47 2018

Page 1

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-8/-2 °C), soboto (-3/5 °C) in nedeljo (-1/8 °C) bo oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 29. novembra 2018â€

ĹĄtevilka 47 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Naj vas popusti ne omreĹžijo Mira ZakoĹĄek

Povezovali so se za industrijo prihodnosti Velenje, 27. in 28. novembra– V Velenju je potekala dvodnevna konferenca Future 4.0, na kateri so se sreÄ?ale tako uveljavljene korporacije kot start-up podjetja in tehnoloĹĄki navduĹĄenci, ki se usmerjajo v industrijo prihodnosti in jo z roko v roki razvijajo. SAĹ A inkubator je namreÄ? v sodelovanju z Gorenjem, Kolektorjem in Slovenskim podjetniĹĄkim skladom prviÄ? organiziral podjetniĹĄko sreÄ?anje s predavanji, okroglimi

mizami in predstavitvami uspeĹĄnih praks povezovanja korporacij in start-upov, vse pa na temo industrije 4.0. Ta bo osredotoÄ?ena na visoko tehnoloĹĄke produkte, sisteme za prehod v digitalizacijo, avtomatizacijo in robotiko – torej na lajĹĄanje delovnih procesov in izboljĹĄanje kakovosti produktov. O izzivih in priloĹžnostih na tem podroÄ?ju so govorili mednarodno uveljavljeni gostje iz podjetniĹĄkega sveta industrije prihodnosti

Chuck Goldman, Lisa Kuttner, Tine TomaĹžiÄ? in Vlad Stanescu. Konferenca je potekala v razstavno-prodajnem salonu Gorenja. Sodelovalo je deset konferenÄ?nih partnerjev, veÄ? kot 50 je bilo start-up podjetij, sluĹĄateljev predavanj in okroglih miz je bilo preko 250, nekaj pa je bilo tudi robotov. Tale, denimo, je obiskovalcem stregel pijaÄ?o, razvilo pa ga je velenjsko start-up podjetje Autotech. đ&#x;”˛

tf

Priloga Zdravje, narava, ekologija 15 16 17 18 19

Priznajmo ali ne, navade z zahoda, predvsem pa iz Amerike, nas vse bolj slepijo in ob dobrih sledimo tudi ĹĄtevilnim neumnostim, ki smo se jim nekdaj posmihali, zdaj pa nas neusmiljeno vleÄ?ejo za sabo in nam, tiste potroĹĄniĹĄke, tudi spretno izmikajo teĹžko prisluĹžen in privarÄ?evan denar. Ni nam mar, da stojijo za tem predvsem zelo skrbno naÄ?rtovani marketinĹĄki prijemi, najveÄ?krat zaviti v plehko vsebino. ÄŒrni petek (ĹĄe veliko bolj vĹĄeÄ? nam je Black Friday) je Ĺže naredil svoje. Spremenil nas je v prave neumneĹže in nas zaslepil do te mere, da si, ko smo se prerivali v prenapolnjenih trgovinah, nismo vzeli niti toliko Ä?asa, da bi zares ugotovili, Ä?e je ponujeno blago, ki smo ga izbrali, res kaj ceneje kot ob obiÄ?ajnih popustih, da o tem, da bi trezno premislili, ali izbrano res potrebujemo, sploh ne govorim. In ker naĹĄim trgovcem ni bil dovolj le en dan, so si pred tem izmislili ĹĄe Black Night, ki je marsikoga ĹĄe dodatno zavedla, potem pa so Black Friday raztegnili na veÄ? dni. Seveda smo zelo nekritiÄ?no posvojili ĹĄe druge ameriĹĄke marketinĹĄke poteze, povezane z noÄ?jo Ä?arovnic, tako zelo, da bolj razumemo ÂťHalloweenÂŤ kot slovensko besedo, da o CocaColinem boĹžiÄ?ku sploh ne govorimo. Slovenska izroÄ?ila pa so nam ob tem povsem nepomembna in nanje prav radi pozabljamo. Slovenski prazniki so manj zanimivi in niÄ? Ä?udnega oÄ?itno ne bo (glede na to, da smo od AmeriÄ?anov povzeli Ĺže skoraj vse neumnosti), Ä?e bomo zaÄ?eli ob 4. juliju spuĹĄÄ?ati v nebo ogromne ognjemete in se pitali z ‘zahvalnimi’ purani! Pa se vrimo k popustom, ki si bodo seveda sledili tudi v prihodnjih tednih in od vas spretno vabili ĹĄe vaĹĄe zadnje solde, gotovo tudi tiste, ki si jih boste od delodajalca izborili kot priboljĹĄek v obliki 13. plaÄ?e ali boĹžiÄ?nice. ÄŒe pa vam bo v teh dneh vendarle ostalo ĹĄe kaj razuma, potem nima smisla hiteti, popusti bodo tudi po novem letu, takrat morda celo takĹĄni pravi. Sicer pa – ĹĄe sploh veste, kaj je prava cena? ZadnjiÄ? mi je trgovec ponujal kuhinjo za 60 tisoÄ? evrov, pa ocenil, da me morda zanima, in jo takoj spustil za polovico, in ker je tu ĹĄe Ä?rni petek, bi lahko bil popust ĹĄe 20-odstoten, je dodal. Ĺ e predrago? No, morda bi ĹĄe ĹĄlo malo, je dodal ‌ Pri tem sva konÄ?ala. V dneh, ki prihajajo, se raje obrnimo vase, k svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. UpoÄ?asnimo korak in si namenimo kakĹĄno prijazno besedo. Morda sami pripravimo kakĹĄno dobroto. Pa ĹĄe opozorilo: prihaja nori december, ko bodo vaĹĄe potroĹĄniĹĄke navade vsak dan na novi nori preizkuĹĄnji. Uprite se skuĹĄnjavam, kupujte tisto, kar potrebujete, Ĺže januarja vas bo bolela glava. đ&#x;”˛

Tudi v Ĺ oĹĄtanj prihaja prazniÄ?ni december Ĺ oĹĄtanj – Kristjani bodo na prvo adventno nedeljo, to leto 2. decembra, ki predstavlja Ä?as priÄ?akovanj in priprave na boĹžiÄ?, na adventnih vencih po cerkvah in v mnogih domovih priĹžgali prvo od ĹĄtirih sveÄ?. TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj na prvo adventno nedeljo Ĺže tradicionalno pripravi prireditev z naslovom Advent v Ĺ oĹĄtanju. KljuÄ?arji devetih podruĹžniÄ?nih cerkva bodo v nedeljo ob 16. uri ob zvokih adventih pesmi nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence. Potem bo Ĺ oĹĄtanj Ĺže v priÄ?akovanju prvega od treh dobrih decembrskih moĹž, ki jih obiskuje Ĺže vrsto let. V TuristiÄ?no-olepĹĄevalnem druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj so ga povabili, da mesto obiĹĄÄ?e v sredo, 5. decembra. MiklavĹž, dober kot je, je svoj prihod potrdil za 18. uro. Na Trgu svobode bo obdaril otroke, skupaj z Ĺžupanom ObÄ?ine Darkom Menihom pa priĹžgal tudi prazniÄ?no razsvetljavo. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Novoletna okrasitev Ĺ martno ob Paki – Tako kot v drugih okoljih so tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki aktivnosti za novoletno okrasitev kraja v polnem zamahu. Namesto priĹžiga novoletnih luÄ?k zaÄ?etek prazniÄ?nega dogajanja zaÄ?enjajo s priĹžigom sveÄ?ke na adventnem vencu, ki ga postavijo na ploĹĄÄ?adi pred objektom, v katerem so prostori ĹĄmarĹĄke knjiĹžnice in obÄ?inske uprave. Adventni venÄ?ek pripravi vsako leto druga vaĹĄka skupnost. Letos bo to Podgora v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkim turistiÄ?nim druĹĄtvom. Na obÄ?inski upravi so povedali, da je v obÄ?inskem proraÄ?unu namenjenih za novoletno okrasitev 4.000 evrov, kar je toliko kot minula leta. RdeÄ?a nit ostaja enaka kot preteklo leto, kar pomeni, da bodo Ä?im bolj prazniÄ?no okrasili srediĹĄÄ?e Ĺ martnega ob Paki ter nekatere pomembnejĹĄe objekte v lokalni skupnosti ter obnovili dotrajane svetlobne elemente. đ&#x;”˛

tp

Sirski druĹžini lepo sprejeti Velenje – Septembra in oktobra sta se v Velenje v integracijsko hiĹĄo priselili dve sirski druĹžini, ki sta se dobro vkljuÄ?ili v tukajĹĄnje okolje in se tudi dobro poÄ?utita. Otroci obiskujejo ĹĄolo, kjer so jih soĹĄolci lepo sprejeli in jim tudi pomagajo pri njihovi integraciji in uÄ?enju slovenĹĄÄ?ine. ÂťSam se z njimi ĹĄe nisem sreÄ?al, saj jih zaradi vsega, kar se je pred njihovo preselitvijo dogajalo, nismo Ĺželeli obremenjevati in izpostavljati,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki dodaja, da pa jih sreÄ?uje v Stari vasi in je prav vesel, ko jih vidi sproĹĄÄ?ene in razigrane. ÂťNiti za trenutek mi ni bilo Ĺžal, da smo se tako odloÄ?ili. Morda sem dobil na volitvah za to kakĹĄen odstotek manj glasov, vendar mi je najpomembnejĹĄe, da smo, kot je dejal pokojni predsednik dr. Janez DrnovĹĄek, ostali ljudje, in to mi najveÄ? pomeni. Ponosen sem na VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane, ki so to sprejeli z razumevanjem.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Dobrodelnost krepi prijateljske vezi Ĺ martno ob Paki – Jutri (v petek) ob 16.30 uri bosta za uvod v prazniÄ?no razpoloĹženje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki poskrbela tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola in vrtec. Pripravila bosta tradicionalni MiklavĹžev sejem. Odvijal se bo na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki. Organizatorji obljubljajo, da se bodo tudi tokrat prazniÄ?ne stojnice ĹĄibile pod izdelki, ki so nastali izpod marljivih rok uÄ?encev, uÄ?iteljev, otrok v vrtcu in vzgojiteljic. Prav tako bodo delili sreÄ?o na prazniÄ?nem sreÄ?elovu, za katerega so dobitke prispevali prijazni donatorji. Dogajanje bosta popestrila ĹĄe prazniÄ?na loterija ter kulturni program. Denar, pridobljen z nakupom izdelkov in sreÄ?k, bodo namenili ĹĄolskemu skladu Z roko v roki, v okviru katerega poskuĹĄajo pomagati otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin in tudi drugim. ÂťVerjamemo, da z dobrodelnostjo ĹĄe bolj krepimo prijateljske veziÂŤ, ĹĄe dodajata organizatorja. đ&#x;”˛

tp

V Skornem gradijo dom krajanov Ĺ oĹĄtanj - ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zaÄ?ela gradnjo doma krajanov v Skornem. Trenutno potekajo zemeljska dela in temeljenje. Izvaja jih podjetje Ragrad iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju. Med krajani Skorna je bila Ĺže dlje Ä?asa prisotna Ĺželja po prostoru, kjer bi se lahko druĹžili. Na igriĹĄÄ?u v Skornem imajo sicer nadstreĹĄnico, ki pa ne omogoÄ?a sestajanja krajanov v hladnejĹĄih dneh, kot tudi ne izvedbo prireditev. V kraju je zelo aktivno TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, ki zdruĹžuje turizem, kulturo in ĹĄport. V kraju s 360 prebivalci jih je kar 194 povezanih vanj. V okviru druĹĄtva deluje tudi pevski zbor, ki je letos spomladi poĹžel izjemen uspeh z muzikalom V vasi mojega dekleta. Objekt tlorisne povrĹĄine pribliĹžno 100 kvadratnih metrov zajema pritliÄ?je in mansardo, v njem bo manjĹĄa dvorana, kuhinja, sanitarije, prostori za shranjevanje rekvizitov in druĹĄtveni prostori. Objekt bo konÄ?ana do julija prihodnjega leta. mkp

Obeta se tudi sprejetje davka na nepremiÄ?nine FinanÄ?ni minister Andrej Bertoncelj je dejal, da bo ĹĄel predlog nove sistemske ureditve obdavÄ?itve nepremiÄ?nin najprej v dvomeseÄ?no strokovno in medresorsko usklajevanje, nato bo sledila prav tako dvomeseÄ?na javna razprava. Tako bi bil lahko predlog novega davka v DZ maja prihodnje leto, zakon pa uveljavljen z letom 2020. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

29. novembra 2018

Ljubljana je gostila veÄ? kot 200 najvplivnejĹĄih posameznikov z vsega sveta

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Ljubljana, 16. – 18. novembra - Od ustanovitve leta 1973 Trilaterala svetovnim voditeljem iz politike, poslovnega sveta in civilne druĹžbe omogoÄ?a platformo za odprt dialog. Njeni Ä?lani se sreÄ?ujejo enkrat letno, kjer izmenjajo poglede in razpravljajo o najpomembnejĹĄih trenutnih izzivih naĹĄe druĹžbe. SreÄ?anje je tokrat gostil evropski Ä?lan predsedstva Trilaterale Jean-Claude Trichet, na zasedanju v Ljubljani pa je sodelovalo okoli 200 Ä?lanov in gostov, med njimi je bil tudi predsednik Uprave Gorenja Franjo Bobinac. Na sprejemu

v predsedniĹĄki palaÄ?i sta goste sprejela predsednik drĹžave Borut Pahor, nagovoril pa jih je tudi predsednik vlade Marjan Ĺ arec. “To sreÄ?anje je izjemna priloĹžnost, da Slovenija okrepi svojo vlogo vodilne drĹžave v regiji in kot pomembna igralka v svetovnem gospodarstvu. Ne samo, da je to odliÄ?en dogodek za veÄ? kot 200 izjemnih posameznikov, Ä?lanov Trilaterale, ki so se sreÄ?anja udeleĹžili, temveÄ? tudi za goste, ki so imeli dostop do najbolj vplivnih in najbolje obveĹĄÄ?enih posameznikov na svetu,â€? je dejal Bobinac. đ&#x;”˛

Volitve niso upoÄ?asnile aktivnosti v Velenju ÂťOdloÄ?itev, da smo Ĺže v letu 2017 v Mestni obÄ?ini Velenje potrdili dveletni proraÄ?un, se je izkazala kot zelo dobra, saj lahko tako zastavljene aktivnosti normalno potekajo in bodo tudi v prehodu v novo leto. ÄŒe se ne bi tako odloÄ?ili (in mnoge obÄ?ine se niso), bi bili z novim letom financirani po dvanajstinah, sprejem proraÄ?una pa bi se zavlekel,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je ob tem ponosen, da je proraÄ?un, Ĺže vrsto let konsolidiran, da ne poznajo minusov, ĹĄe veÄ?, vedno ob koncu leta zagotovijo nekaj prihrankov, za nemoten start v naslednje leto, predvsem pa za zago-

Jean-Claude Trichet, evropski Ä?lan predsedstva Trilaterale in Franjo Bobinac

tavljanje likvidnosti. To je pri izvajanju naloĹžb zelo pomembno, saj najpogosteje pridobivajo nepovratna sredstva z zamudami. Bo pa vsekakor potreben rebalans, med drugim zato, ker s projekti, za katera imajo sicer odobrena nepovratna evropska in drĹžavna sredstva ĹĄe niso dobili. Za te projekte imajo lastna sredstva delno zagotovljena v letoĹĄnjem proraÄ?unu in jih bodo z rebalansom prenesli v prihodnjega. Morda pa bodo ob tej priloĹžnosti opravili ĹĄe kakĹĄen drug popravek, Ä?asa bodo imeli za to dovolj, saj se jim s temi postopki ne bo mudilo, glede na to, da imajo proraÄ?un za prihodnje leto sprejet in s tem tudi nemoteno proraÄ?unsko delovanje. đ&#x;”˛

Prodaja zemljiĹĄÄ? za podjetnike Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje nadaljuje z ukrepi za spodbujanje podjetniĹĄtva. Na spletni strani www.velenje.si (Javne objave/ Javni razpisi) so objavili javni razpis za prodajo treh sklopov zemljiĹĄÄ? v skupni velikosti 7.550 m2 v Poslovni coni Stara vas. ZemljiĹĄÄ?a, namenjena za nadaljnji razvoj podjetniĹĄtva v obÄ?ini, prodajajo po ugodni ceni. Investitorji bodo za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljiĹĄÄ?a odĹĄteli 41 evrov (brez DDV). đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Po volilni padamo v prazniÄ?no evforijo Popravni izpit – ErotiÄ?no praznovanje – Pogon Generatorja – Kolesarska povezave – CC in CE Po tem, ko smo volivci veÄ?ino dela opravili Ĺže predprejĹĄnjo nedeljo, nekatere kmalu Ä?aka ĹĄe Âťpopravni izpitÂŤ. Pa ne bodo volili le Ĺžupanov, pri katerih nihÄ?e od kandidatov ni zmagal v prvem krogu, ponekod – kar ni bilo naÄ?rtovano – tudi svetnike. Ponekod je namreÄ? priĹĄlo do teĹžav z glasovalnimi listiÄ?i ali do kakĹĄnih drugih nevĹĄeÄ?nosti. Drugi del volitev bo Ĺže padel v ÂťuradniÂŤ prazniÄ?ni mesec. ÄŒeprav vsaj trgovci na prazniÄ?ni Ä?as opozarjajo Ĺže dolgo Ä?asa. Pri tem jim je ĹĄe kako prav priĹĄel tudi ÂťuvoĹženiÂŤ Ä?rni petek. Pa tudi ta ima ĹĄe drugaÄ?no moÄ?. Ni trajal namreÄ? le en dan. Kot ne traja le en dan poseben dogodek v Celju, ki tudi pade na zaÄ?etek prazniÄ?nih dni. Saj je za nekatere na svoj naÄ?in tudi ÂťprazniÄ?enÂŤ. Od zadnjega novembrskega petka do 2. decembra bo namreÄ? na celjskem sejmiĹĄÄ?u letoĹĄnji mednarodni sejem erotike. Ĺ˝e enajsti in ĹĄe boljĹĄi od dosedanjih, napovedujejo. Vmes, 1. decembra, bodo v kneĹžjem mestu tudi priĹžgali prazniÄ?no razsvetljavo. V Celje je v tem predprazniÄ?nem Ä?asu iz drĹžavnih logov prispela vesela vest. Vladna sluĹžba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreÄ? odloÄ?ila, da podpre celjski projekt Generator. Iz evropskega sklada bo za to 5,9 milijona evrov vredno naloĹžbo prispevala 2,9 milijona. To pomeni, da bo ta projekt zdaj res zaĹživel, s tem pa naj bi na novo zaÄ?el utripati (ĹĄe) en del starejĹĄega dela mestnega srediĹĄÄ?a. Kot nekoÄ? v starih Ä?asih, Ä?eprav drugaÄ?e, naj bi zaĹživel dobrĹĄen del nekoÄ? znane veleblagovnice T. ObÄ?ina je za namen Generatorja Ĺže pred Ä?asom odkupila zgornja tri nadstropja in medetaĹže. Sem bodo preselili inkubator Savinjske regije, sicer pa bodo vsebine namenjene Âťvsem generacijamÂŤ. Uredili bodo prostore za mlade, kjer bodo lahko pridobivali znanje tudi na manj resen naÄ?in, dovolj prostora bo za start-up podjetja, pa tudi za visokotehnoloĹĄka. Z ureditvijo tega projekta bodo temu delu mesta, ki je v bliĹžini ĹželezniĹĄke postaje in hotela, dali nov utrip. Sprostili pa bodo tudi prostore v GregorÄ?iÄ?evi ulici, kjer zdaj domuje Savinjski inkubator. Tu Celjani ĹĄe vedno naÄ?rtujejo prostore za zdravstveni dom. Ta vladna sluĹžba

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

pa je te dni ĹĄe sklenila, da bo z 1,8 milijona evrov podprla projekt gradnje kolesarske steze med Celjem in LaĹĄkim. In sicer za prvi odsek Celje–Tremerje. Pomemben objekt tega je tudi most preko Savinje v Rifengozdu, ki Ĺže stoji. Ta nova kolesarska povezava naj bi v celoti zaĹživela prihodnje leto. Nekaj zamude je nastalo zaradi vzporednih del pri obnovi Ĺželeznice. Je pa Ĺže letos dobro zaĹživela kolesarska povezava (s kolesi za najem) med PodÄ?etrtkom in RogaĹĄko Slatino. Ti dve povezavi se vendarle malo razlikujeta: slednja je namenjena predvsem turistom, ta med Celjem in LaĹĄkim pa bo dobrodoĹĄla tudi obÄ?anom z obeh obmoÄ?ij, ki se s kolesi vozijo na delo ali po drugih opravkih. Ne smemo pa pozabiti ĹĄe na eno kolesarsko povezavo. V kratkem naj bi bila (s kolesarsko stezo) konÄ?no povezana tudi Ĺ˝alec in Celje. V Levcu namreÄ? urejajo ĹĄe zadnji odsek, ki bo povezal ti dve obÄ?ini. V tem Ä?asu, ko se na mnogih naĹĄih smuÄ?iĹĄÄ?ih Ĺže spogledujejo z zimsko sezono in bornemu naravnemu snegu dodajo umetnega, se v LaĹĄkem mnogi ozirajo proti tamkajĹĄnjim termam. Ne le gostje, tudi kriminalisti. Ti seveda ne Ĺželijo sem na kopanje ali druge storitve, ampak so pregledovali domnevne dokajĹĄnje nepravilnosti pri poslovanju druĹžbe. Zadeva ni nova, ampak sega nekaj let nazaj. Zaradi suma goljufije so po triletni preiskavi kazensko ovadili dve osebi, ki sta bili nekdaj v vrhu Thermane. S svojimi dejanji naj bi bili delniÄ?arje oĹĄkodovali za 12 milijonov evrov. Na domnevne nepravilnosti so mnogi mali delniÄ?arji opozarjali Ĺže dalj Ä?asa, tudi kriminalisti so Ĺže lani opravili nekaj hiĹĄnih preiskav. Pa ĹĄe to: v Celju so zadnji Ä?as oÄ?i mnogih spet uprte v Cinkarno. Ne le zato, ker so to druĹžbo ob njeni 145-letnici celovito predstavili v Muzeju novejĹĄe zgodovine in spomnili, da nikakor ne izdelujejo le titanovega belila, ampak da njene izdelke najdemo domala povsod. Od gospodinjskih aparatov, raÄ?unalnikov, telefonov pa tudi v kozmetiki, liÄ?ilih in zdravilih ‌ Pozornost je Cinkarna vzbudila tudi zaradi zadnjih poslovnih rezultatov. Ob sicer malo manjĹĄi proizvodnji je dobiÄ?ek ĹĄe bolj poskoÄ?il. Tudi zato nekateri Celjani (spet) menijo, da bi lahko dala malo veÄ? za sanacijo starih grehov. Pa Ä?eprav stare Cinkarne.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

29. novembra 2018

Oster protest zaradi ukinjanja poĹĄte na Gorici Na Gorici bi Ĺželeli, da PoĹĄta Slovenije ponovno preuÄ?i, ali je odloÄ?itev o zaprtju poslovanja PoĹĄte 3321 dovolj premiĹĄljena, strokovna in utemeljena – Na PoĹĄti Slovenije odgovarjajo, da absolutno Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 2. novembra – ÂťNe poznamo sicer standardov, na kolikĹĄno ĹĄtevilo prebivalcev kraju pripada poĹĄta, vendar je pet tisoÄ? krajanov gotovo razumno ĹĄtevilo, ki upraviÄ?uje poĹĄtno enoto na Gorici,ÂŤ je prepriÄ?an predsednik sveta Krajevne skupnosti Gorica JoĹžef Kandolf, kjer so se s protestnim pismom, naslovljenim na PoĹĄto Slovenije, odzvali na odloÄ?itev, da ta 3. januarja 2019 na Gorici zapre poĹĄto 3321.

Krajevna skupnost Gorica: ÂťOgorÄ?eni smo.ÂŤ

PoĹĄta Slovenije se je namreÄ? odloÄ?ila, da (tudi) poĹĄto 3321 zapre. Uporabnike je o tem seznanila z obvestilom v poĹĄtnih nabiralnikih. ÂťOdloÄ?no nasprotujemo temu,ÂŤ pravi Kandolf. ÂťOgorÄ?eni smo. PoĹĄte Slovenije kot drĹžavno podjetje ne zanimajo tegobe, ki jih imajo prebivalci s poĹĄtnimi storitvami na poĹĄti 3321 Gorica, kjer smo morali Ĺže sedaj uporabniki storitev Ä?akati v vrsti. Koliko Ä?asa bo potemtakem treba na poĹĄti 3320, kamor nas preusmerjajo?ÂŤ se spraĹĄuje v imenu krajanov. ÂťV naĹĄi krajevni skupnosti Ĺživi veliko ljudi, ki so doslej imeli poĹĄto blizu svojemu domu, odslej jih bodo morali iska-

ti v zanje dokaj oddaljeni poĹĄti.ÂŤ Z vsebino protestnega pisma, ki so ga posredovali PoĹĄti Slovenije, so seznanili veÄ? naslovov. Tudi Mestno obÄ?ino Velenje. Toda kaj lahko ta stori?

Mestna obÄ?ina Velenje: ÂťZaprtje je poslovna odloÄ?itev PoĹĄte Slovenije.ÂŤ

ÄŒeprav so tudi na upravi Mestne obÄ?ine Velenje ogorÄ?eni nad odloÄ?itvijo PoĹĄte Slovenije, da bo z novim letom ukinila poslovalnico na Gorici, poudarjajo, da gre za poslovno odloÄ?itev druĹžbe, ki je usmerjena predvsem v zniĹževanje stroĹĄkov in ustvarjanje dobiÄ?ka ter manj v druĹžbeno odgovorno ravnanje, prijaznost, dosegljivost njihovih storitev za uporabnike, in na njihove odloÄ?itve nima toliko vpliva, kot bi si Ĺželeli, pojasnjuje vodja kabineta Ĺžupana SaĹĄa SevÄ?nikar. Že na prvo namero PoĹĄte Slovenije o zaprtju poslovalnice na GoriĹĄki 40 pred dobrim letom smo se ostro odzvali. Krajevna skupnost Gorica ima najveÄ?je ĹĄtevilo obÄ?anov v obÄ?ini. ObstojeÄ?i prostori poslovalnice so premajhni za uporabnike. Predlagali smo, da bi prostore preselili v novozgrajen stanovanjski objekt na Gorici, ki bi bili primernejĹĄi

za izvajanje tovrstne dejavnosti. ObstojeÄ?e prostore smo bili pripravljeni celo kupiti in tako spodbuditi njihovo odloÄ?itev za prestavitev poslovalnice v novo zgrajeno stanovanjsko sosesko. Ĺ˝al je odloÄ?itev PoĹĄte Slovenije poslovne narave, ki so jo verjetno dobro preuÄ?ili, saj ne ukinjajo le poslovalnice v Velenju, ampak tudi drugod po Sloveniji,ÂŤ pravi.

PoĹĄta Slovenije: ÂťPrilagajati se moramo spremenjenim okoliĹĄÄ?inam.ÂŤ

Da razumejo razoÄ?aranje obÄ?anov zaradi zaprtja poĹĄte 3321 Velenje, vendar se morajo prilagajati spremenjenim okoliĹĄÄ?inam poslovanja, pravi direktor Poslovne enote Celje Cvetko SrĹĄen. ÂťZaradi poveÄ?anja obsega elektronske komunikacije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniĹĄke navade potroĹĄnikov, se tako kot drugi poĹĄtni operaterji v Evropski uniji sooÄ?amo z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poĹĄtnih storitev. Optimizacija in modernizacija poĹĄtnega omreĹžja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poĹĄtnih operaterjev v EU. Kot se dogaja tudi drugje po svetu, se bo trend upadanja klasiÄ?nih

Samo ĹĄe do 3. januarja 2019. PrazniÄ?ne Ä?estitke ĹĄe lahko oddate.

pisemskih poĹĄiljk nadaljeval, obseg paketov pa naraĹĄÄ?al, to pa terja od vseh poĹĄtnih operaterjev doloÄ?ene prilagoditve,ÂŤ pojasnjuje in dodaja, da bo ne glede na zaprtje poĹĄte 3321 Velenje, PoĹĄta

Slovenije ĹĄe naprej zagotavljala poĹĄtne storitve prebivalcem na teh obmoÄ?jih, kot jih doloÄ?ata Zakon o poĹĄtnih storitvah ter SploĹĄni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poĹĄtne storitve. ÂťTo

pomeni, da imajo uporabniki ĹĄe naprej zagotovljeno dostavo 5-krat tedensko. Uporabniki lahko storitve opravljajo ĹĄe na dveh poĹĄtah v Velenju, del storitev pa đ&#x;”˛ tudi pri pismonoĹĄih.ÂŤâ€

Prihodnji teden prva seja velenjskega obÄ?inskega sveta Naslednji teden bo prva seja novo izvoljenega sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Na njej bodo potrdili mandate na osnovi poroÄ?ila obÄ?inske volilne komisije, Ĺžupan in svetniki pa bodo sveÄ?ano zaprisegli. Predvidena je tudi izvolitev komisije za mandatna vpraĹĄanja in volitve, ki bo pripravila predloge za

imenovanje delovnih teles in komisij sveta. Predvideno je, da bi jih potrdili na drugi seji, ki naj bi bila ĹĄe letos, za januar pa je predvidena Ĺže prva vsebinska seja.

Konstitutivna seja

Na seji se bodo svetniki seznanili z ugotovitvami obÄ?inske volilne komisije, potrdili svoje mandate, se seznanili z izidom volitev za Ĺžupana in za odbore vaĹĄkih skupnosti. Ponovno izvoljen Ĺžupan bo slavnostno zaprisegel in naslednji dan zaÄ?el svoj mandat. Na dnevnem redu je ĹĄe imenovanje komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja. Morebitna vsebinska vpraĹĄanja bodo obravnavali na naslednji seji obÄ?inskega sveta, saj je s predpisi doloÄ?en natanÄ?en potek prve seje novega sestava.

Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pravijo, da je Ä?as zlato, zato je aktualni in novoizvoljeni Ĺžupan Janko KopuĹĄar Ĺže povabil novoizvoljene svetnike na prvo konstitutivno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta. Ta bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 18. uri v obÄ?inski sejni sobi. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, bo v naslednjem mandatnem obdobju v obÄ?inskem svetu sedelo 12 in ne 14 svetniko, tako kot je bilo minula mandata.

mz

đ&#x;”˛

Tp

WZ EKsK> dE Zh E: s s/>/ , Z Z^d /E

VeÄ? denarja Odboru za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom

WĆŒÄžÇŽĹ?Ç€Ĺ?ƚРǀ Ć‰ĆŒÄ‚ÇŒĹśĹ?ēŜĞž ĚĞÄ?ĞžÄ?ĆŒĆľ ĹśÄžĆ‰Ĺ˝ÇŒÄ‚Ä?ĞŜ ƉŽƉŽůĚĂŜ Ä‚ĹŻĹ? Ç€ÄžÄ“ÄžĆŒ Ĺ˝Ä? ÄšĆŒĆľÇŽÄžŜŊƾ Ć? ƉŽĆ?ůŽǀŜĹ?ĹľĹ? Ć‰Ä‚ĆŒĆšĹśÄžĆŒĹŠĹ?Í• Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ?Í• Ć‰ĆŒĹ?ŊĂƚĞůŊĹ? Ä‚ĹŻĹ? Ç€ ĚǀŽŊÄž Ć?ůŽǀŜĹ?ĹľĹ? Ć‰Ä‚ĆŒĆšĹśÄžĆŒĹŠĹ?Í• Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ?Í• Ć‰ĆŒ Ç€ Ć‰ĆŒÄ‚Ç€ĹŻĹŠĹ?Ä“ĹśĹ? sĹ?ĹŻĹ? ,ÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?ĹśÍ˜ Ä‚ ǀĂĆ? Ć?žŽ Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ĹŻĹ? ƉŽĆ?ÄžÄ?ŜŽ ƉŽŜƾÄšÄ?Ĺ˝ Ĺ?ÇŒÄ?ĆŒÄ‚ĹśĹ?Ĺš žĞŜĹ?ŊĞǀ njĂ ŏƾůĹ?ĹśÄ‚ĆŒĹ?Ä“ŜŽ ĆŒÄ‚ÇŒÇ€Ä‚ĹŠÄ‚ŜŊĞ͕ ĹŹĹ? Ć?Ĺ? ĹŠĹ?Ĺš ůĂŚŏŽ Ĺ˝Ĺ?ůĞĚĂƚĞ ŜĂ Ç Ç Ç Í˜Ç€Ĺ?ĹŻÄ‚ĹšÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?ĹśÍ˜Ć?Ĺ? Ć?Ĺ?͘ WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒŜŽ ǀĂÄ?Ĺ?žŽÍ• ĚĂ ĆŒÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĆšÄž ŽžĹ?ÇŒĹŠÄž ŜĂ dÍ— ͞ϏϯͿ ϴϾϲ Ď­Ď°ĎŹĎŹÍ˜

s ^ >/DK ^ s a ' K /^< ͘ sĹ?ĹŻÄ‚ ,ÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?Ŝ͕ <ŽƉĂůĹ?Ć“ĹŹÄ‚ Ä?ÄžĆ?ƚĂ Ď­Í• sĞůĞŜŊÄž

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? se je odloÄ?il, da bo namesto dveh novoletnih sprejemov (med drugim za medije) namenil 10 tisoÄ? evrov Odboru za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom za pomoÄ? socialno ogroĹženim druĹžinam pri nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in in za letovanje teh otrok. Dobrodelna sredstva bo simboliÄ?no predal predsedniku odbora Dragu Kolarju na jutriĹĄnjem koncertu ob priĹžigu razsvetljave.

Tudi sicer v Mestni obÄ?ini Velenje vsako leto decembra namenjajo dodatna sredstva za dobrodelne namene ali trajnejĹĄe projekte. Tako so lani namesto ognjemeta raje namenili 5 tisoÄ? evrov za DruĹĄtvo paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske za nakup novega kombiniranega vozila. Predlani so namesto ognjemeta sredstva namenili za nakup novega otroĹĄkega igrala na Velenjski plaĹži, ki je prilagojeno za otroke s posebnimi potrebami. Leta 2015 pa so namesto ognjemeta nakupili 3D tiskalnike za vse velenjske osnovne ĹĄole in Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

VOLITVE

Kako smo volili v Ĺ aleĹĄki dolini? Volilne komisije obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so Ĺže objavile uradne volilne rezultate lokalnih volitev, ki so potekale v nedeljo, 18. novembra. Glede na to, da so bili v vseh treh obÄ?inah Ĺžupani izvoljeni v prvem krogu, so te tudi zakljuÄ?ene.

Mestna obÄ?ina Velenje Skupno ĹĄtevilo volivcev 27.151 – skupaj glasovalo 11.615 – volilna udeleĹžba 42,78 %

Volitve za Ĺžupana

Bojan KontiÄ?: 6791 glasov - 59,60Â %; Suzana KavaĹĄ 1767 glasov - 15,51Â %, Matej Jenko 938 glasov - 8,23Â %; Breda Kolar 825 glasov - 7,24Â %; Mihael Letonje 656 glasov - 5,76Â %; JoĹže Hribar 418 glasov - 3,67Â %. ObÄ?inska volilna komisija ugotavlja, da je za Ĺžupana izvoljen Bojan KontiÄ?.

Volitve v obÄ?inski svet:

Socialni demokrati SD 43,15 % (17 mandatov), Slovenska demokratska stranka SDS 17,67 % (6 mandatov), DemokratiÄ?na stranka upokojencev DeSUS 8,94 % (3 mandati), NaĹĄe Velenje 4,83 %, Dobra drĹžava 4,50 %, SLS 4,37 %, NSi 4,24 %, Stranka modernega centra SMC 4 %, Slovenska nacionalna stranka 3,05; Levica 2,93 % – vsi po en mandat, Glas za otroke in druĹžine 1,39 %, Zeleni Slovenije 0,91 % – brez mandatov. V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo naredili tudi projekcijo svetniĹĄkih mest, ki je pravilna (predvideli smo tudi, da Bojan KontiÄ? ne bo svetnik, ampak Ĺžupan), narobe pa smo napisali, da bo v svetu predstavnik Zelenih, v resnici si je mesto pridobila Levica in njen nosilec liste MatjaĹž PeÄ?ovnik.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Skupno ĹĄtevilo volivcev 7.071 volivcev, skupaj glasovalo 3.695 volilnih upraviÄ?encev, volilna udeleĹžba 52,26Â %.

Volitve za Ĺžupana:

Darko Menih, 2.483 glasov (67,77 %), Matic MeĹžnar, 737 glasov (19,98 %) in Bojana Ĺ˝nider, 449 glasov (12,25 %). ObÄ?inska volilna komisija je

29. novembra 2018

Volitve v svete mestnih Ä?etrti, krajevnih skupnosti in vaĹĄkih odborov

potrdila, da je bil izvoljen Darko Menih.

Volitve v obÄ?inski svet

Slovenska demokratska stranka – SDS 25,50 % (6 mandatov), Lista Borisa GoliÄ?nika 18,84 % (4 mandati), Mladi za Ĺ oĹĄtanj 14,63 % (3 mandati), Lista Viktorja Dreva 13,81 % (3 mandati), Socialni demokrati – SD 7,35 % (1 mandat), NSi 5,25 % (1 mandat), Lista Marjana Ĺ arca 4,59 (1 mandat), DemokratiÄ?na stranka upokojencev – DeSUS 4,51 % (1 mandat), SLS – Slovenska ljudska stranka 2,53 % (0 mandatov), Stranka modernega centra – SMC 1,65 % (0 mandatov), Zeleni Slovenije 1,60 % (0 mandatov).

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki Skupno ĹĄtevilo volivcev 2.738, skupaj glasovalo 1.712 volilnih upraviÄ?encev, volilna udeleĹžba 62,53Â %.

Volitve za Ĺžupana:

Janko KopuĹĄar 1.028 glasov (60,54Â %); Mateja AĹžman 670 glasov (39,46Â %).

Volitve v obÄ?inski svet

SD Socialni demokrati 26,02Â % (4 mandati), SDS Slovenska demokratska stranka 22,38Â % (3 mandati), Lista za napredek obÄ?ine 18,01Â % (2 kandidata), SLS Slovenska ljudska stranka 16,25Â % (2 mandata), SMC Stranka modernega centra 6,79Â % (1 mandat), DeSUS 6,37Â %, NSi 4,18Â % (0 mandatov).

V Ĺ oĹĄtanju gneÄ?a za svete KS Ĺ oĹĄtanj – Medtem ko ponekod v oĹžjih delih obÄ?in na rednih lokalnih volitvah 2018 (ĹĄe) niso izvolili vseh Ä?lanov svetov krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti, ker kandidatov ni bilo ali pa jih je bilo manj, kot ĹĄteje svet Ä?lanov, je bila v nekaterih na volilnih listiÄ?ih precejĹĄnja gneÄ?a. Tako je bilo denimo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V vseh krajevnih skupnostih je bilo kandidatov veÄ?, kot je mest v svetu. NajveÄ?, kar 23, jih je kandidiralo za Ä?lane sveta v Krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj, sledijo Krajevna skupnost Skorno – Florjan z 22 kandidati, TopolĹĄica s 17, Ravne s 16, Lokovica s 14. Volili so po sedem Ä?lanov svetov. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje ÄŒETRTNA SKUPNOST - VELENJE – DESNI BREG • • • • • • • • •

Danica Ledinek Milan Ĺ trigl Ĺ˝an Tajnik Stanislav VertaÄ?nik Hedvika VidemĹĄek Jelka Sever ÄŒasl Drago Zrnić Marijan Nikolić Almira StrniĹĄa

ÄŒETRTNA SKUPNOST VELENJE – LEVI BREG - VZHOD • • • • • • •

Stanko Kubale Stanislav Ravnjak Irena Tovornik Milena Kompari Zofija Ĺ uligoj Biserka PozniÄ? Franc SimonÄ?iÄ?

