48 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-1/7 °C) bo deĹževno, v soboto (0/3 °C) moĹžno rahlo sneĹženje, v nedeljo (-5/1 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 7. decembra 2017â€

ĹĄtevilka 48 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

LuÄ?ke

Foto: TP

Bojana Ĺ pegel

ÄŒas za pravljice in Ä?loveĹĄko toplino V vseh veÄ?jih mestih so v prvih decembrskih dneh priĹžgali prazniÄ?ne luÄ?i, zaznamovali pa so jih tudi ĹĄtevilni dobrodelni bazarji in prazniÄ?ne trĹžnice (na sliki iz Ĺ martnega ob Paki). Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini so veÄ?eri in jutra obsijani z luÄ?kami, prireditve, ki bodo pomagale priÄ?arati Ä?as priÄ?akovanja in obdarovanja, pa se bodo vrstile vse do izteka leta. Najbolj veseli so jih zagotovo najmlajĹĄi, sploh, ker komaj Ä?akajo na prihod dobrih decembrskih moĹž. Eden, MiklavĹž, jih je Ĺže obiskal, druga dva (ali vsaj eden) pa prideta kmalu.†đ&#x;”˛

Ĺ esti blok po dveh ustavitvah znova v omreĹžju

14. december ob 17. uri, Titov trg,

Prihod dedka Mraza

16. – 30. december ob 17. in 19. uri,

ÄŒarobna promenada na velenjski promenadi 31. december od 18. ure naprej, Titov trg,

OtroĹĄko silvestrovanje in silvestrovanje s skupino Victory

Praznujte z nami!

VeÄ? informacij: www.velenje.si

V zadnjem tednu je priĹĄlo do dveh ustavitev bloka 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Prva se je zgodila v sredo, 29. novembra, ko se je najprej turbina, nato pa cel blok samodejno varnostno ustavil. Vzrok je bila okvara na krmilno-zaĹĄÄ?itnem sistemu upravljanja turbinske zaĹĄÄ?ite. Zaradi tega je bila v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄtiri ure motena oskrba s toplotno energijo. Oskrba z elektriÄ?no energijo pa ni bila motena, obratoval je namreÄ? Ä?etrti blok. Napako so odpravili do sobote zjutraj in blok znova vkljuÄ?ili v omreĹžje.

Do vnoviÄ?ne ustavitve bloka ĹĄest pa je priĹĄlo v ponedeljek zaradi okvare meritve nivoja v kondenzatorju. Tokrat je ĹĄlo za majhno napako, ki so jo hitro odpravili in ni povzroÄ?ila motenj đ&#x;”˛ mz v oskrbi.â€

V petek se je zaÄ?el Ä?as, ki ga radi poimenujemo s samimi lepimi besedami. Veseli, Ä?arobni, pravljiÄ?ni (in ĹĄe kak) december. Za pravo zimsko kuliso je poskrbela narava sama, tako da letos oÄ?itno ne bomo tarnali, da za pravo prazniÄ?no razpoloĹženje manjka sneg. Ko so v vseh veÄ?jih mestih po Sloveniji zagorele ĹĄe prazniÄ?ne luÄ?i, seveda tudi v Velenju, se je vsaj na videz zdelo, da se poslavljanje od leta in Ä?as veselja lahko zaÄ?ne. In da: luÄ?k smo veseli Ĺže zato, ker se kratki zimski dnevi, le redko obsijani s soncem, takoj zdijo bolj prijazni.

Ko se v teh dneh vse pogosteje pogovarjamo o praznikih, do katerih je ĹĄe kar nekaj dni, je za mnoge najveÄ?ja lepota v tem, da bodo lahko veÄ? Ä?asa preĹživeli z druĹžino. Predvsem z otroki. Da bodo skupaj ustvarjali voĹĄÄ?ilnice, pekli piĹĄkotke, hodili na prazniÄ?ne prireditve in v dolgih veÄ?erih ĹĄli tudi na sprehod po mestu.

Da bodo gledali luÄ?ke, seveda. In da bodo sreÄ?ali katerega od treh dobrih decembrskih moĹž. Izsledki mednarodne raziskave, v katero so vkljuÄ?ili deset drĹžav, tudi naĹĄo, kaĹže, da starĹĄi danes s svojimi otroki preĹživijo bistveno veÄ? Ä?asa dnevno kot pred nekaj desetletji. PovpreÄ?na mati je leta 1965 z otrokom preĹživela 54 minut dnevno, leta 2012 pa 104 minute dnevno. MoĹĄki preĹživijo manj Ä?asa z njimi kot Ĺženske, a ĹĄe vedno veÄ? kot pred leti. Njihova dnevna skrb za otroka se je iz 16 minut dnevno poveÄ?ala na 59 minut. Ob tem naj bi starĹĄi z viĹĄjo izobrazbo otrokom dnevno posvetili pribliĹžno pol ure Ä?asa veÄ? kot tisti brez univerzitetne izobrazbe. Odstotek preĹživetega Ä?asa z najmlajĹĄimi se je poveÄ?al pri vseh drĹžavah, ki so bile vkljuÄ?ene v raziskavo, izjema je le Francija. NajveÄ? Ä?asa svojemu otroku namenijo Danke, kar velja tudi za njihove oÄ?ete. Na vrhu lestvice so ĹĄe oÄ?etje iz Velike Britanije, na dnu lestvice pa so oÄ?etje iz Francije in Slovenije. Da, slovenski starĹĄi se v Ä?asu, preĹživetim z otrokom, Ĺžal gibljejo pod povpreÄ?jem. Slovensko visoko izobraĹžene matere otrokom posvetijo okoli sto minut svojega Ä?asa ali nekaj manj kot dve uri. Tiste z niĹžjo izobrazbo ga posvetijo le dobro uro. Odstotek se torej ni skoraj niÄ? spremenil vse od leta 1965. In kako je s slovenskimi oÄ?eti? Tisti z viĹĄjo izobrazbo se s svojimi otroki dnevno ukvarjajo manj kot petdeset minut, tisti z niĹžjo pa dobrih 30 minut.

Ne, ne verjamem, da so slovenske mame in oÄ?etje slabi starĹĄi.

Imajo pa vse veÄ? teĹžav s prostim Ä?asom. PreĹživljanje veÄ? Ä?asa z otroki je za marsikatero druĹžino le poboĹžna Ĺželja. Pogosto se zaradi vse veÄ? zahtev delodajalcev in vse bolj raztegnjenih delavnikov, v katerih so nadure samoumevne, druĹžina vidi le v jutranjem in veÄ?ernem Ä?asu, pa ĹĄe ta je velikokrat zaznamovan s hitenjem. Danes je veÄ?ina mam zaposlenih, mnoge si Ĺželijo ustvariti tudi kariero. Zato pogosto sliĹĄimo, da je za otroke bolj pomembno, da z njimi starĹĄi preĹživijo kakovosten Ä?as. MogoÄ?e res, a Ä?e je ta Ä?asovno podpovpreÄ?en, so otroci Ä?isto preveÄ? prepuĹĄÄ?eni sami sebi in drugim. Zato podpiram vse dogovore o nedeljskem delu v trgovinah, ki naj bi zaĹživeli po novem letu. ÄŒe bodo starĹĄi Ĺže v sluĹžbi, se jim bo to poznalo vsaj v denarnicah. VeÄ? kot dvakrat meseÄ?no jim v nedeljo ne bo treba delati, dokler so otroci majhni, tudi ne. In tako bi moralo biti tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Tudi zato, ker je Ä?as, preĹživet z otroki, najdragocenejĹĄi Ä?as. In ker se pogosto zgodi, da ljudje pozabijo, kaj vse si v Ĺživljenju naredil, druĹžina nikoli! Zato naj bo letoĹĄnji december res Ä?as, ki ga bomo veÄ? posveÄ?ali svojim druĹžinam. Predvsem otrokom – pa z njimi tudi luÄ?kam, seveda. đ&#x;”˛

Velenje ponovno med najboljĹĄimi Velenje, 5. decembra – Podjetje Eko deĹžela je letos tretje leto zapored v 211 slovenskih obÄ?inah preverjalo, kako so obÄ?ani zadovoljni s kakovostjo Ĺživljenja. ObÄ?anke in obÄ?ani so v anketi ocenjevali 12 razliÄ?nih kazalnikov zadovoljstva z Ĺživljenjem v svoji obÄ?ini, med njimi turistiÄ?no ponudbo, urejenost kolesarskih in sprehajalnih po-

ti, moĹžnosti ĹĄportne rekreacije, skrb za mladostnike, mlade druĹžine in starejĹĄe obÄ?ane, moĹžnosti za zaposlitev, skrb za okolje in Ä?ist zrak, cestno in komunalno infrastrukturo ter varnost.

Po vseh 12 ocenah skupaj so najviĹĄje povpreÄ?ne ocene med mestnimi obÄ?inami prejele Mestna obÄ?ina Koper, (1. mesto), Mestna obÄ?ina Velenje (2. me-

sto) in Mestna obÄ?ina Ljubljana (3. mesto). MO Velenje je bila med njimi najbolje ocenjena za podroÄ?je skrbi za mladostnike in mlade druĹžine, na ostalih podroÄ?jih pa so zasedli drugo ali tretje mesto. Rezultati ankete so objavljeni v reviji Eko deĹžela ÂťObÄ?ineÂŤ. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Novo leto, nov urnik odvoza odpadkov Velenje – PUP Saubermacher izvaja obvezno javno gospodarsko sluĹžbo ravnanja z odpadki tudi v petih zgornjesavinjskih obÄ?inah. V njih bodo na Ĺželjo uporabnikov 1. januarja odvoz komunalnih odpadkov zaÄ?eli izvajati po novem urniku. MeĹĄane komunalne odpadke bodo namesto na 14 dni odvaĹžali na tri tedne. đ&#x;”˛

Le za poplaÄ?ilo dolgov do konca avgusta Za BolniĹĄnico TopolĹĄica 825 tisoÄ? evrov ÂťsanacijskegaÂŤ denarja – Ustanovitelj dolĹžan poskrbeti za pokritje izgube Tatjana PodgorĹĄek

mkp

Minuli petek se je po posebnem vladnem projektu za zagotavljanje poslovne in plaÄ?ilne stabilnosti javnih zavodov zaÄ?ela ĹĄtiriletna sanacija v 15 slovenskih bolniĹĄnicah, ki so konec leta 2016 izkazovale izgubo. DrĹžava bo vsaki med njimi le-to pokrila v viĹĄini 80 odstotkov. Z denarjem bodo bolniĹĄnice poplaÄ?ale

Hitro odpravili okvaro na sistemu

7. decembra 2017

obveznosti do dobaviteljev.

Kot je dejala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, je namen projekta zagotoviti poslovno in plaÄ?ilno stabilnost javnih zavodov na osnovi optimizacije vodenj in poslovanja. ÂťCilj je, da vsi ti zavodi v najveÄ? 4 letih vzpostavijo izvajanje dejavnosti tako, da bodo tekoÄ?e poslovali najmanj z uravnoteĹženim poslovnim izidom, hkrati pa zago-

tovili kakovostno izvedbo zdravstvenih storitev v okviru javne sluĹžbe.ÂŤ Med 15 prejemnicami ÂťsanacijskegaÂŤ denarja je tudi BolniĹĄnica TopolĹĄica. Pridobila je 825 tisoÄ? evrov. VrĹĄilec dolĹžnosti direktorja Jurij Ĺ orli je povedal, da bo ta denar zadoĹĄÄ?al le za plaÄ?ilo obveznosti do dobaviteljev do konca letoĹĄnjega avgusta, ostale obveznosti ostajajo nepokrite.

ÂťGlede na zakon smo priÄ?akovali toliko denarja. NamreÄ? v Ä?asu izvajanja projekta energetske prenove in obnove bolniĹĄnice naĹĄi raÄ?unovodski izkazi na dan 31. junija 2016 niso izkazovali izgube. Ne glede na zakonska doloÄ?ila pa bi priÄ?akovali veÄ?, saj je ustanovitelj javnega zavoda dolĹžan poskrbeti za pokritje njegove izgube.ÂŤ Med prejemnicami denarja posebnega vladnega projekta sta tudi celjska bolniĹĄnica, ki je pridobila nekaj manj kot 4,2 milijona evrov, slovenjgraĹĄka pa dobra 5,2 milijona evrov. V 15 dneh bodo bolniĹĄnice dobile ĹĄe sanacijske ekipe. Predvideni skupni stroĹĄki za te bodo za 4 leta znaĹĄali 1,71 milijona evrov, vsega denarja pa je na voljo 135 milijonov 685 tiđ&#x;”˛ soÄ? evrov. â€

Angeliki v pomoÄ?

Delavci Komunalnega podjetja Velenje so prejĹĄnji torek zelo uspeĹĄno in hitro odpravili okvaro na toplovodnem sistemu in tako zagotovili nemoteno oskrbo s toplotno energijo, ki je bila motena na obmoÄ?ju KoroĹĄke, Ĺ ercerjeve, Stanetove, ÄŒopove, Levstikove, Jerihove, ErjavÄ?eve ceste in Ceste pod parkom.

Dela so bila zahtevna, saj je bilo treba pripraviti gradbiĹĄÄ?e in nakupiti vso potrebno opremo, med drugim cevi primerne dimenzije, izdelati elaborat zaÄ?asne prometne ureditve ter pridobiti dovoljenje za zaporo ceste. đ&#x;”˛

Preventivni test voznikov Velenje, 2. decembra – ÄŒlanice in Ä?lani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje, policisti Policijske postaje Velenje in Ä?lani ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje so v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka izvajali preventivno akcijo ÂťPeĹĄec, bodi viden, bodi previdenÂŤ. Testirali so psihofiziÄ?ne sposobnosti udeleĹžencev v cestnem prometu. Obiskovalci so lahko opazovali vrednost odsevnih teles v temaÄ?nem prostoru demonstracijskega rekvizita ÂťVidkoÂŤ, prejeli pa so tudi odsevna telesa (odsevne kresniÄ?ke, odsevne trakove). Svoje sposobnosti pri voĹžnji so lahko preizkusili tudi s simulatorjem varne voĹžnje. đ&#x;”˛

Tudi letos izbor naj obÄ?ana Ĺ martno ob Paki – V zadnjem napovedniku glasila ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ĺ OP je tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center objavil prvo glasovnico za izbor naj obÄ?ana. Tokratni izbor bo drugi, obÄ?ani pa bodo lahko izbirali med petimi predlogi.

Na seznamu so vinogradnica - kletarka Mojca Praprotnik, nogometaĹĄa Nik OmladiÄ? in Lara PraĹĄnikar, neumorni organizator izletov Marjan Knez in zborovodja domaÄ?ega moĹĄkega pevskega zbora Marko LekĹĄe. V javnem zavodu so povedali, da so predloge zbirali celo leto, prispevali pa so jih predvsem obÄ?ani in posamezna druĹĄtva. Glasovanje bo potekalo predvidoma do srede, 27. decembra, naj osebnost leta 2017 pa bodo razglasili na tradicionalni prireditvi Pozdrav novemu letu 1. januarja 2018.

Lani je ta naslov pripadel smuÄ?arki Ani Drev. đ&#x;”˛

tp

Ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki in ministrstvo za infrastrukturo sta se lotila iskanja reĹĄitve za ureditev nezavarovanega ĹželezniĹĄkega prehoda na obÄ?inski cesti proti Slatinam.

Pripravljena ĹĄtudija variant je predvidela morebitno zavarovanje z zapornicami ali potek obvozne ceste po treh variantah. Za optimalno reĹĄitev se je pokazala ukinitev prehoda in izgradnja povezovalne ceste od glavnega prehoda preko Ĺželeznice v Ĺ martnem ob Paki do mesta ukinitve ĹželezniĹĄkega prehoda. BodoÄ?a povezovalna cesta bo potekala vzporedno z ĹželezniĹĄko progo na oddaljenosti osem metrov po juĹžni strani. Na obÄ?inski upravi potekajo aktivnosti za sprejem obÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta, s katerim bo nova cesta umeĹĄÄ?ena v prostor. Trenutno je edini zadrĹžek za sprejem omenjenega naÄ?rta na obÄ?inskem svetu pridobitev soglasja Ministrstva za kmetijstvo. ÄŒe ga bodo pridobili ĹĄe letos, obstaja moĹžnost zaÄ?etka izgradnje sredi prihodnjega leta. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Velenje, 2. decembra – Velenjski odbor SLS, ki ga vodi Dani GradiĹĄnik, je na obÄ?nem zboru ocenil delovanje v letoĹĄnjem letu. Ĺ e posebej ponosni so na okrogle mize, ki so jih pripravili na temo ohranjanja podeĹželja in kroĹžnega gospodarstva, na katerih sta sodelovala tudi evropski poslanec Franc BogoviÄ? in predsednik stranke mag.

Marko ZidanĹĄek. HitrejĹĄi razvoj podeĹželja je po besedah Danija GradiĹĄnika v ospredju njihovih aktivnosti. V tej smeri bodo nadaljevali tudi v prihajajoÄ?em letu, ko se bodo seveda posvetili tudi lokalnim in drĹžavnozborskim volitvam.

Redno pripravljajo ali sodelujejo tudi v humanitarnih aktivnostih.

Letos so se Ĺže drugiÄ? na pobudo njihovega Ä?lana in svetnika v svetu Mestne obÄ?ine Velenje Mihaela Letonje vkljuÄ?ili v vseslovensko akcijo Manj sveÄ?k za manj grobov in med novembrskimi prazniki prodajali male zastavice, ki naj bi nadomestile sveÄ?e na grobovih.

IzkupiÄ?ek od prodaje so namenili hudo bolni deklici Angeliki, ki so

ji na obÄ?nem zboru tudi izroÄ?ili Ä?ek v vrednosti 2005 evrov. đ&#x;”˛

Dani GradiĹĄnik in Mihel Letonje s Ä?ekom za Angeliko

mz

V Sloveniji se vsaj zdaj moÄ?no svetlika PrazniÄ?no in resno – Nov korak do jezera – Rogla-Pohorje – Unior v ZDA Je Ĺže res, da smo Ĺže v prazniÄ?nem Ä?asu, a vsakdanje dogajanje za praznovanje ĹĄe nima Ä?asa. Razprave o nedeljskem odprtju ali zaprtju trgovin so nekoliko potihnile, saj naj bi bil dogovor Ĺže blizu, trgovci pa so v ospredju predvsem zaradi prazniÄ?nih nakupov. OÄ?i so uprte tudi v ÂťnaĹĄÂŤ Mercator, predvsem v to, kakĹĄna je njegova vloga v okviru ÂťnesreÄ?negaÂŤ Agrokorja. Nekdanji celjski ÂťrokometaĹĄÂŤ Gregor, ki zdaj bdi nad poslovanje naĹĄega najboljĹĄega soseda ter posli, povezanimi z Agrokorjem, je zadovoljen. Kljub prazniÄ?nemu Ä?asu pa z veÄ? strani spet sliĹĄimo groĹžnje s stavko. Nekaj je tudi zadovoljstva. Po letoĹĄnji rekordni turistiÄ?ni sezoni bodo vsaj delavci v gostinstvu in turizmu doÄ?akali boljĹĄe plaÄ?e. Pa bodo tako v zimski sezoni, ki se je Ĺže zaÄ?ela, delali z veÄ?jim veseljem. Je pa podoba Slovenije v veÄ?ini zadnji Ä?as Ĺže veliko bolj svetla. V domala vseh veÄ?jih mestih in krajih so Ĺže priĹžgali prazniÄ?ne luÄ?i.

Veseli so tudi v Obsotelju. Po veÄ?letnem prizadevanju slatinske in podÄ?etrtĹĄke obÄ?ine, pa tudi obÄ?in na hrvaĹĄki strani, bodo zdaj le zaÄ?eli znova urejati Vonarsko jezero. Minister za gospodarski razvoj Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je namreÄ? z Brankom KidriÄ?em, predsednikom razvojnega sveta Savinjske regije podpisal dogovora za razvoj regije. Prvi predvideva ureditev prvega dela Vonarskega jezera. Najprej bodo tako predvsem obnovili pregrado ter oÄ?istili tla. Del sredstev bo iz Evropskega sklada, del bosta prispevali Slovenija in HrvaĹĄka. Ĺ e obseĹžnejĹĄi bo drugi del, ko bodo postorili vse potrebno za polnjenje jezera ter Vonarsko jezero res tudi ÂťojezeriliÂŤ. S tem bodo obÄ?ine ob njem dobile velike moĹžnosti za turistiÄ?ni razvoj, reĹĄene pa bodo tudi strahu pred poplavami. Minister PoÄ?ivalĹĄek dobro pozna moĹžnosti, ki jih lahko to jezero prinese turizmu, saj si je za njegovo vnoviÄ?no oĹživitev prizadeval Ĺže, ko je bil ĹĄe direktor Term Olimia.

Drugi dogovor, projekt regijske sheme, je namenjen usklajevanju kadrovskih potreb na trgu delovne sile v naĹĄi regiji. Podjetjem omogoÄ?a sofinanciranje kadrovskih ĹĄtipendij za dijake in ĹĄtudente.

V turizem zrejo tudi na obmoÄ?ju konjiĹĄke insosednjih obÄ?in. Tako tudi vitanjska in zreĹĄka na konjiĹĄkem koncu, kot tudi v Oplotnici.

Te namreÄ? sodelujejo v ÂťdestinacijiÂŤ Rogla – Pohorje, ponudba pa

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

je zelo raznolika. Sad takega skupnega dela je tudi tako imenovani projekt razprĹĄeni hotel, ki ga bodo ĹĄe pred koncem leta odprli v dvorcu Trebnik. Temu naj bi se v prihodnje pridruĹžilo ĹĄe veÄ? ÂťsobÂŤ tega hotela v krajih destinacije Rogla – Pohorje. PriÄ?akujejo, da se jim bo pridruĹžijo Ä?im veÄ? takih, ki imajo ustrezne prostore. Da bo tako ta hotel res Ä?im bolj razprĹĄen in Ä?im veÄ?ji. Prostori bi bili dobrodoĹĄli Ĺže v tej smuÄ?arski sezoni.

V Celju, kjer je sicer Ĺživljenje Ĺže zdaj razgibano, pa bodo zgradili ĹĄe pumptrack. Tako se vsaj imenuje v tujini, pri nas mu bodo rekli poligon z grbinami. Ta je v osnovi sicer namenjen kolesarjem, moĹžno pa ga je uporabljati ĹĄe z drugaÄ?nimi ÂťprevoznimiÂŤ sredstvi. Rolkami, deskami in podobno. Stal bo v novem naselju Novi trg na obmoÄ?ju mestne Ä?etrti DeÄ?kovo naselje. Delati so Ĺže zaÄ?eli, dokonÄ?ali naj bi spomladi, ko bodo uredili travno ruĹĄo. Asfaltni poligon bo imel skoraj 300 kvadratnih metrov povrĹĄine za voĹžnje. V tej mestni Ä?etrti so pred kratkim Ĺže odprli tudi tako imenovani street workout oziroma vadbiĹĄÄ?e na prostem. To je neke vrste nadomestilo za ÂťzahteveÂŤ mladih v Celju, ki si Ĺželijo nov skate park.

Medtem ko se v Celju nekateri pogovarjajo o prodaji Cinkarne in Cetisa, so v Ĺ entjurju dokaj hitro prodali nekdaj znano trgovino Resevna oziroma to poslopje sredi kraja. ObÄ?ina je imela sicer predkupno pravico, vendar je poslopje vseeno priĹĄlo v roke zasebnika. ObÄ?ina se paÄ? na draĹžbi ni mogla ÂťstegnitiÂŤ dovolj visoko. Menda zaradi zavezanih rok Ĺžupana, ki brez odloÄ?itve sveta ni mogel sam slediti dvigu cene.

Sicer je pa na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺže pravo boĹžiÄ?no-novoletno razpoloĹženje. Prireditvena mesta pa imajo zelo razliÄ?na imena. V Mozirskem gaju je BoĹžiÄ?na bajka Slovenije, v RogaĹĄki Slatini Kristalna vas, v Celju, ki je malo veÄ?je, pa PravljiÄ?na deĹžela.

Pa ĹĄe to: zreĹĄki Unior, ki je bil pred Ä?asom v manjĹĄi krizi, zdaj uspeĹĄno deluje. In se celo ĹĄiri. V ameriĹĄkem Detroitu, srediĹĄÄ?u ameriĹĄke avtomobilske industrije, bo odprl hÄ?erinsko druĹžbo. Tudi tam je za njihove izdelke vse veÄ?je zanimanje. ÄŒe smo AmeriÄ?anom dali prvo đ&#x;”˛ k damo, jim bomo zdaj pa ĹĄe ÂťhÄ?erkoÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

7. decembra 2017

3

Seminar o ekonomski neodvisnosti Ĺžensk Ĺ tevilke so za Slovenke spodbudne, praksa pa kaĹže, da so ĹĄe daleÄ? od enakopravnosti – Ĺ˝enske opravljajo kljub polni zaposlenosti ĹĄe vedno veÄ?ino brezplaÄ?nega skrbstvenovarstvenega dela

â?ą

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 1. in 2. decembra – V organizaciji Socialnih demokratov, Ženskega foruma SD in Evropske mreŞe za enakost spolov je Hotelu Paka potekal dvodnevni seminar o sodelovanju politike in sindikatov ter civilno-druŞbenih organizacij pri graditvi politik za ekonomsko neodvisnost Şensk.

Socialni demokrati poudarjajo, da je napredek k enakosti spolov usodno odvisen od sposobnosti sodelovanja s sindikati in od zavedanja enih in drugih, da se resniÄ?ni napredek druĹžb meri s stopnjo doseĹžene enakosti Ĺžensk.

Seminar, na katerem so sodelovale Ĺženske jugovzhodne Evrope, so zaÄ?ele z okroglo mizo cer veliko, a poloĹžaj Ĺžensk je v „Zakaj in kako sodelovati?“. vseh okoljih ĹĄe vedno hudo neUdeleĹženke iz desetih politiÄ?- enakopraven in Ĺženske opravijo nih strank regije in ĹĄtirih sindika- v Sloveniji kljub polni zaposletov so razpravljale o tem, kaV vladi ima Slovenija polovico ko sodelujejo v Ĺžensk, v parlamentu pa jih je 40 graditvi politik odstotkov, a so pri sprejemanju za enako ekonomsko neododloÄ?itev, ki bi izboljĹĄale poloĹžaj visnost Ĺžensk, Ĺžensk, ĹĄe vedno neuspeĹĄne. za usklajevanje dela in druĹžine, enako politiÄ?no moÄ? Ĺžensk pri nosti veÄ?ino socialnovarstvenega odloÄ?anju v strankah, sindikatih dela. Ĺ tevilke so sicer spodbudin v druĹžbi. Ob tem so seveda iz- ne, saj analize kaĹžejo, da sodimo menjavale primere dobrih praks. med 144 drĹžavami, ki so bile zaTeh je po besedah Sonje Lokar, jete v analizi, na visoko sedmo predsednice Ĺženskega lobija, si- mesto. A je pri tem treba upo-

â?ą

â?ą

Ĺ˝enske Ä?aka v boju za enakopravnost ĹĄe veliko dela.

ĹĄtevati, da je svetovno povpreÄ?je enakosti na viĹĄini 60 odstotkov in da so tisti naĹĄi slovenski odliÄ?ni rezultati v viĹĄini 78 odstotkov. Ĺ˝enske se lahko pohvalijo s popolnoma enako izobrazbo, kot jo dosegajo moĹĄki, a z zgolj 32 odstotki moÄ?i za odloÄ?anje.

Lokarjeva opozarja na tri velike teĹžave Slovenk. Ĺ e vedno je tisto delo, ki ga opravljamo Âťiz ljubezniÂŤ, se pravi brezplaÄ?no skrbstveno delo otrok in starejĹĄih, preteĹžno na Ĺženskih ramenih. Imamo generacijo izobraĹženih Ĺžensk, ki bi si lahko izborile enakopravnost, a jim namesto sluĹžb omogoÄ?amo zgolj prekar-

Svetovno povpreÄ?je enakosti med spoloma dosega zgolj 60 odstotkov, Slovenke pa smo v primerjavi z moĹĄkimi enakopravne v 78 odstotkih.

no delo z navideznimi menedĹžerskimi karakteristikami, a veliko negotovostjo in socialno neurejenim Ĺživljenjem. Zato tudi ni Ä?udno, da je pri nas rodnost tako

Domovi za starostnike znova hiralnice?

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ne prinaĹĄa niÄ? dobrega – Decembra na vladi, podzakonskih aktov pa ĹĄe ni Tatjana PodgorĹĄek

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi doĹživlja precejĹĄnje kritike z mnogih strani, ÂťbraniÂŤ ga le Ministrstvo za zdravje, ki ga je pripravilo in ki napoveduje, da ga bo kljub ĹĄtevilnim pripombam predloĹžilo vladi na eni od decembrskih sej. ÂťMenim, da je treba tudi tukajĹĄnjo javnost seznaniti s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, saj sem prepriÄ?ana, da ljudje zelo malo vedo o tem, kaj prinaĹĄa. NiÄ? dobrega za tiste, ki jo bodo zaradi starosti ali bolezni potrebovali, niti za domove, saj jih preoblikuje v negovalne bolniĹĄnice. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno potreben, a ne v taki obliki. Vabim vas, da se oglasite na to temo,ÂŤ nam je dejala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Predlog zakona je nesprejemljiv

Kot je dejala PotoÄ?nik KrajnÄ?eva, je predlog zakona nesprejemljiv, ker dolgotrajno oskrbo ÂťreĹĄujeÂŤ le z zdravstvenega zornega kota, zanemarja pa socialnega. ÂťPredlog namreÄ? ne namenja niti besede socialnim vsebinam, ki v domove vnaĹĄajo Ĺživljenje ter so nepogreĹĄljive za dostojno in kakovostno bivanje v njih. V domovih

se skoraj 30 let trudimo, da bi varovancem vse Ä?im bolj pribliĹžali druĹžinskemu okolju. Nepokretni starostniki bi bili drugaÄ?e sicer umiti in nahranjeni, zdravstveno negovani, a bi dneve preĹživljali v dolgoÄ?asju in osamljenosti.ÂŤ Vrsta lukenj in nedoreÄ?enosti je po mnenju sogovornice v

predlogu tudi na podroÄ?ju zdravstvene oskrbe. Tako med drugim v zakonu ni zapisan nabor storitev. Te naj bi bile predmet podzakonskega akta, tega pa ĹĄe ni. ÂťNikakor ne moremo soglaĹĄati z doloÄ?ilom, kdo je upraviÄ?en do domske nastanitve. Po predlogu so to le najteĹžji bolniki, kar pomeni, da se bodo domo-

nizka, saj se Ĺženske za otroke od- ku pred Ä?lovekom. Ĺ e veÄ?! SpreloÄ?ajo ĹĄele potem, ko si zagoto- membe, ki so bile sprejete v parvijo ustrezen ekonomski poloĹžaj lamentu v Ä?asu varÄ?evalnih ukrein imajo torej stabilno sluĹžbo. pov, so bile sprejete v Ä?asu, ko Tudi statistiÄ?ni pogled na pod- je bilo med poslankami veliko roÄ?je odloÄ?anja v Sloveniji ka- Ĺžensk, pa vendar so z njimi svoj Ĺže za Ĺženske poloĹžaj ĹĄe solidno sliko, poslabĹĄale. saj imamo v Ĺ˝enske Ĺ e vedno opravi Ĺženska vladi kar poimajo torej veÄ?ino brezplaÄ?nega lovico minisĹĄe veliko socialnoskrbstvenega tric, v drĹžavdela, so dela, pogoje za nem zboru ugotavljapa je poslank le na semimaterinstvo pa 40 odstotpovpreÄ?no dobiva zelo narju v Vekov. ÂťA reallenju, takpozno. na moÄ? teh ĹĄno medĹžensk, njihosebojno vo zavedansodelovanje, kaj bi morale storiti in koliko je pa ocenile za zelo koristno, moĹžnosti imajo, da to storijo, je ĹĄe posebej na temo, kako priti pravzaprav Potemkinova vas – do vzvodov odloÄ?anja, in v tem vse lepo zgleda, vse se dobro sli- so Slovenkam dobre uÄ?iteljice ĹĄi, praksa pa je povsem drugaÄ?- kolegice iz drĹžav nekdanje Juna,ÂŤ pravi Lokarjeva, ki dodaja, goslavije, ki so bile na tem podda Ĺženske doslej ĹĄe vedno niso roÄ?ju med vojno in po njej zelo bile sposobne vsaj malce spre- uspeĹĄne. đ&#x;”˛ meniti neoliberalne druĹžbe, ki daje prednost kapitalu in dobiÄ?-

vi spremenili v negovalne bolniĹĄnice. Seveda bodo lahko v dom priĹĄli tudi drugi, a le, Ä?e bodo imeli denar.ÂŤ ÄŒeprav pripravljalci zakona trdijo, da bodo tudi finanÄ?ne obremenitve za dolgotrajno oskrbo za mnoge manjĹĄe, kot so danes, ne bo tako, ugotavlja PotoÄ?nik Kraj-

Ä?eva. IzraÄ?uni, ki so jih naredili na Skupnosti socialnih zavodov, namreÄ? kaĹžejo, da nekateri, ki so danes vkljuÄ?eni v domsko varstvo in jim del stroĹĄkov oskrbe plaÄ?uje obÄ?ina, sploh ne bi bili upraviÄ?eni do tega in bi morali plaÄ?ati vse stroĹĄke sami, nekateri upraviÄ?enci pa tudi od veÄ? kot 100 do 800 evrov na mesec v primerjavi s se-

danjo obveznostjo. ÂťPripravljalci so najveÄ?jo pozornost namenili temu, kako oklestiti morebitne izdatke glede na vsakokratno stanje proraÄ?una in javnih blagajn ter jih v najveÄ?ji moĹžni meri prevaliti na starostnike in njihove svojce – pa Ä?etudi bodo ti vseskozi redno plaÄ?evali predviden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veliko veÄ? finanÄ?nega bremena bi tako padlo tudi na obÄ?ine.ÂŤ Kaj pomeni zakon – Ä?e bo sprejet v takĹĄni obliki – za velenjski dom za varstvo odraslih, ki se pripravlja na zajetno naloĹžbo v preoblikovanje v dom Ä?etrte generacije? ÂťV investicijo, vredno 5 milijonov evrov, moramo zagristi, ker sicer po pravilniku ne izpolnjujemo vseh tehniÄ?nih normativov in standardov. Izpolniti jih moramo do leta 2021. Do takrat mora imeti vsaka soba eno ali dve postelji, svoje sanitarije, domovi naj bi bili urejeni po naÄ?elih gospodinjskih skupnosti. Glede na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pa vse to ne bo priĹĄlo v poĹĄtev. Zato srÄ?no upam, da predlog ne bo sprejet.

NaĹĄi varovanci si sodoben dom Ä?etrte generacije zasluĹžijo,ÂŤ je sklenila pogovor Violeta PotoÄ?nik Krajnc. đ&#x;”˛

Podpis listine za vstop v evropsko kulturno pot reformacije Velenje, Erfurt, 28. novembra – PrejĹĄnji torek je v Erfurtu v NemÄ?iji Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? podpisal listino za vstop v t. i. evropsko kulturno pot reformacije. SveÄ?ani podpis listine je potekal v okviru mednarodne konference ob 500-letnici reformacije v Evropi. Listino je podpisalo 21 predstavnikov organizacij iz Avstrije, ÄŒeĹĄke, NemÄ?ije, MadĹžarske, Italije, Poljske in Slovenije.

Podpisniki listine so izkazali interes za aktivno sodelovanje pri vzpostavitvi enotne evropske kulturne poti reformacije, ki se bo prijavila za uradno priznanje pri Svetu Evrope leta 2019.

Julija 2016 se je z uvodnim dogodkom v Lutrovem mestu Eisleben v NemÄ?iji uradno zaÄ?el izvajati triletni projekt Evropska kulturna pot reformacije (European Cultural Route of Reformation (ECRR)), ki je sofinanciran iz programa transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa, v katerem Mestna obÄ?ina Velenje nastopa kot projektni partner v sodelovanju s pridruĹženim partnerjem Zavodom PrimoĹža Trubarja iz Murske Sobote. Projekt ECRR je edinstven, saj predstavlja prvo pobudo za regionalni razvoj v Srednji Evropi, katere cilj je dvig zavesti o pomenu dediĹĄÄ?ine reformacije. Usmerjen je v zdruĹževanje dediĹĄÄ?ine reformacije kot del skupne zgodovine in kulture Srednje Evrope. đ&#x;”˛

Ĺ˝upan sprejel Ä?lane invalidskih organizacij Velenje, 30. novembra – Pred tednom dni je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? v velenjskem domu kulture pripravil sprejem za Ä?lanice in Ä?lane velenjskih invalidskih organizacij in drugih druĹĄtev, ki delujejo v sociali. DruĹženje jim je popestril mednarodno priznani glasbenik Mihael Hrustelj, VelenjÄ?an, ki trenutno Ĺživi na Nizozemskem.

