46 2021

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (0/3 0C), v soboto (1/4 0C) in nedeljo (1/6 0C) bo oblačno. Možne padavine.

Četrtek, 25. novembra 2021

številka 46 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Vmesna plat Tina Felicijan

Pestre sobote na Cankarjevi Velenje - Ulični umetniki so slikovita popestritev velikih mest, saj pričarajo prav posebno razpoloženje. Zadnje čase jih imamo tudi v Velenju, še posebej ob sobotah dopoldan, ko je na Cankarjevi ulici tudi pravi semanji dan. Tako je bilo tudi zadnjo soboto. Stojnice so bile jesensko odlično založene, kupcev je bilo na pretek, pa tudi tistih, ki so jim sobotni dopoldnevi odlična priložnost za bežna družabna srečanja. Tale klovnesa je z lajno še kako pritegnila pozornost in spravljala 🔲 mz obiskovalce v dobro voljo.

Osmošolci prejeli knjige Gustava Šiliha Velenje, 23. novembra – V torek je Šaleško društvo »general Maister« Velenje obeležilo državni praznik dan Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Tako je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.

Ker je bil njegov sodelavec tudi znani slovenski pedagog in pisatelj Gustav Šilih, rojen 31. julija 1893 v Velenju, je društvo s finančno podporo vseh treh šaleških občin ob prazniku vsem osmošolcem, ki se šolajo v Šaleški dolini, podarilo dvojno izdajo jezikovno posodobljenega mladinskega romana do-

mačina Gustava Šiliha Beli dvor in povest Nekoč je bilo jezero, ki je pri Velenjski knjižni fundaciji izšla leta 2018, ob 125. obletnici pisateljevega rojstva.

S to gesto poskušajo krepiti domoljubno zavest, spodbujati bralno kulturo in pripadnost Šaleškemu prostoru.

Razdelili so skoraj 500 izvodov in z njimi opremili tudi vse osnovnošolske knjižnice. Posebno slovesna pa je bila predaja knjig pred OŠ Gustava Šiliha, ki je prvo generacijo sprejela dve leti po smrti velenjskega rojaka (prav včeraj, 24. novembra, je minilo 60 let, odkar je umrl v Mariboru) in danes s ponosom nosi njegovo ime. 🔲

tf

To sredo postavitev smreke, v petek, 3. decembra prižig luči Prazniki se hitro bližajo in v Mestni občini Velenje se nanje intenzivno pripravljajo. Lučke, ki bodo letos res svetlo žarele tako v središču mesta kot v Starem Velenju in na Visti, so že nameščene.

V sredo, 1. decembra, ob 14. uri bodo v središču mesta postavili smreko (postaviti jo bodo pomagali krajani Cirkovc in Šentilja).

Podarila jo je družina Višnar iz Kavč, visoka je 20 metrov, krasilo pa jo bo 37 tisoč lučk.

Velenje bo zažarelo v soju prazničnih luči v petek, 3. decembra ob 18. uri. Na ta dan vabijo občanke in občane na sprehod po praznično okrašenem mestu. Na Titovem trgu bodo od 10. do 20. ure v sodelovanju s Festivalom Velenje in z Zavodom za turizem pripravili praznični sejem drobnih daril in dobrot.

Prodajne stojnice bodo krasili izdelki domače obrti, praznični priboljški in dobrote ter drobna darila, ki si jih poklanjamo v prazničnem času. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bodo na Titovem trgu organizirali tudi praznični koncert Ines Erbus & David Amaro.

Praznične luči bodo gorele do 16. januarja, za praznično razsvetljavo pa so letos namenili približno 100.000 evrov. 🔲

Odkar sem prav tisti ponedeljek, 16. marca 2020, ko je vlada razglasila epidemijo, zapisala, da morda še dolgo, zelo dolgo ne bo čisto običajnega ponedeljka, ko bomo malodušno stopili v nov delovni teden, o temah s skupnim imenovalcem korona kriza – razen o multiplih merilih pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, ki so stigmatizirali izobraževanje in kulturo in degradirali njun družbeni pomen – nisem več pisala. To sem prepustila stroki. In kolegom, ki so uspeli uskladiti svoje dolžnosti do javnega interesa s profesionalno in z osebno etiko. Jaz nisem. Zato molčim. Morda bo zgolj plasiranje v tem času tako pogostih fraz nakazalo njihovo relativnost in kolizijo, ki ju slutim med njimi.

Danes, 88 ponedeljkov kasneje, sem še enkrat prebrala, kako sem razmišljala ob zori nove realnosti, in ugotovila, kako naivna sem bila, ko sem pozabila, da je osnovna celica tega našega globalnega organizma, ki pretresa še zdaleč ni čutil enakomerno, človek – njegova narava, »ki ji vlada boj med razumom in nagonom, med vrlinami in šibkostmi,« med sabo in drugimi, moram dopisati. Izkazalo se je, da je bila moja skrb za obstoj sistema družbenih servisov, ki vzdržujejo še vedno splošno sprejet način življenja, pretirana, s tem pa tudi upanje, da bo kaos rodil nov red – boljši red. Precej podcenjena pa je bila skrb za to, kako bodo razmere, katerih razvoja tedaj še nismo mogli realno predvideti (ali pač?), vplivale na mentalno in duševno stanje posameznikov in odnose med njimi.

Tudi če na tem polju, polnem ponavljajočih se vzorcev in obenem enako skrb vzbujajočih posameznih pojavov, osvetlim le rastočo kulturo (za zdaj le) verbalnega spopadanja najbolj strastnih zagovornikov in nasprotnikov ne le cepljenja, kaj šele drugih ukrepov za preprečevanje širjenje virusa, vlade ali stališč predstavnikov globalne družbe, sploh ne najdem besed, s katerimi bi izrazila zaskrbljenost nad tem razkolom in črno-belim etiketiranjem, , a ohranila distanco. Karkoli bi rekla o enih ali o drugih (imam namreč kaj reči o obojih), bi me pripisalo njim ali onim in oboji bi presodili najmanj to, da jim delam krivico in pripadam nekam, kamor ne in nočem. Če kam moram, potem naj vmesni plati, ki obstaja, čeprav se pripadniki obeh skrajnih polov trudijo, da bi sivino med njima obarvali, pri čemer je zgolj C dovolj za svetniško belo, katerakoli druga črka abecede ali vse ostale pa so vredne le črne pike. Ali ravno obratno.

Prav zdaj me je zadelo – 16. marca 2020 si res nisem mislila, da si kdaj ne bom upala napisati: tako mislim. Da pravzaprav ne bom prepričana, ali je prav, da javno izrazim svoje misli. V resnici – da sploh ne bom zagotovo vedela, kaj mislim. Da se bom v izogibanju skrajnostim lovila na vmesni plati in se vsak dan mučila z istim vprašanjem, ki ga komaj upam zastaviti naglas in ga puščam izzveneti v zaključek tega zbeganega razmišljanja, ki ni tudi dejansko izražanje misli: ali sem res povsem nora, če vsaj malo dvomim, da so vsi drobci nove realnosti posledica spontane verižne reakcije, ki jo je sprožilo neko naključje in privedlo do tega, da je preizkušeni trik 'deli in vladaj' znova na potezi? 🔲

Izobraževanje se bo moralo prilagoditi V ospredju aktivnosti v Saša regiji so priprave na prestrukturiranje premogovne regije. V vseh okoljih snujejo razvojne programe, ki jih je v tem trenutku že več kot za pol drugi milijon evrov. Prestrukturiranje pa pravzaprav čaka celotno družbo, seveda tudi izobraževanje.

V Mestni občini Velenje so k temu že pristopili, saj se zavedajo, da je treba za preoblikovano gospodarstvo pripraviti ustrezne kadre. »Prestrukturiranje nas čaka tudi na vseh področjih družbenega življenja. Tega se še kako zavedamo in že iščemo rešitve. Prepričani pa smo, da je ravno izobraževanje temeljni pogoj gospodarskega prestrukturiranja,« pravi župan Peter Dermol. O prestrukturiranju izobraževanja več na straneh 2 in 3. 🔲

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

PRESTRUKTURIRANJE

25. novembra 2021

V iskanju smernic izobraževanja za prihodnost Na tretjem generacijskem forumu so si sogovorniki zastavili veliko vprašanj in podali nekaj odgovorov, kako pritegniti bodoče dijake in študente k izobraževanju v Velenju ter kako okrepiti sodelovanje med izobraževalnim in gospodarskim sektorjem v Šaleški dolini Velenje, 17. novembra – Na svetovni dan študentov je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol sklical tretji generacijski forum. K razpravi v sejni dvorani mestne hiše je povabil predstavnike osnovnih in srednjih šol, Fakultete za energetiko, Visoke šole za varstvo okolja, Ljudske univerze Velenje, Dijaške skupnosti Šolskega centra Velenje, Šaleškega študentskega kluba, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Centra za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje. K spremljanju neposrednega prenosa na splet in sodelovanju na daljavo pa tudi udeležence izobraževanj na različnih stopnjah, vodje raznih izobraževalnih ustanov, gospodarstvenike in obrtnike. V duhu priprav na prestrukturiranje, pri katerih bo pomembno vlogo odigral tudi primerno usposobljen in izobražen kader, so iskali smernice izobraževanja, ki bodo v podporo pri reševanju izzivov prestrukturiranja. »Brez uspešnega, kakovostnega, strokovnega izobraževanja si težko predstavljam, da bomo na koncu prestrukturiranja uspešni. Prepričan sem, da bomo z razpravami iskali sinergije, pozitivne plati, našli negativne, ki jih moramo nadgraditi,« je utemeljil temo tokratnega generacijskega foruma in ponovno poudaril, da prestrukturiranje ni samo odpiranje delovnih mest za rudarje, ampak nadomeščanje izgubljenih delovnih mest za šaleške otroke. »Želim, da drug drugega slišimo, skupaj poiščemo priložnosti, jih vsi zgrabimo z obema

rokama in vsak na svojem področju stisnemo zobe, da ustvarimo priložnosti za zanamce.«

Izzivi na prehodu iz osnovnošolskega v srednješolsko izobraževanje

Na Šolskem centru Velenje prevladujejo dijaki, ki so srednješolsko izobraževanje po zaključeni osnovni šoli v Velenju, Šoštanju ali Šmartnem ob Paki nadaljevali v domačem kraju. V povprečju predstavljajo približno dve tretjini. V šolskem letu 2018/19 je bilo 55 odstotkov vpisanih v

prvi letnik iz Šaleške doline, v lanskem letu pa 71 odstotkov. Na vprašanje, v katerem kraju nameravajo nadaljevati srednješolsko izobraževanje, je 54 odstotkov anketiranih šaleških osnovnošolcev odgovorilo, da v Velenju, 25 odstotkov pa jih namerava v Celje. Na vprašanje, zakaj se bodo odločili za drug kraj šolanja, jih je 25 odstotkov odgovorilo, da v Velenju ni programa, na katerega se želijo vpisati, 15 odstotkov pa

Ali tudi »sloves« učiteljev vpliva na izbiro srednje šole? Nekdanji dijak Gimnazije Velenje Rok Kovač odgovarja: »Iz časa, ko sem se vpisoval v srednjo šolo, se spomnim teh zgodb. Ni bilo tako hudo, kot so opisovale. Danes mislim, da sem od učiteljev, ki so bili najbolj zahtevni, dobil največ.«

jih je izrazilo željo po izobraževanju izven domačega kraja. Pri vpisu v srednjo šolo jim je najbolj pomemben program, takoj za tem med prioritete štejejo zanimive dodatne aktivnosti, ki jih šola ponuja, profesorje, ki učijo na šoli, šele nato pride na vrsto bližina šole kraju bivanja.

Vodja urada za družbene dejavnosti MOV Marko Pritržnik je sogovornike povprašal po razlogih za takšno sliko. »Precejšen delež šaleških osnovnošolcev, ki odhajajo v šolo v druge kraje, predstavljajo dekleta,« je Sebastjan Kukovec, ravnatelj OŠ Mihe

dajejo srednjim šolam pri njihovi predstavitvi. Sicer pa je bolj kot iskanje razlogov, zakaj se šaleški devetošolci vpisujejo v srednje šole v drugih krajih, pomembno skupno prizadevanje šol, lokalne skupnosti, podjetij, da mlade ohranimo v Velenju tako, da jim ponudimo najboljše možnosti.« Ravnatelja se strinjata, da se morajo osnovnošolski in srednješolski pedagoški delavci še bolj povezati pri spodbujanju devetošolcev k izobraževanju v Velenju ter sodelovati pri izvajanju aktivnosti, ki bodo nagovarjale bodoče dijake.

kot bodoči dijaki ŠCV.« Meni, da je treba dijake spodbuditi k širjenju dobrega glasu o velenjskih šolah. Informirati o kakovosti programov in raznih aktivnosti pa je treba tudi starše, dodaja. »Osnovnošolci se ne odločajo sami. Dobra beseda staršev veliko pripomore k odločitvi.« Kaj pa dodatne aktivnosti, ki so sodeč po anketi močan razlog za vpis na srednjo šolo v drugem kraju? »Mislim, da možnosti dodatnih aktivnosti niso odvisne od izbire šole, temveč od iniciative dijakov. Vse šole na ŠCV ponujajo ogromno aktivnosti. A jih je tež-

Pintarja Toleda, ki je v tem šolskem letu vodja aktiva ravnateljev velenjskih osnovnih šol, nakazal, da na velenjskem šolskem centru prevladujejo programi, ki zanimajo predvsem fante. Po drugi strani 40 odstotkov lanskih devetošolcev OŠ MPT, ki so se vpisali na gimnazijo, ni izbralo velenjske gimnazije. Anketa, ki jo na Gimnaziji Velenje izvajajo med dijaki prvih letnikov, kaže, da imajo največji vpliv na izbiro srednje šole in programa vrstniki, takoj za njimi starši, učitelji osnovnih šol in svetovalni delavci, je povedala ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler, dolgoletna svetovalna delavka na ŠCV. »Zelo pomembno je, kakšen poudarek osnovne šole

Da je treba okrepiti promocijo velenjskih srednjih šol tako med domačini kot med bodočimi dijaki iz drugih krajev, se strinjata tudi predstavnika mlajše generacije študent Rok Kovač iz Šaleškega študentskega kluba in Živa Dokl, predsednica skupnosti dijakov Gimnazije Velenje in ŠCV ter članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije. Slednja je dala pobudo, naj se v aktivnosti, ki pripomorejo k odločitvi za vpis v srednjo šolo, vključujejo tudi mlajši osnovnošolci. »Brezpredmetno je poskušati zadnji trenutek popraviti vtis. Včasih je že same dijake težko spodbuditi, da čutijo pripadnost ŠCV, zato je ključ v tem, da osnovnošolci že prej dobijo občutek pripadnosti

ko izpeljati, če ni interesa dijakov. Mnoge pritegne ponudba aktivnosti, potem pa jih veliko ne pristopi.«

8. in 16. uro zaprta tudi Cesta IX, polovična zapora pa je tudi na cesti Podkraj–Arnače (predvidoma do 5. februarja prihodnje leto).

Sanacija plazu, ureditev kanalizacije

Naj osebnost leta 2021 Šmartno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je tudi letos pristopil k akciji zbiranja predlogov za Naj osebnost leta. Predloge za leto 2021 zbirajo še danes (v četrtek) na elektronski naslov: pisarna@mcsop.si.

To bo že šesti izbor naj osebnosti leta v lokalni skupnosti. Vse do lani so razglasili zmagovalca/zmagovalko na prireditvi Pozdrav novemu letu. Ker lani te zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije covid-19 ni bilo, je zmagovalcu Antonu Ciglerju priznanje izročil šmarški župan Janko Kopušar v prostorih občinske uprave. (tp)

Dokumentacija za kanalizacijo v Bevčah Na upravi velenjske občine pripravljajo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadaljevanje kanalizacije Bevče faza V – sever v dolžini 557 metrov. Začetek del načrtujejo v letu 2023, izgradnja pa bo omogočila priklop 11 novih uporabnikov.

Številne ceste zaprte zaradi obnove Tako bo predvidoma do konca meseca zaprta cesta Škalske Cirkovce–Završe, delna zapora je na cesti Zgornja Črnova–Spodnja Črnova. Tako bo predvidoma do 20. maja prihodnje leto (promet pa je oviran med 7. in 16. uro). Do konca meseca bo v času med

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2,00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Plešivec – Do konca meseca bo Mestna občina Velenje zaključila sanacijo plazu v krajevni skupnosti Plešivec na cesti Škalske Cirkovce–Završe. Izvajalec bo zemljino stabiliziral z AB-zidom dolžine 35 metrov in višine 3 metre, uredil cevni prepust in saniral vozišče.

Ob cestišču bo postavljena varnostna ograja.

Za participativni proračun 30 tisoč evrov Tudi občina Šmartno ob Paki bo imela z novim letom participativni proračun. Zanj so v osnutku namenili 30 tisoč evrov, namenjeni pa bodo projektom, ki jih bodo predlagali občani in bodo seveda zadostili opredeljenim pogojem.

Občina poziva k elektronski oddaji vlog Velenje – Mestna občina Velenje občanke in občane poziva, da v čim večji meri vloge, ki so na voljo v e-obliki, oddajajo po elektronski poti na: info@velenje.si. Strankam je omogočeno, da vloge začasno vložijo tudi po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Uprava Mestne občine Velenje bo takšne vloge obravnavala, če ne bo dvomila o njihovi pristnosti oziroma, če ne bodo podane okoliščine, zaradi katerih se bo porajal dvom v pravo in resnično voljo vložnika.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Izobraževanje v povezavi z gospodarstvom in s prestrukturiranjem

»Brez dobrega, uspešnega izobraževanja prestrukturiranja ne bomo mogli izvesti. Izobraževalni zavodi bodo morali v povezovanju z gospodarstvom najti rešitve, kako uspešno stopiti v to obdobje, kako omogočiti prekvalifikacije kadrov, izobraževalne programe za nove poklice, povečati sodelovanje na področju raziskav,« je dejal dr. Franc Žerdin, ki je povzel izsledke ankete

med gospodarskimi družbami v SAŠA regiji o strateških vidikih razvoja v obdobju 2021–2025– 2031. Anketo je izpolnila slaba polovica gospodarskih družb iz Šaleške doline. Ne pa tudi največja – Hisense Gorenje. 77 odstotkov jih namerava sodelovati z izobraževalnimi zavodi predvsem pri izvedbi praktičnega izobraževanja, na področju štipendiranja, pri razvoju in raziskavah s sodelovanjem lastnih strokovnjakov,

❱

V anketi med gospodarskimi družbami iz SAŠA regije ni zanimanja za sodelovanje z izobraževalnimi zavodi pri oblikovanju in uvajanju novih izobraževalnih programov izrazilo nobeno podjetje.

pri izvedbi programov specializacij za zaposlene v gospodarski družbi, pa tudi pri vajeništvu in vseživljenjskem učenju.

Več kot polovica anketirancev ocenjuje, da se bo zaposlovanje v naslednjih petih letih povečevalo za pet odstotkov, dobra tretjina pričakuje še večje potrebe po kadrih tudi v desetletnem obdobju. Zmanjševanje števila zaposlenih za več kot pet odstotkov pričakuje le 12 odstotkov podjetij, večina s področja energetike. 94 odstotkov jih odgovarja, da ne nameravajo opustiti obstoječih proizvodnih programov, preostali pa bodo pravzaprav avtomatizirali delovne procese. 48 odstotkov družb vidi priložnost v prestrukturiranju svojih dejavnosti in uvajanju novih progra-

⏩

Zaradi preprečevanja širjenja okužb koronavirusa je vlaganje vlog v uradnih prostorih Mestne občine Velenje možno le izjemoma in po predhodnem dogovoru z zaposlenimi pri upravi Mestne občine Velenje, katerih kontakti so navedeni na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si). Vloge v upravnih zadevah se v elektronski obliki lahko oddajajo tudi na portalu eUprava, kjer so na voljo tudi vloge v pristojnosti lokalnih skupnosti ter na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (e-vloge in e-obrazci).

Prizidka k šoli in vrtcu V občini Mozirje bodo prihodnje leto bogatejši za prizidka tako k šoli kot k vrtcu. Pred dnevi so izvedeli, da sta bili njihovi vlogi na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ugodno rešeni. Odobrenih imajo milijon 700 tisoč evrov.

Nadgradnja železniške proge Vlada je v petek v veljavni načrt razvojnih programov 2021–2024 uvrstila tudi projekt nadgradnje proge Celje–Velenje.

Golte odpira sezono 4. decembra Na Golteh se te dni že intenzivno pripravljajo na novo smučarsko sezono, čeprav imajo odprtih veliko vprašanj glede izpolnjevanja pogojev PCT tako na smučiščih kot v lokalih in prenočitvenih zmogljivostih. Začetek obratovanja smučarskih naprav napovedu🔲 mz jejo za 4. december.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 3

mov. Dobrih 80 odstotkov jih je ocenilo, da dejavnosti ne bodo izvajali v poslovnih conah SAŠA regije. Slednje bodo, se nadeja Žerdin, zapolnili zunanji investitorji, ki jih bo pritegnila tretja razvojna os. 72 odstotkov jih pričakuje, da bo uvedba novih programov vplivala na povečanje števila zaposlenih. Le 10 odstotkov jih je izrazilo namero za selitev proizvodnje drugam v Sloveniji ali v tujino. Kaj pa kadrovske potrebe?

70 odstotkov anketirancev izraža potrebo po poklicih na področju specialnih tehničnih znanj, polovica na področju digitalizacije, 45 odstotkov na področju avtomatizacije delovnih procesov, 27 odstotkov na področju robotike, le 10 odstotkov pa na področju družboslovja.

prihodnjim potrebam gospodarstva, zlasti za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter zelena delovna mesta za prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo. »Seveda bomo izkoristili priložnosti in se ukvarjali s potrebami ne le gospodarstva, saj zaposljiv kader potrebujejo tudi javni sektor, nevladne organizacije, odločevalci in druge institucije. Študij na VŠVO je interdisciplinaren, tako da lahko kompromis med potrebami gospodarstva in družbenega okolja že zdaj zagotavljamo. Cilju nameravamo slediti tudi s formalno preobrazbo iz visoke strokovne šole v fakulteto. Ta korak bomo predvidoma izpeljali prihodnje leto,« je Pokorny napovedal vzpostavitev

V gospodarstvu SAŠA regije izrazito izstopajo potrebe po strokovnjakih strojne in elektro usmeritve, računalništva, eko-inženiringa, mehatronike in kemijske tehnologije. V regiji je 52 deficitarnih poklicev. »Vsako leto nanje opozorimo starše in osnovnošolce ter jih spodbudimo k vpisu. Nisem zaznal odziva. Kadre bomo morali nekje dobiti. S tem namenom bo treba tako v okviru lokalne skupnosti, zavoda za zaposlovanje, gospodarstva in izobraževalnih zavodov najti model, s katerim bomo osnovnošolce, dijake in študente navdušili, da ostanejo v regiji, tu živijo in uresničujejo poklicne ambicije. Uspešni bomo, če bomo delali skupaj,« apelira dr. Franc Žerdin.

Na podlagi predstavljenih informacij o namerah gospodarstva je razpravo drugega omizja strateškega foruma na temo izobraževanja za prihodnost povezovala vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje MOV Karla Sitar. »Izobraževanje in znanost sta gonilo razvoja ne le gospodarstva, ampak družbe kot celote,« je v uvodu poudarila pomen teme v kontekstu »prestrukturiranja na gospodarskem, družbenem, okoljskem, energetskem nivoju.« Dekana Fakultete za energetiko dr. Sebastjana Semeta in dekana Visoke šole za varstvo okolja dr.

Boštjana Pokornyja je vprašala, kako nameravata izobraževalni ustanovi slediti operativnemu cilju nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki narekuje nadgradnjo formalnega izobraževalnega sistema za podporo

doktorskega študija z upoštevanjem vsebin s področja trajnostnega razvoja. Seme pa je povedal, da je bila odločitev za umestitev FE v to okolje strateška. »Energetika mora v tem okolju ostati tako ali drugače – tu je vsa infrastruktura, tu so distribucijske povezave. Naše programe smo že leta 2007 naravnali v smeri trajnostne energetike, predstavljajo pa tretjino študijskih programov. Povezujemo se z gospodarstvom v okolju, pri nas predavajo strokovnjaki iz gospodarstva. Ne razmišljamo o spremembi študijskih programov, razmišljamo pa o preimenovanju programov, ki bi bolj pritegnili študente. Usmerjamo se tudi v tujino. Pripravljamo se na internacionalizacijo – z izvajanjem predavanj v angleškem jeziku bomo lahko pritegnili študente iz tujine.«

Kaj pa vseživljenjsko učenje?

Vodja izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje Jasmina Felicijan pravi, da neformalno izobraževanje prihaja v ospredje. »To se je pokazalo z dvema nacionalnima projektoma na področju pridobivanja temeljnih poklicnih kompetenc ter svetovanja, informiranja, ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. Projektne aktivnosti so bile namenjene zaposlenim. Pokazalo se je, da je bila v podjetjih velika potreba po neformal-

nudi izbranega programa, smiselno odpirati nove programe?

Direktor ŠCV Janko Pogorelčnik odgovarja, da je treba napraviti poglobljeno analizo zanimanja za določen program. Da bo ta vzdržen, mora iz vsake generacije pritegniti vsaj 25 dijakov.

Ali imamo gospodarstvo, ki ima potrebe po določenem kadru, je naslednje pomembno vprašanje pri načrtovanju novih izobraževalnih programov, pravi. »ŠCV trenutno nudi 26 srednješolskih izobraževalnih programov. Ni

privedle do propada. Uvedba novih programov, med katerimi so nekateri zelo primerljivi z obstoječimi na ŠCV, bi lahko povzročila tudi upad vpisa v obstoječe programe.

Strokovni programi imajo že 15 let 20 odstotkov odprtega kurikula. Lahko jih torej prilagajajo sodobnim potrebam. »Nove izobraževalne vsebine se da lažje ustvarjati tako, da se vključujejo v odprte kurikule obstoječih programov. Novih programov brez izkazovanja potrebe gospodar-

Od dobrih 260 diplomantov VŠVO jih je 26 odstotkov iz SAŠA regije, okrog 18 odstotkov je domačinov. Trenutno je med več kot 120 študenti dobrih 12 odstotkov študentov iz Šaleške doline. Fakulteto za energetiko obiskuje 10 odstotkov študentov iz lokalnega okolja.

Mnogi od drugod po študiju ostanejo v tem okolju.

stva ter pomoči gospodarstva in lokalne skupnosti tudi takrat, ko številke niso takšne, kot smo si jih želeli, sploh ne moremo oblikovati,« je povedal in s primeri vključevanja šolskega centra v razne projekte podkrepil, da so osredotočeni na posodabljanje pouka. »Lahko se tudi vpraša-

❱

nih izobraževalnih programih s področja digitalnih, jezikovnih kompetenc, kreativnega razmišljanja, retorike, komunikacijskih veščin. Ravno ta dva projekta sta pokazala, da pridemo v stik z gospodarstvom preko tega, kar podjetje potrebuje.«

Odpiranje novih programov? To zahteva strateški premislek.

Ali je glede na to da velik delež devetošolcev nadaljuje šolanje v drugem kraju, ker jim Velenje ne

V Gorenju imajo veliko naročil Zmogljivosti so do konca leta povsem zasedene, podobno velja tudi za januar – Zaposlujejo tehnični kader Mira Zakošek

programov v zdravstvu, kozmetiki, predšolski vzgoji, frizerstvu – tistih, ki iz našega kraja povlečejo največ dijakov. Mi lahko damo pobudo za pripravo novega programa. A brez sodelovanja gospodarstva, ki te kadre potrebuje in zaposluje, in lokalne politike, ki bo pomagala, da program dobimo, ni variante,« pove in navede nekaj primerov obujanja starih ali uvajanja novih programov zaradi nenadnega zanimanja ali potreb gospodarstva, ki so nato upadle in programe

stanja na tem področju. Takšni dvigi lahko ogrozijo njihovo konkurenčnost na zahtevnih globalnih trgih.

Letos so v Gorenju veliko zaposlovali, sodelavce pa še vedno iščejo. Predvsem potrebujejo inženirje v R&D in tehnične kadre.

Vodstvo si prizadeva, da bi proizvodnja normalno tekla tudi v prihajajočih tednih, ko

❱

V Gorenju uspešno, seveda z zelo zaostrenimi preventivnimi ukrepi, kljubujejo poglobljeni zdravstveni krizi. Proizvodnja normalno obratuje, zmogljivosti imajo zasedene do konca leta, pa tudi za januar prihodnje leto.

Največ težav imajo z oskrbo s polprevodniki ter z rastjo cen materialov in tudi energentov.

Cene materialov so močno poskočile, še posebej so zaskrbljeni nad rastjo energentov.

❱

zaostreni zdravstveni krizi še ni videti konca. Varnostne ukrepe so zato še poostrili. Dosledno zahtevajo izpolnjevanje pogoja PTC od vseh, ki delajo na lokacijah. Necepljeni in tisti, ki niso prebolevniki, se morajo testirati trikrat na teden, režijskemu kadru pa so znova odredili delo od doma.

Največ težav imajo z oskrbo s polprevodniki.

Nad slednjimi so še posebej presenečeni in zaskrbljeni, saj ne vidijo nobenih realnih osnov za tolikšno povišanje cen. Od vlade pričakujejo, da bo sprejela ustrezne ukrepe za stabilizacijo

3

PRESTRUKTURIRANJE

25. novembra 2021

🔲

V Gorenju so polno zaposleni, zmogljivosti so zasedene.

mo, ali je kateri od 26 programov odveč. Rudarstvo ugaša.

V tem trenutku je v vseh programih Šole za strojništvo, geotehniko in okolje 22 dijakov, za potrebe Premogovnika Velenje pa zadnja leta prekvalificiramo od 15 do 20 zaposlenih na leto.

Te potrebe lahko pričakujemo še nekaj časa, mladih pa v te programe ne bo več veliko. Vedno pa bomo potrebovali kadre na področju tunelogradnje, v peskokopih, kamnolomih – tudi te izobražujemo v naših programih in prepričan sem, da jih bomo znali preoblikovati tako, da bodo ostali aktualni.« Na vprašanje o smiselnosti uvedbe novih izobraževalnih programov v lokalno okolje sta se odzvala tudi dekana fakultete in visoke šole. »Z več fakultetami ne bi pridobili več študentov, kvečjemu bi se ti porazdelili,« ocenjuje dr. Sebastjan Seme in pojasnjuje: »Opažamo problematiko bivalnega okolja študentov. ŠTU-DIJ dom je polno zaseden. Študenti iščejo sobe pri zasebnikih in težko je najti ustrezne. Študentom je treba ponuditi življenje. Dobre pogoje bi ustvaril velik, zanimiv študentski dom, ki bi združeval aktivnosti.« Dr. Boštjan Pokorny se strinja. »Če želimo v to okolje pripeljati druge študijske programe, mora Šaleška dolina več narediti tudi na ponudbi socialnega življenja, da bo okolje zanimivo za študente.« 🔲

Tina Felicijan

Dobrodošlo bi bilo, da bi vsi deležniki na področju izobraževanja v lokalnem okolju razmišljali o vzpostavitvi kampusa, ki bi povezoval zavode na vseh nivojih izobraževanja, da bi udeležence usmerjal od osnovne šole do poklica, razmišlja dr.

Sebastjan Seme. Možnost za sodelovanje lokalnega okolja z izobraževanjem vidi tudi v odpiranju in reševanju strokovnih vprašanj s spodbujanjem obravnave lokalnih tem v raziskovanih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Na področju štipendiranja pa vidi priložnost v fleksibilnosti – odprtih štipendijah, ki bi dijakom in študentom omogočale opravljanje prakse vsako leto v drugem podjetju, nato pa možnost izbire, v katerem se bodo zaposlili.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

25. novembra 2021

Pomen lokalno pridelane hrane in zelenjave

GOSPODARSKE novice Robert Golob o premogu

Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom Zajtrk s sadjem – super dan!

– Podatki kažejo, da se vse več otrok ter mladih in starejših odraslih odloča za vsakodnevni zajtrk V Sloveniji že enajsto leto vsak tretji petek v mesecu novembru prirejamo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno zaznamujejo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Podatki kažejo, da se vse več otrok ter mladih in starejših odraslih odloča za redno zajtrkovanje, kar je zelo pohvalno. Premalo pa se zavedamo tega, da moramo zajtrk sestaviti iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v lokalnem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka, zaradi bližine pridelave pa se lahko izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev.

Samooskrba je ključna na vseh področjih

Velenjski Vrtec Tinkara je 19. novembra zjutraj obiskal tudi župan MO Velenje Peter Dermol in povedal, da je pomembno, da otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka ter pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil. »Zdi se mi,

da jih znamo ceniti in spoštovati, še posebej, kadar nas obiščejo tuji gostje, radi povemo in se pohvalimo s slovenskimi, z regijskimi in lokalnimi tradicionalnimi jedmi. Ponosen sem, da v MO Velenje ohranjamo tradicijo in na tak način obeležimo tisto, kar ustvarjamo v naši okolici –

Med otroki veliko vprašanj in pozitivne energije

Otroci se z dobrim zgledom naučijo marsikaj novega. Tudi o trajnostnem ravnanju s hrano, ki je naša izjemno dragocena dobrina. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladih o pomenu

ščemo otroke, jim prisluhnemo in povprašamo, kaj si želijo, da storimo zanje. Veliko je vprašanj in pozitivne energije. To so prijetni trenutki,« razloži župan, ki z grenkim priokusom prizna, da imajo izzivi novega dne in časovna stiska zanj žal pogosto prednost pred jutranjim zajtrkom. Se

Donedavni prvi mož Gen-I Robert Golob je v pogovoru za Mladino spregovoril o načrtu razogljičenja slovenske energetike do leta 2035, ki ga je pripravil Gen-I v okviru skupine Gen z Gen Energijo in ki temelji na kombinaciji jedrske energije in sonca.

Predstavil je tudi svoj pogled na razogljičenje Šaleške doline. Kot pravi, je zdaj dovolj časa, da se to izpelje na socialno pravičen in hkrati razvojno vzdržen način. Ker je prepričan, da bo v EU leta 2030 premog prepovedan, je treba delovanje Teša 6 podrediti Premogovniku Velenje, program dela rudnika pa načrtovati za največ 12 let. Teš 6 pa bo treba po njegovih besedah okoli leta 2030 zapreti.

