĹžje,ÂŤ je istega dne prve ugotovitve pred Policijsko postajo Velenje strnil Milan Vugrinec, vodja oddelka sploĹĄne kriminalitete v Sektorju kriminalistiÄ?ne policije na Policijski upravi Celje. Osumljeni je pred uporabo drugega strelnega oroĹžja z noĹžem napadel policistko. Utrpela je laĹžjo telesno poĹĄkodbo, osumljeni pa je zaradi strelnih ran

hudo telesno poĹĄkodovan, vendar je zunaj smrtne nevarnosti. Vogrinec je ĹĄe povedal, da policija pred tem nasilnega moĹĄkega ni obravnavala. ÂťDelal sem v Galeriji, spodaj v arhivu. Zaradi boljĹĄega sprejema telefonskega klica, ki sem ga pre-

ri Titovega trga proti parkiriĹĄÄ?u zadaj za galerijo. Pomislil sem, da gre za vajo. Stopil sem do roba stopnic in od tam videl mlajĹĄega moĹĄkega, ki ga je policistka pozivala, naj se umiri oziroma nekaj v tem smislu. Videti je bil zelo razburjen, jezen â&#x20AC;Ś Nekaj je

Iz galerije so policistom prinesli paket za prvo pomoÄ?. Medtem so policisti osumljenega Ĺže onesposobili s strelom, trije policisti pa naj bi ga nato drĹžali na tleh. O dogajanju so policisti obvestili preiskovalnega sodnika in drĹžavnega toĹžilca, pa tudi speciali-

jel, sem se odpravil na poĹžarne stopnice. Ĺ˝e pri vratih zasliĹĄim pokanje. Tega je sliĹĄal tudi klicatelj. VpraĹĄal me je, kaj se dogaja, pa sem mu odgovoril, da gre najbrĹž za petarde. Ko pridem do polovice poĹžarnih stopnic, ki so zunaj nasproti Kulturnega doma, pa vidim policistko, ki gre z uperjeno piĹĄtolo po potki iz sme-

celo vrgel ob tla. Za tem sta dva policista Ä?ez Titov trg pritekla z druge strani Galerije, takoj za tem se je iz smeri Mladosti pripeljal policijski avto in ustavil pred zaÄ?etkom parkiriĹĄÄ?. Ves Ä?as se je sliĹĄalo vpitje, mladega moĹĄkega pa nisem veÄ? videl, ker se je umaknil med avtomobile â&#x20AC;Ś,ÂŤ nam je povedal oÄ?ividec Arpad Ĺ alamon.

zirano drĹžavno toĹžilstvo. UpraviÄ?enost uporabe prisilnih sredstev in strelnega oroĹžja bo preverila komisija, ki jo bo po Zakonu o nalogah in pooblastilih Policije imenoval v. d. generalnega direktorja policije. Vsem policistom, vpletenim v dogodek, je bila nudena psihosocialna pomoÄ?.

POLICIJSKA kronika Kradel parfume Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek popoldan okoli 17. ure je neznanec v drogeriji na Ĺ aleĹĄki cesti ukradel za okoli 500 evrov parfumov. Pri ÂťdeluÂŤ ga je posnela video nadzorna kamera.Naslednji dan, v petek, 13. novembra, okoli poldneva pa so policisti v isti trgovini spet obravnavali tatvino parfumov. Tokrat jih je z neznancem ÂťodĹĄloÂŤ za okoli 300 evrov. Policisti si bodo video posnetke ogledali, zbrali vsa obvestila in oboje skupaj s kazensko ovadbo naslovili na drĹžavno toĹžilstvo.

RazĹžalitev na portalu Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek dopoldan so policisti po prijavi obÄ?inskega uradnika obravnavali kaznivo dejanje razĹžalitev. Neznanec je na spletnem portalu velenje.com v diskusijah blatil dva obÄ?inska uradnika. Policisti zbirajo potrebne podatke in obvestila. S kazensko ovadbo jih bodo odstopili drĹžavnemu toĹžilstvu.

Risi na avtu Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Neznanec je v petek na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran na Ĺ terbenkovi cesti v Velenju, po njem namerno naredil rise in lastnika oĹĄkodoval za 500 evrov. Ker oĹĄkodovanec pregona storilca ni zahteval, bodo policisti o tem le obvestili drĹžavno toĹžilstvo.

Gojil je konopljo Mozirje, Ĺ˝alec, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek so mozirski policisti opravili hiĹĄno preiskavo pri 38-letniku iz okolice Ĺ˝alca. V kletnih prostorih stanovanjske hiĹĄe so naĹĄli dva opremljena prostora, prirejena za gojenje konoplje. V enem so naĹĄli okoli 90 rastlin, visokih do 120 cm, v

drugem pa 50 rastlin konoplje, visoke do enega metra. Konopljo in pripomoÄ?ke za gojenje so zasegli. 38-letnika bodo kazensko ovadili.

Divjal po avtocesti Ĺ˝alec, 15. novembra â&#x20AC;&#x201C; Policisti Postaje prometne policije Celje so v nedeljo okoli 14. ure pri nadzoru cestnega prometa na avtocesti A-1 zunaj naselja Ĺ entrupert izsledili voznika, ki je vozil s prekoraÄ?eno hitrostjo. Ugotovljeno je bilo, da je 40-letni voznik osebnega avtomobila vozil s hitrostjo 220 km/h, kar je za 90 km/h veÄ? od dovoljene hitrosti. Vozniku so izdali plaÄ?ilni nalog v viĹĄini 1.200 evrov in izrekli 9 kazenskih toÄ?k.

Ukradel gorivo Ĺ oĹĄtanj, 16. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ oĹĄtanju je v ponedeljek neznanec iz rezervoarja delovnega stroja ukradel okoli 120 litrov goriva.

đ&#x;&#x201D;˛

BrezplaÄ?no parkiranje Velenje â&#x20AC;&#x201C; Komunalno podjetje Velenje, ki je upravljalec modrih con na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, od ponedeljka, 16. novembra, pa do preklica omogoÄ?a brezplaÄ?no parkiranje v modrih conah na zunanjih parkiriĹĄÄ?ih. ReĹžim parkiranja na modrih conah v garaĹžnih hiĹĄah ostane nespremenjen. Vsi nadaljnji ukrepi bodo prilagojeni poloĹžaju v drĹžavi in skladni z navodili vlade RS in Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. đ&#x;&#x201D;˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Grozil in vznemirjal jo je Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek okoli poldneva je obÄ?anka obvestila policiste, da ji moĹĄki grozi in vznemirja. Policisti so se pogovorili z obema, zadevo pa v reĹĄevanje odstopili prekrĹĄkovnemu organu.

Na Gorici napad vitaminov Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek zveÄ?er je nekdo v fasado stanovanjskega bloka na KoĹželjskega ulici v fasado vrgel mandarino. Ä&#x152;eprav gmotna ĹĄkoda s tem ni nastala, so policisti dogodek zabeleĹžili. V soboto, 14. novembra, pa so policisti spet prejeli klic z ulice KoĹželjskega. Tokrat je neznani vitaminski napadalec v Ĺžaluzije stanovanjskega bloka vrgel pomaranÄ?o. O napadu s sadjem na Gorici smo poroÄ?ali tudi 25. oktobra. Takrat je v Ĺžaluzijo stanovanjskega bloka priletelo jabolko in jo poĹĄkodovalo.

Torbica, ki jo je pustil v parku, dobila noge

PoĹĄkodoval policistko

Velenje, 12. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Policiste je v Ä?etrtek okoli 14. ure poklical obÄ?an in prijavil krajo torbice, ki jo je pustil v SonÄ?nem parku. Policisti, ki so ga najprej opozorili na samozaĹĄÄ?itno ravnanje, so takoj za tem zaÄ?eli zbirati obvestila, da bi torbico z vsebino in tatu Ä?im prej naĹĄli.

Ĺ oĹĄtanj, 17. novembra â&#x20AC;&#x201C; Policisti so nekaj pred pol enajsto uro dopoldne v Ĺ oĹĄtanju obravnavali dogodek, v katerem je bila z zraÄ?nim oroĹžjem poĹĄkodovana policistka, ki je s sodelavcem opravljala kontrolo prometa. Storilec jo je zadel v predel noge in jo laĹžje poĹĄkodoval. Po do sedaj zbranih ugotovitvah je nanjo z zraÄ?no puĹĄko streljal 24-letni domaÄ?in, ki so ga v preteklosti Ĺže obravnavali zaradi poskusa prepreÄ?itve uradnega dejanja uradni osebi ter zaradi veÄ? razliÄ?nih kaznivih dejanj s podroÄ?ja premoĹženjske kriminalitete. 24-letnika so pridrĹžali in mu zraÄ?no puĹĄko zasegli. Po opravljenih preiskovalnih dejanjih ga bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti.

DruĹženje za globo Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek je krajan Gorice prijavil policistom, da se pred tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo kljub omejitvi gibanja in druĹženja zbirajo ljudje. Policisti, ki so ĹĄli na kraj, so oglobili ĹĄtiri osebe.

Je res ali ni res? Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek je policiste poklical stanovalec TomĹĄiÄ?eve in povedal, da ga je sosed ozmerjal, ga Ĺžalil in grozil, da mu bo ubil psa. Kmalu za tem pa je poklical ĹĄe sosed in povedal, da to, kar je rekel prvi, ni res. Policisti so zapisali obe izjavi, kdo je kaj rekel, pa bo razsodil prekrĹĄkovni organ.

Ĺ est jih je protestiralo Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Policisti so na protestnem shodu v petek na Titovem trgu naĹĄteli ĹĄest protestnikov. Dva so zaradi neupoĹĄtevanja odloka oglobili.

Ĺ tirikrat preglasno Velenje, 13. novembra â&#x20AC;&#x201C; Policisti so v petek zaradi preglasne glasbe na KidriÄ?evi napisali obdolĹžilni predlog mladoletnici. Dan kasneje, v soboto, 14. novembra, pa so zaradi preglasne glasbe napisali tri plaÄ?ilne naloge, enega v Ĺ aleku, enega na Kersnikovi, enega pa na TomĹĄiÄ?evi.

Vinjenega pridrĹžali Velenje, 15. novembra â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo ob 2. uri zjutraj so policisti pridrĹžali voznika osebnega avtomobila, ki je popil veliko veÄ?, kot bi za varno voĹžnjo smel. Voznik se z rezultatom preizkusa ni strinjal, zato so mu odredili tudi strokovni pregled.

