47 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/1°C), v soboto (-3/0 °C) in nedeljo (-4/0 °C) bo oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 30. novembra 2017â€

ĹĄtevilka 47 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Zima Ĺže zares trka na vrata

cena 1,80 â‚Ź

Bleferji, ÂťekologiÂŤ in drugi tiÄ?i Mira ZakoĹĄek

Letos se zimi zelo mudi v naĹĄe kraje in vrhovi so Ĺže dolgo pobeljeni, prav tako pa obÄ?asno tudi viĹĄje leĹžeÄ?e vasice, med drugim Cirkovce, od koder je tudi fotografija. Sicer pa je zimske radosti Ĺže mogoÄ?e okuĹĄati na drsaliĹĄÄ?u v Velenju, ki Ĺže nekaj Ä?asa obratuje, 10. decembra ga odpirajo tudi v Ĺ oĹĄtanju, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih pa bodo konec prihodnjega tedna odprli tudi smuÄ?iĹĄÄ?a

na Golteh, kjer je zadnji vikend zapadlo kar 40 cm snega, pa tudi mrzlo je bilo dovolj, tako da so zagnali tudi sneĹžne topove.

Tudi vremenske napovedi so, kar se snega tiÄ?e dokaj obetavne, si torej morda lahko konÄ?no obetamo idiliÄ?no sneĹžene praznike?  đ&#x;”˛ mz

Integracijska hiĹĄa v Velenju Velenje, 27. novembra – V ponedeljek je bila seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Svetnice in svetniki so med drugim govorili o vzpostavitvi integracijske hiĹĄe v Velenju in predlog po daljĹĄi razpravi in nasprotujoÄ?ih si mnenjih tudi potrdili.

S sprejetjem sklepov je zagotovljeno, da v Velenju ne bo azilnega doma, bo pa integracijska hiĹĄa, v kateri bo nameĹĄÄ?enih do 30 oseb. Gre izkljuÄ?no za druĹžine, ki imajo otroke in se Ĺželijo vkljuÄ?iti v naĹĄo skupnost.

Posebno varovanje teh ljudi ne bo potrebno,

saj drĹžava predhodno preveri vsako druĹžino in tudi njihovo Ĺželjo po vkljuÄ?itvi v naĹĄe okolje in druĹžbo.

Na seji so potrdili tudi osnutka predlogov proraÄ?una obÄ?ine za naslednji dve leti. VeÄ? đ&#x;”˛ mz na 3. strani. â€

PRAZNIÄŒNE RAZSVETLJAVE

Koncert ob priĹžigu

Manca Ĺ pik in Isaac Palma

Petek, 1. december, ob 18. uri Titov trg, Velenje

Prav je, da ekologi opozarjajo na ĹĄtevilne probleme, ki vse bolj bremenijo naĹĄe skupno bivaliĹĄÄ?e, naĹĄo Zemljo, ki oÄ?itno drsi v nam vse manj predvidljivo stanje in ogroĹža naĹĄe nadaljnje bivanje na tem planetu. Hudo pa je, da mnogi ÂťekologiÂŤ pri svojih napadih na ĹĄtevilne zmote nastopajo nekritiÄ?no do drugih napak in ĹĄirijo neverodostojne in nepremiĹĄljene izjave, ki jih ne podpira ekologija, ampak predvsem zasluĹžek.

Ena od takĹĄnih neverjetnih in naravnost nerazumljivih zgodb je zgodba o sonÄ?nih elektrarnah. Ĺ˝e nekaj Ä?asa vemo, da ta zgodba ni le zgodba o uspehu, ampak zgodba z veliko vrzelmi, pa ÂťekologiÂŤ ĹĄe vedno nepristransko prisegajo nanjo.

Pa poglejmo samo del od ĹĄtevilnih dejstev.

Pred leti je drĹžava sklenila veÄ? pogodb o sofinanciranju gradnje sonÄ?nih elektrarn. V teh pogodbah se je zavezala za subvencijo, ki jo lastniki prejemajo petnajst let. Takrat so izraÄ?uni kazali, da se lastniku naloĹžba poplaÄ?a v desetih do dvanajstih letih, vse ostalo bo njegov dobiÄ?ek, drĹžava pa je s tem Ĺželela ujeti svetovni ekoloĹĄki trend. Subvencije, ki jih drĹžava namenja za te elektrarne, sedaj letno znaĹĄajo skoraj 70 milijonov evrov. Torej je to v petnajstih letih pribliĹžno ena milijarda evrov. K temu bi lahko priĹĄteli ĹĄe vse druge oblike pomoÄ?i, recimo tiste, ki so jih prejeli proizvajalci, ali pa tiste, ki bodo nastale ob razgradnji sonÄ?nih panelov (vsaj za tiste po zastareli tehnologiji, ki poÄ?asi konÄ?ujejo svojo Ĺživljenjsko dobo), o Ä?emer se sploh noÄ?emo pogovarjati (le kje ste tu ekologi? ‌ SonÄ?ne elektrarne imajo Ĺživljenjsko dobo 25 do 30 let.)

Vse te blesteÄ?e elektrarne letno proizvedejo le dober odstotek in pol elektriÄ?ne energije v Sloveniji in seveda – kar je ĹĄe dodatno izjemno pomembno – ne delujejo 24 ur na dan, ne delujejo v neprijaznem vremenu ‌ skratka delujejo le, kadar je sonce. Torej niso zanesljiv vir elektriÄ?ne energije!

Sedaj pa smo pri zelo resnem vpraĹĄanju, ki oÄ?itno nekaterim moÄ?no zamegljuje razum. V petnajstih letih bomo za sonÄ?ne elektrarne namenili vsaj milijardo drĹžavnega denarja in dobili ekoloĹĄko sporno zalogo sonÄ?nih panelov, na drugi strani pa imamo ta ÂťzoprniÂŤ TeĹĄ, ki bo le v devetih mesecih proizvedel veÄ? elektrike kot vse te elektrarne v vseh petnajstih letih skupaj. Da bi torej dobili enako koliÄ?ino elektrike iz sonÄ?nih elektrarn, bi potrebovali kar neverjetnih dvajset milijard drĹžavnih subvencij in za dvajsetkrat veÄ? panelov po drĹžavi, pa ĹĄe vedno bi nam bila ta elektrika na voljo le v sonÄ?nem vremenu. Podobno je tudi z vetrnimi elektrarnami. A Slovenija se je zavezala k 25-odstotnemu deleĹžu elektriÄ?ne energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020, sedaj se pohvali z osemnajstimi iz vseh alternativ (od tega veÄ? kot 14 odpade na vodno energijo). Torej gre za kopico denarja, ob katerem je TeĹĄ pravzaprav malÄ?ek in za celo paleto razliÄ?nih interesov, ki imajo bolj malo skupnega z ekologijo, ampak bolj s sesanjem drĹžavne pomoÄ?i.

Komu seveda ustreza nenehno poudarjati zgodbo o TeĹĄu, je velikemu delu Slovencev Ĺže jasno, zato bi bil Ĺže Ä?as, da ta zgodba, ki sedaj marsikomu postaja predvsem priroÄ?en izgovor za prikrivanje drugih bistveno veÄ?jih anomalij, odide v anale, in kar je bilo narobe (Ä?e je), na sodiĹĄÄ?a, mi pa se lotimo teĹžav tam, pri katerih se trenutno izgublja bistveno veÄ? naĹĄega denarja in pri katerih mnogi vpijoÄ?i, ki kaĹžejo na TeĹĄ, med tem v miru in nekontrolirano polnijo lastne Ĺžepe. đ&#x;”˛

Vabljeni!

Na bazar pride predsednik vlade Ĺ oĹĄtanj – Danes (v Ä?etrtek, 30. novembra) ob 17. uri v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju odpira vrata 10. boĹžiÄ?no-novoletni bazar. Na njem bodo prodajali izdelke, ki so jih izdelali uÄ?enci in uÄ?itelji, izkupiÄ?ek pa bodo namenili ĹĄolskemu skladu.

BoĹžiÄ?no-novoletnega bazarja se bo udeleĹžil predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Ta si bo za tem ogledal ĹĄe dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju in Adventno pravljico, ki se odvija v njem. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

30. novembra 2017

Proti nasilju tudi Ĺženski forum Bojan KontiÄ? ĹĄe naprej drĹžavni svetnik Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bo interese tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti (celotnega obmoÄ?ja SaĹĄa regije) v DrĹžavnem svetu zastopal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Volitve so potekale preko elektorjev, ki so jih izvolili obÄ?inski sveti, 22. novembra.

Poleg Bojana KontiÄ?a (SD) iz Velenja se je za ta poloĹžaj potegoval tudi JoĹžef Jelen (SDS) iz Mozirja. đ&#x;”˛

mz

Lokalne volitve odslej tretjo nedeljo v novembru Ljubljana, 22. novembra – Poslanci so z 61 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o lokalnih volitvah. Novela prinaĹĄa stalen datum lokalnih volitev, ki bodo odslej potekale tretjo nedeljo v novembru. đ&#x;”˛

mz

Priznanje za organizacijo Zleta tabornikov Maribor, 27. novembra – V ponedeljek je v Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Maribor potekala podelitev drĹžavnih priznanj v mladinskem sektorju za leto 2017. DrĹžavno priznanje za izvedbo izredno uspeĹĄnega, odmevnega in koristnega projekta je prejela organizacijska ekipa Zlet 201: Jasna Vinder, UroĹĄ BuriÄ?, BlaĹž ZupanÄ?iÄ?, Urban LeÄ?nik Spaić, Zveza tabornikov Slovenije.

Med 1. in 10. avgustom je v Velenju potekal 15. vseslovenski Zlet 2017. Dogodek za mladino in otroke je organizirala ekipa prostovoljcev s taborniĹĄkimi ruticami okrog vratu, med katerimi je bil tudi VelenjÄ?an UroĹĄ BuriÄ?. đ&#x;”˛

Dobili ambasadorja programa Svit Velenje, 30. novembra – Danes bosta VelenjÄ?ana Ana in Milan Koren v protokolarni sobi Mestne obÄ?ine Velenje podpisala listino o podpori programu Svit in tako postala njegova nova ambasadorja. Vloga ambasadorja je, da podpira program Svit in njegove cilje ter po svojih moÄ?eh pomaga ĹĄiriti zavedanje o bolezni raka na debelem Ä?revesu in danki. Ambasador spodbuja dejavno udeleĹžbo v presejalnem programu, skrb za lastno zdravje ter promovira aktivnosti za prepreÄ?evanje te bolezni. Program Svit je drĹžavni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem Ä?revesu ter danki. đ&#x;”˛

Luka Steiner predsednik strokovnega sveta vlade za ĹĄport Ljubljana, 28. novembra – VelenjÄ?an, pravnik, Luka Steiner je bil na ustanovni seji izvoljen za predsednika strokovnega sveta vlade za ĹĄport.

Luka Steiner je nekdanji direktor Atletske zveze Slovenije, bil je zaposlen tudi na Olimpijskem komiteju Slovenije, sedaj pa na Ĺ portni loteriji. Steiner, ki deluje tudi v organizacijskem komiteju najveÄ?jega atletskega mitinga pri nas v Velenju, je bil tokrat edini kandidat za predsednika.

Dosedanjega predsednika Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Bojana Rotovnika, sicer tudi predsednika Planinske zveze Slovenije, ki je bil v svet imenovan tako kot veÄ?ina prejĹĄnjih Ä?lanov aprila leta 2013, ni veÄ? med Ä?lani. đ&#x;”˛

mz

Namesto ognjemeta humanitarna pomoÄ?

Velenje, 22. novembra – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je ambasador projekta DruĹĄtva paraplegikov jugozahodne regije ÂťKar me ovira – me motiviraÂŤ. PrejĹĄnjo sredo so omenjeni projekt predstavili v celjskem City centru. Z njim Ĺželijo zbrati sredstva za nov kombi, ki ga druĹĄtvo nujno potrebuje za prevoze svojih Ä?lanov, med katerimi je tudi vrsta izjemnih ĹĄportnikov. Mestna obÄ?ina Velenje jim bo donirala 5 tisoÄ? evrov, saj letos v Velenju na silvestrovanju na prostem ponovno ne bo ognjemeta, na obÄ?ini pa bodo pripravili tudi manj novoletnih sprejemov. Denar, ki bi ga namenili za to, bodo raje podarili v dobrodelne namene.

DruĹĄtvo paraplegikov jugozahodne regije deluje na obmoÄ?ju 33 obÄ?in in zdruĹžuje 132 ljudi s poĹĄkodbami hrbtenjaÄ?e. Trenutno uporablja iztroĹĄen kombi, s katerim so naredili Ĺže veÄ? kot 400 tisoÄ? kilometrov. Akcija zbiranja sredstev bo predvidoma konÄ?ana konec januarja ali februarja prihodnje leto. ZakljuÄ?na prireditev đ&#x;”˛ pa bo v velenjskem Mladinskem hotelu. â€

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ĺ˝enske v forumu SD SAĹ A so aktivne na veÄ? podroÄ?jih, predvsem pa se zavzemajo za enakopravnost med spoloma in zaĹĄÄ?ito ĹĄibkejĹĄih Ä?lanov druĹžbe Tina Felicijan

Ĺ˝enski forum SD SAĹ A Velenje deluje Ĺže skoraj deset let, ena od glavnih pobudnic pa je bila danaĹĄnja obrambna ministrica Andreja KatiÄ?. Eden pomembnejĹĄih ciljev Ä?lanic je sodelovanje pri oblikovanju dosledne politike enakih moĹžnosti in drugih pravic Ĺžensk do enakopravnega vkljuÄ?evanja v vse sfere druĹžbenega Ĺživljenja. Opozarjajo pa tudi na problematiko ĹĄibkejĹĄih in odrinjenih skupin v druĹžbi, med drugim otrok in Ĺžensk, ki so Ĺžrtve nasilja. Tako so v dnevih boja proti nasilju nad Ĺženskami pripravile posvet, na katerem so z gosti govorile o pravnih mehanizmih boja proti nasilju v druĹžini, socialnem varstvu in preventivi.

Ženske imajo besedo

Med odmevnejĹĄimi akcijami v tem letu je bila organizacija

Na posvetu ob dnevu boja proti nasilju nad Ĺženskami so sodelovali (z leve) direktroica velenjskega CSD Valerija KidriÄ?, varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer (predsednica Ĺ˝F SD SAĹ A Velenje Zdravka Vasiljević Rudonić je povezovala posvet) in JoĹže BraÄ?ko iz celjske kriminalistiÄ?ne policije. Za kulturno obarvani uvod pa je s presunljivo uprizoritvijo zgodbe Ĺžrtve nasilja poskrbela Ivana PivaĹĄ iz amaterskega gledaliĹĄÄ?a Obregovac.

Ĺ˝enske arene ob dnevu Ĺženskega podjetniĹĄtva, na kateri so gostile ministrico Andrejo KatiÄ?, gospodarstvenico Sonjo KlopÄ?iÄ?, ĹĄportnico Brigito Langerholc Ĺ˝ager in Meiro Hot z namenom, da bi Ĺženskam, ki si Ĺželijo aktivno sodelovati pri oblikovanju politik, dali elan za delo. ÂťUspeĹĄne Ĺženske ne zaznamujejo le vzponi, ampak tudi padci, potrebno pa je opozoriti, da jih lahko premagajo,ÂŤ pravi predsednica Ĺ˝F DS SAĹ A Velenje Zdravka Vasiljević Rudonić. Ĺ˝enski forum se pri izvajanju raznih projektov povezuje tudi z ostalimi sveti, ki delujejo pod

okriljem obmoÄ?ne organizacije SD, predvsem pa budno spremlja aktualno dogajanje v politiki enakih moĹžnosti in se odziva nanj. Po mnenju predsednice naĹĄe okolje glede na enake moĹžnosti udejstvovanja izstopa v pozitivnem smislu. ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje je bil spremenjen poslovnik o delu sveta obÄ?ine in doloÄ?il, da se pri predlaganju Ä?lanov v njegove odbore mora upoĹĄtevati ustrezna kvota Ĺžensk.

UravnoteĹžena zastopanost Ĺžensk pa se kaĹže tudi v mestnem svetu. ÄŒe se ozrem na vodstvene poloĹžaje v MOV, lahko ocenim, da Ĺženske z vstopanjem v politiko

in druge sfere druĹžbenega Ĺživljenja pri nas nimajo teĹžav,ÂŤ pravi in dodaja, da ovir pri svojem delu nima, saj forum dobro podpira obmoÄ?na organizacija SD. Izzivov, ki jih prinaĹĄajo vsakodnevni dogodki, pa ne manjka. ÂťPredvsem je pomembno budno spremljanje zakonodaje, ki lahko s posameznimi Ä?leni privede do neugodnega poloĹžaja Ĺžensk, otrok in ranljivih skupin v druĹžbi,ÂŤ je ĹĄe povedala Zdravka Vasiljević Rudonić in ob dnevu boja proti nasilju nad Ĺženskami poudarila pomen niÄ?elne tolerance do vseh oblik nasilja.

Slovenija spet postavlja nov svet Po praznikih diĹĄi – NaĹĄi svetniki – UE iz kontejnerjev – Kolesa in avtobusi – VroÄ?e zvezd(n)ice Tudi pri nas se vse bolj kaĹže, da prehitevamo Ä?as. Do boĹžiÄ?a in novega leta je ĹĄe daleÄ?, ponekod pa Ĺže stojijo smreke in gorijo prazniÄ?ne luÄ?i. Tudi trgovci so pohiteli in si Ĺže manejo roke. Mnogi bolj ciljajo na otroke kot njihove starĹĄe. Seveda so starejĹĄi tudi ÂťsredstvoÂŤ, da pridejo do otrok. Trgovci Ĺželijo tudi domaÄ?im kupcem na razne naÄ?ine ÂťpomagatiÂŤ, da jim ne bo treba po nakupe Ä?ez mejo. Seveda niso v prazniÄ?nem priÄ?akovanju le otroci, tudi mnogi odrasli so: bo boĹžiÄ?nica, bo morda ĹĄe 13. plaÄ?a. In kakĹĄna? Takih prazniÄ?nih dodatkov bo menda letos veÄ? kot zadnja leta. Nam gre torej res Ĺže na bolje?

V Ljubljani pa se oblikuje nov drĹžavni svet. Velenjski Ĺžupan KontiÄ? bo svetnik ĹĄe en mandat, v Celju je dosedanjega direktorja poklicnih gasilcev zamenjal direktor druĹžbe Simbio in predsednik slovenske stranke SLS ZidanĹĄek. Nekateri sicer pravijo, da drĹžavni svet nima veÄ? pravega smisla, drugi, da je ĹĄe kako pomemben. Vsekakor pa (ĹĄe) ostaja. Pomembne(jĹĄe) volitve nas Ä?akajo prihodnje leto, ko bomo volili poslance drĹžavnega zbora. Vse po starem, vsaj kar se samega vrha tiÄ?e, pa je v slovenski zadruĹžni zvezi – ÂťnaĹĄÂŤ Peter Vrisk je vzdrĹžal ves pritisk. Kljub mnogim nasprotnikov, tudi z naĹĄega oĹžjega konca, se je na izrednem obÄ?nem zboru zveze obdrĹžal v sedlu.

V Ljubljani in Celju je bilo (in je ĹĄe) vroÄ?e zaradi vodilnih kadrov v zdravstvu. Je res toliko gnilega v zdravstvu naĹĄem? Mnogi primeri kaĹžejo, da je. Ko to v resnici Ĺže obÄ?utijo tudi pacienti, bi bil res skrajni Ä?as za resen alarm. A kdo mu bo prisluhnil in se nanj res resno odzval?

Dolgoletni naÄ?elnik upravne enote Ĺ marje pri JelĹĄah Vinko Habjan pa je tik pred upokojitvijo ÂťsvojeÂŤ le spravil iz kontejnerja. Pred dnevi je ta enota zaÄ?ela delovati v prenovljenih prostorih v bliĹžnjem poslopju, kjer je Ĺže delovalo nekaj drĹžavnih ustanov. Pisali smo Ĺže, da se je UE iz nekdanjega obÄ?inskega poslopja preselila v sicer sodobne kontejnerje pred sedmimi leti. In to zato, ker so strokovnjaki ugotovili, da je obÄ?insko poslopje, kjer je tudi sedeĹž ĹĄmarske obÄ?i-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ne, potresno nevarno. Meritve so namreÄ? tudi dokazale, da se na enem koncu pogreza, tako da je veÄ? kor decimeter niĹžje od zgornjega. ÂťDrĹžavaÂŤ ga je takoj zapustila, obÄ?ina ni bila tako strahopetna in je v njem ĹĄe zdaj. A ne bodo dolgo, saj bliĹžnji nekdanji gostinsko-trgovski lokal Ĺže urejajo za njene namene. Po koncu uporabe je drĹžava hotela kontejnerski objekt ÂťpodtaknitiÂŤ obÄ?ini (seveda ne zastonj), vendar ji je obÄ?ina hrabro dejala: ne.

V Celju pa posveÄ?ajo vse veÄ? pozornosti ÂťnovodobniÂŤ mobilnosti.

Tako bo obÄ?ina prihodnje leto kupila kar 100 koles, od tega 34 elektriÄ?nih. Namenjena bodo obÄ?anom in turistom. Ob tem vse bolj skrbijo tudi za ustrezne kolesarske poti. Te dni pa je celjska mestna obÄ?ina dve kolesi Ĺže podarila tudi policijski upravi Celje. Policisti na kolesih so namreÄ? v mestu veliko bolj mobilni. Tudi na obreĹžju Savinje in v mestnem parku. Skratka povsod tam, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan. Ĺ e dve kolesi jim bo podarila naslednje leto. ObÄ?ina je Ĺže tudi objavila javni razpis za nakup desetih avtobusov: na plin, elektriko, skratka take z nizkimi ĹĄkodljivimi vplivi na okolje. Kupili naj bi manjĹĄe avtobuse za prevoz nekaj nad 30 potnikov. Vendar jih bodo prihodnje leto deset kupili le, Ä?e bodo uspeli pridobiti denar na razpisu eko sklada. Sicer manj.

V Slovenskih Konjicah pa zadnji Ä?as nekateri precej govorijo o travi. Ne o tisti omamni, o umetni travi, ki jo polagajo na pomoĹžnem nogometnem igriĹĄÄ?u na Dobravi. Pri tem obÄ?ini pomagata Fundacija za ĹĄport in Nogometna zveza Slovenije ter nekaj podjetij.

V Ĺ˝alcu, kjer so se sicer tudi letos mnogi hladili s pivom iz fontane, naj bi bilo pred kratkim precej vroÄ?e. No, bila je le razprava na obÄ?inski seji ob imenovanju nove direktorice Ĺžalskega zdravstvenega doma. Tudi tu niso manjkale pripombe, kakrĹĄne sliĹĄimo pogosto, da gre za politiÄ?no imenovanje. Prav spremenjena sestava Ä?lanov sveta zavoda, ki so jo opravili v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta, naj bi pripomogla k imenovanju predlagane kandidatke. A tudi soglasje Ĺžalskih svetnikov je bilo vendarle dokaj moÄ?no.

Pa ĹĄe to: vroÄ?e bo kmalu tudi v Celju. Jutri se namreÄ? na celjskem sejmiĹĄÄ?u zaÄ?enja najbolj vroÄ?a prireditev na tem sejemskem prostoru. Ĺ˝e deseti mednarodni erotiÄ?ni sejem sLOVErotika. Pod celjskim nebom se bo zbralo veliko ÂťtovrstnihÂŤ zvezdnic in zvezdnikov. đ&#x;”˛ k

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

V Velenju bo integracijska hiĹĄa Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na novembrskem zasedanju soglaĹĄali z vzpostavitvijo integracijske hiĹĄe v Velenju, v kateri bo nastanjenih najveÄ? 30 beguncev, v osnutku pa so potrdili tudi proraÄ?una za prihodnji dve leti Mira ZakoĹĄek

Tokratno zasedanje je bilo znova razburljivo in polno razprav tako na temo integracijske hiĹĄe kot proraÄ?unov za prihodnji dve leti, vse pa so svetniki potrdili kljub nasprotujoÄ?im si mnenjem med pozicijo in opozicijo.

S sprejetjem sklepov je zagotovljeno, da v Velenju ne bo azilnega doma, bo pa integracijska hiĹĄa, v kateri bo nameĹĄÄ?enih do 30 oseb. Te spremembe je predlagal vladni urad zaradi spremenjenih potreb, saj se je begunska kriza umirila.

Tukaj bodo naselili druĹžine, ki imajo otroke in se Ĺželijo vkljuÄ?iti v naĹĄo skupnost. Vsa sredstva bo zagotovila drĹžava. Posebno varovanje teh ljudi ne bo potrebno, saj drĹžava predhodno preveri vsako druĹžino in tudi njihovo Ĺželjo po vkljuÄ?itvi v naĹĄe okolje in druĹžbo.

Sem bodo lahko priĹĄli izkljuÄ?no tisti, ki so si Ĺže pridobili mednarodno zaĹĄÄ?ito. Gre pa predvsem za drĹžavljane Sirije in Eritreje. So pa svetniki od vlade zahtevali, da pripravi dolgoroÄ?no strategijo za reĹĄevanje problematike tako prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito na obmoÄ?ju Republike Slovenije kot tudi oseb, ki jim je Republika Slovenija priznala mednarodno zaĹĄÄ?ito. Prav tako so zahtevali, da so prostori pred vselitvijo (predvidoma spomladi) primerno urejeni. SvetniĹĄka skupina SDS je na predlog vloĹžila ĹĄest amandmajev, svetniki pa nobenega niso potrdili.

Predlagane amandmaje SDS so podprli samostojna svetnica Erika Kljun RoĹĄkar, Mihael Letonje (SLS), ki je poudaril, da na veliko sprejemamo tujce, mla-

di pa nam uhajajo drugam. Za amandmaje je bil tudi Tone De Costa (SDS), ki je opozoril na gete, ki nastajajo v velikih evropskih mestih, ter na do, da priseljevanju s tem, ko bomo sprejeli prve, ne bo konca. Mag. Albin VrabiÄ? (SDS) je opozoril na

Aleksandra VasiljeviÄ? (oba SD), ki so ugotavljali, da na SDS predlagani amandmaji ne prinaĹĄajo nobene nove vsebine. Irena PoljanĹĄek Sivka (SD) pa je poudarila, da nimajo nobenega razloga, da ne bi tem nesreÄ?nim ljudem dali nove priloĹžnosti.

V Velenju so izkoristili zakonsko moĹžnost, da pred zakljuÄ?kom mandata sprejemajo proraÄ?un za dve leti in tako omogoÄ?ijo novi izvoljeni garnituri (lokalne volitve bodo tretjo nedeljo novembra prihodnje leto) nemoteno proraÄ?unsko delovanje.

Tokratnega zasedanja so se udeleĹžili tudi predstavniki vladnega urada za integracijo migrantov

teĹžave, ki jih imajo na Ĺ olskem centru zaradi priseljencev, ĹĄe posebej Albancev, ki ne znajo slovenĹĄÄ?ine, kar moÄ?no ovira njihovo delo. Samostojni svetnik Matej Jenko pa sicer ni glasoval proti, a je izrazil nezadovoljstvo z vladno politiko na tem podroÄ?ju, saj ĹĄe vedno nimajo nobene strategije. Zelo odloÄ?no pa so vzpostavitev integracijske hiĹĄe med drugim podprli Breda Kolar (SMC), med drugim zato, ker je prav, da znotraj Evrope spoĹĄtujemo sprejete dogovore, Iztok ÄŒurÄ?i (SMC), dr. Adnan GlotiÄ? in

Mojca Ĺ pec PotoÄ?ar z vladnega Urada za integracijo migrantov je povedala, da so doslej v integracijske hiĹĄe sprejeli 232 beguncev, po evropskem sporazumu pa jih morajo 567. Zagotovila je tudi, da bodo poskrbeli za vse integracijske postopke, med drugim za uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je poudaril, da je v soglasju z vladnim uradom dokonÄ?na odloÄ?itev

V osnutku potrdili proraÄ?una prihodnjih dveh let

Osnutka proraÄ?unov za prihodnji dve leti je svetnikom predstavil Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Ti so bili zelo zadovoljni, da so Ĺžupan in uprava upoĹĄtevali njihovo Ĺželjo in pripravili predstavitev teh dokumentov Ĺže pred samim zasedanjem sveta. Osnutek obeh proraÄ?unov so svetniki potrdili, podali pa ĹĄe cel kup novih pobud in Ĺželja, teĹžkih kar za kakĹĄnih 20 milijonov evrov. Seveda jih bodo v obÄ?inskem vodstvu prouÄ?ili.

takĹĄna, da v Velenju ne bo azilnega doma. V zaÄ?etku na uradu namreÄ? niso razmiĹĄljali, da bi ga ÂťukiniliÂŤ. Tu bodo naselili begunce z mednarodno zaĹĄÄ?ito, ki imajo enake pravice, kot vsi ostali drĹžavljani in drĹžavljanke.

Suzana KavaĹĄ je v imenu svetniĹĄke skupine SDS predstavila ĹĄest amandmajev in bila seveda nezadovoljna, ker niso bili sprejeti. Po njihovem mnenju je integracijska hiĹĄa ĹĄe slabĹĄa odloÄ?itev, to pa je argumentirala s tem, da bodo kandidirali za stano-

ProraÄ?un za prihodnje leto temelji na povpreÄ?nini v viĹĄini 551 evrov, kar je 15 evrov na prebivalca veÄ? kot v letoĹĄnjem letu. ÂťZ izpogajanim nismo Ä?isto zadovoljni, saj znaĹĄa koĹĄarica nalog, ki jih zakonsko opredeljuje drĹžava, 607 evrov na prebivalca, a vseeno je to poviĹĄanje pomemben napredek,ÂŤ je poudaril KontiÄ?. Dosegli so tudi investicijska sredstva v viĹĄini 6 odstotkov (polovico tega je nepovratnega denarja, ostalo so krediti in 75 odstotkov sredstev nad primerno porabo (do tega doslej niso bili upraviÄ?eni).

vanja in sluĹžbe, ki jih ĹĄe za tukajĹĄnje prebivalce ni dovolj.

Peter Dermol je bil v imenu svetniĹĄke skupine SD zadovoljen in poudaril, da so svetniki s sprejetimi sklepi pokazali predvsem to, da smo tukaj ljudje, ki znamo pogledati skozi prizmo razliÄ?nih vidikov soÄ?loveka in mu pomagati. Izrazil je tudi prepriÄ?anje, da begunci v nobenem primeru ne bodo vplivali na Ĺživljenje tukajĹĄnjih prebivalcev in da jih lahko sprejmemo brez strahu.

Pri izbiri tem ni teĹžav

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 23. novembra – Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici (SĹ GZ) je tudi letos pripra-

NajveÄ?ji proraÄ?unski viri bodo v prihodnjem letu iz povpreÄ?nine, dosegli naj bi 16,4 milijone evrov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a v viĹĄini 8,250 milijona evrov in najemnine za komunalno infrastrukturo v viĹĄini 5,4 milijona evrov. To so ĹĄtevilke za prihodnje leto, za leto 2019 pa so predvidene ĹĄe malo viĹĄje. ProraÄ?un za prihodnje leto naj bi bil teĹžak okoli 42 milijonov evrov.

Za plaÄ?e bodo namenili 5 milijonov, za odhodke, ki so zakonsko doloÄ?eni, 23 milijonov ali kar dobro polovico proraÄ?una, in za naloĹžbe 18 milijonov, kar ĹĄe vedno predstavlja 36 odstotkov proraÄ?una, kar je vsekakor spodbudno.

Prav vse naloĹžbe, ki se jih bodo lotili, pogojujejo s pridobitvijo ne-

povratnih sredstev, med najveÄ?je pa sodijo ureditev odra na jezeru, prireditveni prostor, obnova Starega Velenja, spominski center 91, hiĹĄa znanosti, ĹĄportni semafor, veÄ?generacijski center, dom krajanov Podkraj, igriĹĄÄ?e v KavÄ?ah ‌

ViĹĄje nadomestilo za deponije

V Mestni obÄ?ini Velenje so zviĹĄali vrednost toÄ?ke za izraÄ?un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a za povrĹĄine deponije premoga, pepela in produktov odĹžvepljevanja za 50 odstotkov.

RaÄ?unajo, da bodo v prihodnjem letu iz te postavke dobili v proraÄ?un 8,6 milijona evrov. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Rekli so o integracijski hiĹĄi â?ą

Regijsko sreÄ?anje podjetnikov preraĹĄÄ?a meje – Potrebnih vse veÄ? tudi drugih znanj

3

AKTUALNO

30. novembra 2017

Petega sreÄ?anja so se udeleĹžili tudi nekateri podjetniki, ki niso iz regije SaĹĄa.

vila regijsko sreÄ?anje podjetnikov. Tokrat je potekalo v prostorih PodjetniĹĄkega centra Standard v Velenju.

Predsednica omenjene sekcije Petra Pleterski je ugotavlja-

la, da sreÄ?anje dosega svoj namen, ĹĄe bolj spodbudno pa je, da preraĹĄÄ?a regijske meje, saj so se dogodka udeleĹžili tudi nekateri podjetniki, raÄ?unovodski servisi iz ĹĄirĹĄe celjske in koroĹĄke re-

gije. ÂťTo nas veseli, da so tudi v drugih okoljih prepoznali pomen informacij, ki jih pridobijo na takĹĄnem sreÄ?anju.ÂŤ Teme zanj izbirajo glede na trenutno zakonodajo, predvsem pa

Franc Sever (Vsi v isto smer sever) je bil zadovoljen, da naj bi vendarle zgradili vodovod Petelinjek, dal pa je pobudo, da bi se lotili tudi vodovoda v Spodnji ÄŒrnovi, kanalizacije in ploÄ?nikov do Vinske Gore ter razsvetljave.

Peter Dermol (SD) je izrazil zadovoljstvo, da tudi v naslednjih dveh proraÄ?unih namenjajo veliko sredstev socialnim programom in druĹžbenemu standardu, to med drugim dokazuje podatek, da ima Urad za negospodarske javne sluĹžbe na voljo kar 16 milijonov evrov in da imamo vsem otrokom dostopen vrtec, ki mu proraÄ?un zagotavlja kar 4,6 milijona evrov. S ponosom pa je izpostavil podporo podjetniĹĄtvu, ki ga nadgrajujejo tudi v prihodnjih dveh letih.

Mihael Letonje (SLS) je predlagal izgradnjo posebnega dvigala v novem skakalnem centru.

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je predlagal poveÄ?anje sklada za ĹĄtipendiranje deficitarnih poklicev s 60 na 120 tisoÄ?akov, postavko za razvoj podjetniĹĄtva pa naj bi poviĹĄali z 200 tisoÄ? na 400 tisoÄ? evrov. Pobudo za poveÄ?anje ĹĄtipendiranja je podprl tudi mag.

Albin VrabiÄ? (SDS).

Karel Seme (SD) je predlagal ureditev ĹĄmarĹĄkega hriba, vkljuÄ?no s tako problematiÄ?nim ÂťhrastovjemÂŤ.

SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS) je pohvalil investicijsko naravnanost proraÄ?una in uspeĹĄno Ä?rpanje evropskih sredstev.

Matej Jenko (samostojni svetnik) je podal ĹĄtevilne pobude, izrazil pa nezadovoljstvo, da najveÄ?jih naloĹžb, ki se jih v obÄ?ini lotevajo, v obÄ?inskem svetu niso predstavili. Poudaril je tudi, da postanejo naloĹžbe, iz katerih v prihodnje ni moĹžno Ä?rpati sredstev, stroĹĄek proraÄ?una. Med drugim je predlagal tudi participativni proraÄ?un v viĹĄini 300 tisoÄ? evrov (o njem bi odloÄ?ali neposredno obÄ?ani), pa izgradnjo adrenalinskega parka ob centralnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, ureditev Efenkove in ulice Bratov Mravljak v enosmerni promet, izgradnjo olimpijskega in otroĹĄkega bazena na obmoÄ?ju cone ob jezeru.

Andrej Kuzman (NSi) je pozdravil naÄ?rtovane naloĹžbe v krajevni skupnosti KavÄ?e in predlagal tudi ureditev cest ter kriĹžiĹĄÄ?a na odcepu v njihov kraj.

Tone De Costa (SDS) je bil ogorÄ?en nad nameravano ureditvijo obmoÄ?ja, kjer je Titov spomenik, in predlagal namesto tega obeleĹžje povojnim Ĺžrtvam in junakom osamosvojitvene vojne.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je predlagala ureditev obmoÄ?ja Foitove in Partizanske ceste, izgradnjo zabaviĹĄÄ?nega parka in zagotovitev sredstev za plaÄ?ilo dela funkcionarjem v krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih, predlagala pa je tudi, da se za Pikin festival zagotovijo dodatna sredstva, da bodo potem prispevki otrok niĹžji. Tudi ona je bila proti obnovi Titovega spomenika, za katerega je dejala, da v tem okolju deluje razdruĹževalno.

morajo biti te zanimive za podjetnike in raÄ?unovodske servise.

Z izbiro teh za sreÄ?anja nimajo teĹžav, pravi sogovornica, ker se zakonodaja za podroÄ?ja raÄ?unovodstva, davkov in poslovanja na sploĹĄno stalno spreminja, pogoste so nove obveze, ki jih morajo podjetniki izpolnjevati. Na letoĹĄnjem sreÄ?anju so postavili v ospredje najpogosteje teĹžave, s katerimi se sreÄ?ujejo slovenski podjetniki v Avstriji, in kako se jim izogniti (zato so povabili predstavnika odvetniĹĄke pisarne iz Celovca), novo obveznost – vpis dejanskih lastnikov vseh poslovnih objektov v register, vire financiranja in moĹžnosti investiranja za podjetja ter podjetnike. Poleg tega so se udeleĹženci sreÄ?anja seznanili ĹĄe s primerom dobre prakse in celovitih IKT reĹĄitev podjetja MegaTel iz Velenja.