Inflacija obremenjuje žepe potrošnikov Po dolgem času, ko skoraj že nismo poznali inflacije, je letos ta spet obremenila žepe potrošnikov. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je oktobra znašala 4,1 odstotka, potem ko je bila septembra pri 3,4 odstotka. V EU se je letna stopnja inflacije s septembrskih 3,6 odstotka oktobra zvišala na 4,4 odstotka. V Sloveniji je oktobra letna stopnja inflacije znašala 3,5 odstotka, mesečna stopnja pa 1,1 odstotka. Za primerjavo povejmo, da je bila oktobra lani v območju z evrom na letni ravni še 0,3-odstotna deflacija, v celotni EU pa 0,3-odstotna inflacija.

Evropska komisija pričakuje, da bo slovenska inflacija letos obsegala 1,7 odstotka na letni ravni, vendar pa se v letu 2022 ne bo znižala, temveč povišala, in sicer na 2,1 odstotka.

Slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji Gospodarstvo v Sloveniji je letos v dobri kondiciji. Nizka pa je tudi brezposelnost. V Sloveniji imamo trenutno rekordno število delovno aktivnih, več kot 906 tisoč, na zavodu za zaposlovanje pa le 66 tisoč brezposelnih. Čeprav v zadnjih tednih prihajajo slabe novice iz Revoza, pa v precej podjetjih mrzlično iščejo ljudi. Najbolj iskani so že nekaj časa proizvodni in gradbeni delavci, čistilci in vozniki.

Petkov zajtrk je bil v velenjskih vrtcih tradicionalen. Sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. Na ta način želijo poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane.

zajtrk, ki nastane izpod rok domačinov, kmetov, ki od tega tudi živijo. Bolj ko bomo vzpodbujali tovrstno dejavnost, lažje nam bo.

Samooskrba je ključna na vseh področjih. Moramo se zavedati pomena prehranske samooskrbe, kajti če bomo znali to spoštovati in razvijati, nam bo veliko lažje.«

zdravega načina življenja. So vedoželjni, kaj jih zanima? »Otroci veliko sprašujejo. Veselim se vsakega takšnega druženja, čeprav letos z rahlo grenkim priokusom zaradi covida-19 in vsega, kar se dogaja na področju izobraževanja, tudi zdravstvene krize. Zato se mi zdi prav, da tudi letos obi-

pa zaveda, kako pomemben je zdrav zajtrk, ki mora postati jutranja rutina za naše telo. Zato pogosto kar med potjo na delo na hitro poje kakšno žemljo in si privošči jabolko. 🔲

jš

Fiskalni svet opozarja na prevelike zadolžitve Država je bila v zadnjem obdobju večkrat radodarna in čeprav ljudje pogosto mislijo, da tega denarja ne bo treba vrniti, je resnica seveda drugačna. Fiskalni svet na te prihodnje obremenitve državljanov neprestano opozarja. Radodarnost je zastavljena tudi v novih proračunskih dokumentih, ki so jih včeraj sprejeli poslanci za naslednji dve leti, 2022 in 2023. Celotni odhodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 13,94 milijarde evrov, leta 2023 pa naj bi se znižali na 13,36 milijarde evrov. V proračun naj bi se na drugi strani prihodnje leto steklo 11,47 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,84 milijarde evrov.

Največji strukturni primanjkljaj Kot ugotavlja ekonomist Mojmir Mrak, napoved evropske komisije kaže, da bo imela Slovenija v prihodnjem letu in v letu 2023 največji strukturni primanjkljaj v EU: »Učinek gospodarske rasti, s čimer se vlada danes hvali, dosegamo z relativno večjim zadolževanjem kot drugi, in to nam bo srednjeročno, ob izhodu iz krize, zelo omejilo možnosti.«

Zajtrk s sadjem – super!

Opozicija kritična do proračunov V opoziciji so bili kritični tudi do sprejetih slovenskih proračunov za prihodnji dve leti. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov v volilnem letu 2022, ki da bo vodila v trajno poslabšanje stanja slovenskih javnih financ. V koalicijskih strankah obravnavane dokumente hvalijo kot optimistične in razvojne in naložbeno naravnane.

Na mizah spet tradicionalni slovenski zajtrk Velenje – Tretji petek v novembru smo v Sloveniji obeležili dan slovenske hrane in spremljajoči tradicionalni slovenski zajtrk.

Veliko slovenskih domačih in tradicionalnih jedi bi morda že pozabili, če ne bi nanje opozarjali tudi na dan slovenske hrane.

Tradicionalni slovenski zajtrk ima enajstletno tradicijo, njegov namen pa je od samega začetka podpreti čebelarje, domače

Cene stanovanj in hiš poletele v nebo pridelovalce hrane, spodbuditi zavedanje in pomen domače samooskrbe ter seznaniti mlade s postopki predelave hrane.

Na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje želimo spodbuditi čim več dijakov, staršev in zaposlenih, da si tudi doma ali v službi pripravijo zaj-

trk iz lokalno pridelanih slovenskih živil. Dijaki 2. letnika Gastronomske in hotelske storitve so z mentorico Marijano Novak na ta dan pripravili in postregli zajtrk, v katerega so vključili mlečne izdelke, žitarice, sadje in zelenjavo. Zavedati se je treba, kako izjemna vrednota je naše

Obnova javne kanalizacije Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki so se postopoma lotili obnove obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja.

Na občinski upravi so pojasnili, da je posodobitev potrebna, ker ga je bila nekdaj večina zgrajenega kot mešano omrežje za odvajanje meteorne in fekalne vode. Ob prevelikih količin meteorne vode se pojavijo v sistemu te-

žave na čistilni napravi v Podgori. Na trasah z mešanim sistemom sedaj gradijo ločeno fekalno in meteorno omrežje.

V tem trenutku poteka posodobitev podboja pod železniško progo pri železniški postaji v Šmartnem ob Paki, ki bo v naslednji fazi povezal vzhodni del Malega Vrha neposredno na fekalno omrežje in bo obstoječi kanal

zdravje in kako veliko lahko sami storimo za zdrav življenjski slog. Želimo si, da tradicionalni slovenski zajtrk ne traja le en dan, temveč postane pri čim več ljudeh zdrava navada za dober in uspešen začetek dneva. 🔲

Marijana Novak

Doslej ugodni krediti in viški denarja, ki so bili ob krizi razdeljeni določenim slojem, so povzročili pravi boom na stanovanjskem področju. Gradnja je močno zaostala za trenutnim povpraševanjem, cena stanovanj in tudi hiš pa je v bolj želenih krajih poletela v nebo.

Cene stanovanj in hiš so po podatkih geodetske uprave po marčevski oživitvi nepremičninskega trga pospešeno rasle. V prvem polletju so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za okoli osem odstotkov, kar je najvišja polletna rast od časov pred krizo leta 2008. Cene stanovanj v Ljubljani, kjer so trenutno najvišje, se gibljejo že v višini okoli 3000 evrov na m2. Vse bolj vrtoglave so tam tudi najemnine.

Za primerjavo: v Velenju so bile cene stanovanj v analiziranem obdobju komaj 1280 evrov, a še to je za iskalce stanovanj s povprečno plačo zelo visoka cena.

Turizem med najbolj prizadetimi služil le še za odvajanje meteornih voda. Pogodbo za izvedbo je lokalna skupnost sklenila s Komunalnim podjetjem Velenje, ki dela izvaja s pogodbenimi podizvajalci. Vrednost izvedenih del polaganja cevi pod železnico znaša 25 tisoč evrov. 🔲

med vami

Ena od gospodarskih dejavnosti, ki je bila v krizi najbolj prizadeta, je turizem. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenjuje, da je bistvo okrevanja turističnega sektorja zeleni in digitalni prehod ter da je treba vzpostaviti trajnostni in odporni turistični ekosistem. Pot prehoda bi lahko med drugim vključevala pripravo nacionalnih in regionalnih strategij za trajnostni razvoj, skupni okvir za izmenjavo podatkov, cilje, povezane z manjšanjem količine odpadne hrane in embalaže, izboljšano dostopnost turističnih znamenitosti in razvoj veščin zaposlenih v turizmu. Izpostavljena je tudi potreba po digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, krepitvi inovacij za turistični ekosistem ter pospešitvi poslovnih procesov. 🔲

mz

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 5

O proračunih za prihodnji dve leti Svetniki Mestne občine Velenje bodo na seji 30. novembra med drugim razpravljali o proračunih za prihodnji dve leti – V prihodnjem letu pričakujejo 46 milijonov prihodkov, odhodki pa so predvideni v višini 51 milijonov

Za komunalne dejavnosti dobrih 16 milijonov evrov

Mira Zakošek

Najpomembnejša točka naslednjega zasedanja Sveta Mestne občine Velenje bo obravnava osnutkov proračunov za prihodnji dve leti.

Urad za komunalne dejavnosti bo imel predvidoma na voljo dobrih 16 milijonov evrov. Velik del tega gre za zakonsko določene naloge, poslovne najemnine in druge stroške. Za cestni promet in prometno infrastrukturo je predvidenih 7,5 milijona evrov.

Od tega 1,3 milijona za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest, za obveznosti iz

Načrtujejo za 46 milijonov prihodkov

Odhodki naj bi znašali dobrih 51 milijonov Odhodki so v osnutku proračuna predvideni v višini 51 mili-

jonov evrov. Tekočih odhodkov (plače, prispevki, izdatki za blago in storitve, obresti, rezerve, subvencije …) načrtujejo za 13,9 milijona evrov.

Tekoči transferji (gre za poravnavo obveznosti javnim zavodom in drugim uporabnikom, katerih osnova so državni zakoni) bodo znašali skoraj 20 milijonov evrov. Za investicije pa je v prihodnjem letu predvidenih slabih 15 milijonov evrov.

Zadolžili naj bi se za 3 milijone

V osnutku najpomembnejšega finančnega občinskega dokumenta za prihodnje leto je predvideno zadolževanje v višini 3,3

milijona evrov, odplačali pa naj bi dobrih 2,6 milijona evrov, kar pomeni, da bi se neto zadolževanje povečalo za 652 tisoč evrov.

Letos na žiro računu 4,7 milijona evrov Glede na to da so proračuni Mestne občine Velenje že nekaj let naložbeno naravnani, si vedno »pustijo« na žiro računu nekaj sredstev, da lahko aktivnosti takoj po novem letu nemoteno stečejo in da tako nimajo likvidnostnih težav.

Računajo, da bodo letošnje leto sklenili s 4.780.000 evrov, ki naj bi bili 31. 12. 2021 na njihovem žiro računu.

V kaj bodo investirali?

naslova koncesije 1,1 milijona …

Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest namenjajo 1,6 milijona evrov, za urejanje cestnega prometa 3,3 milijona, modre cone 100 tisoč, ureditev javnega mestnega prometa 92 tisoč evrov, garaže na Gorici 224 tisoč evrov, trajnostni razvoj – uvedba vodikovih tehnologij 400 tisoč evrov …

Kaj pa leto 2023?

V osnutku tega dokumenta pričakujejo 46,5 milijona evrov prihodkov, odhodke pa načrtujejo v višini dobrih 47 milijonov evrov. Za naložbe predvidevajo dobrih 13 milijonov, seveda pa še ne morejo predvideti sredstev, za katera upajo, da jih bodo dobili na osnovi nove evropske finančne perspektive. 🔲

Proračun v javni razgrnitvi

Za investicijske odhodke je v osnutku proračuna za prihodnje leto načrtovanih 14 milijonov 909 tisoč evrov. 50 tisoč evrov bodo namenili za nakup zgradb in prostorov, 423 tisoč pa za nakup prevoznih sredstev. Za nakup opreme bodo predvidoma porabili 575 tisočakov, za druga osnovna sredstva pa 142 tisoč evrov. Novogradnje, rekonstrukcije in obnove naj bi jih stale 3,8 milijona evrov, nakupi zemljišč 6,6 milijona, nematerialnega premoženja 115 tisoč evrov, izvedba študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in inženiring pa 6,6 milijona evrov.

Šmartno ob Paki – Do četrtka, 2. decembra, lahko občani občine Šmartno ob Paki vložijo na tamkajšnjo občinsko upravo pisne predloge na predlog občinskega proračuna za prihodnje leto. Prispele predloge bodo v času javne razprave obravnavala pristojna delovna telesa občinskega sveta, na seji (predvidoma naj bi bila 20. decembra) pa občinski svetniki. Gradivo je občanom dosegljivo na občinski internetni strani ter na sedežu občinske uprave. Šmarški svetniki so na zadnji seji sveta potrdili predlog proračuna za leto 2022. Ta predvideva dobre 4 milijone evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov odhodkov. Razliko med prihodki in odhodki bodo, zagotavljajo, delno pokrili s prenosom sredstev iz aktualnega leta ter delno z najetjem kredita. »Proračun je izrazito investicijsko naravnan. Na odhodkovni strani so med večjimi projekti izgradnja prizidka k vrtcu in energetska sanacija obstoječega dela, izgradnja podhoda pod železniško progo za pešce in kolesarje, skupaj z državo pa načrtujejo posodobitev cestne infrastrukture.

nih mest 24 prevzem

sti, r v v j a k a č e n Letos avo t s o d i r e izb v PS Paketomat!

PS Paketomat

Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana

V osnutku proračuna za prihodnji dve leti je župan Peter Dermol skupaj s sodelavci predvidel za 46 milijonov 188 tisoč evrov prihodkov. Največ jih pričakujejo iz naslova davkov (davki na dohodek in dobiček, na premoženje, na blago in storitve), in sicer v višini dobrih 29 milijonov evrov.

Nedavčni prihodki (udeležba na dobičku, globe in druge kazni …) so predvideni v višini skoraj 10 milijonov. Kapitalskih prihodkov naj bi bilo za 3,9 milijona evrov, donacij za 3,5 milijona, transfernih prihodkov (od javno finančnih institucij, državnega proračuna in EU) pa dobri poltretji milijon.

5

GOSPODARSTVO

25. novembra 2021

SPLETNI NAKUPI SEDAJ ŠE ENOSTAVNEJŠI Z IZBIRO DOSTAVE, KI TI NAJBOLJ ODGOVARJA Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izogneš gneči ob prevzemu svojega paketa. Izberi enega od 24 PS Paketomatov, s sledilnikom/ aplikacijo “Sledenje pošiljk” spremljaj, kako blizu je tvoj paket, in razveseli sebe ali svoje najbližje.

Več nasvetov za enostavne spletne nakupe na www.posta.si/enostavna-dostava

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

25. novembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 17. novembra Obvezno samotestiranje na novi koronavirus je v šolah po navedbah povprašanih ravnateljev povečini steklo brez večjih težav, tudi pri najmlajših.

Direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj so prejeli sklepe o prenehanju položaja. Generalni direktor policije Anton Olaj sedaj zavrača očitke o politizaciji policije. V obeh policijskih sindikatih napovedujejo vložitev pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti s predlogom za začasno zadržanje spornih določb.

Generalni direktor policije Anton Olaj zavrača očitke o politizaciji policije.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je podala odstopno izjavo s te funkcije, ker se v pogledih na vodenje razhajanja z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom.

Skupščina Gen-I spet ni bila uspešna pri imenovanju nove uprave družbe. O novi upravi bo tako odločalo sodišče. Trenutno zamenjani predsednik uprave Gen-I Robert Golob odločitev sodišča pričakuje v tednu ali dveh.

Obrambni minister Matej Tonin je v Italiji podpisal pogodbo za nakup novega vojaškega letala. Cena letala znaša 72 milijonov evrov.

Četrtek, 18. novembra DZ je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19.

Izstopajo investicije, katerih višina se bo v prihodnjih dveh letih gibala nad 2,2 milijarde evrov.

Vlada je pripravila zakon o dodatnih ukrepih, ki predvideva izredni dodatek za upokojence, kmete in invalide. Vlada poleg tega podaljšuje turistične bone, uvaja pa tudi odškodnine za morebitne zaplete pri cepljenju.

ukrajinske meje podpihuje konflikt v Ukrajini.

Več tisoč ljudi se je v Vukovarju zbralo na slovesnosti ob 30. obletnici tragičnega padca mesta ob Donavi med vojno leta 1991.

V kanadski provinci Britanska Kolumbija na jugozahodu države so po več dneh obilnega deževja, ki je povzročilo obsežne poplave, razglasili izredne razmere. Domove je moralo zapustiti več kot 17.000 ljudi.

Petek, 19. novembra Vlada je potrdila predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije in omilitev njenih posledic, po katerem se bo najbolj ranljivim skupinam izplačal poseben dodatek, je napovedal finančni minister Andrej Šircelj.

DZ obravnava interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec.

Minister za zdravje Janez Poklukar je po dogovoru o dvigu plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu napovedal pogovore tudi z mladimi zdravniki. Slednji namreč opozarjajo na slabo pla-

Ministrica Simona Kustec je preživela še eno interpelacijo.

čilo za odgovorno delo, ki ga opravljajo.

Tudi nocoj so se petkovi protestniki zbrali na Trgu republike in ponovno opozorili na trenutno stanje v državi ter vlado pozvali k odstopu. Med drugim so bili do vlade kritični zaradi kadrovskih sprememb v policiji, kar so označili za "korak v smer državnega udara" in vlado obtožili, da si poskuša z dejanjem podrejati policijo.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih je ob dnevu slovenske hrane potekal tradicionalni slovenski zajtrk, letos s sloganom Zajtrk s sadjem – super dan. Zajtrka s kruhom, z maslom, medom, mlekom in jabolkom je bilo deležnih okoli 310.000 otrok, vzgojiteljev in učiteljev.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je po dolgi razpravi, ki je trajala vso noč, le uspel potrditi predlog 1850 milijard dolarjev vrednega zakona o povečanju porabe za socialo in boj proti podnebnim spremembam, ki gre sedaj v senat.

Sobota, 20. novembra V Vukovarju so se poklonili spominu padec mesta pred 30 leti.

Predstavniki vlade in sindikatov so podpisali dogovor o dvigu plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter aneksa k področnima kolektivnima pogodbama.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Zahod obtožil, da z vojaškimi vajami v Črnem morju in s preletom bombnikov blizu

ni vzrok smrti v Evropi, je dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. WHO napoveduje, da bo v regiji do marca umrlo pol milijona covidnih bolnikov, če države ne bodo hitro ukrepale.

Opozicijskim LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP ni uspelo zbrati dovolj glasov za podporo interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Za interpelacijo je glasovalo 42 poslancev, proti pa 39.

Odbor DZ za zdravstvo je ob obstrukciji dela opozicije, ker je seja trajala predolgo, pripravil dopolnjeni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Covid-19 znova postaja glav-

V Amsterdamu je proti protestnikom posredovala policija.

Na nizozemskih ulicah se je v soboto znova zbralo na tisoče nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Policija je posredovala tudi s streli. Protesti so potekali tudi v nekaterih drugih državah Evrope, na Dunaju se je zbralo okoli 35.000 protestnikov.

Nedelja, 21. novembra Poljski premier Mateusz Morawiecki je migrantsko krizo na meji z Belorusijo označil za največji poskus destabilizacije Evrope od hladne vojne.

Tretjo nedeljo v novembru je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Pod sloganom Spominjajmo se - pomagajmo – ukrepajmo, so letos v ospredju območja umirjenega prometa in pomen nižanja hitrosti na cestah.

Policijski čoln P-111, ki so ga uporabljali od leta 1995 in je v sredo opravil zadnjo plovbo, so odpeljali iz Kopra v muzej vojaške zgodovine v Pivki.

Muzej vojaške zgodovine v Pivki bo bogatejši za policijski čoln.

Kar nekaj podjetij se bo tudi letos odločilo za izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti, torej trinajste plače, božičnice ali letne nagrade. Po podatkih Fursa je lani to storilo 10.779 podjetij, manj kot leto prej.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je bil kritičen do ZDA, da umetno zganjajo histerijo glede morebitne ruske invazije v Ukrajini. Ukrajinci vseeno mislijo, da je napad možen.

Ponedeljek, 22. novembra Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je uspešno prestal interpelacijo, ki so jo proti njemu vložile LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP. Za njegov odhod je glasovalo 42 poslancev, proti jih je bilo 28.

Ob prisotnosti predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Janeza Janše in Andreja Plenkovića ter prvega predsednika slovenske

vlade Lojzeta Peterleta in njegovega takratnega hrvaškega kolega Franja Gregurića so na Otočcu odkrili spominsko obeležje na čas osamosvajanja držav. Po odkritju obeležja sta se Janša in Plenković umaknila na pogovor za zaprtimi vrati.

V Avstriji je začelo veljati zaprtje javnega življenja za vse, v veljavi bo predvidoma 20 dni.

Voznik športnega terenskega vozila je v nedeljo z vso hitrostjo prebil policijsko zaporo in zapeljal naravnost v udeležence tradicionalne parade v mestu Waukesha v ameriški zvezni državi Wisconsin. Pet ljudi je po

Na Otočcu so odkrili spominsko obeležje na čas osamosvajaja.

navedbah policije umrlo, poškodovanih je bilo več kot 40.

Svet postaja vse bolj avtoritaren, saj so postali nedemokratični režimi še bolj predrzni v svojem zatiranju, več demokratičnih držav pa beleži nazadovanje demokracije zaradi omejevanja svobode govora in slabljenja vladavine prava.

Torek, 23. novembra 23. november je dan Rudolfa Maistra. Predsednik DZ Igor Zorčič je ob današnjem dnevuMaistra označil kot enega največjih Slovencev 20. stoletja.

DZ je obravnaval predlog vlade za 670-milijonsko povišanje zgornje meje izdatkov letošnjega državnega proračuna. Poslanci koalicije in večjega dela opozicije so glede predloga razdeljeni.

Minister za zdravje Janez Poklukar in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović sta v ločenih izjavah opozorila na možnost petega vala epidemije covida-19.

Civilna iniciativa staršev za zaščito otrok je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki določa obvezno samotestiranje otrok na novi koronavirus. V civilni iniciativi nasprotujejo tako samotestiranju kot tudi nošenju mask v šolah.

O razkolih Več kot teden dni sem hodila v kino. Skoraj vsak dan, včasih tudi večkrat na dan. Kakšen užitek je bil letošnji liffe. Klinc pa maska, med ljudmi sem, z njimi skupaj na kulturnem dogodku. V dvorani, na pol polni. Skupaj dihamo, se smejimo, onemimo, energija se pretaka. Spet!

Kakšna beda. Zaradi vseprisotnega vzdušja. Špela Kožar Ki nas vpija, mreži, centrifugira kot umazano perilo. Letos sem dobesedno želela pobegniti v vse te filme, v bolj pretresljive vsaj za trenutek. Ne paše mi več, kar me je po vsakem ogledu »čakalo« tam zunaj, ta novi vsakdan (ki se ga filmi, zanimivo, še ne dotikajo). Kot da smo v nekakšni hibernaciji; s pokrčenim korakom in sklonjenih ramen stopicamo.

Korak ni več strumen, kaj šele složen.

A pravzaprav je bilo v zadnjem tednu tej nori, ponoreli in obnoreli slovenski družbi nastavljeno ogledalo; s knjigo o slovenskih razkolih zakoncev Hribar. Štirje so, začenši s Karantanijo.

Ko sem poslušala o prvem, ki ga je upesnil France Prešeren v Krstu pri Savici, ali o katoliškem »protestu« proti protestantizmu in konec 19. stoletja proti liberalcem, kar je zanetlo poznejša tabora partizani – domobranci, sem se razveselila. Tu je pred nami, akademska študija vseh prejšnjih razkolov, da končno lažje razumemo trenutnega. Seveda je sedanji specifičen zaradi specifične politične mise-en-scene, a zdaj nam je jasna genealogija naroda, predočena tudi v dveh verzih Zdravljice: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; Nikoli prej nisem pomislila, zakaj je Prešeren zapisal besedo sprava ...

Da, razveselil me je pogovor z avtorjema knjige – imamo odlično priložnost za iti naprej. Z razumevanjem, da so že bile temne sile v slovenski zgodovini, princi teme, od Valjhuna do Rupnika. In kot piškavo majhen narod smo obstali. Da je Trubar v genotipu naroda.

Slišala sem še eno analizo: da smo se prej delili na leve in desne, po novem se na cepljene in necepljene, počasi pa se bomo še na bogate in revne; o cepljenju tokrat nič, zatorej glede tretje delitve - kot da si ne bi želeli ekonomsko stabilnega srednjega sloja, kot da je treba pohitriti kapitalistično hlastanje peščice. Kakšna bo ta družba jutri? Še dobro, da se je vzdignil glas ljudstva. Vsak petek v Ljubljani. In zdaj je ustvarjena spletna stran, kjer so zapisane zahteve volivcev, po področjih, za bodoče vlade in poslance. Trajnostno gospodarstvo, socialne pravice, reforma političnega sistema, pravični podnebni prehod, ohranjena narava, dostopna stanovanja so le nekatera od področij, ki jih glasovi ljudstva nagovarjajo, ki se dopolnjujejo z argumentiranimi zahtevami kogar koli od nas. Pod vsako področje je namreč možno pripisati lastno zahtevo, možno je predlagati novo področje, skratka, protestniško kolesarsko gibanje vabi k aktivaciji.

Zahteve bodo posredovane strankam še pred volitvami.

Da, ni potrebe po novem razkolu; ob čedalje večji družbeni razslojenosti si japiji manejo roke, vendar se je trideset let gradilo sodobno skupnost, ki je sicer trenutno scefrana na koščke, a ti še vedno tvorijo celoto.

Ne gre za ministra, ki mu je glupo plačevati davke, ali za narod, ki se ga plemenito imenuje, da je glup – nič od navedenega ni glupo, okej? Glupo je zanemariti solidarnost. Ki je prav tako v našem genotipu. Luksuz pač ni. Postaja pa, da, da.

Vedno me je fascinirala nekogaršnja potreba po luksuzu; kaj je tisto, kar človeka ob tem navdihne? Zavistni pogledi drugih, občutek superiornosti zaradi materialnega presežka? Vedno sem upala, da luksuz kapitalizma ne bo vdrl k nam. A vdira. In v glavnem mestu se že prvenstveno zadovoljuje »luksuzne« kupce stanovanj.

Ni fajn. Sploh, ko se zaveš, da, glede na velikost, živiš v nekem manjšem predmestju neke svetovne prestolnice, toliko nas je samo, nekateri pa kljub temu čutijo potrebo, da so med prvimi na vasi.

Ojla, slišite vi tam, levi-desni, cepljeni-necepljeni, bogati-revni: Za razkol nas ni dovolj, okej?! 🔲

V gorečem avtobusu iz Makedonije je umrlo 46 ljudi, med njimi 12 mladoletnikov.

Slovenski škofje pa pozivajo vse katoličane, da v času zaostrenih epidemioloških razmer dosledno uresničujejo ukrepe za zaščito zdravja ter se odzovejo pozivu za pomoč v bolnišnicah.

Makedonska vlada je zaradi avtobusne nesreče makedonskega avtobusa v Bolgariji s 46 smrtnimi žrtvami razglasila tridnevno državno žalovanje.

Vodik je še vedno aktualen Žal Mestni občini Velenje letos ni uspelo pridobiti načrtovanih nepovratnih sredstev (iz podnebnega sklada jih ni bilo mogoče črpati, čeprav je bilo to obljubljeno) za začetek projekta uvedbe mestnega prometa na vodikove tehnologije (nakup avtobusov). Stekel ni niti načrtovani projekt vodikov polnilnic v Termoelektrarni Šoštanj. Vodstvo Mestne občine Velenje je zato še enkrat apeliralo na državo, naj omogoči črpanje teh sredstev. Skupaj z energetskimi družbami iščejo alternativne rešitve, iščejo pa tudi partnerstva za sodelovanje pri nekaterih drugih projektih, ki sovpadajo s tem. Na izvedbo tega projekta torej še vedno optimistično računajo. 🔲

mz

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 7

Napovedi o porastu števila oseb s sladkorno boleznijo in rezultati raziskav o vodenju sladkorne bolezni med epidemijo so zaskrbljujoči. Podatki NIJZ kažejo, da v letu 2020 beležimo dvoodstotno rast števila prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen. V letu 2020 je bilo v Sloveniji približno 9500 oseb, ki so začele prejemati antihiperglikemična zdravila za sladkorno bolezen, hospitalizacij zaradi zapletov s sladkorno boleznijo pa razmeroma malo –104,3 hospitalizacije na 100.000 prebivalcev. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni si v Zvezi društev diabetikov Slovenije prizadevajo spodbuditi in aktivirati slovensko javnost, saj je v populaciji Slovencev, starejših od 18 let, 8,1 odstotka ali 132.000 oseb s potrjeno sladkorno boleznijo. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79.000 oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih ta še ni bila odkrita, kaže raziskava NIJZ. Tudi v Društvu diabetikov Velenje ugotavljajo, da je bolezen v porastu in da Šaleška dolina ni izjema.

100 let od izuma inzulina

Predsednica društva Romana Praprotnik pove, da letos obeležujemo 100. obletnico odkritja inzulina, ko je dr. Banting 14-letnemu dečku prvič vbrizgal inzulin in ga rešil skoraj gotove smrti, saj je ta vidno hiral.

Njemu so sledili mnogi na prezgodnjo smrt obsojeni bolniki. »Lahko smo srečni, da je kanadski znanstvenik izumil inzulin, za kar je prejel tudi Nobelovo nagrado. Od takrat pa do danes se je obravnava oseb s sladkorno boleznijo bistveno spremenila in izboljšala, a ta bolezen v Sloveniji še vedno ostaja najpogostejši razlog, zaradi katerega prebivalci obiščejo zdravnika.

Podaljševanje življenjske dobe in staranje prebivalstva pa bosta te potrebe še povečala. Žal

Bil je čas, ko je več ljudi sledilo načelom solidarne družbe. Spomin nanj je posebno močan v Velenju – mestu, ki je zrastlo na temeljih udarništva.

Vir moči slednjega se kot izraz pripadnosti delavskemu razredu in skupnemu prizadevanju za družbeni napredek povezuje z rudarstvom. Rudarji so namreč nekoč še kako potrebovali drug drugega, da so bili pri delu uspešni in varni. Poleg udarništva pa v Šaleški dolini izstopa še ena gesta solidarnosti – krvodajalstvo. In tudi ta najde skupni imenovalec z rudarstvom, saj mnogi veliko število krvodajalcev tako kot tradicijo udarništva povezujejo z vrednotami, ki so jih skrbno negovali rudarji v jamah, jih prenašali v svoja vsakdanja življenja in jih širili med ljudi. Časi pa se spreminjajo. V ospredje so prišle vrednote, ki so v sodobni družbi velikokrat pravo nasprotje solidarnosti. Niso pa spremenile vsega in vseh.

Tradicija tako prostovoljnega dela kot krvodajalstva se v Šaleški dolini nadaljuje in kolektiv Premogovnika Velenje je še vedno med tistimi, ki se lahko pohvali z velikim številom krvodajalcev.

Trenutno so med sodelavci štirje, ki so kri darovali več kot stokrat.

Med njimi pa je s 112 odvzemi rekorder Velenjčan Zvone Jeraj.

7

ZDRAVSTVO

25. novembra 2021

Diagnoza diabetes!

Svetovni dan sladkorne bolezni obeležujemo 14. novembra – Mineva 100 let od odkritja inzulina – Veliko ljudi se z boleznijo ne sprijazni, ker se ne želijo ničemur odpovedati je epidemija pustila pečat na sladkornih bolnikih, ki se zaradi bolezni soočajo s precejšnimi težavami. V društvu se trudimo, da jih osveščamo in motiviramo, da skrbijo za svoje zdravje in živijo čim bolj aktivno, znajo preračunavati ogljikove hidrate, upoštevajo zdrave smernice, ki pravijo, da nič več ni prepovedano, temveč priporočeno. Številni se soočajo s težavami, kako priti do zdravnika in informacij.

Zato so naša srečanja toliko bolj dobrodošla. Eno prvih v času covida-19 je bilo v Radencih, v sklopu našega okrevanja, ko smo se srečali bolniki z zaprto zanko. Veliko novih članov smo sprejeli in zanje pripravili izobraževanje s strokovnjaki s tega področja,« pove in doda, da je dokazano, da če se ljudje držijo navodil zdravnikov in skrbijo za gibanje, prehrano in se poskušajo izogibati stresu, imajo manj možnosti za zaplete. »Pojdite v naravo, skrbite zase, saj mali koraki štejejo.«

Diabetesa ne prebolimo, z nami ostane do konca

Ob 14. novembru, ko praznujejo svetovni dan sladkorne bolezni, Milena Knez, članica Društva diabetikov Velenje, s svojo zgodbo poziva vse, ki se soočajo s to boleznijo, da se včlanijo v društvo in s tem naredijo nekaj zase. »Sladkorna bolezen me je doletela pred skoraj tridesetimi leti. Ker sem kakšno leto prej v neki reviji prebrala, da dobijo diabetes debeli ljudje, sem si rekla, no, vsaj tega jaz zaradi svoje suhe postave ne bom dobila, če me že ostale zdravstvene težave tako rade najdejo. Tudi poznala

moči, strahu ter neprestanega učenja. O sebi, o obvladovanju hipoglikemije in preračunavanju enot inzulina, ki je potreben, da pokrije povišan sladkor, skrb za zdravo prehrano, ki je morala biti glede na inzulin točno ob določeni uri. Pomembno je postalo, da ne greš od doma brez prve pomoči (jabolka, vrečke sladkorja), brez inzulina in merilnika. Takrat še ni bilo na razpolago toliko merilcev in sodobnih vrst inzulina, ki nam sedaj

❱

V populaciji Slovencev, starejših od 18 let, jih ima 8,1 odstotka ali 132.000 potrjeno sladkorno bolezen. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79.000 oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih ta še ni bila odkrita.

Milena Knez

Na področju sladkorne bolezni prihaja do novih načinov zdravljenja, kar pripomore k boljšemu nadzoru nad boleznijo. Žal je čas tudi za sladkorne bolnike precej neugoden, saj smo bolj narazen kot skupaj.

Tudi zato se lahko pojavijo psihične težave, ki vplivajo tudi na bolezen. Številke so zaskrbljujoče, bolezen se pojavlja tudi med mladimi. nisem nikogar, ki bi živel z diabetesom. Pa ni trajalo dolgo. Ko sem prebolela težjo trebušno virozo z visoko vročino ( ki bi lahko bila vzrok za izbruh sladkorne bolezni), se je začelo. Tri

Romana Praprotnik, predsednica

tedne pred diagnozo sem bila zelo žejna, precej sem shujšala, imela zamegljen vid, na koncu brez pomoči nisem mogla več vstati. Vprašala sem se, zakaj.

Nastopila so obdobja jeze, ne-

poleg inzulinske črpalke in senzorjev za neprekinjeno merjenje sladkorja zelo lajšajo vodenje bolezni. Da je bilo še težje, je pet let za mano zbolel še mlajši sin, bolezen pa mu je sprožila velika doza kortikosteroidov ob operaciji. Pristal je v bolnišnici v Ljubljani, kjer zdravijo otroke in mladostnike z diabetesom, kar je bila zame še večja odgovornost, občutek krivde, težave z najstnikom, ki je bolezen skrival pred drugimi, saj gre za najbolj kritična leta odraščanja.

