47 2021

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-6/2 °C) bo delno oblačno, v soboto (-7/3 °C) in nedeljo (-1/2 °C) bo oblačno. V nedeljo možne padavine.

Četrtek, 2. decembra 2021

številka 47 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Samo še to Lara Oprešnik

Sneg prinaša veselje, pa tudi nadloge Letos je zima res pohitela in seveda razveselila vse ljubitelje zimske narave, posebej pa je prvi sneg razveselil najmlajše, ki so našli v njem polno zabave

in družabne igre. Ni pa zabava kidanje, še posebej mokrega snega, pa tudi čiščenje avtomobilov skoraj nikomur ni povšeči.

A se bo treba navaditi na sneg in mraz,

obojega za letos napovedujejo več, kot smo bili zadnje čase navajeni. Sicer pa pogled sneg in še posebej na otroško veselje razveseli tudi mimoidoče. 🔲 mz

V praznični čas v soju luči Šaleška dolina – Mnoga slovenska mesta že žarijo v soju prazničnih luči, v prihodnjih dneh pa bo tako tudi v Šaleški dolini. Na Titovem trgu v Velenju že stoji 20 metrov visoka smreka, na kateri je nameščenih 37 tisoč lučk. Smreko je letos podarila družina Višnar iz Kavč, postavili pa so jo (tako kot je že tradicionalno) krajani Cirkovc in Šentilja.

Velenje bo okrašeno podobno kot vsako leto – z elementi na uličnih svetilkah, s svetlobnimi trakovi na drevesih in samostojnimi elementi v mestnem središču. S svetlobnimi skulpturami bosta okrašeni tudi dve krožišči, in sicer pod Velenjskim gradom in pri Sončnem parku. Bodo pa letos okrasili tudi obe novi pridobitvi, prenovljeno Staro Velenje in Visto.

V soju prazničnih luči bo Velenje zasijalo jutri, v petek, 3. decembra, ob 18. uri. Na ta dan vabijo občanke in občane na sprehod po prazničnem okrašenem mestu. Na Titovem trgu bodo od 10. do 20. ure v sodelovanju s Festivalom Velenje in z Zavodom za turizem pripravili praznični sejem drobnih daril in dobrot.

Na 37 stojnicah bo obiskovalcem na voljo zelo raznolika ponudba domačih kulinaričnih dobrot in ročnodelskih izdelkov. Na ploščadi pred Domom kulture Velenje bo prostorska okrasitev Praznični gozdiček iz 30 recikliranih paletnih smrečic, ki nosijo besede prijaznosti in dobrote, v gozdičku pa bo tudi nabiralnik za zbiranje prazničnih želja, namenjenih dedku Mrazu. Na travniku ob Domu kulture Velenje bo v večernih urah zažarela prostorska postavitev Bela dežela, kjer bomo lahko srečali tudi jelene in polarne medvede. Obiskovalci bodo na tem prostoru

lahko zabeležili čudovit zimski fotografski portret. Najmlajši se bodo lahko v družbi staršev odpravili na poti iskanja sedmih pravljičnih škratov po središču mesta in poiskali praznične želje, ki bodo srčna popotnica v novo leto. Pohodniki in sprehajalci bodo na desetih lokacijah po okoliških vrhovih, jezerih in parkih srečali Voščila na poti v obliki lesenih smrečic, na katerih bodo tudi povezave do prazničnih napevov.

Upali so, da bodo na Titovem trgu organizirali tudi praznični koncert Ines Erbus & David Amaro, a so ga zaradi epidemioloških razmer odpovedali.

Občina Šoštanj dobiva praznično preobleko

Priprave na veseli december so tudi v občini Šoštanj v polnem teku, čeprav večjih javnih prireditev v teh časih ne načrtujejo, se bodo pa potrudili, da tisto, kar je izvedljivo in dovoljeno, tudi izvedejo. Občina Šoštanj bo za novoletno okrasitev namenila okrog 20.000 evrov. Andrej Volk, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor Občine Šoštanj pove, da bodo tudi letos skušali mesto okrasiti in praznično urediti. »Osnova iz preteklih let je postavljena, okrašena bosta tudi Trg svobode in Glavni trg. Naša velika želja je, da bi osvetlili tudi rondo ob vstopu v mesto – čeprav je šoštanjski namenjen tudi tovornemu prometu, bi bila vsaka popestritev dobrodošla,« dodaja Volk, ki poudari še, da so imeli vsa leta ustaljeno prakso in so novoletno razsvetljavo prižgali v času Miklavža, ki je začel odštevati čas do prižiga lučk. Letos tega žal ne bo, kljub temu pa so datum, 5. december, ohranili. Če bodo razmere dopuščale in

bo izvedljivo, pa bodo 19. decembra izpeljali tudi koncert Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.

Praznično razsvetljeno tudi Šmartno ob Paki

V lokalni skupnosti so poskrbeli za novoletno okrasitev središča Šmartna ob Paki, od predvidenega spleta prireditev (od 27. novembra do 1. januarja prihodnje leto) so za zdaj izvedli prižig adventnega venca na ploščadi pred občinsko upravo in knjižnico minulo soboto. Na novega leta dan načrtujejo prireditev Pozdrav novemu letu. 🔲

mz, jš, tp, tf

Pa bo morda kdo rekel, oh, spet filozofira ta Lara. Pa vendar tako rada razmišljam in pišem o drugačnih stvareh. O temah, ki so tako zelo pomembne, pa se o njih v vsakdanjem življenju več ne pogovarjamo. Več bi se morali pogovarjati o življenju, smrti, vesolju, odnosih, ljubezni, duši, energijah, naravi ... Zato si vzamem čas in o teh stvareh pogosto razmišljam ter kdaj tudi kaj zapišem. Pa dajmo spet malo zafilozofirati.

Tokrat razmišljam, kako si mnogo ljudi v vsakdanjem življenju reče: »Samo še ta stvar pa bo potem konec trpljenja – mir.« Samo še ta izpit, potem bom prosta. Samo še to nalogo opravim, pa ne bom več pod stresom. Samo še ta dogodek, potem bo vse okej. Samo še teh nekaj mesecev potrpim v tem odnosu ali v tej službi ali v teh okoliščinah, pa bom živela v miru. Sčasoma mine celo življenje in ugotoviš, da si ves čas čakal, da se samo še ta stvar konča. Zdi se mi, da prepogosto slišim takšne stavke, kar je v hektičnem tempu življenja, ki ga živimo danes, sicer razumljivo.

Ni pa dopustno, saj gre vendar za naše življenje! Eno in edino, ki nam je podarjeno. Resnica je, da se ta »samo še to« nikoli zares ne konča. Življenje nam namreč znova in znova prinaša nove izzive. Nove dogodivščine, prepreke, stres, nove odnose, neprijetne okoliščine ... In v tem trenutku ne poznam človeka, ki se ne spopada z določenimi izzivi. Morda na kariernem področju, v odnosih, v svoji notranjosti, na finančnem področju ... Kaj pravzaprav želim povedati? Tudi sama sem dolgo časa živela v prepričanju: »Samo še ta test odpišem, potem bom brez stresa, brez problemov.« Pa sem se sčasoma naučila, da ni tako. Nikoli se zares ne konča. Če živimo s takšnim razmišljanjem, zares ne živimo. Kajti ves čas čakamo, da se neka stvar konča, da bomo odrešeni in zadovoljni. Potem se zgodi nova stvar, nov izziv, in ponovno čakamo, da se odrešimo trpljenja. In med tem čakanjem ne živimo!

Trpimo oz. čakamo na boljše čase. Tako se razvije grozna navada, ki ne omogoča življenja tukaj in zdaj.

Treba je živeti v sedanjem trenutku. Življenje je namreč sestavljeno iz trenutkov – dobrih in slabih. Mi obstajamo v tem trenutku, ne včeraj, ne jutri, ampak zdaj. Vse ostalo je vizija prihodnosti ali pa spomin. In to, kar razmišljamo oz. delamo v tem trenutku, ima vpliv na oboje, tako na prihodnost kot na preteklost. Preteklosti žal ne bomo spremenili. Lahko pa sami odločamo o svojih trenutkih, o sedanjosti. Ena največjih tragedij je, da ne živimo v trenutku – ga izgubimo. Marsikdo bi sedaj rekel, oh, mlada je še, seveda razmišlja tako. Morda je res, a se hkrati zavedam, da je treba načrtovati tudi prihodnost. Razumljivo. Pa vendar je dobro najti ravnovesje in uživati, še bolje – užiti življenje že na poti.

Ni namreč pomemben cilj, pomembna je pot. Polno živeti moramo že sedaj. Uživati oz. zares živeti vsak del naše poti, ne samo na koncu, ko se neka stvar konča. Z izkušnjami začneš uživati vsak del svoje življenjske poti, ki je edinstvena in samo tvoja.

Kajti takšno je pač življenje – pestro in polno izzivov, s katerimi rastemo. 🔲

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice

Čarobnost lokalnih okusov in doživetij Zavod za turizem Šaleške doline v okviru projekta Čarobna Šaleška dolina v prazničnem času pripravlja številne aktivnosti. V mesecu čarobnih okusov ponudnikov podeželja vabijo k odkrivanju skritih kotičkov Šaleške doline, degustaciji lokalnih dobrot in spoznavanju lokalnih zgodb in doživetij.

Na Zavodu za turizem Šaleške doline podpirajo lokalne ponudnike in vabijo občane k spoznavanju pestre ponudbe bližnjega podeželja Šaleške doline, ki ponujajo avtentična doživetja, domače pridelke in izdelke ter celo paleto okusne, zdrave in varne hrane. Priporočajo, da lokalne zgodbe spoznavate na varen, poseben, intimen način, po spletu.

Miklavžev sejem V soboto, 4. decembra, prireja Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro Velenje Mini Miklavžev sejem, ki se bo začel ob 17. uri na novem trgu v Starem Velenju in bo trajal do 19. ure. Na stojnicah se bodo predstavili lokalni ponudniki. Na sejmu pa se bo »oglasil« tudi Miklavž, ki bo obdaril najmlajše, za nasmehe na obrazih pa bo poskrbel klovn Jaka.

Prireditev bo potekala v skladu s protikoronskimi ukrepi, zato obiskovalce prosijo, da se dosledno držijo navodil osebja, ki bo skrbelo za red na prizorišču.

Bicy do marca ne bo deloval Zimski čas bodo vzdrževalci sistema Bicy izkoristili za potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela, zato ta od včeraj in tako bo predvidoma do konca februarja (odvisno od vremenskih razmer) ne bo deloval. Pregledali bodo celoten sistem in odpravili pomanjkljivosti na kolesih. V sistemu Bicy, avtomatiziranem sistemu za izposojo koles, je na voljo 158 koles, od tega kar polovica električnih.

Dodatne rekreacijske površine Občina Luče na galeriji tamkajšnje dve leti stare športne dvorane ureja zunanji vadbeni park in notranji fitnes. Obnovljena bo tudi pohodna pešpot Igla–Rjavčeva jama. Za ta dela bodo namenili dobrih 151 tisoč evrov. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je za izvedbo projekta, ki so ga poimenovali Zamigaj, zadihaj in uživaj, potekal pa bo do sredine decembra prihodnje leto, prispeval dobrih 100.000 evrov.

Cilj projekta je po oceni občine z naložbami in izvedenimi aktivnostmi pridobiti dodatne rekreacijske površine, ki bodo izboljšale pogoje za aktiven življenjski slog prebivalcev in obiskovalcev območja.

Nove komunalne ureditve Velenjska občina je začela gradnjo vodovodnega omrežja na območju Spodnje Črnove v Vinski Gori v skupni dolžini 3,8 kilometra. Spomladi prihodnje leto se bo nanj lahko priključilo 17 gospodinjstev. Vrednost del znaša skoraj 519.000 evrov.

Uredili bodo sekundarne cevovode, zgradili vodohran, reducirna jaška za regulacijo tlaka in vodovodne priključke. S tem bo na območju Vinske Gore v Črnovi zgrajena večina cevovodov, saj so letos na območju Lipja in Črnove obnovili precejšen del.

Sodoben park urbanih športov V Slovenj Gradcu gradijo nov bazenski kompleks, park urbanih športov. Razprostiral se bo na kar 2500 kvadratnih metrih površine. Zgradili bodo 1400 kvadratnih metrov velik rolkarski poligon, postaje za fitnes na prostem, balvansko steno za športno plezanje in kolesarski grbinasti poligon oz. pumptrack za najmlajše. Za to bodo namenili 8,6 milijona evrov.

V Starem Velenju območje kratkotrajnega parkiranja V Starem Velenju so razširili območje kratkotrajnega parkiranja tudi ob hotelu Razgoršek in nekdanji stavbi Vegrada. Na tem območju so parkirišča pretežno v zasebni lasti, z njimi pa je občina sklenila dogovor, da se tudi na njihovih zemljiščih, na katerih so parkirišča, uvede območje kratkotrajnega parkiranja.

S tem ukrepom bodo zagotovili možnost parkiranja obiskovalcem, ki pridejo v ta del mesta po opravkih. Čas parkiranja je omejen na 90 minut. Začetek parkiranja mora voznik označiti na vidnem mestu v avtomobilu. Režim parkiranja bo veljal od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

2. decembra 2021

Pri Muzeju usnjarstva bodo gradili parkirno hišo Na 19. redni seji Občine Šoštanj so svetniki v osnutku že potrdili proračun za prihodnje leto – V njem načrtujejo za 15,7 milijona prihodkov in skoraj 19 milijonov odhodkov Jasmina Škarja

Šoštanj, 24. novembra – V Kulturnem domu Šoštanj je potekala 19. redna seja Sveta Občine Šoštanj, na kateri je bilo prisotnih 16 svetnikov, vodil pa jo je župan Občine Šoštanj Darko Menih.

Veliko bodo investirali

V uvodu so sprejeli osnutek Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2022. Višja svetovalka za finance Irena Skornšek je predstavila ta dokument, v katerem je predvidenih za 15.685.059 evrov prihodkov, odhodkov pa 18.976.059 evrov. Zadolžiti se smejo do višine 200.000 evrov.

Iz transfernih prihodkov, katerih vrednost je ocenjena na 1.515.392 evrov, bodo med drugim za sofinanciranje sanacije in obnove plazov po naravnih nesrečah iz preteklih let namenili 500.000 evrov, za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v Florjanu 250.000 evrov, 367.940 evrov iz državnega proračuna bo namenjenih za uravnoteženje razvitosti občin, 175.000 evrov prejetih sredstev iz EU pa bodo vključili med planirane prihodke za izvajanje projekta Trajnostni razvoj občine Šoštanj z uporabo vodikovih energij (glavnina sredstev se prenese v leto 2023). Vrednost tekočih odhodkov proračuna znaša 4.498.559 evrov. Med investicijskimi odhodki so zajeti odhodki za nakup zgradb in prostorov, za nakup opreme in drugih osnovnih sredstev, sredstva za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, za investicijsko vzdrževanje in obnove, za nakup zemljišč in naravnih bogastev ter študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring. Planirajo transfere gasilskim društvom za nakup opreme in gasilskega vozila za PGD Šoštanj – mesto.

Planirano je tudi sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav, ureditev odsekov cest, pločnikov in plačilo računov za obnovo sejne sobe. Sredstva pa namenjajo za morebitne investicijske stroške na osnovni šoli, na podružnični šoli v Topolšici in v knjižnici.

Del sredstev bodo namenili tudi za ureditev Kajuhovega parka, načrtujejo odkup stanovanj, subvencije najemnin za komunalno infrastrukturo, kanalizacijo ... V tem letu bodo sredstva namenili tudi za vzdrževanje, kjer bo to potrebno, ter za nadaljevanje ureditve dodatnih parkirišč pri večnamenskem domu v Topolšici in za gradnjo parkirne hiše pri Muzeju usnjarstva. Izgradnja parkirne hiše je predvidena v dveh letih.

Podprli bodo tudi upokojence

Višji svetovalec za pravne zadeve Bogomir Brložnik je predstavil Pravilnik o sofinanciranju društev upokojencev v Občini

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Šoštanj, v kateri delujeta dve društvi upokojencev (Ravne in Šoštanj), ki z organiziranim delovanjem, s programi, ki jih izvajata, skrbita za podobo na društvenem področju. Zlasti je pomembno, da se društva upokojencev s sofinanciranjem podpre pri aktivnostih, s katerimi izboljšujejo kvaliteto lastnega življenja in s katerim bogatijo tudi širšo skupnost. V letu načrtovanega spre-

Želijo si okrasitev rondoja ob vstopu v mesto Šoštanj

društva, člani zveze, ki imajo svoja pravila, statut, določajo program dela, sprejemajo finančni plan in letna poročila. Bojano Žnidar je zanimalo, koliko je stal projekt namestitve označitve historičnih hiš na Glavnem trgu in kdo ga je izdelal. V sklopu obeležitve 110. obletnice mesta Šoštanj so namreč namestili pet spominskih plošč po vzoru že obstoječe okrogle talne table leta 2015 na preno-

jema pravilnika Občina Šoštanj v proračunu za namen sofinanciranja delovanja in programov društev načrtuje 5.000 evrov.

kaj so namenili sredstva za razvoj malega gospodarstva, ali bodo lahko zagotovili parkirišča stanovalcem Glavnega trga 3, podali so nekaj pobud, kako obuditi in oživiti Glavni trg, okrasiti in praznično urediti mesto ter osvetliti tudi rondo ob vstopu v mesto, saj bi bila vsaka popestritev v tem decembrskem času dobrodošla.

So pa svetniki pohvalili, da je Občina Šoštanj zanje organizirala ogled podjetja Turna, nekaj pohval pa so namenili tudi postavitvi košev za odpadke in košev za pasje iztrebke. Izpostavili so postavitev zbiralnika za odpadna jedilna olja v občini Šoštanj.

vljenem Trgu svobode, s katero je označen ponovno odkriti vodnjak.

Na Zavod za varstvo kulturne dediščine območne enote Celje je bila podana vloga za pridobitev soglasja, izdano je bilo kulturno varstveno soglasje in mnenje za izvedbo plošč z gravuro. Plošče je oblikoval Rok Poles, izbrani izvajalec Dadgrad je podal cenovno najugodnejšo ponudbo, strošek izdelave in montaže pa je znašal 7.808 evrov. Člana sveta Marka Dada Brvarja je zanimalo, kako daleč je izdelava nove turistične strategije, za katero so leta 2017 plačali več kot 5.000 evrov podjetju Topol. Župan je povedal, da so bile izvedene delavnice in opravljena predstavitev osnutka Strategije ter da je bilo podjetje Topol (Urška Delopst) izbrano kot najugodnejši ponudnik. Damjan Konovšek je prosil za specifikacijo celotnega projekta prenove sejne sobe občine. Vrednost del projektiranja, ki ga izvaja Domino inženiring, je 11.339 evrov, gradbenih del, za katero je izbrano podjetje Ragrad, 296.505 evrov, za opremo je predvidenih 50.000 evrov, za gradbeni nadzor pa 4.447 evrov. Prosil je tudi za stroškovnik in odgovornost pri investiciji Kajuhov dom, v katerem so zaradi prostorske stiske v Velenju želeli urediti prostore CVIU, vendar so zaradi prepozno posredovanega negativnega odgovora in mnenja ministrstva glede prenove investicijo kasneje ustavili. S podjetjem Ragrad so sklenili soglasni sporazum o odstopu od pogodbe, za projektno dokumentacijo pa so plačali 26.450 evrov podjetju Domino inženiring.

Imenovali občinsko volilno komisijo

Ker vsem sedanjim članom in namestnikom (vključno s predsednico in podpredsednico) občinske volilne komisije mandat poteče, so imenovali novo. Predlog je predstavil podpredsednik komisije za mandatna vprašanja Srečko Potočnik.

Svetniki so predlog potrdili.

Predsednica je Anica Zajc, namestnica Jerica Koren, člani komisije so Andreja Dermol, Irena Kurnik, Leonida Ojsteršek, namestniki članov pa Mojca Papotnik, Branko Penšek in Irena Žnidar.

Sprejeli so tudi sklep o imenovanju predstavnic ustanovitelja v Svet javnega zavoda Vrtec Šoštanj. To so Judita Čas Krneža, Marija Dermol in Maša Stropnik.

Kje in koliko stavbnih zemljišč imajo na razpolago

Potrdili so tudi lokacijsko preveritev za določanje obsega stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi, za namen izvajanja gradnje.

Zakon o urejanju prostora je v sistem urejanja prostora vnesel nov instrument prostorskega načrtovanja, lokacijsko preveritev.

Dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, za katere za namen smotrne rabe in aktivacije zemljišč oz. objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora.

Zadnja točka dnevnega reda so bile pobude in vprašanja svetnikov, med drugim to, da bi bilo dobro tlakovati pot do Kulturnega doma, urediti cesto do stadiona v Šoštanju, nekaj prehodov za pešce in sanirati most pri gasilskem domu, ki je ena od vstopnih točk v mesto. Zanimalo jih je, za

Svetnikom odgovorili na vprašanja

Boris Goličnik je opozoril, da ne drži, da bi bila napaka na javni razsvetljavi odpravljena, Viktor Drev je glede ureditve zbirnega centra v Šoštanju povedal, da iščejo ugodno rešitev. Od direktorja PUP Saubermacher Janeza Herodeža pa so prejeli odgovor, da ostaja obratovalni čas zbirnega centra v Šoštanju tudi v letu 2022 nespremenjen. Zanimalo ga je tudi, kje je predvidena državna kolesarska steza. Član sveta in podžupan Viktor Drev je odgovoril, da bo potekala skozi Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje. Urška Kurnik je glede Športne zveze Šoštanj občini predlagala, da pozove staro predsedstvo, da odstopi, saj nimajo nobene športne zveze in zavoda, kot je to urejeno v drugih občinah. Župan Darko Menih je poudaril, da je Športna zveza Šoštanj društvo oziroma zveza društev, ki so jo ustanovila

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

POLITIKA

2. decembra 2021

Ohranjajo visoke standarde za proračunske uporabnike, socialne programe in naložbe Svetniki Mestne občine Velenje so v osnutku že potrdili proračuna za prihodnji dve leti – Posebnih pripomb nanju ni bilo, zato je pričakovati, da ju bodo potrdili 21. decembra, na zadnjo sejo v letošnjem letu Mira Zakošek

Velenje, 30. novembra – Svetniki Mestne občine Velenje so v osnutku brez večjih pripomb potrdili proračuna za prihodnji dve leti. Priprava teh dokumentov je bila po besedah župana Petra Dermola zelo zahtevna zaradi številnih neznank, povezanih s pridobivanjem nepovratnih evropskih sredstev. Trenutna finančna perspektiva se namreč izteka, nova se bo začela jeseni prihodnje leto. A so bili svetniki z dokumentoma kljub vsemu zelo zadovoljni, saj ohranjata dokaj visoke standarde na vseh proračunskih področjih, vse utečene socialne programe, pa tudi naložb bo kar nekaj, predstavljale bodo okoli 32 odstotkov celotnega proračuna.

povprečnine pa bodo prejeli 19,3 milijona evrov, kar seveda pomeni kar 18,3 milijona evrov primanjkljaja, ki ga morajo pokriti iz drugih lastnih virov.

Za naložbe 32 odstotkov proračuna

Za naložbe so v proračunu predvideli 32,5 odstotka sredstev, kar pomeni 17,5 milijona evrov.

Od tega imajo zagotovljenih 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Večino planiranih sredstev namenjajo za pripravo dokumentacije za načrtovane investicije,

tudi tiste, ki jih bo izvajala država, občina pa je dolžna zagotoviti lastno udeležbo.

Tekoči transferji

Največji strošek bo predstavljalo plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev.

Za to bodo namenili skoraj 5,5 milijona evrov. Za prevoze učencev namenjajo 655 tisoč evrov, za izvajanje brezplačnega mestnega prometa 500 tisoč, za subvencije najemnin stanovanj 420 tisoč evrov, za javno kuhinjo 230 tisočakov, splošne socialne transferje

210 tisoč, za VDC (domsko varstvo) 14 tisoč, posebnim socialnim zavodom bodo nakazali 160 tisoč, za pomoč staršem otrok ob rojstvu otroka 93 tisoč, za enkratne denarne socialne pomoči 90 tisoč …

Katere naložbe so predvidene?

Največ, 1,4 milijona, namenjajo izgradnji urbanega parka za velenjsko avtobusno postajo. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje. Tu je predvidena izgradnja dveh uličnih košarkaških igrišč,

Prihodkov za dobrih 49, odhodkov pa za 54 milijonov evrov

Osnutek proračuna za prihodnje leto je svetnikom predstavil župan Peter Dermol. Predvidevajo, da se bo vanj nateklo 49,4 milijona evrov, kar je 4 odstotke več kot letos. Porabili pa naj bi dobrih 54 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov več kot letos. Seveda pa v proračunu ne načrtujejo primanjkljaja, v prihodnje leto bodo namreč iz letošnjega prenesli 4,7 milijona evrov, tako da računajo, da bi proračunsko leto 2022 sklenili s približno 217 tisoč evrov ostanka.

Največ iz naslova dohodnine

Največji vir proračuna bo dohodnina. Iz tega naslova bodo v proračun dobili 19,3 milijona evrov, 8,8 milijona bo predstavljalo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, 4,8 milijona najemnina za komunalno infrastrukturo.

Povprečnina višja, a ne pokriva zakonskih obveznosti

Občina bo sicer prejela za prihodnje leto na prebivalca 16,8 evra višjo povprečnino (skupaj 645 tisoč evrov več), a ta ne bo zadoščala za pokritje zakonskih obveznosti. Te namreč znašajo 37,7 milijona evrov, iz naslova

Rekli so❱

Andrej Vrbec (SDS) je bil sicer z osnutkom proračuna zadovoljen in ni imel pripomb nanj, moti pa ga, da v Mestni občini Velenje še vedno ni zaživel participativni proračun.

Breda Kolar (SD) je pohvalila osnutek proračuna, še posebej dejstvo, da namenjajo kar pol milijona evrov subvencijam toplote, 600 tisoč evrov oskrbi z vodo, 200 tisoč evrov vzdrževanju pokopališč – in da torej teh stroškov niso prenesli na uporabnike.

Pohvalila je tudi zastonj promet in številna druga vlaganja v okolje, med drugim tudi v skrb za drevje.

Veronika Juvan (NSi) je sicer pohvalila proračun in zanj tudi glasovala, jo pa moti (to kritiko je že večkrat izrekla) načrtovano krožišče pri Momaxu, saj ocenjuje, da je toliko krožišč na tako kratki razdalji prometno nesprejemljivih.

Dr. Franc Žerdin (SD) je ob izreku podpore proračunu postregel tudi z optimističnimi podatki ankete med tukajšnjimi

gospodarskimi družbami. Kar 67 odstotkov med njimi jih načrtuje od 5 do 12 odstotno rast zaposlovanja, kar 49 odstotkov pa jih bo uvedlo nove proizvodnje. Podjetja so tudi razvojno optimistična, kar je po njegovem mnenju največja spodbuda za mlade. Dodal je tudi, da vse to pomeni, da je živeti v Velenju privilegij.

Suzana Kavaš, samostojna svetnica, je prav tako podprla osnutek obeh proračunov in izrazila zadovoljstvo, ker ohranjata visok nivo socialne košarice. Pohvalila je tudi dejstvo, da proračun prevzema del stroškov, ki bi sicer obremenili občane. Veseli pa se tudi novih projektov, takšnih, kot je urbani park.

Darinka Mravljak (SAB) je v imenu svetniške skupine pohvalila razvojno naravnanost in uravnoteženost proračunov, izrazila je zadovoljstvo nad programi za starejše in mlade, še posebej pa, da občinski proračun subvencionira toplotno energijo, kar bi sicer mnogim predstavljalo veliko težavo.

Veliko za komunalo

Iz proračuna za prihodnje leto namenjajo 937 tisočakov za tehnološko prenovo več odsekov toplotnega sistema, za naložbe v oskrbo z vodo 860 tisočakov, obnovo cest 780 tisoč evrov, v odvajanje odplak 664 tisoč evrov, za vzdrževanje in posodobitev centralne čistilne naprave skoraj 600 tisoč evrov, prenovo avtobusnih postajališč (za to imajo odobrena nepovratna sredstva) 500 tisoč evrov. Prenovili bodo 9 avtobusnih postajališč in zgradili 7 nadstreškov za električna kolesa. Za gradnjo oskrbovanih stanovanj na Žarovi je v proračunu pol milijona, prav toliko pa tudi za naložbe v vrtce. V načrtu pa je še več komunalnih projektov po krajevnih skupnostih.

Irena Poljanšek Sivka (SD) je izrazila veliko zadovoljstvo, da v proračunih nikoli ne obljubljajo nečesa, česar ni mogoče uresničiti, pohvalila je tudi, da je proračun sestavljen tako, da je v njem za vsakogar nekaj.

Matej Jenko, Dobra država, proračuna ni podprl, izrazil pa je tudi nezadovoljstvo, ker načrtovani projekti niso bili predstavljeni, in to, da občina še vedno nima participativnega proračuna. Je pa pohvalil nekatere projekte, za katere se že dalj časa zavzema tudi sam, ter socialno košarico, izrekel pa kar nekaj kritik na projekt Vista.

Peter Dermol, župan, je ocenil, da najbrž ni občine, ki bi dajala krajanom toliko možnosti sodelovanja in kjer bi lokalna samouprava po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih tako dobro živela. Tam namreč nastajajo predlogi, ki jih vključujejo v proračun.

Tjaša Oderlap (SD) je pohvalila proračun, še posebej vlaganja v komunalno infrastrukturo tudi na podeželju in skrb za mlade.

Potrebne bodo dodatne zmogljivosti vrtca

800 tisoč evrov imajo v proračunu namenjenih za sanacijo kuhinje v vrtcu Tinkara in 500 tisoč za razširitev zmogljivosti vrtca Najdihojca. Po besedah župana pa bodo te naložbe še temeljito »pretresli« in razmislili o ureditvi centralne kuhinje in morda tudi o drugačni zagotovitvi dodatnih vrtčevskih prostorov, saj ugotavljajo, da bi za dozidavo vrtca Najdihojca potrebovali milijon in pol evrov, pridobili pa bi zgolj prostor za štiri oddelke.

Priprava potrebne dokumentacije

Veliko pozornosti bodo v Mestni občini Velenje v prihajajočem letu namenili pripravi dokumentacije za načrtovane naložbe.

Med njimi je tudi veliko takšnih, ki jih bo izvajala država, in seveda takšnih, za katere bodo skušali pridobiti nepovratna evropska sredstva, ko se bo sprostila nova finančna perspektiva.

To velja za stanovanjsko gradnjo Zlati grič, cesto v Škalah, večnamenski dom v Šentilju, satelitski urgentni center, dom na Paškem Kozjaku, industrijski tehnični inkubator …

Počitniško delo, štipendije …

V proračunu je tudi veliko programov, namenjenih mladim.

Med drugim bodo počitniškemu delu tudi v prihodnjem letu namenili 60 tisoč evrov, novorojencem 93 tisoč, za subvencije komunalnega prispevka mladim 50 tisoč, štipendijam 40 tisoč in subvencijam kreditov mladim 15 tisoč. Sicer pa znaša celotna socialna košarica velenjskega proračuna 1,3 milijona evrov. Za proračun je glasovalo 24 svetnikov, proti ni bil nihče.

Kaj pa proračun za leto 2023?

Prihodki v njem so v primerjavi s prihodki v prihodnjem letu višji za en odstotek in naj bi znašali 49,8 milijona evrov, prav toliko pa tudi odhodki. Med največjimi načrtovanimi naložbami pa je industrijski inkubator, dozidava centra za vzgojo in izobraževanje, naložbe v toplotno energijo, nadaljnje naložbe v Velenjsko plažo, obnove in posodobitve stanovanj in komunalne infrastrukture in drugo. 🔲

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja?

Na seji Sveta Mestne občine Velenje je direktor Komunalnega podjetja Velenje mag.

Gašper Škarja predstavil doslej prepoznane možnosti za preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja in druge aktivnosti komunalnega podjetja na področju zelenega prehoda. »Tako organizacijsko kot finančno smo stabilni,« je uvodoma povzel aktualno poslovanje komunalnega podjetja, ki tako kot lani tudi letos posluje pozitivno, poudarja. »Oskrba s komunalnimi storitvami je nemotena tudi v teh dneh. V celoti smo realizirali letošnji program naložb in začeli s pripravo projektne dokumentacije za prihodnje leto. Skrbimo

2200 kvadratnih metrov velik skate park, balvanska plezalna dvorana (najprej so nameravali postaviti odprto plezalno steno, a so se po posvetu s plezalnim trenerjem Gorazdom Hrenom odločili za izgradnjo balvanske dvorane.

1,3 milijona evrov bodo namenili za nakupe zemljišč za bodoče načrtovane investicije. Od tega je predvidenih 460 tisočakov za nakupe v Stari vasi za nadaljevanje izgradnje poslovne cone, 189 tisočakov namenjajo odkupu zemlje nad centralnim otroškim igriščem, 650 tisoč pa za nakup kampa (uveljavili so predkupno pravico).

za racionalizacijo stroškov in večanje prihodkov na trgu. Občine še naprej subvencionirajo cene za naše uporabnike.« Posebno aktualna pa je problematika cen toplotne energije, pravi. »Letos je na voljo le še 14 tisoč brezplačnih emisijskih kuponov. Trenutno je cena kupona že 75 evrov. Rast cene je zelo strma in nam bo v prihodnje povzročala velike težave

pri zagotavljanju vzdržne cene toplotne energije.« Letni strošek nakupne cene toplotne energije sestavlja 3 milijone evrov za energent, 2,4 milijone za fiksne stroške termoelektrarne, 300 tisoč evrov za prenos toplote po distribucijskem omrežju in že več kot 6 milijonov evrov za emisijske kupone – ti so že presegli druge stroške, ki sestavljajo ceno toplotne energije.