Za regijsko sreÄ?anje podjetnikov so se v sekciji raÄ?unovodskih servisov pri SĹ GZ prvotno odloÄ?ili zato, da bi ti svoje stranke seznanili, kako pomembno je imeti dober raÄ?unovodski servis, kakĹĄna znanja in kompetence mora ta imeti, da bo podjetniku v pomoÄ? pri odloÄ?itvah, ki bodo vplivale na poslovne rezultate.V zadnjem Ä?asu pa so sreÄ?anja vse pomembnejĹĄa tudi za same raÄ?unovodske servise, saj ti potrebujejo za opravljanje kakovostnih storitev vse veÄ? znanja ne le iz raÄ?unovodenja, knjigovodenja, davkov, ampak tudi iz delovnopravne zakonodaje, korporacijskega prava. ÂťTo zahteva dodatno izobraĹževanje, izmenjavo primerov dobrih praks, izkuĹĄenj,ÂŤ je ĹĄe povedala Petra Pleterski. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Rezultati kaĹžejo svetlo prihodnost

GOSPODARSKE novice Malo korenÄ?ka pa malo palice

Skupina Fori obeleĹžila 60 let svoje Tekstilne tovarne Okroglica V soboto, 25. novembra, so v Tekstilni tovarni Okroglica, ki je podjetje v sklopu Skupine Fori, v ObÄ?ini RenÄ?e-Vogrsko praznovali 60 veliÄ?astnih let. Okroglo obletnico so zaznamovali z dnevom odprtih vrat za zaposlene, njihove druĹžine ter Ĺže upokojene delavce.

V slavnostnem uradnem delu, ki so ga z ubrano pesmijo popestrili akademski operni pevci, so vabljenim gostom predvajali kratek predstavitveni film zgodovine podjetja. Tako so se spomnili skromnih zaÄ?etkov daljnega leta 1957, ko so ustvarjali z imenom Tkalnica Dombrava. Iz takratne tovarne s 17 zaposlenimi za izdelavo bombaĹžnih tkanin so danes podjetje, ki izdeluje zelo kakovostne kaĹĄirane izdelke, ki jih lahko opazimo v vsakem petem avtomobilu v Evropi. Poleg uspeĹĄne tekstilne proizvodnje za avtomobile se podjetje danes lahko pohvali s svetovno znamko Top Tapes v kabelski industriji ter uspeĹĄno ĹĄiritvijo svojih proizvodov pod znamkami iLam, HygLam ter CarLa, s katerimi omogoÄ?ajo ĹĄirok nabor tehnoloĹĄko dovrĹĄenih integriranih reĹĄitev. S 13 % EBITDA v Ä?istih prihodkih se Tekstilna tovarna Okroglica uvrĹĄÄ?a v sam vrh tekstilne panoge.

Poleg sedanjih in nekdanjih delavcev tovarne (nekaterim najbolj prizadevnim so se ob tej priloĹžnosti ĹĄe posebej zahvalili) se je dneva odprtih vrat udeleĹžil tudi nekdanji direktor podjetja Igor Varl, ki velja za zaÄ?etnika uveljavitve znamke TopTapes.

V uradnem delu praznovanja, v katerem so

Tako bi lahko poimenovali zgodbo med Slovenijo in Brusljem. Ĺ e pred kratkim so nas hvalili in malce tudi grajali, a ocenili, da smo odliÄ?ni. No, sedaj pa so nas spet po prstih. Slovenija in ĹĄe 11 Ä?lanic EU morajo na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnoteĹžij, je pretekli teden v Bruslju sporoÄ?ila Evropska komisija. Obstajajo namreÄ? tveganja neskladnosti z evropskimi proraÄ?unskimi pravili, so ocenili, in nas postavili v skupino drĹžav, ki so v preventivnem sveĹžnju.

Ponovno se je oglasil tudi naĹĄ fiskalni svet in pozval vse udeleĹžene k zmernosti. Dejal je, da bodo s tem prispevali k doseganju takĹĄnega stanja javnih financ, ki bo omogoÄ?ilo ustrezen odziv fiskalne politike takrat, ko se bo gospodarska rast zniĹžala in bodo demografski pritiski veÄ?ji.

Res je. Apetiti raznih udeleĹžencev so z naĹĄo gospodarsko rastjo enormno narasli. Evropska komisija, tako kot fiskalni svet, ugotavljata, da obstaja tveganje pri izpolnjevanju finanÄ?nih zavez. NajveÄ?je tveganje po oceni komisije predstavljajo pritiski na nadaljnje viĹĄanje javnofinanÄ?nih izdatkov, zlasti plaÄ? in pokojnin.

Dodano vrednost dvigniti na 60 tisoÄ?akov

Patricija GuliÄ? – tehniÄ?na direktorica, nekdanji direktor TTO Igor Varl, predsednik uprave TTO in Skupine FORI Milan ForĹĄtner.

poudarili uÄ?inkovitost podjetja ter danaĹĄnje odliÄ?ne poslovne rezultate in prepriÄ?anje v svetlo prihodnost, so se zaposleni zahvalili tudi predsedniku uprave Skupine Fori Milanu ForĹĄtnerju za njegovo vizijo, vztrajnost ter neverjetne delovne navade, ki so lahko vsem za vzgled. Podjetje Tekstilna tovarna Okrog-

lica je pod Skupino Fori postalo moÄ?no in neomajno pri vzpenjanju proti samemu svetovnemu vrhu tekstilne industrije.

Rojstni dan podjetja, ki se ga je udeleĹžilo 250 obiskovalcev, so popestrili tudi Ä?lani lokalnega pihalnega orkestra. đ&#x;”˛

Pravi izdelki ponujeni ob pravem Ä?asu

Na letoĹĄnji slavnostni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je Ĺžupanovo priznanje za doseĹžke pri razvoju podjetniĹĄtva prejelo tamkajĹĄnje druĹžinsko podjetje Bralcom. V tem trenutku zaposluje 5 delavcev, za prodajo in servis izdelkov za Ä?iĹĄÄ?enje in masaĹžne aparate pa sodeluje ĹĄe z vrsto zunanjih sodelavcev.

membno je tudi, da prave izdelke ponudimo na trgu ob pravem Ä?asu.ÂŤ Zaupanje potroĹĄnikov potrjuje, tako Bralić, 120 tisoÄ? kupcev v 23 letih obstoja podjetja. Ĺ e spodbudnejĹĄe je, da se ti vra-

da smo v dobrih dveh desetletjih plaÄ?ali prispevkov in davkov toliko, da bi lahko zasadili vinograd s 500 tisoÄ? trsi.ÂŤ

Poslovni center za mlade

Lastna blagovna znamka

Podjetje se ponaĹĄa s 23-letno tradicijo, s preoblikovanjem v druĹžbo z omejeno odgovornostjo pred veÄ? leti trĹži izdelke z lastno blagovno znamko Bralcom. Po mnenju lastnika in direktorja druĹžbe DraĹžana Bralića jim to omogoÄ?a samostojnost in laĹžje prilagajanje globalizaciji ter neposreden stik s proizvajalci. ÂťTrĹžimo izdelke, za katere skupaj z njimi iĹĄÄ?emo inovativne reĹĄitve, ki so odziv na potrebe trga. NaĹĄi poslovni partnerji so v NemÄ?iji (eno za Ä?istilno, druga za masaĹžno opremo) ter v Aziji, kjer imamo poleg tega tudi svoj trg.ÂŤ Sicer pa, zagotavlja Bralić, izvaĹžajo ĹĄe v SlovaĹĄko, ÄŒeĹĄko, v Avstrijo, v Sloveniji in Hrvatski pa trĹžijo direktno. Na vpraĹĄanje, kako lahko podjetje, ki trĹži tehniÄ?ne izdelke, ki ne sodijo v nujno opremo gospodinjstva, preĹživi ob takĹĄni konkurenci, je DraĹžan Bralić odgovoril: ÂťS kakovostnimi in inovativnimi izdelki, ki jih kupci dobijo le pri nas.

Nismo vkljuÄ?eni v velike trgovske verige oziroma v Sloveniji sodelujemo le z Intersparom, ki trĹži naĹĄe robote za Ä?iĹĄÄ?enje. Po-

DraĹžan Bralić: ÂťPri nas kupec ne kupi maÄ?ka v Ĺžaklju, saj mu pred nakupom odgovorimo na vpraĹĄanja o prednostih izdelka.ÂŤ

Ä?ajo, kar ÂťmerijoÂŤ s sistemom staro za novo. Ĺ˝upanovo priznanje si je podjetje poleg uspeĹĄnega poslovanja ÂťprisluĹžiloÂŤ z nakupom objekta nekdanjega Vina Ĺ martno oziroma od njegovega zadnjega lastnika Mercatorja. Po besedah DraĹžana Bralića so z nakupom hkrati reĹĄili veÄ? teĹžav: podjetje je pridobilo primerne prostore, reĹĄili so objekt pred propadanjem, opravili obnovo in uredili okolico. ÂťVeseli smo, da je lokalna skupnost opazila naĹĄa prizadevanja. Upam, da bomo z njo sodelovali ĹĄe bolj z roko v roki tudi v prihodnje. Sicer pa naj povem,

UdeleĹženci vrha slovenskega gospodarstva, ki so se prejĹĄnji teden sestali na Brdu, so med drugim poudarili pomen socialnega partnerstva in dialoga. PrepriÄ?ani so, da je bil ta dogodek korak v pravo smer za izboljĹĄanje poloĹžaja treh generacij. Namen je, da se dodana vrednost na zaposlenega iz zdajĹĄnjih 42 tisoÄ? evrov dvigne na veÄ? kot 60 tisoÄ? evrov, izvoz se z 32 milijard poveÄ?a na 50 milijard evrov, BDP na prebivalca pa naj bi se iz zdajĹĄnjih 20.700 evrov poveÄ?al na 28 tisoÄ? evrov.

Ob zedinjenih ciljih se bo po oceni sodelujoÄ?ih sedaj kljuÄ?no dogovoriti za ukrepe, s katerimi bo te cilje skupaj z vsemi socialnimi partnerji, torej vlado, sindikati in gospodarstvom, mogoÄ?e doseÄ?i.

Na Ĺželeznicah 1.460 zaposlenih preveÄ?

Slovenske Ĺželeznice se rade pohvalijo s svojimi uspehi in dobrim poslovanjem, toda nekatere analize razgaljajo tudi drugaÄ?no sliko.

Na Slovenskih Ĺželeznicah podvajajo dela, kopiÄ?ijo vodstvene funkcije, v skupini pa je 1.460 zaposlenih preveÄ?, ugotavlja nemĹĄka analitiÄ?na druĹžba TransCare.

Cinkarna Celje odliÄ?no posluje Cinkarna Celje je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 143,6 milijona evrov Ä?istih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani. V prvih devetih mesecih letos ima tako kar 25,5 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar je skoraj trikrat veÄ? kot v enakem obdobju lani.

Podjetje Bralcom iz Šmartnega ob Paki s svojo blagovno znamko – Iskanje inovativnih reťitev skupaj s proizvajalci – Poslovni center za mlade podjetnike?

Tatjana PodgorĹĄek

30. novembra 2017

podjetnike?

Poleg masaĹžnih aparatov in strojev za gospodinjstva bodo v svojem programu ĹĄe bolj sledili robotiki za gospodinjstva. Nakup veÄ?jih poslovnih prostorov, kot jih potrebujejo, pa DraĹžana Bralića spodbuja k iskanju reĹĄitev za njihovo najprimernejĹĄo uporabo. ÂťKot samostojni podjetnik sem zaÄ?el v domaÄ?i garaĹži, zato vem, kaj lahko mladim podjetnikom pomenijo primerni prostori za izvajanje njihovih idej. Evropski skladi jim pri tem gredo na roko z moĹžnostjo pridobitve denarja za najemnino pod ugodnimi pogoji. V objektu naĹĄega podjetja so idealne moĹžnosti za oblikovanje podobnega poslovnega centra, kot je Standard v Velenju. ÄŒe je bilo vÄ?asih Vino Ĺ martno jedro zaposlovanja v kraju, zakaj ne bi bilo tudi v prihodnje. VeÄ? nas bo, laĹžje bomo ustvarjali,ÂŤ je sklenil pogovor DraĹžan Bralić. đ&#x;”˛

Pivovarna toĹži Ĺ rota Pivovarna LaĹĄko Union je zaradi ĹĄkode, ki so ji jo v preteklih letih povzroÄ?ile sporne poslovne odloÄ?itve razliÄ?nih ljudi, vloĹžila veÄ? odĹĄkodninskih toĹžb. Tako toĹži nekdanjega direktorja BoĹĄka Ĺ rota, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Od njega in druĹžbe Atka Prima zahtevajo povrnitev veÄ? kot 100 milijonov evrov ĹĄkode.

Zaradi pozebe za 47 milijonov evrov ĹĄkode LetoĹĄnja pozeba 21. in 22. aprila je povzroÄ?ila za skoraj 47 milijonov evrov ĹĄkode, kaĹže konÄ?na ocena, ki jo je objavila vlada. Pozebo so obravnavali kot 100-letni pojav, je pa Slovenijo letos prizadela Ĺže drugo leto zapored, zaradi Ä?esar je vlada sprejela poseben interventni zakon.

Bo 2500 trgovcev preveÄ??

Zahteve po nedeljskem zaprtju trgovin so sicer nekoliko potihnile, Ä?eprav nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ pravi, da je zbral Ĺže veÄ? kot 10 tisoÄ? podpisov podpore. Se je pa sedaj oglasil sindikat trgovine, ki opozarja, da Ä?e bomo to naredili, bo brez dela ostalo od 2.000 do 2.500 trgovk.

V steÄ?aju konÄ?al Kolosej Med tistimi, ki so se spotaknili pri svojem poslovanju, je tudi druĹžba Kolosej. Tako je v steÄ?aju julija letos konÄ?al Kolosej kinematografi, ki se je neuspeĹĄno skuĹĄal reĹĄevati s prisilno poravnavo, sedaj pa se je enako zgodilo ĹĄe z druĹžbo Kolosej zabavni centri. 'Prisilka' ni uspela, zato je sodiĹĄÄ?e zaÄ?elo steÄ?ajni postopek.

Prihaja The Body Shop

VeÄ? kot 70 nastopov Celje – Od 1. do 3. decembra se bo na sejmiĹĄÄ?u v Celju odvijal jubilejni, 10. erotiÄ?ni sejem sLOVErotika. Tokrat bo v novi, veÄ?ji dvorani L1 celjskega sejmiĹĄÄ?a, ki bo (zagotavlja organizator druĹžba Celjski sejem) omogoÄ?ala veÄ? intime in nova vizualna doĹživetja.

Sejem velja za najbolj dinamiÄ?en in programsko raznovrsten erotiÄ?ni dogodek v regiji. V treh veÄ?erih organizatorji napovedujejo veÄ? kot 70 nastopov na glavnem odru sejma ter v treh spremljajoÄ?ih tematsko obarvanih mini teatrih. V erotiÄ?nih performansih se bodo ob novih zvezdah industrije za odrasle predstavile tudi nekatere artistke, ki so v preteklosti Ĺže navduĹĄevale obiskovalce sejma.

Prva dva veÄ?era (v petek in soboto) bo sejem odprt od 17. do 1. ure zjutraj, v nedeljo pa od 15. do 22. ure. đ&#x;”˛

tp

Na slovenski trg vstopa pri nas zelo Ĺželena svetovno znana kozmetiÄ?na linija The Body Shop. Njihovi izdelki bodo sicer sprva na voljo v spletni trgovini, ki je Ĺže zaĹživela, v bliĹžnji prihodnosti pa je v naÄ?rtu tudi odprtje veÄ? trgovin, so sporoÄ?ili iz druĹžbe The Body Shop Slovenija. Prva trgovina bo v Ljubljani, kdaj se bo odprla, pa za zdaj niso povedali. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

30. novembra 2017

Globalna prisotnost, lokalno izvajanje Mednarodno omreĹžje laboratorijev Eurofinsa je s 130.000 metodami na voljo tudi naroÄ?nikom Eurofins ERICo Milena KrstiÄ? – Planinc

mestnimi obÄ?inami v Sloveniji, Ä?eprav imamo tukaj najveÄ?jega tako imenovanega onesnaĹževalca po izpustih ogljikovega dioksida v ozraÄ?je. TEĹ ima danes popolnoma drugaÄ?no, Ä?isto tehnologijo za pridobivanje elektrike iz lignita.ÂŤ

Velenje – ERICo Velenje, ki je od 1. julija letos del sistema Eurofins, nima samo novega imena, z vstopom v sistem je postal globalno podjetje. Vanj se je podal po uspeĹĄno zakljuÄ?eni ekoloĹĄki sanaciji Ĺ aleĹĄke doline ter prenosom znanja Eurofins se ĹĄiri na dva in izkuĹĄenj po vsej SlonaÄ?ina, z organsko rastjo veniji in delu Balkana. svojih storitev in z nakupi.

Direktor Eurof ins ERICo, mag. Marko PopreÄ?no kupijo en Mavec, ki smo ga povalaboratorij na teden. bili na pogovor, je Ĺželel, da se najprej ozremo naNastanek ERICa je neposrezaj. Pa smo se. dno povezan z nastankom ekoInĹĄtitut je bil pred Ä?etrt stoleloĹĄkih gibanj in velikim ekolotja ustanovljen z namenom, da ĹĄkim shodom na Titovem trgu. vodi, usmerja in meri sanacijo Âť8. novembra letos je od tega okolja v Ĺ aleĹĄki dolini. Njena podoba je bila bistveno drugaÄ?- velikega shoda minilo natanko 30 let. Bil je prelomen za odlona, kot je danes. Še kako drugaÄ?na! Velenjsko Ä?itev o sanaciji doline in za najezero, v katerem se danes med stanek inĹĄtituta ERICo. Pripravikendi kopa na tisoÄ?e ljudi, je vljal in meril je sanacije, ki sta bilo mrtvo, povsem neprimer- jih izvajali obe energetski podjeno za kopanje, reka Paka vzho- tji, Termoelektrarna in Premodno od jezera je bila popolnoma govnik, ter ObÄ?ina Velenje, ki je onesnaĹžena, pepel so odlagali sanirala odpadne vode.ÂŤ Zdaj je sanacija konÄ?ana, tukaj neprimerno, v zrak se je letno ste ostali praktiÄ?no brez dela. dvignilo veÄ? kot sto tisoÄ? ton ĹžveŠe je kaj za postoriti, je pa res, plovega dioksida, ki se je v Ĺ aleĹĄko dolino vraÄ?al v obliki kislega da nam je danes ostala le ĹĄe petideĹžja in povzroÄ?al propadanje na tistega, kar smo v Ĺ aleĹĄki dolismrek ter teĹžave v eko sistemih.ÂŤ ni delali vÄ?asih. Zdaj gre bolj za Sredi mesta so pogosto zaradi spremljanje vplivov, medtem ko potreb po novih raziskavah in slabega zraka zavijale sirene. ÂťObiÄ?ajno je bilo to v zimskem razvojnih projektih za potrebe Ä?asu, ko je prihajalo do toplotne obeh gigantov ni veÄ?.ÂŤ Zaradi tega se je bilo treba oriinverzije. Danes pa Ĺživimo v meentirati drugam. stni obÄ?ini, v kateri prebivalci diÂťZnanje, ki si ga je ERICo prihamo najÄ?istejĹĄi zrak med vsemi

â?ą

dobil pri sanaciji Ĺ aleĹĄke doline, jaz temu pravim v 'laboratoriju na prostem', smo najprej uspeĹĄno prenesli na trg celotne Slovenije, ga nadgradili z znanji za potrebe druge industrije in drugih lokalnih skupnosti. Storitve izvajamo za komunalna podjetja,

vanjem z zakonodajo tistim, ki vstopajo v Evropsko unijo. S tretjim korakom, ki smo ga naredili letos, pa se nam v skupini Eurofins odpirajo novi trgi zahodne Evrope in drugi. Se je s tem spremenil in razťiril tudi nabor storitev, ki jih opravljate kot Eurofins ERICo? Že sistem, na kakrťnega deluje ta mednarodna mreŞa standardiziranih in svetovno priznanih

Mag. Marko Mavec: "Znanje iz 'laboratorija na prostem', smo najprej prenesli na trge Evropo in ĹĄirĹĄe."

razliÄ?no industrijo, delno tudi prehrambno in seveda energetiko, predvsem pa hidroenergetsko, ki ostaja bistveni del naĹĄih storitev. Drugi korak je predstavljala ĹĄiritev na Balkan, kjer smo ĹĄe vedno prisotni s svetovanjem pri reĹĄevanju podobnih teĹžav, kot so bile v Ĺ aleĹĄki dolini, ter sveto-

laboratorijev, ki delujejo po vsem svetu, je drugaÄ?en.

NajveÄ? laboratorijev ima v Evropi, zelo moÄ?no so prisotni tudi na vseh drugih kontinentih, razen v Afriki. Povsod zagotavlja glavne laboratorijske preiskave za ĹĄtiri podroÄ?ja – hrano, farmacijo, okolje in kliniÄ?ne ana-

lize. Tudi ERICo – kot Eurofins ERICo – ĹĄiri raziskave na okoljska testiranja hrane, biofarmacevtskih sredstev, kliniÄ?no diagnostiko, genomiko, analitiko v kmetijstvu, forenziko, na izdelke ĹĄiroke potroĹĄnje.ÂŤ Preden so kupili ERICo, so ga najbrĹž kar dobro potipali? ÂťSeveda. Spoznali so nas kot dovolj dobro firmo, ki se bo lahko umestila v njihov sistem. Ocena naĹĄih dotedanjih lastnikov, torej Gorenja, ki je bilo veÄ?inski lastnik, Premogovnika in Termoelektrarne pa je bila, da bi Eurofins za ERICo pomenil nadaljnji razvoj, zagotovil rast, perspektivo. Tudi cena je bila solidna.ÂŤ Kaj pa obveznosti, ki jih imate znotraj sistema, prednosti? ÂťVes Ä?as je treba slediti trem podroÄ?jem. Prvo je vlaganje v opremo, vodilne tehnologije in kadre. Drugo zadeva edinstveno organizacijo s sistemom decentraliziranih podjetij. Podjetja so sicer last sistema in vanj integrirana z informacijskimi tehnologijami, a decentralizirana s principom One stop shop.

Mednarodno omreĹžje s 130.000 metodami je na voljo vsakemu od njih, torej ima tudi stranka v

Eurpofins ERICo na voljo vse te metode. NaroÄ?nik za katerokoli od njih dobi pri nas skrbnika po enaki ceni kot na trgu znotraj Eurofinsa. Poskrbimo za komunikacijo, prevzem vzorcev, logistiko do laboratorija in za to, da naroÄ?nik od tam dobi rezultate analize, ki jo je naroÄ?il. Skozi One stop shop princip vidimo kompleten svetovni trg, hkrati pa so naĹĄe storitve na voljo celemu trgu. Kjer smo konkurenÄ?ni, morda unikatni, tako kot smo pri izvedbi testiranj kanabinoidov, se nam odpirajo popolnoma nove dimenzije.

Tretje podroÄ?je so kakovostne storitve in poznavanje lokalnih predpisov, kar zelo dobro obvladamo. Na tem podroÄ?ju dajemo dodano vrednost tudi storitvam, ki se ne izvajajo pri nas, temveÄ? nekje drugje v Eurofinsovem sistemu.

Eurofins zagotavlja visoke standarde, kakovost in doslednost pri izvajanju analiz, globalno prisotnost z lokalnim izvajanjem, podprto z IT poslovanjem. NaroÄ?nik lahko sledi svojemu vzorcu od prevzema do rezultata.ÂŤ đ&#x;”˛

Iz srednje velikega laboratorija do preko ĹĄtiristotih po vsem svetu

Podjetje Eurofins je bilo ustanovljeno leta 1987, najveÄ?ji delniÄ?ar je druĹžina Marten. Delnice podjetja kotirajo na borzi. Konec letoĹĄnjega maja je bila vrednost delnice Eurofinsa 472 evrov, prvo leto je bila njena cena nekaj manj kot 2 evra.

V tem Ä?asu se je tudi Eurofins bistveno spremenil. ZaÄ?el je kot srednje velik laboratorij v Franciji, danes pa obsega veÄ? kot 400 laboratorijev v 41 drĹžavah po vsem svetu. Zaposlenih ima veÄ? kot 30.000 strokovnjakov, znotraj sistema pa izvaja okoli 130.000 metod. V Ericu jih znajo izvajati okoli 300.

VraÄ?a se optimizem, vraÄ?ajo se Ä?lani ObmoÄ?na obrtno-podjetniĹĄka zbornica Velenje znova pridobiva ugled – IzobraĹževanje, svetovanje in zastopanje interesov – Podpredsednika s polnimi pooblastili Tatjana PodgorĹĄek

Po daljĹĄem premoru bo ObmoÄ?na obrtno-podjetniĹĄka zbornica Velenje pripravila v torek, 12. decembra, v vili Bianca v Velenju sreÄ?anje svojih Ä?lanov. Njen predsednik Branko Meh meni, da so ta pomembna za zdruĹževanje Ä?lanov, izmenjavo primerov dobrih praks, tudi zato, da se na njih podeli kakĹĄno priznanje obrtnikom in podjetnikom za njihova prizadevanja. ÂťDobre prakse iz preteklosti vraÄ?amo v njeno delovanje.

Zadovoljen sem, ker obmoÄ?na zbornica znova pridobiva ugled, vraÄ?a se optimizem, obrtniki in podjetniki iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ji znova bolj zaupajo.ÂŤ Na nekatera naĹĄa ObmoÄ?na obrtno-podjetniĹĄka zbornica Velenje ĹĄteje danes danes blizu 320 Ä?lanov, sicer pa je v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 2354 druĹžb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov, ki so ciljna skupina zbornice.

vpraĹĄanja pa je Branko Meh takole odgovoril: Pred nedavnim je Obrtno-podjetniĹĄka zbornica Slovenije razglasila podjetnika leta. Med kandidati tudi tokrat ni bilo nikogar iz Ĺ aleĹĄke doline. Ni primernih kandidatov, se ti noÄ?ejo izpostavljati? ÂťTeĹžko reÄ?em, zakaj ni kandidatov iz Ĺ aleĹĄke doline. Vsi imajo moĹžnost, da se prijavijo. Je pa treba vedeti, da morajo imeti urejene proizvodne prostore, da uspeĹĄno poslujejo, so brez dolgov do podizvajalcev, imajo plaÄ?ane vse davke, prispevke in da dovolijo pregled poslovanja. Verjamem, da je v Ĺ aleĹĄki dolini tudi kdo, ki ustreza vsem tem merilom, in upam, da bo to kdo storil prihodnje leto. Naslov obrtnik leta prinaĹĄa prednosti. Naloga tukajĹĄnje obmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice naj bi bila tudi motivirati podjetnike, obrtnike, da se prijavijo.ÂŤ V zadnjem delu lanskega leta, sploh pa letos spomladi, so se v javnosti ĹĄirile informacije o nesoglasju znotraj zbornice, nezadovoljstvo Ä?lanstva je bilo precejĹĄnje, zgodila se je razreĹĄitev

predvsem podjetniki, ki zapirajo svoje obratovalnice. Pohvaliti moram delo obeh zaposlenih na zbornici, saj namenjata veliko pozornosti izobraĹževanju, svetovanju in zastopanju Ä?lanov, kar je osnovna dejavnost zbornic, jim pomagata s prijavami na razne projekte, razpise, seznanjata s prednostmi kartice Mozaik podjetnih ‌ Skratka, velenjska obmoÄ?na zbornica znova postaja podaljĹĄana roka krovne organizacije.ÂŤ

â?ą

ÂťPoleg izobraĹževanja, svetovanja, zastopanja Ä?lanov prizadevanja za vraÄ?anje zaupanja v zborniÄ?ni sistem, delovanje zbornice v korist Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila obrtnikov, podjetnikov v regiji, pomoÄ? pri njihovem poslovanju ‌ ObmoÄ?na zbornica mora biti servis svojim Ä?lanom.ÂŤ Ste predsednik obmoÄ?ne zbornice in hkrati tudi krovne organizacije. Morda zaradi tega laĹžje reĹĄujete morebitna odprta vpraĹĄanja?

Zdravstveno ministrstvo hoÄ?e naprtiti na ramena delodajalcev ĹĄe poklicne bolezni.

Nerazumno in zakonsko nedopustno!

Branko Meh: ÂťObmoÄ?na obrtna zbornica Velenje znova postaja servis svojim Ä?lanom.ÂŤ

prejĹĄnjega predsednika upravnega odbora zbornice. So se stvari Ĺže uredile? ÂťIzvedli smo nekatere kadrovske zamenjave in tudi ukrepe, ki so bili veÄ? kot nujni. Danes Ĺže lahko ugotavljamo, da zbor-

nica znova pridobiva ugled, se krepi, vraÄ?ajo se nekateri njeni prejĹĄnji Ä?lani, v zborniÄ?ni sistem se vkljuÄ?ujejo novi. PrviÄ? po uvedbi prostovoljnega Ä?lanstva se je zgodilo, da beleĹžimo toliko vpisov kot izpisov. Izpisujejo se

Katere so v tem trenutku najaktualnejĹĄe teme? Še vedno nereĹĄena vpraĹĄanja v zvezi z regresnimi zahtevki s podroÄ?ja zdravstvene zakonodaje. Kljub temu da opozarjamo vlado RS Ĺže vrsto let, nismo niÄ? bliĹže reĹĄitvam. Za nameÄ?ek sedaj zdravstveno ministrstvo hoÄ?e naprtiti na ramena delodajalcev ĹĄe poklicne bolezni. Nerazumno in zakonsko nedopustno je, da bi pravilnik veljal za 30 let nazaj.ÂŤ Poleg osnovnih nalog bodo prednostni cilji delovanja v prihodnje ‌

ÂťSem predvsem predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije. Glede na razmere ni bilo druge moĹžnosti, kot da sem zaÄ?asno prevzel vodenje ĹĄe obmoÄ?ne zbornice. Sem pa njen predsednik bolj navzven, saj sem dal vsa pooblastila za vodenje njenima podpredsednikoma Dejanu Vodovniku in MatjaĹžu Krajncu. Ta sedaj vodita obmoÄ?no zbornico.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 22. novembra DrĹžavni zbor je podprl naznanitev pri sumu kaznivih dejanj pri nakupu Ĺžilnih opornic. Poslanske skupine so pri tem poudarile pomen boja proti korupciji.

Poslanci koalicije pa so v drĹžavni zbor vloĹžili predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega znaÄ?aja, s katero bi iz postopkov v primeru javno dostopnih podatkov izkljuÄ?ili stransko udeleĹžbo.

Poslanske skupine so poudarile pomen boja proti korupciji.

Dars je v promet predal prvi del odseka podravske avtoceste med DraĹženci in GruĹĄkovjem, 7,3 kilometra dolg odsek ĹĄtiripasovnice med DraĹženci in Podlehnikom.

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? je na odboru DZ za obrambo pojasnila okoliĹĄÄ?ine izjave o morebitnem umiku slovenskih vojakov iz Iraka.

ReĹĄevalci humanitarnih organizacij so v dveh zaporednih reĹĄevalnih akcijah na vzhodnem delu Libijskega morja reĹĄili 279 prebeĹžnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v SoÄ?iju gostil turĹĄkega in iranskega kolega Recepa Tayyipa Erdogana in Hasana Rohanija.

Voditelji so se izrekli za organizacijo nove konference o Siriji.

Mednarodno sodiĹĄÄ?e v Haagu je za vojne zloÄ?ine na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića, obsodilo na dosmrtni zapor.

ÄŒetrtek, 23. novembra Po izvolitvi 22 drĹžavnih svetnikov, ki zastopajo interese lokalnih skupnosti, so dan pred tem na volilnih zborih izbirali ĹĄe 17 predstavnikov socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov v DrĹžavnem svetu.

Izbirali so Ä?lane DrĹžavnega sveta.

S pravosodnega ministrstva so sporoÄ?ili, da je slovenski pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? uvrĹĄÄ?en v oĹžji izbor treh kandidatov za komisarja Sveta Evrope za Ä?lovekove pravice.

Izvedeli smo tudi, da bo Slovenija ĹĄe letos odprla novi veleposlaniĹĄtvi v Bolgariji in ZdruĹženih arabskih emiratih.

Oglasili so se trije slovenski ustavni pravniki Matej Avbelj, AndraĹž TerĹĄek in Jurij Toplak ter sporoÄ?ili, da nasprotujejo napovedani spremembi ustave

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

v zvezi s financiranjem osnovnega ĹĄolstva.

Ruanda se je ponudila, da sprejme pribliĹžno 30 tisoÄ? prebeĹžnikov iz podsaharske Afrike, ki so ujeti v Libiji, kjer se pogosto znajdejo v suĹženjskih razmerah.

V NemÄ?iji so se ĹĄe naprej trudili s sestavo koalicije. Potem ko so propadla pogajanja krĹĄÄ?anskih demokratov s svobodnimi demokrati in zelenimi, se je oÄ?itno stopnjeval pritisk na socialdemokrate, naj skupaj s krĹĄÄ?anskimi demokrati oblikujejo t. i. veliko koalicijo in tako prepreÄ?ijo nove volitve.

Robert Mugabe si je kot del dogovora o sestopu z oblasti zagotovil imuniteto pred sodnim pregonom, izrazil pa je tudi Ĺželjo, da do smrti ostane v domovini.

Petek, 24. novembra Potem ko se je premier Cerar sreÄ?al s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, je potrdil, da v komisiji resno razmiĹĄljajo o posredovanju za zagotovitev izvajanja arbitraĹžne odloÄ?be o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektor-

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron se je spomnil mednarodnega pomena dne.

Kritiziral je nasilje v druĹžini in dejal, da Francijo sramoti dejstvo, da je vsake tri dni ubita Ĺženska.

Zaznamovali smo mednarodni dan boja proti nasilju nad Ĺženskami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal nov medijski zakon, ki od tujih medijev zahteva, da se registrirajo kot tuji agenti.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je kljub teĹžavam njenih krĹĄÄ?anskih demokratov s sestavljanjem koalicije zavrnila moĹžnost novih volitev.

PrviÄ? po treh tednih so v jemenski prestolnici Sana pristala ĹĄtiri letala s humanitarnimi delavci in poĹĄiljkami pomoÄ?i.

TurĹĄki zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sporoÄ?il, da je ameriĹĄki predsednik Donald Trump v telefonskem pogovoru s turĹĄkim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom obljubil prekinitev ameriĹĄkega oboroĹževanja aktivne kurdske milice v Siriji.

Nedelja, 26. novembra V zvezi s posredovanjem za zagotovitev izvajanja arbitraĹžne odloÄ?be na meji med Slovenijo in HrvaĹĄko pri Evropski komisiji menda resno razmiĹĄljajo.

ja je od vlade zahtevala, naj se nemudoma zaÄ?ne pogajati o celotni odpravi plaÄ?nih anomalij, in zagrozila, da bodo sicer razmislili o stavkovnih aktivnostih.

Ukrajinska vojska je sporoÄ?ila, da je v hudem uporniĹĄkem obstreljevanju na vzhodu drĹžave umrlo pet vojakov, vladne sile pa naj bi ob tem ubile osem upornikov.

OboroĹženi napadalci so napadli moĹĄejo na Sinaju na severu Egipta in ubili veÄ? kot 235 ljudi, najmanj 125 je bilo ranjenih.

Kot novi predsednik Zimbabveja je pred veÄ? tisoÄ? ljudmi prisegel Emmerson Mnangagwa.

Ruska Sberbank, ki je najveÄ?ja upnica prezadolĹženega hrvaĹĄkega Agrokorja, je blokirala raÄ?une veÄ?inskega lastnika Ivice TodoriÄ?a in Ä?lanov njegove druĹžine v Veliki Britaniji.

Potem ko je nekaj dni prej severnokorejski vojak izvedel drzen pobeg prek meje, je Severna Koreja zamenjala obmejne straĹžarje in utrdila svoj del meje z JuĹžno Korejo.

Sobota, 25. novembra Ob dnevu boja proti nasilju nad Ĺženskami je pristojna ministrica izpostavila niÄ?elno toleranco do vseh oblik nasilja in poudarila, da tudi spolno nadlegovanje na delovnem mestu ni nedolĹžno dajanje.

30. novembra 2017

Razveselil nas je Jernej Damjan, ki je kot rezerva v ekipi zmagal na tekmi svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih.

V noÄ?nem klubu Butterfly Disco Pub na otoku Tenerife na Kanarskih otokih se je udrl del plesiĹĄÄ?a, pri Ä?emer so obiskovalci padli v klet.

Letalski prevozniki so prejeli t. i. rdeÄ?e opozorilo o nevarno-

Ponedeljek, 27. novembra Poslanci so sprejeli sveĹženj ĹĄtirih zakonov: zakon o evidentiranju drĹžavne meje med Slovenijo in HrvaĹĄko, zakon o zemljiĹĄki knjigi, zakon o morskem ribiĹĄtvu ter t. i. interventni zakon.

Bil je pomemben dan za gospodarstvo. DruĹžba SHS Aviation, ki s pomoÄ?jo azijskega kapitala upravlja mariborsko letaliĹĄÄ?e, je z enim najveÄ?jih gradbenih podjetij na svetu, pekinĹĄkim China State Construction Engieering, podpisala za 660 milijonov evrov vreden dogovor za prenovo letaliĹĄÄ?a in podaljĹĄanje steze.

V mariborsko letaliĹĄÄ?e bo vloĹženih 660 milijonov evrov.

V okviru ĹĄestega vrha 16 drĹžav vzhodne in srednje Evrope ter Kitajske pa je Slovenija s Kitajsko podpisala dva sporazuma, in sicer o sodelovanju v okviru pobude za gospodarski pas svilne poti in o izvozu slovenskega medu na Kitajsko.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu naloĹžil, naj posreduje za zagotovitev izvajanja arbitraĹžne odloÄ?be o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

Torek, 28. novembra V DrĹžavnem zboru so poslanci sprejeli novele ĹĄtirih davÄ?nih zakonov. Odslej sta spremenjena dohodnina in dobiÄ?ek dobiÄ?ka pravnih oseb, poveÄ?ana je 13. plaÄ?a, obenem pa so zaostreni pogoji za t. i. normirance.