ÄŒETRTNA SKUPNOST VELENJE - LEVI BREG – ZAHOD • • • • • • • • •

mag. Karmen Grabant Dr. Adnan Glotić NataĹĄa Kotnik Andrej Tomovski Robert PodpeÄ?an Franc Krajnc Edi BuriÄ? Darinka Barle Natalija Rednak

KRAJEVNA SKUPNOST BEVÄŒE

• • • • • • •

Bogomir TrebiÄ?nik Irena Klosternik Mateja Skutnik Tilen GoriÄ?anec Mojca Rednjak Anton PodpeÄ?an Zvezdan Jekić

KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE

• • • •

BoŞidar Verboten Veronika Biťkop Aleť Britovťek Matic Ževart

• Zoran Videmťek • Dani Avbreht • Iztok Štumpfel

KRAJEVNA SKUPNOST GORICA

• • • • • • •

Breda Kolar Miran Martinc Luka Gruber Vesna Breznik DraŞan Mrkonjić Robert Ravnjak Milan Koren

KRAJEVNA SKUPNOST KAVÄŒE • • • • •

Marko Meh Peter Grabner Sergej KovaÄ?iÄ? Milan UgovĹĄek Stanko (Stanislav) Kaudik

KRAJEVNA SKUPNOST KONOVO • • • • • • • • • • •

BoĹĄtjan Pelko Karl Stropnik Stanislav Ocepek Anita (Anica) Skaza Zvone (Zvonko) Lah JoĹžef SuĹĄec Simona PritrĹžnik NataĹĄa Pirc Rolando Koren Peter GerĹĄak Romana PeÄ?ovnik

KRAJEVNA SKUPNOST PAKA PRI VELENJU • • • • • • •

Alenka Resman Janez Kotnik Iztok FlorjanÄ?iÄ? Tanja HoleĹĄek Franc Rednak AleĹĄ Lamot Branko VodovnÄ?nik

KRAJEVNA SKUPNOST PESJE

• • • • • •

Tanja MeĹža Franc Obu MatjaĹž VerbiÄ? Mag. Albin VrabiÄ? Jolanda RogelĹĄek Meh Ĺ tefan Matvoz

• • • • •

Marija Javornik MatjaĹž Mravljak Ferdo Polak Vera Goltnik Mateja Ĺ ojat

KRAJEVNA SKUPNOST PLEŠIVEC • • • • • • •

Nada Pirnat JoŞe Pristuťek Urťka Ževart JoŞe Virbnik Janja Krenkar Damjan Musar Mitja Borovnik

KRAJEVNA SKUPNOST PODKRAJ • • • • • •

Janez Cokan Suzana MatavĹĄ Gabrijela Ĺ traus Samo Korelc JoĹže DrobeĹž Zdenka MatjaĹž

KRAJEVNA SKUPNOST STARA VAS • • • • • • •

Teja Vrťnak Žilavec Marko Sever Andrej Borovnik Sebastjan Koper Petra Javornik Ivan GrajŞl Mira Tepej

KRAJEVNA SKUPNOST STARO VELENJE • • • • • • • • •

NataĹĄa DolejĹĄi Stanislav Brglez Aleksander Zorko Bojan RoĹžiÄ? Mihaela RogelĹĄek Veronika Cvikl Robert Ĺ ilih JoĹžef KavtiÄ?nik Milena Kaiser

KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK • • • • •

Rafael GorĹĄek Marjana Ĺ vent Ilija Vasiljević Vladimir Ĺ mon Andrej ZupanÄ?iÄ?

• Branko Smagaj • Magdalena Solar

KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ • • • • • • • • •

Bojan FeuĹžer Alojz LeskovĹĄek Drago Kolar Janez ZavolovĹĄek Robert Krajnc Bogdan Kuhar Miran Ĺ mon Janez Podbornik JoĹže Skaza

KRAJEVNA SKUPNOST ŠKALE – HRASTOVEC

• • • • • •

Rok MiklavĹžina Petra Bevc Zdenko GoriĹĄek Lucija ArliÄ? BoĹžidar Repnik Marjana (Marija) Pungartnik NovinĹĄek • Edo (Edvard) Lipnik • Peter Koren • Vlado (Vladimir) VrabiÄ?

KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO • • • • • • •

Sonja ZavolovĹĄek Zdenko Ledinek DuĹĄan Jeriha Rupert TaĹĄler Marjana Ĺ temberger Boris Ĺ temberger Iztok Oblak

KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA

• • • • • • • • • • •

Branko Podvratnik Silva Rednak Damjan RamĹĄak JoĹžef OgrajenĹĄek Aleksander OsetiÄ? Polonca Lesjak Darja Ĺ traus Zdenko LeĹĄnik JoĹže Justin Ana AnĹžej Mihael Pevnik

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj KRAJEVNA SKUPNOST BELE VODE

• • • • •

Alojz HriberĹĄek Peter Kotnik Marija Dermol Anton Urbanc Katja RamĹĄak

KRAJEVNA SKUPNOST DRUŽMIRJE GABERKE • • • • • • •

Janko Jan TomaĹž Slamek Boris Plamberger Janez Zelcer Branko Spital Lea Hrastnik Drago Rezman

KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVICA • Matej KrumpaÄ?nik

• • • • • •

Janko HriberĹĄek Peter Radoja Marko JuriÄ? Simon Srebre Marija Irman Jolanda SevÄ?nikar

KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE • • • • • • •

JoĹže SoviÄ? Simon Lenko JoĹže GorĹĄek FranÄ?iĹĄek Rotnik JoĹže Krt Maja Meh BoĹĄtjan ObĹĄteter

KRAJEVNA SKUPNOST SKORNO – FLORJAN • • • •

Matic MeĹžnar Matej SkornĹĄek Franc Kurnik Roman Ledinek

• Janko Lesnik • Franc Skornťek • Rok Ostervuh

KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID • • • • •

Andrej Podvratnik Andrej Šumah Darinka Jazbec Rajko Videnťek Franc Žlebnik

KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ • • • • • • •

Boris GoliÄ?nik MaĹĄa Stropnik Janja Burkelc UrĹĄka Kurnik Marjan Stvarnik Simona Makari Ĺ˝iga Krajnc

KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLĹ ICA

• • • • • • •

Petra LipiÄ?nik Janko PotoÄ?nik MatjaĹž Lihteneker Herman Pergovnik JoĹže Zagar Zalika MikuĹž Irena Menih

KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE • • • • • • •

Milan RoglĹĄek Franc Juvan Darinka Kopin Romana AnĹželak Gregor RoÄ?nik Cvetko Grabner Kristjan VidemĹĄek

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki VAĹ KA SKUPNOST SKORNO • • • • •

Vojko TrebiĹžan Bernarda Radoslovnik Bojan BabiÄ? Darja KugoniÄ? Ĺ˝iga Gorjup

VAŠKA SKUPNOST GORENJE • • • • •

Miran Dobravc BoĹĄtjan Zager Anton MeĹža Marija Polak RoĹžiÄ? Robert Doler

VAŠKA SKUPNOST PAŠKA VAS • Franc Drofelnik • Marija Strmťek

• Janez Drofelnik • Mojca Kumar • Klemen JeŞovnik

VAŠKA SKUPNOST SLATINA • • • • •

Matej Kumar Jure Part Majda Drev Kumer Melita TerbovĹĄek Barbara Mumelj

VAĹ KA SKUPNOST Ĺ MARTNO OB PAKI

• • • • •

Dragan Ĺ arac Valerija JeseniÄ?nik Marko Rutnik Ina TrebiÄ?nik Knez Dominik HuĹĄ

VAŠKA SKUPNOST GAVCE – VELIKI VRH • • • • •

Drago NeĹžmah Anton Ciglar Rozalija Napotnik Sonja Ĺ kripaÄ? Albin Herlah

VAŠKA SKUPNOST VELIKI VRH – GAVCE

• • • • •

Vladimir Dobnik Peter Rogel Timotej Kreft Niko Lesnjak TomaĹž Srebotnik

VAĹ KA SKUPNOST MALI VRH • Davorin GrujiÄ? • Alenka Kukovec

• Vitomir Kugler • Slavica LukaÄ? • Janez Duh

VAĹ KA SKUPNOST REÄŒICA OB PAKI

• • • • •

Vesna Pusovnik Evgen Ledinek Sonja Juvan SaĹĄo Zager Nina PodgorĹĄek

VAŠKA SKUPNOST PODGORA • • • • •

Mitja LoÄ?iÄ?nik Sergeja Fajdiga Leon LoÄ?iÄ?nik JoĹžica PrimoĹžiÄ? Rok PrimoĹžiÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

ZDRAVSTVO

29. novembra 2018

5

Spreminjala se je obolevnost in obravnava Ob 45-letnici predĹĄolskega in ĹĄolskega dispanzerja sta Mestna obÄ?ina in Zdravstveni dom pripravila okroglo mizo z naslovom Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Letos predĹĄolski in ĹĄolski dispanzer Zdravstvenega doma Velenje obeleĹžujeta 45-letnico. Jubilej so zaznamovali v petek z okroglo mizo o pomenu pediatriÄ?nega zdravstvenega varstva na primarni ravni. V dvorani vile Biance so po pozdravnih besedah direktorja Zdravstvenega doma Velenje mag. Janka Ĺ teharnika in nagovoru dr. Bernarde Vogrin, predsednice Sekcije za primarno pediatrijo pri ZdruĹženju za pediatrijo v Slovenskem zdravniĹĄkem druĹĄtvu, o zdravstvenem varstvu v preteklih letih in danes ter izzivih, ki pediatrijo na primarni ravni Ä?akajo v prihodnje, spregovorile doktorice medicine, specialistke pediatrije prim. Margareta Seher – ZupanÄ?iÄ?, Nada Jonko, Aleksandra Bogdanović in Lea VoduĹĄek ReberĹĄak.

Obravnava in pogoji na izjemno visoki ravni

Okrogla miza z naslovom Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju, ki sta jo pripravila Mestna obÄ?ina Velenje in Zdravstveni dom Velenje, je poudarila zavedanje lokalne skupnosti o tem, kako pomembni za prihodnost so otroci in mladostniki, ter prizadevanje za ustvarjanje dobrih pogojev za njihov razvoj, izobraĹževanje, zdravje in Ĺživljenje nasploh.

ÂťV Sloveniji in Velenju je raven obravnave otrok, zdravstveno varstvo predĹĄolskih in ĹĄolskih otrok na izjemno visoki ravni. To nam marsikje v tujini resniÄ?no zavidajo. Veliko je takega, s Ä?imer se lahko pohvalimo,ÂŤ pravi dolgoletna pediatrinja v velenjskem zdravstvenem domu.

Do konca pediatrije na primarni ravni ni manjkalo veliko

A kljub dolgoletni tradiciji – pediatrija na primarni ravni sega Ĺže v leto 1906 – po drugi svetovni vojni se je razmahnila – je bila po osamosvojitvi Slovenije moÄ?no

â?ą

V Velenju se zavedajo, kako pomembni so za prihodnost otroci in mladostniki. VrtÄ?evski zborÄ?ek se jim je za to na prireditvi zahvalil s pesmijo. Na okrogli mizi so sodelovale specialistke pediatrije: Lea VoduĹĄek ReberĹĄak, Aleksandra Bogdanović, Nada Jonko in prim. Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?, ki je tudi Ä?astna predsednica ZdruĹženja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniĹĄkem druĹĄtvu.

Prim. Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?: ÂťRaven obravnave otrok v Sloveniji in Velenju nam marsikje v tujini zavidajo.ÂŤ

na prepihu. ÂťMorda se spomnite predvidene reforme zdravstvenega varstva v Sloveniji leta 2003, tako imenovane Bele knjige, ki bi pomenila konec pediatrije na primarni ravni. Takrat je sledila usklajena akcija, ki je to uradno sicer prepreÄ?ila, a je nekje v zakulisju ideja ĹĄe tlela. Preprosto niso razpisovali dovolj specializacij iz pediatrije za potrebe primarne ravni, in to kljub temu, da smo

V sklopu osnovne zdravstvene dejavnosti so se razvijale tudi druge stroke in se vkljuÄ?evale v pediatrijo na primarni ravni – psiholoĹĄka, logopedska, nevrofizioterapija v sklopu razvojne ambulante, delovna terapija ‌ Izjemno dobro je sodelovanje z zobozdravstveno sluĹžbo. Dr. Ivana JevĹĄek je v slovenskem merilu dosegala izjemno dobre rezultate pri otroĹĄkem zobnem zdravju.

Dr. Bernarda Vogrin, predsednica sekcije za primarno pediatrijo pri ZdruĹženju za pediatrijo, je imela za velenjsko same lepe besede. V prvi vrsti sta ji pritrdila pomoÄ?nica direktorja in direktor ZD Velenje Tanja KontiÄ? in mag. Janko Ĺ teharnik.

opozarjali, kaj se bo zgodilo. Danes smo v celi Sloveniji v precej teĹžki situaciji zaradi pomanjkanja pediatrov na primarni ravni. V zadnjih letih se sicer ĹĄtevilo teh specializacij poveÄ?uje, a glede na to, da specializacija traja pet let, da so to v glavnem mlade kolegice, se uÄ?inki poveÄ?anega ĹĄtevila razpisovanja specializacij pokaĹžejo ĹĄele po ĹĄestih, osmih, desetih letih. Nekoliko bolje je Ĺže, v naslednjih ĹĄtirih letih pa upamo, da bo pediatrov na primarni ravni dovolj v vsej Sloveniji,ÂŤ pravi

prim. Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?, danes Ä?astna predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri ZdruĹženju za pediatrijo Slovenskega zdravniĹĄkega druĹĄtva.

V sedemdesetih je bilo enkrat veÄ? otrok

Razvoj otroĹĄkega varstva v Zdravstvenem domu Velenje je bil pester, pravi pediatrinja Nada Jonko. ÂťPestile so nas prostorske stiske, zaradi Ä?esa smo veÄ?krat selili dejavnost. VkljuÄ?evali smo se v

Leta 1973 je bil v Velenju formalno ustanovljen otroĹĄki dispanzer z dvema enotama – za ĹĄolsko in predĹĄolsko populacijo. Tisto leto je priĹĄel v Velenje zdravnik Drago Kunej, prvi z opravljeno specializacijo in ĹĄtudijem javnega zdravja ĹĄole Andrije Ĺ tamperja, ki je imela velikanski ugled. Eno leto je delal sam, potem so se mu pridruĹžile zdravnice Prebilova, Kotnikova ... Pred tem je bilo otroĹĄko zdravstveno varstvo organizirano kot polivalentna zdravstvena sluĹžba, ki je vkljuÄ?evala predĹĄolsko populacijo, ĹĄolsko populacijo in noseÄ?nice oziroma matere, Ĺžene. Vodila jo je – z velikimi simpatijami se je ĹĄe danes spominjajo generacije VelenjÄ?anov – zdravnica Anastazija Majcen – Kirn. vse delo. Takrat ni bila navada, da je en zdravnik delal samo v eni ambulanti, ampak smo prehajali iz predĹĄolske v ĹĄolsko enoto, iz Velenja v Ĺ oĹĄtanj ... Postopno so se zaÄ?ele specializacije in z njimi smo pridobivali novo znanje. SreÄ?o smo imeli, da je bilo naĹĄe vodstvo temu vedno naklonjeno. OmogoÄ?ilo nam je moĹžnost izobraĹževanja, osebne rasti,ÂŤ pravi. V predĹĄolskem dispanzerju v Velenju so zaposlene tri pediatrinje, v ĹĄolskem dve pediatrinji in specialistka ĹĄolske medicine, v Ĺ oĹĄtanju pediatrinja, v Ĺ martnem ob Paki pa pomagata upokojeni pediatrinji, dokler ne dobijo dovolj novih kadrov.

Prek sooÄ?anja s smrtjo do ozaveĹĄÄ?anja Ĺživljenja Hospic Velenje deluje v novih prostorih, izvaja nove programe in napoveduje izobraĹževanje prostovoljcev Tina Felicijan

Velenjski odbor druĹĄtva Hospic, ki je eden od enajstih v Sloveniji, je lani zaznamoval 20-letnico delovanja. Novo obdobje za druĹĄtvo pa se je pravzaprav zaÄ?elo z letoĹĄnjo pridobitvijo novih prostorov. VeÄ?ja in bolj prijetna pisarna v Standardu, ki so jo dobili v brezplaÄ?ni najem od Mestne obÄ?ine Velenje, bo namreÄ? omogoÄ?ala tako sreÄ?evanje skupin kot individualne razgovore, nudila bo veÄ?jo intimo in izboljĹĄala pogoje za prostovoljno delo.

Ĺ irijo programe

Prostovoljci druĹĄtva Hospic delujejo na veÄ? podroÄ?jih, povezanih s sooÄ?anjem s smrtjo. Spremljajo bolnika v paliativni oskrbi in njegove svojce ter nudijo podporo pri Ĺžalovanju tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Potreb po tem je tudi

na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, za katerega je velenjski odbor pristojen, veliko, pravi prostovoljka Brigita Ĺ inigoj. ÂťTrenutno vsem potrebam teĹžko zadostimo, saj smo pristojni za veliko obmoÄ?je, prostovoljcev pa nimamo dovolj. Delo nam je oteĹžilo tudi to, da smo bili veÄ?ji del leta brez prostorov. Zdaj lahko v novih prostorih zaÄ?nemo krepiti stare dejavnosti in uvajati nove,ÂŤ je povedala in naĹĄtela brezplaÄ?ne programe druĹĄtva: spremljanje hudo bolnih, vodenje skupin ĹžalujoÄ?ih, izvajanje individualnih razgovorov, program za Ĺžalovanje otrok in mladostnikov, program detabuizacije, ki je namenjen ozaveĹĄÄ?anju sploĹĄne javnosti, da je smrt naravni del Ĺživljenja, zato se pogovorom o njej ne smemo izogibati, temveÄ? si moramo dovoliti izraziti Ä?ustva v zvezi z izgubo. ÂťPotlaÄ?ena, neizraĹžena Ä?ustva so lahko osnova za mnoge

psihosomatske bolezni,ÂŤ opozarja sogovornica. V novih prostorih se bo lahko ponovno zaÄ?ela sreÄ?evati skupina odraslih ĹžalujoÄ?ih, prvo sreÄ?anje bo prvi Ä?etrtek decembra, nato pa se bodo dobivali vsak prvi Ä?etrtek v mesecu. Vodili jo bosta posebej usposobljeni prostovoljki s strokovnim izpitom iz socialnega varstva. Novost v Velenju pa so tematski pogovorni veÄ?eri Hospickafe, ki jih Ĺže prirejajo odbori po vsej Sloveniji, njihov glavni namen pa je detabuizacija tem, povezanih z umiranjem, smrtjo, izgubo, Ĺžalovanjem, ki jih bodo odpirali z raznimi gosti. ÂťNamen Hospickafeja je ustvariti prostor, v katerem vsak lahko spregovori o svoji izkuĹĄnji s smrtjo. Mnogi namreÄ? imajo obÄ?utek, da o tem ne smejo govoriti, ker okolica tega ne sprejema, ker ljudje noÄ?ejo posluĹĄati o izgubah, Ä?eprav so del vsakega Ĺživljenja,ÂŤ razlaga prosto-

Hospicevi prostovoljki Brigita Ĺ inigoj in Sandra

voljka Sandra in dodaja, da imajo ĹĄe veliko idej za predstavljanje in izvajanje aktivnosti druĹĄtva, imajo pa premalo prostovoljcev, da bi lahko vse izvedli. ÂťImamo ambicije, da zaĹživimo s polno energijo, zato bomo februarja v Velenju organizirali izobraĹževanje za prostovoljce, na katerem se lahko pripravijo na sooÄ?anje z minljivostjo bliĹžnjih in samega sebe. Tudi Ä?e po izobraĹževanju ĹĄe niso pripravljeni na spremljanje,

jim bo izkuĹĄnja zagotovo koristila, v druĹĄtvu pa lahko delajo tudi pri drugih programih in projektih.ÂŤ

Kako je biti Hospicev prostovoljec?

ÂťLjudje imajo obÄ?utek, da smo to posebni ljudje. Pravzaprav pa naĹĄe delo niti ni tako teĹžko niti tako Ĺžalostno, kot je videti. V skrajnih situacijah se namreÄ? druĹžine, ki jih spremljaĹĄ, tesno poveĹžejo. MogoÄ?e tako, kot se

Se je pa ves Ä?as manjĹĄala populacija otrok. V sedemdesetih letih jih je bilo skoraj enkrat veÄ?, kot jih je danes. Spreminjala se je obolevnost otrok, spreminjala se je njihova obravnava. Ko primerja takrat in danes, pa pravi: ÂťV zadnjih letih je bistveno veÄ? otrok, ki so rojeni nedonoĹĄeni, z izjemno nizko porodno teĹžo in nekaterimi prirojenimi napakami. Sodobna medicina jih zazdravi, ampak nekateri imajo hude posledice. Oblikovali smo razvojno ambulanto, vkljuÄ?ili ĹĄirok tim sodelavcev, veliko veÄ? kot nekdaj se ukvarjamo z debelostjo, sladkorno boleznijo, ki je tudi neke vrste posledica premalo gibanja in nepravilne prehrane.ÂŤ đ&#x;”˛

Naslednji Hospickafe se bo zaÄ?el 11. decembra ob 19.19 v Ĺ tudijski Ä?italnici KnjiĹžnice Velenje. Tokrat bodo tema nerojeni otroci. Ne Ĺžalujemo le ob smrti bliĹžnjega, ampak na razliÄ?ne naÄ?ine in razliÄ?no intenzivno ob izgubi vsakega odnosa. Hospic odpira prostor ĹžalujoÄ?im, ki imajo potrebo govoriti o izgubi in tako ohranjati odnos z osebo. nikoli niso. Ob bliĹžajoÄ?em se koncu so bolj iskreni, ljubeÄ?i. Kot opazovalec se Ä?utiĹĄ zelo privilegiranega, da imaĹĄ to moĹžnost, da ti je nekdo posvetil svoje zadnje dneve na tem svetu. Meni so te izkuĹĄnje dale priloĹžnost za vpogled v to, kar je v Ĺživljenju res pomembno. Z njimi Ĺživim drugaÄ?e,ÂŤ pravi Sandra, ki se je kot Hospiceva prostovoljka nauÄ?ila tudi aktivno posluĹĄati. ÂťS Ä?lovekom si tu in zdaj, ker veĹĄ, da je lahko jutri vsega konec.ÂŤ Tako pravzaprav prostovoljci Hospica in uporabniki programov v sooÄ?anju s smrtjo ozaveĹĄÄ?ajo Ĺživljenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

GOSPODARSTVO

ZloĹžljiva kolesa pony izziv in priloĹžnost

GOSPODARSKE novice Cesta ĹĄe vedno ÂťÄ?akaÂŤ na odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a

V podjetju Turna Ĺ oĹĄtanj napovedujejo zaÄ?etek redne proizvodnje spomladi prihodnje leto – Celovit koncept razvoja in trĹženja pripravljajo v sodelovanju z zunanjimi partnerji – Eden od razvojnih projektov elektriÄ?na kolesa Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžba Turna v Ĺ oĹĄtanju je konec septembra postala lastnica podjetja Gor kolesa, ki je lansko poslovno leto sklenilo z dobrimi 860 tisoÄ? evri izgube. Kupila ga je od velenjskega Gorenja. To se je odloÄ?ilo za njegovo prodajo s prihodom novega veÄ?inskega lastnika, ki ga zanima razvoj osnovne dejavnosti, v katero pa proizvodnja sodobne razliÄ?ice zloĹžljivega kolesa pony ne sodi.

Zato je tudi nastala izguba, ki jo omenjate.ÂŤ Bodo kolesa proizvajali in trĹžili ali (glede na to, da je Turna proizvodno podjetje) samo proizvajali, prodajo pa prepustili komu drugemu? Konkretnega odgovora za zdaj nimajo, ker izde-

veÄ?jih mestnih okoljih v drĹžavi in drugih evropskih drĹžavah. To pomeni, da ga bomo v Sloveniji trĹžili pod blagovno znamko Rog, v drugih drĹžavah pa pod drugo blagovno znamko, paÄ? odvisno od koncepta trĹženja, ki ga – kot sem Ĺže dejal – ĹĄe razvijamo.ÂŤ

Celovit koncept razvoja in trĹženja ĹĄe pripravljajo

Za druĹžbo Turna, ki v Ĺ oĹĄtanju zaposluje 170 delavcev in ima status invalidskega podjetja, sta nov program in podjetje nekaj povsem novega glede na osnovno dejavnost – proizvodnjo komponent za belo tehniko. ÂťNakup je za nas izziv in priloĹžnost. Zaznali smo potencial mladega podjetja, ki je bilo ustanovljeno ĹĄele pred dobrima dvema letoma in ĹĄe ni uspelo razviti vseh svojih zmoĹžnosti v proizvodnji in prodaji koles,ÂŤ je pojasnil razloge za nakup direktor druĹžbe Turna Ĺ oĹĄtanj Vladimir PogaÄ? in nadaljeval: ÂťNastavki so zelo dobri, sami pa ocenjujemo, da imamo moĹžnosti za njihovo izvedbo, tako prostorsko kot razvojno. Koliko je znaĹĄala cena nakupa, je poslovna skrivnost. Je pa bila primerna glede na dejstvo, da razvoj podjetja ĹĄe ni konÄ?an.

ElektriÄ?na zloĹžljiva kolesa so pomemben prispevek k trajnostni mobilnosti, za kar se v Turni zavzemajo, in to med drugim z ureditvijo elektriÄ?ne polnilnice in elektriÄ?nimi avtomobili tudi dokazujejo.

lava celovitega koncepta razvoja in trĹženja oziroma marketinga ĹĄe ni konÄ?ana. Pripravljajo ga s svojimi zunanjimi partnerji. ÂťPri prodaji koles zagotovo ne bo ĹĄlo le za prodajo koles pod blagovno znamko Rog, ampak za prodajo zloĹžljivih mestnih koles, ki so trend predvsem v

Redna proizvodnja spomladi prihodnje leto

Proizvodnja zloĹžljivih koles je v Ĺ oĹĄtanju Ĺže stekla, vendar za zdaj v zelo okrnjeni obliki, ker za redno proizvodnjo nimajo vseh potrebnih komponent. Te so v fazi naroÄ?anja. ZaÄ?etek redne proizvodnje naÄ?rtujejo na zaÄ?etku

pomladi prihodnje leto. Koliko koles bodo izdelali na leto? Ĺ tevila za zdaj ne moremo napovedati, odgovarja PogaÄ?, ker je tudi ta program ĹĄe v pripravi. Zagotovo pa bodo zadostili potrebam trga, ki jih bodo pripravili skupaj s partnerji. PriloĹžnost za prodajo vidijo predvsem v Sloveniji in veÄ?jih evropskih mestih. Je pa sogovornik potrdil informacijo, da bodo proizvodnjo zloĹžljivih pony koles dopolnili z elektriÄ?no razliÄ?ico. ÂťElektriÄ?na kolesa so eden najpomembnejĹĄih razvojnih projektov. Danes so ta kolesa v trendu, saj so zelo primerna za mobilnost v mestu, zlasti za starejĹĄe ljudi. Ker so zelo okretna in zloĹžljiva, jih je mogoÄ?e spraviti v prtljaĹžnik avtomobila ali shraniti v pisarni na delovnem mestu. ElektriÄ?na zloĹžljiva kolesa so pomemben prispevek k okolju in ljudem prijazni trajni mobilnosti, za kar se zavzemamo tudi v naĹĄi druĹžbi.ÂŤ Zaradi novega programa za zdaj ne predvidevajo veÄ?jega ĹĄtevila zaposlenih. Novo podjetje in nov program pa nista edini novosti v druĹžbi Turna. Kot pravi Vladimir PogaÄ?, se v proizvodnji komponent za belo tehniko dogajajo v Evropi in po svetu globalne spremembe in temu se morajo prilagajati tudi dobavitelji. Zato s partnerji intenzivno razvijajo nove reĹĄitve in sledijo sodobnim usmeritvam. đ&#x;”˛

Bistveno bolje pripravljeni

Velenje, 23, novembra – 'Novi Ä?asi, novi odgovori' je naslovila NLB, delniĹĄka druĹžba, iz Ljubljane 5. poslovni zajtrk in sreÄ?anja komitentov iz regije SaĹĄa in KoroĹĄke, ki ga je tudi tokrat pripravila v vili Bianci v Velenju. Po besedah BlaĹža Brodnjaka (predsednika uprave banke) je razlogov za takĹĄno sporoÄ?ilo veÄ?. ÂťNa eni strani dobiva naĹĄa banka konstelacijo lastnikov, ki ji bodo omogoÄ?ili nova znanja ter izkuĹĄnje, na drugi pa zaznavamo trende, ki nas znajo napeljati k razmisleku, da smo blizu resnejĹĄega ekonomskega popravka in bomo znova potrebovali odloÄ?ne, pravoÄ?asne odgovore, potrebnega bo veÄ? sodelovanja in razumevanja.ÂŤ Brodnjak ĹĄe meni, da pridobiva banka nova znanja, izkuĹĄnje in nove vzvode s tem, ko je po veÄ? letih lastninjenja postala mednarodna institucija, ki kotira z delnicami na londonski in ljubljanski borzi. Ĺ e vedno pa je njen najveÄ?ji deleĹž v domaÄ?i lasti. Na mnenje nekaterih komitentov banke, da se prodaja ne bi smela zgoditi, Brodnjak odgovarja: ÂťÄŒe je tako, zakaj se takrat, ko so imeli moĹžnost glasovati in kupiti naĹĄe delnice, niso odloÄ?ili za odkup v veÄ?jem ĹĄtevilu? Ne bom ocenjeval, ali je bila cena visoka ali nizka, v vsakem primeru je uvrstitev naĹĄih delnic na borzi priloĹžnost za slovenske investitorje, saj imamo Slovenci v banÄ?nem sistemu samo 18,5 milijarde evrov, banÄ?nega premoĹženja pa krepko Ä?ez 20 milijard evrov.ÂŤ NLB, zagotavlja sogovornik, je v zelo dobri kondiciji, s tem, ko je postala mednarodna, pa se bo razbremenila doloÄ?enih spon. Po-

staja prepoznavna na dolgi rok in v petih drĹžavah sistemsko pomembna regionalna banka. PogreĹĄajo zavedanje tega pomena pri oblastni politiÄ?ni strukturi, ki bi se morala lotiti strukturnih reform za boljĹĄe Ĺživljenje vseh. Za ekonomsko krizo, ki se napoveduje z ohlajanjem zlasti nemĹĄkega trga, sta

Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek je prejĹĄnji teden obiskala KoroĹĄko. Ogledala si je tudi terenske aktivnosti projekta tretja razvojna os in dejala, da za zdaj vsi dogovori drĹžijo, bodo pa ponovno pregledali predvideno Ä?asovnico. Postopki na odseku Velenje–Slovenj Gradec se nadaljujejo ne glede na to, da se za odsek Ĺ entrupert–Velenje Ä?aka na odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a. Kot je med drugim poudarila, je gradnja tretje razvojne osi eden od treh najbolj prioritetnih projektov njenega mandata na ministrstvu za infrastrukturo.

Iz proraÄ?una veliko ÂťnovihÂŤ milijonov Vlada je potrdila predlog novele zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una. Z novelo odgovarja na dodatne obveznosti, ki jih je za leto 2019 prevzela drĹžava. Zaradi dogovora z obÄ?inami o zviĹĄanju povpreÄ?nine bo potrebnih dodatnih 32,5 milijona evrov, zaradi druge uskladitve pokojnin v jeseni pa ĹĄe sedem milijonov evrov. Za izplaÄ?ilo letnega dodatka za upokojence je potrebnih dodatnih 18 milijonov evrov. Dodatnih ĹĄest milijonov evrov odhodkov bo nastalo v proraÄ?unu tudi zaradi vzpostavitve novega proraÄ?unskega sklada, ustanovljenega za razvoj nevladnih organizacij. Zaradi teh novih obveznosti bo treba zagotoviti pribliĹžno 80 milijonov evrov. Vlada namerava prihraniti 16 milijonov evrov s tem, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi leta 2019 ne bodo usklajevali, 60 milijonov evrov pa bi v proraÄ?unu prihranili s podaljĹĄanjem omejitve izplaÄ?evanja delovne uspeĹĄnosti iz postavke poveÄ?anega obsega dela javnih usluĹžbencev.

Zahteve sindikatov sproĹžile pozornost evropske komisije Zahteve javnega sektorja po zviĹĄanju plaÄ? in druge obremenitve drĹžavnega proraÄ?una so Ĺže sproĹžile pozornost evropske komisije, ki ob oceni osnutka slovenskega proraÄ?unskega naÄ?rta za leto 2019 ugotavlja, da v Sloveniji obstajajo tveganja proraÄ?unske neskladnosti z evropskimi pravili. No, nismo sicer edini. Skupaj s Slovenijo so v skupini drĹžav, kjer obstajajo tveganja proraÄ?unske neskladnosti, ĹĄe Belgija, Francija, Portugalska in Ĺ panija. Deset drĹžav je skladnih s pravili, tri pa so preteĹžno skladne. Komisija poziva Slovenijo, naj proraÄ?un uskladi s pravili in naj ji posodobljen osnutek poĹĄlje vsaj en mesec pred naÄ?rtovanim sprejetjem v drĹžavnem zboru. Stopnja rasti neto primarnih izdatkov ne bi smela preseÄ?i 3,1 odstotka, strukturni napor pa bi moral biti 0,65 odstotka BDP.

Rast niĹžja od predvidevanj Da prihodnost ni povsem roĹžnata, nas opozarja tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je maja napoved rasti slovenskega bruto domaÄ?ega proizvoda v letu 2018 zviĹĄala na pet odstotkov, a je prejĹĄnji teden to napoved zniĹžala – na 4,4 odstotka. To je ĹĄe eno od zniĹžanj v sedaj Ĺže seriji niĹžjih gospodarskih napovedi naĹĄe rasti v tem in prihodnjem letu.

Peti poslovni zajtrk NLB v znamenju novih Ä?asov in novih odgovorov – Skrb za denar slovenskih gospodinjstev velika odgovornost in priloĹžnost Tatjana PodgorĹĄek

29. novembra 2018

v uporabniĹĄke izkuĹĄnje in v svoje znanje se nameravamo pribliĹžati strankam. V naĹĄih nedrjih hranimo vsak tretji evro slovenskih gospodinjstev, kar je velika odgovornost in hkrati priloĹžnost. Tudi dogodek v Velenju je dokaz, da se s spremembo lastniĹĄke strukture ni niÄ? spremenilo, da NLB ostaja slovenska

Nezadovoljstvo tudi v zasebnem sektorju GroĹžnja delodajalcev z odpovedjo kolektivnih pogodb dejavnosti je bila kaplja Ä?ez rob Ĺže tako nezadovoljnim delavcem v zasebnem sektorju, kjer rast plaÄ? ne sledi gospodarski rasti niti zahtevam javnega sektorja. Ta odziv delodajalskih organizacij na napovedane spremembe zakona o minimalni plaÄ?i je tako razburili sindikate zasebnega sektorja, da so napovedali protestni shod pred sedeĹžem delodajalskih zdruĹženj. Ob tem je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Lidija JerkiÄ? dejala, da je zaradi 30 evrov dviga minimalne plaÄ?e neprimerno groziti z odpovedjo kolektivnih pogodb.

Za aktivno politiko zaposlovanja dobrih 91 milijonov Vlada je prejĹĄnji teden sprejela naÄ?rt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019. Za te ukrepe bo na voljo 91,4 milijona evrov, od tega bo 56,3 milijona evropskih sredstev, natanÄ?neje bo ĹĄlo za sredstva Evropskega socialnega sklada. V program bo predvidoma vkljuÄ?enih 34.570 oseb. Tudi za prihodnje leto so napovedali poslovni zajtrk v lokalnem okolju, saj ugotavljajo, da so tovrstne oblike sreÄ?anja koristne za vse.

banÄ?ni sektor in slovensko gospodarstvo v bistveno boljĹĄi kondiciji kot pred krizo leta 2008. Tudi finanÄ?niki so bolj preudarni in konservativni. Spremembe, ki bodo vplivale na komitente, v NLB usmerjajo v izboljĹĄanje njihovih izkuĹĄenj, zagotavlja Brodnjak. Ĺ e naprej bodo vlagali v digitalizacijo storitev, ki bodo omogoÄ?ile komitentom pristop preko mobilnega telefona. Ĺ˝e danes so edina banka na trgu, ki omogoÄ?a video in 24-urni klepet preko kontaktnega centra. ÂťZ vlaganji

banka, ki bo imela dolgoroÄ?no najbrĹž edina pomembno domaÄ?e lastniĹĄtvo in sistemsko vlogo kot najveÄ?ja banka na trgu.ÂŤ Na sreÄ?anju so pozornost namenili druĹžinskemu podjetniĹĄtvu nekoÄ?, danes in v prihodnosti. Pri tem je primer dobre prakse prenosa lastniĹĄtva ter obveznosti na mlajĹĄe generacije predstavil Martin JezerĹĄek, generalni direktor druĹžinskega podjetja Gostinstvo JezerĹĄek iz Medvod. đ&#x;”˛

Korak do uveljavitve elektriÄ?nih avtomobilov ĹĄe daleÄ?? ÄŒeprav postajajo elektriÄ?ni avtomobili ob vseh zapletih, s katerimi se ob njih sreÄ?ujejo uporabniki, vendarle vse bolj verjetna alternativa, pa analize ugotavljajo, da je korak do njihove popolne uveljavitve ĹĄe daleÄ?, saj so stroĹĄki za svetovno ekonomijo naravnost neverjetni. TeoretiÄ?no je potrebnih ĹĄest bilijonov dolarjev samo za izgradnjo infrastrukture, ki jo potrebujejo elektriÄ?ni avtomobili – gre za polnilne postaje in vlaganja v potrebno elektriÄ?no omreĹžje, trdijo pri Goldman Sachsu. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

29. novembra 2018

Med iskalci zaposlitve nova generacija mladih Prostih delovnih mest je veliko, se pa na zavodu zaradi strukturnega neskladja med ponudbo in povpraĹĄevanjem sreÄ?ujejo s teĹžavo pri kritju aktualnih prostih delovnih mest Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Mozirje – Oktobra se je na Zavod za zaposlovanje po zakljuÄ?enem izobraĹževanju prijavila nova generacija iskalcev prve zaposlitve, zato se je brezposelnost poveÄ?ala tudi v ĹĄaleĹĄko-savinjskem delu obmoÄ?ne sluĹžbe zavoda za zaposlovanje Velenje. Na Uradu za delo (UD) Velenje se je na novo prijavilo 245 oseb, na UD Mozirje 100. Ob koncu meseca je bilo na obeh UD registriranih 2.417 brezposelnih oseb, kar je za 138 oseb oziroma 5,4 odstotka manj kot oktobra 2017 (v Sloveniji za 8,1 odstotka manj),

v primerjavi s septembrom pa za 100 oseb oziroma 4,3 odstotka veÄ? (v Sloveniji za 3,3 odstotka). V obdobju od januarja do oktobra se je na obeh uradih v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 2.171 oseb, kar je 7 od-

â?ą

Konec oktobra je povpreÄ?ni Ä?as brezposelnosti na UD Velenje in UD Mozirje znaĹĄal 22,3 mesece (v Sloveniji 29,9 meseca).

Struktura brezposelnih

Med brezposelnimi, prijavljenimi na UD Velenje in UD Mozirje, je veÄ? kot 55 odstotkov Ĺžensk. Starih do 24 let je 12,5 odstotka oseb, nekoliko veÄ? na UD Mozirje (16,3 odstotka). V starosti od 25 do 29 let je ĹĄtevilo brezposelnih nad slovenskim popreÄ?jem, ki znaĹĄa 11,9 odstotka, na UD Mozirje, kjer je prijavljenih 12,3 odstotka mladih.

teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev (92), prodajalcih (919, upravljalcih strojev za proizvodnjo plastiÄ?nih izdelkov (89), Ä?istilcih, streĹžnikih in gospodinjskih pomoÄ?nikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah (86), varilcih (84), elektroinĹĄtalaterjih (69), strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego (67), kuharjih (55) in orodjarjih (52).

stotkov manj kot v primerljivem obdobju lani, od tega v Velenju 1.825, v Mozirju 565. Razlogov za odjavo je veÄ?, 1.794 pa se jih je odjavilo zaradi zaposlitve, zaradi tega torej, zaradi Ä?esar so se vpisali v evidenco.

Delodajalci zavodu sporoÄ?ili 2.942 prostih delovnih mest

ÂťZaradi ukinitve obvezne prijave prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje nimamo veÄ? podatkov o vseh prostih delovnih mestih v drĹžavi. Delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarska druĹžba v veÄ?inski lasti drĹžave, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami in nam jih o tem ni treba obveĹĄÄ?ati,ÂŤ pojasnjuje Sabina Tomlje iz ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje Velenje. V obdobju od januarja do oktobra so delodajalci za obmoÄ?je UD Velenje in Mozirje ObmoÄ?ni sluĹžbi sporoÄ?ili 2.942 delovnih mest.

Zaradi strukturnega neskladja teĹžko krijejo prosta delovna mesta Sabina Tomlje: ÂťV evidenci brezposelnih ostajajo osebe, ki nimajo ustreznega znanja in kompetenc.ÂŤ

NajveÄ? povpraĹĄevanja po delavcih za preprosta dela

Med prostimi delovnimi mesti, ki so jih delodajalci sporoÄ?ili ObmoÄ?ni sluĹžbi, je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (245), zidarjih (167), izvajalcih suhomontaĹžne gradnje (147), tesarjih (109), sestavljalcih elektriÄ?ne in elektronske opreme (107), natakarjih (97), voznikih

ÂťProstih delovnih mest je veliko, a se zaradi strukturnega neskladja med ponudbo in povpraĹĄevanjem na zavodu sreÄ?ujemo s teĹžavo pri kritju aktualnih prostih delovnih mest. V evidenci brezposelnih ostajajo osebe, ki nimajo ustreznega znanja in kompetenc. Ob zavedanju problematike zapo-

slovanja mladih, prvih iskalcev zaposlitve, starejĹĄih od 50 let in prejemnikov denarnega nadomestila v procesu svetovalne obravnave, napotovanja na prosta delovna mesta in vkljuÄ?evanju v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (APZ), posebno pozornost posveÄ?amo tem ciljnim skupinam,ÂŤ pravi Tomljetova.