Na krvodajalsko akcijo komaj čaka Na srečanje smo povabili Zvoneta Jeraja, sodelavca Premogovnika Velenje z največ udeležbami na krvodajalskih akcijah Po stopinjah družine

Odraščal je v mestu, nato pa si je z družino zgradil dom na Konovem. Na mladost v »zlatih časih« ima lepe spomine. Sploh na spremembe, ki jim je bil priča. »Velenje je tedaj zelo napredovalo. Spomnim se velikih zelenih površin, ko še ni bilo mestnih če-

❱

»Ne mislim le na dobro telesno počutje. Tudi občutek je dober, ko storiš nekaj za druge.«

trti, krajevnih skupnosti. Industrija je naredila svoje. Travniki so se pozidali, mesto se je razvilo. Všeč mi je – urejeno,« pravi.

Medtem ko sta oba brata sledila očetovemu zgledu in se kot rudarja zaposlila v velenjskem premogovniku, se je Zvone izučil za kovinostrugarja, službo pa prav tako našel »na šahtu,« kjer je zaposlen še danes. Tedaj

Zvone Jeraj: »Krvodajalstvo je način življenja. Človeku prinaša dobro počutje in zadovoljstvo, da lahko pomaga ljudem.«

je bil katerikoli poklic, ki je nudil zaposlitev na premogovniku ali v Gorenju, dobra karierna izbira, pojasnjuje svojo odločitev.

Po drugi strani pa je pomembno vlogo odigral družinski zgled.

Prav tako kot pri krvodajalstvu.

Kri je daroval oče, še vedno jo

daruje brat, ki je že v pokoju, pa tudi brat, ki je še delovno aktiven. »Na Premogovniku je čutiti, da je to tradicija. Sicer je med mlajšimi sodelavci manj krvodajalcev, a še ohranjamo naš sloves,« pravi in razmišlja, da je za ohranjanje krvodajalstva najbrž

najbolj pomemben zgled. Če ne družine, pa sodelavcev. »Človeka ni lahko prepričati o nečem, kar mu ni blizu že od otroštva, kar mu je neprijetno, česar se mogoče boji. Strah pred krvodajalstvom pa običajno premaga tisti prijetni občutek, da si naredil nekaj dobrega.« K prvemu odvzemu ga je sicer nagovoril prijatelj. »Krvodajalske akcije sem se prvič udeležil, ko sem bil star 18 let in sem hodil v poklicno šolo. Potem sem občasno daroval kri v šoli, v delovnih brigadah, nato v vojski.« Zvesti krvodajalec pa je postal v službi. »Premogovnik izvaja tako imenovane krvodajalske izlete. Enkrat letno nas povabijo, da skupaj odpotujemo v izbrano slovensko bolnišnico in tam darujemo kri. Tako sem obiskal že vse bolnišnice po Sloveniji.

Na teh izletih je vedno prijetno vzdušje. Po odvzemu izlet nadaljujemo in si ogledamo znamenitosti v okoliških krajih,« pove, da je to lepa pozornost, ki jo dobijo kot krvodajalci. Pa tudi sicer ima družba do njih pozitiven odnos,

Po srečanju z bivšim sošolcem, ki je diabetik iz otroštva, sem se včlanila v društvo diabetikov v njegovem kraju. To je bila zelo dobra odločitev, saj se je zame odprl nov svet – svet meni podobnih. Leta in leta smo hodili na pohode, prehodili nešteto poti po širni Sloveniji, preko Pohorja, celo na Triglav nam je uspelo priti. Poleg zavedanja, da zmoremo, so bili neprecenljivi pogovori in izmenjave izkušenj z obvladovanjem diabetesa, saj je vsak imel svoje specifične težave in jih reševal po svoje.

Nato smo leta 2004 s pomočjo sosednjega društva oživili delovanje Društva diabetikov Velenje ter postali zelo aktivni.

Družijo nas edukativna okrevanja, izobraževanja, predavanja na temo težav pri sladkorni bolezni in v praksi, učenje o zdravi prehrani, veliko je pohodov in nasploh druženja. Še zaplešemo, kadar predsednica društva raztegne meh svoje harmonike.

Ob meritvah jutranjega sladkorja se veliko pogovarjamo in delimo izkušnje in nasvete.

Dvakrat smo bili že organizatorji športnih iger na nivoju zveze in državnega tekmovanja iz znanju o diabetesu za osnovne in srednje šole. Z veseljem delimo svoje pridobljeno znanje, in če komu lahko pomagamo do spremembe življenjskega sloga, je naš trud poplačan. V času prehranskega obilja je diabetes zelo pogost spremljevalec ne samo starejših, tudi čedalje mlajših, ki jim je težko spremeniti odnos do hrane in razviti bolj zdrav način življenja, predvsem pa gibanja. Veliko ljudi ne priznava svoje bolezni, ker se ne želijo ničemur odpovedati, da lahko neomejeno jedo. Resda diabetes na začetku ne boli in tudi ni tako hiter kot npr. covid-19, ampak ga ne prebolimo in ostaja z nami do konca.« 🔲

Jasmina Škarja

kar je samo po sebi oblika nagrade.

Sam sicer za darovanje krvi ne potrebuje nobene spodbude. Akcij se redno udeležuje ne glede na število prostih delovnih dni.

Včasih je kri brez zadržkov daroval tudi štirikrat letno. »Ko mine več časa od zadnjega odvzema, me kar samo vleče, da bi daroval kri. Po odvzemu se namreč bolje počutim. Ko se enkrat navadiš na to rutino, postane samoumevna in očitno je tudi za telo blagodejna.« Predvsem pa za duha. »Ne mislim le na dobro telesno počutje. Tudi občutek je dober, ko storiš nekaj za druge.« Veseli ga, da z darovanjem krvi lahko pomaga ljudem v stiski. Še bolj vesel pa je, da sam krvi še nikoli ni potreboval, niti ne pozna nikogar, ki bi se znašel v situaciji, iz katere je edina pot darovana kri. Se pa kot planinec zaveda, da včasih človeka od zdravja loči le en korak. »Nikoli ne veš, kdaj te doleti nesreča. Tudi če ljudi, ki jim s krvjo pomagaš, ne poznaš, te spremlja dober občutek, da si opravil dobro delo in nekako poskrbel tudi zase za primer, da boš potreboval kri.« Odločen je, da bo kri daroval, dokler mu bo zdravje dopuščalo. Doslej mu je dobro služilo. In tako naj ostane. 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

25. novembra 2021

Nudijo vedno več možnosti za izobraževanje odraslih Sodelavci Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje z veseljem ugotavljajo, da se je namesto upada zanimanja za neformalno izobraževanje v času epidemije zgodilo ravno obratno Tina Felicijan

V začetku oktobra se je tudi na Ljudski univerzi Velenje začel nov cikel izobraževalnih programov. Potem ko so v šolskem letu 2019/2020, ki ga je v drugi polovici zajela nova realnost, zabeležili upad števila udeležencev v 496 izobraževalnih oblikah, se danes veselijo, da so v minulem šolskem letu kljub razmeram ponudili za skoraj 10 odstotkov več izobraževalnih oblik (545) in sprejeli za skoraj polovico več udeležencev. Bilo jih je kar 12.772, kar je največ v minulem petletnem obdobju. »Glede na razmere smo z rezultati izjemno zadovoljni,« direktorica Brigita Kropušek Ranzinger pove, da so še sami presenečeni nad bilanco.

Izvedli so namreč rekordno število izobraževalnih oblik v 62-letni zgodovini Ljudske univerze.

Vseeno pa so se različni načini pouka, prilagojenega razmeram, sešteli v manjše število ur kot v minulih šolskih letih. »Ugotavljamo predvsem, da se ljudje lažje odločajo za krajše izobraževalne programe, ki jim omogočajo hitrejšo pridobitev konkurenčnih prednosti na trgu. Prav tako opažamo povečan obisk udeležencev v različnih formalnih in neformalnih izobraževalnih oblikah, saj je porast od lani v številu udeležencev večji za več kot 47 odstotkov,« izpostavlja posebnosti minulega obdobja, ko je izobraževanje potekalo pretežno na daljavo, kar so udeleženci dobro sprejeli. »Že po prvih petih dneh po začetku epidemije smo uvedli izobraževanje na daljavo. Najprej je steklo v medgeneracijskem centru – predvsem med starejšimi, za katere pogosto slišimo, da nimajo dostopa, znanja in ne zmorejo komunicirati na daljavo. Izkazalo se je, da so prvi pristopili k neformalnemu izobraževanju. Temu je sledilo izvajanje osnovnošolskih, srednješolskih in drugih programov. Četudi smo preteklo šolsko leto

izvajali formalne programe ekonomski tehnik, logistični tehnik, predšolska vzgoja, administrator in trgovec pretežno na daljavo, smo uspešno delali. Pokazalo se je večje zanimanje za izobraževanje na daljavo, zato bomo tudi v letošnjem šolskem letu ne glede na razmere izvajali predavanja v kombinaciji v živo in na daljavo,« napoveduje.

Že mislijo na prihodnost

Se spremembe, ki jih je v gospodarstvo in posledično na trg dela prinesla epidemija, odražajo tudi na potrebah odraslih po izobraževanju – prekvalifikacijah, dodatnih kompetencah? »Predvsem bi rekla, da smo končno dojeli, da formalno izobraževanje ni edina pot, ki človeka pripelje do poklica. Že pred kar nekaj leti so evro-

❱

V šolskem letu 2020/2021 so za 12.772 udeležencev izvedli 545 različnih izobraževalnih oblik in 26.195 pedagoških ur.

pske resolucije začele govoriti o neformalnem izobraževanju kot hitrejši poti do kompetenc, ki ljudem nudijo boljša izhodišča pri zaposlovanju. V naši hiši izvajamo kar nekaj neformalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Neformalno izobraževanje v vseh strategijah sofinancira ministrstvo in tudi ljudje so dojeli, da je pomembno, da znajo, ne da imajo papir,« je odgovorila in dodala, da je v času epidemije pričakovala upad povpraševanja po izobraževanjih na vseh področjih. A se je zgodilo ravno obratno. »Je pa naloga nas izobraževalcev tako v formalnih programih kot v vseživljenjskem učenju, da

Brigita Kropušek Ranzinger: »Na letošnjem razpisu evropskega programa Erasmus+ smo pridobili rekordno število projektov – kar osem. Nekaj rezultatov razpisov pa še pričakujemo. Naša ekipa, zadolžena za mednarodno sodelovanje, je letos brez konkurence.«

začnemo bolj resno razmišljati o poklicih prihodnosti. Mi smo tisti, ki lahko s pomočjo sodelovanja z gospodarstvom začnemo oblikovati nove izobraževalne programe, kot so upravljalec robotske proizvodne linije, izdelovalec določenih aplikacij, VR upravljalec – torej za poklice, o katerih se doslej nismo pogovarjali. Znotraj norveškega mehanizma smo začeli razvijati tovrstna izobraževanja, tokrat neformalna, je pa izjemno pomembno, da bomo šli s tovrstnimi programi naprej v celotni državi, ne le v posameznih izobraževalnih institucijah. Ne smemo čakati, da se bodo ljudje odločili za ta izobraževanja, ampak moramo pomagati pri usmerjanju, da bomo lahko postali mesto ali država robotike ali digitalne prihodnoKaže, da so uspešno začeli tudi novo šolsko leto. Sicer pa so vrata Ljudske univerze Velenje odprta celo leto.

Nenehno nudijo svetovanje, skozi šolsko leto pa se odrasli lahko vključujejo v razne izobraževalne programe.

sti.« Sodobna znanja in veščine bo namreč regija v prestrukturiranju še kako potrebovala. Kako bo Ljudska univerza sodelovala v procesih prilagajanja delovne sile? »Eden temeljnih projektov, ki si jih je občina zadala, je Center prihodnosti, ki naj bi ga uredili v Stari elektrarni. Ideja je v sodelovanju z gospodarstvom pri pripravi neformalnih izobraževalnih programov, ki bodo gledali v prihodnost. Ta projekt smo pripravljali na Ljudski univerzi skupaj s petdesetimi partnerji in stotimi strokovnjaki.«

Tudi osnovnošolska izobrazba ni samoumevna

Pričakovali bi, da bo vsled več desetletnega splošnega poudarjanja in spodbujanja izobraževanja potreba po osnovnošolskem izobraževanju odraslih izkoreninjena. Pa vendar zanimanje zanj ne presahne. Letos so na Ljudski univerzi oblikovali kar štiri oddelke osnovne šole za odrasle. »Ko smo že mislili, da praktično ni nikogar več, ki bi to potreboval, smo ugotovili, da poleg predvsem priseljencev to še vedno potrebujejo tudi naši

Prvi teden nasprotovalo malo staršev Samotestiranje otrok v velenjskih osnovnih šolah poteka brez večjih zapletov – Po svojih najboljših močeh se na vseh velenjskih šolah trudijo zagotoviti otrokom zdravo, spodbudno in varno okolje Od 17. novembra je za vse učence osnovne šole in dijake samotestiranje obvezno, opravlja se v šoli, in sicer trikrat tedensko, starši šoloobveznih otrok pa so morali podati pisno soglasje oziroma nesoglasje k izvajanju testiranja. Tisti, ki se ne bodo testirali, niso cepljeni in niso preboleli covida-19, se bodo morali začasno izobraževati na daljavo.

Vodja kolegija ravnateljev, sicer pa ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda Sebastjan Kukovec, pove, da je v prvem tednu testiranje otrok na velenjskih osnovnih šolah potekalo brez večjih posebnosti. »Samotestiranje otrok smo

želeli izvesti s čim manj stresa.

Mislim, da smo ga izpeljali korektno. Je pa tako, da se starši zelo različno odzivajo na tovrstne ukrepe. Nekaj jih je močno proti in nekaj zelo za, zato je treba najti ustrezen pristop in način, kajti dejstvo je, da zaradi vseh psiholoških pritiskov otroci najbolj trpijo.« Na vprašanje, koliko otrok je v prvem tednu ostalo doma, odgovori, da ne veliko. »Na naši šoli 14 od 460, ki so se odločili za delo na daljavo. Ima pa vsaka šola svoj pristop. Odločajo se bodisi za videokonference v skladu z urniki bodisi za nalaganje gradiva v e-učilnice.«

Kako poteka samotestiranje?

Na velenjskih šolah so bili v prvem tednu samotestiranja (do 23.11.) trije pozitivni učenci, ki smo jih v skladu s protokoli umaknili v prostor, kjer so bili izolirani, dokler ponje niso prišli starši. Podobno ravnamo ob morebitnem slabšem počutju otrok. Po besedah Kukovca si prav nihče ne želi, da bi se učenci šolali od doma, saj to nikakor ni isto kot pouk v šoli. »Računam tudi, da se bo delež otrok, ki je ostal doma, zmanjšal, in bodo prišli v šolo. Hkrati pa vsi ravnatelji slovenskih šol apeliramo na vlado in strokovno komisijo,

Sebastjan Kukovec: »Vsi skupaj si želimo, da takšno stanje ne bi trajalo predolgo, zaradi škode, ki se dela otrokom. Zavedamo se, da šolanje doma ni enako kot pouk v šoli.«

naj premislita o smiselnosti samotestiranja otrok (vsaj tistih od 1. do 5. razreda) doma. Zaenkrat je odlok takšen, na šolah ga upoštevamo, kolikor se da. Lahko pa

Letošnja novost na Ljudski univerzi Velenje je njena vključenost v mrežo za javno službo, namenjeno izvajanju svetovanja na področju izobraževanja odraslih, ki se je v Sloveniji oblikovala v začetku leta. V Svetovalnem središču Velenje, ki uspešno deluje že več kot 15 let, nudijo celostno svetovanje pri vključevanju v vse izobraževalne programe, ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebni razvoj, nadaljnjem izobraževanju in vključitvi na trg dela ter pri samostojnem učenju. državljani. Poudarek dajemo funkcionalni pismenosti,« pove in pojasni, da je revščina povezana z izobraževanjem na osnovni ravni. »Cilj naše države mora biti, da čim več ljudi doseže osnovno stopnjo izobrazbe in jo tudi preseže. Zato imamo na Ljudski univerzi resnično prilagojen program – skrajšan, z bistvenimi vsebinami, po urniku, ki mu udeleženci zmorejo slediti. Ljudem je treba priti naproti in jih spodbuditi, da pridobijo izobrazbo.« Ljudska univerza pri prenovi osnovne šole za odrasle aktivno sodeluje na ministrstvu za izobraževanje. »Odpirajo se številna nova vprašanja, kako bomo ta problem reševali. Nekatere države sploh ne zahtevajo dokončanja osnovne šole, ampak s prehodnim tečajem funkcionalne pismenosti ljudem omogočijo, da postopno preidejo v nadaljnje izobraževanje. Vztrajanje pri minimalnih standardih pri čisto vseh predmetih marsikomu zapre pot do službe. Mogoče je čas, da si tudi mi upamo barvati čez črto in pogledati, kaj ljudje znajo in s čim bi se lahko preživljali,« razmišlja v kontekstu opažanja, da je izobraževalni sistem velikokrat premalo fleksibilen, da bi lahko človeku ponudil točno tisto znanje, ki ga potrebuje, s tem pa gospodarstvu kader, ki ga išče.

Integracija ranljivih skupin

Vloga Ljudske univerze Velenje pri integraciji ranljivih skupin, bodisi tujcev bodisi ljudi z raznimi omejitvami in ovirami pri vstopanju na trg dela in nasploh družbenem delovanju, se vse bolj krepi. Pod njenim okriljem in s podporo občine v Velenju deluje Središče medkulturnega dialoga, ki so ga leta 2018 zagnali s sofinanciranjem iz razpisa ministrstva za notranje zadeve in sklada za azil, migracije in vključevanje. »Glede na veliko število

povem, da samotestiranje ne povzroča učencem nobenih težav ali travm in poteka umirjeno. Večina ga opravlja povsem samostojno, brez kakršnekoli pomoči učitelja.

So prisotni in pomagajo, vendar testiranja ne opravljajo. Poskušamo ga izpeljati skozi igro. Se pa postavlja vprašanje, ali je rezultat testa kredibilen in realen, kljub vodenemu postopku. Naša dolžnost je, da vsem zagotavljamo varno šolsko okolje in delujemo v skladu z navodili iz okrožnic pristojnega ministrstva. Na srečo ni veliko staršev, ki so reagirali burno. Po mojih podatkih se je na štirih šolah zbrala manjša skupina staršev.

Na kolegiju ravnateljev smo se s starši pogovorili in do neke mere umirili vso zadevo.«

Zavedajo se resnosti stanja v družbi, zavedajo se razmer v bolnicah

Ravnatelj še pove, da imajo v tem času določene šole nekaj od-

priseljencev je to za Velenje izjemnega pomena. Namen programa ni le premostitev jezikovnih ovir, ki so sicer najhujše, njihovo premagovanje pa odpira vrata v vse ostalo. Treba je gledati širše – dati osnovne kompetence, informacije, ustvariti okolje, ki bo sprejemalo in podpiralo vključevanje tujcev, zato je poudarek na ukrepih, ki spodbujajo lokalno prebivalstvo pri sprejemanju tujcev. Poleg jezikovnega učenja, ki je temelj komunikacije, smo

❱

Aktivno se vključujejo tudi v nacionalne in mednarodne projekte. Trenutno sodelujejo v več kot 15 mednarodnih Erasmus+ projektih in 9 nacionalnih projektih.

v aktivnosti za tujce vključili tudi spoznavanje okolice, mesta, ustanov, poskrbeli za otroke in mamice, močnejšim v jeziku omogočili nadgradnjo in pridobivanje novih veščin.« Priseljencem nudijo tudi tečaje slovenskega jezika, za katere je trenutno v vrsti približno sto ljudi. S podporo ministrstva ministrstva in lokalnih skupnosti jih bodo izvajali še naprej, zato vabijo k vpisu. Izvajajo tudi izpite iz slovenskega jezika. »S Središčem medkulturnega dialoga pomagamo podjetjem, denimo Gorenju, ki trenutno uvaža potencialno zaposlene iz bivših jugoslovanskih republik, predvsem Bosne. Trikrat do štirikrat tedensko bomo dopoldne in popoldne izvajali neformalne tečaje konverzacije, da jim bo lažje začeti uporabljati slovenski jezik in spoznavati kulturo in družbo 🔲 nasploh.«

delkov v karanteni, vendar skušajo v skladu s protokoli čim bolj učinkovito ukrepati in pravočasno reagirati. Na ministrstvo so podali nekaj pobud, za zdaj so protokoli takšni, kakršni so. Tudi ta, da morajo po pozitivnem hitrem testu počakati na potrditveni PCR test, kar traja dva do tri dni, v tem času se lahko okužba širi, vendar karantena oddelka pred potrditvijo PCR testa ni izdana. »Zato v tej smeri reagiramo preudarno. Kadar presodimo, da je možnost širitve virusa, damo oddelek v karanteno. To so protokoli, ki so že v veljavi, gledamo le, kako še bolj učinkovito vse skupaj izpeljati, da se bo virus čim manj širil. Zavedamo se resnosti situacije v družbi, zavedamo se razmer v bolnicah. Pomembno je, da otrokom zagotovimo zdravo ter spodbudno in varno okolje, saj so otroci pod pritiski, posledice pa bodo vidne kasneje.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 9

Doštudirala je etnologijo, ki ji je zlezla pod kožo, ko je kot dijakinja plesala pri šaleški folklorni skupini Koleda, in kulturno antropologijo, tako pa dosegla čudovit poklic, pravi. »Ljudje, njihov način življenja – to me zanima in to rada raziskujem.« Pred 13 leti se je sprva kot kustosinja pedagoginja, ki je skrbela tudi za stike z javnostjo, zaposlila v Muzeju Velenje. Kasneje je prevzela delovno mesto etnologa, ki je zaradi pestre palete tem v okviru različnih muzejskih enot posebno dinamično in zanimivo, vendar zahtevno. Nato pa je kot direktorica nasledila Mojco Ževart. »Nikoli si nisem želela, da bi bila direktorica, pa vendarle se zaenkrat zahvaljujoč kolektivu, s katerim je res prijetno delati, dobro počutim,« pove Tanja Verboten, ki je med drugim v sodelovanju z več slovenskimi muzeji raziskala tradicijo delavskega praznika 1. maja na Slovenskem in podobe dela v rudarstvu in železarstvu, praznovanje dne žena v Šaleški dolini in zapuščino nekaterih izjemnih žensk iz lokalnega okolja, posebno ponosna pa je na nedavno prenovljeno paleontološko zbirko ostankov mastodontov, ki jo je kot kustosinja pripravljala na starem, odprla pa na novem delovnem mestu. Dokler muzej ne najde novega sodelavca za področje etnologije, še vedno opravlja tudi etnološko delo. Pa tudi sicer se ni pripravljena povsem odpovedati strokovnemu delu, zato bo še naprej raziskovala zapuščino Františka Foita, ki je muzealce doslej že večkrat presenetila s skritimi podrobnostmi. Tako velika zbirka afriške umetnosti in dokumentarnega gradiva o črni celini v prvi polovici 20. stoletja pa je dragocena tako v slovenskem kot tudi širšem evropskem prostoru, zato si zasluži posebno pozornost.

Ni pa privržena le muzealstvu.

Njeno življenje je tesno prepleteno s športom, ki je pravzaprav način življenja njene štiričlanske družine. Ko je spoznala partnerja Petra Landekerja, ki danes vodi uspešen Taekwon-do in

9

KULTURA

25. novembra 2021

Grad je njen drugi dom Direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten: »Če si muzealec po srcu, to ni le tvoja služba, ampak način življenja.« Kickboks klub Skala Velenje, se je obenem zaljubila v taekwon-do. Bila je aktivna tekmovalka predvsem v formah, leta 2007 je prvič nastopila na svetovnem prvenstvu in v mednarodni konkurenci večkrat stopila na stopničke, epidemija pa ji je lani preprečila nastop na zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem bi nastopila kot članica, in na prvem svetovnem prvenstvu, na katerem bi nastopila kot veteranka. Že okrog 15 let je generalna sekretarka ITF zveze za tradicionalni taekwon-do Slovenije, kar pomeni, da vodi celotno organizacijo zveze, tekmovanja, logistiko ter stike z evropsko in svetovno federacijo.

Potrebujejo dovolj časa za opravljanje osnovnega muzejskega poslanstva

Vsebine Muzeja Velenje, ki obvladuje devet enot, so pestre in sežejo od prazgodovine do moderne. Zato je upravljanje enot, negovanje zbirk in stalnih razstav, predvsem pa obdelovanje novega gradiva ob vsem delu na področju izobraževanja, popularizacije, produkcije raznolikih vsebin, nenazadnje sodelovanja

❱

»V našem arhivu nenehno odkrivamo zanimive drobce, iz katerih lahko s pravim pristopom razvijemo zgodbo.

Največji izziv je najti možnost, da se lahko vanje poglobimo in jih do potankosti raziščemo.«

beleži večje število obiskovalcev.

Tako zaradi občasnega pomanjkanja muzejskih vodnikov kot zaradi zagotavljanja pogojev za varen ogled zbirk razmišljajo o spremembi vstopne točke in režima gibanja po gradu. »Sicer pa si v kolektivu želimo predvsem, da bi imeli dovolj časa za opravljanje našega osnovnega muzejskega poslanstva – strokovno obdelavo muzejskih predmetov,

Tanja Verboten: »Zakopati se v arhiv, med knjige, iti na teren, med ljudi, brskati, spraševati, prebirati, povezati drobce v zgodbo – muzejsko delo je res neizmerno zanimivo.« Foto: Aljoša Videtič

❱

Muzej Velenje bo prihodnje leto obeležil 65 let delovanja. Načrti za vsebine, s katerimi bodo zaznamovali jubilej, že nastajajo. Izbirajo manj znane muzejske predmete, ki imajo zanimive zgodbe. Brskajo tudi po depoju, kjer jih je v izobilju.

Lani je bil sprejet načrt upravljanja s kulturno dediščino za objekte Grad Velenje, Grad Šalek in Graščino Gorica. Muzej Velenje se je letos kot upravljalec s tremi projekti prijavil na razpis Ministrstva za kulturo. Vsi trije so bili dobro ocenjeni, vendar niso pridobili sofinanciranja. . A bodo vztrajali pri iskanju poti do uresničevanja upravljavskega načrta, ki sicer opredeljuje in finančno vrednoti posege na objektih in korake do revitalizacije Šaleškega gradu in Belega dvora, vendar ne zagotavlja finančnih virov. pri raznih projektih v lokalni skupnosti in povezovanja s tujino, velik zalogaj. »Lahko smo ponosni, da imamo v lokalnem okolju tako raznolike zbirke, ki niso pomembne le za našo dolino, temveč za širši slovenski in tudi evropski prostor. Mislim, da moramo veliko delati predvsem na prepoznavnosti izven lokalnih meja, saj smo na prepoznavnosti v domačem okolju že ogromno naredili z raznimi aktivnostmi na Velenjskem gradu in tudi z razstavišči, ki smo jih v minulih letih pridobili na več lokacijah v mestu,« ocenjuje, da so številne prireditve, v katere vlagajo veliko energije, obrodile.

Tudi zaradi raznih gostovanj je

Velenjski grad vse bolj obljuden.

Strokovno so dobro podkrepljeni. Se pa v poletnih mesecih, ko se odpreta Grilova in Kavčnikova domačija, ki privabljata številne izletnike, pokaže potreba po kakšnem muzejskem vodniku več, da lahko obiskovalcem vseh enot ponudijo kar najboljšo izkušnjo. »Posebno pozornost namenjamo temu pristnemu stiku, dobremu počutju, zgodbam, kar širi dober glas o nas,« poudarja pomen vodniške službe, ki je kljub trendu digitalizacije muzejev nepogrešljiva, ko gre za ustvarjanje globokih vtisov na obiskovalce. Poleg tega kljub omejevanju obiskovanja muzejev zaradi epidemije Velenjski grad

❱

Iz arhiva Muzeja Velenje izpostavlja fotografske fonde, ki prinašajo številne nove priložnosti za raziskovanje. Še vedno je aktualna zapuščina češkega raziskovalca Afrike Františka Foita, v kateri je poleg primerkov afriške umetnosti posebno dragocena zbirka diapozitivov na steklu. Pred nekaj leti pa so prevzeli tudi velik del zapuščine fotografov Volbenka Pajka, Lojzeta Ojsterška in Fane Vrabič, ki so dokumentirali velik del prejšnjega stoletja v Šaleški dolini. »Imamo zelo bogate fotografske zbirke, ki jih postopno digitaliziramo, kar vzame veliko časa, še več pa interpretacija fotografij, ki so odlično izhodišče za raziskovanje. Ogromno nam

Ker je ogled muzeja na Velenjskem gradu zaradi številnih stopnic in zahtevnih terenov zelo težko dosegljiv gibalno oviranim, je v rondeli, ki je še najlažje dostopna, kotiček s predmeti, namenjenimi tipanju, in tipnimi mapami, ki prikazujejo arhitekturni razvoj gradu in mesta, na ogled pa je tudi video vodnik po zbirkah.

Tanja Verboten je zavedna Velenjčanka, ki je odraščala s pogledom na Velenjski grad. »Mislim, da domačini premalo cenimo naše lokalno okolje. Varstvo, izobraževanje, kultura, šport, sociala – praktično vse je na vrhunskem nivoju. Jaz in vsa moja družina se v Velenju zelo dobro počutimo,« je hvaležna za prednosti bivanja v urejenem mestu, obrobljenem z naravo in s tako čudovitim gradom nad njim, ki je njen drugi dom. »Grad je moj.

Imam ga rada. Tu se res dobro počutim in z veseljem delam. Po glavi se mi nenehno pletejo ideje, kako izboljšati delovne pogoje, pridobiti nove razstavne prostore, predvsem obiskovalcem lažje dostopne prostore, muzejsko trgovino, ki je danes del ambientalne muzejske postavitve, sodobnemu času primerne sanitarije.

Da ne govorim o idejah za muzealsko delo. Če si muzealec po srcu, to ni le tvoja služba, ampak način življenja. Ko gremo z družino na izlet ali dopust, obiščemo muzeje, v katerih obvezno pregledam, kako so opremljeni, kakšne programe imajo, kaj bi bilo zanimivo tudi za naš muzej.« dokumentov in zgodb, terensko delo z ljudmi, informatorji. Tako bomo namreč dopolnjevali muzejske vsebine in ustvarjali nove,« nakaže, v katero smer namerava razvijati delo Muzeja Velenje. »Če ne bomo uspeli zajeti spomina ljudi, nam bo precej bližnje preteklosti ušlo, zato je treba na tem veliko delati. Imamo tudi bogato založen depo, mnogi predmeti pa še niso muzejsko obdelani. Za vsako razstavo, stalno ali priložnostno, je potrebnega ogromno raziskovanja, ki pripelje do celovite zgodbe, s katero prispevamo k ohranjanju neke dediščine in obenem zanjo navdušujemo javnost.«

Fran Milčinski

R E Ž I J A : R O M E O G R E B E N Š E K

V E L I K A D V O R A N A D O M A K U L T U R E V E L E N J E

BUTALE

namreč povedo o prostoru in času, ki ga upodabljajo. S Foitovimi fotografijami bomo lahko pojasnili nekaj neznank o predmetih iz Afrike. S Pajkovimi, Pajkovimi, Ojstrškovimi in Vrabičevimi fotografijami pa lahko sledimo nastajanju in spreminjanju Velenja, kar ponuja mnogo raziskovalnih tem.«

Muzej na spletu

Tudi zato, ker je Muzej Velenje kljub številnim enotam in razstaviščem prostorsko precej omejen, saj so grajske sobane zasedene, proste pa niso primerne za postavljanje občasnih razstav, se zatekajo k spletnim predstavitvam vsebin. To je nova realnost še spodbudila. Sodelavci redno pripravljajo poljudne prispevke, opremljene s slikovnim gradivom, ki obravnavajo razne teme – od praznikov in raznih obletnic do zanimivosti iz lokalne zgodovine in muzejskih zbirk. »Naše vsebine objavljamo predvsem na družbenih omrežjih in jih še po tej poti posredujemo ljudem, ki sicer morda ne obiskujejo muzeja ali sledijo našemu delu. Za nas je prednost tudi v tem, da lahko spremljamo odzive in ugotavljamo, kaj ljudi najbolj pritegne.

Predvsem priljubljene so fotografije z močno sentimentalno vrednostjo. Fotografija rušenja družmirske cerkve, denimo, je imela največji doseg in požela največ odzivov.« Dnevno sledijo tudi vtisom, ki jih obiskovalci muzejskih enot beležijo na spletu. »Le redko zasledimo kakšno pripombo,« je ponosna direktorica. 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

25. novembra 2021

Nahranite otroka v sebi!

To pisatelj Ivan Sivec sporoča s svojo najnovejšo knjigo, ki jo je napisal ob deseti obletnici slovesa prijatelja Marjana Marinška in jo premierno predstavil prav v Velenju Tina Felicijan

Velenje, 18. novembra – Pisatelj, pesnik, novinar, etnolog in vsestranski publicist (če z dolgega seznama izberemo le nekaj njegovih vlog) Ivan Sivec je najbolj plodovit slovenski pisatelj.

S 168 knjigami in z naslednjo že v tiskarni je poskrbel za krepko večjo knjižno zapuščino kot France Bevk, ki je podpisal 124 knjig. Že poldrugo desetletje je tudi med prvimi tremi najbolj branimi slovenskimi pisatelji.

Ustvarja tako za odrasle kot za mladino in otroke. Na povabilo Knjižnice Velenje in Festivala Velenje je minuli četrtek predstavil najnovejšo zbirko kratkih zgodb in fotografij z naslovom Pika pri Piki. Tokrat se je podal »po očarljivem Astridinem svetu in po vznemirljivem Pikinem planetu«. Skozi oči deklice iz 3. c je v tridesetih zgodbah zbral vtise o potovanju na Švedsko in obisku Pikinega sveta.

Izid knjige sovpada z obletnico slovesa od avtorjevega dolgoletnega prijatelja. 15. novembra je namreč minilo desetletje od smrti znamenitega velenjskega kulturnega delavca Marjana Marinška, ki je nekoč poklical Ivana Sivca in pohvalil njegovo pisanje, ki ga je spodbudilo, da je kasneje zapisal svoje mladostne spomine. Tako se je začel njun odnos, prepleten z dolgimi pogovori o priljubljenih literarnih likih, o ljubljenem Kozjem in Velenju, predvsem pa o Piki Nogavički in Astrid Lindgren. »Bil je topel človek, ki je znal ljudi združevati, za vsakogar je imel dobro besedo in znal pri vsakomer poiskati kaj pozitivnega,« je o pri-

jatelju povedal gost knjižnice.

