47 2019 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 1

V petek (4/10 Â°C), soboto (3/7 Â°C) in nedeljo (0/4 Â°C) bo preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžen deĹž.

Ä&#x152;etrtek, 28. novembra 2019â&#x20AC;

ĹĄtevilka 47 | leto 66â&#x20AC;

www.nascas.siâ&#x20AC;

naroÄ?nina 03 898 17 50â&#x20AC;

Katarinin sejem je tradicija

cena 1,90 â&#x201A;Ź

Mnenje, ki ĹĄteje Tina Felicijan

Dogajanja ni motil niti deĹž.(Foto: T. R.)

Ĺ oĹĄtanj, 23. novembra â&#x20AC;&#x201C; Katarine letos ni zmotilo prav niÄ?, niti deĹž. Vsega je bilo na tradicionalnem sejmu, s katerim ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj obuja tradicijo nekoÄ? Ĺživahnega sejemskega dogajanja v mestu, veliko. Tako ponudbe kot obiska. Stojnice so bile polne suhega sadja, domaÄ?ega sira, kruha, salam, piĹĄkotov in sveĹžega peciva, zelenjave, medu in medenih izdelkov, razliÄ?nih vrst moke, naravnih mil, unikatnih izdelkov iz reciklira-

V oskrbovana stanovanja se bodo selili prvi stanovalci Velenje â&#x20AC;&#x201C; Danes, v Ä?etrtek, 28. novembra, bodo ob 10. uri v Velenju na novinarski konferenci v prostorih novega bloka z oskrbovanimi stanovanji na Jenkovi

pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo pred vselitvijo prvih stanovalcev predstavili naloĹžbo. Gradnjo oskrbovanih stanovanj so zaÄ?eli oktobra 2018.

nega Ä?asopisnega papirja, izdelkov iz sivke, sadik sadnega drevja, adventnih venÄ?kov, decembrske dekoracije ... Ĺ˝ivahno trgovanje na Katarininem sejmu na Trgu svobode so popestrili MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, Folklorno druĹĄtvo Oglarji, Pihalni orkester Zarja in ĹĄoĹĄtanjski oddelek glasbene ĹĄole Velenje. đ&#x;&#x201D;˛

Vrednost projekta je nekaj manj kot 1.480.000 evrov. Od tega je Mestna obÄ?ina Velenje prispevala dobrih 693.000 evrov, dolgoroÄ?no posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije znaĹĄa 240.000 evrov, soinvestitorstvo tega pa 546.000 evrov. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Zaznamovali bodo dan sv. Barbare Velenje â&#x20AC;&#x201C; V Premogovniku Velenje Ĺže vrsto let poÄ?astijo god sv. Barbare, zavetnice rudarjev, saj je bil rudarski poklic vedno zahteven in ĹĄe danes jih narava vedno znova opomni na svojo nepodredljivost. Rudarji so se pred neizprosno silo narave Ĺže od nekdaj zatekali po pomoÄ? k svetnici Barbari, ki pa jo danes ne povezujejo zgolj z varnostjo, ampak tudi s stalnim napredkom in izobraĹževanjem. Ĺ˝e tradicionalno bodo poÄ?astili pomen znanja ter 4. decembra v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije podelili priznanja sodelavkam in sodelavcem, ki so ob delu pridobili viĹĄjo stopnjo izobrazbe. đ&#x;&#x201D;˛

Pred leti, ko so se mediji morali odzvati na veliko spremembo v komuniciranju in se vsaj deloma preseliti na splet, so se novinarji in uredniki, pa tudi sociologi, analitiki, tehnoloĹĄki zanesenjaki in drugi, ki opazujejo sodobne druĹžbene procese, razveselili, da bodo konÄ?no lahko neposredno zbirali povratne informacije na objavljene vsebine. Pa tudi, da bodo vsi imeli moĹžnost vsebine ustvarjati in jih objavljati. Preden se je lahko obÄ?instvo s komentarjem pod spletnim Ä?lankom soÄ?asno z objavo mnoĹžiÄ?no in (Ä?e Ĺželi) anonimno odzvalo na neko temo, so predvsem ustvarjalci vsebin (pa tudi tisti, ki prek medijskih vsebin uveljavljajo svoj interes) hrepeneli po mnenjih, na osnovi katerih bi lahko svoje delo opravljali ĹĄe bolj kakovostno, izbirali teme, ki bi ljudi ĹĄe bolj zanimale, naĹĄli naÄ?ine za podajanje informacij, ki bi ĹĄe bolj pritegnili. Pojav moĹžnosti za vrednotenje medijskih vsebin z vĹĄeÄ?ki in komentarji so mnogi vzporejali z napredkom v demokraciji, Ä?eĹĄ zdaj bo resniÄ?no vsakdo dobil glas, da pove svoje mnenje, ki bo ĹĄtelo. Danes Ĺže priznavajo, da so se uĹĄteli. Mnenja so sicer ĹĄtevilna, a veÄ?ina ne ĹĄteje prav dosti. PriÄ?akovanja, da se bodo ljudje na novinarske vsebine, Ä?e govorimo konkretno o tem, odzivali tako, da jih bodo dopolnjevali, da bodo avtorju ponujali nove informacije in mu odpirali nove poglede na temo, da bodo izkoristili dostop do javnega prostora za deljenje svojih izkuĹĄenj, so se izjalovila. VeÄ?ji del javnosti je priloĹžnost prej kot za kakĹĄno modro in pozitivno besedo izkoristil za zlivanje gnojnice, pomeĹĄane z obilico osebnih frustracij, osredotoÄ?anjem na osebnostne, celo vizualne lastnosti virov, avtorjev ali tistih, o katerih prispevek govori, tradicionalnim navijanjem za politiÄ?ne barve, paÄ? z vsesploĹĄnim Ĺžaljenjem, cinizmom in drugimi oblikami izraĹžanja s pomanjkanjem osnov kulture komuniciranja. Danes mnogi ne sanjajo veÄ? o tem, da bi vsi imeli moÄ? javnega izraĹžanja svojih idej, pogledov, mnenj. Namesto tega mnogi sanjarijo, da bi nekatere ideje, pogledi in mnenja za vedno ostali le v mislih doloÄ?enih posameznikov, ki ne razumejo razmerja med ustavno pravico do izraĹžanja in moralno dolĹžnostjo izraĹžanja na naÄ?in, ki ne (le) uniÄ?uje, temveÄ? da (predvsem) gradi. Mnenje, ki ĹĄteje, je utemeljeno, izoblikovano na poglobljenem razmisleku, po moĹžnosti podkrepljeno z dejstvi. Ni refleks na nekaj, kar misleca nenadoma zbode, ampak je nekaj, kar zori. Da mnenje ĹĄteje, mora biti podano razumljivo in jasno. V primernih okoliĹĄÄ?inah in ob pravem Ä?asu, da je umestno in bo tudi doseglo svoj namen. Z besedami in tonom, ki ne Ĺžali niti kadar je ostro, da je jasno razloÄ?ljivo od zlobne kritike ali paÄ? neotesanega gobezdanja. Mnenje, ki ĹĄteje, prej navdihuje kot pa reĹže peruti. Prej nagovarja k spravi kot k razdvajanju. Ĺ iri temeljne Ä?loveĹĄke vrednote. Je spoĹĄtljivo in dobronamerno. Mnenje, ki ĹĄteje, ne zadovolji le tistega, ki ga izrazi, ampak tudi tistega, ki se z mnenjem sooÄ?i, Ä?eprav se z njim morda ne strinja. Ker ustvarja prostor, v katerem drugaÄ?no mnenje ni obsojeno na zaniÄ?evanje, temveÄ? je sprejeto. Mnenje, ki ĹĄteje, je veÄ? kot nekaj na hitro izbranih besed, ki bodo Ĺže jutri izgubljene v mnoĹžici. Je izraz in gradnik osebnosti. Lastna podoba, ki jo poĹĄiljamo v javnost. Zato bi nam moralo biti bolj mar, kaj in kako govorimo in piĹĄemo. Ä&#x152;e Ĺže ne iz spoĹĄtovanja do drugih, pa vsaj iz spoĹĄtovanja do sebe.

Prihaja prvi prijazni decemberski moĹž Staro Velenje â&#x20AC;&#x201C; Krajevna skupnost Staro Velenje v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline Ĺže tradicionalno organizira MiklavĹževo trĹžnico in prihod MiklavĹža s spremstvom. LetoĹĄnji prihod je MiklavĹž napovedal v nedeljo 1. decembra, ko bo otroke ob 17. uri tudi obdaril. Ĺ˝e vse od 15. ure pa bo pred vilo Bianco MiklavĹžev sejem, na katerem se bodo predstavili rokodelci iz vse Slovenije, doga-

đ&#x;&#x201D;˛

janje pa bodo z nastopi popestrili: Tolkalna Skupina Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, Andrej KmetiÄ?, Ansambel Vez, Ä&#x152;arodej Andrej ... Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; BliĹžajo se prazniÄ?ni decembrski dnevi, ki s sabo prinaĹĄajo mnogfa prijateljska sreÄ?anja. Eno takĹĄnih sreÄ?anj je zagotovo tradicionalni MiklavĹžev sejem OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, ki predstavlja prijateljsko vez med ĹĄolo, vrtcem in krajem. Tokrat bo sejem v petek, 29. novembra, ob 16.30 pri Mladinskem centru v Ĺ martnem ob

Paki. Dogajanje bodo s kratkim kulturnim programom popestrili uÄ?enci, na prazniÄ?nih stojnicah pa bo potekala prodaja unikatnih izdelkov, ki so nastali izpod rok ĹĄmarĹĄkih uÄ?encev in tudi tistih najmlajĹĄih iz vrtca. Tudi ta veÄ?er bodo ÂťdeliliÂŤ sreÄ?o, saj bodo organizirali prazniÄ?ni sreÄ?elov in prazniÄ?no ĹĄportno loterijo. Sredstva, pridobljena z nakupom izdelkov in sreÄ?k, bodo namenjena za ĹĄolski sklad ÂťZ roko v rokiÂŤ, v okviru katerega skuĹĄajo pomagati otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin in tudi drugim. đ&#x;&#x201D;˛

mz, tp

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 2

OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice

Velenju Slovenia Green Destination Silver Velenje je leta 2015 vstopilo v nacionalni program Zelena shema slovenskega turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN zdruĹžuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljĹĄanje trajnostnega delovanja in z znamko Slovenia Green to zeleno delovanje tudi promovira. Konec septembra je Velenju znak Slovenia Green Destination Bronze potekel in za obnovo znaka je bilo potrebno ponovno ocenjevanje. Ocenjevanje so uspeĹĄno zakljuÄ?ili in pridobili nov znak Slovenia tokrat Green Destination Silver. Od brona so torej napredovali k srebru. đ&#x;&#x201D;˛

Adventna razstava zapira vrata Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju bo z Adventno pravljico za javnost odprt samo ĹĄe danes, 28. novembra, in jutri, 29. novembra. Z odliÄ?nimi primeri dobrih praks ĹĄiri zgodbo oĹživljanja historiÄ?ne stavbne dediĹĄÄ?ine. Dvorec bo danes in jutri, v Ä?etrtek in petek, odprt med 16. in 20. uro. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

KatiÄ?eva za uveljavitev modela DA je DA Ljubljana, 25. novembra - Ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? je na posvetu o prepreÄ?evanju in ustavljanju spolnega nasilja dejala, da se v spremembi kazenskega zakonika zavzema za uveljavitev modela DA je DA, ki terja partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu in kot kaznivo opredeljuje vsako spolno ravnanje brez nedvomnega soglasja obeh partnerjev. KatiÄ?eva je na posvetu ĹĄe poudarila, da je pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih obÄ?utljivih in hkrati nesprejemljivih in zavrĹžnih dejanj nedvoumna in jasna. đ&#x;&#x201D;˛

IĹĄÄ?ejo izvajalca varovanja Velenje â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje iĹĄÄ?e z javnim razpisom izvajalca varovanja za svoje prostore in prostore nekaterih javnih zavodov in podjetij (Komunalnega podjetja Velenje, Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in Zdravstvenega doma Velenje). Ponudbe zbirajo do 19. decembra. đ&#x;&#x201D;˛

BrezplaÄ?no anonimno testiranje Celje â&#x20AC;&#x201C; Oddelek za infekcijske bolezni in vroÄ?inska stanja SploĹĄne bolniĹĄnice Celje bo v sodelovanju z Oddelkom za laboratorijsko medicino bolniĹĄnice letos znova organiziral brezplaÄ?no anonimno testiranje za okuĹžbo z virusom hepatitisa B, C in HIV, in sicer v petek, 29. novembra. Z akcijo Ĺželijo pomagati pri zgodnjem odkrivanju okuĹžb z omenjenimi virusi. Obolenja, ki jih ti povzroÄ?ajo, namreÄ? na zaÄ?etku potekajo prikrito, po mnogih letih pa privedejo do resnih zdravstvenih teĹžav. Testiranje priporoÄ?ajo tistim, ki se izpostavljajo intravenskemu injiciranju drog, tveganim spolnim odnosom, neprofesionalni tetovaĹži, prebadanju koĹže (piercing), neprofesionalni akupunkturi. PriporoÄ?ajo ga tudi osebam, ki so prejele transfuzijo krvi pred letom 1993 oziroma so bile izpostavljene raznim veÄ?jim medicinskim posegom ali postopkom. Lahko imajo okuĹženega druĹžinskega Ä?lana oziroma z okuĹženo osebo Ĺživijo v skupnem gospodinjstvu. Pri 20 do 30 % okuĹženih naÄ?in okuĹžbe ni pojasnjen, pravijo v bolniĹĄnici. Za brezplaÄ?no anonimno testiranje ni potrebna napotnica ne kartica zdravstvenega zavarovanja. Vse, kar morajo posamezniki storiti, je, da jutri od 6.30 do 8.30 ure ter od 14.30 do 17. ure pridejo na Oddelek za infekcijske bolezni in vroÄ?inska stanja bolniĹĄnice in v oddelÄ?ni specialistiÄ?ni ambulanti izrazijo Ĺželjo po brezplaÄ?nem testiranju. Ob morebitnih pozitivnih rezultatih testiranja bodo udeleĹženci vabljeni v nadaljnjo zdravstveno obravnavo. đ&#x;&#x201D;˛

V Strojnikovo kapelo se je poglobil Rajko Zaleznik V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, izĹĄla je 21. novembra, je v Ä?lanku z naslovom Strojnikova kapela pomotoma izpadel podpis avtorja besedila. Pod Ä?lanek bi moral biti podpisan Rajko Zaleznik. Objavljeno fotografijo Strojnikova kapela iz leta 1928 v svojem arhivu hrani Zvone A. Ä&#x152;ebul, fotografijo kraja, kjer je nekoÄ? stala kapela in kjer so danes zabojniki za komunalne odpadke, pa je posnel avtor besedila. Za napako se opraviÄ?ujemo. UredniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â&#x201A;Ź (9,5Â % DDV 0,16 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

28. novembra 2019

Prepoznavni brki, odloÄ?en izraz in prodorne oÄ?i, to je Rudolf Maister V Velenju sveÄ?ano zaznamovali drĹžavni praznik, dan generala Rudolfa Maistra Jasmina Ĺ karja

23. novembra smo praznovali drĹžavni praznik, dan Rudolfa Maistra, v spomin na velikega Slovenca, borca za severno slovensko mejo, pesnika, vojskovodjo, ki je v teĹžkih Ä?asih 23. novembra 1918 na Ĺ tajerskem povezal domoljube ter s svojo vojsko razoroĹžil nemĹĄko varnostno straĹžo v Mariboru in jo razpustil. V avli Mestne obÄ?ine Velenje je Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo "general Maister" 20. novembra, pred sobotnim praznikom, pripravilo priloĹžnostno proslavo z odprtjem likovne razstave petoĹĄolcev velenjskih ĹĄol â&#x20AC;&#x201C; najboljĹĄih prispevkov likovnega nateÄ?aja Deklica in general, na kateri so predstavljene slike junaka, velike zgodovinske osebnosti, kot jo vidijo in doĹživljajo otroci. Predsednik druĹĄtva "general Maister" Drago MartinĹĄek je ob oceni vrednosti slovenskega generala Rudolfa Maistra izpostavil, da je v ĹĄolski vzgoji premalo poudarka dodeljenega zgodovini Slovencev. ÂťNaĹĄe druĹĄtvo je leta 2016 zaÄ?elo premikati meje in aktivneje prepoznavati velika dejanja slovenske zgodovine in velikih osebnosti.ÂŤ In kako pri-

tegniti otroke v ustvarjalni svet? ÂťEden temeljnih naÄ?inov delovanja je, da pribliĹžamo zgodovino in pozitivno domoljubje mlajĹĄim generacijam. Mi Ĺželimo z aktivnostmi doseÄ?i, da se v okviru ĹĄolskega sistema te vsebine podrobneje predstavijo. Letos samo nadaljujemo lanskoletno akcijo, v kateri smo vsem Ä?etrto-

dobili odliÄ?en in pester izbor iz vsake velenjske ĹĄole,ÂŤ je ĹĄe poudaril MartinĹĄek.

Rudolf Maister je vreden dostojnega spomina

DomaÄ?in Martin PustatiÄ?nik, upokojeni pedagog, pisatelj in pesnik, je pobrskal po spominih in strnil vtise o veliki zgodovin-

njega ne bi bilo, bi danes imeli mnogo manjĹĄi del Ĺ tajerske, zato je vreden spomina, vreden aktivnosti po ĹĄolah in vreden, da so na ogled tudi pisane barve mladih domoljubov.ÂŤ Za Slovence je bil junak, ki je veljal za simbol osvoboditve, zato so dejanja o vrednosti zgodovinskih dejanj tudi v tem so-

â?ą

Bil je visok Ä?lovek s prepoznavnimi brki, ostrim odloÄ?nim izrazom, izrazito prodornimi oÄ?mi in vsekakor primeren lik za likovno ustvarjanje.

ĹĄolcem podarili knjigo Deklica in general, ki poljudno ponazarja zgodbo generala Maistra, njegovo ljubezen do kulture in domovine, letos smo taisto generacijo skuĹĄali navduĹĄiti z izdelavo risb in likovnih del. Mislim, da nam je zelo uspelo, saj smo

ski osebnosti. ÂťV teĹžkih Ä?asih, ko so bili vojaki naveliÄ?ani vojne, je prepriÄ?al rodoljube, da so poprijeli za oroĹžje za dobrobit slovenske domovine. In ni bilo tako enostavno, kot smo si mi predstavljali. Cel kup tragiÄ?nih zgodb je bilo okrog njega, a Ä?e

dobnem Ä?asu ĹĄe kako pomembna in vredna oĹživljanja spomina na kulturno, vojaĹĄko in umetniĹĄko Ĺživljenje slovenskega generala. Razstavo v avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate do sredine decembra. đ&#x;&#x201D;˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Dolga ÂťsetevÂŤ ĹĄe ne pomeni bogate Ĺžetve Pestro v parlamentu â&#x20AC;&#x201C; V Celje evropski evri â&#x20AC;&#x201C; Muzej v suĹĄilnici â&#x20AC;&#x201C; KonjiÄ?ani odloÄ?ajo â&#x20AC;&#x201C; Alma okoli sveta No, vsaj enkrat so si poslanci zasluĹžili plaÄ?e! Zadnja ÂťproraÄ?unskaÂŤ seja DrĹžavnega zbora je bila res dolga. Ne le zaradi veliko toÄ?k dnevnega reda, tudi zato, ker je skoraj vsak ÂťmoralÂŤ nekaj povedati. Sicer pa veÄ?jih preseneÄ?enj ni bilo. Vsi s(m)o nekako preĹživeli. Tudi upokojenci, ki so Ĺže moÄ?no navajeni, da se z njimi poslanci malo ÂťigraÄ?kajoÂŤ. Nekateri so naivno upali, da bodo dodatek, o katerem je bilo toliko razprav, dobili Ĺže takoj, pa bodo nanj morali ĹĄe kar malo poÄ?akati. In upati, da jih naĹĄe gospodarstvo ne bo razoÄ?aralo. RazoÄ?arani so bili tudi Ĺžupani in obÄ?ine, saj ÂťpritiskiÂŤ na poslance niso bili uspeĹĄni. PovpreÄ?nine ostajajo, kakrĹĄne so bile. Ä&#x152;eprav je potreb po obÄ?inah vse veÄ?. Tudi pozivi, da je treba upoĹĄtevati zdravo kmeÄ?ko pamet, niso obrodili sadov. Ä&#x152;etudi nekateri z grenkobo govorijo, da je v naĹĄem parlamentu polno ÂťkmetovÂŤ. Pravi kmetje bi lahko bili uĹžaljeni. Sicer pa mnogi pravijo, da je bilo vse ravnanje ob zadnjem zasedanju parlamenta naravnano tako, da vlada ne ÂťsmeÂŤ pasti. Ob taki predpostavki pa resna (eni bi rekli, kar drĹžavotvorna) politika nima kaj ÂťiskatiÂŤ. No, nekaj pa smo v tej trgovini na naĹĄem obmoÄ?ju le iztrĹžili: nekaj denarja za pogoreli planinski koÄ?i, za obnovo Ĺ˝iÄ?ke kartuzije in nekaj za okolje. Tako dogajanje je na razliÄ?ne naÄ?ine odmevalo tudi po obÄ?inah â&#x20AC;&#x201C; predvsem zavrnitev predloga o viĹĄjih povpreÄ?ninah. Marsikje bi veÄ? denarja ĹĄe kako znali izrabiti za projekte, ki jih muÄ?ijo. Zdaj jih bodo uresniÄ?evali teĹžje in dalj Ä?asa. V Celju zaradi tega vsaj ni ogroĹžen projekt gradnje nove stanovanjske soseske â&#x20AC;&#x201C; DeÄ?kovo naselje. Za 13,5 milijona vreden projekt, ki ga je Mesta obÄ?ina zastavila skupaj z druĹžbo NepremiÄ?nine, so Ĺže dobili zagotovila, da bo 4,6 milijona prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj; priÄ?akujejo tudi nekaj drĹžavnega denarja. V novi soseski bodo zgradili ĹĄest veÄ?jih stanovanjskih objektov s 142 stanovanji in garaĹžno hiĹĄo. Z dokonÄ?anjem teh hiĹĄ bodo v Celju precej zmanjĹĄali ĹĄtevilo Ä?akajoÄ?ih na najemna stanovanja. Precej jih bo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

namenjenih mladim druĹžinam, za starejĹĄe bo na voljo tudi nekaj varovanih stanovanj, nekaj stanovanj v tej novi soseski bo tudi prilagojenih gibalno oviranim ter tudi osebam z okvaro vida in sluha. Ta nova soseska, pri gradnji katere bodo upoĹĄtevali smernice energetsko uÄ?inkovite gradnje, naj bi bila zgrajena do leta 2021. V Ĺ˝alcu pa te dni slavijo desetletnico delovanja Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva. Uredili so ga v prenovljeni nekdanji suĹĄilnici InĹĄtituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vsa ta leta skrbi za promocijo hmeljarske dejavnosti in je eden od pomembnih turistiÄ?nih zanimivosti Ĺ˝alca in Spodnje Savinjske doline. Kot pravijo, so poseben del Ekomuzeja tudi hmeljarske kmetije same, na katerih je ob sodobâ&#x20AC;&#x201C; nem hmeljarjenju ĹĄe marsikje videti veliko starih zanimivih stvari, povezanih s hmeljarstvom. Ob tem jubileju so v Ekomuzeju pripravili tudi Teden odprtih vrat: zaÄ?el se je v ponedeljek in bo trajal do konca meseca, do sobote. V tem tednu ne bo treba plaÄ?ati vstopnine. Danes ob 18. uri bodo odprli tudi razstavo oblek hmeljskih princes ter pripravili pogovor s hmeljskimi princesami in stareĹĄinami. Princese in stareĹĄine v Spodnji Savinjski dolini izbirajo neprekinjeno Ĺže od leta 1963. Ponekod se spominjajo raznih obletnic, v konjiĹĄki obÄ?ini so letos uvedli novost, ki je Ĺže obrodila sadove. Med prvimi v drĹžavi so se lotili tako imenovanega participativnega proraÄ?una. To pomeni, da so proraÄ?un lahko s predlogi sooblikovali obÄ?ani, saj je res, da obÄ?ani neposredno sami najbolj poznajo zagate in potrebe. Nekaj ÂťposebnostiÂŤ so obÄ?anom predstavili tudi na delavnicah, ki so jih pripravili v treh veÄ?jih krajih v obÄ?ini. In na obÄ?ini so bili z odzivi obÄ?ank in obÄ?anom zadovoljni, saj so prejeli precej predlogov. ObÄ?ina pa jih bo v naslednjih letih vkljuÄ?ila v obÄ?inski proraÄ?un. Pa ĹĄe to: primerjava ni mogoÄ?a! Ä&#x152;e danes kdo reÄ?e, da bo obkroĹžil svet, to ni veÄ? nikakrĹĄen poseben podvig. Velik podvig pa je bilo to storiti pred stotimi leti. In prav v nedeljo je minilo sto let, ko se je iz rodnega mesta na pot okoli sveta odpravila Celjanka Alma Maksimiljana Karlin. Njena pot je trajala kar osem let, saj ni le potovala, ampak si je z delom, predvsem pisanjem in pouÄ?evanjem, tudi sluĹžila denar za nadaljevanje poti. V Celje se je vrnila 28. decembra đ&#x;&#x201D;˛ k 1927. NihÄ?e je ni priÄ?akal z godbo!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 3

POLITIKA

28. novembra 2019

Osnutek proraÄ?una uravnoteĹžen Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so na sredini seji najveÄ? pozornosti namenili obravnavi osnutka odloka o proraÄ?unu ObÄ?ine za leto 2020 â&#x20AC;&#x201C; Predlog naj bi potrdili decembra in se tako na zaÄ?etku prihodnjega leta izognili financiranju po dvanajstinah Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 20. novembra â&#x20AC;&#x201C; V sredo so se na 7. redni seji v tem mandatu sestali svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih je na dnevni red seje uvrstil enajst toÄ?k. Po priÄ?akovanjih so najveÄ? pozornosti namenili obravnavi osnutka odloka o proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za leto 2020. Osnutek proraÄ?una, zajetnega 15.900.000 evrov, je podala Irena SkornĹĄek, viĹĄja svetovalka za finance v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Prihodki so naÄ?rtovani v viĹĄini 14.900.000 evrov, 900.000 evrov bodo iz letoĹĄnjega proraÄ?una prenesli v proraÄ?un za leto 2020, za dobrih 100.000 evrov pa se bodo zadolĹžili. ÂťMed prihodke je vkljuÄ?ena dohodnina na osnovi izraÄ?una ministrstva za finance. Ta za naslednje leto predlaga popreÄ?nino v viĹĄini 598,11 evra. Na osnovi te so izraÄ?unali dohodnino za posamezne obÄ?ine,ÂŤ je pojasnila. Iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se bo v blagajno nateklo 3,5 odstotka sredstev veÄ? kot letos. Za toliko so namreÄ? svetniki od 1. januarja prihodnjega leta poveÄ?ali vrednost toÄ?ke za vse dejavnosti v enaki vrednosti. Ostali prihodki pa ostajajo v pribliĹžno enakih vrednostih, kot so letos. Omenila je tudi transferne prihodke drĹžave, med njimi 222.600 evrov nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo za ureditev ceste proti BolniĹĄnici TopolĹĄica. ÂťVeÄ?ji prihodek, raÄ?unamo na 850.000 evrov, je predviden iz Ministrstva za okolje in prostor

za ureditev ĹĄtirih plazov. Razliko do 1.100.000 evrov, kolikor bo to stalo, moramo zagotoviti iz lastnih sredstev in te smo Ĺže vkljuÄ?ili na odhodkovno stran prihodnjega proraÄ?una. Med prihodke smo vkljuÄ?ili tudi evropska sredstva za drugi del ureditve Trga bratov Mravljakov, skupaj s slovenskim sofinanciranjem v viĹĄini 468.000 evrov,ÂŤ je razloĹžila. Odhodki so naÄ?rtovani v enaki viĹĄini, kot bo prihodkov in prenesenih sredstev. NajveÄ?ja naloĹžba bo dokonÄ?anje prenove Trga bratov Mravljakov. Za cestno infrastrukturo naÄ?rtujejo Ĺže omenjeno ureditev ceste do bolniĹĄnice, poleg nje tudi obno-

rov). V proraÄ?unu za leto 2020 je nekaj lastnih sredstev namenjenih Ĺže tudi za nakup dveh avtobusov na vodik (glavnina milijon evrov bodo nepovratna sredstva Eko sklada).

Lotili so se skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije

Potrdili so predlog Odloka o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije. Skupna obÄ?inska uprava bo opravljala

pravne sluĹžbe, obÄ?inskega odvetniĹĄtva, notranje revizije, varstva okolja, civilne zaĹĄÄ?ite â&#x20AC;Ś). Osnutek so sprejeli maja letos, skupna obÄ?inska uprava pa naj bi zaĹživela 1. januarja prihodnje leto. ÂťOd predvidenih 14 obÄ?in jih je na koncu ostalo 10. Odstopile so obÄ?ine BraslovÄ?e, Prebold, Tabor in Vransko. Vzrok za to pa so predlogi predvidenih pokrajin. V vseh ĹĄtirih obÄ?inah namreÄ? menijo, da bolj sodijo v Savinjsko kot pa KoroĹĄko-ĹĄaleĹĄko

zagotovili nemoteno delovanje ambulant. Redno zaposleni zdravniki sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine v Zdravstvenem domu Velenje so prekomerno obremenjeni z rednim delom v svojih ambulantah in z nadomeĹĄÄ?anjem

â?ą

Do toplega obroka bodo upraviÄ?eni starejĹĄi od 65 let

Spremenili so Pravilnika o zagotavljanju toplega obroka socialno najĹĄibkejĹĄim obÄ?anom. V njem spreminjajo starost upraviÄ?encev iz dosedanjih 55 let na

Vrednost toÄ?ke za izraÄ?una nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja bo od 1. januarja viĹĄja za 3,5 odstotka.

odsotnih zdravnikov iz zdravstvenih razlogov, pojasnjujejo razloge za tak predlog. Po podatkih ZZZS so na dan 1. oktober 2019 za dobrih 27 odstotkov presega-

65 let. S tem so starostno mejo izenaÄ?ili z nekaterimi drugimi pravicami iz socialnega varstva. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj topli obrok socialno najĹĄibkejĹĄim obÄ?anom za-

â?ą

Prihodki so naÄ?rtovani v viĹĄini 14.900.000 evrov, 900.000 evrov bodo iz letoĹĄnjega proraÄ?una prenesli v proraÄ?un za leto 2020, za dobrih 100.000 evrov se bodo zadolĹžili.

vo nekaj manjĹĄih odsekov cest, za vodovodna dela naÄ?rtujejo sredstva za prevzem obstojeÄ?ega vodovoda Ĺ entvid in nadaljevanje gradnje ter za Zavodnje, kjer morajo na osnovi odloÄ?be inĹĄpektorja urediti pripravo vode za vodovod, ki ga upravlja Krajevna skupnost. Predvideno je nadaljevanje obnove obÄ?inske zgradbe (zasilnega izhoda, ki ga nimajo, stopniĹĄÄ?a, kasneje tudi sejne dvorane in drugih prosto-

Vse toÄ?ke dnevnega reda so soglasno potrdili.

upravne, strokovne in pospeĹĄevalne naloge za 10 obÄ?in ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih sluĹžb za veÄ? podroÄ?ij (obÄ?inskega inĹĄpekcijskega nadzorstva, redarstva, Od predvidenih 14 obÄ?in jih bo v skupni obÄ?inski upravi SAĹ A regije 10. ObÄ?ine BraslovÄ?e, Prebold, Tabor in Vransko menijo, da bolj sodijo v Savinjsko kot KoroĹĄko regijo.

regijo,ÂŤ je pojasnil direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Drago Koren.

Koncesija ena od reĹĄitev, da dobijo zdravnika

Zdravstveni dom Velenje je ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj obvestil, da zaradi odhoda zdravnice, ki je v tamkajĹĄnji Zdravstveni postaji izvajala program sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine, v prihodnje ne bodo mogli veÄ? zagotavljati osnovne zdravstvene oskrbe obÄ?anom in obÄ?ankam ter predlagal, da razpiĹĄejo koncesijo v obsegu enega tima, s Ä?imer bodo

li dogovorjeno popreÄ?je 1.895 glavarinskih koliÄ?nikov, republiĹĄko popreÄ?je 2.357 pa za dobra 2 odstotka. V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj bodo koncesijo, ki je ena od reĹĄitev (konec koncev ni zagotovil, da bodo zdravnika oziroma zdravnico tako pritegnili), razpisali. ObÄ?inski svetniki so po hitrem postopku dali za to soglasje. Morajo pa ĹĄe prej pridobiti soglasji Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Irena SkornĹĄek, glavna finanÄ?nica v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, je svetnikom in svetnicam podrobno obrazloĹžila, kakĹĄen naj bi bil proraÄ?un 2020.

gotavlja od leta 2015. Dosedanja praksa v zvezi s starostjo upraviÄ?encev do brezplaÄ?nega ali delno subvencioniranega obroka v tem Ä?asu kaĹže, da so vsi uporabniki starejĹĄi od 65 let. Trenutno topel obrok prejema 15 obÄ?ank in obÄ?anov, ki so popreÄ?no stari 72 let. đ&#x;&#x201D;˛

Odobrena sredstva tudi za revitalizacijo starotrĹĄkega jedra

Roscu uspelo z LeĹžnjem

V drĹžavnem proraÄ?unu za leto 2021 je 5 milijonov evrov namenjenih sanaciji odlagaliĹĄÄ?a strupenih in nevarnih odpadkov na obmoÄ?ju LeĹžnja Sklep za prvi del obnove so prejeli pred nedavnim, ta torek, pa ĹĄe drugega, tako da bodo lahko zaÄ?eli dela â&#x20AC;&#x201C; Najprej se bodo sestali s stanovalci ter imetniki lokalov Milena KrstiÄ? - Planinc lotili,ÂŤ pravi Rosec, zadovoljen, da je in storili vse, da bo velik poseg v tem delu mesta Ä?im manj obremenjujoÄ? Ljubljana, Velenje, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;eprav koalicija nima dovolj glasov, sta proraÄ?una za prihodnji dve leti uspeĹĄno prestala glasovanji o rekordnih 10 milijard evrov teĹžkem proraÄ?unu v letu 2020 in prav toliko teĹžkem v letu 2021. Pri tem je drĹžavni zbor potrdil nekaj dopolnil opozicijskih poslancev in s tem znotraj najviĹĄje porabe doslej prerazporedil nekaj milijonov evrov po njihovem okusu. Na predlog SDS in ob velikem prizadevanju njihovega in naĹĄega ĹĄaleĹĄkega poslanca Franca Rosca je Ministrstvo za okolje in prostor namenilo dodatnih 5 milijonov evrov v letu 2021 za sanacijo odlagaliĹĄÄ?a strupenih in nevarnih odpadkov na obmoÄ?ju LeĹžnja. ÂťDa bo ta sredstva moĹžno Ä?rpati, pa bo potrebno najprej izdelati projekt izvedbe. To je naloga lokalne skupnosti in drugih akterjev. KljuÄ?no je, da se sestanemo in dogovorimo, kako in kdaj se bomo tega

uspel z amandmajem, ki mu je sprva kazalo zelo slabo. Bo pa treba v nadaljevanju v zvezi s tem pojasniti ĹĄe nekaj zadev, ki jih je, kot pravi Rosec, v odgovoru na njegovo poslansko vpraĹĄanje navrgel minister za okolje in prostor Simon Zajc. ÂťMed drugim, da smo v Ĺ aleĹĄki dolini za sanacijo LeĹžnja nekaj denarja Ĺže dobili, naredili pa niÄ?. Ä&#x152;e je tako, je potem ta denar poniknil? OdlagaliĹĄÄ?e LeĹženj je imelo za obratovanje vsa dovoljenja do leta 1989, pa vendar naj bi se tja, kot tudi oÄ?ita minister, ĹĄe trinajst let kasneje vozili odpadki, ki so nastali pri ruĹĄenju nekaterih objektov tovarne usnja, tudi bazeni, v katerih je potekala ekoloĹĄko zelo sporna obdelava koĹž. Je tedanje ministrstvo to vedelo ali pa smo to, Ä?e smo, poÄ?eli na svojo roko? Ti oÄ?itki so spodbudili nova poslanska vpraĹĄanja na to temo. RazÄ?istiti pa jih bo treba tudi tukaj,ÂŤ prvi Rosec. đ&#x;&#x201D;˛

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 26. novembra - Mestna obÄ?ina Velenje je prejela dokonÄ?ni sklep SluĹžbe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o sofinanciranju starotrĹĄkega jedra. Gre za drugi del naÄ?rtovanega projekta revitalizacije (za prvega â&#x20AC;&#x201C; objekt, v katerem je gostiĹĄÄ?e Ä&#x152;uk, so ta sklep prejeli pred nedavnim). S tem drugim projektom bodo celostno sanirali in revitalizirali Staro Velenje, ki je bilo v zadnjem obdobju spregledano, opuĹĄÄ?eno in trenutno predstavlja neizkoriĹĄÄ?en potencial. Namen naloĹžbe je vraÄ?anje stanovalcev v stari mestni del, oĹživitev starega mestnega jedra in ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine. Vsebinski namen je pridobitev novih poslovnih povrĹĄin za umetnike in kreativce. Celotna naloĹžbena vrednost znaĹĄa 2.928.441,29 evra. Sofinanciranje Evropske unije znaĹĄa 1.220.390,40 evra, nacionalni javni prispevek iz drĹžavnega proraÄ?una pa 305.097,60 evra.

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺželi s tem projektom doseÄ?i uÄ?inkovito raba prostora v urbanem obmoÄ?ju. Dotrajan objekt Stara pekarna je predviden za ruĹĄenje, pred Ä?asom pa so Ĺže poruĹĄili objekt na Ljubljanski 2. Na podlagi zahteve Zavoda za varstvo kulture dediĹĄÄ?ine Slovenije je potrebno na to obmoÄ?je umestiti nov objekt in urediti trg. Zgradili bodo poslovno - stanovanjski objekt z nastanitvami v Starem Velenju, kot nadomestno gradnjo objekta Ljubljanska 2 in poleg omenjenega objekta ĹĄe novogradnjo. Najprej pa bodo seveda, tako kot je tudi doloÄ?eno v prostorskem aktu, poruĹĄili poslopje stare pekarne.

