48 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-4/5 °C), soboto (-2/7 °C) in nedeljo (0/7 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. decembra 2019â€

ĹĄtevilka 48 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

PrazniÄ?na preobleka Velenja

cena 1,90 â‚Ź

Prazniki Tatjana PodgorĹĄek

Svetlobna okrasitev Velenja morda ni najbolj izstopajoÄ?a, pa vendar doseĹže namen. V mesto hipoma prinese prazniÄ?no vzduĹĄje, na ulice zvabi ljudi in napove pestro decembrsko dogajanje. Ĺ e malo pa bo polna luÄ?k, glasbe, otroĹĄkega rajanja

in vonjav po slaĹĄÄ?icah in krepÄ?ilnih napitkih tudi promenada.

Potem bo sprehod po srediĹĄÄ?u mesta kot sprehod po pravljiÄ?ni deĹželi. đ&#x;”˛

tf

MiklavĹž in priĹžig luÄ?i

Cesta se spet odmika

Ĺ oĹĄtanj – Danes, 5. decembra, bo ob 18. uri na povabilo TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj v mesto v spremstvu angelov in parkeljnov priĹĄel MiklavĹž. Predsednik druĹĄtva Peter Radoja pravi, da ga v mesto vabijo Ĺže blizu 40 let in da je ĹĄoĹĄtanjsko miklavĹževanje gotovo med najstarejĹĄimi organiziranimi v Ĺ aleĹĄki dolini. MiklavĹža vsakiÄ? sprejmejo s pravim spektaklom in tudi nocoj ga bodo. Skupaj z Ĺžupanom Ĺ oĹĄtanja Darkom Menihom bo v mestu nocoj priĹžgal tudi prazniÄ?ne luÄ?i.

Strokovne ocene so pokazale, da naÄ?rtovanega vkopa hitre ceste od kroĹžiĹĄÄ?a za Podkraj do stare elektrarne ne bo mogoÄ?e izvesti zaradi visoke podtalnice. Strokovnjaki zdaj predlagajo viadukt, ki bi potekal na celotni omenjeni trasi in bi dolino dobesedno presekal. Potekal bi od omenjenega kroĹžiĹĄÄ?a tik ob restavraciji Jezero in naselju Kinta Kunte. Kaj to pomeni za predviden zaÄ?etek gradnje te ceste, med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki naj bi stekla na nekaterih odsekih ĹĄe letos, za zdaj ni znano.

đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

mz

Kam le Ä?as beĹži, kam se mu mudi? S priĹžigom luÄ?i, na adventnih venÄ?kih pa prve sveÄ?ke, smo vstopili v prazniÄ?ni Ä?as, v zadnji mesec leta – v veseli, Ä?arobni, pravljiÄ?ni in ĹĄe kakĹĄen december.

V Ä?as priÄ?akovanj, obdarovanj, veselja, lepote in miru. Malo je praznikov, ki tako seĹžejo do srca in duĹĄe, ki jih zaznamuje neki notranji nemir, priÄ?akovanje neÄ?esa lepega, pravljiÄ?nega.

V danaĹĄnji druĹžbi je december mesec, ko so nakupovalni centri ĹĄe polnejĹĄi, ko se vse bleĹĄÄ?i in se kar samo ponuja, ko pokajo petarde, ko se otroci veselijo obiskov dobrih moĹž, ko revnejĹĄi in osamljeni doĹživljajo ĹĄe veÄ?je stiske ‌ Prazniki so resda dela prosti dnevi, a so tudi dnevi ustvarjalnosti, druĹženja in sporazumevanja med ljudmi, naÄ?rtovanega Ä?asa za druĹžino, prijatelje ali soljudi, saj je v vsakdanjem hitenju vse manj moĹžnosti, da bi lahko ustavili konje, normalno zadihali ter se posvetili Ä?emu drugemu kot vsakodnevni rutini. ÄŒe se poglobimo v njihovo duhovno dimenzijo, so ĹĄe veliko veÄ?.

Pogosto se obdarujemo, najveÄ?krat z materialnimi darili, a poznamo tudi nematerialna oziroma darovanje neomejenih vrednot, ko darujemo pomoÄ? tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Znanstveno je dokazano, da iskreno darovanje in pomoÄ? izboljĹĄata naĹĄe telesno in duĹĄevno zdravje. Velikokrat nekomu veÄ? kot denar pomeni prijazna beseda, to, da mu prisluhnemo, topel stisk roke, izraĹženo soÄ?utje za tisto, kar se mu slabega dogaja. To je tudi tisto, kar ĹĄteje in Ä?esar ni moÄ? kupiti v trgovini.

Z naĹĄo srÄ?nostjo, prijaznim nasmehom ali toplim objemom naredimo svoja dejanja neponovljiva. Sicer ostanejo prazniki in darila nekje na povrĹĄini, osiromaĹĄeni naĹĄega resniÄ?nega notranjega bogastva. Veselimo se drobnih radosti in trenutkov, ki lepĹĄajo Ĺživljenje nam samim in naĹĄi okolici.

Prazniki pa imajo lahko ĹĄe en pomen. V korenu besede praznik je beseda prazen. Za praznike si tako pustimo tudi del praznega Ä?asa, v katerem poglejmo vase, v svoje Ĺživljenje, kje smo, kam gremo, in prevetrimo to, kaj nam je zares pomembno. Pri tem naj ne bo odveÄ? razmiĹĄljanje, da ne more obveljati vedno in povsod ter za vsako ceno le naĹĄa ÂťvoljaÂŤ. Sploh, Ä?e je oÄ?itno, da je ta pisana na koĹžo ozkemu krogu ljudi. In naj nas spremlja zavedanje, da je v Ĺživljenju ĹĄe veliko kaj pomembnejĹĄe kot le denar.

EMBER VE L

JE 2019

A ROBNI

EC

EN

D

đ&#x;”˛

PRIHOD DEDKA MRAZA

in koncert skupine BQL

ÄŒetrtek, 12. 12. 2019, ob 17. uri Titov trg, Velenje

Ĺ olarji pripravljajo prazniÄ?ne bazarje

PredprazniÄ?na tradicija so v tukajĹĄnjem okolju tudi bazarji, ki jih med drugim pripravljajo na velenjskih osnovnih ĹĄolah. S tem veÄ?inoma zbirajo sredstva za uresniÄ?itev zastavljenih neobveznih programov, kot so ĹĄole v naravi in podobno. Tako jih omogoÄ?ijo tudi otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Gre seveda za odliÄ?no vzgojno akcijo, saj vse, kar prodajajo otroci, izdelajo skupaj s svojimi uÄ?itelji sami, sami pa na stojnicah tudi prodajajo. Prav veselo jih je pogledati, s kakĹĄnim Ĺžarom to poÄ?nejo. Ta bo ĹĄe toliko veÄ?ji, ko bodo odĹĄli na lepĹĄe skupaj z vsemi soĹĄolci. Na sliki bazar z Osnovne ĹĄole Livada. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Znani predlogi za osebnost leta 2019 Ĺ martno ob Paki – Na poziv javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki za zbiranje predlogov za naj osebnost leta 2019 v tamkajĹĄnji lokalni skupnosti so prispeli trije predlogi, in sicer za podjetnika Aleksandra Ocepka iz ReÄ?ice ob Paki, za v ĹĄportni dejavnosti uspeĹĄnega invalida na voziÄ?ku AleĹĄa PovĹĄeta iz PaĹĄke vasi ter za dolgoletno uÄ?iteljico in mentorico mladim raziskovalcem Marijo Vodovnik iz Ĺ martnega ob Paki.

Naj osebnost leta bodo razglasili na tradicionalni prireditvi Pozdrav novemu letu 1. januarja 2020 ob 12. uri pri ĹĄmarĹĄki HiĹĄi mladih. Razglasili jo bodo na osnovi prejetih glasovnic. ObÄ?ani lahko oddajo svoj glas za predlaganega kandidata po navadni ali elektronski poĹĄti ali izpolnjeno glasovnico oddajo kar v prostorih mladinskega centra. Lani je omenjeni naslov prejel rejnik Ivan Koren iz ReÄ?ice ob Paki. tp

IĹĄÄ?ejo reĹĄitve za 100-letne poplave Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so se pred Ä?asom lotili aktivnosti za zdruĹžitev enot tamkajĹĄnjega javnega vrtca pod eno streho. Dejavnost vrtca danes namreÄ? poteka v ĹĄestih oddelkih v centralni enoti, dva oddelka pa gostujeta v prostorih osnovne ĹĄole. Za zdruĹžitev oddelkov na enem mestu in za izboljĹĄanje pogojev za otroke v vrtcu je predvidena razĹĄiritev centralnega vrtca.

Projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo prizidka so naroÄ?ili Ĺže skoraj pred letom dni, vendar se je zataknilo pri pridobitvi pozitivnega mnenja Direkcije RS za vodo.

Za tovrstne objekte namreÄ? velja niÄ?elna toleranca v zvezi z moĹžnostjo poplavne ogroĹženosti, kar je razumljivo. Je pa morda nekoliko manj, da so za obmoÄ?je, kjer danes stoji centralni del vrtca, takrat pridobili soglasje, ne glede na 100-letne poplave.

Iskanje reĹĄitve so zaupali skupini projektantov. Ti so Ĺže pripravili projekt, ki povsem onemogoÄ?a poplavljanje objektov vrtca.

Na obÄ?inski upravi priÄ?akujejo, da bodo s tem popravkom projekta pridobili pozitivno mnenje omenjene direkcije in ĹĄe letos tudi gradbeno dovoljenje. đ&#x;”˛

Tp

V prihodnje BolniĹĄnica TopolĹĄica center za diagnostiko in zdravljenje pljuÄ?nih bolezni – Pomembna tudi pri prehodu bolnika iz bolniĹĄnice v domsko oskrbo Tatjana PodgorĹĄek

Z odprtjem razstave v KnjiĹžnici Velenje (prejĹĄnji teden) je BolniĹĄnica TopolĹĄica sklenila program praznovanja, s katerim je zaznamovala 100-letnico delovanja oziroma 100 let borbe za Ĺživljenje same ustanove in njenih bolnikov, kot je oznaÄ?il prehojeno pot najstarejĹĄe pljuÄ?ne bolniĹĄnice na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije njen direktor Jurij Ĺ orli. Ĺ orli nam je med drugim dejal, da so se Ĺželeli s prireditvami dotakniti vseh skupin v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi ĹĄirĹĄe. Izrazil je zadovoljstvo, ker so jubilej doĹživljali zaposleni kot njihov praznik, ker so se s prireditvami ĹĄe bolj povezali z lokalno skupnostjo. ÂťVes ta Ä?as je bila bolniĹĄnica potisnjena na obrobje. VeÄ?no se je borila s priznanjem lokalne in tudi ĹĄirĹĄe skupnosti. Bila je to ustanova, iz katere se je veÄ? jemalo kot vanjo vlagalo. NajveÄ? so vlagali zaposleni,ÂŤ je pojasnil Ĺ orli.

Po besedah sogovornika si bodo 100-letnico bolniĹĄnice zapomnili tudi po nadaljevanju njene strokovne rasti, ki je v zadnjih letih dosegla precejĹĄen napredek, kar jim priznavajo tudi izvajalci

Nagrajeni tudi za javna straniĹĄÄ?a Velenje – DruĹĄtvo za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen je Mestno obÄ?ino Velenje v okviru akcije Naj javno straniĹĄÄ?e uvrstilo na 5. mesto, po ocenjevalnih kriterijih pa je dosegla skupno oceno 4,64. Komisija druĹĄtva je med letom ocenjevala dostopnost, urejenost, oznaÄ?enost dostopa, ĹĄtevilo sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. Namen akcije je bil tokrat opozoriti na teĹžave, ki jih imajo osebe s kroniÄ?no vnetno Ä?revesno boleznijo, pa tudi ostali invalidi. Poleg tega Ĺželijo javnost ozaveĹĄÄ?ati o pomenu straniĹĄÄ? ter informirati o dostopnih javnih straniĹĄÄ?ih. Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je urejenih kar 8 javnih straniĹĄÄ?, katerih uporaba je brezplaÄ?na. Javna straniĹĄÄ?a so v turistiÄ?no-informacijskem centru, na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, na glavni avtobusni postaji, v kletnih prostorih Centra Nova, v garaĹžni hiĹĄi pri zdravstvenem domu, ob Ĺ kalskem in Velenjskem jezeru ter v SonÄ?nem parku. đ&#x;”˛

mkp

VijoliÄ?no obarvana cerkev sv. Martina Ĺ martno ob Paki – V noÄ?i iz Ä?etrtka na petek prejĹĄnji teden je bila z vijoliÄ?no svetlobo obsijana cerkev sv. Martina v Ĺ martnem ob Paki. Na obÄ?inski upravi so povedali, da so s tem podprli kampanjo ozaveĹĄÄ?anja, s katero je v slovenskem prostoru zaÄ?elo ZdruĹženje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z rakom prebavil, tudi z rakom trebuĹĄne slinavke. Njihova kampanja se imenuje Skupaj smo v tem! in kot pravijo v zdruĹženju, je ime kampanje izbrano z razlogom in namenom. đ&#x;”˛

tp

Sprehajalna pot v Gavce Ĺ martno ob Paki – Do konca leta na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki naÄ?rtujejo ĹĄe izgradnjo sprehajalne poti iz Slatin do PaĹĄke vasi.

Potekala bo od Grudnovega mosta po levi breĹžini reke Pake do pribliĹžno polovice poti do PaĹĄke vasi, kjer bo zavila levo stran od reke in se bo nadaljevala ob Ĺželeznici do PaĹĄke vasi. Tako bo omogoÄ?eno peĹĄcem iz zahodnega dela obÄ?ine dostopati do srediĹĄÄ?a lokalne skupnosti po urejeni povrĹĄini brez prisotnosti motornih vozil. Ureditev sprehajalne poti so v obÄ?ini uvrstili med naÄ?rte Ĺže pred leti, vendar je obÄ?inski upravi ĹĄele letos uspelo pridobiti vsa soglasja in zemljiĹĄÄ?a.

Gradnja bo stala dobrih 10.000 evrov. Upajo, da jim bodo vremenske razmere omogoÄ?ile dokonÄ?anje del do izteka leta. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

5. decembra 2019

IĹĄÄ?e svoje mesto v vseslovenskem prostoru

LOKALNE novice

đ&#x;”˛

tp

zdravstvenih storitev s podroÄ?ja pulmologije. ÂťUpam, da bo naĹĄa ustanova v naslednjih 100 letih korakala naprej z dvignjeno glavo, na Ä?elu slovenskega zdravstva v zdravljenju pljuÄ?nih bolezni ter drugih vej interne medicine,

ĹĄli dovolj moÄ?i ter entuziazma za premagovanje ovir zato, da bodo zadovoljni sami, predvsem pa uporabniki storitev bolniĹĄnice. Ĺ orli jo vidi v prihodnje kot pomemben center za diagnostiko in zdravljenje pljuÄ?nih bolezni, ob

ca. Le tako bo namreÄ? lahko zagotavljala nemoteno oskrbo tudi prebivalcem v lokalnem okolju, ĹĄe strokovno rasla, kar bo zagotavljalo njeno stabilnost. Ustanova je danes prav tako pomemben element pri prehodu bolnika iz

Ena od prireditev ob 100-letnici praznovanja bolniĹĄnice je bila namenjena zaposlenim in je bila zelo dobro obiskana. (Foto: arhiv bolniĹĄnice)

se uspeĹĄno borila z mlini na veter, ki jih predstavljajo sistem, politika, zdravstvena reforma in izziv Ä?asa.ÂŤ Verjame, da je v bolniĹĄnici prisotnega veliko znanja, uÄ?enja, da bodo zaposleni ĹĄe na-

boku univerzitetnim klinikam, a ĹĄe vedno s poudarkom na toplini, domaÄ?nosti, izraĹženi skrbi za bolne in pomoÄ?i potrebne. Veliko naporov namenjajo temu, da bi postala vseslovenska bolniĹĄni-

bolniĹĄnice v domsko oskrbo za ĹĄirĹĄo regijo. ÂťTo je – in menim, da mora tudi ostati – njeno poslanstvo,ÂŤ je sklenil Jurij Ĺ orli. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

PrazniÄ?ni Ä?as trka na vest in denarnice Gozdovi v mestih – Tovarna daril – Bo spet jezero? – Odpadke v Ameriko Medtem ko nekateri Ĺže ÂťzrejoÂŤ v pravljiÄ?ni boĹžiÄ?no-novoletni Ä?as, so drugi ĹĄe vedno v delovnem parlamentarnem kolesju. Parlament je proraÄ?un za naslednji leti sicer Ĺže sprejel, a ga je po zaslugi drĹžavnega sveta moral potrjevati ĹĄe enkrat. In znova se je izkazalo, da je sicer pisana drĹžavna koalicija dovolj trdna in so na Ĺžalost obÄ?in niĹžjo troĹĄarino obÄ?in potrdili ĹĄe enkrat. Prav tako so zavrnili veto svetnikov o usklajevanju pokojnin. Vsi upokojenci bodo dobili enak znesek. Ko je pri nas zaradi vsega tega ponekod zelo resno, se sosedje smejejo naĹĄim razprtijam o delu Sove in Knovsa o arbitraĹžnem sporazumu. Pri nas se tudi ĹĄe kar nadaljuje osip v kabinetu predsednika vlade. Pravijo, da je odĹĄla ĹĄe predsednikova Âťdesna roka, in se spraĹĄujejo, kako naj bi tak ÂťinvalidniÂŤ organ ĹĄe vedno dobro deloval. Posebne vrste ÂťprerivanjaÂŤ pa naj bi se dogajalo v Desusu. Je paÄ? predvolilni Ä?as, ko naj bi bila tudi priloĹžnost, da dobijo novega moĹža ali Ĺžensko za krmilom te stranke.

NapoÄ?il pa je tudi Ä?as, ko so mesta gozdovi postala! Seveda, mesta se Ĺže ponaĹĄajo s prazniÄ?nimi smrekami. V tem Ä?asu bodo zelo aktivni trije dobri moĹžje z darili. RazliÄ?ne pakete otrokom, boĹžiÄ?nice ali 13. plaÄ?e zaposlenim. Upokojencem pa bosta BoĹžiÄ?ek in Dedek Mraz prinesla nekaj evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin. Tudi po krajih naĹĄega obmoÄ?ja so marsikje Ĺže priĹžgali prazniÄ?no razsvetljavo in zaÄ?eli so se razliÄ?ni sejmi in drugaÄ?ne prireditve. PrazniÄ?ne luÄ?i so v soboto priĹžgali tudi v Celju. Obiskovalce tudi letos vabijo stojnice po vsem mestu; veliko bo koncertov razliÄ?nih skupin, otroke vabi tudi PravljiÄ?na deĹžela.

Organizatorji so skupaj s Slovenskimi Ĺželeznicami tudi letos organizirali vlake, ki bodo v PrazniÄ?no deĹželo vozili iz Ljubljane, Maribora, PodÄ?etrtka in Velenja, tudi iz Zagreba.

V Celju so znova pognali tovarno posebne vrste. BoĹžiÄ?kovo tovarno daril! Humanitarno druĹĄtvo Enostavno pomagam jo je odprlo Ĺže petiÄ?, deluje pa v celjskem Planetu TuĹĄ. Doslej so obdarili Ĺže veÄ? kot 2.600 otrok, tudi s pomoÄ?jo vrtcev in ĹĄol, ki so se pridruĹžili akciji. Tudi letoĹĄnji odziv je dober. Ĺ krati prostovoljci bodo v tej posebni tovarni delali vse do boĹžiÄ?nega veÄ?era in dostavljali darila otrokom. DruĹĄtvo Enostavno pomagam pa je letos zaÄ?eli ĹĄe eno akcijo – Enostavno solidaren. Z njo bodo poskrbeli za obdarovanje starostnikov.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V Mariboru pa so pred dnevi sklenili akcijo izbora najzdravnikov – razglasili so ĹĄtajerske zdravnike leta. Za obmoÄ?je naĹĄe naveze je zanimiva zato, ker je postala ĹĄtajerska druĹžinska zdravnica NataĹĄa Podbregar, ki je Ĺže 30 let zaposlena v ZD Celje. Aktivna pa je ĹĄe na veÄ? drugih zdravstvenih podroÄ?jih. V Slovenskih Konjicah pa so pred dnevi proslavili ĹĄest desetletij delovanja Ĺ olskega centra Slovenske Konjice – ZreÄ?e.

"Rodil" se je iz Ljudske univerze, zdaj v Centru delujejo gimnazija, Srednja poklicna in strokovna ĹĄola ZreÄ?e ter izobraĹževanja odraslih.

Slavje so imeli tudi v PodÄ?etrtku, kjer so odprli obnovljeno pregrado Vonarje. Z obnovo so znova dosegli veÄ?jo varnost pred poplavami, vendar je to le del naÄ?rtov za vnoviÄ?no ojezeritev, da bi torej spet dobili Vonarsko jezero, ki zajema del naĹĄega in hrvaĹĄkega ozemlja. Tudi pri sedanjih delih sta sodelovali obe drĹžavi, kar 85 odstotkov naloĹžbe je prispevala Evropska unija. Od vnoviÄ?nega nastanka jezera si najveÄ? obetata obÄ?ini PodÄ?etrtek in RogaĹĄka Slatina, saj imata velike turistiÄ?ne naÄ?rte. V RogaĹĄki Slatini Ĺže imajo izdelan projekt za gradnjo Naravovarstvenega centra Sotla ob Vonarskem jezeru. In prav pred dnevi so svetniki sprejeli obÄ?inski proraÄ?un, v katerem je tudi projekt tega centra.

Poseben uspeh so dosegli v Celju. Cinkarna je izvozila posebne vrste – ne izdelkov, ampak odpadkov. In to kar v ZdruĹžene drĹžave Amerike. S tem sta se Cinkarna in tudi Celje ÂťznebilaÂŤ 30 ton radioaktivnih odpadkov, ki so jih tu zaÄ?asno skladiĹĄÄ?ili. Ti odpadki, onesnaĹženi z naravnimi radionuklidi, so se nabrali v procesu proizvodnje pigmenta titanovega dioksida. V podjetju so veÄ? let iskali razliÄ?ne moĹžnosti za njihovo ustrezno odstranitev oziroma ÂťobdelavoÂŤ, a nobena ni bila izvedljiva. So jih pa varno skladiĹĄÄ?ili v posebej za to urejenem skladiĹĄÄ?u, ki je bilo pod upravnim nadzorom Uprave RS za jedrsko varnost. KonÄ?no so s pomoÄ?jo Agencije za radioaktivne odpadke naĹĄli moĹžnost izvoza. Pristali so v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Idaho, kjer so po obdelavi skladiĹĄÄ?eni na ustreznem odlagaliĹĄÄ?u. Izdali so jim seveda tudi ustrezen certifikat.

Pa ĹĄe to: v Celju si ÂťpravljiÄ?ne deĹželeÂŤ kar sledijo. Na celjskem sejmiĹĄÄ?u se je komaj konÄ?al Eroticland, Ĺže so odprli sklop prireditev PravljiÄ?na deĹžela. Za mnoge obiskovalce, starejĹĄe seveda, je bil Ĺže moÄ?no pravljiÄ?en obisk prireditev na sejmiĹĄÄ?u. Tu je bila temperatura viĹĄja, utrip pa moÄ?nejĹĄi. Je pa trajalo veliko krajĹĄi Ä?as kot veselje in radost v pravi celjski prazniÄ?ni deĹželi. A kot bi rekli: za vsakega nekaj!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

5. decembra 2019

Rekli so â?ą

Karin Menhart: ÂťVedno komaj Ä?akam praznike, ko je vse okraĹĄeno. LuÄ?ke imam zelo rada, tu mi je zelo vĹĄeÄ?, svetle so in zelo lepe.

Najbolj vĹĄeÄ? so mi tiste na smreki.ÂŤ ÂťSmreka je lepĹĄa od lanske. LuÄ?ke v ozadju, prelivajoÄ?e iz rumene v zeleno, so super. LuÄ?ke, obeĹĄene z dreves, napis Velenje – Ä?udovito je. Bajka,ÂŤ je dejal Miro Cvejić, soproga Branka pa: ÂťZelo se veselim prazniÄ?nih prireditev. Smo Ĺže dobili katalog.

Pohvale obÄ?ini, da nas o vsem obveĹĄÄ?a. Za vsakega je nekaj.ÂŤ JoĹžica SabolÄ?ec: ÂťZadovoljna sem s prazniÄ?no razsvetljavo. Svojo luÄ?ko na jelki sem Ĺže naĹĄla. Prelistala sem program prazniÄ?nih prireditev. Zdi se mi dober, veselim se silvestrovanja s Pop Design, mislim, da bodo prazniki v Velenju lepi.ÂŤ

Naj se veseli december zaÄ?ne!

V petek so tudi Velenje osvetlile prazniÄ?ne luÄ?i – Prihodnji Ä?etrtek pride Dedek Mraz – 20. decembra bo zaĹživela ÄŒarobna promenada Tina Felicijan

Velenje, 29. novembra – Kako lepo je v petek zveÄ?er, ko se lahko veÄ?ina malo odklopi od vsakdanjega tempa in sprosti, stopiti na velenjske ulice in ugotoviti, da niso osamljene. Vsaj kadar v srediĹĄÄ?u mesta potekajo lahkotne prireditve, namenjene predvsem zabavi in druĹženju, se tam zbere veliko ljudi. Tako je bilo v petek,

ko je Mestna obÄ?ina Velenje prebivalke in prebivalce povabila na priĹžig prazniÄ?ne razsvetljave.

Lokali so bili polni, ljudje so se ustavljali na ulici in klepetali, si ogledovali izloĹžbe, pisana mnoĹžica pa se je zbrala okrog novoletne jelke na Titovem trgu. Za prijetno vzduĹĄje niso poskrbeli le Ĺžar 33 tisoÄ?ih luÄ?k na jelki in vonj po zakuhanem vinu, ki pogreje v meglenih veÄ?erih, otroci

v nestrpnem priÄ?akovanju, dobra volja obiskovalcev, ampak morda predvsem glasba Luke Basija, ki je ob spremljavi benda ogreval srca mladih in starejĹĄih ljubiteljev zabavnih melodij.

Vsakomur luÄ?ka za sreÄ?o

Za prazniÄ?no razsvetljavo je Mestna obÄ?ina Velenje, ki je s petkovim koncertom odprla veseli december, letos namenila

â?ą

Naslednji Ä?etrtek, 12. decembra, ob 17. uri v Velenje pride Dedek Mraz.

Na Titov trg ga bodo pospremila pravljiÄ?na bitja in skupina BQL.

okrog 50 tisoÄ? evrov. Tudi letos je najbolj bogato okraĹĄena okolica Titovega trga. Ponovno navduĹĄuje toplo sijoÄ?i napis Velenje, novost pa je svetlobni okvir na zelenici pred obÄ?ino, ki vabi k fotografiranju. Na novo so okraĹĄeni tudi drogovi javne razsvetljave ob Ĺ aleĹĄki cesti. Rumene sneĹžinke so zamenjale bele zvezdice.

V torek velenjski svetniki o rekordnem proraÄ?unu

Bojazni, da Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?etka leta 2020 ne bi zaÄ?ela s sprejetim proraÄ?unom, ki seveda omogoÄ?a nemoteno proraÄ?unsko delo, najbrĹž ni. V osnutku so namreÄ? ta dokument velenjski svetniki potrdili soglasno. So pa podali ĹĄe nekaj Ĺželja. Vseh po besedah podĹžupana Petra Dermola sicer ni bilo mogoÄ?e vkljuÄ?iti, so pa v predlog vnesli pobudo za investicijsko vzdrĹževanje velenjskega stadiona v vrednosti 31 tisoÄ? evrov in 40 tisoÄ? evrov za investicijsko vzdrĹževanje velenjske knjiĹžnice. Ta sredstva so po Dermolovih besedah zagotovili iz letoĹĄnjega preseĹžka. Ĺ˝al pa niso naĹĄli vira, da bi za predlaganih 100 tisoÄ? evrov dvignili postavko za vrhunske ĹĄporte.

LetoĹĄnji proraÄ?un je naravnan moÄ?no naloĹžbeno. Za to name-

njajo kar 42 odstotkov od veÄ? kot 51 milijonov evrov naÄ?rtovanih prihodkov. Med njimi je velik deleĹž nepovratnih sredstev, seveda pa mora obÄ?ina za vlaganja zagotoviti lastno udeleĹžbo. Zato bodo morali v prihodnjem letu nekatere Ĺželene naloge prestaviti za kakĹĄno leto. ÂťTo ĹĄe zlasti velja za nekatere komunalne projekte po krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih, o Ä?emer pa smo se s predsedniki svetov Ĺže pogovorili,ÂŤ pravi Dermol.

V predlogu proraÄ?una za prihodnje leto je naÄ?rtovanih skoraj 51 in pol milijonov evrov prihodkov. NajveÄ?ji priliv predstavlja dohodnina (34,5Â %), nepovratna evropska in drĹžavna sredstva (18,5Â %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a (15,3Â %), prihodki od najemnine za komunalno infrastrukturo (9,4Â %).

Odhodki bodo znaĹĄali 55,7

milijona evrov. Za tekoÄ?e odhodke in izdatke je predvidenih 25.904.448 evrov oziroma 46,5 % proraÄ?una, za investicijske odhodke je naÄ?rtovanih 23.565.203Â evrov oziroma 42,3 % proraÄ?una, za plaÄ?e in druge izdatke v zvezi z delom je naÄ?rtovanih dobrih 6 milijonov evrov oziroma 10,8Â % proraÄ?una in za rezerve 215.000 evrov oziroma 0,4Â % proraÄ?una. Predvideno je, da bo ob koncu leta na raÄ?unu dobrih 266 tisoÄ?akov.

Za 23 milijonov evrov naÄ?rtovanih naloĹžb je predvidena zadolĹžitev v viĹĄini 2,8 milijona evrov. NaloĹžbe bodo namreÄ? preteĹžno financirane z nepovratnimi evropskimi in drĹžavnimi sredstvi, zagotoviti pa je potrebno (kot smo Ĺže zapisali) lastno udeleĹžbo, zato bodo morali nekatere za prihodnje leto naÄ?rtovane naloĹžbe prestaviti za kakĹĄno leto,

â?ą

Silvestrovali bomo z bendom Pop Design, gost bo Miran Rudan.

in pri SonÄ?nem parku pa krasijo svetlobni slapovi. ÂťNimamo najdraĹžje razsvetljave, nimamo najveÄ? luÄ?k in najbolj bogatih aranĹžmajev, imamo pa toplino in srÄ?nost prebivalk in prebivalcev naĹĄe obÄ?ine, vzduĹĄje, ki bo zdaleÄ? najlepĹĄe krasilo prazniÄ?ne dni,ÂŤ je v nagovoru dejal podĹžupan Peter Dermol. đ&#x;”˛

Branju prijazna obÄ?ina

V osnutku so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje na novembrski seji soglasno potrdili proraÄ?un za prihodnje leto, predlog naj bi sprejeli na torkovi – Gre za rekorden proraÄ?un, "teĹžak" veÄ? kot 51 milijonov Mira ZakoĹĄek

LuÄ?ke in svetlobne krogle krasijo tudi promenado, Kardeljev trg in Staro Velenje, drevesa ob Ĺ aleĹĄki cesti, kroĹžiĹĄÄ?i pod skakalnicami

PodĹžupan Peter Dermol: ÂťVse za prihodnje leto zastavljene naloĹžbe so Ĺže stekle. Gradimo prireditveni prostor z odrom, obnavljamo Staro Velenje in kolesarske steze v glavnem z nepovratnimi sredstvi, zagotoviti pa smo morali lastno udeleĹžbo, zato bomo morali nekatere za prihodnje leto naÄ?rtovane naloge, prestaviti za kakĹĄno leto.ÂŤ

okrniti pa je bilo treba tudi nekatere druge postavke. đ&#x;”˛

Velenje, Medvode, 3. december – V Kulturnem domu Medvode je potekala slovesnost, na kateri je Mestna obÄ?ina Velenje prejela naziv branju prijazna obÄ?ina. Priznanje je v imenu Mestne obÄ?ine Velenje prevzel Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti. Javni nateÄ?aj za pridobitev naziva branju prijazna obÄ?ina izvajajo ZdruĹženje sploĹĄnih knjiĹžnic, Skupnost obÄ?in Slovenije in Ministrstvo za kulturo republike Slovenije. Z nazivom Ĺželijo poudariti aktiven prispevek obÄ?ine k izboljĹĄanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti.

ObÄ?ina je izpolnila vse kriterije, saj je izvedla veÄ? kot 120 projektov bralne kulture z veÄ? kot 332.000 udeleĹženci. Podpira tudi ĹĄtevilne aktivnosti organizacij, ki se ukvarjajo s ĹĄ i r j e nj e m Priznanje Branju prijazna obÄ?ina sta prevzela bralne kulture, Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene aktivnosti pa dejavnosti in sodelavka urada Darja Plaznik izvaja tudi sama: leta 2000 je ustanovila Ustanovo Velenjska knjiĹžna fundacija, katere namen je nudenje moralne, organizacijske in strokovne podpore ohranjanju, razvoju in spodbujanju knjiĹžne kulture v velenjskem prostoru in ĹĄirĹĄe, izvaja javne razpise za sofinanciranje zaloĹžniĹĄkih projektov, financirala je postavitev zbirke prvih beril v KnjiĹžnici Velenje, s knjiĹžnimi nagradami obdaruje svoje obÄ?ane, izdaja broĹĄure ‌ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

V Gorenju letos izguba, za prihodnje leto napovedujejo dobiÄ?ek Gorenje je v drugi polovici leta izboljĹĄalo poslovanje, po letoĹĄnji izgubi v prihodnjem letu naÄ?rtujejo dobiÄ?ek – Gorenje bodo povsem integrirali v Hisense in loÄ?ili proizvodni del od upravljalskega Mira ZakoĹĄek

V Gorenju so za letoĹĄnje leto priÄ?akovali negativen rezultat, ki je posledica slabe izkoriĹĄÄ?enosti proizvodnih zmogljivosti ter slabe prodaje v prvi polovici leta.

V drugi polovici leta so spremenili prodajno strategijo in pomembno poveÄ?ali proizvodnjo, reorganizirali so prodajo, zaostrili politiko upravljanja terjatev in optimizirali zaloge. Rezultati so v zadnjih mesecih veliko boljĹĄi, a bodo na koncu leta vseeno zabeleĹžili negativen poslovni izid. ÂťZ viĹĄjo prodajo se zniĹža tudi deleĹž stroĹĄkov prodaje in sploĹĄnih dejavnosti (administrativni stroĹĄki) v prihodkih od prodaje, na kar smo posebej pozorni. Tudi stroĹĄki nabave materiala so bili letos ĹĄe vedno viĹĄji od naÄ?rtovanih, Ä?eprav smo jih glede na enako obdobje lani Ĺže zniĹžali za 2,4 %. Tudi na tem podroÄ?ju priÄ?akujemo dodatne sinergije poslovanja v okviru Skupine Hisense, pri Ä?emer se nekateri pozitivni uÄ?inki pokaĹžejo v rezultatih z zamikom, torej

v prihodnjem letu. Na rezultat je vplivala tudi ne dovolj hitra poslovna integracija oz. njena visoka kompleksnost, zato nam v veliko segmentih ĹĄe ni uspelo zaÄ?eti oz. poveÄ?ati prodaje Gorenjevih izdelkov v Hisensovi mreĹži ter Hisensovih izdelkov

5. decembra 2019

(TV aparati, pametni telefoni, klimatske naprave idr.) z Gorenjevo prodajno mreĹžo,ÂŤ pravijo v Gorenju in dodajajo, da so na tem podroÄ?ju napredek dosegli ĹĄele v drugi polovici leta, dodatno pa ga bodo pospeĹĄili ĹĄe s preoblikovanjem druĹžbe, kar zajema tudi regionalizacijo prodajno-poslovnih enot v tujini.

Dr. Lan Lin, glavni direktor Gorenja: ÂťV gzadnjem letu smo in ĹĄe bomo izvajali ĹĄtevilne ukrepe za izboljĹĄanje poslovanja, hkrati tudi preoblikujemo druĹžbo, kar Ĺže daje pozitivne rezultate, zato v letu 2020 priÄ?akujemo preobrat v poslovanju, ustvariti moramo dobiÄ?ek,ÂŤ je dejal glavni direktor Gorenja dr. Lan Lin. Še naprej si bomo prizadevali za izboljĹĄanje uÄ?inkovitosti, kar je glavni pogoj tako za uspeĹĄnost in dobiÄ?konosnost podjetja kakor za nadaljnje naloĹžbe, med njimi je tudi nova tovarna TV aparatov v Velenju. S preoblikovanjem druĹžbe bomo postali vitkejĹĄe in odzivnejĹĄe podjetje, Gorenje in nova druĹžba Gorenje Hisense Services pa bosta postali proizvodni, razvojni in upravljalski center Hisensa v Evropi, kar bo dolgoroÄ?no pomenilo tudi nova delovna mesta.ÂŤ

IzboljĹĄali upravljanje z obratnim kapitalom

V letoĹĄnjem letu so pomembno izboljĹĄali upravljanje z obratnim kapitalom, zlasti terjatvami in zalogami, ter uspeĹĄno nadaljevali s prodajo druĹžb s podroÄ?ja netemeljnih dejavnosti. Odprodali so Gorenje Surovina, Gorenje Tiki, GGE in Gorenje Projekt. Hisense je Skupini Gorenje zagotovil potrebno finanÄ?no podporo, saj ji zagotavlja tretjino vseh posojil in s tem tudi ustrezno dolgoroÄ?no finanÄ?no stabilnost in solventnost.