Sivi, temaÄ?ni in megleni dnevi so ovili naĹĄa mesta in pred nami so pusti dnevi. Ne zgolj zaradi tega, ker je do boĹžiÄ?no-novoletnih praznikov ĹĄe daleÄ?, kaj ĹĄele do pomladi. LetoĹĄnji novembrski dnevi so dodatno obremenjeni s posledicami in ukrepi, povezanimi z epidemijo koronavirusa. Na eni strani posledice, ki se merijo v ĹĄtevilu okuĹženih, hospitaliziranih in umrlih, na drugi pa vse bolj strogi in omejujoÄ?i ukrepi, ki vse bolj posegajo v naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja. Ne glede, kako so omejujoÄ?i in v Adil Huselja doloÄ?enih segmentih ĹĄkodljivi, so ta hip trenutno edina moĹžnost, da se ĹĄirjenje koronavarnostno virusa upoÄ?asni, omeji in ustavi. Ĺ tevilni praogledalo vijo, da niÄ? veÄ? ni tako, kot je bilo. TakĹĄno mnenje ni zgolj zaradi drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?in in povsem drugaÄ?nega prazniÄ?nega dneva spomina na mrtve, ki je letos minil resniÄ?no povsem drugaÄ?e. TakĹĄen obÄ?utek je prisoten tudi zaradi dogajanja v naĹĄi drĹžavi v zadnjih dveh tednih. ToÄ?no pred ĹĄtirinajstimi dnevi je v naĹĄi prestolnici izbruhnilo nasilje, kot Ĺže dolgo ne. Eskalacija nasilja protestnikov oziroma bolje reÄ?eno izgrednikov je izstopila in povsem neprimerljivo zasenÄ?ila vse dosedanje letoĹĄnje (mirne) proteste. V izgredih je bilo poĹĄkodovanih petnajst policistov in novinar - fotograf, izgredniki pa so ustvarili veÄ?jo premoĹženjsko ĹĄkodo na sluĹžbenih vozilih policistov in reĹĄevalcev ter objektih v Ljubljani. Potem se je pozornost preusmerila v posamiÄ?ne nasilne in tragiÄ?ne dogodke. Najprej so obÄ?ani Kopra pred enim od stanovanjskih blokov zagledali trupli moĹĄkega in Ĺženske, ki sta nemo priÄ?ali o temni plati partnerskega odnosa. Kdo je storilec in kdo je Ĺžrtev, ta trenutek sploh ni pomembno, kajti Ĺživljenji sta ugasnili, za veÄ?no. Tako kot je ugasnilo Ĺživljenje vseh ĹĄtirih Ä?lanov druĹžine na JanÄ?ah. TakĹĄni tragiÄ?ni dogodki osupnejo javnost, ĹĄe bolj pa ljudi, ki poznajo druĹžino in vsakega med njimi. SovaĹĄÄ?ani so povedali, da gre za zgledno, poĹĄteno in prijetno druĹžino. Vse oznake so delili tudi za slehernega Ä?lana te druĹžine. Kaj je bil vzrok, da je mladeniÄ? izgubil razumnost in razsodnost, da je umoril starĹĄa in sestro, streljal na policiste ter na koncu sodil ĹĄe sam sebi? Preiskava, ki ĹĄe teÄ?e, bo zagotovo pokazala, kakĹĄno sled ali indic, na osnovi katerih bi lahko doloÄ?ili vzrok za tako nerazumno in tragiÄ?no dejanje. V tem primeru se ve, kdo je storilec in kdo Ĺžrtve, toda to dejstvo niÄ?esar ne spreminja. Ĺ˝al. Pred dobrim tednom je bilo tudi Velenje v srediĹĄÄ?u pozornosti zaradi 22-letnega mladeniÄ?a, ki je z noĹžem napadel policistko, ter (prve) uporabe elektriÄ?nega paralizatorja in strelnega oroĹžja policistov. Ta dogodek se je na koncu vendarle dobro konÄ?al, saj ni nihÄ?e umrl. Zagotovo pa bi bilo povsem drugaÄ?e, Ä?e policisti ne bi hitro intervenirali in mu onemogoÄ?ili, da bi napadel koga od mimoidoÄ?ih ali ljudi, ki so se zadrĹževali v srediĹĄÄ?u mesta. Policisti bodo lahko v razgovoru z mladeniÄ?em in zdodatnim zbiranjem obvestil zagotovo osvetlili ozadje in priĹĄli do vzroka za nasilno vedenje. Ä&#x152;eprav se sliĹĄi utopiÄ?no, a vendarle, si Ĺželim, da so to zadnje letoĹĄnje Ĺžrtve, ki so posledica nasilnih dejanj ali psihiÄ?nih motenj posameznikov. Omenjena nasilna in tragiÄ?na dejanja so pravzaprav le odsev trenutnega Ä?asa. Ne glede na starost, kraj bivanja, izobrazbo, poklic, zaposlitev â&#x20AC;Ś, so ĹĄtevilni ljudje izpostavljeni velikim stiskam in pritiskom, ki niso zgolj individualni. V bistvu gre za sinhroniciteto. Gre za pojav, ki se ĹĄiri v sleherno poro druĹžbe, kar od nas zahteva, da jih zaznamo, se z njimi sooÄ?amo in odzivamo na najbolj ustrezen naÄ?in. Ali to zmoremo in kako nam to uspeva, bodo pokazali tedni in meseci, ki so pred nami. Kriza lahko prebudi najtemnejĹĄe sile Ä?loveĹĄke duĹĄe. Lahko pa osvetli in spodbudi skrite potenciale in sposobnosti. To lahko prenesemo tudi na raven druĹžbe. Tako mi (posamezniki) kot institucije moramo iz vedenja in dogodkov prepoznati znake, ki opozarjajo na stisko in potrebo po obravnavi (potencialnega) storilca in zaĹĄÄ?iti (potencialne) Ĺžrtve. Vsi si to zasluĹžimo. đ&#x;&#x201D;˛

Bronasti znak Policije za CZ Mestne obÄ?ine Velenje Velenje, 12. novembra â&#x20AC;&#x201C; Civilna zaĹĄÄ?ita Mestne obÄ?ine Velenje je za sodelovanje prejela bronasti znak Policije. Priznanje je v imenu ministrstva za notranje zadeve predstavnikom Civilne zaĹĄÄ?ite podelil komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak v prisotnosti pomoÄ?nikov Davorina PotoÄ?nika in Marka HriberĹĄka. Sodelovanje med Policijo in Civilno zaĹĄÄ?ito, ki je uspeĹĄno, pravzaprav odliÄ?no Ĺže vrsto let, pride ĹĄe posebej do izraza v teh kriznih Ä?asih. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

19. novembra 2020

PoĹžarna varnost ne trpi Ĺ aleĹĄki gasilci so zdravi, dobro organizirani in pripravljeni tako na opravljanje obiÄ?ajnih nalog kot posredovanje v korona krizi Medtem ko iz zdravstvenih ustanov prihajajo zaskrbljujoÄ?e vesti o preobremenjenosti kadra in ĹĄirjenju virusa med zdravstvenimi delavci, ko so policisti prevzeli nadzor nad izvajanjem ukrepov za vzdrĹževanje socialne distance z namenom prepreÄ?evanja ĹĄirjenja virusa in Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite na razliÄ?ne naÄ?ine pomagajo blaĹžiti stiske posameznikov, druĹžin, predvsem pa raznih organizacij in lokalnih skupnosti pri sooÄ?anju z izzivi korona krize, je trenutno glavna naloga gasilcev ohranjanje vitalnosti operativnega jedra in sposobnosti moĹĄtev, da v polni postavi kadarkoli priskoÄ?ijo na pomoÄ?.

Na prvem mestu je zdravje Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline zdruĹžuje 13 prostovoljnih gasilskih druĹĄtev iz treh obÄ?in, eno prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo ter tesno sodeluje s Poklicno gasilsko enoto Gorenje. Vsako prostovoljno gasilsko druĹĄtvo ima operativno jedro. Med veÄ? kot 3100 gasilci, zbranimi pod okriljem zveze, je trenutno okrog 800 operativnih gasilcev. Ti ĹĄe posebno vestno

spoĹĄtujejo ukrepe za prepreÄ?evanje okuĹžbe z novim virusom, saj se zavedajo, da je njihovo zdravje kljuÄ?no za opravljanje nalog, ki jih lahko kadarkoli presenetijo. Tako v poklicnem kot zasebnem Ĺživljenju so ĹĄe posebno pozorni na omejevanje stikov in krepitev zdravja. Za zdaj virus ni izbruhnil v nobenem prostovoljskem gasilskem druĹĄtvu, zato tudi potrebe po testiranjih Ä?lanov ni bilo.

Enote so ves Ä?as v stiku ObiÄ?ajno se na klic na pomoÄ? odzove enota najbliĹžjega gasilskega druĹĄtva, vsako druĹĄtvo pa ima opredeljen rajon. Le v primeru veÄ?jih naravnih in drugih nesreÄ?, ko gasilci priÄ?akujejo, da bodo morali napeti vse sile, se na sireno odzovejo vsa druĹĄtva v poveljstvu obÄ?ine. ÂťTrenutno vsa druĹĄtva uspeĹĄno skrbijo za zdravje in pripravljenost svojih operativcev. Ä&#x152;e bi se zgodilo, da operativna enota posameznega druĹĄtva ne bi bila popolna, bodisi zaradi okuĹžb bodisi drugih okoliĹĄÄ?in, bi ji pri obvladovanju rajona pomagale druge enote. Zaenkrat ĹĄe nismo imeli

takĹĄne situacije. Operativni gasilci so zdravi in vsa druĹĄtva obvladujejo svoje rajone. Upamo, da bo tako tudi ostalo,ÂŤ pravi poveljnik GZĹ D Aleksander OsetiÄ? in zagotavlja, da poĹžarna varnost ni ogroĹžena.

BolniÄ?arji so na voljo Prav zato, da bi gasilce Ä?imbolj obvarovali pred okuĹžbami in tako zagotovili njihovo stalno pripravljenost na intervencije, jih civilna zaĹĄÄ?ita doslej ni vkljuÄ?evala v razne aktivnosti, povezane z blaĹženjem posledic korona krize. Pred kratkim pa je objavila poziv gasilcem z bolniÄ?arskim izpitom, naj se, Ä?e jim okoliĹĄÄ?ine to dopuĹĄÄ?ajo, vpiĹĄejo med prostovoljce v pripravljenosti na pomoÄ? pri bolniĹĄniÄ?ni oskrbi. Nekaj se jih je Ĺže prijavilo in so Ĺže pripravljeni. Za zdaj jih bodo, Ä?e bo to potrebno, aktivirali v lokalnem okolju. Ä&#x152;e bo pomanjkanje drugod preveliko, pa bodo delovali tudi zunaj lokalnih meja. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Danes vem Ob jutranji kavi se zazrem v svojo druĹžino. ObÄ?udujem jih. Pomislim: to so moji najveÄ?ji uÄ?itelji. Dajejo mi prostor, v katerem lahko izraĹžam svoja Ä?ustva. TakĹĄna in drugaÄ?na, saj vsa Ä?ustva so dobra Ä?ustva, Ä?e so le v zdravem razmerju zame in mojo okolico. Le-ta pa so se med odraĹĄÄ?anjem spreminjala, krepila ali, Ĺžal, mnogokatera dobra Ä?ustva izgubljala svojo vrednost. Nato misel odpotuje v preteklost. Spomnim se ogromno obrazov, ki so kdajkoli hodili ob meni. Spomnim se tistih prijaznih, srÄ?nih in tudi majn prijetnih. A danes z zavedanjem, da je vsak od teh obrazov priĹĄel v moje Ĺživljenje s prav posebnim razlogom, namenom, ciljem in usmeritvijo. Danes vem, da je vsak od njih imel posebno vlogo pri pisanju moje zgodbe Ĺživljenja. Danes vem, da tudi tisti, ki so mi priklicali solzo na obraz ali zlomili srce, mi tega pravzaprav niso naredili. Tudi