Pri odpravljanju ovir so v pomoÄ? ukrepi APZ

V obdobju od januarja do oktobra letos je bilo na UD Velenje in UD Mozirje v ukrepe APZ vkljuÄ?enih 839 oseb. V Ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje 374, v ukrep Spodbujanje zaposlovanja 322, v ukrep Kreiranje delovnih mest 118, od tega v Javna dela 113 in 25 v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja. đ&#x;”˛

Denarno nadomestilo prejema 30 odstotkov brezposelnih

Konec septembra je na UD Velenje in UD Mozirje 699 oziroma 30,2 odstotka (v Sloveniji 24,2 odstotka) brezposelnih prejemalo denarno nadomestilo (zavarovanje za primer brezposelnosti je pravica, ki izhaja iz dela). PopreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega nadomestila je znaĹĄala 724,85 evra (v Sloveniji 708,53 evra).

Zakonodaja poskrbi za teme Za podjetnike osebnostna rast izjemno pomembna Na 6. sreÄ?anju podjetnikov regije SaĹĄa o uredbi varovanja podatkov, varnem poslovanju na spletu in zaĹĄÄ?iti ob izpadu dohodka – IzobraĹževanje vse pomembnejĹĄe Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 22. novembra – SPOT svetovanje Savinjska, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in sekcija raÄ?unovodskih servisov pri omenjeni zbornici je v PodjetniĹĄkem centru Standard pripravila 6. regijsko sreÄ?anje podjetnikov. Na njem so udeleĹženci namenili pozornost vpraĹĄanjem, kako zagotoviti skladnost s sploĹĄno uredbo o varstvu podatkov, varni spletni zaĹĄÄ?itit in zaĹĄÄ?iti ob izpadu dohodka.

SreÄ?anja dosegajo namen

goljufij.ÂŤ OdloÄ?itev o uvrstitvi zaĹĄÄ?ite ob izpadu dohodka kot eno od tem sreÄ?anja pa je sogovornica pojasnila: ÂťObstaja kopica paketov zavarovalnic, kako se zavarovati, ko – na primer – podjetnik zboli in hoÄ?e uveljaviti kakĹĄen odĹĄkodninski zahtevek, a se velikokrat zalomi pri drobnem tisku. To je ĹĄe zlasti pomembno za podjetnike, ki delajo sami, in takih je v naĹĄem okolju veliko.ÂŤ SreÄ?anje gospodarstvenikov in izbor aktualnih tem, dodaja Petra

Vsako leto pred novimi izzivi

Ob pogledu na opravljeno delo sekcije v tem letu sogovornica ugotavlja, da so bili uspeĹĄni. Nadaljevali so tradicijo sreÄ?anj in izmenjave primerov dobrih praks z velenjskim finanÄ?nim uradom, ki ga je na lanskem kongresu izvajalcev raÄ?unovodskih storitev generalna direktorica FinanÄ?ne uprave Slovenije ĹĄe posebej izpostavila. UspeĹĄno nadaljujejo tudi sodelovanje s tovrstnim

ÂťTem za sreÄ?anje nam ne zmanjka. Zanje poskrbijo zakonodajne spremembe, saj je vsako leto kaj novega,ÂŤ je dejala Petra Pleterski, predsednica sekcije pri omenjeni zbornici. Ena takĹĄnih novosti je uredba o varstvu Zaradi tem letoĹĄnjega sreÄ?anja bi si Ĺželeli ĹĄe kakĹĄnega udeleĹženca veÄ?. osebnih podatkov. Z njimi so imeli v raÄ?unovodskih Pleterski, Ĺželijo od vsega zaÄ?etka druĹĄtvom iz Zgornje Savinjske servisih ogromno dela, pol leta po opozoriti na pomen dobrih raÄ?u- doline, s katerim naÄ?rtujejo in njegovi uvedbi pa so iz prve roke novodskih servisov. Dosedanja so izvajajo predavanja, seminarje, (informacijske pooblaĹĄÄ?enke) upraviÄ?ila priÄ?akovanja in dose- izmenjajo izkuĹĄnje, na meseÄ?nih Ĺželeli izvedeti, kaj zaznavajo na gajo svoj namen. ÄŒeprav bi si na sestankih sekcije iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, terenu pozitivnega in kaj nega- letoĹĄnjem Ĺže zaradi tem Ĺželeli ĹĄe povezane s ĹĄtevilnimi zakonotivnega v zvezi z novostjo tudi kaĹĄnega udeleĹženca veÄ?, pa so dajnimi spremembami. ÂťVsako drugod po Sloveniji. UdeleĹženci znova ugotavljali, da je med njimi leto smo zaradi teh pred novimi sreÄ?anja so dobili tudi marsikateri prisotnih vse veÄ? tudi podjetnikov izzivi, ker se vsako leto moramo odgovor na vpraĹĄanje o zavarova- iz domaÄ?ega in ĹĄirĹĄega okolja. nauÄ?iti kaj novega. To lahko donju pred vdori na spletu. ÂťNaĹĄe ÂťZaznavajo, da jim pridobljene seĹžemo le z izobraĹževanjem, ki pomembno orodje so raÄ?unalniki, informacije lahko koristijo. Ni postaja vse pomembnejĹĄe tudi pri katerih pa tako raÄ?unovodski jih malo, ki sreÄ?anja izkoristijo ĹĄe za raÄ?unovodske servise, ki so servisi kot naĹĄe stranke zazna- za druĹženje med sabo, izmenjavo desna roka podjetnikom,ÂŤ je ĹĄe vamo vse veÄ? prevar, spletnih izkuĹĄenj, vizitkanje.ÂŤ dejala Petra Pleterski.

Tretji veÄ?er Kluba podjetnikov SAĹ A tokrat o osebnostni rasti UrĹĄka KljajiÄ?

je pomembno, da si zastavimo natanÄ?ne cilje in jim s polnim fokusom sledimo, saj lahko le sanje Velenje, 22. novembra – V razprodani dvorani kul- z realnim naÄ?rtom postanejo resniÄ?nost. Za osebturnega doma so o osebnostni rasti zelo sproĹĄÄ?eno nostno rast oba skrbita vsak dan, to je njun prvi in humorno razglabljali Tanja Skaza (pobudnica nasvet tudi ostalim, kako jo krepimo, pa je odvisno veÄ?era) in njena dva gosta – predsednik uprave od nas samih. Za Batagelja je pomembno, da smo druĹžbe Postojnska jama Marjan Batagelj ter sousta- prvi in izstopamo, hkrati pa, da si postavimo cilje noviteljica podjetja Out Seven, ki je ustvaril Talkinga za Ĺživljenje: ÂťTo je bolj vrednostni sistem, ki sem Toma, Iza Login. Pobudnica veÄ?era Tanja Skaza si ga v Ĺživljenju postavil, in ta se pri meni zaÄ?ne z pravi: ÂťTa veÄ?er sem predlagala, ker nam tega malo mojo druĹžino in skrbjo, da je druĹžina sreÄ?na. Delo, manjka, premalo se zavedamo, da smo sami krea- ki ga opravljaĹĄ, je potem samo del tega mojega potorji svojega Ĺživljenja slanstva, da imam in lahko Ĺživimo sanje, otroke in da bodo Ä?e jih res imamo, ter oni to mojo vzgojo uresniÄ?imo cilje.ÂŤ prenaĹĄali naprej.ÂŤ Batagelja je izbrala, Vsem obiskovalcem ker ga spoĹĄtuje kot je svetoval, da pregospodarstvenika, ki berejo pravljico AliĹživi svojo avtentiÄ?ca v Ä?udeĹžni deĹželi, nost in edinstvenost saj je bolj pouÄ?na, ter sledi samo sebi. kot si lahko predstaLoginova pa je njena vljamo. Loginova srÄ?na prijateljica, ki pa je poudarila, da je naredila ogromno so za Ĺživljenje poza ta planet in je osemembne tri stvari: ba, ki najbolj verjaÂť Fit telo, zdrava me, da lahko dela s prehrana, odnosi srcem in to intuicijo in to, da si prizadeprenese na ljudi. vaĹĄ, da si kar se da v Oba sta predstavila stanju brezpogojne zanimive zgodbe o Iza Login, Marjan Batagelj in Tanja Skaza ljubezni.ÂŤ uspehu. Predvsem

Mala in srednja podjetja ĹĄe premalo produktivna Mala in srednje velika podjetja v Sloveniji ustvarijo 65,1 odstotka dodane vrednosti in 73,4 odstotka delovnih mest v nefinanÄ?nem sektorju gospodarstva, kar presega povpreÄ?je EU, ugotavlja v letnem poroÄ?ilu Evropska komisija. Ob tem pa opozarja, da je letna pro-

duktivnost teh podjetij v Sloveniji skoraj za Ä?etrtino niĹžja od povpreÄ?ja EU. Med glavnimi izzivi v Sloveniji komisija ĹĄe vedno vidi pomanjkanje kvalificiranih kadrov, med reĹĄitvami pa vidi tesnejĹĄe povezovanje med gospodarstvom in ĹĄolskim sistemom. Prav tako

komisija meni, da bi morali v Sloveniji najti alternativne vire financiranja, ĹĄe posebej za hitro rastoÄ?a podjetja, ki se ukvarjajo z inovacijami. Komisija Slovenijo tudi poziva k nadaljnjemu administrativnemu razbremenjevanju đ&#x;”˛ mz gospodarstva.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 21. novembra Iz SAB so sporoÄ?ili, da bodo pred sejo vlade v koaliciji poskusili najti soglasje v zvezi z izplaÄ?ilom regresa upokojencem, sicer bodo ministri in poslanci te stranke glasovali proti predlogu novele zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una za leto 2019. Oglasila se je tudi Levica. Opozorili so, da osnutek proraÄ?unskega zakona predvideva usklajevanja nekaterih socialnih transferjev v letu 2019, na drugi strani pa je predviden nakup 38 oklepnikov za Slovensko vojsko. Ĺ olski in dva zdravstvena sindikata so z vlado parafirali sporazum o razreĹĄevanju stavkovnih zahtev, s katerim zaposlenim vsaj nekoliko dvigujejo plaÄ?e in postavke za deĹžurstva.

ÄŒetrtek, 22. novembra Vlada je sprejela predlog zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una, ki bo dvignil regres upokojencem za 18 milijonov evrov.

Petek, 23. novembra

Alenka Ermenc je prva slovenska generalka.

Predsednik Borut Pahor je na dan Rudolfa Maistra poviĹĄal Alenko Ermenc v generalmajorko Slovenske vojske; s tem je postala prva slovenska generalka. DruĹĄtvo novinarjev je nagrado za Ĺživljenjski prispevek podelilo Slavku Bobovniku. Ĺ panija je zahtevala pisno zagotovilo Bruslja, da bo imel Madrid veto na dogovor med EU in Gibraltarjem, in zagrozila, da sicer ne bo podprla brexita. Po pozivu brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, da lahko v Braziliji ostanejo le, Ä?e dela plaÄ?e ne bodo vraÄ?ali kubanski vladi, je Brazilijo zapustilo veÄ? kot osem tisoÄ? kubanskih zdravnikov.

Sobota, 24. novembra Nov zakon bo upokojencem regres dvignil za skupno 18 milijonov evrov.

Predsednik policijskega sindikata je povedal, da so se z vlado vendarle zaÄ?eli pogajati o vseh toÄ?kah stavkovnih zahtev. ÂťDa pa bi dosegli dogovor, bo treba vloĹžiti ĹĄe veliko naporov,ÂŤ je dejal Radivoj UroĹĄeviÄ?. Volilne komisije v obÄ?inah Celje, RogaĹĄka Slatina in Ribnica na Pohorju so ugotovile nekaj nepravilnosti na lokalnih volitvah v nedeljo pred tem. Pravni strokovnjaki iz razliÄ?nih vej pravosodja so opozorili, da bi predlagane spremembe zakona o kazenskem postopku odprle ĹĄtevilna ustavnopravna vpraĹĄanja, zaradi katerih bi sodbe mnoĹžiÄ?no padale na ustavnem sodiĹĄÄ?u. V Avstraliji je novi JuĹžni Wales zajel ogromen peĹĄÄ?eni vihar.

Picaburek

Oblasti so izdale zdravstveno opozorilo o slabi kakovosti zraka in pozvale ljudi, naj se zadrĹžujejo v zaprtih prostorih. V Tirani je priĹĄlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so zahtevali ustrezne odĹĄkodnine za hiĹĄe, ki so predvidene za ruĹĄenje zaradi gradnje avtoceste.

Glede oglaĹĄevanja delno ali veÄ?insko drĹžavnih podjetij v medijih s sovraĹžno vsebino se je oglasil premier Marjan Ĺ arec. ÂťDrĹži, da sta medijska in svoboda govora temelja demokracije, a to ĹĄe zdaleÄ? ne pomeni, da sta neomejeni,ÂŤ je poudaril. Iz njegovega kabineta pa so medtem sporoÄ?ili, da bodo na kandidata za novega kohezijskega ministra na proĹĄnjo SAB poÄ?akali do srede. Karel Erjavec je ob tem zbodel Alenko BratuĹĄek zaradi neuspelega pritiska na koalicijske partnerje.

Predsednik NSi Matej Tonin je predsedniku republike Borutu Pahorju predlagal sklic vrha parlamentarnih strank, na katerem bi preverili, ali so pripravljene spoĹĄtovati izid migracijskega referenduma. V Tajvanu je vladajoÄ?a Demokratska napredna stranka na lokalnih volitvah doĹživela hud poraz. Znanstveniki iz ZDA so pripravili ĹĄtudijo, v kateri so opozorili, da bo zaradi podnebnih sprememb ameriĹĄko gospodarstvo do konca stoletja izgubilo stotine milijonov dolarjev. Bela hiĹĄa pa je poroÄ?ilo zavrnila. V Franciji so se Ĺže drugi konec tedna zapovrstjo nadaljevali mnoĹžiÄ?ni protesti proti dvigovanju cen goriva. V Parizu je policija posredovala tudi s solzivcem in vodnimi topovi. Ĺ˝upan mehiĹĄkega mesta Tijuana pri meji z ZDA je zaradi pri-

29. novembra 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ĺ olski in dva zdravstvena sindikata so z vlado parafirali sporazum o razreĹĄevanju stavkovnih zahtev.

Poljski parlament je podprl osnutek zakona, ki vraÄ?a na delo okoli 20 upokojenih sodnikov. Kosovo je za desetkrat zviĹĄalo carine na blago iz Srbije in BiH. Kot so pojasnili, zaradi nepraviÄ?ne obravnave in oviranja Kosova. Evropska komisija je zaradi neskladnosti s pravili evroobmoÄ?ja zavrnila italijanski proraÄ?unski naÄ?rt za leto 2019 in se zavzela za sproĹžitev kazenskega postopka zaradi Ä?ezmernega javnega dolga.

Protestniki so v Parizu zahtevali niĹžje cene goriv.

hoda karavane pet tisoÄ? migrantov iz Srednje Amerike razglasil humanitarno krizo.

Nedelja, 25. novembra Na mednarodni dan boja proti nasilju nad dekleti in Ĺženskami so se vrstili ĹĄtevilni pozivi k takojĹĄnjemu konÄ?anju tovrstnega nasilja, ki sodi v najhujĹĄe krĹĄitve Ä?lovekovih pravic. V ZdruĹženju novinarjev in publicistov so se odzvali na poziv premierja Marjana Ĺ arca o oglaĹĄevanju v medijih s ÂťsovraĹžnimi vsebinamiÂŤ. Dejali so, da Ĺ arÄ?eve besede razumejo kot enega najveÄ?jih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih. ÄŒlanice drĹžav Evropske unije so na izrednem vrhu v Bruslju podprle loÄ?itveni sporazum z Veliko Britanijo in politiÄ?no izjavo

Zaznamovali smo mednarodni dan boja proti nasilju nad dekleti in Ĺženskami.

o prihodnjih odnosih. Ukrajinska mornarica je sporoÄ?ila, da so ruski specialci v ÄŒrnem morju po streljanju zasegli tri ukrajinske ladje, pri Ä?emer sta bila ranjena dva ukrajinska mornarja. V sirskem mestu Alep naj bi priĹĄlo do napada s kemiÄ?nim oroĹžjem. Sirija je obtoĹžila upornike, ki so odgovornost zanikali, ruska vojska pa je izvedla povraÄ?ilne letalske napade. Ĺ vicarji so zavrnili pobudo najveÄ?je stranke, s katero bi drĹžavno zakonodajo postavili pred mednarodno. Padla je tudi pobuda za ohranjanje kravjih rogov.

Ponedeljek, 26. novembra V Avstriji se je zgodila dvourna opozorilna stavka v drĹžavnih Ĺželeznicah, zaradi katere je obstal ves ĹželezniĹĄki promet v drĹžavi, vkljuÄ?no s Ä?ezmejnim prometom. Potem ko je Rusija v bliĹžini polotoka Krim zavzela tri ukrajinske ladje, je ukrajinski predsednik Petro PoroĹĄenko podpisal odlok o razglasitvi vojnih razmer za dva meseca. Potrebna je bila ĹĄe odobritev parlamenta. AmeriĹĄke oblasti so za veÄ? ur zaprle najbolj oblegan mejni prehod z Mehiko pri San Diegu, saj je okoli 500 ljudi skuĹĄalo nasilno

prestopiti mejo. Obmejni policisti so pri tem uporabili solzivec. V napadu dĹžihadistiÄ?ne skupine Islamska drĹžava na vhodu Sirije je bilo ubitih 92 pripadnikov Sirskih demokratiÄ?nih sil, ki jih podpirajo ZDA.

Zaradi incidenta v ÄŒrnem morju je ukrajinski predsednik razglasil vojno stanje.

Torek, 27. novembra Vlada je z mesta naÄ?elnika GeneralĹĄtaba Slovenske vojske razreĹĄila Alana Gederja in na njegovo mesto imenovala Alenko Ermenc, ki jo je pri tem podprl tudi predsednik republike Borut Pahor. Poslanci so zaradi izglasovanega odloĹžilnega veta na predlog zakona o nepremiÄ?ninskem posredovanju o tej vsebini glasovali ĹĄe enkrat. Predlog je dobil 42 glasov, kar ni zadostovalo za njegovo uveljavitev. Minister za kulturo Dejan PreĹĄi-

Predlog zakona o nepremiÄ?ninskem posredovanju tokrat ni dobil zadostne podpore v parlamentu.

Ä?ek se je v Bruslju zavzel za globe za krĹĄenje medijske zakonodaje. Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil resno zaskrbljenost zaradi uvedbe vojnega stanja v Ukrajini. ZdruĹženi narodi so Venezueli poslali 9,2 milijona dolarjev humanitarne pomoÄ?i.

Kadar grem zveÄ?er po dolgi plaĹži, najraje bosa, tudi ko me peĹĄÄ?ena zrna Ĺže hladno zbadajo v podplate in mi veter z algastim vonjem zavija okrog uĹĄes, vedno v pesku kaj najdem. Velikokrat je kakĹĄna izgubljena drobna igraÄ?ka, ki jo mali Ä?uk z veseljem sprejme kot gusarski zaklad iz morja. Februarja, recimo, obÄ?udujem modro-vijoliÄ?asto-roza smrtonosne Ĺželatinaste lepotice – meduze portugalske ladjice. DrugiÄ? naletim na rumene spuĹžvice in temno rdeÄ?e, skoraj Ä?rne alge. Danes je bila plaĹža preplavljena z od vode napihnjenimi kaktusovimi okonÄ?inami z dolgimi bodicami. ÂťVedno kaj najdem,ÂŤ reÄ?em sosprehajalcu. ÂťKdaj tudi kakĹĄno roko utopljenca?ÂŤ me v ĹĄali vpraĹĄa. Uf, v resnici velikokrat pomislim, da se mi utegne zgoditi ravno kaj takega, srh me spreleti in zoprno misel brĹž porinem v tiste globoÄ?ine, kjer se potikajo misli podobne sorte. Ampak zanimivo kaj, kako tile Ĺžalostni ostanki kaktusov spomijajo prav na odtrgane okonÄ?ine utopljencev. Le od kod jih je naplavilo, zadeva izgleda kot pravi kaktusji masaker. Rahlo nedomaÄ?e obÄ?utke mi spravljajo na plano, pa saj so samo kaktusi, ne nazadnje, uf ... ÂťTamle je morje zalilo prehod, greva malo Kaja AvberĹĄek po vrhu, potem pa spet nazaj na pesek?ÂŤ ÂťMah, ne ... enkrat, ko si za silo spraviva pesek z nog in se nama malo posuĹĄijo, kar bo v tej vlagi precej teĹžko, se nama ne bo veÄ? dalo broditi po mrzlem mokrem pesku ...ÂŤ Brez oklevanja sprejmem pragmatiÄ?no-neromantiÄ?en predlog. ÂťA greva do smreke, a je predaleÄ??ÂŤ ÂťJa, kaj se pa zamudiva.ÂŤ Tam, Ä?isto na koncu dolge mestne plaĹže je nakupovalni center v obliki piramid, tja so Ĺže pred kakĹĄnimi tremi tedni med palme postavili velikansko kovinsko konstrukcijo v obliki smreke, zdaj pa nekako Ä?udno psihedeliÄ?no utripa, kot bi bilo nekaj malo narobe zvezano. ÂťOd te smreke lahko Ä?loveku ĹĄe slabo rata! No, dajva jo slikat. Potem pa greva domov.ÂŤ (Na drugem koncu taiste plaĹže tudi Ĺže stoji podobna smreka, le na elektriko je ĹĄe niso prikljuÄ?ili. Lansko leto so ji na vrh poveznili svetleÄ?o rdeÄ?o zvezdo, kar se mi je zdelo kar ĹĄpasno. Dejstvo veliko pove o neobremenjenosti glede doloÄ?enih barv in doloÄ?enih oblik na doloÄ?enem teritoriju. Kakorkoli, letos je zvezda modra.) Noro, in ljudje Ĺže obsedeno kupujejo darila za prazniÄ?ni novoletni Ä?as. ÂťDanes je ĹĄe kar Ä?rni petek, ne? Pa je Ĺže ponedeljek! Folk nakupuje zato, da bi Ä?imveÄ? priĹĄparal. ÄŒe ni to usekano ...ÂŤ Pretekli petek sem se prviÄ? v Ĺživljenju zavedela ÂťÄ?rnega petkaÂŤ. S taksijem smo se zveÄ?er peljali na otvoritev razstave lokalnega kiparja in v nasprotni smeri je nastal totalen zastoj. Taksist, ki je seveda sliĹĄal, da se Ä?udimo tolikĹĄni koloni (in taksisti tukaj radi in veliko, tako kot v sploĹĄnem tukajĹĄnji prebivalci, govorijo), nam je jel razlagati o super ugodnih televizijah ne-vem-Ĺže-katere znamke pa o nekih tudi-ne-vem-katerih telefonih, ki da jih hodijo ljudje kupovat v ravno tisti ĹĄoping center, kjer stoji tista stroboskopsko utripajoÄ?a smreka. ÂťJa, saj jaz sem imel sreÄ?o, sem ĹĄel Ĺže danes zjutraj kupit, takoj ko so odprli, so Ĺže bile take vrste, komaj sem ĹĄe dobil! Pa cel vikend bojo tavelike trgovine odprte do polnoÄ?i!ÂŤ Huh, pa ĹĄe polna luna je, ljudem se ĹĄe dodatno trga. ÂťMi pa Ĺže ne bomo, kaj?ÂŤ ÂťNo, jaz bi ĹĄel vseeno nekaj pogledat ...ÂŤ Âť ... Hm, saj jaz moram pa tudi kupit sestavine za torto. Samo da na sestavine za torto najverjetneje ne bo popusta.ÂŤ PriĹĄli sta malo maÄ?kasta sobota in nedelja, ko me je celo rahlo prijelo sonce, za tem pa smo jedli ĹĄkoljke, rake in torto ter pili viski in belo vino. Danes zjutraj so nam iz velike trgovine pripeljali dva sesalca, ki sta bila skrivnostno naroÄ?ena v zadnjih dvajsetih minutah ÂťÄ?rnega petkaÂŤ, vÄ?eraj, v nedeljo ponoÄ?i. En je okrogel in mu je ime Rumba, drug izgleda kot nekakĹĄno medplanetno futuristiÄ?no oroĹžje in mu je ime Samba. Mali Ä?uk se je z njima ukvarjal skoraj ves dan, z gusarskim zakladom, ki mu ga je prineslo morje. Po veÄ?ernem sprehodu, naplavljenih kaktusih in neprijetno utripajoÄ?i smreki sva Ĺže skoraj doma. ÂťO Ä?em boĹĄ pisala tokrat?ÂŤ ÂťNajbrĹž o picabureku, ki sem ga zadnjiÄ? spekla. Sem Ĺže zaÄ?ela pisati. Ko sem ga pripravljala, mi je hodilo po glavi vse sorte. Na Kanarcu peÄ?em picaburek. Kleni Slovenci komentirajo, da se mi itak vidi, da sem iz Velenja. In ne samo to, vidi se mi tudi, da imam bajno bogate starĹĄe, da ga lahko takole serjem po tujini, ÂťumetnicaÂŤ. Nekaj v tem smislu. Nekaj o omejenosti in ĹĄirini, nikoli zares ne vem, kam me vodita misel in beseda, vedno pa nekam v pravo smer. Po navadi pa sem prijetno preseneÄ?ena.ÂŤ đ&#x;”˛

Erotika bo spet razgibala Celje Celje – Od 30. novembra do 2. decembra se bo v dveh nadstropjih dvorane L na celjskem sejmiĹĄÄ?u odvijal sejem za odrasle - 11. mednarodni erotiÄ?ni sejem sLOVErotika. Po zagotovilih organizatorja – druĹžbe Celjski sejem - prinaĹĄa veliko novosti. Na glavnem odru, v mini teatrih in na posameznih interaktivnih toÄ?kah se bo vsak dan zvrstilo veÄ? kot 30 ĹĄovov s 25 nastopajoÄ?imi. Obilo zabave oblju-

bljajo za oba spola, saj so v goste povabili nekatere znane mednarodne umetnike in umetnice s tega podroÄ?ja, skrbno pa so izbrali - so zagotovili - tudi mednarodne ponudnike erotiÄ?nih pripomoÄ?kov. Sejem bo prva dva dni odprt od 17., v nedeljo pa od 15. ure dalje. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

IZOBRAŽEVANJE

29. novembra 2018

9

Ustanovitelji VĹ VO so bili vizionarji

S polno paro naprej

Prvih deset let Visoke ĹĄole za varstvo okolja bodo v Ä?etrtek, 6. decembra, zaznamovali s strokovno-znanstvenim simpozijem

Neizkuťenost okrnila delovanje Klubu ťtudentov ťmarťke fare – Ana MiklavŞina ťe naprej predsednica

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Visoka ĹĄola za varstvo okolja (VĹ VO) letos praznuje jubilej, desetletnico delovanja. Zaznamovali ga bodo v Ä?etrtek, 6. decembra, s predstavitvijo znanj sodelavcev ĹĄole in drugih institucij, s katerimi sodelujejo. Na strokovno-znanstvenem simpoziju se bo zvrstilo triindvajset predavanj, razdeljenih v sekcije – od okoljskih izzivov in reĹĄitev do prouÄ?evanj in ugotovitev na podroÄ?ju varstva narave, okolja in druĹžbe. ÂťUstanovitelji ĹĄole so bili vizionarji. Zavedali so se, da je treba na podroÄ?ju okolja, okoljevarstvenih tehnologij, varstva narave in naravnih virov narediti korak naprej. Pripravili so atraktiven in dolgoroÄ?no koristen program. Takrat v Sloveniji namreÄ? tovrstnih programov ĹĄe ni bilo,ÂŤ pravi dekan VĹ VO, izred. prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny. Pravi, da so na zaÄ?etku ĹĄe uÄ?ili, v naslednjih letih pa utrjevali pot, da je danes VĹ VO vodilna slovenska visokoĹĄolska ustanova za izobraĹževanje iz okoljevarstvenih ved, ki jee mednarodno prepoznavna in odprta za sodelovanje.

Prepoznani v slovenskem in mednarodnem okolju

ÂťZelo sem vesel tega, da je ĹĄola danes prepoznana v slovenskem in mednarodnem okolju, tako v izobraĹževanju kot raziskovalni dejavnosti,ÂŤ pravi. Ĺ tudij varstva okolja in ekotehnologije poteka na prvi in drugi stopnji, tako ali drugaÄ?e je v izobraĹževalni proces vkljuÄ?enih 30 sodelavcev. Nekateri so redno zaposleni, drugi z njimi sodelujejo, vsi pa so uveljavljeni strokovnjaki na svojih podroÄ?jih. V tem ĹĄtudijskem letu je vpisanih veÄ? kot 100 aktivnih ĹĄtudentov, Ä?e jim dodajo ĹĄe

tiste, ki so ali v fazi pavziranja ali ponovno vpisani v letnik, jih je ĹĄe dvakrat veÄ?. V vsakem ĹĄtudijskem letu se na 1. stopnji v redni ĹĄtudij vpiĹĄe med 40 in 50 rednih ĹĄtudentov in nekaj izrednih, na 2. stopnjo, torej magistrski ĹĄtudijski program pa okoli 10. V primerjavi z drugimi programi, zlasti tistimi, ki nimajo koncesije, ki so plaÄ?ljivi, so tega zelo veseli.

dogovori, listinami. Danes imamo veÄ? kot 30 partnerstev, poleg veÄ?ine drĹžav Evropske unije, tudi zunaj nje – Srbijo, Rusijo, Bosno in Hercegovino, na formalnem podroÄ?ju sodelujemo tudi z Brazilijo. To so dodane vrednosti, ki omogoÄ?ajo naĹĄim ĹĄtudentom pridobivanje znanja tudi v tujini, obenem pa vkljuÄ?evanje uglednih strokovnjakov s tujih visokoĹĄolskih zavodov v naĹĄ ĹĄtudijski proces. Internacionalizacija ĹĄtudijskega programa daje celotni vsebini veliko dodano vrednost,ÂŤ naĹĄteva dekan. Velik preboj je bil v zadnjih letih doseĹžen v raziskovalni dejavnosti in storitvah na podroÄ?ju varstva okolja. ÂťKar nekaj je nacionalno pomembnih projektov, ki jih izvajamo. Nekatere kot partnerji razliÄ?nih raziskovalnih organizacij v Sloveniji, nekatere kot izvajalci.ÂŤ Letos so ob sodelovanju kolegov z univerze na Sardiniji zaÄ?eli izvajati skupni ĹĄtudijski program upravljanja s prostoĹživeÄ?imi Ĺživalmi na 2. stopnji.

DolgoroÄ?ni cilj je preoblikovanje v fakulteto Izred. prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny: ÂťNaĹĄ cilj je preoblikovanje v fakulteto.ÂŤ

Mejniki prve desetletke

Kar nekaj je mejnikov – zavedajoÄ? se mladosti -, ki jih je v desetletnem delovanju VĹ VO vredno izpostaviti. ÂťZagotovo je to zaÄ?etek izvajanja ĹĄtudijskega programa, izhodiĹĄÄ?a, ki so omogoÄ?ila razvoj. KljuÄ?ni mejnik je tudi preselitev v nove prostore, ki omogoÄ?ajo izjemno dobre pogoje za sam izobraĹževalni proces. Izpostaviti je treba razvoj mednarodne dejavnosti, ki se je zaÄ?el po Ä?etrtem ali petem letu delovanja ĹĄole z mnogimi Erasmus

ÂťNaĹĄ dolgoroÄ?ni cilj je preoblikovanje v fakulteto in Ä?im veÄ? programov, ki bodo pripeljali do dvojnih diplom.ÂŤ Do konca leta bodo pripravili izhodiĹĄÄ?a za vsebinsko prenovo ĹĄtudijskega programa in ga naslednje leto uvedli. ÂťNekatere stvari bomo nadgradili, upoĹĄtevajoÄ? priÄ?akovanja delodajalcev tako iz gospodarskega kot druĹžbenega okolja. Pri tem ne gre za spreminjanje programa tako, da bi ga postavili na glavo, ampak bomo posameznim predmetom dodali nekaj novih vsebin, vpeljali kakĹĄen nov predmet, kar bo zaposljivost diplomantov in njihove kompetence ĹĄe poveÄ?alo. To je kljuÄ?ni đ&#x;”˛ cilj za naprej.ÂŤâ€

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 17. novembra – Teden dni po Martinu so na skupĹĄÄ?ini Ä?lani Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare ocenili opravljeno delo v minulem ĹĄtudijskem letu in sprejeli okvirni delovni program za tekoÄ?e. Praviloma so njihove skupĹĄÄ?ine kratke. Tudi letos je bilo tako, Ä?eprav je kazalo, da je zaradi preskromne udeleĹžbe ne bo, a se jih je po nekaj telefonskih klicih le zbralo dovolj za sklepÄ?nost. Ana MiklavĹžina, predsednica kluba, je na naĹĄe vpraĹĄanje, ali so jim morda poĹĄle moÄ?i glede na to, da dejavnosti kluba v lokalni skupnosti mnogi ne Ä?utijo, odgovorila: ÂťNiso nam poĹĄle moÄ?i. Klub ĹĄteje 25 Ä?lanov, ekipa, ki ga je vodila od lanskega decembra do letoĹĄnjega novembra, pa je bila povsem nova, brez izkuĹĄenj. Nekaj teh smo si nabrali, zato bomo ĹĄli sedaj s polno paro naprej.ÂŤ Od zadnje do letoĹĄnje skupĹĄÄ?ine so pripravili pustovanje, start-up predavanje, sodelovali so na Ĺ kisovi trĹžnici, zelo dobro je bila obiskana rekreacija v ĹĄmarĹĄki telovadnici, za klub najveÄ?ji dogodek pa je bil rock koncert v okviru Poznopoletnega festivala ĹĄmarĹĄkega javnega zavoda Mladinski center. V tekoÄ?em ĹĄtudijskem letu naj bi se Ä?lani kluba druĹžili pogosteje kot Ana MiklavĹžina ostaja v minulem letu, saj so predvideli predsednica Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare veÄ? aktivnosti. Med drugim prednovoletno druĹženje, pustovanje, rekreacijo, tradicionalen koncert v okviru Ĺže omenjenega festivala, izlet v neznano, znova bodo sodelovali na Ĺ kisovi trĹžnici. Organizirali naj bi ĹĄe poker turnir ter nogomet na milnici. Novost v okvirnem delovnem programu pa je tvornejĹĄe sodelovanje s Ä?lanicami DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki. Skupaj naj bi pripravili nekaj dogodkov. đ&#x;”˛

December, mesec pravljiÄ?nih potovanj!

Dunaj / od 29 â‚Ź Salzburg / od 27 â‚Ź * Gradec / od 19 â‚Ź Beljak / od 11 â‚Ź

Innsbruck / od 37 â‚Ź ** BudimpeĹĄta / od 9 â‚Ź *** Praga / od 39 â‚Ź Zagreb / 9 â‚Ź

* (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 27,80 â‚Ź) ** (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 38,20 â‚Ź) *** (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 15 â‚Ź)

Navedene so najniĹžje cene enosmernih vozovnic iz Ljubljane. Preverite ĹĄe preostalo prazniÄ?no ponudbo poti z vlakom - recimo v Frankfurt, ZĂźrich, MĂźnchen ali v druga evropska mesta. Ugodno, udobno, preprosto in prazniÄ?no!

Slovenske Ĺželeznice

Grem z vlakom

www.slo-zeleznice.si

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

Ponosni na zahtevno prehojeno pot Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje praznuje 60-letnico delovanja – VkljuÄ?eni v oĹžje in ĹĄirĹĄe okolje – Prizidek zelo potreben Tatjana PodgorĹĄek

Za Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje je to ĹĄolsko leto prazniÄ?no. BeleĹži namreÄ? 60 let skrbi za otroke in mladostnike z motnjami v duĹĄevnem razvoju. Jubilej bodo zaznamovali s spletom prireditev, med katerem sodi Ĺže postavljena razstava likovnih del uÄ?encev v prostih Mestne obÄ?ine Velenje, 6. decembra naÄ?rtujejo druĹžinski pohod iz Velenja do Ĺ oĹĄtanja s 60 baloni, na zaÄ?etku prihodnjega leta filmske veÄ?ere s strokovnimi vsebinami o motnjah, s katerimi se sreÄ?ujejo uÄ?enci centra, plesne veÄ?ere z glasbo pred 60 leti. Med dogodki so ĹĄe okrogla miza o avtizmu in predavanje za ĹĄirĹĄi krog obÄ?instva. ZakljuÄ?na prireditev pa bo 13. marca 2019. Pripravili jo bodo skupaj z MedobÄ?inskim druĹĄtvom SoĹžitje, ki praznuje 50-letnico delovanja.

Ponosni na prehojeno pot

Ravnatelj centra mag. Aleksander ValiĹĄer pravi, da ne sodijo med najstarejĹĄe in tudi ne med najmlajĹĄe tovrstne centre v drĹžavi, so pa upraviÄ?eno ponosni na prehojeno pot. Stroka je zelo napredovala, sami ji sledijo in uspeĹĄno vnaĹĄajo primere dobre prakse v delo z uÄ?enci pri pouku ter ostalih dejavnostih. Poznani so po timskem delu, celostni

uÄ?enci normalnih osnovnih ĹĄol na tekmovanjih iz znanj, primerljivi ali celo boljĹĄi pa so na podroÄ?ju likovnega, plesnega ustvarjanja, o njihovi ĹĄportni zavzetosti priÄ?a lani podeljeno priznanje za najbolj ĹĄportno ĹĄolo v drĹžavi. UspeĹĄni so tudi v izvenĹĄolskih ĹĄportnih dejavnosti, predvsem v plavanju in karateju. Seveda se s tem ne zadovoljimo, ampak vedno stremimo k ĹĄe boljĹĄemu in nadaljnjemu napredku.ÂŤ

Aleksander ValiĹĄer: ÂťPri obravnavi otrok in pripravi ciljev, pomembnih zanje, izhajamo iz njihovih moÄ?nih podroÄ?ij, ker lahko z njimi vplivamo na nekoliko ĹĄibkejĹĄe toÄ?ke.ÂŤ

obravnavi otrok z motnjami v razvoju od trenutka, ko ti ĹĄe niso na centru. Ko pa so, izdelajo za vsakega individualni program, v katerem opredelijo zanj pomembne cilje za posamezno leto. Te ob koncu pregledajo in doloÄ?ijo nadaljnje. Dokazov za to, da so pri tem uspeĹĄni, je veÄ?. ÂťMed drugim naĹĄa vkljuÄ?enost v oĹžje in ĹĄirĹĄe okolje. Enakovredni smo ĹĄestim osnovnim ĹĄolam v mestni obÄ?ini Velenje, obÄ?ina in ostali zavodi nas kot izvajalce programa vabijo na prireditve. NaĹĄi uÄ?enci se dokazujejo na veÄ? podroÄ?jih delovanja. Niso enakovredni z

Timsko delo, celostna obravnava otrok

Po besedah sogovornika se njihovi uÄ?itelji redno izobraĹžujejo, sledijo aktualnim smernicam, lani so jih veÄ? izobrazili za pridobitev licenc. NajbrĹž niso bili po nakljuÄ?ju izbrani za sodelovanje v drĹžavnem projektu strokovnih centrov, ki ponujajo ostalim tovrstnim in drugim ĹĄolam, vrtcem, starĹĄem in drugim posameznikom vrsto storitev: od diagnostike do izdelave razliÄ?nih didaktiÄ?nih pripomoÄ?kov, izobraĹževanj, druĹžinam, ki niso vkljuÄ?ene v redne obravnave, skupaj z zdravstvenim domom senzomotoriÄ?no integracijo. ÂťVse omenjeno je prvi pogoj, da lahko oseba z motnjo v razvoju sledi pouku v posebnem programu ali programu niĹžjega izobrazbenega standarda.ÂŤ Mobilne defektologinje obravnavajo 120 otrok na 19 veÄ?inskih osnovnih ĹĄolah v regiji SaĹĄa in njej bliĹžjih

lokalnih okoljih, kjer izvajajo ure specialne pedagoĹĄke pomoÄ?i (460 ur), socialne pedagoĹĄke pomoÄ?i (ĹĄtevilo teh ur se je v zadnjem Ä?asu poveÄ?ala za dvakrat), nudijo psiholoĹĄko pomoÄ?, pomagajo pri delu otrok z motnjami v vrtcih.

