48 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/5 °C), soboto (-6/2 °C) in nedeljo (-6/4 °C) bo pretežno oblačno.

Četrtek, 9. decembra 2021

številka 48 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Praznični sejem in prižig lučk

December brez »kuhančka« Jasmina Škarja

Velenje, 3. decembra – Na Titovem trgu je med 10. in 20. uro potekal praznični sejem drobnih daril in dobrot. Več kot 30 razstavljavcev je ponujalo svoje izdelke in dobrote ob zvokih praznične glasbe in ob upoštevanju

preventivnih ukrepov. Še posebej slovesno je bilo na trgu po 17. uri, ko so prižgali praznično razsvetljavo, ki bo vse do 16. januarja privabljala sprehajalce v središče mesta, v Staro Velenje in na Visto. Seveda pa si vodstvo

Foto JKŠ

Prazničen tudi Šoštanj

občine želi, da bi se epidemiološke razmere izboljšale in bi lahko organizirali tudi kakšno prireditev. Veliko jih je »v pripravljenosti«. Je pa v teh dneh tudi sprehod v mrzlih večerih 🔲 mz pravljičen.

Šoštanj – V Šoštanju so, tako kot je pri njih že tradicija, prižgali praznično razsvetljavo na predvečer Miklavža, v nedeljo zvečer. So se pa njegovemu obisku zaradi zdravstvenih razmer odpovedali. Kot ob tem poudari župan Darko Menih, pa so poskrbeli za res lepo okrasitev in upajo, da se bodo prebivalci radi sprehodili po Šoštanju, čeprav tokrat prireditev ne bo. Poleg tega da so mesto razsvetlili s praznično razsvetljavo, so postavili na Glavnem trgu makete najbolj značilnih hiš v mestu, ob njih pa 40 smrečic, okrašenih z lučkami. Skupaj s TEŠ so okrasili tudi rondo ob vstopu v mesto, in sicer z devetimi prazničnimi smrečkami – vsaka predstavlja eno krajevno skupnost Šoštanja. 🔲

Začel se je čarobni december. Nič kaj evforično, razvedrilno in bleščeče, kot se za mesec, ki je še posebej navdahnjen z optimizmom, dobrimi zgodbami in s pozitivnim pogledom na prihodnost, spodobi. Želimo si, da bi v soju prazničnih luči, ki so zasvetile tudi v naši dolini, sejma drobnih daril, okrašene jelke, ki se bohoti na Titovem trgu ter ob svetlobnih skulpturah in raznobarvnih okrasitvah, ki krasijo tudi Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, v naše domove prinesel vedrino in upanje na lepše čase. Čeprav v času, ki je namenjen tudi obračunom za nazaj, še vedno nimamo občutka, da se stvari postavljajo na svoje mesto. Računamo na spremembe in znake, ki bodo pokazali, da smo na pravi poti. Čakamo na čas, ko bomo znova lahko začeli uživati in zajemati življenje s polno žlico. Mogoče bo božično-novoletno razpoloženje pripomoglo k temu, da bomo razumevajoči in veseli, čeprav bomo težko pozabili na bridkosti in skrbi, ki nam jih že nekaj časa povzroča covid-19, ki zadržuje naš korak in zaradi katerega se nam zdi, da vse leto postopamo na mestu. Zaradi praznikov resda nekateri postanejo bolj evforični, spet drugim je jasno, da težave, ki so se nakopičile čez leto, čudežno ne bodo izginile in se razblinile, četudi nam srce v času pričakovanj, radosti in veselja poskoči in zaigra v lahkotnejšem ritmu. Bo pa na srečo tale decembrski čas zapolnilo tudi načrtovanje, kupovanje in izbiranje daril – čarobna opravila, ki so mnogim v veselje. Pravijo, da je najlažje kupovati darila tistim, ki imajo veliko želja. A vedno bolj se mi dozdeva, da poznam vedno več takih, ki si želijo samo eno – vrnitev v stare, ustaljene tirnice življenja. Resda nas bodo tudi letos v Velenju očarale številne stojnice, na katerih pa po zadnjih ukrepih vlade ne bodo smeli streči hrane in pijače, z izjemo pečenega kostanja, ki pa ga verjetno v tem času ni ravno v izobilju. Tudi praznične pijače – kuhančka si kljub maskam in pogojem PCT na božičnem sejmu ne bomo mogli privoščiti, še vedno pa bomo lahko našli kakšno prisrčno pozornost in idejo za obdarovanje, če se režim tudi za tovrstne sejemske prireditve ne bo spremenil. Škoda le, da na prazničnih stojnicah ne ponujajo vrednot in lastnosti, ki bi v teh časih združevale. Pravičnost, solidarnost, strpnost, volja, nekaj zdrave pameti in tistih vrednot, ki bodo v prihodnosti omogočale spodobno življenje in bodo perspektivne za mlajše generacije. Ljudje so naveličani prepovedi in omejitev, ki dosegajo ravno nasprotni učinek. Smo lahko boljši in modrejši v najbolj magičnem času, v katerem smo že dočakali tudi prvi sneg? Mnoga smučišča so že zagnala svoje naprave, zimskih vragolij najbolj željni so, opremljeni s FFP2 masko, že na snegu. Polni otroškega veselja smo se že razveselili tudi prvega dobrega moža – Miklavža, prižgali drugo adventno svečko, čaka pa nas še kar nekaj predprazničnih dni, polnih neznanega pričakovanja in nostalgije. Čas in priložnosti za klasična novoletna praznovanja in rajanja tudi letos ne bo najprimernejši, a za praznike v velikem slogu gotovo še pridejo primernejši časi. Bodo pa dnevi namenjeni razkošju srca, ko bomo lahko poklonili svojim bližnjim čas, čustva in občutke. S kakšno dobrodelno gesto bomo mogoče opogumili in pomagali prestopiti ovire tistim, ki tega ne zmorejo. Morebiti se bomo odzvali kakšnemu klicu na pomoč, sodelovali v dobrodelni akciji, pomagali društvu, kar bosta naša osebna zmaga in sreča. Prazniki niso samo materialne dobrine, čeprav vemo, da dobrine moramo proizvajati, saj tako delo kot kapital omogočata spodobno življenje. Kaj pa želje in sanje za leto 2022? Naj pomislim. Za spremembo si letos osebno namesto nove smučarske opreme in računalnika želim le brezpogojno svobodo in mir ter to, da se bom lahko brez slabe vesti in preverjanja PCT odpravila na kavo in rogljiček s prijateljico v svojo najljubšo kavarno. Zdi se mi, da je skrajni čas, da poiščemo izgubljene sanje. Prihodnost nam že nekaj časa pošilja izziv – težo sedanjosti. 🔲

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Se velenjsko zdravstvo res skuša privatizirati?

LOKALNE novice

Sprejem za invalide in prostovoljce Velenje, 3. decembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob mednarodnem dnevu invalidov v Galeriji Velenje sprejel predstavnike invalidskih organizacij, ki delujejo v občini. Čestital jim je za praznik in se jim zahvalil za vse, kar prispevajo k boljšemu delovanju lokalne skupnosti. Vse oblike pomoči so v teh kriznih časih še posebej dobrodošle. V sejni dvorani Mestne občine Velenje pa je sprejel (ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru) tudi predstavnike največjih prostovoljskih organizacij: MZPM Velenje, MC Velenje, Šolskega centra Velenje in Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev. »Velenje je znano po prostovoljstvu in številnih prostovoljcih in na to smo v Velenju resnično ponosni,« je dejal župan, ko se jim je zahvalil za njihovo prizadevnost ter vso pomoč, ki jo dajejo tistim, ki jo potrebujejo. Velenje je mesto s srcem, je na obeh sprejemih poudaril župan in tako prostovoljcem kot invalidom povedal, da so pomemben del tega srca prav oni.

Mestna tržnica pod Komunalno podjetje Velenje – Z novim letom bo po zgledu nekaterih drugih slovenskih mest upravljanje tržnice prevzelo Komunalno podjetje Velenje. Kot lokalno podjetje se bo lahko hitreje odzvalo željam ponudnikov lokalno pridelane hrane in povpraševanju občank in občanov. Upravljanje bodo izvajali z obstoječim kadrom.

Obletnica Planeta generacij Velenje – Včeraj so v Večgeneracijskem centru Planet generacij na Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje obeležili 5. obletnico uspešnega delovanja. V projekt je bilo vključenih več kot 8 tisoč oseb, vsebine in druge aktivnosti pa je ob strokovni in organizacijski podpori štirih strokovnih sodelavk pripravljalo ter izvajalo več kot 40 strokovnjakov in več kot 60 prostovoljcev. Večgeneracijski center Planet generacij je eden od petnajstih večgeneracijskih centrov, ki od leta 2017 delujejo v Sloveniji ob podpori sredstev Evropskega socialnega sklada, Ministrstva Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter lokalnih skupnosti.

S partnerji do evropskih sredstev Velenje – Predstavniki Mestne občine Velenje so obiskali ukrajinski Kijev, kjer so se seznanili s sodobnimi praksami izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti in tehnologijami za varčevanje z viri energije. V energetskem, socialnem in gospodarskem modelu mesta Kijev je veliko podobnosti z mestom Velenje. Delegaciji sta si izmenjali veliko koristnih informacij, znanj in primerov dobrih praks, ki so ključne za zagotavljanje uspešnega prestrukturiranja in nizko energetske industrijske prihodnosti. Župan Peter Dermol je predstavil Velenje kot eno izmed vodilnih mest pri izvajanju EU projektov. Gostitelje je seznanil z uspešno sanacijo degradiranega okolja zaradi posledic rudarjenja in z uvajanjem energetsko učinkovitih tehnologij. Izpostavil je tudi, da ima Slovenija že izkušnje s prehodom na alternativne vire, vendar se želijo seznaniti tudi s praksami energetske učinkovitosti v ukrajinski prestolnici.

2,1 milijona za pomoč občanom

Bo sodoben zobozdravstveni center prihodnosti zrasel na mestu, kjer se nahajajo rastlinjaki PUP-a Velenje? Velenjski svetnik Matej Jenko je prejšnji torek, v času seje sveta Mestne občine Velenje, sklical novinarsko konferenco, na kateri je opozoril, da naj bi v Zdravstvenem domu Velenje pripravljali projekt, s katerim bi zobozdravstveno dejavnost v celoti privatizirali in preselili na območje, kjer stojijo rastlinjaki PUP Velenje, in

tam postavili sodobni zobozdravstveni center, kakršnega v Sloveniji še nimamo. »Prepričan sem, da gre za nedopustno privatizacijo javne zdravstvene dejavnosti, od občinske uprave pa terjam odgovorev zvezi s tem, ali podpira privatizacijo zobozdravstva. Izvedel sem, da naj bi imeli prvi sestanek 15. oktobra, na njem naj bi

Lokalna skupnost privatizacije zdravstva ne podpira Vprašanje o Jenkovih trditvah smo zastavili direktorju Zdravstvenega doma Velenje mag. Janku Šteharniku: »Ko je politični interes pred javnim in ko osebe prilagajajo informacije lastnemu interes, pride do takšnih izjav. Kaj pa je gospod s svojimi izjavami sploh hotel doseči? Informirati, da SD in jaz privatiziramo zdravstvo? Ni mu lahko.« In kaj pravi na Jenkove trditve župan Mestne občine Velenje Peter Dermol? »Lokalna skupnost ima ves čas zelo jasno stališče, da nikoli ni podpirala privatizacije kateregakoli dela zdravstva, tudi v tem trenutku ga ne podpira. Je pa tudi res, da nismo prejeli nobene pobude, da bi se katerikoli del zobozdravstva privatiziral. Je pa bila

podana pobuda, da bi se celotno zobozdravstvo, tako javno kot tudi zasebno, vključujoč tudi določene specialistične storitve, združilo na enem mestu. Kje naj bi to bilo, je stvar dogovora. Moje videnje je jasno, da skušamo znotraj obstoječega zdravstvenega sistema oz. tega območja ohraniti primarno zdravstvo na isti lokaciji. To seveda pomeni, da bi bilo dobro urediti kakšen prizidek na območju obstoječega Zdravstvenega doma v ta namen. V vsakem primeru pa je dejstvo, da je vlada pripravila zakon, s katerim bo mogoče pridobiti nepovratna sredstva, in to bi bilo vsekakor dobro izkoristiti in tako zagotoviti še boljšo kakovost izvajanja storitev na primerni ravni zdravstva.«

Velenje – Aktivizmu Ženskega foruma SD ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami ter kampanji, namenjeni osveščanju družbe in odločevalcev o ničelni toleranci do nasilja nad ženskami in o enakosti spolov so se pridružili tudi Socialni demokrati Velenje in Ženski forum SD SAŠA. 29. novembra so pripravili spletno okroglo mizo, s katero so opozorili na ustavno pravico do odločanja o lastnem telesu z gostjami Andrejo

Katič, predsednico Ženskega foruma SD, Katarino Jukić, članico ŽF SD Saša, Majo Starc, dr. med., spec. gin in porodništva ter Živo Vidmar, podpredsednico Društva Dobrnič. Govorile so o izkušnji splava, dostopu do ginekologov, kontracepciji ter o tem, zakaj se ponovno pojavljajo nasprotovanja

Darujte igrače

Kdo bo naj osebnost leta 2021

Velenje - Ves december bo v Mestni knjižnici Velenje, kjer že več kot 10 let poteka izposoja igrač za otroke, potekala akcija Klic iz omare. Letošnji sejem igrač namreč poteka nekoliko drugače. Tokrat delavci knjižnice prosijo otroke in njihove starše, pa tudi dedke in babice, da pobrskajo po omarah in prinesejo v knjižnico odvečne, a lepo ohranjene igrače. Tisti, ki si igrač ne morete kupiti, pa lahko pridete v knjižnico izbrat svojo igračo. Akcijo Klic iz omare izvajajo v sodelovanju z Rotary klubom Velenje, ki jim vsako leto podari tudi donacijo za nakup novih igrač za Igroteko.

Šmartno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnja občina bosta tudi letos združila moči pri izvedbi prireditve Pozdrav novemu letu. Ta bo (vsaj za zdaj je tako načrtovano) na novega leta dan ob 12. uri na ploščadi za Hišo mladih. Ob tej priložnosti razglasijo tudi naj osebnost leta. Za naj osebnost leta 2021 so občani predlagali tri imena: obetavnega mlajšega mladinca v metu diska in suvanju krogle Tima Dolarja ter dolgoletnega prizadevnega člana PGD Šmartno ob Paki, tamkajšnjega štaba Civilne zaščite, humanitarca ter ljubitelja cvetja Darka Pergovnika, člani Društva tabornikov rod Hudi potok Šmartno ob Paki pa so predlagali odgovornega gospodarja rodu, zanesljivega vodnika ter prijatelja Luka Povšeta. Za naj osebnost leta 2021 lahko občani glasujejo do 28. decembra do 12. ure.

🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

pravici žensk do odločanja o lastnem telesu tako doma kot na Poljskem. Po množičnih protestih in aktivnem družbenem gibanju je bila pred 30 leti pravica iz bivše socialistične ustave ohranjena v 55. členu Ustave Republike Slovenije.

Otroci so župana povabili na zajtrk, on pa njih na palačinke Velenjski župan Peter Dermol obiskuje krajevne skupnosti, delovne kolektive, kmetije, društva … Pred nedavnim je bil tudi na slovenskem zajtrku med malčki v vrtcu. Ker je otroke tako zelo zanimalo, kako je videti notranjost občine in kaj tam delajo, jih je povabil na obisk, in to na palačinke. Bili so navdušeni in silno radovedni, tako da je bilo županu kar težko odgovoriti na vsa vprašanja.

fizioterapija in medicina dela. 22. oktobra so bili o projektu obveščeni zobozdravstveni delavci, ki so jim bile obljubljene koncesije. Predstavljeno je bilo, da naj bi zgradili štiri stavbe, tri stanovanjske, ena naj bi bila namenjena sodobnemu zobozdravstvenemu centru v javno-zasebnem partnerstvu. Zasebni investitor naj bi bilo eno od podjetij gospoda Tomaža Ročnika, vrednost naložbe pa naj bi bila okoli 200 milijonov evrov,« je izpostavil Jenko, ki se mu zdi, da se na takšen način želijo vključiti v program preoblikovanja premogovniških regij. »Osnovni pomislek je, da naj bi projekt vodil v privatizacijo zobozdravstva v Velenju, posledično naj bi se za paciente poslabšal tudi dostop do storitev (predvsem za starejše), če bi se dejavnost prestavila na omenjeno lokacijo podjetja PUP Velenje, izven centra mesta.« Županu je na seji postavil tudi vprašanje, kdo na MO Velenje dovoljuje Janku Šteharniku, da v imenu ZD Velenje obljublja medicino dela Dvorcu Lanovž, za medicino dela 250.000 evrov osebi, ki naj bi prevzela vodenje medicine dela, obljublja tudi koncesije za fizioterapijo, zdaj za zobozdravstvo. Kaj počne nadzorni svet ZD Velenje? 🔲 jš

Pravica do splava? Odločanje o lastnem telesu? Nobena pravica ni samoumevna!

Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje za prihodnje leto niso dvignili nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S tem so se sicer odpovedali 123 tisoč evrom, ki bi sicer pritekli v proračun. Tako so se odločili, ker se je življenjski standard občanov zaradi številnih podražitev znižal. Sicer pa namenjajo iz proračuna za različne oblike subvencij kar 2,1 milijona evrov (subvencije pomoči na domu, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, cene toplote, vzdrževanje pokopališča …)

🔲

bili prisotni direktor ZD Velenje Janko Šteharnik, investitor Tomaž Ročnik, vodja projekta zdravstvenega doma Helena Poličnik, dva predstavnika MO Velenje in vodja zobozdravstvene ambulante. Gre za podoben projekt, kot ga je pred leti skušal direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik realizirati s programom

9. decembra 2021

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 3

INTERVJU

9. decembra 2021

Plodno in uspešno leto, a še brez odgovorov na ključna vprašanja Mestna občina Velenje je kljub koronakrizi, ki je zaznamovala naša življenja, opravila zastavljene naloge, ohranila nadstandardne programe v družbenih dejavnostih, izboljšala standard na komunalnem področju in poskrbela za socialo. Več o tem z županom Petrom Dermolom. Mira Zakošek

Občina je prejela tudi številna priznanja, ki jih je župan zelo vesel. O njih smo sicer že kar nekaj poročali, morda pa se še enkrat ustaviva pri priznanju »ljubljenec ljudskih src«, ki ga je Velenje osvojilo na spletnem glasovanju. »Na vsa priznanja sem ponosen, a ta je nekaj novega, predvsem pa se mi zdi pomembno, da je javnost prepoznala naše mesto kot posebno mesto, kot mesto, kamor se ljudje radi vračajo. Če zmagaš v takšni spletni anketi in postaneš ljubljenec ljudskih src, potem je to seveda nekaj izjemnega – in tukaj ne gre za mnenje neke komisije, ampak številnih ljudi, in to vsekakor veliko šteje. Kot županu mi je seveda toplo pri srcu.« Občinskim najemnikom ste v času koronakrize oprostili za dobrih 23 tisočakov najemnine. »Prošnje smo ugodili štirinajstim najemnikom in sedmim podnajemnikom, ki imajo v najemu prostore in zemljišča v lasti občine. Odpisali smo jim najemnine v skupini višini 23.485 evrov. Gre za čas koronakrize od oktobra lani do junija letos, ko so bile številne dejavnosti zaprte ali pa okrnjene in so imeli mnogi manjše prilive. Zakon nam je omogočil, da smo takšen ukrep sprejeli. Kakšnih drugih zakonskih možnosti za pomoč kot občina nismo imeli.« Za najranljivejše in za občane nasploh ste poskrbeli s subvencijami toplotne energije. »Te cene so tudi v Šaleški dolini zelo poskočile (najbolj zaradi podražitve CO2 kuponov). Nikakor jih nismo mogli prenesti na pleča končnih uporabnikov, zato smo v proračunu zagotovili 577 tisoč evrov in je tako naše ogrevanje še vedno med najcenejšimi v državi. To pa še ni vse. V naslednjem letu namenjamo dobrih 2,1 milijona evrov za subvencioniranje cene Vrtca Velenje, za storitev Pomoč družini na domu, za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za oskrbo z vodo in za urejanje pokopališč.« Stavite na turizem, zato ste se lotili celovite priprave strategije. »Tako je. Aktivnosti smo zasnovali zelo široko in v pripravo vključili domače in zunanje strokovnjake pa tudi vso zainteresirano javnost. Med drugim smo zbirali pripombe in pobude, organizirali pa tudi javno spletno predstavitev. To bo tudi osnova za pripravo končnega dokumenta, ki bo natančno definiral naše dolgoročne in kratkoročno cilje. Dejstvo je, da turizem ni nekaj, kar bi lahko ustvarili čez noč, treba ga je graditi korak za korakom, in mislim, da smo dobro osnovo za nadaljnji razvoj na tem področju že ustvarili. Vsekakor sta to Velenjska plaža in Vista, vse to

pa moramo v prihodnjih letih še nadgraditi.« Prestrukturiranje izvajate na številnih področjih, povsod tam, kjer se nalog lahko lotite sami. To velja tudi za izobraževanje. »Dejstvo je, da smo pred veliko razvojno prelomnico in da bo treba prestrukturirati vse, poleg gospodarstva, še posebej seveda

❱

bo ob koncu tako ostalo še nekaj sredstev, ki bodo še kako dobrodošla za premagovanje likvidnostnih problemov, ki vedno nastajajo zaradi zamud pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Izvajalcem je treba opravljeno delo plačati, tudi če nepovratnega denarja še ni na računu. Seveda pa smo dosledno izpolnjevali vse obveznosti do proračunskih

znane predvidoma šele prihodnje leto jeseni. A smo kljub temu namenili 32 odstotkov proračuna naložbam. Naj pa poudarim, da gre v največji meri za pripravo dokumentacije, s katero bomo kandidirali na razpisih, predstavljala pa bo našo soudeležbo. Največji projekt, ki ga nameravamo uresničiti prihodnje leto, pa je izgradnja urbanega parka

bo to tudi naš prispevek k večji konkurenčnosti gospodarstva.« Ste se različnim segmentom prebivalstva za njihov trud zahvalili s tradicionalnimi novoletnimi sprejemi? »Žal mi je, da se moramo večini tovrstnih srečanj odpovedati, ker se zelo dobro zavedam, koliko ljudem pomenijo. A treba je upoštevati epidemiološke razmere. Upam, da nekaj srečanj vseeno bo (želim si, da bi se stanje izboljšalo, da bi se lahko za silvestrovo veselili na Titovem trgu). Sem se pa že poklonil predstavnikom večjih organizacij prostovoljcev in invalidov, torej or-

Za subvencioniranje toplotne energije so v letošnjem proračunu zagotovili 577 tisoč evrov.

rudarstva in energetike, tudi celotno področje družbenih dejavnosti. Tega se še kako zavedamo, zato veliko delamo. Temeljito analiziramo obstoječe stanje in na osnovi tega (pa seveda tudi predvidevanj gospodarstva) snujemo nadaljnje načrte. K njihovi pripravi vabimo strokovnjake različnih področij in tudi zainteresirano javnost. Kot odlični so se pokazali generacijski forumi (zaradi trenutnih razmer je večina potekala na daljavo ali pa v kombinirani obliki). Na ta način smo zelo temeljito obdelali in tudi zastavili aktivnosti za mlade in starejše, pred nedavnim pa tudi na področju izobraževanja.« Izobraževanje bo vsekakor ključno, saj mora pravočasno zagotoviti kadre, ki jih bo gospodarstvo potrebovalo. »Ja, marsikaj se postavlja na glavo in terja hitro ukrepanje. Temeljni pogoj prestrukturiranja bo pravočasna zagotovitev potrebnega izobraženega kadra. Na tem področju je že zdaj marsikaj ‹šepalo›, saj se tudi v našem okolju srečujemo (podobno kot drugje v Sloveniji) z veliko strukturno neusklajenostjo. Izobražujemo za poklice, ki jih ne potrebujemo, na drugi strani pa gospodarstvo nima delavcev, da bi lahko uresničevalo svoje programe. Mnogi mladi zato odhajajo drugam. Z jasno izobraževalno strategijo jih bomo skupaj z gospodarstvom vsekakor skušali po končanem študiju pritegniti nazaj v tukajšnje okolje. Aktivnosti v tej smeri že potekajo, mnoge rešitve pa je nakazal tudi zadnji generacijski forum.« Boste letošnje leto proračunsko uspešno sklenili? »Povsem skladno z načrti. Kot veste, nam je pri nekaterih naložbah celo uspelo privarčevati nekaj sredstev, pa tudi sicer se jih je nateklo malenkost več, kot smo prvotno načrtovali. Zato smo sprejeli rebalans in z njim omogočili še nekaj dodatnih projektov. Uresničili smo tudi vse zastavljene naložbe, za katere smo pridobili nepovratna evropska sredstva. Na podračunu občine

Peter Dermol

uporabnikov in do visoko zastavljenih socialnih programov.« Dobro vam kaže tudi za prihodnje leto. V osnutku ste že potrdili proračuna za naslednji dve leti. »Seveda bi si želeli veliko več sredstev, da bi hitreje sledili željam in potrebam krajanov tako v mestu kot v krajevnih skupnostih. A tudi občinska ‹malha› je vedno omejena. Smo pa osnutka proračunov za prihodnji dve leti zelo skrbno načrtovali ter pretehtali vse predloge, ki smo jih prejeli (pri tem so izjemno aktivni naši sveti krajevnih skupnosti in mestnih četrti). Seveda je težava tudi v tem, da se trenutna evropska finančna perspektiva zaključuje in da bodo značilnosti nove

za velenjsko avtobusno postajo.« Odpovedali ste se tudi dvigu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. »S tem smo se sicer odpovedali več kot sto dvajset tisoč evrom v proračunu, a se nam je zdelo to primerno, saj živimo v času, ko je pritisk na dvig cen na vseh področjih zelo velik. Občanom bo to prav prišlo. Zagotovo pa

❱

ganizacij, ki imajo v naši občini prav posebno mesto. Žal smo se morali srečati v omejenem številu, vendar z željo, da kmalu pripravimo srečanje v širši zasedbi.« Najpomembnejša v tem trenutku pa sta zagotovo strategija izhoda iz premoga in sprejem zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Žal aktivnosti ne potekajo, kot ste upali.

Dobrih 2,1 milijona evrov namenjajo v proračunu za prihodnje leto za subvencioniranje cene Vrtca Velenje, za storitev Pomoč družini na domu, za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za oskrbo z vodo in za urejanje pokopališč …

»Predlog strategije, pripravljen za obravnavo na vladi, ni povzel tistega, o čemer smo se pogovarjali – da bo strategija zajemala zagotovitev 5000 nadomestnih delovnih mest in drsečo letnico zapiranja Premogovnika. Zaradi tega smo znova protestirali in pričakujemo, da bo vlada obljubljeno tudi izpolnila. Trenutni predlog namreč nikakor ne zagotavlja obljubljenega pravičnega izhoda.« V kakšni fazi pa je pravzaprav sprejemanje te strategije? »Strategija bi morala biti v kratkem sprejeta na vladi, potem pa bi bilo treba pospešiti sprejem zakonov o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju SAŠA regije. Istočasno pripravljamo območne načrte. To bi bila potem osnova za črpanje nepovratnih sredstev v prihodnjem letu.« Državna strategija pa bi morala biti sprejeta še letos. »Takšen je bil dogovor. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo lokalne skupnosti aktivno vključene v pripravo vseh teh zakonov, a tega sestanka v takšni obliki še ni bilo. V tukajšnjem okolju smo že pripravili osnutek zakona o prestrukturiranju SAŠA regije in izrazili pričakovanja, da se z odgovornimi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo o tem pogovorimo, potem pa naj bi šel ta dokument pospešeno v postopek sprejemanja.« Decembrski dnevi so bili v Velenju vedno prežeti s prazničnim razpoloženjem, toplino in prešernim vzdušjem. Kako bo letos? »Vsaj nekaj tega smo že pričarali z res lepo praznično razsvetljavo. Mesto žari, še posebej smreka v središču, na kateri je za vsakega občana ena lučka, pa še kakšna za obiskovalce. Uspešno smo izvedli praznični sejem, upam, da bomo lahko sprejeli tudi Dedka Mraza. Pripravljeni smo še na številne druge dogodke, njihova izvedba pa je seveda odvisna od zdravstvenih razmer. Si pa, kot sem že dejal, resnično želim, da bi si ob prehodu v novo leto lahko v živo zaželeli ‹srečno› na Titovem trgu.« 🔲

Kaj zanima velenjske svetnike? Mag. Karmen Grabant (SD) je opozorila na dotrajano pešpot, ki za sodiščem povezuje promenado in Cankarjevo ulico. Betonske plošče, s katerimi je pot obložena, so po njeni oceni nevarno razmajane, kar otežuje hojo sploh v deževnem vremenu, ko se na poti začne nabirati voda, ki bo pozimi zmrznila, posebno neprimerna pa je za gibalno ovirane – za ljudi na invalidskih vozičkih je celo neprevozna, zaradi česar se morajo poslužiti prav tako nevarnega vozišča, neprijetna pa je tudi za otroške vozičke. Prav tako moteče so odstople talne obloge na sami Cankarjevi ulici, je dodala. Vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je odgovoril, da bodo napake na pešpoti popravili – če bodo vremenske razmere dopuščale, še letos. Zavedajo se tudi, da je dotrajan tlak na Cankarjevi ulici, ki je bila zgolj kot pohodna površina urejena pred slabimi tremi desetletji, medtem ko

po občutljivih kamnitih ploščah zdaj zaradi dostopa ponudnikov na mestni tržnici vozijo tudi avtomobili, kar uničuje kamnito oblogo. Kritične točke bodo sproti sanirali, sicer pa v letu 2023 načrtujejo pripravo dokumentacije za celostno prenovo tlaka na Cankarjevi ulici. Veronika Juvan (NSi) je na vodstvo lokalne skupnosti že pred časom naslovila vprašanja v zvezi z nedokončanim objektom na konovskem igrišču, a stanje ostaja nespremenjeno, pravi. Skrbi jo gradbeni oder, postavljen okrog objekta, ki se lahko pod težo snega podre, nasploh pa ogroža varnost na območju igrišča, ocenjuje. »Kdo mora zavarovati objekt, kdo je odgovoren za varnost mimoidočih?« Poleg tega pa objekt kazi vizualno podobo igrišča in okolice. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori odgovarja, da je investitor in lastnik objekta pravna oseba, ki mora izvesti vse ukrepe, da objekt ne predstavlja

nevarnosti. Pristojnost za opozorilo na to ima inšpekcija. Občina lahko z dopisom opozori na nepravilnost. Svetnica pričakuje, da bo to tudi storila. Matej Jenko (DD) je na župana in direktorja občinske uprave naslovil vprašanje, ali sta podelila posebne pristojnosti direktorjem javnih zavodov, predvsem direktorju Zdravstvenega doma Velenje Janku Šteharniku pri (po oceni Jenka spornem) upravljanju koncesij za medicino dela, fizioterapije in zobozdravstva. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori odgovarja, da nihče nima pooblastil izven statutov, odlokov ali zakonov. Dodaja, da direktor zdravstvenega doma naposled ni izvedel očitanih potez. Ima pa pooblastila, da pridobiva finančna sredstva za zagotavljanje in izboljšanje zdravstvenih storitev iz različnih virov. 🔲

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

GOSPODARSKE novice Vse višje cene Če vas kdo skuša prepričati, da inflacije ni, potem se nikar ne pustite. Cene letijo navzgor in vsi korona dodatki in višje plače bodo hitro zvodeneli. Cene stanovanj v bolj želenih destinacijah gredo v nebo, dražijo se prehranski artikli, dražijo se avtomobili, dražijo se storitve itd. Cene industrijskih proizvodov so se oktobra v primerjavi z letom prej v območju evra v povprečju zvišale za 21,9 odstotka, v EU pa za 21,7 odstotka. Oktobra so se v primerjavi s septembrom zvišale za 5,4 oz. 5 odstotkov, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Na mesečni ravni so se v območju z evrom najbolj zvišale cene v energetskem sektorju, in sicer za 16,8 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin višje V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po oktobru 2008. K rasti cen so največ prispevali dražji naftni derivati. V območju z evrom je novembra inflacija na letni ravni dosegla 4,9 odstotka, potem ko je bila oktobra pri 4,1 odstotka, kaže ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Najbolj so se zvišale cene energije, in sicer na letni ravni za 27,4 odstotka.

