49 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-4/6 0C), soboto (-5/8 0C) in nedeljo (-3/7 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. decembra 2015â€

ĹĄtevilka 49 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Prazniki so tu

cena 1,80 â‚Ź

ÄŒuden Ä?as priÄ?akovanja Bojana Ĺ pegel

V petek je bilo na Titovem trgu spet Ĺživahno, saj se je tudi Velenje odelo v prazniÄ?no svetlobo. Marsikomu je bilo morda ob tem tudi topleje pri srcu. Decembrski dobri moĹžje paÄ? nosijo s sabo veÄ?no upanje, prelom s starim letom pa ĹĄtevilne nove Ĺželje.

Na Titovem trgu pa bo Ĺživahno tudi ta teden, saj jutri ob 17. uri prihaja dedek Mraz, Ĺže dopoldan pa se bo zaÄ?el prazniÄ?ni sejem. Petkov veÄ?er bo popestrila tudi prilju-

ObÄ?ine ne popuĹĄÄ?ajo Ljubljana, 6. decembra – V zdruĹženjih obÄ?in se ĹĄe niso odloÄ?ili, kakĹĄni bodo njihovi nadaljnji koraki po uveljavitvi zakona o izvrĹĄevanju drĹžavnih proraÄ?unov za prihodnji dve leti. OdloÄ?eni

pa so, da bodo prizadevanja za viĹĄjo povpreÄ?nino in sredstva za sofinanciranje investicij nadaljevali. Predsedstvo Skupnosti obÄ?in Slovenije bo o tem govorilo danes na seji v Naklem. Ne-

bljena pevka Alya. V noÄ? pa boste v RdeÄ?i dvorani lahko stopili z legendarno skupino Bjelo dugme, z Goranom BregoviÄ?em in gosti. Ĺ˝ivahno tudi v soboto, ko bodo v Ĺ oĹĄtanju pripravili boĹžiÄ?ni sejem, v Velenju pa prazniÄ?ni bolĹĄji sejem. V nedeljo pa bo v TopolĹĄici boĹžiÄ?no doĹživetje pred hotelom Vesna. To pa je le nekaj poudarkov iz pestrega dogajanja prihodnjih dni.

kaj dni zatem pa se bo sestalo ĹĄe predsedstvo ZdruĹženja obÄ?in Slovenije.

V obÄ?inah opozarjajo, da je samo povpreÄ?nina za 20 odstotkov niĹžja, kot bi po zakonu o financiranju obÄ?in morala biti. đ&#x;”˛

60 vlog za stanovanja bo kmalu reĹĄenih Stanovanjski razpis za oddajo stanovanj v mestni obÄ?ini Velenje je zakljuÄ?en. Nanj je prispelo kar 367 proĹĄenj. To je pribliĹžno toliko, kot so jih tudi priÄ?akovali, pravi Alenka Rednjak, ki je odgovorna tudi za stanovanjsko podroÄ?je. Posebna strokovna komisija te vloge zdaj pregleduje in poziva posameznike, ki niso oddali popolnih vlog, da jih dopolnijo. Seveda upajo, da bo ta postopek Ä?im prej sklenjen. Sledilo bo ocenjevanje vlog in vse tiste, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije, bodo uvrstili na prednostno listo, ki jo bodo tudi javno objavili. Ta lista bo potem tudi osnova za razreĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄanj.

Tokrat bodo prvi z liste, blizu 60 bo takĹĄnih, stanovanja hitro dobili. Mestna obÄ?ina Velenje ima namreÄ? na Gorici ĹĄe svojih 29 praznih stanovanj in ĹĄe 19 stanovanj republiĹĄkega stanovanjskega sklada (tudi v njihovem imenu jih bo dodelila obÄ?inska komisija). Poleg tega pa je bilo ob selitvah vrnjenih ĹĄe 20 obÄ?inskih stanovanj, ki jih bodo po opravljenih potrebnih prenovah tudi lahko razdelili. đ&#x;”˛

mz

Mesec december ima veÄ? oznak. ÄŒarobni, veseli, Ä?as priÄ?akovanja in praznovanja ‌ so nekatere najpogostejĹĄe med njimi. Po svoje so povezane s potroĹĄniĹĄtvom, po drugi strani pa dobro vem, kako veseli so otroci, ko jih obiĹĄÄ?ejo trije dobri moĹžje. Vsaj tisti, ki jih res obiĹĄÄ?ejo, saj mnogi v decembru od njih dobijo preveÄ?, veliko pa je tudi v naĹĄi dolini takĹĄnih, ki darila dobijo le od ÂťuradnegaÂŤ dedka Mraza, ki s pomoÄ?jo MZPM Velenje obiskuje otroke po vseh krajevnih skupnostih. Od leta 2009, ko se je zaÄ?ela kriza, jih je vsako leto veÄ?. In niÄ? ne kaĹže, da se bo trend ustavil.

Zato sem v petek, ko sem spremljala najprej Ĺžupanov sprejem za prostovoljce, na katerem je bila dvorana res polna, potem pa priĹžiganje prazniÄ?ne razsvetljave na Titovem trgu, nehote razmiĹĄljala o tem, v kako Ä?udnem Ä?asu Ĺživimo. Skorajda ni veÄ? prireditve, ki ni dobrodelna. Vse veÄ? jih je, ki se v Ĺželji pomagati pridruĹžujejo prostovoljskim organizacijam. Brez tega bi bilo zagotovo v Sloveniji revnih, laÄ?nih in nesreÄ?nih ĹĄe veÄ? ljudi. Po drugi strani pa dobrodelnost postaja breme. Daje(m)o po navadi eni in isti. In enkrat se ustavi. DrĹžava pa zato, da bi se revĹĄÄ?ine lotila sistemsko, doslej ni naredila veliko. Z majhnimi ukrepi sicer blaĹži najhujĹĄe, kaj veÄ? pa ne. V naĹĄem okolju smo lahko hvaleĹžni, da imamo obÄ?ine z velikim socialnim posluhom, marsikje pa niti tega nimajo.

Sama imam pred oÄ?mi vedno otroke. Nobenemu od njih ne privoĹĄÄ?im pomanjkanja, a vem, da ga mnogi obÄ?utijo. Vsakemu od njih privoĹĄÄ?im ljubeÄ?e starĹĄe, a vem, da jih mnogi nimajo. Tudi zato, ker se mnogi pod teĹžo teh Ä?udnih Ä?asov zlomijo, niso veÄ? dobri starĹĄi. Zato me jezi, ker bom morala 20. decembra, v Ä?asu najveÄ?jega praznovanja in priÄ?akovanja, na voliĹĄÄ?e. Jezi me, ker vem, da na referendumu ne gre za pravice otrok. V predlogu zakona namreÄ? med drugim piĹĄe, da nad otroki nihÄ?e ne sme izvajati fiziÄ?nega nasilja, da jih torej nihÄ?e ne sme tepsti. PrepriÄ?ana sem, da veÄ?ina Slovencev tega niti ne ve. Ve pa predvsem to, da naj bi, Ä?e bo zakon sprejet, imeli pravico posvojiti otroke tudi istospolni pari. Nikogar od predlagateljev zakona ĹĄe nisem tudi videla in sliĹĄala, da bi se odloÄ?no boril za to, da slovenski otroci ne bi bili veÄ? laÄ?ni. Da jih od alkohola omamljeni starĹĄi ne bi tepli in zlorabljali. Niti malo niso glasni, ko si naĹĄi ĹĄtudentje Ĺželijo bolj praviÄ?no ĹĄtipendijsko politiko in boljĹĄi izobraĹževalni sistem, ki bi jih izobrazil za zaposljive poklice. Ob bliĹžajoÄ?em referendumu tudi opaĹžam, da mnogi, manj kot dva tedna pred dnevom odloÄ?anja sploh ne vedo, kaj morajo obkroĹžiti. ÄŒeprav so se opredelili do zakona, ne vedo, ali morajo za svoj prav obkroĹžiti ZA ali PROTI. Za referendum o druĹžinskem zakoniku bomo Slovenci odĹĄteli 4 milijone evrov. Veste, koliko dobrodelnih akcij ne bi bilo treba, Ä?e bi jih razdelili med tiste, ki pomoÄ? res potrebujejo? ÄŒe je povpreÄ?en znesek zbrane pomoÄ?i na dobrodelnih dogodkih okoli 1000 evrov, vam je jasno vse. Zato upam, da bo vse, ki so referendum zakuhali, vsaj malo sram. Ne glede na izid. Kot si Ĺželim, da bi vsi otroci odraĹĄÄ?ali v ljubeÄ?ih druĹžinah, v katerih starĹĄi ne bi trepetali, kako jih bodo nasitili in jim omogoÄ?ili vsaj najnujnejĹĄe. In da bi mladi spet videli moĹžnost in priloĹžnost za Ĺživljenje v domovini, ne pa, da so prisiljeni iz nje oditi, ker je ne dobijo. To so letos moje novoletne Ĺželje! To so moje sanje! Lahko jim reÄ?ete tudi Ä?arobne, ker slutim, da bi bilo za njihovo uresniÄ?itev namesto politiđ&#x;”˛ kov bolje najeti vsaj enega Ä?arovnika.

25

LET

NOVOLETNA SARAJEVO IN MOSTARÂ Â 3 dni, 30.12. Â

139 â‚Ź

Nastanitev v hotelu 4* na IlidĹži.

03 89 84 370 • www.palma.si

KLICNI CENTER: 082 80 9000

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

skih ter sprehajalnih poti na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake.

SoglaĹĄali so, da je sodelovanje z obÄ?ino dobro in da se manjĹĄe stvari tudi hitro uredijo. Za veÄ?ja vlaganja pa je razumljivo, da se ne morejo zgoditi Ä?ez noÄ?.

Prihodnje leto so od pomembnejĹĄih naloĹžb naÄ?rtovane izgradnja kanalizacije v spodnjem delu Gavc ter asfaltiranje krajĹĄih odsekov lokalnih cest.

Zbiranje pomoÄ?i za begunce konÄ?ano Velenje – Na pobudo velenjskega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a je obÄ?ina skupaj z obmoÄ?nim zdruĹženjem RdeÄ?ega kriĹža Velenje septembra zaÄ?ela humanitarno akcijo zbiranja pomoÄ?i za begunce. Akcijo so konÄ?ali, v njej pa so zbrali veÄ? kot 800 kilogramov oblaÄ?il in prehrambnih artiklov, ki so jih odpeljali v zbirni center za begunce v Celju.

Od torka na Gorici piĹĄejo kazni Velenje, 8. decembra – V torek so obÄ?inski redarji v naselju Gorica v modri coni D zaÄ?eli kaznovati nepravilno parkiranje na mestih, namenjenih invalidom, parkiranje na ploÄ?niku, kolesarskih stezah, intervencijskih poteh, zelenicah, peĹĄpoteh in v kriĹžiĹĄÄ?ih. S tem se je konÄ?alo 14-dnevno poskusno obdobje uvajanja modre cone, ki je veljajo od 23. novembra. V tem Ä?asu obÄ?inski redarji nepravilnega parkiranja niso kaznovali, ampak so voznike samo opozarjali. Do konca leta je parkiranje v novi garaĹžni hiĹĄi ĹĄe brezplaÄ?no.

Ustavimo korupcijo na vseh ravneh Ljubljana 9. decembra - Ob svetovnem dnevu proti korupciji predsednik KPK Boris Ĺ tefanec in generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria ugotavljata, da je slovenska druĹžba proti temu pojavu ĹĄe vedno zavezana zgolj na naÄ?elni ravni. Opozarjata zlasti na korupcijska tveganja na lokalni ravni ter v podjetjih v veÄ?inski drĹžavni lasti, saj se tu stika najveÄ? javnega in zasebnega interesa.

Korupcijska tveganja v slovenskih obÄ?inah so po njunem mnenju velika. Izvajanje javnih naroÄ?il, neizogibanje nasprotju interesov, neupoĹĄtevanje omejitev poslovanja, neprijavljanje lobistiÄ?nih stikov ter neustrezno upravljanje z nepremiÄ?ninami in drugim premoĹženjem so najpogostejĹĄa zaznana tveganja, ki so jih opazile tako obÄ?ine kot komisija KPK.

10. decembra 2015

Podporni zid v Lipju sedaj ĹĄÄ?iti cesto na delu, kjer je zemljina ob veÄ?jem deĹževju pogosto drsela.

joÄ?im, ki so s svojo odzivnostjo KonÄ?ali pripomogli k uspeĹĄni realizaciji podporni projektov v letoĹĄnjem letu 2015 . zid v Lipju Dober odziv obÄ?ini Velenje in vsem sodelu-

Vinska Gora, 5. decembra – V soboto je podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar slavnostno odprla ĹĄe zadnjo pridobitev krajevne skupnosti Vinska Gora v iztekajoÄ?em se letu. Z izgradnjo podpornega kamnitega zidu je bila namreÄ? sanirana breĹžina ob cesti v zaselku Lipje.

Svet KS Vinska Gora se je ob tej priloĹžnosti zahvalil Mestni

vaĹĄkih skupnosti

Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je tudi letos pred iztekom leta povabil na sreÄ?anje predstavnike 10 vaĹĄkih skupnosti (VS) v lokalni skupnosti.

Ob tej priloĹžnosti jim je predstavil predlog obÄ?inskega prora-

Ä?una za prihodnje leto, v katerem je predvidenih po 500 evrov za vsako VS, kar je toliko, kot je bilo letos, poleg tega pa ĹĄe 15 tisoÄ? evrov za vzdrĹževanje cest po programu, ki so ga pripravile VS same. Pohvalil je njihovo odzivnost na vseh skupnih akcijah.

Predsedniki VS so sreÄ?anje izkoristili za predstavitev aktivnosti za leto 2016. NajveÄ?krat so izrazili Ĺželjo po nadaljevanju skupnih projektov asfaltiranja manjĹĄih odsekov lokalnih cest, pri katerih vaĹĄka skupnost pripravi spodnji ustroj ceste, lokalna skupnost pa financira asfalt. Skupna jim je tudi Ĺželja po nadaljevanju umeĹĄÄ?anja in izgradnje kolesar-

Za novoletno okrasitev enkrat veÄ? denarja Ĺ martno ob Paki – Nekateri svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki lani niso bili najbolj zadovoljni z novoletno okrasitvijo srediĹĄÄ?a kraja. Menili so, da bi morali za to nameniti veÄ? denarja.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da ĹĄtevilo okrasnih luÄ?i in drugih svetlobnih predmetov postopoma dopolnjujejo. Letos so za ta namen Ĺže namenili 4.000 evrov, kar je enkrat veÄ? kot lani, ĹĄtevilka pa ĹĄe ni dokonÄ?na. Vrsto zadnjih let je za okrasitev poskrbelo ĹĄmarĹĄko turistiÄ?no druĹĄtvo, letos pa so jo morali zaupati vzdrĹževalcu javne razsvetljave. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ tevilne prireditve na prenovljenem trgu Ĺ oĹĄtanj – Na prenovljenem Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju se v teh dneh vrstijo ĹĄtevilne prireditve. Pred dvema dnevoma so tu zapeli Ä?lani okteta iz Zavodenj, predstavili so se tudi zavodenjski kulturni zanesenjaki. V soboto, 12. decembra dopoldan, bo na omenjenem trgu potekal boĹžiÄ?no-ovoletni sejem, v torek, 15. decembra, pa bodo ob 18. uri nastopile komorne zasedbe in mladinski pihalni orkester ĹĄoĹĄtanjskega oddelka glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega iz Velenja. Dan kasneje bo tu potekalo ĹĄe medgeneracijsko druĹženje. Predstavili se bodo Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, meĹĄani pevski zbor ĹĄoĹĄtanjskega druĹĄtva upokojencev, pevski sestav GaberĹĄki cvet in ĹĄe kdo.

Ĺ˝e deveta drsalna sezona Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 12. decembra, zaÄ?enjajo drsalno sezono tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. LetoĹĄnja bo deveta po vrsti, veÄ? kot 370 kvadratnih metrov veliko ledeno ploskev na rokometnem igriĹĄÄ?u pa so uredili ob pomoÄ?i sponzorjev ter donatorjev.

LetoĹĄnja drsalna sezona bo krajĹĄa v primerjavi z lansko, trajala bo do 20. januarja 2016. Organizatorji pa obljubljajo bogat animacijski program za otroke. MoĹžna bo tudi izposoja drsalk.

Zanje bo potrebno odĹĄteti 1 evro.

Cigalovi ĹĄe en mandat Mozirje – Milena Cigala ostaja ĹĄe naslednjih 5 let naÄ?elnica Upravne enote Mozirje. OdloÄ?bo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je prejela v teh dneh.

To bo zanjo drugi mandat na omenjenem poloĹžaju. OdloÄ?ba o imenovanju ne preseneÄ?a, saj se upravna enota po kakovosti storitev uvrĹĄÄ?a med boljĹĄe enote v drĹžavi. Tako jo ocenjujejo tudi njene stranke.

Nagrade za ĹĄtudente Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je pred pribliĹžno dvema mesecema letos prviÄ? objavila razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov.

Na razpis je prispelo 19 prijav, po pravilniku pa lahko nagrado dobi le 6 upraviÄ?encev. Prispele prijave sedaj pregledujejo Ä?lani posebne komisije. Ti upajo, da bodo lahko potrebne aktivnosti izpeljali v drugi polovici tega meseca in do konca leta upraviÄ?encem nagrade izplaÄ?ali. Za ĹĄtudente prvih letnikov bo ta znaĹĄala 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz, tp

Med prazniki ne bo vse le prazniÄ?no Premier pristal v teĹžavah – ReĹĄevanje trgovca Mirka – Iz Celja v Ljubljano – RaÄ?une v Ĺžep – VroÄ?e miĹĄkice in miĹĄiÄ?njaki Nekatero pravijo, da bo zdaj pri nas vse bolje. Premier Cerar se je, potem ko je ÂťpreÄ?esal skoraj ves svetÂŤ, kot nekateri radi reÄ?ejo, spet vrnil na svoja tla. In tu so ga priÄ?akali nestrpni drĹžavljani, tudi policisti, katerim naj bi le on tlakoval pot iz krize. In ne le njim. TeĹžav, ki so se nabrale v njegovi mednarodni zadrĹžanosti, naj bi bilo kar precej; in kot se je pokazalo, na nekaterih podroÄ?jih brez njega ne gre. Ĺ e posebno, Ä?e Ĺželi kdo ÂťnjegovihÂŤ vleÄ?i na svojo stran. Zato so zdaj priÄ?akovanja toliko veÄ?ja. Upajmo, da jim bo naĹĄ prvi moĹž kos. Ne zaradi njega samega, zaradi nas.

Sicer pa smo Ĺže nekako v priÄ?akovanju praznikov. Mnogi pa v priÄ?akovanju referenduma o zakonski zvezi, ki bo tik pred boĹžiÄ?em.

Gre za napad na druĹžino ali za enakopravnost? Bomo videli, kdo bo bolj vesel. So pa vsaj malo veseli tisti ÂťsrednjerazredniÂŤ zavezanci dohodnine, ki bodo plaÄ?evali nekaj manj. Seveda je takih, ki bi radi priĹĄli v ta razred, ĹĄe veliko. Tudi takih bolj z vrha; le veÄ?jim prihodkom se ne bi odpovedali.

In medtem ko zaradi raznih dogodkov drĹžavljani doĹživljamo pogosto hladen tuĹĄ, se zdaj razvijajo razprave in razliÄ?ni pogledi o drugem tuĹĄu, o TuĹĄu, nekdaj po bogastvu prvem Slovencu. Ta naĹĄ vse bolj poudarjajoÄ?i slovenski trgovec, ki ĹĄe zdaleÄ? ni le celjski ali regijski, je namreÄ? zabredel v resne teĹžave. Po mnenju mnogih v tako resne, da jih sam ne bo mogel premagati, Ä?eprav ĹĄe vedno sliĹĄimo, da jim bo (tudi on) kos. Dolg do bank naj bi bil tako visok, da so tudi one same potisnjene v kot. In tu so ĹĄe dolgovi dobaviteljem. V stanju, ko slovenskih trgovcev ni veÄ? veliko (tudi Era je po zdruĹžitvi z Mercatorjem ĹĄla na HrvaĹĄko), se tudi kmetijski pridelovalci ter predelovalci zaskrbljeni ozirajo proti TuĹĄu in iĹĄÄ?ejo reĹĄitve. Pa tudi vlada, ki ima podpornika v dveh moĹžeh z naĹĄega obmoÄ?ja. Ministru za gospodarstvo Zdravku PoÄ?ivalĹĄku in KonjiÄ?anu Tadeju Slapniku, drĹžavnemu sekretarju, ki je Ĺže pomagal pri snovanju delavskih zadrug. In prav zadruĹžniĹĄtvo naj bi bilo reĹĄitev za tega celjskega trgovca. Ali je to raÄ?unica brez Mirka TuĹĄa, bomo verjetno kmalu videli.

Ob tem, ko nekateri ĹĄe vedno opozarjajo na ÂťzgreĹĄenoÂŤ protihrupno ograjo ob avtocesti na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Celja, drugi svarijo, da bodo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Celjani ĹĄe bolj obremenjevali to cesto proti Ljubljani. Po pripojitvi njihove banke ljubljanski Abanki se mora vse veÄ? delavcev voziti v Ljubljano, kjer je sedeĹž druĹžbe. A ĹĄe hujĹĄe zlo je, da se veliko delavcem sploh ne bo treba voziti na delo. Koliko jih bo ostalo brez sluĹžbe, niti naj ne bi bilo ĹĄe povsem jasno, a strah ima kljub nekaterim javnim ĹĄtevilkam in enoletnemu moratoriju velike oÄ?i. ÄŒe bi se celjski banÄ?niki morali voziti v drugo smer, proti Kozjanskemu, bi bili vsaj glede voĹžnje na boljĹĄem. Tu so konÄ?no tudi uradno odprli nadvoz nad tremi ĹželezniĹĄkimi tiri. Veljal je dobrih 17 milijonov, veÄ?ino je financirala Evropa, kot radi reÄ?emo. Zaradi ÂťposkusnegaÂŤ delovanja sicer zastojev pred spuĹĄÄ?enimi zapornicami Ĺže nekaj Ä?asa ni veÄ?, a zdaj je vse uradno. Mnogim voznikom se je odvalil velik kamen od srca, vsem krajanom tega obmoÄ?ja ĹĄe ne. Gostega prometa so se prebivalci Grobelnega reĹĄili, ne pa tudi hrupa. Nekateri pravijo, da zdaj z viĹĄine, to je z nadvoza, pride do njih ĹĄe veÄ?ji. Ĺ entjurÄ?ani pa se jezijo na direkcijo, ker hkrati z nadvozom niso zgradili obljubljenega ploÄ?nika do StopÄ?. A pravijo, da bodo obljubo kmalu izpolnili.

Ta cesta vodi tudi proti zdraviliĹĄki RogaĹĄki Slatini, kjer pa se obeta steÄ?aj hotela na visoki ravni. V dveh pomenih: hotel Aleksander (ÂťnaslednikÂŤ znanega hotela SoÄ?a) stoji na hribu nad osrednjim zdraviliĹĄkim delom, ima tudi tudi najviĹĄjo kategorijo. Do nedavna je imel pet zvezdic, zadnji Ä?as se je ponaĹĄal s kategorijo superior plus. Temu primerne so bile tudi cene, cenjen pa je bil predvsem med ruskimi gosti. A kaj ko je teh, predvsem tako prestiĹžnih, vse manj. Sledile so izgube in zdaj verjetno tudi steÄ?aj.

Pa ĹĄe to: ne vem, kakĹĄno bo v Celju konec tedna vreme, vem pa, da bo tu vroÄ?e. Vsaj na celjskem sejmiĹĄÄ?u in okoli njega. Tu bo namreÄ? od jutri do nedelje osmi sejem erotike. Obljubljajo vroÄ?e nastope vroÄ?ih miĹĄk in miĹĄiÄ?njakov. Menda bo tudi na tem sejmu dovolj vsega za razliÄ?ne okuse.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

10. decembra 2015

3

AKTUALNO

Velenje odeli v pravljico

MnoĹžica domaÄ?inov je Ä?akala, da sta Ĺžupan Bojan KontiÄ? in ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? odĹĄtela Ä?as, ko so se priĹžgale prazniÄ?ne luÄ?i. Mesto je v njihovem soju res prazniÄ?no lepo.

Velenje, 4. decembra – Titov trg se je v petek malo pred 18. uro spremenil v mnoĹžiÄ?no zbiraliĹĄÄ?e domaÄ?inov. PriĹĄli so na priĹžiganje prazniÄ?ne razsvetljave v mestu, zato je bilo pod odrom tudi veliko druĹžin z majhnimi otroki.

Ti so imeli res velike oÄ?i, ko se je na trgu po odĹĄtevanju, ki sta ga skupaj opravila Ĺžupan Bojan KontiÄ? in ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, priĹžgalo veÄ? kot

20 tisoÄ? luÄ?k. Mesto bo vse do 18. januarja skupaj osvetljevalo kar 135 tisoÄ? luÄ?k, ki v dolgih veÄ?erih res priÄ?arajo pravljico.

Ministrica Andreja KatiÄ? je na dogodek priĹĄla tudi zato, da je stisnila roko gasilcem iz PGD Velenje, ki so ta veÄ?er uradno prevzeli novo gasilsko vozilo. Poveljnik druĹĄtva Bojan Brcar je ob tem Ĺžupanu in zbranim na trgu obljubil, da bodo gasilci ĹĄe

naprej dobro opravljali svoje poslanstvo. Da znajo in zmorejo, so v preteklosti dokazali Ĺže veÄ?krat. Ĺ˝upan pa si je prisluĹžil velik aplavz, ko je zbranim na trgu povedal, da letos na silvestrovo ne bo ognjemeta, ker bodo denar raje porabili za nakup 3 D tiskalnikov za vse velenjske osnovne ĹĄole. IzroÄ?ili jim jih bodo Ĺže ta mesec. Tudi Ĺžupanovega sprejema, ki ga je vrsto let pripravljal

prvi dan v novem letu, letos ne bo. ÂťTa denar – gre za 5 tisoÄ? evrov – bomo namenili za nakup posebnih bolniĹĄkih postelj v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Uspeli so jo temeljito obnoviti, za opremo pa je zmanjkalo denarja, zato sedaj v akciji zbirajo sredstva zanje. Mislim, da je prav, da jim pomaga tudi naĹĄa obÄ?ina. Ĺ˝elijo kupiti 10 postelj, mi jih bomo kupili 5,ÂŤ je zatrdil. Dodal je, da

KakĹĄna bo prihodnja organiziranost kulture? Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je Ĺže pomladi letos napovedal reorganizacijo v kulturi. Z njo je Ĺželel doseÄ?i racionalizacijo poslovanja na tem podroÄ?ju, s tem pa tudi izboljĹĄati kulturno podobo tega okolja, ki je sicer Ĺže doslej bogata, a je ĹželjĂĄ po ĹĄe dodatnih kulturnih dogodkih z viĹĄjo dodano vrednostjo vedno veliko. ÂťZaÄ?etni cilj je bil vsekakor, da Ä?im veÄ? javnih zavodov s podroÄ?ja kulture poveĹžemo v enega –

podobnega, kot je bil nekdanji Kulturni center Ivana Napotnika. S tem bi tudi dosegli, da bi bil takĹĄen zavod iz vseh zornih kotov moÄ?nejĹĄi in ga tudi takĹĄni pretresi, ki smo jim trenutno priÄ?a, povezani s povpreÄ?ninami, ne bi mogli toliko prizadeti,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki s tem, kar zdaj predlagajo v sprejem obÄ?inskemu svetu v celoti, ni zadovoljen. Dodaja namreÄ?, da so si nekateri statute uredili tako, da jih pravzaprav ni mogoÄ?e zdruĹžiti, kljub temu, da temu zakonodaja ne nasprotuje. ÂťOb tem

priÄ?akujejo, da jim bomo zagotavljali sredstva, vpliva na njihovo organiziranost pa naj ne bi imeli,ÂŤ dodaja.

Za Mladinski center, ki je eden najboljĹĄih v Sloveniji, so analize pokazale, da je bolje, da ostane samostojen. KnjiĹžnica Velenje bi se lahko povezovala, ampak bi morala nova ustanova nositi njeno ime, torej KnjiĹžnica Velenje.

Za Muzej Velenje je rok za statusno oblikovanje prekratek, saj bi zaradi prepozne umestitve v republiĹĄke dokumente lahko ostal brez drĹžavnega financiranja.

Ĺžupan. Potem je bil Ä?as za druĹženje ob glasbi. VeÄ?er je bil hladen, zato so s poskoÄ?nimi ritmi ljudi pod odrom greli Ä?lani ansambla Spev, na odru pa se jim je pridruĹžil tudi Robert Gotar. Greli pa so tudi Ä?aji in zakuhanÄ?ki, saj je obÄ?ina poskrbela, da je bila postreĹžba na trgu ta veÄ?er dobra. đ&#x;”˛

Tako je v prvi fazi preostalo sprejemljivo le zdruĹževanje Festivala Velenje in Galerije Velenje. TakĹĄen predlog bodo obravnavali tudi svetniki na torkovem zasedanju. Najbolj verjetna bo pripojitev Galerije Velenje k Festivalu Velenje, kar je najbolj optimalno tudi zaradi kadrovskih postopkov. Direktorica Galerije namreÄ? odhaja v pokoj. KontiÄ? pa napoveduje, da bodo o bodoÄ?i optimalni organiziranosti kulture ĹĄe razpravljali.

Ob obÄ?inskem prazniku je Mestna obÄ?ina Velenje predala namenu nov PodjetniĹĄki center, v katerem je uredila pisarne in coworking prostore za mlade podjetnike. Prostore jim subvencionira, tako da ti v startu plaÄ?ujejo zgolj po en evro za kvadratnih meter. S tem jim omogoÄ?ajo hitrejĹĄi in uspeĹĄnejĹĄi razvoj. ÂťSeveda smo priÄ?akovali, da bomo te prostore v Ä?im bliĹžnjem Ä?asu oddali. Svojim kolegom sem dejal, da od njih priÄ?akujem, da jih bodo ob letu zapolnili. Nisem pa priÄ?akoval, da bi bilo to Ĺže do konca tega leta, ampak v enem letu,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je sedanjega odziva zelo vesel. ÂťOÄ?itno je, da podjetniĹĄki inkubator dobro dela in tako lahko priÄ?akujemo tudi, da bodo iz tega zrasla tudi bodoÄ?a uspeĹĄna podjetja.ÂŤ ObÄ?ina bo kljub skromnejĹĄemu proraÄ?unu v prihodnjem letu podjetniĹĄtvo ĹĄe naprej podpirala. Upajo, da bodo ĹĄe naprej uspeĹĄni tudi pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev za te namene. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

VABILO

Plastika Skaza vse bolj hitra Ljubljana, 8. decembra - Na Deloittovi lestvici najhitreje rastoÄ?ih tehnoloĹĄkih podjetij v Srednji Evropi sta se letos med zmagovalce v dveh posebnih kategorijah prviÄ? uvrstili tudi dve slovenski podjetji.

Gre za podjetji Plastika Skaza ter Brihteja.

Velenjsko druĹžinsko podjetje Plastika Skaza, ki deluje na podroÄ?ju razvoja in brizganja plastike in predelave plastiÄ?nih mas, se je uvrstilo med pet najveÄ?jih v kategoriji Velikih pet (pred kratkim je osvojilo tudi priznanje Dnevnika za regionalno gazelo - slika).

V kategoriji VzhajajoÄ?e zvezde pa se je med najboljĹĄih dvanajst uvrstilo celjsko podjetje Brihteja, ki deluje na podroÄ?ju kompleksnih IT-reĹĄitev. đ&#x;”˛

bĹĄ

PodjetniĹĄki center Ĺže skoraj poln

Za zdaj naj bi se zdruĹžila Festival Velenje in Galerija Velenje Mira ZakoĹĄek

je december mesec dobrih moĹž, namenjen praznovanju in druĹženju, ker velikokrat pomaga pozabiti tudi na vsakdanje skrbi. Žal mnogi danes Ĺživijo v stiskah, ki se decembra verjetno ĹĄe poglobijo, zato se mi zdi prav, da se obnaĹĄamo temu primerno. Zato luÄ?ke v mestu priĹžigamo decembra in ne prej, del aktivnosti pa namenimo ljudem, ki naĹĄo pomoÄ? potrebujejo,ÂŤ je ĹĄe poudaril

Vsem parom, ki jih povezuje ljubezen in jo Ĺželijo okronati z zakonsko zvezo, Ĺželimo omogoÄ?iti, da to tudi storijo. V Stranki modernega centra smo namreÄ? prepriÄ?ani, da si moĹžnost za uresniÄ?evanje vrednote zakonske zveze zasluĹžijo vsi, na enak naÄ?in. Enakopravnost ne pozna besede 'ampak'.

