47 2015

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/5 0C), soboto (0/5 0C) in nedeljo (-2/7 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. novembra 2015

ĹĄtevilka 47 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Golte Ĺže vabijo

Ko minister krpa javni sektor Mira ZakoĹĄek

Zima je letos pohitela in v gorah Ĺže nasula toliko snega, da nekateri smuÄ?arski centri Ĺže odpirajo smuÄ?iĹĄÄ?a. Seveda so k temu pripomogle tudi nizke temperature, ki omogoÄ?ajo izdelavo umetnega snega.

Med tistimi, ki Ĺže ponujajo smuko, so tudi Golte, ki vas v soboto vabijo na prvo smuko. Obratovali bosta sedeĹžnica Smrekovec in proga Blatnik. Morda jim bo uspelo pripraviti tudi Moravo. Za otroke bo

smuÄ?anje to soboto brezplaÄ?no, odrasli pa bodo morali za smuÄ?arko vozovnico odĹĄteti le pet evrov. Tudi v nedeljo bo smuÄ?anje za 30 odstotkov cenejĹĄe od rednih cen. Sicer pa so se na novo smuÄ?arsko sezono na Golteh po besedah direktorja Ernesta KovaÄ?a dobro pripravili. To jim je omogoÄ?ila tudi lepa jesen. đ&#x;”˛

mz

Poleg vrtcev, ĹĄol tudi policisti in novinarji Ĺ aleĹĄka dolina, 20. novembra – Tako kot drugje po Sloveniji je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini potekal Ä?etrti dan slovenske hrane in peti slovenski zajtrk. Gre za aktivnosti, katerih pobudnica je bila ÄŒebelarska zveza Slovenije, z njimi pa Ĺželijo pristojni spodbuditi ljudi k zdravemu naÄ?inu prehranjevanja in uĹživanju lokalno pridelane hrane. Tako so otroci v vrtcih, osnovnih ĹĄolah v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki dobili za zajtrk kruh, maslo, med in jabolka. Zagotovili so jih lokalni proizvajalci, ki omenjenim ustanovam hrano Ĺže dobavljajo. Po zaslugi Ä?lanov ÄŒebelarske druĹžine Ĺ martno ob Paki so imeli slovenski zajtrk prviÄ? tu-

S slovenskega zajtrka na velenjski policijski postaji

di na velenjski policijski postaji, z njim pa so nas Ä?ebelarji razveselili tudi v naĹĄi Ä?asopisni in radijski hiĹĄi.

Predsednik druĹĄtva TomaĹž Lesnjak

KLICNI CENTER: 082 80 9000

25

LET

PALMINO VESELO SILVESTROVANJE V ÄŒATEĹ˝U z Alenko Gotar in ansamblom AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja Hotel ÄŒateĹž 3*, 4 dni / 3 noÄ?i  30.12. – 2.1., 3x polpenzion od 199 â‚Ź BrezplaÄ?en prevoz za rezervacije do 30.11.2015.

VkljuÄ?eno kopanje v bazenskem kompleksu hotela ÄŒateĹž in enkrat dnevno vstop v zimsko Termalno riviero. Cena na osebo v dvoposteljni sobi.

03 89 84 370 • www.palma.si

Priloga:

petek in sobota

27. in 28.

november ob 20h

KLAPA NAVA iz Dubrovnika REZERVACIJE:

041 745304

Zdravje Narava Ekologija 15 - 20

ter Ä?lana Peter PolovĹĄak in Marko Drev so povedali, da so se spomnili na ljudi, ki nas varujejo, ter na tiste, ki o njihovem delu in prizadevanjih seznanjamo javnost. Oboji smo bili njihove pozornosti zelo veseli. Lani so slovenski zajtrk izvedli v 667 vzgojno-izobraĹževalnih zavodih po Sloveniji, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroĹĄke, veliko pa

je bilo tudi takih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomoÄ?jo donacij.

Tradicionalni slovenski zajtrk je tako pojedlo 257 tisoÄ? otrok v vrtcih in osnovnih ĹĄolah, ministrstvo pa je lani za projekt namenilo dobrih 111 tisoÄ? evrov. PribliĹžno enak znesek naj bi namenilo zanj tudi letos. đ&#x;”˛

Tp

V tako turbulentnih Ä?asih, ko so globalni trgi preĹžeti z embargi in vojnami, ki vse bolj pretresajo svet in kaĹžejo, da se spet Ĺželi globalno spreminjati razmerje moÄ?i, je velikemu delu gospodarstva ĹĄe teĹže poiskati zase dovolj trgov in izdelkov Ĺželjnih kupcev. Ko se pogovarjam z gospodarstveniki, si zato od vlad predvsem Ĺželijo, da jim vsaj doma zagotovijo bolj ugodno poslovno okolje in stabilne ekonomske razmere. A to veÄ?inoma ostajajo le poboĹžne Ĺželje in pogosto bi bilo bolje, Ä?e bi drĹžava kar mirno posedala in gospodarstvu niti ne skuĹĄala ÂťpomagatiÂŤ.

Tudi zadnji ukrepi naĹĄe vlade kaĹžejo na to. Ta, akademsko usmerjena, kot je, je dokaj zlahka popustila zahtevam sindikatov javnega sektorja, obenem pa s predvideno davÄ?no reformo razjezila gospodarstvo (in celo sindikate), saj mu je oÄ?itno izstavila raÄ?un za njegovo dobro poslovanje v preteklem letu. Kar lepo bi segla v levi Ĺžep in dala v desnega. Pa bi gospodarstvo morda celo ob tem zamiĹžalo, Ä?e bi ob tem kaj storila za njegovo razbremenitev.

Da ne bo pomote: zagotovo so nekatere plaÄ?e v javnem sektorju potrebne korekcije (pa v gospodarstvu ĹĄe bolj), je pa ob tem vsekakor nesprejemljivo in povsem v nasprotju z vsemi dogovori, da je v zasebnem sektorju med julijem 2008 in letoĹĄnjim letom izginilo veÄ? kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih v Ä?asu krize dodali skoraj 4.000. Tako pravi statistika. In to se je zgodilo kljub zakonu, da so se morali tisti, ki so v javnem sektorju izpolnili upokojitvene pogoje tudi upokojiti! V zasebnem sektorju je skupna masa plaÄ? zrasla za manj kot dva odstotka, v javnem sektorju za 6,6 odstotka. In Ä?eprav se tale zgodba vleÄ?e kot jara kaÄ?a in vsi opletajo z razliÄ?nimi podatki, saj so ti za politike raztegljivi kakor meh, je dejstvo, da se tudi ta vlada do gospodarstva obnaĹĄa maÄ?ehovsko, pa Ä?eprav je jasno, da je bilo predvsem gospodarstvo tisto, ki je iz blata, v katerega smo zabredli (predvsem s pomoÄ?jo javnega sektorja, mar ne?), zaÄ?elo vleÄ?i voz.

Pravzaprav je naravnost navduĹĄujoÄ?e, da se je v Sloveniji vrednost industrijske proizvodnje v prvih devetih mesecih na letni ravni zviĹĄala za 5,1 odstotka. Samo septembra je bila rast na letni ravni 6,2-odstotna, na meseÄ?ni ravni pa 0,5-odstotna, ugotavlja drĹžavni statistiÄ?ni urad. Narasla sta tudi prihodek od prodaje in vrednost zalog. In to kljub tolikĹĄnemu padcu ĹĄtevila zaposlenih. Ob tem se ĹĄe bolj postavlja vpraĹĄanje, kako je mogoÄ?e, da so v javnem sektorju dodatno zaposlovali in se jim kakĹĄne pametne racionalizacije sploh ni bilo treba lotiti.

Ko je ministrstvo za finance 10. novembra objavilo osnutek male davÄ?ne reforme, s katero naj bi , kot je vehementno razlagalo, poveÄ?ali konkurenÄ?nost in produktivnost slovenskega poslovnega okolja in jo za deset dni prepustilo javni razpravi, je bilo gospodarstvu dovolj norÄ?evanja, saj je ugotovilo, da gre le za navadno prelivanje sredstev, ki zanj pomeni predvsem dodatno obremenitev. V torek je ministrstvo svojo zaletavost potegnilo iz procedure.

Sedaj seveda finanÄ?na luknja ostaja odprta, na Ä?igavih pleÄ?ih jo bo vlada zakrpala je jasno, ostaja le vpraĹĄanje, kako globoko bo spet komu segla v Ĺžep. đ&#x;”˛

OtroĹĄki veÄ?er ob dnevu otroka PrazniÄ?ni december Konovo, 20. november – DruĹĄtva prijateljev mladine iz Ĺ aleĹĄke doline so zaznamovala svetovni dan otroka. Za vesele urice jih je sedem pripravilo zabavne toÄ?ke, ki jih je povezoval BoĹĄtjan Oder.

Praznovanje je odprl prostovoljec Rok Poprijan in tudi sklenil veÄ?er z bobnanjem. ÂťVeseli smo, ker vemo, da so naĹĄi otroci in sokrajani po druĹĄtvih prijateljev mladine iskreni ljudje in imajo radi otroke ter zato uspeĹĄni pri pripravi dobrih programov za vsakodnevno

druĹženje in ob posebnih priloĹžnostih, kot je bila ta. V naĹĄih druĹĄtvih in v zvezi pa si Ĺželimo, da je svetovni dan otroka vsak dan v letu,ÂŤ je povedala sekretarka Zveze prijateljev mladine Velenje Kristina KovaÄ? in povabila na popoldanska druĹženja ter 16. novoletni darilni bazar, ki bo to soboto od 8.00 do 13.00 v dvorani Centra Nova: ÂťPridite nas obiskat. S tem, ko boste z nami in jim namenili kakĹĄen evro, bodo otroci v letu 2016 bolj veseđ&#x;”˛ tf li.ÂŤ

v Velenju

Mestna obÄ?ina Velenje, Festival in MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine bodo tudi letos poskrbeli za pestro predprazniÄ?no vzduĹĄje. 4. decembra ob 18. uri bodo na Titovem trgu sveÄ?ano priĹžgali prazniÄ?no razsvetljavo. Sledil bo koncert ansambla Spev z gostom Robertom Goterjem. Dedka Mraza bodo v Velenju sprejeli 11. decembra ob 17. uri na promenadi. Za zabavo bo poskrbela Alja. Dedek Mraz bo nato veÄ? kot 100 krat obiskal otroke v vrtcih, ĹĄolah, krajevnih skupnostih, kulturnih domovih in obdaril 2050 predĹĄolskih otrok.

Veselo bo tudi zadnji dan letoĹĄnjega leta, ko bo ob 18. uri najprej silvestrovanje za otroke, veliko silvestrovanje s ÄŒuki pa se bo zaÄ?elo đ&#x;”˛ mz ob 22. uri.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Varovalni zid na napaÄ?nem mestu

V Velenju pozdravili rokometni pokal Velenje, 24. novembra - Poljska bo od 16. do 31. januarja 2016 gostila Evropsko rokometno prvenstvo, na katerega so se uvrstili tudi slovenski rokometaĹĄi. Rokometna zveza Slovenije in VeleposlaniĹĄtvo Republike Poljske s svojimi aktivnostmi Ĺže pripravljata slovenske navijaÄ?e na prihajajoÄ?i rokometni praznik.

Ena izmed aktivnosti je bila tudi moĹžnost, da se slovenski ljubitelji (navijaÄ?i) rokometa v Ĺživo sreÄ?ajo s trofejo, ki jo bo dobil zmagovalec evropskega rokometnega prvenstva. V torek je tako tudi v Velenje priĹĄel pokal EP 2016.

Skupaj s pokalom je v Velenje priĹĄla tudi delegacija predstavnikov evropskega rokometnega prvenstva, ki se ji je pridruĹžila ĹĄe poljska delegacija, ki jo je vodil Pawel Czerwinski, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji.

Delegacija se je najprej, odpravila na Mestno obÄ?ino Velenje, kjer jih je prijazno sprejel Ĺžupanov kabinet, s Petrom Dermolom in Iztokom Morijem na Ä?elu. Temu je sledil obisk osnovne ĹĄole Ĺ alek, kjer so pokal skupaj z ravnateljico ĹĄole, Ireno PoljĹĄek Sivka, sprejeli osnovnoĹĄolski otroci. Pot po Velenju pa je pokal zakljuÄ?il med obiskovalci v Mercator centru Velenje. đ&#x;”˛

Na Gorici poskusno modre cone Velenje, 23 novembra – V ponedeljek je zaÄ?ela poskusno obratovati nova parkirna modra cona D v naselju Gorica, ki bo obratovala 24 ur na dan vse dni v letu. Od novega leta bodo vsi stanovalci v coni D upraviÄ?eni do dveh letnih abonmajev za parkiranje (enako kot stanovalci ostalih modrih con v obÄ?ini), cena prvega abonmaja bo 8 evrov, drugega pa 30 evrov. Stanovalci morajo imeti abonmaje nameĹĄÄ?ene tako, da bodo v celoti vidni skozi sprednje vetrobransko steklo. Ostali bodo za parkiranje v modri coni D morali s plaÄ?ilom na parkomatu odĹĄteti 40 centov. BrezplaÄ?no bo moĹžno parkirati za dve uri med tednom, ob vikendih pa za 4 ure. Parkirna mesta za invalide so brezplaÄ?na in oznaÄ?ena z rumeno barvo.

Stanovalci lahko do novega leta brezplaÄ?no uporabljajo novo garaĹžno hiĹĄo, v kateri je 660 parkirnih mest. 440 parkirnih mest v 2. in 3. etaĹži je v celoti namenjenih za prebivalce krajevne skupnosti Gorica in njihove obiskovalce. Od novega leta bodo obÄ?anke in obÄ?ani za parkiranje v garaĹžni hiĹĄi na Gorici lahko kupili letne ali meseÄ?ne karte. Kot novost bodo na voljo tudi zlate parkirne karte, s katero bo lahko imetnik parkiral v vseh modrih conah in garaĹžnih hiĹĄah v mestu Velenje. ÄŒe bodo stanovalci zainteresirani, bodo v garaĹžni hiĹĄi na Gorici omogoÄ?ili parkiranje tudi za motorna kolesa. đ&#x;”˛

Tudi Velenjska podjetja odpirajo vrata Velenje, 26. november – Danes ob 16. uri bo veÄ? kot 170 podjetij po vsej Sloveniji predstavilo svoje dejavnosti in karierne moĹžnosti na Dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva. Namenjen je devetoĹĄolcem, njihovim starĹĄem ter uÄ?iteljem kot pomoÄ? pri odloÄ?itvi o poklicni poti ter podjetjem kot pomoÄ? pri iskanju Ĺželenega kadra. Iz mestne obÄ?ine Velenje bo sedem podjetij: PUP Velenje in PUP Saubermacher, Mega M, Esotech, DBSS, Plastika Skaza in Gorenje. Na KoroĹĄkem se bo predstavilo 19 podjetij, v savinjski regiji pa 21. đ&#x;”˛

tf

To smo mi, vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki, 13. novembra – V poÄ?astitev 20-letnice obstoja ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki se je zvrstilo nekaj prireditev.

Med njimi velja izpostaviti razstavo z naslovom To smo mi, vaĹĄke skupnosti. Pripravil jo je Javni zavod Mladinski center v tamkajĹĄnji dvorani Marof, na njej pa je deset vaĹĄkih skupnosti v besedi in sliki predstavilo svoje posebnosti in znamenitosti.

Nekatere so bile pri tem zelo domiselne.

Obiskovalci v dvorani so bili nad idejo navduĹĄeni in mnogi med njimi so menili, da bi jo lahko ĹĄe kdaj ponovili. đ&#x;”˛

Tp

VaĹĄka skupnost Skorno je predstavila delovanje podruĹžniÄ?ne ĹĄole, ki je zaprla vrata v ĹĄolskem letu 1974/75.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

26. novembra 2015

Projekt obvoznice LuÄ?e znova umeĹĄÄ?en v drĹžavni proraÄ?un Tatjana PodgorĹĄek

Na bregu Savinje v LuÄ?ah znova ropotajo gradbeni stroji. Ĺ tevilne obÄ?ane je to presenetilo, saj je tam podjetje Nivo Eko Celje v okviru kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na poreÄ?ju reke Savinje – lokalni ukrepi ĹĄele konec lanskega oziroma na zaÄ?etku tega leta izvedlo del protipoplavne zaĹĄÄ?ite LuÄ?.

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je izvajalec gradbenih del pri konÄ?nem geodetskem posnetku izvedenih del odkril, da je med zakoliÄ?bo in zaÄ?etkom izgradnje protipoplavnega zidu iz neznanih razlogov priĹĄlo do zamika zakoliÄ?be in s tem do izgradnje opornega zidu na napaÄ?nem mestu. Sedaj Nivo Eko na svoje stroĹĄke izvaja sanacijska dela. Ta naj bi bila konÄ?ana do konca tega meseca.

Pri izgradnji celotnega kohezijskega naÄ?rta je bilo v LuÄ?ah kar nekaj zapletov. Prvo fazo niĹže od mostu ter na sotoÄ?ju LuÄ?nice in Savinje so zaÄ?eli delati brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kasneje so tega pridobi-

li. Za drugo fazo od mostu navzgor je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno pravoÄ?asno, so pa naÄ?rtovanim ukrepom ugovarjali lastniki sosednjih zemljiĹĄÄ?.

Nobena od obeh faz pa za zdaj ĹĄe nima uporabnega dovoljenja.

Ciril Rosc, Ĺžupan ObÄ?ine LuÄ?e, je dogajanje komentiral: ÂťPri poplavni varnosti ne more biti kompromisov. Dela je potrebno izvajati po projektu, sicer gre vse narobe. Konkretno v naĹĄem primeru, Ä?e napake ne bi odpravili, bi moral biti viĹĄji most in tuneli. Prav tako zadeva ne bi bila usklajena z naĹĄo izraĹženo referendumsko voljo.ÂŤ Seveda pa ĹĄe vedno velja, da bodo LuÄ?e protipoplavno zaĹĄÄ?itene le, Ä?e bo zgrajena tudi obvoznica, ki jo drĹžavni prostorski naÄ?rt predvideva. Ali se v zvezi z njo kaj dogaja? ÂťSe. V sprejetih drĹžavnih proraÄ?unih za leto 2016 in 2017 je obvoznica umeĹĄÄ?ena v proraÄ?unske postavke.

Po meni znanih informacijah je predviden tudi denar za odkup zemljiĹĄÄ?. Aktivnosti naj bi se zaÄ?ele prihodnje leto,ÂŤ je ĹĄe dejal đ&#x;”˛ Ciril Rosc.

Nova stanovanja za trg Mozirje – Na PodroĹžniku, kjer je obÄ?ina Mozirje Ĺže pred leti predvidela izgradnjo veÄ?stanovanjskih objektov, se konÄ?no nekaj dogaja.

Mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik je pojasnil, da je druĹžba Graditelj iz Kamnika zaÄ?ela gra-

so zemljiĹĄÄ?e, na katerem poteka izgradnja in za katero je bilo Ĺže pred leti pridobljeno gradbeno dovoljenje, najprej prodali investitorju iz Slovenskih Konjic. Ta pa ga je zaradi finanÄ?nih teĹžav prodal sedanjemu lastniku.

Na zahodnem delu PodroĹžni-

Prvi od treh predvidenih blokov naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta, v njem pa od 25 do 30 stanovanj.

diti prvega od treh predvidenih blokov nad trgovino Tuť. Že konec prihodnjega leta naj bi bilo v njem na voljo od 25 do 30 stanovanj za trg. Od tega, kako bo stekla njihova prodaja, bo odvisno, kdaj se bo Graditelj lotil izgradnje drugega in tretjega bloka. Kolikor vem, je interes kar precejťen. Suhoverťnik je ťe povedal, da

ka, kjer je predvidena izgradnja ĹĄe ĹĄtirih blokov, pa aktivnosti ĹĄe vedno stojijo. ZemljiĹĄÄ?e je v lasti PV Investa iz Velenja. ÂťPo informacijah se tudi ta druĹžba pogovarja o prodaji zemljiĹĄÄ? Graditelju iz Kamnika,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan SuhoverĹĄnik. đ&#x;”˛

Tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Res Ä?udno se ta naĹĄ svet vrti Napad z vrha – Ograje niĹžje – Bogati in plaÄ?e – Zima Ĺže kima – Pravi majster – Kako na potrebo ÄŒeprav pri nas pravih spopadov ni, nekateri menijo, da smo – ker smo v zvezi evropskih drĹžav – tudi mi v vojni. Saj so tudi pri nas moÄ?no odmevale eksplozije v Parizu. Zato so policisti, ki imajo Ĺže tako veliko dela na vzhodni meji, kamor ĹĄe vedno pritekajo reke pribeĹžnikov, pozorni ĹĄe na druge dogodke. In ob vsem tem so morali pred dnevi varovati ĹĄe nogometno tekmo Âťvelikega tveganjaÂŤ, ko so se v ljubljanskih StoĹžicah pomerili ljubljanski in mariborski nogometaĹĄi oziroma nogometaĹĄi iz ljubljanskega in mariborskega kluba.

Bolj kot nogometaĹĄi so bili ÂťtveganiÂŤ njihovi navijaÄ?i. Med tema najveÄ?jima slovenskima mestoma je namreÄ? ĹĄe vedno velika napetost, nogometna ĹĄe posebej!

In kot da vsa ta obremenitev za policiste ne bi bila dovolj, jih je doletel ĹĄe napad z vrha. Tako so razumeli dokaj Âťpovzdignjen glasÂŤ premiera Cerarja na njihov zaÄ?etek stavke. Predsednik vlade je vse policiste zelo poenotil in vsem stavkovnim zahtevam so dodali ĹĄe eno: da se jim mora za izreÄ?ene besede opraviÄ?iti. Potihoma pa vlada zdaj preraÄ?unava, koliko bi lahko popustila.

Sicer pa so tudi zadnji dnevi minili delovno. PribeĹžniki so ĹĄe kar prihajali, naĹĄi vojaki so ĹĄe kar postavljali ograjo. ÄŒeprav naj bi ograje postavljali niĹžje. Ne niĹžje kot manj visoke, ampak geografsko. Ĺ˝e v Srbiji, Makedoniji, sploh naj bi se teĹžiĹĄÄ?e ÂťodbiranjaÂŤ in omejevanja pribeĹžnikov zaÄ?elo Ĺže v TurÄ?iji in GrÄ?iji.

Po naĹĄi deĹželici tudi letos, kot obiÄ?ajno ob tem Ä?asu, odmevajo podatki o najbogatejĹĄih Slovencih. Tudi z naĹĄega obmoÄ?ja jih je nekaj na tej lestvici, Ä?eprav so Ä?asi, ko je na njej kraljeval celjski trgovec Mirko TuĹĄ, Ĺže zdavnaj minili. Res je na lestvici ĹĄe zdaj visoko, a ga je letos prehitel drugi regijski trgovec Franc Jager. Sicer pa podatki kaĹžejo, da so nekateri bogataĹĄi Âťkratkega dahaÂŤ, tako da morda niti ni treba, da smo komu ÂťfovĹĄniÂŤ. Vsem tudi ni treba dajati slabega predznaka. VeÄ?ina si je denar prisluĹžila ne le povsem poĹĄteno, ampak tudi z vestnim, umnim ter trdim delom. Ter z roko v roki z zaposleni-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

mi. Zato je tudi potrebno pogledati lestvico, na kateri so podatki, kakĹĄna je povpreÄ?na plaÄ?a zaposlenih v podjetjih najpremoĹžnejĹĄih.

In ko zaradi tega ali pa Ä?esa drugega (nejevoljno) odkimavajo, nam zima Ĺže kima. Konec tedna je Ĺže bil lepo bel, Ä?eprav je za mnoge smuÄ?arske centre zapadlo ĹĄe premalo snega. A kolikor ga je Ĺže bilo, je vsaj napovedal prihod zime. Ob hladu so ponekod Ĺže pripravili topove, na Rogli pa je vendarle padlo Ĺže toliko sneĹžink, da so Ĺže pripravili steze za smuÄ?arske teke.

V Celju pa je bilo v soboto slavnostno. Tu je bila osrednja drĹžavna proslava ob ponedeljkovem dnevu Rudolfa Maistra. Spomnili so se za nas pomembnega dogodka, ko je ta general s svojim peĹĄpolkom prevzel Maribor, postavil slovensko oblast in tudi zasedel severno mejo. To njegovo dejanje je bilo ĹĄe kako pomembno za ohranitev slovenstva, konÄ?no tudi za ustanovitev samostojne drĹžave. Nekateri pa v Celju vendarle kritiÄ?no opozarjajo, zakaj je prav ob tem dogodku v Celju zaprta ulica, ki se imenuje po Maistru. Vendar v tem ni niÄ? slabega, ker je zaprta prav zato, da bo boljĹĄa, saj jo obnavljajo.

Svojevrstno ÂťslavjeÂŤ, vendar moÄ?no drugaÄ?no od celjskega, so imeli tudi v RogaĹĄki Slatini. Tu so namreÄ? poÄ?astili svetovni dan straniĹĄÄ? in sklenili letoĹĄnjo akcijo Naj javno straniĹĄÄ?e. SlatinÄ?ani so tako priznanje dobili lani, letos pa je zmagovalka po letu ÂťpremoraÂŤ znova Mestna obÄ?ina Ljubljana. Ob tem v DruĹĄtvu za kroniÄ?no Ä?revesno bolezen ocenjujejo ĹĄe straniĹĄÄ?a na bencinskih servisih ob avtocestah ter v zdravstvenih domovih. Opozarjajo ĹĄe, da ima od 51 obÄ?in, kolikor so jih obiskali, javna straniĹĄÄ?a le 30; nekatera veÄ?, tako da je takih prostorov 66.

PoroÄ?ali smo Ĺže, da so v celjskem mestnem gozdu uredili hiĹĄo na drevesih. To je najveÄ?ja drevesna hiĹĄa v drĹžavi, oÄ?itno tudi dobro arhitekturno zasnovana, saj se je uvrstila med nominirance za mednarodno arhitekturno nagrado. Zanjo se potegujejo arhitekti tovrstnih objektov iz osmih drĹžav osrednje Evrope.

Pa ĹĄe to: Ä?e gre mlin, naj gre ĹĄe pekarna! In so v Celju po letu, ko so podrli znani Rakuschev mlin, zdaj podrli ĹĄe staro pekarno ob njem.

RuĹĄenje (pogorelega) mlina je moÄ?no odmevalo vse do Ljubljane, pekarna pa je padla povsem potihoma.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

26. novembra 2015

Denarja manj, a za najpomembnejĹĄe naloĹžbe bo Svetniki obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj brez razprave sprejeli osnutek proraÄ?una za prihodnje leto – Po skoraj osmih letih zelena luÄ? za obÄ?inski prostorski naÄ?rt Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 18. novembra – Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so na predzadnji letoĹĄnji seji namenili pozornost predlogom odlokov o obÄ?inskem prostorskem naÄ?rtu ter podrobnima obÄ?inskima prostorskima naÄ?rtoma za obmoÄ?je vile Ĺ iroko in za mestno jedro Ĺ oĹĄtanj, brez razprave pa so sprejeli tudi osnutek obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto.

Manj blizu 2 milijona evrov

ÂťPresenetili so me,ÂŤ je po glasovanju o osnutku obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2016 z zadovoljstvom dejal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki oÄ?itno ni priÄ?kval, da bodo najpomembnejĹĄi obÄ?inski dokument svetniki sprejeli brez razprave. Ti so njegove priprave pohvalili. ÂťObrestovala se je predhodna obravnava osnutka na sejah obÄ?inskih delovnih teles in veÄ?jih pripomb ne priÄ?akujemo tudi pri sprejemanju predloga,ÂŤ nam je med drugim dejal Menih.

Osnutek proraÄ?una so pripravili na osnovi rebalansa letoĹĄnjega, saj ĹĄe niso znana vsa izhodiĹĄÄ?a. Po njem naj bi se v obÄ?insko blagajno nateklo 13 milijonov 600 tisoÄ? evrov, kar je blizu 2 milijona evrov manj v primerjavi s prejĹĄnjim. Za toliko bodo morali – tako Menih – zmanjĹĄati predvidena vlaganja. ÂťZanje smo ÂťrezerviraliÂŤ pribliĹžno 5,5 milijona evrov, kar bo zadoĹĄÄ?alo za izvedbo vsaj najpomembnejĹĄih naloĹžb.ÂŤ Med velikimi projekti je Menih omenil izgradnjo prizidka k tamkajĹĄnji glasbeni ĹĄoli, za kar bodo najeli 200 tisoÄ? evrov kredita, ter projekt izgradnje avtobusne postaje. Ĺ˝e letos bodo poskuĹĄali zanj pridobiti Ä?im veÄ? potrebne dokumentacije, proti koncu leta 2016 pa naj bi se izvedbe tudi lotili.

Po 8 letih konÄ?no obÄ?inski prostorski naÄ?rt

Predzadnja letoĹĄnja seja obÄ?inskega sveta je bila zelo pomembna tudi zaradi sprejetja obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta. 'Mukali', so se izrazili, so ga skoraj

34 stanovanjskih objektov z vso potrebno infrastrukturo ter tipsko gradnjo, znotraj parka izgradnja hotela, na obmoÄ?ju C naj bi umestili 161 parkirnih mest za osebna vozila, po 4 za avto-

8 let, z njim pa nadomestili doslej veljavnih mnogih prostorsko ureditvenih pogojev ĹĄe iz Ä?asov nekdanje ObÄ?ine Velenje. ÂťProstorski naÄ?rt, pri katerem je sodelovalo 40 nosilcev urejanja prostora, je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja na celotnem obmoÄ?ju lokalne skupnosti, za posamezna obmoÄ?ja pa bomo morali ĹĄe doloÄ?iti podrobnejĹĄe pogoje izgradnje,ÂŤ nam je pojasnil ĹĄoĹĄtanjski podĹžupan Viki Drev.

sicer za vilo Ĺ iroko ter za jedro mesta Ĺ oĹĄtanj.

Na dobrih 10 hektarjev velikem spomeniĹĄko zaĹĄÄ?itenem obmoÄ?ju vile Ĺ iroko je predvidena na obmoÄ?ju A izgradnja

Vila Ĺ iroko in jedro mesta Ĺ oĹĄtanj

V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki za prihodnje leto predvideli zadolĹževanje – Poleg zakonskih obveznosti prednost nadaljevanju izgradnji kanalizacije

Za dve obmoÄ?ji so podroben obÄ?inski prostorski naÄ?rt na tokratni seji svetniki Ĺže sprejeli, in

PraviÄ?nejĹĄa delitev stroĹĄkov ogrevanja Za veÄ?ino veÄ?jih sprememb naj ne bi bilo – Korekcijski faktorji v ÂťrokahÂŤ izvajalcev delitve

Petega novembra je zaÄ?el veljati nov pravilnik o naÄ?inu delitve in obraÄ?unu stroĹĄkov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z veÄ? posameznimi deli. Z njim naj bi stopili na prste pretiranemu varÄ?evanju in gretju na raÄ?un sosedov oziroma zagotovili – pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo – praviÄ?nejĹĄo delitev stroĹĄkov toplote med etaĹžnimi lastniki v veÄ?stanovanjskih stavbah. Prav tako je s tem pravilnikom etaĹžnim lastnikom odvzeta moĹžnost odloÄ?anja o tem, po kakĹĄnem kljuÄ?u izvajalci delitev doloÄ?ajo korekcijo porabe glede na lego posameznega stanovanja. ÂťInterpretacije novega pravilnika so v javnosti zelo razliÄ?ne. Nekatere zadeve so v njem ĹĄe malo nejasne in zanje smo ministrstvu za infrastrukturo Ĺže posredovali zahteve po dodatnih obrazloĹžitvah. Nekaj sprememb se ĹĄe nadejamo, ne pa veÄ?jih. Naj pa ob tem tudi povem, da glede na navade naĹĄih uporabnikov pri veÄ?ini veÄ?jih sprememb ne priÄ?akujemo,ÂŤ pravi Mateja Knez iz Komunalnega podjetja Velenje.

Novosti

Ena od novosti je – po besedah Knezove – sprememba razmerja med fiksnim in variabilnim delom stroĹĄkov za toplotno energijo. Prej je bilo to razmerje najmanj 60 in najveÄ? 40 odstotkov po porabniĹĄkih deleĹžih, sedaj je najmanj 50 in najveÄ?

80 odstotkov po porabniĹĄkih deleĹžih.

Druga se nanaĹĄa na stanovalce, katerih poloĹžnice za ogrevanje so bile doslej vsaj petkrat viĹĄje od povpreÄ?ja, ki so ga plaÄ?evali sosedje. Ti bodo stroĹĄke ogrevanja po novem lahko plaÄ?evali tudi po kvadraturi vse dotlej, dokler ne bodo ugotovili in odpravili napake pri obraÄ?unavanju porabe po delilnikih.

ObraÄ?unavanje stroĹĄkov po kvadraturi bo velja-

Ĺ martno ob Paki, 23. novembra – ÂťLeto 2016 bo teĹžko. Po treh dokaj bogatih naloĹžbenih letih smo ÂťpadliÂŤ na realna tla. Prihodkov bo manj, odhodki ostajajo pribliĹžno na ravni preteklih let. VarÄ?evalnim ukrepom se ne bomo mogli izogniti. Pri usklajevanju z deleĹžniki bodo potrebni napori glede tega, kako uravnoteĹžiti proraÄ?un in uresniÄ?iti skupno dogovorjene naloge.ÂŤ S temi besedami je na seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar sklenil obrazloĹžitev osnutka obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto. To je bila tudi osrednja toÄ?ka letoĹĄnje predzadnje seje obÄ?inskega sveta.

lo tudi v stavbah, v katerih bodo manjkali podatki za veÄ? kot polovico delilnikov v objektu: v blokih s preteĹžno poÄ?itniĹĄkimi stanovanji ter v prehodnih jesenskih in spomladanskih mesecih oziroma na zaÄ?etku in koncu kurilne sezone. Takrat se namreÄ? veÄ?ina etaĹžnih lastnikov ne ogreva veÄ?, uporabniki v spodnjih in zgornjih nadstropjih pa ĹĄe.

IzraÄ?un porabe toplote po kvadraturi stanovanja bo po novem veljal ĹĄe za stanovanja, v katerih bo poraba objekta manjĹĄa od 40 odstotkov povpreÄ?ja v stavbi. Izvajalci bodo v teh primerih upoĹĄtevali, kot da ni podatka z delilnika.

Spremembe so tudi, kadar ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliĹĄÄ?in. Za uporabnike, ki nimajo vgrajenih delilnikov ali so pri odÄ?itavanjih nastopile teĹžave po njihovi krivdi, je bila po starem pravilniku upoĹĄtevana kvadratura s faktorjem 1,6, po novem pravilniku znaĹĄa faktor 3.

Prihodki za blizu 200 tisoÄ? evrov niĹžji od odhodkov

Korekcijski faktorji v ÂťrokahÂŤ izvajalcev delitve

Velenje, 4. decembra – Prostovoljci Mladinskega centra Velenje so se odloÄ?ili, da bodo tudi letos pomagali ljudem v stiski.

Prvi petek v decembru bodo ob 21. uri v eMCe placu pripravili dobrodelni koncert, izkupiÄ?ek pa bodo v celoti namenili mlademu VelenjÄ?anu, uÄ?encu Centra za vzgojo in izobraĹževanje Mihi BlaĹžiÄ?u s Konovega. Bolezen ga je prikovala na invalidski voziÄ?ek, po tem, ko je zbolel tudi njegov oÄ?e, pa je druĹžina res v stiski.

Adnan BuljubaĹĄiÄ? nam je v imenu prostovoljcev, ki letos pripravljajo Ĺže tretji projekt Pomagajmo pomagati, povedal, da so se

PraviÄ?nejĹĄo delitev stroĹĄkov toplote naj bi prinesla tudi sprememba o pristojnosti odloÄ?anja o korekcijskih faktorjih. Doslej je bila ta odloÄ?itev v pristojnosti etaĹžnih lastnikov stanovanj, poslej je Âťv rokahÂŤ izvajalcev delitve. ÂťKorekcijski faktor je neke vrste odpustek, ki ga ima stanovalec glede na lego stanovanja. Izvajalci delitve imajo o tem vse podatke in ti bodo tudi presodili viĹĄino korekcijskih faktorjev za posamezno stanovanje v objektu.

Po porabi bo lahko ob soglasju z etaĹžnimi lastniki obraÄ?unaval ves stroĹĄek ogrevanja, po kvadraturi pa nujno manj kot polovico stroĹĄka.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali bo novi pravilnik dvignil zneske za ogrevanje in za koliko, je Mateja Knez odgovorila: ÂťStroĹĄki toplote bodo odvisni od porabe posameznih objektov in poslediÄ?no stanovanj. VeÄ?jih stroĹĄkov zaradi đ&#x;”˛ pravilnika ne priÄ?akujemo.ÂŤ

đ&#x;”˛

Prihodnje leto bo teĹžko

Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

buse ter za avtodome (vse za potrebe hotela ter bliĹžnji ĹĄportni kompleks), na obmoÄ?ju C1 pa parkiriĹĄÄ?a in garaĹže za stanovalce Ĺže obstojeÄ?ih blokov.

V naÄ?rtu za jedro mesta Ĺ oĹĄtanj (obmoÄ?je od bencinskega servisa do servisa VrÄ?kovnik) pa so prisluhnili izraĹženim potrebam obÄ?anov ter predlaganim reĹĄitvam glede prometa. Tega naj bi znotraj mesta precej omejili, za potrebna parkirna mesta pa poskrbeli z izgradnjo garaĹžne hiĹĄe v dveh etaĹžah.

V nadaljevanju seje so svetniki namesto osnutka odloka o plakatiranju v obÄ?ini obravnavali osnutek odloka o Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline in ga z nekaj popravki tudi potrdili.

V lokalni skupnosti naÄ?rtujejo za prihodnje leto dobrih 2,7 milijona evrov prihodkov in za nekaj manj kot 2,9 milijona evrov odhodkov. Med veÄ?jimi prihodki so dohodnina, najemnina za komunalno infrastrukturo, odĹĄkodnina po pogodbi s TeĹĄem, naÄ?rtujejo pa tudi 125 tisoÄ? evrov, ki naj bi jih pridobili na javnih razpisih. UspeĹĄnosti pri slednjih piÄ?akujejo za projekt energetske sanacije vrtca. ÄŒe ne bo tako, se bodo uresniÄ?itvi ene od

naÄ?rtovanih prednostnih nalog za prihodnje leto odpovedali. ProraÄ?un je, zagotavlja KopuĹĄar, realen, a je precej niĹžji v primerjavi s preteklimi leti, v katerih so izvajali veÄ?ja vlaganja v komunalno infrastrukturo. Manj prihodkov naÄ?rtujejo tudi zaradi zniĹžanja povpreÄ?nine. PribliĹžno 200 tisoÄ? evrov primanjkljaja naj bi pokrili z rezervo iz preteklih let ter s kreditom v viĹĄini blizu 100 tisoÄ? evrov. Tega bodo najeli predvsem zaradi naÄ?rtovane izgradnje prve faze kanalizacije v Gavcah.

Sicer pa ostajajo prednostne naloge v letu 2016 izpolnjevanje zakonskih obveznosti, zagotavljanje denarja za nujno potrebna vlaganja, za tekoÄ?e financiranje proraÄ?unskih porabnikov, s katerimi se bodo morali dogovoriti o varÄ?evanju, saj si nekaterih nadstandardov ne bodo mogli veÄ? privoĹĄÄ?iti. ÄŒaka jih tudi odloÄ?itev v zvezi z vrtcem. Najema pogodba za kontejner zanj se izteÄ?e, vrtec pa bi morali dograditi tudi zaradi preselitve dveh skupin iz tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole.

Svetniki so brez razprave potrdili osnutek odloka o obÄ?inskem proraÄ?unu za prihodnje leto. Ta bo v javni obravnavi do 9. decembra, na zadnji letoĹĄnji seji, ki bo 21. decembra, pa naj bi svetniki proraÄ?un tudi potrdili. đ&#x;”˛

ÂťPomagajmo pomagatiÂŤ

Adnan BuljubaĹĄiÄ?

zanj odloÄ?ili tudi zato, ker sta bila prva dva zelo uspeĹĄna. ÂťÄŒeprav je v pripravo in izvedbo dobrodelnega projekta treba vloĹži-

ti veliko Ä?asa in truda, ga bomo, saj res Ĺželimo pomagati. Miha je res prijeten, dobrovoljen fant.

Spoznali smo ga lani, ko smo zbirali sredstva za CVIU, ki ga obiskuje,ÂŤ ĹĄe izvemo. Poleg vstopnine za koncert bodo na njem zbirali tudi prostovoljne prispevke. Na koncertu bodo nastopili veÄ?inoma domaÄ?ini. ÂťNaĹĄemu vabilu so se odzvali Mrigo, Ghet, Nemir, MeetJah & 100TKA feat. Kuna in mariborska skupina V.O.T.S. Lani so zbrali okoli 2 tisoÄ? evrov, s katerimi so CVIU pomagali kupiti tahograf. Letos upajo, da bo izkupiÄ?ek podoben. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

26. novembra 2015

Ženske v moťkem svetu

GOSPODARSKE novice Razmere na Gorenjevih trgih zaostrene

V podjetniťtvu so bolj kot spol pomembni znanje in ideje – Med samozavestjo in ambicioznostjo ter premiťljenostjo in vztrajnostjo – Ženskam je teŞje med Şenskami Tina Felicijan

ÄŒeprav je tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji na vodilnih poloĹžajih v veÄ?jih podjetij vse veÄ? Ĺžensk, te ĹĄe vedno zasedajo le kako petino direktorskih stolÄ?kov. Dve uspeĹĄni velenjski podjetji – Plastika Skaza in Malinca – pa sta preteĹžno Ĺženski.

V prvem so na veÄ? kot polovici vodstvenih poloĹžajev Ĺženske, v drugem pa sama dekleta. Kako pomemben je spol v podjetniĹĄtvu (Ä?e sploh) ter kakĹĄne so prednosti in slabosti moĹĄkih in Ĺžensk, s kakĹĄnimi izzivi se spopadajo Ĺženske in kako se kaĹže seksizem, smo se pogovarjali z izvrĹĄno direktorico Plastike Skaza Lauro Rednak in direktorico Malince Nastjo Kramer.

rekel ja. Ĺ˝enska si bo vzela Ä?as za premislek, nekaj se bo nauÄ?ila, preden bo rekla ja in stopila ambicijam naproti.ÂŤ Medtem ko moĹĄki veliko hitreje obupajo, ko gre kaj narobe, pa Ĺženske vztrajajo in se uÄ?ijo tako dolgo, da sprememba res pride, in ostanejo pri poslu, ĹĄe primerja Laura in opaĹža tudi, Âťda se Ĺženske znajo po-

Da stereotip starejĹĄega moĹĄkega na Ä?elu podjetja ĹĄe kako velja, potrjuje Nastja, ki jo na zaÄ?etku sodelovanja malokdo jemlje resno. ÂťNajprej zato, ker sem mlada, nato pa zato, ker sem dekle.