Brezposelnost 7,3-odstotna

Čas za zelene odločitve V zadnjem letu opazen porast uporabe električnih avtomobilov – Kako pa je v našem mestu s polnilnimi postajami? Lara Oprešnik

Eden izmed glavnih onesnaževalcev narave je promet. Če želimo ohraniti naravo, moramo začeti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti – to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga »zelena« prevozna sredstva. V Velenju v zadnjem času opažamo velik porast električnih avtomobilov, za kar sta narava in naše okolje več kot hvaležna. Kljub porastu je sicer delež uporabe električnih vozil v primerjavi z dizelskimi in bencinskimi še vedno majhen. Kakšni so razlogi? Električni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledično

zaradi tega potrošnikom manj dostopni. V preteklosti so bili stroški električnih vozil višji od tistih za ‘navadne’ avtomobile, a jih tehnološki razvoj postopoma znižuje. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti električna vozila vedno bolj konkurenčna in dostopna splošni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. Še vedno se soočamo s prepočasnim nameščanjem polnilnih mest. Kako je s polnilnimi postajami v našem mestu?

uporabnik električnega vozila pa se pogosto srečuje z zasedenimi polnilnimi postajami za električne avtomobile, kar je posledica porasta uporabnikov el. vozil. V Velenju je nekaj občinskih javnih polnilnih postaj, ki so brezplačne in enostavne za uporabo (npr. v garažni hiši Mercator centra, za Mestno občino Velenje, pri Gorenju itd.), pa tudi nekaj postaj različnih podjetij (npr. Megatel, Moon ...), ki so plačljive. V Velenju se torej kaže potreba po več polnilnih postajah. S poPostaje pogosto stavitvijo novih električnih polzasedene nilnih postaj bi torej občanke in Večina velenjske populacije, ki občane spodbudili k uporabi eleni uporabnik električnih avtomo- ktričnih vozil in tako prispevali k bilov, ne razmišlja o potrebi po izboljšanju kakovosti zraka v mepolnilnih postajah. Marsikateri stu ter zagotovili okolju prijazno

V območju z evrom je bila oktobra stopnja brezposelnosti po sezonsko prilagojenih podatkih 7,3-odstotna. To je 0,1 odstotne točke manj kot septembra in 1,1 odstotne točke manj kot oktobra lani. Slovenija se uvršča med članice z nižjo brezposelnostjo. Oktobra je bila stopnja brezposelnosti po podatkih Eurostata 4,8-odstotna, medtem ko je bila oktobra lani 5,1-odstotna.

DZ je pripravil predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in s tem višje neto plače za vse. Poslanci opozicije ob tem sicer opozarjajo, da so takšne spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ, finančni minister Andrej Šircelj pa je mnenja, da se ob sedanjem gospodarskem odboju prilivi v proračun povečujejo.

Uspešnejša gospodarska rast OECD Sloveniji za letos napoveduje 5,9-odstotno gospodarsko rast, kar je občutno več od napovedi v maju, ko je predvidevala 3,5-odstotno rast. Gospodarska rast naj bi se prihodnje leto s prvotno predvidenih 4,6 odstotka okrepila na 5,4 odstotka, nato pa se v 2023 umirila na 3,2 odstotka. OECD pa Sloveniji tudi svetuje, da razbremeni plače in dodatno obremeni nepremičnine.

e-vinjete

Ker so epidemiološke razmere v Sloveniji slabe in skoraj polovica bonov21 za izboljšanje položaja v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi še ni bila unovčena, se je vlada odločila za njihovo podaljšanje.

zagotovila približno 10 odstotkov vrednosti celotne investicije. V začetku decembra je bilo izvedeno odpiranje ponudb. Na javno naročilo je prispela le ena ponudba, katere vrednost se giblje v okviru projektantskega predračuna. Podpis pogodbe je predviden konec letošnjega leta

Skozi Hudo luknjo s kolesom Ena najzanimivejših kolesarskih poti bo dograjena že čez dve leti

Velenje – Gradbeno dovoljenje za izvedbo kolesarske poti proti Hudi Vlada bo kmetijstvu v obdobju 2023–2027 namenila še dodatnih luknji je s 23. 11. 2021 210 milijonov evrov, poleg dodatnih 100 milijonov, ki jih je obljubi- postalo pravnomočno. la poleti, so se dogovorili na sestanku kmetijskih organizacij s pred- Upravna enota Velenje je sednikom vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom Jožetom Ministrstvu za infrastrukPodgorškom. turo, Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo državne kolesarZbornica industrije sejmov in srečanj pri GZS bije plat zvona. Po- ske povezave na območju Mestne moč države je nujna za preživetje okoli polovice podjetij v panogi, občine Velenje ter Občine Misliki je izrednega pomena za družbo, gospodarstvo in tudi promocijo nja – Huda luknja. Predvidena države, so opozorili. Ukrepe želijo že v novem protikoronskem paketu. kolesarska pot v dolžini okoli 🔲 mz 9.740 km od Sela pri Velenju do Gornjega Doliča bo potekala večinoma po stari opuščeni železniški progi, skozi štiri predore

Kmetijstvu 210 milijonov evrov

Industrija sejmom bije plat zvona

Občinske polnilne postaje so enostavne za uporabo

Omogočajo hitro in brezplačno polnjenje vozil 24 ur na dan, vse dni v letu. V času polnjenja je tudi parkiranje električnega vozila za največ štiri ure brezplačno. Vsaka polnilna postaja ima dva priključka, s posebnim adapterjem pa poleg večjih vozil omogočata tudi polnjenje manjših električnih vozil, kot so električna kolesa in skuterji. Adapter za polnjenje manjših vozil je vse dni v letu na voljo v Turistično-informacijskem centru Velenje. 🔲

Korak bližje k izgradnji podhoda pod železniškimi tiri

Po napovedih ankete med gospodarskimi družbami v SAŠA regiji o strateških vidikih razvoja v desetletnem obdobju bo več kot polovica anketirancev iz Šaleške doline v naslednjih petih letih povečevala zaposlovanje za 5 odstotkov, dobra tretjina pričakuje še večje Šmartno ob Paki – Prejšnji me- in javne razsvetljave, posodobitev potrebe po kadrih tudi v desetletnem obdobju. Zmanjševanje števila sec je Občina Šmartno ob Paki peronske infrastrukture in obnozaposlenih za več kot 5 odstotkov pričakuje le 12 odstotkov podjetij, objavila javno naročilo za gra- vo železniške postaje. Investicivečina s področja energetike. dnjo izvennivojskega dostopa in jo bodo v veliki meri financirali ureditev peronske infrastrukture Republika Slovenija, Ministrstvo na železniški postaji Šmartno ob za infrastrukturo RS in DirekciPaki. Investicija predvideva iz- ja RS za infrastrukturo. Skladno Začetek decembra je prinesel uporabnikom slovenskih avtocest in gradnjo podhoda pod železniško s sporazumom o sofinanciranju hitrih cest e-vinjete. Te so po 13 letih vinjetnega sistema zamenjale progo ter ureditev dostopnih poti bo Občina Šmartno ob Paki cestninske nalepke. Na voljo so le letne e-vinjete in polletne za motorna kolesa, od februarja bodo na voljo tudi ostale. Cene ostajajo nespremenjene, novost pa je, da letna vinjeta ne bo več vezana na koledarsko leto. Če že imate letošnjo vinjeto, potem ta velja še do konca januarja.

Podaljšali veljavnost bonov 2021

mobilnost in prehod na nove zelene tehnologije.

Matej Kutnjak: »Sam sem uporabnik električnega avtomobila od februarja letošnjega leta. Za električni avtomobil smo se odločili, ker nam predstavlja mnogo nižji strošek, seveda pa je razlog tudi zelena energija oz. avtomobil, ki je okolju prijazen. Sem reden uporabnik polnilnih postaj za električne avtomobile. Uporabljam občinski postaji pri Mestni občini in Mercatorju. Zelo sem zadovoljen s postajami, so brezplačne, hkrati pa so enostavne za uporabo. Avtomobil s kabelskim podaljškom priklopiš na postajo in polnjenje se začne. Registracija pri občinskih postajah ni potrebna, za razliko od podobnih brezplačnih postaj v drugih mestnih občinah ali plačljivih postaj. Moram pa reči, da se je v slabem letu, odkar sem uporabnik električnega avtomobila, število teh v Velenju zelo povečalo. Vse pogosteje so polnilne postaje zasedene. Menim, da bi v Velenju potrebovali še več občinskih oz. javnih polnilnih postaj. Postajo pogrešam tudi na jezeru, kjer so nedavno urejali parkirišče, podobnih postaj za el. avtomobile pa niso uredili. Mislim, da bi tudi takšna storitev pritegnila marsikaterega obiskovalca.«

Zvišanje splošne dohodninske olajšave

Podjetja v SAŠA regiji bodo zaposlovala

9. decembra 2021

ter preko sedmih premostitvenih objektov. Trasa nove kolesarske poti se bo v Gornjem Doliču navezala na obstoječo kolesarsko povezavo Dolič–Mislinja. Dela naj bi bila predvidoma zaključena do konca leta 2023. Na trasi nekdanje železnice so še vedno vidni prostorski

elementi predorskih portalov, kamnitih opornikov, opornih zidov ter obcestnih oblog in delujejo kot integralni del prostora, ki jih bodo pri izgradnji nove kolesarske povezave skušali čim bolj ohraniti. Ob poti bodo urejena tudi 3 počivališča, na katerih bo vsaj en komplet mize in dveh klopi, stojalo za kolesa in pitnik. Predvidena je tudi zasaditev dreves. Ker bo kolesarska trasa urejena v specifičnem prostoru s pestro zgodovino, bodo na počivališčih urejene tudi informacijske table za opis lokacije ter za izris poteka poti.

oziroma po tem, ko bodo opravili preverbo ponudnika in analizo ponudbe. Začetek del bodo prilagodili vremenskim razmeram, zaključek gradnje pa se predvideva v roku 180 dni od uvedbe v delo. 🔲

V sklopu trase kolesarske poti bo treba obnoviti tri predore in enega zgraditi, poleg tega bo treba zgraditi štiri nadvoze dolžine od 35 do 47 m ter tri mostove dolžine od 22 do 39 metrov. Potrebna bo tudi sanacija 15 obstoječih opornih zidov. Za večjo varnost bodo postavljene štiri podajno lovilne ograje, galerija, pet zaščit brežine in jarek za zadrževanje. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je za izvedbo del izbrala podjetje Strabag, s partnerji VOC Celje, RGP in PROHAUS. Vrednost ponudbe znaša 15.708.116 evrov (DDV je zajet). Pogodbo naj bi podpisali predvidoma še letos, v letu 2022 bodo stekle priprave za začetek gradnje in gradbena dela, ki bodo končana predvidoma do konca 2023. 🔲

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

9. decembra 2021

Cene hrane bi se morale dvigniti za 20 do 30 % Tudi v Šaleški dolini zaradi posledic covidne krize kmetje zmanjšujejo proizvodnjo in čredo – Posledice blažijo, niso pa to dolgoročne rešitve – Za zadrugo poslovno leto kljub odrekanju marž boljše kot lansko Tatjana Podgoršek

V prvih treh valih covidne krize je ta kmetijstvu in zadrugam prizanesla, za četrti val pa tega ni mogoče trditi, saj kmetje že zmanjšujejo črede in proizvodnjo. Je to zaznati tudi v Šaleški dolini?

Repromaterial draži hrano

»Četrti val epidemije covid je z vso silo udaril po kmetijstvu in tudi v našem okolju kmetje ukrepajo tako kot drugje. Zmanjšujejo število živali, manjša je proizvodnja. Največji razlog za to je špekulativen dvig cen repromateriala, zaradi česar se ekonomika na kar precej kmetijah ne izide, trg pa s prevelikim zamikom višjih cen produktov (v našem primeru predvsem mleka in mesa) tega ne priznava. Če se ne bodo hitro uvedeni nekateri konkretni ukrepi (takojšnje znižanje cen repromateriala na normalno raven), se nam obeta prihodnje leto veliko pomanjkanje doma, v Sloveniji pridelane hrane,« meni Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Po navedbah sogovornika so se cene nekaterega repromateriala, zlasti mineralnih gnojil, dvignile

Darja in Evgen Ledinek: »Razkorak med prihodki in stroški je vse večji.«

za 300 %, zato bi morale cene kmetijskih proizvodov poskočiti za od 20 do 30 %, kar bi pomenilo težave na drugih področjih. Med drugim pri plačah, ki takemu povišanju ne morejo slediti. V Šaleški dolini, dodaja Drev, prevladujejo majhne kmetije, na katerih so posledice covidne krize bolj očitne kot na srednjih ali velikih. Na majhnih je običajno vsaj eden od članov družine še

v službi in je kmetovanje nekaj »za zraven«, ne glede na potreben vložen trud. Še težje pa je tistim, ki živijo od kmetovanja, kajti na teh je proizvodnja večja, posledično večja pa je zaradi dragih repromaterialov izguba.

Pol leta brez zaračunavanja marže

Na vprašanje, kako gre zadruga pri zmanjšanju posledic covidne

krize naproti svojim članom, je Drev dejal, da jim pri odkupu mesa in mleka že šest mesecev ne zaračunavajo marže, ker pomeni, da se je zadruga odpovedala prihodku v višini 12 tisoč evrov na mesec. Poleg tega iščejo najboljše kupce za njihove produkte doma in v tujini, predvsem mesa, za katerega dosegajo višje cene. Ob tem ni zanemarljiva ekološka »zgodba«. »Z vsem omenjenim le

Rekli so❱

Evgen Ledinek, gospodar kmetije iz Rečice ob Paki: »Na naši kmetiji se ukvarjamo s proizvodnjo mleka. Posledice covidne krize čutimo od poletja dalje, saj minimalni dvig odkupnih cen mleka ne sledi dvigu cen krmil, nafte, umetnih gnojil ter repromateriala. Razkorak je vse večji, prihodki vse manjši. V preteklih letih smo veliko vlagali v posodobitev proizvodnje, v prihodnje to ne bo mogoče, ker bo ves prihodek namenjen le pokrivanju rednih stroškov. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj kmetije, ni treba posebej razpredati. Zelo me skrbi tudi, kako zagotoviti ob nenormalnem dvigu cen gnojil in nafte zadostne količine krme za živino, saj imamo kar nekaj zemlje v najemu in zaradi oddaljenosti večje logistične stroške. Načrtovali smo, da bo žena v bližnji prihodnosti pustila službo, ob takih razmerah se računica ne izide. Komu gre razlika v ceni, se sprašujem vedno ob pogledu na cene mleka v trgovini. Za obstoj, kaj šele razvoj kmetijstva v državi bi bilo treba nujno sprotno usklajevanje cen repromateriala in kmetijskih produktov.« blažimo posledice, nikakor pa to niso rešitve na dolgi rok. Za te bi morala poskrbeti država.« Po navedbah Dreva določenih vrst blaga ne nabavljajo več. Med njimi so mineralna gnojila. Povezali so se s stroko, ki kmetom svetuje, naj travnikov ne gnojijo z omenjenimi gnojili, temveč naj apnijo.

Prihodkov v primerjavi s prejšnjim letom za 12 % več

organiziranosti, investicijam v prejšnjih letih ter 300 % povečanju odkupa lesa v primerjavi z lani. »Z rezultati poslovanja glede na omenjeno smo zadovoljni. Zadruga je vendarle servis kmetom in to nalogo poskušamo uresničevati čim bolj vestno.« Sicer pa so iztekajoče se leto zaznamovali tudi novi produkti, ki jih je zadruga dala na trg. Poleg brandya Ethos še jabolčno penino, jabolčno vino ter alkoholno pijačo cider.

Kljub nezaračunavanju omenjene marže beleži zadruga za 12 % višje prihodke od lanskih rekordnih. Drev to pripisuje odlični

🔲

Iščejo najemnika za Letos rudarska maša tudi pri sv. Martinu v Velenju Vilo Herberstein Velenje – Mestna občina Velenje je ponovno objavila javno zbiranje ponudb za oddajo gostinsko-nastanitvenega objekta Vila Herberstein, tokrat z nižjo izhodiščno mesečno najemnino 2.100 evrov (plus tekoči stroški). K oddaji ponudb želijo privabiti zainteresirane ponudnike, ki imajo dolgoročno željo za razvoj gostinske ponudbe in izvedbo vrhunske kulinarike na elitni lokaciji v Velenju. Javno zbiranje ponudb je objavljeno na njihovi spletni strani. Prijavitelji lahko ponudbo pošljejo najkasneje do 23. decembra 2021. Foto Matej Vranič

Predmet najema je gostinski objekt Vila Herberstein s parkom in okolico v skupni izmeri 3.559 m2 na naslovu Kopališka cesta 1, Velenje. Merili za izbiro najugodnejše ponudbe sta višina ponujene mesečne najemnine (50 %) in pestrost gostinske ponudbe (50 %). Najemna pogodba bo z izbranim najemnikom sklenjena za nedoločen čas, s šestmesečnim odpovednim rokom. Vila Herberstein stoji na elitni lokaciji s čudovitim razgledom na mesto ter se ponaša s stilsko urejenimi notranjimi prostori (sprejemnica, gostinski del in dvoposteljne sobe) in zX zunanjo okolico (terasa, park z dvema fontanama). Vila Herberstein je v lasti družbe D. S. U., Družba za svetovanje in upravljanje, Ljubljana. Mestna občina Velenje ima nepremičnino v zakupu za 75 let oz. do leta 2094. 🔲

V soboto, 4. decembra, se je pri sv. Martinu, na hribu nad našim mestom, ponovno zbralo petnajst uniformiranih rudarjev in se skupaj z verniki župnij Velenje – sv. Martin in bl. Anton Martin Slomšek – udeležilo večerne sv. maše. Ob vstopni pesmi, ki so jo zapeli in tako s petjem obogatili sv. mašo pevci MePZ sv. Martin – »Martinčki«, so Boris Sotler – komandant rudarske parade, Bogdan Makovšek – upokojeni tehnični direktor, Oto Kordiš in Alojz Landeker – upokojena rudarja ter Peter Rozman – ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje na oltar prinesli zunanje simbole slovesnosti: prapor, kip zavetnice sv. Barbare in rudarski svetilki. Berilo in prošnje k priprošnjici rudarjev sta prebrala upokojenca Premogovnika Velenje Marjan Velunšek in Ciril Špital, ml. Ravnatelj Peter Rozman je povedal, da so pred dvema letoma prvič po več desetletjih na godovni dan sv.

Peter Rozman: »Po maši je sledilo skupinsko fotografiranje in sklep, da se naslednje leto 4. decembra spet srečamo, upamo, da takrat vendarle brez mask in »z dodatkom« – s knapovsko malico. Naj vabilo vsem zaposlenim in upokojenim rudarjem velja že sedaj.«

Barbare k maši povabili uniformirane rudarje, ob druženju po sv. maši pa dobili zagotovilo, da bo srečanje rudarjev postalo tradicionalno tudi v Velenju – knapovskem mestu. »Lani nam je

covid-19 preprečil srečanje, letos pa ga zaradi razmer tudi niso preveč izpostavljali. Pa vendar, zbralo se nas je petnajst. Več kot pred dvema letoma, ko smo prvič po več desetletjih v Velenju

imeli rudarsko mašo.« Sv. mašo so zaključili z zahvalo in s priprošnjo: »Vam, spoštovani rudarji, pa SREČNO, in naj vas sv. Barbara spremlja na vaših poteh.« 🔲

P. R.

Dan odprtih vrat Premogovnika Velenje Na Premogovniku Velenje od nekdaj skrbijo za vzgojo lastnega kadra s štipendiranjem in izvajanjem praktičnega usposabljanja pri delu. Tudi v tem šolskem oz. študijskem letu so štipendije podelili vsem, ki so vpisani v programe, ki jih štipendirajo. Vpis v programe, ki jih za nemoteno delovanje potrebujejo zdaj in jih bodo tudi v prihodnje, spodbujajo s številnimi ugodnostmi. Letos je v rudarske programe vpisanih

11 novih dijakov (7 v program geostrojnik rudar, 2 v program geotehnik (PTI) ter 2 v geotehnik). Skrbijo tudi za vse tiste zaposlene, ki bi svoje znanje želeli nadgraditi. Zanje so pripravili razpis oz. poziv k prijavi za šolanje ob delu za šolsko leto 2021/2022. Nanj se je prijavilo 28 zaposlenih, od tega 21 v Premogovniku Velenje in 7 v družbi HTZ. Letos so do zdaj v Premogovniku Velenje na novo zaposlili 72

sodelavcev, v celotni Skupini 106 (od tega 72 v PV, 29 v HTZ, 3 v družbi Sipoteh in 2 v PLP), do konca leta načrtujemo še 2 zaposlitvi, po eno v Premogovniku Velenje in v družbi PLP. V teku pa je tudi kar nekaj projektov, ki za izvedbo zahtevajo dodatno delovno silo. Dva izmed njih sta Prapretno in Zlatoličje, zato bo priložnosti za nove zaposlitve v celotni Skupini Premogovnik Velenje kar nekaj. Naš cilj je

zaposlovati aktivne posameznike, ki imajo željo po strokovnem in osebnem napredku. Novozaposlene bomo skrbno uvedli v delo, njihove veščine pa bomo razvijali z ustreznimi izobraževanji in usposabljanji. Vse to in še več bodo predstavili na današnjem virtualnem dnevu odprtih vrat (9. december), na spletni strani Premogovnika Velenje. 🔲

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 1. decembra OECD Sloveniji za letos napoveduje 5,9-odstotno gospodarsko rast, kar je občutno več od napovedi v maju, ko je predvidevala 3,5-odstotno rast. Državnotožilski svet ostro nasprotuje kakršnim koli spremembam zakona o državnem tožilstvu, ki bi posegle v ustavno zagotovljeno neodvisnost državnih tožilcev. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, omogoča nedopustno politično kadrovanje.

Uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest lahko odslej kupijo e-vinjete.

Uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest lahko odslej kupijo e-vinjete, ki bodo po 13 letih vinjetnega sistema zamenjale cestninske nalepke. Na voljo so le letne e-vinjete in polletne za motorna kolesa, od februarja bodo na voljo tudi ostale. Cene ostajajo nespremenjene, novost pa je, da letna vinjeta ne bo več vezana na koledarsko leto. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je izpostavil globoko zaskrbljenost zaradi dokazov o načrtih Rusije za uporabo sile proti Ukrajini in poudaril odločenost članic zveze Nato, da v tem primeru ostro ukrepajo. Moskva je sporočila, da je Ukrajina na vzhodu svojega ozemlja, kjer se bori s proruskimi separatisti, nakopičila več deset tisoč vojakov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je napočil čas, da Evropska unija razmisli o obveznem cepljenju proti covidu-19.

Četrtek, 2. decembra Ker so epidemiološke razmere v Sloveniji slabe in skoraj polovica bonov za izboljšanje položaja v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi še ni bila unovčena, se je vlada odločila za njihovo podaljšanje. Uporabiti jih bo mogoče ne le do konca letošnjega decembra, pač pa do 30. junija 2022. Umrl je Lovro Šturm, nekdanji šolski in pravosodni minister in predsednik ustavnega sodišča ter prejemnik srebrnega reda za zasluge, so za STA potrdili v NSi. Star je bil 83 let. Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz je potrdil, da se poslavlja od politike. Koronavirusna različica omikron, ki velja za bolj nalezljivo in se lahko hitreje širi, bi lahko v nekaj mesecih predstavljala več kot polovico novih okužb v Evropi. Ministri EU, pristojni za energijo, so na zasedanju v Bruslju

razpravljali o rastočih cenah energije in ukrepih za njihovo blažitev. Članice EU so potrdile nov, peti sveženj sankcij proti odgovornim v Belorusiji zaradi izkoriščanja migrantov, ki jih je režim Aleksandra Lukašenka v zadnjih Zdravko Počivalšek je postal mesecih zvabil v državo in načrpredsednik nove stranke tno usmerjal na mejo z EU. ČlaKonkretno. nice EU so potrdile tudi skupno kmetijsko politiko za obdobje Na Trgu generala Maistra v sre2023–2027, ki naj bi bila bolj dišču Maribora, nedaleč od sedezelena, pravična in pregledna. ža mestne občine, se je zbralo okoli sto ljudi in pozivalo župana Sašo Arsenoviča k odstopu. Predhodnik različice novega Ob mednarodnem dnevu inva- koronavirusa omikron, ki trenulidov pozivajo organizacije, ki jih tno krepi strah pred ponovnim predstavljajo, da je le tem treba razplamtevanjem pandemije coviomogočiti polnopravno vključe- da-19 v svetu, verjetno obstaja že vanje v družbo in preprečevati dalj časa. Po sedanjih razumevanjihovo diskriminacijo. njih naj bi zgodnejša oblika omiVlada je s soboto prepovedala krona nastala že pred alfo in delto. strežbo hrane in pijače na stojniPonujanje hrane in pijače na cah, izjema je le pečen kostanj. stojnicah na božično-novoletnih Odločila je tudi, da bodo morali sejmih po državi je od danes vsi, ki so bili v tveganem stiku z prepovedano. osebo, za katero obstaja utemeljen sum na okužbo z novo koronavirusno različico omikron, v karanteno na domu. To velja tudi za tiste, ki so sicer cepljeni proti covidu-19 ali so ga preboleli. Danes je mednarodni dan proVlada je določila pogoje obra- stovoljstva. Minister za javno tovanja žičniških naprav. Njihova upravo Boštjan Koritnik je ob tej uporaba je dovoljena ob izpolnje- priložnosti poudaril, da je prostovanju pogoja PCT, v zaprtih žič- voljstvo plemenita aktivnost, ki se niških napravah je obvezna upo- trudi za boljše življenje sočloveraba kirurške maske ali maske ka. Izrazil je zadovoljstvo s tem, tipa FFP2, v odprtih pa tudi, če da je v Sloveniji prostovoljstvo med potniki ni prostega sedeža. tako razširjeno – po podatkih za Plačilo zdravljenja necepljenih leto 2020 v Sloveniji deluje skoraj bolnikov s covidom-19 bi povzro- 189.000 prostovoljcev. čilo nesorazmerne posledice v Delo vlade kot negativno ocedostopnosti do zdravstva, ne njuje skupaj kar 59,7 odstotka glede na visoke stroške zdravlje- vprašanih, kaže anketa Mediane nja covida-19, ki so do novem- za Radiotelevizijo Slovenija. Na bra letos znašali 548 milijonov volitvah bi največ oziroma 16,3 evrov, pojasnjujejo na ministrstvu odstotka anketirancev podprlo za zdravje. Gre za idejo, ki jo je stranko SDS. Sledijo SD z 11,8 omenila predsednica zdravni- odstotka podpore, Levica z 8,4 ške zbornice Bojana Beović in odstotka, LMŠ z 8,3 odstotka, je sprožila več kritičnih odzivov. NSi s 5,9 odstotka in SAB s 4,3 odstotka podpore. Na pomoč zdravstvenim delavcem v slovenskih covidnih bolnišnicah danes prihaja 15 italijanskih vojaških zdravstvenih delavcev, ki se bodo pridružili Knjiga leta 2021 je postala skupinam vojaške zdravstvene knjiga Kraljica, vdova, prasica enote Slovenske vojske.

