48 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (0/8°C), soboto (3/7°C) in nedeljo (0/7°C) bo oblaÄ?no. V soboto obÄ?asen deĹž.

ÄŒetrtek, 6. decembra 2018â€

ĹĄtevilka 48 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Toleranca: 0 Tina Felicijan

Delo v novem mandatu se je v Velenju in Ĺ martnem ob Paki Ĺže zaÄ?elo Novo izvoljeni svetniki Mestne obÄ?ine Velenje (na fotografiji in na tretji strani), med njimi je veliko Ĺžensk, so Ĺže zaÄ?eli z delom. V torek popoldne so po opravljenih potrebnih formalnostih sveÄ?ano zaprisegli, zaprisegel pa je tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ? in s tem zaÄ?el svoj tretji mandat. Soglasno so izvolili tudi Ĺže komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, ki bo morala pohite-

ti z delom. Ĺ˝upan je namreÄ? napovedal naslednji sklic Ĺže za 18. decembra. Takrat naj bi izvolili delovna telesa sveta, z vsebinskim delom pa naj bi zaÄ?eli Ĺže januarja prihodnje leto.

Glede na to, da Ĺže imajo sprejet proraÄ?un za prihodnje leto, bo delo v obÄ?ini na prehodu leta potekalo povsem normalno.

Na prvi seji so se zbrali tudi svetniki v Ĺ martnem ob Paki. Potrdili so mandat

Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju in svetnikom.

Konstitutivne seje pa niso konÄ?ali, ampak so jo prekinili, saj niso naĹĄli konsenza pri imenovanju komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja.

Ali bodo razpravo nadaljevali na prihodnji seji obÄ?inskega sveta, ni znano. Seja naj bi bila 21. decembra, na njej pa naj bi obravnavali predlog obÄ?inskega proraÄ?una za đ&#x;”˛ prihodnje leto. â€

Nedavno sem (Ĺžal) sliĹĄala dva odrasla moĹĄka razpravljati na temo gibanja #MeToo, ki se je sproĹžilo ob plazu priÄ?evanj holivudskih zvezdnic o perverznih, neprofesionalnih ali ÂťsamoÂŤ neprimernih dejanjih, vedenjih, besedah moĹĄkih, ki so jim med (gradnjo) kariere bile priÄ?a. MoĹĄka sta polemizirala, da je vsaka, ki danes glasno govori o tem, da je bila tako ali drugaÄ?e Ĺžrtev spolnega nasilja ali zlorabe poloĹžaja, imela moĹžnost reÄ?i ne. Da je spolno nadlegovanje sprejela, ker ji je koristilo. In spraĹĄevala sta se, zakaj ni zdaj, leta za tem, ko je uspela v industriji, ĹĄe naprej ostala tiho, Ä?e je molÄ?ala do zdaj. Lahkotnost, s katero sta se lotila teme s prostorske, Ä?asovne, kulturne distance, in zorni kot, ki sta ga pri tem zavzela, sta me pretresla.

Kako lahko neki moĹĄki, ki (oÄ?itno) v Ĺživljenju ni izkusil zlorabe, ker bi sicer poznal vzorce vedenja in ravnanja Ĺžrtve v razliÄ?nih obdobjih in razliÄ?nih okoliĹĄÄ?inah po zlorabi, obsojal neko Ĺžensko najprej zato, ker se je zaradi njemu (spet, oÄ?itno) neznanega razloga odrekla svoji integriteti (ali pa ji je bila nasilno odvzeta), nato pa ĹĄe zato, ker se je odloÄ?ila, da o tem spregovori? Ja, mogoÄ?e ji ne bi bilo treba. Ja, lahko bi rekla ne (Ä?eprav to ĹĄe ne pomeni, da bi zaleglo). Ampak – ali bomo obsojali Ĺžensko, ki je sprejela teĹžko odloÄ?itev in kompromis med svojo osebno integriteto ter (po vsej verjetnosti) eksistencialno nujo, ali moĹĄkega, ki je to dilemo izkoristil? A Ä?e Ĺženska Ĺžrtvuje svoje dostojanstvo, medtem ko se nekdo drug okoristi z njeno odloÄ?itvijo, jo to iz Ĺžrtve spremeni v plenilko?

Prav tako bizarno se mi zdi, da moĹĄki, ki so po tradiciji veÄ?ine sodobnih druĹžbenih sistemov in kultur v primerjavi z Ĺženskami (t. i. ĹĄibkejĹĄim spolom) ĹĄe vedno privilegirani v smislu dostopa do pozicije moÄ?i, nimajo uvida v velikokrat neenako izhodiĹĄÄ?e, ki ga ima Ĺženska. Zabavni industriji v veliki veÄ?ini vladajo moĹĄki.

Producentov, menedĹžerjev, promotorjev, urednikov, reĹžiserjev in drugih odloÄ?evalcev je bistveno veÄ? kot Ĺžensk. Tista popevka Jamesa Browna o moĹĄkem svetu, ki brez Ĺženske ne bi imel smisla, kar naenkrat dobi povsem drugaÄ?no konotacijo, mar ne?

Pa ĹĄe o zapeljevanju, s katerim Âťni niÄ? narobe,ÂŤ kot pravi Catherine Deneuve. Med zapeljevanjem in izsiljevanjem ter vsiljevanjem brez obojestranskega interesa je bistvena razlika. Zapeljevanju, naj bo diskretno ali neposredno, ne sledijo groĹžnje, postavljanje pogojev, izrekanje obljub. ÄŒeprav zato ni niÄ? manj neprijetno, Ä?e si intime ne Ĺželita oba. Sploh Ä?e sta v starostno ali statusno neenakovrednem poloĹžaju. Ker je zelo teĹžko najti primeren (odloÄ?en, a ne napadalen) naÄ?in za odboj neprimerne pobude.

Vsak poseg v Ä?lovekovo psihofiziÄ?no intimo brez njegovega privoljenja in s postavljanjem lastnih potreb v ospredje je nedopusten.

Vsak ÂťkomplimentÂŤ, ki Ä?loveka pahne v neugodje, medtem ko tisti, ki ga tako ÂťvelikoduĹĄnoÂŤ podeli, uĹživa, je neprimeren in povsem odveÄ?. Ĺ ele ko bomo posamezniki razvili niÄ?elno toleranco – do klofut, neĹželenih dotikov, neprimernih besed, neenakih priloĹžnosti, plaÄ?nega nesorazmerja, mobinga ali kakega drugega maÄ?istiÄ?nega ĹĄikaniranja – jo bomo lahko razvili kot druĹžba. In morali bi jo Ĺže zdavnaj. đ&#x;”˛

Slavnostna akademija v poÄ?astitev Napotnikovega rojstva Ĺ oĹĄtanj – V sredo, 12. decembra, bodo v Ĺ oĹĄtanju s slavnostno akademijo poÄ?astili 130. obletnico rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888–1960). Govornika na dogodku, ki ga bodo zaÄ?eli ob 19. uri v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj, bosta Ĺžupan Darko Menih in umetnostna zgodovinarka, poznavalka Napotnikove umetnosti mag.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

Slavnostno akademijo bodo z nastopi oplemenitili operni duet Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht, interpret kiparja Napotnika Marko SlapnĂ­k, plesni duet Aja Gavez in Oja Flis, harfistka Karin KopuĹĄar, dijakinja umetniĹĄke gimnazije Velenje, pod mentorstvom prof. Katje Ĺ umeÄ?nik. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

6. decembra 2018

Strokovno-znanstveni simpozij ob desetletnici VĹ VO

LOKALNE novice

Posthumno priznanje Andreju Kuzmanu Planinska zveza Slovenije je konec tedna v Mojstrani podelila priznanja zveze za letos. SveÄ?ane listine je prejelo 10 zasluĹžnih posameznikov, poleg teh najviĹĄjih priznanj je vodstvo PZS podelilo ĹĄe tri priznanja za posebne doseĹžke v letu 2018. SveÄ?ana listina PZS, ki je najviĹĄje priznanje zveze, je bila posthumno podeljena tudi Andreju Kuzmanu (PD Velenje). đ&#x;”˛

mz

Za prazniÄ?no razsvetljavo 50 tisoÄ? evrov Velenje – Za prazniÄ?no razsvetljavo je Mestna obÄ?ina Velenje letos namenila okoli 50 tisoÄ? evrov. Mesto je okraĹĄeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih – okrasili so srediĹĄÄ?e mesta, promenado, kroĹžiĹĄÄ?i, Kardeljev trg, Ĺ aleĹĄki grad in drevesa ob Ĺ aleĹĄki cesti ter v SonÄ?nem parku. Namestili so okoli 125 tisoÄ? luÄ?k, 25 veÄ?jih svetleÄ?ih krogel krasi travnike pred obÄ?insko stavbo, sodiĹĄÄ?em in zdravstvenim domom, 61 svetleÄ?ih sneĹžink stoji ob Ĺ aleĹĄki cesti, 2 svetleÄ?i skulpturi pa krasita kroĹžiĹĄÄ?i pod skakalnico in pri SonÄ?nem parku.

Pri spomeniku Onemele puĹĄke so letos namestili napis ''VELENJE'' in razpisali nagradno igro za najboljĹĄo fotografijo, posneto na tem mestu. đ&#x;”˛

Na simpoziju z naslovom Zeleno in modro: okolje, stiÄ?iĹĄÄ?e ved in protislovij bo predstavljenih 23 referatov Velenje – Visoka ĹĄola za varstvo okolja (VĹ VO) letos slavi 10-letnico delovanja.

Jubilej bodo obeleĹžili danes, v Ä?etrtek, 6. decembra, s strokovno-znanstvenim simpozijem z naslovom Zeleno in modro: okolje, stiÄ?iĹĄÄ?e ved in protislovij. V prostorih ĹĄole (Gaudeamus) ga bodo zaÄ?eli ob 9. uri.

Na simpoziju bodo sodelavci ĹĄole predstavili vrsto zanimivih referatov iz ĹĄiroke palete znanstvenih in strokovnih (spo)znanj s podroÄ?ja varstva okolja, varstva narave, okoljskih tehnologij in trajnostnega razvoja, ki se zdruĹžujejo v interdisciplinarnih ĹĄtudijskih programih VĹ VO. Visoka ĹĄola za varstvo okolja je zasebni visokoĹĄolski zavod (njen ustanovitelj je Javni zavod Regijsko ĹĄtudijsko srediĹĄÄ?e), ki je leta 2008 zaÄ?el izvajati koncesioniran visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Varstvo okolja

mz

Krajani Ĺ aleka in Gorice bodo ĹĄe volili

â?ą

Ĺ oĹĄtanj, 2. decembra – S tradicionalno prireditvijo, ki jo pripravi TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo, je Ĺ oĹĄtanj stopil v Ä?as adventa.

KljuÄ?arji devetih podruĹžniÄ?nih cerkva so v nedeljo ob petju adventnih pesmi Pevskega zbora Svoboda nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence. Blagoslovil jih je

mkp

Solidarnost se kuje v mladosti Ĺ tevilne ĹĄole po Sloveniji in tudi po Ĺ aleĹĄki dolini so te dni pripravljale bazarje, na katerih so z izvirnimi izdelki otrok razveseljevale kupce. Denar, ki so ga tako, ob navduĹĄenju mladih prodajalcev, zbrali, so namenili ĹĄolskim skladom, iz katerih potem skuĹĄajo lajĹĄati finanÄ?no breme svojim sovrstnikom, ki vÄ?asih tega ne zmorejo. Solidarnost se oblikuje Ĺže v mladosti.

Na sliki bazar pri ĹĄoli Livada.

vsebine vkljuÄ?ujejo ĹĄirok nabor okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem. Diplomanti pridobijo raznovrstno znanje in kompetence, kar jim omogoÄ?a dobre perspektive na trgu dela. Poleg kakovostnega izobraĹževalnega dela se VĹ VO ponaĹĄa S simpozijem bodo (tudi) navzven tudi z intenzivno mednarodno predstavili strokovni, raziskovalni in dejavnostjo, za kar so Ĺže dvakrat znanstveni kapital sodelavcev ĹĄole, dobili priznanje Zlato jabolko kanjihove raziskovalne doseĹžke, sploĹĄno kovosti. V zadnjih letih na ĹĄoli uspeĹĄno razvijajo tudi raziskovalno ozadje in razmiĹĄljanja, ki se dotikajo in storitveno dejavnost, predvsem najpomembnejĹĄih okoljskih izzivov. na podroÄ?ju varstva in upravljanja naravnih virov ter zmanjĹĄevanja ranih ekotehnologinj/ekotehnologov (206) konfliktnih dogodkov med ljudmi in prostooz. magistric/magistrov ekotehnologije (12). ĹživeÄ?imi Ĺživalmi. Na teh podroÄ?jih VĹ VO Za ĹĄtudijska programa je znaÄ?ilen moÄ?an postaja vedno bolj prepoznavna v domaÄ?em preplet pedagoĹĄkega in praktiÄ?nega dela in mednarodnem prostoru. đ&#x;”˛ mkp ter velika interdisciplinarnost, saj ĹĄtudijske

Adventni Ĺ oĹĄtanj

Velenje – ObÄ?inska volilna komisija Mestne obÄ?ine Velenje je za krajane krajevnih skupnosti Gorica in Ĺ alek v nedeljo, 16. decembra, razpisala naknadne volitve manjkajoÄ?ih Ä?lanovsSvetov obeh krajevnih skupnosti, in sicer v krajevni skupnosti Gorica ĹĄtirih Ä?lanov, v krajevni skupnosti Ĺ alek pa dveh.

Tako svet Krajevne skupnosti Gorica kot svet Krajevne skupnosti Ĺ alek sta bila na rednih volitvah zaradi premajhnega ĹĄtevila kandidatov izvoljena v nepopolni sestavi. đ&#x;”˛

in ekotehnologije, leta 2012 pa tudi magistrski ĹĄtudijski program z enakim imenom.

V desetih letih je izobraĹževanje na VĹ VO uspeĹĄno zakljuÄ?ilo 218 ĹĄtudentov, diplomi-

dekan JoĹže PriboĹžiÄ?, Ĺžupan Darko Menih pa je s trga vsem obÄ?ankam in obÄ?anom izrekel poslanico kot popotnico v Ä?as boĹžiÄ?a in novega leta. Predsednik turistiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Peter Radoja je ob tej priloĹžnosti povabil na sprejem MiklavĹža.

Ta je mesto obiskal na predveÄ?er svojega goda, vÄ?eraj, 5. decembra. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Volilni ÂťcirkusÂŤ je mimo, zdaj prazniÄ?ni ZaÄ?elo se je – ŠtrajkÂŤ razsvetljave – Pet novih – Jubileji – Kipa pionirjema – Na zdravje

Namesto Ogradija Ĺ peh Gornji Grad, 2. decembra - Od sedmih obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini bodo imeli novega Ĺžupana poleg obÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji tudi v obÄ?ini Gornji Grad. Bolj kot dosedanji Ĺžupan Stanko Ogradi, ki je vodil obÄ?ino tri mandate, je volivce in volivke v drugem krogu Ĺžupanskih volitev prepriÄ?al podjetnik Anton Ĺ peh (v minulem mandatu svetnik in podĹžupan obÄ?ine Ljubno).

Zanj je glasovalo 51,58 % volilnih upraviÄ?encev, za Ogradija pa 48,43 %. Oba sta kandidirala kot neodvisna kandidata s podporo volivcev. Volilna udeleĹžba je bila 63,59 %. đ&#x;”˛

tp

Za Velenje okoli 460 tisoÄ? evrov veÄ?

ZdruĹženja slovenskih obÄ?in so za letos dogovorila nekoliko viĹĄjo povpreÄ?nino, in sicer v viĹĄini 573,5 evra na prebivalca. Za Mestno obÄ?ino Velenje bo to pomenilo dodatnih 460 tisoÄ? evrov.

Vendar pa po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a to ne pomeni poveÄ?anja obÄ?inskih programov, saj iz tega naslova pokrivajo izkljuÄ?no programe, ki so zakonsko opredeljeni na podroÄ?ju druĹžbenih dejavnosti, kjer so sindikati pogajali poviĹĄanje plaÄ?, ki jih je treba pokriti iz obÄ?inskih proraÄ?unov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

In smo vstopili ĹĄe v zadnji mesec letoĹĄnjega leta. V nekaterih obÄ?inah se je zaÄ?el v priÄ?akovanju izvolitve novih ali ÂťpotrditveÂŤ starih Ĺžupanov, za vse v priÄ?akovanju praznikov in dobrih moĹž. Vse te in pa ljudi nasploh pa so Ĺže pozdravile prazniÄ?ne luÄ?i. V tem Ä?asu se paÄ? ne gleda na elektriko! Bolje luÄ?ka veÄ? kot ena manj. Morda v prepriÄ?anju, da bolj ko bomo osvetlili zadnji mesec, svetlejĹĄe nam bo v mesecih novega leta. V nedeljo pa s(m)o priĹžgali ĹĄe eno posebno luÄ?ko – prvo sveÄ?ko na adventnem vencu. V Celju so prazniÄ?no razsvetljavo priĹžgali v soboto, s tem so tudi zaÄ?eli prireditve in ostalo dogajanje v letoĹĄnjem pravljiÄ?nem decembru. 14. decembra bo zaĹživela ĹĄe PravljiÄ?na deĹžela za otroke, letos bo Ĺže 19. zapored.

Zadnja leta tudi privablja veliko obiskovalcev iz ostalih delov Slovenije, saj sem vozi tudi prazniÄ?ni vlak. Isti dan kot v Celju so Ĺželeli prazniÄ?ne luÄ?i priĹžgati tudi v RogaĹĄki Slatini. Ĺ tevilni obiskovalci so pridno odĹĄtevali, stikalo v Ĺžupanovih rokah pa je ťtrajkaloÂŤ, tudi ponovno odĹĄtevanje ni pomagalo. No, zdaj se menda Ĺže tudi tu kopajo v svetlobi. Saj ne gre dvomiti, da imajo tu dobre mojstre. In radi bi jih ĹĄe veÄ?. Zato je Razvojna agencija Sotla za danes v slatinskem Vrelcu pripravila Dan podjetniĹĄtva, na katerem se bodo predstavile tudi mnoge ÂťgospodarskeÂŤ institucije na drĹžavni ravni, Eko sklad pa predstavlja, katere finanÄ?ne spodbude za mikro, mala in srednja podjetja bodo na voljo prihodnje leto.

V temi, bi rekli nekateri, so ostali tudi ĹĄtirje stari Ĺžupani na nedeljskem volilnem Âťpopravnem izpituÂŤ. Sicer so se v vseh petih obÄ?inah oĹžjega celjska obmoÄ?ja volivci odloÄ?ili za spremembe. Za Vitanje bi sicer lahko rekli, da so po novem dobili starega Ĺžupana: Slavko Vetrih je pred Mirkom Polutnikom Ĺžupanoval Ĺže tri mandate. V Gornjem Gradu pa je priĹĄlo do spodnje-zgornje savinjske naveze: novi Ĺžupan Anton Ĺ peh je bil pred preselitvijo podĹžupan Ljubnega.

Nova sta premagala stara ĹĄe v BraslovÄ?ah in Slovenskih Konjicah, v Ĺ marju pa je zmagal eden od novincev.

Ponekod pa so slavili iz drugaÄ?nih razlogov. V Celju so praznovali 110-letnico javnega glasbenega ĹĄolstva v kneĹžjem mestu. Nekateri so ob tem opozarjali, da Celje potrebuje novo glasbeno ĹĄolo. Zdaj dobro

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

sodeluje s prvo gimnazijo, v novi gimnazijski dvorani Kajuh je bila tudi slovesnost, na kateri so sodelovali mladi iz obeh ĹĄol. Orkester glasbene ĹĄole in pevski zbor gimnazije sta prviÄ? izvedla himno ĹĄole.

V Ĺ marju pri JelĹĄah so slovesno zaznamovali 40-letnico kulturnega doma, tedaj enega najsodobnejĹĄih tovrstnih domov pri nas. Ta dejansko sodi pod ĹĄmarsko knjiĹžnico. Proslava je bila hkrati tudi slovo direktorja JoĹžeta ÄŒakĹĄa (tudi nekdanjega Ĺžupana), ki je dom vodil vse od ustanovitve. S knjiĹžnico pa je Ĺživel ĹĄe nekaj let veÄ?.

V Ĺ marju so po svoje lahko praznovali tudi kolesarji. V srediĹĄÄ?u kraja so namreÄ? odprli dober kilometer dolgo kolesarsko stezo, ki jih povezuje s PodÄ?etrtkom. Bo pa tudi del trase med Grobelnim in RogaĹĄko Slatino. Nekatere je sicer malo motilo, da ta nova trasa poteka delno tudi po Ĺže obstojeÄ?i cesti, vendar je talna oznaÄ?itev tako urejena, da teĹžav ne bi smelo biti.

Svojevrsten praznik so, ĹĄe preden so dobili novega Ĺžupana, imeli tudi v Vitanju. Ob Centru vesoljskih tehnologij so odprli prva doprsna kipa zaÄ?etnikom vesoljske znanosti. V na novo nastajajoÄ?i Aleji pionirjev kozmonavtike so odkrili kipa ruskemu tovrstnemu pionirju Konstantinu Ciolkovskemu in slovenskemu Hermanu PotoÄ?niku – Noordungu. V Vitanju so to slovesnost pripravili z domaÄ?o obÄ?ino, ruskim veleposlaniĹĄtvom v Sloveniji ter ruskim centrom znanosti in kulture v naĹĄem glavnem mestu. V samem Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju so Ĺže lani odprli kip kozmonavtu Juriju Gagarinu, ki je prvi poletel v vesolje.

Pa ĹĄe to: V Celju je spet poraslo zanimanje za pitno vodo. Ob predstavitvi rezultatov zadnje okoljske analize, ki jo je za Cinkarno izvedlo nemĹĄko podjetje, so namreÄ? izpostavili tudi onesnaĹženost podtalnice na lokaciji sedanje Cinkarne in dveh vodotokov. A nekateri v Celju so to izrabili za opozorila, da je (lahko) prizadeta podtalnica tudi na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju. Tudi na to, da jih Ĺže dolga leta reĹĄuje vitanjska voda, saj da je moÄ?no oporeÄ?na tudi podtalnica v Medlogu. Upam, da tega v tem predprazniÄ?nem Ä?asu ne bodo ljudje preveÄ? izrabljali in zato bolj segali po vinu in podobnih pijaÄ?ah.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

6. decembra 2018

3

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?, podĹžupanja Darinka Mravljak in podĹžupan Peter Dermol Velenjski obÄ?inski svet je konstituiran, svetniki in Ĺžupan so Ĺže prisegli, izvolili pa so tudi komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, ki bo pripravila predloge delovnih teles Mira ZakoĹĄek

Velenje, 4. decembra - Novoizvoljeni velenjski svetniki so se zbrali na konstitutivni seji in najprej prisluhnili predsednici obÄ?inske volilne komisije Mileni DeĹžman BukviÄ?, ki jim je predstavila volilne rezultate, o katerih smo Ĺže poroÄ?ali. Seznanila pa jih je tudi, da je priĹĄlo pri vnosu preferenÄ?nih glasov do napak, ki so jih Ĺže popravili. Te na konÄ?ne rezultate niso vplivale pri nobeni listi, prav tako pa tudi ne pri izvoljenih svetnikih, razen na listi SNS, kjer je bil s preferenÄ?nimi glasovi izvoljen JoviĹĄa KraljeviÄ?, ki je sedaj tudi svetnik (ne pa Adolf Ĺ torman, ki je bil nosilec liste). S tem je obÄ?inska volilna komisija s pisnim obvestilom tudi seznanila vse svetnike.

To pa je bil povod, da se je lista Dobra drĹžava, katere nosilec je Matej Jenko pritoĹžila na volilno komisijo in zahtevala ponovno ĹĄtetje glasov, kar pa je volilna komisija kot neutemeljeno zavrnila. Dve minuti pred zaÄ?etkom seje je pritoĹžbo podal tudi Mihael Letonje, ki je prav tako zahteval ponovno ĹĄtetje glasov. To pritoĹžbo je kasneje obravnavala mandatna komisija in jo prav tako kot neutemeljeno zavrnila.

Ta komisija je tudi pregledala mandate svetnikov, ki so jih ti kasneje potrdili in za tem tudi sveÄ?ano zaprisegli. Slovesno je zaprisegel tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je zatem tudi prevzel vodenje seje. Do tistega trenutka jo je vodila najstarejĹĄa svetnica

Majda GaberĹĄek iz vrst DeSUS. Bojan KontiÄ? je v sveÄ?anem nagovoru Ä?estital novoizvoljenim svetnikom in izrazil Ĺželjo po uspeĹĄnem sodelovanju. ÂťPriÄ?akujem, da bomo vsi skupaj delali v dobrobit tukajĹĄnjih obÄ?anov. ÄŒe strnemo vrste in odgovorno

zastavimo besede, bomo lahko postorili marsikaj dobrega,ÂŤ je poudaril in nanizal ĹĄtevilne projekte, ki so Ĺže zastavljeni in jih je treba izpeljati do konca. Ozrl se je tudi v preteklost, v obdobje, ko je Mestni obÄ?ini Velenje uspelo poÄ?rpati veliko nepovratnih dr-

8 dosedanjih in 4 novi svetniki

Na seji je predsednica obÄ?inske volilne komisije Andreja MeĹĄter seznanila svetnike z rezultati lokalnih volitev za Ĺžupana, Ä?lane obÄ?inskega sveta in odborov vaĹĄkih skupnosti. Med drugim je povedala, da se je volitev udeleĹžilo 1712 volilnih upraviÄ?encev (od 2738). Ti so dosedanjemu Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju (skupina volivcev s podporo strank SD in DeSUS) namenili 1028 glasov, njegovi protikandidatki Mateji AĹžman (SLS s podporo strank SMC, SDS in NSi) pa 670. Od sedmih strank, ki so na volitvah sodelovale s kandidati za obÄ?inski svet, se je vanj uspelo uvrstiti petim, in sicer z 1 svetnikom stranka SMC (ta doslej svojega

PodĹžupana sta Darinka Mravljak in Peter Dermol

V prejĹĄnjem mandatnem obdobju je imela mestna obÄ?ina Velenje tri podĹžupane, tokrat je Bojan KontiÄ? imenoval dva.

To je dosedanji podĹžupan Peter Dermol iz vrst SD, ki bo funkcijo opravljal profesionalno, podĹžupanja pa bo tudi Darinka Mravljak iz Desusa. Nalogo bo opravljala nepoklicno.

Svet bo seveda dokonÄ?no konstituiran, ko bo imel delovna telesa.

Predloge Ä?lanov bodo oblikovali novo izvoljeni Ä?lani komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja. Svetniki so jih izvolili soglasno. Komisiji predseduje Bojan Ĺ karja (SD), Ä?lani pa so Peter Dermol (SD), Marjana Marija Koren (SD), Bojan Voh (SD), Darinka Mravljak (Desus), Suzana KavaĹĄ (SDS) in JoĹže Hribar (NaĹĄe Velenje). Delovna telesa naj bi imenovali na seji 18. decembra. đ&#x;”˛

Novoizvoljeni velenjski obÄ?inski svet

Na konstitutivni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki svetniki pri zaprisegi Ĺžupana KopuĹĄarja zaploskali, pri imenovanju Ä?lanov komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja pa sejo prekinili

Ĺ martno ob Paki, 3. decembra – ÄŒe se po jutru dan pozna, bodo seje sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v novem mandatu bolj kazanje ÂťmiĹĄicÂŤ kot teĹžnja po uresniÄ?evanju predvolilnih obljub. Tako bi lahko oznaÄ?ili namreÄ? prvo konstitutivno seja obÄ?inskega sveta v novi sestavi.

Vodila jo je najstarejĹĄa izvoljena svetnica Marija Boruta.

v pozicijskih, kot v opozicijskih poslanskih skupinah drĹžavnega zbora,ÂŤ je poudaril in ponovno ponudil roko sodelovanja v blaginjo lokalne skupnosti.

Imenovali komisijo za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja

Potrdili mandate, a seje niso konÄ?ali

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺžavnih in evropskih sredstev in ohraniti raven druĹžbenih dejavnosti v obÄ?ini tudi v Ä?asu krize na nadstandardni viĹĄini.

Povedal je, da tokrat ne predlaga oblikovanja koalicije, ampak ponuja moĹžnost projektnega sodelovanja vsem. To bo ĹĄe posebej pomembno pri najveÄ?jih projektih, kot je izgradnja hitre ceste in zakon o zapiranju premogovnika in s tem ureditev degradiranih obmoÄ?ij. ÂťPrav je, da se glas vseh sliĹĄi tudi na drĹžavnem nivoju, tako

predstavnika v obÄ?inskem svetu ĹĄe ni imela), s po 2 svetnikoma Lista za napredek obÄ?ine in stranka SLS, s 3 svetniki stranka SDS, relativna zmagovalka volitev pa je bila stranka SD s 4 svetniki.

MeĹĄtrova je ĹĄe povedala, da je obÄ?inska volilna komisija prejela pisno pritoĹžbo stranke SDS in jo predala v reĹĄevanje inĹĄpektoratu ministrstva za notranje zadeve, saj je ugotovila, da nima pravne osnove za reĹĄitev navedenega v pritoĹžbi. Svetniki so brez pripomb potrdili poroÄ?ilo obÄ?inske volilne

komisije o izidu volitev za Ĺžupana, obÄ?inski svet in odbore vaĹĄkih skupnosti. V nadaljevanju so nato imenovali triÄ?lansko mandatno komisijo, ki je mandate za Ĺžupana in Ä?lane obÄ?inskega sveta pregledala in jih predlagala v potrditev.

Tudi te so svetniki potrdili brez pripomb.

V novi sestavi obÄ?inskega sveta, ki je v novem mandatu 12- in ne veÄ? 14-Ä?lanski, je 8 svetnikov, ki so to dolĹžnost opravljali Ĺže doslej, 4 pa so novi.

Novo obdobje ne bo lahko

Po podelitvi mandata je novi stari Ĺžupan Janko KopuĹĄar slovesno zaprisegel, nato pa v nagovoru svetnike pozval k nadaljevanju dela njihovih predhodnikov, k vleki voza v isto smer v korist vseh obÄ?anov in obÄ?ank. ÂťNovo obdobje ne bo lahko, saj bo pred vsemi nami vrsta izzivov, pomembnih odloÄ?itev, ki bodo vplivale na razvoj lokalne skupnosti ter njenih prebivalcev. Verjamem, da se vsi od prvega do zadnjega

zavedamo odgovornosti in tega, kar od nas priÄ?akujejo volivci in volivke. Zakonodaja ni vedno logiÄ?na, a jo je treba spoĹĄtovati in upoĹĄtevati. Enako razmerje moÄ?i koalicijskih in opozicijskih svetnikov v obÄ?inskem svetu (6 : 6) ni novo, so se pa znali svetniki v prvi sestavi sveta dogovoriti.

Upam, da bomo po zgledu pred 24 leti reĹĄili zagate. Potrebnega bo veliko usklajevanja, sklepanja kompromisov in trudil se bom, da bomo do njih tudi priĹĄli.ÂŤ

ÄŒlani sveta obÄ?ine v novem mandatu: Janko AvberĹĄek, Alenka Kukovec, Rajko Pirnat, Marija Boruta (vsi SD); Darko Pokleka, JoĹžefa SlemenĹĄek, Peter Rosenstein (vsi SDS); Zdravko RamĹĄak, Marjanca Rogel PerĹĄiÄ? (vsi Lista za napredek obÄ?ine); Mojca Kumar in Damijan LoÄ?iÄ?nik (oba SLS), Josip Lukenda (SMC).

KopuĹĄar se je zahvalil za podelitev mandata in svetnikom zagotovil, da ne bo imenoval podĹžupana prej, dokler se ne bodo uskladili o delovnih telesih oziroma odborih in komisijah.

Prekinili sejo

V 12-Ä?lanskem obÄ?inskem svetu so (sedijo od leve proti desni): Alenka Kukovec, Marjanca Rogel PerĹĄiÄ?, JoĹžefa SlemenĹĄek in Mojca Kumar; stojijo (od leve proti desni): Janko AvberĹĄek, Josip Lukenda, Peter Rosenstein, Ĺžupan Janko KopuĹĄar, Darko Pokleka, Damijan LoÄ?iÄ?nik, Rajko Pirnat in Zdravko RamĹĄak.

predhodnih usklajevanjih predlog ni dobil podpore opozicijskih strank (te so zahtevale, da so v komisiji predstavniki vseh strank, ki so v obÄ?inskem svetu, in da imajo tudi mesto predsednika), je AvberĹĄek na seji predstavil nov predlog, in sicer, da se SD odreka enemu mestu, Ĺželi pa imeti predsednika. Za Ä?lane komisije je predlagal: Petra Rosensteina (SDS), Damijana LoÄ?iÄ?nika (SLS), Josipa Lukendo (SMC), Marjanco Rogel PerĹĄiÄ? (Lista za napredek obÄ?ine)

Zapletlo se je Ĺže pri imenovanju prve, in sicer komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja. KopuĹĄar je povedal, da so se o tej temi Ĺže seĹĄli s predstavniki svetniĹĄkih skupin, vendar na pogovorih konsenza niso dosegli. Dosegli ga niso tudi na sami seji. Svetnik Janko AvberĹĄek (SD) je na njej povedal, da njihovi svetniĹĄki skupini kot relativnemu zmagovalcu volitev po uveljavljenem sistemu pripadata v 5-Ä?lanski komisiji dve mesti in mesto predsednika. Ker pa na

in sebe. Za svetnika Rosensteina ta predlog ni bil sprejemljiv (po njegovi razpravi sodeÄ? si Ĺželi mesto predsednika komisije). Rosenstein je nato predlagal, da naj svetniki najprej glasujejo o Ä?lanih komisije, nato pa o predsedniku, ker je tako razumel Ä?len statuta ObÄ?ine. Po razjasnjevanju vsebine Ä?lena je predsedujoÄ?a dala na glasovanje AvberĹĄkov predlog, saj Rosenstain svojega ni oblikoval.

NeodloÄ?en izid glasovanja (6 : 6) je pripeljal do prekinitve seje.

Svetniki so se dogovorili, da bodo usklajevanje nadaljevali. Ni pa jasno, ali bodo razpravo nadaljevali Ĺže na naslednji seji obÄ?inskega sveta. Ta je predvidena za petek, 21. decembra, na njej pa naj bi obravnavali tudi predlog obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje leto. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Vrata odprl nov distribucijski center BSH

GOSPODARSKE novice Slovenska rast presega evropsko povpreÄ?je

V zadnjih 10 letih v Nazarjah podvojili koliÄ?insko proizvodnjo, skoraj potrojili njeno vrednost in podvojili povpreÄ?no plaÄ?o – ÄŒez leto dni odprtje dodatnega razvojnega centra Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 29. novembra – V zaÄ?etku leta so se v tovarni BSH HiĹĄni aparati Nazarje, ki zaposluje veÄ? kot 1300 delavcev, lotili gradnje novega Centralnega distribucijskega centra, pred tednom dni pa naloĹžbo, vredno 5,4 milijona evrov, predali svojemu namenu.

Na 4.500 kvadratnih metrih je na voljo 5.140 paletnih mest.

Center zakljuÄ?ek logistiÄ?ne preobrazbe

Postali so kompetenÄ?ni center za razvoj malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, ki so ÂťhrbtenicaÂŤ tovarne od zaÄ?etkov, vkljuÄ?ili pa o ĹĄe aparate za pripravo toplih napitkov. Z omenjenimi izdelki so najveÄ?ja in najpomembnejĹĄa lokacija v diviziji Âťconsumer productsÂŤ znotraj skupine BSH.

V letu dni dodaten razvojni center

ÂťNazarje so evropska prestolnica malih gospodinjskih aparatov. Smo najveÄ?ja tovarna za proizvodnjo

omenjenih aparatov, tu je moÄ?an razvojni center. Dokaz, da delamo dobro, je otovoritev centralnega distribucijskega centra, dejstvo, da se ĹĄirimo, zaupanje lastnikov v naĹĄe delo ter vlaganja na tej lokaciji,ÂŤ je poudaril BoĹĄtjan Gorjup, direktor druĹžbe, odgovoren za podroÄ?je gospodarjenja ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po njegovih navedbah jim bo izgradnja omenjenih logistiÄ?nih centrov omogoÄ?ila dvig produktivnosti v proizvodnji, pribliĹžali se bodo svojim kupcem, saj bodo izdelki

hitreje priĹĄli do njih, kar jim bo izboljĹĄalo konkurenÄ?nost, posledica tega pa bodo vlaganja lastnikov v nadaljnji razvoj in proizvodnjo novih izdelkov v Nazarjah. Gorjup je potrdil Petrinove navedbe o poveÄ?anju proizvodnje, njene vrednosti, ter dodal, da so zaposlili veÄ? kot 100 novih inĹženirjev, dvignili dodano vrednost in v zadnjih 10 letih podvojili povpreÄ?no plaÄ?o zaposlenih. ÂťTo je pravilna pot in ne bomo se ustavili. V pribliĹžno podobni zasedbi se bomo Ä?ez pribliĹžno leto dni sreÄ?ali ob odprtju

Na otvoritveni slovesnosti je Matija Petrin, direktor druĹžbe, odgovoren za podroÄ?je tehnike, med drugim dejal, da so naloĹžbo narekovale spremembe v zadnjih 10 letih: podvojitev proizvodnje iz 4 milijone na veÄ? kot 8 milijonov izdelkov lani, veÄ?

Slovensko gospodarstvo Ĺže veÄ? let beleĹži rast, precej viĹĄjo rast od povpreÄ?ja EU. A nas uspeh ne sme uspavati, je na vrhu gospodarstva opozoril predsednik GZS BoĹĄtjan Gorjup in pozval k oblikovanju ukrepov za zmanjĹĄanje zaostanka produktivnosti. Minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je gospodarstvu izrekel podporo vlade, med drugim pa izpostavil pomanjkanje delovne sile.