Izvedeli smo, da bo Slovenski drĹžavni holding na izredni skupĹĄÄ?ini Luke Koper konec decembra v imenu najveÄ?jega lastnika (drĹžave) podprl predlog nadzornega sveta Luke o podelitvi nezaupnice upravi.

Her Helga V toplem, ogrevanem prostoru berem o tem, da tretjina upokojencev Ĺživi v energetski revĹĄÄ?ini; da nimajo za drva. Ministrstvo za infrastrukturo Ĺže tri leta ÂťÄ?akaÂŤ z denarjem, rezerviranih ima pet milijonov! ... in pravi zimski veter ĹĄe ne brije ...

Najbolje je take novice dobiti Âťna kavÄ?uÂŤ, v predprazniÄ?nem vzduĹĄju, ja, zdaj nas ÂťmedejoÂŤ Ĺže mesec dni prej. Trgovine, ulice, parki, vse se okraĹĄuje, Ä?edi, vrĹženo pod nos potroĹĄnikom, da jih nakupovalna mrzlica obseda Ä?im dalj, medtem pa marsikdo nima niti za burek.

Kako dvotirna je v manj kot treh desetletjih postala Slovenija, je ĹĄe bolj oÄ?itno na politiÄ?nem parketu; politiki izgubljajo stik Ĺ pela KoĹžar z realnostjo in tako so volivci pred tedni povedali najveÄ?. Pa bi bilo bolje, da jim ne bi bilo treba. Ĺ e bolje pa bi bilo ne sliĹĄati inavguracijskih besed ponovno izvoljenega predsednika, odloÄ?no: VeÄ?krat se bom oglaĹĄal.

In nato se zgodi – Šami.

V ospredje stopi – odloÄ?ni premier. Ki naposled ugotovi, da njegova odloÄ?nost ni odloÄ?ilna, je Âťle ena odÂŤ Ä?lanov vlade?! Njegov opozicijski predsedniĹĄki partner na televiziji posmehljivo navrĹže, da biti frizer paÄ? ni vrhunska umetnost (Ä?eprav tega nihÄ?e ne trdi, razen njega) in da je nevreden, ker je zapustil druĹžino, ponovno izvoljeni predsednik pa ponovno odloÄ?no, v svojem slogu – odloÄ?be sodiĹĄÄ? je treba spoĹĄtovati.

In Ĺ ami pristane v bolniĹĄnici.

Pa obnovimo zgodbo. DruĹžino je Ĺželel pripeljati v Slovenijo. Kmalu po prihodu, bolje prebegu je zaprosil za azil. PriĹĄel je februarja lani. Integriral se je, da bi Ĺženi in otrokom tu ustvaril dom. In jim ga je zaÄ?enjal. Ko je ÂťudariloÂŤ sodiĹĄÄ?e, nato ĹĄe politika. Brez, da pogleda Ä?loveku v obraz. Ker bi lahko dojela teh nekaj stavkov – dojame jih osnovnoĹĄolec, kajne? Tako preprosto je, zato nas nehajte imeti za norca.

Her Helga.

Imamo enega najstroĹžjih zakonov o tujcih, imamo rezalno Ĺžico.

In imamo predsednika, ki se bo pogosteje odzival, ob tehtnem vnaprejĹĄnjem premisleku, seveda.

Povolilni tok je ĹĄel dalje. Karavana gre, kot da ni niÄ?esar razumela. Ahmad Ĺ ami se jim je zgodil ob pravem Ä?asu, pravi politiki bi to uvideli! Namesto tega pa: spravljivi premier, razoÄ?arani premier, jeznorita notranja ministrica in vseprisotni zunanji minister.

TakĹĄna je trenutno vlada.

Po predsedniĹĄkih volitvah sledijo parlamentarne – prviÄ? ne bom ĹĄla. Nimam veÄ? koga voliti. ÄŒetudi pridejo podmladki podmladkov. Maloumen je ta politiÄ?ni ring, naravnost Ĺžaljiv.

A abstinenÄ?na kriza volivcev nikogar veÄ? ne ÂťobremenjujeÂŤ; mediji o politiki poroÄ?amo dnevno, kot Ĺže prej, politiki se obnaĹĄajo, kot so se Ĺže prej. Kaj ni jasno? Ne gremo se veÄ?! Ĺ˝elite ĹĄe eno potrditev? Dobro, se ne vidimo na parlamentarnih volitvah.

Prirejeno po Kosovelovem Kons. 5: Molk je zlato.

Gnoj je zlato.

Kdor nima duĹĄe, ne potrebuje zlata.

Her Helga.

I,A. In na volitvah bo spet nekdo ... zmagal. Gotovo odloÄ?en moĹž z odloÄ?no roko. I,A. đ&#x;”˛

Junak dneva je bil Jernej Damjan.

sti ognjeniĹĄkega pepela na nebu blizu indonezijskega otoka Bali, potem ko je gost oblak pepela iz ognjenika Agung dosegel viĹĄino ĹĄtiri tisoÄ? metrov.

JuĹžno od Ĺ anghaja je moÄ?na eksplozija razdejala tovarno v pristaniĹĄkem mestu Ningbo.

Ubita sta bila najmanj dva Ä?loveka, 18 ljudi pa je bilo poĹĄkodovanih.

Izraelski minister za zdravstvo Jakov Licman, ki je tudi predsednik ultra ortodoksne judovske stranke ZdruĹženi v tori judovstva, je odstopil zaradi spora glede dela na ĹĄabat, judovski dan poÄ?itka.

Iz Sirije so poroÄ?ali o 57 ubitih civilistih, tudi otrocih, v zraÄ?nih napadih ob Damasku in v pokrajini Deir Ezor.

Bodo trgovine ob nedeljah zaprte ali ne?

V teku pogovorov o zaprtju trgovin ob nedeljah so delodajalci in sindikati sporoÄ?ili, da ĹĄe ne bodo podpisali dogovora o ureditvi delovnega Ä?asa.

Avstralska zvezna drĹžava Viktorija je sprejela zakon o evtanaziji, s katerim bodo na smrt bolnim, v primeru, da trpijo neznosne boleÄ?ine, od sredine leta 2019 dovolili zakonit nakup sredstev za pomoÄ? pri smrti.

NemÄ?ijo je pretreslo samovoljno dejanje zveznega ministra za kmetijstvo iz bavarske KrĹĄÄ?anskosocialne unije Christiana Schmidta, ki je dan pred tem na lastno pest, brez odobritve vlade, glasoval za petletno podaljĹĄanje uporabe herbicida glifosata, za katerega domnevajo, da povzroÄ?a raka.

Za posle Lavre, za stroko eno leto Makucova Slovenj Gradec, 23. novembra – ÄŒlani sveta javnega zavoda SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec so za direktorja omenjenega zavoda potrdili Janeza Lavreta, ki je po prihodu iz UKC Maribor bolniĹĄnico vodil kot vrĹĄilec dolĹžnosti. Z njegovim imenovanjem mora soglaĹĄati ĹĄe vlada. Lavre je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za poslovnega direktorja, na razpis za strokovnega direktorja pa se ni prijavil nihÄ?e. Zato bodo razpis ponovili. Do imenovanja bo to nalogo opravljala kot vrĹĄilka dolĹžnosti – najdlje za eno leto – internistka Jana Makuc. DolĹžnost bo nastopila jutri (1. decembra). Oba sta dobila soglasno podporo.

Lavre, ki je pred odhodom v Maribor vodil bolniĹĄnico v Slovenj Gradcu dva mandata, je med prednostne naloge uvrstil finanÄ?no konsolidacijo poslovanja, izgradnjo novega kirurĹĄkega bloka in strokovni razvoj bolniĹĄnice. ÄŒaka ga naporno delo, saj je bolniĹĄnica v letoĹĄnjih devetih mesecih poslovala z izgubo v viĹĄini blizu 2 milijonov evrov.

Razlog zanjo je manjĹĄa realizacija programa ter veliki stroĹĄki zdravil in dela. S 5,2 milijona evrov, ki naj bi jih dobil javni zavod po zakonu o sanaciji slovenskih bolniĹĄnic, bodo pokrili zgolj akumulirano izgubo. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 7

7

REPORTAŽA

30. novembra 2017

Dan Rudolfa Maistra praznik domoljubja KatiÄ?eva in LovrenÄ?iÄ? poudarila pomen aktivnega drĹžavljanstva – Na zgodovino moramo biti ponosni in se iz nje uÄ?iti Velenje, 22. novembra – Ob drĹžavnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo od leta 2005, so po drĹžavi potekale ĹĄtevilne prireditve v spomin na generala Maistra in njegove borce. Osrednja slovesnost je bila Ĺže dan pred praznikom v velenjskem domu kulture. Na njej so se slovenski javnosti predstavili velenjski kulturniki. UdeleĹžil se je je tudi predsednik drĹžave Borut Pahor. Zbrane v dvorani in pred televizijskimi sprejemniki – sveÄ?anost je Na domoljubno slovesnost je priĹĄel tudi predsednik drĹžave Borut Pahor. V neposredno prenaĹĄala dom kulture je priĹĄel skupaj z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em in slavnostno nacionalna televizija – govornico, ministrico Andrejo KatiÄ?. sta pozdravila velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednik ZdruĹženja druĹĄtev "general Maister" Milan LovrenÄ?iÄ?, slavnostna govornica pa je bila ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Poudarila je, da je Maister prepoznal zgodovinsko priloĹžnost za slovenski narod, saj se je zavedal, da je interes naroda, da ima svoje ozemlje in da je treba vzeti oblast v svoje roke. Njegovo dejanje je bilo tve- mu je sledilo 4 tisoÄ? borcev. ÂťPo- preteklosti s svojimi pogumnimi, gana, a skrbno premiĹĄljena odlo- nosni moramo biti na vse Slo- tveganimi in teĹžkimi odloÄ?itvami Ä?itev pogumnega domoljuba, ki vence in Slovenke, ki so nam v priborili to, kar imamo danes.

www.slo-zeleznice.si

V mestu, ki je ponosno na svojo zgodovino, ki se te ne sramuje in je znano po sodelovanju, kar je v pozdravnem nagovoru poudaril tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, so program osrednje slovesnosti pripravili domaÄ?ini. Scenarij so ustvarili Drago MartinĹĄek, Ivo Stropnik in Mojca Ĺ˝evart, reĹžiral je JoĹže Krajnc. Za scenografijo je poskrbela Tatjana Kortnik, video je oblikoval Stane Ĺ pegel. V programu so sodelovali dramski igralec Romeo

GrebenĹĄek, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, OtroĹĄki in mladinski pevski zbor GĹ FKK, Orkester Big band Vox in Plesni studio N. ÂťSporoÄ?ilo slovesnosti je bilo, da je Velenje veÄ?no uporniĹĄko mesto, tako v gradnji modernega mesta kot tudi v zahtevah po praviÄ?nem Ĺživljenju. To so bile tudi ideje generala Maistra,ÂŤ je poudaril predsednik Ĺ aleĹĄkega druĹĄtva Âťgeneral MaisterÂŤ Drago MartinĹĄek.

Program prireditve so pripravili in oblikovali velenjski kulturniki. Z njim so bili tudi promotorji mesta, saj so vrhunski.

General Maister je bil zagotovo eden od njih. Je svetel lik naĹĄe zgodovine, ki je znal povezovati in ne razdvajati. To so vrednote, ki so zelo pomembne tudi danes,ÂŤ je poudarila ministrica.

Tako KatiÄ?eva kot LovrenÄ?iÄ? sta menila, da je praznik posveÄ?en domoljubju, in pozvala k ve-

Ä?ji aktivnosti drĹžavljanov, ki postajajo vse bolj pasivni, kar se odraĹža tudi v volilni udeleĹžbi. ÂťV ne tako daljni zgodovini so Ĺženske tudi umirale, ko so se borile za volilno pravico, da so postale aktivne drĹžavljanke. Da so lahko volile in bile izvoljene. Danes pa Ĺžal na to pozabljamo. Prav je,

V evropska mesta Ĺže od 9 evrov Zagreb / 9 â‚Ź Opatija, Reka / 9 â‚Ź Pulj / 19 â‚Ź Beograd / 29 â‚Ź BudimpeĹĄta / od 9 â‚Ź Dunaj / od 29 â‚Ź MĂźnchen / od 29 â‚Ź ZĂźrich / od 29 â‚Ź Frankfurt / od 49 â‚Ź Praga / od 39 â‚Ź

Navedene cene veljajo za enosmerne vozovnice iz Ljubljane, od 10. 12. 2017 do 9. 12. 2018. Ĺ tevilo nizkocenovnih vozovnic je omejeno.

da se vsak posameznik pri sebi odloÄ?i, da ne bo le stal ob strani, ampak bo soupravljal drĹžavo.

Menim, da bi morali biti prebivalci Slovenije aktivnejĹĄi drĹžavljani in drĹžavljanke.ÂŤ

Slovenske Ĺželeznice

Grem z vlakom

đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Po veÄ? letih na tuje tudi gimnazijci

30. novembra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

V ĹĄolskem letu na praktiÄ?nem usposabljanju v tujini do 80 dijakov ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje in 40 uÄ?iteljev – V tem ĹĄolskem letu 21 projektov, od tega 6 mednarodnih Tatjana PodgorĹĄek

Po veÄ? letih se obeta priloĹžnost za pridobivanje znanj v tujini tudi dijakom Gimnazije Velenje, in sicer v mednarodnem projektu Erasmus plus, ĹĄolska partnerstva. Osnovna tema projekta so obnovljivi viri energije.

Neposredno vkljuÄ?enih 20 dijakov

Miran PapeĹž s Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) je pojasnil, da gre za projekt, ki spodbuja naravoslovje, znanost, matematiko in inĹženiring. V projekt bo neposredno vkljuÄ?enih 20 dijakov drugih letnikov gimnazije, drugi bodo sodelovali posredno, prav tako bodo vanj vkljuÄ?ili uÄ?itelje. ÂťV okviru tega nameravamo razviti posebno uÄ?no metodo, da bodo ti ob zakljuÄ?ku projekta imeli na voljo osnovna uÄ?na gradiva in priprave za izvajanje uÄ?nih ur na bolj interaktiven naÄ?in.ÂŤ Poleg uÄ?iteljev s podroÄ?ja naravoslovja bodo vkljuÄ?ili ĹĄe uÄ?itelje z drugih podroÄ?ij.

Kot pravi PapeĹž, se dijaki za sodelovanje v projektu odloÄ?ajo sami, vendar so se na centru odloÄ?ili, da bodo vsebine vkljuÄ?ili v uÄ?ni naÄ?rt izbirnega predmeta projektno delo, prednost pa bodo imeli dijaki, ki so za nosilni izbirni predmet izbrali fiziko.

Nosilec projekta je turĹĄka ĹĄola, Ĺ CV je eden od sedmih partnerjev. Projekt bodo izvajali v ciklusih, aprila 2019 bo gostitelj dijakov iz drugih drĹžav Ĺ olski center. StroĹĄke poti udeleĹžencem mednarodnega sreÄ?anja plaÄ?a nosilka partnerstva, denar za delo uÄ?iteljev in druge stroĹĄke pa mora zagotoviti center iz lastnih sredstev. Na vpraĹĄanje, zakaj gimnazijci ne sodelujejo v mednarodnih projektih tako kot dijaki nekaterih drugih ĹĄol centra, je Miran PapeĹž odgovoril: ÂťNiso imeli priloĹžnosti, ker ni bilo projektov. Razpisi EU so bolj pisani na koĹžo poklicnim ĹĄolam

oziroma ta bolj spodbuja razvoj poklicnih kompetenc.ÂŤ

V mednarodnih projektih Ĺže 15 let

Miran PapeĹž je ĹĄe povedal, da je izvajanje mednarodnih projektov na ĹĄolah centra stalnica v uÄ?nem procesu Ĺže 15 let. V tem ĹĄol-

tujino. PrejĹĄnji mesec so bile na Malti dijakinje programov ekonomski, turistiÄ?ni tehnik, prihodnje leto bodo imeli takĹĄno priloĹžnost gastronomi, strojni tehniki, elektrotehniki, tehniki mehatronike, okoljevarstveni, raÄ?unalniĹĄki tehniki. Destinacije pa so poleg Malte ĹĄe Portugalska, ÄŒeĹĄka, dogovori teÄ?ejo ĹĄe za Avstrijo in NemÄ?ijo. ÂťZa razliko od drugih ĹĄol poĹĄiljamo dijake na prakso direktno v podjetja, seveda v okviru svojih strok. Praksa traja en mesec, kar je prav tako naĹĄa posebnost. Za dijake drugih ĹĄol je ta krajĹĄa.ÂŤ Vsako ĹĄolsko leto sodeluje v mednarodnih projektih do 80 dijakov neposredno in pribliĹžno 40 uÄ?iteljev, posredno pa veÄ?ina dijakov ĹĄol centra.

Poleg gostovanj tudi gostitelji

Od leta 2006 je Ĺ olski center tudi gostitelj dijakov iz drugih drĹžav, ki prihajajo na praktiÄ?no izobraĹževanje na MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center. V tem ĹĄolskem letu bodo gostili predvsem dijake iz drĹžav nekdanje Jugoslavije. V teh dneh zakljuÄ?uje 14-dnevno usposabljanje 30 dijakov programa elektrotehnik raÄ?unalniĹĄtva iz Makedonije, prejĹĄnji teden so priĹĄli v Velenje 4 dijaki iz Kragujevca, spomladi prihodnje leto priÄ?akujejo 16 dijakov iz Koprivnice.

IzkuĹĄnje zelo pozitivne Miran PapeĹž: ÂťV tem ĹĄolskem letu izvajamo 21 projektov, ki jih financirata EU ali pristojno ministrstvo, od tega je ĹĄest mednarodnih.ÂŤ

skem letu izvajajo 21 projektov, ki jih financirata EU ali pristojno ministrstvo, od tega je ĹĄest mednarodnih. NajpogostejĹĄi je mobilnost, v okviru katerega hodijo dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra na dodatna usposabljanja v

Dosedanje izkuĹĄnje pri izvajanju mednarodnih projektov so nadvse pozitivne, zagotavlja PapeĹž, saj dijaki s tem pridobijo znanja in kompetence, ki jih sicer pri rednem delu v ĹĄoli ne morejo pridobiti. Poleg tega se preverijo v mednarodnem okolju, najdejo svoje osebne interese, ki jih lahko razvijajo naprej, pridobijo mednarodna poznanstva, ki jih lahko izkoristijo ob koncu ĹĄolanja, gradijo osebnostni razvoj. đ&#x;”˛

Tradicionalno posadili drevo

Z eko smreko med nagrajence

V petek, 24. novembra, je bil za dijake in uÄ?itelje programa Okoljevarstveni tehnik Ĺ olskega centra Velenje prazniÄ?en dan. V sonÄ?nem jutru so dijaki 10. generacije okoljevarstvenih tehnikov posadili svoje drevo – rdeÄ?elistno slivo – v Okoljevarstvenem gaju ob Velenjskem jezeru.

UÄ?enci 2. in 3. razredov osnovne ĹĄole Gorica, ki obiskujejo likovni kroĹžek, so se pod vodstvom mentorice Suzane Fece prijavili na nateÄ?aj ÂťDeluj eko – ohrani Ä?ebelo in smrekoÂŤ. Namen nateÄ?aja je bil ozavestiti otroke o ohranjanju narave na njim zanimiv naÄ?in. Tema letoĹĄnjega nateÄ?aja so bile slovenske pravljice, bajke, pripovedke, basni in pesmi na temo Ä?ebel in gozdnih Ĺživali.

Za navdih pri okraĹĄevanju eko smreke smo prebrali pesem ÄŒebelica, ki jo je napisal Janez Bitenc. Njihovo ustvarjalnost pri izdelavi okraskov je opazila tudi strokovna Ĺžirija, saj je njihova smreka priĹĄla med nagrajence.

đ&#x;”˛

Maja RadĹĄel

Kaja Flis

Mestne zelene oaze, rastlinska in Ĺživalska pestrost, povezovanje ne glede na spol, starost, izobrazbo, vero, nacionalnost, druĹženje in sodelovanje, psihiÄ?no in fiziÄ?no zdravje, kvalitetno preĹživljanje prostega Ä?asa ... Vse to in ĹĄe veÄ? nam nudi urbano vrtnarjenje, ki se odvija na urbanih vrtiÄ?kih. Najdemo jih na zemljiĹĄÄ?ih, ki jih uporabniki uradno najamejo od lastnika ali pa nastanejo spontano, obiÄ?ajno na zapuĹĄÄ?enih mestnih povrĹĄinah. Med urbane vrtiÄ?ke ĹĄtejemo tudi uporabne vrtove ob zasebnih hiĹĄah in veÄ?stanovanjskih objektih, ob izobraĹževalnih in terapevtskih ustanovah. ZemljiĹĄÄ?e je lahko razdeljeno na individualne grede ali ograjene povrĹĄine z urbano opremo, ki jih vsak uporabnik samostojno obdeluje, ali pa najeto zemljiĹĄÄ?e v celoti obdelujejo vsi uporabniki. Na vrtiÄ?kih z individualnimi gredami vsakemu pripada, kar pridela na svojem koĹĄÄ?ku zemlje, na vrtiÄ?ku, ki ga hkrati obdelujejo vsi, so pridelki skupna last, zato se morajo uporabniki dogovoriti, kako oz. kdo jih bo porabil.

In zakaj o urbanih vrtiÄ?kih, ko je njihova sezona Ĺže mimo? Pozna jesen in zima sta Ä?as, ko se vrtiÄ?karji odpoÄ?ijejo, pripravijo in pospravijo semena, pripravijo zasaditveni naÄ?rt za prihodnje leto in si ĹĄirijo vrtiÄ?karsko znanje pri bliĹžnjih in daljnih vrtiÄ?karjih. V okviru projekta AgriGo4cities smo se vrtiÄ?karji odpravili na senÄ?no stran Alp, kjer smo si ogledali razliÄ?ne prakse urbanega vrtnarjenja, s poudarkom na vkljuÄ?evanju ranljivih skupin.

Spoznali smo ĹĄtevilne zanimive vrtiÄ?karske praktike, med drugimi nemĹĄko aktivistko, urbano vrtiÄ?karko in planerko Ello von der Haide, ki pravi, da Âťmesto, naklonjeno vrtnarjenju, vsakemu prebivalcu zagotovi vrtiÄ?ek, ki ga lahko doseĹže peĹĄÂŤ, kar primerja z mestom, ki je prijazno do avtomobilov in zato vsakemu prebivalcu zagotovi svoje parkiriĹĄÄ?e. Verjetno se spraĹĄujete, kako lahko vrtiÄ?ke (prostoÄ?asno dejavnost) postavlja ob bok parkiriĹĄÄ?em. Odgovor ne tiÄ?i (zgolj) v pridelavi lastne hrane, ampak ima predvsem socialno noto. Z naĹĄim naÄ?inom Ĺživljenja se vse bolj odtujujemo drug od drugega, manjka nam stikov Âťv ĹživoÂŤ, zato potrebujemo prostor z dejavnostmi, ki nas bodo pritegnile zaradi koristnosti (pridelava lastne hrane) in hkrati socializirale. Vrtnarjenje je dober primer, saj se lahko med koristnim in sproĹĄÄ?ujoÄ?im delom na (sveĹžem) zraku seznanjamo in poveĹžemo s sosednjimi vrtiÄ?karji – tem je veliko, Ä?e ne drugega, izkuĹĄnje z vrta ali recepti za jedi, pripravljene iz pridelkov.

sf

Skupnostni vrt Ë?StadtackerË?, MĂźnchen, NemÄ?ija.

V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo pomotoma spremenili naslov kolumne Lucije Oblak PeÄ?ovnik. Namesto naslova Vrednote bi moral biti Krajina na razprodaji. Vsem prizadetim se opraviÄ?ujemo.

V velikih nemĹĄkih mestih, kjer prebivalcem v zgoĹĄÄ?enih mestnih srediĹĄÄ?ih primanjkuje povrĹĄin za pridelovanje, so raznovrstni urbani vrtovi pogosti in dobro organizirani. Ponekod so kot raba vkljuÄ?eni v obÄ?inske plane in nato v naÄ?rtovanje sosesk.

Urbani vrtiÄ?ki so popisani in vkljuÄ?eni v uradno mreĹžo urbanega vrtnarjenja mesta, ki je del mreĹže drĹžavnih urbanih vrtov.

Tudi v Velenju imamo vrtiÄ?karsko tradicijo. Kunta Kinte je primer urbanega vrtiÄ?ka, katerega namen je bil zagotoviti preĹživljanje prostega Ä?asa na prostem, druĹženje in pridelavo svojega sadja in zelenjave. Ob zasebnih hiĹĄah in manjĹĄih veÄ?stanovanjskih stavbah so vrtiÄ?ki Ĺže od samega zaÄ?etka skoraj stalnica.

Tudi osnovne ĹĄole in vrtci v mestu ter na podeĹželju imajo svoj vrtiÄ?ek, ki pa je predvsem izobraĹževalne narave. Pri vili Mojca smo imeli javni recikliran urbani vrtiÄ?ek, podoben ĹĄe vedno stoji pri stavbi Mladinskega centra. ObÄ?ina ima tri urbane vrtiÄ?ke, kjer lahko obÄ?ani najamejo gredo za 20 â‚Ź letno. Zadovoljni so s povpraĹĄevanjem, vendar si Ĺželijo, da bi pobuda za ĹĄe kaĹĄen nov urbani vrtiÄ?ek priĹĄla tudi od prebivalcev. V tujini je slednji pristop pogostejĹĄi: povrĹĄin za urbano vrtnarjenje ne ponujajo obÄ?ine, paÄ? pa pobude za urbane vrtiÄ?ke podajo prebivalci sami, institucije pa jim nato finanÄ?no pomagajo pri izvedbi. TakĹĄni vrtovi imajo zagotovljeno vzdrĹževanje, saj so nastali iz lastne Ĺželje in zagnanosti uporabnikov. So bolj eksperimentalni, povezujoÄ?i, izobraĹževalni in polni pozitivne energije. Torej vsi, ki vas Ĺžulijo motike, le hitro z besedo na plan, da zaorjemo nov đ&#x;”˛ urbani vrtiÄ?ek – zabavno bo! â€

đ&#x;”˛

Mladi so podĹžupanu Mestne obÄ?ine Velenje Petru Dermolu, direktorju Visoke ĹĄole za varstvo okolja dr. GaĹĄperju Gantarju, direktorju Ĺ CV gospodu Janku PogorelÄ?niku, ravnateljem, uÄ?iteljem, dijakom viĹĄjih letnikov, starĹĄem in ostalim gostom predstavili strokovno znanje o rdeÄ?elistni slivi, ki so si ga pridobili pri pouku razliÄ?nih predmetov. Stroko so lepo dopolnili ĹĄe s kulturo – z risbami, literarnimi vloĹžki, glasbo in ĹĄe s Ä?im.

Namen sajenja dreves in dogodka ob njem je bil in je povezovanje dijakov, uÄ?iteljev, starĹĄev, lokalnega okolja in ĹĄirjenje okoljevarstvenega duha.

Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov se je vpisala na Ĺ olski center Velenje leta 2008 in takrat so posadili prva ĹĄtiri drevesa. Vsaka naslednja generacija je posadila po eno drevo, lani so posadili ĹĄe drevo v spomin idejni vodji projekta gospe Bernardi Lenko, ki je Ĺžal ni veÄ? med njimi. Tako sedaj v Okoljevarstvenem gaju raste 14 dreves, od tega 7 Ä?eĹĄenj, 4 javorji, 2 slivi in 1 oreh.

Urbana motika

Popravek đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

30. novembra 2017

Zvezdni prah muzikalov v MedĹžimurski VelenjÄ?ani zaznamovali Velenju in Ĺ˝alcu 20-letnico delovanja Koncertni uvod v prazniÄ?ni december ponovno povezal tri kulturne organizatorje Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije

Kulturno druĹĄtvo MedĹžimurje Velenje v jubilejnem letu pripravilo veÄ? prireditev – Na njih predstavili svojo bogato kulturno dejavnost Bojana Ĺ pegel

Na dveh koncertih – v Ä?etrtek, 30. novembra, ob 19. uri, v Domu II. slovenskega tabora v Ĺ˝alcu in v soboto, 2. decembra, ob 19. uri, v domu kulture Velenje – bodo ob spremljavi zasedbe Triangel, ki jo vodi celjski dirigent in umetniĹĄki direktor HKC Simon DvorĹĄak, nastopili odliÄ?ni mladi solisti Manca Dremel, Larisa Kompan, Klemen Orter, SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, Tanja Ravljen, BoĹĄtjan KoroĹĄec in Luka Markus Ĺ tajer. Na programu bodo znani songi iz muzikalov Lepotica in zver, ÄŒarovnik iz Oza in Aladin – obiskovalci bodo lahko med drugimi sliĹĄali priljubljene pesmi Nekje za mavrico, Arabske noÄ?i ter Lepotica in zver.

Regionalna kulturna naveza Triangel Ĺže od leta 2010 povezuje tri velike organizatorje, in sicer Festival Velenje, Ĺžalski Zavod za ĹĄport, turizem in kulturo in ter HiĹĄo kulture iz Celja, ki s skupnimi produkcijami in promocijsko platformo utrjujejo kulturno-umetniĹĄki status đ&#x;”˛ Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. â€

Velenje, 27. novembra – Jubilejna 20. MedĹžimurska noÄ?, ki jo je Kulturno druĹĄtvo MedĹžimurje Velenje pripravilo 17. novembra v velenjski Restavraciji Jezero, je bila zadnja od ĹĄtevilnih letoĹĄnjih prireditev druĹĄtva, ki zdruĹžuje MedĹžimurce, ki so Velenje izbrali za svoj dom. Letos 17. aprila je

memben jubilej. Februarja smo ob kulturnem prazniku izvedli prireditev, na kateri smo predstavili medĹžimursko poezijo. Sodelovali smo na drĹžavni prireditvi etniÄ?nih skupnosti, ki Ĺživijo v Sloveniji. V Velenju smo organizirali 6. Sabor hrvaĹĄke kulture v Sloveniji. Sodelovalo je veÄ? kot 220 nastopajoÄ?ih, gostom pa smo predstavili mesto Velenje v

cij in tudi nekaj njihovih prijateljev. Zato pravijo, da so ÂťmultietniÄ?no kulturno druĹĄtvoÂŤ. Svoje prostore jim je pred petimi leti zagotovila MO Velenje. ÂťTeh 60 kvadratnih metrov nam veliko pomeni in pomaga, da lahko delamo in ustvarjamo. V njih deluje naĹĄa dramska sekcija, tu vadijo naĹĄi tamburaĹĄi, folkloristi pa potrebujejo veÄ? prostora, zato

melji na projektih, ki jih moramo zasnovati in prijaviti na razpise.

Pri tem smo zelo uspeĹĄni,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da bodo v letu 2018 poleg Şeleznega repertoarjaÂŤ tradicionalnih prireditev sodelovali tudi na HrvaĹĄkem saboru v Novem mestu in sreÄ?anju folklornih in glasbenih skupin etniÄ?nih skupnosti. V Velenju pa bi radi izvedli tudi nekaj veÄ?jih

V iskanju izgubljenega ‌ Ĺ oĹĄtanj, 22. november – Dramatik Janez Ĺ˝mavc se je ob svojem 93. rojstnem dnevu v Ĺ oĹĄtanju predstavil kar s tremi letos izdanimi knjigami. Asmodej, Asmodej, Generalov otok in V iskanju izgubljenega miru. Kot rojenega Ĺ oĹĄtanjÄ?ana in uveljavljenega avtorja so ga ob tej priloĹžnosti gostili v Mestni galeriji, kjer je v pogovoru z mag. Milojko B. Komprej razkril skrivnosti in sladkosti pisanja. Janez Ĺ˝mavc je znan kot izredno pronicljiv, domiseln, celo malo samoironiÄ?en literarni ustvarjalec, ki zna spretno zdruĹžiti preteklost s sedanjostjo. Junaki njegovih dramskih tekstov so na nek naÄ?in obremenjeni s preteklim, mestoma celo zgodovinskim dogajanjem, ki uravnava njihova sedanja ravnanja. Prva zbirka Asmodej, Asmodej je izĹĄla Ĺže spomladi, v njej pa se avtor poigra z hudobnim duhom Asmodejem in ga preoblikuje v dobrega, v Generalovem otoku pa je zaplet in razplet zgodbe lahko tudi prispodoba, kako odloÄ?itve posameznikov vplivajo na druge.

Zbirka v iskanju izgubljenega miru je od prej omenjenih razliÄ?na po tem, da v njej prevladujejo kratke avtobiografske zgodbe, zaÄ?injene z ustvarjalÄ?evo domiĹĄljijo in iskrivostjo.

Vse tri zbirke so izĹĄle pri zaloĹžbi Cerdonis v Slovenj Gradcu, ki je v Ĺ˝mavcu prepoznala izrednega ustvarjalca, ki kljub zrelim letom z mojstrsko izdelano besedo oblikuje svoje Ĺživljenje in Ĺživljenje svojih protagonistov. đ&#x;”˛

MBK, foto: N. SerdinĹĄek

Kristan pod Pustim gradom Ĺ oĹĄtanj – Drevi (v Ä?etrtek) ob 18. uri bo v Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju Muzej Velenje pripravil tradicionalni Klepet pod Pustim gradom.

Njegov tokratni gost bo Marjan Kristan, nekdanji Ĺ oĹĄtanjÄ?an in dolgoletni uÄ?itelj ĹĄportne vzgoje na Osnovni ĹĄoli Livada Velenje. Vrsto let je bil Ä?lan KoĹĄarkarskega kluba Elektra Ĺ oĹĄtanj, v katerem je bil najprej igralec, kasneje pa tudi trener. Velike uspehe je dosegal tudi s ĹĄolsko koĹĄarkarsko ekipo.

Z njim se bo pogovarjal Jernej Hozjan. đ&#x;”˛

Bogato jubilejno leto so zakljuÄ?ili s prireditvijo MedĹžimurska noÄ?, ki so jo pripravili v Restavraciji Jezero.

namreÄ? minilo 20 let, odkar je skupina 40 rojakov, zaposlenih na Vegradu, ustanovila druĹĄtvo, ki ohranja vrednote in kulturo svoje prve domovine. Sami sebe imenujejo kar medĹžimurski VelenjÄ?ani. Med ustanovnimi Ä?lani druĹĄtva, ki ima danes 185 Ä?lanov in Ä?lanic, je bil tudi predsednik druĹĄtva Matija Blagus, ki smo ga ob koncu jubilejnega leta povabili na klepet.

Blagus nam je potrdil, da je bilo letoĹĄnje leto res posebno. ÂťCelo leto smo Ĺživeli in delali za to, da smo obeleĹžili za nas zelo po-

najlepĹĄi luÄ?i. Dobili smo veliko pohval za izvedbo te prireditve.

V atriju ob KidriÄ?evi cesti, kjer imamo druĹĄtvene prostore, smo spomladi speljali Âť5. MedĹžimursko proĹĄÄ?e’jeÂŤ. Jeseni smo sodelovali v projektu Muzeja Velenje ÂťVelenjÄ?an sem!ÂŤ, v katerem smo pripravili tudi medĹžimurski veÄ?er, veliko Ä?asa in energije pa smo posvetili tudi pripravam na 20. MedĹžimursko noÄ?, ki je bila odliÄ?no obiskana.ÂŤ Na njej so predstavili vse, kar delajo v druĹĄtvu, ki je pomembno tudi zato, ker zdruĹžuje rojake vseh genera-

vadijo v dvorani Centra Nova.

Tu se druĹžimo tudi v prostem Ä?asu. Ĺ˝enske Ä?lanice imajo v njih telovadbo, v njih se zbirajo otroci, pripravljamo pa tudi zanimiva predavanja. Zagotovo je kulinariÄ?na sekcija naĹĄega druĹĄtva tista, ki je danes ena najbolj dejavnih in prepoznavnih.ÂŤ V sekcijah imajo 85 res aktivnih Ä?lanov in Ä?lanic, vsaj 30 pa je takih, ki so vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji in izvedbi prireditev. V teh dneh snujejo nove projekte za leto 2018. ÂťFinanciranje takega druĹĄtva namreÄ? te-

projektov, ki jih ne bodo zmogli sami, zato iĹĄÄ?ejo povezave tudi z drugimi izvajalci in organizatorji dogodkov. Sredstva za delovanje dobivajo tudi iz proraÄ?una MO Velenje, JSKD jim prispeva nekaj sredstev iz moĹžnosti za delovanje etniÄ?nih skupnosti, najveÄ? sredstev pa dobijo iz sklada Urada vlade republike HrvaĹĄke, v katerem za sredstva prav tako kandidirajo s projekti. Sponzorjev in donatorjev zadnja leta nimajo, ogromno dela pa Ä?lani in Ä?lanice opravijo prostovoljno. đ&#x;”˛

Ĺ˝enski pevski zbor BoÄ?na slavil visok jubilej BoÄ?na - Konec novembra so ljubitelji domaÄ?e pesmi iz BoÄ?ne in tamkajĹĄnjih vasi doĹživeli v tamkajĹĄnjem kulturnem domu pravo pevsko praznovanje, namenjeno jubileju domaÄ?ega Ĺženskega pevskega zbora BoÄ?na.