UÄ?enci iz 12 obÄ?in

Se ĹĄtevilo oseb z motnjami v razvoju poveÄ?uje? Ĺ˝e nekaj let je

V soboto, 17. novembra, smo se iz danskega mesta Viborg vrnili trije dijaki Gimnazije Velenje, s katerimi smo se udeleĹžili enotedenske izmenjave, in mentorica. NeĹža Vipavc, MatjaĹž ÄŒelan in Matic Ĺ˝evart so na tehniĹĄki gimnaziji v Viborgu skupaj z dijaki iz TurÄ?ije, Danske, Italije in MadĹžarske raziskovali vetrno energijo. NaĹĄi udeleĹženci so s svojim znanjem zelo tvorno in prizadevno sledili pestremu in bogatemu programu, pridobili novo znanje in spretnosti, navezali mnoge stike, utrjevali angleĹĄÄ?ino ter izvrstno zastopali barve naĹĄega mesta in drĹžave. Matic Ĺ˝evart: ÂťIzmenjava na Dansko mi je omogoÄ?ila, da sem spoznal drugo kulturo in ugotovil, da si evropske drĹžave niso tako nepredstavljivo razliÄ?ne. Eden glavnih ciljev pa je bilo seveda uÄ?enje in spoznavanje alternativnih obnovljivih virov energije, tokrat vetrne. Z eksperimentalnim delom smo prouÄ?evali vetrnice in njihovo delovanje. Poskuse smo izvajali z malimi replikami pravih vetrnic ter z razliÄ?nimi merilci hitrosti merili razliÄ?ne hitrosti vetra na veÄ? mestih ob obali. Ugotavljali smo vpliv povrĹĄja na hitrost vetra. Obiskali smo tudi Ă˜rsted, podjetje, ki se ukvarja z naÄ?rtovanjem, postavljanjem in nadzorovanjem vetrnic na Danskem in drugje, ter dobili vpogled v pomembne faktorje pri postavljanju vetrnic, v delo usluĹžbencev in njihovo tehnologijo. Ko sem se pripravljal na izmenjavo, nisem vedel, da je ĹĄe toliko stvari, ki jih ĹĄe ne poznam. Vrnil sem se z novimi izkuĹĄnjami in znanjem, hvaleĹžen, da sem lahko del projekta, in veselim se Ĺže aprilskega sreÄ?anja STEM-a

v Velenju. NeĹža Vipavc: ÂťOb odhodu nisem vedela, kaj naj priÄ?akujem. Pot je bila dolga, ampak bilo je vredno tisto nedeljo vstati ob treh zjutraj; druĹžina, pri kateri sem stanovala, je bila zelo prijazna, prav tako so bili super tudi dijaki iz drugih drĹžav, s katerimi ĹĄe zdaj ostajamo v stikih. Ĺ˝e prvi dan na ĹĄoli je bil zanimiv. Nas Slovence so razdelili v razliÄ?ne skupine, tako

smo lahko spoznali veÄ? novih ljudi, s katerimi smo kasneje delali pri projektu. S praktiÄ?nim delom in skupinskim raziskovanjem smo odkrivali delovanje vetrne turbine, se uÄ?ili, kako lahko izboljĹĄamo njihovo delovanje, kako nanje vpliva relief, kako jih pravilno postavimo ‌ NauÄ?ila sem se veliko novih in zanimivih stvari, spoznala veliko razliÄ?nih ljudi in teden je kar prehitro minil. Komaj Ä?akam, da se spet sreÄ?amo. Vesela sem, da sem lahko sodelovala.ÂŤ MatjaĹž ÄŒelan: ÂťPoleg zanimivo zastavljenega urnika in kvalitetno preĹživetega celotnega programa nam je projekt zastavil izziv, ki smo

TeĹžko Ä?akajo na prizidek

Cilji za prihodnje ostajajo enaki: doseganje Ä?im boljĹĄih rezultatov pri usposabljanju mladostnikov z motnjami za nadaljnjo Ĺživljenjsko pot, z uspehi in storitvami Ä?im pogosteje opozoriti nase. Verja-

mejo, da jim bo tukajĹĄnja lokalna skupnost tudi v prihodnje sledila pri zagotavljanju materialnih, ĹĄe bolj pa prostorskih moĹžnosti. Te danes niso najboljĹĄe. Ĺ˝e tri leta imajo veljavno gradbeno dovoljenje za prizidek, njihova naloĹžba je uvrĹĄÄ?ena v regijski naÄ?rt, Ä?akajo pa na ustrezne razpise ministrstva. ÂťÄŒe bomo Ä?akali ĹĄe nekaj Ä?asa, bo treba stvari spremeniti. K nam namreÄ? prihajajo uÄ?enci z vedno teĹžjimi motnjami v razvoju. V trenutnih razmerah ne moremo optimalno izvajati celotnega programa, ki bi ga z ekipo centra lahko,ÂŤ je sklenil pogovor Aleksander ValiĹĄer.

Zmagovita kombinacija – AljaĹž in logika Na 33. drĹžavnem tekmovanju iz znanja logike je AljaĹž SoviÄ?, dijak 1. letnika Gimnazije Velenje, dosegel izjemen rezultat. Pometel je s konkurenco veÄ? sto mladih logikov in postal drĹžavni prvak med svojimi vrstniki. To nas je spodbudilo, da smo se z njim pogovorili. AljaĹž zase pravi, da je nasmejan, delaven in ĹĄporten. Uspehe dosega na najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?jih, od matematike in logike do ĹĄporta. Ker uspeh terja delo, je zelo zaposlen, na kar kaĹže tudi, da sva pogovor opravila kar preko spleta. SproĹĄÄ?eno je povedal, da se je na tekmovanje najveÄ?krat pripravljal kar med vikendi z reĹĄevanjem nalog s prejĹĄnjih tekmovanj. Ukvarjanje z nalogami se mu je zdelo zanimivo, najraje pa

Velenjski gimnazijci na Danskem Za nami je ĹĄe eno uspeĹĄno mednarodno sreÄ?anje partnerskih ĹĄol v okviru projekta STEM

na ravni letoĹĄnjega ĹĄolskega leta, v katerem obiskuje center 105 uÄ?encev, od tega 55 v prilagojenem izobraĹževalnem programu osnovne ĹĄole z niĹžjim izobrazbenim standardom, preostali so v posebnem programu vzgoje in izobraĹževanja. Prihajajo iz 12 obÄ?in regije SaĹĄe, Prebolda, Ĺ empetra v Savinjski dolini in Mislinje.

29. novembra 2018

je reĹĄeval naloge izjavne logike. Logika ga je prviÄ? navduĹĄila Ĺže v osnovni ĹĄoli: „Pri njej je zanimivo to, da lahko prideĹĄ do rezultata s

sklepanjem in poskuĹĄanjem, ne pa s toÄ?no doloÄ?enimi pravili oz. enaÄ?bami, ki jih moraĹĄ upo-

ĹĄtevati.“ Zaupal mi je, da je Ĺže takrat dosegal izjemne doseĹžke v naravoslovju (dve 1. mesti in ĹĄtevilna zlata priznanja). Kljub trdemu delu je AljaĹž sproĹĄÄ?en najstnik, ki si vzame Ä?as zase. Najraje se s prijatelji pomeri v kakĹĄnem ĹĄportu, zanima pa ga tudi raÄ?unalniĹĄtvo, predvsem igranje raÄ?unalniĹĄkih iger. Pravi, da bi se najraje tudi poklicno ukvarjal s koĹĄarko, prihodnost pa vidi v strojniĹĄtvu ali raÄ?unalniĹĄtvu. NovopeÄ?eni dijak je ob koncu ĹĄe povedal, da je zadovoljen z novimi soĹĄolci in profesorji, tekmovalcem in ostalim dijakom pa svetuje, naj trdo delajo in v teĹžkih trenutkih nikoli ne obupajo, saj se trud poplaÄ?a. Rok BrunĹĄek

Gaj uÄ?ilnica na prostem

ga morali sistematiÄ?no reĹĄiti. Prvi delovni dan smo individualno raziskovali vpliv posameznih faktorjev na delovanje vetrnih turbin, v pomoÄ? nam je bilo le predhodno znanje in skupinsko delo. Izdelali smo tudi preprosto vetrnico za meritve hitrosti vetra, ki smo jih opravili dva dni kasneje. Za boljĹĄe razumevanje naĹĄe naloge smo obiskali muzej znanosti v mestu Aarhus ter muzej energetike z razstavo o vetrni energiji. Pridobljeno znanje smo uporabili Ĺže dan kasneje, ko smo raziskovali, kako razgibanost pokrajine vpliva na hitrost vetra in s tem tudi na potencial pridobivanja vetrne energije. V podjetju Ă˜rsted smo pridobili ĹĄe znanje o optimalni postavitvi vetrnih turbin na morju. Zadnji dan smo projekt zakljuÄ?ili s predstavitvami svojih izsledkov.ÂŤ Vsi smo imeli priloĹžnost doĹživeti Dansko od blizu. S kolesi natrpane kolesarnice ob vsaki javni zgradbi priÄ?ajo o tem, da Ĺživijo Danci zelo ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eno. Na hospitacijah pri razliÄ?nih predmetih smo spoznavali, kako poteka pouk brez uÄ?benikov in zvezkov, saj imajo dijaki na mizah samo svoje raÄ?unalnike. Vse je precej drugaÄ?e, smo pa bili preseneÄ?eni nad izjemnim sodelovanjem dijakov in tem, da je uÄ?itelj v razredu v prvi vrsti moderator, usmerjevalec in podpora, saj imajo ogromno samostojnega in timskega dela, ĹĄolske ure trajajo 70 minut, urnik pa se iz tedna v teden spreminja. IzkuĹĄnja dela v narodnostno meĹĄanih skupinah je bila tudi za nas uÄ?itelje dobrodoĹĄla. Ponovno smo spoznali vrednost svojega naÄ?ela, da se lahko iz vsake nove situacije veliko nauÄ?iĹĄ, zase pa ohraniĹĄ predvsem tisto, kar je dobro in je moĹžno prenesti tudi v domaÄ?e okolje, v svoj razred. đ&#x;”˛

JoĹžica PleĹĄnik, prof.

Velenje, 23. novembra – Enajsta generacija dijakov Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehnologijo in okolje Ĺ olskega centra Velenje je minuli petek v Okoljevarstvenem gaju ob Velenjskem jezeru posadila listnato drevo Ä?remsa. To je Ĺže 15. drevo, ki so ga zasadili v omenjenem gaju. Vsaka generacija dijakov posadi svojega. Doslej so posadili najveÄ? dreves Ä?eĹĄenj, javorjev, dve slivi in oreh.

Vsak je na svojo napisal vrednoto, ki mu v tem trenutku osmiĹĄlja Ĺživljenje. Dijaki so znova dokazali, da lahko planet Zemlja resno raÄ?una nanje. Po mnenju vrĹĄilca dolĹžnosti ravnatelja ĹĄole Petra Rozmana je Okoljevarstveni gaj odliÄ?en primer medpredmetnega povezovanja, pravzaprav uÄ?ilnica na prostem, ki jo ustvarjajo bodoÄ?i okoljevarstveni tehniki in s tem

Ob tej priloĹžnosti so dijaki povedali ter tudi prikazali, kaj so spoznali o Ä?remsi, saj so v minulih 14 dneh drevo raziskovali pri vsakem ĹĄolskem predmetu. Zaigrali so ĹĄe prizor iz Cankarjeve Ä?rtice Pehar suhih hruĹĄk, pozabili niso tudi na svoje poslanstvo. Prisotne so namreÄ? ozaveĹĄÄ?ali tudi o racionalni rabi papirja. Dijaki prvih letnikov pa so na oreh obesili ptiÄ?ke iz odpadnega materiala.

ozaveĹĄÄ?ajo ĹĄirĹĄo javnost o skrbi za naĹĄe okolje ter prihodnost. Maja RadĹĄel, koordinatorka, je povedala, da je projekt, ki so ga poimenovali Za vas in nas posadimo drevo, pomemben zaradi povezovanja dijakov, starĹĄev, lokalnega okolja, ĹĄe najbolj pa zaradi ĹĄirjenja okoljevarstvenega duha. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

Rokenrol prevedli v barve

Na oder prihaja zvita lisica

Glasbeni in likovni umetniki so se povezali v projektu KakĹĄne barve je rokenrol? in postavili razstavo unikatno poslikanih instrumentov Tina Felicijan

Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Fortis iz Velenja zadnja tri leta zdruĹžuje veÄ? glasbenih zasedb in posameznikov, ki ustvarjajo v razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrih. Med njimi so tamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci, rokenrol bend Shadows Play, metal bend State of Fiction, velenjski bend KliniÄ?ni testiranci in drugi. ÂťNaĹĄ namen je, da Ä?lanom pomagamo pri njihovih glasbenih projektih, bodisi pri snemanju komadov, nabavi potroĹĄnega materiala bodisi pri promociji in drugih zadevah, da se lahko v prvi vrsti posvetijo ustvarjanju in lahko glasbo delijo z ljudmi,ÂŤ je povedal predsednik Nace SerdinĹĄek. Iz nekega videa, v katerem glasbenik nastopa z umetniĹĄko poslikano kitaro, je dobil idejo, da bi likovne ustvarjalce nagovoril k zamenjavi platna z instrumenti. ÂťZdi se mi namreÄ?, da so razliÄ?ne umetniĹĄke prakse med sabo povezane, pa naj gre za likovno, glasbeno, literarno ali kako dru-

11

KULTURA

29. novembra 2018

go ustvarjanje. Glede na to, da imamo v lokalnem okolju toliko glasbenikov in likovnikov, Ä?esa podobnega pa pri nas ĹĄe nismo videli, sem zasnoval projekt KakĹĄne barve je rokenrol?ÂŤ je pojasnil in dodal, da je k sodelovanju povabil Ä?lane DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov

in UmetniĹĄkega druĹĄtva Artus iz Ĺ oĹĄtanja. Naposled jih je 16 slikalo na glasbila, ki jih navadno najdemo v rokenrol zasedbah – elektriÄ?ne, akustiÄ?ne in bas kitare ter bobni. Nekaj instrumentov so dobili v dar, druge so kupili. Nekaj Ä?asa bodo ĹĄe namenjeni

razstavljanju, nato pa jih Ĺželijo podariti osnovnim in drugim ĹĄolam za pouÄ?evanje glasbe pri pouku, da bodo otroci poleg klasiÄ?nih instrumentov spoznali tudi popularne. đ&#x;”˛

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje bo to soboto premierno uprizorilo najnovejĹĄo produkcijo, v kateri nastopa lisica iz razliÄ?nih ljudskih in umetnih pravljic Tina Felicijan

V Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Velenje so se od marca, ko so obeleĹžili 15-letnico ustanovitve, posveÄ?ali predvsem nastopanju v sklopu ĹĄtevilnih abonmajskih programov in festivalov. ÄŒlani so z gimnazijci napisali priredbo Zvezdice zaspanke, z besedilom so sodelovali na nateÄ?aju avtorskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a, realizirala Tokratna predstava je pa sta ga Noemi ÄŒop in namenjena najmlajĹĄim Borut Ring. Nato so se otrokom – malÄ?kom od 2. posvetili pripravam na leta starosti dalje. LisiÄ?ka premiero nove produkcije. UmetniĹĄka vodja Zvitorepka bo prviÄ? na gledaliĹĄÄ?a Alice ÄŒop je odru male dvorane Dom napisala novo besedilo, v kulture Velenje v soboto, katerem je osrednjo vlo1. decembra, ob 10.30. go dala lisici. Prebrala je namreÄ? ĹĄtevilne pravljice, poiskala legende iz razliÄ?nih koncev sveta, v katerih nastopa zvita lisica. ÂťZasledimo lahko ĹĄtiri razliÄ?ne zgodbe. Tudi tisto najbolj znano Ezopovo o vrani in siru,ÂŤ razkriva avtorica scenarija in reĹžiserka ter napoveduje, da se bo zgodba dogajala na robu gozda, gledalci pa bodo skoznjo spoznavali Ĺživljenje Ĺživali, saj ima Lisica Zvitorepka veliko prijateljev. Nastopalo bo kar deset lutk, ki jih je ustvaril Kilian ÄŒop. Scenografijo je pripravil in sceno tudi izdelal Kajetan ÄŒop. Kostumografijo je pripravila Noemi ÄŒop, ki bo predstavo skupaj z Borutom Ringom tudi odigrala. Predstavo bodo obogatile pesmice za otroke Mire Voglar in Janeza Bitenca, tudi tokrat pa bo imela pomembno vlogo glasba, le da ta za spremembo ne bo avtorska. ÂťTokrat sem Ĺželela izkoristiti ljudske in ponarodele pesmi, ki jih otroci dobro poznajo in bodo lahko peli skupaj z Ĺživalmi. AranĹžiral jih je kitarist Gorazd Planko, flavto je odigrala Iza Ĺ tih, vokale pa sta prispevala oba igralca. Za oblikovanje luÄ?i je poskrbel Davorin Ĺ torgelj, producent predstave đ&#x;”˛ pa je Festival Velenje,ÂŤ je Alice ÄŒop predstavila zasedbo. â€

â?ą Razstava z naslovom KakĹĄne barve je rokenrol? bo v Galeriji eMCe plac na ogled do konca decembra, nato se seli v Ĺ oĹĄtanj.

ÂťNajprej me je pritegnil sam rokenrol, nato pa tudi ideja povezovanja slikarstva z glasbo in sodelovanja mladih s starejĹĄimi. Komaj sem Ä?akala in ustvarjanja sem se lotila, Ä?eprav sem takrat imela roko v mavcu. Na instrumente namreÄ? ĹĄe nikoli nisem slikala. Ker mi je najbolj blizu figura in ker imam rada glasbo Roling Stonesov, sem portretirala kitarista Keitha Richardsa. Z veseljem bi ĹĄe kdaj slikala na instrumente,ÂŤ je povedala Ä?lanica DĹ L Irena GuÄ?ek, ki ob slikanju vedno posluĹĄa glasbo.

ÂťProjekt mi je bil zelo vĹĄeÄ?, ker smo lahko glasbo posluĹĄali ob slikanju, nato pa jo tudi zaigrali na instrumente. Podobno idejo sem kdaj Ĺže imela, a je bilo strahospoĹĄtovanje do instrumenta preveliko. Mislim, da je prvi resni poskus uspel, Ä?eprav je bilo treba nekajkrat popravljati barvne nanose,ÂŤ je povedala Ä?lanica druĹĄtva Artus Mateja KruĹĄlin, ki je velika ljubiteljica rock glasbe – tako starejĹĄih klasik kot modernih alternativ, zato je glasba njena stalna spremljevalka.

KUD Ravne jih ima 35

Fran Korun v duhu Ä?italnice

V soboto so na prireditvi poÄ?astili 35 let delovanja KUD Ravne – Ostajajo tradicionalni, a v koraku z novejĹĄimi kulturnimi trendi – Izdali tudi knjiĹžico o druĹĄtvu

"Slavnostna bĂŠseda in glasba v Ä?ast in spomin na Frana Koruna KoĹželjskega ob 150. obletnici rojstva"

Letos mineva 35 let od ustanovitve Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Ravne. Bogata, umetnostna, zgodovinska, spominov polna, tradicionalna in neponovljiva leta so v Ravnah minulo soboto poÄ?astili v tamkajĹĄnjem REKS-u. Prireditev so poimenovali ÂťKUD Ravne 35 letÂŤ, nanjo pa so se pripravljali veÄ? mesecev. Že na samem zaÄ?etku sem vedel, v kaj se spuĹĄÄ?am ob organizaciji tako velikega dogodka, a menim, da v teh Ä?asih RavenÄ?ani to potrebujejo. Tukaj so ljudje, ki Ĺže vsa leta radi prihajajo na naĹĄe prireditve. Zanje ostajamo tradicionalni. Tukaj so mladi, ki bodo nekoÄ? odgovorni za delo v druĹĄtvu, in zdi se mi prav, da smo zaradi njih v koraku z novejĹĄimi kulturnimi trendi,ÂŤ pravi sedanji predsednik druĹĄtva Marko PotoÄ?nik. PrepriÄ?an je, da bo KUD Ravne spisal ĹĄe nekajkrat toliko let, kot jih ĹĄteje danes. V soboto so na dogodku nastopili MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne, Ĺženski pevski zbor

Planike, otroci iz Raven in dramska sekcija, program pa je popestrila glasbena gostja veÄ?era Irena VrÄ?kovnik. ÂťDvorana REKS je bila polna, kar dokazuje, da se ljudje v

35 letih niso kaj dosti spreminjali. Ĺ e vedno radi prisluhnejo zborovskemu petju, recitalu, se nasmehnejo ob skeÄ?u in zaploskajo otrokom,ÂŤ razmiĹĄlja predsednik druĹĄtva. V poÄ?astitev obletnice so v KUD Ravne izdelali tudi knjiĹžico o druĹĄtvu. Želimo, da ta del kulturne dediĹĄÄ?ine, ki je samo naĹĄ, ostane zapisan – v besedi in zapolnjen s slikami ljudi, ki so KUD Ravne ustvarjali v teh 35 letih,ÂŤ pravi PotoÄ?nik, hvaleĹžen vsem đ&#x;”˛ mĹĄ sodelujoÄ?im pri projektu. â€

V soboto, 24. novembra 2018, je v okviru sobotnega glasbenega popoldneva na Velenjskem gradu potekal prav poseben kulturni dogodek, poimenovan Slavnostna bĂŠseda in glasba v Ä?ast in spomin Frana Koruna KoĹželjskega. Na njem se je v duhu Korunovega Ä?asa (zaÄ?etek 20. stoletja) – kot pred veÄ? kot sto leti na Ä?italnicah – prepletala glasba, beseda in tudi likovna umetnost. Dijakinje umetniĹĄke gimnazije so pripravile glasbeni del programa. Nastopil je klavirski trio v sestavi Asja Ĺ oster Farasin, Hana Ĺ˝liÄ?ar in Anja VodoĹĄek (mentorici Jerneja GrebenĹĄek in Danica Koren), pa solopevke iz razreda Gordane Hleb

(Tea Zupanc, Brina Mohor in Brina DumanÄ?ić) – spremljal jih je Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar, ter uÄ?enka klavirja Mia Semeja (mentorica Sanja Mlinar Marin). Predstavile so delÄ?ek iz Korunove glasbene zapuĹĄÄ?ine, pa tudi nekaj druge glasbe iz tega Ä?asa. V glasbeni del je bil vpleten pogovor s skladateljevim vnukom Borutom Korunom, ki ga je vodila dijakinja Viktorija RazdevĹĄek, ki je nosila meĹĄÄ?ansko noĹĄo iz Ĺ oĹĄtanja iz tega Ä?asa. V pogovoru smo izvedeli veliko zanimivih utrinkov o Ĺživljenju in delu naĹĄega domaÄ?ega skladatelja. Med programom pa smo na videu filmu (delo Ĺ˝ige Gojevića) spremljali ustvarjanje portreta Frana Koruna KoĹželjskega, ki ga je upo-

dobil dijak 4. letnika likovne smeri umetniĹĄke gimnazije Ĺ˝iga Kelenc. Popoldan je potekal v prijetnem ambientu Velenjskega gradu, prav za to priloĹžnost pa so sodelavci muzeja pripravili priloĹžnostno razstavo. Kulturni dogodek je idejno zasnovala Alenka Ĺ alej in je potekal v sodelovanju treh ustanov Gimnazije Velenje, Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in Muzeja Velenje. Dogodek je del cikla, ki ga pripravlja glasbena ĹĄola ob 150. letnici rojstva Frana Koruna KoĹželjskega. Cikel dogodkov pa je podprla Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

29. novembra 2018

Napotnikovo leto 2018 v Ĺ oĹĄtanju V Ĺ oĹĄtanju letoĹĄnje leto mineva v znamenju ĹĄtevilnih dogodkov posveÄ?enih spominu na rojaka, velikega kiparja, mojstra male plastike Ivana Napotnika – Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj letos praznujejejo 130-letnico rojstva rojaka, akademskega kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu. Velja za enega prvih slovenskih na Dunaju izobraĹženih kiparjev in pomembnejĹĄih slikarjev prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. Ponosni nanj so v Ĺ oĹĄtanju letoĹĄnje leto poimenovali Napotnikovo leto. ÂťVse leto Ĺže potekajo dogodki, s katerimi poudarjamo veliÄ?ino Napotnikove umetnosti in s katerimi jo Ĺželimo ĹĄe bolj pribliĹžati ljudem. V zaÄ?etku leta smo z delom zbirke gostovali v celjski galeriji Kvartirna hiĹĄa, v Vili Mayer smo poleti prenovili razstavni prostor,ÂŤ pravi vodja Vile Mayer Ĺ pela Poles. V prvem nadstropju vile je od leta 2010 postavljena njegova stalna zbirka. Obsega blizu sedemdeset Napotnikovih kipov. ÂťEn prostor v tem nadstropju smo prenovili in s tem izpostavili Napotnika kot kiparja, njegovo Ĺživljenjsko pot, doseĹžke in pomembnejĹĄe razstave. V ospredju pa so seveda njegovi kipi.ÂŤ Jeseni so v okviru obÄ?inskega praznika in evropskih dnevov kulturne dediĹĄÄ?ine postavili na Trg svobode plakatno razstavo. ÂťZ izborom Napotnikovih del, preteĹžno s skulpturami v bronu, se trenutno predstavljamo na dvorcu Gutenbuchel v okviru Adventne pravljice, z Napotnikovimi kipi pa do konca prihodnjega leta gostujemo na enoletni razstavi v Pokrajinskem muzeju Celje.ÂŤ Vrhunec bo Napotnikovo leto 2018 v Ĺ oĹĄtanju doĹživelo 12. decembra, na obletnico ume-

Divjad je na odru

tnikovega rojstva. Na slavnostni akademiji bodo poÄ?astili spomin nanj. O njem bo spregovorila velika poznavalka in raziskovalka njegovega dela, mag. Milena Koren – BoĹžiÄ?ek, avtorica postavitve Napotnikove stalne kiparske zbirke v Vili Mayer, leta 2016 dobitnica Valvazorjevega priznanja za postavitev dvodelne razstave

(Galerija Velenje, Narodna galerija Ljubljana), kjer so na ogled postavili Napotnikovo umetnost iz javnih in zasebnih zbirk. Letos so izdali posebno poĹĄtno znamko z logotipom Napotnikovega leta 2018 v Ĺ oĹĄtanju in dopisnico z Napotnikovimi kipi ter stiliziranimi podobami. 12. decembra bo na poĹĄti v Ĺ oĹĄtanju

uradni priloĹžnostni poĹĄtni Ĺžig. Na ta dan bodo izdali tudi knjigo z naslovom Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi. Med drugimi zanimivostmi Polesova omenja tudi vzpostavitev digitalne zbirke Napotnikovih kipov na portalu kulturne dediĹĄÄ?ine – Kamra, nagradni literarni nateÄ?aj mestne knjiĹžnice Ĺ oĹĄtanj za mlade z naslovom 11, 12, 13. ÂťTo so ĹĄtevilke, povezane s tremi umetniki. Na kulturnem podroÄ?ju v Sloveniji letos praznujemo kar nekaj pomembnih obletnic. NajopaznejĹĄe, vseslovensko, je

Petinpetdeset let ĹĄolske Napotnikove galerije

S skulpturami v bronu v dvorcu Gutenbuchel. Zgodbo o Favnu – bronasti skulpturi, ki jo je Napotnik leta 1937 zasnoval za fontano vile Široko v Šoťtanju, so zapisali na plakate.

V Vili Mayer so uredili posebno sobo, kjer so izpostavili Napotnika kot kiparja, njegovo Ĺživljenjsko pot in pomembnejĹĄe razstave.

Letos mineva 55 let od ustanovitve ťolske Napotnikove galerije. Obletnico so v Šoťtanju zaznamovali v torek, 27. novembra. V Vili Mayer so predstavili novo publikacijo z naslovom Napotnikova galerija Šoťtanj, ťolska galerija, v neposredni bliŞini, v Vrtcu Šoťtanj, pa so odprli stalno razstavo Izbor likovnih del Napotnikove galerije. zaznamovanje 100-letnice smrti Ivana Cankarja (11. december), za Šoťtanj je posebej pomembna 130-letnica rojstva kiparja Ivana Napotnika (12. december), obletnico rojstva Karla Destovnika – Kajuha (13. december) pa Şe tradicionalno v Šoťtanju obeleŞimo z manjťim dogodkom. Zadnji rok za oddajo je 30. november.

Z odmikom od igre in skromno ter hkrati domiselno uporabo dramskih elementov so interpretatorji zgodbe povedali veÄ?.

GledaliĹĄÄ?e Velenje je uspeĹĄno predstavilo novo produkcijo, ki je pustila moÄ?an vtis – Ponovne uprizoritve bodo v zaÄ?etku novega leta Tina Felicijan

Velenje, 24. november – Razpletanje Ĺživljenjske zgodbe o odnosih med razliÄ?nimi karakterji, ki se pravzaprav ĹĄe bolj zapletejo, spoznavanje kompleksnih likov, preprosta scena, skromno, a zgovorno gibanje, domiselni prikazi bodisi vzporednega bodisi preteklega dramskega Ä?asa v isti sliki ‌ NajnovejĹĄa produkcija Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje – drama slovenskega pisca in reĹžiserja Nejca Gazvode z naslovom Divjad – je prve gledalce prepriÄ?ala z mnogimi prvinami. Igralci Noemi ÄŒop, Jana Flego, Petra Hribernik, JoĹže Ĺ kolc, Urban Hrastnik in Nejc Ĺ korjanc so

se pod reĹžijo Romea GrebenĹĄka spopadli z uprizarjanjem sreÄ?anja na videz tesno povezane druĹžbe, ki Ĺžaluje za izgubljenim prijateljem, pri tem pa razkriva tako njegovo osebnost kot skrite plasti osebnosti drugih in zamolÄ?ane odnose med njimi. SodeÄ? po aplavzu na predpremieri je bilo obÄ?instvo navduĹĄeno. UspeĹĄne uprizoritve pa so se razveselili tudi gledaliĹĄÄ?niki, ki so med nastajanjem predstave nadvse uĹživali, pravi reĹžiser. ÂťZ ljubeznijo in zmernostjo smo naredili zahtevno predstavo, ki da ljudem misliti, tako da vsak nekaj odnese od nje. Ta predstava ni

komedija, ni tragedija, je Ĺživljenje. In v Ĺživljenju so veselje, Ĺžalost, jok, jeza, sovraĹĄtvo, prezir in vse to ta predstava ima,ÂŤ je povedal Romeo GrebenĹĄek in dodal, da v tekstu ne prevladujejo elementi preobrata, temveÄ? besed, atmosfere in resnice. ÂťTako smo se tega ĹĄtudija lotili – z iskrenostjo in resnico. Zato smo opustili igro in se nauÄ?ili samo biti, Ĺživeti na odru.ÂŤ Kako so Divjad doĹživeli obiskovalci in s kakimi obÄ?utki so zapuĹĄÄ?ali dvorano? ÂťVĹĄeÄ? mi je mlada ekipa. Mislim, da imajo lepo prihodnost. Tema predstave je aktualna. Izpostavlja proble-

me mladih, njihovo miĹĄljenje, dvome, druĹžbene probleme, ki so teĹžko reĹĄljivi,ÂŤ je povedal gledalec Ivan. ÂťFenomenalno dobra predstava. Da ti misliti. Postavi te v perspektivo razliÄ?nih likov, ki so kompleksni, vendar odliÄ?no interpretirani,ÂŤ meni Jure. Drago, ki sicer ni reden obiskovalec gledaliĹĄÄ?a, ga pa zanimajo predvsem amaterske predstave, pa je povedal, da je v predstavi uĹžival, Ä?eprav si navadno ogleda kako komedijo. ÂťTudi drama pride prav za streznitev ali zresnitev.ÂŤ đ&#x;”˛

Napor domaÄ?e kulture MatjaĹž Ĺ alej

V ljubiteljski, ĹĄe posebej lokalni kulturi, kot je naĹĄa Ĺ aleĹĄka, je Ĺže tako, da so na posameznih podroÄ?jih zaznavni vzponi in padci. In Ä?e se v zadnjem obdobju (recimo zadnji petletki) dogaja, da gredo nekatere kulturno-umetniĹĄke dejavnosti navzdol, sem prepriÄ?an, da se pri drugih dogaja ravno obratno. Zaznan je namreÄ? moÄ?an dvig kvalitete doloÄ?enih kulturnih produkcij, ki vsaj v tem pogledu ne podlegajo komercializaciji in so za razliko od drugih avtonomne v svoji poti. In kdo me zadnja leta pozitivno preseneÄ?a? V prvi vrsti domaÄ?i literati in gledaliĹĄÄ?niki. Pa jih imenujmo s skupno besedo kar besedna kultura. Zdi se, da se kljub nerodno zastavljenemu sofinananciranju domoznanskega zaloĹžniĹĄtva – domaÄ?e literature, v sklopu katere se pojavi ĹĄe marsikaj, kar ni vredno, da bi se natisnilo, vseeno oblikuje kvalitetna sredina literarnih ustvarjalcev. Mnogi so s svojimi deli v zadnjem obdobju presegli kvaliteto, in zdi se, da je med njimi prav generacija ÂťHotenjevcevÂŤ, ki morda v preteklosti ĹĄe ni bila toliko prepoznavna, doma in v drĹžavnem merilu naĹĄla svoj izraz in potrdila svoje kvalitetno snovanje. Tako za Petrom Rezmanom, Ivom Stropnikom (iz)stopajo Milojka B. Komprej, Zlatko Kraljić, Stojan Ĺ pegel. PridruĹžuje se jim z moÄ?nim prvencem DuĹĄan Pirc ter ĹĄe nekateri neomenjeni avtorji. Med njimi je tudi nekaj tistih, ki si svoja pota zadnja leta utirajo sami (B. Korun, D. Dim, Z. BenÄ?ić, A. KvartiÄ? ...). Polje literature je lahko zelo ĹĄiroko, zato so tudi oblike publicistike s pridihom domaÄ?ega in hkrati literarnega zelo raznorodne, a ne zmanjĹĄujejo vrednosti, ki jih naĹĄe literarno okolje prispeva slovenskemu literarnemu dogajanju. Ne nazadnje se to okolje ponaĹĄa z enim pomembnejĹĄih literarnih festivalov v drĹžavi, z Lirikonfestom, ki dodatno ĹĄiri domaÄ?e polje literarnega ustvarjanja in ga bogati z mednarodno dimenzijo. A kljub temu, da kvaliteta domaÄ?ega pridelka je, pa moramo biti vendarle malo tudi skeptiÄ?ni. Bere vse manj ljudi, tudi mladih, ti berejo ĹĄe najveÄ? po dejanju, ko s prstom podrsajo po telefonu (pa to ni e-knjiga) in berejo manj kvalitetne Ĺžanre in avtorje, ki niso ravno profilirani kot literarni umetniki. Literarna umetnost se vse bolj dojema kot nekaj, kar je ÂťzateĹženoÂŤ, preveÄ? resno in plod nekaterih (in nekakih) Ä?udaĹĄkih avtorjev. Res je, en povpreÄ?neĹž ne more ustvariti preseĹžka in en povpreÄ?neĹž tudi ne more doumeti ĹĄirĹĄega pomena preseĹžka. Zato pa je seveda dobrodoĹĄlo (trĹžno) izdajanje literarnih bestselerjev. Pa bi Ĺželel vendarle vzpostaviti paralelo z domaÄ?imi gledaliĹĄÄ?niki. Zdi se, da se je generacijska menjava zadnjih nekaj let vendarle izoblikovala. In gre v pravo smer. V smislu: povej mi, kaj bereĹĄ, v tem primeru, kaj igraĹĄ, pa ti povem, kdo si. Zato bi samo Ĺželel pohvaliti smer, v katero gredo in kako gredo velenjski gledaliĹĄÄ?niki. To lahko storim seveda po novi uspeĹĄni premieri minuli vikend tudi s tem, da samo omenim naslove literarnih del in dram avtorjev, ki so jih odigrali premierno in uspeĹĄno v zadnjih treh sezonah. To so Rok VilÄ?nik (Rokgre) – UÄ?inek kobilice, Tennessee Williams – Tramvaj PoĹželenje, in pred kratkim tudi melodramo Nejca Gazvode – Divjad. Po besedah avtorja predstava govori o njegovi generaciji, torej tudi o generaciji aktualnih velenjskih gledaliĹĄÄ?nikov, ki so s tokratnim reĹžiserjem Romeom GrebenĹĄkom uspeĹĄno zaokroĹžili (in nadaljujejo) pot, ki so jo zaÄ?eli v svojem gledaliĹĄkem fundusu in na odru domaÄ?ega doma kulture pred nekaj leti. In Ä?e povzamem znano dejstvo, da mora umetnost aktivirati k naporu in ne sme postati del prostega Ä?asa, biti le dopolnilo kratkoÄ?asja, sem povedal dovolj. Tovrstna umetnost mora zadati klofuto, se spopadati z bralcem in posluĹĄalcem, ne pa nuditi zavetja in zaĹĄÄ?ite, ne sme ponujati le dekoriranega zabavnega bliĹĄÄ?a. In tisti, ki iĹĄÄ?ejo v domaÄ?em teatru ali besedni umetnosti izkljuÄ?no zabavo, je te tovrstne dovolj kje drugje v naĹĄi dolini, na premnogih dogodkih, ki so premnogokrat sami sebi namen. đ&#x;”˛

V nedeljo pride v PleĹĄivec MiklavĹž Kulturno druĹĄtvo Ivana Cankarja iz PleĹĄivca bo v nedeljo, 2. decembra, med 10. in 12.30 v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravilo v tamkajĹĄnji brunarici pri osnovni ĹĄoli tradicionalni MiklavĹžev sejem, na katerem bodo razstavili in seveda tudi prodajali domaÄ?e dobrote in izdelke umetne obrti PleĹĄivÄ?anov in krajanov sosednjih krajev. Poskrbeli bodo za dobro razpoloĹženje, svoj obisk pa je Ĺže obljubil tudi MiklavĹž. mz

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

29. novembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah 2019 Ĺže v tiskarni

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Zadnji vikend smo v naĹĄem uredniĹĄtvu skupaj z zunanjimi sodelavci zakljuÄ?ili Ĺže 26. Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in gradivo v ponedeljek zjutraj Ĺže dostavili v tiskarno. Na to publikacijo smo zelo ponosni, pa tudi na vse vas, ki jo skupaj z nami piĹĄete, in seveda na tiste, ki jo prepoznavate kot pomembno knjiĹžno gradivo, ki iztrga pozabi vse, kar se zanimivega dogaja v treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline in to knjigo tudi finanÄ?no podpirate. Prav tako smo ponosni na vse vas, ki to publikacijo obogatite s svojimi razmiĹĄljanji in pogledi v prihodnost v uvodnikih in ÂťmojihÂŤ letih ob koncu poglavij. Hvala vam, da delite svoje uspehe, poglede in razvojna razmiĹĄljanja s tukajĹĄnjimi prebivalci. Seveda si avtorji Ĺželimo, da bi bil almanah Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu bralcev uporaben in koristen sopotnik v letu, ki prihaja. đ&#x;”˛

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – PreveÄ?krat 2. TEQUILA – Deja vu 3. KLAPA Ĺ UFIT – Bojim se

mz Takole smo v nedeljo zveÄ?er nazdravili ĹĄe enemu, Ĺže ĹĄestindvajsetemu almanahu.

GLASBENE novice

Umrl je AleĹĄ ÄŒeĹĄnovar, soustanovitelj kultnih Nietov V starosti 52 let je bitko z rakom izgubil glasbenik in pesnik AleĹĄ ÄŒeĹĄnovar, eden od ustanovnih Ä?lanov legendarne slovenske punk skupine Niet. ÄŒeĹĄnovar je leta 1983 s PrimoĹžem HabiÄ?em, Igorjem DernovĹĄkom in TomaĹžem Dimnikom ustanovil

zasedbo Niet. Leta 1984 so posneli prve skladbe, med drugimi Zastave, Umiranje in Melanholija, kasneje pa so postali znani tudi po skladbah Lep dan za smrt, Trip in vijolice ter Depresija. Leta 1991 je zaradi predoziranja s heroinom umrl PrimoĹž HabiÄ?, ÄŒeĹĄnovar pa je skupino zapustil leta 2010, po 27 letih delovanja. Za samostojno pot se je odloÄ?il zaradi razliÄ?nih pogledov Ä?lanov na nadaljnje ustvarjanje. Poleg glasbe se je posveÄ?al tudi poeziji in nekaj dni pred smrtjo doÄ?akal izid svojega pesniĹĄkega prvenca z naslovom Dim in kri, v kateri je zaÄ?utiti avtorjevo poslavljanje od Ĺživljenja.

krmari med trĹĄimi zvoki in akustiÄ?nimi napevi. Kot producent se je pod skladbe podpisal kitarist Peter Dekleva, na albumu pa je sliĹĄati tudi zvoke indie folka, post rocka, elektro popa in celo drum'n'bassa.