Ukrepi za izboljĹĄanje konkurenÄ?nosti VeÄ? kot 350 gospodarstvenikov je prejĹĄnji Ä?etrtek na vrhu gospodarstva pripravilo veÄ? ukrepov, ki naj bi Slovenijo dvignili na lestvicah konkurenÄ?nosti. Ti ukrepi naj bi do leta 2025 pripomogli k poviĹĄanju neto dodane vrednosti na zaposlenega z dobrih 43.000 evrov lani na 60.000 evrov, povpreÄ?ne meseÄ?ne bruto plaÄ?e z nekaj veÄ? kot 1600 na 2300 evrov, izvoza pa z dobrih 35 na 50 milijard evrov.

Manj brezposelnih Stopnja anketne brezposelnosti se je v Sloveniji v tretjem Ä?etrtletju ĹĄe zniĹžala in dosegla pet odstotkov, kar je najmanj po letu 2008.

V primerjavi s prejĹĄnjim Ä?etrtletjem se je zniĹžala za 0,2 odstotne toÄ?ke, na letni ravni pa za 1,3 odstotne toÄ?ke. V tretjem Ä?etrtletju je bilo 52.000 anketno brezposelnih, kar je 20,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V tretjem letoĹĄnjem Ä?etrtletju je bilo delovno aktivnih 990.000 prebivalcev Slovenije, kar je 1,7 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani. Neaktivnih je bilo 716.000 prebivalcev, kar je pribliĹžno toliko kot pred letom dni.

Zakon o minimalni plaÄ?i bo verjetno sprejet

â?ą

Z otvoritve novega 4500 kvadratnih metrov velikega centra z zmogljivostjo 5.140 paletnih mest

ÄŒez pribliĹžno leto dni naÄ?rtujejo izgradnjo 3.000 kvadratnih metrov velikega dodatnega centra za razvoj zahtevnejĹĄih malih gospodinjskih aparatov.

kot 33 tisoÄ? izdelkov, ki zapustijo tovarno vsak dan, ter poveÄ?anje vrednosti proizvodnje iz 100 na 270 milijonov evrov. Vse to je zahtevalo prilagoditev podpornih funkcij, med njimi tudi logistike.

Ta bo v prihodnje prevzela ĹĄe veÄ?jo in pomembnejĹĄo vlogo, saj smo potroĹĄniki vse bolj zahtevni v zanesljivosti in hitrosti dobav.

LogistiÄ?ne preobrazbe so se lotili leta 2010, letos skupaj z logistiÄ?nima partnerjema Melavc in Pfeifer odprli dva logistiÄ?na centra za vhodni material v velikosti 9000 kvadratnih metrov, otvoritev centralno-distribucijskega centra pa predstavlja njen zakljuÄ?ek. Nov proces znotraj centra jim bo omogoÄ?il zdruĹževanje naroÄ?il kupcev in stroĹĄkovno uÄ?inkovito poĹĄiljanje izdelkov v njihova skladiĹĄÄ?a po vsem svetu. Poleg same gradnje je projekt vkljuÄ?eval tudi ureditev novega digitalnega skladiĹĄÄ?nega poslovanja. Celoten proces in kompetence za distribucijo gotovih izdelkov so bile do sedaj v domeni centralnega logistiÄ?nega centra Giengnu v NemÄ?iji, s prevzemom in optimizacijo procesa ter s tem povezanih kompetenc pa bodo na novi lokaciji zaposlili 15 sodelavcev.

Petrin je ĹĄe povedal, da letos praznujejo 25-letnico BSH-ja v Sloveniji. Ob pogledu, kaj vse je v tem Ä?asu nastalo na lokaciji v Nazarjah, so lahko zelo ponosni.

6. decembra 2018

veÄ? kot 3.000 kvadratnih metrov velikega dodatnega razvojnega centra. Zaposlili bomo nove inĹženirje in v prihodnosti dali na trg ĹĄe zahtevnejĹĄe male gospodinjske aparate z visoko dodano vrednostjo, kar bo pripomoglo k boljĹĄemu standardu zaposlenih, zaposlenih pri naĹĄih dobaviteljih ter vseh prebivalcev doline.ÂŤ Kot nam je ĹĄe dejal Gorjup, bodo septembra prihodnje leto na mednarodnem sejmu v Berlinu predstavili povsem nov izdelek, ki bo – podobno kot proizvodnja kavnih ekspres avtomatov pred 10 leti – nov mejnik v zgodovini podjetja.

â?ą â?ą

Rekli so â?ą BoĹĄtjan Gorjup o letoĹĄnjih poslovnih rezultatih:

ÂťLeto 2018 je bilo nekoliko razburkano. Izdelke namreÄ? prodajamo po vsem svetu in zato obÄ?utimo spremembe, ki se dogajajo.

Letos smo na doloÄ?enih trgih zaznali uÄ?inke ohlajanja gospodarstva, v TurÄ?iji, Rusiji in ĹĄe kje smo se sooÄ?ili z valutno krizo, kar vpliva na potroĹĄnjo. Zaradi tega leto 2018 ne bo rekordno, bodo pa poslovni rezultati kljub temu na dovolj visoki ravni.ÂŤ

Zaprta poslovalnica NLB Gorenje Velenje, 30. novembra – NLB je zaprla 14 poslovalnic, med njimi tudi poslovalnici Gorenje in ÄŒrna na KoroĹĄkem. Banka jih je morala zapreti zato, ker drĹžava ni pravoÄ?asno izvedla prodajne zaveze za NLB, ki jo je obljubila Evropski komisiji. Najpozneje do sredine prihodnjega leta bo zaprla ĹĄe eno. S tem se bo ĹĄtevilo poslovalnic banke spustilo pod 100. đ&#x;”˛

mz

30 let Apo vizije Velenje – Apo vizija, raÄ?unovodstvo, davÄ?no svetovanje in druge storitve Velenje, je najstarejĹĄi raÄ?unovodski servis v drĹžavi. Pred sedmimi leti je prejel naziv 'najboljĹĄi raÄ?unovodski servis v drĹžavi v kategoriji srednje velikih servisov', dvakrat za tem pa se je uvrstil med finaliste.

Jubilej bodo zaznamovali s slovesnostjo v Ä?etrtek, 6. decembra, ob 18. uri v vili Bianci v Velenju. Dogodek bosta popestrila vokalna skupina DraĹž, najmlajĹĄe pa bo presenetil MiklavĹž.

5,4 milijona evrov je vreden nov centralni distribucijski center BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

V zadnjih 10 letih so podvojili proizvodnjo iz 4 milijone na veÄ? kot 8 milijonov izdelkov lani, poveÄ?ali vrednost proizvodnje iz 100 na 270 milijonov evrov, zaposlili veÄ? kot 100 razvojnih inĹženirjev, podvojili povpreÄ?no plaÄ?o, precej dvignili dodano vrednost.

Gospodarstvo sicer vladi oÄ?ita popolno ignoriranje socialnega dialoga. S prvim januarjem se bo minimalna plaÄ?a dvignila za 4,5Â % in bo iz sedanjih 638 evrov dosegla 667 evrov ali 886 bruto. 1. januarja 2021 pa bo dosegla 700 evrov neto oziroma 940 bruto. Zdaj ima okoli 70.000 delavcev manj kot 700 evrov plaÄ?e, 42.279 jih prejema minimalno plaÄ?o, od tega 7.578 v javnem sektorju. NajveÄ? pomislekov delodajalcev je v zvezi z izloÄ?itvijo vseh dodatkov iz minimalne plaÄ?e.

PrepriÄ?ani so, da bi morala biti izloÄ?itev postopna.

VeÄ?ina poslanskih skupin podpira predlog novele zakona o minimalni plaÄ?i, Ä?eprav je bilo v predstavitvi staliĹĄÄ? na izredni seji DZ tudi od njih sliĹĄati nekaj pripomb zaradi vsebine in naÄ?ina obravnave predloga. Za veÄ? socialnega dialoga in prilagoditev dinamike uveljavitve posameznih reĹĄitev predloga se je zavzela tudi vlada. Poslanci so na izredni seji prejĹĄnji teden s 50 glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele zakona o minimalni plaÄ?i primeren za nadaljnjo obravnavo.

đ&#x;”˛

Pomen novega centralno distribucijskega centra oziroma premike v logistiki je zgovorno ponazoril direktor logistike Ivan BerloĹžnik: leta 2008 so pripeljali 200 tisoÄ? palet, odpeljali so jih 60 tisoÄ? (v ĹĄtevilu tovornjakov 6.500), 10 let kasneje so pripeljali 330 tisoÄ? tisoÄ? palet, odpremili so jih 90 tisoÄ? (13.500 tovornjakov).

Nazarski Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik pa je ob tej priloĹžnosti menil, da je imeti takĹĄno tovarno v lokalni skupnosti privilegij, saj namenja veliko pozornosti razvoju izdelkov in kadrov, uspeĹĄno posluje in na veÄ? podroÄ?jih kaĹže svojo druĹžbeno odgovornost. đ&#x;”˛

tp

Novi Bosch Unlimited sesalnik poÄ?isti vse od tal do stropa Novi revolucionarni baterijski sesalnik Bosch Unlimited posesa vse od tal do stropa – doma ali v avtomobilu.

Med sesanjem vam ni veÄ? treba skrbeti, ali bo baterija zdrĹžala, da zakljuÄ?ite delo, saj dve 18-V zamenljivi bateriji omogoÄ?ata Ä?asovno neomejeno delovanje.

Hkrati pa sta bateriji kompatibilni tudi z elektriÄ?nim orodjem Bosch, primernim za vsa manjĹĄa hiĹĄna in vrtna opravila. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

6. decembra 2018

Z ukrepi bodo v Premogovniku vrtali naprej Situacija je izjemno zahtevna, ne pa nereĹĄljiva – KljuÄ?no bo nadaljevanje racionalizacije in zniĹževanje stroĹĄkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Za Premogovnikom Velenje je zelo zahtevno leto. Ne le pri poslovanju, tudi na proizvodnem podroÄ?ju. Ocenjujejo, da bo konec leta Ä?isti poslovni izid iz poslovanja negativen, izgube bo za pribliĹžno 4,2 milijona evrov. Slab rezultat v poslovanju v letu 2018 je odraz teĹžav v proizvodnji in nepravoÄ?asnega zagotavljanja odkopnih polj za normalno proizvodnjo.

in ne bomo imeli pripravljenih novih prog, ne bomo mogli izkopati naÄ?rtovanih koliÄ?in. Ob enormnem poviĹĄanju stroĹĄkov bi to lahko pomenilo 200 zaposlenih preveÄ?,ÂŤ opozarja na resnost situacije generalni direktor mag.

Ludvik Golob.

Zmanjka cel mesec proizvodnje

Nepredvideni dogodki, ĹĄtevilni zastoji in neizdelane proge so povzroÄ?ile, da jim zmanjkuje za cel mesec proizvodnje. ÂťOb proizvodnji 300.000 ton premoga to predstavlja skoraj 9,5 milijona evrov Generalni direktor mag. Ludvik manj prihodkov. Izpad proGolob: ÂťVerjamemo, da z ukrepi ne izvodnje se bo toliko bolj bomo posegli v obstojeÄ?o socialno poznal v prihodnjem letu varnost zaposlenih, nasprotno – in leta 2020, Ä?e ne bomo socialna varnost na dolgi rok bo imeli pripravljenih dovolj bistveno veÄ?ja, kot Ä?e ukrepov ne bi izpeljali.ÂŤ odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. ÄŒe bo izdelava prog ĹĄla naprej So z izvajanjem ukrepov s takim tempom kot v zadnjih prenehali prehitro? letih, bi Ĺže v prihodnjih dveh Dodaja, da situacija ni nereletih padli krepko pod 3 milijone ĹĄljiva, bo pa treba z notranjimi ton nakopanega premoga, kar bi ukrepi stabilizirati poslovanje in pomenilo ogromno poviĹĄanje z novimi zaposlitvami na mestih, stroĹĄkov. ÄŒe bomo nadaljevali ki so kljuÄ?na za pripravo novih v to smer in zdelali samo tri Ä?e- odkopnih polj, poskrbeti, da bodo trtine potrebnih novih objektov zastavljene proizvodne cilje lahko

sliĹĄati, da so taki rezultati samo pokazatelj, da smo na pravi poti, da pa je treba izvajanje ukrepov nadaljevati.ÂŤ

izpolnjevali tudi v prihodnje. ÂťZa zagotavljanje vzdrĹžnega StroĹĄek dela zniĹžati za poslovanja moramo nadaljevati desetino racionalizacijo in zniĹževanje vseh Ukrepi so potrebni na razliÄ?nih stroĹĄkov, tako kot podroÄ?jih, smo to zastavili v tudi pri stroJanuarja bodo naÄ?rtu finanÄ?nedodatno zaposlili 30 ĹĄkih dela, ki ga in poslovnega predstavljajo novih sodelavcev prestrukturiraveÄ? kot pona tistih delovnih nja leta 2014. lovico vseh mestih, ki so kljuÄ?na stroĹĄkov v Zategnili smo pasove, izvajadruĹžbah Skuza osnovni delovni nje ukrepov je pine in bi jih proces, predvsem prineslo rezultabilo treba po pripravo novih te, teĹžava pa je, oceni posloodkopnih polj. da smo prehitro vodstva zninehali,ÂŤ ocenjuĹžati vsaj za je. Poslovna rezultata 2016, ĹĄe desetino. ÂťTo lahko doseĹžemo z posebej pa 2017, sta bila veliko razliÄ?nimi ukrepi oziroma komboljĹĄa kot pred tem. Pri tem jim binacijami ukrepov. ZaÄ?eli bomo je ĹĄla na roko tudi narava. Žal z mehkimi metodami, med katedel zaposlenih ni Ĺželel videti in rimi je tudi predlog za upokojitev

â?ą

Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS: ÂťDo leta 2021 je predviden odkop 38.000 teraJoulov energije in veÄ?. To pomeni, da za tako koliÄ?ino premoga potrebujemo rudarje. Glede upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo Ĺže pred enim letom predlagali vodstvu, da jim ponudi pri odpravninah nekaj veÄ?. Menim, da bi to marsikoga spodbudilo. Zaposlitve mladih so potrebne, prenos znanja je nujen. Kdorkoli je delal v rudarstvu, ve, da rudarja vzgojiĹĄ. Ali je pravi ali ni, se pokaĹže v roku dveh, treh let.

Glede plaÄ? in privilegijev pa – popreÄ?ne plaÄ?e marsikaj izkrivijo.

Niso visoke. Delo poteka v izredno teĹžkih delovnih razmerah, privilegijev je vse manj. Ĺ˝e dolgo se na razliÄ?ne naÄ?ine manjĹĄajo tudi s sporazumi, odrekanjem, ker smo zaposleni mislili, da bomo tako omogoÄ?ili dolgoroÄ?no stabilno poslovanje druĹžbe. Zdaj pa vidimo, da tudi posegi v plaÄ?e ali karkoli drugega zadev ne reĹĄijo.

bolje obiskan. ÂťPri nas so dobrodoĹĄla prav vsa dekleta in Ĺženske,ÂŤ pravi GorĹĄkova in zagotavlja, da se na policah in obeĹĄalnikih najde nekaj za vsak okus in postavo.

O posebnih Ĺželjah strank se dogovarjajo s svojimi proizvajalci, tudi sicer pa se pri nabavi trudijo, da so kosi oblaÄ?il Ä?im bolj unikatni in pisani na koĹžo dami, ki jih nosi. V njihovi ponudbi boste naĹĄli tudi proizvode slovenskih rok, kamor sodijo izdelki iz konfekcij Julija in Pletis, od prepoznavnejĹĄih blagovnih znamk pa ponujajo ĹĄe izdelke konfekcije Marx,

Predvideni ukrepi za zniĹžanje stroĹĄkov dela so: optimalna organizacija procesov, ustrezna zasedba in zdruĹževanje delovnih mest, zmanjĹĄanje ĹĄtevila zaposlenih z intenzivnim upokojevanjem. ÄŒe ti ne bodo zadostovali, bo treba vkljuÄ?iti tudi druge, pri Ä?emer omenjajo zniĹžanje plaÄ? za 5 odstotkov in plaÄ?evanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje v viĹĄini 50 odstotkov.

Med ukrepe v okviru stroĹĄka storitev in materiala sodi tudi dogovor o ureditvi statusa rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteÄ?e koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriĹĄÄ?anje mineralne surovine in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje. tistih zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje. Vsakega zaposlenega zelo cenimo. Vsak je dal velik del sebe v zgodbi Premogovnika. Zavedati pa se je treba, da je za nas enostavno predrag, za tretjino draĹžji kot tisti, ki bi ga zaposlili na novo,ÂŤ pravi. ÂťStroĹĄek dela na zaposlenega, ki bi se Ĺže moral upokojiti in so mu bila v za na-

men vseskozi plaÄ?evana sredstva, je od 20 do 27 odstotkov viĹĄji od plaÄ?e zaposlenega, ki bi ga zaposlili na novo, njegov dopust znaĹĄa 45 dni, dopust zaÄ?etnika 24. ÄŒe vemo, da imamo v tem trenutku v Premogovniku 65, v druĹžbi HTZ pa 55 zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je podatek dovolj zgovoren.†đ&#x;”˛

Mi smo v preteklih dneh na nadzornem svetu in tudi razĹĄirjenih sestankih vodstvu jasno povedali, da poseganja v plaÄ?e ne pustimo veÄ?.

NiĹžje ne gremo.ÂŤ Asmir BeÄ?arević, predsednik sindikata ZDRES: ÂťGlede na to, da potekajo pogajanja za kolektivno pogodbo dejavnosti in poenotenje kolektivnih pogodb v skupini HSE, je socialni dialog pod velikim vpraĹĄanjem. Poslovodstvo je poslovni naÄ?rt za leto 2019 sprejelo brez socialnega dialoga in nas postavilo pred izvrĹĄeno dejstvo. Nasprotujemo konkretnemu zniĹžanju plaÄ?, predvsem pa odpuĹĄÄ?anju v odprto brezposelnost.

Zaposlovanje mladih in upokojevanje starejĹĄih? ÄŒisto zavajanje in manipulacija. Ko bo drĹžava v soglasju z delodajalci uredila dostojne pokojnine, se bodo ljudje pravoÄ?asno upokojili. Vemo, da na trgu dela ni rudarjev. Rudar je deficitarni poklic in bojimo se, da bo poslovodstvo zaÄ?elo uvaĹžati poceni delovno silo iz tujine.ÂŤ

1000 evrov za novo prometno signalizacijo

V trgovini Sax skrbijo za Ĺženstveno ponudbo z modnim pridihom Le malo je vsebin, o katerih bi se strinjale generacije razliÄ?nih Ä?asovnih obdobij. A vendar je nekoÄ? veljalo, da obleka naredi Ä?loveka, danes pa ne dvomimo o pomembnosti modnih trendov.

Ja, obleka je pomembna – a ne le zaradi rekov in trendov, temveÄ? zato, ker se lahko v njej odliÄ?no poÄ?utimo. ÄŒe je seveda dobro izbrana.

V Ä?asu ĹĄtevilnih trgovskih centrov so oblaÄ?ila pogosto razvleÄ?ena, med sabo mnoĹžiÄ?no enaka in nekako ‌ brez duĹĄe.

Da ne bi bilo povsem tako, v Velenju skrbi lastnica trgovine Sax Iris GorĹĄek. Letos je minilo 25 let, odkar je zaÄ?ela svoje poslanstvo, pa ji ĹĄe nikoli ni bilo dolgÄ?as. ÂťKo smo leta 1993 zaÄ?eli, smo se imenovali Briljantina, locirani pa smo bili na Foitovi,ÂŤ pravi GorĹĄkova in se spominja, kako so leta 1997 odprli nov nakupovalni center na KidriÄ?evi. ÂťTakrat smo se odloÄ?ili za selitev in preimenovanje v Sax,ÂŤ pripoveduje. Od zaÄ?etka so ponujali oblaÄ?ila za Ĺženske in moĹĄke, sÄ?asoma pa so se usmerili predvsem v Ĺžensko in dekliĹĄko ponudbo. ÂťKot velika modna navduĹĄenka sem Ĺželela ustvariti trendovski butik, ki bi Ĺženskam omogoÄ?il ne le obiÄ?ajno nakupovanje, temveÄ? celotno nakupovalno doĹživetje. Ĺ˝enske sem Ĺželela navduĹĄiti za modo, z njimi navezati dolgoroÄ?ne odnose, spoznati njihove modne okuse in stile,ÂŤ pripoveduje Iris GorĹĄek.

V zadnjih letih so se iz kleti v nakupovalnem centru preselili v pritliÄ?je. Sedanji prostor je nekoliko veÄ?ji, ima zunanjo izloĹžbo, zaradi neposredne bliĹžine trgovine za vsakodnevno potrebo pa je tudi bolj izpostavljen in zato

ZniĹžati stroĹĄke dela, storitev in materiala

italijansko modno znamko Rinascimento, Allegra, veliko izbiro glam bundic in jeans hlaÄ?e Scoch.

Poskrbijo tudi za modne dodatke. ÂťPoleg mene lahko pri nas sreÄ?ate ĹĄe dve sodelavki, ki bosta pomagali pri izbiri in svetovali pri iskanju najbolj primernega kosa,ÂŤ pravi Iris GorĹĄek in ob tem s ponosom pove, da sodelavka Mateja prav letos praznuje 20 let dela v Saxu. Tako ona kot ostale ÂťsaxovkeÂŤ so poznane po prijaznem odnosu, ustreĹžljivosti in izbranem modnem svetovanju.

Tudi ambicioznosti jim ne manjka. Podjetje ima svoj Facebook in Instagram profil, na katerem stranke redno informirajo o novostih. Radi tudi sodelujejo z drugimi.

Redno jih boste tako sreÄ?ali na poroÄ?nem sejmu v vili Bianci, v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje pa smo Ĺže imeli priloĹžnost videti kakĹĄno od njihovih modnih revij.

Eno so letos ob 25. obletnici delovanja pripravili tudi zase. Na njej so predstavili tisto, po Ä?emer so najbolj znani: odliÄ?no izbrana oblaÄ?ila za posebne priloĹžnosti, kot so birme, valete, maturantski plesi, poroke.

Seveda pa – kot reÄ?eno – to ni vse, kar je mogoÄ?e najti v Saxu. ÂťNenehno se trudimo za Ĺženstveno ponudbo z modnim pridihom za vsako priloĹžnost,ÂŤ pravi GorĹĄkova in poudarja, da je zelo pomembno, da ustrezno izbrano oblaÄ?ilo Ĺženski pomaga izraziti njeno Ä?udovito osebnost. V veliko pomoÄ? pri tem je poznavanje modnih trendov. ÂťTrenutno so najbolj v trendu oblaÄ?ila za zakljuÄ?ke, ki so v glavnem v bleĹĄÄ?icah ali Ä?ipkah. Od barv pa je letoĹĄnjo zimo zelo trendovska gorÄ?iÄ?no rumena,ÂŤ ĹĄe svetuje Iris GorĹĄek. đ&#x;”˛

mĹĄ

Ĺ martno ob Paki, 5. decembra – VÄ?eraj dopoldne (v sredo) je bila v prostorih obÄ?ine Ĺ martno ob Paki krajĹĄa slovesnost, na kateri so predstavniki Zavarovalnice Triglav predali 1000 evrov za projekt, ki so ga izbrali med 30 projekti v okviru novoletne preventivne akcije Za boljĹĄi jutri. V lokalni skupnosti jih bodo namenili pokritju stroĹĄkov za postavitev nove prometne signalizacije pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli.

Na zavarovalnici so povedali, da preventivno akcijo Za boljĹĄi jutri izvajajo petiÄ? zapored, z njo pa Ĺželijo prispevati k ozaveĹĄÄ?anju, zmanjĹĄanju nevarnosti ter morebitnih nezgod v prometu. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa zagotavljajo, da skrbijo za varnost obÄ?anov in obÄ?ank vseskozi z vlaganji v posodobitev cestne infrastrukture, z izvajanjem preventivnih ukrepov in opozarjanjem na najbolj kritiÄ?ne toÄ?ke v prometu. Zato so letos pristopili k urejanju nove svetlobne đ&#x;”˛ tp signalizacije pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli.â€

Na prodaj ÂťsubvencioniranaÂŤ zemljiĹĄÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje nadaljuje z ukrepi spodbujanja podjetniĹĄtva. Na svoji spletni strani je objavila javni razpis za prodajo treh sklopov zemljiĹĄÄ? v skupni velikosti 7.550 m2 v Poslovni coni Stara vas. ZemljiĹĄÄ?a, namenjena za nadaljnji razvoj podjetniĹĄtva v obÄ?ini, prodaja po ugodni ceni. Investitorji bodo za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljiĹĄÄ?a odĹĄteli 41 evrov. Prijava na razpis je moĹžna do 21. decembra. đ&#x;”˛

mz

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 28. novembra DrĹžavni zbor ni podprl novele zakona o dohodnini, s katero so Ĺželeli v NSi med drugim dvigniti sploĹĄno dohodninsko olajĹĄavo s 3.302 evrov na 7.000 evrov. Predlog je zbral le 27 glasov podpore.

Mediji so opozorili, da zaradi reorganizacije in teĹžav z nedelujoÄ?im informacijskim sistemom centri za socialno delo zamujajo z izdajanjem odloÄ?b o zniĹžanem plaÄ?ilu vrtca, otroĹĄkih dodatkih, ĹĄtipendijah in subvencijah malic.

Generalmajorka Alenka Ermenc je na slovesnosti z vojaĹĄkimi Ä?astmi od svojega predhodnika, generalmajorja Alana Gederja, prevzela bojni prapor Slovenske vojske in s tem funkcijo naÄ?elnice GeneralĹĄtaba Slovenske vojske.

Iz SAB so sporoÄ?ili, da za novega kohezijskega ministra predlagajo dolgoletnega direktorja javnega zavoda Brdo Iztoka PuriÄ?a.

SAB je za kohezijskega ministra predlagala Iztoka PuriÄ?a.

NemĹĄki finanÄ?ni minister Olaf Scholz je predlagal, da bi Francija stalni sedeĹž v Varnostnem svetu ZN prepustila EU, s Ä?imer bi omogoÄ?ila, da EU enotno spregovori na svetovnem prizoriĹĄÄ?u.

V Ukrajini je v desetih pokrajinah zaÄ?elo veljati vojno stanje. Ob tem se je oglasil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da gre za nabiranje politiÄ?nih toÄ?k pred volitvami.

ÄŒetrtek, 29. novembra Sestali so se Ä?lani sindikata Sviz in se seznanili z vsebino stavkovnega sporazuma, ki so ga predstavniki sindikata dosegli v pogajanjih z vladno stranjo. ÄŒlanstvo je dogovorjeno podprlo.

Vlada je sicer razpravljala, a se (ĹĄe) ni opredelila do poziva sveta Agencije za komunikacijska omreĹžja in storitve za razreĹĄitev direktorice Tanje Muhe.

Dan prej se je zaÄ?elo sojenje nekdanjemu ravnatelju Osnovne ĹĄole Prule DuĹĄanu Mercu zaradi oÄ?itkov nevestnega dela v sluĹžbi. Merc je devetoĹĄolca zaÄ?asno izkljuÄ?il zaradi spolnega nasilja

SpraĹĄevali smo se, koga je treba zaĹĄÄ?ititi v primeru nasilja na ĹĄoli?

nad soĹĄolkama, na sodiĹĄÄ?u pa mu oÄ?itajo, da je fantoma krĹĄil pravico do ĹĄolanja. V javnosti so vzplamtele ĹĄtevilne vroÄ?e debate.

Vlada je sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalaĹžo in z odpadnimi nagrobnimi sveÄ?ami.

Poslanci so na izredni seji s 50

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele zakona o minimalni plaÄ?i primeren za nadaljnjo obravnavo.

Francija je zavrnila nemĹĄki predlog, da bi se odpovedala stalnemu sedeĹžu v Varnostnem svetu ZdruĹženih narodov in ga prepustila Evropski uniji.

Michael Cohen, nekdanji odvetnik ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, je na sodiĹĄÄ?u priznal, da je kongresu lagal v povezavi s preiskavo ruskega vmeĹĄavanja v ameriĹĄke volitve.

SedeĹž nemĹĄke banke Deutsche Bank v Frankfurtu so zaradi suma pranja denarja obiskali kriminalisti, ki so preiskovali, ali so zaposleni komitentom banke pomagali pri prenosu denarja v davÄ?ne oaze.

Petek, 30. novembra Predsedniki republike, drŞavnega zbora in vlade – Borut Pahor, Dejan Židan in Marjan Šarec, so ob dnevu invalidov gostili predstavnike invalidskih organizacij.

Na parlamentarnem odboru za obrambo so razpravljali o nakupu 38 oklepnikov 4 x 4 oshkosh.

Do nakupa sta bila kritiÄ?na le poslanca Levice.

Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku drŞavnega zbora Dejanu Židanu posredoval pismo, v katerem za mesto guvernerja Banke Slovenije predlaga dosedanjega v. d. na tej funkciji Boťtjana Vasleta.

Slovenske Ĺželeznice so zaÄ?ele spletno prodajo vozovnic. NaloĹžba je vredna 1,45 milijona evrov.

Dars je odprl slabih ĹĄest kilometrov dolg odsek podravske avtoceste med Podlehnikom in mejnim prehodom GruĹĄkovje.

Jug ameriĹĄke zvezne drĹžave Aljaska je stresel potres z magnitudo 7,0. Ob tem je bilo za obalne predele izdano opozorilo pred cunamijem, a je bilo to nato preklicano.

Avtocestni odsek je bil konÄ?an pred rokom.

Francoska narodna skupĹĄÄ?ina je izglasovala prepoved telesnega kaznovanja otrok.

Na ulicah mest v Avstraliji je veÄ? tisoÄ? dijakov in ĹĄtudentov na protestih opozarjalo na nujnost resnejĹĄega in hitrejĹĄega ukrepanja zaradi podnebnih sprememb.

Evropska komisija je odobrila 500 milijonov evrov makroekonomske pomoÄ?i Ukrajini, s katero bodo Ukrajinci pokrili tekoÄ?e finanÄ?ne obveznosti.

Sobota, 1. decembra Zunanji minister Miro Cerar se je odzval na poziv Zveze kulturnih druĹĄtev nemĹĄko govoreÄ?e narodne skupnosti v Sloveniji k priznanju nemĹĄko govoreÄ?e skupnosti kot avtohtone narodne skupnosti in dejal, da ni pravne podlage za podelitev tega posebnega statusa.

Na vrhu skupine G20 v Buenos Airesu so voditelji dosegli dogovor o reformi Svetovne trgovinske organizacije, v skupni izjavi pa so

6. decembra 2018

– brez ZDA – podprli zavezanost k uresniÄ?evanju pariĹĄkega podnebnega sporazuma. Na kratko sta se ob sklepu dogajanja seĹĄla tudi Donald Trump in Vladimir Putin.

Gladovno sta zaÄ?ela stavkati Jordi Sanchez in Jordi Turull, zagovornika katalonske neodvisnosti, ki v zaporu Ä?akata na sojenje zaradi svoje vloge pri poskusu razglasitve neodvisnosti

PariĹĄki podnebni sporazum so podprli vsi, razen ZDA.

Katalonije.

Potem ko je britanska premierka Theresa May napovedala, da bo Velika Britanija v okviru brexita izstopila iz uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema Galileo, je njeno ekipo zapustil minister za znanost in univerze Sam Gyimah.

Iranska mornarica je predstavila nov, doma razvit in za radarje nevidni ruĹĄilec.

V Franciji je Ĺže tretji konec tedna zaradi visokih cen goriva in drugih Ĺživljenjskih dobrin divjalo nasilje.

V 95. letu starosti je umrl nekdanji ameriĹĄki predsednik George Bush starejĹĄi, ki je ZDA vodil med letoma 1989 in 1993.

Nedelja, 2. decembra Potekal je drugi krog lokalnih volitev. V 56 obÄ?inah, od tega ĹĄestih mestnih obÄ?inah, so volivci izbirali Ĺžupane. Volilna udeleĹžba je bila 48,41-odstotna, ponekod so bili rezultati znani kmalu, drugod pa je bilo tako tesno, da je bilo treba na uradne izide nekoliko poÄ?akati.

Ministrstvo za zdravje Univerzitetnemu kliniÄ?nemu centru Maribor ni odobrilo posebnega programa za podroÄ?je anesteziologije, na osnovi katerega bi lahko sklepali podjemne pogodbe tudi s svojimi anesteziologi.

Makedonski parlament je potrdil prvega od ĹĄtirih predlogov ustavnih amandmajev za uresniÄ?itev sporazuma z GrÄ?ijo in spremembo imena drĹžave v Republika Severna Makedonija.

V srediĹĄÄ?u Bruslja se je zbralo okoli 65 tisoÄ? ljudi, ki so zahtevali odloÄ?nejĹĄe ukrepanje proti podnebnim spremembam.

Izvedeli smo, da sta se ameriĹĄki predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping ob robu vrha G20 v Buenos Airesu dogovorila, da drĹžavi 90 dni ne bosta vzpostavili novih carin druga proti drugi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je premierju Edouardu Phillippu naroÄ?il, naj po najhujĹĄih izgredih v Parizu od leta 1968

zaÄ?ne pogovore s protestniki in politiÄ?nimi voditelji.

Ponedeljek, 3. decembra Medtem ko se je slovenski zunanji minister Miro Cerar mudil na delovnem obisku pri nemĹĄkem kolegu Heiku Maasu v Berlinu, je bila doma pestro predvsem na lokalnih prizoriĹĄÄ?ih.

Koprski Ĺžupan Boris PopoviÄ?, ki je po neuradnih podatkih v drugem krogu za las izgubil Ĺžupanske volitve, je vloĹžil ugovor na delo volilnih organov in zahteval ponovno ĹĄtetje glasov.

Izvedeli smo tudi, da sta v Ĺ marjeĹĄkih Toplicah Marjan Hribar in Bernardka Krnc prejela vsak toÄ?no 1.016 glasov.

Pristojni ministri in predstavniki sindikatov javnega sektorja so podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plaÄ?ah ter na njihovi podlagi pripravljene anekse h kolektivnim pogodbam.

Katar, ki je najveÄ?ji izvoznik

V ObÄ?ini Koper in ObÄ?ini Ĺ marjeĹĄke Toplice ĹĄe vedno ni bilo gotovo, kdo bo Ĺžupan v prihodnjem mandatu.

utekoÄ?injenega plina na svetu, je sporoÄ?il, da s prihajajoÄ?im 1. januarjem zapuĹĄÄ?a Organizacijo drĹžav izvoznic nafte (Opec).

Na dogovor med ameriĹĄkim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim Ĺ i DĹžinpingom, da se bosta v naslednjih 90 dneh odpovedala nadaljnjemu zviĹĄevanju carin, so se azijske borze odzvale pozitivno.

Torek, 4. decembra V nadaljevanju pogajanj med vlado in policijskima sindikatoma so policistom podrobneje predstavili predlog stavkovnega sporazuma.

Po Ĺžupanskih kandidatih v Kopru sta ugovor na izid volitev vloĹžila tudi kandidat za Ĺžupana Ĺ marjeĹĄkih Toplic Marjan Hribar in zdajĹĄnja Ĺžupanja Bernardka Krnc.

Dvostranski sporazum o uradnem preimenovanju Makedonije je v makedonskem parlamentu uspeĹĄno premagal predzadnjo oviro, saj je parlament potrdil vse ĹĄtiri ustavne amandmaje.

V Ĺželji po pomiritvi protestnikov je francoski premier Edouard Philippe uvedel ĹĄestmeseÄ?ni moratorij na zviĹĄanje troĹĄarin na gorivo, napovedano za 1. januar.

Rada imam dejstva. Na primer: 42 posameznikov ima toliko premoĹženja kot 3 milijarde in pol ljudi. Januarsko poroÄ?ilo britanske nevladne organizacije Oxfam poudarja, da neenakost iz leta v leto naraĹĄÄ?a. PremoĹženje milijarderjev se je od leta 2010 (zgolj v osmih letih!) poveÄ?alo za 13 % in raste ĹĄestkrat hitreje kot plaÄ?e delavcev. Ĺ e leta 2016, ko je bila meja najbogatejĹĄega odstotka 700 tisoÄ? evrov letnega zasluĹžka, je bilo posameznikov 61, danes 42.

Rada imam dejstva, a v postfaktiÄ?ni druĹžbi so postranskega pomena, uspevajo le kvazi fakti. Z njimi pa politiki populisti.

Politika je neskonÄ?na igra dveh polov – AmeriÄ?ani jo ÂťigrajoÂŤ najbolj odkrito, imajo le dve stranki. A v postfaktiÄ?ni druĹžbi Ĺ pela KoĹžar se je polarizacija zaĹžrla v vse pore naĹĄega delovanja, moÄ? pa ÂťÄ?rpaÂŤ iz druĹžbenih omreĹžij. Mnenje je podano a priori in ĹĄe sam ne veĹĄ, kdaj te javnost oĹžigosa za naĹĄega ali njihovega, za leviÄ?arja ali desniÄ?arja, ne glede na profesionalno delovanje.

V postfaktiÄ?nem svetu je zato polemika vnaprej izgubljena bitka, celo v akademski sferi. Levi in desni intelektualci?! Popoln oksimoron – intelektualec je nad politiko, ne postane njen ÂťujetnikÂŤ, saj dojema igro, dojema nenehni boj moÄ?nejĹĄega in ĹĄibkejĹĄega, ki je mnogo veÄ? od darvinistiÄ?nega. Razsvetljenski intelektualec Jean-Jacques Rousseau je o tem, da je druĹžbena pogodba prevara, saj gre za ĹĄÄ?itenje privilegijev bogatih na raÄ?un revnih, pisal Ĺže v Razpravi o izvoru in temeljih neenakosti. Zato tudi pravo praviloma podpira moÄ?nejĹĄega.

In v danaĹĄnji liberalni demokraciji je usoda vsega sveta v rokah peĹĄÄ?ice korporacij, ki polagajo raÄ?une le delniÄ?arjem.