MO Velenje se Ĺže od leta 2004 ponaĹĄa z nazivom obÄ?ina po meri invalidov. Smernice, ki jim sledijo, so zapisali v Program za izboljĹĄanje Ĺživljenja invalidov v mestni obÄ?ini Velenje za obdobje 2014–2017. V veliko pomoÄ? pri izvajanju ukrepov je Svet za invalide Mestne obÄ?ine Velenje. Letos je obÄ?ina za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov namenila 25 tisoÄ? evrov, za ostale programe iz tega podroÄ?ja pa ĹĄe 20 tisoÄ?. Varstvu invalidov so namenili dobrih 822 tisoÄ? evrov. Sredstva so bila namenjena storitvam institucionalnega varstva, denarnim transferjem invalidom, financiranju druĹžinskih pomoÄ?nikov, financiranju pomoÄ?i na domu za invalide, izvajanju programov javnih del za invalide ter izvajanju programov invalidskih organizacij ali drugih organizacij, ki izvajajo programe, namenjene invalidom. Socialno ogroĹženi invalidi in starejĹĄi so vkljuÄ?eni v projekt Donirana hrana, katerega glavni namen je organizirati prevzem in predajo hrane, ki je pred iztekom roka uporabnosti ter bi jo drugaÄ?e trgovci ob koncu dneva dali v uniÄ?enje. V projektu so v letu 2016 razdelili 3,87 tone hrane v skupni vrednosti 95 tisoÄ? evrov. Projekt koordinira Zveza Lions klubov Slovenije. Letos bo obÄ?ina namesto ognjemeta na silvestrovo 5 tisoÄ? evrov namenila DruĹĄtvu paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske za nakup novega vozila. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Bo jubilejno tudi preporodno leto?

GOSPODARSKE novice

Skupina Veplas Velenje praznuje 40-letnico delovanja – Vse bolj stabilno in skoraj v celoti izvozno podjetje

dobitev mednarodnih certifikatov traja in traja, poslovni partnerji pa se za nekoga prav tako ne odloÄ?ijo po enem, dveh pogovorih.

Prihodnje leto menim, da bo druĹžba dosenastali temelji danaĹĄnje Skupine Veplas. Z gla preporod, ki ga napovedujemo. V ognju Tatjana PodgorĹĄek razpadom Jugoslavije je nastopila naslednja imamo tri oziroma ĹĄtiri programe, za katere Skupina Veplas Velenje vstopa v jubilejno kriza, saj je podjetje skoraj v celoti izgubilo zelo kmalu priÄ?akujemo odloÄ?itve poslovnih leto. Praznuje namreÄ? 40-letnico delovanja. trg. Pri iskanju kupcev na zunanjih trgih smo partnerjev. Vsak zase je tako velik, da zagoDanes zaposluje v matiÄ?ni in petih hÄ?erin- bili sicer kar uspeĹĄni, a posli nisi bili preveÄ? tavlja Veplasu stabilnost na dolgi rok, kar za skih druĹžbah blizu 220 delavcev in je v za- dobiÄ?konosni. Naslednja kriza je nastopila s dosedanje projekte ne moremo reÄ?i. Prav lednjih letih doĹživela velike spremembe, ki privatizacijo podjetja, ki so ga Ĺželeli nekateri tos se je zelo oÄ?itno pokazalo, kaj pomeni, povsem spreminjajo podobo druĹžbe. Vstop v raztrgati na kose. Prevladal je zdrav razum, Ä?e so posli preveÄ? vezani na javne razpise. Z zahtevnejĹĄi poslovni svet medicine, letalske, delavski odkup pa je omogoÄ?il izvedbo po- Airbusom se nam – na primer – obeta 15-levojaĹĄke industrije, transporta, strojegradnje stopka. Spremembe v zadnjih letih povsem tna pogodba. Ĺ˝e danes smo skoraj 100-odter ĹĄporta in prostega Ä?asa narekuje izdelke spreminjajo podobo Veplasa v prihodnje. stotni izvozniki in mislim, da se nam bodo z veÄ?jo dodano vrednostjo. ÂťKemiÄ?na pre- Intenzivni razvoj prinaĹĄa nove posle, nove zadeve odliÄ?no iztekle.ÂŤ Kaj kaĹžejo letoĹĄnji kazalci poslodelovalna industrija je v zadnjih 20 vanja? letih naredila velike razvojne koraÂťPo lanskem res silovitem vzpoke in mi smo temu sledili. Danes nu so ti nekoliko slabĹĄi, a ĹĄe vedno je Veplas uveljavljena mednarodna precej nad minulimi. ÂťZatajilÂŤ je firma za podroÄ?je predelave komprogram balistiÄ?nih vezirjev, pri kapozitov. NaĹĄe poslovne partnerje terih beleĹžimo precejĹĄen izpad nanam zavida marsikdo. Vse kaĹže, roÄ?il. Ni bilo toliko razpisov. Letos da bomo prvi v Sloveniji, ki bomo smo precej razĹĄirili krog potencialsodelovali z Airbusom,ÂŤ pravi prednih kupcev in v tem trenutku sodesednik upravnega odbora skupine lujemo na osmih javnih razpisih, Franc Vedenik. zato se bojimo, da bomo v prvih V 40 letih delovanja podjetja je bidveh mesecih prihodnjega leta, ko lo zaznati veÄ? padcev kot vzponov, bodo znane odloÄ?itve drĹžav, imeli veÄ? kriznih kot uspeĹĄnih let. 'sladke teĹžave', kako zadostiti vsem ÂťDrĹži. Za ĹĄtiri desetletja delovanaroÄ?ilom. Za letos naÄ?rtujemo od nja so znaÄ?ilna precejĹĄnja nihanja, 17 do 18 milijonov evrov prihodtudi globoke krize, a smo iz vseh kov, prihodnje leto naj bi ti dosegli izĹĄli kot zmagovalci. ÄŒe omenim Ĺže 25 milijonov evrov, kar je v tem samo najveÄ?je krizne dogodke, potrenutku najveÄ?ji moĹžni domet. Za tem moram omeniti leto 1978, ko je takratna obÄ?inska politika zdruFranc Vedenik: ÂťVeplas je danes mednarodno uveljavljeno veÄ?je posle bodo potrebna nadaljĹžila kemiÄ?no dejavnost Galipa v podjetje za podroÄ?je predelave kompozitov.ÂŤ nja vlaganja. Ĺ tudije za razĹĄiritev prostorov, opreme, kadrov imamo Ĺ oĹĄtanju in Integrala v Velenju v eno podjetje. Zaposleni zdruĹžitvi niso bili partnerje. Razveseljuje tudi velika pripadnost pripravljene. Ob tem moram opozoriti, da bonaklonjeni, kar je ĹĄe kar nekaj let povzroÄ?a- zaposlenih, kar daje pogum za ĹĄe odloÄ?nej- mo pri tem trÄ?ili na eno kar resnejĹĄih teĹžav, to je pomanjkanje delovne sile. Ustreznih delo nemalo teĹžav. Kasneje se je tudi pokaza- ĹĄe poteze.ÂŤ lo, da zdruĹžitev ni bila pripravljena, ĹĄtevilni Lahko reÄ?ete, da je prihodnost Skupine Ve- lavcev na trgu ni in v kratkem jih bomo prisiprogrami, ki sta jih podjetji prenesli v Veplas, plas stabilnejĹĄa, da stavkov s 'Ä?e bomo ‌' ljeni uvoziti, najverjetneje iz drĹžav nekdanje Jugoslavije. TeĹžavo bomo skuĹĄali reĹĄiti ĹĄe z pa razvojno neobvladljivi. Ĺ est let kasneje skoraj ne bo veÄ? sliĹĄati? so teĹžave predvsem v odnosih privedle do ÂťV naĹĄi branĹži ne gre niÄ? od Âťdanes na ju- nadaljnjim iskanjem notranjih rezerv, s tehprisilne uprave. Sanacijska ekipa je ukrepa- triÂŤ, ampak je potrebno od ideje do njene noloĹĄkimi posodobitvami in robotizacijo.ÂŤ đ&#x;”˛ la z zmanjĹĄevanjem programov in takrat so izvedbe veliko Ä?asa, truda, vlaganj. Tudi pri-

Vino je Ĺživa stvar. ÄŒe malo zadremaĹĄ ‌ V kleti se je treba vedno truditi, letos se bo ĹĄe bolj, pravi kletar leta 2017 JoĹže Kugler iz Ĺ martnega ob Paki Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ marĹĄki vinogradniki pravijo, da bo glede na vremenske razmere (pozeba, toÄ?a, suĹĄa, tudi ptiÄ?i so ponekod pridno zobali grozdje) letoĹĄnja letina vina v primerjavi z lansko koliÄ?insko manjĹĄa, a vse kaĹže, da ĹĄe kakovostnejĹĄa. Ĺ˝e lani so dosegli najviĹĄjo povpreÄ?no oceno v 21-letnem delovanju druĹĄtva (18,18) in se z njo zavihteli na tretje mesto med 56 druĹĄtvi vinogradnikov v podravski vinorodni deĹželi. ÂťUpam, da bomo na ocenjevanju aprila prihodnje leto presegli lansko povpreÄ?no oceno,ÂŤ je glasno razmiĹĄljal predsednik DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Peter Krajnc ob nedavnem krstu moĹĄta v vino. Katero grozdje bo dalo najboljĹĄe vino? Od belih, izvemo, chardonnay, rizvanec, kerner, od rdeÄ?ih pa modra frankinja, modri pinot in zweigeld.

NajboljĹĄi med odliÄ?nimi vinogradniki kletarji

Z njim je soglaĹĄal tudi vinogradnik in kletar JoĹže Kugler iz Malega Vrha, ki je Ĺže tretjiÄ? zapored prejel naziv kletar leta, edini v omenjenem druĹĄtvu doslej. ÂťLaskavi naslov dobi vinogradnik, ki na druĹĄtveno ocenjevanje prinese tri vzorce vina in doseĹže najviĹĄjo povpreÄ?no oceno. ÄŒe mi je to prviÄ? uspelo pred tremi leti in je takrat kdo menil, da po nakljuÄ?ju, tega sedaj ne more veÄ? reÄ?i. Ponosen sem sam nase, da sem prvi med toliko dobrimi, kaj dobrimi, odliÄ?nimi vinogradniki kletarji. Ponosen tudi na druĹžino, ki me moralno podpira vsa ta leta, da vztrajam,ÂŤ

je komentiral naziv in dodal, da ni enostavno. Upokojenemu strojniku z opravljenim teÄ?ajem za kletarja polnilca se leta ÂťnabirajoÂŤ, v vinogradu in kleti pa je vedno veliko dela. Truditi se je treba, pravi, celo leto najprej za dobro grozdje, nato za dobro vino. ÂťTa dejavnost je Ĺživa stvar. Opravka imaĹĄ z naravo, ki te stalno preseneÄ?a. Od tega, kako si sposoben v korak z njo, da te preveÄ? ne more presenetiti, pa je odvisno od tebe samega.ÂŤ Za to pa je potrebnega precej znanja, ki ga ĹĄmarĹĄki vinogradniki nadgrajujejo s predavanji, praktiÄ?nimi prikazi na terenu vsako leto. Med njimi je tudi JoĹže.

VeÄ? sladkorja, veÄ? kisline, boljĹĄe arome

Kar s pridom ga bo moral v kleti pri negovanju mladega vina uporabiti tudi letos. Pozeba ni naredila toliko ĹĄkode, kot je kazalo.

Veliko so sicer izgubili koliÄ?ine, so pa pridobili kakovost. Ker je bilo grozdja manj, je bilo tako, kot bi ga narisal, z veÄ? sladkorja, veÄ? kisline, boljĹĄimi aromami, Âťa v kleti vino ne bo nedolĹžno. Zaradi visokih temperatur

7. decembra 2017

poleti je manj kisline in bo kletarjenje zaradi tega teĹžje. Vsak dan je treba spremljati njegovo obnaĹĄanje, kajti Ä?e malo zadremaĹĄ, adijo dobra kapljica.ÂŤ Letos je spravil v svoje sode blizu 44.400 litrov vina. Premalom, pravi, zato se je lotil izgradnje veÄ?je, sodobnejĹĄe kleti. Spomladi namerava vinogradniĹĄke povrĹĄine ĹĄe poveÄ?ati. Pa potroĹĄniki? Ti znajo, po njegovih besedah, vse bolj ceniti kakovostno vino. V zadnjih letih spet bolj posegajo po sladkih kot suhih vinih.

Sam ima osem vrst vina.

Od kod mu veselje do vinogradniĹĄtva in kletarjenja, JoĹže ne ve. Doma so imeli vÄ?asih manjĹĄi vinograd. Parcela je bila lepa ‌ Ima tri otroke: hÄ?i je v Londonu, sinova sta v Sloveniji, a za zdaj velike vneme za dejavnost ĹĄe ne kaĹžeta. Imata take sluĹžbe, ju opraviÄ?uje, da mu pri delu prav veliko ne moreta pomagati. Upa pa, da ko sam ne bo veÄ? zmogel, bosta nadaljevala njegovo delo, ki mu danes predstavlja Âťnekaj za duĹĄoÂŤ.

Poleg naziva kletar leta je prejel v trajno last poseben kljuÄ?. Ta je Ĺže naĹĄel primerno mesto in Âťvsakokrat, ko grem mimo, se razveselim tega, kaj smo dosegli v teh Ä?asih. Je dokaz, da smo v teh ÂťcajtihÂŤ res veliko naredili,ÂŤ je sklenil pogovor JoĹže Kugler. đ&#x;”˛

Rastejo vse vrste nakupov Evforija nakupov je bila na Ä?rni petek tako velika, da so se trgovci spet pohvalili z rekordi. OÄ?itno je kriza veÄ?ino potroĹĄnikov Ĺže obĹĄla ali pa se vsaj tako poÄ?utijo. Rastejo namreÄ? vse vrste nakupov – od nepremiÄ?nin do avtomobilov, do drobne potroĹĄnje. Ĺ˝al je razkorak med tistimi, ki to zmorejo, in tistimi, ki ne, vse veÄ?ji. Pa so pri nas, v primerjavi z Evropo, razlike ĹĄe najmanjĹĄe.

Spodbudno zaposlovanje v Evropi in doma Stopnja brezposelnosti se je oktobra v obmoÄ?ju evra in tudi celotni EU vnoviÄ? zniĹžala. V EU se je s septembrskih 7,5 odstotka zniĹžala na 7,4 odstotka, v drĹžavah z evrom pa z 8,9 odstotka na 8,8 odstotka. To je najmanj po januarju 2009. Slovenija se lahko pohvali z zmanjĹĄanjem stopnje brezposelnosti za 0,2 odstotne toÄ?ke – na 6,2 odstotka. NajveÄ?jo stopnjo brezposelnosti imata ĹĄe vedno GrÄ?ija (20,6 odstotka) in Ĺ panija (16,7 odstotka).

Za 15 odstotkov manj brezposelnih Novembra se je nadaljevalo zmanjĹĄevanje registrirane brezposelnosti v Sloveniji. Ob koncu novembra je bilo tako registriranih 82.415 brezposelnih oseb, kar je 578 oseb oziroma 0,7 odstotka manj kot oktobra. Najbolj se je tokrat brezposelnost zmanjĹĄala v Celjski obmoÄ?ni sluĹžbi (za 2,4 odstotka), in v obmoÄ?ni sluĹžbi Velenje (-1,7 odstotka).

V primerjavi z novembrom lani je bila brezposelnost manjĹĄa za 14.428 oseb ali za 14,9 odstotka. V medletni primerjavi so bile obmoÄ?ne sluĹžbe z najveÄ?jim upadom novembra Trbovlje (-22,5 odstotka), Novo mesto (-19,5 odstotka), Koper (-16,5 odstotka), Celje (-16,2 odstotka), Kranj (-15,9 odstotka), Sevnica (-15,7 odstotka) in Velenje (-15 odstotkov).

Delodajalci Ĺže teĹžko dobijo delavce Po uradnih podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo oktobra v Sloveniji 83 tisoÄ? registriranih brezposelnih oseb, kar je ĹĄe vedno tretjina veÄ? kot oktobra 2008. Kljub bistveno veÄ?jemu ĹĄtevilu brezposelnih pa imajo delodajalci vse veÄ? teĹžav z iskanjem ustreznih kadrov. Podatki Zavoda za zaposlovanje kaĹžejo ĹĄe neko zelo negativno sliko, in sicer, da je med brezposelnimi zdaj veÄ? kot polovica dolgotrajno brezposelnih. In veÄ? kot polovica dolgotrajno brezposelnih je starejĹĄih od 50 let.

Poleg tega negativno preseneÄ?a podatek, da je kljub rekordni gospodarski aktivnosti zdaj kar 35 tisoÄ? manj delovnih mest kot v tem Ä?asu leta 2008. V zadnjih ĹĄtirih letih se je najbolj zmanjĹĄalo ĹĄtevilo brezposelnih z osnovnoĹĄolsko ali niĹžjo izobrazbo in brezposelnih s konÄ?ano srednjo izobrazbo. Kadri s srednjo strokovno izobrazbo so, sodeÄ? po podatkih zavoda za zaposlovanje, tudi najbolj iskani pri delodajalcih. Ĺ tevilo brezposelnih z viĹĄjo in visokoĹĄolsko izobrazbo se je v zadnjih ĹĄtirih letih zmanjĹĄalo zgolj za 13 odstotkov, medtem ko se je skupno ĹĄtevilo brezposelnih zmanjĹĄalo za skoraj 29 odstotkov.

Cena elektrike naraĹĄÄ?a ÄŒeprav je minilo komaj nekaj let od takrat, ko so mnogi slovenski strokovnjaki trdili, da se bo cena elektrike le ĹĄe niĹžala in bo recimo TEĹ povsem nekonkurenÄ?en na evropskih trgih, je sedaj stanje povsem drugaÄ?no. V zadnjem letu je cena elektrike na veleprodajnih trgih zrasla za pribliĹžno 30 odstotkov. Rast je posledica dviga cen fosilnih energentov, slabih hidroloĹĄkih razmer in poveÄ?anega odjema.

Trenutno trendi kaĹžejo, da tudi v prihodnje ne moremo priÄ?akovati padca cene. Glede na raziskave elektriÄ?na energija prevladuje tako v uporabi za potrebe ogrevanja kot proizvodnih procesov.

Dohodnino si ĹĄe lahko zniĹžate Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta zniĹžate z uveljavljanjem posebne olajĹĄave za otroke ali z vplaÄ?ilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S posebno olajĹĄavo za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane si lahko zavezanec za enega otroka zniĹža svojo dohodninsko osnovo za 2.436 evrov, za drugega otroka za 2.649 evrov in tako naprej.

OlajĹĄave se v veÄ?ini primerov uveljavljajo za otroke, lahko pa tudi za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, ki nima dovolj dohodkov.

DrĹžava pa poleg veÄ?je rodnosti davÄ?no spodbuja tudi varÄ?evanje za obdobje upokojitve. V drugi pokojninski steber lahko vplaÄ?amo meseÄ?no oziroma letno premijo v poljubni viĹĄini, premija do viĹĄine 5,84 odstotka naĹĄe bruto plaÄ?e (ne veÄ? kot skupaj 2.819 evrov) pa se nam bo upoĹĄtevala pri zniĹžanju osnove za dohodnino.

Gotovina ĹĄe vedno priljubljena ÄŒeprav v svetu plastiÄ?ne kartice in mobilna plaÄ?evanja Ĺže zamenjujejo klasiÄ?ni denar, povsod ĹĄe zdaleÄ? ni tako. Od vseh drĹžav obmoÄ?ja z evrom je gotovina najbolj priljubljena v NemÄ?iji, kaĹže ĹĄtudija ECB. Lani so Nemci v denarnici nosili v povpreÄ?ju 103 evre, kar je 38 evrov veÄ? od povpreÄ?ja obmoÄ?ja. Gotovina je zelo priljubljena tudi v Sloveniji, ki se je v Evropi uvrstila na prvo mesto po deleĹžu oseb, ki imajo doma v gotovini shranjenih veÄ? kot 1.000 evrov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

7. decembra 2017

Presegati priÄ?akovanja je zaveza V jubilejnem letu v Skazi prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak

5

Sodijo med podjetja, ki v proizvodnjo vkljuÄ?ujejo materiale, ki temeljijo na naravnih, obnovljivih ali recikliranih virih. LetoĹĄnja svetovna inovacija, modularni piknik set Pick&Go, nosi oznako ecoBIB. Z njo so oznaÄ?eni le tisti izdelki, ki so jih naredili iz okolju prijaznega materiala na bio osnovi.

Milena – KrstiÄ? - Planinc

Ljubljana, Velenje, 30. novembra – Podjetje Skaza je v Ä?etrtek v Ljubljani premierno predstavilo prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak ter celostno podobo podjetja. S tem so zaokroĹžili jubilejno leto – ĹĄtiridesetletnico delovanja druĹžinskega podjetja.

V Skazi so letos ustvarili 38 milijonov evrov prihodkov, 8 odstotkov veÄ? kot lani. Zaposlujejo 235 rednih in skoraj 100 obÄ?asnih sodelavcev, ki so potrebni ob sezonskih vplivih, skupaj s partnerji in dobavitelji pa zagotavljajo delo in socialno varnost veÄ? kot tisoÄ? ljudem, predvsem iz ĹĄaleĹĄko-savinjske regije. PlaÄ?e zaposlenih v Skazi so visoko nad slovenskim povpreÄ?jem in povpreÄ?jem panoge. ZnaĹĄajo 1.805 evrov bruto.

Delujejo na 56 trgih sveta. Letos so pridobili prvega naroÄ?nika iz ZDA, druĹžbo Steelcase, za katero pripravljajo proizvodnjo

brazbenem koraku za naslednjih dodani vrednosti znamke Skaza ĹĄtirideset let. Ta se Ĺže odraĹža v ÂťPresegamo priÄ?akovanjaÂŤ oziorganizacijskem, tehniÄ?nem in roma vedno v angleĹĄkem jezikadrovskem naku Exceeding Ä?inu delovanja.

Expectations. Ĺ tiridesetletnico MoÄ?no so okreNikoli niso zapili ekipo kljuÄ?dovoljni s tem, zaznamujejo nih menedĹžerjev. kar naj bi od pomembne Avgusta so se ekinjih priÄ?akoodloÄ?itve pi pridruĹžili nova vali kupci in lastnikov o novem okolje. Vedno direktorica marpreobrazbenem Ĺželijo preseÄ?i ketinga Aleksandra Brank, direkpriÄ?akovanja. koraku za Pri njih pretorica prodaje naslednjih 40 let.

Mirela Kurt, tehseganje priÄ?aniÄ?ni direktor Rokovanj ni le bert AgniÄ?, decembra pa nova di- slogan, ampak zaveza, kljuÄ?na rektorica za kadre Tea Borovnik. usmeritev prihodnosti. đ&#x;”˛ Od decembra je podjetje predstavilo nov znak – zvezdo. Dopolnjuje jo slogan, ki govori o

â?ą

Novi znak podjetja je 1. decembra postala zvezda. Prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak in celotno podobo so predstavili: direktorica marketinga Aleksandra Brank, direktorica prodaje Mirela Kurt, tehniÄ?ni direktor Robert AgniÄ? in direktorica Skaze Tanja Skaza.

pisarniĹĄkih stolov. UspeĹĄno pa na nove trge prodirajo tudi z izdelki svoje blagovne znamke. Samo letos so na zemljevid drĹžav, v katerih prodajajo izdelke svoje

blagovne znamke, dodali osem novih!

To so izjemne reference, vendar tudi odgovornost, ki se jo zaveda Ĺže druga generacija druĹžinskega

podjetja Igor in Tanja Skaza.

Leto 2017 za Skazo ni zgolj jubilejno. Ĺ tirideset let delovanja zaznamujejo tudi pomembne odloÄ?itve lastnikov o novem preo-

ZraÄ?ilni jaĹĄek povezan z jamskimi prostori NOP II v uporabi do konca obratovanja Premogovnika - Dela temeljijo na domaÄ?em znanju Velenje, 4. decembra - Na Pre- ni svetli premer objekta znaĹĄa mogovnika Velenje in kot ugota- bodo pristopili k postopnemu revljajo, zagotavlja najbolj optimal- ĹĄevanju teĹžav z vonjavami na pomogovniku so v ponedeljek, na 6,15 metra.

ZraÄ?ilni jaĹĄek NOP II bo v upo- no tehniÄ?no reĹĄitev prezraÄ?eva- droÄ?ju TRC Jezero in zraÄ?ilnega dan svete Barbare, zavetnice ruđ&#x;”˛ darjev, opravili veliko delo. Zju- rabi do konca obratovanja Pre- nja jame. Ko bo zaÄ?el obratovati, jaĹĄka v mestu Ĺ oĹĄtanj. †traj so izvedli preboj in povezali podzemni sistem jamskih prog Premogovnika Velenja z vertikalnim jaĹĄkom in samo povrĹĄino. 393 metrov globok jaĹĄek NOP II bodo predvidoma dokonÄ?ali leta 2019. Nov objekt bo namenjen prezraÄ?evanju jamskih prostorov in je izrednega pomena za nadaljnjo proizvodnjo kot tudi za izboljĹĄanje okoljskih standardov v dolini. Vsa dela na jaĹĄku, ki jih izvaja hÄ?erinska druĹžba RGP, temeljijo na osnovi domaÄ?ega znanja in strokovnosti montanistiÄ?ne stroke.

Nadzor nad projektom izvaPreboj iz jamskih prostorov Premogovnika Zbrane je nagovoril generalni direktor Premogovnika ja druĹžba PV Invest.

Velenje v jaĹĄek NOP II. (Foto A. KavÄ?nik) Velenje mag. Ludvik Golob. (Foto S. Mrkonjić) Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je ob tem dejal: ÂťDanes se v pestro zgodovino Premogovnika Velenje ponovno zapisuje nov, pomemben mejnik, ki ga soustvarjamo vsi skupaj, saj gre za povezovanje razliÄ?nih strok – rudarske, gradbene, elektro, strojne in projektive. To je izziv naĹĄe celotne generacije. Tudi v prihodnje se bomo lotevali novih nalog, prodajali svoje znanje in veĹĄÄ?ine in kar je najpomembnejĹĄe, imeli Ĺželje in ambicije, da bomo vedno boljĹĄi.ÂŤ Pri izdelavi zraÄ?ilnega jaĹĄka NOP II so izkopali 21.625 m3 hribine, ki so jo s posebno tehnoloĹĄko opremo transportirali na povrĹĄino. Vgradili so preko 585 ton jeklenega loÄ?nega podporja, 25.800 m2 armaturnih mreĹž in preko 4.800 m3 betona. Poseben tehnoloĹĄki izziv Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je direktorju RGP dr. Marjanu Hudeju podaril simboliÄ?no darilo – kipec sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki rudarski stan varuje pred nezgodami; direktor je bila tudi vgradnja betona v RGP pa je generalnemu direktorju Premogovnika izroÄ?il rudarsko svetilko. (Foto A. KavÄ?nik) izredno velikih globinah. KonÄ?-

TankoÄ?utni so do dogajanja v slovenskem druĹžbenem prostoru. Na dobrodelnem teku Otrok otroku so letos zbrali kar 7.200 evrov in zagotovili udeleĹžbo plavalcev z downovim sindromom na evropskem prvenstvu v Parizu.

Odprodali deleĹže v druĹžbi Golte Velenje – HÄ?erinski druĹžbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje in PV Invest sta v torek, 21. novembra, z druĹžbo Sicom Invest podpisali pogodbi o prenosu poslovnih deleĹžev v druĹžbi Golte. Doslej 76,6-odstotni lastnik druĹžbe Golte podjetje Sicom Invest je tako konÄ?al prvo fazo lastniĹĄke konsolidacije. Poslovni deleĹž novega druĹžbenika v kapitalu tako znaĹĄa 94,2651 odstotka, preostale poslovne deleĹže v viĹĄini 5,7349 % ima 20 druĹžbenikov (podjetja in obÄ?ine v regiji).

HTZ Velenje je pred tem imel v druĹžbi Golte 3,8265-odstotni, PV Invest pa 13,7776-odstotni deleĹž.

Na Golteh se sicer Ĺže zaÄ?enja zimska sezona, teÄ?ejo pa tudi gradbena dela v apartmajskem naselju, ki bodo konÄ?ana leta 2018.

Na Premogovniku Velenje pa nadaljujejo dezinvestiranje z odprodajo poslovnih deleĹžev v nekaterih druĹžbah, ki niso neposredno povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga.

Svetovna novost iz Slovenije V tovarni BSH HiĹĄni aparati v Nazarjah so razvili in izdelali univerzalni kuhinjski aparat Bosch OptiMUM. Vanj, kot pravijo, niso vtkane samo 60-letne izkuĹĄnje v izdelovanju kuhinjskih aparatov Bosch, ampak tudi ĹĄtevilne inovacije.

Posebej navduĹĄuje svetovna novost: vgrajena tehtnica in trije avtomatski programi SensorControl Plus.

To je prvi kuhinjski aparat, ki ima vgrajeno tehtnico.

Sestavine lahko enostavno stehtate neposredno v posodi, na samem aparatu ali v dodatnem priboru (na primer vrÄ?u). Ker ne potrebujete dodatne tehtnice, prihranite tako Ä?as priprave kot tudi prostor.

Aparat je uporaben za stepanje smetane ali jajÄ?nih beljakov, gnetenje kvaĹĄenega testa ‌ Ko je gostota zmesi popolna, se samodejno ustavi.

Gorenje imenovalo svetovalca Skupina Gorenje zaÄ?enja aktivno iskanje primernega strateĹĄkega partnerja, ki bi Skupino podprl pri dolgoroÄ?ni in trajnostni rasti ter razvoju, kar bi lahko vodilo tudi do udeleĹžbe takĹĄnega partnerja v lastniĹĄki sestavi druĹžbe. Za podporo pri teh aktivnostih je uprava Gorenja za finanÄ?nega svetovalca imenovala Rothschild S.p.A., Italija, ki je del ugledne mednarodne investicijske banke Rothschild & Co., za pravno podporo v postopku pa OdvetniĹĄko pisarno Jadek & Pensa iz Ljubljane. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 29. novembra Odbor za finance in monetarno politiko je potrdil predlog novega zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin.

Nov zakon o vrednotenju nepremiÄ?nin je bil potrjen na Odboru za finance in monetarno politiko.

V javnost so pricurljale neuradne informacije iz vladne koalicije, da naj sprememba ustave v zvezi s financiranjem zasebnih osnovnih ĹĄol ne bi imela zagotovljene dvotretjinske podpore med Ä?lani ustavne komisije.

V prestolnici SlonokoĹĄÄ?ene obale se je zaÄ?el peti vrh Evropske in AfriĹĄke unije, na katerem je sodelovalo veÄ? kot 80 voditeljev.

HaaĹĄko sodiĹĄÄ?e je potrdilo obsodbe ĹĄestih bosanskih Hrvatov za vojne zloÄ?ine in zloÄ?ine proti Ä?loveÄ?nosti nad BoĹĄnjaki. Med izrekom sodbe je Slobodan Praljak popil strup in umrl.

NorveĹĄka policija je v skupnosti Samijev na Laponskem odkrila 151 primerov domnevnega spolnega nasilja, tudi posilstva otroka.

ÄŒetrtek, 30. novembra Odbor drĹžavnega zbora je pripravil novelo zakona o financiranju izobraĹževanja, po kateri drĹžava obvezni del javnega programa v zasebnih ĹĄolah financira 100-odstotno, razĹĄirjenega dela javnega programa pa ne financira.

Vlada je sprejela uredbo o plaÄ?ah direktorjev v javnem sektorju, in to s preglasovanjem, saj vlada o tem ni bila enotna.

Stavka v vzgoji in izobraĹževanju naj bi se zaÄ?ela 14. februarja.

Istega dne je glavni odbor SVIZ soglasno sprejel odloÄ?itev o stavki v vzgoji in izobraĹževanju, ki naj bi se zaÄ?ela 14. februarja. O tem morajo sicer odloÄ?ati ĹĄe zaposleni v tem sektorju.

AmeriĹĄki mediji so pisali, da namerava predsednik Donald Trump zunanjega ministra Rexa Tillersona zamenjati z direktorjem Cie Mikom Pompeom.

GrĹĄki muslimani v Zahodni Trakiji ob meji s TurÄ?ijo so doÄ?akali nov zakon, po katerem jim pri dedovanja ne bo veÄ? treba spoĹĄtovati ĹĄeriatskega prava.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ĺžavnega zbora za nadzor javnih financ seznanila s potekom iskanja reĹĄitev NLB z Evropsko komisijo. Dejala je, da je veliko stvari ĹĄe odprtih.

V predsedniĹĄki palaÄ?i so se sreÄ?ali predsednik Borut Pahor, Milan Brglez, Miro Cerar in Mitja Bervar. Osrednjo pozornost so namenili uveljavljanju arbitraĹžnega sporazuma.

Odbor za obrambo je obravnaval predlog novega zakona o obrambi. Sklenili so, da je treba obravnavo ĹĄe nekoliko podaljĹĄati.

Nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa Michaela Flynna so uradno obtoĹžili zaradi laganja o svojih stikih z Rusijo.

na tisoÄ?e ljudi protestiralo proti zviĹĄanju upokojitvene starosti na 67 let, naÄ?rtovanem za leto 2019.

AmeriĹĄki senat je po maratonski seji tesno potrdil predlog zakona o davÄ?nih olajĹĄavah, ki bo, Ä?e bo tudi dokonÄ?no sprejet, zniĹžal davke za najbogatejĹĄe in podjetja.

Nedelja, 3. decembra Kristjani so s prvo adventno nedeljo zaÄ?eli adventni Ä?as, ki zanje predstavlja Ä?as priÄ?akovanja in priprave na boĹžiÄ?.

Kristjani so zaÄ?eli priprave na boĹžiÄ?.

Ministrica za finance je iskala reĹĄitve za NLB.

Glavni sirski vladni pogajalec in sirski veleposlanik pri ZdruĹženih narodih (ZN) BaĹĄar Al DĹžafari je dejal, da njegova ekipa zapuĹĄÄ?a mirovne pogovore v Ĺ˝enevi pod pokroviteljstvom ZN in da ne ĹĄe ne ve, ali se bodo vrnili.

V Pakistanu so talibani, obleÄ?eni v burke, vdrli v kampus univerze v PeĹĄavarju in ubili najmanj devet ljudi ter jih skoraj 40 ranili.

Vodja nemĹĄkih socialdemokratov Martin Schulz je dejal, da podpira zaÄ?etek pogovorov z Angelo Merkel o tem, kako se izviti iz politiÄ?ne slepe ulice.

Sobota, 2. decembra Egiptovsko sodiĹĄÄ?e je odvetnika Nabiha Al VahĹĄa obsodilo na tri leta zapora zaradi izjave na televiziji sredi oktobra, da bi morale biti Ĺženske, ki nosijo strgane kavbojke, posiljene in kaznovane.

V Albaniji je po veÄ?dnevnem deĹževju na jugu drĹžave priĹĄlo do obseĹžnih poplav, zato so morali evakuirati ĹĄtevilne prebivalce, poplave pa so zahtevale tudi smrtno Ĺžrtev.

V Pragi se je v reko Vltavo zruĹĄil Trojski most, 260 metrov dolg most za peĹĄce, pri Ä?emer so se poĹĄkodovali ĹĄtirje ljudje.

V Hondurasu sta oba kandidata na minulih volitvah za predsednika razglasila zmago, zaradi Ä?esar je izbruhnilo nasilje. V drĹžavi so razglasili izredne razmere.

V Italiji je na ulicah Rima, Torina, Palerma, Barija in Cagliarija

Na zahodni obali JuĹžne Koreje blizu mesta InÄ?on je manjĹĄa ribiĹĄka ladja trÄ?ila s 336-tonskim tankerjem in se nato prevrnila. V nesreÄ?i je najmanj 13 ljudi umrlo, vsaj sedem je bilo ranjenih.

V Tel Avivu se je zbralo najmanj 20 tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti koruptivnosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je odgovarjal na vpraĹĄanja o spletu v njihovi drĹžavi. Dejal je, da Kitajska ne bo zaprla svojih vrat svetovnemu spletu, a da je kibernetska suverenost kljuÄ?na v kitajski viziji razvoja spleta.

Ponedeljek, 4. decembra V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob PoÄ?ivavĹĄek, so za sredino januarja napovedali stavko, saj je vlada zavrnila moĹžnost, da bi se hkrati pogajali o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plaÄ?nim razredom in odpravi anomalij zaradi spremembe v vrednotenju zdravniĹĄkih delovnih mest. ÄŒeprav je vlada hotela, da se stalni termin lokalnih volitev doloÄ?i na Martinovo nedeljo, je DrĹžavni zbor doloÄ?il, da bodo lokalne volitve vedno izvedene tretjo novembrsko nedeljo.

Lokalne volitve bodo odslej vedno tretjo nedeljo novembra.

Ker je DrĹžavni svet izglasoval veto na spremembe zakona o financiranju obÄ?in in zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?una, je drĹžavni zbor o obeh zakonih odloÄ?al ĹĄe enkrat.

Jemenski uporniĹĄki Hutiji so v prestolnici Sani ubili nekdanjega predsednika Jemna in ĹĄe do pred kratkim njihovega zaveznika Alija Abdulaha Saleha.

Torek, 5. decembra Vlada je obiskala Zasavje in tam poudarila pomen zagonskih podjetij, ki po presoji vlade predstavljajo tudi priloĹžnost za to regijo.

Bil je dan prostovoljstva, ko smo bili ĹĄe enkrat opozorjeni, da je to dejaven izraz participacije v civilni druĹžbi.