Daljinski sistem je smiselno ohraniti

Tako ocenjujejo, čeprav sistem potrebuje številne vložke, saj ima tudi velike prednosti. Obstoječe daljinske sisteme ogrevanja ohranjajo tudi druge države v prehodu na uporabo obnovljivih virov energije. »Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja je eden bistvenih elementov pravičnega

prehoda,« ocenjuje in opozarja na največje izzive: »Zaradi velikosti in kompleksnosti tega sistema pa bo potrebnih 10–15 let, da bomo izvedli vse projekte. Preobrazba bo stala 130–150 milijonov evrov in nujno potrebna je podpora države. Viri za financiranje so na voljo, moramo pa biti s projekti pravočasno pripravljeni na razpise, ki se obetajo konec naslednjega leta.« Trenutno je edini proizvodni vir toplotne energije TEŠ, ki v 99 odstotkih uporablja premog. Do leta 2024 želijo 20 odstotkov proizvodnje zagotoviti z obnovljivimi viri. »Postavili bi prvi zalogovnik toplote, umestili dva elektro kotla, zgradili še eno malo hidroelektrarno, povečali zmogljivosti

bioplinarne in bolje izkoristili sonce. Končni cilj je v celoti preiti na uporabo obnovljivih virov, vključujoč biomaso in geotermalno energijo.« Pri doseganju ciljev so se strateško povezali z državnim podjetjem ELES, povezujejo se tudi s (tujimi) tehnološkimi partnerji, povezani so s strojno in z elektro fakulteto, s projektnimi skupinami TEŠ in Premogovnika Velenje, poroča direktor. Iščejo strokovno znanje, izmenjavo izkušenj, prostorske rešitve za nove energetske objekte in sodelovanje pri izdelavi projektnih predlogov za pridobitev sredstev iz sklada za pravičen prehod. nadaljevanje na strani 4 ⏩

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

2. decembra 2021

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja?

GOSPODARSKE novice TEŠ bo vodil mag. Matjaž Vodušek

⏩ nadaljevanje s strani 3

Ljubljana, 30. novembra – Nadzorni svet je za generalnega direktorja TEŠ s 1. januarjem prihodnje leto za polni mandat štirih let imenoval mag. Matjaža Voduška, diplomiranega inženirja elektrotehnike in magistra znanosti. Ima skoraj 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot polovico na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih.

Zadnjih trinajst let deluje na področju energetike, dvanajst let je bil direktor družbe SODO. Teš je do zdaj kot generalni direktor vodil Viktor Vračar. V TEŠ kot direktor ostaja Mitja Tašler.

Tri faze preobražanja

Bogati še bogatejši za 1,3 milijarde evrov Da so bogati v času krize postali še bogatejši, ni nič novega, zato tudi to, da je stoterica najbogatejših Slovencev bogatejša za 1,3 milijarde evrov, kar je največji skok po letu 2008, ne preseneča. Na vrhu spiska najbogatejših sta še vedno Izza Sia in Samo Login, sledita jima Sandi Češko in Livija Dolanc, na tretje mesto pa se je prebila družina Šešok. Meja za vstop na lestvico se je z lanskih 20,9 milijona evrov povišala na 27,7 milijona evrov. Na njej se je znašel tudi Luka Dončič.

Cene so v novembru podivjale Draži se vrsta dobrin, draži pa se tudi hrana, čeprav kmetje opozarjajo, da ne pri njih, ampak v nadaljevanju verige. Razmere na trgu energentov pa že marsikoga spravljajo v obup. Premier Janez Janša je v razpravi v državnem zboru prejšnji teden poudaril, da je delovna skupina na ravni državnih sekretarjev pripravila nabor ukrepov za blaženje višanja cen energentov. Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov – takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev, predvsem v mestih, kjer se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstotkov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov v tem mesecu. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč ne lastne proizvodnje v večjem obsegu.

Proračunski načrt skladen s priporočili Kljub nekaterim domačim kritikam Evropska komisija ocenjuje, da je slovenski proračunski načrt za leto 2022 skladen z evropskimi priporočili, ki so jih potrdile članice v Svetu EU. Vendar pa Bruselj slovensko vlado tudi poziva, naj bo pozorna na strukturo javnih financ na izdatkovni in tudi prihodkovni ravni ter naj poskrbi, da bodo ukrepi dovolj kakovostni, da bodo spodbujali trajnostno in vključujoče okrevanje.

Strukturna neskladja vse večja Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici prihodnjega leta so spodbudni. Napovedujejo namreč 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev.

Najbolj spodbudne so napovedi v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. Na Zavodu za zaposlovanje sicer ob tem ugotavljajo, da so se od pomladi strukturna neskladja na trgu dela precej povečala. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih namreč soočalo več kot 51 odstotkov delodajalcev.

Dober obisk turističnih nastanitev Oktobra se je nadaljeval dober obisk slovenskih turističnih nastanitev, kažejo podatki statističnega urada. Tako so v turističnih nastanitvah našteli 1,2 milijona prenočitev, kar je bilo za 119 odstotkov več kot oktobra lani ter celo 11 odstotkov več kot rekordnega turističnega leta 2019. So pa dve tretjini nočitev ustvarili domači gostje, kar je razumljivo, saj obisk še vedno ‚poganjajo‘ boni, konec oktobra, ko so šolarji na krompirjevih počitnicah, pa so nastanitve zapolnile družine.

Prihodov domačih turistov je bilo malo manj kot 290 tisoč, kar je dvakrat toliko kot oktobra 2020 in 2019, ustvarili pa so malo manj kot 774.200 prenočitev, kar je za 88 odstotkov več kot v istem mesecu lani ter kar za 135 odstotkov več kot pred dvema letoma.

Večja proizvodnja in poraba elektrike Slovenija je oktobra proizvedla neto 1153 gigavatnih ur električne energije, kar je 10 odstotkov več kot septembra in 33 odstotkov manj kot oktobra lani. Poraba elektrike je dosegla 1186 GWh in je bila za devet odstotkov večja kot septembra in za odstotek večja kot oktobra lani. Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je bila oktobra na letni ravni za 61 odstotkov manjša, v termoelektrarnah za 31 odstotkov manjša, v jedrski elektrarni pa za dva odstotka manjša.

Prvo fazo, ki bo temeljila na razpršenosti virov, bi izvedli do leta 2026. V prvem delu, vrednem okrog 5 milijonov evrov, načrtujejo postavitev dveh visokonapetostnih elektrodnih kotlov, hranilnika toplote, sončnih elektrarn in male hidroelektrarne Čujež. Decembra bodo začeli voditi strokovne dialoge s štirimi zainteresiranimi partnerji, ki so se odzvali na javni poziv, v začetku prihodnjega leta pa naj bi bila

❱

Gašper Škarja: »Cilj preobrazbe daljinskega ogrevanja je ohranjanje zanesljive toplotne oskrbe za vse prebivalce Šaleške doline, pri čemer je toplota proizvedena iz obnovljivih virov.«

pripravljena projektna naloga za prijavo na razpise. V drugem delu želijo zgraditi lastni proizvodni vir obnovljive energije do 20 MW za pokritje letnega in del zimskega obratovalnega režima. Potrebna bo prenova distribucijskega

»Lokalna skupnost projekta preobrazbe sama ni sposobna financirati,« je povedal župan Peter Dermol. Proračun za naslednje leto kaže, da bo občina za izvajanje vseh zakonsko določenih nalog potrebovala 37,7 milijonov evrov. Zmanjkalo ji bo 18,4 milijonov evrov, ki jih mora zagotoviti iz drugih virov. Investicijski načrti za naslednje leto znašajo 17,6 milijonov, zmožnosti občine pa so omejene na 10,8 milijonov. Ker se ne sme zadolžiti za več kot 10 odstotkov proračuna, lahko računa le še na okrog 20 milijonov evrov posojila. »Občina bi torej lahko zagotovila okrog 15 odstotkov sredstev, potrebnih za preobrazbo daljinskega ogrevanja.« sistema, ki bo omogočal nižje temperaturne režime. Z izvedbo tehnično-ekonomske analize možnih proizvodnih virov želijo med drugim raziskati potencialne obnovljive vire energije in dobiti usmeritve. Iz doslej identificiranih virov – geotermalni vir Lajše, kotlarna na biomaso (na lokaciji žage Mazej in lokaciji Premogovnika Velenje – PLP), velika toplotna črpalka za odpadno jamsko vodo in objekt za termično obdelavo blata iz centralne čistilne naprave – je izpostavil slednjega.

V razpravi je dr. Adnan Glotić (SD) opozoril, da bodo emisijski kuponi v desetletnem obdobju pred preobrazbo daljinskega sistema stali toliko kot sama preobrazba. Obžaluje zavrnitev sosežiga SRF, ki je po njegovih besedah bistveno bolj kakovostno gorivo kot komunalno blato. Pozdravlja pa pester nabor alternativnih virov energije in njihovo razpršenost. Veronika Juvan (NSi) je ob

S sklepom o stališčih Sveta MOV do zelene transformacije sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline so svetniki podprli razvojno, okoljsko, ekonomsko vzdržne in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe, ki morajo biti razpršeni. Pričakujejo zanesljivo oskrbo s toplotno energijo, z zagotavljanjem večinskega deleža alternativnih toplotnih virov v pristojnosti javne gospodarske službe.

🔲

mz

🔲

tf

Komunalno podjetje Velenje v zeleni transformaciji Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je Svetu mestne občine Velenje poročal o aktivnosti na področju zelene transformacije podjetja. Do 45 odstotkov lastne oskrbe z električno energijo zagotavljajo iz lastne proizvodnje iz obnovljivih virov – vode, bioplina in sonca. Poleg obstoječe male hidroelektrarne na Grmovem vrhu načrtujejo izgradnjo še ene v Paki pri Velenju in pripravljajo projekt postavitve sončnih elektrarn na strehe stavb v javni lasti. Z letošnjim nakupom električnega avtomobila za vzdrževalce čistilnih naprav in vzorčenje vode na območju Šaleške doline prispevajo k zmanjšanju prometnih emisij.

Med drugimi trajnostnimi projekti je posebno uspešen projekt zniževanja klora, za katerega so v letu 2020 prejeli priznanje GZŠD. V sodelovanju s Telekomom so uspešno izvedli pilotski projekt daljinskega odčitavanja merilnikov, vendar postopka zaradi stroška, ki ga predstavlja implementacija sistema, še niso uvedli. Počakali bodo, da se bodo tehnologije razvile in postale dostopnejše, pravi direktor. Z uvedbo daljinskega odčitavanja bodo prispevali k zmanjšanju prometnih izpustov, ki nastajajo pri odčitavanju od lokacije do lokacije. K zmanjšanju uporabe plastenk pa prispevajo s spodbujanjem uporabe pitnikov. 🔲

Uspešne zgodbe kmetovanja Šaleška dolina se lahko pohvali z mnogimi uspešnimi kmetijami, mednje sodijo Gradišnikovi, Jevšnikovi in Pečečnikovi Mira Zakošek

Podobno kot podjetja in podjetnike župan Mestne občine Velenje Peter Dermol skupaj s svojimi sodelavci obiskuje tudi kmetije in se tako neposredno seznanja z njihovimi uspehi, načrti in seveda tudi s težavami.

ponosni lastniki zlatega priznanja za kislo repo. Kmetija, ki jo je od očeta Iva prevzel sin Marko, leži

v Zgornjih Lazah, obsega dobrih 6 ha kmetijskih zemljišč, za pridelavo zelenjave pa imajo 3.300 m2

na katerih pridelujejo jabolka različnih sort (idared, jonagold, zlati delišes, mutsu, fuji kiku 8, elstar, gala …). Večino nasadov imajo zavarovanih s protitočnimi mrežami. Pridelujejo po načelih integrirane pridelave, za katero vsako leto pridobijo certifikat. Jabolka prodajajo na mestni tržnici Velenje, dostavljajo jih velenjskim osnovnim šolam, največji del svojih pridelkov pa prodajo dvema velikima trgovskima družbama.

V hlevu imajo 100 glav goveda

Zlato priznanje za kislo repo

Pri Jevšnikovih v Šentilju (po domače pri Matevžu), so se pred leti usmerili v predelavo zelja. Letos so ga pridelali okoli 150 ton, od tega ga polovico kisajo, polovico pa prodajo svežega. So tudi Kmetija Jevšnik

tunelov. Večino zelenjave prodajo v regiji, s svojimi izdelki pa oskrbujejo tudi lokalne javne zavode.

Smučišča pripravljena na zimsko sezono Slovenska smučišča se že pripravljajo na otvoritev nove sezone, na marsikaterih so kljub krizi uspeli pripraviti določene novosti in posodobitve. Tako je tudi na nam najbližjih Golteh, Kopah in Rogli.

Povsod zaradi ugodnih vremenskih razmer poteka umetno zasneževanje, začetek sezone pa načrtujejo konec meseca oziroma prve dni v decembru. Seveda pa je še nekaj nejasnosti zaradi epidemije. Cene smučarskih vozovnic so na večini smučišč podobne kot lansko leto.

Tudi številna avstrijska smučišča nameravajo kljub zaprtju javnega življenja kmalu zagnati žičnice. Obvezen pa bo pogoj PCT.

razmišljanju predhodnika opomnila, da javnost ni imela zagotovil o ustreznih pogojih za sosežig SRF in nadzoru nad projektom.

Sprašuje pa po možnostih združitve projektov SRF in komunalno blato. Dr. Franc Žerdin (SD) je opozoril, da se z iskanjem rešitev za preskrbo s toplotno energijo v Šaleški dolini zelo mudi. Med predstavljenimi načrti za popoln

prehod na obnovljive vire glede na njihovo ambicioznost in časovno stisko pogreša rezervni načrt.

V razmislek je podal predlog za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida v TEŠ in tako zmanjševanje stroškov za emisijske kupone. Matej Jenko (DD), ki je pričakoval, da se bo priprava na preobrazbo daljinskega ogrevanja začela že prej, pogreša študijo, ki dokazuje, da je daljinsko ogrevanje optimalna rešitev. Pričakoval je pregled drugih scenarijev. Brigito Tretjak (ND) pa je zanimalo, ali bi se gospodinjstva z možnostjo samooskrbe lahko odklopila od daljinskega ogrevanja, kako je s plačevanjem priključnine in z obračunsko močjo ter s pridobivanjem subvencij iz eko sklada, skratka z možnostmi za ureditev optimalnega ogrevanja.

Integrirana pridelava jabolk

Kmetija Pečečnik

Na sadjarski kmetiji Gradišnik se lahko pohvalijo z zelo dolgo tradicijo pridelave jabolk, s katero je pred več desetletji začel gospodar Zvonko, danes pa z njo nadaljuje sin Dani z družino.

Imajo skoraj 9 ha sadovnjakov,

Kmetija Pečečnik v Šentilju z novim sodobnim hlevom gradi uspešno zgodbo kmetovanja, ki sta jo zastavila oče Anton in mama Dragica, danes z njo nadaljuje najstarejši sin Gašper, pri delu pa mu pomagata partnerica Simona in brat Miha. Kmetija obsega 55 ha kmetijskih zemljišč, v hlevu pa imajo več kot 100 glav goveda.

Glavno proizvodnjo predstavlja mleko. V lanskem letu so Mlekarni Celeia preko Kmetijske zadruge Šaleška dolina prodali okrog 600.000 l mleka, za katerega so pridobili certifikata Mleko brez GSO in Izbrana kakovost Slovenija za surovo mleko. Nekaj prihodka predstavlja tudi prodaja izločenih krav in bikcev za nadaljnjo rejo. Za omenjeno proizvodnjo imajo hlev proste reje z ležalnimi boksi za proizvodne krave molznice ter bokse proste 🔲 reje za mlado živino.

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

2. decembra 2021

Gospodarstvo je prisotno na vsakem koraku V regiji smo trenutno lahko ponosni na uspešno gospodarsko rast in eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjih letih – Zaradi nenehnih sprememb morajo podjetja poslovanje prilagoditi in biti kos vsem novim izzivom in tveganjem na trgu Jasmina Škarja

Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice ima novega direktorja Roka Planklja, diplomiranega ekonomista z vodstvenimi izkušnjami v prodaji in marketingu. Plankelj ima 20 let delovnih izkušenj v vodilnem podjetju v Sloveniji na področju telekomunikacij, na področju športa in na samostojni podjetniški poti. Je izkušen povezovalec projektnih ekip, ki dobro deluje tudi v timskem okolju. Prihaja iz Velenja in spremlja aktualne trende v okolju, v katerem živi in deluje. Je ljubitelj zimskih in poletnih športov, rad igra tenis in košarko, rad fotografira. Je mož in oče dveh otrok, ki se kljub napornemu urniku z veseljem posveti družini. Pri srcu so mu tudi izzivi, povezani z digitalizacijo, in tehnologija brezpilotnih letal.

Direktorsko funkcijo z mandatno dobo petih let je začel opravljati 1. novembra. Kako bo pridobljeno teoretično znanje združil s prakso in strokovnimi kompetencami, nam zaupa v nadaljevanju.

zmagovalci. Dobra komunikacija, grajenje vezi med številnimi entitetami in predvsem velik nivo razumevanja in poznavanja drug drugega so v veliki meri vodili k uspešno izvedenim ciljem.«

svetovanja, pravočasnega informiranja, izobraževanja, spodbujanja inovacij, pridobivanja sredstev, rezultat pa bodo uspešno izpeljani in zaključeni projekti.

Podjetja so v dobri kondiciji in prav je, da jim vsi skupaj po najboljši moči pomagamo in s tem uresničimo tako njihovo kot tudi našo strategijo. Predvideno je, da bo tako v zasavski kot v SAŠA regiji formiran Center za pravični

prehod, v katerem pričakujemo partnersko vlogo. Želimo biti vezni člen med podjetji in podjetniki ter organi, preko katerih bo potekalo financiranje oziroma sofinanciranje razvojnih projektov. Interes gospodarstva je seveda počrpati vsa sredstva, ki bodo na razpolago, in realizirati svoje projekte, od katerih si obetamo nova delovna mesta.«

vseh nas in zato sta še toliko bolj pomembna velika mera razumevanja in medsebojno sodelovanje. Ključno vlogo pri regijskem gospodarstvu igrajo tudi lokalna uprava in z njo povezani deležniki. Časi “vrtičkarstva” so mimo in pomembno je iskati, izkoristiti informacije, se povezovati in iskati skupne sinergije. V veliki meri si prizadevamo, da v enaki meri informiramo vse člane naše zbornice. Prisluhnemo jim in seveda tudi pomagamo na področjih, kjer lahko, v obliki podpornega okolja za podjetje. V regiji smo trenutno lahko ponosni na uspešno gospodarsko rast in eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjih letih.«

naši regiji, imajo ogromno znanja in so velik doprinos k družbi že danes. Prepričan sem, da bomo svoje konkurenčno okolje še nadgrajevali, privabili zanimive investitorje in ustvarili okolje, v katerem bomo vsi čutili veliko mero zadovoljstva in predvsem veliko željo po soustvarjanju in sobivanju v Savinjsko-šaleški dolini.«

Vemo, da je postala predelovalna Savinjsko-šaleška gospodarska industrija v zadnjih letih v regiji zbornica je povezana s številnimi zelo pomembna, pred energetiko partnerji doma in v tujini. Težišče in malim gospodarstvom. Kako prizadevanj sta bila tudi projekt 3. spodbujati podjetništvo, ki je lahrazvojne osi in modernizacija izoko dodana vrednost lokalnega okobraževalnega sistema. Kje V kakšni situaciji so se znalja, da bomo uspešni? vidite priložnosti za regijo? šli podjetniki v času covida »Predelovalna industrija v (kako jih informirate, so»Vsi vemo, kaj pomeni SAŠA regiji predstavlja skoraj delujete, spodbujate)? Podustrezna infrastruktura 60 odstotkov celotnega gospopirate namreč tudi malo Regijsko gospodarstvo bo doživelo darstva, merjeno po številu zaza gospodarstvo. Težnja gospodarstvo. korenite spremembe. Kje nas po poslenih, in skoraj 70 odstotkov, po čimprejšnji izgradnji vaše čakajo največji izzivi?

3. razvojne osi je velika »Gospodarstvo je bilo merjeno po obsegu prihodkov. in za razvoj gospodarstva v času zloglasnega viru»Vsekakor gre oz. bo šlo za zelo Potrebuje zanesljivo oskrbo z elevelikega pomena. Obesa pred številnimi izzivi. pestro obdobje, v katerem bo ktrično energijo po konkurenčnih nem je tudi velik vzvod Številni so svoje procese še tako za zbornico kot tudi za vse cenah. Če do tega ne pride, inpri privabljanju tujih inpravočasno prilagodili in nas v regiji veliko izzivov. Pred- dustrija ne bo mogla zagotavljati vestitorjev v Savinjsko in uspešno prebrodili del kri- vsem se bomo tudi osebno veliko novih delovnih mest. Zato je še Šaleško dolino in seveda ze. Seveda je posledično vključevali v izzive s prestruktu- toliko bolj pomembno ustvarjati velika razbremenitev za prišlo do številnih nihanj, riranjem regije, z razvojem tretje nova, tudi s pomočjo malega govse tiste, ki so že vpeti v ki jih podjetja uspešno razvojne osi in z vsem ostalim, ve- spodarstva. Danes imamo veliko prometno logistiko. Vesel nadzirajo in optimizirajo. zanim na omenjeno. Treba bo po- podjetij, ki razvijajo nove inovasem, da dela že aktivno V zbornici si poleg ostalih skrbeti tako za podjetja, vezana tivne produkte, iščejo, analizirajo potekajo in bodo dokondejavnosti zelo prizadeva- na energetski sektor, kot tudi vse in ustvarjajo številne ideje. S pračana do predvidoma leta mo za informiranje in po- posameznike, povezane z njim, ki vo strategijo, z jasno vizijo in se2027, kot je v načrtu. Velivezovanje med deležniki. jih bodo zaradi zapiranja premo- veda s trajnostno naravnanostjo Kako se da združevati izkušnje in ko priložnosti vidim tudi v Pravočasna informacija govnika in sprememb v energet- bo priložnosti še veliko.« znanje v marketingu in športu? sinergiji z lokalno skupnose je ravno v času krize skem sektorju v naslednjih letih Številna podjetja se selijo drugam. »Gre za veliko sinergijo in pre- stjo in posluhom slednje, izkazala za ključno pri čakali novi izzivi. Predvsem je Kako jih obdržati v regiji? plet vsega. V športu sem skozi ko privabljamo gospodarobvladovanju procesov in pomembno, da se tega vsi zavedaleta delovanja dobil zelo širok stvenike v regijo oz. ko sle»To je eno od ključnih dejstev, Rok Plankelj: »Tudi tretja razvojna os je eden pravočasnih ukrepov tudi mo in pravočasno odreagiramo vpogled v številne segmente, ki dnja prisluhne interesom od projektov, za katerega verjamem, da se bo znotraj posameznih enti- na številne pobude v prihodnje. s katerimi smo se soočali v prese med seboj prepletajo. Gospo- in vsem tistim, ki že danes zaključil do leta 2027, in s pomočjo katerega tet. Tu imajo veliko vlogo Prepričan sem, da odločevalci teklosti, pa vendar imamo tudi darstvo je prisotno na vsakem ko- skrbijo za delovna mesta bo naša regija še privlačnejša in logistično bolj tudi številna ministrstva, tako na državni kot tudi na lo- primere dobrih praks, ko so podraku. Posledično tudi marketing, v Savinjsko Šaleški regi- dostopna. Na MO Velenje imamo sogovornike, ki si s številnimi ukrepi kalni ravni razumemo in že da- jetja svojo proizvodnjo širila pri kjer sem z delovanjem v eni naj- ji. Ne glede na politično za katere sem prepričan, da bodo storili vse, podpore prizadevajo, da nes sprejemamo izziv, ki lahko nas in ustvarila nova delovna mevečjih športnih organizacij, Roko- prepričanje je ravno zdaj da bi skupaj z gospodarstvom poiskali številne gospodarstvo ostaja zdra- v prihodnje postane primer do- sta. Potrebnega bo veliko posluha prostorske rešitve.« vo. Je namreč gonilna sila bre prakse. Podjetja, ki delujejo v za vse, ki imajo namen ostati in metnem Klubu Celje Pivovarna pravi čas, da stopimo skuLaško, nabral še največ izkušenj. paj in dokažemo, zakaj je delovati znotraj regije, razvijati Spoznal sem številne vplivne go- lahko dolina pravi magnet za tinova delovna mesta, se širiti, kot »Podjetje za uspešno delovanje v prvi fazi po- tveganjem na trgu. Predvsem pa mora v veliki spodarstvenike, tako na nivoju ste, ki si želijo razvoja in želijo tudi za vse nove potencialne intrebuje primeren prostor in usposobljen kader. meri razvijati in generirati tudi nove ideje, skrbeti regije kot tudi širše in izven naših prispevati na zelo aktualnih povestitorje. Vsem bomo pomagali Za uresničitev svojih idej potrebuje posluh lokal- za motiviranost zaposlenih in biti nenehno v izmeja. Vseskozi smo si v konzorci- dročjih, ki jih zasledujemo tudi poiskati številne finančne olajšanega okolja in odločevalcev, vezanih na delova- obraževalnem procesu grajenja in nadgrajevanja ju številnih partnerjev prizadevali na SŠGZ in GZS. Veliko dela bo ve tudi s številnimi pobudami pri nje oz. razvoj. V manjših in srednjih podjetjih je kompetenčnih znanj. Zadovoljstvo zaposlenih iskati rešitve, s katerimi smo vsi za vse nas predvsem na področju pripravi zakona o prestrukturirazelo pomembna tudi pravočasna informiranost je ena tistih vrednot, ki podjetjem prinaša tudi nju SAŠA regije. Slednji bo prav in pomoč zunanjih strokovnjakov pri razvoju in večjo zavzetost in višjo dodano vrednost na zagotovo vključeval tudi popoln črpanju finančnih spodbud, podajanju idej in poslenega. Zelo pomembna je tudi komunikacija izobraževalni proces, s katerim sami podpori delovanja. Predvsem pa mora tudi z vsemi deležniki, ki so posredno ali neposredno bomo poskrbeli za pravočasno samo podjetje/podjetnik poskrbeti za postavlje- povezani s podjetjem. Iskrena komunikacija in izobraževanje in nabiranje potrebno jasno strategijo, vizijo in seveda cilje. Glede dober, pristen odnos s partnerji in z ostalimi nih kompetenčnih znanj, skladno na nenehne spremembe mora svoje poslovanje entitetami pa so ključ do zaupanja in trdnejšega s potrebami, ki se bodo razvijale.« 🔲 prilagoditi in biti kos vsem novim izzivom in sodelovanja na vseh področjih delovanja.

Mlekarna Celeia nenehno dopolnjuje ponudbo svojih izdelkov blagovne znamke Zelena dolina. Bogati ponudbi so v teh dneh dodali izdelke za kuhanje in peko Gurman. »Slovenska skuta, maslo, mileram, smetana za kuhanje ali stepanje in maskarpone nastajajo le iz najboljšega mleka slovenskih kmetij in so brez gensko spremenjenih organizmov«, zagotavljajo in dodajajo, da so izdelki že na trgovskih policah.

Blagovna znamka Zelene Doline zaključuje celovito prenovo videza svojih izdelkov, ki so jo povezali pod sloganom »Naravni od nekdaj«.

Varnostni inženirji so v Sloveniji organi- kot srednja medicinska sestra, nabirala je Novinšek zelo strokovno podkovana, po letih Z njo želijo kupce opozoriti na izjemno konkurenčno prednost izdel- zirani v Zvezi društev varnostnih inženir- izkušnje še v dveh drugih podjetjih ter zdaj v dela pa tudi izkušena strokovnjakinja s tega kov: »Vsi naši izdelki nastajajo izključno iz domačega, slovenskega jev (ZDVIS) ter v več kot 10 pokrajinskih Esotechu, kjer je bila toplo sprejeta in uživa področja in je zato dobrodošlo prevzela pomleka, ki je brez gensko spremenjenih organizmov, in prihaja z več društvih. Med njimi je zelo aktivo društvo ugled mlade, zagnane strokovnjakinje. Kot membno delo strokovne administratorke in kot 800 kmetij iz savinjske, šaleške, s koroške, iz širše celjske in koz- DVI Velenje, ki združuje članstvo s podro- diplomantka Fakultete za kemijo, kemijsko poslovne sekretarke društva. Kot gasilska janske regije,« pojasnjujejo v mlekarni Celeia in dodajajo, da izdelki čja Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške tehnologijo, program požarno varstvo in var- častnica je odlično opremljena tudi z znanji Zelene Doline nosijo tudi certifikat Izbrana kakovost – Slovenija, ki doline in šteje od 30 do 40 članov. Ob tem stvo pri delu Univerze v Ljubljani, je Marjeta s področja gasilstva in požarne varnosti ter je porok za pristne, domače okuse in preverjeno poreklo. se interesno združujejo v Zbornico varnosti zelo koristna v svojem PGD Dolič-Šentflor🔲 mz in zdravja pri delu (ZVZD) Republike Slojan ter pri Gasilski zvezi Mislinjske doline. venije, za obe nevladni organizaciji pa je bila Predolgo bi bilo naštevanje vseh nalog, ki jih pred desetletji ustanovljena Fundacija Avgupoleg tistih v službi, še opravlja v društvih. sta Kuharja (FAK), nestorja varnosti in izoPredlog DVI Velenje za prejemnico priznanja braževanja za varno delo v Sloveniji, domatako ni bilo težko utemeljiti. Sama pa je za čina iz Kotelj. Fundacija vsako letno podeli Naš čas povedala; »Ja, vesela sem tega pripriznanja za strokovne dosežke in nagrado znanja, tudi dejstva, da v društvu podpirajo za življenjsko delo s tega področja. Letos je moje delo, znanje, me spodbujajo, ter da so priznanje prejela dipl. varnostna inženirka me predlagali za dobitnico tega imenitnega Marjeta Novinšek, zaposlena v službi varnosti priznanja. To mi veliko pomeni, je zagon za in zdravja pri delu v družbi Esotech. V zanadaljnje delo, občutek pa je izjemen. Vesednjem desetletju je bila izjemno aktivna kot la sem tudi dejstva, da sem dobro sprejeta v strokovna sodelavka (je tudi tehnica zdravdelovnem kolektivu Esotech«. 🔲 Jože Miklavc stvene nege) v Domu za varstvo starejših

Prenovljeni izdelki za kuhanje in peko Gurman iz Zelene Doline

Ko pride priznanje, je vse še lažje

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 24. novembra Medtem ko je izdelava projektne dokumentacije za odsek tretje razvojne osi od Velenja do Slovenj Gradca že nekaj časa v teku, deli te ceste pa se tudi že gradijo, je vladna služba danes odobrila sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije. Izdelava je vredna 16,7 milijona evrov, od tega delež evropskih sredstev znaša skoraj 11 milijonov.

Delodajalske organizacije in sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so javnost skupaj pozvale k doslednemu spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja covida-19, doslednemu spoštovanju izpolnjevanja pogoja PCT ter k čim višji precepljenosti. S tem lahko zagotovimo nadaljnje izvajanje dejavnosti, so prepričani.

balonov ter posode za živila iz ekspandiranega polistirena.

Znanstveniki v Južni Afriki so sporočili, da so odkrili novo različico novega koronavirusa, ki se zaradi nenavadno velikega števila mutacij zelo hitro širi. Novo različico so poimenovali omikron.

Ruske oblasti so potrdile, da je število smrtnih žrtev nesreče v sibirskem rudniku premoga naraslo na 52. V bolnišnici se pretežno zaradi vdihavanja strupenih plinov zdravi 38 rudarjev in 11 reševalcev.

Evropska komisija je v izogib zmedi v zimski turistični sezoni zaradi različnih pristopov članic EU glede poživitvenega odmerka predlagala standardno veljavnost covidnega potrdila o cepljenju proti covidu-19 za devet mesecev.

Evropska agencija za zdravila (Ema) pa je priporočila razširitev uporabe cepiva proti covidu-19 podjetij Pfizer/BioNTech na otroke, stare od 5 do vključno 11 let.

Priporočila pa je le tretjino standardnega odmerka.

Petek, 26. novembra Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta postala slovenska evropska delegirana tožilca.

Kolegij evropskega javnega tožilstva je imenoval Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja za slovenska evropska delegirana tožilca za petletni mandat.

Komisija za medicinsko etiko nedavni poziv Iniciative slovenskih zdravnikov k ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov proti covidu-19 ocenjuje kot neetičen.

Policija je v prvih desetih mesecih obravnavala 8144 nezakonitih prehodov državne meje, kar je za skoraj 39 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Nemški socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije.

Zaradi pojava nove različice koronavirusa omikron je vlada določila obvezno karanteno za tiste, ki prihajajo z območij z virusom.

Stopnja brezposelnosti je v tretjem četrtletju ostala pod 5 odstotki. Pri 4,5 odstotka je bila po podatkih državnega statističnega urada nekoliko višja kot v prejšnjem četrtletju, a nižja kot pred enim letom.

Sindikat Sviz je med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zbral 24.224 podpisov proti spreminjanju sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bi jo prinesla novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Četrtek, 25. novembra DZ je kljub odločnemu nasprotovanju dela opozicije potrdil 670-milijonsko zvišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna letos.

Odločitev o začetku cepljenja otrok, starih od 4 do 11 let, proti covidu-19, bodo v Sloveniji sprejeli, ko se bo stroka poenotila, je napovedal minister za zdravje Janez Poklukar.

Stoterica najbogatejših Slovencev ima pod palcem 7,1 milijarde evrov, kar je največ doslej. Premoženje 100 najbogatejših se je v zadnjem letu povečalo za skoraj četrtino oz. 1,3 milijarde evrov.

DZ je sprejel zakon o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Gre za vatirane palčke, jedilni pribor, krožnike, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo

Iz Južne Afrike so sporočili, da so odkrili novo različico novega koronavirusa. Poimenovali so jo omikron.

programskem kongresu sprejela osnutek programa za obdobje 2022–2026, s katerim bo nastopila na državnozborskih volitvah. V njem nizajo ukrepe, s katerimi bi po njihovi oceni okrepili slovensko gospodarstvo ter zagotovili dostopno javno zdravstvo in enakomeren razvoj Slovenije. Predsednik NSi Matej Tonin je prepričan, da ima stranka vse, kar je potrebno za zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah.

Vlada namerava podaljšati tudi veljavnost letošnjih bonov, ki jih lahko državljani unovčijo v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi, je razvidno iz gradiva v vladni obravnavi. Enako kot lanski turistični boni naj bi tudi letošnji veljali do 30. junija 2022.

Pri nas doslej še niso potrdili no-

Vlada namerava podaljšati veljavnost letošnjih turističnih bonov.

benega primera nove različice novega koronavirusa omikron, ki so jo nedavno odkrili v Južni Afriki.