â?ą

Konec novembra je Gorenje umaknilo obveznice z borznega trga in ni veÄ? javna druĹžba.

Optimizacije bodo ĹĄe potrebne

S ciljem izboljĹĄanja dobiÄ?konosnosti bodo ĹĄe naprej dvigovali uÄ?inkovitost poslovanja, zniĹževali odhodke, optimizirali reĹžijo, zmanjĹĄali bodo problematiÄ?ni kapital ‌ RaÄ?unajo, da bodo pri-

BoĹžiÄ?nica bo

V tem tednu so v Gorenju potekali zbori delavcev, na katerih sta glavna direktorja Gorenja dr. Lan Lin in Chao Liu delavcem poleg informacij o poslovanju druĹžbe in ciljih ter naÄ?rtih za 2020 sporoÄ?ila tudi, da bodo decembra prejeli boĹžiÄ?nico, in sicer v enaki viĹĄini kot lani. Po odloÄ?itvi vodstva pa zaradi slabega rezultata management boĹžiÄ?nice ne bo dobil.

â?ą

V letu 2020 naÄ?rtujejo preobrat v poslovanju.

hodnje leto poveÄ?ali prihodke za 10 odstotkov in tako prviÄ? po prevzemu Gorenja ustvarili dobiÄ?ek. Velik del poveÄ?anja prihodkov naÄ?rtujejo na kitajskem trgu, za katerega menijo, da je zelo obetaven, tam pa so Ĺže prisotni z blagovnima znamkama Gorenje in Asco. Aparate Gorenje ter aparate viĹĄjega cenovnega razreda Asko bodo zaÄ?eli prodajati na Kitajskem na veÄ? kot 200 prodajnih mestih, ki so jih Ĺže odprli z lokalnimi partnerji.

PoveÄ?ali bodo proizvodno uÄ?inkovitost

IzboljĹĄujejo tudi proizvodno uÄ?inkovitost in odpravljajo teĹžave s kakovostjo, tako da usklajujejo tehnike proizvodnje in procese s Hisensom, izvajajo projekte izboljĹĄanja kakovosti, izboljĹĄujejo uÄ?inkovitost proizvodnje ...

V prihodnjem letu naÄ?rtujemo obseĹžna vlaganja v razvoj novih izdelkov in posodobitve v proizvodnji.

GOSPODARSKE novice

PRIJAZNO VABIMO K REZERVACIJI ZA TRADICIONALNO SILVESTERSKO VEÄŒERJO 31. decembra ob 18.00 uri

MENI Pozdrav iz kuhinje Sesekljan losos, konfitirana jabolka, medena gorÄ?ica, divja solata Silvesterska juha Slan obroÄ? buÄ?e, peÄ?ena buÄ?a, rak, ĹĄpinaÄ?a TeleÄ?ja ribica, priĹželjc, bob, peÄ?ena limona, lisiÄ?ke, pire LeĹĄnikova panna cotta, physalis kompot, jagodiÄ?evje Cena menija je 40 â‚Ź.

Za rezervacijo pokliÄ?ite med 12. in 22. uro na (03) 896 1400.

Na silvestrovo bo Vila Herberstein odprta od 18. do 23. ure.

Za zdravstveno zavarovanje enotnih 29 evrov Odbor drĹžavnega zbora za zdravstvo pa je obravnaval predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V zakonski predlog so ob tem vnesli uvedbo pavĹĄalnega prispevka v viĹĄini 29 evrov. To naj bi bil prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje progresivno (t. i. solidarnostno) lestvico pri pobiranju prispevka. Ob koncu sodelovanja med Levico in koalicijo je bilo sicer priÄ?akovati, da bodo koalicijski poslanci podporo predlogu enostavno odrekli, a so napovedali, da so ga pripravljeni podpreti ob sprejemu njihovih dopolnil.

Gorenje ni veÄ? javno podjetje Gorenje je skladno s sklepom svoje skupĹĄÄ?ine konec novembra z organiziranega trga Ljubljanske borze umaknilo obveznice z oznako GV02. S tem Gorenje po prevzemu s strani kitajskega Hisensa ne bo veÄ? dolĹžno izpolnjevati obveznosti, ki veljajo za javne druĹžbe.

Zastarela ĹžiÄ?niĹĄka infrastruktura Slovenska smuÄ?iĹĄÄ?a so pripravljena na zimsko sezono in Ä?akajo le ĹĄe na ugodne vremen-

ske razmere, ki se jih nadejajo v prihodnjih tednih. Ĺ˝al pa veÄ?jih naloĹžb v ĹžiÄ?niĹĄko infrastrukturo tudi letos ni bilo, in kot so na Krvavcu poudarili ĹžiÄ?niÄ?arji, jih sami tudi niso sposobni uresniÄ?iti, zato se bo morala drĹžava odloÄ?iti, ali bo konÄ?no podprla to dejavnost ali pa bo ta zamrla.

Vsaka naloĹžba v novo ĹžiÄ?niĹĄko napravo medtem stane vsaj pet milijonov evrov. Tega upravljavci smuÄ?iĹĄÄ? sami ne zmorejo. So pa letos najveÄ?jo investicijo izvedli na Golteh, kjer so vloĹžili ĹĄtiri milijone evrov v 32 novih apartmajev.

Izvozili radioaktivne odpadke Cinkarna Celje je v ZDA v drĹžavo Idaho izvozila 30 ton radioaktivnih odpadkov in s tem odpravila veÄ?letno okoljsko in finanÄ?no breme. Kot so pojasnili v sporoÄ?ilu za javnost, so moĹžnost izvoza Ä?ez luĹžo naĹĄli s pomoÄ?jo drĹžavne agencije za radioaktivne odpadke.

Decembra rekordna nakupovanja Decembra potroĹĄniki za nakupovanje namenijo veÄ? denarja kot katerikoli drugi mesec. Tako je bilo tudi decembra lani, le da se je prodaja poveÄ?ala v nekoliko manjĹĄi meri kot v preteklih letih. V prednovoletnem Ä?asu se sicer najbolj poveÄ?a prodaja

Skupino Gorenje bodo povsem integrirali v Hisense

NaÄ?rtujejo optimizacijo poslovanja, tako da bodo Skupino Gorenje povsem integrirali v skupino Hisense tudi s preoblikovanjem druĹžbe ter loÄ?itvijo proizvodnega dela od upravljalskega – Gorenje, d. o. o., bo postalo Hisensov evropski proizvodni in razvojni center, v Ljubljani pa bodo ustanovili novo druĹžbo

â?ą

Med naÄ?rtovanimi naloĹžbami je tudi izgradnja tovarne televizorjev v Velenju.

Hisense Gorenje Services, ki bo sedeĹž Hisensa za vso Evropo.

Vzpostavili bodo skupne regijske servisne in storitvene centre ter zdruĹžili Gorenjeva in Hisensova poslovno-prodajna podjetja v tujini. Skupina Gorenje bo postala del skupine Hisense Europe, v katero bo zdruĹženih tudi sedem druĹžb Skupine Hisense s sedeĹžem v Evropi. đ&#x;”˛

elektronskih in gospodinjskih naprav, vedno veÄ? ljudi pa prazniÄ?ne nakupe opravi kar prek spleta. Prodaja v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami je bila decembra lani za 37,4 odstotka viĹĄja od povpreÄ?ne meseÄ?ne prodaje v tem letu, v trgovinah z Ĺživili je bila viĹĄja za 19 odstotkov, v trgovinah s kozmetiko pa za 16,3 odstotka. đ&#x;”˛

mz

UspeĹĄen zagovor druge doktorske disertacije V Ä?etrtek, 28. novembra, je Franjo Pranjić, ĹĄtudent doktorskega ĹĄtudijskega programa 3. stopnje Energetika, uspeĹĄno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom ÂťRazvoj matematiÄ?nih modelov v eksplicitni obliki za naÄ?rtovanje in analizo sinhronskih strojev s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokomÂŤ.

Komisija v sestavi izr. prof. dr.

Sebastijan Seme, red. prof. dr.

Mario VraĹžić, izr. prof. dr. Peter VirtiÄ?, izr. prof. dr. Gregor Papa ter izr. prof. dr. Stjepan Stipetić je sklenila, da je kandidat uspeĹĄno zagovarjal doktorsko disertacijo in s tem pridobil pravico do promocije v doktorja znanosti s podroÄ?ja energetike.

Po promociji doktorjev znanosti, ki bo izvedena na Univerzi v Mariboru, bo Franjo Pranjić drugi doktor znanosti, ki bo ĹĄtudij zakljuÄ?il na doktorskem ĹĄtudijskem programu Energetika, na katerem ima fakulteta v ĹĄtudijskem letu 2019/2020 vpisanih 5 ĹĄtudentov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. decembra 2019

ÂťPriÄ?akovati, da bi Ĺ aleĹĄka dolina sama nosila posledice prehoda na brezogljiÄ?no druĹžbo, bi bilo kriviÄ?noÂŤ Na pogovor smo povabili novega generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Marka Mavca Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V drugi polovici letoťnjega oktobra je funkcijo generalnega direktorja Premogovnika Velenje prevzel mag. Marko Mavec. Pred tem je bil petnajst let direktor Inťtituta za ekoloťke raziskave ERICo, zadnjih nekaj let kot direktor Eurofins Erico Slovenija. V Premogovniku pa je dobil svojo prvo zaposlitev, ki je ravno tako trajala petnajst let.

Samo po sebi se ponuja vpraĹĄanje – kaj je drugaÄ?e od takrat do danes? ÂťV Ä?asu, ko sem se zaposlil v Premogovniku Velenje, je bil proces odkopavanja premoga na Ĺže zelo visoki tehnoloĹĄki ravni.

Premog smo odkopavali na treh, ĹĄtirih ali celo veÄ? odkopih, danes ga samo na dveh. Obvladljivost proizvodnje je zaradi manj odkopov bolj zahtevna. ÄŒe pride do izpada na enem od odkopov, to pomeni za Ä?as, ko ta ne obratuje, poloviÄ?ni izpad proizvodnje.

V Premogovniku sem bil zaposlen v obdobju, ko smo intenzivno nadaljevali z razvojem tako imenovane Velenjske odkopne metode in razvijali sistem koncentriranih, dolgih in visoko proizvodnih odkopov. Ko so bili ti cilji doseĹženi, tolikĹĄnega razvoja ni bilo veÄ? zaznati. To je najbrĹž pogojeno s tem, da se v Premogovniku ne zaposluje veÄ? toliko mladih inĹženirjev, kot se jih je nekdaj, ko jih je zaposlitev v enem letu dobilo tudi deset.

Danes smo lahko sreÄ?ni, Ä?e pride eden, dva sta Ĺže veliko.ÂŤ

Prvi izziv Ĺže prve dni Kot direktor ste se Ĺže v prvih dneh sooÄ?ili s konkretnimi in obÄ?utljivimi izzivi okolja in zaskrbljenostjo obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja. Nasip med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom – vi sicer pravite, da to ni pravi izraz

– je tisto, kar tamkajĹĄnje obÄ?ane zaskrbi vedno, ko spremeni krajino, ko se na njem pojavijo vodne depresije ‌ ÂťOdkopna metoda, ki jo uporabljamo za izkop premoga, se na povrĹĄini manifestira kot ugreznina. Zapolni jo voda. Tako so nastala tudi Ĺ aleĹĄka jezera. Na podroÄ?je med obema jezeroma je treba ves Ä?as navaĹžati mate-

â?ą

materiale od drugod. Tudi zemljino z LeĹžna, ki pa nam sluĹži bolj kot rezerva, saj je tudi to podroÄ?je podvrĹženo ugrezanju.ÂŤ VeÄ?krat se pojavlja strah, da bi za sanacijo ugreznin uporabili oporeÄ?ne materiale. ÂťPetnajst let sem delal v ERICo in zelo dobro vem, kaj so oporeÄ?ni in kaj neoporeÄ?ni materiali.

OporeÄ?nih, kaj ĹĄele nevarnih, v Ĺ aleĹĄki dolini ne bo! Ta je v preteklosti imela Ĺže dovolj ekoloĹĄkih teĹžav in problemov.ÂŤ

dobja bloka 6 Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj oskrbuje s premogom.

Glede na to, da je Evropa v intenzivnem prehodu v brezogljiÄ?no druĹžbo, to nedvomno Ä?aka tudi Slovenijo. Kdaj toÄ?no bo tista loÄ?nica, ko nam bo v Sloveniji uspeli preiti na oskrbo z elektriÄ?no energijo brez uporabe fosilnih virov, danes ne vemo.

To je odvisno od veliko razliÄ?nih faktorjev. ÄŒe boste vpraĹĄali koga z ministrstva za okolje in prostor, bo rekel, da je Ĺželja Evrope, da bi

ÂťOporeÄ?nih, kaj ĹĄele nevarnih materialov na obmoÄ?ju saniranja ugreznin v Ĺ aleĹĄki dolini ne bo! Ta je imela Ĺže v preteklosti dovolj ekoloĹĄkih teĹžav in problemov.ÂŤ

rial, tako imenovani stabilizat, s katerim zapolnjujemo ugreznine, ki nastajajo zaradi odkopa premoga. Sestavljata ga pepel in sadra, ki nastajata kot stranski produkt pri proizvodnji elektriÄ?ne energije. Jezeri imata pribliĹžno ĹĄest ali sedem metrov viĹĄinske razlike. ÄŒe bi ju Ĺželeli loÄ?iti, bi bila pregrada s konÄ?no ÂťkronoÂŤ desetih metrov, kot je v primeru Ĺ martinskega jezera ali drugih akumulacij, popolnoma dovolj.

Ker pa pod tem predelom redno odkopavamo premog, ÂťnasipÂŤ kot statiÄ?na tvorba, ni moĹžen.

Zato je ĹĄirina prostora rekultivacije najmanj 350 metrov, Ä?e bi bil nasip, bi jih bilo dovolj deset.ÂŤ Kaj pa vodni akumulaciji? ÂťManjĹĄi akumulaciji sta se pojavili, ker imamo v tem Ä?asu iz TEĹ na razpolago manj materiala, kot z izkopanim premogom povzroÄ?imo posedanja povrĹĄine.

Da lahko ugreznine zapolnimo, uporabljamo druge, neoporeÄ?ne

pomenilo konec obratovanja Premogovnika, nekje po letu 2040.ÂŤ V zvezi s tem veÄ?krat poudarite, da v primeru, da ne bo na voljo drugih virov energije od ogljiÄ?nih, z zapiranjem elektrarne v Ĺ oĹĄtanju Slovenija ne bo naredila niÄ?. Kaj mislite s tem? ÂťÄŒe jo bomo zaprli, elektriko pa uvaĹžali iz tujine, na primer iz Poljske, ki se je izpogajala, da ne gre v intenzivno razogljiÄ?enje s tolikĹĄno dinamiko kot ostala Evropa, ne bomo naredili niÄ?. KveÄ?jemu bomo v globalnem pogledu razmere poslabĹĄali. Ogljikov dioksid ni lokalni onesnaĹževalec, ampak globalni problem. Moramo se zavedati, da Ä?e zapremo eno elektrarno v Ĺ oĹĄtanju, odpremo pa novo na Kitajskem, na globalni ravni nismo napravili niÄ?esar.

â?ą Mag. Marko Mavec: ÂťKdaj bo tista loÄ?nica, ko nam bo v Sloveniji uspeli preiti na oskrbo z elektriÄ?no energijo brez uporabe fosilnih virov, danes ĹĄe ne vemo.ÂŤ

Pogledi na zapiranje Premogovnika KakĹĄni so vaĹĄi pogledi na zapiranje premogovnika, o Ä?emer je zadnje Ä?ase veliko govora? ÂťV zadnjem Ä?asu se marsikaj govori. Marsikaj je tudi narobe razumljeno. Premogovnika ne zapiramo z danes na jutri, obratoval bo ĹĄe precej let. V zakljuÄ?ni fazi je sprejem Nacionalnega energetskega podnebnega naÄ?rta. V njem kakih posebnih usmeritev, kdaj, kako, na kateri naÄ?in naj bi premogovnik zaprli, ni.

Odgovore na ta vpraĹĄanja v Premogovniku nujno potrebujemo.

Trenutno so ĹĄe vedno v veljavi in potrjeni naÄ?rti obratovanja do leta 2054. Premogovnik ima sto devet milijonov ton zalog in lahko do konca Ĺživljenjskega ob-

ÂťDanes se pogovarjamo o tem, kdaj bo prenehal delovati premogovnik, kdaj bo prenehala delovati proizvodnja elektrike iz premoga v termoelektrarni. Ne pogovarjamo pa se o tem, koliko bo to stalo, od kod bodo sredstva, kako bo potekala socialna, ekonomska, vsebinska tranzicija, kar bi morala biti osnova, iz katere bi izhajali.ÂŤ bila Slovenija Ĺže leta 2030 brezogljiÄ?na druĹžba. Sam pa menim, da je realno obdobje, v katerem bi dejansko uspeli – tudi s tehnologijami, ki jih danes nimamo – proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv nadomestiti s tako imenovanimi zelenimi viri, kar bi lahko

ÂťÄŒe v Sloveniji zapremo eno termoelektrarno, odpremo pa novo na Kitajskem, na globalni ravni nismo naredili niÄ?.ÂŤ

Ko se za prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo odloÄ?a Evropa, bi bilo najbolj kriviÄ?no priÄ?akovati, da bi bila Ĺ aleĹĄka dolina tista, ki bi za Slovenijo nosila posledice tega prehoda. NekoÄ?, ko je bila sama velik proizvajalec in je bila zelo onesnaĹžena, jih je Ĺže.

Skrajno nepraviÄ?no, naj ĹĄe enkrat uporabim ta izraz, bi bilo, da bi bila tudi tista, ki bi sama nosila posledice razogljiÄ?enja.ÂŤ

Prestrukturiranje premogovnih regij Naj bo katerokoli leto, pripravljati se je treba zaÄ?eti nanj. Prestrukturiranje premogovnih regij? ÂťZaÄ?eti je treba takoj. V nekem trenutku bo v Premogovniku Velenje od proizvodnje premoga Ĺživelo toÄ?no niÄ? ljudi. Danes je nanj neposredno vezanih 2.000

delovnih mest. Posredno – pa ne bom ocenjeval tako, kot ocenjujejo Nemci, da so na eno delovno mesto, na premog, vezani ĹĄe dve delovni mesti – temveÄ? ocenjujem mileje, da je posredno vezano ĹĄe dodatno eno, torej ĹĄe posrednih 2.000. Skupaj torej 4.000 delovnih mest.

Nemci naj bi prestrukturirali premogovniĹĄtvo do leta 2038.

Proces izhoda iz uporabe premogovnih tehnologij za proizvodnjo elektrike so zaÄ?eli pred 15 leti.

Ocenili so torej, da bodo za prestrukturiranje potrebovali veÄ? kot 30 let. V prestrukturiranje premogovnih regij in zapiranje rudnikov je drĹžava (ne podjetja!) Ĺže vloĹžila veÄ? kot 10 milijard evrov.

V naÄ?rtu imajo, da bodo v prihodnjih letih za prestrukturiranje premogovnih regij, govorimo o 63.000 delovnih mestih, posrednih in neposrednih, potrebovali ĹĄe nadaljnjih 40 milijard evrov.ÂŤ Kje smo mi? ÂťMi smo na mestu, da se danes pogovarjamo, kdaj bo prenehal delovati premogovnik, kdaj bo prenehala delovati proizvodnja elektrike iz premoga v termoelektrarni. Ne pogovarjamo pa se o tem, koliko bo to stalo, od kod bodo sredstva, kako bo potekala socialna, ekonomska, vsebinska tranzicija, kar bi morala biti osnova, iz katere bi izhajali.ÂŤ Videti je, da o tem najveÄ? razmiĹĄljate na Premogovniku. Kdo je tisti, ki bi moral prevzeti pobudo? ÂťNismo edini, smo pa gotovo tisti, ki najbolj intenzivno in glasno razmiĹĄljamo o razvoju in delovnih mestih po konÄ?anem odkopavanju premoga. DrĹžavo opozarjamo tudi na to, da bi se morala zapiranja in reĹĄevanja takĹĄne regije, kot je rudarska Ĺ aleĹĄka dolina, lotiti povsem drugaÄ?e, kot se je je lotila v Zasavju, ko ni poskrbela za vsebinsko prestrukturiranje, ko ni imela nobenih ekonomskih spodbud, ampak je bil to bolj kot ne zgolj socialni problem lokalnih prebivalcev.ÂŤ đ&#x;”˛

Po veÄ?jih objektih na vrsti predvsem obnova omreĹžij Za obnovo komunalne infrastrukture v Ĺ aleĹĄki dolini in subvencije letos blizu 7 milijonov evrov, prav toliko tudi prihodnje leto – Ĺ e naprej prednostni cilj nemotena in kakovostna oskrba uporabnikov Tatjana PodgorĹĄek

Mag. GaĹĄper Ĺ karja direktor Komunalnega podjetja Velenje, ugotavlja, da je bilo leto 2019 za podjetje naloĹžbeno leto. V programu vlaganj, ki ga oblikujejo vsako leto skupaj z lastnicami komunalne infrastrukture – obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, so imele tokrat prednost najnujnejĹĄe obnove. Hkrati sledijo tudi projektom obnove obÄ?inskih in drĹžavnih cest, kolesarskih poti, izvajanju morebitnih veÄ?jih evropskih projektov. ÂťSoÄ?asno z omenjenimi obnovami posodabljamo komunalno infrastrukturo.ÂŤ V zadnjih nekaj letih namenjajo za obnove in posodobitve ter subvencije blizu 7 milijonov evrov iz vira najemnine, iz vzdrĹževanja pa ĹĄe skoraj 2 milijona evrov. ÂťPoudariti je treba, da lokalne skupnosti del tega denarja namenjajo za subven-

cijo cene omreĹžnine pitne vode, najem grobnih mest, od lanskega leta pa tudi za subvencijo cene toplote.ÂŤ

Vlaganja na vseh komunalnih dejavnostih

V minulih letih so, pravi Ĺ karja, obnovili in posodobili vse veÄ?je infrastrukturne objekte, sedaj se postopoma lotevajo obnov in posodobitev omreĹžja v vseh dejavnostih. Med najveÄ?jimi, ki so jih izvedli letos, je v energetiki omenil obnovo vroÄ?evoda Ĺ alek–Selo in v Podkraju obnovo podpostaj v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj, v komunalni dejavnosti izstopajo obnove vodohrana v Ĺ oĹĄtanju in povezovalnega vodovoda iz tega vodohrana (pri tem je sodeloval tudi TEĹ , saj vodo uporablja pri proizvodnji elektriÄ?ne energije), vodovoda na Partizanski cesti v Velenju in na obmoÄ?ju 5 v obÄ?ini Ĺ martno ob

Paki. V celoti so obnovili komunalno infrastrukturo na GoriĹĄki cesti v Velenju, kanalizacijo v Ĺ martnem ob Paki, pomembna pridobitev je nakup vozila za strojno Ä?iĹĄÄ?enje kanalizacije. V pogrebno-pokopaliĹĄki dejavnosti pa je bila letoĹĄnja najveÄ?ja naloĹžba izvedba prve faze razĹĄiritve pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ kalah.

Vse pomembnejĹĄa trĹžna dejavnost

Poslovni naÄ?rt in s tem naÄ?rt naloĹžb je v precejĹĄnji meri z obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki za prihodnje leto Ĺže usklajen, Âťkar dokazuje, da z njimi dobro sodelujemo.ÂŤ Tudi leto 2020 bodo najbolj zaznamovala vlaganja v posodobitev omreĹžij. Pri dejavnosti energetike naÄ?rtujejo posodobitev toplotnega sistema na Cankarjevi ulici v Ĺ oĹĄtanju, v Velenju pri razĹĄiritvi poslovne cone

Stara vas in obnove nekaj toplotnih podpostaj. V komunalni dejavnosti predvidevajo nadaljevanje druge faze obnove vodohrana Ĺ oĹĄtanj, v Starem Velenju in na KoroĹĄki cesti v Ĺ oĹĄtanju jih Ä?aka celovita obnova celotne komunalne infrastrukture, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa kanalizacija v vaĹĄki skupnosti Mali Vrh. Pomembna naloĹžba bo ĹĄe nakup kogeneracijske naprave za potrebe Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄke doline.

V pogrebno-pokopaliĹĄki dejavnosti bo v ospredju druga faza prenove pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ kalah, skupaj z Mestno obÄ?ino Veleje pa prenova prostorskih naÄ?rtov za ĹĄiritev pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju. ÂťV obstojeÄ?em prostorskem naÄ?rtu smo Ĺže imeli predvidena dodatna pokopna mesta, a moramo naÄ?rt spremeniti zaradi naÄ?rtovane izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi.ÂŤ

Veliko vlagajo tudi v monitoring sistemov in digitalizacijo, kar jim omogoÄ?a zmanjĹĄevanje izgub, hitrejĹĄo odpravo okvar, s tem niĹžje stroĹĄke obratovanja. ÂťPrav tako veliko pozornost namenjamo trĹžnim dejavnostim. Te postajajo vse pomembnejĹĄi vir prihodkov podjetja.

NaĹĄa sluĹžba za investicije in razvoj pridobiva veÄ?je projekte tudi zunaj Ĺ aleĹĄke doline. VeÄ?ji posel izvajamo v obÄ?inah Dravograd, RuĹĄe, Litija, sodelujemo pri izgradnji Ä?istilne naprave v LuÄ?ah. Zelo pomembno je sodelovanje v treh veÄ?jih evropskih projektih obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj, in sicer pri izgradnji prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, pri obnovi trga bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju, prihodnje leto pri prenovi Starega Velenja.ÂŤ Predvidenih 9 milijonov evrov za omenjena vlaganja, vzdrĹževanje in subvencije, meni GaĹĄper Ĺ karja, naj bi omogoÄ?ilo uporabnikom komunalnih dobrin nemoteno in kakovostno oskrbo ter sprejemljivo raven cen, kar so prednostni cilji delovanja Komunalnega podjetja Velenje.†đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 27. novembra Vodenje FinanÄ?ne uprave je prevzel pravnik Peter Jenko, dosedanji namestnik generalne direktorice.

Po nekaj zapletih sta izvrĹĄni odbor stranke DeSUS in svet stranke po predstavitvi vseh treh kandidatov za predsednika stranke potrdila kandidature za januarski volilni kongres stranke.

Na Policijski akademiji v Ljubljani so policistom predali v uporabo veÄ? kot 60 novih sluĹžbenih vozil.

Na Odboru drĹžavnega zbora za zdravstvo so ob obravnavi predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zakonski predlog vnesli uvedbo pavĹĄalnega prispevka v znesku 29 evrov.

V Albaniji se je ĹĄtevilo Ĺžrtev moÄ?nega potresa, ki je dan prej stresel drĹžavo, povzpelo na 29, ranjenih je bilo veÄ? kot 650 ljudi.

Evropski poslanci so potrdili novo Evropsko komisijo. Njena

Dobili smo novo Evropsko komisijo, ki ji predseduje Ursula von der Leyen.

predsednica Ursula von der Leyen je v nagovoru evropskim poslancem v parlamentu v Strasbourgu obljubila spremembe v Evropi, ki jih bodo obÄ?utili vsi drĹžavljani.

Iranski varnostni agenti so prijeli osem ljudi, povezanih z ameriĹĄko obveĹĄÄ?evalno sluĹžbo Cia. Aretirali naj bi jih med protivladnimi protesti.

leÄ? od meje s Slovenijo s strelnim oroĹžjem poĹĄkodovali enega od njih, ki se je po navedbah policije upiral in Âťsam povzroÄ?il strelÂŤ.

Ob dnevu zahvalnosti je ameriĹĄki predsednik Donald Trump nepriÄ?akovano obiskal ameriĹĄko vojaĹĄko oporiĹĄÄ?e Bagram v Afganistanu.

Petek, 29. novembra Poslanci so na izredni seji drĹžavnega zbora obravnavali predlog pokojninske novele, ki postopno zviĹĄuje odmerni odstotek za moĹĄke za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka. Predlog je bil podprt s 46 glasovi. Ĺ tirje poslanci DeSUS-a so sporoÄ?ili, da bodo interventni zakon, vezan na proraÄ?un, podprli le, Ä?e se bo izredno usklajevanje pokojnin izvedlo v odstotkih in ne nominalno, kot je predlagal SAB. Predsednik uprave Darsa TomaĹž Vidic je dejal, da je zdaj Ĺže jasno, da letos ne bo Âťprve lopateÂŤ na trasi hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec.

InĹĄpektorat za javni sektor je opravil nadzor nad zaposlitvijo petih usluĹžbencev Sove in ugotovil nekaj manjĹĄih krĹĄitev. Glavna inĹĄpektorica je ĹĄe potrdila, da so preverili tudi dve v javnosti odmevni zaposlitvi in niso odkrili nepravilnosti.

Med spustom s peÄ?ine na severu Mehike je umrl znani ameriĹĄki plezalec v prostem slogu Brad Gobright.

V ZDA in ĹĄtevilnih drugih drĹžavah so ljudje na t. i. Ä?rni petek drveli v trgovine in izkoriĹĄÄ?ali popuste, ponekod pa so potekali tudi protesti proti pretirani potroĹĄnji nepotrebnih stvari.

Napadalec je na Londonskem mostu zabodel veÄ? kot deset lju-

DrĹžavni svet je izglasoval odloĹžilni veto na nekaj vladnih zakonov.

demokratiÄ?ne protestnike v Hongkongu. Kitajska je Ĺže napovedala ostre protiukrepe in obtoĹžila Washington, da ima slabe namene.

IraĹĄka vojska je nasilno zatrla protivladne proteste v mestu Nasirija na jugu drĹžave, kjer so ubili najmanj 25 ljudi.

Izvedeli smo, da se je ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev potresa v Albaniji povzpelo na 46.

HrvaĹĄki policisti so med posredovanjem proti skupini prebeĹžnikov na obmoÄ?ju Mrkoplja neda-

Medtem ko so ĹĄtevilni izkoriĹĄÄ?ali popuste t. i. Ä?rnega petka, so drugi opozarjali na pretirano potroĹĄnjo nepotrebnih reÄ?i.

di. Policija je napadalca ubila, v bolniĹĄnici sta kasneje umrli tudi dve Ĺžrtvi.

Sobota, 30. novembra Na slovesnosti Zveze policijskih veteranskih druĹĄtev Sever je ob 30. obletnici akcije Sever govoril predsednik vlade Marjan Ĺ arec. Dejal je, da se po 30 letih ĹĄe vedno ne zavedamo dobro pomena dogodka, brez katerega verjetno ne bi praznovali niti samostojnosti drĹžave.

Britanska policija je sporoÄ?ila, da je bil napadalec, ki je dan prej z noĹžem do smrti zabodel dva Ä?loveka, ĹĄe tri pa ranil, Ĺže obsojen zaradi teroristiÄ?nih kaznivih dejanj.

V Albaniji so konÄ?ali iskanje pogreĹĄanih po potresu.

Potem ko je ameriĹĄki predsednik Donald Trump napovedal, da namerava mehiĹĄke mamilarske kartele razglasiti za teroristiÄ?ne organizacije, je njegov mehiĹĄki kolega AndrĂŠs Manuel LĂłpez Obrador zatrdil, da ne bo dovolil ZDA oboroĹženega posredovanja v Mehiki.

Izvedeli smo, da je dan prej v Haagu napadalec z noĹžem ranil tri najstnike, dve dekleti, stari 15, in deÄ?ka, starega 13 let. Ĺ˝rtve se

5. decembra 2019

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

ÄŒetrtek, 28. novembra DrĹžavni svet je izglasoval odloĹžilni veto na zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?unov za prihodnji dve leti in odloĹžilni veto na interventni zakon, ki poleg omejitve stroĹĄkov za plaÄ?e v javnem sektorju doloÄ?a izredno uskladitev pokojnin.

Vlada je za generalno direktorico Agencije RS za okolje imenovala Lilijano KozloviÄ?.

Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je zavrnil poziv predsednika drĹžave Boruta Pahorja, naj zaradi zaostritve odnosov med parlamentarno komisijo Knovs in obveĹĄÄ?evalno agencijo Sova skliÄ?e sejo sveta za nacionalno varnost.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon, ki podpira pro-

Izvedeli smo, da je bil londonski napadalec nedavno izpuĹĄÄ?en iz zapora, kjer je sedel zaradi predhodnih teroristiÄ?nih aktivnosti.

med seboj niso poznale, policija pa je 35-letnega osumljenca aretirala.

Brazilski pravniki in organizacije za zaĹĄÄ?ito Ä?lovekovih pravic so Mednarodno kazensko sodiĹĄÄ?e pozvali, naj uvede preliminarno preiskavo zoper predsednika Jaira Bolsonara, ki mu oÄ?itajo spodbujanje genocida nad brazilskimi staroselci.

V nemĹĄkem mestu Braunschweig se je zaÄ?el dvodnevni kongres skrajno desne, najveÄ?je opozicijske stranke v nemĹĄkem parlamentu, pri Ä?emer se je pred poslopjem, kjer je potekal kongres, zbralo na tisoÄ?e protestnikov.

Nedelja, 1. decembra V evangeliÄ?anski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti je potekalo slovesno bogosluĹžje, na katerem so umestili novo cerkveno vodstvo slovenskih evangeliÄ?anov na Ä?elu s ĹĄkofom Leonom Novakom in inĹĄpektorjem Bojanom ProsiÄ?em.

Kristjani so vstopili v advent – Ä?as molitve, dobrih del in tihega priÄ?akovanja, s katerim se verniki pripravljajo na boĹžiÄ?, za veliko noÄ?jo drugi najveÄ?ji krĹĄÄ?anski praznik.

Predsednik vlade Marjan Ĺ arec se je odzval na odloÄ?itev stranke DeSUS, da interventnega zakona ne bo podprla, Ä?e naÄ?in izredne uskladitve pokojnin ne bo spremenjen. Premier je dejal, da bo moral Karl Erjavec nositi odgovornost za odloÄ?itev stranke.

Evropska vesoljska agencija je dobila odobren rekorden proraÄ?un v viĹĄini 14,4 milijarde evrov.

BeneÄ?ani so na referendumu odloÄ?ali o odcepitvi od Mester, ki po njihovem mnenju naredijo premalo za ta zgodovinski otok, saj ga zapuĹĄÄ?ajo umetniki in prebivalci, preplavljajo pa turisti.

V Srbiji je bilo vse pripravljeno na uveljavitev kazenskega zakona, ki z decembrom uvaja dosmrtno zaporno kazen za umor otrok.

Po krajĹĄem premoru zaradi lokalnih volitev so se protestniki spet vrnili na ulice Hongkonga. Znova so izbruhnili spopadi s policijo,

Po krajĹĄem premoru so se protestniki spet vrnili na ulice Hongkonga.

ki je prviÄ? po dobrem tednu dni uporabila solzivec.

Odgovornost za pokol v Londonu dva dni pred tem je prevzela Islamska drĹžava.

Tunizijke so sproĹžile kampanjo #JazTudi, s katero Ĺželijo opozoriti na spolne zlorabe in nadlegovanja, ki so jim podvrĹžene.

Ponedeljek, 2. decembra S prvim delovnim dnem prazniÄ?nega decembra so policisti zaÄ?eli

preventivno akcijo Slovenija piha 0,0.

DrĹžavni zbor je znova podprl dva zakona iz proraÄ?unskega sveĹžnja za prihodnji dve leti, na katera je drĹžavni svet pred tem izglasoval odloĹžilni veto. Za zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?unov je glasovalo 48 navzoÄ?ih na izredni seji, za interventni zakon pa 49.

V predsedniĹĄki palaÄ?i je potekal sprejem v poÄ?astitev 30. obletnice ustanovitve Demosa.

Izraelsko ministrstvo za obrambo je potrdilo naÄ?rte za gradnjo dodatnih nelegalnih naselbin v sre-

DrĹžavni zbor je ĹĄe enkrat podprl oba zakona iz proraÄ?unskega sveĹžnja.

diĹĄÄ?u Hebrona, kar je takoj izzvalo oster odziv Palestine.

V spopadih med vladnimi silami in uporniki v sirski pokrajini Idlib je bilo ubitih najmanj 96 borcev na obeh straneh, umrlo je tudi veliko civilistov.

Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Ĺ i DĹžinping sta odprla prvi plinovod, ki povezuje Rusijo in Kitajsko.

HrvaĹĄka vlada in ĹĄolski sindikati so dosegli kompromis o zviĹĄanju koeficientov in dodatkov zaposlenim v ĹĄolah. S tem se je konÄ?ala tudi stavka, ki je trajala veÄ? kot mesec dni.