od 20. 11. do 26. 11. - v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik ĹĄoĹĄtanjske pihalne godbe Zarja Silvo TamĹĄe; - 21. novembra 1937 se je v Celju rodil pedagog, fizik, direktor Gospodarske zbornice Velenje in nekdanji predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje BoĹžo Lednik; - 21. novembra 1968 se je v Velenju sveÄ?ano podpisala listina o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka Luko soglasno imenovali za Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb obÄ?ine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito; - 20. in 21. novembra 1999 se je

tisti so bili poslani s posebnim namenom. Ĺ˝e dolgo nazaj me je nekdo nauÄ?il, da je vsak, ki pride v tvoje Ĺživljenje, tvoj uÄ?itelj. Tega dolgo nisem razumela, vsaj v svoji polnosti pomena ne. Ä&#x152;e je v moje Ĺživljenje vstopila oseba, ki je v meni vzbujala neprijetna Ä?ustva, je nisem videla kot uÄ?itelja, prej kot groĹžnjo. GroĹžnjo, ki je v meni vzbudila obÄ?utja, ki so pokazala mojo ranljivost, mojo ĹĄibkost, ki sem se jo trudila prikriti. Ne moreĹĄ si vedno privoĹĄÄ?iti, da si odkrito ranljiv ali ĹĄibek. Danes seveda vem, da ni tako. Danes tudi vem, da me je takĹĄna oseba zgolj krepila pri zavedanju same sebe. Krepila je mojo notranjo moÄ?, mojo samozavest, moje vĂŠdenje o tem, da sem vredna. Predvsem pa mi je pokazala, kakĹĄna ne smem biti. Torej, Ä?e menim, da sem sreÄ?ala v Ĺživljenju osebo, ki me navidezno Ĺželi poniĹžati, vem, da mi zgolj pomaga pri moji rasti. In enako je z osebami, ki v meni in iz mene privabijo zgolj dobro. Tako se z veliko hvaleĹžnostjo zavedam vloge svoje druĹžine â&#x20AC;&#x201C; oĹžje in razĹĄirjene, prijateljev,

harmonikar Robert Goter iz Laz odliÄ?no odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatoniÄ?no harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na ÂťfrajtonercoÂŤ; - 22. novembra 1996 je VelenjÄ?anka Vera ZupanÄ?iÄ? prejela Bloudkovo plaketo za Ĺživljenjsko delo v ĹĄportu; - 22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže v prvem krogu ponovno izvoljen SreÄ?ko Meh, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sta se v drugi krog Ĺžupanskih volitev uvrstila Bogdan Menih in MatjaĹž Natek, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz PodgorĹĄek; v drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Ĺ oĹĄtanju in Ivo Rakun v Ĺ martnem ob Paki; - 23. novembra 1997 so tudi na voliĹĄÄ?ih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je najveÄ? glasov

znancev, sodelavcev â&#x20AC;&#x201C; pri moji rasti, ki se razvija in krepi bolj kot kdajkoli prej. Danes vem, da mi osebe okoli mene dajejo izzive, da se krepim. Da mi osebe okoli mene kaĹžejo oziroma mi dajejo moĹžnost, da bom najboljĹĄa verzija same sebe. Pogosto se zgodi, da kdo iz mene izvabi toÄ?no tista Ä?ustva, ki potrebujejo celjenje, a za tiste sem vÄ?asih mislila, da me skuĹĄajo na podroÄ?jih, na katerih sem ĹĄibka, zato, da bi mi nagajali ali bili nespoĹĄtljivi. Danes vem, da je to zgolj moja odskoÄ?na deska, za mojo rast. To namenjam svoji druĹžini, ki me uÄ?i neprecenljive ljubezni, ki mi vseskozi daje podporo, razumevanje in ogromno uÄ?nih lekcij, za katere sem jim neskonÄ?no hvaleĹžna. In ker danes vem, da je tako, si prihranim veliko slabe volje, slabih misli, solz, Ĺžalosti in izgube upanja. Rast je dobra stvar. Res pa potrebuje veliko nege, truda in Ä?asa, da so njeni sadovi uĹžitni, a za te se je vredno potruditi.

Gustav Ĺ ilih (Foto Arhiv Muzeja Velenje) volivcev dobil Milan KuÄ?an, ki je zmagal Ĺže v prvem krogu predsedniĹĄkih volitev; - 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naĹĄ rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Ĺ ilih; Ĺ ilih se je vse Ĺživljenje rad vraÄ?al v Velenje oziroma v Ĺ aleĹĄko dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo NekoÄ? je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Ĺ ilihu vsaj deloma oddolĹžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno ĹĄolo, ter s ponovno izdajo obeh

đ&#x;&#x201D;˛

Renata P. Knez, DruĹĄtvo SĹ˝M

njegovih leposlovnih del â&#x20AC;&#x201C; leta 1997 Beli dvor in leta 1999 NekoÄ? je bilo jezero, v izdaji velenjskega zaloĹžniĹĄtva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane BulajiÄ&#x2021; iz Velenja; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo v dviganju uteĹži za Ä?lane in mladince; VelenjÄ?ani so osvojili tri naslove: veteran Justin VanovĹĄek je bil najboljĹĄi v kategoriji do 99 kg, Milan Zep v kategoriji do 70 kg, JanoĹĄ Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil drĹžavni mladinski naslov, v Ä?lanski konkurenci pa je bil tretji; - 25. novembra 1955 so prviÄ? v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

Oven, 21. 3. â&#x20AC;&#x201C; 20. 4.

Zadnje Ä?ase ste imeli precej nesreÄ?e v osebnih odnosih, saj s partnerjem nista mogla zgladiti nesoglasij, ki so bila v preteklih mesecih zelo pogosta. V tem tednu pa se vam konÄ?no obeta veliko pozitivnih in harmoniÄ?nih ljubezenskih doĹživetij. UĹživali boste v romantiÄ?nih veÄ?erih v dvoje. Obema bo odgovarjalo skupno preĹživljanje prostega Ä?asa in brezskrbno veÄ?erno poleĹžavanje na domaÄ?em kavÄ?u. Potrudite se ohraniti ta pozitivni obÄ?utek v sebi. Spremembo bodo opazili tudi vaĹĄi sodelavci, saj boste v sluĹžbi kljub obilici dela zelo dobre volje in niÄ? vas ne bo moglo spraviti s tira.

Bik, 21. 4. â&#x20AC;&#x201C; 20. 5.

V sluĹžbi se ne boste preveÄ? znaĹĄli. Ker vam manjka znanja na doloÄ?enem podroÄ?ju, boste potrebovali pomoÄ? pri izpeljavi nekega projekta. Tega si ne boste upali povedati nadrejenim, s katerimi Ĺže nekaj Ä?asa nimate preveÄ? dobrega odnosa. Svoje teĹžave zaupajte sodelavcu, ki mu zaupate, saj boste tako dobili nov vpogled v obstojeÄ?e stanje. Z njegovo pomoÄ?jo vam bo tudi uspelo. Vseeno pa se boste vedno bolj zavedali, da nekaterih stvari, ki so pomembne pri vaĹĄem delu, ne obvladate dovolj. Ä&#x152;im prej se lotite dodatnega izobraĹževanja in kmalu boste naĹĄli nove naÄ?ine, ki bodo pripomogli k poslovnemu uspehu.

DvojÄ?ka, 21. 5. â&#x20AC;&#x201C; 21. 6.

Zaradi preteklih dejanj, s katerimi ste prizadeli svoje bliĹžnje, boste v sebi zaÄ?utili kanÄ?ek slabe vesti. Sekiranje samo po sebi ne bo obrodilo nobenih sadov. Sedaj je Ä?as, da slaba Ä?ustva pozabite in zaÄ?nete znova. Odpustite si stare grehe in poskuĹĄajte opustiti slabe navade. Vsak dan se potrudite biti boljĹĄa oseba, saj se bodo s tem izboljĹĄali tudi vaĹĄi odnosi. PokaĹžite partnerju, da ga spoĹĄtujete in upoĹĄtevate njegovo mnenje. Prijateljem pa dajte vedeti, da lahko vedno raÄ?unajo na vas. Ĺ˝e zelo kmalu boste opazili, kako se bo vaĹĄe Ĺživljenje zaÄ?elo izboljĹĄevati na vseh podroÄ?jih.

Rak, 22. 6. â&#x20AC;&#x201C; 22. 7.

VaĹĄe zdravje bo na sploĹĄno precej dobro, opazili pa boste, da ste zaÄ?eli pridobivati teĹžo. V tem obdobju je pomembno, da postanete bolj fiziÄ?no aktivni in se zadrĹžite pri nezdravi prehrani. Ä&#x152;e se teĹžave ne boste lotili v kratkem, boste kasneje veliko teĹžje izgubili odveÄ?ne kilograme. PoiĹĄÄ?ite nove recepte, ki vkljuÄ?ujejo veliko zelenjave in drugih nizkokaloriÄ?nih sestavin. Sami veste, da je vaĹĄa prehrana zelo rutinska, saj vedno kuhate ene in iste stvari. Za nekaj Ä?asa se odpovejte sladkarijam in nezdravim prigrizkom. Pridobljeni kilogrami bodo hitro zaÄ?eli kopneti, vi pa se boste poÄ?utili odliÄ?no.

Lev, 23. 7. â&#x20AC;&#x201C; 23. 8.

ObÄ?asni prehladi in slabo poÄ?utje so za vas v hladnih mesecih nekaj vsakodnevnega. Premalo naredite za svoje zdravje in poÄ?utje. Zaradi vaĹĄe trme in neaktivnosti bo potrebno ĹĄe kar nekaj Ä?asa, da se popolnoma pozdravite. To zna slabo vplivati tudi na vaĹĄe sodelavce in bliĹžnje, saj se bolezni in virusi hitro prenaĹĄajo. Tisti, ki trpite za boleznimi dihal, ob poslabĹĄanju zdravstvenega stanja ne oklevajte poiskati medicinske pomoÄ?i. Ä&#x152;eprav pogreĹĄate druĹženje s starejĹĄimi druĹžinskimi Ä?lani, se Ä?im bolj izogibajte bliĹžnjih stikov z njimi, dokler se ne boste poÄ?utili povsem zdravi.

Devica, 24. 8. â&#x20AC;&#x201C; 23. 9.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa Ä?utite, da se vaĹĄ partner vedno bolj oddaljuje od vas. Zavedate se, da se Ĺže predolgo nista pogovorila o teĹžavah v vajinem odnosu. S svojo potlaÄ?eno jezo in ignoriranjem delate situacijo samo ĹĄe slabĹĄo. PokaĹžite partnerju, da vam ni vseeno, in se mu izpovejte. MoĹžno je, da ima tudi vaĹĄ partner teĹžave v sluĹžbi ali na kakĹĄnem drugem podroÄ?ju, o katerih vam zaradi vajinega naÄ?etega odnosa ni Ĺželel govoriti. Pomagajte mu in ga spodbujajte, da se vam odpre. Podprite ga pri njegovih odloÄ?itvah. Ä&#x152;e boste k njemu pristopili pravilno, bosta kmalu reĹĄila teĹžave.

Tehtnica, 24. 9. â&#x20AC;&#x201C; 23. 10.