Poleg nastopajoÄ?ih jubilantk so se jim na odru pridruĹžili ĹĄe moĹĄki pevski zbor BoÄ?na ter ljudske pevke PuĹĄeljc. Ob tem so pevke v sodelovanju z organizatorjem pripravile razstavo zborovskih oblaÄ?il skozi Ä?as, pri Ä?emer so se aktivno vkljuÄ?ile tudi ĹĄe vse ĹživeÄ?e nekdanje pevke (skupaj jih je prepevalo kar 150). V prvem delu 70-letnega jubilejnega nastopa zbora so prepevale slovenske narodne pesmi, v nadaljevanju pa v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju ĹĄe razliÄ?ne priredbe slovenskih zabavnih pesmi. Ĺ˝ePZ BoÄ?na Ĺže 15 let vodi JoĹže PustoslemĹĄek, ki se je tokrat ponosno postavil med pevke, ki so se za praznik oblekle v nove obleke. Kot je bilo sliĹĄati, so se mlade pevke prviÄ? zbrale k vaji Ĺže v povojnem letu 1945, takrat jih je zaÄ?el uÄ?iti petja zagnani pevec in glasbenik Janez RoÄ?nik iz Podhoma. Njihov prvi nastop v KoÄ?nikovem kozolcu v BoÄ?ni je bil sprejet z navduĹĄenjem. Kar devet od

ĹĄtirinajstih takratnih pevk Ĺživi ĹĄe danes, nekatere so prisotni navduĹĄeno pozdravili na slovesnosti. BoÄ?ki Ĺženski zbor je po RoÄ?niku kar 22 let dirigiral zborovodja JoĹže VeniĹĄnik, uÄ?itelj iz Gornjega Grada. V njegovem Ä?asu

je vadilo in nastopalo najveÄ?, kar 27 pevk.

Zboru je obmoÄ?na izpostava JSKD Mozirje podelila jubilejno priznanje za kulturno in pevsko ustvarjanje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Besede imajo moÄ? Ĺ tevilni dogodki bodo zaznamovali nedeljo, 3. decembra, ko praznujemo Ta veseli dan kulture Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 3. decembra – V PreĹĄernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo zaÄ?elo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v mnoĹžiÄ?en kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru, PreĹĄernovem rojstnem dnevu. Tudi letos bodo v nedeljo, 3. decembra, svoja vrata odprli ĹĄtevilni kulturni zavodi, zvrstili se bodo brezplaÄ?ni glasbeni nastopi in predstave.

BrezplaÄ?ne knjige, predstave, ogled razstav ‌

Ta veseli dan kulture bodo v mali dvorani doma kulture v Velenju zaznamovali z dogodkom Besede imajo moÄ?. Ob besedi in glasbi se bodo nastopajoÄ?i sprehodili po znamenitih zgo-

dovinskih govorih. Prireditev pripravljajo Festival Velenje, Zveza kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja, JSKD - OI Velenje, in KD GledaliĹĄÄ?e Velenje. Vstop je prost, zaÄ?eli pa bodo ob 17. uri.

se lahko sprehodite med slikami in risbami cenjene slovensko-srbske umetnice Majde Kurnik (1920–1967), ki so se po veÄ? kot tridesetih letih prizadevanj iz Beograda vrnile v njen rojstni kraj.

Poznojesenski poklon France-

V nedeljo svoja vrata, Ĺže osemnajstiÄ? zapovrstjo, odpirajo kulturne ustanove in druge organizacije, ki so pripravile bogat program. Na ÂťTa veseli dan kulture bomo tudi simbolno vstopili v evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine. 140 organizatorjev v 54 krajih po Sloveniji pripravlja skupno veÄ? kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam.

Ob dnevu kulture in zaÄ?etku veselega decembra vam bo KnjiĹžnica Velenje, ki je ta dan zaprta, v prostorih NC Velenjka podarila knjige, ki so v knjiĹžnici odsluĹžile, vam pa morda polepĹĄajo prazniÄ?ne dni. Galerija Velenje bo v nedeljo odprta od 10. do 13. ure. Ob kulturnem prazniku

tu PreĹĄernu bodo obeleĹžili tudi z obiskom Povodnega moĹža, ki bo s prisotnimi preĹživel likovno obarvano dopoldne. Obiskovalci so vabljeni, da se pridruĹžijo na ustvarjalni delavnici, na kateri bodo tega velikega moĹža risali po opazovanju. Delavnica je namenjena vsem generacijam.

Na gradu prazniÄ?ni sejem

Na Ta veseli dan kulture bo Muzej Velenje brezplaÄ?no odprl vrata svojih enot na Velenjskem gradu, v Starem trgu in Ĺ oĹĄtanju. Na Velenjskem gradu bo ta dan med 10. in 18. uro diĹĄalo po zimskih napitkih in pecivu.

V Ä?arobnem grajskem okolju bodo pripravili prazniÄ?ni sejem, na katerem bodo obiskovalci lahko izbirali tudi med drobnimi darilci. Ob 17.00 bodo dogajanje s pesmijo popestrili Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora druĹĄtva upokojencev Velenje, ki ga vodi Metka Smirnov.

V Ĺ martnem ob Paki bodo v nedeljo ob 17. uri pripravili gledaliĹĄko predstavo. V tamkajĹĄnjem domu kulture bodo gostili velenjske gledaliĹĄÄ?nike s predstavo UÄ?inek kobilice. Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj pa vas vabi v mestno galerijo. Ob aktualni razstavi Bogdana Ĺ˝eleznika bodo med 10. in 16. uro obiskovalcem postregli s suhimi figami in pecivom, otroci pa bodo lahko barvali pobarvanke. đ&#x;”˛

Odmeva skozi vsa okna in vrata Glasbeno bogat december – Prihodnje leto otvoritev kipa Franu Korunu KoŞeljskemu Tatjana Podgorťek

Na velenjski glasbeni ĹĄoli, pravi njen ravnatelj Boris Ĺ tih, poleg osnovne dejavnosti organizirajo za ĹĄirĹĄo javnost tudi vrsto drugih dogodkov. Pripravijo jih z dijaki, uÄ?enci, uÄ?itelji in zunanjimi sodelavci ĹĄole. ÂťPoleg tega menimo, da je naĹĄa naloga omogoÄ?iti uÄ?encem tudi spoznavanje veĹĄÄ?in ter znanj drugih profesorjev, ki prihajajo kot mentorji, izvajalci mednarodnih mojstrskih teÄ?ajev, zato organiziramo mednarodne poletne ĹĄole, seminarje in podobno.ÂŤ Ĺ tih ugotavlja, da se zvrsti Ä?ez leto veliko dogodkov, v naslednjih dneh, tednih pa bo teh ĹĄe precej veÄ?. ÂťIz glasbene ĹĄole Ĺže odmeva in vesel sem, da odmeva skozi vsa okna in vrata.

Po prireditvah med meseci izstopa december in letoĹĄnji ne bo nobena izjema. Tradicionalnemu

MiklavĹževemu sejmu, ki ga bo pripravil orgelski oddelek ĹĄole, bo sledil prav tako tradicionalni Tris treh pihalnih orkestrov, ki delujejo znotraj glasbene ĹĄole (otroĹĄki, mladinski in pihalni orkester oddelka Ĺ oĹĄtanj). Zvrstila se bosta med drugim ĹĄe dva boĹžiÄ?no-novoletna koncerta. Osrednjega bodo pripravili uÄ?enci predĹĄolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, mlajĹĄega otroĹĄkega zbora ter baleta, drugi koncert pa bo Âťedinstvena posebnost. Na prazniÄ?nem koncertu 22. decembra bodo namreÄ? z naĹĄim simfoniÄ?nim orkestrom kot solisti nastopili naĹĄi uÄ?itelji. Po informacijah to novost uvajamo v slovenski glasbeni prostor kot prvi v drĹžavi.ÂŤ Zelo pestra bo – tako Ĺ tih – tudi druga polovica ĹĄolskega leta, v katerem bo med drugim potreben tehten premislek, kako pripraviti promocijo izobraĹževanja za novo ĹĄolsko leto, predvsem v

Ob 150-letnici rojstva Frana Koruna KoĹželjskega se bo glasbena ĹĄola spominu nanj poklonila tudi z odkritjem kipa

srednjeĹĄolskem programu, kjer ostaja pri vpisu v program umetniĹĄke gimnazije vrsta odprtih vpraĹĄanj. Nujno, ĹĄe dodaja sogovornik, jih bo reĹĄiti v dogovoru

30. novembra 2017

z drugimi glasbenimi ĹĄolami, ki sodijo v njihov ĹĄolski okoliĹĄ. ÂťÄŒaka nas ĹĄe kar nekaj trdega dela.ÂŤ Poleg tradicionalnih dogodkov in tistih, ki se dogajajo vsak mesec, bo veÄ?ji zalogaj praznovanje 150-letnice rojstva Frana Koruna KoĹželjskega, po katerem nosi ĹĄola ime. Ob tem jubileju bodo pripravili slavnostni koncert simfoniÄ?nega orkestra ĹĄole, prav tako so Ĺže stekle aktivnosti z Mestno obÄ?ino Velenje za odkritje kipa omenjenemu velenjskemu skladatelju in glasbeniku, ki bo stal pred glasbeno ĹĄolo. ÄŒaka pa jih ĹĄe 10-letnica delovanja Big Banda ĹĄole, ki jo bodo zaznamovali s koncertom in izdajo zgoĹĄÄ?enke. đ&#x;”˛

BoĹžiÄ?ek za en dan in ÂťUstvarjeno doma 2017ÂŤ Velenje, 1. decembra - KnjiĹžnica Velenje vabi, da uresniÄ?ite prijazno gesto in postanete boĹžiÄ?ek za en dan. PoiĹĄÄ?ite staro ĹĄkatlo za Ä?evlje, okrasite jo, napolnite z darili in odnesite na zbirno mesto v KnjiĹžnico Velenje, Ĺ oĹĄtanj ali Ĺ martno ob Paki. Prav gotovo boste razveselili otroka, ki jo bo s pomoÄ?jo organizacije BoĹžiÄ?ek za en dan dobil v letoĹĄnjih prazniÄ?nih dneh.

V KnjiĹžnici Velenje si od 1. decembra lahko med drugim ogledate tudi zanimivo tradicionalno pregledno razstavo ÂťUstvarjeno doma 2017ÂŤ. Predstavljene bodo tiskovine in zgoĹĄÄ?enke, ki so jih izdali avtorji in zaloĹžbe iz Ĺ aleđ&#x;”˛ ĹĄke doline. â€

Manj je veÄ?

MatjaĹž Ĺ alej

Mnogi organizatorji kulturnih, umetniĹĄkih in sorodnih dogodkov se v urbanih sredinah, kot je tudi naĹĄa ĹĄaleĹĄka, sooÄ?ajo z dejstvom, da na kulturne dogodke ne prihaja toliko obiskovalcev, kot bi Ĺželeli ali kot je veljalo v preteklosti. Res je, da je veÄ?ji del tovrstnih dogodkov brezplaÄ?nih, in tudi izvajalci, kreativni ustvarjalci, po dogovoru z organizatorji pripravljajo te stvari bolj za promocijo svoje ustvarjalnosti. Svojo energijo usmerjajo Ĺže v fazi ustvarjanja v kulturni produkt in doseĹžek, tako da jim ob koncu po navadi zmanjka Ä?as za kreativno in predvsem pravoÄ?asno predstavitev in promocijo. Organizatorji in ustvarjalci tako z roko v roki ustvarjajo sorazmerno poceni program, ki je kvantitativna referenca organizatorjem, manj ustvarjalcem in hkrati ĹĄiri program kulturnih institucij. Vse skupaj se je v preteklosti Ĺže tako razvilo, da je obÄ?asno koliÄ?ina dogodkov tako frekventna, da prihaja do podvajanj terminov za zanimive dogodke. Hkrati seveda prihaja do zasiÄ?enosti kulturnega prostora z dogodki. Ker je veÄ?ina tovrstnih programskih dogodkov po navadi brezplaÄ?na, se tĂłk obiskovalcev preusmerja na kulturne dogodke, ki so bolj kvantitativnega kulturnega znaÄ?aja.

Hkrati se veÄ?ji, kvalitetnejĹĄi in prepoznavnejĹĄi dogodki, umetniĹĄki doseĹžki, ki so plaÄ?ljive narave, znajdejo v zadregi. Ne morejo zagotoviti dovolj velikega obiska in seveda pokriti stroĹĄke izvedbe oz. gostovanja.

V Velenju smo bili v preteklosti razvajeni, navajeni tega, da je bilo za kulturo dobro poskrbljeno, veliko kulturnih vsebin zastonj, dostopnih najĹĄirĹĄi mnoĹžici. Prav. S tem smo hkrati lahko nudili in vzgajali tudi tisto obÄ?instvo, ki si ni moglo (ali si ne more) privoĹĄÄ?iti zahtevnejĹĄih kulturnih vsebin, hkrati pa smo podzavestno razvrednotili vsebine in umetnostno kulturo, ki teĹžko funkcionira, ne da bi bila dovolj prepoznavna, plaÄ?ana.

Problem se kaĹže predvsem v ravnovesju kvalitetnih kulturnih in komercialnih vsebin, pa naj bo to glasba, uprizoritve, razstave ali kaj drugega. Problem je veÄ?plasten, znova in znova, kar kliÄ?e po globljem premisleku, Ä?e Ĺže ne kaj veÄ?. Kajti tudi ljudje, ki jih sreÄ?ujeĹĄ na vseh vrstah kulturnih dogodkov, prepogosto delijo mnenje: ÂťPreveÄ? je vsega!ÂŤ Ĺ iroke mnoĹžice seveda potrebujejo tudi popularno kulturo (denimo glasbo), in to zastonj. A Ä?e je preveÄ? vsega in povrhu ĹĄe plaÄ?ljivega, se lahko zalomi. Ljudje se paÄ? odloÄ?ijo za brezplaÄ?no koĹĄarico kulture kljub dokazljivi, a plaÄ?ljivi kvaliteti. Seveda po navadi prevlada zastonjskost, pa tudi tradicija. Tako sem prepriÄ?an, da bi bil zastonj koncert odpovedanega Halida BeĹĄlića dobro obiskan. Tudi zato, ker velja za ÂťlegendoÂŤ in enega od oÄ?etov tovrstne novodobne, novokomponirane narodne glasbe prostorov juĹžno od nas. Skoraj kot nekakĹĄni bosanski Oto Pestner. ÂťPa ni ĹĄlo skoziÂŤ. Hkrati moram priznati, da me je mikalo ogledati si ta glasbeni fenomen s staliĹĄÄ?a kulturne integracije VelenjÄ?anov, tudi kot socialni fenomen. Mnogi so se smejali ob tej zamisli, ampak mislim, da ta glasba ni prav niÄ? slabĹĄa (nasprotno) od marsikakĹĄnega domaÄ?ega estradnega umetnika, ki je polnil domaÄ?i trg, ali od ÂťturboÂŤ poplave dalmatinskih klap z dvomljivo vsebino in repertoarjem, latino glasbe in plesa v podalpskem miljeju ali ĹĄe kakĹĄne sorodne neavtohtone glasbene vzporednice. Posmehi in skepticizem so samo kazalec glasbene in kulturne ozkosti, tudi pomanjkanja glasbenega pogleda na drugaÄ?no glasbo. Prav tako je tovrstna glasba sorodna nekaterim godbam, ki jih zapriseĹženci drugaÄ?nega, nacionalnega etno melosa za spremembo od svoje ÂťpsevdokritiÄ?nostiÂŤ drejo posluĹĄat na Drugo godbo in sorodne glasbene festivale.

Pa bi lahko bilo drugaÄ?e. Ĺ˝e v samem pogledu na tovrstne dogodke, Ä?e si Ĺže morda teĹžje priznamo, da nismo veÄ? malo podeĹželsko mesto z omejeno koliÄ?ino kulturnega dogajanja. ÄŒe je Ĺže nekako nuja, da imamo ob podobnih urah, izbranih kulturnih terminih veÄ? kvalitetnih kulturnih dogodkov. TakĹĄnih, da se moraĹĄ resno in preudarno odloÄ?iti, kateri bo prevagal v izboru za kulturni obisk.

In Ä?e se vrnem nazaj: manj je veÄ?! VÄ?asih, bi si Ĺželel veÄ? programskih sredstev za manj, a za izbrano kulturo. Za viĹĄjo kulturno raven dogodkov. Tudi na raÄ?un, da bi bilo v kulturnih ambientih manj potroĹĄniĹĄke kulture teles, manj kulture hrane, pijaÄ?e (kjer nas s tovrstno ÂťkulturoÂŤ nedvomno zasipavajo po televiziji), z manj kulture zabave (Âťna prvo ĹžogoÂŤ). Pa seveda veÄ? kulture z dobro mero umetnosti, z dobro mero samorefleksije, samokritiÄ?nosti in estetske ponotranjenosti.

Za manj je veÄ? – v kulturni izÄ?iĹĄÄ?enosti! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 11. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

30. novembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Izbirni predmet Radio Vrata naĹĄe medijske hiĹĄe so odprta za vse, ki jih zanima, kako nastaja Ä?asopis, kako pripravljamo radijske oddaje, radijske prispevke in podobno. Sploh veseli smo mladih.

UÄ?enci osnovne ĹĄole bratov

Letonja iz Ĺ martnega ob Paki se oglasijo v radijskem studiu v Starem Velenju vsaj enkrat na leto. Tudi pred nedavnim so se osmoĹĄolke Hana Bizjak, Pija Lesnjak in Timeja Rutnik in v spremstvu pomoÄ?nice ravna-

telja ĹĄole Petre Vnuk udeleĹžile snemanja oddaje. Predstavile so uspehe in doseĹžke ĹĄmarĹĄke ĹĄole, predvsem pa so ob tej priloĹžnosti podrobneje spregovorile o 16. MiklavĹževem sejmu, ki ga bodo uÄ?enci, otroci iz tam-

UÄ?enke so skupaj s pomoÄ?nico ravnatelja v studiu Radia Velenje predstavile doseĹžke ĹĄole, predvsem pa tradicionalni MiklavĹžev sejem.

kajĹĄnjega vrtca ter zaposleni pripravili jutri (v petek) na ploĹĄÄ?adi za ĹĄmarĹĄko HiĹĄo mladih.

Omenjena dekleta so v tem ĹĄolskem letu izbrala v okviru Vzgoje za medije izbirni predmet Radio. Vodi ga uÄ?iteljica na ĹĄoli Mojca A. Juras, teme, ki se jih bodo temeljiteje lotevali od februarja prihodnje leto dalje, pa bodo vezane na radio kot medij obveĹĄÄ?anja, informiranja. Poleg Hane, Pije in Timeje se je za spoznavanje znaÄ?ilnosti radia, urjenja retorike odloÄ?ilo ĹĄe 11 njihovih soĹĄolcev in soĹĄolk. ÂťNa ĹĄoli deluje radio kar pogosto,ÂŤ so povedala dekleta, saj se v naĹĄi uÄ?ilni zidani veliko dogaja, uÄ?enci pa tako izvemo kaj o novostih, morebitnih spremembah v urniku ...ÂŤ V lanskem ĹĄolskem letu je bila v ospredju vzgoje za medije televizija, o uvedbi katere pa na ĹĄoli za zdaj ne razmiĹĄljajo.

Kot smo ĹĄe izvedeli, imajo priloĹžnost za spoznavanje novinarskega dela tudi uÄ?enci, ki prisegajo na pisane medije. đ&#x;”˛

Devet let po enem najbolje prodajanih slovenskih albumov prejĹĄnjega desetletja Romance brez krjance je znani primorski glasbenik Iztok Mlakar izdal dolgo priÄ?akovani novi, peti studijski album. Na albumu, ki ga je naslovil Porkaeva!, je devet ravno prav

ni dolarjev zasluĹžka uvrstila britanska pevka Adele, za katero je prva velika koncertna turneja po letu 2011, njen album 25 pa se ĹĄe vedno odliÄ?no prodaja. Tretja na lestvici je Taylor Swift, ki se je lani s 170 milijoni dolarjev uvrstila na sam vrh omenjenega seznama.

zabeljenih songov, ki so bolj svetli od tistih na predhodnih izdajah.

Izid albuma je napovedal prvi singel, ljubezenska pesem Ĺ uolni, ki so jo Mlakarjevi sledilci Ĺže lahko sliĹĄali v gledaliĹĄki uspeĹĄnici PaĹĄjon in na Mlakarjevih nastopih.

Beyonce v enem letu zasluĹžila 105 milijonov dolarjev Beyonce je postala najbolje plaÄ?ana glasbenica leta 2017. ZasluĹžila je kar 105 milijonov dolarjev, v hrbet pa jo gledata Adele in Taylor Swift. Lestvico najbolje plaÄ?anih glasbenic je sestavila revija Forbes, ki je objavila, da je Beyonce najveÄ? zasluĹžila s prodajo albuma Lemonade, svetovno koncertno turnejo Formation in lastno blagovno znamko Ivy Park. Dodatne milijone so ji prinesli ĹĄe nekateri drugi projekti.

Na drugo mesto se je z 69 milijo-

Magnifico znova z albumom velikih uspeĹĄnic Priljubljeni domaÄ?i glasbenik Magnifico je predstavil svoj novi album Komplet II, na katerega je uvrstil 24 svojih najveÄ?krat predvajanih in ljudem najbolj poznanih pesmi. Prvi album z uspeĹĄnicami Komplet je sicer star Ĺže 16 let. Magnifico je 24 skladb na novi album uvrstil po kljuÄ?u ÂťMagnifico za sploĹĄni okusÂŤ. To so

pesmi, ki so bile najveÄ?krat predvajane in so po njegovem prepriÄ?anju ljudem najbliĹžje. StarejĹĄe skladbe na novem albumu, na katerem so tudi tri z zadnjega studijskega izdelka Charlatan de

Osem mesecev po skladbi BoĹĄ znal naprej me ljubiti UroĹĄ Steklasa in TjaĹĄa Horvat, ki postajata vedno bolj prepoznaven duet, predstavljata novo skladbo. Naslov nove spevne balade je S teboj bi se postaral, pod glasbo in besedilo nove pesmi pa se je podpisal Steffanio, avtor veÄ?ine uspeĹĄnic skupine Game Over, katere Ä?lan je bil tudi sam.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

Balkan, zvenijo sodobneje. Magnifico sicer nestrpno priÄ?akuje svoj boĹžiÄ?ni koncert v ljubljanski dvorani StoĹžice. Odzivi ljudi so po njegovih besedah presegli vsa priÄ?akovanja, saj bodo StoĹžice za koncert, ki bo 25. decembra, v kratkem razprodane.

Bruno Mars prekosil konkurenco

Tokrat je zasluĹžila 44 milijonov.

Taylor se sicer v prihodnjih mesecih obetajo novi milijoni, saj je nedavno izdala album Reputation, ki je v ZDA Ĺže postal najbolje prodajani album leta.

1. UROŠIN TJAŠA – S teboj bi se postaral 2. KUMOVI – Isti je grad 3. LUIS FONSI & DEMI LOVATO – Echame la culpa

Tp

GLASBENE novice

Iztok Mlakar po devetih letih izdal nov album

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V Los Angelesu so 20. novembra Ĺže 45-iÄ? podelili ameriĹĄke glasbene nagrade (AMA). Absolutni zmagovalec veÄ?era je postal Bruno Mars, ki je imel kar osem nominacij, osvojil pa je sedem nagrad. Postal je najljubĹĄi moĹĄki izvajalec v kategoriji pop/ rock, najljubĹĄi izvajalec v kategoriji Soul/R&B, njegov album 24K Magic je najljubĹĄi album v kategoriji pop/rock in tudi v kategoriji Soul/R&B, njegov hit That's What I Like pa je osvojil nagrado za najboljĹĄo pesem v isti kategoriji. S petimi nominacijami sta mu sledila Drake in Ed Sheeran.

Slednji je ostal brez kipcev, Drake

pa je osvojil nagrado za najljubĹĄega rap/hip hop izvajalca. NajboljĹĄa izvajalka leta v kategoriji pop/ rock je Lady Gaga, najboljĹĄa skupina v isti kategoriji je Imagine Dragons, najboljĹĄa pesem v isti kategoriji pa Despacito. NajboljĹĄi country izvajalec je Keith Urban, izvajalka pa Carrie Underwood.

NajboljĹĄa izvajalka v kategorij soul/R&B je Beyonce, med izvajalkami latino glasbe pa Shakira.

NajboljĹĄi izvajalec v kategoriji alternativni rock je skupina Linkin Park, nagrado za Ĺživljenjske doseĹžke pa je prejela Diana Ross.

Avtomobili z novim singlom Vrni me NovogoriĹĄki Avtomobili delujejo Ĺže 35 let, navdiha pa jim ne zmanjka. Pred nekaj veÄ? kot letom dni so izdali ploĹĄÄ?o DaleÄ?, nekaj skladb se je po radijskih postajah Ĺže zavrtelo, zdaj pa predstavljajo nov singel Vrni me. Skladba se poda letnemu Ä?asu, ki prihaja, saj pravi Âťzima je priĹĄla v mestoÂŤ, govori pa o ÂťzimiÂŤ, v katero lahko zaide naĹĄe Ĺživljenje. Novi album so Avtomobili predstavili lansko jesen na koncertu v Kinu Ĺ iĹĄka in navduĹĄili obÄ?instvo. ÄŒeprav delujejo Ĺže 35 let, jim navdiha ne bo zmanjkalo. To se odraĹža tudi v albumu DaleÄ?, za katerega Avtomobili menijo, da gre za eno njihovih najbolj zrelih ploĹĄÄ?.

6.

7.

8.

9.

10.

Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo Ansambel Spev – Krka sanjava Sekstakord – Ne igraj se, deklica TopliĹĄka pomlad – Nasprotja se privlaÄ?ijo Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Spomin na Pariz Krimski lisjaki – Najin Ä?as Ansambel Plus – Muzikant ni prevarant Ansambel Vihar – Tebi verjela sem Ansambel Florjan – Dekleta in harmonika Ansambel Naveza – Ko bova poroÄ?ena

www.radiovelenje.com

ALEX VOLASKO Alex Volasko predstavlja novo glasbeno zgodbo z naslovom Insta. Ĺ˝e sam naslov daje slutiti, kakĹĄne tematike se je Alex lotil v svoji novi avtorski skladbi. V njej kritiÄ?no opisuje vedno bolj pogost pojav, ki se je okrepil z druĹžabnimi omreĹžji. Iskanje instant sreÄ?e, medtem ko Ĺživljenje hiti mimo nas.

RUDI BUÄŒAR Primorski glasbenik Rudi BuÄ?ar je svoje privrĹžence razveselil z novo ploĹĄÄ?o Ĺ entiment.

Gre za njegovo Ĺže sedmo studijsko ploĹĄÄ?o, Rudi pa ĹĄe naprej ostaja zvest svoji domaÄ?i Istri in folku in pravi, da je promocija istrske glasbene kulturne dediĹĄÄ?ine postala celo njegovo poslanstvo.

GIPSY KINGS V Areni StoĹžice bo 2. decembra nastopila znana latino zasedba Gipsy Kings, ki jo mnogi pomnijo po uspeĹĄnicah, kot so Bamboleo, Volare, Baila me, Pida me la, Bamboleo, Djobi Djoba in Ben Ben

Maria. Skupina je prejela veÄ? zlatih in platinastih ploĹĄÄ?, pohvali se lahko tudi z ugledno glasbeno nagrado grammy.

BQL IN NIKA ZORJAN Duo BQL in pevka Nika Zorjan so skupaj posneli skladbo z naslovom Ni predaje, ni umika. S skladbo sporoÄ?ajo mladim, da je v Ĺživljenju vedno treba slediti svojim sanjam in se za njih boriti.

Glasba je delo avtorskega dueta Maraaya, pri besedilu pa so sodelovali ĹĄe Rok LunaÄ?ek, Tina PiĹĄ in Nika Zorjan.

VILI RESNIK Vili Resnik se je odloÄ?il, da je nastopil Ä?as, da razveseli zveste oboĹževalce z novo ljubezensko balado, ki bo ogrela hladne zimske dni.

Na radijske valove se vraÄ?a z novo skladbo Edina si, hkrati pa v prazniÄ?nem decembru vabi na nastope po vsej Sloveniji, da bi na njih s svojimi najveÄ?jimi uspeĹĄnicami ogrel srca obiskovalcev.

Naš ­čas, 30. 11. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

30. novembra 2017

frkanje

Tjaša Rehar, Bogomir Berložnik, Toni Rehar in Tina Videmšek so se na Katarininem sejmu v Šoštanju sproti dogovarjali za scenarij. Vse pa je bilo podrejeno dogajanju. Ko se je najbolj trgovalo, ni bilo časa za nastope, zato je bil vodja folklorne skupine Oglarji Bogomir Berložnik kar malo na trnih. »Kdaj pridemo na vrsto? Bojim se, da se mi na čakanju kdo ne prehladi. Decembra imamo še vrsto nastopov, ne morem tvegati.« Rehar pa se ni dal: »Župan je že tudi pripravljen. Tudi on ima v decembru še veliko povedati. Ne morem vas napovedati pred njim. Obljubil pa je, da bo kratek.«

» Levo & desno «

Na cesto Nekateri se bojijo, da bo, če bodo ob nedeljah trgovine zaprte, veliko ljudi tavalo po cestah in ulicah.

Ne (le) trgovci – predvsem mnogi kupci, ki se ne bodo vedeli kam dati.

Podporja V Premogovniku so zasnovali kakovostno podporje. Škoda, da je uporabno (le) predvsem v premogovništvu. Pri nas je namreč toliko stvari, ki bi jih bilo treba podpreti.

⏫

»Sploh ne gre za to, da si ne bi mogla privoščiti vsak svoje porcije. Bolj gre za to, da bi bila ena za enega tako zgodaj preobilna,« sta Čveku razložila Bojan Kugonič (svetnik in podpredsednik Lokalnega odbora SMS Šaleška dolina) in žena Nuša Kugonič. »Saj bi se golaža, ki je res vrhunski, skuhali so ga v Šentvidu pod taktirko Milana Kretiča, lahko lotila tudi za kosilo, a sva se ustrašila, da ga bo do takrat zmanjkalo.« In prav sta se odločila. Golaž je res hitro pošel.

Krsti Zadnje dni so postali po vsej Sloveniji krsti zelo množični. Iz leta v leto jih je več. No, tistih krstov, ko so mošt krstili v vino. Sicer število pravih krstov v Sloveniji vztrajno upada.

Omejitve

⏩

Univerze za III. življenjsko obdobje so menda pri nas še ene redkih univerzitetnih ustanov, kjer ni omejitve vpisa. Če se bo življenjske doba tako povečevala, bo potreben tudi tu.

Tudi Mestna občina Velenje je v Nevladni sadni drevored posadila svoje drevo. Podžupana sta si pri tem na dogodku delo tovariško razdelila. Ona, Breda Kolar, je prijela za lopato in sadila, on, Peter Dermol, pa je o pomenu sajenja govoril. Res pa je, da se nad tako delitvijo dela podžupanja (tokrat) ni pritoževala.

Enaki, a različni

ZANIMIVOSTI

Svetovni rekord v množični vožnji na motorju

javnost obvestila, da imajo na sumu pri preprodaji predmetov še enega moškega, ki pa živi v Turčiji in je zato zanje nedosegljiv.

Za zdaj ni jasno, ali bodo na nemški policiji ukradene predmete lahko vrnili v zapuščino Johna Lennona. Je pa dejstvo, da imajo predmeti oziroma z njimi povezani spomini, ki so

Le od kod drugod kot iz Indije, ki je znana po velikem številu prebivalcev, prihaja nov svetovni rekord v množični vožnji na motorju. Prejšnjega je s 56 potniki postavila indijska vojska, pred

kratkim pa so člani njenega motociklističnega društva stari rekord izboljšali za dva potnika.

Zbrali so se v oporišču Yelahanka v Bangaloreju in kar 58 se jih je nagnetlo na 500-kubičnega royal enfielda. Čeprav prvič ni šlo in so vsi popadali na tla, jim je v drugem poskusu uspelo. Na motorju so se obdržali dve minuti in 14 sekund, ta pa je v tem času prevozil razdaljo kilometra in 200 metrov.

Opravičilo za padec na modni reviji Prejšnji teden je v Šanghaju potekala prva modna revija Victoria’s Secret na Kitajskem.

V središču pozornosti med 55 fotomodeli je bilo sedem domačink. 28-letna Ming Xi je imela

pri tem nesrečo – edina med vsemi, ki so se sprehodili po modni brvi, je padla. A mlada Kitajka je za dogodek prevzela vso odgovornost in se prek spletnega družbenega omrežja opravičila. »Žal mi je, da sem vas pustila na cedilu,« je zapisala in dodala: »Po sedmih letih na modnih brveh sem doživela že mnogo padcev in ne glede na to, kako boleči so, moram vstati in nadaljevati.« Odzivi javnosti so bili spodbudni, nekateri so celo opozorili, da ima Ming prav v delu, ko pravi, da je treba po padcih vstati.

Policija našla nekaj ukradenih Lennonovih stvari Dnevniki, zvočni posnetki koncertov skupine The Beatles, dva para očal, notni zapisi in cigaretna škatlica so predmeti v nekdanji lasti Johna Lennona, ki so od leta 2006 veljali za ukradene.

Takrat so izginili v New Yorku, prejšnji teden pa so jih našli v Berlinu. Policija je moškega, ki ga sumijo preprodaje ukradenih Lennonovih stvari, aretirala ter

v tesni navezavi s skupino The Beatles, visoko vrednost: februarja letos so usnjeno jakno, ki jo je domnevno nosil Lennon, na dražbi v Angliji prodali za okoli 11.700 evrov, na roke napisan notni zapis, ki ga je podpisal Paul McCartney, pa je bil prodan z izklicno ceno približno 22.500 evrov.

Graščina na dnu jezera Če mislite, da so potopljena mesta le v legendah, vas bo presenetila vest iz Turčije. Tam so namreč arheologi pred kratkim na dnu jezera Van našli skrito graščino. Izgubljeno kraljestvo se je skrivalo na globini več sto metrov, arheologi univerze Van Yüzüncü Yil pa so ob odkritju povedali, da je prostrana 3000 let stara graščina pod vodno gladino izjemno dobro ohranjena. Stranica poslopja gradu naj bi bila velika okoli kilometer, obrambni zidovi pa visoki tri do štiri metre in jih alkalna voda ni uničila. Tahsin Ceylan, vodja skupine raziskovalcev, ki so odgovorni za projekt, je sprva iskal pošast jezera Van, a bil prav tako vesel, ko je namesto nje našel graščino. »V preteklosti so se širile govorice, da bi lahko bilo nekaj pod vodo, vendar je večina arheologov in muzejskih uradnikov menila, da ne bomo našli ni-

česar,« je povedal Ceylan. Raziskovalci so prepričani, da gre za relikvijo železne dobe izgubljene civilizacije Urartu, ki so jo imenovali tudi kraljestvo Van. Na tem območju naj bi civilizacija živela med 9. in 6. stoletjem pred Kristusom, ko je bil vodostaj jezera še veliko nižji kakor danes.

7,2 milijona evrov za rusko upokojenko Natalija Vlasova je upokojenka iz Rusije, točneje iz regije Voronež, ki leži približno 600 kilometrov južno od Moskve. Da si popestri vsakdan, se je odločila sodelovati v loterijski igri. Po žrebanju je prosila nečakinjo, naj preveri, ali je morda kaj zadela, a je nečakinja dejala, da se babičine številke ne ujemajo z zma-

govalnimi. Ko je Natalija slišala obvestilo državne loterije, da je glavni dobitek zadel nekdo iz njene regije, se je odločila, da številke še enkrat preveri. Zadela je 7,2 milijona evrov, kar je najvišji doslej izplačani znesek na ruski državni loteriji. Za povprečnega ruskega upokojenca (ki mesečno prejema okoli 200 evrov) vsekakor prijetno zajetna številka.

Naši vozniki imajo vsi enaka vozniška dovoljenja.

A po vožnji se med sabo močno razlikujejo.

Razlika Med večino mladih in politiki je vsaj ena velika razlika. Mladi imajo veliko pravih koristnih idej.

Žrtve V prazničnih dneh bo spet nastradalo veliko nedolžnih. Smrek, ponekod tudi manjših hrastov.

Upajmo, da jih bodo vsaj lepo okrasili.

Potrošniki Tudi Slovenija je vse bolj potrošniška družba. Mnogim je bil več črni petek, kot jim je veliki petek.

Resne priprave Začele so se resne priprave na zahtevna opravila – kupovanje prazničnih daril. Pri tem imajo včasih večje težave tisti, ki imajo več denarja, kot tisti, ki ga imajo malo. A to žal ne pomeni, da so tisti, ki so brez denarja, tudi brez skrbi.

Ni praznik Ob vseh različnih prazničnih »svetovnih dnevih« smo imeli pred kratkim še svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. A ta dan gotovo ni praznik.

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

PRAZNIÄŒNI DECEMBER

30. novembra 2017

ÄŒarobno, veselo in pouÄ?no slovo od leta

Velenje Ĺže okraĹĄeno

December bo v Velenju poln dogodkov za vse generacije – ÄŒarobna promenada, PrazniÄ?na kamra, prihod in obiski Dedka Mraza, silvestrovanje na prostem ‌ Bojana Ĺ pegel Velenje, 1. decembra – Z jutriĹĄnjim dnem, prvim v prazniÄ?nem decembru, se bo v Velenju zaÄ?el sklop prireditev ÄŒarobni december. Z nagovorom Ĺžupana Bojana KontiÄ?a bodo ob 18. uri na Titovem trgu priĹžgali prazniÄ?ne luÄ?i v mestu. ZaĹžarelo jih bo 150 tisoÄ?. Sledil bo koncert Mance Ĺ pik in Isaaca Palme in prvo druĹženje na prostem. Teh bo v decembru veliko, niÄ? manj pa ne bo dogodkov, ki bodo vabili na toplo, v kulturne ustanove. Dedek Mraz bo v Velenje prispel v Ä?etrtek, 14. decembra, ob 17. uri, ko ga boste lahko priÄ?akali na Titovem trgu. Dva dni kasneje, v soboto, 16. decembra, bo

vrata odprla ÄŒarobna promenada, na kateri bo prazniÄ?no dogajanje potekalo vse do sobote, 30. decembra.

Zadnji dan v letu bo na Titovem trgu ob 18. uri otroĹĄko silvestrovanje, od 22. ure dalje pa silvestrovanje s skupino Victory.