Petek, 3. decembra

Nedelja, 5. decembra

Erice Johnson Debeljak.

Knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak je postala naj knjiga leta 2021. Izbrali so jo obiskovalci letošnjega 37. slovenskega knjižnega sejma (SKS), ki poteka na spletu.

Sobota, 4. decembra

Papež Frančišek je v nagovoru pozval h „koncu brodoloma civilizacije“.

Hrvaško jadransko obalo je zajelo močno deževje. Najhuje je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v Splitu, kjer so poplavljene številne ulice, pod vodo je ostalo več avtomobilov. O poplavljenih cestah in hišah poročajo tudi z juga Hercegovine. Papež Frančišek je danes v okviru obiska v Grčiji obiskal migrantski center na otoku Lezbos. Tam je v nagovoru pozval h „koncu brodoloma civilizacije“, kot je poimenoval razmere v zvezi z migranti.

Na združitvenem kongresu strank SMC in GAS so sprejeli program nove skupne stranke Konkretno. Program je usmerjen v družbeni in gospodarski razvoj Slovenije in vsebuje šest programskih prioritet. Stranka Konkretno v svojem programu obljublja politiko povezovanja, sodelovanja in vključevanja. Zdravko Počivalšek, ki je iz gospodarstva v politiko leta 2014 vstopil na povabilo Mira Cerarja, je prevzel vodenje te politične stranke. Alojz Kovšca, ki je vodil GAS, pa je postal podpredsednik. Na sobotnih protestih v središču Ljubljane je predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović v govoru pozval k odpravi covidnih ukrepov Otroke je ponoči obiskal sv. in k zamenjavi oblasti. Policisti so Miklavž in jim prinesel darove. začasno pridržali sedem oseb. Ustavno sodišče je presodilo,

Ponedeljek, 6. decembra

Umrl je Lovro Šturm, nekdanji šolski in pravosodni minister in predsednik ustavnega sodišča.

9. decembra 2021

da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni (PC), v neskladju z ustavo. Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je med obiskom v Ljubljani poudarila, da nihče ne more odstaviti evropskih delegiranih tožilcev brez soglasja evropske glavne tožilke. V obrtno-podjetniški zbornici in njeni sekciji za gostinstvo in turizem so ogorčeni nad prepovedjo izvajanja gostinske dejavnosti na sejmih. Vladi očitajo zamudo pri sprejetju tega ukrepa. Sodišče v Mjanmaru je odstavljeno voditeljico države, Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Kyi obsodilo na štiri leta zapora zaradi hujskanja proti vojski in kršitev protikoronskih ukrepov. To je le ena od obtožb.

Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Kyi je sodišče v Mjanmaru obsodilo na štiri leta zapora zaradi hujskanja proti vojski.

Civilna iniciativa 3ROS-jug je v ponedeljek na upravno sodišče vložila tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje za prvo petkilometrsko etapo južnega dela ceste tretje razvojne osi v Novem mestu. Okrožno sodišče je Silva Drevenška zaradi trojnega umora obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Dosmrtno zaporno kazen je sodišče izreklo prvič.

Torek, 7. decembra Hitri testi podjetja Majbert Pharm niso ustrezali strokovnim merilom za uporabo v presejalne namene, je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo DZ, povedala vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič. Nadaljevalo se je sojenje ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču, njegovima sinovoma ter družbi Electa Inženiring zaradi očitkov o domnevnem „parkiranju“ delnic Mercatorja pri Electi Inženiring.

Ameriški predsednik Joe Biden je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na virtualnem vrhu zagrozil z gospodarskimi in drugimi ukrepi.

Ameriški predsednik Joe Biden je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na virtualnem vrhu zagrozil z gospodarskimi in drugimi ukrepi, če bo ruska vojska napadla Ukrajino. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je posvarila, da bi bila lahko Rusija deležna še ostrejših sankcij Evropske unije v primeru vojaške grožnje povezavi ali njenim sosedam. Čeprav naj bi cepljenje proti covidu-19 v minulem letu rešilo najmanj 470.000 življenj, Svetovna zdravstvena organizacija WHO za Evropo svari pred uvajanjem obveznega cepljenja. To naj bo zgolj izhod v sili, je opozoril direktor WHO za Evropo Hans Kluge.

Podatki Pred kratkim se mi je zgodil tisti, v digitalnem svetu neprijeten pripetljaj: računalnik mi je padel na tla, zaslon se je poškodoval in kazalo je, da je morda pri okvari prišlo do več kot zgolj uničenja zaslona. Poklicala sem na servis, medtem pa me je oblila mrzlica: nimam rezervne kopije podatkov. Na računalniku imam sicer avtomatsko urejen pretok dokumentov na oblak. Vendar sem ob pregledu oblaka našla mape z računalnika, ne pa tudi posameznik datotek. Pri Applu so že pred leti razvili rešitev časovni stroj – kopiranje celotnega informacijskega sistema s podatki vred na dodatni disk. Če to redno počneš, lahko tudi, če ti računalnik ukradejo ali se ti pokvari, podatke od zadnjega shranjevanja s časovnim strojem normalno naložiš na nov računalnik. Odlična rešitev, če se uporabnik zanjo odloči. Jaz se nisem. Med kolesarjenjem na servis se mi je po mislih podil scenarij, kako bi se počutila, če bi mi nekdo vdrl v računalnik. Varnost na spletu Tjaša Zajc je ena izmed tem visoke pomembnosti in premajhne širše ozaveščenosti. Kaj vse pošiljate po Facebook Messengerju? Za koliko spletnih strani uporabljate isto geslo? Da bi vam lahko pošiljale oglaševalske materiale, že veliko strani zahteva registracijo, ta pa uporabniško ime in geslo. Vse to so točke, ki ob neprevidnosti olajšujejo vdor v posameznikove podatke na več kot eni platformi. Za gesla sicer obstajajo programi za shranjevanje gesel. Ja, prav ste prebrali. Varni program je shranjevalnik gesel. Poleg shranjevanja omogoča tudi ustvarjanje gesel. Sama jih imam že več kot sto. Pri vsaki novi registraciji uporabim ta program, da ustvari dobro geslo, ki si ga je nemogoče zapomniti. To sicer pomeni, da moram ob obisku različnih strani najprej v ta shranjevalnik po geslo za vpis, a sem se na ta dodatni korak že navadila. Skrb glede varnosti je torej odveč, samo gesla za vstop v mapo z gesli človek ne sme pozabiti … Varnostnih ukrepov za varnost podatkov je še veliko – recimo enkriptiranje podatkov na računalniku. Če je ta ukrep izveden, je posameznik lahko miren, ker če mu kdo ukrade računalnik in tat ne bo vedel gesla za vstop v računalnik, tudi na druge načine ne bo mogel priti do podatkov, saj so ti enkriptirani. Naj se torej vrnem k svojemu nesrečnemu pripetljaju. Pred sabo sem imela pokvarjen računalnik z enkriptiranim diskom. Ob tem nisem bila prepričana o lokaciji mojega ključa za dekriptiranje podatkov. Verjetno je bil na računalniku, ki pa je bil na poti na servis. Na koncu se je zgodba zame končala zelo dobro: na servisu so mi zamenjali ekran, do večjih poškodb ni prišlo. K sreči sem imela na varnem tudi kopijo datoteke z gesli. Po prihodu domov s servisa, ko je bil računalnik popravljen, sem poskrbela, da so bili podatki res kopirani še v oblak. Poanta tega napol nevrotičnega zapisa pa v resnici ni v geslih. Bolj mi je dala celotna izkušnja misliti, da je digitalna doba kljub številnim prikladnostim res zelo naporna in zahteva relativno visoko stopnjo znanja o varnosti in uporabi digitalnih rešitev. Kompleksnost nas čaka na vsakem koraku. Telefoni niso več samo škatle s številčnico, tudi televizije ni več enostavno prižgati. Daljinci imajo več gumbov, kot jih potrebujemo, v primeru naročnine na televizijske programe in druge storitve je daljincev in na televizijo priklopljenih naprav še več. Trepet, če nas napade demenca. Je sploh še kaj čudnega, da je v današnjem času težko biti miren, ko miru ni, saj se na vsakem koraku srečujemo s preveč informacijami? P. S.: Na gesla pa le bodite pozorni, prehudo je, ko gre kaj narobe. Če vam je tema tuja, le hitro na spletne iskalnike s ključnima besedama “upravljanje gesel”. 🔲

Več za institucionalno varstvo Šmartno ob Paki – Iz Občine Šmartno ob Paki je trenutno v domovih za starejše nameščenih 21 občanov. Stanujejo v Velenju, Topolšici, Polzeli, Preboldu, Dravogradu in Grmovju pri Žalcu. Nekaterim domsko oskrbo sofinancira občina v skladu z zakonodajo s tega področja, letos pa je bilo za te namene na voljo 30.000 evrov. Na občinski upravi so povedali, da po padanju trenda sofinanciranja v zadnjih letih znova rastejo potrebe po zagotavljanju institucionalnega varstva odraslih. Prav tako v zadnjem času narašča število koristnikov pomoči na domu, ki jo po novem izvaja Dom za varstvo odraslih Velenje. Takih koristnikov je v občini trenutno 10, kar predstavlja tudi znaten zalogaj za občinski proračun. Ker se bo z novim letom dvignila tudi cena te storitve, načrtujejo za leto 2022 v občinskem proračunu 35.000 evrov, kar je kar 40 % več kot so za to namenili letos. »Sicer pa opažamo, da so uporabniki domskega varstva in pomoči na domu zadovoljni, podpiramo te oblike skrbi za starejše, še posebej pomoč družini na domu, saj omogoča preživljanje starosti v domačem okolju,« še dodajajo. 🔲

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 7

MED VAMI

9. decembra 2021

Stanovalce Doma za varstvo odraslih bodo začasno preselili Zaradi gradnje skušajo stanovalcem urediti nadomestno lokacijo z višjim bivanjskim standardom – Selitev načrtujejo v začetku meseca marca Sredi meseca novembra so se tako na MO Velenje kot v Domu za varstvo odraslih razveselili novice, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za rekonstrukcijo in dozidavo doma prispevalo 12 milijonov evrov. Velenje naj bi tako do oktobra leta 2023 dobilo posodobljen dom, ki bo izpolnjeval

vse normative in standarde. Direktorica Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc je potrdila, da gre za dom četrte generacije, ki bo stanovalcem omogočal mirno in prijetno bivanje z najboljšo oskrbo. Se bodo pa stanovalci v času gradnje in rekonstrukcije morali preseliti na drugo lokacijo.

Kako bo potekala selitev in kam bodo začasno nameščeni stanovalci?

»Da bi stanovalce obvarovali hrupa, ki bo nastajal ob rekonstrukciji in dozidavi doma, iščemo ustrezno lokacijo, kamor bi se preselili vsi skupaj, torej celoten dom. Iskanje najprimernejše lokacije teče, a dokler dogovor ne

bo končan, o tem še ne morem govoriti. Seveda pa selitev načrtujemo ob koncu meseca februarja oziroma v začetku meseca marca 2022. Na nadomestni lokaciji bomo bivali predvidoma do konca leta 2023, saj moramo dela dokončati do konca meseca oktobra 2023. Seveda pa naj poudarim, da skušamo urediti nadomestno

Varnostniki deležni nemalo slabe volje strank Statistika v primerjavi s preteklim letom beleži skoraj polovico več primerov, ko je bila stranka v postopku, ki ga je opravljal varnostnik, tako agresivna, da je moral ta zoper njo izvesti ukrepe Varnostniki vestno in dosledno opravljajo zadane naloge

Jasmina Škarja

Delo varnostnega osebja se je v času koronavirusa zelo spremenilo. Če prej varnostnikov skoraj ni bilo opaziti, ker so svoje naloge varovanja ljudi in premoženja opravljali kar se da diskretno, zdaj stojijo na vseh glavnih vstopnih mestih, predvsem zaradi zagotavljanja izvajanja ukrepov za zajezitev širjenja okužb, torej preverjanja pogoja PCT, omejevanja števila oseb v zaprtih prostorih, zagotavljanja pravilne uporabe zaščitnih mask in razkuževanja rok.

❱

lahko postavlja višje zahteve od zakonsko predpisanih. Če hišni red določa obvezno nošenje mask, potem morajo vsi obiskovalci ta hišni red spoštovati, ne glede na to, ali je to predpisano z uredbo ali ne. V primeru neupoštevanja hišnega reda mora varnostnik takemu obiskovalcu v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju preprečiti vstop na varovano območje oziroma ga z območja odstraniti,« pove Sanda Zakrajšek iz službe za odnose z javnostmi koncerna Sintal, ki opaža, da so pri svojem družbeno odgovornem delu varnostniki deležni nemalo slabe volje strank,

ki svoje splošno nezadovoljstvo nad ukrepi pogosto stresajo nad njimi, saj so prvi, ki jih srečajo ob vstopu v trgovino. »Z uvedbo PCT pogoja se je število napadov na varnostnike še povečalo, prav tako se povečuje tudi število primerov, ko je zaradi stopnjevanja zakonsko predpisanih ukrepov varnostnika za zagotavljanje reda na varovanem območju potrebno posredovanje policije. Kljub vsemu napisanemu pa varnostniki vestno in dosledno opravljajo zadane naloge in zahteve, ki se skoraj dnevno spreminjajo glede na okoliščine, ukrepe vlade, zahteve naročnikov in

ko je šla moja sestra Cvetka k birmi, Gregor pa je priskočil na pomoč mojemu stricu Ignacu, ki je bil zadolžen za prevoz, a je imel prometno nesrečo,« se njunih začetkov spominja Irena. In tako je »sreča v nesreči« postala usodna za njuno prihodnost.

kot prodajalka in poslovodja v nekdanji veleblagovnici Nama, od njenega odprtja pa vse do njene prodaje leta 2004. Družina je svoje dopuste vsako poletje preživljala na morju, največkrat v Hotelu Barbara v Fiesi.

Skupna leta

Podzemni svet Muzeja premogovništva Slovenije sta si za svoj zlati jubilej izbrala kot lep spomin na okolje, kamor je Gregor vsak dan odhajal služit kruh. Tudi po več kot tridesetih letih, odkar je v zasluženem pokoju, je v črni garderobi Muzeja premogovništva še vedno takoj našel svoj »aufcug« pod številko 123, kamor je pred leti obešal svoja delovna oblačila, ko se je vračal iz jame. Slavljenca sta praznovanje

pripravila v krogu svoje družine in sorodnikov, obred pa je vodil župan Občine Šoštanj Darko Menih. Ženin si je ob tej priložnosti s ponosom ponovno nadel svečano rudarsko uniformo, simbol stanu, ki mu je pripadal vrsto let. Tudi na jesen življenja sta oba aktivna v Športno-rekreacijskem društvu upokojencev Ravne. Njuno največje veselje je majhen vrt pred hišo, ki ga skrbno obdelujeta in pridelata marsikatero zelenjavo zase in za družini svojih otrok. Da jima ni bilo nikoli dolgčas, so poskrbeli štirje vnuki Ana, Anže, Miha in Tjaša, ki so jima tudi danes, ko so že odrasli, v veliko veselje.

»Na splošno ugotavljamo, da ljudje ne razumejo pooblastil varnostnikov, katerih naloga je zagotavljati spoštovanje reda na varovanem območju, ki ga določa lastnik oz. upravljalec stavbe. Red na varovanem območju

S tovrstnimi verbalnimi in tudi fizičnimi napadi na varnostnike se soočajo že ves čas od pojava epidemije.

50 let skupnega življenja obeležila 160 metrov pod zemljo Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil leta 1957 ustanovljen na pobudo takratnega Rudnika lignita Velenje na Velenjskem gradu kot Muzej slovenskih premogovnikov in se je leta 1999 preselil v današnje avtentično okolje Jaška Škale, je v soboto, 27. novembra, gostil prav posebne goste. Z dvigalom iz leta 1888, ki ju je popeljalo 160 metrov pod zemljo, sta si svoji poročni zaobljubi po 50 letih skupnega življenja ponovno izrekla Irena in Gregor Goršek iz Raven pri Šoštanju.

Sreča v nesreči, usodna za njuno prihodnost

Irena se je rodila 14. avgusta 1953 na Skomarju nad Zrečami in je otroška leta ter mladost preživela na Rakovcu. Gregor se je rodil 23. februarja 1944 v Ravnah pri Šoštanju in tam preživel svoja otroška in mladostna leta. »Spoznala sva se na Rakovcu,

Po poroki 27. novembra 1971 sta prva tri leta živela pri Gregorjevi sestri Mariji v Velenju, kjer se jima je leta 1972 rodila hči Darja, nato pa leta 1976 še sin Darko, ko sta že stanovala v rudniškem stanovanju. Po desetih letih gradnje hiše na Gregorjevi domačiji sta se leta 1982 preselila v Ravne pri Šoštanju. Gregor je vso svojo delovno dobo delal v Premogovniku Velenje, Irena pa je delala

Zlata rudarska poroka

🔲

Tadeja Jegrišnik

lokacijo, kjer bodo naši stanovalci imeli višji bivanjski standard, kot ga imajo sedaj v domu,« razloži direktorica Violeta Potočnik Krajnc, ki se zaveda, da bo selitev sprememba tudi za vse zaposlene. »Težimo k temu, da bomo vsi na eni lokaciji, kar bo zagotovo tako za stanovalce kot za zaposlene ugodneje. Bomo pa seveda vsi zaposleni dodatno obremenjeni v času same selitve, in tukaj seveda računamo na pomoč prostovoljcev,« še doda direktorica, ki bo takoj, ko bodo dokončno uredili vse, kar je potrebno za zagotovitev ustrezne nadomestne lokacije, o tem najprej obvestila stanovalce in njihove svojce. Zavedajo se namreč, da bo to za vse skupaj izjemno velik zalogaj in

da jih čaka težko delo, ki pa jim vendarle vliva dodatnih moči in zavedanje, da se bodo po končani rekonstrukciji in dozidavi selili nazaj, na sicer staro lokacijo na Kidričevo 23, a v povsem nove, sodobno urejene prostore novega doma četrte generacije, ki si ga zaslužijo tako stanovalci kot tudi vsi zaposleni. Po rekonstrukciji bodo uredili sobe za eno ali dve osebi, vsaka soba bo imela lastne sanitarne prostore s kopalnico, v domu bo zadostno število balkonov za oskrbovance, urejeno pa bo tudi primerno parkirišče za obiskovalce, stanovalce in zaposlene. 🔲

navodila NIJZ. Ko nezadovoljnim strankam pojasnimo okoliščine, večina razume zahtevnost našega dela v novih okoliščinah, v katerih se vsi še učimo in prilagajamo razmeram,« še doda Zakrajškova.

jš

je morala narediti izpit in opraviti nekaj usposabljanj. Že leto in pol skrbi za izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb pred eno izmed velenjskih trgovin in je edina varnostnica v lokalnem okolju. »Nekaj jih je še na celjskem koncu, se pa kljub nezadovoljstvu nekaterih strank nad ukrepi pri opravljanju svojega dela počutim dobro in ga rada opravljam. Vsekakor je zaznati nestrpnost, nezadovoljstvo in stisko posameznikov, vendar se ne počutim ogroženo. Vem, kako ravnati v različnih situacijah, in sem nanje pripravljena. Vsako stranko pred vstopom v trgovino povprašam po potrdilu PCT, seveda morajo predložiti tudi osebni dokument. V Delo varnostnika v teh časih ni enostavno. večini primerov ni teZaznati je nestrpnost, nezadovoljstvo in žav, tudi stranke so vestisko posameznikov. činoma prijazne, se pa najdejo tudi taki, ki priKako izgleda delovni hajajo svojo slabo voljo in nezadan varnostnice? dovoljstvo stresat nad nas. Včasih Svoje delo v Velenju vestno in mora zaradi posebnežev, ki ne zavzeto opravlja tudi I. G., ki je upoštevajo opozoril, posredovaedina varnostnica podjetja Sin- ti tudi policija,« doda varnostnital v Velenju. Kljub številnim ca, ki slednjim tudi sporoča, da izzivom na delovnem mestu je naj raje upoštevajo pravila, če ne prijazna do strank in deležna zaradi svoje varnosti, pa zaradi številnih pohval. Pove nam, da varnosti drugih. 🔲 delo varnostnice opravlja tri leta. Zato, da to delo lahko opravlja,

Objavlja razpis za oddajo v najem – Vila Herberstein Mestna občina Velenje je ponovno objavila razpis za javno zbiranje ponudb za oddajo gostinsko-nastanitvenega objekta Vila Herberstein, tokrat z nižjo izhodiščno mesečno najemnino 2.100 evrov (plus tekoči stroški). Razpis je objavljen na spletni strani www.velenje.si pod zavihkom Javne objave in razpisi (Javno zbiranje ponudb za oddajo nepremičnine – Vila Herberstein).

Prijave zbiramo do 23. decembra 2021. Dodatna vprašanja: uros.buric@velenje.si K oddaji ponudb želimo privabiti zainteresirane ponudnike, ki imajo dolgoročno željo za razvoj gostinske ponudbe in izvedbo vrhunske kulinarike na elitni lokaciji v Velenju.

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

9. decembra 2021

Študenti ozaveščali Hotenja pa silijo ven o zdravi spolnosti Člani Šaleškega literarnega društva Hotenja so se zbrali na predstavitvi 31. številke literarnega zbornika Hotenja

Prvi december ne pomeni le začetka prazničnega časa, ampak tudi svetovni dan boja proti aidsu, ki ga povzroča virus HIV Velenje, 1. decembra – V Sloveniji in po svetu živi vse več ljudi, ki so okuženi z virusom HIV. Zato svetovni dan boja proti aidsu prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja do okuženih, hkrati pa ljudi informira in ozavešča. »Tudi mladi se zavedamo pomena varne spolnosti in izražamo solidarnost do obolelih. Zato ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, prvem decembru, študentski klubi po vsej Sloveniji v podporo obolelim opozarjamo in ozaveščamo o tej bolezni – kaj bolezen povzroča, kako se virus HIV prenaša, kako lahko okužbo preprečimo in kako zelo pomembna je uporaba zaščite pri spolnih odnosih. Šaleške sovice menimo, da moramo spremeniti odnos do te bolezni, to pa se začne z vsakim posameznikom. Pomembni so odprti pogovori brez predsodkov ter zgodnje učenje o varni spolnosti,« je sporočila Amaris Djordjević iz Šaleškega študentskega kluba, ki se je akciji pridružila z ozaveščanjem mladih v Velenju. Na dan boja proti aidsu so pod Šaleški grad obesili transparent, dijakom Šolskega centra Velenje so razdelili več kot 200 kondomov in simbolnih rdečih pentelj, tiskovine z informacijami, kondome in pentlje so delili tudi obiskovalcem kluba eMCe plac, park Vista pa so v znak podpore žrtvam pandemije aidsa osvetlili rdeče. »V upravnem odboru ŠŠK menimo, da smo mladi tisti, ki lahko pripomoremo k zajezitvi širjenja virusa HIV. Akcijo je ciljna skupina dobro sprejela. Zagotovo nam je uspelo vsaj koga opozoriti na pomen varne spolnosti.« 🔲

»Za vas in nas smo sadili drevo«

Velenje, 4. decembra – Sobotni večer v Galeriji Velenje je zaznamoval pretok izbranih besed v obroču avtorjev in ljubiteljev leposlovja, ki so se zbrali ob izidu literarne revije Hotenja 31. Togim okoliščinam navkljub je razdaljo med njimi krajšalo skupno občutenje svetov, ki so oživeli med prebiranjem odlomkov proznih del in poezije. Iz literarne revije Hotenja 31 je brala interpretka Željka Gaber. Predahe je s klavirsko harmoniko zapolnil glasbenik Rok Rednak.

Začetek nove dekade

Po zdaj že več kot 30-letnem neprekinjenem izhajanju revije je jasno, da v Šaleškem literarnem društvu Hotenja ne poznajo malodušja in mu niso podlegli niti v času epidemije. Lansko jubilejno številko so predstavili v seriji video posnetkov z interpretacijami objavljenih del. Ob izidu letošnje, ki označuje začetek nove dekade v zgodovini Hotenj, pa so se lahko ponovno srečali v živo. »Hotenja ostajajo zvesta svoji viziji – ponujajo knjižni prostor literarnim ustvarjalcem iz Šaleške doline, že več let pa k objavi vabimo tudi predvsem ljubiteljske pisatelje in pesnike iz okolice. Posebno veseli smo, da se je v novi številki znašlo nekaj povsem novih imen,« je povedal predsednik društva Dušan M. Pirc, obenem avtor in skupaj z Milojko B. Komprej, Nejcem Robido in s Tatjano Vidmar član uredniškega odbora. Dodal je, da je posebnost Hotenj 31 njihova grafična podoba, s katero so se vrnili v prejšnjo dekado, saj so v zadnjem obdobju

❱

saj verjamem, da se s pisanjem ukvarja veliko več ljudi, a mnogi ne zberejo poguma za objavo. Po drugi strani pa se ne želimo omejevati – želimo predstaviti tudi druge in njihovo razmišljanje,« utemeljuje širok izbor avtorjev. Hotenja 31 so zbir predvsem pesniških del, med katerimi prevladuje lirika, dodaja. »Zanimivo je, da se vedno več ustvarjalcev ukvarja s kratko poezijo, denimo svojo vizualno poezijo. »V sode- haikujem ali peterostišjem. Med lovanjih z mnogimi društvi in s njimi prevladujejo avtorice, saj posamezniki, ki delujejo na raz- kratke oblike zahtevajo izredno ličnih ustvarjalnih področjih, vi- natančno opredelitev občutedimo svoj prispevek k temu, da nja in sporočanja. Imamo nekaj kultura ne podleže niti bolezni bolj filozofsko naravnane poezije, niti drugim težavam.« denimo Zorana Pevca. Opazimo tradicionalno opremljanje Hotenj Uredniški odbor je zbral literar- lahko tudi, da mnogi avtorji, ki z likovnimi deli članov Društva ne prispevke 28 avtorjev iz šale- redno objavljajo, sledijo rdeči niti šaleških likovnikov zamenjali škega, koroškega, širšega celjske- svojega načina izražanja.« 🔲 tf za fotografije in tokrat povabili ga območja in zgornjesavinjskega velenjskega filmarja in fotogra- območja. »Sicer bi lahko zbrafa Milana Mariča, da prispeva li še več prispevkov lokalnih,

»Ni vsak glas pomemben v vsakem trenutku. Niti ni treba vsem povedati vsega. Hotenja pa ne glede na vse silijo ven vsako leto. Tudi ta. In še bodo,« je z duhom časa prežet uvodnik v Hotenja 31 sklenil član uredniškega odbora Nejc Robida.

V torek, 30. novembra, je bil za dijake prvega letnika programa Okoljevarstveni tehnik Šole za strojništvo, geotehniko in okolje poseben dan. Okoljevarstveni gaj ob Velenjskem jezeru je dan prej pobelil sneg, vendar prvošolcev to ni odvrnilo od namere, da posadijo svoje drevo, kot že 12 generacij dijakov pred njimi. V prekrasnem sončnem dopoldnevu so vzeli v roke lopate in krampe in lipovec je bil hitro v družbi 16 dreves. Letošnji projekt »Za vas in nas posadimo drevo« je potekal malo drugače kot v preteklih letih. Zaradi že znanih zdravstvenih razmer nismo organizirali prireditve, so pa dijaki pri pouku splošnih in strokovnih modulov raziskovali različne vidike lipovca. In odkrili so veliko zanimivega. Ponekod so pripravili plakate, drugod risbe, posneli so kar nekaj prispevkov in tako je nastal kratek filmček, ki ga bomo Šoštanj – Ob letošnji 110. let- potrdil predlog Občine Šoštanj pokazali vsem učiteljem in dijakom naše šole, staršem, poslovnim partnerjem in še komu. Namen projekta tako ostaja enak – povezo- nici pridobitve mestnih pravic za izid tematske številke ob jubimesta Šoštanj je ugledna znan- leju mesta. K sodelovanju so bili vanje dijakov in širjenje okoljevarstvenega duha. Želimo si, da bi posajeni lipovec pognal močne korenine. stveno-strokovna revija Kronika javno povabljeni raziskovalci iz Prav tako pa bomo tudi učitelji Šole za strojništvo, geotehniko in tokrat v celoti posvečena Šošta- vse Slovenije. Sodelovalo je 24 okolje pomagali dijakom, da se dobro ukoreninijo in pripravljeni za nju in njegovi zgodovini. Kroni- avtorjev s 25 prispevki, nekateri ka sicer s tremi izdajami letno pa obravnavajo manj raziskane življenje samostojno rastejo v osebni in poklicni karieri. 🔲 Maja Radšel pokriva slovensko krajevno zgo- ali celo do nedavnega povsem nedovino. Revijo izdaja Zveza zgo- znane teme, je zapisal urednik dr. dovinskih društev Slovenije. Ko- Miha Preinfalk. Številka tokratne nec leta 2019 je uredniški odbor »šoštanjske« revije, ki je izšla v

Hotenja 31 z vizualno poetiko dopolnjujejo fotografije Milana Mariča, zazrte v naravo in njena razpoloženjska stanja.

