48 2020

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/2 0C), soboto (1/5 0C) in nedeljo (3/6 0C) bo oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 3. decembra 2020

ĹĄtevilka 48 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Informacije in vpraĹĄljive interpretacije Mira ZakoĹĄek

Foto: Stane JerĹĄiÄ?

Prireditveni oder in prostor Ĺže dobivata konÄ?no podobo LetoĹĄnja najveÄ?ja naloĹžba Mestne obÄ?ine Velenje – prireditveni prostor z odrom – bo kmalu zakljuÄ?ena, vsekakor pa pred koncem letoĹĄnjega leta, ki je opredeljen za skrajni rok. Projekt v viĹĄini sedemdesetih odstotkov (6.001.238 evrov) sofinancirata Evropska unija in drĹžava, celotna naloĹžba pa je vredna dobrih 9 milijonov evrov.

Na gradbiĹĄÄ?u ob Velenjskem jezeru v teh ĹĄe vedno lepih dneh potekajo ĹĄe zadnja zakljuÄ?na dela.

Urejajo okolico, sadijo drevje in grmiÄ?evje, odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti in posamiÄ?ne preglede opravljenih del. Pripravljena je tudi Ĺže vsa potrebna dokumentacija za tehniÄ?ni pregled, vendar pa zaradi epidemije ni znano, kako in kdaj bo lahko izveden. Hkrati s tem teÄ?ejo tudi Ĺže postopki za izdajo uporabnega dovoljenja in upajo, da bodo tudi tega pridobili ĹĄe pred koncem leta. đ&#x;”˛

mz

Kljub epidemiji veliko prazniÄ?nih aktivnosti Skupaj s Festivalom Velenje, Muzejem Velenje, MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mladinskim centrom Velenje bo Mestna obÄ?ina Velenje pripravila v prazniÄ?nem decembru razliÄ?ne projekte.

Postavili bodo pravljiÄ?no pot, nabiralnik Ĺželja, razstavo novoletnih voĹĄÄ?ilnic in veÄ? spletnih dogodkov. NaÄ?rtujejo tudi bazar z lokalnimi izdelki (Ä?e bo to dovoljeno). Prihod dedka Mraza bo letos virtualen. Pred mestno hiĹĄo bodo postavili tudi posebno konstrukcijo in pozvali obÄ?ane, da nanjo obesijo prazniÄ?no srce, torej okrasek v obliki srca, ki je postal Ĺže nekakĹĄen simbol naĹĄega mesta.

Glede na trenutne omejitve niso postavili drsaliĹĄÄ?a in tudi dogodkov v sklopu ÄŒarobne promenade ne bo.

Seveda pa si Ĺželijo, da bi se stanje izboljĹĄalo, in Ä?e se bo, bodo z velikim veseljem pripravili tudi kakĹĄen dogodek. đ&#x;”˛

mz

ÄŒe kdaj, ĹĄe posebej v takĹĄni zdravstveni krizi, ki jo preĹživljamo letos, si Ĺželimo dovolj preverjenih informacij. Dovolj jih vsekakor imamo, saj govorimo predvsem o tem (kaj drugega se skorajda ne dogaja), drugo pa je, koliko so tiste, ki jih ÂťposvojimoÂŤ, relevantne!?

Dejstvo je, da nas z informacijami (seveda tudi novinarje ) zalaga politika, strokovnjaki, mnogi, ki nameĹĄÄ?ajo laĹžne informacije (paÄ? z doloÄ?enim namenom, najpogosteje dobiÄ?karskim ali provokatorskim), seveda tudi sami brskamo po internetu in pogosto ne loÄ?imo zrna od plev in ÂťposvojimoÂŤ tudi marsikatero povsem laiÄ?no mnenje.

Eno od podroÄ?ij, s katerimi zelo radi manipuliramo, je statistika, ki jo lahko obraÄ?amo na zelo razliÄ?ne naÄ?ine. To vsekakor velja tudi za tisto, ki je pred dnevi moÄ?no razburila, Ä?eĹĄ da se najveÄ? prebivalcev Slovenije okuĹži v gospodarstvu, kar 24 odstotkov. Nikakor ne trdim, da je to majhno ĹĄtevilo. A Ä?e upoĹĄtevamo, da v tem trenutku dela v Sloveniji veÄ? kot dve tretjini podjetij, vse ostalo pa je v glavnem ÂťzaprtoÂŤ, to najbrĹž ni tako pretirano velika ĹĄtevilka, ĹĄe posebej, Ä?e ob tem upoĹĄtevamo dejstvo, da gospodarstvu uspeva (z zelo strogimi ukrepi), zagotavljati v glavnem kolikor toliko uspeĹĄno delovanje. Temu podatku oporekam zato, ker ĹĄtevilo okuĹženih v gospodarstvu primerjamo z razliÄ?nimi postavkami (v ĹĄolah, zdravstvu, domovih za varstvo odraslih, trgovinah). Kaj lahko bi torej to interpretirali tudi tako, da se zgolj 24 odstotkov ljudi okuĹži v gospodarstvu, ostalih 76 odstotkov pa drugje (Ä?e o tistih, ki so v gospodarstvo od zunaj prinesli okuĹžbe, sploh ne govorim). Ĺ e posebej, ker ti drugi v teh kriznih Ä?asih naj ne bi hodili kaj veliko naokoli, saj se ne smemo druĹžiti, ĹĄole, vrtci, kulturne ustanove, gostilne ‌ pa so zaprti.

Ta podatek je oÄ?itno moÄ?no na majavih nogah, tudi ko pogledam v tukajĹĄnje okolje. Tako v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj in Premogovniku Velenje (Ä?e vzamem za primer le najveÄ?je) uspevajo celo letoĹĄnje leto zagotavljati povsem normalno (pa celo rekordno) proizvodnjo. Seveda ob velikih naporih in ozaveĹĄÄ?anju zaposlenih, da se je treba drĹžati postavljenih pravil. Si predstavljate, koliko pripravljenosti je potrebno, da na primer preventivne ukrepe uspeĹĄno izvajajo na Premogovniku Velenje ob tako zelo specifiÄ?nih pogojih, kot jih imajo v rudniĹĄkih rovih. Podobno velja za Gorenje, kjer dosegajo v tem Ä?asu prav tako rekordno proizvodnjo, preventivni ukrepi pa so izjemno strogi in so bili mnogim za vzor Ĺže v spomladanskem krogu epidemije.

Tako lahko zakljuÄ?im: tukajĹĄnjemu gospodarstvu vsa pohvala, da delajo dobro in so kos tudi preprekam, ki jih prednje postavlja virus. Samo Ĺželimo si lahko, da tako tudi ostane. đ&#x;”˛

DrĹžava ne bi podelila statusa premogovnih regij Ĺ˝e kar nekaj Ä?asa v tem okolju govorimo o prestrukturiranju premogovnih regij, ki ga bo z znatnimi sredstvi podprla tudi Evropa, a potrebne aktivnosti na drĹžavni ravni ĹĄe vedno niso izvedene. Se pa tudi vse bolj kaĹže, da drĹžava ne namerava podeliti statusa premogovnih regij SaĹĄa regiji in Zasavju. ÂťSeveda se s tem nikakor ne strinjamo in bomo naredili vse, da si ta poloĹžaj, ki nam pripada, izborimo.

To je bila tudi usmeritev Evropske komisije. V nasprotnem primeru bi bili seveda tudi ob znatni del sredstev in zastavljenega programa nikakor ne bi mogli izvesti,ÂŤ pravijo na velenjski obÄ?ini, kjer so ministru Zvonku ÄŒernaÄ?u, ki je zadolĹžen za evropske projekte, to tudi povedali in bodo tudi vztrajali, da status pridobijo, prav tako pa tudi sredstva, ki bodo za to namenjena. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Uskladili pripombe na osnutek proraÄ?una Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so z veliko veÄ?ino potrdili osnutek proraÄ?una za prihodnje leto, kolegiju obÄ?inske uprave pa je uspelo uskladiti tudi Ĺže vse pripombe nanj oziroma pripraviti odgovore na tiste pobude, ki jih ne bo mogoÄ?e upoĹĄtevati. Tako naj bi predlog proraÄ?una uvrstili na dnevni red decembrskega zasedanja, ki je predvideno za 22. decembra.

To si v obÄ?inskem vodstvu tudi zelo Ĺželijo, saj bi jim to omogoÄ?ilo normalno proraÄ?unsko delo takoj po prvem januarju. V nasprotnem primeru bi potekalo financiranje po dvanajstinah, kar bi povzroÄ?ilo teĹžave vsem proraÄ?unskim uporabnikom, ĹĄe posebej pa izvajanju naloĹžb. đ&#x;”˛

mz

Generacijski forum z mladimi Velenje – Velenjsko obÄ?insko vodstvo napoveduje generacijske forume, katerih zakljuÄ?ki naj bi bili tudi osnova za pripravo naÄ?rtov za naslednja obdobja. Prvi v nizu takĹĄnih dogodkov se bo zgodil v sredo, 9. decembra. Namenjen bo mladim, njihovim Ĺželjam in pobudam. Seveda bo zaradi trenutne epidemioloĹĄke situacije potekal virtualno. K sodelovanju vabijo vse mlade, ĹĄe posebej pa seveda vsa njihova zdruĹženja. Ugotovitve foruma bodo osnova za pripravo konkretnih obÄ?inskih programov za mlade za obdobje do leta 2025. đ&#x;”˛

3. decembra 2020

Velenje bo jutri zaĹžarelo v soju prazniÄ?nih luÄ?i V Velenju Ĺže nekaj Ä?asa nameĹĄÄ?ajo prazniÄ?no razsvetljavo, ki jo vsako leto nekoliko dopolnijo in razĹĄirijo. Tako poskrbijo za ĹĄe bolj Ä?arobno vzduĹĄje. Tudi letos oÄ?em in srcu prijetna okrasitev ne bo manjkala. V mestu so poleg Ĺže obiÄ?ajne novoletne okrasitve postavili nekaj novih prazniÄ?nih svetlobnih elementov, okrasili pa dodatno tudi GoriĹĄko cesto. Na priĹžig luÄ?i je pripravljena tudi prazniÄ?na jelka, ki Ĺže krasi Titov trg. Zaradi epidemioloĹĄkih razmer letos seveda ne bo mnoĹžiÄ?nega slovesnega priĹžiga luÄ?i. Bodo pa na svoji Facebook strani objavili posebno animacijo, ki simbolizira ta dogodek. Animacijo je pripravila VelenjÄ?anka Neda Hafner. LuÄ?i bodo zagorele jutri, v petek, 4. decembra, mesto pa bo prazniÄ?no razsvetljeno vse do 15. januarja. ÂťPoskrbeli bomo, da bo tudi letos predprazniÄ?ni Ä?as Ä?im bolj Ä?aroben. ObÄ?anom pa polagam na srce, da se drĹžijo preventivnih ukrepov v upanju, da bodo potem predprazniÄ?ni dnevi Ĺže lahko bolj sproĹĄÄ?eni, da se bomo lahko sprehodili po mestu, sam pa si seveda zelo Ĺželim, da bi lahko prehod v novo leto tudi skupaj proslavili,ÂŤ pravi Ĺžupan Peter Dermol.

Letos bodo za prazniÄ?no razsvetljavo iz proraÄ?una namenili 50 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

mz

Osebnost leta 2020

Spletni prazniÄ?ni sejem

Šmartno ob Paki – V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki so tudi letos pripravili akcijo zbiranja predlogov za Naj osebnost leta v lokalni skupnosti. Na razpis zavoda so prispeli trije predlogi, in sicer za Majo AŞman, Vesno Pusovnik in Antona Ciglerja.

Glasovanje za osebnost leta 2020 so zaÄ?eli pred ĹĄtirimi dnevi in bo trajalo do ponedeljka, 28. decembra. Minula leta so osebnost leta razglasili na prireditvi Pozdrav novemu letu 1. januarja. Ali bo tudi tokrat tako, bo odvisno od epidemioloĹĄkih razmer oziroma od veljavnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covida-19.

PodaljĹĄanje parkirnih abonmajev?

Velenje, 3. december – Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, so v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu Ĺže vrsto let prirejali prazniÄ?ni sejem, na katerem so sodelovali lokalni ustvarjalci in ponudniki. Letos pa bodo ponudbo za nakup prazniÄ?nih daril predstavili na daljavo – z objavo na Facebook profilu Muzeja Velenje. Na izbiro bodo izvrstna roÄ?na dela lokalnih znamk LonÄ?arstvo Bahor, UrĹĄkin raj, Piece of cake, Blue Hill, ÄŒebelarstvo Bricman, Nadja Osojnik, Pisana rokodelnica, Kata LaĹĄtro – DPM Levi breg, druĹĄtvo Edit Velenje, ÄŒarovnije narave, Lidija SlatinĹĄek, Lajna unikatki in đ&#x;”˛ mz Kameleon. Spletni sejem se bo odprl ob 11. uri.

Stranka NaĹĄe Velenje predlaga, da Mestna obÄ?ina Velenje, glede na to, da je med epidemijo omogoÄ?ila brezplaÄ?no parkiranje vsem, veljavnost parkirnih abonmajev podaljĹĄa do konca marca prihodnje leto. ÂťUkrep sicer v stranki NAĹ E VELENJE pozdravljamo, obenem pa dajemo pobudo, da se parkirnim abonmajem veljavnost do konca marca 2021 podaljĹĄa. Zakaj? Za obÄ?ane, ki kupijo abonmaje na zaÄ?etku leta, brezplaÄ?no parkiranje v conah, za katere so Ĺže kupili abonma, v Ä?asu epidemije ne prinaĹĄa popolnoma nobenih ugodnosti. Ravno nasprotno! Ker je parkiranje brezplaÄ?no, to koristijo predvsem tisti, ki abonmaja nimajo in so do sedaj parkiranje plaÄ?evali. Obenem se je poveÄ?alo ĹĄtevilo vozil, tako da imajo obÄ?ani v Ä?asu brezplaÄ?nega parkiranja teĹžave z iskanjem prostih parkirnih mest,ÂŤ utemeđ&#x;”˛ mz ljujejo pobudo.

đ&#x;”˛

tp

Kaj bo za velenjsko avtobusno postajo?

Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže pred Ä?asom programsko opredelila prostor za velenjsko avtobusno postajo tudi za mladinske programe. Tako imajo tudi Ĺže gradbeno dovoljenje za urbani park (BMX proge in skate park). Izvedbe pa se bodo lotili po tem, ko bodo to namero ĹĄe enkrat preverili z mladimi. Ti bodo imeli torej moĹžnost povedati, ali je to tisto, kar si res Ĺželijo, ali pa bi morda raje na tem mestu imeli kaj drugega. đ&#x;”˛

mz

Sofinanciranje programov upokojencev Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na zadnji seji soglasno (tako kot Ĺže prej osnutek) potrdili odlok o sofinanciranju programov organizacij upokojencev (upokojenska druĹĄtva, njihova zdruĹženja in zveze). Z njim so doloÄ?ili upraviÄ?ene stroĹĄke, postopke dodeljevanja sredstev, merila za sofinanciranje programov ter naÄ?in nadzora uporabe sredstev, katerih viĹĄino bodo doloÄ?ili v vsakoletnem proraÄ?unu. đ&#x;”˛

mz

Do konca tedna zaprta enota Urťka Šoťtanj, 1. decembra – Zaradi okuŞbe strokovne delavke s Covid-19 so otroci, ki so obiskovali Vrtec Šoťtanj, enoto Urťka v Topolťici, do konca tedna v karanteni, enota pa je do takrat zaprta.

StarĹĄi, ki nujno potrebujejo varstvo (in katerih otroci niso v karanteni), lahko otroka pripeljejo v vrtec v Ĺ oĹĄtanj. Enota UrĹĄka bo ponovno odprta od 7. decembra. Po podatkih Covid sledilnika je bilo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v torek okuĹženih 139 oseb. đ&#x;”˛

mkp

Koliko javnih straniĹĄÄ? ima Ĺ oĹĄtanj? Ĺ oĹĄtanj – V Sloveniji v zadnjih letih zaradi razliÄ?nih kroniÄ?nih Ä?revesnih bolezni beleĹžijo porast obolelih. Ti morajo nujno imeti dostop do toalete na vsakem koraku, na kar Ĺže 12 let opozarja DruĹĄtvo za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen, ĹĄe posebej pa to izpostavlja ob 19. novembru, ki je tudi svetovni dan straniĹĄÄ?. Ker na njihovem spletnem zemljevidu javna straniĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju niso oznaÄ?ena, je svetnik sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mag.

Damijan KonovĹĄek (LMĹ ) na zadnji seji sveta vpraĹĄal, koliko javnih sanitarij je v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kje so, kako so oznaÄ?ena, kdo jih upravlja in ali so odprta tudi v Ä?asu covid ukrepov. Predlagal je, da se ObÄ?ina poveĹže z druĹĄtvom in k urejanju javnih straniĹĄÄ? pristopi strokovno. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

KneĹžje mesto ĹĄe bolj povezano Kdaj bo konec? – Cesta in Ä?ez cesto – Ĺ˝alski zahod – Zlata destinacija – ÂťKristalniÂŤ referendum V bistvu niÄ? novega! bi lahko rekli. BoĹžiÄ? in novo leto se bliĹžata, kakĹĄna bosta, je ĹĄe v koronavirusnih rokah. VeÄ?ja mesta, kjer obiÄ?ajno pripravljajo najveÄ?je prazniÄ?ne prireditve, so pripravljene na rahljanje ukrepov, kako bo ÂťoblastÂŤ res ukrepala, pa bomo ĹĄele videli. SliĹĄimo, da je najveÄ? odvisno od tega, kako se bomo v naslednjih dneh ljudje obnaĹĄali; Ä?e bomo pridni, nam bodo ÂťdobriÂŤ trije moĹžje tudi kaj prinesli. Kdorkoli v naĹĄem primeru Ĺže to so! V priÄ?akovanju teh praznikov, ki mnogim pri nas vsekakor veliko pomenijo, bi si Ĺže res Ĺželeli, da ne bi popustili ukrepi, ampak da bi minila tudi kriza. Z vsemi razliÄ?nimi obrazi. Da bo konÄ?no konec te negotovosti.

Od Ĺželenega konca pa k zaÄ?etku. Upam, da za celjsko novo vezno cesto ne bo veljal pregovor: petek, slab zaÄ?etek. V petek so namreÄ? v Celju odprli za promet odsek nove severne vezne ceste. ÄŒeprav je dolg le okoli pol kilometra, je za mesto velikega pomena, saj po najkrajĹĄi poti povezuje dve veÄ?ji mestni naselji, Novo vas in OstroĹžno. Gre za sodobno prometnico z dvema kroĹžiĹĄÄ?ema ter ÂťpotmiÂŤ za kolesarje in peĹĄce. Ob novi prometnici so posadili tudi 190 dreves. Medtem ko se tu ljudje ozirajo po novi cesti, v vodstvu celjskega Zdravstvenega doma vse bolj nestrpno pogledujejo Ä?ez cesto. Tam se namreÄ? poÄ?asi konÄ?ujejo dela pri obnovi veÄ?jega objekta na GregorÄ?iÄ?evi 6, kjer bo celjski zdravstveni doma dobil veliko dodatnih prostorov. Obnovo ob ZD sofinancira tudi Mestna obÄ?ina. Kot smo pred Ä?asom Ĺže pisali, je sicer celjski ZD Ĺželel zidati nov objekt, obveljala pa je obÄ?inska zamisel, da za potrebe zdravstva obnovijo in prilagodijo obÄ?inski objekt nasproti obstojeÄ?ega zdravstvenega doma.

Gradbeno Ĺživahno je tudi v Ĺžalski obÄ?ini, predvsem urejajo veliko poslovnih con, ki naj bi pomenile tudi velik razvoj v prihodnjih letih. Pred kratkim so konÄ?ali PC Vrbje, ki so jo uresniÄ?ili s pomoÄ?jo evropskega in drĹžavnega denarja. Obnovili so veÄ? cest parkiriĹĄÄ? in drugih infrastrukturnih objektov. V tej obÄ?ini pa se pripravljajo tudi na ureditev obmoÄ?ja Žalec-zahodÂŤ, kjer naj bi postavili dom za upokojence oziroma varovana stanovanja, vrstne hiĹĄe, vrtec in razliÄ?no spremljajoÄ?o infrastrukturo na obmoÄ?ju ob Gotoveljski cesti.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

A ko nekateri gradijo in obnavljajo, imajo drugod drugaÄ?ne teĹžave.

V Vojniku je Ĺže dolgo naprodaj veÄ?stanovanjski objekt s 43 stanovanji. Investitorji so ga postavili Ĺže pred veÄ? kot desetimi leti, pa vendar ĹĄe ni sprejel stanovalcev. Saj niti ni bil nikoli povsem dokonÄ?an.

Zaradi teĹžav je ÂťnasedelÂŤ na DUTB, ki ga zdaj Ĺže pet let prodaja.

Za zdaj neuspeĹĄno. No, nekateri v obÄ?ini v Vojniku so menda tudi malo prizadeti z objavljanjem prodaje: da gre za objekt v Âťpredmestju CeljaÂŤ.

Poseben premik navzgor so naredili tudi v destinaciji Rogla - Pohorje. In to v trajnostnem razvoju turizma. Za to so v okviru Zelene sheme slovenskega turizma dosegli zlati znak Slovenia Green Destination. V to shemo je ta pohorska destinacija, ki zajema ĹĄtiri obÄ?ine – ZreÄ?e, Slovenske Konjice, Vitanje in Oplotnica – vkljuÄ?ena Ĺže pet let. V konjiĹĄki obÄ?ini so aktivni tudi na drugih podroÄ?jih; zadovoljni so z uresniÄ?evanjem participativnega proraÄ?una. ZaÄ?eli so ga izvajati lani, ta Ä?as uresniÄ?ujejo skoraj 30 predlogov obÄ?anov, skupaj pa so prejeli 70 predlogov in pobud. Po razliÄ?nih krajih obÄ?ine so uredili najveÄ? otroĹĄkih in ĹĄportnih igriĹĄÄ?, uresniÄ?ili pa ĹĄe razne druge objekte. UresniÄ?evanje pobud bodo nadaljevali tudi naslednje leto. V RogaĹĄki Slatini pa ĹĄe ni niÄ? dokonÄ?nega v zvezi s postavitvijo nove turistiÄ?ne atrakcije, razglednega stolpa Kristal. Dosedanji poskusi nasprotnikov niso uspeli. Izredna seja, ki jo je sklicala ena od ÂťnasprotnihÂŤ strank, je bila zaradi nesklepÄ?nosti odpovedana, s tem pa je obveljala odloÄ?itev, da referendum 13. decembra bo. Vse aktivnosti potekajo po priporoÄ?ilih in navodilih NIJZ-ja, resornega ministrstva ter drĹžavne volilne komisije. Bo priĹĄlo ĹĄe do presojanja Ustavnega sodiĹĄÄ?a?

Pa ĹĄe to: dobrota premaguje zlo! To gotovo velja tudi za humanitarno BoĹžiÄ?kovo tovarno daril celjskega druĹĄtva Enostavno pomagam. Ĺ˝e ĹĄesto leto pred prazniki zbirajo darila za otroke. Zaradi sedanjih koronavirusnih teĹžav so to humanitarno akcijo paÄ? ÂťmoderniziraliÂŤ – prestavili so jo na splet. ZaĹživela je na prvo adventno nedeljo!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 3

Z Ĺžupanom o aktualnem dogajanju v Ĺ oĹĄtanju Darko Menih: ÂťTeĹžava je v soglasjih, za katera so postopki res dolgotrajni.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih ima z okuĹžbo s Covidom-19 osebno izkuĹĄnjo. Zaradi okuĹžb je bila kljub upoĹĄtevanju vseh ukrepov v karanteni vsa njegova druĹžina. Pravi, da je bilo tako zanj kot za Ĺženo premagovanje bolezni precej hudo, medtem ko so mladi z njo laĹžje in hitreje opravili. Na delo se je vrnil po dobrih treh tednih odsotnosti in takoj je zaÄ?el Âťna polno.ÂŤ Z njim smo se sreÄ?ali po tistem, ko je sredi prejĹĄnjega tedna vodil redno sejo obÄ?inskega sveta.

Tudi v drugem valu epidemije je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj najemnike obÄ?inskih poslovnih prostorov oprostila plaÄ?ila najemnine. Kako so se odzvali? ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj najemnikom lokalov skuĹĄa pomagati v okviru svojih pristojnosti. Konkretnih odzivov na oprostitev plaÄ?ila najemnine nismo prejeli. Sicer pa je tako kot pri vsaki stvari, ki jo

naredimo – nekateri so zadovoljni, drugim se to zdi samoumevno. Eden od najemnikov pa se nam je za pomoÄ? zahvalil in povedal, da je ne potrebuje.ÂŤ

s pridom uporabljali. NaÄ?rtujemo ureditev dveh oddelkov. Trenutno CVIU Velenje obiskuje 23 otrok iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Nadaljujete tudi obnovo obÄ?inske stavbe. ÂťLetos je praktiÄ?no zakljuÄ?ena prenova stopniĹĄÄ?a do prvega nadstropja. Vsi se verjetno strinjamo, da je avla Ä?udovita, prenova se v tem smislu nadaljuje v stopniĹĄÄ?e do prvega nadstropja.

Obenem smo v pritliÄ?ju uredili dodatna vrata oziroma zasilni izhod. V prihodnjem letu naÄ?rtujemo prenovo velike sejne sobe.ÂŤ

Malemu gospodarstvu greste naproti Ĺže drugo leto zapored. Za pospeĹĄevanje ste letos namenili 30 tisoÄ? evrov. Kako ste jih razdelili?

â?ą

„Veseli smo, da smo naĹĄli prvo vsebino za Kajuhov dom.“

ÂťZa spodbujanje investicij 27.800 evrov, za odpiranje novih delovnih mest 1.200 evrov, za spodbujanje samozaposlovanja pa 1.000 evrov.ÂŤ ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je odloÄ?ila za nakup Kajuhovega doma. Njegova vsebina ob nakupu ni bila definirana. Da boste vanj umestili dva oddelka CVIU Velenje,

Darko Menih: „Mi se trudimo vsako drevo, ki ga poruĹĄimo, posaditi nekje drugje.“

je zdaj razvidno iz osnutka proraÄ?una za prihodnje leto. ÂťVeseli smo, da smo naĹĄli prvo vsebino za Kajuhov dom, saj je najbolj pomembno za objekte, da ŞivijoÂŤ, kot reÄ?emo. Z Mestno obÄ?ino Velenje in Centrom

za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje smo se dogovorili, da bo CVIU del dejavnosti izvajal v Ĺ oĹĄtanju. Lokacija jim je bila vĹĄeÄ?, v bliĹžini sta tudi rokometno igriĹĄÄ?e in telovadnica TVD Partizan, ki ju bodo lahko

Osnutek proraÄ?una pod streho

V zadnjem Ä?asu je bilo veÄ?krat sliĹĄati, da imate s Slovenskimi Ĺželeznicami teĹžave pri umeĹĄÄ?anju kolesarske steze skozi mesto? V Ä?em je glavni problem? ÂťTeĹžava je v soglasjih, za katera so postopki res dolgotrajni. Trenutno v zvezi s tem intenzivno potekajo dogovori med DRI – Slovenske Ĺželeznice in ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ

Svetleje bo

Pozabili niso tudi na domove v krajevnih skupnostih. Na domu krajanov v Belih Vodah bodo obnovili streho, pri domu krajanov in gasilskem domu v TopolĹĄici pa poveÄ?ali parkiriĹĄÄ?e. V krajevnih skupnostih bodo investirali v ceste in javno razsvetljavo. Obnovo javne razsvetljave naÄ?rtujejo tudi na ĹĄportnih objektih, in sicer ĹĄportni dvorani ter telovadnici TVD Partizan.

Svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so ga sprejeli na seji prejĹĄnji teden – Imajo deset dni Ä?asa, da predlagajo spremembe in dopolnitev

ObÄ?utno veÄ? za vzdrĹževanje obÄ?inskih stanovanj Tokrat brez rdeÄ?ih in zelenih kartonov, ampak samo z dvigom rok.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25. novembra – Svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se na sredini seji posvetili pripravi proraÄ?una za leto 2021. S pravoÄ?asnim sprejetjem ĹĄe letos, najbrĹž ga bodo potrjevali na seji, ki jo je Ĺžupan Darko Menih napovedal za 23. december, se bodo na zaÄ?etku prihodnjega leta izognili financiranju po dvanajstinah. Osnutek predloga proraÄ?una so potrdili, svetnice in svetniki pa imajo deset dni Ä?asa, da predlagajo morebitne dopolnitve in spremembe, ki jih bodo, Ä?e bo to mogoÄ?e, vkljuÄ?ili v predlog.

RaÄ?unajo na 15.600.000 evrov

Z osnutkom so prihodki in odhodki naÄ?rtovani v viĹĄini 15.600.000 evrov. NajviĹĄji vir prihodka predstavlja dohodnina. Iz nje je za financiranje primarne porabe (financiranje z zakonom doloÄ?enih nalog) naÄ?rtovan prihodek v viĹĄini 5.870.000 evrov, pri Ä?emer so za leto 2021 upoĹĄtevali povpreÄ?nino v viĹĄini 628,20 evra. Med davki na premoĹženje pa predstavlja najveÄ?ji deleĹž nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, 5.590.000 evrov).

Transferni prihodki iz drugih javnofinanÄ?nih institucij so naÄ?rtovani v viĹĄini 854.000 evrov.

3

POLITIKA

3. decembra 2020

Med drugim vkljuÄ?ujejo sofinanciranje Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo v viĹĄini 240.000 evrov (za projekt Dovozna cesta industrijske cone Ĺ oĹĄtanj), 400.000 evrov za ureditev breĹžine pod Pustim gradom pred skalnimi podori in 126.000 evrov sredstev iz obÄ?inskih proraÄ?unov drugih obÄ?in za varstvo otrok, ki obiskujejo vrtec v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, stalno bivaliĹĄÄ?e pa imajo v drugih obÄ?inah.

â?ą

je namenjen predelavi in preurediti prostorov v pritliÄ?ju za uÄ?ilnice, sanitarije in skupne prostore, kot jih potrebuje CVIU za izvajanje ĹĄole za otroke s posebnimi potrebami.

Dovozna cesta na industrijsko cono

cej zahteven projekt, stal naj bi veÄ? milijonov evrov, so pripravili letos.

Stavba je po 15 letih obratovanja v precej slabem stanju, zato je prenova nujna. Treba je urediti strojne inĹĄtalacije in

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je lastnica 135 stanovanj. Stanovanja so starejĹĄa in skoraj vsa iz leta v leto potrebujejo vse veÄ? sredstev za redno in investicijsko vzdrĹževanje. V osnutku proraÄ?una so za prihodnje leto za to predvideli skupaj 170.000 evrov, kar je precej veÄ?, kot so namenjali doslej.

Prioritetni cilj je ureditev streh.

V letu 2021 naÄ?rtujejo obnovo

Velika naloĹžba, ki jo naÄ?rtujejo v letu 2021, je Ĺže omenjena ureditev dovozne ceste industrijska cona Ĺ oĹĄtanj. Gre za cesto med

Ste se odzvali na pripombe krajinskih arhitektov v zvezi z drevesi ob trasi? ÂťSmo. Najprej bi rad povedal, da Ĺživimo v zelo zeleni obÄ?ini. Seveda je okolje obremenjeno zaradi kopanja premoga, termoelektrarne ..., vendar drevesa pri tem niso teĹžava. Povzpnite se na Pusti grad in poglejte mesto – koliko je dreves in zelenih povrĹĄin, da o okoliĹĄkih krajih sploh ne govorimo.

Mi se trudimo vsako drevo, ki ga poruĹĄimo, posaditi nekje drugje, takĹĄen je bil tudi naĹĄ odgovor krajinskim arhitektom. Drevesa, za katera so mislili, da jih bomo podrli ob gradnji kolesarskih poti, ostajajo.ÂŤ Kako ste zadovoljni s tistim, kar ste prejĹĄnji teden na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sliĹĄali od predstavnikov Premogovnika Velenje v zvezi s projektom izvedbe zraÄ?nega jaĹĄka v mestu Ĺ oĹĄtanj? Želeli bi si bolj konkretnih odgovorov. Dejstvo, da v Ĺ oĹĄtanju smrdi, pa ostaja. Od tega vodilni na Premogovniku Velenje ne beĹžijo. Dogovorili smo se, da se najde reĹĄitev, ki bo tehnoloĹĄko izvedljiva.ÂŤ đ&#x;”˛

na napeljava, stara je vodovodna in odtoÄ?na napeljava in stavbno pohiĹĄtvo.