Marsikdo mi reÄ?e: a lahko govorim z nadrejenim, z direktorjem. Saj res ni veliko mladih direktorjev, ĹĄe posebno ne Ĺžensk,

â?ą

ÂťPredvsem je pomembno, da Ĺženska ne meĹĄa osebnega Ĺživljenja s poslovnim. Da si zna zastaviti dolgoroÄ?en cilj, da bo ohranjala ravnovesje med tema dvema svetovoma.ÂŤ Laura Rednak.

Pomembno je znanje

V podjetniĹĄtvu je bolj kot karkoli drugega pomemben prispevek posameznika k rezultatom podjetja. ÄŒeprav nekatere raziskave kaĹžejo, da so moĹĄki bolj produktivni in proaktivni, je Laura Rednak prepriÄ?ana, Âťda tudi Ĺženska zna do zelo dobrih rezultatov, Ä?e verjame vase, ima dobrega mentorja in trenerja ter si to res Ĺželi.ÂŤ Poleg znanja in zagnanosti pa so pomembne ideje, meni Nastja Kramer. Razlike med spoloma sicer obstajajo, a te niso kljuÄ?nega pomena.

Po Nastjinih izkuĹĄnjah dekleta malo manj resno jemljejo posel, ĹĄe posebno mlada. ÂťSo pa dekleta bolj organizirana, natanÄ?na in vestna kot fantje. A jim velikokrat zmanjka ambicioznosti.ÂŤ Da so moĹĄki bolj ambiciozni, meni tudi Laura. ÂťKo moĹĄkega postaviĹĄ pred situacijo, za katero morda ĹĄe nima znanja, da bi se z njo ambiciozno spoprijel, bo

Laura Rednak: ÂťVedno pravim, da se drug od drugega lahko veliko nauÄ?imo.ÂŤ

gosteje obnaĹĄati bolj empatiÄ?no – bolj posluĹĄajo ljudi in laĹžje delajo z njimi.ÂŤ

Izzivi Ĺžensk v podjetniĹĄtvu

PrepriÄ?anje, da Ĺženska ni za poslovni svet, je v Sloveniji ĹĄe vedno razĹĄirjeno. Zato potrditev Ĺženske v svetu moĹĄkih, kar poslovni svet ĹĄe vedno je, traja nekoliko dlje. MoĹĄki velikokrat neradi potrjujejo Ĺžensko kot glavo avtoritete, zato je dokazovanje ĹĄe toliko veÄ?ji izziv, pripove-

â?ą

ÂťKo povem, da sem direktorica jaz, kadar kdo Ĺželi govoriti z mojim nadrejenim, mu je navadno nerodno.ÂŤ Nastja Kramer

duje Laura. Zato se mora Ĺženska opremiti z iznajdljivostjo in kljub bontonu imeti svoj pristop. ÂťNe povsem slediti pravilom igre.

Imejte svojo karizmo in ambicioznost, svoj Ä?ut in Ä?ar,ÂŤ svetuje.

ampak se mi zdi, da je ta mentaliteta precej nazadnjaĹĄka,ÂŤ pravi mlada direktorica, ko si takih primerov ne jemlje k srcu, kveÄ?jemu vodo spelje na svoj mlin.

Med kariero in materinstvom

pa priznam, da bi dala prednost otroku,ÂŤ razmiĹĄlja. Tako je izziv tudi najti partnerja, ki razume predanost poslu.

Diskriminirajo Ĺženske

Laura pravi, da ji na osebni ravni moĹĄki nikoli niso ĹĄkodovali. V nasprotju z Ĺženskami so veliko bolj poĹĄteni. ÂťTekmovalnost, neprivoĹĄÄ?ljivost, odrekanje pomoÄ?i, mentorstva, trenerstva,ÂŤ naĹĄteva. Take so pri poslu Ĺženske do Ĺžensk, predvsem mlajĹĄih. Zaradi teĹžav s sprejemanjem kritik je Ĺženski kolektiv izzivalno okolje, Ä?e pride do slabih odnosov, pa lahko vplivajo na posel, saj se fokus razprĹĄi po podjetju, namesto da bi se usmeril na trg in kupce. V Plastiki Skaza to prepreÄ?ujejo tako, da lastniki, direktorji, Ĺživijo Âťzgodbo transparentnosti, se pravi odprtosti, komunikacije, kar po meni, da ni zahrbtnosti.

Mi si vsak trenutek vse povemo in se podpiramo. Pogovarjamo se o sluĹžbenih zadevah in odnosu v sluĹžbi,ÂŤ pripoveduje Laura.

Da so dobri odnosi pomembni za posel, poudarja tudi Nastja, ki vodi povsem Ĺženski kolektiv: ÂťMe se sicer super razumemo.

Je pa res, da smo nekaj Ä?lanic menjale. ÄŒe vidimo, da ne gre, raje poiĹĄÄ?emo nekoga, ki Ĺživi z nami naĹĄo zgodbo in ima enake cilje kot me,ÂŤ saj je (pravi) osredotoÄ?anje vseh v podjetju na dobro poslovanje kljuÄ?no za uspeh. đ&#x;”˛

Ena najveÄ?jih razlik med spoloma in s tem tudi izziv za Ĺženske je moÄ?nejĹĄi Ä?ut za starĹĄevstvo. Najbolj opazen je pri Ĺženskah v poznih dvajsetih, ko Ä?ut za materinstvo, dom, gospodinjenje velikokrat prevlada nad ambicioznostjo. So pa tudi izjeme, kot sta sogovornici, ki sta ťli v drugo skrajnost.ÂŤ Nastja je za zdaj ĹĄe stoodstotno pri poslu, ker otrok ĹĄe nima, Âťpa tudi materinskega Ä?uta ne, mogoÄ?e pa se bo razvil.ÂŤ Laura pa je mama, Ĺžena, gospodinja in uspeĹĄna poslovna Ĺženska hkrati. ÂťMoja skrajnost je, da sem kljub druĹžini in obveznostim doma konÄ?ala vse mogoÄ?e ĹĄtudije tudi v tujini.ÂŤ Uspelo ji je s podporo druĹžine, brez katere ji kljub moÄ?ni Ĺželji ne bi ĹĄlo. ÂťÄŒe bi bilo drugaÄ?e,

prostorih v Sloveniji. Tudi za leto, ki prihaja, imajo veliko novosti, Ĺže prva bo prihod prodajalne Mango.

BoĹĄtjan BrantuĹĄa, direktor SES Slovenija, je prepriÄ?an, da se priljubljenost Citycentra krepi tudi z Ĺživahnim dogajanjem z veliko dogodki za vse generacije. Vpetost v lokalno okolje bodo v prazniÄ?nih dneh potrdili skupaj z Zavodom Celeia in razdelili otrokom kar 1500 daril.

Nena Horvat, vodja marketinga, je napovedala nekatere zanimive decembrske dogodke. Prvi bo 5. decembra, ko bo v Citycenter priĹĄel MiklavĹž, 17. decembra jih bo obiskal

đ&#x;”˛

DDV ostaja enako visok Ljubljana – 18. novembra – DrĹžavni svet je potrdil novelo zakona o davku na dodano vrednost, s katero se bo v juliju 2013 sprejeta krizna zviĹĄana stopnja tega davka ohranila kot trajen ukrep. Tako sploĹĄna stopnja DDV ostaja na 22 odstotkih, zniĹžano stopnjo pa na 9,5 odstotka. đ&#x;”˛

Proti davÄ?ni reformi Ljubljana – Vlada je pripravila mini davÄ?no reformo, ki pa ji nasprotujejo celo veÄ?ni medsebojni nasprotniki – gospodarstvo oziroma delodajalci in sindikati. Gospodarstvo nasprotuje vladnemu predlogu mini davÄ?ne reforme, ker ta namesto obljubljene razbremenitve gospodarstva prinaĹĄa dodatne obremenitve, so skupaj povedali generalni direktor GZS Samo Hribar MiliÄ?, predsednik OZS Branko Meh in generalni sekretar ZdruĹženja delodajalcev obrti in podjetniĹĄtva Igor Antauer. ÄŒe ne bo dogovora, napovedujejo proteste. đ&#x;”˛

Kako do kakovostnih malih podjetij?

Ljubljana – Mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 99,8 odstotka vseh podjetij v Evropi in zaposlujejo dve tretjini vseh ljudi, zato veljajo za hrbtenico evropskega gospodarstva. Tudi pri nas v vladi to ugotovitev gotovo dobro poznamo, saj tam sedi kopica profesorjev, ki pa imajo oÄ?itno teĹžave, kako teorijo prenesti v prakso. đ&#x;”˛

Velenje gostilo partnerje projekta ICED Velenje, 14. november – Velenje je gostilo veÄ? kot 30 partnerjev projekta ICED (industrijska in rudarska mesta Evrope). Namen sodelovanja v okviru tega projekta je izmenjava dobrih praks v podjetniĹĄtvu, pri varstvu okolja in rekultivaciji rudarskih mest. V Velenju so jim predstavili okoljske sanacije in poslovne usmeritve. đ&#x;”˛

Minimalni dohodek 289 evrov Ljubljana – DrĹžavni zbor je sprejel predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki od 1. januarja zviĹĄuje minimalni osebni dohodek na nekaj manj kot 289 evrov, medtem ko znaĹĄa zdaj malenkost manj kot 271 evrov. Minimalni osebni dohodek bi sicer za vsaj pribliĹžno normalno preĹživetje moral znaĹĄati 385 evrov. đ&#x;”˛

17 odstotkov slovenskih ĹĄtudentov pridobiva znanje tudi v tujini Nastja Kramer: ÂťRazen tega, da me ljudje ne jemljejo resno, nimam izkuĹĄenj z diskriminacijo.ÂŤ

NaĹĄi ĹĄtudentje vse bolj dopolnjujejo svoje znanje v tujini. Po podatkih raziskave eurostudent.eu je 17 odstotkov slovenskih ĹĄtudentov pridobivalo izkuĹĄnje v tujini, kar uvrĹĄÄ?a Slovenijo na 11. mesto med drĹžavami Evropske unije. PrednjaÄ?ijo Danci, Finci in NorveĹžani z okoli 30 odstotki. Glede na podatke so najbolj priljubljene destinacije za slovenske ĹĄtudente NemÄ?ija, Ĺ panija in Portugalska. đ&#x;”˛

18 milijonov za stanovanjske obnove

Citycenter ĹĄe vedno raste Celje – Citycenter Celje, vodilno nakupovalno srediĹĄÄ?e v ĹĄirĹĄi celjski regiji, je v prvih devetih mesecih obiskalo 8,4 % veÄ? kupcev, kar jim je omogoÄ?ilo, da so ustvarili tudi 6,8 % viĹĄji promet kot v enakem obdobju lani.

Na tiskovni konferenci so se pohvalili z rezultati in napovedali dogajanje v prihodnje.

Darja Lesjak, centrova menedĹžerka, pripisuje ta izjemen rezultat lanski obnovi, nenehnemu dopolnjevanju ponudbe in aktualnemu sledenju trendov, ki temelji na skrbnem izboru vrhunskih domaÄ?ih in tujih blagovnih znamk. PrazniÄ?ni nakupovalni december bo ĹĄe polepĹĄala najviĹĄja smreÄ?ica v zaprtih

Velenje – Na Gorenjevih trgih so razmere ĹĄe vedno zelo zaostrene, na mnogih vlada makroekonomska in politiÄ?na nestabilnost, kar ĹĄe posebej velja za Rusijo, Ukrajino in Azijo, v zadnjih dneh pa kar za celo Evropo. Vse to spremljajo ĹĄe valutni pretresi. To pa so tudi glavni razlogi, zaradi katerih bo Gorenje leto verjetno sklenilo z izgubo kljub doseĹženim naÄ?rtovanim prihodkom.

Po besedah Franja Bobinca, predsednika uprave Gorenja, nov strateĹĄki naÄ?rt usmerjajo izkljuÄ?no v program DOM. Ekologijo bodo v celoti odprodali. V naslednjih petih letih Ĺželijo doseÄ?i obÄ?utno rast, in to za 35 odstotkov – na 1,56 milijarde evrov prihodkov v letu 2020. TakĹĄno rast naj bi dosegli z veÄ?jim deleĹžem prodaje premijskih blagovnih znamk ter s prodajo na trge zunaj Evrope.

ÄŒe nameravate obnavljati stanovanjski objekt, potem vas tole gotovo zanima. Eko sklad bo letno za energetske sanacije stanovanjskih stavb namenil 8 milijonov evrov kreditov ter 28 milijonov evrov nepovratnih spodbud.

BoĹžiÄ?ek, s katerim se bodo otroci lahko fotografirali. LetoĹĄnja novost za najmlajĹĄe bo iskanje pravljiÄ?nega junaka v izloĹžbah trgovin 14. in 21. decembra. V nedeljo, 20. decembra, bodo otroci lahko prinesli in oddali pisma BoĹžiÄ?ku. Tudi letos bodo ĹĄtevilni obrtniki popestrili prazniÄ?no dogajanje na tradicionalnem boĹžiÄ?no-novoletnem sejmu, ki bo trajal od 27. novembra do konca leta.

Sedmo leto zapored pripravljajo edinstveno humanitarno akcijo, v kateri bodo zbirali darila in izpolnili skrite Ĺželje 170 otrok iz rejniĹĄkih druĹžin. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Mojca Letnik, Ä?lanica uprave Premogovnika Velenje, 18. novembra – ÄŒlani nadzornega sveta Premogovnika Velenje so za novo Ä?lanico uprave za petletno mandatno obdobje z moĹžnostjo ponovnega imenovanja imenovali Mojco Letnik. Petletni mandat ji bo zaÄ?el teÄ?i 1. decembra letos. Letnikova je bila direktorica Saubermacher Slovenija. Premogovnik Velenje sicer vodi Ludvik Golob, njegov pomoÄ?nik je Ivan Pohorec, glavni tehniÄ?ni vodja premogovnika pa je Bogdan MakovĹĄek. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

26. novembra 2015

Energetske agencije stopile na pot sodelovanja

Novi ukrepi za izboljĹĄanje varstva okolja

Velenje, 19. novembra – V vili Bianci v Velenju je potekalo sreÄ?anje 12 slovenskih in hrvaĹĄkih energetskih agencij. SreÄ?anje je organiziral Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko (KSSENA) v sodelovanju z Regionalno energetsko agencijo Severozahodne HrvaĹĄke (REGEA) in je bilo namenjeno podpisu Memoranduma o soglasju med lokalnimi in regionalnimi energetskimi agencijami Slovenije in HrvaĹĄke – ta je okrepil sodelovanje agencij na podroÄ?ju energetske uÄ?inkovitosti in obnovljivih virov energije.

Memorandum, ki ga je podpisalo 7 slovenskih in 5 hrvaĹĄkih agencij, je pomemben korak v utrditvi vzajemnih prizadevanj agencij pri doseganju skupnih ciljev, med katerimi so skupno

Tina Felicijan

Pri ravnanju z odpadki ĹĄe veÄ? dokumentacije – ZmanjĹĄevanje neindustrijskih izpustov

oblikovanje zakonskih predlogov in strategij na podroÄ?ju uÄ?inkovite rabe energije ter sodelovanje pri razliÄ?nih Ä?ezmejnih in drugih evropskih projektih in programih.

Glede na to, da se ob ustanovitvi energetskim agencijam, veÄ?inoma so bile agencije podpisnice ustanovljene v letih od 2006 do 2009, ni napovedovala preveÄ? svetla prihodnost, je bil podpis memoranduma po skoraj desetih letih neĹĄtetih uspeĹĄnih projektov, ki so jih agencije pripeljale v svoje drĹžave in svoje regije, podprt ĹĄe s toliko veÄ?jim zadovoljstvom. 12 energetskih agencij tako s skupnimi moÄ?mi ĹĄe odloÄ?neje stopa po poti trajnostnega razvoja in oblikovanja zelene druĹžbe prihodnosti. đ&#x;”˛

rodniťke pa se v socialnem podjetju 'Druťtvo brezposelnih Slovenije – servis dela' Şeli zaposliti kot direktorica.

Mlado podjetje ima veliko izzivov, pravi. ÂťTeĹžava je, da smo ĹĄe novi, marsikdo nas ĹĄe ne po-

Bolj sistematiÄ?no ravnanje z odpadki

Uredba opredeljuje, kako se odvzame okoljevarstveno dovoljenje, odgovornost posameznih izvajalcev in kazensko politiko.

Uvaja nove zahteve za povzroÄ?itelje, zbiralce in predelovalce odpadkov. Predvsem gre za organizacijske spremembe, spremembe v dokumentaciji in investicije. Treba bo dopolniti dokumentacijo – naÄ?rt gospodarjenja z odpadki, vloge za ravnanje z odpadki in obdelavo, izdana bodo nova okoljevarstvena dovoljenja, v katerih bodo jasno zapisani vsi ukrepi za zaĹĄÄ?ito okolja

in Ä?loveka, del skladiĹĄÄ?nih prostorov za nenevarne odpadke bo treba pokriti, povzema Vilma Fece iz podjetja Gorenje, ki meni, da novih zahtev ljudje in narava niti ne bomo obÄ?utili. ÂťNamreÄ? sistem zbiranja tako komunalnih kot industrijskih odpadkov je bil Ĺže sedaj dokaj dobro urejen.ÂŤ

Industrija ni glavni onesnaĹževalec

Slovenija bi morala to direktivo prenesti v svoj pravni red Ĺže pred petimi leti. Industrija zdaj za prilagoditev tem uredbam lovi roke, ki so v Evropi Ĺže potekli.

Kljub temu so naprave ves Ä?as pod inĹĄpekcijskim nadzorom in morajo od leta 2007 pridobivati okoljevarstveno dovoljenje. Da se industrija ves Ä?as prilagaja novim smernicam in zahtevam, meni

generalna direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. ÂťPo podatkih Agencije za okolje o kakovosti zraka so emisije iz industrije med manj problematiÄ?nimi.

V porastu so predvsem emisije z malih kuriĹĄÄ? in iz prometa. Se pravi, da mora drĹžava ukrepati predvsem pri tem, ne le pri industriji. PrepriÄ?ani smo, da se je industrija Ĺže dovolj prilagodila.ÂŤ Da ÂťveÄ?ji problem predstavljajo razprĹĄeni viri onesnaĹževanja,ÂŤ pa se strinja tudi Lebanova, ki je prepriÄ?ana, Âťda IED zavezanci izjemno veliko delajo na podroÄ?ju okolja, kar potrjujejo tudi poroÄ?ila, ki izkazujejo zmanjĹĄevanje vplivov na okolje.ÂŤ Tako veÄ?jih sprememb pri ravnanju z okoljem zaradi uredbe po direktivi đ&#x;”˛ IED ne priÄ?akujeta.

Ĺ ili testenine poznajo Ĺže po vsej Sloveniji Velenjsko druĹžinsko podjetje skrbno Ä?uva recepte – Njihova proizvodnja, dejavnosti in prepoznavnost rastejo Bojana Ĺ pegel

Izzivi socialnega podjetniĹĄtva

Socialno podjetje je pravzaprav status, ki ga lahko dobi pravna oseba. ÂťSocialno podjetniĹĄtvo je oblika podjetja, v katero se lahko vkljuÄ?ijo tako druĹĄtva kot zavodi, zadruge ali katera druga pravna oblika, od ostalih podjetij pa se razlikuje po tem, da prednosti ne daje dobiÄ?ku. Ta se ne razdeli med vodilne, ampak se vlaga nazaj v podjetje, v raziskave, da se podjetje lahko razvija,ÂŤ pojasnjuje HriberĹĄkova, ki za zdaj ĹĄe prostovoljno skrbi za poslovanje, po prenehanju po-

Potrebno bo izhodiĹĄÄ?no poroÄ?ilo

Uredba poudarja varstvo podzemnih vod in tal in ima nove zahteve za obstojeÄ?e in nove naprave v energetiki, kemijski industriji, proizvodnji nekovin in kovinskih izdelkov, doloÄ?eni Ĺživilski industriji. Opredeljuje tudi nove dejavnosti, ki morajo dobiti okoljevarstveno dovoljenje.

V primerjavi z dosedanjo uredi-

V priÄ?akovanju novega razpisa Skupina ĹĄestih prostovoljcev je pred dvema letoma ustanovila DruĹĄtvo brezposelnih Slovenije.

To je socialno podjetje, ki prek razpisov Zavoda za zaposlovanje Ĺže dve leti omogoÄ?a zaposlitve pri Ä?iĹĄÄ?enju gozdov. Pobudo zanj je dala Katarina HriberĹĄek – mama ĹĄtirih otrok in diplomantka zootehnike, ki v svoji stroki ni naĹĄla zaposlitve in je iskala alternativo. NaĹĄla jo je v druĹĄtvu, delo pa kar v okoliĹĄkih gozdovih.

DruĹĄtvo je namreÄ? takoj dobilo status socialnega podjetja in se tako lahko prijavilo na drĹžavni razpis javnih del za pomoÄ? v primeru elementarnih nesreÄ?, v njihovem primeru za sanacijo posledic Ĺžleda v gozdovih.

Druťtvo za kakovost in ravnanje z okoljem bo prihodnje leto dopolnilo 18 let, od svoje ustanovitve pa se ukvarja z zakonodajo v varstvu in kakovosti okolja ter zdravega dela. Na eni strani spoznava zakonodajo in spodbuja implementacijo, po drugi strani pa zakonodajalcem pomaga pri izdelavi bolj Şivljenjske zakonodaje, pravi predsednik Emil Šterbenk. Svojo ťtirinajsto konferenco je druťtvo namenilo uredbi po direktivi IED oz. evropski direktivi o industrijskih izpustih – izzivom in obveznostim za industrijo, ki je podvrŞena tej zakonodaji, govorili pa so tudi o novi uredbi o odpadkih.

tvijo nova uredba zahteva ovrednotenje stanja tal in podzemnih voda pred zaÄ?etkom delovanja industrijskega obrata ter oceno moĹžnosti vpliva nanje. ÂťNamen tega poroÄ?ila je, da se po prenehanju obrata ponovno ovrednoti stanje tal in podzemnih voda, primerja z izhodiĹĄÄ?nim poroÄ?ilom ter izvede ukrepe za povratek v stanje izhodiĹĄÄ?nega poroÄ?ila, Ä?e je priĹĄlo do dodatnega onesnaĹževanja,ÂŤ povzema Janja Leban z Gospodarske zbornice Slovenije.

Katarina HriberĹĄek

zna, na zaÄ?etku pa imamo tudi malo kapitala, da bi lahko vlagali v razvoj. Zato moramo zaÄ?eti z malim in se poÄ?asi razvijati.ÂŤ Prav zdaj priÄ?akujejo nov razpis Zavoda za zaposlovanje, saj se bodo trenutno zaposlenim ravno konec meseca iztekle pogodbe, pripravljeni pa so tudi na opravljanje katere druge dejavnosti razen odpravljanja posledic Ĺžleda. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Malinca spletni trgovec leta 24. novembra - Na danaĹĄnji konferenci Spletni trgovec leta, ki je potekala v organizaciji portala Ceneje.si, so podelili nagrade najboljĹĄim slovenskim spletnim trgovcem. Naziv spletni trgovec leta 2015 je prejela trgovina Malinca. KljuÄ?nega pomena pri prodaji preko spleta je poznavanje psihologije ljudi ter pristop, ki ga uberemo pri tem.

Pomembna pa je tudi dobra ekipa, privlaÄ?ni izdelki, velika ponudba in hitra dostava, je ob prejemu naziva povedala direktorica podjetja Malinca Nastja Kramer. Zmaga je po njenih besedah dobra motivacija za ĹĄiritev v tujino, ki jo naÄ?rtujejo v prihodnjem letu.

Malinca je slavila tudi v kategoriji hrana in pijaÄ?a. đ&#x;”˛

Velenje, 9. oktobra – Gregor Ĺ ilc je velenjski podjetnik, ki skupaj z druĹžino izdeluje domaÄ?e testenine kot znamko Šili testenineÂŤ. Danes jih ponujajo Ĺže v veÄ? kot 20 trgovinah z zdravo hrano po Sloveniji, do konca leta jih bo verjetno Ĺže veÄ? kot 40. Ĺ e vedno pa jih lahko vsako soboto obiĹĄÄ?ete na stojnici na velenjski kmeÄ?ki trĹžnici, kjer se je tudi zaÄ?ela njihova pot do kupcev. Zagotovo so kupcem Ĺ ili testenine zanimive tudi zaradi lepega butiÄ?nega pakiranja, ki ga je zasnovala mlada velenjska oblikovalka Anja Povh. Pred kratkim so ustanovili ĹĄe DruĹĄtvo ljubiteljev testenin Velenje, saj Ĺželijo, da jih ljudje znajo prav pripraviti in da so pogosteje na njihovih jedilnikih. V prihodnjem letu naÄ?rtujejo kar nekaj dogodkov, na katere bodo povabili znane kuharje.

Na zaÄ?etku pogovora Gregor prizna, da je bil celo Ĺživljenje ljubitelj testenin. Skoraj ĹĄtiri leta je minilo od ideje, da bi jih izdeloval tudi sam, do prvih izdelkov. ÂťHodili smo po Italiji, lovili ideje in se pripravljali na zaÄ?etek proizvodnje. KonÄ?no smo kupili manjĹĄi stroj in zaÄ?eli izdelovati testenine. Prvo leto smo veÄ?ino razdelili znancem in prijateljem, da so nam povedali, ali smo na pravi poti. ZaÄ?enjali smo iz niÄ?, pridobiti smo morali vse znanje.

Uspel nam je ĹĄele ĹĄestnajsti recept,ÂŤ pripoveduje. Informacij

o izdelovanju testenin je menda zelo malo, zato je nabavil knjige, brskal po svetovnem spletu in raziskoval. V Italiji je spoznal nekaj ljudi, ki so mu bili pripravljeni svetovati. Želeli smo, da so naĹĄe testenine domaÄ?e, zdrave in primerne slovenskemu trgu. Zato smo se usmerili v domaÄ?nost, z rahlim pridihom italijanskih idej, kar velja sploh za

zdrob, ki je osnova za testenine po vsem svetu, pa uvaĹžajo iz Italije, kjer ga pridelajo najveÄ? na svetu. Vse ostale moke dobivajo v slovenskih mlinih.

Prostori postajajo premajhni

Seveda so kmalu kupili veÄ?je ÂťpostrojenjeÂŤ za izdelovanje testenin. Delavnico so uredili v

Gregor Ĺ ilc je prodajo testenin zaÄ?el na velenjski kmeÄ?ki trĹžnici. ÄŒeprav je prisoten Ĺže v ĹĄtevilnih slovenskih trgovinah z zdravo hrano, ji ostaja zvest vsako soboto.

pakiranje.ÂŤ Vse sestavine, ki jih uporabljajo za izdelavo testenin, so slovenske, domaÄ?e. Kar nekaj dodatkov, kot je ĹĄpinaÄ?a, Ä?esen, Ä?ili, paradiĹžnik, peterĹĄilj ‌ zraste na njihovem vrtu. Sestavina, ki jo uvaĹžajo, je dodatek kurkuma, ki ga dobivajo iz Indije. Durum

domaÄ?i hiĹĄi v KavÄ?ah, a postaja premajhna, saj se proizvodnja veÄ?a. ÂťPrihodnje leto Ĺželimo kupiti ĹĄe veÄ?je in moÄ?nejĹĄe stroje, ki bodo Ĺže del linije. Danes lahko na uro naredimo 15 kilogramov testenin, Ĺželimo jih ĹĄe veÄ?.

Lani smo proizvedli eno tono in

600 kilogramov butiÄ?nih testenin, kar je za majhno obratovalnico veliko. Letos bomo presegli 2 toni in pol, prostore za proizvodnjo pa bomo prihodnje leto razĹĄirili,ÂŤ ĹĄe izvemo. Podatek je fascinanten tudi zato, ker v podjetju delajo le ĹĄtirje druĹžinski Ä?lani, ki so ponosni, da so pridobili tudi potrdilo o standardu Hasap, ki je nujen za proizvodnjo hrane. Ĺ e bolj ponosni so na certifikat ÂťArt&craft SloveniaÂŤ, ki dokazuje, da gre za pravi slovenski proizvod, ki izhaja iz stare obrti. ÂťOba otroka ĹĄtudirata, a ko prideta domov, pomagata. Morate razumeti, da teĹžko zaposlimo zunanjo pomoÄ?, saj Ä?uvamo recepte, do katerih ni bilo lahko priti.

VÄ?asih nam pomagajo ĹĄe drugi Ä?lani ĹĄirĹĄe druĹžine.ÂŤ Danes izdelujejo 7 vrst razliÄ?nih testenin, 3 vrste peresnikov, 6 vrst fusilov, na novo tudi 2 vrsti ĹĄpagetov ‌ Poleg tega peÄ?ejo tudi Ĺ ili pecivo in pripravljajo kulinariÄ?ne dogodke za zakljuÄ?ene druĹžbe, ki so prav tako preĹžeti z domaÄ?nostjo. Na njih predstavijo tudi postopke pravilne priprave testenin. V decembru pripravijo posebne pakete s testeninami, ki jih mnogi uporabijo za poslovna in prazniÄ?na darila. ÂťUgotovili smo, da je to trĹžna niĹĄa, ki jo s pridom izkoriĹĄÄ?amo,ÂŤ ĹĄe izvemo. Skratka, Ĺ ili testenine ĹĄirijo ponudbo in proizvodnjo, zato lahko reÄ?emo, da gre za uspeĹĄno druĹžinsko poslovno zgodbo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 18. november: DrĹžavni zbor je s tajnim glasovanjem za tri kandidate za slovenskega sodnika na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice izvolil Nino Betetto, Marka BoĹĄnjaka in Nino PerĹĄak.

Poslanci so sprejeli tudi drĹžavni proraÄ?un za prihodnji dve leti: zaradi gospodarske rasti in poslediÄ?no viĹĄjih davÄ?nih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varÄ?evalni ukrepi, a ne vsi, saj Ĺželi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj.

Policisti so stavkali, premier Cerar pa je njihovo stavko oznaÄ?il za neodgovorno in nedostojno. In policijski stavkovni odbor je zahteval opraviÄ?ilo.

26. novembra 2015

O prebeĹžnikih je razmiĹĄljal tudi drĹžavni sekretar BoĹĄtjan Ĺ efic. Kot je dejal, se lahko prebeĹžniĹĄki tok nadaljuje ĹĄe pet let. ÂťÄŒe se uresniÄ?i napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, bi to lahko kazalo tudi na vojno za naravne dobrine,ÂŤ je poudaril.

V DrĹžavnem zboru so razpravljali o zadnjih kadrovanjih v SDH in DUTB. Bilo je oÄ?itno, da sta vlada in opozicija na precej loÄ?enih bregovih.

PariĹĄki toĹžilec je sporoÄ?il, da so dvema od samomorilskih napadalcev, ki so se razstrelili ob stadionu Stade de France, odvzeli prstni odtis 3. oktobra v GrÄ?iji, od koder naj bi priĹĄla v Francijo.

Po devetih urah policijske akcije v hotelu Radisson Blu v prestolnici Malija, v katerem so islamski skrajneĹži zajeli 170 ljudi, je policistom uspelo reĹĄiti veÄ?ino talcev – umrlo pa jih je 27 in ĹĄe trije napadalci. ÄŒlanice EU-ja so priĹžgale zeleno luÄ? za takojĹĄnjo krepitev nadzora na zunanji meji tudi za drĹžavljane Evropske unije, ki pa za zdaj ĹĄe ne bo sistematiÄ?en.

Sobota, 21. november: Policisti so stavkali. In premier je dejal, da je to neodgovorno in nedostojno.

Kosovska policija je aretirala opozicijsko poslanko, obkolila dom drugega poslanca, pred ustavnim sodiĹĄÄ?em pa naĹĄla roÄ?no bombo, zaradi Ä?esar so v PriĹĄtini izbruhnili nasilni opozicijski protesti.

IS je objavil fotografijo bombe, s katero naj bi 31. oktobra zruĹĄili rusko potniĹĄko letalo nad Sinajem.

Policija je v predmestju Pariza razbila ĹĄe eno teroristiÄ?no celico, pri Ä?emer so aretirali sedem ljudi, dva Ä?loveka pa sta umrla.

Nova Slovenije je pripravila kongres. Na njem se je predsednica stranke Ljudmila Novak zavzela za zavarovanje slovenskih meja in dejala, da mora vlada - Ä?e Slovenija izpade iz schengena – razmisliti o svoji usodi.

Tri najveÄ?ja zdruĹženja muslimanske skupnosti v Italiji so v Rimu in Milanu organi-

ni. V drugem krogu predsedniĹĄkih volitev je oÄ?itno zmagal opozicijski kandidat Mauricio Macri – vsaj tako so pokazali rezultati vzporednih volitev.

Volili so tudi v Egiptu. Tam se je zaÄ?ela druga in hkrati zadnja faza parlamentarnih volitev, na katerih so volivci izbirali predstavnike v preostalih 13 od skupno 27 volilnih okrajev.

TurĹĄke oblasti so ob meji s Sirijo zaplenile okoli 10,9 milijona tablet sintetiÄ?nega mamila kaptagon, ki naj bi pomembno vplivalo na pet let trajajoÄ?o vojno v Siriji.

Na severu mjanmarske zvezne drĹžave KaÄ?in so izpod plazu, ki se je sproĹžil nedaleÄ? od rudnika Ĺžada, izvlekli posmrtne ostanke najmanj 100 ljudi, okoli 100 je ostalo pogreĹĄanih.

Ponedeljek, 23. november: Zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih so uradno zaÄ?eli kampanjo ÄŒas je ZA. DrĹžavni zbor je obravnaval spremembo zakona o minimalni plaÄ?i, ki ga nameravajo podpreti tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci. Ji pa nasprotujejo delodajalska zdruĹženja.

V Bruslju so vladale izredne razmere.

ÄŒetrtek, 19. november: Slovenska vojska je sporoÄ?ila, da bo za potrebe varovanja drĹžavne meje in drugih nalog pri nadzorovanju prebeĹžnikov vpoklicala 200 od skupno 914 pogodbenih rezervistov.

Iz Evropske komisije je priĹĄla vest, da bodo proti Sloveniji sproĹžili postopek pred SodiĹĄÄ?em Evropske unije, saj naĹĄa drĹžava v zakonodajo ni pravilno prenesla evropskih pravil o vozniĹĄkih dovoljenjih.

V Tel Avivu je Palestinec z noĹžem ubil dva moĹĄka, palestinski napadalec pa je v izraelski naselbini na Zahodnem bregu ubil tri ljudi.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Muslimani so opozarjali, da nasprotujejo terorizmu.

zirala protiteroristiÄ?ne proteste, ki se jih je udeleĹžilo veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

Na severu Kameruna so se razstrelile ĹĄtiri napadalke in ubile najmanj 10 civilistov, med katerimi je bil tudi lokalni voditelj.

V Bruslju so vladale izredne razmere. Potem ko je policija aretirala ĹĄtiri osebe v sumljivem vozilu, so se podali na lov za ĹĄe dvema moĹĄkima - eden naj bi bil oboroĹžen z razstrelivom, kot so ga uporabili v napadu na Pariz.

Nedelja, 22. november:

Makedonija se je odloÄ?ila, da za ekonomske migrante zapre mejo z GrÄ?ijo. Migranti so si v protest zaĹĄili usta in s tem sporoÄ?ili, da ne nameravajo odstopiti od nadaljevanja poti v Evropsko unijo.

Na zborovanju v parku Bunny Friend v New Orleansu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Louisiana je izbruhnilo streljanje. Ranjenih je bilo 16 ljudi.

V Bruslju so bile nekatere ulice in ĹĄole zaprte - teroristiÄ?na ogroĹženost je ostala na najviĹĄji, Ä?etrti stopnji.

Torek, 24. november: Na domaÄ?em politiÄ?nem prizoriĹĄÄ?u je bilo pestro: poslanec SMC Dragan Matić je vnel razpravo, ko je izrazil mnenje, da noĹĄenje burk pri nas ni problem. ZdruĹžena levica je ob tem pozvala k doslednemu upoĹĄtevanju loÄ?itve drĹžave in religij in poudarila, da ne zagovarja noĹĄenja burke ali nikaba v javnih institucijah.

Poslanci so sprejeli resolucijo o nacional-

Francoski predsednik je ukazal ukrepitev zraÄ?nih napadov na IS.

Francoski predsednik Francois Hollande je ukazal okrepitev zraÄ?nih napadov na skupino Islamska drĹžava v Iraku in Siriji.

TurÄ?ija je na meji s Sirijo sestrelila rusko letalo.

Petek, 20. november: Oglasil se je predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da se Ä?as za dosledno izvajanje schengenskih pravil izteka, na balkanski poti pa je treba doseÄ?i zmanjĹĄanje ĹĄtevila prebeĹžnikov.

Peter Prevc je sezono zaÄ?el z odliÄ?nim drugim mestom.

SreÄ?ala sta se predsednik republike Borut Pahor in hrvaĹĄka predsednica Kolindo Grabar-Kitarović.

Med drugim sta se pogovarjala tudi o Ĺželjah Slovenije, da na svoji schengenski meji Ä?im prej vzpostavi normalen red.

Bo priĹĄlo res 20 milijonov prebeĹžnikov?

Volili so v Argenti-

nem stanovanjskem programu 2015-2020, ki opredeljuje drĹžavno stanovanjsko politiko v naslednjem obdobju. Soglasno so izglasovali tudi spremembo definicije minimalne plaÄ?e, s katero se iz nje izloÄ?ajo dodatki za noÄ?no, nedeljsko in prazniÄ?no delo.

V glavnem mestu Tunizije je eksplodiral vojaĹĄki avtobus, ki je peljal varnostnike tunizijskega predsednika. Umrlo je najmanj 11 ljudi.

Na sirsko-turĹĄki meji je priĹĄlo do incidenta: turĹĄke sile so sestrelile rusko vojaĹĄko letalo. Z vseh strani sveta so se vrstili pozivi, naj sprti strani ohranita mirno kri in se dogovorita o reĹĄitvi spora. A niÄ? ni kazalo na mir - turkmenski uporniki v Siriji so sporoÄ?ili, da so ubili pilota z ruskega vojaĹĄkega letala, turĹĄke oblasti pa so zatrdile, da sta ĹĄe Ĺživa in v rokah sirskih upornikov.

Za koga gre? Ĺ˝ivimo v trenutku – kdo bo koga. Zahodnjaki vzhodnjake, kristjani muslimane, nebegunci begunce. Vsa nespoĹĄtljivost do soÄ?loveka, ves gnev do drugih kultur, vsa adolescenca Ä?loveĹĄkega uma je kot na pladnju. Vsakdo lahko reÄ?e vse, praktiÄ?no brez posledic. Smo v vojni, prepovejmo burke in nikabe, postavimo bodeÄ?o Ĺžico. KakĹĄna je naĹĄa prihodnost? Ĺ pela KoĹžar Strah. NajmoÄ?nejĹĄi spodbujevalec Ä?loveĹĄke civilizacije. V negativnem smislu, seveda. Vojna temelji na strahu – strahu pred novim, ĹĄe neraziskanim, drugaÄ?nim. In vojskujemo se, odkar obstajamo. No, na drugi strani tehtnice je pohlep. Strah in pohlep z roko v roki – gonilo naĹĄe zgodovine. Torej tudi sedanjosti in prihodnosti.

A kot da smo zaman sedeli v ĹĄolskih klopeh. Nekateri prijatelji, ki sem jih ĹĄe vÄ?eraj dojemala kot ljubeÄ?e, potrpeĹžljive, predvsem pa razmiĹĄljujoÄ?e, so ZA bodeÄ?o Ĺžico. In za povrh so mladi starĹĄi.

Tudi ko sem jih na to opomnila, torej, kako bi se poÄ?utili, Ä?e bi se s svojim otrokom, potem ko so zbeĹžali pred bombami in streli, znaĹĄli pred oviro, ki spominja na ograditev Ĺživali ali Judov, je bil odgovor enoznaÄ?en: Sploh niso begunci, zato si vsi Ĺželijo v NemÄ?ijo. Povedano z drugimi besedami – sploh niso sliĹĄali mojega vpraĹĄanja, ker imajo odgovor Ĺže pripravljen. Seveda ne na moje vpraĹĄanje, temveÄ? na lastno ksenofobijo.

PrejĹĄnji teden je v Ljubljani potekal novinarski festival Naprej.

Spoznala sem novinarko iz iraĹĄkega Kurdistana in novinarja iz Sirije. Slednji mi je dejal, da je njegovo rodno mesto Alep, iz katerega je odĹĄel skupaj z begunci. Nanj so Ĺže na turĹĄki meji streljali ostrostrelci, ubili so nekaj njegovih prijateljev. Kje so zdaj moji prijatelji, da sliĹĄijo zgodbo? Ali pa zgodbo novinarke, ki se ukvarja z rehabilitacijo Ĺžrtev Islamske drĹžave; gre za dekleta, ki so jih reĹĄili, a ne pred travmami ali celo rojstvi – kar nekaj jih je namreÄ? med posilstvi zanosilo. Zdaj se jih otepa celo iraĹĄka druĹžba. Jap, mi pa v naĹĄih toplih in varnih naslanjaÄ?ih razpredamo o tem, kdo sploh so.

Seveda gre za trenutek, ki ga izkoriĹĄÄ?ajo nekateri politiki – tako je nekdanji premier in zapornik, zdaj poslanec, dejal, da prepovejmo noĹĄenje burke ali nikaba kot znak spoĹĄtovanja slovenske kulturne tradicije. No, dodal je ĹĄe en razlog – varnostni, ki je menda, tako On, razumljiv. Dobro, desnica nas ni, ko gre za ksenofobijo, nikoli razoÄ?arala; veliko bolj straĹĄljivo je dejstvo, da smo se ĹĄe pred meseci na glas Ä?udili madĹžarskemu premieru Orbanu, zdaj pa mu na tiho prikimavamo – ne le desni, tudi levi politiÄ?ni pol. In v tem je groĹžnja – tema navadno zasenÄ?i svetlobo ...

In s tem zasenÄ?i ves dosedanji napredek. Po drugi svetovni vojni smo si izborili Deklaracijo o Ä?lovekovih pravicah, a po sedemdesetih letih se je ne spomnimo veÄ?. Ne razumemo njenega nastanka, zato tudi ne moremo razumeti njenega pomena za celotno Ä?loveĹĄtvo. Pred nami je tako novi holokavst, mi pa Ĺživimo, kot da je vse v najlepĹĄem redu. Kot da se nas ne tiÄ?ejo usode Ä?etrt milijona beguncev, ki so Ĺže vstopili v naĹĄo drĹžavo.