Revija Kronika tokrat posvečena Šoštanju začetku decembra 2021, obsega osupljivih 546 strani. Izid je finančno podprla Občina Šoštanj. Revija bo dostopna v elektronski obliki na povezavi: https:// kronika.zzds.si/kronika/issue/ view/343; zaenkrat so objavljeni povzetki. V tiskani obliki bo Kronika od prihodnjega petka dalje naprodaj v Vili Mayer v Šoštanju. 🔲

Za manj odpadkov Velenje – V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov smo prostovoljci Šolskega centra Velenje v Mladinskem centru Velenje v preteklih dneh že pripravili popoldansko delavnico izdelave recikliranih punčk, v ponedeljek, 29. novembra, pa smo skupaj s projektom Zdrava šola Šole za storitvene dejavnosti in v sodelovanju s PUP Saubermacher, d. o. o., in Tekstilko, d. o. o., izpeljali zbiralno akcijo oblačilnih izdelkov. Ker je bila akcija zelo odmevna, saj je privabila darovalce iz vse Slovenije, razstavljena oblačila pa so lahko obiskovalci tudi odnesli, je naša velika želja, da podobno akcijo izpeljemo v pomladnih mesecih ter jo še nekoliko izboljšamo in nadgradimo. Na ta dan nas je obiskala tudi ambasadorka

dijaške trgovine Modno podstrešje, vlogerka Kaya Solo, ki je prav tako prispevala oblačila in še dodatno popestrila naš dobrodelni dogodek.

🔲

Maša Kolšek

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

9. decembra 2021

Praznična ponudba kulturnih dobrin Po današnjem prihodu Dedka Mraza se bo pričakovanje božično-novoletnih praznikov v Velenju stopnjevalo z bogatim kulturnim programom Tina Felicijan

Tudi letošnji december – mesec pričakovanja prijetnih prazničnih običajev, veselih srečanj z družino in s prijatelji, prostih dni, zimskih radosti, obloženih miz, obdarovanj pa tudi kulturnega in zabavnega dogajanja – bo mineval bolj mirno in na večjih razdaljah. Pa vendar praznično okrašeno središče Velenja vabi na z lučmi obsijane sprehode, dogajanja pa bo kljub omejitvam precej.

V dvoranah in na prostem

Festival Velenje je za najbolj čarobni mesec v letu pripravil številne dogodke in aktivnosti, tako na prostem kot tudi v dvoranah. »Vse smo načrtovali v optimističnem pričakovanju, da bodo razmere vendarle drugačne. Zasnovali smo širok program glasbeno-scenskih uprizoritev na odru Doma kulture Velenje, veliko vsebin pa bomo izvedli zunaj, saj se ljudje v tem prazničnem mesecu radi zbiramo v lepo okrašenem ambientu na prostem,« je povedala direktorica Barbara Pokorny. Pojasnila je, da je prižig luči minil brez tradicionalnega koncerta, ker lahko v skladu z aktualnimi ukrepi in pod PCT pogojem potekajo le sejmi, medtem ko bi na prostem lahko izvajali le sedeče koncerte. Ti pa v mrzlih

zimskih večerih niso nič kaj vabljivi, ocenjujejo organizatorji. Zato se tudi Čarobni promenadi, ki z izjemo lanskega leta, ko so jo zaradi epidemije odpovedali, že več let z glasbo in kulinariko barva dolge decembrske večere v središču Velenja, ne piše dobro.

❱

Če bodo razmere naklonjene izvedbi koncertov, bo Čarobna promenada vabila na druženje ob znanih zimskih napevih in gostinski ponudbi vsak dan od 21. do 30. decembra med 17. in 21. uro (razen 24. decembra).

»Čarobno promenado nameravamo odpreti v torek, 21. decembra, tokrat na Titovem trgu, kjer lažje ogradimo prizorišče, da lahko izpolnjujemo PCT pogoj. Za vsak dan do četrtka, 30. decembra, ko bo čarobna promenada odprta od 17. do 21. ure, smo pripravili koncert, ki se bo začel ob 18. uri. Prisluhnili bomo Pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj, Aleksandru Mežku, DJ-jema 2Party, narodnozabavnemu ansamblu

Polkaholiki, zasedbam Pop Deluxe, Batista Cadillac in Joker Out,« je sogovornica predstavila program Čarobne promenade, ki jo bodo odpovedali, če bodo ukrepi vztrajali pri sedečih koncertih. Brez privlačnega programa pa tudi stojnice s kulinarično

❱

ponudbo izgubijo čar, ocenjujejo. Bolj zanesljiva je izvedba programa v dvoranah, ki pa so zaradi pravila, da mora biti med obiskovalci prosto sedišče, že precej zasedene. Med drugim bo 29. decembra na velikem odru doma kulture praznična

Staro leto se bo izteklo z ogledom silvestrske gledališke predstave Butalci v izvedbi Gledališča Velenje, ki se bo v kulturnem domu začela ob 20. uri, in s silvestrovanjem na Titovem trgu. Če bodo razmere dopuščale, se bo ob 18. uri začelo silvestrovanje za najmlajše v družbi dedka Mraza, Mojce Robič in plesalcev Plesne šole Spin, ob 22. uri pa se bo začelo veselo pričakovanje novega leta v družbi Rok‘n‘Banda. Ob polnoči bo zbrane nagovoril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

V decembru se bo več koncertov zvrstilo tudi na odrih Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Danes (9. decembra) se bo v veliki dvorani ob 19.30 začel praznični koncert harmonikarjev, jutri (10. decembra) ob isti uri, vendar v orgelski dvorani, Miklavžev koncert Žive naj vsi narodi, na katerem se bo predstavil orgelski oddelek. 16. decembra bosta nastopila pevska zbora glasbene šole in komorne godalne skupine, 17. decembra bo na sporedu abonmaja Klasika koncert Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, 21. decembra pa bodo na spletu objavili božično-novoletni koncert najmlajših skupin glasbene šole.

Raziskuje likovni in pripovedni svet Naj prostovoljka Klara Jan s prostovoljskim delom povezuje ljubezni do likovnega ustvarjanja, raziskovanja preteklosti in domačega kraja Tina Felicijan

Čeprav jo je ljubezen ponesla na ptujski konec, kjer zdaj preživi večino časa, je Klara Jan korenine in srce pustila v domačih Škalah, kjer je skupaj s sestro in dvema bratoma odraščala v neposredni bližini Janove kmetije, kjer so se predniki njenega dedka udomačili že davno. Njena mama se je k Janovim priselila iz sosednjega Hrastovca. Tako je Klara pristna domačinka tako po poreklu kot po srcu, saj se je že kot študentka, ko se je preselila v Ljubljano, rada vračala in soustvarjala utrip domačega kraja, za kar je bila letos nagrajena s častnim nazivom naj prostovoljka. »V Škalah se vsi poznamo, družine so prepletene, povsod te vključijo in te pogrešajo, če te ni. Zato se je težko odklopiti. Po drugi strani pa mladi niso tako odzivni, ne vključujejo se toliko v aktivnosti, zato nimam srca, da se ne bi odzvala vabilom k sodelovanju. Ljudje čutijo potrebo po tem in nekaj jim pomeni, da jim pokloniš čas.«

S prostovoljnim delom poglablja svoje interese in polni srce

V likovni svet se je zatopila iz tekmovalnosti, saj je risati začela njena osnovnošolska prijateljica. »Recimo, da sem zmagala, saj je prijateljica danes fotografinja,«

hudomušno pove Klara, ki je sprva med poukom risala stripe, po velenjski likovni gimnaziji pa se je s težavo odločila, ali naj na ljubljanski akademiji za likovno umetnost študira slikarstvo ali ilustracijo. V želji, da bi poveza-

za besedilo, jaz pa za podobo.« S spletanjem in z interpretiranjem zgodb se pravzaprav ukvarja tudi pri svojem prostovoljskem delu v škalskem društvu Revivas, kjer od leta 2018 vodi mladinske projekte. Naklonjena je namreč

legende o zmajih, letos smo se veliko ukvarjali s stripom. Poseben vtis je pustil projekt zbiranja pravljic na temo mastodonta, ko smo izbrano pravljico o mastodontki Ivi, ki jo je prispevala deklica iz Prekmurja, knjižno natisnili v petdeset izvodih,« pove, kako prilagaja projekte tako, da jih tematsko naveže na domači

❱

Kulturne prireditve se bodo ves december vrstile tudi v Knjižnici Velenje, kjer pripravljajo več literarnih večerov in pravljičnih srečanj. V ponedeljek, 13. decembra, ob 13. uri se bo v okviru projekta Teden pisanja z roko začela otroška ustvarjalna delavnica R očno izdelane in napisane novoletne voščilnice. V sredo, 29. decembra, napovedujejo praznično lutkovno predstavo Dedek Mraz in škrati. S knjižnimi izidi se bodo predstavili štirje lokalni avtorji: jutri (10. decembra) ob 18. uri Barbara Kališnik s pesniško zbirko Anabea, v ponedeljek (13. decembra) bo Dušan M. Pirc predstavil tretjo knjigo v zbirki Kajuh 100 – Kajuh Proza, v torek (14. decembra) sledi Jožica Rogelšek s pesniško zbirko Sanjam, da bi sanjala sanje, 20. decembra pa Kata Laštro s knjigo Dežela Škratovnija in zmešana zelena abeceda. Prihodnji četrtek (16. decembra) pa bo Knjižnica Velenje predstavila 18. zvezek Šaleških razgledov, ki prinašajo vrsto odkritij, novosti in razmislekov o preteklosti in sedanjosti Šaleške doline. družinska predstava Kozlovska sodba v Višnji gori, zadnji dan koledarskega leta 2021 pa bo na programu silvestrska gledališka predstava Butalci. V mali dvorani Doma kulture Velenje se bodo vrstile tradicionalne Čarobne sobotnice. Decembrsko gledališko dogajanje bo najmlajše popeljalo v pravljični svet. Prihodnji dve soboti jih čakata še predstavi Pod prazničnim klobukom in Škratovo ime, v Kinu Velenje pa se bosta od 27. do 30. decembra poleg rednega programa vrtela še dva filmska sklopa. Novoletne iskrice za najmlajše bodo na sporedu ob 17. uri, Decembrska romantika za starejše pa ob 19.30.

Pravljične nedelje na Velenjskem gradu

V praznično okrasje je odet tudi Velenjski grad, kamor vabijo sodelavci Muzeja Velenje. Tradicionalni razstavi prazničnih voščilnic se bodo letos pridružili še stripi. Drevesca v okolici gradu

Klara Jan ob ilustraciji Kofetarice, s katero je na natečaju Loka kave za motiv za kavno sklodelico osvojila drugo mesto. Razstavila jo je v atriju Narodne galerije in na Kongresnem trgu v Ljubljani.

la likovno ustvarjanje in pripovedništvo, je izbrala slednjo in zdaj zaključuje magistrski študij. »Ilustracija je pravzaprav osebna interpretacija zgodb,« pojasnjuje in dodaja, da si zgodbe zamišlja tudi sama, pri njihovem razvoju pa je začela sodelovati z lektorjem in prevajalcem. »On poskrbi

ljudskemu izročilu, raziskovanju in razumevanju tradicije. Od nekdaj jo zanima etnologija, tudi mitologija. »Delo v društvu zelo sovpada z mojimi interesi,« ugotavlja. »Moj prvi projekt je bila igra spomina z narečnimi besedami. Začeli smo izdajati tiskovine, lani smo raziskovali slovenske

kraj, obenem pa v njih preplete potrebe društva in svoje interese. Da se je v društvu aktivirala, pa ima največje zasluge njena babica Angela, ki vodi sekcijo izdelovalk rož iz krep papirja. Gre za prepoznavno dejavnost društva Revivas, ki je od leta 2014 v register nesnovne kulturne dediščine vpisano kot nosilec izdelovanja

bodo tudi letos okrasili otroci vrtcev in šol Šaleške doline. Zimsko čarobnost grajskega parka pa bo dopolnila tradicionalna razstava Jaslice. Potem ko so lani pravljične nedeljske dopoldneve, s katerimi otrokom popestrijo adventne nedelje, izvajali na daljavo, letos ponovno vabijo na druženja v pravljičnem grajskem kotičku, kjer otroke ob 10. uri pričakujejo pripovedovalci pravljic. To nedeljo (12. decembra) bodo lahko prisluhnili Doni Pratnekar, 19. decembra pa bo pravljice pripovedoval Janez Oštir. V sredo, 22. decembra, ob 17. uri pa bodo na Velenjskem gradu odprli novo stalno razstavo, ki bo celovito predstavila življenje in delo slovenskega skladatelja in glasbenika, Velenjčana Frana Koruna Koželjskega. 🔲

Naj prostovoljka do 30. leta starosti v Mestni občini Velenje v letu 2020 je Klara Jan, aktivna predvsem v Društvu Revivas Škale, kjer je članica upravnega odbora in kjer prevzema različne naloge. Posebno aktivna je v projektu Škalska pravljica, vodi velikonočne, adventne, poletne delavnice, oblikuje vizualno gradivo za različne priložnosti, v letu 2020 pa je izvedla sedem samostojnih projektov, kot so Pozojeva noč v sklopu mednarodnega projekta Noč knjige, igra spomina z narečnimi besedami Babi ttmu praj, K(o)rona piknik, ustvarila pa je tudi spominek Sveti Jurij ubija zmaja na osnovi slike, ki je krasila nekdanjo cerkev Sv. Jurija v Škalah, in maketo nekdanjega središča vasi Škale. papirnatih rož in nosilec izdelovanja cvetnonedeljskih butar. Čeprav v delo za društvo Revivas vloži veliko časa, ji vse povr-

Vas zanima, kje so doma slovenski zmaji? Klara Jan je za društvo Revivas ob Noči knjige ilustrirala zemljevid Slovenije z označenimi kraji, v katerih po legendah prebivajo zmaji, in pripravila spletne likovne delavnice, ki so še vedno dostopne na revivas-skale.si.

Klara Jan: »Društvo Revivas je zame idealno ustvarjalno okolje, saj imam proste roke, da lahko v projektih prepletam vse svoje interese.«

nejo odzivi skupnosti, ki pokažejo, koliko jim njeno delo pomeni. Posebno rada je v družbi otrok, ki ji s svojim navdušenjem nad vsebinami vračajo energijo. Od starejših pa se veliko nauči in s pridom izkoristi druženja za zajemanje izročila domačega kraja.

Aktivna mlada ilustratorka

Kot večstranska likovna ustvarjalka se je podpisala pod številne projekte. Izšlo je že več knjig z njenimi ilustracijami. Veliko sodeluje z glasbenico Katjo Gruber in ilustrira njene pesniške zbirke za otroke. Sledi razpisom, na katerih uspešno konkurira. Med

drugim je sodelovala v lanski akciji Plaktivat inštituta TAM-TAM na temo koronavirusa, njen plakat pa je bil objavljen na plakatnih mestih v Kranju. Dve njeni ilustraciji je v razpisu na temo dobrih medsosedskih odnosov izbral Rdeči križ Slovenije. Trenutno se kot študentska sodelavka centra za preventivno arheologijo na Ptuju ukvarja z arheološko ilustracijo – riše reprodukcije keramičnih posod iz arheoloških ostankov, kar je izjemno zanimivo delo, pravi, saj ponovno lahko povezuje likovno ustvarjanje in zgodovino. Ukvarja se tudi z uporabnimi umetnostmi. Oblikuje nakit, ki ga navdihujejo metulji, »umetniška dela narave, ki jih prevečkrat spregledamo.« Blizu ji je namreč tudi naravoslovje. »Magistrsko nalogo, katere produkt bo digitalna poljudnoznanstvena knjiga za otroke, pripravljam na temo nočnih metuljev. To je motiv, s katerim se ukvarjam že več let. Vešče so namreč živali, do katerih imamo precej predsodkov, ki jih poskušam razbliniti in te žuželke predstaviti v drugi luči.« 🔲

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

9. decembra 2021

Cela dvorana opic Na premieri lutkovno-igrane predstave Nana, mala opica je opičje norčije zganjalo tudi občinstvo – S predstavo Lutkovno gledališče Velenje opozarja na zlorabljanje živali in ogrožene vrste Tina Felicijan

Velenje, 4. decembra – Lutkovno gledališče Velenje tudi v tem ustvarjanju nenaklonjenem času na oder postavlja nove produkcije in polni dvorane. Minulo soboto, ko so napovedali premiero nove, že četrte »koronske« predstave, so odigrali še predpremiero, da so Nano, malo opico lahko spoznali vsi otroci in starši, ki so se odzvali vabilu Festivala Velenje na prvo Čarobno sobotnico. Dvorane namreč lahko sprejmejo enkrat manj obiskovalcev, za otroške predstave pa je vedno veliko zanimanja. Scenarij za interaktivno lutkovno-igrano predstavo Nana, mala opica je umetniška vodja Lutkovnega gledališča Velenje, režiserka Alice Čop, napisala po motivih Nano so nekoč ugrabili ljudje, jo odpeljali z otoka, naučili trikov in jo razkazovali v cirkusu. Domov se je istoimenske pravljice slovenskevrnila finih manir, oblečena po človeško in predrzno pogumna. Bo takšna lahko preživela v divjini? ga pisatelja Josipa Ribičiča, ki je postavil temelje Predstava v podporo podjetju Nature Planet, ki vse moderne slovenživalim igrače izdeluje iz okolju prijaznih Na predstavi Nana, mala opica ske pravljice in V predstavi se opicam na mor- materialov in reciklirane plastike. je zaslužen tudi skem otroku pridružijo še druge Tesno sodeluje z organizacijami, se razgiba tudi občinstvo, ki si za razvoj slovenživali in vse imajo nekaj skupne- ki se borijo za zaščito naravnega lahko, čeprav se v gledališču skega mladinskega – nekaj žalostnega. »Vse živali okolja pa tudi za otrokove pravice to ne spodobi, privošči nekaj ga periodičnega v naši pravljici so na rdečem se- in enakopravnost deklic v neraopičjih norčij. tiska. »To pravljiznamu ogroženih vrst Svetovne zvitih državah. Številnim omoco, ki je izšla leta zveze za varstvo narave. Samo gočajo izobrazbo. Del zaslužka 1937, smo izbrali opic, ki so v glavni vlogi, je na od vsake prodane plišaste igrače zaradi razposajenega, svojegla- od drugih 15, ki so trenutno na svetu 83 vrst kritično ogroženih namreč namenijo v podporo tem vega, nagajivega lika. Poleg tega repertoarju velenjskega lutkov- in na robu izumrtja, 138 vrst je projektom,« je povedala, zakaj predstave po motivih pravljic slo- nega gledališča. Letos so izvedli ogroženih, 116 vrst v ranljivi sku- predstava pripomore k ozaveščavenskih avtorjev delamo le redko. skoraj 40 predstav in so tako z pini, dve vrsti pa sta nepovratno nju javnosti o rušenju biotske raTokrat pa ima predstava ekolo- izkupičkom produkcije kot upri- izumrli. Na rdečem seznamu so znovrstnosti in spodbujanju družško noto,« je izpostavila zanimi- zoritev glede na okoliščine zelo tudi drugi liki naše pravljice: pa- bene odgovornosti. »Skozi našo vosti, ki to predstavo razlikujeta zadovoljni, dodaja. pige, krokodili, levi, lenivci, žabe, pravljico želimo otroke in njihove morski psi, hobotnice, morske starše spomniti, kako pomembna želve in delfini,« pojasnjuje je naša ljubezen do vseh živih birežiserka. tij. V današnjem hitrem, pretehniZ ekološko rdečo nitjo predstave se prepleta tudi scenografija Ustvarjalci predstave so v opo- ziranem svetu in do narave brezKajetana Čopa, ki temelji na naravnih materialih, in glasba Alice zorilo na ogrožene živalske vrste brižnem načinu življenja imajo Čop, ki sta jo igralki Tajda Podvratnik in Noemi Čop (slednja je namesto lutk, ki jih v Lutkovnem take pravljice še večje poslanstvo po trajnostnih načelih zasnovala tudi kostumografijo) izvajali gledališču Velenje običajno izde- kot kdaj koli prej.« v živo z inštrumenti iz naravnih materialov. Koreografijo pa je 🔲 lajo sami, uporabili plišaste igrasestavila Lucija Boruta. če. »Kupili smo jih pri danskem

❱

Pancerka Aleš Ojsteršek

Sklep občinskega sveta o zeleni transformaciji sistema daljinskega ogrevanja na novembrski seji bi lahko ocenili kot izrazito aktivno in podporno držo v pol-procesu Šaleške preobrazbe. Opazovalec bi do sedaj stežka podal oceno ali Šalečani in Šalečanke v procesu opuščanja premoga dejansko sodelujemo ali pa smo bili vanj pahnjeni in bi radi čim prej vstran, ven. Raje bi bili opazovalci do neke točke v prihodnosti, v proces pa bi vstopili, ko bi bilo vanj vgrajenih dovolj varovalk. Kot energetsko izobraženi dolini nam je vloga varovalk jasna. Nihče si ne predstavlja župana ali direktorja uprave, ki bi v maniri „Narobe sem zvezal stikalo, nastal je kurc šlus in skurilo nam je pancerko.“ čez desetletje razlagala, kje v preteklosti je bila sprejeta napačna odločitev. November in december sta glede predvidenih načrtov prestrukturiranja premogovnih regij in pravičnega prehoda vsebinsko izstopajoče bogata z dogodki. Javno objavljeno je poročilo novembrske delavnice za pravični prehod SAŠA regije, opravljena je analiza prejetih odgovorov na vprašalnik od podjetij v regiji, do sredine decembra bodo znani rezultati primerjalnih analiz in ocenjene vrzeli, ki bodo potrdile ali ovrgle ocene upravičenosti financiranja naložb. V tem tednu je nastal predlog ukrepov na podlagi akcijskega načrta pravičnega prehoda in poročila o delavnici kot še predlog ukrepov in naložb velikih podjetij. Aktivno sodelovanje Šalečank in Šalečanov se zdaj kaže kot ključno, ker pa izstopa majhna udeležba mladih, je v začetku prihodnjega leta predvidena dodatna aktivnost zanje. V sprehodu Pravičnega je že ves čas mogoče slediti izhodiščnemu načelu evropske komisije, da bo nad oblikovanimi rešitvami in ukrepi potrebno lokalno lastništvo, samospoznanje, da namesto nas nalog ne bo izvajal nihče drug ter da sta razpršitev oziroma odstop od »monokulture« edina obetavna pot. Ravno zato se aktivna drža občinskega sveta zdi kot odmik od smeri in vztrajanja, da gre pri zagotavljanju rešitev daljinskega ogrevanja le za odgovornost države. Župan bo sicer lahko naštel desetine dosedanjih zelenih naložb, a tako finančno visoke ne in zato je ta tako pomembna. Odločitev ima zagotovo tudi sporočilno vrednost Šalečankam in Šalečanom, ki vlagajo trud in znanje na delavnicah za pravični prehod. Dejansko so bili, na eni strani postavljeni v vlogo misliti prihodnost, na drugi strani pa poslušati, da te prihodnosti še ne bo, dokler država ne zagotovi vseh pancerk. Ne samo ene. Toliko o energetski pismenosti. 🔲

Možiček na velenjskem odru Ob stoti obletnici njegove smrti se je mednarodna zasedba znamenitemu slovenskemu skladatelju Josipu Ipavcu poklonila s sodobno uprizoritvijo njegovega baleta Možiček, ki je predpremiero doživela v Velenju Velenje, 2. decembra – V koprodukciji Festivala Velenje, Hiše kulture Celje, Balkan Dance Projecta in partnerjev je ob stoti obletnici smrti slovenskega skladatelja Josipa Ipavca nastala sodobna različica njegove baletne pantomime v enem dejanju, ki jo je napisal leta 1900. Prejšnji četrtek je skupina dveh plesalk in dveh plesalcev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije na velikem odru velenjskega kulturnega doma izvedla predpremiero, premiera pa bo 27. decembra v dvorani Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Možiček je prvi in hkrati največkrat izvajani slovenski balet, saj je v Sloveniji in na tujem doživel kar 32 premierskih uprizoritev z več kot 300 ponovitvami. Nova plesna uprizoritev je

preplet klasičnega in sodobnega plesnega izraza. »Hišni koreograf« Balkan Dance Projecta Aleksandar Saša Ilić iz Srbije je Možička preoblekel v sodobnejšo obliko. Kot nekakšen uvod v Možička pa so plesno interpretacijo prvič dobile še tri Ipavčeve skladbe – Scherzo, Triglavska koračnica in Ave Maria – v izvedbi glasbenega seksteta v živo. Tri plesne miniature je pripravil gostujoči koreograf, eden od pomembnejših na področju sodobnega plesa, Gjergj Prevazi iz Albanije, ki se je oprl na izhodiščno besedo »restart« oziroma ponovni začetek. »Cilj letošnje produkcije mednarodnega projekta Balkan Dance Project, ki povezuje plesalce, koreografe in druge umetnike z območja nekdanje Jugoslavije in tudi širšega

prostora, je neke vrste revitalizacija starih baletnih del, ki bi jih radi v luči 21. stoletja ponovno oživili,« je povedala domača plesalka in članica produkcijske ekipe Mojca Majcen, ki med drugim redno nastopa v predstavah projekta Balkan Dance Project in se na velenjskih odrih pojavlja v raznih plesnih vlogah. »Možiček je tipična ljubezenska zgodba. Da bi to delo, ki se je sprva izvajalo kot pantomima, kasneje pa v klasični baletni različici, približali mladini in otrokom, smo jo prevedli v sodoben čas. Želeli smo jim pokazati, kaj je iskrena ljubezen, kje so zanke, zagonetke in pasti v sodobnih ljubezenskih odnosih,« je povzela sporočilo plesalka, ki je uprizorila osrednji lik zgodbe Colombina. 🔲

Še eno predpremiero bo Možiček doživel 22. decembra v Ipavčevem kulturnem domu v Šentjurju, celjska premiera in tudi zaključek prvega sklopa ponovitev pa bo 27. decembra ob 19.30 v veliki dvorani Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Foto: Ksenija Mikor

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

9. decembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Izšel je Almanah 2022! Med nas je »prišel« v torek dopoldne Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2022. Nanj smo bili ponosni že, ko nam ga je uspelo zaključiti in dati v tisk, zdaj, ko ga lahko listamo, pa se nam »kar smeji«. 300 strani obsega, vanj pa smo tudi tokrat strnili vse, kar se je v iztekajočem letu dogajalo v tukajšnjem okolju. Uspelo pa nam je k sodelovanju pritegniti tudi številne uvodničarje in pisce »mojih let«, ki dajejo almanahu dodano vrednost. Naj se jim še posebej zahvalimo. To so Franja Tevž, župani Peter Dermol, Darko Menih in Janko Kopušar ter podžupani Darinka Mravljak, Aleksandra Vasiljevič, Viki Drev in Janko Avberšek. Svoje poglede na dogajanje v Državnem zboru je strnil tudi poslanec SDS Franc Rosec. Vabljeni pa tudi k branju razmišljanj Franca Vedenika, Ane Anžej, Uršule Menih Dokl, Vaneta Gošnika, dr. Katarine Rednak Paradiž, Deje Hudarin Kovačič, Uroša Sonjaka, Matica Bajsiča,

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Milene Koren Božiček, Marka Kolška, Alenke Kikec, Franca Špegla, Jureta Trampuža, Karoline Destovnik, Vinka Čonča, Tinkare Krt, Janeza Gamsa, Frančka Gorazda Tirška, dr. Petra Peera in dr. Emila Šterbenka. Seveda se še enkrat zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki ste nam s svojimi prispevki pomagali obogatiti to zanimivo knjigo. Že več kot preveč smo vam izdali. Poglejte

v najnovejši almanah, v njem je branja za celo naslednje leto. Kupite ali pa naročite ga lahko v Uredništvu Našega časa (Kidričeva 2a, telefon 898 17 50 ali pa press@ nascas.si). Mi v torek nismo imeli časa nazdraviti, smo pa si pa vseeno privoščili eno toplo poživilo. 🔲

1. DINO PETRIĆ – Ko si na tleh 2021 2. BURYANA – Vidi se 3. WOLF – Naj pada, naj pada Po skoraj 30 letih od nastanka velike uspešnice Ko si na tleh skupine Pop Design je novo, sodobno različico na svoj način posnel Dino Petrić, Dalmatinec, ki prihaja s Hvara in živi v Zagrebu. Z njo se je predstavil v oddaji Slovenija ima talent ter navdušil s petjem v slovenščini in z vrhunsko vokalno izvedbo.

GLASBENE novice Maraaya predstavlja pesem za starše

Claudette, v filmu ne prepozna ne svojega jezika ne svoje družine. Film je bil sicer na letošnjem festivalu v Cannesu zelo dobro sprejet. Režirala ga je Valerie Lemercier, ki je v njem tudi upodobila pevko z imenom Aline Dieu. Film prikazuje različna obdobja pevkinega življenja od otroštva dalje. Čeprav ne sledi verno življenju Celine Dion, pa je pevka v marsičem podobna zvezdnici, med drugim se prav tako kot Celine zaljubi v precej starejšega moškega, v filmu pa so uporabljene tudi nekatere njene uspešnice.

Marjetka Vovk in Raay, ki ju poznamo kot duo Maraaya, predstavljata novo skladbo, ki sta jo naslovila Zdaj pa greš. Gre za pesem o življenjski prelomnici vsakega starša, ko otroci odrastejo in zapustijo domače gnezdo ter odidejo sanjam in življenju naproti. Ganljiv video in besedilo opisujeta mamo, ki se sooča s svojimi

občutki v tej novi življenjski situaciji. Razmišlja, kako hitro je minil čas, kako hitro je otrok odrasel in kako bo treba življenje postaviti v nove tirnice. Da je zgodba še bolj pristna, sta v videospotu zaigrala mama in sin, ki sta to tudi v resničnem življenju. Priznana slovenska igralka Nina Ivanič in njen sin Luka Rep sta prvič nastopila skupaj. Glasbo za pesem je napisal Raay, besedilo pa Marjetka. Videospot je posnela produkcijska ekipa Neo Visuals.