Nadaljevanje projekta avtobusov na vodikov pogon prihodnje leto?

V proraÄ?unu so predvideli 125.000 evrov za nakup avtobusov na vodikov pogon. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj jih je z nepovratnimi sredstvi Eko sklada Republike Slovenije, skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje, nameravala kupiti Ĺže letos.

Namen projekta je razvoj in realizacija dolgoroÄ?no vzdrĹžnega sistema za proizvodnjo in uporabo vodika kot temeljnega alternativnega vektorja energetske tranzicije v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji. Realizacija nakupa dveh brezemisijskih avtobusov je bila

â?ą

Dokument ima veÄ? kot 160 strani.

predvidena proti koncu leta 2020 oziroma v zaÄ?etku leta 2021, vendar do realizacije ĹĄe ni in tudi ne bo priĹĄlo, saj naroÄ?nik ĹĄe nima zagotovljene infrastrukture za polnjenje vodikovih avtobusov.

Temu ustrezno so v proraÄ?unu in naÄ?rtu razvojnih programov za leto 2021 zagotovljena sredstva za morebitne zaÄ?etne stroĹĄke, glavnina izvedbe projekta pa je zamaknjena v leti 2022 in 2023.

V osnutku proraÄ?una so predvideli sredstva za brezplaÄ?no avtobusno linijo TopolĹĄica– Podkraj–Velenje ĹĄtirikrat dnevno tudi v letu 2021, dvakrat dnevno pa bodo dodali Gaberke– Ravne–LajĹĄe–ŠoĹĄtanj–Pesje–Podkraj.

đ&#x;”˛

V Kajuhovem domu naÄ?rtujejo oddelek CVIU

Med veÄ?jimi naloĹžbami, ki jih naÄ?rtujejo prihodnje leto, je odprtje oddelka Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje v Kajuhovem domu v Ĺ oĹĄtanju. Tega so kupili letos in zanj tudi Ĺže poravnali prvi del kupnine, drugi del v viĹĄini 185.000 evrov pa bodo plaÄ?ali prihodnje leto.

Za oddelek CVIU v Ĺ oĹĄtanju so se dogovorili z Mestno obÄ?ino Velenje. Za to bodo namenili 460.000 evrov. VeÄ?ji del sredstev

Centralno Ä?istilno napravo Ĺ aleĹĄka dolina in podjetjem Turna. NaloĹžba je vredna veÄ? kot 400.000 evrov. Z nepovratnimi sredstvi in kreditom pa jo bo sofinanciralo MGRT.

Priprave na energetsko sanacijo osnovne ĹĄole

Sorazmerno visok znesek, 180.000 evrov, bodo potrebovali za pripravo projektno tehniÄ?ne dokumentacije za energetsko prenovo in prizidek Osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha.

Idejne zasnove za finanÄ?no pre-

V pritliÄ?ju Kajuhovega doma bodo uredili prostore za dva oddelka CVIU.

ĹĄolo energetsko obnoviti. Poleg tega je ĹĄola izrazila potrebo po dodatnih uÄ?ilnicah, ki se jih skuĹĄa umestiti oziroma dozidati. Letos so pridobili idejno zasnovo, v naslednjem letu pa naÄ?rtujejo pridobitev celotne projektne dokumentacije za izvedbo energetske prenove ĹĄole in prizidka k ĹĄoli.

dveh streh, in sicer na Primorski 1 in Glavnem trgu 7. NaÄ?rtovana je ureditev veÄ? stanovanj na Glavnem trgu 14, v UrbanÄ?evi hiĹĄi. Objekti, ki so potrebni obnovitve fasad, so Glavni trg 14, Cesta talcev 2, Kajuhova 11 in Kajuhova 11a ter na TekavÄ?evi 5. Prav tako je v vseh teh starejĹĄih stavbah teĹžava stara elektriÄ?-

Pohvala za pripravljalce Svetnice in svetniki so nekaj predlogov podali Ĺže ob obravnavi osnutka proraÄ?una in pohvalili pripravljalce dokumenta na Ä?elu z Ireno SkornĹĄek s sodelavci. Nastajal v Ä?asu, ko je bilo zaradi korone tako ali drugaÄ?e odsotnih kar dve tretjini usluĹžbencev ObÄ?ine.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

3. decembra 2020

Dostava na dom kot „blaĹžev Ĺžegen“

GOSPODARSKE novice ObÄ?ina v nenehnih stikih z gospodarstvom

Trudijo se in spraĹĄujejo, kako dolgo bodo ĹĄe zdrĹžali Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V skladu z ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covida-19 so zaprti vsi gostinski lokali. Nekateri ponudniki, da nismo laÄ?ni, omogoÄ?ajo dostavo na dom ali osebni prevzem. Dostava na dom je bila za marsikaterega potroĹĄnika pred pomladjo ĹĄe neznanka, danes pa je marsikomu nepogreĹĄljiva storitev.

Nekaj ponudnikov iz Velenja, ki s tem naÄ?inom reĹĄujejo, kolikor se reĹĄiti da, smo vpraĹĄali, kako jim pri tem gre. Iz tistega, kar so povedali, pa se da razbrati, da je to bolj „blaĹžev Ĺžegen“ kot kaj drugega. Vsi navkljub izvajanju te storitve beleĹžijo velikanski iz-

pad prometa, posledice pa Ä?utijo zaposleni.

Sabidin Ameti, okrepÄ?evalnica Mladost: ÂťPri nas je dostava hrane na dom Ĺže dolga leta uteÄ?ena praksa. Nadaljujemo jo tudi v teh Ä?asih. MoĹžen je seveda tudi osebni prevzem. Vendar promet ni tak, kot bi priÄ?akovali. Precej se nam pozna, da je okrepÄ?evalnica zaprta. Frekvenca v njej je bila pri nas vedno velika in dostava tega ne more nadomestiti.ÂŤ Davor Podbregar, Picerija Bazilika: ÂťV Velenju oziroma Paki pri Velenju v tem Ä?asu ustvarimo 30 ali 40 odstotkov tistega prometa, ki smo ga ustvarjali pred zaprtjem. Zaposlene smo prerazporedili. TeĹžave z dostavo hrane

na dom, kar nam v teh Ä?asih ob zaprtju edino ĹĄe preostane, so tudi zaradi prehajanja obÄ?inskih meja. Za Ĺ oĹĄtanj, denimo, sprejemamo naroÄ?ila do 16. ure, dostavo do tja pa organiziramo enkrat na dan, okoli 17. ure. DrugaÄ?e ne gre. Ljudje naroÄ?ajo po artikel ali dva ... V poslovni enoti Kontejner burger v Slovenj Gradcu imamo v tem Ä?asu pravo poslovno katastrofo, v poslovni enoti v Mariboru pa dvema zaposlenima nismo mogli podaljĹĄati pogodb.ÂŤ Robert Ĺ ilih, restavracija Kolodvorska: ÂťDelava samo dva od sedmih. Drugi so na Ä?akanju. Ĺ˝alostno. Eden je v kuhinji, drugi skrbi za dostavo in prevzem malic. Delamo Ä?etrtino tistega, kar

smo pred tem. Prevzem hrane je od 10. do 15. ure, naroÄ?ila sprejemamo po telefonu od 7.30 naprej. Pripravljene imamo tedenske jedilnike. ÄŒakamo, kaj bo ...ÂŤ Anka Jazbec, Osmica: ÂťUhhh ‌ TeĹžko, zelo teĹžko je. GrosistiÄ?na prodaja je praktiÄ?no ustavljena, bife je zaprt ... Tisto, kar delamo, je maloprodaja in dostava na dom. V naĹĄem druĹžinskem podjetju smo tudi sami muzikanti. Nastopov ni bilo Ĺže pol leta.

Tudi zabav, na katerih smo goste oskrbeli z jedaÄ?o in pijaÄ?o, ni ...

Trudimo se, ne vem pa, kako dolgo bomo ĹĄe zdrĹžali.ÂŤ đ&#x;”˛

Zavod izplaÄ?al Ĺže 323 milijonov evrov

Zamenjava kotlov, nova filtracija za slanico

Vinko But, direktor mlekarne, je povedal, da naloĹžba predvideva tehnoloĹĄko prenovo prvega sklopa proizvodnje, namenjenega sirjenju in pripravljanju sirnega zrna. Pojasnil je ĹĄe, da naloĹžbo v prenovo sirarne narekujejo tako trendi potroĹĄnje kot priÄ?akovanja kupcev, ki si Ĺželijo vedno novih produktov. Sicer pa je po svoji tehnoloĹĄki starosti Ĺže presegla Ĺživljenjsko dobo. ÂťSirarno bomo prenavljali v veÄ? fazah. V prvi bomo zamenjali sirarske kotle, v katerih poteka najbolj kljuÄ?en del priprave sirnega zrna za naĹĄe sire. ZaÄ?enjamo pripravljalna dela (kotle priÄ?akujemo marca, aprila prihodnje leto), hkrati moramo vzporedno pripraviti ĹĄe nekaj drugih del. V sklopu omenjene menjave bomo v sirarni pridobili ĹĄe novo filtracijo za slanico, zamenjali bomo modele za sir, nabavili nov stroj za pakiranje ribanega sira in nekaj cistern za mleko.ÂŤ Posodobitev bo omogoÄ?ila veÄ?jo avtomatizacijo in energetsko uÄ?inkovitost proizvodnje, kar jim bo v prihodnje poleg zdajĹĄnje proizvodnje poltrdih sirov viĹĄje kakovosti omogoÄ?ilo tudi razvoj novih sirnih produktov, kot so siri z razliÄ?nimi dodatki.

NaloĹžbo (ocenjujejo na veÄ? kot 2 milijona evro) bodo financirali iz treh virov, in sicer s svojimi sredstvi, kreditom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo. Dela naj bi bila konÄ?ana

Zavod za zaposlovanje, ki ima eno kljuÄ?nih vlog pri izvajanju vseh petih vladnih interventnih zakonov za omilitev posledic epidemije Covida-19 na gospodarstvo, je do konca novembra skupaj iz te postavke izplaÄ?al 323 milijonov evrov. Trenutno je aktualno reĹĄevanje vlog za skrajĹĄani delovni Ä?as po tretjem in petem protikoronskem paketu. Do 24. novembra so za vse interventne zakone prejeli veÄ? kot 130.000 vlog delodajalcev za pribliĹžno 600.000 zaposlenih, pri Ä?emer je en delodajalec lahko oddal veÄ? vlog, tudi veÄ?krat za istega zaposlenega. NajveÄ? vlog je bilo za ukrep Ä?akanja na delo, ki je zajet v vseh dosedanjih protikoronskih paketih pomoÄ?i.

maja prihodnje leto. Na vpraĹĄanje, ali vlaganja v obnovo sirarne pomenijo, da ne bodo zgradili nove, tako kot so napovedovali, je But odgovoril: ÂťZa zdaj naÄ?rtujemo, da bomo obnovili obstojeÄ?o sirarno.ÂŤ

TeĹžav z viĹĄki mleka ni

Pri prvem valu epidemije koronavirusa so ugotavljali, da ta ni povzroÄ?il turbulence na mleÄ?nem trgu, in tudi, da ni imel veÄ?jega vpliva pri potroĹĄnikih. Po zagotovilih sogovornika velja enaka ugotovitev tudi za drugi epidemioloĹĄki val, vendar obdobji v koliÄ?ini mleka nista povsem primerljivi. V prvem je bilo mleka veÄ? kot v jesensko-zimskem Ä?asu. ÂťTeĹžav z viĹĄki nimamo in mislim, da jih tudi v ĹĄirĹĄem evropskem prostoru ni. Predelava mleka in povpraĹĄevanje sta nekako usklajena. Se pa pri prodaji sreÄ?ujemo s precejĹĄnjimi omejitvami, ki bodo povzroÄ?ile upad prihodkov. ObÄ?uten izpad beleĹžimo zaradi zaprtja gostiln, restavracij, hotelov, vrtcev, ĹĄol in drugih izobraĹževalnih ustanov.ÂŤ Od veÄ? kot 900 kmetij iz Savinjske, Ĺ aleĹĄke, KoroĹĄke, ĹĄirĹĄega Celjskega in Kozjanskega bo mlekarna letos odkupila blizu 95 milijonov litrov mleka. ÄŒeprav je bilo ob razglasitvi epidemije prisotnega precej strahu, kaj se bo zgodilo, Ä?e bo ĹĄlo kaj narobe, odkup za zdaj poteka nemoteno.

V podjetju sicer beleĹžijo kakĹĄen primer bolezni Covid-19, vendar proizvodni proces obvladujejo.

Odkupna cena mleka stabilna

Odkupna cena mleka je marca padla za pribliĹžno osem odstotkov. Bali so se, je pojasnil But, da bo vpliv epidemije na potroĹĄnjo veÄ?ji, a se na sreÄ?o to kasneje ni zgodilo. V poletnih mesecih so zato ceno nekoliko dvignili, se-

Evropo je prvi val epidemije stal bilijon evrov. Slovenija se je pri tem znaĹĄla med drĹžavami z najdraĹžjim prvim valom epidemije. PoslabĹĄanje epidemioloĹĄke situacije in novo zaprtje drĹžave pa sta sedaj ponovno vplivala na gospodarsko ozraÄ?je pri nas, ki se je novembra opazno poslabĹĄalo. Pri tem se je najbolj zniĹžal kazalnik zaupanja v storitvah in trgovini, manj pa v industriji, podoben trend zaznavajo tudi v tujini.

Gospodarska aktivnost drĹžav z evrom je novembra zdrsnila nazaj v moÄ?an padec, opozarja raziskava analitske hiĹĄe IHS Markit.

Raziskovalci ocenjujejo, da se bo bruto domaÄ?i proizvod (BDP) obmoÄ?ja z evrom letos skrÄ?il za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi okreval za 3,7 odstotka. Na slab rezultat je zelo vplival velik zdrs Francije, ki je moÄ?no vplivala na ĹĄtevilke za celotno regijo.

V mlekarni Celeia zaÄ?eli priprave na prenovo sirarne – Denar za veÄ? kot 2 milijona evrov vredno naloĹžbo iz treh virov – Leto 2020 brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk

V mlekarni Celeia v Arji vasi, ki je edina mlekarna v drĹžavi v lasti kmetijskih zadrug, so se lotili prenove najveÄ?je sirarne v Sloveniji. V njej proizvedejo na dan do 15 ton sira iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij.

Prvi val epidemije zahteval bilijon evrov

Evropa z moÄ?nim padcem

Prenovo narekujejo trendi potroĹĄnje in priÄ?akovanja kupcev

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje – Vodstvo Mestne obÄ?ine Velenje je v teh kriznih Ä?asih v nenehnih stikih s tukajĹĄnjim gospodarstvom, ki po besedah Ĺžupana Petra Dermola kljub zelo zaostrenim pogojem zaradi okuĹžb, karanten, varstva otrok in nezmoĹžnosti prihajanja na delo zaradi nedelovanja javnih prevozov, dobro dela. Dosledno spoĹĄtujejo preventivne ukrepe, ki so v vseh veÄ?jih kolektivih celo veliko ostrejĹĄi, kot je zahtevano, so prejĹĄnji teden ugotavljali tudi Ä?lani predsedstva kluba podjetnikov. ÂťDosegajo pa tudi dobre poslovne rezultate. To velja tako za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, ki je prejĹĄnji teden dosegla novo rekordno dnevno proizvodnjo, Premogovnik Velenje, ki je uspel nakopati dovolj Premoga, in Gorenje, v katerem prav tako beleĹžijo rekordno proizvodnjo, pa tudi prodajo, ki se vse bolj prenaĹĄa na splet,ÂŤ prvi Ĺžupan Peter Dermol.

Proizvodnja elektrike viĹĄja za 11 % Vlaganja v obnovo sirarne bodo omogoÄ?ila veÄ?jo avtomatizacijo, ĹĄe viĹĄjo kakovost sirov in razvoj novih sirnih produktov.

daj ostaja stabilna in bistvenih odstopanj v prihodnjem obdobju ne naÄ?rtujejo.

Bo mlekarna leto sklenila brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk in bo posegla po katerem od vladnih ukrepov za omilitev posledic korona epidemije? ÂťV tem trenutku Ĺže lahko

potrdim, da bomo poslovali pozitivno. Glede ukrepov, ki izhajajo iz protikoronskih zakonov vlade, pa moram reÄ?i, da jih ne bomo uveljavljali, ker – na sreÄ?o – ne izpolnjujemo pogojev za to,ÂŤ je sklenil Vinko But. đ&#x;”˛

Veliko zanimanja za drugi razpis

â?ą

NajviĹĄji znesek, ki so ga dodelili, znaĹĄa dobrih 3.300 evrov, najniĹžji 356 evrov.

Na PSU letos veÄ?je koliÄ?ine materiala Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Premogovnik Velenje je letos od januarja do konca oktobra na obmoÄ?je saniranja ugreznin (PSU) nasul 810.000 kubiÄ?nih metrov materiala z LeĹžna in 300.000 kubiÄ?nih metrov stabilizata, meĹĄanice pepela, sadre in Ĺžlindre, stranskega produkta Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (545.000 ton). Zlasti slednje zagotavlja primerno stabilnost terena. S tem materialom zapolnijo obmoÄ?je med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom in tudi plitve depresije, ki so zaradi odkopavanja premoga zalite z vodo. (mkp)

Oktobra seveda veliko manj turistov

Za pospeĹĄevanje malega gospodarstva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj letos namenjajo 30.000 â‚Ź Ĺ oĹĄtanj, 26. novembra – Lani je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prviÄ? objavila javni razpis za dodelitev sredstev za pospeĹĄevanje malega gospodarstva v obÄ?ini. Zanimanja je bilo nepriÄ?akovano veliko. Podobno je bilo tudi letos.

Kot je povedal direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Drago Koren, so na razpis, ki je bil odprt od 27. avgusta do 9. oktobra, prejeli 22 prijav 19 pravnih oseb. Štiri prijave so prispele za ukrep odpira-

Proizvodnja elektriÄ?ne energije se je oktobra v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta poveÄ?ala za 11 odstotkov, na 1732 gigavatnih ur, kar predstavlja najveÄ?jo raven v zadnjih 17 letih. odkar spremljajo proizvodnjo. PoskoÄ?ila je predvsem proizvodnja v hidroelektrarnah.

Na meseÄ?ni ravni je bila rast 24-odstotna, kaĹžejo podatki statistiÄ?nega urada. Proizvodnja elektriÄ?ne energije v termoelektrarnah je bila oktobra za manj kot en odstotek manjĹĄa kot oktobra lani, medtem ko je imela jedrska elektrarna v enakem mesecu prejĹĄnjega leta redni remont in ni obratovala.

nje novih delovnih mest, ena za spodbujanje samozaposlovanja, sedemnajst pa za spodbujanje investicij.ÂŤ Od teh jih je morala komisija, ki je vse vloge skrbno pretehtala, pet zavrniti, ker podjetniki niso imeli izpolnjenih obveznosti do lokalne skupnosti, dve vlogi pa nista ustrezali drugim razpisnim pogojem.

30.000 evrov, namenjenih letos pospeĹĄevanju malega gospodarstva v obÄ?ini, so razdelili med 15 prosilcev. Podjetnikom so sredstva na osnovi zahtevkov izplaÄ?ili ta mesec, saj se proraÄ?unsko leto, v katerem morajo biti porabljena, izteka. đ&#x;”˛

mkp

Oktobra so v turistiÄ?nih nastanitvenih obratih po podatkih statistiÄ?nega urada zabeleĹžili nekaj veÄ? kot 173.000 prihodov turistov, kar je 63 odstotkov manj kot oktobra lani. Prihodov domaÄ?ih turistov je bilo malo manj kot 134.000, prihodov tujih turistov pa malo manj kot 40.000. TuristiÄ?ni nastanitveni obrati v Sloveniji so do konca oktobra zabeleĹžili za 39 odstotkov veÄ? prihodov domaÄ?ih turistov kot v enakem obdobju lani, njihovih prenoÄ?itev pa za 49 odstotkov veÄ?. Prihodov tujih turistov je bilo v desetih mesecih za 72 odstotkov manj kot v enake obdobju prejĹĄnjega leta, njihovih prenoÄ?itev pa za 68 odstotkov manj. đ&#x;”˛

mz

PomoÄ? za ljudi v stiski V Lidlu Slovenija se v skladu z njihovo trajnostno pobudo 'Ustvarimo boljĹĄi svet' lotevajo mnogih dobrodelnih projektov. Med drugim pomagajo ljudem, ki so se znaĹĄli v pomanjkanju. Posameznikom in druĹžinam Ĺželijo pomagati tudi v prazniÄ?nem delu leta, ko pomanjkanje obÄ?utijo ĹĄe bolj kot sicer. Zanje so organizirali zbiranje hrane. V trgovine, tudi v Lidlu Velenje, so postavili zbiralne koĹĄare. Z akcijo 'Kupi 1 veÄ? in oddaj v koĹĄaro', bodo ves december vabili k nakupu hrane za lokalne organizacije, ki pomagajo posameznikom in druĹžinam v stiski, v Velenju za MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine.

Zbiranje hrane bo trajalo do 8. januarja 2021. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 5

Za veÄ?ji gospodarski razcvet in s tem blaginjo tukajĹĄnjega okolja

Rekli so â?ą

Napovedano reorganizacijo dela obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje so svetniki na novembrski seji potrdili po hitrem postopku, tako da bo lahko zaĹživela Ĺže v zaÄ?etku prihodnjega leta

Direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori, Ĺžupan Peter Dermol, Aleksandra ForĹĄtner in Petra ÄŒernjak iz Urada Ĺžupana

Novoizvoljeni Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je takoj po izvolitvi napovedal delno reorganizacijo obÄ?inske uprave, na seji sveta 24. novembra pa dobil zanjo tudi potrditev. Tako po novem upravo sestavljajo Uradi za javne finance in sploĹĄne zadeve, premoĹženje in investicije, za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, urejanje prostora, komunalne dejavnosti in druĹžbene dejavnosti.

Nov je Urad za gospodarstvo in investicije

Ta bo skrbel za vse, kar je povezano z gospodarskim razvojem in prestrukturiranjem. Pripravljali bodo osnove za izvajanje strategije razvoja obÄ?ine ter programske usmeritve razvoja posameznih dejavnosti. Privabljali in zagotavljali bodo podporo in storitve domaÄ?im in mednarodnim vlagateljem, nadgrajevali obstojeÄ?i razvoj ter skrbeli za nadaljnji razvoj novih poslovnih con in infrastrukture za razvoj podjetniĹĄtva. Njihova zelo po-

5

AKTUALNO

3. decembra 2020

membna naloga bo tudi projektna skupina (ta se je Ĺže sedaj zelo dobro izkazala, zdaj pa jo bodo ĹĄe dopolnili) za pripravo projektov in pridobivanje nepovratnih sredstev. V tem uradu pa bodo

â?ą

Nov urad je od 30 prisotnih svetnikov podprlo 25 svetnikov, proti sta bila 2.

bdeli tudi nad pripravo razvojnih projektov, tudi tistih, povezanih s prestrukturiranjem. Organizirali in izvajali bodo gospodarska sreÄ?anja in posvete, spremljali sta-

tistko in gospodarske kazalce, vodili aktivnosti za pospeťevanje in ustvarjanje pogojev za razvoj turizma ‌

PospeĹĄiti gospodarski razvoj in pritegniti vlagatelje

Vse od pomladi si v Mestni obÄ?ini Velenje prizadevajo za uspeĹĄnejĹĄi gospodarski razvoj in so v sodelovanju s tukajĹĄnjimi druĹžbami, institucijami in zdruĹženji Ĺže naredili nekaj konkretnih korakov, ki jih Ĺželijo z ustanovitvijo novega obÄ?inskega urada ĹĄe izpopolniti, ĹĄe posebej, ker je pred vrati nova finanÄ?na evropska perspektiva in prestrukturiranje pre-

mogovnih regij. Predvsem Ĺželijo zagotoviti pogoje, s katerimi bodo pritegnili veÄ? vlagateljev, ki bodo tukajĹĄnje okolje prepoznali za svojo gospodarsko priloĹžnost.

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je oblikovanju urada nasprotoval, ker ocenjuje, da to ne gre v pravo smer, da bi bilo ustrezneje, da bi za to skrbela profesionalna institucija, izrazil pa je tudi bojazen, da bo prestrukturiranje premalo transparentno, da bo izkupiÄ?ek vsega nekaj novih bogataĹĄev ‌ Peter Dermol, Ĺžupan, ne vidi nobene potrebe po oblikovanju novega podjetja, ĹĄe posebej ne, ker so strokovnjaki projektne skupine dokazali, da so projekte sposobni voditi in pridobivati nepovratna sredstva, saj je Velenje v tem med najuspeĹĄnejĹĄimi v Sloveniji.

Franc Žerdin (SD) je ocenil, da gre za pomembno nadgradnjo, ki jo podpira celotna svetniťka skupina Socialnih demokratov.

PrepriÄ?anj je, da bo ta skupina kos nalogam, ki so pred tukajĹĄnjim okoljem, seveda pa bo potrebno pred nadaljnjimi odloÄ?itvami poÄ?akati na politiÄ?no odloÄ?itev drĹžave, do kdaj bodo energetska podjetja v tukajĹĄnjem okolju ĹĄe delovala.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je prav tako podprla ustanovitev novega urada, ob tem pa dodala, da niso bili proti ustanovitvi PodjetniĹĄkega centra Standard, ampak so zgolj opozarjali na nepravilnosti pri njegovem urejanju.

Sebastian Apat (SDS) je zadrĹžan do oblikovanja novega urada in novih zaposlitev, predlagal je oblikovanje strateĹĄkega sveta za to podroÄ?je znotraj obstojeÄ?e obÄ?inske uprave.

Darinka Mravljak, DeSUS, je v imenu svetniĹĄke skupine podprla ustanovitev novega urada, kolege pa udi seznanila, da je pridobila mnenje drĹžavne sluĹžbe za lokalno samoupravo, da ima obÄ?inski svet pravico in dolĹžnost, da nadzira delo Ĺžupana in obÄ?inske uprave, nima pa pravico zahtevati listin.

Gospodarstvo Ĺželijo preobraziti

â?ą

PriloĹžnost bodo ponudili petim mladim

in pridobivanjem nepovratnih sredstev, zelo zadovoljni, jo bodo okrepili s petimi mladimi, ki bodo dobili priloĹžnost, da s svojo sveĹžo energijo in inovativnim pristopom pomagajo k temu, da bodo znotraj obÄ?ine oblikovali dobre projekte, s katerimi bo mogoÄ?e pridobiti nepovratna sredstva za izvedbo kakovostnih in v tem okolju potrebnih vlaganj. ÂťS tem uradom bomo zagotavljali maksimalno podporo obstojeÄ?emu gospodarstvu in oblikovali pogoje, s katerimi bomo pripeljali celotno Savinjsko-ĹĄale-

To vidijo v poveÄ?anju ĹĄtevila malih in srednjih podjetij, poveÄ?ani rasti produktivnosti, novih delovnih mestih, uspeĹĄnem pridobivanju evropskih sredstev za razvojne projekte ‌

ÄŒeprav so s skupino, ki se ukvarja z razvojnimi projekti

Nov urad bo nudil podporo gospodarstvu in zagotavljal pogoje za uresniÄ?itev vizije SaĹĄa 5.0, ki naj bi prinesla delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo, s tem pa tudi veÄ?jo blaginjo tukajĹĄnjemu okolju. ĹĄko regijo do tako Ĺželene razvojne toÄ?ke SaĹĄa 5.0. Podoben projekt (Slovenija 5.0) poteka pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, naĹĄ pa poteka v sodelovanju s tukajĹĄnjo Gospodarsko zbornico. Predvideno je regijsko povezovanje in nato seveda tudi naprej do drĹžavnih organov. Storili bomo vse, da bi urad Ä?im prej zaĹživel (organizacijsko moramo upoĹĄtevati zakonodajo), upam, da Ĺže januarja,ÂŤ je dejal Ĺžupan peter Dermol. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Predlagana reĹĄitev ni v skladu z rudarsko zakonodajo ÄŒe problematika smradu iz zraÄ?nega jaĹĄka ne bo reĹĄena v ustreznem Ä?asu, bodo v Ĺ oĹĄtanju od drĹžave zahtevali ustavitev izkopavanja premoga Milena KrstiÄ? Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25. novembra – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so se seznanili s potekom projekta izvedbe zraÄ?nega jaĹĄka v mestu Ĺ oĹĄtanj. Vonjave so moteÄ?e predvsem za tiste prebivalce mesta, ki so najbliĹže premogovnikovi ventilatorski postaji na obmoÄ?ju termoelektrarne.

Smrad povzroÄ?a plin dimetilsulfid, ki se med odkopavanjem pod zemljo obÄ?asno sproĹĄÄ?a iz premogovega sloja. Na to teĹžavo opozarja ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Ĺže vrsto let. ReĹĄitev so priÄ?akovali Ĺže ob gradnji bloka 6, ko jim je bilo obljubljeno, da bodo zraÄ?ilni jaĹĄek speljali v kotel tega bloka, a je ta obljuba tako kot ĹĄe nekaj kasnejĹĄih padla vanj.

ObÄ?inski svet je na to zaÄ?el intenzivno opozarjati in terjati reĹĄitve Ĺže leta 2015. Od takrat je nastalo kar nekaj idej, kako teĹžavo reĹĄiti, od filtriranja do kurjenja plina. Veliko je obetala zadnja, po kateri bi Ventilatorsko

postajo Ĺ oĹĄtanj prikljuÄ?ili na dimnik bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, s Ä?imer bi jamski zrak v ozraÄ?je izstopal ĹĄele na viĹĄini 150 metrov (zdaj izstopa na viĹĄini 20 metrov). Iz rezultatov simulacije uÄ?inkovitosti delovanja omenjene tehniÄ?ne reĹĄitve je bilo razvidno, da bi vpliv vonjav v okolju zmanjĹĄali za 80 odstotkov.

Izkazalo pa se je, da je reĹĄitev, ki bi gradbeni zakonodaji sicer zadostila, ni skladna z rudarsko, ki ne dovoljuje kombiniranih sistemov prezraÄ?evanja jame. ÂťPremogovnik zaradi varnosti zaposlenih ne more in ne sme pristati na tako reĹĄitev. Projekt bo temeljito pregledal rudarski inĹĄpektor, na osnovi njegovih ugotovitev pa bomo videli, kaj lahko storimo.

Obljub pa sam ne bi dajal,ÂŤ je na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez RoĹĄer.

Ne Ĺželijo si jih niti v Ĺ oĹĄtanju.

V preteklosti jih je bilo Ĺže preveÄ?. Zato so zahtevali, da vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s Premogov-

Cena ni in ne sme biti razlog V Ĺ oĹĄtanju je bilo v zadnjem Ä?asu sliĹĄati, da se zapleta in odmika predvsem zaradi denarja. Projekt se je iz prvotnih 4,5 milijona evrov povzpel na 7 milijonov evrov. Kot pa so pojasnili predstavniki Premogovnika, je glavna teĹžava neskladnost projekta z rudarskim zakonom. nikom Velenje sklene Âťnamero, pogodbo, sporazum, zavezoÂŤ ali kakorkoli naj se Ĺže imenuje, za reĹĄitev te teĹžave, obÄ?inski svet pa sproti seznanjajo o tem, kaj je bilo narejenega. Velikokrat so bili Ĺže zavedeni, zdaj terjajo reĹĄitev, predvsem pa vzpostavitev odkrite komunikacije.

Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj od Premogovnika Velenje zahteva – tak

sklep so soglasno sprejeli –, da teĹžavo s smradom iz zraÄ?nega jaĹĄka v Ĺ oĹĄtanju odpravi. Podrobnosti bosta vodstvi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje opredelili v posebnem dogovoru, ki ga bosta podpisali v 30 dneh. ÄŒe reĹĄitev, ki jo je Premogovnik Velenje zadnja leta predstavljal ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ne bo izvedljiva, mora ta najti alternativno izvedljivo reĹĄitev. V nasprotnem primeru zahtevajo v Ĺ oĹĄtanju zaprtje zraÄ?nega jaĹĄka. Niso pa ostali samo pri tem. Sklenili so, da bodo – Ä?e problematika smradu v Ĺ oĹĄtanju ne bo reĹĄena v ustreznem Ä?asu, od drĹžave zahtevali ustavitev izkopavanja premoga in podprli ter zagovarjali ambiciozen program iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033. đ&#x;”˛

â?ą

Dr. Janez RoĹĄer: ÂťCilj je reĹĄitev vonjav, tudi Ä?e to ne bo ĹĄlo skozi dimnik bloka 4.ÂŤ

S Ĺ oĹĄtanjem so vzpostavili ÂťodkritoÂŤ komunikacijo: generalni direktor dr. Janez RoĹĄer, tehniÄ?ni direktor pridobivalnega prostora PV mag. AleĹĄ Lamot in dr. Gregor Jeromel, vodja raziskav in projektiranja.