Trg bo dobil novo podobo

V novem objektu je predvidenih nekaj ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviĹĄÄ?ni prostori, co-working prostori kreativcev, v pritliÄ?ju manjĹĄi gostinski lokal in na podstreĹĄju dve stanovanjski enoti. PritliÄ?je prizidka bo zastekljeno, iz njega se bo lepo

videlo na Velenjski grad. Na novo bodo uredili trg v Starem Velenju, prostor za delavnice pa bo opremljen tudi kot uÄ?ilnica. Na delu objekta je predvidena ravna zelena streha, ki bo ĹĄe dodatno popestrila ponudbo in dogajanje v objektu. Celotna prenova upoĹĄteva vse zahteve Zavoda za varstvo kulture dediĹĄÄ?ine Slovenije. Vzporedno s tem bodo v celoti obnovili tudi vso infrastrukturo in spremenili prometni reĹžim. SrediĹĄÄ?e vsega bo lep trg s pogledom na Velenjski grad, s Ä?imer bo obujeno starotrĹĄko vzduĹĄje v tem najstarejĹĄem delu mesta, ki ga je ta predel nekoÄ? Ĺže imel. Tu bodo lahko potekali razliÄ?ni dogodki, predvsem seveda etnoloĹĄki, ki so jih v zadnjih letih Ĺže zaÄ?eli obujati. Pridobili bodo nov javni prostor, ki bo z atraktivnostjo in funkcionalnostjo povezal stari del mesta z novim delom, privabil nove ponudnike, obiskovalce in s tem pripomogel k celostni sanaciji tega đ&#x;&#x201D;˛ degradiranega obmoÄ?ja.â&#x20AC;

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 4

GOSPODARSTVO

Skupaj lahko naredimo veÄ?, bolje in hitreje

GOSPODARSKE novice Franjo Bobinac za nadzornika v Cinkarno? Franjo Bobinac, ki je podpredsednik za globalni marketing v druĹžbi Hisense International, je kandidat za nadzornika Cinkarne Celje. O tem bodo delniÄ?arji druĹžbe Cinkarna Celje odloÄ?ali na izredni skupĹĄÄ?ini 23. decembra, ko se bodo seznanili z odstopom Boruta Jamnika z mesta predsednika in Ä?lana nadzornega sveta druĹžbe.

Na konferenci Future 4.0 povezovali start-upe in korporacije â&#x20AC;&#x201C; Z reĹĄitvami startupov izboljĹĄati procese in prihraniti Ä?as in denar â&#x20AC;&#x201C; LetoĹĄnja konferenca presegla vsa priÄ?akovanja Jasmina Ĺ karja

Pomembna postaja virtualna resniÄ?nost

V velikem skladiĹĄÄ?nem prostoru Gorenja se je 19. in 20. novembra na dinamiÄ?ni in futuristiÄ?ni konferenci, ki se je je udeleĹžilo veÄ? kot 300 obiskovalcev iz vrst start-upov, industrijskih korporacij in ostalih udeleĹžencev ter veÄ? kot 20 mednarodno uveljavljenih govorcev, ki so v Velenje priĹĄli iz Italije, Avstrije, MadĹžarske, HrvaĹĄke, BiH, Srbije, Ä&#x152;rne gore, Albanije in Slovenije, iskalo nove priloĹžnosti in vzpostavljalo nove povezave, ki so se izkazale za uspeĹĄne in pravilne. ÂťMeĹĄanje krviÂŤ nareÄ? lahko zagotavlja odliÄ?ne rezultate pri razvijanju novih visokotehnoloĹĄkih reĹĄitev in njihovem preboju na globalne trge, je povedala direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar. ÂťNaĹĄi cilji so, da to ni samo ena konferenca, da je to program, s katerim bomo gradili skupnost okrog industrije 4.0 tudi v prihodnje, da je to most med korporacijami in start-upi, ki lahko skupaj naredijo veÄ?, bolje in hitreje. Pomembno se je pogovarjati in povezovati. Veliko vlogo Ĺže igra umetna inteligenca, pomembna postaja virtualna resniÄ?nost. Pomembne so tudi nove tehnologije, ki lahko digitalizirajo procese in omogoÄ?ajo, da so lahko velika podjetja ĹĄe bolj konkurenÄ?na. S pomoÄ?jo start- -upov lahko korporacije pridejo do novih produktov,ÂŤ razmiĹĄlja Sitarjeva. Tudi industrijska velikana Gorenje in Kolektor, ki Ĺže od prve izvedbe kot soorganizatorja podpirata konferenco Future 4.0, sta bila nad ĹĄtevilnim obiskom korporacij in kakovostnih start-upov zelo navduĹĄena. Mateja LavriÄ?, direktorica korporativnega sklada Kolektor Ventures, je povedala, da so s start-upi zaÄ?eli sodelovati pred ĹĄtirimi leti. Ustanovili so korporativni sklad tveganega kapitala, ker iĹĄÄ?ejo nove priloĹžnosti za rast, delujejo v zrelih panogah in investirajo v start-upe, ki imajo znanje s podroÄ?ja umetne inteligence, simulacijskih modelov, robotike in podobnih tehnologij, ki jih je mogoÄ?e aplicirati v indu-

strijsko okolje. ÂťNi jih toliko, kot bi si jih Ĺželeli, zato podpiramo take dogodke, da se gradi skupnost, da lahko korporacije pridejo v stik s start-upi,ÂŤ je izpostavila LavriÄ?eva.

Nove priloĹžnosti so iskala tudi mlada velenjska podjetja

Kdor ne bo ĹĄel s Ä?asom naprej in razmiĹĄljal o prihodnosti, ne bo mogel slediti industriji 4.0, je na konferenci izpostavil mladi podjetnik Seudin SoftiÄ&#x2021; iz podjetja Autotech. Podjetje se ukvarja z avtomatizacijo proizvodnje, ki kar 70 odstotkov poslov sklene na obmoÄ?ju Bosne in Hercegovine. ÂťSmo druĹžbeno odgovorno

dnje se je treba usmerjati v avtomatizacijo, olajĹĄanje delovnih mest,ÂŤ je ĹĄe izpostavil SoftiÄ&#x2021;.

NaĹĄ namen je sodelovati s korporacijami, saj dobimo priloĹžnosti za sestanke in osebno predstavitev

Eva Ĺ traser iz podjetja Evegren, ki se ukvarjaÂ z izdelavo bioplastike, ki predstavlja alternativo klasiÄ?ni plastiki. Njena prednost je v tem, da je narejena iz naravi prijaznih snovi, ki se v okolju hitro razgradijo. Na konferenci je nastopila skupaj z vodjo raziskav in inovacij pri podjetju Skaza Brankom ViltuĹžnikom. ÂťNaĹĄa skupna zgodba se je zaÄ?ela pred

28. novembra 2019

NajveÄ? 4.000, najmanj 271 evrov

Zanima nas sodelovanje s Kolektorjem, imajo moÄ?an sklad. Bomo videli, kje se najdemo?

Nad izjemno organizacijo in impresivno vizualno ter vsebinsko komponento konference Future 4.0 sta bila navduĹĄena tudi Matej Gajzer, predstavnik TECES, in Jernej Salecl iz Ministrstva za tehnologijo in razvoj, ki takĹĄne iniciative z veseljem podpira. Po besedah BlaĹža Nardina, predstavnika Gorenja in GZS, so dogodki, kot je Future 4.0, pomembni tudi zato, kar je na njih moĹžno priti do novih znanj, s katerimi lahko korporacije ostanejo konkurenÄ?ne tudi v prihodnje. Karla Sitar je ĹĄe poudarila, da

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je letos prviÄ? objavila razpis za dodelitev finanÄ?nih sredstev za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva in obrti v viĹĄini 30.000 evrov. Prejeli so kar 19 vlog, pet so jih zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnili. NajviĹĄji znesek, ki bo lahko izplaÄ?an, bo dobrih 4.000 evrov, najmanjĹĄi pa le 271 evrov. UpraviÄ?enci imajo samo ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 28. novembra, Ä?as, da na osnovi sklepa vloĹžijo za izplaÄ?ilo zahtevke, podprte z dokazili, da bodo z njimi lahko sklenili pogodbe. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Tveganja v proraÄ?unu? Iz Bruslja je dan pred potrditvijo osnutka drĹžavnih proraÄ?unov za prihodnji dve leti priletel ukor. Kot ugotavlja Evropska komisija, v slovenskem osnutku proraÄ?unskega naÄ?rta za prihodnje leto obstajajo tveganja za neskladnosti z evropskimi proraÄ?unskimi pravili. Po predvidevanjih so sicer odhodki doloÄ?eni v viĹĄini 10,358 milijarde evrov, v drĹžavno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. ProraÄ?unski preseĹžek bo tako znaĹĄal 415 milijonov evrov. Vendar pa so izhodiĹĄÄ?a po mnenju Evropske komisije narejena na preveÄ? optimistiÄ?nih predpostavkah in preveÄ? na robu zmoĹžnosti. Kljub temu pozicija meni, da je program izvedljiv in socialno naravnan, opozicija pa meni, da je brez pravega kompasa in brez prioritet.

Za Slovenijo 5.0

Spreminjamo kulturo podjetniĹĄtva

â?ą

Eva Ĺ traser

V regiji je startupov malo, veÄ? jih je v NemÄ?iji.

podjetje, Ĺželimo pomagati ostalim start-upovcem. Vesel sem, da je precej prijateljev priĹĄlo tudi iz Bosne na naĹĄe vabilo. V priho-

dvema letoma na podjetniĹĄkem Trampolinu, ki je bil odskoÄ?na deska na podjetniĹĄki poti. Naredili smo ogromno korakov, ki niso bili samo koraki naprej, tudi nekaj korakov nazaj smo naredili. O tem, da se ravno iz teh najveÄ? nauÄ?imo, smo govorili na konferenci,ÂŤ nam je zaupala Ĺ traserjeva.

Ĺželijo Future 4.0 v prihodnjem letu ali dveh razĹĄiriti na celotno obmoÄ?je nekdanje Jugoslavije in Balkana. Dogodek, ki je presegel priÄ?akovanja, pa je v ponos tudi Mestni obÄ?ini Velenje. PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je pohvalil start-up skupnost, ki ni izrabila zaupanja, temveÄ? je uspeĹĄno zgradila zgodbo, ki se odvija in raste. ÂťKonferenca je dokaz, da je bilo naĹĄe zaupanje upraviÄ?eno, da smo na pravi poti, da tudi start-up skupnost lahko prispeva k razvoju naĹĄe regije. Zelo ponosni smo na veÄ? kot petdeset novih podjetij, veÄ? kot sedemdeset novih delovnih mest, samo Ĺželimo si lahko, da bi bila taka energija prisotna tudi v prihodnje,ÂŤ je zakljuÄ?il Dermol. đ&#x;&#x201D;˛

Ljubljana, 20. novembra - Na 14. vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, politike in drugih javnosti so predstavniki gospodarstva, vlade in znanosti podpisali posebno izjavo za Slovenijo 5.0, ki jo vidijo kot uspeĹĄno, na znanju in visoki dodani vrednosti sloneÄ?o druĹžbo. Zadali so si tudi konkretne cilje in ukrepe za prihodnjiÂ razvoj Slovenije kot so uvedba raziskovalnih vavÄ?erjev in podpora zaposlovanju mladih raziskovalcev v podjetjih, izdelava Karierne platforme za dolgoroÄ?no naÄ?rtovanje kompetenc prihodnosti, sprejem ciljev in strategije poveÄ?anja ugleda blagovne znamke Made in Slovenia ter naÄ?rtna debirokratizacija drĹžave.

Pokojnine naj bi se vsem poveÄ?ale enako Parlamentarci so potrdili izredno uskladitev pokojnin. Ä&#x152;e bo gospodarska rast letos veÄ? kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zviĹĄale vsem enako za sicer zares skromna 6,50 evra. Ä&#x152;e bo gospodarska rast viĹĄja, bo viĹĄja tudi uskladitev.

Omejili stroĹĄke plaÄ? v javnem sektorju V DrĹžavnem zboru so sprejeli interventni zakon, ki omejuje stroĹĄke za plaÄ?e v javnem sektorju. Javnim usluĹžbencem in funkcionarjem do 30. junija prihodnje leto ne bo pripadal del plaÄ?e za redno delovno uspeĹĄnost, do tedaj bodo veljale tudi omejitve pri izplaÄ?evanju delovne uspeĹĄnosti iz poveÄ?anega obsega dela. Zakon ureja ĹĄe izplaÄ?evanje jubilejnih nagrad funkcionarjem ter viĹĄino nadomestila za bolniĹĄko odsotnost funkcionarjev.

Prodaja elektriÄ?nih avtomobilov pada Avgusta se je veÄ?letni trend rasti svetovne prodaje elektriÄ?nih vozil obrnil. Prodaja je skoraj soÄ?asno, Ĺže julija, zaÄ?ela upadati na Kitajskem in v ZDA, obeh najveÄ?jih trgih (Ä?e obravnavamo EU kot enoten trg, padejo ZDA na tretje mesto), ki jima je skupno postopno zniĹževanje subvencij za takĹĄna vozila. Upadanje prodaje na teh dveh trgih se je nadaljevalo tudi avgusta in septembra, nasprotno pa v EU prodaja ĹĄe raste â&#x20AC;&#x201C; in to predvsem v drĹžavah, kjer subvencije krepijo ali pa so napovedali njihovo skorajĹĄnje zniĹžanje. đ&#x;&#x201D;˛

Slovenija s skromno zaposlenostjo starejĹĄih od 60 let Zaposlenost med starejĹĄimi v Evropski uniji se poveÄ?uje, ugotavlja Eurostat. Lani se je stopnja zaposlenosti starejĹĄih (od 55 do 64 let) v EU zviĹĄala za dobro odstotno toÄ?ko in je znaĹĄala 58,7 odstotka. V Sloveniji je bila 42-odstotna (leto prej 42,7-odstotna). V zadnjih 15 letih se je zaposlenost v tej skupini poveÄ?ala v vseh drĹžavah Ä?lanicah EU razen GrÄ?ije, ĹĄe poroÄ?a Eurostat. Na SlovaĹĄkem, v Sloveniji in Bolgariji se je celo podvojila. VeÄ? kot 70-odstotno stopnjo zaposlenosti imajo Ĺ vedska, NemÄ?ija in Danska. Precej slabĹĄa pa je zaposlenost starejĹĄih v skupini od 60 do 64 let. Na ravni EU znaĹĄa 44,4 odstotka,

v Sloveniji pa zgolj 24,9 odstotka. SlabĹĄo zaposlenost imajo v EU v tej starostni skupini le ĹĄe v Luksemburgu (19-odstotno), medtem ko imajo najviĹĄjo stopnjo zaposlenosti na Ĺ vedskem (69 odstotkov), v NemÄ?iji je 60-odstotna, v sosednji Avstriji pa 30,8-odstotna.

Danes podjetja mladim odpirajo vrata VeÄ? kot 120 podjetij po vsej Sloveniji bo ta Ä?etrtek, 28. novembra, popoldne odprlo svoja vrata mladim in njihovim starĹĄem. Ĺ˝e Ä?etrto leto bo namreÄ? potekal Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva, ki je namenjen spoznavanju poklicev v delovnem okolju, kjer se ti dejansko opravljajo. Letos pri projektu sodelujejo tudi Zavod za zaposlovanje, Zavod

za ĹĄolstvo ter Center za poklicno izobraĹževanje. V zadnjih treh letih je podjetja obiskalo veÄ? kot pet tisoÄ? ljudi. Seznam sodelujoÄ?ih podjetij je objavljen na spletni strani www. odkrijsvojtalent.si, kjer se lahko tudi prijavite za obisk. Med podjetji so tudi Gorenje, Premogovnik, TEĹ , Komunalno podjetje Velenje, BSH, KLS, Odelo, Cetis, Elektro Celje, Ä?e naĹĄtejemo le nekatere od bliĹžnjih.

Rast naj bi se upoÄ?asnila Ta teden je opozorilo, da morda naĹĄa rast v prihodnje ne bo najboljĹĄa, priĹĄlo tudi od organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je napoved letoĹĄnje rasti slovenskega BDP zniĹžala s 3,4 na 3,1 odstotka, potem ko jo je nekoliko poslabĹĄala Ĺže maja. đ&#x;&#x201D;˛

ZAPOSLIMO

veÄ? kvaliďż˝ciranih delavcev gradbene stroke GRADBENI DELOVODJA ZIDAR, TESAR, Ĺ˝ELEZOKRIVEC VOZNIK TOVORNEGA VOZILA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj za zaposlitev je izobrazba gradbene ali strojne smeri in 2 leti delovnih izkuĹĄenj na podobnem delovnem mestu. Nudimo stimulativni osebni dohodek in zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as. Prav tako ponujamo tudi moĹžnost bivanja v veÄ?stanovanjski hiĹĄi. ProĹĄnje z dokazili poĹĄljite na: Map team d.o.o. Ĺ pindlerjeva ulica 2 c, 2310 Slovenska Bistrica.

Naš čas, 28. 11. 2019 barve: CMYK, stran 5

JUBILEJ

28. novembra 2019

60 let daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini Letos praznuje mesto Velenje 60 let. Prav tako letos obeležujemo 60-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drug drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture. Izgradnja Velenja se je začela po letu 1950, pravi temelji novega Velenja pa so bili postavljeni leta 1957, ko je bil sprejet nov urbanistični program razvoja Velenja, ki je tedaj štelo nekaj čez 2000 prebivalcev. Stekla je organizirana gradnja mesta, tj. gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov ter komunalno urejanje zemljišč. Mesto je bilo v veliki meri zgrajeno s prostovoljnim delom in udarniškimi akcijami, saj je bil to pogoj za pridobitev stanovanjske pravice. Tako so krajani Velenja regulirali reko Pako in zgradili mestno središče. Na današnjem Titovem trgu so 20. septembra 1959 slovesno predali namenu novozgrajeno središče Velenja, takrat pa je bila dokončana tudi gradnja 750 družinskih stanovanj. V mestnih naseljih se je zelo izboljšala infrastruktura, nujna za življenje v mestih, od tlakovanja in asfaltiranja cest in ulic, kanalizacije in javne higiene do ureditve vodovoda, javnih površin, parkov in igrišč.

zija Velenje) in njen internat, kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na območju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil leta 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.

Vse bolj razvejano daljinsko ogrevanje Skladno z rastjo industrije ter potreb širše družbene skupnosti po električni energiji se je nadaljevala tudi izgradnja naselij v Šaleški dolini. Posledice rudarjenja ter drugi viri onesnaževanja so že

pa tudi RLV in TGO Gorenje. Potrebe po toplotni energiji pa so v naslednjih letih še naraščale. Pri tako hitri rasti in razvoju Šaleške doline so bile leta 1974 zmogljivosti TP 1 v TE Šoštanj in s tem tudi magistralnega vročevoda že polno izkoriščene. Obseg uporabnikov se je še vedno širil, zato je bilo treba povečati proizvodne zmogljivosti TP 1 v TEŠ in tudi prenosne zmogljivosti magistralnega vročevoda (1975–1976). V sklopu gradnje IV. faze TEŠ so začeli graditi novo toplotno postajo – TP 2, ki je bila dokončana leta 1979. Sočasno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti v TEŠ je takratna DO Toplovod Velenje zgradila še drugi del centralne energetske postaje – CEP 2, v okviru katere je bil zasnovan sistem

v letih 1988–1989 smo omrežje podaljšali še do naselja Pohrastnik, dograjena je bila toplifikacija naselja Metleče v (takrat še) KS Šoštanj (1992), rekonstruirana razdelilna postaja CEP 1 in CEP 2, inštalirana tehnološko pomembna merilno registracijska oprema in nova sodobnejša zasnova procesnega vodenja sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline in rekonstruirana črpališča v proizvodnih enotah TP 1 in TP 2 – TEŠ (1993), dograjen je bil primarni sistem napajanja TP 1 in proizvodnega bloka I. v TEŠ, zaključena rekonstrukcija vseh črpalnih agregatov v črpališču Šalek– Gorica, rekonstruiran dispečerski center za tehnološko vodenje sistema, z novo tehnologijo mikroprocesorskih enot (DME) je bilo opremljenih in spuščenih

Digitalizacija povečuje učinkovitost

Začetki daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini Daljinska oskrba s toplotno energijo je dejavnost, brez katere si danes večina prebivalcev Šaleške doline težko predstavlja življenje. Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega 1956. leta, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Revolucionarna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv. Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na osnovi tega so leta 1958 začeli predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. Leta 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimna-

v vseh večjih naseljih Šaleške doline. To predstavlja neprecenljiv prispevek k bivalnemu standardu in neposredni ekološki sanaciji bivalnega prostora, ki je zaradi desetletij izkopavanja lignita in proizvodnje električne energije za potrebe RS že sicer precej obremenjeno. Pri izvajanju dejavnosti oskrbe s toplotno energijo in dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom so naši cilji zagotavljanje nemotene oskrbe oziroma čim krajše prekinitve ali motnje pri dobavi toplote našim odjemalcem ob morebitnih okvarah ali obnovah na sistemu daljinskega ogrevanja. Distribucijske zmogljivosti obvladujemo z redno periodično kontrolo opreme in omrežja, rednim vzdrževanjem infrastrukture, vzpostavljeno 24-urno dežurno službo in zadostno strokovno usposobljenostjo zaposlenih.

opozarjali, da je treba z okoljem drugače ravnati. Daljinska oskrba s toplotno energijo se je pokazala kot rešitev pred dodatnim onesnaževanjem; zaradi ugodne cene in razbremenitve uporabnikov z nabavo in uporabo drugih energentov pa je postala zaželen energetski vir tudi za prebivalce. Kapacitete stare TE Velenje so zadostovale le do leta 1970, zato so že leta 1968 začeli načrtovati priključitev mestnega toplovodnega sistema na TE Šoštanj, kjer je bila leta 1971 zgrajena prva predajna postaja (TP 1). V letih 1969–1971 je bil zgrajen magistralni vročevod od TEŠ do novozgrajene Centralne energetske postaje na Koroški cesti 3a (CEP 1) v Velenju za transformacijo temperature in tlaka za potrebe tricevnega mestnega oskrbovalnega sistema. Sistem je začel obratovati v kurilni sezoni 1971/1972, hkrati pa je prenehala obratovati iztrošena TE Velenje. Do leta 1974 so bile že tudi te kapacitete polno obremenjene in leta 1976 je bil zgrajen magistralni vročevod Šoštanj–Velenje. Nanj so se priključili novi uporabniki,

za daljinsko kontrolo TPP in dispečerski center. Z nadgradnjo obeh delov CEP je leta 1981 DO Toplovod dogradila sedanje poslovne prostore na Koroški cesti 3/a.

Po korakih do celovite energetske zasnove V naslednjih letih je bilo za daljinsko ogrevanje storjenega še mnogo, tako na območju občine Velenje kot občine Šoštanj: dograjen je bil magistralni vročevod in črpališče Šalek–Gorica (1986); v TEŠ dograjena primarna povezava proizvodnega vira TP 2 iz turbinskega odjema bloka IV. (1988), dograjena prva merilna proga na toplo vodo za kontrole točnosti toplotnih števcev v nekdanji Jugoslaviji (1989), dograjena 5/a faza magistralnega vročevoda TEŠ–CEP (1990), dograjena zadnja, 5/b faza magistralnega vročevoda med CEP in proizvodnim virom TP 1 in TP 2 (1991), do leta 1984 je bila priključena na toplovodno ogrevanje tudi že večina stanovanjskih objektov v mestu Šoštanj,

v obratovanje 40 toplotnih podpostaj, dograjena je bila prva optična komunikacijska povezava na relaciji PTT–PE Energetika (1994), dograjen primarni in sekundarni sistem toplifikacije KS Topolšica (1995), dograjen in spuščen v obratovanje sistem plinifikacije KS Škale – Hrastovec (1996), leta 1999 so bila zaključena dela za daljinsko ogrevanje Lokovice in še bi lahko naštevali. Leta 1996 je bil na osnovah temeljitih energetskih analiz in razvojnih obdelav problematike distribucije toplotne energije v Šaleški dolini izdelan prvi celovit Energetski koncept daljinske energetske oskrbe za MO Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki.

Nepredstavljiv prispevek h kakovosti bivanja Po 60 letih od prvih začetkov daljinskega ogrevanja na območju Šaleške doline lahko ugotovimo, da je izvedeno daljinsko ogrevanje s toplotno energijo

V zadnjih letih smo se v dejavnosti PE Energetika posvečali predvsem projektom za zagotavljanje največje možne učinkovitosti distribucijskega sistema toplote. Rezultati uspešno izvedenih projektov iz prejšnjih let, med katerimi lahko omenimo najpomembnejše, kot so obnova izolacij magistralnega cevovoda, uvedba avtomatskega balansiranja večjega odcepa distribucijskega sistema toplote, uvedba avtomatskega vodenja proizvodnega vira toplote po diferenčnem tlaku sistema, uvedba avtomatskega vodenja črpališč po diferenčnem tlaku sistema ter preureditev tricevnega distribucijskega sistema toplote v dvocevni sistem, so omogočili uvajanje novih možnosti pri zagotavljanju najbolj optimalne učinkovitosti sistema (zniževanje toplotnih izgub in prihranki pri transportu energije). Vpeljan daljinski sistem nadzora namreč omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje. Za projekt "Optimizacija toplovodnega omrežja z izvedbo prevezave iz tricevnega na dvocevni sistem obratovanja", ki smo ga pripravili v PE EN, smo od Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice prejeli tudi priznanje za prispevek k inovativnosti v SAŠA regiji za leto 2019. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 20. novembra Poslanci so na redni seji nadaljevali obravnavo proraÄ?unskih dokumentov za prihodnji dve leti. Pri tem so med drugim razpravljali o svarilu finanÄ?nega ministra Bertonclja pred preveliko radodarnostjo do obÄ?in. Koalicijski partnerji so se seĹĄli na kosilu, ki je bilo po oceni premierja Marjana Ĺ arca odkrito in konstruktivno. Kot je ĹĄe povedal premier, so predsedniki koalicijskih strank usklajeni in odloÄ?eni, da delajo naprej.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so uradno obtoĹžili korupcije â&#x20AC;&#x201C; oÄ?itajo mu sprejemanje podkupnin, poneverbe in zlorabo zaupanja. Netanjahu je obtoĹžbe zavrnil in jih oznaÄ?il za politiÄ?ne. Na Portugalskem se je v glavnem mestu na protestu, na katerem so zahtevali viĹĄje plaÄ?e in boljĹĄe delovne razmere, zbralo veÄ? tisoÄ? policistov.

Petek, 22. novembra

Ä&#x152;etrtek, 21. novembra

Poslanci so potrdili proraÄ?una za leti 2020 in 2021.

Vlada je sprejela predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki izboljĹĄuje urejanje etaĹžne lastnine in opredeljuje Ĺživali kot Ĺživa bitja. Na ministrstvu za pravosodje so sicer Ĺželeli Ĺživali opredeliti kot ÂťÄ?uteÄ?a Ĺživa bitjaÂŤ, a ta del ni bil sprejet. AmeriĹĄki tehnoloĹĄki velikan Google je sporoÄ?il, da politiÄ?nim kampanjam ne bo veÄ? omogoÄ?al oglaĹĄevanja, ki meri na ljudi po njihovih domnevnih politiÄ?nih usmeritvah. V Avstraliji so se ĹĄe naprej spopadali z obseĹžnimi gozdnimi poĹžari. PapeĹž FranÄ?iĹĄek je bil na obisku na Tajskem, kjer je tamkajĹĄnjo vlado pozval k zaĹĄÄ?iti otrok in Ĺžensk pred spolnim turizmom in otroĹĄko prostitucijo.

Svetovna zdravstvena organizacija je razkrila, da so mladi premalo aktivni in preveÄ? na telefonih.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da so ĹĄtirje od petih mladostnikov med 11. in 17. letom starosti po vsem svetu premalo aktivni in preveÄ? na telefonih. Val protestov je zajel Kolumbijo, kjer se je veÄ? sto tisoÄ? ljudi udeleĹžilo sploĹĄne stavke. Policija je protestnike poskuĹĄala razgnati s solzivcem, trije ljudje so v incidentu umrli. GrĹĄki premier je ogorÄ?eno sporoÄ?il, da Evropska unija ni hotela sprejeti tri tisoÄ? mladoletnih prebeĹžnikov brez spremstva, ki prebivajo v GrÄ?iji v neustreznih razmerah.

Sobota, 23. novembra Nadaljevale so se napetosti pred januarskim volilnim kongresom stranke DeSUS. Kadrovska komisija stranke je ugotovila, da pri kandidaturah za vodenje stranke pri Aleksandri Pivec in Borutu StraĹžiĹĄarju obstajajo vse-

28. novembra 2019

Ĺ˝abja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Dan po sprejetju rekordno velikih proraÄ?unov je priĹĄlo do veliko napetosti, zlasti v koaliciji. SliĹĄali smo glasna opozorila, da premierja Ĺ arca ob glasovanju ni bilo v parlamentu in da je to zgovoren znak . Obenem je nad Ĺ arec pravi, da so predsedniki koalicijskih strank proraÄ?unskimi usklajeni in odloÄ?eni, da delajo naprej. dokumenti Ĺže obvisela groĹžnja Izraelska vojska je v okolici sir- odloĹžilnega veta. Kot smo sliĹĄali, ske prestolnice Damask izvedla utegnejo tega predlagati drĹžavni obseĹžne letalske napade na cilje svetniki, ki se jim zdijo odmerjesirske vlade in iranskih sil. na sredstva za obÄ?ine prenizka. Na Malti so v povezavi z umoIzvedeli smo, da osnutku zarom preiskovalne novinarke konskih reĹĄitev za pregon paraDaphne Caruane Galizie areti- vojaĹĄkih formacij oziroma samorali enega najbolj znanih podje- oklicanih skupin, kot je Ĺ tajerska tnikov v drĹžavi Yorgena Fenecha. varda, predvideva sankcioniranje Britanski premier Boris John- noĹĄenja imitacij oroĹžja in unison je v prvem televizijskem soo- form, Ä?e posamezniki ali skupine Ä?enju pred volitvami obljubil, da vzbujajo videz, da izvajajo nalobo drĹžava Evropsko unijo zapu- ge uradnih oseb. stila najpozneje 31. januarja leta DrĹžavni zbor je na izredni seji 2020, opozicijski voditelj Jeremy ministrstvu za okolje in prostor Corbyn pa je dejal, da se Ĺželi po- priporoÄ?il, naj do pridobitve dogajati za nov izstopni sporazum. kumentacije in presoje vplivov na okolje zadrĹži gradnjo ljubljanskega kanalizacijskega kanala C0 na kraku od Broda do JeĹžice. Poslanci so po dolgotrajni razpravi potrdili proraÄ?una za 2020 in 2021, potrdili pa tudi dvig najniĹžje bruto urne postavke ĹĄtudentskega dela in podprli sodno varstvo za banÄ?ne razlaĹĄÄ?ence. Ukinitev dodatka na delovno aktivnost je imela premalo podpore.

Ponedeljek, 25. november

Ivo Vajgl se je odloÄ?ili zapustiti stranko DeSUS.

binski zadrĹžki, da stranko zapusti, pa se je odloÄ?il Ivo Vajgl. Predsednik republike Borut Pahor je v Novem Sadu na regionalnem forumu mladih voditeljev Zahodnega Balkana podprl pobudo za oblikovanje ÂťminischengenaÂŤ in ĹĄiritev Evropske unije na Zahodni Balkan. V kampusu hongkonĹĄke politehniÄ?ne univerze je po tednu dni policijskega obleganja vztrajala le ĹĄe peĹĄÄ?ica skritih protestnikov. Avstralija je sporoÄ?ila, da bo Papui Novi Gvineji posodila 300 milijonov dolarjev in ji pomagala pri gospodarskih reformah. Po tem, ko je maja Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov sprejela sicer nezavezujoÄ?o resolucijo, s katero je pozvala ZdruĹženo kraljestvo, naj ustavi svojo Âťkolonialno upravoÂŤ nad otoÄ?jem Chagos in ga preda Mavriciju, se je izkazalo, da London tega v predlaganem roku ni storil. Socialdemokratska Ĺžupanja mesteca Arnsdorf blizu Dresdena na vzhodu NemÄ?ije je po groĹžnjah skrajno desniÄ?arskih skupin odstopila.

Nedelja, 24. novembra Mediji so poroÄ?ali, da se je veÄ?er prej na shodih po Franciji in Italiji zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi, ki so pozivali h konÄ?anju nasilja nad Ĺženskami. UdeleĹženci so spomnili na ĹĄtevilne Ĺženske, ki so jih ubili njihovi zdajĹĄnji ali nekdanji partnerji. Bolivijski kongres, v katerem ima veÄ?ino Gibanje za socializem nekdanjega predsednika Eva Moralesa, ki je po pritisku vojske odstopil, je potrdil predlog zakona, ki odpira pot za nove volitve, na katerih pa Morales ne bo mogel kandidirati. V Hongkongu so volili Ä?lane okroĹžnih svetov. Po poroÄ?anju tamkajĹĄnjih medijev naj bi veÄ?ino glasov osvojile prodemokratiÄ?ne stranke. Volilna udeleĹžba je bila rekordna, saj je svoj glas oddalo veÄ? kot 71 odstotkov volilnih upraviÄ?encev, kar je najveÄ? doslej.

Pred preiskovalno komisijo DrĹžavnega zbora je nekdanji guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Jazbec pojasnil svoj pogled na sanacijo bank. Sova je neuradno zaradi izdaje tajnih podatkov ovadila predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb Mateja Tonina. HrvaĹĄki uÄ?itelji in profesorji so se po mesecu dni stavke zbrali na osrednjem trgu v Zagrebu in znova zahtevali ureditev zaostajanja plaÄ?.

Na hrvaĹĄkih ulicah se je zbralo okrog 20 tisoÄ? protestnikov.

VeÄ? evropskih drĹžav so moÄ?no prizadele hude poplave in neurja. V Franciji so umrli ĹĄtirje ljudje, v GrÄ?iji dva Ä?loveka, v Italiji so v narasli reki naĹĄli truplo 52-letnice. Avstralijo je pretresala tragedija, v kateri sta zaradi vroÄ?ine umrli sestrici, stari eno in dve leti, ki ju je mama veÄ? ur pustila v avtu pred domaÄ?o hiĹĄo. Proti 27-letnici so oblasti vloĹžile obtoĹžnico za umor. Roparji so vdrli v zgodovinski del zakladnice muzeja v Dresdnu, ki hrani eno izmed najveÄ?jih in najbolje ohranjenih zbirk baroÄ?nih dragocenosti v Evropi.

Torek, 26. novembra Poslanci so bili delovni: spet so uvedli kulturni evro, zavrnili predlog SDS o drĹžavnem jamstvu za stanovanjska posojila, potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?una in podaljĹĄali prehodno obdobje za prekinitev lastniĹĄkih povezav med lekarnami in veledrogeristi. Izvedeli smo, da Ĺželi vlada poviĹĄati globe za tiste, ki z imitacijami oroĹžja povzroÄ?ajo nelagodnost med ljudstvom uniformirane skupine. Albanijo je prizadel najhujĹĄi potres v zadnjih desetletjih. Umrlo je najmanj 20 ljudi, ĹĄtevilni so ostali ujeti pod ruĹĄevinami, veÄ? kot 600 je bilo ranjenih. V Maliju je v operaciji proti dĹžihadistom umrlo 13 francoskih vojakov, kar je najveÄ?, odkar so francoski vojaki prisotni v tej drĹžavi.