ABBA predstavila videospot za božično pesem Legendarna skupina ABBA je predstavila videospot za božično pesem, ki nosi naslov Little Things. Izkupiček od predvajanja bodo namenili Unicefu oziroma njegovemu Globalnemu skladu za zaščito otrok. Švedi se z dobrodelnostjo zavzemajo za boljši položaj deklic in žensk v sodobni družbi. Nova skladba sicer prihaja z njihovega najnovejšega

albuma Voyage, ABBA pa omenjenemu skladu že nekaj časa pomaga tudi z zaslužkom od predvajanja in prodaje njihove stare uspešnice Chiquitita. Album Voyage se je po izidu povzpel na vrh britanske lestvice in postal najbolje prodajan album stoletja na vinilu v Veliki Britaniji. V samo sedmih dneh od izida so prodali 204.000 vinilk tega težko pričakovanega albuma, ki ga je skupina izdala po 40 letih premora.

turbulentnem razmerju. Shawn in Camila sta konec zveze naznanila v skupni izjavi, ki sta jo delila na omrežju Instagram. Preden sta julija 2019 postala par, sta imela trden prijateljski odnos, ki ga želita ohraniti tudi po koncu zveze.

Shawn Mendes po razhodu s Camilo s čustveno balado Shawn Mendes je le dva tedna po koncu zveze s pevko Camilo Cabello objavil nežno balado, v kateri je spregovoril o svojih čustvih ob koncu njune dve leti trajajoče skupne poti. Naslov skladbe je It'll Be Okay, v njej pa pripoveduje zgodbo o njunem

Bratje in sestre Celine Dion zgroženi nad filmom o pevki Bratje in sestre kanadske pevke Celine Dion so zgroženi nad filmom Aline: The Voice of Love, ki je navdih našel v pevkini življenjski zgodbi in prikazuje njeno kariero. Kot je dejala pevkina sestra

Žiga Jelar posnel božično pesem Slovenski smučarski skakalec (in glasbenik) Žiga Jelar, ki ga je precej huda oblika covida-19 dokaj prizadela in mu pobrala moči tik pred pričetkom letošnje sezone, je nedavno izdal že svojo četrto avtorsko pesem. V duhu prazničnega decembra je posnel božično pesem z naslovom Naj sneži. Pri njenem nastanku so sodelovali tudi Anže Langus Petrovič, Jan Baruca, Marko Hrvatin, Mitja Bobič in Jure Rozman. Za pesem, ki jo je Žiga označil za zimsko balado, je ekipa posnela tudi videospot, v katerem so prikazali lepote Logarske doline in Kamniško-Savinjskih Alp. Za produkcijo, režijo in fotografije je poskrbel Rok Maver.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Gadi – Lepa si Ansambel Lenarti – Nekoč bom zbral pogum Ansambel Mladi Dolenjci – Moja, moja Ansambel Dar – Prijatelji, kozarce dvignimo Ansambel Nemir – Kdor prepeva se ne stara Ansambel Vikend – Naše želje Ansambel Vrli muzikanti – Roža jeseni Ansambel Potepini – A si kej moja Ansambel Topliška pomlad – Deklica Ansambel Viharnik – Slovo od ljubljene

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BQL IN POLKAHOLIKI BQL in Polkaholiki so združili glasbene moči v skladbi Lučke, ki naj bi postala nova decembrska uspešnica – šaljiva, pozitivna, taka, ki gre hitro v uho in jo boste do zadnjega refrena že znali na pamet. Posebej za snemanje videospota so v praznično okrašenem Kranju prižgali lučke že pred uradnim prižigom razsvetljave.

POSKOČNI Za najlepše praznično vzdušje v letu Poskočni skupaj z Nušo Derendo poklanjajo praznično pesem Beli oblaki, bele snežinke v novi preobleki. Hkrati si močno želijo, da bi jim Božiček ob zaključku letošnjega leta prinesel čisto novo zgoščenko, ki jo čakajo že debelih pet let.

NINA DONELLI Pevka Nina Donelli je za svoje poslušalce pripravila praznično glasbeno presenečenje. Skupaj s skupino Eliksir

je na svoj način odpela svoje najljubše božične uspešnice, med katerimi je tudi njen singel v hrvaškem jeziku Božić je tu.

LUSTERDAM Skupina Lusterdam po skoraj dveh letih od izida zadnje skladbe predstavlja novo z naslovom Barve premoga so njene oči. Gre za ljubezensko izpoved črnooki ženski, ki je svojemu poetu ukradla srce. Posneli so tudi videospot, v katerem frontman in avtor skladbe Hieronim v intimnem ozračju sam prepeva to čustveno pesem.

ŽIGAN KRANJČAN Plesalec, koreograf in glasbenik Žigan Krajnčan, ki je s svojim nastopom navdušil žirante šova Slovenija ima talent in si prislužil zlati gumb, predstavlja novo skladbo Oma Desala. Idejo za naslov skladbe je dobil kar od publike na internetu, ki jo je povprašal, kako naj poimenuje skladbo.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏩

9. decembra 2021

frkanje

Kdor misli, da seniorjem ni do glasbe, plesa in zabave, se pošteno moti. Kar poglejte predsednico UNI za tretje življenjsko obdobje Velenje Zdenko Uršnik, kako je očarana nad Ansamblom Kapučino zaplesala tango, ne le z eno vrtnico, ampak kar s celim šopkom rdečih cvetov. Gospodje niso skrivali ponosa, ko jim je radoživo delila poklone.

» Levo & desno «

Nemi kadri Politično nastavljeni kadri se večinoma držijo starega pregovora, da ko si na obisku v hiši, iz nje odhajaš nem.

⏬

Čvek sicer ne ve, zakaj sta gnečo na obisku Miklavža v Starem Velenju delala Mišo Melanšek (rad priskoči na pomoč kot glasbenik in ozvočevalec prireditev) in Ivo Stropnik (vodja ustanove Knjižne fundacija, ki ima svoje prostore v Starem Velenju). Sta se pa takole čudila, kako bogato ju je obdaril Miklavž. Pa je tudi njiju prevzela dobrosrčnost in sta knjige velikodušno podarila otrokom. »Kaj bi dal zanje, ko sem bil še mali,« je ob tem glasno razmišljal Ivo.

Cepljenje s čipi Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je napočil čas, da Evropska unija razmisli o obveznem cepljenju proti covidu-19. Pa, ja. Zakaj bi bili le eni brez čipov.

Niso bile brezplačne Ministrstvo za gospodarstvo je lansko jesen podjetjem radodarno delilo brezplačne maske. Te pa niso bile ne brezplačne ne primerne. Bo konkretni minister ukrepal Konkretno?

⏩

»Gasilci smo vedno v ak akciji, tudi v mrzlih dneh« je, je ujel Čvek delček pogovora med Borisom Lambizerjem (desno) iz Gasilske zveze Šaleška dolina in Petrom Radojo iz Turistično olepševalnega društva Šoštanj. A ta je razmišljal predvsem o tem, kako bi čim bolj praznično uredili mesto Šoštanj. » Boš kaj pomagal? Mesto je preurejeno in privlačno, decembra ga moramo tudi lepo razsvetliti.« No, treba je priznati, da jim je res uspelo. Šoštanj žari v praznični podobi.

Seksualna revolucija po domače Novi predsednik nove stranke Zdravko Počivalšek obljublja seksualno revolucijo po domače. Čez deset let nas bo tri milijone, pravi. Vse ženske torej domov pa v posteljo (lahko malo tudi za šporhet), vsi dedci pa na delovno akcijo. Pet otrok je sedaj slovenska nova norma. Če kdo ne uboga, pa naj gre na Kitajsko, tam sta dovolj le dva.

ZANIMIVOSTI

Rio de Janeiro tudi letos brez silvestrske zabave na Copacabani Rio de Janeiro, 4. decembra - Brazilska metropola Rio de Janeiro je tudi letos zaradi pandemije covida-19 odpovedala slavno silvestrsko zabavo na plaži Copacabana. „Spoštujemo stroko,“ je na Twitterju danes zapisal župan Ria Eduardo Paes. Kot je pojasnil, bo mesto ob različnih mnenjih znanstvenih odborov ravnalo zadržano. „Odbor mestne uprave pravi, da lah-

Copacabana tradicionalno nastopajo različni glasbeniki, zaznamuje jo tudi ogromen ognjemet, ki ga s splavov priredijo na morju. Zabavo so sicer zaradi pandemije covida-19 že lani odpovedali, enaka usoda pa jo je doletela letos. V Braziliji je zaradi covida-19 umrlo okoli 615.000 ljudi, s čimer se ta država uvršča na drugo mesto po številu smrti takoj za ZDA. Z napredkom kampanje cepljenja se sicer število umrlih zaradi covida-19 zmanjšuje.

s sladoledom, ki ga je poimenoval Rožnata usta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na tekmovanju je skupno sodelovalo 32 ustvarjalcev mrzle sladice. Finaliste so izbirali štiri leta na več sto dogodkih po celem svetu, so še pojasnili organizatorji.

iz rodu Tethyshadros insularis, ki je na območju živel pred 80 milijoni leti. Raziskovalci so prvi primerek vrste v Italiji odkrili pred 30 leti in ga poimenovali Antonio. Strokovnjaki so nove ostanke primerjali z ostanki prvega primerka. Ugotovili, da so prvi ostanki pripadali mlademu osebku in ne pritlikavi vrsti, kot so verjeli do zdaj. Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo je vodil Federico Fanti z Univerze v Bologni, je svoje ugotovitve objavila v reviji Scientific Reports.

dinozavrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Na najdišču Ribiško naselje so odkrili vsaj sedem novih fosilov dinozavrov, med katerimi je eden skoraj v celoti ohranjen, so sporočili paleontologi. Raziskovalci so na območju nekdanjega kamnoloma apnenca odkrili ostanke sedmih do enajstih dinozavrov, med katerimi je bil eden še posebej ohranjen. FoZnanstveniki z univerze TaBologna, 3. decembra - Za najsil so poimenovali Bruno. smanija in drugi strokovnjaki na boljši sladoled na svetu moramo Bruno je rastlinojedi dinozaver odročnem delu otoka TasmaniSlovenci obiskati našo vzhodno ja gradijo napravo, ki bi morala sosedo Madžarsko. Na svetovpreživeti katastrofe, ki jih povnem tekmovanju v italijanski Bozročajo podnebne spremembe, logni je namreč 11-članska žirija Rim, 3. decembra - Raziskoin opozarjati preživele na napake zlato nagrado v petek podelila valci so danes sporočili, da so v človeštva, piše RT. Adamu Fazekasu iz Budimpešte bližini Trsta odkrili najpomemNaprava, ki jo znanstveniki opiza njegovo kreacijo z imenom Pi- bnejše italijansko najdišče fosilov sujejo kot »orodje« in ki se pojako praznujemo silvestrovo, odbor stacijino sadje, kjer je osnova krevlja kot nekakšna »črna skrinjizvezne države pa, da ne. Torej ma iz pistacij, ki ji je med drugim ca«, bo v celoti pripravljena sredi tega ne moremo,“ je navedel po dodal maline. leta 2022, je pa že začela zbirati poročanju nemške tiskovne agenSladoled je navdušil žirijo z podatke. Znanstveniki pravijo, da cije dpa. okusom in predstavitvenim poDodal je, da odločitev spreje- snetkom, so sporočili organizama z obžalovanjem, vendar ne torji v petek. vidi možnosti za pripravo zabave Srebrno nagrado so podelili brez zelene luči vseh zdravstve- Carlu Guerriero iz španskega menih oblasti. sta Cadiz, ki je na tekmovanju soSilvestrska zabava v Riu de Ja- deloval z živobarvnim kremnim neiru je ena najslavnejših na sve- sladoledom iz vina oloroso. Na tu in vsako leto pritegne milijon tretje mesto se je uvrstil Marco turistov. Na več odrih na plaži Venturino iz italijanske Varazze

Najboljši sladoled na svetu je na Madžarskem

V Italiji odkrili pomembno najdišče fosilov dinozavrov

Monolit v Tasmaniji

je objekt zasnovan tako, da »nas vse preživi«. Trdi diski v zgradbi prejemajo električno energijo preko sončnih panelov in pomožnih baterij, brezžično zbirajo podatke, kot so temperatura tal in morja, nivoji ogljikovega dioksida v ozračju in poraba energije po svetu. Poleg tega trdi diski zbirajo in kontekstualizirajo časopisne članke o večjih svetovnih dogodkih. Ustvarjalci 40 kvadratnih metrov velike naprave pričakujejo, da bo človeštvo »propadlo«, če ne bo bistvenih sprememb, in da bo »škatla« beležila vsak korak ljudi na poti do tega propada. Na njeni spletni strani boste lahko prebrali neobdelane podatke, ki jih bo naprava zbirala. Znanstveniki pravijo, da lahko trdi diski zbirajo in shranjujejo podatke 30 do 50 let, vendar delajo na sistemu stiskanja, ki bi omogočil, da svoje delo opravljajo veliko dlje. Nekateri tudi menijo, da bo naprava, ki bi morala služiti prihodnjim generacijam, lahko privedla do določenih sprememb v sedanjosti. »Ko ljudje vedo, da jih snemajo, to vpliva na to, kaj počnejo in govorijo,« je dejal Jonathan Kneebone, eden od sodelavcev pri projektu. Na spletni strani, ki je posvečena »boxu«, je že objavljeno sporočilo: »Od zdaj naprej beležimo vsa vaša dejanja, prekrške in interakcije.«

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 13

Zimska pričakovanja

9. decembra 2021

Prvi smučarji že na belih strminah Zaradi dviga cen energentov smučišča za malenkost podražila smučarske vozovnice – Tudi letošnjo sezono bodo omogočala brezplačna testiranja Večina smučarskih središč je meseca decembra zagnala žičniške naprave, za letošnjo sezono pa upajo, da bo boljša od lanske in predlanske, na katero sta vplivala tako pomanjkanje snega kot epidemija. Okoliški smučarski centri Golte, Rogla in Kope so z optimizmom vstopili v zimsko sezono 2021/2022. Upajo, da bodo lahko nemoteno obratovali in delali pod bolj ‚normalnimi‘ pogoji.

Foto Iztok Medja

Za vstop na vse žičniške naprave je treba izpolnjevati pogoj PCT

Snežna belina je 4. decembra privabila tudi prve smučarje, ki so se podali na Golte. Direktorica družbe Golte Suzana Srdić pojasni, da je pri njih pretekla smučarska sezona bolj ali manj odpadla, predvsem za tuje turiste, saj je prepoved obratovanja namestitvenih kapacitet marsikomu prekrižala načrte. »Obisk smučišča je bil onemogočen tudi domačim gostom, vse prepovedi in omejitve so omogočale zgolj dnevno smučanje, zato so smučarji prihajali v večini iz okoliških krajev. V sezoni, ki se je ravno začela, si želimo, da bi lahko delali pod bolj ‹normalnimi› pogoji. Možnosti za užitek na smučeh so dobre, nam je pa jasno, da bo potrebno upoštevanje pravil NIJZ. Za vstop na vse žičniške naprave je treba izpolnjevati pogoj PCT. Na kontrolni točki pri blagajni smučarji dobijo potrjen kartonček, ki ga bodo pokazali vsakič, ko bodo uporabili žičniške naprave. Za vstop na nihalko je obvezna uporaba maske tipa FFP2. Otroci od 6. do 18. leta na nihalki lahko uporabljajo kirurške maske. Smučarjem bomo omogočali brezplačno testiranje, vsak dan med 7.30 in 11.00 pri blagajni v Žekovcu,« pove Srdićeva, ki se zaveda, da sta varnost in zdravje obiskovalcev in zaposlenih na prvem mestu. Cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle je 33 evrov, za otroke 20, za mladino in seniorje pa 29 evrov. 4-urna vozovnica bo odrasle stala 29 evrov, otroke 17,50 in mlade ter seniorje 24,50 evra. So jih pa letošnjo sezono za malenkost podražili. Nihalka začne obratovati ob 8.00 ter vozi do 18.00. Smučišče bo obratovalo od 9.00 do 16.00.

Na Rogli bodo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe

Ta veseli dan za aktivnosti na snegu in začetek nove smučarske sezone na Rogli je bil 4. decembra. »V skladu s strategijo podjetja in z zavezanostjo aktivnemu življenjskemu slogu bomo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe, tako na področju športa in rekreacije kot tudi wellnessa in gastronomije,« pojasni Tina Tinta Kovačič iz službe za odnose z javnostmi podjetja Unior. Zaključili so s prenovo Smučarskega bara Uniorček, katere prva in druga faza sta bili izvedeni v preteklih dveh sezonah. »Tako bo v celoti prenovljena kuhinjska tehnologija, vzpostavljen

nov način naročanja in strežbe ter razširjena pokrita površina na terasi. Smučarjem bo na voljo tudi prenovljena gastronomska ponudba. Goste bo v letošnji zimski sezoni pričakalo tudi 30 delno prenovljenih sob v Hotelu Planja.« V Uniturju v celoti spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Izvajajo jih s tremi že uveljavljenimi varnostnimi standardi: Uniturjevim Plus standardom, ki zagotavlja brezkontaktni terminal za merjenje telesne temperature gostov, celostno razkuževanje sob z zameglitvijo prostora in vsakodnevno preventivo merjenje telesne temperature pri zaposlenih ob prihodu na delo; mednarodnim akreditacijskijskim standardom AACI, ki določa postopke za konstantno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave; ter Slovenia Safe & Green standardom, ki temelji na postavkah, da je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu, da smo zazrti v trajnostno prihodnost, da radi živimo aktivno, zdravo in zeleno ter da prisegamo na butična in edinstvena doživetja,« razloži Tina Tinta Kovačič in poudari, da je za uporabo žičniških naprav tudi pri njih obvezen PCT pogoj. Na žičniške naprave in v gostinske objekte lahko brez dokazovanja pogoja PCT vstopajo otroci

” ČAROBNE

❱

Smučanje je šport, ki ga izvajamo v naravi. Zaradi narave športa je tveganje za prenos oziroma okužbo z virusom SARS- CoV2 nizko. Tveganje za prenos se lahko poveča ob spremljajočih aktivnostih, kjer se združuje več ljudi, zlasti, ko vstopamo v zaprte prostore.

do dopolnjenega 12. leta starosti v spremstvu staršev. Brezplačno testiranje s hitrimi antigenskimi testi bo na Rogli organizirano ob vikendih in praznikih med 8.00 in 11.00, od 11. decembra dalje. Nočno smuko načrtujejo za drugo polovico decembra, tekaške proge pa so tudi že urejene. Tudi pri njih so cene smučarskih vozovnic za malenkost podražili. Cena dnevne je 36 evrov, za mlade 32 in otroke 21,50 evra. Do preklica pa so cene znižane, vozovnice pa je možno kupiti le na prodaji kart na Rogli.

Zabave z izvajalci prestavili na kasnejši termin

Smučarsko sezono na smučišču Kope začenjajo okrnjeno, čeprav so nanjo dobro pripravljeni. Zaradi trenutnih odlokov vlade, s katerimi je organiziranje dogodkov prepovedano, so bili primorani veseli december na Kopah in s tem povezane dogodke odpovedati. Obratujeta progi Pungart in Sedlo, ostale

OBJEMA

Bogato ponudbo darilnih setov in dišav najdete v svoji najbližji dm prodajalni in na dm.si

Foto Hans Avberšek

VONJ ZIME!

“

naprave pa bodo zagnali v naslednjih dneh meseca decembra. Na progi Kaštivnik so pripravili tudi novost – smučarski poligon. Izvajali pa bodo tudi šolo v naravi, po veljavnih ukrepih, ki veljajo za šole. Obratovali bodo vsi gostinski lokali, kjer bo možen

nakup hrane in pijače. »Smo pa zabave z izvajalci prestavili na kasnejši termin, takoj ko bodo razmere v državi omogočale tovrstno obliko druženja, jih bomo izvedli,« pove direktor družbe Vabo Boštjan Paradiž, ki prosi smučarje, da upoštevajo vse preventivne ukrepe in ohranjajo primerno razdaljo ter na predpisanih površinah uporabljajo zaščitne maske. »Veliko energije je bilo vložene v priprave na sezono, tako v vsa vzdrževalna dela kot v pripravo kompaktnega snega. Čimprej si želimo odpreti tudi preostale proge in tako zagotoviti smučanje po celotnem smučišču Kope. Najdaljša proga Kaštivnik bo letos razširjena. Naložba v posodobitev te proge je stala okoli 75 tisoč evrov, od tega je delež Fundacije za šport 22 tisoč evrov. Potem ko smo lansko sezono našteli le 23 tisoč smučarjev (običajno jih med 75 in 80 tisoč), si tudi zaradi dobrih vremenskih razmer obetamo boljšo,« doda Paradiž, ki se dotakne tudi višje cene smučarskih vozovnic. »Od pet do šest odstotkov smo podražili dnevne smučarske

vozovnice, medtem ko cene letnih ohranjamo na isti ravni. Problem namreč predstavljajo cene električne energije in goriv, ki se s 1. januarjem 2022 drastično povišajo, zato skušamo čim več kompaktnega snega pripraviti v mesecu decembru. Po trenutnih kazalcih bo podražitev tudi do 300 odstotkov.« Dnevna smuka bo možna med 9.00 in 16.00, nočna med 18.00 in 21.00. Smučarske vozovnice bo možno kupiti na blagajni Pungart, kjer je možen tudi nakup smučarskih vozovnic z BON21. Ob uveljavitvi bona potrebujete kopijo osebnega dokumenta in izpolnjeno Izjavo o unovčitvi bona. Najugodnejše smučarske vozovnice z malico si boste tudi to sezono zagotovili na www.1nadan.si ali na BS Petrol, možen bo tudi nakup vozovnic preko 1nadan.si z doplačilom z BON21. Tudi to sezono bodo na Kopah omogočili hitro testiranje, ki bo potekalo od petka do nedelje, med 8.00 in 12.00 v Grmovškovem domu. Za vse državljane RS in prebivalce s stalnim prebivališčem v Sloveniji 🔲 jš je testiranje brezplačno.

GSH d.o.o. Graščinska 9, 3312 Prebold info@hotel-prebold.si 031 628 442

Sredi Evrope, v srcu Savinjske doline, pod vznožjem prijetnih gričev leži Hotel Prebold. Objame nas s svojo domačnostjo in ugodjem ter navdaja s spomini. Hotel je 2 km oddaljen od avtoceste Ljubljana-Maribor (izvoz Šempeter) in ima 26 dvoposteljnih in 2 enoposteljni sobi ter luksuzni apartma (100 m2) za zahtevnejše goste. Zanimiva je okolica za sprehode in pohode, veliko možnosti za šport in rekreacijo ter bližina zdravilišč in smučišč.

ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTA

Hotel razpolaga z 28 sobami, od katerih je 26 dvoposteljnih in 2 enoposteljni, enim velikim apartmajem in 9 luksuznih sob.

Naložbo soﬁnancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Naslov operacije: HOTEL PREBOLD – ENERGETSKA SANACIJA STAVBE Predmet financiranja: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov za uvajanje ukrepov snovne in energetske učinkovitosti oziroma rabe obnovljivih virov energije v mikro, malih in srednje velikih podjetjih s področja turizma. V okviru projekta smo izolirali strop v veliki dvorani, zamenjali način ogrevanja – iz plina smo prešli na toplotne črpalke, vgradili sončno elektrarno, zamenjali stara dotrajana okna za učinkovitejša ter sanirali fasado. Znesek finančne podpore po pogodbi je 195.915,00 €. www.dm.si

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 14

Zimska pričakovanja

9. decembra 2021

V Mozirskem gaju tudi to zimo čudovita Božična bajka Slovenije Mozirje – Pred več kot 40 leti zaraščena trška gmajna ob reki Savinji v Mozirju danes kaže povsem drugačno podobo, podobo pravljice, v kateri so v ospredju cvetlične gredice in etnografski objekti … Sprehod po parku je prava paša za oči. Tudi v tem zimskem času, v katerem vabi park cvetja na ogled 6. Božične bajke Slovenije. Pravljično razpoloženje pričara letos največ luči doslej – kar 1,7 milijona jih osvetljuje celoten park. Upravljavci parka so se skupaj z nekaterimi zunanjimi sodelavci tudi tokrat potrudili in ustvarili nove svetlobne zgodbe, ki bodo zagotovo očarale vsakega

obiskovalca – od najmlajših do najstarejših. Nova, atraktivna točka Božične bajke Slovenije, je očarljiv Zeliščni vrt, ki je bil sicer v prejšnjih zgodbah že osvetljen, a nikoli tako spektakularno kot letos. Pri vhodu mnoge preseneti ogromni adventni venec. Vile so v Začarano vas prinesle kup pisanih luči, saj si tokrat želijo živahnosti in veselja. V kašči pri vhodu si je novi dom našel Božiček. Med sprehodom skozi čudovito svetlobno pravljico se je vredno ustaviti še ob stojnicah lokalnih obrtnikov in manjših podjetnikov. Božično bajko Slovenije bosta večino vikendov do 9. januarja prihodnje leto, ko bodo park

zaprli, s svojimi obiski popestrila dobra moža – Miklavž in Božiček. Sicer pa so svetlobne zgodbe na ogled vsak dan, tudi med prazniki in vikendi, od 16. do 21. ure. Sicer je za Mozirskim gajem precej uspešna sezona. Obiskalo ga je namreč kar blizu 30.000 obiskovalcev, kar je skoraj toliko kot v letu pred korono. Več kot polovica obiskovalcev je park obiskala v času prvomajskih praznikov, ko so se na cvetličnih gredicah najbolj bohotili tulipani, pa tudi v času velike poletne razstave eksotičnih živali in cvetja. Obe je namreč obiskalo kar po 8 do 10.000 obiskovalcev. 🔲

Utrinki z letošnje Božične bajke Slovenije (foto: Maja Horvat)

TURISTIČNA KMETIJA TUŠEVO Uroš Drev, Lopatnik 11, Velenje Tel.: 03 587 06 43, 041 636 613 Delovni čas: rezervacije po dogovoru petek, sobota, nedelja Sobe 24 ur na dan Samo doma pridelana kmečka hrana (kruh, potica, štruklji, štrudli, gobova juha, koline ...) po receptih naših babic za zaključene družbe, nedeljska kosila • lega sredi gozda s prekrasnim pogledom na Šaleško dolino • urejeno igrišče za otroke • prijazna kolesarjem

KITAJSKA RESTAVRACIJA PEKINŠKO MESTO Xi hu, d. o. o. Partizanska cesta 1, Velenje Tel.: 03 586 43 10, 041 816 678 Zaključene skupine do 130 ljudi! Jedi tradicionalne kitajske kuhinje: mongolsko pečeno meso, raca na pekinški način, zmajevo gnezdo, pijani piščanec ...

Boni 21

Odpiralni čas: pon-pet od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Tel.: 839 49 53, 620 98 64 Gsm: 031 388 070

SONČNA in KOREKCIJSKA OČALA znanih proizvajalcev

Nudimo:  sončna in korekcijska očala znanih proizvajalcev  kvalitetna stekla priznanih proizvajalcev  servis in popravila očal  preglede pri specialistu okulistu ali mojstrici očesne optike za kontrolo vida  vse tipe mehkih kontaktnih leč, tekočine zanje in kapljice za oči Smo pogodbeni partner ZZZS.

Naš čas, 9. 12. 2021 barve: CMYK, stran 15

Zimska pričakovanja

9. decembra 2021

Zima v gorah nosi drugačne pasti Ljudje še vedno precenjujejo svoje sposobnosti in se odpravljajo v hribe neustrezno opremljeni, še posebej pozimi, čeprav je tega bistveno manj kot v preteklosti – Tradicionalni decembrski pohod Topolšica–Sleme Zima je letni čas, ki je lahko zaradi obilice snega in lepega vremena zelo vabljiv za obisk gora. Žal se še vedno premalo zavedamo dejstva, da je obisk planin in gora v zimskem času veliko bolj nevaren kot v vseh ostalih letnih časih. Zimska idila se ob nepremišljenosti in neustrezni opremi hitro sprevrže v nočno moro. Četudi je vremenska napoved dobra, moramo vedno biti pripravljeni na najslabše, saj je vreme v hribih veliko bolj spremenljivo, kot si mislimo. Že močnejši veter lahko ob jasnem vremenu popolnoma spremeni situacijo.

Pričakujejo več kot 80 tekmovalk Na Ljubnem ob Savinji se tamkajšnji zagnani člani smučarsko skakalnega kluba skupaj s prostovoljci že nekaj časa pripravljajo na posebno zimsko pravljico – na organizacijo in izvedbo novoustanovljene novoletne turneje v smučarskih skokih za ženske. Za razliko od moških smučarskih skakalcev bo ta imela v novi sezoni le eno postajo, in sicer na Ljubnem, čez leto dni pa naj bi si gostiteljstvo delili z avstrijskim Beljakom. Prva izvedba novoletne turneje v ženskih smučarskih skokih bo na skakalnici pod Rajhovko 30. decembra letos in 1. januarja 2022. Tako kot pri moških bosta preizkušnji potekali v parih na izpadanje v prvi seriji. Tisti, ki so spremljali dogajanje na dosedanjih 6 tekmah kontinentalnega

in 10 tekmah svetovnega pokala za ženske na Ljubnem, so prepričani, da se bodo Ljubenci znova izkazali z odlično organizacijo, gostoljubnostjo in domačnostjo, z vsem, kar jih je krasilo na vseh omenjenih dogodkih. Na Silvestrski turneji za ženske (tako so poimenovali novoletno turnejo) pričakujejo več kot 80 tekmovalk iz 19 držav, kar bo največ na tekmi v smučarskih skokih za ženske doslej. Zaradi epidemioloških razmer bodo skupaj s člani spremljevalnih ekip, funkcionarji Mednarodne smučarske zveze, sodniki in z delegati vsi nastanjeni v hotelu Vesna v Topolšici. Čeprav so na skakalnici in v njeni bližini zagnani ljubenski smučarski delavci v minulih letih marsikaj postorili, je to za

izvedbo novoletne turneje še premalo. Kot pravijo, mora biti veliki dogodek dovolj zanimiv za TV gledalce in za obiskovalce na samem prizorišču. Ker bo to prvič nočna tekma, pod žarometi, v teh dneh že nameščajo dodatno električno opremo, ki bo dovolj močna tudi za neposredni TV prenos in za veliko avdiovizualnih efektov. V polnem zamahu so dela za ureditev stadiona, poskrbeli so že za nekaj potrebnega snega. Po pridobljenih podatkih so prenosi tekem iz Ljubnega zelo gledani. Letošnjo nedeljsko januarsko tekmo za svetovni pokal si je ogledalo 5,3 milijona gledalcev po vsem svetu. 🔲

Pomembno je, da se v hribe ne odpravljamo sami

Predsednik Planinskega društva Šoštanj Jure Grudnik toplo priporoča, da se vsi, ki pozimi niso vajeni hoditi v hribe, včlanijo v lokalno planinsko društvo ter se organizirano z usposobljenimi vodniki odpravljajo na izlete. »Za vsak obisk v hribe, pa naj bo to poleti ali pozimi, je zelo pomembno, da se tja ne odpravljamo sami. Če pride do neljube situacije, se lahko na videz nenevaren dogodek konča tragično. Ko se odpravljamo v hribe sami, je nujno potrebno svojcem in najbližjim sporočiti, kam se odpravljamo in kdaj načrtujemo vrnitev. Ko osvojimo vrh oz. želeno destinacijo, je priporočljivo, da svojcem to sporočimo s klicem ali SMS-om, da vedo, da je z nami vse v redu,« v uvodu izpostavi Grudnik in doda, da v slovenskih hribih že lep čas obstajajo vpisne knjige na kočah in vrhovih, zato naj jih pohodniki

Jure Grudnik: »Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih. Pozorni moramo biti tudi na krajši dan, nevarnosti proženja plazov in dejstvo, da je veliko koč še posebej med tednom zaprtih, saj je v gorah manj ljudi.« uporabijo in se redno vpisujejo, saj to v primeru reševalne akcije bistveno olajša delo reševalcem.