Anette in 6pack ÄŒukur od leta 2015, ko so tam gostovali z Zip Code Tour. Skupino poleg legendarnega avtorskega para Jagger – Richards sestavljata ĹĄe kitarist Ronnie Wood in bobnar Charlie Watts. Watts bo ĹĄe pred zakljuÄ?kom ameriĹĄke turneje praznoval 78. rojstni dan, Jagger in Richards pa sta dve leti mlajĹĄa. Kljub letom pa Jagger pravi, da se nima namena ustaviti, raje razmiĹĄlja o tem, kdaj bo naslednja turneja. Kljub govoricam, da delajo nove skladbe, pa Stonesi zaenkrat ne napovedujejo izida novega studijskega albuma.

pesem Maria, ki je na albumu dobila mesto kot Maria/Korea. Med drugim je na novem studijskem izdelku Laibachov mesto naĹĄla korejska tradicionalna pesem Arirang. O gostovanju zasedbe v Severni Koreji je nastal tudi veÄ?krat nagrajeni glasbeni dokumentarec Dan osvoboditve, ki bo po predstavitvah v 45 drĹžavah po svetu od 10. decembra na voljo tudi v formatu blu-ray.

DruĹĄtvo mrtvih pesnikov predstavlja album Laibach z albumom Astronavt The Sound of Music NovomeĹĄka zasedba DMP Skupina Laibach je pri zaloĹžbi Mute izdala novi album The Sound of Music, ki je bil zasnovan ob povabilu skupini za nastop v Severni Koreji leta 2015. Laibach so na koncertu v Pjongjangu ob praznovanju

Pevka Anette po baladi Metulj predstavlja novo skladbo. Tokrat gre za bolj energiÄ?no pesem, kar daje slutiti Ĺže njen naslov Dej, pleĹĄ, ĹĄe bolj pa to postane jasno, ko vam povemo, da je pri njenem nastanku sodeloval tudi priljubljeni 6Pack ÄŒukur. Anette je avtorica glasbe in besedila, za produkcijo plesnih ritmov pa je k sodelovanju povabila vedno bolj uveljavljenega mladega glasbenika Alexa Volaska. Za piko na i je poskrbel raper 6Pack ÄŒukur, ki je skladbi dodal tisto pozitivno noto in sporoÄ?ilo – Ne oziraj se

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Veseli SavinjÄ?ani – Naj ne gre v pozabo VraĹžji muzikanti – Ĺ˝alostna je moja noÄ? Ansambel Kvinta – Nisem taka kot druge Ansambel BanovĹĄek – RĹženova Tinka Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Ko se Ĺženi RibnÄ?an Monika Avsenik – Nesi me, nesi PrleĹĄki kvintet – Mladi Ĺže 15 let Trio PogladiÄ? – Abraham Ansambel Upanje & Razplet – Kdo je boljĹĄi Ansambel Viharnik – NaĹĄa juhanca

www.radiovelenje.com

SAĹ A LEĹ NJAK 19-letna pevka in igralka, ki je nedavno zakljuÄ?ila ĹĄtudij jazz petja v Ljubljani, glasbeno pot nadaljuje na glasbeni akademiji v Gradcu. Trenutno je njen najveÄ?ji projekt glavna vloga v muzikalu Briljantina. Zaljubljena v ta svet pa je njena nova skladba, pod katero se podpisuje kot avtorica. Nastala je kot refleksija njenega novega Ĺživljenja v Gradcu.

(DruĹĄtvo mrtvih pesnikov) je predstavila svoj osmi studijski album Astronavt, ki raziskuje minljivost Ĺživljenja na Zemlji ter izgubljenost Ä?loveka v vesolju.

SIMON VADNJAL

Rolling Stones brez filtra ĹĄe na turnejo po ZDA Legendarna zasedba The Rolling Stones je napovedala, da bo s turnejo No Filter (Brez filtra) gostovala tudi po ZDA. Na svoji spletni strani so objavili 13 koncertnih datumov po ameriĹĄkih stadionih. Turnejo bodo zaÄ?eli 20. aprila v Miamiju, sklenili pa 21. junija v Chicagu. Napovedana turneja bo njihova prva v ZDA

Ob skorajĹĄnjem izidu nove ploĹĄÄ?e Oljke, roĹžmarin in sol Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem z naslovom PreveÄ?krat. Glasbo zanjo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, besedilo pa Marko Vozelj. Videospot so na krasen jesenski dan posneli v idiliÄ?nem okolju Kobilarne Lipica, pod spot pa se podpisuje produkcijska ekipa Fotokom pod vodstvom Mateja VraniÄ?a.

70-letnice osvoboditve Severne Koreje izpod japonske okupacije izvedli nekaj pesmi iz filma Moje pesmi, moje sanje (1965). Poleg znanih skladb iz filma, kot so My Favorite Things, Edelweiss in Do-Re-Mi, so Ä?lani zasedbe v svojem slogu posodobili tudi

Na albumu najdemo nekatere Ĺže znane pesmi, kot sta Tinta in pero ter ÄŒip, ter najnovejĹĄa singla Astronavt in Padalo za strah, za katera so posneli tudi videospota. PloĹĄÄ?a prinaĹĄa predrugaÄ?eno zvoÄ?no podobo benda. Glasbeni izraz je bolj neposreden, bend pa

na druge, to je tvoj svet! Povabilu se je kljub obveznostim z veseljem odzval, za kar mu je Anette, ki je sodelovala Ĺže s ĹĄtevilnimi glasbeniki, zelo hvaleĹžna.

Simon Vadnjal, nekdanji Ä?lan zasedb Superlizo, Dropped D in CoverLover, se podaja na samostojno glasbeno pot in predstavlja prvo pesem Bim Bam Bom. Ta govori o aktualni tematiki odseljevanja mladih v tujino, Simon pa jo je posnel v pop slogu 80. let.

BRENCL BANDA Brencl Banda z novim hudomuĹĄnim singlom Vila napoveduje novi album Korenine svetlobe. ÄŒetrti album zased-

be iz Bistrice ob Sotli, ki je nastala zaradi navduĹĄenja nad ljudskim izroÄ?ilom iz razliÄ?nih koncev sveta, prinaĹĄa sedem vokalnih in pet instrumentalnih skladb.

MARJAN ZGONC Pri zaloĹžbi Zlati zvoki je izĹĄel novi album Marjana Zgonca Tri gitare. Naslovna pesem je na festivalu Opuzen 2018 na HrvaĹĄkem v moÄ?ni konkurenci prejela nagrado grand prix. To je Ĺže petnajsti album Marjana Zgonca, na njem pa so zbrane pesmi za razliÄ?ne glasbene okuse.

SAME BABE Skupina Same babe z novim singlom PleĹĄi, pleĹĄi dekle napoveduje izid Ä?etrtega studijskega albuma. Album VraĹžji bend, ki bo izĹĄel v prvi polovici januarja, vkljuÄ?uje akustiÄ?no in elektrificirano muziciranje, avtorske pesmi ter celo nekaj priredb, povezanih z zgodovino benda.

Naš ­čas, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏪

Na zajtrku ‘Sašinega’ gospodarstva in NLB banke so dame s torbicami primerjale skladnost torbic h kostumom, ko je ravno naneslo, in se je posvetilo … Madonca, pa ja ni ravno mene posnel za Čvek, je morda tiho pomislila dr. Selma Filipančič Jenko, v tej gneči edina v rdeči barvi. A se je v veliki dvorani vile Biance razkrilo, da imata tudi še dve drugi na črtni petek radi takšen kos garderobe. So pa bile, kot se spodobi, sami unikati in panike ob tem ni bilo!

29. novembra 2018

frkanje » Levo & desno «

Bodičke Pred temi prazničnimi dnevi bo padlo veliko smrek in smrečic. Za srečo in veselje in da bi se nam izpolnile želje. Koristne so lahko tudi iglice. Da koga po potrebi vsaj malo zbodejo.

Brez stavk Slišim nekatere, ki pravijo, kako malo da je bilo potrebno, da smo se izognili stavkam. Ja, res malo denarja!, pripominjajo nekateri od tistih, ki bodo po pogajanjih res dobili le malo več.

⏩

Kot direktorji so Zdravstvenemu domu utirali pot: Marjan Rabič, Kristjan Hrastel, Jože Zupančič. Velikokrat so se na kakšno podali med prvimi. Med prvimi so prišli tudi na okroglo mizo ob 45-letnici predšolskega in šolskega dispanzerja, zavzeli položaje in čakali, da se začne. Držijo se sicer nekam rezervirano … A bo to najbrž zato, ker tako zapovedujejo napisi na sedežih, ki so jih organizatorji namenili gostom.

Kroženje Menda ni le slovenski fenomen, a res morajo biti nekateri univerzalni, da jim »paše« vsak ministrski stolček. Le njihovo odločanje nekatere žuli.

Ne za vse

⏪

Ob gasilski vaji treh prostovoljnih gasilskih društev, na kateri so gasili in reševali poškodovane v požaru na parkirišu, je poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar podal za medije menda najdaljšo izjavo o najkrajši intervenciji. Da javnosti ne bi kaj ušlo sta to resno zabeležili novinarki Tina Felicjan od naše press hiše in Tatjana Hudomalj od VTV s snemalcem. Gasilska vaja za druge medije očitno ni bila dovolj zanimiva, saj se bolj kot s preventivo ukvarjajo z žgečljivimi zgodbami.

Nedavno objavljena študija razkriva, da je po referendumu, na katerem so se Britanci poleti 2016 odločili za odhod iz Evropske unije, v Angliji v primerjavi z drugimi zdravili na recept močno porasla poraba antidepresivov. Raziskovalci z londonskega kraljevega

kolidža so v študiji, ki je zajela obdobje pred 23. junijem 2016, ko je potekal referendum o brexitu, in obdobjem, ki je sledilo, preučili mesečne podatke o predpisovanju antidepresivov v vseh 326 volilnih okrajih v Angliji in jih primerjali s podatki o predpisovanju drugih zdravil. V študiji so najprej izračunali definirani dnevni odmerek antidepresivov – to je povprečni vzdrževalni odmerek, ki ga bolnik prejme v enem dnevu za glavno oziroma najpogostejšo indikacijo zdravila. Na osnovi tega so prišli do ugotovitve, da se je po referendumu o brexitu obseg predpisanih antidepresivov v primerjavi

Mar je res? Pravijo, da bo tudi letošnjo zimsko sezono gripa prežala na nas. Ob tem nekateri prisegajo na reklo: kdor se ne cepi, je cepec! A kaj, ko so tudi taki, ki mislijo obratno.

Smo res bolni?

ZANIMIVOSTI

Po brexitu pri Britancih porasla raba antidepresivov

Slovenija še vedno gospodarsko raste, Slovenci še vedno tudi (lahko, čeprav težko) vsaj malo varčujemo. Vseeno pa je še vedno tudi veliko takih, ki še nimajo dovolj. Pa niti ne taki, ki imajo malo.

z drugimi predpisanimi zdravili povečal za 13,4 odstotka. Čeprav je rezultate referenduma težko povsem gotovo povezati s porabo antidepresivov, je dejstvo, da je bil porast v primerjavi s porabo drugih zdravil na recept občuten.

Vozniško dovoljenje izgubil v 49 minutah Nemški najstnik se je očitno nadvse veselil pridobitve vozniškega dovoljenja. Proslavljal je tako, da je nemudoma sedel v avto in začel z uživanjem v vožnji. Toda domov se je 18-letnik peljal zelo hitro. Prehitro. Policisti so ga na poti ujeli na radar, ko je visoko prekoračil omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro in peljal 95 kilometrov na uro. »Nekatere stvari

trajajo večno, druge pa niti eno uro,« je v sporočilu za javnost zapisala policija. Po njihovih navedbah je imel mladenič v avtomobilu štiri prijatelje, zato domnevajo, da je morda skušal narediti vtis nanje. A prehitrega voznika seveda čaka kazen: vozniškega izpita ni več, ponovno pa ga lahko začne opravljati po štirih tednih, plačati mora 200 evrov globe, na novem

V Sloveniji je vedno več bolniških izostankov. Nekateri sprašujejo, ali to res pomeni, da smo vse več in bolj bolni. Ali pa je za to kriv tudi naš še kar dokaj »bolan« zdravstveni sistem?

dovoljenju mu bodo pripisali dve kazenski točki, status mladega voznika pa mu bodo z dveh podaljšali na štiri leta.

V rož‘cah

Trump nasmejal Fince Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom opustošenih predelov Kalifornije, kjer je nedavno besnelo več uničujočih požarov, postregel s t. i. »dobro prakso« iz Finske. Medtem ko si je ogledoval uničene površine, je namreč dejal, da na Finskem, kjer gozdovi prekrivajo tri četrtine ozemlja, nimajo težav s požari, ker da tam, kot naj bi mu pojasnil finski predsednik, gozdni delavci »veliko časa porabijo za grabljenje.« Finski predsednik Sauli Niinisto je odgovoril, da se je s Trumpom na začetku meseca sicer pogovarjal o upravljanju gozdov, a da nima pojma, od kod je ameriški predsednik dobil idejo o grabljenju v gozdovih. Da mu je dejal, da »skrbijo za svoje gozdove,« se spomni, ne pa tudi, da bi mu omenil grablje. In tako je Trump še enkrat več požel salve smeha.

Mačka hočeta v muzej V japonskem mestu blizu Hirošime živita dva mačka, ki sta nedavno postala prava atrakcija. Odkar je bila namreč v tamkajšnjem muzeju razstava o mačkah, želita oranžni in črni maček na vsak način vstopiti v stavbo. Varnostniki ju vselej zavrnejo, in čeprav se muca obrneta in umakneta, redno poskušata znova. Ko sta se tako pogosto vračala in želela vstopiti v muzej, so ju obiskovalci začeli fotografirati in snemati, posnetki pa so zašli na splet in mnogo ljudi je obiskalo muzej samo zato, da bi spoznali vse bolj znana mačka. Naposled

Velenje se je tudi letos »kopalo« v cvetju. V mestu je vse več rož. Zato lahko brez slabe vesti ponovno zapišemo, da je res vse več Velenjčanov v rož‘cah. In Velenjčank, seveda, tudi.

sta se mačka naselila v neposredni bližini muzeja in, sodeč po posnetkih, nadvse uživata v pozornosti.

V Romuniji usmrtili že 350 tisoč prašičev V zadnjem letu so v Romuniji odkrili več kot tisoč prašičev, okuženih z afriško prašičjo kugo. Zaradi te hude nalezljive bolezni so doslej usmrtili že 350 tisoč živali, 80 odstotkov od teh je bilo rejenih za komercialne namene. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni, so v Romuniji sprejeli tudi ukrepe prostorskega omejevanja gibanja prašičev. Predvidevajo namreč, da so za širjenje bolezni odgovorni divje svinje ter ilegalno trgovanje z mesom med Romunijo in Ukrajino.

Na spolzkem Zadnja leta se v vse več večjih in tudi manjših krajih odločajo za urejanje drsališč. Letos menda še bolj. Kot da si mislijo, da pod novo vlado ne bodo nadrsali.

Golgolovec Po sobotnem rezultatu med velenjskimi in celjskimi nogometaši bi lahko rekli, da so Celjani igrali na igrišču pod Golgolovcem.

Krivi so politiki Podatki menda pravijo, da tudi pri nas število krvodajalcev upada. Menda ne toliko zato, ker nekateri Slovenci kri »prodajajo« čez mejo, ampak menda zato, ker nam kri preveč pijejo politiki. Volitve tega pač nič kaj ne spremenijo.

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 15

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

29. novembra 2018

15

Zdravje • narava • ekologija Pojmi zdravje, narava in ekologija so moÄ?no v sozvoÄ?ju. S pravilnim odnosom do narave posredno skrbimo tudi za svoje zdravje. Da rek 'Zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo' resniÄ?no drĹži, se najbolj zavemo ĹĄele takrat, kadar zbolimo. Zato je skrb za zdravje toliko bolj pomembna, sploh v Ä?asu okuĹžb hladnih zimskih dneh. Veliko lahko storimo sami s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo ter uporabo razkuĹžilnih sredstev. Z rokami se Ä?im manj dotikajmo oÄ?i, nosu in ust. Pri kaĹĄljanju in kihanju si usta in nos prekrijmo s papirnatim robÄ?kom, ki ga takoj zavrzimo. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki imajo simptome bolezni. Razmislimo lahko o cepljenju proti gripi, kar ĹĄe posebej velja za starejĹĄo populacijo. NaĹĄemu organizmu bo dobro del vsakodnevni sprehod po sveĹžem zraku, uĹživanje veÄ?jih koliÄ?in sadja in zelenjave, bogate z vitaminom C. Le zdravi bomo zadovoljni in polni energije tudi v mrzlih dneh.

Ko zbolimo, se je treba posluĹĄati V Sloveniji je trenutno registriranih 87 razliÄ?nih homeopatskih zdravil – ÄŒe so izbrana pravilno, lahko delujejo hitro – Ta vrsta zdravljenja nas spomni, da se je treba posluĹĄati in si odpoÄ?iti Mojca Ĺ truc

Prvi hladnejĹĄi dnevi ali hitre temperaturne spremembe skoraj praviloma sproĹžijo neprijetne simptome, kot so kihanje, smrkanje in kaĹĄljanje. VÄ?asih se pojavi tudi zviĹĄana telesna temperatura in drugi znaki bolezni. NiÄ? prijetnega torej. TakĹĄnih stanj se seveda Ĺželimo Ä?im prej reĹĄiti, zato pogosto posegamo po hitro uÄ?inkovitih zdravilih. Toda Ä?e mu nudimo ustrezen poÄ?itek in snovi, se je telo sposobno regenerirati samo. Pomagajo lahko homeopatska zdravila.

Homeopatija ni zdravilstvo

Misel na homeopatijo v nekaterih sproĹža odpor ali nezaupanje. Prav res ĹĄe ni dolgo, odkar homeopatska zdravila v Sloveniji niso bila dovoljena za prodajo. Danes je registriranih 87 razliÄ?nih homeopatskih zdravil in v skoraj vsaki lekarni je farmacevt, ki se je izobraĹževal na podroÄ?ju homeopatije. ÂťHomeopatija je naravna metoda zdravljenja s homeopatskimi zdravili, ki spodbujajo Ä?lovekovo lastno sposobnost samozdravljenja,ÂŤ je povedala magistra farmacije iz ene od enot Lekarne Velenje Monika SvoljĹĄak. Sama se je na

podroÄ?ju homeopatije izobraĹževala skupaj z zdravniki homeopati. ÂťTako nisem spoznavala le homeopatskih zdravil, temveÄ? tudi principe zdravljenja. To je pomembna dodatna vrednost, ki mi v praksi zelo pomaga,ÂŤ je povedala SvoljĹĄakova.

Pri izbiri zdravila je potrebnega malo veÄ? Ä?asa

Ko pridemo za pult v lekarno, si obiÄ?ajno ne vzamemo veliko Ä?asa. ÂťHomeopatija pa je metoda, ki zahteva veÄ? Ä?asa in veÄ? pogovora,ÂŤ pojasnjuje Monika SvoljĹĄak. Kot pravi, je mogoÄ?e pri akutnih stanjih, kot so kihanje, kaĹĄljanje, vroÄ?ina, boleÄ?e uho, izraĹĄÄ?anje zobkov ali kolike pri majhnih otrocih, z le nekaj vpraĹĄanji hitro dobiti vtis o tem, kakĹĄno zdravilo je potrebno. ÂťSeveda homeopatija zdravi tudi kroniÄ?na stanja, vendar je tam potrebnega ĹĄe veÄ? Ä?asa in pogovora, tako da takĹĄna stanja po navadi sodijo k zdravniku homeopatu,ÂŤ je ĹĄe dejala SvoljĹĄakova. Pri izbiri homeopatskega zdravila je zelo pomembno, kako boste opisali simptome bolezni. ÂťÄŒe vas spraĹĄujem po glavobolu in mi poveste samo, da vas boli glava, ne pa, kako vas bo-

pravi Monika SvoljĹĄak, ki zainteresiranim tudi svetuje, v kakĹĄnih odmerkih je treba homeopatska zdravila ob doloÄ?enih znakih jemati. ÄŒe zdravnik predpiĹĄe konvencionalna zdravila, pa teh nikakor ne gre samovoljno nadomeĹĄÄ?ati s homeopatskimi. ÂťNikoli ne prekinjajte terapije, ki jo je predpisal zdravnik. Konvencionalna zdravila in homeopatija gresta z roko v roki. PriporoÄ?am le, da jih jemljete v enournem razmiku,ÂŤ pravi SvoljĹĄakova. Homeopatska zdravila so primerna za vso populacijo, tako za noseÄ?nice kot za dojenÄ?ke, otroke in odrasle. ÄŒe so izbrana pravilno, lahko delujejo kot Ä?udeĹž – hitro. ÂťSe pa zgodi, da je zdravilo samo podobno stanju,

znaki, da mora Ä?lovek poÄ?ivati. Samo tako se regeneriramo. Ker pa je naĹĄ tempo Ĺživljenja takĹĄen, da si ne vzamemo Ä?asa in noÄ?emo odleĹžati, se dostikrat zgodi, da ne ozdravimo takoj. Homeopatija je metoda, ki Ä?loveka spomni, da se je treba posluĹĄati. ÄŒe je homeopatsko zdravilo primerno izbrano, povzroÄ?i rahlo utrujenost in zaspanost in tako prisili Ä?loveka k poÄ?itku,ÂŤ pojasnjuje SvoljĹĄakova.

ki ste ga opisali, in zato ne izrazi svojega celotnega uÄ?inka,ÂŤ ĹĄe pravi farmacevtka in svetuje, da se v teh primerih vrnete v lekarno in poiĹĄÄ?ete bolj ustrezno homeopatsko zdravilo zase. Vsekakor pa poudarja, da bolezenski znaki terjajo poÄ?itek. ÂťKo nas napade visoka temperatura ali utrujenost, so to prvi

Ĺžam, da trend zdravljenja s homeopatskimi zdravili naraĹĄÄ?a. Skoraj dnevno me ljudje iĹĄÄ?ejo v Ĺželji po nasvetu,ÂŤ pravi SvoljĹĄakova in poudarja, da z veseljem pomagajo vsakemu, ki pokaĹže zanimanje, nikogar pa v tovrstno zdravljenje ne silijo.

Trend zdravljenja s homeopatskimi zdravili naraĹĄÄ?a

Homeopatska zdravila so v lokalnih lekarnah redno prisotna. ÄŒe kakĹĄnega ni, ga naroÄ?ijo in dobijo v enem dnevu. ÂťOpa-

Monika SvoljĹĄak je farmacevtka v Lekarni Velenje, ki zna svetovati o uporabi homeopatskih zdravil.

li, imam le malo moĹžnosti, da izberem pravo zdravilo,ÂŤ pravi Monika SvoljĹĄak in dodaja, da je za uspeĹĄno zdravljenje s homeopatskimi zdravilo pomembno, da so ljudje odprti za vpraĹĄanja usposobljenega farmacevta. ÂťNe spraĹĄujem zato, ker bi bila radovedna, temveÄ? zato, ker je to nujno potrebno za pravilno izbiro zdravil,ÂŤ dodaja. Pravi, da se ne smemo zanaĹĄati na podatke s spleta ali izkuĹĄnje sosedov. ÂťTudi Ä?e je neko zdravilo sosedi odliÄ?no pomagalo, je le malo verjetno, da bo tudi vam. Homeopatska zdravila namreÄ? niso

kot npr. paracetamol, ki pomaga celotni populaciji. Pri homeopatskem zdravljenju je pomembno, kako se Ä?lovek poÄ?uti, ko zboli. Nekateri potrebujejo mir, drugi so jezni nase, tretji iĹĄÄ?ejo pozornost itn. Vsak od teh bo dobil drugo zdravilo za iste simptome,ÂŤ ĹĄe pravi SvoljĹĄakova.

UÄ?inkujejo lahko hitro, a ne brez poÄ?itka

Homeopatskih zdravil nikoli ne jemljemo preventivno. ÂťTovrstna zdravila vedno potrebujejo simptome, jemljejo se torej samo takrat, ko se pojavijo teĹžave,ÂŤ

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

PRVAKI DOBREGA POÄŒUTJA

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

đ&#x;”˛

Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

29. novembra 2018

Bodo zdravstveno finančno luknjo zakrpale občine? Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje ob polletju izkazal največjo izgubo doslej – Razmišljajo o koncesiji za prevoze dializnih in rakavih bolnikov Tatjana Podgoršek

Več kot polovico javnih zdravstvenih domov v Sloveniji letos posluje v rdečih številkah. Med njimi tudi Zgornejsavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki je polletje sklenil z najvišjo izgubo doslej. Kumulativna izguba je v letošnjih šestih mesecih dosegla že blizu 950 tisoč evrov.

Nekateri dobavitelji materiala že zapretili

»Izgubo v večjem deležu pripisujemo popravku plačnih razredov in podpisanim pogodbam sindikata, česar pa financer naših storitev ni vključil v njihovo ceno,« pojasnjuje razloge Darja Es, direktorica zavoda. Povedala je še, da so v njenem prejšnjem mandatu že izvajali sanacijski program, izvedba zapisanih ukrepov pa je bila dokaj uspešna, saj so konec leta 2016 poslovali z le še 10 tisoč evri izgube.

V tem trenutku jih poleg pokritja kumulativne izgube skrbijo zapadle obveznosti do dobaviteljev materiala. Se je že zgodilo, da so nekateri med njimi zapretili z ustavitvijo dobave, a se jim je za zdaj z njimi še uspelo dogovoriti o časovnem zaporedju plačevanja obveznosti. »Veliko težavo predstavlja zapadlost nekaterih računov. Pri nekaterih ta presega 12 mesecev, dobava materiala pa je za normalni potek dela nujna.«

Za prevoze razpis za koncesijo?

Poleg omenjenih vzrokov prinašajo izgubo tudi prevozi dializnih in rakavih bolnikov, katerih število presegajo. Esova pravi, da omenjeni bolniki imajo pravico do njih, a jih zdravstvena zavarovalnica ne plačuje po takšni ceni kot ostale prevoze. »Glede na organizacijo in kader, ki ga potrebujemo, razmišljamo o razpisu koncesije za prevoze za do-

SLOVENSKA KONOplja Za zdravje in odpornost Vrhunski izdelki iz industrijske konoplje. Slovenska konoplja, slovensko znanje. Koda za popust v spletni trgovini: zdravje11 Ročno izdelano v Sloveniji

www.slovenska-konoplja.si

Tomaž Pečar, s.p.

NAS_CAS_ZNANOST_280x200_OUTL.indd 1

ni, kot jo izvajajo sedaj.

Rešitve iščejo skupaj z občinami

Darja Es: »V nezavidljiv položaj so nas potisnili podpis dogovora s sindikati in znižanje cen storitev.«

bo najmanj 5 let, ko naj bi stanje v zavodu uredili, potem pa bomo videli, kako in kaj.« So pa lahko občani Zgornje Savinjske glede doline – zagotavlja – brez skrbi, saj so dolžni zagotoviti storitev na enako visoki kakovostni rav-

Po besedah Esove iščejo rešitve za nastali položaj skupaj z ustanoviteljicami zavoda – občinami Zgornje Savinjske doline, kajti brez njihove pomoči tokrat ne bo šlo. Bi potemtakem te lahko rešile likvidnostne težave že prej? »Lahko, z dokapitalizacijo. Na pristojnem ministrstvu znova in znova poudarjajo, da so občine kot ustanoviteljice javnega zavoda odgovorne za njegovo delovanje.« Na vprašanje, ali so župani naklonjeni dejstvu, da bodo v proračunih morali zagotoviti potreben denar tudi za pokrivanje izgube in ne le za načrtovano naložbo, pa je Esova odgovorila: »Težko bi govorila o naklonjenosti, bolj o zavedanju, da so odgovorni za položaj. Prve sklepe o tem, kako ga bomo reševali, računamo, da bomo sprejeli prihodnji mesec, naslednje pa

Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko Moja harmonija d.o.o. Koroška cesta 48, Velenje

041 759 392

www.mojaharmonija.com

spomladi 2019.« Načrtujejo najem kredita? Iščejo vse možnosti, je pa pri vseh potreben dogovor z ustanoviteljicami, ki najbrž ne bodo spregledale tega, da so že v tej fazi najeli kratkoročni likvidnostni kredit. Prvo sejo na to temo so že imeli pred volitvami. Po potrditvi vseh županov se bodo za skupno mizo morali dogovoriti, kako bo izvedljiv nov že pripravljen sanacijski načrt, ki predvideva denar ustanoviteljic, sicer se lahko zgodba izredno zaplete.« Kljub nezavidljivemu položaju je Esova županom hvaležna, ker še peljejo projekt izgradnje prizidka. V zaključku je izdelava projektne naloge in pridobivanje gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujejo februarja ali marca prihodnje leto, nato razpis za izvajalca del ter investitorja. »Naša srčna želja je še vedno preselitev nujne medicinske pomoči pod eno streho in vsega ostalega v letu 2020,« je še dejala Darja Es.

Šaleška dolina

Predstavljamo vam nekaj ugotovitev raziskave Zdravje v občini, ki jo vsako leto opravi Nacionalni inštitut za javno zdravje

Mikrobiološka kakovost pitne vode

Mikrobiološka kakovost pitne vode v Velenju je boljša od slovenskega povprečja, medtem ko je v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pod povprečjem.

Bolniška odsotnost in delovna aktivnost Letna bolniška odsotnost aktivnih prebivalcev v vseh treh šaleških občinah je za štiri do pet dni daljša od slovenskega povprečja, ki znaša dobrih 14 dni na leto. Stopnja delovne aktivnosti glede na slovensko povprečje je najvišja v Šmarnem ob Paki, kjer je nekoliko nad povprečjem. V Šoštanju je enaka slovenskemu povprečju, v Velenju pa je nekoliko nižja.

V Velenju več srčnožilnih bolezni

Delež Velenjčanov, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, jer višji od slovenskega povprečja. Nekoliko višja je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi. Več oseb se zdravi tudi zaradi sladkorne bolezni.

CENTER NOTRANJE PREOBRAZBE Prešernova 8, Velenje • 070 100 800 • www.notranjapreobrazba.si

HIPNOTERAPIJA MEDITACIJE JYOTIS SVETOVANJE

Sprejmite kar je, spustite kar je bilo in zaupajte v prihodnost.

17. 09. 18 11.37

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 17

Nagradna kriĹžanka Eurofins ERICo Eurofins ERICo Velenje, d. o. o. KoroĹĄka 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si One stop shop Eurofins ERICo Slovenija ÄŒetrt stoletja inovacij, razvoja in oranja ledine na podroÄ?ju ĹĄtudij in analiz okolja postavlja ERICo na mesto vodilnega zasebnega laboratorija v Sloveniji. Smo najveÄ?ja neodvisna ustanova na podroÄ?ju okoljskih meritev in raziskav z lastnim akreditiranim laboratorijem. MoÄ?no smo vpeti v lokalno okolje, s skupino Eurofins pa smo globalno vodilni v svetu analitike. Ker sta razvoj in napredek gonili konkurenÄ?nosti, smo med letom sprejeli pomembno odloÄ?itev in razĹĄirili naĹĄo ponudbo s celotnim portfeljem skupine Eurofins. Tako vam z naÄ?inom Âťone stop shopÂŤ odpiramo vrata do veÄ? kot 150.000 razliÄ?nih analitskih metod s podroÄ?ja analiz hrane in krme, agronomije, produktnega testiranja, farmacije, kliniÄ?ne diagnostike, raziskav in razvoja, farmacije, genomike, testiranja materialov in forenzike. Izmed vseh analitskih metod, ki jih izvajamo v naĹĄem laboratoriju, smo ĹĄe posebej ponosni na akreditirano metodo analize kanabinoidov v industrijski konoplji in izdelkih iz te. S tega podroÄ?ja spadamo v sam svetovni vrh, saj omenjeno analizo opravlja le peĹĄÄ?ica laboratorijev na svetu, naĹĄe strokovnjake pa priznavajo kot ene najboljĹĄih. V podjetju Eurofins ERICo smo usposobljeni in akreditirani za ĹĄiroko paleto okoljskih analiz, med ostalim tudi za vzorÄ?enja in analize tal. Izvajamo doloÄ?itve vsebnosti vseh pomembnih makrohranil in svetujemo pri gnojenju. ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 10. decembra 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Eurofins ERICoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (analizo vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

Trg mladosti 7

17

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

29. novembra 2018

Plodna leta InĹĄtituta KON-CERT InĹĄtitut KON-CERT Maribor v letu 2018 beleĹži 20 let delovanja na podroÄ?ju kontrole in certificiranja v kmetijstvu in gozdarstvu. InĹĄtitut KON-CERT je v slovenski prostor leta 1998 prvi vpeljal ekoloĹĄko kontrolno dejavnost ĹĄe kot Oddelek za kontrolo in certifikacijo pri Kmetijskem zavodu Maribor in stopil na samostojno pot kot InĹĄtitut za kontrolo in certifikacijo leta 2005. Od prvih zaÄ?etkov pa vse do danes je InĹĄtitut svojim pogodbenim partnerjem podelil preko 76.100 certifikatov, saj je bilo v kontrolo in certificiranje pred leti vkljuÄ?enih veÄ? kot 5.300 kmetijskih pridelovalcev iz vse Slovenije. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji je leta 2007 prejel mednarodno veljavno akreditacijsko listino za certifikacijske organe (listina ĹĄt./No. CP-007), ki potrjuje njegovo usposobljenost za opravljanje dejavnosti certificiranja po standardu SIST EN 17065. Ob potrjeni akreditirani dejavnosti za certificiranje ekoloĹĄke pridelave, ekoloĹĄke predelave, zaĹĄÄ?itenih kmetijskih pridelkov

in Ĺživil ima InĹĄtitut od MKGP, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, tudi imenovanje kot certifikacijski organ za certificiranje sheme Âťizbrana kakovostiÂŤ, integrirana pridelava, viĹĄja kakovost in prostovoljne oznaÄ?be. InĹĄtitut pa je ĹĄiril krog sodelovanja tudi s tujimi certifikacijskimi hiĹĄami pri kontroli evropskih zasebnih standardov (DEMETER, brez GSO), kot tudi razvijal svoje privatne standarde: veganski proizvodi, bio kozmetika, bio tekstil, bio Ä?istila in podobno. Vabimo vas, da si ogledate naĹĄo spletno stran www.kon-cert.si, na kateri se lahko podrobneje seznanite z naĹĄo dejavnostjo in se vkljuÄ?ite v postopek certificiranja. ÄŒe Ĺželite pridobiti veÄ? informacij, nas lahko pokliÄ?ete na telefonsko ĹĄtevilko 02/228 49 52 ali piĹĄete na elektronski naslov info@kon-cert.si in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaĹĄa vpraĹĄanja. đ&#x;”˛ mag. Doroteja OzimiÄ?, direktorica InĹĄtituta KON-CERT

info@vsvo.si

28. novembra 2018 smo podelili diplome 30 novim diplomiranim ekotehnologom in magistrom ekotehnologom. ÄŒestitamo!

Posadimo sibirsko borovnico Ĺ˝elimo si biti zdravi, mladostni, krepostni in veÄ?ni. Za to pa moramo nekaj storiti. Predlagamo vam nakup sibirske borovnice! Rastlino vzgajajte jo z ljubeznijo, nato pa pobirajte njene sadeĹže. Sadiki sibirske borovnice pravimo tudi rastlina veÄ?ne mladosti. Rastlina izvira iz Sibirije in je odporna na nizke temperature, celo do minus 47 stopinj Celzija. Sadika sibirske borovnice zraste v viĹĄino tudi do 180 cm v viĹĄino, v ĹĄirino pa do 120 cm. Njena Ĺživljenjska doba je kar od 25 do 30 let. Vzgoja rastline je nezahtevna in enostavna. Tla morajo imeti nevtralen pH, zato ob sajenju priporoÄ?amo ĹĄoto ali ze-

mljo z nevtralnim pH. Ob saditvi je pomembna sadilna jama in njena velikost. PriporoÄ?ljiva velikosti sadilne jame je 30 x 30 x 30 cm. Sadilne jame naj bodo narazen vsaj meter. Pomembna je razdalja med vrsticami, ki naj bo od 2,5 do 3,5 metra. Omeniti velja, da poznamo razliÄ?ne sorte sibirskih borovnic. Ob sajenju je zelo pomembno, da sadiko sibirske borovnice obilno pognojimo z naravnim organskim gnojilom (organik, biogrena). Vzgajamo jih ekoloĹĄko. PriporoÄ?en Ä?as sajenja sta november in marec. Pomembno je dognojevanje, saj tako ĹĄe bolj bogato obrodi. Sadike rodijo po dveh do treh letih starosti. V

povpreÄ?ju ima zdrava in rodna sadika borovnice od 3 do 5 kg plodov, polno rodna pa postane po petem letu starosti. SadeĹži sibirske borovnice so izjemno zdravi, saj vsebujejo veliko vitamina C in B, provitamine, Mg, Na, Ca, P, flavonoide ‌ Imajo antibakterijski uÄ?inek, delujejo antialergijsko in antikancerogeno. OdliÄ?ni so za srce, oĹžilje, Ĺželodec, jetra in koĹžo. Sadike sibirske borovnice lahko dobite v trgovini KoĹĄarica v Pesju in Gaberkah, kjer so vam za vaĹĄa vpraĹĄanja in nasvete z veseljem na voljo đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip vam med ostalim nudimo: drva na paleti cca 1,7 m3 z dostavo peleti FAĹ razred A2 peleti MY PREMIUM razred A1 Pri nakupu treh ali veÄ? sadik sadnega drevja Vam priznamo 10% popust! Vse za koline!

Ĺže od 151,95 â‚Ź / paleta Ĺže od 3,67 â‚Ź / vreÄ?aa Ĺže od 4,50 â‚Ź / vreÄ?aa ina Trgov nih z a prij di lju

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

29. novembra 2018

PulmoloĹĄka ambulanta ostaja Zakaj bi se odloÄ?ili v zdravstvenem domu za naravno posteljnino Soven? Velenje – V minulih dneh se je v javnosti razĹĄirila informacija o pripojitvi pulmoloĹĄko-internistiÄ?ne ambulante v javnem zavodu Zdravstveni dom k BolniĹĄnici TopolĹĄica. Informacijo smo najprej preverjali pri vrĹĄilcu dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Juriju Ĺ orliju. Ta je potrdil, da so pobudo o prenosu opravljanja dejavnosti v omenjeni ambulanti v bolniĹĄnico skupaj s predstavniki velenjskega zdravstvenega doma vloĹžili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zaÄ?etku leta, razlog zanjo pa: ÂťZ vodenjem ambulante bi zagotavljali kontinuiteto dela, skrajĹĄali Ä?akalne dobe, potrebne za preiskave po pregle-

du v ambulanti, zagotovili nadomeĹĄÄ?anje zdravnikov, ki delajo v ambulanti med njihovo odsotnostjo ... Skratka, zmanjĹĄali bi stroĹĄke, ker bi odpravili dvojno delo ter omogoÄ?ili bolnikom veÄ?jo dostopnost do storitev. Ambulante na lokaciji v zdravstvenem domu ne bi ukinili, ta bi tu ostala, le ostale aktivnosti bi prevzela bolniĹĄnica.ÂŤ Skupaj z zaposlenimi? Njihova Ĺželja je, pravi Ĺ orli, da bi ohranili zaposlene, ki delujejo v njej, ter jim pomagali s kadrom, zaposlenim v bolniĹĄnici. Na vpraĹĄanje, kdaj naj bi do prevzema dejavnosti priĹĄlo, je Ĺ orli odgovoril: ÂťVse je v rokah zdravstvene zavarovalnice. Ta je

tista, ki daje pogodbe za opravljanje posameznih dejavnosti.ÂŤ Informacijo smo preverjali ĹĄe v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, kjer pa nam je pomoÄ?nica direktorja Tanja KontiÄ? povedala, da prevzem dejavnosti zanje ni veÄ? aktualna tema. ÄŒlani strokovnega sveta javnega zavoda na junijski seji namreÄ? niso podprli izloÄ?itve oziroma pripojitve pulmoloĹĄko-internistiÄ?ne ambulante k BolniĹĄnici TopolĹĄica, na julijski seji pa so sprejeli sklep, da program specialistiÄ?ne ambulante ostaja v Zdravstvenem domu Velenje. đ&#x;”˛

tp

Dragocena tekoÄ?a pitna voda ÄŒista pitna voda je dragocen, a Ĺžal ne vsem dostopen naravni vir. Danes veÄ? kot milijarda ljudi nima dostopa do tekoÄ?e pitne vode, do leta 2025 pa bo dve tretjini Ä?loveĹĄtva Ĺživelo z obÄ?asnimi ali stalnimi prekinitvami dobave vode. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb suĹĄna obdobja v 21. stoletju vse daljĹĄa in hujĹĄa. Problematika pomanjkanja se zato tiÄ?e vseh nas, tudi v Sloveniji, ki je ĹĄe vedno prava oaza Ä?iste vode. In kako lahko prispevamo k varÄ?evanju sami?

Veliko storimo, Ä?e skrajĹĄamo namakanje pod prho ali zamenjamo dotrajane puĹĄÄ?ajoÄ?e pipe. VarÄ?ni WC-splakovalniki prihranijo izjemne koliÄ?ine vode in omogoÄ?ajo nadzorovano porabo.