A v postfaktiÄ?ni druĹžbi imamo intelektualce z apetitom po samopromociji, ki zaradi presenetljivosti lastnih tez zanikajo pretekla znanstvena ali humanistiÄ?na dognanja. In ko znanje ni veÄ? vrednota, smo vsi novinarji, vsi uÄ?itelji, sodniki, sociologi ... vsi smo vse! V postfaktiÄ?ni druĹžbi namreÄ? opravljeni ĹĄtudij ni veÄ? referenca za delovno usposobljenost.

Lani marca je inĹĄtitut JoĹžef Stefan pripravil okroglo mizo o druĹžbenih posledicah ÂťpostfaktiÄ?nega stanjaÂŤ, na primer: politika zategovanja pasu ni imela osnove v makroekonomiji, saj so bili uporabljeni empiriÄ?ni pristopi oziroma ĹĄtudije ekonomistov, ki so dokazano uporabili napaÄ?ne metodologije ali namerno ponarejali rezultate.

Na okrogli mizi smo tako veÄ?krat sliĹĄali, da mora biti metodologija osnova delovanja, tudi znanstvenega. DruĹžbeni subjekt pa mora v taki druĹžbi veÄ?no dvomiti in se spraĹĄevati, komu laĹž koristi.

Sem, torej dvomim.

Kako nevaren druĹžbeni pojav je polarizacija, ki se zaÄ?ne z na videz povsem nedolĹžnim, nakljuÄ?nim oblikovanjem dveh taborov na osnovi naĹĄe in vaĹĄe resnice, je s portretom sodobne Poljske ilustrirala kolegica Polona FijavĹž v nedavnih Mednarodnih obzorjih. Smo tik pred drĹžavljansko vojno, so ji dejali nekateri sogovorniki. Do popolnega razkola poljske druĹžbe ni privedla neka zunanja sila – tuja vojska, begunci, vesoljci – privedla jih je domaÄ?a politika.

Le v postfaktiÄ?ni druĹžbi se lahko zgodi brexit: zavedeni drĹžavljani Ä?ez noÄ? poteptajo dediĹĄÄ?ino Winstona Churchilla in zdaj, ko se je marsikdo zavedenosti zavedel, je verjetno prepozno. Spet zgolj zaradi politiÄ?nega preigravanja, Ä?igar akterji so storili najmanj domoljubno, rodoljubno, patriotsko dejanje – prihodnost naroda so postavili na kocko zavoljo trenutnega politiÄ?nega prestiĹža.

Le v postfaktiÄ?ni druĹžbi sta lahko v javni debati dve razliÄ?ni interpretaciji marakeĹĄke deklaracije: tistega, kar piĹĄe, in tistega, ko politik govori, kaj piĹĄe.

Politiki populisti.

V postfaktiÄ?ni druĹžbi paÄ? obstajata dve resnici. Pri politikih populistih pa le ena: najbolje jo oriĹĄe basen o ĹĄkorpijonu, ki prosi Ĺžabo, da mu pomaga na reÄ?ni breg. Ĺ˝aba se boji, da jo bo piÄ?il. Ĺ korpijon ji obljubi nasprotno in ko jo kljub temu piÄ?i, ji lahko le prizna: To je v moji naravi. đ&#x;”˛

V treh dneh 11 tisoÄ? obiskovalcev V Franciji so pod pritiski protestnikov zaÄ?asno zamrznili cene goriv.

Protestniki v Franciji so postajali vse bolj nasilni, zato je Macron tamkajĹĄnjemu premierju naroÄ?il, naj zaÄ?ne pogovore.

O postfaktiÄ?ni druĹžbi

Italijanska ministrica za zdravje Giulia Grillo je dvignila veliko prahu z odloÄ?itvijo, da po komaj letu dni zamenja 30 Ä?lanov zdravstvenega sveta.

Celje, od 30. novembra do 1. decembra - 11. mednarodni erotiÄ?ni sejem na celjskem sejmiĹĄÄ?u, minuli vikend, si je ogledalo 11 tisoÄ? obiskovalcev, razstavljalci pa so priĹĄli iz Avstrije, MadĹžarske, Nizozemske, HrvaĹĄke in Slovenije.

Sejemsko dogajanje je bilo pestro, obiskovalci pa so si na odrih lahko napasli oÄ?i na 25 vroÄ?ih telesih nastopajoÄ?ih artistov. Veliko zanimanja so pri obiskovalcih poĹžela tantriÄ?na doĹživetja, ki so se odvijala v loÄ?enem prostoru, enkrat na noÄ? pa so predstavo uprizorili tudi na glavnem odru. V ĹĄovu na odrih je tudi marsikateri obiskovalec prostovoljec dokazal, da Slovenci nismo tako srameĹžljivi. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

POLITIKA, IZOBRAŽEVANJE

6. decembra 2018

7

Pogovarjati bi se morali Ĺže o Ĺželeznici Poslanec Franc Rosec: ÂťHkrati ob tem, ko smo v prostor umeĹĄÄ?ali traso hitre ceste, bi morali proti KoroĹĄki umestiti tudi traso Ĺželeznice. Pa je nismo. Spet bo trajalo.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Zelo je zaseden. S poslancem Francem Roscem, v drĹžavni zbor so ga izvolili volivke in volivci v Ĺ aleĹĄki dolini (del mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki), smo se dolgo dogovarjali za termin sreÄ?anja. Ĺ ele pred ĹĄtirinajstimi dnevi je imel na voljo prosto sobotno dopoldne. Nekaj ga je namenil posluĹĄalcem Radia Velenje in bralcem NaĹĄega Ä?asa.

V odgovorih je bil kratek, a jedrnat. Pozna se mu, da je Ä?etrt stoletja deloval v gospodarstvu.

To politiÄ?nega filozofiranja in dolgih stavkov ne prenese.

KakĹĄni so bili prvi obÄ?utki, ko ste kot novoizvoljeni poslanec zaÄ?eli delati v drĹžavnem zboru? ÂťMalce meĹĄani. Po petindvajsetih letih dela v gospodarstvu zaÄ?eti novo zgodbo v politiki ni enostavno.ÂŤ Pa saj niste novinec v politiki. Drugi mandat zaÄ?enjate kot svetnik v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ste predsednik ObÄ?inskega odbora SDS Ĺ oĹĄtanj. Nekaj izkuĹĄenj na politiÄ?nem parketu je le.

ÂťA jih imajo moji poslanski kolegi veliko veÄ?. V politiki sem aktiven od leta 2014. Je pa res, da je gospodarstvo tudi del politike, Ä?e ne neposredno, pa posredno.ÂŤ Je bilo potrebnega kaj izobraĹževanja? Je bilo kaj, kar vas je presenetilo? ÂťBruci smo imeli dan pred prvo sejo, na kateri smo potrdili mandate, uvajanje. ÄŒe me je kaj presenetilo? Morda informacijski sistem, ki je zelo poÄ?asen, pogosto premalo odziven. To me preseneÄ?a.ÂŤ Vam je kakĹĄne napotke dal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih, ki je bil en mandat tudi poslanec? ÂťSvetoval mi je, da moram navezati Ä?im veÄ? stikov s kolegi in kolegicami, da bom lahko kakĹĄno zadevo speljal naprej. Za to ne zadostuje samo tvoja poslanska skupina, somiĹĄljenike moraĹĄ imeti tudi v drugih.ÂŤ Doma ste v Lokovici. Se v Ljubljano vozite ali Ĺživite tam? ÂťZa zdaj se ĹĄe vozim, in to navkljub nemogoÄ?im razmeram v prometu. Rad se vraÄ?am domov.ÂŤ

Franc Rosec: ÂťPo petindvajsetih letih dela v gospodarstvu zaÄ?eti novo zgodbo v politiki ni lahko.ÂŤ

V katerih odborih delate? ÂťSem Ä?lan Odbora za finance ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Sem tudi eden od namestnikov vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca.ÂŤ DrĹžavni zbor je nosilec zakonodajne oblasti in edini organ, ki lahko sprejema zakone. V Ĺ aleĹĄki dolini so znana prizadevanja obÄ?in za zakon o renti ali kakorkoli bi se Ĺže imenoval,

ki bi trajno vpeljal odĹĄkodnine kot nadomestilo za degradiran prostor.

Bo z vaĹĄo pomoÄ?jo laĹžje priti do tega? Ste se oblikovanja predloga zakona morda Ĺže lotili? ÂťPri tem so na potezi obÄ?ine.

Kolikor vem, so se te Ĺže povezale s tistimi, ki bi lahko pripravili osnove za zakon na drĹžavni ravni.

Kakovostno osnovo pa je treba pripraviti v dolini. Jasno mora biti zapisano, zakaj smo do tega

upraviÄ?eni, kdo je upraviÄ?en in za kaj je upraviÄ?en. Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska veÄ?ina. Brez jasne slike in preglednosti bo podporo teĹžko dobiti.

Vedeti je namreÄ? treba, da bo imel zakon posledice za drĹžavni proraÄ?un. Ne bo lahko.ÂŤ Kaj pa tretja razvojna os? ÂťBolje bi bilo, ko bi se lahko danes namesto o hitri cesti pogovarjali o Ĺželeznici. Tretja razvojna os bi morala biti stvar preteklosti.

Logistika predstavlja pomemben segment gospodarstva. Za del severno od Velenja je dana zelena luÄ?, ne ve pa se ĹĄe, kako se bo odloÄ?ilo Ustavno sodiĹĄÄ?e o trasi Velenje–Šentrupert. ÄŒe bo treba iskati novo traso, bo to pomenilo od pet do sedem let zamika. Hkrati ob tem, ko smo v prostor umeĹĄÄ?ali traso hitre ceste, bi morali proti KoroĹĄki umestiti vanj tudi traso Ĺželeznice. Pa je nismo, in spet bo trajalo ...ÂŤ.

Ob izvolitvi ste rekli, da boste poslanec, ki bo prisluhnil tukajĹĄnjim prebivalcem. Kako boste stik z njimi navezali, boste za ta namen odprli svojo poslansko pisarno? ÂťIĹĄÄ?emo prostore. Zagotovo bodo v Ĺ oĹĄtanju, Ä?e bo potreba, tudi v Velenju, Ĺ martnem ob Paki. Redni stiki z volivci so

V prihodnost s povezovanjem izkuĹĄenj in znanja Na dvodnevni konferenci Future 4.0 so si tako uveljavljene korporacije kot start-up podjetja in tehnoloĹĄki navduĹĄenci podali roke pri razvijanju industrije prihodnosti Tina Felicijan

Velenje, 27. in 28. november – SAĹ A inkubator je v sodelovanju z Gorenjem, Kolektorjem in Slovenskim podjetniĹĄkim skladom prviÄ? organiziral podjetniĹĄko sreÄ?anje, namenjeno raziskovanju izzivov, iskanju razvojnih partnerjev, spoznavanju novih tehnoloĹĄkih reĹĄitev in zbiranju poguma za industrijo 4.0. Gre za industrijo prihodnosti, ki bo osredotoÄ?ena na visokotehnoloĹĄke produkte, sisteme za prehod v digitalizacijo, avtomatizacijo in robotiko – torej na lajĹĄanje delovnih procesov in izboljĹĄanje kakovosti produktov.

Na predavanjih, okroglih mizah, predstavitvah uspeĹĄnih praks povezovanja korporacij in start-upov je sodelovalo deset konferenÄ?nih partnerjev, veÄ? kot 50 start-up podjetij in preko 250 sluĹĄateljev.

Uveljavljena podjetja, ki Ĺželijo nagraditi svoje produkte, optimizirati delovne procese, zmanjĹĄati porabo energije in podobno, pa so lahko na individualnih sreÄ?anjih z zagonskimi podjetji, ki razvijajo pametne reĹĄitve za razne izzive industrije prihodnosti, is-

kala nove, skupne priloĹžnosti.

To je bil eden glavnih namenov konference Future 4.0 – odpreti prostor za povezovanje preverjenih izkuťenj z novim znanjem ter sklepanje novih partnerstev med korporacijami in start-upi.

Kako na industrijo prihodnosti gledajo udeleĹženci?

UrĹĄula Menih Dokl iz Gorenja, ki s SAĹ A Inkubatorjem Ĺže nekaj let sodeluje pri izvedbi razliÄ?-

REKLI SO â?ą UrĹĄula Menih Dokl: ÂťPriho-

dnost vidimo v sodelovanju, povezovanju robotov in ljudi. TeĹžko roÄ?no delo v montaĹžnih procesih je treba nadomestiti z roboti, kar ne pomeni, da bomo nadomestili vsa delovna mesta.

V Gorenju v okviru digitalne akademije usposabljamo ljudi, da bodo lahko delali tudi v robotiziranem proizvodnem procesu, ko bo treba sprogramirati robote in jih pri delu nadzirati. Seudin Softić: Mnoga podjetja, za katera se-

nih projektov, je povedala, kaj korporacijam, ki si prizadevajo v najveÄ?ji meri uporabiti nove tehnologije v proizvodnih procesih, pomenijo priloĹžnosti za sreÄ?evanje z inovatorji na podroÄ?ju industrije 4.0. ÂťStart-upi imajo drugaÄ?no kulturo kot korporacije.

So zelo hitri, bolj osredotoÄ?eni na specifiÄ?ne teĹžave. Tako lahko pomagajo pri implementaciji produktov sodobnih tehnologij, novejĹĄih pristopov. Skupne pa imamo vrednote: odgovornost,

stavljamo ponudbe, priÄ?akujejo, da pripravimo tudi stroĹĄkovnik porabe elektriÄ?ne energije. VeÄ? in veÄ? porabnikov se prilagaja A++ porabi, kar je zelo spodbudno za prihodnost.ÂŤ PrimoĹž ZelenĹĄek: ÂťKo danes eno delovno mesto ugasne, se novo odpre. Dvomim, da bo sodobna industrializacija poruĹĄila druĹžben sistem, bo pa vplivala na ljudi in njihove navade. Ljudje smo se vedno prilagodili in tudi tokrat se bomo. Hitreje, ko se bomo prilagodili, bolj bomo uspeĹĄni.ÂŤ

inovativnost, podjetnost in trdo delo.ÂŤ Dodala je, da ima vsako podjetje svojo pot do industrije 4.0. ÂťGorenje je uvedlo Ĺže mnogo elementov – veliko je avtomatizacije, na mnogih mestih so roboti, uporabljamo digitalne dvojÄ?ke, 3D tiskanje in druge tehnologije, s katerimi si Ĺželimo skrajĹĄati procese razvoja in olajĹĄati delo v proizvodnji.ÂŤ Da na poti v industrijo 4.0 uveljavljena podjetja potrebujejo mlada in obratno, meni tudi Pri-

moĹž ZelenĹĄek, direktor podjetja Chipolo, ki je razvilo sledilnike predmetov, povezane z mobilnimi telefoni. ÂťTeĹžka industrija se postopoma umika industriji 4.0.

Mislim, da je v Evropi to edini naÄ?in, s katerimlahko ostanemo konkurenÄ?ni. Ustvarjati moramo delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ Bodo optimizirani delovni procesi zmanjĹĄali porabo energije? ÂťPoraba energije

nasploh se glede na vse veÄ?jo svetovno populacijo in vse veÄ?jo industrializacijo poveÄ?uje. Potreb po energetskih virih verjetno ne bomo zniĹžali z industrijo 4.0.

Bomo pa z optimiziranimi procesi postopoma zniĹžali porabo energije,ÂŤ meni sogovornik.

Na konferenci so se predstavili tudi ĹĄaleĹĄki start-upi. Med njimi podjetje Autotech, ki deluje v PodjetniĹĄkem centru Standard.

Ukvarja se z avtomatizacijo v industrijskih procesih. ÂťTorej razvija sisteme za izboljĹĄanje delovnih mest in poveÄ?anje produktivnosti proizvodnje. Nudi odgovore na nekatere izzive v prihodnosti,ÂŤ ga predstavi ustanovitelj Seudin Softić, ki najveÄ? sodeluje s podjetjem Gorenje, pa tudi s Plastiko Skaza in drugimi. ÂťDela je,ÂŤ pravi zadovoljni mlad podjetnik, ki v svojih in sorodnih storitvah in produktih vidi pot v svetlo prihodnost sodobnega gospodarstva. Na konferenci je predstavil tudi tri robote. Eden od njih je obiskovalcem toÄ?il pijaÄ?o.

Drugi jih je fotografiral. Tretji, ki je bil na odru, pa je bil glavna atrakcija konference. Skupaj z voditeljico jo je namreÄ? povezoval.

Bodo pametni roboti nadomestili manj kvalificirano delovno silo? ÂťÄŒe naredimo robotsko celico, potrebujemo osebo, ki bo skrbela, da ne bo obstala. Treba je spodbujati manj kvalificirane osebe k izobraĹževanju. Ne smemo jih omalovaĹževati,ÂŤ odgovarja Seudin Softić. đ&#x;”˛

Za poslanca drĹžavnega zbora je bil izvoljen v volilnem okraju Velenje II. Volivci so namenili 33 odstotkov glasov (3.108). V gospodarstvu je prehodil pot od inĹženirja strojnega podroÄ?ja, vodje strojnega podroÄ?ja, vodje sektorja obratovanja do direktorja TEĹ : pomembni. Pri njih dobiĹĄ informacije, ki so pomembne za odloÄ?anje.ÂŤ Ste kot poslanec Ĺže naÄ?eli kakĹĄno konkretno zadevo, povezano s Ĺ aleĹĄko dolino? ÂťMed drugim sem se dotaknil odpadkov v LeĹžnju. Tja so pred desetletji odloĹžili veÄ?je koliÄ?ine industrijskih odpadkov iz Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj. Kasneje se je izkazalo, da tudi iz velenjskega Veplasa in Gorenja. To je treba sanirati. Kdo, kako? VkljuÄ?iti je treba ministrstvo za gospodarstvo.

Tovarne usnja kot pravnega subjekta ni veÄ?. Po izkuĹĄnji z zemljino med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom pa sem opozoril tudi na vpraĹĄanje sledljivosti odpadkov.

Nujno ga je treba vzpostaviti.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ tudentska PreĹĄernova nagrada tudi za tri VelenjÄ?ane V zadnjih dneh prejĹĄnjega meseca je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani podelila PreĹĄernove nagrade za akademsko leto 2017/2018.

Med nagrajenci ĹĄtudentske PreĹĄernove nagrade so tudi trije nekdanji dijaki UmetniĹĄke gimnazije Velenje, in sicer klarinetist David Gregorc, pianistka Lara OpreĹĄnik in oboist Aris Vehovec.

Gregorc je prejel nagrado za izvedbo koncerta za klarinet Carla Marie von Webra ter Introdukcije, teme in variacij Gioachina Rossinija z Orkestrom Slovenske filharmonije (mentor prof. JoĹže Kotar), OpreĹĄnikova za izvedbo Koncerta za klavir ĹĄt. 1 Ludwiga van Beethovna s SimfoniÄ?nim orkestrom Radiotelevizije Slovenija (mentor prof. Hinko Haas), Vehovec pa za izvedbo Koncerta za oboo Antonia Vivaldija z BaroÄ?nim orkestrom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (mentor izredni prof.

Matej Ĺ arc). đ&#x;”˛

tp

radio velenje com

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO, SOCIALA

6. decembra 2018

Prenovljen laboratorij sprejel prve preiskovance Zdravstveni dom Velenje ima enega najlepĹĄih, najboljĹĄih in najveÄ?jih laboratorijev zunaj bolniĹĄnic v Sloveniji Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 3. decembra – V ponedeljek je laboratorij Zdravstvenega doma Velenje po prenovi, ki je trajala ĹĄtiri mesece ter terjala precej potrpeĹžljivosti in razumevanja tako preiskovancev kot zaposlenih, odprl vrata. A je bilo vredno. Danes je to eden najlepĹĄih, najboljĹĄih in najveÄ?jih laboratorijev zunaj bolniĹĄnic v Sloveniji, po ĹĄtevilu zahtevnih preiskav ter strokovnosti zaposlenih pa zadnja leta tudi eden moÄ?nejĹĄih.

â?ą

Obseg dela se je v zadnjih treh letih poveÄ?al iz 58.000 na 80.000 preiskovancev letno, obseg preiskav za veÄ? kot polovico.

V enoti za laboratorijsko medicino je zaposlenih ĹĄtirinajst strokovnjakov, ki letno sprejmejo blizu 80.000 preiskovancev. Ĺ e pred petimi leti so jih veliko manj, okoli 58.000 letno. ÂťV Ä?asu prenove obseg dela ni bil niÄ? manjĹĄi. Zato bi se rada zahvalila preiskovancem,

Posodobljen urinski del laboratorija.

Prim. Leopold Rezar in Maja Ĺ kerjanec pred enim od sprejemnih mest. Ta so velika dodana vrednost prenovljenega laboratorija.

ki so prenovo potrpeĹžljivo spremljali, sodelavkam, ki so vÄ?asih delale v precej nehumanih razmerah, in seveda vodstvu Zdravstvenega doma in Mestne obÄ?ine Velenje, kjer so potrebo po prenovi prepoznali in jo omogoÄ?ili,ÂŤ je ob sprejemu prvih preiskovancev dejala vodja enote za laboratorijsko medicino Maja Ĺ kerjanec, mag. lab. biomed., vodja enote specialistiÄ?ne ambulante primarij Leopold Rezar, dr. med., pa dodal, da si ne eni in ne drugi lepĹĄega boĹžiÄ?nega in novoletnega darila ne bi mogli Ĺželeti.

Med prvimi, ki so prenovljen laboratorij obiskali, je bila bodoÄ?a

mamica Sandra Ĺ uĹĄnja: ÂťLepo je, osebje je prijazno. Takoj ko sem priĹĄla, sem si rekla – krasno, danes pa ni gneÄ?e. Potem pa vidim, da grem Ĺže v nove prostore.

Posebej navduĹĄena sem nad sprejemnimi mesti. Res mi je vĹĄeÄ?.

â?ą

Prenova je stala dobrih 100.000 evrov, polovico je prispeval Zdravstveni dom Velenje, polovico Mestna obÄ?ina Velenje.

Prenova je bila potrebna.ÂŤ S prostorsko preureditvijo so pridobili dve novi sprejemni mesti in loÄ?en sprejem za preiskovance na medicini dela, prometa in ĹĄporta, ĹĄtiri straniĹĄÄ?a za oddajo vzorcev urina, posodobili urinski laboratorij in pridobili tri individualizirana mesta za odvzem venske krvi. To je v Ä?asu varovanja osebnih podatkov zelo pomembno. Preiskovanci so obravnavani loÄ?eno, imajo svojo zasebnost.

Uredili so prezraÄ?evanje. Prej so delali v pretoplih ali premrzlih razmerah, pa tudi sam pretok zraka ni bil ustrezen. đ&#x;”˛

Na Oddelku za intenzivno interno medicino zdravijo na leto od 400 do 500 bolnikov – Letos za nove aparature 80 tisoÄ? evrov – 24-urni ultrazvok srca

Celje, 28. novembra – Oddelek za intenzivno interno medicino SploĹĄne bolniĹĄnice Celje je v minulih dneh zabeleĹžil 40-letnico delovanja. Na leto v njem zdravijo na 11 posteljah od 400 do 500 najbolj kritiÄ?no bolnih, z opremljenostjo oddelka pa se postavljajo ob bok podobnim oddelkom v bolniĹĄnicah v drĹžavi in tudi v Evropi. Za nove aparature na oddelku so letos namenili 80 tisoÄ? evrov.

Po mnenju predstojnika oddelka Mateja Podbregarja je oddelek za intenzivno medicino srce celjske bolniĹĄnice. ÂťVsak dan stopamo po noĹževi konici.

Trudimo se, da se veÄ?ina zgodb na oddelku konÄ?a sreÄ?no. Stopnja umrljivosti se giblje med 20 in

24 odstotki. Zagotovo sodi med njegove prednosti tudi enotna in dobro usposobljena ekipa, ki jo sestavlja 26 medicinskih sester in 7 zdravnikov.ÂŤ V zadnjem desetletju so na oddelku uvedli sistem za spremljanje bolnikov, moderne naÄ?ine ventilacije in kliniÄ?ni informacijski raÄ?unalniĹĄki sistem z elektronsko temperaturno listo, v sodelovanju s kardiologi pa so zaÄ?eli vstavljati tudi srÄ?ne spodbujevalnike in defibrilatorje. Poleg kliniÄ?nih centrov so edini, ki lahko bolnikom vstavijo tudi aortno Ä?rpalko. Med drugim na oddelku zagotavljajo ĹĄe 24-urni ultrazvok srca, storitev, ki jo ponuja le 20 odstotkov oddelkov intenzivne interne medicine v Evropi. ÂťNajbolj ponosni smo na informatizacijo oddelka. To je novost, saj Ä?esa

Za ljudi Ravne pri Ĺ oĹĄtanju – V KO RK Ravne pri Ĺ oĹĄtanju so Ä?lani v minulem letu izvedli vrsto dejavnosti. Med drugimi so v pomladanskem delu izvedli krvodajalsko akcijo, ki so jo ponovili novembra. Ker ugotavljajo upad krvodajalstva v slovenskem prostoru, je toliko bolj razveseljivo, da so krvodajalci iz Ĺ oĹĄtanja in okolice zvesti svojemu poslanstvu. Kri je

Avtomatizirano podaljĹĄanje letnih socialnih pravic Za pravico do otroĹĄkega dodatka, subvencijo vrtca in ĹĄtipendije upraviÄ?encem ni veÄ? treba oddati vloge – Za meseÄ?ne pravice ĹĄe vedno vloge

Ĺ tiri desetletja ÂťsrcaÂŤ celjske bolniĹĄnice

Tatjana PodgorĹĄek

Sandra Ĺ uĹĄnja: ÂťTakoj ko sem priĹĄla, sem rekla – krasno, danes pa ni gneÄ?e.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Na Oddelku za intenzivno interno medicino bolniĹĄnice so letos za nove aparature namenili 80 tisoÄ? evrov.

podobnega v naĹĄi drĹžavi trenutno ni. V elektronski obliki lahko spremljamo vsak ukrep in tudi uÄ?inke zdravljenja. To pa je tisto, kar naĹĄo bolniĹĄnico uvrĹĄÄ?a v sam vrh ne le pri nas, temveÄ? tudi v

dalo kar dvainpetdeset udeleĹžencev, za potrebe bolniĹĄnice pa jo je izvajal UKC Maribor. Ĺ e v istem mesecu so na sreÄ?anje povabili starejĹĄe krajane. Ĺ˝e 35-iÄ? zapored so s pomoÄ?jo krajevne skupnosti pripravili kratek kulturni progam, ki mu je sledilo druĹženje.

Najbolj pomembno na sreÄ?anju pa je prijetno poÄ?utje udeleĹžencev, kar je dokazala visoka udeleĹžba. Kar sedeminosemdeset jih je zasedlo stole v dvorani REKS-a in med drugim prisluhnilo Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darku Menihu, predsedniku KS Ravne Jo-

Evropi,ÂŤ pravi strokovni direktor celjske bolniĹĄnice Franci VindiĹĄar.

Na ÂťintenziviÂŤ veÄ? Ä?as poteka poleg raziskovalnega dela ĹĄe izobraĹževanje zdravstvenega osebja đ&#x;”˛ tudi iz drugih bolniĹĄnic. â€

Ĺžetu SoviÄ?u in JoĹžetu JanÄ?iÄ?u, predstavniku RdeÄ?ega kriĹža. Vsi trije so zbranim zaĹželeli dobrega zdravja in poÄ?utja in dejanj v okviru svojih zmoĹžnosti. NajstarejĹĄa prisotna gospa Stanislava Lihteneker in gospod MatevĹž KlavĹž staprejela ĹĄe skromno pozornost. Kot vedno pa bodo odborniki obiskali tudi starejĹĄe, ki se sreÄ?anja iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeleĹžiti, in tiste, ki jesen Ĺživljenja preĹživljajo v centrih za starejĹĄe. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

1. decembra je stopila v veljavo pomembna sprememba za uporabnike socialnih pravic. UpraviÄ?encem, ki prejemajo letne pravice (pravica do otroĹĄkega dodatka, subvencija za plaÄ?ilo vrtca in ĹĄtipendija) namreÄ? ni veÄ? treba oddati vloge za podaljĹĄanje teh pravic. O njihovem podaljĹĄanju bodo po novem odloÄ?ali centri za socialno delo po uradni dolĹžnosti. VrĹĄilka dolĹžnosti direktorice Centra za socialno delo Savinjsko–ťaleĹĄka Helena Bezjak Burjak pravi: ÂťNe bo pa ĹĄe s 1. januarjem prihodnje leto napovedanih informativnih izraÄ?unov.

Ker avtomatizacije odloÄ?anja s pomoÄ?jo informacijskega sistema (ko sistem samodejno izdela odloÄ?bo brez sodelovanja strokovnega delavca) ĹĄe ni moĹžno zagotoviti, bo odloÄ?anje centra po uradni dolĹžnosti potekalo nespremenjeno.ÂŤ Enaka ostaja tudi pritoĹžbena pot.

Tisti, ki nameravajo katero od omenjenih letnih pravic uveljavljati na novo, morajo oddati vlogo ta mesec, Ä?e jo Ĺželijo pridobiti s 1. januarjem 2019. Prav tako morajo ĹĄe vedno oddati vlogo upraviÄ?enci do meseÄ?nih pravic (denarna socialna pomoÄ?, varstveni dodatek), sicer bodo ostali brez nje.

Po besedah Bezjak Burjakove so bili nad novico, da informativnih izraÄ?unov ne bo, nekoliko razoÄ?arani. ÂťVendar pa je bolje tako, kot pa je bilo leta 2012, ko smo se na centrih z uveljavitvijo zakonodajnih sprememb v zvezi s pravicami iz javnih sredstev znaĹĄli v hudi stiski, upraviÄ?enci pa so bili zaradi tega prikrajĹĄani in nekateri med njimi resniÄ?no laÄ?ni.ÂŤ Tokrat je pristojno ministrstvo prisluhnilo njihovim argumentom za zamik zadeve na bolj razumen rok. Pilotni projekt je namreÄ? pokazal, da bi bil informativni izraÄ?un, takĹĄen kot je sedaj, prevelika obremenitev za celotno Slovenijo. V letu 2019 pa bo ministrstvo za dom, druĹžino in socialne zadeve pripravilo zaÄ?etne informativne izraÄ?une za del letnih pravic (o Ä?emer bodo uporabnike pravoÄ?asno obvestili), celoten postopek do avtomatskega informativnega izraÄ?una, ki so ga napovedali za september 2019, pa naj bi bil izpeljan do konca leta 2022 in po napovedih naj bi bil prijazen do uporabnika.

Se ĹĄtevilo upraviÄ?encev do letnih pravic iz javnih sredstev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki poveÄ?uje ali zmanjĹĄuje? NatanÄ?nega podatka – tako Helena Bezjak Burjak – nimajo. Sezname upraviÄ?encev naj bi pridobili od pristojnega ministrstva do 20. decembra, sezname priÄ?akujejo v tem Ä?asu tudi za prejemnike meseÄ?nih pravic. Takrat bodo znani natanÄ?nejĹĄi podatki, koliko ljudi Ĺživi pod pragom revĹĄÄ?ine, in takrat bodo lahko tudi primerjali, ali se ĹĄtevilo poveÄ?uje ali zmanjĹĄuje. ÂťZ gotovostjo pa lahko zatrdim, da Ĺživijo pod pragom revĹĄÄ?ine druĹžine, ki prejemajo minimalni dohodek. Te namreÄ? niso upraviÄ?ene do pomoÄ?i iz javnih sredstev,ÂŤ je ĹĄe dejala Helena Bezjak Burjak. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Kultura plesa ob drogu

V barvah

IzĹĄla je knjiga s pregledom o zgodovini in sodobni kulturi plesa ob drogu, njegovih disciplinah ter s skicami in fotografijami ponazorjenimi gibi

V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj bo ĹĄe do 11. decembra na ogled razstava akademskega slikarja JoĹĄta Snoja iz Ljubljane, ki se predstavlja s ciklom V barvah. Razstavo tvorijo ĹĄtirje motivi tihoĹžitje,

Tina Felicijan

primer literature na to temo, ki povzema zgodovino plesa ob drogu in njegovih pojavov na razliÄ?nih koncih sveta, predstavlja njegove discipline, ĹĄportne in umetniĹĄke prvine, ne nazadnje pole dance predstavlja kot naÄ?in Ĺživljenja in skupnost. Osrednji del pa predstavljajo skice in fotografije prijemov in gibov.

VelenjÄ?anka Tanja Tajnik je doktorica biologije, ki se znanstveno ukvarja s klimatskimi spremembami in okoljevarstvom. A je tudi strastna ĹĄportnica in raziskovalka razliÄ?nih izraznih sredstev, predvsem plesnih. Najprej se je navduĹĄila za brazilsko borilno veĹĄÄ?ino capoeiro, postala je profesorica in zaÄ?ela pouÄ?evati razne ciljne sku- Ples, ĹĄport, naÄ?in pine v sklopu ĹĄtevilnih projektov. Ĺživljenja Leta 2012 pa je ĹĄla na prvi teÄ?aj Pole dance je zahteven plesa ob drogu, ki je postal njen gimnastiÄ?ni ĹĄport, ki naÄ?in Ĺživljenja. Po vsakodnevnih ima tudi ĹĄtevilne umetreningih, izobraĹževanjih v tujini, ĹĄtevilnih Za pole dance je sreÄ?anjih z najveÄ?jimi potrebna gola koĹža, mojstri te umetnosti gibanja ob drogu, na saj ta omogoÄ?a njem in pod njim ter najboljĹĄi oprijem. letih pouÄ?evanja je Sicer je vadba lahko lani v Velenju odprzelo nevarna zaradi la svojo pole dance veÄ?je moĹžnosti akademijo Pipoca. Ĺ˝elela si je namreÄ? zdrsov. ustanoviti svoj studio in neodvisno deliti svoje bogato znanje. tniĹĄke prvine. ObvlaPipoca Academy nudi teÄ?aje dovanje gibov namreÄ? plesa ob drogu za odrasle in otro- osmisli njihovo poke, capoeire za razliÄ?ne generacije vezovanje v plesno ter gimnastiÄ?ne vadbe stoje na zgodbo in prek tega glavi in razteznosti. Ustanovi- izraĹžanje Ä?ustev. Pole dance je teljica pa je pravkar napisala in trenutno v razcvetu – ni le vedno izdala knjigo o kulturi plesa ob bolj uveljavljen in priljubljen, drogu z naslovom Pole’n’dance: temveÄ? se tudi profesionalizira. an exploration of pole dance V Sloveniji tekmovanja ĹĄe ne poculture. Gre namreÄ? za redek tekajo, v tujini pa Ĺže. Tudi licence

â?ą

za pouÄ?evanje se Ĺže podeljujejo, Ä?eprav ĹĄe niso mednarodno poenotene. Lani je ZdruĹženje mednarodnih ĹĄportnih zvez potrdilo ples ob drogu za ĹĄportno disciplino, zato se lahko tudi uradno zaÄ?ne spogledovati z olimpijskimi igrami. UÄ?iteljica Tanja Tajnik in njeni zavzeti uÄ?enki Jelica Bukvić in Martina Knapp pa pravijo, da je tudi naÄ?in Ĺživljenja.

Tanja Tajnik: ÂťZdi se mi pomembno, da stvari, ki jih v Ĺživljenju poÄ?nemo, v nekem trenutku damo na papir in jim tako podarimo veÄ?nost.ÂŤ

Kar poledancerji ĹĄe posebej cenijo, pa je njihova skupnost.

Povezani so po vsem svetu, najtesnejĹĄe vezi pa se spletejo med uÄ?enci v studiu. ÂťMed nami ni tekmovalnosti, ni nevoĹĄÄ?ljivo-

Avtor (levo) med odprtjem razstave

S plesom ob drogu je ĹĄe vedno povezanih veliko predsodkov. ÂťÄŒe kdo pole dance enaÄ?i z rdeÄ?imi luÄ?mi in bankovci za modrcem, ga vabim na en sam trening. Ga bomo potem vpraĹĄali, Ä?e je to ĹĄe vedno huda erotika,ÂŤ pravi Martina Knapp. primeren za vsakogar. Potrebuje le pogum. ÂťNekateri najdejo sto izgovorov, zakaj se z neÄ?im ne morejo ukvarjati, zakaj nekega cilja ne morejo doseÄ?i, drugi pa najdejo 100 naÄ?inov, kako bodo ovire obĹĄli in priĹĄli do cilja,ÂŤ je sklenila Martina, ki poudarja, da je sama dokaz za to, da je pole dance prilagodljiv vsakomur v vsakem Ĺživljenjskem obdobju.†đ&#x;”˛

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je z LisiÄ?ko Zvitorepko osvojilo mlado in staro Tina Felicijan

Pisane lutke, ki jih je izdelal Kilian ÄŒop, so tudi tokrat prepriÄ?ale otroke, ki so se jim po predstavi radovedno pribliĹžali in se pocrkljali z njimi.

nje so s premiero zadovoljni in veseli, da so otroci tako dobro sprejeli novo predstavo in tudi sodelovali, je povedala reĹžiser-

ka. Predstava je bila vĹĄeÄ? tudi obiskovalcem. Da je luĹĄtna, ne predolga, zelo zanimiva in razgibana, smo sliĹĄali v preddverju,

kjer so se obiskovalci posladkali z lisiÄ?jimi lizikami. ÂťZa bralno znaÄ?ko sem pravkar prebral zgodbo o polĹžu, ki je lisico izzval na tekmovanje in jo prelisiÄ?il ter jo tako premagal. Super je bilo, da sem jo zdaj videl na odru,ÂŤ je dejal drugoĹĄolec. ÂťCela druĹžina je uĹživala v predstavi. Tako smo navduĹĄeni, da razmiĹĄljamo o nakupu lutkovnega abonmaja, Ä?eprav smo iz Ĺ entjurja,ÂŤ so povedali gostje. Deklico iz obÄ?instva pa je ĹĄe posebej razveselilo, da je imela predstava sreÄ?en konec in je lisica postala bolj prijazna, gozdni prijatelji pa so ji oprostili nagajivost.