V teku revizija skladnosti z zakonodajo PV se je leta 2017 lotil reĹĄevanja problematike vonjav v Ĺ aleĹĄki dolini, zlasti pa v Ĺ oĹĄtanju. Do danes je bilo na mizi kar nekaj idej in za morda uÄ?inkovito se je pokazala zadnja s preusmeritvijo zraÄ?ilnega toka preko dimnika bloka 4. Projektno dokumentacijo, o kateri zdaj poteka revizija skladnosti z zakonodajo, so pripravili v druĹžbi HSE Invest.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

3. decembra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 25. november

Poslanci so potrdili sklep, da je zakonodajni referendum o zakonu o investicijah v Slovenski vojski nedopusten. Luka Mesec V drĹžavnem zboru so poslanci podprli ĹĄe- je sporoÄ?il, da se bodo v stranki Levica obrsti zakon za pomoÄ? gospodarstvu, vreden nili na Ustavno sodiĹĄÄ?e. milijardo evrov. Najbolj opazna novost je Znova so bili na ulicah petkovi kolesardelno drĹžavno kritje fiksnih stroĹĄkov pod- ski protestniki – tokrat je zaradi omejitev, jetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije ki prepovedujejo zbiranje na javnih prostorih, protest proti vladi potekal v avtomobilih.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump, ki sicer ni Ĺželel priznati poraza na nedavnih predsedniĹĄkih volitvah, je dejal, da bo zapustil Belo hiĹĄo, Ä?e bodo elektorji svoj glas namenili Joeju Bidnu.

Beloruski predsednik Poslanci so potrdili ĹĄesti paket pomoÄ?i gospodarstvu, vreden milijardo evrov. Aleksander LukaĹĄenko je dejal, da bo odstoupadli najmanj za 30 odstotkov. pil, ko bodo v drĹžavi sprejeli novo ustavo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ki naj bi omejila moÄ? predsedniĹĄke funkcije. pozvala delodajalce, naj kljub epidemiji deV napadu blizu Teherana je bil ubit iranski lavcem zagotovijo izplaÄ?ilo 13. plaÄ?e. Kot so znanstvenik MoĹĄen Fakrizadeh, ki je na Zapoudarili, naj bodo zaposleni v dejavnostih, hodu veljal za glavnega moĹža iranskega tajki so uspeĹĄne, ustrezno nagrajeni. nega programa za razvoj jedrskega oroĹžja. Ĺ kotski parlament je soglasno potrdil zakon, ki vsem Ĺženskam omogoÄ?a brezplaÄ?ni dostop do izdelkov za menstruacijo.

Novozelandska vlada premierke Jacinde Ardern je sporoÄ?ila, da bo razglasila podnebne izredne razmere. Gre za simboliÄ?en Razveselile so nas nekoliko boljĹĄe inforukrep z namenom poveÄ?ati pritisk za delo- macije o stopnji novookuĹženih s koronavivanje proti globalnemu segrevanju. rusom pri nas. Nekateri so Ĺže raÄ?unali, da bi ob nadaljevanju takĹĄnega trenda boĹžiÄ?ne praznike vendarle lahko preĹživeli nekoliko bolj sproĹĄÄ?eno.

ki sega v leto 1918. Spor je zanetil srbski veleposlanik Vladimir BoĹžinović, ki je dejal, da je bila pridruĹžitev ÄŒrne gore Srbiji in Jugoslaviji osvobajajoÄ?a. Obe drĹžavi sta izgnali veleposlanika druge drĹžave.

V eksploziji vozila v vojaĹĄkem oporiĹĄÄ?u v bliĹžini mesta Gazni na vzhodu Afganistana je bilo ubitih najmanj 30 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil.

Ponedeljek, 30. november Vlada je razreĹĄila drĹžavno sekretarko na ministrstvu za zdravje Tino Bregant in na njeno mesto imenovala Marijo Magajne.

Izvedeli smo, da so veÄ?er prej na uroloĹĄki oddelek v UKC Ljubljana sprejeli ministra za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Janeza Ciglerja Kralja, Ä?igar stanje ni povezano z boleznijo Covid-19.

Sobota, 28. november

ÄŒetrtek, 26. november

Tina Bregant ni veÄ? drĹžavna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Na Brdu je potekal vrh koalicije, na kateri so zbrani razpravljali o uresniÄ?evanju koalicijskega sporazuma in spremembah volilne zakonodaje.

Odbor za obrambo ni potrdil predloga aktivacije 37.a Ä?lena zakona o obrambi, ki bi

Temperature v Avstraliji tudi ponoÄ?i niso padle pod 30 stopinj Celzija.

Ocen bo v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu manj, saj bo ocenjevalno obdobje le eno.

Slovenski vojski dodelil dodatna pooblastila pri varovanju drĹžavne meje.

Stranki Levica in SD sta v DrĹžavni zbor vloĹžili preko 28 tisoÄ? podpisov za zaÄ?etek referendumskih postopkov v zvezi z zakonom o investicijah v vojsko.

Ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Simona Kustec je podpisala sklep, ki namesto dveh doloÄ?a eno ocenjevalno obdobje, ki je raztegnjeno skozi celotno ĹĄolsko leto.

Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v kateri piĹĄe, da omejitev dostopa do umetne prekinitve noseÄ?nosti na Poljskem ÂťogroĹža zdravje in Ĺživljenje ĹženskÂŤ.

Francijo je razburil videoposnetek, ki kaĹže, kako policisti v Parizu pretepajo temnopoltega glasbenega producenta Michela Zeclerja.

Vzhod Avstralije je prizadel zgodnji vroÄ?inski val, v katerem se je v Sydneyju srebro povzpelo nad 40 stopinj Celzija, ponekod se je ozraÄ?je segrelo tudi na 42 stopinj.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je imenoval 13 novih kardinalov; med drugim je postal kardinal prvi AfroameriÄ?an v zgodovini.

Torek, 1. december Minister za javno upravo BoĹĄtjan Koritnik je predstavil predlog zakona, s katerim bi spremenili meje nekaterih volilnih okrajev in s tem zadostili ustavni odloÄ?bi.

Nedelja, 29. november Rezultati testiranj za okuĹžbe s koronavirusom pri nas so bili znova slabĹĄi. Dan prej smo zabeleĹžili 48 smrti, veÄ? kot 30 % testiranih je bilo dejansko bolnih zaradi Covida-19.

Petek, 27. november

Vsem ukrepom navkljub se je koronavirus ĹĄe naprej ĹĄiril.

Poslanci so sklenili, da je zakonodajni referendum o zakonu o investicijah v Slovenski vojski nedopusten.

Vlada je sprejela sklep o obravnavi celotnega gibanja Hezbolah kot kriminalne in teroristiÄ?ne organizacije, ki predstavlja groĹžnjo miru in varnosti.

Leto po izbruhu novega koronavirusa so se kitajski mediji razpisali, da se ta virus ni razvil v Vuhanu, ampak v drugih drĹžavah.

To so se na vse pretege trudili dokazati tudi tamkajĹĄnji raziskovalci.

Italijanska vlada se je odloÄ?ila, da bo do novega leta podaljĹĄala policijsko uro, ki so jo uvedli na zaÄ?etku meseca, zaprti bodo v tem Ä?asu ostali tudi lokali in restavracije. ÄŒrna gora in Srbija sta se zapletli v spor,

(Ne)mir ÄŒe bi primerjala prvi in drugi val koronavirusa, bi rekla, da je prvega zaznamoval strah pred neznanim in negotovo prihodnostjo. O virusu je bilo znanega malo, spremljali smo kamione trupel, ki so v Italiji odvaĹžali Ĺžrtve virusa. Drugi val zaznamuje veÄ? Ä?ustev: obup nad nespretnim pristopom slovenske vlade pri obvladovanju virusa. PoÄ?asi bledeÄ?e teorije zaroTjaĹĄa Zajc te, ki so ĹĄe pred dvema mesecema bliskovito privabljale pozornost in privrĹžence. Veliko tesnobe zaradi nejasnosti kratkoroÄ?ne prihodnosti prihajajoÄ?ih mesecev. Tesnoba zaradi skrbi pred gospodarskimi posledicami tudi po ponovni “normalizacijiâ€? vsakdanjega Ĺživljenja. Previdnost ali izogibanje optimizmu zaradi nejasne prihodnosti.

Obema valoma je skupno, da se je teĹžko izogibati razmiĹĄljanju o virusu, trendih okuĹžb, novicam o cepivih in vsemu, kar je povezano s koronavirusom. V prvem valu je nastala kopica novih spletnih strani in podkastov, namenjenim izkljuÄ?no temu. Ob tem se iz prvega vala spomnim tudi blagodejnega uÄ?inka nekajdnevnega odklopa od novic – sprehodu po mestu brez obremenjevanja zadnje prebrane novosti. TakĹĄni odklopi povedo, da Ĺživljenje ĹĄe vedno teÄ?e naprej. Da so v njem ĹĄe vedno tudi lepe stvari. Da je zaÄ?asni obÄ?utek neke normalnosti moĹžen. To je vsaj nekaj trenutkov pomirjujoÄ?e. Ne glede na to, da si je teĹžko z uÄ?inkom prigovarjati, da bo tudi te krize enkrat konec.

Prvi val smo preĹživeli spomladi, ko so bili dnevi vedno daljĹĄi, sonca pa prav tako ni manjkalo. V drugem valu tega ni: v Ljubljani je mraz, veliko megle in nizkega pritiska, obenem z grenkobo gledamo prihajajoÄ?e mesece, ko bo svetlobe in toplote ĹĄe manj.

Da ne govorim o tem, da ĹĄtevilke okuĹžb in hospitalizacij, ko to piĹĄem, niti pribliĹžno ne gredo v pozitivno smer, kot bi si Ĺželeli. ÄŒe pomislim, kaj ta hip pogreĹĄam sama in veliko sodelavcev ter prijateljev, s katerimi se pogovarjam, je odgovor preprost: druĹžbo in blagodejne obÄ?utke, ki jih prinese bliĹžina razliÄ?nih ljudi. Kot vidimo zdaj, to, da nismo ves Ä?as z istimi ljudmi v majhnem prostoru, ĹĄe kako vpliva na naĹĄe mentalno zdravje.

Med idejami, kaj vse bi vsaj delno reĹĄilo trenutno krizo, so tudi hitri, dostopni testi, kot so denimo testi za noseÄ?nost. Pred kratkim sem posluĹĄala podkast z ameriĹĄkim milijarderjem Chamathom Palihapitiyo. Trenutno krizo reĹĄuje tako, da je nabavil opremo za testiranje na koronavirus. Ko se Ĺželi dobiti s prijatelji, naredijo test, in Ä?e so vsi negativni, igrajo poker.

To si lahko privoĹĄÄ?ijo le zelo redki. Nekaj upanja za druge vzbujajo napovedana cepiva. Ĺ˝al ankete ugotavljajo, da bi se cepila zgolj polovica prebivalstva ...

Cepiva sama po sebi ne morejo biti uÄ?inkovita, Ä?e ne bomo imeli uÄ?inkovitih cepilnih programov. S tem se ogromno ukvarja Bill Gates, ki z Gates Fundacijo Ĺže od zaÄ?etka izbruha v zahodnem svetu snuje naÄ?rte, kako zagotoviti zadostne koliÄ?ine in dostopnost cepiv tudi za manj razvite drĹžave. Inovatorji razmiĹĄljajo o digitalnih cepilnih dokazilih, ki utegnejo biti prvi pogoj, da bomo v prihodnosti sploh potovali. To se morda sliĹĄi grozno, a Ä?e pomislimo, da v nekatere eksotiÄ?ne drĹžave ne smemo brez cepljenja, ideja obveznega cepljenja proti koronavirusu pred potovanjem ni niÄ? nenavadnega. Znanstveniki opozarjajo tudi, da zaradi spreminjajoÄ?ega se virusa sam prihod cepiva ni dovolj za brezskrbnost. Povsem moĹžno je, da bo spreminjanje virusa in prilagajanje cepiv morala biti stalnica prihodnosti, kot se dogaja pri cepivu za sezonsko gripo.

TolaĹžim se, da Ä?e je bil razvoj cepiv za Covid-19 nad vsemi priÄ?akovanji po hitrosti, bomo zmogli najti relativno hitro reĹĄitev nazaj v normalnost. Med drugim se je ena dobra stvar v Ä?asu trenutnih ukrepov vseeno zgodila – ni nam veÄ? treba s tesnobo odpirati noviÄ?arskih portalov, v strahu, kaj je znova predlagal, sprejel ali zakuhal vodja ZDA. Vsaj s tega vidika lahko v naslednjih ĹĄtirih letih priÄ?akujemo bolj umirjeno in racionalno realnost. đ&#x;”˛

Koalicijske partnerice so bile nad odloÄ?itvijo STA zaÄ?udene.

Odjeknila je vest, da je domaÄ?a vlada veÄ?er prej na dopisni seji pritrdila odloÄ?itvi Urada za komuniciranje, da preneha financirati Slovensko tiskovno agencijo. UroĹĄ Urbanija je ob tem pojasnil, da financiranje STA ni veÄ? mogoÄ?e, ker da direktor STA VeselinoviÄ? skriva podatke.

NemĹĄki notranji minister Horst Seehofer je prepovedal neonacistiÄ?no skupino Sturmbrigade 44, na osnovi te odloÄ?itve pa je tamkajĹĄnja policija Ĺže zaÄ?ela izvajati racije v stanovanjih veÄ? Ä?lanov te skupine.

V nemĹĄkem mestu Trier je moĹĄki z enoprostorcem v obmoÄ?ju za peĹĄce z visoko hitrostjo zapeljal v mnoĹžico ljudi. Vsaj ĹĄtirje ljudje so umrli, 15 je bilo ranjenih.

Blizu 60 pisem za starostnike Ĺ martno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki se je letos pridruĹžil vseslovenski akciji zbiranja in pisanja voĹĄÄ?ilnic za starostnike, ki bivajo v domovih ali centrih za starejĹĄe. Zanje je bilo to leto ĹĄe posebej stresno, saj so zaradi epidemije Covida-19 mnogi v izolaciji, prepovedani so obiski v domovih, strah in stiske mnogim krojijo vsak dan. ÂťSodelovanje v tem projektu je najmanj, kar lahko storimo zanje,ÂŤ so dejali v Mladinskem centru in pozvali k sodelovanju vse obÄ?ane po druĹžbenih omreĹžjih. Akcija z naslovom Malo pozornosti za veliko veselje je trajala od 11. do 30. novembra, voĹĄÄ?ilnice z lepimi Ĺželjami in pozitivnimi mislimi pa je oddalo blizu 60 obÄ?anov. V mladinskem centru so povedali, da so sodelovali tako starejĹĄi kot tudi mlajĹĄi in da so nad odzivom prijetno preseneÄ?eni.

Zadnji dan akcije so prispele voĹĄÄ?ilnice poslali na naslov Doma starejĹĄih obÄ?anov Notranje Gorice, kjer bodo pobudniki in organizatorji akcije poskrbeli, da bodo voĹĄÄ?ilnice ÂťrisaleÂŤ nasmehe v centrih in domovih za starejĹĄe po vsej Sloveniji. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 7

Spretni sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje so po svojih moÄ?eh prispevali k prazniÄ?nemu razpoloĹženju v mestu v tem ne ravno prijaznem obdobju. Dva tedna so krasili Velenjski grad, njegov notranji prostor, grajski park in razstaviĹĄÄ?e 233 stopnic v zgodovino, da bodo v prazniÄ?nih decembrskih dneh polepĹĄali doĹživetje vsem tistim, ki se bodo podali na ogled okolice gradu.

Zlasti letos so se okraĹĄevanja lotili s skrbnimi pripravami, ko je prviÄ? okraĹĄen tudi prenovljeni grajski park. Nabrali so veliko naravnega materiala, izdelali tudi veliko posamiÄ?nih okraskov, pravljiÄ?nih bitij, poiskali tudi kakĹĄno tehniÄ?no reĹĄitev. Tako grajsko okolico krasijo ĹĄtevilni venÄ?ki, girlande, prazniÄ?na drevesca, ĹĄopki, gozdne Ĺživali, sneĹžaki in palÄ?ki, ki skupaj tvorijo pravo prazniÄ?no deĹželo. Muzej Velenje pa bo tudi letos postavil ĹĄe jaslice, ki bodo tokrat umeĹĄÄ?ene v vodnjak grajskega parka.

Z zadovoljstvom opaĹžajo, da so ljudem uspeli pribliĹžati kulturno in naravno dediĹĄÄ?ino ter jih povabiti, da Ä?as v priÄ?akovanju praznikov in prazniÄ?ne dni preĹživijo v stiku z njima. NamreÄ?, Ä?eprav mora imeti muzej v tem Ä?asu za obiskovalce vrata zaprta, grajski griÄ? obiskujejo ĹĄtevilni mimoidoÄ?i in se navduĹĄujejo nad okrasitvijo. V grajski park vsak dan prihajajo druĹžine in posamezniki vseh starosti. Marsikateri obiskovalec je v grajski okrasitvi Ĺže poiskal nav-

PrazniÄ?no razpoloĹženje je Ĺže zajelo Muzej Velenje

gram profilih ter na spletni strani vsako adventno nedeljo dopoldne vabijo na PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne na Velenjski grad.

Babice in dedka, ki pripovedujeta, so posneli v pravljiÄ?nem kotiÄ?ku, ki so ga uredili v prostorih Velenjskega gradu. V tem mesecu bo Muzej Velenje na daljavo pripravil ĹĄe marsikaj zanimivega – od prazniÄ?nega sejma 3. decembra do glasbenih dogodkov in ustvarjalnih delavnic.

ÄŒe ste se pred kratkim sprehajali v okolici Velenjskega gradu, ste verjetno opazili, kako ta dobiva prazniÄ?no podobo Velenjski muzealci si Ĺželijo, da bi prazniÄ?na podoba Velenjskega gradu razveseljevala ljudi vse do novega leta, zato vsem obiskovalcem sporoÄ?ajo, da je vse, kar so postavili na prosto, le na ogled. Tudi starĹĄe prosijo, da spoĹĄtljiv odnos do kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine ter urbane opreme in dekoracije, ki je namenjena vsem – tudi tistim, ki bodo po prazniÄ?no doĹživetje priĹĄli za njimi – prenesejo na svoje otroke.

â?ą

Muzej Velenje bo tudi letos postavil ĹĄe jaslice, ki bodo tokrat umeĹĄÄ?ene v vodnjak grajskega parka.

Velenjski muzealci pa vabijo tudi k sodelovanju: poiĹĄÄ?ite informacije o projektu Ustvarjalna zima, o prazniÄ?nem raziskovanju grajskega parka ter muzejske prazniÄ?ne gife na druĹžbenih omreĹžjih Muzeja Velenje. Prav poseben teden se obeta tudi med 7. in 13. decembrom, ko se bo Muzej Velenje pridruĹžil skupni spletni akciji slovenskih muzejev in galerij z naslovom Naprej v preteklost, ki bo tokrat seveda prazniÄ?no obarvana.

ZveÄ?er, ko se priĹžgejo ĹĄe luÄ?ke, je Velenjski grad z okolico videti kot iz pravljice.

dih za prazniÄ?no podobo svojega doma.

PrazniÄ?ni program je na spletu

Ker Muzej Velenje letos ne more organizirati ĹĄtevilnih tradicionalnih prazniÄ?nih dogodkov, ki

ÂťRad bi opozoril ljudi, da je hranjenjem ptic s kruhom zelo ĹĄkodljivo,ÂŤ je VelenjÄ?an Dejan Part poudaril takoj, ko je poklical in se predstavil kot ljubiteljski fotograf z idejami za pomoÄ? divjemu Ĺživljenju v naĹĄi okolici in z voljo za izvajanje ukrepov, s katerimi ga lahko ohranjamo.

so bili vsa leta odliÄ?no obiskani, velenjski muzealci obiskovalce vabijo, da jim sledijo na spletu, saj tokrat raznolike prazniÄ?ne vsebine ponujajo tam.

Na Facebook in Insta-

đ&#x;”˛

Od fotografa do aktivista Dejan Part: ÂťDlje ko Ä?akamo, manj Ĺživali bo v naĹĄi okolici.ÂŤ

Fotografirati je zaÄ?el za sprostitev

Ko je na sprehodih prisluhnil ptiÄ?jemu petju in opazoval razne Ĺživali, se je navduĹĄil za idejo, da bi prizore iz narave zaÄ?el beleĹžiti. Pred sedmimi leti je zaÄ?el fotografirati divje Ĺživljenje, ob tem pa vse pogosteje zahajati tako v hribe kot v moÄ?vare in potrpeĹžljivo Ä?akati na zanimive motive. Vendar jih ne iĹĄÄ?e na slepo. ÂťKo se zaÄ?nem zanimati za doloÄ?eno ptico, preĹĄtudiram, kje jo lahko najdem, kako se vede, posluĹĄam njen zvok, nato pa se podam v naravo.

V povpreÄ?ju teden ali dva Ä?akam na njen glas in jo poskuĹĄam poiskati z daljnogledom. Ko jo odkrijem, sledim njenemu gibanju, da predvidim, kje jo bom lahko fotografiral. Nato pa zgodaj zjutraj postavim ĹĄotor, obleÄ?em maskirno obleko, da lahko ptico opazujem, ne da bi jo vznemirjal in prekinil njene prelete obmoÄ?ja, poÄ?akam,ÂŤ pove in poudari, da je za dober posnetek ptice, ne da bi jo vznemirili, potrebna predvsem potrpeĹžljivost, pa tudi dobra tehniÄ?na oprema.

Uveljavil se je s fotografijo brkate sinice

7

KULTURA

3. decembra 2020

Sogovornik je v objektiv ujel Ĺže 98 Ĺživali. Posebno razveseli ga posreÄ?en posnetek predstavnikov redkih vrst. Med fotografi ptic pa se je uveljavil s fantastiÄ?nimi posnetki izjemno redke brkate sinice. ÂťÄŒakal sem jo osem mesecev.

NaĹĄel sem jo v OrmoĹĄkih lagunah, kjer so jo po priÄ?evanju skrbnika obmoÄ?ja nazadnje opazili pred petimi leti, v celotni Sloveniji pa so lani opazili ĹĄtiri,ÂŤ pripoveduje, kako je z objavo fotografije te zimske ptice na druĹžbenem omreĹžju sproĹžil pravo mrzlico med fotografi, ki so nemudoma sledili njegovim stopi-

Ona ÄŒepaityte Gams Foto: Tanja Verboten

Ĺživali ljudem smilijo, ker mislijo, da trpijo lakoto, vidim ljudi, ki v jezera ali Pako meÄ?ejo suh kruh. Verjamem, da veÄ?ina ljudi sploh ne ve, da se labodom, denimo, kos suhega kruha zatakne v dolgem vratu in se lahko zaduĹĄijo. Ali da kruh, razmoÄ?en v vodi, nase potegne bakterije in ĹĄkodljive snovi v vodi, kar ĹĄkoduje prebavilom in jetrom. Posebno strupen pa je plesniv kruh. VsakiÄ?, ko opazim koga s kruhom v bliĹžini vode, ga na to opozorim. In vedno se ljudje zaÄ?udijo, ker za to prviÄ? sliĹĄijo,ÂŤ pravi in doda, da pogosto naleti na ostanke kruha na nabreĹžjih. Zato sklepa, da je ta slaba praksa ĹĄe kako razĹĄirjena.

â?ą

VeÄ? gnezdilnic, veÄ? ptic, pravi Dejan Part: ÂťÄŒe ima ptiÄ? na obmoÄ?ju varen dom, bo ostal. Sicer bo ĹĄel.ÂŤ

Dejan Part: ÂťSprva sem bil le fotograf, zdaj pa vidim, da lahko marsikaj postorim za zaĹĄÄ?ito Ĺživali v naravi.ÂŤ

njam, a ptice niso veÄ? naĹĄli. Pritegnil je tudi poroznost ornitologov. ÂťKo objavim zanimivo fotografijo, me pokliÄ?ejo iz DruĹĄtva za opazovanje in prouÄ?evanje ptic Slovenije in povpraĹĄajo, kje sem ptico opazil. Pred kratkim sem fotografiral velikega srakoperja, oznaÄ?enega z obroÄ?ki, in jih je zanimalo, kje se giba. ÄŒlan druĹĄtva sicer nisem, vendar veliko sodelujem z ornitologi in se z njimi tudi posvetujem, kdaj in kje najti ptico, ki me zanima,ÂŤ je povedal, da je za uspeĹĄnimi fotografskimi misijami veliko raziskovanja in nabiranja znanja.

Oblikoval je pobudo za postavitev gnezdilnic

Fotografsko ustvarjanje v tesni povezanosti z naravo pa je Dejana Parta napeljalo tudi v okoljski aktivizem. PrepriÄ?an je namreÄ?, da lahko z nekaterimi ukrepi veliko prispevamo k ohranjanju pestrosti divjega Ĺživljenja tudi v neposredni okolici urbanih naselij

Dejan Part je na posnetek brkate sinice Ä?akal osem mesecev, a je bil ves trud poplaÄ?an.

ali kmetijskih povrĹĄin. ÂťDrĹži, da je v Velenju za marsikaj Ĺže poskrbljeno, vendar lahko postorimo ĹĄe marsikaj. Zato sem lani obÄ?ini predlagal postavitev okrog 70 gnezdilnic v okolici Velenjskega in

â?ą

ÂťNauÄ?eni smo, da kruha ne smemo zavreÄ?i.

Vendar Ä?e ga damo pticam, storimo ĹĄe veÄ?je gorje.ÂŤ

Ĺ kalskega jezera ter v SonÄ?nem parku, podobno, kot je to leta 1989 storili velenjski premogovnik na pobudo takratnega direktorja dr. Franca Ĺ˝erdina, ko je dal ĹĄolam pri tehniÄ?nem pouku izdelati gnezdilnice, a so kmalu propadle.

Zato sem ponudil, da bi jaz skrbel za nove gnezdilnice,ÂŤ je povedal, a projekt ni dobil podore.

Ne hranite ptic!

Zdaj si prizadeva za postavitev tabel, ki bi ljudi ozaveĹĄÄ?ale o nevarnostih hranjena divjih ptic. NamreÄ?, ni le opazil, da ptice v naravi nimajo najboljĹĄih pogojev za gnezdenje, temveÄ? tudi, da jim ljudje s hranjenjem predvsem suhega kruha (veÄ?ina nehote) delajo medvedjo uslugo. V Velenju sicer Ĺže imamo nekaj tabel, ki opozarjajo, da je hranjenje ptic prepovedano, vendar jih mnogi ĹĄe niso opazili ali pa jih ignorirajo. ÂťPogosto, ĹĄe posebno pa v zimskem Ä?asu, ko se

Februarja so z obmoÄ?ja ĹĄaleĹĄkih jezer ÂťpospraviliÂŤ pet labodov, od katerih so ĹĄtirje poginili zaradi hranjenja s kruhom. Verjame, da bi z boljĹĄim ozaveĹĄÄ?anjem to lahko prepreÄ?ili. Da bi pomagal prepreÄ?iti nepotrebne pogine ptic, bo pregledal razliÄ?ne lokacije po Sloveniji in obÄ?inam predlagal, kje bi bila smiselna postavitev tabel, za izdelavo katerih je Ĺže priskrbel ponudbe razliÄ?nih izvajalcev. Ĺ e naprej pa si bo za spodbujanje tenkoÄ?utnosti do divjih ptic prizadeval s fotografskim ustvarjanjem, saj opaĹža, da ljudje s spoznavanjem Ĺživali razvijejo boljĹĄi odnos do njih. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Panonska niĹžina je privlaÄ?na destinacija za fotografe divjega Ĺživljenja, ker je manj obremenjena z industrijo in ni zvoÄ?no onesnaĹžena, razmiĹĄlja Dejan Part, vendar: ÂťZaradi intenzivnega poljedelstva – krÄ?enja habitata in onesnaĹževanja s ĹĄkropivi – pa je Ĺživali vedno manj.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

3. decembra 2020

Na jubilej opominja razstava Ĺ estdeseti skok Ä?ez koĹžo je prvi, ki se ni zgodil, zato tej ĹĄegi, ki je neloÄ?ljivi del zgodovinske pripovedi rudarskega mesta Velenje, Muzej Velenje posveÄ?a izÄ?rpno razstavo v podhodu PoĹĄta Tina Felicijan

Leto 2020 bo v velenjski kroniki zapisano kot leto, v katerem prviÄ? po letu 1961 ni bilo ene najveÄ?jih in najbolj priljubljenih velenjskih prireditev – Skoka Ä?ez koĹžo ob rudarskem prazniku. Prav letoĹĄnji obred sprejema novincev v rudarski stan bi bil ĹĄe posebno slovesen, saj bi bil Ĺže ĹĄestdeseti po vrsti. Da ta pomembna ĹĄega, ki Ĺže toliko let krepi lokalno identiteto, ne bi ostala brez poroznosti, sta kustosinja Muzeja Velenje Mateja Medved in direktorica Mojca Ĺ˝evart iz muzejskega gradiva in arhiva Premogovnika Velenje pripravili razstavo z naslovom Ĺ est desetletij velenjskega skoka Ä?ez koĹžo. Da bo na ogled tudi v Ä?asu epidemije, ko je muzej zaprt, so jo postavili na prosto, v razstaviĹĄÄ?e podhoda PoĹĄta.

Prej Ä?ez jaĹĄek, zdaj Ä?ez koĹžo

Skok Ä?ez koĹžo je tradicionalni rudarski obred, s katerim novinci vstopajo v rudarsko bratovĹĄÄ?ino.

Korenine skoka Ä?ez koĹžo segajo na SlovaĹĄko, v rudarsko okolje Banske Ĺ tiavnice, kjer je ĹĄega prviÄ? izpriÄ?ana v 16. stoletju. Obred so kasneje prenesli na tamkajĹĄnjo rudarsko akademijo, od tam pa na druge rudarske ĹĄole v nekdanji habsburĹĄki monarhiji. Zgodovina skoka pa naj bi segala ĹĄe dlje v preteklost. Skok preko polkroĹžno odrezanega obdelanega kosa navadno teleÄ?je koĹže, ki je bila nekdaj sestavni del rudarske opreme, saj je sluĹžila kot zaĹĄÄ?ita pred vlago in hladom, uporabljali pa so jo tudi za drÄ?anje po nagnjenih jamskih prostorih, zaradi Ä?esar so jo imenovali tudi kar ritno usnje (Arschleder), naj bi nadomestil dotedanje iniciacijske skoke preko rudarskih jaĹĄkov (ĹĄahtov), ki so s Ä?asom postali preĹĄiroki, je zapisala soavtorica razstave Mateja Medved, ki bo gradivo o skoku Ä?ez koĹžo, zbrano ob razliÄ?nih priloĹžnostih in za razliÄ?ne namene, obdelala tudi v strokovnem Ä?lanku za naslednji zbornik Ĺ aleĹĄki razgledi.

Iz rudnikov se je ĹĄega prenesla na rudarske ĹĄole in danes je skok Ä?ez koĹžo obred, s katerim rudarji v svoje vrste sprejmejo dijake in ĹĄtudente zakljuÄ?nih letnikov.

Po koncu prve svetovne vojne so na novoustanovljeno slovensko univerzo ĹĄego skoka Ä?ez koĹžo prinesli ĹĄtudenti rudarstva iz krajev, kjer so Slovenci ĹĄtudirali pred ustanovitvijo univerze v Ljubljani. Prvi skok na Sloven-

rudarjev, nato pa je skoÄ?il Ä?ez koĹžo in prejel diplomo Ä?astnega Ä?lana kolektiva Rudnika lignita Velenje. V Ä?asu rudarskega praznika leta 1991 je potekala vojna za osamosvojitev Slovenije, zato so tega leta praznovanje s skokom Ä?ez koĹžo pripravili 20. septembra. Prireditev se je takrat s kotalkaliĹĄÄ?a preselila na prostor ob Restavraciji Jezero. Rudarski praznik so zaradi stavke rudarjev zaznamovali ĹĄele na dan obÄ?inskega praznika tudi leta 2014.