Kontrasti Ĺ e danes se spomnim presenetljive razlike med Ruando in Ugando, med katerima sem pred leti potovala na poÄ?itnicah V Ugandi so bile ceste luknjaste, taksisti z motorji niso nosili Ä?elad, osebna vozila pa so bila poĹĄteno prenapolnjena (v avto za pet oseb je voznik lahko natlaÄ?il tudi sedem ljudi â&#x20AC;&#x201C; dva na sovoznikovem sedeĹžu in (vsaj) ĹĄtiri zadaj). Ruanda je bila velik kontrast. Ceste so bile urejene. Taksi motoristi so ti najprej dali Ä?elado, preden si sedel na motor. V prestolnici si se iskreno poÄ?util varno, Ä?e niÄ? drugega zaradi vseh vojakov in policistov s puĹĄkami na vsakem koraku. Paul Kagame je bil po genocidu leta 1994 sprva podpredsednik in obrambni minister, od leta 2000 pa je uradni predsednik. Njegova TjaĹĄa Zajc vlada si je zadala izkoreniniti korupcijo, kar je vidno tudi pri naloĹžbah, kot so ceste. V Ruandi danes ĹĄe zdaleÄ? ni vse idealno. Med drugim v drĹžavi, ki na zunaj morda deluje demokratiÄ?no, ni dovoljena nikakrĹĄna kritika oblasti. Ĺ e ena problematiÄ?na stvar je okrnjeno zdravstvo. V drĹžavi z dvanajst milijonov prebivalcev je manj kot 700 zdravnikov. To nanese na manj kot 0,1 zdravnika na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je po zadnjih podatkih zdravniĹĄke zbornice 6514 aktivnih zdravnikov, za dva milijona prebivalcev. Vsak problem je za nekoga priloĹžnost, in tako tudi na zdravstvenem podroÄ?ju razliÄ?na zagonska podjetja testirajo ali ponujajo svoje reĹĄitve. V medijih bolj odmevno je podjetje Zipline, ki z droni dostavlja nujne medicinske pripomoÄ?ke, kot so zaloge krvi. Da bi olajĹĄali dostop do zdravstvenega osebja, je v Ruando vstopilo britansko podjetje Babylon, ki v Veliki Britaniji korenito spreminja zdravstveni sistem s svojo z umetno inteligenco podprto aplikacijo, ki omogoÄ?a osnovno postavitev diagnoze, in Ä?e je potrebno, tudi telekonzultacijo z zdravnikom ali kasneje pregled v Ĺživo. Zato, ker je ta naÄ?in stika z zdravstvom bolj primeren za uporabnike, ni malo nezadovoljstva pri zdravnikih, ki delajo znotraj britanskega zdravstvenega sistema NHS in na katere finanÄ?no vpliva spreminjanje denarnih tokov, ki jih povzroÄ?a uporaba Babylona. Prebojne inovacije nikoli niso prijetne za obstojeÄ?i sistem. V Ruandi Babylon ali â&#x20AC;&#x201C; kot se imenuje tam Babyl â&#x20AC;&#x201C; deluje prilagojeno. PriporoÄ?ila in algoritmi so ĹĄe v razvoju, saj imajo ljudje drugaÄ?ne zdravstvene teĹžave kot na Zahodu. Tehnologija ne sloni na aplikaciji na pametnih telefonih, ampak sistem predstavljajo zdravniki in medicinske sestre v klicnem centru. Kot mi je pojasnil zdravstveni vodja v podjetju, je sicer zdravstveni sistem v Ruandi celovito razdelan: v skupnostih so aktivni zdravstveni delavci, ki skrbijo za oskrbo, kot so obiski noseÄ?nic. V primeru potrebe po zdravstveni oskrbi mora posameznik v zdravstveni dom, v katerem so praviloma medicinske sestre. Na viĹĄji ravni pa je delujoÄ?ih ĹĄe veÄ? bolniĹĄnic. Na pogled se zdi, da so stvari urejene. A pogovori z lokalnim prebivalstvom kaĹžejo, da je situacija vse prej kot roĹžnata. Prav zato, ker je zdravnikov tako malo, traja neskonÄ?no dolgo, preden se zdravstveni delavci, do katerih prebivalstvo, sploh v ruralnih obmoÄ?jih, ima dostop, odloÄ?ijo, da te do zdravnika napotijo. Naslednja teĹžava je, da so zdravniki slabo izobraĹženi, mi je dejal eden od sogovornikov, do katerih sem pristopila z obljubo o anonimnosti. Da je izobrazba zdravnikov problematiÄ?na, mi je postalo jasno ob naslednjem pogovoru, v katerem je sogovornik povedal, da so njegovi mami trije razliÄ?ni zdravniki postavili povsem razliÄ?ne diagnoze â&#x20AC;&#x201C; od tega, da ne gre za niÄ? resnega, do tega, da ima raka. Zaradi vsega tega tisti, ki si zdravstveno oskrbo lahko privoĹĄÄ?ijo, pomoÄ? iĹĄÄ?ejo v drugih drĹžavah. V razvitem svetu inovacije, podprte z umetno inteligenco, Ĺže navduĹĄujejo futuriste in omejen krog uporabnikov. Morda bodo Ä?ez Ä?as pozitivne spremembe ĹĄe bistveno bolj vidne v drĹžavah v razvoju. A do tja je ĹĄe dolga pot: uporabna umetna inteligenca je lahko razvita le s kakovostnimi podatki. Teh pa v Ruandi (ĹĄe) ni. đ&#x;&#x201D;˛

Prehodno obdobje za viĹĄje pokojnine Protestniki v Franciji in Italiji so opozarjali na nedopustno nasilje nad Ĺženskami.

V drugem krogu predsedniĹĄkih volitev v Romuniji je zmagal sedanji predsednik Klaus Iohannis. Blizu romunske obale ob Ä&#x152;rnem morju se je prevrnila velika tovorna ladja, na kateri je bilo okrog 15 tisoÄ? ovac. Po tem, ko so reĹĄevalci reĹĄili vseh 22 Ä?lanov posadke, so se lotili obĹĄirne akcije reĹĄevanja Ĺživali.

Iz NemÄ?ije so Ĺže poroÄ?ali o recesiji.

NemĹĄki avtomobilski proizvajalec Audi je sporoÄ?il, da bo do leta 2025 zmanjĹĄal ĹĄtevilo delovnih mest za 7500, ker Ĺželi prihraniti veÄ? milijard evrov. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je pred dnevom zahvalnosti tradicionalno pomilostil dva purana.

Ljubljana, 25. novembra â&#x20AC;&#x201C; Odbor drĹžavnega zbora za delo je podprl dopolnjeni predlog pokojninske novele. Predlog pokojninske novele pri moĹĄkih postopno zviĹĄuje odmerni odstotek za izraÄ?un pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka, medtem ko za Ĺženske taka odmera Ĺže velja. Prehodno obdobje za zviĹĄanje odmernega odstotka za moĹĄke bo po predlogu trajalo do 1. januarja 2025. Pokojnina upraviÄ?enke oz. upraviÄ?enca pa se bo po predlogu za vsakega otroka poviĹĄala za 1,36 odstotka, a najveÄ? za tri otroke. đ&#x;&#x201D;˛

lokalne novice

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 7

S svojim znanjem do veriĹžnega smernega transporterja

Zavedajo se, da je treba poskrbeti za prihodnost Sistem daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline drugi najdaljĹĄi v drĹžavi â&#x20AC;&#x201C; Vsako leto za vlaganja blizu 4 milijone evrov â&#x20AC;&#x201C; IĹĄÄ?ejo moĹžnosti za alternativne oblike ogrevanja Tatjana PodgorĹĄek

29. novembra leta 1959 so na sistem daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline prikljuÄ?ili prva gospodinjstva v takratnem mestu Velenje. V 60 letih delovanja je danes na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj nanj prikljuÄ?enih veÄ? kot 30.000 prebivalcev ter vsa industrija, kar pomeni, da sistem daljinskega ogrevanja oskrbuje okoli 3.800 objektov v Ĺ aleĹĄki dolini. Po toplotni moÄ?i in dolĹžini distribucijskega omreĹžja je sistem drugi najveÄ?ji v drĹžavi. Komunalno podjetje Velenje kot upravljalec daljinskega sistema izvaja poleg oskrbe s toplotno energijo ĹĄe oskrbo z zemeljskim plinom, od leta 2008 deluje v mestni obÄ?ini Velenje ĹĄe sistem absorpcijskega daljinskega hlajenja s toploto.

Ĺ e danes tehnoloĹĄki preseĹžek

Mag. GaĹĄper Ĺ karja, direktor Komunalnega podjetja Velenje, priznava, da so bili ljudje, ki so vodili Velenje pred 60 leti, pravi vizionarji. Prvi so v sedanji Sloveniji in takratni Jugoslaviji dvignili kakovost Ĺživljenja obÄ?anov z moĹžnostjo ogrevanja njihovih domov s sistemom daljinskega ogrevanja. ÂťRes je bil za takratne

Ä?ase to tehnoloĹĄki preseĹžek in ĹĄe danes bi ga lahko tako oznaÄ?ili. Pohvala in zahvala naĹĄim predhodnikom, zato je naĹĄa zaveza in odgovornost, da sistem, ki smo ga prevzeli v 'dobri kondiciji', kot

izvajajo ukrepe za zmanjĹĄanje izgub, racionalizirajo poslovanje, s Ä?imer Ĺželijo zagotoviti kakovostno oskrbo uporabnikom po zanje Ä?im bolj sprejemljivi ceni.

GaĹĄper Ĺ karja: ÂťPrizadevamo si zagotavljati kakovostno in nemoteno oskrbo s toploto po sprejemljivi ceni za uporabnike.ÂŤ

takega ohranjamo, ga nenehno posodabljamo ter s tem zagotavljamo obÄ?anom nemoteno in kakovostno oskrbo s toploto.ÂŤ Ĺ karja zagotavlja, da vlagajo v obnovo in posodobitev sistema vsako leto blizu 4 milijone evrov, od tega pribliĹžno dva milijona iz najemnine, preostanek iz vzdrĹževanja. Prav tako se trudijo ter

Na spremembe se Ĺželijo pripraviti pravoÄ?asno

Sogovornik je prepriÄ?an, da je pred sistemom daljinskega ogrevanja svetla prihodnost, ne glede na to, da prihajajo Ä?asi sprememb, ki jih napovedujejo trendi ter zahteve ob prehodu na brezogljiÄ?no druĹžbo. Zavedati se moramo, meni Ĺ karja, da

je sistem daljinskega ogrevanja Ĺže v preteklosti veliko prispeval k ohranjanju narave. Z njim so se v tukajĹĄnjem okolju ÂťznebiliÂŤ mnogih individualnih kuriĹĄÄ?, zato imajo obÄ?ani v Velenju in Ĺ oĹĄtanju enega najÄ?istejĹĄih ozraÄ?ij v Sloveniji. ÂťS posodobitvami in drugimi aktivnostmi dokazujemo, da se zavedamo skrbi za prihodnost sistema, da sledimo dogajanjem na tem podroÄ?ju.ÂŤ Za zdaj temu sledijo z izdelavo raznih ĹĄtudij. Trenutno je v izdelavi druga faza ĹĄtudije, s katero iĹĄÄ?ejo moĹžnosti alternativnega ogrevanja oziroma iskanja drugih oblik proizvodnje toplote. Na vpraĹĄanje, ali oziroma kako bodo zaznamovali 60-letnico delovanja sistema daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline, pa GaĹĄper Ĺ karja odgovarja: ÂťLetos je tudi mesto Velenje praznovalo 60-letnico in v sklopu ĹĄtevilnih dogodkov ob praznovanju smo tudi mi zanamovali obletnico delovanja sistema daljinskega ogrevanja. Rast in razvoj mesta sta namreÄ? tesno povezana z razvojem ustrezne komunalne infrastrukture. Sicer pa bomo v lokalnih medijih in na spletni strani podjetja objavili vse pomembne mejnike, ki so zaznamovali 60-letno delovanje sistema daljinskega ogrevanja.ÂŤ

Strokovnjaki Premogovnika Velenje so sami razvili smerni transporter, izdelali pa so ga v hÄ?erinskem podjetju Sipoteh Velenje, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na Premogovniku Velenje so znani tudi po tem, da sami razvijejo razliÄ?no opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu. K dosedanjim uspehom so prejĹĄnji teden dodali veriĹžni transporter, ki je v celoti plod lastnega inĹženirskega dela. Transporter, ki ga je izdela-

Transporter vkljuÄ?uje obstojeÄ?i lomilec veÄ?jih kosov premoga in udarni drobilec s hidravliÄ?nim horizontalnim in vertikalnim uravnavanjem drobilnika. V dolĹžino meri 43 metrov, posamezni pogon deluje z moÄ?jo 300 kW, hitrost verige pa znaĹĄa od 0,8 do 1,26 metra na sekundo.

VeriĹžni transporter je plod znanja strokovnjakov Premogovnika Velenje.

đ&#x;&#x201D;˛

Asfalt bo podlaga za granit

Med poskusnim obratovanjem bodo spremljali obratovanje stroja in po potrebi odpravili morebitne napake.

Ureditev Trga bratov Mravljakov v obmoÄ?je, prijazno prometu, pospeĹĄeno poteka

lo hÄ?erinsko podjetje Sipoteh, je uspeĹĄno opravil test in bo kmalu zmontiran v jami Premogovnika, 500 metrov pod zemeljskim povrĹĄjem. TakĹĄen transporter so ga v preteklosti dobavljali od drugih proizvajalcev.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25. novembra â&#x20AC;&#x201C; Takoj po sprejetju Celostne prometne strategije leta 2017 je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zaÄ?ela izvajati ukrepe za trajnostno mobilnost. Med prvimi velikimi je preureditev Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?ja prijaznega prometa. ZaÄ?eli so avgusta lani, zakljuÄ?ili bodo julija prihodnje leto. Dela izvaja podjetje Nivig iz Ĺ oĹĄtanja, stala bodo 1.290.000 evrov, od tega 817.000 evrov predstavljajo sredstva evropskega Kohezijskega sklada. Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ko se pogovarjamo o tem, vedno s ponosom povedo, da so med triindvajsetimi prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami prejeli najviĹĄji deleĹž sofinanciranja. ÂťDela intenzivno potekajo. BliĹža se zima, treba je hiteti in vrhnji ustroj Ä?im prej dokonÄ?ati,ÂŤ je v ponedeljek, ko smo se z njim sreÄ?ali na gradbiĹĄÄ?u, dejal direktor Niviga Luka Petrak. ÂťStojiva na asfaltni podlagi, nosilnem sloju za konÄ?no podlago. Ta bo veÄ?inoma iz granitnih kock, na peĹĄpoteh ob hiĹĄah pa iz granitnih ploĹĄÄ?.ÂŤ Dela bodo vsekakor konÄ?ali do roka, je zagotovil in povedal, da jih je na gradbiĹĄÄ?u vsak dan v povpreÄ?ju deset. Njihovo delo z zanimanjem spremljajo in ÂťnadzirajoÂŤ Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. ÂťPrav je tako. To nas samo veseli. Jih

MED VAMI

28. novembra 2019

Luka Petrak: ÂťZelo hitimo, izkoristimo vsak dan. Zima je pred vrati.ÂŤ

Strokovnjaki bodo v poskusnem obdobju spremljali obratovanje stroja in po potrebi odpravljali morebitne tehnoloĹĄke napake ali pomanjkljivosti. đ&#x;&#x201D;˛

SreÄ?anje partnerjev projekta Smart Commuting

pa tudi sami sproti obveĹĄÄ?amo o tem, kaj se dogaja in kako daleÄ? smo.ÂŤ Nekaj teĹžav, predvsem z dostopom, imajo tisti, ki v lokalih vzdolĹž trga opravljajo dejavnost.

Petrak pravi, da kolikor se le da, lastnikom in obiskovalcem sproti omogoÄ?ajo dostope. ÂťTo je bilo do zdaj res precej teĹžko, zdaj, ko je asfalt poloĹžen, pa je malo laĹžje.ÂŤ

Leto bodo zakljuÄ?ili uspeĹĄno

V podjetju Nivig je petnajst zaposlenih. Pred nekaj dnevi so zakljuÄ?ili velik projekt izgradnje kanalizacije in Ä?istilne naprave v Slovenskih Konjicah, prejĹĄnji teden so se lotili gradnje Ä?istilne naprave v LuÄ?ah. Leto bodo uspeĹĄno zakljuÄ?ili.

Zaradi oteĹženega dostopa je nekaterim precej upadel promet. Svetnik sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik je zato ob obravnavi proraÄ?una za prihodnje leto vodstvo obÄ?ine vpraĹĄal, ali so za ta namen predvidena kakĹĄna sredstva. PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev mu je zagotovil, da bodo nadomestila vkljuÄ?ena v sklop naloĹžbe. đ&#x;&#x201D;˛

Velenje â&#x20AC;&#x201C; V Velenju so se sreÄ?ali partnerji projekta Smart Commuting. V njem sodeluje ĹĄest drĹžav: Slovenija, Italija, HrvaĹĄka, MadĹžarska, Avstrija in Ä&#x152;eĹĄka. SreÄ?anje je bilo delovno, analizirali so aktivnosti, ki jih v sklopu projekta izvajajo posamezni partnerji, in se dogovorili o naÄ?rtih za prihodnje. Sodelovanje med partnerji projekta na evropski ravni vsakemu projektnemu partnerju omogoÄ?a uÄ?enje na osnovi dobrih in tudi manj uspeĹĄnih praks. Mestna obÄ?ina Velenje je oktobra v okviru projekta Smart Commuting s ĹĄtirimi elektriÄ?nimi kolesi in novima terminaloma na Bicy postajah pri obÄ?ini in na Gorici nadgradila sistem izposoje mestnih koles Bicy (drugih pet elektriÄ?nih koles in dve novi postaji, s katerimi so nadgradili

sistem, so financirali iz drugih projektov). Namen projekta Smart Commuting je sprememba naÄ?ina razmiĹĄljanja o izbiri prometnih sredstev in zagotovitev osnov trajnostnega naÄ?rtovanja prometa s pomoÄ?jo oblikovanja celostne prometne strategije na regionalni ravni. Celostno prometno naÄ?rtovanje postavlja v ospredje ljudi namesto avtomobilov in enakovredno obravnava vse naÄ?ine mobilnosti: peĹĄce, kolesarje, javni potniĹĄki promet in avtomobile. Projekt Smart Commuting delno financira Evropska unija iz programa Interreg Srednja Evropa. Celotna vrednost projekta je 1.555.337 evrov. Vrednost projekta za Mestno obÄ?ino Velenje znaĹĄa 167.029 evrov. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 8

IZOBRAĹ˝EVANJE

Ĺ Ĺ K menjal vodstvo

Na Ĺ CV 7 zlatih dijakov v logiki

Novi predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba je JoĹĄt KodriÄ?, nove sile so tudi v upravnem odboru Tina Felicijan

Velenje, 23. november â&#x20AC;&#x201C; V soboto so se ĹĄaleĹĄki ĹĄtudenti zbrali na volilni skupĹĄÄ?ini Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba in izvolili novo vodstvo. Po treh mandatih je BlaĹž MoĹĄmondor mesto predsednika predal JoĹĄtu KodriÄ?u, ki je v upravni odbor poleg treh dosedanjih Ä?lanov povabil kar nekaj novih obrazov.

UspeĹĄno so izvedli vse veÄ?je projekte

Dosedanji predsednik BlaĹž MoĹĄmondor je ob zakljuÄ?ku svojega predsednikovanja med najveÄ?je projekte Ĺ Ĺ K-ja, ki jih je upravni odbor uspeĹĄno izvajal, naĹĄtel tradicionalni festival Dnevi mladih in kulture s koncerti na Titovem trgu, na travniku pred Velenjskim gradom, v Letnem kinu ter dogodke v Pekarni, pa dijaĹĄko razliÄ?ico festivala Park s5 dogaja in druge tradicionalne projekte, kot so sreÄ?anja ĹĄaleĹĄkih ĹĄtudentov v ĹĄtudijskih mestih in zabavni veÄ?eri s kulturnim programom v Velenju. Je pa v tem Ä?asu zaradi razpada uredniĹĄke ekipe prenehala izhajati Rit â&#x20AC;&#x201C; ĹĄtudentska revija Racionalno izbrane teme. Med novostmi je omenil pvrnitev osrednjega rock koncerta Dnevov mladih in kulture na Velenjski grad ter veÄ?ere igranja druĹžabnih iger Plays, ki poteka v Pekarni. NaÄ?rtovali so tudi ponovno organizacijo Akademske-

ga plesa, a so ta izziv prepustili novemu vodstvu. Novemu vodstvu predajajo klub v dobri kondiciji, pravi MoĹĄmondor in pojasnjuje, da se je Ĺ Ĺ K finanÄ?no okrepil zaradi koncesijskih dajatev Ĺ tudentske organizacije Slovenije, poleg tega pa uspeĹĄno kandidira na razpisih Mestne obÄ?ine Velenje za sofinanciranje raznih projektov. Klub trenutno zdruĹžuje okrog 450 Ä?lanov, kar je primerljivo s preteklimi leti. Nova ekipa pa je zagnana in bo delovanje kluba zagotovo spravila

na ĹĄe viĹĄjo raven, je prepriÄ?an MoĹĄmondor, ki se bo sedaj posvetil ĹĄtudiju geotehnologije, rudarstva in okolja v Ljubljani, bo pa spremljal delovanje kluba in pomagal pri uvajanju nove ekipe.

ZaÄ?enjajo s sveĹžo energijo

Novo vodstvo kluba se je izoblikovalo iz nekdanjih Ä?lanov dijaĹĄke sekcije. Vanjo so srednjeĹĄolski prijatelji pred leti povabili tudi novega predsednika Ĺ Ĺ K JoĹĄta KodriÄ?a, danes ĹĄtudenta geogra-

BlaĹž MoĹĄmondor in novi predsednik JoĹĄt KodriÄ?

Na volilni skupĹĄÄ?ini so Ä?lani Ĺ Ĺ K izvolili tudi predstavnika v zvezi Ĺ KIS in Svetu Ĺ OLS. Tudi letos jih bo na nacionalni ravni ĹĄtudentskega organiziranja zastopal Vid Stropnik. Novi Ä?lani nadzornega odbora kluba BlaĹž MoĹĄmondor, Vid Hrovat in MaruĹĄa SkorniĹĄek pa so postali tudi Ä?astni Ä?lani.

fije, ki je hitro zaÄ?el prevzemati organizacijske naloge in ugotovil, da mu tako idejna zasnova kot tehniÄ?na izvedba raznih aktivnosti z vrstniki in ĹĄirĹĄo javnostjo leĹži. Zato je prevzel pobudo svojega predhodnika in Ä?lanov upravnega odbora, v katerem je zadnje leto deloval tudi sam, naj kandidira za predsednika. Kaj s sodelavci naÄ?rtujejo za naslednje obdobje kluba? ÂťV zadnjih letih opaĹžamo, da koncertna kultura, na kateri so preteĹžno slonele zabavne in kulturne dejavnosti kluba, med mladimi upada. KaĹže, da naĹĄe generacije veÄ?erna druĹženja na koncertih in drugih zabavah ne zanimajo veÄ? tako kot prejĹĄnje. Zato se bomo bolj usmerili v izobraĹževalne in socialno naravnane projekte. Trenutno uspeĹĄno vodimo projekt Plays, ki spodbuja druĹženje ob igranju namiznih iger,ÂŤ je dal za primer in dodal, da si mladi danes bolj Ĺželijo kvalitetnih druĹženj ob zabavnih vsebinah, kot da gredo paÄ? ven na klepet, pijaÄ?o ali koncert. Bodo ohranjali tradicionalne projekte? ÂťPrav zato, ker zadnja leta opaĹžamo, da so tradicionalni projekti vedno slabĹĄe obiskani, se nam ne zdi smiselno po vsej sili izvajati vsega, kar so poÄ?eli naĹĄi predhodniki. Razvijali bomo nove ideje, ki se nam bodo zdele bolj smiselne za ta Ä?as,ÂŤ napoveduje JoĹĄt KodriÄ?. đ&#x;&#x201D;˛

Filmski dnevi LUX tudi v Velenju V Kinu Velenje so zavrteli tri finaliste za letoĹĄnjo filmsko nagrado LUX, ob tem pa je velenjske srednjeĹĄolce obiskala vodje pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak Tina Felicijan

V Filmske dneve LUX, ko izbrani kinematografi po vsej Evropi vrtijo evropske filme, ki so se zaradi aktualnih tematik in osvetljevanja sodobne evropske druĹžbe uvrstili v finale evropske filmske nagrade LUX, se je z dvema projekcijama za dijake Ĺ olskega centra Velenje in eno za ĹĄirĹĄo javnost vkljuÄ?il tudi Kino Velenje. Nagrado LUX od leta 2007 podeljuje Evropski parlament z namenom spodbujanja medkulturnega dialoga, medsebojnega razumevanja v kulturno in jezikovno raznoliki Evropski uniji ter javne razprave o aktualnih evropskih temah. Film je namreÄ? ena najbolj prodornih oblik umetniĹĄkega izraĹžanja in doseganja najĹĄirĹĄe javnosti. Zato je pomemben prispevek filmske nagrade LUX tudi podpiranje distribucije evropskih koprodukcij znotraj Evropske unije s financiranjem podnaslavljanja v vseh 24 uradnih jezikih. ÂťFilmska nagrada Lux spodbuja razpravo o obiÄ?ajno druĹžbeno kritiÄ?nih tematikah, ki jih ti filmi obravnavajo. Njeno poslanstvo pa je tudi spodbujanje distribucije evropskih koprodukcij. Na televizijskih zaslonih smo namreÄ?

Evropskega parlamenta nagovarjajo s ĹĄtevilnimi aktivnostmi, so namreÄ? prav mladi. Zelo razĹĄirjen je projekt Ĺ ola ambasadorka Evropskega parlamenta, v katerega so vkljuÄ?eni tudi Velenjski srednjeĹĄolci. ÂťNamen aktivnosti je

â?ą Vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak

Cilj filmske nagrade LUX je pribliĹžati raznolikost in bogastvo evropskega filma Ä?im veÄ? Evropejcem in spodbuditi javno razpravo o temah, ki jih filmi v izboru za nagrado obravnavajo. vajeni preteĹžno hollywoodske produkcije, zelo redko vidimo kakĹĄen dober evropski film. Lux pa spodbuja prav to, saj so vsi finalisti prevedeni v 24 jezikov in predvajani po vsej Evropi,ÂŤ je

pomen nagrade in filmskih dni pojasnila vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak, ki je obiskala Velenje minuli teden, ko so se v Kinu Velenje odvrteli trije finalisti. Ob tej priloĹžnosti je nagovorila dijake Ĺ olskega centra Velenje. Ciljna skupina, ki jo nacionalne pisarne

LetoĹĄnji zmagovalni film bo nagrado LUX prejel 27. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

spoznavanje prednosti, vrednot Evropske unije, projekt pa spodbuja tudi aktivno drĹžavljanstvo. Kadar gre za volitve, smo Slovenci, sploh pa mladi, zelo pasivni. Cilj naĹĄega delovanja z mladimi je to spremeniti,ÂŤ je ĹĄe povedala.

online www.nascas.si

28. novembra 2019

đ&#x;&#x201D;˛

Vsako leto se dijaki vseh ĹĄol Ĺ CV mnoĹžiÄ?no udeleĹžujejo ĹĄolskega tekmovanja in se preizkuĹĄajo v logiÄ?nem razmiĹĄljanju. NajboljĹĄi so se uvrstili na 34. drĹžavno tekmovanje iz znanja logike, ki je bilo v soboto, 9. novembra, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V Sloveniji je letos tekmovalo 5.008 dijakov. Na drĹžavno tekmovanje se je uspelo uvrstiti 559 dijakov. Med njimi je bilo tudi 17

Vipavc, so prejeli srebrno priznanje. Njihova mentorica je bila Silvestra JevĹĄenak. Rok Tadej BrunĹĄek, GaĹĄper GlinĹĄek in NeĹža Vipavc so si z dobrim reĹĄevanjem naloge iz lingvistike prisluĹžili vabilo na priprave za mednarodno lingvistiÄ?no olimpijado, ki bo letos v Latviji. Izbirni test bo marca in najboljĹĄi ĹĄtirje v drĹžavi se bodo uvrstili v slovensko olimpijsko ekipo. Na lanski lingvistiÄ?ni

Velenjski gimnazijci na tekmovanju

AnĹže GorĹĄek, Jure Majcen, AndraĹž PodpeÄ?an, Jan Novak

gimnazijcev in ĹĄtirje dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje. Tekmovali so v ĹĄtirih tekmovalnih skupinah po posameznih letnikih. Zlato priznanje so si iz gimnazije priborili Rok Tadej BrunĹĄek, dijak 2. letnika, GaĹĄper GlinĹĄek in Katja JevĹĄenak iz 3. letnika ter dijakinja 4. letnika Tina JurkoĹĄek. Ema Hojan, AljaĹž SoviÄ?, Jernej Ĺ adl, Tamara Logar in NeĹža

olimpijadi v JuĹžni Koreji je barve Slovenije Ĺže zelo uspeĹĄno zastopal Rok Tadej BrunĹĄek. Iz Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole so se drĹžavnega tekmovanja udeleĹžili iz 1. letnika Jan Novak, iz 3. letnika pa AnĹže GorĹĄek, Jure Majcen in AndraĹž PodpeÄ?an. Dobitniki zlatega priznanja so postali Jan Novak, AnĹže GorĹĄek in Jure Majcen. Mentor je bil Nino GolÄ?man. đ&#x;&#x201D;˛

Ljubezen do materinĹĄÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Na 8. nateÄ?aju za najboljĹĄe ljubezensko pismo v Sloveniji za leto 2019 sta se izkazali VelenjÄ?anka Anastazija GraÄ?ner (Gimnazija Velenje) in Ĺ oĹĄtanjÄ?anka Katja Brvar (I. Gimnazija Celje), prva je med 55 srednjimi ĹĄolami na nateÄ?aju osvojila 1. mesto, druga 3. mesto. Tema letoĹĄnjega nateÄ?aja je bila Ljubezen do materinĹĄÄ?ine. Anastazija je strokovno komisijo navduĹĄila z izredno bogatim in dodelanim besediĹĄÄ?em ter izvir-

nim pristopom do predstavljene teme. Avtorica nastopa v vlogi umetnice, ki skozi svojo duĹĄo nagovori materinĹĄÄ?ino in posredno tudi svojo domovino. Katja pa v bogata in podprta razmiĹĄljanja vpelje svojo ljubezen do materinĹĄÄ?ine. Pri tem ne pozabi na vse velike in pomembne Slovence, ne boji pa se tudi priznati, da ji ni bila vedno zvesta, a obljubi, da bo storila vse, da jo bo ohranila na bogati in Ä?utni osebni ravni. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Okrogla miza o duĹĄevnem zdravju in Labirint nasilja Velenje, 28. november â&#x20AC;&#x201C; TekoÄ?i mesec je mesec duĹĄevnega zdravja, minuli ponedeljek pa je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad Ĺženskami. DuĹĄevnemu zdravju je posveÄ?ena danaĹĄnja okrogla miza, ki se bo v sklopu projekta eMCe plac ozaveĹĄÄ?a zaÄ?ela ob 17. uri v klubu eMCe plac. Izbrani gostje bodo govorili o dejavnikih, ki ogroĹžajo duĹĄevno zdravje predvsem mladih, ter ponudili reĹĄitve. Pred razpravo pa bo v klubu potekala izkustvena delavnica Labirint nasilja, ki jo bodo od 13. ure dalje izvajale strokovne delavke velenjske enote Varne hiĹĄe. Prikazale bodo znake in oblike nasilja ter ponudile đ&#x;&#x201D;˛ tf informacije o pomoÄ?i Ĺžrtvam nasilja. â&#x20AC;

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 9

KULTURA

28. novembra 2019

10 let, 100 kolumn, 62.469 besed

Preplet Ĺživljenj

Bojan PavĹĄek je v svojem knjiĹžnem prvencu zbral vseh sto kolumn, ki jih je v desetih letih napisal za naĹĄ Alternator â&#x20AC;&#x201C; Ĺ e danes stoji za vsemi 62.469 besedami

Peta knjiga (v petih letih) Stojana Kneza â&#x20AC;&#x201C; energoterapevta, mojstra rituala hoje po Ĺžerjavici, prostovoljca â&#x20AC;Ś

Tina Felicijan

Ĺ˝e kot otrok je opazoval svet okrog sebe in ga poskusil razumeti, razlagal pa si ga je po svoje, predvsem skozi barve in oblike, se spominja Bojan PavĹĄek, po izobrazbi arhitekt, ki pod znamko OPA!celica deluje na ĹĄirokem podroÄ?ju vizualnih komunikacij. Razmisleki so ga privedli do zanimivih spoznanj, ki jih je na povabilo MatjaĹža Ĺ aleja, enega od piscev kolumn v rubriki Peta kolona (danes Alternator) v NaĹĄem Ä?asu, zaÄ?el deliti s ĹĄirĹĄo javnostjo. Kolumne, pravi, mu omogoÄ?ajo konstruktivno, na trenutke kritiÄ?no izraĹžanje. ÂťJe pa res, da znam tudi pohvaliti,ÂŤ dodaja in med lastnosti dobrega kolumnista priĹĄteje izvirnost in poglobljenost. Kaj pa dobrega kritika loÄ?i od nergaÄ?a? ÂťIz besedila se takoj zaÄ?uti, ali gre za izpoved neke osebe skozi frustracije, zagrenjenost, nadvlado egoizma, ali pa gre za informacije, ki nudijo temelje za nadaljnje delo.ÂŤ Pravi, da njegove kolumne doseĹžejo namen, ko nekomu odprejo nov pogled na svet. V ĹĄtevilnih kolumnah se ukvarja z arhitekturo, urbanistiko, urejanjem javnega prostora v Ĺ aleĹĄki dolini, kakovostjo Ĺživljenja v urbanem okolju, sodobnim naÄ?inom Ĺživljenja nasploh, gospodarstvom, kulturo, posebno veliko pa razmiĹĄlja o ĹĄirokem spektru posledic izkopavanja premoga in obratovanja termoelektrarne. ÂťĹ aleĹĄka dolina je skupek zanimivih aktivnosti, za katere Ĺže iz

preteklosti vemo, da imajo znaÄ?aj preoblikovanja tako druĹžbe kot narave, degradacije, razvoja in zastoja gospodarstva, skratka â&#x20AC;&#x201C; gre za dinamiÄ?ne vsebine, ki se spreminjajo tako rekoÄ? na dnevni ravni in so zagotovo vredne osebnih interpretacij,ÂŤ razloĹži, zakaj ga lokalne teme (ki imajo tudi ĹĄirĹĄi doseg) pritegnejo. PiĹĄe o tistih, ki ga nagovorijo same. In posluĹĄa svojo vest. Tudi kadar kritiĹĄko Ĺželo zapiÄ?i globoko v lokalno druĹžbeno tkivo, to stori tako, da ni nasilen, Ĺžaljiv, in Ä?e-

prav je neposreden in iskren, se ne spuĹĄÄ?a na osebni nivo in ne napada akterjev, pravi. ÂťMarsikaj je zapisano med vrsticami.ÂŤ Vseh sto kolumn ima tudi liV razstaviĹĄÄ?u ob domoznanskem oddelku KnjiĹžnice Velenje je na ogled razstava vseh stotih grafik, ki spremljajo kolumne Bojana PavĹĄka. Knjiga pa je Ĺže na policah.

Bojan PavĹĄek: ÂťNe lepa, ampak prava beseda vedno pravo mesto najde.ÂŤ

ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini potrebujemo ĹĄirĹĄi zorni kot gledanja. Velenje je trenutno v zanimivi fazi, v kateri se teĹžko odreka polpretekli zgodovini. Pa ne zaradi neke dediĹĄÄ?ine, ki ji daje veÄ?jo vrednost, ampak bolj zato, ker se oklepamo pedigreja teĹžkoindustrialcev. To se mi zdi balast v viziji za prihodnost. Moramo postati bolj lahkotni, Ä?e Ĺželimo lebdeti.ÂŤ

VelenjÄ?an Stojan Knez je pred petimi leti k svojim ĹĄtevilnim dejavnostim priĹĄtel ĹĄe pisateljevanje. Takrat je namreÄ? izdal prvo knjigo, prejĹĄnji teden pa je v KnjiĹžnici Velenje predstavil Ĺže svojo peto. Tako kot v drugih dejavnostih tudi pri pisanju raziskuje razliÄ?na podroÄ?ja. Tako je pisal Ĺže orakeljska sporoÄ?ila, zgodbe za otroke, motivacijske misli, erotiÄ?no poezijo, Ĺžanrsko pestremu naboru pa je letos dodal ĹĄe kratko prozo z naslovom Preplet Ĺživljenj. ÂťVsebina je mistiÄ?na. Zaobjema vsa ljudstva iz celotnega sveta, tudi tista, ki so Ĺživela v pradavnini. Po neki intuiciji, nekem videnju oziroma v nekem stanju je vsaka zgod-

bica, ki sem jo napisal, nekako doĹživeta, tako Ä?ustveno, fiziÄ?no kot vizualno. Preprosto bi lahko rekel, da so to naĹĄa pretekla Ĺživljenja, ki smo jih nekoÄ? Ĺživeli, in se prepletajo v sedanjosti in se bodo ĹĄe naprej,ÂŤ je predstavil vsebino knjige in dodal, da Ĺže od nekdaj piĹĄe, kar v trenutku zaÄ?uti. ÂťS svojim pisanjem Ĺželim sporoÄ?iti, naj vse, kar v Ĺživljenju poÄ?nemo, poÄ?nemo iz sebe â&#x20AC;&#x201C; da izrazimo, kar v trenutku Ä?utimo. V vseh mojih delih je veliko ljubezni, ki je vÄ?asih ne znamo izraziti ali zaÄ?utiti. Bralke in bralce spodbujam, da resniÄ?no zaÄ?utijo pravo ljubezen â&#x20AC;&#x201C; prvinsko in Ä?isto,ÂŤ vabi k branju. đ&#x;&#x201D;˛

đ&#x;&#x201D;˛

Puklova Ĺžena nominirana za grammyja

ÂťSlikarstvo mi pomeni vse, barvne vibracije razkrivajo mojo duĹĄoÂŤ Ĺ oĹĄtanjÄ?an Drago Ĺ umnik Luka je v Galeriji Velenjka odprl Ĺže ĹĄestinsedemdeseto samostojno razstavo Luksizem II, ki jo je vodila mag. Milojka B. Komprej in glasbeno popestril JoĹže Kastelic Kastelo in je bila odliÄ?no obiskana, obiskovalci pa so priĹĄli z vseh koncev Slovenije. Drago Ĺ umnik Luka slika Ĺže triintrideset let, za slikanje ga je navduĹĄil brat Miroslav, svojo prvo razstavo pa je imel leta 1987 v prostorih galerije v Vegradu. Nato so se razstave kar vrstile, se spominja umetnik. S svojimi najnovejĹĄimi deli nas vabi na vizualno potovanje med spontanimi ustvarjalnimi impulzi in skrbno premiĹĄljenimi geometrijskimi postanki ter nas popelje v abstraktno (dekorativno) umetnost. ÂťÄ&#x152;asi so za umetnost danes drugaÄ?ni, kot so bili nekoÄ?. Danes je ogromno slikarjev, konkurenca je precejĹĄnja, Ä?asi pa teĹžki za slikarstvo. NajveÄ? o mojem ustvarjanju pove pojem luksizem, ki izhaja iz imena Luka in predstavlja meni lasten naÄ?in umetniĹĄkega izraĹžanja in prinaĹĄa svetlobo. V samozaloĹžbi sem izdal tudi knjigo Luksizem II, ki je nastajala tri leta, a na koncu se je dobro izĹĄlo,ÂŤ mi zaupa slikar. Razstavlja doma in v tujini. Ĺ˝e vrsto let se udeleĹžuje tudi piran-

kovno opremo. ÂťPo eni strani je to moja poklicna deformacija, po drugi strani pa se mi zdi, da besedilo z ilustracijo bolj pritegne bralce. Ker so mi nekatere grafike, ki sem jih ustvarjal za objave v Ä?asopisu, vzele veÄ? Ä?asa kot pisanje kolumn, sem prakso opustil, za knjiĹžni izid pa sem za vsako kolumno izdelal grafike, ki so moja interpretacija besedil. MinimalistiÄ?ne likovne poteze zadenejo v srĹž zgodbe,ÂŤ pravi. Proces ustvarjanja zbirke kolumn z naslovom 62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini po dolgem in poÄ?ez ga je, Ä?eprav je oblikoval Ĺže obilico knjig, Âťpotegnil v literarni tornado,ÂŤ pravi, zato Ĺže razmiĹĄlja, da se bo v prihodnosti lotil ustvarjanja knjige za otroke, ki jo bodo lahko z uporabljanjem soustvarjali sami. Dela pa tudi nastavke za to, da bi lahko svojo voljo, energijo in znanje s skupino somiĹĄljenikov investiral v nove mestotvorne vsebine. Ä&#x152;eprav ugotavlja, da se na marsikaterem podroÄ?ju, ki ga je obdelal Ĺže pred desetletjem, v dolini ni niÄ? kaj (bistveno) spremenilo, se ne prepuĹĄÄ?a maloduĹĄju. Lebdi nad balastom, pravi. Je v stanju duha in tudi telesa, ko poskuĹĄa tegobe vsakdanjika pustiti za sabo, se dvigniti nadnje in na svet pogledati iz perspektive, ki mu omogoÄ?a vse skupaj dojeti drugaÄ?e.

saksofonista Jureta Pukla iz Velenja. MoĹžev rodni kraj je Ĺže veÄ?krat obiskala in pri nas tudi nastopala, ĹĄe posebej cenjen pa je njen prispevek h Kreativni jazz kliniki, na kateri je angaĹžirana kot mentorica in koncertna umetnica. Morda se bo naslednje klinike (februarja prihodnje leto) udeleĹžila kot dobitnica grammyja. Znano bo po podelitvi 26. januarja v Los Angelesu.