Predstava bo v Velenju ponovno na sporedu januarja, z njo pa se bo velenjsko lutkovno gledaliĹĄÄ?e predstavilo tudi na ĹĄtevilnih gostovanjih. đ&#x;”˛

PetoĹĄolci o Cankarju Ob letoĹĄnjem Cankarjevem letu so se petoĹĄolci OĹ Antona AĹĄkerca Velenje lotili projekta Cankar in petoĹĄolci. Projekt traja od septembra, zakljuÄ?ili pa ga bodo 11. decembra dopoldne s predstavitvijo Cankarjevih Ä?rtic za uÄ?ence ĹĄole, popoldan pa za starĹĄe.

S projektom so uÄ?iteljice Ĺželele, da uÄ?enci spoznajo Ĺživljenje v takratnem Ä?asu in

ga primerjajo z danaĹĄnjimi razmerami, se seznanijo z revĹĄÄ?ino v preteklosti in jo primerjajo s sedanjostjo, v posameznih Ä?rticah iĹĄÄ?ejo Ĺživljenjske vrednote in njihov pomen, se skuĹĄajo vĹživeti v takratni Ä?as in ugotoviti, kako bi oni ravnali v podobnih razmerah, ozaveĹĄÄ?ajo vrednote v posameznih Ä?rticah, razpravljajo o njih, piĹĄejo na temo, ugotavljajo,

uporablja popolnoma samonikli likovni izraz.

JoĹĄt Snoj, ki je sicer rojen v Ljubljani, je leta 1993 na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva pri profesorju Gu-

sti. Navijamo druga za drugo, veselimo se naĹĄih napredkov. Ko moje kolegice prviÄ? izvedejo nek zahteven gib, jaz ob tem obÄ?utim isto veselje, ki sem ga sama, ko mi je ta gib konÄ?no uspel,ÂŤ razlaga Jelica, ki uĹživa v tem vzduĹĄju.

Poudarja, da fiziÄ?na pripravljenost pred prvim treningom ni pomembna. Prav tako ne kilogrami. S pravilno, strokovno nadzorovano vadbo vsak posameznik napreduje po svojih zmoĹžnostih, trud pa se s treninga na trening obrestuje. Tudi zato je pole dance

PrelisiÄ?ili lisico Lisica, ta prebrisana zver, nastopa v mnogih pravljicah in pesmih. Navadno je zmagoslavna, vÄ?asih pa dobi tudi kako lekcijo. V predstavi LisiÄ?ka Zvitorepka, za katero je po pravljiÄ?nih motivih scenarij napisala Alice ÄŒop in reĹžirala predstavo, je dobila eno krepko pouÄ?no. Ker je nagajala Ĺživalim v gozdu, so te zdruĹžile moÄ?i in jo ukanile, tako pa vsaj malo ukrotile njeno zvijaÄ? polno naravo. Predstavo, v kateri sta lisici, pikapolonici, vrani, metulju, medvedu, veverici, jeĹžu, zajcu, vrabcu in polĹžu glas in gib dala lutkarja Noemi ÄŒop in Borut Ring, so spremljale dobro znane otroĹĄke pesmi, ki so jih mali gledalci z vnemo zapeli skupaj s pravljiÄ?nimi junaki.

V Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Vele-

9

KULTURA

6. decembra 2018

kaj pomeni vztrajnost v Ĺživljenju, kaj pomeni đ&#x;”˛ materina brezpogojna ljubezen ‌ â€

krajina, portreti, vkljuÄ?ena pa je tudi krĹĄÄ?anska ikonografija. Kljub tako navidezni pestrosti motivike razstava deluje homogeno, saj vsebuje stiÄ?ne toÄ?ke Snojevega likovnega udejstvovanja. Med drugim je to uporaba svetlih, Ä?istih barv ter moÄ?na intimna nota. Slednjo je zaznati predvsem v tihoĹžitjih, medtem ko ima sakralno slikanje posebno mesto.

Znano je, da je Snoj na Fakulteti za zgodovino in sakralno kulturno dediĹĄÄ?ino ĹĄtudiral krĹĄÄ?ansko simboliko in ikonografijo v dialogu z drugimi izvori sakralne umetnosti od zaÄ?etka Ä?loveĹĄtva naprej. Avtor pa tudi tu ponekod

stavu GnamuĹĄu. Leta 1998 je diplomiral na TeoloĹĄki fakulteti v Ljubljani. Med leti 2000 in 2015 je opravljal duhovniĹĄko sluĹžbo.

Pod mentorstvom patra Marka I. Rupnika je opravil formacijo za sakralno umetnost in ĹĄtudij konÄ?al z magisterijem. S svojimi deli je opremil tudi nekaj sakralnih prostorov, med katerimi izstopa KriĹžev pot soÄ?utja iz cerkve na Kalobju. Od leta 2015 se posveÄ?a slikanju in predavanju ter vodenju delavnic. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

Pobeg v zavetje besede Vrhnika, Ĺ oĹĄtanj, 24. november – V Cankarjevem domu na Vrhniki so v soboto, 24. novembra, z razglasitvijo treh najboljĹĄih literarnih del v razliÄ?nih starostnih kategorijah zakljuÄ?ili letoĹĄnji nateÄ?aj V zavetju besede, razpisan za odrasle pri JSKD RS Ljubljana. Med tremi finalisti je bila z zgodbo Pobeg v svoji starostni kategoriji izbrana Milojka B. Komprej literatka iz Ĺ aleĹĄke doline. DrĹžavna selektorica mag. Gabrijela Babnik je o zgodbi med drugim povedala: Tekst, ki ima empatiÄ?no, izpovedno, druĹžbeno ter predvsem literarno vrednost, saj vse plasti zdruĹžuje tako vehementno, da zaÄ?utimo malodane boleÄ?ino ob tem, ko se drĹžava otepa odgovornosti do tistih, ki so pomoÄ?i najbolj potrebni, hkrati pa zgodba lebdi proti absurdnemu, neresniÄ?nemu in se na koncu izteÄ?e v dvoumnost ‌

Na nateÄ?aj V zavetju besede je prispelo 425 pesmi, 131 proznih besedil in 17 krajĹĄih dramskih prizorov odraslih literatov iz vse Slovenije. Od maja do septembra je bilo pod vodstvom dr. Alje Adam, dr. AljoĹĄa Harlamova, Janje Vidmar, Marice Ĺ korjanec, Marjana Pungartnika, Barbare Korun in dr. Davida BedraÄ?a realiziranih ĹĄest regijskih sreÄ?anj, na katerih je bilo za drĹžavno sreÄ?anje izbranih 27 nominiranih avtorjev. DrĹžavna selektorica se je nato odloÄ?ila za tri finaliste. V kategoriji od 30 do 50 let je bila izbrana poezija Nevenke MikliÄ? Perne, v kategoriji nad 70 let poezija Rudija Stoparja in v kategoriji 50–70 kratka zgodba Milojke B. Komprej. Slednja je letos februarja v Mariboru na mednarodnem nateÄ?aju erotiÄ?ne poezije Muze pri muzah z muzami po izboru komisije, ki ji je predsedovala dr. Ana Porenta, osvojila tudi naziv Muza erotiÄ?ne poezije. đ&#x;”˛

Foto Eva Krizaj - arhiv JSKD RS

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

6. decembra 2018

Kot glasba pestro Ĺživljenje Ob njegovi 80-letnici smo se sreÄ?ali z dolgoletnim ravnateljem velenjske glasbene ĹĄole, dirigentom, velikim ljubiteljem glasbe mag. Ivanom Marinom Tina Felicijan

Rodil se je v Trbovljah, leta 1945 pa se je druĹžina preselila v Ĺ oĹĄtanj, kjer je oÄ?e, glasbeni entuziast, takoj zaÄ?el sodelovati z godbo in otroke pouÄ?evati trobila.

Ko so se preselili v Velenje, je svoje poslanstvo nadaljeval tam, za njim pa ga je prevzel sin – Ivan

â?ą

jem, pa se je posvetil glasbenemu izobraĹževanju. ÂťBil sem priÄ?a hitremu razvoju Velenja. Rastlo je na vseh podroÄ?jih. Vse veÄ? je bilo radovednih otrok, ki jih je glasba pritegnila. Dom kulture, kjer je potekal glasbeni pouk, je kmalu postal pretesen,ÂŤ razlaga, zakaj si je prizadeval za izgradnjo glasbene ĹĄole, ki jo je bilo treba Ä?ez nekaj

pouÄ?evati vsa tolkala, tudi orgle, zato smo zgradili orgelsko dvorano,ÂŤ razlaga in dodaja, da so se Ĺže takrat zavzemali, da bi v Velenju ustanovili akademijo, a so jih na univerzi ÂťodrezaliÂŤ. ÂťBrez dvoma je ĹĄkoda, da je ĹĄe danes nimamo,ÂŤ pravi. Je pa ponosen na glasbeno ĹĄolo, kakrĹĄno imamo, saj je Âťlepa, akustiÄ?no urejena, napredna, od-

Zavzemal se je za glasbeno izobraĹževanje in kulturno Ĺživljenje

V njegovem otroĹĄtvu so po hiĹĄi pogosto odzvanjale koraÄ?nice. V druĹžbi glasbenikov je odraĹĄÄ?al tudi kot srednjeĹĄolec. Po ĹĄtudiju, ki ga je ob delu dopolnil ĹĄe z magisteri-

â?ą

ÂťGlasba je izjemno lepa, ampak zna biti tudi kruta – vÄ?asih izvedba uspe, vÄ?asih ne.ÂŤ

ÂťBrez glasbe ne morem. Nekaj Ĺže moram posluĹĄati.ÂŤ

Marin, ki se je Ĺže v otroĹĄtvu uÄ?il igrati klarinet, v srednjeĹĄolskih in ĹĄtudijskih letih v Ljubljani pa se je vkljuÄ?eval v razne glasbene sestave. Po zakljuÄ?ku ĹĄtudija klarineta na ljubljanski akademiji za glasbo je, preden je prevzel vodenje velenjske glasbene ĹĄole, ĹĄel ĹĄe v vojsko in tudi tam preko vojaĹĄkega zbora hitro naĹĄel pot do glasbe. Ta mu je skrojila usodo, sam pa jo je pomagal krojiti glasbeni ĹĄoli, na katero je danes nadvse ponosen, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje (prej Rudarski godbi, ki jo je prevzel od oÄ?eta) in ĹĄtevilnim drugim glasbenim sestavom.

si je skoznjo ustvaril Ĺživljenje, v katerem ima glasba ĹĄe vedno vsakodnevno vlogo. Ĺ˝eno Ĺ pelo je spoznal v folklorni skupini France Marolt, s katero (pa tudi z drugimi zasedbami, v katerih je nastopal ali jih vodil) je videl veliko sveta, za kar je ÂťneskonÄ?no hvaleĹženÂŤ. Oba otroka in vsi ĹĄtirje vnuki so glasbeniki. Z veseljem

ÂťPri miru nikoli nisem znal biti,ÂŤ pravi Ivan Marin, ki je Ĺživljenje posvetil glasbi. Ta mu je veliko vrnila, spremlja pa ga ĹĄe danes. Vsak dan.

let ĹĄe dograditi. ÂťSkrbno smo jo naÄ?rtovali. UpoĹĄtevali smo vse akustiÄ?ne potrebe za pouÄ?evanje razliÄ?nih instrumentov. Ena uÄ?ilnica je prilagojena pouÄ?evanju godal, druga trobil, tretja klavirja ... Bili smo prvi, ki smo zaÄ?eli

delki se razvijajo, profesorji so vrhunski, uspehi se kopiÄ?ijo.ÂŤ

Ustvaril si je glasbeno druĹžino

V glasbo se je rodil, vanjo je bil vzgojen, zato ni Ä?udno, da

spremlja njihove nastope, obÄ?uduje delo ter ÂťobÄ?utek za zvokÂŤ sina Janeza in hÄ?ere Katje ter uĹživa v druĹžbi vnukov. ÄŒeprav z Ĺženo vse redkeje obiskujeta veÄ?je koncerte, je glasba ostala spremljevalka njunega doma. Ima na stotine vinilnih ploĹĄÄ? in zgoĹĄÄ?enk. ÂťUh, kako so bile vÄ?asih drage.

Ampak mi ni Ĺžal,ÂŤ pravi. Najbolj ponosen je na zbirko najveÄ?jih klasikov v izvedbi izjemnih orkestrov in dirigentov. PosluĹĄa pa tudi popularno glasbo in radio. ÂťSaj me zanima. Tako spremljam spremembe v ritmih. Vsako novo stvar se moramo nauÄ?iti sprejeti.ÂŤ Hkrati je strasten bralec in ima na metre knjig. Bere po tri vzporedno. Trenutno ponovno PreĹĄerna. Skratka, uĹživa, ampak tudi v starosti se drĹži pravila: ÂťBrez niÄ? ni niÄ?.ÂŤ Zato se ob vsaki slutnji dolgega Ä?asa Ĺže kako zaposli. đ&#x;”˛

Obletnica Napotnikove galerije Ob 55-letnici ustanovitve Napotnikove galerije izdali publikacijo, dela bodo na ogled tudi v Vrtcu Šoťtanj, 27. novembra – Na dan, ko je bila leta 1963 v Šoťtanju v Osnovni ťoli Bibe Roecka ustanovljena Napotnikova galerija, prva galerija v Šaleťki dolini in druga ťolska galerija v Sloveniji, so jubilej v Napotnikovem letu 2018 v Šoťtanju zaznamovali z dvema dogodkoma.

V Vili Mayer so predstavili novo publikacijo z naslovom Napotnikova galerija Ĺ oĹĄtanj, avtorice kustodinje Muzeja Velenje Barbare Drev, v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj pa so odprli stalno razstavo Izbor likovnih del Napotnikove galerije.

Stalna zbirka Napotnikove galerije je kulturni spomenik lokalnega pomena. Ustanovljena je bila na pobudo likovnega pedagoga Viktorja Kojca. Njena dejavnost je bila (in je ĹĄe) izjemnega pomena za kulturno izobraĹževanje in vzgojo mladih ter odraslih.

Zbirka, ki zajema 108 slikarskih, risarskih, grafiÄ?nih in kiparskih del pomembnih likovnih umetnikov 20. stoletja, je last Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha. đ&#x;”˛

Izbor likovnih del Napotnikove galerije tudi v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj.

BUMfest bo spet tresel Ĺ˝alec Ĺ˝e od leta 2007 se v Ĺ˝alcu neprekinjeno dogaja BUMfest. Mednarodni festival tolkalnih skupin, ki je svoje mesto naĹĄel v Savinjski dolini in tukaj vztraja Ĺže vsa ta leta. Dobra energija na koncertih, odliÄ?ni izvajalci in obiskanost koncertov z udeleĹženci z vseh koncev Slovenije so organizatorje, ZKĹ T Ĺ˝alec in SToP - Slovenski tolkalni projekt pripeljali do tega, da je festival postal tradicionalen.

Tokrat bo BUMfest potekal med 25. in 27. januarjem prihodnje leto, s skupinami iz ZDA, Avstrije in dvema iz Slovenije.

Organizatorji so poskrbeli tudi za najmlajĹĄe in zanje pripravljajo matinejo. Ob festivalu bodo potekale tudi brezplaÄ?ne delavnice, namenjene vsem ljubiteljem tolkal. đ&#x;”˛

mz

Obdarovanje Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Ko sem hodila v osnovno in srednjo ĹĄolo, je bila pri nas med otroki in mladimi razĹĄirjena navada (ki sicer prihaja iz povojnega obdobja), da smo si v zaÄ?etku decembra izmenjati darila.

Darila so bila prav posebna, namreÄ? nisi jih smel odpreti takoj, ampak ĹĄele na boĹžiÄ?ni veÄ?er. Vsebina darila je bila po navadi zelo simboliÄ?na, morala je ustrezati velikosti majhne do srednje velike kuverte, v katero ga je bilo treba varno zapakirati, da se v obdobju Ä?akanja sluÄ?ajno ne odpre. Ali pa da ga nestrpni prstki z nenehnim tipanjem in ugotavljanjem, kaj je notri, ne uniÄ?ijo.

Darilo je spremljalo tudi rimano voĹĄÄ?ilo v smislu “se ne dotikaj do boĹžiÄ?aâ€? ali “Ä?e boĹĄ prej pogledal, boĹĄ dobil zajÄ?ja uĹĄesaâ€? in podobno. Poleg darila si v kuverti obvezno naĹĄel ĹĄe voĹĄÄ?ilo za prihajajoÄ?e leto v smeri “bodi tudi naprej tako dobra prijateljicaâ€?. Teh mini darilc sem bila zmeraj zelo vesela, skoraj tako kot glavnega doma, ki ga je na boĹžiÄ?no noÄ? prinesel BoĹžiÄ?ek in ki je pri nas doma bilo najpomembnejĹĄe darilo v celem letu. Sicer so mala darila zahtevala veliko potrpeĹžljivosti in samodiscipline, a so bila po drugi strani tudi neke vrste statusni simbol prijateljstva – da si tudi ti del igre obdarovanja med vrstniki. Kar je bilo takrat seveda skoraj Ĺživljenjskega pomena.

Obdarovanje je izjemno pomembna vrlina medÄ?loveĹĄkih odnosov. Vzpostavlja in utrjuje vezi med ljudmi, je eden temeljev Ä?loveĹĄke druĹžbe. To univerzalno vedenje je oblika vzajemnosti, izmenjave in komunikacije, je proces socializacije, ki integrira druĹžbo. Dar ni samo predmet, temveÄ? vsebuje tudi Ä?ustva, spomine, je generator druĹžbenih povezav, obvez drug do drugega, ima moÄ?an simbolni pomen. Leta 1925 je francoski antropolog, etnolog in sociolog Marcel Mauss napisal svoj slavni “Esej o daruâ€?, ki je po toliko letih, neverjetno, a ĹĄe vedno aktualen. Raziskoval je pravila obdarovanja v arhaiÄ?nih druĹžbah. Ugotovitve etnografskih raziskav indijanskih plemen ob obali Pacifika in drugih arhaiÄ?nih ljudstev je tudi posploĹĄil na moderno druĹžbo (svojega Ä?asa) in ji dodal ekonomski vidik. V svoji raziskavi je izpeljal tri obveze oz. pravila obdarovanja, in sicer, da se darila podarjajo, prejemajo in povrnejo. Po njegovem mnenju so ta tri pravila temelj vsesploĹĄne povezanosti ljudi, krĹĄitev katerega od teh pravil pa vodi v druĹžbene konflikte. Recimo, Ä?e nekdo, ki velja v druĹžbi za vplivnega in pomembnega, noÄ?e obdarovati, ali pa da prejemnik noÄ?e prejeti darila, ali pa ga ne vrne ali vrne v neustrezni obliki – vse te krĹĄitve vodijo v konflikte. Obveza podariti darilo lahko tudi potrjuje vpliv tistega, ki podarja, Ä?e pa darovalec daruje veÄ?, kot prejemnik lahko vrne, potem darovalec dokazuje, da je veÄ? vreden od prejemnika in tako se z obdarovanjem vzpostavlja hierarhija druĹžbenih odnosov. ÄŒe pa darila ne vrneĹĄ kot enakovrednega – tudi to lahko ĹĄkodi odnosom. V tem sistemu pa dobrodelnost deluje kot ruĹĄenje razmerij, saj ustvarja veÄ?ne dolĹžnike. Hja, deluje precej zahtevno, a v resnici je ĹĄe vedno v bistvu tako. ÄŒeprav se danes s tem zelo borimo!

Ste se kdaj poskuĹĄali odreÄ?i darilom ob priloĹžnosti, ko se ta po navadi podarjajo? Ni bilo enostavno, kajne ... Se spomnim obdarovanja z neko naĹĄo druĹžinsko znanko, antropologinjo iz Japonske. Prihajala je vsako leto v Litvo na terenske raziskave in vsako leto pred njenim prihodom smo doma lomili glave o darilih. Vse je bilo pomembno – od kaj kupiti, za koliko denarja, ne nazadnje ĹĄe, kako darilo zaviti – saj veste, slavna japonska estetika in pomen zavijanja daril. Moram pa priznati, da so bila njena darila vedno najlepĹĄa, izbrana s takĹĄnim odnosom in premislekom, da se ĹĄe danes skoraj vsakega spomnim.

Sedaj je Ĺžal, vse bolj v ospredju ekonomska plat obdarovanja.

V vsem tem neznosnem vrveĹžu potrebujeĹĄ Ĺže skoraj nadnaravne moÄ?i, da lahko misliĹĄ s svojo glavo, se ne podvrĹžeĹĄ vsem mega-blackfriday-cybermonday-blackweek-totalnim priloĹžnostim zapravljanja in polnjenja darilne vreÄ?e, ki je pogosto Ĺže skoraj brez dna. Otrok ali odrasel, vsak bi dejansko bil hvaleĹžen in vesel najmanjĹĄe pozornosti, a z nenehnim dolgoletnim zasipavanjem, po principu “vedno veÄ? in vedno boljeâ€? smo to obdarovalno verigo sami izrodili in zdaj uĹživamo v posledicah. Toda za spremembe nikoli ni prepozno! Sv. MiklavĹž, BoĹžiÄ?ek in Dedek Mraz pa vse vidijo in sliĹĄijo.

Mirno priÄ?akovanje prihajajoÄ?ih praznikov vam Ĺželim. đ&#x;”˛

online

www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

6. decembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Mladi imajo na Radiu Velenje svojo oddajo Mladim omogoÄ?amo, da se predstavljajo na Radiu Velenje s svojo oddajo Frekvenca mladih, ki je na sporedu vsak Ä?etrtek ob 18. uri, ponovimo pa jo ob sobotah ob 18. uri. Oddajo pripravljajmo v sodelovanju z mladinskim svetom in Mladinskim centrom, vodijo pa jo Nina Smrekar, Gaber ÄŒujeĹĄ in Tinkara DikliÄ?, pod mentorstvom dolgoletnega voditelja Adnana BuljubaĹĄića. V oddajah v mesecu decembru bodo govorili o tako imenovanem ÂťraÄ?unalniĹĄkem hekanjuÂŤ, GledaliĹĄÄ?u Velenje, kjer se udejstvujejo tudi njihovi Ä?lani, pa o delu in naÄ?rtih Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Velenje. Ĺ e posebej skrbno pa pripravljajo boĹžiÄ?no oddajo, v katero bodo povabili otroke.

Za prihodnje leto napovedujejo ĹĄe veÄ? bogatih vsebin, ki zanimajo mlade. OmogoÄ?ajo jim tudi, da se predstavijo, med drugim tudi z alternativno glasbo. Frekvenca mladih ima

tudi svojo Facebook stran, na kateri najdete veÄ? zapisov o vsebinah, ki jih pripravljajo đ&#x;”˛ (frekvenca mladih Facebook). â€

Adnan BuljubaĹĄić in Gaber ÄŒujeĹĄ med oddajo na Radiu Velenje

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. GORAN KARAN IN ANTONIO SERRANO – Jednom dnevno 2. THE WOODLANDERS – Jutro 3. MARK KNOPFLER – Good on you soon

Dalmatinski glasbenik Goran Karan je objavil novo skladbo z naslovom Jednom dnevno, v kateri gosti svetovnega mojstra ustne harmonika Antonia Serrana. Avtor glasbe in besedila je Goran Karan, medtem ko je arnaĹžma delo priznanega hrvaĹĄkega glasbenika in producenta NikĹĄe BratoĹĄa.

GLASBENE novice

Nov rekord Ariane Grande Mlada ameriĹĄka zvezdnica Ariana Grande se lahko pohvali z novim doseĹžkom. S svojim novim videospotom za skladbo Thank U, next je v manj kot 22 urah najprej zabeleĹžila veÄ? kot rekordnih 48 milijonov ogledov, v 24 urah pa presegla magiÄ?no mejo 50 milijonov ogledov in s tem postavila nov rekord. S tem je prehitela tudi sedemÄ?lansko

Ä?asu predstavlja novo skladbo z aktualnim, Ä?asu primernim naslovom Za boĹžiÄ? bom doma.

Po ĹĄestih letih delovanja tako zasedba predstavlja tudi svojo prvo boĹžiÄ?no pesem. Da se je to zgodilo prav letos, ni nakljuÄ?je.

Avtor in frontman kolektiva Robert Pikl namreÄ? ravno v tem Ä?asu priÄ?akuje svojega drugega otroka in oÄ?itno je ob navalu sentimenta v tem naĹĄel navdih za boĹžiÄ?no skladbo. Manouche so sicer v zakljuÄ?ni fazi snemanja novega albuma, ki bo izĹĄel prihodnje leto in na katerem bo tudi nova skladba.

Miley v skladbi Marka Ronsona AmeriĹĄka zvezdnica Miley Cyrus se na sceni pojavlja z novo skladbo Nothing Breaks Like a Heart. Gre sicer za skladbo, ki sta fantovsko senzacijo BTS iz JuĹžne Koreje, ki je v 24 urah z videospotom za pesem Idol avgusta letos zabeleĹžila 45,9 milijona ogledov.

Ariana Grande je v novem videospotu odigrala nekatere prizore iz svojih najljubĹĄih filmov, kot so Zlobna dekleta, Od deklice do bejbe, Blondinka s Harvarda in NajboljĹĄa ekipa.

Manouche bodo za boĹžiÄ? doma DomaÄ?i gipsy swing kolektiv Manouche v predprazniÄ?nem

za skladbo, v katerem z avtomobilom beĹži pred policijo. Miley se je z albumom Younger Now, ki je izĹĄel septembra 2017, vrnila v bolj neĹžni country razliÄ?ici, z novo skladbo pa Ĺže napoveduje svoj sedmi studijski album, ki bo, kot kaĹže, skladba z Ronsonom na Ä?elu, spet bolj provokativen.

Reggae na seznamu Unescove kulturne dediĹĄÄ?ine

Unesco je prepoznavno jamajĹĄko glasbeno zvrst reggae uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine. Ob tem so zapisali, da ta glasbena zvrst predstavlja sredstvo socialne kritike in da ĹĄe naprej daje glas vsem druĹžbenim skupinam. Reggae se je v ĹĄestdesetih letih rodil v revnejĹĄih predelih jamajĹĄke prestolnice Kingston in odloÄ?ilno prispeval k odpiranju vpraĹĄanj praviÄ?nosti, upora in ljubezni. Zvrst zdruĹžuje karibske, latinske in severnoameriĹĄke vplive. Najbolj znan reggaejevski glasbenik Bob Marley je z uspeĹĄnicami, kot so No Woman, No Cry, Get Up, Stand Up, One Love in drugimi ponesel reggae v svet in dosegel svetovno slavo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Slovenski zvoki – Vse okrog mene bel boĹžiÄ? slavi Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje Power band – Rad bi bil tvoj boĹžiÄ?ek ÄŒrna maÄ?ka – Dobri moĹžje Fantje izpod Lisce – Padal bo sneg GaĹĄperji – SneĹžna pravljica Igor in Zlati zvoki – Na boĹžiÄ?ni veÄ?er Jodel express – Oprosti boĹžiÄ?ek Mladi Belokranjci – Hej, Rudolf Navihani muzikanti – BoĹžiÄ? je

www.radiovelenje.com

BQL z novo skladbo Po velikih uspeĹĄnicah Heart Of Gold in Ptica, s katerima sta Ä?lana dueta BQL osvojila slovensko obÄ?instvo na preteklih dveh EMAH, tokrat Rok in Anej predstavljata novo skladbo in video za skladbo Peru, ki bi skorajda pristala na EMI 2019, kot

www.radiovelenje.com

NOVI FOSILI V soboto, 8. novembra, bo v velenjski RdeÄ?i dvorani v okviru turneje Za dobre stare Ä?ase nastopila legendarna hrvaĹĄka zasedba Novi fosili. Kot gosti bodo na koncertu nastopila ĹĄe Ä?lani priljubljene klape Skala in pevka in televizijska voditeljica Darja GajĹĄek.

jo napisala skupaj z britanskim producentom Markom Ronsonom. 26-letna ameriĹĄka pevka in igralka, sicer hÄ?i country glasbenika Billyja Ray Cyrusa, se pojavlja tudi v kontroverzenem videospotu

BUMFEST njun tretji poskus naskoka na Evrovizijo. V zadnjem trenutku sta se odloÄ?ila, da skladbo izdata Ĺže zdaj. Tokrat se predstavljata v nekoliko drugaÄ?ni vlogi in atraktivnem videospotu, ki so ga z videoprodukcijo Neo Visuals snemali v kar ĹĄtirih drĹžavah (Poljska, MadĹžarska, Avstrija in Slovenija). Besedilo sta med drugim soustvarjala tudi sama Rok in Anej, Peru pa je v pesmi metafora, ki predstavlja neosvojene cilje in raj, ki Ä?aka vsakega, ki ne obupa in verjame vase. Tako v ljubezni kot Ĺživljenju nasploh.

Ĺ˝e od leta 2007 se v Ĺ˝alcu vsako leto odvija BUMfest mednarodni festival tolkalnih skupin. BliĹža se Ĺže naslednji, Ĺže trinajsti po vrsti, ki bo potekal med 25. in 27. januarjem 2019. Na njem bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije, organizatorji pa pripravljajo tudi nekaj preseneÄ?enj.

URĹ KA MAJDIÄŒ Zasedba UMA z UrĹĄko MajdiÄ? na Ä?elu prestavlja nov videospot za skladbo Le zaÄ?uti.

Gre za kratek ZF film domaÄ?ih

88,9 Mhz 107,8 Mhz ustvarjalcev, pripoveduje pa zgodbo o robotki i-UMI, ki se z glasbo prebudi v Ĺživljenje ter zbeĹži iz hladnega robotiziranega sveta. Spot je reĹžiral Matej SuĹĄnik.

LAÄŒNI FRANZ Pomlajena zasedba LaÄ?ni Franz predstavlja skladbo Ĺ˝arek upanja, ki je priredba pesmi ÄŒustveno stanje mlade krave, druge najveÄ?je slovenske Ĺživali. Skladbo je ÂťstariÂŤ LaÄ?ni Franz posnel pred tridesetimi leti in naj bi bila pesem z najdaljĹĄim naslovom v nekdanji skupni drĹžavi.

MJAV DekliĹĄka glasbena skupina MJAV je posnela priredbo priljubljene Magnificove skladbe Gospod teĹžko sem poniĹžen in jo poimenovala Gospod teĹžko sem poniĹžna. Njihova razliÄ?ica je posneta v sproĹĄÄ?enem, rahlo nagajivem stilu, tak pa je tudi videospot.

Naš ­čas, 6. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

V Mestni občini Velenje in Občini Šmartno ob Paki so se v začetku tega tedna na konstitutivnih sejah sestali novoizvoljeni člani in članice občinskih svetov in potrdili mandate.

V občini Šoštanj bo konstitutivna seja šele sredi prihodnjega tedna. »Pa ne zaradi nas. Volilne komisije so vse glasove pravočasno preštele, razdeljeni so mandati, poročilo o izidu volitev župana in v svet je pripravljeno,« pravi predsednica OVK v Šoštanju Anica Zajc. Zakaj potemtakem seja ne prej? Izvoljeni menda komaj čakajo, da odgovorno začnejo delo v novem mandatu.

6. decembra 2018

frkanje » Levo & desno «

Kot v pravljici?

Zadnji čas živimo v pravljici. Žal le v praznični božično-novoletni pravljici. Pa še to ne vsi.

V višji razred Večina državnih uslužbencev bo z novim letom stopila v višji razred. Pri plačah! Upajmo, da bodo razred višje tudi njihove storitve.

Na vasi V Velenju ponujajo v prodajo zemljišča. A na njih ne bodo zrasle njive, ampak podjetja.

Pa čeprav so ta zemljišča na voljo v vasi. No, v Stari vasi.

⏩

⏫

Šaleški likovnik Oskar Sovinc je znan po svoji ljubezni do vsega lepega. Najraje vihti čopič, a tudi glasba mu ni tuja. In to kakšna! Čeprav je po duši nežen in so njegove poteze na platnih mehke, ga rokenrol tako razživi, da se ne more upreti kitari.

Skupina za telovadbo se je razveselila prisotnosti župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, ki se tudi zaradi svoje žene Tanje zaveda pomena gibanja za zdravje. Po fotografiji sodeč pa Čvek ugotavlja, da se skupaj s predsednico velenjskega društva za boj proti raku Branko Drk bolj zahvaljujeta nekomu za odličen volilni rezultat.

Premikanje Ni novo, da že dolgo visi nad nami grožnja v obliki davka na nepremičnine. Ta davek si pravzaprav ne zasluži svojega imena. Davek na nepremičnine se namreč že dolgo premika. Če bi nas res dodatno udaril po žepu, potem naj se le še kar premika naprej.

Na čakanju Naša nesrečna hitra cesta 3. razvojne osi je še vedno na čakanju. V vrsti stoji v čakalnici Ustavnega sodišča, kamor so jo poslali nekateri nezadovoljni občani, ki bi raje imeli polja kot pa cesto. No, tudi cesto bi radi, a ne po njihovih poljih in hišah.

ZANIMIVOSTI

Zaradi oblakov poklical gasilce V Nemčiji so minuli teden v Hamburgu uživali v spektakularnem sončnem zahodu, ko je nebo žarelo v rožnatih in oranžnih odtenkih, ponekod pa so podobo dopolnjevali črni oblaki. Neki moški pa ni verjel, da gre le za delo narave. Posumil je, da nekje

gotovo gori, in tako na pomoč poklical gasilce. Ti pa so na tovrstne zmešnjave že dobro navajeni in so gospoda že po telefonu pomirili, da gre za optično prevaro. Tiskovni predstavnik klicnega centra je dejal, da pogosto prejmejo klice, ko osebe pomešajo sončne zahode s požarom. Po pojasnilu vremenoslovcev je povedal, da ob večerih sončni žarki zaradi svoje dolžine pogosto sijejo v bolj rdečih odtenkih. V kombinaciji z nizkimi oblaki na nebu nastanejo zelo močne barvne kompozicije.

Lokal prihodnosti Na Češkem so pred kratkim odprli lokal, v katerem se obiskovalcem zdi, da so se znašli v prihodnosti. Celoten proces strežbe je namreč avtomatiziran.

Lokal z imenom The Cyberdog ima na dveh etažah okoli 40 stolov, na prvi pogled pa spominja na vesoljsko postajo. Gostje bara svoja naročila oddajajo prek mobilne aplikacije, pijačo izbira in toči robotska roka, natočeni kozarci pa s pomočjo posebnega pladnja potujejo nad glavami gostov in se spuščajo k mizam.

Za projektom robotiziranega bara stoji podjetje Trigema,

njen lastnik Marcel Soural pa je prepričan, da je avtomatizacija prihodnost strežbe. Poleg novega češkega bara po svetu obratuje še nekaj robotiziranih lokalov, vendar pa naj bi bil robotski natakar v Cyberdogu najbolj kompleksen, poleg strežbe pa naj bi s posebnimi gibi znal tudi zabavati zbrane goste.

Klekljanje čipk del Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva Marca 2017 je Slovenija vložila nominacijo za vpis klekljanja čipk pri nas na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine člo-

veštva. Pretekli teden je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine odločil, da gre za dejavnost, ki si brez dvoma zasluži tovrstno priznanje. »Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin,« so sporočili

z ministrstva za kulturo. Čeprav so od klekljanja nekoč živele cele družine, je danes to predvsem prostočasna dejavnost. Imajo pa čipke v sodobnem času tudi družbene vloge; najdemo jih v modi in kulinariki, so navdih za umetniško ustvarjanje in arhitekturo.

Omenjeni Unescov odbor je prejšnji teden na seznam kulturne dediščine človeštva vpisal tudi predlog z Jamajke – reggae glasbo. Ta je že potrjena.

Delci kamnin iz Lune prodani za 855 tisoč dolarjev Na dražbi v New Yorku so prejšnji teden za 855 tisoč ameriških dolarjev (755 tisoč evrov) prodali tri delce kamnin z Lune, velike zgolj nekaj kvadratnih milimetrov. To so po navedbah dražbene hiše edini predmeti z Lune

pec zasebni zbiratelj. Omenjene kamenčke je sicer na Luni leta 1970 zbralo sovjetsko vesoljsko plovilo Luna16.

Smeh zaradi deklice z imenom Abcde V ZDA sta se v Kaliforniji na letalo skušali vkrcati mati in njena hči Abcde. Ko so zaposleni opazili, kako je deklici ime, so se začeli smejati, eden od njih pa je fotografijo vozovnice z dekličinim imenom celo objavil na družbenem omrežju Facebook. Mati Teri Redford je bila zgrožena. »Če vas lahko slišim jaz, vas sliši tudi moja hči, zato, prosim, prenehajte,« je pozvala uslužbence letalske družbe. Kot je povedala, je uslužbenka ob smehu kazala na njeno hčer ter se pogovarjala

Krivi so politiki Podatki menda pravijo, da tudi pri nas število krvodajalcev upada. Menda ne toliko zato, ker nekateri Slovenci hodijo kri »prodajat« čez mejo, menda (še vedno) tudi zato, ker nam kri preveč pijejo politiki.

Volitve tega nič kaj ne spremenijo.

Kakor za koga Ne le domači pozicijski politiki, zdaj smo spet slišali tujce, da gre Sloveniji še vedno dobro. Oziroma vse bolje. Škoda, da mnogi Slovenci tega še vedno ne čutijo.

Pravljica in bajka V Mozirskem gaju je v času bujnega cvetenja različnih rož kot v pravljici. Zdaj pozimi je z lučkami kot v bajki.

V obeh primerih pa se mnogi obiskovalci počutijo kot v nebesih.