FinanÄ?ni ministri Evropske unije so v Bruslju v okviru boja proti izogibanju davkom potrdili prvi evropski Ä?rni seznam davÄ?nih oaz, na katerem je sedemnajst drĹžav oziroma sodnih oblasti, ki ne ukrepajo ustrezno v boju proti izogibanju davkom. A EU ukrepov za zdaj ĹĄe ni sprejel.

Evropski Ä?rni seznam davÄ?nih oaz obstaja, ukrepi (ĹĄe) ne.

V Kijevu je mnoĹžica nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila SakaĹĄvilija, ki ga je aretirala ukrajinska policija, reĹĄila iz policijskega avtomobila. Ĺ pansko vrhovno sodiĹĄÄ?e je preklicalo evropski priporni nalog za odstavljenega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta in ĹĄtiri nekdanje ministre, a dodala, da ĹĄpanski priporni nalog ostaja v veljavi.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je sporoÄ?il, da ruska reprezentanca zaradi sistematiÄ?nega dopinga ne bo smela nastopiti na februarskih zimskih olimpijskih igrah v PjongÄ?angu.

Nekateri ĹĄportniki bodo vseeno lahko tekmovali pod olimpijsko zastavo. Rusi in nekateri drugi to odloÄ?itev sprejemajo kot del politiÄ?nih igric.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump naj bi v sredo Jeruzalem priznal kot prestolnico Izraela, kasneje pa ameriĹĄko veleposlaniĹĄtvo v Izraelu iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem. Trumpovo namero je v zadnjih dneh kritiziralo Ĺže veÄ? arabskih in muslimanskih drĹžav in organizacij, med drugim Jordanija, TurÄ?ija in Savdska Arabija, pa tudi Evropska unija.

TovariĹĄi in tovariĹĄija ÄŒe se malo zapeljem v Ä?as socialistiÄ?nega otroĹĄtva, moram odkrito priznati, da sem bil popolnoma indoktriniran otrok. Saj veste, pionirÄ?ki, kurirÄ?kova torbica, proslave, komemoracije, obiski borcev, XIV. divizija, Ĺ˝lebnikova domaÄ?ija in pesmi, veliko partizanskih pesmi, ĹĄe danes jih znam, tudi tretje kitice, pa Karl GrabeljĹĄek, vse filmske epopeje, ĹĄtafeta in dan mladosti, veliko je bilo te ideoloĹĄke, ne sicer le navlake, pa tudi nje, kot spuĹžva sem jo srkal tja do najstniĹĄkih let, ko je vse skupaj zaÄ?elo postajati smeĹĄno. Partizane in zvezde so zamenjale pomembnejĹĄe stvari.

Zato danes stojim pred nereĹĄljivo dilemo. Mesto, ki je nastalo kot Ä?udeĹž socializma, pravzaprav planskega razvoja in Ĺ˝gankove trme, Jure TrampuĹĄ ponosno zre v svojo preteklost in naÄ?rtuje turistiÄ?no strategijo skozi oÄ?i doĹživljanja socializma. LogiÄ?no, zakaj bi se sramovali preteklosti, nasprotno, v ozraÄ?ju, zastrupljenem z revizionizmom zgodovine ali brezbriĹžnostjo do preteklosti, je takĹĄna pozicija sveĹža. Ironija pa je v tem, da danes rdeÄ?e zvezde na mestnih spomenikih ali obÄ?inski plan o ureditvi Titovega spomenika predstavljajo alternativo, pred desetletji pa je bila alternativa ravno tista, ki se je spraĹĄevala o smiselnosti gojenja kulta osebnosti, o nedemokratiÄ?nosti diktature proletariata, o zlorabljeni rdeÄ?i zvezdi, o odgovornosti molÄ?eÄ?ega Titovega koraka, ki je utonil v blaznostih tudi slovenskega nacionalizma.

V bistvu pa gre za iste stvari. Tisti, ki na eni strani demonizirajo rdeÄ?o zvezdo in preteklost, in oni, ki jo poveliÄ?ujejo, so enaki.

Niti eni niti drugi ne znajo ponuditi novih pogledov, novih reĹĄitev, nove iluzije, Ä?e Ĺže hoÄ?ete.

Preteklost je seveda pomembna, zgodovina se ne ponavlja, a nam omogoÄ?a, kot je zapisal Tihomthy Snyder, da vidimo vzorce in presojamo. IzriĹĄe nam strukture, znotraj katerih si lahko poiĹĄÄ?emo svobodo, razumeti doloÄ?eni trenutek pomeni videti moĹžnost soustvarjanje drugega. Zato je preganjanje rdeÄ?e zvezde takisto napaÄ?no kot njeno poveliÄ?evanje, zato je uniÄ?evanje pomnikov preteklosti enako nesmiselno kot slepa retrogradnost. Gre za politiÄ?en show, za boj za ideoloĹĄko prevlado. A Ä?e poskuĹĄamo razumeti, kako to, da je rdeÄ?a zvezda danes pomembnejĹĄa, kot je bila pred desetletji, kako to, da Âťpredstavlja boj zoper gnusobo tega svetaÂŤ, kot bi dejala Svetlana MakaroviÄ?, Ä?e je ista zvezda nekoÄ? krasila kape sekretarjev, ki so duĹĄili avantgardno misel, se je treba spomniti na Freuda. PotlaÄ?evanje vedno prinese veÄ? simbolov potlaÄ?enega.

Gre namreÄ? za dve stvari, najprej za preprosto dejstvo, da so najbolj goreÄ?i nasprotniki komunizma danes tisti, ki so bili nekoÄ? njegovi najveÄ?ji podporniki. Druga stvar je odnos do sedanjosti.

Kulturolog Mitja Velikonja je med razpravo o jugonostalgiji v popularni glasbi dejal, da prepevanje o lepotah Jugoslavije ÂťprinaĹĄa nekakĹĄno simbolno uravnoteĹževanje demoniziranja tega istega v glavnih institucijah in govorih. Pri tem ne gre toliko za spomine na tiste Ä?ase, ampak za simbolno kontriranje mlajĹĄih, postjugoslovanskih generacij novim enoumjem, ki jih sreÄ?ujemo danesÂŤ.

Kdor v rdeÄ?i zvezdi vidi samo komunizem, ne pozna niti zgodovine niti se ne zaveda kompleksnosti sedanjega sveta.

Sklicevanje na preteklost je treba razumeti kot odgovor sedanjosti, kot odpor proti poveliÄ?evanju individualizma in neoliberalizma, zatekanje k imaginarni preteklosti je vedno odraz dojemanja sedanjega trenutka. DanaĹĄnja rdeÄ?a zvezda torej ni enaka tisti, v katero so verjeli nekoÄ?, simboli so vedno prazni, vsebino jim daje vsaka generacija posebej. Iz tega staliĹĄÄ?a je rdeÄ?a zvezda na Onemelih puĹĄkah ali ureditev okolice Titovega spomenika bolj odraz aktualnega trenutka kot pa resno klicanje zmag in zablod preteklosti.

Prihodnost pa zahteva pogled naprej, sklicevanje na minule Ä?ase je ne bo ustvarilo. In toÄ?no v tem se skriva eden od glavnih problemov velenjske ali slovenske politike, kdor se preveÄ? ukvarja s preteklostjo, pri Ä?emer ne zagovarjam izgube spomina, pozablja na prihodnost. KakĹĄna je torej prihodnost mesta, ki je bilo udejanjeno na socialistiÄ?nem Ä?udeĹžu? TovariĹĄi iz tistega Ä?asa so jo poznali, pa jo poznajo tudi tovariĹĄi danaĹĄnjega? đ&#x;”˛

Ĺ e izboljĹĄane napovedi gospodarske rasti

Petek, 1. decembra Ministrica za finance Mateja VraniÄ?ar Erman je komisijo dr-

7. decembra 2017

Italijani so opozarjali, da ne Ĺželijo delati do 67. leta.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v skladu s septembrskimi napovedmi obÄ?utno izboljĹĄala napoved slovenske gospodarske rasti. Za letos je napoved zviĹĄala kar za 1,1 odstotno toÄ?ko – na 4,9 odstotka, za prihodnje leto za 1,2 odstotne toÄ?ke – na 4,3 odstot-

ka, medtem ko za leto 2019 drĹžavi napoveduje 3,4-odstotno rast.

OECD ugotavlja, da gospodarsko rast poganja moÄ?na zunanja trgovina, krepita se tudi zasebna potroĹĄnja in naloĹžbe.

Sicer pa se je BDP v tretjem letoĹĄnjem Ä?etrtletju po prvi oceni statistiÄ?nega urada v medletni

primerjavi realno zviĹĄal za 4,5 odstotka. Ker je izvoz naraĹĄÄ?al precej hitreje od uvoza, je bil zunanjetrgovinski preseĹžek rekorden. Dosegel je 11,6 odstotka BDP, kar je najveÄ?, odkar imajo v statistiki na voljo podatke, to je od 1995 naprej. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

7. decembra 2017

Ne podpiramo lenuhov, ampak pomagamo pomoÄ?i potrebnim Ĺ˝upnijska Karitas Velenje letos pomagala blizu 500 druĹžinskim Ä?lanom – Med novimi upraviÄ?enci tudi albansko govoreÄ?i obÄ?ani Tatjana PodgorĹĄek

PrejĹĄnji teden je bil Teden Karitas. Potekal je z geslom Kje sem doma? Ĺ˝upnijska Karitas Velenje, ki je ena najveÄ?jih v okviru Ĺ kofijske Karitas Celje, ga je zaznamovala s prireditvijo v tukajĹĄnjem Domu za varstvo odraslih, odzvala pa se je tudi povabilu trgovin Hofer v mestni obÄ?ini Velenje za koĹĄarice, v katere lahko potroĹĄniki prihajajoÄ?i vikend darujejo Ĺživila z daljĹĄim rokom trajanja in higienske potrebĹĄÄ?ine.

38 ton hrane, blizu 500 prejemnikov pomoÄ?i

ÂťPred Ä?asom so pri takem naÄ?inu zbiranju hrane stale pri vratih trgovin naĹĄe prostovoljke, sedaj tega ne poÄ?nemo veÄ? iz dveh razlogov: ni prostovoljk, drugiÄ? zaradi nekaterih kupcev, ki so trdili, da podpiramo lenuhe. Zagotovo to ne drĹži, saj sem prepriÄ?ana, da je 95 odstotkov tistih, ki prosijo za pomoÄ? pri nas, do nje upraviÄ?enih,ÂŤ je povedala Milica KovaÄ?, vodja Karitas Velenje. V minulih dneh so pripravljali pakete hrane in higienskih potrebĹĄÄ?in, ki jih bodo delili ta mesec.

Tako so vÄ?eraj (v sredo) povabili v svoje prostore 100 upraviÄ?encev s svojega seznama, preostale bodo 22. decembra. Vmes bodo pripravili ĹĄe posebne prazniÄ?ne pakete. Do konca novembra so ÂťsvojimÂŤ upraviÄ?encem (ti so le z obmoÄ?ja mestne obÄ?ine Velenje) razdelili 35 ton Ĺživil, ta mesec jih bodo ĹĄe tri tone. 38 ton Ĺživil je sicer manj v primerjavi z lani, ko so poleg hrane delili ĹĄe jabolka, kislo zelje, kislo repo.

Tega je bilo letos precej manj.

Ljudem v stiski s svojega obmoÄ?ja so pomagali tudi z denarjem.

Tudi tega delijo na osnovi pravilnika, z denarjem pa so letos pomagali 19 druĹžinam pri plaÄ?ilu poloĹžnic, ĹĄtirim posameznikom, finanÄ?no pomoÄ? so namenili ĹĄe ĹĄestim otrokom. Pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta so razdelili ĹĄe 104 pakete ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. Do konca novembra je potrkalo na vrata Karitas Velenje tudi veÄ? kot 440 obÄ?anov, ki so iskali pomoÄ? v obliki oblaÄ?il, obutve, igraÄ?, posteljnine, manjĹĄih gospodinjskih aparatov in pohiĹĄtva. ÂťRedno pomagamo blizu 500 druĹžinskim Ä?lanom, kar je glede na to, da skrbimo le za obmoÄ?je velenjske

Milica KovaÄ?: ÂťUpraviÄ?enci, predvsem starejĹĄi so iskreno hvaleĹžni za pomoÄ?, mi pa bomo zelo hvaleĹžni, Ä?e se nam bodo pridruĹžili pri delu mlajĹĄi prostovoljci.ÂŤ

obÄ?ine, kar veliko. PomoÄ? delimo vsakih pet do ĹĄest tednov.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali zaznavajo veÄ? upraviÄ?encev v primerjavi s prejĹĄnjimi leti, je Milica KovaÄ? odgovorila: Že nekaj Ä?asa imamo na seznamu pribliĹžno 220 strank.

Nekatere med njimi so se zaposlile, se znaĹĄle drugaÄ?e, prihajajo pa nove. NajveÄ? med novimi je albansko govoreÄ?ih obÄ?anov.

Imajo domaÄ?o nalogo ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki po zakljuÄ?kih naloge PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih v SaĹĄa regiji do leta 2030 v marsiÄ?em na repu lestvice – Vpliv globalizacije Tatjana PodgorĹĄek

Na nedavni zadnji seji sveta so se svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki seznanili z tudi z zakljuÄ?ki raziskovalne naloge PriloĹžnosti za delo in Ĺživljenje mladih v SaĹĄa regiji do leta 2030. Kot so ugotavljali, ti za lokalno skupnost niso spodbudni. ÂťSo kazalci, nad katerimi se je treba zamisliti, saj na nekaterih podroÄ?jih ne obetajo tega, kar smo priÄ?akovali,ÂŤ jih je komentiral ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Na repu v plaÄ?ah, ĹĄtevilu delovnih mest, podjetnikov ‌

v lokalni skupnosti morda prej kot v marsikaterem drugem okolju zaznali, da se mladi po konÄ?anem ĹĄolanju ne vraÄ?ajo, ampak najdejo svojo Ĺživljenjsko priloĹžnost v drugih okoljih. Zadeva ni kritiÄ?na, ĹĄe dodaja, ker gre za pojav, ki je prisoten po vsej drĹžavi, tudi v Evropi, vendar je dobro, da se tega zavedajo, so na to pripravljeni in pri naÄ?rtovanju aktivnosti v naslednjih letih odstopanja upoĹĄtevajo.

Del globalnega gibanja

ÂťImamo domaÄ?o nalogo – sam kot Ĺžupan, obÄ?inska uprava, obÄ?inski svet in vsi, ki tako in drugaÄ?e kreirajo razvoj okolja. Strniti bo potrebno vrste doma, v regiji, drĹžavi in ukrepati. Glede na moĹžnosti, ki jih imamo kot obÄ?ina s 3200 prebivalci, in glede na povedano so lahko temu primerno majhni tudi ukrepi.ÂŤ In kaj bo storila lokalna skupnost? Sogovor-

Zelo izstopa demografska slika. V zadnjih letih sicer ĹĄtevilo prebivalcev raste, po rezultatih ĹĄtudije pa bo po 10 letih njihovo ĹĄtevilo nazadovalo. Pri tem je ĹĄe posebej skrb vzbujajoÄ? padec ĹĄtevila mladih ter moÄ?an porast obÄ?anov, starih veÄ? kot 65 let. ÂťSkrbi precejĹĄen upad Ĺžensk v rodni dobi (od 15. do 49. leta), kar pomeni, da naravnega prirasta ne bo. Je pa zaslediti, da se ljudje v lokalno skupnost radi preseljujejo. Kaj se bo glede tega dogajalo v prihodnje, je teĹžko napovedati, zagotovo pa to ne bo tako Ĺživahno kot v zadnjih 10, 15 letih.ÂŤ Po podatkih o bruto plaÄ?ah zaposlenih, ĹĄtevilu delovnih mest, podjetjih in Projekte, kaj naj bi se dogajalo na prostoru za HiĹĄo mladih, gospodarskih druĹžbah je ĹĄmarĹĄka obimajo, Ä?akajo na ugodne razpise. Ä?ina na repu. Bruto plaÄ?a na zaposlenega je lani znaĹĄala 1.140 evrov in je bila tretja naj- nik je zatrdil, da se v zadnjem obdobju z vlaganji v niĹžja med 10 obÄ?inami v regiji (povpreÄ?je v regiji je komunalno in cestno infrastrukturo trudijo ustvariti bilo 1.536 evrov, najviĹĄje je bila s 1.690 evri obÄ?ina dobre pogoje za Ĺživljenje obÄ?anov, za morebiten razNazarje). Po ĹĄtevilu samostojnih podjetnikov je s 5 voj podjetniĹĄtva, pri Ä?emer pa, priznava, za zdaj niso odstotki 7. od 10 obÄ?in v regiji, po ĹĄtevilu zaposlenih najbolj uspeĹĄni. ÂťZavedamo se priloĹžnosti v turizmu, pri njih pa s 3 odstotki na predzadnjem mestu. Raz- za katerega imamo pripravljenih nekaj programov, veseljuje le podatek o ĹĄtevilu registrirane brezposel- s katerimi bi spodbudili njegov razvoj. Seveda pa v nosti. Ta je maja letos dosegla 7,5 odstotka in je bila nadaljevanju priÄ?akujemo zasebne pobude. Sicer pa tretja najniĹžja v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini. smo del globalnega gibanja v svetu in trendov, katePri napovedovanju prihodnosti za mlade prav rih vpliv je v manjĹĄih obÄ?inah obÄ?utiti bolj kot v veđ&#x;”˛ optimistiÄ?ni ne morejo biti, meni KopuĹĄar, saj so Ä?jih,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar.â€

Gre za druĹžine z veÄ? druĹžinskimi Ä?lani. Dodatno teĹžavo predstavlja komuniciranje z njimi, saj ne znajo jezika. Najpogosteje pri tem kot prevajalci sodelujejo njihovi otroci, ki obiskujejo tukajĹĄnje osnovne ĹĄole.ÂŤ

Tudi pomoÄ? starejĹĄim v obliki dejavnosti

Poleg preskrbe z Ĺživili, higienskimi potrebĹĄÄ?inami, obutvijo in rabljenimi oblaÄ?ili Karitas Velenje izvaja dejavnost za starejĹĄe, pojasnjuje KovaÄ?eva. Vsak Ä?etrtek se sreÄ?uje skupina 14, 15 obÄ?ank, ki se ukvarjajo z roÄ?nimi deli, kot je izdelava voĹĄÄ?ilnic, prtiÄ?kov. V skupini Stezice pa obuja spomine od 8 do 10 starejĹĄih obÄ?anov. Ti obiskujejo tudi varovance velenjskega doma za varstvo odraslih. Za skrbno delo sta Karitas Velenje ob letoĹĄnjem praznovanju 15-letnice delovanja kot samostojne Karitas in Milica KovaÄ? prejela tudi priznanje Ĺ kofije Celje.

IĹĄÄ?ejo nove prostovoljce

Za leti 2018 in 2019 imajo sicer zagotovljeno hrano iz evropskega sklada, a v manjĹĄih koliÄ?inah kot letos. Zato bodo morali ĹĄe ÂťokrepitiÂŤ svoje vire. ÂťBo kar naporno, a Ä?lovek na to kar pozabi, ker so predvsem starejĹĄi prejemniki pomoÄ?i zanjo iz srca hvaleĹžni. Naporno bo tudi zato, ker je veÄ?ina prostovoljcev starejĹĄih, vsak s svojimi zdravstvenimi teĹžavami, mlajĹĄih pa ni. IĹĄÄ?emo jih in veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridruĹžil, ker bo v sebi Ä?util potrebo pomagati ljudem.ÂŤ V skladiĹĄÄ?u na Kersnikovi cesti 13 v Velenju so vsako sredo od 16. do 18. ure. đ&#x;”˛

7

Dr. UroĹĄ Kuzman prejel sveÄ?ano listino univerze Ljubljana, Velenje, 5. decembra – VelenjÄ?an dr. UroĹĄ Kuzman je v torek prejel SveÄ?ano listino za mlade visokoĹĄolske uÄ?itelje Univerze Ljubljana za izjemne pedagoĹĄke doseĹžke. Plaketo za mladega uÄ?itelja (do 35 let starosti) je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko, po izobrazbi doktor matematiÄ?nih znanosti, prejel tako za svoje znanstveno kot pedagoĹĄko delo. Blestel je Ĺže kot dijak velenjske gimnazije, bil je izjemno uspeĹĄen ĹĄtudent s povpreÄ?no oceno ĹĄtudija 10. Njegovo diplomsko delo iz leta 2008 je bilo nagrajeno s fakultetno PreĹĄernovo nagrado. Tokrat so v obrazloĹžitvi nagrade med drugim poudarili, da ima Kuzman izrazit smisel za pouÄ?evanje. Ĺ tudenti njegovo delo zelo dobro ocenjujejo. Poleg tega je moÄ?no angaĹžiran pri popularizaciji znanosti. Od leta 2015 dalje je redni gost oddaje Ugriznimo znanost na RTV Slovenija 1. ÂťNa Fakulteti za matematiko in fiziko UL je prevzel organizacijo popularizacijske dejavnosti v science caffee Maφja, ki deluje na fakulteti od decembra 2016. Nastopa tudi kot stand up komik, kar posredno prispeva k vidnosti in prepoznavnosti oddelka, fakultete in univerze.ÂŤ Dr. UroĹĄ Kuzman z druĹžino spet Ĺživi v Velenju. đ&#x;”˛

bĹĄ

Razstava V objemu svetlobe Velenje, 5. decembra – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je v torek popoldne v avli obÄ?inske stavbe odprl razstavo V objemu svetlobe.

Ustvarili so jo Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov – ljubiteljski ustvarjalci keramiÄ?no-kiparske skupine Gambatte. Glineni izdelki bodo na ogled do 8. januarja. †đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Ustanovili Klub arhitektov

7. decembra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Skrbel bo za javni interes pri urejanju prostora v SAĹ A regiji Velenje, 28. novembra – V torek je v prostorih dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju potekal ustanovni zbor Ä?lanic in Ä?lanov Kluba arhitektov Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije.

UdeleĹžilo se ga je osemindvajset krajinskih arhitektov, arhitektov, inĹženirjev in ĹĄtudentov arhitekture. Pobudniki ustanovitve Kluba so bili – kot je povedala arhitektka Mateja Kumer, ki do skupĹĄÄ?ine vodi aktivnosti – nad tako ĹĄtevilno udeleĹžbo prijetno preseneÄ?eni.

SkupĹĄÄ?ino naÄ?rtujejo v zaÄ?etku januarja.

Na njej bodo volili vodstvo in sprejeli program dela. Takrat medse vabijo tudi tiste, ki jih morda vabilo, da se jim pridruĹžijo Ĺže na ustanovnem zboru, ni doseglo.

Klub arhitektov so ustanovili zaradi skrbi

Odnos do mestnih pljuÄ?

Julijana Šumić

Utrinek z ustanovnega sestanka. (foto: Bojan PavĹĄek)

za javni interes strokovnega dela na podroÄ?ju urejanja prostora. Spodbujal in usmerjal bo aktivnosti, povezane z urejanjem prostora na obmoÄ?ju, v katerem Ä?lani delujejo.

Prostore bodo imeli v Galeriji Velenje.

OmogoÄ?ila jim jih je Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

mkp

Novi diplomanti VĹ VO Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja so v sredo, 29. novembra, podelili diplome triinĹĄtiridesetim novim diplomantom. Na sveÄ?ani podelitvi v veliki dvorani glasbene ĹĄole FKK so diplomiranim ekotehnologom in magistrom ekotehnologom Ä?estitali podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar, direktor ĹĄole doc. dr. GaĹĄper Gantar in dekan izr. prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny, ki je v nagovoru izpostavil nekatere izzive na podroÄ?ju varstva okolja,

s katerimi se bodo sreÄ?evali tudi diplomanti ĹĄole, in jim zaĹželel, da bi lahko pridobljeno znanje

koristno uporabili na delovnem mestu ali pa ga nadgradili s ĹĄtudijem na podiplomski stopnji.

Podelitev diplom đ&#x;”˛

Enim nerodno, drugi bi ĹĄe Velenje, 1. decembra – V petek je bil svetovni dan boja proti aidsu. ÄŒlani Mladega foruma SD Velenje so dopoldne v parku pred velenjsko gimnazijo dijake in dijakinje opozarjali na ozaveĹĄÄ?enost in preventivo pred okuĹžbo z virusom HIV, ki povzroÄ?a to kugo 21. stoletja. Kot nam je povedala Ä?lanica mladega foruma Edina Mahmutagić, so se za akcijo odloÄ?ili predvsem zato, ker se jim zdi, da se o aidsu in okuĹžbah z virusom HIV zadnje Ä?ase premalo govori. K temu je dodala: ÂťPo tem, ko so odkrili zdravila, ki bolnikom z aidsom omogoÄ?ajo laĹžje in daljĹĄe Ĺživljenje, tudi v medijih zasledimo manj Ä?lankov. Zato danes v Velenju delimo rdeÄ?e pentlje, ki so simbol boja proti okuĹžbam z virusom HIV, in kondome, saj mlade opozarjamo na pomen varne spolnosti pri prenaĹĄanju bolezni.

Predstavili bodo rudarske poklice Velenje, 8. decembra – Jutri ob 9. uri bo na Premogovniku Velenje potekala predstavitev poklicev v rudarstvu za devetoĹĄolce iz okoliĹĄkih ĹĄol. Vodja praktiÄ?nega izobraĹževanja Premogovnika Velenje bo uÄ?encem predstavil poklice v rudarstvu, sledil bo ogled poslovnih prostorov ter predstavitev moĹžnosti pridobitve ĹĄtipendije in zaposlovanja v Premogovniku Velenje. Za vse devetoĹĄolce in spremljevalce – uÄ?itelje osnovnih ĹĄol v Velenju in Ĺ oĹĄtanju – bo organiziran posebni avtobusni prevoz, devetoĹĄolci iz okolice pa

Dopoldne so Ä?lani velenjskega Mladega foruma SD rdeÄ?e pentlje in kondome delili pred velenjsko gimnazijo, popoldne pa na Cankarjevi cesti.

Reagirajo zelo razliÄ?no; enim je nerodno in gredo naprej, drugi z veseljem najprej vzamejo en kondom, potem pa pridejo ĹĄe po enega.ÂŤ Popoldne so stojnico postavili ĹĄe na

Cankarjevi ulici v srediĹĄÄ?u mesta, tam pa so nagovarjali vse generacije mimoidoÄ?ih.

prijazno vabljeni, da se predstavitve udeleĹžite v spremstvu starĹĄev.

V skladu z novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraĹževanju bo lahko status dijaka v tem delu srednjeĹĄolskega izobraĹževanja presegal trajanje programa za najveÄ? dve ĹĄolski leti, in sicer najveÄ? eno leto za ponavljanje in eno leto za prestop v isti letnik drugega izobraĹževalnega programa.

Gimnazijec, ki prestopi v drug program, bo po novem lahko letnik ponavljal le, Ä?e pred tem letnika ĹĄe ni ponavljal. Dosedanja ureditev je omogoÄ?ala ponavljanje v vsakem programu, v katerega dijak prestopi. Dijak bo lahko v drug program veÄ?krat prestopil le, Ä?e bi ob tem napredoval v viĹĄji letnik.

Zaostreni pogoji za ohranitev statusa dijaka Ljubljana, 22. novembra – DrŞavni zbor je sprejel noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraŞevanju. Noveli zaostrujeta pogoje za ohranitev statusa dijaka in omejujeta fiktivne vpise.

DoloÄ?ata tudi, da se lahko tujci, ki so davÄ?ni zavezanci, izobraĹžujejo pod enakimi pogoji kot drĹžavljani Slovenije.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

bĹĄ

mz

Drevesa so stalni spremljevalec Ä?loveka. Velikokrat samoumevna, ĹĄe posebej za prebivalce mest, v katerih je zelenja (za zdaj) dovolj. Eno takih mest je naĹĄe mesto. Dokler so z nami, del naĹĄih vsakodnevnih poti, jih velikokrat ne opazimo. Postanejo stalnica. Nase nas opomnijo, kadar zacvetijo ali ozelenijo, kadar spreminjajo barvo listja ali kadar le-tega odvrĹžejo. red nekaj dnevi smo vstopili v najbolj prazniÄ?ni mesec v letu. Vstop v december zaznamuje priĹžig prazniÄ?nih mestnih luÄ?i, med katerimi ima osrednjo vlogo bogato okraĹĄeno novoletno drevo. Letos res krasno. Drevo zavidljive viĹĄine, s ĹĄiroko razvejano kroĹĄnjo. Si predstavljate namesto lepega drevesa kakĹĄno obglavljeno drevo, z neenakomerno kroĹĄnjo, po nekaterih delih z napol ali popolnoma suhimi vejami? A vendarle so tudi takĹĄna drevesa stalnica.

Velikokrat zdrava drevesa, ki zaradi neprimerne nege postanejo ÂťpohabljenciÂŤ. Tudi v Velenju, pravzaprav v celi Sloveniji, smo preveÄ?krat priÄ?a neprimernemu vzdrĹževanju in sajenju dreves.

NajopaznejĹĄe pa je agresivno obrezovanje, obglavljanje dreves.

Verjetno je eden od razlogov tudi ta, da v Sloveniji za izvajanje nege dreves, torej obrezovanja, ne potrebujete posebne licence ali opravljenih izpitov. Obrezuje lahko vsak vrtnar. Drug razlog pa je verjetno ta, da je tako ceneje. Drevo se oskubi na nekaj let, namesto da se ga redno vzdrĹžuje. Prebivalci naÄ?eloma opazimo to agresivno obrezovanje in ga tudi javno obsodimo, a vendarle gre vsakiÄ? znova mimo nas ‌ V veÄ?ini primerov se ĹĄkoda, ki jo prinese nepravilno in agresivno obrezovanje dreves, ne pokaĹže takoj in redke so vrste dreves, ki dobro prenaĹĄajo agresivno rez. Neprimerno obrezanemu drevesu se poveÄ?a lomljenje vej, zdravstveno stanje drevesa generalno oslabi in poslediÄ?no se skrajĹĄa Ĺživljenjska doba drevesa.

Podobno je s sajenjem dreves v lonce in korita. Nekje je to seveda nuja in se temu ne moremo izogniti, Ä?e Ĺželimo ozeleniti terase in strehe stavb ali pa ozeleniti prostor, ki je omejen, na primer manjĹĄe vrtove. Nekje to naredimo namenoma, zaradi estetskega uÄ?inka. Seveda je v tem primeru kljuÄ?en izbor ustrezne drevesne vrste in nadaljnje vzdrĹževanje. Ampak na mestih, kjer je moĹžno saditi drevo direktno v zemljino, kot so na primer odprte javne povrĹĄine, kjer je naÄ?eloma dovolj prostora, je to skoraj nedopustno. Drevesa v loncih so nam prepuĹĄÄ?ena na milost in nemilost in odgovorni smo za njihovo kondicijo. Prav tako so precej bolj obÄ?utljiva. Potrebno je dovajati vodo in hranila ter jih redno presajati. Potrebe dreves pa se razlikujejo od ene do druge drevesne vrste. Pri drevesih sicer velja pravilo, da kolikor ga je nad zemljo, ga je tudi pod zemljo. Si predstavljate, kako velik je koreninski sistem velikih dreves v SonÄ?nem parku ali ob Titovem trgu? In v loncu lahko zraste kveÄ?jemu drevesce, ne pravo drevo.

Zato me je v zadnjih letih vedno znova razĹžalostil pogled na naĹĄe mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Na igriĹĄÄ?e, ki je veliko, prostorno in naÄ?rtovano Ĺže v zaÄ?etni fazi nastanka Velenja. Lahko reÄ?emo, da je igriĹĄÄ?e s tradicijo. Je igralni prostor naĹĄih starĹĄev, nas in verjetno naĹĄih otrok. Je igriĹĄÄ?e, kjer je igral dovolj, in je prostor, kjer se stkejo prva prijateljstva. A vendarle je bil Ĺžalosten pogled na del igriĹĄÄ?a, natanÄ?neje na drevesa v koritih. Ta drevesa so bila postavljena na zelenico ob poti. Absurd. MogoÄ?e so korita lepa in pisana, razigrana, a pogled na kilava drevesa je vse prej kot lep. In v poletnih mesecih zagotovo niso nudila sence, ki jo otroĹĄko igriĹĄÄ?e potrebuje. Drevesa so pred nekaj tedni konÄ?no presadili na prosto. Po letih hiranja so priĹĄla do zasluĹženega prostora. Upajmo, da se bodo prijela. Poleg teh dreves so dosadili tudi nova, tako da bo Ä?ez nekaj let na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u zopet dovolj sence.

Verjetno se vsi zavedamo pomena mestnih pljuÄ?. Drevesa imajo velik vpliv na poÄ?utje ljudi v mestu, na lepoto, funkcionalnost mestnega okolja in dvig kvalitete bivalnega okolja. Drevesa proizvajajo kisik, zadrĹžujejo praĹĄne delce, zniĹžujejo hrup, vplivajo na vlaĹžnost zraka v mestu ‌ Si jih torej res Ĺželimo obglavljati in tlaÄ?iti v korita? Si mar ne zasluĹžijo spoĹĄtljivega odnosa? đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

7. decembra 2017

Dobrodelnost imamo v genih Predsednik vlade dr. Miro Cerar je obiskal boĹžiÄ?no-novoletni bazar na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, ogledal pa si je tudi dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. novembra – Desetega, jubilejnega boĹžiÄ?no-novoletnega bazarja na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, se je v Ä?etrtek popoldan udeleĹžil predsednik vlade dr. Miro Cerar. ÂťIzjemno sem vesel dobrega vzduĹĄja, sodelovanja in medsebojne povezanosti, ki vlada na lepo urejeni in dobro organizirani ĹĄoli. ÄŒestitke vodstvu, uÄ?iteljem in uÄ?encem,ÂŤ je dejal, poudaril pa dobrodelnost. ÂťTo imamo Slovenci v genih. Ko zaÄ?utimo, da je nekdo v stiski in potrebuje pomoÄ?, pomagamo. TakĹĄni bazarji, kot je ta, pa so ena najlepĹĄih priloĹžnosti tudi za to, da najmlajĹĄe nauÄ?imo, kako lahko z lastnim delom prispevajo za dobre namene.ÂŤ Na ĹĄoli si je ogledal tudi vseslovensko razstavo Likovni svet otrok, ki ima dolgo tradicijo, na kar so v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe posebej ponosni. ÂťUÄ?enci in uÄ?itelji so izdelke izdelali zato, da jih prodajo. IzkupiÄ?ek gre v ĹĄolski sklad. Iz njega med letom Ä?rpamo denar, s katerim tudi uÄ?encem, katerih straĹĄi to teĹžje zmorejo, omogoÄ?imo udeleĹžbo na razliÄ?nih plaÄ?ljivih dejavnostih,ÂŤ je razloĹžila

â?Ť VĹĄeÄ? mu je bilo vse, kupil bi ĹĄe veÄ?, kot je, a je moral nekaj pustiti tudi za druge obiskovalce bazarja. â?Ş DobrodoĹĄlico so predsedniku vlade izrekli Ĺže pred ĹĄolo. â?Š Tara Polh KlemenÄ?iÄ?: ÂťMogoÄ?e mu bo kaj vĹĄeÄ? in bo kaj kupil?ÂŤ

ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc. UÄ?enka 5. razreda Tara Polh KlemenÄ?iÄ? pa razloĹžila, kako bazar nastaja: ÂťNaĹĄ razred se je lotil izdelave adventnih venÄ?kov.

Te smo izdelovali prviÄ?. Vsak razred namreÄ? pripravi drugaÄ?ne izdelke, da je izbor pester in za kupce vabljiv.ÂŤ Pri tem so sodelovali vsi in se za to, kot je dodala, potrudili po najboljĹĄih moÄ?eh. V priÄ?akovanju visokega obiska pa si je Ĺželela, da se pri njihovi stojnici ustavi predsednik in seveda tudi kaj kupi.

O hitri cesti tretje razvojne osi

Predsednik vlade dr. Miro Cerar o tretji razvojni osi: ÂťVeseli me, da je naĹĄa vlada zmogla toliko energije in modrosti, da smo projekt tretje razvojne osi premaknili z mrtve toÄ?ke. V pripravi je dokumentacija in verjamem, da se bodo aktivnosti zaÄ?ele prihodnje leto. Ta del Slovenije nujno potrebuje boljĹĄo cestno povezavo, potrebujejo jo podjetniki in prebivalci, zato vam zagotavljam, da

Predsednik je res kupoval. S kar nekaj okraski in piĹĄkoti, ki mu jih je pomagala izbrati partnerka Mojca Stropnik, se je v spremstvu Ĺžupana Ĺ oĹĄtanja Dar-

bomo projekt tretje razvojne osi in tudi nadaljnjo prenovo cest intenzivno nadaljevali.ÂŤ Hitra cesta tretje razvojne osi je ena najpomembnejĹĄih razvojnih priloĹžnosti tega okolja.

Zanjo si prizadeva Ĺže desetletja. Vlada je letos januarja sprejela uredbo o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu Ĺ entrupert–Velenje, uvrĹĄÄ?ena je bila v naÄ?rt razvojnih programov 2017–2020.

ka Meniha, direktorja ObÄ?inske uprave Draga Korena in vodjema Lokalnega odbora Stranke modernega centra Bredo Kolar in Bojana KugoniÄ?a, za tem odpra-

ÂťPapirno gledaliĹĄÄ?eÂŤ navduĹĄuje vse generacije Prvi velenjski KamiĹĄibaj festival odliÄ?no uspel – Postal bo tradicionalen, naslednji Ĺže poleti 2018 Velenje, 1. decembra – Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Dudovo drevo je v sodelovanju z Muzejem Velenje in ZKD Ĺ aleĹĄke doline v petek in soboto pripravil 1.