Velenje, New York â&#x20AC;&#x201C; Med letoĹĄnjimi nominiranci za prestiĹžno glasbeno nagrado grammy je tudi ameriĹĄka saksofonistka Ä?ilskega rodu, ki jo lahko imamo za svojo tudi Slovenci, VelenjÄ?ani pa sploh. Melissa Aldana, ki si je nominacijo za grammyja v kategoriji najboljĹĄi improvizirani jazz solo priigrala z izvedbo skladbe Elsewhere, je namreÄ? Ĺžena mednarodno uveljavljenega

đ&#x;&#x201D;˛

Foto Harrison Weinstein

Ta veseli dan kulture z MeĹĄanim Petsto mladih napoveduje Festival pevskim zborom Gorenje

svojimi slikami, saj slikarstvo ni nikoli raziskano,ÂŤ razmiĹĄlja umetnik. Njegov najveÄ?ji vzornik je Salvador Dali, pa tudi Pablo Picasso, Francisco de Goya, seveda so tu ĹĄe naĹĄi impresionisti, ki so za naĹĄo drĹžavo velikani. Zanj je umetnost Ĺživljenje, slike pa odsev njega samega. Razstavo, ki je prodajna, si lahko ogledate do 22. januarja 2020, na Ä?rni petek pa bodo za slike tudi popust.

Ĺ˝e vrsto let MeĹĄani pevski zbor Gorenje, v sodelovanju s Festivalom Velenje pripravlja koncert slovenskih pesmi na Ta veseli dan kulture. Ob tej priloĹžnosti vedno povabi zanimive glasbene ali literarne goste. Letos so se odloÄ?ili obuditi domovinsko zavest in pripadnost s pomoÄ?jo domovinskih pesmi. Mednje se odliÄ?no poda domovinska poezija pesnika in igralca Toneta Kuntnerja, ki jo bo tudi sam interpretiral. Vmes se bo po zamisli zborovodkinje Katje Gruber prepletalo razmiĹĄljanje in poosebljeno doĹživljanje Domovine v vlogi Anice Podlesnik. Koncert, ki bo 3. decembra ob 19.30 v kulturnem domu, bodo glasbeno obogatili: Tea Plazl, Zmago Ĺ tih, TomaĹž Lojen in Simon GoriĹĄek. Na koncertu bosta premierno izvajani dve pesmi avtorice Katje Gruber, letoĹĄnje nagrajenke za posebne doseĹžke v vzgoji in izobraĹževanju, in pesnika AmbroĹža KvartiÄ?a, ki je novembra prejel priznanje Ane Mlakar za mladega obetavnega napovedovalca. Vstop je prost, brezplaÄ?ne karte pa si je potrebno rezervirati na Festivalu Velenje ali pri pevcih MePZ Gorenje.

Jasmina Ĺ karja

đ&#x;&#x201D;˛

Drago Ĺ umnik Luka v Galeriji Velenjka

skega slikarskega Ex-tempora, ki ohranja status najstarejĹĄega Ex-tempora v Evropi. Letos je ĹĄe posebej ponosen in poÄ?aĹĄÄ?en, saj je med vsemi nastopajoÄ?imi prejel prestiĹžno nagrado obÄ?instva za najboljĹĄo sliko. ÂťTake nagrade ĹĄe nisem dobil, biti najboljĹĄi med slikarji z vsega sveta, to je neverjetno dober obÄ?utek. Ponosen sem tudi na Plaketo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, saj to dokazuje, da sem na pravi poti. Ĺ e naprej bom stal za

đ&#x;&#x201D;˛

Europa Cantat 2021

Ljubljana â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝e petiÄ? se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zgodil zborovski praznik, saj bo na odru naenkrat stalo trinajst zborov oziroma kar petsto mladih, med izbranimi pa so tudi pevci OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Zbori se bodo kot pojoÄ?a celota sreÄ?ali ĹĄele na samem koncertu PotujoÄ?a muzika, ki bo potekal v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri. Z bienalno prireditvijo v organizaciji JSKD bodo poÄ?astili Svetovni dan zborovske glasbe, s katero se ukvarja veÄ? kot 100.000 Slovencev. Ob tej priloĹžnosti je izĹĄla notna zbirka z novimi skladbami za mladinske zbore, koncert pa je tudi najava najveÄ?jega glasbenega festivala v zgodovini Slovenije, Festival Europa Cantat 2021. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 10

KULTURA

28. novembra 2019

Zaznamovali desetletnico odprtja muzeja usnjarstva Glavnina slovenskih dogodkov je potekala na dan, ko je bil odprt Muzej usnjarstva na Slovenskem Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 19. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ oĹĄtanju so slovesno zaznamovali 10-letnico odprtja Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Pripravili so vseslovensko sreÄ?anje usnjarjev, sveÄ?ano okroglo mizo in premierno prikazali dokumentarni film Rodbina VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjska tovarna usnja. Na sveÄ?ani okrogli mizi so svoje poglede na nastanek muzeja in njegovo prihodnost predstavili Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, kustos muzeja dr. Miran Aplinc, Ä?lan iniciativnega odbora za postavitev muzeja Danilo Ä&#x152;ebul, direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan Ä&#x152;op in Natalija Polenec, direktorica TehniĹĄkega muzeja Slovenije. Aplinc je izpostavil dober stik z lokalnim prebivalstvom, Ä&#x152;ebul predstavil, kako so hranili eksponate za muzej, Menih pa poudaril, da so se s postavitvijo muzeja

ZaÄ?rtane kolesarske poti MatjaĹž Ĺ alej

SveÄ?ana okrogla miza: dr. Miran Aplinc, Darko Menih, Natalija Polenec, Danilo Ä&#x152;ebul, Kajetan Ä&#x152;op in povezovalka pogovora direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart.

zahvalili vsem generacijam, ki so delale v ÂťfabrikiÂŤ. Ä&#x152;op je govoril, da je usnjarna dala kraju duĹĄo, z njo pa je povezano vse, kar je v njem pomembnega danes. PolenÄ?eva je pohvalila delo muzeja in njegovo postavitev. Po posvetu je sledila premiera filma Rodbina VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjska tovarna usnja avtorice Pine Ĺ pegel. ÂťObe, tako druĹžina kot tovarna, predstavljata zelo pomemben del zgodovine Ĺ o-

Praznovanja 10. obletnice ustanovitve Muzeja usnjarstva na Slovenskem so se udeleĹžili posebni gostje, Ä?lani druĹžine Woschnagg z Dunaja. Po kosilu, na katerega jih je v Vilo Ĺ iroko povabil BoĹĄtjan Gorjup, so si ogledali adventno razstavo na dvorcu Gutenbuchel in se udeleĹžili posveta v Kulturnem domu.

ĹĄtanja in tudi Ĺ aleĹĄke doline. Tovarna je 210 let dajala kruh tukajĹĄnjim ljudem. Rodbina VoĹĄnjak jo je vodila od zaÄ?etka, od leta 1788 do druge svetovne vojne, ko so jih izgnali iz drĹžave, jim vzeli vse premoĹženje in ga nacionalizirali. Od tu so morali brez kakrĹĄnegakoli premoĹženja. V Avstriji so zaÄ?eli od zaÄ?etka in bili tudi potem zelo uspeĹĄni. Res Ĺžalostna zgodba. Ĺ˝alostna tudi, ker je tovarna leta 1999 zaprla vrata.ÂŤ Tisti, ki so si film Ĺže imeli priloĹžnost ogledati, so bili nad pristopom avtorice navduĹĄeni. Odstrl je marsikateri pogled, tudi pogled potomcev znamenite druĹžine.

Pina Ĺ pegel: ÂťDruĹžina in tovarna predstavljata pomemben del zgodovine Ĺ oĹĄtanja.ÂŤ

đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;akati na sveti trenutek Premierno izvedbo drame Zadnje lune v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Velenje je obÄ?instvo nagradilo s stojeÄ?imi ovacijami in solzami Tina Felicijan

Velenje, 24. november â&#x20AC;&#x201C; Za zadnjo predstavo, ki so jo letos postavili na oder, so Ä?lani GledaliĹĄÄ?a Velenje izbrali dramo trĹžaĹĄkega dramatika, pisatelja, scenarista in reĹžiserja Furia Bordona z naslovom Zadnje lune. Z glavno vlogo se je spoprijel Karl Ä&#x152;retnik, igrata tudi Petra Hribernik in Matej Mraz, reĹžiral pa je Romeo GrebenĹĄek. Zasedba je ponovno potrdila, da je kos razliÄ?nim gledaliĹĄkim Ĺžanrom. Velenjskim gledaliĹĄÄ?nikom uspeva ustvarjati atmosfere, v katerih se lahko gledalci ali sprostijo ob lahkotnih temah ali se poglobijo v Ĺživljenjske resnice. S predstavo Zadnje lune so dosegli slednje. V prvi vrsti prepriÄ?ljiva interpretacija misli in obÄ?utkov glavnega lika, ponovno minimalistiÄ?na, a uÄ?inkovita scena, tempo predstave, tudi dinamika izmenjevanja sedanjega trenutka in spominov, ki so se prikazovali na malem ekranu â&#x20AC;&#x201C; vse je ustvarjalo prav takĹĄen tesnoben obÄ?utek, kakrĹĄen mora biti, ko gre Ä?lovek zdoma. Ko gre zdoma zadnjiÄ? v Ĺživljenju v dom, ki to ni, po svoji volji, Ä?eprav si tega ne Ĺželi, prestraĹĄen, Ä?eprav dela pogumen korak. Zadnje lune pripovedujejo o sodobnem odnosu med generacijami, ko otroci bodisi nimajo Ä?asa bodisi nimajo sredstev, da bi starĹĄem omogoÄ?ili mirno

starost v druĹžinskem krogu. O hladnem odnosu pravzaprav, v katerem imajo tehniÄ?ne reĹĄitve prednost pred Ä?ustvenimi potrebami. Gledalec lahko spremlja

je bila posebno Ä?ustvena, ker je Karli Ä&#x152;retnik napovedal, da bo to po polstoletnem gledaliĹĄkem udejstvovanju njegova zadnja veÄ?ja vloga. Dvorana je bila preĹžeta

z zavedanjem, da se je tistega veÄ?era zakljuÄ?ilo neko obdobje. Da prihaja novo, ki ga bo nekoÄ? prav tako konec. In tako naprej â&#x20AC;Ś đ&#x;&#x201D;˛

Karli Ä&#x152;retnik bo Zadnje lune ponovno uprizoril to soboto ob 19.30 v mali dvorani kulturnega doma.

V mestu smo pred kratkim predali namenu nekaj odsekov kolesarski poti, ki se jih hitro in zadovoljivo ĹĄiri ter pospeĹĄeno ureja. Intenzivneje seveda zadnje leto, pred tem pa je bilo uspeĹĄno izpeljano tudi Ĺže nekaj kolesarskih in trajnostno mobilnih projektov. Nekaj jih je bilo izpeljanih ali izvedenih res zelo dobro. Nekaj, predvsem tistih zarisanih, pa lahko reÄ?emo, da precej nefunkcionalno in zgreĹĄeno. VeÄ?krat sem Ĺže izrazil mnenje, da sem vedno znova navduĹĄen nad razvojem kolesarske infrastrukture (trajnostna mobilnost) in hkrati mnogokrat skoraj Ĺžalosten ob nekaterih projektantskih stranpoteh ÂťzaÄ?rtaneÂŤ kolesarske infrastrukture v mestu. Z namenom sem zapisal zaÄ?rtane, ker se mi zdi zadnje Ä?ase najveÄ? mobilnih zablod v mestu ravno z zaÄ?rtanjem novih kolesarskih poti. Res je, kar precej znancev sem sliĹĄal bentiti ob novo oznaÄ?enih kolesarskih poteh, ki potekajo po nekaterih mestnih ulicah (ob parku, gimnaziji, na Stanetovi â&#x20AC;Ś). Tudi smeri so vÄ?asih nesmotrno loÄ?ene in nesmiselno izpeljane, kjer je seveda premalo prostora za dvosmeren kolesarski promet. Ĺ e bolj sem se sam pri sebi zgraĹžal ob dejavnosti mestnega redarstva, ki so recimo v soboto zjutraj na prenatrpanem parkiriĹĄÄ?u v Ĺ aleku za mini marketom delili parkirne globe na avtomobilih, ki so bili zaradi parkirne vikend konice parkirani seveda po starem. Po novem so seveda nedovoljeno parkirani, in to na morda najbolj neumestno zaÄ?rtani kolesarski poti v mestu. Ja, Ä?rte na cestiĹĄÄ?ih in peĹĄ conah so vzbudile hude polemike. Seveda je kolesarska steza lahko del cestiĹĄÄ?a, vendar tam, kjer je to res smiselno. Tam, kjer cestiĹĄÄ?e dokazano uporabljajo kolesarji Ĺže nekaj Ä?asa in so cestiĹĄÄ?e oz. pot prepoznali kot pomemben kolesarski koridor, optimalno povezavo med dvema toÄ?kama v mestu. ZaÄ?rtana pot na premnogih mestih v mestu je zato vÄ?asih Ä?isto skregana z logiko. Ena teh poti in zarisanih Ä?rt, pa ne edina, je na omenjenem parkiriĹĄÄ?u v Ĺ aleku. Delim mnenja, da kolesarske steze na daljĹĄe razdalje, Ä?e so loÄ?ene od cestiĹĄÄ?, ĹĄe znamo projektirati, lepo narediti, v mestu pa na Ĺžalost ni tako, ker je to ob obstojeÄ?i infrastrukturi precej teĹžje. KlanÄ?ine na uvozih za avtomobile pred stanovanjskimi stavbami so izjemno nevarne za mlajĹĄe ali starejĹĄe kolesarje, da ne govorim za druga trajnostna prevozna sredstva, ki uporabljajo kolesarsko pot. Na teh delih so poti bolj podobne pumptrackom za kolesa. TakĹĄen tipiÄ?ni primer je na urejeni kolesarski poti na jezero, nasproti blagovnice Jager. Na kolesarski stezi se vÄ?asih poÄ?utim skoraj bolj ogroĹženo kot na cestiĹĄÄ?u, pa Ä?eprav sem velik kolesarski zanesenjak. Tudi zaradi skuterjev, ki jih uporabljajo nevzgojeni adrenalinski mladci, pa peĹĄcev, ki hodijo po kolesarski poti namesto po pol metra oddaljenem vzporednem ploÄ?niku. Problem vzdrĹževanja kolesarskih poti je tudi ta, da niso dobro vzdrĹževane. Ä&#x152;e so loÄ?ene od cestiĹĄÄ? in ploÄ?nikov, ki so v tranzitnih delih mest, se nanje praviloma pozablja. Vse preveÄ?krat so polna vej in vejic, peska, celo stekla ... Primer je kolesarska pot ob DruĹžmirskem jezeru, pred leti ponos sosednje obÄ?ine, zdaj pa so jo razbrazdale korenine dreves, ki dvigujejo asfalt, padajoÄ?e veje, ugrezi in ĹĄe kaj. Ampak to seveda Ĺže ni pri nas, je v drugi lokalni skupnosti ... Ne nazadnje seveda tudi upam, da bo kateri od treh ĹĄtevcev kolesarjev v mestu postal mobilen, da se bo trajnostna in ne ravno e-mobilnost uveljavljala hitreje kot do sedaj. In seveda morda tudi to, da bomo lahko izmerili frekvenco kolesarjev na pomembnejĹĄih delih mesta in znali urediti, pa tudi Ä?e samo zaÄ?rtati, kolesarsko najbolj prometne dele naĹĄega lepega mesta. Kako in koliko se dajo Ä?rte izbrisati in na novo zarisati, je pa odvisno tudi od Ä?rt in meja v naĹĄih glavah. đ&#x;&#x201D;˛

notranji boj starostnika, ki Ä?uti, da se mora umakniti, a si Ĺželi, da bi ga kdo ustavil. Zasluti lahko krutost, absurdnost starosti, preĹžete z lepimi spomini, ki vseeno bolijo, osamljenostjo, hrepenenji, nebogljenostjo, strahom, tudi jezo. Kaj pa sreÄ?a? ÂťKo si star, ne moreĹĄ biti veÄ? sreÄ?en. Vsa sreÄ?a je v preteklosti,ÂŤ pravi glavni junak drame, ki dvorane ni spravil v solze le z mislimi na svet in straĹĄen trenutek, ko Ä?lovek preneha Ĺživeti. Premiera

Rudarski oktet srebrn Dravograd, 17. novembra â&#x20AC;&#x201C; Regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb celjsko-koroĹĄke regije, ki je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj z ObmoÄ?no izpostavo Dravograd, se je med 15 sodelujoÄ?imi zasedbami udeleĹžil tudi Rudarski oktet Velenje pod vodstvom MatjaĹža KaÄ?a. Po oceni triÄ?lanske Ĺžirije v sestavi Alenke PodpeÄ?an, Danice PireÄ?nik in Monike Fele je oktet zbral 77 toÄ?k in dosegel srebrno priznanje. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019 barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 11

107,8 MHz

28. novembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Almanah je Ĺže v tiskarni Vsi, ki sodelujemo pri pripravi obseĹžnega Almanaha, ki v tukajĹĄnjem okolju pod okriljem naĹĄe medijske hiĹĄe izhaja Ĺže 26 let, smo si konec tedna oddahnili. TeĹžko je pojasniti, kako nepopisno veselje nas objame, ko naĹĄa oblikovalka Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, pritisne na tisti zadnji gumb, ki gradivo preko spleta odpoĹĄlje v tiskarno. Gradiva, ki smo ga zbrali in uredili, je res ogromno, predvsem pa lahko trdimo, da je to zagotovo ena rekordnih knjig po ĹĄtevilu tistih, ki sodelujete pri njenem pisanju. Zato se vsem, ki ste pri tem sodelovali, najlepĹĄe zahvaljujemo. Pridno ste izpolnjevali naĹĄe vpraĹĄalnike, ki so jih potem novinarji in ure-

1. GORAN KARAN â&#x20AC;&#x201C; Za generaciju 2. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE â&#x20AC;&#x201C; Kje gori 3. BOĹ TJAN DERMOL IN BORIS GOLAVĹ EK â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;e je ljubezen Znani splitski glasbenik in pevec Goran Karan je jesenske dni popestril z romantiÄ?no skladbo z naslovom Za generaciju. Skladba govori o ljubezni in ljudeh, ki so nam blizu in ki za vedno ostajajo v naĹĄih srcih. Videospot za skladbo je nedavno posnel v Zadru.

Veliko veselje ob zakljuÄ?ku projekta

dniki ÂťobdelaliÂŤ in tako pripravili za objavo. RaÄ?unamo, da bo ĹĄlo tudi v tiskarni vse po pnaÄ?rtih in da boste to publikacijo, v katero smo zajeli vsa bistvena dogajanja iztekajoÄ?ega se leta, lahko listali Ĺže 10. decembra. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki to

izdajo omogoÄ?ate in v Almanahu obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki objavljate svoje oglase. Brez vas izdaja te obseĹžne publikacije, ki je edinstvena v Sloveniji, ne bi bila moĹžna. đ&#x;&#x201D;˛

GLASBENE novice

IzĹĄel je posthumni album Leonarda Cohena 22. novembra je izĹĄel posthumni album leta 2016 preminulega kanadskega glasbenika Leonarda Cohena. Naslov albuma je Thanks for the Dance, vokali zanj pa so bili posneti Ĺže v Ä?asu nastajanja glasbenikovega zadnjega, 14. albuma You Want It Darker. Cohen je umrl 7. novembra 2016, star 82 let. Album You Want It Darker, na katerem je razmiĹĄljal o smrti, duhovnosti in svojem mestu v vesolju, je izdal le nekaj tednov pred smrtjo. Na posthumno izdanem petnajstem albumu bo sicer devet skladb, ki so jih uglasbili po pevÄ?evi smrti.

MĂśtley CrĂźe pet let po poslovilni turneji znova na koncertne odre Pet let po zadnji turneji in pogodbi, s katero se je zasedba MĂśtley CrĂźe zavezala, da ne bo veÄ? igrala na turnejah, so si Ä?lani

veteranske ameriĹĄke rock skupine zdaj premislili. Kot piĹĄe na uradni spletni strani skupine, pogodba ne velja veÄ?, saj se pojavljajo zahteve oboĹževalcev, da se skupina znova zdruĹži. Na turneji, za katero ĹĄe niso znani datumi in prizoriĹĄÄ?a, se bodo MĂśtley CrĂźe pridruĹžili britanski rockerji Def Leppard in ameriĹĄka zasedba Poison. Zasedba MĂśtley CrĂźe je nastala leta 1981. Izdali so devet albumov, ki so jih prodali v veÄ? kot 100-milijonski nakladi.

McCartney med najveÄ?jimi imeni jubilejnega Glastonburyja Ä&#x152;lan nekdanje zasedbe The Beatles Paul McCartney bo prihodnje leto med najveÄ?jimi imeni 50. festivala Glastonbury. Na odru Pyramide bo nastopil 27. ju-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. nija, teden dni po svojem 78. rojstnem dnevu. Na festivalu v Somersetu je McCartney nazadnje nastopil leta 2004, organizatorji pa so si Ĺže dlje Ä?asa prizadevali, da bi se vrnil. Festival bo prihodnje leto praznoval zlati jubilej. Potrjen nastop na Glastonburyju ima poleg McCartneyja ĹĄe legendarna Diana Ross, ki bo nastopila 28. junija, na zadnji festivalski dan. Med ostalimi nastopajoÄ?imi se omenjajo ĹĄe Taylor Swift, Kendrick Lamar, The 1975 in Foals. Ugibanja, da bi lahko nastopili na jubilejni izvedbi, so sproĹžili tudi Fleetwood Mac, pri katerih pa naj bi se zataknilo pri denarju.

Coldplay na turnejo le, Ä?e bodo koncerti do okolja prijazni Britanska zasedba Coldplay, ki bo v kratkem izdala nov, dvojni album Everyday Life, je najavila, da se zaradi boja proti onesnaĹževanju okolja ne bo odpravila na klasiÄ?no koncertno turnejo. Coldplay so se zadnjiÄ? na svetovno koncertno turnejo odpravili v letih 2016 in 2017. Na njej so predstavljali album A Head Full of Dreams in imeli kar 122 nastopov. A kot je razkril frontman skupine Chris Martin, tega ne bodo veÄ? poÄ?eli, in napovedal, da bo njihova naslednja turneja najboljĹĄi pribliĹžek do okolja prijaznemu delovanju. Kako toÄ?no nameravajo predstavljati svoje nove pesmi, ni razkril. OdloÄ?ili so se ĹĄe za eno nenavadno potezo â&#x20AC;&#x201C; v manjĹĄem novo-

zelandskem Ä?asopisu so objavili besedila pesmi, ki so jih uvrstili na prihajajoÄ?i album, objavo pa napovedali na Twitterju.

Enrique Iglesias zaradi prevare odpovedal koncert v Zagrebu Priljubljeni ĹĄpanski glasbenik Enrique Iglesias bi moral decembra nastopiti v zagrebĹĄki Areni, a kot so sporoÄ?ili iz Eventima, uradnega prodajalca vstopnic, je koncert odpovedan. Koncert je odpovedal izvajalec sam, ker organizator ni izpolnil pogodbenih

Ansambel Spev â&#x20AC;&#x201C; Otroku Ansambel Pogum â&#x20AC;&#x201C; Nocoj ves svet bo moj Ansambel Original Ĺ tajerci â&#x20AC;&#x201C; Ne morem naprej Ansambel Veseli SavinjÄ?ani â&#x20AC;&#x201C; Ko me objame Ansambel Mladi korenjaki â&#x20AC;&#x201C; Najin poljub Ansambel Dolenjskih 5 â&#x20AC;&#x201C; Pesem o Dolenjski Ansambel Jarica â&#x20AC;&#x201C; Hvala ti Ansambel Andreja Bajuka â&#x20AC;&#x201C; Dekle pod staro vrbo Ansambel Mladi gamsi â&#x20AC;&#x201C; Zapel bom pod oknom Ansambel Refren â&#x20AC;&#x201C; Lahko greĹĄ

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO OKUSTIÄ&#x152;NI OkustiÄ?ni, (akustiÄ?na) zasedba, ki jo tvorita Mate Bro in Karin ZemljiÄ? v sodelovanju z Jadranko Juras, je izdala svoj prvi album. ZgoĹĄÄ?enka z naslovom Enkratna, neponovljiva predstavlja zasedbo s petnajstimi skladbami â&#x20AC;&#x201C; ĹĄtirinajstimi avtorskimi in eno priredbo.

KING FOO Skupina KiNG FOO je svoje pristaĹĄe razveselila s skladbo Beautiful World, ki Ĺže v naslovu nosi pozitivno sporoÄ?ilo. Avtor glasbe je Rok Golob, skladatelj, producent, multiinstrumentalist in bobnar skupine, ki je v aranĹžma tokrat vnesel tudi gospel vokale, Ä?utno besedilo pa je napisala pevka Aleksandra JosiÄ&#x2021;.

RAIVEN

obveznosti, pobral pa je denar od prodanih vstopnic. Poleg koncerta v Zagrebu sta odpovedana ĹĄe koncerta v Minsku in Rigi v organizaciji istega organizatorja. Bolgarski promotor, ki je predstavljal ArtBG, naj bi prevaral kupce vstopnic, organizatorje koncertov in glasbenike. Kupci vstopnic oÄ?itno lahko priÄ?akujejo precej teĹžav pri vraÄ?ilu denarja, saj ga bodo, kot kaĹže, morali izterjati po sodni poti.

23-letna pevka in harfistka Raiven po izidu EP-ja REM nadaljuje ĹĄirjenje svoje glasbe med ljudi. Glasbo bo predstavila na seriji polakustiÄ?nih koncertov po Sloveniji, ki jih je zastavila bolj intimno in na

katerih je v ospredju akustika, zaradi Ä?esar je tudi priredila svoje skladbe.

SAMANTHA MAYA Mlada glasbenica Samantha Maya, ki je v zaÄ?etku leta predstavila debitantsko skladbo Do neba, Ä?ez nekaj mesecev pa Ĺže drugo avtorsko skladbo Na drugi strani, predstavlja novo glasbeno zgodbo, ki jo je tudi tokrat ustvarila z Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em. Gre za pesem Dotik, za katero je Ĺže posnela videospot, v katerem nastopa tudi plesalec Kristjan Terglav.

BOMB SHELL Petra Zore, ki navduĹĄuje v oddaji Znan obraz ima svoj glas, skupaj s svojo skupino Bomb Shell predstavlja skladbo Lublana. Skladba, ki jo je napisala sama, je pravzaprav Petrina glasbena avtobiografija, saj opisuje njeno Ĺživljenje in delo. Tudi v videospotu so simboliÄ?no obiskali vse pomembne lokacije iz Petrinega Ĺživljenje v Ljubljani.

Naš čas, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏩

28. novembra 2019

frkanje

»Le koga je zagledala, sploh ne more z njega odtegniti oči. Še pogledati si ne upam,« je razmišljala vodja kabineta župana Saša Sevčnikar, podžupan Peter Dermol pa je tudi sramežljivo gledal stran. Ampak Čvek je zelo dobro videl, komu je bil namenjen ta lep pogled Alme Glotić, a se je odločil, da bo tokrat modro molčal.

» Levo & desno «

Predpraznična Lahko je misel predpraznična, lahko velja tudi bolj na splošno: naj še toliko luči gori – nekaterih se ne bo nikoli razsvetlilo.

Staro in novo Tudi za obnovo Starega Velenja velja, da se bodo gradnje novega lotili z rušenjem starega. Čuk bo dokončno odletel.

Naj, naj … Pri nas imamo toliko različnih tekmovanj o urejenosti krajev vseh vrst, da se zdaj že skoraj vsako naselje lahko ponaša s kakšnim priznanjem. Pa to ni kritika, to je priznanje.

Po svetu

⏫

Takole veselo sta se sprehajala po razstavi o nekdanjih županih in podžupanih Mestne občine Velenje nekdanji predsednik občinske skupščine Drago Šulek in njegov namestnik Andrej Grebenšek (mandat 1986 do 1990). Veselo zato, ker sta dosledno upoštevala zelo preizkušen star nasvet, da je treba vse, kar je bilo težko, pozabiti in ohraniti samo lepe spomine. Teh pa je ogromno: »Trdo smo delali, a smo se znali tudi veseliti,« se spominjata, česa bolj žgečkljivega pa Čveku nista zaupala.

Čudna pota ubira naše gospodarstvo. Mati Gorenje je »odšla« na Kitajsko, hčerka Gorenje Tiki na Švedsko. Še dobro, da večina delavcev ostaja pri nas.

Uporabnost Zadnji čas spet vse več govorimo o potrebi po ponovni uporabi nekaterih uporabnih izdelkov. To bi lahko upoštevali tudi taki, ki si novo lahko privoščijo; namesto da kupujejo, potem pa kupljenega sploh ne uporabljajo. Imajo »na zalogo«.

⏩

Velenjčana dr. Milan Žvan in mag. Nives Cesar sicer že dolgo ne živita v Velenju, a sta tukaj, kadar prideta, vedno čisto prerojena. Obujanje spominov na brezskrbna mladostna leta je pač nekaj najlepšega. In spominov je zares veliko.

Staro reklo Za mnoge še vedno velja reklo, da so otroci naše največje bogastvo. Za mlade nezaposlene pa so zlata vredni tudi starši in celo stari starši.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Ena najbolj žalostnih porok Uporabnike spleta te dni pretresa posnetek s poroke 22-letnega Navarja Herberta in njegove Maie, ki je bila junija letos. Herbertu so namreč nekaj tednov prej diagnosticirali tumor na možganih, pri čemer so mu zdravniki jasno povedalii, da je bolezen neozdravljiva. Ko je za to izvedela njegova takratna zaročenka,

je bila odločitev jasna: čim prej organizirati poroko. Najbližji so Maii brž priskočili na pomoč pri organizaciji dogodka, zdravstveno stanje 22-letnega Navarja pa se je v tistem času močno slabšalo. Odpovedale so mu noge, težko je tudi sedel in dihal. Na poročni dan so morali ženina obleči prijatelji in ga na invalidskem vozičku pripeljati na obred, ki je potekal na domačem vrtu. Gostje so povedali, da je bila to najbolj žalostna poroka, kar jih pomnijo, s tem pa se strinja tudi vse več uporabnikov spleta. Navar Herbert je umrl 30 ur po poročnem slavju.

Vse več poškodb zaradi »Instagram joge«

Pacient z igranjem klavirja sproščal paciente

Joga velja za izredno priljubljeno obliko vadbe. Toda tako kot drugje si tudi pri tej aktivnosti zadnje čase ljudje vse bolj prizadevajo ustvariti edinstvene posnetke, da bi jih lahko objavili na Instagramu. Po poročanju fizioterapevtov je to razlog za vse več poškodb pri jogi. Najpogostejše so poškodbe n a p re d e l u bokov. Slabim učinkom družbenega omrežja so podlegli tudi številni inštr uktorji joge, ki so zaradi zahtevnih položajev potrebovali zdravniško pomoč. Benoy Mathew, britanski fizioterapevt, ki je specializiran za boke in kolena, je dejal, da je postala joga preveč komercialna, zato se veliko neizkušenih ljudi preveč trudi zavzeti ekstremni položaj, da bi naredili pravo fotografijo – četudi niso dovolj fizično in teoretično pripravljeni. »Družbeni mediji so zagotovo prispevali k temu, da si vsi želijo biti edinstveni in svoje telo potiskati čez meje. Če se lahko z glavo dotaknete tal, si boste mogoče res dvignili samozavest, ni pa nujno, da vam bo telo hvaležno,« poudarja Mathew.

Zdravniki se operacij možganskih tumorjev pri bolnikih najraje lotevajo v budnem stanju – zato, da lahko ves čas spremljajo govor, motorične in senzorične funkcije okončin, da ne bi ponesreči poškodovali posameznih področij možganov za gibanje in govor. Toda pacient v italijanski bolnišnici v Ceseni je med operacijo več kot govoril; učitelj glasbe je, medtem ko so mu odstranjevali možganski tumor, na

klavir zaigral več skladb. Doktor Luigino Tosatto, vodja nevrološkega oddelka, je po posegu zadovoljno sporočil, da je »zapletena in izjemna« operacija uspela. »Izbrana metoda je bila najboljša možnost, da pacientu rešimo življenje in hkrati zagotovimo, da ohrani svoje umetniške in glasbene sposobnosti,« je pojasnil.

V Franciji mora na strehah biti zelenje ali sončni paneli V Franciji je začel veljati zakon, ki predpisuje, da morajo biti vse strehe novozgrajenih

stavb prekrite z zelenjem ali pa imeti nameščene sončne panele. Zakonodaja se seveda ne nanaša na objekte v zasebni lasti, temveč le na tiste, ki so v rabi za komercialne namene. Kot pojasnjujejo pristojni, prinaša

ozelenitev streh zasajanje okrasnih, sadnih ali zelenjavnih vrtov, grmičevja ali manjših dreves, ki mesta poleti ohlajajo, pozimi pa nižajo potrebe po ogrevanju ter zmanjšujejo onesnaženost zraka in vode. Rastline na strehah so koristne tudi za številne živalske vrste, ki prebivajo v urbanih središčih, posebno ptice in čebele, za katere predstavljajo pomemben vir hrane.

Rešitev, če na letalu ne želite sedeti v bližini otroka Japonska letalska družba Japan Airlines je javnosti predstavila novo posebnost, ki bo prisotna ob spletni rezervaciji letalskih vozovnic. Simbol otroka potnike opozarja, na katerih sedežih

bodo sedeli mlajši otroci od dveh let, predvideli pa so ga za tiste, ki bi se raje izognili morebitnemu joku in izbrali od otrok oddaljen sedež. Ikona otroka je vidna samo ob rezervaciji prek uradne spletne strani družbe, pri čemer vodstvo družbe opozarja, da lahko pride ob nepričakovanih, hitrih spremembah linij do »neugodnega« sedežnega reda, ko ne bo možnosti izbire. Potniki po uvedbi nove funkcije ne skrivajo navdušenja; prek družbenih omrežij so k podobnemu pozvali tudi druge letalske prevoznike. Nekateri pa vendarle pozivajo ljudi k večji strpnosti. »Vsi smo nekdaj bili otroci. Naučiti se moramo str-

Vzajemna pomoč Celjska Cinkarna pomaga velenjskim rokometašem. Velenjski »rokometaš« Bobinac pa naj bi nadziral Cinkarno.

Prebujeni poslanci Redko kdaj se zgodi, da so poslanci različnih strank tako složni, kot so bili na zadnji seji državnega zbora, ko so odločali o pomoči planincem po požaru na kočah na Korošici in Okrešlju. Prav vsi so bili za! Mora res kaj zagoreti, da postanejo složni?! Razno tlenje ni dovolj?

Zeleno zeleno Zeleno je po svetu vse bolj »moderno«. Tudi Slovenci smo vse bolj zeleni. A žal ne zato, ker je to okoljsko moderno – prevelikokrat od jeze.

Novo, novo

pnosti ali pa bomo kmalu potrebovali opozorila, kje bodo sedeli tisti, ki smrčijo, dihajo skozi usta, pijejo in še kaj,« je opozoril eden od uporabnikov spleta. Oglasili so se tudi starši, ki trdijo, se neprijetnega položaja zavedajo, potnike pa spodbujajo k uporabi neprodušnih slušalk.

Zdaj vendarle velja, da so živali živa bitja; nismo pa še »posvojili«, da so tudi čuteča. Tako po novem pravi naš stvarnopravni zakonik. A če te ugrizne volk ali opraska medved, ljudje še kako čutijo.

Po starem Spet se ponavlja stara zgodba: brezposelnost se je znova povečala. Skrb podjetij, da bi dobili delavce, pa se ni nič kaj zmanjšala.

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 13

Alojz in Ludvik KriÄ?ej z godbo nepretrgoma sodelujeta Ĺže 63 let. Alojz se je predvsem zaradi godbe vrnil iz Ljubljane v Velenje, Ludvik pa se Ĺže desetletja vozi na vaje iz BoÄ?ne. Miro Jenko se je sicer v gimnazijskih letih bolj posvetil knjigam kot glasbi, a stika z njo ni izgubil in je tako tudi naĹĄel pot nazaj v godbeniĹĄke vrste, kjer zdaj vztraja Ĺže 14 let. Od same ustanovitve so tudi Ä?lani Godbe veteranov Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje.

