47 2020

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (-2/7 0C), soboto (1/6 0C) in nedeljo (1/5 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. novembra 2020

ĹĄtevilka 47 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

TAKO mislim

PrazniÄ?na jelka Ĺže krasi Titov trg

Kljub ĹĄe vedno zelo zaostrenemu epidemioloĹĄkemu stanju se tudi v Ĺ aleĹĄki dolini pripravljamo na prazniÄ?ni december. Nobenih aktivnosti seveda ĹĄe ni mogoÄ?e napovedovati, bodo pa v vseh treh obÄ?inah poskrbeli za prazniÄ?no podobo. Povsod Ĺže nameĹĄÄ?ajo prazniÄ?no razsvetljavo, v srediĹĄÄ?u Velenja pa stoji tudi Ĺže lepa jelka, ki jo bodo v prihodnjih dneh okrasili. Ĺ˝upan Peter Dermol je napovedal, da bodo prazniÄ?no razsvetljavo priĹžgali v prvih dneh decembra.

Vitamin sonca, prosim!

Jasmina Ĺ karja

Postavitev smreÄ?ja je obiÄ?ajno potekalo v prazniÄ?nem in veselem razpoloĹženju, pogosto po stari navadi, tokrat pa so jo postavili s stroji. Postavitve iz preventivnih razlogov niso niti napovedovali, tako da so bili prisotni le sluÄ?ajni obiskovalci, ki so bili v petek na Titovem trgu. Tako kot je v Velenju Ĺže tradicija, je jelko prispeval eden od krajanov. Tokrat je bil to Darko BiĹĄÄ?an, pri podiranju in postavitvi jelke pa so sodelovali krajani Cirkovc, đ&#x;”˛ mz eni tistih, ki v gozdu ĹĄe znajo zavihati rokave.

Urad za gospodarstvo in prestrukturiranje Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na torkovi seji po hitrem postopku sprejeli odlok, ki zastavlja nekoliko drugaÄ?no organizacijo dela obÄ?inskih organov. Med drugim so tako priĹžgali zeleno luÄ? novemu Uradu za gospodarstvo in prestrukturiranje. S tem Ĺželi Mestna obÄ?ina nuditi tukajĹĄnjemu gospodarstvu ĹĄe veÄ?jo oporo in zastaviti ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi nadaljnji razvoj tudi s pomoÄ?jo

nepovratnih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij. Veliko projektov je Ĺže evidentiranih, nekaj so jih tudi Ĺže prijavili.

NajveÄ?ji je center prihodnosti, ki ga podpirajo tako obÄ?ine kot gospodarstvo, uredili pa naj bi ga v nekdanji stari elektrarni, ki bi jo za te namene v celoti prenovili. Idej pa je ĹĄe veliko, med drugim si Ĺželijo postaviti na SonÄ?nem griÄ?u zeleno sosesko, urediti

poslovno cono v stari klasirnici v Pesju, prenoviti ĹĄole, dvorane, stare gradove ‌ So pa svetniki na torkovi seji Ĺže potrdili tudi pogumno (a kot so poudarili) in na realnih temeljih zastavljen proraÄ?un za prihodnje leto. VeÄ? na 3. strani. đ&#x;”˛

mz

Proizvodnja v Gorenju poteka normalno Še naprej je rekordno zanimanje za njihove izdelke – Izpade zaradi bolezni, varstva otrok in teŞav s prevozi reťujejo z dodatnim zaposlovanjem Mira Zakoťek

V Gorenju tudi v epidemiji proizvodnja poteka normalno in tudi vse teĹžave reĹĄujejo sproti. Izostanke zaradi karanten varstva otrok in nezmoĹžnosti prihoda na delo zaradi zaÄ?asne ukinitve potniĹĄkega prevozna reĹĄujejo z dodatnimi zaposlitvami.

NaroÄ?ila so ĹĄe vedno rekordna, zato delajo Âťs polno paroÂŤ, seveda ob ĹĄe poostrenem upoĹĄtevanju vseh preventivnih ukrepov

za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa.

Zadnja prepoved prodaje tehniÄ?nega blaga v vseh trgovinah je zanje neugodna, saj so morali zapreti tudi vse svoje prodajne

â?ą

Jani prevoz za prihod na delo uporablja okoli 300 delavcev Gorenja.

studie. Vendar pa so Ĺže vse od lanskega leta zelo spodbujali spletno prodajajo in svoje gospodinjske aparate tudi v tem obdobju zelo uspeĹĄno prodajajo po spletu.

Ustavitev javnih prevozov, ki se je zgodila praktiÄ?no Ä?ez noÄ?, bi jih zelo moÄ?no ovirala pri izpolnjevanju proizvodnih ciljev.

Zato so hitro ukrepali in zagotovili tam, kjer je bilo le mogoÄ?e, svoje tako imenovane delavske prevoze na linijah javnega pre-

cena 1,90 â‚Ź

V Ä?asu koronavirusa iĹĄÄ?emo najrazliÄ?nejĹĄe poti do zdravja, posebej zato, ker je ĹĄtevilnim ljudem pandemija na najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine oteĹžila Ĺživljenje. Vendar se ne bo samo leto 2020 zapisalo med nenavadna in drugaÄ?na leta. Izbruhov nalezljivih bolezni, ki so terjali precejĹĄen davek, je bilo v naĹĄi preteklosti kar nekaj, kar kaĹže na to, da so epidemije stalne spremljevalke naĹĄih Ĺživljenj. Spreminjale so politiÄ?ne zemljevide, povzroÄ?ale upore in vplivale na gospodarstvo. Vam je kaj znano? So pa ljudje tudi Ĺže v preteklosti zaradi pomanjkanja zdravnikov iskali nasvete pri zdravilcih, Ä?arovnicah in zeliĹĄÄ?arjih, sploh, ker sprva niso vedeli, v Ä?em tiÄ?i vzrok smrtonosnih bolezni. Od zmletega rogovja, s katerim so polivali hiĹĄe, do pijavk, ki so sesale okuĹženo kri, in razliÄ?nih zvarkov so preizkusili dobesedno Ä?isto vse, samo da bi preĹživeli teĹžke Ä?ase epidemije. Kljub Ĺžalostnim Ĺživljenjskim zgodbam je dolgoroÄ?no epidemija prinesla tudi nekaj koristi.

Ker je primanjkovalo delovne sile, so bili delavci zelo iskani, del zemlje se je zaÄ?el uporabljati za paĹĄnike, ne samo za pridelavo Ĺžita, izboljĹĄale so se sanitarne razmere, zaÄ?el se je razvoj gospodarstva. Tudi danes bi lahko potegnili nekaj vzporednic. Gotovo bo tako politiÄ?ni kot socialni in ekonomski vpliv bolezni na naĹĄ vsakdan precejĹĄen. Posledice, tako gospodarske kot psiholoĹĄke, bomo Ä?utili ĹĄe vrsto let. Ljudje tudi v danaĹĄnjih Ä?asih iĹĄÄ?emo pomoÄ? v alternativnih metodah in naÄ?inih zdravljenja, medtem ko Ä?akamo na odreĹĄitev v obliki cepiva. In se med tem spraĹĄujemo, kaj od ťiroke ponudbeÂŤ nam lahko pomaga in kaj ĹĄkodi. Med do sedaj prezrtimi naj bi se pokazal za zelo uÄ?inkovit vitamin D, za katerega je znano, da ga zlasti v jesenskem in zimskem Ä?asu v naĹĄem telesu primanjkuje. Neka ĹĄpanska kontrolirana kliniÄ?na raziskava dokazuje, da dodajanje vitamina D3 pri covid bolnikih moÄ?no zmanjĹĄa potrebo po hospitalizaciji v enoti intenzivne terapije. Zdravniki in farmacevti pravijo, da pri odmerkih, priporoÄ?enih v smislu preventive in terapije, obstajajo neznatne moĹžnosti za pojav neĹželenih uÄ?inkov, v Skandinaviji pa Ĺže tako nekaj Ä?asa poznajo sistemsko dodajanje vitamina D k prehrani. Podobnih raziskav, ĹĄtudij in priporoÄ?il je veliko. Ker menda tudi med dobavitelji vitamina D na trgu vlada prava noriĹĄnica, me je zanimalo, kakĹĄno je povpraĹĄevanje v lekarnah, in dobila sem zanimiv odgovor. Medtem ko lani niso opazili poveÄ?anega povpraĹĄevanja za vitamin D3, ki se je do lanskega leta veÄ?inoma predpisoval na zdravniĹĄki recept (preteĹžno v obliki kapljic), je letos zgodba povsem drugaÄ?na. Dobi se tako v obliki tablet kot zdravilo brez recepta, na voljo pa so tudi povsem nova prehranska dopolnila v razliÄ?nih koncentracijah in oblikah. Nekatere ĹĄtudije so Ĺže potrdile uÄ?inkovitost vitamina D3 pri ĹĄtevilnih nalezljivih boleznih ter njegovo pomembno funkcijo na odziv imunskega sistema. Ravno zaradi tega se je v primerjavi z lani moÄ?no poveÄ?alo povpraĹĄevanje in prodaja tega vitamina – kot zdravila in prehranskega dopolnila. So pa cene med posameznimi izdelki zelo razliÄ?ne.

Seveda pa lahko naravni vitamin D dobite tudi, Ä?e vkljuÄ?ite v svoj jedilnik mastne ribe, ribje olje, jetra, jajÄ?ni rumenjak mleko in mleÄ?ne izdelke. SonÄ?ni vitamin pa poiĹĄÄ?ite v jesenskih mesecih tudi v naravi, Ä?eprav ga je v neznatnih koliÄ?inah – prispeva k dvigu razpoloĹženja in optimistiÄ?ne energije. In to je tisto, kar v teh Ä?asih najveÄ? ĹĄteje! đ&#x;”˛

â?ą

Ĺ˝e vse od lanskega leta spodbujajo spletno prodajo, za katero je v tem Ä?asu veliko zanimanja.

voza. Javni prevoz za prihod na delo obiÄ?ajno uporablja okrog 300 zaposlenih iz Gorenjeve proizvodnje. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjski svetniki vÄ?eraj tudi o zraÄ?nem jaĹĄku Ĺ oĹĄtanj, 24. novembra – V sredo je v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju potekala 12. redna seja sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih je na dnevni red uvrstil osem toÄ?k, med drugim obravnavo osnutka odloka o proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za leto 2021, odloka o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije in predlog odloka o pokopaliĹĄkem redu. Predstavniki Premogovnika Velenje pa so seznanili svetnice in svetnike s potekom projekta izvedbe zraÄ?nega jaĹĄka v mestu Ĺ oĹĄtanj in terminskim planom izvedbe. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

26. novembra 2020

Obvoznice po lokalnih cestah

Upamo, da je cesta v Pesju Ĺže asfaltirana

DrĹžava ni obvestila Mestne obÄ?ine Velenje, da zapira promet sicer Vozniki so bili ogorÄ?eni, ker je bila cesta v Pesju izmeniÄ?no zaprta, na svojih cestah, a obvozi potekajo po obÄ?inskih na gradbiĹĄÄ?u pa se ni niÄ? dogajalo Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje je sicer med tistimi, ki se najbolj veselijo zaÄ?etka izgradnje tretje razvojne osi, a so bili prejĹĄnji petek vseeno zelo preseneÄ?eni, ko so izvedeli, da je DARS zaradi gradnje tretje razvojne osi pri Gaberkah zaprl cesto Ĺ kale–PleĹĄivec–GraĹĄka gora. ÂťPravzaprav smo sami na terenu opazili prometno signalizacijo, ki obveĹĄÄ?a, da bo drĹžavna cesta zaprta vse do 15. decembra prihodnje leto,ÂŤ razoÄ?arano pove GaĹĄper Koprivnikar z Urada za komunalne dejavnosti. Ĺ˝upan Peter Dermol je takoj imenoval komisijo za spremlja-

nje te gradnje in ta je tudi takoj zaÄ?ela delati na terenu. Tako so Ĺže ta petek sprejeli veÄ? ukrepov za zaĹĄÄ?ito obÄ?inskih cest. Ugotovili so, da bodo zaradi zapore drĹžavne ceste najbolj obremenjena obÄ?inske ceste Hrastovec–Cirkovce–GraĹĄka gora in lokalna cesta Sopota–PleĹĄivec ter dve ozki javni poti: transformator–VoduĹĄek in PleĹĄivec–PotoÄ?nik (iz Velenjskega grabna do PleĹĄivca).

Na vse ĹĄtiri omenjene ceste so takoj namestili omejitveno prometno signalizacijo, med drugim prepoved prometa za tovorna vozila nad 7,5 ton, z izjemo dostave za lokalno prebivalstvo in za vozila komunalnih sluĹžb.

SpoĹĄtujmo preventivne ukrepe Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je takoj ob razglasitvi epidemije imenoval krizni ĹĄtab, ki bdi nad celotnim dogajanjem in po potrebi tudi ukrepa. Vse obÄ?anke in obÄ?ane nenehno pozivajo k doslednemu spoĹĄtovanju preventivnih ukrepov ter omejitvi gibanja in socialnih stikov.

S samozaĹĄÄ?itnim obnaĹĄanjem, upoĹĄtevanjem sprejetih ukrepov in sodelovanjem bomo do tega cilja priĹĄli hitreje. SpoĹĄtovanje zaĹĄÄ?itnih ukrepov je nujno tako za zaĹĄÄ?ito nas samih kot tudi naĹĄih svojcev, sodelavcev, prijateljev. đ&#x;”˛

mz

ÂťKar se tiÄ?e nadaljnjih ukrepov, bo imenovana komisija Mestne obÄ?ine Velenje budno spremljala potek oziroma promet na vseh teh cestah, imela sestanke s predstavniki Krajevnih skupnosti in krajani in po potrebi sprejemala dodatne ukrepe, kot so morda dodatne omejitve in morda tudi postavitve ÂťleĹžeÄ?ih policajev,ÂŤ zagotavlja Koprivnikar.

Mira ZakoĹĄek

PrejĹĄnji teden nas je poklical redni posluĹĄalec Radia Velenje, sicer pa avtoprevoznik, ki je bil ogorÄ?en, ker se je zadnje dni pogosto znaĹĄel v nepopisni prometni gneÄ?i zaradi izmeniÄ?-

Urada za komunalne dejavnosti Tonetu Brodniku. Povedal je, da gre za drĹžavni projekt, za pribliĹžno 500 metrov cestiĹĄÄ?a, ploÄ?nika in meteorne kanalizacije, v katerem je Mestna obÄ?ina Velenje udeleĹžena z 80 tisoÄ? evri. ÂťSeveda smo bili zaÄ?etka del pri

predvidena asfalterska skupina,ÂŤ je povedal Tone Brodnik, ki jih je ponovno pozval, da delo Ä?im prej opravijo, predvsem pa, da sprostijo promet na tem obmoÄ?ju v Ä?asu, ko dela ne potekajo.

Na VOC so mu obljubili, da bodo cesto asfaltirali ta torek ali

đ&#x;”˛

Kako pa bo promet potekal skozi Velenje?

Po drĹžavnih cestah je Dars Ĺže oznaÄ?il obvoze. Najbolj obremenjene bodo KidriÄ?eva cesta proti Ĺ kalam, Ĺ aleĹĄka in Foitova cesta proti Pesju in Ĺ aleĹĄka cesta proti Slovenj Gradcu. Tu bo potekal tudi obvoz za GraĹĄko goro.

Sliko nam je poslal naĹĄ posluĹĄalec in bralec, ki je bil zelo ogorÄ?en, ko je videl, koliko tovornjakov je Ä?akalo na asfalt, torej so na drugih gradbiĹĄÄ?ih delali.

ne zapore Partizanske ceste, na kateri se ni niÄ? dogajalo. Ĺ tevilni obÄ?ani so protestirali tudi na Mestni obÄ?ini Velenje, ki je takoj preverila, kaj se dogaja, in objavila sporoÄ?ilo izvajalca VOC Celje, da so dela ustavili, ker imajo veÄ? obolelih za koronavirusom.

Zadevo smo preverili pri vodji

tem projektu zelo veseli, saj je do njega priĹĄlo po dolgotrajnih razgovorih na direkciji za ceste. Je pa priĹĄlo prejĹĄnji ponedeljek do neljube situacije. Delavci VOC so utrdili cestiĹĄÄ?e in ga tako pripravili za asfaltiranje, tega pa niso izvedli, ker je za koronavirusom zbolela celotna za to delo

sredo (zato torej upamo, da se je to Ĺže zgodilo).

Seveda pa s tem ta naloĹžba ĹĄe ne bo zakljuÄ?ena. ÄŒe bodo vremenske razmere ugodne, nameravajo letos urediti ĹĄe del cestiĹĄÄ?a, preostanek pa spomladi. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Celje dobilo (staro) ekonomsko ĹĄolo Kresanje ob Kristalu – Nagrada knjiĹžnicam – Iz kriĹžiĹĄÄ? kroĹžiĹĄÄ?i – Proti poplavam

Tudi osnovnoĹĄolci se veÄ?inoma drĹžijo zapovedane noĹĄnje mask, le pomanjkanje bliĹžine jim dela teĹžave.

Posodobili streliĹĄÄ?e v Velenju Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zakljuÄ?ila posodobitev streliĹĄÄ?a v Velenju, v okviru katere so nabavili nove tarÄ?e s pripadajoÄ?o opremo. Celotna vrednost naloĹžbe brez vkljuÄ?enega dela prostovoljcev je znaĹĄala 22.500 evrov. V tem znesku je tudi 7.000 evrov, ki jih je prispevala Fundacija za ĹĄport.

V Strelskem druĹĄtvu MroĹž Velenje poleg otrok in mladostnikov trenirajo veÄ?kratni prvaki Slovenije v kategoriji invalidov in veteranov, tudi svetovni prvak v parastrelstvu Gorazd TirĹĄek. Posodobitev bo zagotovila kakovostnejĹĄe pogoje za vadbo, verjetno pa tudi ĹĄe veÄ?je zanimanje za ta ĹĄport in organizacijo tekmovanj na visoki ravni. Invalidom in starejĹĄim bo posodobljeno streliĹĄÄ?e omogoÄ?ilo laĹžjo vadbo, saj ne bo veÄ? fiziÄ?nega rokovanja s tarÄ?ami, kar je za gibalno omejene in starejĹĄe zelo moteÄ?e. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

Ĺ e dobro, da imamo politiko!, bi lahko rekli ob zadnjem dogajanju pri nas. Dobro zato, da vsaj nekateri vsaj obÄ?asno pozabijo na nesreÄ?ni koronavirus. Ta ne pojenja in ne pojenja, ponekod celo ĹĄe moÄ?neje kaĹže zobe. To se pozna tudi po bolniĹĄnicah in celo, Ĺžal, tudi po mrliĹĄkih veĹžicah. Na ustreznih ravneh sicer predpisujejo razliÄ?ne ukrepe, a treba je tudi priznati, da jih mnogi ljudje ĹĄe vedno tudi razliÄ?no sprejemajo in izvajajo. Nekateri ob tem ÂťugotavljajoÂŤ, da se bomo paÄ? morali navaditi Ĺživeti Âťv senciÂŤ tega virusa. Drugi nas tolaĹžijo, da je na obzorju vendarle reĹĄilno cepivo. Res pa je seveda tudi, da v tem korona obdobju ni zamrlo dogajanje na politiÄ?nem podroÄ?ju. Prek premierja sega celo Ä?ez slovensko mejo, lahko bi rekli, da v sam evropski vrh. Doma pa eni Âťnapenjajo lokÂŤ, Ä?eprav se to vsem ne zdi najbolj KUL. Nekaterim pridejo prav tudi izgovori, zakaj vendarle vsaj v tej krizi ne znajo stopiti bolj skupaj. ÂťKaj pa opozorila, da moramo upoĹĄtevati varnostno razdaljo?!ÂŤ ÄŒe se hoÄ?e, se vedno najde izgovor.

S korono je povezano tudi dogajanje v RogaĹĄki Slatini. Ne zaradi veÄ?jega ĹĄtevila okuĹžb, ampak zaradi napovedanega referenduma o postavitvi razglednega stolpa Kristal. Kot smo Ĺže pisali, je ta napovedan za 13. december, vendar predvsem predlagatelji menijo, da bi ga zaradi Âťkova-razmerÂŤ morali prestaviti. ObÄ?ina pri njem vztraja, v prid jim je tudi mnenje Ministrstva za javno upravo, da ni zakonske osnove za preloĹžitev ali odpoved takega odloÄ?anja zaradi epidemije. Bodo pa seveda pri izvedbi poskrbeli za ustrezne zaĹĄÄ?itne ukrepe. Sicer so o referendumu razpravljali tudi na vÄ?erajĹĄnji seji obÄ?inskega sveta. SvetniĹĄka skupina SD je namreÄ? dala pobudo za ÂťÄ?asovni zamik referendumaÂŤ, pa tudi predlog za sklic izredne seje na to temo.

S tem virusom je povezana tudi zamuda pri gradnji vrtca na Frankolovem. V tem Ä?asu je paÄ? teĹžko zagotavljati delavce. Tako ne bo konÄ?an do konca letoĹĄnjega leta, bil naj bi mesec kasneje. ÄŒe bo ĹĄlo naprej po planu, naj bi otroci v Âťnov domÂŤ stopili po koncu zimskih ĹĄolskih poÄ?itnic. S KV je povezano tudi priznanje, ki ga je prejela KnjiĹžnica Ĺ marje pri JelĹĄah. Ob dnevu sploĹĄnih knjiĹžnic ZdruĹženje sploĹĄnih knjiĹžnic vsako leto podeli nagrade najboljĹĄim knjiĹžniÄ?nim projektom. In letos je to priznanje dobila

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺ marska knjiĹžnica za projekt #OstaniDoma v stiku s knjiĹžnico, dodelili so mu kar 100 odstotkov moĹžnih toÄ?k. V knjiĹžnici so se hitro in uÄ?inkovito odzvali na potrebe uporabnikov Ĺže v Ä?asu prvega vala epidemije, ko je bilo prav to okolje najbolj prizadeto.

Nagrado je prejela tudi laĹĄka knjiĹžnica s svojo podruĹžnico v RadeÄ?ah, in to v druĹžbi ostalih posavskih knjiĹžnic za projekt Posavska potujoÄ?a knjiĹžnica.

Celje pa iz Ljubljane ni dobilo ÂťnavadneÂŤ nagrade, ampak kar ĹĄolo. Nekaj Ä?asa je trajajo, da so objekti nekdanje Srednje ekonomske ĹĄole v srediĹĄÄ?u Celja postali obÄ?inska last. Ne kar tako iz dobre volje, ampak na osnovi menjalne pogodbe z Ministrstvom za izobraĹževanje. ObÄ?ina je namreÄ? imela solastniĹĄke deleĹže v nekaterih srednjih ĹĄolah v Celju – zdaj so to poravnali in tako je obÄ?ina postala lastnica obmoÄ?ja z nekdanjo srednjo ekonomsko ĹĄolo, telovadnico in Kajuhovim domom. Za to obmoÄ?je Ĺže imajo pripravljene projekte. Stvari v Celju se torej vrtijo, zavrteli pa se bodo tudi v prometu. Na deÄ?kovi cesti med Celjskim sejmom in kriĹžiĹĄÄ?em z Mariborsko cesto Ĺže gradijo novo kroĹžiĹĄÄ?e. To bo nadomestilo dosedanje trikrako kriĹžiĹĄÄ?e, ki je moÄ?no obremenjeno.

Gre za ÂťeksperimentalnoÂŤ kroĹžiĹĄÄ?e, njegova posebnost bo zavijalni pas (z DeÄ?kove na OpekarniĹĄko cesto) Âťznotraj jedra kroĹžiĹĄÄ?aÂŤ.

V kratkem bodo dobili ĹĄe eno kroĹžiĹĄÄ?e. Znebili se bodo tudi trikrakega kriĹžiĹĄÄ?a v Slancah, kjer se na glavno cesto med Celjem in Ĺ torami vkljuÄ?uje cesta iz BukovĹžlaka. Prav s tem vkljuÄ?evanjem pa imajo vozniki teĹžave. ObÄ?ina bo projekt uresniÄ?ila skupaj z Direkcijo za infrastrukturo. Dogradili bodo tudi ploÄ?nike in razsvetljavo.

Pa ĹĄe to: v Celju se Ĺže dolgo pripravljajo na ureditev obmoÄ?ja med Ljubljansko cesto in Savinjo. Po tem, ko prepreÄ?itev poplav lastniki zemljiĹĄÄ? v Ĺžalski obÄ?ini niso sprejeli suhih zadrĹževalnikov, bodo uredili v Medlogu nasipe. Upajo, da bo to le zaÄ?asna reĹĄitev, saj verjamejo, da se bo klima pri sosedih vendarle spremenila in bodo lahko uredili tudi suhe zadrĹževalnike.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 3

Z naloĹžbami bogato tudi prihodnje leto Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže pripravljajo vse potrebno za prihajajoÄ?e leto – V osnutku so potrdili proraÄ?un, in Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, ga bodo dokonÄ?no potrdili ĹĄe pred koncem leta – OmogoÄ?ili so tudi spremembe organiziranosti obÄ?inske uprave Mira ZakoĹĄek

Velenje, 24. novembra – Tudi novembrsko zasedanje sveta Mestne obÄ?ine Velenje je potekalo v dvorani kulturnega doma, kjer so lahko zadostili vsem preventivnim ukrepom. Osrednji toÄ?ki dnevnega reda sta bili osnutek proraÄ?una za prihodnje leto ter odlok, s katerim so omogoÄ?ili organizacijsko spremembo obÄ?inske uprave, oblikovanje novega Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje. RaÄ?unajo, da bodo predlog proraÄ?una za prihodnje leto potrdili ĹĄe letos in tako omogoÄ?ili neokrnjeno proraÄ?unsko delo takoj od 1. januarja.

ProraÄ?un za prihodnje leto naravnan optimistiÄ?no Na prihodkovni strani priÄ?akujejo 46,7 milijona evrov, na odhodkovni pa 49,7 milijona evrov – Seveda ne predvidevajo izgube, razlika je v prenosu sredstev iz letoĹĄnjega leta ÂťLetoĹĄnje leto bomo uspeĹĄno zakljuÄ?ili. Dobro so tekle vse naloĹžbe, ki smo jih naÄ?rtovali, nekatere pa smo zato, ker ni bilo pravoÄ?asno odobreno sofinanciranje, prenesli v prihodnje leto skupaj z naÄ?rtovanimi sredstvi.

Tudi ostale naÄ?rte smo kljub krizi uresniÄ?ili v celoti,ÂŤ je na kratko povzel iztekajoÄ?e se leto Ĺžupan Peter Dermol.

Priprava letoĹĄnjega proraÄ?una je bila zahtevna, saj so Ä?asi negotovi, celotna drĹžava in seveda tudi Mestna obÄ?ina Velenje pa sta v nekakĹĄnem prehodnem obdobju, ker se zakljuÄ?uje sedanja evropska finanÄ?na perspektiva.

Treba se je pripraviti na naslednjo, kar pomeni, da je treba zelo tankoÄ?utno pripraviti projekte, ki bodo tudi sprejeti v sofinanciranje. Seveda pa je treba v proraÄ?unu predvideti tudi lastna sredstva, ki jih mora obÄ?ina zagotoviti za projekte, ki jim je odobreno evropsko ali pa drĹžavno sofinanciranje.

ProraÄ?un 2021 bo teĹžak skoraj 50 milijonov evrov V osnutku proraÄ?una, ki ga je svetnikom predstavil Ĺžupan Peter Dermol, je predvidenih za 46,7 milijona evrov prihodkov in za 49,7 milijona evrov odhodkov. Vanj bodo prenesli tudi okoli 3 milijone evrov preseĹžkov letoĹĄnjega leta. Tako bo torej tudi proraÄ?un za prihodnje leto urav-

radio velenje com

3

SEJA

26. novembra 2020

noteĹžen. Ĺ˝e tradicionalno se v Mestni obÄ?ini Velenje odloÄ?ajo, da leto sklenejo z nekaj milijoni evrov prihrankov, saj jim to omogoÄ?a likvidnost proraÄ?una takoj na zaÄ?etku leta. To je ĹĄe toliko bolj pomembno v obdobju veÄ?jih naloĹžb, ko morajo stroĹĄke izvajalcem poravnavati, preden dobijo sofinancirana drĹžavna in evropska sredstva. Letos pa je nekaj prihrankov tudi zato, ker

â?ą

ZadolĹževanje bo tudi tokrat izkljuÄ?no za naloĹžbe.

je bilo nekaj denarja namenjenega lastni udeleĹžbi sofinanciranih projektov, ki so jih zaÄ?eli z zamudo, ker prej sofinanciranje ni bilo odobreno. ÂťKar se nam zdi zelo pomembno, je, da ohranimo vse programe javnih zavodov, institucij in druĹĄtev na doseĹženi ravni. PodroÄ?ju ĹĄporta bomo tudi v prihodnjem letu namenili dodatnih 100 tisoÄ? evrov, saj se zelo dobro zavedamo, da ĹĄportniki v tem kriznem Ä?asu teĹžko pridobijo sponzorska sredstva podjetij. Prav tako ohranjamo vse podporne mehanizme kulturi, druĹĄtvom, organizacijam in institucijam, zdravstvu, ĹĄolstvu, otroĹĄkemu varstvu ‌ Kar nekaj bomo vlagali v cestno in komunalno infrastrukturo, v objekte krajevnih skupnosti in druĹžbenih dejavnosti,ÂŤ je povedal Ĺžupan Peter Dermol.

NajveÄ?ji vir je dohodnina (osnova zanjo je povpreÄ?nina) NajveÄ?ji vir obÄ?inskega proraÄ?una predstavlja dohodnina. Iz te postavk priÄ?akujejo v prihodnjem letu 18,9 milijonov evrov, z njimi pa morajo pokriti vse zakonsko doloÄ?ene naloge. Ta sredstva tudi v prihodnjem letu (Ä?eprav je povpreÄ?nina nekoliko

viĹĄja), po besedah Ĺžupana Petra Dermola, ne bodo poplaÄ?ala vseh stroĹĄkov. Zmanjkalo jim bo tri milijone, ki jih mora obÄ?ina poravnati iz drugih virov.

Si predstavljate, koliko Ĺželja krajanov bi lahko uresniÄ?ili s tem denarjem!

Skoraj 9 milijonov naj bi pridobili iz nadomestila za uporabo stavnih zemljiĹĄÄ?, slabih pet milijonov bodo predstavljale najemnine komunalne infrastrukture, za dobre tri milijone se bodo zadolĹžili (700 tisoÄ? evrov pa bodo odplaÄ?ali). ZadolĹževanje bo tudi tokrat izkljuÄ?no za naloĹžbe in je po Dermolovih besedah zelo racionalno. To je podprl s podatkom, da se je obÄ?ina v zadnjih letih za 180 milijonov investicij zadolĹžila le za 27 milijonov evrov, od tega pa je 19 milijonov evrov kreditov tudi Ĺže odplaÄ?ala.

Iz evropskih sredstev priÄ?akujejo dobra dva milijona (glede na to, da gre trenutna finanÄ?na perspektiva proti koncu, je teh sredstev manj kot letoĹĄnje leto, novi razpisi pa ĹĄe niso bili objavljeni, ampak vseeno upajo, da bodo ĹĄe pridobili nekaj nepovratnih sredstev za parkiriĹĄÄ?a ob Velenjskem jezeru.). RaÄ?unajo pa ĹĄe na nekaj sredstev iz prodaj zemljiĹĄÄ?, ĹĄe posebej upajo, da se bodo konÄ?no uspeli dogovoriti

Novi svetnik je JoĹžef OgrajenĹĄek Velenje – Potem ko je na prejĹĄnji seji sveÄ?ano zaprisegel novoizvoljeni Ĺžupan Peter Dermol, se je zaradi nezdruĹžljivosti funkcij odpovedal svetniĹĄkemu mestu. To je zdaj pripadlo JoĹžefu OgrajenĹĄku, ki je na torkovi seji tudi sveÄ?ano zaprisegel.

V nadzorni odbor pa so svetniki imenovali Amadejo MartinĹĄek. đ&#x;”˛

mz

tudi za menjavo zemljiĹĄÄ? s Premogovnikom Velenje.

Ohranjajo nadstandardne programe Dermol je ob predstavitvi osnutka proraÄ?una tudi zagotovil, da ohranjajo vse uteÄ?ene nadstandardne programe na vseh podroÄ?jih druĹžbenega Ĺživljenja.

To velja tako za programe kulture, ĹĄporta, otroĹĄkega varstva, izobraĹževanja, zdravstva. Nekaj veÄ? denarja pa so namenili tudi mladinskim programom in upokojenskim druĹĄtvom.

StroĹĄki za vrtce od leta 2018 porasli s 5 na 6,7 milijona evrov NajveÄ?ji deleĹž proraÄ?una namenjajo vrtcem. Ti stroĹĄki so od

Rekli so â?ą

leta 2018 poskoÄ?ili s 5 na 6,7 milijona evrov. 3,4 milijona evrov namenjajo stanovanjski gradnji, milijon koncesijam za ceste in vzdrĹževanju javnih povrĹĄin, 2,3 milijona ĹĄportu, 2,8 milijona kulturi, milijon in pol pa so v proraÄ?unu zagotovili tudi za subvencioniranje cene toplotne energije.