Skupaj sta po dolgem in počez prepotovala velenjske in kozjanske kraje. Sivec je kot radijski in časopisni novinar večkrat poro-

v postelji, v kateri je spala Astrid.

Njena rojstna hiša je namreč zdaj spremenjena v muzej in njeno posteljo oddajajo turistom. Tako je bil Marjan verjetno med prvi-

Ivan Sivec: »Blagor tistemu, ki lahko ohranja otroka v sebi.

Astrid je to uspelo, Marjanu tudi, jaz pa se še trudim.«

Skozi oči deklice iz 3. c

»Namesto da bi hranil denar za pogreb,« je Ivan Sivec najbližje družinske člane, med katerimi ga radostijo tudi trije vnuki, odpeljal na Švedsko – v dom Astrid Lindgren in deželo Pike Nogavičke. Tako je nabral snov za knjigo Pika pri Piki, v kateri trideset kratkih zgodb zapiše Pika – slovenska deklica iz 3. c, ki obišče Piko na Švedskem. Veliko pove o življenju pisateljice in njeni domovini ter se vživlja v Piko, ko raziskuje njeno Vilo Čira-čara, pleza po drevesu in se ziba na

❱

Pripovedi o Marjanu Marinšku, Astrid Lindgren, deželi Pike Nogavičke, ki jih je z gosti literarnega večera delil Ivan Sivec, je z glasbo na citrah in violini pospremil Peter Napret.

❱

»Marjan Marinšek je prvi resno začutil, kako pomembna je Astrid Lindgren za otroško in mladinsko literaturo, in tako napravil lep most med Slovenijo in Švedsko. Mislim, da je Velenje kot mlado mesto zelo primerno za to povezavo,« razmišlja Ivan Sivec.

čal o Marinškovem delu. »Marjan je naredil fenomenalno potezo, da je Astrid povezal z Velenjem, čeprav Astrid nikoli ni bila tu, je bil pa on večkrat na Švedskem. Skupaj sva bila v Novem Sadu, kjer sva se osebno srečala z njo, pa tudi na Švedskem. Rad je poudaril, da je spal

mi turisti na Švedskem deležen te časti. Pripovedoval je, kako so okrog njega skakljali tako Pika kot Kljukec in potepuh in drugi Astridini junaki. Marjan je znal slediti tistemu Astridinemu nasvetu, da moramo nahraniti otroka v sebi. Ta otrok je v njem ves čas živel,« se spominja prijatelja.

gugalnici. Čutiti je, da skozi glas pripovedovalke pisatelj izraža navdušenje nad doživetim – da je na potovanju dodobra nahranil otroka v sebi. »Seveda, zelo sem ponosen na to, da ostajam večni otrok. Vesel sem, da nikoli nisem izgubil hudomušnosti, dobre volje. Ta Pika bo pokazala odtenek moje duše, ki še vedno živi. Odprla pa je tudi širok svet novih idej, o katerih še želim pisati skozi oči deklice iz 3. c,« je še povedal. 🔲

Nova velenjska založba izdala vinilko skupine Chateau Pri novoustanovljeni velenjski založbi Big Joco Music Records je izšla nova vinilna plošča skupine Chateau. Ideja za izdajo 'The Best Of' albuma na vinilu je nastala med letošnjim lockdownom, ko so Zvone Hranjec, Matjaž Ograjenšek in Big Joco (Jože Hribar) ob kavi razpredali, kaj bi počeli ... »Lokali so zaprti, glasbeniki ne igrajo, DJ-ji ne delajo ...« Takrat si seveda v resnici nihče ni niti približno predstavljal, kako dolga, naporna in draga pot je do izdaje vinilne plošče v letu 2021. Big Joco, ki ima v zbirki par tisoč vinilk, je bil odločen, da plošča letos izide, pa naj stane, kolikor pač stane. Najprej je ustanovil založbo in začel od-

Klepet ob kavi Zvoneta Hranjeca, Matjaža Ograjenška in Big Joca je obrodil sadove – nova plošča je izšla.

Zbiranje še uporabnih oblačil Velenje, Šoštanj - Ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, med 20. in 28. novembrom, v Šaleški dolini poteka akcija zbiranja še uporabnih oblačil in tekstila.

Minulo soboto je akcija potekala v Šmartnem ob Paki. V petek, 26. novembra, pa bo od 9. do 11. ure keson postavljen pred Šolskim centrom Velenje (pred stavbo C), kjer

bo potekala tudi predstavitev oblačil ŠCV, v okviru akcije »Ko oblačila ponovno zaživijo« ter sprejem in oddaja oblačil po sistemu prinesi - odnesi. Oblačila bodo sprejeli prostovoljci, ki jih bodo sortirali in razstavili. Vsak obiskovalec bo lahko med izdelki izbral tudi kaj zase. Med 9. in 14. uro boste lahko obiskali tudi dijaško trgovino Modno podstrešje.

kupovati pravice od založb, kjer je Chateau izdajal svoje albume.

Na vinilko so uvrstili, ob že ponarodelih hitih Mlinar na Muri, Lola, Tanja in Objemi me, še dve povsem novi skladbi: Pesmi nove, pesmi stare ter Zvezde vedo.

Ljubitelji skupine Chateau ter te glasbene zvrsti so bili nad izidom navdušeni, saj je bila naklada skoraj razprodana že dva meseca pred izidom plošče. Vinilne ali gramofonske plošče so brez dvoma spet globalni hit. In skupina Chateau je po 30 letih delovanja po mnogih izdajah na zgoščenkah končno dočakala tudi vinilko! Založba Big joco Music pa že pripravlja nove atraktiv🔲 ne izdaje na vinilu.

V soboto, 27. novembra, bo od 9. do 12. ure, keson postavljen v bližini gasilskega doma Šoštanj.

Organizatorji PUP-Saubermacher, Šolski center Velenje in podjetje Tekstilko prosijo, da občani prinesejo samo še vedno uporabna oblačila in tekstil, po možnosti zložen v vrečah, ki naj bodo tudi zavezane. 🔲

Kulturni razkol Matjaž Šalej

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za lansko leto je pandemija covida-19 seveda močno zarezala v kulturno dejavnost. V praksi to občutimo vsi v kulturi.

Muzejska in galerijska dejavnost sta v povprečju doživeli več kot tretinjski upad po številu razstav, po številu obiskovalcev razstav pa že skoraj dvotretinjski. Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov v Sloveniji si je v lanskem letu kulturne dogodke ogledalo približno 1,5 milijona obiskovalcev. Tovrstna produkcija se je tako skrčila na okrog 45 odstotkov glede na leto poprej, torej v letu 2019. Dobrih 70 odstotkov kulturnih ustanov je odgovorilo, da so dane razmere spodbudile druge oblike kulturne dejavnosti, spletno, multimedijsko ... Največ prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih, kar 75 odstotkov. V gledališčih in obeh operah jih je bilo izvedenih bistveno manj predstav, okoli 24 odstotkov.

In kdo so ti obiskovalci, ki so ostali zvesti kulturi? Upam si trditi, da so takšni, ki jim je kultura hrana za dušo, takšni, ki kulturnega dogodka v živo za noben način ne zamenjajo za nekakšne spletne platforme. Te so doživele svoj meteorski preblisk le v času popolnega zaprtja države. Ampak od takrat smo se močno spremenili in se še spreminjamo. Tudi v kulturni (ne)toleranci. Cepilsko in anticepilsko. Žal nam že trenutna slika kaže, da se dogodkov v živo udeležuje vsaj pol manj obiskovalcev kot sicer, pa saj se jih tudi ne more več. Vsak drugi sedež v dvoranah mora ob trenutnih ukrepih pač ostati prazen.

In ker imamo danes, sarkastično rečeno, okoli sebe ogromno specialistov za epidemiologijo, imunologijo in sorodne zdravstvene stroke, smo skoraj na tem (kot je zapisal kolumnist Mazzini), da je večina ljudi nekakšen sam svoj bog. In če v tem smislu vse veš in vse obvladaš in si torej nekakšen svoj bog, v tvojem življenju ni resnične radovednosti in ne ustvarjalnosti. Ne potrebuješ kulture, potrebuješ samo odprte trgovine, tvoj pogled seže le do meje z »lepo njihovo« in samo upaš lahko, da v trgovini, ki ni osnovna, živilska, ne preverjajo pogojev in osebnih dokumentov. Ravno nasprotno od tega, kar tovrstni bogovi trdijo zase, kakšno samopodobo imajo. In v tem kontekstu sem tudi besedico bog namenoma pisal z malo začetnico.

V kulturi se je v trenutnih časih znašlo – na in pod odri – precej manj ljudi kot pred dobrim poldrugim letom. Ostali so pravi, tisti resnični, kulturni Bogovi, guruji, takšni, ki ponujajo in še vedno znajo predstaviti svoj kulturni presežek, kot tudi tisti, ki se udeležujejo kulturnih dogodkov. Kljub temu da je njihovo število upadlo, so pravi in resnični. Na prireditve hodijo zadnje mesece predvsem kulturni zanesenjaki, stari znanci. Tisti, ki jim kakršen koli ukrep ne zamegli ideje o nujnosti kulture. Ja, redki se celo vztrajno testirajo z razlogom imeti normalno kulturno življenje, kot nekoč, ko so bili skriti med kulturnimi ovcami … Kajti so izjeme, ki potrjujejo pravila in se zavedajo nujnosti odločitve obiska kulturnega dogodka. Tako so ostali samo najbolj predani kulturi ali tisti, ki jim zdravje in zdrava pamet dopuščata še kaj več.

Tudi v Velenju se je število abonentov skoraj prepolovilo.

Nekje več, nekje manj. A dobrih kulturnih prireditev ne manjka. V zadnjem mesecu smo imeli na velenjskih odrih nekaj vrhunskih glasbenih dogodkov. Kogar ni bilo v Glasbeni šoli Velenje, je zamudil izjemne klasične kitariste in Nuško Drašček v klasičnem (samospevnem) nastopu pa seveda izjemno ekipo »etno« zasedbe harmonikarja in glasbenega ustvarjalca Janeza Dovča v projektu Sounds of Slovenia. Požel je stoječe ovacije. Res je ob in okoli dogodkov manj družabnosti, lokali so prazni, mesto zvečer je opustelo, a hkrati so vtisi po kulturnih presežkih izčiščeni, jasni, prepričljivi.

In še gneče ni v dvoranah. Kdor močno želi, vstopnico tudi dobi, tako ali drugače.

Na dogodkih so ostali res več ali manj zapriseženi obiskovalci, zanesenjaki, že skoraj ostarela publika, tisti, ki se jim zdi, da je kultura nujnost. Pojavi se spet paradoks starejših obiskovalcev, ki so precepljena rizična skupina. A imajo še kulturno identiteto in kvaliteto, zagotovljeno v svojih zrelih letih, v svojem okolju. In spet se mi znova in znova v misli kradejo nekakšni statistični podatki zadnjih časov: korelacije, vzorci, obisk kulturnih prireditev v zadnjem času, volilnea udeležba, funkcionalna pismenost, celo učinkovitosti cepiv …

Res drugačni, posebni časi. 🔲

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 11

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Almanah 2022 je že v tiskarni »Konec dober, vse dobro,« rečemo, ko zaključimo tako obsežno publikacijo, kot je Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pozabimo na vse neprespane noči, številne maile in telefonske klice, na vso jezo, ki se je porajala, ko ni šlo vse tako, kot bi si želeli … in nazdravimo.

Tokrat žal znova v zelo ozkem krogu, a z velikim navdušenjem, da nam je ob vsej vaši pomoči, razumevanju in prijaznih klicih uspelo. Uspelo tudi, da ni kdo zbolel, saj je bilo vse odvisno od številnih posameznikov in nepredvidljivega virusa, če druge bolezni tokrat odmislimo. Priznamo, da smo ponosni, da bo v prvi polovici decembra med vami že devetindvajseti almanah (srčno upamo, da bo luč sveta ugledal tudi trideseti). Čestitke seveda tudi nam vsem, ki smo se trudili (Barbara Pokorny, Tatjana Vidmar, Aleš Ojsteršek, Peter Groznik, Janja Košuta Špegel, Milena Krstič Planinc, Tatjana Podgoršek, Lara Oprešnik, Jasmina Škar-

ja, Urška Kljajič ter Mira in Boris Zakošek. Še posebej hvala naši lektorici Sonji Lubej (še zlasti za vse tisto, kar je morala popraviti zadnji hip, in za tisto, kar ravno ni bilo del njenih obveznosti). Čestitke seveda tudi

številnim kolumnistom, ki so se potrudili in si vzeli čas za mnoge tehtne premisleke, ki bogatijo almanah, in čestitke seveda tudi vam, našim številnim sodelavcem, kar krepko preko sto vas je, ki ste s svojimi zapisi dopolnili to bogato knjigo.

Upamo, da bo tudi tokratni almanah vaš dobri in koristni sopotnik v prihajajočem letu. Upamo seveda tudi, da bo nov nastajal v povsem drugačnih epidemioloških razmerah, da bomo znova lahko nazdravili vsi ustvarjalci skupaj. 🔲

mz

Sting je po dveh letih izdal novi studijski album The Bridge. Izšel je v petek, zvokovno pa spominja na stare čase. Gre za njegov 15. studijski album, napovedal pa ga je s singlom If It's Love.

Na njem izstopa Stingov glas, ki z baladami, kot je For Her Love, poslušalca popelje nazaj v čase skladb Shape Of My Heart in

hodnje poletje ustavila tudi na Hrvaškem. V starodavni puljski areni bo nastopila 16. avgusta.

Arctic Monkeys se bodo avgusta prihodnje leto vrnili na odre prvič po turneji Tranquility Base Hotel & Casino, ki so jo sklenili leta 2019. Arctic Monkeys so sprožili glasbeno revolucijo, potem ko so med prvimi pridobili pozornost množic predvsem zahvaljujoč spletu. Njihov prvi album Whatever People Say I Am, That's What I'm Not iz leta 2006 velja za album, ki se je prodal najhitreje v zgodovini britanske glasbe. Za svojo glasbo so dobili tudi sedem britanskih glasbenih nagrad brit.

Ameriški raper Young Dolph umrl pod streli Za posledicami strelnih ran je umrl Ameriški raper Young Dolph, potem ko je bil minulo sredo ustreljen med nakupoFragile. Leta 2019 je Sting izdal svoj zadnji album My Songs, na katerem je predelal svoje velike uspešnice. V okviru turneje, ki je sledila, je nastopil tudi v Ljubljani, nato pa je bila turneja zaradi koronavirusa odpovedana in jo bo po načrtih nadaljeval v prihodnjem letu.

Arctic Monkeys naslednje poletje v Pulju Priljubljena britanska rock skupina Arctic Monkeys je potrdila, da se bo med turnejo pri-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. VILI RESNIK & EROSI – Moja dolina 2. VLADO KRESLIN – Leti, leti 3. ALYA – Se živi Po uspehu njihove zadnje pesmi so Vili Resnik in Erosi ponovno skupaj. Moja dolina je tako nadaljevanje velike uspešnice Moja generacija, ki je v enem samem letu tako rekoč ponarodela in postala zimzelena. Tudi tokrat se pod glasbo in besedilo podpisuje Rok Lunaček, pod aranžma in produkcijo Krešimir Tomec, videospot pa je delo produkcijske ekipe Foto factory, z Rokom Breznikom na čelu.

LESTVICA domače glasbe

GLASBENE novice

Sting z novim albumom The Bridge nazaj k starim časom

11

107,8 MHz

25. novembra 2021

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ŠPAS KVINTET IN EVA ŠOLINC – Centimeter al pa dva 2 ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA – Jesen ihti 3 ANSAMBEL KVINTA – Pisane jesenske barve 4 MLADI BELOKRANJCI – Hišna številka 103 5 ANSAMBEL UPANJE – Nedosegljiva19 6 NEJC KASTELIC – Trenutek vsak je hrepenenje 7 ANSAMBEL RAZPLET – Med vinogradi 8 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA – Kje so veselice 9 ANSAMBEL PETKA – Na tvoje zdravje 1 0ANSAMBEL PETAN – Ko si mi pomežiknila

www.radiovelenje.com bil star 36 let. Med drugim se je podpisal pod uspešnico Major.

Thornton naj bi v sredo, okoli 13. ure po lokalnem času, nakupoval v trgovini v Memphisu, ko se je mimo pripeljal neznanec z avtom in ga ustrelil. Policija je sporočila, da osumljenca še ni identificirala. Raper, čigar album Rich Slave iz leta 2020 se je povzpel v vrh lestvice Billboard 200, je bil sicer že leta 2017 težko ranjen v streljanju v Los Angelesu.

V Budimpešti podelili evropske MTV nagrade

vanjem v trgovini s piškoti v Memphisu. V Chicagu rojeni ustvarjalec, čigar pravo ime je bilo Adolph Robert Thornton, je V soboto, 14. novembra, je v madžarski prestolnici potekala letošnja podelitev evropskih MTV-jevih nagrad. Prireditev v športni areni Laszlo Papp je postregla z zanimivimi odrskimi nastopi in s presenetljivimi zmagovalci. Čeprav je bil Justin Bieber z osmimi nominacijami glavni favorit, je glavni nagradi pobral Ed Sheeran. Okronali so ga za najboljšega izvajalca, nje-

gova pesem Bad Habits pa je bila izbrana za najboljšo pesem preteklega leta. Nagrade za najboljšo rock skupino so se razveselili Italijani Maneskin, kar štirih nagrad pa so se razveselili Južnokorejci BTS. Glasbeni dogodek, ki je letos v podporo skupnosti LGBT potekal v Budimpešti, se je po letu premora znova odvijal v živo.

Alya z novo skladbo Se živi Alya predstavlja novo skladbo z naslovom Se živi. Glasbo zanjo je napisal Raay, besedilo pa Marjetka Vovk. Skladba časti ljubezen – veselje, poljube, poglede.

Prihajajo praznični dnevi in vse kaže, da konca leta ne bomo proslavili z bučnimi zabavami. »Jaz sem večna optimistka. Čeprav časi niso optimistični, sem se odločila za osebno zadovoljstvo. Ni se mi bilo težko odločiti, saj mi tarnanje in slaba volja ne dišita preveč. Jaz ostajam pozitivka, tudi če zaenkrat ne moremo nastopati na odrih. Upam, da bo moja nova pesem ogrela vaša srca in da boste v njenih ritmih zaplesali že danes in v vseh dneh leta,« je povedala Alya. V videospotu, ki ga je posnela ekipa NeoVisuals, sta prvič v življenju zaigrala Alyina starša, mama Cvetka in oče Frenk, kar je bila Alyina ideja.

Snemali so na Dolenjskem, sodelovale pa so tudi plesalke plesne šole Sebastian.

zelo NA KRATKO VLADO KRESLIN Vlado Kreslin predstavlja nov single, skladbo Leti, leti z albuma Kaj naj ti prinesem, draga. Gre za lirično skladbo, ki se v svoji poetiki dotika tudi današnjega časa, ko smo priča razprodaji skupnega dobrega in bega mladih v tujino. Glasbo je tokrat napisal Iztok Cergol, medtem ko se pod besedilo podpisuje Kreslin.

DRILL & AMAYA Primorski raper Drill je tokrat združil moči z izvrstno pevko in udeleženko prve sezone šova Slovenija ima talent Majo Keuc, ki ustvarja pod imenom Amaya. Njuno prvo skupno glasbeno sodelovanje sta naslovila Mladi samo enkrat, v videospotu, ki je ob tem nastal, pa je Maja sedla tudi na konja.

TJAŠA IN UROŠ Pevka Tjaša Hrovat, ki se je širši javnosti predstavila v šovu X-Factor kot članica

zasedbe S.W.A.G., in njen mož, glasbenik Uroš Steklasa, sta postala starša. Na družbenih omrežjih sta v ponedeljek sporočila veselo novico, da sta se razveselila hčerke Lori.

GADI Ansambel Gadi po spomladanski ljubezenski polki Ko mislim nate tokrat nadaljuje z ljubeznijo v valčku, ki ga predstavlja te dni. Gadi se v en glas strinjajo, da pomlad ni edini letni čas za romantiko. Valček z naslovom Lepa si na enostaven, a hkrati pomenljiv način poje o tem, kako ženska lepota prevzema in navdihuje.

VIHARNIK Ansambel Viharnik predstavlja novo skladbo z naslovom Slovo od ljubljene.

Besedilo za valček je prispeval Anže Šuštar, glasbo pa vodja in harmonikar ansambla Martin Vodlan.

Na prelepi lokaciji turistične kmetije Trebušak v Tuhinjski dolini je ekipa TV Veseljaka posnela tudi videospot.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

25. novembra 2021

frkanje » Levo & desno «

V zrelih demokracijah V zrelih demokracijah ministri za napake odstopijo sami, v nezrelih jih še interpelacija ne sname.

Cepilci in necepilci

⏫

Cepilci mislijo, da necepilci sodijo v srednji vek, necepilci pa, da cepilci sodijo le še na pokopališča.

Ravnatelj Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Simon Konečnik se je kar malo odmaknil, ko sta se zaklepetala njegova kolegica ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Helena Zupanc in direktor Janko Pogorelčnik. »Tale šolski čvek se me ne tiče, bom počakal, da prideta na bolj ljudske teme.«

⏫

»Pa dobro, no, a si ti kdaj pripravljen za trenutek pustiti ta svoj telefon ali računalnik in v miru nazdraviti,« se je malo za šalo, malo pa tudi zares jezil Beno Sovič (Sovič, s. p). A direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler se ni dal motiti. Na koncu sta oba zavzeto gledala v telefon. Le kaj je bilo tako zanimivo?

Mordor Hudič je s to elektriko.

Premogovnik in Teš zapiramo, Robert Golob (Gen –i) pa pravi, da državo že sedaj najeda temna sila (Mordor). Kako stemnilo se nam bo šele, ko bosta res zaprta.

Delitve

⏪

»Ah, ta aroma,« je nostalgično zavzdihnil gurman Miha Centrih, ki v Šmartnem ob Paki vodi restavracijo OPA Resort. Etikete na buteljki še prebral ni, pa je vedel, da pripada dobremu letniku. Tistemu pred tem norim časom, ko je kletarje še obiskoval svet' Martin in iz mošta delal vin'. Le upa lahko, da bodo zaloge zdržale, sicer bo moral vinsko karto predelati v moštno.

Zakonca Hribar sta nam povedala, da naše delitve niso od danes, so že od Valjhuna in Črtomira. Pa se nista bolj poglabljala.

Najbrž so že starejše, sicer bi ostali tam nekje ob Črnem morju.

izkopane iz zadnjega počivališča dinozavra z dolgim vratom. Superzaver je vedno veljal za enega najdaljših dinozavrov, vendar raziskave zdaj kažejo, da je to najdaljši znani dinozaver. Ko je bil Supersaurus živ, pred približno 150 milijoni let v obdobju jure, je presegel 39 metrov in morda celo dosegel 42 m od gobca do repa, je ugotovila nova raziskava. Tudi njegova 'krajša' velikost je rekordna; pri 39 metrih bi bil ta dinozaver daljši od drugega tekmeca – Diplodocusa, ki bi lahko dosegel dolžino 33 m. Nova ugotovitev se je rojevala skoraj 50 let; prvi primerek Supersaurusa je bil namreč odkrit leta 1972, vendar so takrat ocenjevali, da sta to okostji dveh živali. Z novimi analizami in odkritji je postalo jasno, da kosti pripadajo le enemu dinozavru.

Predstavljajte si, da po dolgem letu prispete na letališče, a namesto da bi sami poklicali taksi, kot bi to storili običajno, skočite v popolnoma električno leteče vozilo, ki je na voljo na letališkem vertiportu. Videti je kot tihi visokotehnološki križanec med letalom in helikopterjem.

V vozilu so še drugi potniki, ki se prav tako odpravijo na ta mestni let, da zaključijo zadnjo etapo svoje poti. Popolnoma električno vozilo vzleti in leti skozi mesto, pri čemer ohranja

stajanje NextGen (eVTOL). To je tretje vozilo Urban Air Mobility, ki ga je izdelal Airbus. Skupno so z njim na testih opravili že 242 poletov. Najnovejše letalo NextGen je opremljeno s fiksnimi krili, z repom v obliki črke V in osmimi propelerji, ki jih napajajo napredne tehnologije litij-ionskih baterij. To vozilo lahko leti na dosegu 80 km in lahko doseže največjo potovalno hitrost 120 km/h.

Zaradi kompaktne zasnove je zelo primerno za gosto mestno

varno razdaljo do drugih mestnih letečih vozil in mestne infrastrukture, kot so daljnovodi in nebotičniki. Ko se približate svojemu cilju, vozilo samodejno ve, kje se mora ustaviti, navpično pristane in vas varno odloži, preden na cilj odpelje še preostale potnike. To je prihodnost integriranega mestnega prometa. To so nekatere nove rešitve za mobilnost, ki so čistejše in izkoriščajo nižji zračni prostor v vse bolj obremenjenih mestnih območjih.

Septembra letos je podjetje Airbus predstavilo električno letalo za navpičen vzlet in pri-

okolje in je uporabno za različne namene. Pričakuje se, da bo prototip NextGen za uporabo pripravljen do leta 2023, kar bo utrlo pot za certificiranje do leta 2025. Airbus je prepričan, da so pravi izzivi uvedbe takšnega transporta urbana integracija, sprejemanje javnosti, avtomatizirano upravljanje zračnega prometa, varnost ter tehnologija vozil in izgradnja poslovnih modelov. Ocenjujejo, da bodo mestna letala brez električnih emisij del naslednje revolucije vesoljske industrije in bodo uvedla novo dobo mobilnosti.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Puščavski megaprojekt, ki jemlje dih Kairo kmalu ne bo več glavno mesto Egipta, nastaja namreč nova metropola. Gradnja še neimenovana nove prestolnice Egipta se je začela leta 2015.

Nova prestolnica naj bi bila v celoti dokončana do leta 2030, čeprav naj bi prva ministrstva tam začela delovati že konec prihodnjega leta. Petdeset kilometrov od Kaira se od leta 2015 gradi novo upravno in finančno središče. Čeprav novo mesto še nima imena, je njegov namen v večini pogledov razbremeniti in nadomestiti Kairo. V mestu že lahko vidite veliko katedralo in mošejo, monumentalna ministr-

stva, pa tudi obrise načrtovanih parkov in nebotičnikov. V novi prestolnici bo predsednik dobil razkošno predsedniško palačo, gradijo pa tudi novo stavbo parlamenta.

Vse to je del vizije Egipta 2030, katerega krona naj bi bila dokončanje nove najvišje stavbe na svetu, nebotičnika Oblisco Capitale, ki bo visok natanko tisoč metrov.

Stroški del, ki naj bi bila končana do leta 2022, so ocenjeni na 45 milijard dolarjev, vendar ne vključujejo dodatnih stroškov. Do konca prihodnjega leta nameravajo v nastajajočo novo prestolnico preseliti veliko število ministrstev, veleposlaništev, parlamenta in predsednikov. Urbanistični načrt razkriva, da gre za pametno mesto z okoli dva tisoč izobraževalnimi ustanovami, s tehnološkim in inovacijskim parkom, 663 bolnišnicami in klinikami, z umetnimi jezeri in s parki, tematskim parkom v slogu Disneylanda, sončnimi elektrarnami, z novim letališčem in železniško povezavo s Kairom.

Po urbanističnih ocenah bo do konca gradnje v novem mestu živelo okoli šest milijonov ljudi in pol. Mnogi pa ocenjujejo, da se bo novo mesto počasi združilo s prenaseljenim Kairom, v katerem že živi okoli 20 milijonov ljudi.

Morda najdaljši dinozaver Superzaver je morda najdaljši dinozaver, ki je kdaj živel. Ilustracija prikazuje, kakšen velikan je bil, saj je v dolžino dosegel vsaj 128 čevljev. Znanstveniki so šele zdaj popravili fosilno zmedo in analizirali nove kosti,

Razmišljanje o mobilnosti v mestih Airbus Helicopters gradi čistejše, vrhunske transportne rešitve za trg mestne mobilnosti.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 13

Članica Šaleškega študentskega kluba Uršika Holešek se je že v osnovni šoli vključila v mladinsko delo, ki je v Velenju zelo razširjeno in nudi številne aktivnosti. Takrat je namreč postala tabornica in članica velenjskega rodu Jezerski zmaj, v katerem je še zdaj aktivna. Kot dijakinja se je vključila v dijaško sekcijo ŠŠK in istočasno prevzela delo odnosov z javnostmi v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac. »Tako sem skozi mladinsko delo našla svoj bodoči poklic, za katerega se zdaj tudi formalno izobražujem na Fakulteti za družbene vede,« pove študentka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi, ki želi po zaključku študija najti zaposlitev v oglaševalski agenciji ali pa še naprej delovati na področju odnosov z javnostmi.

Kasneje je prevzela mesto predsednice dijaške sekcije, ob začetku študija so jo kolegi povabili v upravni odbor ŠŠK. Ni pa se ustavila na lokalni ravni. Čeprav v iztekajočem se mandatu opravlja naloge podpredsednice domačega kluba in vodje odbora za odnose z javnostmi, je aktivna tudi v Ljubljani. Kot svetnica Zveze študentskih klubov Slovenije ŠKIS, ki povezuje in na področju študentske in širše mladinske politike zastopa vseslovenske študentske klube, je dodobra spoznala delovanje ŠKIS in se navdušila nad de-

Da je lahko kreiranje medijskih vsebin zelo razgibano, iskano in perspektivno delo v različnih delovnih okoljih, tako doma kot v tujini, nam zaupa Šoštanjčanka Mia Rogelšek, ki jo je nemirni duh popeljal v Berlin, kjer je postala vodja produkcije digitalnih vsebin pri ViacomCBS. V nadaljevanju nam predstavi svojo kreativno in dinamično življenjsko zgodbo, ki je povezana z delom in življenjem v nemški prestolnici.

Korona čas je spremenil tudi način dela

Zakaj ravno Berlin? »Leta 2012 sem se skupaj s fantom odpravila v Berlin, kjer je opravljal prakso v software programskem podjetju. Ker sem takrat opravljala študentsko priložnostno delo, sem se odločila, da grem z njim in sama preizkusim, kako je živeti v Berlinu. Tam sem tudi ostala, našla stanovanje za nedoločen čas (kar je v Berlinu težko) in dobila tudi prvo službo. Deset let kasneje se moje življenje odvija in vrti v svetu medijske produkcije, ki je zelo ustvarjalen, me bogati in izpopolnjuje. Delam za družbo ViacomCBS, ki je bila ustanovljena kot MTV Networks Europe, s številnimi pisarnami po svetu.

Gre za korporacijo, ki vključuje vrsto TV kanalov in filmskih studiev, vključno s Paramount Pictures Comedy Central, MTV in Nickelodeon, odgovorna pa sem za Evropo, Azijo, Bližnji vzhod in Afriko, za vse zgoraj navedene znamke. Delam v digitalnih produkcijah, za socialne medije in televizijske serije.« Kako izgledata načrtovanje in delo v tujini, ali ju lahko primerjate z delom pri nas? »Že leto in pol veliko delamo od doma, saj je korona čas spremenil tudi način dela. Težko pa delam kakšne primerjave. Mislim, da je največja razlika med Slovenijo in tujino ta, da tam lahko hitro napreduješ. Stara sem 32

13

POGOVOR

25. novembra 2021

Nov zagon za študentske klube O pomenu in spodbujanju mladinskega dela in študentskih organizacij smo se pogovarjali z Velenjčanko Uršiko Holešek, ki je prevzela vodenje operativnega dela krovne organizacije slovenskih študentskih klubov lom v Glavnem odboru ŠKIS. Na volilni skupščini zveze, ki je letos potekala v Velenju, pa je bila izvoljena za predsednico Upravnega odbora operativnega dela Zveze ŠKIS. Tako bo do naslednjih volitev vodila ekipo za organizacijo projektov in usklajevanje vseh drugih odborov pod okriljem zveze.

Mladinsko delo je vir izkušenj

Aktivno udejstvovanje v študentskih organizacijah je pogosta oblika mladinskega dela, ki spodbuja osebno rast, marsikomu pa pomeni tudi karierna izhodišča, meni Uršika Holešek. »Študentske organizacije lokalnih skupnosti so zaradi vsebinskega delovanja bistvenega pomena za mlade in tudi druge generacije. Njihovo poslanstvo je identificirati primanjkljaje na področju lokalnega programa za mlade in to luknjo zakrpati z ustvarjanjem lastnega programa. Študentom tako ponujajo pester program, spoznavanje novih ljudi in možnost neformalnega izobraževanja. Seveda pa ne

Uršika Holešek: »Skozi mladinsko delo sem našla sebe, stvari, ki me veselijo, in pa tisto, kar je najpomembneje – krog ljudi, ki me bo spremljal, tudi ko se bom od mladinskega dela morala posloviti.«

smemo pozabiti na ažurno odzivanje na vprašanja, ki se tičejo študentov, in naslavljanje študentskih problematik,« utemeljuje vlogo študentskih organizacij, ki se v lokalnih okoljih pojavljajo predvsem kot klubi in delujejo ne le v interesu študentov, temveč mladine nasploh.

Kako bo delovala v novi vlogi?

Kot nova članica Glavnega odbora Zveze ŠKIS želi z iskreno in odprto komunikacijo ponuditi sveže ideje. Kot nova vodja odbora, ki je odgovoren za pripravo in izvajanje vsebinskih projektov, pa želi nadgra-

diti delovanje operativnega dela zveze v skladu z njeno vizijo in s strateškim načrtom, pravi. »Želim, da Upravni odbor operativnega dela podpira delovanje tako Zveze kot posameznih študentskih klubov. Člani operativnega dela delujemo na področjih trženja, razpisov, odnosov z javnostmi, marketinga in koordinacije projektov. Med mandatom želim povečati doseg klubskih projektov in s tem izpostaviti dobre prakse študentskega organiziranja. Klube želim opolnomočiti na področju operative z različnimi osnutki in vzpostavitvijo sistema sveto»Aktivno udejstvovanje v študentskih organizacijah ti prinese izkušnje, ki jih drugje kot študent težko dobiš.