ÂťNi tako slabega vremena, da se ne bi splaÄ?alo k muzikiÂŤ Na letoĹĄnjem koncertu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ob 60-letnici Velenja so posebno buÄ?en aplavz poĹželi trije Ä?lani godbe, ki so zaigrali tako na otvoritvi mestnega srediĹĄÄ?a leta 1959 kot ob letoĹĄnjem jubileju

GodbeniĹĄtvo kot gibanje

StarĹĄi Mira Jenka so bili zavzeti za to, da bi se otroci, trije bratje, v Ĺživljenju nauÄ?ili ĹĄe kaj, kar jih ĹĄola ne bo. Zato so najstarejĹĄemu kupili violino, mlajĹĄa pa sta se uÄ?ila igrati klavir brez klavirja, saj ga doma ni bilo. ÂťDvakrat tedensko sem imel uÄ?no uro, enkrat tedensko sem lahko vadil v glasbeni ĹĄoli,ÂŤ pomni. Ko je iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje priĹĄel Ivan Marin st. z ambicijo, da ustanovi mladinsko godbo, je Miro videl priloĹžnost za to, da pride do inĹĄtrumenta. PrivlaÄ?ila ga je trobenta, ki jo je posluĹĄal v takrat moderni bigbandovski glasbi. A dobil je klarinet. ÂťTako je doloÄ?il dirigent in takrat smo takĹĄne odloÄ?itve spoĹĄtovali.ÂŤ Ä&#x152;eprav je bilo godbeniĹĄtvo pod Marinovo taktirko, ki je bil fantom kot drugi oÄ?e, stroga disciplina, je bilo sodelovanje z godbo zanj vedno prijeten hobi, Ä?eprav se mu sanje o igranju trobente niso uresniÄ?ile. Jih pa zdaj uresniÄ?uje sam, ko jo igra po malem doma. Tudi Alojz in Ludvik, najmlajĹĄa brata iz desetÄ?lanske druĹžine, sta

Miro Jenko: ÂťDa lahko igram pri rudarski godbi in godbi veteranov, doĹživljam kot privilegij. Vsak dan vadim in opaĹžam, da med uÄ?enjem pozabim na vse ostalo. Vaje me prijetno zaposlijo in uĹživam v vsakem napredku.ÂŤ

Ludvik KriÄ?ej je igral na vseh rudarskih paradah in skokih Ä?ez koĹžo, za kar ga je Premogovnik Velenje odlikoval s spominskim zlatnikom sv. Barbare. Poleg tega je Ĺže veÄ? kot 40 let Ä?lan orkestra Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline v Mozirju.

Alojz KriÄ?ej: ÂťMladim godbenikom reÄ?em: Ko boĹĄ dobil punco, ji povej, da si pri muziki. Ko te pokliÄ?e muzika, je to kot pri gasilcih ali vojakih. To morajo Ĺženske razumeti in podpreti. Kajti godbeniĹĄtvo je naÄ?in Ĺživljenja.ÂŤ

se skupini uÄ?encev, ki je sledila taktirki Ivana Marina, pridruĹžila leta 1957. Vse do danes se godbeniĹĄke druĹžbe nista naveliÄ?ala. Ljubezen do glasbe sta prav tako kot druga dva brata, ki sta popri-

jela za inĹĄtrumente, podedovala po oÄ?etu, ki je igral frajtonarico. Strog, a tudi ljubezniv uÄ?itelj, ki se ga danes spominjata kot najpomembnejĹĄo figuro za svoj glasbeni razvoj, je Ludviku po uspeĹĄno opravljenem uvodnem teÄ?aju dodelil bariton, Lojzetu pa tenor. Oba ju igrata ĹĄe danes. Tako kot vsi trije sogovorniki so mnogi mladi VelenjÄ?ani vstopili v godbeniĹĄke vrste in lahko bi rekli, da je godbeniĹĄtvo v Ĺ ale-

ĹĄki dolini postalo gibanje, saj je pomembno vplivalo na osebnostni razvoj vkljuÄ?enih posameznikov in pomagalo graditi lokalno identiteto.

Alojz KriÄ?ej, pobudnik ustanovitve Godbe veteranov Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje, je dobil plaketo Mestne obÄ?ine Velenje in priznanje Sveta obmoÄ?ne izpostave Velenje Javnega sklada RS za kulturo.

Godba kot okno v svet

Kaj je takrat mladim fantom pomenila godba? Poleg glasbene izobrazbe, vzgoje, pa tudi obilice druĹženja na raznih gostovanjih, ki so si jih zaÄ?inili z zabavami. ÂťV Ä?asih, ko nismo mogli iz Ju-

Zatesnjeni objekti zadrĹžujejo radon! Strokovnjaki opozarjajo, da je treba pri energetskih sanacijah dobro naÄ?rtovati prezraÄ?evanje â&#x20AC;&#x201C; Radon je bolj nevaren, kot si mislimo Tina Felicijan

Velenje, 19. november â&#x20AC;&#x201C; Po tem, ko je oktobra posvet na temo koncentracije radioaktivnega Ĺžlahtnega plina radona v stavbah in njegovih vplivih na zdravje ljudi potekal v Celju, so ga prejĹĄnji teden v sodelovanju Razvojne agencije Savinjske regije, agencije Kssena in Eutripa izvedli tudi v Velenju. V Ä?asu pospeĹĄenega izvajanja energetskih sanacij starejĹĄih stavb, tako javnih objektov kot zasebnih stanovanjih hiĹĄ, je namreÄ? prisotnost radona v prostorih ĹĄe kako aktualna, je na posvetu pojasnil zunanji strokovni svetovalec Razvojne agencije SAĹ A regije v projektu CLEAN Cveto Fendre: ÂťZ novimi fasadami, okni, ostreĹĄjem hermetiÄ?no zapiramo naĹĄe stavbe. Ni veÄ? pravega prezraÄ?evanja, sploh pa ne naravnega. Podobno, kot se je Ĺže zgodilo z ogljikovim dioksidom, so se sploh v niĹžje leĹžeÄ?ih prostorih energetsko prenovljenih stavb zaÄ?ele poveÄ?evati koncentracije plina radona. Izdelano imamo karto, ki kaĹže, kje na obmoÄ?ju Slovenije so veÄ?je verjetnosti pojavljanja radona. ObmoÄ?je Savinjske, Ĺ aleĹĄke

POGOVOR

28. novembra 2019

ÂťDa je Tito korakal mimo mene, ko smo igrali na otvoritvi novega jaĹĄka â&#x20AC;Ś Nisem mogel verjeti. Spomnim se, kako je ĹĄel mimo redeÄ?e preproge, ki so mu jo poloĹžili na prireditvenem prostoru. Ali pa obiska Ceausescuja, ko je godba igrala pred pravkar zgrajeno avtobusno postajo. Ker trava ĹĄe ni zrastla, so zravnano zemljo pobarvali zeleno. Naposled pa so z avtomobili zdrveli mimo nas v Gorenje. Pa ĹĄe eno moram povedati: ko smo igrali na otvoritvi osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha, so program nenadoma prekinili in vodstvo je izginilo. Ä&#x152;ez kake pol ure so se vrnili in nadaljevali. Kasneje smo izvedeli, da je Franc LeskoĹĄek Luka med proslavo vpraĹĄal, po Ä?em je znan partizan Gustav Ĺ ilih. Ko so mu odgovorili, da je pisatelj in pedagog, ni dovolil, da bi ĹĄolo imenovali po njem. Peljali so ga v Hotel Paka in ga nekako omehÄ?ali, da je naposled pristal,ÂŤ je spomine obujal Alojz KriÄ?ej. goslavije, ker nismo imeli osebnih potnih listov, je bilo najbolj pomembno, da smo z godbo lahko potovali. Ne bom pozabil prvih gostovanj v Avstriji. To je bil dogodek ne le za nas, ampak za cel razred, ko smo pripovedovali, kaj vse smo videli. Vsi so nas obÄ?udovali,ÂŤ pravi Alojz in dodaja: ÂťNam je muzika ogromno dala. Danes mladini nimaĹĄ veÄ? Ä?esa ponuditi, da bi jo tako motiviral za druĹženje, nastopanje, ker je

Kako se lotiti energetske sanacije?

in KoroĹĄke na tem zemljevidu ne izstopa. Vendar smo z meritvami med energetskimi pregledi stavb na tem obmoÄ?ju ugotovili, da to ne drĹži. Ponekod na KoroĹĄkem smo izmerili koncentracije radona, ki so presegle 4.000 bekerelov na kubiÄ?ni meter, v Velenju 3.000, tudi v Celju. Obstajajo to-

â?ą

rej koncentracije, ki so bistveno nad povpreÄ?jem. Ĺ e dovoljena meja pa je 300 bekerelov na kubiÄ?ni meter.ÂŤ

Bolj smrtonosen kot prometne nesreÄ?e

Desetino obolelosti za pljuÄ?nim rakom lahko pripiĹĄemo ra-

Na posvetu je sodeloval tudi dr. Boris Salobir s Ĺ olskega centra Velenje. O aktualnem stanju radona v lokalnem okolju bomo podrobneje poroÄ?ali v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

donu. Torej je za kajenjem, ki je v 80 odstotkih povzroÄ?itelj pljuÄ?nega raka, drugi najpogostejĹĄi vzrok, sledijo pa smog, izpostavljenost kemikalijam in drugi vplivi iz okolja. Zaradi pljuÄ?nega raka, ki ga je povzroÄ?ilo sevanje radona, v Sloveniji umre veÄ? ljudi kot v prometnih nesreÄ?ah,

â?ą

VeÄ? kot 60-letni staleĹž v rudarski godbi ima tudi Stane BrunĹĄek, a mu zdravje ne dopuĹĄÄ?a veÄ? nastopanja.

s tem dobim, pa poplaÄ?am s tem, da si vzamem Ä?as za nastope. Ti so zame kar prioriteta.ÂŤ Tudi veselja do te dejavnosti je bilo veÄ?, sta ĹĄe povedala. Ker je bilo drugih priloĹžnosti manj. Pa motivacije. Ne nazadnje je bil godbenik cenjen v sluĹžbi in ĹĄirĹĄi druĹžbi.

Otvoritev je bila atrakcija

ÂťCelo Velenje je Ĺživelo za to prireditev,ÂŤ je o slovesni otvoritvi srediĹĄÄ?a novega Velenja zaÄ?el pripovedovati Miro Jenko, Alojz KriÄ?ej pa je dodal: ÂťĹ˝ena mi je pripovedovala, da so se ljudje tudi iz Savinjske doline pripeljali s tovornjaki, na katere so namestili klopi.ÂŤ VkljuÄ?eni so bili vidni predstavniki politike in gospodarstva, razni ljubiteljski ustvarjalci, ĹĄtevilni zbori â&#x20AC;&#x201C; bilo je veliÄ?astno. Vsi so ponosni, da so lahko nastopili tako takrat kot letos. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Radon je radioaktivni Ĺžlahtni plin, ki nastaja z razpadanjem radija in je v razliÄ?nih koncentracijah prisoten skoraj povsod. Ker se iz tal, kjer nastaja, dviguje proti povrĹĄini, so njegove koncentracije poveÄ?ane predvsem v kletnih in drugih zaprtih prostorih v raznih objektih, pa tudi v kraĹĄkih jamah in rudnikih. Ljudje ga ne zaznamo, ker je brez barve, vonja in okusa. Nam pa ĹĄkoduje, saj je vdihavanje njegovih kratkotrajnih razpadnih produktov za aktivnim kajenjem drugi najpogostejĹĄi vzrok za nastanek pljuÄ?nega raka. je na posvetu povedal dr. TomaĹž Ĺ utej z uprave za varstvo pred sevanji. Pa tudi, da poleg pljuÄ?nega raka prekomerni izpostavljenosti radonu ne moremo pripisati drugih vidnih posledic.

Gostje konference so izvedeli tudi, kako bodo v prihodnosti potekale meritve radona.

vse tako dostopno.ÂŤ Ä&#x152;asi so se paÄ? spremenili. VeÄ?ina Ä?lanov godbe ima hiter naÄ?in Ĺživljenja, ki izpodriva disciplino tako pri igranju kot pri druĹženju. Ta je vÄ?asih bila malodane brezkompromisna. ÂťÄ&#x152;e si godbenik, to ne more biti samo tvoj hobi. Igrat ne greĹĄ le takrat, ko se ti zljubi, ampak vedno, ko te orkester potrebuje,ÂŤ pravi Alojz, Miro pa dopolnjuje: ÂťZame je privilegij, da sem lahko Ä?lan. UĹžitek, ki ga

Med ukrepe za prepreÄ?evanje zadrĹževanja radona v prostorih v prvi vrsti sodi redno prezraÄ?evanje. Posebno ogroĹžene so kleti, pritliÄ?na stanovanja, vrtci, delavnice, skladiĹĄÄ?a in podobni pritliÄ?ni prostori. Pri veÄ?urnem zadrĹževanju v prostoru s poviĹĄano koncentracijo radona prejmemo ĹĄkodljivo sevanje. Zato: kadar vstopamo v dlje Ä?asa zaprte prostore, kot so garaĹže, delavnice ali vikendi, jih dobro prezraÄ?imo, preden se bomo tam zadrĹževali. Pri energetskih sanacijah stavb

pa je najprej treba izvesti meritve koncentracije radona na lokaciji, nato pa primerno ukrepati. Pri manjĹĄih koncentracijah zadostujejo ustrezni prezraÄ?evalni sistemi. Ä&#x152;e letno povpreÄ?je koncentracije radona preseĹže 4000 bekerelov na kubiÄ?ni meter, pa je potrebno tudi podtalno prezraÄ?evanje prek kanalov, ki se zavrtajo pod temeljno ploĹĄÄ?o stavbe. To prepreÄ?i prehajanje radona iz tal v objekt. Pri novogradnjah pa je treba izbrati materiale, ki nudijo protiradonsko zaĹĄÄ?ito. đ&#x;&#x201D;˛

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 14

14 Skorno â&#x20AC;&#x201C; Florjan, 20. novembra â&#x20AC;&#x201C; MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje vsako leto 20. novembra, na svetovni dan otroka, pripravi praznovanje. Prireditev tradicionalno pripravijo v sodelovanju z druĹĄtvi prijateljev mladine iz vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. Zato, da se otroĹĄka ustvarjalnost in prazniÄ?no razpoloĹženje ĹĄirita po dolini, je prireditev vsako leto v drugem kraju. Letos so bili gostitelji DPM Skorno-Florjan, kjer je nova predsednica Jasmina Stropnik s svojo ekipo prostovoljk izjemno lepo obudila delo druĹĄtva. TamkajĹĄnja krajevna skupnost je brez oklevanja za prireditev na steĹžaj odprla vrata Doma krajanov Skorno-Florjan, dvorana pa je bila skoraj premajhna za vse, ki so priĹĄli na dogodek. Raznolik program, poln instrumentalne glasbe, plesa in petja, so pripravili v sedmih druĹĄtvih prijateljev mladine iz vse Ĺ aleĹĄke doline. ZaÄ?eli so domaÄ?ini iz glasbeno izjemno nadarjene druĹžine MeĹžnar. Ana Marija, Polonca in Florijan so tudi tokrat navduĹĄili. V nadaljevanju so se predstavili mladi pevci iz DPM KavÄ?e s solistko NuĹĄo Bevc, navduĹĄila pa je ĹĄe ena domaÄ?inka Lea Oblak s solo toÄ?ko twirlinga, DPM Skorno- Florjan pa je zastopala tudi mlada oboistka Hana Boj. Za DPM Ĺ entilj so zapeli simpatiÄ?ni mali pevci iz tamkajĹĄnjega vrtca, ki so ob odliÄ?nem sprejemu ob pomoÄ?i strokovnih delavk dodali ĹĄe eno pesem veÄ?, kot so naÄ?rtovali. DPM Paka so zastopale tri odliÄ?ne mlade pevke. S solo nastopi so se predstavile MaruĹĄa Martinc Rednjak,

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. novembra 2019

PreĹĄerno praznovanje svetovnega dneva otroka Ob 30-letnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in svetovnem dnevu otroka je MZPM Velenje v sodelovanju s svojimi druĹĄtvi pripravila prisrÄ?no prireditev â&#x20AC;&#x201C; V Domu krajanov Skorno-Florjan so uĹživali tako nastopajoÄ?i kot obiskovalci

V dvorani Doma krajanov Skorno-Florjan so uĹživali tako obiskovalci kot nastopajoÄ?i. Denis Trap je med nastopom zapustil oder in svoj nastop konÄ?al med publiko, ki je z aplavzom pohvalila njegov pevski talent.

Otroci so v programu pokazali mnoge talente. Pevski zborÄ?ek iz vrtca Ĺ entilj je bil tako simpatiÄ?en, da jih je obÄ?instvo spodbudilo, da zapojejo ĹĄe 'bis'.

Raziskovalni potep po Kranjski Gori

Kviz o gozdu in lesu

V ponedeljek, 4. novembra, se je skupina 44 uÄ?encev od Ä?etrtega do devetega razreda OĹ Gorica Velenje odpravila na tridnevni raziskovalni izlet v Kranjsko Goro. Na poti proti Kranjski Gori smo si v TrĹžiĹĄkem muzeju ogledali dve stalni razstavi: TrĹžiĹĄki

Ljubno ob Savinji â&#x20AC;&#x201C; Organizatorja Ĺže desetega tradicionalnega izobraĹževalnega kviza o znanju o gozdu in lesu, ki so ga v Nazarjah sprva prirejali v okviru lesarskih praznovanj, sta bila tudi letos Muzej Vrbovec in Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Pri pripravi dogodka pa je pomagala tudi OĹ Ljubno, ki je letoĹĄnji kviz gostila. Ravnatelj Samo Kramer je nagovoril uÄ?ence tekmovalce iz osnovnih ĹĄol Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji in Ljubno ter gostom in mladim tekmovalcem zaĹželel uspeĹĄno igro znanja in dobro poÄ?utje. Med preizkuĹĄnjo znanja o gozdu in lesarstvu je spregovoril nekaj besed o delovanju njihovega zavoda, pomenu sodobnega gozdarstva, varovanju narave ter sobivanju ljudi z gozdom vodja OE Nazarje dr. Darij KrajÄ?iÄ?. VpraĹĄanja so bila vsebinsko povezana z Muzejem Vrbovec, o gozdarstvu in lesarstvu v Zgornji Savinjski dolini, o parkih in goz-

in odbojki, druga pa je odĹĄla na krajĹĄi pohod po delu Triglavskega narodnega parka. Po veÄ?erji smo imeli ĹĄe noÄ?ni ogled mesta in konÄ?no zasluĹžen spanec. PonoÄ?i je moÄ?no deĹževalo in tako je bilo tudi zjutraj. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo

bo deĹževalo. OdloÄ?ili smo se, da odidemo na orientacijski pohod v okolico Kranjske Gore, in vse je kazalo na perfekten pohod, a se je ponovno v naĹĄo ĹĄportno idilo vmeĹĄal deĹž. Toda nismo popustili in smo pohod izvedli do konca. PremoÄ?eni do kosti, a zadovoljni smo se vrnili v dom in se preoblekli v suha oblaÄ?ila. Kar malce utrujeni smo po kosilu vzeli prtljago in odĹĄli na avtobus, ki nas je odpeljal ĹĄe do letalnic v Planici, potem pa proti domu. DeĹž nas je spremljal vso pot. Ä&#x152;eprav se je vreme malo poigralo, je bil naĹĄ raziskovalni izlet v Kranjsko Goro zanimiv in pouÄ?en. đ&#x;&#x201D;˛

ĹĄuĹĄtarji in Slovenski smuÄ?arski muzej. Tam smo si v ustvarjalni delavnici na koncu ogleda izdelali prisrÄ?ne pisane copatke. SmuÄ?arska razstava nam je prikazala razvoj smuÄ?anja od pradavnine do danaĹĄnjih dni. Pot smo nadaljevali proti Begunjam. Tam smo obiskali muzej, ki je v sklopu tovarne in prodajalne Elan. Muzej predstavlja razvoj smuÄ?i od prvih zaÄ?etkov pa vse do najsodobnejĹĄih smuÄ?i. V Kranjski Gori smo se namestili v CĹ OD in se po kosilu razdelili v dve skupini. Prva se je pomerila v lokostrelstvu, nogometu

se ponovno razdelili v dve skupini. Prva je imela predavanje o gorniĹĄtvu, medtem ko se je druga uÄ?ila vozle in igrala razliÄ?ne ĹĄportne igre. DeĹž tudi popoldne ĹĄe ni ponehal, zato smo po kosilu odĹĄli v hotel Larix. Tam smo se dve uri zabavali v bazenu. VeÄ?erja s ÂťĹĄmornomÂŤ je zelo teknila, po njej pa smo ĹĄe izpilili toÄ?ko, s katero smo se predstavili na zakljuÄ?nem veÄ?ernem druĹženju. Bilo je polno smeha in veselja. Zadnji dan smo v jutro stopili s kanÄ?kom upanja, da vendarle ne

AnĹže Blagus

Mija BlaĹžiÄ? in MaĹĄa Jurko, ki so navduĹĄile tako z izvedbo kot simpatiÄ?nim nastopom. To pa velja tudi za Ä?lane pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Paka, ki so prav tako poskrbeli za dvig razpoloĹženja v dvorai. DPM Ĺ kale je poskrbelo za nastop odliÄ?ne mlade balerine NeĹže RadĹĄel, DPM Konovo pa za nastop mlade pianistke Ine MariniÄ?. Da je Ĺže vajen mikrofonov, odrov in stika s publiko, je dokazal domaÄ?in Denis Trap, ki se je med nastopom spustil z odra in s svojo razliÄ?ico MeĹžkove Julije poĹžel iskren aplavz. Prireditev so zakljuÄ?ili z nastopom Mateja Jagra, odliÄ?nega harmonikarja iz DPM Ĺ martno ob Paki. Spontano so harmoniki pritegnili vsi v dvorani in tako najlepĹĄe zakljuÄ?ili prireditev s pesmijo Ä&#x152;ebelar, ki jo oÄ?itno poznajo in znajo vse generacije. Brez otrok in brez Ä?ebel ni naĹĄe prihodnosti, zato bi lepĹĄi zakljuÄ?ek prireditve, ki jo je povezoval BoĹĄtjan Oder, teĹžko zreĹžirali. Obiskovalcem je bilo zelo vĹĄeÄ?, da je bila prireditev tudi medgeneracijsko obarvana, kot tudi, da so prevladovali nastopi otrok, ki vedno navduĹĄijo s svojo prisrÄ?nostjo in ustvarjalnostjo. V programu, s katerim so zaznamovali tudi 30-letnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, so spoznali sodelujoÄ?a druĹĄtva prijateljev mladine. V njih se prostovoljci vse leto trudijo, da v svojih okoljih pripravljajo pestre programe za otroke in druĹžine, enkrat letno pa se pod vodstvom MZPM Velenje predstavijo na skupni prireditvi, kar jih ĹĄe bolj poveĹže. đ&#x;&#x201D;˛

Zmagovalna skupina OĹ Mozirje s svojim mentorjem

dovih v tej dolini. Posebna tema pa je bila povezana s tematskimi uÄ?nimi potmi v Zgornji Savinjski dolini. Ĺ˝ivahno in napeto tekmovanje se je konÄ?alo z zmago ekipe uÄ?encev OĹ Mozirje, ki so le za toÄ?ko uĹĄli zasledovalcem. Vsi sodelujoÄ?i na izobraĹževalnem

Jajce, kot ga ĹĄe ni bilo ...

kvizu so se strinjali, da je takĹĄna oblika spoznavanja narave, tehnike in zgodovine gozdarstva in lesarstva v tej izrazito gozdnati deĹželi veÄ? kot koristna, Ĺže kar del kulture prebivalstva Zgornje Savinjske doline. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

PokliÄ?ite nas in se del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Ivanu Klincu iz Pake pri Velenju je kokoĹĄ znesla zanimivo jajce. Bilo je samo eno, vsa ostala jajca, prej in kasneje, so bila povsem obiÄ?ajna. V svojih 79 letih Ä?esa takĹĄnega ĹĄe ni videl. Sliko nam je poslala vnukinja TjaĹĄa. đ&#x;&#x201D;˛

-b

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Krvavice in peÄ?enice DomaÄ?e kislo zelje kmetije JevĹĄnik Meso slovenskega porekla

Tel.: 03 5875 630 Tor â&#x20AC;&#x201C; pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. â&#x20AC;&#x201C; 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. novembra 2019

Facebook ne zdruĹžuje le virtualno

Posadili drevo Vsaka prva generacija Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Ĺ olskega centra posadi drevo â&#x20AC;&#x201C; V okoljevarstvenem gaju raste 16 dreves, od tega 7 Ä?eĹĄenj, 4 javorji, 2 slivi, 1 oreh, 1 Ä?remsa in 1 trepetlika

V petek, 22. novembra, je bilo v dopoldanskem Ä?asu v nakupovalnem centru Velenjka zelo razigrano. Kopica malÄ?kov je v drugem nadstropju kobacala po igralih, mamice pa smo jih pazile in lovile in poleg njih srkale hladno kavo. MimoidoÄ?i so nas opazovali, se nasmihali, tisti najbolj pogumni pa so si celo upali vpraĹĄati, zakaj toliko otroĹĄkih voziÄ?kov in v njih mali razgrajaÄ?i? Mamice Facebook skupine Decemberke 2018 smo imele sreÄ?anje in tokrat smo ga organizirale VelenjÄ?anke. NaĹĄa sreÄ?anja so sicer Ĺže stalnica, a je bilo na prvih veliko laĹžje. Takrat naĹĄi malÄ?ki ĹĄe niso bili aktivni, sedaj pa Ĺže vsi veselo kobacajo, si jemljejo igraÄ?e, se lasajo in delajo prve korake. In kdo pravzaprav smo? Avgusta 2018 je bila ustanovljena Facebook skupina Decemberke

2018, ki je sicer zasebna, vendar ima kar 150 Ä?lanic iz vse Slovenije in celo izven njenih meja. Moramo se pohvaliti, da nas je velika veÄ?ina dnevno aktivnih Ĺže veÄ? kot leto dni. VÄ?lanjene smo mamice malÄ?kov, ki so bili rojeni v lanskem decembru, no, nekateri so pohiteli in so dejansko novembrÄ?ki, so pa tudi takĹĄni, ki se jim ni mudilo in so privekali na svet ĹĄele v zaÄ?etku januarja. V skupino smo bile mamice sprejete na osnovi pisnega dokazila o predvidenem roku poroda in smo se bodrile, zabavale in si pomagale Ĺže v Ä?asu noseÄ?nosti. Podobne skupine so sedaj Ĺže stalnica, vendar je naĹĄa res nekaj posebnega. Preko Facebooka so se stkala ĹĄtevilna pristna prijateljstva, ki so zaĹživela tudi v realnem svetu, imamo organizirana sreÄ?anja na razliÄ?nih koncih drĹžave, tako da se jih velika veÄ?ina lahko

vsaj enkrat udeleĹži. Smo pa tudi takĹĄne, ki se za prijetno druĹženje peljemo malo dlje. Pomagamo si v teĹžavah, delimo slabe in lepe trenutke, izmenjujemo oblaÄ?ila in opremo za malÄ?ke, skratka, smo ena velika skupnost, v kateri se mnenja nikoli ne kreĹĄejo. Res smo se ujele in se brez teĹžav pogovarjamo tudi o intimi in stvareh, ki so pogosto tabuizirane. Sprva smo delile noseÄ?niĹĄke tegobe in strahove, porodne zgodbe, teĹžave z dojenjem, dohranjevanjem in spanjem, sedaj pa smo Ĺže v obdobju prvih besed, korakov in vrtÄ?evskega joka. Seveda smo v skupini mamice razliÄ?nih nazorov, vzgojnih pristopov, ciljev in konec koncev tudi povsem razliÄ?nih izobrazbenih standardov, vendar to ni pomembno, vedno smo le en klik stran druga od druge. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Petkovnik

Mnenja in odmevi Psi lajajo, karavana gre dalje OkoliĹĄki krajani soseĹžigu odpadkov v TEĹ odloÄ?no nasprotujemo. V medijih se omenja, da bo TEĹ soseĹžigal odpadke od leta 2022 dalje, seveda Ä?e bo presoja vplivov na okolje ugodna. Ugodna? Kolikor beremo o pritoĹžbah ljudi, ki Ĺživijo v okolici podobnih objektov, vpliv na ljudi nikakor ne more biti ugoden in tudi temu, da bo TEĹ gorivo prevzemal izkljuÄ?no od predelovalcev, ki zagotavljajo predpisano kakovost, nekako ne morem verjeti â&#x20AC;Ś Tu govorim o predelovalcih, ki bodo glede na to, da se lahko smeti nekje znebijo, verjetno predelali v gorivo vse, kar bodo lahko. Odpadki, ki se bodo soseĹžigali, ne bodo naĹĄi, nikoli pa ne bomo vedeli, od kod vse jih vozijo. TakĹĄno je paÄ? moje mnenje. Ves svet teĹži k temu, da se zmanjĹĄuje izpust fosilnih goriv, pri nas pa, kot vidite, k temu teĹžimo. NaĹĄa dolina je Ĺže dovolj storila za samooskrbo Slovenije z elektriÄ?no energijo. Tega se prebivalci zavedamo, zavedajte se tudi vi. Pa saj tisti, ki o tem odloÄ?ate ali boste odloÄ?ili, tako ali tako niste iz Ĺ oĹĄtanja, ste bolj iz okolice ali pa sploh od drugod. Tudi mi mogoÄ?e soseĹžigu ne bi nasprotovali, Ä?e bi se to dogajalo v katerem drugem kraju â&#x20AC;Ś Kolikor sem seznanjena, veljajo za seĹžigalnice glede izpustov nevarnih snovi v okolje povsem drugaÄ?ne zakonske doloÄ?be kot pa za soseĹžig odpadkov. Zato primerjava soseĹžiga v TEĹ in seĹžigalnice na Dunaju nikakor ni ustrezna. Pri tem velja omeniti izpust duĹĄikovih oksidov, ki imajo ob poveÄ?anih koncentracijah negativen vpliv na dihala. Tako evropska kot nacionalna zakono-

daja za soseĹžig dovoljujeta precej viĹĄje mejne vrednosti izpustov duĹĄikovih oksidov v zrak kot za seĹžigalnice odpadkov. Evropska seĹžigalnica lahko na dan v zrak izpusti nekaj manj kot 3.000 kilogramov duĹĄikovih oksidov, pri soseĹžigu je dovoljeno dvakrat veÄ?. V seĹžigalnicah odpadki razpadejo na bolj kot ne nenevarne snovi, med tem ko termoelektrarne in tudi cementarne pri soseĹžigu ustvarjajo vrsto nevarnih snovi, seveda odvisno od vrste odpadkov, ki se jih seĹžiga. Meritve izpustov iz TEĹ so prilagojene emisijam, ki se sproĹĄÄ?ajo ob seĹžiganju lignita, verjetno pa se bodo ob soseĹžigu odpadkov sproĹĄÄ?ale tudi druge emisije. Torej, Ä?e bi imelo podjetje TEĹ status seĹžigalnice in ne soseĹžigalnice odpadkov, bi zanjo v istem okolju veljali stroĹžji predpisi in zrak bi bil kakovostnejĹĄi. Nekje sem tudi zasledila, da bi v primeru soseĹžiga odpadkov dnevno v TEĹ vozilo 25 tovornjakov. Torej bodo Ĺže tako obremenjene ceste proti Ĺ aleĹĄki dolini in Ĺ oĹĄtanju ĹĄe bolj obremenjene, gradnja AC pa ĹĄe ni tako blizu. In kot svetnica v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ĹĄe tole: naĹĄa dolĹžnost je, da vse naredimo za dobrobit obÄ?ank in obÄ?anov ter naĹĄih otrok in vnukov, dopustitev soseĹžiga odpadkov v TEĹ pa to zagotovo ni. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ĺže vrsto let opozarjamo in prosimo, naj vendarle kaj naredijo glede smradu iz premogovniĹĄkega jaĹĄka, pa vse ostaja le pri besedah in na papirju. Toliko o tem, kako podjetje skrbi za sobivanje z lokalnimi prebivalci. Ponovno poudarjam, da bi moralo biti na prvem mestu zdravje ljudi in ne kapital, upam, da se tega zavedate. Ä&#x152;e bi imela drĹžava rada svoje drĹžavljanke in dr-

Ĺžavljane, bi zgradila seĹžigalnico, za katero veljajo stroĹžji predpisi za izpuste nevarnih snovi v okolje. Zavedati se tudi moramo, da TEĹ Ĺželi od lokalne skupnosti soglasje za soseĹžig, koliÄ?ine in vrsto goriva pa lahko potem tudi spremenijo in prilagajajo po svoje, ko soglasje enkrat imajo. Ponovno predstavnikom TEĹ sporoÄ?am mnenje krajanov, ki v bliĹžini objekta tudi Ĺživimo, da mi soseĹžigu odpadkov odloÄ?no nasprotujemo.

Velenje, 22. novembra â&#x20AC;&#x201C; Za dijake in uÄ?itelje programa Okoljevarstveni tehnik Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Ĺ olskega centra Velenje je bil prazniÄ?en dan. Dan se je zaÄ?el s sajenjem trepetlike, ki so jo dijaki prvega letnika v meglenem jutru posadili v Okoljevarstvenem gaju ob Velenjskem jezeru.

prvih letnikov so na prireditvi sodelovali tudi dijaki viĹĄjih letnikov. Kot gostje so s svojo toÄ?ko nastopili tudi dijaki programa Ekonomski tehnik. Po koncu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali razstavo risb, ki so jih dijaki narisali pri pouku umetnosti, in se posladkali z okusnimi dobrotami. Tako je

v teh letih preĹĄlo tudi v povezovanje med ĹĄolami, saj pri prazniku okoljevarstvenih tehnikov sodelujejo tudi dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti. Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov se je vpisala na Ĺ olski center Velenje leta 2008 in takrat so posadili prva ĹĄtiri drevesa. Vsaka naslednja generacija je

V prazniÄ?ni dan so vkljuÄ?ili tudi strokovno predavanje na temo Pomen voda za vse Ĺžive organizme. Dijakom je veliko zanimivega o tej temi povedal strokovnjak s Komunalnega podjetja Velenje PrimoĹž RoĹĄer, vodja PE Komunala. Po predavanju so imeli ob Velenjskem jezeru pod golf igriĹĄÄ?em Ĺže 12. prireditev z naslovom Za vas in nas posadimo drevo. Predstavili so strokovno znanje o trepetliki, ki so si ga pridobili pri pouku razliÄ?nih predmetov. Stroko so lepo dopolnili ĹĄe s kulturo â&#x20AC;&#x201C; z risbami, literarnimi vloĹžki, glasbo in ĹĄe s Ä?im. Poleg

vsak dijak prispeval svoj kamenÄ?ek v mozaik dogodka, katerega glavni namen je povezovanje dijakov, uÄ?iteljev, starĹĄev in ĹĄirjenje okoljevarstvenega duha. Gostje so pohvalili prizadevnost in ustvarjalnost dijakov. Predstavnik Mestne obÄ?ine Velenje Anton Brodnik je poudaril pomen takĹĄnih dogodkov za vse generacije. Ravnatelj Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Peter Rozman je vse dijake in goste pozdravil v ÂťnajveÄ?ji uÄ?ilnici ĹĄoleÂŤ, ki jo dijaki soustvarjajo Ĺže dvanajsto leto. Izpostavil je pomen medpredmetnega povezovanja, ki je

posadila po eno drevo, eno drevo so posadili v spomin idejni vodji projekta, Ĺžal Ĺže pokojni prof. Bernardi Lenko. Tako zdaj v Okoljevarstvenem gaju raste 16 dreves, od tega 7 Ä?eĹĄenj, 4 javorji, 2 slivi, 1 oreh, 1 Ä?remsa in 1 trepetlika. Ĺ˝elijo si, da bo novoposajena trepetlika pognala moÄ?ne korenine in se bo dobro znaĹĄla v pisani druĹĄÄ?ini dreves prejĹĄnjih generacij. ÂťPrav tako bomo,ÂŤ pravijo uÄ?itelji Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, Âťpomagali dijakom, da se dobro ukoreninijo in pripravljeni za Ĺživljenje samostojno rastejo v osebni in pođ&#x;&#x201D;˛ klicni karieri.ÂŤ

Po 50 letih so se sreÄ?ali

Bojana Ĺ˝nider

Pozor, semaforji! In to v Arji vasi!

Treba je opozoriti na zadnjo novost, ki so nam jo pripravili pri Darsu â&#x20AC;&#x201C; semaforji ob vstopu / izstopu na avtocesto pri Arji vasi. Vsi, ki se vozimo vsak dan tu preko, smo zdaj iz deĹžja priĹĄli pod kap. Jutranje kolone pred semaforjem segajo kakĹĄen dan Ĺže do Velike PireĹĄice. Ali smo za Dars oziroma tiste, ki odloÄ?ajo o tem, res tretjerazredni drĹžavljani? Dvajset let Ĺže Ä?akamo na reĹĄitev tega zamaĹĄka, ki bi moral biti urejen Ĺže ob samem zaÄ?etku obratovanja, saj je na to toÄ?ko vezan poleg Ĺ˝alca in Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe dobrĹĄen del KoroĹĄke â&#x20AC;&#x201C; zdaj pa tole. Pri tem leta gledamo, kako Dars denar porablja za "prioritetnejĹĄe" zadeve: pregreĹĄno drago utrjevanje in asfaltiranje sredinskih nevoznih delov avtoceste; izdelave pregrad tudi tam, kjer ni naselij; obnavljanja avtocest tam, kjer to ĹĄe ni tako potrebno; vpraĹĄljivih obnavljanj cestiĹĄÄ? ob ukinjanju cestninskih postaj â&#x20AC;&#x201C; in ĹĄe bi se verjetno kaj naĹĄlo. Upam, da ĹĄe kdo deli podobno mnenje. PiĹĄite, morda se nas bo bolj sliĹĄalo. đ&#x;&#x201D;˛

Boris Centrih

Leta zares hitro teÄ?ejo. Tudi Ä?asa imamo vedno manj. NajbrĹž je bil to vzrok, da se osnovnoĹĄolci 8. d razreda Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha iz leta 1969 nismo sreÄ?evali ob okroglih obletnicah. Letos, ko so ĹĄe zadnji soĹĄolci izpolnili pogoje za upokojitev, pa je le priĹĄel Ä?as, da se ponovno snidemo. Bilo je zanimivo, saj smo si imeli veliko povedati. NaĹĄe Ĺživljenjske zgodbe so bile zelo zanimive. Veseli pa nas, da smo bili vsi navzoÄ?i zadovoljni s svojo Ĺživljenjsko zgodbo. S svojim delom smo dali kar velik prispevek svoji okolici. SreÄ?anja se je udeleĹžilo 28 uÄ?encev, ki smo bili soĹĄolci od 5. razreda dalje. Ĺ tirje so Ĺžal Ĺže pokojni. Na naĹĄe povabilo se je

sreÄ?anja udeleĹžil naĹĄ razrednik 7. d in 8. d razreda Rado Sivka in uÄ?itelja Sonja Sitar, poroÄ?ena KovaÄ?, in Emil Prah. Prebrali smo nekaj zapisov s sestankov razredne skupnosti. Bili so zelo zanimivi.