V sluĹžbi boste zelo sproĹĄÄ?eni in polni energije. KoliÄ?ina dela vam bo zagotovila, da vam bodo dnevi minevali hitro in vam ne bo nikoli dolgÄ?as. Tudi Ä?e ste z delom preobremenjeni, to znate obrniti sebi v prid in gledate na situacijo kot na dodatno pridobivanje znanja. SreÄ?o imate, da lahko v sluĹžbi delate stvari, ki vas tudi sicer v Ĺživljenju zares veselijo. Sodelavci vas bodo v tem tednu veÄ?krat vpraĹĄali za kakĹĄen nasvet ali pomoÄ?. Kako jim boste pomagali, je seveda vaĹĄa odloÄ?itev, nikar pa ne pozabite, da je znanje vredno deliti z drugimi. Tudi oni vam bodo v prihodnosti z veseljem priskoÄ?ili na pomoÄ?, ko jo boste vi potrebovali.

Ĺ korpijon, 24. 10. â&#x20AC;&#x201C; 22. 11.

VaĹĄa obsedenost z zapravljanjem bo dosegla kritiÄ?no toÄ?ko. Denar je veliko bolj enostavno zapraviti kot zasluĹžiti. Ĺ˝al se boste tega zavedali ĹĄele, ko bo Ĺže skoraj prepozno. Zadnji Ä?as je, da se vzamete v roke in naredite finanÄ?ni naÄ?rt. PreraÄ?unajte si svoje dohodke in odhodke ter si zapisujte vse nakupe. Ä&#x152;e ĹĄe nimate varÄ?evalnega raÄ?una, si ga Ä?im prej odprite in zaÄ?nite nanj meseÄ?no polagati vsaj kakĹĄen manjĹĄi znesek. Zaradi slabega finanÄ?nega stanja boste raztreseni in Ä?isto brez energije, zato boste ves prosti Ä?as Ĺželeli preleĹžati v postelji. Pojdite na kakĹĄen daljĹĄi sprehod. SveĹž zrak vam bo dobro del in vam pomagal pri umiritvi misli.

Strelec, 23. 11. â&#x20AC;&#x201C; 21. 12.

Utrdite in okrepite svoj sluĹžbeni poloĹžaj, da se boste lahko borili proti pastem, ki vam jih poskuĹĄajo nastaviti ljubosumni sodelavci. Nekdo od njih vas bo namreÄ? Ĺželel izkoristiti, da bi dosegel svoj uspeh. To boste hitro prepoznali, najbolj pomembna za razplet poloĹžaja pa bo vaĹĄa reakcija. Pripravite se na nesoglasja, ki jih poskuĹĄajte reĹĄiti potrpeĹžljivo in preudarno. Ä&#x152;e boste spoznali, da situacije ne morete reĹĄiti sami, Ä?im prej obvestite svoje nadrejene in jim povejte o slabih namerah vaĹĄega sodelavca. Le v tem primeru boste zadevo razreĹĄili brez izgube sluĹžbe ali finanÄ?nih teĹžav.

Kozorog, 22. 12. â&#x20AC;&#x201C; 20. 1.

Tudi v najboljĹĄih in najlepĹĄih trenutkih lahko v partnerskem odnosu priÄ?akujete kakĹĄen manjĹĄi preobrat na slabĹĄe. Ker je vaĹĄ partner pod stresom zaradi sluĹžbenih obveznosti, vÄ?asih na stvari reagira prehitro in preveÄ? pesimistiÄ?no. Ne smete biti takoj razoÄ?arani, saj njegove teĹžave na delovnem mestu nimajo zveze z vami. Ob manjĹĄih prepirih poskusite ohraniti dobro voljo in poÄ?utje. Bodite potrpeĹžljivi, tudi ko se vam bo zdelo, da si tega ne zasluĹži. Zavedati se morate, da boste prejemali, kar boste dajali. Ob veÄ?erih ga razvajajte s Ä?ajem in domaÄ?imi dobrotami in vajin odnos se bo hitro spremenil na boljĹĄe.

Vodnar, 21. 1. â&#x20AC;&#x201C; 20. 2.

PoveÄ?an obseg dela in stres zaradi zadanih ciljev v sluĹžbi bo pustil svoj odtis na vaĹĄem zdravju. Nadrejeni do vas ne bodo preveÄ? razumevajoÄ?i in tudi ko boste doma, boste razmiĹĄljali samo o sluĹžbi. Ne pozabite, da imate tudi zasebno Ĺživljenje, na katero vaĹĄa sluĹžba ne sme toliko vplivati. Ker vas bo situacija na delovnem mestu popolnoma izmuÄ?ila, morate ĹĄe posebej paziti na pravilno in zdravo prehrano ter redno gibanje. Ob veÄ?erih pa se poskuĹĄajte Ä?imbolj sprostiti in si odpoÄ?iti. V nasprotnem primeru vam grozi padec imunske odpornosti, Ä?esar pa si v teh Ä?asih, ko okoli nas razsaja novi virus, nihÄ?e ne Ĺželi.

Ribi, 21. 2. â&#x20AC;&#x201C; 20. 3.

Iskali boste naÄ?in, kako zapolniti finanÄ?ni primanjkljaj in v kratkem Ä?asu povrniti morebitne dolgove. K sreÄ?i bo vaĹĄ dolgoletni hobi konÄ?no zaÄ?el kazati moĹžnosti zasluĹžka. Dobro premislite, kako se boste lotili prodaje svojega znanja in dejavnosti. Ne hitite preveÄ? in se glede tega dobro pozanimajte na spletu ali pa pri ljudeh, ki se ukvarjajo z istimi stvarmi kot vi. Ä&#x152;e se boste potrudili, boste kmalu naĹĄli pravo pot do dodatnega denarnega priliva. To vas bo zelo razveselilo in tudi pomirilo, saj boste spoznali, da vaĹĄ trud ni bil zaman. Veseli boste, da svojega hobija v preteklih letih niste opustili.

Naš čas, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 203

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.35 10.50 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.45 15.15 15.45 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 00.35 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Lojzek, Lojzek, nariši mi slona Pujsa Pepa, Petrova gusarska zabava Sara in Raček, Prodajalna stolov Tilka in prijatelji, Rompi izgubi polet Kalimero, Pavlinca vidi zvezde Mulčki, Nihče me ne mara Kozmo (III.), Oskrunjena grobnica, belgijska otroška nanizanka, 3. sezona Vem!, kviz Moje mnenje, Skozi leto 1990 Prvi dnevnik Šport Vreme Vozovnica za Luno, nemško-češka dok.oddaja Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pogovorna oddaja Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Male jedrske elektrarne Na kratko, Rasizem Dinotačke, Kar je klicalo Vida Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja Ugriznimo znanost. Male jedrske elektrarne Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.00 Izzivi srebrne generacije, Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 2. del, dok.-izobr. oddaja 10.30 Začnimo znova, Svetlana, 2. sez. 11.00 Dobro jutro 14.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 16.05 Joker, kviz 17.00 Divji, dokumentarni film 18.00 Sveto in svet, Naredimo v življenju nekaj lepega in dobrega. 20.00 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija 20.50 Avtomobilnost 21.20 Ambienti 21.50 Spogledljiva klasika ... Friedrich Gulda: Koncert za violončelo in pihalni orkester 22.20 Gustav Mahler v Ljubljani 18811882 22.40 Renato Chicco Trio 00.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:30 12:00 12:05 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22:10 23:00 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Male opice Mončiči, ris. Zebra Zigbi, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Leo in Tig, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 6. del Betty v New Yorku, 1. sez., 58. del Lepotica in zver, 1. sez., 7. del Solze v raju, 1. sez., 15. del Solze v raju, 1. sez., 16. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 7. del Šverc komerc, 1. sez., 130. del Betty v New Yorku, 1. sez., 59. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 17. del Solze v raju, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 37. del Šverc komerc, 1. sez., 131. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 6. del Policijska družina, 8. sez., 1. del Vikingi, 6. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Nekoč je bilo Jezero, dokumentarni film ob 50. obletnici rodu Jezerski zmaj 2800. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Islandija, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje BONTON: Telefoniranje z mobilnikom Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

19. novembra 2020

Sobota,

20. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.35 10.50 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.50 14.40 14.55 15.30 15.45 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.30 23.55 00.25 00.40 00.45 00.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Lojzek, Lojzek, nariši mi balon Pujsa Pepa, Gospod Krompirček pride v mesto Sara in Raček, Spuščanje zmaja Tilka in prijatelji, Čačka se hoče igrati Kalimero, Klepetulja Petrček Mulčki, Močna osebnost Kozmo (III.) Brez počitka v domu počitka, belgijska otroška nanizanka, 3. sezona Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Novo obdobje stranišč, francoska dokumentarna oddaja Prisluhnimo tišini, Vzgajamo z zgledom Mostovi - Hidak TV-izložba Špasni učitelj, Nogomet, 1. del, nizozemska otroška nanizanka, 1. sezona Osvežilna fronta, Na daljavo Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, Neotesanec, 5. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Mesto slovesa, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.00 Ugriznimo znanost, Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti 10.30 Začnimo znova, Marjeta je nazaj, 2. sez. 11.00 Dobro jutro 13.30 O živalih in ljudeh 14.15 Na vrtu 15.00 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić 10 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić – 10 let, let 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), kvalifikacije 20.05 Te že pogrešam, angleški film 22.00 Zadnja beseda! 23.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 22.25 22.30 00.10 02.00 02.40

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:55 12:25 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Male opice Mončiči, ris. Zebra Zigbi, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Leo in Tig, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 7. del Betty v New Yorku, 1. sez., 59. del Lepotica in zver, 1. sez., 8. del Solze v raju, 1. sez., 17. del Solze v raju, 1. sez., 18. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 8. del Šverc komerc, 1. sez., 131. del Betty v New Yorku, 1. sez., 60. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 19. del Solze v raju, 1. sez., 20. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na drsalkah 3: Sanje na ledu, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Božični psiček, kanadski film Žebljico na glavico, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri dr. Jožetu Krašovcu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Portugalska - pot ribičev Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

21. novembra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: V kuhinji 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi koalo 07.15 Lili in Čarni zaliv, Pripravna putka, 2. sezona 07.25 Ava, Riko, Teo, Sladke slive 07.30 Kalimero, Godba na pihala 07.40 Hej, hej, Šapice!, Umazanci, 1. sezona 07.50 Knjiga o džungli, Pravi volk, 1. sezona 08.00 Z kot Zofka 08.20 Ribič Pepe, Čarovnice 08.45 Firbcologi 09.05 Sobotni krompir 09.45 Male sive celice, OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Križevci 10.20 Infodrom 10.45 Varuška nindža, Kdo si?, nizozemska nadaljevanka za mlade 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.10 Znanost o virusu 15.05 Sedem svetov - en planet, Južna Amerika, kopr. dok. serija 15.55 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Obisk v panju 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka 22.20 Poročila 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Sedmi pečat: Tovor, koprodukcijski film 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik 01.10 Sobotni dnevnikov izbor 01.20 Utrip, šport, vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 07.00 08.00 09.35 10.10 11.10 11.30 12.00 12.35 13.10 14.10 15.50 17.50 18.40 20.05 22.05 23.00 00.00 00.55 04.00

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.45 07.50 08.05 08.20 08.35 08.55 09.25 09.55 10.25 12.00 13.40 13.55 15.40 15.55 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.40 01.25

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 11:15 11:40 12:10 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:35 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 22:27 22:30 23:30 23:55