Nedelja, 28. novembra Predsednik republike Borut Pahor se je v okviru priprav na vrh voditeljev procesa Brdo–Brioni v Beogradu sestal s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Kot je dejal po srečanju, je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU prepočasen, zaradi česar se znova krepijo politike nacionalizmov in sprememb meja, ki ogrožajo mir in varnost.

Bolniki, ki so se v Južni Afriki doslej okužili z novo različico koronavirusa omikron, za zdaj niso resneje zboleli, je sporočilo tamkajšnje zdravniško združenje.

Omikron pa se, kljub omejitvam, širi po svetu.

pomislekov, ob tem pa je dal tudi pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta za leto 2022, o katerem bo odločal nadzorni svet.

Zaživela je spletna platforma Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve, katerega cilj je povečati delež žensk, ki nastopajo v medijih in na javnih dogodkih.

Naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih se že odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. V povprečju je bila ta za tipično gospodinjstvo novembra za 38 odstotkov višja kot lani.

Zdravstveni ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 so v skupni izjavi opozorili, da je koronavirusna različica omikron močno nalezljiva in zahteva hitro ukrepanje.

Evropska komisija je napovedala oblikovanje evropskega novinarskega središča v Bruslju, v okviru katerega bo sodelovalo šestnajst evropskih tiskovnih agencij, tudi Slovenska tiskovna agencija (STA).

Ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je v nemški tovarni proizvedel prva vozila, a le za testne namene. Prvi avtomobili za trg bodo iz tovarne odpeljali pred koncem leta.

Torek, 30. novembra Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti v počastitev akcije Sever poudaril, da je bila to prva akcija uradnih oblasti, ki je zavarovala slovensko suverenost.

Komisija, ki je bila imenovana za obravnavo primera smrti ženske po cepljenju s cepivom Janssen, je soglasno ocenila, da je bil tragični zaplet zagotovo povezan s cepljenjem.

Po odmevih v javnosti zaradi spremenjenega programsko-produkcijskega načrta RTVS za leto 2022 vodstvo še enkrat poudarja, da želijo prisluhniti željam uporabnikov in posledično razvijati javni servis.

V Ljubljani so že prižgali novoletno svetlobno okrasitev.

V Ljubljani, Mariboru in Izoli so prižgali svetlobno okrasitev, ki napoveduje praznični čas ob koncu leta.

Gledališki režiserji so ogorčeni nad ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem zaradi zavlačevanja prenove Drame. Zaradi situacije je v ponedeljek odstopil Igor Samobor, ravnatelj Drame.

Države članice EU so po odkritju nove različice novega koronavirusa sprejele dogovor o začasni omejitvi potovanj z juga Afrike.

Sobota, 27. novembra Na programskem kongresu LMŠ je okoli 300 delegatov potrdilo program stranke z naslovom Normalizacija. Rešitve. Razvoj. „Rešitve za razvoj Slovenije“ so strnili v 12 krovnih točk, s katerimi program postavlja trdne temelje za normalizacijo in razvojni preboj, s ciljem zgraditi moderno in dobro delujočo ter prebivalcem prijazno državo, so navedli.

Stranka NSi je na digitalnem

2. decembra 2021

Predsednik Borut Pahor se je sestal s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem.

Evropska unija in Nato sta izrazila solidarnost z Litvo, Latvijo in s Poljsko, ki se soočajo z valom migrantov iz Belorusije.

Svetovno razstavo Expo v Dubaju si je v živo ogledalo že skoraj 4,8 milijona obiskovalcev, dodatnih 23,5 milijona pa je ogled opravilo virtualno, so sporočili organizatorji. Z dosedanjim obiskom so zelo zadovoljni, kljub pandemiji covida-19 pa še vedno pričakujejo, da si bo Expo do konca marca v živo ogledalo 25 milijonov obiskovalcev. Slovenski paviljon je oktobra obiskalo 120.000 obiskovalcev.

Ponedeljek, 29. novembra Programski svet RTVS je danes potrdil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki je v strokovni javnosti sicer sprožil veliko

RTVS spreminja programskoprodukcijski načrt. Veliko gledalcev se v novi zgodbi čuti prikrajšane, marsikdo meni drugače.

Po Tušu, ki se je že pred meseci povezal z našo najboljšo kuharico Ano Roš, je tudi Spar Slovenija združil moči s tremi slovenskimi kuharskimi mojstri z Michelinovo zvezdico in znotraj blagovne znamke Spar Premium kupcem ponudil 16 inovativnih gurmanskih izdelkov.

Ministri EU, pristojni za šport, so v Bruslju podprli evropski model športa, ki med drugim poudarja solidarnost, odprtost tekmovanj in dostopnost športa za vse.

Zunanji ministri članic zveze Nato so pretresli možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru vnovične uporabe sile proti Ukrajini.

Barbados, nekdanja britanska kolonija, je uradno prekinil vezi z britansko monarhijo in postal republika.

Prava cena materializma Popustil sem. V teh dnevih, ko nas zasipavajo z reklamami o črnem in še kakšnem petku, sem si kupil nov, velik, bleščeči televizor. Saj stari je še vedno delal, prav solidno se je spopadel s svojimi ducat in še nekaj leti, a bil je manjši in debelejši. Zdaj je vse bolje. Slika, barve, zvok. S televizorjem brskam za filmi po domači filmski zbirki, z njim gledam zadnje Dončićeve vragolije na Youtubeu, z daljincem izbiram Netflixsove serije, uporabljam ga za glasbeno zaveso, na njem otroci igrajo igre, lahko prebiram novice, pa še vsake toliko me prijazno opomni, da je čas, da vstanem in grem v službo – a ta opomnik sem si raje izklopil, saj zaprt v stanovanje in privezan na tipkovnico znova delam od doma. Za naJure Trampuš meček mi lahko televizor z barvnimi lučmi osvetli še steno, temu se reče ambientalno razpoloženje ali nekaj podobnega. Življenje v OLED tehnologiji je ostrejše, lepše, srečnejše. Starega veterana smo odpeljali in v center dnevne sobe, na oltar naših življenj, postavili novega.

Pa smo ga res potrebovali? Ali stari ni več služil svojemu namenu? Seveda ne, prav lepo je delal, vendar živimo v svetu umetno ustvarjenih potreb, kjer šteje vsak nakup, vsaka menjava, vsak črni petek.

Po internetu že nekaj časa kroži nekaj minutni prispevek BBC-ja, ki razlaga pojem hitre mode – »shop ‚till you drop.« Hitra moda je poslovni model v modni industriji, ki temelji na cenenih materialih, poliestru, izkoriščanju nizko plačane delovne sile v azijskih državah, na prilagodljivih dobavnih verigah in agresivnem oglaševanju. Končni izdelek ni drag, zato ljudje bogatega Zahoda kupujejo na desetine nekvalitetnih tekstilnih izdelkov, jih nosijo ali pa sploh ne ter se čez nekaj tednov znova zapodijo na lov v trgovine ali njihove internetne nadomestke. Hipno zadovoljevanje potreb in hipno veselje. Nekateri nove obleke oblečejo le za to, da se z novo majico pobahajo na družabnih omrežjih, v resnici pa teh stvari velikokrat sploh ne nosijo, se pa zato lahko oblečejo v množico všečkov. Za hipnim nakupovanjem ostaja gora nekvalitetnih oblačil – kupci razvitega Zahoda naj bi danes kupili kar 60 % več oblačil kot pred 15 leti – ki se kopiči v kakšni posebej oddaljeni državi.

BBC tako poroča o smetiščih v Gani, kjer naj bi vsak teden z ladjami pripeljali 15 milijonov kosov zavrženih, na pol ponošenih oblačil, nekatera izmed njih končajo na lokalni tržnici, večina pa se kopiči na smetiščih na obrobju mest neznanih imen. Ves ta neuporabni tekstil je zložen v gore, visoke katedrale razpadajočega potrošništva, po njih brskajo ptice, otroci, revni ljudje, veliko kosov konča v morju, kjer se razgradijo in kot mikroplastika ugonabljajo morske organizme.

Naša brezbrižnost uničuje svet.

Podobno je s črnim petkom, z nakupovalno mrzlico, ki je k nam pred desetletjem pljusknila z one strani luže. Črni petek, cyber ponedeljek in ostali derivati pomenijo začetek božične nakupovalne sezone, ki prazni skladišča in polni smetišča. Nič neobičajnega ni, da so se letos delavci Amazona odločili, da bodo stavkali ravno na ta dan. Njihove zahteve so upravičene: na eni strani želijo višje plače, možnost sindikalnega organiziranja, na drugi strani pa zahtevajo, da največji trgovec na svetu plačuje višje davke in skrbi za okoljsko vzdržnost svojega poslovnega modela. Težko bo, brez izkoriščanja ljudi in okolja pač ni velikih dobičkov.

Kaj pa mi, prostovoljni ujetniki potrošniškega kapitalizma, prostovoljni ujetniki zgodbe o kopičenju niča? Vedeti je pač treba, da v življenju obstaja mnogo pomembnejših stvari, kot so novi televizorji, telefoni, obleke, avtomobili ali karkoli tistega, za kar mislimo, da moramo imeti. Sreča se ne kupuje v trgovinah, tam prodajajo le njeno iluzijo.

Kakšna je torej prava cena črnih petkov, novih televizorjev, hitre mode? Na eni strani so to revni delavci, ki ponekod delajo v sužnjelastniških razmerah, zahodni potrošniki, ki kopičijo nepotrebne dobrine, ter onesnažena narava. Na drugi strani so to bogati lastniki podjetji, tisti 0,1 % človeštva, ki se za zabavo odpravlja v vesolje in od daleč ves ganjen opazuje lepote zemeljske oble.

Ko sem se pred tedni sprehajal med temi televizorji, sem nekaj časa opazoval tudi televizor domače znamke Hisense. Zastal sem, za trenutek, morda dva in potem stopil hladno naprej. Nič me posebej ni prepričalo, da bi se, četudi vsaj zaradi nostalgije, odločil zanj. Bil je le eden v vrsti mnogih.

Medtem na poljsko-ukrajinski meji in v Dunkirku umirajo ljudje, pa ne le tam, umirajo tudi v tekstilnih tovarnah daljne Azije, umirajo na poljih, onesnaženih zaradi predelave bombaža. 🔲

online www.nascas.si

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

SREČANJE

2. decembra 2021

Spodbudil bo strateški pristop k razvoju športa Na srečanje smo povabili direktorja Rdeča dvorana ŠRZ Velenje Dimitrija Amona, ki je iz mladinskega sektorja prestopil v športnega in si zadal, da bo tudi v slednjem stremel predvsem k razvoju Tina Felicijan

Velenjčan Dimitrij Amon je po odhodu Marjana Klepca v pokoj postal novi direktor Rdeče dvorane, še zdaleč pa ni nov obraz v lokalnem okolju, kjer je odraščal in si tudi sam ustvaril družino. Že peti mandat je svetnik Socialnih demokratov v Svetu Mestne občine Velenje. Več let je vodil tehnični del Pikinega festivala in v nekem obdobju vodil Festival mladih kultur Kunigunda. V raznih vlogah se je vpletal v številne projekte na družbenem področju, največji pečat pa je sprva kot mladinski aktivist in nato kot sodelavec Mladinskega centra Velenje, kjer je bil vodja programske enote multimedijskega centra Kunigunda, pustil v mladinskem sektorju. Na doslej prehojeno pot ga je usmeril predvsem njegov socialni čut. »Hvaležen sem staršem, da sem vzgojen v duhu solidarnosti, v katerem vzgajam tudi svoja otroka. Vedno sem imel pred očmi, da je treba na prvo mesto dajati človeka in delati za skupnost.« Če je politika, ki je v njem zanetila iskro v času slovenskega osamosvajanja, njegova tretja ljubezen, je prva zagotovo družina, pravi, drugo mesto pa je v zadnjih mesecih zavzel šport. »Spoznavam, kaj vse šport nudi lokalni skupnosti in koliko priložnosti še imamo za razvoj. Verjamem, da na tem področju lahko le še rastemo.«

❱

Izoblikovalo ga je mladinsko delo

Njegova karierna pot se je, čeprav se je izobraževal na področju kmetijstva, ki ga danes razvija v hobi, začela v lokalnem (pa tudi nacionalnem) mladinskem sektorju, ki se je v času njegovega delovanja, ko je s kolegi iz raznih

mladinskih organizacij in z angažirano mladino uresničeval pobude in vzpostavljal nove prakse, močno razvil in izstopil tudi v nacionalnem merilu. Z mladinsko politiko v Mestni občini Velenje se je začel intenzivno ukvarjati, ko je dopolnil 18 let in se začel povezovati tako z vrstniki v lokalnem kot širšem okolju. »Iskali smo priložnosti ter ustvarjali pogoje za razvoj mladih posameznikov, interesnih skupin in raznih oblik mladinskih organizacij. Ustanovili smo krovno mladinsko organizacijo Mladinski svet Velenje, spodbudili oblikovanje odlokov o mladinskem delu in štipendiranju, mladinske strategije, sistem sofi-

uresničevanja. »Vidim se v vlogi spodbujevalca tega procesa in povezovalca javnega in zasebnega sektorja v njem,« pove, da so s kolegi že sprožili proces, ki so ga predhodniki večkrat začeli, a se je zatikalo na področju financiranja vrhunskega športa, ki ga je v strategiji treba podpreti, prav tako pa organizirano rekreativno vadbo ter druge programe za spodbujanje zdravega načina življenja.

Infrastruktura potrebuje nenehno pozornost

Kljub razvejani športni infrastrukturi, ki nudi številne možnosti za športno in rekreativno

udejstvovanje ljudi iz Velenja in okolice, se nenehno pojavljajo nove pobude za ustvarjanje pogojev za razvoj določenih športov.

Prav tako pa potrebe po nadgradnji obstoječe infrastrukture. Sredi decembra bodo začeli zasneževati male skakalnice smučarsko skakalnega centra, s tem pa tako članom domačega smučarsko skakalnega kluba kot klubov iz okolice omogočili boljše pogoje za treninge. Po premoru v lanski zimski sezoni so pred nekaj dnevi ponovno odprli drsališče, ki z ledeno ploskvijo pod šotorom na kotalkališču poleg prostega rekreativnega drsanja omogoča treninge hokeja in curlinga.

Z mladinskim delom, ki ni bilo le služba, ampak način življenja, pravi, je razvijal nepogrešljive veščine, med katerimi najbolj ceni sposobnost sodelovanja z različnimi ljudmi pri doseganju skupnih ciljev. nanciranja mladinskih projektov.

Posebno slednji je primer dobre prakse, po katerem se mnogi zgledujejo, a ga ne morejo posnemati, če nimajo takšnega posluha lokalne skupnosti kot mi.« V mladinskem sektorju se je naučil, da je povezovanje deležnikov pri doseganju razvojnih ciljev na nekem področju izjemno pomembno, zato slednje šteje med prioritete tudi pri razvoju športa in rekreacije. Medtem ko je organizacijska struktura športnih organizacij v lokalni skupnosti že zelo močna, vidi priložnost za nadgradnjo njihovega delovanja v strategiji za razvoj športa, ki bi začrtala prioritete in opredelila korake do njihovega

Dimitrij Amon: »Vidim se v vlogi spodbujevalca procesa priprave strategije za razvoj športa ter povezovalca javnega in zasebnega sektorja v njem.«

Dimitrij Amon se v tisto, kar ga zanima, vrže na glavo, pravi, potem pa pusti, da ga prevzame. In zanima ga marsikaj. Pred leti se je pridružil velenjskim kurentom in veselje do preganjanja zime prenesel tudi na otroka. S sodelavci iz mladinskih organizacij je začel igrati curling in z ekipo Abooh nastopil v 1. slovenski curling ligi. Čeprav je angažiran na marsikaterem področju, pa je po srcu družinski človek in najbolj uživa, ko z ženo Špelo in otrokoma Kajo in Galom bodisi raziskuje Slovenijo bodisi postavlja temelje kmetije, saj si želi ustvariti bolj sonaravno in samooskrbno prihodnost.

Rdeča dvorana ima zdaj povsem posodobljeno razsvetljavo, ki ne obljublja le manjše porabe električne energije, pač pa omogoča tudi pametno daljinsko upravljanje. Letos so sanirali garderobe v malih dvoranah in teniško garderobo. Stene dvorane so z namenom lažjega vzdrževanja obložili s keramiko. Do konca leta bodo zamenjali glavna vhodna in stranska vrata z avtomatskim zapiranjem, da bodo prihranili pri ogrevanju. Naslednje leto pa nameravajo veliko in malo dvorano na balkonu preurediti ter položiti temelje za borilnico, ki jo bodo člani klubov borilnih veščin lahko uporabljali za treninge in tekmovanja. Dodatne prostore za šport in rekreacijo v dvorani bodo pridobili s preureditvijo skladiščenja, v prihodnosti pa si želijo skladišče in delavnico urediti na dvorišču pred Rdečo dvorano, kjer je danes skate park.

Ko bodo vremenske razmere primerne, bodo v parku Vista tudi letos uredili progo za tek na smučeh, ki bo daljša kot lani in v obliki osmice. Ponovno bodo uredili tudi sankališče, dodali pa manjše smučišče za malčke – oboje bo osvetljeno, da bo omogočalo sankanje in smučanje tudi v večernih urah. Kaj pa ideja o selitvi drsališča na območje Viste? »Za zdaj še nismo dlje od idejne zasnove. Sem pa prepričan, da bomo nekega dne na Visti tudi drsali,« Dimitrij Amon odgovarja, da projekt razvijajo.

Naslednje leto bodo začeli graditi urbani park, ki bo poleg objektov za skaterje in druge športnike na kolescih ponudil igrišča za ulično košarko, v naslednji fazi pa tudi balvanski center za razvoj plezanja. Načrtujejo postavitev šotora nad baliniščem v Sončnem parku, ki bo omogočal izvedbo tekmovanj v slovenski super ligi, katere člani so že dve leti tudi velenjski balinarji. Zamenjali bodo umetno travo in ograjo na malem nogometnem igrišču ob stadionu, uredili odvodnjavanje, posodobili pa bodo tudi sistem najema.

Potreb pa je še veliko. V naslednjem letu bo v središču pozornosti mestni stadion. »Nujno potrebujemo nov objekt ob mestnem stadionu, saj je obstoječi energetsko potraten in neprimeren za aktivnosti atletskega in nogometnega kluba, ki delujeta v njem. Načrtujemo tudi izgradnjo atletske dvorane. Nujno moramo zamenjati razsvetljavo na stadionu, saj trenutno ne omogoča televizijskih prenosov. Urediti moramo VIP tribune, postaviti dodaten objekt za skladiščenje atletske opreme, zamenjati travo

na centralnem igrišču,« našteva prioritete in k načrtom za urejanje območja stadiona dodaja še izgradnjo prostorov za garderobe in sanitarije ob igrišču parkour ob Škalskem jezeru, tako pa ustvarili prostor, ki bo primeren za izvedbo tekem mlajših selekcij.

Dimitrij Amon poudarja, da nobenega športa ne zapostavljajo na račun drugega. »Dopolnitve obstoječe infrastrukture in investicije v novo izvajamo v skladu s finančnimi in z organizacijskimi zmožnostmi. Na naša vrata trkajo mnogi, ki si želijo boljših pogojev za ukvarjanje z določenim športom. Menim, da moramo dati prednost tistim, ki so že organizirani in že izvajajo športno-rekreativno vadbo. Seveda pa smo pozorni tudi na druge športe. Tako bomo prihodnje leto prišli naproti novemu športu in kupili mizo za teqball – mešanico nogometa in ping ponga. Igralci si namreč prek mize, podobne mizi za ping pong, z nogami podajajo nogometno žogo.« 🔲

Prireditve predvidene, ukrepi nepredvidljivi Veseli december v občini Šmartno ob Paki bolj v znamenju nadaljevanja projektov – Konec decembra sklepna prireditev ob 130-letnici Savinjske proge Tatjana Podgoršek

Stopili smo v zadnji mesec tega leta, ki ga označujejo tudi kot veseli december. »Lani v tem času je bil od veselega decembra le december, saj so ukrepi za preprečevanje epidemije novega koronavirusa prepovedovali druženje kot sestavni del številnih dogodkov.

Letos smo si želeli in tudi načrtovali vrsto prireditev, da bi upravičil ime veseli december, kaj od tega bomo lahko izvedli, pa je v tem trenutku iz enakih razlogov kot lani težko napovedati,« pravi šmarški župan Janko Kopušar.

V lokalni skupnosti so poskrbeli za novoletno okrasitev središča Šmartna ob Paki, od

predvidenega spleta prireditev (od 27. novembra do 1. januarja prihodnje leto) so za zdaj izvedli prižig adventnega venca na ploščadi pred občinsko upravo in knjižnico minulo soboto. Za adventni venček je tokrat poskrbela vaška skupnost Skorno. Sredi meseca je na programu dogodkov otvoritev razstave in izdaje zbornika ob 130-letnici Savinjske železniške proge, v nadaljevanje druženje z vinogradniki v Martinovi vasi, na Štefanovo blagoslov konj, v ponedeljek, 27. decembra, pa sklepna prireditev ob praznovanju 130-letnice Savinjske proge.

Ob tej priložnosti predvidevajo v sodelovanju z vsemi kraji, ki ležijo ob tej progi, in s Slovenskimi

železnicami, poseben vlak, ki bo zapeljal od Celja do Velenja, z daljšimi vmesnimi postanki in s programom na železniških postajah. Sklepno dejanje bo ob 14. uri v Martinovi vasi v Šmartnem

ob Paki. Poleg te obletnice bo dogodek posvečen dnevu samostojnosti in enotnosti ter 30-letnici samostojnosti Slovenije. Pred iztekom decembra so povabili v goste še stand up komika Boštjana

Gorenca Pižamo. Na novega leta dan načrtujejo prireditev Pozdrav novemu letu. Dogodka s prebiranjem kronike minulega leta, županove zdravice ter razglasitve naj osebnosti leta se na ploščadi

za Hišo mladih namreč udeleži vsako leto več občanov. »Sicer pa v lokalni skupnosti slovo od leta 2021 zaznamujejo številne delovne aktivnosti, saj nadaljujemo z nekaterimi projekti.« Veliko gradbišče – pravi Kopušar – je pri objektu javnega vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki, kjer izbran izvajalec gradi prizidek za potrebe predšolske vzgoje v lokalni skupnosti, ukvarjajo se z aktivnostmi pri izboru izvajalca del za izgradnjo podhoda pod železniško progo, nadaljujejo posodabljanje javnega kanalizacijskega omrežja, pred novim letom predvidevajo še seje občinskih odborov, odborov vaških skupnosti ter sejo občinskega sveta, na kateri naj bi sprejeli proračun občine za prihodnje leto, razpravljali o cenah pomoči na domu in še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. 🔲

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Šola je več kot pouk

Velenje. »To je velika dodana vrednost za spodbudno učno okolje.«

Priložnosti za razvoj

Lansko 60-letnico OŠ Mihe Pintarja Toleda praznujejo letos – Arhitekturno zanimiva šola šolstva z lokalnega …

Ravnatelj OŠ MPT Sebastjan potrebuje dozidavo – Šolniki v občini se bodo tesneje povezali Tina Felicijan

Lanska 60-letnica prve (sodobne) osnovne šole v Mestni občini Velenje – OŠ Mihe Pintarja Toleda – je zaradi razmer minila brez praznovanja. Zato se to nadaljuje letos. V središče so postavili celovečerni muzikal Vesna, ki so ga učitelji in učenci ter povabljeni gostje izvedli v koprodukciji s Festivalom Velenje in navdušili občinstvo ter šolo ob njenem jubileju napolnili z novo energijo, ki jim daje zagon za podobne projekte. Novembra pa so v razstavišču Podhod Pošta postavili še razstavo, ki povzema tako zgodovino šole kot tudi šolstva na območju Velenja, saj je OŠ MPT kot prva nova šola v Velenju postala tudi dedič šolske kronike. Slednja od leta 1816 redno beleži vsa dogajanja v zvezi s pedagoškim delom.

Več o tem, kako se je razvijala OŠ MPT, kaj jo odlikuje in kje so priložnosti za nadgrajevanje šolskega dela v lokalnem in širšem okolju, pa v pogovoru z ravnateljem Sebastjanom Kukovcem.

Arhitektura za sonaravno bivanje …

Atrijska šola s paviljoni, razporejenimi v obliki črke U, se je z udarniškim delom gradila po etapah. Pred njeno uradno otvoritvijo je v dotlej zgrajenem delu šole že potekal pouk, tedaj še v neogrevanih učilnicah. Gradnja šole se je po otvoritvi nadaljevala še dve leti, medtem pa so šolo naselili učenci, ki so pouk obiskovali na drugih lokacijah po območju današnjega Velenja. »Mene navdušuje, da sama arhitektura šole tudi z današnjega vidika ustvarja spodbudno učno okolje – vsak razred ima svoj paviljon, vsak paviljon svoj atrij. Trendi sonaravnega bivanja, pouka v naravi, preživljanje časa na prostem, ki jih cenimo danes, so bili pri gradnji te šole že v ospredju.«

Že nekaj let, sploh pa v novi realnosti, lahko sledimo naraščajočemu trendu spodbujanja k izvajanju pedagoškega procesa na prostem in vključevanju samooskrbnih veščin v šolske programe. Tudi v Velenju je vedno več učilnic na prostem. Vedno več je učiteljev, ki najdejo poti do poučevanja raznih vsebin v naravi. Epidemija je pouku na prostem dala dodaten zagon.

Trendu pa so na OŠ MPT zaradi odličnih pogojev, ki jih nudi

❱

in učence, da čim več časa preživijo na prostem, obenem pa krepijo pripadnost otrok, učiteljev in staršev šoli.

Da je šola več kot pouk, kažejo tudi s projekti, kakršen je muzikal. Po oceni ravnatelja je prav dodatna ponudba raznih aktivnosti na raznih področjih tisto, kar ustvarja sodobno šolo. »Danes ni več ključno, da otroka naučimo pisati, brati, računati, ampak da ga spremljamo pri njegovem celostnem razvoju, kar z raznimi

samozavest in rastejo kot ljudje – to je dodana vrednost takšnih projektov.«

… postaja premajhna

Na OŠ MPT se že nekaj časa ukvarjajo s prostorsko stisko. Da bi pridobili še eno učilnico, so pred lanskim začetkom šolskega leta knjižnico preselili v glavno avlo, kjer so z inovativnim pristopom uredili kotiček zanjo. Zdaj jim je zmanjkalo manevrskega prostora, medtem ko vse kaže,

Ravnatelj Sebastjan Kukovec: »Z arhitekturnega vidika je šola odlično zamišljena, res pa je z vidika vzdrževanja tako takrat kot danes precej zahtevna.«

pristopi in programi uspešno počnemo na vseh velenjskih šolah.

Pri oblikovanju letnega delovnega načrta se vedno vprašamo, kaj še lahko ponudi naš strokovni kader – katera so močna področja posameznikov, s katerimi lahko prinesejo dodano vrednost šolanju.

Pri nas je že nekaj let posebno močno področje glasbeno-gledališko ustvarjanje. Pri muzikalu je sodelovalo deset mentorjev, ki si želijo ustvarjati na tem področju, kar pomeni ogromno dodatnega dela, ki ga z veseljem opravljajo.« Tako med učitelji kot učenci so s tem projektom spodbudili dvig pripadnosti šoli. »Vse te aktivnosti so priložnosti, da otroci odkrivajo svoje talente, dobijo

da se trend naraščanja števila učencev ne namerava umiriti. »V letošnjem šolskem letu smo napolnili vse prostore na šoli in ne moremo sprejeti niti enega oddelka več. Nujno potrebujemo dodatne prostore. Z občino že iščemo rešitve, vendar bomo potrebovali tudi podporo ministrstva. Potrebujemo namreč še nekaj razredov. Telovadnica že dolgo ne ustreza več normativom. Tudi na zunanji izgled šole nismo več ravno ponosni. Treba bo konkretno zavihati rokave.« So se pa nedavno razveselili nove pridobitve – sodobno opremljenega športnega igrišča, ki si ga delijo s Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje

Upravni odbor predsednika Jošta Kodriča, ki je ŠŠK vodil dve leti, je najstarejšo mladinsko organizacijo v Šaleški dolini predal novemu predsedniku Martinu Golobu nove Nadzorno-disciplinske komisije pa so Vid Stropnik, Amadej Šuperger in Jaka Breznik.

Novo vodstvo se bo osredotočilo na čim boljše odnose z javnostmi in čim večjo udeležbo mladih v projektih. Okrepiti želijo interakcijo z mladimi preko družbenih omrežij in tržiti znamko Mamo čez s prodajo raznih artiklov. Na različne inovativne načine nameravajo pridobivati nove člane, saj je v času epidemije število članov močno upadlo. Med večje projekte, ki jih načrtujejo v tem mandatu, štejejo jubilejni festival Dnevi mladih in kulture, taborjenje v Ribnem in Lakefest, posamezni odbori pa načrtujejo še nekaj manjših projektov. 🔲

tf

moramo bolj inovativni. Sodeč po vseh kredibilnih raziskavah je naš šolski sistem zastarel. Ni slab, potrebuje pa posodobitve, saj učinkovitost upada. Kažejo upad sposobnosti otrok za osredotočenje, saj so nenehno pod vplivom telefonov, televizije, računalniških iger in drugih virov nenehnih dražljajev za možgane, zaradi katerih otroci zmorejo le pet ali deset minut koncentracije, preden ta začne močno upadati. Otroku lahko daješ, dokler ga zanima. Če je zasanjan, pač ne,« pojasnjuje, da pomanjkanje koncentracije močno ovira učni proces, zato se mora šolstvo s tem pojavom spopasti čim prej. »Šola namreč mora pripeljati otroka do trajnega znanja, ki je popotnica za nadaljnje izobraževanje in življenje nasploh.«

❱

Pomanjkanje koncentracije otrok v učnem procesu je vedno večja težava, ki se je po besedah Sebastjana Kukovca še ne zavedamo, zahteva pa čim prejšnje ukrepanje.

Šaleški študentski klub ima novo vodstvo Velenje, 26. novembra – Člani Šaleškega študentskega kluba so na redni letni skupščini izvolili novo vodstvo. Mandat je dobil Martin Golob, absolvent Fakultete za strojništvo in pet let član ŠŠK. V tem času se je večinoma ukvarjal s tehničnim delom izvedbe projektov. Zdaj se bo, če bodo razmere to dopuščale, osredotočil na obuditev mladinskega aktivizma. V upravni odbor je povabil Matijo Tratnika (podpredsednik in vodja Odbora za šport), Amaris Djordjević (tajnica in vodja Odbora za odnose z javnostjo), Ano Šuperger (vodja Odbora za kulturo in zabavni program), Jošta Kodriča (kandidata za svetnika ŠKIS in ŠOLS) in Roka Kovača (vodja Odbora za izobraževanje in socialo), člani

Kukovec letos vodi aktiv ravnateljev velenjskih osnovnih šol, ki se po njegovih besedah odlično povezujejo in pri izobraževalnem procesu sodelujejo tako med sabo kot z Mestno občino Velenje, Šolskim centrom Velenje in drugimi v lokalni skupnosti. »Letos smo si v sklopu aktivnosti za celostno obravnavo otrok v izobraževalnem procesu od osnovne do srednje šole in naprej zastavili cilj, da osnovne šole in šolski center oblikujemo skupne aktive. Epidemija je namreč kljub prizadevanjem, da ne bi preveč vplivala

»Otrok je pri nas devet let, zato ima šola veliko odgovornost pri sooblikovanju njegove osebnosti.«

sama arhitektura objekta, sledili že prej. Posebno znani so po vrtnarskem krožku. »Šola seveda mora v prvi vrsti zagotavljati izvajanje obveznega programa.

Marsikaj pa šola lahko ponudi v okviru obšolskih dejavnosti. V tem kontekstu smo se pred leti lotili prenove centralnega atrija z namenom spodbujanja aktivnosti izven šolskih prostorov. Na nek način smo tudi nadaljevali tradicijo izgradnje šole z udarniškim delom, saj smo veliko dela opravili šolski delavci s pomočjo staršev. Postavili smo šahovsko polje, peskovnik za najmlajše, učilnico na prostem s tablo na steni in stolčki, s prepoznavanjem močnih področij naših sodelavcev – kot smo to storili v primeru muzikala – pa smo odkrili, da je naša učiteljica strastna vrtnarka in tako razpisali vrtičkarski krožek, v katerega je vsako leto vpisanih več otrok, ki vrt obiskujejo tudi poleti in spravljajo pridelke. Zagotovo je to velika dodana vrednost,« opisuje, kako izkoriščajo prednosti arhitekturne zasnove šole in spodbujajo učitelje

2. decembra 2021

Martin Golob (levo) je Šaleški študentski klub prevzel od Jošta Kodriča.

na usvojeno znanje, na nekaterih področjih povzročila primanjkljaje, s čimer želimo seznaniti srednješolske učitelje. Prav tako pa si želimo izmenjati dobre prakse in okrepiti sodelovanje,« je nakazal, v čem vidi potencial za izobraževalne organizacije v lokalni skupnosti, obenem pa poudarja, da mora vsaka šola oblikovati lastno identiteto in zasledovati cilje, ki si jih glede na okoliščine, v katerih deluje, lahko zada.

… in širšega vidika

»Menim, da je treba v prihodnjem pet- ali desetletnem obdobju veliko narediti na spremembi načinov poučevanja, pristopov k podajanju znanja in veščin. Biti

Čas je tudi za posodobitev vsebin, v tem času poudarjajo šolniki. »Ko smo morali praktično čez noč preiti s pouka v šoli na pouk na daljavo, smo to dokaj uspešno storili. S tem smo dobili tudi priložnost, da posodobimo celoten sistem – kurikul in metodološke pristope. Žal sem skeptičen, da jo bomo izkoristili. Bojim se, da so ljudje, ki bi se morali s tem intenzivno ukvarjati, prepozni in premalo drzni.« Ponosni so tudi na energetsko sanirano in posodobljeno podružnično šolo na Plešivcu, ki ima več kot 120-letno tradicijo, pravi ravnatelj Sebastjan Kukovec: »Veseli nas, da s podporo občine lahko omogočamo otrokom na podeželju, da nižje razrede osnovne šole obiskujejo v domačem kraju.