Pet enostavnih nasvetov za varÄ?evanje z vodo:

• za kopanje v kopalni kadi porabimo kar 250 litrov vode, zato se raje prhajmo; • med 5-minutnim prhanjem porabimo 140 litrov vode, zato ta Ä?as skrajĹĄamo in med umivanjem zaprimo prho;

• zamenjajmo stare puĹĄÄ?ajoÄ?e armature, saj bo s samo eno kapljico vode na minuto do konca dneva po nepotrebnem steklo do 50 litrov vode; • poraba kotliÄ?ka z varÄ?evalno tipko prepolovi koliÄ?ino porabljene vode; • bodimo skromni potroĹĄniki, saj se za izdelavo dobrin porabi veliko vode, npr. za kilogram plastike je potrebno kar 85.000 litrov vode. Vir: https://bit.ly/2qXZUgh đ&#x;”˛

Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Lastnosti volnenih odej, nadvloĹžkov in vzglavnikov iz slovenske ovÄ?je volne: Volna je odliÄ?en toplotni izolator, ĹĄÄ?iti pred mrazom in toploto, zato je uporabna za mrzle in vroÄ?e dni. Ima masaĹžni uÄ?inek na telo, pospeĹĄuje prekrvavitev v tkivih. BlaĹži revmatske teĹžave, blaĹži boleÄ?ine pri kroniÄ?nih obrabah vretenc, izboljĹĄuje stanja po poĹĄkodbah. Dosega sploĹĄno sprostitev. IzboljĹĄuje kakovost spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah in nespeÄ?nosti. Ĺ˝elimo vam mirno, prijetno in zdravo spanje s slovensko posteljnino SOVEN.

www.soven.si

Naravna ovÄ?ja volna SOVEN d.o.o. | Mariborska cesta 48 | 2352 Selnica bo Dravi Tel.: 02 647 05 74 | soven@siol.net

Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

29. novembra 2018

WWW.NEUROTH.COM

BOLJE SLIŠATI. BOLJE ŽIVETI.

Še slišite vsak

Neuroth: 14 poslovalnic po vsej Sloveniji Info-Tel.: 080 50 76

Življenje naj zveni kot nekoč! Brezplačno testirajte slušne aparate in v zahvalo prejmite veliko Neurothovo kuharsko knjigo.

SLUŠNI APARATI // SVETOVANJE // ZAŠČITA SLUHA // OD 1907

Slišati vse zvoke z Neurothovimi slušnimi aparati 7 dni brezplačno testirajte slušne aparate, v zahvalo dobite veliko Neurothovo kuharsko knjigo Podjetje Neuroth je družinsko podjetje, specializirano za slušne aparate in zaščito sluha. Firmo vodi že četrta generacija in upravičeno so lahko ponosni na 110-letnico svojega obstoja. Poleg tega pa letos mineva 10 let, odkar so s svojimi poslovalnicami prisotni v Sloveniji, med ostalimi tudi v Velenju in Celju. V Velenju se nahajajo na Šaleški 19 a. Bili so prvi s celotno ponudbo slušnih aparatov v Šaleški dolini. Ponašajo se z največjo izbiro slušnih aparaV slušnem centru Neuroth v Velenju vam bo z veseljem priskočila na pomoč akustik za slušne aparate gospa Mojca Globočnik (na fotografiji), ki je povedala: „V slušnem centru Velenje so stranke pri nas deležne spoštljivega odnosa ter prijazne in strokovne obravnave. Vsem, ki imajo težave s sluhom, pozorno prisluhnemo in vam resnično želimo strokovno pomagati po svojih najboljših močeh.” V Celju vas pa pričakuje ekipa v sestavi vodje poslovalnice Matjaža Grandovca in akustikov Anuške Venek ter Nejca Mernika. Pomembno je, da so stranke pri Neurothu, ki je vodilni slovenski akustik za sluh, deležne najboljše obravnave. Zaradi njihove tenkočutnosti se ljudje s težavami sluha vedno radi vra-

tov štirih vrhunskih mednarodnih blagovnih znamk: Signia, Phonak, Oticon in Widex. Zaradi takšne izjemne izbire bodo zanesljivo našli optimalno rešitev za vaš dober sluh.

Slušni aparati so visokotehnološki izdelki: majhni, zmogljivi in diskretni

Prav nič nenavadno ni, da se precej ljudi ob prvi misli na slušne aparate odzove zelo zadržano. V večini primerov

čajo k njim. V vseh slušnih centrih Neuroth v Sloveniji vam omogočajo brezplačen preizkus novih Neurothovih aparatov, vam individualno in prijazno svetujejo, bogata izbira, tudi takšna za bolj plitev žep, pa bo prepričala vsakogar, ki se

je razlog za takšen odziv pomanjkanje izkušenj. Težko si namreč predstavljamo, kakšen je občutek pri nošenju slušnega aparata, če ga še nikoli nismo imeli priložnosti nositi. Veliko ljudi pa se ob tem spomni še na neprijetne izkušnje svojih staršev ali starih staršev, ki so nosili slušni aparat, ob tem pa si ne znajo niti predstavljati, kako zelo je v zadnjih letih tehnologija na tem področju napredovala. Včasih so bili slušni aparati veliki in nerodni, danes pa je digitalna tehnologija pripomogla, da so lahko skriti v slušnem kanalu ali pa za ušesom ter tako skoraj neopazni. V podjetju Neuroth pa tudi kot edini v Sloveniji ponu-

srečuje s težavami sluha. Vabijo vas, da jih obiščete in teden dni brezplačno testirate slušne aparate, v zahvalo pa dobite veliko Neurothovo kuharsko knjigo.

❱

jajo najnovejši slušni aparat Signia Nx z OVP sistemom, ki poskrbi za naravnejše dojemanje svojega glasu. Slušni aparati omogočajo naravni in briljantni zven lastnega glasu v vsakem okolju ter razumevanje govora ob motečih zvokih. Tukaj je proizvajalcu Signi narava kot zgled za delovanje slušnih aparatov.

Zato nikar ne oklevajte in obiščite Neurothove slušne centre, da bo vaše življenje zvenelo kot nekoč!

7 dni testiranja slušnega aparata vam prinese veliko Neurothovo kuharsko knjigo. Brezplačno!

Neuroth v službi dobrega sluha – že 10 let v Sloveniji in Velenju! Slušni center Neuroth Šaleška 19 a 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

29. novembra 2018

Španci Gorenju zaprli vrata Brez strelov tudi golov ni Rokometaťi Gorenja niso ponovili dobre igre iz prve tekme, ki so jo dobili z golom razlike – Španci so jih presenetili s hitro igro

OÄ?itno je letos zelo pomlajeno in tudi neizkuĹĄeno velenjsko moĹĄtvo pregorelo v Ĺželji po uvrstitvi v skupinski pokal Evropske rokometne zveze, po kakovosti drugega najmoÄ?nejĹĄega klubskega tekmovanja na stari celini. Igralci ĹĄpanskega Granollersa so bili na nedeljski povratni tekmi boljĹĄi od njih, kot je po tem bolj ali manj neenakovrednem dvoboju ocenil po porazu domaÄ?i trener Zoran JoviÄ?ić. Zmagali so s 33 : 24 ter jih izloÄ?ili iz Evrope. Ĺ˝e v uvodnih minutah so gostje dvakrat povedli z golom razlike, toda po zaslugi zelo razpoloĹženega vratarja Emirja Taletovića so njegovi soigralci po pribliĹžno Ä?etrt ure tekme vodili s tremi goli razlike oziroma z 8 : 5. Ob upoĹĄtevanju zmage v Kataloniji je to oplemenitilo prednost ĹĄtirih golov. Gotovo tudi najveÄ?ji pesimisti v tem trenutku niso priÄ?akovali, da bodo tekmo izgubili, ploh pa ne s tako visokim rezultatom. A po tem vodstvu so popustili in naslednjih dobrih deset minut je bilo videti, kot da so na igriĹĄÄ?u le gostje. DomaÄ?i so zaigrali povsem nezbrano in po neverjetnem delnem rezultatu 8 : 1 je nasprotnik slabi dve minuti pred koncem prvega dela povedel s ĹĄtirimi goli razlike (13 : 9). Na odmor so igralci odĹĄli z

rezultatom 12 : 16. Po dobrih petih minutah drugega dela so gostje imeli ĹĄe tri gole prednosti. PriÄ?akovati je bilo, da bodo domaÄ?e 'ose' zaÄ?ele pikati, kot so na prvi tekmi, a namesto njihovega juriĹĄa spet ni bilo prave zbranosti. GreĹĄili so pri podajah in teĹžko premagovali vse boljĹĄega gostujoÄ?ega vratarja. Nasprotnik pa je poviĹĄeval prednost, ki je v zadnji minuti dosegla celo dvoĹĄtevilÄ?no razliko desetih zadetkov, zmagali pa so z enim manj. Igralec David StojniÄ?: ÂťZ zmago v gosteh smo imeli lepo izhodiĹĄÄ?e za napredovanje. Ĺ˝al se tekma ni razpletla po naĹĄih Ĺželjah. Nismo igrali kot na prvi tekmi in kot smo sposobni. Slabi smo bili v obrambi, v napadu zapravljali preveÄ? Ĺžog. Med polÄ?asom smo se dogovorili za drugaÄ?no taktiko, da bi morda le preobrnili rezultat v naĹĄo korist. Ĺ˝al nam to ni uspelo. Zelo smo razoÄ?arani, a glave gor. Sedaj se bomo povsem osredotoÄ?ili na domaÄ?e tekmovanje. Pred nami je pomembna tekma z Jeruzalemom - OrmoĹžem (jutri v RdeÄ?i dvorani ob 19.00), ki nas je v svoji dvorani premagal. Nanj se moramo dobro pripraviti, da se mu bomo oddolĹžili za poraz na zaÄ?etku nove prvenstvene sezone.ÂŤ

Trener Zoran JoviÄ?ić je po porazu ĹĄe dodal: ÂťVedeli smo, da moramo za napredovanje ponoviti dobro igro, takĹĄno, kot smo jo sposobni. To se ni zgodilo. Tekma je za nas ĹĄola za naprej.ÂŤ Zanimivo je bila ocena dvoboja tudi Ivana Popovića, srbskega igralca v vrstah Granollersa: ÂťDoma so nas igralci Gorenja presenetili s svojo igro. Nismo priÄ?akovali, da bo takĹĄna, kot je bila. Zelo so bili dobri v dvobojih eden na enega, imeli so hiter pretok Ĺžoge. Enostavno povedano, nismo bili dovolj pripravljeni nanje. ZasluĹženo so nas premagali. Za povratno tekmo smo se res dobro pripravili. OdloÄ?eni smo bili, da moramo napredovati. Vedeli smo, koliko smo vredni in koliko smo sposobni. Vsekakor veliko veÄ?, kot smo pokazali na prvi tekmi. Vsako njihovo akcijo smo znali na pamet in to dobro izkoristili. Mislim, da smo na tej tekmi mi presenetili domaÄ?ine z drugaÄ?no igro. NajbrĹž so priÄ?akovali takĹĄnega nasprotnika, kot je bil v naĹĄi dvorani in da nas bodo s podporo svojih Ä?udovitih navijaÄ?ev – vsa Ä?ast jim – zlahka znova premagali. Toda mi smo, kot smo se dogovorili, dali vse od sebe, imeli smo dober dan in veselimo se napredovanja.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Celjanom tudi v drugem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju poln izkupiÄ?ek – V nedeljo (ob 16.00) ob jezeru derbi moĹĄtev z najbolj luknjiÄ?asto obrambo NogometaĹĄi Rudarja so Ĺže desetiÄ? v novi sezoni sklonjeni glav zapuĹĄÄ?ali zelenico. Tokrat celjskega igriĹĄÄ?a Z'deĹžele, saj so bili domaÄ?i nogometaĹĄi znova boljĹĄi od njih. V osmem krogu so kot gostje slavili z 1 : 0, v sedemnajstem pa z 2 : 0. Dva kroga pred koncem jesenskega dela so na ĹĄestem mestu, rudarji so ostali na predzadnjem, za njimi pa zaostajajo kar za osem toÄ?k. Toliko kot VelenjÄ?ani jih ima na osmem mestu Triglav, ki bo v nedeljskem predzadnjem krogu na derbiju moĹĄtev z dna lestvice gostoval na mestnem stadionu ob jezeru, v zadnjem krogu v tem letu pa bodo velenjski nogometaĹĄi gostili vodilni Maribor. Na zadnjem mestu je tudi po tem krogu ostalo KrĹĄko, kjer so med tednom zamenjali trenerja. Namesto dosedanjega Alena Šćulca bo moĹĄtvo najmanj do konca jesenskega dela vodil njegov dosedanji pomoÄ?nik Radovan Karanović. Vendar ĹĄok terapija za zdaj ni uspela. NajbrĹž je tudi nihÄ?e ni priÄ?akoval, kajti gostovali so pri Mariboru, ki je njihov odpor zlomil sicer ĹĄele v zadnje pol ure, a zmagal s 3 : 0 in prednost pred Olimpijo poveÄ?al Ĺže na ĹĄest toÄ?k. LjubljanÄ?ani so namreÄ? razoÄ?arali svoje ljubitelje, ki so vsekakor priÄ?akovali zanesljivo zmago na derbiju z Muro po vodstvu z 2 : 0. Toda igralci novinke v ligi se niso predali in v izdihljajih tekme (89. in 90. minuti) izenaÄ?ili ter zasluĹženo odnesli toÄ?ko iz StoĹžic. Savinjsko-ĹĄaleĹĄki derbi je pritegnil le malo gledalcev. In Ä?eprav so velenjski navijaÄ?i ves Ä?as bodrili svoje rudarje, to ni zale-

zmago in z novimi tremi toÄ?kami s ĹĄestega mesta izrinilo Gorico, ki je doma doĹživela poraz z Aluminijem (0 : 1). Povedli so v 56. minuti po akciji s sredine igriĹĄÄ?a. NajboljĹĄi domaÄ?i strelec Rudi PoĹžeg VancaĹĄ je pobegnil Rudarjevim branilcem in z roba kazenskega prostora premagal Marka Pridigarja, ki mu je sicer stekel nasproti, vendar vodstva ni mogel prepreÄ?iti. To je bil njegov Ĺže deveti gol to jesen. Trenutno je tretji strelec prvenstva, boljĹĄa od njega sta z golom veÄ? le Rok Kronaveter (Olimpija) in Rok Sirk (Mura). Ĺ est minut zatem pa po ĹĄahovsko mat v treh potezah. Hrubik je na desni strani izvedel avt. Ĺ˝ogo je vrgel proti

neoviran s strelom izpred petmetrske Ä?rte potrdil tri toÄ?ke. Za gostitelje je bila to zadnja domaÄ?a jesenska tekma. Zato je bil trener DuĹĄan KosiÄ? dodatno zadovoljen: ÂťZelo dobro smo igrali in zasluĹženo zmagali. Veseli me, da ta Ä?udoviti stadion v tem letu zapuĹĄÄ?amo z zmago.ÂŤ GostujoÄ?i trener Marijan PuĹĄnik pa je med drugim ugotavljal: ÂťBili smo premalo agresivni. Izgubljali smo dvoboje v sredini, v napadu pa nismo dovoljkrat streljali proti golu nasprotnika in zato tudi zasluĹžena zmaga Celja.ÂŤ

Pokal EHF, 3. krog kvalifikacij, povratna tekma Gorenje Velenje – Fraikin BM. Granolers 24 : 33 (12 : 16)

V zadnji letoĹĄnji tekmi z zmago nad ZreÄ?ami (4 : 1) s tretjega mesta skoÄ?ili na prvo – Glavnima njihovima tekmecema Vidmu in Bistrici le toÄ?ka tatom, bi prezimili samo na tretjem mestu. Toda v nadaljevanju je strelsko zablestel Fatlind Vezaj, ki je za hrbet gostujoÄ?ega vratarja poslal kar tri Ĺžoge, enkrat pa je bil uspeĹĄen TomaĹž Veler. Veselje gostov ob vodstvu je namreÄ? trajalo le ĹĄest minut, ko je Vezaj izniÄ?il njihovo prednost – v zadnjih trenutkih prvega dela je zabil ĹĄe drugi gol za vodstvo po prvem polÄ?asu z 2 : 1. Le po dveh minutah v nadaljevanju je z Velerjevim zadetkom zelo splahnelo upanje gostov na morebitno toÄ?ko, po Vezajevem hat-tricku v 65. minuti pa so se morali dokonÄ?no sprijazniti z jesenskim petim porazom. To je bila Ĺže tretja tekma tega odliÄ?nega igralca, na kateri je dosegel tri gole. S tolikimi se je izkazal tudi v 9. krogu proti Pohorju (na kateri so slavili s 5 : 2) in v 12., ko so s 4 : 0 premagali RogatÄ?ane. Jesenski prvaki so si priigrali v prvem delu deset zmag, kar je najveÄ? med vsemi, po eno manj imajo PtujÄ?ani in BistriÄ?ani. S samo eno pa je s petimi toÄ?kami trdno na zadnjem mestu Pohorje.

Ĺ˝igu Ĺ kofleku, ki mu jo je Ĺželel z udarcem z glavo vrniti. Vendar udarec ni bil dovolj moÄ?an. DomaÄ?i igralec Mitja LotriÄ? je Ĺžogo ujel in hitro podal Davidu Vizingerju. Ta pa jo je iz bliĹžine desne kotne zastavice poslal pred Prigarja. Rudarjevi branilci so 'pozabili' na Nina PungerĹĄka, ki je

đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali

Ĺ marskim nogometaĹĄem jesenski naslov Po vrnitvi v tretjo ligo – sever so v klubu napovedovali boj za sam vrh lestvice. Njihov optimizem je bil upraviÄ?en, saj bodo po petnajstih jesenskih krogih prezimili na prvem mestu. Pred zadnjim krogom sta bila ob njih kandidata za jesenski naslov tudi Videm pri Ptuju in Kety emmi Bistrica. Vsa tri moĹĄtva so imela po 30 toÄ?k. PtujÄ?ani in BistriÄ?ani v zadnjem krogu v primerjavi s Ĺ marÄ?ani niso dosegli Ĺželenega. Videm je na svojem igriĹĄÄ?u proti Dravinji ulovil le toÄ?ko, bilo je 2 : 2. Po dva zateka v vsaki mreĹži so videli ljubitelji nogometa tudi v Celju, kjer so gostovali SlovenskobistriÄ?ani. V Ĺ martnem ob Paki se niso ukvarjali z igro najveÄ?jih tekmecev za prvo mesto. RazmiĹĄljali so samo o svojem dvoboju. OdloÄ?eni so bili, da jesensko slovo zaÄ?inijo s tremi toÄ?kami. Vendar zaÄ?etek zanje ni bil spodbuden. Nasprotnik iz mesta pod obronki Pohorja je v 30. minuti povedel z mojstrskim udarcem z razdalje Mateja VinkoviÄ?a za 1 : 0. ÄŒe bi se tekma konÄ?ala s takĹĄnim rezul-

glo. Igrali so zelo slabo, premalo podjetno, kar potrjuje tudi to, da so le enkrat nevarno streljali (branilec David Hrubik) proti vratarju MatjaĹžu Rozmanu, gostitelji pa proti Marku Pridigarju kar osemkrat. MoĹĄtvo DuĹĄana Kosića je potrebovalo le ĹĄest minut, da si je priigralo Ä?etrto

Tr e n e r R a m i z Smjalović o jeseni: ÂťÄŒeprav smo bili povratniki v ligi, nismo, kot je to obiÄ?ajno, razmiĹĄljali o obstanku, ampak je bil in je naĹĄ cilj boj za mesta v zgornji polovici lestvice. Po dobrem zaÄ?etku smo spoznali, da imamo konkurenÄ?no moĹĄtvo, ki se lahko kosa z vsemi nasprotniki. S tem prepriÄ?anjem smo tudi zaÄ?eli vsako tekmo. Seveda smo veseli, da smo v jesenskem delu dosegli veÄ?, kot smo pred zaÄ?etkom naÄ?rtovali. Zavedamo se, da je pred nami prav tako zahteven spomladanski del. Verjamem, da se bomo nanj Ä?im bolje pripravili in prvenstvo skuĹĄali nadaljevati v jesenskem ritmu.ÂŤ đ&#x;”˛

S.Vovk

Gorenje: Taletović 10 obramb, Vujović 2 obrambi, Logar, Mazej, Haseljić 2, Tajnik 3, Ĺ pelić 3, Matanović, Levc, Stojnić 2, MiklavÄ?iÄ? 3, Banfro, Verdinek 4, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 5, Kete. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?; Sedemmetrovke: Gorenje 7 (5), Granollers 3 (3): izkljuÄ?itve: Gorenje 6, Granollers 4 minute.

Prva DOL – moťki, 7. krog Šoťtanj Topolťica – Hiťa na kolesih 3 : 0 (25:23, 32:30, 25:22). Vrtsni red: 1. ACH VolleyLjubljana 21, 5. Šoťtanj Topoťica 10, ‌

Tretja DOL Ĺženske – vzhod, 6. krog Kajuh Ĺ oĹĄtanj – Prevalje III 3:1 (22:25, 25:15, 25:21, 25:21) Vrstni red: 1. ÄŒrna 18. 2. Kajuh Ĺ oĹĄtanj 14 ...

Prva liga TS, 17.krog Celje - Rudar Velenje 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 PoĹžeg VancaĹĄ (56.), 2:0 PungarĹĄek (62.). Rudar: Pridigar, Hrubik, TuÄ?ić (od 80. Vodeb), Bolha, Trifković, Radić, KaĹĄnik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 57. Ĺ koflek), PuĹĄaver, Arap (od 75. Ĺ antek), TomaĹĄe-

vić. Trener: Marijan Puťnik. Drugi rezultati: Maribor - Krťko 3:0 (0:0), Olimpija - Mura 2:2 (1:0), Triglav – DomŞale 1:4 (0:2), Gorica – Aluminij 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor 39 (50:14), 2. Olimpija 33 (36:21), 3. DomŞale 24, 4. Aluminij 24, 5. Mura 23, 6. Celje 23, 7. Gorica 22, 8. Triglav 15, 9. Rudar 15, 10. Krťko 12.

3. SNL – sever, 15.krog Ĺ martno 1928 – ZreÄ?e 4 : 1 (2 : 1) Strelci: Fatlind Vezaj (36., 45., 65., TomaĹž Veler 47.); Matej VinkoviÄ? (30.). Ĺ martno: MuĹĄiÄ?, PaviÄ? Kac, Kompan, N. Zabukovnik, Hrastnik, BariÄ? (od 68. Melavc), Trop (od 39. G. Zabukovnik), Veler (od 68. Cinac), ZavolovĹĄek (od 68. Gegić), Vezaj, Trap (od 82. ZaloĹžnik). Trener: Ramiz Smajlović. Drugi rezultati: Mons Claudius –Tehnotim Pesnica 2:1 (1:0), Videm pri Ptuju – Dravinja 2 : 2 (1 : 1), Avto Grubelnik Dravograd – Pohorje 5 : 2 (3 : 0), Ĺ ampion – Kety emmi Bistrica 2 : 2 (1 : 0). Vrstni red: 1, Ĺ martno 32, 2. Videm 30, 3. Bistrica 30, 4. Dravograd 24, 5. Dravinja 21, 6. Ĺ ampion 20, 7. ZreÄ?e 20, 8. M. Claudius 15, 9. Pesnica 15, 10. Pohorje 5.

Kegljanje, 2. liga, vzh., 7. kr. Ĺ oĹĄtanj - MiklavĹž 3 : 5 (3042 : 3143) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 233 – OgnjenoviÄ? – 226 – 459 (0), SeÄ?ki – 517 (0), Ĺ ehiÄ? – 100 – Jug -359 – 459 (0), PintariÄ? – 556 (1), PetroviÄ? – 506 (1), HasiÄ?iÄ? – 545 (1)

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 21

OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica goste premagal s 3 : 0

Krel bronast na Evropskem prvenstvu

V 7. krogu prve odbojkarske lige sta se v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali ekipi OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica in HiĹĄa na kolesih iz Kranja – DomaÄ?ini so goste premagali s 3 : 0 – Igralci so domaÄ?e zmage zelo veseli

V soboto sta se v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali ekipi Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄica in HiĹĄa na kolesih iz Kranja. V 7. krogu 1. DOL za moĹĄke so bili uspeĹĄnejĹĄi domaÄ?i odbojkarji, ki so se pred pribliĹžno 170 gledalci veselili nove prvenstvene zmage. Ĺ˝e zaÄ?etek tekme je napovedoval zanimivo in napeto igro, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu skozi celoten prvi niz. V konÄ?nici prvega niza so bili uspeĹĄnejĹĄi domaÄ?i odbojkarji, ki so se veselili zmage s 25: 23. Drugi niz bi lahko poimenovali

serijski, saj sta imeli obe ekipi vsaka po nekaj uspeĹĄnih serij. Najprej je domaÄ?a povedla za 5 toÄ?k, le hip za tem pa so gostje vodili za 6 toÄ?k. Naposled sta si obe ekipi priigrali vsaka po ĹĄtiri zakljuÄ?ne Ĺžoge. VeÄ? zbranosti in kanÄ?ek sreÄ?e je naposled pripadel domaÄ?im odbojkarjem, ki jim je uspelo dobiti tudi drugi niz z 32 : 30. V tretjem nizu so domaÄ?i odbojkarji po ĹĄesti toÄ?ki stvari vzeli v svoje roke in po uspeĹĄnih blokih Porta, UrĹĄiÄ?a in Planinca vodili vse do konca ni-

za. Ta niz so zmagali s 25 : 22. ÂťVeseli smo domaÄ?e zmage. Vsi smo dobro igrali v obrambi in garali za dobro ekipe, saj smo si Ĺželeli, da zmaga ostane doma. Pokazalo se je, da je vsak Ä?len naĹĄe ekipe pomemben, tudi tisti na klopi. Vmes smo rahlo padli v sami igri, tukaj bi rad pohvalil Port Urha, ki je vnesel dobro energijo in vrnil samozavest ekipi,ÂŤ je po tekmi povedal odbojkar Tadej BoĹženk iz OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica.

V Vinski Gori sta se na koĹĄarkarski tekmi za pokal Rudolfa Maistra Ĺže tradicionalno pomerili ekipi rekreativcev iz Vinske Gore in Dobrne. V ĹĄportnem in domoljubnem ozraÄ?ju so tokrat zmagali gostje z Dobrne z rezultatom 100 : 93. To je bila Ĺže peta tekma za pokal, ki jo vedno odigrata ekipi ob drĹžavnem prazniku Rudolfa Maistra. Letos je

Pregoreli v Ĺželji po prvi zmagi Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjskim kegljaÄ?em letos ne gre in ne gre. Tudi MiklavĹž, ki je v zadnjem jesenskem krogu obiskal Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, s sabo ni prinesel tako Ĺželenih toÄ?k. Ĺ e veÄ?, odnesel jih je v Maribor. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so pregoreli v veliki Ĺželji po osvojitvi prve zmage in toÄ?kah, ki bi jim olajĹĄale delo v spomladanskem boju za obstanek. Do zaÄ?etka spomladanskega dela bodo tako prezimili na zadnjem mestu z le eno osvojeno toÄ?ko. Igra, ki so jo prikazali tokrat, ni navduĹĄila navija-

V Velenju prvi VIP CUP zimski turnir VIP teniĹĄki turnirji, ki jih Ĺže dolga leta organizirata Marjan GaberĹĄek in njegova hÄ?erka Marjetka GaberĹĄek GoleĹž, so Ĺže tradicionalni in dobro poznani, Ĺže desetletje pa potekajo tudi zimski turnirji. Doslej so jih organizirali na Rogli, letoĹĄnji 11. pa bo 1. decembra v velenjski Beli dvorani. Poleg tradici-

onalnega teniĹĄkega tekmovanja bodo pripravili tudi tekmovanje v laserskem streljanju, streljanju z raÄ?unalniĹĄko simulacijo, v najnatanÄ?nejĹĄi teniĹĄki servi ‌ Kot je obiÄ?ajno na teh tekmovanjih, ki so namenjena tudi medsebojnemu druĹženju, pa napovedujejo ĹĄe cel kup prijetnih preseneÄ?enj. đ&#x;”˛

Pohod na Goro Oljko

bilo moralni in materialni pokrovitelj sreÄ?anja Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje, katerega predsednik Drago MartinĹĄek je ob koncu tekme podelil pokal zmagovalcem in vsem skupaj izrekel Ä?estitko ob prazniku in zaĹželel vsem prisotnim ĹĄe veliko podobnih domoljubnih dejanj.

Ä?ev in je bila daleÄ? od tiste, ki so jo pred tem pokazali v Dravogradu. DomaÄ?i strateg ima veliko teĹžav s sestavo ekipe, saj zaradi zloma kljuÄ?nice Ĺže dalj Ä?asa ne igra ArnuĹĄ, drugi pa zaradi slabe forme ne Ĺželijo prevzeti odgovornosti. Tudi poĹĄkodbe so del teĹžav v prvi in drugi ekipi. DomaÄ?ini so morali Ĺže v igri prvega para napraviti menjavo, ki ni prinesla boljĹĄe igre, gostje so tako povedli 2 : 0 s prednostjo 77 kegljev. Tudi na zaÄ?etku druge igre so bili domaÄ?ini prisiljeni napraviti menjavo, ki pa tudi ni bila povsem uspeĹĄna. Kljub temu sta si para razdelili toÄ?ki. DomaÄ?a ekipa je pri rezultatu 1 : 3 zaostajala Ĺže za 103 keglje. Pravo dramo pa so gledalci videli v igri tretjega pa-

V Mariboru je med 17. in 25. novembrom potekalo WAKO evropsko prvenstvo v kickboksu za Ä?lane. Na prvenstvu sta v light kontaktu prviÄ? med Ä?lani nastopila tudi SkalÄ?ka Luka Krel in Dean VukanÄ?iÄ?. Luka Krel je v kategoriji do 84 kg odliÄ?no nastopil in osvojil tretje mesto. Po prostem prvem krogu je v drugem krogu predÄ?asno zaradi velike toÄ?kovne razlike premagal nasprotnika iz TurÄ?ije. V polfinalnem obraÄ?unu je odliÄ?no zaÄ?el in povedel, vendar je Nemec kasneje prevzel vodstvo in ga Luka kljub odliÄ?ni borbi v zadnjih minutah ni veÄ? mogel dohiteti. Aktualni mladinski svetovni prvak Dean VukanÄ?iÄ? pa je na Ĺžalost Ĺže v prvem krogu moral priznati premoÄ? đ&#x;”˛ predstavniku Finske.

đ&#x;”˛

Tekma za pokal Rudolfa Maistra

Kegljanje

21

Ĺ PORT

29. novembra 2018

ra. Borba za vsak kegelj je trajala do zadnjega luÄ?aja, sreÄ?nejĹĄa pa sta bila domaÄ?a tekmovalca, ki sta osvojila obe toÄ?ki in nekoliko omilila poraz. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane sedaj Ä?aka dvomeseÄ?ni premor. V tem Ä?asu bodo opravili temeljito analizo tekmovanja, na treningih pa odpravljali napake in skuĹĄali dvigniti formo in samozavest. Decembra bodo organizirali Ĺže 18. BoĹžiÄ?no-novoletni turnir z mednarodno udeleĹžbo. Na ĹĄoĹĄtanjskem kegljiĹĄÄ?u bo Ĺživahno vse od 17. decembra do 5. januarja, ko bo finale najboljĹĄih med registriranimi tekmovalci. VeÄ? o razpisu turnirja na spletni strani domaÄ?e ekipe. đ&#x;”˛

T. F.

Gora Oljka ali po starem KriĹžna gora je vabljiva izletniĹĄka toÄ?ka, dostopna praktiÄ?no vsakemu, in to v vseh letnih Ä?asih. Z vseh smeri vodijo na Goro oznaÄ?ene poti, ravno prav dolge, da se lahko podaĹĄ na turo tudi v popoldanskem Ä?asu in te ob vrnitvi ĹĄe ne lovi tema. Novembra, ko goduje sveti Martin, pa goro obiĹĄÄ?e ĹĄe veÄ? pohodnikov, saj vodi preko Gore Oljke tudi Martinova planinska pot. Prijazna oskrbnika koÄ?e poskrbita, da se z Gore nihÄ?e ne vraÄ?a laÄ?nih ust. Tudi Ä?lani kroĹžka Planinarjenje pri UNI 3 smo se v Ä?etrtek, 15. novembra, podali na Goro Oljko. Pot smo zaÄ?eli v Podkraju, do koder smo se pripeljali z lokalnim avtobusom. Da bi se izognili hoji po asfaltu, smo krenili proti zaselku Tajna in se nato po prijetni gozdni poti povzpeli skoraj do vznoĹžja Gore Oljke. Po obvezni ťluk pavziÂŤ smo se zagrizli v hrib in nadaljevali vzpon po Martinovi poti. Na Gori nas je priÄ?akalo sonce in nas nagradilo s prelepim razgledom na okoliĹĄko hribovje. Iz koÄ?e je prijetno diĹĄalo po Martinovih dobrotah, ki sta nam

Po hribih

jih pripravila najemnika Planinskega doma Berta in AleĹĄ Urlep. Po okusnem in obilnem kosilu smo nazdravili naĹĄemu Ä?lanu, ki je nedavno dopolnil sedmi kriĹž, zapeli nekaj pesmi, nato pa nas je gospa Berta popeljala na ogled cerkve in kapele, ki je pod cerkvijo. Cerkev sv. KriĹža se omenja Ĺže leta 1243 kot "KriĹžna gora". Iz pogodbe med ĹĄoĹĄtanjsko lastnico in MalteĹĄkim viteĹĄkim redom je razvidno, da sta stala na gori vsaj od sredine 17. stoletja velik kriĹž in kapela

Rekreacija

s kipom sv. JoĹĄta in sv. NeĹže. DanaĹĄnjo podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. Znamenit je predvsem glavni oltar z zadnjo veÄ?erjo, delo kiparja Ferdinanda Galla. ÄŒas nas je neusmiljeno preganjal, zato smo jo hitro popihali mimo Juga v Podgoro in v Ĺ martnem ob Paki ĹĄe pravoÄ?asno ujeli vlak, s katerim smo se vrnili v Velenje. đ&#x;”˛

Anica Pugelj

Bridge Gregor in Hana v vrhu

14. tradicionalni Barbarin tek Ĺ portno druĹĄtvo Premogovnika Velenje bo v Ä?ast zaĹĄÄ?itnice rudarjev sv. Barbare v nedeljo, 9. decembra, organiziralo 14. tradicionalni Barbarin tek. Prireditev bo potekala na pomoĹžnem nogometnem igriĹĄÄ?u pri velenjskem stadionu. đ&#x;”˛

mz

Celje, 24. novembra – V soboto je bilo v Tremerjih pri Celju individualno drĹžavno tekmovanje v bridĹžu. UdeleĹžilo se ga je najveÄ? igralcev doslej, in sicer kar 92 iz vseh enajstih klubov v Sloveniji. Za Ĺ aleĹĄki Bridge klub je tekmovalo 14 Ä?lanov. NajveÄ?ji uspeh je dosegel Gregor Rus, ki je v kategoriji A osvojil 1. mesto in naziv drĹžavnega prvaka. V kategoriji B je bila druga Hana Rus. Ostali so dosegli solidne rezultate. đ&#x;”˛

NuĹĄa GoĹĄnik

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

29. novembra 2018

Preverili poĹžarno varnost v parkirni garaĹži Plakate z nacistiÄ?no

vsebino izdelal in nalepil mladoletnik

PoĹžarna vaja v parkirni garaĹži na Gorici je pokazala dobro pripravljenost gasilcev ter ustrezno delovanje alarmnega in prezraÄ?evalnega sistema objekta

Njegov motiv ni povezan s problematiko ekstremistiÄ?nih skupin

Tina Felicijan

Velenje, 22. novembra – Oktober, mesec poĹžarne varnosti, je Ĺže minil, a velenjska prostovoljna gasilska druĹĄtva ĹĄe izvajajo poĹžarne vaje. Usposabljanja so namreÄ? vedno dobrodoĹĄla, je dejal poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar in pojasnil namen Ä?etrtkove poĹžarne vaje na Gorici. ÂťPredpostavka vaje je bila, da je v garaĹži novega poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici za-

â?ą

Sodelovalo je okrog 40 gasilcev, med njimi tudi gasilke.

gorel avtomobil, voznik pa zaradi panike ni naĹĄel izhoda. Gasilci smo bili o poĹžaru obveĹĄÄ?eni prek alarma in najprej izvozili z enim vozilom, ko smo ugotovili, da je situacija hujĹĄa, pa smo angaĹžirali ĹĄe veÄ? Ä?lanov naĹĄega druĹĄtva ter prostovoljne gasilce PGD Ĺ alek in PGD BevÄ?e.ÂŤ Na prizoriĹĄÄ?e so priĹĄli tudi velenjski reĹĄevalci, ki so ponesreÄ?enca odpeljali v oskrbo. Glavni namen vaje je bil preveriti usposobljenost gasilcev za posredovanje v tovrstnih poĹžarih – odkriti ĹĄibke toÄ?ke in jih odpraviti. Hkrati so preverili delovanje alarmnega sistema na objektu, ki je neposredno povezan z gasil-

Rekli so â?ą

sko postajo. VeÄ?krat se namreÄ? pojavi kaka napaka in se alarm sproĹži, na kar gasilci vedno odreagirajo, kot bi ĹĄlo za poĹžar. Zanimalo jih je tudi prezraÄ?evanje, ki je prav tako ustrezno. Vajo pa so izvedli ravno v prometni konici, ker jih je zanimal tudi odziv voznikov na gasilske avtomobile z modnimi luÄ?mi in alarmom,

hkrati pa so opazovali prehodnost intervencijskih poti. Vozniki so ravnali ustrezno in jim odstopili prednost, gasilci pa so imeli neoviran dostop tudi prek intervencijskih poti. ZakljuÄ?ek: pripravljeni so tudi na tovrstne poĹžare. đ&#x;”˛

Ĺ e dostopnejĹĄi vozni red Lokalca Mestna obÄ?ina Velenje je med tistimi, ki so prve vzpostavile brezplaÄ?ni avtobusni prevoz – Lokalc je star Ĺže veÄ? kot 10 let – Po novem tudi na Googlovi aplikaciji Mira ZakoĹĄek

V Ĺželji, da bi zmanjĹĄali onesnaĹženost, ki jo povzroÄ?a mestni promet, so se v Mestni obÄ?ini Velenje med prvimi v Sloveniji pred desetimi leti odloÄ?ili za uvedbo brezplaÄ?nega avtobusnega prometa, ki so ga kasneje dopolnjevali in dograjevali, predvsem pa prilagajali potrebam obÄ?anov. Ti so ga z navduĹĄenjem sprejeli in stalnih uporabnikov je iz dneva v dan veÄ?. Skupaj je Lokalc doslej prepeljal kar 4 milijone potnikov, meseÄ?no pa zabeleĹžijo povpreÄ?no 35 tisoÄ? prevozov. Posamezniki, ki so v teh desetih letih izbrali voĹžnjo z Lokalcem, so skupaj zniĹžali ogljiÄ?ni odtis za pribliĹžno 300.000 kg CO2. Po novem so vozni redi Lokalca dostopni tudi na aplikaciji in spletni strani Googlovi zemljevidi. Uporaba pa je povsem enostavna. NaÄ?rtovano pot v Velenju enostavno vnesemo v iskalnik ali na raÄ?unalniku ali pametnem telefonu – doloÄ?imo zaÄ?etno in konÄ?no lokacijo ter izberemo moĹžnost potovanja z javnim avtobusnim prevozom. Na karti se prikaĹžejo linije Lokalca z barvo in imenom ter naslednja

ura odhoda, vkljuÄ?no z naÄ?rtovano peĹĄpotjo ÂťdoÂŤ oziroma ÂťodÂŤ postaje. Pot si lahko naÄ?rtujete tudi za kasnejĹĄe ure ali dni s klikom na funkcijo ÂťOdhod obÂŤ oziroma ÂťPrihod doÂŤ. S projektom zagotavljajo tudi dostopnost prevoza za osebe, ki osebnega avtomobila nimajo,

Avtobusno postajaliĹĄÄ?e Velenje. Na vseh postajaliĹĄÄ?ih so informativne table z voznim redom za posamezno postajaliĹĄÄ?e. Na rumeni progi je interval voĹženj med tednom v najbolj obremenjenih urah na 15 minut. V Ä?asu, ko je potnikov manj, je interval voĹženj na 30 minut. Na rume-

Nekaj Ä?lanic PGD Velenje se je Ĺželelo vkljuÄ?iti v operativno enoto. Tako so sodelovale tudi na tokratni poĹžarni vaji. Med njimi TjaĹĄa Vajdl: ÂťÄŒlanica PGD Velenje sem Ĺže 15 let. Zadnja tri leta sem operativka. Tudi dedek je bil operativec. Tako je gasilstvo zame neka tradicija. To je ena mojih prvih vaj. Na intervenciji ĹĄe nisem bila, se pa na prvo pripravljam prav z vajami, na katerih dobim obÄ?utek, kaj lahko priÄ?akujemo, ko gre zares. Sicer pa smo gasilci dobro pripravljeni na razliÄ?ne situacije.ÂŤ

Velenje, 22. novembra – Celjski kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja Javno spodbujanje sovraĹĄtva, nasilja ali nestrpnosti, po 297. Ä?lenu KZ-1, za katerega je predpisana kazen do dveh let zapora, kazensko ovadili mladoletnega osumljenca, ki je 23. junija po Velenju izobesil plakate z nacistiÄ?no vsebino. 23. junija letos je bil del Velenja prelepljen s sovraĹžnimi plakati, ki so poveliÄ?evali nacistiÄ?no ideologijo in simbole. Plakate velikosti A3 s kljukastim kriĹžem v grbu obÄ?ine in pozivom Âťza druĹžino, za drĹžavo, za rasoÂŤ, izpisane v slovenĹĄÄ?ini, a z gotico, so mestni redarji odkrili na Avtobusni postaji Velenje, nasproti Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja – Tolede, na Cankarjevi cesti 2, Ljudski univerzi Velenje, avtobusnem postajaliĹĄÄ?u nasproti PoĹĄte Velenje, Promenadi in pri Podhodu na KidriÄ?evi cesti. Mnogi so se tisti dan in tudi kasneje spraĹĄevali, kakĹĄna miselnost je vodila avtorja plakatov, da je svoje misli posvetil eni najbolj mraÄ?nih ideologij naĹĄe bliĹžnje preteklosti. Plakati so s svojo vsebino vzbudili zgraĹžanje in prizadetost ĹĄirĹĄe javnosti, s Ä?imer je bil ogroĹžen tudi javni red in mir.