Najpomembneje je poskrbeti za lastno varnost

Varnost v gorah pozimi je še posebej zahtevna in pomembna, za to pa potrebujemo nekaj osnovnega znanja. »Kar se tiče opreme, dandanes ni problem dobiti ustreznih oblačil in obutev, saj obstaja ogromno specializiranih trgovin, kjer vam lahko ustrezno svetujejo. Še vedno pa se dogaja, da ljudje precenjujejo svoje sposobnosti in se

Željni obiskovanja gora pozimi se morajo zavedati, da se razmere planinskega sveta v tem času spremenijo. Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih, je na planem to nemogoče, saj že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.

odpravljajo v hribe neustrezno opremljeni, še posebej pozimi, vendar je tega bistveno manj kot v preteklosti. Če imate kakršnikoli dvome o opremi ali določeni trasi poti, ki jo želite prehoditi v kratkem, se obrnite na lokalno planinsko društvo, kjer vam bodo z veseljem svetovali in pomagali. Bodimo odgovori najprej do sebe in svojega zdravja in po nepotrebnem ne otežujmo dela gorskim reševalcem, ki so že tako ali tako obremenjeni in tvegajo svoja življenja praktično vsak dan. V veliki večini le zaradi nepremišljenosti obiskovalcev gora,« svetuje Grudnik. Ob koncu pogovora povabi na tradicionalni decembrski pohod, ki ga v društvu organizirajo vsako leto konec meseca decembra. Po lahki poti v zimskih razmerah se bodo 26. decembra podali preko Topolšice na Sleme in tako zaključili svoje letošnje pohodniške zgodbe. 🔲 jš

NOVO: ke orcijs monop ice tort Pr`pek Šoštanj, Kajuhova cesta 5-7, Šoštanj

Svojim strankam želimo lepe decembrske dni. Sladice, keksi, kruh, pekovsko pecivo, domače testenine, mlinci Božično pecivo, tortice in praznične potice - orehova, skutina, pehtranova, potratna, ostale po dogovoru. Naročila na 0599 38 799 Delovni čas: ponedeljek: 7.00 – 12.00, torek – sobota: 7.00 – 19.00, nedelja: 8.00 – 18.00

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 16

Zimska pričakovanja

9. decembra 2021

Nasmejani obrazi na drsalkah V četrtek, 28. novembra, je svoja ledena vrata na tradicionalni lokaciji v Sončnem parku ponovno odprlo drsališče Velenje. Letos lahko torej že osmo leto zapored drsate v Sončnem parku, izjema je le lansko leto, ko je odprtje onemogočila korona.

Mateja Klemenčič

Že v prvem tednu odličen obisk

Otroci pa tudi odrasli so pogrešali velenjsko drsališče, kar potrjuje tudi množičen obisk v prvem tednu delovanja. Drsališče Velenje je odprto ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 15. in 19. uro, ob torkih in petkih med 15. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 13. uro ter 15. in 19. uro, ko je na drsališču tudi disco, in ob nedeljah med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. »Za odprtje drsališča vsako leto poskrbijo aktivni člani Hokejskega kluba Velenje, ki so celotno sezono zelo delavni in skrbijo, da drsališče

Pavlina Štraus: »Drsam od petega leta starosti, naučila sta me mami in ati. Občasno obiščem velenjsko drsališče. Všeč mi je, ker je zelo veliko, pogosto ga obiščem s prijatelji.« Nuša Stojko: »Zelo rada drsam. Umetnostno drsanje mi je zelo všeč, zato ga pogosto spremljam tudi po televiziji in na Youtubeu. Zelo mi je všeč, ko drsalci izvajajo trike, skoke, obrate … Velenjsko drsališče obiskujem vsako leto, letos bom sigurno kar pogosto tukaj.« Neja Dobnik: »Na drsališču imajo super sistem izposoje drsalk. Poveš svojo številko

Pavlina Štraus, Lina Halilović, Nuša Stojko, Neja Dobnik, Zala Ocepek, Tadeja Sušec, Zoja Vanovšek ohranja svojo vrednost in kakovost ter je primerno za rekreacijo pa tudi za igranje hokeja ter curlinga«, pripoveduje Matjaž Novak, predsednik Hokejskega kluba Velenje. Od leta 2013 namreč Hokejski klub Velenje skrbi za vzdrževanje drsališča, ki meri kar 800 m2. Imajo tudi veliko podporo Mestne občine Velenje, ki je lastnik opreme, hkrati pa omogoča projekt pokritega drsališča.

noge, jih poskusiš, če ti ne ustrezajo, jih lahko zamenjaš. Izposoja stane samo 2 evra. Marsikdo ima tudi svoje drsalke. Na drsališču je super, ker lahko poleg drsanja opazuješ marsikoga, ki zelo dobro drsa.« Lina Halilović: »Vsi v družini so znali drsati, zato sem se s pomočjo brata in staršev naučila tudi jaz. Skoraj vsako leto sem hodila na drsališče, razen lansko leto, ko zaradi korone ni bilo odprto. Velenjsko drsališče je res fajn. Je v bližini mesta, zato lahko pridem tudi sama s prijatelji.« Mateja Klemenčič: »Člani Hokejskega kluba delujejo in oskrbujejo drsališče zelo

Povezovanje generacij

Ob petkih je drsališče odprto med 15. in 17. uro. Nekaj otrok pa tudi kakšen starejši občan so v petek, 3. decembra nestrpno čakali na odprtje drsališča že nekaj minut do treh. Ko se je le to odprlo, so po korektnem pregledovanju PCT pogojev odšli

srčno. Jaz sem komaj čakala, da ga odprejo. Ko sem se sprehajala po mestu, sem v zadnjem mesecu pogosto hodila mimo in opazovala, če je že odprto. Res sem zelo vesela, da toliko ljudi obišče drsališče. Sama sem bila nekoč umetnostna drsalka, udeležila sem se mnogih tekmovanj, zame lepšega od drsanja ni. Ko sem še hodila v službo, sem hodila na drsanje samo ob sobotah, ob 9. uri, sedaj ga seveda obiščem večkrat. Od od odprtja sem bila tukaj že trikrat.«

na prizorišče. Po izposoji drsalk, ki sicer stanejo simbolična 2 evra, se je ledena zabava začela. Na drsališču uporaba mask ni potrebna, zato je bilo videti kar nekaj nasmejanih obrazov. Drsali so najmlajši ob pomoči pingvinčka, otroci s starši,

osnovnošolci in tudi starejši. Drsalne sposobnosti so bile pre precej raznolike, navdušenje med ljudmi pa precej podobno. So Sorazmerno z minutami po tretji uri se je večalo tudi število dr drsalcev na ledu. Po prvem viken vikendu odprtja sezone beležijo na drsališču hkrati tudi do 50, 60 drsalcev. Zadovoljni so, da je v zimskem času ponovno veselo tudi v Sončnem parku. Drsanje nudi pri prijetno razvedrilo, družabnost in konec koncev tudi športno aktivnost. V roku 14 dni bodo začeli tudi s tečajem hokeja za najmlajše. Izvajajo tudi športne dneve za šole, drsanje ob glasbi (disco), šolo hokeja …

Lara Oprešnik

R IZDELKI ZA OGREVALNO, SOLARNO, SANITARNO IN KLIMA TEHNIKO

Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje T: 03 839 02 20, 03 583 10 17 E: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net

Proizvodi podjetja FIRŠT d.o.o. se vgrajujejo pri prvogradnji (OEM) v izdelke toplotne tehnike vodilnih svetovnih proizvalajcev, kot so:

Vsem V Vs em strankam in poslovnim partnerjem jem želimo vesele čne praznike čn praznik ter srečno in uspešno ešn šno novo leto šn božične božičn 2022! Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

Srečno 2022 Firšt d.o.o.

Koroška cesta 56 3320 Velenje, Slovenija

+386 (0)3 898 35 00 +386 (0)3 898 35 35 info@ﬁrst.si www.ﬁrst.si

Ponedeljek, sreda, petek: 7. – 15. ure Torek, četrtek: 10. – 18. ure Za posege v ambulanti se je potrebno naročiti. Za nujne primere - 24 ur/dan, dežurna številka: 041 724 972

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

9. decembra 2021

Šaleško-savinjski derbi napet do zadnjega piska S 30 : 29 so se zmage nad prvaki Velenjčani veselili v pretekli sezoni tretji Celjani – Zmagovalca je odločila sedemmetrovka, izvedena že po izteku igralnega časa V prvem tako imenovanem večnem šaleško-savinjskem derbiju so bili vsaj papirnati favoriti gostje, kajti domači trener Zoran Jovičič tudi na tem dvoboju ni imel popoldne zasedbe. Manjkali so Matic Verdinek, kapetan David Miklavčič in vratar Aljaž Panjtar, tako da je bil tudi tokrat v vlogi drugega vratarja mladi Aljaž Verboten (19), vrnil pa se je Domen Tajnik. Tekma je bila nadvse zanimiva, v zadnjih minutah tudi zelo razburljiva, 'krasili' pa so jo tudi nespodobni vzkliki oziroma občasni žvižgi navijačev, tako gostujočih Florjanov kot domačih Šaleških graščakov sodnikoma Ozrenu Backoviću in Mirku Palačkoviću zaradi nekaterih zanje spornih odločitev. Kljub temu to ne upravičuje njihovega nešportnega navijanja in nespodobnih besed. Večji del prvega polčasa so imeli rahlo prednost gostitelji. Gostje, ki so na 'vročem' derbiju dosegli prvi zadetek (Aleks Vlah), so največ vodili z golom razlike, domači nekajkrat z dvema, enkrat tudi s tremi. Pred koncem tega dela tekme je kazalo, da si bodo priigrali dobro izhodišče za nadaljevanje. V 26. minuti so s četrtim golom Domna Tajnika prvič ušli nasprotniku za tri gole (16 : 13). Nato je njihova zbranost popustila. Mreže gostujočega vratarja Nebojša Bojića, ki je proti koncu prvega dela zamenjal Miljana Vujovića, niso več zadeli. Tilnu Sokoliču je hitro ubranil sedemmetrovko. Nasprotnik je dosegel tri gole po vrsti, Tilen Kodrin pa izenačujočega v zadnji sekundi, potem ko so bili domači še tretjič zapore-

28), Branko Predović pa je bil izključen. Tudi telesno najmočnejši gostujoči igralec Suholežnik je moral nekaj sekund zatem z igrišča. Zaradi tretje izključitve po redko videnem prekršku (Tajnika je dvignil s tal, kot bi pobral vrečo copat) pa med gledalce. Domači navijači so celo zahtevali neposredni rdeči karton. Petnajst sekund pred koncem je Kavčič izenačil (29 : 29). Gostje so ob začetku zadnje akcije imeli na voljo še dvanajst sekund. V zraku je viselo vprašanje, ali bodo zadeli ali pa se bosta tekmeca razšla z delitvijo točk, kar bi bilo najbolj pravično. Odlični levoroki Marguč je dobil žogo na svojo desno stran. Kavčič je bil prepočasen in dve sekundi do izteka tekme storil prekršek za sedemmetrovko, hkrati pa sta ga sodnika izključila. S tem je postal tragični junak srečanja. Ob tem prekršku so si igralci skočili v lase, ven-

doma neuspešni pred njihovimi vrati. Drugi del so bolje začeli domači. S svojim četrtim zadetkom ga je strelsko odprl Domen Tajnik za začetno vodstvo s 17 : 16. V 36. minuti je Kenan Pajt s sedmih metrov prednost povišal za dva gola (19 : 17). V 40. minuti je domači trener Zoran Jovičić ostal brez 'pivota' Jerneja Drobiža, ki je moral zaradi tretje izključitve med gledalce, a v 45. minuti so vodili še za gol (23 : 22). Pivovarji so znova strnili moči in v naslednji petih minutah naredili delni izid 4 : 0 ter si z

drugim zaporednim golom Gala Marguča prvič priigrali tri gole prednosti (26 : 23). A dvoboj še zdaleč ni bil odločen. Domači so se znova dvignili, zagrizli, sledil je njihov rezultatski preobrat. V 55. minuti so bili z golom Aleksa Kavčiča spet v vodstvu (27 : 26). Začeli so se najbolj napeti trenutki tega spopada. Gledalci so bili na nogah, igralci pa izjemno bojeviti. Slabi dve minuti pred koncem so pivovarji z golom Matica Suholežnika povedli za zadetek (29 :

dar so se hitro pomirili, tudi ob objemu Marguča in Kavčiča. Gostujoči trener Alem Toskić je odgovorno izvedbo sedemmetrovke zaupal Davidu Razgorju, ki je do tedaj tekmo spremljal le z rezervne klopi. Izkušeni kapetan je bil uspešen in je odločil derbi. V prejšnji sezoni tretji Pivovarji so se postavili pred skupino svojih navijačev Florjanov, domače ose pa so potrte odhajale. V sebi so gotovo premlevale nekatere zanje sporne sodniške odločitve. Celjani z zmago nadaljujejo niz neporaženosti, aktualni prvaki pa so izgubili četrtič v tej sezoni. Za pivovarji na petem mestu zaostajajo za sedem točk. S porazom so si precej zmanjšali možnosti za ubranitev naslova, a je do konca še petnajst krogov ... 🔲

Alem Toskič, trener Celja: »Tekma pa je bila napeta do samega konca. Imeli smo malce več sreče. Pomembno je, da smo zmagali in dobili novi dve točki, po kateri smo prišli. Do njiju smo prišli tudi z malo sreče. V prejšnjem krogu (s Trimom – op. p.) je nismo imeli z izvajanjem sedemmetrovk, ko smo jih zgrešili vseh šest in izgubili točko. Danes smo z njo obe dobili. To je bil za nas popravni izpit, položili smo ga in ostajamo neporaženi.« Zoran Jovičič, trener Gorenja: »Čestitam svojim fantom. Pokazali so veliko željo, požrtvovalnost, borbo. Nobenega dosedanjega poraza jim ne moremo očitati. Umirajo na igrišču, dajejo vse od sebe, jedo parket, tako da glave gor za igro, ki jo kažejo v tem silovitem ritmu, v katerem smo. Malo nas je, vendar ne jamramo in ne bomo. Tisti, ki so zdravi, igrajo in dajejo svoj maksimum na vsaki tekmi. Potegniti je treba črto, reči bobu bob in biti objektiven. Čestitam fantom za današnjo igro. Odločile so malenkosti, z malo sreče bi bilo lahko morda tudi drugače. Gremo naprej!«

Za zdaj zunaj osmine finala

Najmlajši na Miklavževem turnirju

V 6. krogu EHF evropske lige skupine C rokometaši Gorenja kljub veliki borbenosti izgubili s Sävehofom – Sedemkratni švedski prvak je zmagal s 35:31

Velenje - V veliki telovadnici Šolskega centra Velenje je v soboto, 4. decembra 2021, TKD & KB klub Skala Velenje v sodelovanju s Taekwon-do klubom Unior Zreče pripravil Miklavžev turnir v ITF Taekwondoju za mlajše in starejše dečke in deklice. Tekmovanja se je udeležilo 96 tekmovalcev iz osmih slovenskih Taekwon-do klubov. Turnirja so bili najmlajši tekmovalci izjemno veseli, saj so bili ravno otroci tisti, ki so v zadnjih dveh letih največkrat izpadli iz trenažnih in tekmovalnih procesov. Skalčki so se na tekmovanju odlično odrezali in osvojili 11 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih medalj. 1. mesta so osvojili: Brina Landeker

Velenje - Po nesrečnem porazu v savinjsko-šaleškem derbiju je slovenski državni prvak upal na uspeh na mednarodnem prizorišču, pa čeprav je znova nastopil brez Matica Verdinka, Davida Miklavčiča in vratarja Aljaža Panjtarja. Toda aktualni švedski prvak je bil za oslabljene gostitelje premočan nasprotnik. Po prvem polčasu je imel prednost gola (16:15), zmagali pa so z razliko štirih (35:31). To je bil že četrti poraz rokometašev Gorenja v tem drugem najmočnejšem klubskem tekmovanju pod okriljem Evropske rokometne zveze. S tremi točkami so po šestem krogu peti. Prvenstvo bodo nadaljevali sredi februarja. Velenjčani si bodo gotovo skušali v preostalih štirih krogih priboriti vsaj četrto mesto, ki še zagotavlja nadaljevanje tekmovanja v osmini finala tega po kakovosti drugega najmočnejšega tekmovanja pod okriljem evropske rokometne lige. Prvi njihov nasprotnik v nadaljevanju bo sredi februarja v gosteh Magdeburg. Na torkovem dvoboju v domači Rdeči dvorani so prvi zadetek dosegli gostje, nato je sledilo

dvakratno vodstvo varovancev Zorana Jovičića (2:1 in 3:2). Toda nasprotnik s severa Evrope je povsem prevzel pobudo in si z rezultatom 8:4 priigral najvišjo prednost v polčasu. Po tem razmeroma visokem zaostanku so domači le zaigrali bolj čvrsto v

koncem z rezultatom 29:30. Nato so nastopili najbolj razburljivi trenutki dvoboja. Ob živce so jih spravljale po njihovi oceni nekatere neobjektivne odločitve švicarskih sodnikov, ki sta zaradi nešportnega ugovarjanja najprej na rezervno klop poslala Domna

Stane Vovk

(mlajše deklice, forme rumeni pas), Sean Kostić (mlajši dečki, forme beli pas), Tilen Koletnik (mlajši dečki, forme rumeni pas), Kaja Filipančič (starejše deklice, forme rumeni pas), Tine Mohor (starejši dečki, forme rumeni pas), Thai Lihteneker Koštomaj (starejši dečki, forme modri pas), Dominik Jerovšek (starejši dečki, forme rdeči pas), Tadeja Sušec (starejše deklice, forme modri pas in borbe -45 kg), Lina Halilović (starejše deklice, borbe -55 kg), Jaka Kumer (starejši dečki, borbe -40 kg). Na drugo stopničko so se povzpeli: Lan Vodošek (mlajši dečki, forme rumeni pas), Žiga Mazej (starejši dečki, for-

me rumeni pas), Lina Halilović (starejše deklice, forme modri pas), Anej Brankovič (starejši dečki, forme zeleni pas), Lovro Staš Glavnik (starejši dečki, forme modri pas in borbe -40 kg), Jaka Tajnik (starejši dečki, borbe -60 kg), Dominik Jerovšek (starejši dečki, borbe -50 kg). Bronaste medalje pa so si priborili: Mark Pungerčar (mlajši dečki, forme rumeni pas), Veno Vučina (starejši dečki, forme rumeni pas), Jaša Kokol (starejši dečki, forme zeleni pas), Thai Lihteneker Koštomaj (starejši dečki, borbe -40 kg), Jaka Tajnik (starejši dečki, forme modri pas). 🔲

TAKO so igrali Rokomet, liga NLB, 11. krog

Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laško 29:30 (16:16)

obrambi, bili so učinkoviti tudi v napadu in po prvem delu zaostajali le še zadetek. V 41. minuti so gostje spet imeli obetajočo prednost treh zadetkov (23:20). Toda aktualni slovenski prvaki Velenjčani so se znova pobrali, žal ne povsem. Nekajkrat so se približali na gol zaostanka. Nazadnje dobrih pet minut pred

Tajnika, za njim še Tilna Sokoliča. Dvominutno kazen je dobil tudi trener Jovičić, ki jo je zatem tudi pordečil. S temi 'posegi' sta delivca pravice onemogočila domačim, da bi si morda priigrali vsaj točko, hkrati pa olajšala nasprotniku pot do pomembne zmage. 🔲

S. Vovk, foto: RK Gorenje

Gorenje: Verboten, Taletović 9 (1 x 7 m) obramb; Haseljić 3, Tajnik 5, Pajt 4 (4), Velić, Starc, Drobež, Sokolič 6 (2:1), Šiško, Grmšek 2, Slatinek Jovičić 2, Mlivić, Predović 1, Kavčič 6, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Celje: Bojić 4 (1 x 7 m) 1 obramba, Vujović 2 obrambi; Strmljan 2, Terzić 2, Mazej, Dragašević, Razgor 1 (1), Marguč 8 (5), Poteko, Ivanković, Čepić, Kodrin 4, Žabić, Mlakar 2, Vlah 7, Suholežnik 4; trener: Alem Toskić. Izključitve: Gorenje 14 minut, Celje 18 minut, sedemmetrovke: Gorenje 5 (6), Celje 6 (7). Rdeča kartona: Rdeči karton: Drobež 3x2 minuti (40.), Suholežnik 3x2 (59.) Drugi rezultati: Trimo Trebnje - Lju-

bljana 39:34 (21:15), Slovenj Gradec Urbanscape Loka 21:15 (8:8). Dobova Riko Ribnica 32:30 (16:14), Sviš Ivančna Gorica - Grosist Slovan 22:26 (10:10), Herz Šmartno - Koper 21:32 (7:17), Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (včeraj, 8. decembra). Vrstni red: 1. Celje 11 tekem – 21 točk, 2. Trimo 10 - 8, 3. Loka 11 - 16, 4. Riko 10 - 15, 5. Gorenje 11 - 13, 6. Slovenj Gradec 2011 11 - 11, 7. Slovan 1 - 11, 8. Koper 11 - 9, 9. Dobova 10 – 9, 10. Maribor 10 - 8, 11. Jeruzalem Ormož 9 - 7, 12. Sviš 11 - 6, 13. Ljubljana 11 - 4, 14. Šmartno 10 - 2.

Evropska rokometna liga (moški), skupina C, 6. krog Gorenje Velenje - Sävehof 31:35 (15:16)

Gorenje: Verboten 2 obrambi, Taletović

6 obramb; Haseljić 2, Tajnik 2, Pajt 9 (6), Velić, Starc, Drobež 3, Sokolič 3, Šiško, Grmšek 2, Slatinek Jovičić 3, Mlivić, Predović, Kavčič 7, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 7(6), Sävehof 4 (3); izključitve: Gorenje 22 minut, Sävehof 12. Magdeburg – Nexe Našice 32:26 (19:14), Logrono La Rioja – Pauc 33:26 (17:13). Vrstni red: Magdeburg 5 tekem 9 točk, 2. Sävehof 5 - 8. 3. Nexe 6 - 8, 4. Logroño 6 – 5, 5. Gorenje 6 - 3, 6. Pauc 6 - 1

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 9. krog Špedicija RCM : Šoštanj 6 : 2 (3179 : 3088)

Šoštanj: Fidej – 488 (0), Jug – 524 (0), Hasičič – 131 – Šehič – 378 – 509 (0), Sečki – 537 (1), Pintarič – 510 (1), Petrovič - 520 (0).

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 18

ŠPORT, REKREACIJA

Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2023 doslej odigrala 6 tekem, osvojila 11 točk in je trenutno na 3. mestu v skupini I, v kateri so še ekipe Francije (trenutno vodeča), Walesa (drugi), Grčije, Kazahstana in Estonije. Kvalifikacije bodo nadaljevale 8. aprila prihodnje leto in se z dobrimi igrami poskušale uvrstiti na 9. svetovno prvenstvo. Prvič v njegovi zgodovini bo na zaključnem turnirju najboljših ženskih reprezentanc sodelovalo 32 ekip. Naslov prvakinj bodo branile nogometašice Združenih držav Amerike. V izbrani slovenski vrsti trenerja Boruta Jarca sta tudi dve Šmarčanki, in sicer 23-letna napadalka Lara Prašnikar in 22- letna branilka Lana Golob. Obe sodita med stebre slovenske izbrane vrste, obe sta se v dosedanjih kvalifikacijah vpisali med strelke. Prav tako obe svoje nogometne sposobnosti uspešno dokazujeta tudi v tujini: Lara kot profesionalna igralka v Eintrachtom iz Frankfurta, Lana (sicer tudi članica slovenske ekipe Pomurje) pa kot igralka konferenčne lige v ZDA, kjer je prejela laskavi naziv najboljše obrambne igralke v konferenci A10. Sicer je Lana študentka psihologije in kineziologije na Virginia Commonwealth University v Richmondu. Po nedavni tekmi v Novi Gorici smo jima zastavili nekaj vprašanj. Kako bi komentirali dosedanji izkupiček v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo leta 2023? Lara: »Trenutno zasedamo 3. mesto, a nas to ne bi popeljalo v dodatne kvalifikacije, kar je v tem ciklusu naš cilj. Smo pa izgubile samo eno tekmo, proti favorizirani Franciji. Še vedno je vse v naših nogah, kar je najbolj pomembno.« Lana: »Smo na pravi poti. Remi z Grčijo je samo še potrdil, da bo naslednje leto v Walesu štela samo zmaga. Seveda bi si želele, da bi se kakšna tekma drugače

Kegljanje

Po koroni še poraz na gostovanju Šoštanjčani so imeli v zadnjem času veliko težav z organizacijo tekem. Najprej so morali zaradi korone prestaviti srečanje 7. kroga z ekipo Miklavža, nato pa še sre-

9. decembra 2021

»Še vedno je vse v naših nogah!« Z nogometašicama Laro Prašnikar in Lano Golob iz Šmartna ob Paki o letošnjem delu kvalifikacij slovenske nogometne ženske reprezentance za svetovno prvenstvo leta 2023

Lara Prašnikar: »Še vedno je vse v naših nogah, kar je najbolj pomembno.«

Lana Golob: »Igrati za reprezentanco je največja čast in zato se tudi z veseljem vsakič odzovem vabilu.«

obrnila, recimo, da bi nam uspelo iztržiti tisto točko proti Franciji v Murski Soboti. Škoda je tudi prejetega gola proti Walesu v Lendavi, saj smo vse čutile, da smo si v tej tekmi zaslužile več kot pa delitev točk. Ampak to je že stvar preteklosti, skupno gledano smo lahko zadovoljne s storjenim.« Katero tekmo bi najraje pozabili, katera je bila za vaju najtežja? Lara: »Zame je bila najtežja tekma z Walesom, na kateri smo imeli težave spraviti žogo v zaključek napada, sama nisem bila dovolj vključena v igro. Tej tekmi bi dodala še tekmo z Grčijo,

čanje 8. kroga s Pivovarno Laško. Obe preloženi srečanji morajo odigrati do 15. decembra. Fantom se pozna odsotnost s kegljaških stez, forma pa ni več takšna, kot je bila pred korono. Vse to se je videlo tudi na zadnjem jesenskem srečanju, ko so na Prevaljah gostovali pri ekipi Špedicije RCM. Že prvi lučaji v igri prvega para so pokazali premoč domače ekipe. Tako so do-

kjer so nasprotnice pred svoj gol postavile avtobus.« Lana: »Najraje bi pozabila tekmo proti Grčiji. Nikakor nam igra ni stekla in nismo našle pravega odgovora na strnjeno grško obrambo. Tekma s Francijo je bila sama po sebi posebna, saj smo igrale proti največjim imenom v ženskem nogometu in je zahtevala 100-odstotno zbranost 90+ minut. Vedele smo, da bo vsaka manjša napaka takoj kaznovana.« Vidita svojo reprezentanco in s tem tudi sebe med udeleženkami svetovnega nogometnega prvenstva?

mači povedli z 2 : 0 in s prednostjo 90 kegljev. Začetek druge igre je dal nekaj upanja na ugoden izid za Šoštanjčane. Žal so gostje morali že po 30 lučajih napraviti menjavo. Slaba pripravljenost in utrujenost sta pač naredili svoje. Tudi menjava igralcev ni prinesla pričakovane spremembe. Kljub temu so gostje prišli do točke in nekoliko znižali razliko. V igri tretjega so si igral-

Lara: »To je naš cilj, zakaj pa ne.« Lana: »Cilj je biti med udeleženkami in vem, da bomo storile, kar je v naši moči, da ga uresničimo.« Igrati za slovensko izbrano vrsto je gotovo velika čast, uspeh. Kakšni so vajini občutki ob igranju himne? Lara: »Za reprezentanco igram že 6 let in to je zame posebna čast. To so sanje vsakega nogometaša/nogometašice. Za svojo ekipo in državo vedno dajem vse od sebe in sem za vsak nastop ponosna in hvaležna.« Lana: »Igrati za reprezentanco je najve-

ci razdelili točki. Zmaga domače vrste je povsem zaslužena, Šoštanjčani pa lahko upajo na točke na preloženih srečanjih. Najprej v Mariboru pri trenutno zadnjeuvrščenem Miklavžu, nato pa na domačih stezah še proti Celjanom. V igri so še 4 točke, ki bi ekipo Šoštanja ob morebitnih zmagah popeljale na 5. mesto. Trenutno je s 4 toč🔲 L. F. kami na 8. mestu.