Za naloĹžbe 32 odstotkov proraÄ?unskih sredstev Prireditveni prostor z odrom bo sicer letos dokonÄ?an, nekaj stroĹĄkov pa bodo poravnali ĹĄe v prihodnjem letu, sicer pa bo najveÄ?ja naloĹžba prihodnjega leta prenova Starega Velenja. Milijon 400 tisoÄ? evrov imajo rezerviranih za nakupe zemljiĹĄÄ?, po milijon za vlaganja v toplotno ogrevanje in koncesije za ceste, dobrega pol milijona evrov za garaĹže na Gorici (ki jih name-

Breda Kolar (SD) je menila, da je drĹžava podroÄ?je samostojnih kulturnih ustvarjalcev moÄ?no zanemarila, zato je predlagala, da se tukajĹĄnjim omogoÄ?i poseben razpis in predstavitve njihovih dejavnosti.

Veronika Juvan (Nsi) je menila, da izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a pri Momaxu ni dobra reĹĄitev, to pa podprla z veliko prometno gneÄ?o, ki nastaja Ĺže zaradi dveh kroĹžnih kriĹžiĹĄÄ?, z izgradnjo tretjega na tako kratki razdalji, pa se bo ta ĹĄe poveÄ?ala.

Pozdravila je naloĹžbe po krajevne skupnostih, predlagala pa, da bi sistem Bicy, ki ga je pohvalila, razĹĄirili tudi po krajevnih skupnostih.

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je podprl Kolarjevo pri predlogu financiranja kulturnikov in

ravajo Ĺže nekaj Ä?asa odkupiti, a izvajalec del ĹĄe vedno ni odpravil pomanjkljivosti.

Veliko vlaganj tudi v KS in MÄŒ 200 tisoÄ? evrov je predvidenih za dokonÄ?no prometno ureditev v Ĺ martnem (ploÄ?nik od cerkve do doma krajanov), prav toliko za odpravo posledic elementarnih nesreÄ?, gasilskih vozil in izgradnjo vodovoda v ÄŒrnovi.

Med osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda in VDC bodo zgradili ĹĄportni park glede na to, da so predvideno dozidavo umaknili, ker bo VDC uredil svojo dodatno enoto v Ĺ oĹĄtanju, v tamkajĹĄnjem Kajuhovem domu. Poskrbeli pa bodo tudi za novo hiĹĄo brezdomcev (sedanje prostore so zaradi gradnje tretje razvojne osi odprodali drĹžavi.

Za projektno dokumentacijo kroĹžiĹĄÄ?a pri Momaxu (za izvedbo bo poskrbela drĹžava) bodo namenili 100 tisoÄ? evrov, zgraditi pa nameravajo tudi ploÄ?nik v Podkraju, pripraviti projekte za izgradnjo doma v Ĺ entilju, prenoviti ĹĄportno igriĹĄÄ?e v Ĺ kalah, tako kot vsako leto pa bodo nekaj sredstev (tokrat 70.000 evrov) namenili tudi za posodobitev Zdravstvenega doma.

ZaÄ?eli pa bodo pripravljati tudi projektno dokumentacijo (zdaj, ko so lastniĹĄki odnosi razÄ?iĹĄÄ?eni) za celovito obnovo Stantetove.

Poiskati bodo skuĹĄali optimalne reĹĄitve, bo pa to velik finanÄ?ni zalogaj, ki se ga bodo lotili v bliĹžnji prihodnosti.

Nadzidali bodo enoto vrtca Najdihojca Pri predĹĄolskem varstvu so ugotovili, da je moĹžno nadzidati enoto Najdihojca. To bo tudi najcenejĹĄa reĹĄitev pridobitve novih zmogljivosti. Za to bodo namenili 50 tisoÄ? evrov.

Poglobili bi podhod pri Esotehu in zgradili parkiriĹĄÄ?a ProuÄ?ili bodo tudi moĹžnost poglobitve podhoda pri Esotechu in zgradili parkiriĹĄÄ?e za tovornjake v BevÄ?ah, sofinancirali gradnjo drĹžavne ceste v Pesju (ploÄ?nike, kolesarske poti in razsvetljavo), oporni zid pri cerkvi v Starem Velenju ‌, 25 tisoÄ? evrov pa so namenili tudi za pripravo dokumentacije za sanacijo planinskega doma na PaĹĄkem Kozjaku, kjer pa morajo urediti ĹĄe lastniĹĄtvo. Je pa to edini planinski dom na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine đ&#x;”˛ Velenje.

predlagal, da bi oblikovali participativni proraÄ?un, vanj pa dali simboliÄ?nih 200 tisoÄ? evrov.

Bojan Voh (SD) je pohvalil socialno naravnan proraÄ?un in nadstandardne programe v vseh druĹžbenih dejavnostih in ocenil, da ima Velenje Ĺže dolgo participativni proraÄ?un, saj ga vsa leta oblikujejo skupaj s krajani. Predlagal pa je tudi, da mora drĹžava po konÄ?ani izgradnji tretje razvojne osi popraviti tudi lokalne ceste, ki jih bodo uporabljali za obvoze, in graditi dodatna parkiriĹĄÄ?a pri Domu za varstvo odraslih.

Sebastin Apat (SDS) je predlagal, da se poveÄ?ajo sredstva za ĹĄtipendiranje, tudi on pa se je zavzel za oblikovanje participativnega proraÄ?una.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

26. novembra 2020

Do luÄ?i na koncu tunela bo treba ĹĄe poĹĄteno gristi Dve tretjini gostincev v Ĺ aleĹĄki dolini razmiĹĄlja o zaprtju dejavnosti – ReĹĄitev je malo, a tudi zanje ni pravega razumevanja Tatjana PodgorĹĄek

Med gospodarske dejavnosti, ki so med epidemijo koronavirusa najbolj na udaru, se uvrĹĄÄ?ata tudi gostinstvo in turizem. Nosilci dejavnosti imajo Ĺže od sredine oktobra zaprta svoja vrata in vse kaĹže, da bodo ta ostala zaprta ĹĄe nekaj Ä?asa.

TeĹžava veÄ?plastna

ÂťÄŒe smo imeli pri prvem valu morda ĹĄe manjĹĄe zaloge, je veÄ?ina teh pri drugem skopnela.

Ukrepi za prepreÄ?evanje Covida-19 so nas dobesedno stisnili v kot. Ne bom rekel, da iz njega ni izhoda, a do luÄ?i na koncu tunela bo treba poĹĄteno gristi. Vsi zagotovo ne bodo, upam pa, da nas bo Ä?im veÄ? vztrajalo,ÂŤ je povedal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem in podpredsednik ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje Mitja Acman.

TeĹžava zaradi prepovedi po-

Ljudje imamo radi cvetlice, kar se kaĹže tudi po cvetoÄ?ih in pisanih rastlinah, ki krasijo naĹĄe domove predvsem v poletnih mesecih. OcvetliÄ?ene hiĹĄe in okenske police stanovanj je lepo videti v Ĺživahnih barvah, ki poboĹžajo duĹĄo in srce. Domen PotoÄ?nik, inĹženir vrtnarstva iz TopolĹĄice, kjer ima petnajst let tudi svojo vrtnarijo, razloĹži, da je veliko rastlin, s katerimi lahko vse leto okrasimo svoje balkone. ÂťOsebno so mi izziv letni Ä?asi, saj se dinamika dela spreminja sezonsko in ob menjavanju letnih Ä?asov. Spomladanski del je veliko bolj pester, tako je tudi okrog prvega novembra, pa nekje od marca do junija. Res pa je, da rastline pridelujemo celo leto. V zimskih mesecih ni Ä?asovno toliko natrpano. Je pa zadnje Ä?ase bolj opazno, da kupci raje poseĹžejo po kakovostnih, lokalno pridelanih rastlinah. Sami se lahko pohvalimo, da je petindevetdeset odstotkov vseh naĹĄih rastlin naĹĄe vzgoje in pridelave.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali lahko trajnice, s katerimi krasimo balkone, prezimijo na prostem odgovori: ÂťÄŒe jih Ĺželimo obdrĹžati za naslednje leto, lahko korita prestavimo v primernejĹĄe prostore. Lahko pa tudi sami v drugi polovici avgusta in nekje do sredine septembra pripravimo potaknjence, ki zavzamejo manj prostora kot cela korita, ko je dan ĹĄe dolg in so sploh pelargonije in brĹĄljanke v rahli dobi poÄ?itka. Ko malo prenehajo cveteti, je to obdobje primernejĹĄe za pripravo novih rastlin. Pomembno je poskrbeti za primeren prostor, v katerem rastline prezimijo, da imajo dovolj svetlobe in ne previsoke temperature. Tudi te rastline pa zalivamo kot obiÄ?ajne rastline – po potrebi. Pomembno je, da jih ne zalivamo preveÄ? in se zemlja med zalivanjem osuĹĄi. Slovenci smo namreÄ? znani po tem, da radi preveÄ? zalivamo cvetlice, zato svetujem, da pri zalivanju ne pretiravamo,ÂŤ izpostavi Domen

slovanja zaradi zajezitve ĹĄirjenja epidemije koronavirusa je v gostinstvu veÄ?plastna, pojasnjuje sogovornik. V ospredju je seveda finanÄ?na izguba. Nekateri poskuĹĄajo vrzel zapolniti z dostavo jedi, a vse za dostavo niso primerne, zato je ponudba v vsakem primeru okrnjena, s tem pa tudi zasluĹžek. Podobno kot restavracijam se godi kavarnam, ki sicer neko omejeno ponudbo pijaÄ? lahko ponujajo Âťto-goÂŤ, a je to daleÄ? od ĹĄirine ponudbe pred zaprtjem. ÂťTudi nosilci dejavnosti, zaposleni v gostinstvu, smo na udaru. DrĹžava sicer zagotavlja vraÄ?ilo stroĹĄkov dela tistih, ki so na Ä?akanju na delo doma, vendar te stroĹĄke mora najprej plaÄ?ati gostinec, ĹĄele nato jih dobi povrnjene. To pa marsikateremu povzroÄ?a velike teĹžave, saj denarja enostavno ni veÄ?.ÂŤ Seveda ob tej situaciji marsikateri gostinec iĹĄÄ?e vire financiranja, ki pa so prav tako omejeni. Banke

veÄ?ina gostincev sploh ne more pridobiti. Alternativna reĹĄitev so krediti SID banke, namenjeni neposrednemu financiranju podjetij v Ä?asu izbruha Covida-19, a tam se viĹĄina kredita zaÄ?ne pri 100.000 evrih.

Za preĹživetje marsikje potrebni skrajni ukrepi

Mitja Acman: ÂťUpam, da nas bo do luÄ?i na koncu tunela vztrajalo Ä?im veÄ?.ÂŤ

namreÄ? pri odobravanju kreditov preverjajo kreditno sposobnost. Ĺ˝al, slabe medletne bilance gostincev to sposobnost zmanjĹĄujejo. Tako navadnih kreditov

Mitja Acman je ĹĄe povedal, da se za preĹživetje mnogi gostinci niso oziroma se ne bodo mogli izogniti skrajnim ukrepom.

Med njimi je zagotovo odpuĹĄÄ?anje zaposlenih. StatistiÄ?ni urad podatkov za oktober in november za zdaj ĹĄe ni izdal, zato bi o konkretnih uradnih podatkih o ĹĄtevilu zmanjĹĄa delovnih mest ali zaprtju lokalov teĹžko govoril.

Primerjava letoĹĄnjega septembra s septembrom lani pa kaĹže, da v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki beleĹžijo padec ĹĄtevila delovnih mest, pri Ä?emer je ta najbolj opazen v mestni

obÄ?ini Velenje, kjer (po podatkih ObmoÄ?no obrtne zbornice Velenje) beleĹžijo veÄ? kot 1000 delovnih mest manj. ÂťGlede na to, da se je najveÄ? dogajalo ravno v mesecih, za katere ĹĄe nimamo uradnih podatkov, se ta trend zagotovo nadaljuje oziroma je stanje ĹĄe slabĹĄe. In bo ĹĄe, Ä?e bodo lokali ostali zaprti dobrĹĄen del decembra, ki je za gostince mesec, v katerem si prizadevamo ÂťpopravitiÂŤ rezultate poslovanja.ÂŤ

Tretjina razmiĹĄlja o zaprtju

Ker uradnih statistiÄ?nih podatkov, ki bi jasneje razkrivali stanje, ĹĄe ni, so na ObmoÄ?ni obrtno-podjetniĹĄki zbornici Velenje pred nedavnim 41 gostincem, ki imajo navedeno dejavnost gostinstva ali turizma v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in ki imajo objavljene kontaktne podatke, poslali kratko anketo. Pri tem so izvzeli gostince, ki so se Ĺže prej preteĹžno ukvarjali z dejavnostjo dostave, ter se osredotoÄ?ili na tiste, ki jih je trenutna situacija najbolj prizadela. Rezultati ankete kaĹžejo, da vsi zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusne bolezni finanÄ?no beleĹžijo izgubo. Po ocenah ta znaĹĄa najmanj 10 %, veÄ?inoma pa beleĹži veÄ? kot 50

ÂťSlovenci smo znani po tem, da cvetlice radi zalivamoÂŤ Ljudje najpogosteje posegajo po rastlinah v rdeÄ?i barvi, pri zasaditvah pa iĹĄÄ?ejo in izbirajo novosti in dodatke, ki popestrijo standardne zasaditve – BoĹžiÄ?na zvezda je stalnica decembrskih praznikov – Pelargonjia je med balkonskim cvetjem ĹĄe vedno ĹĄtevilka ena

Domen PotoÄ?nik: ÂťDa si izbereĹĄ takĹĄen poklic, moraĹĄ imeti predvsem rad naravo in rastline ter znati z njimi Ĺživeti in sobivati.ÂŤ

PotoÄ?nik, ki razloĹži ĹĄe, da so najprimernejĹĄi potaknjenci vrĹĄni pri zeljnatih sezonskih rastlinah, pri ostalih pa lahko delamo tudi stebelne, odvisno kakĹĄne rastline imamo na voljo.

Trendi balkonskega cvetja

MogoÄ?e tudi zato, ker nekateri verjamejo v simboliko cvetja in njihovih barv, ki poĹživijo tudi okolico, ljudje najpogosteje posegamo po rastlinah v rdeÄ?i barvi, s katero izkazujemo ljubezen, hvaleĹžnost in romantiko, pa na naj si gre za lonÄ?nico, balkonsko ali rezano cvetje. Se pa zadnje Ä?ase dogaja tudi to, da se oziramo na trende, modo, naÄ?in oblaÄ?enja ...ÂŤ Vsako leto je doloÄ?ena barva bolj popularna. Ljudje radovedno iĹĄÄ?ejo

in izbirajo novosti in dodatke, ki popestrijo standardne zasaditve. Npr. rastline z drobnimi cvetovi, ki ne potrebujejo toliko oskrbe, so neke vrste novost, ki popestri klasiÄ?no zasaditev. Ali pa rastline, ki so okrasne v listih, saj ne smetijo prostora, kjer so posajene,ÂŤ predstavi nekaj trendov zasaditev inĹženir vrtnarstva PotoÄ?nik, ki se zaveda pomena stalnega izobraĹževanja. ÂťÄŒe vrtnar ali cvetliÄ?ar Ĺželi obstati, Ä?e Ĺželi biti inovativen, se mora stalno izobraĹževati.ÂŤ

BoĹžiÄ?na zvezda je konec leta najbolj prodajana rastlina

ÄŒe so klasiÄ?ne spremljevalke jesenskih zasaditev krizanteme, so zimskih gotovo boĹžiÄ?ne zvezde.

In teh je ob naĹĄem obisku med

Zadnja leta postajajo priljubljene boĹžiÄ?ne zvezde tudi z belimi, roĹžnatimi in pisanimi ovrĹĄnimi listi.

pet in ĹĄest tisoÄ?, kar dokazuje da tudi slovenski vrtnarji znajo vzgojiti Ä?udovito cvetje. MogoÄ?e ne veste, da boĹžiÄ?na zvezda izvira iz Mehike, kjer raste kot ve-

â?ą

BoĹžiÄ?na zvezda izvira iz Mehike, kjer raste kot velik grm.

lik grm. Za kakĹĄno rastlino gre? ÂťGre za trajni grm z zimzelenimi listi koniÄ?aste ali suliÄ?aste oblike, ki so najveÄ?krat rdeÄ?i, lahko pa so tudi sneĹžno beli, rumeni, oranĹžni, intenzivno roĹžnati ali veÄ?barvni. Vsako leto so tudi v tem kakĹĄne novosti. BoĹžiÄ?nih zvezd je okrog petdeset vrst, mi smo jih letos vzgojili petnajst.

Zaradi teh obarvanih listov mnogi zmotno mislijo, da rastlina cveti. Cvetovi boĹžiÄ?ne zvezde so povsem drobni, rumenkasti, nahajajo se v srediĹĄÄ?u na vrhu vsake vejice in nimajo posebnega vonja. Da so pisanih barv, so sortne znaÄ?ilnosti, saj rastline mutirajo. Njihova cena pa je odvisna od velikosti, sadilnega lonÄ?ka in Ä?asa vzgoje,ÂŤ razloĹži PotoÄ?nik, ki ĹĄe pove, da je v osemdesetih odstotkih najpopularnejĹĄa rdeÄ?a barva, Ä?eprav mlajĹĄa generacija posega tudi po drugih barvah. ÂťBeli, intenzivno roĹžnati barvi, dvobarvni, pisani, oranĹžni.ÂŤ

Kako skrbimo za boĹžiÄ?no zvezdo?

NajprimernejĹĄe okolje je svetel prostor brez prepiha. ÄŒe je le moĹžno, jo kupimo pri lokalnem

% v primerjavi s preteklimi leti.

Tretjina vpraĹĄanih (ali 33 %) razmiĹĄlja o zaprtju dejavnosti, polovica vpraĹĄanih je bila prisiljena odpustiti nekaj zaposlenih.

Dve tretjini ali (66 %) sodelujoÄ?ih meni, da organi odloÄ?anja nimajo razumevanja za teĹžave v gostinstvu, ki so povezane z izbruhom koronavirusa, prav toliko jih tudi ni zadovoljnih s sprejetimi ukrepi za zajezitev posledic epidemije. ÂťReĹĄitev v tem teĹžkem poloĹžaju je malo. Ena od njih bi bila zagotovo neposredno drĹžavno izplaÄ?ilo plaÄ? delavcem na Ä?akanju, kar bi reĹĄilo marsikatere teĹžave ne samo v gostinski branĹži, meni Acman. Druga bi bila dostopnejĹĄi krediti z niĹžjimi obrestnimi merami ter tudi za niĹžje zneske, saj si nekateri mali gostinci velikih kreditov niti ne zmorejo privoĹĄÄ?iti. DobrodoĹĄla bi bila ĹĄe kakĹĄna nepovratna sredstva. ÂťVemo, da pripravlja vlada sedmi sveĹženj ukrepov za omilitev teĹžav, zato pozivam gostince, da nam poĹĄljejo svoje predloge, ideje. ObmoÄ?na obrtno-podjetniĹĄka zbornica Velenje jih bo naslovila na krovno organizacijo, ta pa nas bo za njihovo uveljavitev zastopala v pogajanjih pri organih odloÄ?anja,ÂŤ je sklenil Mitja Acman. đ&#x;”˛

cvetliÄ?arju ali vrtnarju, da rastlina ni utrujena od transporta. Ker izvira iz Mehike, je toplotno zelo zahtevna, zato je pomembno, da jo kupimo nekje, kjer ne doĹživi ĹĄoka zaradi transporta, saj nam tako tudi doma dlje obstane. Zalivamo jo zmerno, ne sme biti na prepihu. Tudi ko odpiramo okna, jo umaknemo s prepiha, da ni izpostavljena. Zalivamo pa po potrebi, vsaj dvakrat tedensko, saj so zaradi centralnega ogrevanja hiĹĄ in stanovanj tudi rastline bolj izsuĹĄene in potrebujejo malo veÄ? vode. Pazimo pa, da odveÄ?na voda ne stoji v okrasnih loncih ali podstavkih, da ne priÄ?ne gniti. ÄŒe imamo primeren prostor, rastlino po zakljuÄ?ku cvetenja, obarvanosti listov, poreĹžemo in obdrĹžimo, s tem da moramo imeti primeren prostor, kjer ni umetne svetlobe, da se ponovno obarva. To pa je Ĺže malo zahtevnejĹĄe opravilo.

Domen PotoÄ?nik pove, da so boĹžiÄ?ne zvezde zaÄ?eli pripravljati junija. ÂťVeÄ?je so, prej zaÄ?nemo pridelavo. V naĹĄem rastlinjaku imamo zelo mini in zelo velike boĹžiÄ?ne zvezde. ManjĹĄi deleĹž prodamo na vrtnariji, ostale pa po vrtnarijah po Sloveniji.ÂŤ V tem trenutku mladi cvetliÄ?ar Ĺže naÄ?rtuje in se ukvarja s tem, katere rastline bodo polepĹĄale okolico in balkonske zasaditve prihodnjo sezono in katere zelenjadnice in zeliĹĄÄ?a pripraviti za novo sezono. ÂťPozna se, da je koronavirus ljudi spodbudil k veÄ?ji samooskrbi. Zelenjavne sadike so naĹĄ precejĹĄen deleĹž, precej je razliÄ?nih vrst zeliĹĄÄ? in balkonskega cvetja, ki ga iĹĄÄ?ejo kupci, zato sta dobra priprava in naÄ?rt zelo pomembna. Je pa res, da je pelargonija ĹĄe vedno ĹĄtevilka ena med balkonskim cvetjem, Ä?eprav jo Ĺže izpodrivajo nekatere cvetlice z okrasnimi listi in manjĹĄimi cvetovi.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

26. novembra 2020

GOSPODARSKE novice Okvara v TeĹĄ odpravljena Ĺ oĹĄtanj – Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) je bil v nedeljo popoldne ponovno sinhroniziran v omreĹžje. Blok so namreÄ? prejĹĄnji torek zaradi suma netesnosti kotla zaÄ?asno zaustavili, v tem Ä?asu pa so izvedli delno Ä?iĹĄÄ?enje regenerativnega grelnika zraka ter odpravili netesnost na odcevju kotla.

V prvih 10 mesecih letos je bila razpoloĹžljivost na bloku ĹĄest 98,76-odstotna, kar je po oceni TeĹĄa dober rezultat po zanesljivosti obratovanja v primerjavi z evropskimi fosilnimi elektrarnami.

Koronavirus trese podjetnike ÄŒeprav se skuĹĄamo preslepiti, je dejstvo, da koronavirus vse globlje posega v gospodarstvo in povzroÄ?a mnogim Ĺže nepopravljivo ĹĄkodo in jih potiska v obup. Marsikateri podjetnik bo sicer zaradi ukrepov vlade doÄ?akal jutriĹĄnji dan, a svoje vizije ne bo mogel veÄ? uresniÄ?iti, marsikateri pa bodo za vedno zaprli vrata in se podali na trg dela, kjer bodo z odpuĹĄÄ?enimi delavci upali, da se jim morda odprejo nove priloĹžnosti.

Obdobje negotovosti se nadaljuje Vlada je v zadnje malo veÄ? kot pol leta pripravila 6 protikoronskih zakonodajnih paketov. ZaÄ?ela je tudi Ĺže pripravo sedmega. Z razliÄ?nimi ukrepi, predvsem v delovnopravni zakonodaji ter likvidnosti, je tako nekoliko omilila negativne posledice potrebnih zajezitvenih ukrepov. Obdobje velike negotovosti in teĹžav s poslovanjem pa se ĹĄe vedno nadaljuje. In nekateri v tej igri ĹĄtevilk ostajajo tudi moÄ?no prikrajĹĄani.

10,6 milijona evrov za povraÄ?ila Ä?akanja na delo Zavod za zaposlovanje bo predvidoma 30. novembra nakazal 10,6 milijona evrov delodajalcem za povraÄ?ila za Ä?akanje na delo, delo na kratko in karanteno zaposlenih. V tej tranĹĄi bo najveÄ? denarja (8,82 milijona evrov) namenjenega za ukrep skrajĹĄanega delovnega Ä?asa. Skupaj je zavod od marca do konca oktobra nakazal 312,58 milijona evrov:

ManjĹĄa davÄ?na obremenitev za vozila?

Vlada je potrdila predlog zakona o davku na motorna vozila, ki bo po napovedih zmanjĹĄal davÄ?no obremenitev pri nakupu vozil. S tem je razveselila predvsem kupce draĹžjih avtomobilov, ki upajo, da jim bodo, Ä?e bo zakon sprejet, ta bolj dostopna.

V Zvezi potroĹĄnikov Slovenije (ZPS) nasprotujejo zniĹžanju obdavÄ?itve avtomobilov, ki jo je predlagala vlada. Kot opozarjajo, bo z niĹžjim davkom potroĹĄnike teĹžje usmeriti v nakup okolju prijaznejĹĄih avtomobilov, hkrati pa bo v proraÄ?unu zazevala luknja. Poslance so zato pozvali, naj predloga novega zakona ne podprejo.

Kdo so najbogatejĹĄi Slovenci?

Revija Manager je Ĺže sedmo leto zapored pripravila lestvico stotih najbogatejĹĄih Slovencev. ÄŒeprav je zanimanje, Ä?e ne reÄ?emo firbec, med Slovenci za te podatke nekoliko upadel, saj so ĹĄe nekoÄ? prav nestrpno priÄ?akovali izid ĹĄtevilke, pa podatki niso niÄ? manj zanimivi.

Na vrhu sta ĹĄe vedno, in to z veliko prednostjo, zakonca Iza Sia in Samo Login. PremoĹženje zakoncev Login, ki sta glavna ustanovitelja podjetja z razvedrilnimi mobilnimi aplikacijami Outfit7, ocenjujejo na 689 milijonov evrov, na drugem mestu sta Sandi ÄŒeĹĄko in njegova partnerka Livija Dolanc, njuno premoĹženje revija ocenjuje na 345 milijonov evrov, sledi Marko Pistotnik z 210 milijonov evrov ter druĹžina Lah s 164 milijoni. Skupno premoĹženje najbogatejĹĄe stoterice znaĹĄa 5,8 milijarde evrov, kar je 147 milijonov evrov veÄ? kot lani.

Prag za vstop na lestvico pa se je letos zniĹžal za ĹĄest odstotkov, na 20,9 milijona evrov.

V bankah imamo 22 milijard evrov Slovenci imamo kar veliko denarja tudi na banÄ?nih raÄ?unih, trenutno za skoraj 22 milijard evrov. Po podatkih smo tudi v evropskem merilu precej varÄ?ni. V povpreÄ?ju ima Slovenec na banÄ?nem raÄ?unu nekaj manj kot 11 tisoÄ? evrov. Kot ugotavljajo v Ä?asniku Finance, naj bi bil vsak Slovenec po oceni celotnega premoĹženja teĹžak okoli 123 tisoÄ? dolarjev, kar je pribliĹžno pol manj kot Nemec ali Italijan in pol veÄ? kot ÄŒeh ali Hrvat.

Seveda pa je to le gola statistika. Ĺ˝e Ä?e drĹži podatek, ki so ga izbrskali v oddaji Preverjeno, da ima vsaj nekaj Ä?ez 4.000 oseb v Sloveniji veÄ? kot milijon evrov na osebnem raÄ?unu, rekorder pa celo veÄ? kot 200 milijonov evrov, se ĹĄtevilo tistih, ki premorejo vsaj 11.000 evrov hitro zmanjĹĄa, in Ä?e vrtamo naprej, kaj kmalu ugotovimo, da velik del ljudi nima niti za dostojno Ĺživljenje iz meseca v mesec, kaj ĹĄele kakĹĄne opazne prihranke, vilo, vikend in jahto na morju.

Sindikati ostro proti zamrznitvi minimalne plaÄ?e Sindikalne centrale so na DZ naslovile poziv, v katerem ostro nasprotujejo kakrĹĄni koli ideji o zamrznitvi minimalne plaÄ?e. Kot poudarjajo, bo z januarjem 2021 minimalna plaÄ?a prviÄ? doloÄ?ena v viĹĄini, ki za 20 odstotkov presega minimalne Ĺživljenjske stroĹĄke in poslediÄ?no omogoÄ?a dostojnejĹĄe Ĺživljenje. V primeru zamrznitve napovedujejo referendum. đ&#x;”˛

mz

Dvodnevna konferenca Future 4.0 je letos potekala virtualno LetoĹĄnjo konferenco je spremljalo petsto triinsedemdeset udeleĹžencev iz celotne Evrope – Tudi letos jim je uspelo preseÄ?i okvire in se s pomoÄ?jo moderne tehnologije zazreti v prihodnost – Ob morebitnem strahu pred inovacijami se pogosto zgodi stagnacija podjetja Jasmina Ĺ karja

17. in 18. novembra je potekala mednarodna konferenca Future 4.0, namenjena povezovanju korporacij in start-upov v industriji 4.0, katere glavni cilj je neposredno povezati start-upe in korporacije iz industriji, tej pa omogoÄ?iti, da z inovativnimi reĹĄitvami start-upov izboljĹĄa svoje procese.

Tretje leto zapored je konferenco organiziral SaĹĄa inkubator, le da se je iz skladiĹĄÄ?nih prostorov Gorenja zaradi epidemije ta preselila na splet. LetoĹĄnjo je spremljalo petsto triinsedemdeset udeleĹžencev iz celotne Evrope.

Za partnerske korporacije – Gorenje, Kolektor, BSH, Iskra, Esotech in Iskratel – so uspeli izbrati sto enajst zagonskih podjetij iz Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije, Bosne, ÄŒrne gore, Albanije, Makedonije, Izraela, Bolgarije, TurÄ?ije, GrÄ?ije in Gvatemale.

Velika podjetja iĹĄÄ?ejo nove reĹĄitve in nove tehnologije v umetni inteligenci

Direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar je povedala, da je bilo letos preseÄ?i okvire in se s pomoÄ?jo moderne tehnologije zazreti v prihodnost zanje velik izziv, vendar jim je po odzivih udeleĹžencev uspelo in so tako z vsebino kot samo udeleĹžbo lahko zadovoljni. Ĺ e posebej, ker so zanjo letos prejeli zlato priznanje za inovacije regionalne Gospodarske zbornice in dokazali, da tudi manjĹĄe inovativne ekipe lahko ustvarjajo velike spremembe. KakĹĄne inovacije in znanje danes iĹĄÄ?ejo velika podjetja? ÂťVelika podjetja si Ĺželijo novih reĹĄitev in novih tehnologij v umetni inteligenci ter reĹĄitev na podroÄ?ju podatkov, pametnih mest, skratka vse novosti, ki jih lahko integrirajo skupaj s start-up ekipami hitreje od svoje reĹĄitve,ÂŤ je izpostavila Sitarjeva.

Mlada podjetja razmiĹĄljajo zunaj standardnih okvirjev

Ponosen na to, da konferenco gosti ravno Mestna obÄ?ina Velenje, je bil tudi Ĺžupan Peter

Dermol, ki je govoril o pomenu SaĹĄa inkubatorja, ki je v petih letih prehojene poti ustanovil ĹĄestdeset zagonskih podjetij in ustvaril sto delovnih mest. ÂťKer se sooÄ?amo s prestrukturiranjem Ĺ aleĹĄke premogovne regije, raÄ?unamo tudi na mlada zagonska podjetja, ki imajo znanje, pogum in voljo, da razmiĹĄljajo zunaj standardnih okvirjev,ÂŤ je povedal Ĺžupan in dodal, da bomo v prihodnje zgradili ĹĄe industrijski inkubator.

slenih, ki so srce vsakega podjetja in jih delodajalci vedno teĹžje najdejo. Prihodnost pa, da je v mladih ljudeh. Sam je prepriÄ?an, da je kultura tista, ki motivira ljudi in strokovnjake, da ostanejo v podjetju in prispevajo k novim reĹĄitvam. ÂťNajveÄ?ja dodana vrednost je v ekipi.ÂŤ Vedno je treba posluĹĄati kupce S svojim govorom je posebej pritegnil tudi profesor s prestiĹžne bostonske univerze MIT Matt S. Kressy, ki je govoril o

Verjamemo, da bo ĹĄe veliko mladih podjetij naĹĄlo svoje priloĹžnosti na trgu.

Ivo Boscarol: ÂťNajveÄ?ja dodana vrednost je v ekipi.ÂŤ

NajveÄ?ja dodana vrednost podjetja je v ekipi

Med govornike, ki so posebej navduĹĄili, lahko uvrstimo Iva Boscarola iz Pipistrela, ki je predstavil svojo pot od ideje do prototipa in tako spomnil na svoje zaÄ?etke daleÄ? v preteklosti, ko letalstvo ĹĄe ni bilo tako dostopno kot danes. Posebej je izpostavil, da je treba verjeti v svojo ekipo, sodelavce. ÂťSam lahko na prste ene roke preĹĄtejem ljudi, ki so zapustili podjetje,ÂŤ je dejal in dodal, da so za uspeh potrebni Ä?as, denar, vizija in lojalnost zapo-

kulturi in nujnosti inovacij v podjetju ter tem, kako velike korporacije teĹžje inovirajo in kaj vse je potrebno storiti, da si inovativen, kajti Ä?e nisi, lahko hitro izgineĹĄ s trga. Povedal je tudi, da so mlada podjetja pogumnejĹĄa, saj ob morebitnem neuspehu ne izgubijo veliko, strah nad inovacijami je v velikih podjetjih veliko veÄ?ji. KljuÄ? do uspeha naj bi ob rasti bilo tudi stalno negovanje kulture inovacij, saj se ob morebitnem strahu pred inovacijami pogosto zgodi stagnacija podjetja. Podal je tudi nekaj nasvetov, ki jih veÄ?krat sliĹĄimo, ampak jih

je vredno sliĹĄati vedno znova: da je treba posluĹĄati kupce, saj so njihove potrebe zvezda severnica na nebu.