Poleg tega je šola v teh okoljih središče družbenega dogajanja in prostor združevanja vseh generacij, ki izvajajo razne aktivnosti.« 🔲

Odprli učno prodajalno Velenje – V sredo, 1. decembra, je odprla vrata učna prodajalna na Šoli za storitvene dejavnosti. Po videzu je učilnica ogledalo pravi trgovini, namenjena pa je dijakom v izobraževalnem programu Trgovec.

Za postavitev učne prodajalne sta združila moči podjetje Mercator in ŠC Velenje. In kot so zapisali v Mercatorju: Z učnimi prodajalnami želi Mercator vzpostaviti dolgoročno sodelovanje s šolami za promocijo poklica prodajalec. Učne trgovine, ki so v celoti opremljene (z delujočo blagajno) in založene z izdelki, tako dodatno omogočajo kakovostno učenje bodočih prodajalk in prodajalcev.

Mercatorjeve prodajne inštruktorice med letom obiščejo učne prodajalne, jih posodabljajo in sodelujejo tudi v učnem procesu ob predstavitvi poklica prodajalec ter pri izobraževanju s področja prodajnih veščin in sodobnih prodajnih orodij.

Poklic prodajalec je že dlje časa med deficitarnimi poklici, v Mercatorju pa ga želijo tudi z učnimi prodajalnami in posredovanjem informacij o najsodobnejših trgovskih praksah bolj približati mladim, saj gre za dinamičen in zanimiv poklic. 🔲

Helena Zupanc

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

2. decembra 2021

Največji želji sta povezovanje in skupna realizacija idej Naja Mohorič in Katja Šumečnik sta novi predsednici Društva harfistov Slovenije – Sveža energija že prinaša nabor idej za nove projekte in dogodke Lara Oprešnik

Harfa velja za čaroben in pravljičen inštrument – marsikatere egipčanske poslikave ter zgodbe iz Biblije zaznamujejo ravno angeli, ki igrajo na harfo. In ravno za harfo se vedno več otrok odloča zadnja leta ob vpisu v glasbene šole. Trenutno se v Sloveniji harfo poučuje na približno dvajsetih javnih glasbenih šolah.

V Sloveniji je najpomembnejši steber prepoznavnosti harfe, izobraževanja ter strokovnega povezovanja na tem področju Društvo harfistov Slovenije. Ustanovljeno je bilo leta 1995, prvi predsednik in eden izmed ustanoviteljev pa je bil profesor harfe in skladatelj Dalibor Bernatović. Društvo je prostovoljno združenje, ki zajema profesionalne harfiste, profesorje, pa tudi ljubitelje harfe.

Sedež društva je že od nekdaj v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki je sicer ena izmed prvih glasbenih šol v Sloveniji, ki je ponudila možnost učenja harfe.

Letos Društvo harfistov Slovenije dobilo dve novi predsednici

Po dolgoletnem delu predsednika Daliborja Bernatovića, ki je sicer zaslužen za veliko

prepoznavnost harfe v Sloveniji, bil pa je tudi organizator ter idejni vodja mnogih projektov od leta 1995 naprej, sta letos marca predsedstvo Društva harfistov Slovenije prevzeli Katja Šumečnik in

Naja Mohorič. Obe harfistki sta svojo pot začeli ravno v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, pri profesorju Daliborju Bernatoviću. Obe sta izjemni harfistki, ki sta svoje znanje izpopolnjevali na ljubljanski akademiji in tudi na študiju v tujini.

Katja Šumečnik na zagrebški akademiji, Naja Mohorič pa na študiju v Milanu. Obe imata za seboj mnogo uspehov z državnih pa tudi mednarodnih tekmovanj ter vrsto nastopov in koncertov.

Obe sta sicer profesorici harfe na velenjski glasbeni šoli. Glede na to da ima sedež DHS že od leta 1995 v Velenju, sta rasli v glasbeno obarvanem harfističnem okolju, kjer sta že nekaj let pred predsedovanjem aktivno sodelovali v društvu, letos marca pa prevzeli vodenje.

Na pragu izvedbe razni projekti, seminarji, koncerti

Predsednici Društva harfistov Slovenije Katja Šumečnik in Naja Mohorič

Sveža energija in nove ideje so ustvarile kar nekaj dogodkov oz. projektov, ki se bodo zvrstili v naslednjem letu. Eden

Všeč ji je, da je lahko pokazala, kaj ji glasba pomeni Glasba je svet, skozi katerega se lahko izraža, iz nje pa izvabi najlepše občutke – V šovu Slovenija ima talent navdušila gledalce – Evrovizijski nastop je njena dolgoletna želja Jasmina Škarja

Rojena za oder. Tako ob nastopu Anje Vodošek, ki ima izjemen glas, karizmo in stas, pomislijo mnogi, ki jo spoznajo. 20-letno dekle od malih nog spremlja ljubezen do glasbe in veselje ter strast do igranja klavirja. Rada preizkuša razsežnosti svojega glasu, glasba pa jo navdihuje in je njeno ogledalo življenja. Pred kratkim je nastopila v šovu Slovenija ima talent in navdušila gledalce, zbrano občinstvo in žirijo. Prišla je v polfinale, veliki finale pa se ji je žal izmuznil za mišjo dlako.

Glasba jo spremlja od malih nog

navduševati tudi druge. Čeprav trenutno več časa preživi v Ljubljani, ni rečeno, da se po koncu študija ne vrne v svoj domači kraj. »Človek nikoli ne ve, kaj mu prinese življenje. Čisto lahko se zgodi, da se vrnem nazaj v Velenje.«

Anja Vodošek: »Zdi se mi, da sem rojena, da nastopam, da živim za oder. Všeč mi je, da sem lahko z glasbo to, kar sem. Z leti in s pridobljenimi izkušnjami se naučiš tudi, kako komunicirati s publiko, da ljudje tudi glasbo, ki jo prepevaš, začutijo.« (foto: Damjan Žibert)

V uvodu pove, da so občutki po vsakem nastopu neverjetni in neponovljivi. Vedno znova jo razveselijo in prepričajo, da je izbrala pravo pot, po kateri je začela stopicati že v vrtcu. »Malo se pohecam, da sem najprej začela peti, šele nato govoriti. Že vzgojiteljice v vrtcu so hitro spoznale, da rada prepevam in uživam v glasbi, dovolile so mi, da sem veliko prepevala in preizkušala svoj vokal. V osnovni šoli mi je učiteljica za glasbo svetovala, da se vpišem v glasbeno šolo, nato pa se je ta ljubezen samo stopnjevala in rastla. Svojo pot sem nadaljevala na umetniški gimnaziji v Velenju, klavirju sem dodala še klasično petje, trenutno pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskujem 2. letnik in vedno znova ugotavljam, da je glasba svet, skozi katerega se lahko izražam in iz mene izvabi najlepše občutke. To je tisti čar umetnosti, ki ga želim živeti in deliti z drugimi,« pripoveduje Anja Vodošek, ki za zdaj ne razmišlja, da bi se po koncu študija podala v tujino. Želi si postati učiteljica solo petja ter uživati v glasbi, nastopati in z njo

Vsi nastopajoči se veselimo nastopov

ne morem izgubiti, zakaj ne bi pridobila novih izkušenj. Ponosna sem, da sem se odločila, zbrala pogum in stopila na oder. Ogromno sem se naučila. Ko pogledam nazaj, vidim, da je bilo najtežje na začetku. Avdicija je bila precej stresna, čeprav sem zelo uživala. Moram priznati, da se sploh ne spomnim svojega nastopa niti komentarjev žirije. V tem mesecu, ko sem čakala na polfinalni nastop, sem veliko razmišljala o nastopu in se skušala vživeti v trenutek in glasbeni svet, ki sem ga doživela na velikem odru.

Ta nastop je bil tudi veliko bolj sproščen, uživala sem, kar se mi zdi najpomembneje.

Tudi občutki po nastopu so bili neverjetni.

Vesela sem bila komplimentov, komentarjev in pozitivnih kritik, ki mi veliko pomenijo.

»Pred samim nastopom v šovu Slovenija ima talent si tudi sama nisem znala predstavljati, kako bo izgledalo. Na avdiciji smo bili prepuščeni sami sebi, pred polfinalnim nastopom pa smo imeli celo trikrat generalko, s celotno ekipo, ki nam je ves čas stala ob strani in pomagala, da smo svoj nastop izvedli čim bolje.«

Zborovsko petje je bilo še pred meseci ena od tveganih dejavnosti, zato tudi zbori nekaj časa niso mogli delovati, kar se je posledično poznalo tudi pri samem petju. Kako pa je s solo pevci? »Zadnji dve leti je bilo veliko težav pri skupinskih vajah, individualno delo je bilo možno, se pa pri vseh pozna na sami pevski kondiciji. Upamo, da bo kmalu vse po starem.« Dotakniva se šova Slovenija ima talent. Kako je bilo? »Kar nekaj časa po tistem, ko so mi pisali s POP TV, sem potrebovala, da sem se odločila in pristala na sodelovanje.

Trajalo je kar leto dni, da sem se odločila za ta korak. Danes mi ni žal. Rekla sem si, nič

Dejstvo je, da se vsi nastopajoči veselimo nastopov. Tudi pri meni so vsa čustva privrela na plano. Všeč mi je, da sem z glasbo pokazala, kdo sem,« je bila iskrena mlada pevka, ki je za svoj polfinalni nastop izbrala slovensko skladbo Nuše Derenda Ne kliči me, predvsem zato, ker jo Slovenci lažje začutijo in ker tudi sama namerava svojo glasbeno kariero nadaljevati s prepevanjem slovenskih skladb. Nekaj že pripravljam s svojo ekipo, za zdaj več ne smem izdati.« Bi si želela stopiti tudi v evrovizijske čevlje glasbene dive Nuše Derenda? »Ne bi se branila, evrovizijski nastop je moja dolgoletna želja,« je še povedala Anja Vodošek, ki ima vse, kar morajo imeti uspešne pevke. Izjemen glas, karizmo in stas.

Rojena za oder in komunikacijo s publiko. Seveda tudi klavir ostaja njena velika ljubezen. 🔲 Upa, da bo lahko ti ljubezni združila.

izmed največjih dogodkov DHS je mednarodno tekmovanje, ki ima večletno tradicijo. V društvu že pripravljajo naslednjo izvedbo tekmovanja – 6. mednarodno tekmovanje društva harfistov, ki bo realizirano v letu 2023. Gre za izjemno pomembno in zahtevno tekmovanje, ki z mednarodno

❱

Naja Mohorič: »Najprej je na vrsti predstavitev slovenskih harfistov in njihovega dela, kajti med našimi harfisti je ogromno znanja.«

uveljavljeno žirijo privablja harfiste s celega sveta. Med sponzorji tekmovanja je tudi Camac harps, francosko podjetje, ki za tekmovanje pripelje 6 do 7 harf, ki so na voljo tekmovalcem. »V načrtu imamo mnogo projektov.

V decembru bomo izvedli seminar orkestrskih partov za harfo, kjer bo predavala Maria Gamboz Gradišnik. Organizirali bomo kar nekaj pogovorov znanih slovenskih harfistov, ki delujejo v tujini pa tudi doma, npr. pogovor s Tino Žerdin, Mojco Zlobko Vajgl, z Brinom Bernatovičem, ki študira v tujini, in mnogimi drugimi harfisti. Želja je organizacija seminarja Tanje Vogrin, ki je baročna harfistka, organizacija

koncerta študentov Akademije za glasbo Ljubljana ter še nekaj podobnih projektov. Želja je tudi, da bi spodbudili slovenske skladatelje, da napišejo kakšno skladbo za harfo. Potreba je velika, kajti slovenski harfistični repertoar ni obsežen, zato smo vsake skladbe veseli,« pripoveduje predsednica Naja Mohorič. Sicer je v društvu okoli 30 članov (številka se namreč ves čas spreminja), trije pa so imenovani za častne člane društva, saj so skozi večletno delo ogromno prispevali k razvoju harfe v Sloveniji. To so Dalibor Bernatović, Ruda Ravnik Kosi in Štefica Žužek.

Naja Mohorič: »Želja je, da se bodo mlajše generacije harfistov veselile, da so včlanjene v društvo, da bodo čutile podporo društva in da se bodo ob težavah in vprašanjih lahko obrnile na nas. Resnično si želimo predstaviti in razširiti harfo v vse dele Slovenije.« Katja Šumečnik: »Moja želja je, da bi Društvo harfistov s svojim delovanjem pripomoglo k prepoznavnosti harfe, da bi harfo še bolj postavili ob bok ostalim koncertnim instrumentom ter da bi na neki način razbijalo še vedno uveljavljene mite o težko dostopnem instrumentu. Na ta način bi se otroci, predvsem pa njihovi starši, lažje in bolj brezskrbno odločili za vpis na ta božanski instrument.« 🔲

Še dve premieri Za premiero gledališke predstave Butalci bo Festival Velenje ob 61. obletnici Doma kulture Velenje na oder postavil še dve premieri in tako s tremi različnimi uprizoritvenimi žanri obeležil dolgoletno ponudbo raznolikih kulturnih dobrin.

Danes (2. decembra) ob 18. uri bo na sporedu velike dvorane predpremiera baletne predstave Možiček v koprodukciji Hiše kulture Celje, Balkan Dance Projecta in partnerjev. Gre za prvi in hkrati največkrat izvajani slovenski balet – baletno pantomimo v enem dejanju, ki jo je leta 1900 napisal skladatelj Josip Ipavec. Ob stoti obletnici njegove smrti bo nova plesna uprizoritev koreografov Aleksandra Ilića in Gjergya Prevazija svojevrsten poklon skladatelju. Preplet klasičnega in sodobnega plesnega izraza na tri Ipavčeve skladbe Scherzo, Triglavska koračnica in Ave Maria bo ob spremljavi seksteta glasbenikov izvedla mednarodna zasedba štirih plesalcev. V Ipavčevem Možičku bo osrednji motiv ljubezni prikazan v mnogoterih čutnih različicah.

Za najmlajše pa to soboto (4. decembra) ob 10.30 na malem odru napovedujejo premiero interaktivne lutkovno-igrane predstave Nana, mala opica v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. Nastala je po motivih istoimenske knjige pisatelja Josipa Ribičiča, ki je postavil temelje moderne slovenske pravljice, prav tako pa je zaslužen tudi za razvoj slovenskega mladinskega periodičnega tiska. Pravljica bo otroke in njihove starše opomnila, kako pomembna je naša ljubezen do vseh živih bitij. V današnjem hitrem in do narave brezbrižnemu načinu življenja imajo takšna sporočila še večje poslanstvo kot kdaj koli prej.

Scenarij, režijo in glasbo za lutkovno predstavo je pripravila Alice Čop, lutke pa bodo oživele v rokah Tajde Podvratnik in Noemi Čop. 🔲

tf

Klic iz omare Velenje, decembra – Knjižnica Velenje že več kot desetletje poleg knjižnega gradiva ter drugih tiskovin in medijev izposoja tudi igrače za otroke. V predprazničnem času pa že vrsto let v sodelovanju z Rotary klubom Velenje, ki knjižnici od samega začetka vsako leto nameni donacijo za nakup novih igrač za Igroteko, izvaja dobrodelno akcijo Klic iz omare. Gre za sejem igrač, ki bo letos potekal nekoliko drugače. Otroke in starše namreč nagovarjajo k temu, da pobrskajo po omarah in v knjižnico prinesejo odvečne, a lepo ohranjene igrače, kjer bodo dobile novo priložnost, da nekoga razveselijo. Mali obiskovalci knjižnice bodo namreč lahko izbrali igračo iz druge roke in jo posvojili. Igrače bodo v Mestni knjižnici Velenje sprejemali in oddajali ves december. 🔲

tf

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

2. decembra 2021

Kavčnikova domačija gre po svetu Pošta Slovenije je v seriji znamk Kmečke hiše na Slovenskem v nakladi 25.000 blokov izdala priložnostno poštno znamko z motivom Kavčnikove domačije Tina Felicijan

Da se je s Šaleško dolino povezan motiv znašel na poštni znamki, ni novost. Pošta Slovenije namreč že več kot desetletje omogoča izdajanje osebnih znamk – znamko z izbranim motivom lahko za priložnostno uporabo naroči kdorkoli. Tako smo lahko zasledili že številne znamke z lokalno noto. Izhajajo ob tradicionalnem velenjskem sejmu numizmatike in filatelije Numifil, ki ga prireja Festival Velenje, vsako leto tudi ob Pikinem festivalu, pa ob raznih obletnicah, kot je denimo lanska 60-letnica izgradnje kulturnega doma in letošnja 50-letnica izgradnje galerije, ali ob pomembnih dogodkih, kot je bilo odprtje stalne zbirke slikarke Majde Kurnik na Velenjskem gradu.

Slovenije. Kot del zbirke ima posebno filatelistično vrednost tako za slovenske kot tuje zbiratelje. »Najpogostejše so redne poštne znamke, denimo božične, znamke z motivi A, B, C, D, na katerih so živali. Priložnostne, ki so v letnih programih, pa običajno spremlja tudi izid znamke – na dan izida znamke izide tudi priložnostni poštni žig. Ker Kavčnikova domačija leži v Šoštanju, je prav pri Pošti Šoštanj izšel priložnostni poštni žig, s katerim smo lahko 12. novembra žigosali novo znamko. Priložnostna znamka z ujemajočim žigom ima večjo vrednost, še posebno, če je žigosana

na kuverti, ki spremlja izid in je prav tako opremljena z motivom znamke. To kombinacijo filatelisti imenujemo FDC – ovojnica prvega dne,« je zbiratelj Matjaž Šalej, sicer sodelavec Festivala Velenje, pojasnil, zakaj je bil izid posebno vznemirljiv za lokalno filatelistično druščino. »Doslej je

❱

Na žigu prvega dne je upodobljen čelešnik – eden najstarejših predmetov Kavčnikove dimnice.

❱

Za Velenjskim gradom je Kavčnikova domačija drug primer arhitekturne dediščine iz Šaleške doline, ki krasi znamko Pošte Slovenije.

12. novembra pa je Pošta Slovenije v seriji znamk Kmečke hiše na Slovenskem izdala priložnostno poštno znamko z motivom Kavčnikove domačije iz Zavodnja nad Šoštanjem, ki je najjužnejša ohranjena dimnica v evropskem prostoru, preurejena v muzej pod okriljem Muzeja Velenje. Gre za tretjo uradno poštno znamko z motivom iz Šaleške doline, ki je po osamosvojitvi izšla pri Pošti

le leta 2003 izšla redna poštna znamka z motivom Velenjskega gradu, takrat v vrednosti en tolar, in nato še en ponatis. Pred štirimi leti pa je izšla prava priložnostna znamka na temo industrijski dizajn, na kateri je bil upodobljen pralni stroj znamke Gorenje kot oblikovalski presežek. Prav priložnostne poštne znamke so tiste, po katerih zbiratelji najraje posegamo, zato izid znamke z lokalnim motivom tako zaznamuje domače filatelistično dogajanje.« Poleg znamke, žiga in ovojnice prvega dne, ki so izšli pri Pošti Slovenije, pa je Muzej Velenje izdal razglednico z risbo Kavčnikove domačije, namenjeno maksimum karti. »To je filatelistična posebnost – znamko nalepimo na prvo stran razglednice, ki mora biti natisnjena na takšnem papirju, da se žig ne razmaže. Tako so motivi razglednice, znamke in žiga v sozvočju.« Maksimum karte z znamko in žigom prvega dne, prav tako pa FDC, so na voljo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in na Velenjskem gradu.

Muzej Velenje, Koroško filatelistično društvo in Pošta Slovenije so ob izidu priložnostne poštne znamke Pošte Slovenije z motivom Kavčnikove domačije pripravljali filatelistični dogodek. Poleg predstavitve znamke in predstavitve Kavčnikove domačije so nameravali odpreti tudi priložnostno razstavo Stavbna dediščina Slovenije in Šaleške doline na poštnih znamkah iz zbirke zbiratelja Matjaža Šaleja. Zaradi razmer bodo prireditev izvedli kasneje, priložnostna razstava pa je na ogled v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. 🔲

Ker potrebujemo (na)smeh Butalci v izvedbi Gledališča Velenje ne želijo biti provokativni, le pristno butalski Tina Felicijan

Velenje, 29. novembra – V ponedeljek, ko je minilo 61 let, odkar je gledališki zastor na odru velenjskega kulturnega doma prvič razprl svoja krila, je Gledališče Velenje v koprodukciji s Festivalom Velenje premierno uprizorilo predstavo Butalci. Končno! Z gledališko priredbo ikoničnega dela Frana Milčinskega, ki je v obliki kratkih humoresk izhajalo v različnih časopisih, se je namreč režiser Romeo Grebenšek spogledoval že nekaj časa, a je izvedbo, ki je bila prvotno načrtovana kot osrednja produkcija ob lanski 60-letnici Doma kulture Velenje, zaradi ustvarjanju nič kaj naklonjenih razmer dvakrat preložil. Vse kaže, da je bilo tako čisto prav, razmišlja režiser, saj pristen butalski humor zdaj potrebujemo bolj kot kadarkoli. »Živimo v času, ko smo vsi v stresu, strahu, nasmeh je mogoče izginil z naših obrazov in vsem manjka dobre volje,« je pojasnil.

Butalce so namreč uprizorili po dramatizaciji Jaše Jamnika

Člani Gledališča Velenje so z uprizoritvijo Butalcev dosegli svoj namen – občinstvo so sprostili in nasmejali.

Prigode iz Butal je uprizarjala tokrat bogata zasedba Gledališča Velenje. Igralcem Ani Viti Leban, Zoji Lešnik, Nejcu Škorjancu, Mateju Mrazu, Vidu Hrovatu, Marku Pavloviću in Sašu Potočniku se je pridružila plesalka Lucija Boruta, ki je sestavila koreografijo. Za glasbo je poskrbel Peter Harl, sceno pa je po predlogi režiserja Romea Grebenška izdelal Marko Janeš. in sledili duhu veseloigre. Čeprav niso igrali na satirično noto Butalcev, je predstava vseeno drobna puščica aktualnemu dogajanju, dodaja režiser. »Sicer pa tokrat

nismo iskali sporočila med vrsticami ali provokacije. Dramsko besedilo smo vzeli kot humoresko in veseloigro. Naš namen ni grajanje, norčevanje, ampak zabavanje.«

Po odzivu občinstva sodeč je Butalcem to uspelo. Pokazali so, da so vedri in zadovoljni ljudje, pa čeprav jim zajca ni uspelo izgnati iz detelje, tudi Cefizelj se še vedno potika naokrog, posejana sol ni obrodila, zmaja, ki bi ga upodobili na grbu, niso nikoli našli, pa tudi vina iz Hrvaške nikdar niso pripeljali. A Butalcem prav nič ne manjka, čeprav je pamet včasih tanka. 🔲

Pridobljeno z jeziki Ona Čepaitytė Gams

Že par mesecev pri nas doma »cingljajo« zvočni signali spletne strani za učenje jezikov Duolingo. In to ločeno, na dveh napravah. Ta trenutno izredno popularni program je totalni hit pri naših dvanajst in štirinajstletnici. Obe se učita francosko. In ja, naše prihodnje prvomajske bodo menda kar v Franciji. To navdušenje nad francoščino in kakopak tudi vsem, kar je francosko, sem nekoč »prebolela« tudi sama – med študijem sem dve leti hodila na tečaj na francoski inštitut v Vilni. Prava frankofonska oaza – zraven ambasada, francoska knjižnica, knjigarna, kavarna ... Po dveh letih sem mislila, da lahko v francoščini celo preberem kaj strokovnega.

Da ne govorim, da sem po nekem naključju pristala pri prevajanju navodil za uporabo Renaultovih vozil. Tole je bilo še posebej zabavno, ker takrat še nisem imela niti izpita za avto, kaj šele, da bi imela kaj pojma o delovanju prevoznih sredstev. Uporabniki Renaultovih vozil v Litvi so torej nekaj let brali »moja« navodila.

In to je realnost prevajalske prakse – o enih področjih imaš več pojma, o drugih – niti ne. A s časom in prakso lahko postaneš pravi strokovnjak. Tako kot bi zdaj zase lahko rekla, da obvladam pravni jezik, čeprav na začetku nisem imela blagega pojma, pa še na živce mi je šel njihov način oblikovanja stavkov: strašansko dolgi, zavozlani, vejica za vejico, preden se prebiješ do pike na koncu.

Vse svoje življenje sem bila obdana z jeziki. Doma sem odraščala med knjižnimi policami, polnimi knjig v najrazličnejših jezikih.

Oče je bil literarni prevajalec, zato je bilo čisto naravno nekaj brskati po straneh v, recimo, češčini, čeprav si razumel samo posamezne besede – pač za zabavo. Skozi celo osnovno in srednjo šolo je bil moj najljubši predmet angleščina. Delno zaradi odlične profesorice, delno verjetno tudi zato, ker je bil to skoraj edini predmet, ki mi je nekako šel, ne da bi se zares »učila«. Hodila sem v šolo, kjer smo imeli angleščino od prvega razreda po trikrat na teden in v manjših skupinah po deset učencev. V srednji šoli (star sovjetski sistem, kjer sta bili osnovna in srednja šola kar skupaj, torej 12 nadaljevalnih razredov), smo imeli tudi posebej predmet najprej za angleško, nato tudi ameriško literaturo. Še danes znam v angleščini na pamet trinajst vrstic Hamletovega monologa ...

Zaradi šole sem prebrala cel kup literature v originalu, res prava dragocenost. Pa še obvezna ruščina, ki sem se je kot zadnja generacija prav tako učila od prvega razreda, vseh 12 razredov, z ločenim predmetom za literaturo na srednji stopnji. Med študijem zgodovine pa je prišla na vrsto tudi poljščina, seveda s kratkim intermezzom latinščine. Malo kasneje pa še slovenščina, tokrat iz čisto drugih razlogov. Tudi službeno se me je prevajanje prijelo zgodaj – prvo plačilo za prevod letaka za levkemijo sem dobila že v osnovni šoli. Prevajala sem v službi v muzeju, kot dodatni, vmes tudi glavni vir zaslužka, me je prevajalsko delo spremljalo pravzaprav vseskozi. Čeprav danes od tujih jezikov dejansko tekoče aktivno obvladam samo angleščino in slovenščino in so vsi drugi ostali v predalu pasivne uporabe, so kot nekakšna majhna okenca še vedno odprti v svetove, od koder prihajajo.

Jezik je strašno zanimiva reč. Od čisto fiziološkega vidika do odraza kulture, ki jo predstavlja. Obvladovanje jezikov neverjetno uri možgane, širi pogled na svet v vseh možnih pogledih. Konec koncev ti v življenju lahko koristi tudi v smislu službe, pravzaprav te lahko kdaj tudi reši oz. odpre zaprta vrata, ko vsi drugi aduti zatajijo. Seveda, s pomočjo programov, kot je Duolingo, se jezika ne boste naučili – za to je potrebno kaj več. Služi pa lahko kot odlična jezikovna igra in motivacija in pri mladini to očitno res deluje. Ravno ta pristop igre, nekakšno reševanje zabavnih matematičnih nalog in povezovanje različnih informacij, je tako zelo učinkovit. Čim več imaš naloženo v glavi, tem več je možnosti za ustvarjanje povezav, asociacij, primerjav. Znanje dveh slovanskih jezikov mi je pomagalo, da sem se v zelo hitrem času naučila tudi slovenščine – z vsem spoštovanjem do njene objektivne in upravičene težavnosti. Marsikdo me danes sprašuje, če v slovenščini že razmišljam. Mislim, da v določenih situacijah to drži. Po drugi strani se pa ne morem in ne morem znebiti določenih napak, ki jih, sploh v naglici in, zanimivo, bolj v pisni obliki, še vedno delam. Besedni red v stavku! V slovenščini je precej strikten, v litovščini ne tako zelo. Oblikovanje stavka, s tem pa tudi misli, je pa očitno precej naravna stvar … Najhujši problem pa so števila. Neštetokrat sem v trgovini prosila za čevlje številka 83. Neznansko moram napeti možgane, da si pravilno zapomnim telefonske številke ali letnice, ki jih nekdo pove na hitro in naglas in jih nimam napisanih pred seboj. Ne vem, zakaj mora imeti slovenščina nemški sistem zapisovanja števil … Se vam pa oglasim čez kakšnih pet let, upam, da bom premagala tudi to.

Za konec tega jezikovnega razmišljanja en predlog za zabavno igro – zapišite čim več besed, ki jih lahko povežete z besedo SNEG. Za to imate eno minuto časa, potem pa … ven na sneg! 🔲

Naš ­čas, 2. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

2. decembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Kljub težkim razmeram ustvarjamo!

Tokrat se želimo pohvaliti z našo sodelavko Laro Oprešnik, ki je tudi pianistka in je, kljub temu da še študira (pripravlja magisterij) in pridno piše za Naš čas in Radio Velenje, zadnje tedne zelo prizadevno vadila in prejšnji torek igrala v Slovenski filharmoniji, v dvorani Slavka Osterca.

Lara je junija diplomirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, trenutno pa je še študentka magistrskega študija v Ljubljani. Poleg pianista Dejana Romiha je v sklopu cikla Ob klavirju, ki ga organizira Glasbena mladina Ljubljanska, izvedla dela Roberta Schumanna, Franza Schuberta ter Frederica Chopina. Premierno je izvedla tudi lastno skladbo, ki nosi naslov V iskanju. »Skladba je nastala ravno v teh norih časih in izraža iskanje samega sebe, v aktualnem času, ko se pogosto izgubimo, begamo in hitimo v vsej tej noriji,« pravi Lara.

Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža, kar lahko samo pove, da so ljudje v teh

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. DINO PETRIĆ & KLAPA ŠUFIT – Još me lipo gledaš 2. SOPRANOS – Ni dileme 3. JOKER OUT – A sem ti povedal Hrvaški pevec Dino Petrić, ki je nastopil tudi v šovu Slovenija ima talent, je pred kratkim presenetil s pesmijo, ki jo je posnel skupaj z legendarno klapo Šufit. Pesem z naslovom Još me lipo gledaš je napisal Raay, pod besedilo pa se podpisuje Nenad Ninčević. Videospot so posneli v bližini Zadra.

Lara Oprešnik v Slovenski filharmoniji

kriznih časih željni umetnosti in sprostitve.

Lara pravi, da je bila nazadnje na odru junija in da se je na koncertu oz. na odru počutila, kot da je spet doma. Takšne nastope na odru je namreč že močno pogrešala. Vsi si sicer želimo, da bi se situacija normalizirala

in bi lahko kultura ponovno živela v enaki meri, kot je pred epidemijo. Sodelavki Lari pa seveda tudi naš globok poklon in seveda še veliko uspešnih nastopov. 🔲

mz

GLASBENE novice Na dražbo inštrumenti članov U2, Brucea Springsteena in Eltona Johna V Los Angelesu bodo 11. decembra pripravili dobrodelno dražbo, za katero so svoje inštrumente darovali številni glasbeniki. Na njej bodo med drugim ponudili kitaro Brucea Springsteena in klaviature Eltona Johna, so sporočili iz avkcijske hiše Van Eaton Galleries. Organizatorja sta kitarist skupine U2 David Howell Evans (The Edge) in producent Bob Ezrin, izkupiček pa bo na-

Onkraj odra v Muzeju oblikovanja spremlja zgodbo o njeni zgodnji karieri skozi njene posnetke in najstniške zapiske. Na ta način želijo gledalcu ponuditi vpogled v njeno ustvarjalnost in se obenem pokloniti številnim vplivom na njeno glasbo. Amy Winehou-

kategorijah, kot sta posnetek in album leta. Z osmimi nominacijami mu sledijo kanadski pevec Justin Bieber ter ameriški pevki Doja Cat in H.E.R. S sedmimi nominacijami bosta na 64. podelitev nagrad grammy prišli ameriška kantavtorica Billie Eilish ter 18-letna ameriška pevka in igralka Olivia Rodrigo, ki se poteguje tudi za nagrado novinka leta. Zmagovalci bodo znani 31. januarja v Los Angelesu.

Mineva 30 leti od smrti Freddieja Mercuryja 24. novembra je minilo 30 let, odkar je umrl Freddie Mercury, frontman britanske rock skupine Queen, ki je v 70. in 80. letih polnila stadione in osvajala

menjen njuni dobrodelni organizaciji Music Rising. Organizacija je bila ustanovljena leta 2005 in je sprva podpirala glasbenike in glasbene šole v tistih ameriških zveznih državah, kjer so bili ob divjanju orkana Katrina ob svoje inštrumente. Trenutno podporo namenja predvsem tistim, ki jih je prizadela pandemija covida-19.

se, ki je umrla junija 2011, stara komaj 27 let, zaradi zastrupitve z alkoholom, je zapustila bogato in raznoliko dediščino v glasbi in modi. Med razstavljenimi predmeti so rokopisi besedil s še neizdanih demo posnetkov in kitara, ki si jo je kupila v najstniških letih.

Jon Batiste z največ V Londonu razstava nominacijami za o Amy Winehouse nagrado grammy V Londonu so pred tednom dni odprli razstavo, ki prikazuje življenje, glasbo in zapuščino preminule britanske pevke Amy Winehouse. Pripravili so jo deset let po njeni smrti. Razstava Amy:

Ameriški jazzovski in r&b glasbenik Jon Batiste vodi z letošnjimi nominacijami za prestižne glasbene nagrade grammy. Prejel je kar enajst nominacij, med drugim tudi v najbolj prestižnih

poslušalce s pesmimi, kot so I Want To Break Free, Bohemian Rhapsody, Another One Bites the Dust in We are the Champions. Mercury se je rodil leta 1946 na Zanzibarju, leta 1964 pa se je preselil v Veliko Britanijo, kjer je spoznal glasbenike Briana Maya, Rogerja Taylorja in Johna Deacona, s katerimi je ustanovil skupino Queen. Prepoznaven je tudi po skladbi Barcelona, ki jo je leta 1988 posnel v duetu s špansko operno divo Montserrat Caballe.

Mercury, ki je bolehal za aidsom, je umrl leta 1991 v Londonu, za posledicami pljučnice, star 45 let.