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Marino Qualizza, 2. del Alpski magazin Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja Pred začetkom sezone v nordijskih disciplinah Izzivi srebrne generacije, Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, 2. del, dok.-izobr. oddaja Začnimo znova, 1. sezona Začnimo znova, Štef Železna roka, 2. sez. Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja Nogomet - državno prvenstvo, Bravo : Mura, 12. kolo Nordijsko smučanje - SP, smuč. skoki (M), ekipna tekma Nara Petrovič človek, dokumentarni film Avtomobilnost Babica, francoski film Zvezdana Silence: Iz novega sveta, koncert za nabito prazno dvorano Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri muckeris. Mala miška Mia, ris. Maša in medved, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Super krila, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Robocar Poli, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Zak nevihta, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Italijanska avantura, ameriški film Pomoč za praznike, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Kako izuriti svojega zmaja, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Obveščevalna, ameriški film Božična zvezda, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tilen Jezernik, kitara, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Srečna hiška, gledališka predstava KD Škale IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pero in črnilnik, pravljica Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Dotiki gora: Vogel Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2801. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Zapojmo skupaj, koncert ansambla Klateži Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Popotniške razglednice: Portugalska - pot ribičev Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

22. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.55 22.20 23.50 00.15 00.40 00.55 01.05 01.35

Milan, Rojstnodnevna zabava Mandi, Igralec Mandi, 3. sezona Jurij in Pavel, Superjunak Živživalice, Plamenec Niko, Niko leti Mucika, Rožna votlina Svetovalka Hana, Prestrašeni lev Čarli in Lola, Reci keks, 1. sezona Trobka in Skok, Lepljivi sok Pujsa Pepa, Zajklja Zinka, 2. sez. Kalimero, Strašanski nered Šola za pošasti, Nadomeščanje, 1. sezona Dinotačke, Kar je skočilo visoko Zmedi gre v Zakajzato, Koristni deževniki, , 1. sezona Ernest in Celestinca, Snežna miš Erika, Najdi zaklad in ga vrni, 1. sez. Piknik s torto, Navihanec Roni Bacek Jon, Dude, 2. sezona Špasni učitelj, Nogomet, 2. del, nizozemska otroška nan., 1. sez. Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Rimske počitnice s Catherine, Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju Ozare Obzorja duha, Kaj je življenje Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Pepelko in skalni trol, norveški f. Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Odraščanje, 1. sez. Mali Timotej, Planet tisočerih skrivališč, Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka Z Mišo Poročila, šport, vreme Vprašanje identitete, dokumentarno-igrani film Simfonični orkester RTV Slovenija, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Tiran Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Napovedujemo

05.00 Info kanal 06.45 Duhovni utrip 07.00 Ugriznimo znanost, Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti 07.30 Premagajmo covid 19 08.00 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 08.25 Irena Grafenauer, Mate Bekavac in Simfonični orkester RTV Slovenija (W. A. Mozart: Koncertantna simfonija K. 364, Koncert za flavto 09.30 Ambienti 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal slalom (Ž), 1. vožnja 11.10 Začnimo znova, Lepi Evgen, 2. sez. 11.45 Začnimo znova, Svetlana, 2. sez. 12.15 Začnimo znova, Marjeta je nazaj, 2. sez 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnj 14.10 Rokomet - liga NLB, 10. kolo, prenos 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) 17.50 100 let 100 medalj, športni film ob stoletnici Plavalne zveze Slovenije 18.45 Odpotovanja, Otok Ascension, potopis, 1. sezona 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, Avstralija, koprod. dok. serija 20.55 Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja 21.55 Vikend paket 23.20 Zvezdana 00.15 Kaj dogaja? 00.50 Videotrak 01.45 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.55 09.15 09.35 10.00 10.30 12.20 12.35 14.15 14.30 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.40 01.20

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:20 11:50 13:20 14:10 15:10 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri muckeris. Mala miška Mia, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Robocar Poli, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Divja brata Kratt, ris. Zak nevihta, ris. Pirati iz soseščine, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Božična zvezda, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Božični psiček, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah 3: Sanje na ledu, ameriški film Božič v Palm Springsu, amer. film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Ob tebi, angleški film Božič v Palm Springsu, amer. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2800. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2801. VTV magazin Lepote sveta: Islandija, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri dr. Jožetu Krašovcu Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

23. novembra

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.45 15.30 16.00 16.05 16.10 16.15 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.40 01.05 01.35 01.50 01.55 02.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Kaj je življenje Začnimo znova, Dan resnicem, 2. sez. Vem!, kviz Z Mišo Prvi dnevnik Šport Vreme Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija S-prehodi, Obiranje oljk v zamejstvu in Slovenski Istri Dober dan, Koroška Živživalice, Plamenec Milan, Milan prenoči v gozdu Šola za pošasti, Odraščanje, 1. sezona Bacek Jon, Dude. , 2. sezona Ribič Pepe, Čarovnice Poročila ob petih Šport Vreme Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film Nejko, Nejko in korenčkov sladoled Simon, Brez pomožnih kolesc Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre Stefan Milenković, Simfoniki RTV, Slovenija in Anton Nanut (D. Kabalevski, F. Mendelssohn) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro 13.25 New neighbours - Novi sosedje, Dobrodošli v getu 13.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Zadnja beseda! 16.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Aleksander Čeferin 17.15 Ljudje in zemlja 18.00 Grofičino popoldne, dokumentarni film 19.00 Nogomet - evropska liga, magazinska oddaja, 4. del 19.55 Odpotovanja, Japonska: Prihodnost, potopis, 1. sezona 20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje, dinastije, britanska dokumentarna oddaja 21.45 Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja 22.50 Kralj kantor, kratka TV-igra AGRFT 23.00 Veselko, kratka TV-igra AGRFT 23.20 Katarza, kratka TV-igra AGRFT 00.00 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.10 08.25 09.25 10.15 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Male opice Mončiči, ris. Zebra Zigbi, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Leo in Tig, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 8. del Betty v New Yorku, 1. sez., 60. del Lepotica in zver, 1. sez., 9. del Solze v raju, 1. sez., 19. del Solze v raju, 1. sez., 20. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 9. del Popolna preobrazba doma, 7. sez. Betty v New Yorku, 1. sez., 61. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 21. del Solze v raju, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 38. del Šverc komerc, 1. sez., 132. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 13. del Policijska družina, 8. sez., 2. del Vikingi, 6. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2801. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Islandija, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Velenjska mladina skozi čas, dokumentarni film Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

Sreda,

24. novembra

25. novembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetnost igre Začnimo znova, Zaljubljeni Š(t)ef, 2. sez. Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20. stoletja, Voditelji, britanska dokumentarna serija Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Lili in Čarni zaliv, Lampijončki, 2. sezona Oblakov kruhek, Lukove sanje Knjiga o džungli, Pravi volk, 1. sezona Firbcologi Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Godba na pihala Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz Baron iz province Žiga Zois, začetnikrazsvetljenstva na Slovenskem, dok. film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Stanislav Kosič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55

22.55 00.20

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film Joker, kviz Strast do letenja, dokumentarni film Ali mesna industrija ogroža planet?, britanska dokumentarna oddaja Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 1. sezona Kaj govoriš? So vakeres? Info kanal

04.00 Info kanal 09.00 Videotrak 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Dobro jutro 13.10 Le plesat me pelji! 20 18, posnetek iz Žalca 14.50 Ambienti 15.20 Vikend paket 16.45 Nogomet - državno prvenstvo, Celje : Maribor, 13. kolo 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Moč usode, TV- in glasbeni film 20.55 Moje mnenje 21.55 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka 22.50 Med zidovi, dokume ntarni film 23.50 Videotrak 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Male opice Mončiči, ris. Zebra Zigbi, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Leo in Tig, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 9. del Betty v New Yorku, 1. sez., 61. del Lepotica in zver, 1. sez., 10. del Solze v raju, 1. sez., 21. del Solze v raju, 1. sez., 22. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 10. del Šverc komerc, 1. sez., 132. del Betty v New Yorku, 1. sez., 62. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 23. del Solze v raju, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 39. del Šverc komerc, 1. sez., 133. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 3. del Vikingi, 6. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.10 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.10 01.35 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 11.45 14.15 14.45 15.30 16.45 17.55 20.05 21.10 22.00

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:15 18:20 18:55 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:45 22:50 23:40 0:10

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Velenjska mladina skozi čas, dokumentarni film Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo BONTON: Ples Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Unterlechner, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2802. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Porezen Zapojmo skupaj, koncert ansambla Klateži Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Unterlechner, klavir, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.50 15.30 15.40 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Začnimo znova, Zamišljeni bolnik, 2. sez. Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20. stoletja, Raziskovalci, britanska dokumentarna serija Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Križevci Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, France Prešeren: Poezije Zmedi gre v Zakajzato, Barve, 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Klic dobrote Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Vlado Kreslin (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Male opice Mončiči, ris. Zebra Zigbi, ris. Maša in medved, ris. Super krila, ris. Leo in Tig, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 10. del Betty v New Yorku, 1. sez., 62. del Lepotica in zver, 1. sez., 11. del Solze v raju, 1. sez., 23. del Solze v raju, 1. sez., 24. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 11. del Šverc komerc, 1. sez., 133. del Betty v New Yorku, 1. sez., 63. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 25. del Solze v raju, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 40. del Šverc komerc, 1. sez., 134. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 7. del Policijska družina, 8. sez., 4. del Vikingi, 6. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:30 8:55 9:00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2802. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva BONTON: Ples Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Nosku se zgodi čudež, pravljica Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO: Nasilje v družini Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

9:05 10:15 10:45 10:50 11:05 11:30 12:00 12:50 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:55 19:00 19:25 19:30 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

NaĹĄ Ä?as, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 21

TELLEGEN TOON: JeĹž in samotni obÄ?utek

ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina P â&#x20AC;&#x201C; Leposlovje od 10. do 14. leta Vir: www.dobreknjige.si

JeĹž in samotni obÄ?utek je drugi kratki roman nizozemskega pesnika in pisatelja Toona Tellegena, preveden v slovenĹĄÄ?ino. Prvi je bil Ä&#x152;riÄ?ek in samotni obÄ?utek. Toon Tellegen, po poklicu zdravnik, je sicer napisal serijo krajĹĄih romanov, v katerih se Ĺživalski ju-

z Ĺživalmi zanj prenaporno. Zato pismo strga in se odloÄ?i, da bo kar sam in osamljen. Ko se otresemo priÄ?akovanj, pa se zgodijo nepriÄ?akovane stvari. TisoÄ? in en pomislek, tisoÄ? in eno vpraĹĄanje, dokler nam nekdo ne reÄ?e "do kmalu" in se vse spremeni. To sta bili za jeĹža najlepĹĄi besedi, kar jih je poznal. Kdo pa jih je izrekel? Preberite knjigo. Medtem pa je jeĹž Ĺže zaspal in se odloÄ?il prespati vso zimo. Do kmalu â&#x20AC;Ś

WOLTZ ANNA: Dekle z Marsa Ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina M â&#x20AC;&#x201C; Leposlovje od 13.leta dalje Vir: www.bukla.si