Torek, 3. decembra Na PreĹĄernov rojstni dan smo izvedeli, da najnovejĹĄi rezultati programa PISA kaĹžejo nadpovpreÄ?ne doseĹžke slovenskih uÄ?encev in uÄ?enk pri vseh treh pismenostih. V primerjavi s prejĹĄnjo tovrstno raziskavo so v naravoslovju in branju sicer nekoliko nazadovali, a so ĹĄe vedno nad povpreÄ?jem drĹžav OECD. V Britofu pri Kranju je eksplodiral plin, pri Ä?emer se je poĹĄkodovalo ĹĄest oseb, 76 ljudi je bilo evakuiranih.

Ob eksploziji plina je bilo ĹĄest ljudi poĹĄkodovanih, 76 so jih evakuirali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoÄ?a oznaÄ?evanje novinarjev in neodvisnih blogarjev kot tujih agentov.

Kritiki so opozorili, da se bodo zaradi zakona pojavljale krĹĄitve svobode medijev.

ZDA so Franciji kot povraÄ?ilo za predtem sprejeti digitalni davek zagrozile, da bodo uvedle 100-odstotne carine na nekatere njihove izdelke v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o ÂťmoĹžgansko mrtviÂŤ zvezi Nato oznaÄ?il za nespodobno, Ĺžaljivo in zelo nevarno.

Na Finskem je ena izmed petih koalicijskih strank odrekla podporo premierju Anttiju Rinneju zaradi sporov glede stavke poĹĄtnih delavcev.

Veliki beli pes in mala bela goba Na sosednji terasi, zgrajeni iz neometanih sivih zidakov, na katero neugledno obliÄ?je sta pripeta rumena antena in rumen satelitski kroĹžnik, je velik umazano bel pes pasme kanarska doga z rjavo obrobljenim oÄ?esom in roza gobcem. Lajati zaÄ?ne ob petih zjutraj in ne neha do devete. Vsak dan. Njegov lajeĹž je moÄ?an, vztrajen in enakomeren. Odbija se od noÄ?no-jutranje tiĹĄine, zapiranje oken ne pomaga, saj so hiĹĄe v naĹĄi gusarski Ä?etrti narejene iz papirja.

ZveÄ?er zaspim z rahlim potrkavanjem v glavi, jutranji veliki beli pes mi ni v nikakrĹĄno olajĹĄanje, nasprotno, norim. Skozi okno mu Ĺžugam in kliÄ?em nelepe besede, poĹĄiljam ga sem in tja, grozim mu. Zdi se, kot da me posluĹĄa. Z njim se konÄ?no nekdo pogovarja, gleda me in ĹĄe moÄ?neje laja. PrviÄ? v Ĺživljenju zelo resno pomislim, da bom zaradi psa oziroma njegovih lastnikov poklicala policijo, najprej pa bom morala ugotoviti, kakĹĄen Kaja AvberĹĄek naslov ima lajajoÄ?a hiĹĄa. Tu kaj takega ni tako enostavno, raznobarvne hiĹĄe z ravnimi strehami so organsko zlepljene ena na drugo, ena malo niĹžja, druga malo viĹĄja, ena razpadajoÄ?a, druga nova, zgrajena v maniri grdega otoĹĄkega cenenega kvazi modernizma – kvader z miniaturnimi zatemnjenimi okni v drekasto rjavih aluminijastih okvirjih. Ubogi pes seveda ni niÄ? kriv, nekim Ä?loveĹĄkim bitjem se je nekega dne zazdelo fajn, da bi imeli takelega psa; najbrĹž je bil takrat ĹĄe majÄ?ken in Ä?eden. Zdaj pa je velik in ne-ravno-Ä?eden, saj, lepota je relativna; na tisti majhni in zanemarjeni terasi mu gotovo ni prijetno. Psov ne razumem, oni pa mene ne, zato se drug v drugega naÄ?eloma ne vtikamo in si ne hodimo blizu. (DrugaÄ?e je z maÄ?ki in ptiÄ?i. Sicer pa: bodi in pusti biti. Samo ne vdiraj v moj prostor, Ä?e te ne povabim.) Pasjega lajeĹža zadnjih nekaj dni sploh ne morem veÄ? izklopiti. ÄŒe pomislim, mi je to kar nekaj Ä?asa dokaj dobro uspevalo, ne morem pa si v spominu jasno izrisati, ali je Ĺžival lajala manj ali sem bila sama manj dovzetna za ĹĄume. Kaj ĹĄume, nehaj venomer pomanjĹĄevati in omiljevati; zvoÄ?no onesnaĹženje, Ä?e ne kar psiholoĹĄko nasilje nad posameznico! In kaj lahko naredijo policaji? Naj jih pokliÄ?em ob petih zjutraj, v trdi temi, ko se pes zbudi, da bo stvar bolj avtentiÄ?na? Bodo ĹĄli pogledat hiĹĄo? Bodo rekli lastnikom, naj vendar skrbijo za psa, ki mu je morda dolgÄ?as, ga je strah, ga lulat, ga kakat, potrebuje malo veÄ? kot par bednih kvadratov na strehi, je razoÄ?aran, ker je priÄ?akoval, da bo del Ä?loveĹĄke druĹžine? Bodo lastniki zaÄ?eli skrbeti za psa? Bo policijo potrebno poklicati veÄ?krat, jo je zaradi iste motnje Ĺže kdo poklical, me bodo vzeli resno? NajbrĹž bodo zahtevali moje podatke, kolikor vem, pa za pasje lastnike ostanem anonimna. Kako zoprno, toĹžariti, ampak ne razumem – ali lastnikov ĹĄtiriurno neprekinjeno zgodnjejutranje lajanje ne moti? Imajo zelo trden spanec? Imajo veliko viĹĄjo zvoÄ?no toleranco (najbrĹž sem si besedno zvezo ravnokar izmislila), saj je tukaj “normalnaâ€? jakost govora glasna do nadvse glasna, ljudje kriÄ?ijo tudi, ko se ne kregajo? KriÄ?ijo tudi, ko piĹĄejo sporoÄ?ila - stavke zakljuÄ?ujejo s tremi do sedmimi klicaji, ki jim sledi tri do sedem raznosortnih pametnotelefonskih ikonic. Muziko nabijajo do konca, pa naj bo v vozilu, doma ali na rojstnodnevni zabavi ĹĄtiriletnice. Animatorka po mikrofonu tako kriÄ?i, da Ĺže kar ĹžviĹžga; z rokami bi si najraje pokrila uĹĄesa, Ä?e ne bi bila ravno na otroĹĄki zabavi in med ljudmi, ki se jim vse to zdi “normalnoâ€?.

Morda me muÄ?i december, eden najnapornejĹĄih mesecev v letu.

Morda Ĺželim mir in tiĹĄino, ker je moja narava v tem zakljuÄ?nem delu leta v miru in tiĹĄini – pod belo odejo poÄ?iva. V subtropih pozimi narava ne poÄ?iva, v subtropih je skoraj vedno skoraj triindvajset stopinj in skoraj vedno skoraj vsi KRIÄŒIJO. Pes neha lajati. Do veÄ?era, ko bo spet zaÄ?el. ZveÄ?er ni toliko moteÄ?, ker zvoÄ?no ni sam. Bom jutri zjutraj poklicala policijo? Odvijem roza pokrov na steklenem kozarcu, v katerem Ä?uvam in hranim kefirjevo gobico, ki mi v zameno za skrb daje Ä?udovit kefir.

Izbezam jo s plastiÄ?no zeleno ĹžliÄ?ko – kovine gobice ne marajo.

PoloĹžim jo v drugo, kroĹžno stekleno posodo, jo prelijem s polnomastnim mlekom (najraje ima sveĹžega) in posodo zaprem z rdeÄ?im pokrovom. ÄŒarobno-zdravilni napitek premeĹĄam z Ĺžvrkljalnikom (tudi to besedo sem si ravnokar izmislila) in ga postavim v hladilnik. Kefir krepi imunost, razstruplja telo, pomaga vzpostaviti normalen krvni pritisk, niĹža nivo slabega holesterola, pomaga pri ĹželodÄ?nih boleznih, obnavlja Ä?revesno floro in blaĹži Ä?revesne bolezni, pomaga pri bolezni jeter, ledvic in ĹžolÄ?a, zdravi vnetne procese (je naravni antibiotik), pomaga pri slabokrvnosti in slabi cirkulaciji, zdravi respiratorne bolezni, pomaga pri stresu, nespeÄ?nosti in boleznih ĹživÄ?nega sistema, deluje protigliviÄ?no in antibakterijsko ter pomaga pri astmi in alergijah. (Pomembno je omeniti, da industrijskega kefirja ne izdelujejo s pomoÄ?jo kefirjeve gobice, ampak iz hmelja in kultur bakterij, ki napitku dajo enak okus, ne pa tudi kakovosti. Zato je kefir vredno pripraviti doma.) Kefirjeva gobica je pravzaprav kompleksna zdruĹžba razliÄ?nih vrst bakterij in kvasovk in spominja na majhen koĹĄÄ?ek cvetaÄ?e. Z zrnastim bitjem se dobro ujameva, v belini tiho sobivava, vsak dan znova, ne da bi katerikoli od naju to sploh opazil. “TIĹ INO, PROSIM!â€?, skupaj globoko znotraj brez glasu kriÄ?iva. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

5. decembra 2019

ObÄ?ina spodbuja mlade

Starejťi za starejťe Štirinajst let uspeťnega projekta Starejťi za starejťe – Prostovoljci starostnikom lepťajo starost

V prihodnjih dneh bodo izplaÄ?ali nagrade za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov Milena KrstiÄ? - Planinc

Marija Skrt

Velenje, 26. novembra – Vsi si Ĺželimo, da bi tudi na starost, ko bomo Ĺže manj pri moÄ?eh, lahko preĹživljali svoje dneve doma v svojem znanem, ljubem okolju, vendar ne osamljeni in brez pomoÄ?i.

Marsikaj lahko k temu pripomorejo starejĹĄi sami z organizirano medsebojno pomoÄ?jo. Zato so se tudi na obmoÄ?ju naĹĄe Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze vkljuÄ?ili v projekt StarejĹĄi za starejĹĄe za viĹĄjo kakovost Ĺživljenja. ÂťS tem Ĺželimo postoriti ĹĄe kaj za druge – za naĹĄe vrstnike,ÂŤ pravi pokrajinska koordinatorka Slavka MijoÄ?.

Za prostovoljce je konec novembra Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza organizirala sreÄ?anje, njen predsednik Franc Vedenik pa se jim je ob tem zahvalil prostovoljcem za ves trud in delo, ki ga opravljajo: ÂťLani je program prevzelo novo vodstvo druĹĄtva upokojencev in Ĺželimo ga postaviti na nove temelje. Ideja programa je odliÄ?na, vendar je naĹĄa

Koordinatorke programa StarejĹĄi za starejĹĄe, predsednik ĹĄaleĹĄke pokrajinske zveze DU Franc Vedenik, republiĹĄka koordinatorja RoĹžca Ĺ onc in Slavka MijoÄ?, pokrajinska koordinatorka (Foto: JM)

teĹžnja ĹĄe veÄ? pozornosti posvetiti pomoÄ?i in manj administraciji.

Moja namera je, da gremo naprej in da se z lokalno skupnostjo in vsemi odgovornimi dogovorimo za projekt dolgotrajne oskrbe.

Menim, da je to nadaljevanje tega projekta, in priÄ?akujem dobro sodelovanje vseh, ki si za to prizadevamo,ÂŤ je poudaril.

Tudi republiĹĄka koordinatorka RoĹžca Ĺ onc se je zahvalila vsem prostovoljkam za njihovo skrbno in zahtevo delo, za njihovo poĹžrtvovalnost in pomoÄ?, s Ä?imer prispevajo drĹžavi in tistim, ki so sicer dolĹžni, da bi skrbeli za starejĹĄe.

Letos je v Projektu na obmoÄ?ju pristojnosti Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze aktivno delalo 80 prostovoljk in prostovoljcev. Obiskali so 1512 oseb – ponovni obiski se opravljajo veÄ?krat na leto, Ä?e obiskani za to izrazi Ĺželjo. Nudenih je bilo tudi 2477 pomoÄ?i v druĹĄtvih upokojencev. NajveÄ? pomoÄ?i so nudili v DU Velenje s sodelovanjem v projektu donirane hrane.

V projektu so prostovoljci, ki obiskujejo starejĹĄe nad 69 let, se trudijo najti osamljene, onemogle, osiromaĹĄene vrstnike, jim olepĹĄati starost, olajĹĄati stike z okoljem, razĹĄiriti njihovo soci-

alno mreĹžo, jih povabiti v druĹĄtva upokojencev in k njihovim aktivnostim. S teh obiskov tudi prenaĹĄajo informacije o starejĹĄih, ki potrebujejo in Ĺželijo pomoÄ?, odgovornim v javnih zavodih in ustreznih druĹĄtvih.

Na sreÄ?anju prostovoljcev so bili enotni, da program dosega dobre rezultate in da prostovoljke, ki obiskujejo starejĹĄe v projektu StarejĹĄi za starejĹĄe, Ĺželijo, da jim tudi v blokih ljudje bolj zaupajo in jim pogosteje odprejo vrata. K sodelovanju Ĺželijo pritegniti tudi druĹĄtvi upokojencev, ki ĹĄe nista vkljuÄ?eni, to sta DU Ĺ martno ob Paki in Pesje. †đ&#x;”˛

V ospredje postavljajo pridobitev veÄ? najemnih stanovanj

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na razliÄ?ne naÄ?ine podpira dejavnost mladih. Tudi finanÄ?no. Med drugim zagotavljajo denarna sredstva za delovanje gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, finanÄ?no podpirajo izjemno priljubljen Pikin festival, tradicionalni Likovni svet otrok, zagotavljajo sredstva za prevoz uÄ?encev, ki sodelujejo v projektu NauÄ?imo se smuÄ?ati, ter sofinancira pester in vsebinsko bogat program MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje (projekt Veseli december, zdravstveno letovanje otrok ‌).

Dejavnost mladih pa podpirajo tudi neposredno z dvema razpisoma. Eden je sofinanciranje vsebinskih programov mladinskih druĹĄtev, drugi pa so nagrade za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov. ÂťZa sofinanciranje programov mladinskih druĹĄtev namenjamo 8.000 evrov letno. Na razpis se lahko prijavijo druĹĄtva, v katerih je najmanj tri Ä?etrtine Ä?lanic in Ä?lanov starih od 7 do 29 let,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. Letos bodo sredstva ostala. Na razpis sta se prijavili le dve druĹĄtvi – Mladinski center Ĺ oĹĄtanj in TaborniĹĄki rod Topli vrelec TopolĹĄica. Vsak od njiju je za program prejel 2.360 evrov.

Lani je bilo zanimanja veÄ?, prijavila so se ĹĄtiri mladinska druĹĄtva.

Na javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov pa je bilo letos zanimanja veÄ?, kot bodo lahko podelili nagrad. Prijavilo se je devet ĹĄtudentk in ĹĄtudentov, nagrade jih bo lahko prejelo ĹĄest. ÂťEna prijava je prispela prepozno, dve nista dosegli dovolj toÄ?k. Dve nagradi bosta podeljeni ĹĄtudentom prvega letnika, in sicer v viĹĄini 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, ĹĄtiri pa ĹĄtudentom viĹĄjih letnikov, ki bodo prejeli 110 odstotkov minimalne plaÄ?e. Nagrade bodo v enkratnem znesku izplaÄ?ane ĹĄe letos. ÂťTudi tako v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj spodbujamo mlade, da bi se, ko bodo doĹĄtudirali, vrnili domov in si tukaj naĹĄli zaposlitev,ÂŤ pravi Menih. đ&#x;”˛

Zbor lokalnega odbora stranke LMĹ

Velenjski odbor Levice, ki ga vodi Marko NeĹžić, v svetu Mestne obÄ?ine Velenje Za podpredsednika so izvolili mag. Damjana pa ga zastopa MatjaĹž PeÄ?ovnik, je odprl svoje prostore na Trgu mladosti 1 KonovĹĄka Mira ZakoĹĄek

veliko dela nas Ä?aka, zlasti na nacionalOtvoritve se je udeleĹžil tudi poslanec ni ravni. Razlike med ljudmi se pogla- DrĹžavnega zbora BoĹĄtjan KaraĹžiji s Velenje, 28. novembra – Stranka Le- bljajo, namesto da bi se zmanjĹĄevale, Ptuja. ÄŒestital je tukajĹĄnjim kolegom, vica ima odbor tudi v Velenju. Seveda predvsem pa je sramotno, kako zelo ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da je gre za eno najmlajĹĄih strank, ki pa je veliko jih Ĺživi pod pragom revĹĄÄ?ine,ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže sedaj zelo bila ob zadnjih lokalnih volitvah Ĺže na kratko strne naÄ?rtovane aktivnosti socialno naravnana in bo tudi Levici toliko prepoznavna, da si je Nezić, ki primer dobre prakse. Na drĹžavni ravni ÂťVelenjski proraÄ?un je izborila sedeĹž v obÄ?inskem je zelo ve- postavlja namreÄ? to v ospredje. Med svetu. Zastopa jih MatjaĹž socialno naravnan, zato sel, da jim veÄ?je uspehe, ki so jih dosegli, pa ĹĄteje, PeÄ?ovnik, ki je v glavnem je dobil tudi moj glas,ÂŤ je uspelo da jim je uspelo Âťpridobiti nazajÂŤ dozadovoljen z usmeritvami pridobiti datek za delovno aktivnost. ÂťÄŒaka pa pravi MatjaĹž PeÄ?ovnik. svoje pro- nas ĹĄe ogromno dela. Izboriti Ĺželimo Mestne obÄ?ine Velenje in tudi proraÄ?unom za prihodnje leto. ÂťGlede na to, da ja naĹĄa stranka socialno naravnana, da je naĹĄa skrb predvsem mali Ä?lovek, smo zelo zadovoljni, da sodi Mestna obÄ?ina Velenje med najbolj socialna obmoÄ?ja v Sloveniji in da je tako naravnan tudi proraÄ?un za prihodnje leto. V osnutku smo ga Ĺže potrdili in dobil je tudi moj glas,ÂŤ pravi MatjaĹž PeÄ?ovnik, ki pa si bo v prihodnje prizadeval, da bi Velenje dobilo veÄ? najemnih stanovanj. ÂťNa zadnji razpis je prejela obÄ?ina kar okoli 400 proĹĄenj, kar je dovolj zgovoren podatek, Izboriti je kako velike so stanovanjske stiske. Zato store, kjer se bodo sestajasocialno drĹžavo, nameniti morajo biti naĹĄe aktivnosti prioritetno li, naÄ?rtovali delo, sreÄ?evali skrb najĹĄibkejĹĄim, najranljitreba veÄ? usmerjene v to, da pridobimo veÄ? naje- pa se bodo tudi s simpativejĹĄim. V prvi vrsti Ĺželimo najemnih mnih stanovanj tako za mlade kot sta- zerji in drugimi obÄ?ani, ki ohraniti doseĹžene socialne stanovanj. pravice in izboriti tudi nerejĹĄe. Pred dnevi smo dobili v Velenju jih bo zanimalo njihovo prvih 15 oskrbovanih stanovanj, potre- delo, ali pa jim bodo Ĺželeli kaj novih,ÂŤ pravi. Med pobujemo pa jih ĹĄe veliko,ÂŤ pravi PeÄ?ov- kaj sporoÄ?iti oziroma jih na kaj opozo- membne naloge pa tudi on postavlja nik. Prikimava mu tudi Marko NeĹžić, riti. Prostore imajo v nekdanjem Zavo- pridobitev veÄ? najemnih stanovanj, ki ki vodi tukajĹĄnji odbor Levice. ÂťNaĹĄa du za urbanizem na Trgu mladosti 1 so pereÄ?a tema celotne Slovenije. đ&#x;”˛ glavna usmeritev je socialna drĹžava in (vhod poleg Sanolaborja).

â?ą

â?ą

Ĺ oĹĄtanj, 27. november – V Ĺ oĹĄtanju je potekal 2. zbor Ä?lanic in Ä?lanov lokalnega odbora stranke LMĹ . ÄŒastni gostje dogodka so bili generalni sekretar LMĹ dr. TomaĹž Simetinger in poslanca JoĹže Lenart ter Nik Prebil.

nanje odzvati. Predvsem pa si bodo prizadevali, da bo lokalni odbor LMĹ delal dobro za obÄ?anke in obÄ?ane Ĺ oĹĄtanja in da se bo obÄ?ina zaÄ?ela razvijati v smeri napredka ter vsebinskih razvojnih priloĹžnosti, ki so nujne Ĺže danes.

Zbor je potekal v prostorih dvorca Gutenbuchel. (foto: arhiv lokalnega odbora LMĹ )

Na zboru, zadnjem v formalni etapi konstituiranja, so za podpredsednika izvolili mag. Damjana KonovĹĄka, ki je tudi svetnik LMĹ v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. V izvrĹĄni odbor pa so Ä?lanice in Ä?lani izvolili Miho BritovĹĄka, Janeza Gaveza in UrĹĄko Imperl.

Predsednica lokalnega odbora Mateja Kumer je predstavila dosedanje delo in naÄ?rte za prihodnost, v kateri vidi priloĹžnost predvsem v povezovanju z odbori iz sosednjih obÄ?in. Dodala je ĹĄe, da je treba ves Ä?as slediti aktualnim dogodkom in se

Ob robu zbora, ki je potekal v prostorih dvorca Gutenbuchel, so si ogledali adventno razstavo v njem. đ&#x;”˛

mkp

vsak dan

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

MED VAMI

5. decembra 2019

Danes pomembno za invalide, jutri za vse 50 let delovanja MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline – ÄŒastni znak Zveze delovnih invalidov Slovenije Anici Kos in Dragu Kolarju Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 27. novembra – Praznujemo preteklost, izboljĹĄujemo prihodnost, je bilo kratko sporoÄ?ilo prireditve v veliki dvorani kulturnega doma v Velenju, s katero sta MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje in njegova krovna organizacija Zveza delovnih invalidov Slovenije zaznamovala 50-letnico delovanja.

SreÄ?ko RamĹĄak, predsednik MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje, je v nagovoru med drugim dejal, da so za jubilej najbolj zasluĹžni njihovi predhodniki, zahvala gre tudi sedanji generaciji, ki doseĹžkom iz preteklih let dodaja nove vsebine in tako pomaga delovnim invalidom pri laĹžjem premagovanju Ĺživljenjskih teĹžav. Zahvalil se je vsem, ki druĹĄtvu pri tem stojijo ob strani in pomagajo po svojih moÄ?eh.

Nikoli niso Ĺželeli biti nekaj posebnega

Po mnenju Draga Novaka, predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije, je medobÄ?insko druĹĄtvo zelo vpeto v delovanje obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Je tudi Ä?lan najveÄ?je reprezentativne invalidske organizacije v drĹžavi, ki

zdruĹžuje veÄ? kot 50.000 delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, kar je privilegij in hkrati odgovornost. Jubilej druĹĄtva je oznaÄ?il kot praznik, ki simbolizira pet desetletij dejavnosti druĹĄtva invalidov pri uresniÄ?evanju

ki jih pred nas postavlja ĹĄirĹĄe okolje.ÂŤ Med drugim je poudaril, da invalidi niso nikoli Ĺželeli biti nekaj posebnega, ampak Ĺželijo poudariti pravico do takih moĹžnosti, kot jih imajo drugi drĹžavljani. Ko se vsem drugim

druĹžbi pomagali izviti iz primeĹža socialnega umiranja – je zagotovil Novak –, si vztrajno prizadevali za dosego enakih moĹžnosti in storili vse za odstranitev ovir, ki vodijo v diskriminacijo in socialno izkljuÄ?enost, ĹĄe posebej v izobraĹževanju ter zaposlovanju. ÂťInvalidi ne zahtevamo veÄ?, ampak ravno toliko, kolikor imajo drugi, saj brez enakih moĹžnosti ne moremo Ĺživeti Ä?loveka dostojno Ĺživljenje. Kar dobrega storimo za invalide danes, bo jutri pomembno za vse,ÂŤ je ĹĄe menil Drago Novak.

PodĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak pa je med drugim dejala, da reĹĄevanje

enakovredni Ä?len druĹžbe, lokalne skupnosti, da ima enake pravice kot vsi drugi, enakopravno sodeluje pri razvoju ter urejanju druĹžbenih razmerij. In prav to uspeva MedobÄ?inskemu druĹĄtvu invalidov Ĺ aleĹĄke doline. Brez njegovega sodelovanja bi bili invalidi zagotovo v precej slabĹĄem poloĹžaju, kot so danes,ÂŤ je med drugim poudarila Darinka Mravljak.

Na prireditvi, ki so jo popestrile uÄ?enke velenjske glasbene ĹĄole, je medobÄ?insko druĹĄtvo podelilo zahvale prizadevnim Ä?lanom, Zveza delovnih invalidov Slovenije pa Ä?astni znak zveze.

Prejela sta ga Anica Kos in Drago Kolar za dolgoletno in prizadevno delo v druĹĄtvu oziroma v lokalni skupnosti. đ&#x;”˛

ÄŒastni znak Zveze delovnih invalidov Slovenije za Anico Kos

posebnih socialnih programov.

Dojemanje invalidnosti in invalidov je po njegovem mnenju danes precej drugaÄ?no, kot je bilo pred petimi desetletji. ÂťTakrat je bila invalidnost predvsem zdravstveno stanje, danes invalidnost razumemo kot kompleksen pojav, v katerem se bioloĹĄko stanje prepleta z razliÄ?nimi ovirami,

izboljĹĄajo Ĺživljenjske razmere, se te izboljĹĄajo tudi invalidom. ÂťSmo del druĹžbe, ki jo s takĹĄnim razmiĹĄljanjem krepimo, sebi pa ne dovolimo potisnjenosti v osamo, kar bi celo zaviralo obstoj in razvoj skupnosti. Vse to smo poÄ?eli do sedaj in bomo tudi v prihodnje.ÂŤ Z ustvarjalnimi in inovativnimi pristopi se bodo tej

Praznujemo preteklost, izboljĹĄujemo prihodnost, je bilo kratko sporoÄ?ilo na slabo obiskani prireditvi ob jubileju.

Eden od centrov odliÄ?nosti tudi v Velenju Ĺ olski center Velenje eden od treh slovenskih izvajalcev evropskega pilotnega projekta v poklicnem in strokovnem izobraĹževanju za perspektivo 2021–2027 – Na MIC-u usposabljanje udeleĹžencev za prehod industrije na 4.0 Tatjana PodgorĹĄek

invalidskih vpraĹĄanj ne urejajo samo pravila, zakoni, ustava, ampak predvsem osveĹĄÄ?eni ljudje, ki ta pravila razumejo in jih udejanjajo. DolĹžnost vseh skupaj morajo biti prizadevanja za dostojanstvo, pravice in blaginjo vseh delov druĹžbe, v katero sodijo tudi najbolj ranljive skupine, med njimi so invalidi. Njihovo dobro osebno poÄ?utje v vsakdanjem okolju mora postati trajna vrednota. ÂťV lokalni skupnosti smo ponosni, ker v okviru svojih pristojnosti in zmoĹžnosti zagotavljamo enake moĹžnosti ter enake obravnave invalidov,ÂŤ je zagotovila Mravljakova in pri tem trditev utemeljila z nekaterimi ĹĄtevilkami, projekti, ki jih izvajajo za pomoÄ?i potrebne obÄ?ane. ÂťPomembno je zavedanje, da je invalidna oseba enakopravni in

klicnem in strokovnem usposabljanju v naslednjih ĹĄestih letih.

Po besedah Igorja Dolerja je pobudo o vsebini centrov odliÄ?nosti zaÄ?ela evropska komisija v minuli perspektivi in pri tem veliko stavila na projekte, ki se dotikajo tehnologij, ki v podjetja ĹĄele prihajajo. Šolske centre so vanje vkljuÄ?ili zato, ker prihaja veliko odliÄ?nosti

doloÄ?ene vsebine znotraj zastavljenih stebrov centra odliÄ?nosti. Govorimo o PrejĹĄnji teden je v Hamburgu v digitalizaciji, pametnih tovarnah in o NemÄ?iji potekalo sreÄ?anje partnerjev prehodu industrije na 4.0 ter o pripravi v evropskem projektu Talentjourney, poklicnega in strokovnega izobraĹžeki velja za strateĹĄko pomembnega znovanja za potrebe pametnih tovarn ter traj EU. Med udeleĹženci sta bila tudi podjetij.ÂŤ predstavnika Ĺ olskega centra Velenje Na MIC-u nameravajo oblikovati (Ĺ CV) – direktor Janko PogorelÄ?nik posebno proizvodno linijo oziroma in vodja projektne skulaboratorij na viĹĄji ravni pine proFutura Igor in ga nadgraditi za poDoler. Ĺ olski center je trebe industrije 4.0. V namreÄ? v okviru omenjem bo pridobival ponjenega projekta, vretrebno znanje, veĹĄÄ?ine dnega 950.000 evrov, in kompetence za prihaeden od treh slovenskih jajoÄ?e tehnologije ĹĄirok izvajalcev pilotnega krog uporabnikov – Ĺže projekta v poklicnem in zaposleni, dijaki, ĹĄtustrokovnem izobraĹževadenti ‌, predvsem pa nju. Poleg naĹĄe drĹžave v ga bodo lahko uspeĹĄno njem sodelujejo ĹĄe parizkoristila podjetja za tnerji iz Finske, Italije, prekvalifikacijo delavNemÄ?ije in Estonije. cev za morebitna druga Janko PogorelÄ?nik je delovna mesta. povedal, da je v prejĹĄnji Projekt je dvoleten perspektivi EU veliko Laboratorij za avtomatizacijo in raÄ?unalniĹĄko vodenje industrijskih in je Ĺže stekel. Potekapozornosti namenila procesov na MIC-u bodo ĹĄe izpopolnili. jo namreÄ? dogovori, zaposlovanju mladih, prva povezovanja med za perspektivo 2021–2027 pa je pre- tudi iz veÄ? nivojev srednjeĹĄolske poklic- podjetji iz partneric v projektu. Cilj poznala potrebo po veÄ?jem pomenu ne in ne le akademske sfere.ÂŤ NaÄ?rt v projekta v prvem letu izvajanja je – poklicnega ter strokovnega usposa- okviru pobude predvideva oblikovanje pravi Doler – izdelava platforme z eno bljanja. Objavila je razpis za centre pribliĹžno 40 centrov odliÄ?nosti po vsej vstopno toÄ?ko, preko katere bo moodliÄ?nosti, na katerega se je Ĺ CV pri- Evropi, znotraj projekta, v katerem so- goÄ? pregled vseh vsebin, namenjenih javil ĹĄe z dvema ĹĄolskima centroma delujejo trije slovenski ĹĄolski centri, izobraĹževanju udeleĹžencev na enem v Sloveniji. Skupaj z mednarodnimi pa je predvidenih ĹĄest laboratorijev. mestu, ter povezovanje vsega znanja, partnerji so pridobili enega od petih Eden od teh bo na MedpodjetniĹĄkem ki obstaja in je danes razdrobljeno na pilotnih projektov za center odliÄ?no- izobraĹževalnem centru (MIC) Ĺ CV-ja. veÄ? podroÄ?jih. đ&#x;”˛ sti. Ti bodo osnova za dogajanja v po- ÂťNaĹĄ laboratorij se bo dotikal toÄ?no

Mladi na konferenci drŞavljanov prihodnosti MZPM Velenje je na mednarodno konferenco o participaciji otrok peljala 6 osnovnoťolcev iz regije Ljubljana, Velenje, 27. novembra – Prej- in enake moŞnosti, Nacionalnim odborom ťnji teden je med 140 mladimi iz vseh za Otroťke parlamente in Zvezo prijateljev koncev Slovenije in tujine na konferenci mladine Slovenije. Sopodpisniki pisma so o participaciji otrok, ki so jo naslovili Dr- se zavezali, da bodo v skladu z moŞnostmi Şavljani prihodnosti, sodelovalo tudi 6 sodelovali pri razvoju in implementaciji parosnovnoťolcev iz Šaleťke, Spodnje in Zgornje Savinjske doline.

Na konferenco jih je peljala MZPM Velenje.

DevetoĹĄolca iz Velenja TjaĹĄ Esih in Katja Mogilnicki sta sodelovala tudi v vodeni razpravi na odru, v kateri so mladi polni dvorani v hotelu Mons sporoÄ?ili: ÂťMi smo oroĹžje in lahko uporabimo sebe, da spremenimo svetÂŤ.

Konferenco je pripravila Zveza prijateljev O vkljuÄ?evanju otrok v spremembe sta na odru med vrstniki mladine Slovenije ob iz Slovenije razpravljala mlada VelenjÄ?ana TjaĹĄ Esih in Katja 30. obletnici sprejetja Mogilnicki. Foto: Alen Milavec Konvencije o otrokovih pravicah in ob 30-letnici programa Otro- ticipacije otrok v zadevah, ki se jih tiÄ?ejo in ĹĄki parlamenti. Mladi so v vodeni razpravi so zanje pomembne, ter uresniÄ?evali cilje na odru povedali tudi, da niso pasivni, da Konvencije o otrokovih pravicah v skladu opozarjajo in poskuĹĄajo vplivati na spre- s svojimi pristojnostmi. Podpisnika pisma membe, a pogosto niso sliĹĄani. minister dr. Jernej Pikalo in ministrica mag.

UresniÄ?evanje pravice otrok do participa- Ksenija Klampfer sta se strinjala, da upoĹĄtecije ni mogoÄ?e brez sodelovanja pristojnih vanje mnenj otrok prispeva k boljĹĄi konÄ?ni v drĹžavi, ki oblikujejo kljuÄ?ne politike tudi reĹĄitvi. Vsi udeleĹženci konference pa so z na podroÄ?ju Ĺživljenja otrok. Zato je bilo na aplavzom pospremili izjavo mladega udelepobudo ZPMS v okviru konference podpisa- Ĺženca: ÂťOtroci so prepogosto dekoracija na no pismo o sodelovanju med Ministrstvom dogodkih, se pa zgodi, da so tudi odrasli le za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, Mini- dekoracija na naĹĄih dogodkih.ÂŤ đ&#x;”˛ strstvom za delo, druĹžino, socialne zadeve

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

MNENJA

5. decembra 2019

9

Pogledi na dediĹĄÄ?ino in vizijo Velenja SooÄ?anje razliÄ?nih mnenj in sodelovanje razliÄ?nih strok je nujno za premiĹĄljeno naÄ?rtovanje nadaljnjega razvoja Velenja, je sporoÄ?ilo okrogle mize Pogovarjajmo se o Velenju Tina Felicijan

Pod okriljem Kluba arhitektov SaĹĄa regije (KASR) sta arhitektka Aleksandra Dolenec Gojević in krajinska arhitektka SaĹĄa Piano odprli razpravo na temo vrednot in vizije Velenja, ki je ob 60-letnici otvoritve novega mestnega srediĹĄÄ?a potekala v Galeriji Velenje med fotografijami Volbenka Pajka, priÄ?evalca rasti mestnega tkiva. Sestavili sta omizje arhitektov, drugih strokovnjakov s podroÄ?ja urejanja urbanega prostora in poznavalcev zgodovinskega in socioloĹĄkega konteksta prostora, v katerem je v drugi polovici 20. stoletja iz delavske kolonije zrastlo mesto moderne. ÂťGlobalne in lokalne razmere nas postavljajo pred neznane preizkuĹĄnje.

Premog in elektriÄ?na energija, ĹĄe do nedavnega logiÄ?no povezana zgodba, nista veÄ? soodvisna. Izdelava gospodinjskih aparatov se je preselila Ä?ez zemeljsko oblo. Urejanje prostora pa bolj kot nekdaj in v Ä?asu, ko je potreba po participaciji javnosti vse veÄ?ja in glasnejĹĄa, ostaja zgolj domena politikov in posameznikov,ÂŤ je SaĹĄa Piano v uvodu utemeljila razlog za pogovor, namenjen odpiranju tem, o katerih se bo treba v prihodnosti veliko pogovarjati, pravi.

Kaj so vrednote Velenja?

Andreja AĹžber, zgodovinarka in sociologinja kulture: ÂťPremalo cenimo modernistiÄ?no zasnovo.

Zame je vrednota Velenja sozvoÄ?je racionalne zasnove, funkcionalne arhitekture in zelenih povrĹĄin z razliÄ?no vegetacijo.ÂŤ Peter Rezman, knjiĹževnik: ÂťÄŒe se omejim na tiste, ki jih bolj izpostavljam v svojih literarnih delih, so to tri. Pozitiven odnos do fiziÄ?nega (knapovskega, proizvodnega) dela, kar je posebna znaÄ?ilnost Velenja. Iz tega pa tovariĹĄtvo, ki ga gre pripisati predvsem knapovĹĄÄ?ini. Druga vrednota je ne le spoĹĄtovanje, ampak zaupanje v oblast, kar je verjetno posledica tega, da delavci zaupajo Âťprvo pisanemuÂŤ, meĹĄÄ?ani pa Ĺžupanu, kar je v Velenju izraĹženo v pozitivnem smislu.