Skupina BTS slavila na podelitvi ameriških glasbenih nagrad Južnokorejska fantovska skupina BTS je na podelitvi ameriških glasbenih nagrad prejela glavno nagrado za izvajalca leta. Sedemčlanska skupina je na prireditvi v Los Angelesu 21. novembra prejela tudi nagradi za najboljšo pop skupino in najboljšo pop pesem (Butter). 18-letna Olivia Rodrigo, ki je pred podelitvijo vodila s sedmimi nominacijami, je prejela nagrado v kategoriji novinka leta. Nagrado za najljubšo pop izvajalko je prejela Taylor Swift, za pop izvajalca pa Ed Sheeran.

Za najljubšega hip-hop izvajalca je bil izbran Drake, za izvajalko v tej kategoriji pa Megan Thee Stallion. Najljubši R&B izvajalec je postal The Weeknd, v ženski kategoriji pa je slavila Doja Cat.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Špas Kvintet in Eva Šolinc – Centimeter al pa dva Ansambel Braneta Klavžarja – Jesen ihti Ansambel Kvinta – Pisane jesenske barve Mladi Belokranjci – Hišna številka 103 Ansambel Upanje – Nedosegljiva Nejc Kastelic – Trenutek vsak je hrepenenje Ansambel Razplet – Med vinogradi Ansambel Andreja Bajuka – Kje so veselice Ansambel Petka – Na tvoje zdravje Ansambel Petan – Ko si mi pomežiknila

www.radiovelenje.com

107,8 Mhz 24 ur na dan zelo NA KRATKO ANABEL Iskriva in samosvoja pevka in tekstopiska Anabel, ki se je v slovenskem glasbenem prostoru uveljavila s skladbo Ob kavi, predstavlja nov singel Moj si. Pesem je napisala že pred petimi leti, da jo zares izda, pa se je odločila šele zdaj, ko je začela sodelovati z Žanom Serčičem, ki je pesem iz balade spremenil v pop skladbo.

DINO PETRIĆ Po skoraj 30 letih od nastanka velike uspešnice Ko si na tleh skupine Pop Design, je novo, sodobno različico, na svoj način posnel Dino Petrić, Dalmatinec, ki prihaja s Hvara in živi v Zagrebu. Z njo se je predstavil v četrti oddaji letošnje sezone Slovenija ima talent ter navdušil s petjem v slovenščini in z vrhunsko vokalno izvedbo.

EVA BOTO Eva Boto predstavlja nov videospot za pesem Misliš na njo. Gre za pesem o ljubosumju, ki gre čez rob. Slog nove skladbe je povsem drugačen

od tega, ki so ga vajeni Evini poslušalci, opiše ga celo kot rahlo temačnega. Misliš na njo je nastala v sodelovanju s producentom in soavtorjem Žanom Serčičem, video pa je režiral Perica Rai.

OSMI OKTOBER feat. RENO ČIBEJ Osmi oktober je nov glasbeni projekt Luke Čibeja, avtorja, bobnarja in ustanovnega člana idrijske zasedbe Divje jezero. Rezultat projekta, ki se mu je pridružil tudi Lukin stric Reno Čibej, sicer pevec skupine Kingston, je skladba z retro pridihom Nakupovalni center.

EMA FREŠ Na izbor Ema Freš in Ema 2022 se je pravočasno prijavilo 127 glasbenikov, strokovna komisija pa je za spletni izbor Ema Freš, ki predstavlja prvo dejanje izbora slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije 2022, izbrala 24 izvajalcev. Izbor se je začel v ponedeljek, na koncu pa se bodo le štirje uvrstili na izbor Ema 2022.

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏬

Predsednica krajevne skupnosti Paka pri Velenju, Alenka Resman, je bila zelo zadovoljna s hitro sanacijo mostu, saj je trajala le 25 dni, a tudi ti dnevi so bili zelo dolgi, saj so se morali krajani voziti preko Trebeliškega. Takole veselo je skakljala po njem in preizkušala njegovo trdnost. No, to za most res ni bil problem, je zdržal tudi kamion.

2. decembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Družinam prijazni

Velenje želi postati družinam prijazna turistična destinacija. No, sedaj pa na delo.

Naravni prirast domačinov namreč ne kaže na to.

Privatizacija

Velenjsko zobozdravstvo se menda skuša privatizirati.

Direktor ne ve nič. Vrabci pa veselo čivkajo. Morda so imeli preveč odprta okna.

⏫

Nad kavo v odmoru med sejo so bile nadvse navdušene občinske svetnice Majda Gaberšek, Darinka Mravljak in Aleksandra Vasiljevič. »Veš kaj, odkar tole kavo naliva Deržekova (Vesna Deržek Sovinek – novinarka RTV, v ozadju), je pa ta čisto drugačna. Naravnost odlična. Ji bom predlagala, da dela to, saj je tudi bolj enostavno, kot pa, da stalno nekaj vrta naokoli,« je dejala Gabrškova kolegicama in navdušeno srknila naslednji požirek. Vesna ni rekla nič.

Jajce

Teš je očitno še vedno zlato jajce. Spet so mu določili novega direktorja. Škoda, da je jajce ostalo dolini, zlato pa šlo nekam drugam.

Harmonija potrebščin

⏪

Ekonomisti imajo velik smisel za humor. Poznate harmoniziran indeks življenjskih potrebščin? Ne? Ta nastopi takrat, ko ob prazni denarnici zaslišite harmonijo lačnega želodca.

Da je skodelica kave s prijatelji dobro izkoriščen čas, sta se strinjala tudi Tjasa Oderlap in Adnan Glotić, ki sta v ritmu delovnega vsakdana za trenutek predahnila in pozirala za Čvek.

Iger in kruha Slovenska inflacija se približuje petim odstotkom. Nas pred volitvami čakajo še kakšni priboljški? Danes naj bo žur, jutri …?

ZANIMIVOSTI

Egipt ponovno odprl 3000 let staro avenijo sfing Obiskovalci Egipta so tako lahko te dni občudovali tisoč sfing in številne druge kipe ter v starodavna egipčanska blačila oblečene udeležence v povorki, ki so stopali po cesti, ki je nekoč povezovala mesti Luksor in Karnak na vzhodu države. Skoraj 4 kilometre dolga avenija sfing v Luksorju v Egiptu, ob kateri stoji več kot 1000 kipov sfing in drugih kipov je bila namreč uradno ponovno odprta na razkošni slovesnosti, ki jo je organiziralo egiptovsko ministrstvo za turizem in starine.

Sfinge, stare tudi 3000 let, so bile zakopane v pesku ob cesti, v zadnjih letih pa so jih odkopali in obnovili. Egiptovske oblasti so v okviru prenove, vredne 38 milijonov dolarjev, odstranile tudi na stotine domov in mošej.

Ekstravagantni pohod je potekal po vsem mestu in vključeval številne udeležence v faraonskih oblekah, simfonični orkester in čolne na Nilu. Na mestni slovesnosti je sodelovalo na stotine plesalcev v kostumih iz časa faraonov. Akademik in avtor obnove Mansour Boraik pravi, da je bil faraon Amenhotep III (ki je vladal med letoma 1386 in 1349 pr. n. št.) tisti, ki je zasnoval s sfingami obkroženo cesto. Domneva se, da je bila cesta dokončana v času vladavine kralja Nectaneba I. pred približno 2400 leti. Že v začetku letošnjega leta je bilo v še eni veličastni paradi

Vse te prireditve naj bi pomagale oživiti prizadeto turistično industrijo države po krizi s koronavirusom. Egipt je lani obiskalo le okoli 3,5 milijona turistov v primerjavi s 13 milijoni leta 2019.

Za drobiž kupljena risba je delo Albrechta Dürerja

skozi Kairo prepeljanih 22 kraljevih egipčanskih mumij – 18 kraljev in 4 kraljice.

Mumije so skupaj s 17 sarkofagi zapustile egipčanski muzej blizu

trga Tahrir, namestili pa so jih v novi Narodni muzej egiptovske civilizacije (NMEC), ki so ga odprli v okrožju al-Fustat južno od Kaira.

Moža iz Massachusettsa, ki želi ostati anonimen, je na rutinski prodaji lastnine pred štirimi leti pritegnila majhna risba ženske in otroka, ki je bila na dnu opremljena z enim najbolj prepoznavnih monogramov umetnostne zgodovine: A. D. Bolj kot monogram ga je pritegnila risba, kljub temu pa ga je kasneje zanimalo, ali je to morda le original.

Kot se je izkazalo, je risba, naslovljena Marija z otrokom na travnati klopi, res originalna slika Albrechta Dürerja, vredna pa je veliko več kot 30 dolarjev, kolikor je mož iz Massachusettsa odštel zanjo. Umetnina je trenutno na ogled v londonski galeriji

Agnews, ki že išče potencialne kupce, zanjo pa si obetajo znesek do 50 milijonov dolarjev.

Glavni kustos v dunajskem muzeju Albertina in vodilna avtoriteta za Dürerjeva dela je namreč po analizi naznanil, da je delo pristno. Pritrjujejo mu tudi drugi kustosi.

Delo naj bi nastalo okoli leta 1500 kot predhodna študija za Dürerjevo bolj znan o s l i ko Marija med množico živali, ki

jo je mojster dokončal približno tri leta pozneje in jo hranijo v Albertini.

Lastnik risbe je potreboval kar nekaj časa, da je prišel do potrditve, da je slika res mojstrovina, saj jo je pred tem pregledalo več strokovnjakov za preverjanje pristnosti, vendar so ga prav vsi zavrnili. Šele v galeriji Agnews so se odločili za natančnejšo analizo in potrdili avtorstvo Albrechta Dürerja.

Prejšnji lastnik risbe je bil arhitekt, ki je živel v okolici Bostona in je risbo podedoval kot družinsko dediščino, pred tem pa jo je, najverjetneje v Parizu, kupil njegov ded. Omenjeni arhitekt je umrl leta 2012.

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 13

V Talinu v Estoniji je v začetku novembra potekalo mednarodno tekmovanje v okviru Evropskega združenja hotelirskih in turističnih šol. Na njem je nastopila tudi ekipa Visoke šole za gostinstvo in turizem Maribor, v kateri se je še posebej izkazal študent drugega letnika Tristan Romih iz Velikega Vrha v občini Šmartno ob Paki.

V kategoriji postrežba v restavraciji je osvojil zato medaljo.

Povabila tudi iz lokalov z Michelinovo zvezdico

»Zaradi konkurence, zahtevnosti naloge in števila sodelujočih držav uspeha še nisem dojel v celoti. Počasi prihaja za mano.

Izziv je bil sestavljen iz več delov: pisnega, priprave mize in prevzema naročila, priprave mize za nov hod in priprave jedi pred gosti. Žreb je nanesel, da sem delal v paru s 17-letno Belgijko, ki ni bila ravno kos vsem zahtevam. Sodniki so ocenjevali vse: od urejenosti in odnosa do gosta do profesionalnosti pri delu … Na šoli smo na pripravah na tekmovanje menili, da bodo na seznamu losos, ribe, glede na glavnega sodnika Francoza tudi palačinke, a sem moral pokazati vse znanje in veščine v razkosanju pečenega piščanca, kar smo pri pripravah takoj črtali,« je povedal Tristan in dodal, da je zaradi vsega omenjenega uspeh zanj še toliko večji. Je doslej največji v zbirki priznanj in pokalov. Teh ima največ predvsem s tekmovanj barmanov oziroma v mešanju pijač.

Šaleška jezera so pomembno zatočišče za mnoge živali in rastline. Škalsko, Velenjsko in Družmirsko so bogata zbirališča ptic, ki so tu našle svoj življenjski prostor oziroma so si ga v zimskem času izbrale za prezimovanje. Tudi zgodba ljubiteljskega fotografa Vida Sajka Ptice Šaleških jezer, ki je na ogled v Knjižnici Velenje, je nastajala tam. Sajko si rad vzame čas za opazovanje ptic, izkoristi pa predvsem jutra, ko so ptice najbolj aktivne, ali mrzle zimske dni, ko je obiskovalcev jezer manj.

Gost je kralj, a tudi natakarji moramo biti kralji Šmarčan Tristan Romih na mednarodnem tekmovanju v Estoniji osvojil zlato v kategoriji postrežba v restavraciji – Lokal z Michelinovo zvezdico: zakaj pa ne?

Uspeh v dejavnosti, kjer dobrih kadrov primanjkuje na vseh koncih in krajih, je zanj potrditev dobrega dela in za zdaj še zavračanje številnih ponudb, tudi iz lokalov z Michelinovo zvezdico. Najprej mora, pravi, končati študij, in to z odliko, opraviti diplomo, zaje-

novega. Treba jim je slediti, če hočeš biti konkurenčen. Tudi v vaški gostilni se ne smeš zadovoljiti s tem, kar je, ampak si prizadevati za čim več.« Je znanja dovolj doma ali je treba ponj v tujino? Ga je treba iskati v tujini, odgovarja, saj je že na omenjenem tekmovanju zaznal pri nekaterih tekmovalcih iz drugih držav drugačne tehnike in veščine, ki jih v Sloveniji še ni.

❱

Tristan je že zelo zgodaj vedel, kaj bo, ko bo odrasel.

Za navdušenje za gostinstvo in turizem imajo največ »zaslug« njegovi stari starši, ki so bili oskrbniki planinskih koč, in podpora njegovih najbližjih.

Tristan Romih se ne boji velikih izzivov.

❱

»Ne smeš odnehati, pa če je pot še tako strma. Vse se na koncu obrestuje, vse se zgodi z razlogom.«

mati znanje s polno žlico bodisi v šoli bodisi pri pridobivanju izkušenj v Galeriji okusov, kjer pomaga ob vikendih, in na srečanjih z mojstri. »Znanje je ključ do uspeha tudi v gostinstvu in turizmu. Trendi so tu na visokih obratih, vedno je nekaj

❱

Vid Sajko pravi, da veliko zimskih fotografij nastane v bližini krmilnic.

zadnja tri leta pa mu je blizu predvsem živalski svet. »Vsaka zvrst fotografije ima svoje specifike. S koncertno fotografijo ovekovečiš čustva, pri športni je dobro poznati tehniko športa, narava je zgodba zase. Tu so nepredvidljivi dogodki, zanjo potrebuješ čas. Narava človeka umiri, čas, preživet v naravi, pa je najboljše možno zdravilo

Lahko pritrdi tistim, ki pravijo, da so gostje danes vse bolj zahtevni? Ne v celoti, meni. Tako kot povsod, se tudi tu najdejo izjeme. »Vedno rečemo, da je gost kralj, a tudi gostinski delavci moramo biti oz. smo lahko kralji.« Tristan je že zelo zgodaj vedel, kaj bo, ko bo odrasel. Za navdušenje za gostinstvo in turizem imajo največ »zaslug« njegovi stari starši, ki so bili oskrbniki planinskih koč, in podpora njegovih najbližjih. Da je iz pravega testa, človeku ni težko prepoznati. Da iz uglajenega, urejenega in samozavestnega fanta še veliko bo, je moč sklepati na osnovi zastavljenih ciljev. Z dobro voljo, idejami, motivacijo in odločnostjo stopa po začrtani poti, na kateri ne manjka izzivov. Med njimi je tudi lasten lokal. Vidi ta izziv v domačem okolju? »Seveda. Načrtujem, da bi si naslednje desetletje nabiral izkušnje, nova znanja v restavracijah, nato pa šel na svoje. Rad bi odprl lokal na višji kakovostni ravni in zanj so možnosti v domačem kraju.« Se lahko nadejajo v tamkajšnjem okolju lokala z Michelinovo zvezdico? Poseganje po zvezdah je naporno, meni. Za to je potrebnih veliko stvari. »Sicer pa je moj moto: ne smeš odnehati, pa če je pot še tako strma. Vse se na koncu obrestuje, vse se zgodi z razlogom,« je še dejal Tristan Romih. 🔲

Vsak letni čas ima svoj čar, vsak dan svoje specifike Narava je tisto zdravilo, ki vleče, saj se v njej človek umiri in drugače razmišlja – Za dobro fotografijo rabiš čas

Tatjana Podgoršek

športni fotografiji gre za trenutke, ki niso popolnoma odvisni od tebe. Ponavadi je tako, da so tisti, ki so zanimivi za gledalce, zanimivi tudi za fotografe. Več akcij lahko ujamemo in imajo večjo dodano vrednost,« pripoveduje Sajko, ki je uspešno združil strast do fotografije s strastjo do športa. Je namreč velik navijač Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Če mu čas dopušča, pride na vsako tekmo.

Kaj pa prihodnost? »Društvo fotografov Svit, katerega član

❱

Jutra okrog jezera, snežna belina, kapljice rose, ki zamrznejo, so dodana vrednost fotografije.

Blizu mu je predvsem živalski svet

Fotografija ga je začela zanimati konec osnovne in na pragu srednje šole. Njegovi začetki so bili fotoaparati na filme, ko so slike razvijali še s pomočjo kemikalij. Sajko je ljubiteljski fotograf, ki se je leta 2014 z vstopom v Društvo fotografov Svit začel s fotografijo ukvarjati resneje.

Najprej ga je pritegnila koncertna fotografija, nato športna,

13

POGOVOR

2. decembra 2021

proti vsem boleznim,« uvodoma opiše Sajko, ki se mu zdi, da je čut za fotografijo vsaj malo podedoval po stricu in starem očetu, ki sta se s tem prav tako ukvarjala ljubiteljsko.

Vseh šestnajst fotografij je nastalo v okolici jezera

Pove, da je večina kritik tistih, ki so si razstavo Ptice Šaleških jezer ogledali, pozitivnih. »Pridejo ljudje, ki sploh niso vedeli, da se s tem ukvarjam. Ljudje, ki so me srečevali okrog jezera, so me spodbudili, da je razstava sploh nastala. Vseh šestnajst fotografij je nastalo v okolici jezera. Gre za ptice, ki jih večina ne pozna oziroma so redko vi-

dene in dajejo drugačno težo razstavi. Vesel sem, da si jo je ogledal tudi mojster fotografije Marko Pogačnik in mi podal kar nekaj napotkov. Kot ljubitelj narave ugotavljam, da je zimski čas za opazovanje ptic najlažji, saj se zadržujejo v bližini krmilnic. Potrebuješ le čas in nekaj psihofizične kondicije. Včasih tudi nehote in mimogrede opazim kaj zanimivega. Človek se z leti nauči prisluhniti naravi, lažje si vzameš čas in pozabiš na vse okrog sebe.« Iskreno pove, da so bili vmes tudi težki trenutki, ki so zaradi nenadnega pojava motenj v vidnem polju privedli do odstopa mrežnice. »Življenje po 40. letu se spremeni in prinese številne izzive.

Narava je ravno zato tisto naravno zdravilo, ki vleče, saj se v njej človek umiri in drugače razmišlja.«

Slovenija je polna zgodb iz živalskega sveta

Sajko pove, da je fotografiranje zanj dogodek posebne sorte in sprostitev od vsakdanjih skrbi. Tako si napolni baterije, ob ustvarjanju in fotografiranju pa čas še hitreje mineva. »Veseli me

vse, kar je povezano z naravo in dogodki okoli nas. To tudi želim ujeti v objektiv, da ostane tudi za čas za nami.« Kaj pa živost barv? »Vsak letni čas ima svoj čar, znotraj letnega časa ima tudi vsak dan svoje specifike.

Jutra okrog jezera, snežna belina, kapljice rose, ki zamrznejo, so dodana vrednost fotografije. V naravi se ne da vplivati na postavitev, tukaj iščemo in lovimo najboljši trenutek. Pri

Opažam, da so ptice vedno bolj plašne, manj jih je, saj se umaknejo trušču in vrvežu. V okolici jezer na lep sončen dan srečaš mnogo ljudi, človek na trenutek izgubi občutek, da je v naravi.

Mogoče bo zimski čas, ko se bo narava umirila, omogočil, da bodo ptice spet aktivne.

sem, je eno močnejših društev.

Obiskujem delavnice, izobraževanja, sodelujem pri natečajih ... vedno se trudim narediti še kaj več. Obiskal sem že naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer prezimuje in gnezdi veliko vrst ptic, Ormoške lagune, ki so pomembno gnezdišče vodnih ptic, in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji, pa Goričko, kjer gnezdijo številne v Sloveniji ogrožene in redke sorte ptic.

Idej imam še kar nekaj, Slovenija je polna zgodb iz živalskega sveta in lahko smo ponosni, da imamo tako pester živalski svet,« sklene Vid Sajko. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Menijo, da se dela dobro V desetih vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki največ denarja za vlaganja v cestno infrastrukturo in za odpravljanje posledic drsenja zemlje – Upajo, da bo prihodnje leto bolj živahno Tatjana Podgoršek

Pred časom je vodstvo občine Šmartno ob Paki na srečanju s predsedniki desetih vaških skupnosti (VS) razpravljalo o opravljenih letošnjih aktivnostih v njihovih okoljih. So slišali več kritik ali pohval? »Bilo je več pozitivnih mnenj, tako glede dela kot vodenja in koordinacije. Že nekaj let v spomladanskem času na terenu preverjamo potrebe, določimo prioritete za vsako vaško skupnost in tudi prednostni vrstni red njihovega izvajanja. V tem trenutku je uresničenih 80 % izraženih in dogovorjenih potreb, do izteka leta jih bo več kot 90 %. Menimo, da se dela dobro. Predsedniki VS so v glavnem zadovoljni, vsem pa kljub prizadevanjem ni mogoče ugoditi,« se je odzval podžupan občine Šmartno ob Paki in koordinator za delo z VS Janko Avberšek.

Po njegovih besedah imajo VS že nekaj let na voljo po 500 evrov za nakup manjših količin materiala, del ga namenjajo še za izvajanje družabnega življenja, kamor sodijo tudi delovne akcije. Te spodbujajo, pojasnjuje sogovornik, zato, da se ljudje med sabo bolje spoznajo in sodelujejo. Letos je zaradi covid razmer marsikateri VS še ta denar ostal.

Za večje naložbe dobijo VS denar iz občinskega proračuna, iz postavke investicijsko vzdrževanje. Tega je bilo letos za blizu 800 tisoč evrov, glavnino pa so ga porabile za posodabljanje cestne infrastrukture ter za odpravljanje posledic po lanskem neurju. Med največjimi zalogaji na

žine Štefanič v Gavcah, uredili so propust pri Rogeljšku, most pri Mrzlaku v Skornem, odvodnjavanje pri kmetiji Drev v Slatinah ter sanirali plaz pri Janžovniku, ki je bil na seznamu že prejšnja leta.

Kaj lahko pričakujejo v VS prihodnje leto? Predvsem si želijo, pravi Janko Avberšek, umiritev covid razmer, da bodo lahko izvajali aktivnosti, sprejete na osnovi programov VS. »Želimo si več optimizma in drznosti, boljše zdravstvene razmere, kar bi omogočilo, da bo narejenega še več. Prisotna otopelost nas kar malo skrbi.« Bistvenih odstopanj od letošnjih aktivnosti ne predvidevajo, saj je potreb na področju cestne in komunalne infrastrukture še vedno zelo veliko.

Prav tako čaka na izvedbo še pet projektov za sanacijo plazov. Iz letošnjega leta ostaja na dolgu postavitev nekatere Janko Avberšek: »Prisotna otopelost urbane opreme ter oglasnih zaradi covida-19 nas kar malo skrbi.« tabel. »Izražene potrebe krajanov bomo poskušali uresničiti področju cestne infrastrukture je v čim večji možni meri. Tako kot Avberšek omenil cesto Rečica ob že vrsto let bo lokalna skupnost Paki–Podgora, odsek ceste proti s plačilom strojev in materiala šla lovskemu domu v Skornem ter naproti tistim, ki bodo pri tem pricestni odsek v Malem Vrhu. S pravljeni narediti kaj tudi sami,« pomočjo namenskega denarja, je še dejal Janko Avberšek. 🔲 ki ga je občina dobila od države, so odpravili posledice drsenja zemlje pri ogroženem objektu dru-

2. decembra 2021

Usoda planinskega doma na Paškem Kozjaku ni ravno obetavna Pred dnevi so morali odstraniti del nadstreška, ki je grozil z udrtjem Ko smo bili zadnji dve leti prikovani v bližino bivališč, je mnogim ostala dobrodošla rekreacija potep po bližnjih hribih. Eden od bolj obiskanih vrhov je Paški Kozjak.

Vendar tu nekdanje dobrodošlice, ki je vladala v našem bližnjem planinskem domu, ni bilo. Po požarih na planinskih domovih na Korošici, Okrešlju in Golteh ni bilo mogoče najti niti osnovnega zatočišča niti na nam najbližji, nekoč prijazni planinski postojanki

stanja zgradbe in neskladnost z zahtevami standardov Planinske zveze Slovenije ter gradbeno zakonodajo. Zato smo začeli iskati možnosti za izgradnjo novega objekta. Na najbližji razpis ministrstva za gospodarski razvoj in turizem se niso uspeli prijaviti, ker še niso imeli izdelanih projektov in pridobljenega gradbenega dovoljenja. Iskali smo arhitekta, ki bi bil pripravljen narediti idejni načrt, po njegovi potrditvi pa tudi

Kot pravijo strokovnjaki za gradbeništvo mu ni več pomoči.

Alenka Es, predsednica PD

pod Špikom. S sklepom upravnega odbora Planinskega društva Velenje je dom od 1. januarja 2020 zaprt. Razlogov za to je bilo več.

Eden je bil, da se je iztekla najemna pogodba z oskrbnico, še pomembnejši pa stanje zgradbe in opreme, ki nista bili več primerni, prenočišč pa ta planinski dom ni imel že 15 let. Zatečeno stanje si je ogledala tudi strokovna skupina.

Ugotovitev je bila, da objekt ne izpolnjuje varnostnih zahtev ter da ni več v stanju za obnovo, zato je do nadaljnjega zaprt.

Predsednica PD Velenje Alenka Es nam je povedala še več. »Dom je zares zaprt že od začetka januarja 2020. Glede na splošno stanje zgradbe in mnogo pomanjkljivosti, ki so se nabrale z leti, pogodbe po preteku dotedanje nismo podaljševali, nismo iskali novega najemnika. Že leta 2019 je bila ugotovljena neprimernost

ostalo gradbeno dokumentacijo.

Občni zbor sredi poletja je bil namenjen tudi tej problematiki. Nato je bil izdelan idejni projekt, potrjen na uradu za okolje in prostor MOV. Ker pa vsi člani UO PDV niso bili naklonjeni predvideni idejni zasnovi, so bili pozvani (in

❱

V osnutku proračuna je MO Velenje za obnovo že zagotovila 100.000 evrov

to še vedno velja), da pritegnejo še morebitne druge arhitekte k izdelavi idejne zasnove. Tako pa se je zgodba raztegnila čez vse leto.« Kot pravi Esova, je MOV pri tem velikem zalogaju obljubila finančno pomoč za začetni zagon ter pri izgradnji doma. Društvo

Mnenja in odmevi Ne obsojajte

obdari prav vse otroke... , SOBOTA E D 1 6.

4. 12 ., M O IN 19. UR EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

Ne obtožujte in ne obsojajte jih, da so taki in taki. Vsi smo taki, kot smo. V življenju gremo skozi različne izkušnje in smo zato taki, kot smo. Drugačni tudi ne bi mogli biti. Nismo slabši in tudi boljši ne od nikogar. Taki, kot smo, smo najboljši. Lahko smo le jutri boljši od sebe, kot smo danes. Druge kritiziramo le zato, ker je v nas nekaj takega, kar nam ni všeč pri drugem, ko ga ocenjujemo. Zavedajmo se, da z obtoževanjem, obsojanjem, ali s kritiziranjem drugih govorimo le o sebi. Če boste to počeli pri otroku, mu boste ustvarjali zelo slabe izkušnje za popotnico v življenju.

Ko jih boste sprejemali take, kot so, kar bodo čutili kot ljubezen, jih bo ta spremljala skozi vse življenje in ne bodo znali obsojati drugih, da so taki in taki. Sami pa bodo stopali po lepi poti življenja s popotnico sočutja.

kot lastnika zemljišča in sedanjega objekta pa čaka intenzivno zbiranje prostovoljnih prispevkov, donacij in dotacij. Kot smo izvedeli od pristojne službe na MOV, so s proračunom že izločili sredstva ter društvu sporočili pripravljenost za pomoč pri pridobivanju gradbene dokumentacije. To ni kaj prida zaleglo, ker je že drugo korona leto v veliki meri onemogočalo aktivnosti, iskanje različice projekta in predračuna. Očitki

Če tega ne boste storili, bodo hitro odšli od vas ali pa se zatekli v odvisnost. Samo človek, ki ima rad sebe, pa ne mislim na narcise in velike ege, zna sprejemati druge in drugačne take, kot so.

Narcisi in veliki egi so taki prav zato, ker niso prejemali ljubezni in je nimajo v sebi. Zato ustvarjajo lepo in bogato zunanjo podobo, da bili cenjeni, da nadomestijo manko ljubezni v sebi. Če bi otroke vzgajali tako, kot to počnejo poslanci v parlamentu v prepričanju, da bodo spremenili druge, bi bili otroci pri petnajstih razvaline, brez svetlobe življenjske energije. Ko izvoljeni predstavniki ljudstva obsojajo druge, s tem le vplivajo na druge, da krepijo svoj prav, in to, kar so. Zato je v naši deželici tako, kot je.

Spreminjamo lahko le sebe.

Ko najdemo ljubezen v sebi, jo tudi sijemo – ljubezen je svetloba vsem drugim. Le tako lahko pomagamo drugim, da se spre-

ožjemu vodstvu PD Velenje, da naj ne bi naredili dovolj, da bi se zadeva premaknila k uspešnemu začetku, rušenju sedanje zgradbe in uvedbi gradbene faze za nov objekt, po besedah predsednice niso utemeljeni. Še naprej se trudimo, iščemo pravo rešitev ter si želimo, da čim prej pridemo do ustreznega projekta. Društvo nima veliko finančnih virov, zato se lahko vse še bolj zavleče.« V planinskem domu je bilo nekoč na voljo 34 ležišč, v jedilnicah ter ob točilnem pultu pa kar 100 sedežev. Zdaj je realno v novem domu zagotoviti v jedilnici mesta za vsaj 50 oseb in prenočišča za 40 oseb (en večji šolski razred) s spremljevalci. »Zelo si želimo zgraditi nov, sodoben dom, ki bo zadovoljil potrebe sodobnih pohodnikov, kolesarjev, lokalnega prebivalstva in širše skupnosti,« še pravi Esova. 🔲 Jože Miklavc

minjajo na bolje. Otroci še vidijo in čutijo to svetlobo ljubezni v drugih. Nanjo se odzivajo z iskricami v očeh, nasmehom in veseljem. Če je ni, je odziv jok ali pa se takega človeka izogibajo. Jezus iz Nazareta je učil – če te nekdo udari po levem licu, mu nastavi desno. Poskusite in ugotovili boste, da vas nihče ne bo udaril drugič. Če boste sledili nauku stare zaveze, ki uči "zob za zob", boste vedno v vojnah, kot so tam doli na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu. Gandi in Mandela sta poznala to resnico življenja in sta osvobodila svoje ljudstvo po drugi poti.

Bil sem tudi tam, a sem znal rasti, da sem danes tu. Če ne bi bil tam, kjer sem bil, tudi ne bi bil tu, kjer sem.

Vem, da bo ta svetloba enkrat zasijala tudi v parlamentu. Danes je gosta siva megla, ki se širi tudi po deželi. Sivo meglo pa lahko preženemo le, če spreminjamo sebe, da bomo jutri boljši, kot smo danes. 🔲

Silvester Koprivnikar, Velenje

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 15

Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS že od leta 2001 razvija socialne programe in izvaja razne brezplačne storitve za ranljive skupine prebivalstva, s tem pa prispeva k zagotavljanju enakosti, družbene pravičnosti, socialne vključenosti in posledično višje kakovosti življenja v lokalnem okolju. Posebno ponosni so, da so v začetku marca dobili že tretji, tokrat petletni mandat za izvajanje projekta Center za družine Harmonija, ki ga sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, Mestna občina Velenje in Občina Šmartno ob Paki. »Center za družine Harmonija ponuja prostor za medgeneracijsko druženje, za izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj, podporo pri lažjem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, pri izboljšanju medsebojnih odnosov in starševskih kompetenc, izvajamo pa tudi jutranje in počitniško varstvo otrok,« ga predstavi vodja Centra za družine Harmonija Sabina Lebar Jelen in poudari, da center sprejema otroke in starše iz Šaleške doline in širše okolice. »Na nas se lahko obrne kdorkoli. Vsakomur se posvetimo in poiščemo primerne aktivnosti, ki jih izvajamo tako v živo kot tudi po spletu.«

Za otroke …

Posebni poudarek namenjajo vsebinam, ki jih izvajajo med šolskimi počitnicami, saj se zavedajo, da starši z otroki ne morejo preživeti vseh njihovih prostih dni. »Za starše, ki se sprašujejo, kako poskrbeti za kakovostno preživljanje prostega časa svojega otroka, je Dru-

Z veliko ljubeznijo do živali je bilo pred letom in pol ustanovljeno Društvo za pomoč živalim Smrčki, ki pomaga brezdomnim in zanemarjenim živalim poiskati dom. O problematiki brezdomnih živali in našem čutu do njih smo se pogovarjali z zastopnico velenjskega društva Zdenko Kumer.

Harmonija otrok in odraslih Center za družine Harmonija nudi brezplačno varstvo za otroke – Starši lahko krepijo svoje kompetence – Družine dobijo priložnost za bolj kakovostno življenje

V Centru za družine Harmonija poskrbijo za varne, poučne in zabavne počitnice, otrokom in staršem pa celo leto nudijo vsebine za bolj kakovostno družinsko življenje.

štvo NOVUS pravi naslov, saj nudimo brezplačne aktivnosti tako med počitnicami kot ob delavnikih,« vabi sogovornica

❱

so bili starši v službi, pripravili so še tri tedne poletnih tematskih delavnic za otroke in tudi jesenske aktivne tematske

Za udeležbo na počitniškem varstvu in drugih aktivnostih za otroke se je treba prijaviti, saj je število otrok v skupinah omejeno. Sicer je Center za družine Harmonija odprt vsak delavnik in vabi med 7. in 16. uro.

in poroča, da so letos izvedli prvomajske počitnice za otroke, posebno pestre vsebine so pripravili med poletnimi počitnicami, ko so aktivnosti izvajali sedem tednov vsak delavnik od 7. do 16. ure oziroma dokler

delavnice. »V tem času se je v aktivnosti vključilo 885 otrok.