Evert Ĺže od svojega tretjega leta ve, da bi bil rad deklica. Ne mara svojega fantovskega telesa, hrepeni po oblekah in dolgih plapolajoÄ?ih laseh. Toda njegovi starĹĄi so jezni Ĺže, Ä?e se igra

naki po svojih najboljĹĄih moÄ?eh spopadejo z nekaterimi zapletenimi Ä?loveĹĄkimi psihiÄ?nimi stanji in teĹžavami. Prevedena romana sta sicer namenjena otrokom in mladostnikom, lahko pa priÄ?akujemo, da bosta prevzela tudi marsikaterega odraslega bralca. Oba prevedena romana je s Ä?arobnimi ilustracijami opremila Ana Zavadlav in bila zanje tudi nagrajena. Glavni junak kratkega romana JeĹž in samotni obÄ?utek je seveda jeĹž, ki ga nikoli nihÄ?e ne obiĹĄÄ?e. Zato napiĹĄe pismo, s katerim bo na obisk povabil vse Ĺživali, ki jih pozna, in priredil zabavo. Ampak bolj ko razmiĹĄlja o pismu, bolj se spraĹĄuje, ali naj ga sploh odda? Kako bo, ko bodo Ĺživali priĹĄle na obisk? Bodo priĹĄle vse naenkrat? KakĹĄna bodo njihova priÄ?akovanja? Kaj bodo priÄ?akovale od zabave? Kaj naj jim ponudi? O Ä?em naj se z njimi pogovarja? Kaj pa, Ä?e si obiska ali obiskov Ĺživali sploh ne Ĺželi? V mislih si predstavlja, kako bi obiski Ĺživali izgledali. Vedno bolj se nagiba k temu, da obiski niso zanj in da bi bilo druĹženje

DruĹĄtvo Hospic Ĺže petindvajset let nudi ljudem celostno oskrbo V duhu koronavirusa z razstavo zaznamovali petindvajseto obletnico delovanja â&#x20AC;&#x201C; Prostovoljci so srce in duĹĄa druĹĄtva â&#x20AC;&#x201C; V tem Ä?asu so aktivnejĹĄi na elektronskih omreĹžjih Slovensko druĹĄtvo Hospic deluje po vsej Sloveniji z enajstimi obmoÄ?nimi odbori in ĹĄtirimi programi: Spremljanje umirajoÄ?ih bolnikov in njihovih svojcev na domu, ki je temeljni program druĹĄtva, Ĺ˝alovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Prostovoljstvo in Detabuizacija smrti. Sredi oktobra so v znamenju koronavirusa zabeleĹžili Ä?etrt stoletja delovanja. ÂťV druĹĄtvu Ĺže petindvajset let delamo z ranljivimi skupinami, ki ob sebi potrebujejo soÄ?utne spremljevalce in znajo biti v bliĹžini in hkrati na distanci. Nudimo tudi podporo ĹžalujoÄ?im otrokom, mladostnikom in odraslim in smo prisotni pri spremljanju umirajoÄ?ih bolnikov,ÂŤ pove strokovna delavka Tadeja Gotar. V druĹĄtvu dajejo poudarek usposabljanju, ki temelji na izkustvenih delavnicah, ki prostovoljcem, ki so duĹĄa in srce druĹĄtva, omogoÄ?ajo znanja, da s svojo soÄ?utno pristnostjo razbremenjujejo tako svojce kakor tudi koordinatorje in strokovne delavce, pomagajo pogledati vase in svoj odnos do bolezni, umiranja in smrti.

izgubo in se zavedajo, kako zelo pomembna je opora v takih trenutkih. So ljudje z razliÄ?nimi izobrazbami, razliÄ?nih starosti s skupnim motivom zagotoviti ljudem pomoÄ? na tem podroÄ?ju. Posamezniki in druĹžine,

Zakaj se ljudje odloÄ?ijo za prostovoljstvo?

ki se vkljuÄ?ijo v naĹĄe programe, pomoÄ? sprejemajo razliÄ?no. Na tem mestu je pomembno predvsem soÄ?utje in zavedanje, da je za tovrstno pomoÄ? vÄ?asih zelo teĹžko prositi. Seveda ĹĄe posebej skrbimo za upoĹĄtevanje vseh

ÂťLjudje se za prostovoljstvo odloÄ?ajo iz razliÄ?nih razlogov, pogosto si Ĺželijo nekako prispevati k boljĹĄemu jutri, nekateri imajo tudi osebne izkuĹĄnje z z barbikami. Med odraĹĄÄ?anjem se niÄ?kolikokrat najde v zadregi, ko bi se rad obnaĹĄal kot deklica, pa se ne sme, saj ve, da mu starĹĄi tega ne dovolijo in da se bodo vrstniki norÄ?evali iz njega. V zgodnjih najstniĹĄkih letih si kupi lasuljo in se zaÄ?ne preoblaÄ?iti v dekle. S tem sproĹži ĹĄe veÄ? posmehovanja. Zato se odloÄ?i storiti vse, da bi postal Ĺženska. Toda pot do spremembe spola je dolga in boleÄ?a. A vsaj starĹĄi spoznajo, da mu delajo krivico in mu stopijo ob stran. đ&#x;&#x201D;˛

KnjiĹžnica Velenje in njene enote ponovno odprle svoja vrata Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; V veljavo je danes stopil odlok o zaÄ?asni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev konÄ?nim uporabnikom v Sloveniji, ki ga je vlada sprejela v petek. Odlok kot izjemo dovoljuje opravljanje knjiĹžniÄ?nih storitev. Te so od danes ĹĄe naprej dovoljene pod pogojem, da se zagotovi minimalni moĹžni stik z uporabniki. Vse enote KnjiĹžnice Velenje bodo tako od danes dalje odprte z omejenim obsegom poslovanja. Prostega pristopa do polic ne bo, gradivo pa je treba rezervirati v aplikaciji Moja knjiĹžnica, e-poĹĄte postabralcev@vel.sik.si ali po telefonu. Ker za Ä?as od 16. no-

PRIREDITVE

19. novembra 2020

vembra do ponovnega normalnega poslovanja knjiĹžnice ne bodo zaraÄ?unavali zamudnine, prosijo, da Ä?lani ne obiskujejo knjiĹžnice samo zaradi vraÄ?ila gradiva. Odpiralni Ä?as v Mestni knjiĹžnici Velenje in KnjiĹžnici Ĺ martno ob Paki ostaja enak, Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj pa bo do nadaljnjega odprta vsak dan od 12. do 18. ure. đ&#x;&#x201D;˛

potrebnih ukrepov, zato smo aktivnosti prilagodili potrebam uporabnikov,ÂŤ ĹĄe pove Gotarjeva, ki se zaveda, da je tudi stik po telefonu ali drugih elektronskih omreĹžjih zelo dobrodoĹĄel. ÂťGlede na specifiko uporabni-

Avtor razstave Matija Tomc s strokovno delavko Tadejo Gotar in predsednico druĹĄtva Hospic Admiro Robin.

kov pa obiske opravljamo ĹĄe naprej, po vseh obmoÄ?nih odborih, s strogimi varnostnimi ukrepi za zaĹĄÄ?ito uporabnikov in njihovih svojcev, kakor tudi zaposlenih in prostovoljcev v druĹĄtvu.ÂŤ

Ä&#x152;arobna promenada v Velenju in Veseli december v Ĺ oĹĄtanju odpovedana â&#x20AC;&#x201C; Letos v obeh mestih tudi drsanja ne bo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Vse, prav vse je bilo vÄ?asih drugaÄ?e! Se spominjate, kako kritiÄ?ni smo bili lani, predlani in Ĺže pred leti nad tem, ker se je Ĺže dva meseca pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki vse bleĹĄÄ?alo? Letos ne bi imeli niÄ? proti, Ä?e bi se ĹĄe mesec dni prej, kaj? Tokrat nam bodo bolj kot ne svetile le luÄ?ke, ob katerih si bomo Ĺželeli, da nas Ä?im prej doseĹže cepivo, ki bo skupaj z nami zmagalo v boju proti pandemiji. Tudi v Velenju in Ĺ oĹĄtanju letos ne bo tako Ä?arobno in veselo, kot je bilo. Ne bo niza dogodkov, druĹženj, koncertov in tudi drsaliĹĄÄ? ne.

Glede na trenutno epidemioloĹĄko situacijo v Mestni obÄ?ini Velenje sprejemov in dogodkov ne naÄ?rtujejo, saj organizacija tovrstnih dogodkov ni dovoljena. Ä&#x152;e pa se bo vlada odloÄ?ila za sproĹĄÄ?anje ukrepov, bodo temu nemudoma prilagodili tudi decembrski program. V mestu bo okraĹĄenih veÄ? lokacij, kot jih je bilo, postavili pa bodo tudi nekaj novih prazniÄ?nih elementov. PriĹžig prazniÄ?ne razsvetljave naÄ?rtujejo za petek,

25-letnico delovanja so v druĹĄtvu zaznamovali tudi z odprtjem fotografske razstave Âť25 let dodajamo Ĺživljenje dnevomÂŤ, v kateri je avtor Matija Tomc v fotografski objektiv ujel paleto globokih obÄ?utij ob minevanju, smrti in Ĺžalovanju. Prva predstavitev razstave javnosti je potekala 14. oktobra v Ljubljani, v teh dneh je pripotovala v Velenje, kjer je na ogled v podhodu PoĹĄta, razstaviĹĄÄ?u Muzeja Velenje. ÂťRazstava prikazuje obÄ?utja in zaÄ?etna usposabljanja za prostovoljce v Hospicu,ÂŤ sklene avtor razstave Matija Tomc. đ&#x;&#x201D;˛

Vsaj luÄ?ke bodo!

V Velenju bo okraĹĄenih veÄ? lokacij

Petindvajset let dodajajo Ĺživljenje dnevom

Jasmina Ĺ karja

Prostovoljca vkljuÄ?i v druĹžino strokovni delavec po vnaprej oblikovanem naÄ?rtu dela in potrebi druĹžine. NajveÄ?krat se svojci in bolnik odloÄ?ijo za toÄ?no doloÄ?en dan v tednu. Prostovoljec vstopa v druĹžino, ko imajo svojci kakĹĄne opravke, da bolnik ne ostane sam. Bolniku berejo, se z njim pogovarjajo, vÄ?asih pa le sedijo ob bolniku, v bliĹžini in na distanci.

evrov za obnovo obstojeÄ?e prazniÄ?ne razsvetljave in 12 tisoÄ? evrov za okrasitev prenovljenega Glavnega trga. Prireditev ne bodo organizirali, napovedal se je samo MiklavĹž, pa ĹĄe ta le za toliko, da bo vsaj od daleÄ? pozdravil in razveselil najmlajĹĄe,ÂŤ je povedala TjaĹĄa Rehar, predstavnica za stike z javnostjo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. V svetu Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj so odloÄ?itev, da dogodkov, povezanih v Veseli december ne bodo organizirali, tudi Ĺže sprejeli. Projekta so se vedno lotili pravoÄ?asno, v organizacijo in izpeljavo pa vloĹžili veliko truda in prostovoljnega dela. ÂťNiÄ?esar ne Ĺželimo delati na hitro in na pol, Ä?etudi se situacija sprosti,ÂŤ pravi Boris GoliÄ?nik, Ä?lan sveta. Niso pa ĹĄe sprejeli dokonÄ?ne odloÄ?itve o silvestrovanju. ÂťDopuĹĄÄ?amo moĹžnost, da ga organiziramo, a dvomimo o tem. Bi pa bilo zelo fajn, da se kot druĹžba po vsej tej "zaduĹĄljivi" situaciji konÄ?no malo tudi sprostimo ...ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Priprave na prazniÄ?no okrasitev so se v Velenju zaÄ?ele v prvih dneh novembra.