Tretja vrednota pa je mladost ali nerazvitost s pozitivno konotacijo. Velenje je ĹĄe vedno v stajici, a ga bo potrebno pustiti, da zaĹživi samo, Ä?e stajica predstavlja varnost, ki jo je mestu ob rojstvu predstavljal premog.ÂŤ

Danijela BriĹĄnik, arheologinja: ÂťKar v prostoru obstaja, je treba pravilno ovrednotiti. V primeru Velenja imamo konservatorski problem, da mesta moderne ne znamo prav vrednotiti. Ne znamo potreb sodobnega Ä?asa zdruĹžiti z vrednotami mesta, ki ima poseben karakter.ÂŤ Mateja NeĹža Sitar, umetnostna zgodovinarka: ÂťTemeljni vrednoti Velenja sta modernistiÄ?na zasnova mesta, ki ima izrazito humano noto, in identiteta, ki jo to mesto ima – ker so ga ljudje sami gradili in zdaj v njem Ĺživijo, ga tudi Ä?utijo.ÂŤ Gregor Gojević, arhitekt: ÂťVrednota tega mesta so drevesa – velika, pisana, lepa. Za zdaj jih je veÄ? in dosti lepĹĄa so kot stavbno tkivo.ÂŤ

Tina TrampuĹĄ, krajinska arhitektka: ÂťVrednota Velenja je kombinacija grajenega in odprtega prostora, ki ga je v izobilju.

Praznina je vrednota, ki spodbuja odprtost duha. V Velenju se je praznina marsikje zapolnila.

Pustili smo potroĹĄniĹĄtvu, da nas preplavi. Zelenih povrĹĄin, za kakrĹĄne bi v marsikaterem evropskem mestu dali vse, imamo oÄ?itno preveÄ? in z njimi maÄ?ehovsko ravnamo. Tudi na podroÄ?ju drevesnega fonda so bili narejeni koraki nazaj. ÄŒe se zavedamo, da so drevesa, zelene povrĹĄine kakovost Velenja, se moramo drugaÄ?e obnaĹĄati do tega.ÂŤ Kako posegati v prostor?

Rok Poles, arhitekt: ÂťMesto je mlado, prostor, v katerem je nastalo, pa je prastar in mesto je samo sodobni naÄ?in uporabe tega prostora. Arhitekt deluje v tem trenutku, hkrati pa gleda nazaj. Mora reagirati na nek zapis, ki v prostoru Ĺže obstaja – kar je bilo druĹžbi v nekem obdobju pomembno, kajti to se je

v prostor zarisalo. To moramo prepoznati, te zapise razumeti, sicer jih s svojim delovanjem izbriĹĄemo, medtem ko ustvarjamo prihodnost prostora. Ni dileme, da je treba ikoniÄ?ne arhitekturne objekte ohraniti. Ampak v kakĹĄnem stanju, saj danes niso veÄ? v originalnem. Pajkove fotogra-

naÄ?in bivanja odraz druĹžbenega Ä?asa, saj ta vpliva na naĹĄe mesto.

Danes Ĺživimo v Ä?asu, ko mesta manifestirajo obdobje neoliberalizma. NaĹĄa oblast ne zna veÄ? zagotavljati javnega interesa, ampak prepuĹĄÄ?a uveljavljenje interesa v prostoru moÄ?nejĹĄim. Primer: ko se pripeljete v Velenje,

Kako se aktualni naÄ?rti in izvedbe razvoja vkljuÄ?ujejo v vizijo mesta in kakĹĄna je? Iztok Mori, direktor uprave MOV: ÂťOdgovoren sem, da vse, kar politika odloÄ?i, realiziramo. Tudi pri tem se kdaj lomijo kopja, kar se tiÄ?e arhitekture v mestu. Zakonodaja je dokaj milostna, kar se tiÄ?e nadzora nad upoĹĄtevanjem odloÄ?itev zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Ni takĹĄna, da bi lahko priÄ?akovali uÄ?inkovite ukrepe proti ravnanju mimo teh odloÄ?itev. Kar lahko naredimo, je to,

da ljudi ozavestimo o vrednotah mesta moderne, da jih bodo spoĹĄtovali. Pri izvajanju projektov obÄ?inske uprave je potrebno vzeti v obzir tudi birokracijo in morda predvsem ceno. Sicer pa se za prihodnost mesta ne bojim. Verjamem, da nam bo uspelo v mesto pripeljati v neko drugo dimenzijo,ÂŤ je povedal v odgovor na vpraĹĄanje in izrazil upanje, da bo novi prostorski naÄ?rt Mestne obÄ?ine Velenje razreĹĄil marsikatero dilemo na podroÄ?ju naÄ?rtovanja in urejanja prostora.

Rekli so â?ą

Mateja Kumer, predsednica KASR: ÂťBolj ko se je debata razvijala, bolj kritiÄ?ni smo postajali. Ĺ˝elimo si, da je ta okrogla miza zaÄ?etek serije pogovorov, usmerjenih v posamezna podroÄ?ja.

Lahko pa obÄ?ina vse goste povabi na delavnico, da se stvari konkretizirajo in se naredijo naÄ?rti za prihodnost. Mnenja so izjemno razliÄ?na. OÄ?itno smo odprli temo, ki jo je treba resno predebatirati. Pozivam odloÄ?evalce, naj pri urejanju prostora ne sprejemajo le politiÄ?nih odloÄ?itev, temveÄ? naj prisluhnejo stroki.ÂŤ Nande Korpnik, arhitekt: ÂťV Velenju je zapisana vsa slovenska arhitektura, manjka samo PleÄ?nik. Ponosen sem, da smo Velenju dvignili samozavest, Ĺžal pa VelenjÄ?ani mesta ĹĄe vedno ne razumejo.ÂŤ Rok Poles, arhitekt: ÂťÄŒe hoÄ?emo ohraniti kvalitete prostora, potrebujemo dobro bazo podatkov, digitalizirane arhive naÄ?rtov, fotografij.ÂŤ Danijela BriĹĄnik, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine: ÂťPo moji oceni 30 do 40 odstotkov posegov v Velenju do zavoda za spomeniĹĄko varstvo sploh ne pride.ÂŤ fije prikazujejo obilico urbanih elementov, ki so Ĺže davno izbrisani, ker niso bili prepoznani kot kvaliteta prostora.ÂŤ Darja MatjaĹĄec, krajinska arhitektka: ÂťKadar govorimo o mestih, se moramo vpraĹĄati, v kakĹĄnem Ä?asu Ĺživimo, ker je naĹĄ

se vam ob pogledu na Velenjski grad vsili pogled na ogromen napis Momax. TakĹĄne manifestacije neoliberalizma uniÄ?ujejo identiteto mest in zniĹžujejo kakovost bivanja v njih. Zame so vrednote Velenja njegove zgodovinske plasti. Velenje ĹĄe nosi protestantsko

ÄŒarobni december v Velenju Z zadnjim petkovim novembrskim veÄ?erom in s priĹžigom prazniÄ?ne razsvetljave se je v Velenju zaÄ?elo prazniÄ?no decembrsko dogajanje, ki se bo stopnjevalo vse do zadnjega dne v letu. ÄŒarobne sobotnice z lutkovno-gledaliĹĄko ponudbo namenjajo najmlajĹĄi publiki, ÄŒarobna promenada bo s kulturno in zabavno ponudbo za mlajĹĄe in starejĹĄe obiskovalce postala prazniÄ?no druĹžabno stiÄ?iĹĄÄ?e, druĹžine bodo povabili na novoletno gledaliĹĄko predstavo, drobne, a iskrene pozornosti bo mogoÄ?e najti na PrazniÄ?nem sejmu (v soboto, 14. decem-

bra). PrazniÄ?na doĹživetja bosta ponudila tudi Galerija in Kino Velenje.

Za otroke bodo pripravili sklop ÄŒarobnih sobotnic (ob 10.30 premierne uprizoritve lutkovne in igrane predstave), novoletna druĹžinska predstava pa bo letos v petek, 27. decembra, ob 17. uri, SLG Celje se bo predstavilo z gledaliĹĄko predstavo Heidi.

Osrednje prazniÄ?no stiÄ?iĹĄÄ?e bo tudi letos s toplimi napitki, sladkimi prigrizki in pestrim naborom dogodkov ponudila ÄŒarobna promenada na Velenjski promenadi pred sodiĹĄÄ?em. Odprli jo bodo

dediĹĄÄ?ino, denimo, ki nakazuje, da tu od nekdaj bivajo napredno misleÄ?i ljudje.ÂŤ Nande Korpnik, arhitekt: ÂťVelenja ne smemo zaĹĄÄ?ititi s spomeniĹĄkim varstvom, ker je Ĺživo.ÂŤ Danijela BriĹĄnik: ÂťVesela bi bila, Ä?e bi v Velenju urbanizem funkcioniral tako, da Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine ne bi bil zadnji branik, ki se bori proti plastiÄ?nim oknom, Ä?udnim barvam fasade, zapiranju balkonov, potvarjanju neke originalne

v petek, 20. decembra, ob 18. uri, na njej pa bo Ĺživahno vse do 29. decembra.

Galerija Velenje bo v Ä?etrtek, 5. decembra, odprla prodajno Galerijsko umetniĹĄko promenado umetniĹĄkih izdelkov mlajĹĄih ustvarjalcev SAĹ A regije in priznanih slovenskih umetnikov ter novoletno okrasitev galerije – delo akademske slikarke Alje Krofl. Vse do konca leta bodo v galeriji pripravljali pester nabor prazniÄ?nih dogodkov za ustvarjalne obiskovalce, pri Ä?emer jih bo veÄ?ina namenjenih otrokom.

Kino Velenje bo med 23. in 27. 12.

substance. Mesto moderne ne pomeni moderno v danaĹĄnjem pomenu besede, ko lahko vsak poÄ?ne, kar hoÄ?e. ÄŒe bi Velenje znalo ovrednotiti, kar ima, Ä?e bi imelo dober urbanizem, bi bila vesela, da bi lahko izpustili iz rok spremljanje posegov v Velenje. Bojim se, da stanje ni takĹĄno. DoloÄ?eni posegi so v sodelovanju in po dogovoru odliÄ?no izvedeni, o drugih nismo niti obveĹĄÄ?eni.ÂŤ KakĹĄna naj bo vizija Velenja?

Peter Rezman: ÂťVelenje se bo moralo odpreti. V mojih oÄ?eh je Velenje kot pralni stroj, vsi smo v enem bobnu, eden drugega Ĺžulimo. Enako velja za denarne tokove. Vse, kar se tu zasluĹži, se poskuĹĄa tu zadrĹžati. Ne vemo pa ĹĄe, ali je mesto Ĺže tako veliko, da bo preĹživelo brez kolna, Ä?e govorim v prispodobi.ÂŤ Rok Poles: ÂťTeĹžko se bo ubraniti diktatu kapitala in politike, kam naj se mesto usmeri. Arhitekt tukaj teĹžko odreagira drugaÄ?e, kot da poskuĹĄa po najboljĹĄi vesti ka-

vabil na ogled filmov v okviru ciklov Novoletne filmske iskrice (za otroke) in Decembrska romantika v kinu (za odrasle). Ogledali si boste lahko Ä?asu primeren nabor filmov: Pri Addamsovih, Ledeno kraljestvo II, Mali jeti, Levji kralj, Yesterday, Last Christmas, DeĹževen dan v New Yorku in Judy.

Dedek Mraz bo otroke na Titovem trgu s skupino BOQ pozdravil v Ä?etrtek, 12. decembra, na Velenjski grad pa bo s prazniÄ?no okraĹĄeno okolico ob nedeljskih dopoldnevih vabil pravljiÄ?no-ustvarjalni cikel Babica pripoveduje, manjkale ne bodo niti jaslice in prazniÄ?na prepevanja domaÄ?ih zborov. KnjiĹžnica Velenje in MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine vabita na prazniÄ?ne ustvarjalne

nalizirati proces, v katerega je ujet, da se naredi Ä?im manj ĹĄkode.ÂŤ Mateja NeĹža Sitar: ÂťVelenje je Ĺže zelo pozidano. Nima moĹžnosti neskonÄ?nega asfaltiranja, dograjevanja, ker je geografsko omejeno. Zato je treba znotraj tega prostora iskati moĹžnosti novih vsebin. ObstojeÄ?e objekte izboljĹĄevati. Prednost je, da se VelenjÄ?ani dobro zavedajo svoje dediĹĄÄ?ine. DediĹĄÄ?ino pa prebivalci Ä?utijo kot dom. Torej prebivalce je potrebno ĹĄe bolj ozaveĹĄÄ?ati o preteklosti, izpostavljati vrednote, vzbuditi interes, da jih bodo zaÄ?eli sami prepoznavati in ohranjati. Varuhi dediĹĄÄ?ine morajo biti vsi prebivalci, ne le strokovnjaki. Strokovnjaki pa morajo delovati interdisciplinarno.ÂŤ Tina TrampuĹĄ: ÂťNapaÄ?no si predstavljamo, da je gradnja nekaj, kar nakazuje razvoj. Napredek je tudi ohranjaje praznega prostora. Od zahtev ljudi in tega, kaj bodo cenili, je odvisno, kako se bo prostor razvijal.ÂŤ Gregor Gojević: ÂťNi Ä?as za velike vizije, ampak za drobne vsakodnevne prijaznosti. OsredotoÄ?il bi se na majhne, vsakdanje posege, ki sluĹžijo vsakodnevnemu Ĺživljenju. Majcene prenove, postavitve klopi, zasaditve dreves, ki plemenitijo Ĺživljenje ljudi, ki Ĺživijo v mestu. Seveda pa to ne bo dovolj, Ä?e Velenje ne bo preĹživelo zaprtja Premogovnika in odhoda Gorenja.ÂŤ Nande Korpnik: ÂťMislim, da je Ä?as za velike projekte. Velenje rabi komercializacijo, nova delovna mesta, nove tehnologije.

Ljudje bodo imeli radi svoje mesto, Ä?e bodo v njem dobro Ĺživeli.ÂŤ Darja MatjaĹĄec: ÂťNajveÄ?ji izzivi sodobnih mest so tako druĹžbeni kot okoljski. Treba je naÄ?rtovati mesta po meri Ä?loveka. Treba se je boriti proti komercializaciji javnega prostora. Mesto mora imeti ustrezno stanovanjsko politiko. Brez tega ima ena skupina ljudi vedno veÄ? stanovanj in vedno veÄ? kapitala, drugi morajo najemati stanovanja, ker si jih ne morejo privoĹĄÄ?iti, zato se poveÄ?uje druĹžbena segregacija. Pomembna je tudi skrb za zelene povrĹĄine in mestna drevesa – to v sodobnih mestih zelo ĹĄepa, je pa nujno potrebno za prilagajanje mesta na podnebne spremembe.

ReĹĄevanja teh izzivov se mora lotiti interdisciplinarna skupina strokovnjakov, pri tem morajo sodelovati razliÄ?ne interesne skupine, obÄ?ina pa jih mora usklajevati in prepoznati, kaj je javni interes.ÂŤ đ&#x;”˛

delavnice in pravljiÄ?ne urice, v SonÄ?nem parku pri Vili RoĹžle bosta 21. decembra odprta tudi 2. pravljiÄ?ni labirint in Ĺže 20. novoletni bazar. Glasbena ĹĄola Velenje bo poleg novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (sobota, 7. december) v decembru gostila tudi boĹžiÄ?no-novoletne koncerte razliÄ?nih aktivov in skupin uÄ?encev ĹĄole.

V novo., 2020., boste na Titovem trgu lahko skoÄ?ili s skupino Pop Design, ĹĄe prej pa se bo s Plesno ĹĄolo Spin odvrtelo tudi silvestrovanje za otroke. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

5. decembra 2019

Kot v svetu je tudi v pesmih veÄ? sence kot svetlobe Zlatko Kraljić je predstavil svoj deseti knjiĹžni izid, pesniĹĄko zbirko Svetloba in sence Tina Felicijan

Uveljavljeni literat in likovni umetnik, VelenjÄ?an hrvaĹĄkih korenin Zlatko KraljiÄ?, je po veÄ? pesniĹĄkih zbirkah in dramah ter lanskem romanu Upornik, s katerim je poĹžel obilo naklonjenih kritik, objavil novo pesniĹĄko zbirko z naslovom, ki odraĹža njeno nastajanje. Pesmi, izdane v zbirki Svetloba in sence, je namreÄ? pisal v gluhoti in mrakobi Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije ter v tihoti in svetlobi cerkva v Sloveniji in na HrvaĹĄkem.

Vplivi ambienta ustvarjanja so preneseni v pesmi, v katerih so odsevi sodobnega sveta, kakor ga reflektira avtor, prej temaÄ?ni kot presvetljeni.

povedati s svojim delom. Po navadi ni hotel kaj povedati, paÄ? priĹĄle so misli iz njega.ÂŤ

Svetloba, sence

ÂťS svojim pesniĹĄtvom Ĺživim bolj v temi.

Svetloba je mogoÄ?e le kakĹĄen preblisk. Moje pesmi namreÄ? veÄ?inoma govorijo o sodobnem svetu. Tako da svetlobe ne more biti

prav veliko,ÂŤ pravi. Svetloba in sence sta tudi prispodoba za Ĺživljenjski cikel, pravi. Rodimo se v svetlobo, Ĺživljenje nam prinese sence, umremo v temo. In v temo se bo pahnilo Ä?loveĹĄtvo, razmiĹĄlja Kraljić, kritiÄ?en do sodobnega druĹžbenega ustroja. Narava – ta pa bo ĹĄla nazaj v svetlobo. đ&#x;”˛

Lepota, mir

Zlatka Kraljića je k ustvarjanju 160 metrov pod zemljo v sklopu projekta Podzemna poezija povabil Stojan Ĺ pegel. Tam so zaÄ?ele nastajati pesmi, ki jih je avtor nato razvijal v cerkvah in tako na simbolni ravni v njih sooÄ?il podzemni in nadzemni svet. ÂťPesmi, ki sem jih pisal v podzemlju, so, normalno, drugaÄ?ne od tistih, ki sem jih pisal na svetlobi. Pisati v rudniĹĄkem rovu je bila zelo lepa izkuĹĄnja, ki jo malokdo doĹživi. Meni je to zelo odgovarjalo,ÂŤ je povedal. Nobene tesnobe, strahu? ÂťLepota. In mir,ÂŤ odgovarja.

Oboje iĹĄÄ?e in najde tudi na obreĹžju Mure, ob kateri hkrati lahko pogleda nazaj v Ä?as – v otroĹĄtvo, ki ga je preĹživljal ob njej – in pozabi nanj ter se potopi v ustvarjanje. To poteka v zamaknjenosti. ÂťTo pomeni, da nisi ravno pri sebi. Mislim, da Ä?lovek Ĺživi veÄ? dimenzij in ima veÄ? glasov. VÄ?asih ne veĹĄ, kdo ti govori – si to ti, nekdo drug, je to bog, vrag?

ZapisujeĹĄ glas iz podzavesti. Mislim, da pravi umetniki delajo na tak naÄ?in. Zato je najhuje, kar lahko vpraĹĄaĹĄ umetnika, kaj je hotel

Zlatko Kraljić se vsakega genialnega literarnega dela razveseli bolj kot avtor sam, je povedal v pogovoru s Tatjano Vidmar ob predstavitvi svoje nove knjige. ObĹžaluje pa, da je literarna produkcija vedno veÄ?ja in prepogosto slaba. Ni samokritike, ni izbora.

Zlatko Kraljić je slikar, pesnik in pisatelj, ne nujno v tem vrstnem redu. Redno razstavlja tudi na najveÄ?jih svetovnih razstavah in je dobitnik ĹĄtevilnih domaÄ?ih in tujih nagrad s podroÄ?ja knjiĹževnosti in likovne umetnosti. Za pojezijo mu je hrvaĹĄki sabor kulture podelil plaketo Mihovila Pavleka MiĹĄkina, veÄ?krat ga je nagradil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je dvakratni dobitnik 1. nagrade Stjepana KranjÄ?ića za

hrvaĹĄko duhovno prozo. Je lavreat mednarodnega festivala poezija Zenica, tudi dobitnik prve nagrade evropskega facebook pesniĹĄkega festivala. VeÄ? let Ĺže vodi mednarodni literarni festival Murakon, preveden je v veÄ? evropskih jezikov in je dobitnik posebnega priznanja za poezijo v Italiji. Je Ä?lan DruĹĄtva hrvaĹĄkih knjiĹževnikov in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Ena najbolj uspeťnih zgodb dvorca doslej Šoťtanj, 29. novembra – V petek je vrata zaprla letoťnja Adventna pravljica v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoťtanju.

Bila je ena najbolj uspeĹĄnih zgodb dvorca doslej.

Ljudje so dvorec vzeli za svojega in ga spoĹĄtujejo. Obiskovalci pridejo na dvorec z namenom, da odkrijejo drugi prostor in Ä?as.

Umik v ÂťpravljicoÂŤ je za mnoge terapija, v kateri uĹživajo. Poseben vtis je v dvorcu pustil obisk

Slikar podobe na ogled postavi TopolĹĄica, 25. november – V Centru starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica je od 25. novembra do 10. januarja naslednjega leta na ogled razstava slikarja Saliha BiĹĄÄ?ića iz Velenja.

BiĹĄÄ?ić, ki je od leta 2011 predsednik DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, se v prostorih centra predstavlja s triindvajsetimi deli, postavljenimi v dveh prostorih. V enem so na ogled njegove realistiÄ?ne podobe, v drugem se predstavlja z modernimi pristopi. V Zimzelenu je Ĺže razstavljal leta 2016, letos je skupaj z drugimi Ä?lani sodeloval v likovni koloniji, ki je bila v Zimzelenu in je bila namenjena njihovi varovanki, slikarki Ĺ tefki KordeĹĄ. Tudi sicer je BiĹĄÄ?ić izjemno dejaven ustvarjalec, v nenehnem iskanju in hotenju po ĹĄe veÄ? in bolje. Akademski slikar Zuhtija Salkić je o njegovih pejsaĹžih in vedutah zapisal, da

so videti Âťkakor da so iztrgane iz narave in pripete na platno brez slikarjeve pomoÄ?iÂŤ.

Salih BiĹĄÄ?ić je rojen leta 1962 v Tuzli, po konÄ?ani srednji ĹĄoli se je preselil v Slovenijo, kjer je delal v Premogovniku Velenje. Slikati je zaÄ?el Ĺže v ĹĄoli, kasneje se je izobraĹževal pri ĹĄtevilnih uglednih mentorjih. Slika v razliÄ?nih tehnikah, najraje v olju. Sodeluje na ex temporih, kolonijah, delavnicah in zlati paleti. Za svoje ustvarjalno delo je prejel veÄ? domaÄ?ih in mednarodnih priznanj ter certifikatov kakovosti. Do sedaj je imel 25 samostojnih in veÄ? kot 50 skupinskih razstav, s tokratno v TopolĹĄici pa vabi k ogledu skupaj z vodstvom Zimzelena in direktorico Andrejo Ĺ tefan BukoviÄ?. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto : osebni arhiv

druĹžine Woschangg. Vstop Barbare in dr. Gregorja Woschnagga v prostor, kjer sta vÄ?asih odraĹĄÄ?ala, je bil izjemno Ä?ustveno in doĹživeto dejanje. ÂťPlemenita podpora druĹžine pa nam daje ĹĄe veÄ? zanosa in novih idej,ÂŤ pravi Mateja Kumer, sokreatorka dogodkov v njem. Želja vseh, tako nas ustvarjalcev kot obiskovalcev, je, da bo nekoÄ? dvorec odprt za javnost vse leto.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Koncertni bonton Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

V otroĹĄtvu sem zelo rada prebirala knjige o bontonu. Ne vem toÄ?no, zakaj. Morda zaradi samega sloga besedila z rahlim retro pridihom (veÄ?ina jih je bilo starejĹĄega datuma) ali ilustracij karikaturnega znaÄ?aja, a je bilo listanje teh knjigic prava zabava.

Zelo slikovito sem si predstavljala raznorazne situacije neprimernega vedenja in se nadvse Ä?udila, kako se lahko nekdo tako zares obnaĹĄa. Zdaj, pred vroÄ?ico decembrskega prireditvenega navala, se bodo nekatere v tovrstni literaturi opisane in tudi narisane situacije pojavljale vse preveÄ? pogosto. Koncertni oz. prireditveni bonton je danes Ĺžal vse prej kot na sprejemljivi ravni. Tokrat torej o tej morda na prvi pogled zelo banalni temi, ki pa, po drugi strani, zrcali tudi marsikatere ne ravno spodbudne lastnosti naĹĄe danaĹĄnje druĹžbe.

Kar nekaj nas je takih, ki nismo navduĹĄeni nad koncertnim oz. prireditvenim bontonom v naĹĄem mestu. Kar nekaj – organizatorjev prireditev ter tudi predstavnikov ĹĄolskega sistema si tudi prizadeva, da bi bilo bolje. A uÄ?inka na Ĺžalost ĹĄe ni. Tako moramo obiskovalci velenjske filharmonije in Cankarjevega doma – prireditev in predvsem koncertov klasiÄ?nega Ĺžanra v veliki in orgelski dvorani Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in kulturnega doma ĹĄe vedno prepogosto trepetati pred moteÄ?imi elementi v publiki, namesto da bi na koncertu v miru uĹživali. Da ne govorim o spoĹĄtovanju do tistih na odru, ki jih lahko neprimerno obnaĹĄanje v dvorani zmoti do te mere, da ne morejo svojega programa izpeljati tako, kot so sposobni.

Prva stvar, ki je tako aktualna v hladnejĹĄem Ä?asu – vrhnja oblaÄ?ila ne sodijo v dvorano. In za to ni nobenega izgovora. Za to so garderobe in tudi osebje, ki poskrbi zanje v Ä?asu koncerta.

Na lepťe oprave za koncert smo Şe tako skoraj pozabili. Posebna tema so neizklopljeni mobiteli in javljanje na njih kar tako, sredi dvorane, v smislu – Hoj, ne morem govoriti, sem na koncertu.

Kot na kavÄ?u sredi dnevne sobe. Tudi snemanje z visoko dvignjenimi rokami, ki po moĹžnosti zakrijejo pogled sosedu zadaj, je tudi danes nekaj povsem ÂťnormalnegaÂŤ. Kot tudi vstopanje v dvorano kadarkoli in ne med aplavzom. Pa ĹĄumenje papirÄ?kov od bombonov. Pa majhni otroci, ki so enostavno premajhni, da bi zdrĹžali program na odru, ki jih niti ne zanima. Nikoli ne bom pozabila enega enomeseÄ?nega dojenÄ?ka v lupinici na hÄ?erkinem nastopu – zbudil se je iz sladkega spanca sredi njenega Mozartovega Menueta in se je zaÄ?el jokati. Mozart mu oÄ?itno ni bil vĹĄeÄ?.

Vsi razumemo, da se skozi Ä?as pravila vedenja preoblikujejo, dopolnjujejo, sledijo doloÄ?enim trendom in spreminjajoÄ?im druĹžbenim vrednotam, ki se, zgodovinsko gledano, spreminjajo v smer bolj sproĹĄÄ?enih odnosov. A doloÄ?en minimum vljudnosti in spoĹĄtovanja do drugih vendarle obstaja.

Ob tem se mi zdi, da pride do izraza tudi vse bolj izbrisana meja med zasebnim in javnim, ki je bila nekoÄ? trdno zastavljena in se je z namensko vzgojo in prenaĹĄanjem iz generacije na generacijo skrbno negovala ter se nikoli ni postavljala pod vpraĹĄaj. Zdaj pa se povsod obnaĹĄamo kot doma oz. znotraj svojega zasebnega prostora. Smo na “komotâ€?. Otroke varujemo pred vsemi “naporiâ€?, med katere sodi tudi primerno obnaĹĄanje v javnosti. Ne namenjamo pozornosti ĹĄtevilnim stvarem, ki so nekoÄ? tvorile tisto razliko v kulturi obnaĹĄanja, ki je opredeljevala tudi druĹžbene sloje. V tem smislu smo na tisti najniĹžji stopniÄ?ki, ker nas pogosto prej vodijo naravni instinkti kot ustaljena in privzgojena pravila vedenja.

Kar nekaj na tem podroÄ?ju se da narediti z izobraĹževanjem mladih. Recimo uÄ?benik za glasbo v 4. razredu osnovne ĹĄole vsebuje poglavje o koncertnem bontonu, ki ga uÄ?enec mora osvojiti.

Prav tako se v Velenju Ĺže kar nekaj Ä?asa izvaja celoletni abonma za Ä?etrtoĹĄolce, v katerem uÄ?enci obiskujejo dopoldanske koncerte v glasbeni ĹĄoli. Tudi v sami velenjski glasbeni ĹĄoli pred veliko dvorano visijo plakati s potrebnimi informacijami o koncertnem bontonu, le-te so natisnjene tudi na hrbtni strani koncertnih listov za ĹĄolske nastope v modri dvorani. Sicer ima veÄ?ina slovenskih glasbenih ĹĄol na svojih spletnih straneh objavljene informacije, povezane s koncertnim bontonom. ÄŒe boste ĹĄli brskat po spletnih straneh veÄ?ine znanih koncertnih hiĹĄ ali filharmonij po svetu, boste skoraj povsod opazili zavihek izobraĹževanje ali mladi, kar pomeni delo s tako mladimi, kot tudi z druĹžinami in starĹĄi, z istim ciljem – na raznorazne naÄ?ine vzgajati posluĹĄalce, da jim bo udeleĹžba na koncertih popolnoma naravna stvar.

A kaj, ko se vse zaÄ?ne in konÄ?a doma. Tako, za kakĹĄen dodaten poskus, bi lahko po vseh gospodinjstvih v Velenju razposlali ĹĄe priroÄ?nike o prireditvenem bontonu. Se vidimo na kakĹĄnem decembrskem koncertu, v kulturnem uĹživanju umetnosti. đ&#x;”˛

www.nascas.si đ&#x;”?

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

5. decembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Zimska pravljica Za naĹĄo Ä?asopisno in radijsko hiĹĄo je zadnji mesec v letu ĹĄe posebej pester. Poleg dogodkov, ki zapolnjujejo dneve iztekajoÄ?ega se leta, uresniÄ?ujemo tudi veÄ?je projekte.

Med njimi je tudi priloga tednika NaĹĄ Ä?as Zimska pravljica, s katero bomo obogatili prihodnjo ĹĄtevilko naĹĄega in upamo tudi vaĹĄega Ä?asopisa.

Zakaj pravljica? Zato, ker bomo tudi tokrat v prilogi zbrali podatke o turistiÄ?ni ponudbi v regiji SaĹĄa in njeni okolici. MoĹžnosti za prijeten klepet s prijatelji, znanci, sorodniki v tem Ä?asu je lahko nekaj lepega, Ä?arobnega, prijetnega, saj je za to med letom vse premalo Ä?asa. Prav tako prebiranje razmiĹĄljanj, dobrih Ĺželja, ki jih namenjajo obÄ?anom in obÄ?ankam Ĺžupani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V Zimski pravljici bomo na enem mestu strnili dogajanja v omenjenih lokalnih skupnostih, ki jih za ta Ä?as pripravljajo in s katerimi Ĺželijo organizatorji popestriti odhajajoÄ?e dni v letu. Prav tako Ĺželimo bralce in bralke seznaniti, kaj poÄ?nejo, pripravljajo za zimsko sezono 2019/2020 v ÂťzimskihÂŤ klubih, organizacijah. Skratka, obeta se kar nekaj zanimivega branja.

Prilogo pripravljamo v sodelovanju z naĹĄo marketing sluĹžbo, ki zagotavlja, da za nizko ceno v posebni reviji ponuja veliko moĹžnosti za oglaĹĄevanje. Ne prezrite je, izkoristite jo. đ&#x;”˛

tp

Marko Vozelj je v decembrski Ä?as vstopil z novo skladbo, ki jo je posnel skupaj z Mojstri. Naslov nove skladbe je Ljubi se z menoj, besedilo zanjo je napisal Marko sam, glasbo pa MatjaĹž VlaĹĄiÄ?. Pesem Ĺže ima tudi svoj videospot, reĹžijo katerega je Marko Vozelj spet zaupal Mateju VraniÄ?u in njegovi ekipi.

GLASBENE novice

Znamenita okrogla Lennonova oÄ?ala gredo na draĹžbo Avkcijska hiĹĄa Sotheby's bo na spletni draĹžbi ponudila znamenita sonÄ?na oÄ?ala Johna Lennona skupaj s parkirnim listkom z datumom 25. april 1969, ki ga je dobil Ringo Starr. Predmeta je imel v lasti Alan Herring, ki je bil osebni voznik Beatla Georga Harrisona v poznih 60. letih.

Kot je povedal, je Lennon oÄ?ala pustil na zadnjem sedeĹžu mercedesa.Voznik, ki je opazil, da so oÄ?ala ostala v avtu, je obenem videl, da so poĹĄkodovana. Ponudil se je, da jih odnese v popravilo.

Vendar ga je Lennon potolaĹžil, Ä?eĹĄ da so bila le za njegov zunanji videz. Pri avkcijski hiĹĄi bodo poleg oÄ?al, ki jih Herring ni nikoli dal popraviti, in parkirnega

Evropo bo skupina priĹĄla po petih letih, niÄ? pa niso povedali o tem, ali bo pet let po njihovem sedmem albumu Sol Invictus sledil tudi kakĹĄen nov diskografski izdelek. Frontman Mike Patton je Ĺže leta 2017 povedal, da so si Faith No More vzeli podaljĹĄani odmor in da sodelujejo tudi pri drugih projektih.

vini ter NemÄ?iji, obiskala pa bo tudi veÄ? slovenskih krajev. 14. decembra bo mogoÄ?e Oliverjeve pesmi sliĹĄati tudi v Celju, 22. decembra pa v Slovenj Gradcu.

Oliverjeve in dalmatinske pesmi bodo prepevali Danijela Martinović, Doris Dragović, Luka Basi, Davor Radolfi, Goran Karan, Tedi Spalato, Zorica KondŞa, Petar Dragojević, Klapa Bonaca in skupina Dupini. Lani je bila podobna turneja razprodana.

Faith No More prihodnje leto na evropski turneji listka za dva funta, ki ga je Ringo Starr dobil pred hiĹĄo zaloĹžbe Beatlov, na spletni draĹžbi ponudili ĹĄe nekaj drugih predmetov, povezanih z Beatli, tudi Harissonovo kitaro, za katero bi lahko iztrĹžili kar 60.000 funtov.

Nova koncertna turneja v spomin na Oliverja Dragojevića V Mariboru se je v soboto, 30. novembra, zaÄ?ela koncertna turneja v spomin na enega najbolj priljubljenih hrvaĹĄkih glasbenikov vseh Ä?asov Oliverja Dragojevića. Obsegala bo 70 koncertov na HrvaĹĄkem, v ZDA, Avstraliji, Makedoniji, Bosni in Hercego-

U2 s svojimi koncerti od leta 2010 zasluĹžili milijardo

1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Ljubi se z menoj 2. DAVOR RADOLFI – VoliĹĄ li me joĹĄ 3. SOULUTION – Naj ne Ä?akam te

se je na drugo mesto uvrstila skupina Rolling Stones, ki se sicer lahko pohvali z najdraĹžjimi vstopnicami, tretje mesto pa je zasedel Ed Sheeran. Edu Sheeranu sledi Taylor Swift, na petem mestu je BeyoncĂŠ in na ĹĄestem skupina Bon Jovi.

Taylor Swift prekosila celo Michaela Jacksona V dvorani Microfost Theater v Los Angelesu je prejĹĄnji konec tedna (26. novembra) potekala podelitev ameriĹĄkih glasbenih nagrad za leto 2019. Taylor Swift, ki jo je ameriĹĄka glasbena revija Billboard nedavno razgla-

Priljubljena irska rockovska skupina U2 je v svoji karieri postavila nov mejnik – postala je prva glasbena skupina, ki je s svojimi nastopi od leta 2010 do danes zasluŞila milijardo dolarjev (pribliŞno 907 milijonov evrov). Na lestvici, ki jo je objavila revija Boxoffice,

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi Ansambel Petra Finka – Prepozno je za vrtnice rdeÄ?e Ansambel Posluh – Kje boĹĄ spala nocoj Ansambel Vrli muzikanti – Slovenska pesem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – SreÄ?no novo leto Ansambel KlateĹži – Nasmeh Ĺživljenja Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Upanje – Ptujske ulice

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO RUDOLF GAS

Vsestranski glasbenik Rudolf Gas je predstavil svoj novi album Svet planet. Njegova glasbena pestrost obsega zelo razliÄ?en izbor stilov - od r'n'b-ja, soulfunka pa vse do popa in rocka. Album vsebuje nekaj Ĺže znanih singlov, kot so Del neba, Mlad fant na peronu in Svet planet, ter nekaj novih skladb.

DAVID

Slovenski hip-hop izvajalec David DomjaniÄ? po krajĹĄem premoru predstavlja pesem Igre, v kateri bodri mlade, da igre na elektronskih napravah zamenjajo z druĹžabnimi igrami, ki izboljĹĄujejo socialne veĹĄÄ?ine, sproĹĄÄ?ajo in urijo spomin. Skladba je nastala v sodelovanju z Alexom Volaskom.