Letos pa skoka Ä?ez koĹžo prviÄ? v zgodovini ni bilo.

TeÄ?e postopek za vpis v register nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine

â?ą

Leta 1961 je na velenjski Industrijski rudarski ĹĄoli, ustanovljeni leta 1958, ĹĄolanje zakljuÄ?ila prva generacija dijakov in Ä?ez koĹžo skoÄ?ila na Titovem trgu. Leta 1987 je Ä?ez koĹžo skoÄ?ilo prvo dekle, StaĹĄka Krnel iz Primorske, ki je konÄ?ala srednjo tehniĹĄko rudarsko ĹĄolo.

skem kot sprejem brucev v ĹĄtudentske vrste se je na ljubljanski montanistiki odvil v ĹĄolskem letu 1923/24. Danes skok Ä?ez koĹžo poteka vsaki dve leti na naravoslovno-tehniĹĄki fakulteti ljubljanske univerze, priloĹžnostno pa tudi v razliÄ?nih slovenskih krajih, ki so bili v preteklosti povezani z rudarstvom; a v Velenju vsako leto.

Skok Ä?ez koĹžo je med najbolj mnoĹžiÄ?no obiskanimi lokalnimi prireditvami in ima najdaljĹĄo tradicijo. Rudarski praznik so v Velenju, tako kot po drugih slovenskih krajih, prviÄ? praznovali 3. julija 1952, Ä?eprav so leta 1930 skok Ä?ez koĹžo zdruĹžili s praznovanjem godovnega dne zavetnice rudarjev sv. Barbare, 4. decembrom. Po koncu 2. svetovne vojne je bil dan rudarjev izbran v spomin na tridnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija leta 1934 zaÄ?eli zasavski rudarji.

Fotografije, predmeti, pripovedi

Razstava prikazuje stare in sodobne razglednice in fotografije parad s praporĹĄÄ?aki, slovesno izrekanje generalij in gesel, skoke novincev in Ä?astnih skakalcev, zdravice, pripenjanje nageljnov

â?ą

Rudarska koĹža je bila zunanje znamenje Ä?asti. ÄŒe je kdo prekrĹĄil pravila stanu, je bil izkljuÄ?en iz rudarske bratovĹĄÄ?ine, koĹža pa mu je bila odvzeta.

Slikali na bobrovce Svetina, Nazarje, 24. november – Celjska koordinacija obmoÄ?nih izpostav javnega sklada za kulturne dejavnosti je v zaÄ?etku septembra priredila jesenski ex tempore z naslovom Po Alminih poteh. Likovno kolonijo so namreÄ? posvetili znani Celjanki, slovenski popotnici in lite-

in druge slovesne trenutke.

Prikazani so tudi s skokom Ä?ez koĹžo povezani predmeti. Denimo znaÄ?ke z rudarskim simbolom (prekriĹžanimi kladivi), ki so izhajale ob skokih Ä?ez koĹžo, med njimi tudi prva iz leta 1961.

Ali pa sestavni deli nekdanje rudarske opreme, kot sta usnjena rudarska Ä?elada in rudarska svetilka iz premogovniĹĄke zbirke Muzeja Velenje. Predstavljena je tudi slavnostna uniforma, ki jo sestavljajo Ä?rne hlaÄ?e in suknjiÄ? z 28 zlatimi gumbi, ki simbolizirajo starost zaĹĄÄ?itnice rudarjev sv. Barbare ob smrti, Ä?rna kapa in bele rokavice.

Predstavljena je zgodovina skokov Ä?ez koĹžo v Sloveniji, podrobno pa so popisani skoki v Velenju. Potekali so na razliÄ?nih lokacijah – najprej na Titovem trgu, leta 1965 prviÄ? na kotalkaliĹĄÄ?u, danes pa na mestnem stadionu.

Leta 1994 je bila s skokom Ä?ez koĹžo v Ä?astni rudarski stan prva sprejeta Dragica Kotnik, takrat direktorica Premogovnika Velenje za gospodarsko podroÄ?je. Ĺ˝e 31. avgusta 1963 pa je takratni predsednik Sovjetske zveze Nikita HruĹĄÄ?ov v spremstvu Tita pred kulturnim domom zbrane nagovoril v uniformi velenjskih

ratki Almi Karlin, ki je do svoje smrti Ĺživela na Svetini, kjer so likovniki ustvarjali. Vsaka izpostava celjske koordinacije je za udeleĹžbo na koloniji izbrala dva likovna ustvarjalca. Velenjsko obmoÄ?no izpostavo sta zastopala Franc Lesjak in Oskar Sovinc, nad kolonijo pa je bdel

strokovni mentor in slikar Denis SenegaÄ?nik. Posebnost kolonije je bilo ustvarjanje na stare streĹĄnike (bobrovce), ki so jih nato razstavili na gradu Vrbovec v Nazarjah. 24. novembra, na dan 101. obletnice, odkar je Alma Karlin ĹĄla na prvo potovanje, pa na spletu objavili video o razstavi. Najdete ga na Facebook profilu JSKD OI Mozirje. đ&#x;”˛

tf

Kdo ve, kakĹĄna bi bila zgodba Velenja in tukajĹĄnjih prebivalcev brez rudarstva. To je izoblikovalo urbano in ĹĄirĹĄe bivanjsko, gospodarsko in kulturno okolje. Ker je rudarska tradicija tako pomemben del kulturne dediĹĄÄ?ine Ĺ ale-

â?ą

Nekdanjo predajo kljuÄ?a ter svetilke kot simbola rudarske ĹĄole mlajĹĄi generaciji je nadomestila razglasitev najboljĹĄih petih dijakov v generaciji.

ĹĄke doline, je v tem jubilejnem letu Muzej Velenje v sodelovanju s Premogovnikom Velenje in Ĺ olskim centrom Velenje, ki sta glavna akterja skoka Ä?ez koĹžo, pripravil pobudo za vpis te ĹĄege v Register nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Priprava za vpis v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem kot koordinatorjem varstva nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine Ĺže poteka. đ&#x;”˛

Muzej Velenje vabi VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane k obujanju spomina na svoje doĹživetje skoka Ä?ez koĹžo in praznovanja dneva rudarjev.

Sodelavci Muzeja Velenje bodo veseli vseh pripovedi, fotografij in predmetov, povezanih s skokom Ä?ez koĹžo in praznovanjem dneva rudarjev. PokliÄ?ite jih, piĹĄite jim ali se, ko bo muzej za obiskovalce ponovno odprt, oglasite pri njih.

Kultura na recept Ona ÄŒepaityte Gams

Skoraj pred dvema letoma sem ob zaÄ?etku novega leta (2019) bralcem Alternatorja zaĹželela veÄ? umetnosti in kulture in s tem veÄ? sreÄ?e in zdravja. V kolumni z naslovom Umetnost na recept sem se dotaknila povezave med boljĹĄim poÄ?utjem Ä?loveka ter umetnostjo in kulturo, blagodejnim uÄ?inkom le-te za naĹĄe zdravje. Zdi se mi, da je ta tema ĹĄe kako aktualna ravno zdaj, v teh teĹžkih Ä?asih. TeĹžkih za oboje – tako za naĹĄe, predvsem duĹĄevno zdravje, kot tudi za kulturo in umetnost, da oboje v viharju trenutne pandemije, ki bo ĹĄe zagotovo trajala, preĹživi. S Ä?im manjĹĄimi posledicami. V Ä?asu, ko so zaradi ukrepov galerije in muzeji po vsej Evropi bili prisiljeni ponovno zapreti svoja vrata in s tem zapreti ĹĄe skoraj zadnje okno za neposreden stik s kulturo in umetnostjo, saj Ĺžive glasbe Ĺže tako nekaj Ä?asa nimamo priloĹžnost ne izvajati ne uĹživati, ĹĄe sreÄ?a, da so nam dopustili vsaj izposojo knjig ‌ Ne galerije ne muzeji, sploh v Sloveniji, kjer se zimski Ä?as vsekakor ne ĹĄteje za viĹĄek sezone po ĹĄtevilu obiskovalcev, niso bili problematiÄ?na ĹžariĹĄÄ?a okuĹžb. Zagotavljajo lahko popolno upoĹĄtevanje vseh moĹžnih ukrepov, a so vseeno uradno smatrani v istem paketu z recimo trgovskimi centri. Kompas logike smo sicer Ĺže zdavnaj izgubili, na s ĹĄirino in z doloÄ?enimi vrednotami pogojen pogled odloÄ?evalcev pa bomo oÄ?itno morali ĹĄe poÄ?akati. Z malo volje in posluha se pa vseeno da – obstajajo namreÄ? evropske drĹžave, ki kljub ostrenju ukrepov muzejev in galerij namenoma niso zaprli in jih tudi ne nameravajo. Obstajajo tudi takĹĄne, v katerih so glasu muzealcev prisluhnili in so jih kljub prvotnemu ponovnemu zaprtju spet odprli.

Na to problematiko opozarjajo tudi ĹĄtevilna mednarodna strokovna zdruĹženja, kot recimo Network of European Museum Organisations (NEMO), ki si prizadeva, da bi bil glas stroke na mednarodni ravni usliĹĄan. Ob poudarjanju odliÄ?ne pripravljenosti muzejev in galerij na varen obisk njihovih prostorov se naslanjajo na prej omenjeni argument o pomembnosti neposrednega dostopa do njihovih vsebin, ki pomaga ljudem, da med pandemijo ostanejo moÄ?ni in prispevajo k dobremu poÄ?utju in duĹĄevnemu zdravju. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je v lanskem letu dala svoj uradni peÄ?at v prid tovrstnim prizadevanjem. Seveda, to zdaj ne pomeni, da bi muzeji v Ä?asu pandemije nujno doĹživljali naval obiskovalcev, a pri tem gre predvsem za princip – pristop in izkazan odnos ter razumevanje tovrstnih povezav. Tako je tudi vse bolj uveljavljeno t. i. Âťsocial prescribingÂŤ – zdravniĹĄko predpisovanje med drugim tudi kulturno umetniĹĄkih vsebin za izboljĹĄevanje pacientovega zdravja, zdaj v smislu ponudbe precej okrnjeno. ÄŒez ekran posredovana kultura Ĺžal ni enakovredna tisti, ki jo doĹživimo v Ĺživo, in situ.

Tako kot sluĹžbeni zoom sestanki, ki jih lahko vsak Ä?as zmotijo problemi ĹĄole na daljavo iz sosednje sobe, je tudi doĹživljanje kulturnih vsebin na kuhinjski ali delovni mizi v stalni nevarnosti in preizkuĹĄnji v smislu koncentracije in popolne mentalne prisotnosti, zato je tudi uÄ?inek Ä?isto drug.

Ob danaĹĄnjem Ta veselem dnevu kulture bi se spodobil kakĹĄen vesel in spodbuden zakljuÄ?ek, tudi povabilo v druĹžbo kulture. Zdi se pa, da je trenutno toliko vse odvisno od nas kot ĹĄe nikoli prej in da tudi stik s kulturo in uĹživanje kulturnih vsebin ĹĄe na toliko veÄ?ji preizkuĹĄnji, saj terja ĹĄe kakĹĄno iznajdljivost in trud veÄ? kot prej. ResniÄ?no upam, da ne pride iz navade in tradicije. In da obisk koncerta, galerije ali muzeja ne ostane samo na zdravnikovem seznamu za recept, saj nas je ne nazadnje ravno kultura oblikovala v to, kar smo danes. In pomagala bo, da bomo tudi jutri bolje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

107,8 MHz

3. decembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

ÂťObdarujmo otroke iz rejniĹĄkih druĹžinÂŤ Radio Velenje se je letos kot „boter“ prikljuÄ?il tradicionalni akciji Citycentra Celje Obdarujmo otroke iz rejniĹĄkih druĹžin. Ta akcija poteka Ĺže dvanajst let in je ĹĄe ena edinstvena humanitarna akcija v Sloveniji. Pripravljajo jo v povezavi s tukajĹĄnjimi enotami Centrov za socialno delo (tudi velenjskim in mozirskim). Vsako leto tako

polepĹĄajo praznike okoli 160 otrokom, doslej so jih skupno obdarili Ĺže 1600.

Otroci, stari med 5 in 10 let, nariĹĄejo svoje novoletne Ĺželje, ki jih razstavijo na smreÄ?ici Ĺželja v Citycentru. Ker pa je velik del tega centra v tem Ä?asu zaprt, poteka akcija tudi preko radijskih postaj, ki smo se vkljuÄ?ile v botrstvo. Risbice treh otrok

smo objavili na spetni strani Radia Velenje, objavljamo pa jih tudi v tokratnem mozaiku in vas s tem vabimo k sodelovanju in pomoÄ?i zanje. Sodelujete lahko tako, da enemu otroku uresniÄ?ite njegovo Ĺželjo, darilo pa prinesete na uredniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje na KidriÄ?evo 2 a v Velenje. Rok za oddajo daril je do je do ponedeljka, 7. decembra. VeÄ? informacij na ĹĄtevilki 03/898 17 50. đ&#x;”˛

mz

Otroci iz rejniĹĄkih druĹžin so narisali, kakĹĄna darila si Ĺželijo.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLARA JAZBEC – NajveÄ?

2. LJUBAVNICI – Ona me voli 3. RBD – Siempre he estado aqui Klara Jazbec je nase prviÄ? opozorila v ĹĄesti sezoni ĹĄova Slovenija ima talent in nato s pesmijo Milijon in ena, ki je postala velika uspeĹĄnica slovenskih radijskih postaj. Zdaj se na sceno vraÄ?a s pesmijo NajveÄ?, ki govori o moÄ?i prave ljubezni. Kot avtor glasbe se pod skladbo podpisuje Raay, besedilo pa je napisala Marjetka Vovk.

GLASBENE novice

Celine Dion izgubila spor z agentom Kanadska glasbenica Celine Dion je izgubila 13 milijonov dolarjev vredno toĹžbo, v kateri je trdila, da njen nekdanji koncertni agent Rob Prinz dobiva preveliko plaÄ?ilo za pogajanje o pogodbi, ki bo sicer glasbenici do leta 2026 prinesla blizu 500 milijonov dolarjev. Prinz prejema med 1,5 in tremi odstotki provizije, kar mu lahko prinese do 13 milijonov ameriĹĄkih dolarjev. Odstotek plaÄ?ila so doloÄ?ili v predhodnem dogovoru s pevkinim takratnim menedĹžerjem, preminulim moĹžem Renejem Angelilom. GlasbeniÄ?in menedĹžment je Prinza odpustil, ker ni pristal na zniĹžanje. O sporu je odloÄ?ala komisija za delo v Kaliforniji, ki pa je odloÄ?ila, da mora glasbenica Prinzu ĹĄe naprej plaÄ?evati doloÄ?eno provizijo. Pevka se z odloÄ?itvijo ne more sprijazniti in se namerava pritoĹžiti na viĹĄje sodiĹĄÄ?e, na katerem bo o primeru odloÄ?ala porota.

Priljubljena glasbenica Beyonce je kraljevala na razglasitvi nominacij za grammyje, saj si jih je prisluĹžila skupno kar devet. V kategoriji za posnetek leta je nominirana kar dvakrat, tako s skladbo Black Parade kot za sodelovanje z Megan Thee Stallion pri skladbi Savage, za Black Parade pa je prejela tudi nominacijo za pesem leta, za najboljĹĄo R&B izvedbo in najboljĹĄo R&B pesem. Nominirali so jo ĹĄe za najboljĹĄi video za Brown Skin Girl ter za najboljĹĄi glasbeni film Black is King, za sodelovanje pri Savage pa si je prisluĹžila ĹĄe nominaciji za najboljĹĄo rap izvedbo in najboljĹĄo rap pesem. Po ĹĄtevilu nominacij ji sledita Dua Lipa in Taylor Swift s po ĹĄestimi nominacijami, med najbolj uspeĹĄnimi nominiranci pa je bil tudi raper Roddy Ricch.

Taylor Swift Ĺže ĹĄestiÄ? glasbenica leta Na posebej prilagojeni prireditvi v Los Angelesu so podelili ameriĹĄke glasbene nagrade, ki jih sicer podeljujejo Ĺže od leta

Beyonce prejela devet nominacij za grammyje

1973. Nagrado za glasbenico leta po izboru oboĹževalcev je Ĺže ĹĄestiÄ? prejela Taylor Swift, ki se sicer same podelitve nagrad ni udeleĹžila. Poleg tega je osvojila ĹĄe dve nagradi. Med drugimi veÄ?jimi dobitniki nagrad sta bila

Justin Bieber in The Weeknd, ki sta domov odnesla vsak po tri nagrade. Na podelitvi so kljub zaostrenim razmeram pripravili kar nekaj glasbenih nastopov, nekateri so potekali v Ĺživo, drugi so bili posneti vnaprej, v Ĺživo pa si jih je lahko ogledalo le nekaj gledalcev, ki so morali skrbno upoĹĄtevati vse ukrepe.

Umrl basist skupine Riblja Ä?orba Za posledicami okuĹžbe z novim koronavirusom je v 68. letu preminil MiĹĄa Aleksić, basist zasedbe Riblja Ä?orba. Glasbenik se je zdravil v eni od beograjskih bolniĹĄnic, kjer so ga zaradi poslabĹĄanja stanja priklopili na re-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL FRANCA MIHELIÄŒA - BoĹžiÄ?na noÄ?

2 ANSAMBEL VRLI MUZIKANTI - Poljubi me za dobro jutro 3 ANSAMBEL MLADI KORENJAKI - ÄŒas boĹžica 4 ANSAMBEL NAVEZA - Objem 5 ANSAMBEL NEMIR - ÄŒez praznike spet bom doma 6 ANSAMBEL POGUM - Za boĹžiÄ? pridemo domov 7 ANSAMBEL ROKA Ĺ˝LINDRE - SreÄ?no novo leto 8 ANSAMBEL SAĹ A AVSENIKA - Prav fletno se imamo 9 ANSAMBEL SVETLIN IN ROK FERENDJA - ÄŒas ljubezni 10 ANSAMBEL VIKEND - Dolgi so dnevi

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BEPOP LADIES

Biografija Beatlov prejela nagrado Baillie Gifford Biografija Beatlov One Two Three Four, ki jo je napisal Craig Brown, je prejela najviĹĄjo britansko nagrado, ki jo podeljujejo za neleposlovna dela, nagrado Baillie Gifford. V knjigi so prepletena zgodovinska dejstva o Beatlih z dnevniĹĄkimi zapiski, pismi oboĹževalcev, intervjuji in uspehi na glasbenih lestvicah. Po besedah predsednice Ĺžirije Marthe Kearney biografija pronicljivo, zlasti pa izvirno proslavlja Beatle.

Ustvariti novo knjigo o skupini, o kateri je bilo Ĺže toliko napisanega, po mnenju predsednice Ĺžirije ni lahko, avtorju pa je z razliÄ?nimi detajli iz razliÄ?nih virov uspelo podati povsem nov pogled na skupino.

spirator, a mu Ĺžal niso mogli veÄ? pomagati. MiĹĄa Aleksić je v skupini Riblja Ä?orba igral od njene ustanovitve leta 1978, z zasedbo pa posnel dvajset studijskih albumov, od prvega Kost u grlu (1979) pa do Da tebe nije iz lanskega leta. Na njegovo smrt so se odzvali tudi nekateri glasbeni prijatelji, med njimi tudi nekdanji Ä?lan Riblje Ä?orbe MomÄ?ilo Bajagić - Bajaga, ki je bil tudi njegova poroÄ?na priÄ?a in ga je smrt prijatelja moÄ?no prizadela.

Ana, Tinkara in Alenka iz skupine Bepop so junija izdale pesem Daj se nasmej, ki je zdaj doĹživela osveĹžitev. Dekleta namreÄ? predstavljala remiks omenjene uspeĹĄnice, videospot zanjo pa je na YouTubu Ĺže skoraj presegel pol milijona ogledov. Pesem je v plesne ritme odel didĹžej in producent CHRNS.

TEODORE Po uspeĹĄno izdanem prvem avtorskem EP-ju We are You gorenjska skupina Teodore nadaljuje glasbeno ustvarjanje. Pred dnevi je luÄ? sveta ugledal njihov novi single z naslovom Destroy to Create.

GORA ROCKA Festival Gora Rocka je prejel posebno priznanje na nateÄ?aju Prostovoljec leta, ki ga podeljuje Mladinski svet Slovenije s Ä?astnim pokroviteljem, predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, in sicer za 15. izvedbo festivala leta 2019.

Nagrado je festival prejel

za uÄ?inkovito povezovanje humanitarne in razvedrilne dejavnosti mladih.

BOĹ TJAN VELKAVRH Po izidu debitantskega albuma Potovanje, ki je izĹĄel oktobra lani, je pesnik, pevec in ambasador dobre volje BoĹĄtjan Velkavrh v duhu Ä?asa maja letos v svet poslal ĹĄe pesem Virus na duĹĄi. Navkljub teĹžkim razmeram je BoĹĄtjan nastopal in ustvarjal tudi med pandemijskim Ä?asom in nastala je nova skladba Pesem o nas (dobrih ljudeh).

ZMELKOOW Skupina Zmelkoow ob vstopu v letoĹĄnji december predstavlja skladbo z naslovom ÄŒarobni december, ki so jo, kakopak, posneli prav za ta prednovoletni Ä?as. PoskoÄ?na popevka, v kateri ne manjka nedolĹžnega otroĹĄkega petja in pokanja ognjemetov, vam bo gotovo zlezla pod koĹžo. ÄŒas je, da se Bela sneĹžinka umakne novi decembrski himni, ĹĄe sporoÄ?ajo Zmelkoow.

Naš čas, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

3. decembra 2020

frkanje » Levo & desno «

Rešilni D Iz zgodovine je znan rešilni Dan D v Normandiji, zdaj, v korona krizi, je lahko pomemben drugačen D: vitamin D. Mnogi upajo, da je res lahko po svoje tudi zelo rešilen.

Komplet

⏫

V pritajeni tišini koronavirusne osame smo minulo nedeljo prižgali prvo svečko na adventnem vencu, kjer bodo naslednje tedne zagorele še preostale tri tja do božiča, ki se nam bo prav sramežljivo morda le nasmejal v olajšanje po neusmiljeni epidemiji. Vse bolj znani velenjski par Joan in Randy Bell, on pastor, ona soproga in pomočnica evangelijske cerkvene skupnosti v Velenju in širše, sta prižgala svečko na doma izdelanem adventnem vencu ter nato še eno veliko, ki označuje njihov dom v naselju na Gorici že šest let.

⏫

Vodja Urada za finance Mestne občine Velenje Amra Kadrić rada naredi kakšno dobro sliko, a je Čveku ni pripravljena odstopiti. Jo je pa takole navdušeno pokazala svetnici Saški Vasiljević. Seveda jo je spraševala, ali ve, kdo je na sliki, saj je to danes, ko vsi nosimo maske, tudi prava uganka.

Vse bolj gori Zaradi novega virusa je ugasnilo kar precej podjetij, na srečo pa Covid-19 ni pogasil Gorenja. Pravijo, da je celo močneje zagorelo.

Posebni prenosi

⏪

Še poleti sta se takole srečala nekdanji hišnik Festivala Velenje Joži Jelen in znani šaleški snemalec Tomo Čonkaš. Joži, ki ima vedno za ušesi kakšno bistro misel, je Tomu s fotografijo namignil, kaj bi še moral posneti. Pa je Tomo zagovor vzel zelo resno.

Prišle so štorklje in Avstrijska vasica zanosilo je vseh pet Fucking je natakaric spremenila ime

Pobeglemu biku ob Drive in Miklavž Izjemna priložnost Kot kaže, morajo tudi decembr- za promocijo vrnitvi obljubljajo ski dobri možje v državah po svetu srečno življenje svoje letošnje dejavnosti prilago- Slovenije

Splošno znano je dejstvo, da veljajo štorklje za simbol življenja in rodnosti. Lastnik pivovarne na severu Avstrije se je prav zato zelo razveselil, ko se je na dimniku njegove pivovarne

Na Hrvaškem je prejšnji teden iz klavnice pobegnil bik, ki je pri tem podrl varnostno žičnato ograjo in tekel po središču me-

Avstrijska vasica Fucking se je po več letih prošenj tamkajšnjih prebivalcev vendarle odločila, da bo spremenila ime. Vas s približno sto prebivalci je po svetu slovela predvsem zato, ker neznanci redno odtujujejo krajevni napis vasi, ki v nemščini sicer nima posebnega pomena, v angleščini pa je to vulgaren izraz za spolni odnos. Številni so krajevne table tudi fotografirali in fotografije za zabavo objavljali na družbenih omrežjih. Tamkajšnje prebivalce je to vse bolj motilo, zato so že več let prosili za spremembo imena vasi. Naposled

so bili uslišani in tako se bo vas v Zgornji Avstriji od 1. januarja prihodnje leto dalje imenovala Fugging. Nekateri se že šalijo, da bodo morali v prihodnje po šaljive fotografije čez mejo na bavarsko, kjer je kraj Petting (kar v angleščini med drugim pomeni spolno stimulacijo).

Nekateri si želijo, da bi čim več stvari z države prenesli na občine. Za vse, tudi za naše območje, to seveda ne velja. Da bi pri gradnji hitre ceste preveč prometa prenesli na občinske in lokalne ceste!?

Res težave!

Opozorili smo, da lahko nekateri zunaj Velenja »ideološko« nergajo, da so se v tem mestu lotili obnove Partizanske ceste. In res so se pri obnovi pojavile težave; a zaradi čisto drugega vzroka.

Na udaru

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

ugnezdil par štorkelj. Nestrpno je pričakoval nov zarod mladičev, na njegovo veliko presenečenje pa je bil ta drugačen, kot si je predstavljal. V zelo kratkem času mu je namreč vseh pet pri njem zaposlenih natakaric sporočilo, da so noseče. »Precej je bil presenečen, a mislim, da se veseli z nami,« je povedala ena od njih. »Že dve ali tri nosečnice v enem kolektivu v enakem obdobju so izjemna redkost, pet pa … no, to je res velika posebnost,« pa je dejal direktor. Dodal je še, da doslej ni verjel v simboliko, zdaj pa, da si je premislil. Nekoliko v šali je še pristavil, da ga skrbi, kaj bodo štorklje prinesle prihodnje leto. V upanju, da bo takrat ugledal tudi živalskega mladiča, se je lastnik pivovarne že odločil, da bo na dimniku za štorklje postavil novo, večje gnezdo.

Donedavna so ob cestah ležale v glavnem prazne pločevinke za pijače, ki so jih iz avtomobilov odvrgli vozniki ali potniki od drugod. Zdaj so se jim pridružile še različne izpraznjene posode za hrano.

sta, kjer je skoraj podrl enega od pešcev, nato pa pobegnil v gozd.

Pobeg bika je v mestu povzročil preplah, v podjetja Mesoprerada, od koder je bik pobegnil, pa so poudarili, da v incidentu ni bil nihče poškodovan. Pojasnili so, da je bik prebil žično ograjo ob izstopu iz tovornjaka, s katerim so ga pripeljali v klavnico.

Bik se je po navedbah podjetja ob pobegu lažje poškodoval, zato je pomembno, da ga čim prej najdejo in ga veterinarsko oskrbijo. Prebivalce so pozvali, naj sporočijo, če imajo kakšne informacije o pobeglem biku. Ob tem so obljubili, da bodo poskrbeli, da bo bik še naprej srečno živel na farmi v dobri družbi s kravami.

diti pandemiji. Na Nizozemskem običajno velja, da pride sveti Miklavž oziroma Sinterklaas v deželo s parnikom iz Španije. Od tam prinese številna darila za pridne otroke, ki jih nato v dveh tednih pred 5. decembrom nosi otrokom po državi, ti pa mu zapojejo pesmico ali narišejo risbo. Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja pandemije

koronavirusa pa je moral Sinterklaas za svojo dobrodelno dejavnost najti drugačno pot. Odločil se je za obdarovanje v avtomobilu.

Starši tako otroke z avtomobilom pripeljejo do stojnice, pred katero sedi dobri mož, otroci pa mu skozi odprto okno zapojejo pesmico in njegovim pomočnikom podajo svoje umetnine. »Odlična alternativa je. Tako lahko Sinterklaas pozdravi vse pridne otroke, ti pa spoznajo dobrega moža v živo. Mislim, da sistem dobro deluje,« je dejal eden od Sinterklaasovih tradicionalnih spremljevalcev.

Letos bo za božično okrasitev Vatikana poskrbela Slovenija.

Prireditev ob prižigu luči 11. decembra bodo zaradi epidemioloških razmer prenašali na velikih zaslonih, Trg sveta Petra pa bo krasila ogromna, 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov. »To bo izjemna priložnost za promocijo Slovenije, njenih gozdov in trajnostnega upravljanja z njimi,« je prepričan minister Jože Podgoršek. Smreka je stara 75 let, težka sedem ton, njena višina pa se simbolično prepleta s starostjo naše države.

Slovenija v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko pošilja še 42 manjših smrek in belih jelk, ki bodo krasile zunanje površine mesta in vatikanske urade. Naša država bo poskrbela tudi za okrasitev božičnih dreves, pri čemer bo velika smreka okrašena z zvezdami repaticami.

Gostinci so ob sedanjem korona času močno na udaru.

A tudi mnogi pivci in jedci so močno ogroženi.

V sanjah Nekateri še kar radi poudarjajo, kako varčni smo Slovenci. Da imamo v bankah kar 22 milijard evrov. Pa pozabljajo, da ima ves ta denar le peščica ljudi. Drugi o njem le sanjajo.

Naravni sovražnik Po zahtevah za povišanje, so mnogi pri nas ostro proti zamrznitvi minimalne plače.

Vendar imajo prizadeti razen političnih tudi naravne nasprotnike. Vse bolj se bliža zima, to je čas, ko marsikaj zamrzuje naravno.

Z upom zmage Na mnogih naših smučiščih so že skoraj čisto pripravljeni na smučarsko sezono, a mnogi pravijo, da jih bo korona kriza premagala. A na smučiščih vendarle delajo vse z upom zmage.

Vsaj nekaj V decembru, ko mnoge zanima, ali bomo letos »božičkovali« in silvestrovali ali ne, je gotovo vsaj nekaj – božič bo!

In novo leto tudi. Za nekatere je to vseeno slaba tolažba.

Gneča Na ministrstvu za notranje zadeve naj bi močneje stopili na prste zlorabam prebivališč. Tako naj bi bilo v mnogih stanovanjih manj »navidezne« gneče. Večja pa bo zato na ustreznih državnih in občinskih službah.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 11

V javnosti so se Ĺže pred nenadnimi spremembami v naÄ?inu izobraĹževanja vnemale polemike o izobraĹževalnem sistemu. Zdaj, ko izobraĹževanje na vseh ravneh poteka na daljavo, je o njegovih ĹĄibkostih in potencialih, njegovi uÄ?inkovitosti, (ne)enakih moĹžnostih in drugih vidikih ĹĄe veÄ? razliÄ?nih mnenj, ki izpostavljajo tako pomanjkljivosti kot prednosti.

Nekaj smo jih uspeli povzeti v spletni anketi, ki smo jo zasnovali v sodelovanju z Zavodom eMCe plac, Mladinskim centrom Velenje in Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom. Odzvalo se je 33 mladih, najveÄ? ĹĄtudentov (18), 10 je srednjeĹĄolcev, 3 so osnovnoĹĄolci in 2 pa sta vkljuÄ?ena v izobraĹževanje za odrasle.

Koliko je dela?

VeÄ?ina (16) poroÄ?a, da za izobraĹževanje na daljavo – tako za sledenje pouku kot za samostojno uÄ?enje – porabi veÄ? Ä?asa kot v ĹĄoli. 7 jih ne obÄ?uti razlike. Odgovori na vpraĹĄanje, koliko Ä?asa na dan porabijo za vso ĹĄolsko delo, so zelo razliÄ?ni zaradi razliÄ?nosti stopenj izobraĹževanja in samih programov. Tako ena oseba porabi le 2 uri na dan, druga pa kar 15. Sicer je tistih, ki ĹĄoli posvetijo le dve ali tri ure na dan, zelo malo, prav tako pa tistih, ki imajo okrog 10-urni delavnik.

NajveÄ? je tistih, ki ĹĄoli posvetijo od 4 do 6 ur.

KakĹĄna je razlaga?

Kar 17 jih meni, da je razlaga uÄ?iteljev oziroma profesorjev na daljavo slabĹĄa kot v razredu oziroma predavalnici. ÂťNi razlag,

â?ą

Kako pa kaj ĹĄola?