KamiĹĄibaj festival v Velenju. Ta je oba dneva na Velenjski grad privabil veliko obiskovalcev, po 80 na veÄ?er, veÄ? pa bi jih v prostor PrazniÄ?ne kamre teĹžko spravili. Nad videnim in sliĹĄanim so bili res navduĹĄeni.

Prvi dan so se predstavili odrasli pripovedovalci zgodb, dru-

Pripovedovanje zgodb ob slikah je navduĹĄilo vse generacije obiskovalcev prvega festivala kamiĹĄibaja v Velenju. Ĺ e posebej prisrÄ?ni so bili mladi ÂťkamiĹĄibajkarjiÂŤ.

gi dan pa osnovnoĹĄolci. To je bil hkrati prvi otroĹĄki kamiĹĄibaj dogodek v Sloveniji, na kar je organizator BoĹĄtjan Oder, ki je pionir kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a v Ĺ aleĹĄki dolini, ĹĄe posebej ponosen. ÂťKer je kamiĹĄibaj zanimiv, prijeten in pouÄ?en, smo Ĺže prviÄ? pripravili dvodnevni dogodek. Predstavilo se je 11 pripovedovalcev in 5 ilustratorjev, ki so skupaj predstavi-

li 10 zgodb.ÂŤ V petek so zgodbe pripovedovali odrasli, v soboto pa otroci. VeÄ?ina jih je bila iz OĹ Ĺ alek, na kateri je ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka moÄ?no podprla idejo, da so se uÄ?enci zaÄ?eli ukvarjati z gledaliĹĄÄ?em, katerega beseda izhaja iz ÂťkamiÂŤ, kar pomeni papir, in ťibajÂŤ, kar pomeni gledaliĹĄÄ?e, prihaja pa iz daljne Japonske. Gre torej za pripovedo-

vanje zgodb ob slikah. ÂťV Sloveniji se kamiĹĄibaj ĹĄiri s svetlobno hitrostjo, letos je potekalo Ĺže peto drĹžavno sreÄ?anje, vsaka regija pa Ĺže ima svoj kamiĹĄibaj center,ÂŤ nam je ĹĄe povedal Oder. Ĺ˝eli si, da se umetnosti japonskega gledaliĹĄÄ?a zaÄ?nejo uÄ?iti v vseh vrtcih in ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini, skrita Ĺželja je, da bi naredili tudi prvo predđ&#x;”˛ bĹĄ stavo pod Zemljo. â€

vil na ogled dvorca Gutebuchel v Ravne pri Ĺ oĹĄtanju.

V Ä?asu njegovega obiska je bila v njem na ogled razstava Adventna pravljica. Poln Ĺživljenja je v

zadnjih treh letih dvakrat ali trikrat letno, pred tem je bil za javnost zaprt. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bi ga Ĺželela bolj napolniti z Ĺživljenjem in ne skriva Ĺželje, da ga dobi bodisi v brezplaÄ?no lastniĹĄtvo, bodisi v najem. A se pri tem, kot pravi Ĺžupan, zatika: ÂťÄŒeprav bi mu s tem podaljĹĄali Ĺživljenje. Hodimo z ministrstva na ministrstvo, a doslej neuspeĹĄno, kar smo povedali đ&#x;”˛ tudi predsedniku vlade.ÂŤâ€

Vstala Valentin in Venera Velenje, Ĺ entjur – Erotika pomeni v starogrĹĄÄ?ini ljubezen ali Ĺželjo.

Od tistih Ä?asov dalje se ne izraz ne pomen nista spremenila, pomenita pravzaprav naĹĄo bit ali bit stvarstva. MogoÄ?e je tudi zato erotika izraz za seksualnost in tu se potem zaÄ?ne domiĹĄljija, ki pa velikokrat potvori estetsko vrednost erosa v pornografijo.

Zagotovo gre pri literarni zbirki Vstala Valentin in Venera, ki jo je pred kratkim izdalo Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja skupaj s Ĺ entjurskim literarnim druĹĄtvom za erotiko, za estetsko, literarno obliko zapisa seksualnosti. Zbirko sestavlja trinajst avtorjev, likovno je opremljena z vinjetami in naslovnico iz Zgodovinskega arhiva Celje, spremni besedi pa sta zapisala AleĹĄa Jelenko in dr. Zoran Pevec. Slednji je zapisal: "V celoti gledano so zgodbe veÄ?inoma miselno primerno urejene in zadostujejo pogoju, da naj bi delovale erotiÄ?no, obenem pa so tudi umetniĹĄko tako napisane, da jih bo morebitni bralec z zanimanjem prebral od zaÄ?etka do konca.

Projekt je nastal v sodelovanju dveh druĹĄtev, ki sta se erotike lotila Ĺže drugiÄ? /Valentin in Venera 2005/ in ob podpori JSKD RS, ZKD Ĺ aleĹĄke doline in Mestne obÄ?ine Velenje ter ObÄ?ine Ĺ entjur. Uredila jo je Tatjana Vidmar, v uredniĹĄkem odboru je bil tudi DuĹĄan Pirc.

Predstavitev zbirke je bila v petek, 26 novembra, v Max clubu, z odliÄ?no interpretacijo pa je zapisana besedila posluĹĄalcem pribliĹžal Luka Ĺ˝erjav ob klavirskem preigravanju Roka Rednaka. Za nakup se lahko obrnete na Zvezo kulturnih druĹĄtev na Titovem trgu (Tatjana). đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

UĹživali v Zvezdnem prahu muzikalov Velenje, 2. decembra – Festivala Velenje, ZKĹ T Ĺ˝alec in HiĹĄe kulture Celje sodelujejo Ĺže pravljiÄ?nih sedem let. Kot regionalna kulturna naveza Triangel so pripravili ĹĄtevilne skupne kulturne dogodke, z najnovejĹĄim pa so polepĹĄali tudi prazniÄ?ni Ä?as ljubiteljem muzikalov v Ĺ˝alcu in Velenju.

Na Trianglovem prazniÄ?nem veÄ?eru so obiskovalci v soboto zveÄ?er v velenjskem kulturnem domu prisluhnili znanim uspeĹĄnicam iz nepozabnih muzikalov, ki so v zadnjih letih nastali v regiji. Pa ne le to, tudi odpeli so jih isti pevci in pevke, ki so nastopali v njih. Danes so nekaj let starejĹĄi, njihovi glasovi pa so ĹĄe lepĹĄi. Ob spremljavi orkestra, v katerem so bili Luka Vinko, Ĺ˝iga VeĹĄligaj, Gregor

Horvat, Leon FirtĹĄ in Simon DvorĹĄak, so zapeli Manca Dremel, Jasmina Kompan, Klemen Orter, SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, Tanja Ravljen, BoĹĄtjan KoroĹĄec in Luka Markus Ĺ tajer. Da je dogajanje na odru dobilo novo zgodbo, je poskrbel povezovalec Luka Mercen, ki je iskal prav to – zgodbo. Songi iz muzikalov ÄŒarovnik iz Oza, Aladin in Lepotica in zver so bili dokaz veÄ?, da v vseh treh mestih, ki sodelujejo v Trianglu, umetnost razumejo kot priloĹžnost, sodelovanje kot potencial, predanost pa kot prednost.

Po prazniÄ?nem koncertu so se mnogi odzvali vabilu na prazniÄ?no Ä?ajanko v Galerijo Velenje, kjer so se druĹžili v lepo okraĹĄenem atriju. đ&#x;”˛

bĹĄ

Songi iz znanih muzikalov so bili isti, izvajalci tudi, a v iskanju nove zgodbe so dobili nov pomen. In novo prazniÄ?no zgodbo.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Kjer je dobrota, je ljubezen Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje v prazniÄ?ni december vstopilo z novo predstavo Princeska na zrnu graha Velenje, 2. decembra – V soboto dopoldne je bila v mali dvorani kulturnega doma Velenje premierno uprizorjena predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Princeska na zrnu graha.

Priredba zgodbe je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena, ki so mu kritiki oÄ?itali, da zgodba, ki temelji na telesni obÄ?utljivosti, ni dobra. A otroci so jo dobro sprejeli, radi jo imajo ĹĄe danes. Zato se je vodja velenjskega Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Alice ÄŒop tudi odloÄ?ila, da zgodbo priredi.

Pri tem si je zaĹželela, da zaĹživi kot v Ä?asih potujoÄ?ih gledaliĹĄÄ?, zato je dolgo iskala star kovÄ?ek, ki je tudi glavni scenski element.

KovÄ?ek je iz leta 1910, za potrebe predstave pa so ga v druĹžini ÄŒop le malce polepĹĄali in priredili za odrsko postavitev. ÂťPredstava pripoveduje o tem, da je vredno Ä?akati na tisto, kar

Princeska na zrnu graha je zabavna in pouÄ?na predstava hkrati.

Mladi gledalci so jo lepo sprejeli.

si moÄ?no in srÄ?no Ĺželimo, in ne pristajati na manj. In da je vredno iskati tudi partnerja, ki bo tvoja sorodna duĹĄa. Otrokom sporoÄ?a tudi, da tam, kjer je dobrota, je tudi ljubezen,ÂŤ nam je povedala scenaristka in reĹžiser-

ka Alice ÄŒop. Predstavo ustvarijo trije igralci; prekaljena Vanja KretiÄ? in mlada, a Ĺže izkuĹĄena Noemi ÄŒop in Borut Ring, ki sta se Lutkovnemu gledaliĹĄÄ?u pridruĹžila lansko leto. In kakĹĄna je vsebina? Esmeralda, lastnica

potujoÄ?e komedijantske skupine, ima polne roke dela s ĹĄolanjem novih pomoÄ?nikov – Antonija in Serafine. Hoja po vrvi in Ĺžongliranje sta v njuni izvedbi popolna polomija, premetov in salt ĹĄe nista vadila in usvojila ...

Ko ne ve veÄ?, kaj naj z njima, ji povesta, da znata igrati z lutkami. Menda sta pripravila in vadila predstavo ÂťPrinceska na zrnu grahaÂŤ. Od tu dalje gledalci spoznajo zgodbo o princu, ki potuje iz kraljestva v kraljestvo, saj mora poiskati pravo nevesto.

In – da, seveda jo najde. Da je predstava zaĹživela, so pomagali tudi Kajetan ÄŒop in drugi Ä?lani druĹžine ÄŒop, Noemi se podpisuje tudi pod kostumografijo. Sceno za kraljestva, po katerih potuje princ, je pomagala ustvariti Andreja Zelenik, luÄ?i je oblikoval Davorin Ĺ torgelj, glasbo melodij ljudskih pesmi, izvedenih na starinskih lajnah, pa je za predstavo posnel in montiral Mitja Ĺ vener.

Po predstavi je Festival Velenje, pod okriljem katerega deluje Lutkovno gledaliĹĄÄ?e, v preddverju male dvorane pripravil ĹĄe zabavno druĹženje otrok z lutkami. Skupaj so iskali tudi grahova zrna. đ&#x;”˛

7. decembra 2017

PrazniÄ?na kamra Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Prvega decembra je bila v prostorih Velenjskega gradu zopet odprta PrazniÄ?na kamra. Ĺ˝e od lanskega leta, ko je v mesecu decembru na gradu prviÄ? zaĹživela ta ljubka Ä?ajnica, kavarnica, galerija, ustvarjalnica, bukvarna in ĹĄe mnogo veÄ? – sem se vanjo dobesedno zaljubila. Torej so tokratne vrstice namenjene temu Ä?udovitemu kotiÄ?ku, ki za en mesec na Velenjski grad prinese nekaj Ä?isto posebnega, predvsem pa nam vsem da priloĹžnost doĹživeti ta prostor na bolj domaÄ? in intimen naÄ?in.

bĹĄ

Velenjski grad odet v prazniÄ?no podobo Decembra bo prazniÄ?ni utrip v muzeju res bogat – Razstavo jaslic bodo odprli 16. decembra, postavljena bo v grajski kapeli Bojana Ĺ pegel

Velenje, 1. decembra – Na Velenjskem gradu so v petek popoldne odprli PrazniÄ?no kamro. V njej se bo vse do 30. decembra res ÂťdogajaloÂŤ, kar so v Muzeju Velenje dokazali Ĺže z dogodki ob koncu prvega decembrskega tedna. Ob izteku za Muzej jubilejnega leta so v sodelovanju z mlado ustvarjalko Katarino Aman pripravili in predstavili ĹĄe eno serijo spominkov in drobnih darilc. Njihov motiv je velenjska kulturna dediĹĄÄ?ina, ĹĄest izbranih motivov pa so odtisnili na beleĹžke, magnetke, skodelice in platnene vreÄ?ke. IstoÄ?asno so v kamri odprli razstavo njenih grafik V srce vrezano Velenje.

V nedeljo so zaÄ?eli tudi sklop prireditev Babica pripoveduje in prepevanja na gradu, v torek pa so prazniÄ?no podobo Velenjskega gradu ĹĄe nadgradili. Odprli so razstavo prazniÄ?nih voĹĄÄ?ilnic, otroci vrtcev in ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline pa so okrasili smreÄ?ice ob poti na grad.

Likovna pedagoginja Katarina Aman je VelenjÄ?anka, ki se v prazniÄ?ni kamri predstavlja s svojo prvo samostojno razstavo.

Ob odprtju razstave nam je povedala: ÂťMoje grafike prikazujejo tako kulturne kot zgodovinske znamenitosti, pa tudi osebnosti,

Prvi dogodek v PrazniÄ?ni kamri, odprtje razstave mlade ustvarjalke Katarine Aman V srce vrezano Velenje, je bil lep uvod v Ä?aroben prazniÄ?ni Ä?as na Velenjskem gradu. Vrstili se bodo vse do konca leta.

ki so zaznamovale Velenje in so zato v mestu dobili kipe. Meni osebno so blizu, verjamem, da tudi vsem drugim, ki imamo to mesto radi. Upam, da bodo ob ogledu razstave obudili tudi spomine na odraĹĄÄ?anje in Ĺživljenje v njem, saj sem upodobila tudi vse osnovne ĹĄole in ĹĄe marsikaj. Na gradu so na ogled samo linorezi.

Sicer pa ustvarjam tudi akvarele in 3 D voĹĄÄ?ilnice,ÂŤ nam je ĹĄe zaupala, preden sta skupaj z direktorico muzeja Mojco Ĺ˝evart predstavili nove muzejske spo-

minke in razstavo. Ob tem smo izvedeli, da bodo v Muzeju ĹĄe naprej pripravljali nove spominke, vse v sodelovanju z mladimi ustvarjalci. ÂťPrav je, da Muzej in Velenje kot mesto imata spominke, ki temeljijo na zgodovini in vsebini, pa tudi bogati kulturni dediĹĄÄ?ini. S tem se sodobno predstavimo tudi drugim,ÂŤ je ob tem dodala direktorica.

V PrazniÄ?ni kamri, ki je za obiskovalce odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, bo tudi ta konec tedna vrsta druĹžabnih

Jaslice letos v grajski kapeli

Tudi letos bodo na Velenjskem gradu postavili razstavo jaslic. Odprli jih bodo 16. decembra ob 17. uri, in to v grajski kapeli, ki je za muzej ena od pridobitev letoĹĄnjega leta. ÂťAprila smo jo prenovili in ponovno predali bogosluĹžnemu namenu, v njej se je zvrstilo kar nekaj maĹĄ, porok in krstov. Ljudje so jo dobro sprejeli, zato smo se odloÄ?ili, da maĹĄo pripravimo tudi ob odprtju jaslic.

Te je tokrat ustvarila druĹžina naĹĄega sodelavca Simona Ĺ pitala. Dopolnjevali pa jih bomo z izdelki, ki jih bodo na prazniÄ?nih delavnicah izdelali naĹĄi mladi muzealci,ÂŤ pravi direktorica Muzeja. dogodkov. Jutri ob ob 18. uri vabijo na glasbeno popotovanje v svet prednikov ob skodelici Ä?aja.

Na Poklonu prednikom se bosta predstavila Guillermo Escalante in Alja Krofl. V soboto se bodo ob 17. uri v glasbenem programu predstavili mladi muzealci, uÄ?enci glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. V nedeljo ob 10. uri pa bodo v kamri otroci prisluhnili babici Mariji Boruta, ki bo pripovedovala dolinsko bajko in pravljico, Alja Krofl pa bo pripravila ĹĄe druĹžinsko delavnico. đ&#x;”˛

Velenjski gledaliĹĄÄ?niki vabijo na ÂťTramvaj poĹželenjeÂŤ Velenje, 8. decembra – Jutri ob 19.30 bodo Ä?lani Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje v razprodani mali dvorani velenjskega kulturnega doma predpremierno predstavili predstavo ÂťTramvaj PoĹželenjeÂŤ. Premiera, s katero gledaliĹĄÄ?e zaÄ?enja sezono 2017/2018, pa bo v sredo, 13. decembra, ob 19.30, prav tako v mali dvorani doma kulture. Tudi tokrat so k sodelovanju povabili reĹžiserja Dejana

Spasića, s katerim so ustvarili Ĺže lansko predstavo UÄ?inek kobilice. SporoÄ?ilo predstave je, da je narava pametnejĹĄa od nas, Ĺživljenje je veÄ?je od nas, naĹĄi nagoni pa so moÄ?nejĹĄi od nas. V predstavi igrajo: Petra Hribernik, Zoja LeĹĄnik, Nejc Ĺ korjanc, Matej Mraz, Vanja Blagus, Miha Ĺ ilc, Ante KovaÄ?eviÄ?, Ana Vita Leban, Karli ÄŒretnik, Ana Rotovnik in Zdravko ÄŒas.

đ&#x;”˛

bĹĄ

Nekaj pomembnih podatkov. PrazniÄ?na kamra deluje v prostoru, namenjenem obÄ?asnim razstavam – ob vstopu na grajski atrij zavijete skozi prva vrata desno v polkletne prostore. V sodelovanju z Muzejem Velenje za kamro skrbi velenjsko DruĹĄtvo Venera.

Dogajanju v kamri lahko sledite na Facebookovi strani Muzeja Velenje in same kamre. Odprta je od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vse do 30. decembra letos. V celoti opremljena s predmeti iz muzejskih depojev, nudi obiskovalcem tople in hladne napitke, domaÄ?e pecivo, kakĹĄno knjiĹžico ali revijo za prelistat, raznorazne stare in zanimive predmete polne polic, predvsem pa vzduĹĄje, ki ga nikjer v Velenju in ĹĄe malo ĹĄirĹĄe zagotovo ne boste naĹĄli.

To je tudi mene Ĺže lani tako prevzelo, da sem zaÄ?ela razmiĹĄljati o razlogih za to. PriĹĄla sem do ugotovitve, da se je me tako dotaknilo, ker v mojem velenjskem vsakdanu takĹĄni prostori enostavno manjkajo. Navajena sem jih bila iz svoje rodne Vilne, kjer je ogromno kletnih prostorov starega mestnega jedra, zgrajenih v podobnem obdobju kot ta na naĹĄem gradu, spremenjenih v kavarne, galerije in druge javnosti odprte prostore. Kjer ljudje pod srednjeveĹĄkimi oboki in v intimi niĹžjih kletnih stropov lahko na tak domaÄ?i naÄ?in doĹživljajo zgodovinske prostore. Sploh ta ÂťokroglaÂŤ linija obokov na Ä?loveka oÄ?itno res deluje zelo harmoniÄ?no.

Pa vsa stoletja, ki se skrivajo v njenih zidovih. Se niti ne zavedamo, kako blagodejno to deluje na nas. Da ne govorim o tem, kako Ä?isto drugaÄ?e zveni, recimo, glasba v njih. NekoÄ? sem celo imela idejo pisati diplomsko nalogo iz te povezave – vpliva zgodovinskega prostora na izvajanje in doĹživljanje glasbe. Me je pa takratni profesor na zgodovini ÂťprizemljilÂŤ, da je takĹĄen objekt raziskave preveÄ? umetniĹĄko-psiholoĹĄko-antropoloĹĄko ÂťodĹĄtekanÂŤ in me je napotil na bolj ÂťresnoÂŤ temo. Tudi kasneje me je zgodovina bolj zanimala v smislu njene aktualnosti danes, v smislu dediĹĄÄ?ine, ki jo na neskonÄ?no naÄ?inov lahko doĹživljamo. In PrazniÄ?na kamra je ravno to – eden izmed naÄ?inov, da se nas naĹĄa dediĹĄÄ?ina dotakne. Ker ponuja tako preproste vsakdanje stvari, se poÄ?utimo kot doma in ta obÄ?utek domaÄ?nosti nas poveĹže, nas mami, da se zopet vrnemo nazaj. Ko sem lani s svojimi dekleti obiskovala nedeljske otroĹĄke pravljice in ustvarjalnice Mladih muzealcev v kamri, sem jih le steĹžka spravila domov. Kar tam bi ostale. Brskale bi po policah, srkale Ä?aj, se pogovarjale, preprosto bile bi tam ‌ Po drugi strani s tako ponudbo muzej kot ustanova pridobi neverjetno veliko. V Muzeju Velenje pravijo, da na ĹĄiroko odpirajo vrata nam vsem. ToÄ?no o tem najprej pomislim ob tem decembrskem dogajanju na gradu. Sploh dandanes, ko so na sploĹĄno muzeji postali veliko veÄ? kot samo shramba starih predmetov in prostor, kjer jih lahko vidimo. Poleg drugih samoumevnih strokovnih veĹĄÄ?in je komunikacija postala izredno pomembna v delu muzealcev. Da najdeĹĄ stik z obiskovalci, tako nakljuÄ?nimi gosti kot tudi prebivalci tega kraja, ki lahko tvoje delo tudi sooblikujejo. Predvsem pa, da s svojim delom nisi sam sebi namen. Kot je eden od mojih profesorjev na zgodovini v Vilni zmeraj dejal: ÂťNe potrebujemo diplomskih nalog za v predal. DokaĹži, da bi bila lahko tvoja tema zanimiva za mojo babico ali za predsednika drĹžave in ti bom dal zeleno luÄ?ÂŤ. Seveda, malenkost pretirano, ampak vpraĹĄanje ÂťzakajÂŤ pri tem, kar poÄ?nemo, je zelo pomembno.

Torej, PrazniÄ?na kamra. ÄŒudovito bi bilo, da bi trajala dlje, a je vÄ?asih morda tudi Ä?isto prav, da nekaj pogreĹĄaĹĄ, toliko bolj si vesel, ko se ti zopet ponudi priloĹžnost to doĹživeti. Izkoristite jo, đ&#x;”˛ dokler traja.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

7. decembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

JoĹžica – ĹĄe vedno natanÄ?na, predvsem pa aktivna Za naĹĄo nekdanjo raÄ?unovodkinjo JoĹžico VreÄ?ar iz Velenja njeni nekdanji sodelavci radi reÄ?emo, da leta odĹĄteva, ne priĹĄteva. Mladostna, vitalna, skrbna, natanÄ?na so lastnosti, ki jih ji lahko pripiĹĄemo ĹĄe danes, Ä?eprav jih ĹĄteje dobrih 80.

Vsaj enkrat na leto nas obiĹĄÄ?e in nas preseneti s kakĹĄno sladico. Tudi prejĹĄnji teden nas je razvajala s ťtrudlomÂŤ, ki nam je ĹĄe kako teknil. Veseli smo bili njenega obiska, ĹĄe bolj pa tistega, kar nam je povedala. NamreÄ?, da je zelo aktivna. Kaj je dolgÄ?as, ne ve. Ĺ e vedno se namreÄ? podaja na manj zahtevne pohodne ture po slovenskih hribih in dolinah, je tudi dokaj zvesta uporabnica poti okoli Velenjskega jezera in je – Ä?esto ugotavlja – med najstarejĹĄimi v skupini, s katero deli trenutke tovrstne rekreacije. Zadnje Ä?ase pa precej pozornosti namenja kroĹžku v okviru Univerze ta tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, ki "raziskuje" Slovenijo. Zelo ji je vĹĄeÄ? in si ne bi mogla misliti,

1. NUĹ A DERENDA – Naj mi deĹž napolni dlan 2. NINA PUĹ LAR – Lepa si 3. BQL IN NIKA ZORJAN – Ni predaje, ni umika Naj mi deĹž napolni dlan je nova skladba NuĹĄe Derenda, s katero je presenetila svoje oboĹževalce. Pesem, ki govori o trnovi poti, je plod sodelovanja z Majem VlaĹĄiÄ?em, sinom MatjaĹža VlaĹĄiÄ?a, s katerim je NuĹĄa pogosto sodelovala v svoji karieri. Sicer pa bo leto 2018 bo vsekakor posebno za NuĹĄo Derenda, saj obeleĹžuje 20. obletnico samostojne glasbene poti. Za tam namen energiÄ?na vokalistka pripravlja velik glasbeni podvig, kar 20 koncertov za 20 let.

NaĹĄa nekdanja sodelavka JoĹžica VreÄ?ar nas je tudi tokrat razvajala s sladico.

da vse to obstaja, Ä?e lepot ne bi videla na izletih. ÂťZdravstvene teĹžave puĹĄÄ?am ob strani in vse bolj sem prepriÄ?ana, da manj ko Ä?lovek obiskuje zdravnika, bolj je zdrav.ÂŤ In Ä?e k temu dodamo,

da ji tudi zapleteno raÄ?unovodstvo ĹĄe vedno ni tuje, potem se vidi, da ima Ä?asa res premalo in da je grÄ?a kot malo takih.

Prostega Ä?asa ji tako ostane le za vzorec, zato je njen trud za

pripravo sladkega greha, ki nam ga je prinesla, vreden toliko, kot ga cenimo njeni nekdanji sodelavci. JoĹžica, dobrodoĹĄla, tudi brez sladkega greha. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Seleni Gomez nagrada revije Billboard Selena Gomez je prejemnica nagrade revije Billboard, ki jo podeljujejo umetnici, ki je najbolj oblikovala in navdihnila glasbeno industrijo s svojim uspehom, vodstvom in inovacijami. Nagrado ji je predala najboljĹĄa prijateljica, igralka Francia Raisa, ki je Seleni poleti reĹĄila Ĺživljenje, ko ji je darovala ledvico. 25-letnici

tokrat nominiran v osmih kategorijah. Eno manj je zbral Kendrick Lamar, na tretjem mestu pa je Bruno Mars, ki je zbral ĹĄest nominacij. Najbolj nominirana Ĺženska je SZA, ki je prejela pet nominacij. PoraĹženec grammyjev je Ed Sheeran. Glasbenik, ki je s svojim tretjim albumom Divide podrl ĹĄtevilne rekorde, ne kandidira niti za album leta. Prejel je le dve nominaciji. Letos so na nominacijo upali tudi Ä?lani Perpetuum Jazzile, ki pa niso bili uspeĹĄni in so ostali brez nominacije.

ne Pop Design, katere frontman je bil do leta 1995. Od leta 1996 je nadaljeval solistiÄ?no kariero, v kateri je izdal ĹĄe pet albumov.

Leta 1998 je v Angliji zastopal slovenske barve na izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Naj bogovi sliĹĄijo.

NajveÄ? nominacij za grammyje Jay-Z Znani so nominiranci jubilejne 60. podelitve nagrad grammy.

NajveÄ? nominacij ima Jay-Z, ki je prejel Ĺže 21 grammyjev in je

Prijavljeni so bili v kategorijah za skladbo leta, najboljĹĄi aranĹžma a cappella in najboljĹĄo zborovsko izvedbo. Zmagovalce 60. podelitve najprestiĹžnejĹĄih glasbenih priznanj bodo razglasili 28. januarja v newyorĹĄki dvorani Madison Square Garden. Kipce bodo podelili v 84 kategorijah.

Minilo je pol leta, odkar je Nina PuĹĄlar izdala svoj zadnji singel. Tokrat je presenetila z novo pesmijo, ki jo je posvetila izkljuÄ?no Ĺženskam, obenem pa je izĹĄel tudi videospot zanjo. ''Lepa si" je pesem, ki naslavlja Ĺženske. Ĺ˝ensko lepoto, moÄ? in energi-

Vili Resnik se vraÄ?a Vili Resnik se pozimi vraÄ?a na radijske valove z novo balado Edina si. Skladba poje o ljubezni, ki lahko prinese sonce tudi v najtemnejĹĄe zimske dni. Skladbo je napisal Vilijev prijatelj Roman Vukina in Vili pravi, da je priĹĄla ravno ob pravem Ä?asu. V prazniÄ?nem decembru Vili Resnik naÄ?rtuje koncerte in nastope po vsej Sloveniji, na njih pa bo s svojimi najveÄ?jimi uspeĹĄnicami ogrel srca obiskovalcev. ''Pojem, kar Ä?utim,'' pravi Vili, ki je v dolgoletni glasbeni karieri posnel nekaj najveÄ?jih uspeĹĄnic skupi-

bi vkljuÄ?eval drugaÄ?nost in Ĺženske, ki so posebne na razliÄ?ne naÄ?ine. Nina je nastopajoÄ?e za videospot poiskala preko spletnih druĹžbenih omreĹžij in odziv je bil odliÄ?en. Vsaka od njih ima svojo zgodbo, svoje posebnosti, in ker so bile vse tako zelo posebne, jih je bilo najteĹžje izbrati samo nekaj, ki so nastopile skupaj z Nino.

Po muzikalu Mamma mia! prihaja Briljantina

Nina posvetila pesem Ĺženskam so namreÄ? pred dvema letoma diagnosticirali kroniÄ?no avtoimunsko bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene koĹžo, sklepe, krvne celice in tudi notranje organe – najpogosteje ledvice, pljuÄ?a in srce. Poleg Gomezove so po izboru revije Billboard leto 2017 glasbeno industrijo najbolj zaznamovale ĹĄe Camila Cabello, pevka, ki je zaslovela s skladbo Havana, r'n'b zvezdnica Mary J. Blige, pop pevka Kelly Clarkson, kantavtorica Kehlani, sestra BeyoncĂŠ Solange, mlado odkritje zadnjih dveh let Grace VanderWaal in direktorica zaloĹžbe Atlantic Records Julie Greenwald. Nagrado podeljujejo le Ĺženskam.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

jo. Ne samo tisto, kar je vidno od zunaj, ampak predvsem tisto znotraj, pod zunanjostjo. Ĺ˝e dolgo sem Ĺželela ustvariti posebno pesem, jo posvetiti Ĺženskam in z Lepa si mi je konÄ?no uspelo,'' je ob izidu videospota povedala Nina PuĹĄlar. Pogovor ob kavi z modno oblikovalko Nino Ĺ uĹĄnjara je rodil idejo o videospotu, ki

Po muzikalu Mamma mia!, katerega premiera je bila v KriĹžankah leta 2015, se kmalu lahko nadejamo novega podobnega projekta. Junija 2018 bo namreÄ? v KriĹžankah premiera novega licenÄ?nega muzikala Briljantina.

Ekipa, ki bo postavila na oder Briljantino, se s projektom ukvarja Ĺže veÄ? kot leto dni. V osnovi gre za enako ekipo kot pri muzikalu Mamma mia!. V kreativni ekipi muzikala Briljantina bodo sodelovali prevajalec pesmi TomaĹž Domicelj, prevajalec besedila BoĹĄtjan Gorenc – PiĹžama, glasbeni vodja Patrik Greblo, reĹžiser Jug Radivojević, ki je reĹžiral tudi slovensko in srbsko razliÄ?ico muzikala Mamma Mia!, in scenograf Aleksandar Denić – Sale. Briljantina je bila premierno uprizorjena leta 1971, zgodba o zlati dobi rokenrola, ki se dogaja konec petdesetih let, zgodba o mladih ljudeh, ljubezni, odraĹĄÄ?anju in dozorevanju, pa je veÄ?na tema in razlog za uspeh predstave tudi 45 let po premieri. Muzikal Briljantina je bil z velikim uspehom uprizorjen v gledaliĹĄÄ?ih po vsem svetu, k uspehu muzikala pa je pripomogel tudi film iz leta 1978, v katerem sta nastopila John Travolta in Olivia Newton John. PriÄ?akovati je, da bo Briljantina nova uspeĹĄnica, ki bo primerljiva z uspehom muzikala Mamma mia!.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje Igor in Zlati zvoki – Ko bo boĹžiÄ? spet Fantje z vseh vetrov – Padajo sneĹženke bele Ognjeni muzikanti – Kaj naj ti kupim za boĹžiÄ?

Ansambel Naveza – Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i Ansambel Nebo – Rad bi praznoval s teboj Ansambel PikaSi – BoĹžiÄ?ni veÄ?er Ansambel Zupan – Trije dobri moĹžje Fantje izpod Lisce – Padal bo sneg Mama Manka in Novi spomini – Sneg je

www.radiovelenje.com

SCORPIONS Koncert nemĹĄke rock skupine Scorpions, ki je bil napovedan za torek, 5. decembra, v ljubljanski dvorani StoĹžice, je prestavljen. Ĺ˝e kupljene vstopnice ostanejo veljavne za nov datum, ki bo objavljen naknadno, so sporoÄ?ili organizatorji.

ANDREJ IKICA Andrej Ikica se po pesmi Superzvezda predstavlja z novo pesmijo Narobe dan.

Glasbo in besedilo za pesem je Andrej napisal sam, pri aranĹžmaju in produkciji pa mu je pomagal Martin Ĺ tibernik. Pesem je dobila tudi videospot, ki so ga posneli na razliÄ?nih lokacijah v Italiji.

LETEÄŒI POTEPUHI Skupina LeteÄ?i potepuhi po singlu IĹĄÄ?eĹĄ, da ne najdeĹĄ, s katerim so se vrnili na glasbene odre, predstavlja drugi singel s teĹžko priÄ?akovanega novega albuma. Naslov nove

skladbe je Ni ĹĄe prepozno in je prva, s katero se skupina predstavlja z novim pevcem AljoĹĄo Kunilom. Izid novega albuma naÄ?rtujejo za zaÄ?etek leta 2018.

TJAĹ A IN UROĹ TjaĹĄa Hrovat in UroĹĄ Steklasa sta marca predstavila njuno prvo pesem BoĹĄ znal naprej me ljubiti, ki je bila odliÄ?no sprejeta. Tokrat se predstavljata z novo ljubezensko zgodbo S teboj bi se postaral.

Avtor glasbe in besedila je Ĺ tefan ÄŒamić, bolj poznan kot Steffanio, Ä?lan in avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic nekdanje skupine Game Over.

MARK ZEBRA Mark Zebra je novo ime na glasbeni sceni. Maja se je predstavil s skladbo Dva kozarca vina, zdaj pa predstavlja pesem z naslovom Te quiero. Besedilo za pesem v pop in latino ritmih je napisal avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic Rok LunaÄ?ek, aranĹžer je Peter OĹĄlaj, pesem pa je uglasbil Ĺ˝iga Gjuro.

Naš ­čas, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je bil ob obisku Šoštanja zelo dobro razpoložen. Na bazarju se je ustavil pred vsako stojnico, se pomenkoval in si vzel čas tudi za selfije. Žal pa ni imel časa, da bi za Radio Velenje in Naš čas, čeprav je bilo obljubljeno, odgovoril tudi na kakšno vprašanje, povezano s perečimi temami tega okolja. Menda bo drugič … tako je rekel tudi prvič, ko se je v Velenju srečal z gasilci. Kaj pa, če bodo tudi volivci prihodnje leto rekli tako? Da bodo drugič …?

Vroče – hladno

Če bo zapadlo dovolj snega, Slovenija sicer ne bo več tako zelena, bo pa sneg prekril veliko nesnage, ki je je v naši čisti deželi še vedno veliko.

Spet nekaj …

Letošnja božično-novoletna prireditev v Mozirskem gaju je še enkrat večja kot lanska. Kot je pri nas običajno, nekatere vseeno nekaj moti: da Božično bajko Slovenije »pišejo« Hrvati.

⏫

Ja, pa kam so šla ta leta, po maturi tja v štirideseta šteta … so se čudili trije sošolci iz razreda 4. TE elektro šibki tok, ko so si ga oni dan točili, na srečo še vsi zdravi, čili. Marko Mraz, Tone Brodnik in Miran Martinc (od leve) so se spominjali srednješolskih 'for in kurcšlusov', ki so jih zganjali tiste čase. Večer je bil kar prekratek za dooooolgih 40!

ZANIMIVOSTI

skupinami, najboljši aranžma a cappella in najboljšo zborovsko izvedbo. V končni izbor jim ni uspelo priti, a v zboru ob novici niso bili pretirano razočarani in tudi ne presenečeni. »Čeprav se nismo uvrstili v naslednji krog, smo izjemno veseli, hvaležni in počaščeni. Kot prvi slovenski glasbeni ustvarjalci smo izpolnili visoke pogoje za prijavo in dobili priložnost, da naše dolgoletno delo slišijo tudi svetovno priznani glasbeni ustvarjalci,« so sporočili iz Perpetuum Jazzile.

» Levo & desno «

Sneg

Del tistih, ki skrbijo za to, da bo veseli december v Šoštanju potekal, kot se spodobi: Janja Burkelc, Urška Kurnik, Boris Goličnik in Roman Kramer. Če se dan po jutru pozna, bo teklo kot namazano. Začelo se je sicer malo manj, za kakšno uro so zaradi težav z elektriko v soboto premaknili prižig luči, a so s tem simbolno nakazali tudi, da so odpravili kratek stik, ki je pri pripravi decembrskih dogodkov med Krajevno skupnostjo in Občino nastal lani.