Bajde dobil 25 let zapora Celje – ViĹĄje sodiĹĄÄ?e v Celju je po pisanju Ä?asnika VeÄ?er zavrnilo pritoĹžbi obeh zagovornikov VelenjÄ?ana Romea Bajdeta, ki ga je celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e marca v ponovljenem sojenju spoznalo za krivega umora partnerke decembra 2015 in obsodilo na 25 let zaporne kazni. Bajde je zaradi ponovitvene nevarnosti sicer v priporu Ĺže skoraj tri leta, v kratkem pa bo tako zaÄ?el prestajati ĹĄe zaporno kazen. VelenjÄ?an je sicer po pojasnilih toĹžilstva umor priznal tako preiskovalni sodnici kot tudi na prvem in ponovljenem sojenju. ToĹžilka pa je v predlogu zaporne kazni zapisala, da je umor storil iz nizkotnih razlogov oz. iz ljubosumja, ker si je oĹĄkodovanka naĹĄla novega partnerja, medtem ko je Bajde trdil, da jo je umoril, ker ga je razjezila, ko sta se đ&#x;”˛ vraÄ?ala s koncerta.

Celjski kriminalisti so takoj po prijavi zaÄ?eli zbirati obvestila ter izvajati druge klasiÄ?ne policijske ukrepe. Plakate so poslali na pregled vNacionalni forenziÄ?-

â?ą

Mladoletnemu osumljencu grozi kazen do dveh let zapora.

ni laboratorij, na osnovi odredbe OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju pa so pridobili odredbo za hiĹĄno preiskavo pri mladoletniku, ki je doma z obmoÄ?ja v pristojnosti Policijske uprave Celje, kjer so zasegli raÄ?unalnik, mobilni telefon ter druge naprave. S temi ukrepi so pridobili dovolj dokazov o tem, da je v Ä?asu storitve kaznivega dejanja mladoletni osumljenec s spleta pridobil nacistiÄ?ne simbole ter na svojem raÄ?unalniku izdelal in natisnil spornih ĹĄest plakatov, ki jih je nalepil v Velenju. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je dejanje storil sam, in da motiv za dejanje ni povezan s problematiko ekstremistiÄ?nih skupin, so v Ä?etrtek sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje. đ&#x;”˛

mkp

Preventivna akcija ÂťPeĹĄec, bodi viden, bodi previdenÂŤ Velenje – Svet za preventivo Mestne obÄ?ine Velenje, Policijska postaja Velenje in ZdruĹženje ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje bodo v soboto, 1. decembra 2018, med 10. in 14. uro v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka izvajali preventivno akcijo ÂťPeĹĄec, bodi viden, bodi previdenÂŤ. Na preventivni akciji bodo testirali psihofiziÄ?ne sposobnosti udeleĹžencev v cestnem prometu. Vsi obiskovalci bodo lahko preverili uporabno vrednost odsevnih teles v temaÄ?nem prostoru demonstracijskega rekvizita ÂťVidkoÂŤ, prejeli pa bodo tudi odsevna telesa (odsevne kresniÄ?ke, odsevne trakove). Svoje sposobnosti pri voĹžnji bodo lahko preizkusili tudi s simulatorjem varne voĹžnje. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika HiĹĄa je bila odklenjena ter za osebe z razliÄ?nimi omejitvami, saj na rumeni progi vozita dva avtobusa, prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim voziÄ?kom, v vseh avtobusih pa so oznaÄ?eni tudi sedeĹži za invalide. Lokalc vozi po petih progah: rumeni (kroĹžno v eno smer), rdeÄ?i, modri, zeleni, oranĹžni in proga do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Ob progah je 43 postajaliĹĄÄ?. Prvo postajaliĹĄÄ?e za vse proge je

ni progi vozi Lokalc ob sobotah od 7. do 14. ure (interval voĹženj je na 1 uro). Po rdeÄ?i progi vozi Lokalc med tednom ĹĄtirikrat dopoldan in ĹĄtirikrat popoldan (pokopaliĹĄÄ?e Podkraj). Med tednom Lokalc vozi tudi v KS Vinska Gora, KS Konovo, KS Hrastovec–Škale in KS Ĺ entilj (dve voĹžnji dopoldan in dve popoldan). Ob nedeljah in praznikih Lokalc ne vozi. đ&#x;”˛

Ĺ˝alec, 22. novembra – V Ä?etrtek je v Ĺ entrupertu, na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec, neznanec iz odklenjene hiĹĄe ukradel nekaj gotovine.

Na Polzeli zasegli dva avtomobila Žalec, 23. novembra – Konec tedna so policisti na Polzeli dvema voznikoma zasegli osebna avtomobila. V petek je brez avtomobila ostal 33-letni voznik, ki je vozil brez vozniťkega dovoljenja, hitri test pa mu je potrdil tudi vsebnost drog v telesu. Dan za tem, v soboto, so osebno vozilo zasegli 24-letnemu vozniku, ker je vozil neregistriran

osebni avtomobil brez vozniĹĄkega dovoljenja. Na njem je imel nameĹĄÄ?eni registrski tablici, ki pripadata drugemu vozilu.

Vlom v gostinski lokal Velenje, 24. novembra – V noÄ?i na soboto je bilo v Velenju vlomljeno v gostinski lokal. Storilec je ukradel blagajno z menjalnim denarjem in raÄ?unalnik.

Po gume v tuje skladiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 25. novembra – V nedeljo so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v skladiĹĄÄ?ne prostore v Ĺ oĹĄtanju. Storilec je ukradel ĹĄtiri pnevmatike s platiĹĄÄ?i, ĹĄtiri platiĹĄÄ?a in motorno Ĺžago.

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

29. novembra 2018

Advent naj bi polnil notranje in ne zunanjih shramb

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Kristjani v nedeljo vstopajo v adventni Ä?as – ÄŒas ĹĄtirih nedelj pred boĹžiÄ?em s simbolnim priĹžiganjem luÄ?i kliÄ?e h globljemu razumevanju pomena praznikov – Advent je Ä?as osebne in medsebojne rasti Za kristjane se v nedeljo zaÄ?enja adventni Ä?as, ki ga prek razliÄ?nih namiznih in drugih okrasnih dekoracij ter osvetljevanja domov in mest pravzaprav Ĺživimo vsi. V obdobju, ko je zunaj tema vse daljĹĄa, iĹĄÄ?emo svetlobo, ki bi nam polepĹĄala Ĺživljenje.

NekoÄ? so brali zgodbe ob soju sveÄ?, peli in molili

ÂťKo sem sam odraĹĄÄ?al, je imel za mojo druĹžino adventni Ä?as velik pomen. To je bil Ä?as skupaj preĹživetih veÄ?erov, Ä?as igranja kitare in petja pesmi, ki so znaÄ?ilne zgolj za to obdobje. Skupaj smo brali adventne zgodbe, ki so bile vedno napisane tako, da so mi dale misliti. V adventu smo tudi skupaj molili ob roĹžnem vencu, predvsem pa je bil to tisti skrivnostni Ä?as, ki sem se ga vsako leto zelo veselil, saj je bil vedno znova poseben in drugaÄ?en,ÂŤ pripoveduje 26-letni Simon Brezovnik iz Velenja. ÄŒeprav je ĹĄe mlad, Ĺživljenje Ĺže nekaj Ä?asa preĹživlja s Saro, ki je pred dobrima dvema letoma postala njegova Ĺžena. ÂťTudi v naĹĄi druĹžini smo se vsako leto posebej pripravljali na Jezusovo rojstvo. Iz adventnega Ä?asa se najbolj spominjam predvsem zgodb za otroke in zbiranja denarja za uboge. Zgodbe smo brali ob veÄ?erih v svetlobi sveÄ?k na adventnem venÄ?ku. Spomnim se, kako je iz tedna v teden branje postajalo laĹžje, saj je bilo prisotne vedno veÄ? svetlobe,ÂŤ pravi Sara Brezovnik in dodaja, da je najbrĹž prav zaradi moÄ?nega doĹživetja simbolike priÄ?akovanja luÄ?i dojela, kaj adventni Ä?as sploh je.

ÄŒe ne iĹĄÄ?emo bistva, nas lahko osvetljenost zaslepi

ÄŒetudi se o adventu ponekod ne govori glasno, v tem obdobju prav vsi priĹžigamo dodatne luÄ?i po domovih in mestih, najbolj osvetljene pa so v dneh pred prazniki trgovine. ÂťNe preseneÄ?a naju, da se tudi v obdobju, ki je lahko zelo globoko in sveto, pojavljajo naÄ?ini, kako zapolniti Ä?as, Ä?e te globine ne zmoreĹĄ do-

seÄ?i. Je pa stvar posameznika, kako se bo na to odzval. Osvetljenost nas lahko zaslepi, da namesto notranjih shramb polnimo zunanje, lahko pa je priloĹžnost za obÄ?udovanje,ÂŤ pravita Brezovnikova. RazmiĹĄljata, da je v vsaki stvari, za katero se Ä?lovek odloÄ?i, kljuÄ?nega pomena iskanje bi-

obdobje iskanja, obdobje razmiĹĄljanja o bistvu, obdobje zbliĹževanja, ustvarjanja novih korakov ‌ Je duhovna rast, ki nam pomaga, da bomo z najveÄ?jo moĹžno ljubeznijo sposobni sprejeti novo bitje. Bitje, ki osmiĹĄlja naĹĄe Ĺživljenje in prinaĹĄa popolno ljubezen in odreĹĄenje,ÂŤ ĹĄe pravita Brezovnikova.

DruĹžina Brezovnikovih se bo kmalu spet poveÄ?ala.

stva. ÂťÄŒemu bi Simboli so le delal stvari, ki so pripomoÄ?ek, same sebi namebistvo je v njene, v njem pa osebni rasti in ne vidim smisla?ÂŤ medsebojnem se spraĹĄuje Simon. povezovanju Sara dodaja, da jo Po krĹĄÄ?anskem tovrstno razmiĹĄljaizroÄ?ilu je adventni Simboli vplivajo na nje spominja na venec okrogle oblirazumevanje bistva, a so zgodbo, ki govori le pripomoÄ?ek. ke, saj tako simboo tem, da je neka lizira veÄ?nost. Bil gospa pri pripravi naj bi iz sveĹžega peÄ?enke kokoĹĄi vedno odreza- zelenja, saj s tem nakazuje veÄ?no la zadnjo Ä?etrtino. Ko jo je hÄ?i Ĺživljenje, sveÄ?e na njem pa naj bi vpraĹĄala, zakaj to dela, je dejala, bile vijoliÄ?ne barve, saj ta barva da jo je tega nauÄ?ila mama. Tudi kliÄ?e k spokornosti. Danes je poko je to vpraĹĄanje postavila babi- nudba na temo adventa v cvetlici, je dobila isti odgovor. Nekega Ä?arnah zelo pestra in raznolika. dne je hÄ?i med pripravo peÄ?enke ÂťSimboli vsekakor vplivajo na raodkrila knjigo receptov, ki jo je zumevanje bistva, so pa le pripouporabljala njena prababica. Na moÄ?ek in ne bistvo,ÂŤ pravita Sara strani, kjer je bil recept za pri- in Simon Brezovnik. Zanju je bipravo peÄ?enke, je bilo s svinÄ?ni- stveno, da se v obdobju adventa kom dodano: Ä?e je pladenj pre- v druĹžini ĹĄe bolj poveĹžejo. majhen, po potrebi odreĹži del Imata namreÄ? leto in pol staro kokoĹĄi,ÂŤ pripoveduje Brezovni- hÄ?er Zalo. ÂťLetos bomo z Zalo kova in dodaja, da je praznova- prebirali adventne zgodbe in se nje adventnega Ä?asa zaradi obu- ob njih poskusili tudi kaj pogovojanja spominov na otroĹĄtvo sicer riti. Tudi sicer se trudiva z Zalo lepo, a niÄ? veÄ? kot to. ÂťBistvo ad- pogovarjati njej razumljivo. Zeventa se skriva mnogo globlje, je lo rada lista slikanico s svetopi-

StarĹĄi, otroci in internet Velenje, 3. decembra – V ponedeljek ob 17. uri bo v vili RoĹžle predavanje v okviru Ĺ ole za starĹĄe, ki poteka z nazivom Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. Tema predavanja bo tokrat Vzgoja za internet – kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati internet. Predavala bo digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij za nastop na spletu in druĹžbenih omreĹžjih Zala Bricelj, mednarodno certificiran NLP praktik in NLP Master Coach. Svetovni splet (internet) je postal nepogreĹĄljiv. Mnogi starĹĄi se spraĹĄujejo, kako poskrbeti, da bodo njihovi otroci varni na spletu, kako se znajti na druĹžabnih omreĹžjih, ki jih

uporabljajo njihovi otroci ‌? Na predavanju bodo udeleĹženci na praktiÄ?nih primerih spoznali vsebine, spletna mesta, druĹžabna omreĹžja ter spletne in mobilne igre, ki jih otroci in najstniki najveÄ? uporabljajo, kakĹĄne izzive in trende opaĹžajo strokovnjaki pri njihovi uporabi in kako delovati, kaj storiti in kam se obrniti po pomoÄ?, ko se pojavijo izzivi

semskimi zgodbami in ĹĄe posebej ji je pri srcu slika, na kateri so Jezus, Marija in JoĹžef, Ä?etudi ji pozornost najveÄ?krat obstoji na osliÄ?ku in kravici,ÂŤ se nasmejeta mlada starĹĄa. ÂťBistveno je, da ji vedno znova poveva, da je Bog tisti, ki daje Ĺživljenje in smo mu za to lahko neizmerno hvaleĹžni,ÂŤ ĹĄe poudarjata. Ker je advent zanju Ä?as osebne in medsebojne rasti, se trudita biti v tem obdobju ĹĄe bolj dobrodelna. ÂťV otroĹĄtvu sva v adventnem Ä?asu zbirala denar za laÄ?ne otroke, tudi danes pa iĹĄÄ?eva priloĹžnosti, da bi pomagala tako materialno kot nematerialno,ÂŤ pravita. Poleg dobrodelnosti je ĹĄe mnogo podroÄ?ij, na katerih je moĹžna rast. ÂťTrudiva se drug drugemu poklanjati ĹĄe veÄ? ljubezni in se ĹĄe bolj duhovno podkrepiti. Letos bo to za nas prav posebno obdobje, saj v Sarinem trebuĹĄÄ?ku raste novo Ĺživo bitje, po katerem v slogu adventa moÄ?no hrepeniva in si zato ĹĄe toliko bolj prizadevava za trdnost in ljubezen v najinem zakonu,ÂŤ pravita in raÄ?unata, da bosta Ä?im veÄ? Ä?asa preĹživela drug z drugim in z Zalo.

Advent kot trening potrpeĹžljivosti

Advent je torej obdobje, v katerem se kristjani trudijo odrekati sebiÄ?nosti, slabim navadam in prepirljivosti, posebej pa skuĹĄajo krepiti vrednote, kot so prijaznost, prijateljstvo in dobrodelnost. ÂťÄŒeprav je po ĹĄtevilnih radijskih postajah drugaÄ?e, mi v adventnem Ä?asu ĹĄe ne posluĹĄamo boĹžiÄ?ne glasbe,ÂŤ pravi Simon Brezovnik in razmiĹĄlja, da sodobna neuÄ?akanost vkljuÄ?no s prezgodaj napolnjenimi trgovskimi centri briĹĄe bistvo praznovanja in nam daje obÄ?utek preobjedenosti. ÂťNi lepĹĄega, kot je trenutek, ko v Ĺživljenju prejmeĹĄ zasluĹženo nagrado za svoj trud. TakĹĄen obÄ?utek je prisoten tudi na boĹžiÄ?ni veÄ?er, ko se po dobri ĹĄtiritedenski pripravi ob najlepĹĄi glasbi celega leta poÄ?utiĹĄ resniÄ?no povezanega z Bogom in najdraĹžjimi,ÂŤ ĹĄe pravita Brezovnikova. đ&#x;”˛

23

Mojca Ĺ truc

Izdelovali bodo adventne venÄ?ke

ali incidenti na spletu. Hkrati pa bo poudarek tudi na internetu kot mestu uÄ?enja – kako varno uporabljati internet in sodobno tehnologijo, kako prepoznavati resniÄ?ne ali neresniÄ?ne, laĹžne informacije, kako prepoznati verodostojne in zanesljive vire informacij na spletu in kako skrbeti za spletni ugled.

Na Grilovi domaÄ?iji v Lipju pa bodo v soboto, 1. decembra, poskrbeli, da si bodo obiskovalci lahko izdelali adventne venÄ?ke, na Velenjskem gradu bodo na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, pripravili pravljiÄ?no nedeljsko dopoldne. Tokrat bo v Muzeju Velenje dogajanje pestro tudi v ponedeljek, saj je 3. december Ta veseli dan kulture! Tudi letos bodo na steĹžaj odprli vrata Muzeja Velenje in pripravili za obiskovalce zanimive prireditve ter javna vodenja.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Letos se decembra res veselite. Predvsem zato, ker bodo dolgi veÄ?eri spet osvetljeni z luÄ?kami in ker boste imeli veÄ? razlogov zato, da greste med ljudi. V dneh, ko boste cel dan doma, boste izgubljeni. ObÄ?utili boste Ä?ustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano. In to, kljub temu da ste se zaobljubili, da se boste letos drĹžali diete, ki vam je povrnila boljĹĄe poÄ?utje. Seveda vas bo po vsakem greĹĄenju zapekla ĹĄe slaba vest. A se je boste kar hitro otresli in greĹĄili ĹĄe naprej. Po svoje imate prav, december je res poseben mesec. Finance? Ne zapravljate preveÄ? za darila, saj tega tisti, ki jim jih boste podarili, ne bodo cenili.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒeprav ne kaĹžete radi svojih Ä?ustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto. En dan se boste smejali, naslednjega pa boste otoĹžni. Tudi kakĹĄna solza bo stekla. Dobro se boste poÄ?utili le v druĹžbi ene osebe, ki pa v naslednjih dneh ne bo mogla biti z vami. Ĺ e dobro, da sodobna tehnologija omogoÄ?a, da se bosta vseeno videla in sliĹĄala. PogreĹĄali pa boste dotike in drobne neĹžnosti, ki so obema tako dragoceni. Zato veste, zakaj se je vredno potruditi, da bosta konÄ?no lahko veÄ? skupaj. Naj to postane vaĹĄ najpomembnejĹĄi projekt in tudi novoletna zaobljuba.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Teden ob koncu novembra in prvi dnevi v decembru bodo nori. Na trenutke se vam bo zdelo, kot da sploh nimate toplega doma, tako malo Ä?asa boste v njem. ÄŒeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopiÄ?enim delom konÄ?ali v roku, ki ste si ga sami zastavili. Ĺ e dobro, da ga boste z lahkoto prestavili ĹĄe za nekaj dni, zato vas to ne bo preveÄ? motilo. December se bo zaÄ?el pestro tudi na druĹžabnem podroÄ?ju. Ĺ˝e ta vikend vas Ä?aka zabava, ki se je res veselite. Z razlogom. Na njej bo nekdo, ki si ga Ĺželite bolje spoznati. Uspelo vam bo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

NajveÄ?ja Ĺželja bo ĹĄe naprej vaĹĄa velika skrivnost. OÄ?i pa vas bodo ob sreÄ?anjih z osebo, o kateri vedno veÄ? razmiĹĄljate, izdajale tudi drugim. Tokrat vam bo vseeno, saj gre za povsem osebno odloÄ?itev. Ĺ˝elite si, da med prazniki ne bi bili sami, zato je prav, da resno delate na tem. VeÄ? kot na prostem boste v naslednjih dneh na suhem in toplem. Zime ne boste pogreĹĄali, deĹž pa vam tudi ne bo vĹĄeÄ?. Vreme boste krivili tudi za slabĹĄe poÄ?utje. Utrujenost ni posledica vremena, zato se ne slepite. ÄŒe se vaĹĄe poÄ?utje v nekaj dneh ne bo izboljĹĄalo, obiĹĄÄ?ite zdravnika.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Partner vas bo s svojim obnaĹĄanjem spravljal v obup. Zdelo se vam bo, da se vam maĹĄÄ?uje za stvari, ki jih sploh niste zakrivili. Zato boste, ko bosta sama, veÄ?inoma molÄ?ali. To bo vaĹĄ upor za obnaĹĄanje, ki si ga res ne zasluĹžite. A to bo trajalo le nekaj dni. Najpozneje v torek vam bo prekipelo in povedali mu boste, kaj si mislite. Upate lahko, da bodo vaĹĄe iskrene besede vendarle kaj premaknile na bolje. ÄŒe ne bodo, pa boste morali resno razmisliti, kako naprej. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, se umaknite iz skupne zgodbe. ÄŒeprav bo bolelo, vas bo grela zavest, da je tudi zato potreben pogum. K sreÄ?i ga imate.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Letos ste med tistimi, ki se decembra in vse prazniÄ?ne norije, ki jo ta prinaĹĄa s seboj, prav niÄ? ne veselite. RazpoloĹženje vam bo nihalo iz dneva v dan, saj se boste zavestno upirali potroĹĄniĹĄtvu in prisiljenemu veselju ob izteku leta. Prav veseli boste, da se leto poslavlja, saj za vas ni bilo najboljĹĄe. Ĺ˝e sedaj se boste odloÄ?ili, da bo novo lepĹĄe in sreÄ?nejĹĄe. Prelomne stvari so za vami, pred vami je le ĹĄe pot navzgor. DomaÄ?i vas bodo v teh dneh razvajali, saj razumejo vaĹĄe poÄ?utje. Za druge pa vam bo vseeno, sploh, ker so vam mnogi privoĹĄÄ?ili, ko ste zdrsnili z uspeĹĄne Ĺživljenjske poti. Vzeli si boste veÄ? Ä?asa zase in poskrbeli, da se bo sprememba videla Ĺže na daleÄ?. OdliÄ?na odloÄ?itev, ki bo okrepila vaĹĄo samozavest.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh boste spoznali, kaj ste si povzroÄ?ili, ker niste bili iskreni, ne do sebe in ne do svojih najbliĹžjih. ÄŒeprav niste lagali, ste zavajali. Tako z dejanji kot besedami. Sedaj boste morali poloĹžiti raÄ?une. NajveÄ?ji strah bo finanÄ?na neodvisnost. Trenutno sami s svojimi prihodki ne boste zmogli Ĺživeti, kot ste doslej. Zato se iskreno vpraĹĄajte, ali ste se pripravljeni odreÄ?i temu, kar imate? ÄŒe je odgovor, da, potem ne oklevajte. ÄŒe je odgovor ne, pa se skuĹĄajte umiriti in potruditi, da bo doma vzduĹĄje bolj iskreno in prijetno. Sploh, ker se bliĹžajo dnevi, ko boste doma veÄ? kot veÄ?ino dni v letu.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Od ponedeljka dalje boste polni idej, kako boste preĹživeli zadnje dni v letu. Tudi zato, ker ste se letos odloÄ?ili, da jih ne boste preĹživeli doma in ne v krogu tistih, ki so bili po navadi z vami. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e se boste odloÄ?ili, da odpotujete kam daleÄ?, na toplo. To si obljubljate Ĺže nekaj let, letos pa vam zna uspeti. Tudi zato, ker je nad idejo konÄ?no navduĹĄen tudi partner. Poleg tega letos ne morete tarnati, da za to nimate denarja. To bi bila debela laĹž. Na finanÄ?nem podroÄ?ju se vam je izĹĄlo veliko bolje, kot ste raÄ?unali. In ker pred vami ni veÄ?jih investicij, saj imate vse, sedaj konÄ?no uĹživajte.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Tako kot veÄ?ina boste prvi dni v decembru zaÄ?eli hiteti. Ustavili se ne boste ves teden, saj boste v zadnjem hipu sprejeli ĹĄe eno delo, ki vam ga ne bi bilo treba. A izziv bo velik, zato ne boste rekli ne. Zato boste dolge ure ustvarjali in pri tem vam prav niÄ? ne bo teĹžko. Malo pa vas bo zabolelo, ko vam bo partner nalil Ä?istega vina. Pred Ä?asom ste mu oÄ?itali, da si ne vzame Ä?asa za vas. Sedaj, ko bo obratno, pa njegove reakcije ne boste razumeli. Vseeno vam ne bo, zato se boste spremenili. ÄŒe Ĺželite zadeti na lotu, morate kupiti sreÄ?ko. Lahko vam uspe!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

NihÄ?e ne bo opazil, kakĹĄen notranji boj bijete, saj svoja Ä?ustva v teh dneh res dobro skrivate. V resnici pa boste vsak dan bolj zaskrbljeni in brezvoljni. K sreÄ?i bo prazniÄ?no vzduĹĄje letos kmalu zajelo tudi vaĹĄ dom. Okrasitvi doma in izdelavi daril boste posvetili veÄ? Ä?asa kot prejĹĄnja leta, sploh Ä?e boste to poÄ?eli v druĹžbi mlajĹĄih Ä?lanov druĹžine. V sluĹžbi se bo napetost sprostila proti koncu prihodnjega tedna. Ko si boste oddahnili, boste spet bolj kreativni. Uspelo vam bo celo nekaj, o Ä?emer trenutno ĹĄe dvomite. Pazite pa na zdravje. Viroze Ĺže kroĹžijo, vaĹĄ imunski sistem pa letos ni najboljĹĄi.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zavedate se, da bo Ä?as do novega leta hitro minil in da bodo dnevi polni dogodkov. Zato se na to pripravljate Ĺže nekaj dni. Da bi se izognili gneÄ?i, ki bo tudi letos zaznamoval zadnje dni v letu, boste Ĺže ta teden poskuĹĄali poskrbeti za darila tistim, ki jih imate namen obdarovati. Prav posebno bo darilo za partnerja, zato ga pripravljate Ĺže nekaj tednov. Nikar se ne izdajte, kaj pripravljate, saj bo efekt preseneÄ?enja in veselja vreden Ä?akanja in skrivanja. PoÄ?utje vas bo prisililo v veÄ?jo telesno aktivnost. ZaÄ?etek ne bo lahek, a poÄ?utje bo v nekaj dneh boljĹĄe. Zato boste vztrajali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Zadnje Ä?ase ste spet preveÄ? samotarski. Naredite veÄ? za ljudi, ki vam veliko pomenijo, pa vam bodo to hitro zaÄ?eli vraÄ?ati. ÄŒe hoÄ?ete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, boste morali postati bolj diplomatski. Predvsem pa boste morali bolje spoznati ljudi, s katerimi delate. To, da jih ne poznate, se vam Ĺže maĹĄÄ?uje. Le malokdo je namreÄ? vreden vaĹĄega zaupanja. Tisti, ki se dela najbolj sladkega, ĹĄe najmanj. PokaĹžite mu, da se ga ne bojite. To ga bo popolnoma zmedlo. Predvsem pa mu bo vzelo veter v jadra. Zato pa ga boste takoj dobili vi. Trdo delo bo dvakrat poplaÄ?ano, tudi z boljĹĄim poÄ?utjem in mirom v duĹĄi.

Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

29. novembra

6.15 6.20 7.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.10 15.55 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.20 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 1.10 1.40 2.05 2.30 2.45 2.55 3.00

5.25 6.30 7.00 7.05 7.15 7.25 7.40 7.45 7.50 8.05 8.50 9.55 11.00 11.35 14.05 15.00 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.35 20.00 20.50 23.00 23.30 0.05 1.00 1.45 2.50 4.40

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, O Slovencih Zlata dekleta (I.), Trikotnik Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent, Meso? Ne, hvala. Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Prava ideja, Kmetija Rozman, pridelovalka solate Džamila in Aladin, Duh ima gripo Džamila in Aladin, Lovec na duhove Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Z lesom do neba Novice Makroregije - Podonavska, Donava, reka, ki poplavlja Balončkovo, Kopanje Mišo in Robi, Žoga Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Lokalne volitve 2018 - Koper Kultura Šport Vreme Osmi dan Leningrajska simfonija, nemški igrano-dokumentarni film Ugriznimo znanost, Z lesom do neba Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Primer za prijatelje, Snežni plaz Vrtni palček Primož, Primoževi strojčki Gozdna druščina, Kamni spotike Žvenkci, Leteče žabice Lili in Čarni zaliv, Brinova rutica Simfonorije, Ura glasbe Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Tri ptičice Na lepše Umor, je napisala (X.), Navidezni umor Umor, je napisala (X.), Krvne vezi Halo TV Dobro jutro Televizijski klub, Šport za najmočnejše Koda Mednarodna obzorja, Poljska, spopad resnic Halo TV Umor, je napisala (X.), Umor v 30. nadstropju Tele M Primorska kronika Firbcologi Megabiti energije, Zelena solata Skrivnostni Kjoto Avtomobilnost Nogomet - evropska liga, Chelsea : PAOK, 5. kol Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Nogomet - evropska liga, vrhunci 5. kola Umor, je napisala (X.), Čas smrti Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje Videotrak Nogomet - evropska liga, Chelsea : PAOK, 5. kolo Zabavni kanal

24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 53. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 106. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 3. del Usodno vino, 4. sez., 51. del Jaz sem Luna, 3. sez., 54. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 113. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 107. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 57. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 11. del Mentalist, 7. sez., 2. del Vikingi, 1. sez., 2. del Gotham, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

10:00 10:05 11:05 12:05 12:25 12:50 15:30 15:55 16:55 17:25 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 22:50 22:55 23:00 23:25

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje POP CORN, Mambo kings Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2618. VTV magazin Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijazelj Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Tomaža Rota, Ans. Blaža Hutevca Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Sobota,

30. novembra

6.10 6.20 7.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.20 22.30 22.45 22.50 23.10 1.15 1.45

5.20 6.30 7.00 7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 8.25 9.10 10.15 11.05 11.55 13.35 15.40 16.05 16.35 17.10 18.40 20.00 20.25 21.00 23.00 23.55 0.45 2.10 3.15 4.25

6.00 7.00 7.01 7.20 7.35 7.40 7.45 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 1.25 3.05 3.40

8:25 8:55 9:00 8:25 8:55 9:00

29. novembra 2018

10:00 10:05 11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:20 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 18:55 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:10 23:15 23:20 23:40

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, Z lesom do neba Zlata dekleta (I.), Tekmovanje Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak Duhovni utrip, Levjesrčni Kozmo, Jajca papig, belgijska otroška nanizanka Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, Taborjenje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Med valovi Vreme Odmevi Lokalne volitve 2018 - Maribor Kultura Šport Vreme Gospod Klein, francoskoitalijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Primer za prijatelje, Dirkalnik Vrtni palček Primož, Primoževo slovo Gozdna druščina, Veliki spomladanski ples, Žvenkci, Jajček robotek Lili in Čarni zaliv, Nadvse visok obisk Zgodbe iz školjke, Iz popotne torbe: Druženje z živalmi Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje naš sluh Umor, je napisala (X.), Smrt v Corku Umor, je napisala (X.), Ljubezen in sovraštvo v Cabot Covu Halo TV Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek, sprint Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Migaj raje z nami Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž) Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (M) Hitra smučina, oddaja pred začetkom sezone alpskih smučark v hitrih disciplinah Alpsko smučanje - SP, smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), Črna gora : Slovenija Umor, je napisala (X.), Igra smrti Umor, je napisala (X.), Težave s Sethom Vikend paket Videotrak Alpsko smučanje - SP, smuk (Ž), posnetek iz Lake Louisa Zabavni kanal

24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 52. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 54. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 107. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 4. del Usodno vino, 4. sez., 52. del Jaz sem Luna, 3. sez., 55. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 114. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 108. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 8. del 24UR zvečer Eurojackpot Kradljivka knjig, ameriški film Družina za božič, kanadski film 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu NAJ VIŽA,Ans. Tomaža Rota, Ans. Blaža Hutevca Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2617. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice 3 POP CORN, Mambo kings Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Nedelja,

1. decembra

7.00 7.05 7.30 7.50 8.20 8.40 8.50 9.20 10.00 10.15 10.45 11.40 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 15.30 16.10 17.00 17.20 17.50 18.20 18.30 18.40 18.50 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 21.55 22.10 22.15 0.15 0.45 1.10 1.35 1.50 2.00 2.05

6.30 7.00 9.20 10.20 11.05 11.25 13.25 15.40 17.30 18.55 20.25 21.45 22.40 23.35 1.10 2.05 3.10 4.30

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.25 9.40 10.00 10.25 10.50 11.45 14.10 15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.15 1.40 3.20

8:25 8:55 9:00 9:40 9:45 10:15 11:20 11:45 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 23:10 23:15 23:20 23:45

Zgodbe iz školjke, Bukvožerček: Čarobni mlinček Telebajski, Karneval Kljukec s strehe, Kljukec se igra skrivalnice Studio kriškraš, Drevo in frizura Ribič Pepe, O jokicah Govoreči Tom in prijatelji. Največja skrivnost, 1. del Firbcologi Male sive celice, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Kozje Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, Trap Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Magnifico Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Mame (II.), slovenska nanizanka Ambienti Profil, Marcel Štefančič Človeški laboratorij, Osnovni nagon Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, v Avstriji Kuharija na kubik, Dunajski zrezek in Sacher torta, kuharska oddaja Ozare Reaktivčki, Veliki kitajski zid, Kitajska Mimi in Liza, Kam je izginila senca Miriam, Gledališka predstava Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Mame (II.), slovenska nanizanka Poročila Šport Vreme V Ciambri, koprodukcijski film Profil, Marcel Štefančič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Utrip Šport Vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Umor, je napisala (X.), Umor v diskontu Med valovi Čarokuhinja pri atu, Latvija Klic dobrote, posn. dobrodelnega koncerta iz Celja Nogomet - DP Aluminij : Olimpija, 18. kolo Nordijsko smučanje - SP smučarski skoki (M) Nordijsko smučanje - SP smučarski skoki (Ž) Alpsko smučanje - SP smuk (M) Alpsko smučanje - SP smuk (Ž) Televizijski klub, Javna zasebnost Umor, je napisala (X.), Zločin na kolesih NIET: Čas je za revolucijo, koncert Umor, je napisala (X.), Morilska muza Videotrak Alpsko smučanje - SP, smuk (Ž), posnetek iz Lake Louisa Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Mašine pripovedke, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Kraljevska akademija, risanka Divja brata Kratt, risanka Nina in prijatelji, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Zak nevihta, risanka Beyblade: Pot do zmage, risanka Ljubke lažnivke, 6. sez. 20. del, ameriška nanizanka Mati in hči, ameriški film Družina za božič, kanadski film Slovenija ima talent Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Ključ do srca, ameriški film Mati in hči, ameriški film Stepfordske ženske, ameriški film Zvoki nočii

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab. NAJ VIŽA, Ans. Tomaža Rota, Ans. Blaža Hutevca Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2619. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del, ponovitev Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

2. decembra

7.00 7.05 7.20 7.30 7.45 7.50 8.00 8.15 8.25 8.30 8.40 8.50 9.05 9.20 9.30 10.00 10.55 11.05 11.20 12.00 13.00 13.25 15.00 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.45 21.55 22.45 23.25 0.20 0.35 1.00 1.25 1.55

5.55 7.00 7.15 7.40 8.10 9.05 9.45 10.15 11.05 11.45 12.45 14.10 15.00 15.55 17.45 18.55 20.15 20.40 21.45 22.40 23.05 23.40 0.30 1.55 3.05 4.30

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.10 8.35 9.00 9.25 9.45 10.10 10.35 11.35 14.10 15.55 17.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.40 23.40 1.30 3.20

8:25 8:30 9:00 9:40 10:05 10:10 10:35 11:35 13:05 13:55 14:20 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 0:15

Kravica Katka, Drevo gre na potep Gozdna druščina, Polet z zmajem Božičkov vajenček, Skrivna vrata Božičkov vajenček, Izpit in pol Manja, Dežnik v vodi Oblakov kruhek, Moja učiteljica je najboljša, Mala kraljična, Nočem uši! Žvenkci, Stoli Trobka in Skok, Peklenska vročina Lili in Čarni zaliv, Razvajeni gost Kalimero, Pomanjšani Kalimero Mili in Moli, Največja buča Vse o Rozi, SuperVid Govoreči Tom in prijatelji, Trdnjava iz kartona Kozmo, Pobegli voznik Nedeljska maša, prenos iz župnije Slavina Folklorna skupina Tine Rožanc: Na parobrod Akademska folklorna skupina France Marolt: Velikan in pritlikavec Ozare Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Okus po čudežu, francoski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, Čuki se uči leteti Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme 26. Dobrodelni Miklavžev koncert Poročila Intervju, Zahar Prilepin Poročila, šport, vreme Služkinje zgodba o sodobnem suženjstvu Bravo orkester! A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Duhovni utrip, Levjesrčni 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Flavtistka Eva-Nina Kozmus: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Simon Krečič (C. Ph. E. Bach: Koncert za flavto v d-molu) Koda Slovenska narečja, v Avstriji Slastna kuhinja, Puranji file v sirovi košarici Umor, je napisala (X.), Umor v belem Žogarija Biatlon - SP, mešana štafeta dvojic Nordijsko smučanje - SP smučarski skoki (Ž) Biatlon - SP mešana štafeta Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), Slovenija : Francija Nordijsko smučanje - SP smučarski skoki (M) Alpsko smučanje - SP veleslalom (M), 1. vožnja, Alpsko smučanje - SP superveleslalom (Ž) Žrebanje Lota Alpsko smučanje - SP veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Beaver Creeka Umor, je napisala (X.), Kolo smrti Ambienti Avtomobilnost Umor, je napisala (IX.), Zadnji prizor Kdo bi vedel, zabavni kviz Videotrak Alpsko smučanje - SP superveleslalom (Ž) Zabavni kanal

24UR, pon. OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Blaze in megakolesniki, risanka Tashijeve pustolovščine, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Kraljevska akademija, ris. Divja brata Kratt, ris. Nina in prijatelji, ris. Zak nevihta, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Kuharski mojster, 6. sez. Kradljivka knjig, ameriški film Ključ do srca, ameriški film Dan najlepših sanj Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Zlata vrata , ameriški film Zagrete navijačice 2, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš 2618. VTV magazin Vabimo k ogledu 2619. VTV magazin regionalni informativni program Aktualno Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kuža, moj prijatelj Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Tomaža Rota, Ans. Blaža Hutevca Napovedujemo POP CORN, Mambo kings Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj, Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Torek,

3. decembra

6.10 6.25 7.00 10.05 10.45 11.20 12.05 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.40 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.50 0.15 0.40 1.05 1.30

.25 6.30 7.00 7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 7.50 8.05 8.30 9.35 10.25 12.50 13.40 14.25 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.30 19.35 20.00 21.00 22.10 23.45 0.40 1.30 2.40

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 11:20 10:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:30 19:35 19:40 19:45 19:55 20:00 21.00 21:05 22:05 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Kuharija na kubik, Dunajski zrezek in Sacher torta 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta (I.) Blanche in mlajši moški Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet, Mladi niso prihodnost Cerkev, mladi so Cerkev S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Prešernova poezija v glasbi (Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri) Kozmo, Hiša strahov Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares, Kulinarika Novice Makroregije - Podonavska, Mobilnost v mestu prihodnosti Aspern Seestadt Princ Ki- Ki- Do: Krt Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Opus, 25 let oddaje Opus Prešernova poezija v glasbi (Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Primer za prijatelje, Ribja kost Vrtni palček Primož, Pogrešava te! Gozdna druščina, Najboljši par Žvenkci, Roža velikanka Lili in Čarni zaliv, Bacek, risanka, 1. sezona Vetrnica, Zabavna restavracija Zgodbe iz školjke, Bisergora: Če si žalosten Zgodbe iz školjke, Nočko: Najdiptiček Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Umor, je napisala (X.), Eksplozija na severu, ameriška nanizanka, 10. sezona Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost 26. Dobrodelni Miklavžev koncert Izzivi obrt in podjetništvo Halo TV Umor, je napisala (X.), Umor v Amsterdamu Tele M Primorska kronika Studio kriškraš, Drevo in frizura Vetrnica, Surikate Vetrnica, Igramo se s kockami Skrivnostni Kjoto, japonska serija Svetovni popotnik, Prva svetovna vojna - zahodna fronta Zaupaj mi, britanska nadaljevanka Dobri državljan, avstrijski dok. film Umor, je napisala (XI.), Gadje gnezdo Umor, je napisala (XI.), Ubiti legendo Videotrak Zabavni kanal

24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris. Hotel 13, 2. sez., 53. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 55. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 108. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 5. del Usodno vino, 4. sez., 53. del Jaz sem Luna, 3. sez., 56. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 115. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 109. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 58. del Kmetija 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 9. del Mentalist, 7. sez., 3. del Vikingi, 1. sez., 3. del Gotham, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2619. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 2. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Sreda,

4. decembra

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 14.55 15.20 15.50 16.15 16.25 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 1.50 2.15 3.10

5.20 6.30 7.00 7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 7.50 8.25 9.10 9.50 11.00 11.35 14.10 15.10 16.30 16.50 17.50 20.05 21.05 21.40 22.40 23.40 0.30 1.25 2.30 3.55

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:35 11:00 11:25 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:25 20:30 22:30 23:30 23:35 23:40 23:45

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan, Kuhanje v koprskem studiu Vem!, kviz Obzorja duha, Slovenski Miklavž v Etiopiji Zlata dekleta (I.), Dorothyjin bivši se vrne Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest, Ciudad de Mexico Kanape - Kanape Firbcologi Govoreči Tom in prijatelji, Angelčina kritika Kozmo, BMX steza Poročila ob petih, šport, vreme Koda Novice Žvenkci, Marljive kresničke Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske Vreme Odmevi, Kultura, Šport, vreme Spomini, Stane Kirn Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Primer za prijatelje, Budilka Vrtni palček Primož, Skrinja z zakladom Gozdna druščina, Piknik Žvenkci, Minina uspavanka Lili in Čarni zaliv, Gora plastike Vetrnica, Punčka iz papirja Zgodbe iz školjke, Bine: Dinozaver Žogarija Slovenski magazin Umor, je napisala (X.), Dokaz je v sladici Halo TV Dobro jutro Dober dan, Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu, Filipini Umor, je napisala (XI.), Smrt na Havajih Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), Rusija : Slovenija The Rolling Stones - koncert v Havani Prava ideja, Oljarna Lisjak, oljkarstvo Akcent Kratka zgodovina grafitov Umor, je napisala (XI.), Morilski sodelavci Umor, je napisala (XI.), Morilski program Videotrak Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), Rusija : Slovenija Zabavni kanal

24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris. Hotel 13, 2. sez., 54. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 56. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 109. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 6. del Usodno vino, 4. sez., 54. del Jaz sem Luna, 3. sez., 57. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 116. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 110. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 59. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 4. del Vikingi, 1. sez., 4. del Gotham, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih … beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2620. VTV magazin, regionalni informativni program Vabimo k ogledu V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

5. decembra

6.00 6.10 8.00 10.05 11.00 11.30 12.30 13.00 13.35 14.25 15.00 15.35 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 0.45 1.10 2.05

5.20 6.30 7.00 7.05 7.15 7.30 7.40 7.45 8.00 8.30 9.20 9.55 11.00 12.30 14.00 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.50 20.05 21.10 22.05 23.50 0.50 1.50 3.15

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 10:55 11:20 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:55 19:00 19:05 19:30 19:55 20:00 21:05 21:10 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan, Iz mariborskega studia Vem!, kviz Opus, 25 let oddaje Opus Zlata dekleta (I.), Srčni napad Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju, Zahar Prilepin Duhovni utrip, Levjesrčni Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Kozje Kozmo, Kemični odpadki Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, Vzeti si čas Novice Trobka in Skok, Zmuzljiv kot čebela Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Filmoljubje Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet Turbulenca, Vzeti si čas Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Milan, Milan v cirkusu Vrtni palček Primož, Izgubljeno jagnje Gozdna druščina, Zvežčič Starega hrasta Žvenkci, Kristalna drevesa Lili in Čarni zaliv, Kresnička Zgodbe iz školjke, Vesela hišica: Sinček obtesanček Poroka, kratki igrani film Kanape - Kanape 10 domačih Umor, je napisala (X.), Portret smrti Dobro jutro Vikend paket Biatlon - SP posamična tekma (M), prenos s Pokljuke Ambienti Halo TV Umor, je napisala (XI.), Umor v raju Tele M Primorska kronika Ribič Pepe, O jokicah Skrivnostni Kjoto, japonska serija Žrebanje Lota Ob 90-letnici: Naši baletni umetniki, Milko Šparemblek Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Med morjem in zemljo, kolumbijski film Umor, je napisala (XI.), Krvava trgatev Videotrak Biatlon - SP posamična tekma (M) Zabavni kana

24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris. Hotel 13, 2. sez., 55. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 57. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 110. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 7. del Usodno vino, 4. sez., 55. del Jaz sem Luna, 3. sez., 58. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 117. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 111. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 60. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 12. del Mentalist, 7. sez., 5. del Vikingi, 1. sez., 5. del Gotham, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2620. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 5 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo Regionalne novice POP CORN, Kevin Koradin, Manca Pirc Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 25

DIRNBEK, Jernej: Pevci pozabljenih pesmi od – odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Jernej Dirnbek, ki je bolj znan kot soustanovitelj glasbene skupine MI2 - pri kateri igra kitaro, poje in je avtor pribliĹžno polovice besedil njihovih skladb. Roman Pevci pozabljenih pesmi je njegov literarni prvenec. Za pisanje proze se je po lastnih besedah odloÄ?il zato, ker je ugotovil, da pripovedi o Pevcih pozabljenih pesmi ne uspe stlaÄ?iti v nekaj ĹĄtirivrstiÄ?nih kitic, pa tudi

Knjiga je zelo poljudna, je polna preprostih resnic, pa tudi globokih uvidov v to duhovno vajo.