Razlika

v zasebnih rokah. Na dražbo jih je sicer dal zasebni ameriški zbiratelj, ki jih je leta 1993 tudi sam kupil na dražbi, takrat za 442.500 ameriških dolarjev (391 tisoč evrov). Iz dražbene hiše so sporočili, da je tudi zdajšnji ku-

z ostalimi zaposlenimi. Hči jo je vprašala, zakaj se norčujejo iz njenega imena, Teri pa ji je odgovorila, da »niso vsi ljudje prijazni, kar je zares žalostno«.

Predstavnik letalske družbe se je družini že opravičil.

V ZDA trenutno sicer živi 328 otrok z imenom Abcde.

Zadnji čas vse pogosteje slišimo o potrebi po osebnostni rasti. Vsi tega ne razumejo.

Posebno ne tisti, ki mislijo, da gre za rast oseb -– ljudi.

Dober dokaz!

Srečo imamo, da pri nas tudi mladi dokazujejo, da iz posajenih dreves nastajajo pravi gozdovi.

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

6. decembra 2018

Pozivajo k spremembi ĹĄolskega sistema ÄŒe imate svoj Facebook profil, so nemara oznaÄ?ili tudi vas.

In tako ste se v hipu znaĹĄli znotraj spletne druĹžbene skupine z imenom ÂťStarĹĄi in uÄ?itelji imamo dovolj!!! Referendum – sprememba ĹĄolskega sistemaÂŤ. Gre za javno druĹžbeno spletno skupino, kar pomeni, da vas Facebook obvesti o vsakem zapisu v skupino, Ä?etudi sami Ä?lanstva v njej niste potrdili. Prejemanja obvestil in zapisa vaĹĄega imena med Ä?lani skupine se je sicer mogoÄ?e reĹĄiti s preprostim klikom na pravi gumb, res pa ga je treba najti in se zanj odloÄ?iti.

Spletni pobudi k spremembi ĹĄolskega sistema se pridruĹžujejo tudi ĹĄtevilni starĹĄi Ĺ aleĹĄke doline

Ni vsaka sprememba dobra sprememba

Gre za iniciativo DruĹĄtva Svet StarĹĄev s sedeĹžem v Ljubljani

Ĺ tevilni starĹĄi so nad idejo o pozivu k spremembi ĹĄolskega sistema navduĹĄeni. Tako kot so bili nedavno navduĹĄeni nad televizijsko predstavljenim finskim ĹĄolskim sistemom. Da bi morali imeti takĹĄnega pri nas, smo sliĹĄali takrat. Tokrat pa v DruĹĄtvu Svet StarĹĄev, ki stoji za omenjeno Facebook skupino, razmiĹĄljajo Âťo spremembi slovenskega ĹĄolskega sistema in s tem Ĺživljenja naĹĄih otrok in druĹžin na bolje,ÂŤ pojasnjuje predsednica druĹĄtva NataĹĄa Ĺ ram-GradliÄ?. DruĹĄtvo Svet StarĹĄev sicer nima enake vloge in funkcije kot Zveza aktivov Svetov starĹĄev Slovenije. PridruĹži se mu lahko vsak, ki deli interese druĹĄtva, Zvezo aktivov pa sestavljajo izvoljeni Ä?lani. Ĺ ram-GradliÄ?eva, ki Ĺživi in dela v Ljubljani, nam je v telefonskem pogovoru potrdila, da se prek spletnih druĹžbenih omreĹžij v idejo reformiranja ĹĄolskega sistema vkljuÄ?uje vse veÄ? starĹĄev in tudi nekaj uÄ?iteljev. Tudi iz Ĺ aleĹĄke doline. ÂťRada bi poudarila,

Ĺželimo Ä?im veÄ? doseÄ?i po Ä?im krajĹĄi poti, pozabljamo pa na kakovost,ÂŤ razmiĹĄlja Kumrova.

OpaĹža sodobno zazrtost vase in le v lastne teĹžave, pa tudi mnoĹžiÄ?no aktivnost ljudi na razliÄ?nih nestrokovnih forumih, na katerih vsak postane strokovnjak za vse. ÄŒeprav to ni.

Mateja Kumer ima kot predsednica Sveta starĹĄev v glavnem lepe izkuĹĄnje.

(Foto: AndraĹž Purg)

Skupini je na spletnem druĹžbenem omreĹžju Facebook trenutno pridruĹženih 6800 Ä?lanov.

da skupina ni namenjena kritiziranju uÄ?iteljev. Vemo, da dobri uÄ?itelji redno piĹĄejo pobude s konkretnimi predlogi sprememb, vendar so preveÄ?krat prezrti,ÂŤ je ĹĄe poudarila Ĺ ram-GradliÄ?eva.

Od ideje o referendumu k ideji o peticiji

Naziv skupine na spletnem druĹžbenem omreĹžju spodbuja k referendumu, vendar pa to ni veÄ? namen pobudnikov. Spoznali so namreÄ?, da lahko volivci skliÄ?ejo le zakonodajni referendum, in sicer le o zakonu, ki ga je drĹžavni zbor Ĺže sprejel, vendar ĹĄe ni raz-

glaĹĄen in torej ĹĄe ne velja. ÂťSpoznali smo, da je bolj od referenduma smiselna vloĹžitev peticije,ÂŤ je povedala NataĹĄa Ĺ ram-GradliÄ?. Do nje ima po ustavi zagotovljeno pravico vsak drĹžavljan. ÂťBesedilo imamo Ĺže sestavljeno in bo v kratkem objavljeno. Zajema konkretne zahteve po spremembah, ki so jih anonimno spisali starĹĄi in uÄ?itelji,ÂŤ pojasnjuje Ĺ ram-GradliÄ?eva. Kot dodaja, je anonimnost Ĺžal potrebna zato, ker vodstva ĹĄol ponekod izrazito pritiskajo na aktivne starĹĄe ali njihove otroke.

Podpis peticije bo mogoÄ? na

spletu. Vsebina bo nato naslovljena na drĹžavni zbor, kjer jo bo najprej strokovno prouÄ?ila pristojna sluĹžba, ki bo pripravila ustrezne podlage za delo komisije, ki je pristojna za obravnavo peticij. Ĺ ele nato sledi obravnava, morda pa tudi seznanitev poslancev z vsebino.

Skupno iskanje reĹĄitev in pobud

ÄŒeprav je na mestu predsednice Sveta starĹĄev najveÄ?je osnovne ĹĄole v naĹĄi dolini (Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj) ĹĄele od zaÄ?etka letoĹĄnje-

ga septembra, ima Mateja Kumer bogate izkuĹĄnje Ĺže iz sveta starĹĄev vrtca. Kot pravi, v glavnem pozitivne. ÂťNa naĹĄih sejah ima vsak starĹĄ pravico, da poda svoje mnenje in tudi kakĹĄno pobudo,ÂŤ pravi Kumrova. RazmiĹĄlja, da bi sama pri pozivanju k spremembi ĹĄolskega sistema najprej upoĹĄtevala strokovna mnenja. ÂťStarĹĄi vÄ?asih preveÄ? emocionalno gledamo na razmere, zato je prav, da smo v odprtem dialogu s predstavniki ĹĄolstva in skupaj iĹĄÄ?emo reĹĄitve ob teĹžavah ter pobude za izboljĹĄanje sistema,ÂŤ je dejala Mateja Kumer.

Meni, da anonimnost za vsebinami obiÄ?ajno ni znak resnega pristopa. ÂťDanes res Ĺživimo v svetu, ki se zaradi vseprisotne tehnologije izjemno hitro vrti, obiÄ?ajno pa si zato kot druĹžba

Tako kot vsak, ima seveda tudi sedanji ĹĄolski sistem doloÄ?ene pomanjkljivosti in napake. ÂťSkrbi me npr. odsotnost smisla ali cilja pri uÄ?encih, pa pomanjkljiva vzgoja za vrednote in Ä?ustva ter razvijanje sposobnosti posameznika,ÂŤ naĹĄteva Mateja Kumer. PrepriÄ?ana je, da lahko na tem podroÄ?ju najveÄ? naredijo starĹĄi sami. ÂťÄŒe ima starĹĄ delovne navade in je druĹžbeno odgovoren, je to najbolj zgovoren zgled otroku,ÂŤ poudarja Kumrova in dodaja, da je bistvena naloga starĹĄa graditi dobro samopodobo otroka. ÂťImeti ga rad, mu to tudi povedati, graditi na zaupanju in biti tam, ko nas potrebuje,ÂŤ pravi Mateja Kumer in ĹĄe pristavlja, da starĹĄ ne more biti otrokov prijatelj, temveÄ? mora biti njegov starĹĄ. ÄŒetudi je dobro, da svojim otrokom Ĺželijo najboljĹĄe, morajo znati starĹĄi dobro presoditi, kaj to je. ÂťOpis skandinavskih ĹĄolskih sistemov se morda lepo sliĹĄi, vendar ne smemo pozabiti, da smo mi Slovenci. Imamo svojo kulturo, svoje navade, svoje okolje, svojo tradicijo, svojo zgodovino in svoje razmere. Ne moremo se kar tako primerjati s Finsko,ÂŤ opozarja Kumrova in dodaja, da je treba vÄ?asih tudi kaj pohvaliti in ne vedno iskati le teĹžav ali vpraĹĄanj. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Bolj kot izgradnja novega doma potrebna prenova obstojeÄ?ega V Domu za varstvo odraslih Velenje veÄ? kot 300 vlog za sprejem – ÄŒakalna doba od 14 dni, pa tudi do leto in pol – Bodo dobili zeleno luÄ? vsaj za zadolĹžitev Tatjana PodgorĹĄek

Po nekaterih informacijah Dom za varstvo odraslih Velenje poka po ĹĄivih. Zmogljivosti doma (196 postelj) so povsem zasedene, vlog za sprejem v dom pa je zelo veliko, veÄ? kot 300. ÂťDrĹži. Po podatkih s konca letoĹĄnjega oktobra Ä?aka na domsko namestitev 310 prosilcev, od tega 170 Ĺžensk, 120 moĹĄkih, 20 vlog pa je takĹĄnih, ki so nujne, kar pomeni, da bi namestitev potrebovali ta trenutek,ÂŤ je informacije potrdila direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc. Na nekatera vpraĹĄanja, povezana z domsko namestitvijo, je takole odgovorila: Koliko znaĹĄa Ä?akalna doba? ÂťTeĹžko sem konkretna, ker ne moremo nikomur obljubiti, kdaj bomo lahko njegovo vlogo reĹĄili oziroma ga sprejeli v dom. Ĺ˝al, taka je narava naĹĄega dela. Prihaja do nezadovoljstva med tistimi, ki Ä?akajo na sprejem, ker

smo morda v dom sprejeli nekoga, ki je podal vlogo kasneje. Tega zagotovo nismo storili zato, ker bil nam bil bliĹžji, ampak ker moramo pri sprejemu upoĹĄtevati doloÄ?ene pogoje, kot so zdravstveno stanje prosilca, kakĹĄno posteljo potrebuje, v kakĹĄni sobi in podobno. ÄŒe reÄ?em na sploĹĄno, lahko traja Ä?akalna doba za nekoga 14 dni, za drugega tudi do leto in pol.ÂŤ Koliko je med prispelimi vlogami takih, ki so jih prosilci poslali za to, da bi si pravoÄ?asno zagotovili domsko namestitev? ÂťZanesljivo je med njimi nekaj tako imenovanih evidenÄ?nih. Koliko, teĹžko ocenim. Mi vse te vloge vodimo, in Ä?e je na listi Ä?akajoÄ?ih nekdo, ki je na vrsti za sprejem, pa takrat domske nastanitve ĹĄe ne potrebuje, gre njegova vloga na zadnje mesto Ä?akalne liste.ÂŤ So med Ä?akajoÄ?imi za sprejem obÄ?ani Ĺ aleĹĄke doline?

kujejo med sabo predvsem po tistih dejavnostih, ki so specifiÄ?ne za doloÄ?eno okolje in so bliĹžje ljudem, ki izhajajo iz tega okolja.

Nega v domovih bi morala biti povsod enaka, glede cen pa smo ťe vedno med petimi najcenejťimi domovi v Sloveniji. Naj pa ob tem vendarle omenim posebnost naťega doma – njegovo vpetost v okolje, sodelovanje z vsemi generacijami, druťtvi, institucijami.

Lani smo – na primer – zaÄ?eli sodelovati z Muzejem Velenje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo, so pisane na koĹžo naĹĄim stanovalcem in verjamemo, da je to pika na i, zaradi Ä?esar imamo toliko vlog na Ä?akalni listi.ÂŤ Na zaÄ?etek prenove obstojeÄ?ega doma Ä?akajo Ĺže toliko Ä?asa, da bodo zaradi razvoja stroke morali nekatere predvidene reĹĄitve prilagoditi.

ÂťV zadnjem Ä?asu dobivamo vloge iz vse Slovenije. Dejstvo pa je, da je med njimi najveÄ? obÄ?anov iz Ĺ aleĹĄke doline, specifiÄ?no iz mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ ÄŒemu pripisujete takĹĄno potrebo po domski nastanitvi? ÂťÄŒakalne liste so se zaÄ?ele polniti maja lani povsod po Sloveniji, ne le pri nas. VeÄ?je potrebe po domski namestitvi pripisujemo dvigu standarda druĹžin, veÄ?jemu ĹĄtevilu delovnih mest,

temu, da pokojnina nekoga, ki prosi za domsko namestitev, ni edini vir preĹživetja v druĹžini in da zaposleni zaradi obveznosti ne zmorejo veÄ? sami skrbeti za svoje sorodnike, ki potrebujejo nego in podobne storitve.ÂŤ So pri izbiri pomembni tudi okolje, vsebina domskega Ĺživljenja, cena namestitve? Âť Vse, kar ste omenili. Vsebine, ki jih ponujamo v domovih, so v vseh bogate. Praviloma se razli-

Toliko vlog za sprejem narekuje izgradnjo ĹĄe enega doma za varstvo odraslih in ne samo preobrazbo obstojeÄ?ega doma v dom Ä?etrte generacije? ÂťLahko bi rekli tudi tako. Dejstvo je, da se prebivalci staramo in da bi bilo razumno ĹĄtevilo postelj dobro za naĹĄe obÄ?ane. Nisem pa prepriÄ?ana, da ĹĄtevilo Ä?akajoÄ?ih na sprejem narekuje izgradnjo novega doma, prej precej bolj nujno prenovo obstojeÄ?ega v dom Ä?etrte generacije, v katerem bi pridobili ĹĄe dodatnih 10 do 20 postelj. Mislim, da bi bila ta pot bolj pravilna.ÂŤ

Kaj pomeni izgradnja varovanih stanovanj za domsko varstvo? ÂťEno stopnjo viĹĄje v skrbi za starejĹĄe obÄ?ane. Z Mestno obÄ?ino smo podpisali pogodbo o izvajanju storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe za tiste, ki bodo nastanjeni v teh stanovanjih in bodo storitev Ĺželeli ali potrebovali. Veseli smo, ker sliĹĄimo v naĹĄi bliĹžini ropot strojev in da bodo ta stanovanja kmalu na voljo.ÂŤ Ĺ˝e kar nekaj let Ä?akate na izvedbo projekta prenove obstojeÄ?ega doma. Je zaÄ?etek Ĺže na obzorju? ÂťImamo gradbeno dovoljenje, ki ga bo oÄ?itno treba malo spremeniti. NamreÄ? na denar Ä?akamo Ĺže tako dolgo, da so se vmes stvari v stroki spremenile in bo potrebno nekatere reĹĄitve prilagoditi. Projekt je vreden 10 milijonov evrov in tega zalogaja sami ne bomo zmogli, drĹžava pa kot lastnica doma nima posluha. ReĹĄitve bomo iskali ĹĄe naprej ter si prizadevali, da bi nam dala zeleno luÄ? vsaj za zadolĹževanje, ki bi zadoĹĄÄ?alo za prenovo vsaj polovice doma.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

6. decembra 2018

Veseli december je tu Dnevi zadnjega meseca iztekajoÄ?ega se leta bodo v znamenju ĹĄtevilnih prireditev in dobrodelnih dogodkov. Za slednje poskrbijo tudi uÄ?enci in zaposleni na osnovnih ĹĄolah. Tako so uÄ?enci velenjske osnovne ĹĄole Ĺ alek minulo soboto pripravili PrazniÄ?ni darilni bazar, kjer so izkupiÄ?ek od prodaje domaÄ?ih dobrot in drobnih daril, katerih vsebino so izdelali sami v sodelovanju z uÄ?itelji, namenili Ĺ olskemu skladu.

Poleg dobrodelnosti so pri dogodku sledili ĹĄe druĹženju, tkanju prijateljstva in prijaznosti. ÂťZavedamo se namreÄ?, da so drob-

ci, ki gradijo veliÄ?ino Ĺživljenja, prav nasmeh, prijazen pogled, prisrÄ?en pozdrav, topel stisk roke in klepet s prijateljiÂŤ, so ĹĄe povedali.

UÄ?enci osnovne ĹĄole iz Ĺ martnega ob Paki in tamkajĹĄnjega vrtca pa so minuli petek pripravili Ĺže 17. MiklavĹžev sejem. Stojnice z unikatnimi izdelki so se ĹĄibile pod njihovo teĹžo. Izbira je bila pestra: od veselih sneĹžakov, MiklavĹževih skled in aranĹžmajev, voĹĄÄ?ilnic, diĹĄeÄ?ih punÄ?k do boĹžiÄ?nih roĹžic in vazic iz dasmase, MiklavĹževih Ĺžepkov. Manjkalo ni adventnih venÄ?kov, sne-

Ĺžnih krogel, angelÄ?kov, namiznih aranĹžmajev ... Obiskovalci so lahko preizkusili tudi sreÄ?o na ĹĄportni loteriji z Nikom OmladiÄ?em in Ano Drev. Obiskovalci dogodka so si lahko ogreli hladne dlani ob nastopu uÄ?encev, zborov ĹĄole, otroci pa tudi ob prihodu sv. MiklavĹža s parkeljni.

IzkupiÄ?ek sejma in donatorska sredstva so tudi tokrat namenili ĹĄolskemu skladu Z roko v roki, ki pomaga socialno ogroĹženim druĹžinam uÄ?encev ĹĄole pri plaÄ?evanju stroĹĄkov, povezanih s ĹĄolo. đ&#x;”˛

Tp

Na stojnicah so udeleĹženci sejma naĹĄli izdelke, s katerimi si bodo lahko popestrili prazniÄ?ni Ä?as, z nakupom pa so bili tudi dobrodelni.

Dobro se vedno z dobrim poplaÄ?a Kam le Ä?as beĹži, le kam se mu mudi, sta gotovo v minulih dneh razmiĹĄljala JoĹžica in BlaĹž DolinĹĄek iz Velenja. K takĹĄnemu razmiĹĄljanju ju je vodil jubilej. Praznovala sta namreÄ? 60 let skupnega Ĺživljenja. ÂťDoÄ?akala sva diamantno poroko, o Ä?emer pred 10 leti, ko sva praznovala zlato, nisva razmiĹĄljala. Hitro so se obrnila ta leta. Vesela sva, da sva jih uÄ?akala, vesela, ker imava drug drugega, ker naju obdajajo ljudje, s katerimi se dobro razumeva in ki nama lepĹĄajo jesen Ĺživljenja. To sta predvsem hÄ?eri, trije vnuki, pravnukinja. Ne manjka tudi prijateljev in sorodnikov,ÂŤ sta pripovedovala na obisku na njun prazniÄ?en dan prijetna slavljenca.

Na njuni skupni Ĺživljenjski poti ni manjkalo trnja, pa tudi ne sonca. Za slednjega sta velikokrat poskrbela kar sama, in sicer z delom (JoĹžica je skrbela za dom in druĹžino, BlaĹž je sluĹžil kruh v TEĹ -u), z obilo razumevanja, prilagajanja drug drugemu. ÂťTo je tudi recept za dolgo skupno Ĺživljenje: sloga, vÄ?asih je potrebno pogledati stran, kaj presliĹĄati, stopiti korak nazaj, se pogovoriti. Dobro se vedno z dobrim poplaÄ?a.ÂŤ Dobrovoljna, kot sta, si znata bogatiti vsak dan. ÂťOd jamranja nimaĹĄ niÄ?, od dobre volje in smeha pa obilo,ÂŤ izvemo. Prostega

Ä?asa imata tudi na stara leta zelo malo, pravita. JoĹžici je pri 78-ih ĹĄe vedno v velik uĹžitek in sprostitev delo na vrtu, na njivi, v gospodinjstvu, BlaĹžu, ki jih ima veliko Âťza uĹĄesiÂŤ, pa pri 86-ih reĹĄevanje kriĹžank, pletenje manjĹĄih koĹĄar, steklenic z vrbovimi ĹĄiba-

svoja leta primernega zdravja, da bi ostalo ĹĄe naprej tako, da bi ĹĄe nekaj let uĹživala v druĹžbi drug drugega, s svojimi najdraĹžjimi, s katerimi si Ĺželita ĹĄe naprej dobrega razumevanja. ÄŒe pa bi lahko kolo zavrtela nazaj, Âťbi raje s terase hiĹĄe zazrla ob pogledu na

SkladiĹĄÄ?enje in predelava jabolk Sadje je pomemben sestavni del polnovredne prehrane, saj vsebuje veliko balastnih snovi ali vlaknin, ki ne uravnavajo le delovanja prebavil, temveÄ? pomagajo tudi pri uravnavanju telesne teĹže.

Sestavine sveĹžega sadja vzdrĹžujejo naĹĄ imunski sistem po naravni poti. SveĹže sadje in naravno predelano sadje ima zelo dober uÄ?inek na Ä?loveĹĄki organizem.

Kako pa pravilno skladiĹĄÄ?imo jabolka in kako jih naravno predelamo?

Jabolka, ki smo jih Ĺže obrali in lepo zloĹžili v zabojÄ?ke, skladiĹĄÄ?imo v temnem in zraÄ?nem prostoru pri temperaturi 2 do 4 oC in vlagi 85 do 90 %. Pred shranjevanjem klet dobro oÄ?istimo in prezraÄ?imo.

Da sadju podaljĹĄamo trajnost in ohranimo okus vse leto, ga lahko predelamo v razliÄ?ne sadne izdelke, kot so sok, sadjevec, jabolÄ?ni kis kis, sadno Ĺžganje, suho sadje ‌ Preden se lotimo predelave jabolk, se moramo zavedati, da je od kakovosti jabolk, ki jih bomo uporabili za surovino, odvisna tudi kakovost naĹĄega konÄ?nega izdelka. Predelujemo le dozorela, kvalitetna in zdrava jabolka.

Nagnitih in plesnivih plodov ne smemo predelovati. Pred predelavo jabolka pol ure namakamo v vodi in nato operemo. Tako odstranimo z jabolk vso umazanijo in prah. Ko so jabolka pripravljena, sledi predelava.

Naredimo si dober sok

Za sok, ki je osnova tudi za sadjevec, sadni kis in sadno Ĺžganje, jabolka najprej zmeljemo v sadnem mlinu. Za mletje peÄ?katega sadja so primerni mlini kladivarji ali strgala. Naenkrat zmeljemo le toliko sadja, da bo koliÄ?ina drozge usklajena z zmogljivostjo stiskalnice. Takoj po stiskanju moĹĄt obdelamo s sredstvi proti oksidaciji, tako da dodamo askorbinsko kislino – vitamin C (5 g/100 l). Sledi groba filtracija s cedilom ali usedanje grobih

delcev. Sok nato pasteriziramo in tako prepreÄ?imo delovanje encimov, bakterij in kvasovk. S segrevanjem soka mu podaljĹĄamo uporabo za eno leto. Sok lahko toplotno obdelamo s cevno pasterizacijo, pri kateri temperatura ne sme presegati 78 do 80 oC, in ga nato prelijemo v steklenice. Steklenico zapremo in jo za dve minuti poloĹžimo v vodoravni poloĹžaj, da pasteriziramo ĹĄe zamaĹĄek. Sledi hlajenje s hladno vodo. Pomembno je, da sok Ä?im prej ohladimo na 40 oC, steklenice zloĹžimo v zaboje in jih spravimo v primerno hladno in temno klet. Sok lahko pasteriziramo tudi tako, da celotno koliÄ?ino soka naenkrat segrejemo na 85 do 95 o C in ga nato prelijemo v skrbno oprano jekleno posodo. Ĺ e vroÄ? sok pokrijemo s plavajoÄ?im pokrovom in nalijemo parafinsko olje. Pokrijemo s protipraĹĄnim pokrovom in skozi pipo spustimo ĹĄe liter do dva vroÄ?ega soka, da pasteriziramo ĹĄe pipo. V zadnjem obdobju so na trgu na voljo tudi sodi iz nerjaveÄ?e ploÄ?evine, v katerih hranimo sok ob prisotnosti plina CO2. V tem primeru soka ni treba predhodno segrevati. Vsekakor pa moramo paziti na higieno posode.

Tudi moĹĄt je zanimiva pijaÄ?a

Dober sadjevec je osveĹžilna pijaÄ?a z nizko alkoholno stopnjo.

Pri pripravi sadjevca je priprava jabolk (mletje in stiskanje) enaka kot pri pripravi jabolÄ?nega soka. ÄŒim prej po stiskanju je treba dodati 0,5 dcl 5 do 6 % Ĺžveplaste kisline na 100 l soka. Za bistrenje soka dodamo pektolitiÄ?ni encim za razgradnjo pektina, nato po 16 do 24 urah pretoÄ?imo.

Pred alkoholnim vrenjem dodamo vrelni nastavek selekcioniranih kvasovk in hrano za kvasovke. NajprimernejĹĄa temperatura za vrenje je od 15 do 18 oC. Z meritvijo ostanka nepovretega sladkorja doloÄ?imo konec vrenja. Ko je vrenje konÄ?ano, mo-

ĹĄt takoj Ĺžveplamo z 1 dcl 5 do 6 % Ĺžveplaste kisline na 100 l moĹĄta. Prvi pretok opravimo Ä?im prej oziroma najkasneje v 4 tednih po konÄ?anem vrenju. MoĹĄt ob pretoku Ä?im manj zraÄ?imo.

Drugi pretok opravimo Ä?ez 6 do 8 tednov po prvem pretoku in Ĺžveplamo. JabolÄ?no vino skladiĹĄÄ?imo v primerni posodi in kleti ter redno kontroliramo prosto Ĺžveplo, dolivamo in pokuĹĄamo.

JabolÄ?ni kis tudi naredimo sami

JabolÄ?ni kis pripravljamo iz jabolÄ?nega moĹĄta. ÄŒim prej po alkoholnem vrenju opravimo pretok. JabolÄ?no vino pretoÄ?imo v zelo zraÄ?ne posode, da se lahko izvede ocetnokislinska fermentacija. Optimalna temperatura ocetnokislinske fermentacije je od 19 oC do 34 oC, v praksi se uveljavlja temperatura 28 oC. Poznamo veÄ? tehnoloĹĄkih postopkov izdelave kisa. Za orleanski postopek uporabljamo manjĹĄe sode (200 do 400 litrov) v leĹžeÄ?em poloĹžaju z odprtino za zraÄ?enje na zgornjem delu in dnu soda. Postopek zaÄ?nemo s 100 litri aktivnega jabolÄ?nega kisa in 2 litroma sadjevca. Nato vsakih 8 dni dodamo 5 litrov sadjevca, dokler ni tekoÄ?ine do odprtine za zraÄ?enje. ÄŒez nekaj tednov je acetacija konÄ?ana. Na povrĹĄini kisa se naredi mrena. Sedaj lahko odtoÄ?imo 10 litrov kisa in dolijemo 10 litrov sadjevca, kar ponavljamo vsakih 8 dni. Sadjevec dolivamo skozi stekleno cev, ki seĹže skoraj do dna soda, da ne pretrgamo mrene na povrĹĄini. JabolÄ?ni kis, ki ga odlijemo, lahko uporabimo za prehrano.

V poplavi najrazliÄ?nejĹĄih pijaÄ? in izdelkov iz sadja prepogosto pozabljamo na to, kar imamo doma. Skrbimo za svoja drevesa in ne puĹĄÄ?ajmo plodov pod njimi, saj je najdraĹžje sadje prav tisto, ki ostane na tleh. đ&#x;”˛

Vesna Ranc

Mnenja in odmevi mi in ĹĄe bi ĹĄe naĹĄlo kaj malega.

Sploh pa BlaĹža veseli, da Ĺžena JoĹžica ĹĄe vedno tako pridno skrbi zanj. ÂťÄŒeprav pravijo: moĹž je boĹžji dar, Ĺžena pa boh nas var, moram priznati, da bi brez nje kar tenko piskal.ÂŤ DolinĹĄkova, vajena skromnosti, sta zadovoljna s tem, kar imata in kako Ĺživita. Zato si Ĺželita za

đ&#x;”˛

PrazniÄ?na in poslovna darila

pon. - pet. | 7.30 - 17.00

Valentina KovaÄ? s.p.

KoroĹĄka cesta 2, 3325 Ĺ oĹĄtanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

dolino polja, kot je bilo takrat, ko smo bili na hribu ĹĄe praktiÄ?no sami, danes pa so tu beton in stolpnice. Kaj Ä?emo, oÄ?itno tako mora biti,ÂŤ je pripomnila JoĹžica. Ĺ tevilnim Ä?estitkam, ki so deĹževale v minulih dneh, se pridruĹžuje tudi naĹĄe uredniĹĄtvo.

• PisarniĹĄki material • ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine • fotokopiranje • tiskanje moja Pentlja

DO 30 % POPUST na ĹĄolske torbe!

Tp

Stranka za otroke in druĹžine Stranki Za otroke in druĹžine ni vseeno, kaj se dogaja v naĹĄi obÄ?ini. ÄŒeprav naĹĄa stranka ĹĄe ni priĹĄla v obÄ?inski svet, smo pa povezani s stranko SDS, ki ima podobne predloge, kot so naĹĄa naÄ?ela za lepĹĄi jutri naĹĄih otrok.

Z vaĹĄo podporo bomo v naĹĄi dolini spodbujali stvari, ki bodo dajale dobro vsem nam, ki tu Ĺživimo. Eden od prvih predlogov za boljĹĄi jutri je, da se rudnik – ekoloĹĄka katastrofa te doline, ki bi ga morali zapreti Ĺže v 60. letih prejĹĄnjega stoletja, za kar so Ĺže bile izdelane ĹĄtudije, za kar pa je peterokraka politika to pripeljala v sedanje stanje, katerega posledice bodo veÄ? desetletij nosili naĹĄi zanamci, zapre. To je rudnik na izkop najslabĹĄega premoga v

najveÄ?jih globinah na svetu, in to je najslabĹĄi in najdraĹžji premog na svetu, ki ga rudarji izkopavajo in so ogroĹžena njihova Ĺživljenja. ÄŒe primerjamo samo premog iz rudnika v Tuzli, ki ga je v 50. letih prejĹĄnjega stoletja g. Hrastnik, domaÄ?in naĹĄe doline, od zaÄ?etka projektiral in tudi od zaÄ?etka zagnal izkop rjavega premoga, bi bil lahko ta premog sedaj dostavljen v Velenje in bil 30 % boljĹĄi po kvaliteti in cenejĹĄi kot je velenjski, to pove, kako nesmiselna je politika v obÄ?ini Velenje, ki je privedla to dolino v eno najveÄ?jih ekoloĹĄkih katastrof v Sloveniji.

Poleg tega pa je tudi trasa hitre ceste iz KoroĹĄke preko naĹĄe doline na Savinjsko, ki je nujna, vendar je zaradi rudnika naÄ?rt te trase katastrofalen in bodo zopet ekoloĹĄke posledice, saj namesto

trase – ceste iz Velunje–Gaberk in med obema jezeroma ÂťDruĹžmirsko–VelenjskoÂŤ naprej ob kraju Lokovica v smeri AndraĹža, sedanja obÄ?ina zagovarja raje traso okoli Velenja Ä?ez sadovnjake; ta pa bo uniÄ?ila Ĺ kale in Hrastovec ter Velenjska naselja in igriĹĄÄ?a in je kar 6–7 km daljĹĄa trasa. Tako se vidi, da se trenutna oblast naĹĄe obÄ?ine niti malo ne zave onesnaĹževanja s strupenimi plini, posledice Ä?esar bodo nosili naĹĄi zanamci – naĹĄi otroci. Ĺ e nekaj predlogov za pomoÄ? otrokom in druĹžinam bomo predlagali in jih poskusili urediti v naĹĄi dolini in vsak naĹĄ uspeh bo tudi uspeh vas, za vaĹĄe potomce in za vse ljudi, ki Ĺželijo v naĹĄi obÄ?ini zdravo, normalno in lepo Ĺživeti. đ&#x;”˛

Andrej JevĹĄenak

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. decembra 2018

Parkeljni so straĹĄili na jezeru Ĺ e naprej jim bodo lajĹĄali Ĺživljenje Prvi izmed treh dobrih moĹž, ki vsak december obiĹĄÄ?ejo pridne otroke, se je letos pripeljal s pletno Velenje, 4. december – MiklavĹž se je letos odloÄ?il, da bo z obdarovanjem otrok v Velenju zaÄ?el ob Ĺ kalskem jezeru.

Temperature so namreÄ? letos tako zmerne, da so Ä?lani Kluba vodnih ĹĄportov ĹĄe vedno aktivni, zato so mu z veseljem pomagali, da je otroke zapeljal s prazniÄ?no okraĹĄeno pletno. Odrinili so v temo, iz katere se je

sliĹĄalo glasno rohnenje. Na plavajoÄ?ih pontonih so jih namreÄ? priÄ?akali parkeljni, ki so grozili, da bodo skoÄ?ili v pletno, a jih je angel, ki je spremljal MiklavĹža, ukrotil in posadka se je varno vrnila na kopno. Tam je MiklavĹž pogumnim otrokom razdelil darove, vsakemu starĹĄu pa je dal tudi ĹĄibo. Za vsak sluÄ?aj, Ä?e bi otroci doma ne bili tako

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je ob mednarodnem dnevu invalidov sprejel Ä?lanice in Ä?lane invalidskih organizacij in drugih druĹĄtev, ki delujejo na podroÄ?ju sociale

pridni, kot so bili na pletni. Preden so se od dobrega moĹža in njegovih pomoÄ?nikov iz Kluba vodnih ĹĄportov poslovili, pa so spili ĹĄe kozarÄ?ek Ä?aja ali zakuhanega vina, ki si ga je privoĹĄÄ?il tudi MiklavĹž, saj niti njegov debeli plaĹĄÄ? ne zadrĹžuje hladu, ki se pozimi dviga od vode. đ&#x;”˛

tf

Tina Felicijan

Velenje, 4. december – Mestna obÄ?ina Velenje je leta 2004 med prvimi v Sloveniji prejela naziv ObÄ?ina po meri invalidov. V letu, ki se izteka, je spisala nov program za izboljĹĄanje Ĺživljenja invalidov v obdobju do le-

nega kombija. V lanskem letu je varstvu invalidov – storitvam institucionalnega varstva, denarnim transferjem invalidom, financiranju druĹžinskih pomoÄ?nikov in pomoÄ?i na domu za invalide ter delovanju invalidskih in drugih organizacij, ki izvajajo programe za invalide – namenila

zumevanju vseh ljudi, tudi teĹžav invalidov,ÂŤ je dejal in predstavil ĹĄe eno moĹžnost za laĹžjo mobilnost invalidov in drugih, ki se teĹžko gibljejo. Poleg dveh Lokalcev, prilagojenih za dostop z invalidskim voziÄ?kom, je zdaj na voljo tudi Kamerat – brezplaÄ?en prevoz z elektriÄ?nim avtomobi-

SreÄ?anja ob mednarodnem dnevu invalidov se je udeleĹžilo veliko ljudi. Zaigrala sta jim Miha in Jure Smirnov OĹĄtir, ki sta Ĺže stalna in veÄ? kot dobrodoĹĄla gosta Ĺžupanovih sprejemov.

ta 2021, izvedla pa je tudi mnoge druge aktivnosti in naloĹžbe.

Med drugim je prek javnega razpisa razdelila 30 tisoÄ? evrov za programe in projekte s podroÄ?ja socialnega in zdravstvenega varstva. DruĹĄtvu paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske je donirala 12 tisoÄ? evrov za nakup prilagoje-

Na osnovnih ĹĄolah znova pripravili bazarje Vstopili smo v prazniÄ?ni december. Mesec, ko so vsi v priÄ?akovanju boĹžiÄ?a, novega leta, obiskov dobrih moĹž, druĹženja s prijatelji in sorodniki.

Po veÄ?ini osnovnih ĹĄol so v minulem tednu pripravili prazniÄ?ne bazarje. Tudi v Ĺ oĹĄtanju.

Na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj so bili prazniÄ?no razpoloĹženi Ĺže v Ä?etrtek, 29. novembra, ko so pripravili Ĺže

delskih delavnicah, v katerih so se preizkuĹĄali v razliÄ?nih roÄ?nih spretnostih, iz naravnih materialov pa so oblikovali ĹĄtevilne izdelke. Popoldne so se prelevili v prave male trgovce in svoje izdelke ponudili na bazarju vsem obiskovalcem. Zbrana sredstva so namenili ĹĄolskemu skladu, ta pa jih namenja ĹĄolskim otrokom, ki so socialno ogroĹženi, razliÄ?nim kulturnim dejavnostim na ĹĄoli

zreda na POĹ TopolĹĄica, je povedal, da ni pomembno, koliko izdelkov narediĹĄ, kaj prodaĹĄ, temveÄ? je najveÄ?ja vrednost bazarja v tem, da se lahko sreÄ?aĹĄ s svojimi prijatelji. Seveda je bil vesel, ko so starĹĄi kupili njegove izdelke. Jan MikuĹž, uÄ?enec 1. razreda, je povedal, da je bazar obiskal skupaj s svojo druĹžino.

Sestrici je pokazal svoje izdelke, na stojnici s koktajli pa si je pri-

veÄ? kot 800 tisoÄ? evrov.