Pester Ĺže prvi decembrski vikend Na Velenjski grad se vraÄ?a PrazniÄ?na kamra. To je Ä?ajnica, kavarnica, bukvarnica, klepetalnica, ustvarjalnica in galerija. Lani je nagovarjala ĹĄtiri Ä?ute, letos bo v znamenju ĹĄtirih elementov: zemlje, ognja, vode in zraka. Odprta bo do 30. decembra, prviÄ? pa vanjo vabijo Ĺže jutri ob 17. uri, ko jo bodo odprli tudi z razsta-

Rokodelska trĹžnica in obisk MiklavĹža Velenje, 2. decembra – To soboto od 14. do 19. ure bo pred velenjsko vilo Bianco odprta MiklavĹževa rokodelska trĹžnica. KS Staro Velenje in zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline bosta na njej poskrbela tudi za zabavni program, na stojnicah pa bo potekala predstavitev in prodaja izdelkov domaÄ?e obrti. Ob 17. uri bo trĹžnico obiskal tudi MiklavĹž v spremstvu parkeljnov, ki bo obdaril pridne otroke, porednim pa bo razdelil ĹĄibe.

vo. Ob izteku zanj jubilejnega leta bo Muzej Velenje v sodelovanju z mlado ustvarjalko Katarino Aman pripravil ĹĄe eno serijo novih spominkov in drobnih darilc, katerih motiv je velenjska kulturna dediĹĄÄ?ina.

Ob 18. uri se bo na gradu zaÄ?el 1.

KamiĹĄibaj festival v Velenju. Gre za umetnost, ki povezuje besedo in sliko, festival pa bo potekal tudi v soboto ob 17. uri. Z zgodbami se bodo predstavili sami domaÄ?ini. PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi ÂťBabica pripovedujeÂŤ se bodo na gradu zaÄ?eli to nedeljo ob 10. uri, ko bo Irena Zalar predstavila dolinsko bajko in pravljico, sledila bo druĹžinska delavnica.

In tako bo vse nedelje v decembru, ko bodo pravljice pripovedovale ĹĄe Marija Boruta in Jelka Sever ÄŒasl.

V torek, 5. decembra, bodo ob 10.30 otroci iz vrtcev in ĹĄol krasili novoletne smreÄ?ice na poti do gradu, ob 11. uri pa bodo odprli razstavo novoletnih voĹĄÄ?ilnic ob zakljuÄ?ku 14. nateÄ?aja PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica. Tudi letos bodo na gradu postavili jasli.

Odprli jih bodo 16. decembra ob 17. uri, ob njih pa bodo pripravljali prazniÄ?na prepevanja.

Darilni bazar in obiski Dedka Mraza To soboto vas MZPM Velenje vabi na tradicionalni, tokrat Ĺže 18. Novoletni darilni bazar. Od 8. do 13. ure vas vabijo v dvorano Centra Nova, kjer se bodo s svojimi drobnimi izdelki, ki so namenjeni decembrskemu obdarovanju, predstavili otroci in prostovoljci zveze. IzkupiÄ?ek je vsako leto v celoti namenjen obogatitvi programov za otroke, ki jih na zvezi pripravljajo vse leto. Po tem, ko bo Dedek Mraz prispel v dolino, bodo na zvezi poskrbeli, da bo obiskal vse vrtce in ĹĄole, kar 24 prireditev z obdaritvami predĹĄolskih otrok bodo pripravili po vsej dolini. Obdarjenih bo 2000 otrok, starih od 3 do 6 let, vsi pa bodo videli tudi otroĹĄko predstavo.

PrazniÄ?ne predstave za velike in male To soboto ob 10.30 bo v mali dvorani velenjskega doma kulture premiera lutkovne predstave Princeska na zrnu graha Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. Z njo se bodo zaÄ?ele sobotne otroĹĄke predstave v ÄŒarob-

Velenjska obÄ?ina bo letos za prazniÄ?no razsvetljavo namenila pribliĹžno 40.000 evrov. Mesto bo okraĹĄeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih. Okrasili bodo srediĹĄÄ?e mesta, promenado, Kardeljev trg in Staro Velenje, drevesa ob Ĺ aleĹĄki cesti, kroĹžiĹĄÄ?a pod skakalnico in pri SonÄ?nem parku ter Ĺ aleĹĄki grad.

Novoletno jelko na Titovem trgu bo krasilo veÄ? kot 20.000 luÄ?k, Velenje pa bo 150.000 luÄ?k razsvetljevalo vse do 14. januarja. nem decembru, ki jih bo pripravljal Festival Velenje. ZveÄ?er ob 19. uri bo v veliki dvorani doma kulture Trianglov veÄ?er uspeĹĄnic iz nepozabnih muzikalov Zvezdni prah muzikalov.

Obiskovalce bodo popeljali v Ä?arobni svet glasbe s songi iz muzikalov, ki so v zadnjem obdobju nastali v regiji, od ÄŒarovnika iz Oza, Aladina, in muzikala Lepotica in zver ‌ VeÄ?er skupaj pripravljajo Festival Velenje, HiĹĄa kulture Celje in ZKĹ T Ĺ˝alec. V Galeriji Velenje pa bodo ob

20. uri pripravili Svetlobno Ä?ajanko v Galeriji Velenje, z njo pa bodo zaÄ?eli prazniÄ?no dogajanje v galeriji. Festival Velenje bo poskrbel tudi za pestro dogajanje na ÄŒarobni promenadi. Na dan odprtja, v soboto, 16. decembra, bo med 8. in 20. uro tam potekal tudi prazniÄ?ni sejem daril in dobrot. Vsako popoldne in veÄ?er bo potekal zanimiv program in koncerti.

V duhu adventa in MiklavĹža

Milijon led luÄ?i v Gaju

V nedeljo ob 16. uri na Marijinem trg dvig adventnih vencev – MiklavŞ v torek ob 18. na Preťernovem trgu

Letos jaslice iz naravnega materiala v naravni velikosti – Lani skoraj 20 tisoÄ? obiskovalcev

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanj velja za mesto, kjer dajo veliko na tradicijo in ljudsko izroÄ?ilo, povezano s prazniÄ?nimi dogodki. Posebej veliko jih je vedno v decembru in tudi letos ne bo drugaÄ?e. Povezani bodo z zabavo in negovanjem nekaterih decembrskih navad in ĹĄeg. TamkajĹĄnje TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo na poseben naÄ?in obeleĹži adventni Ä?as. Na prvo adventno nedeljo, letos je ta

â?ą

Do vkljuÄ?no nedelje, 3. decembra, je v dvorcu Gutenbuchel na ogled Adventna pravljica, 1. decembra ob 20.00 bo v njem salonski glasbeni veÄ?er.

PriĹžig prve sveÄ?ke

Ĺ martno ob Paki – V nekaterih okoljih vstopijo v adventni Ä?as s priĹžigom luÄ?i, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa z blagoslovom in s priĹžigom sveÄ?ke na adventnem vencu. Tega postavijo pred tamkajĹĄnji obÄ?insko upravo, zanj pa vsako leto poskrbi druga vaĹĄka skupnost. Poleg te sta organizatorja priĹžiga ĹĄe ĹĄmarĹĄko turistiÄ?no druĹĄtvo ter lokalna skupnost.

Letos bodo prvo sveÄ?ko na adventnem vencu, za katerega bo poskrbela vaĹĄka skupnost PaĹĄka vas, priĹžgali v soboto, 2. decembra, ob 17.30. đ&#x;”˛ tp

3. decembra, bodo ob 16. uri organizirali prireditev z naslovom Advent v Ĺ oĹĄtanju.

KljuÄ?arji devetih podruĹžniÄ?nih cerkva Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj doma spletejo adventne vence s pripadajoÄ?o simboliko in jih prinesejo na Trg bratov Mravljakov, ki se na ta dan preimenuje v Marijin trg. Ob zvokih adventnih pesmi meĹĄanega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj bodo adventne vence obesili na Ĺže pripravljene vrvi nad trgom. Ĺ oĹĄtanjski dekan JoĹže PriboĹžiÄ? bo opravil obred blagoslovitve vencev, Ĺžupan Darko Menih pa vsem prisotnim izrekel popotnico v adventni Ä?as, Ä?as miru in povezanosti ter simboliÄ?no priĹžgal prvo sveÄ?ko.

Predsednik TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Peter Radoja pa je v Ĺ oĹĄtanj tudi letos povabil MiklavĹža. Pride v torek, 5. decembra, ob 18. uri. Na PreĹĄernovem tr-

Ĺ oĹĄtanj zasije v soboto

Tatjana PodgorĹĄek Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bodo v prazniÄ?ni december stopili s priĹžigom prazniÄ?ne okrasitve mesta in veliko zabavo s skupino Kingstoni in ansamblom Potepuhi v soboto, 2. decembra, ob 18. uri na Trgu svobode. Dogodek organizirata ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj.

gu bo v spremstvu angelov in parkljev pozdravil in obdaril otroke. Njegov prihod bo spektakularen, spremljal ga bo peklenski ogenj. MiklavĹž bo otroke obdaril s simboliÄ?nimi darili, tista prava, za katera so mu pisali, pa jih bodo Ä?akala doma. Morda bo pri kom, za vsak sluÄ?aj, darilu priloĹžil tudi đ&#x;”˛ kakĹĄno ĹĄibo.

Lani prviÄ? je bil Mozirski gaj v 40-letni zgodovini odprt tudi decembra. Svetlobni spektakel, imenovan BoĹžiÄ?na bajka Slovenije, si je ogledalo blizu 20 tisoÄ? obiskovalcev. Odziv je organizatorje spodbudil, da so k letoĹĄnji boĹžiÄ?ni bajki pristopili ĹĄe bolj pogumno.

Letos enkrat veÄ?ja v primerjavi z lansko

đ&#x;”˛

la na HrvaĹĄkem trend in to ime smo Ĺželeli ohraniti tudi v Sloveniji. Slovenci so v minulih letih mnoĹžiÄ?no obiskovali BoĹžiÄ?no bajko HrvaĹĄke, in ko danes ljudje sliĹĄijo BoĹžiÄ?na bajka Slovenije, toÄ?no vedo, kaj lahko ob ogledu priÄ?akujejo.ÂŤ Sicer so razmiĹĄljali o pravljici, zgodbicah, a je v Sloveniji enih in drugih veliko, bajk pa ne, Ä?eprav je o njih in povestih pisal Ĺže Janez Trdina. ÂťBajka je slovenska beseda, premalokrat uporabljena in pomeni nekaj veÄ? kot pravljica.ÂŤ

ÂťKo smo z BoĹžiÄ?no bajko HrvaĹĄke, od koder prihaja naĹĄa bajka, sklenili sporazum, smo rekli, da bomo sodelovali 10 let in v tem Ä?asu za vsakega Slovenca v gaju postavili v boĹžiÄ?nem Ä?asu eno luÄ?ko. Letos bomo to obljubo izpolnili do polovice, kar pomeni, da bo drugo BoĹžiÄ?no bajko Slovenije tvorilo milijon led luÄ?k in tudi prostorsko bo bajka enkrat veÄ?ja v primerjavi z lansko,ÂŤ je povedal Darko Bele, predsednik EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje. Tudi vsebinsko bo letoĹĄnja

Za BoĹžiÄ?no bajko Slovenije v Mozirskem gaju je zasluĹžna tudi Ana Bertić, direktorica podjetja BoĹžiÄ?na bajka HrvaĹĄke. Ob tej priloĹžnosti je povedala, da je v Sloveniji iskala park, primeren za svetlobni spektakel. Obiskala jih je veÄ?, v mozirskega pa se je dobesedno zaljubila, saj se je izkazal za poseben izziv in priloĹžnost. ÂťIzbrala sem ga iz veÄ? ra-

bogatejĹĄa, saj so med drugim dodali jaslice naravne velikosti, izdelane pa so iz povsem naravnih materialov. Tudi veÄ? prireditev se bo zvrstilo. V terminih, v katerih priÄ?akujejo najveÄ? obiskovalcev, bodo ti sreÄ?ali MiklavĹža, kasneje BoĹžiÄ?ka, pravljiÄ?ne like, kot so ĹĄkrati, dobre vile. ÂťMenim, da smo v primerjavi z lani letos naredili velik korak naprej. Imamo pa ĹĄe kar precej naÄ?rtov za naslednja leta.ÂŤ Organizatorji si Ĺželijo, da bi bila v decembrskih dneh bolj kot lani radodarna s sneĹžno odejo tudi narava. Kajti Ä?e bo na luÄ?kah od 5 do 10 centimetrov snega, bo bajka ĹĄe veliko lepĹĄa.

In zakaj bajka in ne pravljica? ÂťBajka je bi-

zlogov in ne le zaradi Ĺželje, da bajko pripeljemo tudi v Slovenijo. Mozirski gaj je velik in tematsko zelo bogat park, ki ne predstavlja le hortikulture, temveÄ? tudi tradicijske objekte na odprtem, skozi park teÄ?ejo potoki in reka Savinja. Njegova lokacija skoraj v sredini Slovenije, kjer je kontinentalno dobro razvit turizem, je dodatno jamstvo, da bo BoĹžiÄ?na bajka v Mozirskem gaju dostopna velikemu ĹĄtevilu ljudi. Skratka, je odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e za uspeĹĄnost projekta BoĹžiÄ?na bajka Slovenije.ÂŤ BoĹžiÄ?na bajka Slovenije bo v Mozirskem gaju odprta od jutri (petka) do 6. januarja priđ&#x;”˛ hodnje leto vsak dan od 16. do 21. ure.

Mozirski gaj poseben izziv in priloĹžnost

Novoletna okrasitev Ĺ martno ob Paki – V teh dneh dobiva prazniÄ?no podobo tudi obÄ?ina Ĺ martno ob Paki.

Glavna izvajalca novoletne okrasitve sta tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo ter vzdrĹževalec javne razsvetljave. Lokalna skupnost je za ta namen (zamenjavo poĹĄkodovanih luÄ?i, nakup nekaterih novih ter za okrasitev) v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidela 4.000 evrov.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da glede na pozitiven odziv iz preteklega leta predvidevajo

podobno okrasitev kot lani, kar pomeni, da bo nekoliko bolj okraĹĄeno srediĹĄÄ?e obÄ?ine, s svetlobnimi sneĹžinkami in zvonÄ?ki na drogovih javne razsvetljave pa bodo popestrili vpadnice v obÄ?ino. Za prazniÄ?no okrasitev z luÄ?mi poskrbijo ĹĄe v nekaterih vaĹĄkih skupnosti in posamezni obÄ?ani, ki vse lepĹĄe okrasijo okolico svojih domov. đ&#x;”˛ tp

MiklavĹžev sejem pred HiĹĄo mladih Ĺ martno ob Paki – UÄ?enci in zaposleni na osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki ter otroci in vzgojiteljice tamkajĹĄnjega vrtca bodo v petek, 1. decembra, pripravili Ĺže 16. MiklavĹžev sejem. Na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki ga bodo zaÄ?eli ob 16.30.

Na stojnicah bodo ponujali unikatne izdelke, nastale izpod njihovih rok, denar pa namenili za ĹĄolski sklad Z roko v roki, ki pomaga druĹžinam njihovih uÄ?encev pri plaÄ?evanju stroĹĄkov, povezanih s ĹĄolo. Na prireditvi bodo tudi dobrodelni sreÄ?elov in Ĺ portna loterija z Nikom OmladiÄ?em, slovenskim nogometnim reprezentantom in nekdanjim uÄ?encem ĹĄole.

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

30. novembra 2017

Na ozkih cestah Ĺželijo vsaj izogibaliĹĄÄ?a Krajevna skupnost KavÄ?e bo v nedeljo praznovala – Leto zaznamovalo bogato druĹžabno Ĺživljenje, na naloĹžbe ĹĄe Ä?akajo

Najbolj prepoznaven je klub po skupinski vseĹživljenjski rehabilitacijski vadbi, ki je za koronarne bolnike zelo pomembna.

Škoda je vsakega dragocenega Şivljenja Šaleťki koronarni klub deluje 10 let – V svoje vrste vabijo vse bolnike z dejavniki tveganja – Želijo se ťiriti tudi v Mozirje Tatjana Podgorťek

V soboto, 2. decembra, ob 16. uri bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju prireditev ob 10-letnici delovanja Ĺ aleĹĄkega koronarnega kluba.

Erika Berlak, predsednica kluba, je povedala, da so njegovo ustanovitev narekovale potrebe. ÂťV drugih delih drĹžave so se ljudje s koronarnimi teĹžavami in stiskami, s katerimi se sreÄ?ujejo ob bolezni, obraÄ?ali po pomoÄ?, nasvete v koronarne klube ali druĹĄtva, v Ĺ aleĹĄki dolini pa je bila na tem podroÄ?ju vrzel. Devet bolnikov s teĹžavami srca, oĹžilja je ukrepalo in ustanovili smo klub, ki danes deluje kot prostovoljno dobrodelno zdruĹženje koronarnih bolnikov, njihovih svojcev ter drugih oseb s teĹžavami srÄ?no-Ĺžilnih obolenj.

ZdruĹžuje nas teĹžnja po organiziranih in strokovno vodenih programih vseĹživljenjske rehabilitacije po bolezenskem zapletu, po spremembi Ĺživljenjskih navad, odpravljanju dejavnikov tveganja ter promociji novih naÄ?inov za krepitev telesnega ter duĹĄevnega zdravja.ÂŤ

VseĹživljenjska rehabilitacijska vadba

Za laĹžje premagovanje posledic koronarnih bolezni pripravlja klub skupinske oblike druĹženja, na katerih izmenjujejo izkuĹĄnje, strokovna predavanja, kre-

pijo pohodniĹĄtvo, najbolj prepoznaven pa je po skupinski vseĹživljenjski rehabilitacijski vadbi, ki poteka pod vodstvom usposobljenih vaditeljic. Za zdaj deluje osem vadbenih skupin (pet v Velenju, po ena v Vinski Gori, To-

ter v Radencih. Med uspehe v dosedanjem delovanju druĹĄtva s ponosom uvrĹĄÄ?ajo dobrodelni koncert pred ĹĄtirimi leti, na katerem so zbrali denar za nakup urgentnega ultrazvoka za urgentno sluĹžbo Zdravstvenega doma Velenje, ki je v tem Ä?asu Ĺže reĹĄil nekaj Ĺživljenj.

VeÄ? Ä?lanov, veÄ? donatorjev, veÄ? skupin

Erika Berlak: ÂťTrudimo se biti ĹĄe bolj prepoznavni.ÂŤ

polĹĄici in v Ĺ martnem ob Paki).

Na vadbah in druĹženjih, pravi Berlakova, je opaziti, da so ljudje vse bolj osveĹĄÄ?eni, a ĹĄe premalo. ÂťS to obliko vadbe si podaljĹĄujemo Ĺživljenjsko dobo, predvsem pa izboljĹĄujemo kakovost Ĺživljenja. Ĺ koda je vsakega dragocenega Ĺživljenja in zato je vredno izkoristiti vsako priloĹžnost.ÂŤ Poleg omenjenega se vsako leto udeleĹžujejo ĹĄe obnovitvene rehabilitacije v Ĺ marjeĹĄkih Toplicah

PrepreÄ?evanje poslabĹĄanja zdravstvenega stanja Ä?lanov, zniĹžanje stopnje obolevnosti, obvladovanje dejavnikov tveganja, zmanjĹĄanje ĹĄtevila ponovnih hospitalizacij ter porabe zdravil ostajajo med prednostnimi nalogami kluba tudi v prihodnje. Poleg tega naÄ?rtujejo ustanovitev ĹĄe kakĹĄne vadbene skupine ter ĹĄiritev dejavnosti v Mozirje. V tem trenutku ĹĄteje klub 294 Ä?lanov.

Bilo jih je Ĺže veÄ?, a so ga nekateri po uvedbi prispevka za plaÄ?ilo vadnine zapustili. Poleg oseb, ki so prebolele zastoj srca, infarkt, operacijo na srcu in oĹžilju vabijo v klub tudi ljudi z drugimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, visok krvi tlak ‌). VeÄ? pozornosti bodo namenili ĹĄe promociji kluba, ki je v domaÄ?em okolju ĹĄe vedno premalo prepoznaven. ÂťZa kaj takega bi potrebovali veÄ? denarja, zato se bomo trudili odpreti ĹĄe kakĹĄna vrata,ÂŤ je dejala Erika Berlak. đ&#x;”˛

Velenje, 3. decembra – Krajani KavÄ? bodo v nedeljo popoldne praznovali letoĹĄnji krajevni praznik. Veselo druĹženje pripravljajo ob 17. uri v njihovem domu krajanov, ki je tudi med letom pogosto zaseden, saj so krajevna druĹĄtva vse bolj aktivna. ZdruĹžujejo vse generacije KavÄ?anov, to pa bo vidno in sliĹĄno tudi v nedeljo, dan pred krajevnim praznikom. V programu se bodo predstavili domaÄ?i pevci, mladi iz KavÄ?, pa skupina Vingosi, v kateri sta dva Ä?lana KavÄ?ana, prviÄ? pa bodo gostili tudi japonsko gledaliĹĄÄ?e kamiĹĄibaj, ki jim ga bo predstavil BoĹĄtjan Oder.

Predsednik sveta KS KavÄ?e Andrej Kuzman v uvodu obudi spomin, zakaj so za krajevni praznik izbrali stalni datum. ÂťKrajevni praznik je 4. decembra zato, ker hranimo listino iz leta 1370, v kateri je kraj KavÄ?e prviÄ? omenjen. Gre za kupoprodajno pogodbo med viniÄ?arjem in mariborskimi gospodi, ime pa so KavÄ?e verjetno dobile po sorti grozdja – kavÄ?ini.ÂŤ Listino imajo okvirjeno in razstavljeno v prostorih krajevne skupnosti. ÂťLahko reÄ?em, da smo v krajevni skupnosti aktivni vse leto. ZaÄ?nemo s petjem Svetih treh kraljev, na pot od hiĹĄe do hiĹĄe se podajo kar tri razliÄ?ne skupine. Februarja je nekaj dni pustno obarvano; s pomoÄ?jo DPM KavÄ?e pripravimo otroĹĄko maĹĄkarado, povorko po KavÄ?ah in potem ĹĄe pokop Pusta. Krajanom to veliko pomeni,ÂŤ pripoveduje Kuzman. Marca vedno poÄ?astijo oba ŞenskaÂŤ praznika. Krajanke povabijo na prireditev, ki jo mladi ustvarijo sami. ÂťPredstave so vsako leto boljĹĄe, dvorana pa bolj polna. To velja tudi za druge druĹžabne dogodke, ki jih pri nas res ne manjka. Krajevna skupnost po navadi poskrbi tudi za pogostitev. Maja postavimo mlaj, poleti gremo na izlet, naĹĄe ĹĄportno druĹĄtvo pa pripravi ĹĄportne igre v poÄ?astitev 25. junija. DPM pa z Ĺživahno prireditvijo zaÄ?ne poletne poÄ?itnice.ÂŤ Poleti dogodkov ni veliko,

letos pa so sredi avgusta vseeno uspeli izvesti prireditev KavÄ?e se predstavijo. Otroci so odraslim predstavili glasbene in recitatorske sposobnosti, starejĹĄi pa so pripravili razstavo svojih del.

Predsednik krajevne skupnosti KavÄ?e Andrej Kuzman in Ä?lan sveta Stanislav Kaudik, ki je aktiven tudi v druĹĄtvih: ÂťNaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja – boljĹĄa cesta v kraj– Ĺžal tudi prihodnje leto ĹĄe ne bo uresniÄ?ena.ÂŤ

PreseneÄ?eni so bili, s Ä?im vse se ukvarjajo. Obisk je bil velik, zato bo prireditev verjetno postala tradicionalna. To pa je Ĺže davno postal jesenski pohod po mejah kraja in kostanjev piknik kot tudi sreÄ?anje starejĹĄih krajanov, ki ga bodo pripravili sredi decembra.

Letos jeseni so prviÄ? pripravili tudi prikaz koĹžuhanja, otroci so v njem res uĹživali. Kot bodo tudi v decembrski prazniÄ?ni prireditvi, na kateri jih bo obiskal tudi eden od decembrskih dobrih moĹž.

Ĺ portno igriĹĄÄ?e bo (konÄ?no) lepĹĄe in sodobnejĹĄe

V KavÄ?ah so ponosni, ker Ä?istilne akcije v kraju vsako leto bolje uspevajo. Bi si pa Ĺželeli, da obÄ?inskega travnika ob vhodu v KavÄ?e, ki se moÄ?no zaraĹĄÄ?a, ne bi Ä?istili le sami, ampak da bi jim pri tem pomagala tudi obÄ?ina, saj niso povsem uspeĹĄni. TakĹĄen videz vhoda v KavÄ?e pa jim tudi ni v ponos. Tu je tudi ĹĄe vedno preozkih, problematiÄ?nih prvih

Mnenja in odmevi Javna pobuda za obnovo ceste V svojem imenu in imenu krajanov, ĹživeÄ?ih v kraju LoĹžnica pri Velenju in AndraĹž nad Polzelo, dajem javno pobudo za obnovo ceste Polzela–Velenje.

Govor je o cesti ĹĄt. 1268 Velenje– DoberteĹĄa vas. Konkretno pa se nanaĹĄa na odsek Velenje–Polzela, ki je seveda samo del te trase. Cesta Velenje–Polzela je dolga pribliĹžno 12 km in je vsa v kritiÄ?no slabem stanju.

Cesta skozi LoĹžnico in skozi AndraĹž nad Polzelo je prej kolovoz kot pa medkrajevna cesta v lasti drĹžave in predstavlja za ljudi, ĹživeÄ?e ob tej cesti, pravo moro. TeĹžka tovorna vozila povzroÄ?ajo neznosen hrup, da o kmetih, ki uporabljajo cesto s traktorji, raje ne razpravljamo. Da je cesta res v katastrofalnem stanju, priÄ?a dejstvo, da na njej Ĺže dolgo ni

nobenih talnih oznaÄ?b, tudi prehoda za peĹĄce ni, da ni nobenih obcestnih oznaÄ?b (koliÄ?kov z odsevniki), da so zaradi za ta promet preozkega voziĹĄÄ?a vsi robovi voziĹĄÄ?a vdrti, kar povzroÄ?a pogoste zdrse vozil v obcestne jarke, obÄ?asno pa tudi prevrnitve vozil. Do takĹĄnega stanja ceste je priĹĄlo po dolgih letih obremenitve s teĹžkimi tovornimi vozili, Ä?emur pa vzdrĹževanje ni sledilo. Zelo hude poĹĄkodbe cestiĹĄÄ?a so nastale Ĺže ob gradnji avtocestnega odseka Vransko–Arja vas. Nadaljevalo pa se je po odprtju kamnoloma v AndraĹžu in z izgradnjo asfaltne baze prav tako tam in zbirnega centra odpadkov obÄ?ine Polzela. TonaĹža prometa se ĹĄteje v tisoÄ?ih ton. To omenjam zato, ker Ĺželim opozoriti, da ta cesta ni samo lokalnega pomena z malo prometa, ampak hudo obremenjena in najbrĹž tudi precej dobiÄ?konosna cesta. UpoĹĄtevati moramo, da

ti tovori prinaĹĄajo drĹžavi precej prihodkov preko DDV (22 %) za tovor in enako za gorivo, ki ga tovornjaki porabljajo.

V Ä?asopisu NÄŒ (NaĹĄ ÄŒas) je bil 17.

8. 2017 objavljen Ä?lanek z naslovom ÂťObnovljen del ceste v Ĺ kale je glasenÂŤ, v katerem je omenjen tudi nekakĹĄen plan obnove drĹžavnih cest na obmoÄ?ju MOV. Iz Ä?lanka je razvidno, da tako letos kot tudi v prihodnjem letu ni predvidena obnova ÂťnaĹĄeÂŤ dotrajane ceste.

Zaradi zgoraj navedenih dejstev se kot obÄ?an, v lastnem imenu, pa tudi v imenu sosedov, ĹživeÄ?ih v teh krajih, obraÄ?am na Ministrstvo za infrastrukturo RS in na MOV in ObÄ?ino Polzela z javno pobudo, da se tudi oblast bolj zavzame za zelo problematiÄ?no stanje konkretne javne infrastrukture. Ali se pri nas res niÄ? ne da storiti, dokler ljudstvu ne prekipi in zaÄ?ne javno protestirati? Ker

250 metrov ceste, na kateri se le steĹžka sreÄ?ata dva avtomobila. ÂťKrajani se zavedamo, da ureditev in razĹĄiritev te ceste ne bo poceni. NaloĹžba bo presegla 600 tisoÄ? evrov. Vemo tudi, da do nje

je cesta uniÄ?ena Ĺže dolga leta, gre po naĹĄem mnenju tudi za neodgovornost za to zadolĹženih oseb! Zato smo v primeru neodzivanja odgovornih odloÄ?eni, da organiziramo javne proteste, ne izkljuÄ?ujoÄ? tudi oviranja prometa!

Sicer je bilo v poznem poletnem Ä?asu nekaj kratkih odsekov popravljenih, vendar je to skoraj kot kaplja v morje. Iz novinarjevih zapiskov z dne 13. 10. 2017 ob obisku prometnega ministra g. GaĹĄperĹĄiÄ?a in komentarjih glede perspektive obnove te ceste je bilo razvidno, da realnih namenov v realnem roku ni. Prebivalci teh obcestnih krajev si Ĺželimo in zahtevamo bolj doloÄ?en plan obnove. Glede na to, da se bliĹža predvolilni Ä?as, se rahlo bojimo, da gre predvsem za vĹĄeÄ?ne predvolilne poteze. đ&#x;”˛ Javno pobudo podal: Ivan GlinĹĄek, LoĹžnica pri Velenju

prihodnje leto ĹĄe ne bo priĹĄlo.

Zato pa si Ĺželimo, da obÄ?ina uredi vsaj izogibaliĹĄÄ?a. Sedaj se je pogosto treba kar nekaj metrov peljati nazaj, da se umaknemo tistemu, ki ima prednost,ÂŤ pove Kuzman. Ĺ e vedno tudi niso zadovoljni s peĹĄpotjo, posebej ob vhodu v KavÄ?e, kjer je obÄ?ina zgradila kratek ploÄ?nik, ki ni povezan s staro cesto proti Velenju, kar je za peĹĄce zelo nevarno. Veseli pa so, ker so letos poleti obnovili nekaj krajevnih cest in pokrpali najveÄ?jih lukenj na njih. Ĺ˝elijo si, da bi kmalu zagorela tudi noÄ?na razsvetljava ob cesti med Ĺ mercem in Ĺ aturjem. ÂťObljublili so am, da bo obÄ?ina v letu 2018 zagotovila sredstva za obnovo naĹĄega ĹĄportnega igriĹĄÄ?a. Zgodba ni nova, igriĹĄÄ?e tudi ni imelo vseh potrebnih dovoljenj, kar smo sedaj uredili. Ne vemo ĹĄe, koliko sredstev bo namenjenih za obnovo, zagotovo pa bomo pri obnovi pomagali tudi krajani sami,ÂŤ za konec poudari naĹĄ sogovornik. đ&#x;”˛

Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje iĹĄÄ?e novo vodstvo Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje se je v svojem veÄ? kot 30-letnem delovanju uveljavila in se vkljuÄ?ila v vse pore tukajĹĄnjega druĹžbenega Ĺživljenja, predvsem pa zdruĹžuje ĹĄtevilne obÄ?ane in jim lepĹĄa jesen Ĺživljenja. V zadnjih letih je njihovo delo moÄ?no zaznamovala pred nedavnim preminula dolgoletna predsednica Marija VrtaÄ?nik.

V druĹĄtvu jo moÄ?no pogreĹĄajo, novega predsednika pa ĹĄe niso imenovali. NihÄ?e iz upravnega odbora se za to funkcijo ĹĄe ni odloÄ?il, zaÄ?asno jih vodi podpredsednica Zdenka UrĹĄnik, ki pa si Ĺželi, da bi Ä?im prej imenovali novo predsednico ali pa predsednika. Zelo veseli bodo vsake pobude. đ&#x;”˛

mz

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 15

OBJAVA

30. novembra 2017

15

OGLASNO SPOROČILO

Ali poznate vlaganje v sončne elektrarne?

Obresti od 30 do 1.500 evrov letno!

Pozdravljeni, spoštovani bralci in cenjene bralke tednika Naš čas, kot ekološko-energetsko-naložbeno podjetje nas neizmerno veseli, da se imamo po daljšem času spet možnost predstaviti v vaši regiji.

Zakaj nas to tako zelo veseli? Iz treh razlogov: • • • Peter Kokot, direktor podjetja Moja elektrarna: »Imeli smo vizijo, ki se je potrdila kot pravilna. Več kot 700 vlagateljev v sončne panele naših šestih Se je več kot zgovoren dokaz za to.«

ker gre za eno izmed regij z najbolj prisotno energetsko tematiko, če že ne problematiko; ker gre obenem za eno izmed najbolj ekološko osveščenih področij v Sloveniji, morda kot posledica prejšnjega dejstva; ker imamo ravno pri vas zelo velik odziv na informacije, ki jih objavljamo.

Dovolite, da se vam ponovno predstavimo. Smo slovensko podjetje Moja elektrarna, ponosno hčerinsko podjetje skupine PV-Invest iz Avstrije, in se ukvarjamo z oddajo sončnih panelov lastnih sončnih elektrarn v najem oz. zakup prebivalstvu.

Množično vlaganje S tem omogočamo Slovenkam in Slovencem (pogoj je slovensko državljanstvo), da sodelujejo v enem večjih ekološko-energetskih projektov pri nas. Gre za projekt množičnega vlaganja prebivalcev v sončne elektrarne, ki je edini te vrste v Sloveniji.

V tujini, na primer v sosednji Avstriji, je participacija prebivalstva v energetskoekoloških projektih vsakdanja praksa. Mi se po Avstriji zgledujemo, in zgledujemo se po enem najboljših primerov v evropi, katerega nosilka je naša lastnica, skupina PV-Invest, ki je tudi sicer vidno prisotna v številnih državah po evropi.

P. S.1: In koliko znašajo obresti?

Celih 5 odstotkov. Iz 600 evrov, kolikor stane najmanjša zakupljena količina sončnih panelov, tako nastane v enem letu 30 evrov obresti, iz 30.000 evrov, kolikor stane največja možna zakupljena količina, pa nastane v desetih letih 15.000 evrov obresti. Vredno razmisleka, mar ne?

P. S.2: Seveda pa je finančna plat le eden izmed vidikov. Morda je še pomembnejše to, da nudimo dober odgovor (ki je seveda pritrdilen), ali bomo uspeli našo lepo Slovenijo predati zanamcem v takšni obliki, kot smo jo pred časom poznali sami.

Za kakšno ponudbo gre?

V naših sončnih elektrarnah lahko zakupite sončne panele, ki so bistveni sestavni del teh energetskih objektov. Sončne panele zakupite za nedoločen čas, pogodbo pa lahko po enem letu ali kadarkoli kasneje enostavno in brez obveznosti prekinete ter dobite povrnjena vsa vložena sredstva (brez drobnega tiska) in pripadajoče obresti.

Vsekakor gre pri poslanstvu podjetja Moja elektrarna za poudarjeno ekološko noto z možnostjo sodelovanja tako malih in velikih investitorjev kot fizičnih oseb, kar je samo po sebi projekt brez primere na sončni strani Alp. Pri vsem skupaj pa je najlepše to, da nudimo za vaše investicije nadpovprečne obresti, ki jih somogoča država z zagotovljeno ceno odkupa tako pridobljene električne energije.

Vabim vas k razmisleku in sodelovanju ter vas lepo pozdravljam, za vsa vprašanja pa sem vam vedno na voljo!

Peter Kokot, direktor peter.kokot@mojaelektrarna.si

MOjA eLekTRARNA

Pozitivna dejstva govorijo zase Uspešno že prvo leto poslovanja – 2014

Prvi dve sončni elektrarni smo vzpostavili za oddajo sončnih panelov v najem pred tremi leti v Mariboru in Murski Soboti. Pričakovali smo dober odziv med zainteresiranim prebivalstvom, vendar je konkretno povpraševanje preseglo vsa pričakovanja ter potrdilo pravilnost naše odločitve in prilagoditve avstrijskega sistema nakupa sončnih panelov na slovenski sistem zakupa. Naj naštejemo samo dva razloga, zakaj smo možnost nakupa prekvalificirali v možnost zakupa: •

•

v Avstriji je potrebno v sončne panele investirati, še preden sončna elektrarna stoji in še preden je predana namenu, pri nas pa vlagatelji investirajo v že delujoče objekte; zneski najema so bistveno nižji od zneskov za nakup, vložena sredstva pa je mogoče v najkrajšem času sprostiti, za kar poskrbi podjetje Moja elektrarna, zagotovljeno v enem mesecu.

7. elektrarna

Po šestih uspešnih projektih smo v sredini novembra aktivirali že našo sedmo sončno elektrarno in jo takoj predali namenu, to je oddaji sončnih panelov. ker v vmesnem času ni bilo možnosti najema dva meseca (saj je bila prejšnja sončna elektrarna razprodana v celoti v rekordnem času), je povpraševanje po panelih zadnje sončne elektrarne izredno veliko. Predvidevamo, da bomo vse sončne panele oddali do konca tega leta. Še podatki o konkretni elektrarni: •

Se kozina, lega v Gradišču pri kozini (izredna osončenost in veliki izkoristki).

700 vlagateljev

Število vlagateljev je dejstvo, na katerega smo še posebej ponosni. Vlagatelji prihajajo iz vse Slovenije, kot smo omenili že v uvodu, pa v zelo veliki meri tudi iz vaše regije. Z našo prilagodljivo shemo omogočamo sodelovanje tako malim kot velikim investitorjem. Še posebej nas veseli, da se vlagatelji pogosto odločajo za vnovična vlaganja, največkrat po izplačilu obresti, ali pa nas priporočajo znancem in sodelavcem ter sorodnikom.

20.000 sončnih panelov

Skupno smo že presegli zgoraj navedeno število oddanih sončnih panelov, kar je za slovenske razmere neverjeten uspeh, še posebej ob dejstvu, da zaradi izredne zahtevnosti investicijskih ciklov ni bilo vedno mogoče ponuditi trgu toliko sončnih panelov, kot bi si želeli in kolikor bi jih bil trg sposoben sprejeti.

Sončni paneli so trenutno na razpolago v zadostni količini.