Prejemnik nagrade je podjetje Etkimo

Prisotne na spletu je pozdravila tudi ameriĹĄka veleposlanica v Sloveniji Lynda C. Blanchard, ki jo veseli dobro sodelovanje slovenskih in ameriĹĄkih podjetij. Mnogo slovenskih podjetij je namreÄ? prisotnih na ameriĹĄkih tleh in obratno, sama pa je ĹĄe posebej vesela, ko na slovenskih policah trgovin najde ameriĹĄke izdelke. Prejemnik nagrade po izboru korporacij kot najbolj industrijsko inovativno podjetje je bilo zagonsko podjetje Etkimo, ki Ĺže deluje z veÄ?jimi podjetji, o njih pa bomo gotovo ĹĄe veliko sliĹĄali. Podjetje je specializirano za vpeljavo konceptov in reĹĄitev v poslovnih okoljih. Med finaliste so se uvrstili ĹĄe Viar, 360 Provideo, Semblie in Autotech.

Kar nekaj podjetij je Ĺže naĹĄlo svoje priloĹžnosti na tujem trgu

Da imajo mala podjetja SaĹĄa inkubatorja odliÄ?ne reĹĄitve za veÄ?ja podjetja v industriji in jim tudi s pomoÄ?jo konference 4.0 skuĹĄajo odpreti vrata – ne samo pri nas, temveÄ? tudi ĹĄirĹĄe, je sklenila direktorica Karla Sitar, ki je zadovoljna, da je kar nekaj podjetij, kot so Autotech, Evegreen, Ortoscale, Ĺže naĹĄlo svoje priloĹžnosti na tujem trgu, tudi s pomoÄ?jo konferenc, ki odpirajo vrata do velikih industrijskih podjetij.

Drugi dan konference, ki je srce in najveÄ?ja dodana vrednost konference, je namreÄ? ponudil tudi sreÄ?anja ena na ena – operativne sestanke med korporacijami in start-upi. Pogovori so potekali ves dan, poleg moĹžnosti predstavitve korporacijam so imeli na voljo tudi strokovnjake s treh podroÄ?ij, ki so mladim podjetnikom tudi brezplaÄ?no svetovali. ÂťVerjamem, da bodo naĹĄli svojo priloĹžnost na trgu in da bomo zanje v prihodnje ĹĄe sliĹĄali.ÂŤ đ&#x;”˛

PrimoĹž LonÄ?ar iz BSH Nazarje nabavni menedĹžer leta 2020 Nazarje – ZdruĹženje nabavnikov Slovenije je v sodelovanju s Planet GV prejĹĄnji petek na spletni nabavni konferenci podelilo PrimoĹžu LonÄ?arju, direktorju nabave in kontrolinga v podjetju BSH Nazarje, priznanje Nabavni menedĹžer 2020. Prejel ga je za dolgoletne bogate izkuĹĄnje in doseĹžke, so sporoÄ?ili iz podjetja.

PrimoĹž LonÄ?ar je zaÄ?el delo v nabavi na delovnem mestu operativnega nabavnika pred 19 leti, Ä?ez eno leto je napredoval na delovno mesto strateĹĄkega nabavnika, nekaj let kasneje pa na mesto vodje skupine v nabavi. V

Nabavni manager leta 2020 PrimoĹž LonÄ?ar (arhiv: BSH)

okviru skupine BSH je dve leti delal v NemÄ?iji na mestu strateĹĄkega nabavnika in po vrnitvi v Slovenijo zasedel mesto vodje skupine v nabavi. Pred 6 leti je postal direktor nabave. Septembra lani je prevzel ĹĄe mesto direktorja kontrolinga. Pod njegovim vodstvom se nabava v BSH razvija in preoblikuje v skladu z vodilnimi svetovnimi praksami v moÄ?no strateĹĄko funkcijo, ki svojim delovanjem prispeva k dodani vrednosti BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

Razvoj nabavne funkcije poteka v poslovnih procesih, pri za-

poslenih, sodelovanju z dobavitelji in zagotavljanju kakovosti ter tudi pri obvladovanju stroĹĄkov.

Od prevzema funkcije direktorja nabave leta 2014 je LonÄ?ar aktivno vkljuÄ?en v strateĹĄke nabavne odloÄ?itve BSH divizije malih gospodinjskih aparatov PCP. Septembra lani je napredoval v Ä?lana vodstva globalne BSH divizije PCP v sklopu svojih zadolĹžitev znotraj PCP Business Administration in s tem postal aktivno vpet v globalno poslovanje celotne divizije. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 18. november DrĹžavni zbor je potrdil drĹžavna proraÄ?una za prihodnji dve leti. Poraba bo prihodnje leto s 13,47 milijarde evrov ĹĄe nekaj viĹĄja kot letos, nato pa se bo leta 2022 zniĹžala na 12,60 milijarde evrov.

Premier JanĹĄa se je v pismu voditeljem evropskih ustanov in nekaterih drĹžav EU zavzel za vrnitev k julijskemu dogovoru o finanÄ?nem okviru za spopad z epidemijo ter ob tem pripomnil, da mediji in nekatere politiÄ?ne skupine grozijo z discipliniranjem posameznih drĹžav. Pismo je sproĹžilo burne odzive v domaÄ?i javnosti, v opoziciji so premierja pozvali k odstopu.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je po Twitterju odpustil vodjo Agencije za kibernetsko varnost in infrastrukturo Chrisa Kreb-

26. novembra 2020

ameriĹĄki predsednik Donald Trump.

V beloruski prestolnici se je zbralo veÄ? tisoÄ? protestnikov proti Aleksandru LukaĹĄenku. Policija je Ĺže takoj na zaÄ?etku zaÄ?ela nasilno preganjati protestnike in jih aretirala.

Boj proti koronavirusu ni pojenjal. Britanski premier je sporoÄ?il, da bo dan kasneje predstavil stroĹžje ukrepe na Otoku, v Italiji pa so se odloÄ?ili za zaprtje ĹĄol do januarja. ÂťJanĹĄa je pozval h kompromisu, kar je tudi v naĹĄem interesu,ÂŤ je dejala nemĹĄka kanclerka.

Premier JanĹĄa je sporoÄ?il, da je opravil dolge pogovore z nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel in drugimi voditelji Ä?lanic EU. Merklova je komentirala JanĹĄevo pismo in pri tem dejala, da je prav, da iĹĄÄ?emo kompromisni dogovor.

Nova kitajska podmornica je dosegla Marianski jarek, ki velja za najgloblji znani del svetovnih oceanov in najniĹžjo toÄ?ko povrĹĄja Zemljine skorje.

Ponedeljek, 23. november Pred zaÄ?etkom kongresa stranke DeSUS se je na delegate obrnil kandidat za predsednika Karla Erjavec. V pismu je med drugim ocenil, da Âťta vlada veÄ? pozornosti namenja ideoloĹĄkim temam, spreminjanju medijev in

Sobota, 21. november

ÂťZmagal sem, mimogrede,ÂŤ je dejal Donald Trump.

sa, ki je potrdil, da so bile volitve najvarnejĹĄe do zdaj.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales, ki se je po letu dni izgnanstva teden dni prej vrnil v domovino, je znova prevzel vodenje vladajoÄ?e stranke Gibanje za socializem, ki jo je ustanovil.

DrĹžavna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je potrdila, da jo je minister TomaĹž Gantar obvestil, da bo vladi predlagal njeno razreĹĄitev.

Stranka Nova Slovenija je izvedla kongres, na katerem so za predsednika potrdili Mateja Tonina.

ÄŒetrtek, 19. november Opozicijske stranke LMĹ , SD, Levica in SAB so zahteve sklic nujne seje odborov drĹžavnega zbora za zunanjo politiko in evropske zadeve. Kot so pojasnili, so staliĹĄÄ?a premierja JanĹĄe Âťv nasprotju s strateĹĄkimi usmeritvami slovenske zunanje politikeÂŤ.

Voditelji na vrhu Evropske unije so razpravljali o blokadi sveĹžnja za spoprijem Evrope

Tudi v NemÄ?iji ĹĄtevilni niso zadovoljni z ukrepi za omejevanje ĹĄirjenjs koronavirusa.

s pandemijo novega koronavirusa, ki sta jo izvedli Poljska in MadĹžarska. Zavzeli so se za tesnejĹĄe usklajevanje v boju proti pandemiji.

Pred nemĹĄkim parlamentom v Berlinu in njegovi okolici se je kljub prepovedi protestnih shodov zbralo na tisoÄ?e ljudi, ki so ukrepe za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusa primerjali z nacizmom.

Na Danskem so pri minkih odkrili mutacijo novega koronavirusa, ki je povzroÄ?ila skrbi zaradi uÄ?inkovitosti prihodnjega cepiva proti Covidu-19. OkuĹžene minke so usmrtili.

Protestnike v Parizu so policisti razgnali z vodnimi topovi.

V Michiganu so zadali nov udarec ekipi Donalda Trumpa. SporoÄ?ili so, da ne bodo razveljavili zmage Joeja Bidna.

Potem ko so varnostniki ubili temnopoltega moĹĄkega, so v veÄ? brazilskih mestih izbruhnili protesti.

V Beogradu so se pripravljali na pogreb patriarha Srbske pravoslavne cerkve Irineja, ki je umrl v petek. Svet so ob tem vznemirjale fotografije vernikov, ki so brezskrbno poljubljali umrlega.

Protesti so potekali tudi v Franciji. Proti naÄ?rtovanemu novemu zakonu o varnosti se je v veÄ? mestih zbralo na tisoÄ?e ljudi; v Parizu jih je morala policija razgnati z vodnimi topovi.

kadrovskim zadevam.ÂŤ Odbor DrĹžavnega zbora za finance je iz predloga ĹĄestega protikoronskega zakona Ä?rtal podaljĹĄanje subvencioniranja skrajĹĄanega delovnega Ä?asa.

Vodilni pobudnik Koalicije ustavnega loka JoĹže P. Damijan je sporoÄ?il, da bodo konstruktivno nezaupnico vladi vloĹžili, ko bodo imeli 46 poslanskih glasov – potrebujejo jih ĹĄe sedem.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je sporoÄ?ila, da bo novoizvoljenemu predsedniku ZDA Joeju Bidnu ponudila pomoÄ? v boju proti novemu koronavirusu.

V ĹĄpanski pokrajini Kataloniji so po petih tednih znova odprli bare in restavracije.

Torek, 24. november Izvedeli smo, da je bilo v Sloveniji dan prej potrjenih 1302 novih primerov okuĹžbe s koronavirusom. Umrlo je 59 bolnikov s Covidom-19, najveÄ? dnevno do sedaj. Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konfe-

Nedelja, 22. november Izvedeli smo, da je umrl upokojeni katoliĹĄki ĹĄkof JoĹžef Smej.

Napeto je bilo v Gvatemali. Zaradi sploĹĄnega nezadovoljstva ob kongresnem sprejetju proraÄ?una, ki premalo sredstev namenja epidemiji in znatno veÄ? infrastrukturnim proNam bo letos dovoljen vsaj kakĹĄen utrinek prazniÄ?nega druĹženja?

Petek, 20. november Premier JanĹĄa je sporoÄ?il, da so pristojna ministrstva dobila nalogo, da najpozneje do 5. decembra pripravijo vse potrebno za mnoĹžiÄ?no prostovoljno testiranje na koronavirus in vzpostavitev programa za registracijo kandidatov za prostovoljno testiranje.

DrĹžavni zbor je podprl zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, ki v prihodnjih ĹĄestih letih predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaĹĄke naloĹžbe.

Strokovni svet RS za sploĹĄno izobraĹževanje je ministrstvu predlagal, da ĹĄole med izvajanjem pouka na daljavo praviloma ne bi ocenjevale znanja, paÄ? pa bi ga le preverjale.

Iz predloga ĹĄestega protikoronskega zakona je bilo Ä?rtano podaljĹĄanje subvencioniranja skrajĹĄanega delovnega Ä?asa.

V Italiji so sklenili, da ostanejo ĹĄole zaprte do januarja.

jektom, so protestniki tam zaĹžgali zgradbo kongresa.

AmeriĹĄka zvezna Uprava za hrano in zdravila je izdala izredno odobritev za eksperimentalno zdravljenje Covida-19 s protitelesno terapijo podjetja Regeneron, ki ga je po okuĹžbi z novim koronavirusom prejel tudi

renci dejal, da ĹĄtevilo novih okuĹžb ĹĄe vedno ne upada dovolj intenzivno.

Predsednik odbora DrĹžavnega zbora za notranje zadeve Branko Grims je poslanca Levice Miho KordiĹĄa kazensko ovadil zaradi suma izdaje tajnih podatkov Sove.

Evropski parlament je iz solidarnostnega sklada Evropske unije odobril 683,7 milijona evrov pomoÄ?i za sanacijo posledic potresa, ki je marca prizadel Zagreb in okolico.

NemĹĄke zvezne deĹžele so se uskladile o protikoronskih ukrepih med prazniki, s katerimi Ĺželijo v Ĺživljenja ljudi vrniti vsaj nekaj normalnosti. Med drugim naj bi dovolili prazniÄ?no druĹženje do deset ljudi.

"Vratiće se Walter"* Pridigali so mi v tistih rdeÄ?ih Ä?asih, da je nekoÄ? neki marĹĄal pionirjem dahnil na duĹĄo, da imajo samo eno nalogo. Torej uÄ?iti se, uÄ?iti se, uÄ?iti se, kajti le kdor se uÄ?i, bo nekaj znal in tako koristil svoji domovini. V resnici temu geslu nisem verjel, a kaj naj bi storil drugega, kot da sem posluĹĄal stroge uÄ?iteljice v prvih letih guljenja ĹĄolskih klopi in to poÄ?el Jure TrampuĹĄ tako dolgo, da sem nekako priĹĄel na okus in uÄ?enje vlekel globoko v postadolescentno obdobje. In danes se, v skladu z zahtevami modernega sveta, uÄ?im vsak dan, ob knjigi, monitorju, tablici bolj ali manj uspeĹĄno skuĹĄam razumeti, kaj se dogaja okoli nas. MarĹĄal je Ĺže imel prav.

Zatorej res ne morem verjeti, kako se je lahko v Sloveniji – v tej deŞeli, ki je morda majhna, lahko pa je najboljťa – pripetilo, da so ťole postale kolateralna ťkoda omejevanja ťirjenja epidemije.

Velika veÄ?ina znanstvenih raziskav dokazuje, da ĹĄole niso srediĹĄÄ?e ĹĄirjenja virusa in da mladi niso glavni prenaĹĄalci. Seveda se virus na ĹĄoli pojavlja, tako kot se pojavlja tudi na delovnem mestu ali pa v trgovinah, a najlaĹžje je zapreti kar vse ĹĄole, poÄ?ez in Ä?ez prst. Slovenija je ena redkih evropskih drĹžav, ki je to storila tako temeljito, domov je poslala Ä?isto vse: malÄ?ke, uÄ?ence, dijake, ĹĄtudente. Druge drĹžave so ravnale bolj preudarno, zaprle so denimo samo srednje ĹĄole ali ĹĄole v toÄ?no doloÄ?enem podroÄ?ju, ravnale so bistveno bolj selektivno, modro, v NemÄ?iji so recimo zapovedali zraÄ?enje uÄ?ilnic, razmiĹĄlja se o veÄ? izmenskem pouku in podobno. No, v Sloveniji pa smo kar pozabili na otroke. Ĺ e veÄ?, oblast danes za skokovit razrast okuĹžb krivi prav mlade. Trdijo, da se je vse zaÄ?elo v ZrÄ?ah, v Vodicah, na lovskih koÄ?ah, kjer naj bi se septembra odvijali mnoĹžiÄ?ni partiji, trdijo skratka, da so za vse krivi neodgovorni mladostniki in da bi morali ĹĄole zapreti Ĺže nekaj tednov prej. Kar je seveda neumnost, v resnici govorijo na pamet, v resnici ne vedo, kaj se dogaja, nimajo natanÄ?nih podatkov o tem, kako se ĹĄiri epidemija, zakaj je Slovenija med najbolj prizadetimi drĹžavami v svetu, kaj so razlogi za tako strahoten drugi val.

Ker nimajo pravih podatkov, so tudi ukrepi, ki nam jih zapovedujejo, sprejeti na pamet. Zato so neuspeĹĄni. In mladi? Oblast s prstom kaĹže nanje le zato, da bi prekrila lastno nesposobnost.

Kaj pa ĹĄole in otroci? Znanje, ki ga pridobivajo preko migetajoÄ?ih zaslonov, ni primerljivo s tistim, ki bi ga usvojili v ĹĄoli. A ne gre le za znanje, ĹĄola ni samo spoznavanje ĹĄtevilk, letnic, formul, krivulj in dejstev, ĹĄola je predvsem druĹženje, ĹĄola je odraĹĄÄ?anje, ĹĄola so prijatelji, uÄ?itelji, kuharice, snaĹžilke, ĹĄola je igra z Ĺžogo, risanje s kredo, posluĹĄanje glasbe, ĹĄola je ustvarjanje, ĹĄola je tudi jutranja pot do ĹĄolske stavbe, popoldansko posedanje po klopeh, lovljenje trenutkov sreÄ?e in veselja, ĹĄola je Ĺživljenje v malem, takĹĄna je tudi za tiste, ki je ne marajo. Vsega tega danes ni veÄ?, ostali so teamsi, zoomi, e-uÄ?ilnice, viberji, instagrami, snapchati, google meetsi, video predavanje, kvizi, ankete, vsa ta interaktivna zmeda, hrup bleĹĄÄ?avi, na pol narejeni nadomestki uÄ?ilnic, uÄ?iteljev, uÄ?iteljic.

Res, najlaĹžje je bilo zapreti ĹĄole, a niso zaprli le njih, zaprli so tudi mladost, strpali so jo pred zaslone, potisnili so jih v jeÄ?o migetajoÄ?ih podob. ÂťKako kaj ĹĄola?ÂŤ sem te dni vpraĹĄal punco, ki hodi v srednjo ĹĄolo. ÂťVeĹĄ kako,ÂŤ mi je trpko odgovorila. ÂťSuper.

Najprej 9 ur gledam profesorje na zaslonu, potem ĹĄe 2 uri iz tega zaslona prepisujem naloge, nato se ĹĄe dve uri iz tega zaslona uÄ?im. Potem pa vstanem, grem na kavÄ? in ĹĄe 3 ure gledam Netflix. Ja, super nam gre.ÂŤ ÄŒe bi bil sam minister za izobraĹževanje – bog ne daj, da bi bilo to res – bi takoj, ampak v resnici takoj, ko vlade ne bi veÄ? mogel prepriÄ?ati, da naj ne zapre vseh ĹĄol, odstopil. V Sloveniji so ĹĄole zaÄ?eli zapirati 19. oktobra. VeÄ? kot pred mesecem dni. Zapora ĹĄol pa na ĹĄirjenje epidemije ni imela veÄ?jega vpliva. đ&#x;”˛ * Vrnil se bo Walter

Ĺ˝eleznice se posodabljajo Slovenske Ĺželeznice so prevzele prvih pet novih dizelmotornih vlakov Stadler, ki bodo zaÄ?eli voziti po vnoviÄ?ni vzpostavitvi javnega potniĹĄkega prometa. Novi potniĹĄki vlaki bodo vozili na koÄ?evski, dolenjski in kamniĹĄki progi. V kratkem priÄ?akujejo tudi postopno vkljuÄ?evanje v promet vlakom, namenjenim elektrificiranim progam.

Slovenske Ĺželeznice sicer priÄ?akujejo, da bo do konca leta 2022 po tirih zapeljalo vseh 52 naroÄ?enih vlakov, za katere so Slovenske Ĺželeznice odĹĄtele skupaj 320 milijonov evrov. Novi vlaki bodo sodobnejĹĄi, udobnejĹĄi in tudi hitrejĹĄi.

Podjetniki podpirajo hitre teste Klub slovenskih podjetnikov SBC predlaga uvedbo hitrih testov in hitro pripravo protokolov za njihov uporabo, s Ä?imer bi zaznali veÄ? okuĹžb. Glede na izkuĹĄnje podjetij, ki Ĺže uporabljajo hitre teste, verjamejo, da bi na tak naÄ?in laĹžje zagotovili razmere, ko bomo lahko ublaĹžili ukrepe in spet zagnali podjetja, ki so morala zaradi zdravstvene varnosti zaÄ?asno omejiti ali zaustaviti opravljanje dejavnosti. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 7

Delili raÄ?unalnike, hrano ...

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje beleĹži nenehno rast potreb po humanitarni pomoÄ?i Tina Felicijan

Velenje – PoroÄ?ali smo Ĺže, da razliÄ?ne oblike humanitarne pomoÄ?i pri MZPM Velenje iĹĄÄ?e Ĺže pol veÄ? druĹžin kot pred zaÄ?etkom korona krize. Da zmorejo vsem vsaj delno pomagati, se lahko zahvalimo donatorejm in okrepljenim aktivnostim zveze v pridobivanju raznih materialnih sredstev iz razliÄ?nih virov, pri Ä?emer so letos res uspeĹĄni. Že vse od aprila spoznavamo nove druĹžine iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, ki prej nikoli niso zaprosile za nobeno obliko pomoÄ?i, zdaj pa so se zaradi posledic korona krize znaĹĄle v stiski in iĹĄÄ?ejo moĹžnosti za preĹživetje. Med njimi je kar nekaj druĹžin, v katerih se starĹĄi spopadajo s hudimi

7

SOCIALA, ZDRAVSTVO

26. novembra 2020

boleznimi, pomagali pa smo tudi dvema druĹžinama s hudo bolnima otrokoma. Res smo veseli, ker smo za te druĹžine lahko zbrali celo veÄ? pomoÄ?i kot obiÄ?ajno. Enemu fantu smo pomagali do novega zunanjega dela sluĹĄnega aparata, ki stane veÄ? kot 9 tisoÄ? evrov. Triletnemu deÄ?ku, ki je invalid vse od rojstva, pa smo pomagali pri nakupu elektriÄ?ne postelje in invalidskega voziÄ?ka z vsemi potrebnimi dodatki,ÂŤ poroÄ?a sekretarka Bojana Ĺ pegel.

Celo leto so s sredstvi iz donacij, ki jih veliko priskrbi tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, pomagali plaÄ?evati poloĹžnice, s tem pa prepreÄ?evali izklope elektrike, rubljenje in deloĹžacije. Intenzivno so polnili zaloge prehranskih in higienskih paketov, da lahko dru-

Ĺžine Ĺže ob prvem obisku vile RoĹžle, kjer lahko urejajo dokumente za pridobitev pomoÄ?i in pomoÄ? prevzemajo, domov odnesejo nekaj najosnovnejĹĄih potrebĹĄÄ?in. ÂťDo konca poletja smo razdelili

Kar nekaj denarja so dobili tudi za nakup prazniÄ?nih daril za otroke. Tako bodo za druĹžine pripravili pakete, ki jih bodo lahko nastavili otrokom pod novoletno jelko. okrog 150 paketov hrane, Ä?istil in kozmetiÄ?nih pripomoÄ?kov. Minuli teden pa smo s posredovanjem Zveze prijateljev mladine Slovenije prevzeli novo veliko donacijo, jo

â?ą

Bojana Ĺ pegel: ÂťStisk je veliko, vsak teden se pojavljajo nove druĹžine in Ĺžal je priÄ?akovati, da bo potreb po humanitarni pomoÄ?i ĹĄe veÄ?.ÂŤ

ĹĄe dopolnili s hrano, ki smo jo iz donacij kupili sami, in zaÄ?eli deliti izjemno bogate pakete v vrednosti veÄ? kot 100 evrov. V nekaj dneh smo jih razdelili okrog 70.ÂŤ ÄŒeprav MZPM Velenje Ĺže od marca, ko se je zaÄ?el pouk na daljavo in so ĹĄtevilne druĹžine tudi zaradi dela starĹĄev na daljavo praktiÄ?no Ä?ez noÄ? potrebovale ra-

Ä?unalnik, zbira donacije za nakup raÄ?unalnikov ter rabljeno raÄ?unalniĹĄko opremo, ki jo posodobi in pripravi za nemoteno uporabo, vsi otroci ĹĄe nimajo ustreznih pogojev za ĹĄolanje doma in niso v enakem poloĹžaju kot otroci iz materialno preskrbljenih druĹžin. Po tem, ko je zveza pozvala prebivalce Ĺ aleĹĄke doline, naj donirajo rabljene raÄ?unalnike, so ji do konca prejĹĄnjega ĹĄolskega leta zbrali veliko, vendar se vsi niso dali nadgraditi, da bi bili primerni za pouk na daljavo. Naposled so razdelili 47 obnovljenih prenosnih in stacionarnih raÄ?unalnikov, od tega jih je samo ZPM Slovenije donirala 20, ostale pa posamezniki in podjetja iz Ĺ aleĹĄke doline. Novo raÄ?unal-

niĹĄko opremo je MZPM Velenje kupila iz donacij Mestne obÄ?ine Velenje, 5. Skazinega teka in podjetja Aparati, d. o. o. Skupaj s 24 novimi prenosnimi raÄ?unalniki zasebnega donatorja so naposled lahko razdelili 67 novih prenosnih raÄ?unalnikov. Vendar vsi ĹĄe niso preskrbljeni. Še vedno obnavljamo nekaj rabljenih raÄ?unalnikov, ĹĄe nekaj novih bomo dobili iz Ljubljane. Pouk namreÄ? poteka nekoliko drugaÄ?e kot spomladi. Zato v druĹžinah, kjer je veÄ? ĹĄoloobveznih otrok, z enim raÄ?unalnikom ne morejo veÄ? opravljati ĹĄolskega dela. Zato poskuĹĄamo druĹžinam z veÄ? otroki priskrbeti vsaj ĹĄe kakĹĄno tablico,ÂŤ ĹĄe pojasnjuje Bojana đ&#x;”˛ Ĺ pegel.

MZPM Velenje je do danes med velenjske osnovnoĹĄolce razdelila 133 raÄ?unalnikov (stacionarnih, prenosnih in tablic). 5 novih prenosnikov in 5 obnovljenih stacionarnih raÄ?unalnikov so donirali dijakom Ĺ CV. Ĺ oĹĄtanjski osnovnoĹĄolci pa so s pomoÄ?jo zveze dobili 8 (rabljenih in novih) raÄ?unalnikov, enega pa uÄ?enec iz Ĺ martnega ob Paki. Skupaj so torej razdelili Ĺže 151 (tablic, prenosnikov in obnovljenih stacionarnih) raÄ?unalnikov.

S prehranskimi paketi Ä?akajo ugodnejĹĄe razmere Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RdeÄ?i kriĹž Velenje zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa nekaterih projektov ne bodo mogli izvesti Tina Felicijan

Velenje – Medtem ko so potrebe po psiho-socialni podpori vedno veÄ?je, pa humanitarne organizacije v aktualnih razmerah vseh programov ne morejo izvajati. Tako je OZ RK Velenje za zdaj odpovedala letoĹĄnja sreÄ?anja starejĹĄih od 70 let, ki jih prirejajo krajevne organizacije, razen Ä?e se bo epidemioloĹĄka slika izboljĹĄala. Ni zdravstveno-vzgojnih predavanj in meritev krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, teÄ?ajev nudenja prve pomoÄ?i, zbiranja in delitev rabljenih oblaÄ?il ter raznih druĹženj.

Upajo, da se bodo razmere vsaj toliko umirile, da bodo lahko prostovoljci obiskali starejĹĄe, bolne, invalidne in obnemogle krajane ter jih obdarili z manjĹĄo poroznostjo. ÂťSe pa vsekakor odzovemo na klice na pomoÄ? tistim, ki si pomoÄ?i ne zmorejo organizirati drugaÄ?e,ÂŤ

pravi sekretarka Darja Lipnikar.

Krvodajalstvo kot ena osrednjih in za ĹĄirĹĄo druĹžbo najpomembnejĹĄih aktivnosti RdeÄ?ega kriĹža pa niti v tem Ä?asu ne trpi. Drugi teden novembra je OZ RK Velenje uspeĹĄno izvedlo ĹĄtiridnevno krvodajalsko akcijo. Ne pa brez posebnosti. Akcija je potekala v prilagojenih razmerah. ÂťZelo strogo smo morali upoĹĄtevati navodila NIJZ. Vse krvodajalke in krvodajalce tistih krvnih skupin, ki so trenutno potrebne, smo na akcijo povabili z SMS sporoÄ?ili. Vsi so se morali na odvzem predhodno prijaviti zavodom, ki so krvodajalsko akcijo izvajali. Dobili so termin, ki so se ga morali strogo drĹžati. Ĺ˝e po telefonu so posredovali podatke o zdravstvenem stanju, ko so prispeli na odvzem, pa jim je osebje izmerilo temperaturo in ĹĄe enkrat povpraĹĄalo po zdravstvenem stanju. Vse je potekalo po naÄ?rtih, od-

vzemov pa je bilo seveda manj kot lani, ko je bilo na novembrski krvodajalski akciji 810 krvodajalcev, letos pa 457. Sicer je bilo lani do konca oktobra 2560 krvodajalcev, letos do konca oktobra pa 1945

â?ą

Darja Lipnikar: ÂťDelitev prehranskih paketov bomo izvedli takoj, ko se bodo razmere sprostile.ÂŤ

krvodajalcev. Nujnim potrebam smo vseeno zadostili, saj so doloÄ?eni operativni posegi preloĹženi, zaloge krvi pa vedno potrebujemo za nujne operacije, oskrbovanje ponesreÄ?encev in nekatere noseÄ?nice. Zato iskrena hvala vsem, ki so tudi v teh tveganih razmerah

darovali kri,ÂŤ pove sogovornica in doda, da se krvodajalci zavedajo resnosti zdravstvenih razmer, zato so se krvodajalske akcije udeleĹžile le zdrave osebe brez tveganih stikov. Razumeli pa so tudi, da zalog nekaterih krvnih skupin trenutno ni potrebno obnoviti.

Zadnjo delitev prehranskih paketov so izvedli konec septembra.

Novo delitev so naÄ?rtovali okto-

Prostovoljci krajevnih organizacij predvsem na obrobju mest so ob upoĹĄtevanju vseh preventivnih ukrepov za omejevanje ĹĄirjenja virusa ĹĄe vedno na terenu. StarejĹĄim, bolnim, gibalno oviranim in drugim krajanom pomagajo z dostavo potrebĹĄÄ?in in z njimi vzdrĹžujejo socialne stike vsaj na daljavo.

KakĹĄno je zdravje v Ĺ aleĹĄki regiji?

Odgovore na ta vpraĹĄanja razkriva Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje (NIJZ), ki pripravlja posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih obÄ?inah.

Prvotno so zdravje oznaÄ?evali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti.

Danes zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duĹĄevne in socialne blaginje.

Novi podatki na ravni celotne Slovenije kaĹžejo na izboljĹĄanje kazalnikov zdravja na veÄ? podroÄ?jih.

Manj je bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. ManjĹĄe ĹĄtevilo prebivalcev je prejelo zdravila zaradi poviĹĄanega krvnega tlaka in duĹĄevnih teĹžav. ZmanjĹĄuje se stopnja novoodkritih rakov debelega Ä?reve-

sa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, pri katerih stopnje novo odkritih rakov ĹĄe vedno naraĹĄÄ?ajo. Spodbuden podatek je, da se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? z alkoholiziranimi povzroÄ?itelji ĹĄe vedno ostaja na lestvici visoko.

Kako pa je z zdravjem pri nas? StatistiÄ?ni podatki za obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki nakazujejo na pomembne razlike med obÄ?inami.

NajviĹĄji prirast prebivalcev beleĹžijo v Velenju (14,9), medtem ko je ta v Ĺ oĹĄtanju (4,4) niĹžji tudi od slovenskega povpreÄ?ja (6,8), najveÄ?

delovno aktivnih pa so Ĺ marÄ?anov.