Da v MOV aktivno delujejo svet invalidov, druĹĄtva in druge organizacije, ki sproti opozarjajo na teĹžave invalidov ter narekujejo tempo njihovega reĹĄevanja, je poudaril tudi gostitelj veÄ?era. ÂťPrepriÄ?an sem, da smo ena vodilnih lokalnih skupnosti po ra-

lom, ki ga lahko starejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ani naroÄ?ijo na dom ter se z njim zapeljejo po opravkih. Ĺ˝upan je gostom veÄ?era obljubil, da si bo obÄ?ina ĹĄe naprej skupaj z njimi prizadevala za lepĹĄe Ĺživljenje vseh v lokalni skupnosti.

WZ EKsK> dE Zh E: s s/>/ , Z Z^d /E

WĆŒÄžÇŽĹ?Ç€Ĺ?ƚРǀ Ć‰ĆŒÄ‚ÇŒĹśĹ?ēŜĞž ĚĞÄ?ĞžÄ?ĆŒĆľ ĹśÄžĆ‰Ĺ˝ÇŒÄ‚Ä?ĞŜ ƉŽƉŽůĚĂŜ Ä‚ĹŻĹ? Ç€ÄžÄ“ÄžĆŒ Ĺ˝Ä? ÄšĆŒĆľÇŽÄžĹśĹŠĆľ Ć? ƉŽĆ?ůŽǀŜĹ?ĹľĹ? Ć‰Ä‚ĆŒĆšĹśÄžĆŒĹŠĹ?Í• Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ?Í• Ć‰ĆŒĹ?ŊĂƚĞůŊĹ? Ä‚ĹŻĹ? Ç€ ĚǀŽŊĞ Ć?ůŽǀŜĹ?ĹľĹ? Ć‰Ä‚ĆŒĆšĹśÄžĆŒĹŠĹ?Í• Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ?Í• Ć‰ĆŒ Ç€ Ć‰ĆŒÄ‚Ç€ĹŻĹŠĹ?Ä“ĹśĹ? sĹ?ĹŻĹ? ,ÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?ĹśÍ˜ Ä‚ ǀĂĆ? Ć?žŽ Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ĹŻĹ? ƉŽĆ?ÄžÄ?ŜŽ ƉŽŜƾĚÄ?Ĺ˝ Ĺ?ÇŒÄ?ĆŒÄ‚ĹśĹ?Ĺš žĞŜĹ?ŊĞǀ njĂ ŏƾůĹ?ĹśÄ‚ĆŒĹ?ēŜŽ ĆŒÄ‚ÇŒÇ€Ä‚ĹŠÄ‚ĹśĹŠÄžÍ• ĹŹĹ? Ć?Ĺ? ĹŠĹ?Ĺš ůĂŚŏŽ Ĺ˝Ĺ?ůĞĚĂƚĞ ŜĂ Ç Ç Ç Í˜Ç€Ĺ?ĹŻÄ‚ĹšÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?ĹśÍ˜Ć?Ĺ? Ć?Ĺ?͘ WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒĹśĹ˝ ǀĂÄ?Ĺ?žŽ͕ ĚĂ ĆŒÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĆšÄž ŽžĹ?ÇŒĹŠÄž ŜĂ dÍ— ͞ϏϯͿ ϴϾϲ Ď­Ď°ĎŹĎŹÍ˜ 11. tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni bazar. Namenjen je bil uÄ?encem, starĹĄem, zaposlenim na ĹĄoli in vsem zunanjim obiskovalcem.

Samo pripravo so uÄ?itelji z uÄ?enci priÄ?eli Ĺže kar nekaj tednov prej. Najprej je bilo seveda treba izbrati ideje, kaj bi letos ustvarjali, koga bi ĹĄe povabili, da bi bil s svojim znanjem pripravljen pomagati v ustvarjalnih delavnicah. Kot pravijo, so za pomoÄ? hvaleĹžni predvsem starĹĄem in bivĹĄim uÄ?encem. Pa tudi seveda sedanjim. Ti so namreÄ? dopoldne s pomoÄ?jo uÄ?iteljev in zunanjih sodelavcev pripravljali izdelke v organiziranih roÄ?no-

oziroma za finanÄ?no podprtje nekaterih drugih dnevov dejavnosti na ĹĄoli. ÂťBazar je kulturna priloĹžnost, ko uÄ?itelji uÄ?ence v ustvarjalnem in sproĹĄÄ?enem duhu popeljejo v prazniÄ?ni december, je oĹživitev ljudske folklore, ko se vsi zberejo ob delu z enakim namenom – ustvarjati in se imeti pri tem dobro. Vrhunec dogodka pa je zagotovo ta, ko se ĹĄolska vrata na ĹĄiroko odprejo starĹĄem, krajanom in se osvetlijo oÄ?i in razĹĄiri nasmeh otrok in odraslih,ÂŤ je povedala uÄ?iteljica Ĺ pela SoviÄ?.

Kako pa so bazar videli uÄ?enci? Taj KoĹželjnik, uÄ?enec 2. ra-

voĹĄÄ?il dober prazniÄ?ni napitek.

Sara OvÄ?jak, uÄ?enka 4. razreda, se je na bazarju preizkusila v vlogi prodajalke. Pravi, da ji je bilo delo vĹĄeÄ? in da je prodaja dobro stekla. Vesela je bila, da so na stojnici pomagali vsi njeni soĹĄolci, saj so se lahko druĹžili ĹĄe v popoldanskem Ä?asu. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

s ^ >/DK ^ s a ' K /^< Í&#x2DC; sĹ?ĹŻÄ&#x201A; ,Ä&#x17E;Ć&#x152;Ä?Ä&#x17E;Ć&#x152;Ć?Ć&#x161;Ä&#x17E;Ĺ?ĹśÍ&#x2022; <Ĺ˝Ć&#x2030;Ä&#x201A;ĹŻĹ?Ć&#x201C;ĹŹÄ&#x201A; Ä?Ä&#x17E;Ć?Ć&#x161;Ä&#x201A; Ď­Í&#x2022; sÄ&#x17E;ĹŻÄ&#x17E;ŜŊÄ&#x17E;

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

Velenje, 29. november â&#x20AC;&#x201C; Po ĹĄtevilnih aktivnostih, ki so jih v NK Rudar Ĺže izvedli ob 70-letnici velenjskega nogometnega kluba, so se mnogi nekdanji in ĹĄtevilni aktualni igralci, trenerji, strokovni in drugi sodelavci ter pripadniki kluba, navijaÄ?i, ljubitelji nogometa in podporniki kluba zbrali na slovesnosti v kulturnem domu.

Na njej je moderator Dejan TamĹĄe gostil predsednika kluba Simona Dobaja ter Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a, generalnega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba in predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka MijatoviÄ?a.

Pred obÄ?instvo so stopili tudi do sedaj najuspeĹĄnejĹĄi trener Rudarja Drago KostajnĹĄek, aktualni kapetan moĹĄtva in vodilni nogometaĹĄ po ĹĄtevilu nastopov za klub Damjan TrifkoviÄ&#x2021;, tretji najboljĹĄi strelec Rudarja Mate EteroviÄ&#x2021; ter mladi upi kluba, ki so goste izzvali z enajstmetrovkami. Poleg

â?ą

Knjigo, ki na 300 straneh opisuje klubsko zgodovino, bo Rudar predstavil 11. decembra na Velenjskem gradu.

NajboljĹĄi strelec Rudarja je bil MatjaĹž Cvikl z 42 goli, najveÄ? nastopov (260) za klub je naĹĄtel Damjan TrifkoviÄ&#x2021;, Rudar je najveÄ?krat zasedel 7. mesto na lestvici, v sedmih desetletjih je zadal 1060 golov, 1143 jih je prejel, najveÄ?jo zmago pa je dosegel proti Primorju (6 : 0).

6. decembra 2018

Slovesno zaznamovali jubilej Nogometni klub rudar je ob 70-letnici, ki jo praznuje Ĺže vse leto, priredil ĹĄe slovesnost, na kateri so se zbrali najstarejĹĄi in najmlajĹĄi nogometaĹĄi, podporniki kluba in posebni gostje

Slovesnost je bila kot zanimiva nogometna tekma â&#x20AC;&#x201C; dinamiÄ?na, polna nepriÄ?akovanih preobratov, zgodovino kluba je prikazala iz veÄ? zornih kotov, obÄ?instvo pa tudi razvedrila s humornimi vloĹžki. Z leve: Ĺžupan Bojan KontiÄ?, Simon Dobaj, Ludvik Golob in Radenko MijatoviÄ&#x2021;, povsem desno Drago KostajnĹĄek.

ljudje in me ĹĄe vedno poizvirno prikazanih zaniznajo. Seveda ĹĄe gledam mivosti iz zgodovine klunogomet, rad ga imam, ba so prireditev popestrili navijam za Rudar in srÄ?glasbeni gostje â&#x20AC;&#x201C; Ĺ aleĹĄki no si Ĺželim, da bi bil spet ĹĄtudentski oktet in Maprvak.ÂŤ Takratni predsetjaĹž Jelen, ki so odpeli nadnik kluba Janko Lukner vijaĹĄke himne Velenjskih pa je dejal: ÂťDenarja niknapov. Ob zakljuÄ?ku je koli ni bilo preveÄ?, je pa klub Mestni obÄ?ini Velebilo v tistem obdobju finje, Premogovniku Velenanciranje stabilno. Ker nje in Nogometni zvezi so bili drugi klubi takrat Slovenije podelil plakete Visok jubilej so z obiskom obogatili tudi nekdanji trenerji Bojan PraĹĄnikar, Vojislav veliko moÄ?nejĹĄi, smo miv znak hvaleĹžnosti za doSimeunoviÄ&#x2021; in Borut Jarc (z leve). Na sliki skupaj z Janko Luknerjem in Martinom slili, da na prvenstvu ne sedanjo podporo in upaSteinerjem, predsednikom ter direktorjem kluba v obdobju, ko je Rudar postal bomo konkurenÄ?ni, osvonja, da nanjo ĹĄe lahko raslovenski pokalni prvak (sezona 1997/98). (foto: S. Vovk) jili pa smo pokal. VelenjÄ?una.

Rudar je ĹĄe vedno najbolj po- leju povedal: ÂťTakrat smo ime- zadovoljen, da je iz te generacije ski nogomet ĹĄe vedno zelo rad nosen na svoj najveÄ?ji uspeh iz li pravo meĹĄanico dela, znanja izĹĄlo veliko dobrih nogometaĹĄev, spremljam in verjamem, da bo leta 1998, ko je postal pokalni in sreÄ?e, ki je prinesla rezultat. ĹĄe veÄ? pa dobrih moĹž. Na to sem Rudar ĹĄe doĹživel lepĹĄe Ä?ase od zmagovalec. Takrat je bil trener S tem uspehom smo bili seveda ponosen in moj najveÄ?ji uspeh danaĹĄnjih.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ Tina Felicijan Drago KostanjĹĄek, ki je ob jubi- zadovoljni, sam pa sem ĹĄe bolj je, da so ti fantje danes dobri

Ekipa igrala odliÄ?no, vodstvo kluba 'obglavljeno' Ä&#x152;lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 dosegla v jesenski sezoni veÄ? od priÄ?akovanj â&#x20AC;&#x201C; Odstopil predsednik druĹĄtva Trop, pred njim tudi podpredsednica Zabukovnikova â&#x20AC;&#x201C; Bodo tudi drugi zavihali rokave?

Ljubitelji nogometa v Ĺ martnem ob Paki so imeli minulo nedeljo razlog za zadovoljstvo. Ä&#x152;lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 je kot povratnik v 3. slovenski ligi osvojila prvo mesto.

Na 15 tekmah je zbrala 32 toÄ?k, dve veÄ? kot drugouvrĹĄÄ?eni ekipi Ĺ D Videm in Bistrica. ZabeleĹžila je 10 zmag, dvakrat igrala neodloÄ?eno, na treh tekmah pa je zapisala poraz.

ÂťNe dovolite, da bi vas ovire omejevale pri seganju po zvezdah in izpolnjevanju tihih priÄ?akovanj ĹĄe boljĹĄih uvrstitev. VaĹĄa vnema pri pripravah na bodoÄ?e izzive ne pojenja, zato sem prepriÄ?an, da tudi rezultati ne bodo manjkali,ÂŤ je Ä?lanom NK Rudar sporoÄ?il predsednik kluba Simon Dobaj. ÂťZa Rudar navijamo tudi takrat, ko mu ne gre dobro.

Zdaj imamo to priloĹžnost,ÂŤ je Ĺžupan Bojan KontiÄ? nasmejal obÄ?instvo in dodal: ÂťOstajamo mu zvesti in prepriÄ?an sem, da bo dosegal dobre rezultate, predvsem pa verjamemo v mlade.ÂŤ ÂťPremogovnik spremlja klub od samega zaÄ?etka v dobrem in slabem. Ob jubileju mu podarjamo kipec sv.

Barbare, zavetnice rudarjev.

Glede na situacijo, v kateri sta danes premogovnik in klub, jo potrebujeta oba,ÂŤ je bil za ĹĄale razpoloĹžen tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob in dodal ĹĄe: ÂťDokler bo obstajala Ĺžoga in dokler bo obstajalo Velenje, se bo tu igral nogomet.ÂŤ ÂťNe morem si zamisliti prve slovenske nogometne lige brez Rudarja,ÂŤ pravi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko MijatoviÄ?, ki klubu ob jubileju Ĺželi, da v prvi ligi tudi ostane in se pogosteje uvrĹĄÄ?a tudi na evropska tekmovanja.

TAKO so igrali Prva liga TS, 18. krog Rudar Velenje - Triglav 3:1 (0:1) Strelci: 0:1 Ĺ˝urga (31.), 1:1 Hrubik (56.), 2:1 RadiÄ&#x2021; (81.), 3:1 TrifkoviÄ&#x2021; (87.).

Rudar: Pridigar, Hrubik, VasiljeviÄ&#x2021;, TomaĹĄeviÄ&#x2021;, PuĹĄaver, PuĹĄnik, Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, TrifkoviÄ&#x2021;, Arap (od 75. Ĺ koflek), RadiÄ&#x2021; (od 90. Ĺ antek), Vodeb (od 59. TuÄ?iÄ&#x2021;). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Aluminij - Olimpija 6:2 (3:1), DomĹžale - Maribor 1:2 (1:1), KrĹĄko Gorica 1:0 (0:0), Mura - Celje 0:1 (0:0), Rudar - Triglav 3:1 (0:1).

Vrstni red: 1, Maribor 42, 2. Olimpija 33, 3. Aluminij 27, 4. Celje 26, 5. DomĹžale 24, 6.

Mura 23, 7. Gorica 22, 8. Rudar 18, 9. KrĹĄko 15, 10. Triglav 15.

Liga NLB, 12. krog Gorenje Velenje - Jeruzalem OrmoĹž 32:22 (17:13)

Želimo ostati na vrhu

ÂťNaĹĄ cilj je bil obstanek v ligi oziroma uvrstitev do petega mesta, na vrh pa nismo ciljali, zato je osvojitev prvega mesta v jesenskem delu tekmovanja kar majhno preseneÄ?enje,ÂŤ je dejal trener Ä?lanske ekipe NK Ĺ martno 1928 Ramiz SmajloviÄ&#x2021; in nadaljeval: ÂťKot trener sem pred zaÄ?etkom sezone vedel, kaj imam na voljo.

Zavedal sem se kakovosti ekipe, posameznih igralcev in po mojem prepriÄ?anju smo si po prikazanem vrh povsem zasluĹžili.ÂŤ Kljub konÄ?anju jesenskega dela tekmovanja ekipa zavzeto trenira naprej in trenirala bo do 21. decembra, po enomeseÄ?nem odmoru pa nadaljevala priprave na spomladanski del prvenstvene sezone 2018/2019.

SmajloviÄ&#x2021; je pohvalil igralce, njihovo homogenost, zavzetost, pristop na treningih in izrazil Ĺže-

Rekli so â?ą

Ä&#x152;lanska ekipa, ki je osvojila vrh v jesenskem delu tekmovanja v 3. slovenski ligi (foto: Andrej Feldin)

ljo, da bi tako nadaljevali, da bi ekipa ostala skupaj in se morda okrepila ĹĄe z igralcema na poloĹžaju srednjega napadalca in branilca, kjer ima v tem trenutku najveÄ?jo vrzel. ÂťKot trener in ĹĄportnik si seveda Ĺželim, da tudi po spomladanskem delu prvenstva ostanemo na vrhu,ÂŤ je ĹĄe dejal Ramiz SmajloviÄ&#x2021;.

Vse se bo uredilo v dobro nogometa

Glede na uspeĹĄen start Ä?lanske ekipe je toliko bolj presenetljivo dogajanje v vodstvu Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki oziroma nogometnem klubu. Pred tednom dni je namreÄ? nepreklic-

no z mesta predsednika kluba, iz upravnega odbora in iz Ä?lanstva v klubu odstopil Bogdan Trop. Nekaj tednov pred njim je odstopila tudi blagajniÄ?arka in podpredsednica upravnega odbora kluba NataĹĄa Zabukovnik.

Ta nam je povedala, da se je po 6 letih zavzetega dela v klubu za ta korak odloÄ?ila, ker je ocenila, da obremenitev v druĹĄtvu ob vse zahtevnejĹĄih sluĹžbenih obveznostih ne zmore veÄ?, veÄ?je pripravljenosti za delo pri nekaterih Ä?lanih upravnega odbora pa ni.

Eden od razlogov so tudi zdravstvene teĹžave.

Za pojasnila smo se obrnili na sekretarja kluba Draga Pusovni-

ka: ÂťZabukovnikova je navedla, da odstopa iz zdravstvenih razlogov, Trop pa svoje odloÄ?itve ni pojasnil. Res so teĹžave, bolj kot finanÄ?ne nas v tem trenutku pestijo kadrovske. Ni ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, in pride do nesoglasij. Tudi sam si Ĺželim, da bi ĹĄe kdo priskoÄ?il in pomagal pri organizaciji tekem, pri ureditvi redarske sluĹžbe in podobno.

Oba omenjena sta odstopni izjavi napisala v ÂťafektuÂŤ. Nobena juha se ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha, in verjamem, da se tudi ta ne bo. Upam, da se bodo stvari uredile, da bo v prihodnje nadaljevala ista ali okrepljena ekipa upravnega odbora kluba. V glav-

nem: vse se bo uredilo v dobro nogometa v Ĺ martnem ob Paki.ÂŤ Glede uvrstitve Ä?lanske ekipe v jesenskem delu tekmovanja je Pusovnik dejal, da se je kombinacija mladih igralcev, ki si Ĺželijo uspeha ter manjĹĄega ĹĄtevila nekoliko bolj izkuĹĄenih pokazala za zelo dobro. Tudi trenerji in uprava kluba so delali dobro ter sledili dogajanju na zelenicah. ÂťZadrĹžati moramo to ekipo skupaj, Ä?eprav nam je Ĺže priĹĄlo na uho, da so posamezni igralci tarÄ?a nekaterih klubov, ki tekmujejo v viĹĄjih prvenstvenih skupinah,ÂŤ je dejal Drago Pusovnik. đ&#x;&#x201D;˛

Tatjana PodgorĹĄek

Gorenje: TaletoviÄ&#x2021; 12 obramb, VujoviÄ&#x2021; 1 obramba, Logar, Mazej, HaseljiÄ&#x2021;, Tajnik 2, Ĺ peliÄ&#x2021; 1, MatanoviÄ&#x2021; 6, Levc, StojniÄ&#x2021;, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro 2, Verdinek 13, M. KavÄ?iÄ? 4, A. KavÄ?iÄ? 2, Kete 1. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;.

IzkljuÄ?itve: Gorenje 4. minute, OrmoĹž 8; sedemmetrvoke: Gorenje 7 (7), OrmoĹž 6 (4).

Drugi rezultati: Riko Ribnica â&#x20AC;&#x201C; Krka 35 : 34 (19 : 18), Celje Pivovarna LaĹĄko - Koper 2013 33:30 (18:15), Trimo Trebnje - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 32:27 (12:11), Urbanscape Loka - Dol TKI Hrastnik 34:24 (18:13), Maribor Branik â&#x20AC;&#x201C; Dobova 33 : 28 (18 : 13).

Liga NLB, 14. krog Gorenje Velenje - Dobova 29:23 (15:10) Gorenje: TaletoviÄ&#x2021; 8 obramb, VujoviÄ&#x2021; 2 obrambi, Logar, Mazej, HaseljiÄ&#x2021; 4, Tajnik, Ĺ peliÄ&#x2021; 6, MatanoviÄ&#x2021; 2, Logar, Levc 3, StojniÄ&#x2021;, Banfro 1, Verdinek 7, GrmĹĄek, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 3, Kete 1. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (1), Dobova 1 (1); izkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut, Dobova 2 minuti.

Vrstni red: Celje PL 12 tekem 22 toÄ?k, 2, Ribnica 12 â&#x20AC;&#x201C; 21, 3. Gorenje 12 â&#x20AC;&#x201C; 18, 4. Maribor 12 â&#x20AC;&#x201C; 17, 5. Loka 12 â&#x20AC;&#x201C; 14, 6. Koper 12 â&#x20AC;&#x201C; 134 â&#x20AC;Ś

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 17

Jutri prihaja Maribor

Obilno so se jim oddolĹžili za poraz

NogometaĹĄev Rudarja vodstvo Triglava ni zmedlo â&#x20AC;&#x201C; Sledil je preobrat in zmaga â&#x20AC;&#x201C; V zadnji letoĹĄnji tekmi jutri (ob 16.45) ob jezeru z jesenskim prvakom Mariborom

RokometaĹĄi Gorenja so po porazu na zaÄ?etku prvenstva z dvema goloma razlike v drugi tekmi premagali OrmoĹžane kar s prednostjo desetih Po izpadu iz nadaljnjega tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze oziroma neuvrstitvi v skupinski del tega drugega najmoÄ?nejĹĄega tekmovanja na stari celini so morali velenjski rokometaĹĄi hitro pozabiti na ta neuspeh in se zbrati za domaÄ?i prvenstveni dvoboj 12. kroga z Jeruzalemom-OrmoĹžem, s katerim so na zaÄ?etku prvenstva kot gostje izgubili z dvema goloma razlike. Na drugi medsebojni tekmi pa so se jim obilno oddolĹžili za vsekakor boleÄ? poraz v prvem krogu. Premagali so jih z 32 : 22. Gostje niso niti enkrat vodili, prav tako rezultat ni bil nobenkrat izenaÄ?en. Po prvem polÄ?asu so velenjski rokometaĹĄi vodili s prednostjo ĹĄtirih golov.

V nadaljevanju so svoj ritem nenehno stopnjevali in zmagali z desetimi goli razlike.

Po visoki zmagi se je samo vsililo vpraĹĄanje, kaj je bilo v prvem krogu v OrmoĹžu. NajboljĹĄi strelec lige Verdinek je takole pojasnil: ÂťSaj veste, kako je v ĹĄportu.

V prvem krogu so velikokrat preseneÄ?enja. Ne veĹĄ, koliko veljaĹĄ, kako kakovosten je nasprotnik.

Poleg tega je vsak nasprotnik proti tistemu, ki je viĹĄje na lestvici, zelo motiviran. Pred uvodno prvenstveno tekmo smo imeli le dve evropski tekmi. Vsekakor ne moreĹĄ biti hitro uigran, Ä?e imaĹĄ enajst novih igralcev. Bilo je sa-

mo mesec, mesec pa pol Ä?asa za priprave. Tokrat smo bili veliko bolje pripravljeni. Dali smo vse od sebe. Pomembno je, da naĹĄa kakovost vse bolj prihaja do izraza. Verjamem, da bomo ĹĄe boljĹĄi.

Moramo biti!ÂŤ

Premagali tudo Dobovo

V torek so VelenjÄ?ani v vnaprej odigrani tekmi 14. kroga gostili Dobovo. Po vÄ?erajĹĄnji osmi zmagi 29:23 (15:10), so znova zasedli tretje mesto na prvenstveni lestvici. Za vodilnimi Celjani zaostajajo ĹĄtiri, za drugouvrĹĄÄ?enimi RibniÄ?ani tri, pred Ä?etrtouvrĹĄÄ?enimi MariborÄ?ani pa imajo toÄ?ko prednosti. Igralci iz Posav-

ja ostajajo na desetem mestu v 12-Ä?lanski elitni ligi.

Izbranci domaÄ?ega trenerja Zorana JoviÄ?iÄ&#x2021;a so si prvo otipljivo prednost na dvoboju priigrali v 21. minuti, ko so povedli za pet golov (12:7). OdloÄ?itev o zmagovalcih je padla v zaÄ?etku druge polovice tekme, ko so gostitelji naredili delni izid 4:0 in v 38. miniti povedli za devet golov (19:10), te prednosti pa v konÄ?nici tekme niso zapravili.

V domaÄ?i ekipi je bil najbolj uÄ?inkovit Matic Verdinek.

V tekmi 13. kroga bodo v nedeljo gostovali pri Krki v Novem mestu. đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

Kljub porazu Ä?udovito vzduĹĄje Po odliÄ?nem zaÄ?etku odbojkarji Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice minuli vikend izgubili proti ekipi Krke Ĺ oĹĄtanjski odbojkarji so minuli vikend v 8. krogu 1. DOL v domaÄ?i dvorani pred 180 gledalci gostili ekipo Krke. Pred sreÄ?anjem so imeli domaÄ?ini dve toÄ?ki prednosti, zato je bila tekma za obe moĹĄtvi zelo pomembna.

SreÄ?anje se je zaÄ?elo zelo odloÄ?no. DomaÄ?i odbojkarji so v zaÄ?etnem delu prvega niza povedli na krilih odliÄ?nih servisov. Ker gostom niso dopustili organizacije napadov, so prevladovali celoten niz in se veselili zmage v prvem nizu s 25 : 16.

Podobno je potekal tudi drugi niz, le da je bil rezultat ob koncu nekoliko tesnejĹĄi (25 : 21). Tudi v tem nizu domaÄ?i odbojkarji gostom niso dopustili, da bi se razigrali. GostujoÄ?im igralcem je najveÄ? teĹžav povzroÄ?ala uÄ?inkovitost napada, zaradi ugovarjanja pa so prejeli tudi rumeni karton.

Vse je kazalo, da domaÄ?ih odbojkarjev niÄ? ne more presenetiti in da bo zmaga ostala doma.

A v tretjem nizu je gostujoÄ?i trener v igro namesto Kumra poslal

17

Ĺ PORT

6. decembra 2018

VrhovĹĄka. Ta pa je bil zelo razigran. Napad se je gostom v tem nizu izrazito popravil, zaradi Ä?esar so niz z lahkoto osvojili in rezultat zniĹžali na 2 : 1. Tudi Ä?etrti niz je ob boljĹĄem sprejemu in odliÄ?nem napadu potekal po Ĺželjah gostov. KonÄ?al se je tako kakor tisti pred njim.

Peti, odloÄ?ilni niz, so bolje zaÄ?eli domaÄ?i odbojkarji, ki so povedli s 3 : 0. To prednost so drĹžali do rezultata 9 : 6, nato pa so gostje po nekaj uspeĹĄnih akcijah uspeli izenaÄ?iti na 10. toÄ?ki. Gostje so nato povedli in si pri 14 : 12 priigrali prvo zakljuÄ?no Ĺžogo, ki pa je niso izkoristili. Za preobrat in zmago je v 5. nizu z blokom poskrbel ErpiÄ?. ÂťNajprej bi nasprotniku Ä?estital za neverjeten povratek v tekmo.

Prva dva seta smo z dobrim servisom in igro v bloku ter obrambi dobili z lahkoto, v nadaljeva-

nju pa se je nasprotnik razigral na sprejemu in tako so bili njihovi napadi mnogo uÄ?inkovitejĹĄi.

Nismo naĹĄli pravega recepta, da bi jih ustavili. To bomo vsekakor iskali na naslednjih tekmah. Bi se pa zahvalil naĹĄi zvesti publiki za Ä?udovito vzduĹĄje, kljub porazu,ÂŤ je po tekmi dejal odbojkar OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄice Rok Menih. đ&#x;&#x201D;˛

mĹĄ

Od sobote bodo drsali

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; V soboto, 8. decembra, bodo v Ĺ oĹĄtanju odprli drsaliĹĄÄ?e.

Uredili so ga na rokometnem igriĹĄÄ?u.

Drsanje bo moĹžno vsak dan od 9. do 20. ure, do 20. januarja. Za drsaliĹĄÄ?e bo ObÄ?ina odĹĄtela 24.000 evrov, postavilo ga bo podjetje Kota, upravljalec pa bo â&#x20AC;&#x201C; tako kot lani â&#x20AC;&#x201C; Marko Pokleka. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

V nedeljski zadnji tekmi 18. prvenstvenega kroga v prvi nogometni ligi so si nogometaĹĄi velenjskega Rudarja na svoji zelenici priigrali pomembne tri toÄ?ke.

Na derbiju kroga nasprotnikov iz druge polovice lestvice so gostili kranjski Triglav. Ä&#x152;eprav so bili rudarji v prvem polÄ?asu boljĹĄi od triglavanov, so pomembne toÄ?ke izkopali ĹĄele v drugem polÄ?asu z goli Davida Hrubika, Dominika RadiÄ?a in Damjana TrifkoviÄ?a ter zmagali z rezultatom 3 : 1. Tekma je bila za oboje zelo pomembna, saj se je zmagovalec vsaj nekoliko odmaknil od dna lestvice. S peto zmago so velenjski nogometaĹĄi pahnili KranjÄ?ane na zadnje mesto, KrĹĄko pa se je kljub porazu zaradi boljĹĄe razlike v golih v primerjavi s KranjÄ?ani z zadnjega povzpelo na predzadnje mesto. Oboji za rudarji zaostajajo za tri toÄ?ke.

Trener Marijan PuĹĄnik je nekoliko spremenil zasedbi v primerjavi s tiso, ki je krog pred tem v Celju izgubila z 0 : 2. Na klop za rezervne igralce je preselil Davida KaĹĄnika in Milana TuÄ?iÄ&#x2021;a, med gledalci pa je bil zaradi kartonov Klemen Bolha. Od prve minute so tako zaÄ?eli Ivan VasiljeviÄ&#x2021;, Nejc PuĹĄnik in Tim Vodeb.

Varovanci Marijana PuĹĄnika so tekmo zaÄ?eli zelo podjetno in bi Ĺže kmalu lahko tudi povedli. Najprej je imel priloĹžnost Nejc PuĹĄnik, a je Ĺžoga konÄ?ala v kotu, potem je zadel David Arap, a je bil gol zaradi prepovedanega poloĹžaja razveljavljen. Nasprotnik ni bil tako podjeten, najbrĹž bi bil celo zadovoljen Ĺže s toÄ?ko. Igralci Triglava so upali, da bodo prestregli kaĹĄen domaÄ?i napad in nato hitro krenili proti vratarju Marku Pridigarju. To upanje se jim je uresniÄ?ilo v 31. minuti. S tem pa so postavili tudi izid prvega polÄ?asa.

Drugi del so Gorenjci zaÄ?eli bolj napadalno. Njihova pobuda pa je trajala le nekaj minut. Znova so domaÄ?i zagospodarili in samo vpraĹĄanje Ä?asa je bilo, kdaj bodo svojo dobro igro kronali z izenaÄ?enjem. Zgodilo se je v 56.

minuti, ko je sodnik zaradi vratarjeve napake dosodil indirektni udarec v ĹĄestnajstmetrskem prostoru ob Ä?rti kota na levi strani. Po drugem odbijanju je Ĺžoga priletela do Davida Hrubika, ki jo je silovito zadel in jo s slabih 25 metrov poslal ob desni vratnici v mreĹžo mimo nemoÄ?nega vratarja Luka Ä&#x152;adeĹža za 1 : 1. DomaÄ?i so po izenaÄ?enju nadaljevali ĹĄe bolj napadalno in v 81. minuti dosegli priÄ?akovano vodstvo. Robert PuĹĄaver je z leve strani sijajno poslal Ĺžogo proti drugi vratnici, kjer je bil v skoku Dominik RadiÄ&#x2021; viĹĄji od gostujoÄ?ega branilca in jo z lob udarcem mojstrsko zadel ter poviĹĄal na 2 : 1. Pet minut zatem se je po hitrem napadu domaÄ?ih RadiÄ&#x2021; ob prodoru v ĹĄestnajstmetrski prostor imenitno otresel prvega, nato ĹĄe drugega gostujoÄ?ega igralca, streljal, a je mladi (18 let) gostujoÄ?i vratar Luka Ä&#x152;adeĹž s parado Ĺžogo odbil na svojo levo stran proti kotni zastavici. Za njo je stekel Milan TuÄ?iÄ&#x2021; in jo natanÄ?no podal v sredino Damjanu TrifkoviÄ&#x2021;u. Ä&#x152;eprav je bil domaÄ?i kapetan obkroĹžen z veÄ? igralci, jo je mojstrsko zadel, z rezanim udarcem poslal v desno vratarjevo stran, kjer je oplazila vratnico in se odbila v mreĹžo za konÄ?nih 3 : 1.

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik o pomembni zmagi: ÂťTudi v prvem polÄ?asu smo igrali dobro in mislim, da neveljaven gol ni bil prehitek. Po naĹĄi napaki v obrambi so gostje povedli. Nismo stali dovolj blizu nasprotnikovih napadalcev. V odmoru sem fantom dejal, naj nadaljujejo takĹĄno igro, naj vztrajajo, da igrajo dobro. Nadaljevali so tako, trikrat smo zadeli in imeli ĹĄe priloĹžnosti za viĹĄjo zmago. Vesel sem pomembnih toÄ?k.ÂŤ Slovo od letoĹĄnjega tekmovanja z Mariborom?Âť Upam, da bodo moji nogometaĹĄi po izredno dobri igri proti KranjÄ?anom tudi proti najmoÄ?nejĹĄemu moĹĄtvu v ligi verjeli vase, v svoje sposobnosti. Lepo bi bilo, Ä?e bi jim odĹĄÄ?ipnili toÄ?ko, s kanÄ?kom ĹĄportne sreÄ?e pa zmagali.ÂŤ

Damijan TrifkoviÄ&#x2021; dvajset tisoÄ? minut v dresu Rudarja

Kapetan Damjan TrifkoviÄ? je z nedeljsko tekmo dosegel zavidljivih 20.000 minut igranja na prvoligaĹĄkih igriĹĄÄ?ih za Rudar. Zato je imel dodaten razlog za veselje: ÂťV prvem polÄ?asu smo bili ob dobri igri premalo konkretni, tudi malce ĹživÄ?ni. Tudi v prvem polÄ?asu nismo igrali slabo, pre-

malo smo bili konkretni, po napaki smo dobili gol, malce smo bili ĹživÄ?ni. Milim, da smo v nadaljevanju postavili stvari na svoje mesto. VeÄ? smo napadali, veÄ? smo si upali, bili veliko bolj konkretni, tudi manj ĹživÄ?ni zaradi nujnosti zmage, dali tri gole in zasluĹženo zmagali.ÂŤ NavijaÄ?i so vam po konÄ?ani tekmi Ä?estitali s priloĹžnostnim darilom, saj ste na tej tekmi dosegli 20.000 minut igranja za Rudar v prvi ligi. Ste vedeli, da Ĺže toliko Ä?asa nosite Ä?rno-beli dres? ÂťVedel sem, da sem blizu, nisem pa toÄ?no vedel, kako. Hvala jim in upam, da nam bodo ĹĄe naprej zvesti. V tem tednu smo tudi proslavili 70-letnico obstoja kluba.

Vesel in ponosen sem, da smo si priigrali pomembno zmago, in obenem, da sem se ob takĹĄnem dogodku vpisal v zgodovino.ÂŤ Jutri Maribor, zadnja jesenski dvoboj? ÂťVe se, trenutno daleÄ? najboljĹĄe moĹĄtvo v ligi. Pred dvobojem s Triglavom smo bili kar precej na trnih, saj smo vedeli, da moramo zmagati. Tudi toÄ?ka bi bila za nas neuspeh. Pred tekmo z Mariborom v nas ne bo takĹĄne nervoze. Verjamem, da jo bomo zaÄ?eli samozavestno in dali vse od sebe. Kaj nam bo to prineslo, bomo videli. Ĺ portno je upati na zmago, veseli pa bi bili Ĺže toÄ?ke.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

Spomin na zlate Ä?ase Ĺženskega nogometa Za rojstni dan pravimo, da je to dogodek, ko moraĹĄ resniÄ?no imeti nasmejan obraz. Vsa preĹĄerna je bila pred dnevi tudi Mojca BerÄ?nik, kajti stisnila je roko modrecu Abrahamu. ÂťZdaj si v najlepĹĄih letih, petdesetih zrelih letih, in Ä?e prvi so Ĺže sivi tu lasje, oh, nikar ne misli, da se staraĹĄ Ĺže!ÂŤ ĹĄe vedno lahko posluĹĄamo pesem Avsenikov.

TakĹĄne so bile tudi Ĺželje vseh, ki so skupaj z njo praznovali njen korak v drugo petdesetletje. Ob takĹĄnem praznovanju ĹĄe zlasti radi seĹžemo s spominom v preteÄ?ena leta. In 'abrahamovka' se je skupaj s prijateljicami Polonco Govek, Zorico GariÄ?, Ireno ZaloĹžnik, Marjeto PiĹžorn, Jelko Brglez ..., ki so ji z drugimi polepĹĄale njen prazniÄ?ni dan,

obujale spomine na sezone, ki so jih preĹživele skupaj kot nogometaĹĄice â&#x20AC;&#x201C; Ä?lanice Ĺ˝enskega nogometnega kluba Ĺ kale, katerega ustanovitelj je bil domaÄ?in Herman ArliÄ?. NajlepĹĄi je bil vsekakor spomin na prelom tisoÄ?letja (1999/2000) in 2001/2002),

ko so bile najboljĹĄe v drĹžavi ter obenem dvakrat tudi pokalne prvakinje. Hkrati pa so nekdanje odliÄ?ne nogometaĹĄice tudi Ĺžalostne. Ker pokrovitelj ni izpolnjeval pogodbe, je Ĺženski nogomet v obÄ?ini povsem zamrl. đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

6. decembra 2018

Pravo vsem, Humanitarno druĹĄtvo Pravo za vse Humanitarno druĹĄtvo pravo za vse je sopomenka za brezplaÄ?ne pravne nasvete, ki se dajejo v okviru pravnih klinik ter v okviru spletnega svetovanja. DruĹĄtvo je bilo ustanovljeno leta 2012 iz vrst takrat ĹĄe ĹĄtudentov Pravne fakultete UM, danes uspeĹĄnih pravnikov. DruĹĄtvo sestavlja 30 Ä?lanov z najmanj univerzitetno izobrazbo. Namen ustanovitve druĹĄtva je bil zagotavljanje preventivnega pravnega varstva pravic posameznikov.