•

Če bi želeli tudi sami prispevati svoj pečat k okoljski usodi naše prelepe dežele in ob tem nadpovprečno dobro zaslužiti, vas vabimo, da se nam pridružite!

Vložki od 600 do 30.000 evrov

Posameznik lahko zakupi od enega do petdeset sončnih panelov. Cena posameznega sončnega panela je 600 evrov neglede na sončno elektrarno.

Največje število sončnih panelov, ki ga lahko zakupi posameznik, je 50 kosov, cena najema pa znaša 30.000 evrov.

•

•

•

•

z državo imamo podpisano pogodbo, s katero zagotavlja, da ne bo spreminjala pogojev za že obstoječe zakupnike naših sončnih panelov; če se odločite danes in danes tudi podpišete pogodbo z nami, država pa bo jutri spremenila zakonodajo, bodo obveljali prvotno sklenjeni pogoji z državo oziroma z vami.

Za 350.000 evrov obresti

Za toliko, kot navajamo zgoraj, smo izplačali obresti v zadnjih treh letih. Vsa izplačila so bila do dneva natančna, vso poslovanje pa transparentno in v smislu dobre poslovne prakse.

• • • •

Obresti od posameznega sončnega panela v enem letu: 30 evrov.

Obresti od posameznega sončnega panela v desetih letih: 300 evrov.

Obresti od 50 sončnih panelov v enem letu: 1.500 evrov.

Obresti od 50 sončnih panelov v desetih letih: 15.000 evrov.

Vedno je mogoče zakupiti le sončne panele zadnje sončne elektrarne iz našega portfelja, saj so pri vseh ostalih enote že razprodane.

Ne glede na ime sončne elektrarne so vsi pogoji vedno isti, tako da sama lokacija sončne elektrarne ne predstavlja za najemnika nobene razlike.

5% obresti

Obresti, ki jih nudimo za sodelovanje v našem ekološko-naložbenem projektu so nadpovprečne in znašajo 5 odstotkov. Takšne obresti zagotavljamo vse od začetka poslovanja in jih bomo zagotavljali tudi v prihodnje, vse dokler bo država zagotavljala enake pogoje za odkup električne energije, proizvedene v tej kategoriji:

3 KORAKI DO VAŠE NALOŽBE

1 2 3

V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna lahko zakupite sončne panele določene elektrarne. Nakup lahko opravite na spletni strani www.mojaelektrarna.si ali pa pokličete na številko 059 102 858.

Ponudbo vam pošljemo po pošti. Ponudite lahko posojilo za nakup do 50 panelov, pri čemer je cena enega sončnega panela 600 evrov.

Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Po prejemu nakazila za zakup panelov vam Moja elektrarna po pošti posreduje dokazilo o vplačilu in ustrezen certifikat, iz katerega je razvidno, da so zakupljeni moduli dodeljeni na vaše ime. Obresti začnejo teči z dnem plačila.

Donos na posojilo se izplača enkrat letno v višini 30 evrov za vsak sončni panel, ki ste ga zakupili. Ta znesek ustreza letni obrestni meri v višini 5 %.

OBIŠČITE NAS, PIŠITE NAM ALI POKLIČITE

Ljubljanska 1, Domžale | www.mojaelektrarna.si | info@mojaelektrarna.si | 059 102 858

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. novembra 2017

Po toÄ?ko (ali dve) na Dansko RokometaĹĄi Gorenja z velikim ritmom na zaÄ?etku in koncu do pomembne zmage proti Kadettnu (27 : 21) – V nedeljo odloÄ?ilen dvoboj z vodilnim Skjernom Dvoboj predzadnjega kroga skupinskega dela lige prvakov v skupini C proti Ĺ vicarjem, s katerimi so v 4. krogu v gosteh izgubili z 28 : 31, so VelenjÄ?ani zaÄ?eli imenitno. Vedeli so, da morajo zmagati. Z morebitnim porazom bi se Ĺže poslovili od tega

in v 7. minuti je njihovo vodstvo znaĹĄalo Ĺže 4 : 0. Ĺ vicarji so svoj prvi gol zabili ĹĄele v 9. minuti za 1 : 4. Po slabih petnajstih minutah tekme je za 7 : 2 zadel MatjaĹž Brumen. Nato so popustili, nasprotnik pa dobil krila in slabe ĹĄtiri minute pred koncem pr-

nut pred koncem so po delnem izidu 4 : 1 zaostajali samo ĹĄe za zadetek (19 : 20), nato pa so jim povsem poĹĄle moÄ?i, saj niso mogli veÄ? kljubovati visokemu ritmu gostiteljev. Ferlin je ĹĄe naprej blestel, s tremi goli zaporedoma se je izkazal Rok OvniÄ?ek. Ceh-

tekmovanja. Vedeli so tudi, da Ĺ vicarji ne bodo priĹĄli v Velenje na izlet, ne glede na to, da so Ĺže pred tem dvobojem ostali brez moĹžnosti za kvalifikacijski tekmi. Zanje je bil ta dvoboj prestiĹžnega pomena, pa Ä?eprav so bili oslabljeni. V Velenje so priĹĄli

vega dela poskrbel za rahel ĹĄok in povedel z 10 : 9. Za zadetek (11 : 10) so domaÄ?im uhajali tudi po tridesetih minutah. Na zaÄ?etku drugega dela so domaÄ?i rokometaĹĄi, ki so imeli vseskozi buÄ?no podporo gledalcev, zaÄ?eli igrati veliko bolje kot ob koncu

te je v zadnji minuti zadel za 27 : 20 (najviĹĄje vodstvo na tekmi), gosti pa so v izdihljajih tekme 'ublaĹžili' poraz.

Po devetem krogu je ĹĄe vedno z dvema toÄ?kama prednosti v vodstvu Skjern, ki je sodeÄ? po rezultatu 31 : 26 v Leonu razmeroma lahko premagal Ademar. S to zmago si je danski podprvak Ĺže zagotovil dodatni dve tekmi za uvrstitev v ligo prvakov. Elverum je bil za zadetek boljĹĄi v BukareĹĄki od romunskega prvaka Dinama. Zmagal je s 34 : 33. OdloÄ?ilno za nadaljevanje tekmovanja v tej elitni ligi bo za velenjske rokometaĹĄe nedeljsko gostovanje na Danskem. Da ostanejo na drugem mestu, potrebujejo vsaj toÄ?ko, z zmago pa bi osvojili celo prvo. Ob morebitnem enakem ĹĄtevilu toÄ?k z Ademarjem, ki bo gostoval na NorveĹĄkem, pa bi konÄ?ali nastope v tem najmoÄ?nejĹĄem evropskem tekmovanju. Ĺ panci imajo boljĹĄo medsebojno razliko v golih. VelenjÄ?ani so doma zmagali z golom razlike, v Ĺ paniji pa izgubili za ĹĄtiri.

Rekli so â?ą

Jan Grebenc: ÂťLepo se je bilo vrniti po poĹĄkodbi. Prav na prvi tekmi s Ĺ vicarji si je zvil gleĹženj (op. a.). GleĹženj je sicer v redu.

No, ne ĹĄe Ä?isto. Ravno danes sem dobil izvid. Iz treninga v trening je bolje. Danes sem dobil prvi minute. Ni bilo teĹžav. Verjamem, da se bom vrnil na stara pota, vrnil formo pred poĹĄkodbo. Pred nami je zadnja odloÄ?ilna tekma. Igrali bomo na zmago. Razplet imamo v svojih rokah in menim, da bomo uspeli.ÂŤ brez MadĹžara Gaborja Csaszarja, ki jim je doma zabil kar devet golov.

Nasprotnik je bil v uvodnih minutah povsem nemoÄ?en. Za prvi zadetek je pred veÄ? kot tisoÄ? gledalci poskrbel Jan Grebenc, ki se je v ekipo vrnil po poĹĄkodbi. Sledila sta dva gola kapetana Nika Medveda ter po eden Nejca Cehteta ter Roberta Markotića

prvega. Trdno v obrambi, vse bolje je branil tudi Klemen Ferlin, ki je v 41. minuti zadel prazno nasprotnikovo mreĹžo za vodstvo s 17 : 14. V 45. minuti je Nejc Cehte zadel za +4 (19 : 15), gostje pa so med tem ostali brez dveh igralcev, ki sta morala zaradi kartonov med gledalce. Vendar njihov odpor ĹĄe ni bil (povsem) zlomljen. Dobrih deset mi-

đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga TS, 17. krog: Aluminij - Rudar 0:2 (0:0) Strelec: John Mary (46, 89.)

Rudar: Pridigar, VukliĹĄević, PuĹĄaver, TomaĹĄević, PiĹĄek, Novak (od 64. ÄŒrnÄ?iÄ?), Bolha, TrifkoviÄ? (od 84. Antonov), Bijol, Mary, TuÄ?ić (od 74. Radić). Trener: PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Olimpija - KrĹĄko 1:0 (1:0, Celje - Maribor 2:1 (0:0), Gorica - Ankaran Hrvatini 2:2 (0:0), Triglav - DomĹžale 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 40 (30:7), 2. Maribor 40 (30:10), 3. Rudar 29 (22:15), 4.

DomĹžale 28 (32:16), 5. Celje 24 (21:21), 6.

Gorica 23 (20:24), 7. Aluminij 16 (19:27), 8.

KrĹĄko 16 (21:33), 9. Triglav 11 (14:31), 10.

Ankaran – Hrvatini 8 (15:40).

Ĺ martno 39:32 (18:14).

Vrstni red: 1. Riko Ribnica 17 toÄ?k, 2. Koper 2013 16, 3. Urbanscape Loka 14, 4. Maribor Branik 13, 5. Jeruzalem OrmoĹž 13. 6.

Krka 12. 7. Trimo Trebnje 9, 8. Dobova 6, 9.

LL Grosist Slovan 6, 10. Herz Ĺ martno 4.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 9. krog MiklavĹž : Ĺ oĹĄtanj 7 : 1 (3266 : 3142) Ĺ oĹĄtanj: PintariÄ? – 553 (0), Jug – 495 (0), Kramer – 537 (0), HasiÄ?iÄ? – 539 (1), SeÄ?ki – 247 – Ĺ ehiÄ? – 249 – 496 (0), ArnuĹĄ – 522 (0).

Markotić, Verdinek, KleÄ?, Tajnik, Brumen 4, Pejović 2. Trener: Ĺ˝eljo Babić.

Kadetten Schaffhausen: Marinović, Stevanović, Liniger 3, Pendić 7, Zehnder 1, Norouzinezhad 3, Szyba 1, Koch 1, Ostrouťka, Tominec 5.

Sedemmemrtovke: Gorenje 2 (2); Kadetten 6 (6); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Kadtten 16.

RdeÄ?a kartona: Meister (39), Koch (44).

Druga rezultata: Ademar Leon - Skjern 26:31 (10:11), Dinamo BukareĹĄta - Elverum 33:34 (16:16) Vrstni red: Skjern 14, Gorenje 12, Ademar in Elverum po 10, Kadetten 6, Dinamo BukareĹĄta 2 toÄ?ki.

Liga NLB, 11. krog:

B, 9. krog Liga prvakov, skupina C, Skupina Celje Pivovarna LaĹĄko - Flensburg 9. krog 27:30 (14:16)

Rezultati: Maribor Branik - Koper 2013 26:25 (13:14), Dobova - Riko Ribnica 22:24 (10:10), Krka - Urbanscape Loka 30:31 (17:16), LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje 23:29 (9:16), Jeruzalem OrmoĹž - Herz

Gorenje Velenje: Ferlin 1, ZaponĹĄek, Cehte 4, Medved 5, Haseljić, OvniÄ?ek 5, Grebenc 2, Toskić 3, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar,

Gorenje Velenje - Kadetten Schaffhausen 27:21 (10:11)

Vrstni red: PSG 16, Flensburg 14, Veszprem 11, Kiel 9, Kielce 8, Celje PL in MeĹĄkov Brest po 5, Aalborg 4.

VeÄ? zmag od Rudarja imata le Olimpija in Maribor Proti Aluminiju Ĺže deveta jesenskega polna bera toÄ?k – Mary Ĺže drugi na lestvici najboljĹĄih strelcev – V soboto (ob 15.00) v Velenju novinec Triglav Po 17. krogu v prvi nogometni ligi je vrh lestvice spet spremenjen. Vodilni Maribor je v Celju izgubil z 1 : 2, Olimpija pa v StoĹžicah premagala z 1 : 0 KrĹĄko ter ga po tednu dni zamenjala na vrhu. To je bil prvi poraz aktualnih prvakov in v ligi ni veÄ? moĹĄtva brez njega. Drugo zmago zapored so si priigrali nogometaĹĄi Rudarja. Po zmagi nad Gorico so v nedeljo samozavestno odĹĄli po nove tri toÄ?ke v KidriÄ?evo, jih dobili (2 : 0) in ohranili tretje mesto. Oba zadetka je dosegel John Mary. Sedaj jih ima Ĺže devet. To je bil Ĺže peti Aluminijev poraz zapovrstjo na njegovem igriĹĄÄ?u. Nazadnje je doma zmagal v 7. krogu, ko je bil z 2 : 0 boljĹĄi od Triglava. VelenjÄ?anom pa je bila to Ä?etrta zmaga v gosteh in skupno deveta.

VeÄ?krat sta slavila le Olimpija in Maribor – po dvanajstkrat.

Rudarji so domaÄ?im hitro pokazali, da Ĺželijo z obrestmi vrniti izgubljeni toÄ?ki s prve tekme (8. krog), ko je bilo v Velenju 0 : 0. Rudarjev kapetan Damjan Trifković je najprej zaposlil Damjana VukliĹĄevića, ki je zadel levo, kasneje pa ĹĄe Johna Marya, ki je zadel desno vratnico. PolpriloĹžnosti pa je bilo do konca prvega polÄ?asa ĹĄe nekaj. Tudi domaÄ?i so si skuĹĄali priigrati zmago, a je njihovo morebitno vodstvo prepreÄ?il vratar Marko Pridigar ali pa so bili streli premalo natanÄ?ni.

Drugi polÄ?as je bil veliko zanimivejĹĄi kot prvi. Odvrtela se ni ĹĄe niti njegova prva minuta, ko so se Ĺ aleÄ?ani prviÄ? veselili. Po hitrem napadu po desni strani je Robert PuĹĄaver pred oddaljenejĹĄo vratnico poiskal Maryja. Ta je skoÄ?il visoko in Ĺžogo z glavo poslal v tla, od tam pa se je odbila ob vratarju in konÄ?ala v mreĹži ob njegovi desni vratnici. Po golu so se gostje pomaknili na svojo polovico in priloĹžnosti za potrdi-

Kegljanje Prezimili bodo v nevarni coni V Maribor so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani odpravili dobre volje, vrnili pa so se sklonjenih glav. Tokrat so v zadnjem jesenskem krogu, v dvorani Tabor gostovali pri ekipi MiklavĹža. Na ĹĄeststeznem kegljiĹĄÄ?u so v prvi igri nastopili po trije tekmovalci. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so zaÄ?eli zelo odloÄ?no, po prvem setu povedli s 3 : 0 in prednostjo 39

Prehodni pokal ekipi Hrastnika Ĺ oĹĄtanj – DruĹĄtvo upokojencev Velenje je pred nedavnim v sodelovanju z obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj organiziralo 30. sreÄ?a-

tev vodstva iskali v nasprotnih Triglava Matejem Poplatninapadih. V 67. minuti je PuĹĄa- kom, na vrhu lestvice najboljver poslal dobro Ĺžogo na dru- ĹĄih strelcev pa je ĹĄe vedno Krgo vratnico, kjer se je s ĹĄkar- Ä?an Miljan Ĺ krbić. V zadnjem jicami izkazal napadu na tekmi (sodnik jo je Mar y, venkonÄ?al v 94. minuti) so domadar je Ĺžoga Ä?i imeli priloĹžnost za Ä?astni zazletela midetek, a je z dobro obrambo to mo desne prepreÄ?il Pridigar. vr atnice Gostje so s to zmago ostali z igriĹĄÄ?a. na tretjem mestu. Za vodilTakoj za nima, ki imata po 40 toÄ?k, tem je gozaostajajo za enajst toÄ?k. ste pred izS toÄ?ko manj pa jim enaÄ?enjem reza ovratnik dihajo ĹĄil okvir vrat. V DomĹžalÄ?ani, ki 83. minuti so biso v gosteh z li rudarji po no1 : 0 slavili vem hitrem naproti novinsprotnem napacu Triglavu. du blizu poviDo konca ĹĄanja vodstva, j e s e n ske g a a je bil Mary dela pr vennepazljiv ali stva sta le ĹĄe sebiÄ?en in ni dva kroga. podal prosteMed drugim mu Dominiku bosta tudi odRadiću, ampak loÄ?ala, ali boKohn Mary je skuĹĄal akcijo do na visoUzuegbunam Honi Ĺže drugi na lestvici zakljuÄ?iti sam. kem tretjem strelcev Strelcu pr vemestu prezi-

Rekli so â?ą

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener: ÂťMoram Ä?estitati mojim fantom za taktiÄ?no zelo dobro odigrano tekmo. Bili so borbeni, agresivni. Imeli so ĹĄe nekaj priloĹžnosti za viĹĄjo zmago.

Vodilni zadetek je spremenil potek sreÄ?anja povsem v naĹĄo korist. Aluminij je potem napadal, vendar dokaj jalovo.

Mi smo bili dobri v bloku in zelo nevarni v nasprotnih napadih ter ĹĄe drugiÄ? zadeli. Z naĹĄo igro, Ä?eprav v polju ni bila vĹĄeÄ?na, sem zelo zadovoljen. Fantje kaĹžejo pravi odnos, kapo dol.ÂŤ

ga zadetka je namero prepreÄ?il vratar JanĹžekoviÄ?, ki mu je pritekel nasproti in odliÄ?no posredoval. Precej tvegano igro domaÄ?ih so rudarji vendarle kaznovali v zadnji minuti rednega dela. Po hitrem napadu in nesebiÄ?ni Radićevi podaji je Mary le zabil ĹĄe drugi gol.

S tem se je najboljĹĄi strelec prejĹĄnjega prvenstva na drugem mestu izenaÄ?il z igralcem

mili VelenjÄ?ani ali DomĹžalÄ?ani. LaĹžji razpored imajo rudarji, saj bodo obakrat gostitelji.

V predzadnji jesenski tekmi bo njihov nasprotnik Triglav, v zadnji pa DomĹžale, ki bodo na osrednji tekmi 18. kroga v nedeljo gostile Olimpijo.

kegljev. Po odigranem drugem setu so se domaÄ?i Ĺže povsem pribliĹžali Ĺ oĹĄtanjÄ?anom, v tretjem setu pa svojo ekipo pripeljali v vodstvo. Po prvi igri so tako vodili domaÄ?ini s 3 : 0 ter prednostjo, ki so jo imeli Ĺ oĹĄtanjÄ?ani po prvem setu -39 kegljev. Igra druge ĹĄesterice ni prinesla bistvene razlike v igri. DomaÄ?ini so poveÄ?evali razliko in osvajali set toÄ?ke. Tudi menjava, ki so jo napravili gostje, ni pomembno vplivala na rezultat. DomaÄ?ini so tako slavili visoko zmago, Ĺ oĹĄtanjÄ?ane pa potisnili v nevarno

cono izpadanja iz lige. Deveto mesto in le 6 toÄ?k je premalo, da bi lahko mirno Ä?akali na spomladanski zaÄ?etek tekmovanja.

Uprava bo imela kar mesec dni Ä?asa, da fante pripravi na odloÄ?ilne boje. ZaÄ?etek spomladanskega dela se zaÄ?ne 13. januarja s tekmo Hrastnik : Ĺ oĹĄtanj. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo decembra organizirali velik 17. mednarodni boĹžiÄ?no-novoletni turnir, ki bo potekal od 15. decembra do 6. januarja prihodnje leto.

nje rudarsko-industrijskih mest v steznem kegljanju. Potekalo je na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju, udeleĹžile pa so se ga ekipe Hrastnika, Trbovelj, Velenja in Raven na KoroĹĄkem.

Zmagala je ekipa Hrastnika, ki

je osvojila prehodni pokal v trajno last, drugi so bili ĹĄportniki Trbovelj, tretja pa ekipa Velenja.

DruĹženje so sklenili v prijetnem razpoloĹženju na turistiÄ?ni kmetiji Pirnat v TopolĹĄici.

đ&#x;”˛

S. Vovk

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

30. novembra 2017

Trener in selektor, ki rad pleza po lestvicah in stenah Gorazd Hren uŞiva v treniranju mladih plezalcev – Janjo Garnbret mora kdaj tudi drŞati nazaj – Pogoji za trening bodo v Velenju kmalu boljťi Bojana Špegel

Velenje, 20. novembra – VelenjÄ?an Gorazd Hren je od leta 2008 trener ĹĄportnega plezanja. Ĺ e vedno je prepriÄ?an, da opravlja sanjski poklic. To, da ga opravlja res uspeĹĄno, je le pika na i. Ĺ e vedno je trener tako v velenjskem kot mariborskem alpinistiÄ?nem odseku, poleg tega pa opravlja ĹĄe delo selektorja slovenske plezalne reprezentance. LetoĹĄnja sezona se je konÄ?ala z drĹžavnim prvenstvom v Kranju, na plezalni steni, kjer se je Gorazd v zaÄ?etku novembra na zadnji tekmi za svetovni pokal upraviÄ?eno veselil uspehov svoje dolgoletne varovanke Janje Garnbret. ÂťZ letoĹĄnjo sezono sem res zadovoljen. Kar se Janjinih rezultatov tiÄ?e, bolje Ĺže skoraj ne gre, saj je v svetovnem pokalu nanizala kar 9 zmag in ponovno zmagala v skupnem seĹĄtevku.

V letoĹĄnjo sezono je stopila bolj samozavestna. Vsako tekmo jemlje zelo resno, zato Ä?uti pritisk. Opazil pa sem, da je takoj po zaÄ?etku sezone malo trajalo, da je preklopila med teĹžavnostjo in balvani. Letos je bila odliÄ?no pripravljena, kar priÄ?ajo tudi njeni rezultati,ÂŤ je pripovedoval. In priznal, da jo mora tu in tam opozoriti, naj se pri

treningih ustavi. ÂťImam izdelan program treningov in zgodi se, da kdaj po treningu ni tako zmatrana, kot misli, da bi morala biti, pa jo moram kar malo drĹžati nazaj in ji povedati, da

â?ą

harc je pripravil lepo preseneÄ?enje, ko je na mladinskem evropskem prvenstvu v balvanih osvojil tretje mesto. Med dekleti pa jih je veÄ?, ki kaĹžejo, da bodo Ĺže naslednje leto lahko med top 10 svetovnega pokala. Mija Kram-

veliko ekipo. Na zadnji tekmi v Kranju je selektor Âťv bojÂŤ poslal kar 15 deklet in 8 fantov. ÂťEni so se odrezali bolje od priÄ?akovanj, drugi slabĹĄe. A mladi potrebujejo izkuĹĄnje na velikih tekmovanjih, zato jih na doma-

ÄŒeprav sem kar zadovoljen, bo dela ĹĄe veliko. Bo pa zagotovo laĹžje trenirati, ko se nam izpolni dolgoletna Ĺželja in dobimo veÄ?jo, bolj sodobno plezalno steno. Ta bo v telovadnici velenjskega Ĺ olskega centra

je trening za tisti dan konÄ?an.

Kar se tiÄ?e ostalih reprezentantov, pa so rezultati dobri, verjamem pa, da lahko naredimo ĹĄe kaj veÄ?,ÂŤ nam je sezono na hitro ocenil naĹĄ sogovornik. PrepriÄ?an je, da je bila Mina MarkoviÄ? dosti bolje pripravljena, kot je pokazala med sezono. Tudi za Domna Ĺ kofica je Ĺželel veÄ?.

Po drugi strani pa so mladi Ä?lani reprezentance pokazali, da so res na visoki ravni. AnĹže Pe-

Gorazd Hren: ÂťVeÄ?ja, modernejĹĄa plezalna stena v Velenju nam bo omogoÄ?ala veÄ? treningov doma. Sedaj Ä?as izgubljamo tudi zato, ker treniramo po vsej Sloveniji in v tujini.ÂŤ

pl in Vita Lukan sta bili letos Ĺže v finalu, UrĹĄka RepuĹĄiÄ?, ki jo v Mariboru tudi trenira Hren, pa Ä?isto na meji, na desetem mestu. ÂťZa prihodnost naĹĄih plezalk nas res ni treba skrbeti,ÂŤ razloĹži. V slovenski Ä?lanski reprezentanci so letos imeli zelo

Ä?ih tleh Âťne ĹĄparamoÂŤ. Tekma v Kranju je za nas posebna, tu je veÄ? treme, pritiska, kar vedno prizna tudi naĹĄa najboljĹĄa tekmovalka Janja Garnbret. Po drugi strani pa je bilo vzduĹĄje v dvorani odliÄ?no, vsi smo bili na nogah,ÂŤ ĹĄe doda Hren.

Nova plezalna stena postaja realnost

ÄŒlani in Ä?lanice Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka se bodo konec novembra v Kranju pomerili ĹĄe na drĹžavnem prvenstvu, potem pa bo letoĹĄnja sezona res konÄ?ana. ÂťBila je dolga in naporna,ÂŤ prizna Hren. V velenjskem odseku so imeli kar nekaj teĹžav s poĹĄkodbami. TjaĹĄa SlemenĹĄek si je po super zaÄ?etku sezone potrgala vezi v gleĹžnju, rehabilitacija pa ji je vzela skoraj celo sezono. Kilian ÄŒop si je na svetovnem mladinskem prvenstvu poĹĄkodoval koleno, zato je treniral le po prilagojenem programu. Na posameznih tekmah sta oba plezala dobro, to pa velja tudi za Nejca DvorĹĄaka in ĹĄe nekaj mladih plezalcev in plezalk, ki ĹĄele prihajajo v leta, ko lahko postanejo Ä?lani reprezentance. ÂťÄŒeprav sem kar zadovoljen, bo dela ĹĄe veliko.

Bo pa zagotovo laĹžje trenirati, ko se nam izpolni dolgoletna Ĺželja in dobimo veÄ?jo, bolj sodobno plezalno steno. Ta bo v telovadnici velenjskega Ĺ olskega centra, kjer treniramo Ĺže dolga leta. ObstojeÄ?o steno bomo razĹĄirili, kar nam res veliko pomeni, saj se sedaj pogosto vozimo na treninge po vsej Sloveniji in tudi v tujino. HvaleĹžni smo vsem, ki nam bodo pri tem pomagali, saj se zavedamo, da ne smemo poÄ?ivati na lovorikah. S to pridobitvijo bomo pridobili veÄ? Ä?asa, ki ga bomo vloĹžili v treninge.ÂŤ To je pomembno tudi zato, ker

Ĺže Ä?ez tri leta ĹĄportne plezalce Ä?akajo prve olimpijske igre. Na njih bodo tekmovali ne le v teĹžavnosti in balvanih, ampak tudi v hitrostnem plezanju, ki ga slovenski reprezentanti doslej niso veliko trenirali. ÂťS to odloÄ?itvijo se moramo sprijazniti. Ne preostane nam drugega, kot da se lotimo tudi hitrostnega plezanja, vendar pa ne bomo pustili, da bi druge discipline zato trpele. NaÄ?rtujemo, da bomo k nam povabili kakĹĄnega tujega trenerja in izvedli dobro izobraĹževanje. Ĺ˝al v Sloveniji ĹĄe nimamo stene za hitrostno plezanje. Upam, da jo Ä?im prej dobimo, da jo bomo lahko vkljuÄ?ili v treninge.ÂŤ Za uspehe ĹĄportnih plezalcev je zelo pomembno, da zaupajo trenerju. Gorazdu uspeva ohranjati to zaupanje. Pomembna pa je tudi sreÄ?a, zato mi pri dobro pripravljenih tekmovalcih nikoli ni vseeno, Ä?e jim na velikih tekmah ne gre po naÄ?rtih in Ĺželjah.

Stresa je bilo od januarja do konca novembra veliko, zato si bo decembra privoĹĄÄ?il odklop. Kje, v Ä?asu naĹĄega pogovora ĹĄe ni vedel. Vedel pa je, da bo ĹĄel nekam na toplo, kjer bo plezal. Še vedno sem tudi ĹĄportni plezalec.

Med letom veÄ?ino Ä?asa preĹživim pod steno, v Ä?asu dopusta pa bom konÄ?no v steni.ÂŤ ÄŒasa za poÄ?itek bo imel le mesec dni, saj se nova sezona zaÄ?ne Ĺže v zaÄ?etku januarja. đ&#x;”˛

Janja Garnbret kljub odsotnosti prva Kranj, 26. novembra – V Kranju so potekali zakljuÄ?ni boji drĹžavnega prvenstva v ĹĄportnem plezanju. Janja Garnbret je kljub odsotnosti (je na zasluĹženih poÄ?itnicah) osvojila naslov skupne zmađ&#x;”˛ govalke drĹžavnega prvenstva v razvrstitvi teĹžavnosti.

V NARAVI KOT DOMA

Rokomet spet domuje v Ĺ oĹĄtanju DruĹĄtvo Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a Ĺže osmo leto zapored, od septembra 2010, v ĹĄportno dejavnost vkljuÄ?uje osnovnoĹĄolske otroke ter jim nudi preizkuĹĄen program razvoja telesnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Pod njihovim okriljem

RK Gorenje Velenje, Celje Pivovarna LaĹĄko, Sevnica, Slovenj Gradec in drugimi.

V soboto, 25. novembra, so v Ĺ portni dvorani OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj odigrali svojo tretjo tekmo v drĹžavnem prvenstvu in prvo na domaÄ?em terenu, in to prav

memben, so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ĹĄportno Ä?estitati nasprotniku, ki je bil boljĹĄi s 14 : 10. Za zanimivost omenimo, da je tekmo sodil znani slovenski rokometni sodnik Miran Ĺ trigl, ki je svojo uspeĹĄno rokometno pot zaÄ?enjal ravno v Ä?asu, ko se je rokomet ĹĄe

VELIKI MIKLAVŽEVI POPUSTI

do -50 %

do -50 % ÄŒrno-rumeno kot eno (foto: D. Tomazini)

vadi veÄ? kot 200 mladih ĹĄportnikov iz desetih osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. LetoĹĄnja novost je igranje ekipe deÄ?kov (letnik 2006 in 2007) v drĹžavni rokometni ligi, v kateri jim je Ĺžreb namenil merjenje moÄ?i in hkrati moĹžnost kvalitetnega napredka z uveljavljenimi ekipami

proti mladim igralcem RK Gorenje Velenje. Tudi v tej ekipi je kar nekaj mladih igralcev, ki so svojo pot zaÄ?eli v rokometni ĹĄoli Sebastjana SoviÄ?a. Dogodek je bil zgodovinski, saj je bila to po treh desetletjih in pol prva uradna rokometna tekma v Ĺ oĹĄtanju. ÄŒeprav je bil rezultat manj po-

igral v Ĺ oĹĄtanju. Najbolj spodbudno pa je, da se oÄ?itno za prihodnost rokometa v Ĺ aleĹĄki dolini ni bati, kar so poleg mladih rokometaĹĄev dokazali tudi ĹĄtevilni obiskovalci, ki so ob lepi in borbeni predstavi gotovo priĹĄli na svoj raÄ?un. đ&#x;”˛

PAN TIM, d. o. o.

Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 | M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 Slike so simbolne. Akcija velja do 10. 12. 2017.

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

30. novembra 2017

Velenje srcu ĹĄe bolj prijazna obÄ?ina V Velenju izobraĹževanje gasilcev za prve posredovalce pri reĹĄevanju Ĺživljenj – V obÄ?ini Ĺže veÄ? kot 40 defibrilatorjev Bojana Ĺ pegel

Velenje, 24. novembra – Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže pred leti vstopila v projekt Srcu prijazna obÄ?ina, ob tem pa je zaÄ?ela uporabljati tudi aplikaciji iHelp. Novembra je obÄ?ina s pomoÄ?jo reĹĄevalcev velenjske reĹĄevalne postaje zaÄ?ela usposabljati operativne gasilce za prve posredovalce na terenu, saj lahko gasilci v velikokrat hitreje pridejo do poĹĄkodovancev kot reĹĄevalci. Poleg tega je MO Velenje kupila opremo, ki jo bodo ti potrebovali na terenu ob nujnih stanjih. Doslej so izobrazili Ĺže veÄ? kot 60 gasilcev in gasilk, do konca januarja jih bodo veÄ? kot 100. Delovali bodo prostovoljno, aktivirali pa jih bodo reĹĄevalci v velenjski reĹĄevalni postaji ZD Velenje po klicu na ĹĄtevilko 112.

IzobraĹževanje in opremo zagotovila MO Velenje

VeÄ? o projektu Srcu prijazna obÄ?ina nam je v uvodu povedal Andrej Rupreht, ki je na MO Velenje zadolĹžen za sodelovanje z gasilskimi druĹĄtvi. ÂťNa obÄ?ini se zavedamo, da je ob zastoju srca zelo pomembno, da oboleli osebi pomagamo v prvih 10 minutah. Ponavadi so ob njem takrat svojci ali prijatelji, vÄ?asih pa tudi mimoidoÄ?i. ÄŒe znajo pomagati in imajo na voljo

ĹĄe avtomatski defibrilator, lahko reĹĄijo Ĺživljenje.ÂŤ Na MO Velenje imajo veÄ? aktivnosti, ki vodijo k temu, da bo odzivnost in znanje obÄ?anov v takih primerih boljĹĄe. ÂťZato smo se tudi lotili projekta Srcu prijazna obÄ?ina. S pomoÄ?jo aplikacije iHelp ljudi vkljuÄ?ujemo v sisteme pomoÄ?i, jih izobraĹžujemo, nudimo informacije.

Sedaj pa smo se v sodelovanju z obÄ?inskim gasilskim poveljstvom in Zdravstvenim domom Velenje lotili formiranja ekip prvih posredovalcev.ÂŤ IzobraĹževanja potekajo po gasilskih druĹĄtvih, zanimanje za izobraĹževanje, na katerega so povabili le operativne gasilce, pa je presenetilo vse. ÂťMO Velenje je zagotovila tudi sredstva za nakup opreme, ki jo bodo potrebovali. Kupili smo 6 defibrilatorjev in posebno dodatno opremo za ekipe prvih posredovalcev,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Tudi stroĹĄke usposabljanja plaÄ?a mestni proraÄ?un. Da so vanj najprej povabili gasilce, ni sluÄ?aj. Mnogi Ĺže imajo znanje iz nudenja pomoÄ?i, opremo in vzpostavljen naÄ?in alarmiranja, v prihodnosti pa si Ĺželijo, da bi v izobraĹževanje vkljuÄ?ili tudi druge obÄ?ane in obÄ?anke. Sploh, ker je zgovoren podatek, da ob zastoju srca pomoÄ? v 90 % primerov nudijo najbliĹžji obolelega, zato je to znanje res neprecenljivo.

Gasilni aparat in defibrilator v vsak dom

Vodja velenjske reĹĄevalne sluĹžbe dr. Andrej Lesjak in reĹĄevalci Tanja Ĺ uÄ?urović, BoĹĄtjan ÄŒavniÄ?ar in MatjaĹž Andrejc so ekipa, ki skrbi za izobraĹževanje prvih posredovalcev.

Rupreht opozori, da so v aplikacijo iHelp vnesli tudi vsa mesta, kjer Ĺže imajo defibrilatorje in imena odgovornih oseb. Vsi namreÄ? niso nameĹĄÄ?eni na zunanjih povrĹĄinah, zato tudi niso dostopni 24 ur. ÂťZa nakup se odloÄ?ajo tudi v posameznih krajevnih skupnostih, pomagajo nevladne organizacije. Ĺ˝elimo si, da bi jih bilo ĹĄe veÄ?. Ĺ˝e veÄ?krat smo pripravili izobraĹževanja za njihovo uporabo, zagotovo pa jih bomo pripravljali tudi v bodoÄ?e,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik.

Program je dobro dodelan

Novembra je izobraĹževanje potekalo v PGD Ĺ kale, zato smo se z ekipo, ki ga izvaja, dobili v

POLICIJSKA kronika Zagorelo vozilo Velenje, 22. novembra – V sredo so si policisti in kriminalisti ogledali osebni avtomobil, ki je iz neznanega razloga zagorel. Tujo krivdo za nastali poĹžar so izkljuÄ?ili, zato bodo o dogodku toĹžilstvo obvestili zgolj s poroÄ?ilom. Vozilo so pogasili gasilci.

Delovni nesreÄ?i Velenje, Ĺ martno ob Paki, 23., 25. novembra – PrejĹĄnji teden sta se na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodili dve delovni nesreÄ?i. V Ä?etrtek se je v Premogovniku Velenje zaradi stebrnega udara laĹžje telesno poĹĄkodoval rudar, v soboto pa se je laĹžje telesno poĹĄkodoval delavec v podjetju Gorenje Keramika. V prvem primeru so tujo krivdo izkljuÄ?ili, v drugem primeru pa je nesreÄ?o, kot kaĹže, zakrivil delavec.

ViĹĄja kazen za oĹĄkodovanca Velenje, 25. novembra – V Ä?etrtek je poÄ?ilo na Ĺ aleĹĄki cesti. Vzrok za nesreÄ?o je bila prekratka varnostna razdalja, zaradi Ä?esar se je voznik zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim. Policisti pa

so obema voznikoma napisali plaÄ?ilni nalog. Tistemu, v katerega je drug voznik trÄ?il zaradi prekratke varnostne razdalje, pa so zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola vzeli tudi vozniĹĄko dovoljenje. V tem primeru je oĹĄkodovanec prejel viĹĄjo kazen kot povzroÄ?itelj nesreÄ?e.