Naučiš se mehkih veščin, kot so timsko delo, vodenje, komunikacija, organizacija časa. Daje ti možnost pridobivanja neformalnega znanja na različnih področjih.«

V Berlinu hitro prepoznajo, če si željan dela, zagnan in priden, posledično lahko tudi rasteš in se razvijaš – Velik izziv v času koronavirusa je bil, kako z digitalnimi mediji in nasploh s produkcijo delati na daljavo Berlin še ostaja njeno življenjsko središče

Mia Rogelšek se zaveda, da je razvijati svoj lastni ustvarjalni potencial, še posebej v svetu medijske produkcije, ki je neke vrste okno v svet, zelo dobrodošlo. Tudi zato je zanimivo, kako hitro se je prilagodila načinu dela v Berlinu. Ko jo poslušam, se mi zdi, da tudi razmišlja v tujem jeziku, angleščini, ki je postala njen vsak-

Tudi medijska industrija s številnimi izzivi

Če na eni strani spremljanje medijev dosega rekordne številke, so na drugi strani oglaševalski prihodki precej nižji kot v času pred korono. Mogoče je nekaj ra-

❱

Oglaševalci so zmanjšali zneske, namenjene oglaševanju, ker je potrošništvo upadlo, kar se posledično pozna tudi na proračunih produkcij.

zlogov tudi v tem, da oglaševalci del denarja, namenjenega oglaševanju, namenjajo tudi za digitalno oglaševanje. Se kriza pozna tudi v tako veliki multinacionalni konglomeratski družbi za množične medije in zabavo kot je Viacom CBS? »Mislim, da je bil za nas velik izziv, še posebej za digitalne medije in nasploh produkcijo, kako vpeljati delo na daljavo. Zaradi

❱

Študentske organizacije lokalnih skupnosti so zaradi vsebinskega delovanja bistvenega pomena za mlade in tudi druge generacije.

je ustvarila epidemija, pustile posledice, ki jih je treba nasloviti. »Aktivisti posameznih klubov in Zveze ŠKIS so se v tem času manj povezovali. Prav to pa je ključno pri vzpostavljanju medsebojnega zaupanja in spoštljive komunikacije. Z namenom izboljšanja medsebojnih odnosov in mreženja med aktivisti želim skozi leto vpeljati več motivacijskih, povezovalnih aktivnosti ter z ekipo Glavnega odbora obiskati klube v njihovem lokalnem okolju,« še načrtuje. 🔲

Šoštanjčanka v Berlinu let, za ViacomCBS delam šest let.

Začela sem kot koordinatorka v produkciji, zdaj sem direktorica.

Zdi se mi, da ko se primerjam s svojimi vrstniki, predvsem tukaj vidim razliko. V Berlinu hitro prepoznajo in cenijo, če si željan dela, zagnan in priden. Posledično lahko tudi rasteš in se razvijaš. Ne obstaneš na mestu za več kot tri leta,« opisuje Rogelškova.

vanja. S člani operative se bomo lotili priprave strateškega načrta za komunikacijske kanale Zveze ŠKIS, ki bo služil tudi kot del prenosa znanja. Ta je v študentskem organiziranju, kjer hitro prihaja do menjave kadra, ključnega pomena,« razmišlja.

Opaža, da so okoliščine, ki jih

dan. Je preklapljanje med jeziki za njo stresno? »Lahko povem, da tudi staršem težko v slovenščini razložim, kaj počnem. Iskreno rečeno bi se v resnici res težko znašla v Sloveniji, s trenutno okrnjeno rabo slovenskega strokovnega jezika. Zaenkrat je Berlin moje življenjsko središče. Računam, da bom tukaj ostala še vsaj deset ali petnajst let, potem pa se bom vrnila v Slovenijo. Takrat si bom vzela čas za občudovanje čarov narave, doživljanje lepot slovenske Istre, vzela si bom čas in se odpravila na kavo v Ljubljano in šla nakupovat v Trst,« strne misli Rogelškova, ki je prepričana, da mora veliko lepega tudi v deželi izpod Alp še raziskati in doživeti. 🔲

Jasmina Škarja

Dom kulture Velenje Četrtek, 2. decembra 2021, ob 18. uri Mia Rogelšek: »V Berlinu hitro prepoznajo in cenijo, če si željan dela, zagnan in priden. Posledično lahko tudi rasteš in se razvijaš.«

ukrepov nismo mogli več snemati in producirati, šovi v živo so bili ukinjeni. V digitalni produkciji nam pomaga, da gre za digitalne vsebine. Vajeni smo delovati v zelo skromnih okvirih, tako da smo se hitro prilagodili. Še vedno pa nas spremljajo številni izzivi.

Na primer, kako narediti vsebino bolj zanimivo, še posebej v času pandemije, ko težko potujemo, snemamo in moramo na vsakem koraku upoštevati preventivne ukrepe (nositi masko in upoštevati varno medosebno razdaljo).

Zato bo res zanimivo, kako se bo medijska industrija razvijala naprej.« Kaj pa njeni dosedanji največji izzivi? »Mogoče bi izpostavila osebni projekt, ki je nastal pred nekaj meseci, ko smo za nemško politično stranko Die Linke (nemško levico) posneli spot za nemške volitve. Šlo je za večji projekt, s

katerim smo se predstavili tudi nemški publiki. Spot se je predvajal v kinodvoranah, televizijah in na digitalnih omrežjih, kar je bilo nekaj posebnega za politično kampanjo.« Kako se kaže kriza v njenem medijskem podjetju? »Prodaja oglaševalskega prostora na televiziji je bila nižja. Oglaševalci so zmanjšali zneske, namenjene oglaševanju, ker je potrošništvo upadlo, kar se posledično pozna na proračunih samih produkcij.

Kar se pa tiče lastnih budgetov, so pa tudi stroški višji za približno deset odstotkov, saj moramo zavarovati celotno produkcijo zaradi korona regulacij v primeru odpovedi. Priskrbeti moramo maske in rezerve za člane snemalnega team-a v primeru bolezni, poskrbeti za testiranja na dnevni ravni, snemalni čas se podaljšuje, ker delamo z manjšimi ekipami ipd.«

Josip Ipavec

Možiček Prvi slovenski balet

koreografa Aleksandar Ilić in Gjergj Prevazi

Rezervacija vstopnic: vstopnice@festival-velenje.si produkcija

Tina Felicijan

s podporo Mestna občina Celje

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

25. novembra 2021

Je daljinsko ogrevanje v Velenju edina izbira?

Obstoječe in predvidene objekte s toplovodnim omrežjem je treba obvezno priključiti na sistem toplovodnega ogrevanja Jasmina Škarja

Velenjčani se že nekaj časa zavedamo, da bomo za toploto iz daljinskega ogrevanja plačevali višje položnice, glavni razlog pa so ogljični kuponi. Prodajna cena toplotne energije se skladno z aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje Agencije za energijo RS določa na podlagi zadnjega izvedenega nakupa emisijskih kuponov. Ta je bil izveden 31. marca letos, in sicer po ceni 42,43 EUR/kupon. V Termoelektrarni Šoštanj so na podlagi tega podatka na Agencijo za energijo RS junija letos naslovili vlogo za spremembo prodajne cene toplotne energije TEŠ za daljinsko ogrevanje (v tem primeru povišanje cene za 37 odstotkov). Odločitev o povišanju

cene je neizogibno povezana z zagotavljanjem daljinskega ogrevanja prebivalcem Šaleške doline, saj lahko TEŠ kot izvajalec gospodarske javne službe ogrevanje zagotavlja le, če so stroški proizvodnje pokriti, s čimer lahko zaposlenim v TEŠ zagotovijo izplačilo plač.

odgovarja, da je v odloku o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Velenje (Uradni Vestnik MOV, št. 2/20) navedeno, da je obstoječe in predvidene objekte, kjer je izvedeno toplovodno omrežje, treba obvezno priključiti na sistem toplovodnega ogrevanja. »Tudi odklop objekta

vedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov,« odgovarja Knezova.

Občina

Uporabniki imajo več vprašanj, povezanih z odklopom iz sistema toplote. Strošek toplote za uporabnika predstavljajo fiksni stroški, to je strošek obračunske moči, in variabilni stroški, to je strošek toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo.

Zaradi višje variabilne cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo uporabniki razmišljajo o znižanju fiksnega dela stroška toplote, ki se nanaša na spremembe obračunske moči.

Cena v €/MWh, brez DDV

1. 9. 2021

40,61689

Celje

1. 9. 2019

43,89841

Slovenj Gradec

1. 1. 2021

53,66926

Za primerjavo še pregled variabilnega dela cene toplote z datumom uveljavitve po občinah (cena toplote je subvencionirana s strani občin: 43,88084 €/MWh – 3,26395 €/MWh = 40,61689 €/MWh):

Mateja Knez: »Nova cena variabilnega dela toplote s 1. septembrom 2021 je posledica vedno dražjih emisijskih kuponov za izpuste, ki jih moramo plačevati za ogrevanje v nakupni ceni toplote, ki nam jo dobavlja dobavitelj TEŠ kljub našim prizadevanjem, da bi bili plačila kuponov za ogrevanje opravičeni, saj je daljinski sistem ogrevanja ekološki.«

iz toplovodnega sistema na podlagi Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 88/16, v nadaljevanju SON) ni možen.

Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih, če odpoved o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpo-

Uporabniki lahko zmanjšajo strošek toplotnega ogrevanja z zmanjšanjem priključne ali obračunske moči

Uporabnikom omogočajo, da lahko kljub zavezujočim predpisom zmanjšajo strošek toplotnega ogrevanja z zmanjšanjem

Katero je najugodnejše ogrevanje?

Daljinsko ogrevanje je najprimernejša izbira v strnjenih naseljih, njegova slabost pa je v zadnjem času predvsem velik porast cene – Sodobna kurilna naprava na biomaso omogoča zelo velik izkoristek in posledično tudi nižje stroške ogrevanja V Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj so stavbe priključene na sistem daljinskega ogrevanja, za katerega dobavlja toplotno energijo Termoelektrarna Šoštanj. Velika prednost navedenega sistema je, da ne onesnažuje zraka s kurjenjem v lokalnih kurilnih napravah in imamo na ta račun čist zrak. Ostali občani, ki nimajo možnosti priključitve na sistem daljinskega ogrevanja, se ogrevajo z lokalnimi kurilnimi napravami za lesno biomaso, zemeljski plin (redkeje utekočinjeni naftni plin zaradi visoke cene energenta), kurilno olje ali s toplotno črpalko. Centralno ogrevanje cele stavbe z električnimi paneli ni dovoljeno niti ni ekonomsko sprejemljivo.

Mag. Robert Špegel iz svetovalne pisarne Ensvet opozori na veliko težavo, ki jo v zadnjem času predstavlja ogrevanje stavb z zastarelimi kurilnimi napravami na drva. »Zaradi sorazmerno poceni in lahke dostopnosti kuriva je onesnaženost zraka in zasičenost z delci PM10 prekomerna. Kurjenje z vlažnimi drvmi ali še kaj drugega ima še dodaten negativen vpliv na naše zdravje,« poudari.

Datum uveljavitve

Velenje, Šoštanj

Odklop objekta iz toplovodnega sistema za distribucijski sistem toplote ni možen

Se pa s problemom plačevanja položnic in številnimi vprašanji, povezanimi s podražitvijo daljinskega ogrevanja, soočajo Velenjčani in Velenjčanke, ki se sprašujejo tudi, ali lahko daljinsko ogrevanje odpovemo, in če, na kakšen način? Mateja Knez, vodja prodajno komercialne službe Komunalnega podjetja Velenje,

priključne ali obračunske moči. Kakšen je postopek? »Spremembe priključne ali obračunske moči se izvajajo skladno s SON-om in Tehničnimi zahtevami za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja MO Velenje in Občine Šoštanj (dokumenti so dostopni na spletni strani www.kp-velenje. si). Uporabnik mora od distributerja (KPV) za spremembo moči pridobiti novo soglasje

»Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je danes, glede na primerljive sisteme daljinskega ogrevanja, še vedno cenovno najugodnejši v Sloveniji (vir: Agencija za energijo RS). Spremembe cen toplote se v ostalih občinah spreminjajo v odvisnosti od vplivov dejavnikov na nakupne cene energentov (npr. zaslediti je povečanje cen toplote v občinah, kjer je kot energent nakupa predviden zemeljski plin). V Celju je bil višji variabilni del cene toplote od variabilnega dela cene toplote KPV že vse od 1. septembra 2019 dalje, v Slovenj

Prednosti in slabosti posameznega načina ogrevanja

Daljinsko ogrevanje je najprimernejša izbira v strnjenih naseljih, kjer je to seveda dostopno. Odpade nam skrb za pripravo energenta. Prav tako je zelo primerno za večstanovanjske stavbe, kjer pa je pomembno hidravlično uravnotežiti sistem ter na ogrevala vgraditi termostatske glave. »Slabost daljinskega ogrevanja je v zadnjem času predvsem velik porast cene za naveden način ogrevanja. Sodobna kurilna naprava na biomaso (drva, peleti, sekanci) omogoča zelo velik izkoristek kurilne naprave in posledično tudi nižje stroške v zvezi z ogrevanjem. Pogoj je vgrajen hranilnik toplotne energije. Sam energent, predvsem drva, je cenovno zelo ugoden način ogrevanja stavbe. V tej kombinaciji je zelo primerna tudi uporaba toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode poleti. Slabost navedenega načina ogrevanja je nekoliko višja investicija za nakup in vgradnjo,« dodaja energetski svetovalec mreže Ensvet.

Nepovratno finančno spodbudo Ekosklada (za ogrevalni sistem) je možno pridobiti za priključitev stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, za vgradnjo kondenzacijskega kotla na zemeljski plin ter za vgradnjo TČ za ogrevanje stavbe ob upoštevanju vseh razpisnih pogojev.

Na voljo so tudi spodbude in ugoden kredit za izvedbo ostalih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v stavbi.

za spremembo. Vlogi za izdajo soglasja mora priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembe moči.

Priključne moči ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe,« doda Knezova.

Glede na primerljive sisteme ogrevanja je daljinsko še vedno cenovno najugodnejše v Sloveniji

Zavedamo se, da je bil sistem daljinskega ogrevanja med najcenejšimi, pa vendar – zakaj se npr. med drugim v Slovenj Gradcu in Celju cene niso spremenile?

strošek. »Če se že ogrevamo s kurilnim oljem, izberimo sodobni nizko temperaturni kotel,« priporoča mag. Robert Špegel, ki se mu zdi ogrevanje s kurilno napravo na zemeljski plin dobra izbira tam, kjer obstaja možnost priključitve na omrežje za dobavo plina. »Prvi pogoj je seveda sodobna kurilna naprava – kondenzacijska peč! Investicija v nov kondenzacijski kotel je zelo nizka v primerjavi z ostalimi, slabost je nihanje cene energenta zaradi odvisnosti od dobaviteljev iz tujine. Toplotna črpalka (TČ) je sodoben ogrevalni sistem, ki

❱

Kurjenje z vlažnimi drvi ali še kaj drugega ima še dodaten negativen vpliv na naše zdravje

Za občane je na voljo brezplačno energetsko svetovanje v okviru mreže Ensvet. V Velenju je svetovalna pisarna na Kardeljevem trgu, v prostorih Mestne četrti Levi breg. Za svetovanje se je treba predhodno naročiti na telefonski številki 041 232 176.

Toplotna črpalka je sodoben ogrevalni sistem, ki je v kombinaciji s talnim ogrevanjem primeren za nove stavbe

Včasih zelo razširjeno ogrevanje s kurilnim oljem je zaradi cene energenta vedno redkejše. Sploh uporaba stare ali celo kombinirane kurilne naprave na kurilno olje predstavlja letno zelo visok

je v kombinaciji s talnim ogrevanjem primeren za nove stavbe. Predvsem v zadnjem času je zaradi nizke cene električne energije (beri prenizke) bila prva izbira v mnogih stavbah. Ogrevanje starejše, slabo izolirane stavbe, v kombinaciji s klasičnimi radiatorji s TČ, bo v prihodnosti kar drago. Slabost TČ je sorazmerno visoka začetna naložba pa tudi življenjska doba (predvsem zunanje enote) je lahko sorazmerno kratka (10 let ali manj).«

Izbrati daljinsko ogrevanje ali ne? Je obvezno?

»Vsekakor, sploh v mestnem okolju, kjer je priključitev enostavna in tudi cenovno sprejemljiva. To je primerna izbira tudi za novogradnje. Če je stavba dobro toplotno izolirana in ima temu primerno določeno tudi priključno (obračunsko) moč, zna biti cena daljinskega ogrevanja stavbe nizka. V primeru obnove starejše stavbe je zelo pomembno, da prilagodimo – zmanjšamo priključno

Gradcu pa je bil višji variabilni del cene toplote vzpostavljen že od 1. januarja 2021 dalje. Kar pomeni, da so uporabniki ves ta čas že plačevali višji strošek toplote, uporabniki iz Šaleške doline pa so obremenjeni z višjim variabilnim delom cene toplote od 1. septembra dalje,« dodaja Mateja Knez, ki zaključi, da se v podjetju v danem trenutku ne soočajo s povečanimi težavami zaradi neplačevanja položnic. »V primeru neplačila izdanih računov se poslužujemo vseh izterjavnih postopkov,« zaključi. 🔲

moč za ogrevanje stavbe. Ustrezno izolirana stavba lahko npr. potrebuje trikrat nižjo moč ogreval za ogrevanje. Odstranimo radiatorje, ki jih ne potrebujemo.

Lahko pa tudi vgradimo omejevalnik priključne moči na dejanske potrebe stavbe in s tem znižamo strošek na položnici,« predlaga svetovalec, ki pove tudi, da skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom vsaka občina določi prednostni način ogrevanja. Katero je najugodnejše ogrevanje (trenutno in dolgoročno)? »Tisto, pri katerem porabimo najmanj goriva oziroma energenta (drv, toplotne energije pri daljinskem ogrevanju, elektrike, plina …). Če imamo vgrajeno sodobno kurilno napravo z visokim izkoristkom in dobro izolacijo ovoja stavbe, porabimo najmanj energenta. Če imamo torej zunanje stene izolirane z vsaj 14 cm toplotne izolacije (TI), če imamo streho izolirano z vsaj 25 cm TI, če imamo tla izolirana (ali strop nad neogrevanim prostorom) z vsaj 10 cm TI, če imamo vgrajeno sodobno troslojno zasteklitev (ali vsaj dvoslojno). Če imamo vgrajeno še rekuperacijo zraka (lokalno ali centralno), pa je še toliko bolje.« 🔲

Večinoma se ogrevamo s klasičnimi ogrevali – z radiatorji, v novejših stanovanjskih stavbah je primerno talno ogrevanje v kombinaciji s TČ.

Uporaba električnih panelov je smiselna le za posamezne prostore ali npr. vikende, ki jih ogrevamo le občasno. Toplozračno ogrevanje je pri nas redkeje v uporabi. Vgradnja kamina je zelo privlačna rešitev, poskrbeti pa moramo za pravilen (ločen) dovod svežega zraka do kamina, drugače lahko pride tudi do zastrupitve z ogljikovim monoksidom.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 15

Zmanjšati porabo energije Zelo verjetno bo v prihodnosti energetska mešanica temeljila na naboru razpršenih virov energije – To omogoča zagotavljanje zanesljive, sonaravne in cenovno ugodne energije Jasmina Škarja

Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) praznuje petnajst let uspešnega delovanja. Boljša energetska učinkovitost, inovativne energetske rešitve, zmanjšanje rabe energije in številni energetski projekti so le ena izmed področij, ki jih KSSENA pokriva. Direktor Boštjan Krajnc s sodelavci dokazuje, da delajo dobro, učinkovito in z zastavljeno vizijo. Povabili smo ga na pogovor.

Ste se pred petnajstimi leti zavedali, da bo vaše delo tako pomembno, ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi širše? »Začeli smo v okolju, kjer smo imeli stalno in zanesljivo energijo iz vira daljinskega ogrevanja, bila pa je tudi ena najcenejših v Sloveniji. Že takrat je bilo jasno, da se bo v prihodnje to stanje spremenilo, da se stroški energije dvigujejo. Zato smo začeli z analizami in energetskimi pregledi stavb. Najprej vrtcev in šol, nato še upravnih in drugih stavb v lasti lokalnih skupnosti, da smo ugotovili, kaj lahko naredimo.« Koliko stavb je bilo potrebnih sanacije? »V bistvu je bila večina stavb

V času pred 1. novembrom se obisk pokopališč zelo poveča, saj se intenzivno urejajo grobovi. K temu sodijo tudi svečke na grobu, ki so po tradiciji močan simbol spomina na naše najdražje. Slovenci za nagrobne sveče zapravimo več kot 30 milijonov evrov na leto in sodimo po tradiciji prižiganja sveč v sam evropski vrh (pred nami so samo Hrvati in Poljaki), kar pomeni, da med evropskimi državami močno izstopamo po številu prižganih svečk. Prižgemo jih kar 16 milijonov. Vsak jih na leto prižge 8, od teh skoraj polovico okrog 1. novembra.

Kljub raznovrstni ponudbi sveč na trgu (termo, elektronske, keramične, steklene, solarne sveče …) še vedno najraje posegamo po parafinskih svečah.

Sveče po uporabi postanejo odpadek, ki lahko predstavlja veliko okoljsko nevarnost

»Odpadne nagrobne sveče v naši državi predstavljajo kar tri odstotke vseh komunalnih odpadkov oziroma 15.000 ton letno. Zato je še toliko bolj pomembno tudi pravilno odlaganje odpadnih sveč – npr. naprave, ki delujejo na baterije, torej elektronske sveče, bi praviloma morale romati med elektronske odpadke. Prav tako je pomembno pravilno odlaganje kamenčkov spomina, saj lahko le-ti v sistemu za sortiranje in reciklažo sveč uničujejo stroje. Če je prižig sveče simbolno vseeno zasidran v vas, potem svetujemo izbiro sveče, ki bo okolje čim manj obremenila, npr. biorazgradljivo ali pa takšno z

15

REPORTAŽA

25. novembra 2021

slabo energetsko izoliranih, kar pa takrat ni bilo pomembno, saj je bilo daljinsko ogrevanje poceni. Ko smo delali izračune, smo se zavedali, da moramo nekaj narediti, pri tem pa gledati dolgoročno. Mislim, da smo precej pripomogli k temu, da se je veliko stavb uspešno saniralo, zaradi česar so danes stroški manjši, uporabnikom pa je zagotovljeno tudi boljše bivalno okolje.« Dobro ste uveljavljeni v lokalnem okolju in povezani s sosednjimi občinami, tudi izven meja. Kako pridobivate nova znanja? »V zadnjih letih smo izvedli kar nekaj koristnih projektov, ki smo jih pripeljali v lokalno okolje.

Smo pa vpeti tudi v mednarodno okolje, saj tržna dejavnost in mednarodni projekti predstavljajo naš največji vir prihodkov. Pogosto smo v Bruslju, kjer je sedež mnogih programov, pri katerih sodelujemo in s katerimi smo bili v preteklosti zelo uspešni. Veliko sodelujemo tudi z ostalimi regionalnimi energetskimi agencijami v Sloveniji, s katerimi smo povezani tudi v Konzorcij lokalnih energetskih agencij, zelo dobro pa sodelujemo tudi z vsemi hrvaškimi energetskimi agencijami.

V preteklosti smo pomagali pri vzpostavitvi energetskega mene-

Boštjan Krajnc: »Osebno si želim, da bi v Velenju imeli več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, za kar potrebujemo ustrezno izobraževanje in infrastrukturo. Tudi hitro cesto, ki podjetij ne bo odvračala od investicij. Nujno potrebujemo ustrezno zakonodajo o zapiranju premogovnika in določitev datuma zapiranja, da lahko pripravimo podporne aktivnosti za nadomestitev delovnih mest. Prepričan sem, da jih ne bo težko nadomestiti, saj imamo znanje in ljudi, ki znajo delati. Treba bo spremeniti mišljenje o samem podjetništvu v naši dolini, ki je bilo dano na stran, bo pa v naslednjih letih ključno.«

džmenta v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji.« Bi lahko rekli, da ste primer dobre prakse za sosednje države? »Drži. Z njimi delimo preteklo zgodovino, tranzicijo. Vemo, da smo v tej tranziciji naredili tudi nekaj napak, vemo pa tudi, da

smo naredili veliko dobrega. Te stvari delimo tudi z drugimi – kako smo spreminjali zakone, pristopali k izkoriščanju, identificirali možnosti pri izkoriščanju obnovljivih virov energije in sami izkoriščali dane možnosti za povečanje energetske učinkovitosti stavb.«

Konec septembra ste se skupaj z županom MO Velenje vrnili z obiska na Danskem. Kako pomembni so takšni študijski obiski? »Zelo me veseli, da ima naš župan, Peter Dermol, tolikšen posluh za naše ideje. Vpeti smo v mednarodno okolje, zato imamo tudi veliko izkušenj in znanj iz tujine. Če izpostaviva Dansko, si kar ne moremo predstavljati, koliko vetrnic imajo na voljo in kako z njihovo pomočjo proizvajajo električno energijo. Ko človek vidi na lastne oči in prisluhne njihovemu razmišljanju, dobi nov pogled na trajnostno gospodarjenje z energijo. Mi smo bili v Aalborgu, kjer imajo še vedno termoelektrarno (premog uvažajo celo iz Kolumbije) in iščejo rešitve, kako ga zapreti. Zavedajo se, da to ne gre čez noč, zato imajo jasno strategijo. Ne želijo se vezati samo na enega dobavitelja energije. V Aalborgu je tudi ena največjih cementarn na svetu, ki proizvede toliko odpadne toplote, da bi lahko ogrevala celo mesto. Vendar so jih zavrnili in jim odobrili do trideset odstotkov koriščenja njihove energije, saj se ne želijo preveč vezati le na enega dobavitelja. Razpršenost virov namreč omogoča, da lahko poskrbimo za zanesljivo, sonaravno in cenovno ugodno energijo v prihodnosti.« Kaj pa vaši vizija in cilji? »Najti moramo alternativo za lokalni promet, za Lokalca. Tukaj smo veliko že naredili. Od Eko sklada smo dobili odobrena

Koliko sveč prižgemo za 1. november?

Podatki kažejo trend zniževanja količin odpadnih nagrobnih sveč – V Komunalnem podjetju Velenje vsako leto, predvsem pa pred dnevom spomina na mrtve, uporabnike z medijskimi objavami spodbujajo, naj grobove urejajo na način, ki je okolju bolj prijazen

❱

Število kesonskih odvozov, količine odpadkov, stroški odvoza in odlaganja odpadkov za Pokopališče Podkraj:

Povprečno vsak Slovenec prižge 8 sveč na leto, vsi skupaj pa okrog 16 milijonov, kar nas uvršča v sam evropski vrh. Dve tretjini jih porabimo okrog 1. novembra. Spodbuden je podatek, da se zadnjih pet let količina sveč zmanjšuje za okoli 10 odstotkov letno, nadomeščajo pa jih lesene in tudi virtualne sveče.

biorazgradljivim ohišjem, leseno svečko ali solarno,« pojasni Jasmina Šalamon iz Komunalnega podjetja Velenje.

Kako ozaveščeni smo Velenjčani in Velenjčanke?

V Komunalnem podjetju Velenje vsako leto, predvsem pa pred dnevom spomina na mrtve, uporabnike z medijskimi objavami spodbujajo, naj grobove uredijo na način, ki je okolju bolj prijazen. »Tako spodbujamo alternativne možnosti, kot so denimo, da namesto klasič-

ne parafinske sveče za enkratno uporabo na grobove položijo kamenčke, na katere z obstojnimi barvami narišejo rože ali svečke ali pa zapišejo lep verz.

Druga alternativa so tudi lesene svečke ali doma narejeni jesenski venčki. Prav tako v podjetju pripravljamo aplikacijo za prižig virtualne svečke,« razloži Šalamonova, ki izpostavi, da pri tem ne gre za poskus rušenja tradicije prižiganja nagrobnih sveč. »Naš namen je le spodbuditi razmišljanje, kaj lahko vsak naredi sam na tem področju.

Kot pravijo, se vsako veliko po-

zmanjšala za okoli 10 odstotkov.

S Pokopališča Podkraj je Komunalno podjetje Velenje npr. v letih 2015 in 2016 odpeljalo dvainpetdeset ton nagrobnih sveč, leta 2017 oseminpetdeset Jasmina Šalamon ton, 2018 šestinpetdeset, 2019 petinštirideset ton in 2020 sedetovanje začne s prvim korakom. mintrideset ton zbranih in odpeV tem primeru velja, da se vsaka ljanih odpadnih nagrobnih sveč. velika sprememba začne najprej Primerjava količin odpeljanih z malimi spremembami pri nas nagrobnih sveč med oktobrom samih.« 2020 (4,7 tone) in oktobrom 2021 (3,8 tone) prav tako kaže Tudi v lokalnem na trend zniževanja količin odokolju opažamo trend padnih nagrobnih sveč. Kako zniževanja količin poteka samo zbiranje in odvoz odpadnih sveč nagrobnih sveč? »Področje ločeV Komunalnem podjetju Vele- nega zbiranja in prevzema odnje v zadnjih letih opažajo trend padnih nagrobnih sveč določa zniževanja količin odpadnih na- Uredba o odpadnih nagrobnih grobnih sveč, ki jih s pokopališč svečah, ki določa, da moramo odpeljejo v zbirni center izvajal- izvajalci pogrebno pokopališke cu javne službe. Na nivoju RS dejavnosti odpadne nagrobne se je v zadnjih petih letih koli- sveče zbirati kot ločen odpadek, čina odpadnih nagrobnih sveč izvajalec javne službe zbiranja

sredstva za nakup vodikovih avtobusov in dodali še nekaj sredstev različnih evropskih programov. Malo se zatika pri polnilnici, vendar vemo, da si tako MO Velenje kot tudi lokalni partnerji TEŠ in HSE močno prizadevajo, da bi projekt realizirali. Sodelujemo tudi pri pripravi alternativnih rešitev za daljinsko ogrevanje.

Menim, da bo tukaj potreben nabor rešitev. Sodelujemo tudi pri prestrukturiranju premogovnih regij – iščemo alternativne in inovativne projekte, ki bodo v prihodnje dajali konkretne in zanesljive rešitve, ne samo pri oskrbi energije, temveč tudi pri distribuciji, da ne bo prihajalo do energetske revščine in stisk zaradi slabe dobave energije.

Predvsem pa moramo poskrbeti, da bo energija na voljo tako, da bo tudi naše gospodarstvo konkurenčno, da bomo lahko tekmovali s tehnologijami, ki ne upoštevajo standardov. Danes se moramo na trgu namreč boriti z izdelki in s storitvami, ki prihajajo z vzhoda, kjer ne upoštevajo enakih standardov za pridobivanje električne in toplotne energije. V prihodnosti na tak način ne bomo več konkurenčni s svojimi izdelki, če bomo samo mi upoštevali visoke ekološke in energetske standarde. Ne smemo dopustiti, da bi zapirali jedrske in termoelektrarne, na drugi strani pa tekmovali s tekmeci, ki večino svoje energije pridobijo iz ogromnih, okolju neprijaznih elektrarn. Preprosto se nam ne bo izšlo.« 🔲

odpadkov (v našem primeru PUP Saubermacher) pa mora te ločeno zbrane sveče prevzemati na prevzemnih mestih pokopališča. Ker imamo v podjetju na voljo tovorno vozilo samonakladalec, prevoze s pokopališč do zbiralca (PUP Saubermacher – na območju bivše deponije odpadkov) izvajamo sami, zbiralec pa nam te storitve plača.

Od zbiralca gredo odpadne nagrobne sveče do predelovalca teh odpadkov, ki mora imeti za to dejavnost okoljevarstveno dovoljenje in izdelan načrt ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kot to določa že omenjena uredba,« razlaga Jasmina Šalamon.

Zbiranje in odvoz odpadkov na Pokopališču Podkraj

S smetarskim vozilom izvajajo nakladanje, odvoz in kipanje ločenih odpadkov s Pokopališča Podkraj v novozgrajen in ograjen Eko otok ob makadamskem parkirnem prostoru preko potoka Veriželj. S tega prostora jih s kesonskim vozilom odvažajo v Zbirni center Velenje. Pokopališke poti so tako razbremenili voženj s težkimi kesonskimi vozili in zmanjšali tveganja poškodb obiskovalcev pokopališča. Kakšen je strošek odvoza odpadkov? »V letu 2020 je znašal strošek odvoza odpadkov s Pokopališča Škale 5.178 evrov, kar je glede na Pokopališče Podkraj veliko.

Ugotavljamo, da veliko odpadkov pripeljejo tudi krajani, vendar na to nimamo vpliva, saj ne zagotavljamo stalne prisotnosti in s tem možnosti kontrole.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 Kaj so antibiotiki?

Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb in delujejo tako, da zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov. So eno izmed najbolj pogosto predpisanih zdravil. »Najpomembneje je vedeti, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, zato z njimi ne morete pozdraviti navadnega prehlada ali gripe,« v uvodu pove zdravnica družinske medicine Janja Fišter, dr. med., spec. druž. med. Zato ni vseeno, kateri antibiotik vam zdravnik predpiše. Zdravnik namreč na podlagi znakov bolezni oceni, ali je antibiotik sploh potreben (ali je okužba res bakterijska ali pa vas je morda napadel virus) in se nato odloči, ali ga bo predpisal ali ne.

MED VAMI

25. novembra 2021

Poraba antibiotikov v času epidemije manjša kot prejšnja leta V času koronavirusa so zdravniki predpisali bistveno manj antibiotikov za okužbe dihal, medtem ko za okužbe sečil in kože podobno kot prejšnja leta – Manj je bilo širjenja okužb oziroma so se ljudje sami pozdravili doma

Zakaj je bilo v času epidemije izdanih občutno manj antibiotikov?

»Opažamo, da je bilo v času koronavirusa izdanih bistveno manj antibiotikov za okužbe dihal, medtem ko število okužb sečil in kože po mojem prepričanju ostaja nespremenjeno, kar kaže, da je bilo posledično manj širjenja okužb oziroma so se ljudje sami pozdravili doma.

Z ukrepi, ki so bili uvedeni (izolacija, razkuževanje rok, nošenje mask, druženje v manjših skupinah, zaprtje šol in vrtcev), so ljudje gotovo pripomogli k manjšemu številu okužb, posledično smo zdravniki predpisali manj antibiotikov,« razloži zdravnica Janja Fišter, ki je glede samojemanja antibiotikov kritična. »Samozdravljenje je koristno, dokler poteka v smislu simptomatske terapije (počitek, tekočina, protibolečinska zdravila, zdravila za zniževanje telesne temperature), ko pridemo do specifičnega zdravljenja, kot je z antibiotiki, pa je treba vedeti, kaj z njimi zdravimo. Ni vseeno, ali predpišemo zdravilo za bole-

Farmacevt Marko Potočnik

Zdravnica Janja Fišter

zen, ki tega ne potrebuje. Nekritično predpisovanje antibiotikov v primeru okužb ima lahko svoje neželene posledice.«

bujemo. Problem nastane tudi, ker so določeni ljudje na antibiotike alergični. Zato moramo vedeti, katero bakterijo zdravimo, saj za različne bakterijske povzročitelje predpisujemo različne antibiotike in moramo predhodno preveriti, ali je že bila kdaj v preteklosti alergija prisotna, in če, na katero skupino antibiotikov. Določeni antibiotiki so pri

Neprimerno predpisovanje in jemanje lahko povzroči odpornost na antibiotike

Čeprav antibiotiki ozdravijo veliko bolezni, imajo tudi svoje

❱

»Antibiotike izdajamo samo za bakterijske okužbe, ne virusne. Večino okužb dihal povzročajo virusi, ne bakterije.«

negativne plati. »Izpostavila bi povečano odpornost bakterij na določene antibiotike, kar je problem v modernem svetu, saj nam hitro zmanjka antibiotikov za zdravljenje okužb, ko to potre-

Skupaj za praznični Kardeljev trg

V Misiji človek sodeluje tudi Mladinski center Velenje V dobrodelnem projektu Misija človek bo do 17. decembra potekalo zbiranje potrošnega materiala za varne hiše, krizne centre in zavetišča

Izdelajte okraske, pripravite tople napitke in pecivo ter v dobrih medsosedskih odnosih stopite v praznični december Velenje, 3. decembra – V Mestni četrti Levi breg – vzhod bodo tudi letos poskrbeli za prijetno predpraznično vzdušje, ki ga lahko soustvarjajo vsi prebivalci.