V ZDA so objavili nominirance za glasbene nagrade grammy, med katerimi ni Slovencev. To sicer ni nič novega, saj jih med njimi še nikoli ni bilo, je pa res, da se do letos tudi nihče od slovenskih glasbenikov ni potegoval zanje. Led je prebila vokalna zasedba Perpetuum Jazzile.

Z albumom Both Sides so se za nominacije potegovali v štirih kategorijah, in sicer za skladbo leta, najboljšo izvedbo med pop

frkanje Nesrečni blok 6 še vedno »pregreva« mnoge Slovence. Šalečane pa pušča na hladnem.

⏬

Perpetuum Jazzile ostal brez nominacije za grammya

7. decembra 2017

V New Yorku se spet lahko pleše v barih in restavracijah Si lahko predstavljate, da se v mestu, kot je New York, doslej ni smelo plesati v barih in restavracijah? Vsaj uradno je bila prepoved dejansko uzakonjena – leta 1926 je v ZDA veljala prepoved točenja in uživanja alkoholnih pijač oziroma tako imenovana prohibicija, katere praktična posledica je bila velika rast organiziranega kriminala. Takrat je župan Rudy Giuliani podpisal zakon, ki uzakonja prepoved plesanja v barih in restavracijah. Z zakonom so hoteli

beli oblastniki mesta v povezavi z mafijskimi organizacijami zatreti lastnike lokalov v temnopoltem Harlemu, kasneje pa so ga izkoriščali za zatiranje homoseksualnih klubov in lokalov pripadnikov latinskoameriške skupnosti. Po zakonu namreč nihče ni smel zaplesati v nobenem lokalu, ki ni imel posebnega dovoljenja, tega pa je bilo skoraj nemogoče dobiti brez ustreznih zvez in podkupnin. Lani je na primer imelo takšno dovoljenje le 100 od skupaj 22 tisoč barov, klubov in restavracij v me-

Stalnost Dobili smo torej stalni datum lokalnih volitev. Mnogi pri nas pa si ne želijo toliko stalnih poslancev.

Svetleči sklepi V mnogih krajih so sklenili, da bodo denar, ki bi ga namenili za praznične ognjemete, podarili v humanitarne namene. Tudi take odločitve se svetlikajo kot ognjemet.

Razdvajanje stu. Po skoraj sto letih pa so minuli mesec mestni svetniki New Yorka vendarle ugotovili, da je zakon že zdavnaj zastarel, in ga pospravili na smetišče zgodovine.

Nova generacija oblačil Na inštitutu za bioinženiring Wyss, ki je del ameriške univerze Harvard, so si zadali nalogo najti alternativo najpogostejšim materialom, ki se danes uporablja v industriji merilnikov športnih aktivnosti – gumijastim zapestnicam, plastičnim in kovinskim sponkam s senzorji ter pametnim telefo-

nom, ki jih rekreativci pogosto nosijo v žepih. Znanstveniki so si zamislili iznajdbo materiala, ki bi uporabniku pri beleženju športnih aktivnosti lahko ponudil še bolj natančne rezultate, obenem pa bi ga manj oviral pri gibanju.

Nastalo je blago, ki je pravzaprav en sam senzor. Inova-

tivno tehnologijo sestavljata dve plasti električno prevodnega blaga, med katerima je tanka plast silicija. Celotna zadeva je zaradi svoje konstrukcije tako imenovani kapacitativni senzor, kar pomeni, da se odziva na vse električne dražljaje, ki potujejo skozi blago.

Dražljaji nastajajo takrat, ko se posameznik, ki nosi oblačilo iz takšnega blaga, premika.

Kradel televizorje, da bi plačal krajo televizorjev Indijska policija je pred kratkim pridržala moškega Vasudeva Naniaha, ki ga sumijo, da je v štirih mesecih iz hotelov ukradel 120 televizijskih sprejemnikov.

Njegov načrt je bil vedno enak: v cenejšem hotelu si je rezerviral sobo, s seboj vzel večjo torbo, vanjo skril televizor iz sobe in zjutraj preprosto odšel. Uslužbenci niso sumili, da bi bil omenjeni gospod lahko tat, saj se je zelo lepo obnašal. Del stroškov nastanitve je poravnal vnaprej, uslužbencem pa dejal, da bo ostal več dni. Aretirali so ga, ko je skušal prodati enega od ukradenih televizorjev, lastnik trgovine pa je obvestil policijo. Možje v modrem so nato sporočili, da so pri Naniahu našli okoli 20 ukradenih televizorjev, vsega

skupaj pa naj bi jih v preteklih štirih mesecih ukradel 120. Kot je tat pojasnil policiji, jih je kradel, ker je skušal z denarjem od prodaje pokriti stroške odvetnika in kazni, ki jih je dobil za – pretekle obtožbe kraje televizorjev.

Pogosto pri nas nekaj dobi čisto nasproten učinek.

Zaradi integracijske hiše je v Velenju veliko razdvajanja.

Melanijino krilo Bele hiše praznično okrašeno

Slovenski Ta veseli dan kulture razni Slovenci praznujejo na različne načine.

Nekateri se radi odločajo za odkrivanje skrivnosti kulture pitja. Drugi so zadržali »kulturni molk«.

Po naročilu Melanie Trump so v vzhodnem krilu Bele hiše, ki je

v pristojnosti prve dame, minuli teden postavili t. i. drevo družin zlatih zvezd, s katerim počastijo družine padlih vojakov, obiskovalci pa lahko na pripravljene tablice napišejo sporočila svojcem, ki služijo v tujini. Božično drevo za družinsko večerjo so postavili v »sobo porcelana«, okrašene pa so tudi druge sobe in sobane Bele hiše, ki naj bi čez mesec december sprejela 25 tisoč obiskovalcev.

Melania je ob tem sporočila, da se s predsednikom in sinom Barronom zelo veselijo prvega božiča v Beli hiši, ker so praznovanja tradicije zanje zelo pomembne.

Kulturno

Zadnji in prvi Stopili smo v zadnji mesec leta, ki pa že napoveduje začetek novega. Sedanji je nadvse vesel, v drugem bodo ljudje bolj zaskrbljeni. Zaradi veseljačenja v starem bo v novem nekatere bolela glava.

Trije dobri Spet nas bodo obiskali trije dobri možje. Upam, da se bo tudi pri darilih poznalo, kar poudarja vlada, da nam gre letos vendar bolje. Posebno še, če bodo to z božičnicami in 13. plačo potrdili tudi delodajalci.

Sestop Velenjskim rudarjem vzpon ni uspel. Ni se jim uspelo povzpeti na Triglav.

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

7. decembra 2017

Slovenija Ĺže nekaj let nima umetniĹĄkega trga Velenje, 4. decembra – Do konca decembra bo v Galeriji Velenje pregledna razstava Majde Kurnik, prve akademske slikarke iz Velenja. Da so se njena dela iz Beograda vrnila domov, je zasluĹžna Mestna obÄ?ina Velenje, ki je (po sicer zelo ugodni ceni) od dediÄ?ev odkupila veliko njenih del. Ob tem se nam je kar samo ponujalo vpraĹĄanje, kakĹĄen je odnos lokalne skupnosti do akademsko izobraĹženih umetnikov mlajĹĄe generacije, ki jih je v Ĺ aleĹĄki dolini iz leta v leto veÄ?.

Tudi zato, ker tu niso mogli Ĺživeti od svojega umetniĹĄkega dela, so mnogi dolino Ĺže zapustili, a ĹĄe vedno ostajajo povezani z njo.

Prodajo umetniťkih del so tudi zaradi neurejene zakonodaje v veliki meri prevzeli konjski meťetarji – Lokalno okolje umetnikom mlajťe generacije pomaga, kolikor lahko

Sodelovanje mora biti obojestransko

Akademski slikarji, kiparji in vizualni umetniki z lokalno skupnostjo najveÄ? sodelujejo preko Galerije Velenje, zato smo nekaj vpraĹĄanj o tej temi postavili dobri poznavalki del ĹĄaleĹĄkih akademskih umetnikov, kustosinji in likovni kritiÄ?arki mag. Mileni

â?ą

V Galeriji Velenje bodo v prihodnjem letu pripravili tudi razstave lokalnih umetnikov.

Koren BoĹžiÄ?ek. ÂťTo je vpraĹĄanje, s katerim se sreÄ?ujem vsak dan.

Poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, je zame tudi moralna in strokovna obveza. Ĺ˝elim Ä?im bolj praviÄ?no in enakovredno nameniti pozornost tako pokojnim kot ĹĄe ĹživeÄ?im umetnikom. Vendar pa to ni odvisno le od zaposlenih v galeriji. Gre za vpraĹĄanje, ki ga moramo gle-

dati tudi s socioloĹĄkega in politiÄ?nega staliĹĄÄ?a. Po eni strani se kot skupnost Ä?utimo odgovorni, marsikdaj pa ne zmoremo najti reĹĄitev. Zato je pomembno, da je v to vpeto celotno okolje, v katerem Ĺživijo in delajo ustvarjalci.ÂŤ Zatrdila je, da se v galeriji vsa leta trudijo, da umetnike, ki ĹĄele prihajajo iz akademije, Ä?im bolje pospremijo v svet umetnosti. ÂťPripravimo jim prvo samostojno razstavo, Ä?e to Ĺželijo. PoskuĹĄamo jih plasirati tudi v druge slovenske galerije. Svetujemo jim, saj si Ĺželimo, da se Ä?im bolj uveljavijo in razvijajo. Pri tem skoraj v vseh primerih poskuĹĄamo pridobiti tudi naklonjenost MO Velenje, da avtorjem lahko izplaÄ?amo razstavnino in poskuĹĄamo odkupiti vsaj kakĹĄno delo. Zavedamo pa se, da so proraÄ?unska sredstva za to omejena.ÂŤ Umetnikom pomagajo tudi z vkljuÄ?evanjem v skupinske

razstave, ki so jih sploh v preteklosti pripravili res veliko. Ob razstavah se trudijo poskrbeti tudi za Ä?im veÄ?jo medijsko pozornost. ÂťMoram pa poudariti,

da je potrebno obojestransko sodelovanje. Velikokrat imamo manj pozitivne izkuĹĄnje z avtorji. SliĹĄimo, da se v javnosti pritoĹžujejo, da pri nas niso dobili pri-

Na nehvaleĹžno vpraĹĄanje, kdo od ĹĄaleĹĄkih umetnikov mlajĹĄe generacije je uspel doma in v tujini, sogovornica odgovori zelo diplomatsko: ÂťTo, da se naĹĄi umetniki pojavljajo tudi na razstavah v tujini, ĹĄe ne pomeni, da gre za umetniĹĄko ime, ki bo veljalo tudi Ä?ez nekaj Ä?asa. Pri sodobni umetnosti je vedno treba poÄ?akati na revalorizacijo umetniĹĄkih del.ÂŤ Med uspeĹĄnimi pa so vsaj ĹĄtirje, ki niso veÄ? tako mladi (saj so Ĺže v ĹĄtiridesetih letih), ki so po njenem mnenju dobro uspeli.

NaĹĄa sogovornica je tudi sodno zapriseĹžena cenilka umetniĹĄkih del, zato ve, kaj se dogaja na trgu. ÂťV Sloveniji umetniĹĄkega trga Ĺže nekaj let nimamo. Zgodba je brutalna. UmetniĹĄki trg v veÄ?ini kreirajo Âťkonjski meĹĄetarjiÂŤ. Cenilci in izvedenci pogosto opozarjamo na pomanjkljivosti v zakonodaji. UmetniĹĄki trg je prepuĹĄÄ?en zasebnikom. Pravil, ki bi se jih morali vsi drĹžati, pa drĹžava ni postavila.ÂŤ V Galeriji Velenje bodo v prihodnjem letu pripravili tudi razstave lokalnih umetnikov. Ob Ĺživljenjskem jubileju se bosta predstavila Iztok Ĺ majs in Peter Matko. Usmeritev galerije je, da predstavlja prvenstveno lokalne, pa tudi slovenske in tuje avtorje (predvsem) mlajĹĄe generacije.

Danes v galeriji odpirajo umetniĹĄko promenado Milena Koren BoĹžiÄ?ek na odprtju razstave Majde Kurnik. Prva velenjska akademska slikarka je Ĺže "doma", kolikor lahko, pa v Galeriji Velenje pomagajo tudi mljaĹĄim akademsko izobraĹženim umetnikom iz doline.

ÂťSlikarji smo veliki volonterjiÂŤ Za mnenje smo prosili tudi dve akademski slikarki razliÄ?nih generacij. Anja JerÄ?iÄ?

Jakob, ki danes Ĺživi in ustvarja v Ljubljani, je diplomantka ljubljanske likovne akademije. Na isti akademiji je konÄ?ala magistrski ĹĄtudij grafike. Od leta 2000 je kot slikarka aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem likovnem prostoru. Redno se predstavlja na razstavah doma in po svetu. Njena dela so zastopana v ĹĄtevilnih javnih zbirkah. Od lani je kot docentka slikarstva zaposlena na PedagoĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani. Povedala nam je: ÂťV Galeriji Velenje sem samostojno razstavljala pred sedemnajstimi leti; razstava je bila del druge nagrade 10. kolonije diplomantov ALU, ki je bila takrat njihova programska stalnica. Ob tej samostojni razstavi je MO Velenje odkupila eno mojih del. V tistem Ä?asu, po moji diplomi leta 2000, sem aktivno iskala atelje tako v Velenju kot v Ljubljani. Takrat bi se zagotovo razveselila kakĹĄnega razpisa za oddajo prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti na podroÄ?ju kulture. Bila sem tudi del iniciative mladih ustvarjalcev, ki smo svoje potrebe po delovnih prostorih in predvsem vzajemne koristi med nami in MO Velenje precej dobro artikulirali, a smo po predstavitvi ostali brez pravega odgovora. Ĺ aleĹĄka kotlina je premalo prevetrena, kar vsekakor ni stimulativno za mladega umetnika. V veÄ?jem mestu je tudi laĹžje preĹživeti, sploh Ä?e

loĹžnosti, hkrati pa, ko jih sprejmemo v redni program, odpovedujejo razstave. To se je doslej Ĺže veÄ?krat zgodilo, ob tem je tudi naĹĄe razoÄ?aranje veliko, saj je razstavo teĹžko hitro nadomestiti. S tem namreÄ? naredimo tudi krivico naslednjemu razstavljalcu, ki ima manj Ä?asa za pripravo na razstavo.ÂŤ Izpostavi, da od lokalnih umetnikov priÄ?akujejo, da se bodo udeleĹževali razstav, ki jih pripravljajo v galeriji. ÂťV zadnjih desetletjih to ostaja le Ĺželja, saj ne prihajajo pogosto.

Sodobna umetnost potrebuje za vrednotenje Ä?as

delujeĹĄ brez zvez in poznanstev. VeÄ? je priloĹžnostnih preĹživetvenih del, tudi s podroÄ?ja likovne umetnosti. Navsezadnje danes Velenje ne premore samostojnega javnega zavoda iz podroÄ?ja likovnih umetnosti.

Zato sem ostala v Ljubljani. ÄŒe me spraĹĄujete, kaj priÄ?akujem od MO Velenje kot ÂťuspeĹĄnejĹĄa in prepoznavnejĹĄa avtorica, ki izhajam iz VelenjaÂŤ, posebnih priÄ?akovanj nimam, Ä?eprav se ĹĄe vedno prijavim tudi na kakĹĄen razpis. Lansko leto sem na primer imela precej pomembno in obseĹžno razstavo v KoroĹĄki galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in ob tej priliki sem si prizadevala izdati obseĹžnejĹĄi katalog. Prijavila sem se tudi na projektni razpis MO Velenje, ker sem menila, da bi lahko kaj takega bilo tudi v interesu obÄ?ine, pa nisem bila uspeĹĄna. Katalog smo seveda izdali. Tudi slikam ĹĄe vedno. OÄ?itno sem dovolj trpeĹžna, da znam preĹživeti v okoliĹĄÄ?inah in s sredstvi, ki bi za marsikoga bila bizarna.

Slikarji smo veliki volonterji. Razstavnine so minorne glede na naĹĄ vloĹžek. Meceni in naroÄ?niki bi bili zelo dobrodoĹĄli. Jasno je, da bi tudi Majdi Kurnik kakĹĄen odkup veÄ? za Ä?asa njenega Ĺživljenja bolj koristil. A za preĹživetje likovnega umetnika so pogosto kljuÄ?ne ĹĄe njegove druge kompetence, ne zgolj likovne, in pa seveda splet okoliĹĄÄ?in.ÂŤ UrĹĄula SkornĹĄek ĹĄe nima 30 let. Po konÄ?ani umetniĹĄki gimnaziji v Velenju je slikarstvo ĹĄtudirala na ALUO v Ljubljani. Ĺ tudij slikarstva je konÄ?ala lani. Kot Ä?lanica KUD Koncentrat Ĺže leta aktivno sodeluje pri razliÄ?nih projektih v Velenju, trenutno pa pre-

ko javnih del dela v Galeriji Velenje. Povedala nam je: ÂťVelenje je zelo Ĺživo mesto, ki podpira in ohranja ĹĄtevilne kulturne dogodke. Osebno mi je mesto vedno predstavljalo dobro izhodiĹĄÄ?e in moĹžnosti dokazovanja oziroma predstavitve, tako lastnega dela kot tudi znotraj kolektiva KUD Koncentrat. Letos smo bili uspeĹĄni pri prijavi na mladinskem razpisu, kamor sem kot vodja projekta prijavila keramiÄ?no delavnico ÂťBela kava, Ä?rn Ä?ajÂŤ, za katero smo od MO Velenje dobili potrebna finanÄ?na sredstva, spomladi pa sem imela priloĹžnost predstaviti tudi svojo produkcijo v Galeriji Velenje. Razstavo sem naslovila Prehodi.

Trenutno ustvarjam doma, v Mozirju, kjer tudi Ĺživim. Imam sicer svoj atelje, ki pa ĹĄe vedno ne zadoĹĄÄ?a vsem mojim potrebam, zato podpiram idejo o urejenih ateljejskih prostorih, ki bi bili cenovno dostopni tudi umetnikom, ki se ĹĄe nekako postavljamo na noge. Poznam ljudi, ki jim je to Ĺže uspelo ali pa jim vsaj zelo dobro kaĹže. Sama vem, da je za to verjetno treba imeti zelo jasen cilj in ozko postavljen fokus in nekaj sreÄ?e, Ä?e se ĹželiĹĄ preĹživljati zgolj in samo s svojo umetnostjo. VeÄ?ina umetnikov iĹĄÄ?e ali opravlja dodatno delo, da lahko preĹživi. Tudi jaz spodim mednje, se pa vedno trudim delati nekaj kreativnega.ÂŤ đ&#x;”˛

V Ä?asu prihajajoÄ?ih praznikov in obdarovanja Galerija Velenje pripravlja promenado umetniĹĄkih izdelkov razliÄ?nih avtorjev, saj Ĺželijo pribliĹžati umetnost domaÄ?ih ustvarjalcev javnosti.

PriloĹžnostno prodajno razstavo bodo odprli nocoj ob 18. uri, v Ä?asu odprtja Galerije pa jo lahko obiĹĄÄ?ete do sobote do 13. ure.

Z razliÄ?nimi deli se bodo predstavili zanimivi ustvarjalci predvsem iz lokalnega okolja: Sonja Hrastnik JanÄ?iÄ?, Nadja Osojnik, UrĹĄka Stropnik Ĺ onc, UrĹĄka Ĺ peh, Suzana Ĺ vent, Klavdija Zupanc, NataĹĄa Tajnik Stupar, Klemen Zupanc, UroĹĄ PotoÄ?nik in Denis SenegaÄ?nik. Nekateri avtorji bodo tudi sami predstavljali svoja dela. Zaradi prostorskih omejitev so k sodelovanju povabili le manjĹĄe ĹĄtevilo ustvarjalcev, ki pa bodo ponujali pester izbor del. Ker je prodajna razstava umeĹĄÄ?ena v prazniÄ?ni Ä?as, bodo posamezni avtorji predstavili dela manjĹĄega formata ter prazniÄ?nemu Ä?asu primerno tematiko.

Po mojem mora biti interakcija obojestranska, drugaÄ?e ne more biti dobrega sodelovanja. V zadnjih letih je Ĺ aleĹĄka dolina dobila veliko ĹĄtudentov na umetniĹĄkih akademijah, k temu pa je zagotovo pripomogel tudi likovni oddelek velenjske gimnazije. ÂťVeliko jih tudi uspeĹĄno konÄ?a ĹĄtudij. To mi je v veliko veselje, sploh, ker so dijaki zadnjih generacij vse bolj pogosti obiskovalci naĹĄe galerije. Mlade akademike z veseljem povabimo, da z nami sodelujejo v pedagoĹĄkih delavnicah, da vodijo po razstavi, povabimo jih h kuratorstvu. Tako pripravljamo tudi naslednike naĹĄega dela v galeriji,ÂŤ pove Koren BoĹžiÄ?kova. Podpira predlog vlade, da bi v Sloveniji ponovno uvedli obvezen odkup del lokalnih umetnikov ob veÄ?jih infrastrukturnih naloĹžbah. ÂťTo je dobro Ĺživelo Ĺže v sedemdesetih letih, ko je v naĹĄi bivĹĄi drĹžavi Tito izdal dekret, da mora vsako dobro stojeÄ?e podjetje del sredstev nameniti za odkup umetniĹĄkih del. To je bil zadetek v polno.

Tudi sedaj bi bil.ÂŤ

Del kupnine za Perkovo zbirko bo namenjen odkupu del

VpraĹĄanje, kako bo lokalna skupnost v prihodnje podpirala lokalne umetnike, naslovimo tudi na MO Velenje. Drago MartinĹĄek, vodja urada za druĹžbene dejavnosti, nam pove: ÂťObÄ?ina v okviru programa Galerije spodbuja, da domaÄ?i akademski slikarji obÄ?asno naredijo tematsko ali pregledno razstavo. MO Velenje je 9. novembra izvedla draĹžbo zbirke del Lojzeta Perka. Odkupila jih je obÄ?ina Cerknica, ki je zanje odĹĄtela 64.600 evrov, saj pripravlja stalno razstavo svojega rojaka. OdloÄ?ili smo se, da bo del teh sredstev namenjen tudi odkupu slikarskih del akademskih slikarjev, ki bivajo oziroma izhajajo iz obmoÄ?ja Velenja.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

7. decembra 2017

Z drobnimi darilci zbrali 1500 evrov Velenje, 2. decembra – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je v soboto dopoldne v dvorani Centra Nova poskrbela, da je zadiĹĄalo po praznikih. Pripravili so Ĺže 18. novoletni darilni bazar, na katerem so ponudili ĹĄtevilne izdelke njihovih prostovoljcev in otrok, ki so jih ustvarili na ustvarjalnicah zveze. S pomoÄ?jo sponzorjev in donatorjev so pripravili tudi sreÄ?elov. Obisk bazarja je bil tradicionalno dober,

popestrili pa so ga tudi s simpatiÄ?nimi nastopi. Obiskovalci so bili navduĹĄeni nad petjem malÄ?kov iz otroĹĄkega pevskega zbora vrtca Najdihojca, ki ga vodi Darja Hladin, mladih kitaristov velenjske glasbene ĹĄole iz razreda Monike Ĺ tih Krajnc in pevca Ivana SimiÄ?a. ÄŒeprav so bili izdelki, ki so jih ponudili na bazarju, cenovno zelo sprejemljivi, so zbrali veÄ? kot 1.500 evrov. Namenili jih bodo za programe, ki jih bodo za otro-

MiklavĹž razveselil ĹĄtevilne otroke

ke iz vse Ĺ aleĹĄke doline pripravljali v letu 2018. ÂťHvala vsem, ki so priĹĄli na naĹĄ bazar, in tudi vsem, ki so nam darovali izdelke zanj. S tem so dali nagrado tudi naĹĄim prostovoljcem, ki so se res potrudili, da so danes vsi Ĺže zaÄ?utili prazniÄ?ni Ä?as. Z zbranimi prispevki pa bomo poskrbeli, da bodo otroci imeli lepo, pestro in zdravo leto 2018,ÂŤ je ob koncu bazarja povedala sekretarka zveze đ&#x;”˛ bĹĄ Tinca KovaÄ?.

Izbira na novoletnem bazarju MZPM Velenje je bila tudi letos bogata, obiskovalci pa so uĹživali tudi v spremljajoÄ?em programu.

Tudi v PleĹĄivcu odliÄ?en MiklavĹžev sejem

Prvi od treh dobrih moĹž, MiklavĹž, je v soboto pred vilo Bianco razveselil ĹĄtevilne otroke.

Velenje, 2. decembra – Letos je sveti MiklavŞ, ki ga med otroke tradicionalno povabi Krajevna skupnost Staro Velenje, pohitel. Mednje je priťel Şe v soboto popoldne, ko so organizatorji v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleťke doline pred vilo Bianca pripravili tudi MiklavŞevo rokodelsko trŞnico. Ta je bi-

la zagotovo zanimiva za starĹĄe, otroci pa so z velikim priÄ?akovanjem Ä?akali na prvega od treh dobrih moĹž. Med Ä?akanjem so si lahko ogledali odliÄ?no lutkovno predstavo, ki so jo pripravili v KS Ĺ martno, in umetnico Nino, ki je pripravila ognjeni ĹĄov.

Nato pa so mednje najprej priĹĄli trije parkeljci, ki so se jih nekate-

ri moÄ?no ustraĹĄili. Prav niÄ? pa se niso bali MiklavĹža, ki jih je najprej nagovoril z balkona vile, potem pa je skupaj z angeli priĹĄel med njih in jim razdelil darila. ÄŒeprav je bila gneÄ?a velika, so potrpeĹžljivo Ä?akali, da so priĹĄli na vrsto. Vmes so se greli s toplimi napitki in toplino, ki jo je đ&#x;”˛ bĹĄ priÄ?arala prireditev.

Dobrodelna sklada bogatejĹĄa za blizu 5500 evrov

PleĹĄivec, 2. decembra – Krajani PleĹĄivca so se zelo potrudili pri pripravi in izvedbi tradicionalnega MiklavĹževega sejma. Ta je v soboto v podruĹžniÄ?no ĹĄolo privabil tudi mnoge VelenjÄ?ane. Na sejmu so lahko izbirali domaÄ?e dobrote in izdelke domaÄ?e obrti.

Organizatorji 16. MiklavĹževega sejma v Ĺ martnem ob Paki zelo zadovoljni z izkupiÄ?kom – V ĹĄolskem letu reĹĄijo od 150 do 180 vlog

đ&#x;”˛

Po savinjskih hribih Poznojesenski Ä?as je primeren za obiskovanje bliĹžnjih hribov, saj je dan vedno krajĹĄi. Mi pa pridno izkoriĹĄÄ?amo naravne danosti, ki jih ni malo.

Tako smo se v prvi tretjini novembra z osnovnoĹĄolci OĹ Gorica, h kateri sodi tudi Podru-

Po hribih

bilov tik ob njihovih razcepih ĹĄofer ni mogel obrniti vozila. Postajalo je muÄ?no in vsi smo trpeli z njim. Nekdo je dal pobudo, da izstopijo vsi moĹĄki in roÄ?no premaknejo najbolj nerodno postavljen avto. Pa je zaplet reĹĄila ÂťviĹĄja silaÂŤ in zadnji trenutek po-

uĹživali in skupno smo se nato odpravili do prevala Vrhe in od tam domov. Za nami je bil lep, sproĹĄÄ?en in razgiban dan.

S pohodniki UNI 3 pa smo jo iz Opoke pri ProĹžinski vasi mahnili proti Svetini. Ĺ li smo po poti XIV. divizije, vendar v obratni

Sejem so z nastopi popestrili tudi pevci ĹĄolskih zborov.

Tatjana PodgorĹĄek

Vesela druĹĄÄ?ina vraÄ?ajoÄ? z Mrzlice proti prevalu Vrhe.

ĹžniÄ?na OĹ Vinska Gora, skupaj s starĹĄi podali na obmoÄ?je Zabukovice. Skupaj z mentoricama mladinskih skupin Mojco in Nado ter planinskima vodnicama Branko in mano nas je bilo za veÄ?ji avtobus. StarejĹĄa skupina je tu krenila po bolj strmi poti v smeri Mrzlice, mi pa smo Ĺželeli nadaljevati pot v smeri prevala Vrhe, kjer je izhodiĹĄÄ?e za laĹžjo pot proti istemu cilju, a je na poti nastal velik problem. Zaradi velikosti avtobusa, ozkih cest, predvsem pa parkiranih avtomo-

slala njegovega voznika. TeĹžava je bila reĹĄena. Se je pa prihod naĹĄe skupine do planinskega doma moÄ?no zavlekel, saj smo za voĹžnjo do izhodiĹĄÄ?a porabili celo uro in pol! SreÄ?a, da je bilo dokaj jasno vreme z meglo po kotlinah in snegom po vrhovih in smo se kljub slabĹĄi vidljivosti nauĹžili razgledov.

Prileglo se je tudi okrepÄ?ilo in krajĹĄi poÄ?itek v domu, potem pa hajd do vrha Mrzlice ali pa le do igriĹĄÄ?a, kjer so vabila zanimiva igrala. Otroci so neznansko

smeri. Bil je lep sonÄ?en dan z izrazitimi zelenimi barvami travnikov, na katerih se je Ĺživina veselo pasla. S svojo prisotnostjo popestrijo pokrajino, nas pa razveselijo tudi s svojo radovednostjo.

Ne moremo kar molÄ?e mimo ‌ Almin dom na Svetini se je kopal v soncu, ki je zlatilo macesne ob njem. V toplini doma smo se okrepÄ?ali in spoÄ?ili, nato pa se vrnili domov z lepimi spomini na prijetno preĹživet dan. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Ĺ martno ob Paki, 1. decembra – Tudi letos so uÄ?enci osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki ter tamkajĹĄnjega vrtca skupaj z zaposlenimi pripravili dobrodelni MiklavĹžev sejem. Bil je 16. po vrsti, kot na vseh dosedanjih pa bodo izkupiÄ?ek namenili za pomoÄ? uÄ?encem oziroma vrtÄ?evskim otrokom iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin. Ĺ olski sklad Z roko v roki je s to akcijo bogatejĹĄi za blizu 4.300 evrov, vrtÄ?evski pa za pribliĹžno 1.200 evrov.

Stojnice na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki so se ĹĄibile pod teĹžo razliÄ?nih unikatnih izdelkov. Ĺ˝e drugiÄ? zapored je potekala Ĺ portna loterija z Nikom OmladiÄ?em, pri kateri so dobitne sreÄ?ke sreÄ?nim izĹžrebancem prinesle njegove nogometne ĹĄportne rekvizite. PrisrÄ?en kulturni program so pripravili uÄ?enci, cici in otroĹĄki pevski zbor ĹĄole, recitatorji in plesna ĹĄola M-dance. S svojim prihodom je obiskovalce, najbolj seveda mlade, razveselil tudi MiklavĹž, malo manj navduĹĄenja pa so poĹželi njegovi spremljevalci parkeljni.

Stojnice so se ĹĄibile pod teĹžo unikatnih izdelkov.

Po besedah Petre Vnuk, pomoÄ?nice ravnatelja ĹĄole, so bili z izkupiÄ?kom sejma zelo zadovoljni. V ĹĄolskem letu reĹĄijo od 150 do 180 vlog. Med drugim prispevajo denar za plaÄ?ilo poloĹžnic, krijejo manjĹĄe stroĹĄke prevozov, za nakup kart za kakĹĄno predstavo, po 25 evrov namenjajo uÄ?encem 5. razredov za plaÄ?ilo teÄ?aja smuÄ?anja. ReĹĄujejo tudi vloge za pomoÄ? pri plaÄ?ilu stroĹĄkov zimske in poletne ĹĄole v naravi, na-

ravoslovnega tabora. Poleg MiklavĹževega sejma so pomemben vir sklada ĹĄe donatorji, izkupiÄ?ek dobrodelnega koncerta in SonÄ?kovega teka.

Vrtec pa bo del zbranega denarja od sejma namenil za nakup igraÄ?, didaktiÄ?nih pripomoÄ?kov, za poplaÄ?ilo stroĹĄkov vrtca v naravi ter za pomoÄ? posameznikom, je zagotovila pomoÄ?nica ravnatelja za vrtec Bernarda đ&#x;”˛ Urleb.

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 15

Velenje, 5. decembra – Velenjski obÄ?inski svetnik Karl Drago Seme je na zadnji seji sveta spet opozoril, da problem majhnega gozdiÄ?ka v krajevni skupnosti Ĺ martno, ki mu domaÄ?ini pravijo 'hrastovje', kljub opozarjanju in dolgoletnim prizadevanjem ĹĄe vedno ni reĹĄen. Ĺ e veÄ?. Veliki hrasti v njem se suĹĄijo, veje se lomijo tudi na cesto, po kateri dnevno hodijo odrasli in tudi otroci, ki obiskujejo verouk ali pa so na poti v ĹĄolo. Da o tem, da je pod gozdiÄ?kom naselje individualnih hiĹĄ, ki so s propadajoÄ?im drevjem v gozdiÄ?ku vse bolj ogroĹžene, sploh ne govorimo. Gre za teĹžavo, o kateri smo v preteklih letih pisali tudi v naĹĄem tedniku. Hrastovje namreÄ? ne imenujejo le majhnega gozdiÄ?ka pod stavbo, v kateri je tudi sedeĹž KS Ĺ martno, ampak tudi precej neurejen gozd nad starim pokopaliĹĄÄ?em, ki se razteza vse do ceste na Konovo. Oba si krajani Ĺže nekaj let Ĺželijo urediti, v delu gozdiÄ?ka nad starim pokopaliĹĄÄ?em bi radi uredili tudi ĹĄportno igriĹĄÄ?e. In zakaj se niÄ? ne premakne? VpraĹĄanja, ki smo jih postavili vsem vpletenim v zgodbo.

Karl Drago Seme je v Ä?etrtek, ko je Velenje pobelil prvi sneg, na cesti pod 'hrastovjem' pobral dve veliki hrastovi veji, dolgi meter in pol, ki sta padli na cesto, pod katero ima svoj dom. ÂťNa to, da je gozd postal res nevaren, opozarjam Ĺže nekaj Ä?asa.

Zadnji zapisnik, ko smo poskuĹĄali s pomoÄ?jo MO Velenje reĹĄiti ta problem, je star tri leta,ÂŤ nam pove v uvodu. Lastnik tega gozda, ki je v veljavnem prostorskem planu opredeljen kot gozd s posebnim pomenom, je Republika Slovenija, upravljalec pa Sklad kmetijskih zemljiĹĄÄ? in gozdov Republike Slovenije, od lani pa tudi druĹžba Slovenski drĹžavni gozdovi. Zanje naj bi gozdiÄ?ek urejalo Gozdno

15

REPORTAŽA

7. decembra 2017

Hrasti vse veÄ?ji in vse bolj nevarni Kako urediti ÂťhrastovjeÂŤ, majhen gozdiÄ?ek pod stavbo KS Ĺ martno, da posuĹĄene veje ne bi ogroĹžale naselja pod njim, tudi mimoidoÄ?ih?

GozdiÄ?ek ÂťhrastovjeÂŤ vse bolj propada, zato opozarjanja lastnika – to pa je drĹžava, da je treba nekaj narediti, niso veÄ? dovolj.

gospodarstvo Nazarje. Besedici Âťnaj biÂŤ zato, ker je na prvi pogled jasno, da ga ne. Njihovi gozdarji so pred dobrimi tremi leti oznaÄ?ili vse velike hraste, kar pomeni, da so dovolili, da jih podrejo. AleĹĄ Ocvirk, vodja ĹĄoĹĄtanjske krajevne enote Zavoda za gozdove, nam je povedal: ÂťRes je, izdali smo odloÄ?bo, s katero smo dovolili posek 15 visokih hrastov na tem obmoÄ?ju. Ni ĹĄlo za obvezno sanitarno seÄ?njo, drevesa smo dejansko za podiranje oznaÄ?ili zato, ker so krajani opozarjali, da so vse bolj nevarna. ÄŒe bi katero od njih padlo in poĹĄkodovalo hiĹĄe ali mimoidoÄ?e, je lastnik tudi odĹĄkodninsko odgovoren. Ĺ˝al pa se krajani

s seÄ?njo niso strinjali. Ĺ˝eleli so, da hraste le obreĹžemo. Pri tako velikih drevesih je to zelo drag poseg. StroĹĄek za vsak hrast posebej bi bil najmanj 500 evrov, treba bi bilo zapreti tudi ceste ‌ Tega pa lastnik gozda ni bil pripravljen plaÄ?ati.ÂŤ Seme nam potrdi, da so krajani res nasprotovali ÂťgolosekuÂŤ. Zakaj? ÂťGre za obmoÄ?je, kjer se dnevno ruĹĄi kamenje, ki pada na cesto, poleg tega je hrib poln vode. Sam opaĹžam, da je tudi na mojem zemljiĹĄÄ?u vsako leto veÄ? vode. ÄŒe bi podrli vsa drevesa, bi bilo stanje ĹĄe slabĹĄe. Predlagali smo, da drevesa odstranjujejo postopoma, po eno, na njihovem mestu pa zasadijo nova. Ĺ ele ko se ta Âťpri-

PreĹĄeren je bil 'kul' V nedeljo bi praznoval 217. rojstni dan – Verjetno se ob tem, kar se danes dogaja v njegovi deĹželi, obraÄ?a v grobu Ĺ aleĹĄka dolina, 3. decembra – Ni kaj, doktor fig je bil zanimiv moĹž. Predvsem pa je pustil nesmrten peÄ?at in se za vedno vpisal v spomin Slovencev. ÄŒe bi ĹĄe Ĺživel, bi 3. decembra praznoval 217. rojstni dan. Ker ga ni mogel, so to namesto njega storili slovenski kulturni ustvarjalci, tudi tisti iz Ĺ aleĹĄke doline. V Velenju, v mali dvorani velenjskega kulturnega doma, so tako v nedeljo popoldne pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Besede imajo moÄ?. Ne, to ni bila dolgoÄ?asna prireditev. To je bilo pravo praznovanje, za katerega so poskrbeli Festival Velenje, ZKD Ĺ aleĹĄke doline in Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja. Ob koncu so ugotavljali, da se PreĹĄeren verjetno obraÄ?a v grobu, saj mu to, kar se dogaja s slovensko kulturo, ne more biti vĹĄeÄ?. Dobri vojak Ĺ vejk pa bi, Ä?e bi ga vpraĹĄali o njeni prihodnosti, pripo-

mnil: ÂťBrez panike! Tudi to vojno bomo izgubili!ÂŤ Prireditev, na kateri so za glasbeni del poskrbeli Ä?lani preteĹžno tamburaĹĄke skupine KlinÄ?eci, ki so repertoar obogatili tudi s filmsko glasbo in zimzelenÄ?ki, je povezovala Tatjana Vidmar. Zasnoval jo je predsednik Ĺ LD Hotenja DuĹĄan Pirc, ki je navdih zanjo poiskal v najbolj znanih zgodovinskih govorih.