Zanimalo nas je, kaj meni lokalna mladina o izobraĹževanju na daljavo, zato smo v sodelovanju z velenjskimi mladinskimi organizacijami izvedli spletno anketo

V Mozirskem gaju lahko obiskovalci Ĺže skoraj ĹĄtiri desetletja uĹživajo v preÄ?udovitem naravnem okolju parka, med najlepĹĄimi cvetliÄ?nimi gredicami, ki jih lepo dopolnjuje bogata zbirka etnografskih objektov. Od leta 2016 pa je park odprt tudi v boĹžiÄ?nem Ä?asu, ki je za marsikoga najlepĹĄi Ä?as v letu. Z BoĹžiÄ?no bajko so zadeli Ĺžebljico na glavico. ÄŒe bi Ĺživeli v normalnih Ä?asih, bi bil Mozirski gaj od jutri (petka, 4. decembra) do prvih dni v januarju prihodnje leto znova ena od priloĹžnosti za Ä?aroben sprehod, saj bi se mnogi ljubitelji decembrskih okrasitev teĹžko odpovedali ogledu pete BoĹžiÄ?ne bajke. Ker pa ĹĄe vedno veljajo strogi ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄiritve korona virusa, ne bo tako.

So se upravljalci parka cvetja ob reki Savinji priprave BoĹžiÄ?ne bajke sploh lotili?

Lani 1,5 milijona, letos 1,6 milijona luÄ?k

ÂťUpravljalci parka smo se sestali pred dobrim mesecem dni in bili v velikih dvomih, ali pripraviti BoĹžiÄ?no bajko ali ne. ÄŒe-

Kaj pa ocenjevanje?

za razlago, zato se veliko uÄ?im s pomoÄ?jo interneta, soĹĄolcev in prijateljev.ÂŤ 14 jih meni, da je razlaga enako dobra, dvema je celo boljĹĄa.

Pouk na daljavo zahteva veÄ? samostojnega dela, kar 15 anketirancem ustreza. ÂťPrisili me, da sam opravim veÄ? dela, kar dobro vpliva na moje osebno zna-

Dokaj razdvojena so mnenja, ali je naÄ?in ocenjevanja primeren. 18 anketirancev odgovarja pritrdilno. 15 pa je nasprotnega mnenja. Nekateri so ocenjevanja na daljavo Ĺže vajeni. ÂťV vsakem primeru oddam vaje v spletno uÄ?ilnico in to je to,ÂŤ piĹĄe nekdo. ÄŒeprav so izpitne pole zdaj enake kot prej, pravijo, le naÄ?in reĹĄevanja je drugaÄ?en, nekateri obÄ?utijo Ä?asovno stisko. ÂťProfesorji nam zdaj dajo manj Ä?asa za reĹĄevanje izpita kot v predavalnici. Verjetno zato, ker mislijo, da bomo uporabljali kakĹĄne pripomoÄ?ke.ÂŤ Pa tudi: ÂťPri pisanju testov na daljavo vsi dijaki nimajo enakih pogojev (dobre internetne povezave in raÄ?unalniĹĄke opreme), pri oddajanju pisnih nalog imajo pogosto tehniÄ?ne teĹžave.ÂŤ PoroÄ?ajo, da ocenjevanje ne po-

â?ą

ÂťMislim, da nikomur ne ĹĄkodi narediti nekaj veÄ? in preseÄ?i priÄ?akovanja.

KakrĹĄnokoli zniĹževanje standardov na raÄ?un pouka na daljavo je nedopustno.ÂŤ

nje,ÂŤ pravi eden, drugi pa: ÂťTo ni najboljĹĄi moĹžni scenarij, vendar menim, da smo se nauÄ?ili marsikaj novega.ÂŤ Desetim ustreza le delno. ÂťBiti moramo veliko bolj samostojni in organizirani kakor v ĹĄoli, Ä?e hoÄ?emo poskrbeti za prisotnost pri pouku in znanje.ÂŤ Sploh ne pa osmim. ÂťPrej smo veÄ?ino dela opravili skupaj na fakulteti, kar zdaj pogreĹĄam.ÂŤ VeÄ? jih je zapisalo, da pogreĹĄajo praktiÄ?ni del pouka.

ÂťOcenjevanje na daljavo je zelo stresno.

Profesorji od nas zahtevajo nedopustne stvari.

Na primer miĹžanje pri spraĹĄevanju, uporabo dveh ali celo treh kamer in snemanje iz veÄ? zornih kotov.ÂŤ

kako, zakaj, temveÄ? zgolj navodila, na kateri strani si lahko kaj preberemo,ÂŤ piĹĄejo. ÂťVeÄ?ina uÄ?iteljev ne podaja razlag na video konferencah, temveÄ? le poĹĄljejo snov, ki jo moramo obdelati sami.ÂŤ In: ÂťKer imajo uÄ?itelji sami veliko dela, nimajo toliko Ä?asa

11

REPORTAŽA

3. decembra 2020

Sicer pa veÄ?ina (17 anketirancev) ne Ä?uti vplivov pouka na daljavo na uÄ?ne rezultate. 12 jih poroÄ?a, da se jim zaradi pouka na daljavo pri posameznih predmetih pojavljajo uÄ?ne teĹžave, 4 pa imajo teĹžave z uÄ?enjem nasploh.

â?ą Rekli so â?ą

Želim si veÄ? sodelovanja med ministrstvom za izobraĹževanje, fakultetami, srednjimi in osnovnimi ĹĄolami, ravnatelji in uÄ?itelji osebno. Potrebno bi bilo sestaviti konkreten naÄ?rt in naÄ?in dela na ravni drĹžave, v katerem bi skupaj opredelili najprimernejĹĄe reĹĄitve za izvajanje pouka na daljavo.ÂŤ *** Šolanje na daljavo je drugaÄ?no, vendar verjamem, da bomo vse nadoknadili. Ni razloga za mnoĹžiÄ?no histerijo in jamranje. Spodbujanje mnenja, da je treba prekiniti ocenjevanje, je ĹĄkodljivo za ĹĄirĹĄo populacijo. Mislim, da bi se

mi s tem nabralo veliko preveÄ? snovi za ocenjevanje kasneje.

Moj sorojenec, denimo, je doma veliko premalo obremenjen v primerjavi z obiÄ?ajnim ĹĄolanjem. Smo v ranljivem obdobju, ki se bo zelo poznalo na sploĹĄni razgledanosti in pismenosti ljudi.ÂŤ *** ÂťOcene niso odraz dejanskega znanja, ampak to niso bile niti pred krizo.ÂŤ *** Šole ne pogreĹĄam. Prijetno je, da sliĹĄiĹĄ samo profesorja in ne ĹĄe 20 ljudi, ki v zadnji vrstah klepetajo, zato se pri pouku na daljavo tudi laĹžje osredotoÄ?am.ÂŤ

ÂťGlavna teĹžava je pomanjkanje motivacije. Ĺ olsko okolje se ne razlikuje od domaÄ?ega.

Zato nikoli nimaĹĄ obÄ?utka, da poÄ?ivaĹĄ oziroma se lahko sprostiĹĄ.ÂŤ

Kaj pogreĹĄajo?

Medtem ko imajo uÄ?enci, dijaki in ĹĄtudenti v ĹĄoli primerljive pogoje za sledenje pouku, je doma drugaÄ?e. 17 anketirancev poroÄ?a, da imajo zadovoljive pogoje za izobraĹževanje na daljavo, 15 odliÄ?ne, le eden poroÄ?a, da so njegovi pogoji slabi. 5 oseb ima slabo internetno povezavo in prav toliko jih nima miru za delo. Tri osebe nimajo svoje mize oziroma delovnega okolja. Trije poroÄ?ajo, da platforme za pouk na daljavo ne delujejo, dva pa, da teh platform ne znata uporabljati. Eden zaradi osebnih okoliĹĄÄ?in ne zmore slediti pouku. Zaradi ĹĄolanja na daljavo jih je najveÄ? (22) prikrajĹĄanih za praktiÄ?no izobraĹževanje in prav toliko za druĹženje z vrstniki. 17 jih je prikrajĹĄanih za obĹĄolske dejavnosti. 16 jih poroÄ?a, da nimajo enakega dostopa do uÄ?nih pripomoÄ?kov (denimo strokovne literature) in kakovostnega znanja kot pri obiÄ?ajnem pouku. 15 je prikrajĹĄanih za medvrstniĹĄko in formalno uÄ?no pomoÄ?. 14 za primerno razlago. 9 je prikrajĹĄanih za maturantski izlet in ples. 8 za priprave na maturo in zakljuÄ?ne izpite. Ĺ tirje za topel obrok.

Dva za obisk strokovne sluĹžbe.

Trije pa se ne Ä?utijo prikrajĹĄane. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÂťSamo zato, ker smo mladi, ne pomeni, da znamo uporabljati vsa orodja za pouk na daljavo. Za raÄ?unalnikom sedimo veÄ? ur na dan, veÄ?ina veÄ? kot obiÄ?ajno, kar oteĹži naĹĄo motivacijo za nadaljnje uÄ?enje.ÂŤ

BoĹžiÄ?na bajka, Zimska pravljica ali niÄ? od tega?

Upravljalci Mozirskega gaja upajo, da bodo lahko popestrili prihajajoÄ?e dni z ogledom parka v soju 1,6 milijona luÄ?k – ÄŒe bo moĹžnost, najbrĹž bolj sprehod po parku prav nam nihÄ?e ni znal povedati, ali bodo epidemioloĹĄke razmere dopuĹĄÄ?ale moĹžnost odprtja gaja, smo se odloÄ?ili, da BoĹžiÄ?no bajko pripravimo. Pred tednom dni smo sklenili aktivnosti in bajka sedaj Ä?aka na obiskovalce,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje Darko Bele, predsednik EkoloĹĄko-hortikulturnega druĹĄtva Mozirski gaj, ki upravlja park, in nadaljeval: ÂťSeveda nestrpno Ä?akamo na izboljĹĄanje epidemioloĹĄkih razmer, ki bi ogled parka v tem Ä?asu dovoljevale.ÂŤ Sogovornik je zagotovil, da bodo poskuĹĄali narediti vse tako, da bodo zadostili vsem ukrepom. ÄŒe bo obisk parka mogoÄ?, bo to bolj sprehod po parku z urejenim enosmernim prometom zato, da

teka vedno po enakem kriteriju in pod enakimi pogoji. 16 jih meni, da ocene niso odraz dejanskega stanja. ÂťVsi goljufamo na spraĹĄevanjih in testih in dobivamo odliÄ?ne ocene z minimalnim trudom.ÂŤ 10 jim v tem nasprotuje. Nekateri ocen sploh ĹĄe nimajo. Nekateri Ä?utijo razliko samo pri nekaterih predmetih.

se bodo obiskovalci Ä?im manj sreÄ?evali, z maskami na obrazu in moĹžnostjo za razkuĹževanje rok. NajbrĹž se bodo morali decembra odpovedati obisku Dedka Mraza, BoĹžiÄ?ka, stojnicam in toplim napitkom.ÂŤ Na lanski BoĹžiÄ?ni bajki je zagorelo 1,5 milijona luÄ?k, za tokratno so park ozaljĹĄali z 1,6 milijona luÄ?kami. Prevladujejo beNa letoĹĄnji BoĹžiÄ?ni bajki prevladujejo bele luÄ?ke. Takoj, ko bodo do dopuĹĄÄ?ale epidemioloĹĄke razmere, si jo bodo lahko ogledali tudi obiskovalci. (Foto: Mozirski gaj)

le, kar jim omogoÄ?a, Âťda lahko park odpremo januarja ali februarja, Ä?e bo takrat to dovoljeno, in preimenujejo dogodek v Zimsko pravljico ali Zimsko bajko. NamreÄ? do 1. marca imamo Ä?as za to, potem pa zaÄ?nemo priprave na poletno sezono, ko zacvetijo tulipani.ÂŤ

StroĹĄkov za slabih 30 tisoÄ? evrov

Darko Bele je ĹĄe dejal, da so luÄ?ke kupili letos spomladi na Kitajskem in zanje odĹĄteli blizu 25 tisoÄ? evrov, za dodatni material in nadomestilo za delo pa ĹĄe pribliĹžno 5000 evrov. ÂťÄŒe stroĹĄkov ne bomo mogli pokriti, zaradi tega svoje zgodbe Mozirski gaj ne bo konÄ?al. V minulih letih nam je uspelo nekaj prihraniti, prihodnje leto pa ne bomo stvari morda ĹĄirili bolj, kot bi jo lahko.ÂŤ Lansko BoĹžiÄ?no bajko si je ogledalo blizu 40 tisoÄ? obiskovalcev, kar je precej veÄ?, kot si jih je park ogledalo v lanskem poletnem Ä?asu, ko so jih naĹĄteli 33 tisoÄ?. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VZGOJA, MEDIACIJA

3. decembra 2020

S samostojnostjo do laĹžjega uÄ?enja Na OĹ Gustava Ĺ iliha, na kateri pri pouku formativno spremljanje uÄ?enja izvajajo Ĺže veÄ? let, smo preverili, kakĹĄni uÄ?inki tega ÂťpedagoĹĄkega dialogaÂŤ se kaĹžejo pri pouku na daljavo Tina Felicijan

Ker so uÄ?enci v ĹĄoli le redko tako aktivni na uÄ?nih urah, kot morajo biti doma, ko se bolj samostojno prebijajo Ä?ez razliÄ?no gradivo in morajo samo strniti znanje, vsi niso zlahka preĹĄli v novo realnost.

So se pa nekateri z njo laĹžje spopadli. Med drugim tudi zato, ker so bolje opremljeni z veĹĄÄ?inami za samostojno uÄ?enje. Te pa so pridobili pri pouku v ĹĄoli po metodi formativnega spremljanja uÄ?enja.

Na spletni strani formativno.si preberemo, da formativno spremljanje znanja uporabljajo v ĹĄtevilnih drĹžavah, v Sloveniji pa ga intenzivneje odkrivamo zadnjih petnajst let. Opredeljeno je kot proces za izboljĹĄanje uÄ?enja – pedagoĹĄki dialog za soglasno skupno uÄ?iteljevo in uÄ?enÄ?evo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja uÄ?enja posameznika, da bi izboljĹĄali uÄ?inek v procesu uÄ?enja. UÄ?enci so pri formativnem spremljanju znanja samostojni, aktivni (delajo, razmiĹĄljajo, spraĹĄujejo) in ne le pasivni posluĹĄalci. Zavedajo se ciljev, zato znajo presoditi, kaj znajo in Ä?esa ne, nato pa razviti strategije samopomoÄ?i. Namesto da uÄ?itelj

uÄ?encem ponuja odgovor in reĹĄitev, jim postavlja dodatna vpraĹĄanja in jih usmerja v razmiĹĄljanje, dialog in iskanje reĹĄitev. UÄ?itelj in uÄ?enci uporabljajo povratno informacijo v obliki nasveta za izboljĹĄanje znanja in napredek.

Dobra popotnica za samostojno delo UÄ?iteljica razrednega pouka na OĹ Gustava Ĺ iliha UrĹĄa Kotnik formativno spremljanje pouka izvaja Ĺže veÄ? let. ÂťKo spremljam otroke iz 2. v 3. razred, so ti dela po tej metodi Ĺže precej vajeni in pri delu vidno bolj samostojni. V razredu se spraĹĄujemo, zakaj se Ä?esa uÄ?imo, utemeljimo kriterije, ki si jih postavimo, sami se preverjajo, upoĹĄtevajo mojo povratno informacijo in na njeni osnovi naredijo izboljĹĄave. Otroci so se navadili sami iskati odgovore po literaturi, pripravljati plakate in govorne nastope v ĹĄoli. Tako so res veliko bolj samostojni,ÂŤ pojasni svoje vtise in doda, da so s tem razbremenili tudi starĹĄe. ÂťKar se meni zdi eden najveÄ?jih uÄ?inkov formativnega spremljanja uÄ?enja, je, da se uÄ?enci zaÄ?nejo zavedati svoje odgovornosti za

svoje znanje. Na osnovi povratne informacije, ko jim povem, kaj delajo dobro, na katerih podroÄ?jih ĹĄe potrebujejo izboljĹĄave, in jih usmerim, se otroci zelo zavedajo svojega napredka. Veliko se pogovarjamo, kako dosegajo rezultate in vidijo, da se trud poplaÄ?a.

S tem, ko poznajo kriterije uspeĹĄnosti, si laĹžje sami postavljajo cilje in sledijo napredku. Ko otroke pri ocenjevanju vpraĹĄam, kako bi si ocenili, se njihova ocena naÄ?eloma ne razlikuje od moje,ÂŤ pa uÄ?inke formativnega spremljanja povzame uÄ?iteljica matematike mag. Andreja Oder Grabner.

So veĹĄÄ?ine, ki so jih otroci pridobili pri formativnem spremljanju pouka v razredu, dobra popotnica za delo na daljavo? Zagotovo, se strinjata sogovornici in pojasnjujeta, da se otroci pri samostojnem znajo opreti na kriterije uspeĹĄnosti in se usmeriti, bolj so iznajdljivi in vestni pri delu. ÂťOtrok zna sam ovrednotiti svoje znanje, svoj napredek, zna prepoznati svoja ĹĄibka podroÄ?ja in si poiskat pomoÄ?, oboje pa vpliva na razvoj osebnosti,ÂŤ pa Andreja Oder Grabner izpostavi kompetence, ki jih otrok s formativnim

spremljanjem uÄ?enja okrepi za nadaljnje izobraĹževanje in Ĺživljenje.

Formativno spremljanje na daljavo Pri uÄ?enju na daljavo je formativno spremljanje ĹĄe kako uporabno. ÂťSploh kriteriji uspeĹĄnosti, da uÄ?enci pri delu – tega morajo zdaj res opraviti zelo samostojno, da Ä?im manj obremenjujemo starĹĄe – vedo, kaj morajo delati. Ko od mene dobijo povratno informacijo, vedo, da to ni vse, temveÄ? morajo izdelek pregledati, popraviti in mi poroÄ?ati o svojem napredku,ÂŤ pove UrĹĄa Kotnik. Ocenjuje, da ima v primerjavi s kolegicami,

Rekli so â?ą Ravnateljica Liljana Lihteneker: ÂťIzkuĹĄnje uÄ?iteljev, ki izvajajo veÄ?letno kontinuirano formativno spremljanje, so pozitivne, saj ugotavljajo izboljĹĄanje strategije pouÄ?evanja in uÄ?enja in s tem se poveÄ?a kakovost znanja uÄ?encev. Formativno spremljanje omogoÄ?a uÄ?encem oblikovanje osebnih ciljev, sooblikovanje kriterijev uspeha, naÄ?rtovanje strategij, zbiranje dokazov o uÄ?enju in evalvacijo na temelju kakovostne povratne informacije uÄ?itelja. Prav zaradi zgoraj navedenih dejstev je takĹĄen naÄ?in dela za uÄ?ence drugaÄ?en kot klasiÄ?ni pouk. Formativno spremljanje smo prepoznali kot uÄ?inkoviti naÄ?in pouÄ?evanja in uÄ?enja, ki ga bomo kot projekt razvijali in nadgradili.ÂŤ

ki pouÄ?ujejo po klasiÄ?ni metodi, zaradi formativnega spremljanja uÄ?enja pri pouku na daljavo manj dela. ÂťOtroci so namreÄ? nekoliko bolj organizirani in samostojni pri delu. Opravijo naloge, ker vedo, da bomo naslednji dan pregledali delo in se o tem pogovarjali.ÂŤ Bolj zadovoljni so tudi starĹĄi, ki zdaj doma spremljajo razvoj samostojnosti svojega otroka. ÂťBistvo formativnega spremljanja je spremljanje napredka uÄ?enca kot

ÂťZa uÄ?ence so kriteriji uspeĹĄnosti, ki jih postavimo skupaj, izredno vodilo in se zalo trudijo, da jih doseĹžejo. Nekateri naredijo izjemne preskoke. Najmanj napredka pa opazim pri tistih izredno sposobnih uÄ?encih, ki so hitro zadovoljni z doseĹženim,ÂŤ opaĹža Andreja Oder Grabner. UrĹĄa Kotnik (na sliki desno) pa pri formativnem spremljanju uÄ?enja opaĹža veÄ?ji napredek kot pri klasiÄ?nem pouku tudi pri uÄ?encih s posebnimi potrebami. ÂťPrvi uÄ?enci, s katerimi sem izvajala formativno spremljanje pouka, so zdaj Ĺže v 8. razredu. Pri njih sem res opaĹžala hitrejĹĄe napredke med izobraĹževanjem kot pri prejĹĄnjih generacijah.ÂŤ

posameznika. Jaz na daljavo spremljam skoraj sto uÄ?encev,ÂŤ Andreja Oder Grabner, ki na daljavo spremlja veliko ĹĄtevilo uÄ?encev, nakaĹže, da je pri formativnem spremljanju uÄ?enja na daljavo najveÄ?ji izziv pomanjkanje osebnega stika. ÂťVelika prednost, ki sem jo izkoristila Ĺže pri spomladanskem pouku na daljavo, pa je povratna informacija uÄ?encem.

Na osnovi izdelka uÄ?enca lahko oblikujem poglobljeno povratno informacijo s pohvalo, predlogi za napredovanje. Vendar pogreĹĄam celostno sliko, ki jo vidim v razredu.ÂŤ Kar je prednost samega dela na daljavo, pa je sogovornica opazila pri preverjanju predznanja, ki je prvi korak pri formativnem spremljanju. Lahko ga izvajajo na zelo zanimive naÄ?ine – s spletnim kvizom, igro spomin in raznimi drugimi pripomoÄ?ki, pojasni in ĹĄe doda: ÂťZelo pogreĹĄam osebni kontakt z uÄ?enci. Tehnologija zmore marsikaj, ne more pa nadomestiti opazovanja zadovoljstva otroka ob njegovem napredku.ÂŤ đ&#x;”˛

SrediĹĄÄ?e dialoga druĹžinske mediacije so najveÄ?krat otroci Vsi, ki imajo v druĹžinah spore, nesoglasja ali teĹžave, ki jih sami ne znajo ali ne zmorejo razreĹĄiti in si ne Ĺželijo sodnih postopkov, se lahko vkljuÄ?ijo v druĹžinsko mediacijo Centri za socialno delo so z uveljavitvijo DruĹžinskega zakonika dobili novo nalogo, in sicer izvajanje druĹžinske mediacije, pri kateri gre za reĹĄevanje razliÄ?nih druĹžinskih sporov, nesoglasij in konfliktov.

Nekatere druĹžine znajo in zmorejo te spore ali nesoglasja razreĹĄiti same, nekatere pa tega ne znajo ali ne zmorejo, hkrati pa si tudi ne Ĺželijo sodnih postopkov. Ob izpolnjevanju dveh kljuÄ?nih pogojev, to je prostovoljna odloÄ?itev in pripravljenost po mirni poti iskati takĹĄno reĹĄitev spora, ki bo zadovoljiva za vse udeleĹžene v sporu, imajo te druĹžine moĹžnost izbire, da se pri centru za socialno delo vkljuÄ?ijo v proces druĹžinske mediacije. ÂťDruĹžinska mediacija je torej proces, v katerem nevtralna oseba pomaga osebam, katerih spori, nesoglasja ali teĹžave izvirajo iz medsebojnih druĹžinskih razmerij,ÂŤ razloĹži Irena VuÄ?ina, strokovna delavka Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka.

DruĹžinska mediacija se torej ukvarja s spori, ki izvirajo iz medsebojnih druĹžinskih razmerij. Za kaĹĄne spore konkretno gre? ÂťV skladu z DruĹžinskim zakonikom je prvenstveni namen druĹžinske mediacije oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu, vzgoji otroka, o njegovem preĹživljanju, njegovih stikih s starĹĄi in tudi z drugimi zanj pomembnimi osebami. Poudarila bi, da so srediĹĄÄ?e dialoga v druĹžinski mediaciji najveÄ?krat otroci, njihove potrebe, interesi in koristi.

DruĹžinska mediacija pa zajema tu-

di razreĹĄevanje sporov pri razdelitvi premoĹženja, primerna je za reĹĄevanje spornih vpraĹĄanj npr. med odraslimi druĹžinskimi Ä?lani oziroma sorodniki, za reĹĄevanje sporov med nekdanjima partnerjema oziroma zakoncema, za reĹĄevanje spornih vpraĹĄanj med partnerjema oziroma zakoncema, ki si Ĺželita izboljĹĄati odnos ali pa celo imata dober odnos, imata pa tudi sporna vpraĹĄanja in podobno.ÂŤ

mo, da razhod starĹĄev otroke zelo prizadene, ĹĄe bolj pa jih zaznamuje naÄ?in njihovega razhoda. Tako lahko druĹžinski mediator starĹĄem, ki se razhajajo kot partnerji, pomaga, da ohranijo starĹĄevsko vlogo, da se osredotoÄ?ijo na potrebe in Ä?ustva otrok, da se dogovorijo o njihovi vzgoji oziroma o vseh pomembnih stvareh za otroke.

Torej druĹžinski mediator starĹĄem pomaga pri prehodih iz ene dru-

podobnem. V procesu druĹžinske mediacije gre torej za veÄ?jo Ä?ustveno prizadetost.ÂŤ Ali je izvajanje druĹžinske mediacije primerno v vseh zadevah, ki se tiÄ?ejo druĹžinskih zadev oziroma ali obstajajo pravila, v katerih primerih je ni primerno izvajati?

Ali lahko v postopku druĹžinske mediacije sodeluje tudi mladoletni otrok? ÂťIzvajanje druĹžinske mediacije ni primerno, kadar v druĹžini obstaja zgodovina zlorab, kadar gre za domnevno ali priznano zlorabo otrok, za kakrĹĄnokoli ustrahovanje, groĹžnje ali izjemno nerav-

Kdo lahko izvaja druĹžinsko mediacijo na centrih za socialno delo? ÂťDruĹžinsko mediacijo na centrih za socialno delo lahko izvajajo strokovni delavci, ki so z ustreznim usposabljanjem pridobili naziv druĹžinski mediator in so uvrĹĄÄ?eni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnem za druĹžino.

DruĹžinski mediator je nevtralna oseba, ki vodi postopek in skrbi za proces. To pomeni, da ustvarja sproĹĄÄ?eno in konstruktivno vzduĹĄje, odpira prostor za komunikacijo, pomaga sprtim udeleĹžencem, da zares sliĹĄijo drug drugega, postavlja ustrezna vpraĹĄanja, ob tem pa se ne vpleta v vsebino pogovora, ne svetuje, ne sodi in se ne postavlja na stran nikogar in tudi ne odloÄ?a o izidu spora.ÂŤ Vsebine v druĹžinski mediaciji so zelo osebne, zapletene in prepletene. Na kaj morajo biti druĹžinski mediatorji v procesu druĹžinske mediacije ĹĄe posebej pozorni? ÂťPosebna skrb so otroci. DruĹžinski mediator mora vselej upoĹĄtevati naÄ?elo najviĹĄje koristi in zaĹĄÄ?ite interesov otroka. Vsi ve-

ÂťNa Centru za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka imamo zaposlenih veÄ? druĹžinskih mediatorjev, velik poudarek dajemo upoĹĄtevanju naÄ?ela najviĹĄje koristi za otroka.ÂŤ

Ĺžinske strukture v drugo. Zavedati se morata, da se njuno razmerje nadaljuje tudi v prihodnosti, in sicer zaradi obveznosti in pravic, ki jih imata do skupnih otrok. Torej jima starĹĄevska vloga ostaja tudi v prihodnje. DruĹžinski mediator mora biti pozoren na moÄ?na Ä?ustva udeleĹžencev v mediaciji. Govorimo o razoÄ?aranju, jezi, izgubi zaupanja, potrtosti, obÄ?utkih krivde, napadalnosti, obtoĹževanju in

novesje moÄ?i med sprtimi. Tudi Ä?e so prisotne duĹĄevne bolezni ali duĹĄevna prizadetost, to ne pride v poĹĄtev. DruĹžinska mediacija prav tako ni primerna, Ä?e gre za zlorabo alkohola ali drog, ki vpliva na sposobnost razumnega odloÄ?anja.

Mediator lahko v mediacijo vkljuÄ?i tudi otroka. Vendar le, Ä?e je otrok sposoben razumeti pomen in posledice mediacije in Ä?e oceni, da je to otroku v korist.ÂŤ

KakĹĄen je postopek druĹžinske mediacije oziroma kako se zainteresirani lahko vkljuÄ?ijo v proces druĹžinske mediacije na centru za socialno delo? ÂťV skladu z DruĹžinskim zakonikom morajo partnerji oziroma zakonci, ki se razhajajo in imajo mladoletne otroke, priti na center za socialno delo na predhodno druĹžinsko svetovanje. V okviru le-tega strokovni delavec oceni, ali je v konkretnem primeru mediacija ustrezna oblika pomoÄ?i. Osebe, ki se Ĺželijo vkljuÄ?iti v proces druĹžinske mediacije, morajo za mediacijo podati soglasje. Na osnovi tega soglasja druĹžinski mediator centra za socialno delo z njimi vzpostavi stik. Prvo sreÄ?anje imenujemo zaÄ?etna, uvodna faza mediacije, v kateri druĹžinski mediator predstavi sebe in svojo vlogo. Na koncu prvega sreÄ?anja mediator in pobudniki mediacije podpiĹĄejo dogovor o mediaciji. Nato poteka mediacija v veÄ? fazah, praviloma na petih sreÄ?anjih. Posamezno sreÄ?anje traja do 120 minut, v njem udeleĹženci predstavijo svoja staliĹĄÄ?a, prepriÄ?anja, da izluĹĄÄ?ijo sporne toÄ?ke, preidejo s staliĹĄÄ? na interese, torej kaj je v interesu posameznika, in da ugotovijo, kaj je njihov skupni interes. Torej strankam pomaga spoznati, da imajo kljub konfliktu lahko skupne interese. Ko se udeleĹženci mediacije premaknejo s staliĹĄÄ? na skupni interes, se tudi laĹžje sporazumejo o nesoglasjih oziroma spornih vpraĹĄanjih.ÂŤ Kako se druĹžinska mediacija zakljuÄ?i? ÂťMediacija se zakljuÄ?i s podpisom sporazuma oziroma dogovora, ki ima naravo pogodbe in je zavezujoÄ?a ter velja, dokler obe strani izpolnjujeta dogovore. Seveda pa se mediacija ne konÄ?a vedno s

sporazumom, lahko se konÄ?a v katerikoli fazi, in sicer bodisi s pisno izjavo ene od strank, da odstopa od mediacije, bodisi z dogovorom strank, lahko pa tudi z odstopom mediatorja, Ä?e oceni, da nadaljevanje mediacije ni veÄ? smiselno.ÂŤ Spore, ki izvirajo iz druĹžinskih razmerij, lahko torej ljudje razreĹĄujejo na veÄ? naÄ?inov: bodisi sami, Ä?e tega ne zanjo ali ne zmorejo, pa s pomoÄ?jo odloÄ?evalcev, torej sodiĹĄÄ? ali pa s pomoÄ?jo druĹžinskih mediatorjev. Katere so prednosti druĹžinske mediacije? ÂťPrednosti je veÄ?. Ena od pomembnih je, da stranke same aktivno iĹĄÄ?ejo reĹĄitev spora, da udeleĹženci sami odloÄ?ajo o vsebini, saj so oni tisti, ki nosijo odgovore na vpraĹĄanja in reĹĄitve, in ne ostali, ki pomagajo, odloÄ?ajo. Prednost je tudi, da so stranke motivirane za realizacijo reĹĄitev, ker najdejo reĹĄitve, ki so izvedljive v prihodnosti in obdrĹžijo nadzor nad svojo usodo.

Omenila bi tudi hitrost reĹĄitve in uÄ?inkovitost. Mediacija ima pozitiven izid po naÄ?elu dobim–dobiĹĄ, kar pomeni, da je ob uspeĹĄni mediaciji vsaka od sprtih strank zmagovalka. Mediacija je postopek, ki je cenejĹĄi od vseh drugih naÄ?inov reĹĄevanja sporov, ni negativnih tveganj. In ne navsezadnje, mediacija je osebna rast za vse, poleg tega je mediacija na centrih za socialno delo za druĹžine z otroki brezplaÄ?na. Informacije o tem, kako se vanjo vkljuÄ?iti, lahko zainteresirani dobijo tudi na naĹĄem regijskem centru za socialno delo v Velenju, kamor spadata ĹĄe enoti Ĺ˝alec in Mozirje. Lahko nam piĹĄejo ali nas pokliÄ?ejo, vsi naĹĄi podatki za stik so na naĹĄi spletni strani.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 13

Strelstvo velja za psiholoĹĄko zelo zahteven ĹĄport, natanÄ?nost, disciplina in potrpeĹžljivost pa so vrline, ki gotovo vplivajo na uspeĹĄnost strelca. Seveda je prisotna ĹĄe cela vrsta drugih dejavnikov, s katerimi strelec doseĹže idealno stanje in optimalne strele v tarÄ?o.