V okviru referendumske kampanje ZA podporo noveli Zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih, vas spoĹĄtovane in spoĹĄtovani, vabimo na okroglo mizo z gosti v ponedeljek, 14. 12. 2015, ob 19. uri, v preddverju KnjiĹžnice Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 21, Velenje. Okroglo mizo bo povezovala Andreja MoĹĄkon, gosti bodo: Valerija KidriÄ?, direktorica Centra za socialno delo Slovenska Bistrica SaĹĄa Tabaković, poslanec SMC Mag. Bojana Cvahte, direktorica strokovne sluĹžbe Varuha Ä?lovekovih pravic RS Mitja Lenart, dr. med, ÂťÄŒas je ZAÂŤ Mario Bartolac, dr. med.

Vabljeni tudi vaĹĄi druĹžinski Ä?lani in prijatelji!

Lokalni odbor Ĺ aleĹĄke doline stranke SMC

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Studio Gorenje tudi razstavni prostor doseĹžkov Gorenja

GOSPODARSKE novice V TEĹ zanikali objave

V prodajno-razstavnih studiih namenjajo veliko pozornosti svetovanju in naÄ?rtovanju – Velik poudarek ekoloĹĄkemu ozaveĹĄÄ?anju – Pred nedavnim uspeĹĄno sklenili ekoloĹĄko akcijo Adijo stari, a ne v naravi Mira ZakoĹĄek

Gorenjevi Studiji so nekaj posebnega, prave galerije proizvodov Gorenja. Zasnovali so jih pred leti kot predstavitvene salone, zdaj so tudi prodajni, v njih pa si je mogoÄ?e ogledati in seveda kupiti celotno paleto Gorenjevih proizvodov (to na drugih prodajnih mestih, kjer naroÄ?ajo in prodajajo le del Gorenjeve ponudbe, ni mogoÄ?e). Pa ne le to. V teh studiih vam bodo usposobljeni strokovnjaki znali tudi svetovati in vam podrobno predstavili delovanje in uporabno vrednost vsakega aparata. Za to poskrbijo zaposleni v vsakem Studiu Gorenje, ki jih koordinira Simona Ukmar Perhaj, v Velenju pa Studio vodi poslovodkinja Karmen GroĹĄelj.

V Gorenju seveda izdelujejo izdelke, ki so namenjeni razliÄ?nim strukturam potroĹĄnikov – od mladih, ki pogosteje posegajo po linijah, ki jih izdelujejo skupaj s priznanimi mojstri oblikovanja, kot so bili: Pininfarina, Ora Ito, Karim Rashid ... V njihovih studiih je tudi Ĺže najnovejĹĄa linija Philipe Starck, znana po odsevnih povrĹĄinah. Sogovornice pravijo, da lahko ustreĹžejo resniÄ?no vsakemu okusu in vsakim zahtevam tako po videzu, barvi kot funkcionalnosti aparatov. To velja seveda tudi za cene, najugodnejĹĄi bo vsekakor nakup v outlet kotiÄ?ku. Za zahtevnejĹĄe pa so na voljo tudi najprestiĹžnejĹĄi aparati.

Poseben oddelek v Studiu so kuhinje, ki ponujajo velik izbor razliÄ?nih kuhinj blagovnih znamk Gorenje in Marles. ÂťV Gorenju se zavedamo, da je kuhinja srce vsakega doma, zato jih skrbno naÄ?rtujemo, kupcem poglobljeno prisluhnemo in skupaj z njim sprojektiramo kuhinjo po njegovi meri,ÂŤ pravi Karmen GroĹĄelj, ki s ponosom pokaĹže razstavljene izdelke. V Velenju je razstavljenih kar 30 razliÄ?nih modelov, ki pa se lahko ob skrbnem naÄ?rtovanju arhitektov kaj hitro spremenijo v veÄ? kot 200 barvnih razliÄ?ic, da o ÂťbutiÄ?niÂŤ postavitvi vsake posebej niti ne govorimo. S projektiranjem kuhinj se ukvarjajo profesionalno, pravi Hana SevĹĄek, produktna vodja programa kuhinj v Studiu Velenje. Kupce pa tudi izobraĹžujejo. ÂťZanje smo tako pripravili Akademijo popolnih kuhinj. Zavedamo se, da je nakup kuhinje strateĹĄka odloÄ?itev, na

katero vpliva veliko dejavnikov. V Ĺželji, da potroĹĄnikom pomagamo pri naÄ?rtovanju najustreznejĹĄe kuhinje, smo pripravili izobraĹževanja, na katerih strokovnjak za kuhinje kupcem pove, kaj bistveno vpliva na konÄ?ni rezultat in Ä?esa pri naÄ?rtovanju ne smemo zanemariti. Predstavimo torej ergonomske, uporabne in estetske vidike popolne kuhinje, temeljne lastnosti kakovosti in zanesljivosti ter program 5. korakov, vse to pa vodi do sanjske kuhinje. IzobraĹževanje poteka vsa-

leto, ko so se ĹĄe bolj usmerili v prodajo aparatov, ki so prijaznejĹĄi do okolja in energetsko varÄ?nejĹĄi,ÂŤ pravi Simona Ukmar Perhaj, ki je zelo zadovoljna tudi z akcijo 'Adijo stari – a ne v naravi', ki so jo zakljuÄ?ili pred nedavnim, pripravili pa so jo skupaj z Zeosom, komunalnimi podjetji in Saubermacherjem.

PotroĹĄniki so akcijo dobro sprejeli, Ä?eprav je bil na zaÄ?etku odziv bolj skromen, ugotavlja Alenka Centrih iz velenjskega PUP Saubermacherja, potem pa zelo dober, saj so lah-

Upokojenci krizo vse bolj Ä?utijo Kako globoko je kapitalizem le v nekaj letih razslojil naĹĄo druĹžbo, vedno bolj opozarjajo tudi upokojenci. Po podatkih ZPIZ je za leto 2014 povpreÄ?na pokojnina znaĹĄala samo 564 evrov (samo ĹĄe 56 odstotkov povpreÄ?ne neto plaÄ?e). Kar 40 odstotkov upokojenih je meseÄ?no prejemalo do 500 evrov pokojnine, 30 odstotkov upokojenih je meseÄ?no prejemalo med 500 in 700 evri pokojnine, le 10 odstotkov jih je meseÄ?no prejemalo veÄ? kot 1.000 evrov. Vse veÄ? je tudi ljudi, ki s strahom priÄ?akujejo Ä?as, ko bodo zaradi upokojitve zapustili delovna mesta, saj ne vedo, kako bodo preĹživeli preostala leta, saj se najveÄ?krat tudi njihovi otroci, Ä?e jih imajo, s plaÄ?o le steĹžka prebijejo skozi mesec.

Zasebno podjetje Mikropis Holding iz Žalca, ki Şe 30 let razvija celovite mobilne in samopostreŞne reťitve in jih skupaj s tamkajťnjim razvojnim centrom IKTS Savinja ťiri po vsem svetu, je sklenilo strateťko partnerstvo s kitajsko skupino Sanpower. Tako bo Slovenska aplikacija, ki spodbuja zdravo Şivljenje, na voljo na kitajskem trgu.

Podoben sporazum Ĺže pripravljajo tudi z indijskim partnerjem Tata, v sodelovanju z lokalnimi partnerji pa se ĹĄe bolj trudijo prodreti na ameriĹĄki trg in BliĹžnji vzhod.

Hana SevĹĄek, Karmen GroĹĄelj in Simona Ukmar Perhaj v Studiu Gorenje

ka dva meseca v Studijih Gorenje v Ljubljani in Velenju,ÂŤ pravi SevĹĄkova. Seveda se lahko kupci na takĹĄnih izobraĹževanjih tudi neposredno posvetujejo s strokovnjaki. To pa lahko naredijo tudi v prodajnih Studijih, saj so tudi tu prisotni strokovnjaki, ki dobro poznajo aparate Gorenja in lahko kuhinje takoj ustrezno napolnijo z njimi. V teh predprazniÄ?nih dneh je po besedah Karmen GroĹĄelj ponudba ĹĄe posebej bogata, saj nudijo poleg akcijskega 50-odstotnega popusta, ki traja Ĺže nekaj Ä?asa, ĹĄe dodatni 20-odstotni popust.

Ker namenja Gorenje ekoloĹĄki ozaveĹĄÄ?enosti veliko pozornosti, ki jo vlaga tudi v svoje aparate, jo seveda poudarjajo tudi v prodaji. ÂťLeto 2015 je za Studio Velenje in tudi ostale Studie po Sloveniji (Ljubljana, Koper, Maribor- LimbuĹĄ, Murska Sobota)

ko kupci s kuponi, ki jo jih prejeli, kupovali proizvode Gorenja. Ob koncu so pripravili ĹĄe nagradno Ĺžrebanje in bodo izĹžrebanim povrnili ĹĄe polletne stroĹĄke za odvoz komunalnih odpadkov. Hkrati s to akcijo so potekale tudi akcije ekoloĹĄkega ozaveĹĄÄ?anja s pomoÄ?jo posebnega avtomobila E-transformer.

Seveda vabijo obÄ?ane v resniÄ?no lep Studio Gorenje tudi mimo teh akcij, saj je v njem stalno veliko novega, zanimivega in uporabnega. V tem Ä?asu tudi marsikaj takĹĄnega, kar boste sebi ali komu drugemu lahko s ponosom podarili ob bliĹžnjih praznikih. Na voljo je poleg kuhinj bogata izbira malih gospodinjskih aparatov in razliÄ?nih pripomoÄ?kov, ki vas bodo gotovo razveseljevali v vaĹĄem domu. đ&#x;”˛

akcijskega programa Evropske unije, katerega prednostni cilj je preoblikovanje v z viri gospodarno, zeleno in konkurenÄ?no nizkoogljiÄ?no gospodarstvo. Z naÄ?rtovanimi ukrepi kroĹžnega gospodarstva, ki jih spodbuja Evropska unija, smo vsi Evropejci pozvani, da recikliramo odpadke, nastale v gospodarstvu, kakor tudi komunalne odpadke in odpadno embalaĹžo. Energetsko potratno pridobivanje vse redkejĹĄih surovin, ki se nato uporabijo le enkrat, za tem pa jih zavrĹžejo ali skurijo, danes nadomeĹĄÄ?amo s kroĹžnim gospodarjenjem, ki temelji na reciklaĹži, popravilu in predelavi surovin v nove izdelke za ponovno uporabo,ÂŤ pravi Janez HerodeĹž, direktor PUP Saubermacher Velenje.

Doslej se je namreÄ? tudi v Sloveniji zelo pogosto dogajalo, da kljub ĹĄtevilnim uredbam, ki doloÄ?ajo, kako je treba odlagati odpadno embalaĹžo iz kmetijstva, ta konÄ?a kje v naravi. Uredbe so jasne, doloÄ?ajo pa, da je za od-

Slovenija za razvoj veÄ?, kot znaĹĄa evropsko povpreÄ?je ÄŒlanice EU so lani za raziskave in razvoj skupno namenile 283 milijard evrov, intenzivnost raziskav in razvoja pa je dosegla 2,03 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda, kar je primerljivo s predhodnim letom. Zelo spodbudno je, da je bilo Sloveniji za ta namen porabljenih 890 milijonov evrov, intenzivnost pa je dosegla 2,39 odstotka BDP, kar je opazno veÄ? od povpreÄ?ja EU.

Zaposlitev za mlade Morda bo kar nekaj mladih le naĹĄlo prvo zaposlitev. Zavod za zaposlovanje je objavil javno povabilo Prvi izziv 2015, ki omogoÄ?a zaposlitev 2859 mladih brezposelnih iz vzhodne Slovenije. V programu bo za subvencionirane zaposlitve na voljo skupaj 20,7 milijona evrov. Delodajalci bodo lahko za zaposlitev mladih iz vzhodne kohezijske regije prejeli subvencijo 7250 evrov.

Za spodbujanje pripravniĹĄtev v socialnem varstvu pa je namenjenih 1,8 milijona evrov. Program je namenjen iskalcem prve zaposlitve po pridobljeni stopnji in vrsti izobrazbe. Z njim Ĺželijo doseÄ?i veÄ?jo zaposljivost oseb s tega podroÄ?ja, krepitev socialnovarstvenega sektorja in socialnovarstvenih programov ter tako zagotoviti kakovostnejĹĄe storitve za uporabnike teh storitev.

Razpis za ĹĄtipendije januarja Nov razpis za ĹĄtipendije za deficitarne poklice naj bi bil objavljen konec januarja. Po polomiji s prejĹĄnjim, pri katerem je bila pomembna hitrost oddaje proĹĄnje, bo sedaj menda pristop bolj razumen.

V Sloveniji porabimo za pripravo silaĹžnih bal 5.000 ton folije letno in 500 ton mreĹž za ovijanje – PUP Saubermacher zbira odpadno embalaĹžo brezplaÄ?no, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina pa prispeva nagrado V Sloveniji veÄ? kot 72 tisoÄ? kmetijskih gospodarstev redi veÄ? kot 468 tisoÄ? glav goveje Ĺživine. Za pripravo valjastih silaĹžnih bal, ki veljajo za eno pogostejĹĄih oblik pridelave krme v Sloveniji, letno porabimo veÄ? kot 5.000 ton folije za baliranje in veÄ? kot 500 ton mreĹže za ovijanje bal. Ĺ˝al je veÄ?ina tega doslej ÂťkonÄ?alaÂŤ med meĹĄanimi komunalnimi odpadki, v plamenih ali pa je kje v naravi obvisela kot vihrave zastave na vejah zelenja, v naĹĄih bistrih potokih kot ÂťpozdravÂŤ ali pa opomin, kakĹĄen odnos imamo do narave.

PUP Saubermacher in Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina sta ukrepali in druĹžno zastavili akcijo, med katero sprejemajo ves omenjeni odpadni material brezplaÄ?no, vse, ki ga pripeljejo, pa tudi nagradijo z zabojem jabolk. ÂťKot druĹžbeno odgovorni druĹžbi se tako pridruĹžujemo usmeritvam 7. okoljskega

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so zanikali objavo, ki so jo v sredo drug za drugim povzemali nekateri mediji, o veÄ?ji okvari turbine ĹĄestega bloka TeĹĄ, zaradi Ä?esar naj bi bila negotova preskrba Ĺ aleĹĄke doline s toploto. PriĹĄlo je res do manjĹĄe okvare med preizkuĹĄanjem delovanja bloka, vendar ni bilo veÄ?jih teĹžav za proizvodnjo elektrike niti za oskrbo doline.

Tudi v Komunalnem podjetju Velenje so nam povedali, da je preskrba Ĺ aleĹĄke doline s toplotno energijo tekla nemoteno.

Ima pa Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj od zaÄ?etka meseca novega direktorja. To je mag. Arman Koritnik, imenovali pa so ga za ĹĄtiriletno obdobje. Dosedanji direktor dr. MatjaĹž Eberlinc se je vrnil v Holding Slovenske elektrarne, kjer mu je delovno razmerje mirovalo.

Mikropis se ĹĄiri po svetu

Zbirajo odpadno silo - folijo Mira ZakoĹĄek

10. decembra 2015

TUĹ v velikih teĹžavah

padke dolĹžan poskrbeti povzroÄ?itelj, tako da jih odda zbiralcu odpadkov, ta pa mu izda potrjen elektronski evidenÄ?ni list, s katerim lahko dokazuje pravilno oddajo morebitnemu inĹĄpekcijskemu nadzoru.

Akcijo zbiranja ogromnih koliÄ?in omenjene embalaĹže sta pripravili PUP Saubermacher in Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄke dolina. ÂťVaĹĄo ljubezen do narave bomo nagradili z zabojem jabolk sadjarstva Turn,ÂŤ pravi direktor Ivo Drev, nagrado pa prispeva tudi PUP Saubermacher. Poleg tega, da sprejmejo odpadke brezplaÄ?no, podarijo tudi Ä?rne vreÄ?ke za loÄ?evanje odpadnih mreĹžic od baliranja.

Seveda pa mora biti embalaĹža oÄ?iĹĄÄ?ena. Odpadno plastiko od kmetijstva zbirajo v zbirnih centrih Velenje 1 (ob Ĺ kalskem jezeru) in Podhom v Gornjem Gradu. đ&#x;”˛

TuĹĄ se je znaĹĄel v precejĹĄnjih finanÄ?nih teĹžavah. Kljub temu gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek verjame, da se bo naĹĄla prava pot, da bo celjski trgovec v vsej svoji obliki odigral svojo vlogo – kupovati slovenske proizvode. V reĹĄevanje TuĹĄa, ki ga bremeni slabo poslovanje in visoka zadolĹženost, se je namreÄ? vkljuÄ?ila vlada. Ustanovila je delovno skupino, ki bo pripravila strokovna izhodiĹĄÄ?a za vzpostavitev stabilne verige med dobavitelji in potroĹĄniki v Sloveniji. đ&#x;”˛

mz

Reciklarna tokrat v PC Standard Velenje, 12. december – Reciklarna je projekt prenove in preoblikovanja obstojeÄ?ih kosov bivalne opreme in vsakdanjih uporabnih predmetov, ki jim kreativci druĹĄtva KUD Koncentrat s tem dodajo novo funkcijo in vrednost. Kosi, ki jih ljudje ne uporabljajo veÄ?, z njihovo intervencijo dobijo novo podobo in uporabnost. Predmeti, ki sicer ne bi veÄ? sluĹžili svojemu namenu, tako znova oĹživijo. S tem mladi ustvarjalci opozarjajo na drugaÄ?no, inovativno uporabo in odpirajo pota domiĹĄljiji. Reciklarna je postala Ĺže tradicionalna, letoĹĄnja prodajna razstava pa bo to soboto med 10. in 18. uro v PC Standard. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

10. decembra 2015

5

GOSPODARSTVO

Poslej le en LAS

Z ustanovne skupĹĄÄ?ine

Ustanovna skupĹĄÄ?ina partnerjev LAS-a, DruĹĄtev za razvoj podeĹželja Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 3. decembra – V prostorih grada Vrbovec v Nazarjah so se seĹĄli na ustanovno skupĹĄÄ?ino partnerji Lokalno akcijskih skupin (Las) DruĹĄtev za razvoj podeĹželja Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Vse do prejĹĄnjega Ä?etrtka sta druĹĄtvi delovali vsako zase, na ustanovni skupĹĄÄ?ini pa je veÄ? kot 60 partnerjev (predstavniki lokalnih skupnosti, zavodov, druĹĄtev in podjetij) sklenilo ustanoviti skupno druĹĄtvo, ki si bo prizadevalo za razvoj po-

deĹželja v obeh dolinah. Delovalo bo z imenom LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Ob tej priloĹžnosti so podpisali tudi partnerske pogodbe in izvolili organe. Predsednik zdruĹženega LAS-a je postal ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik, podpredsednica pa Brigita KropuĹĄek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje.

Cvetka MavriÄ?, direktorica zavoda Savinja, ki je bil v minulem obdobju upravljalec LAS-a, nam je povedala, da je bilo razlogov za zdruĹžitev veÄ?. ÂťOb ohranitvi

Rekli so â?ą Mojca KodriÄ?, predsednica dosedanjega LAS-a Ĺ aleĹĄke doline: ÂťEna do veÄ?jih prednosti skupnega LAS-a je ta, da bomo lahko res povezovali zgodbe, da bomo moÄ?nejĹĄi pri Ä?rpanju denarja za projekte na razpisih. V minulem finanÄ?nem obdobju je naĹĄe druĹĄtvo pridobi-

dosedanje organizacijske oblike bi glede na uredbo ne mogli Ä?rpati denarja predvsem iz razpisov regionalnega sklada. ZdruĹženi bomo lahko poÄ?rpali veÄ?.

Ocenili smo tudi, da z zdruĹžitvijo nihÄ?e niÄ? ne izgubi, saj si obmoÄ?ji nista tako zelo razliÄ?ni.ÂŤ Kot je ĹĄe dejala, Ĺže imajo nekaj evidentiranih projektov partnerjev, vendar predloge ĹĄe zbirajo.

So pa s podroÄ?ja turizma, samooskrbe, varovanja okolja. Sicer pa novo programsko obdobje daje prednost projektom, ki bodo ustvarila nova delovna mesta.

lo za projekte za razvoj podeĹželja nekaj manj kot 700 tisoÄ? evrov. V novem obdobju bo – po mojem mnenju – vodilni sklad kmetijski in iz tega je predvidenih za to obmoÄ?je veÄ? kot milijon evrov, za regionalni sklad pa za zdaj ĹĄe ni nobenih informativnih izraÄ?unov.ÂŤ

StroĹĄki energetsko obnovljenih stavb manjĹĄi Ĺ e manjĹĄi bodo, Ä?e bodo lahko zmanjĹĄali prikljuÄ?no moÄ? – Zato potreben tudi poseben elaborat Velenje, 7. decembra – V zadnjih letih je MO Velenje tudi s pomoÄ?jo evropskih sredstev energetsko obnovila ĹĄtevilne javne stavbe v mestu. Naj omenimo le ĹĄole Ĺ CV, Zdravstveni dom, Galerijo Velenje, vilo RoĹžle ‌ Zanimalo nas je, ali je MO Velenje za objekte, ki so jih energetsko prenovili, Ĺže zahtevala zniĹžanje t. i. prikljuÄ?ne moÄ?i za toplotno ogrevanje, ki je velik stroĹĄek pri plaÄ?ilu za ogrevanje objektov.

Odgovorili so nam, da so v MO Velenje v zadnjih letih v obÄ?ini energetsko res prenovili kar nekaj objektov, nekatere od njih postopno, druge v celoti. ÂťPri postopni energetski sanaciji objektov prihranki toplotne energije niso naenkrat tako visoki, da bi bilo smiselno zniĹžati prikljuÄ?no moÄ?, so pa opazni prihranki pri porabi toplotne energije. Pri celovitih energetskih obnovah pa so prihranki veÄ?ji in pri teh je smiselno zniĹževanje prikljuÄ?ne moÄ?i. Pri zniĹževanju prikljuÄ?ne moÄ?i je potreben poseg v toplotno podpostajo, izdelati pa je treba tudi manjĹĄi projekt (elaborat), kar je povezano z dodatnimi stroĹĄki,ÂŤ so sporoÄ?ili iz MO Velenje. Zaradi tega tudi v veÄ?stanovanjskih stavbah, kjer so Ĺže obnovili fasado in poskrbeli za toplotno obnovo stavbe, ĹĄe ne vlagajo zahtevkov za zmanjĹĄano toplotno moÄ?, saj morajo prej v rezervnem skladu zbrati sredstva ĹĄe za elaborat, ki ga morajo izdelati pred tem. MO Velenje je za eno od stavb Ĺže posegla v toplotno podpostajo. Gre za letos celovito energetsko obnovljeno vilo RoĹžle, pri kateri so Ĺže zniĹžali prikljuÄ?no moÄ?. Ukrep zniĹžanja prikljuÄ?ne moÄ?i sproti spremljajo in na osnovi pozitivnih uÄ?inkov (nespremenjeno bivalno ugodje in zmanjĹĄanje stroĹĄkov) bodo v prihodnje ukrepali tudi na drugih energetsko prenovlejnih objektih v Velenju. Energetsko pa so obnovili tudi objekte krajevnih skupnosti in gasilskih domov zunaj mestnega jedra, ki pa niso prikljuÄ?eni na toplovod. StroĹĄki ogrevanja se bodo v njih, vsaj tako predvidevajo, zmanjĹĄali. đ&#x;”˛

bĹĄ

VroÄ?a in zabavna sLOVErotika Celje, od 11. do 13. decembra – Na celjskem sejmiĹĄÄ?u bo od jutri (petka) do nedelje potekala ĹĄe zadnja letoĹĄnja sejemska prireditev – mednarodni erotiÄ?ni sejem. Najbolj vroÄ?i sejemski dogodek prinaĹĄa – po zagotovilih druĹžbe Celjski sejem, organizatorja prireditve – nove zvezde za fante in junake za dekleta.

Poleg ponudbe, izdelkov industrije za odrasle napovedujejo odliÄ?no zabavo mojstri in mojstrice svojega poklica – Aleksis Crystakl, Dolly Diore, Mada, Roxy, Carolina, Ä?lani irske artistiÄ?ne plesne skupine slaÄ?ifantov The Hunks of Desire.

Jutri in v soboto bo sejem odprt od 17. do 1. ure zjutraj, v nedeljo pa od 15. do 22. ure. ObiĹĄÄ?ejo ga lahko le polnoletne osebe, dnevna vstopnica pa jih bo stala 15 evrov. đ&#x;”˛

tp

V bliĹžnji prihodnosti se bo sedaj sestal novi upravni odbor in med drugim doloÄ?il tudi vodilnega partnerja ter pripravil osnutek

javnega poziva za prijavo projektov. Aktivnosti za pripravo strategije sta dosedanja LAS-a zaÄ?eli Ĺže sredi poletja, potrdila jih bo

Mateja Brlec Suhodolnik, predsednica dosedanjega LAS-a Zgornje Savinjske doline: ÂťV minuli programski perspektivi je naĹĄe druĹĄtvo pridobilo blizu milijon evrov. Na njivi, na kateri smo orali ledino, je zraslo veliko pridelkov. Konkretnega trga zanje v Zgornji Savinjski dolini nimamo. To ter podira-

nova skupĹĄÄ?ini, konec januarja pa jo bodo prijavili ustreznim drĹžavnim organom. đ&#x;”˛

nje ozkih plotov je gotovo velika prednost skupnega LAS-a. Tudi v nekaterih konkretnih izvedbenih projektih. Doslej so nas bila polna usta povezovanja, sedaj se – upam – povezujemo brez fige v Şepu.

Slabosti? ÄŒe so nameni iskreni, dobri, projekti konkretni, Ä?e vemo, kaj hoÄ?emo, potem se ni Ä?esa bati.ÂŤ

Na zajtrku govorili o denarju Z NLB 'Od varnosti do uvozno-izvoznega financiranja' Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 3. decembra – V vili Bianca v Velenju je Nova Ljubljanska banka (NLB) v sodelovanju s Savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarsko zbornico pripravila poslovni zajtrk in sreÄ?anje na temo: Od varnosti do uvozno-izvoznega financiranja. Nanj je povabila finanÄ?nike in direktorje srednjih, malih podjetij ter samostojne podjetnike iz savinjsko-koroĹĄke regije.

BlaĹž Brodnjak, Ä?lan uprave NLB, zadolĹžen za prodajo, nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da je letoĹĄnje sreÄ?anje nadgradnja lanskega. Z njim na doloÄ?en naÄ?in utrjujejo prisotnost v lokalnem okolju, hkrati pa z udeleĹženci izmenjajo poglede, izkuĹĄnje na aktualno temo. Naslov letoĹĄnje je bil Od varnosti do uvozno-izvoznega financiranja. ÂťTo je eden od izzivov, o katerem se Ĺželimo

pogovarjati, spodbuditi dialog, kako smo lahko skupaj uspeĹĄnejĹĄi.ÂŤ Po mnenju Brodnjaka ima NLB zanimive podporne instrumente, produkte, s katerimi lahko podpre izvozna prizadevanja, ki so gonilna sila slovenskega razvoja, obenem pa ustrezno pokrije doloÄ?ena tveganja, ki pri sklepanju poslov lahko nastopijo. ÂťPrepriÄ?ani smo, da lahko s produkti in instrumenti gospo-

darstvu prinesemo dodano vrednost,ÂŤ je menil Brodnjak in dodal, da pri tem nikakor ne smemo spregledati cen virov financiranja. Te so najniĹžje v zadnjih nekaj letih, kar predstavlja nov izziv za banÄ?nike, za podjetja pa spodbudo in priloĹžnost za dosego zastavljenih ciljev.

Na vpraĹĄanje, zakaj kljub denarnim preseĹžkom v podjetjih pogosto menijo, da do denarja

ne morejo zaradi nemogoÄ?ih pogojev bank, pa pravi: ÂťMi trdimo, da ni tako. VzdrĹžno zastavljeni poslovni modeli, ideje, ki imajo veliko verjetnost poplaÄ?il, dobijo ustrezen vir financiranja. DanaĹĄnje banÄ?no okolje je konkurenÄ?no in vsaka ideja, ki jo banÄ?ni sektor zazna kot trĹžno, dobi veÄ? ponudb in ne zgolj ene.ÂŤ

Ĺ˝elodci v registru Ĺžive kulturne dediĹĄÄ?ine

li obvestilo, da je delovna skupina koordinatorja potrdila primernost za vpis. Postopek vpisa vodi ministrstvo za kulturo.

repromaterialom ZKZ v steÄ?aju, zgrajeno v letu 2012 v LuÄ?ah.

Na zadrugi naÄ?rtujejo, da bodo njena vrata znova odprli na zaÄ?etku februarja prihodnje leto.

PriÄ?akujejo, da bodo s kakovostno ponudbo oskrbeli tudi kmete in krajane, saj imajo ti najbliĹžjo trgovino v Nazarjah.

Ä?rno piko. PrisluĹžili sta si jih predvsem ministrstvi, pristojni za okolje in promet. V letih 2012 in 2013 nista bili niÄ? kaj uÄ?inkoviti pri zagotavljanju pogojev in ciljev pri ravnanju z izrabljenimi vozili, je vÄ?eraj objavilo raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. Od izrabljenih vozil, ki naj bi nastala v enem letu, je bilo leta 2012 v obratih za razstavljanje zajetih le 11 odstotkov, v letu 2013 pa 12 odstotkov vozil.

Gospodarsko ťkodo, ker niso bila zajeta vsa izrabljena vozila, so revizorji ocenili na najmanj 4,4 milijona evrov vsako leto. Za takťno ťlamparijo bodo na ministrstvih seveda naťli sto in en izgovor.

ReÄ?ica ob Savinji – ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji je v sodelovanju z ZdruĹženjem izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca v zaÄ?etku letoĹĄnjega poletja prijavila 'Izdelovanje Ĺželodca v Zgornji Savinjski dolini' za vpis v register Ĺžive kulturne dediĹĄÄ?ine. Prijava pristojnemu organu je bil eden od ciljev projekta Krepitev medgeneracijske pomoÄ?i na ravni lokalnih skupnosti – Medgen borza, v katerem je lokalna skupnost sodelovala kot projektni partner. V teh dneh so na obÄ?inski upravi preje-

Tudi tokrat je bilo poslovno sreÄ?anje dobro obiskano.

đ&#x;”˛

tp

KZ Ĺ aleĹĄka dolina tudi v LuÄ?ah Ĺ oĹĄtanj – Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je ob steÄ?aju Zgorjesavinjske kmetijske zadruge ZKZ Mozirje zaznala priloĹžnost za prodor na trg omenjene doline. TamkajĹĄnjim kmetom in ostalim potroĹĄnikom se je pribliĹžala z ureditvijo trgovsko-prodajnega centra SaĹĄa v Nazarjah.

Pred nedavnim pa je na draĹžbi kupila trgovino z Ĺželeznino in

đ&#x;”˛

tp

ÄŒrna pika za ravnanje z odsluĹženimi vozili Kljub obilici lepih besed, ki smo jih posluĹĄali ob zakonskih usmeritvah, imamo pri ravnanju z izrabljenimi vozili veliko

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 2. decembra Predstavniki policijskih sindikatov so po neuspeĹĄnih pogajanjih, ki jih je vladna stran zaradi nasprotovanja ministrstva za finance prekinila, napovedali obÄ?utno zaostritev stavke.

Zunanji minister Karl Erjavec se je udeleĹžil sreÄ?anja ministrov zveze Nato in po njem poudaril, da varnost ni veÄ? samoumevna.

Izvedeli smo, da bo arbitraĹžno sodiĹĄÄ?e odloÄ?anje nadaljevalo v marcu – Zagreb in Ljubljano je namreÄ? pozvalo k predloĹžitvi dodatnega gradiva.

Britanski parlament je s 397 glasovi za in 223 proti odobril predlog premierja Davida Camerona, da se Velika Britanija vkljuÄ?i v zraÄ?ne napade na teroriste v Siriji.

Mojca Ĺ truc

vrov pozval k povezovanju v boju proti terorizmu tako kot vÄ?asih proti nacistom.

Ob grĹĄko-makedonski meji so se med policijo in prebeĹžniki, ki jim ni dovoljeno preÄ?kati meje, vneli spopadi. PriĹĄlo je tudi do smrtne Ĺžrtve; umrl je prebeĹžnik, domnevno iz Maroka.

HrvaĹĄki poslanci so se seĹĄli na prvi seji po volitvah, a ker zaradi velike razdeljenosti niso izbrali novega predsednika sabora, je bila seja prekinjena.