Slovenije, na nas se obraÄ?ajo tudi tujci, ki se znajdejo v labirintu slovenske zakonodaje.

Ambicije ekipe se po postavitvi spletnega svetovanja niso ustavile. Pravno svetovanje so nadgradili s klasiÄ?no obliko svetovanja Âťz oÄ?i v oÄ?iÂŤ. Ä&#x152;lani druĹĄtva tako

DruĹĄtvo je svojo primarno brezplaÄ?no storitev zasnovalo na spletnem svetovanju. Spletno svetovanje je hitro, enostavno, anonimno in brezplaÄ?no.

Spletno svetovanje poteka preko spletnega obrazca, ki je dostopen na www.pravozavse.si. V obrazec lahko vsakdo, ki ima dostop do interneta, postavi svoje pravno vpraĹĄanje. Preko te storitve smo od leta 2012 s pravnimi nasveti pomagali Ĺže veÄ? kot 10.000 uporabnikom, ne le iz

danes svetujejo Ĺže v treh pravnih klinikah. Pravne klinike zagotavljajo anonimno in neposredno svetovanje strankam, ki dobijo takojĹĄen odgovor na svoje vpraĹĄanje. Pravne klinike ne nadomeĹĄÄ?ajo dela odvetnikov, namen je dobiti zgolj prvo brezplaÄ?no informacijo pred nadaljnjim postopanjem. Na pravnem posvetu ne sestavljamo listin ali piĹĄemo drugih pisanj, paÄ? pa le usmerjamo in dajemo odgovore na morebitna vpraĹĄanja in dileme. V prav-

nih klinikah vas priÄ?akujemo na naslednjih lokacijah: Klinika v Mariboru na naslovu: Univerza v Mariboru, SlomĹĄkov trg 15, 2000 Maribor, dvorana Severni stolp. Ä&#x152;as svetovanja je vsako sredo od 18.00 do 20.00.

Klinika v Ä&#x152;renĹĄovcih v prostorih ObÄ?ine, na naslovu Prekmurske Ä?ete 20, 9232 Ä&#x152;renĹĄovci. Dosegljivi smo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 13.00 do 15.00.

Klinika na Ravnah na KoroĹĄkem v druĹĄtvenih prostorih nad Havano Ravne, PreĹžihova ulica 7, 2390 Ravne na KoroĹĄkem.

Svetovanje poteka vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 10.00 do 12.00.

V druĹĄtvu se vse bolj zavedamo tudi, da ljudje iĹĄÄ?ejo pomoÄ? ĹĄele oziroma predvsem tedaj, ko je obiÄ?ajno Ĺže prepozno, ko so roki za pravna sredstva in druga opravila Ĺže potekli. Zaradi navedenega smo dejavni tudi v okviru raziskovalno-pedagoĹĄkega dela, tako da objavljamo razliÄ?ne pravne prispevke na teme s podroÄ?ij, s katerimi se ljudje v veÄ?ini sreÄ?ujejo in imajo teĹžave.

Prispevke smo najprej objavljali na razliÄ?nih medijskih portalih,

Prijazen klic sredi noÄ?i

sedaj pa najdete obĹĄirno pravno bazo na naĹĄi spletni strani www. pravozavse.si pod zavihkom pravo za vse informira ali arhiv Ä?lankov.

Februarja 2015 smo zaÄ?eli triletni projekt v sodelovanju z Varuhinjo Ä?lovekovih pravic Republike Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil drĹžavnega preventivnega mehanizma po doloÄ?bi 5. Ä?lena Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti muÄ?enju in drugim krutim, neÄ?loveĹĄkim ali poniĹževalnim kaznim ali ravnanju, v okviru katerega izvajamo nadzor na krajih odvzema prostosti ter preverjamo ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. S tem pripomoremo k izvajanju nadzora nad spoĹĄtovanjem prava v institucijah, ki so druĹžbeno odmaknjene.

Filozofija druĹĄtva je, da so pravo ljudje, zato Ĺželimo vrniti zaupanje v pravo, zaupanje v ljudi. đ&#x;&#x201D;˛ Ĺ˝iga Cvetko, mag. prav.

Humanitarno druĹĄtvo Pravo za Vse

V kroĹžiĹĄÄ?u odstranili razmejitveno pregrado Kot smo Ĺže poroÄ?ali, se ni ravno obnesla razmejitvena ovira za izvoz med dvema voznima pasovoma v kroĹžiĹĄÄ?u pod velenjsko skakalnico v smeri Celja, ker so menda uporabniki ceste lamele veÄ?krat poĹĄkodovali s ťportnoÂŤ voĹžnjo. Morda so razlogi tudi drugi, npr. voĹžnja priklopnih vozil v ovinek skozi preozko odmerjeno voziĹĄÄ?e, a je bila laiÄ?no gledano to povsem koristna tehniÄ?na reĹĄitev. Zdaj so jo vzdrĹževalci ceste odstranili, morda prav zaradi veÄ?krat polomljenih lamel, predvsem pa najbrĹž tudi zaradi zimskega vzdrĹževanja cest. Bo spomladi ÂťinovacijaÂŤ spet uporabljena? NajbrĹž je to odvisno tudi od nas, kako (ne)spretno bomo ÂťtelovadiliÂŤ skozi kroĹžiĹĄÄ?e. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

Tatvina prenosnih straniĹĄÄ?

Mozirje, 28. novembra â&#x20AC;&#x201C; Z deloviĹĄÄ?a v Logarski dolini so neznanci v sredo odpeljali dve prenosni straniĹĄÄ?i.

Brez vozniĹĄkega, brez avtomobila Velenje, 28. novembra â&#x20AC;&#x201C; V Velenju so policisti v sredo zasegli osebno vozilo 29-letniku, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Vlomilec je bil Ĺžejen Ĺ˝alec, 1. decembra â&#x20AC;&#x201C; V Podvinu pri Ĺ˝alcu so policisti v soboto obravnavali vlom v stanovanjsko hiĹĄo. Storilec je vanjo vlomil skozi okno in ukradel nekaj pijaÄ?e.

Izpitno voĹžnjo opravljal pijan?!

V Ä?etrtkovem enournem nadzoru cestnega prometa ustavili dva pijana voznika, enega od njiju celo na izpitni voĹžnji Celje, Velenje, 29. novembra â&#x20AC;&#x201C; Policisti Postaje prometne policije Celje so v Ä?etrtek med 14. in 15. uro izvedli poostren nadzor nad psihofiziÄ?nim stanjem voznikov v cestnem prometu s poudarkom na ugotavljanju voĹžnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi.

Na obmoÄ?ju LjubeÄ?ne so med praktiÄ?nim usposabljanjem kandidata za voznika B kategorije na izpitni voĹžnji ustavili osebni avtomobil ĹĄole voĹžnje.

Kandidatu za voznika je

preizkus alkoholiziranosti pokazal 0.66 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi Ä?esar so mu izdali plaÄ?ilni nalog v viĹĄini 1.200 evrov. Kandidat je ponovno opravljal vozniĹĄki izpit, saj mu je bil v preteklosti Ĺže dvakrat izreÄ?en ukrep prenehanja veljavnosti vozniĹĄkega dovoljenja. Ĺ olo voĹžnje Ä?aka prekrĹĄkovni postopek.

V Velenju so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je odklonil strokovni pregled. Odrejen mu je bil zaradi suma prisotnosti prepovedanih drog v telesu. Zoper njega bodo podali

obdolĹžilni predlog na pristojno okrajno sodiĹĄÄ?e. Za prekrĹĄek je predpisana globa 1.200 evrov ter stranska sankcija 18 kazenskih toÄ?k, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniĹĄkega dovoljenja.

V Ĺ empetru v Savinjski dolini so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki mu je alkotest pokazal rezultat 0.92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bo podan obdolĹžilni predlog na pristojno okrajno sodiĹĄÄ?e, za prekrĹĄek je predpisana globa 1.200 evrov ter stranska sankcija 18 kazenskih toÄ?k. đ&#x;&#x201D;˛

TehnoloĹĄki razvoj je korenito spremenil klasiÄ?no prodajo in nakup izdelkov.

VÄ?asih, ĹĄe ne tako daleÄ? v preteklosti, je bilo mogoÄ?e prodajati in kupovati izdelke zgolj v trgovini, trĹžnici ali sejmu.

Uvedba samopostreĹžnih trgovin in samostojne izbire artiklov je nadomestila streĹžbo izza pulta, ko smo prodajalkam govorili in s prstom kazali, kaj naj dajo na pult in pozneje v vreÄ?ko. Ni Ä?udno, da so se tako v trgovinah vile dolge kolone pred prodajnimi pulti in blagajnami.

To se nam dogaja ĹĄe danes, zlasti ob sobotah, pred prazniÄ?nimi dnevi ali v Ä?asu veÄ?jih popustov in prodajnih akcij. Marsikdaj tudi ob slabem vremenu, ko se veliko ljudi raje odloÄ?i za sprehod po nakupovalnih srediĹĄÄ?ih in med policami kot po mestnih ulicah in rekreativnih povrĹĄinah. Toda danes to ni edini naÄ?in nakupovanja. Ne glede, ali govorimo o prehrambnih artiklih, oblaÄ?ilih, kozmetiki, tehniÄ?nih in gospodinjskih aparatih ali avtomobilih, Ä?isto vse lahko naroÄ?imo s pomoÄ?jo mobilnega telefona ali raÄ?unalnika ob internetni povezavi. V starih Ä?asih so gneÄ?o v trgovini izkoristili nepridipravi in Ĺžeparji in so iz Ĺžepov, koĹĄar ali torb kradli denarnice. To se sicer dogaja ĹĄe danes, toda ob tej klasiÄ?ni obliki se vse bolj pojavljajo tudi t. i. e-tatvine, ko tatovi izkoriĹĄÄ?ajo in uporabljajo raÄ?unalniĹĄko-informacijsko tehnologijo.

Slednja jim omogoÄ?a, da brez fiziÄ?nega kontakta, celo iz oddaljenih deĹžel ali drugih kontinentov, ukradejo denar z raÄ?una lastnika plaÄ?ilne kartice ali e-raÄ?una na banki.

Za kriminalno dejavnost velja, da se tako kot tehnologija, gospodarstvo in ostala podroÄ?ja razvijajo in vse bolj izpopolnjujejo.

Zato ni preseneÄ?enje, da se internet ter raÄ?unalniĹĄko-informacijska tehnologija in naprave uporabljajo za izvrĹĄevanje kaznivih dejanj in da v sektorjih kriminalistiÄ?ne policije imajo oddelke za obravnavo raÄ?unalniĹĄke kriminalitete. Z nadaljnjim razvojem bo tovrstna kriminaliteta razvila ĹĄe bolj sofisticirane oblike, ki jih bo ĹĄe teĹžje preiskovati.

Za zavarovanje denarja na banÄ?nem raÄ?unu je treba upoĹĄtevati varnostne standarde, opozorila in nasvete banÄ?nih usluĹžbencev, ki se pogostokrat sooÄ?ajo s primeri, ko nepooblaĹĄÄ?ene osebe oziroma kriminalci poskuĹĄajo vdreti v banÄ?ne sisteme in banÄ?ne raÄ?une posameznikov in podjetij. Ne vem, ali je to mogoÄ?e na vseh, toda na NLB, kjer imam banÄ?ni raÄ?un, sem se odloÄ?il za izbiro doloÄ?enih (varnostnih) storitev, ki mi omogoÄ?ajo bolj dosledno spremljanje plaÄ?ilnega prometa. Za vsak dvig na bankomatu z lastno kartico ali plaÄ?ilom v trgovinah prejmem SMS sporoÄ?ilo na telefon. Tako aĹžurno spremljam plaÄ?ilni promet in v primeru zlorabe moje kartice sem takoj seznanjen.

Tako sem nekega dne v preteklem mesecu sredi noÄ?i prejel SMS sporoÄ?ila o plaÄ?evanju izdelkov v eni od ameriĹĄkih zveznih drĹžav, nato pa ĹĄe prijazen klic banÄ?ne usluĹžbenke, ki me je na to opozorila in povpraĹĄala, ali nakupe resniÄ?no sam opravljam ali gre za zlorabo kartice. Takoj sem zaÄ?asno preklical veljavnost plaÄ?ilne kartice, v jutranjem Ä?asu pa obiskal poslovalnico banke, da sem uredil trajen preklic in tako onemogoÄ?il nadaljnjo zlorabo kartice in plaÄ?evanje z mojega banÄ?nega raÄ?una.

Moram priznati, da sem pred tem pri ogledu reklamnih sporoÄ?il v medijih o osebni komunikaciji z banÄ?no usluĹžbenko in prijaznih klicih sredi noÄ?i imel pomisleke. Toda z osebno izkuĹĄnjo, ko sem na osnovi intervencije banÄ?ne usluĹžbenke prepreÄ?il nadaljnjo zlorabo in neupraviÄ?eno prisvajanje denarja z mojega raÄ?una, sem spremenil mnenje. V celoti. BanÄ?na svetovalka gospa Alenka Pavlin mi je prijazno svetovala in hitro uredila vse, kar je bilo potrebno, da se tovrstno dejanje ne bi ponovilo. Hkrati mi je pojasnila, da kriminalci na razliÄ?ne naÄ?ine pridobivajo podatke o raÄ?unih oziroma karticah in tako neupraviÄ?eno prisvajajo denar z banÄ?nih raÄ?unov. Dosledno upoĹĄtevanje navodil in opozoril banÄ?nih usluĹžbencev nas lahko zavaruje pred nevĹĄeÄ?nostmi in zmanjĹĄanim zneskom na raÄ?unu. Dobro jih je upoĹĄtevati. Gre za vaĹĄ denar.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;&#x201D;˛

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

6. decembra 2018

19

Praznični KAŽIPOT December je čas, da razvajate sebe in svoje najdražje, čas, da zaživite svoje sanje. To je čas druženja, zabave, veselja in obdarovanj.

Zadišalo bo po cimetu, piškotih in kuhanem vinu … Pravljični december in z njim povzani trije dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek Mraz naj prinašajo tudi v vaš dom veselje in radost.

Božična bajka Slovenije

Oven od 21. 3. do 20. 4.

ČAROBNI ČAS

V VELENJKI 7. 12. I 18.00 Miklavž s spremstvom Spektakel z gledališko igro, petjem in plesom

21. 12. I 17.00–19.00 Fotografiranje z Dedkom Mrazom

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Sprva boste o načrtu, ki ni vaš, imeli slab občutek. Tudi zato, ker niste najbolj zaupljivi do novosti. Bodite brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da je včasih dobro sprejemati drugače misleče in iz tega celo potegniti kakšno korist. Vaša potrpežljivost bo tokrat res bogato nagrajena. Tudi na materialnem področju, kjer vam pravzaprav ne manjka kaj dosti. Ta mesec si boste privoščili veliko več kot prejšnja leta. Zdravje bo dobro, odlično pa ne. Počutje lahko izboljšate le vi sami. Ne odlašajte z vsem tistim, kar si že dolgo obljubljate. Nagrada bo presegla trud.

čaji in tinkture brezglutenski izdelki in moke  naravna kozmetika

Lev od 23. 7. do 23. 11.

Nikoli niste preveč marali načrtovanja prihodnosti, raje ste se prepuščali toku dogodkov. Letošnji december bo drugačen. Trenutno samo vi veste, zakaj je tako, kmalu pa si boste želeli, da bi razlog za vašo srečo poznali vsi vaši najbližji.

Zato boste poskrbeli sami, saj ne želite, da izvedo od drugih. Časa nimate več veliko, saj se jim že dozdeva, kaj se dogaja z vami in vašo novo ljubeznijo. Dela boste imeli ves teden veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Obenem pa tudi k zabavi. Vsaj ena bo v naslednjih dneh res taka, da je še dolgo ne boste pozabili. Godilo bo predvsem vaši duši, manj pa telesu. Potrebovalo bo nekaj časa, da se očisti strupov, ki jih, k sreči, v telo ne vnašate prav pogosto.

NAKUPOVANJE ZA ŽENSKE velenjka.si

I

facebook.com/velenjka

Najdete nas tudi preko facebooka.

Trgovina EMMA

»elegantna ženstvenost« Nasproti Mercator centra

Karizmatièna modna oblaèila za vse generacije, postave in priložnosti, kolekcija za prazniène zakljuèke ...

Darilni boni.

Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se precej spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste v teh decembrskih dneh preživeli izven doma. Vsako vabilo vam bo dobrodošlo in v teh dneh jih res ne bo manjkalo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste iskreno priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred prijatelji in domačimi. Sploh slednjimi, ker vas vsak dan manj podpirajo. Z glavo ste še vedno preveč v oblakih, a imate srečo, da bo nekdo držal besedo in vam odprl vrata v lepšo prihodnost. V ponedeljek ostanite doma, nekdo vam pripravlja presenečenje.

Vaše življenje se bo v teh dneh spet umirilo. Predvsem zato, ker si sami želite, da se. Če se ne bi, bi lahko še nekaj dni hodili iz zabave na zabavo. Tako pa boste mrzle dni, predvsem pa večere, preživljali na toplem. Veliko vprašanje pa je, če si v dneh do konca leta res želite biti toliko sami. Morda je vaša želja po bivšem partnerju tako močna le zato, ker bežite od realnosti. S tem, da se zapirate v svoj svet, ne bo bolje. Morali boste spremeniti ne le način razmišljanja, treba bo začeti delati na tem, da bo leto 2019 bolj srečno na ljubezenskem področju. Preteklost vrzite skozi okno, ko prezračite, pa spustite k sebi svež zrak!

 

064 226 966

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.

14. 12. I 17.00–19.00 Fotografiranje z Božičkom NAMIG: Izognite se vrsti na vhodu, vstopnice kupite na www.mozirskigaj.com

Dnevi veselega decembra za vas še vedno ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Tudi ljudje, ki vas obkrožajo. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo še pred prazniki končati delo, ki ga vlečete že od poletja. Četudi vam ne bo uspelo, boste pomirjeni, saj gre bolj za vašo željo kot nujnost. Boste pa zato vse do polovice decembra precej delavni. Domačim se bo zdelo, da pretiravate. Tokrat vas to sploh ne bo motilo, saj letos nimate večjih načrtov za praznične dni. Želeli pa si boste, da bi to razumel tudi partner. Pa žal ne bo. Od vas bo želel vsak dan več.

Tekstil na kilograme, oblačila za vse priložnosti in generacije Trgovina Petka

NC Velenje, Kidričeva 2 a, 1. nadstropje

Nagradna križanka »Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek«

Devica od 24. 8. do 22. 9.

V naslednjih dneh bo napeto predvsem doma. Sami ste krivi, ker vam partner spet ne zaupa, saj mu prav z ničimer ne pokažete, da nima prav. Zdi se, ko da vam je vseeno, kar pa ne drži. Zato požrite trmo in se začnite pogovarjati z njim. Če se bo partner odločil, da bo igral vašo igro, ne bo lahko. Sploh, če se bo tudi on začel obnašati, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim tirnicam, pa vam ne bo več vseeno. Lahko se zgodi, da boste izgubili preveč. Denar, ki ga pričakujete še pred božičem, bo na vašem računu v nekaj dneh. Oddahnili si boste, a izučilo vas ne bo. Tudi v teh dneh boste zapravljali preveč.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Ko se boste ob koncu tedna ozrli nazaj, boste zadovoljni. V zadnjem času vam je na poslovnem področju uspelo prav vse, kar ste si zadali. Poleg tega boste dosegli tudi neko osebno zmago, ki vam bo pomenila še več. Ta bo povezana z vašo družino, kjer se bodo stvari končno začele umirjati. Tudi tiste težave, ki se jih najbolj bojite, se bodo uredile kar same od sebe. Če bi posegli vmes, bi bila zmeda velika, zato je prav, da niste. Sedaj se bo vse postavilo na zdrave temelje. To vas bo resnično osrečilo. Že ta konec tedna začnite uživati v božično-novoletnem času, tudi doma okrasite tako, da bo v njem vsem lepo.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

HVALA ZA ZVESTOBO IN ZAUPANJE! Hribernikova ulica 10, 3330 Mozirje

041 271 258

V Vrtnarstvu Skornšek bodo posebej za vas odprti do večernih ur (do 18.00) Praznični mesec december tudi v Vrtnarstvu Skornšek - čudovite zimske cvetlične kreacije, Božične zvezde in posebni decembrski aranžmaji.

Božično-novoletna pravljica v prodajalni cvetja Skornšek

V naslednjih dneh se ne boste znali ustaviti. Ob koncu tega tedna pa boste ugotovili, da so intenzivni dnevi, večeri in noči zelo naporni za vaše telo, zato se boste začeli umirjati. Tako hitro tokrat ne bo šlo. Nemira ne boste mogli skriti pred svojci, pa tudi v službi ne. Včasih boste pikali z besedami, včasih s pogledi.

Potem pa vam bo žal, saj boste tu in tam usmerili puščico tudi v koga, ki si tega ne zasluži. V torek boste izvedeli, da se bodo vaše sanje kmalu uresničile. To vas bo dokončno umirilo. Prineslo pa bo tudi nove skrbi. Načrtovanje prihodnosti ne bo več tako lahko, kot se je zdelo še pred nekaj tedni.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Nihanje vašega razpoloženja močno bega vaše domače, najbolj pa partnerja.

Obnašate se, kot da mu zamerite, ker veliko dela. Ob tem pa dobro veste, da drugače trenutno ne more. Ne kaznujte ga po nepotrebnem, saj je že tako napet kot struna. Vaše obnašanje pa mu vzame največ energije in volje. Stopite mu nasproti in mu pomagajte, kolikor lahko. Pot do vajinega skupnega cilja se bo kar sama odprla, a ne prej kot po 15. decembru. Do takrat bo doma še precej napeto. Poskrbite za dvig imunosti, stres jo je v preteklih tednih močno načel. Ni dovolj, da ste veliko na svežem zraku, treba bo prevetriti tudi negativne misli.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Vsaj nekaj krivde zato, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, boste morali vzeti nase. Najprej boste seveda krivili vse okoli sebe, saj si boste spet zatiskali oči pred resnico. Priznajte, da ste ga polomili. Če bi se dela lotili prej, bi bilo težav veliko manj. Sedaj bodo precej velike, ker v zgodbi niste sami. Zaradi nestrpnosti boste raztreseni in tečni. Niste izbrali najboljšega časa v letu, saj vas bodo vsi okoli vas prepričevali, da je čas za veselje in zabavo. Vam pa v teh dneh še ne bo do tega. Slaba volja vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Težave lahko zaupate le eni osebi. Vsi drugi bi preveč uživali v tem, kar se vam dogaja.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Naslednji dnevi bodo divji, kar boste kmalu čutili na svojem počutju. Vse bolj utrujeni boste, niti dolg spanec vam ne bo pomagal obnoviti energije. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti. A ne prej kot v nedeljo, ko se boste ob tem, kar vam bo zaupal partner, krepko zamislili nad tem, kar se vama dogaja v zadnjem času. Zvezde vam bodo naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete vsaj majhne spremembe na bolje. Na poslovnem še vedno ne bo tako rožnato, kot si želite. Boste pa zato iz dneva v dan bolj zadovoljni z zdravjem. Po grenki izkušnji boste to znali še kako ceniti.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo Skornšek Mozirje«, najkasneje do ponedeljka, 17. decembra.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

V teh dneh boste srečni kot že dolgo ne. Razburljivo obdobje, polno novosti, ki vas je skoraj izčrpalo, bo preteklost. Četudi tega ne boste pokazali, bo v vas vse kipelo od navdušenja, ko bo vaša življenjska pot končno krenila navzgor. A to se bo zgodilo šele, ko boste sami sebi priznali, da ste ljudi vi potiskali stran on sebe in ne oni vas. Če boste znali prav organizirati čas, kar je vedno vaša šibka točka, bodo načrti, ki ste si jih zastavili na začetku zadnjega meseca v letu, celo izvedljivi. Največja ovira je lahko partner. Še vedno se vede, kot da ste čisto pozabili nanj.

Dokažite mu, da to ni res.

Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. decembra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 15.50 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 01.20 01.45 02.10 03.05

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.05 08.20 09.05 10.10 11.00 11.35 13.15 14.00 16.15 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.55 21.30 23.00 23.55 00.35 01.35 03.00

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Oljarna Lisjak, oljkarstvo Kozmo, belg. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Makroregije - Alpska: Alpska prestolnica 2018 Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Pot do pravice, nem. miniser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Zlatko Zakladko: Kavčnikova domačija Mami, kratki igrani film iz Bolgarije Med valovi Umor, je napisala, am. nan.

Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos s Pokljuke Televizijski klub: Javna zasebnost Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Firbcologi, odd. za otroke Vetrnica: Železni U Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Naravna čudesa Zemlje, dok. ser.

Avtomobilnost Film Umor, je napisala, am. nan.

Slovenska jazz scena: Ob 25-letnici Jazz Cluba Gajo Videotrak Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), posnetek s Pokljuke Zabavni kanal, videotrak

13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:05 12:05 12:25 12:50 15:30 15:55 16:55 17:25 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:55 20:00 21:15 21:20 21:40 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 56. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 58. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 111. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 8. del Usodno vino, 4. sez., 56. del Jaz sem Luna, 3. sez., 59. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 118. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 112. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 61. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 13. del Mentalist, 7. sez., 6. del Vikingi, 1. sez., 6. del Gotham, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo POP CORN, Kevin Koradin, Manca Pirc Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2620. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ferida Duraković- Književnost v hotelu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla, Trio Pogladič Regionalne novice ABC komuniciranja z gluhimi in naglušnimi osebami, predstavitveni film, MDGN Velenje Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ferida Duraković- Književnost v hotelu Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sobota,

7. decembra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.20 08.45 09.15 09.55 10.55 11.55 13.25 14.00 15.35 16.30 19.05 19.55 20.05 21.55 22.40 23.30 00.25 01.45 02.50 04.30

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35

6. decembra 2018

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 0.55 3.10 3.45

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:20 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 18:55 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:10 23:15 23:20 23:40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Kozmo, belg. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Dobrodelni Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Dobrodelni vikend - Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Služabnik, ang. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vetrnica: Sladoledna hišica Iz popotne torbe: Kolo Le plesat me pelji 2018: Folklorna skupina Tine Rožanc Akademska folklorna skupina France Marolt O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Umor, je napisala, am. nan.

Umor, je napisala, am. nan.

Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Val Thorensa Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Biatlon - SP: sprint (M), prenos s Pokljuke Umor, je napisala, am. nan.

Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Maribor, 19. kolo, prenos iz Velenja Male sive celice: OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Kozje Bukvožer: 111 pesmi za mlade in njim podobne, otroška odd. o knjigah Zaupanje, ameriški film Zvezdana Umor, je napisala, am. nan.

Umor, je napisala, am. nan.

Vikend paket Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Maribor, 19. kolo, posn. iz Velenja Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 57. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 112. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 9. del Usodno vino, 4. sez., 57. del Jaz sem Luna, 3. sez., 60. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 119. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 113. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 10. del 24UR zvečer Eurojackpot Dekle z vlaka, ameriški film On pravi, ona pravi, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla, Trio Pogladič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2619. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Kaj hormoni počnejo z mano Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andrej Podvratnik- Pikin festival Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Po poti Alpe Adria Regionalne novice 3 POP CORN, Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andrej Podvratnik- Pikin festival Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

8. decembra

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.20 08.45 08.55 09.20 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.10 17.00 17.20 17.50 18.25 18.30 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 21.45 22.15 22.40 00.15 00.45 01.10 02.05

06.00 06.30 07.00 08.25 09.30 09.55 11.10 12.30 12.55 14.00 15.50 17.55 20.05 21.45 22.35 23.35 01.00 02.05 03.25

6.00 7.00 7.01 7.30 7.50 8.05 8.30 8.55 9.20 9.30 9.55 10.20 11.20 13.20 15.35 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.20 2.00 3.40

8:25 8:55 9:00 9:40 9:45 11:45 12:10 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 0:00 0:05 0:10 0:40

Kultura, odmevi Bukvožerček: Prijatelja Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris. nan.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Videm Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: DJ Umek Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame (II.), slovenska nan.

Ambienti Profil Človeški laboratorij, brit. dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Mestne promenade, dok. ser.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Reaktivčki: Poševni stolp v Pisi, Italija, ris.

Mimi in Liza: Agent Vitamin, ris.

Miriam, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Vse je mogoče Mame (II.), slovenska nan.

Poročila, šport, vreme Anomalisa, ameriški film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Umor, je napisala, am. nan. Čarokuhinja pri atu: Filipini Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vključitev v prenos iz Val Thorensa Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz TitiseeNeustadta Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo, prenos iz Nantesa Dovoljena ljubezen (in spolnost), nemško-libanonski film Televizijski klub: Poplava novodobne duhovnosti Umor, je napisala, am. nan.

Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), posnetek iz St. Moritza Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Kuharski mojster, 6. sez.

Dekle z vlaka, ameriški film Corrina, Corrina, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Božično podjetje, ameriški film Sedem let v Tibetu, ameriški film Jesse Stone: Smrt v raju, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Kaj hormoni počnejo z mano?

Vabimo k ogledu V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla, Trio Pogladič Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Magda Šalamon- Ogrnjena svetloba Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2621. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave Spoznajmo jih … beremo skupaj, Magda Šalamon- Ogrnjena svetloba Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

9. decembra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 08.55 09.05 09.15 09.25 09.40 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.10 00.20 00.50 01.40

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Humanae vitae Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Dobrodelni vikend - Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Dekle po imenu Varpu, danskofinski film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Dobrodelni Vikend paket Zmajči zmaj: Zmajči zraste, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Ku'damm 56, nemška nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Govori glasneje, dok. film Za lahko noč: M. Šparemblek: Enigma Gallus, tv balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.30 Duhovni utrip 06.45 Glasbena matineja: Otroški pevski zbor RTVS - Slovenske ljudske pesmi in otroške igre 07.15 Mestne promenade: Ljubljana, dok. ser.

07.55 Umor, je napisala, am. nan.

08.45 Žogarija 09.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 10.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Titisee-Neustadta 11.30 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos s Pokljuke 12.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 13.25 Alpsko smučanje - SP: paralelni slalom (Ž), finale, prenos iz St. Moritza 14.30 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos s Pokljuke 15.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Titisee-Neustadta 17.55 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo, prenos iz Nantesa 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Attenborough in morski zmaj, brit. dok. odd.

21.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala, am. nan.

22.30 Ambienti 22.55 Avtomobilnost 23.30 Vse je mogoče 01.20 Videotrak 02.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Titisee-Neustadta 04.05 Zabavni kanal, videotrak

6.00 7.00 7.01 7.30 8.00 8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 11.00 11.30 14.10 15.55 17.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.40 23.40 2.20 4.05

8:25 8:30 9:00 9:40 10:05 10:10 10:35 11:35 13:05 13:55 14:20 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 0:15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 1. del Ponovi za menoj, 1. sez.

Veliki Gatsby, avstralski film Božično podjetje, ameriški film Dan najlepših sanj Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Veliki Gatsby, avstralski film Božično podjetje, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Kaj hormoni počnejo zmano 2620. VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2621. VTV magazin regionalni informativni program Aktualno Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018,2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, dobre vile Spoznajmo jih … beremo skupaj, Esad Babačič- Umiranje na položnice Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla, Trio Pogladič Napovedujemo POP CORN, Kevin Koradin, Manca Pirc Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj, Esad Babačič- Umiranje na položnice Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

10. decembra

06.10 07.00 10.05 10.50 11.20 12.05 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.05 22.35 22.40 23.35 00.15 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.15 09.20 10.25 11.30 14.05 15.15 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 20.00 21.00 22.10 23.35 00.30 01.35

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.50 22.25 23.20 0.15 1.10 2.05 2.40

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 11:20 10:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:30 19:35 19:40 19:45 19:55 20:00 21.00 21:05 22:25 22:30 23:30 23:35 23:40 0:00

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Dobrodelni Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Irena Baar Kozmo, belg. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Droge Novice Makroregije - Alpska: Hiša Solidarnosti Bacek Jon, ris.

Princ Ki-Ki-Do, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu Pohujšanje v dolini šentflorjanski, TV-priredba gled. predstave Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pisave: Péter Nádas Izgubljeni raj, Arvo Pärt, estonsko-nemški kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Bisergora: Zakaj modrovanje ni modre barve Nočko: Prebrisano kmečko dekle Varuhi civilizacije, dok. film Umor, je napisala, am. nan.

Umor, je napisala, am. nan.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Svetovni popotnik: Z okusi okoli sveta Zaupaj mi, brit. nad. Žvižgači digitalne dobe, nemški dok. film Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 58. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 60. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 113. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 10. del Usodno vino, 4. sez., 58. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 120. del Moč in strast, 1. sez., 114. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 11. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 62. del Lepotica in zver, 1. sez., 1. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje (Lethal Weapon), 2. sez., 11. del Mentalist, 7. sez., 7. del Vikingi, 1. sez., 7. del Gotham, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2621. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Tone Škrjanec Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice 20. obletnica skupine Popperkeg Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Tone Škrjanec Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

11. decembra

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Humanae vitae 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu 14.35 Kino Fokus 14.50 City folk - Obrazi mest: Bruselj, dok. odd.

15.15 Lučka, odd. TV Lendava 15.45 Firbcologi, odd. za otroke 16.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.20 Kozmo, belg. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Cankar, dok. igrani film 21.40 50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pričevalci: Marija Trček 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.45 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.10 08.30 09.10 09.50 11.00 11.55 14.30 16.10 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.40 20.10 21.40 22.35 23.30 00.25 01.30 02.45

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vetrnica: Ples Vetrnica: Veliki in mali konji Bine: Dojenček Enkratni duet, kratki dok. film Žogarija Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Plavanje - SP v kratkih bazenih, prenos iz Hangdžova Vse je mogoče Čarokuhinja pri atu: Izrael Halo TV Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Skok, obrat, zdrs, kratki dok. film Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Arose Akcent Palače ljudstva, kopr. dok. odd.

Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Plavanje - SP v kratkih bazenih, posn. iz Hangdžova Zabavni kanal, videotrak

12. decembra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 15.00 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.55 23.55 00.40 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.10 08.25 09.10 10.00 11.10 11.55 14.30 16.40 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 19.50 20.00 21.00 22.00 23.30 00.25 01.30 02.50

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:35 11:00 11:25 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:25 20:30 20:50 22:20 23:20 23:25 23:30 23:50

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 114. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 11. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 12. del Usodno vino, 4. sez., 59. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 121. del Moč in strast, 1. sez., 115. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 13. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 63. del Lepotica in zver, 1. sez., 2. del Preverjeno 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 8. del Vikingi, 1. sez., 8. del Gotham, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kaj je bonton?

Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Semolič- Elegija v času starega Rima Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2622. VTV magazin, regionalni informativni program Vabimo k ogledu Dotiki gora: Veliki vrh v Košuti 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Semolič- Elegija v času starega Rima Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

6.00 7.00 7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50

8:25 8:55 9:00 10:00 10:05 10:30 10:55 11:20 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 21:05 21:10 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule Pisave: Péter Nádas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Videm Kozmo, belg. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Skupaj, slov. film 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Levstik: Martin Krpan Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vetrnica: Visokogorsko govedo Profesor Pustolovec: Vprašanja brez odgovora Pravi val, kratki dok. film Lučka, odd. TV Lendava 10 domačih Umor, je napisala, am. nan.

Halo TV Plavanje - SP v kratkih bazenih, prenos iz Hangdžova Dobrodelni Vikend paket Ambienti Umor, je napisala, am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Skrivnostni Kjoto, jap. ser. Žrebanje Lota Na utrip srca: En, dva, tri – Na lepi modri Donavi, avstrijski dok. film Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Nikogaršnji otrok, srbsko-hrvaški film Umor, je napisala, am. nan.

Videotrak Plavanje - SP v kratkih bazenih, posnetek iz Hangdžova Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Robocar Poli, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2. sez., 60. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 115. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 13. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 14. del Usodno vino, 4. sez., 60. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 122. del Moč in strast, 1. sez., 116. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 15. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 64. del Lepotica in zver, 1. sez., 3. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 14. del Mentalist, 7. sez., 9. del Vikingi, 1. sez., 9. del Gotham, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2622. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 6 Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andrej Medved- *** Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice POP CORN, Žan Serčič, Pero Martič, Mojo band Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andrej Medved- *** Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 21

PARTLJIÄ&#x152;, TONE: MatiÄ?ek ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / C-S â&#x20AC;&#x201C; Slikanice Tone PartljiÄ?, slovenski pisatelj, dramatik, uÄ?itelj, scenarist in politik je v svojem opusu napisal tudi nekaj del za otroke. V zbirki Znameniti Slovenci so pod njegovim peresom izĹĄle ĹĄtiri knjige, in sicer leta 2011 Deklica in general, zgodba o Generalu Maistru, leta 2013 O Ivanu in Ani, ljubezenska zgodba Ivana Cankarja in Anice LuĹĄin, 2016 zgodba o Francetu PreĹĄernu z naslovom Ĺ krlatne vile napoved ter 2018 MatiÄ?ek, zgodba o Antonu TomaĹžu Linhar-

nosti velenjskih petorÄ?kov, doda pregled vseh 33 petorÄ?kov ter spomine na velenjske petorÄ?ke in Ĺživljenje v njih. Monografija vkljuÄ?uje veliko slikovnega gradiva, od arhivske dokumentacije iz Zgodovinskega muzeja Celje, arhiva Habit d. o. o. Velenje, fotografij Muzeja Velenje in osebnih fotografij avtorice in stanovalcev petorÄ?kov.