Pri tem zahtevnem ĹĄportu igra ĹĄe prav posebno vlogo psiholoĹĄka in mentalna priprava ĹĄportnika, pove trener Strelskega druĹĄtva MroĹž Velenje Renato Ĺ terman, ki zgodovino in pomembne mejnike velenjskega strelskega ĹĄporta Ä?ez leta zaÄ?ne v letu 1961, ko je bilo ustanovljeno Strelsko druĹĄtvo Rudar, predhodnik Strelskega druĹĄtva MroĹž Velenje. Z zdruĹžitvijo veÄ? strelskih druĹĄtev (Gorenje, TEĹ , RĹ C ...) je kasneje nastala ObÄ?inska strelska zveza MroĹž, ki pa se je nato organizacijsko spremenila v druĹĄtvo, kot ga poznamo danes.

V druĹĄtvu gojijo vse panoge strelstva

V velenjskem druĹĄtvu primarno gojijo strelske discipline, ki so v programih letnih olimpijskih in paraolimpijskih iger. Njihove sekcije pa gojijo praktiÄ?no vse vrste strelstva, Ä?eprav v Velenju nimajo streliĹĄÄ? za njihovo izvajanje.

Se pa za izvajanje streljanja na razdaljah 25 in 50 metrov povezujejo s Strelskim druĹĄtvom DoliÄ? in Slovenj Gradec, v katerih jim priskoÄ?ijo na pomoÄ? s svojimi streliĹĄÄ?i, tako da lahko njihovi Ä?lani trenirajo tudi discipline streljanja velikega kalibra na daljĹĄih razdaljah. ÂťImamo pa v prostorih kluba tudi razliÄ?ne simulatorje in trenaĹžerje, ki omogoÄ?ajo treninge disciplin na daljĹĄe razdalje, omogoÄ?ajo pa tudi popestritev treninga, ki bi ga sicer morali opraviti zunaj,ÂŤ razloĹži Ĺ terman. Med posebej izstopajoÄ?e Ä?lane druĹĄtva uvrsti zastavonoĹĄo kluba FranÄ?ka Gorazda TirĹĄka, dobitnika medalj na paraolimpijskih igrah tako v Londonu 2012 kot tudi v Riu 2016. ÂťSo se pa v zakljuÄ?ku letoĹĄnje sezone razred viĹĄje prebili Ä?lani ekipe z zraÄ?no puĹĄko, ki bodo tako v le-

Ĺ portno streljanje je po psiholoĹĄki pripravi najteĹžji ĹĄport na svetu

zahtevna dela so opravili ĹĄe Simon Veternik, Aleksander OĹĄep in Nika OremuĹž, ki je prispevala avtorski del nove celostne podobe prenovljenega streliĹĄÄ?a.ÂŤ

V Strelskem druĹĄtvu MroĹž, v katerem so letos na streliĹĄÄ?u posodobili tehnologijo, primarno gojijo strelske discipline, ki so v programih letnih olimpijskih in paraolimpijskih iger – V klubu poleg uspeĹĄnega paraolimpijca FranÄ?ka Gorazda TirĹĄka trenira tudi veliko otrok, veteranov in invalidov, ki nastopajo na tekmovanjih do nacionalne ravni toĹĄnji 'korona' sezoni nastopali v 1. B slovenski ligi, kjer Ĺže zadnja tri leta nastopa tudi ekipa z zraÄ?no piĹĄtolo. V klubu trenira tudi veliko otrok, veteranov in invalidov, ki nastopajo na tekmovanjih do nacionalne ravni. Je pa ekipa Ä?lanic, ki tekmuje z zraÄ?no piĹĄtolo in je v minulih letih velikokrat konkurirala za najboljĹĄo ekipo v MO Velenje na prireditvi za ĹĄportnika leta, letos nastopala skromno, tako da smo ostali na prvenstvu Slovenije brez medalj,ÂŤ ĹĄe pove Renato Ĺ terman.

Osnove ĹĄportnega strelstva se lahko nauÄ?imo v letu dni

Streljanje sodi v skupino kompleksnih ĹĄportnih panog, po mnenju ĹĄportnih psihologov pa je po psiholoĹĄki pripravi tudi najteĹžji ĹĄport na svetu. V biomehanskem pogledu se lahko osnov ĹĄportnega strelstva nauÄ?imo v letu dni, seveda pa je usvajanje osnov odvisno tudi od gibalnih predznanj posameznika, ki si jih morda pridobi v ostalih ĹĄportih, in pa njegovih predispozicijah v smislu senzorimotornih lastnosti in ĹživÄ?ne prevodnosti perifernega in centralnega ĹživÄ?nega sistema. Kako potekajo izobraĹževanja? Ĺ terman odgovarja: ÂťRavno v Ä?asu epidemije poteka izobraĹževanje novih trenerjev ĹĄportnega strelstva za vso Slovenijo, ki poteka na daljavo. IzobraĹževanja vodim v sodelovanju z OKS, pri predavanjih pa mi pomaga tudi Katarina GerĹĄak, ki skrbi za koordinacijo ĹĄolskega ĹĄporta za ob-

Renato Ĺ terman: ÂťV Ä?asu pandemije se ravnamo po navodilih NIJZ, tako da trenutno treninge izvaja le Gorazd, ki Ĺže ima vozovnico za olimpijske igre v Tokiu, medtem ko ostali Ä?lani Ä?akajo sprostitev ukrepov.ÂŤ

moÄ?je SAĹ A regije in koordinira ĹĄportne dogodke pri Ĺ portni zvezi Velenje. Povedati moram, da tudi z naĹĄo osnovno dejavnostjo skrbimo za redna usposabljanja lastnikov oroĹžnih listin in omogoÄ?amo redno vadbo vseh, ki bi se radi preizkusili v kateri od strelskih disciplin ali pa si Ĺželijo ambicije uresniÄ?ili v vrhunskem ĹĄportu, kot to uspeva Gorazdu.ÂŤ

Manjka nam mladih, ki bi se pridruĹžili strelskemu ĹĄportu

Strelsko druĹĄtvo MroĹž se precej aktivno vkljuÄ?uje v promocijo in aktivnosti v lokalni skupnosti. Letno izvedejo okrog dvajset

ZaĹĄÄ?itna sredstva pri streljanjih z oroĹžjem velikih kalibrov danes niso draga, tako da osnovna zaĹĄÄ?itna oÄ?ala in zaĹĄÄ?ito sluha lahko dobimo Ĺže za nekaj deset evrov, s tem da nam ta sredstva lahko sluĹžijo vrsto let. Ĺ e najveÄ?ji stroĹĄek pri streljanju z velikimi kalibri je strelivo, ki je dejansko lahko drago, vendar pa najdraĹžje strelivo uporabljamo le za tekmovanja, treniramo pa s cenejĹĄimi vrstami streliva.

NajdraĹžja oprema je nakup puĹĄke v disciplinah streljanja s puĹĄko ĹĄibrenico, pri kateri se zaÄ?etne cene za kvalitetnejĹĄe oroĹžje zaÄ?nejo pri deset tisoÄ? evrih, vendar pa teh disciplin v Strelskem druĹĄtvu MroĹž trenutno ne vadimo.

tekmovanj na vseh ravneh do prvenstva Slovenije, veÄ? kot deset let pa izvajajo ĹĄolska tekmovanja v streljanju z zraÄ?nim oroĹžjem do podroÄ?ne stopnje. Znani so tudi po udeleĹžbi na druĹžabnih dogodkih, na katerih izvajajo simulacije ĹĄportnega strelstva, so pa od samega zaÄ?etka prisotni tudi v poÄ?itniĹĄkih programih, bolj znanih po imenu Ĺ portne poÄ?itnice, ki jih izvajajo skupaj s Ĺ portno zvezo Velenje. ÂťRavno s ĹĄportnih poÄ?itnic pridobimo najveÄ? otrok, katerih fluktuacija je sicer velika, manka pa nam mladih, ki ob prehodu iz osnovne ĹĄole v srednjo odhajajo na ĹĄolanja

ven iz Velenja, tako da imamo v tej starostni skupini deficit.ÂŤ Kaj pa sama varnost pri ravnanju z oroĹžjem? ÂťVarnost je vsekakor primarna naloga pri dejavnosti v strelstvu, Ä?eprav imamo v primerjavi z ostalimi ĹĄporti ravno v strelstvu najmanj poĹĄkodb. Sicer pa se dejavnost v SD MroĹž v veliki veÄ?ini izvaja z zraÄ?nim oroĹžjem, tako da je moĹžnost poĹĄkodb minimalna. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Ĺ ele ko strelci obvladajo zraÄ?no oroĹžje, zaÄ?nejo trenirati tudi z oroĹžjem malega in velikega kalibra,ÂŤ razloĹži Ĺ terman.

Letos so posodobili tehnologijo na streliĹĄÄ?u

Na razpis Fundacije za ĹĄport za postavitev elektronskih tarÄ? so se prviÄ? prijavili Ĺže leta 2015, vendar pri kandidaturi niso bili uspeĹĄni, z enakim projektom so se prijavili znova leta 2019 in ob veliki pomoÄ?i MO Velenje, ki je bila pravzaprav ob zadnji prijavi nosilka prijave projekta, uspeli in pridobili Ĺželena sredstva. Niso sicer dobili toliko sredstev, kot so naÄ?rtovali, vendar jim je s pomoÄ?jo obÄ?ine vendarle uspelo izpeljati celoten projekt. ÂťTukaj moram izpostaviti ogromen deleĹž pomoÄ?i naĹĄih Ä?lanov, ki so s prostovoljnim delom opravili vsa prenovitvena in inĹĄtalacijska dela, kot jih zahteva moderna tehnologija v ĹĄportnem strelstvu. ÄŒeprav so pri delih pomagali vsi Ä?lani kluba, pa sta veÄ?ino izvedbenih del opravila Aleksander Grudnik in Tomo SuĹĄec. Posebej

RazoÄ?arale in razveselile Na osnovi 15. in 16. Ä?lena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ÂťRdeÄ?a dvorana Ĺ portno rekreacijski zavodÂŤ in sklepa sveta zavoda

Objavljamo javni razpis za delovno mesto

DIREKTORJA RdeÄ?a dvorana Ĺ RZ Kandidati morajo poleg sploĹĄnih z zakonom doloÄ?enih pogojev izpolnjevati ĹĄe naslednje pogoje: • • • • • •

13

Ĺ PORT

3. decembra 2020

Srednja, viĹĄja, ali visoka izobrazba ekonomske ali druĹžboslovne smeri, Delovne izkuĹĄnje: s srednjo izobrazbo najmanj 15 let, z viĹĄjo izobrazbo najmanj 10 let in visoko izobrazbo najmanj 5 let delovnih izkuĹĄenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, Vodstvene in organizacijske sposobnosti in izkuĹĄnje, Znanje slovenskega jezika, Znanje enega svetovnega jezika, Poznavanje ĹĄporta in rekreacije.

Kandidat mora predloĹžiti strateĹĄki naÄ?rt zavoda za mandatno obdobje in program dela, Ĺživljenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Kandidat bo imenovan za obdobje 5 let s polnim delovnim Ä?asom.

Pisne prijave poĹĄljite s priporoÄ?eno poĹĄto na naslov: RdeÄ?a dvorana Ĺ RZ, Ĺ aleĹĄka cesta 3, 3320 Velenje, najkasneje 8 dni po objavi razpisa s pripisom: ÂťPrijava na razpisÂŤ.

Kandidati bodo o izidu obveĹĄÄ?eni v 30 dneh po izbiri.

Izgubile z Izolankami, slavile proti LitijÄ?ankam Po pettedenskem premoru so velenjske rokometaĹĄice prejĹĄnji teden odigrale dve tekmi, obe v domaÄ?i dvorani. V obeh dvobojih so bile (vsaj na papirju) favoritinje. Toda namesto Ĺželenih ĹĄtirih toÄ?k so si priigrale le dve. V sredo so z Izolo izgubile s 24 : 25, v nedeljo pa tesno premagale Litijo s 24 : 23. Zanimivo, to je bila ĹĄele druga zmaga Primork. Edino so si priigrale v 4. krogu proti Izoli, s KoprÄ?ankami pa so v 2. krogu igrale neodloÄ?eno.

DomaÄ?a dekleta so proti Primorkam le na samem zaÄ?etku tekme vodile dvakrat z golom razlike. V nadaljevanju so gostje prevzele rahlo pobudo. Vendar si niti v prvem polÄ?asu niti v drugem niso priigrale veÄ? kot tri zadetke prednosti. Po tridesetih minutah so vodile celo samo s 13 : 11. Razlika, ki bi bila gotovo ulovljiva,

Ä?e bi dekleta pokazala veÄ? Ĺžara, kot je po tekmi dejala trenerka.

Tudi v drugem polÄ?asu so imele gostje nekajkrat rezultatsko prednost treh golov, v 57. minuti pa vendarle zaĹžarelo upanje doma-

Ä?ih, da po zaostanku z 20 : 22 in izenaÄ?itvi na 22 : 22 ulovijo vsaj toÄ?ko. Toda hitro so prejele ĹĄe dva gola in Ä?etrtemu porazu se niso mogle veÄ? izogniti. ÂťPo takem porazu doma ne morem biti zadovoljna. Same smo krive za takĹĄen razplet tekme. Na-

redile smo nekaj kljuÄ?nih napak, ko bi morale igro obrniti na svojo stran. Odigrale smo medlo in v ekipi po tolikem Ä?asu brez tekem ni bilo Ĺžara, ker smo padle iz tekmovalnega ritma,ÂŤ je z grenkobo ocenila slabo predstavo svojih deklet trenerka Rodićeva.

Proti LitijÄ?ankam je bila v prvem polÄ?asu tekma izenaÄ?ena. Kazalo je, da bodo gostje na odmor odĹĄle z golom prednosti, vendar so domaÄ?e v izdihljajih prvega dela izenaÄ?ile na 9 : 9. Gostje so jih v prvih petih minutah v nadaljevanju sicer trikrat uĹĄle za gol, a so bile domaÄ?e odloÄ?ene, da upraviÄ?ijo vlogo favoritinj. Zaigrale so nadvse zbrano in v 40. minuti povedle s 16 : 12. V 57. minuti je njihova prednost znaĹĄa +3 (23 : 20). Na njihovo sreÄ?o je bila ta prednost dovolj za tretjo zmago. đ&#x;”˛

S. Vovk

Kaj prinaĹĄajo elektronske tarÄ?e tekmovalcem?

ÂťNajmodernejĹĄa tehnologija na streliĹĄÄ?u pomeni, da se bo Gorazd lahko optimalno pripravil na Tokio in da bomo lahko v SD MroĹž tudi v prihodnje nadaljevali izvedbe tekmovanj, ki jih bomo lahko neposredno spremljali tudi na spletu. Grafika neposrednega prenosa seveda ne bo takĹĄna kot z olimpijskih iger, se bo pa dalo neposredno videti vse zadetke in rezultat posameznega strelca, kar pomeni velik korak tudi za popularizacijo strelstva.

TakĹĄna tehnologija, kot jo imamo sedaj, je na Ĺžalost kar draga in ĹĄe nimam celovite slike, kako drago bo njeno vzdrĹževanje. Vendar pa smo v klubu za zniĹžanje omenjenih stroĹĄkov obdrĹžali prvotne 'stare' sisteme strelskih avtomatov, ki ĹĄe vedno omogoÄ?ajo streljanje na klasiÄ?ne papirnate tarÄ?e. To pomeni, da bodo strelci, ki ĹĄe niso veĹĄÄ?i osnov streljanja, ĹĄe vedno streljali na klasiÄ?ne tarÄ?e in bomo tako poskuĹĄali kar najbolj zaĹĄÄ?ititi elektronske tarÄ?e,ÂŤ ĹĄe poudari Ĺ terman in zakljuÄ?i, da kar se tiÄ?e strelske opreme, jo za otroke zagotavljajo v klubu, ob prehodu v mladinsko kategorijo pa je najveÄ?ji stroĹĄek nakup tekmovalnega oroĹžja nekako v viĹĄini 2000 evrov. Vendar pa takĹĄno oroĹžje omogoÄ?a delovanje za vsaj ĹĄtiri leta, tako da letni stroĹĄek nakupa ni tako visok in je primerljiv s stroĹĄki vadbe v ostalih ĹĄportih. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

TAKO so igrali Liga NLB, 11. krog Rezultati: Butan plin Izola - Celje Pivovarna Laťko 21:39 (11:16), Ljubljana - Riko Ribnica 28:29 (13:14), Urbanscape Loka - Dobova 24:25 (12:12), LL Grosist Slovan - Jeruzalem OrmoŞ 31:33 (16:13), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 27:25 (13:13); prestavljeno: Gorenje Velenje – Koper, Maribor Branik – Krka.

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 9 tekem - 18 toÄ?k, 2. Trimo Trebnje 9 - 16, 3.

Gorenje Velenje 8 – 14, 4. Slovenj Gradec 10 – 14, 5. J. OrmoŞ 9 – 12, 6. Riko Ribnica 10 – 10, 7. Maribor Branik 7 - 8, 8. Koper 7 – 6, 9. Dobova 10 - 6, 10. Urbanscape Loka 6 – 6, 11. Grosist Slovan 10 – 4, 12. Ljubljana 9 – 3, 13. Butan plin Izola 8 – 3, 14. Krka 8 – 2.

Prva A drĹžavna rokometna liga – Ä?lanice, 8. krog (zaostala tekma) Velenje - Trgo ABC Izola 24:25 (11:13) Velenje: Simić (10 obramb), MeĹža (1 obramba); Smonkar 6 (4), Tomić 2, Brcar, Ferenc 6, Ĺ˝ekić, PriterĹžnik 1, Rotovnik, Tabaković 4, BoriĹĄek 3, ParadiĹž, DobrotinĹĄek, Pikl 1; trenerka: SneĹžana Rodić TamĹĄe.

Sedemmetrovke: Velenje 2 (2); Izola: 4 (3); izkljuÄ?itve: Velenje: 10 minut, Izola 14 minut.

10. krog Velenje - Litija 24:23 (9:9) Velenje: SimiÄ?, MeĹža; Smonkar 5 (4), TomiÄ?

5, GavranoviÄ?, Brcar, Ferenc 5, Ĺ˝ekiÄ?, PriterĹžnik 1, Rotovnik, Franc, TabakoviÄ? 2, BoriĹĄek 5, DobrotinĹĄek, Berglez, Pikl 1; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 3 (3), Litija 5 (5), izkljuÄ?itve: Velenje 8 minut, Litija 4.

Z'deĹžele - Trgo ABC Izola 29:26 (12:13), Ptuj - Zagorje 26:27 (17:14), Velenje - Litija 24:23 (9:9); prestavljeno: Zelene doline Ĺ˝alec – Krka, Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Krim Mercator; zaostala tekma 7. kroga: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Ptuj 31:18 (14:8); zaostala tekma 5. kroga: Litija - Zagorje 24:21(12:10).

Vrstni red po 10. krogu: 1. AjdovĹĄÄ?ina 8 tekem – 16 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 6 – 10, 3. Krka 7 – 10, 4. Krim 4 – 8, 5. Velenje 7 - 6, 6. Z'deĹžele 6 – 6, 7. Zagorje 7 – 6, 8. Izola 8 – 5, 9. Koper 6 – 3, 10. Litija 8 – 2, 11. Ptuj 5 – 0.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

3. decembra 2020

KonÄ?ali gradbena dela na cestah PrejĹĄnji teden so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki konÄ?ali posodobitev dveh odsekov obÄ?inskih cest v dolĹžini po pribliĹžno 150 metrov Ĺ martno ob Paki – Prvi odsek je na vrhu Gorenjskega klanca v novo nastajajoÄ?em naselju. Dovozna cesta do stanovanjskih objektov je bila vkljuÄ?ena v obÄ?inski proraÄ?un za plan vaĹĄke skupnosti Gorenje Âťpo sistemuÂŤ, da tam, kjer so obÄ?ani pripravljeni vloĹžiti del denarja v infrastrukturo, prispeva svoj deleĹž tudi lokalna skupnost. ObÄ?ani so sami financirali gradbena dela za pripravo

spodnjega ustroja ceste, obÄ?ina pa je primaknila za material, odvodnjavanje in asfalt.

Drugi rekonstruirani odsek pa je v Gavcah, kjer so poletne ujme odnesle cesto.

Takoj po neurju je bila zaradi prevoznosti vzpostavljena makadamska cesta. Ker pa je na tem odseku Ĺže sprojektirana fekalna kanalizacija, je bilo potrebno v projekt vkljuÄ?iti tudi to, zato se je izgradnja nekoliko

zamaknila. Objektov na tem odseku sicer ĹĄe ne morejo prikljuÄ?iti na javno kanalizacijsko omreĹžje, ker ĹĄe manjka pribliĹžno 500 metrov kanala do delujoÄ?ega omreĹžja, so povedali na obÄ?inski upravi. Je pa vse pripravljeno tako, da se bodo lahko prikljuÄ?ili po izgradnji manjkajoÄ?ega odseka. đ&#x;”˛

tp

NepremiĹĄljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov pogosto povzroÄ?i telesne poĹĄkodbe 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fiziÄ?nim osebam, mlajĹĄim od 18 let.

Prodaja pirotehniÄ?nih izdelkov kategorije 1, katerih glavni uÄ?inek je pok, je dovoljena le v Ä?asu od 19. do 31. decembra.

Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehniÄ?ne izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom starĹĄev ali skrbnikov.

Uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov kategorije 1, katerih glavni uÄ?inek je pok, je dovoljena le v Ä?asu od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je potrebni upoĹĄtevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih

prostorih, v bliĹžini bolniĹĄnic, v prevoznih sredstvih za potniĹĄki promet in na povrĹĄinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.

Prepovedana je tudi predelava pirotehniÄ?nih izdelkov zaradi poveÄ?anja uÄ?inka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehniÄ?nih izdelkov in preprodaja.

Velenjski policisti bodo decembra kljub izvajanju Odloka o zaÄ?asni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi prepreÄ?evanja okuĹžb s SARS-CoV-2 izvedli preventivno akcijo ÂťBodi zvezda, ne meÄ?i petardÂŤ, ki je namenjena prepreÄ?evanju negativnih posledic uporabe pirotehniÄ?nih izdelkov. đ&#x;”˛

mkp

Gnoj ne sodi na bankino Ĺ oĹĄtanj – Sredi novembra nas je v uredniĹĄtvo poklical krajan iz TopolĹĄice, ki je Ĺželel ostati anonimen. Povedal je, da se eden od kmetov ne drĹži pravil pri gnojenju, kar je za tamkajĹĄnje prebivalce zelo moteÄ?e.

Posredoval nam je fotografijo, iz katere je razvidno, da nametan gnoj ob cesto zagotovo ne

sodi na bankino. Kako je na cesti, Ä?e deĹžuje, in kaĹĄen smrad se od tam ĹĄiri?

S to teĹžavo naj bi bili seznanjeni na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Vendar, kot se je izkazalo po naĹĄem preverjanju, o tem tam niso vedeli niÄ?.

Bralcu ne moremo svetovati drugega kot to, da se obrne na InĹĄpektorat RS za kmetijstvo, goz-

darstvo, lovstvo in ribiĹĄtvo. Morda pa bo tudi tale objava kmeta le zbodla.

Kar se tiÄ?e gnojenja, pa zakonodaja v zvezi s tem ÂťpoznaÂŤ omejitve. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiĹĄÄ?ih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, na

zemljiĹĄÄ?ih z zeleno odejo pa od 1. decembra do 15. januarja. Tokrat se prepoved torej Ä?asovno ujema s pandemijo koronavirusa, ko so poveÄ?ane potrebe po zraÄ?enju prostorov. MoÄ?an smrad pa jih onemogoÄ?a. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika PoĹžagal in odpeljal skoraj sto dreves Mislinja, 25. novembra – V sredo so lastniki na obmoÄ?ju Mislinje prijavili policistom tatvino lesa. Neznani storilec je poĹžagal in odpeljal 96 razliÄ?nih dreves, iglavcev, listavcev in sadnega drevja. Lastnikom je povzroÄ?il za okoli 4.000 evrov ĹĄkode.

Spet parfumi Velenje, 25. novembra – V zadnjem Ä?asu iz velenjskih trgovin ÂťizginjajoÂŤ parfumi. Iz ene od njih jih je v sredo neznanec odnesel osem, vrednih dobrih 400 evrov.

Ĺ e ena Ĺžrtev spletne prevare Velenje, 26. novembra – ObÄ?an Ĺ oĹĄtanja je v Ä?etrtek naznanil policistom, da ga je neznanec ogoljufal pri nakupu vozila. Pri zbiranju obvestil je bilo ugoto-

vljeno, da je bil Ĺžrtev spletne prevare.

V tujo klet po hrano in orodje Velenje, 28. novembra – Na KidriÄ?evi cesti so obravnavali vlom v klet. Neznani storilec si je protipravno prilastil prehrambne artikle in nekaj orodja.

đ&#x;”˛

Nevede v klet zaprla neznanca Velenje, 29. novembra – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so policisti konec tedna obravnavali malce poseben vlom.

Neznani storilec je vstopil v odklenjeno klet ob stanovanjski hiĹĄi. Lastnica je v poznih veÄ?ernih urah klet zaklenila in vanjo nevede zaprla storilca, ki je nato v noÄ?nih urah preĹžagal veÄ? lesenih letev in pobegnil iz kleti, s seboj pa odnesel veÄ? elektriÄ?nega orodja in prehranskih artiklov

Ob vsem, kar doĹživljamo letos, ni niÄ? presenetljivega, da se nasilna in deviantna dejanja v druĹžbi pojavljajo kot po tekoÄ?em traku. Dejstvo je, da se v slabih Ä?asih dogajajo slabe reÄ?i. Epidemija koronavirusa poslabĹĄuje zdravstveno stanje prebivalstva tako zaradi posledic same bolezni kot okrnjenega delovanja na ostalih podroÄ?jih.

Omejeno gibanje, zaÄ?asno zapiranje trgovin, gostinskih lokalov, kozmetiÄ?nih, lepotnih in drugih salonov ‌ so ukrepi, ki so posegli v naĹĄa Ĺživljenja. Vplivajo tako na zaposlene v tem sektorju kot vse potencialne uporabnike. ÄŒeprav smo vstopili v december in so Ĺže marsikje priĹžgali prazniÄ?ne luÄ?i, je negotovost med ljudmi precejĹĄnja. Ne vemo, s kom in kako bomo doÄ?akali in preĹživeli boĹžiÄ?no-novoletne praznike, niti kdaj se bodo razmere konÄ?no sprostile in umirile. Zato ne preseneÄ?a, da je med posledicami epidemije vse veÄ? tudi psihiÄ?nih motenj tako bolnikov s Covidom-19 kot tistih, ki niso zboleli.

Ena od znanstvenih raziskav o Covidu-19 in njegovem vplivu na zdravje Ä?loveka je pokazala, da ta ustvarja potencialno ĹĄkodljive uÄ?inke na delovanje moĹžganov in duĹĄevno stanje bolnika. Ĺ tevilnim bolnikom, ki so to bolezen preboleli, so v obdobju treh mesecev po zdravljenju diagnosticirali duĹĄevno motnjo, med katerimi so bile najpogosteje nespeÄ?nost, anksioznost in depresija. Dosedanje ugotovitve potrjujejo zaskrbljenost, da so ti bolniki izpostavljeni veÄ?jim tveganjem za okrnitev duĹĄevnega zdravja, od katerega je odvisna kvaliteta Ĺživljenja, pa tudi varnost. Pa ne samo bolnika, tudi njegovih bliĹžnjih v druĹžinskem okolju in socialne mreĹže, ki jo sestavljajo sorodniki, prijatelji, sodelavci ‌ Najbolj pa je na udaru druĹžina, predvsem njeni (naj)ĹĄibkejĹĄi Ä?lani. Nasilje za ĹĄtirimi stenami je skrito. Navkljub bistveno izboljĹĄanim razmeram v zakonodaji, uÄ?inkovitejĹĄega sodelovanja policistov in usluĹžbencev centrov za socialno delo, pa tudi ostalih pristojnih ministrstev in nevladnih organizacij, uvedbe ukrepa prepovedi pribliĹževanja, veÄ?je ozaveĹĄÄ?enosti in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali, nas posamezni tragiÄ?ni dogodki vedno presunejo. SproĹžijo na stotine, tisoÄ?e vpraĹĄanj, a odgovora nanje ni, vsaj enoznaÄ?nega ne.

Pri marsikom so prikrite osebnostne ali duĹĄevne motnje, ki se ne razvijejo ali se ne pokaĹžejo v normalnih Ĺživljenjskih razmerah.

Ko se te zaÄ?nejo spreminjati, praviloma na slabĹĄe, se zaÄ?nejo tudi spremembe v doĹživljanju realne situacije, prilagajanju in iskanju novega ravnovesja, ki ga je v tem nestanovitnem in negotovem Ä?asu teĹžko vzpostaviti. Ĺ e teĹžje je, Ä?e Ä?lovek zaÄ?ne reĹĄevati osebne teĹžave in teĹžave v odnosih nepravilno, pogostokrat s prekomernim uĹživanjem alkoholnih pijaÄ? in begom v opojni svet prepovedanih drog. Ob zamegljenem pogledu ni moÄ? videti realnosti, ĹĄe manj pa reĹĄevati teĹžave. ÄŒeprav nimam statistiÄ?nih podatkov, se mi dozdeva, da enormna prodaja alkohola v trgovinah ĹĄe dodatno postavlja na preizkuĹĄnjo osebnostno zrelost, sposobnosti za reĹĄevanje teĹžav, partnerske odnose ‌ In vse to vpliva na duĹĄevno zdravje Ä?loveka in druĹžbe kot celote.

Imam obÄ?utek, da bo zaradi (stranskih) uÄ?inkov epidemije koronavirusa nastalo ĹĄe veÄ? ĹĄkode zaradi zdravstvenih teĹžav povezanih z uĹživanjem alkohola, prometnih in drugih nesreÄ?, nasilja in samomorov, ki se dajo evidentirati in preĹĄteti. DuĹĄevne motnje niso vidne, vÄ?asih vse do ekstremnih dogodkov, ko je za marsikoga prepozno. DuĹĄevne motnje so danes prisotne pri ljudeh vseh generacij, ki vsaka trenutne razmere doĹživlja po svoje. Imam pa obÄ?utek, da bomo prave posledice trenutnega dogajanja videli ĹĄele Ä?ez nekaj let, posledice znajo biti vidne celo v naslednjih desetletjih. Zato menim, da bi moral bti naÄ?in obravnave duĹĄevnih motenj prioriteten, kot je obravnava bolnikov s Covidom-19, kajti poleg zdravja je v igri tudi varnost bolnika, njegovih bliĹžnjih in nakljuÄ?nih oseb, ki mu pridejo v bliĹžino. To smo Ĺže videli v ĹĄtevilnih tragiÄ?nih dogodkih novembra. Naj se ne ponovijo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

ÂťBodi zvezda, ne meÄ?i petardÂŤ Velenje – Prihaja Ä?as, v katerem je dovoljena prodaja in uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov. Policisti se v njem vsako leto znova sreÄ?ujejo s krĹĄitvami priuporabie teh izdelkov.

Med najbolj moteÄ?imi so tisti, katerih glavni uÄ?inek je pok (petarde). NepremiĹĄljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov pa pogosto povzroÄ?i telesne poĹĄkodbe (opekline, raztrganine rok, poĹĄkodbe oÄ?i itd.), moti Ĺživali in onesnaĹžuje okolje.

V Zakonu o eksplozivih in pirotehniÄ?nih izdelkih je doloÄ?eno, da pirotehniÄ?nih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati fiziÄ?nim osebam, mlajĹĄim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fiziÄ?nim osebam, mlajĹĄim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1, baterij in kombinacij kategorije

Epidemija duĹĄevnih motenj in varnost

Kako je, Ä?e deĹžuje?

Iz POLICISTOVE beleĹžke MoteÄ?e petje

Grozila je

Velenje, 24. oktobra – Policisti so v torek v dveh primerih posredovali pri stanovalcih v stanovanjskih blokih, ki so sosede motili z glasno glasbo in petjem. Krťiteljem so izrekli opozorilo.