Organizatorji sreÄ?anja pod vodstvom Majde Pesjak, poroÄ?ene VeniĹĄnik, obljubljajo, da se odslej sreÄ?amo vsakih 5 let. Upam, da bo teh sreÄ?anj ĹĄe veliko. đ&#x;&#x201D;˛

Franc Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 16

Ĺ PORT

28. novembra 2019

Trenerjeve besede ne zaleĹžejo ÂťTo je velik uspeh za naĹĄo Po zmagi v 9. krogu ob jezeru s 4 : 1 novinec Bravo v 18. krogu na svojem igriĹĄÄ?u slavil z 2 : 1 proti Rudarju in na predzadnjem mestu poveÄ?al razliko pred njim na devet toÄ?k Za velenjske nogometne rudarje, sploh pa za vodstvo kluba, bo zimski odmor, do katerega sta ĹĄe dva kroga, gotovo dokaj nemiren. Ä&#x152;im bolj se bodo morali pripraviti na zahteven spomladanski del, v katerem bodo skuĹĄali reĹĄiti prvoligaĹĄko koĹžo. Na zadnjem mestu bodo prezimovali z velikim toÄ?kovnim zaostankom. Glede na to, da bodo to nedeljo gostovali v DomĹžalah, v zadnjem jesenskem krogu v sredo (4. decembra ob 17.55) pa gostili Maribor, se zna zgoditi, da bo ta celo dvoĹĄtevilÄ?en. Kot edini v ligi so tudi po 18. prvenstvene krogu ĹĄe brez zmage. Na derbiju najslabĹĄih moĹĄtev so gostovali v Ljubljani in z Bravom doĹživeli letos Ĺže enajsti poraz. Toliko jih ima le ĹĄe Triglav, ki pa je z desetimi toÄ?kami veÄ? na prvenstveni lestvici dve mesti viĹĄje od njih. DomaÄ?i so tokrat predvsem zaradi neodloÄ?nih in nezbranih nasprotnikovih branilcev zmagali z 2 : 1 Edini gol je za rudarje dosegel MiÄ?o KuzmanoviÄ?, in to v 10. minuti. Novinec v ligi je povedel Ĺže tri minute pred tem iz najstroĹžje kazni. NatanÄ?en je bil Mustafa NukiÄ&#x2021;. Zanimivo, sodnik Marko PodgorĹĄek iz Dupelj pri Kranju, ki je bil povsem blizu dogajanju, ni takoj pokazal na belo toÄ?ko. K temu so ga 'spodbujali' doma-

Ä?i igralci. GostujoÄ?i napadalec Milan DĹžajiÄ&#x2021; ni prestregel globine podaje. Med njim in Ĺžogo je bil branilec David Hrubik, ki je najbrĹž verjel, da jo bo iztekajoÄ?i vratar TomaĹž Stopajnik ujel. A je bil pozen. DĹžajiÄ&#x2021; se je izza Hrubikovega hrbta kot panter pognal za Ĺžogo, ki pa je bila hitrejĹĄa od njega. Ob tem je priĹĄlo do stika med vsemi tremi igralci. Ljubljanski napadalec je pompozno padel in se zaÄ?el zvijati na zelenici, kot da bi izgubil kakĹĄen del telesa. Sodnik ni pokazal na belo toÄ?ko, a so ga, kot smo videli, k drugaÄ?ni odloÄ?itvi 'spodbujali' bravovci.

Na njihovo pobudo se je odĹĄel posvetovat s stranskim sodnikom in nato pokazal na moÄ?no sporno belo toÄ?ko. V prvem polÄ?asu so bili igralci Rudarja najbliĹže drugemu zadetku v 26. minuti, vendar je bil Dominik RadiÄ? premalo natanÄ?en. Z glavo je Ĺžogo poslal v okvir vrat. Na zaÄ?etku drugega dela so okvir vrat zadeli tudi domaÄ?i. V 68. minuti pa so po novi nepazljivosti v gostujoÄ?i obrambni vrsti dosegli gol za nove tri toÄ?ke. Z njimi so se na predzadnjem mestu od zadnjih rudarjev oddaljili za devet toÄ?k. Po igri bi si rudarji morda le zasluĹžili toÄ?ko. Kot pa smo Ĺže velikokrat zapisali, jih umetniĹĄki vtis ne prinaĹĄa. S takim razpletom Rudarjev trener Andrej PanadiÄ&#x2021; seveda ni bil zadovoljen, saj Rudarjevi navijaÄ?i ĹĄe vedno Ä?akajo na njegovo prvo prvenstveno zmago. ÂťUstvarili smo si obilo priloĹžnosti. Z igro kratkih pasov smo povzroÄ?ali veliko teĹžav v Bravu. TakĹĄnega gola ne bi smeli dobiti. Ves teden smo se pogovarjali in opozarjal sem na to, da nam lahko ena izbita dolga Ĺžoga povzroÄ?a teĹžave, Ä?e ne bomo zbrani. Prav to se nam je zgodilo. To sem igralcem rekel Ĺže dvajsetkrat. OÄ?itno jim bom moral enaindvajsetkrat. Ĺ˝al mi je zaradi fantov, ker so si zađ&#x;&#x201D;˛ S. Vovk sluĹžili veÄ?.ÂŤ

PREDNOVOLETNA DRUĹ˝ENJA V VILI HERBERSTEIN

mlado ekipo!ÂŤ

Tako je bil naduĹĄen trener Gorenja Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021; po neodloÄ?enem rezultatu 23 : 23 z Metalurgom na povratni tekmi 3. kroga kvalifikacij pokala Evropske rokometne zveze in z uvrstitvijo v skupinski del ÂťMi gremo zmagat!ÂŤ odmor vendarle odĹĄli s je odloÄ?no napovedal prednostjo treh golov pred nedeljsko povratno (13 : 10). tekmo. To samozavest Drugi del pa so veje prenesel tudi v glave lenjske rokometne ose igralcev, tudi mladega zaÄ?ele veliko bolj odJerneja DrobeĹža, igralloÄ?no. Gostitelji zaca domaÄ?e rokometne radi njihove odliÄ?ne ĹĄole, ki dobiva vse veÄ? obrambne igre z vrapriloĹžnosti za igro. ÂťÄ&#x152;e tarjem na Ä?elu v uvobi ĹĄli branit prednost pednih minutah tega dela tih golov, bi bila velika niso mogli doseÄ?i zanapaka. S tem bi gotodetka, sami pa so dovo omogoÄ?ili nasprotnibili dva in zaostanek ku, da laĹže nadomesti je padel na gol razlike razliko iz naĹĄe dvorane. (12 : 13). V takĹĄnem Igrali bomo, kot da je to ritmu so ose nadaljeprva in rezultat 0 : 0,ÂŤ vale in v 40. minuti je samozavestno napoprviÄ? izenaÄ?ile (15 : vedal. 15). Nekaj upanja za Pred odhodom v Skonapredovanje so imeli pje so vnaprej odigrali Makedonci ĹĄe dobrih tekmo 11. kroga drĹžavpet minut pred konnega prvenstva in si pricem, ko so znova poigrali Ĺže peto zmago zavedli z najviĹĄjo prednopored. Kot gostitelji so stjo treh zadetkov (22 z 29 : 25 premagali Do: 19), gostje pa ostali bovo. Razen na samem ĹĄe brez drugega izkljuzaÄ?etku, ko je bil rezulÄ?enega igralca Vlada tat edinkrat izenaÄ?en, Matic Verdinek â&#x20AC;&#x201C; NatanÄ?en je bil tudi pri vseh petih MaĹĄanoviÄ&#x2021;a. Ĺ˝e prej, so bili v prednosti vso sedemmetrovkah. v 49. minuti, je bilo zatekmo. NajviĹĄja je bila radi tretjega rumenega sedem zadetkov (20. minuta), po prvem polÄ?asu kartona konec tekme za Grega OkleĹĄÄ?ena. Zapa so gostje zaostajali za pet golov. Matic Verdi- dnje minute so bile spet v ritmu VelenjÄ?anov, ki nek s sedmimi zadetki in Aleks KavÄ?iÄ? s ĹĄestimi so dosegi ĹĄe ĹĄtiri gole, domaÄ?i le enega in tako se sta bila najboljĹĄa strelca domaÄ?e vrste, gostujoÄ?e bodo dokazovali v skupinskem delu tega pokala. pa Hrvat Dorian MarkuĹĄiÄ&#x2021;. Kar devetkrat je preVerdinek je bil z devetimi goli spet strelski kralj: magal domaÄ?a vratarja Emirja TaletoviÄ&#x2021;a oziroma ÂťZa nami je teĹžko gostovanje. Od sebe smo dali AljaĹža Pajntarja, ki sta se izkazala s po sedmimi maksimum. Sedaj nas Ä?akajo novi izzivi v skuobrambami. V 12. krogu, jutri, v petek (ob 19.15) pinskem delu.ÂŤ bodo domaÄ?e ose gostile Ĺ kofjeloÄ?ane. Trener je svojo napoved pred tekmo obogatil z Tudi peta zmaga zaporedoma na domaÄ?em pr- naslednjimi besedami: ÂťVeÄ? kot zasluĹženo naprevenstvu in dvig na Ä?etrto mesto jim je bila razlog dovanje. Odigrali smo zelo teĹžko tekmo. Da bo za optimizem ter dodatna spodbuda za nedeljsko tako, smo tudi priÄ?akovali. Bili smo dosti boljĹĄi gostovanje v glavnem mestu Severne Makedoni- nasprotnik, kot kaĹže konÄ?ni rezultat. Ä&#x152;estital bi je. DomaÄ?i so sicer dvoboj zaÄ?eli nadvse zavzeto fantom za uvrstitev med 16 najboljĹĄih ekip.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ S. Vovk in razmeroma hitro, in v 6. minuti povedli s 3 : 0. Ä&#x152;eprav so se jim VelenjÄ?ani nekajkrat pribliĹžali na zaostanek zadetka, so Makedonci na veliki

Sprejem odliÄ?nih kickboksarjev

PreĹživite v prazniÄ?nem decembru nepozaben popoldan ali veÄ?er ob druĹženju s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljiÄ?ni Vili Herberstein. Za vas smo pripravili posebno ponudbo izbranih menijev za kulinariÄ?no razvajanje, ki si jih lahko ogledate na www.vilaherberstein.si. Prijazno vabimo, da rezervirate omizje na telefon (0)3 896 1400 Vila Herberstein, KopaliĹĄka cesta 1, Velenje

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori sta sprejela odliÄ?ne kickboksarje iz Teakwondo in Kickboks kluba Skala Velenje, ki so na svetovnem prvenstvu v WAKO kickboksu v Sarajevu dosegli izjemen uspeh. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je v Sarajevu med 19. in 26. oktobrom potekalo 22. Ä?lansko svetovno prvenstvo v kickboksu, ki se ga je udeleĹžila tudi slovenska reprezentanca. Mesto v reprezentanci so si zagotovili trije Ä?lani Teakwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje, StaĹĄa Lipnik, Luka Krel in Dean VukanÄ?iÄ?, na tekmovanju pa jih je spremljal tudi njihov trener Peter Landeker. Za vse tri VelenjÄ?ane je bil to prvi nastop na Ä?lanskih svetovnih prvenstvih v kickboksu, StaĹĄa , ki je sploh prviÄ? nastopila kot Ä?lanica kickboks reprezentance, je bila neverjetna in je postala svetovna Ä?lanska prvakinja v light kontaktu v kategoriji nad 70 kg. Luka Krel je osvojil naslov

Ä?lanskega podprvaka v light kontaktu v kategoriji do 84 kg. OdliÄ?en je bil tudi Dean VukanÄ?iÄ?, na Ĺžalost pa se je rezultat njegove borbe v zadnjih sekundah obrnil v korist nasprotnika iz Finske. PodĹžupan je odliÄ?nim ĹĄportnikom Ä?estital tudi v imenu Ĺžupana in se jim zahvalil za odliÄ?no promocijo naĹĄega mesta. Ob tej

priloĹžnosti je Mestna obÄ?ina Velenje svetovni prvakinji StaĹĄi Lipnik donirala 1.000 evrov, svetovnemu podprvaku Luki Krelu pa 500 evrov. To je nagrada za osvojen doseĹžek in spodbuda za nadaljnje uspehe. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 17

OdliÄ?na mlada karateista

Ĺ portniki upokojenci znova odliÄ?ni

Izjemno leto za dva mlada velenjska karateista TomaĹža Hudalesa in Niklasa TamĹĄeta Ĺ e eno tekmovalno leto se hitro bliĹža h koncu. Leto 2019 je za mlada velenjska karateista, TomaĹža Hudalesa in Niklasa TamĹĄeta, ki kljub mladosti (17 in 16 let) Ĺže desetletje sodita v vrh slovenskega karateja, najprej v katah, v zadnjih letih pa tudi borbah, prineslo celo vrsto novih izjemnih uspehov. Konec oktobra je v glavnem mestu Ä&#x152;ila Santiago de Chile potekalo 11. svetovno mladinsko prvenstvo v karateju. Slovenske barve je zastopalo ĹĄtirinajst tekmovalcev. Oba velenjska tekmovalca sta nastopila v ĹĄportnih borbah med mladinci; Niklas TamĹĄe v kategoriji -55 kg, TomaĹž Hudales pa v kategoriji -68 kg. Oba sta osvojila izjemno 9. mesto in se uvrstila med najuspeĹĄnejĹĄe slovenske tekmovalce, ki na svetovnih prvenstvih doslej medalje ĹĄe niso osvojili. Niklas TamĹĄe je v uvodnih dveh krogih zabeleĹžil zmagi proti Kolumbijcu Narvaezu ter domaÄ?inu Rosalesu. V tretjem kolu pa je klonil proti alĹžirskemu predstavniku Helassu, ki je postal svetovni prvak v tej kategoriji, in nato ĹĄe v repasaĹžu s predstavnikom Kuvajta Alotabijem. Kljub tem porazom je bil zelo zadovoljen z nastopi, saj je trenutno pri rosnih ĹĄestnajstih letih uvrĹĄÄ?en na 21. mesto svetovne WKF lestvice v svoji kategoriji. TomaĹž Hudales pa je Ĺže v drugem krogu naletel na aktualnega svetovnega prvaka Bojana BoĹĄkoviÄ&#x2021;a, s katerim se je v letu 2019 sreÄ?al Ĺže na dveh moÄ?nih mednarodnih tekmah v Samoborju in Salzburgu, kjer je TomaĹž v finalu premoÄ?no izgubil in dosegel srebrno medaljo. V Ä&#x152;ilu je bilo

TomaĹž Hudales

Niklas TamĹĄe

drugaÄ?e in BoĹĄkoviÄ? je zmagal z rezultatom 1 : 0 s toÄ?ko v zadnjih treh sekundah borbe. Ker je BoĹĄkoviÄ? svetovni prvak postal tudi v Ä&#x152;ilu, je TomaĹž dobil priloĹžnost ĹĄe v repasaĹžu, premagal da Silvo iz Uragvaja in izgubil z Italijanom De Vivo, ki je dosegel bronasto medaljo. TomaĹž je v tem trenutku na svetovni WKF lestvici v svoji kategoriji na 37. mestu, po svetovnem prvenstvu na Tenerifih leta 2018 je bil Ĺže tudi deseti. Po prihodu domov je sledila krajĹĄa regeneracija, nato pa so bile 9. in 10. novembra reprezentanÄ?ne priprave kadetske, mladinske in U21 reprezentance. Takoj naslednji vikend, 16. novembra, je v Ljubljani potekal tradicionalni mednarodni turnir Ljubljana open. Nastopili so tekmovalci iz 18 drĹžav, 150 razliÄ?nih klubov; TomaĹž se tekme zaradi poĹĄkodbe stopala ni udeleĹžil, Niklas TamĹĄe pa je v zelo moÄ?ni mednarodni konkurenci

po teĹžkih borbah ugnal konkurenco in se veselil prvega mesta. Pretekli vikend je v Celju potekalo mladinsko drĹžavno prvenstvo. Na tekmovanju je bilo prijavljenih 425 tekmovalcev iz 50 klubov. Tudi tokrat sta oba velenjska tekmovalca ugnala slovensko konkurenco in se veselila laskavega naziva mladinskega drĹžavnega prvaka v ĹĄportnih borbah, Niklas v kategoriji -55 kg in TomaĹž v kategoriji -67 kg. Poleg nekaj reprezentanÄ?nih obveznosti oba do novega leta, novih ciljev, izzivov ter priprav na evropsko prvenstvo Ä?akajo ĹĄe zelo pomembna tekmovanja â&#x20AC;&#x201C; mednarodni turnir Trbovlje open, med 5. in 9. decembrom Balkansko mladinsko prvenstvo in nato WKF mladinska liga, ki bo med 12. in 15. decembrom potekala v kraju Jesolo di Lido v Italiji.

Namizni tenis Dve zmagi Tempa V soboto, 23. novembra, se je zaÄ?elo prvenstvo v 2. namiznoteniĹĄki ligi za moĹĄke. Ekipa Tempa iz Velenja se je na domaÄ?em parketu pomerila z ekipama iz Logatca in Vesne iz Ljubljane. Za

Kegljanje MiklavĹžu dali darilo S tekmami 9. kroga se je konÄ?al jesenski del ligaĹĄkega tekmovanja. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki bodo prezimili na zadnjem mestu, so gostovali v Mariboru. Na stezah dvorane Tabor so jih gostili tekmovalci MiklavĹža. Gledalci so videli zelo napeto sreÄ?anje, ki se je odloÄ?alo z zadnjim luÄ?ajem. ZaÄ?etek sreÄ?anja je pripadal domaÄ?inom, ki so po prvem setu pr-

Ĺ PORT

28. novembra 2019

ekipo Tempo so igrali Patrik Videc, Jan JevĹĄnik, Tadej VoduĹĄek in Miha KljajiÄ?. Na tekmi proti ekipi iz Logatca so VelenjÄ?ani zmagali z rezultatom 5 : 1. Po dve zmagi sta dosegla Tadej VoduĹĄek in Miha KljajiÄ?, eno Patrik

ve igre imeli Ĺže prednost 58 kegljev. Nato pa so gostujoÄ?i tekmovalci z bolj natanÄ?no igro osvojili set toÄ?ki in zmanjĹĄali razliko. Po 120 luÄ?ajih so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vodili z 2 : 1 in minimalno prednostjo 5 kegljev. ZaÄ?etek druge igre je zopet pripadel domaÄ?im, ki so Ĺže vodili za 33 kegljev. V drugem setu druge igre pa so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani le prebudili, zaigrali bolj natanÄ?no in prevzeli vajeti v svoje roke. Zadnji set igre je prinesel na igriĹĄÄ?e pravo dramo. Med tem ko so domaÄ?ini Ĺže konÄ?ali sreÄ?anje, so

đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ e preden se bo leto 2019 dotaknilo novega leta 2020, so se ĹĄportnice in ĹĄportniki Kluba upokojencev Gorenja (KU Gorenje) druĹžili na novoletnem sreÄ?anju, ki jim poleg prijetnih trenutkov ponudi tudi nove ideje, izkuĹĄnje, rezultate in priznanja. SreÄ?anje

nju in kegljanju s kroglico na vrvici, petanki in kolesarjenju. Veliko Ä?lanov se udeleĹžuje planinskih pohodov in drugih aktivnosti. Tajnik druĹĄtva DuĹĄan Jeriha ugotavlja, da tudi v prihodnje ne bo niÄ? drugaÄ?e. ÂťNaĹĄa Ĺželja je, da bi se od veÄ? kot osemsto Ä?lanov

TamĹĄe, prvo je s sodelavci pripravil Ĺže leta 2008. ÂťSedaj imamo 13 sekcij s povpreÄ?no bero 14 pokalov na sezono,ÂŤ je ponosen TamĹĄe. Prireditev so popestrili Podkrajski fantje, katerih Ä?lan je tudi predsednik ĹĄaleĹĄke pokrajinske zveze DU Franc Vedenik, ki

Upokojenci Gorenja so dobri ĹĄportniki.

je bilo tokrat 22. novembra v kolodvorski restavraciji. Veliko upokojencev Gorenja se obÄ?asno ali redno ukvarja z rekreacijo. Udejstvujejo se v ribolovu, streljanju, ĹĄahu, namiznem tenisu, balinanju, pikadu, odbojki, smuÄ?anju, tenisu, steznem keglja-

kluba velika veÄ?ina udeleĹževala razliÄ?nih aktivnosti. V ĹĄportu dosegamo uspehe tako na pokrajinski kot republiĹĄki ravni. Predvsem pa sem vesel, da smo sloĹžni in da se radi druĹžimo,ÂŤ pravi Jeriha. Ĺ portna tekmovanja Ĺže vrsto let skrbno organizira Franc

je pozdravil vse ĹĄportnike in dejal, da Ĺželi, da bi upokojenci ĹĄe bolj sodelovali in da bi Ĺže odliÄ?no organiziranim aktivnostim dodali nove vsebine. đ&#x;&#x201D;˛

M. Skrt, H. JerÄ?iÄ?

Tradicionalna tekma v spomin S sobotno tradicionalno koĹĄarkarsko tekmo za prehodni pokal generala Maistra med ekipama Dobrne in Vinske Gore so v organizaciji Ĺ DGM Velenje v ĹĄportnem duhu uspeĹĄno poÄ?astili Maistrov dan v VD Vinska Gora. đ&#x;&#x201D;˛

E. T., J. H.

Videc. Proti ekipi Vesne so prav tako zmagali z rezultatom 5 : 1. Po dve zmagi sta dosegla Patrik Videc in Miha KljajiÄ?, eno pa je dodal Tadej VoduĹĄek. Na lestvici so igralci Tempa trenutno na prvem mestu s 4 toÄ?kami. đ&#x;&#x201D;˛

Dak

imeli gostje na voljo ĹĄe ĹĄtiri luÄ?aje. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so imeli praktiÄ?no zmago Ĺže v rokah, saj bi morala tekmovalca v 119. luÄ?aju podreti kegelj in v zadnjem na polno poruĹĄiti Ä?im veÄ? kegljev. Toda odgovornost je bila prevelika. Oba sta zgreĹĄila ter tako zmago podarila domaÄ?inom, ki so slavili s 5 : 3 in z le 4 keglji prednosti. Sedaj Ä?aka Ĺ oĹĄtanjÄ?ane nekaj veÄ? kot mesec dni premora. V tem Ä?asu je pred upravo teĹžko delo, saj morajo temeljito oceniti minule nastope, predvsem pa igralce bolje pripraviti na spomladanski del tekmovanja. Ti se bodo v tem Ä?asu udeleĹžili tudi veÄ? turnirjev v domovini in tujini ter regijskega tekmovanja v tandemu, organizirali pa bodo tudi tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni turnir. Ljubitelje kegljanja uprava kluba vabi na ogled mladinskega DP, ki bo to soboto in nedeljo s priÄ?etkom ob 10. uri. đ&#x;&#x201D;˛

T. F.

TAKO so igrali Pokal EHF (Evropske rokometne zveze), 3. krog kvalifikacij - povratna tekma Gorenje Velenje - Metalurg Skopje 23:23 (13:10) (prva: 24:19) Gorenje: Panjtar (10 obramb), TaletoviÄ&#x2021; (2 obrambi), Verdinek 9 (5), KavÄ?iÄ? A. 3, KavÄ?iÄ? M. 3, HaseljiÄ&#x2021; 2, MiklavÄ?iÄ? 2, OkleĹĄÄ?en 2, MatanoviÄ&#x2021; 1, Ĺ ol 1, DrobeĹž, BojaniÄ&#x2021;, Mazej, CelminĹĄ, Levc, GrmĹĄek. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;. Sedemmetrovke: Metalurg 2 (2), Gorenje 5 (5); izkljuÄ?itve: Metalurg 10 minut, Gorenje 8. RdeÄ? karton: OkleĹĄÄ?en (48.), MatanoviÄ&#x2021; (57.).

Prva liga NLB, 11. krog Gorenje Velenje - Dobova 29:25 (16:11) Gorenje: Panjtar (7 obramb), TaletoviÄ&#x2021; (7 obramb), Verdinek 7 (1), KavÄ?iÄ? A. 6, Ĺ ol 4, MatanoviÄ&#x2021; 3 (1), MiklavÄ?iÄ? 3, Mazej 2, HaseljiÄ&#x2021; 2, CelminĹĄ 1, DrobeĹž 1, OkleĹĄÄ?en, BojaniÄ&#x2021;, Levc, GrmĹĄek, M. KavÄ?iÄ?. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;.

Drugi rezultati: Koper - Butan plin Izola 29:24 (12:9), Jeruzalem OrmoĹž - Slovenj Gradec 30:26 (16:14), Krka - Riko Ribnica 30:37 (13:19), Celje Pivovarna LaĹĄko - Trimo Trebnje 30:22 (15:13); Maribor Branik Urbanscape Loka (11. 12.). Vrstni red: Celje PL 22, 2. R. Ribnica 19, 3. T. Trebnje 15, 4. G. Velenje 14, 5. Dobova 14, 6. Koper 9, 7. Krka 8, 8. Loka (tekma manj) 7, 9. Jeruzalem O. 7, 10. Maribor. B. (tekma manj) 6, 12. Izola 3.

Prva A drĹžavna rokometna liga â&#x20AC;&#x201C; Ä?lanice, 6. krog (zaostala tekma) Izola - Velenje 26:25 (14:10) Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Smonkar 12, Pikl 5, Ferenc 4, PritrĹžnik 2, TomiÄ? 2, Ĺ˝agar, TabakoviÄ?, Brcar, Hudovernik, GavranoviÄ&#x2021;, Ĺ˝ekiÄ&#x2021;. Sedemmetrovke: Izola 4 (2), Velenje 5 (5); izkljuÄ?itve: Izola 14 minut, Velenje 6. Trenerka: SneĹžana RodiÄ&#x2021;. Vrstni red po 9. (zadnjem) jesenskem krogu: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Krim Mercator 7 - 14, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 8 - 12, 4. Z'deĹžele 9 - 12, 5. Krka 9 - 12, 6. Koper 9 - 8, 7. Velenje 9 - 4, 8. Izola 9 - 4, 9. Litija 9 - 3, 10. Ptuj 9 - 1.

10. krog: Velenje â&#x20AC;&#x201C; AjdovĹĄÄ?ina (18. 1. 2020).

Prva nogometna liga Telekom Slovenije, 18. Krog Bravo - Rudar 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 NukiÄ&#x2021; (7. - 11 m), 1:1 KuzmanoviÄ&#x2021; (10.), 2:1 DĹžajiÄ&#x2021; (68.). Rudar: Stopajnik, Krefl, Hrubik (od 29. Ejup), DĹžiniÄ&#x2021;, FilipoviÄ&#x2021;, AndĹželkoviÄ&#x2021;, PuĹĄaver, Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, KuzmanoviÄ&#x2021; (od 77. KadriÄ&#x2021;), RadiÄ&#x2021;, PetroviÄ&#x2021;. Trener: Andrej PanadiÄ&#x2021;. Drugi rezultati: Aluminij â&#x20AC;&#x201C; Maribor 0:2 (0:1), Celje - Olimpija1:3 (1:2), DomĹžale â&#x20AC;&#x201C; Triglav 3:0 (2:0), Tabor SeĹžana â&#x20AC;&#x201C;Mura 1:1 (0:0). Vrstni red: 1. Olimpija 39, 2. Maribor 37, 3. Aluminij 34, 4. Mura 32, 5. Celje 28, 6. DomĹžale 19, 7. Tabor 18, 8. Triglav 17, 9. Bravo 16, 10. Rudar 7.

Kegljanje, 2. liga â&#x20AC;&#x201C; vzhod â&#x20AC;&#x201C; 9. krog MiklavĹž - Ĺ oĹĄtanj 5:3 (3138 : 3134) Ĺ oĹĄtanj: Jug â&#x20AC;&#x201C; 540 (0), HasiÄ?iÄ? â&#x20AC;&#x201C; 556 (1), SeÄ?ki â&#x20AC;&#x201C; 494 (1), ArnuĹĄ â&#x20AC;&#x201C; 520 (1), PetroviÄ? â&#x20AC;&#x201C; 496 (0), PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 528 (0).

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Skupna gasilska vaja in predaja opreme

POLICIJSKA kronika Ukradel registrski tablici Velenje, 20. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na KidriÄ?evi ulici v Velenju je neznanec v sredo z osebnega vozila ukradel obe registrski tablici.

Razbil okno Ĺ˝alec, 20. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ˝alcu je neznani storilec vrgel veÄ?ji kamen v objekt ĹželezniĹĄke postaje in razbil steklo na oknu.

Storilca prijeli pri poskusu tatvine Velenje, 20. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na Kosovelovi ulici je v sredo lastnik garaĹže v prostoru zalotil 24-letnega moĹĄkega, ki je poskuĹĄal s kleĹĄÄ?ami preĹĄÄ?ipniti kljuÄ?avnico in ukrasti kolo. 24-letnika bodo kazensko ovadili.

Ĺžinah na Ĺ ercerjevi, kjer je partner pred otroki pretepal svojo partnerko. S pretepom je zaÄ?ela ona, on pa jo je udaril nazaj in nasilje ĹĄe stopnjeval. Policisti so zanj odredili pridrĹžanje, zaradi kaznivega dejanja pa ga bodo tudi kazensko ovadili. V drugem primeru so sinu, ki je bil nasilen do oÄ?eta, izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Zaradi kaznivega dejanja se bo moral zagovarjati tudi na sodiĹĄÄ?u. Ĺ˝e pred tem je policiste poklicala VelenjÄ?anka in povedala, da je v mestu sreÄ?ala fanta, ki naj bi ga mama napodila iz stanovanja. Fant je policistom povedal, da je to storila, ker je prekomerno igral igrice, v ĹĄoli pa imel slabe ocene. Izkazalo se je, da ni Ä?isto tako. Fant naj bi bil Ĺže veÄ?krat nasilen do mame in jo celo pretepal. Po zbranih obvestilih so policisti presodili, da je treba fantu izreÄ?i prepoved pribliĹževanja, ovadili pa so ga tudi zaradi kaznivega dejanja nasilja v druĹžini.

VeÄ?kratnega krĹĄilca privedli k sodnici za prekrĹĄke Ukradli nov traktor Ĺ˝alec, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek zjutraj je na avtobusu v Ĺ˝alcu krĹĄil javni red in mir 59-letni hrvaĹĄki drĹžavljan, ki so ga dva dni pred tem zaradi krĹĄitve javnega reda in miru ter suma storitve kaznivega dejanja nedotakljivost stanovanja obravnavali na obmoÄ?ju Celja. Obravnavali pa so ga Ĺže tudi pred tem, zato so ga pridrĹžali in privedli k sodnici za prekrĹĄke.

Velenje, 25. novembra â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek ponoÄ?i so neznanci v Ä&#x152;rnovi ukradli nov traktor znamke Same Dorado 90.4, rdeÄ?e barve, registrskih ĹĄtevilk CE AI-30. Traktor je bil parkiran pod kozolcem. Priklopljeno je imel prikolico, ki so jo istega dne naĹĄli v HramĹĄah. Po oceni lastnice je traktor vreden dobrih 43.000 evrov.

V enem dnevu trikrat ukrepali zaradi nasilja v druĹžini

Oplenili delovni stroj

Velenje, 22. novembra â&#x20AC;&#x201C; Velenjski policisti so v petek zaradi nasilja posredovali pri dveh dru-

28. novembra 2019

Ĺ oĹĄtanj, 23. novembra â&#x20AC;&#x201C; V soboto je v Ĺ oĹĄtanju potekala vaja gasilskega poveljstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Predpostavka vaje je bil poĹžar v centru Pilon, kjer je priĹĄlo do vĹžiga osebnega avtomobila v garaĹžni hiĹĄi. Gost dim, ki se je valil iz velikih garaĹžnih vrat, sta opazila nakljuÄ?na sprehajalca, sproĹžil se je avtomatski javljalnik poĹžarov. Gasilci vseh ĹĄtirih druĹĄtev â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj - mesto, TopolĹĄica, Lokovica in Gaberke, bilo jih je 86, so se hitro odzvali, priĹĄli so tudi reĹĄevalci ter policija ter hitro reĹĄili poĹĄkodovane, kar je bila tudi prioriteta.Tovrstne vaje sluĹžijo operativnim gasilcem za preskus opreme in pripravljenosti tako gasilcev kot tudi drugih sluĹžb, ki sodelujejo v najrazliÄ?nejĹĄih nesreÄ?ah. Vajo si je ogledal tudi Ĺžupan Darko Menih in bil z videnim zadovoljen, zato je gasilcem Ä?estital za uspeĹĄno opravljeno nalogo, obenem pa se jim zahvalil za pomoÄ? pri intervencijah. Po vaji je v Gasilskem domu Ĺ oĹĄtanj - mesto poveljnikom gasilskih druĹĄtev predal opremo, ki jo v posameznih druĹĄtvih najbolj potrebujejo. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za to namenila 12.000 evrov, za vsako od ĹĄtirih đ&#x;&#x201D;˛ mkp druĹĄtev po 3.000 evrov.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za opremo gasilcev letos namenila 12.000 evrov. (Foto: D. Dobnik)

Predpostavka vaje je bil poĹžar v centru Pilon. (Foto: D. Dobnik)

KonÄ?ana sanacija plazu na cesti Juvanâ&#x20AC;&#x201C;Jovanov vrh

Zagorelo zaradi hladilnika

PrejĹĄnji teden je Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila odstranitev plazu na cesti Juvanâ&#x20AC;&#x201C;Jovanov vrh v PleĹĄivcu. Plaz je ogroĹžal prevoznost javne poti. Izvajalec del je bilo podjetje Rafko Blatnik, s. p. Za nađ&#x;&#x201D;˛ loĹžbo pa so namenili 27.172 evrov.

PoĹžar povzroÄ?il za 40.000 evrov ĹĄkode Velenje, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek okoli 15.30 so bili policisti obveĹĄÄ?eni o poĹžaru v Paki pri Velenju, kjer je ogenj uniÄ?il okoli 5 x 4 metre veliko dvoetaĹžno leseno poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Lastniki ĹĄkodo ocenjujejo na najmanj 40.000 evrov. PoĹžar je povzroÄ?il preboj elektriÄ?nega toka na hladilniku, so ugotovili kriminalisti.

Velenje, 25. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na obmoÄ?ju Velenja je neznani storilec v ponedeljek z delovnega stroja ukradel ĹĄtiri platiĹĄÄ?a s pnevmatikami in sprednja odbijaÄ?a. Plaz je ogroĹžal prevoznost ceste.

đ&#x;&#x201D;˛

Foto: Marko Govek

ÂťPeĹĄec, bodi viden, bodi previdenÂŤ Svet za preventivo Mestne obÄ?ine Velenje, Policijska postaja Velenje in ZdruĹženje ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje bo to soboto, 30. novembra, med 10. in 14. uro v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka izvajal preventivno akcijo ÂťPeĹĄec, bodi viden, bodi previdenÂŤ. Testirali bodo psihofiziÄ?ne sposobnosti udeleĹžencev v cestnem prometu. Vsi obiskovalci bodo lahko preverili uporabno vrednost odsevnih teles v temaÄ?nem prostoru, preizkusili rekvizit ÂťVidkoÂŤ, prejeli pa bodo tudi odsevna telesa (odsevne kresniÄ?ke, odsevne trakove). Svoje sposobnosti pri voĹžnji bodo lahko preizkusili tudi s simulatorjem varne voĹžnje. đ&#x;&#x201D;˛

TOYOTA C-HR HYBRID

Iz POLICISTOVE beleĹžke Ukradel klobase Ĺ martno ob Paki, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek je neznanec vlomil v kaĹĄÄ?o v ReÄ?ici ob Paki. Ukradel je klobase.

Sumljive substance Velenje, 22. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek zveÄ?er so policisti v okolici RdeÄ?e dvorane trem osebam zasegli substance, za katere so sumili, da so prepovedana droga. Po analizi bodo ustrezno ukrepali. Zoper tujca, ki je prepovedano drogo uporabljal na cesti Simona Blatnika v Velenju, pa so Ĺže. Napisali so mu globo.

Soseda jim je grozila, da bosta tepena Ĺ oĹĄtanj, 22. novembra â&#x20AC;&#x201C; V petek sta RavenÄ?ana policistom prijavila, da jima je med urejanjem dovozne ceste v Ravnah

pri Ĺ oĹĄtanju grozila soseda. Policisti jo bodo ovadili.

Poskrbeli, da je priĹĄel varno domov Velenje, 23. novembra â&#x20AC;&#x201C; V soboto zveÄ?er so policisti pomagali vinjenemu moĹžakarju, da je priĹĄel varno domov. To, da potrebuje pri tem pomoÄ?, je sklepala obÄ?anka, ki jih je o tem obvestila.

Ĺ˝ena Âťmu je teĹžilaÂŤ, poklical je policiste Velenje, 23. novembra â&#x20AC;&#x201C; V soboto zveÄ?er je policiste poklical VelenjÄ?an in jim potoĹžil, da Âťmu Ĺžena teĹžiÂŤ. Izkazalo se je, da ni Ä?isto tako. Ker je malo preveÄ? popil, ga je Ĺžena spravljala v posteljo, on pa je poklical policijo. Policisti so ga spomnili, kakĹĄne posledice lahko ima laĹžna prijava.

IN TOKRAT PRIHAJA HITRO.