Kardeljeva ploščad bo namreč zažarela v soju prazničnih luči in se odela v okrasje, ki ga bodo izdelale skupine in posamezniki. Svet mestne četrti je objavil poziv stanovalcem, podjetjem, društvom in drugim skupinam, obema enotama Vrtca Velenje in OŠ Livada ter vsem, ki želijo prispevati k praznično okrašenemu središču mestne četrti, naj izdelajo okraske, s katerimi bodo okrasili drevesa na Kardeljevi ploščadi. Okraski morajo kljubovati vremenskim razmeram in biti primerne velikosti, vse ostalo pa je prepuščeno domišljiji ustvarjalcev. Ti so lahko rezervirali celo drevo, ki ga bodo

določenih boleznih kontraindicirani,« razlaga Janja Fišter, dr. med., spec. druž. med., ki opozori tudi na to, da samozdravljenje in izposojanje zdravil ter jemanje zdravil po svoje (tudi tistih pred-

pisanih) ni primerno. »Zdravila je treba jemati do konca zdravljenja, kot predpiše režim, kajti le v tem primeru je lahko bakterija uspešno pozdravljena in se hkrati prepreči razvoj odpornih bakterij. Pri predpisovanju antibiotikov uporabljamo tudi smernice za predpisovanje antibiotikov.

Obstaja starejša knjiga o tem, kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah, in novejša zelo priročna aplikacija Quiba (vodič za racionalno predpisovanje antibiotikov), ki predstavlja učinkovit način za preverjanje in doseganje pravilnosti predpisovanja antibiotikov. Z njeno pomočjo lahko za določeno stanje vidimo, kateri je antibiotik prve izbire, kateri antibiotik se uporablja v primeru alergije na antibiotik prve izbire ter kako dolgo je potrebno zdravljenje.

Priporočila se izdajajo na pod-

do prižiga luči okrasili po svoji zamisli, lahko pa izdelajo enega ali več okraskov, ki bodo sestavljali praznični mozaik. Okraske zbirajo v pisarni MČ Levi breg – vzhod na Kardeljevem trgu 7 do sobote, 27. novembra, ko bo pisarna odprta vsak dan med 17. in 18. uro. Prevzemajo jih tudi na domu. Več informacij dobite na elektronskem naslovu zofkasu@ gmail.com.

Praznično okrasitev Kardeljevega trga bodo otvorili s prižigom luči v petek, 3. decembra, ob 17. uri. Vsi člani skupnosti mestne četrti so vabljeni, da doma spečejo pecivo, skuhajo čaj in ga na prireditvi ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ponudijo sosedom in prijateljem. 🔲

tf

Velenje, 17. decembra – Mladinski center Velenje se je odzval povabilu Mladinskega centra Celje k sodelovanju v dobrodelnem projektu Misija človek.

Namen projekta je ozaveščanje predvsem mladih, sicer pa tudi najširše javnosti, o pomenu solidarnosti in dobrodelnosti v lokalnih skupnostih in širši okolici.

Projekt spodbuja posameznike k prepoznavanju socialne problematike v njihovi skupnosti, zaznavanju stisk ljudi, živali in okolja ter ukrepanju. V akciji, ki poteka že pet let, se je letos aktiviralo več kot 100 mladih prostovoljcev, ki so v času zaostrovanja socialnih stisk zaradi aktualnih gospodarskih in družbenih razmer s še večjo vnemo poprijeli za delo.

lagi študij odpornosti bakterij na določene antibiotike in upoštevajo, katera bakterija je občutljiva na določen antibiotik. Včasih je, v primeru, da je zdravljenje z antibiotiki neuspešno, potrebna posebna preiskava, v okviru katere

izoliramo bakterijo, ki povzroča težave. Z njo se določa, na katere antibiotike je bakterija občutljiva in na katere odporna, kar počno v bolnišnicah.«

V Lekarni Velenje izdali največ penicilinskih antibiotikov, ki so jih predpisovali tako zdravniki kot tudi zobozdravniki

Pri izdaji antibiotikov na recept resda najprej pomislimo na zimski čas, a se izdajajo skozi vse leto pri vseh akutnih obolenjih, pove Marko Potočnik, mag. farm. »Konkretno o številkah predpisanih antibiotikov ne moremo govoriti, lahko pa ocenimo, da smo še vedno izdali največ penicilinskih antibiotikov, ki so jih predpisovali tako zdravniki kot tudi zobozdravniki. Ocenjujemo tudi, da je bilo najmanj izdanih antibiotičnih sirupov na recept, ki jih izdajamo otrokom kot najpogostejšo rešitev pri vnetih zgornjih dihalnih poteh, ušesih in drugih obolenjih. Vsi razlogi so seveda povezani s poukom na daljavo, z zmanjšanim obiskom vrtcev in posledično z manj pogostim združevanjem otrok v skupine (npr. obšolske dejavnosti, športne aktivnosti itd.).« 🔲

Jasmina Škarja

Rekli so ❱

Janja Fišter, dr. med., spec. druž. med. »V prvem valu je bilo zaznati bistven upad pacientov, v tem času pa ne opažamo manjšega povpraševanja. Ljudje več povprašujejo po zdravstvenih storitvah, tudi delo teče dalje, ljudje imajo težave z zdravjem.

Covid-19 ostalih bolezni ni dal na pavzo, kvečjemu so se pojavile nove. Predvsem opažamo, da je več duševnih stisk in težav z duševnim zdravjem. Kljub koronavirusu moramo biti pozorni na novonastale težave in bolečine, slabo počutje, težave z dihanjem, glavobole, motnje srčnega ritma. V takšnih primerih moramo brez pomisleka poiskati pomoč.« Marko Potočnik, mag. farm.: »Najmanj je bilo izdanih antibiotičnih sirupov na recept, ki jih izdajamo otrokom kot najpogostejšo rešitev pri vnetih zgornjih dihalnih poteh, ušesih in drugih obolenjih.«

S Škalčani in Hrastovčani o konkretnih problemih

Sodelavci v projektu na številnih lokacijah po vsej Sloveniji odpirajo zbirne točke za hrano z daljšim rokom trajanja, higienske izdelke, čistila in druge pripomočke za osebno nego in dom, šolske potrebščine in vse za ustvarjanje ter hrano za domače živali in hišne ljubljenčke.

Pozivu se je odzval tudi velenjski mladinski center, ki je zbirno točko uredil v svojih prostorih na Efenkovi 61a, kjer bodo ob delavnikih v dopoldanskem času zbirali dostavljen material vse do 17. decembra, ko bodo prostovoljci prevzeli pomoč in jo razdelili varnim hišam, kriznim centrom in zavetiščem. V minulih letih so zbrali potrošni material v vrednosti 45 tisoč evrov.

Velenje – Aktivnosti za nadaljnjo gradnjo tretje osi na relaciji Velenje–Slovenj Gradec potekajo zelo intenzivno. Predstavniki tukajšnjih lokalnih skupnosti se pogosto sestajajo tako z investitorjem (ministrstvom za infrastrukturo) kot izvajalcem Darsom. Pred dnevi so si po besedah župana Mestne občine Velenje Petra Dermola ogledali podrobnosti izgradnje. »Glede na to da se bodo kmalu začela dela na območju Škal in Hrastovca, smo predlagali, da se s tamkajšnjimi krajani sestanemo in skušamo zagotoviti takšne pogoje, da bo za krajane čim manj težav,« pravi Dermol, čeprav seveda brez njih pri tako velikem posegu ne bo šlo.

Sestanek bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 17. uri v tamkajšnjem gasilskem domu, poleg predstavnikov občine pa bodo na njem sodelovali tudi predstavniki Darsa.

Na odseku med Šentrupertom in Velenjem pa trenutno izvajajo parceliranje, pridobivanje nepremičnin, odkupe objektov, v pridobivanju je okoljevarstveno soglasje. »Če bo šlo vse po sreči, bi prihodnje leto lahko izvedli razpis za izvajalca in vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja,« je pojasnil predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, ki ob tem opozarja, da so zastoji sicer vedno mogoči.

Dars usklajuje med drugim še dela, ki so za ta konec Slovenije tudi precej zanimiva, in sicer za tretji vozni pas na štajerski vpadnici v Ljubljani. Tudi tu upa na dogovor z ministrstvom za okolje, da za ta pas presoja vplivov na okolje ne bo potrebna. Če jim bo to uspelo, bodo lahko že prihodnje leto začeli z deli, je pojasnil Hajdinjak.

tf

🔲

🔲

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 17

25. novembra 2021

Zimska sezona je pred vrati Vozniki plužnih vozil se na ceste odpravijo, ko je na njih dovolj snega za uporabo pluga – Sneg odstranjujejo tako, da v I. in II. prednostnem razredu debelina snega ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov Jasmina Škarja

VOC Celje zimsko službo na državnih cestah opravlja pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo. V skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest posipavajo in plužijo cestne površine, ki so po pomembnosti razvrščene v različne razrede.

Damjan Maček, vodja vzdrževanja, pove, da v zimskem času skrbijo za dobrih 2172 kilometrov državnih in občinskih cest v celjski in koroški regiji in da je vzdrževanje cest v zimskih razmerah razdeljeno v sedem prednostnih razredov. Avtoceste in hitre ceste, glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste, III. prednostni razred so ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, sledijo ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste, državne ceste z manjšim prometom, peti prednostni razred so javne poti, parkirišča, kolesarske povezave, ceste kategorije RT, sledijo površine za pešce in ostale ceste in kolesarske povezave, ki se v zimskih razmerah zaprejo. »Zimsko vzdrževanje teh površin poteka v skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest, ki jih

izvajalec zimske službe vedno redno pregleduje. Opravlja kontrolne vožnje v cestnem omrežju, v primeru napovedanega slabega vremena so ti obhodi pogostejši. Vozniki plužnih vozil se odpravijo na ceste takoj, ko je na njih dovolj snega za uporabo pluga. Odstranjevanje snega v skladu s pravilnikom poteka tako, da v I. in II. prednostnem razredu debelina snega ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov. Zato moramo s pluženjem začeti toliko prej, da ob zaključku obhoda vozila navedene količine niso presežene. Na ta način moramo prevoznost vzdrževati med 5. in 22. uro, izven tega časa so dovoljeni prometni zastoji do 2 uri,« pojasni vodja vzdrževanja, ki tudi iskreno pove, da kljub vsem naporom v času zelo močnega in obilnega sneženja ne morejo zagotavljati t. i. črne ceste, zato voznike pozivajo k strpnosti, prilagoditvi vožnje in spremljanju informacij o stanju na cestah.«

Količino posipnega materiala določijo glede na stanje in temperaturo vozišča

Posipanje cest ob nevarnosti poledice vedno izvajajo na vseh cestah oz. površinah, ne glede na

Za učinkovito vzdrževanje cest je, poleg pripravljenosti vzdrževalca, zelo pomembno tudi vedenje vseh udeležencev v prometu.

Za učinkovito opravljanje zimske službe so zelo pomembni dobro informirani vozniki, ki imajo primerno opremljena vozila in upoštevajo priporočila o vožnji v zimskih razmerah ter se prilagodijo akcijam pluženja ali posipavanja. VOC Celje posebej poudarja, da je za učinkovito izvajanje zimske službe izjemnega pomena sodelovanje in razumevanje vseh udeležencev v prometu, ki morajo imeti ustrezno zimsko opremo.

prednostni razred. Količino soli, drobljenca ali magnezijevega klorida v VOC-u, tako kot drugi koncesionarji Direkcije RS za infrastrukturo po državi, določijo glede na temperature in stanja vozišča, še posebej upoštevajo nevarnost ledu ali sneg na vozišču. Pomembna dejavnika sta

še vlažnost zraka in gostota prometa. »Prav zaradi spreminjanja vseh teh dejavnikov ne obstaja univerzalna formula za določitev količine posipnega materiala, ampak je ta vedno prilagojen konkretnim razmeram,« pojasni Maček.

Pri izvajanju akcij posipanja so pozorni na gostoto posipanja in

Velenje, 18. novembra – V Velenju so policisti obravnavali voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v krvi 1,8 promila alkohola. Sledi obdolžilni predlog.

Poškodoval se je 27-letni delavec Nazarje, 18. novembra – V Nazarjah so policisti obravnavali nesrečo pri delu. Pri vzdrževalnih delih na hidroelektrarni se je hudo poškodoval 27-letni delavec. Do nesreče je prišlo pri demontaži hidravličnega tipala na turbini. Hudo poškodovanega 27-letnika so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana.

Prekratka varnostna razdalja Šoštanj, 19. novembra – V četrtek ob 11.20 so policisti obravnavali prometno nesrečo pred kavarno. Do prometne nesreče je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Zoper kršiteljico so napisali plačilni nalog.

Porisal avto Velenje, 19. novembra – V petek zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznani storilec je z neznanim predmetom naredil rise na vozilu in povzročil za 1000 evrov škode, ki jo bo vsekakor moral poravnati.

Seveda ga morajo policisti še izslediti.

Ukradel orodje Velenje, 19. novembra – V petek popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine.

Neznani storilec je iz odklenjenega parkiranega vozila pri železniški postaji odtujil večjo količino orodja znamke Makita v vrednosti 1700 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Napadel ga je oče mladostnika Velenje, 19. novembra – V petek zvečer so policisti posredovali pred lekarno v Velenju, kjer naj bi dva mladostnika metala petarde. Videl ju je občan, ki je o tem obvestil policijo. Ob klicu občana je na kraj prišel eden izmed staršev mladostnikov in ga napadel. V napadu ga je udaril s svetilko. Zbrali so obvestila in bodo osumljenega ovadili za kaznivo dejanje nasilništva.

Niso ga pustili v lokal Velenje, 20. novembra – V soboto zvečer so policisti posredovali v centru Velenja, kjer je prišlo do pretepa. Vinjeni občan je želel vstopiti v lokal, vendar ga zaradi njegovega stanja niso spustili vanj. Priključil se je neznani družbi fantov, ki so odhajali. Kmalu se je z njimi sprl in enega udaril v obraz. Posredovati so morali policisti, a njihovih ukazov, naj se umiri, ni upošte-

val, zato mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Ta nočitev pa ga bo drago stala.

Grozil je bivši partnerki Velenje, 20. novembra – V soboto zjutraj so obravnavali kaznivo dejanje groženj. Oškodovanka jih je obvestila, da je bivši partner med prepirom brcnil njenega psa in ji zagrozil. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje groženj.

Sprli so se zaradi veroizpovedi Velenje, 21. novembra – V nedeljo zjutraj malo po polnoči so morali policisti posredovati na Efenkovi cesti 61 (samski dom), kjer je prišlo do spora in pretepa med tremi osebami. Razlog je bila veroizpoved. Eden izmed osumljenih je s plastično imitacijo pištole grozil drugemu. Tretja oseba se je vmešala in prišlo je do pretepa. Ena oseba je utrpela lažje telesne poškodbe. Policisti so zbrali obvestila od vseh udeleženih in bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo zaradi groženj s pištolo.

Pozabil denarnico z dokumenti Velenje, 21. novembra – V nedeljo so policisti obravnavali kaznivo dejanje zatajitve. Občan je v lokalu v Starem Velenju na mizi pozabil denarnico z dokumenti in denarjem, kar je neznani storilec spretno izkoristil

17

širino pasu, kjer ga izvajajo. Če bi bil pas posipanja preširok, bi se preveč materiala razneslo na zelene in druge površine, če pa bi bil preozek, izvajalec zimske službe tvega, da ne bo učinkovito posipal cestne površine.

ske službe usposobljen dežurni kader, ki izvaja kontrolo stanja cest in razmer v času zimske službe štiriindvajset ur na dan.

Na teren, ko dežurni zimske službe oceni, da je to potrebno

Podjetje Andrejc izvaja zimsko vzdrževanje parkirišč, pešpoti in trgov v mestni občini Velenje, v občini Šoštanj pa na občinskih in lokalnih cestah ter javnih poteh. Vesna Andrejc pojasni, da so na zimsko sezono pripravljeni, da čakajo na prvi sneg in upajo, da nas letos resda obišče zima, kot smo je bili vajeni nekoč. »Materiala za posipanje imamo v skladiščih v zadostnih količinah. Trenutno imamo na zalogi tristo ton soli in okoli šeststo ton peska. Na teren pa se bo zimska služba podala, ko bo dežurni zimske službe ocenil, da je to potrebno. Vse je odvisno od temperatur, padavin in vlažnosti cest,« razloži Andrejčeva, prepričana, da ne bo prihajalo do večjih nevšečnosti, saj imajo v času zim-

Dobro pripravljeni na prvo zimsko akcijo

Miha Tlakar, vodja asfaltiranja pri podjetju PUP, ki izvaja zimsko vzdrževanje cest v mestni občini Velenje, postreže s podatki, da imajo na zalogi dvesto ton soli in sto petdeset ton peska, podpisane pa imajo pogodbe z dobavitelji za sprotno dobavo posipnih materialov. »V pripravljenosti imamo 17 plužnih in 15 posipnih enot ter ročno ekipo za čiščenje avtobusnih postajališč in prehodov. V sami zimski službi sodeluje več kot 30 ljudi, torej smo dobro pripravljeni na prvo zimsko akcijo. Kot veste, se je s 15. novembrom začela zimska sezona, kar pomeni, da imamo od takrat vzpostavljeno stalno štiriindvajseturno dežurstvo. Dežurni zimske službe bdijo nad stanjem cest, da lahko ob morebitni nevarnosti poledice ali sneženja pravočasno ukrepajo z aktiviranjem plužnih in posipnih 🔲 enot,« doda Tlakar.

V zimsko vzdrževalno službo VOC-a Celje je letos vključenih 6 cestno-vzdrževalnih baz in 5 zimskih točk na Celjskem in Koroškem, kjer je 340 zaposlenih razporejenih v 171 plužnih enot. V skladiščih so za zimsko vzdrževalno sezono pripravili 17.000 ton drobljenca, 9.000 ton soli in 27.000 litrov tekočine za moker posip cest. V teku so pogodbe za dobavo 3.000 ton soli in tekočine za moker posip cest.

Posodobili so tudi vozni park, in sicer 9 tovornih vozil, 14 poltovornih vozil za prevoz oseb in izvajanje pregledniške službe, 5 plugov za pluženje snega, 9 avtomatskih posipalcev za mokro soljenje in 2 traktorja.

V Črnovi gradijo vodovodno omrežje

POLICIJSKA kronika V krvi je imel 1,8 promila alkohola

KRONIKA

in denarnico ukradel. Občana je oškodoval za okoli 250 evrov in seveda za stroške pridobitve novih dokumentov. Za storilcem poizvedujejo.

Izsiljevanje po spletu Velenje, 21. novembra – V nedeljo so policisti obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Občan je na spletni platformi Facebook kontaktiral neznano žensko in se ji po spletni kameri tudi razkazoval. Kasneje je dobil na messenger sporočilo, da je bil fotografiran in bodo njegove slike posredovane na splet, če ne plača določenega zneska.

Bodite previdni, kaj počnete na spletu.

Nekdo je ukradel stole Velenje, 22. novembra – V ponedeljek so velenjski policisti obravnavali tatvino stolov izpred lokala Vista na jezeru. Lastnika je neznanec oškodoval za okoli 800 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Stepli so se Velenje, 22. novembra – V ponedeljek so policisti posredovali pri lokalu v Velenju, kjer je prišlo do pretepa. Tri osebe so napadle in preteple mlajšega občana, ki je utrpel lažje poškodbe. Gre za znane storilce. Zanje bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilništva.

Črnova – Občina je v teh dneh v Spodnji Črnovi začela s komunalnim urejanjem sekundarnih cevovodov v skupni dolžini 2.589 metrov. Zgradili bodo tudi vodohran v velikosti 25 m3 in dva reducirna jaška za regulacijo tlaka ter vodovodne priključne vode v dolžini 1.216 metrov. Izvajalec naj bi dela končal do maja 2022 (uredili bomo sekundarne cevovode). Vrednost del znaša 519.000 evrov brez DDV. Zaradi del bo prihajalo do občasnih polovičnih zapor ceste Zgornja Črnova–Spodnja Črnova.

Popravljajo strešno konstrukcijo Šoštanj – V Vili Mayer v Šoštanju popravljajo poškodovani del strešne konstrukcije.

Streha je zamakala, zaradi česar so posamezni konstrukcijski elementi prepereli. Z nujno sanacijo bodo preprečili uničenje oz. porušitev zahodnega strešnega dela stavbe. Namestili bodo še manjkajoče dekorativne lesene elemente napušča na zahodni fasadi objekta.

Streha je zamakala, zaradi česar so konstrukcijski elementi prepereli in dotrajani.

Iz POLICISTOVE beležke Kršil prepoved približevanja

lih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Velenje, 19. novembra – V četrtek so policisti obravnavali kršitev ukrepa prepovedi približevanja. Osumljeni je namreč ukrep kršil s tem, da je po telefonu klical žrtev, česar po veljavnem ukrepu ne bi smel storiti. Zbrali bodo podatke in zanj napisali odločbo o prekršku.

Zasegli ožgan ogorek

Sprla sta se soseda

Glasna glasba

Velenje, 19. novembra – V petek dopoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Med dvema sosedoma je prišlo do spora zaradi nakupa stroja za izdelavo klobas. Prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja. Oškodovanec je utrpel poškodbe roke, zdravniško pomoč je iskal v Bolnišnici Celje. Po zbranih obvesti-

Velenje, 20. novembra – V petek popoldan so velenjski policisti občanu pri rednem delu zasegli ožgan ogorek, verjetno marihuane. Vzorec so poslali na analizo, če bo rezultat pozitiven, bodo ukrepali.

Velenje, 22. novembra – V ponedeljek zvečer so policisti posredovali v stanovanjskem bloku v Šaleku, ker je eden izmed stanovalcev pretiraval z glasnostjo glasbe.

Kršitelj je sicer glasbo pred prihodom policistov utišal, po zbranih obvestilih pa zanj sledi odločba o prekršku.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

ŠPORT

25. novembra 2021

Stopili na plin, a ugasnili Aktualni prvaki z Ribničani doživeli tretji poraz Rokometaši Gorenja proti v prejšnji sezoni sedmi Ribnici niso ponovili dobre igre s hrvaškim podprvakom Nexejem, proti kateremu so si v 4. krogu evropske lige po zelo dobri tekmi priigrali prvo zmago. Zaradi poškodb trener Zoran Jovičić v zasedbi ni imel Matica Verdinka, Domna Tajnika in Petra Šiška.

Domači so jim prizadejali tretji poraz v novi sezoni, boljši so bili z 31 : 29. V prvem derbiju tega kroga pa se je podprvak Trimo iz Celja vrnil s točko, ki so si jo domači zagotovili z izenačenjem z zadnjim metom v izdihljajih tekme. Celjski rokometaši so bi-

li zelo nerazpoloženi, zapravili so kar šest (!) sedemmetrovk, prav toliko so jih tudi imeli. Dolenjci pa so bili od sedmih zanesljivi šestkrat. To je bila prva izgubljena točka pivovarjev, ki so še vedno edini brez poraza.

Velenjčani na petem mestu za njimi zaostajajo za šest točk, za drugim Trimom in tretjo Loko po tri, Ribnica pa ima na četrtem mestu dve točki več od njih.

V gostujoči vrsti so strelsko izstopali Tilen Sokolič, ki je bil z devetimi goli (od enajstih poskusov) tudi strelec tekme. Trikrat manj, a s stoodstotno učinkovitostjo, je bil uspešen Aleks Kavčič.

Manjkali so predvsem goli krožnih napadalcev. Jernej Drobež je zadel le enkrat, Branko Predovič in Urban Starc pa nobenkrat.

V precej izenačenem prvem polčasu so Dolenjci enkrat povedli z dvema goloma prednosti (6 : 4), po prve pol ure tekme pa so bili za zadetek (15 : 14) v prednosti Šalečani.

V nadaljevanju so gostje takoj, ko so krenili s središča igrišča, izgubili žogo in domači so še pred koncem 31. minute izenačili. Dogajanje v nadaljevanju je najbolj slikovito opisal Aleks Kavčič: »Spremljali smo dokaj izenačen prvi polčas. V drugem

smo stopili na plin ter se nato nenadoma ugasnili.« Skratka, na začetku drugega dela je sledila evropska igra Velenjčanov. Ob lepih obrambah Emirja Taletovića in po štirih golih zaporedoma so še pred koncem 34. minute imeli prednost štirih golov (19 : 15). Očitno je

Neverjeten (?) preobrat v Velenju Rudar tudi po vodstvu z dvema goloma razlike ostal brez točk – Rogaška še drugič v tej sezoni boljša To je bila zadnja letošnja domača tekma Rudarjev. Njihovo slovo ni bilo po željah njihovih navijačev. Ob lepem sončnem, resda hladnem in rahlo vetrovnem vremenu, se jih je na tribuni zbralo blizu dvesto. Med njimi je bila tudi skupina gostujočih, ki je nadvse bučno ves čas tega zelo zanimivega dvoboja navijala za svoje. Ti so se jim oddolžili z deveto zmago (peto v gosteh). Tako kot po prvi tekmi v gosteh, ki so jo izgubili z 0 : 1, so tudi v nedeljo sklonjenih glav odhajali z zelenice. Gostje so zaostajali z 0 : 2, na koncu pa se veselili zmage s 3 : 2. »To je nogomet. Zato je tudi tako zanimiv,« se je razočaran tolažil in ugotavljal trener domačih Milan Petrović, ki se je moral prav tako kot drugi sprijazniti, da tudi dva gola prednosti nista (bila) dovolj niti za točko.

Srečanje je bilo zelo zelo zanimivo, odprto, s precej priložnostmi. Če bi sešteli vse, bi vse točke ali vsaj ena lahko ostale tudi doma. A ničkolikokrat smo že ugotavljali, da umetniški vtis pač ne šteje.

Domači so bili že po slabih desetih minutah blizu vodstva. Sandro Jovanović je iz bližine z leve strani nevarno streljal, vendar je gostujoči vratar odlično posredoval in s pomočjo vratnice preusmeril žogo v kot. Jovanović konca tekme ni dočakal na igrišču. Zaradi poškodbe v 78. minuti je bilo zanj tekme konec. Že v 32. minuti je iz istega razloga igrišče zapustil Omar Kočar.

Kljub priložnostim obojih sta ostali v prvem polčasu mreži nedotaknjeni. V 40. minuti so se gostje kratko veselili.

Po prostem udarcu z leve strani izpred šestnajstmetrskega prostora se je žoga znašla za hrbtom Kristjana Sekulića. Na njegovo srečo je sodnik zaradi prehitka razveljavil zadetek. V 6. minuti nadaljevanja pa zasluženo veselje domačih. Ob prvem strelu je gostujoči vratar dobro reagiral in odbil žogo, toda le kratko do Briana Sousa Saramaga, ki jo je z glavo poslal v mrežo. To je bil njegov deveti gol doslej. Z Alenom Kranjcem (Rogaška) si na lestvici strelcev deli drugo mesto, z desetimi je še vedno na vrhu Triglavan Tin Matić. Rudarji so po zadetku nadaljevali napadalno, zavedajoč se, da minimalno vodstvo pogosto ni dovolj za zmago. V 65. minuti so se znova veselili, ko je Jovan Gašper po velikem pritisku z udarcem iz bližine podvojil vodstvo. Na svojo žalost so v tem srečanju spoznali, da tudi vodstvo

🔲

S. Vovk

z dvema goloma razlike ne zagotavlja dveh točk, niti ene same. Novinci v ligi so izvedli neverjeten preobrat, zmagoviti gol za popolno slavje pa dosegli celo v zadnjih sekundah triminutnega sodnikovega dodatka. Tekma pač traja do zadnjega sodnikovega piska.

da ekipa ni znala in zmogla nadgraditi premoči oziroma ohraniti rezultatske prednosti. Po menjavah, nekateri igralci so bili že utrujeni, se je gostom posrečilo najprej zmanjšati našo prednost.

Zadetek jih je ponesel in zgodilo se je to, kar se je zdelo neverjetno. Žal ...« Aleš Kačičnik: »Neverjetna tekma. Bila je gledljiva, zelo zanimiva za gledalce.

Po vodstvu domačih z 2 : 0, roko na srce ... Nekdo nas je od zgoraj pogledal, bil

To je bila tretja zmaga zaporedoma nekdaj odličnega igralca Celja, Maribora, Domžal in Šmartna ob Paki Aleša Kačičnika, ki je po štirih zaporednih porazih v začetku novembra zamenjal prejšnjega trenerja Franca Fridla. Z njo so se povzpeli na tretje mesto. Rudarji pa so kljub že devetemu porazu (znova

se v drugem krogu Ob jezeru veselili vseh treh točk (2 : 1). Se jim bodo vsaj uspeli oddolžiti?

Milan Petrović: »Po vodstvu z 2 : 0 so imeli dve smrtni, milijonodstotni priložnosti za povišanje rezultata. Če bi povedli s 4 : 0 ali samo s 3 : 0, bi bili gostje 'mrtvi'. To se ni zgodilo. Naša mla-

na naši strani, ker so dvakrat zgrešili nemogoče. Tak je pač nogomet. Enkrat ti vzame, drugič ti vrne, in vse čestitke mojim igralcem za novo pomembno zmago.«

goloma razlike (3 : 1), v 14. minuti že s štirimi (12 : 8), kar je bila najvišja prednost prve polovice tekme. Ob polčasu pa je njihova prednost znašala 'samo' dva gola. Takoj po vrnitvi na igrišče so se Velenjčanke z zadetkom Adrijane Černivec približale na gol zaostanka (18 : 19); to je vlivalo upanje, da bodo vendarle preusmerile ritem igre v svojo korist. Toda v naslednjih napadih spet ni bilo prave zbranosti, znova so se vrstile napake in Žalčanke so z dvema zaporednima goloma povedle z 22 : 19. Prednost dveh in treh golov so ohranjale vse do zadnjih trenutkov tekme. Le enkrat, in to v 45. minuti, so se jim Velenjčanke spet približale na gol zaostanka (25 : 26). V tem trenutku je spet vzniknilo upanje, da do konca vendarle preobrnejo potek igre v svojo korist. Upanje se je takoj podvojilo, ko se je z lepo obrambo izkazala Ljiljana Simić. Gostujoče igralke so napad gostiteljic zaustavile s prekrškom za sedemmetrovko. Iz oči v oči sta si bili Nastaja Ferenc in vratarka Hana Fideršek, ki je z dobro obrambo preprečila izenačitev. Bila bi šele druga sploh. Nato je izkušena vratarka ubra-

nila še sedemmetrovko Ines Kaltak in trenerka Snežana Rodić se je morala s svojimi igralkami dokončno sprijazniti s porazom. Na začetku 59. minute so gostje ponovile najvišjo prednost štirih golov (32 : 28). Boriškova, skupaj s Ferenčevo (obe po sedem golov), najboljšo domačo strelko, pa je zadela za poraz z enim manj. Najučinkovitejša je bila z devetimi goli gostujoča igralka Tjaša Žener.

Nastja Ferenc: »Zelo smo si želele te zmage. Žal nismo bile prave. Ni se poklopilo ne v obrambi in ne v napadu.

Zgrešile smo veliko 'zicerjev', gostje pa so spretno izkoriščale naše napake in se zasluženo veselile.« Milan Ramšak, trener Zelenih dolin: »Ni nam lahko. Izgubili smo nekaj načrtovanih točk. Toda verjamem v dekleta, enako tudi vodstvo kluba. So še zelo mlada, po izkušnjah izstopa le vratarka.

Proti Velenjčankam, ki so vendarle nekoliko izkušenejše, so od prve do zadnje minute garale za vsako žogo, vsak gol in zasluženo zmagale. Čestitam jim za pomembne točke.«

V sosedskem dvoboju rokometašice iz Žalca v Velenju slavile z 32 : 29

prvega polčasa velja ugotovitev, da so zadetki padali kot po tekočem traku.

Domače igralke so se nekajkrat pribli-

stov je bila vse slabša. Začeli so grešiti, tudi 'zicer' ni zagotavljal zadetka. Nekajkrat se je izkazal domači vratar. Vmes je trener Jovičić vzel tudi minuto odmora, da bi prebudil svoje igralce, a ni pomagalo. Prednost je bila neulovljiva.

imajo negativno razliko v golih) zadržali deveto mesto. S točko prednosti pred Gorico je ostal na vrhu lestvice Triglav, vendar imajo Novogoričani še vedno dve tekmi manj od njega.

Po bolečem porazu je marsikomu v domačem taboru gotovo še dolgo zvenelo v ušesih tako rekoč ponarodelo vprašanje: Ljudje, je to mogoče? Je! Na zadnji tekmi v tem letu bodo Rudarji gostovali pri petih Beltincih, ki so

Prenežne pred svojima vratarkama Velenjske rokometašice tudi po 10. prvenstvenem krogu ostajajo pri samo dveh zmagah oziroma štirih točkah, Žalčanke pa imajo po tej zmagi dve točki več od njih. V sosedskem dvoboju so gostiteljice razočarale ne toliko z igro v napadu kot pred svojima vratarkama.

Bile so premalo čvrste ter agresivne in Savinjčanke so zlahka dosegale gole. Bile so veliko bolj odločne v obrambi, kar nenazadnje potrjuje tudi to, da so imele kar šestnajst minut izključitev, domače pol manj. Število sedemmetrovk je bilo tudi za tri več na strani gostiteljic. Domače igralke so bile le polovično uspešne. Od osmih so štiri strele spremenile v gol, gostje vseh pet.

Varovanke trenerja Milana Ramšaka so vodile od prve do zadnje minute.