Pa kaj se Ä?udim, saj nekateri ne dojemajo niti soseda kot soÄ?loveka, Ä?e je ta istospolno usmerjen. ResniÄ?no upam, da teh nekaterih ne bo veÄ? kot 340 tisoÄ?. Tudi zato, ker bomo imeli referendum tik pred Jezusovim rojstvom. Bog, Alah, Jahve – trije obrazi ene vere. Da, ene! Ki se je pozneje razcepila. Kar ni niÄ? hudega, Ä?e bi seveda poznali lastno zgodovino. In se je zavedali. Tako pa đ&#x;”˛ ĹĄe vedno bijemo boj superiornega.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 7

7

V SREDIĹ ÄŒU

26. novembra 2015

DrĹžava opustoĹĄila obÄ?inske malhe Vlada je uzakonila povpreÄ?nine v viĹĄini 522 evrov, obÄ?ine pa jih za nemoteno delo zahtevajo v viĹĄini 536 evrov – RaÄ?unajo na veto DrĹžavnega sveta Mira ZakoĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝upani slovenskih obÄ?in so Ĺže nekaj Ä?asa na nogah, saj se s predlogi vlade o zmanjĹĄanju dela dohodnine, ki jih drĹžava namenja obÄ?inam, nikakor niso strinjali. A s svojimi prepriÄ?evanji in izraÄ?uni niso uspeli, saj je drĹžavni zbor prejĹĄnji teden podprl vladni predlog, ki predvideva, da bodo obÄ?ine dobile na prebival-

ca kar po 132 evrov manj, kot so priÄ?akovali, in to kljub temu, da jim je vlada z zadnjim socialnim sporazumom, ko so prisluhnili sindikatom javnega sektorja, naloĹžila dodatne finanÄ?ne obveznosti. Manj je namreÄ? tudi investicijskih sredstev.

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je tudi predsednik zdruĹženja mestnih obÄ?in, Ĺže nekaj Ä?asa poudarja, da se zaveda nujnosti varÄ?evanja na vseh podroÄ?jih,

tudi v lokalni samoupravi, a vladni predlog je povsem nesprejemljiv, ker gre za siromaĹĄenje lokalnih skupnosti, saj se bodo obÄ?ine za preĹživetje svojih javnih zavodov prisiljene dodatno zadolĹževati.

Pri vsem tem je presenetljivo, da ob takĹĄnih ukrepih ohranjamo tako veliko ĹĄtevilo obÄ?in. In to kljub temu, da je kar 110 obÄ?in takĹĄnih, ki imajo manj kot 5.000

ÂťVlada reĹže vejo, na kateri sediÂŤ

Ĺ˝upan Metne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je ogorÄ?en, saj ne more verjeti, da njihovi argumenti niso bili sliĹĄani. ÂťVlada je verjetno zelo zadovoljna, ker je to spravila 'skozi' drĹžavni zbor, a bo vsekakor kmalu opazila, da s tem reĹže vejo, na kateri sedi. ObÄ?anke in obÄ?ani bodo vsekakor obÄ?utili to, kar se je zgodilo,ÂŤ

dnje leto, ki ga je obÄ?inski svet v osnutku Ĺže potrdil. Ugotavljamo, da bomo imeli teĹžave. TeĹžko bomo tako natanÄ?no, kot nam je uspelo letos – ko smo bili ena redkih obÄ?in, ki ji ni bilo treba sprejeti rebalansa proraÄ?una – zastavili prihodke in odhodke.

Seveda bomo porabo prilagajali, saj se zavedamo dejstva, da se lahko pokrijemo le toliko, kolikor imamo veliko odejo,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki ob tem zagotavlja, da bodo storili vse, da ohranijo doseĹžen standard, ki so ga ljudje navajeni, in da bodo tudi naÄ?rtovane naloĹžbe pripeljali do kon-

ObÄ?inam manj tudi razvojnega denarja

Programsko obdobje 2014– 2020 za lokalne skupnosti in njihove razvojne projekte ni najbolj spodbudno, obstaja pa tudi kar nekaj neznank. ÂťNa razvojni agenciji, kjer nudimo podporo pri pripravi projektov predvsem obÄ?inam, ustanoviteljicam agencije, ugotavljamo, da imajo slednje na razpisih vse manj moĹžnosti za prido-

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki - Rezerv nam zmanjkuje

ÂťV obÄ?ini Ĺ martno ob Paki smo Ĺže izraÄ?unali, kaj prinaĹĄa predlagana povpreÄ?nina za lokalno skupnost. PribliĹžno 50 ti-

Bo zmanjkalo denarja za naloĹžbe?

Za novo programsko obdobje obÄ?ine iz regije SaĹĄa evidentirale 10 projektov, od tega 6 prednostnih – Denarja za lokalne projekte ne bo Tatjana PodgorĹĄek

hodnje. ÂťZa leto 2016 pa veÄ?jih odstopanj za naĹĄo obÄ?ino povpreÄ?nina 522 evrov ne prinaĹĄa.

Pri posameznih proraÄ?unskih postavkah bodo razlike, a minimalne.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, so pri pripravi osnutka proraÄ?una za prihodnje leto, ki so ga svetniki sprejeli brez pripomb, takĹĄno povpreÄ?nino Ĺže upoĹĄtevali.

prebivalcev, v vsaki osmi slovenski obÄ?ini Ĺživi manj kot 2.000 prebivalcev, najmanjĹĄi dve obÄ?ini – HodoĹĄ in Osilnica – pa imata po podatkih statistiÄ?nega urada celo po manj kot 400 prebivalcev.

vem programskem obdobju ni doloÄ?enih nobenih kvot za regije, ampak ima sedaj vsaka regija moĹžnost za pripravo treh osrednjih razvojnih projektov, ki jih bodo izvajale v letih 2016 in 2017. To pomeni, da denarja – pojasnjuje KlepÄ?eva – za lokalne projekte ne bo, ampak le za tiste, ki bodo prepoznavni kot prednosti v regiji. Torej za 10 obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline to pomeni, da morajo biti projekti prepoznavni kot osrednji v celotni Savinjski regiji, ki jo tvori 31 obÄ?in.

Župani proti vladnemu predlogu

VeÄ? kot 120 Ĺžupanj in Ĺžupanov je prejĹĄnji teden sodelovalo na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v prostorih drĹžavnega sveta, kjer so ocenili, da je drĹžava odvzela obÄ?inam sredstva samovoljno. ÂťDanes smo se zbrali v imenu dveh milijonov prebivalcev, ki jih zastopamo, da bi opozorili na resne posledice pomanjkljivega financiranja javnih storitev, ki prebivalcem pripadajo,ÂŤ so poudarili.

pravi KontiÄ?, ki sicer ĹĄe vedno upa, da bo drĹžavni svet sprejel na ta zakon veto in da bodo poslanci o njem ĹĄe enkrat razmislili (Ä?eprav dobro ve, da je za to malo moĹžnosti). Ob tem ĹĄe zlasti ne more razumeti, kako lahko vlada sprejme sistemski zakon, s katerim naloĹži obÄ?inam dodatne finanÄ?ne obveznosti, na drugi strani pa jim odvzame sredstva, Ä?eprav dobro ve, da veÄ? kot polovica slovenskih obÄ?in ne bo sposobna pokriti niti najosnovnejĹĄih obveznosti in se bodo prisiljene dodatno zadolĹževati.

ca. Zdi se mu nesprejemljivo, da vlada s tem spodbuja obÄ?ine k zadolĹževanju, Ä?eprav jih veÄ?ina, mednje sodi tudi Velenje, ĹĄe ni prezadolĹženih. Toda pretirano zadolĹževanje na daljĹĄi rok zagotovo ni spodbudno. ÂťTakĹĄen naÄ?in dela lokalne samouprave zagotovo ne vodi nikamor, saj Ä?e bo ĹĄlo tako naprej, obÄ?ine pri financiranju sploh ne bomo imele nobene vloge, saj bo drĹžava zakonsko razporedila veÄ?ino sredstev,ÂŤ ĹĄe dodaja KontiÄ?.

In kaj takĹĄna odloÄ?itev pomeni za Mestno obÄ?ino Velenje?

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so, pravi Ĺžupan Darko Menih, razoÄ?arani, ker pogajanja med vlado RS in lokalnimi skupnostmi niso uspela, ker je to slabo za obÄ?ine v pri-

ÂťPo teh podatkih pripravljamo predlog proraÄ?una za priho-

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj – Razlike ne bodo velike

soÄ? evrov manj prihodkov, poleg tega pa ĹĄe nadaljnjih 20 do 30 tisoÄ? evrov manj pri naloĹžbah, financiranih na osnovi 21. Ä?lena Zakona o financiranju obÄ?in,ÂŤ je povedal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Ĺ˝e letos so zaradi sprememb pri povpreÄ?nini beleĹžili izpad prihodkov, ki so jih pokrivali iz privarÄ?evanih sredstev iz preteklih let. ObÄ?ine, dodaja KopuĹĄar, Ĺže dalj Ä?asa izgubljajo prepotreben denar za izvajanje lastnih nalog in zmanjkuje jim rezerv.

Zagotovo bodo morali prihodnje leto krÄ?iti programe, ki sedaj veljajo za nadstandardne. Zaradi tega bodo posledice manjĹĄih prihodkov obÄ?utili tudi obÄ?ani. đ&#x;”˛

10 projektov, od tega 5 prednostnih

Jasna Klepec: ÂťPrednost bodo imeli projekti, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta, nove produkte, raziskovalna dejavnost, zelo malo denarja pa bo za infrastrukturo.ÂŤ

bitev razvojnega denarja. Precej veÄ? ga imajo podjetja, razvojne ustanove in nevladne organizacije. Nevladne organizacije naj bi ÂťprevzeleÂŤ breme drĹžave in lokalnih skupnosti predvsem v sociali. Razvojnega denarja za infrastrukturo, v kateri so potrebe v regiji SaĹĄa najveÄ?je, bo na voljo zelo malo, pravi direktorica Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne razvojne agencije Jasna Klepec.

V primerjavi s prejĹĄnjim v no-

ObÄ?ine subregije SaĹĄa so – po besedah Jasne Klepec – evidentirale 10 projektov, od tega so jih ĹĄest opredelile kot prednostne.

Ti pa so: projekt v okoljski infrastrukturi (zagotavljanje poplavne varnosti, vodooskrba in Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda), uÄ?inkoviti rabi energije (sanacija javnih stavb, pilotni projekt samooskrbnih sosesk), projekt zelena infrastruktura jezer (projekt Razvoj objezerskih obmoÄ?ij), izboljĹĄanje urbanega okolja (urbana prenova Mestne obÄ?ine Velenje), projekt v podjetniĹĄko podpornem okolju za pametni razvoj (poslovne cone, mreĹža podjetniĹĄkih inkubatorjev, razvojni center lesarstva) ter trajnostna mobilnost (kolesarsko omreĹžje). ÂťSedaj imamo mesec dni Ä?asa za pripravo treh osrednjih razvojnih projektov Savinjske regije, kar pomeni, da je pred nami teĹžko usklajevalno obdobje. Upamo, da bodo prednostni projekti subregije SaĹĄa Ä?im bolj 'kompatibilni' s prednostnimi projekti celotne Savinjske regije, sicer se na razpise oziroma pozive ne bomo mogli prijavljati,ÂŤ je ĹĄe dejala Jasna Klepec. đ&#x;”˛

V Ĺ OĹ TANJU

Skok v veseli december

MODRIJANI SKORBAND

TOREK, 1. DECEMBER

Trg svobode, ob 18. uri

GOLTE, SMEH, STIL, Ĺ EPET, VIKEND

PETEK, 18. DECEMBER Trg svobode, ob 18. uri

Veseli december po dalmatinsko KLAPA KAMPANEL, DEJAN VUNJAK IN BRENDIJEVE BARABE

Trg svobode, ob 18. uri

NEDELJA, 27. DECEMBER

Rock veseli december

Silvestrovanje COVER LOVER, OGNJENI MUZIKANTI FEĹ TA BAND, KVATROPIRCI SAN DI EGO BAND ÄŒETRTEK, 31. DECEMBER Trg svobode, ob 18. uri

TOREK, 29. DECEMBER

Trg svobode, ob 21. uri

Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

OBJAVE

26. novembra 2015

Stop_Shop_November_NAS_CAS_280x200.indd 1

19.11.2015 8:27:31

Pogledi svetniške skupine SDS Danes ugotavljamo, da je naša občina Velenje, zaradi procesov globalizacije in dolgoletne neustrezne občinske politike, na velikem razpotju.

Pri tem imamo v mislih predvsem preveliko in nepregledno zadolževanje Mestne občine (v nadaljevanju MO) Velenje, kar je posledica odsotnosti premišljenega in poglobljenega načrtovanja financiranja z rednimi lastnimi sredstvi ter nepreglednega vodenja investicij, zlasti pri poslovno stanovanjskem objektu Gorica in podjetniškem centru Standard.

Velik del naših občanov, še posebno mladih, zelo občuti strm padec gospodarstva, podjetništva in obrti v našem okolju. Posledično se povečujejo revščina ter dnevne migracije povezane z zaposlitvijo. Birokratske ovire, davki in prispevki, ki so najvišji v Evropi, poleg plačilne nediscipline, zavirajo razvoj podjetništva. MO Velenje bi tako morala prisluhniti podjetnikom in jim omogočiti bolj prijazno delovno okolje.

Pri tem imamo v mislih predvsem zmanjšanje cen komunalnih storitev, zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter zmanjšanje komunalnega prispevka za priključitev na občinske komunalne infrastrukturne objekte. Uspeh podjetnika ni najbolj odvisen od poslovnih prostorov. Ocenjujemo, da bi dosegli večji učinek če bi MO, namesto da investira v poslovne prostore, poskrbela za spodbudnejše

podjetniško okolje. Veliko uspešnih podjetnikov je namreč začelo s svojim delom v garažnih prostorih. Število obrtnikov in podjetnikov se bo še naprej zmanjševalo, saj so napovedi glede naložb in evropskih sredstev skromne. Iz osnutka Odloka o proračunu MO Velenje za leto 2016 je razvidno, da je največja planirana investicija za leto 2016 dodaten nakup garaž v poslovno stanovanjskem objektu Gorica v znesku 2.000.000 evr in dodaten nakup stanovanj, v istem objektu, v znesku 462.080 evr.

To skupaj znaša kar 2.462.080 evr!

Ravno za toliko, pa se bo MO Velenje v prihajajočem letu predvidoma zadolžila za izvrševanje proračuna.

Občani sami presodite upravičenost teh naložb.

Nadalje nas skrbi izpostavljanje občanov in gospodarstva v MO Velenje negotovim razmeram pri zagotavljanju nepogrešljivih dobrin, kot je daljinsko ogrevanje. Težava je nastala predvsem zaradi neurejenih pogodbenih razmerij med dobaviteljem – Termoelektrarno Šoštanj in Komunalnim podjetjem Velenje. V reševanje je vključeno sodišče.

Zaostruje in stopnjuje se tudi begunsko, migrantska kriza. Zato ji v naši svetniški skupini posvečamo veliko pozornost. Od župana in njegove ekipe pričakujemo scenarije v primeru razporeditve morebitne migrantsko, begunske kvote.

V odboru SDS Velenje se zavedamo pomena vključevanja širšega kroga ljudi in uravnoteženega reševanja njihovih problemov, zato smo pričeli z ustanavljanjem krajevnih odborov (v nadaljevanju KO). Uspešno tako deluje že KO SDS Šentilj, v prihajajočih dneh pa bodo nastali še krajevni odbori v Pesju, na Gorici, v Starem Velenju in v Cirkovcah.

Na nas se tako lahko obrnete prav vsi. Veseli smo vsakega predloga, komentarja in tudi kritike, ki nam usmerja pot našega nadaljnjega dela. Vsi občani nas tako lahko kontaktirate preko elektronske pošte velenje@sds.si, preko telefona 040/371-202 ali pa se osebno zglasite v naših prostorih (Stari trg 33) vsak delavnik med 9.30 in 11.00 uro.

Vabljeni torej k sodelovanju!

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

SREÄŒANJA

26. novembra 2015

Gore so ĹĄe vedno visoke, zame vedno viĹĄje Z IvÄ?em Kotnikom o jubilejni odpravi na Makalu – ÄŒe bo priloĹžnost, bo ĹĄe ĹĄel Tatjana PodgorĹĄek

ÂťLepo je, da smo doma. Polni smo nepozabnih vtisov, tudi spominov, ki so privreli na dan. Na poti smo bili mesec dni in kar ne morem verjeti, da smo pred leti skupaj zdrĹžali praktiÄ?no ĹĄtiri mesece, gledali drug drugega, si ĹĄli ‌ Himalaja je ĹĄe vedno tam, gore so ĹĄe vedno visoke, a zame, razmiĹĄljam, vedno viĹĄje.

Pred nami so nove zgodbe, nove poti.

Taki paÄ? smo: ko se vrneĹĄ, se Ĺže oziraĹĄ, kam bi znova ĹĄel.ÂŤ Tako je na kratko strnil vtise z jubilejne odprave ob 40. obletnici vzpona po prvenstveni smeri juĹžne stene 8463 metrov visokega Makaluja VelenjÄ?an, direktor Ĺ olskega centra Velenje IvÄ? Kotnik. Bil je eden od sedmih, ki so pred 40 leti osvojili peti najviĹĄji vrh na svetu. Jubi-

lejna odprava v Himalajo je bila zanj Ĺže enajsta.

Na stranskih vrhovih so bili, na glavnem ne

Pred odhodom na obeleĹžitev enega najveÄ?jih doseĹžkov svetovnega himalajskega plezanja je Kotnik dejal, da ne ve, kaj lahko priÄ?akuje. OÄ?itno je razmiĹĄljal o

tem, da morda groba Nejca Zaplotnika, ki je skupaj s takratno odpravo pisal veliko zgodbo z Makalujem, ne bodo naĹĄli. Ni se uĹĄtel. ÂťGroba nismo naĹĄli, ker se

je v tem Ä?asu ledenik, ob katerem je bil pokopan, toliko poniĹžal. Nejc je sedaj na ledeniku, ki poÄ?asi potuje v jezero.ÂŤ NaÄ?rtovali so vzpon na 6.000 metrov visoki vrh, za dovoljenje plaÄ?ali, a na glavni vrh niso mogli. ÂťNa eni strani je bilo snega premalo, na drugi strani pa nas je tako zasneĹžilo, da smo zaradi globokega snega in pomanjkanja opreme odstopili od tega naÄ?rta. Na stranskih vrhovih smo bili, na

glavnem ne.ÂŤ Sicer pa se v Nepalu, pravi sogovornik, za velik del ljudi ni veliko spremenilo. Nepal je ĹĄe vedno ena najbolj revnih drĹžav na svetu, mnoge vasi prvinske, 'eko', na drugi strani pa v nekaterih razvitih vaseh Ĺživijo prebivalci, ki so iz dobrin naĹĄe civilizacije potegnili predvsem slabe stvari. Storitve so na ravni izpred 40 let, cene zanje pa so evropske ali ĹĄe viĹĄje. ÂťNisem sicer ĹĄe potegnil Ä?rte pod vse stroĹĄke, a ocenjujem, da bomo ÂťzvoziliÂŤ z blizu 4.000 evri na udele-

Ĺženca. Seveda brez opreme, ker smo imeli to veÄ?inoma s sabo.ÂŤ

mu je umrl oÄ?e, med jubilejno mama.

Spominjal se je bo po ‌

Nikoli ne reci nikoli

Jubilejne odprave se bo poleg Ĺže omenjenega spominjal po teĹžavah z gorivom, za kar ÂťskrbiÂŤ sosednja Indija. TurĹĄko letalo, s katerim so potovali v Istanbul, je moralo najprej po gorivo v Indijo. ÂťAgencije, ki organizirajo prevoze v notranjosti, ti povedo, da goriva ni, Ä?e ga hoÄ?eĹĄ, ga lahko uredijo po 10-kratni ceni, sicer lahko potujeĹĄ kako drugaÄ?e.ÂŤ Med spomine je ÂťzapisalÂŤ sprejem v Katmanduju pri predstavnikih tamkajĹĄnje vlade, ki so o njihovi veliki zgodbi vedeli v bistvu veÄ? kot oni sami. Zanemarljiva pa tudi ni dobrodelna nota odprave. Za odpravljanje posledic potresa, ki je konec aprila prizadel ĹĄtevilne vasi v Nepalu, so zbrali nekaj denarja in ga podarili domaÄ?inom. Z njimi je bila ekipa Planet TV, ki zbira denar za izgradnjo nove osnovne ĹĄole. ÂťPoskrbeli smo, da bo njena izgradnja res stekla. Naslednjo jesen naj bi bila ĹĄola Ĺže postavljena.ÂŤ Med lepimi bodo ostali v spominu tudi manj prijetni. Ko je bil na eni od odprav,AWC

Pogled v njihove oÄ?i razkriva strah in boj za Ĺživljenje Pri reĹĄevanju begunske krize v zbirnem centru v Celju doslej sodelovalo 32 prostovoljcev ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje – Prostovoljci lahko naredijo veliko, vsega ne Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav begunske krize v Ĺ aleĹĄki dolini ni Ä?utiti, je dolina v njeno reĹĄevanje vpeta ne le z razliÄ?no pomoÄ?jo, ampak tudi s prostovoljci. Ti delujejo v nastanitvenem centru v Celju. Dvaintrideset se jih je doslej na lastne oÄ?i prepriÄ?alo o njenih razseĹžnostih (med njimi tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in direktor mestne obÄ?inske uprave Iztok Mori), o ljudeh, ki beĹžijo, da bi si reĹĄili Ĺživljenje, si ustvarili prijaznejĹĄo prihodnost.

novih, predvsem mlajĹĄih, ĹĄe vedno pa nam primanjkuje oseb z medicinsko izobrazbo.ÂŤ Lipnikarjeva pravi, da so se nekateri prostovoljci priglasili sami, druge je povabilo k sodelovanju obmoÄ?no zdruĹženje. Med njimi dijake srednje zdravstvene ĹĄole iz Slovenj Gradca,

in vse to pride za tabo, se te dotakne.ÂŤ Ali meni, da je drĹžava s prostovoljci dobro poskrbela za reĹĄevanje begunske krize? ÂťOsebno menim, da ne. ÄŒe se bo to nadaljevalo ĹĄe dalj Ä?asa in se stvari ne bodo spremenile, se bojim, da bodo naĹĄi prostovoljci preveÄ? obremenjeni. ÄŒeprav naj bi Ä?lovek pri delu z njimi odmislil Ä?ustveno plat, se to ne da,ÂŤ je ĹĄe dejala Darja Lipnikar.

Ljudje so tukaj in jim je treba pomagati

Upokojenka in nekdanja sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje Darinka Herman se je za delo v

in otroci zaradi prehladov, vnetih grl, kaĹĄlja. Kar nekaj otrok je bilo dehidriranih, pri dojenÄ?kih so obravnavali tudi driske in bruhanje. So ji begunci pripovedovali svoje zgodbe? Hermanova je povedala, da je bilo tega zelo malo predvsem zaradi jezika. Kar velikokrat so potrebovali prevajalce za prevod v angleĹĄÄ?ino. A tudi brez tolmaÄ?ev so bile njihove otoĹžne oÄ?i zgovorne. ÄŒlovek vidi, kako trpijo, in ti ne more biti zanje vseeno. Hermanova ĹĄe meni, da je zdravstvena pomoÄ? v danih okoliĹĄÄ?inah najboljĹĄa. ÂťPo moji oceni se drĹžava ni odzvala najbolje. A ljudje so tukaj in treba jim je pomagati,ÂŤ ĹĄe dodaja.

C

M

Y

Slika na samem mestu je prava

CM

MY

VelenjÄ?an Milenko Krajnc je postal prostovoljec na povabilo zdruĹženja. ÂťOdzval sem se z velikim veseljem, saj sem bolj socialen Ä?lovek, Ĺželel pa sem se na lastne oÄ?i prepriÄ?ati, kaj od tistega, kar sliĹĄimo in beremo, res drĹži.

PsihiÄ?no sem se pripravil na sreÄ?anje z begunci in ob prihodu v begunski center sem bil pravzaprav preseneÄ?en.

ResniÄ?na slika begunske krize je daleÄ? od tistega, kar veÄ?inoma beremo in sliĹĄimo. Ljudje so res v stiski, potrebni so pomoÄ?i in ne obsojanja.ÂŤ V enem od deĹžurstev jim je delil hrano, jih razporejal in Ä?istil center za njimi.

DrugiÄ? je bil prostovoljec v ambulanti.

Zgodbe beguncev so se ga dotaknile bolj, kot je priÄ?akoval. To je spoznal ob sestavljanju mozaika po tem, ko se je umiril. ÂťTragiÄ?no,ÂŤ pravi in dodaja, Âťbrez prostovoljcev begunske krize v drĹžavi zagotovo ne bi reĹĄevali tako uspeĹĄno, kot jo. Me pa zanima, od kod grozni stroĹĄki. Konzerva in dva kosa kruha, pa za otroke mleko res ne morejo toliko stati.ÂŤ CY

CMY

K

24-urno deĹžurstvo

Po mnenju Darje Lipnikar, sekretarke obmoÄ?nega zdruĹženja, obÄ?ani veÄ?inoma ne vedo za celjski begunski center, kjer begunce popisujejo, jih oskrbijo, nekatere tudi namestijo.

Skupaj z ostalimi obmoÄ?nimi zdruĹženji celjske regije zagotavljajo pri tem 24-urno deĹžurstvo. ÂťNa zaÄ?etku je za naĹĄe zdruĹženje to pomenilo zagotovitev dveh prostovoljcev (od tega enega tako imenovanega medicinskega delavca) en dan v tednu. Z vkljuÄ?itvijo javnih delavcev sedaj pridemo na vrsto pribliĹžno vsake tri tedne.ÂŤ Od doslej 32 vkljuÄ?enih jih je polovica Ĺže sodelovala pri razdeljevanju hrane, namestitvi beguncev, pospravljanju begunskega centra, nudenju medicinske pomoÄ?i, preostala polovica je bila v 24-urni pripravljenosti. ÂťRazmere se spreminjajo iz ure v uro, na sporoÄ?ila iz Celja o potrebah pa se lahko odzivamo samo tako. Ob tem moram pohvaliti prostovoljce. Dobili smo nekaj

Milenko Krajnc in Darinka Herman

manj jih je iz velenjskega zdravstvenega doma, saj se je tudi ta vkljuÄ?il v reĹĄevanje begunske krize, njihovi pa deĹžurajo v Ĺ entilju. Med prostovoljci so zaposleni obmoÄ?nega zdruĹženja. ÂťMoji obÄ?utki pri delu z begunci so zelo meĹĄani. Takrat, ko opravljaĹĄ svoje delo, zaradi mnoĹžice nimaĹĄ Ä?asa razmiĹĄljati o niÄ?emer. Pogled v njihove oÄ?i pa razkriva strah in boj za Ĺživljenje

begunskem centru ponudila sama. Še vedno sem po duĹĄi humanitarka. Ob pogledih na prizore v sredstvih javnega obveĹĄÄ?anja nisem mogla ostati ravnoduĹĄna. Kot medicinska sestra po izobrazbi sem doslej trikrat opravljala naloge v medicinski ambulanti pred zbirnim centrom.ÂŤ Po osem ur je trajalo njeno deĹžurstvo, najveÄ?krat pa so v ambulanto prihajali odrasli

đ&#x;”˛

Ĺ e naÄ?rtuje kakĹĄno odpravo v Himalajo? ÄŒeprav je Ĺže doslej kar nekajkrat dejal, da je bila ta zanj zadnja, se ga drĹži star pregovor: nikoli ne reci nikoli. Priznava, da so ĹĄe drugi izzivi, a to, da bo izkoristil ponujeno priloĹžnost, potrjujejo njegove besede: v Himalaji je ogromno vrhov, o katerih velja razmisliti. Prav tako Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni odsek razmiĹĄlja o samostojni odpravi. ÄŒe bo do nje res priĹĄlo, raÄ?una, da jim bo pomagal vsaj pri organizaciji. MoÄ?no tudi upa, da bo ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport podprlo idejo Ĺ olskega centra Velenje po oskrbi nove osnovne ĹĄole v Nepalu z alternativnimi viri energije ter s kakĹĄno raÄ?unalniĹĄko opremo. Še vedno ostaja Ĺželja po osvojitvi najviĹĄjega vrha na svetu – Everesta. PraktiÄ?no sem se ga Ĺže dotikal z roko, a mi ni bilo dano stopiti na njegov vrh. NajstarejĹĄi, ki mu je to uspelo, je bil star 80 let. KakĹĄno ÂťrezervoÂŤ torej ĹĄe imam,ÂŤ je sklenil pogovor IvÄ?

Kotnik.KAMPANJE OGLAS SLOVENIJA 70X274đ&#x;”˛ + NASTAVAK

3.pdf

1

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

VI PIĹ ETE

26. novembra 2015

Ĺ˝e enajstiÄ? pod ĹĄolskimi koĹĄi Na novembrsko soboto v prazniÄ?nem mesecu obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki jo je na veliko veselje otrok zaznamoval prvi letoĹĄnji sneg, so se pod koĹĄi v telovadnici OĹ bratov Letonja tradicionalno zbrale ekipe vaĹĄkih skupnosti, da se pomerijo v koĹĄarki.

Turnir, ki ga je pred 11 leti z veliko entuziazma zasnoval rav-

natelj ĹĄole in vrtca Bojan Juras, je vsakoletna prireditev v Ä?asu obÄ?inskega praznika in ima za Ĺ marÄ?ane posebno teĹžo, saj je v kraju s tako bogato nogometno tradicijo dokaz, da se obÄ?ani ukvarjajo tudi z drugimi ĹĄporti, kar pa omogoÄ?a tudi dobra infrastruktura. Ĺ martno ima veliko urejenih povrĹĄin, namenjenih ĹĄportu, dobrĹĄen del le-teh je pri sami osnovni ĹĄoli. V

zimskem Ä?asu je za krajane pomembna ĹĄolska telovadnica, ki je tudi popoldne in predvsem zveÄ?er polno zasedena. In da se Ĺ marÄ?ani ukvarjajo tudi s koĹĄarko, je dokaz tradicionalni turnir Pod ĹĄolskimi koĹĄi, ki je letos v organizaciji osnovne ĹĄole potekal 21. novembra in se ga je udeleĹžilo 6 ekip. V prijateljskem, a

ĹĄportno borbenem duhu so se v tekmah pomerile ekipe Malega Vrha, Podgore, Skorna, Slatin, Ĺ martnega ob Paki in ĹĄolska ekipa. ÄŒeprav bi si ravnatelj Ĺželel, da bi se prijavile vse vaĹĄke skupnosti, je kljub vsemu zadovoljen, saj je dan minil v znamenju koĹĄarke in dobre volje. NajveÄ?ji pokal so ob koncu koĹĄarkarskega dneva v Ĺ martnem iz rok tamkajĹĄnjega Ĺžupana Jan-

Ĺ estdeset let RibiĹĄke druĹžine Mozirje

ka KopuĹĄarja prejeli predstavniki ekipe Ĺ martno, ki so tako Ĺže tretjiÄ? zapored dokazali, da so najboljĹĄi pod ĹĄmarĹĄkimi koĹĄi.

Drugo mesto so si v odliÄ?nem finalnem obraÄ?unu priborili PodgorÄ?ani, tretje mesto pa so po zmagi nad ekipo Skornega zasedli Ä?lani ekipe osnovne ĹĄole. V zanimivem obraÄ?unu v metu z

razdalje je z najbolj mirno roko in ostrim oÄ?esom zmagal Rok Trap, nekdanji uÄ?enec ĹĄmarĹĄke ĹĄole in Ä?lan kadetske ekipe KK Elektra. Ker pa glavni namen ni tekmovanje, temveÄ? druĹženje, se je dan ĹĄmarĹĄke koĹĄarke zakljuÄ?il ob prijateljskem klepetu in druĹženju v ĹĄolski jedilnici. đ&#x;”˛

V prejĹĄnji ĹĄtevilki Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as je v prispevku z naslovom ÂťSi vodstvo ĹĄole zatiska oÄ?i ali zanj to ni problem?ÂŤ novinarka izpostavila problematiko prilagajanja posameznih ĹĄol in vrtcev na potrebe starĹĄev in gospodarstva.

Izhajala je iz teĹžav, ki jih je v pismu, naslovljenem na Radio Velenje v oddaji TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa, naslovil eden od starĹĄev, katerih otroci obiskujejo Osnovno ĹĄolo Livada.

Ker v prispevku niso predstavljeni vsi podatki in dejstva objektivno, poslediÄ?no je s tem ruĹĄen tudi ugled naĹĄe ĹĄole, je prav, da se na to odzovemo.

Na Osnovni ĹĄoli Livada znamo prisluhniti potrebam starĹĄev, z njimi sodelujemo, ves Ä?as pa so v ospredju uÄ?enci.

Problematika, ki jo navaja starĹĄ v pismu, ni bila pri starĹĄih nikoli izpostavljena ali obravnavana na roditeljskih sestankih ali na svetu starĹĄev, zato smo bili ĹĄe toliko bolj preseneÄ?eni, da se je ta izpostavila na ta naÄ?in. Za vse individualne potrebe starĹĄev smo skupaj z njimi vedno naĹĄli reĹĄitev. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. V odgovoru, ki smo ga posredovali na Radio Velenje, smo zapisali, kako imamo organizirano delo v jutranjem Ä?asu, in s tem, kako je poskrbljeno za naĹĄe uÄ?ence. Ĺ olska vrata se pri nas odpro ob 6.00 in ne ob 8.10, kot je bilo v prispevku zapisano.

10–15 minut pred priÄ?etkom po-

uka, ki se priÄ?ne ob 8.20, v ĹĄolo vstopajo le uÄ?enci, ki se lahko v ĹĄolo odpravijo peĹĄ iz bliĹžnjih naselij in v preduri nimajo ĹĄolskih obveznosti.

Delovni Ä?as

V skladu z Zakonom o osnovni ĹĄoli izvajamo obvezni in razĹĄirjeni program. Z izvajanjem celotnega predpisanega programa se prilagaja tudi delovni Ä?as ĹĄol.

V jutranje varstvo, ki se pri nas priÄ?ne ob 6.00, prihajajo uÄ?enci 1. razreda. Zaradi potreb starĹĄev po jutranjem varstvu imamo tudi skupino otrok 2. in 3. razreda.

Varstvo vozaÄ?ev je pred poukom in po njem organizirano za uÄ?ence, ki se v ĹĄolo pripeljejo z organiziranim ĹĄolskim prevozom, ter za uÄ?ence, ki jih v ĹĄolo iz drugih okoliĹĄev pripeljejo starĹĄi.

Pouk v skladu s Pravilnikom o ĹĄolskem koledarju in po dogovoru z ostalimi velenjskimi ĹĄolami priÄ?enjamo ob 8.20. V preduri (od 7.30 do 8.15) izvajamo dopolnilni in dodatni pouk, individualno in skupinsko pomoÄ?, obvezne in neobvezne izbirne predmete, dejavnosti po dogovoru s posameznimi uÄ?itelji in medvrstniĹĄko uÄ?no pomoÄ?. VeÄ?ina dejavnosti poteka v uÄ?ilnicah, urejene pa imamo tudi uÄ?ne kotiÄ?ke, ki so tako pred poukom in po njem dobro obiskani. Na te dejavnosti prihajajo uÄ?enci glede na urnik in ostale razporede.

Po rednem delu pouka je za uÄ?ence od 1. do 5. razreda organizirano podaljĹĄano bivanje, ki traja do 16. ure.

www.nascas.com www.radiovelenje.com

Dr. Žaberl je ob 60-letnici podelil RDM listino in plaketo v znak zaslug za uspeťnost in sodelovanje

v imenu Ĺžupana ObÄ?ine Mozirje Ivana SuhoverĹĄnika v odsotnosti zahvalil za odliÄ?no sodelovanje in plemenito delo podĹžupan Roman ÄŒretnik ter Ä?lanom Ä?estital ob visokem jubileju. Zbor ribiÄ?ev je nagovoril tudi predsednik RibiĹĄke zveze Slovenije (RZS) dr.

Miroslav Ĺ˝aberl, ljubitelj ribolova v revirjih Mozirje. Pohvalil je skrb vodstev in Ä?lanov ribiĹĄkih

druĹĄtev in komisij, ki so zasluĹžni za vedno boljĹĄe ribolovne razmere in ribji fond v poreÄ?ju Savinje.

Ob Ä?estitki k jubileju je Ĺ˝aberl druĹĄtvu predal jubilejno listino in plaketo RZS, listino za 40 let zvestega Ä?lanstva v RDM pa so tokrat vroÄ?ili Janezu Brinovcu iz LetuĹĄa. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Mojca A. Juras

Jesenske dobrote v Ĺ aleku

Mnenja in odmevi Ni sprenevedanja in ne zatiskanja oÄ?i

V soboto, 14. novembra, so se Ä?lani ribiĹĄke druĹžine Mozirje (RDM) zbrali na praznovanju 60-letnice. Ob glasbenem programu, ki so ga izvedli uÄ?enci osnovne ĹĄole Mozirje, so se spomnili ustanoviteljev ter dobrih gospodarjev, ki so v tem dolgem obdobju vlagali v Savinjo in pritoke ter odgovorno ravnali z vodnim Ĺživljem, predvsem pa skrbeli za okolje in poleg ĹĄportnega ribolova ĹĄe za ribji zarod.

Kot je bilo povedano, so bili in so ĹĄe trdno povezani s sosednjimi ribiĹĄkimi druĹžinami iz Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline ter RibiĹĄko zvezo Slovenije. Najprej so izvedli volilno skupĹĄÄ?ino, sprejeli poroÄ?ila za delo v preteklem letu ter razreĹĄili prejĹĄnje organe in vodstvo druĹĄtva. Mozirske ribiÄ?e bo ĹĄe naprej vodil predsednik Milan Kojc, za tajnika so izvolili Mirana MatjaĹža, gospodar druĹžine pa je postal Jernej Bastl. V slavnostnem delu so se spomnili vrlih moĹž, ki so druĹžino ustanovili (konec leta 1955 je ĹĄtela 72 Ä?lanov). Prvi predsednik je postal Boro Blagojević, ki je druĹĄtvo vodil do leta 1961, ko je to delo prevzel Franc PogelĹĄek, kasneje tudi edini Ä?astni predsednik. Vodstvu RDM se je

Iz navedenega je razvidno, da ni obÄ?utnih razlik v odpiranju in zapiranju ĹĄolskih vrat posameznih zavodov, kot je predstavljeno v prispevku.

Glede na naÄ?in izpostavljanja problematike odpiranja ĹĄolskih vrat na naĹĄi ĹĄoli in na drugi strani opisovanje dejavnosti, ki potekajo pred 8. uro na drugih ĹĄolah oz. vrtcih – niÄ? drugaÄ?e kot pri nas – se lahko upraviÄ?eno spraĹĄujemo o objektivnosti in nepristranskosti zapisanega, o verodostojnih podatkih, iz katerih so nastali doloÄ?eni zakljuÄ?ki in ugotovitve.

Z omenjeno problematiko ter pojasnili je bil seznanjen tudi Urad za druĹžbene dejavnosti, v katerem so ravno tako kot mi nad zapisanim v Ä?lanku preseneÄ?eni.

Zaradi razjasnitve dilem glede objektivnosti zapisanega, nadaljnjega sodelovanja med ĹĄolo in starĹĄi se bo sestal tudi Svet starĹĄev OĹ Livada, ki bo podal svoje mnenje.

Tudi o tej tematiki bo tekel odprt dialog, upoĹĄtevajoÄ? potrebe otrok in starĹĄev v okviru zakonskih norm.

Prilagajanje ĹĄol in vrtcev delovnemu Ä?asu v gospodarstvu je prisotno Ĺže nekaj let, pri Ä?emer velenjske ĹĄole usklajeno delujemo.

Hkrati pa sodelujemo z vsemi, ki omogoÄ?ajo otrokom kvalitetno preĹživljanje izvenĹĄolskega Ĺživljenja in jim je v ospredju dobrobit otrok. Celostna predstavitev teh moĹžnosti v medijih bi bila za starĹĄe gotovo dobrodoĹĄla.

Dvoma, da je bil v objavljenem Ä?lanku vodilo dober namen, pa nikakor ni mogoÄ?e odmisliti. đ&#x;”˛ Ravnateljica OĹ Livada Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti

V tednu, ko smo priÄ?akovali slovenski tradicionalni zajtrk, se je na naĹĄi ĹĄoli zvrstilo veÄ? dejavnosti, s katerimi smo Ĺželeli uÄ?encem na drugaÄ?en naÄ?in predstaviti pomen hrane za zdravo Ĺživljenje. UÄ?enci so likovno ustvarjali, se veÄ? pogovarjali o pomenu zajtrka za uspeĹĄen in prijeten zaÄ?etek dneva ter pripravili preprost zdrav zajtrk.

Vrhunec tedna sta bili dve dejavnosti. UÄ?enci 6. razreda so spoznali osnove Ä?ebelarjenja in nato degustirali Ä?ebelje pridelke, za kar je poskrbel znani Ä?ebelar Marko Drev iz Ĺ martnega ob Paki. V Ä?etrtek smo pripravili degustacijo ajdovega kruha z orehi, razliÄ?ne sorte slovenskih jabolk ter naravno suĹĄeno bioloĹĄko suho sadje: marelice, fige in slive. Na ťtantuÂŤ z jesenskimi dobrotami ni smela manjkati dekoracija s pridihom jeseni.

Mize smo pogrnili s prti jesen-

skih barv, okrasili z listi figovca in aktinidije, s cvetovi suhih roĹž z domaÄ?ega ÂťgarteljcaÂŤ in sveĹžim kakijem ter kivijem. Pri pripravi so pridno pomagali uÄ?enci, ki so vkljuÄ?eni v izbirni predmet gospodinjstva. UÄ?itelji in uÄ?enci so z navduĹĄenjem pokuĹĄali darove narave in pozitivno komentirali. ZakljuÄ?ek jesensko obarvanega tedna je bil uspeĹĄno izpeljan tradicionalni slovenski

zajtrk kot dodaten obrok. Z dejavnostmi smo Ĺželeli uÄ?encem posredovati sporoÄ?ilo o pomenu pridelovanja hrane doma, kjer je to mogoÄ?e, in kupovanju slovenske hrane. V tople jesenske dni smo na hodnike vnesli drugaÄ?nost in sproĹĄÄ?enost, kar nam je zelo dobro uspelo. đ&#x;”˛

Danijela Ribizel

Spoznavali vlogo dreves v mestu V Ä?etrtek, 19. novembra, smo se dijaki in uÄ?itelji programa Okoljevarstveni tehnik na Ĺ olskem centru Velenje spoznavali z vlogo dreves v urbanih okoljih.

Med nas smo povabili mag. NataĹĄo DolejĹĄi, strokovnjakinjo s tega podroÄ?ja. Predavanje je potekalo v sklopu priprav na projekt ÂťZa vas in nas posadimo drevoÂŤ, ko bodo dijaki 1. letnika posadili svoje drevo.