4. decembra. ÂťZaradi ukrepov letos ne bo drsaliĹĄÄ?a in dogodkov v sklopu Ä&#x152;arobne promenade. Bolj virtualen bo prihod Dedka Mraza in tudi dostava daril bo prilagojena novi situaciji. Pripravili bomo pravljiÄ?no pot in nabiralnik Ĺželja. Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali silvestrovanje, a kot kaĹže, ne klasiÄ?no, ampak prilagojeno, drugaÄ?e, tako, da bo varno za vse

udeleĹžence, zagotovo pa srÄ?no, z dobrimi Ĺželjami in pozitivnim pogledom v 2021,ÂŤ je iz kabineta Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje sporoÄ?ila Aleksandra ForĹĄtner.

V Ĺ oĹĄtanju bodo za prazniÄ?no razsvetljavo namenili 20.000 evrov

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo letos za okrasitev mesta namenila 20.000 evrov, od tega 8 tisoÄ?

Lunine mene

22. novembra, ob 5:45, prvi krajec

Naš čas, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

19. novembra 2020

Nagradna križanka »Optika Paka«

RADIO VELENJE

Optika Paka, d. o. o. Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999

ODPRTO!

Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 12.00 in 15.00 – 18.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Prijazno vabljeni! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. novembra 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Velika Britanija bi lahko prepovedala prodajo avtomobilov na fosilna goriva že leta 2030 Vse več evropskih držav se zaveda, da so avtomobili z notranjim izgorevanjem škodljivi tako za okolje kot za ljudi in živali. Ti predstavljajo težavo predvsem v večjih mestih, saj je zrak zaradi njih pogosto tako onesnažen, da morajo oblasti nekajkrat letno celo prepovedati uporabo avtomobilov. Zato ne preseneča, da je Velika Britanija odločena, da bi že v naslednjih nekaj letih povsem prepovedala prodajo vseh avtomobilov in drugih vozil na notranje izgorevanje. Velika Britanija naj bi prodajo avtomobilov na fosilna goriva prepovedala najkasneje leta 2030 oziroma kar 10 let pred sprva načrtovanim rokom. Ker bodo uporabniki prej ali slej "prisiljeni" v nakup električnih vozil, naj bi se najkasneje do leta 2052 izpusti toplogrednega ogljikovega dioksida v zrak zmanjšali do 95 odstotkov. Trenutna življenjska doba avtomobilov v Veliki Britaniji namreč znaša 20 let. Pri tem sicer velja še omeniti, da bodo hibridna vozila v Veliki Britaniji naprodaj do leta 2035, saj ta onesnažujejo nekoliko manj kot klasična vozila.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

NAŠE TRGOVINE SO ODPRTE!

ŽIVILSKE IZDELKE TER VSE ZA DOM IN VRT POIŠČITE V NAŠIH PRODAJALNAH ALI NAROČITE PREKO TELEFONA NA 080 54 54

JABOLČNI SOK SLODAR 1 l, 3 l in 5 l

KAVA BARCAFFE

1,21€ 100 g

RIŽ SPLENDOR

1,59€ 950 g

ČOKOLADA MILKA že od 1,99€

mlečna, s celimi lešniki, Noisette

INSTANT CEDEVITA

2,99€ pomaranča, limona

DO NAŠIH IZDELKOV TUDI IZ VARNOSTI IN UDOBJA LASTNEGA DOMA TELEFONSKA NAROČILA: 080 54 54

BREZPLAČNA DOSTAVA velja za naročila v vrednosti nad 50€ na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 9. do 15. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Velika Britanija naj bi torej prepoved prodaje vozil na fosilna goriva uresničila v naslednjih 10 letih. To ni povsem nemogoče, saj številni raziskovalci ocenjujejo, da bodo cene električnih avtomobilov že kmalu postale povsem primerljive klasičnim z notranjim izgorevanjem. Razlog za to gre seveda pripisati predvsem vse cenejšim baterijam, ki ob tem postajajo vse bolj zmogljive. Eden od razlogov za povečanje priljubljenosti električnih avtomobilov pa je nedvomno povezan tudi z vse strožjimi predpisi o preprečevanju onesnaževanja v večjih mestih, ki omejujejo uporabo klasičnih avtomobilov. Poleg tega bo Velika Britanija v izgradnjo električnih polnilnih mest vložila še dodatnih preračunanih 560 milijonov evrov. To pomeni, da bodo ta na voljo po celotni državi, vključno s podeželjem.

ČETRTEK, 19. novembra

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 19. 11. 2020, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

19. novembra 2020

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

PRIDELKI JABOLKA carjevič, krivopecelj in jedilni krompir, prodam. Gsm: 040 549 413.

ŽIVALI TELIČKO pasme limuzin staro 14 dni, prodam. Gsm: 064 110 515.

Postanite naročnik

RAZNO FIŽOL, sivček, letošnji, prodam. Pripeljem tudi na dom nad 10 kg. Gsm: 031 350 928. JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE sena, 14 kom silažnih bal in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. KORUZO z njive ugodno prodam. Gsm: 041 905 999.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Za naročnike do 8 številk zastonj!

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Mesnica v Starem Velenju

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Krvavice in pečenice Domače kislo zelje kmetije Jevšnik Meso slovenskega porekla

Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 21. 11. 2020 in nedeljo, 22. 11. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 891 50 06 Zdravstvena postaja, Šmartno ob Paki 80, Šmartno ob Paki: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8. in 9. uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveno postajo Šmartno ob Paki ni dovoljen.

mali

S A L G O

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

ZOBOZDRAVNIKI

LEKARNA VELENJE

Tel.: 03 5875 630

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

DEŽURSTVA OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Pon: 8. - 11., tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, nedelje in prazniki zaprto.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50 | epp@nascas.si

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Info: 03 898 17 50

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let

GIBANJE prebivalstva

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

UE Velenje

SMRTI • Petek Jožefa, roj. 1933, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 101 • Polenik Melita, roj. 1953, Šoštanj, Tovarniška pot 2D • Doberšek Irena, roj. 1952, Velenje, Vojkova cesta 16 • Kristić Ana, roj 1956, Velenje, Hrastovec 52B

POROK ni bilo za objavo.

POGREBNE STORITVE

»USAR«

radio velenje com

107,8 MHz

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ZAHVALA Tiho je zaključil svojo pot dragi mož, oče, dedi, tast, brat

IVO KOZLEVČAR 1930 – 2020

Od njega smo se poslovili v petek, 6. 11. 2020, na pokopališču v Podkraju. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih v oporo. Žalujoča žena Ana ter sinova Andrej in Miran z družinami

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

V SLOVO

V 85. letu življenja se je od nas za vedno poslovila naša draga mama

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in dedi

MARIJA POLAK 21. 11. 1935 – 11. 11. 2020 iz Šmartnega ob Paki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje. Še posebna zahvala Kajne, sedaj te nič več gospe Sonji Sluga, ki je mami stala ob strani v najtežjih trenutkih ne boli. njenega življenja, ter družinam Povše – Lesjak, Kumer – Drev in Irman Le svet je mrzel, prazen – Solar za vso podporo in pomoč v trenutkih slovesa. Hvala g. župniku in upostošen Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred, Cvetličarstvu Geli in za nas odkar te več pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. med nami ni. Nič te ne bo ranilo. Žalujoči hčerki Boža in Kristina z Matjažem Spi.

MARIJAN VORŠIČ - FIČO 17. 11. 1963 – 15. 11. 2020 Cesta talcev 30, Velenje Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v petek, 20. novembra, ob 11. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo v mrliški vežici na dan pogreba od 10. ure dalje. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z mislimi z nami, njega pa boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ÂÄ?as, 19. 11. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 24

Spletni nakupi vse bolj nadomeĹĄÄ?ajo klasiÄ?no nakupovanje Letos beleĹžijo veÄ? kot tridesetodstotno rast paketnih poĹĄiljk â&#x20AC;&#x201C; Rast iz postavke rastoÄ?ih trendov spletnega nakupovanja se bo nadaljevala tudi v prihodnje â&#x20AC;&#x201C; Od prvega vala epidemije pri PoĹĄti Slovenije stalno razpisujejo prosta delovna mesta v prometu, kar je predvsem posledica rasti paketnih poĹĄiljk Jasmina Ĺ karja

Spletno nakupovanje v obdobju epidemije se zaradi ukrepov, ki omejujejo gibanje prebivalstva, priÄ?akovano krepi in vse skupaj postavlja pred nove izzive. KljuÄ?no za kupce je dobro sodelovanje ter hitra in varna dostava poĹĄiljk. Dostavne sluĹžbe in spletne trgovine so v tem Ä?asu sprejele tudi vrsto ukrepov, s katerimi izvajajo ukrepe, s katerimi bodo zagotovili nemoteno in varno dostavo poĹĄiljk ter hkrati zmanjĹĄali moĹžnost okuĹžbe. Kako so organizirani in pripravljeni glede na to, da so spletni nakupi v veÄ?ini primerov nadomestili klasiÄ?ne nakupe, smo povpraĹĄali Megi Jarc iz PoĹĄte Slovenije.

Vsi ukrepi so v skladu s priporoÄ?ili pristojnih institucij

zira tveganje okuĹžb in zagotavlja odvijanje poĹĄtnega prometa, kot je objektivno mogoÄ?e. Vsi ukrepi, ki jih uvaja v skladu s priporoÄ?ili NIJZ in drugih pristojnih institucij, gredo v smeri zaĹĄÄ?ite in skrbi za zdravje tako zaposlenih kot strank.

Kjer je moĹžno, uporabljajte brezkontaktne storitve

Dostavne sluĹžbe skuĹĄajo poĹĄtne poĹĄiljke, kjer je to mogoÄ?e, vroÄ?ati brezkontaktno â&#x20AC;&#x201C; tako, da se pismonoĹĄa in naslovnik dogovorita za prevzem, da se izogneta osebnemu stiku. Pri poĹĄiljkah, kjer pa ni mogoÄ?e (poĹĄiljke, ki jih je treba potrditi, morebitno plaÄ?ilo poĹĄiljke), pa poskuĹĄajo zagotoviti vroÄ?itev brez fiziÄ?nega kontakta med pismo-

noĹĄem in naslovnikom z upoĹĄtevanjem ustrezne varnostne razdalje ter ostalih zaĹĄÄ?itnih ukrepov (noĹĄenjem maske, razkuĹževanjem itd.). PoĹĄiljke se vroÄ?ajo na prostem, brez vstopa v skupne prostore strank (npr. v stanovanjske bloke in do vrat naslovnika ali poslovni prostor posamezne pravne osebe), ampak se stranko pozove, da prevzame poĹĄiljko na vhodu v objekt oz. poslovni prostor posamezne pravne osebe. Kaj pa dostava poĹĄiljk v prostore pravnih oseb? ÂťDo nadaljnjega ne izvajamo dostave poĹĄiljk v prostore naslovnikov pravnih oseb, ki vkljuÄ?uje hojo po objektih, vstope v pisarne, prav tako ne izvajamo storitev, kot so dostava z vnosom v stanovanje, vnos in odvoz blaga v stanovanje naslovnika, fotoko-

PoĹĄta Slovenije ima v skladu s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja izdelane in uvedene sploĹĄne zaĹĄÄ?itne ukrepe in prilagoditve poslovanja v Ä?asu Covid-19, ki jih nekatere sistemsko, druge pa postopno oziroma selektivno uvaja v poslovanje. Pri tem ves Ä?as aktivno sodeluje z vsemi pristojnimi institucijami. Ti ukrepi pomenijo odmik od obiÄ?ajno predpisanih postopkov dela, vse z namenom, da minimi-

piranje in tiskanje,ÂŤ razloĹži JarÄ?eva, ki poudari tudi, da zaposleni ĹĄe naprej opravljajo svoje delo ob doloÄ?enih prilagoditvah v dostavi in ob omejenem ĹĄtevilu strank v posameznih poslovalnicah. Kako je z odsotnostjo zaposlenih zaradi bolezni? JarÄ?eva odgovovarja: ÂťOdsotnosti zaposlenih ĹĄe nadomeĹĄÄ?amo z rezervno ekipo zaposlenih in s prerazporeditvami delovnih nalog, kar je sicer obiÄ?ajna praksa ob bolniĹĄki odsotnosti zaposlenih. Na nekaterih poĹĄtah smo poveÄ?ali ĹĄtevilo ĹĄtudentov in najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. Od prvega vala

Dodatne ukrepe so sprejeli tudi na PoĹĄti Slovenije Velenje, kjer prosijo stranke, da dosledno upoĹĄtevajo navodila in predpise, tudi glede vstopa, smeri gibanja in Ä?akalne vrste.

najveÄ?ji moĹžni meri izvajajo delo od doma.