S tovornjaka padel led Pred voĹžnjo je treba vozila ustrezno oÄ?istiti Velenje, 26. novembra – V nedeljo ponoÄ?i je na avtomobil voznika osebnega avtomobila s tovornjaka padel led in na vozilu razbil vetrobransko steklo. Policisti ob tem primeru ponovno opozarjajo voznike tako osebnih kot tovornih vozil, da je treba pred voĹžnjo vozilo ustrezno oÄ?istiti. Glede na nizke temperature pa voznike opozarjajo tudi na Ä?ista stekla, da bo iz vozila na dogajanje v prometu omogoÄ?en brezhiben pogled. ZmanjĹĄana vidljivost in led na vozilih predstavljata resno nevarnost v cestnem prometu.

tamkajĹĄnjem gasilskem domu.

Vodja reĹĄevalne sluĹžbe v ZD Velenje dr. Andrej Lesjak, ki je tudi vodja izobraĹževanja, pomaga reĹĄevalcem v gasilski dom znositi opremo, ki jo potrebujejo pri izobraĹževanju. Potem mi povedo veÄ? o njem. BoĹĄtjan ÄŒavniÄ?ar je doma v Slovenski Bistrici, kjer so izobraĹževanje prvih posredovalcev zaÄ?eli Ĺže leta 2011. ÂťUspeĹĄno smo izobrazili okoli 200 gasilcev, ki jih redno vkljuÄ?ujejo v posredovanje na terenu. Ob vsakem klicu, v katerem je zaznano, da gre za Ĺživljenjsko ogroĹženo stanje, aktivirajo prve posredovalce, ki tudi ustrezno ukrepajo. Prvi posredovalci so na terenu zelo pomembni, Ä?e pride do zastoja srca ali veÄ?jih krvavitev

poĹĄkodovancev.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so tovrstno izobraĹževanje v drĹžavnem merilu zaÄ?eli prav na Ĺ tajerskem, prvi je bil Maribor. ÂťMi smo zaÄ?eli izobraĹževanje s svojim projektom, po tem, ko je bil sprejet pravilnik o prvi medicinski pomoÄ?i na ravni drĹžave, pa so izobraĹževanja povsod enotna,ÂŤ ĹĄe doda BoĹĄtjan. Njegov kolega MatjaĹž Andrejc nam pove, da izobraĹževanje poteka dva dni, vsak dan 8 ĹĄolskih ur. Najprej je teoretiÄ?ni del, sledijo delavnice. ÂťPoleg uporabe defibrilatorjev in drugih ukrepov pri zastoju srca in drugih nujnih zdravstvenih stanj teÄ?ajnike nauÄ?imo ukrepov pri reĹĄevanju otrok in pri zaustavljanju dihalnih poti zaradi tujka. NauÄ?imo jih tudi,

Šmartno ob Paki, 22. novembra – V sredo je policiste poklical krajan Malega Vrha. Skrbelo ga je nenavadno pokanje pri sosedih. Policisti, ki so odťli na kraj, pa so ugotovili, da je bilo pokanje namenjeno praznovanju abrahama. Policisti so druŞbi izrekli opozorilo.

Zasegli kolo z motorjem Velenje, 23. novembra – V Ä?etrtek so policisti obÄ?anu zasegli kolo z motorjem. Razlog za to je bila voĹžnja brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Partnerju ni pustila zaspati Velenje, 23. novembra – V Ä?etrtek zveÄ?er je policiste poklicala gospa s Ĺ ercerjeve. Povedala jim je, da partner vpije, zaradi

Ä?esar vnukinja ne more spati. Izkazalo pa se je, da gospa, bila je vinjena, ne pusti zaspati partnerju. Policisti nasilja niso zaznali, opozorili pa so jo zaradi laĹžne naznanitve. Ker je bil dogodku priÄ?a otrok, so o tem obvestili Center za socialno delo.

KriÄ?anje in nagajanje Velenje, 24. novembra – V petek so se policisti ukvarjali (tudi) s kriÄ?anjem na Jenkovi in zobotrebcem, ki so ga otroci stanovalcu zataknili v stikalo za zvonec.

Ostal zaklenjen v trgovini Velenje, 25. novembra – V soboto zveÄ?er je v trgovini Momax, ko so to zaprli, ostal zaklenjen obÄ?an. Poklical je policiste, ki so poskrbeli, da mu v trgovini ni bilo treba ostati dolgo.

Ob koncu nam Andrej Lesjak pove, da si Ĺželi, da bi defibrilatorji postali cenovno tako dostopni, da bi jih imeli v vsakem domu. Tako kot gasilni aparat.

Tisti, ki so sedaj nameĹĄÄ?eni po dolini, pa k sreÄ?i niso bili velikokrat uporabljeni. Zanimivo je, da jih tudi vandali pustijo pri miru, saj se oÄ?itno zavedajo, da so namenjeni reĹĄevanju Ĺživljenj. ÂťPrav pred kratkim sem na terenu doĹživel, da so v Ĺ martnem ob Paki ob zastoju srca mimoidoÄ?i priskoÄ?ili na pomoÄ? obolelemu.

Poiskali so defibrilator in ga tudi pravilno uporabili,ÂŤ nam pove.

ReĹĄevalci si Ĺželijo, da bi jih bilo veÄ? tudi v odroÄ?nih zaselkih.

Lesjak doda, da bi bilo nujno potrebno, da bi znanje iz temeljnih postopkov oĹživljanja v prihodnje pridobilo Ä?im veÄ? Ĺ aleÄ?anov. ÂťTo znanje nam lahko pomaga, da reĹĄimo mamo, brata, celo otroke, torej najbliĹžje. ÄŒe bi to znal vsak drugi, bi bili v Ĺ aleĹĄki dolini vsi bolj varni, saj bi znali pomagati tudi neznancem.ÂŤ Povedal nam je, da so velenjski reĹĄevalci sposobni pripraviti tudi taka izobraĹževanja, zato upa, da bo do njih priĹĄlo. đ&#x;”˛

Gasilci dobili opozorilne table za svoje avtomobile Velenje, 27. novembra – Mlada ekipa mladinske zadruge Intervent112 je izdelala posebno opozorilno magnetno tablo, ki jo ob intervenciji na poti v gasilski dom lahko uporabljajo prostovoljni gasilci tako, da jo namestijo na svoje osebno vozilo.

Mestna obÄ?ina Velenje je idejo podprla in za ta namen kupila 174 tabel, ki so jih razdelili operativnim gasilcem vseh sedmih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev v velenjski obÄ?ini. Po nekajmeseÄ?ni uporabi bodo opravili analizo, ki bo pokazala, ali so table res pomagale gasilcem med voĹžnjo, ki pogosto poskuĹĄajo s svojim avtomobilom Ä?im prej priti do gasilskega doma, pri tem pa na cesti niso imeli ustreznih oznak. Kljub temu da se bodo morali drĹžati cestnoprometnih

Opozorilne magnetne table bodo gasilci operativci v svojih avtomobilih uporabljali le na voĹžnji do gasilskega doma, ko jih bodo poklicali na intervencijo.

predpisov, gasilci raÄ?unajo, da bodo njihove voĹžnje na intervencijo od zdaj bolj varne. Glavni namen znaka je tako ozaveĹĄÄ?anje ljudi, da je tisti "nori" voznik za ali pred njimi v resnici gasi-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nenavadno pokanje

kako lahko zaustavijo veÄ?je krvavitve. To je Ĺže Ä?etrti teÄ?aj in reÄ?i moram, da so izjemno motivirani, poleg tega so Ĺželjni pomagati soÄ?loveku. Vedeti morate, da imamo v Velenju reĹĄevalci dve reĹĄevalni vozili, ki sta lahko takrat, ko se kaj zgodi, zasedeni.

Zato je prihod do nenadno obdelanega velikokrat podaljĹĄana, vmes pa lahko Ĺživljenja pomagajo reĹĄiti tudi prvi posredovalci.ÂŤ

Preventivna akcija StarejĹĄi voznik Velenje, 24. novembra – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policijska postaja in Izpitni center Velenje so prejĹĄnji teden v PleĹĄivcu in KavÄ?ah organizirali preventivno akcijo z naslovom StarejĹĄi voznik.

S staranjem prebivalstva se poveÄ?uje tudi deleĹž starejĹĄih voznikov, ki so ena od ranljivejĹĄih skupin v prometu. V Velenju zanje organizirajo preventivna predavanja oziroma izobraĹževanja, ki so namenjena izboljĹĄanju đ&#x;”˛ mkp prometne varnosti.

lec, ki reĹĄuje Ĺživljenja. RaÄ?unajo, da bodo udeleĹženci v prometu v skladu s tem zavedanjem primerno reagirali. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. novembra 2017

19

Spremembe na nepremiÄ?ninah je treba sporoÄ?iti Osnova odmeri nadomestila za uporabo stavnega zemljiĹĄÄ?a bo nov odlok Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo na decembrski seji sprejela nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Dokument so svetnice in svetniki v prvem branju potrdili na novembrski seji.

Z novim odlokom bodo v Ĺ oĹĄtanju uredili evidence nepremiÄ?nin, ki bodo osnova za izdajo odloÄ?b za plaÄ?ilo nadomestil.

Pri izraÄ?unu bodo upoĹĄtevali neto tlorisne povrĹĄine objektov, navedene v javnih evidencah re-

gistra nepremiÄ?nin Geodetske uprave skupaj z evidenco uporabe javne komunale pri posameznem objektu.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zato zaprosila in obvestila uporabnike nepremiÄ?nin, da so dolĹžni na Upravo ObÄ?ine sporoÄ?iti vse spremembe, ki so na nepremiÄ?nini nastale (lastniĹĄtvo, nakup, prodaja, dedovanje, oddaja, delitev ‌) in bi imele vpliv na spremembo odmere nadomestila za uporabo stavnega zemljiĹĄÄ?a.

Na podlagi izvedenih raÄ?unskih simulacij in primerjav v Ĺ o-

ĹĄtanju ocenjujejo, da bodo predvideni prihodki iz nadomestil za leto 2018 ostali v enaki viĹĄini, kar je pri sprejemanju novega odloka tudi cilj, oziroma bodo viĹĄji za 5 odstotkov, Ä?eprav se viĹĄina vrednosti toÄ?ke ne bo

S podpisi pod zahtevo bi bili moÄ?nejĹĄi CI Ĺ oĹĄtanj raÄ?una, da bi do 25. decembra lahko zbrala med 3.000 in 3.500 podpisov – Obojestransko sprejemljive reĹĄitve iĹĄÄ?e tudi posebna delovna skupina HSE Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj – Civilna iniciativa Šoťtanj je do sredine novembra zbrala nekaj sto podpisov za okoljsko nadomestilo, s katerim bi vsaj delno nadomestili negativne vplive energetskega gospodarstva, s katerimi morajo Şiveti

Walter Kolar: ÂťTEĹ je edini energetski objekt v Sloveniji, ki je umeĹĄÄ?en v mestno jedro.ÂŤ

â?ą

CI Ĺ oĹĄtanj so ustanovili, da bi dosegli pravico.

prebivalci v Ĺ aleĹĄki dolini. Podpise so zbirali predvsem v krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj, zdaj pa so zbiranje podpisov, kot je povedal vodja CI Walter Kolar, razĹĄirili na vse krajevne skupnosti v ob-

Ä?ini, teh je devet. ÂťPobudo so predsedniki krajevnih skupnosti dobro sprejeli. Vsi so tudi podpisali izjavo, da bodo do 25. decembra zbirali podpise organizirano ali po domovih,ÂŤ pravi. V CI ocenjujejo, da jih bodo zbrali od 3.000 do 3.500. ÂťZ njimi bomo moÄ?nejĹĄi. Predstavili jih bomo drĹžavnemu zboru in predsedniku vlade. Nismo se namreÄ? pripravljeni pogajati in pogovarjati s podjetji, ampak z drĹžavo.ÂŤ Kaj konkretno terjajo? ÂťNadomestilo za degradacijo okolja in pravico za dostojno in zdravo Ĺživljenje v njem. Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je edini termoenergetski objekt v Sloveniji, ki je umeĹĄÄ?en tako rekoÄ? v mestno jedro. NaĹĄe nepremiÄ?nine so zaradi tega

spremenila.

Spremembe v viĹĄini konÄ?nega zneska pri posameznem zavezancu bodo nastale predvsem zaradi razlik med povrĹĄinami obstojeÄ?e in javne evidence iz podatkov Gursa (zamolÄ?ane ali netoÄ?ne povrĹĄine, prijavljene od lastnikov nepremiÄ?nin) in neusklajenih dejanskih evidenc komunalne opremljenosti kot posledica izrazitih vlaganj ObÄ?ine v obdobju zadnjih petih let na podroÄ?ju sistema javne oskrbe (vodovod, kanalizacija, toplovod, male komunalne Ä?istilne naprave ‌), kjer novega stanje komunalne opremljenosti v prvotnem sistemu ĹĄe niso uspeli uskladiti. đ&#x;”˛

razvrednotene.ÂŤ Ne borijo pa se Ä?isto sami, kot pravi Kolar. Podporo imajo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, njihovo idejo pa podpira tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Teme, ki jih odpira CI Ĺ oĹĄtanj, pa Ĺže sicer redno obravnava posebna oĹžja delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti in druĹžb skupine HSE. Ta usklajuje odprte teme, kljuÄ?ne za sodelovanje in doseganje obojestransko sprejemljivih odloÄ?itev. ÂťObravnava Ĺže tudi konkretna

â?ą

Pogovori v delovni skupini HSE potekajo v duhu zaupnosti.

vpraĹĄanja. Ker pa pogovori potekajo v duhu zaupnosti, jih do dokonÄ?nih odloÄ?itev ne moremo komentirati,ÂŤ pa pravijo na Holdingu Slovenske elektrarne in dodajajo, da se CI Ĺ oĹĄtanj lahko kadarkoli pridruĹži delovni skupini in konstruktivno sodeluje v pogođ&#x;”˛ vorih.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

November se poslavlja, december pa se bo za vas vrtel z veliko hitrostjo. Tega boste pravzaprav veseli, sploh, ker se bo malokaj izĹĄlo, tako kot si Ĺželite. Sami ste krivi, da tudi vaĹĄi najbliĹžji ne poiĹĄÄ?ejo veÄ?krat vaĹĄe druĹžbe. Potem ste uĹžaljeni, nemalokrat osamljeni, a nikoli ne priznate, da ste zato krivi tudi sami. Naredite veÄ? za ljudi, ki vam veliko pomenijo, pa vam bodo to hitro zaÄ?eli vraÄ?ati. S tem, da hoÄ?ete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si Ĺžal v zadnjem Ä?asu delate levjo uslugo. ÄŒe Ĺželite v decembru uresniÄ?iti svoje sanje, ki sploh niso velike, se dela lotite takoj. Poleg tega si sami kupite lepo darilo. Saj Ĺže veste, kaj boste izbrali, kajne?

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zavedate se, da bo Ä?as do novega leta hitro minil in da bodo dnevi polni dogodkov. Ĺ˝e po nekaj dneh decembrske norije si boste zaĹželeli, da bi kmalu priĹĄli mirnejĹĄi dnevi. Ob tem boste vse veÄ? Ä?asa posveÄ?ali druĹženju z novim znancem, ki bo zanimiv sogovornik. Morda vas bo videl v drugaÄ?ni luÄ?i kot vi njega, zato mu ne dajajte laĹžnih signalov in upov, Ä?e niste pripravljeni, da bi bila kaj veÄ? kot le prijatelja. Ne bodite preveÄ? strogi do sebe, kljub temu da dobro veste, da si finanÄ?no ne smete privoĹĄÄ?iti preveÄ?. Tu in tam se vendarle morate razvajati. PriloĹžnost bo Ĺže ta vikend. Ne zavrnite je, saj potrebujete razvedrilo.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ e nekaj dni boste zaskrbljeni, celo brezvoljni, potem pa se boste vzeli v roke.

Kljub mrazu in snegu se boste pogosteje podali v naravo in med ljudi, s tem pa boste dobili veÄ? volje do Ĺživljenja. ZaÄ?eli se boste pripravljati na letoĹĄnje praznike.

Okrasitvi doma in izdelavi daril boste posvetili veÄ? Ä?asa kot prejĹĄnja leta, Ä?emur bodo se Ä?udili tudi domaÄ?i. Vi pa boste kmalu ugotovili, kaj vse ste zamujali prejĹĄnja leta, saj boste izjemno uĹživali. Tudi v sluĹžbi se bo napetost sprostila. Delo, ki ga morate letos ĹĄe postoriti, ne bo teĹžko. Pravzaprav vam bo v veselje, zato lahko reÄ?emo, da vas Ä?aka lep teden. Pazite pa na zdravje.

ObÄ?utljivi boste, tudi glavoboli niso izkljuÄ?eni.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Mirni dnevi so Ĺže preteklost. V naslednjih dneh in potem ĹĄe vse do novega leta boste veliko delali in hkrati uĹživali. Dnevi vam bodo kar polzeli skozi prste, bolj pestri bodo postali tudi veÄ?eri in noÄ?i, saj se boste Ĺže zaÄ?eli poslavljati od leta. Ĺ˝e ta vikend boste preĹživeli v druĹžbi ljudi, ki jih Ä?isto preredko vidite. Obljubili si boste, da si boste tudi med letom vzeli veÄ? Ä?asa druga za drugega. To bo vaĹĄa prva novoletna zaobljuba, letos pa jih bo ĹĄe veliko. Ĺ˝al pa se bo zaÄ?elo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Tokrat res ne boste Ä?isto niÄ? krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa vseeno kar malo nemirni in nesreÄ?ni. NihÄ?e ne bo opazil, kakĹĄen notranji boj bijete, saj svoja Ä?ustva dobro skrivate.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

SreÄ?a je, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi noben problem. Pozitivna trma vam bo pomagala tudi v prvih decembrskih dneh, ko bodo vaĹĄi nadrejeni od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Tiho boste prenaĹĄali njihove muhe in se trudili, da korektno opravite svoje delo. Zavedali se boste, da imate ĹĄe vedno Ä?as, da se ĹĄe letos stvari obrnejo v vaĹĄo korist, pa Ä?eprav boste ves Ä?as gledali na uro. PosreÄ?ena zabava, polna smeha in sprostitve, vas Ä?aka Ĺže konec tega tedna. Dogovor, da nadaljujete tudi naslednji konec tedna, boste vzeli za ĹĄalo. Pa ne bo. Nekdo si vas kmalu Ĺželi spet videti. Vi pa niste Ä?isto prepriÄ?ani, da Ä?utite enako. ÄŒe se boste preveÄ? obremenjevali z vpraĹĄanjem, kaj narediti, vas Ä?akajo ĹželodÄ?ne teĹžave. December ni Ä?as za diete, vi pa vseeno pazite tudi na prehrano.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ko so v preteklih dneh vsi okoli vas tarnali, da jim niÄ? ne gre, tako kot si Ĺželijo, ste vi le kimali in modro molÄ?ali. Imeli ste namreÄ? obÄ?utek, da tokrat res ne smete tarnati, saj vam prav niÄ? ne manjka. Tu in tam ste koga skuĹĄali tudi potolaĹžiti in dvigniti njegovo samozavest. V tem tednu se bodo ti obÄ?utki krepko spremenili.

Zato bo poskrbel vaĹĄ partner. Ĺ˝e res, da zadnje Ä?ase nista bila veliko skupaj, da sta postajala odtujena, a tega, kar vam bo povedal, nikakor niste priÄ?akovali. DoĹživeli boste pravi ĹĄok. Sledila bo Ĺžalost, potem razoÄ?aranje. Vse okoli sebe boste videli v novi luÄ?i. Najhuje bo sprejeti dejstvo, da vas je izdal nekdo, ki ste ga imeli za dobrega, iskrenega prijatelja.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

RazpoloĹženje vam bo nihalo iz dneva v dan. Odvisno bo od veÄ? dejavnikov. V mesec december ne boste vstopili Ä?isto niÄ? prazniÄ?no razpoloĹženi, Ĺželeli si boste tudi, da bi imeli vsaj ĹĄe teden dni Ä?asa veÄ? za vse, kar ste si zadali za letos. Ne bodite trmasti.

Ko se boste sprijaznili z dejstvom, da vse ne bo ĹĄlo, boste hitro bolj sreÄ?ni. DomaÄ?i vas bodo v teh dneh jemali malce z rezervo, saj razumejo vaĹĄe poÄ?utje. Za druge pa vam bo vseeno. Vsak dan bolj. Tega tudi ne boste skrivali. Vzeli si boste veÄ? Ä?asa zase, saj Ä?utite, da to najbolj potrebujete. Od ponedeljka dalje boste polni idej, kako boste preĹživeli zadnje dni v letu. Partner vas bo v vseh podprl.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Sem in tja po hribih in dolinah ÄŒlani kroĹžkov PohodniĹĄtvo in Planinarjenje UNI 3 Velenje smo Ĺže globoko zajadrali v novo ĹĄolsko leto, ki se pri nas priÄ?ne v zaÄ?etku oktobra. Precej nas je Ä?lanov obeh kroĹžkov in ob Ä?etrtkih nas najdete na planinskih in tudi drugih poteh. Narava je naĹĄa velika prijateljica! Novo ĹĄolsko leto smo zaÄ?eli planinci, ki smo si za prvi ĹĄolski dan izbrali en del TrĹĄke poti okrog Ĺ oĹĄtanja. Po ÂťdruĹženjuÂŤ s Karlom Destovnikom Kajuhom, katerega spomenik je ob reki Paki v lepo urejenem parku, smo se podali na razvaline ĹĄoĹĄtanjskega gradu, od koder je krasen razgled na mesto. Pohod smo zakljuÄ?ili ob jezeru na vzhodnem delu Ĺ oĹĄtanja.

NaslednjiÄ? smo se podali na kroĹžno pot po Bizeljskem in se v sonÄ?nem vremenu predali vodenju Vinka, ki mu je domaÄ? kraj ĹĄe posebej pri srcu. Vijugali smo sem in tja po vinorodni pokrajini z milim podnebjem in okusili neverjetno gostoljubnost njegovih sorodnikov, da nam bo ta izlet ostal v trajnem spominu. Na planini Ravne smo izstopili v kraljestvo ĹžareÄ?ih macesnov, katerih rastiĹĄÄ?e je na tem obmoÄ?ju zelo bogato. Usmerili smo se proti planini PolĹĄak, kamor smo hodili po zlati preprogi iglic, ki jih je nedavni sneg in moÄ?an veter Ĺže precej oskubil z mogoÄ?nih dreves.

Posebno doĹživetje smo okusili na poti proti izviru Pake, kamor nas je veĹĄÄ?e vodil domaÄ?in Vlado. Nedavno je to podroÄ?je pobelil sneg, katerega debelina se je z vzpenjanjem

veÄ?ala. Neposredno pri izviru smo se nekoliko sprostili in odtisnili Ĺžige v planinske dnevnike, nato pa nadaljevali pot proti Rogli. ViĹĄje gor smo se poleg megle sreÄ?ali s ĹĄtevilnimi zameti, ki so oteĹževali hitrejĹĄe napredovanje. Prav vsak je bil po premagani poti zase (spet) zmagovalec. S Pohodniki smo zaÄ?eli ĹĄolsko leto z bliĹžnjo okolico Velenja in se

Po hribih v toplem sonÄ?nem dnevu.

Potem smo se potepali po Vinski Gori in kljub meglenemu vremenu so jesenske barve Ĺžarele in nas razvajale s svojo lepoto. Ogledali smo si prikupno igralnico vrtÄ?evskih otrok v gozdu, preÄ?ili nov pomoĹžen pontonski most in se povzpeli do spomenika v Razgorcah. Po odmoru smo se povzpeli na Pe-

Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Tudi s svojimi dejanji ne, saj boste ĹĄele sedaj spoznali, kaj ste si povzroÄ?ili, ker niste bili iskreni. Prihodnost vas bo zaÄ?ela begati tudi zato, ker vas bo vsak dan bolj skrbelo predvsem vaĹĄe poÄ?utje.

Vsak dan bolj boste Ĺžalostni. Ob tem boste jezni tudi nase, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. ÄŒeprav dobro veste, da to, kar delate, ni prav, ne znate konÄ?ati. Jasno pa vam bo, da je v vaĹĄem Ĺživljenju priĹĄel Ä?as velikih sprememb. Dohajale se bodo tudi take, ki si jih ne Ĺželite. Ĺ˝ivljenje vas bo prisililo v veÄ?jo aktivnost, zato letoĹĄnji december za vas ne bo mesec veselja. Vsaj v naslednjih dneh ne.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Kdor molÄ?i, ĹĄtevilnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto drĹžite, ker Ĺže veste, da je formula preizkuĹĄena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokrat boste molÄ?ali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Dolgo ste tiho prenaĹĄali, kar se je dogajalo pri za vas zelo pomembnem delu, sedaj ne boste veÄ?. Tistemu, ki svojega dela ni opravil, boste to povedali le v obraz, na ĹĄtiri oÄ?i. Drugim vpletenim v zgodbo ne boste povedali ĹĄe niÄ?. Tudi zato, ker upate, da bodo vaĹĄe iskrene besede vendarle kaj premaknile na bolje. ÄŒe ne bodo, pa boste ĹĄe bolj resno razmislili, da se iz zgodbe umaknete. Tako kot je sedaj, za nikogar ni dobro, saj nihÄ?e veÄ? ni sreÄ?en.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Sneg, ki je v preteklih dneh pobelil tudi doline, vam je tokrat celo vĹĄeÄ?. Zdi se vam, kot da preprosto sodi v vaĹĄe trenutno poÄ?utje. VeÄ? kot na prostem boste v naslednjih dneh na suhem in toplem. NajveÄ?je veselje bo za vas druĹženje z mlajĹĄimi, saj vas bo spravljalo v smeh in dobro voljo. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na druĹženje, ki bodo v naslednjih dneh kar deĹževala. Od leta, ki je bilo za vas povpreÄ?no, vsekakor pa ne slabo, se bo paÄ? treba dostojno posloviti. UĹživajte v vsakem dnevu posebej, saj veste, da je lahko jutriĹĄnji ĹĄe slabĹĄi. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujĹĄega ne bo. Pazite pa tudi na sklepe. PreveÄ? sedenja jim ne godi.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Glavo imate Ĺže nekaj dni polno teĹžkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. December bo tudi letos, hoÄ?ete ali noÄ?ete, veliko bolj delaven kot ste si Ĺželeli in naÄ?rtovali. ÄŒeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopiÄ?enim delom konÄ?ali ĹĄe ta mesec. ÄŒaka vas nekaj zabav, ki vam bodo vĹĄeÄ?, pa tudi nekaj povsem zgreĹĄenih. Iz njih boste kar hitro uĹĄli, saj niste veÄ? pripravljeni poĹžreti Ä?isto vsega in posluĹĄati vsakogar. NajveÄ?ja Ĺželja bo ĹĄe naprej vaĹĄa velika skrivnost. OÄ?i pa vas bodo ob sreÄ?anjih z osebo, o kateri vedno veÄ? razmiĹĄljate, izdajale tudi drugim. Tokrat vam bo vseeno, saj gre za povsem osebno odloÄ?itev.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

podali v lep sonÄ?en jesenski dan na obmoÄ?je Hrastovca. Idila ob Ĺ kalskem jezeru je vedno neverjetno lepa. Na drugem pohodu smo najprej obiskali domaÄ?ijo Ĺ˝lebnik in si ogledali res zelo lepo urejeno Kajuhovo spominsko sobo. Vsa pohvala ustvarjalcem! Od tu smo se podali do Slemena in spet uĹživali

telinjek in do obore divjadi LamperÄ?ek, od tam pa kroĹžno spet v Vinsko Goro. Za nami je bil zelo lep jesenski potep, na katerem smo uĹživali. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Letos boste med tistimi, ki bi december najraje kar ukinili. Pa ne zato, ker je prava zima Ĺže priĹĄla v deĹželo. Ampak zato, ker boste v sebi vsak dan bolj obÄ?utili Ä?ustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in vÄ?asih tudi nepremiĹĄljenimi nakupi. Potem boste imeli pa opravka ĹĄe s slabo vestjo. ÄŒeprav ne kaĹžete radi svojih Ä?ustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto. Nehote. Tako s solzami kot smehom. Dobro se boste poÄ?utili le v druĹžbi ene osebe. A ta ne bo vaĹĄ partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali, saj si ne Ĺželite, da se Ä?isto odtujita. Potrudite se, da se to ne bo zgodilo. Naj to postane vaĹĄ najpomembnejĹĄi decembrski projekt.

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. novembra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.20 01.45 02.40

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 09.00 09.40 10.05 10.45

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca: Življenje in smrt, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Troje svetih, dok. film Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Družinsko podjetje Mikro + Polo Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost: Kaj določa naš spol, odd. o znanosti Novice Eko utrinki: Energetska prenova Zu, ris., Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

03.40

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Hrček Miha pripoveduje, ris.

Vetrnica, pon.

Zlatko Zakladko Žogarija Med valovi Kino Fokus Alpe-Donava-Jadran 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Klic dobrote, posn.

Biatlon : posamična tekma (M), pren. iz Östersunda Ne povej mami!, kr. igr. film Nagelj, jap. nad.

Japonska z Joanno Lumley, dok. ser.

Ambienti Novembrski mož, am.-an. film Slovenska jazz scena: Igor Lumpert z gosti Glasbeni spoti Biatlon: posamična tekma (M), posn. iz Östersunda Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 60. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 25. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 49. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 4. del Čista desetka, 2. sez., 6. del Padli angel, 1. sez., 26. del Gospodarica zlata, 1. sez., 50. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 61. del Gorski zdravnik, 10. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 59. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 8. del Nikita, 3. sez., 14. del Park avenija 666, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

11.30 14.25 15.10 17.10 19.00 19.20 20.00 20.50 21.30 23.20 00.35 01.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.20 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Na obisku… pri Ribiški družini Celje Pop corn, Victory, Orlek, Kevin Koradi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2526. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Petka Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

30. novembra 2017

Sobota,

1. decembra

06.00 06.05 07.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.05 01.35 02.00 02.50

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 09.00 09.45 10.25 10.50 11.30 14.05 15.15 15.55 17.30 18.40 19.55 20.25 21.50 23.15 00.35 01.55 03.05 04.50

6.00 7.00 7.01 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.45 2.25 3.15 3.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Profil: Axel Scheffler Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Globoko spanje, am. film Profil: Axel Scheffler Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Bine, pon.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Bukovniške točke, dok. feljton O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dobro jutro Dober dan Alpski magazin Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja Nogomet - žreb skupin za SP 2018, posn.

Alpsko smučanje : smuk (M), pren. iz Beaver Creeka Biatlon: sprint (Ž), posn. iz Östersunda Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa Kdo bi vedel, zab. kviz Polnočni klub Glasbeni spoti Alpsko smučanje: smuk (M), posn. iz Beaver Creeka Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 61. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 26. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 50. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 5. del Čista desetka, 2. sez., 7. del Padli angel, 1. sez., 27. del Gospodarica zlata, 1. sez., 51. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 62. del Gorski zdravnik, 10. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 60. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot XXL punce, ameriški film Zakonske laži, angleški film Park avenija 666, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Petka Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2527. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Ciper Regionalne novice 3 Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

2. decembra

05.55 06.05 06.55 07.00 07.20 07.45 08.10 08.35 08.45 09.10 09.55 10.05 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.10 16.00 17.00 17.20 17.50 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 21.55 23.05 23.35 01.20 01.45 02.40

06.05 06.30 07.00 08.00 08.20 09.25 10.00 11.10 13.00 14.00 14.40 16.10 18.00 19.30 20.25 21.35 22.45 23.20 00.20 01.25 01.55 3.05 4.45 05.55

Kultura Odmevi Bukvožerček: Pika Nogavička Biba se giba, ris.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš Ribič Pepe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8 talcev, Logatec, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Svetle luči in veliki umi – zgodba o treh mestih: Pariz, dok. ser.

Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Vraževerje v sodobnem svetu, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Katarina Čas Poročila ob petih, šport, vreme Mislim Plečnika, dok. odd.

Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme 25. Dobrodelni Miklavžev koncert Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Bitka mater, kopr. nad.

Poročila, šport, vreme Theeb, jord.-an. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Čarokuhinja pri atu Čudovita Japonska, jap. nan.

Sladkanje z Rachel Allen Judo: svetovni pokal, pren. iz Tokia Nordijsko smučanje: smučarski teki, sprint, pren. iz Lillehammerja Povzetek svet. prvenstva v judu 2017 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Biatlon: sprint (M), pren. iz Östersunda Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Francija : Slovenija, pren. iz Trierja Alpsko smučanje: superveleslalom (M), vključitev v pren. iz Beaver Creeka Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), posn. iz Lillehammerja Popšop Nocoj v Palladiumu Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.30 16.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Sabrina, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Peter Pan, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pod košem , ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Shark, 1. sez., 1. del TV prodaja Shark, 1. sez., 2. del Znan obraz ima svoj glas Božično mestece, kanadski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film 23.30 Hoja po robu, ameriški film 2.10 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.15 12.15 12.45 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 22.10 23.40 00.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kako nastanejo sveče Ustvarjalne iskrice (220) Miklavževe sani Napovedujemo Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela Popotniške razglednice, Ciper Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: ans. Petka, ans. Hopla Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2528. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Večer z Banovški, posnetek koncerta Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

3. decembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.35 07.50 07.55 08.10 08.20 08.30 08.45 09.10 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.15 22.45 23.40 00.00 00.30 01.20

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Niko, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Leonardo, ris., pon.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Stopiče Na obisku: Barbara Gropajc Obzorja duha: Dobrota s Koroške Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Mali veliki glas, av.-nem. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Sonja Šmuc Poročila, šport, vreme Od kapelce do Kud-a, dok. film Za lahko noč: Samospevi na poezijo Franceta Prešerna Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Tedenski izbor 07.00 Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje 07.15 Mislim Plečnika, dok. odd.

07.55 Koda, izob. odd.

08.50 Glasbena matineja 08.50 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač 09.00 Prešeren v glasbi: Jurij Fleišman: Od železne ceste 09.10 Čudovita Japonska, jap. nan.

10.40 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 12.25 Ambienti 13.10 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž), pren. iz Östersunda 13.50 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Romunija, pren. iz Trierja 15.30 Biatlon: zasledovalna tekma (M), vključitev v pren. iz Östersunda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 17.45 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 18.55 Alpsko smučanje: superveleslalom (Ž), pren. iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.05 Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia 20.40 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 21.50 Goljufija, dan. nad.

23.00 Vikend paket 00.25 Glasbeni spoti 01.35 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 3.15 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 4.20 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 05.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.25 14.20 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 23.45 1.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Sabrina, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Peter Pan, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pod košem, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Shark, 1. sez., 3. del TV prodaja Shark, 1. sez., 4. del Ženska džungla, 2. sez., 4. del Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Noel, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kako nastanejo sveče 09.40 2525. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2526. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 11.30 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 1. del 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.20 Na obisku… pri Ribiški družini Celje 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (219), Konfetkotop 18.20 Nanovo: Mladi in varna spolnost 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Petka, ans Hopla 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Victory, Orlek, Kevin Koradin 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

4. decembra

05.55 06.10 07.00 10.15 10.40 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 15.55 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.55 00.30 00.55 01.50

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Naj muzika igra; Tomaž Domicelj NaGlas! Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom: Mladi virtuozi Trio Reverie Pianist Nejc Kamplet Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Novice Young Village Folk: Panu in kobilice Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj Baletni večer: R. Wagner – M. Šparemblek: Matilda, tv balet Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

11.10 13.50 14.55 16.15 17.00 18.00 18.55 19.15 20.00 20.55 22.35 23.40 01.00

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 1. del Veličastna Lilly, kr. igr. film Na poti z Željkom Kozincem, dok.

Tea time na Goričkem, dok. feljton Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek, dok.

Dobro jutro Ljudje in zemlja Polnočni klub Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš Nagelj, jap. nad. Čez planke: Kitajska Sherlock, brit. miniser. Časnik, hr. nad.

Božji glasniki, dok. odd.

Glasbeni spot, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 62. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 27. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 51. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 6. del Čista desetka, 2. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 28. del Gospodarica zlata, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 63. del Gorski zdravnik, 10. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 61. del Kmetija Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 9. del Nikita, 3. sez., 15. del Park avenija 666, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.10 08.45 09.30 10.15

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2528. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Victory, Orlek, Kevin Koradin 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 21.00 Regionalne novice 21.05 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

Sreda,

5. decembra

05.45 05.55 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.25 02.20

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.30 09.15 09.55 11.00 12.05 13.50

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Naj muzika igra; Janez Bončina Benč Obzorja duha: Dobrota s Koroške Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Kanape, odd. TV Lendava Studio kriškraš Ribič Pepe Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Piknik s torto, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Zadnji tango v Halifaxu, brit. nad.

Kim Džong Un – zadnji rdeči princ, fran.dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Majda Šlajmer-Japelj in Igor Japelj, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

02.40

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Bukvožerček: Pika Nogavička Martina in ptičje strašilo: Kino Kokošja juha, kr. igr. film Na poti dražgoškega pohoda, dok.

Sladkanje z Rachel Allen Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, pren. iz Trierja Village Folk: Dalmatinske tuke in tartufi, dok. ser.

Novi sosedje: Ljubo doma, dok. odd. Čarokuhinja pri atu Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Teslovi otroci, kan. dok. odd.