NajviĹĄja bolniĹĄka odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je zabeleĹžena v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ta je trajala povpreÄ?no 20,3 (Velenje 18,4; Ĺ martno ob Paki 19,1) koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dneva. DeleĹž oseb, ki prejemajo zdravila zaradi poviĹĄanega krvnega tlaka, je bil viĹĄji od slovenskega povpreÄ?ja v vseh treh obÄ?inah, slednje velja tudi za sladkorno bolezen. NajveÄ?ji deleĹž starejĹĄih nad 80 let beleĹžijo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, prav tako najviĹĄjo stopnjo bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi srÄ?ne kapi, ta je bila 4,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1 (Velenje 2,9 in Ĺ martno ob Paki 2,2). Pri starejĹĄih prebivalcih obÄ?ine je bila stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi zlo-

mov kolka najviĹĄja v Ĺ martnem ob Paki 7,0; v Velenju 5,8 in v Ĺ oĹĄtanju 3,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,5. DeleĹž uporabnikov pomoÄ?i na domu je bil v Velenju niĹžji od slovenskega povpreÄ?ja, blizu slovenskemu povpreÄ?ju je bil v Ĺ martnem ob Paki ter viĹĄji v Ĺ oĹĄtanju. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila dvakrat viĹĄja kot v Sloveniji (19) v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki (Ĺ oĹĄtanj 28 in Velenje 12) na 100.000 prebivalcev. Telesna zmogljivost otrok je bila blizu slovenskemu povpreÄ?ju v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, nekoliko viĹĄja pa v Ĺ martnem ob Paki. Stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi poĹĄkodb v transportnih nezgodah je bila v vseh treh obÄ?inah primerljiva z ostalimi obÄ?inami v Sloveniji (1,4). DeleĹž prometnih nezgod z

Takole so prostovoljci RdeÄ?ega kriĹža delili prehranske pakete v Ĺ martnem ob Paki. Hrana je na zalogi, Ä?akajo pa na ugodnejĹĄe razmere za delitev. Letos so Ĺže izvedli ĹĄtiri redne delitve prehranskih paketov.

bra, vendar so jo zaradi zaostrovanja ukrepov preloĹžili. V zaÄ?etku novembra pa so kljub temu uspeli razdeliti nekaj paketov s pomoÄ?jo krajevnih organizacij, ko so prostovoljci iz mesta dostavili pakete na obrobje. ÂťSicer delitev paketov izvajamo pod posebnimi pogoji, in to ob upoĹĄtevanju vseh higienskih ukrepov in vzdrĹževanju razdalje,ÂŤ poudarja. Pripravljeni pa so na morebitno urgentno pomoÄ? ljudem, ki se znajdejo v hudi materialni stiski. ÂťDruĹžinam in posameznikom, ki pomoÄ?i nikakor

ne uspejo dobiti drugaÄ?e oziroma pri drugih organizacijah, seveda pomagamo.ÂŤ Osebe in druĹžine, ki so v spomladanskem valu epidemije poiskali pomoÄ? OZ RK Velenje in so do nje upraviÄ?eni, so uvrstili na seznam resnih strank. ÂťMislim, da se v Ä?asu drugega vala veliko ljudi obraÄ?a tudi na sorodnike, prijatelje in znance. Kajti nekoliko veÄ? potreb po humanitarni pomoÄ?i zaznavamo, porast pa ni tako hud, kot smo se bali spomladi,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ povedala.

alkoholiziranimi povzroÄ?itelji je bil blizu slovenskemu povpreÄ?ju v obÄ?ini Velenje in Ĺ martno ob Paki ter viĹĄji v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Odzivnost v program Svit – presejalnem testu za raka debelega Ä?revesa in danke – je bila najviĹĄja v Ĺ martnem ob Paki 74,2 % (Velenje 68,2 %, Ĺ oĹĄtanj 65,8 %; v Sloveniji pa 64,6 %). NajviĹĄjo stopnjo presejanosti v Programu Zora – presejanju za raka materniÄ?nega vratu, beleĹžijo v Velenju (78,6 %), odstotek v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in Ĺ oĹĄtanj je medsebojno primerljiv (75–76 %); v Sloveniji pa ta stopnja znaĹĄa 71,7 %. NajveÄ?, 564 na novo odkritih primerov raka, beleĹžijo v Velenju, kjer je na prvem mestu rak dojk (115), sledi rak debelega Ä?revesa in danke (79) ter pljuÄ? (65) (Ĺ martno ob Paki 494 - rak dojk – 210, rak debelega Ä?revesa in danke – 85, ter pljuÄ? – 24; Ĺ oĹĄtanj 490 – rak debelega Ä?revesa in danke, pljuÄ? in dojk).

KljuÄ?nega pomena za izboljĹĄanje zgornjih kazalnikov zdravja je preventiva, s kateor Ĺživljenju dodajajmo leta, letom pa zdravje.

Pomembno je zavedanje, da primarna preventiva obsega razliÄ?ne politike, aktivnosti promocije zdravja in preventivne programe, namenjene obvladovanju posameznih znanih dejavnikov tveganja, povezanih z Ĺživljenjskim slogom in z Ĺživljenjskim ter delovnim okoljem posamezne obÄ?ine.

Zato skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana, na osnovi dosegljivih podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti tudi v Ä?asu Covida-19 pozivamo k odloÄ?itvi za zdrav Ĺživljenjski slog. Seznanite se tudi s priporoÄ?ili proti raku, ki naj ne obvisijo v zraku. đ&#x;”˛

Karmen Petek, mag. zdr. nege

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

26. novembra 2020

Mladi so vedno ustvarjalni in srÄ?ni Dijaki Ĺ olskega centra Velenje so se pridruĹžili akciji zbiranja prazniÄ?nih voĹĄÄ?ilnic za starejĹĄe, snemajo pa tudi kratek film o svojih aktivnostih, ki ga bodo poslali stanovalcem v domove – Ĺ˝elijo pokazati, kaj znajo, kaj imajo in lahko ponudijo drugim – Akcije, ki pogrejejo duĹĄo Aktualni Ä?asi, ki jih Ĺživimo, ĹĄe posebej niso naklonjeni starejĹĄim in ranljivejĹĄim skupinam.

Zato so se vseslovenske akcije Mala pozornost za veliko veselje lotili tudi dijaki Ĺ olskega centra Velenje, ki bodo v tem Ä?asu lahko sodelovali kar pri nekaterih dobrodelnih projektih, saj kot prostovoljci, Ĺžal, zaradi trenutne situacije ne morejo obiskovati starejĹĄih v domovih za ostarele, sodelovati z RdeÄ?im kriĹžem, Mladinskim centrom Velenje, MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje. Ĺ˝elijo pa pomagali drugaÄ?e. Povezali so se preko spleta in za Dom za varstvo odraslih Velenje dijaki, ki bodisi igrajo, riĹĄejo, pojejo, pleĹĄejo itd., sodelujejo pri pripravi kratkega filma o svoji ustvarjalnosti, s katerim bodo popestrili predprazniÄ?no dogajanje v domovih za varstvo odraslih in na spletu in tako polepĹĄali prazniÄ?ni Ä?as.

Pobudnica akcije uÄ?iteljica MaĹĄa KolĹĄek pove, da bodo v akciji zdruĹžili vse tiste dijake, ki Ĺželijo sodelovati in s svojim prispevkom pokazati naklonjenost starejĹĄim.

Koncert na daljavo?

ÂťÄŒetudi se naĹĄi dijaki v epidemiji ne dolgoÄ?asijo in so v tem Ä?asu zelo zaposleni, jih vabimo k sodelovanju, saj Ĺželimo trenutne razmere izkoristiti tudi zato, da ne izgubijo motivacije in volje. Zdi se mi, da nekateri postajajo ne trenutke apatiÄ?ni in brezvoljni. Tako pa jih bomo povezali in omogoÄ?ili, da pokaĹžejo svoje talente in z njimi polepĹĄajo kakĹĄen trenutek tudi ostalim ljudem, ki jim manjka bliĹžine in druĹženja,ÂŤ razmiĹĄlja KolĹĄkova, ki si Ĺželi, da s tem pokaĹžejo kaj delajo in tako starostnikom zaĹželijo vse najboljĹĄe, veliko zdravja in vse dobro v prihodnjem letu, ker v Ĺživo paÄ? ne bo izvedljivo,ÂŤ razmiĹĄlja pobudnica akcije. Posneli bodo kolaĹž dogodkov in video voĹĄÄ?ilnico poslali v Dom za varstvo odraslih Velenje in ĹĄe kam dru-

gam. ÂťTo bo neke vrste koncert na daljavo.ÂŤ

Na ĹĄolah Ĺželijo izdelati okrog dvesto voĹĄÄ?ilnic

Ker bo letoĹĄnji predprazniÄ?ni Ä?as zaradi epidemije tudi bolj umirjen, omejena bodo razliÄ?na druĹženja, praznovanja in prireditve, odpovedane pa bodo tudi nekatere decembrske aktivnosti, so se odloÄ?ili ĹĄe, da se pridruĹžijo

vseslovenski akciji Mala pozornost za veliko veselje – izdelovanja novoletnih Ä?estitk za starejĹĄe, ki bivajo v domovih in centrih za starejĹĄe po Sloveniji. MaĹĄa KolĹĄek: Želja organizatorja, druĹžbe DEOS, je zbrati enaindvajset tisoÄ? voĹĄÄ?ilnic, toliko je namreÄ? vseh starostnikov, ki bivajo po domovih oziroma centrih za starejĹĄe po vsej Sloveniji. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje Ĺželimo

MaĹĄa KolĹĄek: ÂťV akciji lahko sodeluje vsakdo, ki Ĺželi decembra s toplo mislijo in lepimi Ĺželjami osreÄ?iti in razveseliti kakĹĄnega starostnika. ÂŤ

V okviru vseslovenske akcije Ĺželijo zbrati 21.000prazniÄ?nih voĹĄÄ?il za 21.000 starostnikov. Zato vabijo vse, ki imajo malo Ä?asa, kreativnosti, volje, da sodelujejo v akciji, ki bo trajala do zaÄ?etka decembra.

izdelati okrog dvesto voĹĄÄ?ilnic.

Dijaki lahko voĹĄÄ?ilnice ustvarjajo tudi raÄ?unalniĹĄko. Je pa res, da bi mladi lahko veliko veÄ? ustvarili in prispevali, Ä?e bi bili v ĹĄoli. Tako pa imajo teĹžave s pomanjkanjem materiala. Glede na to, da smo v tem Ä?asu veliko na spletu, so tudi elektronske voĹĄÄ?ilnice dobrodoĹĄle,ÂŤ predstavi akcijo MaĹĄa KolĹĄek, ki hkrati povabi vse, ki Ĺželijo, da se akciji pridruĹžijo. ÂťMi bomo roÄ?no izdelane voĹĄÄ?ilnice za nekaj Ä?asa postavili v karanteno, postavili pa tudi ĹĄkatlo, v katero bodo lahko vsi, ki Ĺželijo pomagati in prispevati kaj lepega za lepĹĄi prazniÄ?ni Ä?as starostnikov, dodali kakĹĄno svojo roÄ?no izdelano voĹĄÄ?ilnico. To je najmanj kar lahko storimo posebej za tiste, ki nimajo svojcev in bliĹžnjih in se v tem Ä?asu poÄ?utijo ĹĄe posebej osamljene,ÂŤ ĹĄe pozove vse KolĹĄkova.

Pove tudi, da so imeli za letoĹĄnje leto v naÄ?rtu veliko akcij, ki pogrejejo duĹĄo – med drugim prenovo trgovinice, v katero so Ĺželeli povabiti brezdomce, starostnike, ljudi, ki Ĺživijo v teĹžkih socialnih razmerah, stanovalke varnih hiĹĄ, ki bi jih brezplaÄ?no pripeljali s Kameratom s pomoÄ?jo skupine Udarnik MC Velenje. ÂťVsi bi si lahko oblaÄ?ila izbrali brezplaÄ?no, naĹĄi dijaki bi jih postregli tako, da bi se v naĹĄem okolju dobro poÄ?utili, kot neke vrste lepa gesta ob zakljuÄ?ka leta. RaÄ?unamo, da bomo lahko neizpeljane akcije uresniÄ?ili prihodnje leto, saj Ĺželimo vsem skupaj pokazati, kaj imamo, kaj znamo in kaj lahko ponudimo tudi drugim. NaĹĄa Ĺželja pa je tudi, da zdravstvenim delavcem, zaposlenim v domovih, bolnicah in zdravstvenih domovih, vsem tistim, ki so v teh Ä?asih zelo obremenjeni (in smo jim zelo hvaleĹžni, ker varujejo naĹĄe zdravje), napiĹĄemo nekaj spodbudnih misli, obÄ?utkov naĹĄih dijakov, ki lahko in znajo srÄ?nost in kreativnost pokazati tudi v teh Ä?asih, ko Ĺživimo in delujemo na daljavo,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?i pogovor MaĹĄa KolĹĄek. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

PavĹĄkova knjiga med najboljĹĄimi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je razglasil zmagovalce nateÄ?aja za najboljĹĄo leposlovno knjigo, lani izdano v samozaloĹžbi Revija Mentor, ki Ĺže vrsto let deluje v okviru JSKD, vsako leto razpisuje nateÄ?aj za najboljĹĄo leposlovno knjigo (pesniĹĄko zbirko, prozo, zbirko dramskih besedil, otroĹĄka besedila, zbornike), napisano v slovenĹĄÄ?ini in izdano v samozaloĹžbi. Letos je svoje samozaloĹžniĹĄke knjige v presojo in izbor prijavilo veÄ? avtorjev kot lani – 33. ÄŒlana komisije – pesnik, prevajalec, urednik in kantavtor mag. Matej Krajnc ter urednica revije Mentor in producentka za literarno dejavnost Barbara Rigler – sta priznanje za zbornik – zbirko 100 kolumn, nastalih v obdobju 2009–2019, z naslovom

62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini podolgem in poÄ?ez podelila VelenjÄ?anu Bojanu PavĹĄku, ki je v zborniku zdruĹžil kolumne, napisane za stalno rubriko Alternator

v tedniku NaĹĄ Ä?as. Âť62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini podolgem in poÄ?ez Bojana PavÄ?ka se je znaĹĄla na naĹĄi mizi kot tista iz kategorije zbornikov. Miki Muster je risal in

pisal o Zeleni dolini, Pro arte so svojÄ?as peli o dolini naĹĄega otroĹĄtva, Ĺ tiglic reĹžiral Dolino miru; vse to zagotovo poznate in zato je Ä?as, da ĹĄe podrobneje spoznate tudi Ĺ aleĹĄko dolino. Bogato opremljena knjiga je v naslovu zelo specifiÄ?na; a ni zgolj naslov tisti, ki prepriÄ?a bralca, da jo odpre in nato ne zgolj prelista, paÄ? pa se poda na popotovanje, ki se ne konÄ?a po 62.469 besedah. To je tudi namen; knjiga si nedvomno zasluĹži naziv najboljĹĄega zbornika, izdanega v samozaloĹžbi,ÂŤ je zapisano v utemeljitvi izbora zmagovalnega zbornika. đ&#x;”˛

tf

62.469 Bojanovih besed MatjaĹž Ĺ alej

So Ä?asi, ko je teĹžje komentirati aktualne kulturne dogodke.

Prav seanji Ä?asi so takĹĄni. Ni koncertov, ni odrskih umetnosti, vse te spletne stvari, ÂťstrimingiÂŤ so bolj pesek v oÄ?i, kajti kultura mora biti Ĺživa, tudi z Ĺživim obÄ?instvom. In zato nam pogosto zares preostane samo ĹĄe knjiga, beseda, zapis. In prav zato sem zelo vesel, da je tokratni zapis namenjen naĹĄemu Alternatorju, ĹĄe pred tem Peti koloni. In to zaradi kolega sokolumnista Bojana PavĹĄka. Bojan je prav za svojo lanskoletno knjigo kolumn iz tega naĹĄega Ä?asopisa, ki jo je izdal v samozaloĹžbi, prejel pomembno nagrado, nagrado revije Mentor – priznanje za zbornik: priznanje za najboljĹĄo in odmevno samozaloĹžniĹĄko zbirko 100 kolumn, nastalih v obdobju 2009–2019, z naslovom 62.469 besed o Ĺ aleĹĄki dolini po dolgem in poÄ?ez. KakĹĄno leto je Ĺže od izdaje, pa vendar.

Vesel sem iz veÄ? razlogov, malo pa seveda tudi pozitivno zavisten in hkrati premiĹĄljujoÄ? o stranpoteh domaÄ?ega zaloĹžniĹĄtva. Vesel predvsem zato, ker je poleg NaĹĄega Ä?asa ĹĄe kdo drug, na Ĺžalost ne lokalno zaloĹžniĹĄtvo, spoznal preseĹžno vrednost njegovega lokalnega kolumnistiÄ?nega prispevka. Prezrl je ni, saj je bila vloga izpolnjena in odobrena. A v naĹĄem primeru, Ä?e dobiĹĄ podprto petino (tipiÄ?nega domoznanskega) zaloĹžniĹĄkega projekta, je v primeru tovrstnega domoznanstva verjetno premalo. Ta Ä?asopis tako ali tako na svoj naÄ?in podpira domaÄ?o kolumnistiÄ?no razmiĹĄljanje in ta nagrada je tudi svojevrstno potrdilo tega, da podpora ni zaman. Konec koncev so bile kolumne nekako poplaÄ?ane Ĺže z honorarji. A zaokroĹženo delo, zbornik, knjiga je nekaj veÄ?, je ustvarjalni preseĹžek. Je dodatek tudi zaradi estetsko oblikovane in oblikovno in grafiÄ?no nadgrajene forme (knjige), ki besedam dodajo ĹĄe podobo. Konec koncev sem vesel, da tako Bojan kot ostali (so)kolumnisti kvalitetno, Ĺžanrsko obravnavajo(mo) aktualno sedanjost naĹĄe Ĺ aleĹĄke doline kot tudi ĹĄirĹĄe.

In Ä?e se vrnem na vsebino, na tvar. Avtor v svojih kolumnah svojevrstno izstopa po kritiÄ?nosti, a hkrati idejni pronicljivosti, ki jih zaokroĹžuje s strokovnim jezikom. Ta je razumljiv tudi ĹĄirĹĄi bralski javnosti, bralcem, ki se seveda brez teĹžav sooÄ?ajo z intelektualno pronicljivimi in tehtnimi publicistiÄ?nimi sestavki. ÄŒeprav prvenstveno arhitekt – oblikovalec, designer, z lahkoto svojega miselnega, pisnega in narativnega toka ter z intelektualno ĹĄirino in znanjem, ki ga je pridobil med ĹĄtudijem v svoji strokovni sferi, prestopa meje svoje stroke. TĂŠme, ki mu morda navidezno niso blizu, praviloma obogati s pogledom iz druge perspektive.

In ta drugotni pogled je prav za arhitekte in publiciste toliko pomembna komponenta in vizija, ki je nujna za celovito analizo in reĹĄevanje vpraĹĄanj. Napraviti premisleku kopernikanski obrat, pogledati, se sooÄ?iti s problemom z druge strani. ÄŒe k temu dodamo kvalitetno izrazoslovje in narativnost, je njegov prispevek k domoznanski miselnosti toliko pomembnejĹĄi, saj gre v sozvoÄ?ju z znanim rekom, Âťmisli globalno, deluj lokalnoÂŤ. In Ä?e sem zapisal, da je Bojan PavĹĄek vsekakor eden kljuÄ?nih ÂťlokalnihÂŤ kolumnistov ÂťnaĹĄega Ä?asaÂŤ (z malo in veliko zaÄ?etnico), za katerega je celo ĹĄkoda, da ni odmeven na nacionalni ravni – se je to z dodeljeno nagrado spremenilo, popravilo. Postaja pogled, ki kljub slovenski centralistiÄ?ni samozadostnosti postaja odmeven in relevanten.

Slaba stran te nagrade pa je dejstvo, da domaÄ?e zaloĹžniĹĄtvo in domaÄ?a podpora domoznanskim projektom ne prepoznava ali premalo (drugaÄ?e) podpira projekte, ki Ĺže s svojo zasnovo kaĹžejo na nadstandardno izraĹžen domoznanski preseĹžek. Ĺ e posebej, Ä?e Ĺželi in tudi stremi biti estetsko veÄ?ji, boljĹĄi, zaokroĹžen.

Prepoznajo ga pogosto drugod, Ä?e Ĺže ne doma. Merila dodelitve domoznanskih sredstev za publicistiko so vse prepogosto nekakĹĄne uravnilovke, ne glede na Ĺžanr, ali pa je vodilo izdajati nekaj, kar ne more biti selekcionirano, kar ni konkurenÄ?no. Ali pa je druĹžbeno celo preveÄ? kritiÄ?no ali kako drugaÄ?e odstopa od povpreÄ?ja. To pa seveda za pisave, takĹĄne ali drugaÄ?ne – od klasiÄ?ne literature ali pa do kolumn – ne more biti merilo in ne zadosti pozitivni kritiki. Vse v stilu rimskega Divide et impera.

A avtorjeva kritiÄ?na misel je ravno prav ostra, avtonomna, a tudi spravljiva, da nekatere neosveĹĄÄ?ene druĹžbene ÂťliderjeÂŤ zmoti relevantna, argumentira druĹžbena angaĹžiranost, ki pa svoj Âťmodus vivendiÂŤ vendarle iĹĄÄ?e v svoji poti, v idejah. V primeru te izdaje, Ä?eprav so bili teksti Ĺže poprej na papirju, tudi z oblikovno nadgradnjo. V poti, ki ni skregana niti s preteklostjo in ĹĄe manj s prihodnostjo, saj je iskalec nekaj novega in v sozvoÄ?ju s tehniÄ?nim in socialnim razvojem.

In ker smo v covid Ä?asih, ker za razliko od ostalih umetnosti in kultur po branju lahko posegamo skoraj neomejeno, je Ä?ar tovrstne knjige toliko veÄ?ji. Lahko jo bereĹĄ kjerkoli, kjer se ti knjiga odpre. In naj se odpre; dobro bi bilo vsaj nekaterim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 9

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Alenka je Ä?as korone izkoristila tudi zase

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

stola) opravila ťe veliko lektorsko delo (poleg drugih) tudi za lokalno skupnost. Prav ponosna sem na znanstveno publikacijo o naťem Šentilju (delo dr. JoŞeta Hudalesa s svojimi ťtudenti v izdaji Filozofske fakultete Ljubljana) in letoťnje nove zajetne ťtevilke Šaleťkih razgledov, ki Şe prihaja iz tiska. Knjige in znanje – samo

to nas lahko dvigne iz negativizma okolja.

UmetniĹĄki uĹžitki on-line sprehodov po svetovnih galerijah pa lahko za kratek Ä?as zadovoljijo tudi te potrebe,ÂŤ dodaja Alenka, ki si je v Ä?asu korona krize pridobila (ĹĄe po starem) najviĹĄji moĹžni naziv pedagoĹĄkega delavca. Iskrene Ä?estitke tudi v naĹĄem imenu. đ&#x;”˛

mz

ÄŒeprav je korona velika preizkuĹĄnja za strpnost naĹĄe druĹžbe, pa jo lahko ÂťizkoristimoÂŤ tudi za svoje doseĹžke in prispevke k pozitivnim druĹžbenim pridobitvam. Svetel primer je naĹĄa lektorica (sicer pa profesorica slovenĹĄÄ?ine na velenjski gimnaziji) Alenka Ĺ alej. ÂťDelo od doma – pouk na daljavo je – preizkusilo tudi naĹĄo uÄ?iteljsko prilagodljivost novejĹĄim tehnoloĹĄkim, s tem pa tudi didaktiÄ?nim pristopom (in v marsiÄ?em tudi Âťzdravo kmeÄ?ko pametÂŤ v smislu ne-kompliciranja ali prevetritve pouka res v tista znanja, ki so bistvena, temeljna),ÂŤ pravi Alenka, ki je poleg kariernega napredovanja v sluĹžbi (tudi mednarodne konference na daljavo – nekatere iz domaÄ?ega

GLASBENE novice

Ana SokliÄ? se bo za veliki finale Evrovizije 2021 potegovala v prvem predizboru, ki bo na sporedu 18. maja. S katero pesmijo se bo predstavila evrovizijskemu obÄ?instvu, ĹĄe ni znano. Po odloÄ?itvi organizatorjev in zaradi dejstva, da so se za sodelovanje v letu 2021 prijavile natanÄ?no iste drĹžave kot letos, bodo vse udeleĹženke nastopile v istem predizboru, kot je bilo izĹžrebano za letos. V prvem polfinalu bodo poleg Slovenije ĹĄe Severna Makedonija, Belorusija, Litva, Ĺ vedska, Avstralija, Irska, Rusija, NorveĹĄka, Ciper, HrvaĹĄka, AzerbajdĹžan, Malta, Izrael, Ukrajina, Romunija, Belgija. Drugi predizbor bo na sporedu 20. maja, finale pa 22. maja, ko bo izbrana tudi zmagovalna pesem najveÄ?jega glasbenega tekmovanja na svetu.

Skupina BTS predstavlja novo ploĹĄÄ?o

JuĹžnokorejska pop zasedba BTS je tudi v Ä?asu pandemije Covida-19 razveselila svoje oboĹževalce. Predstavili so namreÄ? najnovejĹĄi studijski album, ki so ga naslovili BE, hkrati pa predstavili ĹĄe novi singel Life Goes On, ki so ga pospremili tudi z novim videospotom.

7-Ä?lanska zasedba, ki deluje od leta 2013, se je s singlom Dynamite letos prviÄ? uvrstila na sam vrh Billboardove lestvice. Njihov naslednji cilj je nominacija za prestiĹžno glasbeno nagrado grammy, 31. decembra pa naÄ?rtujejo nastop v Ĺživo v JuĹžni Koreji, kar bo njihov prvi koncert, odkar so aprila zaradi pandemije Covida-19 odpovedali celotno turnejo

Razkrite najbolj iskane pesmi aplikacije Shazam Aplikacijo Shazam za prepoznavanje pesmi vsak mesec uporabi 200 milijonov uporabnikov.

Najbolj iskana po podatkih aplikacije je lanskoletna uspeĹĄnica Dance Monkey avstralske kantavtorice Tones And I. Drugo mesto je zasedel duo Lilly Wood & The

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MARUĹ A ZMRZLAK – Bife 2. MAGNIFICO – Say no when you gotta say yes 3. Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ feat. EMKEJ – Nisva kul Bife je naslov druge avtorske skladbe MaruĹĄe Zmrzlak, mlade glasbenice iz Trbovelj in zmagovalke glasbenega festivala Slovenska nota 2018. Po dobrem letu od izida debitantske skladbe SkuĹĄnjava mlada vzgojiteljica predstavlja drugo skladbo, ki jo je ustvarila z Alexom Volaskom, s katerim je sodelovala Ĺže pri prvem singlu.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Prick s pesmijo Prayer in C iz leta 2014. Ĺ tiri od desetih najbolj iskanih pesmi so muhe enodnevnice, ki so izvajalcem prinesle kratko-

Ana SokliÄ? bo nastopila v prvem predizboru Evrovizije

9

107,8 MHz

26. novembra 2020

trajno slavo. Med njimi sta Gotye s pesmijo Somebody That I Used To Know iz leta 2012 in Passenger s pesmijo Let Her Go iz leta 2013, ki zaseda tretje mesto na Shazamovi lestvici.

30 let enega Ĺ ifrerjevih najveÄ?jih uspehov v karieri Kantavtor Andrej Ĺ ifrer je v 90. letih prejĹĄnjega stoletja postregel z albumom Hiti poÄ?asi, za katerega je sprva menil, da ni niÄ? posebnega, a se je kasneje izkazalo, da je bil najbolje prodajan album v samostojni Sloveniji v tistem Ä?asu. Dosegel je naklado sto tisoÄ? izvodov. Skupaj z angleĹĄko razliÄ?ico Underground Cowboy je

zdaj album prviÄ? izĹĄel v digitalni obliki. Hiti poÄ?asi je bil peti studijski album Andreja Ĺ ifrerja.

Pred tem je izdal Moj Ĺžulj, Od ĹĄanka do ĹĄanka, Odeje izpod odeje ter Nove pravljice. Po neverjetnem uspehu v osemdesetih se je podal v samo zibelko countryja, saj je album posnel v Nashvillu. Naslovna pesem Hiti poÄ?asi je priredba uspeĹĄnice skupine Eagles Take It Easy iz leta 1972. Skladbe, kot so Ĺ um na srcu, Uspavanka za Evo in Poglej ga novo jutro, pa so postale Ĺ ifrerjeve klasike.

RBD po desetih letih izdali novo skladbo MehiĹĄka skupina RBD, ki je nastala v okviru televizijske uspeĹĄnice Rebelde, je po veÄ? kot desetih letih izdala novo pesem z naslovom Siempre he estado aquĂ­. OboĹževalci so nad novim glasbenim izdelkom navduĹĄeni. MehiĹĄka senzacija je zadnji album Para Olvi-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1ANSAMBEL VIKEND - PreĹĄat sva ĹĄla 2ANSAMBEL TOPLIĹ KA POMLAD - Ljubila sem 3PRIFARSKI MUZIKANTI - Slovensko dekle 4ANSAMBEL STORĹ˝IÄŒ - Ti ne veĹĄ1 5ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 6ANSAMBEL KLATEĹ˝I - DrugaÄ?na in privlaÄ?na 7DOLENJSKIH 5 - Zate 8IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko viharji zavrĹĄijo 9ANSAMBEL JARICA - Dedkov strah 10ANSAMBEL VIĹ˝A - Sanje poletnih dni

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MARKO HATLAK Harmonikar Marko Hatlak z zasedbo BAND predstavlja novo pesem Vino strasti, ki je izĹĄla na studijskem albumu Ko ni noÄ? in ni dan.

Marko se je tokrat preizkusil tudi kot avtor pesmi, v njej pa nastopa tudi kot pevec in kitarist.

KLEMEN SLAKONJA darte De MĂ­ izdala marca 2009, njeni zvesti oboĹževalci pa so dolgo upali, da bodo po razpadu skupine ĹĄe kdaj lahko sliĹĄali kakĹĄno njihovo skladbo.

Po veÄ? kot desetih letih so to tudi doÄ?akali. Pri snovanju nove pesmi je sodelovala le Ä?etverica od sicer ĹĄestih Ä?lanov zasedbe - Dulce se je zaradi noseÄ?nosti sodelovanju odpovedala, Alfonso Herrera pa se je odloÄ?il, da se bo posvetil le ĹĄe igralski karieri.

Igralec, pevec in imitator Klemen Slakonja predstavlja svoj prvi boĹžiÄ?ni EP album in avtorsko pesem Under My Xmas Tree. Poleg te lahko v izvedbi vrhunskih glasbenikov sliĹĄimo ĹĄe pesmi Deck The Halls , The Christmas Song, Rudolph The Red-Nosed Reindeer, Stille Nacht / Silent Night in We Wish You A Merry Christmas.

TJAĹ A IN UROĹ Pevka TjaĹĄa Hrovat, poroÄ?ena Steklasa, in njen moĹž, glasbenik UroĹĄ Steklasa, sta konÄ?no doÄ?akala svojega njunega prvega albuma.

Nastajal je dobrih devet mesecev, poimenovala pa sta ga Doza romantike. Album je izĹĄel na cd-ju in usb kartici.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Zasedba Hamo & Tribute 2 Love v Ä?asu odsotnosti Ĺživih nastopov obuja spomin na Ä?ase, ko je bilo na koncertih ĹĄe mogoÄ?e uĹživati. Kot ĹĄesti single z albuma 4K namreÄ? predstavljajo "Ĺživ" posnetek skladbe Srce ne more veÄ?, ki je sicer na albumu izĹĄla v studijski razliÄ?ici.

MARTINA MAJERLE Martina Majerle predstavlja romantiÄ?no balado Dajen ti besedu. NaĹĄa nekdanja evrovizijska predstavnica je dodobra izkoristila martinovo in na svoj god postregla s skladbo, s katero je skupaj s Klapo Tić osvojila tretjo nagrado obÄ?instva na letoĹĄnjem festivalu Melodije Istre in Kvarnerja.

Naš čas, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

26. novembra 2020

frkanje » Levo & desno «

Prepoznavnost Slovenija je vendarle postala v Evropi in celo po svetu bolj prepoznavna. Zaradi razsežnosti koronavirusa pri nas in zaradi nekaterih naših vodilnih politikov.

Teorija – praksa

N

a Šoli za storitvene dejavnosti je 1. septembra prevzela ravnateljsko mesto profesorica Helena Zupanc. Takole prijetno razpoložena (nasmeh sicer pokriva maska) skupaj z učiteljico Mašo Kolšek izbirata novo ime specializirane trgovinice rabljenih oblačil, ki ji bodo takoj, ko bodo to dopuščali »ukrepi«, vdahnili novo življenje.

Naš Čvek je vesel, da za mlade na šoli tudi v teh časih ustvarjajo nove priložnosti.

P

redsednik Društva upokojencev Šmartno ob Paki in član šmarškega društva vinogradnikov Avgust Reberšak je bil med tistimi vinogradniki, ki so za protokolarno vino občine darovali grozdje najstarejše vinske trte na svetu – modre kavčine.

Grozd iz košare je previdno položil v roke Alojzu Jenušu - Slaveku, outarju in braču iz Malečnika. Po njegovem izrazu na obrazu Čvek predvideva, da si je pri tem mislil: »Nežno z njim. Bolj kot z žensko. Takšne so moje izkušnje.«

M

arko Primožič, predsednik Plavalnega kluba Velenje v času, ko ima plavalce na suhem, obuja spomine na izjemno letino letošnjih paradižnikov, ki so ob veliko nege in ljubezni dozoreli na njegovem vrtu. Z ženo Marjeto jih obožujeta, iz leta v leto pa preizkušata več sort. Ne razlikujejo se samo po okusu, obliki, barvi, ampak kot prava poznavalca vesta tudi, da so različne sorte namenjene različnim postopkom priprave in obdelave. Eni so za sušenje, drugi za omake, tretji najbolj teknejo v solati … Že zdaj pa razmišljata, katero posebno sorto bosta dodala v svoj paradižnikov raj prihodnje leto.

Naši mladi letos niso bili deležni zdravega zajtrka. Namesto tega so dobili vsaj poduk o zdravi slovenski hrani.

Sožitje Vsekakor je dobro, če se starejši in mladi družijo. A to nima nič skupnega s tem, da so stanovalce Doma za varstvo starejših preselili v Mladinski center. Okužene stanovalce.

S padci naprej!

Razvoj zahteva žrtve. Nič drugače ni ob začetku gradbenih del v Gaberkah. Zaradi gradnje hitre ceste 3. razvojne osi je moralo najprej pasti veliko dreves.

Prizadetost Pravijo, da so mnoge ženske oziroma žene prizadete zaradi KV. Zvečer nimajo miru, ker moški ne morejo v gostilne.

Dodatek Maske, ki jih nosimo v sedanjem kriznem času, so vse bolj različnih oblik. Za nekatere so že pravi modni dodatki. Ki bodo verjetno še dolgo v modi.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Božična glasba za hišne ljubljenčke November zdaj že skoraj tradicionalno vznemirja vse tiste, ki niso ljubitelji prezgodaj predvajane božične glasbe. Letos je mogoče v muke vključiti tudi svoje hišne ljubljenčke. Nedavno je namreč izšla prva božična pesem, namenjena psom. Nastala je na pobudo britanske spletne trgovine za živali Tail.com, ustvarili pa so jo na osnovi znanstvenih izsledkov o tem, kateri zvoki pse

V božični smreki odkrili majhno sovico Delavci, ki so pred kratkim pred newyorškim Rockefellerjevim centrom postavljali božično smreko, so v krošnji drevesa odkrili majhno sovo. Izkazalo se je, da se je pernati slepi potnik tako dobro skril med zelene veje, da ga med sekanjem in spravilom

Prodali redek diamant Nedavno so na dražbi v Ženevi prodali diamant, ki je zaradi svoje velikosti in barve izjemno redek.