Petek, 4. decembra Na Brdu pri Kranju so se predstavniki slovenske, makedonske, srbske in grĹĄke policije zavzeli za boljĹĄo identifikacijo in predlagali uvedbo dokumenta, ki bi prebe-

Na naftni ploĹĄÄ?adi v Kaspijskem morju je izbruhnil velik poĹžar.

bruhnil velik poĹžar, ki je zahteval najmanj eno smrtno Ĺžrtev, 29 delavcev je bilo pogreĹĄanih.

Iz NemÄ?ije so se – po tem, ko je nemĹĄki parlament odobril napotitev nemĹĄke vojske v Sirijo – sliĹĄala nekatera mnenja, da je za nalogo potrebnih ĹĄe dodatnih 10 tisoÄ? vojakov. Ĺ vicarska policija je aretirala Ä?eĹĄkega poslanca Miloslava Ransdorfa in ĹĄe trojico Slovakov, ki so s ponarejenimi papirji poskuĹĄali dvigniti 350 milijonov evrov.

Na otoku na ÄŒadskem jezeru so bili izvedeni ĹĄtirje samomorilski napadi, v katerih je umrlo 15 ljudi, vsi napadalci, ĹĄe 130 ljudi pa je bilo ranjenih.

Nedelja, 6. decembra Britanci so se odloÄ?ili za vkljuÄ?itev v zraÄ?ne napade na teroriste v Siriji.

V San Bernardinu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kaliforniji je priĹĄlo do mnoĹžiÄ?nega streljanja, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je bila jasna: prebeĹžnike iz Afganistana, ki pridejo v NemÄ?ijo zaradi ekonomskega vzgiba, bodo poslali nazaj.

Rusko zunanje ministrstvo je objavilo domnevne dokaze, da je v nezakonito trgovino z nafto z IS vpleteno turĹĄko vodstvo, vkljuÄ?no s predsednikom Erdoganom in njegovimi druĹžinskimi Ä?lani.

Ĺžnike spremljal na poti.

DomaÄ?i mediji so poroÄ?ali o veÄ? kot udobnih namestitvah nekaterih slovenskih politikov, posebej izpostavljena sta bila Alenka BratuĹĄek in Karl Erjavec.

NemĹĄki parlament je podprl sodelovanje nemĹĄke vojske v koaliciji proti t. i. Islamski drĹžavi v Siriji, to vodijo ZDA, in odloÄ?il, da bo v regijo poslanih 1200 nemĹĄkih vojakov.

ÄŒetrtek, 3. decembra Predsednik drĹžavnega zbora Milan Brglez je ob 25. obletnici sprejel sedem od 11 politikov, ki so podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno drĹžavo.

Premier se je mudil na delovnem obisku v ZDA.

Premier Miro Cerar se je mudil v ZDA in se v Bostonu sestal s predstavniki ameriĹĄke korporacije EMC, od katerih je prejel pismo o nameri sodelovanja pri projektu drĹžavni raÄ?unalniĹĄki oblak.

V Atenah se je na protestu proti varÄ?evalnim ukrepom zbralo okoli 15 tisoÄ? ljudi, v javnem sektorju pa je medtem potekala stavka proti reformi sistema socialne varnosti.

Na zasedanju Ovseja v Beogradu je ruski zunanji minister La-

10. decembra 2015

Sirski predsednik BaĹĄar Al Asad je dejal, da so britanski zraÄ?ni napadi proti t. i. Islamski drĹžavi v Siriji nezakoniti in bodo le spodbudili ĹĄirjenje terorizma.

V Venezueli so volili drugiÄ? po smrti Huga ChĂĄveza; kot se je pokazalo kasneje, je opozicija osvojila 99 od 167 sedeĹžev in s tem konÄ?ala 17-letno vladavino socialistov.

V prvem krogu pokrajinskih volitev v Franciji je skrajno desniÄ?arska Nacionalna fronta dosegla rekordno visoke izide (prejela je okoli 30 odstotkov glasov).

Na letalu Lufthanse, ki je letelo iz Frankfurta v Beograd, je skuĹĄal ameriĹĄki drĹžavljan odpreti vrata letala – zaustavili so ga nekateri potniki in Ä?lani posadke.

NemÄ?ija se je odloÄ?ila, da v Sirijo poĹĄlje svoje vojake.

V Pekingu so objavili nove ukrepe, ki naj bi v naslednjih ĹĄtirih letih bistveno zmanjĹĄali onesnaĹženje zraka na Kitajskem. A Ĺže nekaj dni potem so bili primorani prviÄ? v zgodovini razglasiti rdeÄ?i alarm zaradi velike stopnje onesnaĹženosti.

V noÄ?ni klub v egiptovskem glavnem mestu Kairu je priletela molotovka, pri Ä?emer je umrlo 16 ljudi.

Sobota, 5. decembra Pri Hudi Jami je potekala sveta maĹĄa, ki jo je daroval ljubljanski nadĹĄkof metropolit Stanislav Zore.

Premier Cerar je konÄ?al delovni obisk v ZDA, kjer ga je spremljala tudi gospodarska delegacija.

Na azerbajdĹžanski naftni ploĹĄÄ?adi v Kaspijskem morju je iz-

AmeriĹĄki drĹžavljan je prestraĹĄil potnike, ko je skuĹĄal na letalu odpreti vrata.

stavil idejo, po kateri bi drĹžavno gozdarsko podjetje letno ponudilo trgu vsaj milijon kubiÄ?nih metrov lesa, njegovi prihodki pa bi bili viĹĄji od 50 milijonov evrov.

Policijski sindikati so ob zastoju v pogajanjih z vlado zaÄ?eli zaostrovati stavko; iz svoje opreme so izloÄ?ali vse, kar je zastarelo.

Za postavitev ograje se je odloÄ?ila tudi Avstrija.

Na avstrijski strani mejnega prehoda Ĺ pilje na meji s Slovenijo so zaÄ?eli postavljati ĹžiÄ?nato ograjo za zajezitev toka beguncev. V eksploziji na avtobusni postaji v srediĹĄÄ?u Moskve so bile ranjene tri Ĺženske.

Srbski premier Aleksandar VuÄ?ić se je zaradi seksistiÄ?ne opazke novinarki odloÄ?il za odstavitev obrambnega ministra Bratislava GaĹĄića.

Torek, 8. decembra Mednarodna konferenca FDI Summit Slovenia 2015 je bila letos posveÄ?ena konkurenÄ?nosti slovenskega gospodarstva. UdeleĹženci so menili, da konkurenÄ?nost Slovenije ni tako slaba, kot kaĹžejo razliÄ?ne lestvice, k Ä?emur prispeva velik pesimizem Slovencev.

Svet Univerzitetnega kliniÄ?nega centra (UKC) Ljubljana je na seji imenoval Brigito ÄŒokl za v. d. generalne direktorice UKC. Nekdanji ekonom mariborske nadĹĄkofije Mirko KraĹĄovec je bil v ponovljenem sojenju v zadevi Betnava obsojen na tri leta zapora. Sodba ĹĄe ni pravnomoÄ?na.

V Dobovi so beleĹžili poveÄ?an dnevni prihod migrantov iz HrvaĹĄke, ki je po podatkih policije z veÄ? kot 5000 prebeĹžniki najveÄ?ji v tem mesecu. Od sredine oktobra pa jih je v Slovenijo vstopilo Ĺže veÄ? kot 304.000.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je v Vatikanu odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra, s Ä?imer se je zaÄ?elo sveto leto usmiljenja, ki bo trajalo do 20. novembra prihodnje leto.

Imaginarni svet, sestavljen iz pretvarjanja “90 odstotkov uspeha je, da sam verjameĹĄ vase, tudi Ä?e ni res, v kar verjameĹĄ.â€? To je bil po veÄ?urni debati odgovor prijatelja na vpraĹĄanje, kako je lahko po konÄ?ani fakulteti veÄ? let vztrajal pri delu z manj kot minimalnimi dohodki, tudi zgolj 200 evri na mesec za samostojno Ĺživljenje v Ljubljani. Odgovor na 'kako preĹživeti s tem' je preprost: z izposojanjem in zadolĹževanjem. Danes ima svoje mlado, a stabilno podjetje. Ĺ e vedno ni bogataĹĄ, lahko pa po veÄ? letih vztrajanja pri programiranju nedonosnih mobilnih aplikacij sedaj Ĺživi malo bolj brezskrbno.

Marsikdo bi dejal, da takĹĄni zaÄ?etki niso niÄ?

TjaĹĄa Zajc nenavadnega, da tako danes izgledajo mladi ustanovitelji start-up podjetij. ZaÄ?nejo iz niÄ?, in Ä?e se jim posreÄ?i, konÄ?ajo visoko. TakĹĄen je bil Steve Jobs in takĹĄen je Elon Musk – ustanovitelj veÄ? podjetij, med drugim avtomobilskega proizvajalca elektriÄ?nih avtomobilov Tesla. Obema je bilo skupno to, da se nista ustavila ob besedi nemogoÄ?e, ampak sta si zastavila nemogoÄ? cilj ter nato iskala pot do njega.

Musk si z veÄ? projekti prizadeva za ekoloĹĄko bolj ozaveĹĄÄ?eno druĹžbo in s tem nekakĹĄen “boljĹĄi svetâ€?. Ko je zaÄ?el s podjetjem Space X, ki je danes zasebni konkurenÄ?ni ponudnik prevozov zalog na vesoljske postaje, je izhajal iz ideje, da bi, ko bi raziskave vesolja odkrile, na katerem planetu bi bilo moĹžno Ĺživljenje, imeli Ĺže izdelan prevoz do tja. V primeru Jobsa je bil uspeh in cilj popolna redefinicija raÄ?unalniĹĄke izkuĹĄnje in komuniciranja. Oba sta zgodbi o uspehu. KljuÄ?na komponenta preboja obeh je deloholizem, ki ga poganja goreÄ?a, neomajna vera v uspeh in trda neizprosnost do drugih. To zaupanje v svetlo prihodnost je osnova za to, kako bo posameznik predstavljal sebe in kakĹĄno predstavo o sebi bo naslikal drugim.

Konkurenca je dovolj huda, da sta goreÄ?a Ĺželja po uspehu in samozavest osnovi preĹživetja. Hitro se lahko zgodi, da te kdo izrine s trga in za tabo ostanejo samo veliki dolgovi. Biti moraĹĄ prepriÄ?ljiv, da najdeĹĄ in prepriÄ?aĹĄ donatorje in investitorje, to pa lahko storiĹĄ le, Ä?e znaĹĄ dovolj prepriÄ?ljivo obljubiti svetlo prihodnost. To pomeni, da moraĹĄ veliko vlagati v marketing in karseda uspeĹĄno slikati z realnostjo vzporeden svet, ki temelji na iluziji in ideji o boljĹĄem jutri. ÄŒez Ä?as to lahko postane realnost, v trenutku prepriÄ?evanja pa ĹĄele lebdi nekje v zraku.

PodjetniĹĄtvo je vedno igra med pretvarjanjem idej v materialno, med zadolĹževanjem in vlaganjem ter velikimi kasnejĹĄimi dobiÄ?ki, Ä?e se iz pridobljenih sredstev rodi dober produkt. PoslediÄ?no to pomeni, da uspeh definira sposobnost manipulacije, spretnost prepriÄ?evanja in zavajanja ter veÄ?jih in manjĹĄih laĹži ali zamolÄ?anj.

Vse te lastnosti se lahko nanaĹĄajo tudi na karieriste v drugih panogah ali politiÄ?ne dinozavre, ki s svojo karizmo in neomajnostjo na oblasti ostajajo leta in leta. Pojmi prav in narobe, resnica in laĹž tu dobijo povsem nove definicije in filozofske razseĹžnosti. Ker je konÄ?ni odloÄ?evalec vedno Ä?lovek, ki se odloÄ?a po vplivih in argumentih, je takĹĄno delovanje v resnici del nespremenljive stvarnosti. V ĹĄirĹĄem smislu tovrstno delovanje druĹžbo omejuje pri realnih moĹžnostih za spremembe. Ker sistem deluje po principu iluzij, se slej kot prej sesuje in za sabo pusti ekonomske krize in propad. VpraĹĄanje, kdaj bo dokonÄ?no konec recesije in ekonomske krize, je zato neumestno. Ta je le prehod do naslednje. đ&#x;”˛

Zgodil se je napad na guvernerja jemenskega pristaniĹĄkega mesta Aden DĹžafarja Mohameda Sada, odgovornost za dejanje je prevzela skrajna skupina Islamska drĹžava.

Iz Londona so sporoÄ?ili, da je veÄ?er pred tem na postaji podzemne Ĺželeznice na vzhodu britanske prestolnice neki moĹĄki zabodel in ranil tri ljudi.

Ponedeljek, 7. decembra Mediji so sporoÄ?ili, da namerava skupina okrog poslanca Bojana DobovĹĄka ĹĄe pred novim letom ustanoviti zavod, ki bo osnova za interesno zdruĹženje proti korupciji, finanÄ?ni kriminaliteti in neformalnim mreĹžam.

Minister za kmetijstvo je pred-

Marija med ljudmi odprtih rok AriÄ?e, 2. decembra - DruĹžinska revija Ĺ˝enska je Ĺže dvaindvajsetiÄ? pripravila akcijo Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljajo humanitarno delovanje posameznikov, skupin in podjetij na razliÄ?nih podroÄ?jih. Komisija in bralci so do 20. novembra, glasovali za izbor letoĹĄnjih dobrotnice/ka, darovalke/ca, izjemne osebnosti in dobrega Ä?loveka. Med tistimi, ki so se znaĹĄli v izboru, je bila tudi Marija Lesjak iz Vinske Gore pri Velenju.

Z dobrodelnostjo se je sreÄ?ala kot otrok v domaÄ?i hiĹĄi, kjer je imel sestanke odbor RdeÄ?ega kriĹža, s slepim Ä?lanom odbora pa je od hiĹĄe do hiĹĄe pobirala

Ä?lanarino. Danes je navduĹĄena planinka, vodnica, markacistka in Ĺže enajsto leto vodja kroĹžka Planinarjenje pri Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje v Velenju. Je varuhinja gorske narave. Opravila je teÄ?aj za voditeljico medgeneracijskih skupin in postala ĹĄiriteljica prepreÄ?evanja padcev v starosti. Sodeluje z vrtcem pri vzgoji otrok na podroÄ?ju planinstva. To pa je le nekaj aktivnosti, ki so jo uvrstile med izbrane dobrotnike leta.

Darovalka leta je postala NuĹĄa Derenda, izjemna osebnost pa kardiolog prim. Boris Cibic. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

10. decembra 2015

Invalidi letos nimajo pripomb Mestna obÄ?ina Velenje se Ĺže enajst let ponaĹĄa z nazivom ObÄ?ina po meri invalidov – Ĺ˝upan tudi letos priredil sprejem Tina Felicijan

Za invalide oz. za zadovoljevanje njihovih potreb skrbi MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline, ki je druga najveÄ?ja organizacija delovnih invalidov v Sloveniji in zdruĹžuje okrog 1700 oseb z odloÄ?bo o invalidnosti, sicer pa jih je veÄ? kot 3000, pravi podpredsednica Vikotrija Trauner. ÂťOdkar je Velenje ObÄ?ina po meri invalidov, izredno lepo skrbi za nas. Prav posebej smo zadovoljni, ker imajo naĹĄi invalidi dostop do svojih prostorov, raznih institucij, dobro pa je poskrbljeno tudi za invalide v drugih obÄ?inah.ÂŤ Z letoĹĄnjimi ukrepi so zadovoljni, a Âťnikoli ni vsega dovolj, vedno ĹĄe kaj manjka,ÂŤ najbolj pa jih pestijo vsako leto niĹžji prihodki. A se trudijo vseh osem programov izvesti kar se da celovito, prisluhne pa jim tudi obÄ?ina.

konferenco projekta Zmoremo, v katerem so predstavili svoje aktivnosti: ÂťVsako obÄ?insko proslavo tolmaÄ?imo v slovenski znakovni jezik, na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u je gugalnica za gibalno ovirane, kupili smo tricikel za invalide, omogoÄ?amo brezplaÄ?en prevoz z Lokalcem, saj sta dva avtobusa opremljena dostavno klanÄ?ino, na pokopaliĹĄÄ?u smo priskrbeli elektriÄ?no vozilo za laĹžji dostop do grobov za gibalno ovirane,ÂŤ

naĹĄteva skrbnica projekta Katja Remic Novak. Poleg tega je komisija za ta projekt vilo Bianco izbrala za objekt, obnovljen kot invalidom najbolj prijazno.

Letos so v sodelovanju z InĹĄtitutom Integra priredili tretjo slovensko konferenco Skupnost po meri invalidov in jo posvetili slepoti in slabovidnosti. ÂťNaredili smo izkustveno delavnico – Ä?ajanko v popolni temi in vodenje po mestu s prevezanimi oÄ?mi.

Tako smo obÄ?utili, kaj za slepega pomeni, Ä?e je podlaga dvignjena le za centimeter,ÂŤ razlaga Katja.

Poleg tega so na vseh semaforjih namestili zvoÄ?ne signale za slepe in slabovidne, v Galerijo Velenje so namestili dvigalo, v novi stanovanjski soseski na Gorici so zgradili 15 neprofitnih najemnih stanovanj, prilagojenih gibalno oviranim, DruĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih pa je predlagalo, naj se vseh pet dvoran z indukcijskimi zankami opremi ĹĄe z navodili, kako se lahko uporabniki sluĹĄnega aparata priklonijo na zanko, ki so jih tudi pregledali in odpravili napake.

Želijo vzdrŞevati standard

Primer dobre prakse

Svet za invalide v Mestni obÄ?ini Velenje, v katerem predstavniki druĹĄtev in organizacij premlevajo, kako Velenje narediti invalidom prijazno mesto, oÄ?itno res dobro deluje. ObÄ?ino je letos za svoja prizadevanja nagradilo tudi ministrstvo za delo druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, ko jo je imenovalo za primer dobre prakse izvajanja projekta ObÄ?ina po meri invalidov.

Dobili so povabilo na zakljuÄ?no

7

SOCIALA

Na nateÄ?aj Velenje po meri invalidov so se odzvali osnovnoĹĄolci z Livade, Mihe Pintar Toleda, Antona AĹĄkerca, Gorice in Ĺ aleka s 45imi slikami, ĹĄtirimi literarnim prispevki in enim videom. Nagradili so jih z abonmaji za Kino Velenje.

Katja Remic Novak predloge za izboljĹĄanje Ĺživljenja invalidov v Mestni obÄ?ini Velenje zbira v svoji pisarni, prek telefona ali elektronske poĹĄte, z aplikacijami urbanetocke.si in starostiprijazno.si, posredujejo pa jih lahko tudi predstavniki druĹĄtev. O pobudi se pogovori Svet za invalide

Da je z nazivom ObÄ?ina po meri invalidov tako kot s ĹĄportnim naslovom, pa meni Ĺžupan Bojan KontiÄ?. ÂťNi tako teĹžko osvojiti naslova, teĹžko ga je obdrĹžati. Venomer si moramo prizadevati za sodelovanje z organizacijami in praviloma s starejĹĄimi v lokalni skupnosti, da izvajamo aktivnosti v prid invalidom, odpravljamo arhitektonske in druge ovire,

in skuĹĄa poiskati pot do tistih, ki lahko predlog, Ä?e je le v njihovi moÄ?i, uresniÄ?ijo. ÂťProblem je v tem, da predlogi velikokrat ne pridejo do nas, ampak ostanejo na ulici. Zato res pozivam vse, naj ne odlaĹĄajo.ÂŤ

ki so vÄ?asih ĹĄe veÄ?je v druĹžbi, da invalidi Ĺživijo Ĺživljenje pribliĹžno tako dobro kot tisti, ki teh teĹžav (zaenkrat) nimamo.ÂŤ Ker so na prilagajanje mesta invalidom vezani stroĹĄki, upa, da zaradi povpreÄ?nine in drugih zgodb glede financiranja obÄ?in Âťne bomo priĹĄli tako daleÄ?, da bomo morali za to rezati sredstva.ÂŤ Upa, da bodo lahko ĹĄe naprej vzdrĹževali tako visok standard.

OznaÄ?evali bodo zgradbe in poti za slepe in slabovidne, Katja

emic Novak pa dodaja, da bodo kmalu priredili okroglo mizo o prehodu mladih oseb s posebnimi potrebami na trg dela, Âťpripravljamo pa tudi zgibanko o pravicah slepih in slabovidnih.

Zgibanka bo v brajici, poleg tega pa v laĹžje berljivi obliki za osebe, ki potrebujejo poenostavljeno razlago, saj so zakonski Ä?leni za nekoga lahko zelo dvoumni.ÂŤ Sicer pa veÄ?jih pripomb ali pobud niso prejeli. đ&#x;”˛

Ĺ˝ivljenje velikokrat odvisno od tega, kakrĹĄen si sam SreÄ?anje z invalidom AleĹĄem PovĹĄetom iz PaĹĄke vasi Tatjana PodgorĹĄek

ZdruĹženi narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov zato, da bi v najĹĄirĹĄi druĹžbi spodbudili boljĹĄe razumevanje teĹžav, povezanih z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in njihovim vkljuÄ?evanjem v druĹžbo.

Usoden skok na glavo

ÂťMednarodni dan zame ni niÄ? posebnega, je pa treba priznati, da se je v 25 letih, odkar sem na voziÄ?ku, marsikaj spremenilo v korist invalidov. VÄ?asih se zanje ni vedelo. Danes se pojavljamo v medijih, tudi arhitektonskih ovir je manj,ÂŤ se je odzval na vpraĹĄanje o pomenu 3. decembra AleĹĄ PovĹĄe iz PaĹĄke vasi. Invalid je postal pri 14 letih. Za celo Ĺživljenje ga je zaznamoval skok na glavo v reko Savinjo.

Posledic najstniĹĄke norosti, pravi, se je zavedel ob prihodu v rehabilitacijski inĹĄtitut SoÄ?a v Ljubljani. Ob podpori domaÄ?ih je laĹžje premagoval stiske, s pomoÄ?jo pravih soĹĄolcev na Elektro in raÄ?unalniĹĄki

V Velenju je prostovoljstvo v genih Ĺ˝upanov sprejem prostovoljcev pozornost, ki jim veliko pomeni – Medgeneracijsko sodelovanje med njimi ni le Ä?rka na papirju delovanja, ki je v prostovoljskih organizacijah Ĺže zdavnaj preseĹžen. Ĺ˝e hiter pogled na zbrane na sprejemu je pokazal, da so velenjski prostovoljci predstavniki vseh generacij. ÂťNe gre za to, da bi kdo koga ogroĹžal, ampak zato, da se razliÄ?ne generacije v istem Ä?asovnem obdobju lahko zelo dobro dopolnjujejo.

Solidarnost, ki jo v Velenju res poznamo, po moje izhaja iz rudarskega poklica. S pravim tovariĹĄtvom se je zaÄ?ela v rudarskih rovih pod zemljo, od tam se je prenesla na povrĹĄje. VelenjÄ?ani imamo solidarnost Ĺže v genih,ÂŤ je ĹĄe dodal KontiÄ?. Za prostovoljce je pripravil tudi majhna darilca, tega pa je dobil tudi sam. Na liÄ?no izdeBrez njih bi bilo Ĺživljenje marsikoga bolj pusto in revno. Velenjski prostovoljci, ki delujejo v razliÄ?nih organizacijah, lanem lesenem obesku v zadnjem Ä?asu delujejo predvsem v dobro someĹĄÄ?anov. To je glasno poudaril tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. so mu prostovoljci napisali niz lepih Ĺželja ob sto let posebno pozornost pro- prostovoljstvom. ÂťÄŒe so ga zmo- Ä?utek za ljudi v stiski. Nekaj Ĺže prehodu iz starega v novo leto. stovoljcem posveti tudi velenjski gli naĹĄi predniki, ni razloga, da s pomaga drĹžava, tudi lokalna sku- Za dobro voljo je s programom Ĺžupan. Bojan KontiÄ? je v petek tradicijo prostovoljstva ne bi na- pnost, a bistvo pomoÄ?i prihaja z poskrbel harmonikar Robert Gopopoldne nagovoril polno sejno daljevali danes, ko mesto prosto- delom v prostovoljskih organi- ter, prostovoljci pa so se vse do dvorano MO Velenje, saj pozor- voljnost potrebuje predvsem za- zacijah,ÂŤ nam je povedal Ĺžupan, zaÄ?etka dogajanja na Titovem trnost in druĹženje veliko pomenita radi ljudi, ki Ĺživijo v njem. Veliko preden je nagovoril velenjske pro- gu druĹžili v avli obÄ?ine. đ&#x;”˛ bĹĄ vsem, ki s svojim delom bogatijo stvari se postori na prostovoljni stovoljke in prostovoljce.

Pri tem je Ĺžupan poudaril tudi delovanje ĹĄtevilnih organizacij v osnovi. To je v Ä?asu, ko smo v mestu. ÂťZaradi vas je lepo Ĺživeti ospredje druĹžbe postavili indivi- pomen medgeneracijskega soVelenje, 4. decembra – Dan pred svetovnim dnevom prostovoljstva 5. decembrom, ki ga je leta 1985 razglasila Organizacija zdruĹženih narodov, Ĺže vr-

v naĹĄem mestu, kjer znamo poskrbeti drug za drugega, del sebe pa s prostovoljstvom darovati druĹžbi,ÂŤ je poudaril Ĺžupan.

Velenje je, kot je znano, raslo s

dualizem in trĹžni sistem, ki nagrajuje tiste, ki so uspeĹĄni, po svoje nerazumljivo. Sploh, ker za tiste, ki niso uspeĹĄni, poskrbijo predvsem tisti, ki imajo poseben ob-

AleĹĄ PovĹĄe

ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje, ki so ga ĹĄtiri leta nosili po stopnicah, konÄ?al srednjo ĹĄolo, odĹĄel na informativni dan na fakulteto, Âťa je bilo teĹžav preveÄ?, da bi nadaljeval izobraĹževanje.ÂŤ Danes sebe oznaÄ?uje kot enega tistih sreÄ?neĹžev, ki je kot informatik naĹĄel zaposlitev v Gorenjevem invalidskem podjetniĹĄkem centru v Velenju. Ĺ tiri ure na dan je v druĹžbi sodelavcev, ki mu, Ä?e kaj potrebuje, 'gredo na roko'.

Kjer je volja, je tudi pot

Glede na njegov bolj otoĹžen kot veder obraz bi Ä?lovek priÄ?akoval, da bo zdaj zdaj rekel kakĹĄno pikro na raÄ?un druĹžbe, ki ne razume invalidov in njihovih potreb, ki nanje gleda malo od strani, ki ‌ Morda imajo drugi drugaÄ?ne izkuĹĄnje, sam takih nima, pravi. Nima jih najbrĹž tudi zato, ker se ne smili samemu sebi. ÂťTreba se je sprijazniti z usodo in za to, da greĹĄ laĹžje skozi Ĺživljenje, moraĹĄ narediti najveÄ? sam. So pa med nami invalidi, ki bi se kar upokojili, ki ne pridejo niti v druĹĄtvo. Kot da jih je sram invalidnosti. V DruĹĄtvu paraplegikov JZ Ĺ tajerske Celje imamo Ä?lane, ki kot brezposelni niso navduĹĄeni za prekvalifikacijo. Ĺ˝ivljenje invalida je v veliki meri odvisno od tega, kakrĹĄen je sam. Kot pribito drĹži rek: kjer je volja, je tudi pot.ÂŤ Dokaz za to, meni, je to, da ne hodi, a vozi. VozniĹĄki izpit in prilagojen avtomobil mu omogoÄ?ata, da je mobilen. Igra koĹĄarko na voziÄ?ku, namizni tenis, keglja, bil je Âťposkusni zajÄ?ekÂŤ pri preverjanju, ali se lahko paraplegiki potapljajo. Za njim je danes Ĺže kar nekaj potopov v domaÄ?ih vodah in razprostranih tujih morjih. Zavzeto dela tudi v omenjenem druĹĄtvu. ÂťKar skrbimo, da se Ä?lanom kaj dogaja na veÄ? podroÄ?jih. Jih je treba animirati, da imajo nekaj od Ĺživljenja.ÂŤ O tem, ali kaj priÄ?akuje od treh dobrih decembrskih moĹž, beseda ni stekla. O Ĺželjah pa. AleĹĄ nima posebnih: Ä?im veÄ? zdravja vsem in umiritev razmer v svetu. KakĹĄnega dobrega potopa v tujini se zagotovo ne bi branil. Prav tako ne, Ä?e bi mu priĹĄlo na pot kaj pravega, da bi si ustvaril druĹžino. ÂťNikoli se ne ve,ÂŤ je dejal s pritajenim nasmehom ob slovesu. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

Ĺ e en primer, ko se zakonodaje ne upoĹĄteva

Vesni PetkovĹĄek evropsko priznanje

Energetski poligon zaman Ä?aka na udeleĹžence specialnega usposabljanja Tatjana PodgorĹĄek

Na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru (MIC) Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) so pred ĹĄtirimi leti predali svojemu namenu enega tehnoloĹĄko najnaprednejĹĄih energetskih poligonov za vsa podroÄ?ja obnovljivih virov v Evropi. NajsodobnejĹĄa oprema razvojno-didaktiÄ?nega poligona omogoÄ?a pridobitev osnovnih in specialistiÄ?nih funkcionalnih

Ĺ olskega centra. SluĹži danes poligon svojemu namenu?

Ĺ˝elijo veÄ?je zanimanje pri ÂťtrĹženjuÂŤ pridobitev

ÂťDoseganje kazalnikov, ki jih moramo v skladu z zavezami iz pogodbe o sofinanciranju projekta spremljati ĹĄe do zakljuÄ?ka projekta do konca prihodnjega leta, kaĹžejo, da izpolnjujemo vse zastavljene cilje,ÂŤ pravi vodja projekta UroĹĄ LukiÄ?. Je pa res, je

li veÄ?je zanimanje za koriĹĄÄ?enje pridobitev poligona. Stvari pa ne steÄ?ejo, kot bi morale, v specialnem usposabljanju za inĹĄtalaterje fotonapetostnih sistemov, toplotnih Ä?rpalk, inĹĄtalaterjev za solarno termijo ter za lesno biomaso. Na te udeleĹžence izobraĹževanja so na Ĺ CV pri ureditvi energetskega poligona veliko stavili, saj so predstavljali trĹžno niĹĄo. Preredko uporabijo njihove moĹžnosti tudi ĹĄtudenti. Sicer pa

10. decembra 2015

imeti ustrezno licenco za opravljanje svojega dela, ki bi jo moral periodiÄ?no obnavljati. Ĺ˝al v Sloveniji tega nihÄ?e ne preverja. ÂťDokler ne bo reda, dokler se zakonodaja ne bo spoĹĄtovala, tudi med omenjeni inĹĄtalaterji in njihovi delodajalci ne bo odziva,ÂŤ pravi LukiÄ?. Tako poleg izpada priÄ?akovanega prihodka, preslabo izkoriĹĄÄ?ene vrhunske opreme ostaja premalo izkoriĹĄÄ?eno tudi znanje devetih zaposlenih, ki so

Novembra je v Rimu potekala podelitev evropskih nagrad FEIEA Grand Prix 2015. Med 45 evropskimi nagrajenci so bili tudi trije slovenski, in sicer Luka Koper za interni Ä?asopis LuĹĄki glasnik, Pristop za intranet Freshteller ter Vesna PetkovĹĄek, vodja internega komuniciranja

v Skupini Gorenje, ki je prejela Ä?astno priznanje FEIEA za doseĹžke v razvoju stroke internega komuniciranja v Sloveniji.

V Slovenskem druĹĄtvu za odnose z javnostjo so zapisali, da je Vesna PetkovĹĄek ÂťodliÄ?na in prizadevna vodja internega komuniciranja v eni najbolj uglednih, mednarodnih in multikulturnih korporacij – Skupini Gorenje, v kateri je od leta 2007 odgovorna za komunikacijo z veÄ? kot 10.000 zaposlenimi v 90 drĹžavah sveta.ÂŤ Od tega leta je tudi aktivna v vlogi podpredsednice evropskega zdruĹženja FEIEA. PetkovĹĄkova je prejemnica ĹĄtevilnih nacionalnih in mednarodnih komunikacijskih nagrad (Papirus, InCo in FEIEA).

Vesna PetkovĹĄek, vodja internega komuniciranja v Skupini Gorenje, prejemnica Ä?astnega priznanja zdruĹženja FEIEA za doseĹžke v razvoju stroke internega komuniciranja v Sloveniji.

znanj za poklice s podroÄ?ja energetike in trajnostnega razvoja.