Ĺ oĹĄtanj, 26. oktobra – V Ĺ oĹĄtanju so v Ä?etrtek obravnavali kaznivo dejanje groĹžnje. Osumljenka bo svoje dejanje morala zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Udaril delavca

Velenje, 29. novembra – V nedeljo je v Velenju v druŞini, v kateri so policisti v preteklosti Şe posredovali, ponovno priťlo do suma storitve kaznivega dejanja nasilja v druŞini. Krťitelju so izrekli ukrep prepovedi pribliŞevanja.

Zoper njega bo na pristojno okroĹžno drĹžavno toĹžilstvo podana tudi kazenska ovadba.

Velenje, 26. oktobra – V Ä?etrtek je neznanec udaril delavca, ki je na Stanetovi ulici pobiral odpadke. Za njim ĹĄe poizvedujejo. Zoper njega bodo po ugotovljeni identiteti uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Prepovedali so mu pribliĹževanje

Nasvet policije v Ä?asu koronavirusa Za nasvet policije v Ä?asu koronavirusa pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 01 514 70 01 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Za primere, ki zahtevajo takojĹĄnje ukrepanje, pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko policije za klic v sili 113 ali na telefonsko ĹĄtevilko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00. ÄŒe nujno potrebujete njihovo pomoÄ?, se nanje sprva obrnite po telefonu. ÄŒe bodo okoliĹĄÄ?ine kazale, da je potrebno njihovo posredovanje, se bodo oglasili pri vas.

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

3. decembra 2020

15

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Jaz in zima Zimo imam rada Ĺže od nekdaj. Kot otrok sem komaj Ä?akala na prvi sneg. Spomnim se ĹĄtevilnih zimskih popoldnevov, ki so se vedno zavlekli v veÄ?ere, ko smo v igri zunaj Ä?isto pozabili na Ä?as in prihajali domov premraĹženi, ampak sreÄ?ni. Tudi prva, bolj resna simpatija, se mi je zgodila pozimi. Z zimo me povezuje tudi ime, ki je sicer ĹĄpanskega izvora, vendar ne pomeni niÄ? vroÄ?ekrvnega, nasprotno, pomeni sneg, veÄ?ni spremljevalec zime. Izvor in pomen imena se odraĹžata tudi v moji naravi: kot Ĺ panci tudi jaz uĹživam v dobri druĹžbi, literaturi, dobri hrani in vinu, ki dajejo Ĺživljenju barve. V meni pa se nahaja tudi zima, ki se ob vsem naĹĄtetem najbolj pokaĹže v potrebi po samoti in globljemu razumevanju sveta in sebe.

Kot odrasli Ĺženski mi je zima blizu tudi zaradi drugih stvari, ki jih prinaĹĄa; samo njej uspe umiriti hiter ritem Ĺživljenja in sprostiti

Ä?as, da sem lahko v dolgih veÄ?erih s tistimi, ki jih imam najraje in so blizu moji duĹĄi.

Prav tako prinaĹĄa pomembna sporoÄ?ila: da je poÄ?itek dragocen, da se zgodi, ko je potreben, in traja, dokler ne opravi svojega. Da mora staro odmreti, da dobi prostor novo.

Ob tem ne govorim o tem, da bi se morala starejĹĄa generacija odmakniti mlajĹĄi ali o umiranju, v mislih imam dele v nas, ki nam ne koristijo in smo jih prerastli, vendar se jih zaradi strahu ĹĄe vedno oklepamo.

Zimski mraz me spodbuja k temu, da ustvarim veÄ? topline, ne le v svojem domu, ampak vsepovsod tam, kjer Ä?utim, da je potrebna. In opaĹžam, da nisem edina. Prinese mi posebne vrste pogum, da si upam narediti, kar sem veÄ? mesecev zaustavljala, in izraziti, kar je vse leto spalo v meni, bodisi s slikanjem podob, pisanjem, igranjem na klavir ali pogovori z Ĺženskami o tem, kaj nam je uspelo, kje smo si priznale vrednost, kaj smo pustile za seboj to leto in po Ä?em hrepenimo v novem.

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Omame Vabi me, vabi, vase me vleÄ?e. Ob njej za trenutek pozabim nesreÄ?e.

Se trudim in trudim, a ne morem se upreti. Moja usoda zaÄ?enja boleti.

Gledajo, gledajo me drugi postrani: ÂťDaj se teh drog Ĺže enkrat ubrani.ÂŤ NemoÄ?, nemoÄ? telo mi obliva,odvisnost v mojem telesu biva.

KriÄ?im in kriÄ?im od znotraj glasno, obup me prevzema, mi jemlje sapo.

PriĹĄel bo, priĹĄel tisti dan, z nasmehom vdihnem ĹĄe zadnjikrat.

Konec bo, konec mojih skrbi, stran me odpelje, ni veÄ? luÄ?i – đ&#x;”˛

Xena

Iz zbirke ZaÄ?asna sreÄ?a: Omame svet, ki je nastala v programu eMCe plac ozaveĹĄÄ?a.

Poseben Ä?ar v tej moji zimi pa imajo tudi prazniki: vonj po boĹžiÄ?nem pecivu, ki me popelje nazaj v otroĹĄtvo, vonj po kuhanem vinu, ki me spomni na prelepe ĹĄtudentske Ä?ase, moĹžev parfum med sneĹženjem, ko sva se ĹĄe kot fant in dekle dobivala v veÄ?erih, ko je sneĹžilo, in se pogovarjala dolgo v noÄ?.

In seveda druĹženja z domaÄ?imi in prijatelji, ki dajo pomemben obÄ?utek, da si marsikomu dragocen. Ĺ e vedno si s prijateljico piĹĄeva na roko napisana pisma ob koncu leta in vedno bolj se jih veselim. In seveda zbiranja, izdelovanja in zavijanja daril, da bo del nas odpotoval tudi v druge domove.

Letos je sicer vse drugaÄ?e, verjetno bodo drugaÄ?ni tudi december, januar in februar.

Vendar nas vse to ne sme oropati tega, kar Ĺželimo doĹživeti in imeti za praznike. Prav tako nam ne more vzeti tistega, kar nosimo v sebi in kar lahko drug drugemu v teh dneh damo. Zato ne preĹženite zime, ampak jo najdite v sebi ter izvabite iz nje najlepĹĄe in najboljĹĄe. đ&#x;”˛

- 4. decembra je god sv. Barba-

re, zaĹĄÄ?itnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so Ĺže pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je zaÄ?el z maĹĄo v dekanijski cerkvi sv.

Jurija v Ĺ kalah (namesto orgel je pri maĹĄi igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri Ĺže bili obleÄ?eni v slavnostne rudarske uniforme, in konÄ?al na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; na zvonu ĹĄkalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: Sv. Jurij, varuj ĹĄkalske te Ĺžupljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane; - 4. decembra 1972 se je rodil poznani slovenski glasbenik VelenjÄ?an JoĹži Ĺ alej, ki je pianist, korepetitor in pedagog v razliÄ?nih gledaliĹĄkih predstavah, zadnja leta pa znan tudi kot Ä?lan v zasedbi UrĹĄule RamoveĹĄ in Fantje z jazbecove grape; - 4. decembra 1994 so bile pr-

ÄŒas je, da se spustite na realna tla in konÄ?no vidite, da vas neka oseba le izkoriĹĄÄ?a.

PreveÄ? razmiĹĄljate o tem, kaj ste vi naredili narobe. Raje poglejte na situacijo ĹĄe iz drugega zornega kota in videli boste, da nima smisla, da stvari poskuĹĄate popraviti ali se opraviÄ?evati. NajboljĹĄe bo, Ä?e s to osebo Ä?imprej prekinete vse stike, saj boste le tako lahko spet svobodno zaĹživeli. Proti koncu tedna boste s pomoÄ?jo pomembnih dogovorov dokonÄ?ali neko delo in poĹželi uspeh. To vas bo zelo razveselilo, saj ste v projekt vloĹžili ogromno svojega truda in Ä?asa. S tem se bo popravila tako vaĹĄa finanÄ?na slika kot tudi vaĹĄe notranje zadovoljstvo.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Neka oseba, ki vam tudi sicer ni najljubĹĄa, vam bo na zaÄ?etku prihodnjega tedna zagrenila Ĺživljenje z neprijazno izjavo. Ne smete se preveÄ? obremenjevati z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da je vedno najbolje slediti svoji intuiciji. Ker ste si v zadnjem Ä?asu nakopali preveÄ? dela, se boste poÄ?utili nekoliko utrujeno in brezvoljno. To naj vam bo v poduk, da se boste naslednjiÄ? spravili urediti stvari sproti, namesto da Ä?akate na zadnji trenutek. Izkoristite nekaj dni dopusta, Ä?e si to lahko privoĹĄÄ?ite. NiÄ? hudega, Ä?e ga boste preĹživeli med ĹĄtirimi stenami. Ob veÄ?erih se razvajajte tudi z razliÄ?nimi tehnikami sproĹĄÄ?anja.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Ob koncu tega tedna boste skupaj s partnerjem sanjarili o novih naÄ?rtih za prihodnost, kar bo vajin odnos ĹĄe bolj poglobilo. VeÄ?eri bodo sproĹĄÄ?eni in romantiÄ?ni, vajina ljubezen pa se vam bo zdela brezmejna. Ĺ˝e v zaÄ?etku prihodnjega tedna se zna situacija hitro spremeniti in sproĹĄÄ?eni pogovori se bodo sprevrgli v prepire, Ä?e se ne boste brzdali in boste trmasto vztrajali pri svojem. Imejte v mislih, da je vÄ?asih tudi vredno nekoliko popustiti. Najbolj pomembno pa je, da se boste o vajinih razliÄ?nih Ĺželjah znali tudi prilagoditi.

Ne vsiljujte mu svojega razmiĹĄljanja in staliĹĄÄ?, temveÄ? poskuĹĄajte najti skupne reĹĄitve.

Nives Hudej, druťtvo SŽM

Rak, 22. 6. – 22. 7.

PoÄ?utili se boste nekoliko melanholiÄ?no in otoĹžno. ObÄ?utek imate, da vas drugi ne razumejo in vas ĹĄe vedno nekako omejujejo pri vaĹĄih odloÄ?itvah. Glede ljubezenskih odnosov se vam bo zdelo, da se stvari odvijajo prepoÄ?asi. Ĺ˝elite si veÄ? pozornosti in iskrenih pogovorov s partnerjem, ki pa se zadnjem Ä?ase samo ĹĄe odmika od vas.

Razumeti morate, da morda k njegovemu obnaĹĄanju veliko pripomore trenutna situacija, povezana z ukrepi in posledicami epidemije novega virusa. Poskusite se umiriti in popraviti vajin odnos s kakĹĄnim sproĹĄÄ?enim romantiÄ?nim veÄ?erom. Tako si bosta oba napolnila baterije. Zdravje? Dobro, a ne odliÄ?no.

SoÄ?utni telefon Podpora za Hospica odprt 24 duĹĄevno ur na dan zdravje mladih Velenje – Slovensko druĹĄtvo Hospic tudi v Ä?asu, ki ga zaznamujejo ukrepi za zajezitev ĹĄirjenja epidemije, ohranja svoje poslanstvo. V druĹĄtvu so ljudem na voljo tudi po t.i. ÂťSoÄ?utnem telefonu,ÂŤ ki je namenjen vsem, ki so v stiski ter potrebujejo podporo pri sooÄ?anju z neozdravljivo boleznijo ali umiranjem bliĹžnjega, ter vsem, ki Ĺžalujejo zaradi izgube svoje drage osebe. SoÄ?utni telefon je vzpostavljen na vseh enajstih odborih Slovenskega druĹĄtva Hospic.

Velenjski odbor je 24 ur na dan na voljo po telefonski ĹĄtevilki 051 415 447. đ&#x;”˛

od 4. 12. do 10. 12.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

ve lokalne volitve v obÄ?inske svete in volitve Ĺžupanov; obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je Ĺže v prvem krogu volitev za Ĺžupana zmagal dr. Bogdan Menih, v mestni obÄ?ini Velenje sta se v drugi krog volitev za Ĺžupana uvrstila SreÄ?ko Meh in Anton de Costa, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa dr. JoĹže Robida in Ivo Rakun; v Velenju je v drugem krogu zmagal SreÄ?ko Meh, v Ĺ martnem ob Paki Ivo Rakun; - 4. decembra leta 2000 je v Velenju umrl ravnatelj, pedagog in direktor Franjo ArliÄ?; po osvoboditvi je kot predmetni uÄ?itelj zgodovine in zemljepisa pouÄ?eval in bil upravitelj stare OĹ 'KonjuĹĄnica', od 1963 do 1975 ravnatelj OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, leta 1975 je soustanovil VIZ Velenje, direktor vzgojno-izobraĹževalnega zavoda Velenje je bil do upokojitve leta 1985; bil je zelo zasluĹžen za razvoj ĹĄolstva in pedagoĹĄke dejavnosti v Ĺ aleĹĄki dolini; - 5. decembra 1827 se je v Hrotovicah na ÄŒeĹĄkem rodil Hubert Heinrich de la Fontagne grof d´HarnoncourtUnverzagt; v obdobju 1851 do 1858 je bil lastnik gradu Velenje; 1848 se je poroÄ?il z grofico Ludmillo Gizello Theresio Berchtold, baronico Ungarschitz; iz te veje je izhajal Nikolaus Harnoncourt, znani avstrijski dirigent; njegov starejĹĄi brat Viktor si

mkp

Sv. Barbara (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

je okrog leta 1855 na njegovem posestvu zgradil danaĹĄnjo vilo Bianco v Velenju; umrl je 28. decembra 1897 na Dunaju; - 5. decembra 1884 je v Velenju umrl velenjski Ĺžupan in deĹželni poslanec JoĹžef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraĹĄko okroĹžje zmagal na volitvah v deĹželni zbor v Gradcu; rojen je bil 18. avgusta 1821 v Velenju; - 6. decembra je god sv. MiklavĹža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. MiklavĹž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkeljnov, Ä?e niso pridni; - v Ĺ kalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, de-

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Velenje – Ko je klub eMCe plac zaradi epidemije zaprl vrata, je v sodelovanju s strokovno sodelavko, psihologinjo Brigito Ĺ inigoj, odprl telefonsko linijo in elektronsko poĹĄto za svetovanje na daljavo. Ob ponedeljkih, torkih in Ä?etrtkih je dosegljiva med 18. in 20. uro na telefonski ĹĄtevilki 031 022 339 in elektronskem naslovu brigita.sinigoj@t-2.si. Svetovanje za mlade je brezplaÄ?no, anonimno in zaupno. đ&#x;”˛

kan in okrajni ĹĄolski nadzornik sluĹžboval v Ĺ kalah; leta 1839 je tu zgradil novo ĹĄolo in se kot ĹĄolski nadzornik zavzemal za pouk slovenĹĄÄ?ine in izobrazbo narodnih uÄ?iteljev; bil je prijatelj ĹĄkofa Antona Martina SlomĹĄka, ĹĄiritelj njegovih idej in sodelavec pri ĹĄolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni drĹžavni zbor na Dunaju; - 6. decembra 2004 je umrl eden od tvorcev novega Velenja Nestl Ĺ˝gank, ki je bil vrsto let direktor Rudnika lignita Velenje in Ĺžupan Velenja, prav tako 6. decembra leta 2011 pa je umrl pobudnik in ustanovitelj podjetja Gorenja iz Velenja Ivan AtelĹĄek; - 9. decembra 1919 se je v Ĺ˝alcu rodil direktor in kulturni delavec Rudi Hrovat; od leta 1963 do upokojitve 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje; bil je direktor Kulturnega doma, igralec in reĹžiser prvih gledaliĹĄkih predstav, postavljenih na oder kulturnega doma v Velenju; ustanovil in vodil je prvo tiskarno v Velenju, pod njegovim vodstvom je deloval tudi Kino Velenje; igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v hotelu Paka; umrl je 26. januarja 1981 v Velenju. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

tf

Dogodila se vam bo neprijetna situacija, v kateri boste spoznali, da imate iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Znali vas bodo potolaĹžiti in spraviti v dobro voljo. ÄŒeprav se trenutno lahko sliĹĄite le po telefonu in se ne morate normalno druĹžiti, vam tudi to ne bo predstavljalo teĹžav, saj boste vedeli, da vam v vsakem primeru stojijo ob strani. Zahvalite se jim s kakĹĄnim majhnim preseneÄ?enjem, ki jim ga lahko poĹĄljete tudi po poĹĄti. Potrebujete veÄ? gibanja, zato se nikar ne zapirajte med ĹĄtiri stene. Zaradi prevelike lenobe ne bo trpela samo vaĹĄa postava, temveÄ? tudi vaĹĄe zdravje, tako telesno kot duĹĄevno.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ta teden boste vi tisti, ki boste vplivali na potek dogodkov. ÄŒe se boste izzivom lotili pozitivno, se bodo tako tudi odvijali. PoÄ?utili se boste fantastiÄ?no in ne bi bilo smiselno, da si povzroÄ?ate skrbi z zadevami, ki lahko poÄ?akajo. S pozitivnim razmiĹĄljanjem in svojo dobro voljo boste osreÄ?ili tudi ljudi okoli sebe. Niti zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Ker se v naravi poÄ?utite izjemno dobro, izkoristite proste dni ob koncu tedna za sprehode in rekreacijo v bliĹžnjem gozdu ali na drugih zelenih povrĹĄinah. Mrzlo in oblaÄ?no vreme naj vas nikakor ne odvrne od tega, da bi prosti Ä?as preĹživljali zunaj. Doma pa se zamotite z branjem.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

ÄŒe ste samski, boste dobili priloĹžnost za novo ljubezensko razmerje. SreÄ?anje bo najverjetneje beĹžno, a se vam bo moÄ?no vtisnilo v spomin. Od vas je odvisno, Ä?e boste to osebo Ĺželeli zares spoznati. Ne bojte se narediti prvega koraka. Na delovnem mestu ne postavljajte novih zahtev glede plaÄ?e ali napredovanja. Vse bo priĹĄlo ob svojem Ä?asu, zato brzdajte svojo neuÄ?akanost. Ne pustite tekmovalnim in zavistnim sodelavcem, da vam pridejo do Ĺživega. ÄŒe razmiĹĄljate o delu v tujini ali sodelovanju s tujino, lahko to moÄ?no izboljĹĄa vaĹĄo kariero in finanÄ?no stanje. Marsikaj se danes da poÄ?eti tudi s pomoÄ?jo svetovnega spleta.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Rahlo se boste zapletli v finanÄ?ne teĹžave, saj ste v zadnjem Ä?asu zapravljali precej nekontrolirano. Pazite, da ne zapravite vseh prihrankov, ki vam bodo v naslednjih mesecih ĹĄe kako koristili. Sedaj nikakor ni pravi Ä?as za brezglavo zapravljanje teĹžko privarÄ?evanega denarja. Na vidiku je nova romantiÄ?na avantura, ki pa se zna preleviti v nekaj resnega, Ä?e boste svoji simpatiji dali priloĹžnost. Ne belite si glave s tem, kakĹĄne moĹžnosti imata za skupno prihodnost. Sprostite se in uĹživajte ob romantiÄ?nih veÄ?erih. Novo simpatijo boste zelo razveselili tudi s kakĹĄno doma pripravljeno slastno veÄ?erjo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Spoznali boste, da so bila nekatera priÄ?akovanja zgreĹĄena. To vas bo nekoliko potrlo, vendar si ne smete dopustiti, da bi vas to spravilo v slabo voljo. PreveÄ? Ä?asa porabite za razmiĹĄljanje o stvareh, ki so se vam zgodile v preteklosti. Morda boste Ä?utili Ĺželjo, da bi nekaj spremenili. Sprememba vam bo dobro dela, vendar se stvari ne lotite nepremiĹĄljeno. Nikamor se vam ne mudi, zato si vzemite Ä?as zase. Da ne boste samo razmiĹĄljali, ga izkoristite Ä?imbolj kreativno. Posvetite se hobiju, ki vas je razveseljeval Ĺže pred veliko leti, ali pa poskusite biti ustvarjalni na kakĹĄnem novem podroÄ?ju. Saj veste – nobeno znanje ni odveÄ?, vi pa ste zelo uÄ?ljivi.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

O teĹžavah, s katerimi se boste morali sooÄ?iti v prihodnjih dneh, boste razmiĹĄljali drugaÄ?e kot doslej. Spoznali boste, da ste kljub teĹžki situaciji lahko ĹĄe vedno zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. ÄŒeprav na delovnem mestu ne boste preveÄ? dobre volje in tudi dela boste imeli veliko, se boste z vsakim novim delovnim izzivom dobro spopadli. Ob tem se boste veselili prostega Ä?asa, ki ga boste preĹživeli z druĹžino ali pa sami s seboj. Pazite na svoje zdravje, saj bo vaĹĄ imunski sistem zaradi utrujenosti nekoliko oslabljen. Ukrepajte preventivno in zauĹžijte Ä?im veÄ? vitaminov in mineralov. Dnevno si privoĹĄÄ?ite vsaj kratek sprehod na prostem, pa Ä?eprav vas maska pri tem zelo moti.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Zelo ustvarjalni boste in tudi energije vam ne bo primanjkovalo. Velikokrat boste tudi izvirni. PonoÄ?i se vam bodo porajale zanimive nove ideje. ÄŒe boste imeli Ä?as, jih poskusite Ä?imprej uresniÄ?iti, preden vam uidejo iz glave. Ob koncu tedna boste uĹživali v druĹžbi drage osebe. S partnerjem bosta naÄ?rtovala doloÄ?eno spremembo, ki je lahko povezana s selitvijo ali prenovo doma, lahko pa tudi z novim naraĹĄÄ?ajem. Sorodniki vam bodo pri tem v veliko pomoÄ?. Pazite le, da ne bodo prehitro prevzeli vajeti vaĹĄega doma, saj zelo cenite svoj mir, ki ga najprej najdete doma. Ob spremembi vremena boste Ä?utili teĹžave, ki se pogosto vrnejo prav v tem Ä?asu.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Sredi tedna vas bo nek dogodek zelo razĹžalostil. Tokrat se ne boste hitro potolaĹžili.

Razmislite o svojih Ä?ustvih, pri tem pa bodite zelo iskreni. PoskuĹĄajte se izogibati spletkam in ogovarjanju, raje se osredotoÄ?ite na svoje delo, ki ga bo res veliko. Ĺ e posebej je pomembno, da pravoÄ?asno spoznate iskrenost sodelavca, ki vas lahko razoÄ?ara toÄ?no takrat, ko boste to najmanj priÄ?akovali. Negativnih dogodkov si ne Ĺženite preveÄ? k srcu, saj se bodo stvari kmalu popravile in umirile. Na vaĹĄ raÄ?un bo nepriÄ?akovano priteklo nekaj dodatnega denarja, kar vas bo spravilo v boljĹĄo voljo. PrivoĹĄÄ?ite si vsaj kratek oddih. Napolnil vas bo z novo energijo, ki jo boste v letoĹĄnjem decembru ĹĄe kako potrebovali.

Naš čas, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 163

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. decembra

06.20 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.30 10.45 10.55 11.05 11.15 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.10 15.45 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 00.35 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 08.15 09.10 09.35 10.05 11.55 13.25 14.50 15.15 16.15 18.55 20.50 21.25 22.00 23.20 23.55 00.55 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Lojzek, risanka Trala trali, risanka Pujsa Pepa, risanka Sara in Raček, risanka Tilka in prijatelji, risanka Vse o Rozi, risanka Kalimero, risanka Mulčki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vem!, kviz Moje mnenje: Dolgotrajna oskrba Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Velike osebnosti 20. stoletja: Umetniki, brit. dok. ser., 7/8 Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyító alatt Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Združena družina Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Dunaj, brit. dok. odd., 3/3 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. odd.

Začnimo znova, slov. nan., 13/35 Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Kontiolahtija Na lepše Joker, kviz Nogomet - DP: Olimpija : Maribor, 15. kolo, prenos iz Ljubljane Nogomet - EL: Feyenoord : Dinamo Zagreb, 5. kolo, prenos iz Rotterdama Avtomobilnost Ambienti Biatlon - SP: sprint (Ž), posnetek iz Kontiolahtija Nogomet - EL: vrhunci 5. kola Slovenska jazz scena: Jani Moder, Marko Črnčec, Jani Hace in Ratko Divjak, posnetek koncerta Videotrak Info kanal

07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Maša in medved: Glasbeni spoti, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 1. del Betty v New Yorku, 1. sez., 68. del Lepotica in zver, 1. sez., 17. del Solze v raju, 1. sez., 35. del Solze v raju, 1. sez., 36. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 2. del Šverc komerc, 1. sez., 138. del Betty v New Yorku, 1. sez., 69. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 37. del Solze v raju, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 45. del Šverc komerc, 1. sez., 139. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 10. del Policijska družina, 8. sez., 9. del Vikingi, 6. sez., 10. del, 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10.15 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11.15 2804. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci!

Mamuti, velikani vesoljci in moja sestrica, pravljica 18.40 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.20 Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del 21.50 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 21.55 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Nočni program

Sobota,

4. decembra

06.20 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.55 11.05 11.10 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 13.50 14.40 15.00 15.30 15.45 16.10 16.35 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.05 00.35 01.05 02.00

04.00 06.00 10.10 11.10 11.45 12.30 15.00 15.30 16.10 17.50 18.45 19.55 20.20 22.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25

3. decembra 2020

22.50 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 09.30 10.20 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.40 22.20 22.25 00.10 01.50 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Lojzek, risanka Trala trali, risanka Mandi, risanka Sara in Raček, risanka Tilka in prijatelji, risanka Vse o Rozi, risanka Kalimero, risanka Mulčki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Velike osebnosti 20. stoletja, brit. dok. ser., 8/8 Prisluhnimo tišini: Osebna asistenca rešuje tudi življenja, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Špasni učitelj, niz. nan., 24/24 Osvežilna fronta: Fetiši, odd. za mladostnike Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip: Ženska konferenca Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Hirošima, ljubezen moja, francosko-japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Začnimo znova, slov. nan., 14/35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

New York Voices in Big Band RTV Slovenija, koncert Molitev pred plovbo, portret Joža Horvata Videotrak Dan svetovnega rekorda: 5.000 m (Ž), posnetek atletskega mitinga iz Valencie Rokomet (Ž) - EP: Danska : Slovenija, prenos iz Herninga Z Graysonom Perryjem po ZDA: Vzhodna obala, brit. dok. ser., 1/3 Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Maša in medved: Glasbeni spoti, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Prigode Govorečega Toma, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 2. del Betty v New Yorku, 1. sez., 69. del Lepotica in zver, 1. sez., 18. del Solze v raju, 1. sez., 37. del Solze v raju, 1. sez., 38. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 3. del Šverc komerc, 1. sez., 139. del Betty v New Yorku, 1. sez., 70. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 39. del Solze v raju, 1. sez., 40. del 24UR vreme 24UR Božič na kvadrat, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Dvanajst dni do božiča, kanadski film Ljubezenska mehanika, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10.15 AKTUALNO: Nasilje v družini 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.25 Iz oddaje Dobro jutro 13.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18.45 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Madagaskar 21.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Nedelja,

5. decembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 09.10 09.50 10.30 10.50 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 14.50 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.05 22.05 23.00 23.30 01.05 01.35 02.25

04.00 06.00 07.00 07.55 09.20 09.50 10.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Za mizo Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana in OŠ Žiri, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Varuška nindža, niz. nad., 3/10 TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dok. odd.

Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan invalidov, izob. odd.

TV-izložba Sedem svetov - en planet: Evropa, kopr. dok. ser., 5/8 Alpe-Donava-Jadran Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 28. Dobrodelni Miklavžev koncert GR5: v divjino, belg. nad., 5/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Arktika, isl. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

20.05 21.45 22.35 23.25 00.25 01.25

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Vladimir Pregelj Začnimo znova, slov. nan., 10/35 Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Santa Caterine Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza Začnimo znova, slov. nan., 11/35 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Santa Caterine Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), posnetek iz Kontiolahtija Začnimo znova, slov. nan., 12/35 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Nižnega Tagila Svetovno prvenstvo v nogometu 1986 - v znamenju Diega Maradone, športni film Sadie, ameriški film Zvezdana Intervju: Niko Grafenauer Bowrain, 2. del koncerta Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.50 09.15 09.40 10.05 11.40 13.40 13.55 15.30 15.45 16.45 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.40 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Angel pod krinko, ameriški film 10 let (10 Years), ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Božič na kvadrat, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Zaljubljeni učitelj, ameriški film Trishna, angleški film Zvoki noči

11.25 12.45 13.25 14.30 15.20 16.25 18.20

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 11.35 12.35 13.05 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.30 18.45 18.50 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 21.45 21.50 22.55 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Turističnega društva Žalec IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pingvinčkova pošta, pravljica Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje Dotiki gora: Gorovje Tauros in Kapadokija Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2803. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Koncert ansambla Vikend, 1. del Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje Popotniške razglednice: Madagaskar Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

6. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.00 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.00 21.50 22.20 23.40 00.00 00.25 01.20

04.00 05.30 06.30 06.45 07.10 07.40 08.15 08.45 09.15 09.55 11.25 12.55 13.55 15.55 18.05 19.50 20.00 20.55 22.30 23.50 00.45 01.45

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.50 09.10 09.35 10.00 10.25 12.00 12.15 13.55 14.10 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.30 01.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 11.50 13.20 14.10 15.10 17.30 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.20

Milan, risanka Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 1/26 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Rimske počitnice s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 Ozare Obzorja duha: Ženski obraz Boga Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Mojster Čeng, fin.-kitajski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Z druge strani Atlantika, kopr. nad., 4/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Kralj križarjenj, niz. dok. film Za lahko noč: Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji, posnetek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip: Ženska konferenca Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Premagajmo covid 19 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Začnimo znova, slov. nan., 13/35 Začnimo znova, slov. nan., 14/35 Ambienti Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Santa Caterine Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Santa Caterine Nogomet - DP: Celje : Olimpija, 16. kolo, prenos iz Celja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Nižnega Tagila Rokomet (Ž) - EP: Slovenija : Francija, prenos iz Herninga Žrebanje Lota Sedem svetov - en planet, kopr. dok. ser., 6/8 Ara Malikian – življenje med strunami, španski dok. film Vikend paket Zvezdana Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Ljubezenska mehanika, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Angel pod krinko, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Zaljubljeni učitelj, ameriški film Dvanajst dni do božiča, kanadski film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Dajva se dol, ameriški film 10 let, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2804. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2805. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci!

Mamuti, velikani vesoljci in moja sestrica, pravljica Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Helena Blagne in Globus band, posnetek koncerta v Velenju, 2009 Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

7. decembra

06.30 07.00 10.05 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.15 15.30 16.00 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.50 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.35 23.35 00.05 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 10.00 11.00 13.20 13.45

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Ženski obraz Boga TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 15/35 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 1/5 S-prehodi: Sara Terpin Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Živživalice, risanka Milan, risanka Šola za pošasti, risanka Bacek Jon, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Znanost o virusu, pog. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Narejeno v Sloveniji pripovedi obrti in oblikovanja Glasbeni večer Koncert orkestra Slovenske filharmonije: G. F. Händel - Koncert za orgle; A. Kumar Strastra J. Sibelius, Simfonija št. 5 (Simf.

RTV Slovenija in En Shao) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.00 23.15 23.35 23.55 00.10 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Novi sosedje: Nepalci v Jabloncu Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan invalidov, izob. odd.

Zadnja beseda!

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Nela Sršen Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd.

Veronika in Friderik, dok. film Nogomet - EL: magazinska odd.

Videotrak Rokomet (Ž) - EP: Rusija : Švedska, prenos iz Herninga Propaganda - oblikovanje soglasja, fran. dok. odd.

Assunta, kratki igrani film AGRFT Risk, kratki igrani film AGRFT Podpišite tukaj, kratka TV-igra Klanec siromakov, kratka TV-igra Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.05 08.20 09.30 10.20 11.25 12.15 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.15 23.30 00.25 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 3. del Betty v New Yorku, 1. sez., 70. del Lepotica in zver, 1. sez., 19. del Solze v raju, 1. sez., 39. del Solze v raju, 1. sez., 40. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 4. del Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 71. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 41. del Solze v raju, 1. sez., 42. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 46. del Šverc komerc, 1. sez., 140. del 24UR zvečer Lp, Lena, 1. sez., 5. del Lp, Lena, 1. sez., 6. del Lp, Lena, 1. sez., 7. del Policijska družina, 8. sez., 10. del Meso, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

14.15 15.15 16.25 16.50 17.55 19.00 19.25 20.20 22.00

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10.15 2805. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Parada humorja, posnetek prireditve, 1994 17.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del 18.35 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 21.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Mlajši godalni orkester GŠ Velenje 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

Sreda,

8. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Platforma: Narejeno v Sloveniji pripovedi obrti in oblikovanja 10.40 TV-izložba 10.55 Začnimo znova, slov. nan., 16/35 11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 2/5 14.45 Duhovni utrip: Ženska konferenca 15.00 TV-izložba 15.20 Lučka - Pitypang, otroška odd.