Rezultat je bil le enkrat izenačen, in to na samem začetku (1 : 1). Za večji del

zgoščen ritem tekmovanja začel puščati posledice na njihovi igri. Začeli so popuščati, domači so zaigrali nadvse požrtvovalno, vzneseno in začeli vztrajno zmanjševati zaostanek. Do 46. minute so povsem izničili prednost prvakov (22 : 22). Sledil je popoln preobrat. Zbranost go-

žale na samo gol zaostanka, a več jim nasprotnice niso dovolile. Po petih minutah so gostje prvič povedle z dvema

🔲

🔲

Stane Vovk

Stane Vovk

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

ŠPORT, REKREACIJA

25. novembra 2021

V izdihljajih tekme do točke 18. memorial Jožeta Ervina Oslabljeni Velenjčani v gosteh s francoskim Aix-om igrali Prislana neodločeno 26:26

Rokometaši Gorenja so morali hitro preboleti poraz v državnem prvenstvu na gostovanju v Ribnici, kajti že v torek navsezgodaj zjutraj so dopotovali na tekmo 4. kroga evropske lige v francosko mesto Aix s tamkajšnjim PAUC-om. Domov so se vrnili nadvse zadovoljni. Po izjemni igri v zadnjih minutah so osvojili tretjo točko v skupini C, domači pa prvo.

Tekma se je končala brez zmagovalca s 26:26.

Po prvem polčasu našim prvakom, ki sicer niso niti enkrat vodili, ni kazalo do-

višjo prednost na tekmi sploh, je kazalo, da so gostje v povsem izgubljenem položaju. A bolj, ko se je tekma bližala h koncu, bolje so igrali, domači pa postajali vse bolj nemočni. Njihovo pred-

znižal na 25:26 in domači trener je vzel minuto odmora. Po njem so njegovi igralci izgubili žogo, napad Velenjčanov pa zaustavili s prekrškom za sedemmetrovko. Sokolič je bil natančen in po izteku igralnega časa izenačil. Točke so bili še toliko bolj veseli, ker so nastopili brez poškodovanih Matica Verdinka in Domna Tajnika. »Za nami je težka tekma.

Imeli smo možnost danes tudi slaviti, ampak smo na žalost naredili nekaj ključnih napak. Na koncu smo

bro. V 15. minuti so zaostajali za štiri gole (6:10), na odmor pa odšli z -3 (14:17). Po vrnitvi iz slačilnice so izkoristili dve napaki domačih in se približali na le gol zaostanka (16:17). Nato so se v njihovo igro spet prikradle napake. Ko si je dobrih deset minut pred koncem nasprotnik z vodstvom 24:19 prigaral naj-

nost se je začela topiti in dobrih pet minut pred koncem so se gostiteljem približali na dva gola zaostanka (23:25). Francozi so nato povedli s 26:23. Najbrž so bili prepričani, da bodo prvič zmagali. Toda do konca niso več zatresli mreže, igralci Gorenja pa trikrat. Dobro minuto pred koncem je Tilen Sokolič

iztržili točko in tega smo zelo veseli,« je po tekmi navdušen dejal Sokolič, s sedmimi goli tudi najboljši strelec tega ob koncu razburljivega dvoboja.

V torek, 30. novembra, bodo rokometaši Gorenja gostovali v Našicah pri hrvatskem Nexeju. 🔲 Stane Vovk, foto: RK Gorenje

Oba Velenjčana uspešna na svetovnem prvenstvu Brazilca, rezultat je bil 4 : 2. Ker se je Douglas Brose zanesljivo prebil v finale in ponovno osvojil titulo svetovnega prvaka, je bil Niklasu Tamšetu omogočen boj za bronasto odličje. Na tatami je ponovno stopil v četrtek,

18. novembra, vendar je bil zanj z 1 : 0 usoden Abdullah Shaaban iz Kuvajta. »Vesel sem, da je strokovni štab Karate Zveze Slovenije kljub njegovim rosnim 18 letom potrdil Niklasov nastop na svetovnem prvenstvu. Z

borbami je pokazal, da se lahko kosa s svetovno elito. Izpolnila se mu je velika želja in se je na borišču pomeril z brazilskim vzornikom. Upam, da se bo trenutna pandemija počasi umirila in se bodo tekmovalci lahko ponovno udeleževali mednarodnih tekmovanj, pridobivali točke za plasmaje na Svetovni WKF lestvici in dragocene izkušnje. V prihodnjem tednu bova z Niklasom pogledala borbe, naredila analizo in na treningih odpravljala napake/situacije, ki so nasprotnikom omogočile zmago. V četrtek, 25. novembra, pa odpotuje na 21. Balkansko prvenstvo za kadete, mladince in U21, v Rijeko na Hrvaško,« je za konec dodal njegov klubski trener Branko Kramberger.

Diandra Bekčić v boju za vrh

V organizaciji Območnega združenja Slovenskih častnikov Velenje in Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Velenje je 6. novembra v Velenju potekal 18. memorial Jožeta Ervina Prislana, ki je bil letos simbolnega pomena in ga

🔲

E.T.

V nedeljo, 21. novembra, so bili na vrsti tudi parašportniki.

Velenjčanka Diandra Bekčič je nastopila v skupini K21, kjer je dosegla nov izvrsten rezultat svetovnega nivoja, saj je v močni konkurenci zasedla 3. mesto, v skupni razvrstitvi pa 4.-5. mesto.

je znal ustvariti homogeno štabno ekipo. Zaupane so mu bile tudi naloge v osmem Pokrajinskem poveljstvu zahodno Štajerske pokrajine v Celju in kasneje v Velenju, naloge poveljnika v Območnem štabu TO za Velenjsko-Mozirsko področje. V času

pomen za TO in ga označujejo za nastanek slovenskega letalstva. Izpostaviti velja še dogodke v Logarski dolini in operacijo Pavličevo sedlo z osvoboditvijo ostalih mejnih stražnic, ki je bila izpeljana strogo profesionalno in je pripadnike JLA prisilila v pre-

Zaradi covida-19 so se organizatorji odločili, da bo letošnji memorial potekal v okrnjeni obliki, z manjšim številom ekip in tekmovalcev. Kljub temu se je tekma odvila v prijetnem vzdušju. Najboljši so na koncu prejeli pokale in medalje. Razšli so se v upanju, da se naslednje leto vidijo v boljših pogojih in v večjem številu. Med prve tri so se uvrstili Tomislav Sušec, Martin Hudales in Bojan Čampa. Ekipno so se na prvo mesto uvrstili člani ekipe Kamnik-Komenda, na drugo OZVVS Velenje 1 in tretje OZSČ Velenje.

vsako leto pripravljajo v spomin na človeka, ki je bil ves čas delovanja povezan z nalogami in s funkcijami na področju obrambnih priprav in obrambe domovine. Memorial je potekal s streljanjem na elektronske tarče z zračno puško standard, stoje, na strelišču Mrož v Velenju, in v izvedbi članov strelskega društva.

Kdo je bil Jože Ervin Prislan?

Niklas Tamše se je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v karateju dostojno boril s karate elito v kategoriji -60 kg – Odlična tudi Diandra Bekčić Dubaj - V Dubaju je od 16. do 21. novembra potekalo 25.

WKF svetovno člansko prvenstvo v karateju in para karateju. Mesto v reprezentanci sta si zagotovila tudi Velenjčana Diandra Bekčić (Karate klub Velenje) in Niklas Tamše (Karate kluba Shotokan Radenci), ki je bil med drugim tudi najmlajši tekmovalec na omenjenem prvenstvu.

Velenjčan Niklas Tamše je v soboto, 13. novembra, s slovensko karate reprezentanco odpotoval v Združene arabske emirate, v Dubaj, na 25. WKF svetovno člansko prvenstvo v karateju in v para karateju. Kot edini predstavnik slovenske moške reprezentance je na tatami stopil v sredo, 17. novembra. V kategoriji borbe člani -60 kg se je kosal s 76 najboljšimi borbaši sveta. V predkrogu je bil prost. Nato mu je nasproti stal Brazilec Douglas Bros, trikratni svetovni prvak iz Beograda 2010, Bremna 2014 in Dubaja 2021. Kljub mladosti je v borbo s 35-letnim Brazilcem stopil zelo suvereno in povedel z 2 : 0.

Nato se je borba obrnila v korist

Letošnji simbolni memorial je potekal s streljanjem z zračno puško na elektronske tarče

Jože Ervin Prislan je bil član IS Skupščine občine Velenje, zadolžen za obrambne in notranje zadeve. Kasneje je bil na mestu poveljnika 89.OŠTO Velenje kjer

razdruževanja nekdanje skupne države Jugoslavije in osamosvojitvene vojne za Slovenijo je sprejel kar nekaj pomembnih odločitev (pisni upor proti predaji orožja iz skladišč TO Velenje, prestavitev orožja in pomembne opreme v tajna skladišča na različne lokacije posameznih skrbno izbranih kmetij po več krajih na našem področju, izdal je povelje za blokado morebitnega desanta ob letu helikopterja JLA iz smeri Paški Kozjak–Uršlja gora, sodeloval pri predaji helikopterja Gazela slovenski vojski in zaščiti pilotov in njunih družin.

Dogodek je imel velik moralni

dajo in napotitev enote velenjske TO v Dravograd za preprečitev prodora enote JLA na smeri Maribor–Dravograd. Po vojni za Slovenijo je delo nadaljeval v enotah SV in generalštabu SV, kjer je opravljal častniške dolžnosti samostojnega pomočnika za zdravstveno načrtovanje in usposabljanje. Poleg službe je opravljal tudi pomembne naloge v veteranski in častniški organizaciji in bil član prvega najvišjega organa Združenja veteranov vojne za Slovenijo. 🔲

TAKO so igrali Evropska liga, skupina C, 4. krog PAUC - Gorenje Velenje 26:26 (17:14)

Gorenje: Panjtar (3 obrambe), Taletović (8 obramb), Haseljić 6, Pajt, Velić, Starc, Miklavčič, Drobež, Sokolič 7 (2), Šiško, Grmšek 3, Slatinek Jovičić 1, Mlivić 2, Predović 2, Kavčič 5, Ravnikar. Trener: Zoran Jovičić Sedemmetrovke: Aix 0, Gorenje 3 (2); izključitve: Aix 6 minut, Gorenje 8.

Drug tekma: Nexe - Lolgrono La Rioja 31:30; prestavljeno: Sävehof - Magdeburg Vrstni red: 1. Nexe Našice 4 tekme - 6 točk, 2. Magdeburg 3 - 5, 3. Sävehof 3 4, 4. Gorenje 4 - 3, 5. La Riojha 4 - 3, 6.

Aix 4 - 1

Liga NLB, 10. krog Riko Ribnica - Gorenje Velenje 31:29 (14:15)

Gorenje: Verboten, Panjtar 1 (3 obrambe), Taletović (8 obramb), Haseljić 3 (1:1), Pajt 2 (2:1), Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež 1, Sokolič 9 (2:1), Grmšek 1, Slatinek Jovičič 4, Mlivić, Predović, Kavčič 6, Ravnikar 1; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Riko 4 (4), Gorenje 5 (3); izključitve: Riko 8 minut; Gorenje 8.

Rdeči karton: Mitja Nosan (10.) Ribnica.

Drugi rezultati: Grosist Slovan - Dobova 25:25 (14:15), Koper - Maribor Branik 20:22 (11:12), Jeruzalem Ormož - Sviš

Ivančna Gorica 32:25 (13:10), Slovenj Gradec 2011 - Ljubljana 31:27 (17:18), Urbanscape Loka - Herz Šmartno 32:21 (19:8).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 10 tekem - 19 točk, 2. Urbanscape Loka 10 - 16, 3. Trimo Trebnje 9 - 16, 4. Riko Ribnica 10 - 15, 5. Gorenje Velenje 10 - 13, 6. Slovenj Gradec 2011 10 - 9, 7. LL Grosist Slovan 10 - 9, 8. Maribor Branik 10 - 8, 9. Koper 10 - 7, 10. Jeruzalem Ormož 9 - 7, 11. Dobova 10 - 7, 12. Svist Ivančna Gorica 10 - 6, 13.

Ljubljana 10 - 4, 14. Harz Šmartno 10 - 2.

Prva ženska rokometna liga – modra skupina, 9. krog Velenje - Zelene Doline Žalec 29:32 (17:19)

Velenje: Simič (7 obramb), Hadžič (3 obrambe), Tomič 1, Brglez, Jeras 3, Ferenc 7 (6:4), Ženkic 3, Kaltak 2 (1:0), Černivec 5, Tobakovi 1, Borišek 7, Pikl; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 8 (4), Žalec 5 (5); izključitve: Velenje 8 minut, Žalec 16 minut.

Drugi rezultati: Krka - Trgo ABC Izola 35:21 (16:11), Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 27:30 (14:15); prestavljeno: Zagorje - Krim Mercator, Z'dežele – Litija.

Vrstni red: 1. Krim 8 tekem – 16 točk, 2. Mlinotest 10 - 16, 3. Z'dežele 9 - 15, 4.

Krka 8 - 11, 5. Žalec 9 - 6, 6. Zagorje 8 - 5, 7. Litija 6 - 4, 8. Velenje 7 - 4, 9. Izola 10 4, 10. Ptuj 8 - 3.

Zelena skupina: 9. krog: Sava Kranj -

Vrhnika 30:25 (18:13), Zvezda Logatec Olimpija 25:25 (12:10); prestavljeno: Koper - Branik Maribor.

Vrstni red: 1. Koper 8 - 16, 2. Olimpija 7 9, 3. Vrhnika 8 - 8, 4. Logatec 7 - 4, 5. Sava Kranj 7 - 3, 6. Branik 5 - 2.

2. SNL, 17. krog Rudar Velenje – Rogaška 2:3 (0:0)

Strelci: 1:0 Saramago (51.), 2:0 Jovan (65.), 1:2, 1:3 Neskić (73., 89.), 2:3 Gobec (93.).

Rudar: Sekulić, Tubić, Koprivnik, Saramago, Am. Vošnjak (od 69. Spudić), Kočar (od 32. Musa), Jovan, Hrovat (od 69. Lombaya), Jovanović (od 78. Majcenovič), Rudonja; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Triglav - Krka 2:1 (1:0), Fužinar Vzajemci - Krško 0:1 (0:0), Primorje - Beltinci K. Tratnjek 0:2 (0:1), Drava Ptuj - Jadran Dekani 0:1 (0:1), Brežice Terme Čatež - Ilirija 1911 2:1 (2:0), Vitanest Bilje Gorica 0:2 (0:2), Roltek Dob - Nafta 1903 Vrstni red: 1. Triglav 41 (33:10), 2. Gorica (dve tekmi manj) 40 (30:7), 3. Rogaška 28 (25:22), 4. Fužinar 26 (27:24), 5. Beltinci 25 (23:20), 6. Primorje 24 (26:20), 7.

Dob 24 (26:22), 8. Nafta (tri tekme manj) 23 (32:19), 9. Rudar 22 (29:30), 10. Bilje 20 (25:29), 11. Krka (dve tekmi manj) 17 (24:23), 12. Krško 17 (18:32), 13. Jadran (tekma manj) 16 (18:20), 14 Ilirija 14 (14:23), 15. Brežice 12 (14:34), 16. Drava (dve tekmi manj) 8 (17:47).

jš

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 10.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine Ilirske province 1809–1813, izobraževalno-dokumentarni film 10.50 Začnimo znova, Mar jim je za Maria, slovenska nanizanka 11.20 Vem!, kviz 11.55 Moje mnenje, O trgu nepremičnin, kdaj bo počil nepremičninski balon?

13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Odpotovanja, Nova Zelandija: Adrenalin, potopis 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Brez meja - Hatartalan 16.00 Mulčki, Najboljša prijateljica 16.05 Krompir, Knjižni in filmski junaki 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Naloge in nadloge pubertete 17.55 Na kratko, Obnovljivi viri energije 18.05 Reaktivčki, Niagarski slapovi, Kanada in ZDA 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka 01.15 Ugriznimo znanost, Naloge in nadloge pubertete 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik 02.35 Slovenska kronika 02.50 Šport 02.55 Vreme 03.00 Napovedujemo

04.00 10.20 12.50 13.30 14.25 15.10 17.00 17.55 20.05 21.00 21.30 22.10 22.15 22.40 00.05 02.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 09.50 10.45 11.50 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.15

Info kanal Dobro jutro Profil, Žiga Divjak Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dokumentarni film Na lepše V petek zvečer Te bomo z ličkanjem naphali Mojster in njegov Gašper, portret Kolumbovi predhodniki pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja Avtomobilnost Ambienti Skladatelj Josip Ipavec Češnjev cvet, koncert samospevov Josipa Ipavca (Urška Arlič Gololičič, Marko Hribernik) Fran Žižek: Ipavci, Josip Slovenska jazz scena: Jani Moder, Marko Črnčec, Jani Hace in Ratko Divjak, posnetek koncerta Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 85. del Podaj mi roko, 1. sez., 86. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 25. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 26. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 9. del Sekirca v med, 1. sez., 59. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 27. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 60. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 14. del Policijska družina, 10. sez., 18. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 9:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Popotniške razglednice: Škotska 11:05 Videospot dneva 11:10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:55 Iz oddaje Dobro jutro 12:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Rešimo pravljico, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Lahko noč, otroci! Nabrita Brigita, Hruška debeluška 18:40 Spoznajmo jih …

18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih …

21:10 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22:10 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

25. novembra 2021

Sobota,

26. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.25 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.25 16.40 17.00 17.20 17.25 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 02.15 02.40 03.10 03.20 03.30 03.35

04.00 09.20 10.05 12.25 14.20 14.45 15.25 17.00 19.55 21.25 23.20 02.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Naloge in nadloge pubertete Začnimo znova, Štrudlovska mati Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Tajska, potopis Prisluhnimo tišini, Baby Signs Mostovi - Hidak Ezopovo gledališče, Zaklad - O dveh zajcih Mili in Moli, Tofi Krofi Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, Skrivnost Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Lovec na jelene, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal O živalih in ljudeh Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP, smuč. tek, sprint Na vrtu Migaj z nami Nordijsko smučanje - SP, smuč. skoki (Ž) Klic dobrote, dobrodelni koncert Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Kamnita pest, ameriškopanamski film Bitka za vesolje, ameriški dokumentarni film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.15 22.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 87. del Podaj mi roko, 1. sez., 88. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 27. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 28. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 10. del Sekirca v med, 1. sez., 60. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 29. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Eurojackpot Božič z Dolly Parton: Krog ljubezni, ameriški film 00.00 Družinski film, češki film 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 ROBO TV 21 10:30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11:30 Videospot dneva 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:30 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ: oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih …

18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Ko regiment v Indijo gre 20:55 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:00 Alfi: Po Sloveniji in svetu, 1. del 21:55 Spoznajmo jih …

22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Nedelja,

27. novembra

06.10 06.15 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.50 08.15 08.35 09.00 09.40 10.20 10.40 10.50 11.35 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.15 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.30 22.40 22.50 22.55 00.40 01.05 01.20 01.30 01.45 01.55 02.00

04.00 07.00 07.50 09.40 10.10 10.45 11.15 11.55 13.25 14.55 16.00 16.30 18.20 18.55 20.10 21.40 22.35 00.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 09.20 09.50 10.20 10.50 11.20 13.10 13.25 15.25 15.35 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.20 01.35

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 11:40 12:05 13:05 13:35 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:10 19:55 20:00 20:30 21:55 22:00 23:00 23:30

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Hiša Pujsa Pepa, Stari časi Šola za pošasti, Njambov klobuk Tib in Tamtam, Iskanje čarobnega amuleta Vrtne prigode, Duh v panju7.45 Frfra in Cufek, Projekcija Studio Kriškraš, Spoznaj Zaro Z kot Zofka, Strojevodja Firbcologi Krompir Male sive celice, OŠ Videm pri Ptuju in OŠ Beltinci Infodrom Kapucar Osvežilna fronta, Imunski sistem Tarča Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh TV-izložba Podjetno naprej, Bojan Koželj, skodlarstvo Kolumbovi predhodniki pravi odkritelji, Amerike, nemška dokumentarna oddaja TV-izložba Free spirits - Samosvoji, Andrej Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, Osliček na begu Vreme Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Snežni angeli, švedsko-danska nadaljevanka Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: To morajo biti nebesa, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Franc Primožič, 2. del Začnimo znova, Tista črna kitara Začnimo znova, Glasbene korenine Avtomobilnost Žogarija Nordijsko smučanje - SP, smuč. skoki (Ž) Nordijsko smučanje - SP, smuč. tek, 10 km (Ž) - klasična tehnika Biatlon - SP, posamična tekma (M) Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP, smuč. skoki (M) Katar 2022 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 2. vožnja Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Zvezdana Prismojeni?, koncert skupine Prismojeni profesorji bluesa, 2. del Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kaja, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

Super poklici, 1. sez., 11. del Živalice, 1. sez., 6. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Mia in jaz (Mia and Me), ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 21. del Družinski film, češki film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Iskrice ljubezni, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Zaročena po pomoti, ameriški film Večer, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: oddaja za otroke Žogarija 2021, 5. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Rešimo pravljico, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Nabrita Brigita, Hruška debeluška Spoznajmo jih …

Dotiki gora: Atilova pot Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2894. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Slovenska nota 2021, posnetek finala, 2. del Spoznajmo jih …

POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

28. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.20 08.30 08.35 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.05 10.10 10.25 11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.40 22.10 23.40 23.50 00.15 00.30 00.40 00.55

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10

Ava, Riko, Teo, Sanje v oblakih Slastni prigrizki, Zelenjavni možic Mandi, Super Mandi Trala trali, Robotska glasba Zajček Belko, Prvič, ko sem dal koš Ezopovo gledališče, Premetena lisica - Lev, medved in lisica Piknik s torto, Triksi Sara in Raček, Volnena glasba Pujsa Pepa, Čolnarska delavnica dedija Zajca A veš, koliko te imam rad, Jabolko Simon, Zmaj V Goščavi, Zimsko spanje Kalimero, Čarobni klobuk Kepice, Čarodej Tomaž Kepice, Snežna bitka Družina Jazbečjak, Vreden zlata Slastne medvedje zgodbe, Prigrizek Slastni medvedji recepti, Slasten sendvič Reaktivčki, Kolosej v Rimu, Italija Tib in Tamtam, Iskanje čarobnega amuleta Vrtne prigode, Nočni pevec Mimi in Liza, Uročeni čas Bela in Sebastijan, Snežni vihar Vila Mila, Zrcalo v srcu Bacek Jon, Noč brez spanca Mulčki, Nihče me ne mara Špasni učitelj II., Selitev Ozare Obzorja duha, Mladi, naša sedanjost Ljudje in zemlja Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarska družina, kuhanje: morska solata, polži Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Simonova skrivnost, francoskobelgijski film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, Družinski opravki Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka Z Mišo, Mia Skrbinac Poročila, šport, vreme 1979 - veliki pok našega časa Za lahko noč: Mladi virtuozi, Duo Scaramouche: E. Grieg, Norveški ples št 2, op. 35.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme

08.35 09.05 09.30 10.15 10.55 12.05 13.00 13.40 15.40 16.15 18.05 18.40 19.50 20.10 21.30 23.00 00.30 01.20 02.55

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Naloge in nadloge pubertete Glasbena matineja: S plesalci SNG Opera in balet Ljubljana: A. Klašnja, L. Zuschlag, U. Vidmar, L. Jekaneder in B. Nenadović Začnimo znova, Maturantska Začnimo znova, Mar jim je za Maria Začnimo znova, Štrudlovska mati Nordijsko smuč. - SP, smuč. tek, 10 km (Ž) - zasledovalna tekma Biatlon - SP, sprint (Ž) Odpotovanja, Mongolija: koline in kolesa Ambienti Biatlon - SP, sprint (M) Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP, smuč. skoki (M) Migaj z nami Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja Žrebanje Lota Alpsko smuč. - SP, superveleslalom (M) Predstava se nadaljuje Queen in Adam Lambert Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.35 15.15 15.30 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 22.00 22.50 1.05 2.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kaja, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet Super poklici, 1. sez., 12. del Živalice, 1. sez., 7. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 24. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 26. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Božič z Dolly Parton: Krog ljubezni, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

V bogastvu in bedi, ameriški film Iskrice ljubezni, ameriški film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: oddaja za otroke 2893. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2894. VTV magazin Moja dežela, lepa in gostoljubna 2021, predstavitev finalistov akcije TZS Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 17 Palček Mihec, kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11:50 12:20 13:50 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:30 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:00 23:30

Ponedeljek,

Torek,

29. novembra

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.05 00.30 00.55 01.25 01.35 01.45 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha, Mladi, naša sedanjost Začnimo znova Vem!, kviz Z Mišo, Mia Skrbinac Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Kambodža, potopis S-prehodi, Pravična trgovina Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, Spoznaj Zaro Z kot Zofka, Strojevodja Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Varis, proizvodnja gotovih kopalnic Kepice, V gozdu straši Kepice, Reševanje v mrazu Pujsa Pepa, Ladjice Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj, 32. Life v živo Richard Strauss: Tako je govoril, Zaratustra Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, En Shao Žiga Stanič: Baba (Boštjan Gombač, Simfoniki RTV Slovenija in Simon Krečič) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.45 Dobro jutro 13.20 Prisluhnimo tišini, Napovedane spremembe Zakona o igrah na srečo 13.50 Zadnja beseda!

14.40 Pesem upora 16.30 Ljudje in zemlja 17.20 Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarska družina, kuhanje: morska solata, polži 17.50 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji 20.00 Odpotovanja, Islandija 20.50 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, Temna noč duše, britanska dokumentarna serija 21.50 Podjetno naprej, Varis, proizvodnja gotovih kopalnic 00.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 08.50 09.55 10.50 12.00 13.00 13.15 14.25 15.25 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.30 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 89. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 29. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 30. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 11. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Ena na ena Ko potrka ljubezen, 2. sez., 31. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 61. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 3. sez., 5. del V dvoje, 3. sez., 6. del Policijska družina, 10. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2894. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Alfi: Po Sloveniji in svetu, 2. del 19:00 Spoznajmo jih …

19:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Sreda,

30. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.15 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.55 02.20 02.50 03.05 03.10 03.15

04.00 11.10 14.00 14.30 15.00 16.05 16.45 18.00 20.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Umetni raj, 32. Life v živo Nova dvajseta, Avdicija Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Odpotovanja, Kanada: Na sever Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Špasni učitelj II., Selitev, nizozemska otroška nanizanka Firbcologi Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Mama, dinozaver in jaz Bacek Jon, Noč brez spanca Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Jezero, slovenska nadaljevanka Slovensko Porabje, dokumentarni film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Mihael Petrovič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

01.20

Info kanal Dobro jutro Avtomobilnost Slovenski magazin Za pogledom Kaj dogaja?

Joker, kviz Prisluškovalec svetov Jugozahodna stena Everesta, gorniški dokumentarni film Svobodna ljubezen, ameriški film Kaj govoriš? So vakeres?

Pred vrati pekla: Mehika ženske brez imena, španska dokumentarna oddaja Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.40 08.55 10.00 10.55 12.00 12.55 13.10 14.20 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.15 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 90. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 31. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 32. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 12. del Sekirca v med, 1. sez., 61. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 33. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 62. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

21.05 22.55 23.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 2021, 6. oddaja 18:25 Spoznajmo jih …

18:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2895. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Špičasti vrh 20:50 Slovenska nota 2021, posnetek finala, 2. del 22:15 Spoznajmo jih …

22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

1. decembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.20 15.35 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.35 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Nova dvajseta, Red je red Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Življenje na strehi sveta, Superžito in nadljudje, potopis Osmi dan Rojaki Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Videm pri Ptuju in OŠ Beltinci Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Kranj 50 knjig, ki so nas napisale, Simon Gregorčič: Poezije Bela in Sebastijan, Drugačni Kameron Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Slalom, francoskobelgijski film Tunel, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Mestne promenade, Kranj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.45 Dobro jutro 13.30 Čarli Novak in Čarlijevi angeli, posnetek koncerta iz Mokronoga 14.05 Festival Arsana Ptuj, Tango Story 14.45 Ambienti 15.30 Na lepše 16.05 Vikend paket 17.50 Dober človek - Ljuba Prenner 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Anton Bruckner, prezrti genij, glasbenodokumentarni film 21.10 Moje mnenje 22.00 Koristolovec, britanska nadaljevanka 22.55 Cankar, dokumentarno igrani film 01.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.30 08.45 09.55 10.50 11.55 12.55 13.10 14.10 15.15 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 91. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 33. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 34. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 13. del Sekirca v med, 1. sez., 62. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 35. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 63. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 17. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2895. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 18 18:15 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Spoznajmo jih …

18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Karlu Stropniku na Konovem pri Velenju 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

25. novembra 2021

od 26. 11. do 2. 12.

- velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski Dom kulture in kinodvorano; - 28. novembra 1903 se je v Plešivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskan ljudski godec v Šaleški dolini.

Umrl je 12. julija 1975; - 28. novembra 1919 se je v Ljubljani rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodišča v Velenju Miran Topolovec. Umrl je v Topolšici 12. septembra 1987; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno izobraževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic;

- 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma; - po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra leta 1999 v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana. V drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v Vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. Jože Vugrinec, ki je mladost preživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje začela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega središča Velenje. To je bil prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli Dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica namenu predali preurejeno zgradbo Planike; - 30. novembra 1851 se je v Negovi rodil literat in duhovnik

SOCIALNI podlistek

Biti ali ne biti mama Pisala bom o temi, ki me kar preganja. Ne vem sicer, kako to doživljajo fantje, sprašujem se, če tudi njih to spremlja že od otroštva, pa vendar – punce smo že od malega od vseh bombardirane z izjavami, kot so: »Ko boš odrasla, boš skrbela za otroke, službo in verjetno še za moža.« In ne govorim, da nimamo izbire ali pa da živimo v okolju, v katerem je edina vloga ženske biti podložna proizvodnji malih bitij. Zelo sem srečna, da lahko živim v družbi, v kateri imam pravice in svobodo, da se lahko sama zase odločim, kako in kaj. Govorim

bolj o tem, da je družba tako osredotočena na otroke in družino, da ti niti ne da vedeti, da imaš dejansko izbiro pri tej zelo pomembni odločitvi.

Otroci so predstavljeni kot nekaj, kar se ti v določenem trenutku zgodi. Najmanj pa se spodbuja ljudi, da sploh premislijo o tem, ali imajo željo imeti otroka. Ali so pripravljeni na to, ali ga bodo imeli s pravo osebo, ali so pripravljeni na odgovornost in dolžnosti, ki pridejo zraven. In veliko ljudi se tega niti ne zaveda.

Moja izkušnja je, da sem imela pri desetih letih že približno izbrana imena

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas. Dneve si boste poskusili zapolniti z najrazličnejšimi aktivnostmi. Tudi zato, da ne boste poslušali svojih misli, ki postajajo precej temne. Delali boste od jutra do večera, vendar boste kmalu ugotovili, da bežite pred samim seboj in pred resnico, ki ni najlepša. Če se ne boste znali sami soočiti z njo, poiščite pomoč prijateljev, svojcev ali kakšnega strokovnjaka na tem področju. Pomagate si lahko tudi s tem, da se v prostem času bolj zaposlite z deli, ki zahtevajo ročne spretnosti. Potrudite se, da se boste zares umirili in v miru naredili nove načrte za prihodnost.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Zgradba velenjske termoelektrarne danes (Arhiv Muzej Velenje) Andrej Fekonja. Leta 1899 se je upokojil kot župnik v Bučah in se nato preselil v Šoštanj, kjer je tudi umrl. Pisal je literarnozgodovinske prispevke in biografije, priložnostne prispevke o zgodovini Slovencev ter literarne ocene.

Za tukajšnjo lokalno zgodovino so pomembni njegovi članki, ki so v letih 1895, 1897 in 1899 z naslovom Celje in okolica izhajali v Domu in svetu. Bil je tudi sodelavec Kresa, Ljubljanskega zvona, Slovana in Slovenskega sveta. Umrl je v Šoštanju 17. oktobra 1920; - 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; - decembra 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov

Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja v Velenju. S podpisom svečane listine je bil Muzej slovenskega premogovništva ustanovljen 3. novembra 1957, za sedež novega muzeja pa so določili Velenjski grad; - velenjsko Društvo za napredek gospodinjstva, ki je bilo ustanovljeno pomladi leta 1957, je imelo decembra leta 1958 okoli 200 članic; - 2. grudna 1998, ko so v Knjižnici Velenje predstavili knjigo Vlada Vrbiča Zaleščanski portreti, pa je v devetinšestdesetem letu umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju. 🔲 Damijan Kljajič

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

nima, zakaj nočem otrok. Razlogov je veliko. Od prenaseljenosti in skrbi za okolje, krivic in nepravic, na katere starši niti nimajo vpliva, prirojenih napak, s katerimi se pač nimam volje ukvarjati, do tega, da še niti sama za sebe ne znam poskrbeti.

A edini razlog, ki se mi v resnici zdi pomemben je, da si otroka ne želim. Želje nikoli nisem imela, je ne čutim in iskreno dvomim, da jo bom.

In vsaj enkrat ne bi rada od staršev in vsakega, ki ima pet minut časa, slišala privoščljivega: »Saj boš videla, zarečenega kruha se največ poje.«

za otroke, ker tako pač je. Ko odrasteš in nekoga spoznaš, imaš otroke. Potem pa sem malo odrasla. In začela govoriti: »Jaz si ne želim otrok, jaz nočem imeti otrok.« In ne vem, zakaj to ljudje vzamejo tako osebno. »Saj si boš premislila, saj boš videla, ko boš odrasla in spoznala fanta.« V redu, mogoče res. Pa sem zdaj že v letih, ko bi mogoče bilo fajn imeti otroka. A želje še vedno ni, spoznala sem fanta, pa si še manj želim otrok. Pa ljudje še vedno govorijo, da si bom premislila.

Kdaj? Ko bom 40? Ko bova jaz ali zarodek imela več možnosti za komplikacije? Že z zdravim otrokom je veliko dela, če so pa kakšne težave, pa jih je toliko več. Ne, hvala! Seveda ljudi za-

🔲

Za Mladinski kulturni klub eMCe plac, Sovica, 30 let

Skozi tančice ženskega pogleda

Živiš svojo resnico Si predstavljaš svet, v katerem bi vedno, ampak res vedno, vsak povedal vse, kar si misli? Še bolje, si predstavljaš svet, ko bi vsak povedal vse, kar si misli, in ob tem doživel sprejemanje, razumevanje? Zamisli si situacijo, ko bi eden drugemu povedal, v prijetnem, »normalnem« tonu, kot da bi zaželel prijeten dan ali vprašal, kako si: »Veš, ti moram povedati, da mi nisi niti malo všeč. Prav na živce mi greš. Tvoje obnašanje je nezrelo in me spravlja v globoko žalost.« Drugi pa bi ob tem dejal: »Cenim tvoje besede. Hvala, da si to delil z mano.