Namizni tenis

Uspešni veterani NTK Tempa V Ljutomeru je potekal 1. turnir računalniške lestvice NTZS, na katerem je velik uspeh dosegel igralec Alfred Vodušek, član NTK Tempo iz Velenja. V kategoriji od 65 do 69 let je dosegel prvo mesto med posamezniki, prav tako pa med dvojicami skupaj z Ivico Sklizovićem (to je bil njun prvi nastop pred evropskim veteranskim prvenstvom v Riminiju). Veteranska sekcija NTK Tempo iz Velenja ima kar tri ekipe v tekmovanju Zasavsko Savinjska rekreativna liga (A, B in C). Vse tri ekipe so kljub kovidnim ukrepom uspešne in so visoko na razpredelnici (vsi posamezni rezultati so na voljo na spletni strani ntk-dobova.si/lige). Veteranska sekcija NTK Tempo pod vodstvom Janeza Škerlaka šteje okoli 30 članov. 🔲

čja čast in zato se tudi z veseljem vsakič odzovem vabilu. Občutki, ki te preplavijo, so nepopisni tudi zaradi tega, ker na igrišču stojiš s puncami, ki niso samo tvoje soigralke, ampak tudi prijateljice izven igrišča. Se zavedamo, da smo skupaj del nečesa večjega od posameznika.« Kakšen, ocenjujeta, je položaj ženskega nogometa v Sloveniji? Lara: »Položaj ženskega nogometa v Sloveniji se tudi s pomočjo vse boljše igre reprezentance z vsakim letom izboljšuje. Postaja vse bolj prepoznaven, na žalost pa ne gre vse čez noč. Verjamem, da nas in slovenski ženski nogomet čaka svetla prihodnost.« Lana: »Menim, da se položaj v zadnjih letih izboljšuje, deležne smo tudi večje medijske pozornosti. Veliko pa je še rezerve v domači ligi, saj so še vedno prevelike razlike med klubi in ni dovolj konkurence.« Obe igrata tudi v tujini. Je za vama uspešna sezona, sta uspešni tudi pri izpolnjevanju klubskih obveznosti? Lara: »S svojimi nastopi v klubu sem letos zelo zadovoljna. Na lestvici zasedamo mesta v zgornjem delu in tudi sama konstantno kažem dobro igro ter dosegam zadetke. Če bo šlo tudi prihodnje leto tako, se ne bom pritoževala.« Lana: »V Ameriki smo z VCU osvojile prvo mesto v ligi, nato pa, na žalost, izgubile v četrtfinalu konference.« Leto 2021 se izteka. S kakšnimi željami vstopata v novega? Lara: »V novem letu si želim, da bi ostala zdrava in uspela slediti svoji začrtani poti.« Lana: »Definitivno s to, da se nam uspe uvrstiti na svetovno prvenstvo in da ne bo kakšnih poškodb.« 🔲

Tatjana Podgoršek

Stopnice za varnejšo hojo V KS Gorica so komunalno-cestni vzdrževalci le prisluhnili željam nekaterih krajanov. Na povezovalni strmi poti, ki povezuje Cesto VI s peš potjo med Cesto V in avtobusno postajo, so po pol stoletja, odkar je tu nastalo novo naselje (pod rekreacijskim kompleksom Trim), zgradili 30 m dolge montažne stopnice iz kostanjevih desk ter betonske pohodne travne plošče. Tu je doslej ob nalivih tekla voda v potokih iz višje ležečega gozda, pot iz smeri naselja Gorica jug ter na vrh gozdnega griča pa je bila koreninska in blatna, predvsem za starejše ljudi pa s tem nevarna za hojo. Zdaj bo tu lažje hoditi, manj bo zdrsov, predvsem v zimskem času, ko jo uporabijo mnogi, ki pešačijo ali se na tem področju rekreirajo. Pohvalno! 🔲

Jože Miklavc

Dak

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

9. decembra 2021

Zasegli več kot tisoč petard

Brez vandalizma je lepše

V enem tednu dva primera zasega prepovedane pirotehnike Celje, 1. in 3. decembra – Policisti Policijske postaje Celje so v sredo, 1. decembra, celjskemu srednješolcu zasegli več kot 80 različnih pirotehničnih izdelkov. Najmočnejši od zaseženih pirotehničnih izdelkov sodijo v razred F3, katerih prodaja, posest in uporaba je v Sloveniji strogo prepovedana. Zoper mladoletnega kršitelja bodo na Okrajno sodišče v Celju podali obdolžilni predlog. Pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek je pok, je pri nas dovoljeno prodajati le med 19. in 31. decembrom, uporabljamo pa jih lahko od 26. decembra do vključno 1. januarja. V petek, 3. decembra, so policisti obravnavali še en primer zasega prepovedane pirotehnike. Na podlagi odredbe sodišča zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva so v Celju opravili hišno preiskavo pri dveh Celjanih, ki sta v sorodstvenem razmerju. Eden od njiju je mladoleten. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli tudi nekaj manj kot tisoč petard, in sicer 900 piratk, 90 cober in eno super cobro. Uporaba le teh je seveda zakonsko prepovedana. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva bodo oba kazensko ovadili. Zoper polnoletnega Celjana so izdali še odločbo v hitrem postopku zaradi kršitve Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, saj je tako posest kot uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni efekt je pok, pri nas prepovedana. Zaradi kršitev določil Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih lahko posamezniku izrečejo globo v razponu od 400 do 1.200 evrov ter mu zasežejo pirotehnične izdelke, četudi niso njegova last. 🔲

Velenje – Vsake toliko časa se nerazumna objestnost posameznikov zdivja tudi nad našimi skupnimi občinskimi dobrinami. V nedeljo, 5. decembra popoldan, je tako za zdaj še neznani storilec uničil opremo v toaletnih prostorih v garažni hiši pri Zdravstvenem domu Velenje. Prav tako je bilo v zadnjih dveh tednih na območju med Šolskim centrom Velenje in Osnovno šolo Gustava Šiliha z uporabo petard uničenih 25 košev za smeti. Ker na MO Velenje vse vrste vandalizma obsojajo, so dejanja prijavili na Policijsko postajo Velenje. V garažni hiši so v toaletnih prostorih poškodovali zalogovnike za milo, dezinfekcijo rok in podajalce za toaletni papir in pri tem povzročili za 500 evrov škode. Z metanjem petard v koše za smeti

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Možni so nesporazumi na delovnem mestu, ki bodo najverjetneje posledica vaših prevelikih želja in pričakovanj. Vse skupaj vas bo psihično precej izčrpalo. Če menite, da ste preveč izobraženi za delo, ki ga trenutno opravljate, bi bilo dobro razmisliti o menjavi službe. Sami veste, da na trenutnem delovnem mestu ne morete več napredovati. V družabnem smislu se boste za nekaj dni umaknili v osamo, saj vam bosta pred prihajajočimi prazniki najbolj prijala mir in tišina. Posvetili se boste branju knjig, ustvarjanju ali kakšnemu drugemu samostojnemu hobiju. Najbolj srečni in mirni boste v zavetju svojega doma.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

pa so storilci povzročili silovite eksplozije, ki uničijo koš in razmečejo odpadke po okolici. Vrednost nakupa novih 25 košev za smeti znaša 3.000 evrov. Poleg tega pa sta v tem času posest in uporaba petard prepovedani, zato je predpisana globa v višini od 400 do 1.200 evrov. Mestna občina Velenje občanke in občane prosi, naj, kadar so priča kakšnim podobnim dejanjem, to pri🔲 mz javijo na številko 113.

Vinska Gora, 1. decembra – V Vinski Gori je neznani storilec s tovornega vozila ukradel dva akumulatorja.

Zapeljal je v jarek Paški Kozjak, 2. decembra – V četrtek malo pred polnočjo so policisti obravnavali prometno nesrečo v naselju Paški Kozjak, v kateri je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v jarek. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Spletni goljuf jo je oškodoval za 4000 evrov Velenje, 2. decembra – V četrtek se je pripetila spletna goljufija, v kateri je oškodovanko neznanec ogoljufal za okoli 4000 evrov. Denar je po navodilu spletne platforme vlagala v namišljene sklade in ga s tem izgubila. Za goljufom policisti poizvedujejo.

Znanec ni vrnil denarja Velenje, 3. decembra – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Oškodovanka je znancu posodila 100 evrov gotovine, on pa se je zavezal, da bo v mesecu dni izposojeni znesek vrnil. Do danes tega ni storil, zato bodo policisti zbrali informacije o storilcu ter podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije.

Ukradel nafto iz parkiranega vozila Velenje, 4. decembra – V soboto zvečer je neznani storilec ukradel nafto iz parkiranega tovornega vozila na Ljubljanski cesti v Velenju. Neznani storilec je iz vozila odtujil 90 litrov nafte in lastnika oškodoval za 1342 evrov.

Tri vozila udeležena v prometni nesreči Zažgal vnetljive Velenje, 3. decembra – V pe- tekočine tek se je na Selu pri bencinskem servisu zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri vozila. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika z vozilom, pri čemer je eno od vozil trčilo v tretjega. Nastala je materialna škoda, dve osebi pa sta utrpeli lažje telesne poškodbe. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.

Žena pod vplivom alkohola Velenje, 3. decembra – V večernih urah so policisti posredovali v Prelski, kamor je domov prišla

Velenje, 4. decembra – V soboto popoldan je skrbna občanka z Goriške ceste obvestila policiste, da je neznanec razbil posodo z razkužilom in vsebino vnetljive tekočine zažgal. Sama je pogasila manjši požar. Opravili so ogled kraja, za storilcem pa poizvedujejo.

Mož nasilen do žene in sina Velenje, 4. decembra – Ob 13. uri so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Mož je vršil nasilje nad ženo in sinom ter ju z grožnjami in ustrahova-

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Odnosi in razmerja, ki stagnirajo, vas bodo vedno bolj obremenjevali, vsakdanja rutina pa vas bo dolgočasila. Zaželeli si boste svobode, osamosvojitve in novih izzivov. Morda boste uspeli zbrati pogum, da se podate na novo službeno pot ali pa se samozaposlite in postanete sam svoj šef. Čeprav boste s tem veliko tvegali, predvsem v finančnem smislu, se ne bojte narediti tega velikega koraka. Morda rezultati ne bodo takoj vidni, vendar lahko dolgoročno pričakujete uspeh, če se boste zares potrudili. Ta vas bo prepričal v vaše sposobnosti, zelo dobro pa bo vplival tudi na vašo samozavest. Če globoko v sebi čutite negativna čustva do svojega partnerja, ki izvirajo iz preteklosti, bodo ta izbruhnila na plano. K temu vas bo napeljal neki dogodek ali pa boste sami pri sebi prišli do točke, ko se ne boste mogli več pretvarjati, da je vse v najlepšem redu. V vsakem primeru boste ugotovili, da je čas za spremembo. Iskali boste vzroke za svoje in partnerjeve težave ter njihovo rešitev. Morda se boste zakopali v knjige, s pomočjo katerih boste želeli razrešiti strahove in travme, ki vas mučijo v okviru ljubezenskega odnosa. Tudi obisk pri zakonskem svetovalcu ni izključen. Zdravje bo na trhlih nogah, zato bolj pazite nase.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Zresnili se boste in postali odgovornejši. Na vas bodo močno pritiskale zunanje okoliščine. Silile vas bodo, da nekaj spremenite. Pritisk bo izvajal partner ali nekdo izmed svojcev. V okviru družine se bodo pojavile napetosti, ki bodo povezane z denarjem. Možno je, da se bo družinski spor pojavil zaradi dediščine ali večjega nakupa, s katerim se bodo nekateri strinjali, drugi pa ne. Iskreni in konstruktivni pogovori s svojci o tem, kako rešiti nastalo krizo tako, da bodo vsi zadovoljni, so nujni. Ne trmarite in prisluhnite njihovim nasvetom, sploh če veste, da imajo prav. Vsi vpleteni boste morali sprejeti določene kompromise.

L. O.

žena pod vplivom alkohola in se nespodobno vedla do moža in otrok. Na kraju ji je bil izdan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Želje bodo velike in hitro se boste lotili njihovega uresničevanja. V čim krajšem možnem času boste hoteli narediti čim več stvari. Še pred iztekom leta si boste želeli sprememb, morda se boste lotili prenove stanovanja ali pa boste spremenili videz in stil oblačenja. Iskali boste tudi novo družbo, saj boste čutili, da vas družba starih prijateljev dolgočasi. Možnost za selitev v tujino vas bo po eni strani navdajala s strahom, po drugi strani pa si tega želite bolj kot karkoli drugega. Še posebej, če se ukvarjate z ustvarjalnim poklicem, je morda sedaj pravi čas, da se podate v neznano. V novem okolju boste zacveteli in hitro napredovali.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

POLICIJSKA kronika Ukradel dva akumulatorja

njem spravljal v podrejen položaj in strah. Ker je bil za tovrstna dejanja že obravnavan, mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Zanj bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Nasilja v družini.

Vozil je po levi strani vozišča Velenje, 6. decembra – V ponedeljek so policisti obravnavali prometno nesrečo v bližini tehničnih pregledov Miklavc. Do prometne nesreče je prišlo zaradi vožnje po levi strani vozišča. Telesnih poškodb ni utrpel nihče.

Mati za več ur zapustila 15-mesečnega otroka Velenje, 6. decembra – V ponedeljek ponoči ob 02.30 so policisti obravnavali kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Mati je namreč zvečer za skoraj tri ure odšla iz stanovanja in zapustila otroka, starega 15 mesecev. Policiste je poklicala mati osumljen-

zbranih obvestilih bodo zanjo podali kazensko ovadbo.

Vstopil v tuje stanovanje, da bi naredil posnetek za spletno platformo Tik Tok Velenje, 6. decembra – V ponedeljek ob 13.40 so policisti na Vojkovi cesti 12a obravnavali kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja in neupravičenega prisluškovanja ter zvočnega snemanja. Neznanec je vstopil v stanovanje občana, posnel notranjost ter posnetek objavil na spletni platformi Tik Tok. Za storilcem poizvedujejo.

Dijak sošolca udaril v predel očesa Velenje, 6. decembra – V popoldanskih urah so pred Šolskim centrom Velenje policisti obravnavali medvrstniško nasilje – eden izmed dijakov je udaril sošolca v predel očesa in ga lažje telesno poškodoval. Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Iz POLICISTOVE beležke ke in jih obvestila o ravnanju. Po

Ukradel registrsko tablico

Velenje, 2. decembra – V popoldanskih urah so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine, pri čemer je neznan storilec s parkiranega vozila v Gaberkah ukradel registrsko tablico. Za storilcem poizvedujejo.

Vlomil je v vikend in nekaj časa živel v njem Velenje, 3. decembra – V petek so policisti obravnavali kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja. Neznani sto-

rilec je namreč v neznanem času vlomil v vikend v Velikem vrhu in v njem preživel nekaj časa, kar je bilo videti iz puščene hrane in ostalih stvari. Iz vikenda ni odtujil ničesar. Za storilcem poizvedujejo.

Posedoval je prepovedano drogo Velenje, 4. decembra – Policijska patrulja je v Kavčah mlajšemu občanu zasegla alu folijo z 2 gramoma vršičkov suhe zelene rastline. Po opravljeni analizi in rezultatu, ali gre za prepovedano drogo, zoper kršitelja sledi hitri postopek z odločbo.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Čutite, da ste se znašli na koncu nekega obdobja. Če ste v partnerskem odnosu, ki stagnira in vas dolgočasi, boste začutili močno željo po svobodi in novih poznanstvih. Možno je, da se boste zapletli v ljubezensko avanturo z nekom, ki je prav tako vezan. Bodite previdni in dobro premislite, kaj delate. Raje prekinite zvezo s trenutnim partnerjem, preden se zapletate z drugimi. Varanje za njegovim hrbtom bo celotno situacijo le še poslabšalo. Izogibajte se pretiranim čustvenim dramam, saj bi vas lahko pahnile v krizo, ki bo veliko hujša od dolgočasne rutine. Če si želite nove ljubezenske avanture, poiščite nekoga, ki je samski.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Čeprav imate sicer srečen in zaupen odnos s partnerjem, se bodo pojavile napetosti, povezane z vašim poklicem. Morda boste zaradi novih ali povečanih službenih obveznosti morali biti veliko zdoma ali celo v tujini, kar bo partnerja navdajalo s strahovi in z nejevoljo. Nikakor mu ne bo odgovarjalo, da kar naenkrat ne boste več prisotni v tolikšni meri, kot je bil navajen v preteklosti. Mirno se pogovorita o nastali situaciji, saj bodo prav konstruktivni pogovori odločilni za ohranitev odnosa in medsebojnega zaupanja. Pokažite mu, da se nima česa bati in da se mu boste po tem napornem obdobju v celoti posvetili.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Na delovnem mestu se boste znašli v vlogi učitelja, mentorstvo pa bo močno razširilo vaša obzorja. Izpostavljeni bodo tudi odnosi z ljudmi, od katerih se tudi sami lahko veliko naučite. Poudarjen bo neki odnos, ki bo v marsičem spremenil vaša življenjska prepričanja. Morda se boste zbližali z osebo, s katero imate zelo podobne interese in življenjske nazore. Iz tega prijateljstva se bo v prihodnosti lahko rodilo ljubezensko razmerje. Veliko se boste ukvarjali tudi sami s sabo, tako v telesnem kot v intelektualnem smislu. Možno je, da se boste odločili za dodatno izobraževanje.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Če ste samski, se vam bo ponudila priložnost za novo ljubezensko razmerje. Možno je tudi, da boste obnovili razmerje z bivšim partnerjem ali pa se spustili v avanturo s staro simpatijo. Zelo pomemben vam bo vaš videz in na vsak način boste hoteli hitro izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Pripravljeni se boste posvetiti različnim športom in izvajati stroge diete. Pri vsem skupaj bodite zmerni, saj bo v nasprotnem primeru vaše telo doživelo prevelik šok. Naredite si načrt, da boste pridobljene kilograme izgubili počasi in razumno. Namesto strogih diet raje vključite v jedilnik več sadja in zelenjave ter zmanjšajte vnos sladkorja.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Finance vas bodo močno obremenjevale. Pričakujte večji nepričakovan izdatek, za katerega boste morali porabiti velik del težko privarčevanega denarja. Spoprijeti se boste morali z odločitvijo, kako naprej. Tudi takšne nepredvidljive okoliščine so priložnost za pot premikov in pozitivno spremembo, ki se bo pokazala precej nepričakovano. Prisluhnite svoji intuiciji ter ne podlegajte strahovom in negativnim mislim. Vaša sposobnost prilagajanja in učenja bo izjemna, s svojo iznajdljivostjo in z znanji boste brez večjih težav lahko poiskali tudi dodaten vir zaslužka.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

V službenem okolju boste ugotovili, da vam delo, ki ga opravljate, že dolgo ne predstavlja nobenega izziva več. Čas je, da razširite svoja obzorja in razmigate možganske celice. Medtem ko vas v preteklosti ni zanimalo nič drugega kot služenje denarja, se boste sedaj začeli ozirati za novimi priložnostmi na področju izobraževanja in drugimi načini širjenja znanj. Če opravljate zelo stresno ali dolgočasno delo, bo ta nuja še toliko večja. Vzeli si boste veliko časa za študij, v naslednjem letu pa bodo v ospredju napredovanja, ki bodo možna prav zaradi vaših na novo pridobljenih izkušenj in znanj.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Neka sicer manjša zdravstvena težava vam bo dala misliti in končno boste pripravljeni spremeniti vaš ne preveč zdrav življenjski stil. Možno je, da vas bodo pestili glavoboli, prehladi ali pa morda celo napadi anksioznosti. Posluževati se boste začeli različnih sprostitvenih tehnik, s katerimi se boste poskušali znebiti negativnih in stresnih občutij. Po dolgem času se boste začeli ukvarjati tudi z različnimi športnimi dejavnostmi ali pa vsaj vsakodnevnimi dolgimi sprehodi, spremenili boste tudi način prehranjevanja. Vse to bo dobro vplivalo na vaše počutje in kmalu se boste počutili kot prerojeni.

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. decembra

10. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Mestne promenade, Kočevje, dok. ser. 10.50 Nova dvajseta, slov. nad. 11.20 Vem!, kviz 11.55 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 14.45 Slovenci v Italiji, Mikser magazin 15.30 Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna odd. 16.00 Mulčki, risanka 16.05 Krompir, razv. odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, odd. o znanosti 17.55 Na kratko, Avtentičnost 18.05 Reaktivčki, Kip svobode, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser. 00.35 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, odd. o znanosti 10.55 Nova dvajseta, slov. nad. 11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 14.40 Prisluhnimo tišini, Jernej Slivnik, najboljši parasmučar, izob. odd. 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.50 Ezopovo gledališče, risanka 16.00 Mili in Moli, risanka 16.15 Kapucar, belg. mladinska nad. 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Kralj komedije, am. f. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.25 Napovedujemo

04.00 11.15 14.00 14.40 17.55 20.00 20.55 21.25 21.55 22.10 23.00 00.40

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 08.55 09.10 11.00 12.55 13.10 15.20 15.35 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 23.35 01.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.55 22.20 22.25 23.15 23.45

Info kanal Dobro jutro Profil, Žigan Krajnčan LP film Laibach, dok. film Kavčičev Zapisnik o dachauskih procesih, dok. film Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, brit. dok. ser. Avtomobilnost Ambienti Bravo orkester: Simfonični orkester RTV Slovenija Gala večer slovenskih koreografij - SNG, Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS Slovenska jazz scena: Nepozabni trenutki z Jožetom Privškom Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Robocar Poli, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mini mojstri, ris. Super poklici, 1. sez., 15. del Živalice, 1. sez., 10. del Princeske v čarovniški šoli, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Medvedji slapovi, ameriški film Ljubezen je pred nosom, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Sam doma 5, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Sreča pa taka, ameriški film Cukrček, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Filipini Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Bolha Beti Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Iz arhiva informativnega prog. Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

9. decembra 2021

Sobota,

11. decembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.45 07.50 08.10 08.35 09.00 09.45 10.25 10.40 10.50 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 14.50 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.55 00.35 01.00 01.55

04.00 Info kanal 11.15 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), prenos iz Hochfilzna 12.45 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.10 Na vrtu, izob. odd. 14.05 Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), prenos iz Klingenthala 16.30 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), posnetek iz Hochfilzna 17.55 Murska republika 1919, dok. film 20.00 Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj 2021 21.20 Neuklonljivi, nemška dok. odd. 22.20 Dan padca Bastilje, kopr. film 00.00 Zadnja beseda! 01.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.25 09.50 11.45 12.00 13.00 14.05 14.40 15.10 15.25 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 21.50 22.40 00.45 02.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Robocar Poli, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mini mojstri, ris. Super poklici, 1. sez., 1. del Živalice, 1. sez., 11. del Princeske v čarovniški šoli, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Vesele nogice, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza! Vaše zdravje, naša skrb Gospod Božič, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Lov za svobodo, ameriški film Umetniška srca, angleški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 23 Iz arhiva informativnega prog. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Transibirska železnica Regionalne novice, inf. program Alfi: Po Sloveniji in svetu, 3. del Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

Kultura, Odmevi Čudogozd: Praznovanje Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Frfra in Cufek, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem in OŠ Vodice Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. mladinska nad. Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Tarča Kaj govoriš? So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. Podjetno naprej, Syncerus, proizvodnja in prodaja čokolade Tel Aviv v plamenih, pal.-izr. film Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Snežni angeli, šved.-danska nad. Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Junak, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Najboljše jutro 08.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, prenos iz Bannoj 09.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza 11.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 2. ser., prenos iz Klingenthala 12.05 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), prenos iz Hochfilzna 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, prenos iz Davosa 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Klingenthala 17.55 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton 18.25 Avtomobilnost 20.05 Obsodba, ameriški film 21.55 Zvezdana 22.50 Ritem mladosti 2019, 2. del konc. 01.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.40 09.45 10.45 11.50 12.40 12.55 14.10 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.30 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Peter Pan, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 99. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 49. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 50. del Sanjski moški, 19. sez. TV prodaja Ena na ena Sekirca v med, 1. sez., 69. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 51. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 70. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 3. sez., 9. del V dvoje, 3. sez., 10. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 6. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 11.40 12.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: oddaja za otroke Žogarija 2021, 7. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Bolha Beti Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Človek-gora-nebo Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2898. VTV magazin, reg. inf. odd. Deset let ansambla Brloga, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

13.05 13.35 15.30 16.00 17.30 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.33

12. decembra

07.00 07.02 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.40 10.05 10.10 10.20 11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.25 14.50 15.25 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.10 23.50 00.10 00.35 01.30

Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Zajček Belko, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris. Reaktivčki, Ognjenik Etna, ris. Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Pika in božična smrečica, ris. f. Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Ozare Obzorja duha, Migranti, sodobno orožje Ljudje in zemlja, izob. odd. Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarska hišat Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Čudoviti lisjak, am.-ang. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Vsa bitja, majhna in velika, brit. nad. Intervju Poročila, Šport, Vreme Srečanje z Gorbačovom, brit. -nemški dok. film Za lahko noč: Andrej Omejc in Simfonični orkester RTV Slo. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.15 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru 06.30 Festival oktetov: Vokalna skupina Oktetek, Barški oktet, Kranjski oktet, Kranj 2012 07.00 Odpotovanja, Zambija, potopis 07.45 Ambienti 08.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni slalom, prenos iz Bannoj 09.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza 11.35 Biatlon - svetovni pokal, štafeta (M), prenos iz Hochfilzna 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, 10 km (Ž) prosta tehnika, prenos iz Davosa 15.05 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), posnetek iz Hochfilzna 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Klingenthala 18.00 ŠKL - Šport tisočerih obrazov 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Reški orel, hrvaška dok. odd. 21.05 Helmut Newton: lepe in poredne, nemški dok. film 22.40 Vikend paket 00.15 Zvezdana 01.10 Kaj dogaja? 02.40 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.40 09.45 10.40 11.50 12.50 13.05 14.05 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.15 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Peter Pan, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 100. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 51. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 52. del Sanjski moški, 19. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 21. del Sekirca v med, 1. sez., 70. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 53. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 71. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 7. sez., 8. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: oddaja za otroke 2897. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2898. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 19 Tiho, tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 17.30 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Ponedeljek,

Torek,

13. decembra

14. decembra

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha, Migranti, sodobno orožje 11.00 Nova dvajseta, slov. nad. 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju, Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 14.40 S-prehodi, Anja Mugerli, pisateljica 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.25 Z kot Zofka, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej 18.00 Kepice, risanka 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Pisave, Meta Kušar, Andrej E. Skubic 23.30 Glasbeni večer: J. Sibelius, Simfonija št. 5 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Pisave, Meta Kušar, Andrej E. Skubic 10.50 Nova dvajseta, slov. nad. 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 14.45 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru 15.15 Lučka - Pitypang, otroška odd. 16.00 Špasni učitelj II., niz. nan. 16.25 Firbcologi, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, risanka 18.10 Bacek Jon, risanka 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Jezero, slovenska nad. 20.55 Pearl Harbor svet v ognju, francoska dok. ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Spomini, Andrej Rosina 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 03.20 Napovedujemo

04.00 11.00 13.30 14.00 14.50 15.30

01.35

Info kanal Info kanal Dobro jutro To, česar burja ni odnesla borbe treh generacij, dok. film Avtomobilnost Kaj dogaja? Joker, kviz Mož s krokarjem, portret Jožeta Tisnikarja Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, četrtfinale, prenos iz Granollersa Športnik leta 2021, prenos iz Ljubljane Zagros, kurdski film Kaj govoriš? So vakeres? Katarski dokumenti, kopr. dok. odd. Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Peter Pan, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 101. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 53. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 54. del Sanjski moški, 19. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 22. del Sekirca v med, 1. sez., 71. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 55. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 72. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 19. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 10. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.30 08.45 09.50 10.45 11.55 12.55 13.10 14.10 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Peter Pan, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 102. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 55. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 56. del Sanjski moški, 19. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 23. del Sekirca v med, 1. sez., 72. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 57. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 73. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 20. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2898. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Otroški program Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Šport in špas 2021 Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2899. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Debela peč Deset let ansambla Brloga, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

21.50 22.25 00.30

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Zadnja beseda! Na lepše Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd. Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarska hišat Odpotovanja, Madagaskar, potopis Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser. Podjetno naprej Božična večerja, slov. igrani film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.30 08.45 09.50 10.45 11.55 12.55 13.10 14.10 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 19.15 19.20 19.45 19.50 19.55 20.00

16.40 17.30 20.00 20.50

21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

00.30 04.00 10.05 12.45 14.00 14.30 15.00 16.15 17.20 20.00 21.20 23.05 23.25

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 22.20 23.35

Sreda,

15. decembra

06.20 07.00 10.10 10.55 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.50 18.57 20.05 21.40 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 10.30 11.00 13.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda Nova dvajseta, slov. nad. Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem in OŠ Vodice Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dok. ser. 50 knjig, ki so nas napisale, Dane Zajc: Požgana trava Bela in Sebastijan, risanka Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Dedki, španski film Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dok. ser. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.05 21.55 22.50 00.50

Info kanal Lučka - Pitypang, otroška odd. Dobro jutro Festival Godibodi 2015: Letni vrt, Skupnosti Italijanov, Koper Slovenski magazin Ambienti Vikend paket Kako je padala Evropa, dok. film Žrebanje Lota Na utrip srca: Akordeonist: v harmoniji časa, fr. dok. film Moje mnenje Koristolovec, britanska nad. Tok (Flow), dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.40 09.45 10.45 11.55 12.50 13.05 14.05 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.00 00.35 02.40 03.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Peter Pan, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Dinomesto, ris. Monsiji, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 103. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 57. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 58. del Sanjski moški, 19. sez. TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 24. del Sekirca v med, 1. sez., 73. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 59. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 74. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Božič na kvadrat, ameriški film Dave , ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8.30 8.40 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab. TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2899. VTV magazin, reg.inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 20 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

14.45 15.10 16.00 17.50 19.50 20.05

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 21

HYMAN, Mark: Peganska dieta

JONSBERG, Barry: Ujemi me, če padem

Najti kombinacijo živil in prehranjevanja, da bi ohranjali vitalnost oziroma jo podaljšali daleč v pozna leta, je nekakšen sveti gral sodobnih nutricionistov in prehranskih strokovnjakov. Avtor v knjigi skuša v celoto povezati dva pola sodobnega načina prehranjevanja: paleo prehranjevanje,

Roman nas popelje v ne tako daljno prihodnost. Znajdemo se v času, ko je svet zaradi neugodnih podnebnih razmer, suše, požarov, dvigovanja morske gladine in poplav za mnoge prebivalce precej neprijazen. V večini Avstralije vladajo pomanjkanje hrane, revščina in izkoriščanje, le dvojčka Ashleigh in Aiden živita popolnoma na varnem v krasni hiši z bazenom in veliko knjižnico. Zanju ljubeče skrbi njun oče, saj je mati, uspešna znanstvenica, veliko zdoma in ji morata dvojčka vsakič zno-

od- Odrasli 612.39 Prehrana Vir: Bukla

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta Vir: Bukla

Ves december: Čarobna Vista in Čarobna Vila Bianca – Zavod za turizem Šaleške doline Bela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalčki (vse v središču mesta) – Festival Velenje

VELENJE Četrtek, 9. 12. 17.00 Rdeča dvorana Prihod Dedka Mraza 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Najlepše zgodbe potovanj, potopisno predavanje Tadeje Kolar 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Praznični koncert harmonikarjev šole

Petek, 10. 12. 17.00 Galerija Velenje Unikatni nakit, ustvarjalna delavnica, prijave: info@ galerijavelenje.si 18.00 Knjižnica Velenje Barbara Kališnik: Anabea, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Žive naj vsi narodi, Miklavžev koncert orgelskega oddelka šole

Sobota, 11. 12. ki se izogiba predelanim živilom ter propagira logiko vnašanja zdravih maščob in mesa ter zelenjave in sadja, in na drugi strani vegansko, ki odklanja meso in druga živila živalskega izvora ter skuša najti potrebne hranilne snovi v rastlinski prehrani, vključujoč tudi raznovrstne plodove in semena. Peganska dieta je kombinacija prehranjevanja v 21 načelih: ne odpoveduje se mesu, vključuje tudi maščobe, raznovrstno zelenjavo in živila vseh barv, v veliki meri pa se odpoveduje sladkorju, kavi in alkoholu.