Nakupovalne navade potroĹĄnikov so se spremenile

PotroĹĄniki so svoje nakupne navade Ĺže spomladi v Ä?asu prvega vala pandemije prilagodili novi situaciji in na sploĹĄno opravijo

Delo pismonoĹĄ je organizirano tako, da je v okviru moĹžnosti naenkrat v istem prostoru manjĹĄe ĹĄtevilo zaposlenih. To pomeni, da prva skupina pismonoĹĄ nastopi z delom ob obiÄ?ajni uri, preostali pismonoĹĄe pa ĹĄele po tem, ko delavci prve skupine Ĺže zapustijo poĹĄto in se prostor ustrezno prezraÄ?i. epidemije nenehno razpisujemo prosta delovna mesta v prometu, kar je predvsem posledica rasti paketnih poĹĄiljk. V dostavi poĹĄiljk nameravamo letos zaposliti ĹĄe okoli petdeset novih sodelavcev.ÂŤ V okviru uvedenih in izvedenih ukrepov za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusa pa, kjer delovni proces to dopuĹĄÄ?a, omogoÄ?ajo zaposlenim, da v kar

veÄ? nakupov po spletu, pri spletnih trgovcih v Sloveniji in tujini. Kaj opaĹžajo, kako se spreminjajo nakupovalne navade potroĹĄnikov? Strokovna koordinatorka pri PoĹĄti Slovenije odgovarja: ÂťV naĹĄem podjetju v letu 2020 beleĹžimo veÄ? kot tridesetodstotno rast paketnih poĹĄiljk. S sproĹĄÄ?anjem ukrepov se je rast maja in junija letos zaÄ?ela postopoma upoÄ?asnjevati, sep-

tembra pa smo Ĺže zaznali stopnje rasti, primerljive s prvo polovico leta. Zaznavamo tudi poveÄ?ano oddajo poĹĄiljk trgovcev, ki jim do sedaj spletna trgovina ni predstavljala primarnega prodajnega kanala, ki kupce usmerjajo na spletne nakupe. Predvidevamo, da se bo rast paketnih poĹĄiljk iz postavke rastoÄ?ih trendov spletnega nakupovanja ter glede na drugi val epidemije nadaljevala tudi v prihodnje. Dostava paketov poteka zaenkrat nemoteno oziroma z manjĹĄimi odstopanji na doloÄ?enih poĹĄtah in se Ä?as dostave ni podaljĹĄal,ÂŤ ĹĄe pove Megi Jarc, ki jo veseli, da jih ljudje v tem teĹžkem obdobju prepoznavajo kot zanesljivega partnerja pri distribuciji blaga na njihove domove. Strankam priporoÄ?ajo, da plaÄ?ilo nakupov opravijo s kartico ali po predraÄ?unu. Prav tako strankam svetujejo, da bolj uporabljajo alternativne oblike poĹĄte za sprejem in izroÄ?anje poĹĄiljk â&#x20AC;&#x201C; paketomatov, paketnikov, kot tudi moĹžnosti dostave na dogovorjeno lokacijo. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ estkrat zlati lokalni izdelki iz prave sivke jo predstavitev vsaj dveh novih izdelkov za nego koĹže, saj Ĺželijo kupcem ponuditi celostno nego.

Podjetje Blue Hill iz TopolĹĄice, ki goji in predeluje pravo sivko, je na mednarodnem ocenjevanju produktov zeliĹĄÄ?, zdravilnih rastlin, konoplje, ekoloĹĄkih produktov in medu dobilo ĹĄest zlatih priznanj kakovosti Tina Felicijan

Viktorija Maze in Alen Oderlap, ki sta na osonÄ?enih poboÄ?jih domaÄ?ega posestva nad TopolĹĄico postopoma zasadila grmiÄ?ke prave sivke in razvila ĹĄtevilne kulinariÄ?ne in kozmetiÄ?ne izdelke znamke Blue Hill, sta ponosna in vesela, da sta za vse izdelke, ki sta jih poslala na mednarodno ocenjevanje produktov zeliĹĄÄ?, zdravilnih rastlin, konoplje, ekoloĹĄkih produktov in medu, prejela zlato priznanje. ÂťVisoka kakovost izdelka je tisto, za kar si prizadevava od samega zaÄ?etka, zato nama to priznanje pomeni dodatno potrditev, da svoje delo dobro opravljava, da sva na pravi poti,ÂŤ pravita.

Skrbno roÄ?no delo je obrodilo bogate sadove

Nasadi prave sivke podjetja Blue Hill so daleÄ? od mesta in prometnih cest, na samotni kmetiji v TopolĹĄici. SonÄ?na lega, struktura in sestava zemlje na obmoÄ?ju rastiĹĄÄ?a pomembno prispevajo k visoki kakovosti Blue Hill izdelkov. Prav tako pa roÄ?na obdelava po ekoloĹĄkih standardih, pravi Ä?as in prime-

ren naÄ?in Ĺžetve. ÂťKer Ĺžanjemo roÄ?no s srpi, lahko izbirava, kdaj bomo poĹželi katere grmiÄ?ke. NamreÄ? socvetje ne dozori naenkrat, za kakovost izdelka pa je zelo pomembno, da rastlinam damo Ä?as za polni razvoj Ä?im veÄ? uÄ?inkovin in opojnega medenega vonja, ki je za Blue Hill pravo sivko tako znaÄ?ilen. SveĹže Ĺžeto cvetje gre nato v popolnoma bakren destilator, ki ga napolnimo z izvirsko vo-

â?ą

ÂťBrez kakovostne surovine je nemogoÄ?e pridobiti kakovostni izdelek. Vse se zaÄ?ne pri zemlji in legi.ÂŤ

do. S pomoÄ?jo vodne pare iz cvetja izloÄ?imo uÄ?inkovine, ki jih je rastlina vsebovala pred postopkom. Tako pridobimo hidrolat in eteriÄ?no olje. KulinariÄ?no sivko pa pridobimo s suĹĄenjem na suhem, zraÄ?nem in temnem prostoru. Ker cvetje suĹĄimo v poletnih mesecih, ko so temperature viĹĄje, je hitro suho in ohrani polno

Kljub upadu prodaje sta optimistiÄ?na

Korona kriza je precej vplivala na prodajo Blue Hill izdelkov, saj je ta temeljila predvsem na neposredni prodaji na trĹžnici in sejmih, v trgovinah z naravnimi izdelki, v najmanjĹĄem delu pa v njihovi spletni trgovini. ÂťLetoĹĄnje leto je povsem drugaÄ?no od prejĹĄnjih in naju je prisililo, da s kupci stopava v stik na povsem

Viktorija Maze in Alen Oderlap: ÂťUpava, da bova lahko Ĺže naslednje leto povabila na festival prave sivke v TopolĹĄico. S skupnimi moÄ?mi, podporo lokalnemu in z odgovornostjo do sebe in drugih bomo premagali virus in postali boljĹĄi in moÄ?nejĹĄi.ÂŤ

uÄ?inkovin. Hidrolat in eteriÄ?no olje prave sivke ter kulinariÄ?na sivka so trije izdelki, ki so izdelani izkljuÄ?no iz Blue Hill prave sivke. Milu z izvleÄ?ki sivke, aromatiziranemu olju in sivkinemu sirupu pa poleg Blue Hill prave Zlato priznanje kakovosti 2020 je Blue Hill dobil za kulinariÄ?no sivko, sivkin sirup, hidrolat prave sivke, aromatizirano olje prave sivke, eteriÄ?no olje prave sivke in trdo milo z izvleÄ?ki sivke za suho in obÄ?utljivo koĹžo.

sivke dodajamo skrbno izbrane sestavine,ÂŤ sta osvetlila proces, v katerem nastajajo izdelki, vredni zlatih priznanj, ki so dokaz dobrega dela in spodbuda za nadaljnji razvoj blagovne znamke, sta dodala.

Ĺ irjenje pogojuje naÄ?in dela

Blue Hill nasadi se ĹĄirijo postopoma. Letos sta jih Viktorija in Alen poveÄ?ala na okrog 6000 grmiÄ?kov. ÂťNaĹĄ hrib v TopolĹĄici konec junija res postaja vedno bolj moder. Posebnost, ki je ne boste videli nikjer drugje, pa je, da so nasadi obdani s smrekovi-

mi gozdovi, kar ustvarja posebno Ä?arobno panoramo,ÂŤ delita navduĹĄenje, ki ju ne mine, Ä?eprav kakovostni izdelki zahtevajo skrbno roÄ?no delo, zato je lahko nasad velik le toliko, kolikor ga zmoreta obdelovati. ÂťNajveÄ?ji izziv predstavlja sama Ĺžetev. Takrat je treba v relativno kratkem Ä?asu poĹžeti vse grmiÄ?ke. Do zdaj sva z druĹžinsko pomoÄ?jo zmogla sama, naslednje leto pa bova skoraj gotovo potrebovala ĹĄe koga. Zaenkrat polj ne bova ĹĄirila, seveda pa jih Ĺželiva ĹĄe poveÄ?ati, ko bova pripravljena na to.ÂŤ Ĺ˝e zdaj pa ĹĄirita ponudbo izdelkov. Naslednje leto naÄ?rtuje-

â?ą

ÂťZelo se Ĺže veseliva naslednjega leta, ko bo nov del nasada prviÄ? cvetel.ÂŤ

drugaÄ?en naÄ?in. Predvsem druĹžbena omreĹžja nama omogoÄ?ajo, da ohranjava odnos z najinimi zvestimi sledilci in kupci, ki v teh negotovih Ä?asih ĹĄe bolj iĹĄÄ?ejo naÄ?ine, kako se sprostiti in pomiriti. Zato sta kulinariÄ?na sivka, iz katere si pripravimo sprostilni Ä?aj, in aromatizirano olje prava sivka poleg hidrolata in sirupa najbolj prodajana izdelka tega leta do sedaj,ÂŤ se osredotoÄ?ata na nove prodajne priloĹžnosti in se veselita trenutka, ko bosta lahko spet med ljudmi. đ&#x;&#x201D;˛