2.0

NOVI

HIBRIDNI POGON 135 KW (184 KM)

AC FRI-MOBIL, DEÄ&#x152;KOVA 43, CELJE, 03 425 60 80, TOYOTA-FRIMOBIL.SI PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyota C-HR Hybrid: od 3,8 do 4,0 l/100 km in emisije COâ&#x201A;&#x201A;: od 86 do 92 g/km. Emisijska stopnja: za 2,0 hibrid EURO 6d-ISC-FCM in za 1,8 hibrid EURO 6d-ISC. Emisije NOx: od 0,0036 g/km do 0,0049. Ogljikov dioksid (COâ&#x201A;&#x201A;) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5, ter duĹĄikovih oksidov. Slika je simboliÄ?na. VeÄ? na www.toyota.si. Toyota Adria d.o.o., BrnÄ?iÄ?eva 51, Ljubljana.

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

28. novembra 2019

Pomagajmo obnoviti planinski koÄ?i

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Nismo v Ä?udeĹžni deĹželi

Ko se bo poslavljal november, se bo zaÄ?elo. PredprazniÄ?ni Ä?as bo letos za vas bolj stresen kot prejĹĄnja leta. K sreÄ?i ste vsaj malo priÄ?akovali, kaj se bo letos dogajalo v decembrskih dneh, zato pravega ĹĄoka ne morete veÄ? doĹživeti. Vseeno pa ne boste mogli ostati ravnoduĹĄni. Ĺ e bolj, kot sicer boste Ä?utili, da ste v svojih razmiĹĄljanjih sami. In prav samota vas bo ubijala. Ker vam poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan, tudi o prostih trenutkih ĹĄe ne boste kaj veliko razmiĹĄljali. Dnevi bodo prekratki za vse, kar boste Ĺželeli narediti. To bo dobro, saj se boste zamotili in poskrbeli, da se ne boste smilili sami sebi.

Pred Ä?asom smo v okviru programa eMCe plac ozaveĹĄÄ?a objavili likovni nateÄ?aj z naslovom ZaÄ?asna sreÄ?a: Opojne substance, ki se je zakljuÄ?il z razstavo del v Galeriji eMCe plac. NaĹĄo pozornost je med drugim pritegnilo delo mlade obiskovalke Valentine Cehner, predvsem njena kreativnost in moÄ?na sporoÄ?ilnost. Takrat nam je povedala, da se je je proces ustvarjanja slike zelo dotaknil in jo spodbudil, da je veliko razmiĹĄljala o kulturi pitja in o svojih vrednotah. Za Socialni podlistek je svojo sliko opremila s poezijo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

đ&#x;&#x201D;˛i

lik Ljubljana, 21. novembra â&#x20AC;&#x201C; Na zadnji novembrski seji drĹžavnega zbora RS so poslanci na proĹĄnjo Planinske zveze Slovenije (PZS) za pomoÄ? pri sanaciji ĹĄkode pogorelih planinskih koÄ? soglasno sprejeli amandma k proraÄ?unu za leto 2020, da se nameni finanÄ?na sredstva za obnovo Kocbekovega doma na KoroĹĄici in Frischaufovega doma na OkreĹĄlju, v okviru Ä?esar bo planinska organizacija prihodnje leto prejela 400 tisoÄ? evrov. Oce-

Ä&#x152;e njo iĹĄÄ?eĹĄ tukaj, se boĹĄ izgubil S kapljico na kapljico se vodiĹĄ Tisto tam pri srcu si zalivaĹĄ Ĺ e vedno hodiĹĄ, blodiĹĄ Samega sebe kradeĹĄ Skoraj si Ĺže tam Ĺ e bolj padeĹĄ ObstaneĹĄ. Si eden, ki si postal nobeden Tu, kjer ni Ä?udeĹžna deĹžela In ne, ti nisi Alica Ti si resniÄ?en -lik.

njena sredstva za novogradnjo obeh planinskih koÄ? v KamniĹĄko-Savinjskih Alpah so milijon in pol evrov, planinci so s Ä?lanarino v planinski organizaciji v letu 2019 Ĺže prispevali dobrih 45 tisoÄ? evrov, PZS dodatnih 20 tisoÄ? evrov. PD Celje Matica je odprlo tudi poseben transakcijski raÄ?un pri Abanki Celje in bodo hvaleĹžni za vse prostovoljne prispevke: TRR: 0510 0801 6743 162. Urejajo tudi đ&#x;&#x201D;˛ moĹžnost SMS-donacij.

Konec 19. stoletja je veljal za najbolj razkoĹĄno oblikovan hotel na slovenskem Ĺ tajerskem.

sprejemljivo ceno in odplaÄ?ilo na daljĹĄi rok. Objekt je za mesto pomemben in ĹĄe zdaleÄ? ni vseeno, kaj bo v njem. Pomembno je, da bi ObÄ?ina lahko doloÄ?ala njegovo vsebino. Bojim se namreÄ?, da ga utegne morebitni kupec Kaju-

hov dom spremeniti v objekt, ki mu bo sluĹžil za oddajo stanovanj v najem,ÂŤ pravi GoliÄ?nik. PrepriÄ?an je, da bi namesto tega lahko ta objekt recimo ÂťvrniliÂŤ za turistiÄ?ne namene. Mesto Ĺ oĹĄtanj noÄ?itvenih zmogljivosti tako re-

koÄ? nima. ÂťPa bi jih potrebovalo. Kajuhov dom stoji v neposredni bliĹžini glasbene ĹĄole, kjer velikih dogodkov, na katere bodo priĹĄli glasbeniki, godbeniki, obiskovalci od drugod, ne bo manjkalo.ÂŤ PodĹžupan Viki Drev je svetniku dal v marsiÄ?em prav, poudaril pa: ÂťObjekti brez pametne vsebine so za obÄ?ino predragi. Nobene teĹžave ni, Ä?e se objekt vzdrĹžuje sam, Ä?e pa mora obÄ?ina za vzdrĹževanje letno odĹĄteti nekaj deset tisoÄ? evrov, je lahko to velik problem. Nekaj takih primerov Ĺže imamo,ÂŤ je poudaril. Poleg tega je cena â&#x20AC;&#x201C; lastnica Kajuhov dom prodaja za 450.000 evrov â&#x20AC;&#x201C; za obÄ?ino odloÄ?no previsoka. ÂťÄ&#x152;e bi obÄ?ina uveljavljala predkupno pravico, bi bila ta ob morebitnem nakupu obvezna.ÂŤ Poudaril pa je, da ĹĄe niso zaprli vseh vrat, in s tem je bil svetnik zadovoljen. đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;lani OZSÄ&#x152; na strokovni ekskurziji po Krasu Velenje, 23. novembra â&#x20AC;&#x201C; V letnem planu ObmoÄ?nega zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov Velenje je tudi strokovna ekskurzija. Letos smo se odloÄ?ili, da obiĹĄÄ?emo Pomnik miru na Cerju in muzeje iz prve svetovne vojne na Krasu. ÂťTerenÂŤ je pripravil naĹĄ Ä?lan Mirko Suhadolnik, na pot pa smo se odpravili v soboto. Na Ceru sta nas priÄ?akala v. d. direktorice Ariana B. Suhadolnik in Ĺžupan obÄ?ine Miren â&#x20AC;&#x201C; Kostanjevica Mavricij Humar. Pod stro-

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

SreÄ?ni ste lahko, saj vas bodo zvezde v zadnjih dneh novembra in prvih dneh decembra imele resniÄ?no rade. Od rok vam bo ĹĄlo prav vse, odliÄ?ni boste tudi v komunikaciji s sodelavci. Ä&#x152;e bo postalo napeto, ker bo Ä?asa malo, boste pravi mediator. Pri poslih boste veÄ? kot zadovoljni. Odprla se vam bodo nova vrata, tako velika, da vas za prihodnost ne bo veÄ? strah. Ä&#x152;estitajte si, saj ste jih odprli sami s svojim delom! Ĺ˝al pa doma ne bo vse tako, kot si Ĺželite. Ne bo vam vseeno, da se vam je nekdo od bliĹžnjih moÄ?no odtujil. SreÄ?a je, da veste, zakaj. Ĺ˝eleli mu boste pomagati, pri tem pa ne boste hoteli biti vsiljivi. A tokrat Ä?akanje ne pride v poĹĄtev, pomoÄ? potrebuje takoj.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

VeÄ?ina se Ĺže veseli hitro bliĹžajoÄ?ih se praznikov. Vam vse do prihoda decembra ne bodo prav niÄ? diĹĄali. Morda tudi zato, ker kljub temu da prihaja meteoroloĹĄka zima, tega ĹĄe ne Ä?utite. UĹžitek in vesele dogodke boste ĹĄe prelagali v prihodnost, saj dobro veste, da vas vsaj ĹĄe dva tedna Ä?aka veliko trdega dela. Ob tem se zavedate, da teĹžave, ki jih imate trenutno v sluĹžbi, niso nezanemarljive. Ä&#x152;eprav Ä?as ni ugoden za njihovo reĹĄevanje, poskusite storiti vse, da jih ne bo treba reĹĄevati na zaÄ?etku novega leta. K sreÄ?i boste prav v teh dneh spoznali osebo, ki vam bo pripravljena pomagati s svojim strokovnim znanjem. Zato vam bo kmalu odleglo. Prav niÄ? hudo vam ne bo, ko se bo november poslovil. Letos ni bil po vaĹĄi meri, ne vremensko, ne sicer. NaveliÄ?ali ste se deĹžja in sivine dnevov, pa tudi ljudi, s katerimi ste jih preĹživljali. V kosteh boste Ä?utili, da morate vsaj za nekaj dni daleÄ? stran, zato zaÄ?nite naÄ?rtovati Ä?as od boĹžiÄ?a do novega leta. Prosto boste dovolj dni skupaj, da si lahko privoĹĄÄ?ite tudi daljĹĄi odklop. Pri tem pozabite na stroĹĄke, saj je dobro poÄ?utje vredno veÄ? kot prihranki. DruĹžina bo v teh dneh od vas priÄ?akovala veliko, vi pa ĹĄe ne boste imeli Ä?asa zanjo. Povejte ji, da se ji boste oddolĹžili med prazniki, pa se bodo hitro sprijaznili. Zdravje? BoljĹĄe bo kot je bilo.

Cena je previsoka â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;e bi uveljavljala predkupno pravico, bi bila ta zanjo ob morebitnem nakupu obvezna Milena KrstiÄ? - Planinc

BliĹža se obdobje, ki bo precej naporno tudi za vas. Zato se trenutno veselega decembra prav niÄ? ne veselite. Dobro veste, da boste delali tudi takrat, ko bodo vsi okoli vas poÄ?ivali. A to vas bo ĹĄe najmanj motilo. Bolj vas bo skrbelo vaĹĄe poÄ?utje. Tedne se vam je nabiralo, sedaj bo udarilo z vso moÄ?jo. Utrujeni boste, tudi brezvoljni. TolaĹžili se boste na razliÄ?ne naÄ?ine, ĹĄe najveÄ?krat pa tako, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. Partner vam bo stal ob strani, vseh vaĹĄih muh pa ne bo pripravljen sprejeti. Bodite bolj prijazni do njega, pa vam bo spet lepo. FinanÄ?no stanje bo toÄ?no takĹĄno, kot ste raÄ?unali. VarÄ?evanje bo nujno.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ObÄ?ina na Kajuhovem domu ĹĄe ni zaprla vrat Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Objekt, danes znan kot Kajuhov dom v Ĺ oĹĄtanju, je naprodaj. Leta 1892 ga je nasproti ĹželezniĹĄke postaje zgradil dolgoletni Ĺžupan Franc RajĹĄter. V tistih Ä?asih je veljal za Âťnajbolj razkoĹĄno oblikovan manjĹĄi hotel na slovenskem Ĺ tajerskemÂŤ. V njem so bili kino, prostori Ĺ aleĹĄke Ä?italnice in telovadnega druĹĄtva Sokol. V njem je bil rojen pesnik Karel Destovnik â&#x20AC;&#x201C; Kajuh, danes pa so v njem poslovni prostori za storitvene dejavnosti. V Ĺ oĹĄtanju so nekateri prepriÄ?ani, da bi morala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za ta objekt uveljaviti predkupno pravico, ki ji jo je lastnica objekta ponudila, a jo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zavrnila. Svetnik Boris GoliÄ?nik je zato na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predlagal o tem ponovni razmislek. ÂťMogoÄ?e bi se pa z lastnico lahko dogovorili za

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V teh dneh boste polni teĹžkih misli. Vse so povezane z delom in vaĹĄo prihodnostjo, saj Ä?utite, da si Ĺželite spremembe na veÄ? podroÄ?jih Ĺživljenja. Ne boste pa vedeli, kje zaÄ?eti, da bi se vam izĹĄlo tako, kot naÄ?rtujete. Partner bo postajal nestrpen, ker se ĹĄe nista dogovorila, kako bosta preĹživela boĹžiÄ?no novoletni Ä?as. Vi pa se boste Ĺželeli z njim pogovarjati o bolj resnih stvareh. Ne bo mu do teĹžkih in poglobljenih pogovorov, saj trenutno vidi le sebe. Sploh se ne zaveda, kako moÄ?no ste obremenjeni, ĹĄe manj, kaj vse naredite za druĹžino. Ä&#x152;as za iskanje reĹĄitev pred novim letom ni najboljĹĄi, zato se ne obremenjujte preveÄ?. Ĺ˝ivite iz dneva v dan in uĹživajte v drobnih trenutkih sreÄ?e.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Zadovoljni boste tudi, ker bo odziv na vaĹĄe delo, opravljeno pred kratkim, veÄ? kot pozitiven. Pohvale bodo tokrat res iskrene. To bo za vas najlepĹĄa popotnica v zadnji mesec leta, ki se v vaĹĄih spominih ne bo vpisalo med najlepĹĄa leta. Zato boste veseli, da vam bo Ä?as kar polzel skozi prste in da bodo dnevi kratkoÄ?asni. VeÄ? kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu, saj si boste veÄ? kot sicer Ĺželeli druĹženja s prijatelji in znanci. UĹživajte v njih. Dobro bodo vplivala tudi na vaĹĄe poÄ?utje, vrnila vam bodo vero v ljudi. Tudi tiste, ki ste jih pred Ä?asom Ĺže odpisali.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ e vsaj dva tedna se ne boste predali prazniÄ?nemu razpoloĹženju, Ä?eprav vam ga bodo vsi vsiljevali. Ĺ e veÄ?, marsikaj, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo ĹĄlo na Ĺživce. Ĺ˝eleli si boste samote in miru. Zato boste poskrbeli, da boste obojega imeli na pretek. Lotili se boste celo Ä?iĹĄÄ?enja stanovanja, saj se boste odloÄ?ili, da odvrĹžete preteklost in v prihodnost stopite neobremenjeni s spomini in staro kramo. Dobro vam bo ĹĄlo od rok. Ob tem boste, hote ali nehote, obudili marsikateri spomin in se ob tem nemalokrat vpraĹĄali, ali ste se odloÄ?ili za pravo pot. Ljudem boste po zadnji izkuĹĄnji vsekakor teĹžje zaupali, kot ste jim.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Dnevi vam bodo hitro minevali, noÄ?i pa ne. Kje je vzrok za nespeÄ?nost, ki vas bo pestila ĹĄe nekaj dni, si lahko mislite. Podzavest bo tokrat moÄ?nejĹĄa od vaĹĄe volje. Morda bi bilo dobro, da namesto da se premetavate, sredi noÄ?i pogledate film ali pa kaj preberete. To vas bo zamotilo, da vas ne bodo morile teĹžke misli. Te so posledice dejstva, da se vam zadnje Ä?ase ni izĹĄlo po naÄ?rtih. Poleg tega bo partner Ĺživel mimo vas. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e mu ponudite svojo pomoÄ?, saj mu doslej niti enkrat niste pokazali, da vam je mar za to, kar dela. To si Ĺželi, a si vam ne upa predlagati. Kupite kakĹĄno sreÄ?ko, na tem podroÄ?ju boste imeli sreÄ?o!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ko bo v deĹželo vstopila meteoroloĹĄka zima, boste eni redkih, ki vam bo to vĹĄeÄ?. Zdelo se vam bo, da bo s tem vaĹĄe telo prejelo signal, da lahko veÄ? poÄ?iva. In prav to mu boste privoĹĄÄ?ili Ĺže konec tega tedna. Potem vas Ä?aka nekaj zelo intenzivnih dni, v katerih boste na novo zapeÄ?atili svojo usodo. Ä&#x152;eprav niÄ? ne bo teklo hitro, boste veseli, da se je zaÄ?elo premikati tam, kjer je vse predolgo vse stalo na mestu. Ä&#x152;eprav boste iztrĹžili manj, kot si Ĺželite, si lahko Ĺže sedaj Ä?estitate! Pravega zadovoljstva pa ob tem ne boste Ä?utili, saj vam ĹĄe ne bo Ä?isto jasno, kaj bo sledilo. Veste le to, da se bliĹžate ĹĄe enemu od Ĺživljenjskih ciljev.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Doma boste zelo sreÄ?ni, saj bosta s partnerjem spet naĹĄla nekdanjo strast v skupnem preĹživljanju prostih ur. Ne le, da se bosta veÄ? posveÄ?ala ĹĄportu, veÄ? Ä?asa si bosta vzela za pogovore, ki so pomembni za vajino prihodnost. Ob tem bosta ugotavljala, da sta konÄ?no na pravi poti, saj sta oba pripravljena na spremembe. Zgodile se bodo v letu 2020. To bo za oba pomembno leto, saj se bosta morala posloviti iz cone ugodja in zaÄ?eti na novo. V sluĹžbi vas v teh dneh Ä?aka veliko dela in obveznosti. Tisti, ki vas imajo radi in cenijo vaĹĄe delo, bodo vedno dobrodoĹĄli. Ne bo jih veliko, jih boste pa zato toliko bolj cenili.

kovnim vodstvom smo si ogledali mojstrovino Rudija Ĺ panzla, t. i. Âťslovensko GuernicoÂŤ, ki nosi naslov Ples Ĺživljenja in smrti, sledil je ogled promocijskih filmov o Krasu ter ogled samega Pomnika miru, kjer so predstavljeni boji na tem delu Krasa v prvi svetovni vojni. Razstavljena je tudi galeri-

ja slik JoĹžeta Spacala in na vrhu razgledna ploĹĄÄ?ad s pogledom na morje, Dolomite in Triglav. Sledil je kratek pohod po delu soĹĄke fronte, ki je potekala do Opatjega sela, kjer smo si ogledali zbirko oroĹžja in predmetov iz prve svetovne vojne, do jame PeÄ?inka, kjer je naĹĄlo zavetiĹĄÄ?e

kar nekaj vojakov braniteljev soĹĄke fronte, ter po rovih in poteh do spomenika in BorojeviÄ?evega stola. Ker se Krasu nahajajo tradicionalne ÂťosmiceÂŤ, smo strokovno ekskurzijo zakljuÄ?ili v eni od njih v vasici Lipa. đ&#x;&#x201D;˛

OZSÄ&#x152; Velenje

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Vsak dan manj bo stvari, ki bi vas resniÄ?no spravile v dobro voljo. Skrbi, ki jih imate v teh dneh precej, vas bodo muÄ?ile podnevi in ponoÄ?i. A le ĹĄe do konca prihodnjega tedna, potem boste Ĺže vedeli, da ste na konju. Ä&#x152;eprav vas bo strah, ker boste prav na prelomu leta zaÄ?eli pisati novo zgodbo, boste zadovoljni. To se vam bo videlo Ĺže na daleÄ?, predvsem pa boste bolj strpni do ljudi okoli sebe. Veselite se dejstva, da se leto 2019 poslavlja. Ne, ni bilo najboljĹĄe, slabo pa tudi ne. Zavedate pa se, da bo novo leto prelomno na veÄ? podroÄ?jih. Najbolj pa na osebnem. V teh dneh boste zbirali pogum, da svoje Ĺželje in potrebe konÄ?no postavite na prvo mesto.

Naš čas, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. novembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.05 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.35 01.10 01.35 02.05 02.20 02.25 02.30

Kultura, pon. Odmevi, pon. TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon. Divjina v srcu (VI.), 4/10, pon. Prvi dnevnik Šport Vreme Moje mnenje: Dan D, pon. TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan TV-izložba Otroški program: Op! Jurij in Pavel: Slonček, ris., Timi gre: Opravičilo, ris. Studio Kriškraš: Robovi in roboti, Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost: Beton – material preteklosti in prihodnosti Na kratko: Inkluzija, pon. Sovice: Čri čriček, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nadaljevanka, 11/13, pon. Ugriznimo znanost: Beton – material preteklosti in prihodnosti, , pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.25 Videotrak 11.00 Mestne promenade: Kamnik, 1/4, pon. 11.40 Dobro jutro, pon. 14.20 Dober dan, pon. 15.20 City folk - Obrazi mest: Daka, pon. 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Challe Salle, pon. 16.50 Slovenski pozdrav, pon. 17.55 Divjina v srcu (VI.), 5/10 18.50 Firbcologi: O zaporu, priporu in sobi pobega, pon. 19.20 Videotrak 19.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, pon. 20.55 Nogomet - evropska liga: Arsenal : Eintracht, 5. kolo 22.50 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 5. kola 00.05 Ambienti, pon. 00.35 Videotrak, pon. 01.40 Nogomet - evropska liga: Arsenal : Eintracht, 5. kolo 03.25 Info kanal

28. novembra 2019

Sobota,

29. novembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.30 15.25 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 00.45 01.10 01.40 01.50 02.00 02.05

04.00 06.00 09.30 10.15 11.00 12.25 14.30 15.10 15.35 16.00 16.45 17.55 18.50 19.20 19.25 20.00 21.05 22.40 23.35 00.20 00.55 02.40

Kultura, pon. Odmevi, pon. TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon. Divjina v srcu (VI.),5/10, pon. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon. TV-izložba Mostovi - Hidak TV-izložba Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika, pon. Poročila ob petih, šport, vreme Zadnja beseda! Infodrom, tednik za otroke in mlade Bacek Jon: Vrana, ris., pon. Na lepše Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz: 32. oddaja Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Do zadnjega diha, francoski film, 1960 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran, pon. Dobro jutro, pon. Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint Prisluhnimo tišini: Invalidska podjetja, pon. Migaj z nami O živalih in ljudeh, pon. Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja, pon. Vöra bije, Mladinski pevski zbor RTVSlovenija z glasbo iz Prekmurja (dirigent in aranžer Lojze Krajnčan) Divjina v srcu (VI.), 6/10 Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika, pon. Ema FREŠ Videotrak, pon. Umor na otoku, 4/8 Brez pomisleka, ameriški film Televizijski klub: Zvezda slave Zadnja beseda!, pon. Videotrak, pon. Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Florini zmajčki, ris. 07.35 Tika taka, ris. 07.45 Robojajčki (Hello Carbot Koong), ris. 08.15 Mašine pripovedke, ris. 08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris. 08.35 Super krila (Super Wings), risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 66. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 88. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 61. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 121. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 122. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 67. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 89. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 62. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 123. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 124. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 112. del 22.05 24UR zvečer 22.40 V mreži zločina, 3. sez., 4. del 23.30 Črni seznam, 5. sez., 16. del 00.25 Riviera, 1. sez., 8. del 01.20 Vikingi, 4. sez., 8. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 07.25 Florini zmajčki, ris. 07.35 Tika taka, ris. 07.45 Robojajčki (Hello Carbot Koong), ris. 08.15 Mašine pripovedke, ris. 08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris. 08.35 Super krila (Super Wings), risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 67. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 89. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 62. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 123. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 124. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 68. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 90. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 63. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 125. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 126. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Vedno tvoja, 1. sez., 113. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Zlati božič, ameriški film 00.30 Kot lučka v vetru, ameriški film 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Pogledi svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Alenka Jovanoski, Uporabljene noge 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Alenka Jovanoski, Uporabljene noge 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Odbojka 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, O distanci in Melanholiji 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Peru 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Jure Lesar, San Di Ego 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, O distanci in Melanholiji 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

30. novembra

06.05 06.15 07.00 07.00 07.10 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.25 22.35 22.45 22.50 00.30 00.55 01.10 01.20 01.35 01.40 01.45

04.00 05.30 06.30 07.00 09.00 11.20 12.25 13.05 13.45 15.40 16.25 18.20 18.55 20.10 21.30 23.40 02.25 03.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.25 09.35 10.00 10.30 11.00 11.30 12.05 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 00.00 02.05

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 12:10 12:35 13:00 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:30 18:35 18:55 19:05 19:10 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 22:50 23:15

Kultura, pon. Odmevi, pon. Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati Biba se giba: Biba in Razstavljavček, ris. nan., pon. Lojzek: Lojzek, nariši mi drevo, ris., pon. Rija in Krokodil: Smučanje, ris., pon. Mišo in Robi: Promet, ris., pon. Ernest in Celestinca: Skriti portret, ris., pon. Studio Kriškraš: Metle v prometu, Ribič Pepe: Sanja in čebele Govoreči Tom in prijatelji: Srečno mesto, ris. Firbcologi: O skrivnostni škatli, lekarni in skriti kameri Male sive celice: OŠ Vita Kraigherja, Ljubljana in OŠ Škofja Loka mesto Infodrom Osvežilna fronta: Spomin Ugriznimo znanost: Beton – material preteklosti in prihodnosti, pon. TV-izložba Tednik, pon. Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), 11/22, pon. Nova dvajseta (II.): Redarjev bluz, 11/18, pon. Na vrtu, izobr.–svetovalna oddaja Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Sebičnost Slovenski magazin Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!: Snežni prijatelji, Mandi: Gasilci, ris. Vreme Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz: 33. oddaja Kaj dogaja? Z Jonasom MamaOčeSin, 5/8 Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: Una, koprod. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Sobotni dnevnikov izbor, pon. Utrip, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Napovedujemo

Info kanal Videotrak, pon. Na lepše, pon. Najboljše jutro Pričevalci: Franci in Valentina Kindlhofer, pon. Slovenec po izbiri, pon. Alpski magazin Biatlon - SP: mešana štafeta dvojic, prenos iz Östersunda Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Mura, 19. kolo Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Migaj z nami, pon. Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnjaa Alpsko smučanje - SP: smuk (M) Športno plezanje - kvalifikacije za OI: kombinacija (M) Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert, pon. Videotrak, pon. Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M)

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Tri mucke , risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tačke na patrulji, risanka Wissper – šepetalka živalim, risanka Luna Petunija, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Viking Viki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 12. del Polona ga žge Dom in vrt Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 6. sez., 5. del Naša mala klinika, 6. sez., 6. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Čudež na reki Hudson, am. film Princ in jaz, ameriški film Zakleti: Poglavje št. 2, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Odbojka Jutranji pogovori 1 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, klavir Dotiki gora: Palec, Zelenjak Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2710. VTV magazin Spev: Po Slakovi poti 2018, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, klavir Popotniške razglednice: Peru Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

1. decembra

07.00 Živ žav 07.00 Kravica Katka: Prestrašeni Pepi, ris., pon. 07.05 Milan: Vse najboljše, mami!, ris. 07.10 Profesor Baltazar: Zvonko z zvonika, ris., pon. 07.20 Lojzek: Lojzek, nariši mi pujsa, ris. 07.30 Malčki: Pomladno presenečenje 07.35 Zmajči zmaj: Igre Čarobnega gozda, ris., pon. 07.45 Reaktivčki: Opičji park Džigokudani, Japonska, ris., pon. 07.55 Knjiga o džungli: Majhno je lepo 08.10 A veš, koliko te imam rad: Jabolko 08.20 Vse o Rozi: Visoka zgodba, pon. 08.30 Mimi in Liza: Vesolje iz mehurčkov, ris. 08.40 Muk: Glasbila rastejo na drevesih 08.50 Objemi me: Konec diete, ris. 08.55 Bacek Jon: Striženje, ris., pon. 09.15 Govoreči Tom in prijatelji: Direktor v težavah, ris., pon. 09.25 Kozmo: Kje je Toni?, pon. 10.00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz Šentjerneja na Dolenjskem 10.55 Pesmi Ferija Lainščka 11.15 Obzorja duha: 25 let Radia Ognjišče 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, pon. 14.30 TV-izložba 14.50 Na lepše, pon. 15.25 Lažnivi Kljukec, češki anim. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk: Hijo, kavboj, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 27. Dobrodelni Miklavžev koncert 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Intervju: Peter Jenko 23.15 Buda v Afriki, južnoafriškošvedski dok. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, pon. 01.40 Politično s Tanjo Gobec, pon. 01.50 Zrcalo tedna, pon. 02.00 Šport, pon. 02.10 Vreme, pon. 02.15 Napovedujemo

05.20 06.00 07.00 07.55 08.10 08.45 09.05 10.00 11.10 11.45 12.25 13.55 14.40 15.40 16.25 18.55 20.00 20.10 21.30 22.20 22.45 23.25 00.50 01.25 02.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 10.05 10.35 11.05 11.35 12.30 13.55 15.40 16.35 17.30 18.05 18.50 18.55 20.00 22.30 23.35 01.25 02.25

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:15 13:45 14:35 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:15

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon. Duhovni utrip: Sebičnost, pon. Koda: Katere koristi prinaša 5G in kako upravičen je strah pred njim?, pon. Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Razkrižje z okolico, pon. Joker, kviz: 32. oddaja, pon. Joker, kviz: 33. oddaja, pon. Ambienti, pon. Žogarija Biatlon - SP: sprint (M) Športno plezanje - kvalifikacije za OI: kombinacija (Ž), hitrostno plezanje Športno plezanje - kvalifikacije za OI: kombinacija (Ž), balvansko plezanje Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja Žrebanje Lota Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M) Športno plezanje - kvalifikacije za OI:kombinacija (Ž), težavnostno plezanje Miting resnice, dok. feljton Zvezdana: Kako izgoreti, pon. Vikend paket, pon. Kaj dogaja? Z Jonasom, pon. Videotrak, pon. Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M)

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, risanka Super krila, risanka Tri mucke , risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tačke na patrulji, risanka Wissper – šepetalka živalim, risanka Luna Petunija, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Viking Viki, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 14. del Polona ga žge Trdoglavci, 1. sez., 10. del Dan najlepših sanj Zlati božič, ameriški film Naša mala klinika, 6. sez., 7. del Naša mala klinika, 6. sez., 8. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija! Božična zvezda, kanadski film Preverjeno Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Odbojka 2709. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2710. VTV magazin Pogledi svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Formula 1 in policaj Matej, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Ula Aurelija Gams, klavir Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Ula Aurelija Gams, klavir Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

2. decembra

06.10 06.25 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.15 14.30 15.00 15.30 16.00 16.00

Utrip, pon. Zrcalo tedna, pon. TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Na lepše, pon. Divjina v srcu (VI.), 6/10, pon. Prvi dnevnik Šport Vreme Profil: Gregor Božič, pon. TV-izložba S-prehodi: Skupne patrulje Dober dan, Koroška TV-izložba Otroški program: Op! Oblakov kruhek: Nove besede za vse, ris., pon. 16.10 Zmajči zmaj: Krtača, ris., pon. 16.20 Ribič Pepe: Sanja in čebele, pon. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Malica, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Umetni raj: 30. Liffe 23.30 Glasbeni večer 23.30 Kamilo Mašek, Davorin Jenko: Vendar peti on ne jenja ... (Kam? in Strunam), pon. 23.40 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač, pon. 23.50 Konstantin Bogino, Simfoniki RTV SLO in En Shao (R. Ščedrin: Koncert za klavir št. 4) 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, pon. 01.35 Slovenska kronika, pon. 01.50 Šport, pon. 02.00 Vreme, pon. 02.05 Napovedujemo

04.10 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.45 Videotrak, pon. 09.30 Otroški program: Op! 09.30 Zgodbe iz školjke: Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati, pon. 09.40 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: V deželi Petra Klepca, pon. 10.25 Obzorja duha: 25 let Radia Ognjišče, pon. 11.00 Dobro jutro, pon. 13.25 Dober dan, pon. 14.10 Hiške, dokumentarni film, pon. 15.20 Ljudje in zemlja, pon. 16.10 Klic dobrote, dobrodelni koncert, pon. 17.55 Divjina v srcu (VI.), 7/10 18.50 Studio Kriškraš: Metle v prometu, pon. 19.15 Ema FREŠ 19.25 Videotrak, pon. 20.00 Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis 21.00 Poti svobode, 12/13 22.05 Zgodba o Bogu II.: Nebesa in pekel, 2/3 23.05 Vztrajanje, slovenski koprodukcijski film, pon. 01.05 Videotrak, pon. 01.40 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka 07.25 Florini zmajčki, risanka 07.35 Tika taka, risanka 07.45 Robojajčki, risanka 08.15 Mašine pripovedke, risanka 08.20 Pikica in Pepermint, risanka 08.25 Wissper – šepetalka živalim, risanka 08.35 Super krila, risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 68. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 90. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 63. de 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 125. de 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 126. de 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 69. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 91. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 64. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 127. de 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 128. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 12. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 5. del 23.15 Črni seznam, 5. sez., 17. del 00.10 Riviera, 1. sez., 9. del 01.10 Vikingi, 4. sez., 9. de 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2710. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

3. decembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30

Kultura, pon. Odmevi, pon. TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon. Divjina v srcu (VI.), 7/10, pon. Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City, pon. TV-izložba Duhovni utrip: Sebičnost, pon. TV-izložba Kanape - Kanapé, oddaja za mlade 16.00 Otroški program: Op! 16.00 Profesor Baltazar: Pošast Fu-fu, ris., pon. 16.10 Govoreči Tom in prijatelji: Srečno mesto, ris., pon. 16.20 Firbcologi: O skrivnostni škatli, lekarni in skriti kameri, pon. 17.00 Poročila ob petih 17.20 Šport 17.25 Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad: Jabolko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), 12/22 20.50 Prekmurje – kulturnozgodovinska skica 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 1. del 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, pon. 01.40 Slovenska kronika, pon. 01.50 Šport, pon. 02.00 Vreme, pon. 02.05 Napovedujemo

04.00 06.00 09.55 10.40 11.10 11.55 14.35 15.15 16.00 16.55 17.55 19.00 19.20 19.25 20.05 21.20 22.15 00.10 00.30 01.20 01.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon. Žogarija, pon. Umetni raj: 30. Liffe, pon. Dobro jutro, pon. Dober dan, pon. Slovenski magazin, pon. Joker, kviz: 32. oddaja, pon. Joker, kviz: 33. oddaja, pon. Divjina v srcu (VI.), britanska 8/10 Moja soba: Zoja, resničnostna oddaja, pon. Ema FREŠ Videotrak, pon. Slavnostna akademija ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani, prenos iz Cankarjevega doma Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Čisto nova zaveza, belgijskofrancoski film, pon. Kaj govoriš? = So vakeres?, pon. Zadnja beseda!, pon. Videotrak, pon. Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka 07.25 Florini zmajčki, risanka 07.35 Tika taka, risanka 07.45 Robojajčki, risanka 08.15 Pikica in Pepermint, risanka 08.25 Wissper – šepetalka živalim, risanka 08.35 Super krila, risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 69. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 91. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 64. de 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 127. de 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 128. de 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 70. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 92. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 65. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 129. de 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 130. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 13. del 21.45 Preverjeno 22.45 24UR zvečer 23.20 Črni seznam, 5. sez., 18. del 00.15 Riviera, 1. sez., 10. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 10. de 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2711. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Lisca 20:50 Na obisku … pri Emilu Šterbenku 21:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

4. decembra

06.00 06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 00.10 00.35 01.05 01.20 01.25 01.30

04.00 06.00 09.00 09.45 10.35 11.10 14.05 14.35 16.10 17.50 19.40 19.50 20.00 22.30 23.30 Z0.25 01.55 02.25

Kultura, pon. Odmevi, pon. TV-izložba Dobro jutro Dober dan TV-izložba Vem!, kviz, pon. Divjina v srcu (VI.), britanska 8/10, pon. Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju: Peter Jenko, pon. TV-izložba Osmi dan, pon. Mostovi - Hidak TV-izložba Male sive celice: OŠ Vita Kraigherja, Ljubljana in OŠ Škofja Loka mesto, pon. Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade: Piran, 2/4 50 knjig, ki so nas napisale: Ela Peroci: Muca Copatarica, pon. Zmedi gre v Zakajzato: Feliks najde glas, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Stan in Olio Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pot do presežnega: 100 let Teološke fakultete Mestne promenade: Piran, 2/4, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak, pon. Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, pon. Koda, pon. Dobro jutro, pon. Ambienti, pon. Vikend paket, pon. Biatlon - SP: posamična tekma (M) Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih Ema FREŠ Žrebanje Lota Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Domžale, 20. koloe Moje mnenje Wisting, 8/10 Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, pon. Videotrak, pon. Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka 07.25 Florini zmajčki, risanka 07.35 Tika taka, risanka 07.45 Robojajčki, risanka 08.15 Pikica in Pepermint, risanka 08.25 Wissper – šepetalka živalim, risanka 08.35 Super krila, risanka 09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 70. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 92. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 65. de 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 129. de 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 130. de 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 71. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 93. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 66. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 131. de 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 132. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 14. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 6. del 23.15 Črni seznam, 5. sez., 19. del 00.10 Riviera, 2. sez., 1. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 11. de 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2711. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 11, Vrhnika 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 21

CREECH, Sharon: Za dve luni hoda ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / M â&#x20AC;&#x201C; Leposlovje od 13. leta dalje Sal je Ĺživahna trinajstletnica, edinka, ki je z ljubeÄ?ima starĹĄema ĹĄe do pred letom dni preĹživljala Ä?udovito otroĹĄtvo na stari kmetiji sredi idiliÄ?ne narave. Nekega aprilskega dne pa je mama nepriÄ?akovano zapustila druĹžino, obupani oÄ?e se je s hÄ?erko odselil iz Kentuckyja v Ohio, v pusto mestece brez naravnih danosti. Sal sicer druĹžbe ne manjka, spoprijatelji se s Phoebe, deklico iz soseĹĄÄ?ine, ven-

videti - nikoli ne veĹĄ ... Pogledal je stran in tako kot on sem se tudi sama poÄ?utila skrajno nesreÄ?no. OpraviÄ?ila sem se za svojo zlovoljnost, s katero sem ga razburila. Roko je ovil okoli mene in skupaj sva obsedela na verandi, dva Ä?loveka, tako scela uboga in izgubljena. (str. 127)

ENGLER, Michael: Le kako poveĹĄ ljubim te â&#x20AC;Ś ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / C â&#x20AC;&#x201C; S / Cicibani Slikanice To pomlad se je Robert vsak dan igral s prijatelji in v mislih letal do zvezd. Svet je diĹĄal po raketnem prahu, po dogodivĹĄÄ?inah in sveĹži travi. Robert je bil sreÄ?en fant.