Izkopali so ga v Rusiji leta 2017, diamant pa velja za največji rožnati diamant, kar so jih do zdaj našli v tej državi, po brušenju ima 14,83

se je zagozdil v valjast ptičji krmilnik na otoku Wight v Veliki Britaniji, ko se je hotel najesti različnih semen in si tako povečati zaloge za prezimovanje. Ampak medtem je zaspal in se zataknil v posodi, na prostost pa je lahko poletel šele, ko ga je opazil in od-

bila ta pomanjkljivo oblečena v šolsko uniformo. Še preden so lahko upravitelji računa objavo »odvšečkali«, se je na Sveti sedež usul kup pritožb, manjkalo ni niti (po)smeha in seveda novinarskih vprašanj. Tiskovni predstavniki vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve so prvih nekaj dni molčali,

Dvoumno Ne, nobena eksotična posebnost ni, če mnogi opozarjajo, da so tudi v Velenju na avtu videli rise. A ne gre za divje živali, ampak za divje početje posameznikov.

Brez drsanja Ljubitelji drsanja bodo ob prihajajočih praznikih nadrsali. Drsališč, kakršna so bila zadnja leta vse bolj množična, letos menda ne bo. Morda malo drugačna, če bo za to poskrbelo vreme. Na cestah.

Žalostno

najbolj zanimajo in pozitivno stimulirajo. Izbor zvokov je bil narejen s pomočjo skupin psov, ki so jim predvajali več kot 500 različnih zvokov, pri tem pa skušali ugotoviti, na katere se najbolj in najbolje odzivajo. Rezultat je kombinacija reggae ritmov, žvižgov, ukazov, kot je »sit« (oziroma sedi), hišnih zvoncev in drugih visokofrekvenčnih zvokov. Dokončno obliko je skladba dobila v slovitem londonskem studiu Abbey Road. Strokovnjaki pravijo, da vam bo vaš pes zadovoljstvo ob slišani skladbi pokazal s povečano pozornostjo, iskanjem mesta, od koder naj bi zvoki prihajali, nagibanjem glave in premikanjem ušes ter seveda z mahanjem repa.

drevesa na tovornjak v 200 kilometrov oddaljenem Oneontonu niso odkrili. Sovico so predali zavetišču za divje živali, v katerem so jo oskrbeli, nato pa jo bodo izpustili nazaj v divjino. »To je kot zgodba iz filma,« je povedala direktorica zavetišča za divje živali Ravensbeard Ellen Kalish.

Kot je pojasnila, so drobno žival poimenovali Rockefeller ter ji ob prihodu ponudili tekočino in »vse miši, ki jih lahko poje«. Čeprav je Rockefeller zelo majhen, gre za odraslo žival – sove severne žage so namreč ena najmanjših vrst sov, v višino zrastejo od 17 do 21 centimetrov. »Zaenkrat deluje zamišljena in previdna. Zelo je pozorna in budna. In neverjetno luštna,« je še povedala Kalisheva.

karata. Gre za izredno redek primerek, saj je kar 99 odstotkov vseh rožnatih diamantov manj kot 10-karatnih. Za izjemno redek in dragocen diamant so v Ženevi iztržili 26,6 milijona dolarjev, kar je malo več kot 22 milijonov evrov. Rekord v kategoriji rožnatih diamantov ima trenutno sicer 59-karatna pink star, ki je bila na dražbi v Hongkongu aprila 2017 prodana za 71 milijonov dolarjev.

rešil nek krajan. Ta je najprej za nasvet poklical podjetje Hampshire Dormouse Group, ki je klicatelju svetovalo, naj debelušnega glodavca izbeza iz krmilnice in ga izpusti v živo mejo. Krajan je nasvet upošteval, še predtem pa prikupnega polha fotografiral in izdelek objavil na spletu. Slika dremavega polha je hitro postala priljubljena.

Debelušni polh se je ujel v ptičjo krmilnico

Profil papeža Frančiška všečkal sliko pomanjkljivo oblečene manekenke

Če se morda v zadnjih tednih tudi vi počutite ujete v svojih domovih, vas bo verjetno vsaj nekoliko nasmejala fotografija zaobljenega polha, ki se je zagozdil v ptičji krmilnici. Bolj točno: polh

Prejšnji petek so splet obšli posnetki zaslona, iz katerih je razvidno, da je profil papeža Frančiška na Instagramu všečkal fotografijo brazilske manekenke Natalie Garibotto, na kateri je

Dobro bi bilo, če bi se Slovenija vse bolj pomlajala zaradi večjega števila rojstev. Žal se zadnji čas zaradi večjega števila KV smrti starejših.

Velika razlika Če se kdo piše Lačen, je pogosto žrtev posmihanja. A še slabše je, če je kdo res lačen.

nato pa potrdili, da so sprožili preiskavo o spletnem incidentu. Za papeževo pojavnost na družbenih omrežjih je namreč odgovorna skupina posebej za to zadolženih uslužbencev. Notranja preiskava sicer še poteka, a vse kaže, da ni šlo za napako. »Izključili smo možnost, da bi všeček prišel iz Vatikana, zato smo se obrnili na Instagram po pojasnila,« je povedal tiskovni predstavnik Vatikana.

Na »papežev« všeček se je odzvala tudi Garibottova. »No, vsaj v nebesa bom prišla,« je dejala in ponosno zaključila, da je dobila »uraden papežev blagoslov«.

Obletnica Bližamo se obletnici začetka udara koronavirusa. Marsikje, tudi pri nas, jo proslavljamo dokaj množično. Tudi zato, ker smo vmes precej neresno množično proslavljali.

Dvosmerno Iz marsikaterega stanovanja je slišati precej povzdignjene glasove; tako močne, da motijo sosede. Mnogi se zagovarjajo, da morajo biti glasni, da »premagajo« hrup sosedov.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 11

Umetnostna zgodovinarka Metka Dolenc Ĺ oba je v strokovnem Ä?lanku z naslovom Kulisa nekega spektakla, v katerem je osvetlila kontekst urbanistiÄ?ne zasnove Velenja, ki Âťsodi med najzanimivejĹĄe arhitekturne in socioloĹĄke fenomene naĹĄe urbane kulture,ÂŤ zapisala: ÂťTitov trg je likovni vrh mestnega srediĹĄÄ?a ter prostor politiÄ?nega in kulturnega spektakla.ÂŤ In v nadaljevanju: ÂťVelik prazen prostor pa najpomembneje definira najbolj monumentalna stavba na trgu, kulturni dom. Ta predstavlja tudi socioloĹĄki fenomen, saj uresniÄ?uje idejo, da je treba neizobraĹženim delavcem ponuditi kakovostne kulturne vsebineÂŤ.

Ob jubileju te stavbe Âťizredne arhitekturne odliÄ?nostiÂŤ, kot je zapisal arhitekt Rok Poles, ki je po kakovosti oblikovanja in uporabnosti veljala za eno najlepĹĄih v Jugoslaviji, osvetljujemo nekaj izstopajoÄ?ih podrobnosti tako njene arhitekturne zasnove kot kulturno-umetniĹĄkega dogajanja, ki so ga v njej zanetili lokalni pionirji in se je razplamtelo v enega najbolj pestrih na Slovenskem.

Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny pa napoveduje tudi, kako bodo jubilej zaznamovali kljub omejitvam.

Kulturni dom je vedno bil veÄ? kot prizoriĹĄÄ?e. Od nekdaj je igral pomembno vlogo pri ustvarjanju lokalne kulturno-umetniĹĄke produkcije. OsveĹžimo spomin na izstopajoÄ?e aktivnosti iz preteklosti. ÂťNaj zaÄ?nem Ä?isto na zaÄ?etku zgodbe. Osrednji mestni kulturni hram so zaÄ?eli graditi leta 1958, saj je tedanje vodstvo velenjskega premogovnika Ĺželelo zagotoviti kar najboljĹĄe pogoje za Ĺživljenje delavcev in prebivalcev nastajajoÄ?ega mesta. Hoteli so zgraditi kulturni objekt, ki bo mestu v ponos.

Dom kulture, ki je nastal po naÄ?rtih Otona Gasparija, so sveÄ?ano odprli 29. novembra 1960 s Cankarjevo predstavo Hlapec Jernej v reĹžiji Hinka Dermola in izvedbi domaÄ?ih gledaliĹĄÄ?nikov Delavsko prosvetnega druĹĄtva Svoboda, ki je nato prevzelo objekt tudi v upravljanje. Menda je na otvoritveni sveÄ?anosti nastopilo veÄ? kot 130 Ä?lanov Svobode. In kmalu so tu poleg gledaliĹĄÄ?nikov zaÄ?eli delovati ĹĄe lutkarji, tu so bile kino predstave, razvila se je tiskarska dejavnost ‌ V teh letih je bilo v njem neĹĄteto predstav, dogodkov in koncertov, obiskov visokih gostov, pomembnih lokalnih in drĹžavnih proslav, nastajale so uspeĹĄne domaÄ?e gledaliĹĄke produkcije, tu so bile posnete ĹĄtevilne televizijske oddaje ‌ V obdobju od leta 1960 do danes je bilo v kulturnem domu, kolikor je meni znano, ĹĄest direktorjev – Rudi Hrovat, Dimitrij LavriÄ?, Avgust Visintin, Marjan MarinĹĄek, Vlado VrbiÄ? in jaz. Vmes pa ĹĄe nekaj vrĹĄilcev dolĹžnosti direktorja, saj so se tudi organizacijske oblike institucij, ki so upravljale kulturni dom, precej hitro spreminjale – od zavoda Dom kulture Velenje, Kulturnega centra Velenje, KC Ivana Napotnika, KnjiĹžnice do Festivala Velenje. Dolgo je imela v kulturnem domu svoje prostore tudi glasbena ĹĄola, katere ravnatelj je bil Ivan Marin, tu so vseskozi delovala tudi ĹĄtevilna druĹĄtva –

â?ą

11

REPORTAŽA

26. novembra 2020

HiĹĄa kulture, ki je njen dom V nedeljo, 29. novembra, bo minilo 60 let od slavnostne otvoritve velenjskega kulturnega doma, ki je odtlej hram lokalnih kulturno-umetniĹĄkih ustvarjalcev in osrednje prizoriĹĄÄ?e raznovrstnih prireditev

â?ą

Otvoritev kulturnega doma (foto Pajk - arhiv Muzeja Velenje)

od pevskih, plesnih, folklornih, literarnih, godbenikov, foto in kino kluba ‌ Verjetno se malo starejĹĄi ĹĄe dobro spominjamo odliÄ?nega bara v zgornji avli pred vhodom v dvorano, pa Stiskarne in prostorov Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba v kletnih prostorih objekta. Ĺ˝al zgodovina doma kulture Velenje ni bila nikoli podrobneje zabeleĹžena, smo se pa v tem letu na Festivalu Velenje povezali z Muzejem Velenje in pripravili bomo nekaj manjĹĄih razstav in drugih utrinkov, ki bodo vsaj malo obudili pestra dogajanja teh ĹĄestih desetletij.ÂŤ Kaj vse se v kulturnem domu dogaja danes? Kdo tam deluje? ÂťV kulturnem domu je ob obiÄ?ajnih razmerah Ĺživahno od jutra do poznega veÄ?era. Lahko bi rekli, da tudi kulturni dom deluje 'v treh izmenah' – jutranji, ko se napolni pisarniĹĄki del, popoldanski, ko se tu ustvarja in vadi, in veÄ?erni, ko odri oĹživijo z raznovrstnimi produkcijami. No, pa ĹĄe Ä?etrta, noÄ?na izmena, ki obiÄ?ajno teÄ?e v lokalu Mozaik. Ob kakĹĄnem bolj pestrem dnevu, ko sta pri nas denimo dva odrska dogodka, se v kulturnem domu zvrsti tudi veÄ? kot tisoÄ? ljudi. VÄ?asih je kar velik izziv naÄ?rtovati Ä?asovnice vseh vaj, nastopov, dogodkov, sestankov, vmesnih Ä?iĹĄÄ?enj ter najti vso potrebno tehniÄ?no opremo za izvedbo. A smo veseli, da je dom kulture stiÄ?iĹĄÄ?e in zbiraliĹĄÄ?e ustvarjalnih, radovednih, druĹžbenokritiÄ?nih ljudi, ki imajo radi kulturo in umetnost. Ko ob koncu leta pripravljamo poroÄ?ila, ugotavljamo, da je naĹĄ objekt zaseden 350 dni v letu – izjema so le kakĹĄni poletni vikendi, ko delamo dogodke na prostem na drugih lokacijah. Mislim, da bi bili snovalci kulturnega doma tega ĹĄe kako veseli. Zagotovo so tako Ä?udovit objekt zaÄ?eli graditi prav s tem namenom – za vse ljudi in za vsak dan.

Objekt upravlja Festival Velenje, ki ima tu svoje prostore vse od ustanovitve leta 2008. V pritliÄ?ju kulturnega doma imajo sedeĹž velenjska obmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline in GledaliĹĄÄ?e Velenje, v zgornjem

Posebna e-sveÄ?anost ob 60-letnici odprtja kulturnega doma se bo 29. novembra ob 18. uri zaÄ?ela s prenosom na Facebook profilu Festivala Velenje in na njegovi spletni strani.

nadstropju vadi moĹĄki pevski zbor Kajuh, poĹĄtni predal pa imajo na naĹĄem naslovu ĹĄe nekatera druga druĹĄtva. V sklopu Festivala Velenje tu delujejo ĹĄe Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, Projektno gledaliĹĄÄ?e ter Plesni teater Velenje. V objektu imamo tudi dva najemnika – lokal Mozaik in plesno ĹĄolo Spin. Zaposleni v kulturnem domu veÄ?krat reÄ?emo, da je dom kulture tudi zares naĹĄ dom, vÄ?asih bolj kot tisti pravi.ÂŤ Izpostavimo nekaj programskih preseĹžkov v teh desetletjih – katere uprizoritve so pustile posebno globoke vtise ter gostovanje katerih umetnikov in drugih gostov se je zapisalo v zgodovino?

Barbara Pokorny: ÂťZaposleni v kulturnem domu veÄ?krat reÄ?emo, da je dom kulture tudi zares naĹĄ dom, vÄ?asih bolj kot tisti pravi.ÂŤ

Festival Velenje je ob jubileju izdal priloĹžnostno osebno znamko z motivom stranskih okenskih niĹĄ arhitekta doma Otona Gasparija, izĹĄla pa je tudi posebna spominska razglednica – reprodukcija fotografije doma kulture in Titovega trga velenjskega fotografa Volbenka Pajka iz zaÄ?etka 60. let.

ÂťTeĹžko reÄ?em za prejĹĄnja desetletja, a prepriÄ?ana sem, da bi se starejĹĄi ljudje najbolj spominjali otvoritvenega dogodka mestnega srediĹĄÄ?a 20. septembra 1959, ko je ĹĄe nedokonÄ?ani dom kulture sluĹžil le kot kulisa otvoritvenega spektakla, ki se je zgodil na Titovem trgu. V zgodovino so se prav gotovo zapisali tudi obiski politikov in svetovnih voditeljev – med drugimi sta bila leta 1963 v dvorani kulturnega doma skupaj Josip Broz Tito in Nikita HruĹĄÄ?ov. Iz pripovedovanj nekdanjih direktorjev se spominjam, da so obiskovalce v osemdese-

tih izjemno navduĹĄile eksotiÄ?ne folklorne skupine s celega sveta, tu je veÄ?krat gostoval pianist Ivo Pogorelić, gostji sta bili tudi pianistka Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak, flavtistka Irena Grafenauer in ĹĄe veliko drugih.

V obdobju, odkar sem sama na Ä?elu kulturnega doma, pa bi poleg otvoritvene sveÄ?anosti Evropske prestolnice kulture 2012 in izjemnega glasbenega dogodka Carmina Burana, ki se je v popolni tiĹĄini mestnega srediĹĄÄ?a zgodil pred proÄ?eljem objekta, izpostavila prav vse premiere naĹĄe domaÄ?e produkcije. Prese-

Velenjski kulturni dom ponuja dve sodobni prireditveni dvorani z vsestransko opremljenostjo in odliÄ?nimi pogoji za kakovostno izvedbo in udoben ogled prireditev. Pred obema dvoranama so veÄ?namenski prostori, primerni za pogostitve in manjĹĄe spremljajoÄ?e dogodke. Velika dvorana ima 382 sedeĹžev (330 v parterju in 52 na balkonu) oziroma ĹĄe dodatnih 44 v prosceniju, mala dvorana pa 100. Dom so med letoma 2004 in 2006 celovito obnovili in med drugim nadgradili z elektro inĹĄtalacijo in avdio tehniko, ki omogoÄ?ata prav vse tipe glasbenih in uprizoritvenih dogodkov, leta 2014 pa je bila ob prenovi in dograditvi doma namenu predana ĹĄe mala dvorana.

Ĺžek je bil naĹĄ prvi muzikal ÄŒarovnik iz Oza, sledili so Aladin, Ĺ˝aba Greta, plesna predstava Pika praznuje rojstni dan, mnoge naĹĄe lutkovne predstave, naĹĄ prvi mednarodni plesni projekt He he helium, otroĹĄka plesna predstava Zvezdica Zaspanka ‌ Res je nekaj povsem drugega, Ä?e umetnike – Ä?etudi so zelo poznani – le povabiĹĄ na nastop ali pa Ä?e celotno produkcijo ustvariĹĄ sam. Takrat ob koncu predstave res ĹžariĹĄ od sreÄ?e!ÂŤ Produkcijski naÄ?rti za slovesnost ob 60-letnici so bili veliki, a so neizvedljivi. Kako boste jubilej zaznamovali v teh razmerah? ÂťRes je – imeli smo izvirne in obseĹžne naÄ?rte, a kljub nemogoÄ?i situaciji zaradi koronavirusa, ki kulturni produkciji nikakor ni naklonjena, se nismo predali. Praznovali bomo, a nekoliko drugaÄ?e. Prav na rojstni dan doma kulture Velenje, torej v nedeljo, 29. novembra, bomo ob 18. uri pripravili prav posebno e-sveÄ?anost, ki bo na ogled na spletni strani Festivala Velenje (festival-velenje. si) in na FB profilu Festival Velenje. Tovrstno ustvarjanje je tudi za nas nekaj povsem novega in ponosni smo, da je ta produkcija v celoti plod dela zaposlenih na Festivalu. Ta dan bomo simboliÄ?no odprli tudi dve razstavi, ki bosta obiskovalcem na ogled kasneje – v sodelovanju z Muzejem Velenje pripravljamo v preddverju velike dvorane razstavo o ĹĄestih desetletjih doma kulture Velenje, v avli male dvorane pa fotografsko razstavo Podobe doma kulture. V naĹĄi produkciji nastaja tudi kratek film o zgodovini doma kulture Velenje, kot so jo opisovali Ä?asopisi. Poleg tega na socialnih omreĹžjih predstavljamo spomine oseb, ki so dolgo delale v kulturnem domu, izdali smo priloĹžnostno razglednico z znamko ter nekaj drugih spominkov.

Praznovanje bomo nadaljevali tudi v letu 2021, ko bomo izpeljali prvotno zastavljeni program praznovanja – 6 premier za 60 let doma kulture Velenje.

V novembru bi se namreÄ? na naĹĄem odru morale zvrsti premiere dveh plesnih predstav Se spomniĹĄ spomina? in Svi marĹĄ na ples v izvedbi Balkan Dance projekta, planinskega kabareta Greva pod objem gora v sodelovanju z UroĹĄem Kuzmanom, pole dance predstave Trenutek v zraku s Pipoca Academy, predstave Hop z volkom v pravljico Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje ter gledaliĹĄke predstave Butalci v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Velenje. Praznovanje bo torej trajalo ĹĄe dlje, kot smo naÄ?rtovali.ÂŤ đ&#x;”˛

ModernistiÄ?ni biser Dom kulture je stiÄ?iĹĄÄ?e kulturnega Ĺživljenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniĹĄkim varstvom. Njegova gradnja se je zaÄ?ela leta 1958 in zakljuÄ?ila dve leti kasneje.

Glavni snovalec tega stavbnega bisera je bil arhitekt Oton Gaspari, ki je Ĺželel v Velenju zgraditi stavbo, na katero bodo meĹĄÄ?ani ponosni. Na njej je zato uporabil dragocene naravne materiale in umetniĹĄke modernistiÄ?ne detajle, ki poudarjajo reprezentanÄ?nost objekta in njegove funkcije. Že sa-

ma stavba je velika umetniĹĄka skulptura, ki daje s spretnimi perspektiviÄ?nimi prevarami vtis privzdignjenega odra, odprtega proti mnoĹžici,ÂŤ piĹĄe Metka Dolenc Ĺ oba o velenjskem kulturnem domu, ki z volumnom

definira prostor trga in ustvarja kuliso za spektakel na prostem, polno detajlov. Denimo obloga zunanjih sten iz ploĹĄÄ? zelenega tufa v razliÄ?nih odtenkih ter znamenita bela arhitekturna Ä?ipka na stranskih oknih. Ali pa

Tina Felicijan

Ä?rna vertikalna robova in rahlo trikotno oblikovan, v ploÄ?evino obleÄ?en nadstreĹĄek ravne strehe, ki okvirjajo proÄ?elje, obloĹženo s ploĹĄÄ?icami iz veÄ?barvnega bruĹĄenega apnenca, s pasovoma poljubno razporejenih veÄ?barvnih stekel in reliefom Stojana BatiÄ?a. V notranjosti se detajli ponavljajo tako z materiali kot z vzorci. Ornamentirana ograja notranjega stopniĹĄÄ?a je enaka ograji zunanjih stopniĹĄÄ?.

Tudi notranje stene so obleÄ?ene v naravni kamen. Na talno oblogo je preslikan abstraktni vzorec transparentne proÄ?elne stene. AkustiÄ?ne obloge v dvorani pa so pritrjene na bleĹĄÄ?eÄ?o ploÄ?evino.

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 12

12 Kot vse kaĹže, se bo zgodba o izobraĹževanju na domu, ki je postala Ĺže skoraj del naĹĄe rutine, nadaljevala ĹĄe nekaj Ä?asa. Glede na to, da so posledice epidemije Ĺže vidne tudi pri otrocih in mladostnikih, ki jim socialna izolacija gotovo niÄ? kaj ne koristi, prej ĹĄkodi, se vsi spraĹĄujemo, kako dolgo ĹĄe? Tudi mag. psih. Biljana MilankoviÄ?, ĹĄolska svetovalna delavka na OĹ GriĹže, opaĹža, da se otroci s stresom in uÄ?enjem na daljavo spopadajo razliÄ?no. Torej, kako dolgo ĹĄe? ÂťTega se veÄ? ne spraĹĄujem, ker razmiĹĄljam in se pripravljam iz tedna v teden.

Koga naj ĹĄe pokliÄ?em? Kdo ĹĄe potrebuje pomoÄ?, pa mu je nerodno zanjo zaprositi? Je ĹĄe kdo v stiski – materialni, ali pa le potrebuje spodbudne besede? Da ne bom koga spregledala, pozabila ‌,ÂŤ so dileme in vpraĹĄanja, ki iz dneva v dan tarejo psihologinjo.

ÂťV ĹĄoli je bolj fajnÂŤ

MilankoviÄ?eva, ki izvaja tudi psiholoĹĄko svetovanje v okviru svojega Zavoda za velike in male, pogosto spraĹĄuje uÄ?ence, ali jim je boljĹĄe ĹĄolanje na domu.

Tudi tiste, ki so obÄ?asno prestopali meje in pravila v ĹĄoli. Njihov odgovor je vedno: ÂťV ĹĄoli je bolj fajn.ÂŤ In upajo, da bo tega kmalu konec. ÂťNas odrasle lahko upraviÄ?eno skrbi zanje. Odvzeti so jim namreÄ? zdravi temelji, kar je nujno potrebno za njihov nadaljnji razvoj,ÂŤ izpostavi in se vpraĹĄa, le kje drugje se otroci in najstniki vsakodnevno uÄ?ijo

NASVETI

26. novembra 2020

IzobraŞevanje na domu – stres ali izziv?

pojavljajo samo med odraslimi, ampak tudi med ĹĄolarji,ÂŤ razkrije delÄ?ke zgodb uÄ?encev in otrok, s katerimi sodeluje v okviru svojega dela mag. psih. Biljana MilankoviÄ?.

Zaradi socialne izolacije se uÄ?enci nimajo moĹžnosti preizkuĹĄati v razliÄ?nih vlogah, Potrebno je sprotno in dobra sodelovati z drugimi, uresniÄ?evati Ĺželjo po neodvisnosti in razvijati pristne prijateljske vezi delo organizacija razliÄ?nih socialnih veĹĄÄ?in, kot pa najveÄ? v ĹĄoli, med svojimi vrstniki? ÂťZaradi socialne izolacije se nimajo moĹžnosti preizkuĹĄati v razliÄ?nih vlogah, sodelovati z drugimi, uresniÄ?evati Ĺželja po neodvisnosti, razvijati pristnih prijateljskih vezi ‌ Tudi prve zaljubljenosti. Otroci in mladostniki morajo razvijati spretnosti za oblikovanje odnosov. Sedaj so prikrajĹĄani za vse to in negativne posledice se bodo pokazale – tako v uÄ?nem primanjkljaju kot tudi v telesnem in duĹĄevnem zdravju,ÂŤ odgovori.

PomoÄ? na daljavo ni primerljiva s pomoÄ?jo v Ĺživo

Negativni psiholoĹĄki uÄ?inki socialne izolacije bodo ĹĄe posebej opazni pri otrocih in mladostnikih, ki imajo posebne potrebe (avtisti, Ä?ustvene in vedenjske motnje ‌). Ĺ˝e tako imajo teĹžave pri socializaciji, a se zaradi ĹĄolanja na domu le-te poglabljajo. Zanje se bo ĹĄe posebno teĹžko vrniti nazaj v ĹĄolske klopi. Strokovni delavci (svetovalni delavci, specialni in socialni pedagogi,

te in sestre, dokler se starĹĄi ne vrnejo iz sluĹžbe, in so res zelo obremenjeni. Drugi se sooÄ?ajo s strahovi, da bi npr. umrla babica ali starĹĄi. UÄ?enec, ki je skupaj s starĹĄi posluĹĄal in gledal poroÄ?ila

â?ą Biljana MilankoviÄ?: ÂťZ otroki in mladostniki se pogovarjajte o njegovih Ä?ustvih v zvezi z uÄ?enjem in tudi o drugih stvareh, ki so zanje pomembne. Skupaj preĹživite Ä?im veÄ? aktivnega prostega Ä?asa, saj je to tisto dragoceno, kar spodbuja pozitivne medsebojne odnose. Ugasnite televizijo, izkljuÄ?ite pametne telefone, tablice in raÄ?unalnike ter se posvetite drug drugemu. Vzemite si Ä?as za igro z mlajĹĄimi otroki, za ustvarjalne dejavnosti ali pa za sprehod v naravi.

Saj veste – otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo.ÂŤ

uÄ?itelji) jim nudijo pomoÄ? na daljavo, vendar pa ta ni primerljiva s pomoÄ?jo v Ĺživo. Nikomur ni enostavno. Psihologinja naĹĄteje nekaj primerov: ÂťUÄ?enka, pri

kateri sta oba starĹĄa gluha, ima priloĹžnost komunicirati z nami samo po telefonu ali Zoomu.

Nekateri starejĹĄi uÄ?enci morajo paziti na svoje mlajĹĄe bra-

ÄŒe tudi starĹĄi delajo od doma, naj otrok opravlja svoje obveznosti v istem prostoru, pri veÄ?jih ĹĄolarjih pa naj starĹĄi zgolj ponudijo pomoÄ?, saj morajo ĹĄolarji usvojiti spretnosti samostojnega uÄ?enja.

o izgredih v naĹĄi prestolnici, mi je zaupal svoje noÄ?ne more, ki so trajale ĹĄe ves teden. Skrbi me tudi za vse tiste otroke in mladostnike, katerih starĹĄi so zaradi Ä?akanja ali izgube sluĹžbe v hudi stiski. Anksioznost, depresija, apatiÄ?nost, osamljenost se ne

Kako lahko v Ä?asu fiziÄ?nega distanciranja, izolacije pomaga otrokom? Takole odgovarja: ÂťUÄ?ence spodbujam, da ohranjajo redne stike s prijatelji, vrstniki po telefonu in socialnih omreĹžjih. Sicer te interakcije niso enake kot tiste v Ĺživo, a kljub temu pomagajo k obÄ?utku povezanosti. Da ĹĄolsko delo na daljavo poteka Ä?im manj stresno, je zelo pomembno, da naloge opravljajo sproti ter so dobro organizirani. Pri mlajĹĄih otrocih naj starĹĄi skupaj z njimi oblikujejo prijetno uÄ?no okolje. Prostor naj bo miren in redno prezraÄ?en. ÄŒe tudi starĹĄi delajo od doma, naj otrok opravlja svoje obveznosti v istem prostoru. Tako mu boste lahko takoj pomagali, ko vas bo potreboval. Pri veÄ?jih ĹĄolarjih pa naj starĹĄi zgolj ponudijo pomoÄ?, saj morajo ĹĄolarji usvojiti spretnosti samostojnega uÄ?enja. Pomembno je tudi, da ĹĄolarji zveÄ?er odidejo spat ob primerni uri, da se lahko zjutraj zbudijo dovolj zgodaj in mirno pripravijo na ĹĄolsko delo,ÂŤ ĹĄe poudari ĹĄolska svetovalna delavka Biljana MilankoviÄ?. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Zanimanje za brezplaÄ?ne energetske nasvete naraĹĄÄ?a Neodvisni svetovalec mreĹže ENSVET mag. Robert Ĺ pegel: ÂťPrevisoka temperatura zraka pozimi v prostoru negativno vpliva tako na zdravje kot denarnico.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Eno od svetovanj, ki jih Mestna obÄ?ina Velenje brezplaÄ?no zagotavlja svojim obÄ?ankam in obÄ?anom, je energetsko svetovanje. Za brezplaÄ?no individualno in neodvisno svetovanje se lahko naroÄ?ijo v lokalni pisarni mreĹže ENSVET v Velenju, kjer jim bodo pomagali pri izboru, naÄ?rtovanju in uresniÄ?evanju investicijskih ukrepov uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah.

Z vodjem pisarne mag. Robertom Ĺ peglom smo se pogovarjali prav v Ä?asu prihajajoÄ?ega vrhunca ogrevalne sezone, zato smo ga najprej vpraĹĄali, ali ima o tem kak nasvet.

Previsoka temperatura zraka v prostoru pozimi negativno vpliva na zdravje in denarnico. KakĹĄna naj bo temperatura, da bo optimalna? ÂťPriporoÄ?eno je ogrevati na najveÄ? 22 do 23 stopinj Celzija.

Pri novih dobro izoliranih stavbah s talnim ogrevanjem celo manj, pri starejĹĄih neizoliranih pa zaradi vpliva hladnih sten in prepiha za enak obÄ?utek ugodja nekoliko veÄ?.

Previsoka temperatura zraka v prostoru pa pozimi dejansko negativno vpliva tako na zdravje kot denarnico. Samo za eno stopinjo niĹžja temperatura v prostoru prinese prihranek v viĹĄini pet do sedem odstotkov.ÂŤ

Spodbude tudi za socialno ĹĄibke

za ta razpis je potrebno oddati po konÄ?ani naloĹžbi, ki pa mora biti izvedena po zahtevah razAli je zanimanje za svetovanje pisa. kaj povezano z letnimi Ä?asi?