15.50 Milan, risanka 15.55 Lili in Čarni zaliv, risanka 16.00 Oblakov kruhek, risanka 16.10 Knjiga o džungli, risanka 16.25 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Skozi ameriško džunglo – dok. portret Louisa Adamiča 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Spomini: Milan Kreslin, 1. del 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

04.00 06.00 10.10 11.20 13.40 14.30 14.55 16.00

22.55 23.50 00.05 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Alpe-Donava-Jadran Žebelj je postal čopič, dok. film Ob 160. obletnici rojstva Huga Wolfa: Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuška Drašček Rojko in Simon Krečič, posnetek Rokomet (Ž) - EP: Črna gora : Slovenija, prenos iz Herninga Videotrak Rokomet (Ž) - EP: Francija : Danska, prenos iz Herninga Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Kdo laže? (I.), brit. nad., 4/6 Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 4. del Betty v New Yorku, 1. sez., 71. del Lepotica in zver, 1. sez., 20. del Solze v raju, 1. sez., 41. del Solze v raju, 1. sez., 42. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 5. del Šverc komerc, 1. sez., 140. del Betty v New Yorku, 1. sez., 72. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 43. del Solze v raju, 1. sez., 44. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 47. del Šverc komerc, 1. sez., 141. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 11. del Meso, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

18.05 19.45 20.20 22.00

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10.15 Župan z vami: Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA 20. srečanje ansamblov na Graški gori, 1995 17.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Helena Blagne in Globus band, posnetek koncerta v Velenju, 2009 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa, GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2806. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20.30 Dotiki gora: Grintovec 20.50 Koncert ansambla Vikend, 1. del 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa, GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

9. decembra

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.50 15.30 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 08.30 09.30 10.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Premagajmo covid 19 TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 17/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 3/5 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana in OŠ Žiri, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Slovenj Gradec, dok. ser., 1/4 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Evangelist Krek: Socializem Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Dokler sva še mlada, am. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Jiri Kočica Mestne promenade: Slovenj Gradec, dok. ser., 1/4 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.30 22.25 23.20 00.15 01.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Beethoven 250: L. van Beethoven, Simfonija št. 5 Pomladna sonata, Ludwig van Beethoven Ambienti Vikend paket 28. Dobrodelni Miklavžev koncert Videotrak Žrebanje Lota Planica 2020, odd. o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih Na utrip srca: Ob 100. obletnici rojstva: Marijan Vodopivec – Mane, televizijski portret Moje mnenje Iz pozabe (III.), brit. nad., 2/6 Strah ostane, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Leo in Tig, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 5. del Betty v New Yorku, 1. sez., 72. del Lepotica in zver, 1. sez., 21. del Solze v raju, 1. sez., 43. del Solze v raju, 1. sez., 44. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 6. del Šverc komerc, 1. sez., 141. del Betty v New Yorku, 1. sez., 73. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 45. del Solze v raju, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 48. del Šverc komerc, 1. sez., 142. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 11. del Policijska družina, 8. sez., 12. del Meso, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10.55 13.15 13.55 14.20 15.05 16.40 18.50 19.50 20.00 20.35

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2806. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Iz oddaje Dobro jutro 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Za prijatelje, posnetek koncerta Andreja Šifrerja, 1999 17.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA: Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA: Lahko noč, otroci! Nosku se zgodi čudež 18.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa, GŠ Velenje 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku … pri Blanki Božič, predsednici ZDLU 21.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Zoja Kopitar, harfa, GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

PRIREDITVE

3. decembra 2020

LetoĹĄnji advent Nazdravili domu kulture v Ĺ oĹĄtanju bo drugaÄ?en PrazniÄ?no razsvetljavo bodo priĹžgali 5. decembra – MiklavĹž bo nagovoril otroke po video klicu

Foto: jkĹĄ

Ĺ oĹĄtanj, 29. novembra – Na prvo adventno nedeljo je v Ĺ oĹĄtanju vsako leto TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo poskrbelo za dvig adventnih vencev nad Trg bratov Mravljakov, letos, ko so ga preimenovali, bi jih nad Glavni trg dvignili 29. novembra.

VsakiÄ? jih je bilo devet, toliko, kot je podruĹžniÄ?nih cerkva. Vsak je predstavljal eno, spletle pa so jih Ĺžene kljuÄ?arjev posamezne cerkve. S priĹžigom prve luÄ?i na osrednjem vencu nad trgom se je v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?el tudi sklop prireditev s skupnim naslovom Advent v Ĺ oĹĄtanju, Ä?as, poln priÄ?akovanj in topline.

Letos prireditev, vsaj takih, kot so jih pripravljali prejĹĄnja leta, ne bo. Da pa bodo v Ĺ oĹĄtanju vsaj malo priÄ?arali prazniÄ?no vzduĹĄje, so k sodelovanju povabili vrhunskega strokovnjaka za hortikulturo in mednarodno priznanega florista Simona Ogrizka. Ta je v Ä?u-

dovitem okolju vile Ĺ iroko predstavil, kako narediti lepe, zanimive in atraktivne adventne venÄ?ke.

Material, ki ga je za to uporabil, je nabral v Ĺ oĹĄtanju in okolici. Film, ki so ga posneli z njim, je na ogled na spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj (www: sostanj.si). PrazniÄ?no razsvetljavo pa bodo v Ĺ oĹĄtanju priĹžgali v soboto, 5. decembra. Posebej bodo z njo in okrasitvijo poudarili Glavni trg. Za razsvetljavo in okrasitev so namenili 20.000 evrov, od tega 12.000 za Glavni trg, 8.000 evrov pa za obnovo razsvetljave drugod po obÄ?ini.

Tudi MiklavĹž, ki je na predveÄ?er svojega godu v mestu poskrbel za pravi spektakel, se je moral letos iz znanih razlogov obisku v Ĺ oĹĄtanju odpovedati in se prilagoditi novim razmeram. Otroke bo nagovoril po video klicu, ki ga bodo prenaĹĄali na spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ostajajo zvesti tradiciji Ĺ martno ob Paki, 28. novembra – Na ploĹĄÄ?adi pred upravo ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnjo knjiĹžnico je minulo soboto zveÄ?er zagorela prva luÄ?ka na adventnem vencu, ki ga je tokrat pripravila vaĹĄka skupnost Slatina. ÂťEpidemija koronavirusa je mnoge stvari postavila na glavo. Minula leta smo si Ĺželeli, da bi se dogodka ob vstopu v boĹžiÄ?no-novoletne praznike udeleĹžilo Ä?im veÄ? obÄ?anov, letos nanj nismo opozorili druge kot le predstavnike vaĹĄke skupnosti, gospoda Ĺžupnika Ivana Napreta, ki vedno blagoslovi adventni venÄ?ek, sama pa sem tu kot predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki – organizatorja dogodka,ÂŤ je med drugim dejala BoĹža Polak in ob tej priloĹžnosti pozvala obÄ?ane, naj bodo v prihajajoÄ?ih praznikih v mislih tudi s tistimi, ki niso prisotni. Vsem je zaĹželela lepe praznike in izrazila upanje, da bo epidemija Covid-19 Ä?im prej minila.

Njenim Ĺželjam sta se pridruĹžila tudi predstavnica vaĹĄke skupnosti Slatina Majda Drev Kumer in ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Ta je med drugim dejal, da ne glede na Ä?as, ki ga Ĺživimo, ostajajo v lokalni skupnosti zvesti tradiciji, s katero med drugim gojijo povezovanje in sodelovanje. ÂťUpam, da bomo iz te izkuĹĄnje izĹĄli ĹĄe bolj pripravljeni na reĹĄevanje teĹžav, s katerimi se bomo sreÄ?evali na nadaljnji Ĺživljenjski poti. Ostanimo zdravi,ÂŤ je ĹĄe dejal KopuĹĄar. S priĹžigom prve luÄ?i na adventnem venÄ?ku so zaznamovali tudi priĹžig boĹžiÄ?no-novoletne okrasitve v lokalni skupnosti. Zanjo je obÄ?ina tudi letos namenila 4.500 evrov. đ&#x;”˛

tp

Velenje, 29. november – Minulo nedeljo je festival Velenje z e-sveÄ?anostjo zaznamoval 60. obletnico odprtja velenjskega kulturnega doma. Video, ki je ĹĄe vedno na ogled na spletni strani Festivala Velenje in druĹžbenih omreĹžjih, je v celoti domaÄ?e delo in povsem hiĹĄna produkcija. PokaĹže obraze, ki stojijo za programi Festivala Velenje, in vse sodelavce, ki poskrbijo, da je kulturni dom na voljo tako ustvarjalcem kot obiskovalcem.

ZaÄ?ne se kot vsak obisk kulturnega doma – v preddverju, kjer gledalec prevzame karto, odda garderobo, se vzpne po stopnicah in spusti v dvorano. Tokrat si je vsak lahko ogledal dogajanje na odru z najboljĹĄega sedeĹža, obdajale pa so ga simpatiÄ?ne ilustracije obÄ?instva, ki jih je domiselno upodobil Peter Groznik. V videu je MatjaĹž Ĺ alej, koordinator in organizator kulturnih programov, obudili spomin na nekaj prelomnic iz zgodovine kulturnega doma in orisal duha Ä?asa, v katerem je nastal kot zgradba in ustanova. V videu so obudili spomin na nekaj prelomnic iz zgodovine kulturnega doma

in orisali duha Ä?asa, v katerem je nastal kot zgradba in ustanova. Poskrbeli so za avtorsko glasbeno spremljavo, na oder pa povabili lokalne ustvarjalce. ÄŒlana kolektiva Balkan Dance Project Mojca Majcen in Luka OstreĹž sta preplesala teh ĹĄest desetletij, Tanja Tajnik iz Pipoca Academy je uprizorila toÄ?ko plesa na viseÄ?em obroÄ?u, LisiÄ?ko Zvitorepko iz lutkovne predstave Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki je vse povezovala, pa je obudila Noemi ÄŒop. ÂťTa naĹĄ skupni dom je veÄ?ji od vsakega od nas, a hkrati tihi skromni prijatelj, ki se tolikim pomaga vsaj za hip dotakniti zvezd. 60 let je ta zgradba mestu in vsem nam v ponos.

Je naĹĄe stiÄ?iĹĄÄ?e, naĹĄe okno v svet, naĹĄe varno pribeĹžaliĹĄÄ?e. NaĹĄ dom,ÂŤ je dejala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny v nagovoru in kulturnemu domu zaĹželela, da luÄ?i v njem ne bi nikoli ugasnile in aplavzi nikoli potihnili. ÂťPrav gotovo pa bo aplavz najglasnejĹĄi, najbolj buÄ?en in najdaljĹĄi takrat, ko se bo katera od odrskih zgodb lepote, pravice in resnice zares dotaknila srca.ÂŤ

V avlah velike in male dvorane so ob tej priloĹžnosti odprli ĹĄe dve razstavi, ki se ozirata v preteklost pestrega dogajanja v hiĹĄi kulture. Prav tako sta obe posneti, video pa je na ogled na Facebook profilu Festivala Velenje, ki napoveduje ĹĄe kopico spletnih utrinkov v poÄ?astitev jubileja. Ko se bo kulturno Ĺživljenje lahko vrnilo v kulturni dom, pa bodo uprizorili ĹĄe ĹĄest premier za ĹĄest desetletij. đ&#x;”˛

tf

Od Ä?rke do knjige Velenje, 27. in 28. november – Minuli konec tedna je je velenjska obmoÄ?na izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti izvedla regijsko literarno delavnico na temo izzivov (samo)zaloĹžniĹĄtva Od Ä?rke do knjige. Na petkovi spletni delavnici z naslovom Ko besede postanejo pesem je predaval pesnik, prejemnik ĹĄtevilnih knjiĹžnih nagrad in mentor mnogim mlajĹĄim literarnim ustvarjalcem dr. Zoran Pevec.

Sobotno delavnico z naslovom Podoba knjige in naĹĄe poti samozaloĹžniĹĄtva pa je vodil grafiÄ?ni oblikovalec, pesnik, publicist, urednik in glasbenik BlaĹž PrapĂłtnik. Oba sta ljubiteljskim literarnim ustvarjalcem razkrivala pasti in dobre prakse tako pri ustvarjanju kot pripravi ustvarjenega za knjiĹžni izid. đ&#x;”˛

tf

Na delavnici je sodelovalo devet oseb, dobili pa so se na spletni platformi.

Zima je priĹĄla po spletu Velenje, 28. november – Muzej Velenje Ĺže vrsto let vsak letni Ä?as vabi na Grilovo domaÄ?ijo v Vinski Gori in v sodelovanju z raznimi druĹĄtvi in posamezniki obuja sezonska kmeÄ?ka opravila in navade. Za to so poskrbeli tudi letos, Ä?eprav so tradicionalno prireditev Zima na Grilovi domaÄ?iji izvedli na daljavo – s fotografijami, videi in besedili o preĹživljanju zimskih dni za toplo peÄ?jo, ki so jih minulo soboto premierno objavili na Facebook profilu in spletni strani Muzeja Velenje. Pripravili so nasvete za izdelavo adventnega venÄ?ka, pri Ä?emer so uporabili le naravne materiale in pripomoÄ?ke, ki jih najdemo doma. V sodelovanju z DruĹĄtvom zeliĹĄÄ?arjev Velenje so pripravili recepte za zimske napitke in zeliĹĄÄ?ne namaze. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli Ä?lani Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, ki so predstavili tudi recepta za potico in flancate brez glutena. ÄŒlanice TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ entilj pa so spomnile, kako se pletejo volnene nogavice. đ&#x;”˛

Lunine mene

8.

decembra, ob 1:37 (zadnji krajec)

Naš čas, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

3. decembra 2020

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Obvestilo Prodajna mesta Telekoma Slovenije so skladno z odlokom Vlade RS od 16. 11. 2020 zaprta, delujejo pa kot prevzemne točke. Naši prodajni svetovalci so vam na voljo prek telefona ali e-pošte, sklenete ali podaljšate lahko naročniška razmerja ter kupite naprave in dodatno opremo.

Želimo Vam zdravo in srečno novo leto 2021!

Prodajalna MOBTEL

Interspar Šalek, Velenje | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Velenjka, Velenje | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. decembra 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Slovenija edina s popolno prepovedjo dronov Uporaba brezpilotnih letal je v Sloveniji v celoti prepovedana Droni so v zadnjih nekaj letih postali nekaj povsem običajnega, saj se uporabljajo kot orodje za zabavo, delovni pripomoček ali varnostni sistem. Tehnologija dronov je namreč v zadnjih letih močno napredovala. Manj znano pa je, da se je prvi let drona zgodil že davnega leta 1917 v Veliki Britaniji. Prva brezpilotna letala so bila namreč razvita v Veliki Britaniji in ZDA med prvo svetovno vojno.

Sedaj so droni dostopni praktično vsem.

Po podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino število patentov za tehnologijo brezpilotnih letal hitro narašča in se je povečalo za 34 odstotkov, in sicer s 7.076 patentov leta 2017 na 9.485 patentov leta 2018. Znatnega tehnološkega razvoja tehnologije pa žal ne spremlja zakonodaja, ki ureja to področje. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da je vsaj 143 držav na svetu uvedlo določeno obliko regulacije dronov. Zakonodaja sega od popolne prepovedi tehnologije do razmeroma neomejene uporabe, vendar se večina zakonodaje osredotoča na natančna pravila za uporabo brezpilotnih letal, saj so ta od neprimerni uporabi lahko celo nevarna za življenje ljudi.

Evropa ima sicer najbolj liberalne predpise o brezpilotnih letalih v primerjavi z drugimi celinami. Kar 27 odstotkov evropskih držav namreč dovoljuje neomejeno uporabo brezpilotnih letal, svetovno povprečje je 18 odstotkov. Evropa pa je tudi celina z največ priporočili v nacionalni zakonodaji za uporabo brezpilotnih letal. V skladu z nacionalno zakonodajo o brezpilotnih letalih lahko države razdelimo v šest skupin: države s popolno prepovedjo, države, v katerih je uporaba dronov dovoljena v popolnoma omejenih okoliščinah, države, v katerih je uporaba dronov dovoljena le pred očmi oseb, ki jih upravljajo, države, kjer je dovoljena omejena uporaba brezpilotnih letal izven vidnega polja oseb, ki jih upravljajo, države neomejene uporabe ter države brez kakršnegakoli zakona o uporabi dronov.

Pri tem pa je zanimivo predvsem to, da je Slovenija edina država v Evropi s popolno prepovedjo brezpilotnih letal, kar pomeni, da jih ne bi smeli uporabljati.

ČETRTEK, 3. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 4. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 5. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 6. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 7. decembra

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Krvavice in pečenice Domače kislo zelje kmetije Jevšnik Meso slovenskega porekla

Tel.: 03 5875 630 Pon: 8. - 11., tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, nedelje in prazniki zaprto.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 8. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 9. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 23. do 29. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 23. do 29. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 23. do 29. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. do 29. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 3. 12. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

3. decembra 2020

mali OGLASI RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ZIMSKE gume 225/50 R18 99V, Continental, 6 mm profila, ugodno prodam. Gsm O41 692-995

RAZNO

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (

KOCKE sena, 14 kom silažnih bal in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. novembra 2020, so: •

Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje; • Nada Hribar, Cesta IV/2, 3320 Velenje; • Jožef Mikoletič, Prešernova 22/B, 3323 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: SUPER CENE

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 5. 12. in nedeljo, 6 . 12. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 643 - Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • Ocepek Ivan, roj. 1943, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 61A • Sabol Pavao, roj. 1941, Velenje, Cesta IV 22 • Novak Marija, roj. 1940, Velenje, Jenkova cesta 23 • Janežič Dušan, roj. 1930, Šoštanj, Kajuhova cesta 7A • Hofinger Torvald Erih , roj.

1942, Velenje, Uriskova ulica 6

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

107,8 MHz Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

Naročniki imate 50 % popust.

»USAR«

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• • •

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

www.kp-velenje.si

V SLOVO

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SLOVO Tiho je zaspal dragi oče, svak, dedi, pradedi

NIKOLAJ RABIČ

DUŠAN JANEŽIČ

5. 12. 1937 – 10. 11. 2020

dipl. ing. elektr.

27. 11. 1930 – 26. 11. 2020

Tiho in nepričakovano te je vzela nova zahrbtna bolezen.

Za vedno boš ostal z nami v naših srcih.

Pogreb bo v Rimskih Toplicah v družinskem krogu.

Vsi njegovi

VSI TVOJI

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi V 82. letu starosti se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi in brat

PAVLE SABOL Ni res, da je odšel – nikoli ne bo.

Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.

1941 – 2020

JOŽEF SLATINEK

Ob izgubi našega dragega atija se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih časih z izrazi sožalja in s spodbudnimi besedami stali ob strani.

Cesta V/10, Velenje

Posebna zahvala velja naši zlati Karmen, ki nam je ves čas nesebično pomagala.

Vsi tvoji: Sonja, Lili, Boris, Nejc in Pia

Zapel je zvon tebi v slovo poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina.

1. 2. 1939 – 18. 11. 2020 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in denarne prispevke ter spremstvu na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Precej okuĹženih stanovalcev se je Ĺže vrnilo v dom V Domu za varstvo odraslih Velenje so pretekli teden testirali stanovalce in zaposlene, med njimi 27 okuĹženih zaposlenih in 67 varovancev – VeÄ?ina jih je z blagimi simptomi in se poÄ?utijo dobro, zaposleni se Ĺže vraÄ?ajo na delovno mesto po preboleli bolezni Jasmina Ĺ karja

V Domu za varstvo odraslih Velenje se ĹĄe vedno spopadajo s precejĹĄnjim ĹĄtevilom okuĹžb med stanovalci doma in tudi zaposlenimi. Stanje v domu je po besedah direktorice Violete PotoÄ?nik Krajnc ĹĄe vedno resno, a se kaĹžejo tudi znaki izboljĹĄevanja razmer, saj se je nekaj zaÄ?asno preseljenih stanovalcev in zaposlenih Ĺže vrnilo tako v dom kot na delovna mesta. V skladu z Odredbo o zaÄ?asnih ukrepih pri organizaciji zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije Covid-19 so zaÄ?eli redno tedensko testiranje, odgovarja direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc. ÂťOd vsega zaÄ?etka, odkar smo vzpostavili rdeÄ?o in sivo cono, v domu testiramo zaposlene v sivi coni oziroma tiste, ki so bili v stiku z okuĹženo osebo. Pretekli teden smo zaÄ?eli testiranja, kot pravi uredba, kar pomeni,

da testiramo vse zaposlene, ki ĹĄe niso preboleli virusa. V sredo smo testirali enainĹĄestdeset zaposlenih in odkrili sedemindvajset atipiÄ?nih pozitivnih sodelavcev, pove direktorica, ki se zaveda, da je takĹĄno odkrivanje okuĹženosti v tej teĹžki situaciji v domu pravo. Za zdaj uporabljajo molekularne PCR teste in raÄ?unajo, da bodo s temi testi testirali tudi v prihodnje, hitrih antigenskih testov pa ĹĄe ne nabavljajo.

Vztrajno polnijo belo cono

Kot pravi direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc, jo hrabri predvsem dejstvo, da gre pri veÄ?ini zaposlenih in stanovalcev za blage oblike, pri katerih veÄ?ina nima simptomov bolezni, in jo dobro prebolijo. Stanovalci z blagimi simptomi ali brez njih se poÄ?utijo dobro, si pa seveda Ĺželijo vrnitve v svoje sobe in normalizacije Ĺživljenja v domu. ÂťVeseli me tudi dejstvo, da dnevno veÄ?amo

Kako bo v praksi videti obvezno testiranje zaposlenih?

belo cono v domu, kamor se vraÄ?ajo stanovalci, ki so bolezen Ĺže preboleli.

Smo pa v Ä?etrtek testirali ĹĄe ĹĄtiriinpetdeset stanovalcev iz sive cone, med katerimi je bilo ĹĄestintrideset pozitivnih. Samo pri ĹĄtirih stanovalcih je ĹĄlo za simptome, ki so znaÄ?ilni za to bolezen. Te stanovalce smo Ĺže preselili v rdeÄ?o cono v Mladinski hotel Velenje, kjer se dobro poÄ?utijo. IstoÄ?asno poteka razkuĹževanje prostorov v sivi coni, ki jo pripravljamo za belo cono, kamor smo v ponedeljek prepeljali tudi osem stanovalcev iz rdeÄ?e cone,ÂŤ dodaja direktorica.

Z vseh strani dobivajo podporo in spodbude

Kakor ĹĄe pove direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc, jo opogumlja predvsem dejstvo, da v tej stiki niso sami in da raÄ?una na to, da bodo nekje do novega leta teĹžki trenutki za njimi. ÂťOgla-

ĹĄajo se nam ljudje, ki za stanovalce in zaposlene pripravljajo preseneÄ?enja, besede spodbude, poĹĄiljajo sladka preseneÄ?enja. Za vsa plemenita dejanja se zahvaljujemo vsem, tako svojcem kot ostalim, ki nam v tej teĹžki situaciji nudijo podporo. Zavedamo se namreÄ?, da je epidemioloĹĄka slika ĹĄe vedno slaba, zato bi bilo nemogoÄ?e priÄ?akovati, da bi v domu ostajali brez okuĹžb, sklene direktorica doma. đ&#x;”˛

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťHrabri me dejstvo, da gre pri veÄ?ini okuĹžb – tako pri zaposlenih kot stanovalcih, za atipiÄ?en potek bolezni. Si pa Ĺželimo v domu Ä?imprejĹĄnje normalizacije Ĺživljenja. NaĹĄi zaposleni so na robu zmogljivosti, vendar verjamem, da bomo zmogli.ÂŤ

ÂťNe, laÄ?ni nismoÂŤ ObÄ?inska javna kuhinja ves Ä?as epidemije deluje nemoteno in oskrbuje vedno veÄ? upraviÄ?encev, zaradi podaljĹĄevanja pouka na daljavo pa so topli obroki priskrbljeni tudi za nekatere ĹĄolarje in dijake iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin

Za zagotavljanje optimalne varnosti za paciente in zaposlene bodo za zdaj zagotavljali testiranje s PCR preiskavo – V skladu z Odredbo o zaÄ?asnih ukrepih v organizaciji zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije Covid-19 in zagotavljanja neodloĹžljive zdravstvene obravnave pacientov so v ZD Velenje 21. novembra zaÄ?eli testirati vse zaposlene, in sicer z odvzemom brisa na SARS CoV 2 za PCR preiskavo. Testiranje teÄ?e vsak dan v jutranjem Ä?asu pred zaÄ?etkom rednega delovnega Ä?asa. Svoje zaposlene so razporedili po enotah, v katerih so zaposleni po vseh dnevih v tednu, mesto odvzema brisa pa organizirali zunaj in posebej loÄ?eno od ostalih poti, tako da ne pride do kriĹžanja poti s pacienti.

PomoÄ?nica direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanja KontiÄ? pove, da so pri ĹĄtiriÄ?lanski ekipi, ki opravlja odvzeme kuĹžnin pri zaposlenih, pripravo za transport kuĹžnin, ureja potrebno dokumentacijo, spremlja podatke o izvidih pri zaposlenih in rezultate vseh testiranj v skladu z navodili, posreduje v Centralni register podatkov o pacientih, pred zaÄ?etkom testiranja prav tako izkljuÄ?ili okuĹžbo s SARS CoV 2.

Zdravstvene delavce bodo testirali tedensko

Do 7. decembra bodo nadaljevali vpeljano organizacijo odvzema brisov zaposlenih tako, da bodo zagotavljali odvzeme kuĹžnin vseh zaposlenih na tedenski ravni. Odvzem brisov bodo sprotno usklajevali tudi glede na evalvacijski pojav okuĹžb znotraj enot in epidemioloĹĄko

dogajanje v Zdravstvenem domu Velenje. Veliko pozornost bodo ĹĄe naprej namenjali strogim higienskim ukrepom in uporabi ustrezne varovalne opreme za zajezitev ĹĄirjenja okuĹžbe s koronavirusom. Ali so nabavili tudi hitre teste oziroma ali bodo testirali z molekularnimi? Tanja KontiÄ? odgovarja: ÂťZa zagotavljanje optimalne varnosti za paciente in zaposlene zaenkrat zagotavljamo testiranje s PCR preiskavo na SARS CoV 2. Hitrih antigenskih testov v ZD Velenje ĹĄe nimamo. Ko se bomo odloÄ?ili za uporabo HAGT, bomo izbra-

li teste, ki ustrezajo strokovnim priporoÄ?ilom strokovne skupine infektologov in mikrobiologov in so objavljeni na spletni strani ministrstva za zdravje. Pri odloÄ?itvi za izbiro ustreznega HAGT je pomemben podatek o zanesljivosti in uporabnosti testa tudi preko validacije testa v praktsi pri uporabnikih. Nekatere podatke bomo pridobili iz naĹĄih bolniĹĄnic, ki so le-te Ĺže validirale, nekaj testov bomo preizkusili tudi sami. Sodelujemo tudi z drugimi zdravstvenimi domovi in na osnovi vseh zbranih podatkov nameravamo izbrati najustreznejĹĄi HAGT za uporabo na primarni ravni.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Tople obroke, pa tudi najnujnejĹĄe potrebĹĄÄ?ine iz trgovine, brezplaÄ?no na dom dostavljajo prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje in sodelavci Mladinskega centra, ki vsak dan opravijo okrog 40 razvozov.

Velenje – Velenjska javna kuhinja (socialni projekt, ki ga Ĺže veÄ? kot 15 let financira Mestna obÄ?ina Velenje, izvaja pa Dom za varstvo odraslih, v katerem obroke pripravijo in jih razdelijo) je v prvih tednih spomladanskega vala epidemije koronavirusa skoraj podvojila ĹĄtevilo brezplaÄ?nih toplih obrokov za ranljive skupine in jih pripravila veÄ? kot 120 dnevno. PrikrajĹĄanih za topel obrok pa ne bi smelo biti niti sedaj, v drugem in ĹĄe hujĹĄem valu epidemije, saj javna kuhinja nemoteno deluje. Gibalno ovirani, starostniki in drugi, ki ne morejo

razmer, ki moÄ?no vplivajo na gospodinjske proraÄ?une, je obÄ?ina brezplaÄ?ni obrok omogoÄ?ila ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, ki so se znaĹĄli v stiski. Novost v primerjavi s prvim valom epidemije pa so topli obroki za osnovnoĹĄolce in dijake, ki so upraviÄ?eni do subvencionirane ĹĄolske prehrane.

Dnevno zagotavljajo Ĺže 320 toplih obrokov

Sodelavci obÄ?ine sprejemajo naroÄ?ila brezplaÄ?nih toplih obrokov vsak delovnik med 9. in 13. uro na telefonski ĹĄtevilki 03 896

â?ą

ÂťHrana je draga. Poleti, ko si nekaj zelenjave pridelam sama, ĹĄe gre. Pozimi pa je enostavno predraga. Tudi poloĹžnice grejo gor. Brez te pomoÄ?i mi ne bi ostalo dovolj denarja,ÂŤ pove mlajĹĄa upokojenka in doda, da so obroki obilni. ÂťVedno mi ostane tudi za veÄ?erjo.ÂŤ

od doma, pa imajo tudi moĹžnost brezplaÄ?ne dostave.

Do brezplaÄ?nega toplega obroka so sicer upraviÄ?eni socialno ĹĄibkejĹĄi obÄ?anke in obÄ?ani, ki pravico glede na svoj status uveljavljajo preko Centra za socialno delo. Zaradi izrednih

16 19, in sicer za naslednji delovnik in vsak dan posebej. Trenutno zagotavljajo obroke 97 socialnim upraviÄ?encem, za katere dnevno pripravijo 119 obrokov (97 kosil, 11 zajtrkov in 11 veÄ?erij). Tople obroke (za zdaj je na voljo en meni) zanje pripravljajo

â?ą

ÂťMamici ni veÄ? treba kuhati vsak dan, ker se vsi najemo. Ni nam veÄ? treba tolikokrat v trgovino.

PogreĹĄala sva ĹĄolsko kosilo, ker je zelo dobro,ÂŤ povesta brat in sestra.

od ponedeljka do petka v kuhinji DVO, prostovoljci pa jih dostavljajo 20 upraviÄ?encem dnevno.

Tople obroke dnevno zagotavljajo tudi 210 uÄ?encem in dijakom, ki so upraviÄ?eni do subvencionirane ĹĄolske prehrane.

Pripravljajo jih v kuhinji OĹ Mihe Pintarja Toleda, otroci pa jih prevzemajo v ĹĄolskih kuhinjah vseh ĹĄestih velenjskih osnovnih ĹĄol, medtem ko 20 dijakov tople obroke prevzema v kuhinji OĹ Gustava Ĺ iliha. Poleg tega prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje veÄ? kot 20 toplih obrokov dostavijo n adom. Ĺ tevilo upraviÄ?encev se dnevno spreminja, prijave pa ĹĄole sprejemajo na eAsistentu.

Dostava na dom

BrezplaÄ?na dostava toplih obrokov na dom, in sicer za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo moĹžnosti, da bi jim svojci pomagali, in tiste, ki si zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoĹĄÄ?iti toplega obroka, poteka vsak delovnik od 11.30 dalje. Prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje naroÄ?ila dostave sprejemajo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na telefonski ĹĄtevilki 03 898 19 22. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Rekli so â?ą ÂťNe, laÄ?ni nismo,ÂŤ pove Ä?lanica veÄ?je druĹžine

med prevzemom kosila. ÂťKdaj pa kdaj zamudimo s plaÄ?ilom kakĹĄne poloĹžnice, marsiÄ?esa si ne moremo privoĹĄÄ?iti, vendar laÄ?ni ĹĄe nismo, za kar smo lahko hvaleĹžni. Po televiziji vidimo marsikaj. Mislim, da tako hudo pri nas ĹĄe ni,ÂŤ pokomentira razmere, v katerih vidi Ĺživeti ljudi po Sloveniji.