Prava ideja Poletne igre, šved. film Nocoj v Palladiumu Glasbeni spoti Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, posn. iz Trierja Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 63. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 28. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 52. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 7. del Čista desetka, 2. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 29. del Gospodarica zlata, 1. sez., 53. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 64. del Gorski zdravnik, 10. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 62. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Nikita, 3. sez., 16. del Park avenija 666, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

15.35 16.00 16.45 17.00 18.00 19.00 19.20 20.00 20.50 21.30 23.10 00.05 01.10

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2529. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 20.45 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 21.05 Mesto smo ljudje – Laško praznuje, dokumentarni film 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

6. decembra

05.45 05.55 07.00 10.05 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 01.35 02.25

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.25 08.55 09.40 10.30 11.30 12.55 13.55 15.15 17.00 18.00 18.55 19.20 19.30 19.50 20.00 21.00 21.55 22.30 00.00 01.10

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Umetni raj Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Sonja Šmuc Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8 talcev, Logatec, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Pred polnočjo, am.-gr. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Studio Kriškraš Kanape , odd. TV Lendava Na poti na Kriško goro, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Dober dan Vikend paket 25. Dobrodelni Miklavžev koncert Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi Opus 1, plesna miniatura Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nem. glasbeno dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi 9, kan.-am. anim. film Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara , serija Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 64. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 29. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 53. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 8. del Čista desetka, 2. sez., 10. del Padli angel, 1. sez., 30. del Gospodarica zlata, 1. sez., 54. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 65. del Gorski zdravnik, 10. sez., 9. del 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Maribor Sevilla, prenos 22.55 24UR zvečer 23.30 Laurine skrivnosti, 1. sez., 10. del 0.25 Nikita, 3. sez., 17. del 1.20 Park avenija 666, 1. sez., 8. del 2.10 24UR zvečer, ponovitev 2.45 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2529. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 10.45 Mesto smo ljudje – Laško praznuje, dokumentarni film 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (221) 18.20 Kreativne glave (4), Stop motion voščilnica 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 21

TRELOAR, Lucy: Salt Creek od – Odrasli / 821.311.2 – DruĹžbeni romani Hester, sedaj bogata vdova, ki v Angliji vodi ĹĄolo za sirote in revne otroke iz vasi, se spominja svojih teĹžkih najstniĹĄkih let. Zaradi dolgov in neuspelih oÄ?etovih investicij je v mladosti morala s svojo ĹĄtevilno druĹžino, zapustiti dedka in babico, vse prijatelje in mestni vrveĹž. Leta 1874 so se preselili v samoto, med domorodce, v povsem neposeljen konec JuĹžne Avstralije. Tu jih je Ä?akalo zelo drugaÄ?no in teĹžko Ĺživljenje.

Mama je najbolj pogreĹĄala njihovo prejĹĄnje Ĺživljenje, njeno razpoloĹženje je zelo nihalo. Hester kot najstarejĹĄa hÄ?i je mami

pomagala tako, da je doma pouÄ?evala mlajĹĄe bratce in sestrice. Obiskovalci so bili redki. Najpogosteje so v svoji bliĹžini videli aboriginske domorodce, ki jih niso marali. Dva obiskovalca pa zelo spremenita Ĺživljenje druĹžine tukaj v samoti, kjer nihÄ?e, razen njihovega oÄ?eta, ni preveÄ? rad. Prvi je domorodski deÄ?ek Tully, ki ga vzamejo skoraj za svojega enakopravnega druĹžinskega Ä?lana, tako jim priraste k srcu in se zaljubi v Hesterino mlajĹĄo sestro. Drugi pa je mladi Charles, ki z oÄ?etom opravlja popis. Zaljubi se v Hester in jo Ĺželi odpeljati nazaj v civilizacijo. Mama zaradi nesreÄ?nih in oteĹženih okoliĹĄÄ?in umre pri porodu. Od takrat naprej se teĹžave in nerazumevanje z oÄ?etom samo stopnjujejo. OÄ?e je do svojega konca neizprosen in vztraja pri svojih odloÄ?itvah. Ostane Ä?isto sam in v samoti tiho umre. Otroci pa se ĹĄele, ko odrastejo, pa ĹĄe takrat steĹžka, odtrgajo od oÄ?eta in si ustvarijo svoje Ĺživljenje.

BOROVAC, Ivanka: Mali bonton za velike otroke ml – Mladina / 39 – Etnologija.

Bonton StarĹĄi moramo biti vedno vzgled svojim otrokom, kajti naĹĄi najmlajĹĄi nas ĹĄe zelo radi posnemajo. Skupaj z otrokom lahko preberemo knjigo o bontonu, v kateri nastopata Tonko Bontonko, ki je vedno

vljuden in olikan in Nemirnica, ki je razigrana, vesela in veÄ?krat na pravila lepega obnaĹĄanja kar pozabi. Besedilo je zapisano z velikimi tiskanimi Ä?rkami, da lahko otroci tudi sami prebirajo in osvajajo vsebino.

Dobro pa je, da se z otroki pogovorimo o Ä?arobnih besedah, kot so hvala, prosim, oprosti, pa katerih grdih besed in Ĺžaljivk ni dobro uporabljati, Ä?e hoÄ?emo obdrĹžati prijatelje. Ob prebiranju knjige se lahko spomnimo, kako se obnaĹĄamo za mizo, kako uporabljamo zobno ĹĄÄ?etko in redno umivamo zobe, kako ravnamo ob prehladih in da moramo sproti pospravljati svoje stvari. Pozorni bodimo, da smeti odvrĹžemo vedno samo v koĹĄ, zavedajmo se, da na cesti nismo sami in moramo biti vedno pazljivi, poudarimo tudi, da moramo za hiĹĄne ljubljenÄ?ke, ki si jih tako Ĺželimo, Ä?im

21

PRIREDITVE

30. novembra 2017

bolj sami poskrbeti in ne prelagati skrbi zanje na druge.

PIWKOWSKA, Anna: FranÄ?iĹĄka ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta Trinajstletna FranÄ?iĹĄka Ĺživi Ä?isto sama s svojo mamico. Imata se zelo radi, vse si zaupata in se veliko pogovarjata. Nekega veÄ?era pa reĹĄilec nepriÄ?akovano odpelje mamico v bolniĹĄnico. FranÄ?iĹĄka je zbegana in osamljena in to noÄ? od Ĺžalosti in strahu napiĹĄe svojo prvo pesem. To je v bistvu proĹĄnja oziroma urok. Kmalu za tem se na vratih pojavi popolna tujka. Pravi, da je mamiÄ?ina mama, babica Eva. FranÄ?iĹĄko odpelje na svoj dom. Njeno Ĺživljenje se tako Ä?ez noÄ? popolnoma spremeni, obrne na glavo. FranÄ?iĹĄka je osamljena deklica, ki nima veliko prijateljev. SoĹĄolci jo imajo za Ä?udno, ker ima tako rada poezijo. In ne samo to, FranÄ?iĹĄka sklene, da bo tudi sama postala pesnica. Najprej zaÄ?ne brati pesmi drugih pesnic in odkrivati njihove raznolike Ĺživljenjske zgodbe. Vse to se je zelo dotakne, zaÄ?ne razmiĹĄljati o svojem poÄ?utju, razpoloĹženju, dvomih. Kmalu zaÄ?ne pisati tudi svoje pesmi. Te ji vlivajo moÄ? in tolaĹžbo v teh dneh, ko lahko samo misli na svojo bolno mamico. FranÄ?iĹĄki se s pomoÄ?jo poezije uspe spoprijateljiti, odpreti ‌ spoznati svojo babico Evo. Uspe ji najti nove prijatelje, ubada se s prvo ljubeznijo, dozoreva v umirjeno dekle. Tudi njena draga mamica poÄ?asi okreva. ZaÄ?ne verjeti v Ä?arovnijo poezije in vse male radosti Ĺživljenje.

KOZINC, Darinka: O zmaju, ki je pohrustal grde misli ml – Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. leta Ste Ĺže kdaj pomislili, da se kdo do vas ali do otrok obnaĹĄa, kot pravi zmaj. Kot da bi bruhal grde besede in misli na vas ali na otroke in vas s tem prizadel. V zgodbici, ki je pred nami, prijazni papirnati zmaj pomaga nesreÄ?ni deklici Tinki. Tinka reĹĄi pisanega zmaja, ki se nerodno zaplete v grmiÄ?evje v bliĹžini njihove hiĹĄe. Ĺ˝alostna mu pove, kako jo njena maÄ?eha velikokrat krega, kako je maÄ?eha velikokrat prava zlobna zmajevka.

ZmajÄ?ek deklici hvaleĹžno pomaga. PonoÄ?i ujame oziroma poje vse maÄ?ehine grde misli in veter ga odnese daleÄ?, daleÄ? stran.

Tinkina maÄ?eha odslej postane prijazna, Tinka pa vesela in nasmejana deklica. Da bi bili vsi otroci sreÄ?ni in veseli, da bi bilo na svetu Ä?im veÄ? takih prijaznih zmajev.

CHAPMAN, Gary: Pet jezikov ljubezni najstnikov od – Odrasli / 17 – Etika Gary Champman, druĹžinski in zakonski svetovalec, je napisal veÄ? knjig z naslovom Pet jezikov. Pri zaloĹžbi DruĹžina so tako izĹĄle knjige Pet jezikov odpuĹĄÄ?anja, Pet jezikov ljubezni otrok in Pet jezikov ljubezni. Sedaj, ko sta njegova otroka Ĺže mlada odrasla Ä?loveka, je napisal ĹĄe knjigo, ki je pred nami. Knjigo je posvetil v prvi vrsti njima in seveda vsem starĹĄem, starim starĹĄem, vzgojiteljem, uÄ?iteljem, skratka vsem, ki imamo stik z najstniki, oziroma nam je mar zanje. Vzgajati najstnika je bilo, je in bo vedno teĹžavna naloga. DanaĹĄnji najstniki se poleg tega, da se sooÄ?ajo s svojimi teĹžavami, morajo znajti tudi z vse bolj napredno tehnologijo, vse bolj je prisotno nasilje v naĹĄi druĹžbi med mladimi, druĹžine so vse bolj razdrobljene. StarĹĄi najstnikov moramo vztrajati, nauÄ?iti se moramo njihovega jezika, Ä?eprav je vÄ?asih zelo teĹžko. Truditi se moramo, da s pogovorom ob kuhinjski mizi, s pohvalo, z dotikom oziroma objemom in kar se da pozitivnim odnosom do njih. Pokazati in dokazati jim moramo, da jih imamo res brezpogojno radi. Ob koncu knjige je vpraĹĄalnik, na katerega naj najstniki iskreno odgovorijo. Tako se bodo starĹĄi laĹžje sporazumevali s svojimi najstniki. Skupaj bodo laĹžje prepoznali govorico ljubezni drug do drugega. đ&#x;”˛

Edita P. Ĺ .

VELENJE ÄŒetrtek, 30. november 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: Razumeti najstniĹĄke moĹžgane 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝upanov sprejem za Ä?lane invalidskih organizacij 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Peru in Bolivija, potopis Tine Lampret

Petek, 1. december 10.00 Ljudska univerza Velenje Izdelava adventnih venÄ?kov, delavnica 12.00 RdeÄ?a dvorana Velenje SmuÄ?arski sejem 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Medgeneracijski turnir v biljardu 17.00 PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Livada Ĺ kale Adventne delavnice 17.00 Velenjski grad Odprtje PrazniÄ?ne kamre 2017 ter odprtje razstave Katarine Aman 18.00 Velenjski grad 1. kamiĹĄibaj festival v Velenju 18.00 Titov trg PriĹžig prazniÄ?ne razsvetljave in koncert Mance Ĺ pik in Isaaca Palme 22.00 eMCe plac Fullsuss 2017, elektronski plesni dogodek

Sobota, 2. december 7.00 8.00

9.00 9.00 9.00 10.30 14.00 17.00 19.00

20.17

21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje Dvorana Centra Nova 18. novoletni darilni bazar MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje RdeÄ?a dvorana Velenje SmuÄ?arski sejem Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru NajhitrejĹĄi krog okoli Velenjskega jezera, tekaĹĄki dogodek Glasbena ĹĄola Velenje, modra dvor.

Seminar za violonÄ?elo in mlajĹĄi godalni orkester Dom kulture Velenje, mala dvorana Princeska na zrnu graha, premiera lutkovne predstave LGV Vila Bianca MiklavĹževa rokodelska trĹžnica in zabavni program Velenjski grad 1. kamiĹĄibaj festival v Velenju Dom kulture Velenje, vel. dvorana Zvezdni prah muzikalov, Trianglov veÄ?er uspeĹĄnic iz nepozabnih muzikalov Atrij Galerije Velenje Svetlobna Ä?ajanka, ogled svetlobnih kreacij in decembrsko druĹženje Max klub

Justin's Johnson 21.00 eMCe plac Reggalution in Hornsman Coyote

Nedelja, 3. december 9.00 9.00 9.30 10.00 10.00 10.00 13.00 10.00 12.00 17.00

17.00

NC Velenjka Podarimo vam knjigo ob Dnevu kulture RdeÄ?a dvorana Velenje SmuÄ?arski sejem ParkiriĹĄÄ?e in dvorana v OĹ PleĹĄivec MiklavĹžev sejem Velenjski grad PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje" Velenjski grad in HiĹĄa mineralov PrazniÄ?ni sejem, Ta veseli dan kulture Galerija Velenje Nedeljski ogled razstave Majde Kurnik, Ta veseli dan kulture Galerija Velenje Risarska delavnica: Povodni moĹž kot inspiracija, Ta veseli dan kulture Velenjski grad Koncert moĹĄkega pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Velenje, Ta veseli dan kulture Dom kulture Velenje, mala dvorana Besede imajo moÄ?, Ta veseli dan kulture

Ponedeljek, 4. december 9.30 17.00 17.00 19.19 19.30

Mercator center Velenje, Zlati kotiÄ?ek Izdelava novoletnih Ä?estitk KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek BleĹĄÄ?eÄ?a voĹĄÄ?ilnica, ustvarjalna delavnica za otroke Vila RoĹžle Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo, 2. sreÄ?anje Ĺ ole za starĹĄe KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Vlado Garantini: Frpruh, pesniĹĄka zbirka na kolmi zrasla Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Glasba skozi Ä?as, koncert orgelske in komorne glasbe

Torek, 5. december 10.30 Velenjski grad KraĹĄenje novoletnih smreÄ?ic in odprtje razstave "prazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica" 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Kri – Ĺživljenjska tekoÄ?ina 17.00 Ljudska univerza Velenje Joga smeha 17.00 Galerija Velenje Okrasimo malo drugaÄ?e, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 17.00 Avla Mestne obÄ?ine Velenje Odprtje razstave: V objemu svetlobe, skupina Gambatte 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Sreda, 6. december 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Brezglutenska prehrana 13.00 Ljudska univerza Velenje Izdelava adventnih koledarjev 15.30 Selo 14, Velenje Strokovni pogovor in sreÄ?anje prostovoljcev druĹĄtva invalid Konovo 16.00 Ljudska univerza Velenje Odkrivanje Ĺženskosti skozi ples 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Nekega prijetnega boĹžiÄ?a, prazniÄ?na predstava OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Tradicionalni tris pihalnih orkestrov 18.00 Ljudska univerza Velenje BoleÄ?ina, predavanje Marine Ĺ˝uber

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 30. november 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom

Petek, 1. december 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 2. december 18.00 Trg svobode Ĺ oĹĄtanj PriĹžig prazniÄ?nih luÄ?i in skok v veseli december s skupino Kingston in ansamblom Potepini 21.00 Vila LuÄ?ka / Mladinski center Koncert - Smallfest 2017

Ponedeljek, 4. december 8.30

Ĺ oĹĄtanj in okolica (zbirno mesto pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj) Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Predavanje dr. Aleksandre GaÄ?ić 18.30 REKS Ravne

KOĹ ARKAR NAJ BO Mladinski film, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris PetkoviÄ?

Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria MitiÄ?, Matija Brodnik, Marko Miladinović, Lado

Sobota, 2. 12., ob 18.00 Nedelja, 3. 12., ob 19.00 – mala dvor.

ÄŒUDO

KOKO IN VELIKA SKRIVNOST

ÄŒLOVEK DELFIN Dolphin Man, dokumentarni film, 78 minut (GrÄ?ija, Kanada, Francija) ReĹžija: Lefteris Charitos Pripoveduje: Jean-Marc Barr Petek, 1. 12., ob 20.00 – mala dvor.

14.00 17.00 18.30 19.00

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 30. november 17.00 MCĹ martno ob Paki - HiĹĄa mladih Delavnica izdelave adventnih venÄ?kov

Petek, 1. december 16.30 Prireditveni prostor MC Ĺ martno 16. tradicionalni MiklavĹžev sejem, OĹ bratov Letonja in Vrtec SonÄ?ek

Sobota, 2. december X

Kleti odprtih vrat klet Ĺ˝ibret – Mali Vrh 19 in Mihael Fajfar – Slatina 21 b 17.30 PloĹĄÄ?ad pred obÄ?ino PriĹžig prve sveÄ?ke na adventnem venÄ?ku 18.00 Kulturni dom Gorenje prireditev Od zrna do kruha,

Nedelja, 3. december X

Kleti odprtih vrat klet Ĺ˝ibret – Mali Vrh 19 in Mihael Fajfar – Slatina 21 b 17.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄka predstava UÄ?inek kobilice, KD GledaliĹĄÄ?e Velenje.

Ponedeljek, 4. december 19.00 MC Ĺ martno ob Paki - HiĹĄa mladih Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Lista za napredek obÄ?ine

Lunine mene

3.

decembra, ob 16:47, polna luna (ĹĄÄ?ip)

• ÄŒetrtek, 30.11. BiotrĹžnica • Petek, 1.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 3.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Lahko noÄ? • Torek, 5.12., MiklavĹževanje na prostem – ob 18.00 uri pred glavnim vhodom • BoĹžiÄ?no novoletni sejem v Lectovi deĹželi od 30.11. do 31.12.2017 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Nedelja, 3. 12., ob 17.00 – mala dvor.

Wonder, drama, 113 minut (ZDA) ReĹžija: Steve Chbosky Igralci: Julia Roberts, Jacob Tremblay, Owen Wilson, Mandy Patinkin, Daveed Diggs, Sonia Braga Petek, 1. 12., ob 19.15 Nedelja, 3. 12., ob 18.30 Ponedeljek, 4. 12., ob 17.30

13.00

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?ek za en dan ali majhna ĹĄkatla za velik nasmeh SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov RaÄ?unalniĹĄka pomoÄ?

PodstreĹĄje Vile Mayer KamiĹĄibaj v Vili Mayer Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Aromaterapija skozi letne Ä?ase: Zima in prazniki Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Abonma – skupina SToP

CITY CENTER Celje

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje v prazniÄ?ni december vstopa z novo predstavo, ki jo bodo premierno uprizorili v soboto, 2. decembra, ob 10.30 v mali dvorani Doma kulture. Scenarij in reĹžija sta delo vodje Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Alice ÄŒop, pri reĹžijskem delu je pomagal Kajetan ÄŒop, lutke in sceno je izdelala druĹžina ÄŒop. Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, letno pripravi vsaj dve premieri, sicer pa s svojimi ĹĄtevilnimi deli zelo uspeĹĄno gođ&#x;”˛ stuje po vsej Sloveniji.

Dok. film, 30 minut (Slovenija) ReĹžija: Tomo ÄŒonkaĹĄ Nastopajo: Kata LaĹĄtro, Tine Mohor, Lara Ĺ travs, Karin Ĺ travs, Nastja Ĺ travs, Kaja Ĺ travs, Larisa PuÄ?nik, UÄ?enci 1. razreda OĹ A. AĹĄkerca Velenje -TjaĹĄa GrmiÄ?, Tia Jakob KukoviÄ?, Ĺ pela SevÄ?nikar, UrĹĄka SevÄ?nikar in mentorica Nevenka Hvalec, PodruĹžnica v Pesju in uÄ?iteljica Vesna Hudej Petek, 1. 12., ob 18.00 – premiera s filmsko ekipo

X

Torek, 5. december

Princeska na zrnu graha

ZELIĹ ÄŒARICA

MiklavĹževanje za otroke

Sreda, 6. december

+ predfilm LEDENO KRALJESTVO: OLAFOVA PRIGODA Coco, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 126 minut (ZDA) ReĹžija: Lee Unkrich (Koko) Nedelja, 3. 12., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

UMOR NA ORIENT EKSPRESU Murder on the Orient Express, kriminalka, drama, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Kenneth Branagh

Igrajo: Daisy Ridley, Johnny Depp, Michelle Pfeiffer, PenĂŠlope Cruz, Judi Dench, Kenneth Branagh Petek, 1. 12., ob 21.30 Sobota, 2. 12., ob 19.30

UBIJANJE SVETEGA JELENA The Killing of a Sacred Deer, psiholoĹĄki triler, 121 minut (Velika Britanija, Irska) ReĹžija: Giorgos Lanthimos Igrajo: Nicole Kidman, Alicia Silverstone, Barry Keoghan, Colin Farrell, Raffey Cassidy, Bill Camp, Anita Farmer Bergman, Sunny Suljic, Megan Chelf Fisher, William Cross, Lea Hutton Beasmore, William Willet, Rachael Mcadams Ponedeljek, 4. 12., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. novembra 2017

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE Trgovina Osmica,

PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20., ned.: 8. – 13.

Trgovina Osmica,

Zdravniški nasveti, gost: Jakob Zapušek, dr. med., specialist pediater iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: vročina pri otrocih

PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18., ned.: 8. – 13.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!

ČETRTEK, 30. novembra

Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

PETEK, 1. decembra

Praznovanja in zaključki (najem dvorane za 20 - 30 oseb, postrežba hrane in pijače po diskontnih cenah).

Za enostaven nakup parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 11. decembra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

od 1. 12. do 7. 12.

- 1. decembra 1935 je v Šaleku pri Velenju umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski, po katerem se imenuje glasbena šola v Velenju; - decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja v Velenju; - 2. grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - 3. decembra 1928 se je rodil znani šaleški alpinist Dušan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja; - 3. decembra 1947 se je v Ve-

lenju rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Andrej Grebenšek; - v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod Šaleškim gradom; - 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv.

Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te župljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane«;

Do 8 številk zastonj!

Fran Korun Koželjski (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 4. decembra 1972 se je v Slovenj Gradcu rodil slovenski glasbenik Joži Šalej; - 5. decembra 1884 je v Velenju umrl župan in poslanec Jožef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu; - 6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti sve-

tnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkeljnov, če niso pridni; - v Škalah je 6. decembra leta 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah; leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev; bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju; - 7. decembra leta 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka; osnovno šolo Biba Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa so zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji.

Damijan Kljajič

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 3. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 4. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca;14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 5. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 6. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

DVOMOV

PRI NAS NI! Oglaševanje se splača! :: Tednik Naš čas

... več kot 30.000 bralcev

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

:: Spletni portal nascas.si ... viden po vsem svetu

:: Radio Velenje

... območje 250.000 prebivalcev

03 898 17 50 / epp@nascas.si

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

30. novembra 2017

mali OGLASI

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIČNINE STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, ta-

koj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

STANOVANJE prenovljeno, na Gorici, 58 m2. 58 000€, prodam Gsm: 041 205 330 STANOVANJE ali HIŠO vzamem v najem. Gsm: 040 202 181.

PRIDELKI

zakol, težke 80 -100 kg domače reje, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 040 141 360 (,47,48) BIKCA črno bele pasme, star 1 mesec, za nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 266 194

NUDIM

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI

RAZNO

BIKCA limuzim, težkega 160 kg, prodam. Gsm: 031 852 334 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za

FOTOAPARAT, Olympus, žepni, zelo malo rabljen, prodam za 35 Evr. Gsm: O4I 692 995.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 82,6 m2, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 92.000 €

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €

LEKARNA VELENJE

Nagrajenci nagradne križanke »Hiška zdravja«, objavljene v tedniku Naš čas, 16. novembra 2017 so: • Jožica Stropnik, Šmartno ob Paki 99, 3327 Šmartno ob Paki • Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj • Peter Lavre, Lokovica 85 A, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo Hiški zdravja. Rešitev križanke: EFIRUB.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let - Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

Na voljo smo vam

24ur/dan

www.usar-pogrebne-storitve.com

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2.12. in 3.12 – Tadeja Lesnjak Cizej dr. dent. med.

Komunalno podjetje Velenje

• • •

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

KONCENTRACIJE PM10

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

V tednu od 20. do 26. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 20. do 26. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. do 26. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Ni porok za objavo.

SMRTI Urbanc Franc, roj. 1933, Šoštanj, Bele Vode 69 Krašovec Boštjan, roj. 1977, Velenje, Podkraj pri Velenju 10A

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

DEŽURSTVA

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi ate in stari ate

Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mami, žena in babica

ANGELA DELČNJAK 2. 9. 1953 – 16. 11. 2017

IVAN ROGELŠEK iz Lokovice

30. 8. 1935 – 16. 11. 2017 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke.

Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Volku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Usar.

Veliko nam pomeni, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Za dobroto tvojih rok ostala je beseda »Hvala«

Žalujoči sinovi Janko, Ciril in Franjo z družinami in hči Albina z družino

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem, sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in nam kakorkoli drugače pomagali ter nudili tolažbo.

Posebna zahvala pogrebni službi USAR, komunalnemu podjetju Velenje, govornici Darji Grdina za ganljive besede slovesa ter g. župniku za opravljen obred.

Velika zahvala tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, kjer je preživela zadnje tedne svojega življenja. Osebju Onkološkega inštituta iskrena hvala za sočutno in strokovno pomoč v njeni zadnji bitki.

Mami, hvala, ker smo lahko bili tvoji ... Žalujoči mož Božo, hči Božica in sin Aleš z družino

NaĹĄ Ä?as, 30. 11. 2017, barve: CMYK, stran 24

V smeteh vse manj hrane Tako zagotavljajo v nekaterih javnih zavodih v Ĺ aleĹĄki dolini – UÄ?enci ne poznajo nekaterih domaÄ?ih jedi Tatjana PodgorĹĄek

Ekologi brez meja so pred nedavnim objavili rezultate raziskave Ne meÄ?'mo hrane stran. Ta je pokazala na niÄ? kaj spodbudne koliÄ?ine zavrĹžene hrane.

Skrb vzbujajoÄ?e je, pravijo, koliko ÂťpomijÂŤ pridelajo v javnih zavodih, sploh v bolniĹĄnicah in domovih za starejĹĄe. BolniĹĄnice naj bi jo na leto zavrgle vsaj 5700 ton, domovi vsaj 3050 ton. PreraÄ?unano v denar, taka koliÄ?ina zavrĹžene hrane pomeni zavrĹženih veÄ? kot ĹĄest milijonov evrov.

V domovih naj bi romale v smeti predvsem juhe, dietna hrana in solate, velik (42-odstoten) je tudi deleĹž napitkov (kava, Ä?aj, mleko in sokovi). Raziskava je ĹĄe pokazala, da je nepostreĹžene, nedotaknjene in ostankov hrane 17,2 odstotka, skupaj z ostanki priprav 27 odstotkov od vse pripravljene hrane. StroĹĄek zavrĹžene hrane na en obrok znaĹĄa 20 centov (brez stroĹĄkov napitkov in dela).

Tudi v bolniĹĄnicah so med zavrĹženo hrano juhe in solate, v primerjavi z domovi pa pogosto konÄ?a v smeteh ĹĄe sadje. Tu je odstotek nedotaknjene hrane, ostankov obrokov in ostankov

od priprave ĹĄe veÄ?ji, skupaj dobrih 36 odstotkov od vse pripravljene hrane. Na dan je – po raziskavi – 5 odstotkov obrokov nedotaknjenih, kar znaĹĄa 13.500 nedotaknjenih obrokov na leto. StroĹĄek zavrĹžene hrane na en obrok je v bolniĹĄnicah viĹĄji v primerjavi z domovi za starejĹĄe, saj znaĹĄa 46 centov (brez stroĹĄkov napitkov in dela). Rezultati analize so ĹĄe razkrili, da je med vzroki za nedotaknjeno postreĹženo hrano pogosto odsotnost bolnika v Ä?asu obroka zaradi pregledov.

Je hrane v smeteh vse veÄ? tudi v javnih zavodih v Ĺ aleĹĄki dolini?

Lilijana Lihteneker, ravnateljica osnove ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje, je povedala, da ÂťpomijÂŤ pridelajo do 100 litrov na teden, kar je v mejah normale. UÄ?enci viĹĄjih razredov so bolj jeĹĄÄ?i kot uÄ?enci niĹžjih. Te spodbujajo, naj se potrudijo. ÂťSicer je pa tako, da testenin pojedo zelo veliko, domaÄ?e hrane pa ne poznajo.

PrejĹĄnji teden smo imeli na jedilniku na primer ÂťmatevĹžaÂŤ, pa smo najprej odgovarjali na njihova vpraĹĄanja, kaj je to. Ni jim

najbolj teknil.ÂŤ Lihtenekerjeva je ĹĄe dejala, da se tudi glede hrane obnaĹĄajo na ĹĄoli umno in sledijo predpisanim smernicam zdrave hrane.

Po besedah Petra Blaja, vodje kuhinje v BolniĹĄnici TopolĹĄica, so koliÄ?ino zavrĹžene hrane v zadnjem Ä?asu zmanjĹĄali. Sedaj

â?ą

vodje kuhinje Mateja TerbeĹžnika – beleĹžijo manj ostankov hrane v primerjavi z minulimi leti. ÂťBistveno smo zmanjĹĄali koliÄ?ine ÂťpomijÂŤ s pridobitvijo javne kuhinje.ÂŤ PrejĹĄnji teden je bilo ostankov hrane za 176 kilogramov in podobni so kazalci tudi v preostalih tednih.

BolniĹĄnice naj bi jo na leto zavrgle vsaj 5700 ton, domovi vsaj 3050 ton. PreraÄ?unano v denar pomeni to zavrĹženih veÄ? kot ĹĄest milijonov evrov.

jo odvaĹžajo enkrat na teden, kar pomeni blizu 50 litrov ostankov, pred Ä?asom so jo dvakrat na teden. Obroke pripravljajo po normativih. ÂťJedilnike sestavljamo tako, da so obroki primerni za vse uporabnike. Pri tem sledimo naÄ?elom zdrave hrane. TeĹžko reÄ?em, kaj bolniki puĹĄÄ?ajo na kroĹžniku. Pred Ä?asom je bila morda to ajdova kaĹĄa z jabolki, pa smo jed v dogovoru z medicinskimi sestrami ter diatetiÄ?arko Ä?rtali z jedilnika in jo nadomestili z drugo zdravo hrano.ÂŤ Tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje – po zagotovilih

TerbeĹžnik je ĹĄe povedal, da imajo stanovalci moĹžnost povedati, kakĹĄna naj bi bila koliÄ?ina hrane na kroĹžniku. Ta je odvisna od njihovega trenutnega razpoloĹženja in bolezenskih teĹžav. Jedilnika ne prilagajajo vsakemu stanovalcu posebej, v veÄ?ini pa se trudijo, da nanj ne uvrstijo jedi, ki jih odklanjajo. Med temi je hitra hrana ter novitete, kot je koruza in podobne sestavine, Ä?esar v svojih mladostnih letih niso poznali. Ni pa teĹžav z domaÄ?imi jedmi, kot so zelje, krompir, fiĹžol ‌ Janja Pohorec iz Vrtca Velenje

je povedala, da stanja glede Ä?iste hrane v centralnih in mleÄ?norazdelnih kuhinjah ne spremljajo, Âťker se vsa hrana razdeli, ostanek (pribliĹžno 0,3 litra) pa pripeljejo nazaj v centralno kuhinjo, kjer Ä?isto hrano pojedo zaposleni, ki imajo prehrano na delovnem mestu. PreseĹžek kruha shranijo v zamrzovalniku in ga uporabijo za kruhovo rulado. ÂťV obdobju januar–oktober letos je v povpreÄ?ju ostajalo 16,6 litra hrane, najveÄ? pri zajtrku. Med ostanki Ĺživil pa so bile mleÄ?ne jedi, kruh in namazi. Najmanj hrane je ostalo pri malici, med Ĺživili na kroĹžniku pa kruh, jogurt in namazi. Pri kosilu so otroci puĹĄÄ?ali na kroĹžniku priloge, zelje oziroma repo, juhe, manjkrat meso in ribe.ÂŤ PohorÄ?eva je ĹĄe povedala, da najveÄ? hrane

Nevladni sadni drevored VzdolĹž Celjske ceste pri RdeÄ?i dvorani v Velenju so v petek zasadili deset dreves Nevladnega sadnega drevoreda Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 24. novembra – Regionalno stiÄ?iĹĄÄ?e nevladnih organizacij Savinjske regije NOVUS je v partnerstvu z Mladinskim centrom Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, Fundacijo Sadni gozd, nevladnimi organizacijami in Mestno obÄ?ino Velenje v petek zavihalo rokave in ob Celjski cesti vzdolĹž RdeÄ?e dvorane, zaÄ?enĹĄi pri kroĹžiĹĄÄ?u, zasadilo Nevladni sadni drevored desetih dreves, katerih sadeĹže bodo, ko bodo dozoreli, lahko uĹživali vsi.

Kot je ob saditvi malo za ťalo in malo zares dejala Brigita Kropuťek – Ranzinger iz Fundacije Sadni gozd, so za ta drevored nabavili posebno staro slovensko sorto kutine: Ker gre za zelo 'zateglo' sorto, ki bo gotovo uspevala, tako kot uspevajo in morajo uspevati tudi nevladne organizacije.

Na sveÄ?anosti pred zaÄ?etkom sajenja: Peter Dermol (podĹžupan), Selma FilipanÄ?iÄ? Jenko (Novus), Brigita KropuĹĄek Ranzinger (Sadni gozd), Breda Kolar (podĹžupanja).

Fundacija Sadni gozd si je za cilj izbrala zelo pogumen naÄ?rt posaditve – dveh milijonov dreves, predvsem avtohtonih sort, za katere ni treba prav posebej skrbeti, da uspevajo. Zdaj na novo posajena drevesa ĹĄtejejo Ĺže v

Vila Ĺ iroko ne bo odprta za ĹĄirĹĄo javnost Ĺ oĹĄtanj – PoroÄ?ali smo Ĺže, da je BoĹĄtjan Gorjup (sicer direktor BSH HiĹĄni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije) za dobrih 500 tisoÄ? evrov kupil vilo Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju. Nakup uvrĹĄÄ?a med naloĹžbe.

Za zdaj kaĹže, da bo vila ostala poslovni objekt. Njen restavracijski del je namreÄ? vzela v najem vrhunska restavracija Gale-

tisoÄ?ih, a jih do cilja Ä?aka ĹĄe veliko dela. Deset novih predstavlja ĹĄe en korak k temu. ÂťZ zasaditvijo drevoreda Ĺželimo opozoriti prebivalce na nevladne organizacije, ki delujejo v tem okolju, na njihovo po-

SneŞana Lekić: Drevesa zato, ker so simbol rasti.

membnost in potrebnost,ÂŤ pa pravi SneĹžana Lekić, vodja projekta Regionalno stiÄ?iĹĄÄ?e v NOVUS-u. ÂťDrevesa so simbol. Predstavljajo rast in

razvoj. Tudi nevladnih organizacij.ÂŤ K posaditvi svojega drevesa so povabili deset organizacij, poleg druĹĄtva NOVUS, Mladinskega centra Dravinjske doline in Fundacije Sadni gozd so svoje drevo posadile nevladne organizacije: DruĹĄtvo brezposelnih Slovenije, Servis dela iz Mozirja, druĹĄtvo Dotik soÄ?utja iz Lepe Njive in

Katarinin sejem bil je Ĺživ

rija okusov iz Novega Celja pri Ĺ˝alcu GaĹĄperja Puhana in Vite OmladiÄ? Puhan. GaĹĄper Puhan nam je povedal, da vila Ĺ iroko ne bo odprta za ĹĄirĹĄo javnost, ampak bo namenjena zakljuÄ?enim skupinam, tematskim in protokolarnim dogodkom. đ&#x;”˛

tp

Kljub vetrovnemu vremenu, ki je privabljalo oblake, je bilo dogajanje Ĺživahno.

Šoťtanj, 25. novembra – V Šoťtanju se tudi letos niso izneverili nekdaj bogati sejemski tradiciji

mesta, ki jo v zadnjih letih posebej negujejo. Po Ĺ mihelovem sejmu septembra so na novem-

brsko soboto, ko goduje Katarina, pripravili sejem ĹĄe njej v Ä?ast.

Katarinin sejem je bil petnajsti

ostaja ob ponedeljkih, ker nimajo toÄ?nega podatka o ĹĄtevilu prisotnih otrok.

Skupni ostanek Ä?iste hrane je, pojasnjuje, odvisen od vĹĄeÄ?nosti posameznih jedi, v precejĹĄnji meri pa tudi od starosti otrok, njihove fiziÄ?ne aktivnosti, bivanja na prostem, po praznikih, poÄ?itnicah, zajtrkovanja pred prihodom v vrtec ‌ ÂťKuharji na osnovi izkuĹĄenj prilagajajo koliÄ?ino naroÄ?anja Ĺživil in pripravljene hrane.ÂŤ Sicer pa ĹĄe ugotavljajo, da otroci 1-2 let pojedo veliko, 3-4-letniki obiÄ?ajno postanejo manj jeĹĄÄ?i in zaÄ?nejo odklanjati nekatera Ĺživila, po 4. letu pa zaÄ?nejo znova bolj jesti in uĹživati ĹĄirĹĄi nabor jedi. đ&#x;”˛

BoĹĄnjaĹĄko mladinsko kulturno druĹĄtvo iz Velenja, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, AndragoĹĄko druĹĄtvo Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje, Zavod za izobraĹževanje in usposabljanje UspeĹĄen.si in InĹĄtitut Integra center HiĹĄa, zavetiĹĄÄ?e za brezdomne osebe Velenje.

Vanesa Hasanović iz BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva Velenje je ob dogodku dejala: ÂťDrevo je simbol ĹžiVanesa vljenja, s tem Hasanović: pa tudi simbol ÂťDrevored poslanstva nebo ljudem sporoÄ?al, da vladnih orgasmo tukaj.ÂŤ nizacij. Preko tega drevoreda se bomo promovirali. Drevored bo ljudem sporoÄ?al, da smo tukaj.ÂŤ Dodaja, da je to okolje za delovanje nevladnih organizacij zelo spodbudno. ÂťSodelujemo, veliko se dogaja. V Velenju, ki je nekakĹĄno stiÄ?iĹĄÄ?e razliÄ?nih kultur, je poloĹžaj res zelo dober.ÂŤ đ&#x;”˛

zapovrstjo. Letos se lahko organizatorji, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, pohvalijo z okoli dvajset sodelujoÄ?imi, ki so na stojnicah ponujali najrazliÄ?nejĹĄe izdelke in degustacije in predstavljali stare obrti.

Katarinin sejem je spremljal bogat spremljevalni program, ki je ĹĄe dodatno spodbujal k trgovanju, dogajanje je bilo pravĹĄnje tudi za vabilo k decembrskim dogodkom, ki jih v Ĺ oĹĄtanju ne bo manjkalo. Nanje je povabil Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

mkp