VeÄ?je zanimanje je bilo letos ÂťObiÄ?ajno sovpada s posame- tudi ob objavi javnega poziva znimi razpisi Eko sklada. Neka- ZERO500 za nepovratne fiteri trajajo veÄ? nanÄ?ne spodlet, na primer bude socialno Svetovanje poteka ĹĄibkih obÄ?anov 74SUB-OB19 (vgradnja toploza investicije v pisarni na tne Ä?rpalke oziKardeljevem trgu v ukrepe veÄ?je roma zamenjava energetske uÄ?in5-7 v Velenju, v kurilne naprave, kovitosti eno- in prostorih mestne dvostanovanjvgradnja prezraÄ?etrti Levi breg. Ä?evanja z vraÄ?askih stavb. Vinjem toplote, zaĹĄina spodbude menjava lesenih znaĹĄa 100 odoken, izolacija fasade ali strehe stotkov upraviÄ?enih stroĹĄkov naali tal v starejĹĄi stanovanjski stav- loĹžbe, vendar ne veÄ? kot 9.620 bi, prikljuÄ?itev na sistem daljin- evrov z DDV.ÂŤ đ&#x;”˛ skega ogrevanja ‌), zato je za te veÄ?ji interes pred izvedbo naloĹžbe spomladi ali poleti. Vlogo za nepovratno finanÄ?no spodbudo

â?ą

Mag. Robert Ĺ pegel: ÂťMnogi se name obrnejo tudi zaradi pomoÄ?i pri izpolnjevanju dokumentacije za nepovratne finanÄ?ne spodbude Eko sklada.ÂŤ

Najprej spraĹĄuje svetovalec Kako poteka svetovanje? ÂťTako, da najprej spraĹĄujem jaz. O stanovanjski stavbi Ĺželim izvedeti Ä?im veÄ? – kdaj je bila zgrajena, kako je izolirana, so bila okna Ĺže zamenjana, kakĹĄo se ogrevata stavba in sanitarna voda, koliko oseb uporablja stavbo, kakĹĄna je temperatura prostorov v Ä?asu ogrevanja, so teĹžave s plesnijo in podobno. Potem je za bolj podrobna vpraĹĄanja na vrsti stranka. Seveda pa za temo sve-

â?ą

GSM za brezplaÄ?no svetovanje: 041 232 176.

tovanja vpraĹĄam Ĺže ob naroÄ?ilu za obisk v pisarni.ÂŤ Koliko oseb se zanima za energetsko svetovanje? ÂťZanimanje naraĹĄÄ?a iz leta v leto. Tedensko sprejmem vsaj nekaj klicev z razliÄ?nimi vpraĹĄanji, tudi takimi, ki sodijo v Ä?isto drugo podroÄ?je. Celo takih, ki se nanaĹĄajo na loÄ?itveno temo ...ÂŤ Na manj zahtevna vpraĹĄanja pogosto odgovorim kar po telefonu ali po elektronski poĹĄti, za del svetovanj pa se dogovorim za obisk v pisarni.ÂŤ

NajveÄ? vpraĹĄanj povezanih z obnovo Kaj spraĹĄevalce najpogosteje zanima? ÂťNajveÄ? vpraĹĄanj je s podroÄ?ja obnove starejĹĄih stanovanjskih

stavb – oken, fasad, streh, zamenjave kurilne naprave oziroma vgradnje toplotne Ä?rpalke. Pogosta so tudi vpraĹĄanja, povezana z nepovratnimi finanÄ?nimi spodbudami Eko sklada. Teh spodbud je za vrednost okrog 20 odstotkov (za posamezen ukrep) oziroma 30 odstotkov ob hkratni izvedbi vsaj treh ukrepov. Za socialno ĹĄibke obÄ?ane pa lahko tudi v celoti. Pogoj je odloÄ?ba Centra za socialno delo o priznanju pravice vlagatelja do denarne socialne pomoÄ?i ali varstvenega dodatka.

Posamezni ukrepi so lahko tudi dolgoroÄ?na finanÄ?na naloĹžba. Mednje sodi postavitev svoje elektrarne za samooskrbo.

Mnogi pa se name obrnejo tudi zaradi pomoÄ?i pri izpolnjevanju dokumentacije za nepovratne finanÄ?ne spodbude Eko sklada.ÂŤ

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Kmetija JevĹĄnik Prodaja kislega zelja, repe in ostalih dobrot s kmetije

- doma: pon-pet: 9-18, sobota: 8-13 - v mesnici v Starem Velenju

Laze 40, Ĺ entilj

041 454 902

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE

26. novembra 2020

Ob normalnih padavinah teĹžav ne bi smelo biti Preverjali smo, kako so na izvajanje zimske sluĹžbe v Ĺ aleĹĄki dolini pripravljeni izvajalci – Za uÄ?inkovitost pomembno sodelovanje vseh udeleĹžencev v prometu Tatjana PodgorĹĄek

15. novembra se na slovenskih cestah uradno zaÄ?ne zimska sezona, ki koledarsko traja vse do 15. marca prihodnje leto. V tem Ä?asu so enote zimske sluĹžbe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z zimsko opremo. Za odpravljanje nevĹĄeÄ?nosti, ki jih na obÄ?inskih in lokalnih cestah ter javnih povrĹĄinah lahko povzroÄ?ijo sneĹžne padavine, poledica in drugi zimski pojavi v Ĺ aleĹĄki dolini, skrbita domaÄ?i podjetji Andrejc TopolĹĄica ter PUP Velenje, na drĹžavnih cestah pa VOC Celje. Preverjali smo, kako so pripravljeni na zimsko sezono 2020/2021.

sredi prejĹĄnjega meseca na viĹĄje leĹžeÄ?ih obmoÄ?jih. Na zalogi imajo v tem trenutku pribliĹžno 500 kubiÄ?nih metrov peska in 400 ton soli. Strojni park so nekoliko posodobili ter ga dopolnili z novim vozilom za pluĹženje in posipanje. Novosti pri odhodu ekip na teren ni, saj sta seznam prednostnih cest ter pogojev sestavni del bodisi zakona ali pogodb s plaÄ?niki storitve.

Na vpraĹĄanje, koliko posipnega materiala so porabili lani glede na to, da je bila lanska zima bolj

da so dobro pripravljeni, aktivnosti pa so naÄ?rtovali podobno kot minulo zimsko sezono oziroma v skladu z elaboratom ter pogoji, zapisanimi v koncesijski pogodbi. Tehnologija in prioritete so podobne lanskim, dodatno so pridobili cesto Sopota – PleĹĄivec zaradi zapore ceste Gaberke – Ĺ kale. Tako kot minule sezone so tudi na letoĹĄnjo stekle priprave v zaÄ?etku oktobra, 11. in 12. oktobra so bile pluĹžne in posipne ekipe Ĺže v akciji na viĹĄje leĹžeÄ?ih cestah v lokalni sku-

da pade 12 centimetrov snega, na drugih 15 centimetrov. V dogovoru z Mestno obÄ?ino Velenje zaÄ?nejo ceste pluĹžiti prej, posipajo pa jih ob vsakem pojavu padavin.

VOC Celje: 340 zaposlenih razporejenih v 159 pluĹžnih enot

Podjetje VOC Celje izvaja zimsko sluĹžbo na 2111 kilometrih drĹžavnih ter obÄ?inskih cest v celjski in koroĹĄki regiji. Letos je pridobilo koncesijo v obÄ?inah

razred,ÂŤ pojasnjujejo v podjetju. KoliÄ?ino soli, drobljenca ali magnezijevega klorida v VOC-u (tako kot drugi koncesionarji Direkcije RS za infrastrukturo po drĹžavi) doloÄ?ijo glede na temperature in stanja voziĹĄÄ?a, ĹĄe posebej upoĹĄtevajo nevarnost ledu ali snega na voziĹĄÄ?u. Pomembna dejavnika sta ĹĄe vlaĹžnost zraka in gostota prometa. ÂťPrav zaradi spreminjanja vseh teh dejavnikov ne obstaja univerzalna formula za doloÄ?itev koliÄ?ine posipnega materiala, ampak je ta vedno prilagojen konkretnim razmeram.ÂŤ Pri izvajanju akcij posipanja so pozorni na gostoto posipanja in ĹĄirino pasu, kjer ga izvajajo. ÄŒe bi bil pas posipanja preĹĄirok, bi

be zelo pomembno sodelovanje in razumevanje vseh udeleĹžencev v prometu, ki morajo imeti ustrezno zimsko opremo. Zelo pomembna je ĹĄe informiranost voznikov, ki upoĹĄtevajo priporoÄ?ila o voĹžnji v zimskih razmerah ter se prilagodijo akcijam pluĹženja ali posipavanja.

V zimsko vzdrĹževalno sluĹžbo VOC-a Celje je letos vkljuÄ?enih 6 cestno vzdrĹževalnih baz in 5 zimskih toÄ?k na Celjskem in KoroĹĄkem, kjer je 340 zaposlenih razporejenih v 159 pluĹžnih enot.

V skladiĹĄÄ?ih so za zimsko vzdrĹževalno sezono pripravili 20 tisoÄ? ton drobljenca, 7.500 ton soli in 30 tisoÄ? litrov tekoÄ?ine za moker posip cest. Pripravljene pa imajo

Podjetje Andrejc: Pripravljeni tako, kot je potrebno

Podjetje Andrejc izvaja zimsko sluĹžbo v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline. V mestni obÄ?ini Velenje skrbi za nekaj manj kot 106 tisoÄ? kvadratnih metrov utrjenih povrĹĄin javnih parkiriĹĄÄ? (modre cone), peĹĄpoti, trge po mestu, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je koncesionar za letno in zimsko vzdrĹževanje na blizu 160 kilometrih obÄ?inskih cest ter nekaterih javnih povrĹĄinah v krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa je pogodbo o opravljanju zimske sluĹžbe na 60 kilometrih obÄ?inskih cest in javnih poti s tamkajĹĄnjo obÄ?insko upravo podpisalo oktobra lani za dobro ĹĄtirih let. ÂťNa odpravljanje zimskih nevĹĄeÄ?nosti smo pripravljeni tako, kot to od nas zahteva zakonodaja in podpisane pogodbe. Menim, da bomo s 14 enotami (od tega je 7 posipnih, ostalih 7 je pluĹžnih) ter ekipo 5 delavcev za roÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje snega zmogli zagotavljati prevoznost cest ob normalnih padavinah brez veÄ?jih nevĹĄeÄ?nosti, seveda, Ä?e bodo za svoje Ĺželezne konjiÄ?ke ustrezno letnemu Ä?asu poskrbeli tudi vozniki oziroma lastniki,ÂŤ zagotavlja direktorica podjetja Andrejc Vesna Andrejc. Dodala je ĹĄe, da je deĹžurna sluĹžba v pripravljenosti, ekipe pa so lahko preverile svojo usposobljenost Ĺže

Vesna Andrejc: ÂťNa novo zimsko sezono smo pripravljeni in veÄ?jih teĹžav ne priÄ?akujemo.ÂŤ

zelena, je Vesna Andrejc odgovorila. ÂťV obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo porabili 270 ton soli in 450 kubiÄ?nih metrov peska, v mestni obÄ?ini Velenje pa bistveno manj – 80 ton soli ter pribliĹžno 180 ton peska.ÂŤ Podatka o tem, koliko peska se je ÂťnabraloÂŤ pri spomladanskem Ä?iĹĄÄ?enju cest in povrĹĄin, pa nimajo. ÂťBilo ga je kar nekaj kubiÄ?nih metrov vkljuÄ?no s peskom z odsekov drĹžavnih cest, ki smo jih prav tako Ä?istili,ÂŤ je ĹĄe dejala Vesna Andrejc.

PUP Velenje: vkljuÄ?enih od 35 do 40 ljudi

Podjetje Pup Velenje izvaja storitev zimske sluĹžbe le v mestni obÄ?ini Velenje, in sicer na 220 kilometri obÄ?inskih cest ter 45.000 kvadratnih metrih ostalih javnih povrĹĄin (ploÄ?nikih, kolesarskih stezam, avtobusnih postajaliĹĄÄ?ih). Vodja zimske sluĹžbe podjetja Aleksander Ĺ˝igon meni,

Aleksander Ĺ˝igon: ÂťAktivnosti smo naÄ?rtovali podobno kot v minuli sezoni.ÂŤ

pnosti. Od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto je v zimsko sluĹžbo vkljuÄ?enih od 35 do 40 ljudi, razporejeni pa so v 19 pluĹžno posipnih enot. Na zalogi imajo v tem trenutku pribliĹžno 200 ton soli in blizu 100 ton peska. Sklenili so tudi pogodbo za sprotno dobavo soli. Do sedaj so postavili Ĺže veÄ? kot 5000 koliÄ?kov za oznaÄ?itev cest, v minulih dneh so konÄ?ali ĹĄe ureditev potrebne prometne signalizacije. ÂťKakĹĄnih veÄ?jih teĹžav ne priÄ?akujemo. Ob morebitnem veÄ?jem bolniĹĄkem staleĹžu imamo pripravljen rezervni naÄ?rt, ki predvideva vkljuÄ?itev 10 do 15 delavcev naĹĄih podizvajalcev.ÂŤ Lani so za izvajanje zimske sluĹžbe porabili 285 ton soli in 160 kubiÄ?nih metrov peska.

V elaboratu zimske sluŞbe je zapisano, dodaja Žigon, da morajo iti na teren, ko na povrťine cest tretjega prednostnega razre-

ÄŒrna na KoroĹĄkem in ReÄ?ica ob Savinji za dobo 15 let.

Na VOC-u zagotavljajo, da zimsko vzdrĹževanje teh povrĹĄin poteka v skladu s pravilnikom o rednem vzdrĹževanju cest. Ta doloÄ?a, da na avtocestah, hitrih, glavnih cestah, glavnih mestnih in regionalnih cestah debelina snega zaradi posebnega protokola ob pluĹženju ne sme presegati 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov. ÂťZato moramo pluĹženje zaÄ?eti toliko prej, da ob zakljuÄ?ku obhoda vozila navedene koliÄ?ine niso preseĹžene. Tako moramo vzdrĹževati prevoznost med 5. in 22. uro, zunaj tega Ä?asa so dovoljeni prometni zastoji do 2 uri. Vozniki pluĹžnih vozil se odpravijo na teren takoj, ko je na cestah dovolj snega za uporabo pluga.

V primeru napovedane poledice izvajamo posipanje na vseh povrĹĄinah, ne glede na prednostni

se preveÄ? materiala razneslo na zelene in druge povrĹĄine, Ä?e pa bi bil preozek, izvajalec zimske sluĹžbe tvega, da ne bo uÄ?inkovito posipal cestne povrĹĄine. Ob tem ĹĄe posebej poudarjajo, da je za uÄ?inkovito izvajanje zimske sluĹž-

ĹĄe pogodbe za dobavo 7.000 ton soli in tekoÄ?ine za moker posip cest. Posodobili so vozni park s traktorjem s plugom in posipalcem, avtomatskim posipalcem za posipanje cest in plugom za đ&#x;”˛ pluĹženje snega.

Iz Mestne obÄ?ine Velenje so sporoÄ?ili, da znaĹĄa stroĹĄek zimskega vzdrĹževanja cest, ki ga izvaja podjetje PUP, za letos blizu 480.000 evrov, letni stroĹĄek vzdrĹževanja javnih povrĹĄin v zimskem Ä?asu, ki ga izvaja koncesionar Andrejc, pa nekaj veÄ? kot 129.480 evrov.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je v predlogu obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto za letno in zimsko vzdrĹževanje cest predvidenih 729 tisoÄ? evrov, od tega za koncesionarja 460 tisoÄ? evrov, za krajevne skupnosti (razen ĹĄoĹĄtanjske), ki skrbijo za vzdrĹževanje javnih poti in cest v lokalni skupnosti same, 257 tisoÄ? evrov, za vzdrĹževanje ostalih javnih povrĹĄin pa je predvidenih ĹĄe 12 tisoÄ? evrov.

V predlogu proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za prihodnje leto je za ta namen predvidenih pribliĹžno 60 tisoÄ? evrov.

Vila Mayer plaÄ?ljiv prostor za poroke ObÄ?ina ni dolĹžna vzdrĹževati objektov,

ki niso v njeni lasti

Status uradnega prostora ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ni prinaĹĄal nobenih koristi, kveÄ?jemu je povzroÄ?al ĹĄkodo in stroĹĄke Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju Ĺže veÄ? kot eno leto ne sluĹži veÄ? kot uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez. Da tak status upravni enoti „vrnejo“, so se na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj odloÄ?ili iz veÄ? razlogov.

Prvi in glavni je bil v tem, da se je priÄ?ela na samem objektu povzroÄ?ati ĹĄkoda. Objekt, kot pojasnjujejo v upravi ObÄ?ine, nima betonskih ploĹĄÄ? med etaĹžami, ampak so to le stare lesene konstrukcije, ki pa nimajo zadostne

nosilnosti. Zaradi upogibanja stropov so se na njih zaÄ?ele pojavljati poĹĄkodbe. Omejitev ĹĄtevila

â?ą

Porok je bilo veliko, zelo malo pa parov iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

svatov na porokah pa se mladoporoÄ?enci pogosto niso drĹžali.

Predvsem pa jih je na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj vse bolj skrbelo za varnost stalnih zbirk v Vili. „Poleg

tega smo morali skrbeti za pripravo prostora in zagotavljati prisotnost naĹĄega osebja, poskrbeti za Ä?iĹĄÄ?enje po poroki.

Upravna enota Velenje za vse to ni zagotavljala nobenih finanÄ?nih sredstev,“ pravi Ĺžupan Darko Menih. „Ko smo ugotovili, da je porok veliko, zelo malo mladoporoÄ?encev pa iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, smo se odloÄ?ili za prekinitev pogodbe.“ Vila Mayer pa je ĹĄe vedno prostor za sklepanje zakonskih zvez, vendar plaÄ?ljiv. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je svetnica Bojana Ĺ˝nider, ker so se v proraÄ?unu glede na trenutno stanje zmanjĹĄala sredstva za vzdrĹževanje dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, postavila vpraĹĄanje, kaj to za dvorec, ki si ga letno ogleda pribliĹžno 10.000 obiskovalcev, kar predstavlja dobro promocijo tako za dvorec kot obÄ?ino, pomeni.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pojasnjujejo, da dvorec ni njihova last in zato tudi niso dolĹžni oziroma niti ne smejo proraÄ?unskih sredstev uporabiti za vzdrĹževanje takih objektov. V proraÄ?unu ohranja-

jo postavko zgolj zaradi nujnih vzdrĹževalnih del, ki bi bila potrebna za izvedbo velikonoÄ?ne in adventne pravljice. Koronavirus je prepreÄ?il obe. Letos so s temi sredstvi posuli cesto do dvorca,

enkrat je bilo treba popraviti elektriÄ?no napeljavo, enkrat vodovodno, obrezali pa so tudi nekaj dreves ob cesti proti dvorcu, ki je last ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

26. novembra 2020

Obnova ceste Ä?ez Gorenjski klanec

POLICIJSKA kronika NihÄ?e nima pravice izvajati nasilja

KonÄ?no sanacija teĹžave zaradi podtalne vode in meteornih voda Mozirje – Ĺ˝e vsaj desetletje so nastajale teĹžave v cestnem prometu na regionalni cesti med vasjo Gorenje in Sotesko v kraju Ljubija pri Mozirju, ki sta jih povzroÄ?ala plazenje ustroja zemljiĹĄÄ?a zaradi podtalne vode in meteornih voda ob deĹževnih obdobjih. VzdrĹževalci so v tem Ä?asu veÄ?krat poizkuĹĄali vsaj za silo odpraviti drsenje in poĹĄkodbe te zelo obremenjene ceste, a se zaÄ?asni posegi niso ravno obnesli. Voznike je Ĺže vrsto let vznemirjala poĹĄkodba voziĹĄÄ?a, ki je predstavljala veÄ?jo prometno nevarnost. Nas Direkciji RS za infrastrukturo so konÄ?no namenili veÄ? sredstev za temeljito obnovo. Projekt je Ĺže leta 2018 izdelala druĹžba Andrejc, gradbena dela pa je dobilo gradbeno podjetje SlemenĹĄek iz Raven na KoroĹĄkem. Dela so zaÄ?eli prejĹĄnji teden z odstranitvijo cestiĹĄÄ?a

in spodnjega ustroja iz jalovine.

Da ni bilo treba prometa preusmerjati po 5 km daljĹĄem obvozu mimo LetuĹĄa in skozi Ĺ martno ob Paki, so gradbiĹĄÄ?e uredili s semaforji z izmeniÄ?nim prometom. Ĺ˝e na zaÄ?etku decembra

naj bi bila prenova sklenjena, neoviran in varen promet iz smeri Velenja proti Zgornji Savinjski dolini ter obratno pa bo ponovno stekel. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Prijavite vsako nasilje

Parkirne karte, abonmaje in dovolilnice lahko naroÄ?ite elektronsko Velenje – Komunalno podjetje Velenje je poskrbelo, da lahko porabniki za leto 2021 pridobijo letne parkirne abonmaje, dovolilnice in parkirne karte elektronsko. Na svoji spletni strani www.kp-velenje.si (Dejavnosti/Modre cone/E-naroÄ?anje; https://www.kp-velenje. si/index.php/dejavnosti/modre-cone/?view=article&id=1916) so namreÄ? objavili novo aplikacijo E-naroÄ?anje modrih con. Tako je omogoÄ?eno laĹžje, hitrejĹĄe in enostavnejĹĄe urejanje dokumentacije.

Letne parkirne abonmaje za leto 2021 bo moĹžno zamenjati januarja (v prvem tednu januarja za cone A, B in E, v drugem tednu januarja za cono C in v tretjem tednu januarja za

cono D), letos prviÄ? preko e-naroÄ?anja. Pogoj za izvedbo e-naroÄ?anja modrih con je, da je uporabnik prejemnik e-raÄ?una v obliki PDF. Stanovalci obmoÄ?ja doloÄ?ene modre cone lahko parkirajo z abonmaji, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila. Stanovalci so upraviÄ?eni do najveÄ? dveh abonmajev – prvi abonma stane 12 evrov, drugi pa 45 evrov.

Abonmaji in dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo Gorica, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila, bodo veljali do zamenjave oziroma najkasneje do 31. januarja 2021. Tem uporabnikom ni treba poĹĄiljati vlog, saj bodo usluĹžbenci nove dokumente pripravili na osnovi letoĹĄnjih podatkov. NaroÄ?ilo lahko novi uporabniki letos

V teh zaradi razĹĄirjenosti epidemije teĹžkih Ä?asih so odnosi v mnogih druĹžinah izpostavljeni preizkuĹĄnji, zato policisti v tej situaciji ĹĄe posebej pozivajo k strpnosti v druĹžinskih odnosih. Naj bo Ä?as, ki ga preĹživljamo skupaj, obarvan z razumevanjem, spoĹĄtovanjem in strpnostjo. Vse pa pozivajo, da Ä?e zaznate nasilje v druĹžini, jih o tem obvestite, saj mnoge Ĺžrtve teĹžko najdejo naÄ?in, da bi same poklicale pomoÄ?. Ne zatiskajte si oÄ?i in ne presliĹĄite klicev na pomoÄ? iz sosednjega stanovanja, hiĹĄe, dvoriĹĄÄ?a. DolĹžnost vseh nas, tudi Ä?e smo le nakljuÄ?ni opazovalci, je, da o nasilju obvestimo policijo in druge pristojne institucije. ÄŒe Ĺžrtve nimajo dovolj moÄ?i, da bi spregovorile in poiskale pomoÄ?, postanimo njihov glas in prispevajmo k temu, da se nasilje zaustavi. NihÄ?e nima pravice izvajati nasilja nad komerkoli.

Kraja goriva Ĺ oĹĄtanj, 16, novembra – Z gradbiĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju so bili v ponedeljek policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini 120 litrov pogonskega goriva iz delovnega stroja. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, za izsleditev storilca ĹĄe zbirajo obvestila

Vlom v Vrtni center

Velenje, 17. novembra – V torek v veÄ?ernem Ä?asu so bili policisti obveĹĄÄ?eni o sumu storitve kaznivega dejanja nasilja v druĹžini, ki se je zgodil na Kersnikovi cesti

prviÄ? izvedejo preko e-naroÄ?anja.

Ostale parkirne karte (letne in meseÄ?ne) bodo veljale do izteka veljavnosti posamezne karte, zato lahko nove naroÄ?ite Ĺže od 16. decembra 2020 dalje, in sicer elektronsko na spletni strani z e-naroÄ?ilom ali se oglasite v pisarni Modre cone (Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., KoroĹĄka cesta 37/b, Velenje).

NaroÄ?ilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje.

V pisarni Modre cone na Komunalnem podjetju Velenje so dosegljivi na telefonskih ĹĄtevilkah 03 896 18 72 in 080 80 34 ali na elektronskem naslovu prodaja@kp-velenje.si.

v Velenju. Osumljencu so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja partnerki. Zoper njega bo podana kazenska ovadba na pristojno OkroĹžno drĹžavno toĹžilstvo.

V Ä?etrtek, 19. novembra, pa so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da moĹž pogreĹĄa Ĺženo. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je Ĺžena odĹĄla od doma, ker je bila Ĺžrtev kaznivega dejanja nasilja v druĹžini. To je trajalo Ĺže dalj Ä?asa.

Osumljencu so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, svoje dejanje pa bo zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

Policisti vse Ĺžrtve nasilja pozivajo, da jih ob nasilnih dejanjih takoj pokliÄ?ejo na ĹĄtevilko 113. Ĺ˝rtvam bodo zagotovili pomoÄ? in ukrepali zoper storilce.

Velenje, 18. novembra – V noÄ?i na sredo je neznanec poĹĄkodoval kljuÄ?avnici na zunanjem delu Vrtnega centra v Velenju in vlomil vanj. Odtujil je veÄ? lonÄ?nic.

Domnevno ukradenega bika naĹĄli TopolĹĄica, 20. novembra – V petek so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da naj bi neznani storilec vlomil v hlev in ukradel bika.

Bika so kasneje naĹĄli in ga vrnili lastniku.

Storilcu zasegli ukraden traktor PaĹĄka vas, 21. novembra – V PaĹĄki vasi je bil v soboto ukraden traktor. Storilec je bil ob pomoÄ?i obÄ?anov izsleden, v postopku mu je bil traktor zaseĹžen in vrnjen oĹĄkodovancu.

Nasvet policije Za nasvet policije v Ä?asu koronavirusa pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 01/514-7001 od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure.

Za primere, ki zahtevajo takojĹĄnje ukrepanje policije, jih pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko policije za klic v sili 113 ali telefonsko ĹĄtevilko Policijske postaje Velenje 898 61 00.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zanemarjanje mladoletne osebe Velenje, 16. novembra – Policisti so bili v ponedeljek obveĹĄÄ?eni o sumu storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. Po konÄ?anem zbiranju obvestil bodo zoper osumljenko podali kazensko ovadbo.

Napihal Ĺže okoli poldneva Velenje, 17. septembra – V torek so v Velenju policisti okoli poldneva ustavili voznika osebnega vozila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,78 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so zaÄ?asno odvzeli vozniĹĄko dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo voĹžnjo. Sledi obdolĹžilni predlog.

S polenom nad oĹĄkodovanca Velenje, 17. novembra – V torek je v ÄŒrnovi obÄ?an v prepiru po-

grabil poleno in zamahnil proti oĹĄkodovancu. Dogodek policisti obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja.

Sorodniki so se sprli Velenje, 18. novembra – V sredo so morali policisti v Silovo, kjer je priĹĄlo do prepira med sorodniki. Pri tem so ugotovili veÄ? kaznivih dejanj z elementi nasilja.

Vsi niso spoĹĄtovali ukrepov Velenje, 23. novembra – V preteklem tednu so bili policisti veÄ?krat obveĹĄÄ?eni o krĹĄitvah Zakona o nalezljivih boleznih in Zakona o zaÄ?asnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19. V nekaj primerih so krĹĄiteljem, ki ukrepov niso spoĹĄtovali, izdali plaÄ?ilne naloge, v veÄ?ini primerov pa krĹĄitev niso zaznali.

đ&#x;”˛

Tudi v Velenju Stop nasilju Velenje, 25. novembra – 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad Ĺženskami. V tem obdobju, ko so naĹĄa Ĺživljenja zaradi epidemije koronavirusa zelo drugaÄ?na in moramo upoĹĄtevati ĹĄtevilne omejitve in priporoÄ?ila, je vse veÄ? ljudi v stiski, Ĺžal pa je tudi veliko nasilja v druĹžinah. Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka je letos obravnaval Ĺže okrog 150 primerov nasilja v druĹžini, izrekli so 86 ukrepov prepovedi pribliĹževanja. Zaradi epidemije ne opaĹžajo poveÄ?anja ĹĄtevila primerov, so pa primeri teĹžji in zahtevnejĹĄi. Najpogosteje prihaja do konfliktov med partnerji, zakonci, Ĺžal so pogosto v te konflikte vkljuÄ?eni tudi otroci, pasivno kot udeleĹženci, lahko pa so tudi sami Ĺžrtve nasilja. Prav tako se pojavlja nasilje nad starejĹĄimi.

V Mestni obÄ?ini Velenje vsakrĹĄno nasilje ostro obsojajo in pozivajo vse obÄ?anke in obÄ?ane k strpnosti ter prijaznim odnosom do svojih bliĹžnjih kot tudi do vseh ostalih. Vsem Ĺžrtvam nasilja pa s pomoÄ?jo razliÄ?nih insti-

tucij ponujajo razliÄ?ne oblike pomoÄ?i. Mestna obÄ?ina Velenje je od leta 2008 vkljuÄ?ena v mreĹžo otrokom prijaznih UNICEFovih mest in del tega programa je tudi 20 varnih toÄ?k, kjer s pomoÄ?jo

prostovoljcev otrokom in mladostnikom, ki se zunaj znajdejo v kakrĹĄnihkoli teĹžavah, ponujajo varno zavetje in nasvete.

V stiski poiĹĄÄ?ite pomoÄ?

ObÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?ajo tudi brezplaÄ?no pravno svetovanje, kjer z razliÄ?nih pravnih podroÄ?ij. Na svetovanje se je potrebno napovedati na tele-

fonsko ĹĄtevilko 03 8961 620. Vse Ĺžrtve nasilja lahko vedno pokliÄ?ejo Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka (03 898 45 01) in MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje (03 897 75 40).

Prav tako je na voljo TOM telefon (116 111), ki zagotavlja pomembno vez med svetovalci – prostovoljci in mladostniki, ki se znajdejo v dvomu ali Şivljenjski stiski. Gre za telefon, ki ga je leta 1990 ustanovila Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo Komisije za otrokove pravice.

Osnovno poslanstvo telefona je pomoÄ? in podpora otrokom in mladostnikom na poti odraĹĄÄ?anja. Trenutno deluje 9 svetovalnih skupin, v katerih svetuje 138 prostovoljcev. Ĺ˝rtve kakrĹĄne koli oblike nasilja, lahko brez zadrĹžka pokliÄ?ejo na SOS telefon (080 11 55), vsak delavnik od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure, ob vikendih in praznikih pa od 18. do 22. ure. Ĺ˝rtev nasilja lahko pokliÄ?e tudi na anonimni telefon policije đ&#x;”˛ (080 12 00).

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ PORT IN REKREACIJA

26. novembra 2020

V smuÄ?arskih srediĹĄÄ?ih se optimistiÄ?no pripravljajo na odprtje prog

Tudi v drugem dvoboju za razred boljĹĄi

ObiÄ?ajno si v smuÄ?arskih srediĹĄÄ?ih v tem Ä?asu Ĺželijo predvsem snega in nizkih temperatur, zdaj pa tudi boljĹĄih epidemioloĹĄkih razmer, je pa povsod teĹžko tudi zato, ker so ta Ä?as hoteli zaprti

Po zmagi na prvi tekmi z dvanajstimi goli razlike rokometaĹĄi Gorenja na povratni v Sieni zmagali s petimi (29 : 24)

Mira ZakoĹĄek

ÄŒeprav razmere ĹĄe nikoli niso bile tako zelo negotove, ostajajo v vseh okoliĹĄkih smuÄ?arskih srediĹĄÄ?ih optimistiÄ?ni in se pripravljajo na novo smuÄ?arsko sezono. Vse skupaj je zelo teĹžko, saj so hoteli zaprti, razmere pa povsem negotove. A brez optimizma ne gre, zato upajo na najboljĹĄe.

Prva, vsekakor zelo pomembna Ĺželja, se je veÄ?ini Ĺže izpolnila.

Vrhovi so Ĺže pobeljeni, pa tudi temperature so se Ĺže spustile pod niÄ?lo in omogoÄ?ile zaÄ?etek umetnega zasneĹževanja. Stekla je tudi Ĺže predprodaja smuÄ?arskih vozovnic.

Na Golteh poveÄ?ali zmogljivosti umetnega zasneĹževanja

Na Golteh so tudi letos temeljito pregledali vse naprave in zamenjali vse obrabljene dele. Sicer pa so investirali v dopolnitev sistema za umetno zasneĹževanje, kar bo omogoÄ?ilo veÄ? smuÄ?arskih dni in bolj kakovostno smuko. Kupili so deset novih topov.

"Novi, dopolnjeni sistem zasneĹževanja bo omogoÄ?il poveÄ?anje ĹĄtevila smuÄ?arskih dni in kvalitetnejĹĄo smuko na enem najlepĹĄih smuÄ?iĹĄÄ? v Sloveniji," je prepriÄ?ana direktorica druĹžbe Suzana Srdić. Zimska sezona se bo na Golteh predvidoma zaÄ?ela v prvih dneh decembra, pri Ä?emer bo zaÄ?etek seveda odvisen od

V svoji dosedanji tekmovalni karieri je petkrat postal najboljĹĄi Ĺ portnik invalid Slovenije, tudi v mestni obÄ?ini Velenje je deset let zapored osvojil naziv najboljĹĄega ĹĄportnika invalida, kar je veliko priznanje za ĹĄportnika. Vsa priznanja in rezultati govorijo sami zase. Zaveda se, da so vztrajnost, trdo delo, zahtevni treningi in odrekanje sestavni del uspeha. ÄŒeprav mu na zaÄ?etku ni bilo najlaĹžje, je po prvih uspehih dobil voljo in tako v strelskem ĹĄportu vztraja ĹĄe danes.

Kako gledate na dosedanjo prehojeno ĹĄportno pot? ÂťVsaka ĹĄportna pot ima svoj cilj, ki si ga ĹĄportnik zastavi. Treba je trdo delati in biti poĹĄten do sebe in drugih, Ä?e ĹželiĹĄ uspeti. Tudi pri meni je bilo podobno. Leta 2003 sem se v prometni nesreÄ?i poĹĄkodoval, postal tetraplegik in se po vsej bolniĹĄki poti in rehabilitacijah odloÄ?il postati ĹĄportnik, saj se zavedam, da ĹĄport v Ĺživljenju pomaga ljudem ostati aktiven, tako telesno kot umsko. Zato sem se leta 2007 zaÄ?el ukvarjati s streljanjem z zraÄ?nim oroĹžjem in se vÄ?lanil v Strelsko druĹĄtvo MroĹž.