NaloĹžba v omenjeni poligon in opremljanje MIC-a je bila vredna blizu 3 milijone evrov, glavnino denarja pa je Ĺ CV pridobil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, za blizu 900 tisoÄ? evrov pa je ÂťobremenilÂŤ tudi proraÄ?un

dodal, da se sreÄ?ujejo z nekaterimi teĹžavami. Pri naÄ?rtovanju in opremljanju poligona so stremeli, da bi ta postal osrednji center izobraĹževanja na podroÄ?ju obnovljivih virov energije v drĹžavi. ÄŒeprav ťtevilkeÂŤ kaĹžejo izpolnjevanje projektnih zavez, so na doloÄ?enih podroÄ?jih priÄ?akova-

Energetski poligon povezuje delo v laboratoriju in na terenu, ima najsodobnejĹĄo didaktiÄ?no opremo, s pomoÄ?jo katere izvajajo delavnice za osnovnoĹĄolce, srednjeĹĄolce, ĹĄtudente in odrasle, specialistiÄ?na usposabljanja ter kratke izobraĹževalno-informativne programe za ozaveĹĄÄ?anje javnosti.

Ĺže od njegovega odprtja uspeĹĄno izvajajo skupaj s Centrom ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti enodnevne delavnice za uÄ?ence osnovnih ĹĄol ter dijake. V lanskem ĹĄolskem letu so gostili 540 uÄ?encev, v tem naÄ?rtujejo, da jih bodo okoli 370.

NeupoĹĄtevanje zakonodaje

Za specialno usposabljanje pa ugotavljajo, da ni zanimanja, predvsem zato, ker se ne upoĹĄteva zakonodaja. Ta pravi, da mora vsak inĹĄtalater malih sistemov obnovljivih virov energije

se usposabljali in pridobili certifikat za trenerje v NemÄ?iji. Do sedaj je bilo v omenjenih sistemih zavedenih le 57 udeleĹžencev, od tega jih je certifikat prejelo 46. Med njimi tudi inĹĄtalaterja iz sosednje HrvaĹĄke. Njune izkuĹĄnje kaĹžejo, da ima certifikat, ki sta ga pridobila na Ĺ CV Velenje, posebno teĹžo.

Po programu traja specialno usposabljanje veÄ? kot 100 ĹĄolskih ur, stane pa od 500 do 2000 evrov na udeleĹženca, odvisno, na kateri ravni izobraĹževanja se ta vkljuÄ?i v program. đ&#x;”˛

Vsak mesec dogodek ali dva V Klubu ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare si Ĺželijo ĹĄe veÄ? Ä?lanov in ĹĄe boljĹĄi obisk na prireditvah – Nova predsednica Zoja LeĹĄnik

Pestro v Muzeju premogovniĹĄtva Muzej premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju bo tudi v letoĹĄnjem Ä?arobnem decembru pripravil prireditve za vse generacije. Koncerti za velike in male, zanimive razstave, zabavni gostje in – kot se za zadnji mesec leta spodobi – noÄ?ni ogled muzeja z obiskom Dedka Mraza.

Posebno zgodbo bodo v torek, 15. decembra, ob 19. uri z igranjem na frajtonarice spletli Ä?lani harmonikarskega orkestra Barbara Premogovnika Velenje z gosti. V prizivnici muzeja se jim bo na Novoletnem koncertu pridruĹžil pevski zbor Planike. Da bo program potekal tako, kot mora, bo poskrbel Miro Klinc v vlogi Klobasekovega Pepija. Vstop bo prost. Ĺ e posebej zabavno bo v soboto, 19. decembra, ko bo vse od 15. ure dalje Ä?as za noÄ?ni ogled muzeja. V jamskem delu muzeja bo dobrodoĹĄlico izrekel Dedek Mraz, ki se ga bodo ĹĄe posebej razveselili najmlajĹĄi. Zanje bodo v prizivnici pripravili posebno preseneÄ?enje – koncert Romane KranjÄ?an, v katerem pa ne bodo uĹživali samo otroci, ampak tudi njihovi starĹĄi. Koncert bo izveden v sodelovanju s sindikatom SPESS PV. Vse do 23. decembra pa si je v najgloblje leĹžeÄ?em razstaviĹĄÄ?u skulptur v Sloveniji, 160 metrov pod zemeljsko povrĹĄino, mogoÄ?e ogledati razstavo skulptur Staneta Ĺ pegla z naslovom Podzemni Nezemljani.

Na povrĹĄju pa so prikazane razliÄ?ne tematike industrijske umetnosti iz sveta (Industrial art 2), ki jih je zbral vodja muzeja Stojan Ĺ pegel.

V Beli garderobi je na ogled likovna razstava slikarjev in pesnikov Snovalci podob – potovanje med Ä?rkami in barvami. V Kopalnici so razstavljene fotografije nateÄ?aja na temo slovenskih krajin Kulturna krajina in strukture v krajini. Od 15. decembra pa bo na ogled razstava roÄ?no izdelanih lesenih izdelkov, ki jo je avtor Mihael Vovk poimeđ&#x;”˛ mz noval Povest o drevesu. â€

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 20. novembra – UdeleĹženci redne skupĹĄÄ?ine Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare (bila je v galeriji Dile tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center) so ugotavljali, da so v dobrĹĄni meri izpolnili zastavljen lani sprejet delovni program.

Podobne aktivnosti bodo organizirali tudi v programu za ĹĄtudijsko leto 2015/2016.

Zoja LeĹĄnik – nova predsednica kluba (na tem mestu zamenjala AljaĹža Lukeka), je pri predstavitvi aktivnosti od letoĹĄnjega novembra do marca prihodnje leto med drugim dejala, da si Ĺželijo ĹĄe veÄ? Ä?lanov in ĹĄe boljĹĄi obisk

Marko MarinĹĄek v avli obÄ?ine S skupĹĄÄ?ine kluba

na prireditvah kluba. ÂťV lokalni skupnosti je veÄ? kot 110 ĹĄtudentov, zavzeteje nas deluje blizu 30.

TeĹžko bi odgovorila na vpraĹĄanje, v Ä?em so razlogi, da jih ne deluje veÄ?, ali zakaj dogodki niso ĹĄe bolje obiskani. Aktivnosti organiziramo med vikendi, ko je veÄ?ina ĹĄtudentov doma. Je pa res, da se nekateri tudi v tem Ä?asu uk-

varjajo ĹĄe s Ä?im, zagotovo pa se med njimi najde kdo, ki ga klubske ali ĹĄe kakĹĄne druge dejavnosti ne zanimajo.ÂŤ Ob tem je sogovornica izrazila zadovoljstvo, ker se lahko ponaĹĄajo z dobrimi moĹžnostmi za delovanje. Klub tvorno sodeluje z omenjenim javnim zavodom, prijateljsko in organizacijsko pa tudi s Ĺ aleĹĄkim

ĹĄtudentskim klubom.

Po mnenju LeĹĄnikove je delovni program kluba za tekoÄ?e ĹĄtudijsko leto zanimiv, vsak mesec pa naÄ?rtujejo enega ali dva dogodka. Med njimi bo najveÄ? ĹĄportno-rekreacijskih druĹženj, tudi kulturnih dogodkov ter izlet v neznano.

Velenje, 7. decembra – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate ilustracije in oblikovanje grafiÄ?nih listov predstavitvenega koledarja „IL MIO CALENDARIO 2016“ oblikovalca vizualnih komunikacij Marka MarinĹĄka. Deluje kot umetniĹĄki vodja v svojem studiu.

Magistrski ĹĄtudij nadaljuje na Fakulteti za dizajn, smer oblikovanje vizualnih komunikacij, kjer je v zadnjih mesecih pripravljal prenovo celostne grafiÄ?ne podobe Evropske pravne fakultete in je tudi tutor mlajĹĄim in tujim ĹĄtudentom. Oblikoval je vizualno podobo ali kataloge za ĹĄtevilna slovenska in tuja podjetja, veÄ? pomembnih knjig, likovno pa je opremil tudi Ä?elado slovenskih smuÄ?arskih skakalcev.

Oktobra se je kot finalist uvrstil na 7. bienale vidnih sporoÄ?il – najpomembnejĹĄi nacionalni pregled slovenske oblikovalske produkcije v Narodni galeriji v Ljubljani. Ĺ˝ivi, ustvarja in Ä?rpa znanje ter ideje tam, kjer je rad. Vedno nekje med Velenjem, Ljubljano, New Yorkom in Kalabrijo. Razstava bo na ogled do petka, 8. januarja 2016. †đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

10. decembra 2015

9

KULTURA

PreĹĄeren Ta veseli dan kulture

Da Ä?lovek Ä?loveku ne bo volk Velenje, 3. decembra – Na Ta veseli dan kulture so velenjska izpostava JSKD, ZKD Ĺ aleĹĄke doline in Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja v vili Bianca pripravili branje knjige VolÄ?ja tolpa izpod peresa velenjskega literata Zlatka Kraljića. V tokratni knjigi se kot eden od stalnih motivov pojavljajo zloveĹĄÄ?i krokarji, znanilci smrti Ä?asa in obenem napovedovalci zahrbtne bolezni, ki ni vedno vzrok za smrt. Vzor za nastanek knjige Kraljiću predstavlja umetniĹĄka pot slovenjgraĹĄkega slikarja Tisnikarja, ki je neke vrste temaÄ?ni popotnik, ki napoveduje prihod ljubezni in smrti. In na poti skozi Ĺživljenje se posameznik spopada z razÄ?loveÄ?enjem druĹžbe, medsebojnih odnosov, propadom morale ‌ đ&#x;”˛ in upa na Ä?as, v katerem Ä?lovek ne bo veÄ? soÄ?loveku volk. â€

PrazniÄ?ni umetniĹĄki sejem in menjalni krog bosta na Velenjskem gradu postala stalnica – Dober obisk Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 3. decembra – Na dan, ko je minilo 215 let od rojstva najveÄ?jega slovenskega pesnika dr. Franceta PreĹĄerna, so tudi kulturni zavodi in organizacije v Ĺ aleĹĄki dolini pripravili pestro dogajanje. Zanimivo je, da v muzejih in razstaviĹĄÄ?ih ugotavljajo, da brezplaÄ?ni ogledi njihovih zbirk in razstav pritegnejo vse veÄ? ljudi. Tudi prejĹĄnji Ä?etrtek so jih, saj so bili z obiskom zadovoljni prav vsi, tako v Velenju kot Ĺ oĹĄtanju. Tam, kjer so pripravili ĹĄe spremljevalne dogodke, pa so se dobro prijeli tudi ti.

V Muzeju Velenje so prav Ta veseli dan kulture izbrali za zaÄ?etek prazniÄ?nega dogajanja na Velenjskem gradu. Popoldne so v atriju zagorele luÄ?ke na jelkah, prviÄ? pa so pripravili tudi sejem umetnin in menjalni krog. Ob

Grajski atrij se je na Ta veseli dan odel v prazniÄ?no podobo. DiĹĄalo je po toplih napitkih, obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali izdelke umetnikov, najbolj pogumni pa so se Ĺže vkljuÄ?ili v menjalni krog.

tem je za ĹĄe lepĹĄe razpoloĹženje poskrbel pihalni kvartet velenjske glasbene ĹĄole, v soju prazniÄ?ne razsvetljave pa so si obiskovalci ogledovali izdelke rokodelcev in umetnikov, ki so se odzvali vabilu muzeja. Med obiskovalci je bilo veliko druĹžin, ki so si z zanimanjem ogledale tudi muzejske zbirke. Kustosinja Tanja Verboten nam je povedala: ÂťVeseli smo, ker so vse naĹĄe enote dobro obiskane Ĺže od jutra, kar pove, da so Ta veseli dan kulture ljudje vzeli za svojega. Pripravili smo ĹĄe prazniÄ?ni umetniĹĄki sejem. RazpoloĹženje je odliÄ?no, zato raÄ?unamo, da bo to postala naĹĄa tradicionalna prireditev.ÂŤ Na ta dan so na poti do gradu Ĺže stale novoletne jelke, med njimi pa leseni jelenÄ?ki in rdeÄ?e darilne ĹĄkatle. Okrasili so jih v torek dopoldne. Ne sami, na pomoÄ? so jim tudi tokrat priskoÄ?ili otroci iz vrtcev in ĹĄol iz vse doline. Hkrati so odprli razstavo novoletnih voĹĄÄ?ilnic, ki so jih ustvarili mladi, in najlepĹĄe tri tudi nagradili. V torek popoldne so odprli ĹĄe letoĹĄnjo razstavo jaslic in pregledno razstavo del, ki so jih letos ustvarili Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki. Jaslice so postavljene v

kletnem prostoru kot lani, tudi letos so delno ÂťpuĹĄÄ?avskeÂŤ, res lepe. Ob njih bodo zadnje dni leta pripravili niz koncertov.

Menjalni krog vsak mesec v letu

Prav zanimalo nas je, kako se bo prijel t. i. prazniÄ?ni menjalni krog, ki ga po Sloveniji ĹĄiri Zavod Vez iz Zasavja. Njihova predstavnica Vesna Puh je sicer LjubljanÄ?anka, zato ne zna pravilno izgovoriti enote za menjavo izdelkov ÂťkoulmÂŤ, nam pa je, tako kot Zasavcem, beseda domaÄ?a. Povedala nam je: ÂťMenjalni krog poteka tako, da obiskovalci prinesejo svoj izdelek ali pridelek, mi ga ovrednotimo s ÂťkoulmiÂŤ in potem si lahko v isti vrednosti izbere drugega, ki so ga prinesli drugi. V Velenju nas ĹĄe malo opazujejo od daleÄ?, saj je ideja ĹĄe sveĹža. Vemo, da je treba nekaj vztrajnosti, da se ljudje navadijo na idejo in jo zaÄ?nejo tudi uporabljati. V Zagorju se je menjalni krog zaÄ?el pred tremi leti, prav v decembru. Tam je ideja res dobro zaĹživela in se razĹĄirila tudi v druge kraje po Zasavju.ÂŤ Nekaj Ĺ aleÄ?anov je prineslo s seboj izdelke, ki so jih Ĺželeli menja-

ti. VeÄ?inoma je ĹĄlo za izdelke, primerne za darila, kar je bila tokratna tema. Menjalni krog prihaja v Velenje Ĺže nekaj mesecev.

Poleti so svojo dejavnost predstavljali v avtokampu Jezero, v zimskih mesecih pa bodo enkrat meseÄ?no sodelovali na razliÄ?nih dogodkih bolj v srediĹĄÄ?u mesta. ÂťPraviloma pridemo k vam prvi petek v mesecu, kam bomo priĹĄli januarja, pa vas ĹĄe obvestimo,ÂŤ je med smehom povedala simpatiÄ?đ&#x;”˛ na Vesna.â€

Literat Zlatko Kraljić in Tatjana Vidmar sta povedala veÄ? o novi knjigi, pesmi pa je interpretirala Mira Rebernik ŽiĹžek.

Za srÄ?no podjetnost Velenje, 4. december – Predavateljica in pisateljica knjig Petra Ĺ karja za sreÄ?nejĹĄe in bolj poslovno uspeĹĄno Ĺživljenje, ki podpira podjetnost, ne podjetniĹĄtvo samo, je obiskala tudi PodjetniĹĄki center Standard. Da smo Slovenci najbolj razgledan narod z najveÄ? idejami in potenciali, se je na svojih ĹĄtevilnih potovanjih Ĺže veÄ?krat prepriÄ?ala. Zakaj torej nismo tudi najbolj uspeĹĄen narod? Ker nas omejujejo virusi,

pravi. Virusi Slovenije, kakor je tudi naslovila svojo zadnjo knjigo, v kateri piĹĄe o Âťglavnih zaviralcih uspeha in doseganja pristne sreÄ?e pri veÄ?ini ljudi v Sloveniji.ÂŤ Na predavanju jih je posploĹĄila na izgovore za pasivnost: se ne izplaÄ?a, je predaleÄ? in kaj bodo pa ljudje rekli, ob tem pa spodbudila k premagovanju teh virusov z vero vase, v svoje ideje in sposobnosti, z osredotoÄ?enostjo nase in svoje dobro poÄ?utje ter

Tudi odrasli radi prisluhnemo zgodbam Pripovedovalski veÄ?er v velenjski mestni knjiĹžnici dokazal, da je Ä?as, da si odrasli podarimo zgodbe – Izbor in predstavitev zgodb odliÄ?na Bojana Ĺ pegel

Velenje, 1. decembra – Prvi veÄ?er v vedno (po svoje) Ä?arobnem decembru so v velenjski mestni knjiĹžnici pripravili pripovedovalski veÄ?er. Ta je dokazal, da imamo tudi odrasli radi zgodbe in pravljice, da te niso povezane le z otroki. To ni bil prvi pripovedovalski veÄ?er za odrasle, saj ga v spomladanskem Ä?asu v knjiĹžnici pripravljajo Ĺže nekaj let, a takrat v sodelovanju s knjiĹžniÄ?arji iz vse drĹžave. Prav poseben obÄ?utek pa je prisluhniti ljudem, ki jih poznamo, ker so ÂťnaĹĄiÂŤ.

Obisk je bil odliÄ?en, ozraÄ?je tudi. Mi smo vse ĹĄtiri pripovedovalce povpraĹĄali, kakĹĄen izziv je bilo zanje pripovedovanje odraslim. Ĺ pela Poles, ki je zastopala Vilo Mayer, nam je povedala: ÂťZame je pripovedovanje zgodb odraslim poseben izziv zato, ker tega ne poÄ?nem pogosto. Po navadi jih pripovedujem otrokom, a sem prepriÄ?ana, da tudi odrasli potrebujemo pravljice. Izbrala sem zgodbo NekoÄ? je bilo jezero. To je sicer naslov mladinskega romana Gustava Ĺ iliha iz leta 1921, ampak moja zgodba je malce drugaÄ?na.ÂŤ In res je bila, podkrepila jo je tudi z animacijami, povezanimi z zgodbo. KnjiĹžniÄ?arka Bernarda

Lukanc ima veliko izkuĹĄenj s pripovedovanjem otrokom, tudi branjem odraslim, saj Ĺže vrsto let pripravlja bralne urice tudi Domu za varstvo odraslih v Velenju in v topolĹĄkem Zimzelenu. ÂťPriznam, da je sodelovanje na pripovedovalskem veÄ?eru za odrasle tudi zame izziv, saj bom prviÄ? pripovedovala odraslim. Izbrala sem zgodbo ameriĹĄkega avtorja Drevo ima srce, ki je za-

ÂťVsem ljudem nikoli ne ustreĹžeĹĄÂŤ, ki je imela zgovorno sporoÄ?ilo. In dokazala, da so pravljice res za vse generacije.

NajmlajĹĄa pripovedovalka je bila Dona Pratnekar, ki je ĹĄe ĹĄtudentka umetnostne zgodovine in angleĹĄÄ?i-

Ä?ejo, da imajo svojo melodijo, pri Ä?emer niti ni treba razumeti pomena vsake posamezne besede, ampak ritmiko govora.ÂŤ To poskuĹĄa izpopolniti tudi pri svojem pripovedovanju, ki je navduĹĄilo vse.

Mladenka res zna pripovedovati. Zelo rada ima slovensko in svetovno mitologijo, tudi sama zbira zgodbe, ki jih deli naprej. ÂťOtrokom je veliko bolj lahko pripovedovati prosto, iz glave. Takoj vedo, kdaj je stvar na-

Pripovedovalci Bernarda Lukanc, Dona Pratneker, dr. AmbroĹž KvartiÄ?, in Ĺ pela Poles.

me nepozabna zgodba o prijateljstvu, razumevanju, dajanju in prejemanju.

SporoÄ?ilo te zgodbe je ravno pravĹĄnje za te prazniÄ?ne dni.ÂŤ In res je zgodba segla do srca. Pripovedovalka jo je nadgradila ĹĄe s slovensko ljudsko pravljico

ne. Zelo rada pripoveduje, mi pove, zato je vesela, da je dobila priloĹžnost, da lahko sodeluje na tem veÄ?eru. ÂťMoja ljubezen do zgodb in pripovedovanja ni nova. Rada prisluhnem ljudem, ki imajo kaj povedati. Rada sliĹĄim, da besede te-

uÄ?ena, takoj ti povedo, Ä?e nisi z mislimi pri tem, kar delaĹĄ. Odrasli so bolj potrpeĹžljivi, so tudi bolj dojemljivi.ÂŤ Njena zgodba o dveh gospodih, ki sta ĹĄla popisat vse stare slovenske lipe, ni segla daleÄ? v zgodovino. A skozi njun obisk

angaĹžiranostjo, k Ä?emur spodbujajo tudi drugi avtorji in predavatelji ter vse moÄ?nejĹĄe skupnosti za podporo (mladim in novim) podjetnikom po vsej Sloveniji. Sicer pa si prizadeva za ustvarjanje podpornega okolja, v katerem lahko ljudje delajo, kar res Ĺželijo. NamreÄ?, tudi njen recept za uspeh je resniÄ?na Ĺželja, najveÄ?ja teĹžava pa ta, da veÄ?ina ljudi nikoli ne ugotovi, kaj si v Ĺživljenju res Ĺželi poÄ?eti. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

stoletnih lip je nanizala zanimivo zgodovinsko zgodbo, povezano z miti.

Edini pripovedovalec je bil ta veÄ?er doktor etnologije AmbroĹž KvartiÄ?. ÄŒeprav je vajen predavati tako ĹĄtudentom kot odraslim, s pripovedovanjem pravljic nima veliko izkuĹĄenj. ÂťOtrokom jih ĹĄe nikoli nisem pripovedoval, veÄ?krat sem to poÄ?el odraslim posluĹĄalecem.

Res pa je, da se raziskovalno ukvarjam z zgodbami, pri Ä?emer na terenu tudi sam pripovedujem zgodbe, da pridem do novih. A tovrstno pripovedovanje, kot je danaĹĄnje, je zame krstno. Izbral sem zgodbe, ki sem jih zbral sam, take, ki so del nas.ÂŤ Pripovedi o ljudeh, ki so se uspeli premeteno, prebrisano upreti avtoritetam, s tem nekoga osmeĹĄiti ali se okoristiti, so bile doĹživete. Vedno je lepo posluĹĄati zgodbe o malih ljudeh, ki tistim, ki nekaj so – ali pa mislijo da so – pokaĹžejo, 'kar jim gre', pa naj gre za Ĺžupnika, policista, politika ‌ ÂťÄŒlovek je bitje pripovedovanja. Ko opazujem svet okoli sebe, opaĹžam, da si spet vedno veÄ? pripovedujemo. VÄ?asih smo jamrali, da s svetovnim spletom pripovedovanje izginja. Sedaj se vraÄ?a v zelo velikem loku. To je zame samo po sebi fenomen,ÂŤ nam je povedal AmbroĹž. In tudi zato se je sam z veseljem pridruĹžil pripovedovalcem zgodb. Vsi ĹĄtirje pripovedovalci so priÄ?arali veÄ?er, vreden ponovitve. Glasbeno ga je polepĹĄala pevka Manuela Fonda, ki je predstavila zimzelene slovenske popevke. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

ÄŒebela je otrok sonca Velenje, 3. decembra – V velenjski mestni knjiĹžnici so v Ä?etrtek popoldne predstavili slikanico VelenjÄ?anke Kate LaĹĄtro. Naslovila jo je ÄŒebelja cvetna abeceda, izĹĄla pa je pri zaloĹžbi Narava, ki je izdala Ĺže njeno prvo slikanico.

Obe sta izĹĄli v okviru projekta Zelena pismenost. ÂťNova slikanica je knjiga o Ä?ebeli kranjski sivki, ki sem jo ljubkovalno poimenovala kranjÄ?ica sivka. Govori o njeni najljubĹĄi in najbolj zdravi paĹĄi, medovitih

rastlinah, ki rastejo v domaÄ?em okolju. RazvrĹĄÄ?ene so po slovenskih imenih, po Ä?rkah abecede, pa ne naĹĄe, temveÄ? ÄŒebelje cvetne abecede, ki je precej drugaÄ?na od tiste, ki jo poznamo mi. ÄŒebelja abeceda se namreÄ? zaÄ?enja s cvetjem, ki Ĺže zgodaj spomladi Ä?ebelam zaÄ?ne ponujati cvetni prah in nektar, kot hrano,ÂŤ nam je povedala avtorica.

Knjigo je ilustrirala Katja Talajić. Cvetove je narisala kot krog Ĺživljenja, majhne mandale. ÂťÄŒe-

Kata LaĹĄtro med predstavitvijo svoje druge slikanice.

bela je otrok Sonca. Ĺ˝e starodavna ljudstva so ji pripisovala boĹžanske lastnosti. ÄŒebelo so Ä?astili zaradi zdravilnih lastnosti izdelkov, ki jih proizvaja, Ä?ebelarji

so bili zelo cenjeni,ÂŤ je ĹĄe dodala avtorica, ki je v knjigi predstavila tudi najbolj medonosne slovenske rastline. đ&#x;”˛

bĹĄ

Umetnik z dvema domovinama Razstave ikon Alimpija Koťarkoskega vedno dobro obiskane – Je umetnik, ki se zaveda, od kod je in kje Şivi Bojana Špegel

Velenje, 1. decembra – Na Velenjskem gradu se je na prvi decembrski veÄ?er zbralo veliko prijateljev Alimpija KoĹĄarkoskega in ljubiteljev umetnosti. Odkar je leta 2010 v Ĺ oĹĄtanju, kjer Ĺže dolga leta Ĺživi z druĹžino, prviÄ? javno pokazal svoje ikone, se razstave kar vrstijo. Ne le doma, tudi v tujini. V decembru si lahko njegovo ustvarjalnost ogledate v dveh spodnjih prostorih gradu. Nabor razstavljenih del je izredno zgoĹĄÄ?en, po ikonografski plati pa predstavlja izkljuÄ?no sakralno motiviko. Da so ikone pogoste spremljevalke pomembnih Ĺživljenjskih dogodkov od rojstva do smrti tudi v Rusiji, je zbranim povedala pianistka Olga Ulokina, ki je skupaj s sopranistko Marino Igricko poskrbela za kulturni program na odprtju razstave. Tudi skladbi, ki sta jih izvedli, sta bili Ä?ustveni, preprosto lepi.

Ker Alimpije KoĹĄarkoski zadnja leta veliko razstavlja tudi v domaÄ?em okolju, o njegovi ustvarjalnosti in Ĺživljenjski poti Ĺže veliko vemo. ÂťPovod, da sem pred petimi leti prviÄ? predstavil svoje ikone, ki so me navduĹĄevale od ranega otroĹĄtva, je bila proĹĄnja mojega uÄ?itelja in mentorja Goceta KalajdĹžijskega, da

Odprtje razstave v dveh prostorih Velenjskega gradu je bil lep in odliÄ?no obiskan kulturni dogodek.

jih pokaĹžem javnosti. To si je zaĹželel tik pred smrtjo, zato sem Ĺželjo upoĹĄteval. IzobraĹževanje sem potem nadgrajeval ĹĄe pri Silvi BoĹžinovi. To je umetnost, ki izhaja iz 8. stoletja, tehnika je jajÄ?na tempera, moj slog pa je konservativen, starinski. Danes je ustvarjanje ikon laĹžje, ker lahko zlate listiÄ?e, ki jih potrebujem zanje, kupim. NekoÄ? so morali zlato tolÄ?i.ÂŤ Ja, za ustvarjanje ikon umetnik uporablja pravo 24-karatno zlato.

Danes je v domaÄ?em ateljeju Alimpija KoĹĄarkoskega Ĺže veÄ? kot 100 ikon razliÄ?nih dimen-

10. decembra 2015

zij. ÂťDobro bi bilo, Ä?e bi kakĹĄno prodal, da bi dobil nazaj vsaj za material,ÂŤ nam pove. A pravega zanimanja tudi zaradi posebnosti njegove umetnosti ni. Je pa zanimanje, da jih pokaĹže javnosti, vedno veÄ?je. Ob razstavah – v petih letih je pripravil skoraj 30 samostojnih, sodeloval je na ducatu skupinskih – skoraj vedno kakĹĄno ikono podari organizatorjem razstav. Razstavlja po vsej Sloveniji, tudi v cerkvah, bazilikah. ÂťPovsod je obisk odliÄ?en, razstave mi odpirajo imenitni gostje, tudi makedonski in slovenski metropolit sta bila

med njimi. Poseben izziv zame so razstave v tujini. Povsod nastopam kot Ĺ oĹĄtanjÄ?an, Ä?eprav sem po rodu Makedonec. Dano mi je bilo, da imam dve domovini. ÄŒlovek se mora vedno zavedati, od kod prihaja, ĹĄe bolj pa, kje Ĺživi,ÂŤ doda umetnik. Tokrat je razstavo na Velenjskem gradu odprl namestnik makedonskega ambasadorja, saj je ambasador Tomi Dimitrovski moral nujno v Makedonijo. đ&#x;”˛

Iztok Ĺ majs Muni med obrazi sodobne umetnosti Kot sam pravi Âťprepoznaven po nenehnem hrepenenju za dosego razsvetljenja in prijaznega Ĺživljenja,ÂŤ je bil pred kratkim zaradi svojih izjemnih del uvrĹĄÄ?en v edicijo ÂťWe contemporaryÂŤ - Novi obrazi sodobne umetnosti 2015, ki je izĹĄla v treh jezikih, v italijanĹĄÄ?ini, angleĹĄÄ?ini in ruĹĄÄ?ini. Umetnike so izbirali razliÄ?ni kritiki iz razliÄ?nih geografskih sredin. V lepo oblikovani knjigi s predgovorom Alda Gerbina, je evropske avtorje izbirala Olga Pylypenko. Muniju so odmerili dve strani.

Letos se mu obeta ĹĄe eno od odliÄ?ij. V Firencah mu je dodeljeno priznanje - Leonardo da Vinci. Sicer pa je letos sodeloval tudi na londonskem bienalu, opazno pa se

je predstavil na bienalu v kitajskem mestu Chiancian, z osvojenim tretjim mestom. ÂťLikovni svet sem ponovno opozoril s svojim delom, zahtevno in izjemno serijo dxos/m/l, ki jo razvijam Ĺže 35 let,ÂŤ pravi Muni in dodaja, da je to Ĺžal le ena stran medalje. Druga je bolj boleÄ?a, saj ga od napornega dela in odrekanj Ĺže dalj Ä?asa muÄ?i zdravje, njegova finanÄ?na ĹĄibkost pa ga ovira, da bi ustvarjeno kolekcijo lahko predstavil ĹĄe na drugih razstavah, kamor so ga povabili. ÂťZa vsak evro pomoÄ?i je potrebno veliko prosjaÄ?enja,ÂŤ pravi, ÂťÄ?eprav so moja dela tudi promocija mesta in drĹžave, v kateri Ĺživim. Bolj konstanten vir denarja bi odprl ĹĄe marsikatero moĹžnost ustvarjanjaÂŤ, ĹĄe ugotavlja in upa, da mu bo prihodnost le prinesla đ&#x;”˛ kakĹĄno ustreznejĹĄo reĹĄitev. â€

'Prodajalna' NataĹĄa Tajnik Stupar V Ä?asu Jugoslavije je bil eden izmed namenov drĹžavnega galerijskega sistema tudi namen promocije fiziÄ?ne prodaje galerijskih kosov, ki so jih razstavljale posamezne institucije, galerije. Privatni trgovci z umetninami so imeli viĹĄje marĹže pri prodaji, vendar zaradi prej napisanega jih ni bilo toliko, kolikor mogoÄ?e mislimo, ker je to vrzel zapolnjeval drĹžavni sistem. Galerije v drĹžavni lasti so trgovale med sabo in bile odprte v kontekstu napisanega tudi do javnosti, ki je pristopala z zavedanjem, da so umetnine tako kot ostalo blago, blago z materialno vrednostjo dostopne zainteresiranim posameznikom, torej, naprodaj.