Na enournem predavanju nam

je povedala in pokazala veliko zanimivega. Opozorila nas je na najpogostejĹĄe napake pri negi urbanih dreves in predstavila posledice le-teh. Ob fotografijah dreves v centru Velenja nam je pokazala primere dobrih in slabih praks nege dreves. Veliko smo izvedeli o vlogi in pomenu dreves v mestnem okolju. Drevesa imajo pomembno vlogo pri Ä?iĹĄÄ?enju onesnaĹženega zraka, lahko so protihrupna zaĹĄÄ?i-

ta, v koreninskem obmoÄ?ju zadrĹžijo padavinsko vodo, kar je zelo pomembno med moÄ?nimi nalivi. Drevesa omogoÄ?ajo tudi stik z naravo, saj jih lahko opazujemo, se jih dotikamo, vonjamo in opazujemo Ĺživali, ki v njih najdejo zatoÄ?iĹĄÄ?e. Na vpraĹĄanje, zakaj so drevesa v mestih tako pomembna, znamo sedaj odgovoriti prav vsi! đ&#x;”˛ Maja RadĹĄel, Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 11

V znamenju plesa in sonÄ?nic

Gremo, le gremo na Graťko goro ‌

DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo zaznamovalo 10-letnico delovanja – Ĺ tevilo Ä?lanov naraĹĄÄ?a – Velik poudarek gibanju in zdravi prehrani Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. novembra – DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo v Ĺ aleĹĄki dolini je oktobra, ob svetovnem dnevu osteoporoze, na drĹžavni slovesnosti v Novem mestu dobilo posebno priznanje za desetletno uspeĹĄno skrb za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja. Prvi okrogli jubilej so zaznamovali tudi doma. V mali dvorani velenjskega doma kulture so v petek zveÄ?er pripravili prijetno druĹženje, na katerega je priĹĄlo tudi veliko predstavnikov ostalih slovenskih druĹĄtev bolnikov z osteoporozo.

Skupaj so uĹživali v plesni predstavi Kulturnega druĹĄtva Media ÂťGremo na plesÂŤ, v kateri sodeluje kar nekaj Ä?lanic in Ä?lanov druĹĄtva, ki je ta veÄ?er praznovalo.

DruĹĄtvo vse od ustanovitve deluje preventivno. Ob ustanovitvi je druĹĄtvo vodila Darinka Herman, ki so se ji na prireditvi zahvalili s sonÄ?nico. Ta je namreÄ? simbol vseh slovenskih druĹĄtev bolnikov z osteoporozo.

Zadnja leta je predsednica velenjskega druĹĄtva Janja Rednjak, ki nam je povedala: ÂťO vseh aktivnostih in delovanju naĹĄega druĹĄtva aĹžurno obveĹĄÄ?amo 160 Ä?lanov in Ä?lanic. Vse aktivnosti, ki jih organiziramo v druĹĄtvu, so prilagojene bolnikom z osteoporozo. Vsak posameznik, ki Ĺželi delovati preventivno, za-

gotovo lahko med njimi najde tudi kakĹĄno zase. Vsak dan pripravljamo drugaÄ?ne dejavnosti, od plesnih delavnic do telovadbe za moÄ?ne kosti, jogo z energijskimi vajami, solne Ä?ajanke ‌,ÂŤ nam pove predsednica druĹĄtva. Poleg tega med letom pripravijo veÄ? strokovnih izletov in predavanj, pa tudi letna preventivna letovanja v termah in ob morju, kjer izvajajo ĹĄolo osteoporoze. ÂťÄŒeprav so vse aktivnosti prilagojene starejPrva in sedanja predsednica velenjskega druĹĄtva bolnikov z osteoporozo ĹĄim, so naDarinka Herman in Janja Rednjak med slavnostno prireditvijo. menjene tuRdeÄ?i dvorani. V njej uradne ure potekajo di vsem drugim. OpaĹžamo, da se naĹĄe Ä?lanstvo pomla- enkrat meseÄ?no, vedno pa so dosegljivi po juje. Vse veÄ? je Ä?lanov in Ä?lanic, ki se nam telefonu in elektronski poĹĄti. S svojimi akpridruĹžijo Ĺže v ĹĄtiridesetih letih starosti, naĹĄa tivnostmi gostujejo v veÄ? prostorih po menajmlajĹĄa Ä?lanica pa je stara 5 let. Z osteo- stu, ker se veliko gibajo, pogosto na prostem. porozo se je Ĺže rodila,ÂŤ ĹĄe izvemo.

DruĹĄtvo ima svoje prostore v velenjski

Tiha bolezen, ki ne izbira Podpredsednica velenjskega druĹĄtva bolnikov z osteoporozo je zdravnica Marina Ĺ˝uber. Velikokrat za Ä?lane pripravi strokovna predavanja, saj o bolezni, ki so jo poznali Ĺže stari Grki, res veliko ve. Na prireditvi so se ji za njen prispevek k delovanju druĹĄtva prav tako zahvalili s sonÄ?nico. Nam pa je povedala, da oznaka Âťtiha bolezenÂŤ za osteoporozo drĹži kot pribito. ÂťTako ji pravimo zato, ker ne potrka, ko vstopi v naĹĄe telo. Pojavi se tudi pri mladih, pri obeh spolih, veÄ? je je pri starejĹĄih. Oglasi se, ko se Ĺže dobro razvije in se pojavijo prvi zlomi.

Te lahko prepreÄ?imo, Ä?e za bolezen vemo in Ä?e se preventivno

11

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

26. novembra 2015

obnaĹĄamo,ÂŤ nam pojasni zdravnica. Ravno zato je zelo dobro vedeti, v kakĹĄnem stanju so naĹĄe kosti. ÂťÄŒe vemo, da imamo osteoporozo, lahko zelo veliko naredimo sami s pravilno prehrano, aktivnostjo in varnim Ĺživljenjem. Modro je, da Ĺženske, pri katerih je bolezen pogostejĹĄa, prvi pregled merjenja kostne mase opravijo med 45 in 50 letom, ko vstopijo v menopavzo.

To velja tudi za moĹĄke, sploh Ä?e imajo ĹĄe druge dejavnike tveganja,ÂŤ pojasni Ĺ˝ubrova. Doda, da lahko za obvladovanje bolezni daleÄ? najveÄ? naredimo sami, dejstvo pa je, da so na trgu tudi zelo dobra zdravila. ÂťNe samo, da bistveno upoÄ?asnijo ali usta-

Tudi zdravnici Marini Ĺ˝uber, podpredsednici druĹĄtva, so se za njem strokovni prispevek zahvalili s sonÄ?nico.

vijo bolezen, velikokrat opaĹžamo, da celo bistveno popravijo kostno gostoto, tudi za 10 %.ÂŤ

Letos prviÄ? abonmajska sezona

OuĹĄ in Zija iz PotoÄ?ke zijalke

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju – Med druĹĄtvi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj gotovo izstopa Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Ravne, ki se je prviÄ? odloÄ?ilo, da bo ĹĄest veÄ?erov, preĹživetih v druĹžbi glasbe, petja, smeha in zabave, zdruĹžilo v abonma 20015/2016. Prireditve so primerne za obiskovalce vseh starosti, vse pa se bodo dogajale v tamkajĹĄnjem rekreacijsko-kulturnem srediĹĄÄ?u Reks.

V nedeljo, 29. novembra, se ob 16. uri obeta druga iz omenjenega ciklusa, in sicer KUD Ravne se predstavi – malo drugaÄ?e. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri se predstavijo vse sekcije druĹĄtva – Ĺ trajhar orkester, Ravenska pleh muzika, harmonikarji, recitatorji, moĹĄki pevski zbor Ravne, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja, Ĺženski pevski zbor Planika ter dramska skupina, ki vedno poskrbi za kaj zanimivega ter humornega. Kot gostje veÄ?era bodo nastopili Ä?lani ansambla Naveza.

14 dni kasneje, v nedeljo, 13. decembra, pa bo druĹĄtvo pripravilo veÄ?er skeÄ?ev z naslovom Smeh ni greh3. Napisala jih je Ä?lanica druĹĄtva Marjana Kotnik, v njih pa se ĹĄaljivo loteva prigod iz vsakdanjega Ĺživljenja doma, v ĹĄoli ali v cerkvi. ReĹžirali so jih Ä?lani dramske sekcije druĹĄtva sami.

SolÄ?ava, 24. novembra – V Centru Rinka v SolÄ?avi ter na novinarski konferenci v Celju so predstavili knjigo pravljic in pobarvanko z naslovom OuĹĄ in Zija iz PotoÄ?ke zijalke.

ObÄ?ina SolÄ?ava je lani konÄ?ala Ä?ezmejni projekt Cavetours, v okviru katerega so uredili Medvedovo pot od SolÄ?ave do PotoÄ?ke zijalke. Ker je pot primerna za druĹžinske pohode, so se v lokalni skupnosti odloÄ?ili, da bodo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje izdali ĹĄe ilustrirano pravljico ter pobarvanko za otroke.

Njena osrednja junaka sta OuĹĄ in Zija – mlada medveda, ki igrivo predstavljata Ĺživljenje v mlajĹĄem paleolitiku in arheoloĹĄke najdbe v PotoÄ?ki zijalki. Pravljice je napisal Iztok VrenÄ?ur iz Ĺ martnega ob Paki, oblikovala pa Tina Pregelj Skrt.

đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

Zdravniki ugotavljajo, da se je trend naraĹĄÄ?anja bolnikov z osteoporozo ustavil. Pred leti je bil porast tudi zato, ker so s pomoÄ?jo merjenja kostne gostote odkrili mnoge nove bolnike. ÂťDejstvo je, da se je o osteoporozi zaÄ?elo veÄ? govoriti ĹĄele, ko so se pojavila prva zdravila. Pri tem je prispevek farmacije zelo velik, v pozitivnem smislu, saj so pacienti z njimi veliko pridobili, farmacevtska zdruĹženja pa so naredila veliko tudi za preventivo,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da zelo priporoÄ?a, da se tisti, ki bolezen Ĺže imajo, pridruĹžijo druĹĄtvu bolnikov z osteoporozo, saj bodo veliko bolj zdravo Ĺživeli. ÂťPoleg tega bodo hitro obveĹĄÄ?eni o vseh novosih v zvezi z boleznijo.ÂŤ đ&#x;”˛

Martina PustatiÄ?nika, pesnika, pisatelja, ki je svoj talent izrazil ĹĄele v pokoju, smo Ĺže spoznavali v njegovih delih: ÄŒrno-zlati spomini, pri katerih je bil soavtor, Rad vas imam, UÄ?ilna zidana pod GraĹĄko goro in sedaj dopolnjena izdaja knjige GraĹĄka Gora. Knjiga je posveÄ?ena 40. obletnici festivala GraĹĄka gora poje in igra ter 30-obletnici ustanovitve Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Je Ä?lan Kulturnega druĹĄtva GraĹĄka Gora, sodeluje z literarnim kroĹžkom univerze za tretje

Ĺživeli tu in pomembno zaznamovali GraĹĄko Goro. Spoznamo Eremita, Ruda StrmÄ?nika, NuĹĄo Bregant, Karla VerstovĹĄka, kmeta rudarja in v pesmih trdo knapovsko Ĺživljenje.

Da je kultura del GraĹĄke Gore, s pesmijo in vsakoletno Ĺže ĹĄtiridesetletno tradicijo dokazujejo s festivalom GraĹĄka gora poje in igra.

In Fantje iz GraĹĄke Gore so nam v pesmi Gremo le gremo na GraĹĄko Goro zapeli, kaj vse GraĹĄka Gora lahko da. In knjiga Martina PustatiÄ?nika GraĹĄka Gora je

Niko R. Kolar in Martin PustatiÄ?nik

Ĺživljenjsko obdobje DomĹžale in objavlja literarne prispevke v njihovem zborniku.

Na GraĹĄki Gori je skupaj s Kulturnim druĹĄtvom GraĹĄka Gora, Dragom Plazlom in pevci Fantje z GraĹĄke Gore pripravil predstavitev knjige, ki prikazuje Ĺživljenje na stiÄ?iĹĄÄ?u treh obÄ?in: Slovenj Gradec, Mislinja in Velenje. Zapisal je: ÂťZgodovina GraĹĄke Gore se zrcali v sledeh, ki so trde kot kamen, takĹĄne, kot je bilo Ĺživljenje tlaÄ?anov pod grajskimi gospodi na gradovih Fortehek, Valdek in VodriĹž.ÂŤ Vteh krajih so imeli ĹĄolo v Ĺ miklavĹžu, ZavrĹĄah, PleĹĄivcu in Cirkovcah, cestna povezava z mestom pa je kmeÄ?ko prebivalstvo privabila v mesto za zasluĹžkom in boljĹĄim Ĺživljenjem. Martin nam s knjigo za vedno zapiĹĄe zgodovino kraja, dogodke in ljudi, ki so

del tega. ÂťOÄ?itno je, da ima avtor prirojen pesniĹĄki navdih, s katerim na samem zaÄ?etku knjige poudari ĹĄtiridesetletnico festivala GraĹĄka gora poje in igra (pesem). In takoj zatem podobno poetiÄ?no odpre poglavje o Geografskem orisu GraĹĄke Gore in okoliĹĄkih vasi. Ĺ e pred uvodnim zapisom objavi verze liriÄ?no zasanjanega Ä?loveka, obdanega z zeleno pokrajino GraĹĄke gore, sedeÄ?ega pod brezami in preĹžetega s tiĹĄino prihajajoÄ?e noÄ?i ‌ V nadaljevanju konkretno opredeli svoj odnos do GraĹĄke gore nekoÄ?, vÄ?eraj in danes. Poudarek nameni popotnikom, ki so nekoÄ? hodili preko GraĹĄke gore, saj so tam vodile poti Ĺže v rimskih Ä?asih in povezovale Ĺ aleĹĄko in Mislinjsko dolino,ÂŤ je med drugim zapisal recenzent knjige Niko R. Kolar. đ&#x;”˛

Marija Skrt

Princ Egipta

tp

Ĺ oĹĄtanj, 22 novembra – Princ Egipta oziroma The Prince of Egypt, kot se v originalu imenuje risani film, je navdihnil vodjo twirling kluba Ĺ oĹĄtanj Nino Napotnik, da je zgodbo postavila na oder ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma ob peti obletnici delovanja. NastopajoÄ?i, v glavnem dekleta, sicer niso pokazala tekmovalnih veĹĄÄ?in te ĹĄportne smeri, ki zajema plesni, akrobatski in gimnastiÄ?ni element v povezavi s twirling palico in ob glasbeni spremljavi, je pa z njihovo pomoÄ?jo oĹživela zgodba o Mojzesu, deÄ?ku, ki ga pred faraonovimi rablji skrije ljubeÄ?a mati in ga iz vode

reĹĄi kraljica Egipta, ki ga vzgaja na dvoru. Zgodba, ki vkljuÄ?i tudi deset nadlog in pokaĹže temo in svetlobo bivanja, je bila prepriÄ?ljivo prikazana z elementi twirlinga in ob priloĹžnostno domiselni sceni.

Ambiciozen projekt je Napotnikova vodila skoraj sama; ure uÄ?enja s posamezniki in skupino so bile potrebne, da je predstava Ĺživela v vsej svoji dinamiki. Tudi Ä?lanice twirling kluba, v starostni kategoriji od ĹĄtirih do ĹĄtirinajstih let, pridno vadijo trikrat tedensko. Ker imajo vaje v telovadnici, je oder predstavljal nov svet, a tudi tu so se vsi dobro znaĹĄli.

Napotnikova, ki je leta 1994 zaÄ?ela v vrstah maĹžoretk Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, se je twirlingu zapisala pred leti in mu ostaja zvesta tudi sedaj, ko je Ĺže sama mamica. S Ä?lanicami se udeleĹžujejo tekmovanj in dosegajo vidne uspehe. Kar ĹĄest jih je z njo Ĺže vseh pet let, za kar so v nedeljo prejele tudi plakete. NavduĹĄenje ob predstavi ji je prepriÄ?ljiva spodbuda za delo z mladimi ĹĄe naprej. Glede na odziv obÄ?instva bo Princ Egipta zagotovo doĹživel ponovitev. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

26. novembra 2015

KnjiŞnica Velenje 10 let v novih prostorih Potrebne so spremembe in obnove – Streho so Şe popravili – V kratkem nov domoznanski oddelek – Manj denarja, manj knjig in opreme Bojana Špegel

Velenje, 20. novembra – V petek je bil dan slovenskih knjiĹžnic, ki so ga praznovale ĹĄtevilne slovenske knjiĹžnice. Tudi velenjska mestna knjiĹžnica. Ta je ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku 20. septembru naĹĄtela 10 let delovanja v novih prostorih v Centru Nova. S preselitvijo v veÄ?je prostore – imajo 2000 kvadratnih metrov – so se jim odprle nove moĹžnosti delovanja, kar pove tudi podatek, da se pri njih vsak dan zvrsti vsaj ena prireditev, letno veÄ? kot 400. Zato je bil letoĹĄnji slogan dneva slovenskih sploĹĄnih knjiĹžnic ÂťKnjiĹžnice povezujejoÂŤ na koĹžo pisan tudi velenjski.

Vlado VrbiÄ?, direktor javnega zavoda KnjiĹžnica Velenje, ki ima enoti tudi v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, nam je ob prazniku slovenskih knjiĹžnic povedal: ÂťKo smo se pred 10 leti preselili, smo dobili moĹžnost, da mnogim posameznikom in druĹĄtvom nudimo ÂťzatoÄ?iĹĄÄ?eÂŤ. To se je doslej dokazalo kot posebna pridobitev. Sploh, ker vrata odpremo praktiÄ?no vsem, ki potrkajo nanje.

In to brezplaÄ?no. Pri nas imajo stalni sedeĹž gobarji, rodoslovci, tu se zbirajo Ä?lani ĹĄtevilnih druĹĄtev in organizacij, pri nas pripravljajo razliÄ?ne prireditve.ÂŤ Veliko tistih, ki jim je velenjska mestna knjiĹžnica pomemben prostor za njihovo delo, je v petek popoldne praznovala z njimi, zato so lahko pripravili res pester program. V KnjiĹžnici Velenje Ä?ez leto obeleĹžijo tudi druge s knjigo povezane praznike, direktor pa je prepriÄ?an, da je tako tudi prav.

VarÄ?evanje postalo stalnica

VrbiÄ? je vesel, da o prostorskih teĹžavah knjiĹžnic v Ĺ aleĹĄki dolini ne morejo govoriti.

Nove prostore so v minulih letih dobili tudi v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, zato ĹĄe bolje povezujejo tudi tam. Še nekaj Ä?asa prostorskih teĹžav ne bomo imeli, morda nam bo ob vse manj denarja za nove knjige celo ostajal prostor na policah,ÂŤ se rahlo poĹĄali VrbiÄ?.

KnjiĹžnica Velenje se trudi, da bralci ne Ä?utijo, da imajo za nakup knjig vsako leto manj sredstev. V zadnjih letih so se ta zmanjĹĄala za tretjino. V vseh treh enotah KnjiĹžnice Velenje imajo trenutno na razpolago za izposojo 150 tisoÄ? knjig, kar ni malo. Letno ĹĄe

Vlado VrbiÄ?: ÂťPosledice varÄ?evanja bodo, Ä?e se bo to nadaljevalo, v manj kot desetletju udarile kot bumerang.ÂŤ

â?ą

Na mestu raÄ?unalniĹĄkega kotiÄ?ka bodo uredili veÄ?ji domoznanski oddelek

vedno kupijo vsaj 7 tisoÄ? novih knjig, se pa ĹĄtevilo posameznih izvodov knjig zmanjĹĄuje.

Zato se Ä?akalne vrste za posamezne popularne knjige podaljĹĄujejo. V knjiĹžnici imajo tudi vse veÄ? e-knjig – trenutno lahko bralci izbirajo med 336 naslovi – teh bo pa ĹĄe veÄ?, ko se bo vseslovenski sistem Biblos v Sloveniji ĹĄe bolj razvil.

VarÄ?ujejo torej pri nakupu knjig, pa tudi pri

programu ter delu z bralci. Tveganih projektov se ne lotevajo veÄ?. ÂťTudi ko pripravljamo prireditve in razstave, se moji sodelavci trudijo, da je stroĹĄkov Ä?im manj. Marsikaj je narejeno prostovoljno. Dobro pa je, da so na naĹĄo pobudo knjiĹžnice zaÄ?ele bolj sodelovati med sabo tudi na razstavnem podroÄ?ju. Tiste razstave, ki so dobre, knjiĹžnice med seboj izmenjujemo.ÂŤ NaĹĄ sogovornik pravi, da bralci verjetno varÄ?evalnih ukrepov ĹĄe ne Ä?utijo.

K temu doda: ÂťVarÄ?evanje pa se bo poznalo jutri ali pa Ä?ez nekaj let, ko bomo ponudili manj duhovne hrane, izobraĹževanja. Tudi premajhna skrb za naĹĄe prostore se nam lahko v desetletju vrne kot bumerang.ÂŤ Ĺ˝e sedaj imajo v knjiĹžnici zastarele raÄ?unalnike, ki so v povpreÄ?ju stari 10 let. Letos so vloĹžili precej sredstev v obnovo strehe, ki teĹžave z zamakanjem povzroÄ?a Ĺže vsa leta, poÄ?asi bo treba urediti ĹĄe marsikaj. Nekaj kratkoroÄ?nih naÄ?rtov Ĺže imajo. ÂťÄŒas je, da osveĹžimo velenjsko knjiĹžnico. Radi bi uvedli nov zaĹĄÄ?itni sistem, ki bo prinesel moĹžnost avtomatske izposoje in vraÄ?anja gradiva. Ker stane 150 tisoÄ? evrov, ga iz leta v leto premikamo. Z njim bomo delno razbremenili naĹĄe zaposlene, da se bodo lahko bolj posveÄ?ali obiskovalcem.ÂŤ Ĺ˝e nekaj let imajo v vseh treh enotah 25 redno zaposlenih in 5 ÂťjavnihÂŤ delavcev, zato morajo skrbno razporejati njihovo delo.

Druga novost bo ĹĄe bolj vidna. ÂťRaÄ?unalniĹĄka uÄ?ilnica ni veÄ? potrebna, zato jo bomo ukinili. RaÄ?unalnike bomo razporedili po vsej knjiĹžnici, velik prostor, ki se bo sprostil ob tem, pa bomo preuredili v domoznanski oddelek, ki je vedno bolj pomembna dejavnost naĹĄe knjiĹžnice.ÂŤ Tam, kjer je domoznanski oddelek sedaj, v s steklom omejenem malem prostoru sredi knjiĹžnice, pa bodo uredili mladinski kotiÄ?ek. Umaknili bodo tudi police za CD in DVD-je. ÂťTo postajajo zastareli mediji, zato jih bomo ukinili tudi mi in s tem pridobili prostor za nove, klasiÄ?ne knjiĹžne police.ÂŤ đ&#x;”˛

Zrno v domu kulture Spev po Slakovi poti 2015 Del 55 let dolge zgodbe velenjske hiĹĄe kulture je tudi Fotoklub Zrno Velenje, 19. november – Zgodbe neke hiĹĄe je cikel pogovorov z ustvarjalci v kulturi, ki so dali peÄ?at Domu kulture Velenje, ko so tako ali drugaÄ?e delovali v njem.

Vodi jih Tatjana Vidmar, na obujanje spominov pa je povabila Ĺže glasbenega ustvarjalca Ivana Marina, ki je bil ravnatelj glasbene ĹĄole, ko je ta ĹĄe bila v Domu kulture. Pa dolgoletnega direktorja Kulturnega centra Ivana Napotnika Vlada VrbiÄ?a, igralca Marka Mandića, plesalki Dragico Mavec in Nino Mavec Krenker, dolgoletno vodjo izpostave javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nevo TrampuĹĄ, prejĹĄnji teden pa tudi predstavnika Fotokluba Zrno Staneta JerĹĄiÄ?a in AljoĹĄo VidetiÄ?a.

Fotoklub Zrno poleg Doma kulture, v katerem so imeli Ä?lani prve prostore, pomni ĹĄe dva mejnika – galerijo Mesnica in gostilno KavÄ?Ă­Ä?, kjer so razstavljali svoja dela. Najbolj ustvar-

jalen del klubskega delovanja pa se je razvil v domu kulture, kjer so imeli temnico, v kateri so sami razvijali barvne fotografije, in manjĹĄe razstaviĹĄÄ?e. ÂťPogoji za ustvarjanje so bili zelo solidni.

Dalo se je dobro delati, tisti Ä?as je fotoklub dosegel vrhunske rezultate v slovenskem in jugoslovanskem merilu,ÂŤ se spominja Stane JerĹĄiÄ?. Nato pa je sama fotografija doĹživela preporod z digitalno tehniko. Temnice so nadomestili raÄ?unalniĹĄki sistemi in potrebe po takih prostorih ni veÄ? bilo, pravi.

Fotoklub je nazadnje deloval pred tremi leti, ko je ĹĄe imel zaÄ?asne prostore v Vili RoĹžle, trenutno pa v Velenju ni aktiven. ÂťMogoÄ?e bi bilo dobro, da bi se stara garda zbrala in naĹĄla poti, da bi kakĹĄen prostor, kakĹĄno galerijo le dobili nazaj,ÂŤ je razmiĹĄljal AljoĹĄa VidetiÄ?. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ domaÄ?i ansambel Spev v novembrskem Ä?asu Ĺže tradicionalno navduĹĄuje s svojim velikim koncertom Po Slakovi poti Tudi zadnji petek je bilo tako, ko so dodobra ogreli obÄ?instvo, ki je povsem napolnilo RdeÄ?o dvorano in z njimi in njihovimi gosti veselo prepevalo. Z buÄ?nim aplavzom so nenehno

spodbujali fante, da so ĹĄe bolj veselo zapeli in zaigrali, na trenutke pa je bil v RdeÄ?i dvorani en sam uigran veliki zbor, predvsem pa toliko dobre volje, ki so jo izĹžarevali tako nastopajo-

DruĹžbena konstrukcija AleĹĄ OjsterĹĄek

Nemirni mir, kot bi lahko ocenili aktualni Ä?as, v iskanju opore in vizije od nas neprestano terja preizpraĹĄevanje za nazaj. Kar nas opredeljuje, so namreÄ? mehanizmi in institucije, ki so jih postavile generacije pred nami. Kakorkoli gledamo in Ĺželimo naprej, nas najprej opredeljuje skupna preteklost. In drzneje, kot bi si Ĺželeli zavrtati naprej, drznejĹĄo sestavo preteklosti bi si morali zagotoviti. Princip je znan, enostaven in preverjeno delujoÄ?.

Ob prebiranju letoĹĄnjih ĹĄtudentskih Skovikov, humanistiÄ?nega in druĹžboslovnega Ä?tiva, ki domuje v spletu in ga urejajo ĹĄaleĹĄki ĹĄtudentje, sem ponovno poĹživil Ä?as utemeljevanja svoje generacije in sebe. Sedanjo generacijo je Ĺže moÄ? zaÄ?utiti v ustvarjalnosti; mogoÄ?e je Evropska prestolnica kulture lokalno veÄ? izraznega prostora ponudila v sferi glasbenih, uprizoritvenih ali vizualnih umetniĹĄkih zvrsti in manj na polju humanistiÄ?ne misli, vendarle pa velja ugotoviti, da nedvomno soustvarjajo duh Ä?asa. Ni moÄ? spregledati okoliĹĄÄ?in, v katere je veÄ?insko vpeta sedanja veÄ?ine generacija mladih Evrope. Prehod v osamosvojitev je povezana z eno samo besedo – negotovost. Kot element stabilnosti se kaĹže le ĹĄe znanje, vse ostalo je videti kot ena sama zaÄ?asnost. Duh Ä?asa sedanje generacije.

Nisem sicer dojel kot osebni poraz, bi si pa upal skleniti, da nisem pripadnik generacije, ki bo uspela zamejiti nebrzdanost globalnega. MogoÄ?e je, da bom pripadnik generacije, ki je domiĹĄljala nastavke za omejitev, vsekakor pa se zdi, da nas je skupna preteklost usposobila za Ĺživljenje v nekem drugem svetobolju - ko je veljalo, da bosta drĹžava in druĹžba poskrbela za posameznika v njej. VeÄ? kot oÄ?itno je, da so ti mehanizmi odpovedali.

Kot je prostor upravljanja dan vsaki generaciji bo tudi tej, ki znanje pridobiva danes. Utemeljeni na skupnih kanonih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine, bogatejĹĄi za naĹĄe izkuĹĄnje, bolj izurjeni za povezovanje in skupno delo, primorani v proĹžnost in mobilnost. DomiĹĄljati si, da bo ĹĄe ena generacija pripravljena sprejeti vsa tveganja tega sveta, med tem, ko bi druga (starejĹĄa) uĹživala slad gotovosti, zamiĹĄljene v daljni preteklosti, se zdi iluzorno. IzhajajoÄ? iz tega zato veÄ?krat v ospredje postavljamo element medgeneracijskega sodelovanja kot edino, pravzaprav nujno pot. Tej ob bok pa tudi element medinstitucionalnega. Tako kot je bilo ruĹĄenje zidov pomembno utemeljilo uporniĹĄke generacije v sedemdesetih in devetdesetih tako bo tudi sedanjo. Rojenim v dobi interneta je ustvarjena nova platforma, ki je pripadniki starejĹĄe ne zmorejo veÄ? upravljati. Anonymous in ĹžviĹžgaÄ?i se zato zdijo realnost tukaj in zdaj. Zdi se, da Ä?e generacija, ki ji je danes dano upravljanje skupnega, ne bo skrbna, transparentna, praviÄ?na in vkljuÄ?ujoÄ?a, kot takĹĄna ne bo deleĹžna zaupanja naslednikov oziroma mladih.

Duh Ä?asa, ki ga ustvarjajo kaĹže, da jim je praviÄ?nost vrlina, izkoriĹĄÄ?anje in nepreglednost pa razumljena kot druĹžbena ĹĄibkost potrebna posegov in odprave. Da so pri tem brezkompromisni, je jasno. To zmorejo narediti mnoĹžiÄ?no in anonimno, zato bo to ĹĄe toliko laĹžje. đ&#x;”˛

Ä?i kot obiskovalci, le redko vidimo.

Ansambel Spev, ki Ĺže nekaj let blesti na slovenski sceni, je res navduĹĄil, pri tem pa so mu pomagali ĹĄtevilni gostje, med drugim Modrijani, Smeh, Navihanke, Gadi, Veseli svatje, Novi spomini, Nemir, PoskoÄ?ni muzikantje ‌, z njimi pa je bil tudi

humorist Franc PobreĹžnik SolÄ?avski, ki je glasbo povezoval s humorjem. Koncert je posnela tudi RTV Slovenija, predvidoma pa ga bodo predvajali v predprazniÄ?nih novoletnih dneh. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

26. novembra 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah 2016 je Ĺže v tiskarni V uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje je bilo zadnje dni kot v mravljiĹĄÄ?u, tudi ponoÄ?i. PridruĹžili so se nam naĹĄi zunanji sodelavci, ki Ĺže vrsto let skupaj z nami ustvarjajo to publikacijo. Uredniki nekaterih poglavij Barbara Pokorny, Peter Groznik - PeÄ? in AleĹĄ OjsterĹĄek pa so z nami Ĺže od zaÄ?etka, torej od prvega Almanaha.

Vsi skupaj smo ponosni na to publikacijo, ki ji ni enake v slovenskem prostoru.

Zagotovo je to knjiga, ki jo piĹĄe najveÄ? obÄ?anov, in tudi to ji daje posebno vrednost in peÄ?at. NaĹĄe vpraĹĄalnike izpolnjujejo po krajevnih skupnostih, druĹĄtvih, institucijah, politiÄ?nih strankah, v podjetnih, ĹĄolah ‌ Pravzaprav kar povsod, kjer se dogaja karkoli zanimivega. Mnoge dogodke bomo

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

tako utrgali zobu Ä?asa in jih ohranili tudi naĹĄim zanamcem. Posebej ponosni smo na uvodnike in zapise ÂťMoje letoÂŤ, v katerih je strnjenih obilo razmiĹĄljanj in pogledov naĹĄih najuspeĹĄnejĹĄih sokrajanov.

Je pa to zares zahtevno in obseĹžno delo, ĹĄe posebej, ker mnogi z izpolnjevanjem vpraĹĄalnikov zaradi kopice dela, ki jih spremlja zadnje tedne iztekajoÄ?ega leta, odlaĹĄajo Ä?isto do zadnjega.

Kljub vsemu nam je uspelo sestaviti ĹĄe enega v seriji Almanahov obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Zdaj je Ĺže v tiskarni in sredi decembra bo priĹĄel tudi med vas. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali, ĹĄe posebej pa hvala tudi tistim, ki ste z objavo oglasa v njem sploh omogoÄ?ili izdajo tega projekta. Ĺ e posebej se zahvaljuđ&#x;”˛ mz jemo vsem trem obÄ?inam.

1. JURICA PAÄ?EN (AERODROM) - Od sutra ne puĹĄim 2. FLIRRT - Ne trezen ne pijan 3. ROBIN SCHULZ FEAT. FRANCESCO YATES – Sugar Eden najboljĹĄih kitaristov v regiji Jurica PaÄ‘en in njegova skupina Aerordorm sta objavila nov singl z naslovom Od sutra ne puĹĄim. Pod glasbo in besedilo se podpisuje sam PaÄ‘en, s tem singlom pa bend priÄ?enja z delom na novem albumu, ki bo nasledil osmi studijski album Aerodroma Taktika noja, izdan leta 2012. V tem Ä?asu je PaÄ‘en izdal tudi izvrsten instrumentalni avtorski album All Stars, s katerim je osvojil nagrado porin za najboljĹĄi instrumentalni album.

GLASBENE novice

Lina Kuduzović na otroĹĄki Evroviziji tretja V bolgarski prestolnici Sofiji se je minuli petek 17 mladih pevcev potegovalo za zmago na otroĹĄki Evroviziji. Prvo mesto je osvojila 13-letna pevka z Malte Destiny Chukunyere s skladbo Not My Soul. Drugo mesto je s prejetimi 176 toÄ?kami zasedel 12-letni pevec iz Armenije Mika s skladbo Love, odliÄ?no tretje mesto pa je zasedla 12-letna slovenska predstavnica Lina Kuduzović – prejela je 112 toÄ?k. Strokovne Ĺžirije so svoje glasove oddale Ĺže po ogledu generalke, njihovi glasovi pa so pripomogli k 50-odstotni odloÄ?itvi o zmagovalcu, 50 odstotkov pa so prispevali gledalci. Lina Kuduzović je z osvojenim tretjim mestom tako dosegla najboljĹĄo uvrstitev Slovenije na evrovizijskih tekmovanjih.

tor lahko prijavi najveÄ? dve pesmi. Zmagovalec izbora EMA 2016 bo znan po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo strokovna Ĺžirija na osnovi glasovanja doloÄ?ila dva superfinalista, v drugem krogu pa bo zmagovalec izbran s telefonskim glasovanjem obÄ?instva. NaÄ?in glasovanja bo torej enak kot na izboru EMA 2011, na katerem je slavila Maja Keuc s skladbo No One in nato v velikem finalu Pesmi Evrovizije osvojila 13. mesto, kar je najviĹĄja uvrstitev Slovenije od uvedbe predizborov leta 2004. Enak izbor smo imeli tudi letos, ko sta Maraaya s skladbo Here For you osvojila 14. mesto v velikem evrovizijskem finalu.

Objavljen razpis za Emo 2016 Televizija Slovenija je objavila razpis za sodelovanje na izboru EMA 2016. Razpis je odprt do vkljuÄ?no ponedeljka, 21. decembra 2015, do polnoÄ?i. Vsak av-

ÄŒakanja na novo glasbo Tabujev je konec Vse, odkar se je skupini Tabu pridruĹžila nova pevka Eva, ki so jo oboĹževalci zlahka sprejeli in vzljubili, so Ä?akali, da bodo lahko prisluhnili tudi njihovim novih skladbam. Z novim singlom Greva dol so konÄ?no priĹĄli na svoj raÄ?un. Ĺ˝ivahna skladba je

posledica konkretne doze mladostne in iskrive energije, ki jo je Eva vnesla med ostale Ä?lane skupine. Pesem o zapeljevanju, prepovedanih Ĺželjah in izginjanju v noÄ? nas bo grela v prihajajoÄ?i zimi in poskrbela za dobrodoĹĄlo osveĹžitev slovenskih radijskih valov. Videti je, da so Tabuji z Evo zapluli v novo ustvarjalno obdobje. Neobremenjeni s preteklostjo raziskujejo nove glasbene horizonte in se pogumno potapljajo v razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrih. V zaÄ?etku prihodnjega leta obljubljajo pisan album, ki bo temeljil na rokerskih koreninah dosedanjega jedra Tabuja. Do takrat pa lahko skupino ujamete tudi na glasbenih odrih po Sloveniji.

David Bowie izdal prvo pesem z novega albuma Britanski glasbenik David Bowie predstavlja novo pesem Blackstar, ki bo izĹĄla januarja na njegovem novem istoimenskem albumu. PriÄ?akovanja pred izidom albuma so velika, kolegi okoli pevca pa pravijo, da naj bi ĹĄlo za odĹĄtekan projekt, ki nas vraÄ?a v legendarne Ä?ase Ziggyja Stardusta. Album, ki bo na police priĹĄel

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

tri leta po albumu The Next Day, je Ĺže 25. ploĹĄÄ?a tega kameleona rocka, ki s svojo glasbo in nastopi navduĹĄuje Ĺže veÄ? kot ĹĄtiri desetletja. Bowie je album posnel v newyorĹĄkem studiu Magic Shop, izĹĄel pa bo 8. januarja ob njegovem 69. rojstnem dnevu.

Maja ZaloĹžnik & Moonshine predstavlja single You Are My Life Maja ZaloĹžnik je pevka, ki s srcem in duĹĄo Ĺživi za oder in petje.

Na razliÄ?nih televizijskih ĹĄovih je opozarjala nase in na svoj talent, tokrat pa se predstavlja z avtorsko glasbo. Ob sebi ima spremljevalno skupino Moonshine iz Novega Sada, s katero je posnela tudi skladbo You Are My Life, ki jo predstavlja v teh dneh. Leta 2014 se ji je med 10.000 prijavljenimi pevci uspelo prebiti med 36 najboljĹĄih kandidatov v televizijskem ĹĄovu The Voice Of Germany. V Helsinkih je celo nastopila skupaj s skupino Sunrise Avenue. V Sloveniji smo jo lahko sliĹĄali skupaj z Galom in Severo Gjurin v oddaji IzĹĄtekani, kot glasbena gostja je sodelovala v oddaji Hri-bar, kot spremljevalna pevka pa je nastopila tudi na EMI. Sodelovala je s Trkajem, Samuelom Lucasom, Cvetom Polakom, Sweet Peak in UroĹĄem Perićem, s katerim sta izdala duet Sweet sugar honey.

1 BRKINSKI TRIO & ORKESTER NIKA POLESA DiĹĄali so tvoji lasje 2 ANS. SVETLIN - Ti si kriva deklica 3 FANTJE Z VSEH VETROV - Si rekla da ne smem 4 ANS. ROKA Ĺ˝LINDRE - Mi ga pa Ĺžlindramo 5 ANS. PAJDAĹ I - Nekje je kraj 6 DRUĹ˝INSKI TRIO POGLADIÄŒ - Dani, vsi smo s tabo zbrani 7 KGB KVINTET - Muzika naĹĄe veselje 8 ANS. ZAKA' PA NE - Jaz hoÄ?em blondinko 9 ANS. Ĺ˝ARGON - Imela je upanje 10 TOPLIĹ KA POMLAD - Domov

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BILBI Bilbi predstavlja aktualni single in video RdeÄ?i plaĹĄÄ? z albuma Toskana. Besedilo in glasbo za skladbo sta napisala Bilbi in Gregor Stermecki, domiselni aranĹžman pa so ponovno prispevali in odigrali Direktorji pod producentsko taktirko Petra Dekleve. Direktorji so Peter Dekleva (kitara), Luka Herman Gaiser (bas), Davor Klarić (klaviature) in Urban KrÄ? (bobni).

DESETI BRAT Primorska skupina, ki Ĺže dolgo ne deluje veÄ?, se bo ob trideseti obletnici izida njihovega albuma Madona dej mi danes ponovno zbrala. Nekdanji Ä?lani bodo skladbe z albuma ĹĄe enkrat predstavili na enem samem ekskluzivnem koncertu v Izoli 27. novembra.

Nekaj dni prej bo izĹĄel ĹĄe singel Mama, jaz noÄ?em bit mona – stari koncertni hit v novi preobleki.

ANZHE Anzhe je mlad glasbenik iz Kranjske Gore, ki predstavlja nov in sveĹž moĹĄki vokal

na domaÄ?i glasbeni sceni.

Predstavlja se s skladbo Dobro veĹĄ, ki bo navduĹĄila predvsem ljubitelje romantiÄ?nega kitarskega popa.

Anzhe je sam napisal glasbo in besedilo ter poskrbel tudi za aranĹžma.

ZMELKOOW SimpatiÄ?ni Primorci so na petek, 13. novembra, izdali nov EP z naslovom Malo dnarja, malo muzike. Na njem so tri popolnoma nove skladbe in dve predelavi njihovih starejĹĄih pesmi. V pripravi pa je menda tudi Ĺže naslednji EP z delovnim naslovom Kdor visoko leta, dlako pusti.

ANETTE Pevka Anette po zelo uspeĹĄnem singlu Danes radijske valove napada z novo pesmijo Sanjaj me. Pri njenem nastanku sta sodelovala Goran Bilbija (aranĹžma) in BoĹĄtjan BraÄ?iÄ? (besedilo), Anette pa je poskrbela za glasbo. Medtem ko je Anettin prvi single dobil konÄ?no podobo v Izraelu, je novi single nastajal v ZDA pri producentu Mattu Arcianiju.

Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

26. novembra 2015

frkanje » Levo & desno «

Tako in drugače Visoko tehnološko modernizirano Gorenje ima na tujih trgih visoke načrte. Tisto, ki »dela« le z rokami, tudi. Slednjim »posel« z Danci ni uspel, čeprav so delali celo na nedeljo.

Napad

⏫

Milan Meža (prvi z desne) in Matej Avanzo, predsednik rokometašev Gorenja in njihov direktor, sta krepko zavihala rokove in že poskrbela za nekaj sprememb. Ena od novosti, s katero so se lotili prenove kluba, je tudi osa Pika, kot so jo poimenovali. Pojavljala se je že v preteklosti, a bo – kot kaže – šele sedaj prav zaživela: » V klubu bo delovala predvsem tako, da bo promovirala rokomet med najmlajšimi, in sicer zabavno ter šaljivo, hkrati pa bo vse ostale v klubu v skladu s svojim imenom pikala oziroma pogosto pičila na svojem Twitter profilu (@Osa_Pika.« Seveda glavna moža kluba pričakujeta, da bodo strupeno začeli pikati tudi člani prvega moštva, in to že v nedeljo na Danskem.