Delo ima veliko domoznansko vrednost, saj je prviÄ? zbrano v eni knjigi celotna dokumentacija nastanka te arhitekturne posebnosti v Velenju, ki ji pravijo tudi blok â&#x20AC;&#x201C; vile, ki ponekod spominja skoraj na poÄ?itniĹĄko apartmajsko naselje. Vsekakor delo, ki bo navduĹĄilo velenjÄ?ane, saj obravnava Ä?as od nastanka Velenja kot modernega mesta in t. i. socialistiÄ?nega Ä?udeĹža, ki je tudi po Ĺ˝gankovi zaslugi dobilo prijazno stanovanjsko sosesko za rudarje, ki delajo v teĹžkih pogojih in si zasluĹžijo lepa in velika stanovanja z urejeno okolico.

COELHO, PAULO: Hipi od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 821-312.6 â&#x20AC;&#x201C; Biografski romani tu. Knjige iz zbirke Znameniti Slovenci so nekaj posebnega, saj opisujejo pomembne Slovence ter so natisnjene tako, da na levi strani teÄ?e strokovno besedilo o Ĺživljenju znamenite osebe, na desni strani pa pravljica. Tako lahko knjigo berejo skupaj starĹĄi z otroki. Ali samo otroci ali samo odrasli.

Vse knjige si lahko izposodite na oddelku za otroke, in sicer imajo oznako ml C-S, kar pomeni mladina oz. Cicibani-Slikanice, zloĹžene so pod Ä?rko P oz. priimek avtorja PARTLJIÄ&#x152; Toneta. Knjigo pa vam bodo tudi pomagali poiskati zaposleni knjiĹžniÄ?arji in knjiĹžniÄ?arke velenjske knjiĹžnice.

KARLOVÄ&#x152;EC, SENKA: Velenjski petorÄ?ki

Paulo Coelho, brazilski pisateljski zvezdnik svetovnega formata, ki Ĺže veÄ? desetletij vztraja na lestvicah najbolje prodajanih knjig in s svojimi alegoriÄ?nimi zgodbami navdihuje ljudi po vsem svetu. V svojem novem romanu je tako kot pri prejĹĄnjem romanu, Vohunka, v katerem je opisal Ĺživljenje Mate Hari, dogajanje tudi tukaj umeĹĄÄ?eno v polpreteklo zgodovino. Avtor nas v njem popelje v ĹĄestdeseta leta preteklega stoletja, da lahko podoĹživimo sanje generacije, ki je hrepenela po miru in si je upala oporekati uveljavljeni druĹžbeni ureditvi. V Hipiju pripoveduje zgodbo o Paulu, mladem, koĹĄÄ?enem Brazilcu s kozjo brado in dolgimi valovitimi lasmi, ki hoÄ?e postati pisatelj in se odpravi na potovanje poiskati

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 6. december DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Ali so nam starĹĄi pustili odrasti?, pogovorna delavnica 9.00â&#x20AC;&#x201C;17.00 Velika predavalnica Visoke ĹĄole za varstvo okolja, Gaudeamus Zeleno in modro: okolje, stiÄ?iĹĄÄ?e ved in protislovij, strokovni simpozij ob 10. obletnici delovanja Visoke ĹĄole 13.30 Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Hospic, Ĺ aleĹĄka 2d Skupina za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.00 Galerija Velenje Bronja Ĺ˝akelj: Belo se pere na devetdeset, predstavitev knjige 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Senka KarlovÄ?ec: Velenjski petorÄ?ki, predstavitev knjige

10.30

8.30

Petek, 7. december 13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kartanje, neformalno druĹženje 16.45 Mestni stadion NK Rudar Velenje : NK Maribor, 19. krog Prve lige Telekom Slovenije 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu: Ĺ˝PZ DruĹĄtva upokojencev in MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje

Sobota, 8. december 7.00 8.00 9.00

od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 72 - Arhitektura Senka KarlovÄ?ec, pedagoginja, literatka in kulturna delavka, rojena 1963 v Trbovljah.

Obiskovala je OĹ Antona AĹĄkerca v Velenju, TehniĹĄki ĹĄolski center v Celju (smer kemija) v okviru SĹ za kemijo in metalurgijo Ljubljana ter ĹĄtudirala na PedagoĹĄki akademiji in FF v Ljubljani. Zaposlena je bila v Gorenju in bila v razvojno-konstrukcijskem sektorju tudi kulturna animatorka. Vrsto let je delala v tujini, mdr. je v uÄ?nem studiu Lernstudio Barbarrossa v Pforzheimu pouÄ?evala matematiko, kemijo in nemĹĄÄ?ino za tujce.

Od 2002 je v svobodnem poklicu. Pri zaloĹžbi Pozoj, d. o. o., je sourednica domoznanskih knjig posameznih krajevnih skupnosti v MOV (zbirka Moj kraj). Sodelovala je pri ustanovitvi gobarskega druĹĄtva Marauh iz Velenja. V letu 2017 je izdala broĹĄuro z naslovom Kapelica v Stari vasi â&#x20AC;&#x201C; Velenje ter po Javnem razpisu MOV za kulturne projekte zbrala arhivsko in dokumentarno gradivo, s katerim so bili predstavljeni petorÄ?ki kot arhitekturno delo, ki je bilo v 50. letih 20. stoletja socialno-politiÄ?en doseĹžek. Pripravila je razstavo v KnjiĹžnici Velenje. Kot pravi sama, takrat ĹĄe slutila ni, da bo s tem projektom tako navduĹĄila ter dve leti zatem izdala obseĹžno ĹĄtudijo.

V letoĹĄnjem letu je izĹĄla knjiga Velenjski petorÄ?ki. Avtorica jo je posvetila graditeljem Novega Velenja, svojima starĹĄema, hÄ?erki ter vsem stanovalcem velenjskih petorÄ?kov ter mestu Velenje, ki je zanjo najlepĹĄe mesto na svetu. Predgovor je napisal Lado Planko, spremno besedo pa Rok Poles. Knjiga, ki obsega kar 242 strani, je razdeljena v veÄ? poglavij, poleg uvoda, kjer izvemo, zakaj se je avtorica lotila tega projekta, opiĹĄe razvoj in gradnjo t. i. Novega Velenja, kakĹĄne so arhitekturne znaÄ?il-

21

PRIREDITVE

6. decembra 2018

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Cankarjeva ulica PrazniÄ?ni bolĹĄji sejem Poslovna stavba Farmin, Katja

19.00 19.30 20.00 20.00

GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo trak za uĹĄesa Dom kulture Velenje, mala dvorana Sobotne Ä?arobnice: Ĺ kratka Sladka, predstava za otroke GledaliĹĄÄ?a Kukuc z ustvarjalnico RdeÄ?a dvorana Za dobre stare Ä?ase, koncert Novih fosilov, Klape Skala in Darje GajĹĄek Glasbena ĹĄola, Velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Dvorana Centra Nova Jazz Ladies, koncert Klub eMCe plac Katarina Aman: Kdo, kje, kaj?, odprtje razstave grafik

Nedelja, 9. december 10.00 Velenjski grad PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne ÂťBabica pripovedujeÂŤ z Marijo Boruta in druĹžinsko delavnico 10.00 PomoĹžni stadion in okolica Ĺ kalskega jezera 14. ĹĄtafetni tek sv. Barbare 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Cinco & Marinko, komedija v izvedbi KUD Zvonko AntolÄ?iÄ?

MiklavĹž

Ponedeljek, 10. december 18.00 Kino Velenje, mala dvorana 14. festival amaterskega filma KD Paka film Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vili PeÄ?ovnik: Motorist z duĹĄo in srcem 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: HiĹĄa, ki jo je zgradil Jack, triler/drama

Torek, 11. december 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija StarĹĄi in stres, predavanje 17.00 KnjiĹžnic Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle

PrazniÄ?ni sejem in Ä?arobna promenada

globlji smisel svojega Ĺživljenja: najprej na znamenitem Vlaku smrti v Bolivijo, potem v Peru, pozneje pa z avtostopom po Ä&#x152;ilu in Argentini. Paulo pa potuje ĹĄe dlje, zapusti svojo celino in se odpravi v Evropo, vse do znamenitega trga Dam v Amsterdamu, polnega mladih ljudi, ki nosijo pisana oblaÄ?ila in priĹžigajo kadilo, meditirajo in igrajo glasbo, hkrati pa razpravljajo o seksualni osvoboditvi, ĹĄirjenju zavesti in iskanju notranje resnice. Na trgu sreÄ?a Karlo, Nizozemko v dvajsetih letih, ki Ä?aka na idealnega sopotnika za potovanje po legendarni hipijevski poti v Nepal. Paula prepriÄ?a, da se ji pridruĹži na MagiÄ?nem avtobusu, ki potuje Ä?ez Evropo in Osrednjo Azijo v Katmandu. Na potovanje se odpravita v druĹžbi zanimivih sopotnikov, ki imajo vsak svojo zgodbo in med potovanjem doĹživijo osebno preobrazbo ter spremenijo svoje prioritete in vrednote. đ&#x;&#x201D;˛

bzj

Vikend prazniÄ?ne dobrodelnosti na TVS PrazniÄ?ni december je lahko za druĹžine in predvsem otroke, ki so bolni ali Ĺživijo v pomanjkanju, zelo teĹžak. Zato bo Televizija Slovenija tudi letos med 7. in 9. decembrom 2018 v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije izpeljala dobrodelni vikend. Med oddajami Vem, Slovenski pozdrav, Vse je mogoÄ?e in Vikend paket boste po svojih moÄ?eh lahko oddali prostovoljni prispevek. Oddali ga boste lahko s klicem na ĹĄtevilko 090 93 30 93, en klic vas bo stal samo 1,25 evra. Ä&#x152;e pa Ĺželite darovati veÄ?, lahko poĹĄljete SMS s kljuÄ?no besedo ZPMS5 na 1919, kar vas bo stalo 5 evrov. Vsa sredstva, ki bodo zbrana med dobrodelnim vikendom, bodo namenjena osmim druĹžinam v stiski, in tako jim lahko skupaj polepĹĄamo prazniÄ?ni december. Naredimo skupaj neđ&#x;&#x201D;˛ kaj dobrega!

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Sobotno dopoldne, 15. decembra, bo na Cankarjevi ulici v znamenju PrazniÄ?nega sejma drobnih daril in dobrot, kjer bodo obiskovalci na stojnicah lahko kupili roÄ?no narejena darila, domaÄ?e kulinariÄ?ne dobrote in vstopnice za prazniÄ?ne dogodke Festivala Velenje. Osrednje prazniÄ?no stiÄ?iĹĄÄ?e bo tudi letos s toplimi napitki, sladkimi prigrizki in pestrim naborom dogodkov ponudila Ä&#x152;arobna promenada na Velenjski promenadi pred sodiĹĄÄ?em. Odprli jo bodo v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri s svetlobnim ĹĄovom performerja Hatane, ki mu bo sledil koncert Dixie Shock banda.

Ä&#x152;arobnice za otroke Velenje â&#x20AC;&#x201C; Festival Velenje je ob pomoÄ?i ĹĄtevilnih drugih sodelujoÄ?ih poskrbel l, da bo december Ä?aroben tudi za vse, ki priÄ?akujejo razliÄ?ne kultur-

GRINCH animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Yarrow Cheney, Scott Mosier Glasovi: Goran HrvaÄ&#x2021;anin, Julija Golob, Jernej Kuntner Petek, 7. 12., ob 17.00, 3D Sobota, 8. 12., ob 17.00, 3D Nedelja, 9. 12., ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

POJ MI PESEM Dokumentarni film, 107 minut (Slovenija) ReĹžija: Miran ZupaniÄ?. Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, BlaĹž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in BeltinĹĄka banda Petek, 7. 12., ob 18.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

Sobota, 8. 12., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

Nedelja, 9. 12., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

18.00 18.00 19.19 19.30

Torkova peta â&#x20AC;&#x201C; ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: Vnesimo Ä?arobnost v naĹĄ dom Velenjski grad 70 let NK Rudar Velenje, predstavitev knjige Dom kulture Velenje, mala dvorana 55 let, dokumentarni film o GledaliĹĄÄ?u Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska soba Hospickafe: Nerojeni otroci (splav), pogovor Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Bernarda Bobro â&#x20AC;&#x201C; sopran, Tina Ĺ˝erdin â&#x20AC;&#x201C; harfa, koncert

Sreda, 12. december 8.30

17.00 19.00 19.19

19.30

19.30

DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kako je mogoÄ?e med prazniki ohraniti telesno teĹžo?, pogovorna delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka, Pokal Slovenije KnjiĹžnica Velenje, preddverje Borut Korun: Utopija in resniÄ?nost, ob zatonu evropske civilizacije, predstavitev knjige Dom kulture Velenje, velika dvorana Lepi dnevi v Aranjuezu, romantiÄ?na drama v izvedbi SSG Trst Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert harmonikarskega aktiva ĹĄola

8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo 17.00 Vila Mayer KamiĹĄibaj, predstava za otroke in odrasle

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; V soboto, 8. decembra, bo od 9. do 13. ure na Trgu svobode potekal boĹžiÄ?no-novoletni sejem. Poleg prazniÄ?ne ponudbe bo na njem poskrbljeno za kulturni program.

Sejemska ponudba bo temeljila na izdelkih domaÄ?e in umetne obrti, dodali bodo ĹĄe ponudbo izdelkov, namenjenih za prazniÄ?na darila, novoletne cvetliÄ?ne aranĹžmaje, poskrbljeno pa bo tudi za pokuĹĄino domaÄ?ih dobrot, medu in medic.

HRESTAÄ&#x152; IN Ĺ TIRI KRALJESTVA The Nutcracker and the Four Realms, druĹžinska domiĹĄljijska avantura, 99 minut (ZDA) ReĹžija: Lasse HallstrĂśm, Joe Johnston Igrajo: Keira Knightley, Mackenzie Foy, Eugenio Derbez, Matthew Macfadyen, Richard E. Grant Petek, 7. 12., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; 3D

Sreda, 12. december 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Akademija v poÄ?astitev 130. obletnice rojstva kiparja Ivana Napotnika

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 7. december 17.00 Planinski dom na Gori Oljki Slovo MiklavĹža pred vrnitvijo v nebesa; MiklavĹž bo obdaril vse otroke in pripeljal preseneÄ?enje 20.00 MC Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; dvorana Marof VeÄ?er druĹžabnih iger

Ponedeljek, 10. december 17.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica: Novoletna jelka, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Sreda, 12. december 18.00 MC Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; dvorana Marof Potopisno predavanje Ĺ torija o Skandinaviji in Nordkappu

Lunine mene

Ponedeljek, 10. december

Sejem s prazniÄ?no ponudbo

Kursk, zgodovinska vojna drama, 117 minut (Belgija, Luksemburg) ReĹžija: Thomas Vinterberg Igrajo: LĂŠa Seydoux, Colin Firth, Matthias Schoenaerts, Max von Sydow, Michael Nyqvist Petek, 7. 12., ob 21.00 Sobota, 8. 12., ob 21.00

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Zgodba 11 12 13, razglasitev nagrajencev literarnega nateÄ?aja

Ĺ OĹ TANJ

ne in druĹžabne dogodke. Seveda so pomislili na odrasle in otroke. Za otroke so pripravili sklop Sobotnih Ä?arobnic, v okviru katerih jim bodo ob sobotah ob 10.30 ponudili gledaliĹĄko oz. lutkovno predstavo z ustvarjalnico (LisiÄ?ka Zvitorepka, Ĺ kratka Sladka, Peter in volk, HrestaÄ? in MiĹĄji kralj). DruĹžinska prazniÄ?na predstava bo letos v petek, 28. 12., ob 17. uri, SLG Celje bo uprizorilo Kosovirja na leteÄ?i Ĺžlici Svetlane MakaroviÄ?.

KURSK: PREKLETSVO GLOBINE

Torek, 11. december

7.

decembra, ob 8:20, prazna luna (mlaj)

V novo leto s skupino Mambo Kings Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline bo na velenjskem Titovem trgu zadnji dan leta pripravil veliko silvestrovanje. Ob 18. uri bo za otroke, nato ĹĄe za vse ostale, za zabavo pa bo skrbela skupina Mambo Kings. Ognjemeta tudi letos ne bo, saj Ĺže nekaj let Mestna obÄ?ina Velenje ne pripravlja ognjemeta na silvestrovanju, temveÄ? sredstva, ki bi jih porabili za ognjemet, namenja za dobrodelne namene. đ&#x;&#x201D;˛ mz

CITY CENTER Celje â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 6.12. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 7.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 9.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Koga se boji gospa zima â&#x20AC;˘ BoĹžiÄ?no novoletni sejem do 31. decembra â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

PEPELKO IN SKLANI TROL Askeladden - I Dovregubbens hall, avantura, 104 minute (Norveťka) ReŞija: Mikkel BrÌnne Sandemose Igrajo: Vebjørn Enger, Eili Harboe, Mads Sjøgürd Pettersen, Elias Holmen Sørensen, Allan Hyde Sobota, 8. 12., ob 19.00 Nedelja, 9. 12., ob 18.00

FAHRENHEIT 11/9 Dokumentarni film, 128 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Moore Nastopajo: Roger Ailes, Ashleigh Banfield, Steve Bannon, Roseanne Barr, Joy Behar Nedelja, 9. 12., ob 20.00

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija), ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija:

Matej VraniÄ?, Pripovedovalec: J. Longyka Sobota, 8. 12., ob 17.30 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

Sobota, 8. 12., ob 18.45 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

Ponedeljek, 10. 12., ob 17.30 Ponedeljek, 10. 12., ob 18.45

14. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA KD PAKA FILM VELENJE Ponedeljek, 10. 12. ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvorana

HIĹ A, KI JO JE ZGRADIL JACK The House That Jack Built, triler, drama, grozljivka, 155 minut (Danska) ReĹžija: Lars von Trier Igrajo: Matt Dillon, Bruno Ganz, Uma Thurman, Siobhan Fallon Hogan, Sofie GrĂĽbøl, Riley Keough Ponedeljek, 10. 12. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. decembra 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja mag. Petra Poznič, kineziologinja iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen gibanja za življenje.

PAKETI TRIO IN MODRI * •

Vrhunski televizor in drugi izdelki že za 1 € Znižana mesečna naročnina Prihranek z elektriko Telekoma Slovenije

• •

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. 12. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobitel in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Telefon s 16 fotoaparati le še vprašanje časa?

Fotografija je nedvomno prava kombinacija opreme in fotografskih veščin. Še pred leti je bila teža dobre fotografije na opremi, kar pomeni, da si za dobro fotogra-

s kar 16 digitalnimi fotoaparati.

Končni uporabniki bi lahko pred fotografiranjem izbrali in s tem združili večje število leč z namenom, da bi zajeli kakovostno fotografijo oziroma drug izdelek, kot so na primer animacije GIF. Te fotoaparate naj bi bilo mogoče uporabljati tudi za izdelavo sebkov, pri čemer bo za ta namen seveda po-

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

ČETRTEK, 6. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. decembra

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. decembra

107,8 MHz

fijo potreboval odličen in seveda dražji fotoaparat. Danes pa so nemalokrat pametni mobilni telefoni z odličnimi kamerami izpodrinili ali pa vsaj delno zamenjali fotoaparate, kar še posebej drži za telefone z večjim številom fotoaparatov. Zato ne preseneča, da na trg prihajajo naprave z vedno večjim številom fotoaparatov, pri čemer s štirimi trenutno vodi pametni mobilni telefon Samsung Galaxy A9 2018, Nokia 9 pa naj bi jih skupno imela kar pet.

Pri podjetju LG Electronics pa na tem področju nameravajo narediti korak naprej, saj so na ameriški patentni urad (U.S. Patent and Trademark Office – USPTO) vložili zahtevo za patent, ki opisuje mobilno napravo, opremljeno

treben dodaten zaslon na hrbtni strani telefona.

Futuristični pametni mobilni telefon podjetja LG Electronics bo seveda razpolagal tudi z dvema sprednjima fotoaparatoma, ki bosta namenjena opravljanju video klicev in zajemanju kakovostnih sebkov. Pravkar vloženi patent pa opisuje tudi posebno sledilno ploščico na zadnji strani naprave, ki bo precej olajšala samo uporabo mobilnega telefona. Ker pa gre šele za patentno prijavo, to še ne pomeni, da bo izdelek dejansko tudi kdaj ugledal luč sveta. Mi seveda ne bi imeli nič proti, saj bi s tem mobilni telefoni postali še bolj uporabne naprave za zajem video posnetkov in nadvse kakovostnih digitalnih fotografij.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 26. novembra do 2. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 26. novembra do 2. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 26. novembra do 2. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. novembra do 2. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

mali OGLASI NEPREMIÄ&#x152;NINE

SENO v kockah, prodam. Gsm: 051 388 874 KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Akcija december, merlot, barbera, sauvignon 1,50 â&#x201A;Ź.

Odprto vsak dan od 10. do 17. ure.

Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

STANOVANJSKO HIĹ O z gospodarskim poslopjem v LetuĹĄu, prodam. Gsm: 051 307 035.

Ĺ˝IVALI TELIÄ&#x152;KO Simentalko, teĹžko 200 kg in ovna za zakol, prodam.

Gsm: 041 598 813 TELIÄ&#x152;KO Limuzin, staro 10 dni, prodam.

Gsm: 064 110 515

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

KUPIM

STIKI-POZNANSTVA

BIKCA od 130 do 150 kg, kupim.

Gsm: 051 388 874

Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SimpatiÄ?en, 48 letni moĹĄki, dobrega znaÄ?aja z hiĹĄo in dobro sluĹžbo, Ĺželi spoznati Ĺžensko do 43 let za resno zvezo. Gsm: 041 248 647

PODARIM Ĺ˝enska oblaÄ?ila ĹĄt. 38 â&#x20AC;&#x201C; 42 in obutev ĹĄt.

37-38, podarim. Gsm: 070 512 148

RAZNO JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Tel ĹĄt. 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to ĹĄtevilko pokliÄ?ite samo v nujnih primerih, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

8. 12. do 9. 12. 2018, Oliver Saveva, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

od 7. 12. do 13. 12.

- 7. decembra 1995 so v Ĺ oĹĄtanju odprli novo ĹĄportno dvorano ob nekdanji osnovni ĹĄoli Bibe Roecka; osnovno ĹĄolo Bibe Roecka so leta 2013 poruĹĄili, na njenem mestu pa zgradili nov otroĹĄki vrtec, medtem ko ĹĄportna dvorana ĹĄe vedno stoji; - 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla VreÄ?ka in Franja ArliÄ?a, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka BorĹĄtnerja; - 9. decembra 1987 je Pankrac SemeÄ?nik postal novi predsednik obÄ?inske konference SZDL Velenje (SocialistiÄ?na zveza delovnega ljudstva); - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil banÄ?nik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander VideÄ?nik; - 11. decembra 1999 so taborni-

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

GIBANJE prebivalstva POROKE

SMRTI

StrniĹĄnik Alen, Ĺ martno ob Paki, Gavce 34 in StrniĹĄnik Anja, Ĺ martno ob Paki, Gavce 34; KoneÄ?nik Aleksander, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 2A in OniÄ? Mojca, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 2A

ki taborniĹĄkega rodu Jezerski zmaj iz Velenja sveÄ?ano proslavili 30-letnico obstoja in uspeĹĄnega delovanja; - 12. decembra 1888 se je na ZdovÄ?evi domaÄ?iji v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil kipar Ivan Napotnik; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr.

Karel Dobida; Napotniku so ob tej priloĹžnosti podelili visoko drĹžavno odlikovanje â&#x20AC;&#x201C; red dela I. stopnje, obÄ?inski odbor Ĺ oĹĄtanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega Ä?astnega obÄ?ana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli ĹĄe v Narodni galeriji v Ljubljani; decembra leta 1978 pa so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ostal do 11. marca leta 2004, ko center preimenujejo; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana zmagal Milan KopuĹĄar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, is-

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljiĹĄÄ?a, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 â&#x201A;Ź.

â&#x20AC;˘ Prevoz pokojnika â&#x20AC;˘ Ureditev dokumentacije â&#x20AC;˘ Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

JANEZ BOĹ˝IÄ&#x152; 22. 1. 1932 â&#x20AC;&#x201C; 24. 11. 2018

Iskrena hvala vsem svojcem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izreÄ?eno soĹžalje.

Hvala rudarski Ä?astni straĹži in rudarski godbi ter vsem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

Na voljo smo vam

www.usar-pogrebne-storitve.com

Damijan KljajiÄ?

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, brat, stric in dedi

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 84 m2, adaptirano l. 2015, 3/10 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 â&#x201A;Ź.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

POGREBNE STORITVE

đ&#x;&#x201D;˛

ZAHVALA

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Trgovina Petka, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 22. novembra 2018 so:

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

tega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekaÄ?ev iz 26 evropskih drĹžav; - 13. decembra je god sv. Lucije, ki si je po legendi iztaknila oÄ?i, da bi se ognila nadleĹžnemu snubcu in ohranila deviĹĄtvo; Ĺže od 14. stoletja jo zato upodabljajo s pladnjem, na katerem leĹžijo oÄ?i; dan sv.

Lucije je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajĹĄim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luÄ? njenih oslepljenih oÄ?i z ustrezno dolgo noÄ?jo zimskega sonÄ?nega obrata; - 13. decembra 1922 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik â&#x20AC;&#x201C; Kajuh; Ka-

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

NovinĹĄek Ivan , roj. 1929, Velenje, Stanetova cesta 7; Firer Janez, roj.

1933, Velenje, Vinska gora 34

Romana Grobelnik, Podkraj 65 E, 3320 Velenje; Martina Seme, GregorÄ?iÄ?eva 20, 3320 Velenje; Anica Ä&#x152;ernak, Ä&#x152;ufarjeva ulica 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za dvig praktiÄ?ne nagrade prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: OBLAÄ&#x152;ILA NA KILOGRAME.

Karel Destovnik - Kajuh (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

juhov pesniĹĄki opus je dosegel vrh v polemiÄ?ni Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih znaÄ?ilnih Ĺženskih pesmih: Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovrĹĄeno zdruĹžil osebno liriÄ?no izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi â&#x20AC;&#x201C; V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neizpeta Ĺživljenjska pot se je tragiÄ?no konÄ?ala 22. februarja leta 1944 na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniĹĄko prvenstvo, ki so se ga udeleĹžile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, HrvaĹĄke in Slovenije; predsednik Ä?astnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr.

Janez DrnovĹĄek.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

6. decembra 2018

24ur/dan ZAHVALA

V SPOMIN

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi moĹž, oÄ?e in dedi Danes mineva ĹĄtiri leta, odkar nas je zapustila

ALBERT JELEN 3. 9. 1941 â&#x20AC;&#x201C; 18. 11. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Hvala dr. ZupanÄ?iÄ?u, gospodu Ĺžupniku, pevcem, Ä?astni Bil si nam vse, straĹži, rudarski godbi, govorniku, vsem Ä?lanom iz Konovega za Ĺžal se srce ustavilo je â&#x20AC;Ś izreÄ?eno soĹžalje in darovano cvetje in sveÄ?e.

Za seboj pustil si praznino in nepopisno boleÄ?ino.

Posebej hvala sosedi Idi in Pavli Golob iz Konovega, ki sta nam stali PogreĹĄamo te! ob strani.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Marija-Majda, hÄ?erki Marjeta z druĹžino, Romana z Vinkom ter vnukinji Maja in Lana

ANA BLAGOTINĹ EK iz Podgorja pri Velenju

Ti zdaj mirno spiĹĄ, na tvojem grobu sveÄ?ka zdaj gori.

V naĹĄih srcih neizmerna Ĺžalost tli in ne veĹĄ, kako pogreĹĄamo te mi.

SpoÄ?ij si trudne zdaj oÄ?i, za vse ĹĄe enkrat hvala, hvala ti.

Prav lepa hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 6. 12. 2018, barve: CMYK, stran 24

LuÄ?ka za vsakega

December bo vesel. 13. decembra ob 17. uri bo na Titov trg priĹĄel Dedek Mraz, nato bo nastopila skupina Ä&#x152;uki, 17. decembra pa bo zaĹživela Ä&#x152;arobna promenada, ki bo s pestrim dogajanjem vabila vse do 30. decembra. Silvestrovanje za otroke se bo na Titovem trgu zaÄ?elo ob 18. uri, v novo leto pa se bo nadaljevalo s skupino Mambo Kings.

Ob zaÄ?etku veselega decembra so razsvetlili velenjske ulice in luÄ?ke priĹžgali tudi v mnogih srcih, saj so deset tisoÄ?akov namenili pomoÄ?i potrebnim obÄ?ankam in obÄ?anom Tina Felicijan

Velenje, 30. december â&#x20AC;&#x201C; Tudi v Velenju so zagorele prazniÄ?ne luÄ?i, ki so skupaj s koncertom Natalije Verboten in skupine Plamen naznanile veseli december.

Razsvetljevalo ga bo okoli 125 tisoÄ? luÄ?k. Ob Ĺ aleĹĄki cesti bo vsak veÄ?er zasijalo 61 sneĹžink, 25 veÄ?jih svetleÄ?ih krogel bo krasilo travnike pred obÄ?insko stavbo, sodiĹĄÄ?em in zdravstvenim domom, vodomet v kroĹžiĹĄÄ?ih pod skakalnico in pri SonÄ?nem parku bosta nadomestili svetleÄ?i skulpturi, z luÄ?kami bodo prepredene drevesne kroĹĄnje v srediĹĄÄ?u mesta, ob glavnih cestah, na Kardeljevem trgu in v SonÄ?nem parku, lipa samostojnosti bo ponovno osvetljena v barvah slovenske zastave, nad Cankarjevo ulico bodo razpete svetleÄ?e krogle, novost in prava senzacija pa je sijoÄ?i napis Velenje z

velikim rdeÄ?im srcem pred spomenikom Onemele puĹĄke. Prav ta je pritegnil najveÄ? pozornosti, sprejeli pa so ga tako najmlajĹĄi, ki bodo lahko ves december rajali okrog svetleÄ?ih Ä?rk, kot starejĹĄi, ki so napis takoj izkoristili za beleĹženje spominov s fotografijami.

Rekli so â?ą

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?: ÂťMislim, da je novoletna jelka Ä?udovita. Na njej je 32 tisoÄ? luÄ?k â&#x20AC;&#x201C; za vsakega prebivalca ena.ÂŤ ÂťSuper je, da smo dobili nekaj takega, da se lahko fotografiramo, ker so drugi elementi razsvetljave tako razprĹĄeni, da se na fotografijah skoraj ne vidijo,ÂŤ se strinja skupina mladostnikov, ki meni, da je Velenju manjkala prav taka ÂťfotogeniÄ?naÂŤ razsvetljava, ki pritegne ljudi. Da

bo napis zagotovo pripomogel k prepoznavnosti Velenja, meni tudi starejĹĄi par. Razsvetljave pa se niso razveselili vsi. ObÄ?anka, ki stanuje v Standardu, je potoĹžila, da sijoÄ?a fontana moti spanec marsikaterega stanovalca. ÂťZdaj, ko vodomet ne deluje, imamo konÄ?no spet manj hrupa, ampak veliko veÄ? svetlobnega onesnaĹženja. Vodomet ponoÄ?i ugasne, fontana pa je priĹžgana celo noÄ? in nam sveti v spalnice.ÂŤ SliĹĄali smo tudi, da obÄ?anke in obÄ?ani

pogreĹĄajo bolj vsebinsko celovito razsvetljavo, nekateri so naveliÄ?ani vsako leto istih svetlobnih elementov in bi si Ĺželeli, da bi Velenje sledilo zgledu mest, ki se v prazniÄ?nem Ä?asu obdajo z bogato razsvetljavo. VeÄ?ina pa na bliĹĄÄ? ne da prav dosti in je z razsvetljavo zadovoljna. ÂťBomo pa sami bolj okrasili balkone,ÂŤ je dejal obÄ?an, ki meni, da moramo za prazniÄ?no vzduĹĄje v mestu poskrbeti tudi prebivalci đ&#x;&#x201D;˛ sami.

PrazniÄ?na razsvetljava je tudi letos dokaj skromna in bo stala okoli 50 tisoÄ? evrov. Ognjemeta na silvestrovanju tudi letos ne bo, saj bodo denar raje namenili za dobrodelnost. Z odpovedjo Ĺžupanovega novoletnega prejema in druĹženja z mediji pa je Mestna obÄ?ina Velenje privarÄ?evala 10 tisoÄ? evrov, ki jih je Ĺžupan Bojan KontiÄ? ob priĹžigu prazniÄ?ne razsvetljave s simboliÄ?nim Ä?ekom predal predsedniku Odbora za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom Dragu Kolarju. ÂťS tem denarjem razpolagamo celo leto.

Pomagali bomo lahko mnogim posameznikom, tudi RdeÄ?emu kriĹžu, pa MedobÄ?inski zvezi prijateljev Mladine pri organizaciji letovanj za otroke in nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. Ljudje so te pomoÄ?i zelo veseli, kajti nekateri s svojimi prihodki ne zmorejo iz meseca v mesec, zato jim denar pride prav za zdravila, hrano, poloĹžnice in razne pripomoÄ?ke,ÂŤ je povedal.

Mestna obÄ?ina Velenje vabi k objavi fotografij na druĹžbenih omreĹžjih z motivom prizoriĹĄÄ?a z novim atraktivnim napisom.

Najbolj vĹĄeÄ?kano objavo s hashtagi #velenje, #nizivlejabrezveleja ali #srecno2019 bodo v zaÄ?etku prihodnjega leta nagradili s sladkim preseneÄ?enjem in majico Ni Ĺživl´e´ja brez Vele´ja za vse osebe na zmagovalni fotografiji.

Na zadnji novembrski dan so na Golteh prvi v Sloveniji zaÄ?eli novo smuÄ?arsko sezono. Na novinarski konferenci so tudi sedmi sili predstavili nove pridobitve in naloĹžbe ter obogateno dodatno ponudbo. Ĺ˝e z lansko zimsko sezono, ki je bila ena boljĹĄih v novejĹĄi dobi smuÄ?iĹĄÄ?a, je Golte obiskalo okrog 70.000 ljudi, kar jih uvrĹĄÄ?a med veÄ?ja slovenska smuÄ?iĹĄÄ?a. Letos naÄ?rtujejo rast, Ĺželijo si, da bi ĹĄtevilka dosega 80.000 gostov. V to verjamejo, ker so ponudbo ĹĄe obogatili, Golte so namreÄ? bogatejĹĄe za apartmajsko naselje. Zgradili so 30 novih apartmajev, za katere so namenili veÄ? kot dva milijona evrov.

Do zaÄ?etka letoĹĄnje sezone so jih uspeli opremiti dvanajst, ostale pa raÄ?unajo, da jih bodo do naslednje zime. S temi apartmaji so pridobili kapacitete za druĹžine, saj so primerni za ĹĄtiri do ĹĄest oseb, medtem ko je hotel preteĹžno bolj namenjen parom in manjĹĄim druĹžinam. Vsi apartmaji so za Ä?as praznikov in novega leta Ĺže rezervirani.

Izpopolniti Ĺželijo sistem zasneĹževanja

Stanje na finanÄ?nem podroÄ?ju se na Golteh izboljĹĄuje, podjetje sicer ĹĄe vedno posluje negativno, a so se stvari umirile. Ima-

Na Golteh Ĺže smuÄ?ajo Lansko uspeĹĄno smuÄ?arsko leto Ĺželijo letos ĹĄe obogatiti

usmerjena v lokalno hrano, med drugim je v ponudbi tudi zgornjesavinjski Ĺželodec. Na terasi odpirajo bar 1410, dodali so leĹžalnike in stole, ki bodo izboljĹĄali poÄ?utje gostov. Za slednje bo poskrbel tudi zabavni program, povabili so Ĺže nekaj znanih slovenskih glasbenikov, hkrati pa so poskrbeli tudi za najmlajĹĄe z otroĹĄkim kotiÄ?kom. đ&#x;&#x201D;˛

UrĹĄka KljajiÄ?

13. decembra pride Dedek Mraz jo dovolj sredstev za normalno delovanje in razvoj, zato veliko razmiĹĄljajo o napredku in naloĹžbah. Direktor mag. Mitja TerÄ?e je z ekipo pripravil triletni plan, ki predvideva izboljĹĄanje ĹžiÄ?niÄ?ne opreme, nakup dveh novih ĹĄtirisedeĹžnic, novo koÄ?o na Treh plotih, pripraviti Ĺželijo ĹĄe veÄ? prog in dodatno izpopolniti sistem zasneĹževanja, tako da bodo lahko smuÄ?iĹĄÄ?e odprli ĹĄe prej. Za bolj stabilno in nemoteno delovanje so uredili tudi odnose z Ljubljansko nadĹĄkofijo, ki je lastnik nekaterih zemljiĹĄÄ?. Z njimi so sklenili sporazum in postali neke vrste partnerji.

Uredjeno parkiriĹĄÄ?e za avtodome

Ä&#x152;eprav je sedaj Ĺže nekaj Ä?asa urejena cestna infrastruktura, pa se veliko gostov ĹĄe vedno pripelje z nihalko. V Ĺ˝ekovcu na spodnji postaji so zato uredili parkiriĹĄÄ?e in prenovili Ski bar. Novost je brezplaÄ?no parkiriĹĄÄ?e za avtodome, to pa je urejeno s kanalizacijo, elektriko in vsem ostalim, kar potrebujejo. Ĺ˝e letoĹĄnjo sezono so veliko pozornosti namenili obogateni dodatni ponudbi in osebnemu pristopu v odnosu do gostov.

Dodali so novo kulinariÄ?no ponudbo, ki je

Velenje â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek, 13. decembra, bo Mestna obÄ?ina Velenje skupaj s Festivalom Velenje, MedobÄ?insko zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje ob 17. uri na Titovem trgu pripravila dogodek ob prihodu Dedka Mraza. Za dodatno dobro zabavo bo poskrbela skupina Ä&#x152;uki. đ&#x;&#x201D;˛

mz