8.00-12.00 Cankarjeva ulica Praznični bolšji sejem

va obljubiti, da bosta vedno varovala drug drugega. Na šolskem taborjenju se na reki nepričakovano zgodi nesreča, ki za vedno razpihne varni mehurček, v katerem živita dvojčka, Ashleigh pa se mora precej na hitro (in kruto) soočiti z resnico, ki je niti njen brat niti bralec nista pričakovala ...

Skozi tančice ženskega pogleda

Kot Ivana Orleanska Pogosto se mi zdi, da bi lahko jokala, jokala in jokala. Pa te solze ne bi bile ravno moje. Ljudi in svet doživljam pogosto tako močno, da se počutim, da lahko zjočem njihovo bolečino. Da sem lahko jaz tisti svet, ki jim pomaga nositi del bremena. Ob nekaterih ljudeh pa čutim neverjeten pogum, počutim se kot Ivana Orleanska, ki pogumno jezdim konja in odganjam vse skrbi, objemam ljudi in jim pomagam prenesti bolečino in jih opogumljam na njihovi poti. Že od nekdaj je v meni potreba po pomoči drugim. Pogled nanjo se je čez leta zelo spremenil, saj sem včasih mislila, da je vse, kar potrebujem, samo še čarobna paličica, in svet bo drugačen. Potem pa so leta izkušenj prinesla nove poglede, spoznanja in realen pogled na možnost pomoči drugemu. Že nekaj let delam z ljudmi, ki izhajajo iz različnih situacij in skoraj vedno imam občutek, da bi jih morala, tiste, ob katerih to začutim in na podlagi tega kar slišim, rešiti. Vzela bi jih v svoj objem, se podala na konja in odjezdila v deželo brez skrbi. Pa seveda je vse to daleč od realnosti. Imeti izkušnje, znanje in razumevanje, še ne pomeni, da bo le to oseba na nasprotni strani sprejela. Se mi je že zgodilo nekajkrat, da sem s svojimi besedami izzvala buren odziv, in to predvsem zaradi tega, ker mi oseba, s katero sem se pogovarjala, ni verjela. Mislila si je, da govorim, kar so me naučili v šoli, da sem premlada, da bi lahko pametovala, da jaz nimam slabih izkušenj, skrbi. Zato vedno, iskreno in povsod, izhajam v svojih besedah iz svojih izkušenj. Četudi se morda zdi, da gre za odnos, ko nisem dolžna nekomu razlagati svoje zgodbe ali svoje izkušnje s področja, na katerem sam bije bitko, se tega lotim. Oči osebe se takoj omehčajo, saj so prej menile, da bijejo bitko, da jih nihče ne razume in jim nihče ne more pomagati. Ko zreva drug v drugega z zavedanjem, da sva oba popotnika na tem svetu, da se oba srečujeva z zunanjimi viharji, ki se spremenijo v mnoge notranje boje, takrat se začne pot, ki na podlagi bratstva in sestrstva izhaja iz iskrene pomoči. Lahko se zdi, da v nekaj vlagaš ogromno svojega časa, svoje energije in besed, pa to ne pade na plodna tla. Poskusi povedati svojo resnico, svojo izkušnjo, do te mere, da tisti, ki tako hrepeni po pomoči, v tebi zagleda enakovrednega zaveznika. Ko omehčamo srce in sprostimo um, se pomoč lahko začne. Odpadejo bremena, nastopita pa razumevanje in sprejemanje. V odnos vstopajte z zgodbami, le te so že od nekdaj povezovale in prinašale izjemne pripovedke iz roda v rod. 🔲

PRIREDITVE

9. decembra 2021

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pod prazničnim dežnikom, predstava Gledališča KU-KUC (Čarobne sobotnice) 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vita Mavrič: Nokturno žlahtnih duš, koncert za abonma Klub in izven

Nedelja, 12. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi, dolinska bajka z družinsko delavnico

Ponedeljek, 13. 12. 13.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Novoletno voščilo, ustvarjalna delavnica za otroke v okviru Tedna pisanja z roko 13.00 Visoka šola za varstvo okolja (info@vsvo.si) Spletni posvet: Preprečevanje nastanka bakterije legionele v stanovanjskih in komercialnih stavbah 17.00 Galerija Velenje Animirano novoletno voščilo, družinska urica, prijave: info@galerijavelenje.si

Torek, 14. 12. 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Jožica Rogelšek: Sanjam, da bi sanjala sanje, predstavitev knjige

Sreda, 15. 12. 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Galerija Velenje Jana Zornik: »A human experience« - Fantazijsko funkcionalna/ Funkcionalno fantazijska, odprtje razstave 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Erotika po Emeršiču, komedija Špas teatra, samo za Zeleni abonma!

ŠOŠTANJ Nedelja, 12. 12. 10.00 Kulturni dom Šoštanj Lutkovna predstava

Ponedeljek, 13. 12.

HIŠA GUCCI

Torek, 14. 12. 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Zoran Furman: Camino - Po Francoski poti do konca sveta

House of Gucci, biografska kriminalna drama, 160 min (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jared Leto, Jeremy Irons, Jack Huston, Salma Hayek, Al Pacino Petek, 10. 12., ob 19. uri

KRALJ RICHARD King Richard, športna biografska drama, 138 min (ZDA)

JEZDECI PRAVICE Riders of Justice, črna komedija, 116 min (Danska, Švedska, Finska) Režiser: Anders Thomas Jensen Igrajo: Mads Mikkelsen, Nikolaj Lie Kaas, Andrea Heick Gadeberg Sobota, 11. 12., ob 20.00

Lunine mene

ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 12. 12. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Kramljanje pod staro trto: pogovorna skupina Šmartnice

bližnji soseski našega doma ni bilo majhnih otrok, zato pravih otroških igric takrat sploh nisem poznal. V času pričakovanja Miklavža sem bil še posebej ubogljiv. Če so se v tem času, ob sončnem zahodu, na nebu pokazali rdeči oblaki, so mi starejši dejali: »Poglej, Miklavž že peče piškote! Bodi priden, da ti bo kaj lepega prinesel. Porednim otrokom prinese le šibo, repo in korenje.« V mojem otroštvu je k nam Miklavž skrivnostno prihajal, vsako leto v noči s 5. na 6. december. Najbolj živo se spominjam Miklavža, ko sem bil star štiri leta. Nestrpno sem pričakoval ta Miklavžev večer. Bilo me je strah, zato nisem upal na prosto. Stiskal sem se k stari mami, ki je stopicala v kuhinji ob štedilniku. Nenadoma sem zaslišal ropot

Režiser: Reinaldo Marcus Green Igrajo: Will Smith, Jon Bernthal, Tony Goldwyn Sobota, 11. 12., ob 17.00

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Božično - novoletni sejem od 26.11. dalje • Podaljšan delovni čas ob petkih in sobotah do 22.00 vse do Božiča • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Dušan Pirc: Kajuh Proza

Sveti Miklavž Rano otroštvo sem preživljal na kmetiji maminih staršev v Topolšici. Ta kmetija stoji na griču med Šoštanjem in Topolšico. Domačijo v večji meri obdaja gozd in zato smo bili malo odmaknjeni od dogajanj, ki so se takrat odvijala v bolj strnjenih naseljih in v mestu. V mesto smo le redko hodili. Na kmetiji smo pridelali in izdelali skoraj vse, kar smo takrat za preživetje potrebovali. V trgovini smo kupili predvsem sol, sladkor in petrolej za petrolejke ter lanterne, s katerimi smo si pri delu svetili v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Ob nedeljah smo odšli v cerkev. Po maši smo se tam srečali s sorodniki in z znanci. Tu je bila tudi priložnost, da so se starejši lahko kaj pogovorili in izmenjali novosti. Povedati pa moram, da je v tem času divjala 2. svetovna vojna in takrat so potekali najhujši boji na vseh frontah. V začetku novembra smo na kmetiji že pospravili pridelke z njiv. Čeprav je v tem času naravo pogosto že pobelil sneg, smo takrat pripravljali drva in sekali steljo za nastelj živini. V dolgih večerih smo luščili fižol in koruzo. Stari oče in stric sta iz šibja pletla koše in košare, stara mama je na kolovratu predla volno, tete pa so iz volne pletle puloverje, kape, rokavice, nogavice. Spletle so skoraj vse, ker oblačil takrat ni bilo moč kupiti. Ob delu smo se veliko pogovarjali, včasih tudi zapeli. Velikokrat je katera od treh tet ob petrolejki, ki je visela na steni, brala knjigo, mi pa smo te pripovedi vneto poslušali. V družini starih staršev sem bil edini otrok. Pri delu sem rad pomagal in počutil sem se enakovrednega ostalim, starejšim članom družine. Tudi v

CITY CENTER Celje

11. decembra, ob 2:35, prvi krajec

verige na pragu hišnih vrat. »Si slišal? Parklji že strašijo naokoli. Zmoliva, da jih odženeva.« V strahu sem s pomočjo stare mame zmolil Oče naš in ropot je utihnil. Parkeljcev, angelčkov in pravega Miklavža v svojem otroštvu nisem videl nikoli. Poznal sem jih le iz pripovedi, iz knjig in s slik na prazničnih voščilnicah. Na Miklavžev večer smo po večerji na kuhinjsko mizo vsi člani družine položili krožnike, kot za obed, in odšli spat. Še v sanjah sem videl Miklavža in parklje, ki so me preganjali. Ko sem se naslednje jutro prebudil, sem stekel v kuhinjo in tam zagledal mizo z darili. Moj krožnik je bil najbolj bogato obložen. Na njem so bili pest suhih sliv, jabolčni platiči (krhlji), suhe fige in rožiči, keksi ter nekaj bombončkov. Poleg krožnika sta bila postavljena zlatorumena Miklavž in parkelj. Izoblikovana in pečena sta bila iz sladkega belega kruha. Sredi mize pa je stal še živo pisano obarvan petelin. Izrezan je bil iz lesa in s kovinsko vzmetjo pripet na deščico s štirimi lesenimi koleščki. Žarel sem od sreče in navdušenja. Zgrabil sem petelina, ga stisnil k sebi in tekal po kuhinji. Takrat se je oglasil stari oče: »Jožek, tudi šibo ti je Miklavž prinesel. Vzemi jo z mize in jo poljubi.« Prijel sem vrbovo šibo in jo poljubil. Tak je bil pač v tistih časih običaj. Vršički Miklavževe šibe so bili spleteni in na koncu povezani z rdečo pentljo. Stari oče je vzel šibo, jo položil nad sklednik na steni in dejal: »Tukaj te čaka šiba, če ne boš ubogal.« Povedati moram, da so mi stari starši šibo bolj obljubljali kot jo uporabljali. Miklavževa šiba je še v naslednjem letu v večji meri samevala nad sklednikom.

ZAPOJ 2 Sing 2, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 112 min (ZDA) Režiser: Garth Jennings Nedelja, 12. 12., ob 16.00

IZGANJALCI DUHOV: ZAPUŠČINA Ghostbusters: Afterlife, komična akcija, 124 min (ZDA) Režiser: Jason Reitman

🔲

Jože Lekše

Igrajo: Bill Murray, Paul Rudd, Mckenna Grace, Annie Potts, Finn Wolfhard, Carrie Coon, Sigourney Weaver Nedelja, 12. 12., ob 19.00

DRIVE MY CAR Doraibu mai kâ Drama, 179 min (Japonska) Režiser: Ryusuke Hamaguchi Igrajo: Hidetoshi Nishijima, Toko Miura, Reika Kirishima, Masaki Okada Ponedeljek, 13. 12., ob 19.00

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

9. decembra 2021

Nagradna križanka »Galeb« Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o. Tekstilna hiša Velenje

24 ur

Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23

www.galeb.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov. Galeb * Triumph * Lisca * Snelly Prijazno vabljeni!

ČETRTEK, 9. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PETEK, 10. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 20. decembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Težko pričakovana GeForce RTX 2060 12GB Ni skrivnost, da je povpraševanje po grafičnih karticah GeForce družine RTX 3000 precej večje od ponudbe, zato so pri Nvidii že pred časom napovedali, da bodo kmalu ponudili v prodajo izboljšano različico grafične kartice RTX 2060. Ta bo

namreč za shranjevanje vmesnih izračunov imela na voljo kar 12 GB hitrega grafičnega pomnilnika GDDR6. In to se je na srečo tudi zgodilo.RTX 2060 pričakovano temeljili na osnovi grafičnega jedra Turing. Za preračunavanje grafičnih vsebin ima novost na voljo 2.176 CUDA jeder in ne le 1.920, kot je to značilno za klasično različico kartice. To pomeni, da je novost po številu jeder primerljiva z grafično kartico GeForce RTX 2060 Super. Po drugi strani pa je podatkovno vodilo zgolj 192-bitno in ne 256-bitno, kot smo vajeni pri grafični kartici GeForce RTX 2060 Super. Nova kartica RTX 2060 pri delovanju porablja nekoliko več električne energije: 184 vatov pri polni obremenitvi, medtem ko se model RTX 2060 Super ponaša s porabo 175 vatov. Zato naj

bi bila zmogljivost novosti primerljiva z modelom RTX 2060 Super.

Novi iPhone SE že na začetku naslednjega leta?

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. novembra do 5. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. novembra do 5. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Podjetje Apple je aprila leta 2020 uradno najavilo pametni telefon iPhone SE (2020). A ta različica ne podpira hitrega mobilnega omrežja 5G, zato naj bi Apple novemu telefonu morda dodelil oznako iPhone SE Plus, na voljo pa bo v prvem četrtletju naslednjega leta. Ta bo sicer

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 12. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 13. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

KONCENTRACIJE PM10 še vedno opremljen z 11,9-centimetrskim oziroma s 4,7-palčnim LCD zaslonom, za poganjanje programske opreme pa bo poskrbel zmogljiv Applov procesor A15. Večje spremembe na področju pametnih mobilnih telefonov iPhone družine SE pa se obetajo šele v letu 2024: Apple naj bi namreč končno ponudil napravo s precej večjim zaslonom diagonale med 14,5 centimetra oziroma 5,7 palca in 15,5 centimetra oziroma 6,1 palca. Tudi v tem primeru bo šlo najverjetneje za klasičen LCD zaslon, saj je ta precej cenejši v primerjavi z zaslonom AMOLED.

SOBOTA, 11. decembra

V tednu od 29. novembra do 5. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 29. novembra do 5. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 14. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 15. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

9. decembra 2021

mali OGLASI ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm: 041 261 676. KOCKE SENA, silažne bale, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

BIKCA, mešančka RJ-Simentalc, težkega 170 kg, prodam. GSM: 031 640 369. PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni. Gsm: 041 445 315. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 22 tednov (8 €/kom) zadnja prodaja ob vsakem vremenu, v Šaleku, v nedeljo 12.12. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Po ugodni ceni. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 11. 12. 2021 in nedeljo, 12. 12. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

od 10. 12. do 16. 12. - 11. decembra 1829 se je na Dunaju rodil Karel de Csepin Adamovich, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu. Kot slovenski kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraškem okraju je nastopil na volitvah v letih 1870 in 1871 in bil obakrat izvoljen. Umrl je 19. februarja 1874; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander Videčnik. Umrl je 6. marca 2019 v Celju; - 12. decembra 1873 se je rodil pedagog Ivan Koropec. V obdobju 1899 1918 je poučeval v Šoštanju, v šol. letu 1918/1919 pa je bil imenovan za nadučitelja v Velenju. Po odhodu iz Šaleške doline (1919) je do upokojitve delal kot šolski nadzornik. Leta 1911 je postal ravnatelj šoštanjske Hranilnice in posojilnice. Od 1904 do 1914 je bil prvi predsednik šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju. Umrl v Poljčanah, 4. julija 1944;

- 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnju nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik. Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les. Ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc. Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje – Red dela I. stopnje – občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav; - 12. decembra 2018 je v Velenju umrla Valči Žohar. Med letoma 1973 in 1981 je bila direktorica delovne organizacije Toplovod Velenje, med letoma 1983 in 1984 pa v. d. direktorice Komunalnega podjetja Velenje. Valči Žohar je bila tudi prva predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Rojena je bila 2. februarja 1932 v Celju; - 13. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Kajuhov pesniški opus je dosegel

Miha Valenci (Arhiv Muzeja Velenje) vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih – Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. V obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi – V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije. Padel je kot borec 14. divizije, 22. februarja 1944, na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem; - 15. decembra 1914 se je v Šaleku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun. Umrl je 5. junija 1997 v Velenju; - 15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Veletrg – Velenjska trgovina, ki je uradno začela poslovati 1. januarja 1965. Poslovanje Veletrga je bilo zaradi očitanega monopola v prodaji premoga že po parih mesecih prepove-

dano, podjetje je bilo ukinjeno in priključeno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal nekdanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh; - 16. decembra 1955 se je rodil kipar Marjan Drev. Osnovno šolo je končal v Šmartnem ob Paki, leta 1982 pa je zaključil študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Najbolj prepoznaven je po javnem spomeniku Antona Martina Slomška v Mariboru; - 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki; - 16. decembra 1971 je umrl pravnik in funkcionar dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Rojen je bil 4. marca 1875 na Konovem pri Velenju; - 16. decembra 2007 je v Topolšici umrl gasilec in dolgoletni voditelj pustnih karnevalov v Velenju Miha Valenci. 🔲 Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

Upravna enota Velenje

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Ni bilo porok.

POROKE SMRTI

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

•

Naročniki jih objavite ceneje.

Sovinc Janko, roj. 1959, Šoštanj, Topolšica 196 Voglar Franc, roj. 1940, Velenje, Kardeljev trg 3 Slokan Marjan, roj. 1953, Šmartno ob Paki, Gavce 25A Pocajt Danijela, roj. 1934, Velenje, Škale 46 Šijak Advija, roj.1964, Velenje, Prešernova cesta 9A

• •

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. novembra 2021, so: • Irena Jegovnik, Tovarniška pot 2 / C, 3325 Šoštanj; • Franc Napotnik, Kavče 28, 3320 Velenje; • Mihaela Naveršnik, Plešivec 4, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OBNOVLJENE POSLOVALNICE

• •

OSMRTNICA Poslovil se je naš ata, prijatelj in tabornik

VLADO KOJC

14. 07. 1952 – 6. 12. 2021 Gregorčičeva 1, Šoštanj Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.

ZAHVALA Vsi njegovi.

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po krajši bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek

RUDI ŽEVART

ZAHVALA

16. 6. 1935 – 28. 11. 2021 Tudi meč svoj tok izje in razum duha utrdi in utrdi se srce in življenje tudi. (Byron)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, KS Gorica, županu in svetu MO Velenje, predsedniku ZSČ Slovenije generalmajorju dr. Alojzu Šteinerju, Območnemu združenju ZSČ Velenje, OZ VVS Velenje, kolektivu in sindikatu Premogovnika Velenje, Klubu upokojencev Premogovnika in Klubu upokojencev Gorenje Velenje, Društvu Bilečanci Slovenije in kolektivu ESOTECH Velenje za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala trobilnemu kvartetu Rudarske godbe za zaigrane žalostinke, praporščakom za spremstvo na njegovi zadnji poti in g. Dragu Kolarju za poslovilne besede. Osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se zahvaljujemo za vso skrb v času njegovega zdravljenja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Cvetka, Irena in Aleš

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica, prababica in partnerka

PAVLA NOVAK 24. 5. 1949 – 8. 11. 2021

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Hrastnik, ki je zanjo skrbelo. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Velenje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, trobentaču za žalostinko ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Naš čas, 9. 12. 2021, barve: CMYK, stran 24

Praznično okrasje bodri ljudi Navdušen vzklik nad razsvetljenim Titovim trgom očarane množice je pokazal, da tudi v vse bolj težkih časih še tako drobne luči prinašajo upanje in pogum Tina Felicijan

Velenje, 3. decembra – Minuli petek zvečer je bilo v središču Velenja živahno kot že dolgo ne. Mnogi so se zbrali na Titovem trgu in pričakali prižig praznične razsvetljave, nekateri so si ogledali tudi bogato ponudbo sejma rokodelskih in kulinaričnih izdelkov, ki se je odprl že dopoldne, najbolj obljudeni pa sta bili stojnici s toplimi napitki. Bolj kot čaj ali belo gre v slast rdeče zakuhano vino, povedo dekleta, ki komaj utegnejo postreči zimskih arom željne obiskovalce. Tisti, ki so se ognili gneči na vhodu na prizorišče sejma, za obisk katerega je bilo treba predložiti PCT potrdilo, pa so si ogledovali fotogenične svetlobne in druge instalacije, ki bodo ves december pritegovale poglede, vabile k beleženju spominov, predvsem pa bodrile s pozitivnimi sporočili. Sodelavci Festivala Velenje so namreč v okolici Titovega trga uredili očarljive kotičke, ki pritegnejo tako otroke kot odrasle. Praznični gozdiček iz trideset recikliranih paletnih smrečic, ki nosijo besede prijaznosti in dobrote, varuje tudi nabiralnik za zbiranje prazničnih želja, namenjenih dedku Mrazu. V večernih urah zažari Bela dežela, sedem pravljičnih škratov pa na različnih lokacijah širi pozitivne vrednote. 🔲

Ponosni Velenjčani Roki Skledar, žena Neja, in mama Irena z veseljem opazujejo lepo urejeno, za bivanje prijetno mesto z bogatim dogajanjem. Česa si še želijo? Več radosti, pozitivne energije in živahnega mestnega utripa, pravijo.

Zavod za turizem Šaleške doline, ki v teh dneh s posebno kampanjo nagovarja k nakupom prazničnih daril pri kakovostnih in izvirnih lokalnih ponudnikih, je ponudil izbor izdelkov, po katerih so posegli mnogi obiskovalci sejma, ki so sklenili, da bodo letos podprli lokalno, povesta Snežana Ilić in Saša Bujan.

Velenjčanka Maja Praprotnik, sicer sodelavka Knjižnice Velenje, je zadnja leta redna in zadovoljna gostja domačih sejmov, na katerih ponuja ročno izdelane lesene uhane in kvačkane ogrlice. Tokrat je predstavila praznično obarvano kolekcijo bleščečih snežink, pentljic, zvezdic in drugih božičnih motivov.

Ivanka in Liza Bell, ki živita v Velenju, običajno nakupujeta praznična darila na sejmih, zato sta si z veseljem ogledali ponudbo stojnic in se navduševali nad izjemnimi ročnimi deli. Sta našli kaj zase? Seveda, pokažeta izbor.

Miklavž razveselil otroke v Starem Velenju Velenje – Prvi od čarobnih mož je že prišel v Velenje, in sicer v soboto proti večeru. V prenovljeno in praznično okrašeno Staro Velenje so ga povabili Zavod za turizem in

Prvi sneg nas je v naših koncih presenetil že konec novembra, natančneje 26. novembra. Ta pa še posebej veliko veselje predstavlja smučarjem. Otroci, ki se skoraj bolj domače počutijo na zasneženih strminah kot doma, so že začeli z letošnjo smučarsko sezono. Člani Smučarske zveze Velenje so veseli, da letošnja sezona poteka normalno, za spremembo od lani, ko je bila zaradi korone onemogočena. Z otroki trenutno smučajo ob vikendih na smučišču Golte, med tednom izvajajo kondicijske treninge. Ko

Krajevne skupnosti Staro Velenje. Težko je z besedami opisati veselje in srečo, ki je prevevala obrazke najmlajših. Danes pa pride še Dedek Mraz, ki bo tudi tokrat obdaril

otroke Šaleške doline. V prihodnjih dneh jih bo obiskoval v manjših skupinah po šolah in vrtcih.

Smučarska sezona je odprta bo mogoče, bodo smučali tudi med tednom. Skupaj s Športnim društvom Dabaneja bodo med 27. in 30. decembrom organizirali Božični smučarski in deskarski tečaj na Golteh. V času zimskih

počitnic (od 28. 2. 2022 do 4. 3. 2022) pa bodo izvajali Počitniški tečaj, prav tako na smučišču Golte. Oba tečaja vključujeta prevoz z avtobusom, malico, smučarsko karto ter delo z licenciranimi uči-

🔲

telji, ki otroke učijo v manjših homogenih skupinah. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo v marcu na Golteh organizirali tudi tradicionalno Srečanje generacij. Smučarska zveza Velenje sicer čez leto še vedno vabi nove člane oz. otroke, da preizkusijo njihove celoletne programe, ki vključujejo kondicijske treninge in tudi treninge na snegu. »Resnično upamo, da bo letošnja smučarska sezona zdržala«, razlaga Ines Vrabič s SZ Velenje. Držimo pesti, da bo res tako. 🔲

Lara Oprešnik, foto: Iztok Medja

❱

Obiskovalci so do prižiga več deset tisoč luči odštevali z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom, ki je pozval k optimizmu in solidarnosti.

Študentka unikatnega oblikovanja na ALUO Nika Horvat iz Velenja je svoj nakit iz polimerne mase, za katerega se navdihuje v oblikah, teksturah in barvah narave, prvič predstavila na prazničnem sejmu. Razveselila se je zanimanja ljudi. Čeprav potrošniška družbe vse manj ceni ročna dela, nekateri še radi posegajo po unikatnih izdelkih in prepoznajo dodano vrednost, ugotavlja.

Miklavž obiskal otroke tudi v Belih Vodah Tako kot marsikje drugje po Šaleški dolini so tudi v društvu Vulkan v Belih Vodah tudi letos poskrbeli, da je Miklavž na domu obiskal otroke, ki so se med letom pridno učili in pomagali staršem. Zaradi situacije s korona virusom pa letos Miklavž s spremstvom ni vstopal v hiše, temveč je otroke pozdravil kar zunaj, na dvorišču. V nedeljo, 5. decembra, je napolnil svoj koš z darili in se s svojimi spremljevalci odpravil po Belih Vodah. Ravno ta dan je narava z debelo snežno odejo poskrbela, da je bil večer kot iz pravljice. Otroci so dobrega moža že nestrpno pričakovali. Potrudili so se in mu napisali pisma želja. Miklavž je vsa pisma skrbno prebral in ugotovil, da so bili otroci skozi vse

leto zelo pridni. Odločil se je, da darila dobijo vsi. Prinesel jim je sadje, sladkarije, igrače in ostala lepa darila. Vendar so pred tem morali pokazati, da znajo moliti. Miklavža sta spremljala tudi dva strašna kosmata črna parkeljna. Z verigami in vilami sta zganjala hrup in nagnala nekaj strahu v kosti najmlajših. Še dobro, da je bil poleg mili angelček, ki je otroke pomiril in jim pokazal, da se nimajo česa bati. Ko se je Miklavž poslovil, je otrokom naročil, naj bodo pridni še naprej, saj jih on, angelček in parkeljna spremljajo vse leto. Letos je Miklavž v Belih Vodah obiskal 25 otrok. Vsi po vrsti so mu v slovo glasno obljubljali, da bodo naslednje leto še bolj pridni. 🔲

S. P.