⏫

Bilo je pred kratkim, ko se je zaključeval poslovilni koncert Tereze Kesovije v Mozirju in so oboževalci slavne hrvaške pevke, ki se ima v dobršni meri tudi za »Slovenko«, izkazali hvaležnost umetnici s cvetjem, darili, objemi in poljubi … Tereza pa je vsem na očeh potegnila slikarja Jožeta Napotnika, njenega velikega oboževalca, kar na oder. Kaj je bilo po tem, vedo vsi iz dvorane. Čvek pa pravi, da je Napotniku zapela tisto … »Jože, prinesi mi šopek rož, Jože … tudi tedaj, ko boš prišel po slovo!«

⏪

Trije najpomembnejši velenjski »vrtnarji« Simon Ogrizek (vodja vrtnarskega centra PUP), Janez Herodež (direktor podjetja PUP) in Tomaž Ročnik (večinski lastnik tega podjetja) so na srečanju podjetnikov v dvorcu Gutenbuchel v Šoštanju žareli od zadovoljstva. Razstava, ki jo je zasnoval in postavil Simon, je prevzela obiskovalce in hvale so deževale z vseh strani. Vsi trije zdaj upajo, da bo dvorec dobila v last ali pa vsaj v upravljanje Občina Šoštanj. Zagotovo bodo spet povabljeni, da ustvarijo kaj nepozabnega.

Pravijo, da je premier grdo napadel policiste. Čeprav le besedno. Policisti mu tega »prekrška« vseeno niso odpustili. So pa delili odpustke nekaterim drugim prekrškarjem. In niso polnili državne malhe.

Toplo – hladno V naši dolini (pa tudi širše) se še kar nadaljujejo toplo – hladne razprave.

Ne le o Tešu 6, tudi o (ne) ogrevanje in (ne)hlajenju.

Od jutra do večera Po slovenskem zajtrku smo dobili še slovensko kosilo. Tako pravo domače. Za konec dneva je potrebna še prava domača slovenska večerja. Kaj so že včasih ponekod govorili, da je za odrasle Slovence prava domača »večerja«?

Podhranjenost Nekateri menijo, da nam zdravstvo »požre« preveč denarja. Sámo pa tarna, da je podhranjeno. Vsaj kadrovsko.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Borba med tovarnami kondomov V Nemčiji se bije bitka med podjetjema kondomov, ki je vzklila, ko so se v enem od njiju domislili slogana »Vsak paket vsebuje sedem kondomov – ali

do 21 kondomov«. V konkurenčnem podjetju trdijo, da so rivali »kupce spodbujali k temu, da lahko kondome uporabijo več kot enkrat.« A okarano podjetje pojasnjuje, da »lahko moški orgazmira enkrat, ženska pa dvakrat. Samo en orgazem na kondom bi pomenil, da lahko vrhunec doživi samo moški,« so zatrdili. Kljub razlagi je sodišče odločilo, da je treba napis na škatlicah odstraniti, da ne bi prišlo do napačnega razumevanja možnosti uporabe kondomov.

Pajek C.tinamaze Tina Maze si je ob vseh priznanjih, kolajnah in nagradah v svetu športa te dni prislužila še posebno priznanje v biologiji: slovenski biolog Matjaž Gregorič je namreč po njej imenoval vrsto pajka. Gre za vrsto drevesnega pajka, ki nosi ime C. tinamaze. "Pajki so veliki centimeter, razpon nog pa imajo okoli dva centimetra. Večina drugih vrst je večja, približno dvakrat večja kot C. Tinamaze,« je povedal Gregorčič in pojasnil še, da imajo tudi omenjeni pajki strup, vendar so za človeka popolnoma nenevarni. Biolog je pajka odkril leta 2010, »ko sem 'čepel' na Madagaskarju in ure in ure strmel v pajke, da sem ugotovil, kako naredijo te mreže in kaj lovijo.« Da je pajek dobil svoje ime, je zaslužna Gregorčičeva prijateljica. »Te pajke sem začel opisovati v tisti sezoni, ko je Tina Maze podrla vse rekorde alpskega smučanja. Njeno ime mi je prva predlagala prijateljica, meni pa se je zdel predlog odličen. Izjemno namreč spoštujem Tinine dosežke – ob njih se mi je zdelo, da se spodobi, da se ji po biološko priklonim,« je povedal biolog.

Mis ne sme na Kitajsko, ker je opozarjala na človekove pravice Izbor za mis sveta bo to leto potekal na Kitajskem – očitno brez predstavnice Kanade, saj ji oblasti organizatorke niso poslale vabila, ki bi ji omogočilo vstop v državo. Razlog za takšno odločitev so opozorila 25-letne mis Kanade Anastasie Lin na kršitve človekovih pravic na Kitajskem. Odkar je Linova osvojila

naziv najlepše Kanadčanke, je že večkrat opozorila na kršitve človekovih pravic na Kitajskem, posebej glasno pa je zagovarjala Falun Gong, duhovno skupino, ki jo kitajska vlada obravnava kot kult (po kitajskih zakonih pa je dovoljeno aretirati vsakega, ki ga sumijo podpiranja verskih gibanj, ki jih država ne potrdi). Anastasia, ki ima tudi sama kitajske korenine in se je v Kanado preselila leta 2003, je o tej temi spregovorila tudi julija pred ameriškim kongresnim od-

borom. Predstavnik tekmovanja za mis Kanade je dejal, da Kanada namesto nje na Kitajsko ne bo poslala prve spremljevalke, saj je za to že prepozno.

tu 20 tisoč dolarjev in da je torej prišlo do napake. Vztrajajo, da je stranka pravzaprav zadela 80 dolarjev, ne 8,5 milijona dolarjev.

Vstajajte s Zadela 8 milijonov, simulatorjem a ji igralnica jutranje svetlobe dobička noče Če spadate med tiste, ki zjutraj težko odprejo oči, vas bo verjeizplačati

Obiskovalka igralnice v Washingtonu Veronica Castillo je na elektronskem igralnem avtomatu zadela skoraj 8 milijonov evrov. A igralnica ji dobitka ni izplačala, saj naj bi šlo za napako. Veronica se je odločila, da bo igralnico tožila, saj je prepričana, da ji igralnica dobitka – na igralnem avtomatu, na katerem je zapravila 100 dolarjev, se je izpisal znesek 8,5 milijona dolarjev (torej slabih 8 milijonov evrov) – preprosto ne želi izplačati. Vodstvo igralnice vztraja, da je bil največji možni dobitek na tem avtoma-

tno zanimalo dognanje znanstvenikov, da kontinuirano pritiskanje gumba za dremež prav nič ne bo pomagalo k lažjemu vstajanju. »Pritiskanje gumba za dremež je pogosto videno kot znak, ki nakazuje, da nismo dobili dovolj spanja,« pojasnjuje Robert Rosenberg, direktor Centra za motnje spanja iz Arizone. Kot še dodaja strokovnjak, je to lahko tudi znak, da se nam pozno odhajanje v posteljo med vikendom nato pozna med tednom, ko poskušamo nadomestiti svoj spalni dolg. Rosenberg svetuje, da si namesto t. i. gumba za dremež raje umislimo simulator jutranje zarje, napravo, ki nam v sobo začne spuščati svetlobo 20-30 minut, preden se zbudimo. »V številnih študijah se je pokazalo, da slednja omogoči višjo budnost in čuječnost,« je poudaril Rosenberg.

Najzaslužnejši V Ljubljani imajo najbolj urejena javna stranišča.

Glede na glas ljudstva, da ga tam najbolj ser ...., je to tudi prav.

Nižje povprečje Mnogi nimajo radi povprečja. Tudi občine nočejo povprečnin, kakršne jim ponuja vlada. Ker bi bile v povprečju na slabšem.

Surovine Slišim, da bi radi nekateri prišli do surovin že celo na kar surov način. Bi rekel, da za vsako ceno. Torej le ne drži, da surovina nima cene.

Kot ženske ...

Ob dobri kapljici se tudi moški radi raznežijo. Pravijo, da je treba vinograde in vino obdelovati kot ženske – nežno in ljubeznivo.

To je vprašanje Bomo, če bomo jedli več slovensko, bolj Slovenci?

Bojim se, da bo to veliko premalo. Še kaj drugega bo treba narediti in spremeniti. V glavah.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

26. novembra 2015

a ij g lo o k e • a v a r a n • je Zdrav Pojmi zdravje, narava in ekologija so v veliki meri v sozvoÄ?ju. S pravilnim odnosom do narave in ekologije posredno skrbimo tudi za lastno zdravje. Da rek ÂťZdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ resniÄ?no drĹži, se najbolj zavemo ĹĄele takrat, kadar zbolimo. Zato je skrb za zdravje ĹĄe kako pomembna. ÄŒas viroz in prehladnih obolenj se s hladnimi dnevi vse bolj bliĹža. Veliko lah-

ko za zaĹĄÄ?ito pred ĹĄirjenjem okuĹžb storimo sami, in sicer s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo ter z uporabo razkuĹžilnih sredstev. Z rokami se Ä?im manj dotikajmo oÄ?i, nosu in ust. Pri kaĹĄljanju in kihanju si usta in nos prekrijmo s papirnatim robÄ?kom, ki ga takoj zavrĹžemo. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki imajo simptome bolezni. Razmislimo lahko tudi o cepljenju pro-

ZaĹĄÄ?itimo se pred gripo V zimskem Ä?asu so zelo pogoste okuĹžbe dihal. VeÄ?inoma so te nezapletene in omejene na zgornja dihala, lahko pa nas preseneti virus gripe, ki nas bolj oslabi in je za nekatere skupine ljudi

lahko tudi nevaren. V Sloveniji zaradi gripe vsako leto zboli pribliĹžno 10 % odrasle populacije.

Gripa je akutno nalezljivo virusno obolenje dihal. ZaÄ?etek bolezni je nenaden, z visoko vroÄ?i-

NARAVNA PODPORA ZDRAVJU Naravno zdravljenje PrivoĹĄÄ?ite servis tudi sebi in ne le vaĹĄemu avtomobilu.

PokliÄ?ite in si rezervirajte termin!

Dr. Martha Weder T: 040 132 727 • E: martha.weder@gmail.si http://marthaweder.wix.com/martha-weder

Kupon za brezplaÄ?no terapijo

no, boleÄ?inami v miĹĄicah in kosteh, izrazito utrujenostjo. Lahko je pridruĹžen suh kaĹĄelj, glavobol, pa tudi znaki prehlada, ki niso zelo izraziti.

Gripa se prenaĹĄa kapljiÄ?no, kar pomeni s kaĹĄljanjem, kihanjem, govorjenjem. Virusi na povrĹĄinah preĹživijo nekaj ur, zato se lahko okuĹžimo tudi z umazanimi rokami, Ä?e smo prijemali okuĹžene povrĹĄine. Inkubacijska doba (Ä?as od okuĹžbe do pojava znakov bolezni) povpreÄ?no traja 2 dni, lahko pa 1–4 dni. Zdravljenje je simptomatsko. To pomeni niĹžanje poviĹĄane telesne temperature z zdravili in zadostno hidracijo, blaĹženje boleÄ?in v Ĺžrelu, olajĹĄevanje izkaĹĄljevanja in blaĹženje kaĹĄlja. Nujen je poÄ?itek.

Tako zdravljenje poteka doma.

Obisk pri zdravniku svetujemo, kadar zbolijo otroci in kadar pri odraslih vztraja visoka telesna temperatura veÄ? kot tri dni ali je pridruĹženo teĹžko dihanje, bole-

Fitnes AHTIK

Fit AM d.o.o.

Izbol

vje!

zdra n i e j t u è o p jťajte

Gubèeva 5, Velenje www.fitnesahtik.com fit.am.velenje@gmail.com

031/041 714 431 pon., sre., pet.: 6.00 - 12.00, 16.00 - 22.00 tor., èet.: 9.00 - 12.00,16.00 do 22.00 sob.: 7.00 - 12.00. Nedelja in prazniki zaprto

OBVESTILO Optika Paka Velenje Vas obveĹĄÄ?a, da podaljĹĄuje super akcijo do 31. decembra 2015.

Ob nakupu oÄ?al Vam Optika Paka podari dioptrijska stekla.

Primer: OÄ?ala Carrera + dioptrijska stekla Essilor - naroÄ?ilnica ZZZS = za plaÄ?ilo 99,16 â‚Ź + 0,00 â‚Ź - 50,16 â‚Ź = 49,00 â‚Ź Ob predloĹžitvi naroÄ?ilnice (ZZZS), ki jo izda oÄ?esni zdravnik, Vam vrednost le-te odĹĄtejemo pri nakupu oÄ?al.

Izdelki imajo 1-letno garancijo in certifikate o poreklu.

OPTIKA PAKA VELENJE (v hotelu Paka)

Ä?ina v prsih, hud kaĹĄelj, ki traja veÄ? kot en teden in je izmeÄ?ek zelenkast, pri poslabĹĄanju kroniÄ?ne bolezni, slabĹĄi odzivnosti, izÄ?rpanosti, zmedenosti.

Za okuĹžbo z virusom gripe in moĹžen teĹžji potek bolezni so naj-

ti gripi, kar ĹĄe posebej velja za starejĹĄo populacijo. NaĹĄemu organizmu bo dobro del vsakodnevni sprehod po sveĹžem zraku ter uĹživanje veÄ?jih koliÄ?in sadja in zelenjave, bogate s C vitaminom. Le zdravi bomo zadovoljni in polni pozitivne energije tudi v mrzlih dneh.

bolj ogroĹženi majhni otroci, odrasli, ki so starejĹĄi od 65 let, bolniki s kroniÄ?nimi nenalezljivimi boleznimi (npr. astma, KOPB, bolezni srca in oĹžilja, sladkorna bolezen, onkoloĹĄke, nevroloĹĄke bolezni in druge) in noseÄ?nice.

Pred gripo se lahko zavarujemo z zdravim naÄ?inom Ĺživljenja, pestro in vitaminsko bogato hrano in veliko gibanja na sveĹžem zraku. Vse to namreÄ? krepi imunski sistem organizma.

V Ä?asu epidemij je smiselno izogibanje zaprtim prostorom ali veÄ?jim mnoĹžicam ljudi v zaprtih prostorih. Zelo pomembna je skrbna osebna higiena, predvsem umivanje rok.

Ena od pomembnih oblik preventivnih ukrepov je seveda cepljenje, ki ga priporoÄ?amo vsem, predvsem pa bolj ogroĹženim skupinam ljudi in bolnikov.

Cepivo proti gripi je sestavljeno iz 3 antigenov virusov, ki bodo po predvidevanjih SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) kroĹžili v prihajajoÄ?i sezoni. ZaĹĄÄ?ita pred gripo se vzpostavi pribliĹžno 14 dni po cepljenju in

ostane enako visoka nekaj mesecev, nato pa zaÄ?ne postopno upadati in po enem letu je praktiÄ?no ni veÄ?, zato je treba cepljenje po enem letu ponoviti. Kontraindikacija za cepljenje je bolezensko stanje z visoko vroÄ?ino ali znana alergija na jajca ali alergija na katero od pomoĹžnih sestavin cepiva. Po cepljenju je moĹžnih nekaj neĹželenih uÄ?inkov, ki pa so blagi, nenevarni in hitro izzvenijo. To so: lokalna reakcija na mestu vboda (rdeÄ?ina, oteklina, boleÄ?ina, srbeÄ?ica) in sistemski znaki z blago zviĹĄano telesno temperaturo, prehodnim slabĹĄim poÄ?utjem in blagimi boleÄ?inami v miĹĄicah. Cepljenje proti gripi izvajamo v ZD Velenje in zdravstvenih postajah v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. Cena cepiva za starejĹĄe od 65 let, bolnike s kroniÄ?nimi boleznimi in noseÄ?nice je 7 evrov, za vse ostale pa 12 evrov. Ĺ˝elimo vam, da bi zimski Ä?as preĹživeli Ä?im bolj zdravi. đ&#x;”˛

Ana Zamrnik Kolenbrand, dr. med., spec. druĹž. med.

Candida albicans – neprijetna, a ozdravljiva Glivica, ki zmeraj bolj ogroĹža naĹĄe zdravje Hiter tempo Ĺživljenja nas vse bolj obremenjuje. Izpostavljeni smo stresu, hitri prehrani, pomanjkanju gibanja, tudi tekoÄ?ine pijemo vse manj. Pojavljati se zaÄ?nejo teĹžave. Utrujenost, Ĺželja po sladkem, belem kruhu, kvasu, pivu. Nikoli se ne moremo spoÄ?iti. V Ä?revesju pogosto obÄ?utimo vrenje in napenjanje. Tudi spomin in koncentracija sta zmeraj slabĹĄa. In vse naĹĄtete teĹžave lahko pripiĹĄemo majhnim glivicam v naĹĄih prebavilih, imenovanih kandida (Candida albicans).

Kandida se hitreje razmnoĹžuje zaradi padca imunskega sistema, ki ga sproĹžijo naporno delo, stres, premalo spanja in nekatera zdravila. In ko smo utrujeni, najprej pomislimo na sladek prigrizek: slaĹĄÄ?ico, sadje ali slasten rogljiÄ?ek. Vse to pa je odliÄ?na hrana za kandido. VÄ?asih se ob sladki hrani lahko glivice podvojijo v enem dnevu. In tako dan na dan. In v Ä?revesju ob tem ves Ä?as vre in je v njem vse polno strupov zaradi tega vrenja. Ti strupi povzroÄ?ajo ĹĄe veÄ?jo utrujenost, driske ali zaprtost ali pa se oboje izmenjuje.

Potem se lahko pojavljajo glavoboli, pozabljivost, preobÄ?utljivost na alergije, vnetje ĹĄÄ?itnice, ginekoloĹĄke teĹžave, boleÄ?ine v sklepih in miĹĄicah, neplodnost ‌ ÂťPa saj jaz ne jem sladkarij!ÂŤ pogosto izjavi kakĹĄna od Ĺžena, s katero se pogovarjamo o njenih teĹžavah. ÂťPrehranjujemo se zdravo, jemo predvsem sadje, med in

marmelade,ÂŤ ĹĄe nadaljuje njen partner.

Pri kandidi se je koristno odpovedati vsem sladkorjem in beli moki, spremeniti je potrebno Ĺživljenjske vzorce in si vzeti veÄ? Ä?asa zase in za svoje telo. Tako bomo izboljĹĄali imunski sistem

in laĹžje premagali kandido. ÄŒe pa nimate dovolj Ä?asa in znanja, da bi se ukvarjali s samozdravljenjem, se oglasite v ambulanti za bioresonco, kjer vam bodo s terapijami in dieto pomagali, da bodo teĹžave s kandido samo ĹĄe grd đ&#x;”˛ spomin.

Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko KoroĹĄka cesta 48, Velenje

Tel. 041 759 392 | 03 587 07 10 www.mojaharmonija.com | facebook: ambulanta za bioresonanco

UÄ?inkovite terapije pri teĹžavah zaradi: ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Candide albicans (kandide) alergij in alergijskih obolenj prekomerne telesne teĹže astme in kroniÄ?nih prehladnih obolenj prebavil (driske, zaprtost), Cronove bolezni Ĺželodca, jeter, ĹžolÄ?a, vranice, slinavke krvnega pritiska in srca borelioze, boleÄ?in v miĹĄicah in sklepih stanj po poĹĄkodbah ledvic, mehurja, Ĺženskih organov, moĹĄkih organov oslabljenega imunskega sistema stresa, depresij, glavobola neplodnosti Izvajamo tudi

Preventivno zdravstveno diagnostiko AMSAT

in meritev gleĹženjskega indeksa pri boleÄ?inah v nogah (periferna arterijska bolezen)

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

26. novembra 2015

Nagradna kriĹžanka ERICo

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v teèaje ter postopke za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij:

ERICo Velenje, d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje 03/ 898 19 30 | www.erico.si Ĺ˝elja vsakega pridelovalca, od velikih kmetov do vrtiÄ?karjev, je obilen, kakovosten in seveda zdrav pridelek. V Ä?asih, ko je prehranska veriga od polja do kroĹžnika bistveno daljĹĄa kot nekoÄ?, je vrt lahko vir kakovostnih, okusnih in zdravih Ĺživil. Da bomo z vrta pridobili res kakovostna in zdrava Ĺživila, pa je nujno upoĹĄtevati tudi optimalno zaloĹženost tal z rastlinam potrebnimi hranili. Katera hranila tlom dodati, ugotovimo na podlagi analize tal. Na podlagi gnojilnega naÄ?rta se doloÄ?i, koliko hranil je potrebno tlom za posamezno gojeno rastlinsko vrsto dodati.

S kakĹĄne vrste gnojilom bomo potrebna hranila dodali, pa je stvar posameznika. Kmetje in tudi vrtiÄ?karji po veÄ?ini uporabljajo kombinacijo mineralnih in organskih – Ĺživinskih gnojil. Vse bolj se kot organsko gnojilo uveljavlja kompost z domaÄ?ega kompostnega kupa.

Na inĹĄtitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za ĹĄiroko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorÄ?enja in analize tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnoveĹĄeno gnojenje obdelovalnih povrĹĄin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, pa bo tudi vaĹĄ pridelek obilnejĹĄi in bolj zdrav.

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 7. decembra 2015 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka EricoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

Lepotni kotiÄ?ek Kozmetièni salon UrĹĄka Hotel Paka

041 697 267 pon., tor., pet. 13h – 19h sre., èet. 9h – 13 h www.kozmeticnisalonurska.si

Frizerstvo Andreja MelanĹĄek s.p.

Lokovica 145, Ĺ oĹĄtanj

Frizerstvo Irena Konovo – Velenje

041 348 036 Nega las / zdravljenje (prhljaj, izpadanje, mastni lasje)/ barvanje z naravnimi barvami, primernimi za obèutljiva lasiťèa / podaljťevanje

Frizerski�s����� Metk����e�ek��s���

041 477 572

Graťkogorska�����elenje 03�������44

Frizerske storitve • masaĹže • pedikure manikure • nega obraza • liÄ?enje • anticelulitne terapije • depilacije • energijske terapije

Frizerske storitve Globinska nega las

)

(obnavljanje poĹĄkodovanih las

Certifikati InĹĄtituta KON-CERT Maribor

����������ON-CER���������

Vinarska���i�a�����������ari��r���������������������

InĹĄtitut za kontrolo in certifikacijo – InĹĄtitut KON-CERT Maribor, je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi veÄ?letnimi izkuĹĄnjami. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji z veÄ? kot 3.000 strankami delujemo v kontroli in certificiranju v kmetijstvu in gozdarstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja.

Ob certificiranju ekoloĹĄke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in Ĺživil opravljamo ĹĄe nadzore: bioloĹĄko dinamiÄ?nega

• ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite nov poklic.

Se Şelite nauèiti lièenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? PridruŞite se nam v enodnevnih delavnicah.

Vpis v teèaje, postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice poteka na sedeŞu ťole.

Izvajamo tudi programe formalnega izobraĹževanja:

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, Ĺ TIRILETNI PROGRAM).

03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si

TeÄ?aji na SZĹ Celje Izvajanje teÄ?ajev masaĹže in pedikure ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo priÄ?eli tovrstno izobraĹževanje. V letoĹĄnjem letu mineva Ĺže 31 let, odkar izvajamo teÄ?aj masaĹže, in 26 let, odkar izvajamo teÄ?aj pedikure. Pri izvajanju teÄ?ajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkuĹĄnjami.

TeÄ?aj masaĹže obsega profesionalno teoretiÄ?no in praktiÄ?no znanje. Namenjen je zaÄ?etnikom in tudi tistim, ki se z masaĹžo Ĺže ukvarjajo in si Ĺželijo nadgraditi svoje znanje. Vsebina usposabljanja je usklajena s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo maser/maserka. UdeleĹženci usposabljanja lahko pridobijo javni listino – certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, s tem pa pridobijo tudi poklic. Certifikat izda RepubliĹĄki izpitni center, vpiĹĄe pa se v delovno knjiĹžico.

V teÄ?aju pedikure pridobijo udeleĹženci strokovno znanje za

nego zdravih, utrujenih in laĹžje poĹĄkodovanih nog. Z ustreznimi tretmaji se nauÄ?ijo poskrbeti za estetski videz stopal, usposobijo pa se tudi za reĹĄevanje zahtevnejĹĄih teĹžav. UdeleĹženci tako pridobijo znanje estetske in medicinske pedikure. Usposabljanje s podroÄ?ja masaĹže in pedikure v celoti poteka v ĹĄolskih sodobno opremljenih in specializiranih uÄ?ilnicah. Predavatelji v teÄ?ajih ves Ä?as sledijo strokovnih smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo oba teÄ?aja Ĺže veÄ?krat prenovili, posodobili in dopolnili, kar pomeni, da imajo naĹĄi teÄ?ajniki konkurenÄ?no znanje.

V iskanju novih moĹžnosti in priloĹžnosti smo ponudbo dopolnili ĹĄe z izvajanjem teÄ?ajev vizaĹžist, maniker in zdravstveni reĹĄevalec.

Poleg daljĹĄih teÄ?ajev, ki omogoÄ?ajo pridobitev poklica, pa izvajamo ĹĄe enodnevne delavnice s podroÄ?ja nege, kozmetike in dietne prehrane.

kmetovanja, zaĹĄÄ?itenih kmetijskih pridelkov in Ĺživil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P., kmetovanja brez GSO in trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Dejavnost nadzora pa smo razĹĄirili tudi na neĹživilske

sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil‌ S pomoÄ?jo certifikatov, ki jih InĹĄtitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in Ĺživil slovenskih pridelovalcev oz. predeđ&#x;”˛ lovalcev.

đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar IzobraĹževanje odraslih

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

26. novembra 2015

UÄ?imo se skupaj s trgovino KoĹĄarica To jesen je rastna sezona prinesla obilico dobrega in obilnega pridelka. Ĺ e pred zimo pa nas poleg spravila pridelka Ä?aka priprava zemlje za naslednjo rastno sezono.

Zelenjavni vrt

Gredice, ki smo jih izpraznili, pripravimo na naslednjo rastno sezono. S pridelkom smo pobrali tudi precej organskih snovi, ki jih moramo nadomestiti. Gredice prekopljemo ali prerahljamo brez obraÄ?anja. TeĹžko zemljo v suhem vremenu prekopljemo in ji primeĹĄamo kamninsko moko za rahljanje tal, kislim tlom pa dodamo ĹĄe sredstvo s kalcijem.

PriporoÄ?ljivo je dodajanje naravnih organskih gnojil, ki jih dobi-

te tudi v trgovini KoĹĄarica (npr.

Organik in Biogrena).

Drevesa in grmovnice

Druga polovica novembra je skrajni Ä?as, da ĹĄe posadite drevo.

V trgovini Koťarica vam nudimo pestro izbiro sadik, dreves in grmovnic (kaki, jablane, hruťke, kiviji, maline, robide, kostanj ‌).

Grmovnice in drevesa vam lahko strokovno posadimo in pognojimo ter prepreÄ?imo, da rastlini prekriĹža pot ĹĄkodljivec. Ko sadnem drevesu odpade polovica listja, ga poĹĄkropimo z bakrenim pripravkom in ga tako zaĹĄÄ?itimo proti gliviÄ?nim boleznim (ĹĄkrlup, monilija, breskova kodravost ...). Svetovali vam bodo izkuĹĄeni strokovnjaki!

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16

Svet roĹž

ÄŒe Ĺželite, da bi se vaĹĄ vrt Ĺže zgodaj spomladi odel v pisane barve zvonÄ?kov, Ĺžafranov, hiacint, tulipanov in narcis, je zdaj pravi Ä?as za sajenje Ä?ebulnic.

Tel.: 03/ 891 91 40

Iz naĹĄe pestre ponudbe:

Jesenska trata

Da bo trata priÄ?akala pomlad lepa in zdrava, jo jeseni ÂťprezraÄ?imoÂŤ. ZadnjiÄ? jo pokosimo Ä?im kasneje, da ne bo zime priÄ?akala preveÄ? bujna. S trate odstranimo vso odpadlo drevesno listje ter gnile in Ä?rvive odpadle plodove. V trgovini KoĹĄarica vam je na voljo tudi prezraÄ?evalnik tal oz. trate.

ObiĹĄÄ?ite nas v trgovini KoĹĄarica, saj se veselimo ustvarjanja z đ&#x;”˛ vami!

• • • •

Kava Barcaffe, 100 g RiĹž Splendor, 1 kg JeĹĄprenj, 1 kg Peleti, 15 kg Ĺže od 3,22

0,99 € 1,49 € 0,99 € €/vreÄ?o

Ä?no Prisr ni! e vablj

Na zalogi vse za koline

(noĹži, zaÄ?imbe, Ä?reva in vse ostalo, kar potrebujete).

b ni ÄŒaros Ĺže oku nami! med

Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju

T: 080 8 123 • www.terme-snovik.si • info@terme-snovik.si

V Termah Snovik je tudi pozimi toplo in lepo: ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

bazeni s termalno vodo od 32 do 36 stopinj podvodne masaĹže celega telesa termalna voda bogata z magnezijem in kalcijem wellness za dobro poÄ?utje finska, turĹĄka in ledna savna otroĹĄki bazenÄ?ek in otroĹĄke animacije ugodni termalni paketi od 39 â‚Ź dalje SILVESTROVANJE NA BAZENU

acije: Rezervacije in inform telefon: 080 8123 vik.si | brezplaÄ?ni www.terme-sno me-snovik.si E-poĹĄta: info@ter

Dobre pol ure iz Velenja vam bodo dobrodoĹĄlico izrekle naravi in okolju prijazne Terme Snovik.

NajveÄ?ja vrednota Term Snovik je visokokakovostna termalna voda, bogata z magnezijem, kalcijem in natrijem. Primerna je za plavanje, pitje in masaĹžo, saj blagodejno vpliva na telo, zlasti na hrbtenico, sklepe in koĹžo. V desetih letih so postale Terme Snovik uveljavljen termalno – poÄ?itniĹĄki resort, ki deluje po naÄ?elu AKTIVNO – ZDRAVO – ZELENO. ObÄ?utke sproĹĄÄ?enosti in ugodja boste Ä?utili v termalni vodi v bazenih. Termalna voda je dostopna tudi za pitje v celotnem kompleksu. V notranjih bazenih znaĹĄa temperatura od 32 do 36°C. Res je, da smo za svoje zdravje v veliki meri odgovorni sami. LaĹžje je, Ä?e nam pri tem kdo pomaga. S tem namenom deluje v Termah Snovik Klub zdravja, ki poleg predavanj o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja in zdravi prehrani, nudi svojim Ä?lanom ĹĄtevilne ugodnosti. Na voljo so razliÄ?ne vrste masaĹž, nega telesa in obraza ter pedikura. V hladnejĹĄih dneh dobro denejo savne.

Za vse, ki radi telovadijo na prostem je primerna vadba na trim stezi in fitnesu. Izvajajo tudi programe za osteoporozo, s katerimi s pomoÄ?jo vode, gibanja in pravilne prehrane lajĹĄajo posledice te bolezni, ter programe Zdravje na delovnem mestu, ki so namenjeni zaposlenim na razliÄ?nih delovnih mestih.

V bliĹžini Term Snovik se lahko s kolesom prevaĹžate po razliÄ?nih kolesarskih poteh ali pa krenete z nahrbtnikom na rami na Menino planino, Veliko planino ali Sveti MiklavĹž. Otroci se navduĹĄujejo nad otroĹĄkim bazenÄ?kom in razliÄ?nimi zabavnimi animacijami v vodi ali ob bazenu.

Otroke veÄ?krat obiĹĄÄ?e tudi PalÄ?ek SnoviÄ?ek.

Ker pa prazna vreÄ?a le teĹžko stoji pokonci, pripravljajo v Restavraciji PotoÄ?ka vrsto zanimivih in slastnih jedi. Slastno!

VeÄ? informacij o Termah Snovik najdete na http://terme.snovik.si Z veseljem bodo na vsa vaĹĄa vpraĹĄanja odgovorili tudi po brezplaÄ?nem telefonu 080 8123 ali elektronski poĹĄti: info@terme-snovik.si. đ&#x;”˛

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Naravi in okolju prijazne Terme Snovik

Za sreÄ?o je potrebno zelo malo. Dovolj je Ĺže, da podarimo iskren nasmeh, prijazno besedo in pozornost, ki pride iz srca.

BoĹžiÄ?ni jogurt Zelene Doline je sezonski mleÄ?ni izdelek, ki zveste kupce ponovno razvaja. Odlikuje ga strast mleÄ?ne sveĹžine in prefinjenost vsega kar ponuja narava. Je kremni desertni jogurt, ki zdruĹžuje harmonijo jabolk s koĹĄÄ?ki leĹĄnikov, prazniÄ?no zaÄ?injenih s cimetom, klinÄ?ki, ingverjem in muĹĄkatnim oreĹĄÄ?kom.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

26. novembra 2015

Vlaganje v sonÄ?ne panele kot alternativa vezani vlogi Za naloĹžbo v podjetja na podroÄ?ju obnovljivih virov energije se odloÄ?a vse veÄ? posameznikov in tudi ustanov O naloĹžbah v sonÄ?no energijo smo govorili z mag. GĂźnterjem Grabnerjem, direktorjem druĹžbe PV Invest, podjetja za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, ki skupaj s podjetjem Moja elektrarna pridobiva in prodaja elektriko iz 22 sonÄ?nih elektrarn po Evropi. Da bi se izognil tveganjem, PV Invest ne razvija svojih projektov, temveÄ? kupuje sonÄ?ne elektrarne, ko so Ĺže prikljuÄ?ene v omreĹžje in imajo pridobljena vsa dovoljenja. Sredstva za nakup novih sonÄ?nih elektrarn pridobiva PV Invest v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji v kombinaciji s klasiÄ?nim financiranjem preko bank in lizinĹĄkih hiĹĄ. Vse njihove sonÄ?ne elektrarne imajo za zdaj veÄ?je donose od naÄ?rtovanih, to pa jih spodbuja k oblikovanju novih naloĹžbenih moĹžnosti na podroÄ?ju sonÄ?ne energije.

Kako dolgo se podjetje PV Invest v Avstriji Ĺže ukvarja s sonÄ?no energijo? Kako ste se odloÄ?ili prav zanjo?

PV Invest se s sonÄ?no energijo ukvarja od leta 2009. V Avstriji delujemo od leta 2013 in smo na njenem trĹžiĹĄÄ?u vodilni ponudnik na podroÄ?ju sonÄ?nih elektrarn z udeleĹžbo zasebnih vlagateljev. OdloÄ?itev za sonÄ?no energijo je posledica skrbi za

prihodnost naĹĄega planeta, ki ga med drugim akutno ogroĹža nepravilna raba energije. Smo del sonÄ?nega sistema in Sonce je naĹĄ primarni vir energije, zato bi morali najprej poiskati vse moĹžnosti Ä?rpanja sonÄ?ne energije, preden se odloÄ?imo za druge vire.

V katerih drĹžavah ĹĄe deluje vaĹĄe podjetje in koliko sonÄ?nih elektrarn upravlja?

PV Invest upravlja ĹĄest elektrarn v Italiji, dve v Franciji, eno v Ĺ paniji, 17 jih imamo v Avstriji, od teh jih je ĹĄest ĹĄe v gradnji, eno pa gradimo v NemÄ?iji. Skupna moÄ? teh elektrarn obsega 23 MW. Koliko investitorjev se je doslej odloÄ?ilo vlagati v vaĹĄe panele?

NatanÄ?nih podatkov nimam, vsekakor pa jih je veÄ? kot tisoÄ?.

Kako ugotavljate zadovoljstvo vlagateljev?

Veliko nam pomenijo ustna priporoÄ?ila obstojeÄ?ih vlagateljev njihovim znancem in prijateljem, dobivamo pa tudi pisma strank, ki so zadovoljne zaradi naĹĄe toÄ?nosti in natanÄ?nosti.

Kako ste oblikovali svoj poslovni model? Obstajajo enaki ali podobni tudi drugod po svetu?

NaĹĄ poslovni model v Avstriji posnemajo tudi velika podjetja za oskrbo z elektriko. V dru-

gih drĹžavah, na primer na Danskem, je podoben poslovni model deleĹžen obseĹžnih davÄ?nih spodbud. Tudi Velika Britanija vlaga znaten deleĹž denarja iz pokojninske blagajne v investicije obnovljivih virov energije.

V Ä?em je glavna prednost tega modela? Zakaj je uspeĹĄen?

PrivlaÄ?en je, ker ne prinaĹĄa samo visokih obresti, temveÄ? daje tudi obÄ?utek, da so bili prihranki naloĹženi v nekaj koristnega za skupnost. Poleg tega je shema vlaganja v Ä?isto elektriko zaradi drĹžavnega jamstva za naslednjih 10–15 let popolnoma varna.

Se ta poslovni model prilagaja poslovnemu okolju posamezne drĹžave?

Se. Slovenski model je precej podoben avstrijskemu, na Danskem pa na primer oblikujemo drugaÄ?en model udeleĹžbe zaradi drugaÄ?nih davÄ?nih moĹžnosti.

Zakaj vlagateljem svetujete udeleĹžbo v projektu?

Zaradi prijetnega obÄ?utka, da si varno in donosno naloĹžil svoj denar, ob tem pa naredil ĹĄe nekaj dobrega za okolje. đ&#x;”˛

GĂźnter Grabner o geopolitiÄ?nem vidiku rabe obnovljivih virov energije: „Evropska unija uvozi kar 53 odstotkov energije, ki je porabi, in za to plaÄ?a 400 milijard evrov.

Leta 2006 je unija z Zeleno knjigo posvetila veÄ? pozornosti energetski politiki. Pred kratkim je bil doseĹžen pomemben premik s sklepom o novi strategiji EU za oblikovanje energetske unije, ki postavlja v glavno vlogo obnovljive vire energije.

EU se je konÄ?no zaÄ?ela zavedati geopolitiÄ?nega vidika obnovljivih virov energije, ki je bil v miselnosti posameznih drĹžav tako dolgo zapostavljen. Ljudje pa se Ĺže dolgo zavedajo pomena obnovljive energije, o tem priÄ?ajo ĹĄtevilne sonÄ?ne elektrarne na strehah hiĹĄ. V tej toÄ?ki se stekajo interesi unije in njenih prebivalcev.

Fotovoltaika je varna naloĹžba v trajno donosnost Gradnja sonÄ?nih elektrarn od investitorjev zahteva kar nekaj finanÄ?nih sredstev, obenem pa omogoÄ?a tudi alternativno obliko varÄ?evanja. V Sloveniji takĹĄno obliko varÄ?evanja nudi podjetje Moja elektrarna, ki Ĺželi poveÄ?ati zmogljivosti sonÄ?nih elektrarn v Sloveniji in s tem pridobiti veÄ? okolju prijazne energije. tveganih naloĹžb, hkrati pa iĹĄÄ?ejo alternative za banÄ?ne depozite in vezane vloge, kjer so obrestne mere zelo nizke, skoraj niÄ?ne. ÂťVlagatelji lahko kupijo najveÄ? 50 modulov po ceni 600 evrov za vsakega.

NaloĹžba se obrestuje po fiksni 5% letni obrestni meri, prvo izplaÄ?ilo obresti pa je eno leto po nakupu,ÂŤ Kokot razloĹži poslovni model, in doda, da lahko vlagatelj kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplaÄ?a celoten znesek, ki je bil plaÄ?an ob nakupu, in pripadajoÄ?e obresti. Seveda pa opozori na ĹĄe eno dejstvo: Število sonÄ?nih panelov je omejeno, zato pri zakupu velja stari pregovor, kdor prej pride, prej melje.ÂŤ

Ni Ä?asovne vezave

Peter Kokot, direktor

Enostaven koncept Model vlaganja v sonÄ?ne elektrarne so v Slovenijo prenesli iz Avstrije, kjer je nakup sonÄ?nih elektrarn s pomoÄ?jo udeleĹžbe drĹžavljanov Ĺže zelo priljubljen. Razvila ga je skupina PV - Invest, katere del je tudi slovensko podjetje Moja elektrarna.

Kako deluje projekt podjetja Moja elektrarna, ki omogoÄ?a tudi osebno finanÄ?no varÄ?evanje. ÂťV bistvu gre za naloĹžbo v sonÄ?ne panele, iz katerih so sestavljene sonÄ?ne elektrarne. Z minimalnim vl oĹžkom 600 evrov pravzaprav kupite en panel, lahko pa jih seveda kupite veÄ?,ÂŤ pravi Peter Kokot iz podjetja Moja elektrarna in ob tem poudari, da njihovo podjetje zagotavlja fiksen 5% letni donos. Zanimanje ljudi za tovrstne naloĹžbe obstaja, saj so paneli sonÄ?nih elektrarn v Mariboru in Murski Soboti po njegovih besedah Ĺže razprodani. ÂťSedaj nudimo v zakup panele elektrarne v KidriÄ?evem,ÂŤ ĹĄe doda.

NaloĹžba v panele ni tvegana Vlaganje v sonÄ?ne module je zanimivo predvsem vlagateljem, ki ne marajo

Kot pomembno prednost takĹĄnega naÄ?ina varÄ?evanja vidi v tem, da vlagatelj ob sklenitvi pogodbe ni Ä?asovno vezan in lahko ‘svoje’ sonÄ?ne panele kadarkoli odproda. ÂťPri tem velja zgolj ĹĄtiritedenski odpovedni rok.ÂŤ Vlagatelj panele ne more prodati drugi osebi, proda jih lahko le Moji elektrarni, cena panela pa ostaja celotno obdobje njegovega delovanja nespremenjena – torej 600 evrov.

Varna naloĹžba Seveda nas je zanimalo, kako varna je naloĹžba v sonÄ?ne panele. Kot pravi Peter Kokot, je tu kljuÄ?no jamstvo drĹžave, ki zagotavlja odkup proizvedene elektriÄ?ne energije po vnaprej doloÄ?eni fiksni ceni za obdobje 15 let. ÂťTako se donos sonÄ?ne elektrarne lahko zagotovi za celotno Ĺživljenjsko obdobje elektrarne, ki je predvidoma okoli 40 let. Ob morebitni smrti lastnika panelov se pogodba seveda prenese na dediÄ?e,ÂŤ ĹĄe pojasni.

Druga varovalka, da je vaĹĄ vloĹžek na varnem, je zaveza podjetja Moja elektrarna, da vam omogoÄ?i, da lahko svoj vloĹžek v sonÄ?ne panele pridobite nazaj tudi predÄ?asno. ÂťVlagatelj lahko kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplaÄ?a celoten znesek, ki je bil plaÄ?an ob nakupu, in pripadajoÄ?e obresti. ÄŒe Ĺželite, da vam vloĹžek vrnemo pred iztekom petletnega obdobja,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik.

Kako do naloĹžbe v Moji elektrarni?