Galerije so bile ZA umetnike. Vmes se je marsikaj zgodilo in sistem se je obrnil v drugo smer, kjer je umetnost sama in njeni proizvodi postala last javnega dobrega, umetnike pa prisilila k ustvarjanju produkcije, ki je omogoÄ?ala obstoj delovanja institucij, opraviÄ?evanja potreb po ĹĄtevilnih zaposlitvah strokovnega kadra, ki je skrbel za t. i. promocijo, zapisovanje in selekcijo umetnosti za prihodnost ter strokovni razvoj zaposlenih. Ker se umetnosti ne da kar tako ukalupiti, da bi sledila le kuratorskim politikam, je le-ta krenila svojo pot z razvojem novih medijev, performativnih praks in drugih sodobnih pristopov, kot tudi novim raziskovanjem v kontekstu klasiÄ?nih medijev. Pojavila se je teĹžava, ker tisto kar je bilo prepoznano kot najbolj sodobno in 'napredno' v oÄ?eh strokovne selekcije, bil le odraz spremembe v tehnoloĹĄkih postopkih, ki so sledili druĹžbeno- tehnoloĹĄkemu razvoju. Teme, s katerimi se ukvarja umetnost pa so Ĺže tisoÄ?letja enake, spreminjajo se le sredstva, govorice, tehnologije, parcitipatornost kot odraz prepreÄ?evanja popolne otopelosti druĹžbe in duha Ä?asa. TeĹžko je prodati instalacijo ali performans ali video. In ta 'teĹžava' je bila tudi nekakĹĄno opraviÄ?ilo ali bolje izgovor, da se je tekoÄ?a umetniĹĄka produkcija v zaÄ?etku osemdesetih prejĹĄnjega stoletja v galerijah drĹžavnega sistema nehala prodajati. AktualnejĹĄe je bilo 'Ä?rpati' sredstva za projekte, ki so bili mdr. neponovljivi ali prilegajoÄ?i trenutnim zahtevam kuratorskih politik in umetnostna sistemska politika je zaÄ?ela, mogoÄ?e celo nezavedno, spodbujati umetnike, da so svoje delovanje spremenili in postali odvisni od povabil sistema za delovanje v projektih, ki so omogoÄ?ali in hranili delovanje drĹžavnega galerijskega sistema. Le to pa je drastiÄ?no vplivalo na umetnike, na njihovo izraĹžanje, njihov pogled na svet in njegovo Ä?utenje. Vizualna in likovna umetnost je odvisna od svojih nosilcev ali Ä?e se bolj preprosto izrazim, temeljnikov, torej nekih povrĹĄin medijev, volumnov na katere ali v katere je le- ta zapisana. Pred Ä?asom me je zelo razĹžalostilo, ko sem naĹĄla kup starih CD-jev, na katerih sem imela zapeÄ?ene raÄ?unalniĹĄke podatke. NiÄ? ni veÄ? delalo, niÄ?esar se ni dalo odpreti, pa je minilo le 12 let, odkar sem jih 'zapekla'. In mislim, da je imel Giotto v Assisi-ju zagotovo boljĹĄi zgodovinski 'pekaÄ?', ki je omogoÄ?il ohranitev njegovega dela. Sicer tu poudarjam, da je moje osebno razmiĹĄljanje takĹĄno, da je vendarle pomembno, kar ostaja za nami. S prodajo fiziÄ?nim osebam, pa umetnost roma v vsako gospodinjstvo in se kot 'kvalitetno pohiĹĄtvo' ohranja za prihodnje generacije. 'Projektni umetniki' ne ustvarjajo veÄ? fiziÄ?nih kosov, njihovo delovanje je tukaj in zdaj. Grozljivost propadanja zapisov (ne vemo, kateri se bodo ohranili Ä?ez 50 ali 200 let) postavlja ohranjanje umetnosti v polje negotovosti. Spodbuda trgovanja umetnikov z javnostjo ali drugaÄ?e, bi poslediÄ?no lahko povzroÄ?ila manj t. i. prilagojenega delovanja umetnikov v projektih, boljĹĄo umetnost in mogoÄ?e veÄ? trajnejĹĄih nosilcev, ki bi se ohranjali dlje v prihodnost.

Obstaja neĹĄteto primerov dobrih praks, kjer umetnost kot materialna dobrina sodeluje kot javno dobro, kjer je umetnik zastopan kot enakovredni igralec in je neodvisen od t. i. razstavne politike in subjektivnih teĹženj kadra galerijskega sistema. Slovenija je kot neki izoliran otok, kjer se konstruktivne reĹĄitve zamenjujejo z boji za interese majhnih skupin, ki po nekem Ä?udaĹĄkem kljuÄ?u zaÄ?nejo usmerjati celoto. Zaradi neurejenosti celotnega podroÄ?ja in zakonskih doloÄ?il, ob celo armadi zaposlenih na podroÄ?ju kulture, je majhen slovenski umetnik totalni eksot (kot recimo jamajĹĄki bob na zimskih olimpijskih igrah), ki si zaradi birokratskih zapletov na Ministrstvu za kulturo teĹžko uredi Ĺže eno navadno izvozno dovoljenje, kdo bo potem resno posloval z njim, Ä?e se zaplete Ĺže ob samoumevnih in preprostih postopkih. RazmiĹĄljam tako, da bi bilo preprosto, Ä?e bi iz Ä?asa, ki je minil, ohranili dobre prakse, jih nadgradili, odveÄ?nosti odstranili in naredili tako, da bilo zadoĹĄÄ?eno temu, da bi umetnina spet postala materialna dobrina in hkrati javno dobro. DrĹžavni galerijski sistem mora postati spet odprt prodaji umetnosti. Seveda s procentno provizijo, ki galeriji omogoÄ?i, poleg drĹžavnih finanÄ?nih sredstev, tudi njeno boljĹĄe delovanje. Sploh ne vidim dejanskih teĹžav izvedbe, v tem Ä?asu, ko se mladi umetniki spet zavedajo trajnosti nosilca in so se zaÄ?eli upirati projektnemu delovanju, ki jih sili v odvisniĹĄko prekarnost. Samo nekdo mora zaÄ?eti, potem se s prikazom dobre prakse zgodi domino efekt.

Zelo me veseli, da je Galerija Velenje naklonjena odprtju svoje t. i. galerijske trgovine, kjer se bodo poleg kataloĹĄkih zapisov prodajale tudi umetnine manjĹĄih formatov in primernega cenovnega razpona. Spominki z 'motivi' lokalne umetniĹĄke produkcije bodo zagotovo pripomogli tudi k veÄ?ji prepoznavnosti naĹĄega prelepega mesta. Protokolarna darila Mestne obÄ?ine Velenje in pomembnejĹĄih lokalnih gospodarskih druĹžb, ki so sad dela veÄ?ih domaÄ?ih umetnikov pa bodo spregovorila o nas, kot odprti, prebujeni, strpni in dobri druĹžbi. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

10. decembra 2015

11

107,8 MHz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

NoÄ?ni program je nekaj posebnega NaĹĄa radijska moderatorka Katarina RoĹĄer je po daljĹĄem Ä?asu minuli vikend preĹživela del noÄ?i v studiu Radia Velenje. Skupaj s tonskim tehnikom Draganom BerkenjaÄ?eviÄ?em sta bila gostitelja mnogih posluĹĄalcev, ki spremljajo SNOP – skupni noÄ?ni program radijskih postaj Slovenije. ÂťNoÄ?ni program je nekaj posebnega. Ne samo zaradi ÂťÄ?udneÂŤ ure, ampak tudi vsega ostalega. Ima veliko privrĹžencev, posluĹĄalci kliÄ?ejo iz vseh delov Slovenije in tudi iz tujine. Telefoni v studiu zvonijo Ĺže pred zaÄ?etkom programa. Kot zanimivost naj povem, da je bil minuli petek prvi klic iz Montreala v Kanadi, kjer imamo kar nekaj posluĹĄalcev. Spremljajo nas preko interneta,ÂŤ je pripovedovala Katarina in dodala: Še posebej veseli smo pohval posluĹĄalcev.

Med radijskimi postajami, ki sodelujejo v noÄ?nem programu, je Radio Velenje na vrhu in kar nekajkrat sem Ĺže sliĹĄala, da posluĹĄajo samo naĹĄ noÄ?ni program in da komaj Ä?akajo objave razporeda.ÂŤ Teme, ki se jih lotevamo v noÄ?nem programu, so bolj – pravi – domaÄ?e. Trudi se ljudem povedati kaj prijetnega, ne preveÄ? ÂťzateĹženegaÂŤ in resnega. Bolj ko je tema iz vsakdanjega Ĺživljenja, raje sodelujejo in se razgovorijo. ÂťSicer pa se posluĹĄalci med seboj tudi poznajo, veliko jim pomeni, Ä?e jim prisluhneĹĄ in zavrtiĹĄ njihovo glasbeno Ĺželjo. Te so obiÄ?ajno iz njihove mladosti.ÂŤ Katarina pravi, da rada deĹžura v Âťposebnih delih dneva.ÂŤ Takrat obiÄ?ajno oddaja ni toliko odvisna od Ä?asa, dneva, tudi teme so bolj poljudne.

1. NINA PUĹ LAR & MATJAĹ˝ ROBAVS - Mimogrede 2. OMAR NABER - Hej, ti 3. DITKA - Arabeska ljubezni

Katarina RoĹĄer se v studiu Radia Velenje in v druĹžbi radijskih posluĹĄalcev dobro poÄ?uti.

Nina PuĹĄlar, ki letos obeleĹžuje desetletnico svoje pevske kariere, se predstavlja z novo skladbo. Tokrat gre za duet, v katerem je ob Nini zapel MatjaĹž Robavs, sicer Ä?lan tria Eroika in hkrati Ninin soigralec v muzikalu Cvetje v jeseni, v katerem je Nina Ĺže stokrat odigrala Meto. Pod pesem Mimogrede, ki je edini duet na Nininem albumu #malodrugaÄ?e, se je podpisala UrĹĄa VlaĹĄiÄ?.

Zadnji mesec v letu je obiÄ?ajno poln Ĺželja. Katarina pravi, da posebnih nima oziroma da se pridruĹžuje mnenju posluĹĄalcev, ki pravijo: predvsem zdravja in samo da ne bi bilo slabĹĄe. V povezavi z Radiem Velenje pa: biti Ä?im veÄ?krat v studiu v Starem trgu v Starem Velenju. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

ZasluĹžki za silvestrski nastop Nastopi v najdaljĹĄi noÄ?i so od nekdaj pomenili izjemno priloĹžnost za dober zasluĹžek. Glasbeniki z obmoÄ?ja nekdanje Jugoslavije v teh zasluĹžkih prednjaÄ?ijo in tako bo tudi letos. Severina bo za silvestrski nastop v Dubrovniku dobila 50.000 evrov, toliko pa bodo na Hvaru plaÄ?ali tudi beograjskemu glasbeniku MomÄ?ilu Bajagiću – Bajagi. V PoreÄ?u bo letos pela Jelena Rozga in za svoj nastop dobila 30.000 evrov.

Podoben znesek bo za novoletni nastop v Zagrebu dobila Nina Badrić. V Splitu so za silvestr-

sko rajanje namenili pribliĹžno 60.000 evrov, med drugimi bodo nastopili TBF, Psihomodo pop in Sara Renar. Na Reki naj bi po 15.000 evrov dobili Hladno pivo in Neno Belan. Po 20.000 evrov bodo dobili Prljavo kazaliĹĄte za nastop v Ĺ ibeniku in Parni valjak za koncert v Rovinju. V Makarski bo za pribliĹžno 10.000 evrov nastopila skupina Magazin. Tony Cetinski bo v BeÄ?ićih v ÄŒrni gori zasluĹžil 60.000 evrov, a bo nastopil tudi 1. januarja.

NajveÄ? naj bi zasluĹžil Zdravko ÄŒolić, ki bo nastopil v Budvi za 80.000 evrov.

Vladova sreÄ?anja Vlado Kreslin je minuli Ä?etrtek predstavil svojo novo ploĹĄÄ?o z naslovom ÄŒe bi se midva kdaj sreÄ?ala. Gre za raznolik, pester in tudi mednarodni album, na katerem je kar ĹĄestnajst pesmi.

V njih je ovekoveÄ?il svoja pisana sreÄ?anja, od tistih s stalnimi sodelavci, kot sta Gal Gjurin in Mi-

sedba hitro razpadla, Sheby se je nato poskusila v sodelovanju s hip-hop zasedbo Trifekta, s katero je posnela tri skladbe in se vrnila na glasbene odre. Zdaj se Sheby predstavlja kot samostojna izvajalka in avtorica, saj nam ponuja svojo prvo skladbo in videospot z naslovom Kaj Ä?e bi.

Besedilo je napisala sama, kot avtor glasbe pa se je podpisal David Stritar (Flirrt, Kose). Skladba je Ĺže dobila tudi vizualno podobo. ReĹžiser videospota je Rok KadoiÄ?, snemali pa so v eni od garaĹžnih hiĹĄ v Ljubljani. ro Tomassini, pa do obiska Skopja, kjer sta s kitaristom Vlatkom Stefanovskim posnela pesem Sami naĹĄi. Na ploĹĄÄ?i je tudi skladba, ki je nastala z Antonello Ruggiero iz zasedbe Matia Bazar, pa sodelovanje Ferusa Mustafova ali Freresa Guisseja iz Senegala. Na albumu je v dveh pesmih sliĹĄati barcelonski ciganski orkester in tudi bosanske sevdalinke in salso, saj je dodal tudi pesem Esa Negra Gitarra kubanskega glasbenika Ariela Cubrie, ki je priredil njegovo Tisto Ä?rno kitaro. Zanimiv je tudi podatek, da je v pesmi Stari komadi Vlado zaigral na bobne. Vlado je svojo glasbeno kariero namreÄ? zaÄ?el kot bobnar pri nekem najstniĹĄkem prekmurskem bendu.

Mi2 praznovali v razprodani Hali Tivoli

Alex Volasko predstavlja novo pesem Alex Volasko, ki se je Sloveniji predstavil Ĺže z uspeĹĄnim debitanskim albumom Tvoji nasmehi ter s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami in nagrajenimi nastopi na glasbenih festivalih, predstavlja novo pesem z naslovom Prosim, malo tiĹĄje. Ob tej pozitivni skladbi Alex napoveduje izid drugega studijskega albuma, ki ga bo predstavil prihodnje leto v pomladnih dneh. Tik pred izidom

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Veseli Dolenjci – Pozabljen boĹžiÄ?

2. Igor in zlati zvoki – Toplo domaÄ?e ognjiĹĄÄ?e 3. Unikat – Najin boĹžiÄ?

4. Ognjeni muzikanti – Kaj naj ti kupim za boĹžiÄ?

5. Slovenski zvoki – Zvezde na nebu gore 6. Ansambel bratov Avbreht – Ta prazniÄ?ni Ä?as 7. Ansambel Toneta Rusa – BoĹžiÄ?ni veÄ?er 8. Ĺ trk – BoĹžiÄ? za vse 9. Vera & Originali – BoĹžiÄ?ek s polno vreÄ?o 10. Golte – SneĹžna noÄ?

www.radiovelenje.com

Mi2 so na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in, v razprodani Hali Tivoli, praznovali 20-letnico svojega glasbenega delovanja. Skupina iz Rogatca je dogodek poimenovala Od ÄŒrtice do ÄŒiste jebe, torej po dveh svojih uspeĹĄnicah – ÄŒrtici, ki jih je pravzaprav izstrelila na glasbeno sceno, in skladbi ÄŒista jeba, ki je verjetno najbolj znana skladba z njihovega zadnjega

GORAN BREGOVIĆ Eden od ustanoviteljev legendarne sarajevske skupine Bijelo dugme in uspeĹĄen samostojni glasbenik Goran Bregović bo ob 40. obletnici ustanovitve skupine jutri, v petek, 11. decembra, nastopil v velenjski RdeÄ?i dvorani.

Prihaja Sheby Maja Ĺ ebenik – Sheby se je ĹĄirĹĄi javnosti predstavila leta 2012 v oddaji X Factor, pozneje pa smo jo poznali tudi kot Ä?lanico dekliĹĄke zasedbe S.W.A.G.. Ĺ˝al je za-

FLORA & PARIS

albuma. Med obema skladbama jih je seveda nastalo veliko, ki so z iskrenostjo, humorjem in igrivostjo osvojile srca njihovih privrĹžencev. Skladbe Sladka kot med, Samo tebe te imam, ÄŒakal sn te ko kreten, Pa si ĹĄla, Oda gudeki, Pojdi z menoj v toplice, Zbudi me za 1. maj, Moja teta Estera in druge je 6.500 obiskovalcev njihovega koncerta ltudi sliĹĄalo. V dvajsetih letih so Mi2 izdali sedem albumov s ĹĄtevilnimi stilsko razliÄ?nimi rokerskimi uspeĹĄnicami.

albuma se bo s pesmijo Pesem in poljub predstavil ĹĄe na festivalu Dnevi slovenske zabavne glasbe v veÄ?eru izbora pop-rock skladb.

Glasbo in besedilo za pesem Prosim, malo tiĹĄje! je napisal sam, s prijateljem Bit Severom pa je posnel glasbeni video v prostorih InĹĄtituta in akademije za multimedije v Ljubljani, kjer je snemal svoj prvi dokumentarni glasbeni film, v katerem gostujeta tudi njegovi prijateljici in pevki Anja BaĹĄ in Lea Sirk.

Pred prazniÄ?nimi dnevi skupina Flora & Paris predstavlja pesem BoĹžiÄ?na, ki so jo ponovno posneli z novo pevko Patricijo Ĺ kof.

Avtor besedila je priznani pesnik Rudi Medved, avtor glasbe pa Ä?lan zasedbe in priznani glasbenik Jure Tori, ki sicer ustvarja tudi v priljubljeni skupini Orlek.

CLEMENS Po prvem singlu Pozab na bonton ter skladbah Mava to in Vse bo kul se mladi glasbenik Clemens zdaj predstavlja z novo skladbo.

Njen naslov je A si sploh tista?, napisal pa jo je sam.

Clemensa Ĺže februarja Ä?aka nov projekt, saj je bil z novo pesmijo Jst bi te mel sprejet na Festival slovenske zabavne glasbe.

Ĺ ANK ROCK PribliĹžuje se tradicionalni boĹžiÄ?no-novletni Ĺžur s skupino Ĺ ank rock v velenjski RdeÄ?i dvorani – Ĺžur je postal stalnica decembrskega dogajanja v Velenju. Tokrat bodo kot gostje ob skupini Ĺ ank rock nastopili ĹĄe Big Foot Mama. Koncert bo 26. decembra.

SMAAL TOKK Po uspehu prvega albuma Unotisto primorski gangsta raper Smaal Tokk ne poÄ?iva. Predstavlja novo skladbo s pomenljivim naslovom Zaposlovalna, ki na videz lahkotno, a kruto razkriva trenutne razmere na trgu dela, na katerem se sanje in priÄ?akovanja iskalcev zaposlitve pogosto razblinijo na brezkompromisnih Ä?ereh delodajalskega pohlepa.

Naš ­čas, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

10. decembra 2015

frkanje » Levo & desno «

Prenos jeze Zaradi modrih con in parkirnega režima nasploh je med občani pogosto veliko jeze. In usmerjajo jo seveda na upravljalca, občino. Oziroma njene strokovne službe. Želi zato občina upravljanje prevaliti na Komunalno podjetje?

⏫

Da jabolko ne pade daleč od drevesa, dokazujeta mati Tanja Goljar in sin Matija.

Tanja je že dolgo direktorica uspešnega računovodskega servisa, kjer je bilo rezervirano tudi mesto za sina, ki pa so mu bolj kot dolgočasne številke všeč predavanja o podjetništvu.

Ustanovil je Ustvarjalnik, ki je že postal središče mladinskega podjetništva v Sloveniji, Matija pa kljub mladosti izkušen predavatelj. A Tanja nima nič proti, da sin ni bil poslušen, nasprotno – prav ponosna je, da jo je na nekaterih področjih prekosil, še posebej, ker je tudi dar govora zagotovo dobil po njej, ki je bila dolga leta uspešna moderatorja Radia Velenje.

⏫

Kaj neki je prosil glavni šoštanjski gasilec Boris Goličnik, ki jezika pač ne špara, drugega moža Termoelektrarne Šoštanj Miho Pečovnika? Čvek tega sicer ni slišal, a po odzivu Pečovnika sodeč si je zaželel kakšno novo gasilsko opremo. Naj mu prišepnemo, v podjetjih konec leta denarja zmanjkuje, prošnje je treba pisati janaurja.

⏩

Upokojenec, navdušen igralec namiznega tenisa in zavzet šmarški vinogradnik Franc Podgoršek (z leve) pojasnjuje upokojenemu steklarju Ivanu Ocepku, da je v teh dneh praznoval 71. rojstni dan. Kljub letom je zanj pospravljanje stolov mala malca, prav tako kot štihanje vinograda ali vzpon na katerega od slovenskih vršacev.

Pa naj bo tako še prihodnja leta.

Dobro poznana igrača Barbie, s katero so se deklice doslej ukvarjale predvsem, ko so skrbele za njene obleke in pričesko, je po ideji podjetja Mattel tokrat dobila novo razsežnost: z igračo se lahko tudi pogovarjate. »Naj-

boljši prijatelji radi klepetajo,« pravijo ustvarjalci in pojasnijo, da je barbika na videz sicer podobna svojim predhodnicam, če pa pritisnete na njen trebuh, aktivirate mikrofon. Ko trebuh spustite, dobite v manj kot sekundi sprogramiran odgovor – igrača je namreč zasnovana tako, da se z uporabnikom pogovarja (sposobna je 200 izmenjav besed) in igra igre. Kritiki opozarjajo, da igrača močno ogroža varovanje osebnih podatkov, saj posname glas in posnetek pošlje na t. i. oblak, podobno kot se shranjujejo fotografije na storitvi iCloud – in tam se posnetek analizira, po analizi pa določi, kakšen odziv bo prišel od igrače. Tako se

Praznovali smo Ta veseli dan kulture. Čeprav so tudi mnogi ob tem kritično govorili, da je naša kultura na psu. Vsaj nasmejanem?

Čas preizkušenj Ta predbožični čas je tudi čas preizkušenj. Preizkušali bomo davčne blagajne, na preizkušnji bodo blagajniški »zavezanci« in kupci.

Vroče-hladna matematika Nekateri se še vedno ukvarjajo s Teševo matematiko. Da 4 plus 5 ni 9, ampak – 6. Veliko je takih, ki se bojijo, da se ta enačba res ne bo izšla.

Čudna stvar Ograje na naši jugovzhodni meji še kar gradimo. Čeprav ta čas vse, ki jih že imamo, zadržujejo le divjad.

ZANIMIVOSTI

Nova Barbie govori

Nasmejani hov hov

aplikacija poveže z brezžičnim omrežjem že, če samo izgovorite besedo Barbie. A v podjetju pravijo, da se zelo trudijo pri zagotavljanju varnosti Hello Barbie. »Že zdaj smo popravili številne pomanjkljivosti,« pojasnjujejo.

Erdogana primerjal z Gollumom Žaljenje predsednika je v Turčiji kaznivo dejanje, objava na družbenem omrežju Twitter pa je v težave spravila tamkajšnjega zdravnika Bilgina Ciftcija. Predsednika Erdogana je namreč primerjal z likom iz fantazijskega filma Gospodar prstanov. Zdravnik je že izgubil službo, grozi pa mu še dveletna zaporna kazen.

Ali mu bo dosojena, bo odvisno od razpleta debate, ki trenutno

poteka na turškem sodišču, namreč: ali je Gollum negativen ali pozitiven lik. »S sklicevanjem na svobodo govora nisem prišla nikamor,« je pojasnila Ciftcijeva odvetnica Hicran Danisman, zato je ubrala drugačno obramb-

no taktiko. Vztraja, da primerjava predsednika z Gollumom ne more biti žalitev, saj ta lik ni negativen. Sodišče je v razjasnjevanje vprašanja vključilo ekipo, ki jo sestavljajo filmski poznavalci in psihologi, svoje mnenje pa sta podala tudi novozelandski režiser filmske trilogije Gospodar prstanov ter scenaristki filma.

Kakšen bo razplet, bo jasno v prihodnjem letu, saj se sojenje nadaljuje februarja.

Telefon, ki ga je mogoče očistiti z milnico Japonsko telekomunikacijsko podjetje se je odločilo, da ustvari telefon, ki mu doslej na svetu ni bilo podobnega: telefon, ki ga je mogoče očistiti z milnico. Svoj novi proizvod oglašujejo s kratkim video posnetkom, v katerem malček telefon vrže v krožnik, mama pa ga preprosto umije pod tekočo vodo. »Naša razvojna ekipa je telefon umila več kot 700-krat, da bi preverila njegovo vzdržljivost,« so pojasnili v podjetju in povedali, da bodo telefon

ponujali za 160 evrov, namenjen pa je staršem, ki želijo imeti za svoje otroke čiste telefone. Ob tem so v podjetju opozorili, da je telefon, ki ga bodo za zdaj prodajali le na Japonskem, odporen zgolj na določene vrste mila.

Poštnina za Mars 16 tisočakov Petletnega dečka Oliverja je zanimalo, kakšen bi bil strošek poštnine pisma na Mars. Pa se je obrnil na britansko pošto Royal Mail, kjer so za pomoč pri iskanju odgovora prosili ameriško vesoljsko agencijo Naso. In so izračunali: poštnina v vesolje bi znašala 11.602,25 funta (16 tisoč evrov). Royal Mail je dečku v odgovoru pojasnil tudi, kako je bila številka izračunana. »Gorivo je zelo drago in zajema stroške pošiljanja pisem okoli našega planeta,« je zapisal svetovalec za potrošnike in dodal, da je Nasa sporočila, da je njihov zadnji obisk Marsa stal okoli 700 milijonov dolarjev. »Sama vesoljska ladja je zelo majhna, tako da je shranjevanje ekskluzivno. Glede na to, koliko vesoljska ladja tehta v primerjavi s tem, koliko stane pot na Mars, bi nekaj, kar tehta do 100 gramov, stalo okoli 18 tisoč dolarjev,« je še pojasnil svetovalec in dodal, da bi morali torej na pismo nalepiti 18.416 znamk.

Vzklik optimista Le kako lahko javljajo, da sedmice ni, če pa jaz še nisem pogledal svojega loto lističa?!

99 % delnic Facebooka v dobrodelne namene Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je v minulem tednu postal očka male deklice Max, dogodek pa mu je tako močno spremenil življenje, da se je skupaj z ženo Priscillo odločil, da bo v dobrodelne namene podaril večino delnic podjetja Facebook. Mladi poslovnež je hčerki napisal dolgo pismo, ki ga je delil z vsemi uporabniki Facebooka; v njem je zapisal nekaj misli o svetu, v katerem bo, tako upa, njegova hči odraščala.

Kot pravi, gre za svet, v katerem lahko izkoristimo svoj potencial in se zavzemamo za enakopravnost, in sicer tako, da zmanjšamo revščino, zdravimo bolezni, gradimo močne skupnosti in podobno. Vendar Mark o tem noče le govoriti, temveč želi biti tudi praktičen zgled vsem, ki si želijo lepšega sveta – zato se je odločil, da bosta z ženo 99 odstotkov svojih delnic Facebooka (v vrednosti okoli 45 milijonov evrov) v svojem življenju podarila v dobrodelne namene.

Čudno, a drži Mnogi pravijo, da je pri nas veliko slabih politikov.

A na srečo je pri nas še vedno veliko dobrih ljudi. To čutijo tisti, ki od praznih obljub politikov ne morejo živeti.

Smučišča Spet se bomo spuščali.

Ampak naj to velja res le za smučanje. Da res ne bo šlo vse drugo pomembno pri nas spet le navzdol.

Nazaj Tudi pri nas je vse več hiš na drevesih. Se vračamo v nekdanja domovanja in potrjujemo eno od razvojnih tez, da smo se res razvili iz opic?

Malo drugače V eni od južnoameriških držav so za predsednika izvolili komika. Pri nas je drugače; ne izvolimo ravno komikov, a nekateri izvoljeni politiki hitro postanejo komiki.

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

ZANIMIVO

10. decembra 2015

Brez slovenĹĄÄ?ine ne gre VkljuÄ?evanje v slovensko druĹžbo ni lahko predvsem zaradi kulturnih razlik, nedostopnosti ljudi in jalovega drĹžavnega programa za vkljuÄ?evanje tujcev, ugotavlja ÄŒilenka Lisette Rojas Lago Tina Felicijan

tudi italijanĹĄÄ?ina in slovenĹĄÄ?ina imata dve besedi skupni: torta in vino,ÂŤ kariV Velenje jo je zanesla ljubezen. Svo- kira Lisette, ki si je nato sama plaÄ?ala jega moĹža Slovenca je spoznala na ne- drage ure slovenĹĄÄ?ine in se uÄ?ila isto, kem koncertu v Kanadi, kjer je obiskala kar se je Ĺže sama nauÄ?ila v Kanadi, ko svojo mamo. Po rodu ÄŒilenka, iz mesta se je pripravljala na prihod v Slovenijo.

Valpariso na centralni obali drĹžave, se Osnove jezika obvlada, a je preveÄ? komje ob slovesu od domovine, kjer je pu- pleksen, da bi znanje samostojno nadstila svoje korenine, najbolj bala odso- gradila, zato si Ĺželi kakovostnega pouka tnosti druĹžine, mame, babice, prijateljic s slavistom. iz otroĹĄtva. ÄŒeprav ÄŒeprav je bila na doma kuha Ä?ilsko zaÄ?etku zelo motiviÂťSem en 'emĹĄo' veÄ?. hrano, pogreĹĄa prarana za uÄ?enje sloNekdo, za katerega se vo domaÄ?o babiÄ?ivenĹĄÄ?ine, zdaj ni veÄ?, drĹžava ne zanima. Ni no kuho, a se je naker je vsakiÄ?, ko je vadila tudi na buinteresa za kvalifikacijo, poizkuĹĄala, naletela rek in Ä?evapÄ?iÄ?e, ki na zaprta vrata, pravkljuÄ?evanje. Ni idej.ÂŤ ji jih postreĹžejo njevi. ÂťZdi se mi ĹĄkoda, ne prijateljice. Zarada mi drĹžava s to podi ĹĄibkega znanja slovenĹĄÄ?ine se teĹžko moÄ?jo ne omogoÄ?i, da bi se laĹžje vkljuvkljuÄ?uje v druĹžbo in ne dobi dela. Tako Ä?ila v druĹžbo. ÄŒeprav imam dva poklije vsak njen dan v Velenju daljĹĄi in no- ca, ne morem delati v nobenem, kar me stalgija moÄ?nejĹĄa. frustrira. ÄŒe znaĹĄ jezik, se ti odpre veÄ? vrat. A v teh ĹĄtirih letih te moĹžnosti nisem imela,ÂŤ je razoÄ?arana.

Jezikovne prepreke ÄŒeprav govori angleĹĄko in malo francosko, se je pred prihodom v Slovenijo Brezposelnost najbolj bala jezika in pokazalo se je, da MoĹž ima dobro sluĹžbo, nista socialno se je s slovenĹĄÄ?ino res teĹžko spoprijeti. ogroĹžena, zato ne iĹĄÄ?e dela zaradi priÂťOseba, ki me je sprejela na oddelku za hodka, ampak ker hoÄ?e imeti obÄ?utek, tujce na upravni enoti, niti ni govorila da je koristna, ÂťhoÄ?em se realizirati.ÂŤ angleĹĄko. Jaz sem ji z malo znanja slo- Da ni vse dni sama doma, se je vkljuÄ?ivenĹĄÄ?ine komaj pojasnila, da se Ĺželim la v razne aktivnosti, da ima bolj poln nauÄ?iti jezika.ÂŤ Ima tudi italijansko dr- dan, saj sluĹžbe ne najde. Ĺžavljanstvo, s katerim je laĹžje uredila Krajinska arhitektka in frizerka po sresvoj status v Sloveniji, a s tem izgubila dnjeĹĄolski izobrazbi je veĹĄÄ?a tudi liÄ?epravico do 180 brezplaÄ?nih ur slovenĹĄÄ?i- nja. Dela v krajinski arhitekturi niti ne ne iz programa za tujce, ki so namenje- iĹĄÄ?e veÄ?, ker ve, da je konkurenca prevene le ljudem iz manj razvitih drĹžav. ÂťA lika. Iskala je sluĹžbo v frizerskem salo-

â?ą

nu, kjer so najprej zahtevali, da si nabavi instrumente, potem pa, da pride na preizkuĹĄnjo, na katero je nikoli niso poklicali. ÂťPrisilili so me, da porabim denar, ki ga nimam, da kupim, Ä?esar niti nisem mogla uporabiti.ÂŤ Prijavila se je na razpis za negovalko starejĹĄe osebe, snaĹžilko in podobno, glavna ovira pa je bila previsoka izobrazba. ÂťMoji starĹĄi so drago plaÄ?evali za mojo izobrazbo, zdaj pa mi niÄ? ne koristi.

To me ĹĄe bolj frustrira, ker se zdaj ne morem uresniÄ?iti,ÂŤ razlaga 34-letnica z vse niĹžjo samozavestjo, ki se je Ĺže naveliÄ?ala iskati priloĹžnosti, ki jih ni.