Te sta odliÄ?no interpretirala Ĺ˝eljka Gaber in Nejc Slapnik. Pirc nam je povedal: ÂťIdeja je bila, da z besedo pokaĹžem,

mejoÂŤ, bi podrli naslednji hrast.

Ali pa, kar nam je ĹĄe bolj vĹĄeÄ?, da lastnik poskrbi, da obreĹže suhe veje na hrastih. OÄ?itno pa se je vse konÄ?alo pri denarju, pri stroĹĄkih torej.ÂŤ Seme se zavzema za to, da se izdela celovit naÄ?rt urejanja obmoÄ?ja hrastovja, obeh gozdiÄ?kov, tudi tistega nad starim pokopaliĹĄÄ?em. ÂťObljubljali so tudi, da bodo izdelali geoloĹĄko ĹĄtudijo podroÄ?ja, pa je ĹĄe nisem videl. Krajani, ki Ĺživimo pod temi hrasti, si res Ĺželimo, da bi jih vsaj obrezali. ÄŒim prej. Da se prej ne bo zgodila kakĹĄna nesreÄ?a,ÂŤ je ĹĄe poudaril Seme. In tudi zato je vpraĹĄanje urejanja ÂťHrastovjaÂŤ ponovno obudil tudi na seji sveta MO Velenje.

kakĹĄna je njihova moÄ?. Izbiral sem monologe, ki so v zgodovini dali svoj peÄ?at; Antonijev govor iz Julija Cezarja, govor Sofoklejeve Antigone in nekoliko bolj zabavna monologa iz NuĹĄiÄ?eve Gospe ministrice, odlomek iz Butalcev in enega mojih najljubĹĄih literarnih junakov, vojaka Ĺ vejka.ÂŤ Tiste, ki smo priĹĄli na rojstni dan, so spomnili tudi, da so Butalci ĹĄe med nami, a se imenujejo drugaÄ?e. In da se je treba bolj zavedati, kakĹĄno moÄ? lahko imajo besede.

Sicer pa so Ta veseli dan kulture zaznamovali tudi v Galeriji Velenje, kjer so vse generacije risale povodnega moĹža, in v Muzeju Velenje, v katerem so pripravili dan odprtih vrat in prazniÄ?ni sejem. Vrata je odprla tudi ĹĄoĹĄtanjska mestna galerija, v Ĺ martnem pa so kulturni praznik najbolj Ä?utili tisti, ki so si ogledali igro UÄ?inek kobilice. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Iz zgodovinsko znamenitih govorov je bilo jasno tudi to, da se zgodovina res ponavlja. In da Butalci ĹĄe Ĺživijo, samo reÄ?e se jim drugaÄ?e.

Vsi se trudijo, zgodi se niÄ?

Kar nekaj vpraĹĄanj smo naslovili tudi na Mestno obÄ?ino Velenje. ZdruĹžili so jih v en odgovor, v njem pa niso odgovorili na vsa. Zanimalo nas je, koliko so doslej Ĺže poskuĹĄali pomagati krajanom KS Ĺ martno pri reĹĄevanju tega problema, kot tudi, kaj lahko storijo sedaj, ko je jasno, da se ni ĹĄe niÄ? premaknilo.

Gozdar AleĹĄ Ocvirk nam je tudi povedal, da so MO Velenje Ĺže pred leti predlagali, da spremeni status zemljiĹĄÄ?a za del 'hrastovja', ki je trenutno najbolj pereÄ?. ÂťSedaj je to gozd posebnega pomena, gre pa v resnici za ostanek gozda, ki v urejeno urbano

okolje ne sodi. Od lastnika gozda tudi ne moremo priÄ?akovati, da bo zanj skrbel kot za urejeno stavbno zemljiĹĄÄ?e. ÄŒe bi to naredili in zemljiĹĄÄ?e odkupili ali ga pridobili od drĹžave, bi ga lahko tudi Ä?isto drugaÄ?e uredili. Takih izpostavljenih majhnih gozdiÄ?kov je v MO Velenje ĹĄe veliko. TeĹžave z njimi bodo vedno veÄ?je,ÂŤ je dodal Ocvirk. Na MO Velenje nam na vpraĹĄanje, Ä?e razmiĹĄljajo o tem predlogu gozdarjev, niso odgovorili. Zapisali pa so, da obÄ?ina Ĺže veÄ? let na lastnika naslavlja pisne in ustne pobude glede ureditve 'hrastovja'. ÂťPred leti po Ĺžledolomu, ki je prizadel tudi ta gozd, je Zavod za gozdove, KE Ĺ oĹĄtanj, lastniku izdala odloÄ?bo o seÄ?nji hrastov, ki jih je zavod na terenu tudi oznaÄ?il.

Takrat je od krajanov in tudi obÄ?ine bila podana pobuda (sreÄ?anje vseh vpletenih je bilo organizirano na lokaciji gozda), da se oznaÄ?ena drevesa podrejo v manjĹĄem ĹĄtevilu, veÄ?ina pa se samo obreĹže, vendar so predstavniki upravljalca povedali, da bi bil stroĹĄek obreza prevelik, zaradi Ä?esar takĹĄnih del ne bodo izvedli. OdloÄ?ba, ki je bila izdana takrat, je kasneje, ker dela niso bila izvedena, zastarala,ÂŤ so ĹĄe zapisali. In ĹĄe, da MO Velenje od takratnega sreÄ?anja lastnika oziroma upravljalca vseskozi opozarja na teĹžave, ki zaradi neurejenosti tega gozda nastajajo v okolici, Âťobenem pa jih pozivamo, da gozd uredijo in redno vzdrĹžujejo.ÂŤ Ĺ˝al pozivi in proĹĄnje oÄ?itno ne zaleĹžejo. Se bo morala res zgoditi nesreÄ?a, da se bo kaj premaknilo? Da se to lahko hitro zgodi, priÄ?a tudi padlo deblo velikega hrasta, ki leĹži sredi gozdiÄ?ka. Menda Ĺže nekaj Ä?asa. Pa ga nihÄ?e ne odstrani. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Bruc Leta 1950 sem se vpisal na geografijo. Z bruci so stare bajte, kot smo pravili izkuĹĄenim ĹĄtudentom v viĹĄjih letnikih, pogosto zbijale ĹĄale. Ko sem prviÄ? prestopil prag Ljubljanske univerze in vpraĹĄal neko staro bajto, kod moram na geografijo, me je usmerila v drugo nadstropje na doloÄ?eno ĹĄtevilko. SpoĹĄtljivo sem potrkal in plaho vstopil. ZnaĹĄel sem se v straniĹĄÄ?u.

SÄ?asoma smo se bruci vĹživeli v novo okolje, stare bajte so postale bolj prijazne in nam pomagale z nasveti. Tako so nam zaupale, da eden od profesorjev pri izpitu pogosto sploh ne posluĹĄa kandidata, temveÄ? se pri mizi poglablja v druga opravila. Zato kandidat nikakor ne sme prenehati govoriti, ampak Ä?e ne zna naprej, mora ponavljati, kar je Ĺže povedal. Menda je veÄ? slabĹĄe pripravljenih na ta naÄ?in sreÄ?no spravilo izpit pod streho.

Pri stranskem predmetu, ki se je imenoval pedogeografija (geografija prsti), smo na agronomiji trije kandidati Ä?akali pred profesorjevim kabinetom. OjunaÄ?il sem se in se prvi odzval na poziv. Bajte so mi povedale, da moram pozdraviti z Âťdober danÂŤ in ne z "zdravo", kot je bilo v tistem Ä?asu zapovedano, in da je profesorju bolj vĹĄeÄ? ĹĄportna obleka kot kravata. Zato sem izbral ustrezno majico, skrajĹĄal frizuro in porezal nohte.

Profesor se je pravkar vrnil z daljĹĄega simpozija v Ameriki. Najprej me je vpraĹĄal, od kod prihajam in na kakĹĄne prsti naletimo v Ĺ aleĹĄki dolini. Potem ga je zanimalo, kako napreduje izgradnja Novega Velenja, ki ji daje zagon lignit.

Menda sem napravil nanj kar dober vtis, ko sem govoril o zelo obetavnem napredku v domaÄ?em okolju. Nato mi je kar na vsem lepem zaÄ?el pripovedovati, kaj vse je doĹživljal onkraj luĹže. Previdno sem vmes kdaj pa kdaj malo zabrundal, rahlo pokimaval in vseskozi pozorno posluĹĄal njegovo pripoved, kako bo agronomska znanost v bliĹžnji prihodnosti lajĹĄala tegobe Ä?loveĹĄkega rodu. IzpraĹĄevalec se je tako navduĹĄeno razgovoril, da je pozabil na uro. DruĹžila sva se polnih ĹĄestdeset minut, Ä?as izpita pa obiÄ?ajno ni presegal petnajstih. Preostala kandidata sta med tem na hodniku nervozno stopicala sem in tja in ugibala, Ä?e se ni notri zgodilo kaj hudega. Zgodilo se je nekaj veselega: ven sem prikorakal z desetko v indeksu.

DandanaĹĄnji takih zgodb ni veÄ?. Ustno izpraĹĄevanje je zamrlo in indeksi, v katerih so bili zapisi o obisku predavanj, uspeĹĄno opravljenih vajah in izpitih, so preteklost. Zdaj vse natanÄ?no obvlada vsemogoÄ?ni raÄ?unalnik. Tudi starim bajtam je poĹĄla sapa. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

7. decembra 2017

DruĹĄtvo Merhamet podarilo drva

Prekrasne Ravne napolnile dvorano

Humanitarno druĹĄtvo Merhamet je ob dnevu drĹžavnosti Bosne in Hercegovine v dvorani Centra Nova v Velenju organiziralo humanitarno prireditev ÂťveÄ?e SevdahaÂŤ, na katerem je sevdalinke izvajala skupina SevdahArt pod vodstvom prof. Zilhada DĹžananovića.

PribliĹžno 160 prisotnih je nagovoril Mersad DerviĹĄević, Ä?astni pokrovitelj dogodka: Humanitarno druĹĄtvo Merhamet je dobrodelna organizacija, ki nudi pomoÄ? posameznikom ali druĹžinam pri premagovanju socialnih stisk in jim omogoÄ?a kakovostnejĹĄi naÄ?in Ĺživljenja.

Cilj delovanja Humanitarnega druĹĄtva Merhamet (ki v Sloveniji deluje Ĺže veÄ? kot 20 let) je oskrba in dvig materialnega, duhovnega in kulturnega standarda ljudi ne glede na njihovo versko, politiÄ?no, narodnostno ali kakrĹĄnokoli drugo pripadnost. ÂťV Velenju smo v preteklem obdobju izvedli veÄ? humanitar-

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 25. novembra – V veÄ?namenskem domu REKS v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju je tamkajĹĄnje kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo pripravilo tradicionalno prireditev KUD Ravne se predstavlja.

nih akcij, na katerih smo zbirali sredstva za socialno ogroĹžene ljudi. Hvala vsem, ki podpirajo naĹĄe delovanje. Ponosen sem, da Ĺživim v MO Velenje, ki je zelo socialno usmerjena, ki veliko pomaga obÄ?ankam in obÄ?anom in je tudi pomagala pri izvedbi nocojĹĄnjega dogodka. V akciji

smo zbrali pribliĹžno 2.000 evrov, ki jih bomo v teh dneh razdelili tistim, ki naĹĄo pomoÄ? resniÄ?no potrebujejo. Naj bo december namenjen zbliĹževanju, miru in soÄ?utja do Ä?loveka," je dejal Mersad DerviĹĄević. đ&#x;”˛

B. E.

kasneje. Od takrat se je v DZSD vkljuÄ?ilo Ĺže 240 Ä?lanov, ki so v desetletjih imeli moĹžnosti izobraĹževanja, ozaveĹĄÄ?anja za zdrav slog Ĺživljenja s sladkorno boleznijo ter ĹĄtevilne razvedrilne dejavnosti. Ob 8-odstotnem ĹĄtevilu obolele slovenske populacije je ĹĄe vedno zelo zaskrbljujoÄ?e dejstvo, da imajo kljub znanim metodam preventivnega vedenja in zdravljenja te neozdravljive bolezni ĹĄtevilni resne teĹžave, mnogo jih za posledicami prezgodaj umre, so opomnili. Za Zupanom sta druĹĄtvo vodila ĹĄe JoĹže PruĹĄek in zdaj zelo uspeĹĄno Ĺže vrsto let Anton Venek. Peter MiklavÄ?iÄ? pa je ob tej priloĹžnosti pohvalil dejavnosti druĹĄtva in vodstva kot eno aktivnejĹĄih v Sloveniji in

Ä?estital ob jubileju. Ob tem so v imenu ZD DS obÄ?ini Mozirje, druĹžbama KLS Ljubno ter BSH Nazarje ter OĹ Mozirje in Petru Habjanu podelili zahvalne listine za sodelovanje. VeÄ? zasluĹžnim posameznikom pa so nato podelili 4 bronasta in 3 srebrna priznanja ZDDS. Po skoraj pretresljivi literarni samoizpovedi bolnice z diabetesom Albine Rajter so med prireditvijo izvedli prijeten kulturni program, v ktere so nastile Ljudske pevke PuĹĄeljc, LuÄ?ka klapa, Ĺ tirje prijatelji iz Lok, uÄ?enci Glasbene ĹĄole Nazarje ter s plesnimi nastopi uÄ?enci OĹ Mozirje. đ&#x;”˛

Tudi letoĹĄnja prireditev je privabila v dvorano veliko obiskovalcev.

Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma polna. RdeÄ?a nit letoĹĄnje prireditve je bil kraj Ravne, zato je bil takĹĄen tudi naslov prireditve Prekrasne Ravne. Voditelja Ĺ pela in Marko sta v programu pripovedovala zgodbo o vasici Ravne. Obiskovalci so tako izvedeli, kako so nastale, nekaj malega o zgodovini kraja in prednikih, ĹĄoli, ki je imela v okolju velik pomen, ter o Ĺživljenju dedkov in babic. V Ravnah v pe-

nah so tudi ĹĄtevilne znamenitosti: dvorec Gutenbuchel, spomenik borcem 1. svetovne vojne pri PoĹĄtajnerju, OsreĹĄke peÄ?i, cerkev Sv. Duha, ostanki gradu Forhtenek, rudniĹĄki rov na Pristavi, posebno mestu v Ravnah pa ima JazbeĹĄka lipa, ki je bila posajena ob osamosvojitvi Slovenije.

Predstavili so tudi markirano Ravensko pot, po kateri se na dan drĹžavnosti domaÄ?ini sprehodijo na skupinskem pohodu. Pomem-

V petek (24. 11.) zveÄ?er so se na spominskem sreÄ?anju zbrali nekdanji dijaki 4. letnika tehniÄ?ne elektro ĹĄole – ĹĄibki tok Ĺ olskega centra Velenje, ki so srednjeĹĄolsko izobraĹževanje zakljuÄ?ili v ĹĄolskem letu 1976/1977.

Medse so v vilo Bianco povabili tudi profesorje, ki so jih pouÄ?evali v zadnjem letniku. VeÄ?ina nekdanjih dijakov se je zaposli-

la v domaÄ?em okolju, kar nekaj jih je to storilo po nadaljevanju ĹĄtudija. Vsi nasmejani, zadovoljni in veseli sreÄ?anja so si imeli kaj povedati, da pa je vse lepĹĄe steklo, so si nazdravili s kozarÄ?kom ÂťgruĹĄkovcaÂŤ in nato ob penini obujali zabeljene zgodbe tistega lepega Ä?asa, ko marsikdo ĹĄe ni slutil, kam in kako ga bo ponesla Ĺživljenjska pot. Jubilej-

JoĹže Miklavc

Lesne gobe popestrile jubilej Dobitniki pokalov DU Gorenje

in velenjskega druĹĄtva upokojencev JoĹže Rebernak in Boris Zajc in jim zaĹželela takĹĄnih uspehov tudi v prihodnje. ÄŒlani Kluba upokojencev Gorenje (okoli 140 jih je) se radi udeleĹžujejo klubskih tekmovanj, pa tudi drĹžavnih prvenstev v razliÄ?nih ĹĄportnih zvrsteh celo sezono. Med ĹĄestimi panogami so bili Gorenjevi upokojenci najuspeĹĄnejĹĄi v kegljanju, saj so Ĺženske zasedle tretje mesto, bronasta pa je bila tudi Milena Prelog. ÄŒetrto mesto so dosegle Ĺženske v

metu pikada. Tajnik KU Gorenje DuĹĄan Jeriha in ĹĄportni referent Franc TamĹĄe sta izvrstno opravila svoje delo s pripravo, razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj, med katerimi je bilo kar 26 pokalov. Tajnik kluba je izrazil zadovoljstvo nad uspehi, obenem pa ocenil, da naj bodo ti spodbuda za vse upokojence predvsem k usmerjeni rekreaciji in le tistim, ki zmorejo veÄ?, tudi k tekmovalnosti. đ&#x;”˛

H. R.

ĹĄe moĹĄki in Ĺženski pevski zbor ter Ravenski zborÄ?ek, ki deluje letos prvo leto. Dramska sekcija se je predstavila s skeÄ?em, ravenski otroci pa so na odru z jesenskim listjem priÄ?arali pravo jesensko pravljico. V goste so povabili tudi Kvintet Dori, ki je navduĹĄil obÄ?instvo v dvorani in zabaval zbrane tudi na druĹženju po uradnem programu. đ&#x;”˛

Marko PotoÄ?nik

Nazdravili na lepe spomine

Upokojenci Gorenja ĹĄportno aktivni

Znova je priĹĄel Ä?as najrazliÄ?nejĹĄih inventur in ocenjevanja uspehov v iztekajoÄ?em se letu. Odkar so v velenjskem Gorenju ustanovili klub upokojencev, se prav tako sreÄ?ujejo ob zakljuÄ?ku ĹĄportne sezone in razlogov za takĹĄna sreÄ?anja je vedno veÄ?. LetoĹĄnjega zakljuÄ?ka se je udeleĹžilo kar 84 aktivnih Ä?lanov, veÄ?ina med njimi pa je bila nagrajena s pokali, medaljami in drugimi priznanji. Da so Gorenjevi upokojenci odliÄ?ni ĹĄportniki, sta povedala predstavnika pokrajinske zveze

bno vlogo v kraju imajo ĹĄtevilna druĹĄtva, ki aktivno delujejo vse leto.

Na prireditvi so nastopile sekcije KUD Ravne. Za zaÄ?etek so obiskovalci sliĹĄali ravensko 'plehmuziko', v nadaljevanju pa

IzkupiÄ?ek prireditve so namenili druĹžini Vadlan iz Ĺ entilja za nakup drv. Na sliki Karolina Vadlan s sinom in Mersad DerviĹĄević (desno).

20 let DruĹĄtva diabetikov Mozirje Na jubilejno slovesnost v Mozirje so se v petek, 17. novembra, seĹĄli Ä?lani DruĹĄtva Zgornejsavinjskih diabetikov (DZSD).

Ob 20-letnici aktivnega delovanja so pripravili bogat kulturni glasbeni program, ki je navduĹĄil veÄ? kot 150 navzoÄ?ih iz vse Zgornje Savinjske doline. Zbrane sta nagovorila predsednik druĹĄtva Anton Venek ter predsednik Zveze druĹĄtev diabetikov Slovenije Peter MiklavÄ?iÄ?. Prvi se je v daljĹĄem slovesnem nagovoru zahvalil vsem aktivnim Ä?lanicam in Ä?lanom, spomnil se je tudi ustanovnega pobudnika Ivana Zupana, ki je leta 1996 dal pobudo in z ekipo sodelavcev pripravil vse potrebno, da je bilo druĹĄtvo ustanovljeno Ĺže leto

tih zaselkih Ĺživi blizu 1.100 prebivalcev. NajviĹĄji vrh je s 768 metri Lipovski vrh, najviĹĄje leĹžeÄ?a je domaÄ?ija Abidnik, v kateri se domaÄ?ini vsako leto zberejo ob krajevnem prazniku 25. junija in se skupaj poveselijo. V Rav-

Vinska Gora, 1. decembra – Med domaÄ?ini v Vinski Gori je France Lesjak (po domaÄ?e Friclov Franci) zelo priljubljen. Tudi zato, ker je vedno dobre volje in ker je aktiven v druĹĄtvih, po naravi pa je pravi veseljak. Na svoji mali domaÄ?iji ima manjĹĄi vinograd in klet. Je tudi Ä?lan Vinogradnikov Vinske Gore. Njegova hÄ?i Vida vodi vokalno skupino Fortuna, glasba pa je blizu tudi Franciju.

Vse to nam povedo njegovi prijatelji, ki so mu ob osebnem jubileju, 70-letnici, pripravili preseneÄ?enje. Pred njegovo hiĹĄo v Prelski so skrivaj postavili obeleĹžje, na katerem je toÄ?no 70 lesnih gob. Skupina ÂťgobarjevÂŤ, katere Ä?lan je tudi Franci, namreÄ? vsako leto na velikonoÄ?no soboto nese k cerkvi priĹžgat lesne gobe, z njimi pa potem ÂťpodimijoÂŤ kleti domaÄ?inov. Ideja je izvirna, saj sicer ob okroglih jubilejih najpogosteje vidimo prometne znake, zato jo predstavljamo tudi vam. đ&#x;”˛

BĹĄ

Svojevrstno obeleĹžje so prijatelji slavljenca postavili ponoÄ?i. Potem so seveda Franca Lesjaka tudi obiskali v spremstvu muzikantov, tako da je bilo preseneÄ?enje in veselje ĹĄe veÄ?je.

nega druĹženja (ĹĄtirideset let) so se udeleĹžili ĹĄtirje profesorji, med njimi tudi razrednik Tone Gams ter 15 od 19 ĹĄe ĹživeÄ?ih soĹĄolcev (od nekdaj skupnega ĹĄtevila 23).

Kot se spodobi, so si omislili tudi razredno gasilsko sliko, saj so, kot je dejal nekdo, prav poseben ÂťklasÂŤ, ki ga mora ponovno videti vsak bralec, ki prebira NaĹĄ Ä?as. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

7. decembra 2017

Triglav tokrat previsok za rudarje Poslovili so se od lige prvakov Novinec se jim je poťteno oddolŞil za poraz prvem delu – V soboto (ob 15.00) v osrednji tekmi 18. kroga z DomŞalami boj za tretje mesto Po predzadnjem krogu v prvi slovenski nogometni ligi je lestvica doŞivela precej sprememb.

Na vrhu so po zmagi z 2 : 1 nad Gorico nogometaĹĄi Maribora.

OdloÄ?ilni gol je dosegel njihov najboljĹĄi strelec Markus TavareĹĄ, ki je gostujoÄ?ega vratarja premagal v izdihljajih tekme. NovogoriÄ?ani so od 65. minute igrali z igralcem manj. S tem zadetkom je TavareĹĄ postal rekorder po doseĹženih golih v prvi slovenski nogometni ligi. To je bil njegov Ĺže 131. gol. Dosedanji rekorder je bil Prekmurec Ĺ tefan Ĺ kaper, ki je bil v svoji nogometni karieri zvest le dvema kluboma, Muri in Beltincem.

K skoku aktualnih prvakov na vrh letvice so pripomogli tudi nogometaĹĄi DomĹžal z zmago v derbiju z 1 : 0 nad do tega kroga vodilno Olimpijo. Z njo je moĹĄtvo iz mesta ob KamniĹĄki Bistrici na tretjem mestu zamenjalo Rudarja. VelenjÄ?ani so gostili predzadnji Triglav in nepriÄ?akovano izgubili z 1 : 2. S tem so se jim Gorenjci oddolĹžili za poraz z enakim rezultatom v 9. krogu na svojem igriĹĄÄ?u. To je bil Rudarjev sedmi poraz in ĹĄele tretja zmaga Triglava. Z njo se je na sedmem mestu na dve toÄ?ki zaostanka pribliĹžal osmemu Aluminiju, ki mora odigrati ĹĄe tekmo z zadnjim Ankaranom - Hrvatini.

Njun sobotni medsebojni dvoboj v Dravogradu, kjer Primorci igrajo svoje domaÄ?e tekme, so namreÄ? zaradi snega prestavili.

Po ĹĄtirih porazih zaporedoma so sklonjenih glav z igriĹĄÄ?a odhajali tudi nogometaĹĄi Celja. V KrĹĄkem so jih domaÄ?i premagali s 3 : 1. Kljub temu so Celjani zadrĹžali peto mesto. Za Ä?etrtimi VelenjÄ?ani zaostajajo za ĹĄtiri toÄ?ke, pred ĹĄesto Gorico in sedmim KrĹĄkim pa imajo toÄ?ko oziroma pet prednosti.

KranjÄ?ani so zaÄ?eli dvoboj ob jezeru zelo pogumno, napadalno, oÄ?itno so sami sebe prepriÄ?ali, da nimajo Ä?esa izgubiti, lahko samo dobijo. Po pol ure so naredili prvi velik korak k uresniÄ?itvi tega cilja. V vodstvo z 1 : 0 jih je popeljal Matej Podlogar po dobrem strelu njegovega soigralca iz kota. Ta igralec je svojo prvoligaĹĄko pot zaÄ?el pred nekaj sezonami prav v Rudarju.

V nadaljevanju so rudarji pre-

vzeli pobudo in po dobrih desetih minutah igre v drugem polÄ?asu je Klemen Bolha izenaÄ?il po kotu, ki ga je z leve strani izvedel AnĹže PiĹĄek. Slabih 150 premrzlih gledalcev je upalo, da bo uspel njihov popolni preobrat.

Njihovo upanje pa je splahnelo, ko so Gorenjci v 74. minuti dosegli ĹĄe svoj drugi gol. Izvajali

Do zadnjih atomov

so kot, Ĺžoga je priletela na nogo Luki Majcnu, prav tako pred leti Rudarjevemu igralcu. Ciljal je spodnji levi kot Marka Pridigarja. Rudarjev vratar je s skrajnim naporom Ĺžogo odbil, a le do najboljĹĄega strelca gostov Mateja Podplatnika, ki je bil hitrejĹĄi od domaÄ?ega branilca in jo je z nekaj metrov potisnil v mreĹžo. Pri-

kaj lepih priloĹžnosti. Najbolj pomembno pa je, da so dvakrat zadeli, in to je bilo dovolj za zmago. ZasluĹženo se veselimo pomembnih treh toÄ?k.ÂŤ

NajboljĹĄi strelci 1. Milan Ĺ krbić (KrĹĄko) 11, 2. Matej Podplatnik (Triglav) 10, 3. John Mary Uzuegbunam Honi (Rudar) 9, 4. Marcos Magno Morales Tavares (Maribor) 8 . zadevanja rudarjev, da bi do konca zdrli vsaj toÄ?ko, se na njihovo smolo niso uresniÄ?ila. In posloviti so se morali od tretjega mesta. Nanj se lahko vrnejo Ĺže po naslednjem krogu, Ä?e zmagajo nad DomĹžalami, ki pa so oÄ?itno v formi, saj so nadigrale Olimpijo (1 : 0) in jo pahnile s prvega mesta ter – kot smo Ĺže na zaÄ?etku zapisali – z zmago razveselile posredno tudi MariborÄ?ane.

Nordijska kombinacija

Zadovoljstvo gostov je bilo po zmagi seveda zelo veliko. PomoÄ?nik trenerja Gregor Bergant: ÂťVsekakor smo veseli teh treh toÄ?k. Tekma je bila dobra, a teĹžka, naporna. Fantje so dali vse od sebe. Garali, pustili srce na igriĹĄÄ?u, izvlekli iz sebe zadnje atome moÄ?i. Priigrali so si ĹĄe ne-

Ni jih prepriÄ?al

V domaÄ?em taboru je vsekakor razoÄ?aranje. Trener Marijan PuĹĄnik: ÂťÄŒestitam gostom za zmago. Ni kaj, bili so spretnejĹĄi pred naĹĄim golom. V poloĹžaju, v kakrĹĄnem fantje so, dajejo maksimum od sebe. Lahko jih samo pohvalim. Res pa je, da danes nismo bili najboljĹĄi v polju.

Na sredini igriĹĄÄ?a smo izgubljali dvoboje, v obrambi stali predaleÄ? od nasprotnika, v napadu pa smo bili dokaj nespretni. Krivdo za poraz prevzamem nase, Ä?eprav sem skuĹĄal fante prepriÄ?ati, da bo to za nas v tem delu prvenstva najteĹžja tekma. OÄ?itno nisem uspel. Ĺ e vedno imamo moĹžnost, da z zmago v zadnjem krogu osvojimo jesensko tretje mesto, kar bi bil zame velik uspeh. Tudi Ä?e nam to ne bo uspelo, bomo vseeno lahko ugotavljali, da je za nami dobra jesenska sezona.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Atletika

UspeĹĄen konec tedna za Vida Vrhovnika ÄŒesnikova in Ruka, 24.–26. novembra – Pretekli konec tedna so v finski Ru- MajcenoviÄ? ki izvedli tri tekme svetovnega pokala v nordijski kombinaciji. reprezentanta V petek, 24. novembra, je na prvi tekmi nove sezone svetovnega pokala v nordijski kombinaciji Vid Vrhovnik s 26. mestom osvojil prve toÄ?ke v svoji karieri. UspeĹĄen je bil tudi na drugi, tokrat klasiÄ?ni preizkuĹĄnji svetovnega pokala na 10 km. Tokrat je bil 27. Obeti pa so bili ĹĄe precej boljĹĄi, saj je v kvalifikacijah zasedel 6. mesto med nastopajoÄ?imi. Na tekmi pa je s 132 metri pristal na 25. mestu, med tem ko je bil vodilni tekmovalec deset metrov daljĹĄi. Na tekaĹĄkem delu je vnoviÄ? potrdil, da se v njem skriva velik talent, saj je 18-letnik vseskozi drĹžal razliko okrog dveh minut za vrhom in tekel v skupini, na koncu pa sicer izgubil dve mesti, a prvemu zbiru toÄ?k dodal ĹĄe ĹĄtiri za 27. mesto.

V nedeljo, na tretji tekmi za svetovni pokal v nordijski kombinaciji, mu je oÄ?itno Ĺže zmanjkalo moÄ?i, saj se ni uvrstil med dobitnike toÄ?k.

Svetovni pokal se prihodnji konec tedna nadaljuje v norveĹĄkem Lillehammerju, kjer bo na sporedu tudi ekipna tekma. đ&#x;”˛

Velenje – TekaÄ?a Tina ÄŒesnik in Teodor MajcenoviÄ? (AK Velenje) sta se na podlagi preglednih tekem, ki so se odvile na Ravnah na KoroĹĄkem in v Trstu, uvrstila v reprezentanco za Evropsko prvenstvo v krosu.

Tekmovanje letos gostijo Slovaki in bo potekalo 10. decembra v mestu Ĺ amorin. Oba atleta, ki bosta zastopala barve Slovenije v kategoriji mladincev, sta varovanca dolgoletnega trenerja AK Velenje za teke Tomislava Popetrova. Ta je v svoji trenerski karieri vzgojil lepo ĹĄtevilo odliÄ?nih tekaÄ?ev, med njimi tudi olimpijca Jolando đ&#x;”˛ ÄŒeplak in BoĹĄtjana BuÄ?a.

RokometaĹĄi Gorenja s Skjernom izgubili z neverjetnimi petnajstimi goli razlike RokometaĹĄi velenjskega Gorenja so konÄ?ali letoĹĄnje nastope v ligi prvakov, najmoÄ?nejĹĄem evropskem klubskem tekmovanju. V zadnjem krogu skupinskega dela so v nedeljo gostovali nas Danskem, pri vodilnem moĹĄtvu skupine C, in doĹživeli pravi polom oziroma sramotni poraz, kot so ga tudi sami ocenili. Rezultat je bil 35 : 20.

Rekordnega poraza v skupinskem delu tekmovanja gotovo tudi najveÄ?ji pesimisti med njihovimi navijaÄ?i niso priÄ?akovali. Na zadnjo tekmo skupinskega dela so odpotovali odloÄ?eni, da si z neodloÄ?enim izidom zagotovijo oziroma zadrĹžijo drugo mesto, z morebitno zmago pa celo postanejo zmagovalci skupine. Potihoma so morda tudi upali, da Danci ne bodo povsem motivirani, ker so si dve tekmi za uvrstitev v izloÄ?ilne boje lige Ĺže zagotovili pred 10. krogom. To pa je bila (Ä?e so tako razmiĹĄljali), raÄ?unica brez krÄ?marja. ZaÄ?eli so spodbudno, saj so celo dvakrat povedli (1 : 0, 3 : 2). Ko pa so po prvem polÄ?asu zaostajali za devet zadetkov (9 : 18), so morda upali, da jim bo do drugega mesta, ki bi jim prineslo dodatni dve tekmi za napredovanje, pomagal Elverum. NorveĹžani bi morali v svoji dvorani premagali ĹĄpanski Ademar ali igrati vsaj neodloÄ?eno. Po tridesetih minutah igre je bil rezultat na NorveĹĄkem po njihovi Ĺželji (13 : 13), po ĹĄestdesetih pa zmaga gostov iz ĹĄpanskega Leona s 30 : 25. S tem se je Ademar izenaÄ?il po toÄ?kah z VelenjÄ?ani, zaradi boljĹĄe medsebojne razlike v golih pa si je zagotovil dodatni dve tekmi za napredovanje v izloÄ?ilne dvoboje oziroma osmino finala lige prvakov.

Vsekakor je pred trenerjem Ĺ˝eljkom BabiÄ?em in njegovimi sodelavci pomembna naloga, da ugotovijo, kje so vzroki za nedeljski polom na Danskem.

Tako visok poraz je nerazumljiv glede na to, da so v prvi tekmi

v 3. krogu v Velenju zmagali z dvema goloma razlike. V desetih krogih skupinskega dela na nobeni tekmi gledalci niso videli toliko zadetkov in zmage s tako visoko razliko.

Odslej bodo VelenjÄ?ani vso pozornost namenili ligi Seha, domaÄ?emu pokalnemu tekmovanju, predvsem pa konÄ?nici (ligi za prvaka) drĹžavnega prvenstva. Njej se bodo skupaj s Celjani prikljuÄ?ili marca po konÄ?anih

smo bili pripravljeni, da odigramo resno tekmo. Po drugi strani je moĹĄtvo Skjerna ekipa, ki doma igra zelo dobro. ÄŒe se ozrem na sezono, lahko reÄ?em, da je bila dobra. V skupinskem delu smo dosegli ĹĄest zmag, kar je enak izkupiÄ?ek, kot ga ima Abanca Ademar Leon, ki si je zagotovil napredovanje zaradi boljĹĄe razlike med danimi in prejetimi zadetki na medsebojnih tekmah. Z izjemo tekme na Dan-

18 krogih prvega dela prvenstva.

DrĹžavno prvenstvo ima med temi tekmovanji vsekakor najveÄ?jo teĹžo. In upati je, da se bodo na konÄ?nico odliÄ?no pripravili ter se po petih sezonah znova olepĹĄali z naslovom najboljĹĄega moĹĄtva v drĹžavi.

Najprej pa bodo nadaljevali ĹĄe tekmovanje v regionalni ligi. Ĺ˝e danes popoldne (ob 18.00) bo njihov nasprotnik na SlovaĹĄkem Tatran PreĹĄov. Ĺ˝eljko Babić, trener Gorenja Velenja: "OÄ?itno mentalno ni-

skem sem zadovoljen s tem, kar smo prikazali. Tokrat pa to ni bila ekipa Gorenja Velenja. Nismo se pokazali v dobri luÄ?i, Skjern je bil prepriÄ?ljivo boljĹĄi."

MatjaĹž Brumen, rokometaĹĄ Gorenja Velenja: "Po takĹĄnem porazu je teĹžko karkoli povedati.

DoĹživeli smo pravo katastrofo.