Na zaÄ?etku ni bilo najlaĹžje, a ko so se zaÄ?eli kazati prvi rezultati in uspehi, sem dobil tudi voljo za trening in tako mi uspeva, da vztrajam ĹĄe danes.ÂŤ Gre za zelo zahteven ĹĄport. Ali tudi ĹĄportno streljanje lahko postane strast?

epidemioloĹĄkih razmer v drĹžavi. A pripravljeni bodo.

Na Rogli kupili 25 zasneĹževalnih naprav

Na enem najveÄ?jih slovenskih smuÄ?iĹĄÄ?, SmuÄ?arskem centru Rogla, so prav tako optimistiÄ?ni in za zaÄ?etek zimske sezone v polni pripravljenosti. Trenutno so v predprodaji smuÄ?arske vozovnice, oblikovali pa so tudi Ĺže ĹĄtevilne smuÄ?arske pakete in upajo na najboljĹĄe. To smuÄ?iĹĄÄ?e beleĹži letno okoli 200 tisoÄ? smuÄ?arjev, razprostira se na viĹĄini 1517 metrov in razpolaga z dvema sedeĹžnicama in enajstimi vleÄ?nicami. Ĺ˝e doslej so imeli zelo sodoben sistem za tehniÄ?no zasneĹževanje. Za to sezono so ga nadgradili z nakupom 25 zasneĹževalnih naprav. Prenavljajo tudi enega najbolj priljubljenih smuÄ?arskih barov UniorÄ?ek in

delno tudi hotel Brinje.

Upajo, da se bo epidemioloĹĄko stanje izboljĹĄalo, se pa seveda zavedajo, da bo sezono moĹžno izvesti ob upoĹĄtevanju zelo strogih ukrepov in tudi na to so Ĺže pripravljeni, ukrepe pa bodo prilagajali novim razmeram.

Kljub zmagi z dvoĹĄtevilÄ?no razliko nad povpreÄ?nim italijanskim moĹĄtvom VelenjÄ?ani na pot v Sieno niso odĹĄli na izlet.

PriÄ?akovali so, da se bodo domaÄ?i Ĺželeli predstaviti v drugaÄ?ni luÄ?i. Menili so, da bodo domaÄ?ini sramotni velenjski poraz skuĹĄali nekoliko ublaĹžiti vsaj z igro na zmago. Tudi njihov trener Branko Dumnić je po polomu v Velenju dejal, da bodo poskuĹĄali storiti vse, da se od tekmovanja poslovijo s pozitivnim rezultatom.

Zavedal se je, da je zaostanek iz prve tekme prevelik in bi ga teĹžko nadomestilo tudi veliko boljĹĄe moĹĄtvo od njih. Zato je bila edina njihova (pa tudi ta nestvarna) Ĺželja, da se s svojega zgodovinskega nastopa v pokalu EHF poslovijo vsaj z

Na Kopah dodatno uredili otroĹĄki park

Na Kopah je najpomembnejĹĄa pridobitev nove smuÄ?arske sezone otroĹĄki park. Na smuÄ?iĹĄÄ?u urejajo tudi sanitarije in gradijo dodatna parkiriĹĄÄ?a. Kupili so tudi nov teptalnik snega in zato obljubljajo ĹĄe bolj urejene proge. Upamo, da se bodo epidemioloĹĄke razmere umirile in bodo zimsko sezono lahko speljali. PriÄ?akujejo, da bo vlada med prvimi sprostila dejavnosti na prostem. Seveda se zavedajo, da bo treba zagotavljati đ&#x;”˛ preventivne ukrepe.

zmago. NajbrĹž so tudi upali, da gostje po visoki velenjski prednosti ne bodo igrali na polno. Ĺ˝elje so eno, a resniÄ?nost drugo. Igralci Gorenja so bili tudi na povra-

Pokal EHF, 2. krog – povratna tekma

Z vsemi nagradami in priznanji ste junak sodobnega Ä?asa. Na katere tekmovalne uspehe ste najbolj ponosni? ÂťV vseh letih se je nabralo ogromno tekmovanj. V spominu ostanejo vsa, izpostavijo se

vos

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Dobova 2 (1): izkljuÄ?itve: Gorenje: 10minut, Dobova 6.

EGO Handball Siena – Gorenje 24:29 (13:16)

Gorenje: Panjtar (12 obramb), Husejnović (3 obrambe), Pajt 9, A. KavÄ?iÄ? 6, SokoliÄ? 5, GrmĹĄek 3, Tajnik 2, DrobeĹž 2, Mlivić 1, Velić 1, MiklavÄ?iÄ?, Predović, M. KavÄ?iÄ?; pomoÄ?nik trenerja: Benjamin ZbiÄ?ajnik.

Sedemmetrovke: Siena 1 (0), Gorenje 4 (1); izkljuÄ?itve: Siena 8 minut, Gorenje 2.

Liga NLB, 5. krog (zaostala tekma) Gorenje – Dobova 34:21 (16:10)

Gorenje: Panjtar (6 obramb), Taletović (7 obramb), Tajnik 7, M. KavÄ?iÄ? 7, SokoliÄ? 6, A. KavÄ?iÄ? 6, Pajt 4, Komar 2, MiklavÄ?iÄ? 1, Mlivić 1, DrobeĹž, GrmĹĄek, Predović, Velić. PomoÄ?nik trenerja: Benjamin ZbiÄ?ajnik.

Liga NLB, 10. krog Drugi rezultati: Riko Ribnica - Maribor Branik 22:28 (13:15), Dobova - Slovenj Gradec 2011 29:30 (12:16), Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan 25:21 (13:10), Jeruzalem OrmoĹž - aLjubljana 32:28 (13:13).

Prestavljeno: Koper - Urbanscape Loka, Krka - Butan plin Izola, Celje Pivovarna Laťko – Gorenje; vnaprej igrana tekma 11. kroga: Butan Plin Izola - Celje Pivovarna Laťko 21:39 (11:16).

Vrstni red: 1. Celje 9 tekem - 18 toÄ?k, 2. Trimo 8 – 16, 3. Gorenje 8 – 14, 4. Jeruzalem OrmoĹž 8 – 10, 5. Slovenj Gradec 2011 8 – 10, 6. Maribor 7 – 8, 7. Ribnica 9 – 8, 8. Koper 7 – 6, 9. Loka 5 – 4, 10.

Slovan 9 – 4, 11. Dobova 9 – 4, 12. Ljubljana 7 – 3, 13. Izola 8 – 3, 14. Krka 8 – 2.

FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek, Ä?lan Strelskega kluba MroĹž iz Velenja, tudi kot Ĺ portnik leta 2019 dokazuje, da znamo videti in prisluhniti doseĹžkom naĹĄih ĹĄportnikov. kvoto za nastop na prihajajoÄ?ih paraolimpijskih igrah v Tokiu, vendar vsi vemo, da je situacija letos zelo nepredvidljiva. Veselili smo se tekmovanja, se prizadev-

â?ą

NajuspeĹĄnejĹĄi paraolimpijec je Ĺ portnik leta med invalidi postal Ĺže velikokrat, nazadnje leta 2019, prav tako Ĺ portnik invalid leta v mestni obÄ?ini Velenje.

ÂťStreljanje je zahteven ĹĄport, kar se tiÄ?e koncentracije, psihologije, samozaupanja, samodiscipline. Vedno sam govoril, niÄ? ne pomenijo besede, Ä?e ne spregovorijo dejanja.ÂŤ

najveÄ?ja: kot so olimpijske in paraolimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva. Nekako mi uspeva, da se na vseh najveÄ?jih tekmovanjih uvrĹĄÄ?am med dobitnike medalj, v posamezni in ekipni konkurenci. Dokazal sem se s svetovnim rekordom, ki sem ga dosegel leta 2012 v TurÄ?iji (gre

đ&#x;”˛

TAKO so igrali

Ĺ port pomaga ljudem ostati aktiven, telesno in umsko dejaven

ÂťNekako Ĺživim s ĹĄportom in streljanjem, kar me je pripeljalo do tega, da sem postal laÄ?en uspehov in dobrih rezultatov, saj tako dokazujem sebi in drugim, da znam in zmorem. Ponosen sem na to, da delam poĹĄteno in kvalitetno. Streljanje je zahtevna ĹĄportna panoga, saj gre za specifiÄ?en ĹĄport, v katerem se zdruĹži veÄ? vrlin. Biti je treba mentalno moÄ?an, telo mora biti v dobri kondiciji, da zdrĹži vse napore. ÄŒe telo ni v pravi kondiciji, tudi glava ne more biti v pravem poloĹžaju. V kljuÄ?nem trenutku moraĹĄ odmisliti tudi vse moteÄ?e dejavnike.ÂŤ

tni temi za razred boljĹĄi.

Tekmo so vzeli zelo resno.

DomaÄ?i so sicer prvi zadeli, to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo. Nato so gostje nekajkrat povedli s ĹĄtirimi goli razlike, na odmor odĹĄli s tremi, tekmo pa na koncu sklenili s petimi goli prednosti. UpoĹĄtevajoÄ? velenjski dvoboj je njihova prednost znaĹĄala sedemnajst golov. DomaÄ?i so dokonÄ?no spoznali, da je nasprotnik paÄ? enostavno premoÄ?an zanje, VelenjÄ?ani pa so po priÄ?akovanju napredovali v 3. krog tega novega evropskega pokala.

Tudi v Italiji je moĹĄtvo vodil pomoÄ?nik Benjamin ZbiÄ?ajnik, saj je prvi trener Zoran JoviÄ?ić zaradi okuĹžbe z novim koronavirusom v domaÄ?i karanteni.

za absolutni svetovni rekord z zraÄ?no puĹĄko), osvojil sem dve paraolimpijski medalji, postal evropski prvak, imam medaljo s svetovnega prvenstva. Nisem se ĹĄe ustavil, nas je pa ustavila epidemija. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstraliji sem kot dobitnik medalje izpolnil tudi

no pripravljali in trdo delali, Ĺžal so bila vsa tekmovanja za paraĹĄportnike odpovedana. Odpovedano je bilo evropsko prvenstvo, ki je bilo predvideno v Sloveniji, odpovedani so vsi svetovni pokali. Vseeno pridno treniram, da obdrĹžim dober obÄ?utek, pripravljenost in kondicijo. Vsi skupaj upamo, da se bo situacija po svetu kmalu umirila in se bodo

tekmovanja zaÄ?ela vraÄ?ati, da bo tudi izvedba olimpijade prihodnje leto v Tokiu uresniÄ?ljiva.

Treba je delati in biti pripravljen, vendar je teĹžko, ker smo v tako negotovih Ä?asih in nihÄ?e ne ve, kako in kaj.ÂŤ Ali je strelski ĹĄport mladim zanimiv? ÂťMladi nadobudneĹži so zvedavi v marsikaterem ĹĄportu. Vendar je tako, ko je treba zaÄ?eti trdo delati, marsikdo preneha,.

Vsi vemo, da so mlajĹĄi generaciji zanimive Ĺžoge in ekipni ĹĄporti, pri katerih se lahko mladi druĹžijo, so lahko malo glasnejĹĄi in bolj razigrani. Pri strelskem ĹĄportu pa je potrebno biti zelo discipliniran in umirjen ter spoĹĄtovati red in disciplino. OsnovnoĹĄolci radi prihajajo na streliĹĄÄ?e, se preizkusijo in spoznavajo ĹĄport, v kasnejĹĄih letih se zanimanje precej zmanjĹĄa. Zato smo ĹĄe posebej ponosni na posodobljeno streliĹĄÄ?e, saj gre tehnologija tudi v strelskem ĹĄportu naprej. Brez elektronskih tarÄ? ni veÄ? moĹžno izvajati treningov in sodobnih tekmovanj. Tudi Velenje je letos dobilo krasen ĹĄportni objekt, kar je korak naprej, da se bodo mogoÄ?e tudi mlajĹĄe generacije zaÄ?ele ukvarjati s strelskim ĹĄportom in jih bo posodobitev pritegnila k predanemu delu in dobrim rezultatom.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Naš čas, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.30 10.35 10.40 10.50 11.05 11.15 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.40 15.10 15.40 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 00.35 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Lojzek in mavrična vila Pujsa Pepa, Izlet na Luno, 3. sez.

Sara in Raček, Dvojice Tilka in prijatelji, Tilkina restavracija, Kalimero, Petrčkove školjke Zmajči zmaj, Igre Čarobnega gozda Mulčki, V trdi šoli življenja Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20 . stoletja, Znanstveniki, britanska dok. serija Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Naš apetit, oddaja o znanosti Na kratko, Samooskrba Dinotačke, Kar je posnemalo Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dok. oddaja Ugriznimo znanost, Naš apetit, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.00 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Velike bolezni 10.25 Začnimo znova, Anže zaljubljen v Svetlano, slovenska nanizanka, 2. sez.

11.00 Dobro jutro 13.15 Profil, Vlado Kreslin 14.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 15.50 Na lepše 16.40 Joker, kviz 17.40 Alpsko smučanje - SP, paralelna tekma (Ž), prenos iz Lecha 20.00 Avtomobilnost 20.55 Nogomet - evropska liga, Napoli : Rijeka, 4. kolo, prenos iz Neaplja 22.50 Ambienti 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci 4. kola 00.00 Big band RTS in Uroš Perić Posvetilo Rayu Charlesu 01.05 Videotrak 02.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 11. del Betty v New Yorku, 1. sez., 63. del Lepotica in zver, 1. sez., 12. del Solze v raju, 1. sez., 25. del Solze v raju, 1. sez., 26. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 12. del Šverc komerc, 1. sez., 134. del Betty v New Yorku, 1. sez., 64. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 27. del Solze v raju, 1. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 41. del Šverc komerc, 1. sez., 135. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 8. del Policijska družina, 8. sez., 5. del Vikingi, 6. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: Nasilje v družini 11:15 2802. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 11:45 Videospot dneva 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 18:45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Manca Erenst, klavir, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Lepote sveta: Islandija, 3. del 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Erenst, klavir, GŠ Velenje 21:55 BONTON: Ples 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

26. novembra 2020

Sobota,

27. novembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.35 10.50 11.10 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.50 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.05 00.20 00.45 01.15 01.25 01.35 01.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Lojzek, Lojzek, nariši mi drevo Pujsa Pepa, Dedi na igrišču, 3. sez.

Sara in Raček, Sara in Raček v zabaviščnem parku, Tilka in prijatelji, Veličastni Rompi Kalimero, Dirka s skiroji Vse o Rozi: Ko si nekaj zaželiš Mulčki, Odejica Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20 . stoletja, Slavne osebe iz sveta zabave, britanska dok. serija Prisluhnimo tišini, Diskriminacija gluhih dijakov v rednih šolah Mostovi - Hidak Špasni učitelj, Nogomet, 2. del, nizozemska otroška nanizanka, 1. sez.

Varuška nindža, Kdo si?, nizozemska nadaljevanka za mlade Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, Nagajivi krti, 5. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Kubrick o sebi, francoska dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.20 Videotrak 09.15 Ugriznimo znanost, Naš apetit, oddaja o znanosti 10.05 Dobro jutro 12.25 Nordijsko smučanje - SP smučarski tek, sprint, prenos iz Ruke 14.10 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje 14.55 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 15.20 Klic dobrote, posnetek dobrodelnega koncerta 17.05 Raziskovanje je pustolovščina za um, dok. film 17.45 Alpsko smučanje - SP, paralelna tekma (M) 20.05 Prišel bo dan, danski film 22.00 Zadnja beseda!

22.50 Videotrak 23.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.05 22.45 22.50 00.35 02.15 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara , serija Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 12. del Betty v New Yorku, 1. sez., 64. del Lepotica in zver, 1. sez., 13. del Solze v raju, 1. sez., 27. del Solze v raju, 1. sez., 28. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 13. del Šverc komerc, 1. sez., 135. del Betty v New Yorku, 1. sez., 65. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 29. del Solze v raju, 1. sez., 30. del 24UR vreme 24UR Gospodični v getu, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Zvezdnati božič, kanadski film Življenje v hipu, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zdravo srce 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:25 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:45 Spoznajmo jih ... Manca Ernst, Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Polarne dežele 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Manca Ernst, Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Nedelja,

28. novembra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: V trgovini 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi kozoroga 07.15 Lili in Čarni zaliv, Kap kap kap, 2. sez.

07.20 Ava, Riko, Teo, Pravi zaklad 07.30 Kalimero, Kalimero, kralj bendža 07.40 Hej, hej, Šapice!, Vzhajajoča zvezda, 1. sez.

07.50 Knjiga o džungli, V pasti, 1. sez.

08.00 Z kot Zofka 08.25 Ribič Pepe, Bakterije 08.45 Firbcologi, O zobobolu, največjih glodavcih in pogozdovanju, 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Breg pri Ptuju in OŠ Leskovec pri Krškem 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.45 Osvežilna fronta, Fetiši, oddaja za mladostnike 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja 14.05 Raziskovanje je pustolovščina za um, dok. film 15.05 Sedem svetov - en planet, Avstralija, koprodukcijska dok. serija 16.00 Slovenski magazin 16.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Pripovedke 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka 22.20 Poročila 22.30 Šport 22.40 Vreme 22.45 Sedmi pečat: Med policami, nemški film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 01.35 Sobotni dnevnikov izbor 01.45 Utrip 02.00 Šport 02.10 Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 07.00 08.55 09.35 10.55 12.40 14.00 16.25 18.20 20.05 21.55 22.55 00.05 01.05

Info kanal Pričevalci, Stanislav Kosič Avtomobilnost Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek - 10 km (Ž), klasično Biatlon - SP, posamična tekma (M) Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek - 15 km (M), klasično Nogomet - državno prvenstvo, Mura : Koper, 14. kolo Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M) Biatlon - SP, posamična tekma (Ž) Knjigarna, angleški film Zvezdana Bowrain & Drago Ivanuša, 1. del koncerta Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.10 08.25 08.55 09.10 09.35 10.00 10.30 10.55 11.25 11.55 13.40 13.55 15.40 15.55 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Polona ga žge Polona ga žge Zvezdnati božič, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Krudovi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Guru, ameriški film Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, ameriški film 01.45 Zvoki noči

08:30 8:55 09:00 09:40 11:10 11:15 11:40 12:10 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 21:20 21:25 22:00 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Nosku se zgodi čudež, pravljica Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Unterlechner, klavir, GŠ Velenje Dotiki gora: Porezen Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2803. VTV magazin Romano Glauso, koncert romske glasbe, Lendava 2020 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Parni Valjak in njihovih 25 let, posnetek koncerta v Velenju, 2011 Popotniške razglednice: Polarne dežele Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

29. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.55 22.05 22.15 22.20 23.45 23.50 00.20 00.35 00.45 01.00 01.10

Milan, Polet Mandi, Najboljši rolkar, 3. sez.

Jurij in Pavel, Robot Živživalice, Trnkarica Niko, Poslušajte me Mucika, Žažijeva gora Svetovalka Hana, Za vse je prostor Čarli in Lola, Pač ne maram pajkov, 1. sez.

Trobka in Skok, Sladek kot med Pujsa Pepa, Gozdna pot, 2. sez.

Kalimero, Na smrt prestrašeni Šola za pošasti, Zobek se maje, 1. sez.

Dinotačke, Kar je odgovarjalo Zmedi gre v Zakajzato, Novo življenje, 1. sez.

Ernest in Celestinca, Boltež, kje si?

Erika, Uganka o odtočni pošasti, 1. sez.

Piknik s torto, Triksi Bacek Jon, Orjak Timi, 2. sez. Špasni učitelj, Nogomet, 3. del, nizozemska otroška nanizanka, 1. sez.

Sveta maša, prenos iz mariborske, stolnice Rimske počitnice s Catherine, Razkošne jedi, oddaja o kuhanju Ozare Obzorja duha, Advent v Rimu Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Pepelko v Zlatem gradu, norveški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Šola za pošasti, Medicinska sestra, 1. sez.

Mali Timotej, Velikanski mehurčki Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka Intervju Poročila Šport Vreme Še vedno sem živ, ameriški dok. film Spogledljiva klasika ... Čelo v zrcalu senc in plesa (F. Gulda, Cadenza) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.45 Duhovni utrip 07.00 Ugriznimo znanost, Naš apetit, oddaja o znanosti 07.25 Premagajmo covid 19 07.55 38. festival tamburašev in Kulturno društvo Vipavski tamburaši, Tamburjaši, mandolinistov Slovenije 08.25 J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu (Komorni ansambel Slovenicum in Uroš Lajovic) 08.45 Začnimo znova, Zamišljeni bolnik, 2. sez., 09.20 Začnimo znova, Anže zaljubljen v Svetlano, 2. sez.

09.50 Začnimo znova, Ukaželjni Toni, 2. sez.

10.25 Biatlon - SP, sprint (M) 11.45 Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek - 10 km zasledovalno (Ž), prosto 12.45 Ambienti 13.35 Biatlon - SP, sprint (Ž) 14.55 Dan svetovnega rekorda: 5.00 0 m (Ž) 15.25 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M) 17.20 V nogometnem mehurčku, športni film 17.55 Odpotovanja, Japonska: Prihodnost, potopis, 1. sez.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem svetov - en planet, Evropa, koprodukcijska dok. serija 20.55 Duran Duran: Nekaj morate vedeti, britanski dok. film 21.55 Vikend paket 23.20 Zvezdana 00.10 Kaj dogaja?

00.45 Videotrak 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 12.00 12.15 14.00 14.15 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 00.00 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

12 kužkov do božiča, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Nevarno skladišče, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Gospodični v getu, ameriški film Zlati božič, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Beležnica, ameriški film Zlati božič, ameriški film Zvoki noči

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 11:50 13:20 14:10

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2802. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2803. VTV magazin Lepote sveta: Islandija, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Velenjska mladina skozi čas, dokumentarni film Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Erenst, klavir, GŠ Velenje SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zdravo srce Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Manca Ernst, Maj Mirst, klavir, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15:10 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:20

Ponedeljek,

Torek,

30. novembra

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.50 15.30 16.00 16.05 16.10 16.20 16.30 17.00 17.20 17.25 17.30 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.30 00.55 01.25 01.40 01.45 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Advent v Rimu Začnimo znova, Hrbtenica, slovenska nanizanka, 2. sez.

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Zaton antibiotikov, novozelandska dok. oddaja S-prehodi, Sara Terpin Dober dan, Koroška Živživalice, Trnkarica Milan, V mamini službi Šola za pošasti, Medicinska sestra, 1. sez.

Bacek Jon, Orjak Timi, 2. sez.

Ribič Pepe, Bakterije Poročila ob petih Šport Vreme Kulturni vrhovi, Uršlja gora, dok. oddaja Nejko, Nejko ima alergijo Simon, Paradižniki Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj Slavko Osterc in Richard Strauss (Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana in En Shao) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.50 Dobro jutro 13.10 New neighbours - Novi sosedje, Pecivo z višnjami 13.35 Prisluhnimo tišini, Osebna asistenca rešuje tudi življenja, izobraževalno-svetovalna oddaja 14.40 Zadnja beseda!

15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek 16.50 Ljudje in zemlja 17.55 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dok. oddaja 19.00 Nogomet - evropska liga, magazinska oddaja, 5. del 20.00 Odpotovanja, Japonska: Preteklost, potopis, 1. sez.

20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje, dinastije, britanska dok. oddaja 21.45 Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, francoska dok. oddaja 22.45 Kar ostane, kratki igrani film AGRFT 23.05 Anja ganja, kratki igrani film AGRFT 23.25 Nimaš pojma, kratka TV-igra AGRFT 00.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.25 10.15 11.25 12.20 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.55 23.10 23.25 23.45 00.40 01.35 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Maša in medved, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 13. del Betty v New Yorku, 1. sez., 65. del Lepotica in zver, 1. sez., 14. del Solze v raju, 1. sez., 29. del Solze v raju, 1. sez., 30. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 14. del Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 66. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 31. del Solze v raju, 1. sez., 32. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 42. del Šverc komerc, 1. sez., 136. del 24UR zvečer Lp, Lena, 1. sez., 1. del Lp, Lena, 1. sez., 2. del Lp, Lena, 1. sez., 3. del Lp, Lena, 1. sez., 4. del Policijska družina, 8. sez., 6. del Vikingi, 6. sez., 7. del, 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2803. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del 18:35 Spoznajmo jih ... Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Sreda,

1. decembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.20 15.50 16.00 16.05 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.05 00.45 01.10 01.40 01.55 02.00 02.05

04.00 10.50 11.50 14.25 14.50 15.45 16.45 17.55 20.00

21.20 22.10 23.05 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetni raj Začnimo znova, Tak isti Toni, slovenska nanizanka, 2. sez.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20. stoletja, Aktivisti, britanska dok. serija Duhovni utrip Kanape - Kanape, oddaja za mlade Lili in Čarni zaliv, Domači svetilnik, 2. sez.

Oblakov kruhek, Zbirka Knjiga o džungli, V pasti, 1. sez.

Firbcologi, O zobobolu, največjih glodavcih in pogozdovanju, Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, Kalimero, kralj bendža Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Joker, kviz Pred vrati pekla: Mehika ženske brez, imena, španska dok. oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Vladimir Pregelj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dok. film Joker, kviz Ženska, 1. del, dok. film Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj Ambasador znanosti ter Puhovih nagrad in Puhovih priznanj 2020 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 1. sez.

NaGlas!

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Maša in medved, ris.

Maša in medved: Glasbeni spoti, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 14. del Betty v New Yorku, 1. sez., 66. del Lepotica in zver, 1. sez., 15. del Solze v raju, 1. sez., 31. del Solze v raju, 1. sez., 32. del TV prodaja Komisar Rex, 2. sez., 15. del Šverc komerc, 1. sez., 136. del Betty v New Yorku, 1. sez., 67. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 33. del Solze v raju, 1. sez., 34. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 43. del Šverc komerc, 1. sez., 137. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 7. del Vikingi, 6. sez., 8. del, 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:25 Spoznajmo jih ... Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 18:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2804. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Gorovje Tauros in Kapadokija 20:50 Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje 21:20 Romano Glauso, koncert romske glasbe, Lendava 2020 22:10 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

2. decembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.30 15.40 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.25 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Premagajmo covid 19 Začnimo znova, Johhany v redni službi, slovenska nanizanka, 2. sez.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20 . stoletja, Športniki, britanska dok. serija Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Breg pri Ptuju in OŠ Leskovec pri Krškem Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Dominik Smole: Antigona Zmedi gre v Zakajzato, Življenjsko okolje, , 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Praznina, nemški film Dva ena, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 11.25 Dobro jutro 13.45 Beethoven 25 0: Missa solemnis - Orkester Slovenske filharmonije, Rita Cullis, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Peter Likar, Slovenski 15.25 Ambienti 16.10 Vikend paket 17.45 Ženska, 2. del dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Beethoven 25 0: Beethovnova Deveta, simfonija za ves svet, glasbena dok. oddaja 21.10 Moje mnenje 22.00 Iz pozabe (III.) britanska nadaljevanka, 3. sez.

22.55 Prideš z nočjo, dok. film 23.45 Videotrak 00.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Maša in medved: Glasbeni spoti, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 2. sez., 15. del Betty v New Yorku, 1. sez., 67. del Lepotica in zver, 1. sez., 16. del Solze v raju, 1. sez., 33. del Solze v raju, 1. sez., 34. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 1. del Šverc komerc, 1. sez., 137. del Betty v New Yorku, 1. sez., 68. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 35. del Solze v raju, 1. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 44. del Šverc komerc, 1. sez., 138. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 9. del Policijska družina, 8. sez., 8. del Vikingi, 6. sez., 9. del, 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2804. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Turističnega društva Žalec 18:35 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pingvinčkova pošta, pravljica 18:50 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 19:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:25 Videospot dneva 19:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 17

UTRIP

26. novembra 2020

17

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Svet v meni Vsak med nami tvori svoj svet. Svet, v katerem so zapisane vse naĹĄe resnice, pogledi, misli. Trditi, da je moj svet napaÄ?en, je enako kot trditi, da je dan noÄ? in noÄ? dan. So dejstva, ki so preprosto resniÄ?na. Res pa je, da moja realnost ni enaka tvoji in tvoja ne moji. Da se moja resnica odraĹža drugaÄ?e kot tvoja, a zato ni ĹĄe niÄ? majn resniÄ?na.

Da dojemava stvari drugaÄ?e, Ä?eprav lahko zreva v enako stvar. Bereva enake vrstice, a v naju vzbudijo razliÄ?na obÄ?utja. Ljubiva, a ljubiva razliÄ?no, Ä?eprav lahko oba na enak naÄ?in definirava ali zapiĹĄeva besedo ljubezen. Oba vzgajava otroke, oba jih imava neskonÄ?no rada, jih nahraniva, obleÄ?eva, uÄ?iva, se z njimi igrava. A zato najini otroci ne bodo enaki. Vsak bo imel svoj svet. Svojo resnico. Svoje poglede.

Zavedati se morava, da svet v meni ne ogroĹža tvojega, lahko pa se zgodi, da ga

ne razume. Kar je lahko v redu, dokler ga spoĹĄtuje. Se spomniĹĄ verza Âťle Ä?evlje sodi naj kopitarÂŤ? VeÄ?krat bi se morali spomniti nanj. Kot na tistega pregovora Âťnajprej pometi pred svojim pragomÂŤ. Tako preveÄ?krat Ĺživimo Ä?isto navzven. Oziramo se za drugimi, razmiĹĄljamo o drugih, govorimo o drugih. Kaj pa svet v meni? ÄŒe bi bil svet v meni zadnja roĹža na tem svetu, zaradi katere lahko ĹĄe sploh dihamo, kam bi zrl tvoj ali moj pogled? PrepriÄ?ana sem, da bi v tem primeru dan in noÄ? skrbeli za to roĹžo, ki v tem primeru simboliÄ?no ponazarja moj / tvoj svet. Ne bi dopustili, da se jo rani, da izgine. Verjamem, da bi ji, Ä?e bi verjeli, da ji pomaga, peli ves Ä?as, jo ljubkovali, opogumljali, ji namenjali neskonÄ?no minut svojega Ä?asa in svoje neĹžne ljubezni.

In ta roŞa – moj / tvoj svet – bi Şarela kot ťe nikoli prej. Razumeli bi, da je moj svet

SOCIALNI podlistek

Korona je naporna Veliko ljudi ne verjame v virus Covid-19, ampak jaz pravim, da stroka Ĺže ve, kaj je res in kaj ni.

Stari pregovor pravi ÂťBolje prepreÄ?iti, kot pa potem ĹĄkodo popravljati.ÂŤ Veliko ljudi je Ĺže vidno spremenjenih – psihiÄ?no, duĹĄevno. Nestrpnost in pogovor o epidemiji ljudi deli. Ne samo zato, ker moramo drĹžati razdaljo med nami in zaradi osamitve, tudi govorjenje o koronavirusu je prisotno ves Ä?as.

So ljudje, ki so Ĺže tako ali tako bolni, potem pa ĹĄe Âťcovid strahÂŤ, in so ljudje, ki jim gre, po domaÄ?e poveda-

od 27. 11. do 3. 12.

- Velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odloÄ?bo o ustanovitvi zavoda Dom kulture Velenje, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvorano; - leta 1903 se je 28. novembra v PleĹĄivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskani ljudski godec v Ĺ aleĹĄki dolini; umrl je 12. julija 1975; - 28. novembra 1919 se je v Ljubljani rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Velenju Miran Topolovec; umrl je 12. septembra 1987 v TopolĹĄici; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje obÄ?inske uprave; - 28. novembra 1974 so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo

Postanite naroÄ?nik

no, vse skupaj na Ĺživce. Zakaj? PoÄ?utijo se, ko da so nasilno izolirani. A je res koronavirus kriv za vse? Seveda, Ä?e pa morajo mediji objavljati samo ĹĄtevilke na novo obolelih in smrti zaradi tega. • Korona je naporna, ker sem veÄ? sam s sabo in imam veÄ? Ä?asa za razmiĹĄljati o negativnih stvareh. • Korona je naporna, ker se osamljamo. • Korona je naporna, ker nas v dnevnem centru ne more biti veÄ? hkrati. • Korona je naporna, ker se ne mo-

tovarno keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic; - 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaĹĄkega doma; - po smrti ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra 1999 v Ĺ oĹĄtanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za Ĺžupana; v drugi krog sta se z najveÄ? glasovi uvrstila Darko Menih in Milan KopuĹĄar, ki je z zmago v drugem krogu postal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom poÄ?itka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. JoĹže Vugrinec, ki je mladost preĹživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje zaÄ?ela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem srediĹĄÄ?u Velenja nadvse sveÄ?ano odprli

enako pomemben kot tvoj. Da so v mojem svetu prav tako izzivi kot v tvojem. Moj svet bi sprejemal tvojega in tvoj mojega. Zgodila bi se Ä?arovnija. Si predstavljaĹĄ? Koliko veÄ? razumevanja, dopuĹĄÄ?anja, besed, ki bi bile sliĹĄane. Koliko soÄ?utja bi si lahko namenila takrat?

Verjamem, da se to lahko zgodi. Pa ti?

VerjameĹĄ, da sta si lahko najina svetova najboljĹĄa prijatelja, najveÄ?ja zaveznika. VeĹĄ, ni potrebe da nas razliÄ?nost razdvaja, nas loÄ?i. RazliÄ?nost je lahko idealna priloĹžnost za nova uÄ?enja, rast. Kako velik bi ob tem postajal moj svet. Se veseliĹĄ te poti?

Ne pozabi. Vse je globje, kot se zdi, vsak odnos v nas nekaj krepi. Nismo zgolj obraz, ki ga vidiĹĄ, za njim se skriva veliko veÄ?.