KEARNEY, R.: O zgodbah od – odrasli / 82.0 – Literarna teorija Avtor Ĺže takoj na zaÄ?etku zapiĹĄe citat, da je Ä?loveĹĄko Ĺživljenje vselej polno dogodkov, ki

VELENJE ÄŒetrtek, 29. november 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Urjenje spomina 10.00– 18.00 Dvorana Centra Nova Karierni sejem mojedelo.com, predavanja z delavnicami 17.00 Galerija Velenje Slikarska ustvarjalnica za otroke (8+) 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 70 let Nogometnega kluba Rudar Velenje 19.00 Glasbena ĹĄola FKK Velenje, Orgelska dvorana ZakljuÄ?ni koncert 6. tekmovanja pihalcev ĹĄole FOKS 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Galapagos, potopisno predavanje Tanje LesniÄ?ar

Petek, 30. november

zaradi spoznanja, da je nekatere zgodbe laĹžje zapisati, kot doĹživeti. Zgodba je v celoti izmiĹĄljena, govori o Zdravku Strnadu, ki se loÄ?en, nesreÄ?en, brez avta in sluĹžbe, vrne na deĹželo, kjer spet najde smisel Ĺživljenja. Glavni junak se nekajkrat vrne v Ä?as svoje mladosti brez mobilnikov in z veÄ? druĹženja, pohajkovanja in pomoÄ?i prijateljem. V knjigi je zapisanih kar nekaj citatov ponarodelih in ljudskih pesmi, tudi skladb slovenskih avtorjev kot so Vlado Kreslin, Zoran Predin in Iztok Mlakar.

GROS, F.: Filozofija hoje od – odrasli / 13 – Filozofija duha ÂťHoja ni ĹĄport. NajboljĹĄa hoja je tista, ki umu omogoÄ?i, da sprosti domiĹĄljijo.ÂŤ FrĂŠdĂŠric Gros je francoski filozof, ki mu hoja pomeni tudi svobodo in pobeg pred omejitvami. Hodimo vsi, to je nekaj naravnega. EnoliÄ?no, korak za korakom, sledimo vsak svojemu lastnemu ritmu. Avtor zaÄ?ne knjigo z razpravo, da hoja ni ĹĄport. Pravi, da je hoja kot gibanje veliko bliĹžje ustvarjanju kot ĹĄportu. Filozofija hoje je predstavljena z vidika biografij nekaterih zelo znanih svetovnih filozofov, kaj je hoja pomnila njim v Ĺživljenju in kaj jim je dodala hoja pri njihovem naÄ?inu razmiĹĄljanja.

25

PRIREDITVE

29. novembra 2018

jih je nazadnje mogoÄ?e povedati kot zgodbo. V knjigi razmiĹĄlja o tem, kaj Ä?loveku na sploĹĄno pomenijo zgodbe, kakĹĄen pomen imajo za Ä?loveĹĄko identiteto in etiko, hkrati pa koplje tudi po razmerju med zgodbo in zgodovino. Ob razliÄ?nih primerih iz zgodovine civilizacije prikaĹže, kako pomembno je ozaveĹĄÄ?anje pomena zgodbe ne le za obstoj skupnosti, temveÄ? tudi za vsakega posameznika. ÂťPripovedovanje zgodb je za Ä?loveĹĄki rod nekaj tako temeljnega kot uĹživanje hrane. Pravzaprav ĹĄe bolj, kajti Ä?e nas hrana zgolj ohranja pri Ĺživljenju, so ĹĄele zgodbe tiste, zaradi katerih je Ĺživljenje vredno Ĺživeti. Zaradi njih naĹĄe bivanje postane Ä?loveĹĄko.ÂŤ

FAYE, G.: Mala deĹžela od – odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Raper in pisatelj GaĂŤl Faye je moral leta 1995 zaradi drĹžavljanske vojne zapustiti rodni Burundi in se preseliti v Francijo. Pripovedovalec romana je 10-letni deÄ?ek Gabriel, ki Ĺživi s starĹĄi in sestrico v premoĹžni soseski Bujumbure. Njegov oÄ?e je Francoz, mama pa iz Ruande, od koder prihaja tudi avtor sam. Fant Gabriel dneve, polne igre in zabave, preĹživlja s ĹĄtirimi prijatelji, vse dokler ne izbruhne drĹžavljanska vojna, ki Gabriela in njegovo druĹžino zaznamuje za vedno. Knjiga je izĹĄla v Franciji leta 2016 in hitro postala velika uspeĹĄnica. Roman nosi naslov pisateljeve najljubĹĄe pesmi Petit Pays. đ&#x;”˛

MP

Veseli dan kulture bo v ponedeljek Velenje, 2. in 3. december – Ta veseli dan kulture napoveduje pestro dogajanje tudi v Velenju. Ĺ˝e na predveÄ?er, v nedeljo, 2. decembra, ob 17. uri bo v Domu kulture Velenje nastopil MePZ Gorenje, ki bo koncert posvetil slovenskim pesnikom in skladateljem. V ponedeljek bodo v KnjiĹžnici Velenje odprli razstavo Cankarjevih del iz bogate domoznanske zbirke knjiĹžnice in del iz zbirke zbiratelja Janeza OsetiÄ?a, na ogled pa bodo tudi trije Cankarjevi portreti, ki so jih naslikali Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Na Velenjskem gradu se bo Ta veseli dan zaÄ?el ob 10.30 s kraĹĄenjem novoletnih smreÄ?ic in razstavo novoletnih voĹĄÄ?ilnic otrok vrtcev in ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline ob zakljuÄ?ku 15. nateÄ?aja PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica, ob 18. uri pa se bo zaÄ?el koncert MoĹĄkega pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Velenje. Med 17. in 21. uro bodo za brezplaÄ?ni ogled zbirk odprta vrata Muzeja Velenje na Velenjskem gradu, kjer se bo ob 19.30 zaÄ?elo javno vodstvo, HiĹĄe mineralov, Spominskega centra 1991, kjer bodo vsako polno uro zavrteli film Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja, in Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, kjer se bo javno vodstvo zaÄ?elo ob 20. uri. Galerija Velenje pa bo na Ta veseli dan kulture obeleĹžila z javnim vodstvom po razstavi Alojza ZavolovĹĄka Spomini v podobah, ki se bo zaÄ?elo ob 12. uri. đ&#x;”˛

tf

13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kartanje, neformalno druĹženje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Kartanje in igranje ĹĄaha 17.00 PodruĹžniÄ?na OĹ Ĺ kale Adventne delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci 18.00 Titov trg PriĹžig prazniÄ?ne razsvetljave in koncert Natalije Verboten 21.00 Klub eMCe plac Turnir v roÄ?nem nogometu

Sobota, 1. december 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00– 18.00 RdeÄ?a dvorana SmuÄ?arski sejem 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo novoletne okraske za jelko (6+) 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana LisiÄ?ka Zvitorepka, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 15.00– 19.00 Pred Vilo Bianca MiklavĹževa rokodelska trĹžnica (ob 17. uri prihod MiklavĹža) 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Zima na Grilovi domaÄ?iji, delavnica izdelave adventnih venÄ?kov 19.00 RdeÄ?a dvorana RK Gorenje: RK Jeruzalem OrmoĹž, 12. krog Lige NLB

19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Njofra, komedija Mestnega gledaliĹĄÄ?a Ptuj 22.00 Klub eMCe plac FuLLsuSS 5 years later – Alex Ranerro, Ticko, SilverJ, Gaja Majic

Nedelja, 2. december 9.00– 19.00 RdeÄ?a dvorana SmuÄ?arski sejem 10.00 Velenjski grad PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne ÂťBabica pripovedujeÂŤ z Ireno Zalar in druĹžinsko delavnico 10.00 – 12.00 OĹ PleĹĄivec, brunarica KS PleĹĄivec MiklavĹžev sejem 16.00 Mestni stadion NK Rudar Velenje : NK Triglav Kranj , 18. krog Prve lige Telekom Slovenije 17.00 Doma kulture Velenje, velika dvorana Ta veseli dan kulture – koncert MePZ Gorenje

Ponedeljek, 3. december 10.30 Velenjski grad Ta veseli dan kulture – kraĹĄenje novoletnih smreÄ?ic in odprtje razstave novoletnih voĹĄÄ?ilnic otrok vrtcev in ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline ob zakljuÄ?ku 15. nateÄ?aja ÂťPrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnicaÂŤ 11.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 12.00 Galerija Velenje Ta veseli dan kulture – javno vodstvo po razstavi del Alojza ZavolovĹĄka Spomini v podobah 14.00 Center starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica Bralna Ä?ajanka 16.00 Preddverje Doma za varstvo odraslih Velenje Alzheimer cafe: Kdaj govorimo o demenci? 16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kako je GrinÄ? ukradel BoĹžiÄ?, 1. del, zimska plesna produkcija Plesne ĹĄole Spin 17.00 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ: Vzgoja za internet – kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati internet, predavanje Zale Bricelj 17.00– 21.00 Muzej Velenje Ta veseli dan kulture – dan odprtih vrat enot muzeja 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek ZasneĹžena voĹĄÄ?ilnica, ustvarjalna

Ĺ ENT vabi na dan odprtih vrat Velenje – Ĺ ENT, slovensko zdruĹženje za duĹĄevno zdravje, Dnevni center za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog Velenje, ob mesecu prepreÄ?evanja zasvojenosti pripravlja danes (v Ä?etrtek, 29. novembra) v prostorih na KidriÄ?evi 2 b v Velenju dan odprtih vrat. Med 9. in 12. uro lahko spoznate delovanje centra, program in prostore ter se pridruĹžite pogovorni skupini.

Dokumentarni film, 107 minut (Slovenija) ReĹžija: Miran ZupaniÄ? Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, BlaĹž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in BeltinĹĄka banda Sobota, 1. 12., ob 19.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo in Vladom Kreslinom Nedelja, 2. 12., ob 19.00 – mala dv. Ponedeljek, 3. 12., ob 18.00 – m. dv.

VĹĄechno bude, komiÄ?na drama, 85 minut (ÄŒeĹĄka, Poljska, SlovaĹĄka, Slovenija) ReĹžija: Olmo Omerzu Igrajo: TomĂĄĹĄ MrvĂ­k, Jan FrantiĹĄek Uher, EliĹĄka KrenkovĂĄ, Lenka VlasĂĄkovĂĄ, Martin PechlĂĄt, Petek, 30. 11., ob 18.15 Sobota, 1. 12., ob 18.30 – mala dv. Nedelja, 2. 12., ob 16.30 – mala dv.

ROBIN HOOD Akcijska avantura, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Otto Bathurst Igrajo: Taron Egerton, Jamie Dornan, Ben Mendelsohn, Jamie Foxx, Paul Anderson Petek, 30. 11., ob 21.00 Sobota, 1. 12., ob 21.30

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: PrazniÄ?no ustvarjanje z gumbi 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Delavnica izdelovanja prazniÄ?nih voĹĄÄ?ilnic 17.00 KnjiĹžnic Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige 70 let NK Rudar Velenje 18.00 Velenjsko jezero MiklavĹževa pletna: Kdor je priden, naj se nam pridruĹži 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝upanov sprejem za Ä?lane invalidskih organizacij

Sreda, 5. december 8.30

Poslovna stavba Farmin Ali se borite s kandido?, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 in 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Profesor Kuzman mlajĹĄi, monokomedija UroĹĄa Kuzmana, razprodano! 19.30 Glasbena ĹĄola FKK Velenje, Orgelska dvorana Orgle v Jazz klubu, koncert uÄ?encev in dijakov ĹĄole

Ĺ OĹ TANJ

ZIMSKE MUHE

ZVERJASEC IN ZVERJAĹ ÄŒEK The Gruffalo and The Gruffalo's Child, sinhroniziran druĹžinski animirani film, 54 minut (VB, NemÄ?ija) ReĹžija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe HeidschĂśtter, Johannes Weiland Glasovi: Sebastian Cavazza (Zverjasec), Klemen Slakonja (ZverjaĹĄÄ?ek), NataĹĄa

Petek, 30. november 16.30 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki Tradicionalni MiklavĹžev sejem, OĹ bratov Letonja in Vrtec SonÄ?ek

Sobota, 1. december 15.00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? (Mali Vrh), AnĹže PodgorĹĄek (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat 16.00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Izdelava adventnih venÄ?kov, delavnica je brezplaÄ?na 17.30 pred ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki Vstop v adventni Ä?as: priĹžig prve sveÄ?e in blagoslov adventnega venca 18.00 Dvorana KD Gorenje Tematski veÄ?er na temo jabolko, KD Gorenje 18.00 telovadnica OĹ bratov Letonja Ĺ Ĺ F rekreacija

Nedelja, 2. december 8.00

HiĹĄa mladih Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov 13.00 VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? (Mali Vrh), AnĹže PodgorĹĄek (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat 16.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄka predstava NeskonÄ?no ljubljeni moĹĄki, KD Bohinjska Bela – GledaliĹĄÄ?e Belansko.

Torek, 4. december

ÄŒetrtek, 29. november 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Petek, 30. november 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Petkova odprta vrata 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Moj bodoÄ?i bivĹĄi moĹž

v odpiralnem Ä?asu KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Zadnji dan zbiranja daril za akcijo BoĹžiÄ?ek za en dan

Lunine mene

Nedelja, 2. december 16.00 Trg bratov Mravljak Advent v Ĺ oĹĄtanju 18.00 Trg svobode MiklavĹž v Ĺ oĹĄtanju

30. novembra, ob 1:19,

Ponedeljek, 3. december 8.00

zadnji krajec

Zbor pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj

CITY CENTER Celje

Muzej usnjarstva na Slovenskem bo v Ĺ oĹĄtanju v Ä?etrtek, 29. novembra, gostil Klepet pod Pustim gradom. Na meseÄ?ni prireditvi bo v sklopu prireditev ob 70-letnici KoĹĄarkarskega kluba Elektra tokrat gostoval nekdanji koĹĄarkar Vladimir Rizman, danes trener mlajĹĄih selekcij KoĹĄarkarskega kluba Elektra Ĺ oĹĄtanj.

Nedelja, 2. 12., ob 18.30

Ĺ MARTNO OB PAKI

Torek, 4. december

Klepet z Rizmanom

POJ MI PESEM

Sprehod za zdravo telo 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Fahrenheit 11/9, dokumentarni film

đ&#x;”˛

mkp

• ÄŒetrtek,29.11. BiotrĹžnica • Petek, 30.11. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 2.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Izgubljeni pingvinÄ?ek • BoĹžiÄ?no novoletni sejem od 29. novembra do 31. decembra • Sreda, 5.12., MiklavĹževanje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Barbara GraÄ?ner, Gregor ÄŒuĹĄin Petek, 30. 11., ob 17.00 Sobota, 1. 12., ob 17.00 Nedelja, 2. 12., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Robert Duvall, Daniel Kaluuya in Brian Tyree Henry Nedelja, 2. 12. ob 20.45

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Ponedeljek, 3. 12., ob 17.30

ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ? Pripovedovalec: Jure Longyka Petek, 30. 11., ob 19.45 Sobota, 1. 12., ob 17.30 – mala dvorana Nedelja, 2. 12., ob 17.15

VDOVE Widows, kriminalka, drama, 128 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Steve McQueen Igrajo: Viola Davis, Elizabeth Debicki, Jon Bernthal, Liam Neeson, Colin Farrell,

BOHEMIAN RAPSODY

FAHRENHEIT 11/9 Dokumentarni film, 128 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Moore Nastopajo: Roger Ailes, Ashleigh Banfield, Steve Bannon, Roseanne Barr, Joy Behar Ponedeljek, 3. 12. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

29. novembra 2018

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Zdravniški nasveti, gostja Monika Svoljšak, farmacevtka iz Lekarne Velenje. Tema: Homeopatija in zdravilstvo

Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Da bodo praznovanja in zaključki še bolj nepozabni! • Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …) • Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 10. decembra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Pametni mobilni telefoni zvezda črnega petka Po vsem svetu se je uradno začela nakupovalna mrzlica pred prazniki. Tako imenovani črni petek, ki se nanaša na pozitivno poslovanje trgovcev, je v kombinaciji z Zahvalnim dnem ključni indikator

povpraševanja kupcev. Na osnovi nakupovalnih odločitev v tem času se lahko izmeri utrip prebivalstva in s tem uspešna prodaja izdelkov v bližnji prihodnosti. Če ste tudi vi pripomogli k temu z nakupi, ki ste jih opravili kar s pomočjo pametnega mobilnega telefona, niste bili edini. Analitiki podjetja Adobe Analytics so namreč razkrili, da je bilo 33,5 % nakupov opravljenih z uporabo mobilnih telefonov. V primerjavi z lanskim letom se je ta odstotek znašal 29,1 %. Poleg tega so uporabniki skupno porabili več denarja kot lani in s tem postavili nov rekord. Skupno je bilo prodanih za več kot preračunanih 1,85 milijarde evrov blaga, medtem ko je lanska vsota lani znašala le okoli 1,2 milijarde evrov.

Microsoft vendarle prehitel Apple Podjetje Apple je letos poleti kot prvo doslej preseglo vrednost preračunanih 880 milijonov evrov oziroma eno milijardo ameriških dolarjev. Vrednost delnice računalniškega giganta se je nato povečevala vse bo predstavitve novih pametnih mobilnih telefonov iPhone, ki pa jih javnost ni sprejela z velikim navdušenjem, kar še posebej drži za model iPhone XR. To je tudi eden ključnih razlogov, zakaj se je vrednost delnice podjetja Apple znižala iz 203 evrov na 151 evrov, vrednost podjetja pa danes namesto 880 milijonov evrov znaša zgolj 657 milijonov evrov. Slabo poslovanje podjetja Apple pa so z odprtimi rokami sprejeli pri konkurenčnem podjetju Micro-

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. decembra

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

www.nascas.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

soft, saj so z vrednostjo 663 milijonov evrov prevzeli vodilno mesto med najvrednejšimi podjetji na svetu. Velike zasluge za to gre pripisati predvsem storitvam računalniškega giganta v oblaku, saj so te med končnimi uporabniki iz dneva v dan bolj priljubljene. Zaradi tega so analitiki prepričani, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vrednost podjetja Microsoft presegla 880 milijonov evrov oziroma eno milijardo ameriških dolarjev. To bi se lahko zgodilo še pred koncem naslednjega leta.

ČETRTEK, 29. novembra

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 29. 11. 2018, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si IĹĄÄ?em soplesalko, starejĹĄo, za vadbo druĹžabnih plesov. Gsm: 040 306 497

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. VERIGE za traktor Fergeson in ostale veriga, prodam. Tel. 03 583 15 20 (zveÄ?er)

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE, teĹžke od 120 do 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 986 071

PODARIM Ĺ˝enska oblaÄ?ila ĹĄt. 38 – 42 in obutev ĹĄt. 37-38, podarim. Gsm: 070 512 148

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu! NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

GIBANJE prebivalstva

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

29. novembra 2018

od 30. 11. do 6. 12. - v Ĺ martnem ob Paki je 30. novembra 1968 ponovno zaĹživela kino dvorana, ki pa v Ĺ martnem ob Paki Ĺže dolgo ne deluje veÄ?; - 1. decembra 1935 je v Ĺ aleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun KoĹželjski; - 2. grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - 3. decembra 1928 se je rodil znani ĹĄaleĹĄki alpinist DuĹĄan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja; - 3. decembra 1947 se je v Velenju rodil gospodarstvenik in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Andrej GrebenĹĄek; - 3. decembra 1995 se je v velenjski RdeÄ?i dvorani konÄ?al devet-

dnevni mednarodni teniĹĄki turnir Nika Crystal Cup Velenje; v finalnem dvoboju turnirja je Romun z nemĹĄkim potnim listom Alex Radulescu premagal Uzbekistanca Olega Ogodorova; - 4. decembra je god sv. Barbare, zaĹĄÄ?itnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so Ĺže pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je zaÄ?el z maĹĄo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Ĺ kalah (namesto orgel je pri maĹĄi igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri Ĺže bili obleÄ?eni v slavnostne rudarske uniforme, in konÄ?al na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazniÄ?ni dan so v Velenju zakljuÄ?ili s plesom v Rakovem hotelu; na zvonu ĹĄkalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji je bil napisan naslednji verz: ÂťSv. Jurij varuj ĹĄkalske te Ĺžupljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane.ÂŤ - 4. decembra 1972 se je rodil slovenski, zadnja leta predvsem

sv. Barbara (Foto Arhiv Muzeja Velenje) gledaliĹĄki glasbenik JoĹži Ĺ alej, doma iz Velenja; - 5. decembra 1884 je v Velenju umrl Ĺžupan in poslanec JoĹžef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraĹĄko okroĹžje zmagal na volitvah v deĹželni zbor v Gradcu; - 6. decembra je god sv. MiklavĹža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; ĹĄe zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. MiklavĹž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kazni svojih spremljevalcev parkeljnov, Ä?e niso pridni; za zavetnika so si

ga izbrali mornarji, trgovci, ĹĄtudenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomih, krojaÄ?i, splavarji, celo tatovi, beraÄ?i ter mlada dekleta, ki si Ĺželijo moĹža, neveste, ki se priporoÄ?ajo za sreÄ?no poroko, in Ĺžene, ki si Ĺželijo otrok; na Slovenskem je temu svetniku posveÄ?eno najveÄ? cerkva (okoli 200), v Ĺ aleĹĄki dolini pa sta mu posveÄ?eni cerkvi v BevÄ?ah in na PleĹĄivcu; - v Ĺ kalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni ĹĄolski nadzornik sluĹžboval v Ĺ kalah; leta 1839 je tu zgradil novo ĹĄolo ter se kot ĹĄolski nadzornik zavzemal za pouk slovenĹĄÄ?ine in izobrazbo narodnih uÄ?iteljev; - 6. decembra 2004 je umrl eden od tvorcev novega Velenja Nestl Ĺ˝gank, ki je bil vrsto let direktor Rudnika lignita Velenje in Ĺžupan Velenja; - 6. decembra 2011 je umrl pobudnik in ustanovitelj podjetja Gorenja iz Velenja Ivan AtelĹĄek. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 12. do 2. 12. 2018, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 84 m2, adaptirano l. 2015, 3/10 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 â‚Ź.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 15. novembra 2018, so:

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: TOPOLĹ ICA, 68,1 m2, adaptirano l. 2018, 2/2 nad., ER: B2 (25 - 35 kWh/m2a). Cena: 88.500 â‚Ź.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI JURKO JOŽE, roj. 1956, Velenje, Lipje 17

Zofija Ĺ uligoj, Stantetova 19, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Stana SimiÄ?, TomĹĄiÄ?eva 31, 3320 Velenje(majica); • Ajda Osojnik, SonÄ?ni griÄ? 18, 332o Velenje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

•

Upravna enota Velenje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

MIKLAVŽEVANJE S SKUPINO DUNKING DEVILS 5. DECEMBER 2018, OB 18. URI, PRED GLAVNIM VHODOM

SPOZNAJTE NAJBOLJ ATRAKTIVNA PARKLJA NA SVETU, KI HODITA PO STENI IN TEÄŒETA PO ZRAKU! PARKLJA STA ÄŒLANA ZNANE AKROBATSKE SKUPINE DUNKING DEVILS. PRIDITE IN UĹ˝IVAJTE S PARKLJI, KI BODO LETELI PO ZRAKU IN ANGELI, KI BODO NAGAJIVO KEPALI. IN KO SNEĹ˝NIH KEP OD ANGELOV VEÄŒ NE BO, Z DARILOM MIKLAVĹ˝ PRAV VSAKEGA OBDARIL BO.

MIKLAVĹ˝ BO OBDARIL PRAV VSE OTROKE.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 11. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 28

ÄŒetrtoĹĄolci obdarjeni s knjigo o Rudolfu Maistru Vseh 378 velenjskih Ä?etrtoĹĄolcev prejelo knjigo ÂťDeklica in generalÂŤ – Brez Rudolfa Maistra Slovenija ne bi bila takĹĄna, kot je

vo ob tej priloĹžnosti izobesil tudi na svojem domu.

Praznik s pomembnim sporoÄ?ilom

Mojca Ĺ truc

ĹĄkem druĹĄtvu Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje s finanÄ?no pomoÄ?jo MeMinuli petek smo praznovali stne obÄ?ine Velenje podarili knjidrĹžavni praznik – dan Rudolfa go ÂťDeklica in generalÂŤ avtorja Maistra. Letos je minilo toÄ?no Toneta PartljiÄ?a. V njej avtor du100 let, odkar je Rudolf Maister hovito opisuje sreÄ?anje in drus svojo vojsko razoroĹžil nemĹĄko Ĺženje med generalom Maistrom varnostno straĹžo in jo razpustil, in deklico, zgodba pa je spisana s tem dogodkom pa je k Slove- po resniÄ?nih dogodkih. ÂťGeneral niji prikljuÄ?il veÄ?ji Maister namreÄ? del slovenskega ni bil samo geÂťSamo eno narodnostnega in neral, temveÄ? je Slovenijo imamo bil tudi literat govornega obmoÄ?ja Ĺ tajerske in in nanjo je treba in pesnik, kulKoroĹĄke. ÄŒeprav turni delavec in paziti.ÂŤ dan od leta 2005 kot tak celovita praznujemo kot osebnost. Z izrodrĹžavni praznik, ni dela prost. Ä?itvijo knjige Ĺželimo naĹĄim Ä?etrA vendar so se v Ĺ aleĹĄkem dru- toĹĄolcem njim primerno pokazaĹĄtvu Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje ti dogajanje v obdobju pred sto potrudili, da je dnevu tudi v na- leti,ÂŤ je povedal predsednik Ĺ aleĹĄi dolini pripadla ustrezna Ä?ast. ĹĄkega druĹĄtva Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje Drago MartinĹĄek. Zgodovinar Osnovne ĹĄole Ĺ aÄŒetrtoĹĄolci prejeli knjigo lek JoĹže KukoviÄ?iÄ? meni, da se ÂťDeklica in generalÂŤ Vsem Ä?etrtoĹĄolcem na velenj- lahko uÄ?enci iz takĹĄnih knjig veskih osnovnih ĹĄolah so v Ĺ ale- liko nauÄ?ijo. ÂťDobro je, da se

â?ą

JoĹže KukoviÄ?iÄ? na OĹ Ĺ alek pouÄ?uje zgodovino.

Maistrova osebnost otrokom pribliĹža z zgodbami in dogodivĹĄÄ?inami,ÂŤ je dejal uÄ?itelj zgodovine. Povedal je ĹĄe, da je obdobje generala Maistra sicer v uÄ?nem naÄ?rtu predvideno za 9. razred, da sam tej vsebini posveti kar nekaj pozornosti, ni pa prepriÄ?an, kako je drugje. ÂťTreba ga bo ĹĄe popularizirati,ÂŤ je ĹĄe dejal KukoviÄ?iÄ?. In prav za to se trudijo v Ĺ ale-

Katarinin sejem je bil Ĺživ

Drago MartinĹĄek je knjige predal ravnateljem (na fotografiji ravnateljica OĹ Ĺ alek Irena PoljanĹĄek Sivka), oni pa Ä?etrtoĹĄolcem.

ĹĄkem druĹĄtvu Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje. Njihova delegacija se je udeleĹžila tudi slavnostne akademije in osrednje drĹžavne proslave v Mariboru, svoj peÄ?at pa so ob prazniku pustili tako pri ve-

lenjskih Ä?etrtoĹĄolcih kot v mestu samem. ÂťVesel sem, da v Velenju tudi ob drĹžavnih praznikih, ki niso dela prosti dnevi, vihrajo zastave,ÂŤ je dejal Drago MartinĹĄek in zatrdil, da je slovensko zasta-

V Ĺ aleĹĄkem druĹĄtvu Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje poudarjajo, da Ĺželijo javnosti predstaviti dogodke, ki so bili v zadnjih desetletjih zamolÄ?ani, a so pomembni za zavedanje korenin slovenskega naroda. ÂťSmo na dobri poti, da obÄ?utek domoljubja prenesemo na mlajĹĄe generacije,ÂŤ razmiĹĄlja MartinĹĄek in dodaja, da je glavno sporoÄ?ilo dneva Rudolfa Maistra, da imamo eno samo domovino. ÂťSamo eno Slovenijo imamo in nanjo je treba paziti,ÂŤ poudarja predsednik druĹĄtva. Z njim se strinja tudi zgodovinar JoĹže KukoviÄ?iÄ?. ÂťMislim, da je prvo sporoÄ?ilo praznika, da nobena stvar ne pade kar tako sama z nebaÂŤ. Kot dodaja, se zgodovinarji strokovno nikoli ne spraĹĄujejo, kaj bi bilo, Ä?e bi bilo, je pa prepriÄ?an, da Slovenci brez enotnosti in pogumnega generala Maistra danes ne bi imeli takĹĄne drĹžave, kot jo imamo. đ&#x;”˛

ÄŒarobna bajka bo ĹĄe bolj Ä?arobna

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj z njim neguje nekdaj izredno bogato sejemsko dogajanje v mestu

Na 3. boĹžiÄ?ni bajki Slovenije 1,2 milijona luÄ?k in nekaj drugih novosti – Nakup vstopnic na spletu Tatjana PodgorĹĄek

Trgovanje je spremljal bogat kulturni program.

Ĺ oĹĄtanj, 24. novembra – Pa kaj, Ä?e se je za soboto napovedoval deĹž! V Ĺ oĹĄtanju so tradicionalni Katarinin sejem spravili pod streho do poldneva, ko se je ta res pojavil. Dogajanje na Trgu svobode Ĺ oĹĄtanj pa eno boljĹĄih doslej in tudi eno bolje obiskanih. Sejem organizira ObÄ?ina, ki Ĺželi z njim negovati nekoÄ? bogato sejemsko dogajanje in trgovanje v Ĺ oĹĄtanju. Obiskovalce je

zato priĹĄel pozdravit Ĺžupan Darko Menih. Sejemska ponudba je temeljila na izdelkih domaÄ?e in umetne obrti, ki so jim na stojnicah delali druĹžbo izdelki, namenjeni prazniÄ?nim darilom. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je sejmu dodala svojo stojnico. Namenjena je bila izpolnjevanju ankete o celostni prometni strategiji. Tisti, ki so jo izpolnili, so dobili darilo – kresniÄ?ko.

Poskrbljeno je bilo za pokuĹĄino domaÄ?ih dobrot, medu in medic ter bogat spremljevalni program. Trgovanju so dajali takt Plesna ĹĄola M-dance, nastopali so otroci iz vrtca in osnovnoĹĄolci, Folklorna skupina Oglarji, Pihalni orkester Zarja.

Jezdili po mejah obÄ?ine Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki so tudi letos v poÄ?astitev praznika tamkajĹĄnje lokalne skupnosti pripravili pohod jezdecev po mejah obÄ?ine oziroma po Martinovi poti. Na blizu 22 kilometrov dolgo prilagojeno pot zanje se je tokrat podalo le 16 jezdecev. Med njimi je bilo malo Ä?lanov domaÄ?ega druĹĄtva, zato je bil organizator toliko bolj vesel gostov iz sosednjih konjerejskih druĹĄtev. So se pa domaÄ?ini izkazali – tako kot doslej – za dobre gostitelje. đ&#x;”˛

Tp

đ&#x;”˛

mkp

tni povrĹĄini parka. "Trudimo se vsako leto s kakĹĄnimi novostmi, ki bodo privabile obiskovalce od blizu in daleÄ?." Letos priÄ?akujejo blizu 30 tisoÄ? obiskovalcev, kar bi bilo toliko, kot jih beleĹžijo na preostalih prireditvah v parku

nemogoÄ?e izogniti Ä?akanju in s tem slabi volji.ÂŤ To povzroÄ?a ob vikendih obÄ?asno tudi pomanjkanje parkirnih mest, zato so se letos odpovedali lunaparku, a kljub temu menijo, da bo pri iskanju parkirnega prostora ob

Jutri (v petek) bo po dobrem mesecu in pol znova za obiskovalce odprl vrata Mozirski gaj. Tokrat za 3. boĹžiÄ?no bajko Slovenije. Vrata gaja bodo odprta vsak dan od 1. decembra do 6. januarja 2019 od 16. do 21. ure. Bajko bo jutri ob 16.30 otvoril predsednik RS Borut Pahor. Darko Bele, predsednik EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja park, je povedal, da so letos pripravili nekaj novosti. Na 4 hektarjev povrĹĄin gaja bo sijalo 200 tisoÄ? luÄ?i veÄ? kot lani, torej 1,2 milijona, spreminja se tudi poseben del parka – ZaÄ?aran vrt, ki ga poÄ?asi napolnjujejo pravljiÄ?na bitja, kot so sneĹžna kraljica, goz- Lani je gaj v Ä?asu BoĹžiÄ?ne bajke osvetljevalo milijon LED luÄ?k, letos jih bo ĹĄe dna vila, ĹĄkrat. ÄŒarobno 200 tisoÄ? veÄ?. razpoloĹženje bodo obikonicah potrebna velika mera skovalcem priÄ?arali razliÄ?ni so- cvetja skupaj. Ponudbe bistveno ne namera- strpnosti. ji led luÄ?i – nekateri deli parka Priprava in postavitev BoĹžiÄ?bodo namreÄ? obarvani v samo vajo ĹĄiriti. Niso v mestu, pravi Bele, in tudi ne Ĺželijo biti bazar, ne bajke stane od 50 do 60 tisoÄ? ampak Ĺželijo, da bi obiskovalci evrov, prihodkov se ob 20 tisoÄ? Bajko bo jutri otvoril doĹživeli bolj intimno boĹžiÄ?no obiskovalcih lahko nadejajo od predsednik Borut bajko. Tako ostajajo pri 10 stojni- 80 do 100 tisoÄ? evrov. Ko poravcah, ki so postavljene v parku ce- najo davÄ?ne obveznosti, plaÄ?ajo Pahor. lo leto in za katere menijo, da s stroĹĄke elektriÄ?ne energije ter nasvojo ponudbo bogatijo vsebino. kup nekatere opreme, jim ostaBele priznava, da je bila la- ne – zagotavlja Bele – blizu 10 eno barvo, druge bo razsvetljevala celotna barvna paleta, nekje ni zelo ĹĄibka toÄ?ka nakup vsto- tisoÄ? evrov, ki jih namenjajo za bo utripalo, stezica ob strugi na pnic. Letos Ĺželijo to pomanjklji- posodobitev parka. ÂťLetos je ta juĹžni strani parka pa bo spreme- vost odpraviti, zato obiskovalce beleĹžil 40 let obstoja in marsinjena v alejo, okraĹĄeno z lampi- vabijo, da se izognejo Ä?akanju v kaj je treba obnoviti,ÂŤ je sklenil jonÄ?ki. Prav tako so prisluhnili dolgih vrstah pred blagajniĹĄki- Darko Bele. đ&#x;”˛ pobudam obiskovalcev minulih mi okenci in vstopnico kupijo dveh boĹžiÄ?nih bajk in poskrbeli, preko interneta. ÂťÄŒeprav imada se bo glasba, primerna Ä?asu mo dve blagajni, se je med 17. in praznikom, razlegala po celo- in 19. uro, ko je obiska najveÄ?,

â?ą

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.