Kulturni ĹĄok

Lisette so presenetile tudi kulturne razlike. V primerjavi z latinsko je naĹĄa kultura bolj hladna, manj izkazujemo naklonjenost, manj smo ljubeznivi. ÂťÄŒe zboliĹĄ, ti prijatelji reÄ?ejo, da se boste videli kasneje, ker se bojijo, da se bodo nalezli bolezni, namesto da bi ti priĹĄli pomagat,ÂŤ je bila preseneÄ?ena. ObÄ?utek ima, da ljudje v tem majhnem mestu niso vajeni tujcev. ÂťKot bi vsaka oseba predte postavila steno, preden te spozna. Vzame distanco. Mi pa ne. Kadar

k nam pride tujec, ga sprejmemo. ÄŒe lahko, ga postreĹžemo s hrano. Tu tega ni. Jaz niti ne poznam svojih sosedov. Koga naj prosim za pomoÄ?, Ä?e se mi kaj zgodi,

gi drĹžavi, v drugi kulturi. Ne morem vsiliti svoje. Moram sprejeti tujo. Kar Ĺželim, pa je, da bi mi priĹĄli naproti na pol poti. Da bi se medsebojno sprejemali. ÄŒe lahko jaz sprejemam tuje ideje, kulturo, naÄ?in bivanja, Ĺželim, da sem tudi jaz sprejeta, kakrĹĄna sem. Z malokom ima tak odnos.ÂŤ

Prijetno, a dolgoÄ?asno

Slovenija ji je vĹĄeÄ? kot deĹžela in drĹžava. Zdravstveni sistem se ji zdi kot Ä?udeĹž, velik privilegij. Prav tako izobraĹževalni. Njen sin je nemoteno obiskoval srednjo ĹĄolo in zdaj ĹĄtudira. Lepo so ga sprejeli in slovensko govori bolje kot marsikateri soĹĄolci iz sosednjih drĹžav.

â?ą

Âť'Sej bo.' SovraĹžim to frazo, vsi mi jo ves Ä?as ponavljajo.ÂŤ

Lisette Rojas Lago

pa ni mojega moĹža? Moj sosed ne bo nikoli vedel, Ä?e sem sploh v stanovanju, ker se nikoli ne vidimo. V ÄŒilu poznaĹĄ vse, ki Ĺživijo v ulici,ÂŤ primerja Lisette, ki tu nima veliko prijateljic in tudi te so ĹĄele dobro sprejele njene navade in znaÄ?aj. ÂťZdaj me tudi one poljubijo, ko se vidimo, s Ä?imer so na zaÄ?etku imele teĹžave, ker to ni v vaĹĄi kulturi – pokazati naklonjenost, nameniti pozornost, neĹžnost. Kot bi rekel Diego (prijatelj mojega sina Rodolfa, ki tudi Ĺživi v Velenju): kot da nimate krvi, tako hladni ste,ÂŤ je smeje komentirala in dodala: ÂťNa nek naÄ?in sem se Ĺže navadila, da sem v dru-

V Velenju ji je vĹĄeÄ? spokojnost. ÂťVelenje je lepo mesto za starost in tudi za vzgajanje otrok. Manjka pa aktivnosti, kulture. Moj 75-letni oÄ?e, ki je bil dva meseca na poÄ?itnicah, je komentiral, da je Velenje dolgoÄ?asno,ÂŤ se je smejala in pojasnila, da se ljudje v ÄŒilu tudi pozno zveÄ?er druĹžijo na ulicah, tu pa je vse zaprto.

Kot ljubiteljica jedi z Ĺžara je Ĺželela narediti piknik ob jezeru, Ä?esar je navajena iz ÄŒila, kjer imajo podobni kraji mize in klopi ter kamine, da lahko ljudje kuhajo in obedujejo na prostem. Ni mogla verjeti, da ob Velenjskem jezeru tega nihÄ?e ne poÄ?ne. ÂťManjka vam svobode in sproĹĄÄ?enosti,ÂŤ je sklenila topla in ljubezniva Lisette, ki ni izgubila prirojene dobrovoljnosti in optimizma, najbolj pa si Ĺželi priloĹžnosti, da se dobro nauÄ?i slovensko in tako poveÄ?a svoje moĹžnosti. đ&#x;”˛

Zgodbe starih velenjskih hiĹĄ Slovenski petelinÄ?ek iz MetleÄ?

Velenje, 1. decembra – Do 19. decembra si lahko v velenjski mestni knjiŞnici ogledate zanimivo domoznansko razstavo, ki predstavlja zgodovino reprezentativnih velenjskih starih hiť. Pripravila jo je Andreja AŞber iz domoznanskega oddelka knjiŞnice,

terih trĹĄkih hiĹĄ, tako tistih, ki jih ĹĄe vedno lahko vidimo v Starem Velenju, kot tistih, ki jih ni veÄ?.

Zanimiva pa bi bila tudi zgodovina starih hiĹĄ v Ĺ aleku in drugih delih mesta,ÂŤ je dodala. Tokrat se ni lotila Ĺže popisane zgodovine hiĹĄ, kot je vila Herberstein in

Andreja AĹžber bo stare velenjske hiĹĄe raziskovala ĹĄe naprej. Kot prvo si lahko v velenjski knjiĹžnici ogledate razstavo zgodovine trĹĄkih hiĹĄ.

idejo zanjo pa je Ĺže pred leti dal njen sodelavec Silvo GrmovĹĄek.

Gre za razstavo, ki budi nostalgijo, zagotovo pa je zanimiva vsem generacijam.

Avtorica razstave je zgodovinarka, ki Ĺželi, da bi stare velenjske hiĹĄe raziskovala ĹĄe naprej in naredila veÄ? ciklov razstav. ÂťTokrat sem zajela zgodovino neka-

vila Bianca, ampak je predstavila hiĹĄe, ki so povezane s trgovskim, meĹĄÄ?anskim in rudarskim naÄ?inom Ĺživljenja. Njihova podoba danes ni veÄ? enaka, kot je bila. ÂťV veliko pomoÄ? pri raziskovanju sta mi bila dr. JoĹže Hudales in njegov oÄ?e JoĹže Hudales starejĹĄi, ki je sploh dragocena priÄ?a, saj se spomni ĹĄe marsiÄ?esa iz Ĺživlje-

nja starovelenjskih druĹžin. Tam je bilo veliko selitev; vemo, da so veleposestniki Goli, ko so priĹĄli v Velenje, najprej najeli stavbo poĹĄte, ko so proti koncu prve svetovne vojne obogateli, pa so pokupili ĹĄe druge hiĹĄe in prevzeli ĹĄe druge dejavnosti. ZnaÄ?ilno za to obdobje je, da so se takratni veleposestniki ukvarjali z veÄ? dejavnostmi: bili so gostilniÄ?arji, hotelirji, trgovci na malo, trgovali so s hmeljem ‌,ÂŤ pripoveduje avtorica razstave. Na njej je skuĹĄala oĹživeti preteklost tudi zato, ker ima rada stare stavbe. Ko obiĹĄÄ?e Staro Velenje, se ji zgodbe kar same dogajajo.

Na razstavi lahko poleg druĹžine Gol, ki je bila najpremoĹžnejĹĄa, v Velenje pa je priĹĄla iz Slovenj Gradca, spoznate ĹĄe druĹžino Rak, ki je imela hotel in mesnico v nekdanji Kolodvorski restavraciji. Predstavljena je tudi usnjarna, ki jo je imel v lasti tudi praded dr. JoĹžeta Hudalesa, ki je bil Ä?evljar. Na stari sliki lahko spoznate tudi Rudarski dom, ki je menjal veÄ? lastnikov, od Turnskih do Apatovih iz DruĹžmirja, nato pa je bil v lasti premogovnika. V njem je bila od nekdaj gostilna. Razstavo dopolnjujejo stari predmeti iz teh stavb, tudi osebni predmeti lastnikov, ki jih je prispeval Muzej Velenje. Tako se lahko vsakdo ob ogledu razstave preseli v preteklost. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ oĹĄtanjÄ?an Valentin Heindl je za Ĺ imekovo lojtrco domaÄ?ih iz lipovega lesa leta 1984 prviÄ? izdelal lesenega petelinÄ?ka kot izviren spominek. Ideja je nastala ob jutranji istoimenski oddaji.

Les je nabiral v gozdu okoli vile Ĺ iroko.

Iz vej, rogovilc, je 10 let za zakljuÄ?ne prireditve Lojtrca domaÄ?ih roÄ?no rezljal petelinÄ?ke. Pozneje za Osino podoknico, nato Podoknico Nedeljskega.

Osemkrat na leto, od marca do oktobra, je za zakljuÄ?no prireditev s temo vasovanje izdelal hiĹĄko z lojtrco na lojtri petelinÄ?ka, v hiĹĄki v gnezdu pa je bila kokoĹĄka. Na te prireditve hodi ĹĄe sedaj in je njihov redni spremljevalec in udeleĹženec.

Vedno ga spremlja Ĺžena Alojzija Heindl.

Izvirni spominÄ?ek je naredil tudi za prireditev BoĹĄ videl, kaj dela Dolenc, ki jo je organiziral Ĺže pokojni Slak, ideja je bila odhod neveste od doma in njena bala. Naredil je voziÄ?ek, gare, petelinÄ?ka vpreĹženega v gare, na garah pa kokoĹĄ in balo, dve vreÄ?i kot doto.

Izvirnih spominkov ni mogoÄ?e kupiti v trgovinah, so pa ocenjeni in zaĹĄÄ?iteni na Obrtni zborni-

ci v Ljubljani kot njegova ideja.

Narejeni so roÄ?no, iz lipovega lesa. VeÄ?ja, kot je veja rogovilca, veÄ?ji je petelinÄ?ek. NajveÄ?ji narejen je bil visok 1 meter in 30 centimetrov – za prireditev ga-

lo zdravja Ĺ oĹĄtanj, Centrom starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica, prijatelji in podporniki zadal, da bo izdelal 15.000 luÄ?k za prireditev LuÄ?ke za sreÄ?o, ki so bile priĹžgane na Ĺ oĹĄtanjskem jezeru v spo-

Valentin Heindl z Ĺženo in petelinÄ?kom

silski pevski zbori v Lokovici pri Ĺ oĹĄtanju za okrasitev na odru.

NajmanjĹĄi pa 2 centimetra. Vsak izdelek je unikaten, obiÄ?ajno so veliki okoli 30 centimetrov.

Ima tudi svojo pesem z naslovom Valentin petelin, za katero je glasbo napisal Robert GoliÄ?nik, besedilo Ivica Cvikl. Valentin pove, da je hvaleĹžen Ĺženi Alojziji, ki mu pomaga, ga vedno podpira in ga prevaĹža.

Letos si je skupaj z Ĺženo, s Ĺ o-

min na pogrezanje DruĹžmirja zaradi rudarjenja.

Na svojem domu v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju ima v kleti pravo zakladnico petelinÄ?kov. Tale na sliki je bil letos narejen za Ä?isto poseben namen, pa ga ne smemo izdati.

Ob vsem ustvarjanju se mu odpira ĹĄe kopica idej, ene so prav hudomuĹĄne! đ&#x;”˛

Marija Skrt

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 14

VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA

Okusite svet čarobnih mehurčkov

Živahne penine Jeruzalem Ormož, očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Vsaka se ponaša s svojo barvo, v celoti pa predstavljajo pisano paleto barv in okusov. Barvite praznike!

10. decembra 2015 P&F Jeruzalem, d.o.o., Kolodvorska cesta 11, Ormož

www.jeruzalem-ormoz.com

Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 21. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju.

14

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

VI PIĹ ETE

10. decembra 2015

HvaleĹžni prejemniki pomoÄ?i

9. Po domaÄ?e – korajĹža velja

Odziv obÄ?anov na dobrodelno akcijo S Karitas v advent, s katero smo zbirali sredstva za obogatitev prazniÄ?nih paketov pomoÄ?i, je bil zelo dober, saj smo z zbranimi sredstvi omogoÄ?ili nakup prazniÄ?nih artiklov za 200 prejemnikov pomoÄ?i. Prve prazniÄ?ne pakete smo razdelili Ĺže prvo sredo v decembru, drugi del bo razdeljen teden dni kasneje. Poimenovali smo jih kar MiklavĹževi paketi. V njih so poleg suhih sliv, suhih fig, jabolÄ?nih krhljev, klementin ĹĄe Ä?okolada, keksi, kava in Ä?okoladni MiklavĹž.

Veliko prejemnikov pomoÄ?i je ob prejetju prazniÄ?nega paketa povedalo, da takĹĄnega preseneÄ?enja niso priÄ?akovali in da smo jim res polepĹĄali december. Prav vsi so bili polni zadovoljstva, nekaj se jih je tudi ponudilo, da bi drugo leto tudi sami sodelovali pri izdelovanju venÄ?kov.

Prostovoljke Ĺ˝upnijske Karitas Velenje smo z veliko radostjo v srcu ugotavljale, da se je ves trud v novembru povrnil. Vsem dobrotnikom in prejemnikom pomoÄ?i Ĺželimo Ä?im lepĹĄi december, v novem letu pa vse dobro, veliko zdravja, medsebojnega razumevanja, radosti in uresniÄ?itev vseh drobnih, iskrenih Ĺželja!

Ĺ kale, 5. decembra – Na MiklavĹževo soboto je Kulturno druĹĄtvo Ĺ kale izvedlo tradicionalno prireditev, na kateri so se predstavili domaÄ?ini, ki si s svojim talentom upajo na oder. Peli so, plesali, igrali na razliÄ?na glasbila in se preskusili kot humoristi.

Kar 60 jih je sodelovalo. V goste je druĹĄtvo povabilo tudi folklorno skupino Oglarji iz Ĺ oĹĄtanja. Polno dvorano ljudi so razveselili tudi ĹĄtevilni otroci, ki so s svojo prisrÄ?nostjo in neposrednostjo predstavili svoje toÄ?ke.

Sodelovali so skoraj vsi uÄ?enci ĹĄole Ĺ kale. Otroci te podruĹžnice so navajeni nastopanja, saj jih druĹĄtva v kraju vabijo na ĹĄtevilne prireditve, na katerih popestrijo

đ&#x;”˛

UÄ?enci 3. razreda POĹ Ĺ kale

program. Nastopanje pa je del razvoja, saj krepi samozavest in pogum za kasnejĹĄe razliÄ?ne Ĺživljenjske situacije. Na koncu je vse v dvorani obiskal ĹĄe MiklavĹž

s svojim spremstvom. VeÄ?er je bil lep uvod v zaÄ?etek prazniÄ?nega decembra. đ&#x;”˛

Eva Kumer

Prazniki so med nami

Janja Vivoda, vodja dobrodelne akcije

Dijaki dijakom

V Ä?etrtek, 26. novembra, popoldne je na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj potekal naĹĄ vsakoletni bazar.

UÄ?enci so prodajali izdelke, ki so jih ustvarili sami v razliÄ?nih delavnicah. Imeli smo tudi stojnico s Ä?okoladnimi palaÄ?inkami

saj so bile vse stojnice postavljene v avli in jedilnici. Pri obiskovalcih pa so bila o tem deljena mnenja. Nekaterim se je zdela letoĹĄnja postavitev boljĹĄa, saj so menili, da je vse bolj prostorno in povezano ter da je tako manjĹĄa gneÄ?a. Spet drugim pa je bila

malo drugaÄ?en, ker je potekal kar med samim bazarjem. Tako so si obiskovalci lahko ogledovali stojnice, medtem ko so posluĹĄali naĹĄe glasbenike. NaĹĄi prodajalci so se zelo dobro odrezali, saj so jih hvalili vsi obiskovalci.

Vsem je bila prireditev zelo vĹĄeÄ?

ter sadnim Ä?ajem. Bazarja so se udeleĹžili predvsem starĹĄi in stari starĹĄi otrok, ki obiskujejo to ĹĄolo. PriĹĄli so si ogledat stojnice, na koncu pa je skoraj vsak odĹĄel domov s kakĹĄnim izdelkom.

LetoĹĄnje leto je bila postavitev stojnic drugaÄ?na od prejĹĄnjih let,

bolj vĹĄeÄ? lanska, ker je bilo po njihovem mnenju bolje razporejeno po nadstropjih. Cene so se obiskovalcem zdele primerne glede na to, da je ĹĄlo za dobrodelni namen, saj se ta denar pozneje porabi za uÄ?ence. Tudi letoĹĄnji kulturni program je bil

in veÄ?ina jih je dejala, da je bila boljĹĄa kot lani. Vsi pa so se strinjali v eni stvari: bazar je poln boĹžiÄ?nega ozraÄ?ja in vsi se bodo z veseljem vrnili drugo leto, saj verjamejo, da se bodo uÄ?enci ponovno odliÄ?no odrezali.

Zbor Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole je nastopal v sodelovanju s pevci iz Srednje strojne ĹĄole in Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja.

Velenje, 2. december – Z dobrodelnim koncertom Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Skozi Ä?as – za lepĹĄi danes in boljĹĄi jutri so ustvarjalni dijaki ter glasbeni gosti, akrobati in stand up komik zbrali 1500 evrov za ĹĄolski sklad Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Ta bo denar namenil pomoÄ?i potrebnim dijakom. Tako so vsi nastopajoÄ?i in gledalci na svoj

naÄ?in prispevali svoj deleĹž v mozaik naĹĄega bivanja, je med drugim zapisala profesorica Lidija Ĺ uster, ki je z dijakom 3. letnika raÄ?unalniĹĄtva Anejem PodkriĹžnikom povezovala prireditev. ÂťDobrota je naĹĄ notranji glas in naĹĄe vodilo skozi Ĺživljenje. ÄŒe ji znamo prisluhniti, imamo moĹžnost narediti naĹĄe Ĺživljenje lepĹĄe. PreizkuĹĄnje lastnega stanja duha in

neizbrisljivega v Ĺživljenju – lepote, ljubezni, soÄ?utja, dobrote ter iskanja smiselnega v Ä?loveĹĄkih odnosih, so kode, ki jih nosimo v sebi vsi tisti, ki smo se dobrodelnega koncerta kot ustvarjalci ali gledalci udeleĹžili.ÂŤ đ&#x;”˛

tf

Dobrodelna prireditev v Ĺ aleku Na OĹ Ĺ alek Velenje smo v sredo, 3. 12., uÄ?enci in delavci ĹĄole pripravili dobrodelno prireditev Z glasbo v prazniÄ?ne dni in tako zakorakali v Ä?arobni december.

V uvodu je obiskovalce nagovorila ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka. Po besedah dobrodoĹĄlice se je zahvalila sponzorjem in vsem prisotnim, ki so z nakupom vstopnic prispevali v ĹĄolski sklad, ter jim zaĹželela veliko uĹžitkov ob spremljanju bogatega glasbeno-plesnega programa.

Obiskovalci so imeli kaj videti in sliĹĄati. Nastopili so vokalisti, pevci ob spremljavi razliÄ?nih instrumentov, instrumentalni sestavi, plesne skupine, uÄ?enci nekaterih oddelkov pa so plesali kar vsi. Glasbene izvajalce je spremljal za to priloĹžnost ustanovljen Ĺ US bend, ki so ga sestavljali uÄ?enec devetega razreda, delavca ĹĄole in naĹĄa nekdanja uÄ?enca.

PrazniÄ?no vzduĹĄje je priÄ?arala izvirna scenska postavitev ob od-

đ&#x;”˛

MaĹĄa Petkovnik, 9. razred

Mnenja in odmevi Ob neki (skoraj pozabljeni) obletnici

ru z medijsko podporo kamere v Ĺživo. Toplino prostoru je dajala namizna dekoracija s priduĹĄeno svetlobo sveÄ?k, diĹĄeÄ?imi piĹĄkoti in Ä?ajem.

Sponzorjem in vsem obiskovalcem prireditve, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotiÄ?ka, se je ob zakljuÄ?ku prireditve

zahvalila predsednica ĹĄolskega sklada Suzana BriĹĄnik, ki je ĹĄe enkrat poudarila, da je denar od prodanih vstopnic in prostovoljnih prispevkov namenjen ĹĄolskemu skladu, torej naĹĄim uÄ?encem. đ&#x;”˛

UÄ?enci in delavci OĹ Ĺ alek

Prvega decembra letos je minilo 147 let od rojstva Frana Koruna – KoŞeljskega, dva dni pozneje, 3. decembra, pa je bila 80. obletnica njegove smrti.

Zdi se nama primerno, da se ob teh obletnicah oglasiva v glasilu te doline in teh krajev, ki jih je skladatelj, glasbeni pedagog in narodni buditelj KoĹželjski imel tako rad.

MogoÄ?e bo kdo rekel, da obletnici nista najbolj ÂťokrogliÂŤ in da smo v Velenju Ĺže kaj sliĹĄali o Franu Korunu KoĹželjskem, vendar je treba poudariti, da danes raste druga generacija otrok kot pred desetimi leti, da so zrela leta dosegli drugi ljudje.

Marsikdo od mladih se verje-

tno ne zaveda dejstva, da je bilo Velenje v Korunovih Ä?asih majhen nepomemben trg in da se je s tem, ko je ostal tu, odpovedal karieri, ki bi jo lahko napravil v kakem velikem mestu. Ĺ˝e Ljubljana bi mu s svojo takrat Ĺže obstojeÄ?o glasbeno infrastrukturo omogoÄ?ila mnogo boljĹĄe pogoje za delo in ustvarjanje. O domoljubju Frana Koruna zgovorno priÄ?a podatek, da je zavrnil celo drĹžavno povabilo, da bi v Sofiji prevzel poloĹžaj kapelnika na dvoru bolgarskega kralja. Kdor zapusti domovino, se ji odpove. ÄŒe bi odĹĄel v tujino, gotovo ne bi napisal uÄ?benika za violino, ki je bil pri nas prvi napisan v slovenskem jeziku. V njem je, kot

je Fran Korun napisal v uvodu uÄ?benika (izĹĄel je leta 1910 pri zaloĹžbi Schwentner v Ljubljani), za pouk uporabljal samo slovenske glasbene motive. ÄŒe bi ustvarjal glasbo v Bolgariji ali kje drugje, bi se temu moral odpovedati. V Sofiji ne bi postal slovenski, ampak bolgarski skladatelj. To pa bi bilo v nasprotju z vsem njegovim bistvom.

Zgodovine se uÄ?imo vsakokrat na novo, kajti pomembno je, da vsaka generacija prebivalcev naĹĄe doline pozna svojo preteklost, zgledi ljudi, ki so nesebiÄ?no delovali za naĹĄo kulturno samobitnost, pa bi morali biti v naĹĄi zavesti vedno prisotni. đ&#x;”˛

Vnuka Borut in Vladimir

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

10. decembra 2015

Kdo se bo poslovil?

'Rudarji' za slovo od svojih gledalcev vendarle zmagali

Danes (ob 18.00) v Zlatorogu tekma osmine finala pokala med Celjani in VelenjÄ?ani – Gorenje s Krko za dvig samozavesti V 13. krogu domaÄ?ega prvenstva so rokometaĹĄi Gorenja gostili Krko in jo premagali z dvoĹĄtevilÄ?no razliko (34 : 24). NovomeĹĄÄ?ani so sicer prvi zadeli, v nadaljevanju pa niso bili v nobenem trenutku dorasel nasprotnik, pa Ä?eprav so gostitelji igrali bolj sproĹĄÄ?eno oziroma so priloĹžnost za igro dobili vsi igralci. DvoĹĄtevilÄ?na zmaga Gorenja je bila priÄ?akovana ne glede na to, da so nekaj dni prejĹĄnjega tedna ĹĄe verjetno premlevali, zakaj so se nepriÄ?akovani hitro poslovili od tekmovanja v pokalu Evropske rokometne zveze.

RokometaĹĄi Celja pa so Ĺže med tednom s 33 : 28 slavili proti Kopru, v nedeljskem 10. krogu evropske lige prvakov pa so v gosteh izgubili z enim najbogatejĹĄih moĹĄtev v tem tekmovanju s Paris St. Germainom s 27 : 32 (12 : 17).

Tekma z Dolenjci je privabila v RdeÄ?o dvorano skromno ĹĄtevilo rokometnih navduĹĄencev. Razlog je bila najbrĹž slaba igra njihovih igralcev na Danskem in teden dni pred tem v Velenju. PrepriÄ?ljiva zmaga proti Krki je bila zanje in gotovo tudi za trenerja Gregorja CvijiÄ?a (nekateri so celo priÄ?akovali njegov odstop) zelo pomembna za dvig samozavesti po tem neuspehu. Ta bi morala biti najbrĹž na najviĹĄji ravni Ĺže danes na tekmi osmine finala slovenskega pokala s Celjani v 'njihovem' Zlatorogu.

Vodstvo kluba pa vendarle ni bilo ravnoduĹĄno, da so njihovi rokometaĹĄi pokleknili Ĺže na prvi postaji v drugem najmoÄ?nejĹĄem klubskem prvenstvu v Evropi. Ĺ e zlasti, ker so rokometaĹĄi Holstebroja imeli v prejĹĄnjem tekmovanju menda celo nekoliko kakovostnejĹĄo zasedbo, pa so bili na obeh tekmah za gol preslabi. Zato se je, kot smo izvedeli pred tekmo s Krko, na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna sestalo klubsko vodstvo, ki je odloÄ?ilo, da Gregor CvijiÄ? ostaja trener kljub neuresniÄ?emu cilju v tem tekmovanju. Presenetili pa so s spremembo na kapetanskem mestu.

Nika Medveda je na tej dolĹžnosti zamenjal StaĹĄ Skube. S tem naj bi ga spodbudili k ĹĄe boljĹĄi in odgovornejĹĄi igri, kot smo sliĹĄali. Vsekakor se od trenerja

CvijiÄ?a priÄ?akuje, da se bo rokometnim navduĹĄencem v dolini oddolĹžil, Ä?e ne z obema, pa vsaj z enim domaÄ?im naslovom, ter prinesel navijaÄ?em veselje, kot je bilo v obdobju doslej njihovega najuspeĹĄnejĹĄega trenerja Branka TamĹĄeta.

ÄŒrni niz je Ĺže dovolj dolg

Mario Ĺ oĹĄtariÄ? je bil s ĹĄestimi goli skupaj s Benjaminom Burićem najboljĹĄi strelec domaÄ?e vrste proti Krki: ÂťPrepriÄ?ljiva zmaga je bila zelo pomemb-

na za dvig samozavesti po naĹĄem razoÄ?aranju z nastopom v Evropi. Dokaj dobro smo igrali v obrambi in na tem moramo graditi naĹĄo igro. Do izraza je spet priĹĄel naĹĄ kolektivni duh, ki nas je nekoÄ? krasil; to moramo vrniti in verjamem, da bomo dosegli v domaÄ?em tekmovanju Ĺželeno. ÄŒe imam v mislih samo pokalno tekmovanje, bo danes tekma sezone. Tako pomembno zmago potrebujemo. ÄŒe bo priĹĄla, bo naĹĄa samozavest zelo zrastla in tudi laĹžje bo potem trenirati. ÄŒrni niz s Celjani je Ĺže dovolj dolg in Ä?as je, da se konÄ?a. Je pa ĹĄkoda, da se bomo sreÄ?ali Ĺže tako zgodaj. V nekaterih drĹžavah se najmoÄ?nejĹĄi ekipi sreÄ?ata ĹĄele na sklepnem turnirju. Kar je, je, ena moÄ?na ekipa bo od danes zveÄ?er manj. Skratka, konÄ?no moramo spet premagati Celjane. Ĺ˝elimo, da se to zgodi Ĺže danes!ÂŤ

PrviÄ? hrvaĹĄki sodnici

Na tekmi s Krko se je zgodilo prviÄ? v Velenju, da sta pravico na parketu delili Ĺženski, in to Hrvatici iz Kutine, sestriÄ?ni Helena Crnojević in Emina Kostecki Radić. Ker sta menda ocenili, da na HrvaĹĄkem nista imeli veÄ? moĹžnosti za napredovanje, sta poslali proĹĄnjo za sojenje v Sloveniji. UspeĹĄno sta prestali preizkuĹĄnjo in uvrstili so ju na seznam za sojenje moĹĄke slovenske prve lige. Krstno sojenje sta imeli v prvem krogu med Slovanom

in Celjem. ÄŒe sodimo po sobotnem dogajanju v RdeÄ?i dvorani, so ju tudi najbolj vneti velenjski navijaÄ?i spoĹĄtljivo sprejeli. Upati je, da med njunim sojenjem ne bo veÄ? znanih soÄ?nih ÂťvloĹžkovÂŤ kot vÄ?asih, ko po parketu tekata moĹĄka sodnika. O tem, da bo navijanje sploh postalo bolj kulturno, pa lahko za sedaj najbrĹž le sanjamo.

ZaponĹĄek v Slovenj Gradcu

Gorenje je doslej imelo tri vratarje: Benjamina Burića (25), Klemna Ferlina (26) in Roka Zaponťka (23). Najmlajťi ob starejťih soigralcih ni dobival veliko priloŞnosti (le sedemkrat v tej sezoni).

Zato se je razveselil, da sta se vodstvi Gorenja in Slovenj Gradca dogovorili, da bo za KoroĹĄce branil do konca sezone in si z branjenjem nabiral nove izkuĹĄnje.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Velenjske rokometaĹĄice so na lokalnem derbiju na tekmi 9. kroga prve Ĺženske rokometne lige v RdeÄ?i dvorani gostile igralke Celja Celjskih mesnin. Gostjam so se kolikor toliko upirale le v prvem polÄ?asu, po katerem so zaostajale le za dva gola. V nadaljevanju pa so se Celjanke raz-

igrale in zmagale z desetimi goli razlike oziroma z rezultatom 28 : 18.

S tekmo veÄ? in sedemnajstimi toÄ?kami so trenutno v vodstvu Zagorjanke. Za dve toÄ?ki na drugem mestu zaostajajo aktualne prvakinje igralke Krima. Na naslednjih ĹĄtirih mestih so Ajdovke, KoprÄ?anke, LjubljanÄ?anke in NovomeĹĄÄ?anke s po desetimi toÄ?kami. Celjanke so s sedmimi in dvema tekmama manj sedme, Ĺ˝alÄ?anke z osmimi osme; Velenj-

Na predzadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so nogometaĹĄi Rudarja gostili ZavrÄ? in zmagali z 1 : 0.

Nove tri toÄ?ke so bile zanje zelo pomembne, saj so na prejĹĄnjih petih doĹživeli kar tri poraze in le enkrat (s Krko doma) igrali neodloÄ?eno.

Gostje so po dokaj dobri igri v predprejĹĄnjem krogu doma izgubili z Olimpijo, prav zato so priĹĄli ob jezero odloÄ?eni, da ne doĹživijo novega poraza.

ZaÄ?eli so zelo odloÄ?no in Ĺže v prvem napadu je vratar Matej Radan z izletom iz vrat in z dobro obrambo prepreÄ?il verjeten zadetek izkuĹĄenemu Albertu Rieri. To je bila tudi edina nevarnejĹĄa priloĹžnost HaloĹžanov v prvem delu. Nato je igra potekala bolj ali manj med obema kazenskima prostoroma, gostje so imeli celo nekaj veÄ? Ĺžogo v posesti, a so bili povsem nenevarni za vrata domaÄ?ega vratarja Mateja Radana. Nevarneje so zapretili domaÄ?emu vratarju le ĹĄe enkrat, in to v izdihljajih tega ne preveÄ? zanimivega dvoboja. Toda v trenutku, ko moĹĄtvu gori pod nogami, ne ĹĄteje umetniĹĄki vtis, ampak le gol, tokrat eden, a tako rekoÄ? zelo vreden. Tekma je bila odloÄ?ena Ĺže v 23. minuti. Mario Babić (brat Stjepan ni smel igrati zaradi kartonov) je odliÄ?no izvedel drugi udarec s kota za domaÄ?e.

V gneÄ?i pred gostujoÄ?im vratarjem Miodragom Mitrovićem je najviĹĄje skoÄ?il KaĹĄnik in Ĺžogo, ki je med letom oplazila preÄ?ko, poslal v mreĹžo. Ĺ˝e v 31. minuti bi si lahko domaÄ?i zagotovili mirnejĹĄe nadaljevanje tega dvoboja. Po dobri podaji Damjana Trifkovića je imel Mario Babić pred sabo le ĹĄe vratarja, a je prerahlo udaril po Ĺžogi in Mitrović jo je zlahka ulovil. Novo veliko priloĹžnost za poviĹĄanje rezultata so imeli ĹĄe v 77. minuti, ko je

sodnik Darjan KovaÄ?iÄ? iz Grosuplja pokazal na belo toÄ?ko, ki jo je zakrivil Aleks Pihler s prekrĹĄkom nad Klemnom Bolho. Po priÄ?akovanju jo je izvedel Mate Eterović, a tokrat veliko slabĹĄe kot krog pred tem proti Krki.