Nisem zgolj izgovorjena beseda, saj s temi mnogokrat ne moremo ali ne znamo povedati dovolj. Sem veliko veÄ?. Prav tako si tudi ti. đ&#x;”˛

Renata P. Knez, Druťtvo SŽM

Fran Korun KoĹželjski (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolniĹĄnici TopolĹĄica predali namenu preurejeno zgradbo Planike; - 30. novembra 1851 se je v Negovi rodil literat in duhovnik Andrej Fekonja; 1899 se je upokojil kot Ĺžupnik v BuÄ?ah in se nato preselil v Ĺ oĹĄtanj, kjer je tudi umrl; za tukajĹĄnjo lokalno zgodovino so pomembni njegovi Ä?lanki, ki so z naslovom Celje in okolica izhajali v Domu in svetu; umrl je 17. oktobra 1920 v Ĺ oĹĄtanju; - 1. decembra 1935 je v Ĺ aleku umrl slovenski kompo-

Pazite, da ne boste preveÄ? dovzetni za negativne energije drugih ljudi, saj se lahko hitro prenesejo tudi na vas in vaĹĄe dojemanje sveta. V sluĹžbi vam bo najbolj ustrezalo individualno delo, prav tako pri ĹĄtudiju. V zadnjem Ä?asu ste imeli kar nekaj nesoglasij s sodelavci in nadrejenimi, zato boste najbolj sreÄ?ni, Ä?e vas bodo vsi pustili pri miru. Ne pustite stresu, da bi vam priĹĄel do Ĺživega. Svoje misli in poÄ?utje poskuĹĄajte umiriti z razliÄ?nimi tehnikami sproĹĄÄ?anja in preĹživljanjem prostega Ä?asa v naravi. Posvetite se sebi in kmalu se boste poÄ?utili bolje. FiziÄ?no pa vam ne bo manjkalo prav niÄ?, torej lahko reÄ?emo, da boste zdravi.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Ob popoldnevih in veÄ?erih se boste ves Ä?as posveÄ?ali svojemu partnerju, on pa vam bo ljubezen in pozornost vraÄ?al v enakem obsegu. Ker znate obÄ?asno biti tudi pretirano posesivni, pazite, da ga ne boste zaÄ?eli duĹĄiti. Zavedati se morate, da partner potrebuje tudi nekaj Ä?asa zase, Ä?eprav vas neizmerno ljubi. Lotite se kakĹĄnega individualnega hobija, ki ste ga v preteklosti oboĹževali, v zadnjem Ä?asu pa ste nanj Ä?isto pozabili. Odpravite se tudi na kakĹĄen sprehod v naravo in preberite kakĹĄno dobro knjigo. S tem boste partnerju pokazali, da se znate tudi sami zamotiti in niste popolnoma odvisni od njegove druĹžbe.

DvojÄ?ka,, 21. 5. – 21. 6.

DvojÄ?ka predstavljata najbolj druĹžabno znamenje in trenutna situacija, ko je druĹženje s prijatelji in sodelavci prepovedano, vam zagotovo ni pisana na koĹžo.

PogreĹĄate sproĹĄÄ?ene klepete ob kavici in druĹžabne dogodke, ki se jih sicer zelo radi udeleĹžujete. Svojo energijo poskuĹĄajte usmeriti drugam, saj sedaj ni pravi Ä?as za sanjarjenje o zabavah, druĹženjih in potovanjih. Raje se odloÄ?ite za kakĹĄno novo izobraĹževanje ali pa se udeleĹžite spletnega teÄ?aja, ki vas Ĺže dolgo Ä?asa mika. ÄŒe se boste osredotoÄ?ili na pridobivanje novih znanj, bodo prvi rezultati vaĹĄega dela vidni Ĺže zelo kmalu. Pa tudi dolgÄ?as vam ne bo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Poleg vaĹĄe samozavesti Ĺže nekaj Ä?asa raste tudi vaĹĄa Ĺželja po bolj harmoniÄ?nem razmerju z vaĹĄim partnerjem. Tisti, ki s trenutnim ljubezenskim razmerjem Ĺže dlje Ä?asa niste zadovoljni, boste konÄ?no spoznali, da se vaĹĄ partner Ĺžal ne bo Ä?udeĹžno spremenil. S tem se poskuĹĄajte sprijazniti in ga sprejeti takĹĄnega, kot je. Z iskrenim pogovorom in potrpeĹžljivostjo bosta morda spet naĹĄla skupno pot. ÄŒe pa vidite, da se situacije nikakor ne da izboljĹĄati, raje prekinite trenutno razmerje in poiĹĄÄ?ite partnerja, ki vam bo bolj ustrezal. NajslabĹĄa stvar, ki jo lahko naredite, je vztrajanje v razmerju s Ä?lovekom, s katerim ne vidite skupne prihodnosti.

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

rem gibati povsod, kjer bi Ĺželel. • Korona je naporna, ker me je strah okuĹžbe. • Korona je naporna, ker mi uniÄ?uje druĹžabno Ĺživljenje. • Korona je naporna, ker te Ĺže vsak kar Ä?udno pogleda, Ä?e kihneĹĄ ali zakaĹĄljaĹĄ. • Korona je naporna, ker ni veÄ? nobenih kulturnih, ĹĄportnih dogodkov, ki bi se jih lahko udeleĹžila. • Korona je naporna, ker skoraj ne moreĹĄ do zdravnika. • Korona je naporna, ker praznikov ne moremo obeleĹžiti tako, kot smo jih prej. • Korona je naporna, ker ne moreĹĄ raÄ?unati na javni prevoz.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

• Korona je naporna, ker ne moreť ven na kavico. • Korona je naporna, ker moram biti ob 21. uri Şe doma.

Ampak mi se ne damo!

Kot so morali prestati ĹĄpansko gripo Ĺže naĹĄi predniki, bomo tudi valjda s to tehnologijo, ki jo imamo danes, uspeli zajeziti virus.

Zato se potrudimo vsi skupaj in bodimo strpni, da nam bo kasneje lepĹĄe in boljĹĄe!

Pa zdravja Ĺželimo vsem! đ&#x;”˛ Uporabniki programa Dnevni center Ĺ ent Velenje

nist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun KoĹželjski; - decembra leta 1956 je DruĹĄtvo rudarskih inĹženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniĹĄkega muzeja v Velenju; s podpisom sveÄ?ane listine je bil Muzej slovenskega premogovniĹĄtva ustanovljen 3. novembra 1957, za sedeĹž novega muzeja pa so doloÄ?ili Velenjski grad; - 2. grudna 1998, ko so v KnjiĹžnici Velenje predstavili knjigo Vlada VrbiÄ?a ZaleĹĄÄ?anski portreti, je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - 3. decembra 1928 se je rodil znani ĹĄaleĹĄki alpinist DuĹĄan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja; - 3. decembra 1947 se je v Velenju rodil gospodarstvenik in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Andrej GrebenĹĄek; - v zaÄ?etku decembra leta 1975 so zaÄ?eli vrtati predor pod gradom Ĺ alek. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V ospredje vaĹĄih misli bo ponovno stopilo poslovno podroÄ?je, na katerem Ĺže nekaj Ä?asa stagnirate. Ker se niÄ? nikamor ne premakne v zvezi s financami in boljĹĄim delovnim mestom, ste tudi na sploĹĄno zelo raztreseni. Za nove uspehe in doseganje vaĹĄih ciljev se boste morali potruditi z dejanji in ne samo z razmiĹĄljanjem o tem, kaj bi lahko izboljĹĄali. Morda boste dobili obÄ?utek, da vam ne bo uspelo ali da vam zmanjkuje motivacije za doseganje ciljev. Temu obÄ?utku se ne smete prepustiti in Ä?im prej zaÄ?nite izvajati projekt, ki ga Ĺže nekaj Ä?asa odlaĹĄate. Dobro delo se vam bo hitro obrestovalo.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ĺ˝elite si veÄ?je spremembe v svojem Ĺživljenju, zato tudi vidite veÄ?ji smisel v sluĹženju dodatnega denarja. ÄŒe razmiĹĄljate o selitvi v novo stanovanje ali hiĹĄo, raje poÄ?akajte, dokler se vaĹĄe finanÄ?no stanje ne bo obrnilo obÄ?utno na bolje. Z nekaj truda in dodatnega dela vam bo zagotovo uspelo, ampak ne prehitevajte dogodkov.

Nikamor se vam ne mudi, zato se ne spuĹĄÄ?ajte v nepremiĹĄljene investicije. ÄŒe se boste brezglavo zapodili v veÄ?ji nakup, vas namreÄ? v prihodnosti Ä?aka neĹĄteto ovir, ki jih boste morali odpraviti. Sami veste, da dodaten stres vedno naÄ?ne tudi vaĹĄe zdravje, zato se temu poskuĹĄajte izogniti na dolgi rok.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Prosti Ä?as boste preĹživljali v druĹžinskem okolju in uĹživali v druĹžbi svojih domaÄ?ih.

Ker so vaĹĄi odnosi zadnje Ä?ase mirni in harmoniÄ?ni, ne boste imeli nobene Ĺželje po druĹženju s prijatelji. Da pa vaĹĄi druĹžinski veÄ?eri ne bodo preveÄ? monotoni, jih popestrite s kakĹĄno novo druĹžabno igro. Ob popoldnevih in prostih dnevih izkoristite preĹživljanje prostega Ä?asa v naravi. Tako boste dobili tudi veÄ? vitamina D, ki vas bo ĹĄÄ?itil pred okuĹžbami. ÄŒeprav bo zunaj precej mrzlo, bodo dnevi ĹĄe nekaj dni sonÄ?ni. Ne pozabite zauĹžiti tudi dovolj zelenjave in sadja. Finance? Ne boste imeli pripomb, saj ste moÄ?no zmanjĹĄali potrebe.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa sanjarite o romantiÄ?ni partnerski zvezi in temu posveÄ?ate preveÄ? svojega Ä?asa, ki pa ga imate res obilo. Ljubezni ne boste naĹĄli na silo. V vaĹĄe Ĺživljenje bo vstopila, ko boste to najmanj priÄ?akovali. Trenutno se raje osredotoÄ?ite na svoje delo in delovne obveznosti, ki jih v zadnjem Ä?asu ne izpolnjujete preveÄ? vestno.

To opaĹžajo tudi vaĹĄi sodelavci. Nekateri od njih komaj Ä?akajo, da se vam bo kje zalomilo in bodo lahko poroÄ?ali nadrejenim o vaĹĄih slabo opravljenih nalogah. Na sreÄ?o pa imate med sodelavci tudi nekaj prijateljev, ki vam bodo z veseljem priskoÄ?ili na pomoÄ?, Ä?e jo boste potrebovali. Zdravje? Strah bo imel le velike oÄ?i, izkazalo se bo, da ni niÄ? resnega.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V zadnjih mesecih vam zdravje ne sluĹži preveÄ? dobro, saj ste kar naprej brez energije, pojavljajo se vam boleÄ?ine, ki jih prej niste poznali. Za boljĹĄe poÄ?utje boste morali narediti pomembne spremembe v svojem Ĺživljenju. Potrebno bo veliko discipline, ki vkljuÄ?uje vsakodnevno gibanje in fiziÄ?ne aktivnosti. Z vami se bo poigrala ĹĄe prebava, zato je odloÄ?ilnega pomena, da poskrbite tudi za zdrav naÄ?in prehranjevanja.

Namesto hitro pripravljene hrane, ki jo zaradi pomanjkanja Ä?asa in tudi lenobe uĹživate preveÄ?krat, si raje pripravite lahke obroke z zdravimi sestavinami. PogreĹĄali boste nekoga, ki ne bo daleÄ?, a bo vseeno nedosegljiv.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ozrli se boste nazaj in se spominjali dogodkov iz preteklosti. V tem obdobju boste bolj obÄ?utljivi, kot ste obiÄ?ajno, prav tako se vam bodo zdeli obÄ?utljivi tudi vsi okoli nas. Zaradi meĹĄanih signalov, ki vam jih zadnje Ä?ase poĹĄilja vaĹĄ partner, boste ĹĄe posebej slabe volje. Morda se bo na vajini poti pojavila ovira iz preteklosti. Najverjetneje bo to oseba, s katero je imel vaĹĄ partner odnos, preden je spoznal vas. Verjemite v najboljĹĄi razplet situacije in ne pustite, da vam teĹžave pridejo do Ĺživega. NauÄ?ite se, da zunanjih situacij ne morete nadzorovati, zato je najbolje, da se jim prepustite. Ĺ e dobro, da boste imeli veliko dela, to vam bo misli odvraÄ?alo od teĹžav doma.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

ÄŒeprav ste se v preteklih mesecih sreÄ?ali z veliko ovirami, ste jih uspeĹĄno premagali.

Ob tem ste pridobili tudi obilo novega znanja in izkuĹĄenj. Na delovnem mestu vas zato Ä?aka veliko pohval, morda tudi kakĹĄna nepriÄ?akovana nagrada. VaĹĄe denarno stanje bo odliÄ?no, prav tako vaĹĄe poÄ?utje. Z denarjem ne boste razsipavali, ampak ga boste preudarno poskusili Ä?im veÄ? dati na stran. Ĺ˝e nekaj Ä?asa si Ĺželite oditi na dolg dopust v oddaljene kraje. Trenutno to seveda ni mogoÄ?e, imejte pa v mislih, da si boste ta dopust lahko privoĹĄÄ?ili takoj, ko se bo situacija z novim virusom umirila in bodo meje spet normalno prehodne.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Samskim se zna v tem tednu konÄ?no nasmehniti sreÄ?a, saj je veliko moĹžnosti, da se boste noro zaljubili. Pazite, da te nove prijetne zgodbe ne pokvarite s svojimi ĹživÄ?nimi in nepremiĹĄljenimi izpadi. Prav tako se poskuĹĄajte odpovedati preteklim grehom, ki so pokvarili vaĹĄa prejĹĄnja razmerja. UÄ?ite se iz napak in jih ne ponavljajte.

Mirna komunikacija bo vaĹĄe najboljĹĄe oroĹžje, zato premiĹĄljeno reagirajte, ko se z vaĹĄo novo simpatijo o nekih stvareh ne boste strinjali. S pozitivnim razmiĹĄljanjem, obnaĹĄanjem in potrpeĹžljivostjo se bodo tudi ostali dogodki, ki vas Ä?akajo v naslednjih dneh, za vse ribe odvili tako, kot si sami Ĺželite. Uspevalo vam bo tudi na prvi pogled nemogoÄ?e.

Naš čas, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

26. novembra 2020

Nagradna križanka »Hiška zdravja Velenje«

RADIO VELENJE

Katja Pevec s.p. Šaleška cesta 21, 3320 Velenje hiska.zdravja@gmail.com Delovni čas: Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 – 16.00 Torek – četrtek: 9.00 – 18.00 Sobota: 9.00 – 12.00 Nedelje in prazniki: zaprto

Tel.: 064 226 966

VSE ZA VAŠE ZDRAVJE NA ENEM MESTU Od lanskega leta so v Hiški zdravja prisotni tudi izdelki Biovis oz. BIOSTILE. Posebnost v Hiški zdravja je ponudba, ki vam 1 x mesečno ponuja brezplačne Bioresonančne preglede, s katerimi ugotovijo kaj v resnici v telesu primanjkuje. S tem se izognemo pretiranemu jemanju raznovrstnih dodatkov.

UKREPAJTE PRAVOČASNO IN OKREPITE IMUNSKI SISTEM NA NARAVEN NAČIN Vitamini in minerali / široka paleta zeliščnih čajev in tinktur / naravna mazila in mila / super živila / prehranski dodatki / knjige za duhovno rast Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hiška zdravja«, najkasneje do ponedeljka 7. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Chrome s podaljšano podporo za Windows 7 Pri podjetju Microsoft so na začetki letošnjega leta po dobrem desetletju dokončno odrekli uradno podporo sicer zelo priljubljenemu operacijskemu sistemu Windows 7. Uporabniki zastarelega sistema so ostali brez varnostnih popravkov, saj je bila brezplačna podpora zanj dokončno odpravljena. To v praksi pomeni, da so uporabniki bolj kot ne izpostavljeni milosti in nemilosti spletnih kriminalcev. Ker prehod na novejši Windows 10 ni ravno poceni, številna podjetja še vedno vztrajajo na operacijskem sistemu Windows 7, čeprav se dobro zavedajo, da bi lahko prej ali slej postali žrtve spletnega kriminala.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

NAROČITE EKOLOŠKO MESO PREKO SPLETA EKO GOVEJE KOCKE

9,50 € cena za 1 kg

GOVEJA KLOBASA 5,75 € ZA KUHANJE cena za 500 g

9,99 € cena za 1 kg Naročila sprejemamo preko spletne trgovine na www.ekodar.si ali po telefonu na 065 557 296 ali 051 362 554.

PETEK, 27. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 29. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 30. novembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 1. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu koncentracije od 16. do 22. novembra PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 16. do 22. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Ker napadalci večino napadov izvedejo z okužbo računalnika pri brskanju po svetovnem spletu, so pri podjetju Google sprejeli odločitev, da podaljšajo podporo za njihov spletnih brskalnik Chrome, ki je namenjen operacijskemu sistemu Windows 7. Podpora bo uporabnikom zastarelega operacijskega sistema zagotovljena vsaj do 15 januarja leta 2022, kar pomeni, da bodo ti relativno varni pred spletnim kriminalom, če bodo za brskanje po spletu uporabljali posodobljeni spletni brskalnik Google Chrome.

Pri podjetju Google so se za podaljšanje podpore za njihov spletni brskalnik Chrome za operacijski sistem Windows 7 odločili predvsem zaradi tega, ker ga podjetja še vedno množično uporabljajo.

Glede na podatke, s katerimi razpolaga podjetje Google, naj bi zastareli operacijski sistem Windows 7 še vedno uporabljalo okoli 22 odstotkov podjetji po vsem svetu. Eden od razlogov za to pa je pandemija, saj podjetjem zaradi upada prodaje in dela zaposlenih od doma še ni uspel popoln prehod na operacijski sistem Windows 10.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 2. decembra

EKO GOVEJE STEGNO

Preko spleta lahko sedaj naročite tudi ostale izdelke iz ponudbe KZ Šaleška dolina.

Pokličite 080 54 54.

Spletni brskalnik Google Chrome bo za Windows 7 podprt še vsaj do 15. januarja leta 2022.

ČETRTEK, 26. novembra

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 16. do 22. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 26. 11. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

26. novembra 2020

mali OGLASI NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE sena, 14 kom silažnih bal in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874

NUDIM

RAZNO

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ZIMSKE gume 225/50 R18 99V, Continental, 6 mm profila, ugodno prodam. Gsm O41 692-995 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 28. 11. in nedeljo, 29 . 11.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro 03 8995 642. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

TELICO, Limuzin, staro 6 mesecev, prodam za 420,00. Gsm: 041 942 898.

TELIČKO Limuzin, težko 220 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

radio velenje com

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

107,8 MHz

Lunine mene

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

lokalne novice

30. novembra, ob 10.30, polna luna (ščip)

SMRTI • Albreht Stanko, roj. 1949, Velenje, Jenkova cesta 11 • Seizović Đurađ, roj. 1944, Velenje, Šercerjeva cesta 9 • Voršič Marijan, roj. 1963, Velenje, Cesta talcev 30 • Tadić Anto, roj. 1952, Velenje, Kajuhova cesta 6 • Lamešić Božo, roj. 1938, Velenje, Koželjskega ulica 7 • Štumpfl Marija, roj. 1937, Velenje, Lipje 7 • Bizjak Ivan, roj. 1930, Šoštanj, Lokovica 14 A • Menih Antonija, roj. 1933, Topolšica, Topolšica 42

Do 8 številk zastonj!

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 20/11/2020 AM  8981 17 50 | 10:36 epp@nascas.si

Oglas_Velenje_138x200.pdf

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • • C

M

Y

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

CM

www.kp-velenje.si

MY

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

CY

CMY

K

ZAHVALA Tiho je zaključil svojo življenjsko pot dragi oče, tast, dedek, pradedek in stric

IVAN BIZJAK

14. 5. 1930 – 14. 11. 2020 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Zahvala bolnišnici Topolšica, gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Usar, pevcem Kamerati, praporščakom, DU Lokovica, častni straži ter članom rudarske godbe.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 11. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Tudi letos je cvetelo Akcijo Velenje, mesto cvetja, so uspeĹĄno privedli do konca in z veseljem ugotovili, da epidemija ni vzela veselja do urejanja okolice Tina Felicijan

Tudi letos so TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in PUP Velenje ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje izvedli tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja na obmoÄ?ju obÄ?ine – Velenje, mesto cvetja. Sicer so eno kategorijo ukinili in prejeli manj prijav, a so kljub razmeram obiskali in ocenili vse lokacije, prve tri v vsaki kategoriji pa nagradili z darilnimi boni podjetja PUP. V tradicionalnem tekmovanju so lahko s svojimi predlogi sodelovali obÄ?ani MOV in lastniki objektov v MOV. Opozorili so lahko na lepo urejeno okolico individualne hiĹĄe ali kmetije ter cvetoÄ?e balkone ali terase tako hiĹĄ kot ostalih objektov: to so stanovanjski bloki, gostinski lokali, gospodarski ali razni javni objekti.

Kategorijo Cvetje v Ä?evljih, s katero spodbujajo urejanje okolice vrtcev in ĹĄol, so letos z ozirom na negotove pogoje za negovanje gred in korit vzgojno-izobraĹževalnih ustanov ukinili. UspeĹĄno pa so izvedli tekmovanje v kategorijah OcvetliÄ?enje balkonov in teras (prejeli so 14 prijav), Urejenost okolic individualnih stanovanjskih objektov (8 prijav), kmetij (3 prijave) in v kategoriji Ostalo, v katero so uvrstili veÄ?stanovanjske objekte in mestna bivalna naselja, gostinske in druge gospodarske lokale ter poleg 7 prijav prejeli tudi dve prijavi vrtcev, ki so uspeli negovati svojo okolico.

ÂťOkrog deset prijav manj smo prejeli Ĺže zaradi ukinjene kategorije Cvetje v Ä?evljih. Prijav je bilo zagotovo manj tudi zato, ker izvajalci nateÄ?aja nismo mogli promovirati akcije kot obiÄ?ajno, torej na raznih poletnih prireditvah, saj so bile te zaradi razmer veÄ?inoma

OdloÄ?itev je bila lahka

Prijave v vseh kategorijah so bile kakovostne, pa vendar so najlepĹĄe urejene in ocvetliÄ?ene lokacije takoj izstopile iz konkurence, poroÄ?a sogovornica. ÂťNekoliko teĹžja je bila razvrstitev v kategoriji balkoni in terase, kajti

ÂťDruĹžina KoĹželj ima vrhunsko urejeno zelenico, premiĹĄljene zasaditve okoli hiĹĄe, urejen zelenjavni vrt v dvignjenih gredah, intimno umeĹĄÄ?en bazen s prekrasnimi zasaditvami v rahlo minimalistiÄ?nem slogu, bujna balkonska korita, ki se barvno povezujejo tudi z zasaditvami v loncih ob hiĹĄi. 'Top' ureditev,ÂŤ ocenjuje komisija akcije Velenje, mesto cvetja.

â?ą

NataĹĄa DolejĹĄi: ÂťKorona kriza je sicer vplivala na ocvetliÄ?enje Velenja, a ne tako drastiÄ?no, da se ne bi mesto tudi letos uvrstilo med najlepĹĄe kraje v Sloveniji.ÂŤ

odpovedane,ÂŤ sklepa predsednica TD Velenje NataĹĄa DolejĹĄi in dodaja, da so se zato morali zanesti na samoiniciativnost tistih, ki radi krasijo okolico svojih domov, in tistih, ki sadove njihovega truda hvaleĹžno opazujejo. ÂťDobili smo namreÄ? prijave lokacij, ki jih Ĺže poznamo, pa tudi veliko novih.

Torej smo z obvestili v Ä?asopisu in na Radiu Velenje ter z objavami na spletu in druĹžbenih omreĹžjih vendarle prodrli med ljudi in jih opogumili za prijavo.ÂŤ

mnogo ocvetliÄ?enih balkonov je bilo precej primerljivih, vseeno pa je bilo jasno, kateri trije izstopajo. Opazovali smo, ali so rastline zdrave, posebno pozorni pa smo bili na pestrost zasaditev.

Torej, ali so v balkonskih koritih zasajene razliÄ?ne vrte rastlin, kar je dodana vrednost zasaditev.

Preverili smo tudi, ali se barve skladajo z okolico, denimo fasado.ÂŤ V kategoriji Individualni stanovanjski objekti si komisija vsako

Tako kot v letih med 2014 in 2017 sta prvo mesto v kategoriji Individualnih stanovanjskih objektov po veÄ?ji prenovi okolice hiĹĄe za Velenjskim gradom, zaradi katere so zelenice in zasaditve potrebovale nekaj Ä?asa, da so se znova okrepile in razbohotile, osvojila MatjaĹž KoĹželj in Ewa Cymer. Veselje do urejanja zunanjega bivalnega okolja je MatjaĹž podedoval po starĹĄih, ki so Ĺživeli v tej hiĹĄi in skrbeli za roĹže na balkonih in v okolici hiĹĄe ter prav tako sodelovali v akciji. ÂťCelo leto urejeno okolje nam ogromno pomeni.

Zasajene roĹže, urejena zelenica in grmovnice so pri nas stalnica. Sam najbolj uĹživam v lepo urejeni zelenici. Okrog hiĹĄe je imamo ogromno in leto ogleda tako izbor zasajenih rastlin kot koncept zasaditev, njihovo negovanost, kondicijo rastlin, nenazadnje pa barvno skladnost celotne okolice. ÂťLahko reÄ?em, da pri izboru zmagovalcev v tej kategoriji poleg izjemno lepih ureditev in tekstur samih zasaditev vsako leto prevaga ureditev zelenice. Tisti, ki imajo

Aktualne razmere v naĹĄi regiji Na petkovi videokonferenci Civilne zaĹĄÄ?ite regijskega ĹĄtaba Zahodne Ĺ tajerske so poveljnik Ĺ taba civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek, strokovni direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Celje mag. Franc VindiĹĄar, poveljnik ObÄ?inskega ĹĄtaba CZ Celje Teodor Goznikar, vodja urada za druĹžbene dejavnosti MO Velenje Drago MartinĹĄek, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna mag. Zlatka SrdoÄ? Majer, direktorica DEOS centra starejĹĄih Gornji Grad Barbara Virant in sekretar RKS OZ Celje in koordinator prostovoljcev RKS Selimir Copić predstavili aktualne razmere o stanju bolezni Covid-19 v naĹĄi regiji.

Kapacitete intenzivne enote zapolnjene

Trenutno stanje v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje je stabilno, skrbi jih intenzivna enota, v kateri imajo trenutno dvajset pacientov in enaindvajset postelj, zato bodo pripravili ĹĄe eno intenzivno enoto s petimi posteljami, na katerih bi oskrbovali paciente, ki potrebujejo neinvazivno ventilacijo. Na navadnih covid oddelkih je trenutno na voljo ĹĄe deset do petnajst postelj, je na petkovi videokonferenci povedal strokovni direktor bolniĹĄnice Celje Franci VindiĹĄar.

Skupno se v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje zdravi sto petinĹĄtirideset covid bolnikov. TeĹžavo predstavljajo tudi okuĹženi zdravstveni delavci, teh je sto 71, od tega 32 zdravnikov, dodatnih 58 zdrav-

je praktiÄ?no brez plevela. Vsako pomlad zaÄ?nem s prezraÄ?evanjem trave, urejanjem grmovnic, Ĺžena zasadi cvetliÄ?ne grede in korita – vse urejava sama. Rastline za zasaditve izbirava sama na osnovi izkuĹĄenj, svetujejo pa nama tudi vrtnarji, pri katerih kupujeva sadike. Vesela sva vseh pohval prijateljev, sosedov, mimoidoÄ?ih, posebno ponosen pa sem na pohvalo florista Simona Ogrizka, ki je ocenil, da sva tako grmovnice kot druge rastline odliÄ?no izbrala in dobro uspevajo.

Z Ĺženo vse, kar poÄ?neva v okolici hiĹĄe, poÄ?neva za svojo duĹĄo, nama je pa vsaka pohvala, tako kot to priznanje, v veliko zadovoljstvo.ÂŤ

fantastiÄ?ne zasaditve, obiÄ?ajno veliko pozornost namenijo tudi negi zelenice. Opazujemo tudi, ali so poti oÄ?iĹĄÄ?ene plevela, je okolica pospravljena, na kar smo ĹĄe posebno pozorni na ogledih kmetij, na katerih si ogledamo tudi zelenjavni vrt. SeĹĄtevek vseh opazk prinese konÄ?ni rezultat,ÂŤ je povedala in dodala, da je v

okolici Velenja precej kmetij z izjemno lepo urejenimi gospodarskimi objekti in celotno okolico, ki na prvi pogled dajejo vtis individualne stanovanjske hiĹĄe.

V kategoriji Ostalo pa je glavno nagrado dobil vrtec v Vinski Gori zaradi minimalistiÄ?ne, a res dobro premiĹĄljene zasaditve. đ&#x;”˛

RdeÄ?o cono spremenili v pisano Starostnike na zaÄ?asnem bivanju v prostorih Mladinskega centra Velenje so zasuli s prijaznostjo

stvenih delavcev je v karanteni.

Do zakljuÄ?ka redakcije se je ĹĄtevilo okuĹženih skupno dvignilo na 922. Ob trenutni situaciji pa je VindiĹĄar opozoril ĹĄe na teĹžavo, ki pesti vse bolniĹĄnice po Sloveniji.

Zdravstveno osebje se ĹĄe vedno sooÄ?a z velikim ĹĄtevilom poĹĄkodb obÄ?anov, do katerih pride pri razliÄ?nih rekreativnih aktivnostih (nesreÄ?e s ĹĄtirikolesniki in motorji), s Ä?imer se ĹĄe bolj obremenjuje Ĺže tako obremenjeno zdravstveno osebje. Izpostavil pa je ĹĄe primere, ko pacienti v teh Ä?asih kljub resnim zdravstvenim teĹžavam ne obiĹĄÄ?ejo nujne medicinske pomoÄ?i, Ä?emur pritrjuje tudi statistika, saj se je ĹĄtevilo pregledov na urgenci moÄ?no zmanjĹĄalo.

NajveÄ? novih okuĹženih v Celju in Velenju

Poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite regijskega ĹĄtaba Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek je opozoril na

petkovo ĹĄtevilo novih primerov, ki jih je trenutno tristo devetintrideset, najveÄ? v Celju in Velenju, kjer beleĹžimo skupno osemsto dvaindevetdeset okuĹženih oseb.

Kar nekaj teĹžav s porastom okuĹžb je ĹĄe vedno v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, v DEOS centru starejĹĄih Gornji Grad ter v Domu za varstvo odraslih Velenje. V slednjem je okuĹženih kar polovica varovancev. Vodja urada za druĹžbene dejavnosti MO Velenje Drago MartinĹĄek je na videokonferenci izpostavil, da je v velenjskem domu situacija izjemno teĹžka, sreÄ?a je ta, da je veliko okuĹženih asimptomatskih oziroma da stanovalci prebolevajo laĹžjo obliko bolezni. Se pa nekateri premeĹĄÄ?eni pozdravljeni stanovalci te dni Ĺže vraÄ?ajo v dom, kjer pripravljajo znotraj doma tudi rdeÄ?o cono, za katero pripravljajo tudi loÄ?en vhod. Izpostavil je ĹĄe, da dnevno v Zdravstvenem domu

Velenje opravijo med sto petdeset in dvesto brisov na 'drive in' toÄ?ki.

V prazniÄ?nem Ä?asu ne priporoÄ?ajo druĹženja in zbiranja

Prisotni na novinarski konferenci so ob koncu pozvali vse, da se drĹžijo ukrepov, saj lahko le s skupnimi moÄ?mi Ä?im prej zajezimo ĹĄirjenje okuĹžb. V prihajajoÄ?em prazniÄ?nem Ä?asu pa prisotni na videokonferenci ne priporoÄ?ajo druĹženja, nevarnih aktivnosti in uporabe petard, ki lahko povzroÄ?ijo dodatne nevĹĄeÄ?nosti. ÂťVsi skupaj se moramo zavedati, da je zdravstveni sistem na veliki preizkuĹĄnji, zato se zadrĹžujmo v domaÄ?em okolju s poznanimi osebami, da ne pride do poveÄ?anja okuĹžb z virusom,ÂŤ je ob koncu konference sklenil poveljnik Ĺ taba civilne zaĹĄÄ?ite Zahodne Ĺ tajerske Janez MelanĹĄek. đ&#x;”˛

jĹĄ

Velenje, 19. novembra – Ko je Dom za varstvo odraslih Velenje v prostorih Mladinskega centra Velenje vzpostavil rdeÄ?o cono za izolacijo okuĹženih stanovalcev, so ti postali ÂťcimriÂŤ Udarnikov – prostovoljcev skupine Udarnik MC Velenje, ki sicer redno sodelujejo z DVO in so stari znanci ĹĄtevilnih stanovalcev, s katerimi se sreÄ?ujejo ob razliÄ?nih priloĹžnostih.

Zato ni Ä?udno, da so sodelavci MCV, med katerimi je tudi vod-

ja Udarnikov Andrej Cvernjak, kaj kmalu po naselitvi prijateljev poskrbeli za dobrodoĹĄlico.

Zbrali so dobre Ĺželje in izdelali velike voĹĄÄ?ilnice, s katerimi so okrasili okna dvorane, v kateri zaÄ?asno bivajo stanovalci DVO. S to preprosto gesto so jim sporoÄ?ili, da tudi v izolaciji niso sami. NaÄ?rtujejo pa ĹĄe veÄ? aktivnosti, s katerimi jih bodo bodrili. đ&#x;”˛

tf