Veliko časa so preživeli na prostem, da so se čim več gibali in družili v naravi. Poleg športnih iger smo poskrbeli za obilo zabave, ustvarjalnih delavnic, na

katerih smo spoznavali razne materiale, povabili pa smo tudi zanimive goste. Starši so lahko bili brez skrbi, ko je bil njihov otrok v dobrih rokah pod vodstvom strokovnega osebja, otroci pa so se dobro počutili.« Poleg počitniških vsebin in vsakodnevne možnosti za obiskovanje Centra za družine Harmonija vsak dan med 7.00

in 8.10 izvajajo tudi jutranje varstvo za otroke.

… in za odrasle

Center za družine Harmonija sprejema tudi starše, ki lahko posegajo po različnih vsebinah v podporo njihovi vlogi v družini. V sklopu vsebin za razvijanje pozitivnega starševstva so izvedli 108 delavnic, v katere se

Vse aktivnosti v Centru za družine Harmonija so brezplačne. Center deluje v prostorih poslovne stavbe Farmin na Trgu mladosti 6 v Velenju. Obiščete ga lahko vsak delavnik od 7. do 16. ure. Vse informacije so dostopne na družbenih omrežjih, spletni strani drustvo-novus.com in na elektronskem naslovu info@drustvo-novus.com.

Živalim pomagamo, kolikor lahko!

Društvo so ustanovili v želji, da bi rešili čim več živali, če že sveta ne morejo – Ljudje vozijo mladiče pred nakupovalne centre, šole, individualne hiše in bloke tudi z obrobja mesta

Zdenka Kumer

bomo mogli rešiti.« Zato trkajo na vest posameznikov, osveščajo, opozarjajo na neodgovorno ravnanje in apelirajo na ljudi, da posvajajo živali. »Društvo smo

»Zavedamo se, da sveta ne moremo rešiti, lahko pa po svojih najboljših močeh pomagamo.

Rade volje prispevamo svoj čas in svojo ljubezen do živali, da jih rešujemo.«

ustanovili v želji, da bi rešili čim več živali, če že sveta ne moremo. Dostikrat so razočarani nad odnosom in kulturo ljudi. Ljudje zmotno mislijo, da smo zaveti-

Zdenka Kumer: »V preteklosti je človek psa in mačko udomačil, zdaj so odvisne od človeka, ki mora poskrbeti zanje. Fino je, če jih ljudje hranijo, vendar smeti nihče ne vidi rad, kajti ljudi, ki niso ravno živaloljubci, to moti, kratko pa potegnejo živali, saj se slaba volja do njih še poveča. Tudi mi hranimo zunaj živeče muce, vendar imamo z občino dogovorjeno, kje jih lahko hranimo.«

je vključilo 1183 uporabnikov, poroča Sabina Lebar Jelen. »V okviru teh delavnic izvajamo predavanja, treninge starševstva in pogovorne delavnice z različnimi vsebinami – denimo o vrednotah, ki jih želimo predati otrokom, postavljanju meja, soočanju s strahom otroka, vzgoji predšolskih otrok, navadah staršev, ki jih ni dobro prenesti na otroke,« našteva.

Pomembno vlogo pa igra tudi nova svetovalna vsebina v Centru za družine Harmonija, ki se izvaja tako skupinsko kot tudi individualno. »Svetovanja z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, učenja reševanja raznovrstnih problemov in podobno je doslej obiskalo 707 uporabnikov. Med skupinska svetovanja sodijo predavanja na temo samopodobe, samozavesti, samospoštovanja, usklajevanja materinstva ter kariere, strahu pred neuspehom in porazi v življenju, osamljenosti v medosebnih odnosih in druga. Pri individualnih svetovanjih pa se posvetimo vsakemu posamezniku in skupaj poskušamo rešiti določen problem, ki ga bremeni, zato se je treba tudi vnaprej naročiti. Strokovna sodelavka si z veseljem vzame čas, prisluhne in poskuša pomagati po najboljših močeh,« vabi sogovornica in sklene: »Menim, da ima Center za družine Harmonija veliko dodano vrednost v lokalnem okolju in ogromno doprinese tako posameznikom kot skupnosti. Zato se bomo še naprej povezovali z drugimi organizacijami v okolju, da bomo lažje prodrli do ljudi, ki bi radi posegli po kakovostnih vsebinah za otroke in starše.« 🔲

Dostikrat so razočarani nad odnosom in kulturo ljudi

»Začetek pred malo manj kot dvema letoma je bil težak, društvo je prostovoljno, prav tako prispevki, dobrodelnih dogodkov pa se v tem času ne da organizirati,« uvodoma pove Kumrova, ki je precej aktivna na terenu in se ji zdi, da je letošnje leto 'kebrovo leto'. »Že lansko jesen smo pobirali lastniške mladiče, ki so jih ljudje jeseni odvrgli in so pristali na cesti. Ne opažam pa, da bi bilo zaradi trenutne situacije več odvrženih živali, čeprav težko delam primerjavo, ker smo začeli z delom ravno v času koronavirusa. Hudo nam je, ko živali trpijo.

Zato poskrbimo za sterilizacijo in kastracijo, zdravljenje živali (v Velenju je to področje prijazno rešeno, saj nekaj stroškov pokrije tudi občina), zbiramo hrano in sredstva za brezdomne živali.

Dobro sodelujemo tudi z obema veterinama. Šaleška veterina nam omogoča popust pri kastracijah in sterilizacijah, dogovorimo se lahko tudi za zamik plačila računa, če smo v stiski z denarjem. Se pa zavedamo, da vseh nikoli ne

15

MED VAMI

2. decembra 2021

šče. Mi živali po zakonu ne smemo imeti v ujetništvu. Lahko pa kot društvo prispevamo svoj prosti čas in ljubezen do živali. Veliko težkih situacij rešimo tudi s pomočjo znancev in prijateljev.«

Kakšen odnos do živali imamo v lokalnem okolju?

»Povsem različno. Je pa splošno gledano letošnje leto katastrofalno. Ljudje vozijo mladiče pred nakupovalne centre, šole, indivi-

dualne hiše in bloke tudi z obrobja mesta. Letos odmetavajo tudi odrasle živali, saj je ljudem škoda denarja za sterilizacijo. Na cesti pristane dosti mačk, ki jih ljudje iz okolice vozijo v mesto. To kljub vsemu pomeni, da računajo, da bo nekdo poskrbel zanje. Vendar je zame nasilje tudi to, da nekdo mladiča, ki ga je imel nekaj časa doma, vrže v mrazu na cesto.

Pred kratkim smo rešili muco, katere lastnik se je izselil, njo pa pustil v stanovanju brez hrane in vo-

Tina Felicijan

de. Mogoče je mislil, da jo bodo lastniki odkrili in našli, vendar je niso, ker se je dobro skrivala. Po mesecu dni smo se šele lotili reševanja in kar nekaj časa se ni pustila ujeti. Dokler je nismo našli, je jedla kocke za juho, drobtine, surove makarone, pač vse, kar je našla v stanovanju. A zgodba ima srečen konec. Danes je v novem domu. Hvaležna sem lastnikom stanovanja, da so nam omogočili human odlov. Podobnih zgodb je kar nekaj. Gre za zelo neodgovorno ravnanje z živalmi. Problematika brezdomnih živali je sila pereča,« odgovarja Kumrova, ki se razveseli vsakega sodelovanja prijateljev, znancev in vseh, ki se pridružijo, delajo ali pomagajo s kakšno donacijo društvu, ki trenutno šteje trideset članov. Kako lahko ljudje pomagajo? »Z donacijami hrane ali denarja lahko ljudje pomagajo na različne načine. V Velenjki imamo v trgovini za živali, Intersparu, po novem tudi na Šolskem centru Velenje, zabojček za hrano. Razmišljamo tudi, da bi v najbolj radodarnem mesecu decembru dali apel, da se ob praznikih ljudje spomnijo tudi pomoči potrebnih živali. Verjamem, da se je ob poplavi akcij in prostovoljnih društev kar težko odločiti, komu pomagati. Tudi sama, kadar le lahko, pomagam in prispevam kakšen evro,« še dodaja Zdenka Kumer, ki se zahvaljuje vsem, ki so jim že priskočili na pomoč in tistim, ki jim še bodo. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

2. decembra 2021

Gorica na prvem mestu, Rudar vendarle v prvi polovici razpredelnice Moštva v drugi ligi so z 18. krogom sklenila jesenski del prvenstva, vendar ne vsa, saj je bilo nekaj tekem preloženih – V spomladanskem delu je pred njimi le še dvanajst krogov, ker so vnaprej odigrali tri uvodne tekme drugega dela Najbolj zadovoljni so gotovo Novogoričani, ki imajo najboljšo obrambo. Prejeli so le sedem golov. V zadnjem krogu so njihovi na Bonifiki v Kopru z 2 : 0 premagali Brežice in zadržali vodilni položaj na prvenstveni lestvici. Srečanje je bilo na Obali, ker je bila v Novi Gorici kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo 2023 ženskih reprezentanc Slovenije in Estonije, ki so jo Slovenke dobile s kar 6 : 0.

Novogoričani imajo na prvem mestu dve točki prednosti pred drugim Triglavom in kar dvanajst pred Rogaško. Doživeli so le en poraz, enkrat igrali neodločeno in kar štirinajstkrat zmagali. Njihova prednost pred drugim Triglavom, ki je z igrišča trikrat odšel sklonjenih glav, znaša dve točki. Ob tem je treba upoštevati, da so Novogoričani odigrali dve tekmi manj in si gotovo obetajo kakšno točko še s preloženih tekem 11. kroga z Nafto in 13. z Dravo. V obeh bodo gostitelji.

Nogometaši Rogaške so kot novinci v ligi vsekakor presenečenje prvega dela. V zadnjem krogu so na svojem igrišču z 2 : 1 premagali Kranjčane. To je bila njihova že deseta zmaga in tretji poraz Gorenjcev. Več zmag imata le Gorica in Triglav. Četrta je Nafta, peti Fužinar, šesti pa Rudar. S to zmagi so

Rogaškoslatinčani potrdili pomembne točke iz prejšnjega kroga na gostovanju v Velenju, ko so po neverjetnem preobratu po zaostanku z 0 : 2 z zmago s 3 : 2 pobrali ves izkupiček. Druga novinka Ilirija se je s pomembno zmago nad Fužinarjem (4 : 2) nekoliko oddaljila od dna lestvice, edina brez točk (1 : 1) pa sta se razšla Krka in Bilje.

Najvišjo zmago pa so si priigrali Lendavčani. Na svojem igrišču so nasuli v mrežo Ptujčanov kar pol ducata žog, svojo pa ohranili nedotaknjeno. Nogometaši Drave so s tekmo manj in z enajstimi točkami trenutno na zadnjem mestu. Prejeli so 53 golov, kar je največ med vsemi.

Nafta, ki je doslej le trikrat izgubila, pa je končala na visokem četrtem mestu. Ima 26 točk, a še tri preložene tekme. Vseeno pa se lahko Lendavčani pohvalijo, da so v nasprotnikove mreže poslali kar 38 žog in so najučinkovitejše moštvo prvega dela prvenstva. Na drugem mestu so Kranjčani (34), tretje in četrto mesto pa si delijo strelci Gorice in Rudarja s po 32 goli.

Velenjčani so sezono začeli s tremi porazi, z dvema domačima (Krka, Beltinci) in gostujočim v gosteh z Rogaško. Leto pa so vendarle končali z zmago.

Beltinčanom so se z gladkimi 3 : 0 oddolžili za poraz z 1 : 2 v

Oddolžili so se za domači poraz.

3. krogu na svojem igrišču. To je bila njihova prva zmaga po 13. krogu, v katerem so s 4 : 1 doma slavili proti Brežičanom. Nato je sledil črni niz, v katerem so od možnih petnajstih točk 'izkopali' le eno. V beltinskem športnem parku so dvoboj začeli odločno. Za tri točke je bil najbolj zaslužen njihov najboljši strelec Brian Sousa Saramago, ki je z zadetkom v 22. minuti začel uresničevati željo, da letošnji del prvenstva sklenejo z zmago. Pred odhodom na od-

mor je podvojil vodstvo. Pred njimi je bil še ves drugi polčas, v katerem pa niso ponovili slabe predstave proti Rogaški, ko so po prav tolikšnem vodstvu doživeli poraz. Tokrat so bili bolj samozavestni, tudi bolje pripravljeni, in že po dobrih desetih minutah v nadaljevanju je Vito Batistić zadel za končnih 3 : 0.

Domači so bili najbliže častnemu golu v 63. minuti. Vendar je prečka rešila Karla Žigerja, ki je bil spet v vlogi prvega vratarja.

Tekma med Krškim in Do-

Podprvak se je obilno oddolžil prvaku Oslabljeni slovenski državni prvaki, rokometaši Gorenja, na povratnem dvoboju niso bilo kos Nexeju – Hrvaški podprvak je bil boljši z 31:23 – V prvi tekmi so Velenjčani doma zmagali s 34:28 Velenjski rokometaši so na tekmo 5. kroga evropske lige odpotovali brez Kenana Pajta, Tarika Mlivića, Matica Verdinka in vratarja Aljaža Panjtarja. Slednji je bil z devetnajstimi obrambami eden izmed junakov prvega dvoboja, ki so ga na svojem igrišču dobili z 34:28. Doma so ostali zaradi poškodb oziroma zdravstvenih težav. Tako zdesetkani se po pričakovanju kljub veliki bojevitosti, volji, želji niso mogli zadovoljivo upirati Slavoncem, pri katerih sta strelsko blestela hrvaški reprezentant Halil Jaganjac (23) in nekdanji črnogorski reprezentant Fahrudin Melić (37), ki je v preteklosti nosil tudi Gorenjev dres. Skupaj sta dosegla kar sedemnajst golov (prvi devet, drugi osem), torej več kot polovico vseh domačih.

Na prvi tekmi v Velenju pa 'samo' vsak po pet. Predvsem pa njuni zaslugi so domači rokometaši dokaj hitro, po slabih desetih minutah, povedli s 6:2. Gostje so se jim nato z goli Tilna Sokoliča, Aleksa Kavčiča in Eneja Slatineka Jovičića približali na gol zaostanka (5:6). Nato so domači vzeli nov zalet in z delnim rezultatom 4:0 prvič povedli s prednostjo šestih golov (12:6), na odmor pa odšli s +5 (14:9).

Pri Šalečanih sta bila strelsko s po petimi zadetki najbolj razpoložena Ibrahim Haseljić in Tilen Sokolič in z njunimi goli so po nekaj minutah v nadaljevanju zaostajali le še za dva gola (14:16). Več niso zmogli.

Aktualni hrvaški podprvak je spet prevzel

bom, ki je bila zaradi poplavljenega igrišča v Krškem prestavljena, je bila predvidoma včeraj.

Učinkovit napad, luknjičava obramba

Milan Petrović, trener: »Po bolečem porazu z Rogaško v prejšnjem krogu smo spremenili sistem igre. Posledica tega je bila gladka zmaga. Pogumno smo igrali od prve do zadnje minute. Ves čas smo nadzorovali potek igre. Morda smo sicer z

malo sreče dali prvi gol. To pa je seveda vplivalo na to, da se je domača ekipa bolj odprla, ker je pač lovila zaostanek.

Poraz z Rogaško je bil za nas dobra lekcija. Tokrat po vodstvu z 2 : 0 nismo popustili in dovolili domačim, da se zgodi preobrat, kakršen je bilo v prejšnjem krogu v Velenju. Nasprotniku smo dali še tretji gol, našo mrežo pa ohranili nedotaknjeno.

Ker se je tekma odvijala po naših željah, se nismo odločili za nobeno menjavo, igralci, ki so jo začeli, so jo tudi končali.

Z uvrstitvijo nismo zadovoljni.

Naše ambicije so bili pred začetkom prvenstva višje. V zimskem premoru oziroma med pripravami na drugi del nas čaka veliko dela. Podrobno bomo analizirali jesen in se skušali čim bolje pripraviti nanj. Brez analize pa lahko ugotavljamo, da je bil napad med najboljšimi, žal pa smo bili med najslabšimi v obrambni vrsti. Prejeli smo veliko, veliko preveč golov in komajda končali s pozitivno razliko v danih in prejetih golih. Imeli smo dve zelo slabi obdobji. Sam začetek je bil porazen. Šele v četrtem krogu smo osvojili prve točke.

Nov slab niz smo imeli pred gostovanjem v Beltincih, ko smo doživeli kar štiri poraze. Če bi na teh dobili polovico ali vsaj tretjino vseh možnih točk, bi bila verjetno pred nami le Gorica in Triglav. Če nam bo uspelo predvsem izboljšati igro v obrambi, verjamem, da bi zelo izboljšali sedanjo uvrstitev. V naslednji sezoni pa bi se s takim pristopom že lahko začeli resno spogledovati s prvo ligo.« 🔲

S. Vovk

Namizni tenis Dve gostujoči zmagi Tempa V soboto, 27. novembra, so igralci Tempa odigrali dve tekmi šestega in sedmega kroga tekmovanja v 2. državni namiznoteniški ligi. Ekipa Tempa iz Velenja se je na gostovanju pomerila z ekipo Melamin iz Kočevja in Ilirije iz Ljubljane. Na tekmi proti Melaminu iz Kočevja so igral-

ci Tempa pokazali dobro igro in zmagali z rezultatom 5 : 1.

Na tekmi proti Iliriji so igralci Tempa na koncu slavili z rezultatom 5 : 0. Na tej tekmi sta po dvakrat zmagala Tadej Vodušek in Patrik Videc, enkrat pa Miha Kljajič. S temi 4 osvojenimi točkami so Velenjčani z 12 točkami na prvem mestu na prvenstveni razpredelnici druge namiznoteniške lige. 🔲

Dak

TAKO so igrali 2. SNL, 18. krog

Beltinci Klima Tratnjek Beltinci – Rudar Velenje 0:3 (0:2)

Na prvi tekmi v velenjski Rdeči dvorani Halil Jaganjac (45) je zabil le pet golov, na povratni kar devet.

pobudo. S tremi goli zapovrstjo je povedel z 19:14, dve minuti pred koncem pa z vodstvom 30:21 postavil najvišjo prednost devet golov, tekmo pa končal z zmago z osmimi razlike.

V soboto (20.00) bodo igralci Gorenja na pomembni domači preizkušnji. V 11. krogu slovenskega prvenstva bodo v šaleško-savinj-

skem derbiju gostili vodilno in še neporaženo Celje Pivovarno Laško, ki je edino točko izgubilo v prejšnjem krogu v svoji dvorani v dvoboju z aktualnim podprvakom Trimom.

V torek (18:45) pa bodo v 6. krogu evropske lige gostili švedski Savehof. 🔲

S. Vovk

Strelci: Saramago 22., 40., Batistić 57.

Rudar: Žiger, Tubić, Rudonja, Jovanović, Jovan, Jukić, Batistić, Hrovat, Spudić, Vošnjak, Saramago. Trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Gorica – Brežice Terme Čatež 2:0 (0:0), Jadran Dekani – Primorje 4:0 (2:0), Nafta 1903 – Drava Ptuj 6:0 (3:0), Rogaška – Triglav 2:1 (1:1), Ilirija 1911 – Fužinar Vzajemci 4:2 (0:1), Krka – Vitanest Bilje 1:1 (1:0); Krško – Roltek predvidoma včeraj.

Vrstni red: 1. Gorica 16 tekem - 43 točk (32:7), 2. Triglav 18 – 41 834:12), 3. Rogaška 18 – 31 (27:23), 4. Nafta 1903 15 – 26 (38:19), 5. Fužinar 18 – 26 (29:28), 6. Rudar 18 – 25, (32:30) 7. Beltinci 18 – 25 (23:23), 8. Dob 16 – 24 (26:22), 9. Primorje 18 – 24 (26:24), 10. Bilje 18 – 21 (26:30), 11. Jadran 17 – 19 (22:20), 12. Krka 17 – 18 (25:25), 13. Ilirija 18 – 17 (18:25), 14. Krško 16 – 17 (18:32), 15. Brežice 18 – 12 (14:36), 16.

Drava 17 – 11 (19:53).

Najboljši strelci: 1. Tin Matić (Triglav) 14, 2. Brian Sousa Saramago (Rudar) 12,

3. Vinko Vedran (Nafta), Alen Kranjc po 10, 5. Etien Velikonja (Gorica), Jakob Kodermac (Primorje) oba po 8, 7. Edi Hrovat (Fužinar), Nejc Gradišar (Brežice), Vito Batistić (Rudar) po 7 ...

Evropska liga, 5. krog moški Nexe Našice – Gorenje Velenje 31:23 (14:9) (prva tekma 28:34)

Nexe: Kuzmanović 8 obramb, Car 7; Jaganjac 9, Melić 8 (4), Jelinić 5 (1), Tomić 2, M. Kavčič 2, Severec 2, Vejin 1, Velkavrh 1, Markušić 1; trener: Branko Tamše.

Gorenje: Taletović (10 obramb), Verboten; Haseljić 6, Pajt, Velić 1, Miklavčič 1, Drobež, Sokolič 5 (4), Grmšek 1, Slatinek Jovičič 2, Mlivić, Predović 2, A. Kavčič 3, Šiško 2; trener Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Nexe 6 (5), Gorenje 4 (4); izključitve: Nexe 6 minut, Gorenje 10.

Preostala rezultata: Sävehof – PAUC 33:31 (18:14), Magdeburg – Logrono La Rioja 33:31 (16:15). Vrstni red: 1. Nexe 5 tekem - 8 točk, 2. Magdeburg 4 – 7, 3.

Sävehof 4 - 6, 4. La Rioja 5 – 3, 5. Gorenje 5 – 3, 6. Aix 5 – 1.

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 17

Balkanski medalji v Šaleško dolino

Izvrsten začetek slovenske lige v floretu za velenjske sabljače

Velenjska karateista Niklas Tamše in Tomaž Hudales sta na Balkanskem prvenstvu na Reki ponovno segla po odličjih Reka – Od 26. do 28. novembra 2021 je na Reki na Hrvaškem potekalo 21. Balkansko prvenstvo za kadete, mladince in mlajše člane.

Nastopilo je 731 tekmovalcev iz 11 držav Balkana – Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Kosova, Romunije, Severne Makedonije, Slovenije, Srbije in Turčije. Karate zveze Slovenije je to tekmo izbrala tudi za izborno tekmo za nastop na Evropskem kadetskem, mladinskem in U21 prvenstvu v karateju, ki bo februarja 2022 v Pragi.

Na prvenstvu je barve Slovenije zastopalo 52 reprezentantov, ki so osvojili sedem kolajn (eno zlato, tri srebrne in tri bronaste).

Oba velenjska karateista, ki že več kot desetletje uspešno nastopata na različnih mednarodnih tekmovanjih in sta že uspešno nastopala na evropskih in svetovnemu prvenstvu, sta se podobno kot z zadnjega balkanskega prvenstva pred pandemijo v Brežicah decembra 2019 spet vrnila z bronasto in srebrno medaljo.

Niklas Tamše, član Karate kluba Shotokan Radenci, se je že tri dni po prihodu s Svetovnega članskega prvenstva v Dubaju odpravil na balkansko preizkušnjo. S šestnajstimi tekmovalci iz desetih držav se je na borišču pomeril v petek, 26. novembra, v kategoriji mlajših članov do 60 kg. V prvem krogu mu je žreb namenil repre-

zentanta Nasteva Todorova iz Bolgarije, ki ga je prepričljivo premagal z rezultatom 4 : 2. V drugem krogu mu je nasproti stal mladinski evropski podprvak s Finske 2021, Ozdemir Burak, ki je že vodil z rezultatom 2 : 0, a ga je

Tokrat je v korist reprezentanta Bosne in Hercegovine odločila ročna tehnika, rezultat pa je bil 1 : 0. Tako se je Niklas Tamše veselil druge srebrne balkanske medalje v letu 2021, saj je oktobra 2021 že osvojil srebrno medaljo na

Niklas z udarcem z nogo – ipon premagal s 3 : 2. V polfinalu se je pomeril s hrvaškim reprezentantom Kristjanom Topličanec, ki je Niklasa letos na mednarodni tekmi Rijeka open že porazil. Tokrat je borbo od začetka do konca vodil Niklas in se z odličnim rezultatom 7 : 0 prebil v finale, kjer se je pomeril s Pavletom Dujakovićem. Stara znanca in prijatelja z mnogih mednarodnih borišč sta se v borbo podala zelo previdno.

članskem Balkanskem prvenstvu v Poreču, ki je bilo nadomestilo za odpadlo prvenstvo v letu 2020.

V petek je na borišče v kategoriji mlajših članov do 67 kg stopil še drugi velenjski karateist Tomaž Hudales, član Društva za karate Celje. Na prvenstvu je bilo 19 tekmovalcev iz devetih držav. V prvem krogu se je srečal s srbskim reprezentantom Aleksandrom Topuzovićem in se z rezultatom 2 : 1 prebil v naslednji krog. V drama-

Slab začetek, boljše nadaljevanje Članska ekipa NK Šmartno 1928 ciljala na vrh, a bo prezimila na petem mestu prvenstvene lestvice – Nov predsednik ali več kadra?

V sezoni 2020/2021 je članska ekipa NK Šmartno 1928 tekmovala v 3. slovenski ligi – vzhod.

Med 14 ekipami je ob koncu jesenskega dela tekmovanja pristala na petem mestu prvenstvene lestvice. Za prvouvrščeno ekipo Bistrice zaostaja za 14 točk. Šmarške vijolice so po izpadu iz 2. slovenske nogometne lige ciljale višje, kot so trenutno.

Želje so bile bolj ambiciozne

Glavni trener Igor Fenko je na vprašanje, ali so razočarani nad uvrstitvijo ob koncu jesenskega dela prvenstva v sezoni 2020/2021, odgovoril: »Želje so bile bolj ambiciozne. Dejstvo je, da je bil start vanjo slabši. Razloge zanj lahko pripišemo tudi temu, da smo še v avgustu ekipo kadrovsko 'zlagali', zato nam je manjkala uigranost v prvem delu jesenske sezone, v drugem smo igrali precej bolje.« Dodal je še, da delovna vnema pri fantih ni bila nikoli vprašljiva, da je pa večje razočaranje kot sami rezultati tekem prineslo prepričanje, da si po prikazani igri na nekaterih tekmah niso zaslužili poraza.

Fenko je prepričan, da ekipa, ki je edina doslej prvouvrščeni Bistrici pokazala zobe, s kančkom sreče bi lahko unovčila tudi vse tri točke, lahko poseže precej višje od trenutne uvrstitve. »Prodor na vrh ali tik pod njega ne bo la-

17

ŠPORT

2. decembra 2021

hek, ker enajsterica Bistrice beži, v jesenskem delu prvenstva še ni izgubila, vendar bomo napeli vse sile, da jo ujamemo ali ji tesno sledimo.« Do začetka spomladanskega dela sezone prav veliko počitka za šmarške vijolice ne bo. V preostanku novembra so in v tem mesecu na treningih pilijo tehnično

z drugimi igralci. »Ekipa je mlada in prepričani smo, da ima dobre možnosti za dosego cilja na daljši rok. Mislim, da bomo za skupno mizo našli dober načrt za prihodnje.« Po besedah Tropa v tem trenutku se v klubu pripravljajo na letni občni zbor, izvajajo tudi temeljito analizo dela v članski in ostalih selekcijah. Finančni del je v tej 'zgodbi' poglavje zase, Trener Igor dodaja, sploh v času covid Fenko: krize, ki je klubsko blagaj»Ekipa je še no še dodatno obremenila zelo mlada s stroški testiranj in ostalih in fantje se ukrepov. Pestijo pa jih tudi morajo še kadrovske težave, tako v ekimarsikaj pah kot v upravi kluba. Je naučiti.« relativno težko, a se jih trudijo reševati po najboljših močeh. So te razlog, da – po informacijah – mrzlično taktične pomanjkljivosti. Ekipa išče svojega naslednika na mestu je še zelo mlada in se morajo fan- predsednika kluba? »Temu, da tje še marsikaj naučiti, pojasnjuje mrzlično iščem svojega naslednitrener. Po krajšem odmoru bo- ka, lahko pritrdim ali pa tudi ne. do priprave na spomladanski del Nalogo predsednika opravljam sezone nadaljevali in v njihovem več kot 4 leta, nekaj dobrega smo prvem delu pozornost namenili naredili v tem času, marsikaj se pridobivanju kondicije, v drugem še da postoriti bolje. Zaznavamo, pa uigravanju ekipe. da je vsak dan manj ljudi, ki bi bili pripravljeni v svojem prostem Kadrovske težave času opraviti kakšno delo v kluTudi predsednik kluba Bogdan bu, ki ga je veliko, prostovoljno.

Trop je priznal, da so si po izpa- Osebno menim, da so v okolju du iz druge lige zastavili smele mlajši, z več energije, s katero bi cilje, ki pa jih niso povsem dose- lahko pripomogli k nadaljnjemu gli, saj so po odhodu nekaterih delovanju kluba,« je sklenil Trop. 🔲 Tatjana Podgoršek morali zapolniti kadrovske vrzeli

tični borbi z Makedoncem Omerjem Musliji je Tomaž dolgo časa vodil, devet sekund pred koncem pa je s 3 : 2 že vodil Makedonec, a je Tomažu v zadnji sekundi borbe uspelo zadati ipon, tako da je nasprotnika premagal s 5 : 3. V četrtfinalu je s tesnim izidom 1 : 0 klonil proti Albinu Merovci s Kosova. Ker se je reprezentant Kosova prebil v finale, je Tomažu omogočil repasaž. Tomaž se je v boju za balkanski bron najprej pomeril z Mohamedom Sumarjem, reprezentantom Bosne in Hercegovine. Po zelo napeti in težki borbi je z rezultatom 5 : 3 spet slavil slovenski reprezentant.

V odločilnem boju pa je z zmago 2 : 0 proti Petru Oreškoviću s Hrvaške Tomaž Hudales osvojil še manjkajočo balkansko bronasto medaljo; leta 2016 je namreč že osvojil balkansko zlato medaljo v Beogradu, leta 2019 pa balkansko srebro v Brežicah.

V nedeljo, 28. novembra, sta se oba velenjska karate reprezentanta ponovna podala na borišče v slovenski ekipi mlajših članov.

Skupaj z Zidarjem, Goriškom, Gaalom, s Klobaso in z Valenčakom so se v ekipnih bojih med mlajšimi člani pomerili z reprezentanti iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Kosova in Hrvaške in osvojili za športnike nehvaležno 5. mesto. 🔲

E. T.

V sredo, 24. novembra, se je v Športni dvorani Tabor v Ljubljani, v nekdanjem Sokolskemu domu, odvil prvi turnir slovenske lige v floretu v sezoni 2021/2022. Turnir je tokrat organizirala sabljaška sekcija

1. mesto. Izvrstno predstavo velenjskih sabljačev sta dopolnila Leo Čretnik z 2. in Anže Guček z osvojenim 3. mestom. »Še posebej smo v Sabljaškem klubu Rudolf Cvetko Velenje ponosni na veteransko sekcijo,

Sabljači so na turnirju v Ljubljani nastopili suvereno in postregli z nekaj odličnimi rezultati.

Športnega društva Tabor. Med 29 tekmovalci, ki so nastopili v enotni kategoriji, so Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje zastopali Jerneja Čretnik, Maja Šerc, Polona Škarja, Franc Rogan, Tadej Knez, Anže Guček, Leo Čretnik in Mark Poprask, ki je v finalu po tesni zmagi nad klubskim kolegom osvojil

katere večji del članov se je na turnirju pomeril prvič. Izmed njih se je najbolje odrezala Maja Šerc, ki je turnir zaključila na 10. mestu,« je dejal trener Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje Klemen Špeh.

Zastavimo skupaj!

Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji – podjetju Tobačna 3DVA. Zaradi širitve prodajne mreže iščemo poslovnega partnerja za samostojno vodenje trafike v VELENJU.

Želite biti uspešni?

Ste poslovno naravnani in razmišljate o lastnem uspešnem poslu?

Radi delate z ljudmi? Želite nadgraditi svoje prodajne sposobnosti?

Ponujamo vam: • izplačilo pogodbene provizije, ki je odvisna tudi od vaše uspešnosti • dodatne mesečne in letne nagrade za uspešnost • dolgoročno sodelovanje (s. p. ali d. o. o.)

• popolno strokovno podporo pri vašem poslovanju in pomoč področnih vodij • naročanje blaga v centralnem skladišču • možnost strokovnega in osebnega razvoja • samostojnost pri organiziranju dela. Če se prepoznate v tej vlogi in imate veselje do dela z ljudmi, vas vabimo, da nam pošljete kontaktne podatke na naslov 3dvainfo@si.imptob.com in poklicali vas bomo nazaj.

Zadovoljni partnerji

Že dve leti v Novi Gorici ujamete srčen pozdrav nasmejane partnerke 3DVA, d. o. o., Brede Kante. »S strankami se krasno razumete. Kako pa sodelujete s podjetjem 3DVA, d. o. o., ki je odgovorno za potrebno poslovno podporo?« »Zelo dobro. So pošteni, vedno pripravljeni pomagati in ustreči. V 3DVA smo kot velika družina.« Tobačna 3DVA Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana Črnuče E-naslov: 3dvainfo@si.imptob.com www.trafika3dva.si

🔲

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

2. decembra 2021

Vstopamo v čas povečane uporabe pirotehnike Kateri pirotehnični izdelki so dovoljeni in kateri prepovedani?

Vstopamo v čas, ko nakup in poraba pirotehničnih izdelkov dosežeta vrhunec. Najpomembnejša pri tem je varnost. Nekateri pirotehnični izdelki so sicer na voljo vse leto, prodaja ognjemetnih izdelkov (F1 kategorija), katerih glavni učinek je pok, pa je dovoljena le med 19. in 31. decembrom, uporaba pa izključno od 26. decembra do vključno 1. januarja.

Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov kategorij F2 in F3, to so petarde različnih oblik in moči, so prepovedane.

Uporaba in prodaja pirotehnike kategorije F1 ni dovoljena mlajšim od 14 let, uporaba kategorije F2 pa je prepovedana mlajšim od 16 let. Izjemoma je uporaba

dovoljena pod strogim nadzorom staršev.