AmeriĹĄka zasedba Faith No More je za prihodnje leto potrdila evropsko turnejo. Doslej je napovedala tri festivalske nastope: 13. junija na festivalu Sunstroke na Irskem, 20. junija na Hellfestu v Franciji in 26. junija na Tons of Rock na NorveĹĄkem. Druge datume bodo objavili kasneje. V

BASSELESS

sila za Ĺžensko desetletja, je zmagala v najveÄ? kategorijah in tako med vsemi nominiranci domov odnesla najveÄ? glasbenih nagrad, in sicer pet. Skupno ima tako Ĺže 28 nagrad, s Ä?imer je prekosila celo kralja popa, pokojnega Michaela Jacksona, ki jih je zbral 24. Drugo najviĹĄje ĹĄtevilo nagrad sta dobila korejska fantovska zasedba BTS in ameriĹĄki kantavtor Khalid. Oboji so odnesli po tri nagrade.

Slovenska a cappella skupina Bassless osvaja svetovno glasbeno sceno. Pred kratkim jih je razveselila novica, da je njihova priredba ĹĄvicarske skladbe Swiss Lady nomi-

nirana za najprestiĹžnejĹĄo mednarodno a cappella nagrado AVA, in to kar v dveh kategorijah. Nagrade bodo podelili februarja 2020 v Los Angelesu.

NINO

Nino OĹĄlak, ki je pred dobrim mesecem izdal Ĺže svojo tretjo ploĹĄÄ?o #NekajJeNaTebi, na kateri so tudi njegove zadnje radijske uspeĹĄnice Nekaj je na tebi, Rabim te in Moja moja, se zdaj predstavlja s sveĹžim singlom Ljubim. Tokrat gre za nekoliko drugaÄ?no, bolj umirjeno, minimalistiÄ?no akustiÄ?no skladbo.

SIDDHARTA

Siddharta letos praznuje 20 let od izida prvenca z naslovom ID. Ob jubileju so se odloÄ?ili album ponovno posneti. Snemanje, ki so ga poimenovali ID20, so zabeleĹžile tudi video kamere.

Tako kot pod ID se tudi pod ID20 kot producent podpisuje Dejan RadiÄ?ević, prva pesem, ki so jo objavili, pa je skladba ÄŒrnobelo.

Naš ­čas, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

VRTILJAK

⏪

Na Golteh so se v pogovor zapletli tehnični direktor Turne Aleš Plešnik ter podjetnika Gregor Jenko in Selma Filipančič Jenko. »Vama povem, to pa bi bila inovacija!« Pazljivo sta prisluhnila, pa jima kar ni in ni hotel izdati … »No, če bi kdo pogruntal, kako zasnežiti tole planjavo že jeseni!« Morda pa komu le uspe in takrat bo Čvek zagotovo znova zraven.

5. decembra 2019

frkanje » Levo & desno «

Ne pozabite

Je že dobro, da ne pozabite, da je jutri Miklavž. Ampak, če lahko, potrebnim darujte tudi ostale dni v letu.

Preživetje

Preživeli smo še en črni petek. Tistim, ki so ga z nakupi preveč »slavili«, se obeta res precej več bolj črnih dni.

Kreditna

Pri nas se še kar niso polegle različne razprave o ukrepu Banke Slovenije o omejitvi kreditiranja. Nekateri se ob tem razburjajo, drugi se ne sekirajo. Češ, le kaj nam bodo Slovencem še krediti. Saj smo že res vsega siti.

Cvetoče mesto

⏫ ⏫

Takole so se srečale v Galeriji na prostem pred velenjsko pošto Zofka Šuligoj (predsednica Mestne četrti Levi breg), Zdenka Uršnik (predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje) in Slavka Mijoč (aktivistka in članica univerze za tretje življenjsko obdobje vse od ustanovitve) in obujale so spomin na dobre stare čase, a je Čvek slišal, da so si bile na koncu enotne, da jim pravzaprav še nikoli ni bilo tako lepo. V šolo spet hodijo, in to takšno brez ocen!

Če v teh dneh res ne veš kam na dobro kavo, potem ti jo Rok Potisek, ena od ta glavnih fac iz Šoštanja, prinese skorajda na dom. Medtem, ko je enim mraz in zima in se raje tiščijo okoli zapečkov, njega vidiš po vsej Šaleški dolini. Ob adventi pravljici je menda skuhal več tisoč kofekov in ne vprašaj koliko arcnij, pa še ni čisto blizu konec leta. Še sreča, da je od vseh vonjav še tako pri sebi, da postreže tudi po tri kave naenkrat. Čveku je prišepnil, da ni tako hudo in da bo zdržal do silvestra.

Sodobni kmetje se soočajo z vsaj dvema težavama: po eni strani s širitvijo svojega prostora vstopajo v habitat divjih zveri (zaradi česar seveda prihaja do konfliktov, ko divje živali na novo postavljenih meja ne upoštevajo), po drugi strani pa je vse bolj pogosto tudi priseljevanje mestnih ljudi na območje kmetijskih zemljišč. Slednje se pogosto izkazuje tako, da se meščani pritožujejo nad vonjavami in drugimi značilnostmi življenja na podeželju. Z enim takšnih sporov se je pred kratkim srečalo francosko sodišče, ki je presenetilo z odločitvijo, da mora Nicolas Bardy, čigar družina v Lacapelle-Viescampu že šest generacij goji govedo, urbanim priseljencem za nevšečnosti plačati 6.000 evrov odškodnine in še 2.000 evrov sodnih stroškov. Upokojena prišleka, ki sta sprožila tožbo, sta Bardyju očitala, da je v zgradbi preblizu njunega doma kopičil bale sena in z njimi povzročal »močne in moteče vonjave«. Bardy je odločitev sodišča označil za do skrajnosti prignano neumnost.

Posnetek dečka, ki prvič vidi barve, osvojil splet Študent Ben Jones iz Minnesote je pred kratkim na Twitterju objavil posnetek svojega mlajšega brata, ko je svet prvič videl v barvah. »Moj mali brat ima močno barvno slepoto, prav tako tudi njegov ravnatelj v šoli. Ko so se v razredu učili o barvni slepoti, je ravnatelj prinesel posebna očala, ki so mojemu bratu omogočila, da je prvič videl barve. Zanj je bilo to zelo čustveno,« je zapisal

Jones. Na posnetku, ki je v hipu postal spletna uspešnica, je videti, kako Jonathan natakne očala in se ozre naokoli, to pa pri njem sproži zelo čustveno reakcijo. Po množičnem deljenju posnetka na spletu se je družina odločila za odprtje računa in zbiranje donacij za nakup posebnih očal. »Po objavi videoposnetka Jonathana, ki je prvič videl barve, nas je presenetilo, koliko prijaznih, radodarnih ljudi mu je želelo pomagati, da bi dobil svoja očala.

Donirana sredstva bomo uporabili za nakup očal, vsa dodatna sredstva pa bomo namenili fundaciji, ki kupuje očala za tiste, ki si jih ne morejo privoščiti,« so sporočili starši.

Podobnost?

Prihajajoči dobri svetníki nimajo nič kaj skupnega z našimi občinskimi in državnimi svétniki. Prvim veliko lažje verjamemo, da nam res prinašajo kaj dobrega.

Sv. Barbara

Včeraj smo proslavili god svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Našega rudnika verjetno ne bo mogla kaj dosti zaščititi.

Dobri možje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Zaradi smradu s kmetije mora kmet plačati osem tisočakov

Jeseni so (tudi) v Velenju ocenjevali, kako »ocvetličeno« je bilo med letom to mesto. Ocena je bila na splošno dobra, lahko bi bila še boljša. Nekateri pravijo, da se pozna, da so popravili veliko pročelij stavb – pa hiše ne »cvetijo« več tako lepo.

Krave bodo preizkusile očala za virtualno resničnost

18 tisoč let staro truplo živalskega mladiča bega strokovnjake

Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano Moskovske oblasti je sporočilo, da bo kravam ene od tamkajšnjih kmetij nadelo očala za virtualno resničnost, na katerih bodo predvajali posnetke zelenih pašnikov. Kot so pojasnili, želijo z virtualno resničnostjo spodbuditi produktivnost krav – srečnejše krave naj bi namreč proizvedle več mleka boljše kakovosti. Očala za virtualno resničnost so prilagodili za kravje glave, poleg videnega pa bodo krave uživale tudi v predvajanju

V sibirskem permafrostu – severovzhodno od najbolj mrzlega mesta na svetu Jakutska – so nedavno našli 18 tisoč let staro truplo živalskega mladiča s povsem ohranjenimi brki, trepalnicami in kožuhom. Kot so ugotovili, je žival umrla po manj kot dveh mesecih življenja, ni pa jasno,

klasične glasbe, da se še bolj sprostijo. Prvi preizkusi so po besedah pristojnih znatno izboljšali čustveno stanje črede, na dokončen dokaz pozitivnih učinkov na proizvodnjo mleka pa bo treba še nekoliko počakati.

Strokovnjaki na ministrstvu so optimistični, saj raziskave kažejo na jasno povezavo med počutjem krav in proizvodnjo mleka.

v katero živalsko vrsto sodi. Po predvidevanjih strokovnjakov bi lahko šlo za psa iz ledene dobe, volka ali evolucijsko živalsko vrsto s prehoda med drugo živalsko vrsto v prvo. Da bi odkrili pravi odgovor, so se ruski znanstveniki obrnili na švedske kolege iz Centra za paleogenetiko in jim priskrbeli vzorce starodavnega mesojedega mladiča, da bi jim pomagali pri identificiranju živalske vrste. Toda čeprav ima center na Švedskem največjo evropsko banko DNK vzorcev mesojedih živalskih vrst s celotnega sveta, tokrat živali niso mogli takoj identificirati. Švedski strokovnjaki so sicer potrdili, da gre za 18 tisoč let staro žival, a da še

vedno ne morejo določiti, ali gre za psa ali volka. Prav tako še vedno niso potrdili vzroka smrti, zagotavljajo pa, da mladič ni bil v bolečinah, ko je umrl.

Samostan so morali zapreti zaradi ljubezni Samostan San Bernardo Tolomei v Sansepolcru v italijanski pokrajini Arezzo je bil zgrajen v 17. stoletju. Po letih propadanja so ga nedavno prenovili in ponovno odprli leta 2015, ko so ga v upravljanje predali benediktinskim redovnicam. Mesto prednice je zasedla sestra Maria Teresa, ki je bila med drugim zadolžena za napredovanja in verski turizem, pri čemer je samostan gostil številne poroke, krste in prva obhajila. A zgodilo se je, da se je »energična in vedno nasmejana« redovnica zaljubila v enega od sokrajanov. 40-letnica je bila takoj razrešena, preostale tri redovnice (od katerih je ena v zrelih letih) pa so se zavedle, da samostojno samostana ne bodo zmogle vzdrževati. »To, kar zdaj trpim, me bo zaznamovalo za celo življenje in težko si predstavljam, da bi se v prihodnosti še želela ukvarjati s Cerkvijo,« je z žalostjo ob zaprtju samostana dejala nekdanja redovnica.

V tem mesecu se bodo zvrstili vsi trije dobri možje. Ob tem imajo tudi ljudje zanje veliko želja. Žal imajo »dobri možje« ob tem premalo moči in vseh nikakor ne morejo uresničiti.

Menda tudi zato, ker je v naših državnih organih premalo dobrih mož. In žena.

Zeleno, zeleno

Že nekaj časa pri nas vse več govorimo o zelenem turizmu. Čeprav bi menda že bil čas, da bi dozorel.

Praznično

V »ožjem« božično-novoletnem času menda ne bo sej parlamenta in vlade. No, bodo pa na drugih prazničnih prireditvah ljudje lahko poslušali pripovedovanje različnih pravljic.

Dvoboj

Pri nas se na visoki državni ravni bije boj, ki je še kako pomemben za upokojence.

Naj bo uskladitev pokojnin za vse v enakem znesku ali izraženo v odstotkih. Mnenja so deljena. Upokojenci le upajo, da se ne bo zgodilo kot v pregovoru: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In pozitivne uskladitve sploh ne bi bilo.

Slikarji

Že večkrat smo slišali, da je med našimi politiki preveč slikarjev, saj nam že tako dolgo slikajo lepo prihodnost. A kot da mnogi ljudje v svoji preprostosti in realizmu iz teh slikarij kaj lepega in dobrega ne znajo razbrati.

Dobro in slabo

Ne le poleti, tudi pozimi je lepo živeti ob morju. Tam tudi v tem letnem času ne potrebujejo zimskih gum, da so bolj trdno na tleh.

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 13

Po konferenci na temo radona, predvsem njegovih poveÄ?anih koncentracijah v slabo prezraÄ?evanih prostorih in tesno zaprtih energetsko saniranih objektih, smo na pogovor o radonu v naĹĄem okolju povabili montanista dr. Borisa Salobirja, profesorja na Ĺ olskem centru Veleje in predavatelja na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja.

13

MED VAMI

5. decembra 2019

ÄŒe zraÄ?imo, smo pred radonom varni ÄŒeprav v Ĺ aleĹĄki dolini vrtamo globoko v zemljo, od koder v naĹĄe bivalno okolje preide najveÄ?ji deleĹž radioaktivnega Ĺžlahtnega plina radona, in seĹžigamo premog, nismo posebno ogroĹženi

Nikjer ni kritiÄ?no

Radon je naravni plin, ki se po- ga v termo elektrarni. Ta pepel je javlja v vsakem okolju. Ponekod koncentrat snovi, ki lahko proibolj pogosto, drugje redkeje, kar zvajajo plin radon. To je negorje odvisno od geoloĹĄke sestave ljiv ostanek, ki se koncentriran tal, od koder se radon dviga v lahko pojavlja kot vir radona.ÂŤ ozraÄ?je. Kjer prevladujejo usedlinske kamnine, ga je veÄ?. Ĺ a- Stari EFE zidaki niso veÄ? leĹĄka dolina in Celjska kotlina nevarni imata veliko usedlinskih kamnin, ÂťMeril sem radiacijo radona vendar imajo te razliÄ?no podla- iz zidov svoje hiĹĄe, zgrajene z go. Tako so plasti pod Velenjem EFE zidaki leta 1975. Ugotain Ĺ oĹĄtanjem bolj prepustne in je vljam, da je radon precej upadel pri nas radona veÄ? kot pri sose- in ne dosega kritiÄ?ne vrednosti, dih. ÂťNi pa nikjer kritiÄ?no,ÂŤ pravi ki bi lahko bila nevarna – 300 Salobir in dalje razlaga, zakaj se bekerelov na kubiÄ?ni meter. Na radon pojavlja v zidu hiĹĄe jih je bivalnem okolju okrog 250, v saÂťPrebivalci hiĹĄ iz ljudi. ÂťZemlja mih sobah pa proizvaja veliokrog 100, kar EFE zidakov so ke koliÄ?ine raje praktiÄ?no zalahko pomirjeni. dona. V zemeljvreNe bi pa priporoÄ?il nemarljiva skih plasteh je dnost. Preranovogradnje iz razpad aktivÄ?unal sem, da takĹĄnih zidakov.ÂŤ nih elementov je koncentracinenehen. To ja radona v teh izhaja na plaletih padla prino. ÄŒe se radon kopiÄ?i v zaprtih bliĹžno za pol odstotka na leto. prostorih, to vpliva na Ä?loveka. Nov zidak naj bi namreÄ? seval Na prostem pa ne. Tudi okolje do 500 bekerelov, po 45 letih pa samo proizvaja doloÄ?ene koliÄ?i- smo nekje na polovici. Torej zane plinov, ki pa niso bistveni za deva ĹĄe deluje, vendar se ti zidaki nastajanje radona. DrugaÄ?e je v zdaj izplinjajo in ne predstavljajo Velenju, kjer se je nekje v letih veÄ? neke posebnosti. Prebivalci med 1970 in 1980 gradilo cela hiĹĄ iz EFE zidakov so lahko ponaselja iz EFE zidakov, nareje- mirjeni. Vendar: ti zidaki ostajanih iz elektrofiltrskega pepela, jo vir radona, ki se koncentrira nastalega pri izgorevanju premo- v zelo tesno zaprtih prostorih z

â?ą

novimi okni, energetsko fasado, zato bi lahko dosegel viĹĄje vrednosti, Ä?e ne bi teh prostorov zraÄ?ili,ÂŤ opozarja in dodaja, da njegova hiĹĄa nima sodobnega

â?ą

Kaj pa elektrofiltrski pepel na dnu Velenjskega jezera?

Ta nikakor ne ogroĹža kakovosti vode, zatrjuje Salobir. ÂťElektrofiltrski pepel se ne veĹže z vodo. Tudi Ä?e

dr. Boris Salobir

ZraÄ?ite vse prostore! Zrak v prostoru se zamenja Ĺže v treh minutah. V tem Ä?asu se stene prostora ĹĄe ne ohladijo, zato energetska izguba ne bo velika, tudi Ä?e boste okno odprli na steĹžaj.

energetsko varÄ?nega ovoja. ÄŒe nameravate energetsko sanirati hiĹĄo, naj strokovnjaki najprej izmerijo koncentracije radona, nato naj izberejo ustrezne materiale in naÄ?rtujejo prezraÄ?evalne sisteme. ÄŒe ste hiĹĄo Ĺže prenovili, pa redno zraÄ?ite.

bi iz njega izhajal radon, je to plin, ki se ne veĹže z vodo in izhaja na povrĹĄje ter se razplini. Ker je pepel Ĺže pod muljem – vsaka najmanjĹĄa pregrada razpolovi ali popolnoma uniÄ?i vplive virov sevanja, pa je praktiÄ?no povsem varno odloĹžen.ÂŤ

Premog – vir radona?

Kako pa premog med samim izkopavanjem, zraÄ?enjem premogovnika, hlapenju premoga na deponiji, ne nazadnje seĹžiganja v termoelektrarni vpliva na prisotnost radona? Smo mu prebivalci Ĺ aleĹĄke doline zaradi tega kaj bolj izpostavljeni? ÂťNe. Lahko bi bili rudarji, Ä?e ne bi bila jama dovolj prezraÄ?ena. Ker pa je premogovnik izredno dobro prezraÄ?en, se radon ne pojavlja v takĹĄnih koncentracijah, da bi lahko vplival na zdravje. Res pa je, da ĹĄoĹĄtanjska elektrarna s svojimi izpuhi na okolje vpliva celo nekoliko bolj kot jedrska elektrarna. PribliĹžno trikrat veÄ?ji je, a ĹĄe vedno zanemarljiv. Vpliv elektrarne na koncentracije radona v okolju predstavlja pribliĹžno pet odstotkov deleĹža, ki ga k tem koncentracijam prispeva sama narava okrog nas,ÂŤ odgovori Salobir in za primerjavo pove, da je okolje Pohorja, kjer prevladujejo magmatske kamnine, radiacijsko bistveno bolj obremenilno kot Ĺ aleĹĄka dolina.

Radon bodo ĹĄe merili

Za zdaj dejanskih podatkov o prisotnosti radona v objektih javnih ustanov v Velenju ĹĄe ni. Prihodnje leto bodo potekala merjenja v vrtcih, ĹĄolah, zdravstvenem domu in podobnih javnih prostorih. đ&#x;”˛

Ĺ koduje vdihavanje radona Radon je plin, ki nastaja pri razpadanju urana v radij, radija v torij, torija v radon, nato pa v razliÄ?ne izotope, konÄ?a pa se s svincem, ki ima razpolovno dobo 21 let. Ta ostaja v telesu, Ä?e radon vdihujemo. ÄŒe ga ne, ne predstavlja nobene nevarnosti, saj ga Ĺže povrhnjica koĹže filtrira. PljuÄ?a te zaĹĄÄ?ite nimajo, zato jih vdihavanje radona prizadene. Radon, Ä?e smo preveÄ? izpostavljeni njegovemu sevanju, vpliva na meĹĄiÄ?ke pljuÄ? s svojo energijo, jih poĹĄkoduje, kar lahko privede do pljuÄ?nega raka. Na koncentracijo radona v hiĹĄi, denimo, vpliva njena lega, sestava tal pod njo,

izvedba temeljev, izolacija, gradbeni materiali, stavbno pohiĹĄtvo ‌ ÄŒe opremite prostore s tapetami, ki Ĺže odbijajo alfa delce radona, tako kot Ĺže 0,2 milimetra debela plast koĹže filtrira radon, boste morebitne vplive Ĺže zmanjĹĄali. PriporoÄ?ene pa so meritve radona v vseh prostorih in okolici hiĹĄe.

Goterjev stand up uspel

Rad je pismonoĹĄa

V nedeljo, 1. decembra, je Robert Goter izvedel svoj prvi stand up s harmoniko na svetu v povsem polnem kulturnem domu

Mirana Brusla so prijatelji dolgo nagovarjali – Ni mu Şal, da se jim je pustil nagovoriti

Velenje - Predstava, ki je trajala 90 min, je bila nabita s smehom, vragolijami in show programom. Nekatere stvari so se izvajale prviÄ? na svetu, Robert je vmes tudi pomalical in zraven neprekinjeno igral. ÂťVesel sem in ponosen, da so ljudje moj prvi Stand up tako lepo sprejeli. Dokaz za to je bila razprodana dvorana, Ĺže kar 10 dni pred dogodkom. Kar polovico programa mi je ostalo ĹĄe neizvedenega,

neverjetno, kako hitro je minilo teh 90 minut,ÂŤ pravi Robert, ki bo program uporabil pri kakĹĄni ponovitvi. Prva se bo zgodila Ĺže januarja v njegovem rojstnem kraju Ĺ entilj pri Velenju.

Na odru sta se mu pridruĹžila tudi gosta iz Avstrije, absolutni avstrijski drĹžavni prvak 2017 Gerald Stroisnik in avstrijski podprvak v duo zasedbi Christoph Edegger. Pomagala mu je tudi prelepa asistentka Lucija PotoÄ?nik, miss Universe 2016. đ&#x;”˛

Velenje – Na sreÄ?anje smo povabili poĹĄtarja Mirana Brusla iz Velenja. MogoÄ?e je prav on danes k vam prinesel Ä?asopis NaĹĄ Ä?as? ÄŒe si Ĺželite, da bi vam ga kakĹĄen poĹĄtar prinesel naslednji ali pa naslednji in ĹĄe naslednji Ä?etrtek ‌, si ga lahko naroÄ?ite!

Toliko za zaÄ?etek. Ĺ tirinajst let bo, odkar strojni tehnik po izobrazbi opravlja delo pismonoĹĄe. To ni njegova prva zaposlitev. Kar nekaj let 'podlage' ima v dveh prejĹĄnjih sluĹžbah.

Med pismonoĹĄe so ga spravili prijatelji z Dobrne. ÂťDolgo so me nagovarjali. Danes sem vesel, da so me nagovorili. Delo pismonoĹĄe rad opravljam.ÂŤ Trenutno Âťima Ä?ezÂŤ sedem rajonov.

ZaÄ?ne med pol ĹĄesto in ĹĄesto uro, odvisno od tega, kateri rajon dela, ko pride po svojo ÂťpotovnicoÂŤ. To je poseben obrazec, sestavljen za vsak dostavni okraj posebej, iz katere je razvidna pismonoĹĄeva pot. ÂťNoÄ?ni delivci poĹĄto razdelijo po rajonih, na oĹžje, ĹĄirĹĄe, pismonoĹĄe pa si jo zloĹžimo po obhodnem redu. Pripravimo priporoÄ?ene poĹĄiljke, malo ÂťpoĹĄtemplamoÂŤ datume, da ni treba vsega pisati na roko. Ogromno je nenaslovljene poĹĄte. VÄ?asih toliko, da z njo, Ä?e je sneg, sploh ne moreĹĄ na cesto. PustiĹĄ jo za naslednji dan, ko pride spet nova ... Potem si moramo vse to

PismonoĹĄa Miran Brusi na sluĹžbenem motorju.

ÂťskupÄ?katiÂŤ, ker ne moreĹĄ z dveh kupov jemati, a ne? MoraĹĄ imeti vse zloĹženo, da jemljeĹĄ po vrsti.

Na teren gredo najveÄ?krat z motorjem, vÄ?asih z avtomobilom. ÂťKadar je malo reklam ali pa malo poĹĄte, konÄ?amo prej, obiÄ?ajno pa delamo osem ur in ĹĄe veÄ?. Pisemske poĹĄte in raÄ?unov, ki jih je treba raznositi, je dandanes manj, kot je je bilo vÄ?asih, zato pa je toliko veÄ? paketne dostave. Ljudje naroÄ?ajo vse sorte. ÂťTeh poĹĄiljk ne moreĹĄ zlagati v ÂťpotovnikÂŤ zraven pisem ‌ Na motor jih je treba naloĹžiti posebej. ÄŒeprav ne gre za veliko teĹžo, gre vÄ?asih za precejĹĄnje velikosti.

Nerodno je, ko nimaĹĄ kam dati

... S tem je najveÄ? dela. To je tudi zelo velika razlika od takrat, ko sem zaÄ?el kot pismonoĹĄa. Takrat je bilo treba raznaĹĄati predvsem pisma in raÄ?une.ÂŤ In pokojnine, dodam. Teh danes skorajda ne nosijo veÄ?. ÂťTe je bilo najlepĹĄe nositi,ÂŤ se zasmeje. VÄ?asih je trajalo – ĹĄe v njegovem Ä?asu – po ves dan, leta pred tem so jih nosili tudi po tri dni.

VpraĹĄam ga, Ä?e tudi sam kupuje, naroÄ?a stvari preko spleta.

Pravi, da zelo redko, in se zasmeje: ÂťZa razliko od hÄ?erke ...ÂŤ Pogoji za delo so pozimi slabi. ÂťZame je sicer najslabĹĄi deĹž, pa naj bo ta v katerem koli letnem Ä?asu. Ko te vseskozi moÄ?i, je tre-

ba zelo paziti, da ni mokra tudi poĹĄta. DrugaÄ?e pa seveda zima, poledica. Z motorjem moraĹĄ biti previden, pa ĹĄe vseeno si velikokrat na tleh. A se navadiĹĄ.ÂŤ Kaj pa psi? V kakĹĄnih odnosih je z njimi? PismonoĹĄe menda niso njihovi najboljĹĄi prijatelji? ÂťBliĹžnjih sreÄ?anj z njimi se kar nabere. Tudi hlaÄ?e so bile Ĺže strgane. Enkrat me je eden, ko sem imel paket, pa ta ni ĹĄel v nabiralnik, dobro prijel za roko. Enkrat se mi je eden zagnal v kolo, tako da sem naredil kar lepo Ä?rto po tleh ... Pravijo, da se jih ne smeĹĄ bati? Kaj pa vem.ÂŤ Prihaja mesec Ä?estitk. ÂťVÄ?asih je bilo tega veÄ? ‌ Ljudje pa ĹĄe vedno radi dobijo na roko napisano voĹĄÄ?ilnico. Saj, mogoÄ?e bo priĹĄlo to spet nazaj ‌ Imam obÄ?utek, da bo.ÂŤ Ĺ˝ivi v BevÄ?ah, kjer sta z Ĺženo zgradila hiĹĄo. Kaj poÄ?ne, ko poĹĄto raznosi? ÂťVÄ?asih je bilo kar veliko dela. Ĺ˝ena je doma z velike kmetije. Tastu sem pomagal obdelovati grunt. Ko je umrl – mi pa smo vsi ťihtniÂŤ (pri tem misli tudi na dve hÄ?erki), smo dali grunt v najem. Okoli hiĹĄe je pa vedno delo, kar naprej nekaj brkljam. Aktiven sem tudi pri gasilcih, v gasilskem domu sem hiĹĄnik ...ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

PRAZNIÄŒNI KAĹ˝IPOT

PrazniÄ?ni KAĹ˝IPOT

2019

5. decembra 2019

Tono teĹžak adventni venec krasi Dobrno Morda najveÄ?ji adventni venec v Sloveniji Ĺže 18 let izdelujejo v Zavrhu pri Dobrni

December je Ä?as, da razvajate sebe in svoje najdraĹžje. ÄŒas, da zaĹživite svoje sanje.

To je Ä?as druĹženja, zabave, veselja in obdarovanj.

ZadiĹĄalo bo po cimetu, piĹĄkotih in kuhanem vinu ‌ PravljiÄ?ni december in z njim povezani trije dobri moĹžje MiklavĹž, BoĹžiÄ?ek in Dedek Mraz naj prinaĹĄajo tudi v vaĹĄ dom veselje in radost.

NOVO V PONUDBI Idealno darilo za vas in za vaĹĄe poslovne partnerje, ki prisegajo na nekaj VEÄŒ!

alex 041 370 597

primoĹž 031 820 217

Skubeer brewing, 4 IPA, d.o.o., KoroĹĄka cesta 38, 3320 Velenje, www.skubeer-brewing.si

Pri TuristiÄ?nem druĹĄtvu Dobrna so v dveh desetletjih kar 18-krat izdelali in postavili enega najveÄ?jih adventnih vencev pri nas. ZaÄ?eli so krajani Zavrha leta 1997, z nekaj prekinitvami pa so nadaljevali vse do prejĹĄnjega Ä?etrtka, ko so ogromen zeleni obroÄ? postavili na vstopu v zdraviliĹĄki park. Tokrat zagotovo spet enega najveÄ?jih, saj ima primerek, ki so ga ZavrĹĄani izdelovali kar teden dni, premer nekaj veÄ? kot 4,5 m, zunanji obseg veÄ? kot 13 m, presek venÄ?nega telesa

pa nad 60 cm, obseg le-tega pa kar 180 cm. Venec je izdelan iz podarjene srebrne jelke ter vejic boĹžjega lesa (bodike) tehta pa le nekaj kg manj kot tono. Dvigovanje na poseben 7-metrski nosilni drog je bilo mojstrsko delo, kar pa bi brez avto dvigala danes ĹĄlo zelo teĹžko. Razen velikih pentelj veÄ?ino izdelave venca vsakiÄ? opravijo moĹžje iz zaselka Zavrha nad Dobrno. Tako je bilo tudi tokrat, ko je podvig izvedlo 8 ljudi pod vodstvom Darka VorĹĄnika.

Farni Ĺžupnik Milan StrmĹĄek je

v nedeljo opoldne opravil blagoslov, ob tem pa dejal: ÂťTa naĹĄ zavrĹĄanski adventni venec, na katerega smo vsi ponosni in je tudi turistiÄ?no zanimiv objekt, ki privablja ljudi, postaja boĹžiÄ?ni simbol naĹĄega kraja, povezovanja in sodelovanja ljudiÂŤ. Pod cerkvijo Marijinega vnebovzetja se vsakiÄ? tudi poveselijo in nazdravijo prazniÄ?nemu predboĹžiÄ?nemu Ä?asu, tako pa je bilo tudi tokrat. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

2020

PrivoĹĄÄ?ite si termalni skok v novo leto 2020 ali pa preĹživite najdaljĹĄo noÄ? v letu v objemu vroÄ?ih savn.

Potrebna je predhodna rezervacija.

Silvestrovanje v bazenih

Silvestrovanje v Svetu savn

CENA: 20 â‚Ź odrasli, 15 â‚Ź otroci

CENA: 35 EUR na osebo

(od 4. do 13,99. leta starosti)

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

SILVESTROVANJE V BAZENIH ALI V SVETU SAVN!

MIKLAVĹ˝EVANJE V ZNAMENJU OGNJENEGA SPEKTAKLA ÄŒETRTEK, 5. DECEMBRA, OB 18. URI PRED GLAVNIM VHODOM SPEKTAKULARNA PLESNA TOÄŒKA ANGELOV IN DEMONOV Z OGNJENIMI REKVIZITI V IZVEDBI MAGIÄŒNEGA GLEDALIĹ ÄŒA SERPENTES.

Informacije in rezervacije: 03 896 31 40 rezervacije@terme-topolsica.si

MIKLAVĹ˝ BO OBDARIL PRAV VSE OTROKE.

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 15

Po 50 letih znova v osnovno ĹĄolo

V Ravnah smo doma

Ĺ oĹĄtanj – Po nekaj mesecih dogovarjanja in usklajevanja smo se na dan sv. Cecilije, zavetnice pevcev, sreÄ?ali soĹĄolci in soĹĄolke II. osnovne ĹĄole Ĺ oĹĄtanj, ki smo leta 1969 tu konÄ?ali prvo izobraĹževa-

dobja Marija SkornĹĄek in Ljudmila Vunderl. Po slikanju pred ĹĄolo smo vstopili v njeno notranjost, kjer nas je pozdravil Oktet Zavodnje z nekaj pesmimi. Nagovorila nas je ravnateljica ĹĄole

plesnih melodij.

SreÄ?anje smo nadaljevali v bliĹžnji gostilni, kjer smo zaplesali ob domaÄ?i glasbi ter razrezali torto za sreÄ?anje ob Abrahamu.

Dogovorili smo se, da se bomo

nje. Leta 1968/1969 se je tedanja II. osnovna ĹĄola Ĺ oĹĄtanj preimenovala v OĹ Biba RĂśck Ĺ oĹĄtanj.

SreÄ?anje smo zaÄ?eli pred sedanjo Osnovno ĹĄolo Karla Destovnika Kajuha, kamor sta priĹĄli tudi uÄ?iteljici iz takratnega ob-

mag. Majda ZavrĹĄnik Puc in nas popeljala na ogled sodobnih uÄ?ilnic. Pot nas je vodila tudi mimo obnovljenega klavirja iz prve svetovne vojne, ki je takoj prevzel Marijo, uÄ?iteljico glasbe. Ta je nanj zaigrala nekaj spevnih in

od zdaj sreÄ?evali vsako leto ob kavi ali kozarÄ?ku, saj je minljivost Ĺživljenja kratka.

Ravne – V soboto, 23. novembra, je bila v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju v dvorani REKS prireditev ÂťTu smo domaÂŤ, ki smo jo pripravili v Kulturno-umetniĹĄkem druĹĄtvu Ravne. Gre za vsakoletno prireditev druĹĄtva, na kateri se le-to predstavi z vsemi sekcijami. Letos smo jo zastavili malo drugaÄ?e in odzivi po njej so bili izjemni.

V goste smo povabili pevko Tinkaro KovaÄ?, aktualno zmagovalko letoĹĄnjega 39. festivala Melodije morja in sonca.

Nastopila je na uradnem delu prireditve, zapela pa tudi z MoĹĄkim pevskim zborom KUD Ravne in vokalno zasedbo Planike. S harmonikarjem iz KUD Ravne je predstavila poletno uspeĹĄnico Bodi z mano do konca, ki jo je premierno za to prireditev priredil Ä?lan druĹĄtva. S svojo iskrenostjo, profesionalnostjo in umetniĹĄkim pristopom je segla v srca gledalcev v dvorani. Gostili smo tudi odliÄ?no Majo Oderlap, ki je z Âťravensko plehmuzkoÂŤ zapela napitnico Zato pa pijmo. Obiskovalcem smo predstavili film Tu smo doma, v katerem smo posneli ravenske vrhove, znamenitosti ter vse zaselke Raven in se tako poklonili lepotam naĹĄega kraja. V sodelovanju z Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj smo izdali letopis, v njem pa zbrali

đ&#x;”˛ Miro Perovec Foto: DuĹĄan Dobnik

Advetna delavnica za otroke in odrasle Bele Vode – Prvi adventna nedelja je tu. V tem prazniÄ?nem Ä?asu radi poskrbimo, da so naĹĄi domovi prijetni in lepo okraĹĄeni. Trgovine so nabito polne z dekoracijami vseh vrst. ÄŒe pa Ĺželimo, da bodo izĹžarevale domaÄ?nost in naĹĄo osebno noto, se bomo izdelave lotili kar sami. Ustvarjanje z naravnimi materiali je izvirno in poceni. Potrebno je le malce domiĹĄljije, eksperimentiranja in razliÄ?en naravni material, ki ga lahko najdemo v gozdu ali okoli hiĹĄe. DruĹĄtvo Vulkan je v petek, 29. novembra, organiziralo adventno ustvarjalno delavnico. Vsi, ki so Ĺželeli ustvariti nekaj posebnega v prijetni druĹžbi, so se zbrali v nekdanji OĹ Bele Vode. Vsak je s seboj prinesel nekaj naravnega materiala. Nabralo se ga je toliko, da bi lahko ustvarjali cel vikend. Dru-

ĹĄtvo Vulkan je poskrbelo, da smo imeli na voljo tudi razne barvne okraske, trakove in ostalo dekoracijo.

Izdelali smo prelepe adventne venÄ?ke in ostale aranĹžmaje. Na naĹĄih delavnicah ĹĄe posebej uĹživajo otroci, saj se lahko prepustijo svoji bujni otroĹĄki domiĹĄljiji.