1. V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna, lahko zakupite panele doloÄ?ene sonÄ?ne elektrarne. Zakup lahko opravite na podlagi ponudbe katero vam posredujemo po poĹĄti na vaĹĄ naslov ali pa izpolnite prijavnico na spletni strani. NajlaĹžje je, Ä?e nas pokliÄ?ete na telefonsko ĹĄtevilko 059 102 858 ali nam poĹĄljete povpraĹĄevanje na info@mojaelektrarna.si 2. Zakupite lahko do 50 sonÄ?nih panelov, pri Ä?emer je cena enega sonÄ?nega panela 600 evrov.

3. Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Ko se nakaĹže znesek za zakup panelov, vam Moja elektrarna po poĹĄti posreduje dokazilo o vplaÄ?ilu in ustrezen Certifikat, kjer so zakupljeni moduli dodeljeni na vaĹĄe ime. Obresti zaÄ?nejo teÄ?i z dnem plaÄ?ila.

4. Donos na posojilo se izplaÄ?a enkrat letno v viĹĄini 30 evrov za vsak sonÄ?ni panel, ki ste ga kupili.

Ta znesek ustreza letni obrestni meri v viĹĄini 5,0 %.

5. SonÄ?ne panele oziroma vaĹĄe posojilo lahko unovÄ?ite kadarkoli in povrnili vam bomo celoten znesek danega posojila plus pripadajoÄ?e obresti. ÄŒasovna vezava, ki velja denimo pri vezanih banÄ?nih vlogah, tukaj ne obstaja.

Kaj morate vedeti, ko vlagate v sonÄ?ne panele: • • • • •

en sonÄ?ni panel stane 600 EUR, zajamÄ?ena fiksna letna obrestna mera znaĹĄa 5%, nobenih vstopnih stroĹĄkov, vlagatelj lahko kadarkoli proda sonÄ?ne module podjetju Moja elektrarna, varna naloĹžba, saj drĹžava jamÄ?i za odkup elektrike po fiksni ceni za 15 let vnaprej.

POKLIÄŒITE NAS ALI NAM PIĹ ITE 059 102 858 | info@mojaelektrarna.si | www.mojaelektrarna.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 19

Imam parodontalno bolezen, kaj pa sedaj? Ĺ tudije so pokazale, da v Sloveniji veÄ?ina prebivalcev, starih nad 30 let potrebuje vsaj eno obliko parodontalnega zdravljenja. Kaj lahko storimo, da to prepreÄ?imo?

Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv, ki nastane zaradi vpliva veÄ?ih faktorjev. Na nekatere od njih lahko vplivamo sami (odstranjevanje zobnih oblog, kajenje) in tako prepreÄ?imo razvoj parodontalne bolezni, na preostale pa nimamo vpliva (sistemske bolezni npr. sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem, neugodna bakterijska flora v ustih, dedna nagnjenost k paradontalni bolezni, agresivni tip celic) in je zato pomembno, da se nauÄ?imo bolezen obvladovati.

di in tvori zobni kamen, ki pa ga s ĹĄÄ?etkanjem ne moremo veÄ? odstraniti, ampak to lahko stori le zobozdravnik ali ustni higienik.

ÄŒe plaka ne odstranimo, se pojavi vnetje dlesni (gingivitis), za katerega so znaÄ?ilne pordele, otekle in krvaveÄ?e dlesni, brez izgube kosti in tkiv, ki drĹžijo zobe na svojem mestu.Gingivitis je moĹžno hitro pozdraviti z rednim

jav Ä?rnih trikotnikov med zobmi, premik zob. Zobje naposled postanejo majavi in sÄ?asoma sledi njihov izpad ali pa izpuljenje.

ustne higiene.

Diabetes in ostale sistemske bolezni

Diabetiki so skupina ljudi, ki ima veÄ?je moĹžnosti za razvoj parodontalne bolezni. ÄŒe nivo krvnega sladkorja ni nadzorovan, to privede do hujĹĄe infekcije, poÄ?asnejĹĄega celjenja in veÄ?je izgube kosti in vezivnega tkiva. ÄŒeprav neposredna povezava med parodontalno boleznijo in srÄ?nimi boleznimi ni bila dokazana, raziskave kaĹžejo, da parodontalna bolezen poslabĹĄa potek srÄ?nih bolezni in poveÄ?a moĹžnosti za srÄ?ni infarkt.

Jemanje doloÄ?enih zdravil zmanjĹĄa koliÄ?ino sline v ustih, ki ima v ustih zaĹĄÄ?itno funkcijo. ÄŒe sline ni dovolj ali je ta pregosta, olajĹĄa bakterijam vdor v obzobna

in natanÄ?nim ĹĄÄ?etkanjem in nitkanjem ter rednimi obiski pri zobozdravniku, ki bo nadziral izvajanje ustne higiene in vas pouÄ?il o ustrezni uporabi zobne ĹĄÄ?etke, zobne nitke in medzobnih ĹĄÄ?etk.

Zanimivo je, da se veÄ?ini ljudi krvavitve v ustih ne zdijo niÄ? posebnega, vendar pa je povrĹĄina krvaveÄ?ih dlesni po velikosti enaka povrĹĄini dlani. Razmislite, ali bi ostali doma in ne bi obiska-

Skrivnosti lahkega koraka

jemu zobozdravniku poveste, Ä?e je pri vaĹĄih druĹžinskih Ä?lanih prisotna parodontalna bolezen, in s tem poskrbite za pravoÄ?asno ukrepanje.

Simptomi parodontalne bolezni •

Slab zadah, ki se ga ne morete znebiti • Pordele, nabrekle in krvaveÄ?e dlesni • Majavi zobje • ObÄ?utljivi zobje • Odmik dlesni, navidezno daljĹĄi zobje ÄŒe ste opazili katerega od simptomov, se Ä?imprej naroÄ?ite pri svojem zobozdravniku, da priÄ?neta ustrezno zdravljenje.

Zobozdravnik bo vzel podrobno anamnezo, opravil natanÄ?en pregled ustne votline, opravil meri-

izgubljene nohtne ploĹĄÄ?e. Blagodejna masaĹža z izbrano kremo od stopala do kolen na koncu pedikure nas sprosti in razvaja. Z uÄ?inki refleksoterapije ublaĹžimo boleÄ?ine v sklepu, zahvaljujoÄ? limfni drenaĹži pa lahko pomagamo pri oteklinah in pri obÄ?utljivih Ĺžilah. V Studiu Jantar svoje stranke razvajamo s posebnimi pilingi, pozimi ĹĄe posebej s priljubljenimi zdravilnimi kopelmi iz vroÄ?ega parafina.

S pedikuro se ukvarjam in se ob tem tudi redno izobraĹžujem veÄ? kot 20 let. Ugotavljam, da stranke velikokrat sploh ne vedo, da imajo zaÄ?etke resnih teĹžav na stopalih (zaÄ?etek gliviÄ?nega obolenja, razpoke med prsti, virusne bradavice in drugo). Svetujem, da lahko

Kajenje je najpomembnejĹĄi dejavnik tveganja, povezan z razvojem parodontalne bolezni, prav tako pa tudi moÄ?no zniĹža uspeĹĄnost zdravljenja.

Hormonske spremembe med noseÄ?nostjo povzroÄ?ijo veÄ?jo obÄ?utljivost dlesni, zaradi Ä?esar se laĹžje razvije gingivitis. Raziskave so pokazale povezavo med parodontalno boleznijo in prezgodnjim porodom ter nizko porodno teĹžo novorojenÄ?kov, zato je pomembno, da noseÄ?nice in dojeÄ?e mamice kljub utrujenosti in pomanjkanju Ä?asa ne zanemarijo Ä?imprej odpravijo teĹžave, po potrebi obiĹĄÄ?ejo zdravnika ali priÄ?nejo uporabljati preparat za ublaĹžitev ali odstranitev nastalih teĹžav.

Obisk pedikerskega salona priporoÄ?am pribliĹžno na 1 do 2 meseca, odvisno od teĹžav. Svoje noge lahko razvajate tudi doma: Kleopatrina kopel za mehka stopala – v 1/2 l mleka razredÄ?enega s toplo vodo namakamo stopala 20 min, nato jih obriĹĄemo in namaĹžemo z vlaĹžilnim balzamom (naĹĄ namig: krema Gehwol med in mleko) Proti potenju nog – kopel z morsko soljo (krepi nohte in mehÄ?a koĹžo), naravnim oljem cedre in mete (Ä?isti koĹžo od morebitnih gliviÄ?nih infekcij, vzpodbuja prekrvavitev) in na koncu priporoÄ?amo ĹĄe kremo Gehwol grĂźn ali pa si zveÄ?er namaĹžemo antitransperant balzam. đ&#x;”˛

Studio Jantar – Jana

Zdrava dlesen, gingivitis, zmerni parodontitis, napredovali parodontitis

tkiva in razvoj parodontalne bolezni. DoloÄ?ena zdravila pa povzroÄ?ijo razrast dlesni in s tem oteĹžijo izvajanje ustne higiene.

Majhen odstotek ljudi je bolj nagnjenih k razvoju parodontalne bolezni, zato je prav, da svo-

tve obzobnih Ĺžepov in s pomoÄ?jo panoramskega rentgenskega posnetka ocenil morebitno izgubo kosti. Na osnovi pridobljenih podatkov bo postavil diagnozo in se odloÄ?il za ustrezno terapijo (odstranjevanje zobnega kamna,

manikura geliranje nohtov nega obraza liÄ?enje permanentni make-up NOVO: podaljĹĄevanje trepalnic

GSM: 041 875 021

info@vsvo.si

30. novembra podeljujemo diplome novim diplomaniranim ekotehnologom in prviÄ? tudi magistrom ekotehnologom. ÄŒestitamo!

Zdravljenje parodontalne bolezni

Glavni cilj je omejiti in ustaviti infekcijo. Postopek je odvisen od stopnje parodontalne bolezni, vedno zajema odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog, po potrebi pa ĹĄe luĹĄÄ?enje in glajenje korenin in terapijo z zdravili.

Potrebno pa je poudariti, da morata za uspeĹĄno zdravljenje trud vloĹžiti tako zobozdravnik kot tudi pacient sam. Pacient mora poskrbeti za izvajanje brezhibne ustne higiene in se odpovedati razvadam, ki oteĹžujejo zdravljenje parodontalne bolezni (kajenje), zobozdravnik pa mora opraviti ustrezno terapijo in pacienta spodbujati in redno nadzirati njegovo izvajanje ustne higiene.

Kaj lahko storimo sami?

Razvoj parodontalne bolezni poveÄ?ini lahko prepreÄ?imo z brezhibno ustno higieno, ki zajema natanÄ?no ĹĄÄ?etkanje zob vsaj dvakrat dnevno, uporabo zobne nitke in pa uporabo medzobnih ĹĄÄ?etk. Seveda pa so obvezni tudi redni pregledi pri zobozdravniku, ki so edini naÄ?in, da pravoÄ?asno prepreÄ?imo ali pozdravimo morebitno teĹžavo. Bolniki, ki imajo sistemske bolezni, pa naj imajo svojo bolezen pod nadzorom z rednim jemanjem zdravil, morebitnimi dietami in rednimi kontrolami pri specialistih. đ&#x;”˛

Maja Kipić, dr. dent. med.

depilacije pedikura reeksna masaŞa stopal masaŞe laserski tretmani oblikovanje postave NOVO: frizerske storitve

www.studio-jantar.si | facebook.com/StudioJantar | jana.jantar@gmail.com

Ozelenjevanje mest

Trg mladosti 7

luĹĄÄ?enje in glajenje korenin) in vas po potrebi napotil k specialistu parodontologu.

Dejavniki tveganja

V ustih so naravno prisotne ĹĄtevilne bakterije, ki skupaj s slino in ostanki hrane tvorijo plak,

Star slovenski pregovor pravi: ÂťZdravje se zaÄ?ne pri stopalihÂŤ. Na Ĺžalost veÄ?ina od nas ne posveÄ?a dovolj pozornosti negi svojih nog; ĹĄe posebej pozimi, ko so naĹĄe noge "skrite", je skrb za zdravje stopal zelo pomembna – ne samo zaradi estetskih, ampak predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in izboljĹĄanja sploĹĄnega poÄ?utja. Zdrava stopala so indikator zdravega telesa!

Pedikura je postopek, ki ne zajema samo nohtov na nogah, temveÄ? tudi zdravo koĹžo na stopalih.

VkljuÄ?uje kopel, urejanje obnohtne koĹžice, Ä?iĹĄÄ?enje nohtnih utorov, odstranjevanje otiĹĄÄ?ancev in trde koĹže, pomoÄ? pri zdravljenju glivic, pomoÄ? pri vraĹĄÄ?enih nohtih in tudi nadomestitev pri poĹĄkodbi

li zdravnika, tudi Ä?e bi vsak dan krvaveli iz celotne dlani? NajbrĹž ne, zato je prav, da tudi krvaveÄ?ih dlesni ne zanemarite.

Nezdravljeni gingivitis napreduje v parodontitis, ki ga delimo v tri stopnje: zgodnji, zmerni in napredovali parodontitis. Za parodontitis je znaÄ?ilno krvavenje dlesni, nastanek obzobnih Ĺžepov, izguba kosti, odmik dlesni, “daljĹĄanjeâ€? zobnih kron in po-

Stopnje parodontalne bolezni

Kaj povzroÄ?a bolezni dlesni?

lepljiv film, ki se prilepi na povrĹĄine zob. Le tega lahko odstranimo z zobno ĹĄÄ?etko in zobno nitko ter z medzobnimi ĹĄÄ?etkami. ÄŒe tega ne storimo, plak otr-

19

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

26. novembra 2015

Zelene strehe poznamo Ĺže iz najstarejĹĄih Ä?asov zgodovine predvsem kot naravna zavetiĹĄÄ?a ljudi. Poznali so jih stari Grki in Rimljani, najbolj razĹĄirjene pa so bile v Skandinaviji in na Islandiji v Ä?asu Vikingov. Danes postajajo znova popularne, saj smo se v Ä?asu spodbujanja trajnostnega razvoja na razliÄ?nih podroÄ?jih zaÄ?eli zavedati njihovih ĹĄtevilnih ekoloĹĄkih in okoljskih prednosti. Poleg streh lahko ozelenjujemo tudi zunanje stene objektov (hiĹĄe, bloki, muzeji itd.). Pomen ozelenjevanja v mestih je zaradi gostote infrastrukture, poseljenosti in industrijskih dejavnosti zelo velik. Zelena stavba ima namreÄ? v urbanem okolju mestotvorno, estetsko, socioloĹĄko in psiholoĹĄko vlogo. Z ekoloĹĄko in okoljsko vlogo zmanjĹĄuje negativen vpliv toplotnih otokov in blaĹži nastanek novih, izboljĹĄuje kakovost zraka, razporeja padavinske vode, vsrkava

onesnaĹževalce, poveÄ?uje biodiverziteto in ustvarja nov Ĺživljenjski prostor za nekatere Ĺživalske vrste.

Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja v Velenju spodbujamo razvoj zelenih tehnologij in hkrati stremimo k izboljĹĄanju urbane mikroklime, saj s tem ljudem vraÄ?amo moĹžnost za sonaravno bivanje. VkljuÄ?ili smo se v nov tip evropskega strokovnega uÄ?nega programa Climate-KIC ÂťPioneers into practiceÂŤ, ki s pomoÄ?jo strokovnjakov iz razliÄ?nih strok iz drĹžav Evrope iĹĄÄ?e inovativne reĹĄitve v boju proti podnebnim spremembam. V sodelovanju s projektno skupino “Ozelenjevanje stavbâ€? smo pripravili model ravne zelene strehe, s katerim Ĺželimo oceniti pomen in uporabo ozelenitve v urbanem okolju ter ovrednotiti uÄ?inkovitost razliÄ?nih substratov. Zavedamo se, da bi zelene strehe omogoÄ?ile razvoj kakovostnejĹĄega Ĺživljenjskega prostora in bi predstavljale enega od pomembnih korakov sanacijskih postopkov v industrijsko obremenjenih mestih. đ&#x;”˛

pred. dr. Anja Bubik

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

UĹživanje zelenjave Pogostokrat se spraĹĄujemo, ali z zelenjavo resniÄ?no vnesemo v telo vse potrebne minerale in vitamine, ki jih tovrstna hrana vsebuje. Z uĹživanjem sveĹže zelenjave zauĹžijemo najveÄ? hranil, se pa veliko spremeni, kadar zelenjavo obdelamo s kuhanjem, zamrzovanjem, shranjevanjem in pripravo. S shranjevanjem in kuhanjem se izgubljajo predvsem vitamini skupine B in vitamin C. Da bi zagotovili naĹĄemu telesu Ä?im veÄ? vitaminov in mineralov iz zelenjave, je potrebno upoĹĄtevati nekaj nasvetov.

PriporoÄ?a se uĹživanje sveĹže in sezonske zelenjave, pridelane v Sloveniji. Zelenjavo namakajmo v vodi Ä?im krajĹĄi Ä?as, ker se z dolgotrajnim namakanjem odplavijo vodotopni vitamini. SveĹžo zelenjavo, namenjeno shranjevanju, je priporoÄ?ljivo Ä?im prej shraniti, kajti s tem prepreÄ?imo izgubo mineralov in vitaminov. Da ohranimo zadostno koliÄ?ino hranilnih snovi v zelenjavi, jo kuhajmo raje na pari, pa ĹĄe to Ä?im krajĹĄi Ä?as. Zelenjava je ĹĄe posebno obÄ?utljiva na zamrzovanje zaradi velike vsebnosti vode. Dobro je, da zelenjavo pred zamrzovanjem blanĹĄiramo, s tem se znebimo tudi mikroorganizmov in encimov. đ&#x;”˛ NajboljĹĄa izbira je sveĹža zelenjava.

26. novembra 2015

Kmetija in vrtnarstvo Imperl Florjan 217 • 041 725 565 • www.zelenjava-pikapolonica.si

Prodaja zelenjave iz integrirane pridelave na trĹžnici v Velenju (od ponedeljka do sobote), ob petkih v Ĺ oĹĄtanju in na domu.

SveĹža sezonska zelenjava Kislo zelje in kisla repa VloĹžena zelenjava iz lastne pridelave

Visok krvni tlak – tihi ubijalec

AVSTRALSKI IZDELEK

inf. na 041 790 404 Nadodajprehrani.si voljo v lekarnah, spec.| prodajalnah in Sanolaborju! www.lekarnar.com | www.dodajprehrani.si (20% popust) | 041 790 404

NAS_CAS_SPELA_280x200_OUTL.indd 1

Za zniĹževanje krvnega tlaka, kot so pokazale raziskave, se je izvleÄ?ek posuĹĄenih oljÄ?nih listov v kapsuli izkazal za najuÄ?inkovitejĹĄi pri odpravljanju ene od najpogostejĹĄih zdravstvenih tegob moderne dobe,visokega krvnega tlaka. Poleg tega so znanstveniki opazili ĹĄe eno dobrodoĹĄlo posledico jemanja izvleÄ?ka oljÄ?nih listov, zniĹžanje holesterola. IzkuĹĄnje kaĹžejo, da imajo oljÄ?ni listi tudi druge blagodejne uÄ?inke. PoroÄ?ajo, da prispevajo k boljĹĄemu sploĹĄnemu poÄ?utju, krepijo Ĺživljenjsko energijo, odpravljajo utrujenost, varujejo zdravje celic in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Poleg tega pomagajo hitreje preboleti

prehlad ali ga celo prepreÄ?iti, nekateri pa si z njimi lajĹĄajo simptome kroniÄ?nih okuĹžb in revmatoidnega artritisa. OljÄ?ni listi naj bi odpravljali teĹžave s koĹžo. PriporoÄ?ajo se za protivirusno zaĹĄÄ?ito, vnetje mehurja in gliviÄ?na obolenja. Raziskovalci preuÄ?ujejo njihovo vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, saj domnevajo, da izvleÄ?ek oljÄ?nih listov poveÄ?a sproĹĄÄ?anje inzulina in izboljĹĄa prevzem krvnega sladkorja iz krvi. KljuÄ?na zdravilna snov oljÄ?nih listov je olevropein, ki podeli znano grenkobo tudi oljÄ?nemu olju.

Primerni so za vse, tudi za noseÄ?e in dojeÄ?e mamice ter otroke od 2. đ&#x;”˛ leta starosti.

ÂťNegujte Langerhansove otoÄ?ke, ohranjajte njihovo kondicijo in uĹživali boste raj na zemlji. Od njih je odvisna presnova ogljikovih hidratov v vaĹĄem telesu. Ne obremenjujte trebuĹĄne slinavke z nezdravim prehranjevanjem in opustite voĹžnjo na vlaku smrti!ÂŤ

Zdrava prehrana in telesna aktivnost sta najpomembnejĹĄa pri preventivi sladkorne bolezni. Koristi zdravega Ĺživljenjskega sloga niso omejene samo na sladkorno bolezen, temveÄ? imajo pomembno vlogo pri omejevanju moĹžganske kapi, srÄ?nega infarkta in mnogih drugih zdravstvenih obolenj.

Univerzum trade d.o.o. Ĺ aleĹĄka cesta 18 a, Velenje

Telefon: 059 975 212

NajveÄ?ja izbira izdelkov za hujĹĄanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter ĹĄporten naÄ?in Ĺživljenja

• Velenje, Mercator center • Celje, Vila Fortuna

13. 11. 15 11:42

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 21

Preventivna akcija ÂťBiti (pre)VidenÂŤ

Deklica hudo poĹĄkodovana ReÄ?ica ob Paki, 20. novembra – V petek ob 16.25 se je zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je huje poĹĄkodovala mladoletna peĹĄka. Prometna nesreÄ?a se je zgodila na regionalni cesti v ReÄ?ici ob Paki. Deklica je na neosvetljenem delu ceste iz smeri vrtca preÄ?kala voziĹĄÄ?e zunaj prehoda za peĹĄce. Iz smeri Ĺ martnega proti LetuĹĄu je v tistem trenutku pripeljal 74-letni voznik osebnega vozila. PeĹĄka je pritekla na voziĹĄÄ?e z voznikove desne strani, pri tem pa je voznik s prednjim delom trÄ?il v njo. Deklica se je hudo poĹĄkodovala. Zlomljeno ima nogo in kolk, ima tudi đ&#x;”˛ ĹĄtevilne manjĹĄe poĹĄkodbe.

Ĺ oĹĄtanjskega roparja ĹĄe iĹĄÄ?ejo Ĺ oĹĄtanj, 17. novembra – Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je neznanec prejĹĄnji torek ob 13.45 oropal Petrolov bencinski servis. Policisti so takoj z veÄ? patruljami odhiteli na kraj ropa. Ugotovili so, da je neznanec zamaskiran in s Ä?elado na glavi vstopil v notranjost servisa in s piĹĄtolo od tam zaposlenega zahteval denar. Policisti roparja ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Morebitne oÄ?ividce prosijo za pomoÄ? pri preiskavi.

Divje bo Ĺžagal Velenje, 19. novembra – V Ä?etrtek so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v trgovino. Neznanec je ukradel ĹĄest motornih Ĺžag, vrednih okoli 2.500 evrov.

ÄŒudna prometna nesreÄ?a Velenje, 19. novembra – V Ä?etrtek okoli 9.30 so velenjski policisti obravnavali zanimivo pro-

21

MODROBELA KRONIKA

26. novembra 2015

metno nesreÄ?o. Zgodila se je na relaciji Velenje–KavÄ?e. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na spuĹĄÄ?eno rampo vleÄ?nega vozila.

Ob navozu na rampo se je avto prevrnil, voznik pa poĹĄkodoval.

Ker je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, so mu policisti za nameÄ?ek avto zasegli.

TrÄ?il v kolesarko Velenjem 20. novembra – V Ä?etrtek ob 13. uri so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami.

Zgodila se je pri vhodu v garaĹže Mercatorja. Voznik osebnega avtomobila je ob vzvratni voĹžnji trÄ?il v kolesarko, ki je padla po voziĹĄÄ?u. Huje si je poĹĄkodovala gleĹženj. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so izdali plaÄ?ilni nalog za nepravilen premik z vozilom.

Najemnik odganjal goste Velenje, 20. novembra – V petek ponoÄ?i ob 1. uri se je naje-

Velenje, 28. novembra – ÄŒlanice in Ä?lani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Velenje in policisti Policijske postaje Velenje bodo v soboto od 10. do 14. ure v prostorih nakupovalnega centra Velenjka pripravili preventivno akcijo ÂťBiti (pre)VidenÂŤ.

Na njej bodo predstavili testiranje psihofiziÄ?nih sposobnosti udeleĹžencev v cestnem prometu. Vsi obiskovalci bodo lahko preverili tudi uporabno mnik lokala Venezia odloÄ?il, da ne bo veÄ? gostoljuben. Po tem, ko se je sprl z gosti, jih je nagnal iz lokala. Najemnik je to noÄ? pregloboko pogledal v kozarec, zato se je Ĺželel z gosti tudi pretepati. Tudi prihod policije ni zalegel, saj se ni pomiril. Zato so ga odpeljali s seboj. Ko je prespal na policijski postaji in je alkohol izgubil svojo moÄ?, so mu policisti izroÄ?ili zajeten plaÄ?ilni nalog za veÄ? prekrĹĄkov.

Vino hotel odnesti s seboj Velenje, 21. novembra – V soboto ob 23.40 so policisti posredovali na Kardeljevem trgu, kjer je priĹĄlo do krĹĄitve javnega reda in miru. Na zabavo – na njej se je dobro imelo veÄ? ljudi – je priĹĄel stari znanec policije. Najprej si je postregel z dvema steklenicama vina. Ker ju je imel namen

vrednost odsevnih teles v temaÄ?nem prostoru demonstracijskega rekvizita ÂťVidkoÂŤ in se preizkusili v varni voĹžnji s simulatorjem. Preventivno akcijo organizirajo v sklopu akcije PeĹĄec, ki jo v okviru Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu. Vsako leto poteka v jesenskih in zimskih mesecih, ko je ogroĹženost peĹĄcev najveÄ?ja. đ&#x;”˛ odnesti s seboj, mu je to hotela prepreÄ?iti lastnica vina, tat pa jo je udaril. Ker je pri tatvini uporabil silo, ga bodo policisti ovadili kar za roparsko tatvino.

Nasilni poljub Velenje, 22. novembra – V nedeljo popoldan sta na velenjsko policijsko postajo priĹĄli mladenki, ki sta policistom podrobno opisali, kaj se jima je zgodilo ponoÄ?i. VraÄ?ali sta se s koncerta in ĹĄe malo posedeli pred lokalom Markiz. Do njiju je pristopil neznanec. Najprej ju je ogovoril, potem pa je kmalu postal nasilen. Eno od deklet je prijel in Ĺželel na silo poljubiti. To je zanetilo prepir in celo pretep. Mladenki sta zaÄ?eli beĹžati proti domu, neznanec pa jima je sledil. Kdo je bil, policisti ĹĄe ne vedo.

Hilda TovĹĄak s toĹžilstvom sklenila dogovor Nekdanja prva dama propadlega gradbenega podjetja Vegrad Hilda TovĹĄak, ki je bila obtoĹžena skupaj z nekdanjimi vodilnimi v Hypu je priznala krivdo in jo v tem primeru Ä?aka ĹĄe leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo petih let. BoĹžidar Ĺ pan, Anton Romih, Andrej PotoÄ?nik in Andrej Oblak so po mnenju toĹžilstva krivi pranja de-

Mozirje, 17. novembra – V Lepi Njivi so policisti v sredo obravnavali vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. PogreĹĄajo vodovodno pipo in akumulator.

Velenje, 18. novembra – V sredo dopoldne so policisti na KidriÄ?evi cesti mlajĹĄi obÄ?anki zasegli snov, podobno prepovedani marihuani. Po preliminarnem testiranju na Centru za forenziÄ?ne preiskave bodo, Ä?e bo sum potrjen, zanjo napisali obdolĹžilni predlog.

Trk v kroĹžiĹĄÄ?u Velenje, 17. novembra – V torek ob 16.30 so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v kroĹžiĹĄÄ?u pri velenjskem Mercator centru. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilnega razvrĹĄÄ?anja voznice osebnega avtomobila, ki je trÄ?ila v drugo vozilo. Policisti so ji napisali plaÄ?ilni nalog.

Pobegnil je le eden Velenje, 18. novembra – V sredo okoli 21. ure se je na parkiriĹĄÄ?u v bliĹžini Hotela RazgorĹĄek vnel pretep. Vpletenih je bilo veÄ? vroÄ?ekrvneĹžev. Policisti so ugotovili, da so trije tepli druge tri, enemu pa je uspelo pobegniti. Policisti so izsledili vse vpletene, na sodiĹĄÄ?u pa bodo vloĹžili kazensko ovadbo zaradi nasilniĹĄtva.

Prepir v Kiku Velenje, 19. novembra – V Ä?etrtek ob 8.30 so policisti intervenirali v trgovini Kik v Nakupovalnem centru. Tam se je obÄ?an nespodobno vedel do prodajalke. Do spora je priĹĄlo zato, ker je do blagajne prinesel artikle kar v Ĺžepu, kar je prodajalka seveda videla. Izdali so mu plaÄ?ilni nalog, ker je krĹĄil javni red in mir.

Vlomil v Madam Velenje, 20. novembra – V petek zjutraj so policisti obravnavali vlom v frizerski salon Madam na KidriÄ?evi cesti. Neznanec je vanj vlomil skozi vrata. OÄ?itno mu ni

Panamsko podjetje je svoj deleĹž v podjetju Gina pridobilo le mesec dni pred prodajo Vegradu, zanj pa je prejĹĄnjemu lastniku Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs plaÄ?alo le 5,5 milijona evrov. Tako je v mesecu dni z eno samo prodajo panamsko podjetje ustvarilo 16,5 milijona evrov dobiÄ?ka.

Kot je znano, je Hilda TovĹĄak Ĺže na prestajanju zaporne kazni, saj je bila obsojena v razliÄ?nih zadevah, povezanih z gospodarskim kriminalom, in sluĹži enotno osemletno zaporno kazen. Zoper ĹĄtiri banÄ?nike pa poteka ĹĄe sodna preiskava zaradi spornih poslov pri prodaji zemljiĹĄÄ? v okolici Kranja đ&#x;”˛

PRODA JALNA

pooblaĹĄÄ?eni prodajalec in serviser motorna Ĺžaga Jonsered CS2260

843 00 â‚Ź

UPRAVA

REDNA CENA: 937,00 â‚Ź 59,8 cm3 | 3,5 kW (4,8 KM) 18“/45 cm | 5,6 kg

ZAĹĄÄ?itna obutev

bilo v salonu niÄ? vĹĄeÄ?, saj ni odnesel niÄ?esar. Policisti vlomilca vseeno iĹĄÄ?ejo.

PROIZVODNJA

FORST

Zmerjal zaposlene v deĹžurni ambulanti Velenje, 20. novembra – V petek zveÄ?er okoli 22.30 so policisti odhiteli v deĹžurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma. Tam je namreÄ? obÄ?an zmerjal zaposlene in motil delovni proces. Glede na to, da deĹžurna ambulanta nikakor ni mesto, kjer bi lahko motili zaposlene pri njihovem delu, so ga policisti ÂťobdariliÂŤ s poloĹžnico.

V hiťo vlomil skozi okno Mozirje, 21. novembra – V Juvanju je neznanec v soboto vlomil v hiťo. Vanjo je priťel skozi garaŞno okno.

Ukradel je nekaj gotovine.

Tr���l������������elenje ����������������n��@scv.si

www.scv.si

Dra�i�devetoťol�i�in�starťi,

v�to�ek��1.��ece���a���1���vas�o��17.���i�va�i�o�v�Do��k�lt��e��elenje.� Dijaki��olske�a�cent�a��elenje�va���o�o���i�vi�ni�i�p�e�stavitva�i�ťol� popest�ili�popol�an��i�ve�eli�pa��oste�ťe�kaj�ve��o��ivljenj��s�e�njeťolca.

PridruĹžiteďż˝seďż˝na��inďż˝skuďż˝aj��reĹživiďż˝oďż˝le��deďż˝e��rskiďż˝torek. ďż˝ola��aďż˝rudarstvoďż˝inďż˝varstvoďż˝okolja,��trojna�ťola,��lektroďż˝inďż˝raÄ?unalniĹĄka�ťola,ďż˝ ďż˝ola��aďż˝storitveneďż˝dejavnostiďż˝in��iďż˝naďż˝ija

Darilo ob nakupu DEREZE MOUNT TRACK

MIKLAVŽEV POPUST Akcija velja do razprodaje zalog. Fotografije so simbolne.

Zasegli sumljivo snov

Z enim poslom do 16,5 milijona evrov

narja in zlorabe poloĹžaja, TovĹĄakova pa jim je pri tem pomagala.

Gre za plaÄ?ilo, ki ga je Vegrad odmeril projektni druĹžbi Gina, ustanovljeni za gradnjo ĹĄtudentskih domov na Vojkovi cesti v Ljubljani. ToĹžilstvo vpletenim oÄ?ita, da so 14 milijonov evrov od skupnih 22 milijonov evrov kupnine prenakazali s podjetja

Iz POLICIJSKE beleĹžke Vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico

v Panami na podjetja v Liechtensteinu, Luksemburgu in na DeviĹĄkih otokih, s katerimi so bili lastniĹĄko povezani.

-15%

PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME!

PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

Ĺ PORT

26. novembra 2015

Bodo ulovili prednost ĹĄtirih golov?

Danci iz Velenja z nepriÄ?akovano prednostjo – RokometaĹĄi Gorenja upajo v napredovanje RokometaĹĄi Gorenja so presenetljivo slabo zaÄ?eli tekmovanje v novi sezoni v pokalu Evropske rokometne zveze. V prvih dveh krogih so bili prosti, v prvi tekmi tretjega predkroga tega za ligo prvakov drugega najmoÄ?nejĹĄega tekmovanja na stari celini pa so gostili danski Holestebro in z igro razoÄ?arali. Skandinavci so si pred nedeljsko povratno tekmo priigrali velike ĹĄtiri gole prednosti. Zmagali so z 29 : 24.

VelenjÄ?ani so z njimi igrali Ĺže v prejĹĄnji sezoni, letoĹĄnjo pomlad.

NaĹĄi podprvaki so bili takrat tako doma kot v gosteh boljĹĄi za gol in so se uvrstili na sklepni turnir. Skandinavci so letos po zasedbi celo nekoliko slabĹĄi kot na prejĹĄnjem prvenstvu, zato so bili ljubitelji rokometa v Velenju prepriÄ?ani, da si bodo njihovi rokometaĹĄi priigrali pomem-

bno prednost za drugi polÄ?as, torej za povratno tekmo. Toda to je bila ena njihovih najslabĹĄih predstav v zadnjem Ä?asu.

Gostje so bili boljĹĄi tako rekoÄ? vseh ĹĄestdeset minut, saj domaÄ?i niso niti enkrat povedli. Njihova najveÄ?ja prednost v prvem delu je znaĹĄala pet golov (enako tudi v drugem), na odmor pa so ĹĄli le z dvema in seveda so navijaÄ?i upali in verjeli v preobrat. Toda tudi v nadaljevanju slovenski podprvaki niso igrali tako, kot so si zamislili pred tekmo in kot so sposobni. Slabo so igrali tako v obrambi in napadu, izgubljali Ĺžoge in slabo metali proti nasprotnikovim vratom. Po desetih minutah igre v tem delu so ostali zaradi tretje izkljuÄ?itve ĹĄe brez Benjamina Burića. Edina svetla toÄ?ka je bil vratar Klemen Ferlin z enajstimi obrabami,

sredo (vÄ?eraj – op. p.) imamo v domaÄ?em prvenstvu Ribnico, potem gremo v Holestebro zmagat, druge reĹĄitve ni, Ä?e Ĺželimo ostati v Evropi.

Na Dansko ne bomo ĹĄli z belo zastavo. Moramo popraviti to, kar je bilo danes slabo. Ĺ li bomo po zmago in napredovanje.ÂŤ

ÂťPresenetili smo sami sebe!ÂŤ

najbolj uÄ?inkovit pa MiloĹĄ BoĹžović s ĹĄestimi goli. Za igralce Gorenja je bil zlasti nereĹĄljiva uganka desni zunanji igralec Peter Balling, ki je dosegel kar enajst golov. Srednji zuna-

Tekma trajala en polÄ?as NogometaĹĄice Krke priĹĄle v Velenje le z osmimi igralkami – Jesenske prvakinje Pomurke, rudarke druge V Ĺženski nogometni ligi so v nedeljo odigrali tekme enajstega prvenstvenega kroga, ki je bil hkrati zadnji v tem letu. Po priÄ?akovanju so jesenski naslov osvojile aktualne prvakinje, nogometaĹĄice Teleing Pomurja Beltinci. Zbrale so vseh 33 moĹžnih toÄ?k. Na drugem bodo prezimile igralke Rudarja - Ĺ kal, ki za njimi zaostajajo za osem toÄ?k. Tretje so s 23 toÄ?kami zaostanka Radomljanke.

Pred Ä?etrtimi Radomljankami pa imajo Pomurke enajst toÄ?k prednosti. Med temi tremi oziroma ĹĄtirimi ekipami bo spomladi boj za naslov, ki so mu po jesenskem delu znova najbliĹžje Pomurke. Toda na nekaterih tekmah, zlasti proti Radomljankam in Olimpiji, pa tudi rudarkam aktualne prvakinje niso bile veÄ? prepriÄ?ljive, kar tekmicam vsekakor vliva upanje, da jim bodo morda odvzele premoÄ?.

Edine, ki jeseni niso osvojile nobene toÄ?ke, so igralke Krke. Po sezoni nenastopanja so se v tej znova vrnile v prvo ligo. ÄŒe sklepamo po sedanjem dogajanju v klubu, je pred njimi znova temna prihodnost.

OÄ?itno imajo hude finanÄ?ne teĹžave. V nedeljo so namreÄ? gostovale v Velenju. Rudarke so ĹĄtirimi zadetki Sanje Malinić, dvema Lare PraĹĄnikar in enim Loti Lukek zmagale s 7 : 0. Zmaga bi bila najbrĹž ĹĄe viĹĄja, Ä?e tekma ne bi trajala le en polÄ?as.

NovomeĹĄÄ?anke so priĹĄle v Velenje le z osmimi igralkami. Sredi prvega dela se je ena od njih poĹĄkodovala, tako da so tekmo nadaljevale le s sedmimi. Proti koncu polÄ?asa se je poĹĄkodovala ĹĄe druga, a stisnila zobe in ostala na igriĹĄÄ?u do konca tega dela igre. V nadaljevanju zaradi boleÄ?in ni mogla veÄ? igrati, zato je sodnica prekinila tekmo. Po pravilniku je najmanjĹĄe dovoljeno ĹĄtevilo igralcev, v tem primeru igralk, sedem.

Kljub precejĹĄnjemu zaostanku za

vodilnimi BeltinÄ?ankami so v taboru rudark vendarle zadovoljni z jesenskim delom.

VroÄ?e bo Trener DuĹĄan UrĹĄnik: ÂťLahko bi bilo slabĹĄe, pa morda tudi bolje oziroma s kakĹĄno toÄ?ko veÄ?. V nekem obdobju smo padli v krizo. Ta je bila bolj ali manj priÄ?akovana. ZaÄ?etek priprav ni bil takĹĄen, kot bi moral

Rudarke se bodo na priprave na drugi del, ki se bo predvidoma zaÄ?el 20. marca, zbrale 18. januarja.

Trener jim na pripravah Ĺže obljublja ÂťpekelÂŤ.

Ne predajamo se Maja Bric, kapetanka: ÂťÄŒe imam v mislih pokalno tekmovanje, z jesenjo ne moremo biti zadovoljne, ker smo to lovoriko paÄ? branile. A Ĺžreb

nji igralec Jonas Larholm pa je bil z osmimi goli drugi njihov najuÄ?inkovitejĹĄi igralec. Ta dva sta skupaj dosegla skoraj dve tretjini vseh danskih zadetkov. Zelo dober je bil tudi njihov prvi vratar. Izkazal se je s petnajstimi obrambami. Pri domaÄ?ih je Benjamin Burić, ki je stopil prvi med vratnici, zbral tri obrambe, Klemen Ferlin pa v nadaljevanju enajst, kar pa ni bilo dovolj ob nerazpoloĹženih igralcih.

Z dokaj visoko zmago so se jim severnjaki (za zdaj) delno oddolĹžili za spomladanski poraz, a slovenski podprvaki vseeno upajo, da jim bo uspelo napredovanje v skupinski

je hotel, da smo se Ĺže v drugem krogu udarile s Pomurkami, ki so bile zaradi priprav in igranja v ligi prvakinj v polnem naletu, me pa ĹĄe ne.

DrugaÄ?e pa smo z jesenjo v glavnem zadovoljne. Nekaj toÄ?k smo resda nepriÄ?akovano izgubile. Vemo, zakaj, zato verjamem, da bomo spomladi igrale ĹĄe bolje. Najmanj kar je, moramo zadrĹžati drugo mesto.

To pa ne pomeni, da se predajamo vnaprej, da ne razmiĹĄljamo o prvem mestu. Vztrajale bomo, ĹĄle v lov za njim. Tudi Pomurke so ranljive; to smo med drugim dokazale tudi na zadnji tekmi v prejĹĄnjem prvenstvu, ko smo jih premagale na njihovem igriĹĄÄ?u. Vsekakor bomo spomladi ĹĄe moÄ?nejĹĄe.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

ÂťNismo se drĹžali dogovora!ÂŤ Gregor Cvijić: ÂťDanci niso pokazali niÄ? novega, mi pa smo naredili preveÄ? napak. Enostavno nam igra ni stekla v napadu, poslediÄ?no tudi v obrambi. Zlasti slabo smo igrali v prvem polÄ?asu. Nismo se drĹžali dogovora in temu primeren je tudi rezultat. Ni bilo kolektivne igre. V

ÂťNimamo kaj izgubiti ‌ Klemen Ferlin: ÂťÄŒim bolj moramo analizirati svojo igro in popraviti napake. Zdelo se je celo, kot da se nanje sploh nismo pripravljali, a smo se. Vsekakor pa je na dlani, da smo bili zelo slabi. Danci so zasluĹženo zmagali. Na povratni tekmi nimamo kaj izgubiti, igrali bomo na polno, potem pa, kar bo, bo.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

TretjiÄ? zapored poraĹženi V celjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju domaÄ?i zmagali z 1 : 0 – V soboto priloĹžnost, da si dvignejo samozavest V prvi nogometni ligi je bil 18. prvenstveni krog zelo razvleÄ?en. V soboto bi morali biti dve tekmi. Odigrana je bila le ena, in to med Koprom ter ZavrÄ?em (3 : 1). Tekmo med KrĹĄkim in DomĹžalami pa so

biti, ker smo ekipo v uvodnih krogih paÄ? ĹĄe sestavljali. Vsekakor je to vplivalo, da smo izgubili sedem toÄ?k: poraz z Radomljami v gosteh z 0 : 1, neodloÄ?eno 2 : 2 v Ljubljani z Olimpijo, pa tudi izguba toÄ?k (1 : 3) s Pomurkami doma. V celoti pa smo vendarle zadovoljni, saj smo konÄ?ali na drugem mestu. ToÄ?kovno odstopajo igralke iz Beltincev. Vendar mislim, da prvenstvo ĹĄe ni njihovo.