Pomembne informacije pri uporabi pirotehnike

Eno pomembnejših vodil pri uporabi pirotehnike je, da kupujemo le originalne izdelke in zgolj pri pooblaščenih prodajalcih. Zelo pomembna je oznaka

CE na izdelkih, ki zagotavlja, da proizvod izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja. Druga pomembna stvar pri uporabi pirotehničnih

izdelkov je izbira kraja. Še posebej občutljiva je kategorija F1, ki se ne sme uporabljati v bližini bolnišnic, v strnjenih naseljih, stanovanjskih zgradbah in zaprtih prostorih, v prevoznih sredstvih potniškega prometa in na

❱

Predvidena globa za prekršek je od 400 do 1.200 evrov. Ob tem se izreče tudi stranska sankcija odvzema pirotehničnega izdelka.

površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve. Ne pozabite, da se glasnih pokov ne bojijo samo ljudje, temveč tudi živali. Tretja izjemno pomemb-

na informacija pa je, da izdelkov ne uporabljajte, če ste pod vplivom alkohola, drog, objestnosti ali nepremišljenosti. Sekunda nepozornosti lahko pripelje do tveganja za povzročitev nesreče, kjer ste lahko poškodovani sami ali pa drugi. Zato razumno in premišljeno uporabljajmo pirotehniko. 🔲

Lara Oprešnik

Strogo prepovedano je predelovanje pirotehničnih izdelkov za večji učinek, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, izdelovanje pirotehničnih izdelkov ali zmesi in posedovanje takih izdelkov ter preprodajanje pirotehničnih izdelkov.

POLICIJSKA kronika Pretep pri Rdeči dvorani

Voznik je vozil nepravilno

Velenje, 22. novembra – Ob 20.09 so na Policijski postaji Velenje prejeli obvestilo o pretepu pred lokalom pri Rdeči dvorani. Med zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta znani osebi pretepli osebo in jo telesno poškodovali. Ko bodo zbrali dodatna obvestila in izvedli tudi razgovor z osumljenima, bodo zoper njiju podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilništva.

Velenje, 25. novembra – V četrtek so policisti v krožišču pod skakalnico obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi nepravilnega premika voznika tovornega vozila. Povzročitelju so izrekli globo.

Preglasna glasba Velenje, 22. novembra – V večernih urah so policisti obravnavali primer glasne glasbe. Zoper kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Prometna nesreča z materialno škodo Velenje, 23. novembra – V torek popoldne so policisti na Cesti Františka Foita obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo. Povzročitelju so zaradi nepravilnega premika izrekli globo.

Voznik je s kraja nesreče pobegnil Velenje, 25. novembra – Na relaciji Bevče–Vinska Gora se je zgodila prometna nesreča s pobegom belega kombiniranega vozila. Za voznikom policisti še poizvedujejo.

Izsilil mu je prednost Velenje, 25. novembra – Na Kidričevi cesti je voznik izsiljeval prednost drugemu vozniku, zato je prišlo do prometne nesreče.

Policisti so storilcu izdali plačilni nalog.

Sin grozil očetu Velenje, 25. novemebra – V četrtek je sin grozil očetu. Policisti bodo podali kazensko ovadbo zoper osumljenega.

Ukradel je sef Škalske Cirkovce, 25. novembra – V večernih urah so bili policisti obveščeni o vlomu v objekt v Škalskih Cirkovcah, kjer je neznana oseba ukradla sef z vsebino. Opravili so ogled kraja vloma in zbrali prva obvestila.

O osumljencu še zbirajo informacije.

Nasilje v družini Velenje, 26. novembra – V petek so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilje v družini.

Osumljeni je že dlje časa vršil psihično in fizično nasilje nad oškodovanko. Osumljenemu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.

zročitelj, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola, se je pri trčenju lažje poškodoval. Povzročitelja bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje.

Tovorno vozilo je bilo prehitro

Pobegnil je s kraja nesreče

Črnova, 26. novembra – V dopoldanskih urah so v Črnovi obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bila udeležena dva voznika tovornih vozil. Med ogledom je bilo ugotovljeno, da je do nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti povzročitelja, ki mu je bil izdan plačilni nalog.

Gorenje, 26. novembra – V popoldanskem času so policisti v naselju Gorenje obravnavali prometno nesrečo s pobegom.

Neznani voznik srebrnega vozila karavan izvedbe je s kraja nesreče odpeljal v smeri Mozirja.

V primeru, da povzročitelja izsledijo, bodo zoper njega uvedli prekrškovni postopek.

Ni prilagodil hitrosti Velenje, 26. novembra – Okoli 13. ure so policisti zaradi neprilagojene hitrosti obravnavali prometno nesrečo pri Esotechu.

Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Prepovedani pirotehnični izdelki Velenje, 26. novembra – Zvečer so policisti dvema mladoletnikoma zasegli več kosov pirotehničnih izdelkov (petard), ki so prepovedani. O zasegu in kršitvi so obvestili starše, zadevo pa bodo odstopili sodniku za prekrške.

Močno alkoholiziran Zapeljala s ceste povzročil prometno Gornji grad, 28. novembra - Policisti so v nedeljo zjutraj okoli nesrečo osme ure obravnavali prometno Šoštanj, 26. novembra – Na območju Šoštanja so policisti okoli 18. ure obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebno vozilo voznice, ki je pravilno pripeljala naproti. Pov-

nesrečo, v kateri se je lažje poškodovala voznica osebnega avtomobila. Zapeljala je preveč po desnem robu cestišča, nato pa zdrsnila s ceste.

»Zmanjšana vidljivost« pomeni »Zmanjšana hitrost« Priprave mestnih središč na decembrsko praznično vzdušje ter prižig prazničnih luči v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih po Sloveniji so presenetile snežinke in sneg. Ponekod ga je bilo le za vzorec, ponekod pa je bilo treba pošteno prijeti za lopato. Sneg je marsikomu polepšal sive novembrske dneve in hkrati dal upanje, da bo letošnja zima radodarna s snežnimi padavinami. Če je sneg za upravljavce smučišč in žičniških naprav ter ljubitelje smučanja in ostalih zimskih športov veselje, je za vzdrževalce cest, policiste in voznike dodatna skrb, ki se ji je treba prilagajati in jo upoštevati.

V 3. členu Zakona o pravilih cestnega prometa so navedena pravila, ki se uporabljajo v zakonu in smo jih dolžni upoštevati. Tokrat bom izpostavil le nekatere točke, ki so za ta letni čas aktualne in pomembne. Najprej navajam zadnjo točko prvega odstavka, ki je bistvenega pomena za vse udeležence v prometu. Gre za »zmanjšano vidljivost«, kar pomeni: »Vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin, krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno hitrostjo«. Prepričan sem, da nas večina ob besedah »zmanjšana vidljivost« pomisli le na slabšo in zmanjšano vidljivost. Pač ne vidimo tako daleč kot ob jasnem in sončnem vremenu. Drugega dela, ki navaja, da je vidna razdalja krajša od poti ustavljanja, ne bi smeli prezreti, ampak bi se ga morali zavedati, še posebej ob megli, dežju ali snegu. Nadaljevanje vožnje z največjo dovoljeno hitrostjo ob zmanjšani vidljivosti pomeni, da se ne bomo mogli pravočasno in varno ustaviti, če bo treba. Zato je pomembno, da zmanjšamo hitrost vožnje in povečamo varnostno razdaljo. Tako ustvarimo dodatno rezervo, ne glede na to, ali jo merimo v sekundah ali metrih, ki nam zagotavlja več možnosti za pravočasen odziv na dogajanje na cesti.

Naša zakonodaja določa, da tudi v dnevnem času uporabljamo »dnevno svetilko« (5. točka) za dnevno vožnjo, ki pomeni naprej usmerjeno svetilko, katere namen je narediti vozilo bolj opazno pri vožnji podnevi. To še zlasti velja za zimski čas, ko se pogostokrat sivina in tema prepletata skozi ves dan in je še dan marsikdaj odet v mrak in temo. V 16. točki je naveden izraz »meglenka«, žaromet za meglo, ki se uporablja za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, sneženju, dežju ali oblakih prahu. V 55. točki pa je opisana »zadnja meglenka«, kot zadnja svetilka za meglo, ki se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi. Tako prednje kot zadnje meglenke moramo uporabljati le ob zmanjšani vidljivosti, sicer lahko motimo ostale voznike in udeležence v prometu. Prednje meglenke nam omogočajo boljšo osvetljenost vozišča in vidljivost. Obenem nas drugi vozniki, ki prihajajo iz nasprotne smeri hitreje, vidijo. To sicer velja tudi za vklopljene zadnje meglenke, ki omogočajo, da nas vozniki, ki vozijo za nami, hitreje vidijo in temu prilagodijo hitrost vožnje. Ko zaznamo, da nas je voznik videl in da vozi za nami na primerni razdalji, je priporočljivo zadnje meglenke izklopiti, saj je močna rdeča svetloba moteča in utrujajoča za voznika, ki vozi za nami.

Izpostavil bom tudi točko 49 in »varnostne utripalke«, ki pomenijo hkratno delovanje vseh utripalk (smernih svetilk) na vozilu in opozarjajo, da vozilo trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence cestnega prometa. Ne pozabimo nanje, kadar se ustavimo ali obtičimo na vozišču. Ne glede na dovoljeno hitrost vožnje in ali se to zgodi v naselju ali izven njega ali na avtocesti. Če izstopimo iz vozila zaradi okvare ali nesreče, je uporaba odsevnega telovnika obvezna. To velja tako pri nas kot v večini evropskih držav.

Zmanjšana vidljivost zahteva večjo previdnost, dosledno uporabo luči na vozilu, enako velja za luči ali odsevna telesa, če smo na cestnih površinah v vlogi pešcev. Predvsem pa pomeni, da ob zmanjšani vidljivosti zmanjšamo hitrost vožnje. Vedno in povsod.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke

Požar pri Buteju Mozirje – Ob 5.52 je v Ljubiji, občina Mozirje, zagorelo tovorno vozilo pod nastreškom objekta lesno predelovalnega podjetja.

Posredovali so gasilci PGD Mozirje, Letuš, Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Paška vas, Lokovica, Šmartno ob Paki, Gorica ob Dreti, Nazarje in Velenje, ki so preprečili širjenje požara na sosednje objekte in ga pogasili.

Ogenj je uničil objekt v izmeri približno 70 x 20 metrov, vključno z dvema tovornima voziloma, s stroji, sekanci, furnirjem in z inventarjem v objektu. Objekt je v celoti pogorel, gmotna škoda pa naj bi po prvih ocenah presegla 400.000 evrov, so sporočili s policije. 🔲

Ukradel 12 stolov

Nestrpni starš

Velenje, 22. novembra – Dopoldan so policisti obravnavali tatvino, in sicer je storilec izpred lokala pri Velenjskem jezeru ukradel 12 stolov. Za storilcem še poizvedujejo.

Velenje, 23. novembra – Na eni od osnovnih šol se je eden izmed staršev nedostojno vedel do svetovalne delavke. Razlog so bili novi ukrepi samotestiranja oz. testiranja otrok v šoli. Zoper kršitelja bodo policisti uvedli prekrškovni postopek.

Pes sam na sprehodu Bevče, 22. novembra – V ponedeljek so na Policijski postaji Velenje prejeli obvestilo, da se v Bevčah prosto sprehaja spuščen pes. Po zbranih obvestilih so našli lastnika psa, zoper njega pa bodo uvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali, saj lastnik ni poskrbel za njegovo fizično varstvo.

Spletna goljufija Velenje, 24. novembra – Policisti so ukrepali pri kaznivem dejanju goljufije. Oseba je oškodovanko ogoljufala po spletu.

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

2. decembra 2021

Prišle so e-vinjete

ZIMSKE PNEVMATIKE

Po 13 letih vinjetnega sistema na slovenskih avtocestah in hitrih cestah so te zamenjale elektronske vinjete. Z decembrom so na voljo letne e-vinjete in polletne za motorna kolesa, februarja pa tudi ostale. Cene ostajajo nespremenjene, novost pa je, da letna vinjeta ni več vezana na koledarsko leto. Obstoječa letna vinjeta v obliki nalepke bo veljavna do vključno 31. januarja 2022.

Kaj pravi zakon?

Za brezskrbna potovanje je dobro biti pripravljen

(Osebna) vozila do 3.500 kg Zimska oprema vozil

(20. čl. Pravilnika o delih in opremi vozil)

Dvosledna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa NE PRESEGA 3.500 kg (in njihovih priklopnikov) Velja za naslednje kategorije MV: M1 (vozila za prevoz potnikov z največ 8 sedeži poleg sedeža voznika) N1 (vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg) L5e (trikolo) L6e (lahko štirikolo) L7e (štirikolo)

• •

•

•

19

zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa.

Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Pri vožnji z verigami je največja hitrost omejena na 50 km/h.

Elektronska vinjeta je vezana na registrsko številko vozila. Za nakup zato vozniki potrebujete registrsko številko vozila, za katerega bo kupljena e-vinjeta. Če se registrska številka v sistemu ne bo ujemala z registrsko številko vozila, cestnina za vozilo ne bo plačana, kar je prekršek.

Registrske številke vozil bodo nadzirale kamere. 🔲

Globina kanalov v dezenu pnevmatik (18. in 20. čl. čl. Pravilnika o delih in opremi vozil)

Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. (Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila).

Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

Opomba: - npr. pozimi letne pnevmatike + verige v prtljažniku, se šteje kot zimska oprema, vendar samo ob pogoju, da je globina kanalov dezena najmanj 3mm (v zimskih razmerah pa seveda tudi nameščene verige). Pozor na lahke priklopnike brez zavor, ki morajo v zimskih razmerah imeti zimsko opremo

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ne marate sprememb in strah vas je neznanega, toda tokrat se boste pogumno lotili novih delovnih, študijskih ali družinskih nalog in izzivov. Kar naenkrat ne boste več čutili bremena negotovosti. Začeli boste verjeti vase in v svoje sposobnosti. Pri tem vam bodo v veliko pomoč tudi vaši bližnji, ki vas bodo spodbujali in vam dajali še dodatno moč, ki jo potrebujete za uresničitev svojih ciljev. Več poguma boste pokazali tudi na ljubezenskem področju. Ne bo vam težko izraziti svojih želja in pričakovanj. Vašega partnerja bo to sprva presenetilo, ampak vam bo z veseljem ustregel, vajin odnos pa se bo še bolj poglobil.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Obremenjevali se boste z okolico in vse boste naredili tako, kot želijo drugi.

Vendar boste kmalu spoznali, da vas pričakovanja drugih obremenjujejo in da je čas za osredotočenje na lastne cilje in želje. Zahrepeneli boste po pristnih in stabilnih odnosih. Površinska in neiskrena prijateljstva bodo zamrla, saj boste ugotovili, da vam v življenje ne prinašajo ničesar dobrega. Prednost boste začeli dajati ljudem, od katerih lahko veliko izveste in se od njih tudi marsikaj naučite. V okviru službenih obveznosti boste spoznali osebo, s katero se boste takoj ujeli in kmalu presegli površinski poslovni odnos.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Če že dolgo pogledujete za nekom, boste v naslednjem tednu dobili priložnost, da uresničite svoje ljubezenske sanje ali pa se poslovite od njih in se postavite na realna tla. Končno boste zbrali pogum in se približali skriti simpatiji. Njena reakcija pa je lahko nepredvidljiva, zato nikar ne imejte za samoumevno, da se bo vajina pravljica končala srečno in bosta skupaj do konca vajinih dni. Ne pozabite, da sta za odnos potrebna dva, in če druga oseba ne bo pokazala pravega zanimanja za vas, nikar ne žalujte predolgo. Že kmalu boste namreč dobili priložnost za novo ljubezensko zvezo, do takrat pa se posvetite sebi in svoji osebni rasti.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

V prvih dneh naslednjega tedna se boste ubadali s težavami, ki so se v vašem življenju pojavile s točno določenim razlogom. Izkazalo se bo, da morda niste na pravi poti ali pa ste z nje nekoliko zašli. Primorani boste sprejeti odločitev, ki bo močno izboljšala vaše življenje. Vendar pa bo napredek odvisen predvsem od vas samih. Aktivneje boste težili k spremembam in novim doživetjem. Možno je daljše poslovno potovanje ali morda celo selitev v tujino. Če se boste potrudili in v nove izzive vložili veliko volje in energije, vam bo tudi uspelo. Najslabše je, da stagnirate v situaciji, v kateri niste srečni in zadovoljni.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vozila od 3.500 kg naprej

Zimska oprema vozil

Globina kanalov v dezenu pnevmatik

Dvosledna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa PRESEGA 3.500 kg (in njihovih priklopnikov)

•

Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone in, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste, zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.

(20. čl. Pravilnika o delih in opremi vozil)

Velja za naslednje kategorije MV: N2 (vozila za prevoz blaga z NDM večjo od 3.500 kg, vendar do vključno 12.000 kg.

N3 (vozila za prevoz blaga z NDM večjo od 12.000 kg) M2 (vozila za prevoz potnikov z več kot 8 sedeži poleg voznika in NDM do vključno 5.000 kg).

M3 (vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika in NDM večjo od 5 ton).

• •

•

(18. in 20. čl. čl. Pravilnika o delih in opremi vozil)

Zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali· poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki. · Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. · Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.

Na prednjih oseh vozil M2 in M3 (avtobusih) in vozilih za prevoz nevarnega blaga se NE SMEJO uporabljati OBNOVLJENE pnevmatike.

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Ivan, Milan, Peter ...

Troje letos ugaslih življenj, katerih poti so se križale tudi z našimi.

Spoznavanje, iskanje možnosti in priložnosti je v nekih trenutkih obrodilo sadove in že smo načrtovali in se skupaj veselili svetlejše prihodnosti. Verjame-

mo, da se bomo še dolgo spominjali lepih in dobrih trenutkov. Pripovedovanje zgodb o kuhanju kave Titu, o vojaških prigodah … Uporabniki pravijo, da bi

moral pisati zgodbe, tako bujno domišljijo je imel. Pa jedel je rad, o pečeni svinjski glavi je govoril in pil kavo z limono; kava je bila njegova edina droga, ni užival alkohola, ni kadil. Tudi prenose verskih obredov smo imeli: »Js bom zdej gledal mašo, vi bote pa že potem tist šport,« je odslovil vsakogar, ki je karkoli pripomnil. In smo ga seveda sprejeli in mu dopustili, da se je naužil božjih besed. Vse tiste hitre besede, ki so se

trudile loviti misli o življenju, situacije, ki so ga begale, prečute noči ... Tik pred nesrečnim dogodkom je načrtoval drugačno pot svojega življenja ...

Tako zelo različni, pa vendarle v duši tako zelo podobni v želji, da bi bili ljubljeni in sprejeti takšni, kot smo. 🔲

Društvo Hiša – Center za brezdomne osebe

Pripravljeni boste trdo delati za svoj uspeh. Če se še izobražujete, boste kmalu dosegli nekaj izjemnih rezultatov, ki vam bodo dali še večji zagon za dosego vaših ciljev. Če pa ste že v delovnem razmerju, z nadrejenimi ne boste imeli dobrega odnosa. Vaša pričakovanja so povsem drugačna od njihovih, zato dobro premislite, ali vam takšno poslovno okolje sploh ustreza. Morda boste ugotovili, da je prišel čas, da zamenjate službo ali celo poklic. Odločitev bo zahtevala več odrekanja in naporov, ampak je dolgoročno veliko boljša in tudi donosnejša. V pozitivnem delovnem okolju boste lahko zacveteli in pokazali svoje sposobnosti.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Če s partnerskim odnosom že nekaj časa niste zadovoljni in čutite, da vas partner vleče k tlom, boste tokrat udarili z roko po mizi. Morda je vse skupaj pripeljalo celo do točke, ko vam bo vseeno, če ta odnos prekinete in se osamosvojite. Po drugi strani pa je možno, da se boste nekoliko aktivneje potrudili rešiti vajino zvezo. Ljubljeno osebo boste poskušali prepričati o neki skupni spremembi, ki bo obema močno koristila. Partner bo navdušen nad tem, da niste več tako pasivni in bo po prvotnih zadržkih tudi sam pripravljen narediti več za odnos. Odprte imate vse možnosti, zato dobro premislite, česa si zares želite. Predvsem pa uživajte v zadnjih tednih leta. Razvajali vas bodo.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pričakujte nove odgovornosti, ki vas bodo še bolj zaposlile in vam kratile že tako okrnjen prosti čas. Nekatera dela, ki jih boste morali opraviti, se vam bodo zdela nepotrebna, sploh, ker veste, da ste sposobni več. Morda se boste morali vrniti v študijske klopi ali pa spet oživiti svoje želje in načrte iz preteklosti, ki ste jih pred časom po sili razmer morali pomesti pred preprogo in pozabiti nanje. Mikalo vas bo daljše potovanje v oddaljene kraje ali pa morda dolgotrajen in zahteven študij. Ne bojte se vložiti v lastni napredek, ki vam bo omogočil srečnejše življenje. Za to, kar si res želite, tokrat ne bo treba seči v denarnico.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zaradi slabe finančne situacije bo vaš partner obupaval, zato se boste morali vi zbrati in se spoprijeti z novimi zahtevami, ki se bodo nenadoma postavile pred vas. Ker veste, da partner ni sam kriv za nastalo situacijo, boste rade volje na svoja pleča prevzeli finančna bremena. Morda si boste celo našli dodaten vir zaslužka.

Tudi če boste morali zapraviti svoj privarčevani denar, vam tokrat tega ne bo težko narediti. Partner vam bo neizmerno hvaležen za podporo in vam bo to tudi pokazal z različnimi romantičnimi gestami.

Ko se bo njegova finančna situacija izboljšala, pa vam bo vse povrnil. Zdravje? Občutljivi boste.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Skozi tančice ženskega pogleda

Cilje dosežeš, poslanstvo uresničuješ Si kdaj doživela, da si, ko si dosegla neki določen cilj, vseeno ostala prazna v sebi?

Cilj si dosegla in ga zapustila. Odložila. Šla naprej brez posebnega občutka dosežka, uspeha, zadovoljstva, notranjega polnila. Kljukica je bila odkljukana. Si se kdaj vprašala, ali so cilji, ki jih dosegaš, resnično tvoji? Tebi pisani na kožo in izraz pristne notranje želje?

Predstavljaj si, da sediva v prijetnem ambientu butične kavarne, grejeva se ob vroči čokoladi in najin pogled počiva na razgledu tam zunaj, kjer nežno sneži in bela odeja objema vse, česar se dotakne.

Postavi se v najbolj prijetno občutje, ko se počutiš varno, sprejeto, slišano in podprto.

Predstavljaj si, da te vprašam: kaj želiš doseči zase, samo zase, s svojo močjo in z lastnimi viri sposobnosti? Po čem hrepeniš? Dam ti čas za tišino in razmislek in

kot tvoja najbolj podpirajoča prijateljica potrpežljivo ostajam ob tebi, dokler nd najdeš odgovora. Kljub temu da si obremenjena z mislimi, kljub tvoji razdvojenosti, zmedenosti, neodločenosti, utrujenosti, godrnjavosti, zmešnjavi želja in dvomov – ostajam ob tebi. Četudi potrebuješ mnogo časa, me to ne potisne stran od tebe. Ostajam ob tebi. Sediva skupaj za mizo in ne povzročam ti dodatne stiske z odhodom.

Ostajam. Dokler ne boš pripravljena spregovoriti in dokler ne najdeš odgovora.

Jaz sem ti. Ta najboljša prijateljica, ki sedi ob tebi potrpežljivo, podporno, nevsiljivo, z vsem srcem in do konca – to si ti sama sebi. Odreši se zahtev sama do sebe ter povečaj sočutje do sebe. Ti si tista, ki sebe brezpogojno podpira, posluša, sliši, razume. In ko vse to premoremo, se rodijo pravi odgovori. Odgovori, ki ne odgovarja-

jo na vprašanja ciljev, ampak poslanstva.

Cilji se dotikajo zgolj enoslojnega dosega, poslanstvo zajema celo naše telo, psiho, čustva, misli in dejanja. Poslanstvo te v celoti prevzema, govori o celi tebi. Poslanstvo odgovarja, po čem hrepeni tvoja duša in kaj je tisto, za kar si poslana na svet.

Poslanstvo uresničuješ vedno znova in te nikoli ne zapusti.

A prvi pogoj je, da najprej začutiš sebe.

Da se nikoli ne zapustiš. Da se vedno podpiraš. In ko slišiš samo sebe, te poslanstvo nagovori. Najprej ti prišepne, in če mu nameniš čas in pozornost ter mu prisluhneš, ti na glas pove to, kar moraš nuditi in dati svetu.

Kaj ti gre odlično od rok, pa redki ljudje za to vedo? Kaj je tisto nekaj, kar tako zelo rada delaš, da se ti zgodi, da pozabiš na čas?

Teh odgovorov ne izpusti. Ne prezri jih. Če slediš ciljem, naj bo to tvoj ultimativni cilj – iskati, slediti, uresničevati in izpolnjevati lastno poslanstvo. 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

V družinskem okolju se boste sicer počutili varno, ne pa tudi razumljeno. Zelo možno je, da se bodo pojavili nesporazumi s partnerjem glede financ, vzgoje otrok ali česa drugega. Ne trmarite in ne poskušajte na vso silo uveljavljati svoje volje. Vaš partner je sicer potrpežljiv, vendar ima tudi on svoje meje. Če se ne boste znali prilagoditi in najti kompromisov, se bo vajin odnos poslabšal, rešili pa ne boste nobenega problema. Svoje misli poskušajte umiriti s sprehodi v naravo in kakšno tehniko sproščanja.

K nastalim problemom pa pristopite mirno in preudarno. V tem primeru jih bosta tudi rešila, brez kakšnih večjih posledic.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Znašli se boste na križišču in odločiti se boste morali, katero pot boste ubrali.

Odločite se za tisto, ki vam dolgoročno prinaša največje zadovoljstvo, čeprav rezultati morda ne bodo takoj vidni. Začasno boste morali nekoliko bolj stisniti zobe in se posvetiti dodatnim odgovornostim, zaradi česar bo trpelo vaše družinsko in družabno življenje. Če si boste znali pametno razporediti čas, boste vseeno našli primerno ravnotežje, ki bo dobro za vas in za vaše bližnje. Ob koncu tedna si privoščite več aktivne sprostitve, poskrbite, da se boste lahko popolnoma sprostili in pozabili na vsakdanje skrbi in obveznosti. To najbolj potrebujete.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vsakodnevni stres in napori negativno vplivajo na vaše telo, čeprav tega morda sploh ne opazite. Začnite bolj skrbeti za svoje zdravje, četudi za zdaj še ne občutite nobenih zdravstvenih težav. Z redno vadbo boste svojemu telesu vrnili moč in energijo, okrepili pa boste tudi svoj imunski sistem. Tudi sprememba v prehrani vam bo dobro dela. Morda se boste spogledovali z vegetarijanstvom ali celo z veganstvom.

Priporočamo vam, da ne pretiravate in se raje odločite za zmeren prehod. Pri tem je najbolj pomembno, da poslušate svoje telo in mu zagotovite tisto, kar potrebuje.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Marljivost je ena izmed vaših najboljših lastnosti, vseeno pa bi bilo dobro, da se potrudite biti tudi bolj iznajdljivi in inovativni. Le tako boste dosegli svoje cilje. Morda vas bo neka poklicna novica presenetila kot hladen tuš. Precej boste obremenjeni s financami, saj se vaša zadnja naložba ni izkazala za preveč donosno. Zna se zgoditi, da boste sprejeli pomembno odločitev, povezano z denarjem ali določenim večjim nakupom. Dobro bi bilo, če bi nekaj denarja vložili tudi v kakšno izpopolnjevanje, dodatno izobraževanje in širjenje lastnih obzorij. Možne so nove službene poti in nove poklicne priložnosti.

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

2. decembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.45 15.15 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 00.35 01.10 01.40 02.35

04.00 09.55 10.45 13.40 14.50 16.25 17.50 20.00 20.55 21.30 22.05 22.10 23.50 01.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Mestne promenade, Kranj, dok. ser.

Nova dvajseta, slovenska nad.

Vem!, kviz Moje mnenje, Nič več »bla, bla, bla …« Prvi dnevnik, Šport, Vreme Življenje na strehi sveta, Življenje v preriji, potopis Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Mulčki, risanka Krompir, razv. oddaja za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, Uporaba glasbe v medicini, oddaja o znanosti Na kratko, Sindrom prevaranta Reaktivčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Panoptikum Dobro jutro Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), prenos iz Östersunda V petek zvečer Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), prenos iz Östersunda Živela Koroška!, dok. film Veliki egipčanski muzej orjaško gradbišče, francoska dok. oddaja Avtomobilnost Ambienti Pozdravni nagovor ob otvoritvi 33. mednarodnega festivala Imago Sloveniae Otvoritveni koncert Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani Slovenska jazz scena: Aleš Rendla Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.40 09.45 10.40 11.45 12.40 12.55 14.00 15.05 16.20 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 92. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 35. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 36. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 14. del Sekirca v med, 1. sez., 63. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 37. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 64. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Ko regiment v Indijo gre Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čebelica Meli Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (21) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Iz našega arhiva: Parni Valjak in njegovih 25 let, posnetek koncerta v Velenju, 2011 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.15 22.50 22.55 23.45

2. decembra 2021

Sobota,

3. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost, Uporaba glasbe v medicini, oddaja o znanosti 10.55 Nova dvajseta, slov. nad.

11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Življenje na strehi sveta, Gradnja sanj, potopis 14.45 Prisluhnimo tišini, Napovedane spremembe Zakona o igrah na srečo, izob. oddaja 15.15 Mostovi - Hidak, inf. oddaja 15.45 Mili in Moli, risanka 16.00 Kapucar, belg. mladinska nad.

16.15 Osvežilna fronta, Imunski sistem, oddaja za mladostnike 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip, Kdo si, človek?

18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 29. Dobrodelni Miklavžev koncert 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Misijon, brit.-fr. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

04.00 09.25 10.05 12.25 14.20 14.45 16.15 17.35 18.40 19.55 20.20 22.05 23.15 00.55 02.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.45 10.40 11.45 12.45 13.00 14.05 15.15 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 22.20 22.25 00.15 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.30 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

Info kanal O živalih in ljudeh, izob. oddaja Dobro jutro Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, prenos iz Lillehammerja Na vrtu, izob. oddaja »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici Siti teatra Beli december, koncert Simfonikov RTV z gosti Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. film Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), prenos iz Beaver Creeka Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, posnetek iz Lillehammerja Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Črna gora : Slovenija, prenos iz Granollersa Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), posnetek iz Lake Louisa Nisem vaš zamorec, kopr. dok. f.

Zadnja beseda!

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 93. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 37. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 38. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 15. del Sekirca v med, 1. sez., 64. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 39. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen za božič, ameriški film Naključni mož, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 22 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Filipini Regionalne novice, inf. program Alfi: Po Sloveniji in svetu, 2. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

4. decembra

06.10 06.15 07.00 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.55 08.00 08.20 08.45 09.10 09.50 10.30 10.45 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.35 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.55 00.20 00.45 01.40

Kultura Odmevi Čudogozd: Stroji Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Frfra in Cufek, risanka Studio Kriškraš, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za predšolske otroke Firbcologi, oddaja za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice, OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Srečka Kosovela Sežana Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. mladinska nad.

Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja Podjetno naprej, Varis, proizvodnja gotovih kopalnic Dekle v senci, ameriški film Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Snežni angeli, šved.-dan. nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Polna luna, bosansko-hercegovski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Pričevalci, Mihael Petrovič 09.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, prenos iz Lillehammerja 11.55 Avtomobilnost 12.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Östersunda 15.05 Biatlon - svetovni pokal, štafeta (M), prenos iz Östersunda 16.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Wisle 18.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 1. ser., prenos iz Lillehammerja 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (M), prenos iz Beaver Creeka 20.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa 21.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 2. ser., posnetek iz Lillehammerja 22.35 Zvezdana 23.35 Ritem mladosti 2019, 1. del koncerta 01.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.50 08.00 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 09.05 09.30 11.20 13.00 13.15 15.25 15.40 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.10 21.45 23.35 01.55

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 11.40 12.05 13.05 13.35 15.30 16.00 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 21.55 22.00 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mini mojstri, ris.

Super poklici, 1. sez., 13. del Živalice, 1. sez., 8. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Kuža Smitty, ameriški film Naključni mož, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Zamenjala bom fanta, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Prvo leto po poroki, angleški film Ljubljena Jane, angleški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: oddaja za otroke Žogarija 2021, 6. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čebelica Meli Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Špičasti vrh Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2896. VTV magazin, reg. inf. odd.

Slovenska nota 2021, posnetek finala, 2. del Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

5. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 10.00 11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.30 15.20 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 21.50 22.05 22.10 23.40 23.50 00.15 01.10

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10 08.40 09.10 10.20 11.15 11.50 13.50 15.10 15.50 17.50 19.40 19.55 21.20 22.05 23.00 00.30 02.10

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.20 09.45 10.10 11.45 12.00 13.00 14.05 14.40 15.10 15.25 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 22.10 23.00 00.55 02.40

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve sv. Marjete Antiohijske pri Rimskih Toplicah Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. oddaja Kuhinja naših non dediščina solin: Slanoljubne rastline Prvi dnevnik, Šport, Vreme 29. Dobrodelni Miklavžev koncert Shrek, ameriški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Vsa bitja, majhna in velika, brit. nad.

Intervju Poročila Šport Vreme Mož, ki ga Putinu ni uspelo ubiti, brit. dok. film Za lahko noč: Operne arije, Baritonist Slavko Savinšek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip, Kdo si, človek?

Koda Ugriznimo znanost, Uporaba glasbe v medicini, oddaja o znanosti 8. srečanje kitarskih orkestrov, KGB Maribor, GŠ Rakovnik, GŠ Škofja Loka Začnimo znova, slov. nan.

Odpotovanja, Islandija, potopis Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dok. film Ambienti Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : Zadar, prenos iz Ljubljane Biatlon - svetovni pokal, štafeta (Ž), posnetek iz Östersunda Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), prenos iz Östersunda Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Wisle Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Slovenija : Francija, prenos iz Granollersa Žrebanje Lota Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), prenos iz Beaver Creeka Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), posnetek iz Lillehammerja Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), posnetek iz Lake Louisa Vikend paket Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mini mojstri, ris.

Super poklici, 1. sez., 14. del Živalice, 1. sez., 9. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Ribbit, animirani film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen za božič, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Poroka na hitro, ameriški film Počitniški par, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: oddaja za otroke 2895. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2896. VTV magazin, reg. inf. odd.