Pravzaprav greš tudi ti meni na živce in se tudi jaz ob tebi počutim žalostno.« Predstavljaj si, da lahko svojo resnico živiš tudi v

Postanite naročnik

21

trenutkih, ko tvoj nadrejeni zahteva od tebe zate nesprejemljive, nečastne, nemogoče stvari. Predstavljaj si, da bi bil za razumevanje tvojega pogleda dovolj: »Tega ne želim, to ni v skladu z mojimi vrednotami.« Si predstavljaš, da svojo resnico lahko izraziš v vseh situacijah, v katerih se znajdeš v dnevu? V odnosu do drugih, do otrok, v intimnosti, pri odnosu do sebe. Zamisli se.

Kolikokrat na dan izrečeš svojo resnico, a na žalost samo v svoji glavi. Kolikokrat zatreš svoje misli, želje, hotenja, prepričanja.

Seveda lahko skomignemo z rameni in si rečemo, »saj to pa ni nič takšnega.« Kdo pa ima v današnjem svetu možnost, da je vse po njegovo? Kdo lahko v vsakem trenutku živi po načelih svoje resnice? Res je. Ne vsak. Malokdo, morda nihče.

A to, kar prinese ravnanje, ko ne živimo v skladu s svojo resnico, je bolezen. Ne samo, da lahko govorim iz svojih lastnih, preverje-

nih izkušenj, po dolgoletnih izkušnjah dela z ljudmi opažam vzorce te trditve tudi pri drugih. Slej ko prej se izkaže, da sabotaža samega sebe na različnih področjih življenja pripelje v bolezen. Da se bomo mogoče malo bolj zamisli nad povedanim: predstavljaj si, da nam vedno, ko gremo preko sebe, preko svojih meja, resnice, odpade en prst. Koliko bi jih še imeli danes? Karikiram, pa vendar. Oslabita en organ pa drug, začne se kronična utrujenost, avtoimunske bolezni in brez konca in kraja še mnogo drugih. Za ceno tega, da smo molčali, da nismo živeli svoje resnice.

Bodi tiho in delaj, kot ti rečejo, je zagotovo stavek, poleg mnogih drugih, ki bi že zdavnaj potreboval preoblikovanje v Spregovori, a ob tem bodi miren in spoštljiv, delaj dobro za človeka in zase. In dodajam – pomembno je tudi, kaj ti misliš, kaj si želiš in kaj čutiš. Ti, jaz in v vzajemnem odnosu drug do drugega. Razmisli! 🔲

Renata P. Knez ( Društvo SŽM)

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, kar je po svoje res. Zaradi nekega nesebičnega dejanja boste kmalu jezni sami nase. To pa zato, ker boste pomagali nekomu, ki vam pravzaprav ne privošči uspeha. Na srečo imate partnerja, ki vas večkrat spomni, kaj je v življenju pomembno. Tudi ta vikend bo minil v znamenju romantike, saj vam pripravlja prijetno presenečenje. Srečni boste, kot že dolgo ne. Pazite pa na svoje zdravje, ki ga zadnje čase precej zanemarjate. Bolj ko se bo bližala koledarska zima, več starih težav boste imeli. Z zdravim načinom življenja in redno rekreacijo lahko poskrbite, da ne bo prehudo.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Čeprav vas večje spremembe v življenju strašijo, se boste začeli zavedati, da so včasih nujno potrebne. Tokrat bodo žal boleče, vendar s seboj prinašajo pomembno lekcijo. Preplavljali vas bodo žalostni in neprijetni občutki. Ideje, kako se lahko izvlečete iz njih, v teh dneh še ne boste dobili. Pogrešali boste poglobljene pogovore s partnerjem in iskrena čustva. Ker se boste preveč ukvarjali sami s seboj, se znata še bolj odtujiti. Oba potrebujeta čas, da razmislita in se odločita, kako naprej. Ne bodite impulzivni in nestrpni, tudi pri delu ne. V teh dneh nič ne bo šlo hitro. Prej ko se boste s tem sprijaznili, lažje boste prišli skozi to težko obdobje.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Pred vami je precej napeto obdobje, saj se boste morali soočiti sami s seboj.

Ugotovili boste, da znate biti preveč sebični. Nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, ste črtali iz svojega življenja. Nekdo od njih vas bo vseeno poiskal in prosil za uslugo, ki ne bo majhna. Slabo vest boste imeli, zato mu boste obljubili pomoč. Ta bo od vas terjala več, kot pričakujete. Ko bo vse skupaj za vami, pa se boste počutili res odlično.

Ugotovili boste, da nič, kar se je dogajalo v zadnjem letu, ni bilo usodno. Preteklost bo hitro pozabljena, vi pa boste hvaležni in zadovoljni z učinki svojih dejanj.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Jesen je bila doslej za vas zelo razgibana in delovna, zato bi konec leta radi preživeli bolj umirjeno. Žal pa zatišje po uspešno dokončanem velikem projektu, kar vam bo uspelo pred iztekom novembra, ne bo trajalo dolgo. Na finančnem področju boste še vedno imeli veliko skrbi, saj obeti ne bodo dobri. S financami ne obremenjujte partnerja, saj se ne pogovarja rad o njih. Tudi s tem, da boste nenehoma v strahu in krču, ne boste prišli daleč. Raje naredite načrt, kako se boste izkopali iz nastale situacije. Najprej pa končajte stare zadeve, ki jih nenehno prelagate v prihodnost. Naj vam to, da se tudi to leto hitro izteka, odpre oči!

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Želeli si boste, da stresno obdobje čim prej mine. Vsaj ta teden še ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov kmalu bolj pozitiven in vam v korist. Na delovnem mestu vam bodo nadrejeni na glavo nakopali še več obveznosti. Pričakovali bodo, da jih boste vse naenkrat tudi izpeljali. Sodelavci vam žal ne bodo pripravljeni kaj preveč pomagati. Če si boste še tako želeli, da se zgodba čim prej konča, se ne bo, dokler se ne boste končno postavili zase. Nadrejenim dajte jasno vedeti, da ne zmorete narediti toliko stvari naenkrat.

Vse, kar se vam dogaja, se bo odražalo tudi na vašem počutju. Utrujeni boste, zato poskrbite za dovolj počitka in spanca.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Dolgočasja ne poznate, saj si vedno znate zapolniti čas z najrazličnejšimi aktivnostmi. Tudi v naslednjem tednu ne bo nič drugače. Čaka vas veliko razburljivih dogodkov v družbi svojcev in prijateljev. Ti vas bodo napolnili z energijo za delo in vam lepšali življenje. Tudi na področju ljubezni se bodo dogajali veliki premiki. Če ste v dolgotrajni zvezi, boste z romantičnimi dejanji poskrbeli, da bo ta spet vroča. Če ste samski, pa boste morda spoznali novega potencialnega ljubimca. Na poslovnem področju boste uspešno dokončali vse, kar si boste zadali na kratki rok. Na dolgega pa sploh ne boste želeli delati načrtov, kar je v sedanji situaciji čisto prav.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Polni boste novih idej, a ne smete ostati samo pri razmišljanju o njih, ampak se potrudite, da jih boste tudi izvedli. Če boste upoštevali navdih in v svoje življenje vnesli malo več discipline, lahko dosežete več, kot si sploh upate misliti. Če imate dobro poslovno idejo, ne čakajte in jo takoj zaupajte nadrejenim. Z denarjem pa za zdaj vseeno ravnajte bolj previdno, saj boste morali še nekoliko počakati na napredovanje ali dodatni zaslužek. Občutek, da ste v zadnjem letu veliko privarčevali, naj vas lepo greje. Čas za večje naložbe pa še nekaj mesecev ne bo pravi, saj bi še vedno preveč tvegali.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Oddahnili si boste. Vse se bo izšlo tako, kot ste si želeli. Še vedno pa morate biti skrajno previdni, naivnost vas lahko namreč drago stane. Nekdo, ki ste ga imeli za prijatelja, si želi, da vam spodleti. Tudi sam bo prilil olje na ogenj, če bo dobil priložnost. Če boste pravočasno opazili, kaj se dogaja, boste lahko ukrepali. Pri tem pazite, kaj boste povedali tistemu, ki je vse skupaj zakuhal. Nobenega izmed vpletenih ne podcenjujte. Svojo moč boste okrepili, če se boste obdali z ljudmi, ki vam želijo dobro. Več jih je, kot si mislite. Dovolite jim, da vam pokažejo, koliko jim pomenite, saj se ob izkazovanju iskrenih čustev vse prevečkrat skrijete v svojo školjko.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Precej nemirni in raztreseni boste, saj so pred vami dnevi, ko ne boste imeli veliko časa zase. Potrebovali bi ga predvsem zato, da razmislite, kakšno prihodnost si želite. V vsakem primeru potrebujete večjo spremembo v življenju, saj v trenutni situaciji niste srečni. Morda boste razmišljali o menjavi službe ali celo o selitvi v drug kraj. Teža skrbi bo povzročila tudi to, da boste težko komunicirali z drugimi. Najraje boste sami s seboj, z mislimi v svojem svetu, kar bo vplivalo tudi na odnos z vašim partnerjem. Skrbelo ga bo za vas, vi pa ga ne boste hoteli spustiti v svojo bližino. Ne odrivajte ga stran, saj si lahko vse skupaj zelo narobe razlaga.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Čeprav ima vaša trma ponavadi negativne posledice, bo tokrat pozitivno vplivala na vašo življenjsko situacijo. Šli boste do konca in vse, kar si boste zadali, boste tudi uspešno uresničili in dokončali. Proti koncu tedna si vseeno vzemite čas tudi za družino in počitek. Vaši najdražji pogrešajo vašo družbo, saj jih zaradi vseh ostalih obveznosti v zadnjem času nekoliko zanemarjate. Tudi telo vam bo kmalu sporočilo, da se morate bolj posvetiti sami sebi. Med vikendom se posvetite tudi partnerju, ki vas bo razvajal z majhnimi presenečenji. Z njimi vas bo spravljal v dobro voljo in vašo pozornost preusmerjal na bolj radostne plati življenja.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Denar vam zadnje čase polzi skozi prste, zato pazite, da se ne boste preveč zadolžili.

Prihodnost je precej negotova, česar se včasih premalo zavedate. To pa ne bo edini problem, s katerim se boste morali soočiti v naslednjem tednu. Čaka vas nekaj nujnih obveznosti, s katerimi boste odlašali iz dneva v dan. Potrudite se in vse se bo dobro izšlo, pomagali bodo tudi adrenalin in vaše izkušnje. Ko boste sami, se boste vse pogosteje zalotili pri želji, da bi spoznali osebo, ki bi vam spet pognala kri po žilah. Čas zato še ni zrel, saj se boste premalo družili z drugimi. Zato boste več sanjarili, kar vam bo vsaj malo pomagalo premagati občutek osamljenosti.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

25. novembra 2021

Nagradna križanka Mobtel

24 ur

Prednosti novih paketov NEO SVET • Obilna mobilna komunikacija kjerkoli in kadarkoli • Super hiter internet v vsakem trenutku • Napredna TV-izkušnja za vso družino ČETRTEK, 25. novembra

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Interspar Šalek | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Velenjka | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Orožnova 1 (Supermarket Jager) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. decembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Apple bo kmalu dovolil samopopravilo naprav Največja težava Applovih naprav je ta, da jih je skoraj nemogoče popraviti. Če pa se uporabnik odloči za popravilo, je to pri pooblaščenem serviserju vse prej kot poceni. A to se bo sedaj spremenilo. Apple je namreč naznanil, da bo svojim uporabnikom omogočal “pravico do popravila”. Program samo-popravila bo

oziroma zamenjan del naprave poslal nazaj, bo prejel dodatno dobroimetje za naslednji nakup.

Polnjenje telefona v le 15 minutah

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Uporabnikom pogosto kronično primanjkuje časa za polnjenje mobilne naprave, zato so vodilna kitajska podjetja napovedala prihod nadvse zanimivega sistema za polnjenje baterij mobilnih telefonov. Ta bo pri polni obremenitvi lahko dosegel zmogljivost do 150 vatov.

Polnilec moči 150 vatov bo zagotovo brez težav navdušil tudi najzahtevnejše. Baterijo kapacitete 4.000 miliamper ur bomo

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 27. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 28. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (pripravlja Mitja Čretnik); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program..

V tednu od 15. do 21. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

namreč lahko napolnili v zgolj 15 minutah. To bo prišlo prav predvsem tistim, ki so pogosto na poti. Čeprav danes že imamo polnilce moči do 200 vatov, so ti »rezervirani« le za določene proizvajalce in modele mobilnih telefonov.

Polnilec moči 150 vatov naj bi uporabljajo precej večje število proizvajalcev pametnih mobilnih telefonov. Pri tem pa bo po vsej verjetnosti treba žrtvovati življenjsko dobo baterije. Ta naj bi ob vsakodnevnem polnjenju trajala okoli dve leti.

PETEK, 26. novembra

PONEDELJEK, 29. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

KONCENTRACIJE PM10 zaživel najprej v ZDA, in sicer z naslednjim letom, kasneje pa še v ostalih državah po svetu, tudi v Evropi. Podjetje se bo najprej osredotočilo na iPhone 12 in 13, kasneje pa še na Mac-e. .V prvi fazi bo program fokusiran predvsem na pogosto zamenljive dele, kot so zaslon, baterija in kamera. Ostali rezervni deli bodo na voljo kasneje v letu. Kako pa bo potekalo samopopravilo? Uporabnik bi seveda najprej moral prebrati navodilo, kako se posamezen del sploh zamenja, da lahko sam ugotovi, ali bi popravilo lahko izvedel sam. V naslednjem koraku pa bo lahko po spletu naročil katerikoli rezervni del, ki ga potrebuje.

Uporabnik, ki bo poškodovan

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 30. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 25. 11. 2021, barve: CMYK, stran 23

MUSEK LEŠNIK, Kristijan: Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše od – Odrasli 159.9 – Psihologija Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/knjige/stvarnaliteratura/pozitivna-psihologijaza-vrtce-sole

Knjiga Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše je namenjena vsem, ki se sprašujete, kakšno popotnico želimo dati otrokom, ki bodo pomemben del svojega življenja preživeli v času, ki si ga danes težko predstavljamo. Vrtec in šola nista le prostor širjenja znanja, pač pa okolje, v katerem otroci niso le bolj ali manj uspešni učenci, temveč otroci, ki se razvijajo v celovito osebnost. Prav zato je napočil čas, da pozornost od učnih dosežkov usmerimo k razvijanju drugih življenjskih veščin in da tudi v slovenskem prostoru naredimo premik od: • stvari k ljudem, • memoriranja h kritičnemu vrednotenju podatkov, • reprodukcije k produkciji znanja, • zgolj konvergentnega k lateralnemu razmišljanju, • »prijaznosti« k naporu, • vprašanja, kaj zna učitelj, k vprašanju, kdo je učitelj.

Ne zato, ker rezultati niso pomembni, pač pa zato, ker nikakor niso edina pomembna stvar v vrtcih in šolah. Celo več – raziskave dokazujejo, da so učna okolja, ki razvijajo različne plasti človekove osebnosti in negujejo kakovostne medsebojne odnose, tudi učno uspešnejša. Knjiga naniza prepričljive argumente, kako v šolah in vrtcih oblikovati okolje za polno, zdravo, zadovoljno in uspešno življenje otrok in vseh, ki delujemo v vzgoji in izobraževanju. Ali kot pravi pronicljivo zapiše avtor dr. Kristijan Musek Lešnik: »Nekateri pravijo, da gre za otroke. Malo morgen. Za vse gre. Gre za to, med kakšnimi ljudmi, v kakšnih skupnosti in v kakšni družbi bomo živeli mi in bodo živeli naši otroci in vnuki.

ROT VRHOVEC, Alenka: Juhej, že berem! Bralna knjižica 2

VELENJE Četrtek, 25. 11.

18.30 Galerija Velenje Adventni venček za s seboj, ustvarjalna delavnica, prijave: info@galerijavelenje.si 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončno žarek, srečanje spletnega bralnega kluba

ml – Mladina 37 – Vzgoja in izobraževanje Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/knjige/za-otroke/juhejze-berem-bralna-knjizica-2

Petek, 26. 11.

Bralna knjižica otrokom olajša prve korake v svet branja. Učenje tehnike branja s pomočjo knjižice temelji na zlogovalni metodi. Hitrejše in lažje učenje omogočajo obarvani zlogi. Bralno knjižico odlikujejo naslednje značilnosti: • Sprotno razvijanje tehnike branja pri obravnavi vsake črke.

• Otrok napreduje v branju postopoma in sistematično: pri obravnavi vsake črke ali več črk hkrati najprej bere zloge, potem besede, nato povedi oz. krajše besedilo.

• S pomočjo ilustracij spontano razvija besedišče ter tehniko branja in branje z razumevanjem.

16.00-19.00 Galerija Velenje Ustvarjalna grafična darila, mini tečaj grafike z Uršulo Skornšek in Katarino Aman, 17.00 Gasilski dom Škale Adventne delavnice

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

PODARIM ENOJNI JOGI, lepo ohranjen, rabljen, podarim. Gsm: 051 856 033.

ŽIVALI •

•

•

Južni vetar 2: Ubrzanje Kriminalna drama, 127 min (Srbija) Režiser: Miloš Avramović Igrajo: Miloš Biković, Miodrag Radonjić, Predrag Miki Manojlović, Aleksandar Berček, Jovana Stojiljković Petek, 26. 11., ob 19.00

DIVJA SLOVENIJA Divja Slovenija Dokumentarni film, 83 min (Slovenija) Režiser: Matej Vranič Sobota, 27. 11., ob 17.00

HIŠA GUCCI House of Gucci Biografska kriminalna drama, 160 min (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jared Leto, Jeremy Irons, Jack Huston, Salma Hayek, Al Pacino Sobota, 27. 11., ob 20. uri

Sobota, 27. 11.

Torek, 30. 11.

Sreda, 1. 12.

8.00

17.00-19.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda konS - Narisani žužki oživijo, multimedijska delavnica (9+), prijave; prijave@mc-velenje.si 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Grobelnik, projekcija filma Turističnega društva Šalek

10.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Naše leto 2021, od 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, knjižni sejem 10.00-13.00 Galerija Velenje Ustvarjalna grafična darila, mini tečaj grafike z Uršulo Skornšek in Katarino Aman, prijave: info@ galerijavelenje.si

Ponedeljek, 29. 11.

18.00 Knjižnica Velenje Julia Schneider in Lena Kadriye Ziyal: Moramo se pogovoriti, UI, odprtje razstave 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Butalci, premiera gledališke predstave KD Gledališče Velenje in Festivala Velenje

mali OGLASI

TELIČKO SIMENTALKO, pašno, težko 210 kg, prodam.

Gsm: 031 640 369.

Koncept otroku omogoča, da napreduje v lastnem ritmu. Branje lahko prehiteva pisanje – otrok, ki si želi novih izzivov, lahko napreduje v branju, čeprav se vseh malih tiskanih ali pisanih črk še ni učil.

Otrok si sproti postavlja bralne cilje in opazuje svoje bralne dosežke, kar pozitivno vpliva na njegovo motiviranost za branje.

Vsebina knjižice ima tri dele. Prvi del je namenjen razvijanju in/ali utrjevanju tehnike branja z velikimi tiskanimi črkami, v drugem delu lahko otrok razvija in/ali utrjuje tehniko branja z malimi tiskanimi črkami, v zadnjem delu pa je omogočeno vzporedno učenje malih in velikih pisanih črk ter razvijanje tehnike branja s temi črkami.

TELICO, pasme RJ, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 041 783 457.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 22 tednov (8 €/kom) zadnja prodaja letos v Šaleku, naslednjo nedeljo 5.12. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Po ugodni ceni.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KOKOŠI NESNICE, prodamo. Leghorn bele, rjave, belojajčne jerebičaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne bele in štajerske kokoši.

Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. (nč-46,) PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni.

Gsm: 041 445 315.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

•

•

KARAHASANOVIĆ INES, BIH Zenica Zavidovići, Dubravica B.B. in RAMIĆ ELMEDINA, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 95 BADIĆ HASAN, BIH, Cazin, Gnjilavac 107 in LELIĆ JASMINA, Avstrija, St. Veit an der Glan, Salpeter Strasse 2

• • • •

POTOČNIK KAROL, roj. 1938, Velenje, Arnače 24B VRANC FRANČIŠKA, roj. 1942, Velenje, Vinska gora 45 JUVAN ANGELA, roj. 1932, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 18 MAJHEN MIRKO, roj. 1931, Velenje, Cesta XIV divizije 13 HOSTNIKAR MATEJ, roj. 1982, Šoštanj, Lokovica 81

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Božično - novoletni sejem od 26.11. dalje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Novo: e-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

ŠOŠTANJ Četrtek, 25. 11.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.00 Kulturni dom Šoštanj Večer smeha – Gašper Bergant, Žan Papič, Dejan Ikovič – Bushi

Petek, 26. 11.

X

Šoštanj Od Miklavža do Miklavža (izlet, lahka pot)

Lunine mene

27. novembra, ob 13:28, zadnji krajec

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 27. 11. 2021 in nedeljo, 28.

11. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 490 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

🔲

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

KINO spored JUŽNI VETER: POSPEŠEK

23

OBVEŠČEVALEC

25. novembra 2021

KRUDOVI 2: NOVA DOBA The Croods 2 Sinhronizirana animirana pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Joel Crawford Igrajo: Leslie Mann, Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener, Emma Stone, Peter Dinklage, Kat Dennings, Cloris Leachman, Clark Duke Nedelja, 28. 11., ob 16. uri

SPENCER Spencer Biografska drama, 111 min (VB, ZDA, Nemčija, Čile) Režija: Pablo Larraín Igrajo: Kristen Stewart, Amy Manson, Jack Farthing, Sean Harris Nedelja, 28. 11., ob 19. uri

DELO NA ZAHTEVO The Gig Is Up Dokumentarec, 88 min (Kanada, Francija) Režija: Shannon Walsh Ponedeljek, 29. 11., ob 19. uri

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. novembra 2021, so: •

Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje; • Marjana Gaber, Prelska 48 / B, 3320 Velenje; • Agata Anžej, Ravne 100, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktično nagrado prevzamejo v Trgovini Sax – NC Velenje. Rešitev gesla: ZALJUBLJENI V MODO

Naš ­čas, 25. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Pričakovanja za zimsko sezono so polna optimizma Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo na Golteh smučarsko sezono otvorili 4. decembra – V Uniturju v celoti spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa Jasmina Škarja

Smučarska središča se pospešeno pripravljajo na novo zimsko sezono, za katero upajo, da bo boljša od lanske in predlanske, na katero sta vplivala tako pomanjkanje snega kot epidemija.

Okoliški smučarski centri z optimizmom čakajo nanjo in upajo, da bodo lahko nemoteno obratovali in delali pod bolj 'normalnimi' pogoji.

Varnost in zdravje na prvem mestu

Direktorica družbe Golte Suzana Srdić pojasni, da je bila pri njih pretekla smučarska sezona bolj ali manj slaba, predvsem za tuje turiste, saj je prepoved obratovanja namestitvenih kapacitet marsikomu prekrižala načrte. »Obisk smučišča je bil onemogočen tudi domačim gostom, vse prepovedi in omejitve so omogočale zgolj dnevno smučanje, zato so smučarji prihajali v večini iz okoliških krajev. V prihajajoči sezoni si želimo, da bi lahko delali pod bolj 'normalnimi' pogoji.

Med nami je veliko takih, ki tudi letos niso šli na dopust, zato je želja letos še toliko večja, takšna so tudi naša pričakovanja, polna optimizma. Možnosti za užitek na smučeh v prihajajoči zimski sezoni so dobre, nam je pa jasno, da brez pravil ne bo šlo. Največja skrb so morebitni vladni odloki, ki so krojili tudi lansko sezono,« izpostavi Srdićeva, ki v teh dneh prejema številna vprašanja. Od tega, ali bomo lahko smučali, ali moramo biti cepljeni, imeti negativen test, do tega, ali bo restavracija odprta, lahko gostje

rezervirajo nastanitev itd. »Eno je jasno – da bomo lahko v celoti uživali v sezoni 2021/22, potrebujemo smernice in navodila.

Ukrepe za zagotovitev varnega okolja smo že sprejeli in upamo, da bodo zakonodajni organi še pred to sezono oblikovali sorazmerne in potrebne ukrepe. Dnevi so vse krajši, kar napoveduje, da je sezona že pred nami. Kljub temu da ne vemo natanko, kaj lahko pričakujemo od nje, zagotovo vemo to, da sta varnost in zdravje naših obiskovalcev, zaposlenih in gostov na prvem mestu,« doda direktorica Suzana Srdić, ki še pove, da smučišče odpirajo 4. decembra, če bodo seveda vremenske razmere ugodne.

je,« pojasni Tina Tinta Kovačič iz službe za odnose z javnostmi podjetja Unior. Tudi pri njih so priprave v polnem teku, čeprav večjih investicij ne načrtujejo, bo pa do začetka zimske sezone zaključena prenova Smučarske-

21,« poudari. V Uniturju v celoti spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Izvajajo jih s tremi že uveljavljenimi varnostnimi standardi: Uniturjevim Plus standardom, ki zagotavlja brezkontaktni terminal za merjenje telesne temperature gostov, celostno razkuževanje sob z zameglitvijo prostora, ki uniči 99,9 odstotkov vseh virusov in bakterij, vsakodnevno preventivo merjenja telesne temperature pri

ga bara Uniorček, katerega prva in druga faza sta bili izvedeni v preteklih dveh sezonah. »Tako bo v celoti prenovljena kuhinjska tehnologija, vzpostavljen nov način naročanja in strežbe ter razširjena pokrita površina na terasi. Smučarjem bo na voljo tudi prenovljena gastronomska ponudba. Goste bo v letošnji zimski sezoni pričakalo še 30 delno prenovljenih sob v Hotelu Planja. Trenutno poteka predprodaja sezonskih smučarskih vozovnic, v okviru katere so smučarjem na voljo vsi tipi smučarskih vozovnic, ki jih je v času predprodaje, do 30. novembra, mogoče kupiti tudi z BONOM

zaposlenih ob prihodu na delo, mednarodnim akreditacijskim standardom AACI, ki določa postopke za konstantno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, ter Slovenia Safe & Green standardom, ki temelji na postavkah, da je Slovenija ena od najbolj varnih držav na svetu, da smo zazrti v trajnostno prihodnost, da radi živimo aktivno, zdravo in zeleno ter da prisegamo na butična in edinstvena doživetja. Verjamejo, da bodo lahko ob možnostih, ki so na voljo za zagotavljanje PCT pogojev za goste in zaposlene, svojo de-

javnost – ob doslednem upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa – izvajali tudi v letošnji zimski sezoni.

Zmogljivosti na Kopah za december že razprodane

Priprave na smučarsko sezono 2021/2022 so v polnem teku tudi na Kopah. Medtem ko je bila v lanskem letu večina obiskovalcev iz Slovenije, že zaradi ukrepov v državi, se, glede na statistiko prejšnjih let, na Kopah zelo radi ustavijo tudi prebivalci Hrvaške, Srbije, BIH, Madžarske in drugih evropskih držav. Tudi rezervacije za to sezono nakazujejo na to, da so tujci kljub lanskemu premoru željni smučanja na Kopah in že komaj čakajo na zimo. Na smučišču so zaključili tehnična in vzdrževalna dela in bodo v zimo vstopili polno pripravljeni.

Na Rogli pozornost vsebini in kakovosti ponudbe

Tudi na Rogli v primeru ugodnih vremenskih pogojev in nizkih temperatur načrtujejo začetek smučarske sezone v začetku decembra. »Vzdrževalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah potekajo po terminskem načrtu. Glede na trenutno vremensko napoved kaže, da bi morda lahko s tehničnim zasneževanjem smučarskih prog na Rogli začeli po 20. novembru. V teh dneh se intenzivno ukvarjamo s pripravo ponudbe in storitev, ki jih bomo prednostno ponujali v prihajajoči zimski sezoni v skladu s strategijo podjetja. Z zavezanostjo aktivnemu življenjskemu slogu bomo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe, tako na področju športa in rekreacije kot tudi wellnessa in gastronomi-

V Mozirskem gaju bo zasijalo 1,7 milijona lučk Od sobote dalje v Mozirskem gaju 6. Božična bajka Slovenije – Najbolje obiskana razstava park predstavi na drugačen način Tatjana Podgoršek

Po mesecu in pol zaprtja bo v soboto, 27. novembra, ob 16. uri Mozirski gaj znova odprl svoja vrata in povabil obiskovalce na ogled 6. Božične bajke Slovenije. Če bodo razmere dopuščale, bo razstava na ogled do 9. januarja prihodnje leto, vsak dan (tudi med prazniki in vikendi) od 16. do 21. ure.

Letos znova po celotnem parku

»Ker vemo, da svetloba preganja temo in prinaša upanje, smo letošnjo Božično bajko Slovenije okrasili z največ lučkami doslej.

1,7 milijona jih je, svetile bodo po celotnem parku, kar nam lani ni uspelo, vsak kotiček v parku pa je oblikovan s svojo svetlobno zgodbo. Še posebej smo se potrudili v zeliščnem vrtu, ki je nova atraktivna točka bajke.

Tudi Božiček je dobil novo hiško, in sicer v prvi stavbi, ki jo bodo videli obiskovalci ob obisku Mozirskega gaja. Upam si trditi, da se obeta obiskovalcem lep sprehod s prijetnimi občutki, s svetlobo, ki vzbuja upanje in solidarnost za vse generacije,« pravi predstavnica upravljavca Mozirskega gaja Maja Horvat in dodaja, da je njihova največja želja razveseljevati z bajko ves december in prvo polovico januarja prihodnje leto. Lani jim tega ukrepi za preprečevanje covid-19 niso dopuščali. Bajka je bila odprta le tri dni, nato pa so si lahko januarja in februarja obiskovalci ogledali Zimsko pravljico, vendar

Lučke bodo letos znova svetile po vsem parku, vsak kotiček v njem pa je oblikovan s svojo svetlobno zgodbo. (foto: Mozirski gaj)

razpoloženje ni bilo tako čarobno, kot je v adventnem času. Če bodo razmere dopuščale, bodo prelepo pravljico popestrili obiski Miklavža, dedka Mraza, stalni partnerji Mozirskega gaja ter lokalni obrtniki.

Otvoritvene slovesnosti zaradi zdravstvenih razmer v državi ne bodo pripravili. Za zdaj še velja, da samo ob sprehodu po parku pogoja PCT pri obiskovalcih ne bodo preverjali.

Ga pa bodo ob vstopu v zaprte prostore – v kmečko hišo, v kateri je gostinska ponudba, v sanitarije ali ob ogledu notranjosti drugega etnološkega objekta, ki je del muzeja na prostem. Pri slednjih bo potrebna tudi uporaba zaščitne maske.

Božična bajka Slovenje je najbolje obiskana razstava v Mozirskem gaju. V sezoni 2019/2020 si jo je ogledalo 35 tisoč ljudi. Na vprašanje, kaj predstavlja omenjena razstava za Mozirski gaj, je sogovornica odgovorila: »Poleg prihodka predvsem možnost predstavitve čudovitega parka na povsem drugačen način tudi pozimi. Obiskovalci povedo, da tudi nekakšno upanje in vstop v prihodnost z več dobrimi zgodbami.« Z zaprtjem 6. Božične bajke za upravljalce Mozirskega gaja še ne bo konec sezone. Kot pravi Horvatova, čaka ekipo kar nekaj dela in vloženega časa za pospravljanje lučk, saj jih je 🔲 treba skrbno hraniti. Tako tudi vse ostalo.

Obenem se pripravljajo tudi na umetno zasneževanje prog, ki se bo po vsej verjetnosti začelo že ta teden. Klara Poberžnik, vodja prodaje, pove, da v novo smučarsko sezono vstopajo polni optimizma, da bodo razmere omogočale kvalitetno smuko. »Tudi to sezono smo našo ponudbo razširili in ponudili našim gostom še več. Šola smučanja se seli v nove prostore, v pritličju gostilne Pri Zajcu, in bo na

takšen način še bolj dostopna smučarjem, obenem pa bo prenovljena in dodelana tudi ponudba servisa in izposoje opreme. V prostore šole smučanja smo dodali tudi kotiček za nakup smučarske opreme in dodelali ponudbo otroškega poligona in parka za učenje prvih zavojev na snegu. V tem trenutku je v zaključni fazi tudi smučarski poligon za treninge na progi Kaštivnik, s katerim bomo omogočali slovenskim smučarjem odlične pogoje za trening in napredovanje,« našteva Poberžnikova, ki pritrdi, da je epidemija tudi pri njih definitivno pustila negativne posledice, kljub vsemu pa jih veseli, da gostje ostajajo optimistični za prihajajočo zimsko sezono in imajo kapacitete na Kopah v decembru že popolnoma razprodane, zelo hitro pa se polnijo tudi termini v januarju, februarju in marcu. »Upamo, da se bo trenutno stanje čimprej umirilo in bo omogočena dobra smučarska sezona, katere otvoritev načrtujemo v petek, 3. decembra, s tem dnem pa se odpirajo tudi vse namestitvene kapacitete na Kopah (Lukov in Grmovškov dom Kope). Trenutno še poteka predprodaja sezonskih smučarskih vozovnic, ki teče zelo dobro, kar je dodatni dokaz, da smo vsi željni snega in dobre zime,« še pove Poberžnikova, ki verjame, da bodo smučarje privabili z dobro urejenimi smučarskimi progami in s programom na smučišču. Stremijo k temu, da bi bile proge ves čas kvalitetne in predvsem dobro urejene. Upajo na dobre zimske pogoje, ki jih bodo kombinirali s sistemi umetnega zasneževanja, obenem pa tako tudi zagotovili čim večje število obratovalnih dni. 🔲

Zlate velenjske plesalke S festivala plesne ustvarjalnosti mladih se je skupina Plesnega studia N vrnila z zlatim priznanjem Ljubljana, 11. – 13. novembra – Letošnji festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki prinaša presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov iz vse Slovenije ter nosi ime po plesni pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher, je mlado sodobno plesno umetnost ponovno ponudil v živo. Ker je bil v letu 2020 izveden le spletno, je letos, ko je ob upoštevanju pogoja PCT ponovno zaživel na odru Kulturnega centra Španski borci v Ljubljani, potekal pod geslom V živo na Živo.

Na podlagi izbora, ki ga je pripravila selektorica Mojca Kasjak, je bila v festivalni program uvrščena tudi plesna miniatura ustvarjalk iz Plesnega studia N. V Španskih borcih so nastopile v petek, 12. novembra, s skupinsko koreografijo mentorice Nine Mavec Krenker z naslovom Jaz sem. Uprizorile so jo plesalke Živa Centrih, Špela Gojević, Najle Kadyrova, Neža Kikec, Nika Novosad, Paskal Vertačnik Vrbovšek in Lara Zaverla ter prejele zlato priznanje. 🔲

tf