Doslej smo jim bili v glavnem enakovreden tekmec le mi, sedaj sta tu moÄ?ni Radomlje in Olimpija. PrepriÄ?an sem, da te tri ekipe lahko spomladi zaustavimo aktualne prvakinje. Zaradi nastopanja v ligi prvakinj so te zaÄ?ele priprave veliko pred nami, imele veliko veÄ? teĹžjih tekem v nogah, kar se je seveda pokazalo v njihovi boljĹĄi igri na prvih dvobojih.ÂŤ

del. ÄŒe Ĺželijo to Ĺželjo uresniÄ?iti, bodo morali seveda zaigrati veliko bolje kot v 'RdeÄ?i' v nedeljo popoldne.

Trener Gregor CvijiÄ? jih bo moral veliko bolje pripraviti, kot jih je za tekmo v Velenju.

Kapetan Niko Medved: ÂťNaĹĄe razoÄ?aranje je veliko. Pred Ä?udovito domaÄ?o publiko si poraza nismo smeli privoĹĄÄ?iti. Vedeli smo, da so Danci dobra ekipa. Toda niso nas toliko presenetili z dobro igro, kot smo mi sami sebe s slabo. Upanje umira zadnje, pravimo. Te dni moramo storiti vse, da se takĹĄna naĹĄa igra ne bo ponovila na povratnem dvoboju.

Nismo vrgli puĹĄke v koruzo. Razlika je morda velika, a verjamem, da je ulovljiva. Moramo zmagati, saj si Ĺželimo izboriti skupinski del tekmovanja v tem pokalu.ÂŤ

do vÄ?eraj razlika med njimi in gosti ostala sedem toÄ?k.

NogometaĹĄi Rudarja so v nedeljo v lokalnem derbiju gostovali v Celju in izgubili z 0 : 1. Edini zadetek je po dobre pol ure igre do-

mem. Glede na to, da bodo NovomeĹĄÄ?ani morda nekoliko utrujeni po zahtevnem gostovanju v StoĹžicah, bo za Jerneja Javornika in njegove igralce priloĹžnost, da si z zmago vrnejo nekaj samozavesti, predvsem

Bodo v soboto bolj dobre volje? zaradi slabega vremena preloĹžili na vÄ?eraj, ko sta bili tudi sreÄ?anji med Mariborom in Gorico ter med Olimpijo in Krko. V soboto je bil na sporedu ĹĄe tako imenovani veÄ?ni derbi med Olimpijo in Mariborom. To je bila zaostala tekma 15. kroga, v kateri pa sta se tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 2 : 2, pa Ä?eprav so MariborÄ?ani, aktualni prvaki vodili Ĺže z 2 : 0. Strelca sta bila Gregor Bajde v 7. minuti in Petar Stojanović v 21. AndraĹž Ĺ porar pa je z dvema goloma, prvim v 26. minuti in drugim Ĺže v sodnikovem dodatku, razveselil domaÄ?e navijaÄ?e ter obenem razĹžalostil goste, ki so imeli po tekmi tudi pripombe na sojenje. S sedemnajstimi goli najboljĹĄi strelec lige pa je z izenaÄ?itvijo tudi poskrbel, da je vsaj

segel 20-letni domaÄ?i branilec Tilen KlemenÄ?iÄ?.

Gostje v prvem polÄ?asu skorajda niso imeli nobene prave priloĹžnosti.

V drugem je trener Jernej Javornik poskuĹĄal priti do rezultatskega preobrata ali vsaj do toÄ?ke s tremi napadalci. Na zelenico je namreÄ? poslal ĹĄe vedno Rudarjevega najboljĹĄega strelca (ĹĄtirje goli) Luka PraĹĄnikarja ter Mirana Kocića, Mate Eterović pa je bil na igriĹĄÄ?u Ĺže od zaÄ?etka. A tudi to tveganje mu ni prineslo Ĺželenega. To je bil tretji Rudarjev poraz zaporedoma. Na teh zadnjih tekmah so prejeli kar enajst golov, dali pa le dva. V soboto bodo (ob 15.30) gostili Krko, ki je do vÄ?erajĹĄnje tekme z Olimpijo na osmem mestu imela prav tako 18 toÄ?k kot Rudar na sed-

pa, da po dolgem Ä?asu spet nekoliko izboljĹĄajo svojo toÄ?kovno bero.

Ĺ˝oga paÄ? noÄ?e v gol, a gremo naprej Rudarjev trener je bil po novem porazu kratek: ÂťNavadno na derbijih tisti, ki doseĹže prvi gol, tudi zmaga.

Tekmo smo dobro zaÄ?eli, nato smo v drugem delu prvega polÄ?asa padli in v tem obdobju so domaÄ?i zadeli.

V nadaljevanju smo poskuĹĄali izenaÄ?iti. Imeli smo nekaj priloĹžnosti, a jih nismo izkoristili. Na koncu smo tvegali vse, imeli polpriloĹžnosti, a imeli so jih tudi domaÄ?i iz nasprotnih napadov. Ĺ˝oga paÄ? noÄ?e v gol, a gremo naprej. Pred nami je tekma s Krko, v kateri upamo na uspeh.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 23

V Ĺ martnem (ne)zadovoljni Jesenski prvak Maribor B, Ĺ martno 1928 ĹĄtirinajsto S 14. prvenstvenim krogom, ki je bil hkrati prvi spomladanski, so v tudi v 3. ligi sever konÄ?ali letoĹĄnje tekmovanje. Tekmovalna komisija vendarle ni imela najbolj sreÄ?ne roke pri podaljĹĄanju jesenskega dela tekmovanja za krog. Razmere za igro zaradi snega in ohladitve niso bile veÄ? tako ugodne kot ĹĄe teden dni prej.

Marsikje so imeli kar precej dela s Ä?iĹĄÄ?enjem snega, sreÄ?anje med Radljami in FuĹžinarjem pa so zaradi slabih vremenskih razmer sploh morali odpovedati.

Jesenski naslov je osvojilo drugo moĹĄtvo Maribora. Na gostovanju v Rogatcu se je zelo namuÄ?ilo za no-

Upali so na kakĹĄno toÄ?ko veÄ? ve tri toÄ?ke (2 : 1). V jesenskem delu so MariborÄ?ani dvanajstkrat zmagali in dvakrat igrali neodloÄ?eno in so edini brez poraza. BreĹžice 1929 na drugem mestu za njimi zaostajajo za ĹĄest toÄ?k, tretje Ĺ marje pri

JelĹĄah za osem, Ä?etrti celjski Ĺ ampion za devet.

NogometaĹĄi Ĺ martnega ob Paki so se od jesenskega dela poslovili s porazom, ki je bil njihov osmi. Gostovali so v Dobrovcah in izgubili

Nordijska kombinacija

z 2 : 6. V vsakem polÄ?asu so zabili po en gol. Pomlad bodo priÄ?akali na enajstem mestu, priigrali pa so si ĹĄtirinajst toÄ?k. Z jesensko bero niso najbolj zadovoljni. PriÄ?akovali so kakĹĄno toÄ?ko veÄ?, pa Ä?eprav so moĹĄtvo pred novo sezono zelo pomladili. Na zadnji tekmi je bilo v njem kar sedem igralcev, ki so stari ĹĄele devetnajst let, eden celo samo osemnajst. Upali so, da jim bodo v boju za toÄ?ke pomagali nekateri starejĹĄi igralci, vendar niso drĹžali obljube. Ĺ tirinajsto mesto jim ne zagotavlja mirnega 'spanja', pa Ä?eprav predzadnje Radlje za njimi zaostajajo za sedem toÄ?k, zadnji Podvinci pa za osem. Prav zato se bodo za spomladanski del okrepili. đ&#x;”˛ S. Vovk

Elektra na Polzeli do prve zmage V petem krogu priťli do prve prvenstvene zmage – Na Polzeli premagali Hopse z 89 : 85.

DuĹĄko MaliÄ?eviÄ?, trener Elektre, je v boj na Polzeli poslal vsega sedem igralcev: BukoviÄ?a, Turnerja, Jana Kosija, Milovca, Ä?urico, Hasića in novega centra v ĹĄoĹĄtanjski ekipi Avramovskega. Vsi so povsem upraviÄ?ili njegovo zaupanje, kar je bilo dovolj za presenetljiv uspeh na Polzeli.

Sicer pa je bilo sreÄ?anje, kot se za lokalni derbi spodobi, veÄ?ji del zelo izenaÄ?eno. Rezultat je bil kar dvanajstkrat poravnan, vsaka ekipa pa si je v enem polÄ?asu priigrala nekoliko obÄ?utnejĹĄo prednost. Prvi so zobe pokazali Hopsi, ko so sredi druge

Ä?etrtine povedli z desetimi toÄ?kami naskoka (39 : 29). Ĺ oĹĄtanjski koĹĄarkarji se niso vdali in Ĺže do polÄ?asa ujeli prikljuÄ?ek in si s tem zagotovili mirnejĹĄe nadaljevanje.

V tretji Ä?etrtini so nato pobudo prevzeli koĹĄarkarji Elektre, ki so na zaÄ?etku zadnjega dela tekme vodili Ĺže z enajstimi toÄ?kami naskoka (71 : 60). Takrat so bili Hopsi tisti, ki so pokazali svojo bojevitost in so uspeli ujeti prikljuÄ?ek. V 39. minuti je bil izid ĹĄe zadnjiÄ? na sreÄ?anju izenaÄ?en – 82 : 82.

V zakljuÄ?ku sreÄ?anja so imeli ko-

ĹĄarkarji Elektre bolj mirno roko pri izvajanju prostih metov in zasluĹženo priĹĄli do letoĹĄnje prve prvenstvene zmage.

NajboljĹĄi igralec tekme je bil kapetan Ĺ oĹĄtanjÄ?anov Urban BukoviÄ?, ki je dosegel 21 toÄ?k in zbral ĹĄe 6 podaj in 8 skokov z indeksom uspeĹĄnosti 25. S 16 toÄ?kami sta se izkazala Ä?urica in Turner, s 15 Jan Kosi in 14 Avramovski. Pri Hopsih je bil najuÄ?inkovitejĹĄi Fields s 26 toÄ?kami, Wolridge jih je dosegel 23, Rizman pa 12.

Trener Ĺ oĹĄtanjÄ?anov DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? je bil po sreÄ?anju zelo zadovoljen, a obenem Ĺže opozoril na tekme, ki ĹĄe prihajajo: ÂťÄŒestitke fantom, ki so se drĹžali dogovorjenega.

Igrali so borbeno, timsko in pusti-

TAKO so igrali Pokal EHF, 3. predkrog (prva tekma) Gorenje Velenje – Team Tvis Holstebro 25:29 (14:16) Gorenje: B. Burić (3 obrambe), Ferlin (11 obramb); BoĹžović 6, Cehte, Medved 1, S. Burić 1, Ovnićek 2, Szyba 3, Skube 5, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtarić 5, KleÄ?, Gams, Ratajec, Nosan 2, Bećiri. Renr Trener: Gregor Cvijić Holstebro: Gade (2 obrambi), Hansen (13 obramb); Weismach 2, Nielsen 2, Larholm 8, Karlsson 1, Sorensen 2, Bramming 2, Thogersen, Hansen, Oecshler, Blazejewicz, Bitsch, Balling 11, Andersen 1 Sedemmetrovke: Gorenje 2 (3); Holestebro 3 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 12 minut, Holstebro 6; rdeÄ?i karton: Senjamin Burić (39. minuta)

1. NLB Leasing liga, 11. krog RK Gorenje Velenje - RK Jeruzalem OrmoĹž 34:23 (17:13) Gorenje: B. Burić (11 obramb), ZaponĹĄek, Ferlin (6 obramb); Cehte 1, Medved 3, S. Burić 5, OvniÄ?ek, Szyba 3, Skube 1, GolÄ?ar 5, Ĺ oĹĄtariÄ? 9, KleÄ? 1, Gams 1, Ratajec 2, Nosan 2, Bećiri 1 Trener: Gregor Cvijić Sedemmetrovke: Gorenje 0 (1); OrmoĹž 3 (4); IzkljuÄ?itve: Gorenje 4 minut, OrmoĹž 4.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Trimo Trebnje 36:23 (15:10), Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 31:25 (13:9), Krka -

23

Ĺ PORT

26. novembra 2015

Urbanscape Loka 32:37 (14:16), Istrabenz Plini Izola - Slovan 30:27 (12:12), Dobova - Koper 2013 24:30 (14:12), Sevnica - Riko Ribnica 19:23 (11:11) Vrstni red: 1. Velenje 11 tekem 20 toÄ?k, 2. Celje 11 – 20, 3. Koper 2013 11 – 16, 4. Jeruzalem OrmoĹž 11 – 16, 5. Maribor 11 – 13, 6.

Krka 11 – 13, 7. Loka 11 – 13, 8.

Ribnica 11 – 12, 9. Trebnje 11 – 9, 10. Izola 10 – 6, 11. Slovenj Gradec 2011 10 – 5, 12. Dobova 11 – 3, 13. Slovan 11 – 3 (-1), 14. Sevnica 11 – 2

Prva liga Telekom Slovenije, 18. krog: Celje - Rudar Velenje 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 KlemenÄ?iÄ? (33.)

Celje: Kotnik, Kous, Vrhovec, KlemenÄ?iÄ?, Firer, Travner, PajaÄ?, Spremo (od 90. De Sousa), Ä?urković (od 74. Al-Rahman), Soria, Vidmajer Rudar: Radan, KaĹĄnik, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, S. Babić, Tolimir (od 68.

PraĹĄnikar), Ihbeisheh (od 65. Kocić), DĹžinić, Eterović, M. Babić, Ĺ˝itko (od 87. Grgić) Rumeni kartoni: Vidmajer, Firer, Kous, Spremo, PajaÄ?; Tolimir, KaĹĄnik, Babić Drugi rezultati: Luka Koper - ZavrÄ? 3:1 (1:0); preloĹžena tekma 15. kroga: Olimpija - Maribor 2:2 (1:2).

KrĹĄko - DomĹžale, Olimpija – Krka, Maribor – Gorica (zaradi snega preloĹžene na vÄ?eraj (sreda).

Vrstni red: 1. Olimpija 17 - 35 (47:12), 2. Maribor 17 - 32 (37:18), 3. DomĹžale 17 - 29 (25:13), 4. Gorica 17 – 28 (27:26), 5. ZavrÄ? 18 – 26 (19:19), 6. Koper 18 – 19 (23:28), 7. Rudar 18 - 18 (16:27), 8. Krka 17

– 18 (13:24), 9. Celje 18 – 15 (13 33). 10. Krťko 17 – 14 (8:28)

SŽNL, 11. (zadnji jesenski) krog Rudar Škale - ŽNK Krka 7:0 (7:0) Strelke: Malinić (2, 15, 23, 25), Praťnikar (14, 35), Lukek (32).

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, Duronjić, MirtiÄ?, SevĹĄek, Jevtić, Ĺ oronda, Malinić, PraĹĄnikar Trener: DuĹĄan UrĹĄnik Drugi rezultati: Olimpija - Velesovo 6:2 (2:1), Teleing P. Beltinci Ankaran Hrvatini 10:1 (4:0), Moje-lece.si Radomlje - Krim 4:0 (2:0), Maribor - AjdovĹĄÄ?ina 1:1 (1:0) Vrstni red: 1. Pomurje 33 (99:5), 2. Rudar-Ĺ kale 25 (61:7), 3. Olimpija 23 (38:23), 4. Radomlje 22 (36:16), 5. Velesovo 16 (34:28), 6. Ankaran-Hrvatini 15 (28:33), 7. Maribor 13 (15:23), 8. Krim 7 (10:39), 9. AjdovĹĄÄ?ina 5 (12:79), 10. Krka 0 (9:89)

3. SNL – sever, 14. krog S. Rojko Dobrovce – Ĺ martno 1928 6:2 (3:1) Strelca za Ĺ martno: 1:1 StaĹĄ Maze (5), 5:2 Behar Memaj (74) (76). Ĺ martno: VaĹĄl, Mrevlje, Irman, LenoĹĄek, RoĹĄkar, Hrastnik, Trop (od 46. Memaj), DajÄ?er (od 73.

Zabukovnik), Trap, Maze, MoÄ?iÄ?.

Trener: Drago KostajnĹĄek.

Drugi rezultati: BreŞice 1919 – Dravinja 1:0 (1:0), Šmarje pri Jelťah – Podvinci Betonarna Kuhar 5:0 (3:0), Koroťka Dravograd – Šampion 0:3 (0:2), Mons Claudius – Maribor B 1:2 (0:1), S. Rojko Do-

brovce – Šmartno 1928 6:2 (3:1), Videm – AjDAS Lenart 3:3 (0:1), Radlje – FuŞinar NoŞi Ravne (tekma zaradi slabega odpovedana Vrstni red: 1. Maribor B 38 (59:12), 2. BreŞice 32 (36:10), 2.

BreĹžice 20 (20:4), 3. Ĺ marje 30 (43:22), 4. Ĺ ampion 29 (36:17), 5.

Videm 27 (34:30), 6. M. Claudius 19 (24:25), 7. Dobrovce 18 (30:36), 8. FuĹžinar (tekma manj) 16 (20:29), 9. Lenart 16 (23:35), 10.

Dravograd 15 (19:26), 11. Ĺ martno 12. Ĺ martno 14 (20:35), 12. Dravinja 13 (15:27), 13. Radlje 7 (10:31), 14. Podvinci 6 (8:42)

Kegljanje 2. liga – vzhod 9. krog Korotan: Ĺ oĹĄtanj 6:2 (3335: 3282) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 504 (0), SeÄ?ki – 568 (0), Kramer – 546 (1), HasiÄ?iÄ? – 553 (0), PetroviÄ? – 538 (0), ArnuĹĄ – 573 (1).

Liga Telemach, 5. krog Hopsi Polzela – Elektra Ĺ oĹĄtanj 85 : 89 (57: 65, 44 : 40, 23 : 18) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 15 (1-2), Turner 16 (3-4), BukoviÄ? 21 (4-4), Ä?iroca 16 (3-4), Avramovski 14 (56), Hasić 3, Milovac 4 (2-2) Vrstni red: 1. RogaĹĄka, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 3. LTH Castings, 4. Zlatorog (+1) vsi po 8, 5. Helios Suns (+1) 7, 6.

PortoroĹž (+1), 7. Elektra Ĺ oĹĄtanj (+1) oba 6, 8. Hopsi Polzela 5, 9.

Lastovka 4

Zmagovalci v pokalu Cocta V petek, 20. novembra, je v organizaciji SmuÄ?arske zveze Slovenije in SSK Ljubno BTC v mali ĹĄportni dvorani osnovne ĹĄole Ljubno ob Savinji potekala podelitev nagrad najboljĹĄim skakalcem, skakalkam in nordijskim kombinatorcem v poletnem delu Pokala Cockta. Kot je za uspeĹĄne velenjske skakalke, skakalce in nordijske kombinatorce Ĺže v navadi, so tudi tokrat posegli po najboljĹĄih uvrstitvah.

SSK Velenje je v nordijski kombinaciji premagal ostale klube v Sloveniji, saj je skupno dosegel veÄ? kot 13 tisoÄ? toÄ?k oz. je za veÄ? kot polovico toÄ?k premagal drugouvrĹĄÄ?eni klub SK Triglav Kranj. V skupni razvrstitvi klubov (skoki in kombinacija) v pokalu Cockta je SSK Velenje osvojil tretje mesto, absolutno pa 6. mesto. VelenjÄ?ani so zmagovalci pokala Cockta v sezoni 2015 poletje v naslednjih kategorijah: V nordijski kombinaciji so prva me-

Plavanje

li srce na igriĹĄÄ?u. Zahvalil bi se rad navijaÄ?em, ki so nas presenetili v lepem ĹĄtevilu. Po zmagi moramo ostati trdno na tleh, saj en uspeh ne pomeni prav niÄ?esar. Potrebno je trdo trenirati ĹĄe naprej.ÂŤ Elektra v naslednjem krogu igra doma z Lastovko. SreÄ?anje bo v soboto v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj ob 20. uri. Za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane bo to sreÄ?anje zelo pomembno, saj je Lastovka ĹĄe brez zmage v letoĹĄnjem prvenstvu. đ&#x;”˛

Kegljanje Spet na dnu V zadnjem jesenskem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?anom ni uspelo osvojiti toÄ?k.

Z gostovanja pri vodilnem Korotanu se vraÄ?ajo praznih rok. DomaÄ?ini niso prikazali vĹĄeÄ?nega kegljanja, a Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tega niso znali izkoristiti. Ĺ˝e ko so imeli pridobljeno toÄ?ko, so to hitro zapravili ter tako domaÄ?inom poklonili moĹžnost za visoko zmago. KoroĹĄci so hitro povedli z 2 : 0 in imeli prednost 54 kegljev.

Igra drugega para je dala upanje, da morda rezultat izenaÄ?ijo, razliko pa nekoliko zmanjĹĄajo. Kljub dobri igri gostujoÄ?e ekipe so domaÄ?i povedli s 3 : 1 razlika pa je ostala enaka. Pravo dramo pa so gledalci videli v tretjem paru. DomaÄ?a igralca sta zaÄ?ela zelo slabo, kar so gostje izkoristili. Ko je Ĺže kazalo, da si bosta ekipi razdelili toÄ?ki, saj so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povedli za 14 kegljev in imeli obe toÄ?ki, sta se domaÄ?ina prebudila in zagotovila zmago svoji ekipi. S tem porazom je ekipa Ĺ oĹĄtanja ponovno zdrsnila na zadnje mesto, kjer bodo tudi prezimili. Sedaj sledi dvomeseÄ?ni premor, ki bo varovancem trenerja Fideja priĹĄel ĹĄe kako prav. V tem premoru se bodo udeleĹžili regijskega in drĹžavnega prvenstva v tandemu ter nekaj turnirjev po drĹžavi. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo organizirali tudi 15. boĹžiÄ?no-novo letni turnir, ki bo potekal decembra s finalom na zaÄ?etku januarja. VeÄ? o tem piĹĄe na spletni strani KK Ĺ oĹĄtanj.

Nadaljevanje prvenstva bo 16. januarja. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ponovno gostujejo na KoroĹĄkem. To pot jih na Ravnah priÄ?akuje domaÄ?i FuĹžinar. đ&#x;”˛

Pet zmag in drŞavni rekord Kranj – V soboto, 21., in v nedeljo, 22. novembra, je v Kranju potekal tradicionalni 32. Špelin in Vesnin memorial. Na dvodnevnem tekmovanju, ki je bilo za slovenske reprezentante generalka pred evropskim prvenstvom, je nastopilo 369 plavalcev iz 33 klubov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaťke, Italije, Srbije in Slovenije. Med njimi so zelo dobro tekmovali najboljťi plavalci Plavalnega kluba Velenje. Skupno so osvojili 5 prvih, 1 drugo in 3 tretja mesta. V absolutni konkurenci je Nastja Govejťek zmagala na 50 m in 100 m delfin ter 100 m prosto. V

sta zasedli: Ä?lani: 1. GaĹĄper Berlot, mladinci do 20 let: 1. Vid Vrhovnik, mladinci do 18 let: 1. Vid Vrhovnik, 2. GaĹĄper Brecl, mladinci do 16 let: 1. Rok Jelen, deÄ?ki do 15 let: 1. Jan Bombek, deklice do 15 let: 1. Jerneja Brecl., skoki: deklice do 15 let: 3.

Jerneja Brecl Regijski zmagovalci za Ĺ tajerski pokal: deÄ?ki do 12 let: Gal Ĺ˝ilavec in Miha JevĹĄenak 2. mesto, deÄ?ki do 11 let: Patrik Hladin 2., deÄ?ki do 10 let: Ĺ˝iga Gajster 3., cicibani: AljaĹž Samec 3., cicibanke do 9 let: Gala Hladin 3.

Berlot in Jelenko na svetovni pokal v NK na Finsko Te dni na pot na Finsko odhajata najboljĹĄa nordijska kombinatorca GaĹĄper Berlot in Marjan Jelenko ter njun trener Igor Jelen. 28. novembra se bosta v finski Ruki pomerila z najboljĹĄimi v svetovnem pokalu v nordijski kombinaciji. Naslednja tekma bo 5. in 6. decembra v Lillehammerju, NorveĹĄka. đ&#x;”˛

disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,26 postavila drĹžavni rekord.

Svoj drĹžavni rekord, doseĹžen prejĹĄnji teden v Zagrebu, je izboljĹĄala za 16 stotink sekunde. To je bil njen Ĺže 103. rekord Slovenije. Z odliÄ?nimi nastopi je pokazala, da je pred evropskim prvenstvom, ki bo v zaÄ?etku decembra v Izraelu, v zelo dobri formi. Kaja Breznik je osvojila prvo mesto na 100 m meĹĄano in tretje mesto na 50 m prosto. NuĹĄa Erjavec je osvojila drugo mesto na 50 m prsno in tretje mesto na 100 m prsno, Ĺ˝iga SuziÄ? pa tretje mesto na 50 m delfin. V finale se je uvrstil ĹĄe Luka GerĹĄak. V konkurenci kadetov je Miha SuĹĄec osvojil prvo mesto na 100 m hrbtno. V finale sta se uvrstila ĹĄe Tine Praprostnik in JaĹĄa GradiĹĄek. đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ?

Specialna olimpijada DelfinÄ?ki so dobro plavali V torek, 17. novembra, je bilo v Mariboru drĹžavno prvenstvo Specialne olimpijade Slovenije. Prvenstva se je udeleĹžilo tudi 11 tekmovalcev SoĹžitja Velenje, ki redno vadijo v Plavalnem klubu Velenje v skupini DelfinÄ?kov. Ker smo v Sloveniji ĹĄe vedno eni redkih, ki se z otroki z duĹĄevnimi motnjami ukvarjamo sistematiÄ?no Ĺže 12. leto, so temu primerni tako ĹĄtevilÄ?nost ekipe kot tudi uspehi posameznikov. Ĺ˝enske: Sara Pustinek: 2. na 25

Ĺ ah Invalidski ĹĄah – ekipno DP Zveza za ĹĄport invalidov Slovenije – paraolimpijski komite je razpisala ekipno drĹžavno prvenstvo invalidov v hitropoteznem ĹĄahu za leto 2015. Organizator tekmovanja je bila ZĹ IS-POK, izvajalec pa MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov (MDI) Velenje. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. novembra, v prostorih razstavno-prodajnega centra Gorenje v Velenju, udeleĹžilo se ga je 12 ĹĄtiriÄ?lan-

m prosto, TjaĹĄa Lenko 3. na 100 m prosto, Anja GolÄ?er 2. na 50 m prsno in MaruĹĄa GolÄ?er 4. na 50 m prosto.

MoĹĄki: Urban Goltnik 1. in UroĹĄ PetroviÄ? 2. na 100 m prsno, Luka Lorger 3. na 100 m prosto. Zmagovalec na 200 m kravl je bil Alen Ĺ oster, udeleĹženec evropskega prvenstva za osebe z downovim sindromom. V ĹĄtafeti, ki je zasedla 3. mesto, so poleg Alena plavali ĹĄe Urban Goltnik, Dejan Cvijić in Luka Temnikar. Zahvala za uspeh velja tudi ĹĄtevilnim prostovoljcem. đ&#x;”˛ K. Praznik

skih ekip, od tega 3 Ĺženske ekipe.

Tekmovanje je bilo loÄ?eno za moĹĄke in Ĺženske ekipe, pravico nastopa pa so imele najboljĹĄe ekipe podroÄ?nih tekmovanj ZDIS (6 ekip) in najboljĹĄe ekipe nacionalnih invalidskih organizacij.

KonÄ?ni vrstni red – Ĺženske: 1.

MDI Murska Sobota (6 toÄ?k). 2.

DI Muta (5 toÄ?k), 3 MDI Radlje ob Dravi (1 toÄ?ka); moĹĄki: 1. DI ÄŒrnomelj (23,5 toÄ?ke), 2. MDI Ĺ˝alec (22,5 toÄ?ke), 3. DI Slovenska Bistrica (20,0 toÄ?k). đ&#x;”˛ Hinko JerÄ?iÄ?

Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. novembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kako vzgajati svoje tako različne otroke?

12.20 Totalna razprodaja, 9/10 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 V službi človekovega dostojanstva – 25 let Slovenske karitas, ponov.

14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja – Hatartalan, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O bradlji, valčku in pitju krvi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Kdaj bo AIDS ozdravljiv?

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Združitev vere in razuma?

00.35 Profil, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Otroški program OP Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Cirkus 09.05 Točka, glasb. odd.

10.40 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 16.05 Alpe, Donava, Jadran 16.30 Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljički 17.00 Halo TV 18.00 Obupani starši (I.), 6/12 18.50 Penelopa, ris.

18.55 Male sive celice, kviz 19.55 Odbojka, liga prvakinj, Calcit : VakifBank, prenos iz Ljubljane 22.00 Boks: Zavec – Lara, posn. iz Hialeaha, ponov.

23.05 Avtomobilnost 23.35 Točka, glasb. odd.

00.20 Halo TV 01.20 Odbojka, liga prvakinj, Calcit : VakifBank, posn. iz Ljubljane 03.30 Zabavni kanal

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniških skupin na dogajanje v MO Velenje Pop Corn, AVE, Eroika Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

27. novembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.35 00.35 01.00 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 10.15 10.45 11.00 12.00 14.15 14.45 15.10 15.35 16.05 17.00 17.55 19.00 19.10 19.15 19.25 19.55 20.55 22.00 22.50 00.00 00.45 01.30 03.45 sledi 04.50 06.00

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.10 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan.

00.55 Na kraju zločina, nan.

01.50 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

26. novembra 2015

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Kdaj bo AIDS ozdravljiv?

Totalna razprodaja, 10/10 Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Starinarnica Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Zmernost je lepa čednost Novice Infodrom Ulica sanj, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Med valovi Odmevi, vreme, šport Antoine in Colette, franc. film Francois Truffaut, večni upornik, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe Točka, glasb. odd.

Aplavzi! – Nuška Drašček Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljiči Halo TV Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Poškodbe sluha in slušni aparati O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Migaj raje z nami Dober dan Halo TV Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Aspna Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Firbcologi: O bradlji, valčku in pitju krvi Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu, dok. odd.

Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna Popravljena krivica, 2/10 Polnočni klub: Rdeča pentlja Točka, glasb. odd.

Halo TV, ponov.

Zabavni kanal Športni posnetki Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, posn.

Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, posn.

Migaj raje z nami

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.30 Mufki, ris.

07.35 Shopkinsi, ris.

07.40 Pikica in Pepermint, ris.

07.50 Tv prodaja 08.10 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.00 Odpuščanje ljubezni, nan.

09.40 Tv prodaja 09.55 Epilog, ponov.

10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan.

12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan.

14.55 Plamen v očeh, nan.

16.00 Kar bo, pa bo, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan.

22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Gilmore igra golf, am. film 00.50 Bela omela nad Manhattnom, am. film 02.45 24ur zvečer 03.15 Zvoki noči

28. novembra

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Kuba, Regionalne novice 3 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

29. novembra

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Zdravo življenje 07.15 Pika Nogavička, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.05 Studio Kriškraš: Gledališka predstava 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O tankistih, paštetkah in živem pesku 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Ljubezen, pecivo in rokenrol, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase, ponov.

11.00 Ideje za prihodnost, dok. odd.

12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 V fokusu: Orožja 1. svet. vojne, dok. odd.

15.00 Turki, muslimanski evropski vladarji, 3/3 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd.

18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.40 Zapuščina (II.), 1/7 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Koža, v kateri živim, am. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov.

02.30 Info-kanal

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.05 08.10 08.20 08.30

07.00 09.00 10.00 10.35

07.00 Duhovni utrip 07.15 City folk: Haag 08.25 Simf. ork. RtvS in George Pehlivanian 09.10 350 let Godbenega društva rudarjev Idrija, dok. odd.

10.10 Posebna ponudba 10.55 Zaljubljeni v življenje 11.55 Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu, dok. odd.

12.50 Zvezdana 13.30 Šport & špas 13.50 Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, prenos iz Yas Marine 16.00 Biatlon, sp, posamične mešane štafete, prenos iz Ostersunda 17.15 Avtomobilnost 17.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Aspna 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos iz Lake Louisa 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Biatlon, sp, posamične mešane štafete, posn. iz Ostersunda 20.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna 21.55 Vse je mogoče, ponov.

23.30 Vikend paket 00.40 Športni posnetki sledi Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, posn. iz Yas Marine 02.50 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz Lake Louisa 04.10 Biatlon, sp, posamične mešane štafete, posn. iz Ostersunda 04.40 Zabavni kanal

11.40 13.55 15.45 18.10 19.25 21.10 22.15 23.00 23.50 00.20 01.40 sledi 02.50 05.10

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 10.45 11.00 12.50 13.05 14.05 16.15 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.45 03.15

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 11.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05

Nedelja,

11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.15 22.45 23.35 23.40

Najboljše jutro Dober dan 10 domačih Igralci brez maske – Evgen Car, 2. del Klic dobrote Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, kvalif., prenos iz Yas Marine Pesem Evrovizije za otroke 2015, ponov.

Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, presno iz Aspna Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Lake Louisa Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna Zvezdana Presenečenja, 2. sezona, 3. del, ponov.

Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Hamo & Tribute 2 love, ponov. Športni posnetki Formula 1, velika nagrada Abu Dabija – kvalif., posn. iz Yas Marine Alp. smuč., sp, SL (Ž), posn. iz Aspna Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. iz Lake Louisa

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Bela omela nad Manhattnom, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Slovenija ima talent, ponov.

Ameriške sanje, am. film Cel svet ima talent, am. ser.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa 007 – Casino Royale, ang. film Zelena milja, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Kaj je bonton?

Ustvarjalne iskrice (136), Adventni koledar Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Dotiki gora: Sveti križ nad Belimi vodami Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2343. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Velenje, mesto rocka, Big Addiction Jutranji pogovori 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 08.50 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.40 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 23.05 23.35 01.30 01.55 02.50

06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 10.55 11.10 12.55 13.10 14.10 14.40 16.25 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.40 02.20

Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

A veš, koliko te imam rad: Se dotakneš zvezde?, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 13/26 Na obisku Ozare, ponov.

Obzorja duha: Papež v Afriki Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Sum, am. film Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes, dok. ser.

Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 12/18 Intervju: Valentin Inzko Cinema Komunisto, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Dom, ruski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, ris.

Tv prodaja Po naključju zaljubljena, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser.

Gospa Eastwood z družbo, am. ser.

Ukradene identiteta, kanad. film Beethovnov zaklad, am. film Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Moulin rouge, am. film Trije fantje, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kaj je bonton?

09.40 2342. VTV magazin 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2343. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Pogledi svetniških skupin na dogajanje v MO Velenje 11.50 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (135), Dinozavri 18.20 Nanovo, droge med mladimi 19.00 Pop Corn, AVE, Eroika 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Roka Žlindre, Fantje izpod Lisce 21.20 HE Zavašnica, narava in človek – 100 let z roko v roki 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

30. novembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.30 01.55 02.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Peta hiša na levi: Novo življenje, nan.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Združitev vere in razuma?

Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes, dok. ser.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 7/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Festival Verbier Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

02.55

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris. Čarli in Lola, ris.

Zgodba iz školjke: Na kmetiji je lepo Resnična zgodba o Božičku, ris. f. Šport špas Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Rdeča pentlja Ljudje in zemlja, svet. odd.

Halo TV Obupani starši (I.), 7/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris. Čarli in Lola, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Ljubezen, pecivo in rokenrol, igrani film Infodrom Žena, mož in nepridipravi, 6/6 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Igra laži, 3/4 Angele in Tony, franc. film Halo TV Točka, glasb. odd.

Alp. smuč., sp, SL (Ž), posn. iz Aspna Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.30 00.25 01.20 02.10 02.40

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Cel svet ima talent 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Talci, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2343. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.35 09.00 09.35 11.10 12.05 14.20 16.05 17.00 18.00 18.50 19.00 19.05 19.10 19.20 19.25 19.40 20.00 20.55 22.25 23.45 00.45 01.30

18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Sreda,

1. decembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.55 16.05 16.25 17.00 17.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Papež v Afriki Peta hiša na levi, nan.

Poročila, šport, vreme Studio city NaGlas!

Evropski magazin Poročila Kanape, tv Lendava Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Profil Poročila, šport, vreme Študentska delovna brigada, dok. film 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 3/6 20.55 Zdraha v zraku: nizkocenovne letalske družbe, dok. odd.

22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Danilo Skomina 01.30 Profil 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov.

03.10 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25

19.40 20.00 21.00 22.50 23.55 00.40 01.25 02.25

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Lojzek, ris. Čarli in Lola, ris.

Zgodbe iz školjke: Zdravo življenje Točka, glasb. odd. Čez planke: Izrael Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Obupani starši (I.), 8/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Gledališka predstava Infodrom Presenečenja, 2. sezona, 4. del Klub zdravja Dallas, am. film Aritmija Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.05 08.50 09.35 09.50 10.45 11.00 12.00 12.15 13.45 14.50 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Preverjeno 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Talci, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Jesensko listje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2344. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Vršiči Periferna arterijska okluzivna bolezen Aktualno: O novem načinu delitve in obračuna stroškov za toploto Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.15 10.10 11.00 12.00 14.40 16.00 17.00 18.00 18.45 18.55 19.15

11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 21.35 22.05 23.35 23.40

2. decembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.00 00.30 00.50 01.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Umetni raj Peta hiša na levi: Ljubosumje, nan.

Poročila, vreme, šport Intervju: Valentin Inzko Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Sara in Raček, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Moj teden z Marilyn, am. film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 2/6 Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

03.55

Otroški kanal Lajko, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Lojzek, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Zgodbe iz školjke: Bibamica izgubi hiško Zgodbe iz školjke: Deset tisoč dimov Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Plavanje, ep v kratkih bazenih, prenos iz Netanje Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos iz Ostersunda Plavanje, ep v kratkih bazenih, posn. iz Netanje Žrebanje Lota City folk: Zagreb Nekoč je bil ledenik, dok. film Čas za Manco Košir Prostozidarji in glasba, dok. film Samospevi na poezijo Franceta Prešerna Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Točka, glasb. odd. Športni posnetki Plavanje, ep v kratkih bazenik, posn. iz Netanje Biatlon, sp, posamična tekma (M), posn. iz Ostersunda Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.05 09.35 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Preverjeno, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Talci, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2344. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (137), Sv. Miklavž Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 10. tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, reportaža iz Celja Regionalne novice 3 Pop Corn: SanDiEgo, Jernej Zoran Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.20 08.35 09.15 10.30 11.00 12.00 14.15 15.25 16.25 17.10 18.45 19.50 20.00 20.30 21.00 21.50 22.45 23.00 23.35 00.35 01.20 sledi 02.15

10.55 11.00 11.10 11.25 11.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 23.55

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 25

EYIKAN, Ayhan: Zdrava hrana – zelena energija za Ĺživljenje od – Odrasli / 612.39 Prehrana Vsi imamo pravico do izbire, kako bomo Ĺživeli in se prehranjevali. Na trĹžiĹĄÄ?u je ogromno priroÄ?nikov o zdravi prehrani in s tem povezanih dietah. Ta knjiga ni knjiga o dieti, ki bi ciljala na izgubo telesne teĹže. ÄŒe je izguba teĹže naĹĄa prva namera, potem je zelo teĹžko vzdrĹževati dobro zdravje. Nima smisla skakati iz ene diete v drugo, se osredotoÄ?ati na izgubljanje odveÄ?ne teĹže, pomembno je, da se osredotoÄ?imo na svoje dobro poÄ?utje. S tem bo naĹĄe telo obdrĹžalo svojo normalno raven teĹže, saj samo ve, kaj je zanj najboljĹĄe. PosluĹĄajmo svoje telo.

Skozi branje podrobnejĹĄe izkusimo avtorjevih 13 let, med katerimi se je postopoma zaÄ?el prehranjevati s presno hrano in s tem vplival na preobrazbo svojega pogleda na Ĺživljenje, zdravje in svoje duĹĄevno poÄ?utje. Eyikan se je posvetil raziskovanju nutricionistike in na lastni koĹži apliciral znanje ĹĄtevilnih knjig o zdravi hrani in tako sam postopoma ozdravel. Svoje znanje deli naprej in pomaga drugim s svojim zgledom.

Njeni junaki niso popolni ali idealni, tarejo jih teĹžave, znajo se razjeziti, tu in tam so deleĹžni poĹĄtene lekcije. Prav tako so eni nesramni, drugi poĹžrtvovalni pa tudi taki, ki znajo pretentati marsikoga. Pesmi so igrive, ĹĄaljive, vedre, hkrati pa se avtorica dotakne v njih tudi resnejĹĄih tem, kot so staranje, odtekanje Ä?asa, pa tudi Ĺželje po veÄ?ni mladosti. Verzi v njenih pesmih se radostno pretakajo, ritem in rimo ima pesnica v krvi. In ta ritem velja tudi za njene uganke. Antologijo bogati ĹĄe izjemen nabor ilustratorjev razliÄ?nih generacij.

BEATON, A.C.: Agatha Raisin in presajena vrtnarica od- Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Agatho Reisin priÄ?aka ob vrnitvi s potovanja, v njeni vasici Carlsely, veliko preseneÄ?enje. V vas se je medtem preselila simpatiÄ?na Mary Fortune, velika ljubiteljica vrtnarjenja. Kupila je hiĹĄo gospe Josephs in jo povsem prenovila. Trato pred hiĹĄo je

Popolni izum je duhovita zgodba, s katero se lahko poistovetijo tako mlajĹĄi, kot tudi malo starejĹĄi bralci. UÄ?i nas, kako moramo biti potrpeĹžljivi, marljivi in vztrajni. Junakinja zgodbice je Ä?isto obiÄ?ajna deklica Ana. Ana je vedoĹželjna, v njeni glavi je doma polno idej in nekega dne se odloÄ?i, da bo

ml- Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. Leta Anja Ĺ tefan je svoje Ĺživljenje zapisala pravljicam, tako kot ustvarjalka avtorskih pravljic, kot tudi prirejevalka ljudskih pravljic in njihova pripovedovalka. V antologijo ÂťSvet je kakor ringarajaÂŤ, ki je naslov dobila po eni izmed avtoriÄ?inih pesmi, so vkljuÄ?ena besedila iz vseh knjiĹžnih izdaj Anje Ĺ tefan. V njej so naĹĄle mesto tudi nekatere pesmi in pravljice, ki so bile do zdaj objavljene le v revijah, nekaj besedil pa je Ä?isto novih. V knjigi se tako Ĺživahno izmenjujejo prozna besedila, poezija, uganke in slikopisi. V pravljicah Anje Ĺ tefan so zveÄ?ine junaki Ĺživali, Ä?e pa je junak Ä?lovek, imajo ob njem Ĺživali izredno pomembno vlogo.