Od prve do zadnje minute smo igrali slabo, Danci pa so pokazali, da so izjemna ekipa." đ&#x;”˛

S. Vovk

Niko Medved v najboljĹĄi postavi novembra Gorenjev kapetan zaradi poĹĄkodbe ramena na Danskem ni igral. Bil pa je pripravljen, da stisne zobe in pomaga, Ä?e bi se tekma lomila. Ĺ˝al se ni. VpraĹĄljiv je tudi njegov danaĹĄnji nastop na SlovaĹĄkem.

Medtem pa je bil kot najboljĹĄe desno krilo izbran v postavo novembra v ligi Seha.

Prelahka stopnica Postavljajo drsaliĹĄÄ?e Hrpelje, 29. novembra – RokometaĹĄi Gorenja Velenja so zaÄ?eli nastope v Pokalu Slovenije. V 2. kolu so na gostovanju zlahka premagali ekipo RD Ĺ kerjanc Jadran Hrpelje–Kozina. MoĹĄtvo, ki tekmuje v drugem slovenskem kakovostnem rangu, so ugnali z 41 : 21 in si tako zagotovili đ&#x;”˛ vstopnico v osmino finala.

Ĺ oĹĄtanj, 4. decembra – V ponedeljek so v Ĺ oĹĄtanju na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu zaÄ?eli urejati drsaliĹĄÄ?e s pravim ledom. Odprli ga bodo v nedeljo. Sezona drsanja bo letos trajala manj kot prejĹĄnja leta. DrsaliĹĄÄ?e bo odprto do 20. januarja, v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa ocenjujejo, da bodo ljubitelji drsanja tudi v tem Ä?asu lahko priĹĄli na svoj raÄ?un in se dodobra nauĹžili zimskih radosti. đ&#x;”˛

mkp

TAKO so igrali Prva liga TS, 18. krog

Liga NLB, 12. krog

Rudar Velenje - Triglav Kranj 1:2 (0:1)

Herz Ĺ martno - Dobova 23:29 (13:15), Trimo Trebnje - Jeruzalem OrmoĹž 29:23 (14:13), Urbanscape Loka - Maribor Branik 31:21 (12:12), Koper 2013 - LL Grosist Slovan 30:23 (16:11).

Vrstni red: 1. Riko Ribnica 12 - 19, 2. Koper 2013 12 – 18, 3. Urbanscape Loka 12 – 16, 4. Maribor Branik 12 – 13, 5. Jeruzalem OrmoŞ 12 – 13, 6.

Krka 12 – 12, 7. Trimo Trebnje 12 - 11, 8. Dobova 12 - 8, 9. LL Grosist Slovan 12 - 6, 10. Herz Šmartno 12 - 4.

Strelci: 0:1 Podlogar (30.), 1:1 Bolha (57.), 1:2 Poplatnik (74.).

Rudar: Pridigar, PiĹĄek, VukliĹĄević, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Bolha, Radić (od 73. Markovskij), Bijol (od 46. Novak), Antonov (od 57. TuÄ?ić), ÄŒrnÄ?iÄ?, Mary.

Drugi rezultati: Maribor - Gorica 2:1 (1:0), Krťko - Celje 3:1 (1:1), DomŞale - Olimpija 1:0 (1:0), PreloŞeno: Ankaran Hrvatini – Aluminij.

Vrstni red: 1. Maribor 43, 2. Olimpija 40, 3.

DomĹžale 31, 4. Rudar 29, 5. Celje 24, 6. Gorica 23, 7. KrĹĄko 19, 8. Aluminij 16, 9. Triglav 14, 10.

Ankaran – Hrvatini 8.

Liga prvakov, skup. C, 10. kr.

Skjern Handbold - Gorenje Velenje 35:20 (18:9) Gorenje: Cehte 4, Medved, Haseljić, OvniÄ?ek 1, Ferlin, Grebenc, Toskić 4, PotoÄ?nik, GolÄ?ar, Markotić 2, Verdinek 2, KleÄ?, ZaponĹĄek, J. Tajnik 2,

Brumen 3 (1), Pejović 2. Trener: Ĺ˝eljko BabiÄ?.

Drugi rezultati: Elverum Handbold - Abanca Ademar Leon 25:30 (13:13), Kadetten Schaffhausen - Dinamo BukareĹĄta 27:25 (14:14).

Vrstni red: 1. Skjern 16, 2. Ademar 12, 3. Gorenje 12, 4. Elverum 10, 5. Kadetten 8, 6. Dinamo BukareĹĄta 2.

Skupina B, 10. krog 1. PSG 18, 2. Flensburg – Haandewit. 14, 3. Veszprem 13, 4. Kiel 13, 5. Vive Kielce 8, 6. Merťkov Brest 7, 7. Celje 5, 8. Aaalborg Handbold 4.

Liga Seha, 8. krog Vrstni red: 1. Vardar 8 tekem 24 toÄ?k, 2. PPD Zagreb 8 – 16, 3. Tatran 8 – 15, 4. MeĹĄkov Brest 7 – 15, 5. Celje PL 8 – 14, 6. Gorenje 7 – 10, 7.

Metalurg 8 – 9, 8. Nexe 8 – 5, 9. Vojvodina 8 – 3, 10. Dinamo PanÄ?evo 8 – 3.

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

7. decembra 2017

Pojasnilo ni opraviÄ?ilo

substanc postane utrjen vedenjski vzorec. Ljudje se tega vzorca dobesedno navadimo, hkrati pa ga imamo za pravilnega. To je edino, kar poznamo, zato ga skrbno branimo pred zunanjim svetom – osebo, ki uveljavlja svojo moÄ? s silo in razvrednotenjem drugih, opraviÄ?ujemo, celo branimo. IĹĄÄ?emo razloge, ki poÄ?etje opraviÄ?ujejo. Pogosto se razlogi najdejo. Razlogi so v osebi sami, v njenem doĹživljanju sebe in sveta okoli sebe.

Nesoglasja, razliÄ?na mnenja, konflikti so sestavni del Ĺživljenja.

Je pa za mir in zadovoljne medosebne odnose smiselna strpnost in spoĹĄtovanje vseh udeleĹženih v konfliktnih situacijah. Kadar v vrtincu medosebnih odnosov prihaja do nasilnega vedenja, pa ne iĹĄÄ?imo opraviÄ?il v korist osebe, ki je prestopila mero. OpraviÄ?ila za povzroÄ?eno ni.

Kadar v vrtincu medosebnih odnosov prihaja do nasilnega vedenja, ne iĹĄÄ?imo opraviÄ?il v korist osebe, ki je prestopila mero

V dinamiki medosebnih odnosov imamo vsi ljudje priloĹžnost pri sebi opazovati svoje doĹživljanje posameznega odnosa s pomembnimi drugimi v naĹĄem svetu. S tistimi, s katerimi se stalno sreÄ?ujemo, s katerimi imamo trajne vezi, morda Ĺže celo od rojstva, s katerimi nas na skupni imenovalec pripeljejo spomini, dogodki, delo, dejavnosti, sorodstvo, interes ‌ ObiÄ?ajno se ob vseh teh situacijah v Ä?loveku odraĹžajo doloÄ?ena Ä?ustvena stanja – veselje, jeza, Ĺžalost, strah, lju-

bosumje, saj ljudje nismo le fiziÄ?na bitja s svojim telesom, ampak tudi Ä?ustvena bitja. Verjetno pa obstajajo ljudje, ki so popolnoma odmaknjeni od svojega Ä?utenja, ki ne zaznavajo svoje odgovornosti in obÄ?utka krivde oziroma vesti za povzroÄ?eno dejanje v medosebnih odnosih.

V medosebnih odnosih na razliÄ?nih relacijah lahko gre za uveljavljanje potrebe po moÄ?i za potrebo naĹĄega ÂťegaÂŤ. Torej za potrjevanje sebe v odnosu s pomembnimi drugimi. Ne naza-

Parkiraj izgovore drugam!

Velenje – 3. decembra je mednarodni dan invalidov. ÄŒeprav si marsikje prizadevajo, da bi jim kar najbolj olajĹĄali vsakdanje Ĺživljenje, so med nami vedno posamezniki, ki menijo, da jim pripadajo pravice, ki so dodeljene drugim.

Ena od takĹĄnih so za invalide rezervirani parkirni prostori. Nedavna ĹĄtudija Fakultete za varnostne vede Univerza v Mariboru je tako pokazala, da pri nas kar 63 % vseh parkiranih vozil na mestih za invalide ni imelo invalidske izkaznice.

Zato je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa pozvala novembra obÄ?ine k sodelovanju pri projektu, s katerim Ĺželijo zmanjĹĄati takĹĄne krĹĄitve. Tudi Mestna obÄ?ina Velenje se je, podobno kot mnoge druge, pridruĹžila tej akciji, ki so ji na agenciji dali naslov ÂťParkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalideÂŤ. ÄŒeprav mestno redarstvo v Velenju redno nadzira nedovoljeno parkiranje, bo naslednjih ĹĄtirinajst dni ta nadzor ĹĄe bolj pogost. Sicer pa spoĹĄtujmo soljudi, pa kazni sploh ne bodo potrebne.

dnje imamo vsi potrebo po tem, da smo priznani, sprejeti, potrjeni v svoji druĹžbi. Pri tem pa je smiselna tako imenovana zdrava mera. Torej, da se opazujemo, do kam bomo v medosebnih odnosih ĹĄe vstopali, do katere mere, kje nas zaboli. Ko zaboli, je dovolj. Nekateri se ustavijo Ĺže prej, pred boleÄ?ino, drugi potrebujejo boleÄ?ino, da se ustavijo.

Zgodi se, da povzroÄ?anje boleÄ?ine (telesne, duĹĄevne) bodisi zaradi absolutne potrebe po kontroli in moÄ?i bodisi zaradi uĹživanja

Odsevna telesa za veÄ?jo varnost peĹĄcev Velenje, 2. decembra – V jesenskih in zimskih mesecih, ko je ogroĹženost peĹĄcev zaradi krajĹĄih dnevov in drugih vremenskih nevĹĄeÄ?nosti najveÄ?ja, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa izvaja ĹĄtevilne preventivne akcije. ÄŒlanice in Ä?lani SPV v cestnem prometu, policisti PP Velenje in Ä?lani ZĹ AM Velenje so v soboto izvajali preventivno akcijo ’PeĹĄec, bodi viden, bodi previden’ v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka.

Obiskovalci so lahko sami preverili uporabno vrednost odsevnih teles v temaÄ?nem prostoru, kresniÄ?ke in trakove pa so jim tudi podarili. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

UrĹĄa Polko, strokovna delavka v Varni hiĹĄi

Kontaktne ťtevilke Regionalne varne hiťe Celje in svetovalnih telefonov: Celje: 03 492 63 57, 051 233 894 Velenje: 03 897 66 90 , 031 243 071 Slovenj Gradec: 02 882 94 35, 031 234 40 – E-mail: drustvo.regionalna.varna. hisa@siol.net Facebook: Varna hiťa Celje, Velenje, Slovenj Gradec

Nove vinjete Od zaÄ?etka decembra je Ĺže v prodaji devet novih razliÄ?nih vrst vinjet z letnico 2018 kovinsko modre barve. Cene vinjet in njihov rok ostajajo enaki, ravno tako tudi cestninski razredi, v katere se uvrĹĄÄ?ajo vinjetna vozila. Za letno vinjeto za osebna vozila bo treba ĹĄe naprej odĹĄteti 110 evrov, za meseÄ?no 30 ter za tedensko 15 evrov (cestninski razred 2A). Za kombinirana vozila bo letna vinjeta ĹĄe naprej stala 220 evrov, meseÄ?na 60 ter tedenska 30 evrov (cestninski razred 2B). Za motorna kolesa (cestninski razred 1) cena letne vinjete ostaja nespremenjena pri 55 evrih, za meseÄ?no bo treba odĹĄteti 30 evrov ter za tedensko 7,5 evra.ObstojeÄ?e vinjete z letnico 2017 ostajajo v veljavi do preteka njihove veljavnosti, letne vinjete pa do vkljuÄ?no 31. januarja 2018.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Kazenska ovadba za upravnika bloka Velenje, 28. novembra – Predstavnik velenjskega podjetja za upravljanje z nepremiÄ?ninami je v torek policistom naznanil upravnika stanovanjskega bloka, ki je naloge upravljanja v njem opravljal pred njim. BivĹĄi upravnik ni Ĺželel prenesti denarnih sredstev rezervnega sklada na novega upravnika. Policisti bodo zoper njega spisali kazensko ovadbo za sum storitve kaznivega dejanja poneverbe.

znanec iz Velenja. Ta se je z vozilom vozil okoli njene hiĹĄe in grozil, da jo bo pretepel in ubil. Policisti ga bodo zasliĹĄali in zoper njega podali kazensko ovadbo.

Pobeglega voznika iĹĄÄ?ejo Velenje, 29. novembra – V sredo v jutranjih urah je poÄ?ilo na parkiriĹĄÄ?u pred Intersparom.

Neznani voznik belega kombija znamke Ford je trÄ?il v ogledalo avtobusa, potem pa, kot da se ni zgodilo niÄ?, odpeljal proti centru mesta. Policisti pobeglega voznika ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Krajanki grozil znanec

Dekletce nagovarjal po spletu

Velenje, 28. novembra – Krajanki Podgorja je v torek grozil

Velenje, 29. novembra – Mati in njena 11-letna hÄ?i sta v sredo

policistom naznanili neznanca, ki je deklico po spletu nagovarjal k spolnim odnosom. Policisti so zasegli oba telefona, s katerima je komunicirala z njim.

Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi prikazovanja, izdelave in posesti ter posredovanja pornografskega gradiva.

S kepo razbil vetrobransko steklo Velenje, 1. decembra – V petek zveÄ?er je v Ĺ aleku neznanec v vetrobransko steklo voznika med voĹžnjo vrgel sneĹžno kepo, tako da se je to razbilo. Policisti pa so ugotovili, da sta pri tem sodelovala dva mladoletnika.

ZbeĹžal z vinjeto Velenje, 2. decembra – V soboto je neznanec na nepoĹĄten naÄ?in priĹĄel do nove vinjete za naslednje leto. Vstopil je v Petrolov servis na Celjski cesti, rekel, da jo Ĺželi kupiti. Ko pa mu jo je trgovka ponudila, jo je vzel in brez plaÄ?ila zbeĹžal iz trgovine.

Vinjeni voznik se je treznil pri policistih Velenje, 3. decembra – V nedeljo malo pred 4. uro zjutraj so policisti pri Nakupovalnem centru ustavili voznika, ki je vozil vinjen. Z rezultati alkotesta pa se ni strinjal, odklonil je tudi strokovni pregled. Ker je obstajala bojazen, da bo vozil ťe naprej, so ga policisti pridrŞali do streznitve.

Decembrski stres (v uniformi) Vstopili smo v december. Zadnji in za marsikoga teĹžko priÄ?akovani mesec.

Med temi so zagotovo otroci, ki Ĺželjno priÄ?akujejo dobre moĹže in vse, kar sodi zraven. Poleg prijaznih voĹĄÄ?il in izreÄ?enih Ĺželja tudi obilico daril, saj se je potroĹĄniĹĄko-nakupovalna mrzlica dobro uveljavila tudi pri nas. Med tistimi, ki komaj Ä?akajo december, so zlasti trgovci. Razen v reklamnih oglasih se lepe in iskrene Ĺželje, tople in prijazne besede, naklonjenost ‌ v resniÄ?nem Ĺživljenju vse bolj umikajo pred bleĹĄÄ?eÄ?imi ovitki in vĹĄeÄ?nimi in umetnimi darili. Ne glede na ta trend pa se mi dozdeva, da je vse veÄ? ljudi, ki se zavedajo te sodobne pasti in dajo veliko veÄ? na iskrice v oÄ?eh in topel stisk roke ali objem.

December velja za ÂťnorÂŤ mesec. Poleg gneÄ?e v nakupovalnih srediĹĄÄ?ih in trgovinah se poveÄ?a tudi ĹĄtevilo dogodkov in prireditev tako na prostem kot v dvoranah in kulturnih ustanovah. Ljudje zaradi prazniÄ?nega vzduĹĄja spijejo kakĹĄen kozarec (pre)veÄ?. ÄŒasovni pritisk, gneÄ?a na cestah in v trgovskih centrih, ob sluĹžbenih obveznostih, ki jih je treba postoriti do konca leta, kar velja tudi za druĹžinske, ustvarjajo obilico stresa, z njim pa tudi ĹživÄ?nosti, nervoze in razdraĹžljivosti, saj je treba delo opraviti in se obenem tudi zabavati. To ĹĄe najbolj Ä?utijo zaposleni v uniformah. Vsi uniformiranci bolj ali manj opravljajo delo in naloge, ki so povezane z ljudmi, strankami, gosti, pacienti, krĹĄitelji, storilci kaznivih dejanj ‌ Ne glede, v katerem podjetju ali ustanovi, bodo uniformiranci zaradi prazniÄ?nega vzduĹĄja in poslediÄ?no s tem (ne)razpoloĹženja ljudi in njihovih priÄ?akovanj dodatno izpostavljeni stresu.

Ni pomembno, ali govorimo o uniformiranih trgovkah, ki nam prodajajo izdelke, gostinskem osebju v gostinskih lokalih, kjer nam streĹžejo pijaÄ?o in hrano, zdravstvenem osebju v rednih ambulantah ali v ekipah nujne medicinske pomoÄ?i, h katerim pridemo ali jih pokliÄ?emo, ko zbolimo ali se poĹĄkodujemo, gasilcih, ki gasijo poĹžare in nam pomagajo ob poĹžarih in elementarnih nesreÄ?ah, gorskih reĹĄevalcih, ki se v gore odpravijo, ko kdo zabrede v teĹžave ali omaga, avtocestnih nadzornikih in vzdrĹževalcih, ki skrbijo za pretoÄ?nost prometa na avtocestah ali policistih, ki skrbijo za varnost v drĹžavi. Prav vsem se bo zaradi decembrskega vzduĹĄja poveÄ?al obseg dela, sami pa bodo izpostavljeni tistemu dejavniku, ki ga mnogi spregledajo. To je teĹžavno usklajevanje sluĹžbenih in druĹžinskih obveznosti, saj so uniformiranci zaradi obilice dela veÄ? v sluĹžbi, sluĹžba pa je zaradi naĹĄtetega tudi bolj zahtevna, obremenjujoÄ?a in utrujajoÄ?a.

Da bo nam in tudi uniformirancem december lepĹĄi, bolj prazniÄ?en in ob tem tudi varen, bi bilo treba ohraniti mirnost, preudarnost, objektivnost in treznost. Naglica in nepremiĹĄljenost pri izbiri daril ne more imeti takĹĄnih negativnih posledic, kot ju ima takrat, ko smo na cesti in smo lahko zaradi tega Ĺžrtev lastne napake ali povzroÄ?itelj prometne nesreÄ?e, v kateri poĹĄkodujemo koga drugega. Tudi ob uporabi (ne)dovoljenih pirotehniÄ?nih sredstev naglica in nepremiĹĄljenost lahko ustvarita nevarne in ĹĄkodljive posledice tako za uporabnika kot druge ljudi in njihovo premoĹženje. Podobno velja tudi v primeru, Ä?e se v tem obdobju (zimskih razmerah) odpravljamo v gore ali drugo naravno okolje, kjer veljajo druga pravila in zakonitosti. Precenjevanjesvojih sposobnosti in stanja na transakcijskem raÄ?unu ne more ustvariti usodnih posledic kot v gorah, kjer nas lahko stane celo Ĺživljenja. NepotrpeĹžljivost ali arogantnost ni lepa Ä?ednost in ne glede, ali ju izraĹžamo v vrsti pred blagajno, za toÄ?ilnim pultom ali v krogu druĹžinskih Ä?lanov, je prav v vseh okoljih in razmerah ĹĄkodljiva in kot takĹĄna pravzaprav nepotrebna.

Zato naj bo december za vse, ĹĄe posebej pa za uniformirane poklice, Ä?im manj stresen in obenem Ä?im bolj preĹĄeren in varen.

SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

Kdor bi Ĺželel spoznati Âťstres v uniformiÂŤ, vabljen na predstavitev knjige Adila Huselja z istim naslovom, kot je v kolumni, v KnjiĹžnico Velenje v petek, 15. decembra, ob 19.19.

Iz POLICISTOVE beleĹžke GroĹžnje na facebooku Velenje, 28. novembra – V torek je VelenjÄ?anka policistom naznanila znanko, ki jo je Ĺžalila in ji grozila preko socialnega omreĹžja facebook. Policisti bodo zoper krĹĄiteljico napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

V metadonski ambulanti izgubil Ĺživce Velenje, 28. novembra – V torek okoli poldneva je v metadonski ambulanti Zdravstvenega doma Velenje eden od uporabnikov programa terapije izgubil Ĺživce. Verbalno je napadel medicinsko sestro in poĹĄkodoval steklo ter razmetal notranjost ambulante. Policisti so mu plaÄ?ilni nalog napisali na kraju, kazenska ovadba pa ĹĄe sledi.

Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

7. decembra 2017

19

Praznični KAŽIPOT Oven od 21. 3. do 21. 4.

December je čas, da razvajate sebe in svoje najdražje, čas, da zaživite svoje sanje. To je čas druženja, zabave, veselja in obdarovanj.

Zadišalo bo po cimetu, piškotih in kuhanem vinu …

Pravljični december in z njim povzani trije dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek mraz naj prinašajo tudi v vaš dom veselje in radost.

Praznična in poslovna darila

pon. - pet. | 7.30 - 17.00

Valentina Verhovnik s.p.

Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

• Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje moja Pentlja

30 % POPUST na šolske torbe!

Kmetija Jevšnik Prodaja kislega zelja

Laze 40, Šentilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

Sveže zelje v glavah ali naribano Kisla repa • glave za sarme

VELIKA IZBIRA

koledarjev | rokovnikov | daril za vse generacije

Sneg, ki je v preteklih dneh pobelil tudi doline, vam je letos celo všeč. Zdi se vam, kot da preprosto sodi v vaše trenutno počutje. Več kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na veselo druženje, saj si boste želeli druženja s prijatelji in znanci. Od leta, ki je bilo za vas povprečno, vsekakor pa ne slabo, se bo pač treba dostojno posloviti. Še sami ne boste vedeli, kje je pravi vzrok, da vam letos druženje s prijatelji in znanci prav godi, saj ste se jih zadnja leta izogibali. Nikar ga ne iščite, ampak preprosto uživajte v njih. Dobro bodo vplivala tudi na vaše počutje.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Še vsaj dva tedna se ne boste predali prazničnemu razpoloženju, čeprav vam ga bodo vsi vsiljevali. Še več, marsikaj, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo šlo na živce. Želeli si boste samote in miru, pa tega vse do božiča nikakor ne boste dočakali. Dnevi vam bodo sicer hitro minevali, noči pa ne. Kje je vzrok za nespečnost, ki vas bo pestila kar nekaj dni, si lahko le mislite. Podzavest bo tokrat močnejša od vaše volje. Morda bi bilo dobro, da namesto da se premetavate, sredi noči pogledate film ali pa kaj preberete. To vas bo zamotilo, da vas ne bodo morile težke misli. Partner bo živel v svojem svetu.

Za ljubezen se je vredno potruditi, zato se mu skušajte spet približati.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Žal še ni čas, ko bi lahko vse izpustili iz rok in začeli praznovati. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Vsaka napaka na denarnem področju vas bo drago stala, zato pazite, kolikokrat in za kaj odpirate denarnico. Žal ste že šli preko svojih zmožnosti. Naj vam bo to, kar boste doživljali, ko boste skušali pokrpati luknje na bančnem računu, nauk za prihodnost. Marsikdo bo molčal, nekateri pa boste to, kar boste ob tem doživljali, zaupali partnerju. Slednji bodo ubrali pravo pot, saj vam bo prav posvet z njim odprl oči, da bo pot do rešitve lažja. Poleg tega boste ta mesec dobili več denarja, kot ste ga pričakovali, kar bo res obliž na rano.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zima, ki je letos na začetku decembra v deželo prišla ne le meteorološko, ampak čisto zares, vam bo tokrat resnično všeč. Na vas bo vplivala blagodejno, ne bosta vas motila ne mokrota in ne mraz. V naslednjih dneh si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo še bolj umirila tudi vaša že nekaj časa nemirna duša. To bo dobro, saj boste v službi imeli zelo veliko dela. Zmogli ga boste, pravega zadovoljstva pa ob tem ne boste čutili. Nekaj napetih dni bo še ta teden, potem se bo tudi pri delu vse začelo umirjati.

Vikende pa le izkoristite za druženje s prijatelji. Izgovori, da še nimate časa, v decembru odpadejo.

Razen, če vam jo bo zakuhalo zdravje. Virusi že krožijo, vi pa ste še precej občutljivi.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

03 583 36 60 | www.venpro.si

VENPRO PAPIRNICA, Žiga Veninšek s.p., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, 041 319 161

Nagradna križanka »Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek«

Partner se je v zadnjem času precej spremenil. Na bolje. To vam je vsak dan bolj všeč. Sploh, ker to dobro vpliva tudi na vajino zvezo, ki bo v naslednjih dneh zavidanja vredna. Doma boste zato srečni in zadovoljni, žal pa boste v službi imeli zelo veliko dela in obveznosti. Zato si boste vsak dan bolj želeli, da se začnejo prazniki. A do njih je še nekaj časa, zato stisnite zobe in zavihajte rokave. Odprite tudi oči. Če boste v naslednjih tednih, ko bo najhujše delo in gneča mimo, še vedno gledali le naprej in nič okoli sebe, boste zamudili veliko priložnost. Tisti, ki vam iskreno hočejo dobro, se bodo vseeno potrudili, da ne bo šla mimo vas. Zdravje bo trdno.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Partner bo postajal nestrpen, ker se še nista dogovorila, kako bosta preživela božično novoletni čas. Tudi prijatelji vas ne bodo več dolgo spraševali, ali se jim boste pridružili. Vi pa boste še naprej molčali, saj imate glavo polno težkih misli.

Vse so povezane z delom in prihodnostjo. Čeprav vam vsi pravijo, da je kriza mimo, se vam zdi, da jo šele sedaj občutite. Posli ne gredo dobro, izgledi pa tudi niso najboljši. V tem je tudi vzrok, da se ne morete veseliti prihajajočih praznikov. A če se boste nenehno ubadali le s temnimi mislimi, to ne bo nič rešilo. Čas za iskanje rešitev pred novim letom ni pravi, saj niti sogovornikov ne boste našli, ker bodo imeli drugo delo. Zato se vzemite v roke in se prepustite toku dogodkov.

Hribernikova ulica 10, 3330 Mozirje

041 271 258

Božično-novoletna pravljica v prodajalni cvetja Skornšek Praznični mesec december tudi v Vrtnarstvu Skornšek - čudovite zimske cvetlične kreacije, Božične zvezde in Božični škrati, ki prinašajo drobna darila ter srečo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Predpraznični čas bo letos za vas bolj stresen kot prejšnja leta. K sreči ste vsaj malo pričakovali, kaj se bo letos dogajalo v decembrskih dneh, zato pravega šoka ne morete več doživeti. Vseeno pa ne boste mogli ostati ravnodušni. Nikar že z obrazom ne pokažite, kaj si mislite in kaj doživljate. S tem od sebe odganjate tudi tiste, ki so na vaši strani. Počutje v naslednjih dneh zaradi nakopičenih težav ne bo najboljše.

Ker vam poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan, tudi o prostih trenutkih še ne boste kaj veliko razmišljali. Dnevi bodo prekratki za vse, kar boste želeli izpeljati. K sreči bo tako le še dober teden dni, potem boste izpregli tudi vi.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Bliža se obdobje, ki zna biti letos precej naporno tudi za vas. Prvič po dolgih letih se zato praznikov prav nič ne veselite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat pa tako, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. Ob vseh stresnih dogodkih vam bo to zagodlo ravno v teh dneh. To bo dobro vplivalo na vaše odločitve, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več kot nekaj prejšnjih tednov.

Rekreacija, pa čeprav v mrzlih zimskih dneh, vam bo zelo pomagala. Čas bo, da potegnete črto pod leto, ki odhaja in si naredite načrte za leto, ki prihaja. Sploh, ker bo za vas leto 2018 prelomno na več področjih. Najbolj pa na osebnem.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Čeprav naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to zelo hitro. Ob tem vas bo rahlo morilo le to, da se vam je nekdo od bližnjih močno odtujil. Ni vam vseeno, da se še nista dobila in pogovorila o tem, kaj se mu dogaja. Želeli boste pomagati, pri tem pa ne boste hoteli biti vsiljivi. Morda je kar prav, da pustite času čas. Roko ste ponudili, več pa trenutno ne morete narediti. Pri poslih boste zadovoljni kot že dolgo ne. Odprla se vam bodo nova vrata, tako velika, da vas za prihodnost ne bo več strah. Čestitajte si, saj ste jih odprli sami s svojim delom!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V Vrtnarstvu Skornšek bodo posebej za vas odprti do večernih ur.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo Skornšek Mozirje«, najkasneje do ponedeljka, 18. decembra.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Do 8 številk zastonj!

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Večina se že veseli praznikov, hiti po nakupih, izdeluje in kupuje darila. Vas ne bo med njimi. Vsaj še dva tedna trdega dela vas čaka, preden se jim boste lahko pridružili. Še dobro, da tega ne pogrešate in zato ne boste imeli slabe vesti. Težave, ki jih imate trenutno v službi, niso zanemarljive. Čeprav čas ni ugoden za njihovo reševanje, se dobro zavedate, da jih ne morete preložiti v drugo leto. Ne bodite pa preveč trmasti in samostojni. Če bo treba, prosite za pomoč. K sreči boste prav v teh dneh spoznali osebo, ki vam bo pripravljena pomagati. Brez računice zase, le s svojim strokovnim znanjem. Zato vam bo kmalu odleglo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zadovoljni boste zakorakali novemu letu nasproti. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, pa taki v resnici sploh niste. Je pa res, da zelo cenite zasebnost. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. Morda še več, kot so si sploh upali pomisliti. Zadovoljni boste tudi, ker bo odziv na vaše delo, opravljeno pred kratkim, več kot pozitiven. Pohvale bodo tokrat res iskrene. Zdravje? Boljše bo kot je bilo, čisto zadovoljni pa še ne boste.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Vsak dan manj bo stvari, ki bi vas resnično spravile v dobro voljo. Skrbi, ki jih imate, vas bodo mučile podnevi in ponoči. A le še do konca tega tedna, potem se bo vse zavrtelo v vašo korist. Čeprav vas bo strah, ker boste začeli pisati novo zgodbo, boste zadovoljni. Lahko bi rekli, da boste znova zacveteli. Časa, da se predate sanjarjenju in pripravam na praznike, pa še ne boste imeli. Nič hudega, saj boste imeli dovolj energije in motivacije za vse, kar vam bodo naložili. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki bo zahtevalo veliko razmišljanja. Obenem pa se boste že veseli dni, ki jih boste preživeli v brezdelju.

Ne bo jih veliko, zato boste znali ceniti vsakega od njih. Zdravje bo trdno.

Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. decembra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.20 01.45 02.40

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 09.00 09.40 10.05 10.45 11.30 14.25 15.10 17.10 19.00 19.20 20.00 20.50 21.30 23.20 00.35 01.50 03.40

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca: Življenje in smrt, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Troje svetih, dok. film Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Družinsko podjetje Mikro + Polo Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost: Kaj določa naš spol, odd. o znanosti Novice Eko utrinki: Energetska prenova Zu, ris., Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Hrček Miha pripoveduje, ris.

Vetrnica, pon.

Zlatko Zakladko Žogarija Med valovi Kino Fokus Alpe-Donava-Jadran 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Klic dobrote, posn.

Biatlon : posamična tekma (M), pren. iz Östersunda Ne povej mami!, kr. igr. film Nagelj, jap. nad.

Japonska z Joanno Lumley, dok. ser.

Ambienti Novembrski mož, am.-an. film Slovenska jazz scena: Igor Lumpert z gosti Glasbeni spoti Biatlon: posamična tekma (M), posn. iz Östersunda Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 65. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 30. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 54. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 9. del Čista desetka, 2. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 31. del Gospodarica zlata, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 66. del Gorski zdravnik, 10. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 63. del Kmetija 24UR zvečer Laurine skrivnosti, 1. sez., 11. del Nikita, 3. sez., 18. del Park avenija 666, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro Jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2528. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Korenčkov palček, Gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Spev Regionalne novice Romano them (Romski svet) Iz oddaje Dobro jutro Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.20 23.45

7. decembra 2017

Sobota,

8. decembra

06.00 06.05 07.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.05 01.35 02.00 02.50

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 09.00 09.45 10.25 10.50 11.30 14.05 15.15 15.55 17.30 18.40 19.55 20.25 21.50 23.15 00.35 01.55 03.05 04.50

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.30 2.40 3.30 4.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Profil: Axel Scheffler Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Globoko spanje, am. film Profil: Axel Scheffler Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Bine, pon.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Bukovniške točke, dok. feljton O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dobro jutro Dober dan Alpski magazin Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja Nogomet - žreb skupin za SP 2018, posn.

Alpsko smučanje : smuk (M), pren. iz Beaver Creeka Biatlon: sprint (Ž), posn. iz Östersunda Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa Kdo bi vedel, zab. kviz Polnočni klub Glasbeni spoti Alpsko smučanje: smuk (M), posn. iz Beaver Creeka Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 66. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 31. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 55. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 10. del Čista desetka, 2. sez., 12. del Padli angel, 1. sez., 32. del Gospodarica zlata, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 67. del Gorski zdravnik, 10. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 64. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Angeli prepevajo, ameriški film Poslednja postaja, angleški film Park avenija 666, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro Jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Spev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2529. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, O sladkorju Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Vietnam Regionalne novice 3 Koncert skupine AVE: V soju luči, posnetek iz Velenja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

9. decembra

05.55 06.05 06.55 07.00 07.20 07.45 08.10 08.35 08.45 09.10 09.55 10.05 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.10 16.00 17.00 17.20 17.50 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 21.55 23.05 23.35 01.20 01.45 02.40

06.05 06.30 07.00 08.00 08.20 09.25 10.00

Kultura Odmevi Bukvožerček: Pika Nogavička Biba se giba, ris.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš Ribič Pepe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8 talcev, Logatec, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Svetle luči in veliki umi – zgodba o treh mestih: Pariz, dok. ser.

Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Vraževerje v sodobnem svetu, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Katarina Čas Poročila ob petih, šport, vreme Mislim Plečnika, dok. odd.

Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme 25. Dobrodelni Miklavžev koncert Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Bitka mater, kopr. nad.

Poročila, šport, vreme Theeb, jord.-an. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

05.55

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Čarokuhinja pri atu Čudovita Japonska, jap. nan.

Sladkanje z Rachel Allen Judo: svetovni pokal, pren. iz Tokia Nordijsko smučanje: smučarski teki, sprint, pren. iz Lillehammerja Povzetek svet. prvenstva v judu 2017 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Biatlon: sprint (M), pren. iz Östersunda Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Francija : Slovenija, pren. iz Trierja Alpsko smučanje: superveleslalom (M), vključitev v pren. iz Beaver Creeka Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), posn. iz Lillehammerja Popšop Nocoj v Palladiumu Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.30 16.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.35 1.50

24UR, pon.

OTO čira čara Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Sabrina, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Peter Pan, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pod košem, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Shark, 1. sez., 5. del TV prodaja Shark, 1. sez., 6. del Znan obraz ima svoj glas Angeli prepevajo, ameriški film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Arbitraža, ameriški film Kamniti angel, kanadski film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, O sladkorju Ustvarjalne iskrice (221) Napovedujemo Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Popotniške razglednice, Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: ans. Spev, skupina Nalet Videostrani, obvestila Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2530. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.10 13.00 14.00 14.40 16.10 18.00 19.30 20.25 21.35 22.45 23.20 00.20 01.25 01.55 3.05 4.45

11.05 12.05 12.30 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.30 18.35 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 23.30 23.55

10. decembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.35 07.50 07.55 08.10 08.20 08.30 08.45 09.10 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.15 22.45 23.40 00.00 00.30 01.20

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Niko, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Leonardo, ris., pon.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Stopiče Na obisku: Barbara Gropajc Obzorja duha: Dobrota s Koroške Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Mali veliki glas, av.-nem. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Sonja Šmuc Poročila, šport, vreme Od kapelce do Kud-a, dok. film Za lahko noč: Samospevi na poezijo Franceta Prešerna Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Tedenski izbor 07.00 Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje 07.15 Mislim Plečnika, dok. odd.

07.55 Koda, izob. odd.

08.50 Glasbena matineja 08.50 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač 09.00 Prešeren v glasbi: Jurij Fleišman: Od železne ceste 09.10 Čudovita Japonska, jap. nan.

10.40 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 12.25 Ambienti 13.10 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž), pren. iz Östersunda 13.50 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Romunija, pren. iz Trierja 15.30 Biatlon: zasledovalna tekma (M), vključitev v pren. iz Östersunda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 17.45 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 18.55 Alpsko smučanje: superveleslalom (Ž), pren. iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.05 Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia 20.40 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 21.50 Goljufija, dan. nad.

23.00 Vikend paket 00.25 Glasbeni spoti 01.35 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 3.15 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 4.20 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 05.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.25 14.20 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 23.45 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Sabrina, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Peter Pan, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pod košem, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez.