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 28. november 8.00 18.00 18.00 19.00

20.00

9.00 17.00

17.30

19.00

18.00 19.19

Potem je zagledal Izabelo. V trenutku je vedel, da je to najlepĹĄa deklica, kar jih je kdaj videl. NepremiÄ?no je obsedel v travi in srÄ?ek mu je razbijal v grlu. Ona pa ga sploh ni opazila in je kot metuljÄ?ek odfrfotala proÄ?. ZasliĹĄal je njen smeh, ĹžuboreÄ? kot potoÄ?ek, in zagledal njene rjave oÄ?i. Njen glas je bil mehak kot marcipan in travne bilke so se kar priklanjale pod njenimi nogami. Kako lepo diĹĄi in kako lahkotno poskakuje, je pomislil. DeÄ?ek je zaÄ?util nekaj, Ä?esar ni poznal. Zelo neĹžno je bilo. Robert je bil prviÄ? zaljubljen. Le kako naj pove Izabeli, kar bi ji tako rad povedal? đ&#x;&#x201D;˛ Povzeto po spletu DOBREKNJIGE.SI in EMKA:SI, pripravila: BL

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Kobilje - Bogojina, UNI 3 -I Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert godalcev ĹĄole Klub eMCe plac DuĹĄevno zdravje, pogovor Kino Velenje, velika dvorana Po grebenih Korzike â&#x20AC;&#x201C; pohod po poti GR20, pohodniĹĄko dokumentarni film Igorja Gruberja Dom kulture Velenje, velika dvorana Seks po slovensko, monokomedija Vida ValiÄ?a

KD GledaliĹĄÄ?e Velenje 21.00 Klub eMCe plac Jam Session

Nedelja, 1. december 9.00 10.00 10.00

15.00 17.00

Petek, 29. november

17.00

dar v duĹĄi hudo trpi. DobroduĹĄna, malce ekscentriÄ?na stara starĹĄa vnukinjo povabita na potovanje z avtomobilom, med potjo se ustavljajo v krajih, iz katerih je ubeĹžna mamica poĹĄiljala razglednice. Med voĹžnjo Sal radovedni babici pripoveduje zanimivosti o prijateljici Phoebe ter njeni druĹžini, vendar se vedrine in dogodivĹĄÄ?in poln izlet nenadoma tragiÄ?no zaplete. Roman, poln presenetljivih preobratov, je nevsakdanja zgodba o iskanju smisla in identitete tako odraslih kot njihovih otrok, o Ĺživljenjskih udarcih, ki spreminjajo nravi, pa tudi o sprijaznjenju, odpuĹĄÄ?anju in novih zaÄ?etkih. Odlomek iz knjige Ä&#x152;lovek ni ptica. Ä&#x152;loveka ne moreĹĄ kar vtakniti v kletko. Pa ne bi smela oditi ... Ä&#x152;e ne bi odĹĄla ... Sal, prepriÄ?an sem, da se je nameravala vrniti. Prispela sva do hiĹĄe, vendar nisva vstopila. Sedla sva na stopnice pred verando. OÄ?i je rekel: Ne moreĹĄ predvideti - Ä?lovek ne more pred-

21.00

Mladinski center Velenje Delavnica nevroloĹĄke refleksologije â&#x20AC;&#x201C; 3. modul KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga Gasilski dom Ĺ kale Adventne delavnice KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kako prepreÄ?iti ali odpraviti boleÄ?ine v hrbtenici?, delavnica s Sabino Blumauer Kino Velenje, velika dvorana Jaz sem Frenk, premiera drame s filmsko ekipo (Metod Pevec, Katarina Ä&#x152;as) Titov trg Koncert ob priĹžigu prazniÄ?ne razsvetljave â&#x20AC;&#x201C; Luka Basi KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zlatko KraljiÄ&#x2021;: Svetloba in sence, predstavitev knjige Klub eMCe plac Sound Arson 9.4: Stoneflow, Omega Sun, Darla Smoking, koncert

17.00

17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek V objemu praznikov â&#x20AC;&#x201C; PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica, delavnica za otroke 18.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Mate Dolenc: Kako dolg je Ä?as, predstavitev knjige in pogovor o filmu iOTOK 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: iOTOK, dokumentarni film, premiera s filmsko ekipo

Torek, 3. december 9.00

10.00

Sobota, 30. november PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Zima na Grilovi domaÄ?iji, delavnica izdelave adventnih venÄ?kov 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zadnje lune, gledaliĹĄka predstava

7.00

CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 1O EUR

NA DAN PREDSTAVE 15 EUR

â&#x20AC;&#x201C; Dom kulture Velenje, O3 898 25 9O â&#x20AC;&#x201C; Robert Goter, O41 67O 885

Sobota, 30. november

Sreda, 4. december

Sobota, 30. november

7.00 9.00

15.30

17.00 17.00 17.30

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kvalitetno preĹživljanje prostega Ä?asa med starĹĄi in otroki, pogovorna delavnica Velenjski grad, HiĹĄa mineralov Ta veseli dan kulture â&#x20AC;&#x201C; dan odprtih vrat (10.30: kraĹĄenje novoletnih smreÄ?ic in odprtje razstave novoletnih voĹĄÄ?ilnic otrok vrtcev in ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline ob zakljuÄ?ku 15. nateÄ?aja PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica) Vila RoĹžle Torkova peta: Ä&#x152;arobni zimski svet KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov, ura pravljic v angleĹĄkem jeziku KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Poti po kraljevini Butan, Nepalu in indijski Goi, potopisno predavanje

16.00

16.30 17.00

17.00 18.00

19.19

Avtobusna postaja Velenje Planina nad Vrhniko PD Velenje, Potepanje ob sredah VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivanje Unicefovih punÄ?k iz cunj GostiĹĄÄ?e Verdelj v Ĺ aleku SreÄ?anje krajanov Mestne Ä?etrti Velenje â&#x20AC;&#x201C; Levi breg vhod, starejĹĄih od 69 let Vila RoĹžle Kuharska ustvarjalnica za otroke in starĹĄe KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov: PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica RoÄ?na dela za dobra dela, delavnica Dom kulture Velenje, velika dvorana Profesor Kuzman mlajĹĄi, monokomedija UroĹĄa Kuzmana KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ĺ˝ivljenjski ciklusi, predavanje Sonje Egberoungbe

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje Klepet pod Pustim gradom â&#x20AC;&#x201C; Franjo Ĺ˝uÄ?ko

mkp

đ&#x;&#x201D;˛

Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: SrÄ&#x2018;an MilovanoviÄ&#x2021;, Andrej KuĹĄar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, MaĹĄa Tiselj

Petek, 29. 11., ob 17.00, 3D Sobota, 30. 11., ob 17.00, 3D Nedelja, 1. 12., ob 16.00 - otroĹĄka matineja

Leah Devereux Sobota, 30. 11., ob 21.15 Nedelja, 1. 12., ob 18.00 Ponedeljek, 2. 12., ob 17.30

LAST CHRISTMAS

KRALJESTVO SEVERNEGA JELENÄ&#x152;KA

JUDY Biografska glasbena drama, 118 minut (VB) ReĹžija: Rupert Goold Igrajo: RenĂŠe Zellweger, Jessie Buckley, Finn Wittrock, Rufus Sewell, Gemma-

16:30 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki 18. MiklavĹžev sejem 15:00 Bojan Rakun (Mali Vrh), JoĹže Kugler (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat 17:45 Pri obÄ?inski stavbi Blagoslov adventnega venca in priĹžig prve sveÄ?e

Nedelja, 1. december 13:00 Bojan Rakun (Mali Vrh), JoĹže Kugler (Mali Vrh) Kleti odprtih vrat

Ponedeljek, 2. december 18:30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Medgeneracijska pogovorna skupina Ĺ martnice 19:00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Torek, 3. december 18:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Otvoritev razstave Martinove likovne kolonije

Sreda, 4. december 19:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava Boj na zelenjavnem vrtu

Lunine mene

decembra, ob 7:58 (prvi krajec)

CITY CENTER Celje

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Na Grilovi domaÄ?iji bodo velenjski muzealci v soboto, 30. novembra, ob 15. uri pripravili zadnjo izmed prireditev, ki jih posveÄ?ajo letnim Ä?asom ter z njimi povezanimi obiÄ?aji, opravili in obredjem. Na prireditvi Zima na Grilovi domaÄ?iji bodo pripravili delavnico izdelave adventnih venÄ?kov ter se pogovarjali o obiÄ?ajih in opravilih v zimskem delu leta. Ĺ e pred tem pa bodo v Ä?etrtek, 28. novembra, ob 18. uri na Klepetu pod Pustim gradom v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, gostili Franja Ĺ˝uÄ?ka. Franjo Ĺ˝uÄ?ko je v ĹĄoĹĄtanjski usnjarni delal na razliÄ?nih delovnih mestih v veÄ? oddelkih, bil pa je tudi Ä?lan tovarniĹĄkega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva.

LEDENO KRALJESTVO II

Petek, 29. november

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Z vstopom v prazniÄ?ni december se na Velenjskem gradu zaÄ?nejo pravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi. Obiskovalci â&#x20AC;&#x201C; otroci in druĹžine â&#x20AC;&#x201C; bodo v Ä?arobnem vzduĹĄju lahko prisluhnili pravljicam in dolinskim bajkam ter ustvarjali v prazniÄ?no obarvanih delavnicah. V nedeljo, 1. decembra, bo zgodbe pripovedoval Janez OĹĄtir, 8. decembra bodo otroci lahko prisluhnili Mariji Boruta, 15. decembra jih bo v domiĹĄljijski svet popeljala Jelka Sever Ä&#x152;asl, pravljiÄ?ne dopoldneve pa bo 22. decembra zaokroĹžila Irena Zalar. Nedeljska druĹženja so brezplaÄ?na, zaÄ?enjajo pa se ob 10. uri.

RomantiÄ?na komedija, 102 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Paul Feig Igrajo: Emilia Clarke, Henry Golding, Michelle Yeoh, Emma Thompson Petek, 29. 11., ob 21.15 Sobota, 30. 11., ob 19.00

Ĺ MARTNO OB PAKI

Ä&#x152;etrtek, 28. november

Letos zadnje sreÄ?anje na Grilovi domaÄ?iji

Drama, 98 minut (Slovenija) ReĹžija: Metod Pevec Igrajo: Janez Ĺ kof, Valter Dragan, Katarina Ä&#x152;as, Mojca PartljiÄ?, Mojca RibiÄ?, Silva Ä&#x152;uĹĄin, Anja Novak, Radko PoliÄ?, UroĹĄ Smolej, PrimoĹž Pirnat, Davor JanjiÄ&#x2021;, Maja Sever, Nina ValiÄ?, MaruĹĄa Majer Petek, 29. 11., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; premiera z gosti (obiskala nas bosta Metod Pevec in Katarina Ä&#x152;as) Nedelja, 1. 12., ob 20.15

20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Kriza srednjih let â&#x20AC;&#x201C; Ranko BabiÄ?

Ĺ OĹ TANJ

PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi

JAZ SEM FRENK DOM KULTURE VELENJE NEDELJA, 1. 12. 2O19 OB 17. URI

POĹ PleĹĄivec in brunarica KS PleĹĄivec MiklavĹžev sejem Velenjski grad Dedek pripoveduje, PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne z ustvarjalnico Cankarjeva ulica Stojnica Mladega foruma SD Ĺ aleĹĄke doline ob svetovnem dnevu boja proti aidsu Vila Bianca MiklavĹževa rokodelska trĹžnica Dom kulture Velenje, velika dvorana Stand Up s harmoniko â&#x20AC;&#x201C; Robert Goter Vila Bianca MiklavĹževanje v KS Staro Velenje

Tanje LesniÄ?ar 18.00 Vila Bianca Kdor poje, dobro misli, sreÄ?anje SrediĹĄÄ?a medkulturnega dialoga 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ta veseli dan kulture â&#x20AC;&#x201C; Zaigrajmo pesnike: PreĹĄeren, koncert BoĹĄtjana SokliÄ?a in Andreja Kokota 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ta veseli dan kulture â&#x20AC;&#x201C; Moja domovina, koncert domovinskih pesmi MePZ Gorenje z recitalom Toneta Kuntnerja

Ponedeljek, 2. december

đ&#x;&#x201D;˛

PRODAJA VSTOPNIC:

PRIREDITVE

28. novembra 2019

Ailo: Une odyssĂŠe en Laponie, pustolovski druĹžinski dokumentarni film, 86 minut (Francija, Finska) ReĹžija: Guillaume Maidatchevsky Nastopajo: Aldebert, Peter FranzĂŠn, Prinssi Petek, 29. 11., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Sobota, 30. 11., ob 17.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Nedelja, 1. 12., ob 17.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

iOTOK Dokumentarni film, 91 minut (Slovenija, HrvaĹĄka)

â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek â&#x20AC;&#x201C; BIO TRĹ˝NICA â&#x20AC;˘ Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 1.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; DeĹžela sneĹženega moĹža â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

ReĹžija: Miha Ä&#x152;elar Nastopa: Mate Dolenc Ponedeljek, 2. 12., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; premiera z gosti (obiskala nas bosta reĹžiser Miha Ä&#x152;elar in Mate Dolenc)

ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV Drama, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Gregor BoĹžiÄ? Igrajo: Massimo De Francovich, Ivana RoĹĄÄ?iÄ&#x2021;, Giusi Merli, Tomi JaneĹžiÄ?, Anita Kravos, NataĹĄa Keser, Janez Ĺ kof, Ivo BariĹĄiÄ?, Igor KovaÄ? , Janja Majzelj , Marko Brecelj Sobota, 30. 11., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Nedelja, 1. 12., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Naš čas, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

28. novembra 2019

Nagradna križanka »Trgovine SAX«

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostji: Andreja Zadravec, dipl. med. sestra in Valerija Vasle, dipl. fizioterapevtka iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: zdravo hujšanje

Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a Delovni čas: ponedeljek – petek: 8.00 – 20.00, sobota: 8.00 – 15.00 Telefon: 03 586 11 55 Trgovina Sax v pritličju nakupovalnega centra Velenje vas vabi, da jih obiščete, kjer boste na enem mestu našli atraktivna in modna oblačila za vse priložnosti.

Smo na pragu prednovoletnih in novoletnih zabav. Priložnost da se oblečete malo bolj drzno in v mejah dobrega okusa. V Saxu boste dobile velike idej, da boste izgledale glamurozno in privlačno po dostopnih cenah. Za vas smo pripravile šik kombinacije z bleščečimi kosi. Poudarek je na zanimivih krojih ter dekorativnih elementih, kot so bleščice, volančki in naborki. Malo črno obleko popestrite s širokim pasom z bleščicami ali masivno ogrlico. Pestra je izbira kombinezonov z ozkimi ali širokimi hlačnicami ter glamuroznimi dodatki. Pripravili pa smo vam že tudi velik izbor maturantskih oblek.

SAX - najboljša izbira Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 9. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Musk razkril nenavadni »kiber poltovornjak« Elon Musk je v četrtek, 21. novembra 2019, razkril metaforično zaveso in Teslin »kiber poltovornjak«. Govorimo o četrtem modelu v Teslini liniji in hkrati edinem modelu, ki bo usmerjen ekskluzivno na Teslin največji – ameriški trg avtomobilske industrije. Električni poltovornjak sicer morda res zgleda nenavadno, vendar pa ponuja nekaj osupljivih lastnosti: v njem se lahko vozi 6 potnikov, naj bi bil celo odporen na strele (tako steklo kot ohišje), voznik pa lahko nastavi tudi višino vozila. Presenetljiv je tudi podatek glede nosilnosti, saj ta prekaša mnoge od bencinskih rivalov, kot je recimo Ford F-150. »Kiber poltovornjak« bi naj bil zmožen prevažati težo okrog 6,5 tone. Doseg vozila je zapisan pri 800 kilometrih, vendar to velja za model z najboljšimi specifikacijami. Ta bo do 100 km/h pospešil v vsega 2,9 sekunde. Srednjecenovni model bo opremljen z dvojnim motorjem in pogonom na vsa kolesa, doseg pa bo manjši, okrog 490 km. Prvi model, ki bo stopil na trg, bo nudil pogon na zadnja kolesa, en električni motor in doseg približno 400 km. Najcenejša različica z enim motorjem bo stala 39.900 dolarjev. Cena je sicer občutneje višja od začetne cene poltovornjakov iz Detroita, vendar Musk dodaja, da se ob upoštevanju prihrankov nakupa goriva lahko kosa s konvencionalnimi, ki so od 10 do 15 tisoč dolarjev cenejši. Tesla načrtuje, da naj bi proizvodnja stekla leta 2021, kljub temu pa smo lahkonekoliko skeptični, kajti spomnimo,

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 29. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 30. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Tesla do zdaj ni dosegla še nobenega od zastavljenih proizvodnih ciljev. Teslin glavni oblikovalec Franz von Holzhausen je s kladivom kazal trdost karoserije. Ta je izdelana iz zlitine nerjavečega jekla, ki se ne upogne, ne opraska in prestreže devetmilimetrske naboje. »Ustreli ga!« je zakričal eden od udeležencev. »Na žalost smo v Kaliforniji,« se je namuznil Musk. Neprebojna so tudi stekla, preizkus z jekleno kroglo pa se je ponesrečil, saj sta obe stekli počili. Poltovornjak

predstavlja ogromen korak naprej v Teslinem dizajnu. Ta bi lahko napovedal celo obliko vseh prihajajočih modelov ali pa gre morda zgolj za enkratno priložnost, kjer bo »kiber poltovornjak« tekmoval na močno zasičenem trgu poltovornjakov v ZDA. Bo tako imenovani e-poltovornjak zamajal temelje Detroita? Električne poltovornjake so napovedali tako pri Fordu kot ameriškem zagonskem podjetju Rivian. Trg se bo odzval po svoje, bilo pa je le še vprašanje časa, da smo dobili tudi Teslin električni poltovornjak. Poltovornjaki so v ZDA najbolje prodajana vozila že desetletja in ta trend se, kot vse kaže, ne bo kmalu upočasnil. To samo pomeni, da je logično, da Tesla mora priti na ta trg, če želi ostati konkurenčna. Zaenkrat še ni znano, ali bo »kiber poltovornjak« obiskal tudi Kitajsko in Evropo.

ČETRTEK, 28. novembra

TOREK, 3. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 18. do 24. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 18. do 24. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 18. do 24. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 28. 11. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

POMOÄ&#x152; NA DOMU IĹ Ä&#x152;EMO mlajĹĄo gospo v Ĺ aleku pri Velenju za 1x dnevni dovoz hrane na dom starejĹĄi osebi iz restavracije Spar v Ĺ aleku. info@adriatikus.eu

PRIDELKI KORUZO za krmo, prodam. Gsm: 041 905 999.

RAZNO KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874. JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KURILNO OLJE - 600l (z ali brez cisterne) po ceni 0,70 â&#x201A;Ź/l, bojler â&#x20AC;&#x201C; izoliran (140l), kurilno peÄ? znamke PavliÄ? (olje ali briketi), z vso opremo prodam. Gsm: 031 767 384. SENO v kockah, prodam. Gsm: 041 891 495 ali tel. 03 589 37 41. SUHA, bukova, cepljena drva, 2

klaftre (8m), Skorno, prodam. Gsm: 031 878 264. KOCKE sena (60 kom), prodam. Gsm: 070 478 802 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

VOZILA MERCEDES B180, letnik 2009, prvi lastnik, 145.000 km, prodam za 7500 â&#x201A;Ź. Gsm: 041 784 570

Ĺ˝IVALI BIKCA, Ä&#x152;B, starega 14 dni, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194. BIKCA, Ä&#x152;B, starega 14 dni, prodam. Gsm 041 900 085.

KUPIM PITANE KRAVE IN TELICE za zakol ter bikce in teliÄ?ke teĹžke od 150 do 200 kg, kupim. PlaÄ?ilo takoj. Gsm: 040 673 009.

NEPREMIÄ&#x152;NINE KUPIM stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PROSIM, Ä?e mi kdo lahko podari starejĹĄo, rabljeno diatoniÄ?no harmoniko in otroĹĄki smuÄ?arski kombinezon (12 â&#x20AC;&#x201C; 14 let). Gsm: 030 457 282.

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. 11. in 1. 12. 2019, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 14. novembra 2019, so: Alojz Vipavc, GoriĹĄka 59, 3320 Velenje; Gregor Rupnik, Ĺ ercerjeva 10, 3325 Ĺ oĹĄtanj; GaĹĄpar Koloman, Preglov trg 6, 1120 Ljubljana. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. Ä&#x152;estitamo! ReĹĄitev gesla: PRODAJALNE MOBTEL

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86 m2, zgrajeno l. 1982, 4/6 nad., dvigalo, ER: EI v izd. Cena: 87.000 â&#x201A;Ź

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

LEKARNA VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

- 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. JoĹže Vugrinec, ki je mladost preĹživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje zaÄ?ela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem srediĹĄÄ?u Velenja nadvse sveÄ?ano odprli dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolniĹĄnici TopolĹĄica predali namenu preurejeno zgradbo Planike;

na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so Ĺže pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je zaÄ?el z maĹĄo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Ĺ kalah (namesto orgel je pri maĹĄi igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri Ĺže bili obleÄ?eni v slavnostne rudarske uniforme in konÄ?al na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; na zvonu ĹĄkalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: ÂťSv. Jurij, varuj ĹĄkalske te Ĺžupljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdaneÂŤ; - 5. decembra 1884 je v Velenju umrl Ĺžupan in poslanec JoĹžef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraĹĄko okroĹžje zmagal na volitvah v deĹželni zbor v Gradcu.

BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

ZD VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

od 29. 5. do 5. 12.

- 30. novembra 1851 ku umrl slovenski se je v Negovi rokomponist, pevodil literat in duhovvodja, kapelnik in nik Andrej Fekonja; glasbeni pedagog 1899. se je upokojil Fran Korun Kokot Ĺžupnik v BuÄ?ah Ĺželjski; in se nato preselil v - 2. grudna 1998, Ĺ oĹĄtanj, kjer je tudi ko so v KnjiĹžnici umrl; pisal je literarVelenje predstavinozgodovinske prili knjigo Vlada Vrspevke in biografibiÄ?a ZaleĹĄÄ?anski je, priloĹžnostne priportreti I, je umrl spevke o zgodovini velik ljubitelj in Slovencev ter liteSv. Barbara (Foto zbiralec narodnerarne ocene; za tuArhiv Muzeja ga blaga ter lastnik kajĹĄnjo lokalno zgoVelenje) dveh enkratnih dovino so pomembmuzejskih zbirk ni njegovi Ä?lanki, ki so v letih Franc Aubreht iz Lipja pri 1895, 1897 in 1899 z nasloVelenju; vom Celje in okolica izhajali v - 3. decembra 1928 se je rodil Domu in svetu; bil je tudi soznani ĹĄaleĹĄki alpinist DuĹĄan delavec Kresa, Ljubljanskega Kukovec, ki je kot prvi Jugozvona, Slovana in Slovenskeslovan preplezal severno stega sveta; umrl je 17. oktobra no Eigerja; leta 1920 v Ĺ oĹĄtanju; - 3. decembra 1947 se je v Vele- v Ĺ martnem ob Paki je 30. nonju rodil gospodarstvenik in vembra 1968 ponovno zaĹživedruĹžbenopolitiÄ?ni delavec Anla kino dvorana, ki pa je v kradrej GrebenĹĄek; ju Ĺže dolgo ni veÄ?; - 4. decembra je god sv. Bar- 1. decembra 1935 je v Ĺ alebare, zaĹĄÄ?itnice rudarjev;

PODARIM

DEĹ˝URSTVA ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

28. novembra 2019

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

Prodaja, vikend, lesen: LEMBERG PRI NOVI CERKVI, 42 m2, zgrajen l. 2017, 347 m2 zemljiĹĄÄ?a. Cena: 27.000

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

GIBANJE UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI RajĹĄter Franc, roj. 1958, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 85; Vogler Marija, roj. 1949, Velenje, Kardeljev trg 3; Stupar Matilda, roj. 1926, Ĺ martno ob Paki, Mali Vrh 79

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje. Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUĹ˝BA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

đ&#x;&#x201D;˛

Damijan KljajiÄ?

NaĹĄ ÂÄ?as, 28. 11. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 24

Vzhodni del Velenja ima kolesarsko omreĹžje V prihodnjih letih bo Velenje dobilo celovito kolesarsko omreĹžje, na vzhodnem delu mesta pa so ga Ĺže zakljuÄ?ili â&#x20AC;&#x201C; Zanj so namenili dober milijon evrov â&#x20AC;&#x201C; Skoraj polovica je nepovratnih sredstev Velenje, 18. novembra â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje je zakljuÄ?ila vzpostavitev kolesarskih povezav na vzhodnem delu mesta. S tem projektom so kandidirali na javnem razpisu Ukrepi trajnostne mobilnosti. Projekt je vreden 1.081.883 evrov, zanj pa so pridobili v viĹĄini 485.103 evrov nepovratnih sredstev. Vzpostavitev trinajstih kolesarskih povezav zajema deloma gradnjo in deloma vzpostavitev novih povezav s prometno ureditvijo v skupni dolĹžini 10.455 metrov. Novo zgrajene kolesarske povezave so na delu KidriÄ?eve ceste, na poti na Gorico in Vodnikovi cesti, kjer so na novo zgradili dvosmerno kolesarsko povezavo in pripadajoÄ?e povrĹĄine za peĹĄce. Na GoriĹĄki in Efenkovi cesti so zarisali kolesarske pasove na ploÄ?niku. ÂťNa nekaterih povezavah pa smo prometno uredili kolesarski pas na voziĹĄÄ?u. V teh primerih gre, glede na novo uveljavljen Pravilnik o kolesarskih

povrĹĄinah, za nove oznaÄ?be na cestiĹĄÄ?ih, ki zahtevajo, da se vozniki prilagodijo novemu naÄ?inu voĹžnje,ÂŤ pravijo na Mestni obÄ?ini Velenje. Dela je izvajalo podjetje Andrejc, nadzor nad izvedbo pa PR Projekt, Rok PreseÄ?nik. V okviru projekta so na treh mestih namestili tudi ĹĄtevce za merjenje ĹĄtevila kolesarjev (ob poti na Gorico in ob Efenkovi ter Vodnikovi cesti), prav tako so na povezavi ob poti na Gorico postavili informacijsko tablo in opremo za najnujnejĹĄe popravilo koles.

Gradnjo kolesarskih stez bodo nadaljevali spomladi PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je zadovoljen, da se z izgradnjo kolesarskih stez tudi v tem okolju spreminja pro-

metna strategija, da torej v prometu nimajo veÄ? Âťglavne besede avtomobiliÂŤ, ampak se uveljavlja sodobna hierarhija, kako se obnaĹĄati v prometu. Na prvem mestu je peĹĄec, nato kolesar, sledi mu mestni promet. ÂťTa miselnost se poÄ?asi vnaĹĄa tudi v Ĺživljenje v tukajĹĄnjem okolju. Ĺ˝elimo si, da bi takĹĄna razmiĹĄljanja vsi Ä?im prej sprejeli in se obnaĹĄali ta-

ko, da zagotovimo varnost tistim najĹĄibkejĹĄim, ki se vkljuÄ?ujejo v promet, to pa so otroci, starejĹĄi, invalidi â&#x20AC;Ś Tako bomo zagotovili, da bo manj nesreÄ? in poĹĄkodb v prometu,ÂŤ pravi Peter Dermol. Seveda pa obseĹžno zastavljen projekt izgradnje kolesarskih stez ĹĄe zdaleÄ? ni zakljuÄ?en. Spomladi bo Mestna obÄ?ina Velenje nadaljevala njihovo gradnjo ĹĄe na

ostalih obmoÄ?jih mesta Velenje. ÂťNestrpno pa vsi priÄ?akujemo tudi izgradnjo kolesarske povezave proti Mislinji, Ĺ oĹĄtanju in Dobrni, kar pa sodi pod okrilje Darsa. Prizadevamo si, da bi tudi ta gradnja Ä?im prej stekla, saj bomo, ko bo konÄ?ana, pridobili ene najlepĹĄih kolesarskih stez, s katerimi bo to obmoÄ?je povezano tako proti KoroĹĄki, Ĺ oĹĄtanju

in Dobrni, od tu pa tudi naprej. Ĺ e posebej se veselimo povezave z Mislinjo, saj bo ta kolesarska steza, ki bo sicer zaradi konfiguracije terena zelo draga, zagotovo ena najlepĹĄih v Sloveniji,ÂŤ dodaja Dermol, ki upa, da jo bodo zaÄ?eli graditi leta 2021. đ&#x;&#x201D;˛

mz, foto: J. Miklavc

Bajka bo najveÄ?ja in najlepĹĄa Razstava o 100 letih boja za Ĺživljenje 4. boĹžiÄ?na bajka v Mozirskem gaju z 1,5 milijona luÄ?k in nekaterimi novostmi â&#x20AC;&#x201C; Posebno preseneÄ?enje steza Natura 2020 â&#x20AC;&#x201C; Doslej park obiskalo 36 tisoÄ? obiskovalcev Tatjana PodgorĹĄek

Za marsikoga je prihajajoÄ?i Ä?as najlepĹĄi v letu. V Mozirskem gaju se nanj skupaj s partnerji pripravljajo z edinstveno BoĹžiÄ?no bajko. LetoĹĄnja bo Ä?etrta po vrsti, trajala bo od petka, 29. novembra, do nedelje, 5. januarja, prihodnje leto. Tako kot lani bo na otvoritvi Ä?astni gost predsednik RS Borut Pahor.

VeÄ? luÄ?k, veÄ?ja povrĹĄina, veÄ? novosti

Darko Bele, predsednik EkoloĹĄko-hortikulturnega druĹĄtva Mozirski gaj (skrbnik parka), zagotavlja, da se vsako leto trudijo ustvariti bajko, ki bo v vsakem obiskovalcu prebudila prazniÄ?no razpoloĹženje. ÂťLetoĹĄnja bo najveÄ?ja in najlepĹĄa doslej,ÂŤ je povedal Bele in nadaljeval: ÂťVsak dan, ne glede na vremenske razmere, se Ĺže veÄ? kot mesec in pol trudi blizu 15 ljudi. LetoĹĄnja bajka se bo prviÄ? razprostirala po celotni povrĹĄini parka, na njej bo zasvetilo 1,5 milijona luÄ?k ali 300 veÄ? kot lani. Postopoma se pribliĹžujemo dani obljubi, da bo decembra v parku zasvetila za vsakega Slovenca ena luÄ?ka.ÂŤ Med ostalimi novostmi je sogovorniki omenil, da bo Ana BertiÄ&#x2021;, kreativna vodja BoĹžiÄ?ne bajke, posebno pozornost namenila okrasitvi balkonov na Ĺže tako posebnih etnoloĹĄkih objektih v parku. Prav tako se bodo lah-

â?ą

S prodajo ĹĄtirih, petih kart na dan poplaÄ?ajo stroĹĄke porabe elektriÄ?ne energije na dan.

ko obiskovalci sprehodili po aleji lantern, v katerih se bo skrivalo kar 30 edinstvenih vizualnih zgodb. Posebno preseneÄ?enje bo pot Natura 2020, s katero bodo prviÄ? osvetlili kotiÄ?ke v parku, ki so za kapelico sv. Valentina ob reki Savinji, ter z njo potrkali na zavest o potrebi po varovanju okolja. Ali sami spremljajo porabo elektriÄ?ne energije? ÂťJa, vendar je poraba res minimalna. Led luÄ?ke samo svetijo in ne oddajajo toplote. Lahko reÄ?em, da za

poplaÄ?ilo stroĹĄkov elektriÄ?ne energije zadostuje prodaja treh, ĹĄtirih kart na dan.ÂŤ Po besedah Darka Boleta vsako leto okrasijo park z novimi svetlobnimi postavitvami. Obiskovalci bodo zagotovo najprej zaznali drugaÄ?ne barve luÄ?k. Tokrat bodo prevladovale modre barve. V prazniÄ?nih dneh se bodo v parku mudili dobri moĹžje, pravljiÄ?na bitja, manjkale ne bodo stojnice s ponudbo izdelkov s podroÄ?ja etnografije, zeliĹĄÄ?arji, Ä?ebelarji. Si Ĺželijo snega? ÂťZagotovo, saj bi ta popestril dogodek. LuÄ?kam sneg ne ĹĄkoduje, svetlobni uÄ?inki kristalov snega pa naredijo vse skupaj ĹĄe bolj Ä?arobno.ÂŤ V zvezi z obiskom naÄ?rtujejo, da bodo ÂťĹĄli v neboÂŤ. UspeĹĄnost prireditev namreÄ? ÂťmerijoÂŤ po ĹĄtevilu obiskovalcev. Ä&#x152;e je bilo teh na prvi bajki 15.000, leto kasneje 25.000, lani ĹĄe 10.000 veÄ?, potem bi jih lahko bilo letos 45.000. ÂťMenim, da so to naĹĄe poboĹžne Ĺželje. Bo pa obisk odvisen od vremena.ÂŤ

Doslej 36.000 obiskovalcev

Darko Bele ocenjuje, da je bila letoĹĄnja sezona do sedaj v parku zelo uspeĹĄna. Lani so zabeleĹžili dobrih 30.000 obiskovalcev, letos so jih naĹĄteli 36.000. VeÄ? obiskovalcev pripisuje ugodnim vremenskim razmeram v Ä?asu prireditev, s katerimi so popestrili ogled parka cvetja, sicer pa vreme gredicam ter zelenicam ni bilo naklonjeno. Poleg ÂťĹželeznegaÂŤ programa, kot je vzdrĹževanje parka in etnografskih objektov v njem vs leto, organizatorji stalnih prireditev za prihodnje leto naÄ?rtujejo ureditev otroĹĄkega igriĹĄÄ?a. ÂťTo je naĹĄa Ä?rna toÄ?ka. IgriĹĄÄ?e je staro 40 let in ne sluĹži veÄ? svojemu namenu. Zanj Ĺže imamo izdelane naÄ?rte. Ureditev sodobnega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a bo naĹĄa najveÄ?ja nađ&#x;&#x201D;˛ loĹžba v letu 2020,ÂŤ je sklenil Darko Bele. Na letoĹĄnji bajki, ki se bo prviÄ? razprostirala po celotni povrĹĄini parka, bo svetilo 1,5 milijona luÄ?k predvsem modre barve, novost pa bosta aleja lantern in stezica Natura 2020.

V KnjiĹžnici Velenje so v zaÄ?etku tedna odprli razstavo, ki v besedi in sliki priÄ?a o 100-letnici delovanja BolniĹĄnice TopolĹĄica V nagovoru zbranim je direktor bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli med drugim dejal, da je njena pot pot boja za Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; za svoje in za Ĺživljenje uporabnikov njenih storitev. Vsa ta leta je bila potisnjena na obrobje, veÄ?no se je borila s priznanjem lokalne in tudi ĹĄirĹĄe skupnosti. Zato je vsak dinar, tolar, evro namenila za opremo zato, da je ljudem nudila tisto, kar so si zasluĹžili. Bila je to ustanova, iz katere se je veÄ? jemalo kot vanjo vlagalo. ÂťNajveÄ? so vanjo vloĹžili zaposleni, zato je razstava namenjena njim.

Hkrati pa opozarja tudi na to, da je v lokalnem okolju, da je naredila veliko tako v zaposlovanju kot za zdravljenje bolnikov. Upam, da bodo, tako kot so Nemci podpisali kapitulacijo v TopolĹĄici, kapitulirali tudi vsi tisti, ki o bolniĹĄnici mislijo slabo in bodo hoteli narediti iz nje nekaj drugega, kot je danes,ÂŤ je sklenil Jurij Ĺ orli. Razstavo je oblikovala UrĹĄka Delopst, odprta pa bo mesec dni. đ&#x;&#x201D;˛

Z otvoritve razstave o 100-letnici delovanja najstarejĹĄe pljuÄ?ne bolniĹĄnice na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije

Advent v Ĺ oĹĄtanju ima tradicijo Na prvo adventno nedeljo bodo nad Trg svobode dvignili adventne vence devetih podruĹžniÄ?nih cerkva Ĺžupnije Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo, 1. decembra, bodo v Ĺ oĹĄtanju, tokrat nad Trgu svobode pri obÄ?inski zgradbi (Trg bratov Mravljakov prenavljajo), ob 16. uri dvignili adventne vence devetih podruĹžniÄ?nih cerkva Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj. Blagoslovil jih bo dekan msgr. JoĹže PriboĹžiÄ?, Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih bo priĹžgal prvo adventno luÄ?ko in prebral adventno poslanico, pevke in pevci MeĹĄanega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj pa bodo dogodek obogatili s svojimi glasovi in adventnimi pesmimi. Tradicija prireditve Advent v Ĺ oĹĄtanju obstaja Ĺže od leta 1990. Takrat so na Trg bratov Mravljakov vrnili kip lurĹĄke Matere boĹžje, ki ga je dal leta 1892 ob hudih poplavah, ki so prizadele Ĺ oĹĄtanj, postaviti tovarnar VoĹĄnjak. ÂťLeta 1990 je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj trg, ki ga mnogi imenujejo Marijin trg, tudi

prenovila in nanj postavila stebre z jeklenimi vrvmi. Ti vse od takrat sluĹžijo za dvig adventih vencev nad trg. Teh je devet, toliko, kot je v Ĺ oĹĄtanju podruĹžniÄ?nih cerkva,ÂŤ pravi organizator, predsednik TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Peter Radoja. Ta bo na tem dogodku napovedal tudi prihod MiklavĹža s spremstvom na predveÄ?er njegovega goda 5. decembra ob 18. uri. Za otroke bo s seboj prinesel simboliÄ?na darilca, tistim, ki so mu â&#x20AC;&#x201C; ali pa mu ĹĄe bodo â&#x20AC;&#x201C; pisali, pa jih bo prinesel domov. Tudi organizirano MiklavĹževanje ima v Ĺ oĹĄtanju tradicijo. Traja Ĺže blizu 40 let. MiklavĹž in Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja bosta istega veÄ?era priĹžgala prazniÄ?no razsvetljavo, ki bo mesto krasila ves december in osvetljevala ĹĄtevilne dogodke, ki jih pripravljajo. đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? - Planinc