ÄŒetrtek, 26. november 7.00 13.00 16.30 17.00 18.00 19.00 19.30

Restavracija Pod Jakcem – Gorenje Krvodajalska akcija Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila RoĹžle, SonÄ?ni park DiĹĄi po jeseni, kuhanje s Tino Jan (do 18.00) KnjiĹžnica Velenje Ustvarjalnice sveta – NorveĹĄka, deĹžela Vikingov GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Glasbena ĹĄola Velenje Koncert pihalcev Dom kulture Velenje, velika dvorana Mejna Ä?rta (Borderline), premiera Plesnega teatra Velenje

Petek, 27. november 7.00

Restavracija Pod Jakcem – Gorenje Krvodajalska akcija 16.30 Vila RoĹžle, SonÄ?ni park Likovne delavnice s Tonetom Skokom (do 18.00) 17.00 POĹ Ĺ kale Adventne delavnice 21.00 eMCe plac Movember party 8.00

ml- Mladina / C - S Slikanice

Ĺ TEFAN, Anja: Svet je kakor ringaraja

VELENJE

Sobota, 28. november

SPIRES; Ashley: Popolni izum

iznaĹĄla popolni izum. Pri delu ji pomaga prijatelj Tobi. Toda delo jima ne gre tako dobro od rok, kot sta priÄ?akovala. Na vse naÄ?ini poskuĹĄata izum izboljĹĄati, nadgraditi. Zdaj je izum kvadratast, zdaj okrogel, zdaj ima anteno, potem je ĹĄe kosmat in dolg. Ampak nobeden ni popoln. Njuno garanje privlaÄ?i poglede radovedneĹžev.

Seveda niÄ? ne razumejo, kajti ĹĄe slutijo ne, kakĹĄen popoln izum ima Ana v glavi. Pa vi?

25

PRIREDITVE

26. novembra 2015

takoj spremenila v prekrasen vrt, za hiĹĄo je postavila ĹĄe zimski vrt. VaĹĄÄ?ani so navduĹĄeni nad novo someĹĄÄ?anko. Med Agathino odsotnostjo se je Mary spoprijateljila s sosedom Laceyjem. Agatha seveda za vse na svetu ne bi priznala, da je na potovanje odĹĄla, da si malo zbistri misli in da je njena daljĹĄa odsotnost v kakrĹĄnikoli povezavi s tem simpatiÄ?nim sosedom. Ĺ˝e takoj po prihodu domov se je odloÄ?ila obiskati sosede, da bi Ä?im veÄ? izvedela o novi krajanki.

V vasi pa se zaÄ?no v dogajati nenavadne stvari. Po uniÄ?evanju veÄ?jih vrtov, se zgodi ĹĄe straĹĄen umor. Agatha izkoristi priloĹžnost in se zopet pokaĹže v vlogi neomajne raziskovalke kriminalnih dejanj.

OD ÄŒUSTVENE inteligence do modrosti srca od – Odrasli / 159.9 – Psihologija Avtorji knjige so dolgoletni prijatelji in sodelavci iz razliÄ?nih krajev Slovenije. Skupaj so zaÄ?eli izvajati program Ĺ ole Ä?ustvene inteligence. Delujejo v okviru CDK, Zavoda za izobraĹževanje, vzgojo, razvoj in kulturo.

Povezuje jih veselje do lastnega osebnega in duhovnega razvoja ter vzpostavljanja iskrenih in odprtih medsebojnih odnosov.

PriroÄ?nik je zbir Ä?lankov, ki so pred leti izĹĄli v razliÄ?nih slovenskih Ä?asnikih in revijah. ÄŒlanki so razvrĹĄÄ?eni v ĹĄest vsebinskih sklopov: odnos do sebe, Ä?ustvena pismenost, Ĺživljenjski izzivi, komunikacija, medsebojni odnosi, ljubezen. Vsebinski sklopi zajemajo vsa podroÄ?ja Ĺživljenja. Avtorji Ĺželijo z opisano vsebino ljudem, ki se Ĺželijo sooÄ?ati s pomembnimi Ĺživljenjskimi vpraĹĄanji, pomagati vzpostaviti Ä?im bolj osmiĹĄljeno, stabilno, ustvarjalno in sreÄ?no Ĺživljenje. đ&#x;”˛

AK

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 Dvorana Centra Nova 16. Novoletni darilni bazar (do 13.00) 9.00 KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Madagaskar, ustvarjalna delavnica 10.30 Galerija Velenje Obisk Vilenjaka Ĺ alÄ?ka 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana OpiÄ?ja uganka ali mamica, kje si?

(Mini Pikin abonma) Razprodano!

17.00 Gaudemus – jedilnica, Trg mladosti 3 Ĺ˝upanov sprejem za velenjske krvodajalce 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vse o Ĺ ejkspiru, premiera GledaliĹĄÄ?a Velenje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert pihalnega orkestra Orchestra di Fiati ÂťVal IsonzoÂŤ (Abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje) 21.00 eMCe plac Saund Arson 5.6 – Kramp +

10.00 Grilova domaÄ?ija v Lipju Muzejska ustvarjalnica Izdelaj si adventni venÄ?ek 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Romeo in Julija, premiera Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje

Ponedeljek, 30. november 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila RoĹžle Adventni koledar, ustvarjalna delavnica (do 18.00) 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija Divjak (zeleni abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: akcijska zgodovinska biografska drama Marijina zgodba

Torek, 1. december 9.00

Center mesta, Velenjska promenada Dan boja proti AIDS-u 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Promenada med godali 17.00 Vila RoĹžle Veseli december je tu! Decembrska torkova peta – ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 18.00 KnjiĹžnica Velenje Vpliv hrane na moĹžgane, predavanje Sonje Bercko Eisenreich 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Alimpije KoĹĄarkoskega Pravoslavne ikone 19.19 KnjiĹžnica Velenje Podarimo si zgodbe, pripovedovalski veÄ?er za odrasle

Sreda, 2. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 17.00 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Kako se spopasti z rakom po naravni poti 17.45 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert Skozi Ä?as – za lepĹĄi danes in boljĹĄi jutri 19.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Celje CM

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. november 14.00 Mestna obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj MoĹžganski fitnes 17.00 Osnovna ĹĄola KDK Ĺ oĹĄtanj PrazniÄ?ni bazar v avli OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Linda Sarah: Na Hitrem hribu 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom 19.00 Dvorec Gutebuchel Branje domaÄ?ih literatov - Katje KoÄ?evar, Milojke BaÄ?ovnik Komprej, Andreja Krevzla in Stojana Ĺ pegla

Velenje, Klub eMCe plac, 28. november – V ciklu glasbenih prireditev Sound Arson 5.6 bosta ob 21.00 nastopili alternativna blues-rock skupina Kramp ter Broken Lock z ambientalnim math harcore'n'rollom.

Pod taktirko domaÄ?ina, legendarnega jazz basista Roberta JukiÄ?a, bodo Kramp odprli sezono lova na politike – tako vsaj obljublja naslov prihajajoÄ?e ploĹĄÄ?e, tretje zapovrstjo. Medtem ko bo

MALI PRINC Le petit prince Animirana domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut (Francija, ZDA) ReĹžija: Mark Osborne Glasovi: PrimoĹž Pirnat, Maja KunĹĄiÄ?, Vesna PernarÄ?iÄ?, GaĹĄper Jarni idr.

Petek, 27. 11., ob 18.00 Sobota, 28. 11., ob 18.00 3D Nedelja, 29. 11., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

Lutke v Citycentru v Celju Celje – V nedeljo, 29. novembra, ob 13. uri bo na osrednjem prostoru Citycentra lutkovna predstava 'NajboljĹĄi ciganski muzikant' v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta.

The Hunger Games – Mockingjay: Part 2 (ZDA) Akcijska, ZF, 136 minut ReŞija: Francis Lawrence Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson idr.

Kmetija PrimoĹžiÄ?, Mali Vrh) 17.00 Kulturni dom Gorenje PravljiÄ?ne urice 17.45 Prostor ob ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki PriĹžig prve sveÄ?ke na adventnem venÄ?ku

Nedelja, 29. november, X

Kleti odprtih vrat (Karli Ĺ˝ibret, Mali Vrh; Peter Krajnc, Podgora; Kmetija PrimoĹžiÄ?, Mali Vrh)

Ponedeljek, 30. november,

Petek, 27. november

15.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola Gvido – solo petje 15.00 Hiťa mladih – galerija Dile Glasbena ťola Gvido – violina 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ťola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance

8.30

Torek, 1. december,

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Predavanje Egona Kundra "Indija, kot sem jo spoznal"

Nedelja, 29. november 16.00 Trg bratov Mravljak Dvig Adventnih vencev 16.00 REKS Ravne KUD Ravne se predstavi - Malo drugaÄ?e

14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Marof Joga

Sreda, 2. december 16.00 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

Ponedeljek, 30. november 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 12.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj DruĹžabne igre,igranje mini golfa‌ 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Simultani bridge turnir Ĺ aleĹĄkega bridge kluba - 9. kolo EX YU lige 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Filmski veÄ?er - film MokuĹĄ

Lunine mene

3. decembra, ob 8:41, zadnji krajec

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 27. november 17.00 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Superstar 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Gala koncert Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj (v sklopu kulturnega abonmaja)

Sobota 28. november 10.00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor Izdelava adventnih venÄ?kov X Kleti odprtih vrat (Karli Ĺ˝ibret, Mali Vrh; Peter Krajnc, Podgora;

Kramp in Broken Lock

IGRE LAKOTE: UPOR, 2.DEL

đ&#x;”˛

Brocken Lock

Nedelja, 29. november

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 26.11., BiotrĹžnica • Petek, 27.11., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29.11., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne –igre in eksperimenti • 13.00 Lutkovna predstava: NajboljĹĄi ciganski muzikant, gledaliĹĄÄ?e BiÄ?ikleta • Od 27.11. BoĹžiÄ?no-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

ta koncert njihova zadnja postojanka pred odhodom v studio, so ga Broken Lock pravkar zapustili. ÄŒrnomeljÄ?ani so v dvajsetih letih ustvarjanja hrupne in hitre glasbe, ki jo sestavljajo nalomljeni ritmi, nepopustljiva bas linija, teĹžki rifi in melodiÄ?ni vokali, posneli Ĺže ĹĄtiri zgoĹĄÄ?enke, zadnjo z naslovom Unicorns we all chase. đ&#x;”˛

tf

Petek, 27. 11., ob 20.15 – 3D Sobota, 28. 11., ob 20.30 – 3D Nedelja, 29. 11., ob 18.00

DO KONCA – MAKEDONSKA ZGODBA

SPECTRE

To the Hilt (Makedonija) Akcijska zgodovinska drama, 165 minut (Makedonija) ReĹžija: Stole Popov in Goran Stefanovski Igrajo: Inti Sraj, Sasko Kocev, Martin Jordanoski, Toni Mihajlovski,Iskra Veterova, Nikola Ristanovski, Nikola Kojo Nedelja, 29. 11., ob 20.30

Akcijski triler, 150 minut (ZDA, Velika Britanija) ReĹžija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Ben Whishaw, Rory Kinnear, Christoph Waltz, Monica Bellucci idr.

Ponedeljek, 30. 11., ob 17.00

SVOBODNA Ĺ OLA Approaching The Elephant (Ĺ vedska, NemÄ?ija) Dokumentarni film, 89 minut ReĹžija: Amanda Rose Wilder Petek, 27. 11., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 28. 11., ob 18.15 – m. dvor.

Nedelja, 29. 11., ob 19.00 – m. dvor.

MARIJINA ZGODBA Biografska drama, 95 minut (Francija) ReĹžija: Jean-Pierre AmĂŠris Igrajo: Isabelle CarrĂŠ, Ariana Rivoire, Brigitte Catillon idr.

Ponedeljek, 30. 11., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

KINO Ĺ OĹ TANJ Vabi k ogledu filma reĹžiserja Borisa Andreja Mlakarja

MOKUĹ

Pegaz film (2006) Posnetega po literarni predlogi in scenariju: Ferija LainĹĄÄ?ka Produkcija Igrajo: Dario Varga, NataĹĄa Ralijan, Ludvik Bagari, Vlado Novak, Mario Ĺ elih, Jernej Ĺ ugman, Borut Veselko, Boris Juh, JoĹže Kramberger, Lucija Grm. V ponedeljek 30. novembra ob 18.00 v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj Vstopnine ni.

Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

26. novembra 2015

Nagradna križanka Beauty World Oven 21. 3. - 20. 4.

Velenje Celjska cesta 40 tel.:03/898-57-90

KUPON

Nega rok in nohtov ter poslikava nohtov za samo 10 €.

Drogerije in parfumerije

Beauty World

Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29

Kupon je vnovčljiv v Drogerijah in parfumerijah Beauty World v Velenju, v 1. nadstropju centra Velenjka in v Slovenj Gradcu, Glavni trg 29.

Velja do 5. 12. 2015

VELIKA AKCIJA DO 5. DECEMBRA! Paco Rabanne 1 Million edp ženski 30 ml • Redna cena: 46,99 € • Akcijska cena: 32,89 € (30 % popust) Zobna krema signal 75 ml • Redna cena :3,59 € • Akcijska cena: 1,79 € (50 % popust) Šampon dan na dan za lae 250ml (več vrst) • Redna cena 1,99 € • Akcijska cena: 0,99 € (50 % popust) Olje za savno 100 ml (več vrst) • 1+1 gratis • Akcija: 7,99 €

Velika izbira moških in ženskih darilnih setov.

Prehitite božično gnečo in nas obiščite še danes!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 7. decembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Križanka Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade, modno ličenje. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

od 27. 11. do 3. 12.

- velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvorano; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni za-

vod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic; - 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma; - po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra leta 1999 v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolni-

Do 8 številk zastonj!

Otvoritev velenjskega Doma kulture (Foto Arhiv Muzeja Velenje) šnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike; - 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; - decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja

v Velenju; s podpisom svečane listine je bil Muzej slovenskega premogovništva ustanovljen 3. novembra leta 1957, za sedež novega muzeja pa so določili Velenjski grad; - velenjsko Društvo za napredek gospodinjstva, ki je bilo ustanovljeno pomladi leta 1957, je imelo decembra leta 1958 okoli 200 članic; društvo, ki ga je vodila Milica Laznik, je pripravljalo kuharske in Singerjeve tečaje šivanja, želelo pa je ustanoviti tudi pralnico s kemično čistilnico in likalnico; - v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom; - 3. decembra 1995 se je v velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje.

Damijan Kljajič

Bodite v teh dneh previdni. Pazite tudi, s kom se družite in kaj govorite. Predvsem pa obljubljajte le tisto, kar veste, da boste lahko izpeljali. Eno so besede, drugo pa je, ko je treba obljubo tudi izpolniti. Vaša družina sicer ni zahtevna, a v teh dneh jim želja po vaši pomoči kar ne bo zmanjkalo. Tudi partner ima do vas velika pričakovanja. Čeprav ga imate resnično radi, to ne pomeni, da njega nenehno postavljate pred svoje želje in potrebe. Zaradi stresa, ki ga bo v zadnjih novembrskih dneh še več kot po navadi, pa tudi zaradi spremenljivega vremena, bo vaš imunski sistem še vedno precej oslabljen. Zato bolj pazite nase. Dobro veste, kaj vam škodi, sedaj pa to nujno tudi upoštevajte.

Nekaj skrbi bo tudi na finančnem področju, a bodo napihnjene. Izteklo se bo odlično.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Ne le, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti, čas vam nenehno polzi skozi prste. Zato ne zmorete opraviti vsega dela, ki ste si ga sami nakopali na glavo. Sedaj boste ugotavljali, da denar res ni vse. Pa čeprav si ga želite in ga tudi potrebujete. Ne dovolite si, da pregorite.

Naredite si listo prednostnih nalog, potem pa se jih strogo držite. Pri tem si vzemite tudi čas za razvajanje v dvoje in v večji družbi, kamor boste povabljeni v teh dneh. Zadnje čase ste čisto preveč doma, pa ni kriv le vaš partner, ki se mu pač nikamor ne da. Krivi ste sami, saj vas prijatelji pogrešajo in bi bili veseli, če bi se jim večkrat pridružili. Partner bo še nekaj dni precej napet, zato nikar ne tečnarite. Tokrat bo najbolje, če ga nekaj dni pustite na miru. Ko si miru ne bo več želel, vam bo to tudi pokazal.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6.

Naporen teden je pred vami. Vzemite si več časa za premislek o tem, koliko ste v kratkem času sploh sposobni narediti. Dobro veste, da se težave kopičijo, vaše zdravje pa je vse bolj načeto. Ponavljate tudi svojo staro napako. Ne znate ločiti med pomembnimi in manj pomembnimi stvarmi v življenju, ampak želite čim prej izpeljati vse, ki jih imate na svojem seznamu. Sedaj se bodo težave začele nabirati, zaostanki tudi, zato boste morali čas razporejati zelo natančno. Predvsem pa boste morali dobro preceniti svoje sposobnosti. Dobro veste, da vam mora nekaj časa ostati za partnerja in družino, pa čeprav tega nikoli ne zahtevajo od vas. Ob koncu tega tedna boste spoznali, da vas imajo iskreno radi. In da vas, ko se umaknete, močno pogrešajo. Imeli boste kar malce slabo vest. Odpravite jo lahko že v nedeljo, če se boste družini posvetili tako kot je treba. Delo bo že počakalo.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Priznajte si že enkrat; letošnji november za vas ni turoben in ne zaspan mesec. Zaradi osebne sreče kar prekipevate od dobre volje in energije. In to vam prav pristaja, kar vam bodo v teh dneh povedali tudi naključni znanci. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji godila, ne pozabite na delo in družino, da se zadeve spet ne poslabšajo. Spoznali boste, da ste lahko res zadovoljni, saj se vse vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Tudi v karieri boste v času do izteka leta nanizali še nekaj uspehov, ki vam jih bodo mnogi zavidali. Prostih trenutkov bo malo, a vas to ne bo motilo. Delali boste tudi zato, ker boste v tem resnično uživali. Tu in tam pa si boste privoščili samoto, ki vas vedno napolni z dodatno energijo. Ta konec tedna vam to ne bo uspelo, v ponedeljek pa.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Pogosto se boste zalotili pri mislih na pretekle dni, pri tem pa vas bo kar spreletelo. Dobro veste, da nimate več kaj čakati. Ne bo vam lahko, a ukrepanje bo nujno. Strah, kaj se dogaja z vami, morate utišati, tokrat pa to lahko stori le zdravnik. Za razburljive dni boste poskrbeli tudi zaradi čustev. Neka oseba vam je namreč že dlje časa močno všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate česa izgubiti. Če želite v svojem življenju obrniti nov list in se osredotočiti na prihodnost, nikar ne začnite z izgovori, da boste to storili, ko bo pravi čas.

Kdaj bi to lahko bilo, pa še vam ni jasno. Pri financah pa vas te j dni ne bo prav nič skrbelo. In tudi zato se vam bo kar smejalo, saj bo tako po precej dolgem času. Da bo trajalo, pa lahko poskrbite le vi sami.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Nehote se bosta s partnerjem ob koncu tega tedna precej hudo sprla. Potem bo obema žal za izrečene besede, ki bodo tudi bolele. Če bosta oba malo popustila, ob tem pa si iskreno povedala, kar vama leži na duši, se bo vse dobro izšlo. Tudi zamere bodo hitro pozabljene.

Zvezde vam svetujejo, da se v teh dneh čim manj mešate v težave drugih. Saj veste, da imate že s svojimi dovolj dela. Čeprav imate po navadi prav, vam bosta tokrat trma in trdno osebno stališče pri odnosih s sorodniki le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje, ki vam ga pripravljajo sodelavci. Pokažite jim, koliko vam to pomeni. Pri tem pa vseeno pazite, kako boste krmarili med različnimi interesi vaših nadrejenih. Ti namreč nad vami ne bodo tako navdušeni, kot so bili. Tudi zato, ker boste znali reči tudi ne. In to je velik uspeh.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Če se vam bo uspelo vsaj nekaj stvari v teh dneh dogovoriti z ljudmi, ki so vredni vašega zaupanja, ne bo tako hudo. Če vam to ne uspe, pa ne bo ravno prijetno. Nič ne prepuščajte naključju, saj si boste sicer že ob koncu tega tedna pulili lase. Predvsem pa ne delajte prenagljenih načrtov in zaključkov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Brez njihovega privoljenja zna biti vse narobe, saj gre za stvari, ki se tičejo tudi njih. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno in na koncu boste vsi zadovoljni. Želeli si boste več ljubezni, predvsem drobnih nežnosti. Še nekaj dni bo ostalo le pri željah, a zato ne boste kaj veliko krivi sami. Vse skupaj bo čuden splet izgubljenih možnosti in priložnosti. Partner se zaveda, da vam posveča premalo pozornosti in ima namen to že kmalu spremeniti.

Škorpijon 24.10. - 22. 11.

Pred vami je teden, ki bi ga najraje preskočili. Ne bo lahko, a čas bo zrel. Odločiti se boste morali, kako naprej. To vam v teh dneh ne bo preveč všeč, saj boste zasuti z delom in obveznostmi, vendar veste, da gre za nekaj neodložljivega. O tem, kako se bo izšlo, tokrat ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le še poslabšali. Raje ravnajte po zdravi kmečki pameti. Če boste, bo rezultat presenetljivo dober. Kar pa se zdravja tiče, se spomnite, da vas vsako pretiravanje po navadi kaznuje. Bodite zmerni, prisluhnite telesu, ki vam bo sproti sporočalo, kaj mu godi in kaj ne. Če boste končno znali poskrbeti tudi, da bo vaša duša bolj mirna, bo kmalu vse bolje. Če ne, pa se pripravite še na nekaj zoprnih, včasih prav nadležnih jesensko – zimskih dni. Vsekakor v njih še ne bo čas za zimsko spanje, saj se vam preveč »dogaja«.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Priznajte, da sploh ne veste več, od kot jemljete moč in voljo, da zmorete postoriti prav vse. Žalostno spoznanje bo, da se kljub pestrim dnevom vseeno dolgočasite. Poskusite dobro energijo, ki se vas bo držala vsaj še do polovice decembra, preusmeriti v kaj bolj ustvarjalnega. To, kaj bi to lahko bilo, v teh dneh šele okušate in preizkušate. Uživali boste v stvareh, ki vam doslej niso pomenile nič. In to je lep nov začetek. Zanimalo vas bo prav vse, kar vam je še neznano.

Lahko bi rekli, da ste spet postali radovedni. Pri zdravju in financah vam ta teden kaže zelo dobro. Pa tega niti opazili ne boste, saj vam bodo energijo jemale zadeve, ki niso na svojem mestu. Ne bo jih veliko, a bodo. Največ težav bo z otroki in partnerjem. Živeli bodo čisto mimo vas, vam pa ne bo vseeno.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Večini se bo zdelo, da je vaše življenje lepo, a se bodo motili. Takoj po vrnitvi v okolje, ki vam je vse manj domače, boste spet postali nemirni. Zvezde vam svetujejo, da ga, če se le da, čim prej zamenjate. Čeprav je denar pomemben in brez njega ne morete živeti, ni vreden vsega odrekanja, ki je pri vas prisotno že nekaj tednov. Celo vaši najbližji ne odobravajo več vašega početja. Kakšen celodnevni izlet bi bil pravi balzam za vaše živce. Pazite le, koga boste vzeli s sabo, saj bo družba ključna za počutje na njem. Trenutno ni veliko ljudi, ki dobro vplivajo na vas in vaše počutje. Tisti, ki so, pa tudi nimajo veliko časa. Kdaj ste nazadnje uživali sami v svoji družbi? Morda je rešitev prav v tem. Ne tiščite več z glavo skozi zid, ne čakajte na rešitev s strani drugih, ampak zase poskrbite sami. Idejo kako boste dobili najpozneje v soboto.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Vaša pričakovanja bodo v teh dneh zelo majhna. Tudi zato, ker je za vami nekaj napornih, saj ste stopili v novo življenjsko obdobje. Novosti se slišijo dobro, a vi jih jemljete ravno obratno, zato kar precej trpite. In to počnete molče, kar je po eni strani dobro, po drugi pa sploh ne. Ni dobro, da ne poveste svojega mnenja jasno in na glas. Z molkom tokrat sodelavcem pošiljate napačno sporočilo. Mislijo, da vas bodo lahko obračali tako, kot njim paše. In čer se jim ne boste postavili po robu, jim bo to tudi uspelo. Sreča v ljubezni pa bo v tem tednu zagotovo na vaši strani. Po nekaj napetih dneh bo med vama s partnerjem spet vse tako kot si oba želita. Še lep čas ne boste na konju na finančnem področju, zato se tega zavedajte vsak dan sproti. Ne zanašajte se na denar, ki ga še ni na vašem računu!

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Najhuje je za vami. Počasi se boste začeli spet veseliti juter, dnevov in življenja nasploh.

Da, tokrat vas je jesenska otožnost spremljala kar nekaj tednov, zato še nimate prave volje in energije za spoprijemanje s težavami in življenjem nasploh. Težav se je nabralo precej, a nobena ni prav huda. Ko se jih boste lotili, boste uspešno poskrbeli, da jih ne bo več. Vse se bo dobro izteklo, če boste o njih govorili tudi s partnerjem in prisluhnili njegovim nasvetom. Kot po navadi bo stvari videl bolje in manj obremenjeno, zato bodo njegovi predlogi dobri. Zdravje bo žal še vedno precej na udaru, zato poskušajte zanj narediti več. Finance pa tudi še ne bodo na zeleni vaji, zato ne zapravljajte za stvari, ki jih ne potrebujete nujno. Če se boste vzeli v roke, vas decembra ne bo skrbelo, koliko še imate na računu.

Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold

Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI MEŠANA metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 40 evrov/ m3. Gsm: 041 668 880 BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415 KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

27

OBVEŠČEVALEC

26. novembra 2015

RADIO VELENJE ŽIVALI ODDAM psičko mešanko staro dva meseca. Gsm: 040 414 997 PRAŠIČA, težka 130 in 220 kg, prodam. Gsm: 041 986 071 ali 031 587 801 TELIČKO, čb, staro tri tedne prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodamo. Gsm: 031 896 475 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo.

Gsm: 041 445 315

GIBANJE prebivalstva

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. in 29. 11. – Janja Črv, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

• 1,5 sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 47,9 m2, 2/5 nad., adaptirano leta 2009, popolnoma opremljeno. ER C(35-60) kWh/m2a.

Cena 55.000 evr.

• 4-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, na odlični lokaciji, 79,9 m2, zgrajeno 1965, VP/4 nad. Er v izdelavi. Cena 79.000 evr.

Upravna enota Velenje

ČETRTEK, 26. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 27. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Vengust Kristina, roj. 1922, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 9; Zgojznik Antonija, roj. 1930, Šoštanj, Gaberke 126; Lipar Brigita Terezija, roj.

1924, Celje, Mariborska cesta 76 a; Gorinšek Štefan, roj. 1932, Prebold, Latkova vas 99; Borovnik Marija, roj. 1923, Velenje, Paški Kozjak 47; Jamnik Marija, roj. 1941, Velenje, Pirešica 16; Borovšak Jožefa, roj.

1920, Velenje, Čopova cesta 4.

SOBOTA, 28. novembra TV Naš čas

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 29. novembra

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 12. novembra 2015, so: •

Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje (mobilni telefon); • Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Franc Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL SONY

TV kanal Naš čas

Mi ustvarimo sliko!

24 ur na dan

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

info: 898 17 50

mali OGLASI

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 30. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

V torek, 24. 11. 2015, se je od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica

JOŽICA BOROVŠAK 1. 2. 1920

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

Za njo žalujemo: hči Mika s Slavkom, hči Caca z Emilom, vnuki Marko s Francko, Urša z Branetom, Jure, Špela, Jernej z Jožico, Grega z Urško, pravnuki Klemen, Ana, Zala, Enej, Zoja, Tija, Klara, Aljaž, Leon in Brina.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 11. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 28

V dolini smrdi, smrdi ‌ Do kdaj ťe?

V zadnjih dveh letih neprijeten vonj v Ĺ aleĹĄki dolini pogostejĹĄi – PovzroÄ?ali naj bi ga predvsem Ĺžvepleni plini z jamskih deloviĹĄÄ? – Prebivalce skrbi tudi za zdravje – Bo smrad izginil ĹĄele leta 2019?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 23. novembra – Na oktobrski seji sveta MO Velenje so svetniki spomnili na smrad, ki se vse pogosteje ĹĄiri po mestu in dolini. Res je neprijeten, marsikoga pa skrbi tudi, kaj plini, ki tako prekleto smrdijo, nosijo v sebi in po dolini. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je med drugim omenil, da jim na Premogovniku Velenje zatrjujejo, da se smradu ne da izmeriti. A to je zanikal svetnik Vid GlinĹĄek, ki je ĹĄe ĹĄtudent. Na glas je povedal, da smrad merijo z olfaktometri, enota za smrad pa se imenuje ÂťolfÂŤ.

Ko smo brskali po spletu, smo ugotovili, da obstaja ĹĄe veÄ? metod za terensko ocenjevanje neprijetnih vonjav. Poleg roÄ?nih olfaktometrov strokovnjaki uporabljajo tudi laboratorijske, pomagajo pa si tudi z vohljaÄ?i, ki jih strokovno imenujejo panelisti. V Ĺ aleĹĄki dolini doslej smradu ĹĄe niso merili, a se nam ob podatkih, ki smo jih dobili na Premogovniku Velenje, zdi, da bi bilo dobro, Ä?e bi jih povabili k nam.

Premogovniku Velenje? Nanizali smo jim nekaj vpraĹĄanj, ki jih objavljamo skupaj z njihovimi odgovori.

cesov preperevanja premoga.ÂŤ

Kje je izvor smradu?

Ä?evanja na novo lokacijo jaĹĄka NOP 2.ÂŤ Dodali so, da bo Mestna obÄ?ina Velenje problematiko spremljala in v okviru zakonskih moĹžnosti – in po potrebi – tudi ukrepala. V pogovoru s ĹĄoĹĄtanjskim Ĺžupanom Darkom Menihom smo izvedeli, da se prebivalci Ĺ oĹĄtanja ob vsakem smradu obraÄ?ajo tudi na ObÄ?ino, kar se dogaja vse pogosteje. ÂťPrejĹĄnji teden je

Smrad se pojavlja v lanskem in letoĹĄnjem letu, prej smo ga le redko zaznali. Kaj se dogaja, zakaj naenkrat spet smrdi? ÂťV jamskih prostorih Premogovnika Velenje se zaradi narave dela procesa podzemnega pridobivanja premoga sproĹĄÄ?ajo tudi plini, ki se preko prezraÄ?evalnega sistema odvajajo na povrĹĄino v zunanje okolje oziroma zunanji zrak.

KoliÄ?ine posameznih plinov v odvede-

ÂťNeprijetne vonjave obÄ?asno prihajajo z ventilatorskih postaj Pesje in Ĺ oĹĄtanj, ki sta kljuÄ?nega pomena za prezraÄ?evanje podzemnih jamskih prostorov, zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za zaposlene v jamah premogovnika in nemoteno proizvodnjo pridobivanja premoga. ObÄ?asno se lahko zaznajo tudi vonjave v bliĹžini deponije premoga.ÂŤ Mnogi menijo, da smrad povzroÄ?ajo plini, pomeĹĄani med delce prahu premoga. Ste na premogovniku Ĺže poskuĹĄali ugotoviti, kaj je v smradu, kaj gre v zrak? Nas mora skrbeti za zdravje?

spet zelo smrdelo, ljudje so ogorÄ?eni in zaskrbljeni. Skrbi jih, kaj se dogaja, kaj je skrito v smradu. Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka ponovnega pojava smradu opozarjamo Premogovnik, zahtevamo, da ukrepajo. Njihovi odgovori so sploĹĄni, ne izvemo niÄ?esar konkretnega. To velja tudi za tresenje tal in odĹĄkodnine, ki bi jih morala dobivati naĹĄa obÄ?ina, pa jih letos ĹĄe ni. Prav v teh dneh pripravljamo nov uradni dopis, ki ga bomo naslovili na vodstvo Premogovnika. Zahtevamo takojĹĄnje ukrepanje, reĹĄitev je treba najti Ä?im prej,ÂŤ nam je povedal Ĺžupan.

In kaj so nam o smradu povedali na

nem zraku so odvisne predvsem od intenzivnosti odkopavanja in prisotnosti plinov v sloju premoga, ki se ob izkopavanju sproĹĄÄ?ajo. Dejansko odvajanje plinov z deloviĹĄÄ? in iz jame pa je odvisno od trenutne ureditve jamskega zraÄ?enja oz. od naÄ?ina, kako je usmerjen zraÄ?ni tok iz jamskih deloviĹĄÄ? na povrĹĄino. PrezraÄ?evanje jame je omogoÄ?eno z ventilatorskima postajama Ĺ oĹĄtanj in Pesje, kjer jamski zrak prihaja na povrĹĄino. ObÄ?asno zaznane neprijetne vonjave povzroÄ?ajo predvsem Ĺžvepleni plini, ki so zaradi prisotnosti Ĺžvepla v premogu posledica nastanka premoga in pro-

ÂťKot smo Ĺže omenili, kljub temu da neprijetne vonjave obiÄ?ajno niso toksiÄ?ne, seveda lahko vplivajo na kakovost Ĺživljenja okoliĹĄkega prebivalstva. ÄŒe posamezni plin velja za toksiÄ?nega, so mejne vrednosti zaznavanja vonjav posameznih plinov dosti niĹžje od mejnih toksiÄ?nih vrednosti plinov. Pri Ĺžveplenih plinih velja, da so mejne koncentracije za zaznavanja vonja v obmoÄ?ju ppb in mejne toksiÄ?ne koncentracije v obmoÄ?ju ppm, kar pomeni, da so mejne vrednosti zaznavanja vonjav pribliĹžno 1000-krat manjĹĄe kot mejne toksiÄ?ne vrednosti.ÂŤ

Smrad vpliva na kakovost Ĺživljenja

Zakonodaja je nedoreÄ?ena

Za mnenje o vse pogostejĹĄih neprijetnih vonjavah, ki se po Velenju in Ĺ oĹĄtanju ĹĄirijo predvsem ob spremembi vremena in smeri vetra, kar strokovno imenujejo ÂťroĹža vetrovÂŤ, smo za mnenje najprej vpraĹĄali obe najbolj prizadeti obÄ?ini. Iz MO Velenje smo dobili odgovor, v katerem poudarjajo, da Ĺžal problematika neprijetnih vonjav v Sloveniji ni ustrezno sistemsko reĹĄena. K temu dodajajo: ÂťSmrad je neprijeten tako za domaÄ?ine kot tudi za obiskovalce Velenja. Ker je bil v postopku priprave novega obÄ?inskega programa varstva okolja smrad iz ventilatorske postaje v Pesju veÄ?krat izpostavljeno to vpraĹĄanje, smo se za odgovore obrnili na Premogovnik Velenje. Izvedeli smo, da naj bi k zmanjĹĄanju neprijetnih vonjav pripomogla naÄ?rtovana selitev prezra-

Kaj boste v bliĹžnji prihodnosti naredili, da smradu ne bo veÄ?? ÂťV Premogovniku Velenje (PV) smo poleg temeljnih raziskav na podroÄ?ju vonjav, te smo zaÄ?eli izvajati leta 2010, letos zaÄ?eli izvajati ĹĄe programske naloge ZmanjĹĄevanje vplivov emisij na okolje z ventilatorskih postaj Pesje in Ĺ oĹĄtanj. Na to temo smo se Ĺže sestali tudi s predstavniki Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Zaradi spremembe namembnosti jaĹĄka NOP 2, ki bo v trenutnih razmerah sluĹžil samo kot zraÄ?ilni objekt, bodo podani pogoji za spremembo zasnove prezraÄ?evanja jam PV. JaĹĄek NOP 2 bomo po izgradnji aktivirali kot izstopni zraÄ?ilni jaĹĄek z ventilatorsko postajo, ki bo locirana na obmoÄ?ju deponije premoga. S to tehniÄ?no reĹĄitvijo bomo nadomestili ventilatorsko postajo Pesje in v znatni meri zmanjĹĄali pretoÄ?no koliÄ?ino zraka, ki jo vodimo na ventilatorsko postajo Ĺ oĹĄtanj. S Holdingom Slovenske elektrarne se dogovarjamo tudi o skupni programski nalogi glede spremljanja in zmanjĹĄevanja emisij vonjav na povrĹĄini. Do zdaj so bile raziskave usmerjene predvsem v jamski del. Ĺ˝al pa, kar se zmanjĹĄevanja smradu s prezraÄ?evalnih postaj v Pesju in Ĺ oĹĄtanju tiÄ?e, ne gre za bliĹžnjo prihodnost.

Na naĹĄe dodatno vpraĹĄanje, kdaj naj bi se stanje izboljĹĄalo, smo dobili odgovor: ÂťNa osnovi trenutnih projekcij aktivnosti na projektu Optimizacija prezraÄ?evanja jam PV je naÄ?rtovana preusmeritev prezraÄ?evanja na jaĹĄek NOP II v letu 2019.ÂŤ Bo torej v dolini smrdelo ĹĄe ĹĄtiri leta? Upamo, da ne. Na PV so nam povedali ĹĄe tole: ÂťZavedamo se, da Premogovnik s svojo dejavnostjo podzemnega pridobivanja premoga povzroÄ?a vpliv na kakovost okolja in Ĺživljenja v Ĺ aleĹĄki dolini. Zato bomo iskanje dodatnih reĹĄitev za zmanjĹĄanje vpliva neprijetnih vonjav nadaljevali tudi v prihodnje.ÂŤ Mi pa upamo, da bodo reĹĄitve hitro tudi naĹĄli. Ker si ne znamo predstavljati ne Ĺživljenja in ne razvoja turizma v dolini, Ä?e se to ne bo zgodilo. Da o morebitnih vplivih na zdravje sploh ne govorimo, saj lahko brez pravih raziskav vedno sumimo, da je v smradu tudi kaj ĹĄkodljivega. đ&#x;”˛

Pravljica v Gutenbuchlu

Adventni dogodki v Ĺ oĹĄtanju TuristiÄ?no zveza Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju z DruĹĄtvom za oĹživitev mesta Ĺ oĹĄtanj in krajevno skupnostjo pripravlja Veseli december v mestu, se je pa ta s prireditvami pravzaprav Ĺže zaÄ?el. Tako je zaĹživela Adventna pravljica na dvorcu Gutenbuchel.

V soboto, 28. novembra, bodo na prenovljenem Trgu svobode pred obÄ?insko stavbo pripravili Katarinin sejem. Trajal bo od 9. do 13. ure. Obljubljajo veliko razstavljalcev, kulturni program in pokuĹĄino domaÄ?ih dobrot.

Po tradiciji, ki je za Ĺ oĹĄtanj znaÄ?ilna od leta 1990, bo druĹĄtvo prvo adventno nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri organiziralo blagoslov in dvig adventnih venÄ?kov na trgu bratov Mravljak. Program bodo popestrili Ä?lani pevskega zbora Svoboda, blagoslov bo opravil dekan JoĹže PriboĹžiÄ?, voĹĄÄ?ilo krajanom v adventnem Ä?asu pa Ĺžupan ObÄ?ine Darko Menih. VenÄ?ke boste lahko kupili tudi na prireditvi.

Med prireditve veselega decembra sodi ĹĄe sveÄ?an priĹžig prazniÄ?nih luÄ?i, in sicer v torek, 1. decembra, ob 18. uri na tamkajĹĄnjem Trgu svobode. Nastopili bodo Modrijani in Skorband.

Za najmlajĹĄe pa pride MiklavĹž s spremstvom v soboto, 5. decembra, ob 18 uri. Obdaroval bo vse otroke, ki bodo priĹĄli na MiklavĹžev oder. Seveda ne bo manjkal parkljev ognjemet, MiklavĹžu pa bodo pomagali razdeliti darove angeli. DruĹĄtvo bo za obe prireditvi poskrbelo tudi za toplo okrepÄ?ilo.

Veseli december bo zanimiv tudi na ĹĄoĹĄtanjskem drsaliĹĄÄ?u, drugiÄ? zapovrstjo pa bo v Ĺ oĹĄtanju tudi silvestrovanje na prostem. đ&#x;”˛

Prekrasen dvorec navduĹĄuje obÄ?ane in v Ĺ oĹĄtanju si Ĺželijo, da bi ga dobila v upravljanje obÄ?ina Mira ZakoĹĄek

Dvorec Gutenbuchel v Ravnah je pravo novo odkritje v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Nad njim so navduĹĄeni vsi, ki vanj stopijo, ĹĄe posebej pa jih je prevzel zadnje dni, ko so ga s pomoÄ?jo odbora za oĹživitev mesta Ĺ oĹĄtanj, krajevne skupnosti in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter podjetja PUP spremenili v Ä?isto pravo adventno pravljico. Naj priĹĄepnem: danes in jutri si jo ĹĄe lahko ogledate. Razstavo so obogatili s kulinariÄ?nimi, druĹžabnimi in kulturnimi utrinki. Odgovorna za to sta predsednica odbora za oĹživitev mesta Ĺ oĹĄtanj Mateja Kumer in Simon Ogrizek, ki se je pohvalil, da je veÄ?ino materiala za razstavo dobil iz narave, iz neposredne okolice dvorca. Dvorec pa je bil kar sam po sebi odliÄ?na inspiracija za res vrhunski doseĹžek. ÂťNaravne materiale nam je uspelo povezati s Ä?udovitim vonjem po cimetu, janeĹžu, citrusih, tako da so se kreacije spojile z vonji v harmoniÄ?no celoto,ÂŤ je dejal Ogrizek, Mateja Kumer, ki je bila prav tako prepriÄ?ana, da so z razstavo zadeli v polno, pa je bila z mislimi Ĺže pri novih dogodkih, ki jih bodo pripravili v tem dvorcu. Ĺ e pred uradno otvoritvijo so na ogled dvorca povabili gospodarstvenike Ĺ aleĹĄke doline, seveda v upanju, da vidijo v njem kakĹĄno poslovno priloĹžnost. Verjamem, da jo bodo, saj je dvorec

Mateja Kumer in Simon Ogrizek: ÂťAdventna pravljica je presegla tudi najina priÄ?akovanja.ÂŤ

naravnost Ä?udovit in tudi dokaj dobro ohranjen.

Donedavnega je bil v njem sanatorij psihiatriÄ?ne bolniĹĄnice Vojnik in je ĹĄe vedno v lasti Ministrstva za zdravje. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih upa, da bo preĹĄel v lastniĹĄtvo Ministrstva za kulturo in da ga bo v uporabo lahko dobila obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in v njem uresniÄ?ila bogat program, ki v celoti sicer ĹĄe ni izoblikovan, a idej je toliko, đ&#x;”˛ da ga bodo hitro Âťnapolnili.ÂŤ

Mali delÄ?ek Adventne pravljice