Shark, 1. sez., 7. del TV prodaja Shark, 1. sez., 8. del Ženska džungla, 2. sez., 5. del Arbitraža, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Očetovsko veselje, nemški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, O sladkorju 09.40 2529. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2530. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.30 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.20 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (220), Miklavževe sani 18.20 Čas za nas, tabornike!

19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Spev, skupina Nalet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

11. decembra

05.55 06.10 07.00 10.15 10.40 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 15.55 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.55 00.30 00.55 01.50

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.45 09.30 10.15 11.10 13.50 14.55 16.15 17.00 18.00 18.55 19.15 20.00 20.55 22.35 23.40 01.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Naj muzika igra; Tomaž Domicelj NaGlas! Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom: Mladi virtuozi Trio Reverie Pianist Nejc Kamplet Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Novice Young Village Folk: Panu in kobilice Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj Baletni večer: R. Wagner – M. Šparemblek: Matilda, tv balet Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 1. del Veličastna Lilly, kr. igr. film Na poti z Željkom Kozincem, dok.

Tea time na Goričkem, dok. feljton Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek, dok.

Dobro jutro Ljudje in zemlja Polnočni klub Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš Nagelj, jap. nad. Čez planke: Kitajska Sherlock, brit. miniser. Časnik, hr. nad.

Božji glasniki, dok. odd.

Glasbeni spot, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 0.05 1.00 1.55 2.45 3.20

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 67. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 32. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 56. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 11. del Čista desetka, 2. sez., 13. del Padli angel, 1. sez., 33. del Gospodarica zlata, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 68. del Gorski zdravnik, 10. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 65. del Kmetija 24UR zvečer Vem, kdo si, 1. sez., 1. del Laurine skrivnosti, 1. sez., 12. del Nikita, 3. sez., 19. del Park avenija 666, 1. sez., 11. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2530. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Regionalne novice Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.35 23.55

Sreda,

12. decembra

05.45 05.55 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.25 02.20

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.30 09.15 09.55 11.00 12.05 13.50

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Naj muzika igra; Janez Bončina Benč Obzorja duha: Dobrota s Koroške Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Kanape, odd. TV Lendava Studio kriškraš Ribič Pepe Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Piknik s torto, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Zadnji tango v Halifaxu, brit. nad.

Kim Džong Un – zadnji rdeči princ, fran.dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Majda Šlajmer-Japelj in Igor Japelj, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

02.40

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Bukvožerček: Pika Nogavička Martina in ptičje strašilo: Kino Kokošja juha, kr. igr. film Na poti dražgoškega pohoda, dok.

Sladkanje z Rachel Allen Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, pren. iz Trierja Village Folk: Dalmatinske tuke in tartufi, dok. ser.

Novi sosedje: Ljubo doma, dok. odd. Čarokuhinja pri atu Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Teslovi otroci, kan. dok. odd.

Prava ideja Poletne igre, šved. film Nocoj v Palladiumu Glasbeni spoti Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, posn. iz Trierja Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 1.05 2.00 2.50 3.25

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 68. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 33. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 57. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 12. del Naša mala klinika, 3. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 34. del Gospodarica zlata, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 69. del Gorski zdravnik, 10. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 66. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Vem, kdo si, 1. sez., 2. del Nikita, 3. sez., 20. del Park avenija 666, 1. sez., 12. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Mladi in varna spolnost Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2531. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

15.35 16.00 16.45 17.00 18.00 19.00 19.20 20.00 20.50 21.30 23.10 00.05 01.10

11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.30 21.00 22.30 23.30 23.55

13. decembra

05.45 05.55 07.00 10.05 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 01.35 02.25

07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.25 08.55 09.40 10.30 11.30 12.55 13.55 15.15 17.00 18.00 18.55 19.20 19.30 19.50 20.00

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Umetni raj Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Sonja Šmuc Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8 talcev, Logatec, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Pred polnočjo, am.-gr. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

01.10

Minka, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Dinotačke, ris.

Simfonorije, ris.

Studio Kriškraš Kanape , odd. TV Lendava Na poti na Kriško goro, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Dober dan Vikend paket 25. Dobrodelni Miklavžev koncert Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi Opus 1, plesna miniatura Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nem. glasbeno dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi 9, kan.-am. anim. film Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 0.05 1.00 1.55 2.45 3.20

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 69. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 34. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 58. del TV prodaja Gorski zdravnik, 10. sez., 13. del Naša mala klinika, 3. sez., 13. del Padli angel, 1. sez., 35. del Gospodarica zlata, 1. sez., 59. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 70. del Gorski zdravnik, 10. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 67. del Kmetija 24UR zvečer Vem, kdo si, 1. sez., 3. del Laurine skrivnosti, 1. sez., 13. del Nikita, 3. sez., 21. del Park avenija 666, 1. sez., 13. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2531. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (222) Kreativne glave (6), Kamera obscura Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Regionalne novice Pop corn, Bohem, Urban 3Some Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

21.00 21.55 22.30 00.00

11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

NaĹĄ Ä?as, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 21

SAKSIDA, Igor: Kla kla klasika ml – Mladina, M – leposlovje od 13. leta dalje Vas zanima, kako drugaÄ?ne so rime in kako zveni stara klasika obleÄ?ena v brezÄ?asne teme, v formatu sodobnega rapa z mladostnim, igrivim razmiĹĄljanjem Trkaja?

Profesor knjiĹževnosti dr. Igor Saksida se je z namenom, da vzpostavi dialog z danaĹĄnjo mladino, povezal s priljubljenim slovenskim reperjem, da bi s slovenskih klasiÄ?nih del skupaj Âťpobrisala prahÂŤ in njihovo sporoÄ?ilo v sodobnem jeziku pribli-

slenih o elektronskih sporoÄ?ilih s sporno vsebino. Ko neke noÄ?i naleti na sumljiv pogovor med usluĹžbenkama Jennifer in Beth, namerno prekrĹĄi svoje sluĹžbene zadolĹžitve. Namesto, da bi ju diskretno opozoril, si zdaj noÄ?no sluĹžbo krajĹĄa z branjem zabavne in iskrive elektronske poĹĄte sodelavk, ki jih v resniÄ?nem Ĺživljenju ne pozna. V mislih si predstavlja njun videz in sanjari o tem, kaj poÄ?neta v Ĺživljenju.

Nekega dne spozna, da se je v eno od njih zaljubil ‌ Roman za ljubitelje romantiÄ?nih in duhovitih pripovedi s sreÄ?nim koncem.

KAJFEĹ˝-BOGATAJ, LuÄ?ka: Planet, ki ne raste od – Odrasli, 502/504- Ekologija LuÄ?ka KajfeĹž Bogataj je znana slovenska strokovnjakinja za vremenoslovje in podnebje. Svoje delo posveÄ?a ekoloĹĄkim vpraĹĄanjem in problemom ter z njimi seznanja

Ĺžala mladim. OdliÄ?ne ilustracije Damijana StepanÄ?iÄ?a, dodane smernice k razmisleku in boljĹĄemu razumevanju pesmi ter zgoĹĄÄ?enka z ritmi kakovostnega repa plemenitijo sporoÄ?ilo knjige: ÂťPreveri staro, predihaj novo. V novem je staro, v starem je bilo Ĺže novo.ÂŤ

GAL Ĺ TROMAR, Maja: Sedem kilogramov do sreÄ?e od – Odrasli, 821.163.6 Pisateljica, odliÄ?na poznavalka slovenske gledaliĹĄke scene, nam v romanu predstavi igralko Maro Vodopivec, ki se ji dan pred ĹĄtiridesetim rojstnim dnem Ĺživljenje postavi na glavo. V sluĹžbi dobi k pogodbi za gledaliĹĄko vlogo ĹĄe aneks, ki jo zavezuje hujĹĄanju, mlajĹĄa sodelavka pa ji uniÄ?i dolgoletno zvezo, od katere si je Mara v kratkem obetala poroko in idiliÄ?no druĹžinsko Ĺživljenje. Kako se glavna junakinja spopada s teĹžo srednjih let, s konkurenco igralk, z moĹĄkimi ideali in njihovo nedoraslostjo, z ljubezenskimi pripetljaji in pokvarjeno umetniĹĄko elito, vam vsestransko nadarjena avtorica predstavi na rahlo ironiÄ?en, humoren in karizmatiÄ?en naÄ?in. Kljub videzu lahkotne literature nas vsebina romana sili k razmisleku o resniÄ?nih vrednotah danaĹĄnjega Ä?asa.

ROWELL, Rainbow: E-romanca od – Odrasli, 821-311.2 – DruĹžbeni romani DolgoÄ?asni, resni in osamljeni raÄ?unalniÄ?ar Lincoln se zaposli v nadzornem sistemu Ä?asopisne hiĹĄe. Njegova naloga je preverjanje, ali so sluĹžbena sporoÄ?ila resniÄ?no namenjena le sluĹžbi in opozarjanje zapo-

21

PRIREDITVE

7. decembra 2017

ĹĄirĹĄo javnost. PriroÄ?nik, ki ga posveÄ?a svojemu sinu in mladim bralcem, osvetljuje glavne ekoloĹĄke probleme, katerih posledice bomo nosili v prihodnosti. Nagovarja k razmisleku o tem, kaj lahko naredimo Ĺže danes, da prepreÄ?imo ekoloĹĄko katastrofo in omogoÄ?imo naslednjim generacijam bivanje na planetu, ki bo okoljsko varen in stabilen. V bitki za nenehno gospodarsko rast smo namreÄ? pozabili, da Zemlja ne raste skladno z naĹĄimi potrebami, prekomernimi zahtevami in potroĹĄniĹĄkimi razvadami. HudomuĹĄne risbe je prispeval priljubljeni ilustrator Izar LunaÄ?ek. PriroÄ?nik je bil izbran za knjiĹžno darilo, ki ga je prejel vsak dijak prvega letnika v sklopu letoĹĄnjega projekta Rastem s knjigo.

TERÄŒIÄŒ, Alenka: Igraje v Ĺživljenje od – odrasli, 796 - Ĺ port Ĺ˝elja vseh starĹĄev je, da bi bili njihovi otroci sreÄ?ni, bogati v srcu in bi privlaÄ?ili izobilje ter ljubezen. Z lastnim zgledom lahko naredimo najveÄ?, vÄ?asih pa se znajdemo v situaciji, ko je potrebno poiskati ĹĄe kakĹĄne druge naÄ?ine. Igra je uÄ?inkovit in zabaven naÄ?in, ob katerem lahko otrok aktivno sodeluje, terja pa le malo Ä?asa in energije.

A ne skrbite, vaĹĄ trud bo poplaÄ?an. Avtorica v priroÄ?niku predstavlja igre in aktivnosti, s katerimi se otroci uÄ?ijo pozitivnega razmiĹĄljanja, velikopoteznega miĹĄljenja, hvaleĹžnosti, izraĹžanja domiĹĄljije, ustvarjalnosti, vizualizacije in soÄ?utja. Igre spodbujajo druĹženje, pozitivne odnose in pogovor med starĹĄi in otroki. đ&#x;”˛

ÄŒetrtek, 7. december 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pridi, poglej, pridruĹži se nam pod mavrico znanja; predstavitev programov Ĺ CV 17.00 Ljudska univerza Velenje DuĹĄno partnerstvo, predavanje ob knjigi Iskanje ljubezni – zgodba najine duĹĄe 18.00 Galerija Velenje Odprtje Galerijske umetniĹĄke promenade, prodajna razstava del lokalnih umetnikov 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh

Petek, 8. december 10.00 - Galerija Velenje 18.00 Galerijska umetniĹĄka promenada 10.00 Ljudska univerza Velenje Uporaba pametnih telefonov, delavnica 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Izdelovanje boĹžiÄ?no-novoletnih okraskov, ustvarjalna delavnica 16.30 Mercator center Velenje, Zlati kotiÄ?ek Prednovoletno druĹženje 17.00 Velenjski grad Poklon prednikom – glasbeno potovanje, Guillermo Escalante in Alja Krofl 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za mlade 19.00 Dvorana izletniĹĄke kmetije Plazl V vasico rodno pot me pelje ‌, filmska uprizoritev 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj PoĹželenje, gledaliĹĄka predstava. Razprodano!

Sobota, 9. december 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica PrazniÄ?ni BolĹĄji sejem 10.00 - Galerija Velenje 13.00 Galerijska umetniĹĄka promenada 10.00 ParkiriĹĄÄ?e pod dvorcem Gutenbuchel, zbirno mesto Tematsko vodenje za obÄ?ane: Dvorec Gutenbuchel

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Vilinska pravljica, sobotne otroĹĄke predstave v ÄŒarobnem decembru 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana DruĹžinski parlament, komedija 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 21.30 eMCe plac Adi Smolar, koncert

Nedelja, 10. december

16.00 17.00 17.00 18.00

Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Ĺ˝ivljenje z alergijami Ljudska univerza Velenje Odkrivanje Ĺženskosti skozi ples KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga KAC, Efenkova 61b, Velenje Izdelovanje prazniÄ?nih voĹĄÄ?ilnic Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana MeĹĄani mladinski pevski zbor Ĺ CV in Kitarski orkester GĹ V KnjiĹžnica Velenje PrimoĹž Cirman: NepoTEĹ eni, naloĹžba stoletja ali rop stoletja; pogovor z avtorjem Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj PoĹželenje, premiera gledaliĹĄke predstave KD GledaliĹĄÄ?a Velenje

10.00 Velenjski grad PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje" , pripovedovala bo Marija Boruta 10.00 Ĺ kalsko jezero 13. ĹĄtafetni tek sv. Barbare 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana MoÄ? teme, gledaliĹĄka predstava Nedeljskega abonmaja

19.19

Ponedeljek, 11. december

ÄŒetrtek, 7. december

17.00 Ljudska univerza Velenje Jedrna celiÄ?na preobrazba, energetska delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica ZvoÄ?na kopel 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝alujoÄ?a druĹžina, komedija

19.30

9.00

Petek, 8. december 17.00 Kulturni dom Gorenje PravljiÄ?ne urice, KD Gorenje

Nedelja, 10. december 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

9.00

Nazarje – Tak je naslov knjige Janija Beleta, ki jo bodo planinci PD Nazarje predstavili ob mednarodnem dnevu gora in svoji polnoletnosti. Napisal jo je gornik, alpinist in dolgoletni gorski reĹĄevalec. Vrhunski alpinist Viki GroĹĄelj je knjigo oznaÄ?il za zanimivo, napeto, mestoma tragiÄ?no, pa tudi pouÄ?no branje, ki nevsiljivo prikazuje, kaj vse se nam lahko pripeti v gorah.

Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 17.17 v domu kulture Nazarje.

Ĺ MARTNO OB PAKI

Petek, 8. december

10.00 Ljudska univerza Velenje Numerologija, numeroloĹĄki pregled leta 2018 z Blanko PuĹĄnik 10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starĹĄevstvo, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei – po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: "ÄŒas je, da se poseje Ĺžito" 17.00 Galerija Velenje Okrasimo malo drugaÄ?e, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in solistka Aleksandra Ĺ uklar

Nevarno proti vrhovom

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka pomoÄ?

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Za sreÄ?nejĹĄe dni – Kajuhi

19.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki HiĹĄa mladih Volitve KĹ Ĺ F in brucovanje, KĹ Ĺ F

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Decembrska igralnica 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Sobota, 9. december

10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin

Sreda, 13. december

Sobota, 9. december

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 12. december

Sreda, 13. december

slovenĹĄÄ?ine 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave Franjo Malgaj z javnim vodenjem 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Barbara Kelher: Burma in Tajska

Mladinski center Ĺ martno ob Paki HiĹĄa mladih Meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi, holesterola in trigliceridov, KO RK Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 11. december 18.00 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica – Novoletna jelka

Trg svobode Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?no - novoletni sejem 10.00 TrĹžnica Ĺ oĹĄtanj OtroĹĄke prazniÄ?ne delavnice 21.00 Vila LuÄ?ka / Mladinski center Ĺ oĹĄtanj Koncert - Smallfest 2017

Sreda, 13. december 18.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Koncert uÄ?encev glasbene ĹĄole Gvido

Ponedeljek, 11. december

Lunine mene

8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj prehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 18.15 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Obisk dedka mraza

10. decembra, ob 8:51,

Torek, 12. december

zadnji krajec

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja

v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj. Za koncert, ki se bo zaÄ?el ob 16. uri, so vstopnice Ĺže v prodaji.

Zarji se bodo na odru pridruĹžili meĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj, Dunja Tinauer, RoĹžle Javornik in BoĹĄtjan Dermol. đ&#x;”˛

mkp

Zarja v poklon zvesti publiki Ĺ oĹĄtanj – Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj pod taktirko Mirana Ĺ umeÄ?nika ostaja zvest tradiciji z boĹžiÄ?no-novoletnim koncertom. Z njim razveseljuje svojo zvesto obÄ?instvo. LetoĹĄnji koncert bo 17. decembra

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 7.12. BiotrĹžnica • Petek, 8.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 10.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Hanina boĹžiÄ?na Ĺželja • BoĹžiÄ?no novoletni sejem v Lectovi deĹželi od 30.11. do 31.12.2017 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Vesna GP

MEDVEDEK PADDINGTON 2

PrazniÄ?no obarvana sobota Ĺ oĹĄtanj – Tudi prihajajoÄ?a sobota 9. decembra bo v Ĺ oĹĄtanju prazniÄ?no obarvana. Na Trgu svobode pripravlja ObÄ?ina boĹžiÄ?n-novoletni sejem. Med 9. in 13. uro priÄ?akuje obiskovalce pestra ponudba na stojnicah in bogat program, za katerega bodo poskrbeli pihalni orkester Zarja, meĹĄani pevski zbor druĹĄtva upokojencev, plesno-rekreativni studio Mdance, harmonikarji JoĹžeta Ĺ umaha in BoĹžiÄ?ek. Pod okriljem Krajevne skupnosti pa bodo v trĹžnici med 10. in 12. uro potekale otroĹĄke prazniÄ?ne delavnice izdelovanja voĹĄÄ?ilnic in okraskov. đ&#x;”˛

www.nascas.si

VELENJE

mkp

Paddington 2, sinhronizirana druŞinska komedija, 103 minute (VB, Francija) ReŞija: Paul King Slovenski glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, BlaŞ Šef, Tinkara Rovťnik, Saťo Preťeren, Nadja Jarc, Rok Kosec, Jaka ViŞintin Petek, 8. 12., ob 18.00 Sobota, 9. 12., ob 18.00 Nedelja, 10. 12., ob 16.00 – otroťka matineja Ponedeljek, 11. 12., ob 17.30

24 UR DO SMRTI 24 Hours to Live, akcijski triler, 93 minut (S. Afrika, ZDA, Hong Kong) ReĹžija: Brian Smrz

Igrajo: Ethan Hawke, Rutger Hauer, Liam Cunningham, Paul Anderson, Nathalie Boltt Petek, 8. 12., ob 20.00 Sobota, 9. 12., ob 20.00

PRIVID A dream, drama, 110 minut (Slovenija) ReŞija: Boťtjan Slatenťek Igrajo: Aude Le Pape, Aleksandar Rajaković, May-Linda Kosumovic, Alketa Sylaj, Luan Jaha Petek, 8. 12., ob 19.00 Nedelja, 10. 12., ob 19.00

POREDNE MAME 2: BOĹ˝IÄŒ A Bad Moms Christmas, komedija, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Scott Moore, Jon Lucas Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn

Hahn, Cheryl Hines, Christine Baranski, Susan Sarandon Sobota, 9. 12., ob 21.45 Nedelja, 10. 12., ob 18.15

UBIJANJE SVETEGA JELENA The Killing of a Sacred Deer, psiholoĹĄki triler, 121 minut (Velika Britanija, Irska) ReĹžija: Giorgos Lanthimos Igrajo: Nicole Kidman, Alicia Silverstone, Barry Keoghan, Colin Farrell, Raffey Cassidy, Bill Camp, Rachael Mcadams Petek, 8. 12., ob 21.45 Nedelja, 10. 12., ob 20.30

ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizirani otroĹĄki animirani muzikal, 75 minut (NorveĹĄka), 4+

ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?, Daniel Malalan, Maja KunĹĄiÄ?, Iztok Luzar Sobota, 9. 12., ob 18.15 Nedelja, 10. 12., ob 17.00

SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET KomiÄ?na drama, 116 minut (Slovenija) ReĹžija: Marko NaberĹĄnik Igrajo: Jure Ivanusic, Minca Lorenci, Aljosa Ternovsek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Serbinek, Primoz Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, Tjasa Zeleznik,‌ Ponedeljek, 11. 12., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

7. decembra 2017

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Ujemite akcijo znižanih!

Zdravniški nasveti, gost: Rok Pavlič, dr. med. specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, predstojnik Oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke v Splošni bolnišnici Celje. Tema: sindrom karpalnega kanala

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

mobtel

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 18. 12. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

ČETRTEK, 7. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 8. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 9. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 10. decembra

- 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja; - 9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje; - 10. decembra 1997 je velenjska glasbena skupina Res Nullius izdala svojo tretjo ploščo z naslovom »Zdravo je biti divji«; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline Aleksander Videčnik;

PO ZARJA ŠOŠTANJ PRIREJA

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT NEDELJA, 17.12.2017 OB 16.00 ŠPORTNA DVORANA OŠ KDK ŠOŠTANJ PIHALNI ORKESTER ZARJA, OKTET ZARJA - DIRIGENT MIRAN ŠUMEČNIK MePZ SVOBODA ŠOŠTANJ - ZBOROVODKINJA ANKA JAZBEC DUNYA TINAUER, ROŽLE JAVORNIK • BOŠTJAN DERMOL

Aleksander Videčnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav; - 13. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik

Karel Destovnik – Kajuh; Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih - Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi – V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; - od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije; predsednik častnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.

Damijan Kljajič

KOROŠKI in ŠALEŠKI AEROKLUB Vabita na usposabljanje za jadralne pilote (licenca SPL) Pričetek usposabljanja: januar 2018 Šaleški aeroklub: www.saleskiaeroklub.si

041 470 340 - Z. Mavri Koroški aeroklub: www.kas-aeroklub.si

PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V ŠOŠTANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V ŠPORTNI DVORANI OŠ KDK ŠOŠTANJ

041 349 788 - A. Fink

Letalska šola 2018

od 8. 12. do 14. 12.

- 11. decembra 1999 so taborniki taborniškega rodu Jezerski zmaj iz Velenja svečano zaznamovali 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja; - 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; njegovi najštevilnejši kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dobri prijatelj dr. Karel Dobida; Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje - red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 11. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 12. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 13. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

7. decembra 2017

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

DŽIZIĆ SABAHUDIN , BIH, Živinice , Suha BB in DEDIĆ MIRNESA, Velenje, Koželjskega ulica 5

SMRTI NAPOTNIK FRANC, roj. 1938, Šmartno ob Paki 40A, Šmartno ob Paki

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

RAZNO

NEPREMIČNINA

SODE iz nerjeveče pločevine po ceni za 60 l 50,00 €, 100 l 70,00 €, za 120 l 80,00 €, prodam. Tel. 03 58 76 193 ali Gsm: 031 848 991 FORD-KA, letnik 1997, prodam. Gsm: 070 87 55 44

STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

STANOVANJE prenovljeno, na Gorici, 58 m2. 58 000,00 €, prodam Gsm: 041 205 330

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za zakol, težke 80 -100 kg domače reje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040 141 360 STARO KOZO za zakol, prodam. Zelo ugodno. Gsm: 070 87 55 44

Nagrajenci križanke »Eurofins ERICo«, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. 11. 2017, so:

•

•

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €

Anja Burger, Ravne 16, 3325 Šoštanj; • Darinka Hudej, Lokovica 74, 3325 Šoštanj; • Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj.

Nagrajenke bodo prejele potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OKOLJSKE PREISKAVE

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

mali

S OGL A

I

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 27. novembra do 3. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 27. novembra do 3. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. novembra do 3. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Ob potrjeni akreditirani dejavnosti za certificiranje ekološke pridelave, ekološke predelave, zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil ter trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, je Inštitut pridobil imenovanje kot kontrolni in certifikacijski organ za t.i. nacionalne sheme, kot so integrirana pridelava, izbrana kakovost, višja kakovost in prostovoljne označbe, sam pa je širil krog sodelovanja s tujimi certifikacijskimi hišami pri kontroli evropskih zasebnih standardov in nenehno razvijal tudi lastne privatne standarde.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 27. novembra do 3. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ONESNAŽENOST ZRAKA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji je leta 2007 prejel mednarodno veljavno akreditacijsko listino za certifikacijske organe (listina št./No. CP-007), ki potrjuje njegovo usposobljenost za opravljanje dejavnosti certificiranja po standardu SIST EN 17065.

Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran www.kon-cert.si, kjer se lahko podrobneje seznanite z našo dejavnostjo in se vključite v postopek certificiranja. V kolikor želite pridobiti več informacij, nas lahko pokličete na telefonsko številko 02 228 49 52 ali nam pišete na elektronski naslov info@kon-cert.si in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Inštitut KON-CERT Maribor bo v prihajajočem letu 2018 obeležil 20 let delovanja na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu in gozdarstvu.

Inštitut KON-CERT je prvi v slovenski prostor leta 1998 vpeljal ekološko kontrolno dejavnost, še kot Oddelek za kontrolo in certifikacijo pri Kmetijskem zavodu Maribor, in stopil na samostojno pot kot Inštitut za kontrolo in certifikacijo leta 2005. Od prvih začetkov, pa vse do danes, je Inštitut svojim pogodbenim partnerjem podelil preko 72.500 certifikatov, saj je bilo v kontrolo in certificiranje pred leti vključenih več kot 5.300 kmetijskih pridelovalcev širom Slovenije.

ŽIVALI

Nagrajenci nagradne križanke »Mozirski gaj«, objavljene Našem času, 23. 11. 2017 so: Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj • Barbara Brišnik, Arnače, 13 c, 3320 Velenje • Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo s potrdilom na »recepciji« pred Mozirskim gajem. Rešitev križanke: BOŽIČNA BAJKA,

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 82,6 m2, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 92.000 €

Plodna leta Inštituta KON-CERT

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9.12. in 10.12 – Andreja Kumer Prislan dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Poslovil se je dragi mož, oče in dedi

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

BRANKO NAPOTNIK

Naročniki jih objavite ceneje.

Šmartno ob Paki

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

13. 4. 1938 – 23. 11. 2017 Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Kranjcu, bolnišnici Topolšica, Ekologiji in PGE Gorenje, gospodu župniku Ivanu Napretu, LD Braslovče za organizacijo pogreba in besede slovesa.

Hvala tudi rogistom in pogrebni službi Usar.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Advent v Ĺ oĹĄtanju Velenje stopilo v Ä?arobni december V soju prazniÄ?nih luÄ?i se bo v njem zvrstilo veÄ? kot 130 dogodkov – Dedek Mraz pride Ä?ez teden dni

V nedeljo so kljuÄ?arji nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence podruĹžniÄ?nih cerkva

Velenje, 1. decembra – V petek so kot v veÄ?ini veÄ?jih slovenskih mest tudi v Velenju zagorele prazniÄ?ne luÄ?i. Na Titovem trgu je slavnostni priĹžig veÄ? kot 150 tisoÄ? luÄ?k, ki bodo mesto osvetljevale vse do 14. januarja, pospremil prvi veÄ?ji decembrski glasbeni dogodek. Manca Ĺ pik

kot druĹžba poskrbeti, da bodo Ä?arobnost tega meseca zaÄ?utili tudi tisti, ki se morda poÄ?utijo zapostavljeni ali pa so porinjeni na rob druĹžbe. Ĺ˝elim si, da jim bomo lahko pomagali, da bodo prazniki tudi zanje lepi.ÂŤ Da bo tako, bo poskrbel tudi Dedek Mraz, ki bo v Ĺ aleĹĄko dolino pri-

soboto bo vrata odprla tudi ÄŒarobna promenada, ki bo na druĹženje ob toplih napitkih in bogatem programu vabila vse do 30. decembra. Odprta bo od 17. do 22. ure, vabila bo k prazniÄ?nemu druĹženju ob ognju, toplih napitkih ter glasbenih in plesnih nastopih. Na otvoritvenem dneMesto, sploh prazniÄ?no drevo na osrednjem trgu, je res Ä?arobno.

Ĺ oĹĄtanj, 3. decembra – Kristjani ĹĄtiri nedelje pred boĹžiÄ?em zaÄ?enjajo priprave na praznik, dan Jezusovega rojstva. ÄŒas priÄ?akovanja, advent, se konÄ?a na boĹžiÄ?ni veÄ?er 24. decembra.

Simbol adventa je adventni venÄ?ek, sestavljen iz zelenja in ĹĄtirih sveÄ?. Krog venÄ?ka simbolizira veÄ?nost, sveÄ?e na njem sim-

bolizirajo luÄ?. Barve sveÄ? so razliÄ?ne v razliÄ?nih tradicijah. Pri nas pomen adventa predstavljajo vijoliÄ?ne. VijoliÄ?na je barva spokojnosti in tudi priÄ?akovanja.

VijoliÄ?ne sveÄ?e so bile v nedeljo tudi na vencih, ki so jih v Ĺ oĹĄtanju spletli kljuÄ?arji devetih cerkva ĹĄoĹĄtanjske Ĺ˝upnije in jih prinesli na trg bratov Mravlja-

kov. Ob zvoki adventnih pesmi meĹĄanega pevskega zbora Svoboda so adventne vence dvignili nad trg. Blagoslovil jih je Ĺžupnik msgr. JoĹže PriboĹžiÄ?, Ĺžupan Darko Menih pa vsem izrekel popotnico v adventni Ä?as in simboliÄ?no priĹžgal prvo sveÄ?ko. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ oĹĄtanj v soju prazniÄ?nih luÄ?i

Na prvi veseli decembrski dogodek do teĹžko Ä?akali.

Ĺ oĹĄtanj, 2. decembra – V Ĺ oĹĄtanju so s priĹžigom prazniÄ?nih luÄ?i in nagovorom Ĺžupana Darka Meniha in predsednice sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj UrĹĄke Kurnik v veseli december stopili v soboto na Trgu svobode. Dodobra sta jih ob tem do-

godku s pop, reggae in latino ritmi ogrela glasbena skupina Kingston, ki je v Ĺ oĹĄtanju v preteklosti Ĺže veÄ?krat nastopila, in fantje narodnozabavnega ansambla Potepini, ki se s svojimi nagajivimi in prisrÄ?nimi pesmimi hitro vzpenjajo po vseh lestvicah na-

rodnozabavne glasbe.

Ansambla in ĹĄtevilno obÄ?instvo so luÄ?ke z energijo na trgu polnili krepko v novo jutro in jih napolnili s takim zanosom, da bodo zagotovo svetile ves mesec in ĹĄe Ä?ez. đ&#x;”˛

mkp

Simbolni priĹžig naj bo priĹžig tudi v srcu

(njen prijatelj Issak Palma se ji je pridruĹžil Ä?isto na koncu koncerta), ki je mnoĹžico pod odrom v hladnem veÄ?eru ogrevala skupaj s spremljajoÄ?imi glasbeniki, je poskrbela, da so se prazniÄ?nega razpoloĹženja Ĺželjni na trgu zadrĹžali ĹĄe dobri dve uri. Skupaj s podĹžupanom Petrom Dermolom je tudi odĹĄtevala do trenutka, ko so zbrani na trgu prviÄ? videli, kakĹĄna je letoĹĄnja prazniÄ?na razsvetljava. Ne le prazniÄ?no drevo na trgu, ki je letos bogato in lepo okraĹĄeno, to velja tudi za okrasitev dreves, srediĹĄÄ?a in glavnih ulic v mestu.

Preden so zagorele prazniÄ?ne luÄ?i, je Peter Dermol nagovoril zbrane na trgu. Poudaril je: ÂťLetos smo razsvetljavo v mestnem srediĹĄÄ?u ĹĄe obogatili, samo na novoletnem drevesu je 20 tisoÄ? luÄ?k. ObÄ?ina bo za prazniÄ?no razsvetljavo namenila 40 tisoÄ? evrov, ta pa bo le kulisa ĹĄtevilnim dogodkom, ki bodo polepĹĄali prazniÄ?ni Ä?as. Da bo december Ä?aroben, bo poskrbelo veliko organizatorjev, jaz pa si Ĺželim, da bi ta Ä?as poskuĹĄali tudi

PrazniÄ?no razsvetljavo sta skupaj priĹžgala Manca Ĺ pik in podĹžupan Peter Dermol.

spel Ä?ez teden dni. Na Titov trg bo priĹĄel v druĹžbi otroĹĄke pevke Andreje ZupanÄ?iÄ?. ÄŒe bo deĹževalo, mu bodo sprejem pripravili v veliki dvorani velenjskega doma kulture. Dobri dedek bo takoj zaÄ?el pohod po dolini; obiskal bo vrtce, ĹĄole, obdaril bo 2000 otrok, starih od 3 do 6 let, zanje na MZPM Velenje pripravljajo kar 24 prireditev. Naslednjo

Da bodo prazniki lepi za vse Velenje, 11. decembra - Prostovoljci in prostovoljke Ĺ olskega centra Velenje ter Humanitarnega druĹĄtva ADRA Slovenija so v ponedeljek, ob 13.30, v Vilo Bianco povabili starejĹĄe VelenjÄ?ane in VelenjÄ?anke. Kulturni program bodo pripravili dijaki in dijakinje 1. letnika umetniĹĄkega oddelka Gimnazije, pri izvedbi prireditve pa bodo sodelovali tudi dijaki prostovoljci ostalih ĹĄol Ĺ olskega centra Ve-

Ĺ marÄ?ani vstopijo v adventni Ä?as, kot pravijo, manj pompozno, a na svoj izviren naÄ?in. (foto: ep)

Ĺ martno ob Paki, 2. decembra – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pravijo, da oznaÄ?ujejo zaÄ?etek decembrskih prazniÄ?nih dni na svojstven, njim izviren naÄ?in – s priĹžigom prve sveÄ?ke na adventnem vencu pri prostorih ĹĄmarĹĄke knjiĹžnice. VenÄ?ek simbolizira povezavo 10 vaĹĄkih skupnosti. Pet jih je doslej to nalogo Ĺže opravilo. Konkretno minulo soboto vaĹĄka skupnost PaĹĄka vas.

Ob tej priloĹžnosti se je Ĺžupan

ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar zahvalil domaÄ?emu turistiÄ?nemu druĹĄtvu (pobudniku in soorganizatorju dogodka) ter vaĹĄkim skupnostim. ÂťSimbolni priĹžig sveÄ?ke naj bo priĹžig tudi v naĹĄih srcih. To je Ä?as za pozitivne misli in spomin na tiste, ki slovesa od starega in prihod novega leta ne morejo praznovati tako, kot bi si Ĺželeli. To je tudi Ä?as, da potegnemo Ä?rto pod iztekajoÄ?e se leto, se posvetimo drug

vu bodo Ä?arobno zimsko vzduĹĄje priÄ?arali uliÄ?ni umetniki v nenavadni veliki krogli in plesalci Plesnega studia N. Na obisk bo priĹĄel Dedek Mraz, koncert pa bo pripravil Andrej Ĺ ifrer. Program na odru ÄŒarobne promenade bo vsak dan zaĹživel ob 17. uri, ko se bodo predstavljale ĹĄole, vrtci in druĹĄtva, veÄ?erni koncerti pa se đ&#x;”˛ bĹĄ bodo zaÄ?eli ob 19. uri.

drugemu.ÂŤ KopuĹĄar je vsem zaĹželel prijeten adventni Ä?as in prihajajoÄ?e praznike.

VenÄ?ek je blagoslovil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik Ivan Napret, Ä?lanice tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva pa so poskrbele za pecivo in 'zakuhanÄ?ka', ki se je v hladnem sobotnem popoldnevu ĹĄe kako prilegel. đ&#x;”˛

Tp

Uhajanje plina Velenje – Delavci Komunalnega podjetja Velenje so ob izvajanju redne kontrole distribucijskega sistema zemeljskega plina pred tednom dni zaznali veÄ?je uhajanje plina v bliĹžini trase omreĹžja distribucijskega sistema v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju, ki so ga na tem delu odseka sanirali letos.

GaĹĄper Ĺ karja, direktor velenjske komunale, je povedal, da so takoj izvedli tehniÄ?ne ukrepe za prepreÄ?itev uhajanja plina iz omreĹžja ter pozvali

lenje. Ker Ĺželijo, da bi bili prazniÄ?ni dnevi lepi za vse, so pripravili skupno humanitarno akcijo, ki jo je podprl Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?, sodeloval pa je tudi Center za socialno delo Velenje. V podjetjih in NC Velenjka zbirajo darila, ki jih bodo pripravili za tiste starejĹĄe, ki so socialno ĹĄibki ali osamljeni. Darila jim bodo odnesli na dom, povađ&#x;”˛ bĹĄ bili pa so jih tudi na prireditev.

pristojne sluĹžbe, ki so izmerile koncentracijo plina na samem mestu uhajanja. Ker ni bilo mogoÄ?e jasno doloÄ?iti izvora plina, so te aktivirale posebno enoto Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. ÂťPlin namreÄ? ni uhajal iz distribucijskega omreĹžja, niti ne gre za zemeljski plin.

Morda bo kaj veÄ? znanega v naslednjih dneh. Za danes (v Ä?etrtek) je sklican na to temo sestanek z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, Premogovnikom Velenje, gasilci in predstavniki omenjenega laboratorija.ÂŤ ÄŒeprav je odsek omreĹžja zaprt, izvajajo na tem đ&#x;”˛ tp delu odseka redno kontrolo tlakov.