Vratar se je vrgel na pravo stran in Ĺžogo odbil v kot. Ĺ˝e v naslednjem napadu so imeli domaÄ?i ĹĄe drugo lepo priloĹžnost za viĹĄjo zmago. Babić je nevarno streljal z leve strani, MitroviÄ? je Ĺžogo odbil na desno na nogo branilcu Elvedinu DĹžiniću, ki pa je z nekaj metrov zadel levo vratnico z zunanje strani in Ĺžogo je zletela z igriĹĄÄ?a. NajbrĹž so se nekateri po tej zapravljeni priloĹžnosti spomnili na znano uliÄ?no pravilo: Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ. Ĺ˝e v triminutnem sodnikovem dodatku pa je imel najnevarnejĹĄi gostujoÄ?i igralec Riera v nogah izenaÄ?enje, a je z udarcem z glavo na sreÄ?o domaÄ?ih za malenkost zgreĹĄil izenaÄ?enje in omenjeno 'pravilo' se ni uresniÄ?ilo.

V zadnjem jesenskem krogu bodo rudarji v soboto gostovali pri tretjih DomĹžalah, ki so iz StoĹžic v boju z Olimpijo odnesle toÄ?ko. Ne glede na sobotni izid pred njimi ne bo mirnega odmora. Trenutno so z dvajsetimi toÄ?kami sedmi. Toliko toÄ?k imajo tudi ĹĄesti Koper in osma Krka ter deveto Celje, le novi-

nec KrĹĄko za njimi zaostaja za ĹĄest toÄ?k. Peti HaloĹžani pa imajo pet toÄ?k David KaĹĄnik, strelec edinega gola ob jezeru: ÂťZavedali smo se, da moramo v tem dvoboju zaigrati na vse ali niÄ?. Obenem smo se Ĺželeli od svojih gledalcev posloviti z zmago. Pokazali smo veliko srce in zato bili tudi nagrajeni. Na sreÄ?o smo hitro povedli in moj zadetek je bil dovolj za zmago. Proti koncu tekme se je pokazala Ĺže utrujenost, a Ĺželja je bila velika in izkoristili smo to, kar se nam je ponudilo, ter osvojili zelo pomembne toÄ?ke. V soboto bo pred nami ĹĄe zahtevno gostovanje v DomĹžalah. Po tej zmagi tam ne bomo pod takĹĄnim pritiskom, kot bi gotovo bili, Ä?e danes ne bi uspeli. PoskuĹĄali bomo presenetiti. Trener Jernej Javornik je bil z napovedjo za zadnji jesenski krog ĹĄe bolj konkreten: ÂťZ ZavrÄ?em smo taktiÄ?no igrali zelo dobro. Po prejĹĄnjih dobrih igrah nismo bili rezultatsko nagrajeni, danes smo bili. Fantje so igrali, kot smo se dogovorili.

Imamo ĹĄe eno tekmo. Ne predajamo se vnaprej. Glede na to, da se borimo za obstanek in da smo tam, kjer paÄ? trenutno smo, Ĺželimo v DomĹžalah iztrĹžiti toÄ?ko ali celo zmagati.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali

En polÄ?as je bil premalo Kljub upiranju niso bile kos Celjankam

V zadnji letoĹĄnji tekmi ob jezeru so z golom branilca Davida KaĹĄnika osvojili pomembne toÄ?ke – V soboto gostovanje v DomĹžalah

Prva liga Telekom Slovenije, 21. krog

Ä?anke prav tako s tekmo manj in ĹĄtirimi toÄ?kami devete; MariborÄ?anke imajo na desetem mestu tudi ĹĄtiri toÄ?ke, igralke Jadrana na predzadnjem samo dve, BreĹžiÄ?anke pa na zadnjem mestu v dosedanjih devetih krogih niso okusile slasti zmage niti neodloÄ?enega izida. V sobotnem zadnjem jesenskem krogu bodo VelenjÄ?anke gostile igralke Jadrana iz Hrpelj. đ&#x;”˛

Rudar Velenje – ZavrÄ? 1:0 (1:0) Strelec: David KaĹĄnik (23) Rudar: Radan, Kocić, KaĹĄnik, Knezović, Ihbeisheh (od 46. DĹžinić), Bolha, Babić, ÄŒrnÄ?iÄ?, Tolimir, Eterović (od 81. Grgić), Trifković (od 64. PiĹĄek).

Rumeni kartoni: David KaĹĄnik, Milan Kocić, Francesco Tahiraj, Aleks Pihler, Davor RogaÄ?, Stefan Petrović.

Drugi rezultati: Maribor – Krťko 6:0 (3:0), Luka Koper – Celje 1:2 (1:0), Krka – Gorica 1:0 (0:0), Olimpija – DomŞale 0:0.

Vrstni red: 1. Olimpija 46 (52:16). 2. Maribor 40 (50:23), 3. DomĹžale 35 (28:14), 4. Gorica 34 (32:31), 5. ZavrÄ? 27 (23:25), 6. Koper 22 (25:32), 7. Rudar 22 18:29), 8. Krka 22 (16:29), 9. Celje 22 (16:34), 10. KrĹĄko 16 (9:36).

22. (zadnji jesenski) krog – 12. 12., ob

15.00: DomŞale – Rudar

1. NLB Leasing, 13. krog Gorenje Velenje - Krka 34:24 (17:10) Gorenje: B. Burić (7 obramb), Ferlin (9 obramb); BoĹžović, Cehte 2, Medved 3, S. Burić 6, OvniÄ?ek 3, Szyba 2, Skube 2, GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, KleÄ? 3, Gams, Ratajec 1, Nosan 3, BeÄ?iri Sedemmetrovke: Gorenje 0 (0); Krka 5 (4); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Krka 6.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko - Koper 2013 33:28 (19:13), Dobova - Jeruzalem OrmoĹž 26:19 (13:6), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribnica 21:27 (9:12), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 25:25 (12:10), Maribor Branik - Slovan 28:26 (15:11), Sevnica - Urbanscape Loka 24:30 (14:17). Zaostala tekma 9. kroga: Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 28:27 (14:13).

Vrstni red: 1. Gorenje 13 tekem - 24 toÄ?k, 2. Celje 13 – 24, 3. Koper 2013 13 – 18, 4. Jeruzalem

OrmoŞ 13 – 18, 5. Loka 13 – 17, 6. Maribor 13 – 15, 7. Krka 13 – 15, 8. Ribnica 13 – 14, 9. Trebnje 13 – 10, 10. Izola 13 – 8, 11. Dobova 13 – 7, 12.

Slovenj Gradec 2011 13 – 6, 13. Slovan 13 - 3 (-1), 14. Sevnica 13 – 2.

1. SRL, Ĺženske, 9. krog Velenje: Celje Celjske mesnine 18:28 (11:13) Drugi rezultati: Krim Mercator - Ĺ˝URD Koper 38:25 (17:9), Ljubljana - Zagorje 21:33 (12:13), Jadran Bluemarine: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 21:35 (7:17), BreĹžice - Zelene doline Ĺ˝alec 22:28 (10:13), Logik Branik – Krka 24:27 (13:13).

Vrstni red: 1. Zagorje 9 tekem - 17 toÄ?k, 2.

Krim 8 – 15, 3. Krka 8 – 9, 4. AjdovĹĄÄ?ina 7 – 10, 5. Koper 9 – 10, 6. Ljubljana 9 – 10, 7. Celje 7 – 9, 8. Ĺ˝alec 9 – 8, 9. Velenje 8 – 4, 10. Branik 9 – 4, 11. Jadran 9 – 2, 12. BreĹžice 9 – 0.

10. krog (sobota, 12. decembra): Velenje – Jadran.

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

10. decembra 2015

FiziÄ?no in psihiÄ?no dobro pripravljen Deskar Tim Kevin Ravnjak uspeĹĄno pozdravil poĹĄkodbo kolena – V Ameriki se pripravlja na pomembno tekmo Velenje, Breckenridge, 7. decembra – DeĹžnem Ĺžlebu osvojil skar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak je bronasto medaljo. v teh dneh v Ameriki, kjer ga v naslednjih Sezona se je letos dneh Ä?aka pomembna tekma. Gre za eno zanj ponovno zaÄ?enajveÄ?jih tekem v svetu Âťfreestyle boardala s pripravami na njaÂŤ. ÂťDobil sem povabilo na tekmo, ki se je francoskem ledeudeleĹži 30 najboljĹĄih deskarjev na snegu. niku Les2AlGre za tekmo Dewtour, ki se tradicionalpes. Šlo je no dogaja na Breckenridgeu v Coloradu, za krajĹĄe kjer sem trenutno nastanjen. To je tekprima zaprtega tipa, nanjo pa se da priti le s povabilom organizatorja,ÂŤ nam je iz Amerike sporoÄ?il VelenjÄ?an, ki pravi, da je na novo sezono psihiÄ?no in fiziÄ?no dobro pripravljen. Naj spomnimo, da je 18-letni profesionalni deskar leta 2012 postal mladinski svetovni prvak v sneĹžnem Ĺžlebu, za Slovenijo pa je nastopil na zimskih olimpijskih igrah 2014 v SoÄ?iju, na katerih je nastopil v sneĹžnem Tim Kevin Ravnjak pravi, da ga ĹĄportno Ĺživljenje Ĺžlebu. Uvrstil se je v finale in na koncu nenehno postavlja pred nove izzive. Ĺ˝e tri sezone zapored so ga zaznamovale poĹĄkodbe. Tudi osvojil 8. mesto. Na svetovnem prvenzadnjo je uspeĹĄno pozdravil. stvu 2015 v Kreischbergu pa je v sne-

prave, na katerih je bil glavni cilj vzpostaviti dober stik s snegom. Po tem je sledil mesec kondicijskih priprav doma, po tem pa sem se odpravil na Japonsko in Novo Zelandijo, na kateri sem imel prvo tekmo svetovnega pokala v letoĹĄnji sezoni. Na Ĺžalost sem se poĹĄkodoval v finalnem nastopu v disciplini Slopestyle, zato sem tekmo ÂťhapfipipeÂŤ vozil v hudih boleÄ?inah. Sledil je kratek dopust in zdravljenje poĹĄkodbe, nato pa treningi na evropskih ledenikih Stubai, Hintertux in Saasfee,ÂŤ nam je povedal Tim Kevin. Ĺ˝ivljenje v svetu vrhunskega ĹĄporta ga je letos spet postavilo pred nov izziv. Ĺ˝e tretjo sezono zapored je zaradi poĹĄkodbe moral na operacijsko mizo. ÂťLetos je ĹĄlo za koleno. PoĹĄkodba ni bila ogromna, je pa vsekakor pustila posledice. Ogromno Ä?asa sem moral posvetiti rehabilitaciji noge in nato ponovno natrenirati vse miĹĄice,ÂŤ izvemo.

Kot tudi, da je trenutno v dobri formi. ÂťSem motiviran in res se veselim, kaj bo prinesla ta đ&#x;”˛ bĹĄ sezona.ÂŤ

Ĺ tafetni tek svete Barbare lepo uspel

Od 2. do 6. decembra je v Izraelskem mestu Netanya potekalo evropsko plavalno prvenstvo v kratkih bazenih. Nastopilo je veÄ? kot 500 plavalcev iz 48 drĹžav. V desetÄ?lanski slovenski reprezentanci je odliÄ?no tekmovala plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja GovejĹĄek. Dosegla je doslej najboljĹĄe rezultate in uvrstitve v absolutni Ĺženski konkurenci. V disciplinah 50 m in 100 m delfin ter 100 m prosto

đ&#x;”˛

Naravni spomenik Krvavica vica je od leta 1998 razglaĹĄena za geomorfoloĹĄki ter botaniÄ?ni spomenik.

Kmalu se je nad nami pojavilo skalovje z oknom, skozi katerega pelje zahtevna pot, na kateri je bil vsakdo na svoji preizkuĹĄnji.

Od megle mokre skale so terjale skrajno previdnost. Nismo veÄ? rosno mladi in med nami

Po hribih parkiriĹĄÄ?a, kjer se pot odcepi v smeri ÄŒemĹĄeniĹĄke planine. Mi smo ĹĄli levo proti ZajÄ?evi koÄ?i, kjer smo v prijetnem okolju nazdravili slavljenki Zmagi, katere nahrbtnik je poskrbel za naĹĄe Ĺželodce.

Po zelo lepem smrekovem gozdu domujejo tudi tise in bodike, ki sta edini zavarovani

Patrik ZajelĹĄnik najboljĹĄi dirkaÄ? Slovenije Bojan StroĹžiÄ? dobil dva pokala

lesnati rastlinski vrsti v Sloveniji. ApnenÄ?asto skalovje Krvavice vsebuje Ĺželezove spojine, kar ji daje rdeÄ?kasto barvo, iz Ä?esar se je razvila tudi legenda o Veroniki DeseniĹĄki.

Dovolj lepot za lepo preĹživet v meglo odet jesenski dan, da smo si do vrha napolnili duĹĄe!

Ljubljana – V soboto, 28. novembra, je nacionalna zveza za Avto ĹĄport Slovenije AĹ 2005 priredila tradicionalno sveÄ?anost ob koncu sezone, imenovano VeÄ?er prvakov, na kateri je razglasila zmagovalce sezone v vseh disciplinah avto ĹĄporta in podelila zahvale in priznanja tistim, ki so pomembno soustvarjali letoĹĄnjo sezono.

NajviĹĄjo nagrado v avto ĹĄportu je prejel dirkaÄ? kluba V-Racing iz Velenja Patrik ZajelĹĄnik, ki tekmuje na gorskih hitrostnih dirkah. 34-letni Patrik je sicer doma iz Vojnika pri Celju, rojen pa je v NemÄ?iji, kjer trenutno tudi Ĺživi. Patrik na gorskih hitrostnih dirkah tekmuje z enim najhitrejĹĄih dirkalnikov, katerega priprave, dodelave in izboljĹĄave nastajajo v njihovi domaÄ?i delavnici, na kar je ĹĄe posebej ponosen. V minuli sezoni 2015 je nanizal vrsto zmag in drugih dobrih uvrstitev na domaÄ?ih in mednarodnih tekmah.

Med prejemniki pokalov za doseĹžke v konÄ?ani sezoni je bil tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?an Bojan StroĹžiÄ?, ki je s svojim dirkalnikom Avtobianchi A112 Abarth nastopal v drĹžavnem prvenstvu Slovenije in mednarodnem pokalu Slovenija – Triveneto. V sezoni se je Bojan udeleĹžil osmih dirk, treh v Sloveniji in pet v tujini. V slovenskem pokalnem prvenstvu s starodobnimi vozili je v kategoriji 3 Razred C1 dosegel 5 zmag in eno 2. mesto in tako suvereno osvojil naslov prvaka v tej kategoriji. V mednarodnem pokalu Slovenija Triveneto je nastopil na 6 dirkah in na vseh 6 dirkah stal na stopniÄ?kah, enkrat zmagal, bil ĹĄtirikrat drugi in enkrat tretji, kar je na koncu pomenilo delitev prvega mesta (osvojeno enako ĹĄtevilo toÄ?k) skupaj z Italijanom Meggiorin Stefanom.

Marija Lesjak

đ&#x;”˛

Z obrazov sije zadovoljstvo nad osebno zmago po vzponu skozi skalno okno.

je bila tudi osemdesetletnica Jelena, ki nam s svojo energijo daje vzor. Ob odprtju vpisne knjige smo opazili, da je tik pred nami za svoj osemdeseti rojstni dan vrh obiskal tudi Janez in vanjo napisal: ÂťBilo je lepo!ÂŤ - Torej ĹĄe nismo za v Âťstaro ĹĄaroÂŤ!

Seveda je sledilo obvezno fotografiranje s sreÄ?nimi obrazi in spust po drugi strani do

Marko PrimoĹžiÄ?

OdliÄ?ni dirkaÄ?i V-Racinga

Hinko JerÄ?iÄ?

Vremenske razmere nam ĹĄe vedno omogoÄ?ajo sprehode v naravo in sonce nas Ä?ez dan ĹĄe prav prijetno greje. Edino megla nam planincem ÂťmeĹĄa ĹĄtreneÂŤ in nam onemogoÄ?a lepe razglede, ki so nagrada za trud za prehojeno pot in doseĹžen vrh. Pa nas to ne zavraÄ?a, saj narava vedno ponuja zanimivosti, ki so lepe tudi ob pogledu od blizu, megla pa daje pokrajini poseben Ä?ar.

TakĹĄen je bil izlet planincev UNI 3 Velenje, ko smo se prepeljali v Savinjsko dolino in mimo Tabora za vasjo Loke sestopili ob Suhem Potoku. Pogled na bliĹžnjo Krvavico je bil Ĺže ob razgledu iz avtobusa spoĹĄtljiv, Ä?eprav se ne ponaĹĄa z veÄ? kot 909 metri nadmorske viĹĄine. Je pa njena silhueta dokaj zgovorna, saj je skalnata in strma.

Kar Ä?ez cesto nas je Ĺže vabila markirana pot in strmina, v katero smo se nemudoma podali. Pot nas je takoj oÄ?arala, saj je bilo poboÄ?je bogato okraĹĄeno z rastlinjem, v katerem so prevladovale praproti, predvsem jelenov jezik in srebrenke, katerih srebrne pahljaÄ?e privabljajo poglede. Marsikateri ĹĄopek bo krasil zimske veÄ?ere v pravljiÄ?nem decembru. Kmalu smo priĹĄli do opozorilne table, da je po skalovju prepovedano plezati, saj tu domujejo ptice, med katerimi je tudi redek sokol selec. Prav zaradi njega je to obmoÄ?je vkljuÄ?eno v omreĹžje Natura 2000. SporoÄ?ilo ÂťObiskujmo Krvavico s spoĹĄtovanjem do narave in dopustimo mirno Ĺživljenje vsem, s katerimi si jo delimoÂŤ velja za vsa potepanja v naravi, saj je najlepĹĄa takĹĄna, kot je. Krva-

EP v plavanju: tri polfinala in ĹĄtirje drĹžavni rekordi

se je uvrstila v polfinale in ĹĄtirikrat izboljĹĄala drĹžavne rekorde. Na 50 m delfin je z rezultatom 26,11 osvojila 11. mesto in svoj drĹžavni rekord, doseĹžen novembra letos v Kranju, izboljĹĄala za petnajst stotink sekunde. Tudi na 100 m delfin je z rezultatom 58,00 osvojila 11. mesto. Na predtekmovanju je svoj slovenski rekord, doseĹžen decembra 2014 na svetovnem prvenstvu v Dohi, izboljĹĄala za 30 stotink, v finalu pa ĹĄe za 54 stotink sekunde. Rekordno je nastopila tudi na 100 m prosto in z rezultatom 53,97 osvojila 12. mesto. Postala je prva Slovenka, ki je to razdaljo odplavala pod 54 sekundami. Rezultat, doseĹžen na evropskem prvenstvu v Herningu decembra leta 2013, je popravila za deset stotink sekunde. Po tekmovanju je novinarju STA povedala: "Zelo sem zadovoljna z doseĹženimi rezultati, posebej na 100 prosto, ker sem imela tako malo pavze, pa sem vseeno plavala pod 54 sekundami. Vse kaĹže, da sem letos zares dobro trenirala na visoki nadmorski viĹĄini in da sva pozneje s trenerjem tudi dobro tempirala formo."

Velenje, 6. decembra – Med tekaÄ?i je v zadnjih enajstih letih postal privlaÄ?en tudi ĹĄtafetni tek svete Barbare, zaĹĄÄ?itnice rudarjev.

Nedeljske izvirne tekaĹĄke prireditve ob Ĺ kalskem jezeru se je udeleĹžilo 62 ĹĄtiriÄ?lanskih ekip, v katerih je morala sodelovati vsaj ena Ĺženska. TekaÄ?e so razdelili v skupine tudi glede na skupno starost. Proga ob jezeru je bila dolga 3,25 km in je imela tri kar zahtevne klance. Prireditev je odliÄ?no organiziralo Ĺ portno druĹĄtvo Premogovnika Velenje, ki je poskrbelo tudi za kolajne, topel Ä?aj in hrano.

Prvi so v cilj pritekli mladi Ä?lani TekaĹĄke ĹĄole Ĺ˝ivko 1 in dosegli rekord proge.

NajstarejĹĄa in najmlajĹĄa ekipa – KoroĹĄki tigri (286 let) in Mladi upi (26 let) – sta prejeli kipec sv. Barbare. đ&#x;”˛

OdliÄ?en Nastjin nastop

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA, UTRIP

Grozil tudi z noĹžem

so ga pridrĹžali za 48 ur. Preiskovalni sodnik mu je po izteku pridrĹžanja odredil pripor v celjskem zaporu. V drugem primeru pa so v noÄ?nem Ä?asu prijeli VelenjÄ?ana, ki je izrĹĄil vlom na obmoÄ?ju Ĺ˝alca. V Ä?asu njegovega pridrĹžanja (48 ur) so razjasnili ĹĄe nekaj neraziskanih vlomov na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje.

Velenje, 3. decembra – V Ä?etrtek ob 17.20 sta na velenjsko policijsko postajo priĹĄla dva oĹĄkodovanca, ki sta prijavila znanca.

Ta je enemu od njiju najprej grozil po telefonu, kasneje pa obema ĹĄe v lokalu Venezia. V lokalu jima je grozil celo z noĹžem. Do spora naj bi priĹĄlo zaradi neporavnanega dolga. Do pretepa k sreÄ?i ni priĹĄlo. Kljub temu bodo policisti storilca ovadili za kaznivo dejanje ogroĹžanja varnosti.

Prijeli tatu in vlomilca Velenje, 2. decembra – V sredo so velenjski policisti obravnavali dva storilca kaznivih dejanj. V prvem primeru so obravnavali specialnega povratnika kaznivih dejanj tatvin in drznih tatvin, ki

OÄ?etu prepreÄ?uje stik z otrokom Velenje, 3. december – V petek je na policijsko postajo priĹĄel obÄ?an, ki je policistom povedal, da mu bivĹĄa partnerka ne omogoÄ?a stika z njunim otrokom. Za stike sta se izvensodno poravnala na sodiĹĄÄ?u v Celju. Policisti bodo opravili pogovor z njegovo bivĹĄo partnerko. ÄŒe so navedbe partnerja toÄ?ne, jo bodo ovadili za

kaznivo dejanje Âťodvzem mladoletne osebeÂŤ.

Vlomilca zanimala zlatnina in denar

Ĺ oĹĄtanj, 2. decembra – V sredo ob 14.40 so velenjski policisti pri avtobusni postaji obravnavali prometno nesreÄ?o. PoÄ?ilo je zaradi prekratke varnostne razdalje, dva udeleĹženca pa sta se v njej lahko telesno poĹĄkodovala.

Vlomil skozi okno Ĺ martno ob Paki, 2. decembra – V sredo popoldne so velenjski policisti obravnavali vlom v hiĹĄo. Neznanec je vanjo vlomil skozi okno. Notranjost je razmetal in preiskal. NaĹĄel je trezor, ki pa mu ga ni uspelo odpreti. Vlomilca policisti ĹĄe iĹĄÄ?ejo, z vlomom pa je povzroÄ?il le ĹĄkodo na oknu.

Prekratka varnostna razdalja Velenje, 3. decembra – V Ä?etrtek okoli poldneva sta na Partizanski cesti zaradi prekratke varnostne razdalje trÄ?ila avtomobila. K sreÄ?i je nastala le materialna ĹĄkoda.

Ostala brez denarnice

Velenje, 4. december – V soboto okoli 16. ure je na policijsko postajo priĹĄla VelenjÄ?anka, ki so ji v Nakupovalnem centru ukradli denarnico. Neznanec ji jo vzel iz torbice v trgovini ali pa na poti vanjo.

Policisti storilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Izginil prenosni raÄ?unalnik Velenje, 7. decembra – V ponedeljek ob 9.30 so velenjske policiste obvestili, da je neznanec preko vikenda vlomil v podjetje FirĹĄt, d. o. o. Iz skladiĹĄÄ?a podjetja je ukradel prenosni raÄ?unalnik. Policisti vlomilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

je nadlegoval natakarico, ki mu ni Ĺželela postreÄ?i pijaÄ?e, saj je Ĺže imel neporavnan dolg v tem lokalu. Policisti so jeznoriteĹžu napisali plaÄ?ilni nalog zaradi nespodobnega vedenja.

NasilneĹžu prepovedali pribliĹževanje

Velenje, 5. decembra – V soboto v noÄ?nih urah so policisti dvakrat utiĹĄali preglasno glasbo. PrviÄ? v dijaĹĄkem domu v Ĺ aleku, drugiÄ? pa v lokalu KlanÄ?ek. V obeh primerih so krĹĄitelje opozorili na neprimerno poÄ?etje, plaÄ?ati pa jim ni bilo treba.

Velenje, 7. decembra – V ponedeljek okoli polnoÄ?i je policiste skrben obÄ?an z Vojkove ceste obvestil, da v stanovanjskem bloku Ĺže dlje Ä?asa sliĹĄi vpitje in prepir med dvema sosedoma. Na kraju so policisti ugotovili, da se je njihov stari znanec znesel nad svojo partnerko. Zaradi nasilja v druĹžini so ga policisti obravnavali pred tem, zato so mu tokrat prepovedali pribliĹževanje partnerki.

Jezen in Ĺžejen

Zapeljal s ceste

Policisti utiĹĄali glasno glasbo

Velenje, 5. decembra – V soboto okoli 14. ure so imeli policisti kar nekaj dela z njihovim starim znancem. Najprej je nadlegoval svojo bivĹĄo prijateljico, ki ji je tolkel po vratih in jih pri tem poĹĄkodoval. OÄ?itno ga je to ĹĄe bolj razjezilo, saj je bil potem nasilen ĹĄe v lokalu Sweety bar na Kardeljevem trgu. Tam

40

Lokovica, 7. decembra – V ponedeljek zveÄ?er, ob 21.20, so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na cesti Lokovica–Gorenje. Voznica je z osebnim avtom zaradi neprevidne voĹžnje po robu cestiĹĄÄ?a zapeljala s ceste. V nesreÄ?i se ni poĹĄkodovala, policisti pa so ji napisali plaÄ?ilni nalog.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

T��i�ti���� Dobro�o������k��b���tiri��i�� tiri��i�� Prijat��ji�ti�bo�o�����s��j��� �s��j��� sta�i�ob�stra�i�t��i����ri�o��osti! a�i�t��i����ri�o��osti! a�i�t��i����ri�o��os Iskr������stitk���i��si!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

P����Dobrot�ik�Da�ja����rko� i���i�sk���or���ri����i��� �abi��s���a�����a�s�oj��o�a�!

LoÄ?ki jez zgrajen do roka

Ĺ kale, 5. decembra – V nedeljo je na policijsko postajo priĹĄel Ĺ kalÄ?an, ki so mu prejĹĄnji dan vlomili v hiĹĄo. PogreĹĄa nekaj denarja in zlatnino. Za zdaj ĹĄe neznanec je v hiĹĄo vlomil skozi okno.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Trk pri avtobusni postaji

10. decembra 2015

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

do konca leta

-70 %

vse do

na vse

Obdarite najdraĹžje izbrano in poceni!

Papirnica Leonardo Velenje v centru NOVA. Poslovalnica se zapre 31.12.2015

Nov LoÄ?ki jez bo prispeval k varovanju kraja pred poplavljanjem ter omogoÄ?al nemotene selitve ribjega Ĺživlja.

Potem ko je vrsto let, v bistvu kar desetletja, Savinja za Delejevim jezom (pred Mozirskim gajem) veÄ?krat poplavljala park cvetja in ĹĄe zlasti naselje Nove Loke, so predstavniki in strokovne sluĹžbe obÄ?ine Mozirje uspeli v dogovoru z drĹžavo, da se je v letoĹĄnjem poletju zaÄ?ela sanacija tega poplavnega obmoÄ?ja. Od zgornjega jezu so zaÄ?eli utrjevati in viĹĄati protipoplavni nasip na desnem bregu Savinje, pod mostom v Loke pa so podrli veÄ?ino

starega jezu in zgradili nov jez, ki ustreza okoljevarstvenim zahtevam ter ribiĹĄki doktrini z moĹžnim gibanjem rib gor in dol po vodi. Ob razmeroma dobrih vremenskih pogojih, ki so v zadnji fazi gradnje skalnato-betonskih breĹžin ter praga na novem jezu voda nekajkrat ogrozili gradbince, so ta edinstveni projekt le zgradili do roka v teh dneh. LoÄ?ki jez (na razpisu je bila cenovno najbolj ugodna Hidrotehnika iz Ljubljane) je zgradil njen podi-

zvajalec podjetje Kranjc VNG iz Žalca. Vrednost del z dajatvami je drŞavo veljal 304.000 evrov.

Projektno dokumentacijo v viĹĄini 25.000 evrov pa je financirala ObÄ?ina Mozirje. Krajani Novih Lok in dela Mozirja ter koncesionar gaja si bodo od zdaj lahko oddahnili, saj bo moĹžnost poplavljanja v ekstremnih razmerah zmanjĹĄana na minimum, po mnenjih naÄ?rtovalcev pa je ne bo veÄ?. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Klic v sili v Sloveniji Ĺže deluje V Sloveniji je ta teden zaÄ?el redno delovati sistem samodejnega klica v sili iz vozil eCall. Tako je Slovenija postala prva drĹžava v EU, ki je omogoÄ?ila sprejem eCall klicev na obmoÄ?ju celotne drĹžave za vozila, ki imajo vgrajen ta sistem.

Sistem eCall je vseevropski klic v sili iz vozil, ki omogoÄ?a samodejno in tudi roÄ?no sproĹženje klicev v sili ob prometni nesreÄ?i. Ob klicu se vzpostavi povezava prek omreĹžja operaterja mobilne telefonije s sluĹžbo za sprejem klicev v sili. V Sloveniji ta klic sprejme najbliĹžji regijski

center za obveĹĄÄ?anje, ki sprejema tudi druge klice v sili na ĹĄtevilko 112.

S sistemom eCall klica se najprej prenesejo podatki o stanju vozila, lokaciji vozila, podatki o trku in podobno. Takoj za tem se vzpostavi ĹĄe govorna povezava z operaterjem, ki sprejema klice v sili. Nekatera vozila Ĺže imajo vgrajen ta sistem, v ostala ga je moĹžno vgraditi.

Vsa vozila, ki bodo narejena po 1. januarju 2018, pa bodo morala imeti tovarniĹĄko vgrajene đ&#x;”˛ naprave za klice eCall.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Domaèe naravno suťene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.

Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki trŞnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca

Ĺ ili testenine

Gregor Ĺ ilc s.p., Velenje

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. decembra 2015

19

Ĺ e bolj povezane generacije gasilcev 30. sreÄ?anje gasilskih veterank in veteranov Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Vinska Gora, 28. novembra – Gasilska zveze Ĺ aleĹĄke doline (GZĹ D) zdruĹžuje 13 prostovoljnih gasilskih druĹĄtev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo v treh obÄ?inah ter tesno sodeluje s Poklicno gasilsko enoto Gorenje. V zvezo je vÄ?lanjeno okrog 3.000 Ä?lanov, od katerih jih je okrog 800 operativnih gasilcev. Svoje znanje in pripravljenost so pokazali Ĺže velikokrat, ĹĄe posebej pa ob velikih nesreÄ?ah, kot so bile poplave leta 1954, poĹžar v tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj 1966, poplave v letu 1990, poĹžar v Gorenju 2000 ter poplave leta 2007. Zanimivo, organizirali so tudi prvo drĹžavno tekmovanje gasilcev v samostojni Sloveniji ter v letu 2012 jubilejno, dvajseto. Kot je ob sreÄ?anju dejal Slavko Dragar, predsednik komisije za veterane pri GZĹ D na 30. jubilejnem in prvem medgeneracijskem sreÄ?anju v Vinski

Oven od 21. 3. do 21. 4.