Letos so izdelovali prisrÄ?ne boĹžiÄ?ne kroĹžnike. Krasili so jih sneĹžaki in boĹžiÄ?ki, narejeni iz plastiÄ?nih kozarcev, ki sta jih za naĹĄo delavnico podarila podjetje Plastika Skaza in RK KO Bele Vode. Dvorana se je kmalu spremenila v razstavo prelepih pisanih dekoracij, ki bodo krasile naĹĄe domove in nam popestrile najlepĹĄi prazniÄ?ni Ä?as. Delavnica je bila zabavna, a tudi pouÄ?na in izvirna, razpoloĹženje pa je bilo kot vedno zelo sproĹĄÄ?eno. đ&#x;”˛

nika in Branko Krt, Marija in JoĹže Jan, Magda in Darko Grobelnik, Ida in Marjan Kotnik ter JoĹžica in SreÄ?ko PotoÄ?nik. V teh desetih letih so opravili 89 pohodov in se druĹžili na ĹĄtevilnih izletih po Sloveniji, spoznavali ljudi in sklepali poznanstva. Vse natanÄ?no beleĹži ter opremlja s foto materiali Peter ObĹĄteter, eden od ustanovnih Ä?lanov. Pravi, da ima Ĺže cel kup albumov, ki s fotografijami pripovedujejo svojevrstno zgodbo prijateljstva

fotografije z vseh dogodkov, ki jih prirejamo Ä?ez leto.

Po uradnem delu je sledila zabava za krajane, saj smo se Ĺželeli s prireditvijo pokloniti domaÄ?emu kraju in naĹĄim sokrajanom. Zabavala sta nas ansambel Golte ter Maja Oderlap. Prireditev je zahtevala veliko truda, prostega Ä?asa in seveda dobre volje, saj v druĹĄtvu vsi delujemo prostovoljno. Bila je poseben izziv, kajti podobne prireditve v Ravnah

ĹĄe nismo pripravili, zato se za sodelovanje zahvaljujemo Krajevni skupnosti Ravne, ki je dogodek podprla, ter Ĺ portnemu druĹĄtvu Ravne za pomoÄ? pri organizaciji.

Leto zakljuÄ?ujemo uspeĹĄno, saj smo bili zelo aktivni, polni elana pa ostajamo tudi v prihodnje.

DruĹĄtvo ima veliko podpornih Ä?la-

nov, ki spodbujajo delovanje s svojimi sveĹžimi idejami ter pomagajo pri organizaciji veÄ?jih dogodkov. ÄŒe razmiĹĄljate, da je ponudbe, ki Vam jo predstavljamo skozi leto, dovolj tudi drugje, ali morda celo, da KUD Ravne ni posebno druĹĄtvo, pomislite znova: za razliko od mnogih v naĹĄem druĹĄtvu sodelujejo in prevzemajo funkcije mladi, polni energije in idej; ĹĄe veÄ? – mladi, ki so kljub svoji ambicioznosti in uspeĹĄnosti pripravljeni ostati na vasi in krepiti medsebojno povezanost. Tega pa danes ni tako preprosto najti! S projektom ÂťTu smo domaÂŤ smo napolnili dvorano do zadnjega sedeĹža, povezali veÄ? generacij in izpeljali kulturno bogat program z gosti iz vse Slovenije. Hvala Ä?lanom upravnega odbora KUD Ravne ter ostalim Ä?lanom druĹĄtva, ki so svoj program za nastop pripravljali veÄ? mesecev. Iskrena hvala prijateljem, ki so poskrbeli za scensko okrasitev dvorane, ozvoÄ?enje ter pomagali pri organizacijsko-tehniÄ?ni izvedbi.

Po dolgem Ä?asu sem zopet zaÄ?util, da je na koncu vedno vse dobro.

Dokler imaĹĄ okoli sebe take posameznike, se ne bojiĹĄ veÄ?, da bi praviÄ?en in lep svet izginil. ÂťTu smo domaÂŤ je kraj, kjer se zaÄ?nejo sanje ‌ đ&#x;”˛

Marko PotoÄ?nik

Na Konovem so prepevali

DruĹĄtvo Vulkan

VeÄ? kot prijetna druĹženja Ravne, Ĺ oĹĄtanj – Ravne pri Ĺ oĹĄtanju so prebivalcem prijazen zaselek. Sploh, Ä?e ljudje uĹživajo v druĹženju in jim je mar dobrih medsebojnih odnosov. Skupina prijateljev in sosedov to poÄ?ne Ĺže vrsto let. S pohodom v Ĺ mihel nad Mozirjem konec novembra so zaokroĹžili deset let, ki vkljuÄ?ujejo vrsto skupnih dogodkov, od izletov, pohodov, do praznovanj, rekreacije in celo Ä?istilnih akcij.

ZaÄ?elo se je, kot reÄ?eno, pred desetimi leti na otvoritvi ceste v domaÄ?em kraju, kjer so ugotovili, da se premalo poznajo, ne glede na to, da so iz istega kraja. Prvi pohod, ki so ga organizirali, je bil k Rihterju v Velunjo. Najprej je bilo Ä?lanov manj, potem pa se je skupini pridruĹžilo ĹĄe nekaj parov. Tako imenovano Toukec gaso sestavljajo: Erna in Peter ObĹĄteter, Darinka in JoĹže Menih, Martina in Ivan Komprej, Judita in Vojko KrneĹža, Fa-

15

VI PIĹ ETE

5. decembra 2019

ÄŒlanice in Ä?lani pevske skupine Invalid Konovo

in lepot Slovenije, ki jih skupaj doĹživljajo v spontanem prijateljstvu.

Ob koncu leta, ko se preĹĄteva in seĹĄteva udeleĹžba, pa so tisti pridni tudi nagrajeni. Ĺ˝al je skupina sedaj ÂťzaprtaÂŤ za nove Ä?lane, dokler pa jih je sprejemala, je veljajo nekaj pravil. Enoletna preizkusna doba ter prepoved ogovarjanja in pogovorov o politiki.

Pa veliko, veliko dobre volje. Dober recept za lepo Ĺživljenje, tudi sicer. đ&#x;”˛

MBK, foto: Peter ObĹĄteter

ÄŒlanice in Ä?lani pevske skupine Invalid Konovo so ob desetletnici pripravili prireditev za vse krajane. Zvone Lah je prireditev vodil se je ob tem zahvalil predsedniku Slavku BraÄ?iÄ?u. Krajevna skupnost jim omogoÄ?a vaje in nastope, zelo dobro pa sodelujejo tudi z vsemi ostalimi druĹĄtvi v kraju. Predsednik druĹĄtva Invalid je pohvalil Ä?lane druĹĄtva, da se udejstvujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih, da so letos na ĹĄportnem podroÄ?ju osvojili 28 pokalov, da je vesel, da je dvorana polna. Že ob ustanovitvi KS Ko-

novo so si krajani Ĺželeli druĹženj, skrbi za invalide, starejĹĄe, obolele in osamljene. Tako je med drugimi nastal tudi poverjeniĹĄki odbor invalidov, ki je kmalu prerasel v druĹĄtvo z dejavnostmi ohranjanja zdravja, premagovanja osamljenosti, humanitarne in ĹĄportne dejavnosti, donirane hrane, socialnega varstva, krepitev in varovanja zdravja. Ker pa se na Konovem rado poje, je takratni predsednik druĹĄtva Invalid Franc MartinĹĄek pred 10 leti na enem od izletov, ko se je prepevalo, uresniÄ?il pobu-

Kaki obrodi tudi v Velenju Kaki imenujemo tudi vzhodno jabolko ali zlato jabolko in simbolizira drevo miru. Prvotni domovini kakija sta Kitajska in Japonska.

Ta praviloma mediteranska sadna vrsta je prilagodljiva tudi na kontinentalne dele Slovenije.

Zato kar pogosto vidimo drevesa kakija tudi v Velenju, med drugim v Stari vasi, kjer so v teh dneh, ĹĄe pred nastopom slane, obirali te Ä?udovite plodove. đ&#x;”˛

5R

do in ustanovil pevski zbor. Pevovodkinja Nada KatiÄ? je povedala, da je izbor pesmi ob praznovanju obletnice namenjen vsem, ki imajo radi slovensko pesem, mlajĹĄim, starejĹĄim in ljudskim pevcem, s katerimi tudi sodelujejo. Pevci in pevke so obljubili, da bodo ĹĄe naprej pridno vadili in razveseljevali s svojim petjem. To je z zadovoljstvom sprejel KS Konovo Karli Stropnik, ki se je pevcem zahvalil za njihovo aktivnost in jim zaĹželel uspeĹĄno delo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Marija Skrt

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. decembra 2019

VeÄ? kot zadetek na minuto SkuĹĄali bodo jeziti velikane RokometaĹĄi Gorenja so se obilno oddolĹžili Ĺ kofjeloÄ?anom za poraz z dvema goloma razlike v uvodnem krogu V 12. krogu so kot gostitelji slavili s 37 : 27. V zasedbi ni bilo Ĺže nekaj Ä?asa poĹĄkodovanega Domna Tajnika in obolelega Vlada Matanovića, Grega OkleĹĄÄ?en zaradi obolelosti ni mogel igrati tako kot zna, priloĹžnost pa sta se razveselila mladinca Peter Ĺ iĹĄko in Timotej GrmĹĄek.

Z novo zmago so svoj poloĹžaj na prvenstveni lestvici izboljĹĄali ĹĄe za mesto, povzpeli so se na tretje. Na njem so zamenjali Trimo, ki je v gosteh izgubil z Jeruzalemom OrmoĹžem, in ga potisnili na Ä?etrto mesto. Matic Verdinek, najboljĹĄi strelec prejĹĄnjega drĹžavnega prvenstva, je bil z desetimi zadetki najbolj uÄ?inko-

lenjÄ?ani zelo dobro preuÄ?ili nasprotnika in se nanj dobro pripravili. Igralci Loke so sicer dosegli prvi zadetek in morda celo sanjali na ponovitev uspeha iz prvega kroga. Vendar je bilo to njihovo edino vodstvo. Vsekakor pa domaÄ?i rokometaĹĄi niso pozabili, da so novo sezono zaÄ?eli z niÄ?lo pri njih. Izgubili so s 25 : 27. Zato so po uvodnem zaostanku udarili na vso moÄ? in hitro razblinili morebitne nasprotnikove upe.

To je ugotavljal tudi gostujoÄ?i trener Robert BeguĹĄ: ÂťDejstvo je, da je Gorenje boljĹĄa ekipa kot mi. Ĺ˝e v prvem polÄ?asu so si priigrali visoko razliko. Mi smo ga

razlog vseh ĹĄtirih porazov zaÄ?etna neuigranost, saj je moĹĄtvo po prejĹĄnji sezoni doĹživelo veliko sprememb. Po 6. krogu pa so nanizali kar ĹĄest zmag. Za branilci naslova Celjani sicer ĹĄe vedno zaostajajo za velikih osem toÄ?k, za drugo Ribnico pa za pet.

Toliko toÄ?k kot VelenjÄ?ani ima tudi Ä?etrta Dobova, ki je v gosteh s 27 : 22 premagala sedmi Koper. Trimo pa je po porazu s 25 : 29 v OrmoĹžu s petnajstimi toÄ?kami s tretjega mesta zdrsnil na peto. Aktualni prvaki Celjani so ĹĄe vedno neustavljivi. Nanizali so Ĺže dvanajsto zmago. Izolo so premagali kar z dvajsetimi goli razlike (39 : 19). Tako Primorci

Dobili moÄ?ne, a atraktivne nasprotnike PrejĹĄnji teden so na Dunaju izĹžrebali skupinski del pokala Evropske rokometne zveze. ZaÄ?elo se bo 8. februarja prihodnje leto, konÄ?alo pa 29. marca. Sklepni turnir bo 23. in 24. maja v Berlinu. VelenjÄ?ani bodo igrali v skupini C, v kateri bodo nasprotniki tudi nekdanji njihovi igralci: v nemĹĄkem Magdeburgu Marko Bezjak in Ĺ˝eljko Musa, francoskem Nantesu Rok OvniÄ?ek in Senjamin Burić. V tej skupini je ĹĄe ĹĄpanski Ademar Leon.

VelenjÄ?ani so se razveselili za tukajĹĄnje ljubitelje rokometa zelo mikavnih nasprotnikov. Trener Zoran JoviÄ?ić pravi: ÂťSkupine so zelo moÄ?ne, naĹĄa pa ĹĄe posebej.

Kot sem omenil Ĺže po uvrstitvi v skupinski del, sem vesel tega napredovanja. ZasluĹžili smo si ga.

To ni nagrada le za nas, konec

koncev tudi za mesto Velenje, podjetje Gorenje. Verjamem, da so vsi veseli, da bomo gostili tako elitne ekipe, ki so zame moÄ?nejĹĄe vsaj od dveh skupin lige prvakov. Na dvoboje se bomo Ä?im bolje pripravili in skuĹĄali doseÄ?i kakĹĄno zmago. Ti dvoboji pa bodo gotovo velika ĹĄola za nas.ÂŤ Podobno je razmiĹĄljal tudi direktor kluba Janez Gams: ÂťTeĹžka in zelo atraktivna skupina s samimi velikimi rokometnimi imeni.

Vesel sem, da bomo videli kar nekaj nekdanjih os. Zagotovo se bomo borili po najboljĹĄih moÄ?eh, skuĹĄali jeziti velikane in jim odĹĄÄ?ipniti tudi kakĹĄno toÄ?ko. Za naĹĄe mlade igralce bodo to veliki izzivi, s katerimi bodo pridobili dodatne izkuĹĄnje in tudi tako napredovali na svoji ĹĄportni poti.ÂŤ

VelenjÄ?anom naklonjen domaÄ?i pokalni Ĺžreb

Pokalni Ĺžreb na sedeĹžu slovenske krovne rokometne zveze je VelenjÄ?ane, branitelje naslova, razveselil. Izbral jim je vsaj na papirju zelo lahkega nasprotnika.

V drugem krogu (1/16 finala) bodo predvidoma 18. decembra gostovali v Cerkljah na Gorenjskem pri zdruĹženi ekipi RK Cerklje – Radovljica, ki igra v 2. drĹžavni ligi. Hitro pa se bodo morali posloviti od drugega najmoÄ?nejĹĄega rokometnega tekmovanja v drĹžavi trenutno v drĹžavnem prvenstvu vodilni Celjani, (21-kratni pokalni zmagovalci), ali drugi RibniÄ?ani, ki tega naslova ĹĄe nimajo. Nasproti si bodo stali Ĺže v tem krogu. đ&#x;”˛

S. Vovk

Olimpija na vrhu, Rudar na dnu VÄ?eraj in danes sklenjen letoĹĄnji prvoligaĹĄki nogometni ples

vit pri domaÄ?ih. Poleg njega sta se strelsko izkazala ĹĄe Aleks in Miha KavÄ?iÄ?, ki sta dodala po ĹĄest golov. K visoki zmagi sta pomembno prispevala tudi vratarja, AljaĹž Pajntar z dvanajstimi in Emir Taletović z osmimi. Pajntar je bil tudi strelec zadetka za prvo vodstvo s +10 dobrih deset minut pred koncem, ko je po odliÄ?ni obrambi z metom Ä?ez celo igriĹĄÄ?e zadel prazna vrata Loke. Takoj zatem je z osmimi goli najboljĹĄi gostujoÄ?i strelec AljaĹž Jesenko zgreĹĄil in Vladimir Bojanić je poskrbel za najviĹĄje vodstvo (32 : 21). To razliko so ponovili ĹĄe tik pred koncem – 37 : 26.

Visoka zmaga kaĹže, da so Ve-

odigrali slabĹĄe, kot bi lahko, drugi polÄ?as je bil relativno v redu.

Tudi mlajĹĄi igralci so dobljeno priloĹžnost dobro izkoristili.ÂŤ DomaÄ?i vratar Pajntar pa je po visoki zmagi povedal: ÂťV Ĺ kofji Loki smo se v letoĹĄnji sezoni Ĺže opekli. ÄŒe greĹĄ v tekmo z njimi z levo nogo, lahko hitro naletiĹĄ na teĹžave. Zato smo se nanje zelo dobro pripravili. OdloÄ?ilno je bilo, da smo igrali na vso moÄ?.

Igra je bila hitra in dinamiÄ?na, z veliko zadetki ter privlaÄ?na za gledalce.ÂŤ Sicer pa so velenjski rokometaĹĄi v prvem delu prvenstva ĹĄe trikrat odhajali z igriĹĄÄ?a sklonjenih glav. Gotovo je bil glavni

ostajajo s samo tremi toÄ?kami na zadnjem mestu. RibniÄ?ani pa so bili pretrd oreh za SlovenjgradÄ?ane. V svoji dvorani so bili s 30 : 23 boljĹĄi od njih. Po Ĺže devetem porazu so KoroĹĄci s ĹĄestimi toÄ?kami na predzadnjem mestu.

Znova je svoje ljubitelje razoÄ?aral Maribor. GostujoÄ?a Krka mu je s 26 : 23 prizadela Ĺže osmi poraz in ga zadrĹžala na predpredzadnjem mestu (ĹĄest toÄ?k).

V soboto bodo velenjske ose gostovale pri Krki. Trener Zoran JoviÄ?ić napoveduje: ÂťPred nami je nova zahtevna tekma v Novem mestu. Ĺ˝elimo nadaljevati niz zmag!ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

VÄ?eraj so bile predvidoma na sporedu ĹĄtiri tekme 19. in obenem zadnjega prvenstvenega kroga v najboljĹĄi slovenski nogometni ligi v tem letu. Pari so bili: Rudar – Maribor, Tabor – Celje, Aluminij – Triglav in Olimpija – DomĹžale.

Krog bosta danes sklenila Mura in Bravo. Vrh in dno prvenstvene razpredelnice bosta tudi po vÄ?erajĹĄnje-danaĹĄnjem krogu ostala enka.

NogometaĹĄi Olimpije so si ne glede na vÄ?erajĹĄnji rezultat Ĺže v 18. krogu zagotovili jesenski naslov. Z zmago z 2 : 1 nad Bravom na ljubljanskem derbiju so prednost pred najveÄ?jim tekmecem Mariborom poviĹĄali na v tem letu nedosegljivih pet toÄ?k, kajti MariborÄ?ani so na svojem igriĹĄÄ?u z 1 : 2 izgubili s Triglavom. Za veÄ?ino nogometnih poznavalcev je bila ta zmaga KrajnÄ?anov gotovo presenetljiva. Za nekatere pa morda ne.

Velenjski sabljaÄ?i na Evropskem pokalu za kadete MĂśdling – Trije Ä?lani SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje so 23. in 24. novembra nastopili na evropskem pokalu za kadete v floretu v avstrijskem MĂśdlingu.

Klub so zastopali Mark Poprask, Pia ÄŒretnik in Iza Ĺ erc.

V soboto je Mark nastopil v kategoriji floret kadeti posamiÄ?no.

Kljub temu, da ima ĹĄele trinajst let in bo med kadete sodil ĹĄele naslednjo tekmovalno sezono, se je odliÄ?no znaĹĄel. V kvalifikacijskem delu si je v skupini sedmih tekmovalcev priboril dve zmagi, kar je zadostovalo za preboj v eliminacijski del tekmovanja. V prvem krogu eliminacij se je pomeril z bolje rangiranim Avstrijcem Wagnerjem in slavil z rezultatom 15 : 13, v naslednjem krogu pa

je naletel na AmeriÄ?ana Martineza. Tokrat se ni izĹĄlo, AmeriÄ?an je bil boljĹĄi z rezultatom 15 : 5. Mark je tekmovanje zakljuÄ?il na 127. mestu, kar je glede na konkurenco, ki jo je predstavljalo 242 tekmovalcev iz 29

drĹžav sveta in njegovo starost, odliÄ?en rezultat. Gre za eno najboljĹĄih uvrstitev Slovencev v moĹĄkem floretu na velikih tekmovanjih zadnjih let.

V nedeljo sta se v kategoriji floret kadetinje posamiÄ?no v konku-

renci 211 tekmovalk iz vsega sveta, pomerili Pia in Iza. Pia se je v kvalifikacijskem delu tekmovanja pomerila v skupini ĹĄestih tekmovalk, vendar ji preboj v eliminacijski del ni uspel. Tekmovanje je konÄ?ala na 192. mestu. Iza pa si je v skupini sedmih tekmovalk z dvema zmagama zagotovila preboj v eliminacije. V prvem krogu je morala v borbi za med 128 najboljĹĄih premoÄ? priznati Turkinji Uzel, ki je bila boljĹĄa z rezultatom 15 : 7. Iza si je s svojim nastopom priborila 141. mesto.

Evropski pokali za kadete poleg kontinentalnih prvenstev in svetovnega prvenstva predstavljajo najviĹĄji nivo velikih tekmovanj, na katerih nastopajo tekmođ&#x;”˛ valci z vsega sveta.

Gorenjski nogometni orli so znova potrdili, da so v Ljudskem vrtu za vijoliÄ?aste neugoden gost.

Enako odliÄ?no so 'leteli' tudi v prvem krogu. Takrat so bili boljĹĄi z 2 : 0.

Tudi Rudar bi po morebitni Ä?udeĹžni zmagi nad Mariborom

ostal ĹĄe vedno globoko na zadnjem mestu. Pred vÄ?erajĹĄnjim zadnjim krogom so zeleno-Ä?rni za predzadnjim novincem Bravom zaostajali za devet toÄ?k, predpredzadnji SeĹžanÄ?ani pa so jim beĹžali Ĺže za dvanajst. đ&#x;”˛

vos

Nogometna ĹĄola Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je v preteklem tednu odigrala ĹĄe zadnji tekmi pred zimskim premorom. Z NK Maribor so se na domaÄ?em terenu spopadli kadeti in mladinci. IzkupiÄ?ek tekem je bil poloviÄ?en – z zmago mladincev ter porazom kadetov. V Ä?asu premora bodo nogometaĹĄi odigrali ĹĄe nekaj prijateljskih tekem, nato pa se bodo v tekmovalni ritem znova vrnili marca 2020. đ&#x;”˛

TAKO so igrali 12. krog Lige NLB Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 37:27 (17:10) Gorenje: Panjtar (12 obramb) 1 zadetek, Taletović (8 obramb), Verdinek 10 (2), KavÄ?iÄ? A. 6, KavÄ?iÄ? M. 6, Ĺ ol 4 (2), Haseljić 2, Bojanić 2, CelminĹĄ 2, MiklavÄ?iÄ? 1, Mazej 1, GrmĹĄek 1, Ĺ iĹĄko 1, OkleĹĄÄ?en, DrobeĹž, Levc. Trener: Zoran JoviÄ?ić Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Butan plin Izola, 39:19 (19:9), Maribor Branik - Krka 23:26 (9:11), Riko Ribnica - Slovenj Gradec, 30:23 (15:11), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 29:25 (16:13), Koper - Dobova 22:27 (10:15) Vrstni red: Celje PL 24, 2. R. Ribnica 21, 3. G. Velenje 16, 4. Dobova 16, 5. T. Trebnje 15, 6.

Krka 10, 7. Koper 9, 8. Jeruzalem O. 9, 9. Loka (tekma manj) 7, 10. Maribor (tekma manj) 6, 11.

Slovenj Gradec 6, 12. Izola 3.

Prva liga Telekom Slovenije, 19. krog DomĹžale - Rudar Velenje 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Vuk (45.), 2:0 KlemenÄ?iÄ? (76.), 2:1 Ejup (78.).

Rudar: Radan, KaĹĄnik (od 66. Ejup), PetroviÄ? (od 74. Kuzmanović), ÄŒrnÄ?iÄ?, Radić, AndĹželković, Filipović, Krefl, Ćosić, PuĹĄaver, Kobiljar (od 84. Kadrić). Trener: Andrej Panadić.

Drugi rezultati: CB24 Tabor SeŞana – Aluminij 1:1 (1:0), Celje – Mura 1:0 (1:0), Maribor – Triglav 0:2 (0:2), Bravo – Olimpija 1:2 (0:1).

Vrstni red po 19. krogu: 1. Olimpija 42, 2.

Maribor 37, 3. Aluminij 35, 4. Mura 32, 5. Celje 31, 6. DomĹžale 22, 7. Triglav 20, 8. Tabor 19, 9.

Bravo 16, 10. Rudar 7.

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

5. decembra 2019

Igralci kerlinga odprli sezono Pomembno je druĹženje,

navezovanje novih poslovnih stikov

V SonÄ?nem parku se je zbrala slovenska kerling smetana – Na celodnevnem turnirju je bila med 13 ekipami najboljĹĄa ekipa Veriga curling team Velenje – ÄŒeprav razmere ĹĄe niso povsem zimske, so na drsaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku v Velenju kot prvi v Sloveniji Ĺže odprli ledeno ploskev na prostem.

Tam se je v soboto, 23. novembra, zbrala mnoĹžica navduĹĄencev vse bolj popularnega zimskega ĹĄporta na ledu – kerlinga. Potekal je namreÄ? Velenjski otvoritveni turnir v tem ĹĄportu.

Kot je za kerling znaÄ?ilno, ni manjkalo intenzivnega pometanja, napetih metov kamnov ter glasnega vzklikanja na ledu. Organizatorji iz HKV Velenje so poskrbeli za izjemen dogodek tako za tekmovalce kot za vse gledalce, ki so se lahko spoznali s tem vse popularnejĹĄim ĹĄportom.

Na turnirju, ki tradicionalno odpre sezono kerlinga v Sloveniji, je nastopalo 13 ekip iz vse drĹžave. Tokrat je prvo mesto osvojila ekipa Veriga curling team,

V velenjski Beli dvorani je minulo soboto potekal Şe dvanajsti zimski turnir po vrsti – Letoťnja novost je tekmovanje v laserskem streljanju Jasmina Škarja

drugo mesto Sochi Komanda in tretje mesto ekipa Rolba. Brez dvoma pa so vse ekipe pokazale izrazit olimpijski ĹĄportni duh in dobro voljo.

Curling zveza Slovenije v letoĹĄnji sezoni praznuje deset let obstoja, zato je uspeĹĄna izvedba

turnirja v Velenju vsekakor dobra popotnica za nadaljevanje sezone. Letos se bo namreÄ? v Sloveniji odvila vrsta tekmovanj v kerrlingu, med drugim aprila tudi Evropsko prvenstvo skupine C in tradicionalni mednarodni turnir đ&#x;”˛ Ljubljana Open.

ZajelĹĄnik najboljĹĄi dirkaÄ? Slovenije 2019 V nedeljo, 1 decembra, je Zveza za avto ĹĄport Slovenije priredila tradicionalno sveÄ?anost ob koncu sezone, imenovano VeÄ?er prvakov, na kateri je razglasila zmagovalce sezone v vseh disciplinah avto ĹĄporta in podelila zahvale in priznanja tistim, ki so pomembno soustvarjali letoĹĄnjo sezono.

Prireditev je tudi tokrat potekala v Ljubljani v prijetnem okolju restavracije Vivo.

NajviĹĄjo nagrado v avto ĹĄportu je prejel dirkaÄ? kluba V-Racing Velenje Patrik ZajelĹĄnik, ki tekmuje na Gorskih hitrostnih dirkah.

38-letni Patrik ZajelĹĄnik je v 12 letih nastopanja z licenco V-Racing pod okriljem zveze dosegel mnoge odliÄ?ne rezultate v Sloveniji in tudi na velikih mednarodnih dirkah v tujini, kjer se redno uvrĹĄÄ?a na stopniÄ?ke.

Patrik ZajelĹĄnik, doma iz Vojnika pri Celju, trenutno Ĺživi v Freiburgu v NemÄ?iji. Z avtomobilskim ĹĄportom je povezan Ĺže od rojstva. V druĹžini dirka ĹĄe njegov starejĹĄi brat Alexander in oÄ?e JoĹžef, ki je vodja ekipe in dirkati zaÄ?el Ĺže davnega leta 1974.

Patrikova dirkaĹĄka pot se je zaÄ?ela leta 1991 v gokartu, naslednji korak pa je Ĺže bil prototip 2.000

ccm, v katerega je sedel leta 1999 in takoj osvojil 3. mesto na kroĹžnih dirkah. Leta 2000 je napredoval na drugo mesto, v letu 2002 pa je osvojil naslov Evropskega prvaka na kroĹžnih dirkah za prototipe do 3.000 ccm. Po tem uspehu se je ekipa odloÄ?ila, da preide na dirkaliĹĄÄ?a gorskih hitrostnih dirk. Leta 2007 so se vÄ?lanili v

rodni dirki in francoskem drĹžavnem prvenstvu v Franciji – Course de Cote La Broque in v Avstriji Bergrennen St. Agatha ter bil 3. v Franciji na mednarodni dirki in drĹžavnem prvenstvu Francije, Luksemburga in NemÄ?ije.

Patrik trenutno tekmuje z enim najhitrejĹĄih dirkalnikov na gorskih hitrostnih dirkah. To je pro-

Klub V-Racing Velenje, se prviÄ? udeleĹžili dirke slovenskega drĹžavnega prvenstva na Rogli in tako zaÄ?eli aktivno doma in v tujini promovirati gorske hitrostne dirke v Sloveniji in ĹĄe posebej dirko na Rogli, katere organizator je bil prav klub V-Racing.

V sezoni 2019 je v generalni razvrstitvi na dirki FIA evropskega prvenstva v Buzetu na HrvaĹĄkem dosegel 2. mesto, zmagal na FIA International HILL CLIMB CUP Gorjanci, zmagal je ĹĄe na medna-

totip Norma M20FC z motorjem Judd Mugen 3,0 V8 z moÄ?jo 500 KM in 580 kg teĹže. Ta bolid pospeĹĄi od 0 – 100 km/h v 2,4 sekunde in razvije maksimalno hitrost 320 km/h. Ĺ e posebej pomembno je tudi to, da vse priprave, dodelave in izboljĹĄave dirkalnika nastajajo v njihovi domaÄ?i delavnici, na kar so v klubu V-Racing ĹĄe posebej ponosni, kot seveda tudi na njegove uspehe in priznanja.

VIP teniĹĄki turnirji, ki jih Ĺže dolga leta organizirata Marjan GaberĹĄek in zadnje Ä?ase njegova hÄ?i Marjetka GaberĹĄek GoleĹž, so Ĺže tradicionalni in dobro poznani, Ĺže veÄ? kot desetletje pa potekajo tudi zimski turnirji, mlajĹĄi bratje turnirja.

Poleg tradicionalnega teniĹĄkega tekmovanja so pripravili tudi tekmovanje v laserskem streljanju, v streljanju z raÄ?unalniĹĄko simulacijo in v najnatanÄ?nejĹĄem teniĹĄkem servisu. ÂťZ obiskom smo zadovoljni, prihajajo tudi tisti, ki ne sodelujejo aktivno v samem teniĹĄkem tekmovanju, le Ĺženskih predstavnic bi lahko bilo veÄ?, ker jih kar nekaj zna dobro vihteti lopar. Pomembno je druĹženje, navezovanje novih poslovnih stikov, kar nekaj smo jih Ĺže navezali. OpaĹžam, da je dobrih teniĹĄkih igralcev iz leta v leto veÄ?. Veseli smo, da se udeleĹžujejo naĹĄega dogodka, teĹžko bi koga izposta-

vila, saj je druĹžba zelo pestra,ÂŤ je povedala Marjetka GaberĹĄek GoleĹž.

Tudi sonce je vplivalo na dobro poÄ?utje

Kot je obiÄ?ajno na teh tekmovanjih, so ta namenjena tudi medsebojnemu druĹženju. Ujeli smo prevaljskega Ĺžupana Matica TasiÄ?a in JoĹžeta KavtiÄ?nika. ÂťPrviÄ? sem na zimskem turnirju v Velenju, med starimi prijatelji, ki jih sreÄ?ujem tako iz tenisa kot poslovnega sveta. Vesel sem in

dobro je predahniti, se razgibati in nasmejati,ÂŤ poudari TasiÄ?. ÂťDa se malo preznojiĹĄ, uĹživaĹĄ, sreÄ?aĹĄ prijatelje, nove ljudi, to je priloĹžnost za druĹženje in sklepanje novih poznanstev. O kakovosti pa bi lahko govoril pred nekaj leti, zdaj je to bolj rekreacija. UĹživam pa ravno tako kot vÄ?asih, to tudi ĹĄteje,ÂŤ je dodal KavtiÄ?nik.

Igra se vrhunski tenis, igralci prihajajo iz razliÄ?nih panog

Na glavnem teniĹĄkem turnirju sta zmagala Karmen Orter in Nejc RamĹĄak proti TomaĹžu Bizjaku in Darijanu Belak Vivodu, v tolaĹžilni skupini sta zmagala Bojan GlavaÄ? in Marko KlemenÄ?iÄ? proti Janezu KorpiÄ?u in AnĹžetu GoleĹžu, v tekmovanju za najnatanÄ?nejĹĄi teniĹĄki servis je zmagal in bil tudi edini, ki mu je uspelo z natanÄ?nim servisom podreti tarÄ?o, Nejc RamMatic TasiÄ? in JoĹže KavtiÄ?nik ĹĄak, v laserskem streljanju pa je zmagal Evgen RoĹĄkar pred Piko Zlodej in Mirkom Watzakom.

Misli organizatorke pa so Ĺže usmerjene v leto 2020 in pripravo 33. Vip Cup turnirja, ko bodo skuĹĄali nadgrajevati vsebine, da bi bila paleta aktivnosti Ä?im ĹĄirĹĄa. ÂťRaÄ?unamo, da bomo prihodnje leto Ĺže lahko gostom in Ä?im ĹĄirĹĄi javnosti predstavili nov prireditveni prostor ob velenjskem jezeru,ÂŤ je sklenila GaberĹĄek GoleĹževa.

Zmagovalca letoĹĄnjega turnirja Karmen Orter in Nejc RamĹĄak z Marjetko in Marjanom GaberĹĄkom

LETALSKA Ĺ OLA Ĺ aleĹĄkega aerokluba

đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju bodo drsali mesec in pol Ĺ oĹĄtanj – V torek, 10. decembra, se v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?enja sezona drsanja na drsaliĹĄÄ?u, ki so ga Ĺže trinajstiÄ? zapored uredili na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu. Trajala bo do 27. januarja. DrsaliĹĄÄ?e s pravim ledom je prviÄ? zaĹživelo leta 2007. Prva leta je privabljalo zelo veliko obiskovalcev, po-

tem pa je vnema – tudi zaradi drsaliĹĄÄ? v soseĹĄÄ?ini, pojenjala.

V Ĺ oĹĄtanju pa se vseeno odloÄ?ili, da drsaliĹĄÄ?e ohranijo, le Âťrok trajanjaÂŤ so mu nekoliko skrajĹĄali. Zadnja leta je drsaliĹĄÄ?e odprto le po dober mesec. Za drsaliĹĄÄ?e bodo iz proraÄ?una namenili 29.000 evrov.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj vabijo, da izkoristite moĹžnost brezplaÄ?ne rekreacije in preĹživljanja prostega Ä?asa. DrsaliĹĄÄ?e bo dostopno vsem, za izposojo drsalk pa bo tudi letos, tako kot je bilo vsa leta, treba odĹĄteti zgolj 1 evro. đ&#x;”˛

mkp

Prièetek predavanj: januar 2020 Veè informacij/prijave: letalskasola.saleskiaeroklub.si saleskiakeroklub

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

REPORTAŽA

5. decembra 2019

Žrtvam je treba dati besedo, ko same ne zmorejo

Namesto globe vstopnici za koncert

V torek, 26. novembra, je Ĺ˝enski forum SD SAĹ A v okviru mednarodnega dneva boja proti nasilju nad Ĺženskami pripravil pogovorni veÄ?er, na katerem je kot gostja nastopila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?, ki je predstavila model DA pomeni DA Jasmina Ĺ karja

Petindvajsetega novembra so se zaÄ?eli mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad Ĺženskami, ki bodo ob ĹĄtevilnih aktivnostih na to temo potekali do 10. decembra. Serijo akcij proti nasilju nad Ĺženskami so Ä?lanice Ĺ˝enskega foruma SD zaÄ?ele tudi v Velenju. Na posvetu o prepreÄ?evanju in ustavljanju spolnega nasilja je ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? izpostavila sporoÄ?ilo samega modela DA pomeni DA. Da obsojamo vsako nasilje, letos ĹĄe posebej na naĹĄ zastareli model prisile, kar se tiÄ?e kaznivega dejanja posilstva, da je Ä?as, da stopimo med naprednejĹĄe drĹžave, med katerimi veÄ?ina zagovarja model DA je DA. Pomembno je, da se o nasilju pogovarjamo glasno in damo moÄ? tistim, ki udarce, poniĹževanja in zlorabe doĹživljajo na lastni koĹži. ÂťV tem Ä?asu bomo organizirali precej dogodkov, okroglih miz, predavanj, sama sem se vkljuÄ?ila v skupino nevladnih organizacij.

Verjamem, da bomo s povezanostjo naredili veÄ? v osveĹĄÄ?anju in zavedanju, saj slika pri nas v Sloveniji ni roĹžnata, da imamo teĹžave in da moramo veÄ? storiti za izboljĹĄanje kazenske zakonodaje, medsebojnih odnosov, Ĺžrtvam nuditi primerno podporo, da se sooÄ?ijo, prijavijo in da so storilci ustrezno sankcionirani,ÂŤ je izpostavila KatiÄ?eva.