Na obisku ... pri Karlu Stropniku na Konovem pri Velenju Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 18 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

6. decembra

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.45 15.30 16.00 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha Nova dvajseta, slov. nad.

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Življenje na strehi sveta, Kultura in vera, potopis S-prehodi, SDGZ Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kepice, risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 14.20 Prisluhnimo tišini, Jernej Slivnik, najboljši parasmučar, izob. odd.

14.40 Zadnja beseda!

15.45 Ecce homo - Ecce Oman, portret koroškega umetnika Valentina Omana 16.50 Ljudje in zemlja, izob. oddaja 17.40 Kuhinja naših non dediščina solin: Slanoljubne rastline 17.55 Med Muro in Rabo, dok. film 20.00 Odpotovanja, Zambija, potopis 20.50 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser.

21.50 Podjetno naprej 22.25 Želim vse, slovenski TV-film 00.35 Info kanal

7. decembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.45 15.20 15.55 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.05 01.35 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 94. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 39. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 40. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 16. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Ena na ena Ko potrka ljubezen, 2. sez., 41. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 65. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 3. sez., 7. del V dvoje, 3. sez., 8. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 21. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2896. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Alfi: Po Sloveniji in svetu, 3. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetnost igre Nova dvajseta, slov. nad.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Življenje na strehi sveta, Darila narave, potopis Duhovni utrip, Kdo si, človek?

Kanape - Kanape, odd. za mlade Špasni učitelj II., niz. nan.

Firbcologi, oddaja za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Jezero, slov. nad.

Pearl Harbor svet v ognju, francoska dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Alenka Šelih roj. Rosina in Andrej Rosina Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

8. decembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 11.20 14.00 14.35 15.00 15.30 16.45 17.50 20.05 21.10 22.50 23.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.40 08.55 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.25 15.25 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.55 23.25 00.00 00.55 01.50 02.30

Sreda,

Info kanal Dobro jutro Avtomobilnost Alpe-Donava-Jadran Kaj dogaja?

Joker, kviz Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, Angola : Slovenija, prenos iz Granollersa Mumbaj peklensko velemesto, francoska dok. oddaja Pasti popolnosti, izraelski film NaGlas!

Kampanja proti podnebju, danska dok. oddaja Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.35 08.50 09.55 10.45 11.50 12.50 13.05 14.05 15.10 16.20 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 23.20 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 95. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 41. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 42. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 17. del Sekirca v med, 1. sez., 65. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 43. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 66. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 23. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 2021, 7. oddaja Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2897. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Človek-gora-nebo Navihan večer 2019, koncert ansambla Navihani muzikanti Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 20.30 20.50 22.40 22.45 22.50 23.40

04.00 10.30 11.15 14.00

Kultura Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda Nova dvajseta, slov. nad.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice, OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Srečka Kosovela Sežana Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, Kočevje, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale: 57. št.

Nove revije Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Zberi se, babica, bosanski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Mestne promenade, Kočevje, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

01.20

Info kanal Kanape - Kanape, odd. za mlade Dobro jutro Gala koncert filmske glasbe: Simfoniki in Big band RTV Slovenija, dir. Helmut Imig Ambienti Vikend paket Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Žrebanje Lota Na utrip srca: Podzemni balet, izraelski dok. plesni film Moje mnenje Koristolovec, britanska nad.

Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 09.40 10.35 11.45 12.40 12.55 13.55 15.05 16.20 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 96. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 43. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 44. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 18. del Sekirca v med, 1. sez., 66. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 45. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 67. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 17. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2897. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 19 Tiho, tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15.45 16.20 17.45 19.50 20.05 21.00 21.55 22.50

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 21

LAGERCRANTZ ROSE: Ko sem bila nazadnje najsrečnejša

Ml – Mladina C – Leposlovne knjige do 9. leta Vir: www.zalozba -zala.si www. galarna.si Ko sem bila nazadnje najsrečnejša, je samostojen romanček iz serije knjig o vedno srečni Dani.

V slovenščini lahko berete tudi Moje srečno življenje in Moje srce skače od sreče.

Serija je delo priljubljenih in nagrajenih švedskih mojstric otroške literature in odlične prevajalke.

Dani ponovno očara otroke, mladino in odrasle. Vedno je neskončno srečna. Polna idej, veselja in hrepenenja do življenja.

Veseli se slehernega dne. Skuša preboleti izgubo mame. Srečna je, ko se oče prebudi na intenzivnem oddelku v bolnišnici in bo ob sebi zopet imela najboljšega sogovornika. Pa še babico, dedka, prijateljice, prijatelje, sošolke, sošolce. Mar ni to čudovito? Pa še na prav posebno poletno dogodivščino se bo podala v družbi svoje najboljše prijateljice in njenih staršev …

21

PRIREDITVE

2. decembra 2021

TORMO RUTH: Brez črtne kode

VELENJE Četrtek, 2. 12.

Ml – mladina M – leposlovne knjige od 13. leta dalje Vir: www. zalozba-zala.si Štirinajstletna Amina šiva v delavnici v Bangladešu. Želi si boljše prihodnosti, vsaj za svojo mlajšo sestrico. Zato na skrivaj pošlje v svet klic na pomoč.

Tudi Víktor je star štirinajst let, živi v Barceloni, hodi v šolo, osamljen je in skoraj nevede kliče na pomoč. Ko pa najde Aminin SOS, si zada nalogo. Pomagal bo neznancu, od katerega ga ločuje 8166 kilometrov zračne razdalje.

Nemogoča naloga? Bo premagal razdaljo in dosegel cilj?

13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralni krožek bo izvajala Bernarda Lukanc.

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Možiček, predpremiera plesne predstave (Balkan Dance Project)

Petek, 3. 12.

10.00-17.00 Enote Muzeja Velenje Ta veseli dan kulture, dan odprtih vrat 10.00-20.00 Titov trg Praznični sejem drobnih daril in dobrot 10.30-11.00 Velenjski grad Krašenje grajskih dreves in odprtje razstave prazničnih stripov in voščilnic 12.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Ta veseli dan kulture: Virtualna predstavitev galerijske stavbe in razvoja galerije dejavnosti ob izteku razstave Zgodba hiše kultnega betona 17.00 Galerija Velenje Ta veseli dan kulture: Naša galerija, družinska urica, prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Muzej Velenje Ta veseli dan kulture: Letalstvo v Šaleški dolini, projekcija filma Pine Špegel 18.00 Titov trg Prižig praznične razsvetljave 19.00 Kino Velenje, velika dvorana

Ta veseli dan kulture: Nekoč so bili ljudje, slovenska kriminalna drama, brezplačno 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ta veseli dan kulture: Lajos Bence: Furijasta generacija, predstavitev knjige 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ta veseli dan kulture z Mešanim pevskim zborom Gorenje, koncert

Sobota, 4. 12.

9.00

Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje – razprodano!

17.00-19.00 Staro Velenje Mini Miklavžev sejem v novem Starem Velenju 18.00 Galerija Velenje Hotenja 31, predstavitev pesniškega zbornika Šaleškega literarnega društva

Nedelja, 5. 12.

10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi, dolinska bajka z družinsko delavnico

Ponedeljek, 6. 12.

11.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Naprej v preteklost – Galerija od A do Ž, vsakodnevna spletna predstavitev izbranih utrinkov, dogodkov in dejavnosti galerije 19.00 Kino Velenje, velika dvorana

Morena, triler, Filmsko gledališče 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ne pozabite na rože, drama SNG Drame Ljubljana, za Beli abonma in izven

Torek, 7. 12.

16.00-19.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda konS - Jaka Berger: Ustvarjanje glasbe z zvoki okolja, multimedijska delavnica (14+), prijave; prijave@mc-velenje.si 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Predpraznični nastop godal, koncert godalcev šole 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Feri Lainšček: Med nama je angel, predstavitev knjige

Sreda, 8. 12.

🔲

Predstavili bodo Hotenja 31 Velenje, 4. decembra – Šaleško literarno društvo Hotenja je izdalo 31. številko literarnega zbornika Hotenja. Medtem ko je nekoč povzemal predvsem lokalno pesniško ustvarjalnost, je uredniški odbor tudi tokrat v sestavi Milojke Bačovnik Komprej, Dušana Milana Pirca, Nejca Robide in Tatjane Vidmar zbral literarne prispevke 28 avtorjev iz širšega celjskega območja.

Hotenja 31 so zbir predvsem liričnih del. Krasijo jih fotografije Velenjčana, ljubiteljskega fotografa in zapriseženega filmarja Milana Mariča. Predstavili jih bodo to soboto ob 18. uri v Galeriji Velenje, kjer bosta interpretka Željka Gaber in glasbenik Rok Rednak poezijo prepletla z glasbo. 🔲

tf

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Na četrto nedeljo pred božičem nastopi advent, ki v krščanstvu pomeni pričakovanje rojstva Odrešenika. Z adventom se začne tudi koledarsko cerkveno leto. V tem obdobju se zvrsti več pomembnih godov svetnic in svetnikov. 4. decembra goduje sveta Barbara – zaščitnica rudarjev in varovanka še številnih poklicev, ki so povezani z delom v nevarnem okolju, kot so gasilci, vojaki, predvsem topničarji, livarji, zidarji … V času mojega otroštva nismo imeli med bližnjimi sorodniki nobenega rudarja. Slišal sem pa pripovedi in veliko je tudi zapisanega o čaščenju in praznovanju sv. Barbare med velenjskimi rudarji.

Zgodovinar, kustos Muzeja Velenje in mentor Zgodovinsko etnološkega krožka pri UNI 3 Damijan Kljajič, je približno takole zapisal: »V času Avstro-Ogrske vladavine je bil god sv. Barbare za rudarje dela prost dan. Velenjski knapi (rudarji) so se tega dne mašno opravljeni, tisti bolj 'gor vzeti' (pomembni) pa odeti v knapovske uniforme, zbrali pred cerkvijo sv. Jurija v Škalah.

Pri tamkajšnji sv. maši je namesto orgel 'špilala knapovska pleh muzika' (igrala rudarska pihalna godba). Po maši so rudarji od tam v povorki odšli na velenjski trg. Na poti sta jih spremljala rudarska godba in zvonjenje škalskega

NEKOČ SO BILI LJUDJE

Lunine mene

ŠOŠTANJ Ponedeljek, 6. 12.

10.00 - 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem. Simbolična cena knjige je 1 €.

14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka Čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc.

Slovenska kriminalna drama, 89 min (Slovenija) Režiser: Goran Vojnović Igrajo: Francesco Borchi, Moamer Kasumović, Maruša Majer, Emir Hadžihafizbegović, Boris Cavazza, Jasna Žalica, Vlado Novak, Gregor Bakovič Petek, 3. 12., ob 19.00

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, LASSIE Reklamacije Lassie - Eine abenteuerliche Reise Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Podnaslovljena družinska pustolovščina, 96 minut (Nemčija)

zvona, ki so ga kupili velenjski knapi. Na trgu pod Velenjskim gradom je bilo slavnostno zborovanje, nato pa zabava s plesom v Rakovem hotelu.«

Življenjepis sv. Barbare

Barbara se je rodila v drugi polovici tretjega stoletja v Nikomediji, današnjem Izmirju v Turčiji. Bila je hči premožnega pogana Dioskura. Da bi jo oče obvaroval pred zunanjim svetom, jo je zaprl v stolp, ki ga je zgradil prav zanjo. Barbara je kljub zaporu na skrivaj zahajala v družbo kristjanov. Ko je oče izvedel, da se je dala krstiti, jo je ovadil oblastem. Po dolgem mučenju jo je lastni oče z mečem usmrtil. Ko se je Dioskura po umoru hčere vračal domov, se je na nebu razbesnelo neurje in ubila ga je strela. Kmalu po usmrtitvi so Barbaro kristjani razglasili za svetnico. Ime Barbara pa so ji morda nadeli pogani, ker je bila kot kristjanka zanje tujka, barbarka. V Sloveniji je ime Barbara na enajstem mestu. Poznana pa je kopica izpeljank, kot so: Bara, Barbika, Barica, Varja, Varvana ... V slovenskih pokrajinah imamo tudi šestnajst cerkva, ki so posvečene sv. Barbari. Nekatere od teh so tudi farne cerkve.

Režija: Hanno Olderdissen Igrajo: Nico Marischka, Sebastian Bezzel, Anna Maria Mühe, Matthias Habich, Bella Bading Sobota, 4. 12., ob 17.00

JUŽNI VETER: POSPEŠEK Južni vetar 2: Ubrzanje Kriminalna drama, 127 min (Srbija) Režiser: Miloš Avramović Igrajo: Miloš Biković, Miodrag Radonjić, Predrag Miki Manojlović, Aleksandar Berček, Jovana Stojiljković Sobota, 4. 12., ob 20.00

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Božično - novoletni sejem od 26.11. dalje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Novo: e-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga

Sveta Barbara Mladinski roman Brez črtne kode govori o dveh svetovih, ki sta v resnici en sam. Je roman nemoči in moči, obupa in upanja, izgube in prijateljstva. Neizmerne ljubezni in empatije.

Roman je zasluženo prejel nagrado Ramon Muntaner.

Pisateljica Ruth Tormo poznamo po otroškem romanu Naravnost za nosom.

CITY CENTER Celje

🔲

Moonbound Sinhronizirana družinska pustolovščina, 85 min (Nemčija, Avstrija) Režija: Ali Samadi Ahadi Glasovi: Asja Kahrimanovič, Blaž Šef, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Vesna Pernarčič Nedelja, 5. 12., ob 16. uri Deset u pola Komedija, 90 min (BIH)

decembra, ob 8:43 (prazna luna - mlaj)

1,7 milijona prazničnih lučk v Mozirskem gaju Mozirje – Kar 1,7 milijona prazničnih lučk, največ doslej, so že prižgali v Mozirskem gaju. Tam je zaživela že 6. Božična bajka Slovenije. Lučke se tam prepletajo v različne figure, v številnih barvah krasijo gredice, etnološke

objekte in druge eksponate. Tu boste lahko Božičku, Miklavžu in pravljičnim vilam zaupali novoletne želje in začutili pravo čarobnost poslavljanja od “starega” leta. Posebej pravljično vzdušje je zavladalo tudi zato, ker je prizorišče pobelil prvi sneg. Obiskovalcem bo bajka na ogled do 9. januarja prihodnje leto.

Jože Lekše

ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO

DESET V POL

4.

🔲

mz

Režija: Danis Tanović Igrajo: Goran Navojec, Mediha Musliović, Branko Đurić, Anja Matković, Izudin Bajrović Nedelja, 5. 12., ob 19. uri

MORENA Murina Triler, 92 min (Hrvaška, Brazilija, Slovenija, ZDA) Režija: Antoneta Alamat Kusijanović Igrajo: Gracija Filipović, Leon Lučev, Danica Ćurčić, Cliff Curtis Ponedeljek, 6. 12., ob 19. uri

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

2. decembra 2021

Nagradna križanka KZŠD

24 ur

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je v zadnjem letu s polno paro začela snovati butične alkoholne jabolčne pijače.

Začetek te zgodbe je bil jabolčni Brandy Ethos, ki zori 168 metrov pod zemljo, v rovih velenjskega premogovnika.

Zgodba se nadaljuje z osvežilnim jabolčnim vinom, ki sliši na ime »Škal'c«. Škal'c je navihan škrat, ki nestrpno čaka, da se med sadovnjake ob Škalskem jezeru spusti gosta megla. Kje je doma ne ve nihče, vsak sadjar pa ve, da slastna jabolka pogosto izginjajo z dreves šaleških sadovnjakov.

Zgodba o Škal'cu tako obuja tradicijo jabolčnega vina (tolkca), ki je bil v preteklosti prisoten na vsaki kmetiji. Trende nadgrajujejo z modernejšo pijačo, to je jabolčni cider Turn, ki bo s svežino navdušil mlade in mlade po srcu. Vse proizvode najdete v poslovalnicah KZ Šaleška dolina. Več informacij na www.kzsaleskadolina.si.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška«, najkasneje do ponedeljka 13. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Vse nagrade bo mogoče prevzeti po predhodnem dogovoru osebno.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Prvi telefon s fotoaparatom ločljivosti 200 milijonov točk Samsung bo kakovost zajetih fotografij in videoposnetkov dvignil na višji nivo, saj je nedavno predstavil napredno slikovno tipalo družine ISOCELL HP1 za pametne mobilne telefone, ki se lahko pohvali z impresivno ločljivostjo 200 milijonov slikovnih točk.

Nedavne govorice so, da bo fotoaparat z novim tipalom prvo vgradilo podjetje Motorola , in sicer v model Edge 30 Ultra, ki naj bi bil javnosti predstavljen kmalu. V naslednjem letu naj bi novo tipalouporabilo podjetje Xiaomi, še kasneje pa bo na svoj račun prišlo podjetje Samsung, in sicer z družino pametnih telefonov Galaxy S23.

Slikovno tipalo Samsung ISOCELL HP1 je nedvomno najzmogljivejše slikovno tipalo v zgodovini pametnih mobilnih telefonov. Z njim bo mogoč zajem kakovostnejših fotografij tudi pri slabih svetlobnih pogojih, korak naprej pa bo narejen tu-

ČETRTEK, 2. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PETEK, 3. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 4. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 5. decembra

di pri zajemu videa (6K s povprečno frekvenco 30 sličic na sekundo). Novo tipalo bo podjetje Samsung pričelo množično proizvajati konec letošnjega leta.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Klasičen fotoaparat prodan za 1,2 milijona evrov Kljub vsej razpoložljivi tehnologiji, stotinam milijonov slikovnih točk in množici različnih objektivov pa le redko najdemo model fotoaparata, za katerega bi bilo treba odšteti 1,2 milijona evrov. To je uspelo modelu Leica MP, fotoaparatu iz leta 1957. Že pred kratkim se je podoben Leicin model prodal za 1,9 milijona dolarjev, kar kaže na to, da so starinski fotoaparati, ki so jih najpogosteje uporabljali profesionalni fotografi, precej cenjeni.

Model MP je eden izmed redkih, ki so bili narejeni v letu 1957, in

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 6. decembra

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Postanite naročnik

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (pripravlja Mitja Čretnik); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

TOREK, 7. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 8. decembra

Za naročnike do 8 številk zastonj! še vedno brezhibno deluje. Trenutno je na svetu ohranjenih le še 412 primerkov, od tega 141 črnih, kakršnega je za to vrtoglavo vsoto kupil kupec, ki želi ostati anonimen.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 2. 12. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI ŽIVALI TELIČKO SIMENTALKO, pašno, težko 210 kg, prodam. GSM: 031 640 369.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 22 tednov (8 €/kom) zadnja prodaja letos v Šaleku, v nedeljo 5.12. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič.

Večje količine lahko tudi naročite.

Po ugodni ceni.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni. Gsm: 041 445 315.

PRIDELKI KOCKE SENA, silažne bale, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

NUDIM BREZPLAČNO odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

UNIVERZUM

Univerzum trade d.o.o. Šaleška 18, 3320 Velenje Info: 031 622 395

Prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor na Šaleški 2 a, Velenje (bivša A banka), v izmeri 157 m2.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 4. 12. 2021 in nedeljo, 5. 12.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

•

SMRTI

•

• •

Anžej Marija, roj. 1938, Šoštanj, Gaberke 217 Žižek Bojan, roj. 1959, Velenje, Koželjskega ulica 6

23

OBVEŠČEVALEC

2. decembra 2021

Skornšek Zofija, roj. 1940, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 31A Matko Hilda, roj. 1933, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 20

od 3. 12. do 9. 12.

- 3. decembra 1928 se je rodil

znani šaleški alpinist Dušan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja; - 3. decembra 1947 se je v Velenju rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Andrej Grebenšek; - v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod Šaleškim gradom; - 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; - 4. decembra 1972 se je rodil priznani slovenski glasbenik Velenjčan Joži Šalej, pianist v različnih jazzovskih zasedbah, tenorist, baritonist, korepetitor in pedagog; - 4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov. V občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v Mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun. V Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko

Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun; - 4. decembra 2000 je v Velenju umrl ravnatelj, pedagog in direktor Franjo Arlič. Po osvoboditvi je kot predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa poučeval in bil upravitelj stare OŠ 'Konjušnica', od 1963 do 1975 pa ravnatelj OŠ Gustava Šiliha Velenje. Leta 1975 je soustanovil Vzgojno izobraževalni zavod Velenje, katerega direktor je bil do upokojitve leta 1985. Bil je zelo zaslužen za razvoj šolstva in pedagoške dejavnosti v Šaleški dolini; - 5. decembra 1827 se je v Hrotovicah na Češkem rodil Hubert Heinrich de la Fontagne grof d´HarnoncourtUnverzagt. V obdobju od 1851 do 1858 je bil lastnik Velenjskega gradu. Leta 1848 se je poročil z grofico Ludmillo Gizello Theresio Berchtold, baronico Ungarschitz.

Iz te veje je izhajal Nikolaus Harnoncourt, znani avstrijski dirigent. Njegov starejši brat Viktor si je okrog leta 1855 na njegovem posestvu zgradil današnjo vilo Bianco v Velenju. Umrl je na Dunaju 28. decembra 1897; - 5. decembra 1884 je v Velenju umrl velenjski župan in deželni poslanec Jožef Rak. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu. Rojen je bil 18. avgusta 1821 v Velenju; - 6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega

Nestl Žgank, Ivan Atelšek in Alojz Fijavž ob sedemdesetletnici Ivana Atelška v Hotelu Paka Velenje (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

zimskega svetnika. Še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv.

Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev – parkeljnov, če niso pridni.

Na Slovenskem je temu svetniku posvečeno največ cerkva (okoli 200), v Šaleški dolini pa sta mu posvečeni cerkvi v Bevčah in na Plešivcu; - v Škalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je tam služboval kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik. Leta 1839 je v Škalah zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev; - 6. decembra 2004 je umrl eden od tvorcev novega Velenja Nestl Žgank, ki je bil vrsto let direktor Rudnika lignita Velenje in župan Velenja. Rodil se je 30. decembra 1909 v Dolenji vasi pri Preboldu; - 6. decembra 2011 je umrl pobudnik in ustanovitelj podjetja

Gorenja iz Velenja Ivan Atelšek, ki se je rodil 21. avgusta 1928 v Dobletini pri Nazarjih; - 7. decembra 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka. Osnovno šolo Biba Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa so zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji; - 9. decembra 1919 se je v Žalcu rodil direktor in kulturni delavec Rudi Hrovat. Od leta 1963 do upokojitve leta 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje. Bil je direktor Kulturnega doma, igralec in režiser prvih gledaliških predstav, ki so bile tam postavljene na oder. Ustanovil in vodil je prvo tiskarno v Velenju, pod njegovim vodstvom pa je deloval tudi Kino Velenje. Igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v Hotelu Paka. Umrl je v Velenju, 26. januarja 1981.

Damijan Kljajič

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 22. do 28. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 22. do 28. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 22. do 28. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 v dneh od 22. do 28. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

POROKE

Ni bilo porok za objavo.

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. novembra 2021, so: • Ivan Kotnik, Podkraj 7 / F, 3320 Velenje; • Cvetka Šporn, Parižlje 27, 3314 Braslovče; • Martin Drev, Stantetova 24, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: OČALA ZA VSE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

V SPOMIN

Ne bomo te pozabili, vedno boš z nami

Naročniki jih objavite ceneje.

IZTOK HUDOURNIK 23. 1. 1968 – 4. 12. 2016

Hvala vsem, ki ga niste pozabili in postojite ob njegovem preranem grobu.

Vsi tvoji

Naš ­čas, 2. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Delovni sestanek z občani, ki živijo v neposredni bližini izgradnje hitre ceste S krajani KS Škale-Hrastovec o poteku gradnje hitre ceste – Opozorili tudi na informacijsko blokado –Odprtje ceste proti Plešivcu in Gaberkam bo vsaj delno rešilo prometno zagato v zaselku Škale Jasmina Škarja

V ponedeljek, 29. novembra, je v večnamenski dvorani v Škalah v sodelovanju s predstavniki Krajevne skupnosti Škale – Hrastovec potekal delovni sestanek za krajane, ki živijo v neposredni bližini gradbišča tretje razvojne osi. Predstavniki investitorja in projektanti so predstavili nadaljnje postopke gradnje tega odseka hitre ceste, ki povzroča tamkajšnjim stanovalcem tudi nevšečnosti.

Krajani od vsega začetka s samo gradnjo hitre ceste in odsekom Gaberke niso bili seznanjeni

Predsednica KS Škale Hrastovec Petra Bevc je povedala, da krajane zanima, kako bo potekala nadaljnja izgradnja hitre ceste, ki bo kraj razpolovila, in opozorila na informacijsko blokado. »Čeprav KS Škale – Hrastovec nikoli ni dala soglasja k izgradnji te trase hitre ceste, smo jo dobili. Zato je prav, da dobimo vsaj ustrezne informacije. Zanima nas, kako bomo rešili problem dostopa v mesto, kako bodo potekale transportne poti in kje bodo urejene pomožne ceste, po katerih se bodo krajani lahko vozili in odhajali na delo. Žal je bila informacijska blokada od leta 2007, ko se je zgodil prvi zbor krajanov, zelo

velika. Krajani že od vsega začetka s samo gradnjo hitre ceste in z odsekom Gaberke niso bili seznanjeni. Bili smo presenečeni, ko smo čez noč doživeli razne obvoze in zaprtje ceste. Že vse leto živimo v novi realnosti, promet pa sedaj teče po neprimernih cestah. Otroci do šole nimajo ustreznega dostopa, varnost udeležencev v prometu in sprehajalcev, ki obiskujejo naš kraj in Velenjsko jezero, ni zagotovljena,« je med drugim povedala predsednica KS Škale Hrastovec Petra Bevc, ki je prepričana, da bo odprtje ceste proti Plešivcu in Gaberkam vsaj delno rešilo prometno zagato v zaselku Škale in sprostilo promet na regionalni cesti Velenje–Gaberke. Žal pa se okvirni datum 15. december odmika, ker je vse odvisno od vremena. Zaradi zime se odmika tudi otvoritev ceste.

Urejena cestna infrastruktura ključna za razvoj mesta in regije

Občina si prizadeva, da bi tovorni promet za gradnjo hitre ceste speljali po nasipu med Velenjskim in Družmirskim jezerom.

Da bo to izvedljivo, morajo poglobiti podvoz pri Esotechu, za kar že pridobivajo ustrezno dokumentacijo. Na pobudo Mestne občine Velenje sta tako izvajalec kot investitor tudi zagotovila, da bodo po koncu gradnje vse poškodbe, ki bodo nastale pri

gradnji cest, sanirali. Sprejeli so odločitev, da bo Mestna občina Velenje na pobudo občanov na ARSO podala predlog za ureditev odvodnjavanja hitre ceste in priključitev na ustrezne vodotoke v dolini. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori je pozval k strpnosti ter poudaril, da je pomemben dober dialog med vsemi udeleženci, ki bo zagotovo

prinesel najboljše rešitve, podžupanja Aleksandra Vasiljević pa je poudarila pomen cestne infrastrukture za razvoj občine Velenje in te regije. Predstavnik investitorjev Uroš Selan, vodja projekta gradnje tretje razvojne osi sever iz DRI upravljanje investicij iz Družbe za razvoj infrastrukture, je predstavil trenutno stanje gradbišča, odsek Gaberke – Škale,

Na MO Velenje si želijo, da bi proces izgradnje potekal usklajeno z vsemi deležniki, zato bodo s tovrstnimi srečanji nadaljevali periodično tudi v prihodnje, saj bodo tako z izmenjavo informacij pripomogli k temu, da bo gradnja hitre ceste čim manj vplivala na življenja krajanov v okolici.

Kam z rabljenimi oblačili?

Preden oddamo še uporabna oblačila in tekstil, se moramo vprašati, ali so v dovolj dobrem stanju – Akcijo si želijo nadgraditi in jo organizirati vsako leto Jasmina Škarja

Ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov je PUP Saubermacher v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje in Tekstilkom izvedel akcijo še uporabnih oblačil in tekstila Ko oblačila ponovno zaživijo, z namenom osveščanja, ponovne uporabe in posledično zmanjševanje tovrstnih odpadkov v zabojnikih za mešane komunalne odpadke.

Vodja tehnološke priprave dela pri PUP Saubermacher Alenka Centrih Ocepek pove, da je akcija potekala tudi v Šmartnem ob Paki in Šoštanju. Zbirali so tekstil in oblačila, ki ne smejo biti mokra, vlažna ali raztrgana.

Tudi odziv pred Šolskim centrom Velenje, kjer je zaključek akcije potekal 29. novembra, je bil dober, namen akcije pa je, da bodo vsa uporabna oblačila šla naprej v uporabo. »Veseli smo, da je akcija uspela in se bomo potrudili, da jo izpeljemo vsaj dvakrat letno, še prej pa ljudi obvestimo, da lahko pripravijo tekstil in ga prinesejo na zbirna mesta ali pred namenske zbiralnike. Preden oddamo še uporabna oblačila in tekstil, se moramo vprašati, ali so v dovolj dobrem stanju, kajti pomembno je, da so nosljiva. Presenečeni smo, da so se ljudje pozitivno odzvali in so

❱

V večnamenski dvorani v Škalah je potekal delovni sestanek za krajane, ki živijo v neposredni bližini gradbišča 3. razvojne osi. Udeležili so se ga predstavniki MO Velenje ter predstavniki investitorja in projektantov in predstavili nadaljnje postopke gradnje tega odseka hitre ceste.

seznanjeni z akcijo,« še doda Centrih Ocepkova, ki poudari, da lahko občani še uporabna oblačila oddajo v rdeče zbiralnike Tekstilko in v Zbirni center Velenje.

Vsak kos oblačila lahko najde novega lastnika

Učiteljica Šolskega centra Velenje Maša Kolšek podpira tovrstne akcije, ki se jih njihova šola

Maša Kolšek in Irena Herlah: »Ljudje so se na akcijo dobro odzvali.

Namen je bil dosežen, saj so številni svoja rabljena oblačila po sistemu oddaje oblačil prinesi – odnesi tudi zamenjali.«

❱

»Otroci do šole nimajo ustreznega dostopa, varnost udeležencev v prometu in sprehajalcev, ki obiskujejo naš kraj in Velenjsko jezero, ni zagotovljena«

kjer je asfaltna plast zaključena, prav tako viadukt. Trenutno jim predstavlja največji izziv ureditev ceste mimo oporne konstrukcije na obstoječo cesto proti Plešivcu.

Cesta Gaberke–Škale je še v upravljanju izvajalca in se uporablja kot gradbiščna transportna pot ter tudi kot pot za morebitne intervencije. V prihodnjih mesecih bodo na odseku Gaberke z deli zaključili, v letu 2022 pa začeli

redno udeležuje, saj verjamejo, da lahko vsak kos oblačila najde novega lastnika. Recikliran ali pa obešen na obešalnik. »Zbiramo oblačila in ostali tekstil, dijaki prostovoljci jih sortirajo, nekatera oblačila damo v keson, druga obesimo, mimoidoči pa si lahko odnesejo kakšen kos oblačila brezplačno. Vesela sem, da smo prejeli več kot petdeset vreč oblačil. V okviru akcije smo želeli napraviti tudi modno revijo recikliranih in rabljenih oblačil iz naše dijaške trgovine Modno podstrešje, česar trenutne epidemiološke razmere žal ne dopuščajo, si pa v bodoče želimo akcijo tudi nadgraditi in jo organizirati tradicionalno.« 🔲

Jesenski in spomladanski čas sta običajno tista, ko prevetrimo svoje omare in se znebimo oblačil in dodatkov, ki nam niso več prav, ter tistih, ki jih dolgo nismo oblekli.

Menjava garderobe je odlična priložnost, da se znebimo stvari, ki jih ne nosimo več Irena Ž. »Za akcijo sem izvedela po radiu. Ker je tale čas tudi idealen za pospravljanje po omarah, je občutek, da bodo tvoja oblačila, ki so v omarah samo v napoto, mogoče še komu prišla prav, zelo dober.« Slavica C. »Čez leto se nabere precej oblačil v omari, tudi takšnih, ki jih ne nosim več ali mi niso več prav. Veliko bolje kot da jih vržemo v smeti, je, da se koristno uporabijo in pridejo prav komu drugemu. Če lahko s takšno akcijo zbiranja oblačil tudi komu pomagam, sem vesela.«

Alenka Centrih Ocepek: »Akcija prvič poteka na takšen način. Njen namen je, da pogledaš in najdeš kaj zase, tudi iz druge roke.«

gradnjo na odsekih Konovo in Škalsko jezero. Gradnja bo trajala dve leti, najkasneje v letu 2025 se bo možno peljati po obvoznici iz Sela na Škalsko jezero ali obratno. Anton Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje, pa je povedal, da je začetek obnove Škalske ceste (od Živica do vrha klanca) predviden spomladi 2022.. 🔲

Ta veseli dan kulture Velenje, Šoštanj, 3. decembra – Ta veseli dan kulture bo pester tudi v Šaleški dolini. Muzej Velenje ga bo obeležil s celodnevnim programom. Jutri (v petek) med 10. in 17. uro vabi na brezplačen obisk in ogled razstav na Velenjskem gradu in v Hiši mineralov, med 9. in 17. uro pa v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Ta veseli dan kulture bodo sklenili ob 17. uri na Velenjskem gradu s projekcijo dokumentarnega filma Letalstvo v Šaleški dolini, ki ga je posnela kustosinja Muzeja usnjarstva na Slovenskem Pina Špegel.

Festival Velenje bo na Ta veseli dan kulture pripravil spletno predstavitev aktualne razstave Zgodba hiše kultnega betona v Galeriji Velenje, ki jo bo v petek ob 12. uri izvedla kustosinja mag.

Milena Koren Božiček. Predstavila bo zgodbo arhitekture Adija Miklavca in razvoj galerijske dejavnosti Od galerijskega kotička do Galerije. Predstavitev bo na ogled na spletnih platformah Galerije Veneje. Ob 17. uri pa Festival Velenje vabi v galerijo na družinsko urico. Otroci in starši bodo raziskali kotičke galerije in se seznanili z osnovnimi načeli galerijske dejavnosti. Ustvarjalno delavnico, na kateri bodo obiskovalci galeriji nadeli novo preobleko, bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn. Na delavnico, primerno za otroke od sedmega leta starosti dalje, se je potrebno prijaviti na elektronskem naslovu 🔲 tf info@galerijavelenje.si.