Ponosna sem na vse zgodbe in dekleta, ki v njih sodelujejo

Predsednica Ĺ˝enskega foruma SD SAĹ A mag. Zdravka Vasiljević Rudonić je ponosna na to, da so Ä?lanice ĹĄe posebej aktivne v druĹžinski in socialni politiki, boju proti izkljuÄ?evanju Ĺžensk in za izboljĹĄanje njihovega poloĹžaja. ÂťProblem nasilja je ravno bojazen Ĺžrtve, da spregovori o nasilju, saj se Ĺžrtev skozi proces obravnave sooÄ?a z veÄ?kratnim spominjanjem, opozarjanjem na neljube dogodke, zato veÄ?krat odneha do konÄ?nega sodnega epiloga. Sicer pa je kot predsednica Ĺ˝enskega foruma, ki ga vodi Ĺže od leta 2007, posebej ponosna na vse zgodbe, dekleta, ki sodelujejo in sooblikujejo zgodbe, in na vsak projekt, ki ga izvedejo.

Zlasti pa jo s ponosom navdajajo dnevi, ko lahko svetu povedo, da nasilja nad Ĺženskami, otroki, nemoÄ?nimi in slabotnimi ne odobravajo, ne Ĺželijo.ÂŤ Zdravka Vasiljević Rudonić rada opravlja delo obÄ?inske odvetnice, pravi, da gre za Ä?astno delo, pri katerem je treba biti poĹĄten do strank in Mestne obÄ?ine Velenje. Ponosna je tudi na to, da jo Ä?lanice Ĺ˝enskega foruma ĹĄe vedno podpirajo, da so ĹĄtevilne simpatizerke postale Ä?lanice, da jih veliko izrazi Ĺželjo, da s svojim znanjem, spo-

Vstopili smo v prazniÄ?ni december. Oglasi v medijih, ĹĄtevilni prospekti in trgovski katalogi nas prepriÄ?ujejo o potrebi po artiklih, za katere ĹĄe sami nismo vedeli, da jih potrebujemo. Toda v medijih in na velikih plakatih so tudi oglasi, ki nas ne ogrevajo za obisk nakupovalnih srediĹĄÄ?, ampak nas opozarjajo na potrebo po odgovornem ravnanju na cesti in predvsem, da se ne usedemo za volan, Ä?e smo pili alkoholne pijaÄ?e. December je namreÄ? prazniÄ?ni mesec, zato bolj ali manj vsa praznovanja spremlja tudi pitje alkoholnih pijaÄ?, kar je glavni razlog za napovedane preventivne in represivne policijske ukrepe.

Do 20. decembra bo potekal drugi del letoĹĄnje akcije Slovenija piha 0,0. V tem Ä?asu bodo policisti tako kot v prvem delu, ki je potekal v Ä?asu martinovanja, bolj dosledno oziroma poostreno preverjali psihofiziÄ?no stanje voznikov v cestnem prometu. Tisti, ki bodo "napihali" 0,0, bodo prejeli letak, s katerim si bodo lahko prisluĹžili dve vstopnici za koncert Policijskega orkestra z gostoma Tomislavom Jovanovićem Tokcem (Dan D) ter Neisho. Skupni koncert, ki bo 15. januarja 2020 v Ljubljani, bo prijazno darilo vsem odgovornim voznikom, ki niso oziroma v Ä?asu akcije ne bodo vozili pod vplivom alkohola.

Poleg policistov sodelujejo ĹĄe predstavniki Ministrstva za zdravje, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, pristojnih inĹĄpekcijskih sluĹžb, ĹĄtevilnih nevladnih organizacij, ki ob medijski podpori Vala 202 Ĺželijo opozoriti vse voznike na nevarnost voĹžnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Policisti izpostavljajo predvsem teĹžje prometne nesreÄ?e s hudimi telesnimi poĹĄkodbami in smrtnimi Ĺžrtvami.

PrecejĹĄen deleĹž tovrstnih nesreÄ? povzroÄ?ijo ravno vozniki pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Zato bodo policisti v okviru akcije poostreno nadzirali psihofiziÄ?no stanje voznikov na slovenskih cestah, kar pomeni, da bodo preizkuse alkoholiziranosti izvajali ob rednih kontrolah in brez predhodno storjenih prometnih prekrĹĄkov. Vsem krĹĄiteljem bodo izrekli globe skladno s stopnjo ugotovljenega alkohola, trezne voznike, ki bodo preizkus opravili z 0,0 pa bodo nagradili z letakom in Ĺže omenjeno moĹžnostjo obiska koncerta.

S trditvijo, da so Ĺženske boljĹĄe voznice kot moĹĄki, je Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu opozorila na resniÄ?no in tragiÄ?no dejstvo. Neizpodbitno dejstvo je, da moĹĄki pijejo pogosteje in tudi veÄ?je koliÄ?ine alkoholnih pijaÄ?. Iz dosedanjih raziskav so ugotovili, da kar 55 odstotkov moĹĄkih vsaj enkrat na leto spije toliko alkoholne pijaÄ?e, da tvegajo, da se bodo poĹĄkodovali ali ogroĹžali in poĹĄkodovali koga drugega. Pri Ĺženskah je ta odstotek bistveno manjĹĄi, znaĹĄa 30 odstotkov. Tudi Ä?e moĹĄki in Ĺženske to storijo resniÄ?no le enkrat na leto, je to kar zastraĹĄujoÄ?e dejstvo. Uradna statistika potrjuje, da so Ĺženske boljĹĄe voznice kot moĹĄki z dejstvom, da kar 89 odstotkov prometnih nesreÄ? pod vplivom alkohola povzroÄ?ijo moĹĄki.

Iz lanskoletnih statistiÄ?nih podatkov lahko razberemo, da je le za 1 od 22 smrtnih Ĺžrtev prometnih nesreÄ? odgovorna Ĺženska zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola. Deloma se v tem podatku skriva odgovor, zakaj so Ĺženske boljĹĄe voznice kot moĹĄki. ÄŒe pa bi ĹĄli ĹĄe v pregled statistiÄ?nih podatkov o prekrĹĄkih cestnoprometnih predpisov, bi lahko ugotovili, da so moĹĄki tudi pogosteje med krĹĄitelji, ki ne upoĹĄtevajo prometne signalizacije in omejitve hitrosti – ne prilagajajo hitrosti razmeram na cesti, izsiljujejo prednost v kriĹžiĹĄÄ?ih in se v promet vkljuÄ?ujejo na nevaren naÄ?in, ne upoĹĄtevajo varnostne razdalje, nepravilno in nevarno prehitevajo in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Za varnost v prometu niso odgovorni le policisti in predstavniki omenjenih institucij. Odgovorni smo prav vsi. In Ä?e bomo upoĹĄtevali nasvete policistov, da se ne usedemo za volan, Ä?e smo pili alkoholne pijaÄ?e, bomo veliko naredili za svojovarnost in varnost vseh udeleĹžencev v prometu. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

Kot druĹžba bi morali veÄ? narediti za opolnomoÄ?enje Ĺžrtev, jim dati besedo, ko same ne zmorejo. Kot druĹžba bi jim morali prisluhniti.

Najpomembneje je, da se izobraĹžujejo vsi, ki bi morali nuditi pomoÄ? Ĺžrtvam: policija, toĹžilstvo, sodiĹĄÄ?e, socialne ustanove, vsi, ki morajo delati z Ĺžrtvami. ÄŒe pa hoÄ?emo odpraviti stereotipe, je treba zaÄ?eti zelo zgodaj. VeÄ? poudarka bi bilo potrebnega dati v izobraĹževanja v zgodnjem obdobju, Ĺže v vrtcu lahko zaÄ?nemo opozarjati na to, da je nasilje nesprejemljivo, je dodala KatiÄ?eva.

In kaj pravi statistika? ÂťNa CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka vedno znova ugotavljamo, da je Ĺže eno prepoznano nasilje preveÄ? in ga ne bi smelo biti.

Zato je pomembno osveĹĄÄ?anje vseh, kako ga prepoznavamo, kako se mu upremo in kje lahko poiĹĄÄ?emo pomoÄ?. Po pregledu za oktober in november 2018 in 2019 ugotavljamo, da smo leta 2018 za ta dva meseca zabeleĹžili 21 izreÄ?enih ukrepov prepovedi pribliĹževanja zaradi nasilja, v tem obdobju leta 2019 pa jih je bilo 13. Nasilje v dru-

Ĺžini imamo in je prepoznano, veliko je ĹĄe vedno nezabeleĹženega, saj zanj ne izvemo. Zagotovo je CSD ena kljuÄ?nih institucij, v katere se lahko Ĺžrtve nasilja zateÄ?ejo in jim skladno

z naĹĄimi nalogami, socialnovarstvenimi storitvami in pooblastili tudi nudimo pomoÄ?," je povedala direktorica Helena Bezjak Burjak.

sobnostmi prispevajo k delovanju foruma. Dvajset Ä?lanic je zares aktivnih, ĹĄe enkrat toliko je simpatizerk, pri vsakem projektu vsaka aktivno prevzame doloÄ?eno nalogo. Ukvarjajo se predvsem s poloĹžajem Ĺžensk v druĹžbi. O aktivnostih letos je predsednica Ĺ˝enskega foruma SD SAĹ A povedala: ÂťMaja, ob dnevu Ĺženskega podjetniĹĄtva, smo izvedle Ĺžensko areno, v kateri smo gostile znane VelenjÄ?anke, ki so delile svoje uspe-

ĹĄne zgodbe, saj je vloga Ĺženske v druĹžbi bolj obremenjena in terja veÄ?je Ĺžrtve tudi v druĹžinskem okolju. Zato smo ponosne, ko uspeĹĄne Ĺženske Ĺželijo deliti svoje zgodbe z nami. Nadaljevale bomo toliko Ä?asa, dokler pravica Ĺženske do svobodne odloÄ?itve o rojstvu otrok ne bo naravna pravica in ne samo ustavna kategorija. Menim, da moramo te akcije nadaljevati, dokler ne bo niÄ?elne tolerance do nasilja.ÂŤ

V prihodnje bodo aktivne ob dnevu Ĺžena in mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad Ĺženskami, pa ob dnevu boja proti aidsu ... Predvsem pa se bodo trudile, da bi bilo Ä?im veÄ? uspeĹĄnih Ĺživljenjskih zgodb, doseĹžkov tako na poslovnem kot druĹžinskem podroÄ?ju realiziranih ter da bi povezane okrepile sodelovanje in pomagale in odmevale v pozitivnem smislu.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

5. decembra 2019

19

ZaÄ?etek izgradnje kroĹžiĹĄÄ?a ĹĄe neznanka Mozirje – Vodstvo obÄ?ine Mozirje se Ĺže dalj Ä?asa pogovarja s pristojnimi v drĹžavi o ureditvi kroĹžiĹĄÄ?a Gorenjski klanec na drĹžavni cesti Letuť–Mozirje. Po mnenju mozirskega Ĺžupana Ivana SuhoverĹĄnika je izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a nujna zaradi zagotavljanja veÄ?je prometne varnosti in tudi zaradi zastojev, do katerih prihaja zlasti pri vkljuÄ?evanju tovornjakov s priklopniki v promet.

SuhoverĹĄnik je ĹĄe povedal, da je bil prvotno predvideni zaÄ?etek naloĹžbe leta 2018.

Na osnovi danih obljub so priÄ?akovali, da bodo izgradnjo lahko zaÄ?eli konec tega leta, a izgledov za kaj takega trenutno ni. ÂťGlede na to, da je drĹžava odvzela kar nekaj denarja za manjĹĄe cestne projekte, se bojimo, da kroĹžiĹĄÄ?e Gorenjski klanec ni predvideno v drĹžavnem proraÄ?unu za leto 2020 niti za

2021. Upamo, da se motimo in da bo projekt, ki predstavlja vstopno toÄ?ko za Zgornjo Savinjsko dolino, vendarle stekel.ÂŤ Je pa danes preglednost udeleĹžencev v prometu na odcepu za Gorenjski klanec precej boljĹĄa, saj so poruĹĄili objekt, ki je stal tik ob kriĹžiĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

tp

BraslovÄ?e, 27. novembra – V sredo okoli 19.30 se je v BraslovÄ?ah pripetila prometna nesreÄ?a, v kateri se je huje poĹĄkodoval peĹĄec.

Zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo jo je povzroÄ?il 17-letni voznik neregistriranega motornega kolesa, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja. Motorist je vozil iz smeri PariĹželj proti Malim BraslovÄ?am. V BraslovÄ?ah je na ravnem delu ceste trÄ?il v 69-letnega peĹĄca, ki je z njegove desne strani preÄ?kal voziĹĄÄ?e. PeĹĄec se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval.

Policisti peĹĄce znova opozarjajo, naj v temnem delu dneva uporabljajo odsevna telesa, da bodo v prometu vidni.

Mamica hudo poĹĄkodovana, dveletni sin laĹžje Mislinja, 28. novembra – V Ä?etrtek nekaj Ä?ez 17. uro se je na glavni cesti v Mislinji, v

kriĹžiĹĄÄ?u za Ĺ entlenart, zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila poĹĄkodovana 40-letna peĹĄka in njen ĹĄe ne dveletni otrok. 40-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri DoliÄ?a proti Slovenj Gradcu. Ker ni vozil s takĹĄno hitrostjo, da bi vozilo lahko pred prehodom za peĹĄce varno ustavil, je trÄ?il v peĹĄko in njenega otroka. Oba sta padla. 40-letna peĹĄka se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodovala, deÄ?ek na sreÄ?o laĹžje. 40-letnega voznika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzroÄ?itev prometne nesreÄ?e iz malomarnosti.

Poskus vloma v rezervoar avtobusa Ĺ martno ob Paki, 28. novembra - V Ĺ martnem ob Paki je neznani storilec poskuĹĄal vlomiti v rezervoar avtobusa, parkiranega na parkiriĹĄÄ?u ĹželezniĹĄke postaje. Goriva mu ni uspelo ukrasti. Ĺ kodo je lastnikom povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem rezervoarja.

Ugotavljali boste, da vam je zaÄ?elo zmanjkovati moÄ?i za drobne teĹžave, ki vas ĹĄe vÄ?eraj niso vrgle iz tira. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste priznali, da ste tokrat precenjevali svoje sposobnosti in da dela, ki so vam ga naloĹžili, ne boste uspeli opraviti pred koncem leta. Vsako leto prinese s seboj nekaj dobrega in nekaj slabega. Dobre so izkuĹĄnje, ki jih imate vedno veÄ?, slaba pa je utrujenost, ki se bo stopnjevala vse do boĹžiÄ?a. Poskrbite, da ne pregorite, saj boste sicer praznike preĹživeli v postelji. Ljubezni boste Ä?utili toliko, kolikor je boste dali. Gre za Ä?ustvo, ki ni samoumevno, vi pa se vÄ?asih tega ne zavedate.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

POLICIJSKA kronika Huje poĹĄkodovan peĹĄec

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Prehiteval v ĹĄkarje, dva hudo poĹĄkodovana Velenje, 29. novembra – Na obmoÄ?ju, za katerega je pristojna Policijska postaja Velenje, na magistralni cesti pri Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, je v petek okoli 13. ure priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, ki jo je povzroÄ?il 25-letni voznik osebnega vozila. Zaradi voĹžnje po levi strani voziĹĄÄ?a – prehiteval je v ĹĄkarje – je trÄ?il v nasproti vozeÄ?e vozilo. Voznik in sopotnik v njem sta se huje telesno poĹĄkodovala.

Vlom v brunarico Šmartno ob Paki, 2. decembra – V ponedeljek so policisti v Šmartnem ob Paki obravnavali vlom v brunarico, last ťportnega druťtva.

Storilec je ukradel televizor, diaprojektor, veÄ? alkoholnih pijaÄ? in nekaj drugih stvari.

Pokonci vas bo drĹžala misel, da bodo decembrski dnevi tako polni dogodkov, da bodo hitro minevali. Zato se Ĺže sedaj veselite prazniÄ?nih dni, tudi naÄ?rte zanje pridno delate. PrviÄ? jih boste doĹživeli povsem drugaÄ?e kot prejĹĄnja leta.

PreĹživeli jih boste namreÄ? z ljudmi, ki jih ĹĄe lani ni bilo v vaĹĄem Ĺživljenju. Tega se bojite, saj veste, da se boste teĹžko sprostili, Ä?eprav si boste to Ĺželeli. PoskuĹĄajte uĹživati tudi na prednovoletnih sreÄ?anjih, ki vam sicer ne diĹĄijo. PrepriÄ?evali se boste, da ste vredni ljubezni. A ta tokrat ne more biti izgovor za vse, kar od vas priÄ?akujeta druĹžina in partner. Ta si bo spet na glas zaĹželel, da veÄ? Ä?asa preĹživita skupaj.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

ÄŒeprav ste vedno pripravljeni na hitre akcije, bo tokratna, ki jo boste izvajali prav v teh dneh, zelo naporna. A vam bo uspelo. Tako zelo, da se bo poznalo tudi na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu. Partner pa bo poskrbel, da se boste spet pogosteje smejali. Tudi zato se boste veselili vsakega dne posebej, sploh, ker bo resno delo kmalu za vami. Ĺ˝ivljenje vas bo od nedelje dalje razvajalo z dobrimi novicami. Te bodo prihajale iz vseh strani, najprej iz sluĹžbene, potem ĹĄe ljubezenske. To bo prineslo nemalo pozitivnih sprememb v vaĹĄe Ĺživljenje. Zato slutite, da bo za vas leto 2020 leto novih zaÄ?etkov. Tokrat se jih niti malo ne boste bali, saj bodo izziv.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Tveganje vedno obstaja. A zmagujejo le pogumni, kar Ĺže veste. Zato stisnite zobe in pogumno stopajte po zaÄ?rtani poti. Ĺ˝al bo na njej tudi trnje, ki vas bo pikalo globoko in boleÄ?e. Tega se dobro zavedate, zato ĹĄe malo kolebate pri odloÄ?itvi, ali naj nadaljujete ali ne. Zavedate se namreÄ?, da boste na novi poti moÄ?no odvisni od sebe in da jih je malo, ki vam bodo resniÄ?no pomagali. Zamotite se z delom, ki vam bo dalo navdih. Zakaj ne bi letos daril za najbliĹžje izdelali sami? ÄŒasa ni veÄ? veliko, a ga imate dovolj, da bi zmogli. PoiĹĄÄ?ite ideje in se Ä?im prej lotite dela. Zdravje bo zaÄ?elo kazati zobe, saj boste ohladitev precej teĹžko prenaĹĄali.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

To, da je tempo vaĹĄega Ĺživljenja Ĺže nekaj Ä?asa divji, naj ne bo veÄ? izgovor, ko vas bodo vabili v dobro druĹžbo in na razliÄ?ne zakljuÄ?ke. ÄŒas za druĹženje si preprosto morate vzeti, saj ste zadnje Ä?ase Ä?isto preveÄ? izolirani. To vam ĹĄkoduje tudi pri poloĹžaju v sluĹžbi. ÄŒe bi pokazali veÄ? zanimanja, bi Ĺže zdavnaj napredovali, tako pa ĹĄe kar Ä?akate, kaj se bo zgodilo. ÄŒe ne boste sami naredili niÄ?, se tudi zgodilo ne bo niÄ?. Nikar ne sanjarite, Ä?etudi resniÄ?nost ne bo takĹĄna, kot si Ĺželite. To bo spodbuda, da naredite nekaj korenitih sprememb v Ĺživljenju. ÄŒeprav nikoli niste marali novoletnih zaobljub, je lahko prav novo leto Ä?as za njihov zaÄ?etek.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Sprla sta se, plaÄ?ala bo ona

Gost se je nesramno vedel

Nekaj substanc, malo hrupa

Velenje, 28. novembra – V Ä?etrtek sta se na Vojkovi sprla fant in dekle. V prepiru so posredovali policisti. Njej so zaradi krĹĄitve javnega reda in miru napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 29. novembra – V petek je natakarica v enem od velenjskih lokalov policiste obvestila, da se je gost do nje vedel nesramno in jo Ĺžalil. Policisti so si izjavo zapisali, o viĹĄini kazni pa bo odloÄ?al prekrĹĄkovni organ.

Šoťtanj, Velenje, 30. novembra – V soboto so policisti v Velenju in Šoťtanju zasegli nekaj substanc, za katere so sumili, da gre za prepovedno drogo, dvakrat pa so posredovali tudi zaradi hrupa.

Varnostnik uporabil telesno silo

Je mobilni telefon vaĹĄ?

Velenje, 29. novembra – V petek zveÄ?er so bili policisti obveĹĄÄ?eni o pretepu v Space baru. Policisti, ki so na kraju zbrali obvestila, so ugotovili, da je pijan gost v lokalu razgrajal. Posredoval je varnostnik, ki je moral pri tem uporabiti telesno silo.

V nedeljo, 1. decembra, je obÄ?anka na Policijsko postajo Velenje prinesla mobilni telefon Samsung Galaxy S8, ki ga je naĹĄla v SonÄ?nem parku. ÄŒe ga kdo pogreĹĄa, ga lahko z dokumentacijo prevzame na postaji.

Policista bi polil z vroÄ?o kavo Velenje, 29. novembra – V petek zveÄ?er se je na bencinskem servisu v Velenju obÄ?an nesramno in Ĺžaljivo vedel do natakarice. Ko so tja priĹĄli policisti, je bil nespoĹĄtljiv tudi do njih. Enega je hotel celo politi z vroÄ?o kavo. Da sta ga lahko umirila, sta morala policista uporabiti prisilna sredstva. Denarna kazen sledi.

od 6. 12. do 12. 12.

- 6. decembra je god sv. MiklavĹža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; ĹĄe zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv.

MiklavĹž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkeljnov, Ä?e niso pridni; na Slovenskem je temu svetniku posveÄ?eno najveÄ? cerkva (okoli 200), v Ĺ aleĹĄki dolini sta mu posveÄ?eni cerkvi v BevÄ?ah in na PleĹĄivcu; - v Ĺ kalah je 6. decembra leta 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni ĹĄolski nadzornik sluĹžboval v Ĺ kalah; leta 1839 je tu zgradil novo ĹĄolo ter se kot ĹĄolski nadzornik zavzemal za pouk slovenĹĄÄ?ine in izobrazbo narodnih uÄ?iteljev. Bil je prijatelj ĹĄkofa Antona Martina SlomĹĄka, ĹĄiritelj njegovih

idej in sodelavec pri ĹĄolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni drĹžavni zbor na Dunaju; - 6. decembra 2004 je v petindevetdesetem letu starosti umrl eden od tvorcev novega Velenja Nestl Ĺ˝gank, ki je bil vrsto let direktor Rudnika lignita Velenje, Ä?astni obÄ?an Velenja in Ĺžupan Velenja; - prav tako 6. decembra leta 2011 pa je umrl pobudnik in ustanovitelj podjetja Gorenja iz Velenja ter Ä?astni obÄ?an Velenja Ivan AtelĹĄek; - 7. decembra leta 1995 so v Ĺ oĹĄtanju odprli novo ĹĄportno dvorano ob nekdanji osnovni ĹĄoli Biba Roecka; osnovno ĹĄolo Biba Roecka so leta 2013 poruĹĄili, na njenem mestu pa zgradili nov otroĹĄki vrtec, medtem ko ĹĄportna dvorana ĹĄe vedno stoji; - 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla VreÄ?ka in Franja ArliÄ?a, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka BorĹĄtnerja; - 9. decembra 1987 je Pankrac SemeÄ?nik postal novi pred-

Ivan Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

sednik obÄ?inske konference SZDL Velenje; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil banÄ?nik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander VideÄ?nik; umrl je 6. marca 2019; - 12. decembra 1888 se je na ZdovÄ?evi domaÄ?iji v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; njegovi najĹĄtevilnejĹĄi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinÄ?ijo,

svoj peÄ?at pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra 1958 v sindikalnem domu v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dobri prijatelj dr. Karel Dobida; Napotniku so ob tej priloĹžnosti podelili visoko drĹžavno odlikovanje - red dela I. stopnje, obÄ?inski odbor Ĺ oĹĄtanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega Ä?astnega obÄ?ana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli ĹĄe v Narodni galeriji v Ljubljani; decembra leta 1978 so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ostal do svojega razpada oz. preoblikovanja 11. marca 2004; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana zmagal Milan KopuĹĄar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekaÄ?ev iz 26 evropskih drĹžav. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Kar je bilo prejĹĄnja leta le decembrska fraza, bo letos resniÄ?nost. Prihaja Ä?as sprememb. ÄŒeprav niste tip Ä?loveka, ki bi planiral dogodke v Ĺživljenju veliko vnaprej, boste sedaj v to prisiljeni. Tudi zato, ker boste veliko priÄ?akovali od sebe in drugih, priÄ?akovanja pa bodo povezana s prihodnostjo, ki jo boste Ĺželeli videti bolj jasno. Ne bo vas motilo, da se boste morali ob tem prilagoditi temu, kar vam bodo narekovali drugi, saj bo ĹĄlo za dobro stvar. ÄŒetudi vas bo imelo, da bi pokazali, kako veliko vam pomeni vsak mali uspeh, tega ne poÄ?nite. Ljudje bi vas narobe razumeli. Vreme bo kot naroÄ?eno za kroĹženje virusov, zato se oboroĹžite z vitamini.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Ker se zavedate, da bodo prazniki kmalu tu, vam je Ĺže laĹžje. V preteklih dneh ste bili namreÄ? Ä?isto preveÄ? razpeti med delom in domom. SreÄ?a je, da vam partner stoji ob strani tudi v takih dneh leta. V njegovi druĹžbi boste v naslednjih dneh pozabili na vse, kar se vam dogaja v sluĹžbi. PoÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe, bremen vse manj.

Naslednji dnevi bodo zato za oba lepi. V druĹžinskem krogu se boste zaÄ?eli pripravljati na prazniÄ?ne dni, kar bo vsem dalo veliko veselja in energije. PoÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe, tudi noÄ?no zbujanje in premlevanje dnevnih skrbi bo preteklost. Jutri vam bodo najbliĹžji pokazali, koliko jim pomenite. Ganjeni boste.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

December je sicer pravljiÄ?ni Ä?as, a ne za vse. To, kar boste doĹživljali v naslednjih dneh, vsekakor ne bo pravljiÄ?no. Ĺ ele sedaj se boste zaÄ?eli zavedati, kaj se vam dogaja. Imeli boste premalo obveznosti, da bi znali organizirati dneve, zato se boste zaÄ?eli izgubljati. Pazite, da se ne zaleĹžite, saj ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Zadnji Ä?as je, da ukrepate in zaÄ?nete planirati dneve za nekaj Ä?asa vnaprej. Tudi zato, ker morate najti nov smisel Ĺživljenja. Pri darilih letos ne varÄ?ujte. Ne le zato, ker vam ni treba, tudi zato, ker boste s kupovanjem in pripravljanjem daril osreÄ?ili tudi sebe. ÄŒe se vam bo zahotelo, se obdarite, in to bogato!

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Bolj, kot boste Ä?utili december, bolj si boste Ĺželeli, da ga ne bi bilo. Od nekdaj bi ga najraje kar preskoÄ?ili, a ne bo ĹĄlo kar tako. Tudi osebno praznovanje bo letos mirno in tiho, ker boste vi tako Ĺželeli. Novica, povezana s partnerjem, bo vroÄ?a.

Ne bo vam vĹĄeÄ?, a se boste hitro prepriÄ?ali, da se tudi tokrat juha ne bo pojedla tako vroÄ?a, kot se skuha. Postavite ga pred ogledalo, pa naj pove, kaj je res in kaj ne. Partnerjevi odgovori vam ne bodo vĹĄeÄ?, njemu ĹĄe manj. A Ä?e ne bosta razÄ?istila sedanjega dogajanja, nikoli ne bosta mogla skupaj naprej. Dnevi tega tedna vam bodo minevali hitro. Skrbelo pa vas bo, ker boste ĹĄe naprej imeli teĹžave s krvnim pritiskom.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Veseli boste. Ĺ e pred iztekom leta 2019 se vam bo namreÄ? izpolnila velika Ĺželja, ki je sedaj ne boste veÄ? skrivali. VĹĄeÄ? vam bo spoznanje, da vam ljudje zaupajo.

Sploh, ker ste se letos velikokrat zalotili pri misli, da niti sami sebi ne zaupate veÄ?, saj so bili dogodki na vaĹĄi poslovni poti pogosto infarktni. Sedaj boste konÄ?no spet bolj zadovoljni sami s sabo, pa tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. To, da si boste znali v zadnjih delovnih dneh leta vzeti prosti Ä?as tudi, Ä?e bo vse kazalo, da nimate Ä?asa zanj, bo najveÄ?ji napredek. NaÄ?rtujte, kako boste preĹživeli praznike, saj boste sicer spet ostali doma. Pa tudi to ne bi bilo slabo, kajne?

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

KonÄ?no ste priĹĄli k pameti. UĹžitke boste nehali prelagati na jutri, Ĺživljenje pa boste zaÄ?eli Ĺživeti polno in z veÄ? energije. Pri tem ne boste priznali, da obstajajo ovire na poti do vaĹĄega novega cilja, Ob vas bo ves Ä?as tudi partner, ki se bo prepustil toku dogodkov in uĹžival z vami. Mnogi bodo hitro opazili, da ste se spremenili. TakĹĄni, kot ste sedaj, jim boste veliko bolj vĹĄeÄ?. Pri financah se boste ustavili in premislili. ÄŒe Ĺželite hitreje priti na cilj, bi potrebovali posojilo. MogoÄ?e bo tokrat bolje, Ä?e hitite poÄ?asi in se ne zadolĹžite. Sploh, ker je vaĹĄa poslovna pot trenutno na trhlih temeljih. PoÄ?utje bo dobro, le na mraz se boste morali ĹĄe navaditi.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝eleli si boste, da bi Ĺže lahko mislili na proste dni, a vam ne bo uspelo. Pred vami so zelo naporni dnevi. TolaĹžilo vas bo prav dejstvo, da boste letos tudi vi med prazniki lahko poÄ?ivali, zato boste zmogli vse. Sploh, ker ste najbolj uÄ?inkoviti, kadar morate delati hitro in veliko. Strah, da bi kaj spregledali, pa bo vseeno nenehno z vami. Ne pokaĹžite ga tistim, ki nenehno preĹžijo na vaĹĄe napake. Tega zadovoljstva jim ne smete dati.

PoiĹĄÄ?ite druĹžbo ljudi, ki vas napolnijo z energijo, tistih, ki vam jo le jemljejo, se izogibajte v velikem loku. Ĺ˝ivljenje je prekratko, da bi se utrujali z malenkostmi in ljudmi, ki niso vredni vaĹĄega Ä?asa.

Naš čas, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 16.10 16.15 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 10.10 10.55 11.20 14.15 15.15 16.15 17.50 20.20 21.10 21.45 22.15 22.20 23.50 00.50 01.25 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prava pot do telesne vzdržljivosti, britanska dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom - Nagyító alatt TV-izložba Penelopa, risanka Jurij in Pavel, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Socialna aktivacija Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Mestne promenade, dok. ser.

Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos iz Östersunda Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Glasgowa Veličastne reke sveta, brit. dok. ser.

Avtomobilnost Ambienti 100. obletnica ustanovitve konservatorija v Ljubljani, glasbeni kratki film Ozvezdje glasbe in baleta, slavnostni koncert ob 100. obletnici ustanovitve konservatorija v Ljubljani Slovenska jazz scena: 51. Jazz festival Ljubljana: Joe Lovano, Michael Abene in Big Band RTV Slovenija Videotrak Plavanje - EP v kratkih bazenih, posnetek iz Glasgowa Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 71. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 93. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 66. de 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 131. de 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 132. de 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 72. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 94. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 67. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 133. de 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 134. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 15. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 7. del 23.15 Črni seznam, 5. sez., 20. del 00.10 Riviera, 2. sez., 2. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 12. de 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Formula 1 in policaj Mataj, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 JESEN ŽIVLJENJA, oddaja o tretjem življenjskem obdobju 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

5. decembra 2019

Sobota,

6. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.30 15.25 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 02.00

04.00 06.00 08.45 09.30 10.10 10.55 11.20

11.55 13.20 15.00 16.50 17.40 17.50 18.40 20.25 21.45 23.10 00.00 00.45 01.30 02.50

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Zanimive snovi sodobnega sveta, britanska dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma TV-izložba Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Osvežilna fronta: Spomin, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Bacek Jon, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz: 34. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Pesmi Ferija Lainščka (Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Boštjan Gombač, dirigent in aranžer Lojze Krajnčan) Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Val Thorensa Lažnivi Kljukec, češki anim. film 27. Dobrodelni Miklavžev koncert Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 9/10 Ema FREŠ Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Val Thorensa Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Beaver Creeka Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa Plavanje - EP v kratkih bazenih, posnetek iz Glasgowa Televizijski klub: Prazno gnezdo Zadnja beseda!

Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Lake Louisa Info kanal

Nedelja,

7. decembra

06.05 07.00 07.10 07.30 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 8.50 09.00 09.25 10.10 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 20.55 21.20 22.20 22.45 00.45 01.10 02.05

04.00 05.15 06.15 06.40 07.15 8.55 10.55 12.40 14.45 15.25 17.55 18.55 20.25 21.45 22.40 00.35 01.40

Kultura, Odmevi Čebelice: Čmrlj in piščalka Biba se giba, risana nanizanka Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi: Žoga, risanka Ernest in Celestinca, risanka Studio Kriškraš, lutk. odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Gornja Radgona in OŠ Mirana Jarca, Črnomelj Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares: Strip Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad.

Nova dvajseta (II.), slov. nad., 12/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz: 35. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom MamaOčeSin, brit. nad., 6/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Thelma, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Na lepše Avtomobilnost Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 1. del Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Bannoj Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Val Thorensa Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja Alpski magazin Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Nižnega Tagila Plavanje - EP v kratkih bazenih, prenos iz Glasgowa Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Beaver Creeka Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa Plavanje - EP v kratkih bazenih, posnetek iz Glasgowa 15 let skupine Big Foot Mama, 1. del koncerta Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Lake Louisa Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 72. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 94. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 67. de 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 133. de 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 134. de 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 73. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 95. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 68. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 135. de 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 136. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 16. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film 00.15 Noro srce, ameriški film 02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

03.05

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 JESEN ŽIVLJENJA, oddaja o tretjem življenjskem obdobju 10:45 Kasaške dirke, reportaža 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: glasbene zvrsti 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Japonska 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Glasbene zvrsti 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Župan z vami: Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Formula 1 in policaj Mataj, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 18:35 Dotiki gora: Lisca 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2712. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Zaključna prireditev dnevov medgeneracijskega sožitja v Velenju 22:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa 22:35 Popotniške razglednice: Japonska 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:00 Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.35 09.55 10.20 10.50 11.20 11.55 12.50 13.45 16.15 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10 00.00 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 15. del Polona ga žge Dom in vrt Naša mala klinika, 6. sez., 9. del Naša mala klinika, 6. sez., 10. del Znan obraz ima svoj glas Takle mamo, 1. sez., 12. del Takle mamo, 1. sez., 13. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Lovca na družice, ameriški film Ljubezen in čast, ameriški film Billy Elliot, angleški film Zvoki noči

8. decembra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.35 09.50 10.00 10.25 10.40 11.05 11.10 12.00 13.00 13.25 14.30 14.45 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 20.00 21.05 21.55 22.25 23.25 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 06.20 07.10 07.25 8.00 8.55 10.15 12.10 12.45 13.55 15.25 17.40 18.55 20.15 20.40 21.45 22.35 00.00 00.35 01.35 03.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.35 10.00 10.30 11.25 12.20 13.15 15.00 15.50 16.40 17.30 18.05 18.50 18.55 20.00 22.30 23.25 01.20 02.20

Živ žav Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nanizanka Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Kozmo, belgijska otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Novi evangeličanski škof Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Na lepše Mož brez zvezde, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, Šport, Vreme Luisa Spagnoli, it. nad., 3/4 Intervju: Erling Kagge Poročila, Šport, Vreme Feri, dokumentarni fim Za lahko noč: Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, fran. glasbeni dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Kostel Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, prenos iz Bannoj Joker, kviz: 34., 35. odd.

Ambienti Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Nižnega Tagila Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Beaver Creeka Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Lake Louisa Žrebanje Lota Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Beaver Creeka Plavanje - EP v kratkih bazenih, posnetek iz Glasgowa Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), posnetek iz Lake Louisa Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 16. del Trdoglavci, 1. sez., 11. del Naša mala klinika, 6. sez., 11. del Naša mala klinika, 6. sez., 12. del Božična zgodba sprehajalke psov, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 14. del Takle mamo, 1. sez., 15. del Takle mamo, 1. sez., 16. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Dvanajst božičnih kužkov 2, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: glasbene zvrsti 9:40 2711. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2712. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavič, harfa 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

9. decembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.10 14.25 15.00 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30 23.50 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 09.15 10.00 10.10 10.45 11.40 14.15 15.15 16.05 17.15 18.05 19.00 20.00 20.55 21.55 22.55 00.00

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 9/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Pot do presežnega: 100 let Teološke fakultete, dok. feljton TV-izložba S-prehodi: Kakšen zrak dihamo Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma Glasbeni večer Andrej Žust, Orkester Slovenske filharmonije in Jacek Kaspszyk J. Sibelius, Simfonija št. 5 (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Čmrlj in piščalka Zlatko Zakladko: Primorski pozdrav v dolini Kolpe Obzorja duha: Novi evangeličanski škof Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Polmesec nad planikami, dok. film Ljudje in zemlja Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 10/10 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Mogočni vlaki: Sibirija – skozi led in sneg, potopis Poti svobode, poljska nad., 13/13 Zgodba o Bogu II.: Dokaz o obstoju Boga, am. dok. ser., 3/3 Božična večerja, slov. igrani film Videotrak, Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 73. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 95. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 68. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 135. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 136. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 74. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 96. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 69. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 137. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 138. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 17. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 8. del 23.15 Črni seznam, 5. sez., 21. del 00.10 Riviera, 2. sez., 3. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 13. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2712. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

10. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Lučka - Pitypang, otroška odd.

Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 13/22 Boj za slovensko severno mejo, dokumentarni film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 14.00 14.45 15.10 16.00 18.00 18.55 19.25 20.00 21.00 21.55 00.00 00.20 01.10 01.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Platforma Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Joker, kviz: 34., 35. odd.

Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 1/10 Moja soba, resničnostna odd.

Videotrak Izumi, ki so spremenili svet, brit. dok. ser., 6/6 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Zarotnica, ameriški film NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 11.50 14.50 15.40 16.15 17.55 18.50 19.15 19.50 20.05 21.10 22.05 22.55

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 74. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 96. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 69. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 137. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 138. del 13.45 Reka ljubezni, 1. sez., 75. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 97. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 70. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 139. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 140. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 18. del 21.45 Preverjeno 22.45 24UR zvečer 23.20 Črni seznam, 5. sez., 22. del 00.15 Riviera, 2. sez., 4. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 14. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2713. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Ferati na Boč in vrh Grančišča 20:50 Na obisku … pri zdravilcu Jožetu Raku 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

00.25 00.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 1/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Erling Kagge TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: OŠ Gornja Radgona in OŠ Mirana Jarca, Črnomelj Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Maribor, dok. ser., 3/4 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vandot: Kekec Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Prepovedana resnica, nemški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum: Bralna kultura in Slovenci Mestne promenade: Maribor, dok. ser., 3/4 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 2/10 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 4/6 Moje mnenje Wisting, koprodukcijska nad., 9/10 Nekoč je bila dežela pridnih, dokumentarni film Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 1. sez., 75. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 97. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 70. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 139. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 140. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 1. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 98. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 71. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 141. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 142. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 19. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 9. del 23.15 Hiša iz kart, 5. sez., 1. del 00.25 Riviera, 2. sez., 5. del 01.30 Vikingi, 4. sez., 15. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2713. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 12, Beograd, finale regije 1/2 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Čuki, Samantha Maya 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

5. decembra 2019

UMRIGAR, Thrity: Skrivnosti med nama

pata si resnice o svojih Ĺživljenjih in razkrivata rane, ki ju preganjajo.

Povzeto po Bukli

od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Roman je nadaljevanje svetovne uspeĹĄnice Razdalja med nama. V prvem delu je morala nepismena, a pogumna in poĹĄtena Bhima zapustiti bogato druĹžino. Po grozovitem zloÄ?inu so vdano sluĹžkinjo kruto odpustili. BoleÄ?ina zaradi tega je bila ĹĄe toliko veÄ?ja, ker je to storila Sera DubaĹĄ, muhasta delodajalka, ki je bila dolgo Bhimina edina zaupnica. Bhima mora zdaj poiskati drug

RADOVANOVIÄŒ, Vesna: PetelinÄ?ek prebudi upanje ml – Mladina/C-Sz – Slikanica v zabojniku V kurniku je bilo ozraÄ?je neprijetno in Ĺžalostno. V kotu je v svoji postelji Ĺždel stari petelin. TeĹžko je dihal, boleli so ga vsi sklepi in hrane se ĹĄe dotaknil ni. PetelinÄ?ka je vsakiÄ?, ko je stopil v kurnik, stisnilo pri srÄ?ku. Opazi, da se bliĹža njegova zadnja ura. Zato mu - po nasvetu svoje mame zaÄ?ne glasno brati svojo najljubĹĄo knjigo

VELENJE ÄŒetrtek, 5. december 10.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Pozitivna komunikacija, delavnica 13.30 Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Naredimo si kozmetiko, delavnica 16.30 Ĺ olski center Velenje Trgovina Ko oblaÄ?ila ponovno zaĹživijo 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov: Ura pravljic 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Velenje Underground, gastronomska pustolovĹĄÄ?ina 19.00 Galerija Velenje Odprtje prodajne Galerijske umetniĹĄke promenade

Petek, 6. december 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov: Ura pravljic 18.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Predstavitev literarnega zbornika Hotenja 29 18.00 PloĹĄÄ?ad Edvarda Kardelja PriĹžig novoletnih luÄ?k s kulturnim programom 22.00 Klub eMCe plac FullSusS: Stanny Abram, Ticko, GT, Wolke

naÄ?in, da preĹživi sebe in svojo vnukinjo Majo. Morda je bila to zanjo in Majo boljĹĄa odloÄ?itev, kot je kazalo na prvi pogled.

Spoznala je nove, pogumne in drugaÄ?ne Ĺženske, ki so ji pokazale osnovne korake za uspeĹĄno prodajo na trĹžnici, Maji pa pomagale dokonÄ?ati gimnazijo. Bhima se ĹĄe posebno poveĹže s Parvati, zagrenjeno in molÄ?eÄ?o starejĹĄo Ĺžensko. Medtem ko skupaj delata postajata vse bolj povezani, zau-

Pomembno je, da je starĹĄ dobro Velenje, 9. decembra – V ponedeljek ob 17. uri bo v vili RoĹžle drugo predavanje ĹĄole za starĹĄe v novi sezoni na temo Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. MZPM Velenje, ki jih pripravlja v sodelovanju z LAS Velenje, je tokrat v goste povabila psihologinjo Elen UrĹĄiÄ?, ki ima 40 let izkuĹĄenj v izobraĹževanju in svetovanju.

Elen UrĹĄiÄ? bo tokrat spregovorila o zelo pomembni temi, starĹĄevskem stresu. Ĺ˝ivljenje nas vse bolj obremenjuje s ĹĄtevilnimi vlogami, nalogami in visokimi priÄ?akovanji. Pogosto se tako sami odzivamo stresno in zgolj iluzija je, da se to ne bo pojavilo pri vzgoji in v naĹĄih odnosih. Strokovnjaki nam predstavljajo razliÄ?ne teorije vzgoje, ki so si vÄ?asih diametralno nasprotne in nas ravno to obÄ?asno pahne v ĹĄe veÄ?jo

negotovost. Na trenutke se nam celo lahko zazdi, da naĹĄa ljubezen do otrok ni veÄ? dovolj in da vzgoja otrok ĹĄe nikoli ni bila tako zahtevna. V hitrem tempu Ĺživljenja nimamo vedno na voljo primernih socialnih mreĹž, ki bi nas podprle in nam bile v oporo in pomoÄ?. Dejstvo je, da vzgoja brez starĹĄevskega stresa ni veÄ? moĹžna. Kaj lahko starĹĄi storimo zase, kako se lahko negujemo in dovolj dobro poskrbimo zase, da se naĹĄih stresnih odzivov ne bodo priuÄ?ili naĹĄi otroci? Kaj lahko storimo, da ob vseh izzivih laĹžje ohranimo svoj mir in osrediĹĄÄ?enost ter krepimo varno navezanost z naĹĄim otrokom? Odgovore bodo iskali na decembrski ĹĄoli za starĹĄe.

-50% na specializirane oÄ?alne leÄ?e za voĹžnjo

Velja do 31.12.2019. Akcije in popusti se ne seĹĄtevajo.

Nedelja, 8. december 7.00 10.00 10.00 14.30 17.00

Avtobusna postaja Velenje Strunjanska pot Ä?ez klife, PD Velenje, sekcija PILATES Okolica Ĺ kalskega jezera 15. ĹĄtafetni tek sv. Barbare Velenjski grad PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne Babica pripoveduje Klub eMCe plac Tarok turnir Dom kulture Velenje, mala dvorana ÄŒakajoÄ? Godota, komedija absurda GledaliĹĄÄ?a 2B

Ponedeljek, 9. december

leĹžili tudi Ä?lani ustvarjalske ekipe, ki bodo po predstavi spregovorili o filmu. Nato bo Korporacija na sporedu Kina Velenje ĹĄe v soboto, nedeljo in ponedeljek.

Velenje, 6. december – Jutri ob 19. uri bodo v veliki dvorani Kina Velenje zavrteli nov slovenski film Korporacija. Kriminalna drama je nastala pod okriljem velenjske produkcijske hiťe Lignit film.

Scenarij za film je tako kot za celoveÄ?erni prvenec Lignit filma (Psi brezÄ?asja leta 2015) napisal VelenjÄ?an Zoran BenÄ?iÄ?, reĹžiral ga je Matej Nahtigal, producent filma pa je Tomi MatiÄ?. Korporacija pripoveduje o policijskem inĹĄpektorju, ki razkriva umazane posle mestne politike in preiskuje tokove nepremiÄ?ninskega kapitala. Lokalne premiere se bodo ude-

Lutkovna predstava O psiÄ?ku in muci Velenje, 7. december – To soboto ob 10.30 se bo v mali dvorani velenjskega kulturnega doma zaÄ?ela prva premiera Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje v tej sezoni.

ReĹžiserka Alice ÄŒop je po motivih Josefa ÄŒapka priredila zgodbo O psiÄ?ku in muci. Odlikuje jo prav posebna poetika – napisana je z velikim smislom za humor, hkrati pa naravnost boĹža otro-

Torek, 10. december 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana PrazniÄ?ni koncert OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Prazen koĹĄ, polna denarnica, predavanje 17.00 Mladinski center Velenje KONS delavnica: Vremenska postaja 17.00 Galerija Velenje PrazniÄ?na grafiÄ?na delavnica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: NajlepĹĄe darilo je iskreno voĹĄÄ?ilo 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ogenj, rit in kaÄ?e niso za igraÄ?e: moĹĄke zgodbe, 3. del, predstavitev knjige Milene MiklavÄ?iÄ?

19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, avla Predkoncertni klepet s Trobilnim kvintetom Contrast 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert Trobilnega kvinteta Contrast

Sreda, 11. december 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov: PravljiÄ?na joga 17.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Pot moje sreÄ?e, predstavitev knjige Jerneja Zorca 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovenec in pol, komedija Perice Jerkovića, AleĹĄa Novaka in UroĹĄa Kuzmana

SreÄ?anje vodnikov Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju

Torek, 10. december 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Razglasitev nagrajencev literarnega nateÄ?aja: Mladost v Mojem kraju‌ pred davnimi Ä?asi

Sreda, 11. december 9.00

Kavarna na trgu BrezplaÄ?no merjenje holesterola, krv. sladkorja, pritiska

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 7. december 17:00 SrediĹĄÄ?e ReÄ?ice ob Paki (kriĹžiĹĄÄ?e pri C1) Otvoritev knjigobeĹžnice ter priĹžig luÄ?k in druĹženje vaĹĄÄ?anov

Ponedeljek, 9. december 18:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica – pravljiÄ?noustvarjalno-druĹžabna delavnica, namenjena otrokom od 4. leta dalje 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 10. december 18:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SDS 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e, pogovor z gostom meseca

Lunine mene

ŠOŠTANJ Sobota, 7. december 18.00 Mestna galerija Šoťtanj Angeli – Jerica Lebar X Šoťtanj

ĹĄko duĹĄo. Na primeru psiÄ?ka in muce, Ĺživali, ki sta otrokom ĹĄe posebej ljuba, bodo ustvarjalci predstave pokazali, da je soĹžitje tudi na prvi pogled zelo razliÄ?nih bitij mogoÄ?e, lahko je celo zelo zabavno.

Hotenja 29 Velenje, 6. december – Jutri ob 18. uri se bo v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije zaÄ?ela predstavitev novega izdelka Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja. Ljubiteljski literati so namreÄ? ponovno zbrali svoja najbolj prodorna pesniĹĄka in prozna dela v 29. ĹĄtevilki literarnega zbornika. Predstavila ga bosta interpretatorka Vanja Iva KretiÄ? in glasbenik Nađ&#x;”˛ tf ce SerdinĹĄek.

12. decembra, ob 6:12, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – V deĹželi sneĹžink • BoĹžiÄ?no novoletni sejem do 31.12. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

radio velenje com

đ&#x;”˛

kriminalna drama, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Matej Nahtigal Scenarij: Zoran BenÄ?iÄ?

Producent: Tomo MatiÄ? – Lignit film Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, UroĹĄ FĂźrst, Jana ZupanÄ?iÄ?, Pia ZemljiÄ?, Niko GorĹĄiÄ?, Borut Veselko, Matija Vastl, PrimoĹž Pirnat, Brane ZavrĹĄan Petek, 6. 12., ob 19.00 – premiera z gosti (obiskala nas bo filmska ekipa) Sobota, 7. 12., ob 21.30 Nedelja, 8. 12., ob 20.15 Ponedeljek, 9. 12., ob 18.00

PLAYMOBILE FILM ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

20.00

Premiera Korporacije z ustvarjalsko ekipo

KORPORACIJA

VOZI VARNO IN SPOÄŒITIH OÄŒI

19.30

SreÄ?anje vodnikov Ĺ aleĹĄke doline PD Velenje 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana O psiÄ?ku in muci, premiera Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje (ÄŒarobne sobotnice) 15.00 Galerija Fbunker DJ delavnica s Teo VuÄ?koviÄ? in Markom Lukom 15.00 Klub eMCe plac

X

đ&#x;”˛

17.00

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe: Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo, predavanje Elen UrĹĄiÄ?

18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Pogovorna in izkustvena delavnica osebne rasti in napredka 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ljubi moj, komiÄ?na drama SLG Celje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Parazit, komiÄ?na drama

Sobota, 7. december in poÄ?asi se stari petelin poÄ?uti bolje, pripoveduje tudi spomine iz svojega otroĹĄtva.

PetelinÄ?ek mu, skupaj s prijatelji, uresniÄ?i ĹĄe zadnjo Ĺželjo - da bi ĹĄe enkrat s kikirikom pozdravil vzhajajoÄ?e sonce. Slikanica opozarja na pomen medgeneracijskega soĹžitja.

17.00

(Re)use: Ne kupuj, izdeluj: Lovilci sanj, ustvarjalna delavnica ÄŒolnarna ob Velenjskem jezeru VoĹžnja s pletno v spremstvu MiklavĹža, angelov in parkljev (17.00, 17.45, 18.30) Dom krajanov KavÄ?e Boj na zelenjavnem vrtu, gledaliĹĄka predstava gledaliĹĄke skupine VeÄ?generacijskega centra Planet generacij Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Dom kulture Velenje, velika dvorana MI2 akustiÄ?ni, koncert – razprodano!

Playmobil: The Movie, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 99 minut (Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Lino DiSalvo Slovenski glasovi: MaruĹĄa Jagodic, UroĹĄ

Buh, Leonard LopatiÄ?, Lovro Berden, MatevĹž Mueller, Ĺ˝iga BuniÄ?

Sobota, 7. 12., ob 17.00 Nedelja, 8. 12., ob 16.00 - otroĹĄka mat.

NOĹ˝ V HRBET Knives Out, kriminalka, Ä?rna komedija, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Rian Johnson Igrajo: Chris Evans, Ana de Armas, Daniel Craig, Jamie Lee Curtis, Michael Shannon, Toni Collette Petek, 6. 12., ob 21.00 Sobota, 7. 12., ob 19.00

PRI ADDAMSOVIH The Addams Family, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 87 minut (ZDA, Kanada, VB) ReĹžija: Conrad Vernon, Greg Tiernan, Slovenski glasovi: Iva Krajnc Bagola, UroĹĄ Smolej, Rok Suhadolc, Lija Trunkelj,

SrÄ‘an Milovanović, Maja KonÄ?ar, Vesna PernarÄ?iÄ?

Petek, 6. 12., ob 17.00

JUDY Biografska glasbena drama, 118 minut (VB) ReĹžija: Rupert Goold Igrajo: RenĂŠe Zellweger, Jessie Buckley, Finn Wittrock, Rufus Sewell, GemmaLeah Devereux Nedelja, 8. 12., ob 18.00

PLEN Prey, grozljivka, 85 minut (ZDA) ReŞija: Franck Khalfoun Igrajo: Jody Mortara, Jolene Anderson, Kristine Froseth, Logan Miller Petek, 6. 12., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 12., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 8. 12., ob 19.00 – mala dvor.

iOTOK Dokumentarni film, 91 minut (Slovenija, HrvaĹĄka) ReĹžija: Miha ÄŒelar Nastopa: Mate Dolenc Petek, 6. 12., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 12., ob 20.00 – mala dvor.

PARAZIT Gisaengchung, komiÄ?na drama, triler, 132 minut (JuĹžna Koreja) ReĹžija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam, Lee Jung-eun Ponedeljek, 9. 12., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

5. decembra 2019

Nagradna križanka Mobtel KUPON

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Ljiljana Ledina, dr. med., specialistka interne medicine iz Bolnišnice Topolšica.

Tema: motnje dihanja v spanju

Novo! Samo pri Telekomu Slovenije

za BREZPLAČEN OVITEK ali MAJICO

RAZDELITE DO 140 GB SVOJIM BLIŽNJIM* S paketom Naj C v akcijski ponudbi že od 19,99 € na mesec lahko razdelite kar 140 GB.

ob nakupu mobitela Velja v vseh prodajalnah MOBTEL po Sloveniji.

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. 12. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.

Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

107,8 MHz

Google ob milijardo zaradi davčne utaje!

Ameriška davčna uprava je že pred leti sprejela odločitev, da bo tehnološka podjetja vzela pod drobnogled zaradi davčnih goljufij. Vse več računalniških gigantov se namreč s spretnimi potezami izogiba plačilu več milijard dolarjev davkov. Tega so se pred kratkim lotile tudi evropske države. Francoska vlada in podjetje Google sta nedavno dosegla poravnavo, na osnovi katere ji mora računalniški gigant izplačati kar 945 milijard evrov globe, od tega 500 milijonov zaradi utaje davkov in 465 milijonov odškodnine francoski davčni upravi. Gre za preiskavo, ki so jo francoske oblasti sprožile že leta 2015.

Primer davčne utaje podjetja Google je klasičen primer »davčne optimizacije« v Evropi. Dolga leta je namreč Google vse večje posle vodil iz sedeža na Irskem, ki ima najugodnejše davčne razmere. Celoten dobiček, ki ga je Google generiral na račun teh poslov, je bil obdavčen na Irskem. Ločeno od tega je Francija resno poprijela za delo in postavila svoja davčna pravila v odnosu do tehnoloških gigantov.

Novi iPhone 12 Pro z več pomnilnika!

Nedavno so na splet zašle prve govorice o pametnih mobilnih telefonih družine iPhone 12, ki naj bi v primerjavi z obstoječimi modeli prinesli kar nekaj že dolgo časa pričakovanih novosti. Najbolj opazna sprememba naj bi bila v sami zasnovi ohišja telefona, saj novi iPhone naj ne bi imel več zaobljenih robov, ampak ohišje, kot smo ga bili vajeni pri modelih iPhone 4 in iPhone 5. Kljub temu naj bi bila novost še kompaktnejša v primerjavi z obstoječimi modeli. Apple naj bi pripravil kar tri različice pametnih mobilnih telefonov družine iPhone 12, pri čemer bo najmanjša opremljena s 13,7-centimetrskim (5,4") zaslonom, preostala dva zmogljivejša modela pa z zaslonom velikosti 15,5 centimetrov (6,1") in kar 17 centimetrov (6,7"). Najcenejši in najmanjši iPhone 12 naj bi bil opremljen z zaslonom LCD, preostali dve različici pa s precej dražjim zaslonom OLED. Novi iPhone naj bi bil brez zareze na zaslonu, hkrati pa naj bi imel precej manjšo spletno kamero. Za zajem fotografij naj bi bili na voljo kar štirje digitalni fotoaparati, vključno z globinskim tipalom. Poleg tega naj bi bili modeli Pro opremljeni z večjo količino pomnilnika, in sicer s kar šestimi gigabajti, medtem ko bo običajni model iPhone 12 razpolagal z »le« štirimi gigabajti.

Najmanj pomnilnika, 3 GB, naj bi imel model iPhone SE 2. Glede na govorice naj bi bil ta opremljen z ohišjem pametnega mobilnega telefona iPhone 8 in naj bi za prikazovanje slik uporabljal zaslon z 11,9-centimetrsko (4,7") diagonalo. Za tekoče poganjanje mobilnega operacijskega sistema iOS bo zadolžen zmogljiv Applov mobilni procesor A13. iPhone SE 2 naj bi bil razkrit februarja 2020, v prodajo pa naj bi zašel marca naslednjega leta.

ČETRTEK, 5. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 6. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 7. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 10. decembra

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. decembra

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. novembra do 1. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 25. novembra do 1. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. novembra do 1. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. novembra do 1. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 5. 12. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

VOZILA MERCEDES B180, letnik 2009, prvi lastnik, 145.000 km, prodam za 7500 €. Gsm: 041 784 570

RAZNO KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domači ocvirki, vino in žganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KURILNO OLJE - 600l (z ali brez cisterne) po ceni 0,70 €/l, bojler – izoliran (140l), kurilno peč znamke Pavlič (olje ali briketi), z vso opremo prodam. Gsm: 031 767 384.

SUHA, bukova, cepljena drva, 2 klaftre (8m), Skorno, prodam.

Gsm: 031 878 264.

LANSKI jabolčnik in orehovo deblo, prodam. Gsm: 031 774 520.

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov.

Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 STROPNI LUČI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 €.

Gsm: O41 692 995

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

BREJO TELICO, nad 7 mesecev, pasme Limuzin ali katerekoli druge mesne pasme, primerno za dojiljo, kupim. Gsm: 031 640 369.

NEPREMIČNINE KUPIM stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200.

Pokličite nas in se del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Prodaja, hiša, samostojna: ŠENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 2.602 m2 zemljišča, ER: EI v izdelavi.

Cena: 130.000 €.

PODARIM PROSIM, če mi kdo lahko podari starejšo, rabljeno diatonično harmoniko in otroški smučarski kombinezon (12 – 14 let) Gsm: 030 457 282.

NUDIM

Nagrajenci križanke »Eurofins ERICo«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. novembra 2019, so:

Prodaja, hiša, samostojna: BUKOVJE V BABNI GORI, BABNA GORA, 76,8 m2, zgrajena l. 1950, 1.891 m2 zemljišča, ER: EI v izdelavi. Cena: 60.000 €.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KUPIM

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. 12. in 8. 12. 2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

• Alenka Mori, Plešivec 60, 3320 Velenje; • Matilda Majhen, Lovra Kuharja 6, 3320 Velenje; • Danica Sivka, Škalska 30 / A, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ANALIZA PITNIH VOD

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

PITANE KRAVE IN TELICE za zakol ter bikce in teličke težke od 150 do 200 kg, kupim. Plačilo takoj.

Gsm: 040 673 009.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

23

OBVEŠČEVALEC

5. decembra 2019

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

GIBANJE prebivalstva

Naročniki jih objavite ceneje.

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • • •

Krajnc Danijel, roj. 1939, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3a Jan Angela, roj. 1953, Velenje, Škale 61 Ramšak Marija, roj. 1953, Velenje, Cesta Františka Foita 6

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ZAHVALA

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric

Zapustila nas je draga žena in mama

STANISLAV BRUNŠEK

ANGELA JAN

iz Ložnice

7. 7. 1941 – 17. 11. 2019

22. 5. 1953 – 27. 11. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani in z nami delili bolečino.

Zahvala tudi ekipi nujne medicinske pomoči, gasilcem – posredovalcem prve pomoči, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot.

Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.

Žalujoči vsi njeni

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih in nam nesebično pomagali.

Zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala prijateljem godbenikom Veteranom in članom godbe Premogovnika Velenje, pevcem skupine Eros, gospodu Kolarju za lepe besede slovesa, župniku gospodu Mazeju, praporščakom, kolektivu Gorenja Gostinstvo ter pogrebni službi Usar.

Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja in za vse darovano. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

Zapustil nas je ljubi mož, oče, dedi, pradedi, tast in brat

V SPOMIN

JANEZ VRBNJAK

Mineva pet let, odkar nas je zapustila

8. 11. 1934 – 22. 11. 2019

Nisi se izgubil kot zven v tihoto nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo.

(T. Pavček)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izrečene besede sožalja. Hvala, ker ste nam ob izgubi našega dragega Janeza stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.

Zahvala tudi zdravniškemu osebju v Splošni bolnišnici Celje, pogrebni službi Usar, pevcem Eros, godbi in straži Premogovnika Velenje, duhovniku za poslovilni obred in govorniku Dragu Kolarju. Žalujoči vsi njegovi

ANA BLAGOTINŠEK iz Podgorja pri Velenju Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.

Solza, žalost in bolečina te zbudila ni.

Ostala je le praznina, ki hudo boli.

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Kriteriji za najem Mestna obÄ?ina Velenje, ki ima razpolagalno pravico, je stanovanja oddala v neprofitni najem na osnovi Pravilnika o oddaji oskrbovanih stanovanj v najem. Po njem je poleg tega, da morajo biti najemniki starejĹĄi od 65 let, kriterij tudi Ä?as bivanja v mestni obÄ?ini.

Velenje, 28. novembra – V Mestni obÄ?ini Velenje so prejĹĄnji teden v Ä?etrtek prvim stanovalcem novozgrajenega bloka s 15 oskrbovanimi stanovanji na Jenkovi v mestni Ä?etrti Desni breg izroÄ?ili kljuÄ?e sedmih enosobnih stanovanj, ki so namenjena bivanju dveh oseb, in osmih garsonjer, ki so namenjena bivanju ene osebe.

Dan za tem so se stanovalci vanje Ĺže lahko zaÄ?eli seliti.

Med njimi sta bila zakonca Krejan, Ivan in Anica: Življenje je takĹĄno, kot je. Pride starost, zaÄ?no se teĹžave z zdravjem ... RazmiĹĄljala sva, zakaj ne bi izkoristila moĹžnosti, ki se nama ponuja.ÂŤ Stopnice sta v stanovanjskem bloku, kjer sta Ĺživela doslej, vedno teĹžje premagovala, je rekla Anica, navduĹĄena nad stanovanjem, ki jima je bilo dodeljeno. ÂťZelo lepo je. Ima talno gretje, v bloku je dvigalo, v bliĹžini je dom za varstvo odraslih, zdravstveni dom, lekarna, park ... kaj bi si lahko Ĺželela ĹĄe veÄ??ÂŤ Ivan sodi v generacijo Âťgraditeljev mesta.ÂŤ Ko je razmiĹĄljal, da odda vlogo za dodelitev oskrbovanega stanovanja v najem, se je velikokrat spomnil na tisti Ä?as. Celo izraÄ?unal je, koliko udarniĹĄkih ur je opravil. Štiristo se jih je nabralo, da sem lahko dobil v Velenju prvo stanovanje.ÂŤ Za Mestno obÄ?ino Velenje, ki se ponaĹĄa z nazivom Starosti prijazno mesto, je starost izziv, ne problem, je na novinarski konferenci pred vselitvijo prvih stanovalcev dejal podĹžupan Peter

V oskrbovana stanovanja se selijo prvi najemniki

Ob bloku je 24 parkiriĹĄÄ?

Poleg oskrbovanih stanovanj so zgradili parkiriĹĄÄ?e s 24 parkirnimi mesti. 11 parkiriĹĄÄ? je nadomestnih. Namenjena so stanovalcem Jenkove 16, 13 parkiriĹĄÄ? pa je namenjenih najemnikom oskrbovanih stanovanj.

Zakonca Krejan: Življenje je takĹĄno kot je. Pride starost, zaÄ?nejo se teĹžave z zdravjem ‌.

V petek so se v petnajst oskrbovanih stanovanj vselili prvi stanovalci. Objekt stoji v mestni Ä?etrti Desni breg.

BlaĹženka ÄŒujeĹž: ÂťPeÄ?ico bo z lahkoto uporabljal invalid na voziÄ?ku.ÂŤ

Dermol: ÂťÄŒetrtina obÄ?ank in obÄ?anov je starejĹĄa od 65 let, deleĹž se ĹĄe poveÄ?uje. SkuĹĄamo jim iti naproti z vrsto programov, ki jim omogoÄ?ajo kakovostno Ĺživljenje. V proraÄ?unu vsako leto za te namene zagotavljamo veliko sredstev in jih iz leta v leto poveÄ?ujemo.ÂŤ Leta 2010 so za to podroÄ?je na upraviÄ?enca namenili 1.800 evrov, danes veÄ? kot

Ob predaji oskrbovanih stanovanj v najem sta naloĹžbo na novinarski konferenci javnosti v imenu Mestne obÄ?ine Velenje predstavila Alenka Rednjak in Peter Dermol, v imenu Stanovanjskega sklada ÄŒrtomir Remc in Vanja Ĺ˝ontar Djordjević.

Anica in Ivan Krejan: ÂťZelo lepo je. Ima talno gretje, dvigalo, v bliĹžini je zdravstveni dom, lekarna, park ...ÂŤ

3.100 evrov. VkljuÄ?enih je veliko storitev, ki jih Mestna obÄ?ina Velenje kot nadstandard zagotavlja starejĹĄim, oskrbovana stanovanja zanje so velika dodana vrednost. Zgradili smo jih skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije.ÂŤ Doslej evidentirani stroĹĄki izgradnje objekta z oskrbovanimi stanovanji znaĹĄajo 1.478.000

evrov. ÂťOd tega je Mestna obÄ?ina Velenje prispevala 693.000 evrov, dolgoroÄ?no posojilo Stanovanjskega sklada znaĹĄa 238.400 evrov, soinvestitorstvo sklada pa 546.500 evrov. KonÄ?na vrednost projekta bo znana po zakljuÄ?enem zemljiĹĄkoknjiĹžnem razmerju z investitorjem,ÂŤ pravi Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije na Mestni

Boris HriberĹĄek: ÂťVsakemu stanovanju pripada tudi klet.ÂŤ

obÄ?ini Velenje. Povedala je tudi, da je zanimanja za stanovanja ĹĄe veliko. ÂťDelamo listo zainteresiranih. Ko se bo izpraznilo kakĹĄno stanovanje, bomo imeli zadaj Ĺže koga, ki bi se Ĺželel vseliti.ÂŤ Projekt je Mestna obÄ?ina Velenje prijavila na javni razpis Program za sofinanciranje projektov pridobivanja oskrbovanih stanovanj za starejĹĄe in domov za osta-

Za ťmarťki ťolski sklad Z roko v roki zbrali blizu 5.000 evrov – Denar predvsem za izvajanje nadstandardnega programa

Ĺ martno ob Paki, 29. novembra – V Ä?aroben decembrski Ä?as, poln veselja, priÄ?akovanj in prazniÄ?nih radosti, so uÄ?enci osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnjega vrtca SonÄ?ek vstopili s tradicionalnim MiklavĹževim sejmom. Pripravili so ga minuli petek popoldan, odvijal

pa se je na ploĹĄÄ?adi za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih. LetoĹĄnji je bil polnoleten, 18. po vrsti, njegov namen pa enak – dobrodelen. S prodajo najrazliÄ?nejĹĄih izdelkov, ki so jih izdelali uÄ?enci pod vodstvom uÄ?iteljev in otroci vrtca z vzgojiteljicami, so namreÄ? zbirali denar za ĹĄolski sklad Z roko v roki. Z njim pomagajo otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin, namenjajo de-

nar za razne projekte, ĹĄolo v naravi ali za druge oblike nadstandardnega programa.

Na stojnicah so mladi ponudili vrsto razliÄ?nih unikatnih izdelkov, ĹĄe posebej primernih za te prazniÄ?ne dni. Pozornost vseh sta pritegnila ĹĄe prazniÄ?ni sreÄ?elov ter posebna in izjemna ĹĄportna loterija, v kateri so sodelovali znani domaÄ?i ĹĄportniki: alpska smuÄ?arka Ana Drev je

MiklavĹževega sejma se je udeleĹžil tudi prvi od decembrskih dobrih moĹž sv. MiklavĹž.

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Veseli december v Ĺ oĹĄtanju

Polnoletni MiklavĹžev sejem Tatjana PodgorĹĄek

rele, ki ga je objavil Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Velenjska oskrbovana stanovanja so prvi objekt iz tega razpisa. Direktor ÄŒrtomir Remc je navduĹĄen, ker je tudi zelo kakovostno zgrajen in izjemno funkcionalen: ÂťTako projektanti kot izvajalci so se zelo izkazali. To bi si Ĺželeli pri vseh projektih. Torej ne tako, da je stavba spomenik arhitektu, ampak da je funkcionalna, da uporabniki nimajo nobenih teĹžav in da je tudi kasneje pri vzdrĹževanju Ä?im manj stroĹĄkov. Ĺ˝al ni vedno tako.ÂŤ Objekt je bil zgrajen mesec pred rokom, kar se tudi ne zgodi ravno pogosto. Gradnja je bila zaupana podjetju Kograd Igem.

Predstavnik izvajalca del Boris HriberĹĄek: ÂťTrudili smo se. Nismo hiteli, smo pa dela izvajali fazno po naÄ?rtu in jih koordinirali z obema investitorjema.ÂŤ BlaĹženka ÄŒujeĹž, viĹĄja sodelavka Urada za razvoj in investicije v Mestni obÄ?ini Velenje in vodja projekta od vsega zaÄ?etka (priprave projektne naloge, izbora projektanta, nadzornika, izvajalca), je bila na gradbiĹĄÄ?u praktiÄ?no vsak dan. ÂťVesela sem, da nam je uspelo. Zelo smo zadovoljni z izvajalcem. Upam, da se v fazi reklamacijskega roka ne bodo pojavile kakĹĄne veÄ?je napake. Glede na to, da smo izvajanje projekta ves Ä?as gradnje skrbno spremljali, pa mislim, da se to ne bo zgodilo.ÂŤ

Trikrat bo trajalo vse do 2. ure naslednjega dne

Na stojnicah so ponujali unikatne izdelke.

prispevala ĹĄtartno ĹĄtevilko, nogometaĹĄa Nik OmladiÄ? in Lara PraĹĄnikar dres ekipe, za katero tekmujeta, na loteriji pa je s ĹĄportno opremo (dres, brisaÄ?a ...) sodeloval tudi mednarodni nogometni sodnik Matej Jug, ki je v tem ĹĄolskem letu ĹĄportni pedagog na ĹĄoli. Bojan Juras, ravnatelj ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, pod okrilje katere sodi tudi vrtec SonÄ?ek, je povedal, da so s prodajo izdelkov uÄ?encev in uÄ?iteljev ĹĄole do sedaj zbrali za sklad blizu 4.000 evrov (od tega je bilo 450 evrov donatorskih), za otroke vrtca, katerim iz sklada pokrivajo med drugim stroĹĄke raznih taborov, plavalni, smuÄ?arski teÄ?aj in podobno, pa pribliĹžno 1.000 evrov.

DruĹženje na ploĹĄÄ?adi so popestrili uÄ?enci ĹĄole z deklamacijami, plesalke in Ä?lani ĹĄolskega otroĹĄkega ter mladinskega pevskega zbora. Dogodka se je udeleĹžil tudi sv. MiklavĹž z angelÄ?kom ter parkeljni in obljubil, da bo nagradil pridne otroke, poredni pa bodo ostali praznih rok. V primerjavi z lanskim MiklavĹževim sejmom je bilo vreme tokrat precej bolj prizanesljivo. Bodo nadaljevali projekt? Âť Zagotovo, saj ne gre le za prireditev, ampak tudi za spodbujanje dobrodelnosti, druĹženje, tkanje prijateljskih vezi,ÂŤ je ĹĄe povedal Bojan Juras. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos poskrbela za prazniÄ?no dogajanje v mestu. Glavnina dogodkov se napoveduje v drugi polovici decembra, vse dogajanje pa se bo – tako kot vsa zadnja leta – dogajalo na Trgu svobode pred obÄ?insko stavbo.

Kot napoveduje predsednica Sveta KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik, bo prvi veliki dogodek Zabava po domaÄ?e z ansambli Ĺ epet, Ĺ tirje kovaÄ?i, Naveza, Tapravi faloti in S.O.S. kvintetom v soboto, 14. decembra. ZaÄ?ela se bo ob 18. uri, trajala pa vse do 2. ure zjutraj v nedeljo.

Tako dolgo bo trajalo potem ĹĄe dvakrat. V petek, 20. decembra, ko bo zabava ob otvoritvi Glasbene ĹĄole Ĺ oĹĄtanj s Til ÄŒeh&bandom, klapo Lavanda in VraĹžjimi muzikanti, in na velikem silvestrovanju z ansamblom Gadi 31. decembra. Mnoge pa Ĺže zanima, ali bodo prazniÄ?no razpoloĹženje tudi letos priÄ?arali s pohodom z baklami na Pusti grad, ki iz leta v leto pritegne veÄ? pohodnikov.

Kurnikova pravi: ÂťZagotovo. Brez tega december v Ĺ oĹĄtanju ne bi bil Ä?aroben.

Pohod in prazniÄ?no predstavo z Melito Osojnik naÄ?rtujemo 17. decembra.ÂŤ đ&#x;”˛