PoskuĹĄajte se sprostiti. Planirali boste in planirali, naÄ?rti pa se vam sploh ne bodo uresniÄ?evali tako, kot si vi Ĺželite. Zato ne boste niÄ? kaj veselo decembrsko razpoloĹženi. Saj ljudje Ĺže vedo, da, Ä?e se vam v Ĺživljenju, kaj ne izide tako, kot bi Ĺželeli, vedno reagirate zelo burno. Zakaj bi bilo tokrat drugaÄ?e? Tudi zato vas bodo ob vaĹĄih reakcijah in zgodbah jemali malce z rezervo. Tisti, ki so vam blizu, pa dobro razumejo vaĹĄe poÄ?utje in vam bodo stali ob strani. Za druge pa vam bo vsak dan bolj vseeno. Vzeli si boste veÄ? Ä?asa za najbliĹžje, kar pa se bo Ĺže kmalu obrestovalo. Vrnili vam bodo z dvojno mero pozornosti, preseneÄ?eni pa boste tudi nad darilom, ki vam ga bodo tokrat sami pripravili.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zdelo se vam bo, da je Ä?as za obraÄ?une. Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Prihodnost pa vas bega, ker vas skrbi predvsem vaĹĄe poÄ?utje. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste veÄ? vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si Ĺželite v Ĺživljenju veliko sprememb. Novo leto je pravi Ä?as za take odloÄ?itve, ki jih vi sicer ne sprejemate radi. Tokrat jih boste in to brez teĹžav. Ker vas bo Ĺživljenje samo prisilili v to. Partner vam bo v pomoÄ?, predvsem pa bo imel nekaj pametnih nasvetov. Na vas pa je, ali jih boste upoĹĄtevali. Tisti, ki partnerja nimate, prisluhnite starĹĄem. Ti vam zagotovo hoÄ?ejo dobro, zato bodo njihovi nasveti odkritosrÄ?ni. Zna pa biti, da vas bodo kar malo prizadeli.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V dvorani v Vinski Gori se je zbralo skoraj 350 gasilk in gasilcev, najveÄ? veteranov.

Gori, so tako zveza kot tudi veterani najbrĹž najbolje organizirani in povezani v Sloveniji, kar mu je pritrdila tudi Savina Naraks, predsednica komisije za veterane pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gasilski regiji (SĹ GR). Slednja je izrazila priznanje in izrekla Ä?estitke organizatorjem za izjemno organizacijo dosedanjih prireditev, ob prvem medgeneracijskem snidenju pa je namenila spodbude in navduĹĄenje k tako ĹĄtevilÄ?ni udeleĹžbi. V tamkajĹĄnji dvorani se je

10 let Lastovk Lastovke vsako jesen odletijo. A ne naĹĄe. Pred desetimi leti so na povabilo takratne predsednice Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Erike VerĹĄec zaÄ?ele prepevati pod strokovnim vodstvom zborovodkinje Katje Gruber. Skupino je nato prevzela Tadeja Cigale. Ob 25. obletnici univerze pred 3 leti so se glasbeni kroĹžki povezali. Tako so ob praznovanju 10. obletnice pevke univerze, sedaj imenovane Vokalna skupina Lastovke, k praznovanju povabile kitariste z mentorjem Franjem JuroviÄ?em, godbenike univerze z mentorjem AljoĹĄem Pavlincem, kroĹžek elektriÄ?ne klaviature z mentorjem Frenkom KadliÄ?kom, harmonikarja JoĹžeta Jakopca, citrarke Marjanke z mentorico Ireno Tepej GluĹĄiÄ?. Marija VrtaÄ?nik,, sedanja predsednica univerze se je zahvalila vsem nastopajoÄ?im na javni vaji ob 10. obletnici in zaĹželela vsem glasbenikom in glasbenim kroĹž-

predsednik GZĹ D, predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gasilske regije Janko Ĺ˝untar ter predsednik KS Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek. V nagovorih so poudarjali pomen druĹženja in medgeneracijskega sodelovanja gasilskih kadrov. Po nagovorih zahvale, ki je dobro dela vsem organizatorjem ter udeleĹžencem, so zaznamovali tudi zakljuÄ?ek leta ter priÄ?akovanje boĹžiÄ?no-novoletnih prazniÄ?nih dni.

zbralo 340 gasilk in gasilcev, ob gostinskem “servisiranjuâ€? domaÄ?ih vinskogorskih gasilk in gasilcev. V kulturnem programu, ki ga je povezoval prostovoljec Drago Kolar, so dobrodelno nastopili citrarka Tanja LonÄ?ar, Podkrajska dekleta s citrarko UrĹĄko Vedenik, Ĺženska vokalna skupina Fortuna ter ansambel Petka. Med glasbenimi vloĹžki so spregovorili ĹĄe Milena HriberĹĄek, predsednica komisije za Ä?lanice pri GZĹ D, JoĹže DrobeĹž,

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

kom ĹĄe veliko let prijetnega druĹženja v okviru univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Jubilantkam so se na odru pridruĹžile tudi vse pevke, ki so prepevale v teh letih.

NajzasluĹžnejĹĄe so prejele priznanja. Pevke so na praznovanje povabile tudi plesalce univerze z mentorjem Alojzem Fidejem, saj je nekaj pevk tudi plesalk, ki so se jim pridruĹžili njihovi partnerji, soplesalci.

Skupaj z gosti, posluĹĄalci in Ä?lani univerze smo za konec zapeli pesem Za prijatelje si je treba Ä?as vzet' in ĹĄe veliko slovenskih zimzelenih. Irena Zalar, pevka, ki je tudi povezovala prireditev, je za konec ĹĄe dodala: ÂťPraznik je vedno tam, kjer ste z nami!ÂŤ ÄŒe vas mika, se nam lahko pridruĹžite in preĹživljate tretje Prva zborovodkinja Katja Gruber in Tadeja Cigale, Ĺživljenjsko obdobje z nami! ki sedaj vodi Lastovke.

đ&#x;”˛

M. Skrt

Bolj mirni boste kot po navadi. Tudi zato vas bodo sodelavci in prijatelji gledali, kar boste zagotovo opazili. In to ne le iz ene strani. Kdor molÄ?i, ĹĄtevilnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto drĹžite, ker Ĺže veste, da je formula preizkuĹĄena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokrat boste molÄ?ali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Ob partnerjevem ravnanju imate vsega dovolj, le moÄ?i, da temu naredite konec, ne boste imeli. Jo boste pa zbirali. Tudi zato, ker se bliĹžajo prazniki in si jih ne Ĺželite Ä?isto pokvariti, boste vzdrĹžali nazaj. Tako kot je sedaj, pa za nikogar ni dobro, saj nihÄ?e veÄ? ni sreÄ?en. In tega se vedno bolj zavedate. Ne ukrepajte prehitro, saj stvari ĹĄe niso tako zavoĹžene, da jih ne bi bilo mogoÄ?e popraviti.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zadnje Ä?ase se je nad vas zgrnilo toliko stvari, da enostavno poskuĹĄate Ĺživeti iz dneva v dan.

Tudi zato, ker se vnaprej bojite prostih prazniÄ?nih dni, Ä?eprav se jih v teh dneh ĹĄe moÄ?no veselite. Niste veÄ? navajeni lenariti in preĹživljati dni kar tja v en dan, vseeno pa si Ĺželite vsaj nekaj dni, ko vam ne bo treba gledati na uro in razmiĹĄljati, kaj ĹĄe morate narediti. Zato boste letos med prazniki kar nekaj energije porabili zato, da umirite um in telo. Na to se Ĺže pripravljate, zato Ĺže naÄ?rtujete, kaj boste poÄ?eli. Med letom pogosto tarnate, za kaj vse nimate Ä?asa. In vse to lahko nadoknadite v Ä?asu praznikov. Ne glede na to, ali bo zunaj mraz ali ne. In ne glede na to kaj bo na vaĹĄe naÄ?rte rekel partner.

Imejte se radi, pa bodo tudi drugi zaÄ?eli drugaÄ?e gledati na vas. Tudi partner ne bo oporekal vaĹĄim Ĺželjam, Ä?e mu jih boste znali predstaviti na pravi naÄ?in.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Letos boste med tistimi, ki bi veseli december najraje kar ukinili. Pa ne, zato, ker zime ne marate, ker vam je po navadi vĹĄeÄ? le od daleÄ?. Vreme je letos tako lepo, da se na letni Ä?as res ne morete izgovarjati. Ĺ˝al boste v sebi vsak dan bolj obÄ?utili Ä?ustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in vÄ?asih tudi nepremiĹĄljenimi nakupi. Naslednji dnevi bodo tovrstno prav nevarni, zato se brzdajte pri obisku trgovin. ÄŒe se ne boste, boste hitro imeli opravka ĹĄe s slabo vestjo in razmiĹĄljanjem, kako boste pokrili luknjo na banÄ?nem raÄ?unu. VaĹĄe razpoloĹženje bo moÄ?no nihalo. Nihanje med smehom in solzami, veseljem in Ĺžalostjo bo vsakodnevno. Dobro se boste poÄ?utili le v druĹžbi ene osebe. A ta ne bo vaĹĄ partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒe so zadnje tedne vsi okoli vas tarnali, da jim niÄ? ne gre tako kot si Ĺželijo, ste vi le kimali in modro molÄ?ali. Imeli ste namreÄ? obÄ?utek, da vaĹĄe Ĺživljenje postaja mirno in takĹĄno, kot si Ĺže dolgo Ĺželite. Ob koncu tega tedna se bo obÄ?utek krepko spremenil. Dogodek, ki bo povzroÄ?il krepko spremembo v vaĹĄem Ĺživljenju, bo povsem nepriÄ?akovan. Bo zelo osebne narave, zato se boste morali z nastalo situacijo sooÄ?iti predvsem sami. Mnogi bi se tega, kar se vam bo dogajalo, celo razveselili. Vi pa boste prizadeti in Ĺžalostni. Zato pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas ima odkrit namen spraviti na rob ĹživÄ?nega zloma. Ne bo prviÄ?, a tokrat mu bo uspelo, Ä?e mu boste to dopustili. PogreĹĄali boste mirne trenutke v dvoje. Ta teden zanje ne bo ne Ä?asa in ne priloĹžnosti.

OdloÄ?ite se Ĺže enkrat, s kom bi sploh radi bili!

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

December se bo vrtel z veliko hitrostjo, vsak dan vam bo zmanjkala kakĹĄna ura za opravila, ki jih boste naÄ?rtovali vnaprej. In tako se bo zaÄ?elo nabirati delo, ki vam ni najbolj v veselje, z njim pa slaba vest. Opravite z njo, poskusite se prepriÄ?ati, da se bo svet vrtel naprej tudi, Ä?e vi ne boste nenehno garali. Tudi zato, ker se bo, kot kaĹže, v naslednjih dneh le malokaj izĹĄlo tako kot si Ĺželite. Sami ste krivi, da tudi vaĹĄi najbliĹžji Ĺže nekaj Ä?asa izkoriĹĄÄ?ajo vaĹĄo dobroto. PreveÄ? popustljivi ste. S tem, da hoÄ?ete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si delate slabo uslugo. Lahko se zgodi, da vam bodo ravno zaradi tega oÄ?itali, da se preveÄ? vtikate v Ĺživljenje vaĹĄih sorodnikov. Ne menite se za takĹĄna mnenja, ampak ĹĄe letos poskuĹĄajte uresniÄ?iti svoje sanje. Brez vsake slabe vesti si sami kupite lepo darilo. ZasluĹžili ste si ga.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zavedate se, da bo Ä?as do novega leta hitro minil in da bodo kmalu priĹĄli mirnejĹĄi dnevi. Tudi zato boste dokaj mirno prenaĹĄali vse napore, ki vam jih bo Ĺživljenje navrglo v teh dneh. Boste pa ta teden bolj mirni, kot ste bili v novembru in zaÄ?etku decembra. NajveÄ? teĹžav boste imeli na ljubezenskem podroÄ?ju. So take narave, da jih ne bo mogoÄ?e odpraviti Ä?ez noÄ?, zato ne bodite nestrpni. ÄŒestitate pa si lahko, da ste se uspeĹĄno odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni niÄ? koristila, pa ĹĄe finanÄ?no ni bila prijazna. Z razvadami ĹĄe niste opravili, Ä?aka vas oseben boj ĹĄe z nekaj manjĹĄimi, ki pa se jih bolj bojite.

Prelom leta bo kot nalaĹĄÄ?, da zaÄ?nete obraÄ?un z njimi, saj si ravno v tem Ä?asu Ĺželimo veliko sprememb v vsakdanjiku. ÄŒe boste postali prestrogi do sebe, vam ne bo uspelo. Zato si dovolite, da tu in tam uĹživate v majhnih grehih.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 11. 12. do 17. 12.

- 11. decembra 1920 se je v Celju rodil banÄ?nik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander VideÄ?nik; - 12. decembra 1888 se je na ZdovÄ?evi domaÄ?iji v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; njegovi najĹĄtevilnejĹĄi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki

jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr. Karel Dobida; Napotniku so ob tej priloĹžnosti podelili visoko drĹžavno odlikovanje red dela I. stopnje, obÄ?inski odbor Ĺ oĹĄtanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega Ä?astnega obÄ?ana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli ĹĄe v Narodni galeriji v Ljubljani; decembra leta 1978 pa so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ime nosil do njegove ukinitve leta 2004; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana zmagal Milan KopuĹĄar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekaÄ?ev iz 26 evropskih drĹžav; - 13. decembra je god sv. Lucije; dan sv. Lucije se je po julijanskem koledarju ujemal z naj-

Aleksander VideÄ?nik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) krajĹĄim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luÄ? njenih oslepljenih oÄ?i z ustrezno dolgo noÄ?jo zimskega sonÄ?nega obrata; - 13. decembra leta 1922 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik – Kajuh (po starih podatkih je bil rojen 19. decembra); Kajuhov pesniĹĄki opus je dosegel vrh v polemiÄ?ni Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih znaÄ?ilnih Ĺženskih pesmih Kje si,

mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovrĹĄeno zdruĹžil osebno liriÄ?no izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi – V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neizpeta Ĺživljenjska pot se je tragiÄ?no konÄ?ala 22. februarja leta 1944 na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v zaÄ?etku leta 1993 je novi predsednik velenjskega izvrĹĄnega sveta postal SreÄ?ko Meh; - 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, uÄ?itelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do zaÄ?etka druge svetovne vojne Ĺživel in pouÄ?eval na ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Bolj mrkega obraza boste. Tudi najbliĹžjim boste delovali zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le Ä?isto vsem, niti najbliĹžjim, ki bodo rinili v vas, se vam ne bo ljubilo razlagati, kje ste bili in kaj ste delali. To bo pravzaprav za vas nekaj povsem normalnega, a mnogi tega, da ste drugaÄ?ni, ĹĄe vedno noÄ?ejo razumeti. V naslednjih dneh se boste pogosto potepali, povabila pa bodo ĹĄe kar deĹževala. Vsem ne boste mogli in ne Ĺželeli ustreÄ?i, Ä?eprav veste, da bi bilo dolgoroÄ?no dobro, Ä?e bi kakĹĄno poslovno povabilo vseeno sprejeli. Mnogi boste praznovali rojstni dan, med vami pa bo veliko takih, ki jih bodo letos ob osebnem prazniku prijetno presenetili tako sorodniki kot prijatelji. PokaĹžite jim, da vam je to veliko pomenilo, sicer se ne bo ponovilo. Partner bo ĹĄe vedno molÄ?eÄ?.

Veste, da ga nekaj muÄ?i, a si ne upate vpraĹĄati, kaj. Ker se bojite, da ste vzrok prav vi, kajne? Zdravje bo odliÄ?no.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Dnevi bodo kratki, noÄ?i ĹĄe bolj. Energije Ĺžal ĹĄe vedno ne boste imeli prav veliko. V naslednjih dneh, vse do novega leta, boste sicer vse manj delali in veliko veÄ? uĹživali. Pa tudi to ne bo pomagalo. Velikokrat ugotavljate, da vam je delo v uĹžitek, pa Ä?eprav kdaj tudi tarnate, kadar ga je preveÄ?. Ko se vam bo ravno zaÄ?elo odpirati tudi na Ä?ustvenem podroÄ?ju, se bo sredi prihodnjega tedna zaÄ?elo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Pa ne boste sami Ä?isto niÄ? krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa vseeno nesreÄ?ni. To pa ne pomeni, da boste svojo slabo voljo prenaĹĄali tudi v svoje okolje, ker tokrat tega res ne boste storili. Tokrat boste skrivali, kaj se vam dogaja, saj se ne boste mogli otresti obÄ?utka, da ste sami krivi za vse, kar se vam dogaja. NihÄ?e ne bo opazil, kakĹĄen notranji boj bijete. V petek ne zavrnite povabila, ker bo iskreno. V soboto pa raje ostanite doma.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

NepremiĹĄljeno ste pred nekaj tedni rekli, da, sedaj pa imate celo zmeĹĄnjavo. Obljubo boste morali izpolniti. Na hitro in v Ä?asu, ki vam sploh ne bo odgovarjal. ÄŒe bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi. Ĺ e sreÄ?a, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi ĹĄe tako teĹžek problem. Ĺ e je Ä?as, da se stvari obrnejo v vaĹĄo korist, pa Ä?eprav boste ves Ä?as gledali na uro. PosreÄ?ena zabava, polna smeha in sprostitve, vas Ä?aka Ĺže konec tega tedna.

To vam bo nepriÄ?akovano dalo novih moÄ?i za spoprijem z delovnimi nalogami. Zato boste poskuĹĄali tudi med tednom vsaj kakĹĄen veÄ?er preĹživeti v veseli druĹžbi, v kateri boste pozabili na teĹžave. ÄŒe vas le ne bo ustavil prehlad ali ĹželodÄ?na boleÄ?ina. Pazite, kaj jeste. Ĺ e bolj pa kaj pijete. V niÄ?emer ne pretiravajte, pa bo poÄ?utje hitro boljĹĄe.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Glavo imate Ĺže nekaj dni polno teĹžkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. Vzrok ni le en, letos se jih je nabralo vsaj za ducat. NajhujĹĄi so tisti, ki so povezani z vaĹĄimi Ä?ustvi in donosi doma. Hladni bodo, kar vas bo zelo utrujalo. Naslednji dnevi bodo tudi v sluĹžbi noro naporni. ÄŒeprav vam bodo dnevi hitro minevali, boste vsak dan bolj utrujeni. In vedno bolj brezvoljni. Kot vse kaĹže, vas bo morilo tudi to, da z nakopiÄ?enim delom ne boste konÄ?ali pred iztekom leta.

In ne bo vam vseeno, ker radi naredite, kar obljubite. Letos ne boste imeli volje niti do zabav. Izogibali se jih boste kot hudiÄ? kriĹža. Zanje boste naĹĄli izgovore tudi, ko jih ne bi smeli. ÄŒe boste Ĺže ĹĄli, pa boste kar hitro uĹĄli, saj niste veÄ? pripravljeni posluĹĄati ljudi, ki jih nimate radi. OÄ?i bodo tu in tam izdale, kako se poÄ?utite. Molk in ne najboljĹĄe razpoloĹženje tudi. Bolje bo ĹĄele po novem letu. Ĺ˝al.

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. decembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Pasti alkohola, svet. odd.

12.20 Peta hiša na levi, nan.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja: Ukrajina na dveh bregovih 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O smrkljih, puškah in tovornjaku 16.20 Profil: Saša Maechtig 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Keramika – od krožnika do umetnih kolkov 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Soočenje pred referendumom o družinskem zakoniku 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Animirani svet – o animiranem filmu in njegovih junakih 00.35 Profil: Saša Maechtig 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

Otroški kanal Otroški program OP Bob in Bobek, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Penelopa, ris.

Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Zmaji in vitezi 09.10 Točka, glasb. odd.

10.40 Z vrta na mizo 11.05 Halo tv 11.50 Dobro jutro 15.10 Zvezdana: Seznam želja 15.50 Kino fokus 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Halo TV 17.55 Rokomet, pokal Slovenije, Celje pivovarna Laško – Gorenje, prenos iz Celja 19.45 Infodrom 20.00 Himalajska zgodba, dok. odd.

21.00 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.20 Zbogom, orožje, am. film 00.50 Točka, glasb. odd.

01.25 Halo TV 02.20 Športni posnetki sledi Športni izziv 03.05 Rokomet, pokal Slovenije, Celje pivovarna Laško – Gorenje, posn. iz Celja 04.55 Zabavni kanal

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

Gostilna išče šefa Epilog 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Pop Corn, SanDiEgo, Jernej Zoran Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Kvintet Dori Regionalne novice 3 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

11. decembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.35 00.55 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 09.45 10.05 10.50 11.15 12.45 14.25 16.05 17.00 18.00 18.50 19.00 19.10 19.15 19.40 20.00 20.50 21.55 22.45 23.55 00.45 01.45 02.50 sledi 04.05 05.30

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.00 09.30 09.45 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.30 00.00 00.55 01.50 02.20

10. decembra 2015

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Keramika – od krožnika do umetnih kolkov Peta hiša na levi, nan.

Dnevnik, vreme, šport Dosje: Kam so vse tovarne šle?

Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Barve Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Čudoviti spomini in priročna pozaba Novice Infodrom Ulica sanj: Lov na zaklade, ris.

Poldi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Turizem 365 – Obrazi Krasa Odmevi, šport, vreme Streljajte na pianista, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Penelopa, ris.

Zgodbe iz školjke: Privlačni Pariz Točka, glasb. odd.

Aplavzi! – Jadranka Juras Na obisku: Gremo plesat O živalih in ljudeh Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna Dobro jutro Biatlon – sp, sprint (M), prenos iz Hochfilzna Dober dan, ponov.

Halo TV Obupani starši (I.), 11/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Tork, ris.

Firbcologi Infodrom Prehod, dok. odd.

Legende velikega in malega ekrana: Juš Milčinski Popravljena krivica, 4/10 Polnočni klub, Zakaj (ni)smo veseli Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Športni posnetki Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. iz Hochfilzna Biatlon, sp, sprint (M), posn. iz Hochfilzna Šport & špas, Dobje, ponov.

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.10 08.50 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 20.00 21.00 22.30 23.00 23.05 00.50 02.35 03.05

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Epilog, ponov.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur, vreme Usodno vino, nan.

Gostilna išče šefa 24ur zvečer Eurojackpot Popoln načrt, kanad. film Popoln dan, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Kvintet Dori Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Kitajska Regionalne novice 3 Vurberk 2015 – 2.del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

12. decembra

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Lutkovna predstava 07.20 Pika Nogavička, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.05 Studio Kriškraš: Zabava 08.25 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O (ne)pravem Božičku 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Mali samuraj, igrani film 10.15 Infodrom 10.20 Razred zase, ponov.

10.55 Nočemo belega kruha, dok. film 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.15 Kulturni vrhovi: Gora Sveta, dok. odd.

16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd.

18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Zapuščina (II.), 3/7 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Prva lepa stvar, ital. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov.

02.00 Utrip 02.30 Info-kanal

06.00 06.25 07.00 09.25 10.25 11.25 12.25 12.55 13.25 14.25 15.55 18.00 19.05 20.05 21.35 22.20 23.45 00.20 01.25 02.10 sledi 04.00 04.45 05.25 06.05

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 00.45 02.40

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 22.10 23.40 23.45

Turizem 362 – Obrazi Krasa 10 domačih Najboljše jutro Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Val'd Isera Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos iz Hochfilzna Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Val'd Isera Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Nižni Tagila Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Hochfilzna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Nižni Tagila Nogomet, ep 2016, žreb skupin, prenos iz Pariza Športnik leta Slovenije, posn. iz Ljubljane Bober, am. film Zvezdana 2Cellos v puljski Areni Bleščica, odd. o modi Aritmični concert: Janai Kopupevadančič Zabavni kanal Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Nižni Tagila Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), 2. serija, posn. iz Nižni Tagila Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn. iz Hochfilzna Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn. iz Hochfilzna Žogarija, mulčki, ponov.

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Kit Kittredge, am. film Tv prodaja Slavni načrtovalci porok, ang. ser.

Slovenija ima talent, ponov.

Doma za božič, am. film Cel svet ima talent 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa, veliki finale v živo Anakonda, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (138), Novoletne voščilnice Vurberk 2015 – 2.del, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mojca in medvedek Jaka: Medvedek Jaka praznuje s prijatelji Dotiki gora: Brana Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2347. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja Golte Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

13. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.20 16.40 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 23.05 23.30 01.15 01.40 02.35

06.15 06.30 07.10 07.40 08.30 09.25 10.25 10.55 11.10 11.55 12.25 13.25 14.25 14.55 16.50 17.40 19.15 19.50 20.00 20.50 22.20 23.50 01.05 sledi 02.45 04.10

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.00 10.30 10.55 11.10 11.25 11.40 13.30 13.45 14.45 16.35 18.20 18.55 18.58 20.00 23.10 01.00 02.30

Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad: Gnezdo, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 15/26 Prisluhnimo tišini Ozare, ponov.

Obzorja duha: Čistost Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Težave v raju, am. film Pogled na … baročni dvorec Dornava, dok. odd.

Ljudje podeželja: Škripavac Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 14/18 Intervju: Peter Jambrek Vklenjeni v led, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Mrzle duše, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Duhovni utrip City folk: Daka Glasbena matineja Posebna ponudba Avtomobilnost Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Davosa Biatlon, sp, štafeta (Ž), prenos iz Hochfilzna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Nižni Tagila Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz Hochfilzna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Nižni Tagila Zvezdana 23. Dobrodelni Miklavžev koncert Naj muzika igra, Helena Blagne Žrebanje Lota Afrika: Sahara, 5/5 Vera (IV.), Lovci na divjad, 3/4 Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Nižni tagila Biatlon, sp, štafeta (M), posn. iz Hockfilzna Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Mojster Miha, ris. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Hotel 13, ris.

Hotel 13, ris.

Tv prodaja 7 stvari, ki jih moram storiti pred 30, kanad. film Tv prodaja Slavni načrtovalci porok, ang. ser.

Nevarne vezi, kanad. film Princeska za božič, am. film Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent, veliki finale v živo Zbogom, gospod Božiček, am. film Pri ščurku, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2346. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2347. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja 11.50 Koncert ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja Golte 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Prodajno TV okno 14.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (137), Sv. Miklavž 18.20 Mladi za Veleje: Udarniki MC Velenje 19.00 Pop Corn: Dejan Vunjak, Orlek 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, Kvintet Dori, ans. Nalet 21.20 Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

14. decembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.20 01.45 02.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.45 09.35 11.00 12.00 14.20 15.30 16.25 17.00 18.00 18.50 19.00 19.10 19.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Anica: Anica in materinski dan, nan.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Animirani svet – o animiranem filmu in njegovih junakih Ljudje podeželja: Škripavec, dok. ser.

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 9/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Rock, 1/7 Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: Ciganka, glas. plesna predstava Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

05.25

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Zgodba iz školjke: Šport Mala kraljična, ris. film Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Zakaj (ni)smo veseli Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Halo TV Obupani starši (I.), 12/12 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Tork, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Mali Samuraj, igrani film Infodrom Gospodična Marple (VI.), 2/3 Inšpektor Tschiller, 1/2 Zavržen, srbski film Točka, glasb. odd.

Halo Tv Alp. smuč., sp, VSL (M), posnetek iz Val'd Isera Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), 2. serija, posn. iz Nižni Tagila Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.10 08.55 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.30 00.25 01.20 02.10 02.40

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Mi smo Millerjevi, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

19.25 19.40 20.00 21.30 23.05 00.50 01.35 02.35 04.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2347. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Jesen življenja - 10 let Centra starejših - Hiše Generacij Laško Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice 3 Vurberk 2015 – 2.del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

15. decembra

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.50 Obzorja duha: Čistost 12.25 Anica in Jakob, nan.

13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas!

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.55 Muk, ponov.

16.05 Ribič Pepe 16.25 Profil: Milena Zupančič 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Kulturni vrhovi: Limbarska gora 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 5/6 20.55 Mama je ena sama, slovenska dok. povest 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Avgust Korošec 00.45 Profil: Milena Zupančič 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov.

02.25 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.25

03.55

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris. Čarli in Lola, ris.

Lojzek, ris.

Zgodbe iz školjke: Lutkovna predstava Točka, glasb. odd. Čez planke: Madžarska Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Fina gospa (I.), 1/6 Fina gospa (I.), 2/6 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Zabava Infodrom Presenečenja, 2. sezona, 5. del Posebni odnosi, am. film Aritmija Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Alp. smuč., sp, VSL (Ž), posn. iz Areja Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 07.55 08.20 08.35 09.20 10.10 10.25 11.20 11.35 12.35 12.50 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25 00.20 01.10 01.40

24ur, ponov.

Mifi, ris. Želvica Lulu, ris.

Moj mali poni, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Odločilni trenutek, am. ser.

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino Preverjeno 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2348. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Planina Blekova Videospot dneva Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.20 10.05 11.00 12.00 14.40 16.00 17.00 17.50 18.25 19.00 19.10 19.20 19.40 20.00 20.50 22.20 23.25 00.05 00.50 01.40

11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 20.55 21.00 22.00 23.30 23.35

16. decembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.00 00.25 00.45 01.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.25 08.40 08.50 09.20 10.40 11.10 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 18.30 19.05 19.15 19.35 19.50 20.00 20.15 21.50 22.20 22.30 23.05 00.05 00.50 sledi 02.20 03.35 05.25

06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 08.10 08.25 09.55 10.10 11.05 11.20 12.35 12.50 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.15 23.45 00.40 01.30 02.15 02.45

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 12.10 12.30 12.45 12.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 23.55

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Platforma Anica in grozovitež, nan.

Poročila, vreme, šport Intervju: Peter Jambrek Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Jožef Muhovič Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Sara in Raček, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Sam okoli sveta, franc. film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 4/6 Profil: Jožef Muhovič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Neli in Cezar, ris.

Trčendol, ris. Čarli in Lola, ris.

Lojzek, ris.

Zgodbe iz školjke: Letni časi Zgodbe iz školjke: Turistična agencija Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan 25. obletnica prvega postroja Slovenske vojske Fina gospa (I.), 3/6 Fina gospa (I.), 4/6 Mala kraljična, ris.

Ribič Pepe Infodrom Žrebanje Lota Glasovi strahu: Bienvenido in berači, koprod. odd.

Prostor za mizo, dok. odd.

Na utrip srca, dok. odd.

Zvočnost slovenske duše Bleščica, odd. o modi Aritmija Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.

Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn.

Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Moj mali poni, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjski moški, am. ser.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. s.

Tv prodaja Odločilni trenutek, am. ser.

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino Ljubezen, ločitev in nekaj vmes, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2348. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (139): Čaj prijateljstva Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko Regionalne novice 3 Pop Corn, Alya, Damir Kovačič, Grega Gorenšek Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 21

Ĺ TRUBELJ, SABINA: Hotel Lavanda od – Odrasli / 821-163.6 – Slovenski druĹžbeni romani Sabina Ĺ trubelj, dobitnica Oninega peresa 2013, je napisala lahkotno berljivo ljubezensko zgodbo o Valentini, dekletu iz Slovenije. Dva dogodka v prah sesujeta njeno na videz popolno Ĺživljenje; najprej jo zapusti fant, nato pa izgubi ĹĄe sluĹžbo. Nenavaden dogodek iz preteklosti, ko jo smeĹĄni francoski odvetnik prepriÄ?uje, da je podedovala hotel od daljnega sorodnika v Pro-

lje v zanimivi svet interaktivnih iger in mu razloĹži, zakaj lahko od sedenja pred ekranom dobiĹĄ ÂťkvadratastoÂŤ glavo. DruĹžinski raÄ?unalniĹĄki naÄ?rt, ki ga predlaga Lovro, zraste v idejo za zanimiv druĹžinski izlet ravno zato, da glave ne bi postale ÂťkvadratasteÂŤ. Avtorica s knjigo nagovarja vse, ki smo odgovorni za uravnoteĹženo, smiselno in varno rabo sodobnih nosilcev informacij.

V slikanici boste naĹĄli nekaj koristnih predlogov pri uporabi raÄ?unalnika in drugih nosilcev tako zase kot za otroke.

SANTOS, CARE: Prodam mamo ml – Mladina / P- Pionirji – leposlovne knjige od 10. do 13. leta Glavni junak, osemletni Oskar, se ob mlajĹĄem bratcu, ki ga kliÄ?e z vzdevkom ÂťRozinkoÂŤ, poÄ?uti osamljeno in zapostavljeno.

Po njegovem je vsega kriva mama, zato se odloÄ?i, da bo sestavil in objavil spletni oglas z namenom, da jo proda. Pri tem mu pomaga soĹĄolka Nora, ki se dobro spozna na raÄ?unalniĹĄke zadeve. Nora je pogosto na obisku pri Oskarjevi druĹžini, saj je njen oÄ?e veliko zdoma in mora kar sama poskrbeti zase. Prodam mamo je zgodba, ki ponuja pogled na vsakdanje probleme z veÄ? zor-

VELENJE ÄŒetrtek, 10. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Avla Osnovne ĹĄole Gorica Novoletni bazar 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 Podhod Vila Bianca – Standard Odprtje fotografske razstave ÄŒrta ValenÄ?aka 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Via Alpina – direct, premierna predstavitev prehojene poti Igorja Gruberja od Monte Carla do Trsta 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ZdruĹženi z glasbo 19.19 KnjiĹžnica Velenje Podarimo si zgodbe – Slovenija in Evropa pred kulturnim samomorom 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe – Rock, psihadelic rock 60s

Petek, 11. december 7.00 10.00 17.00 18.00

vansi, zdaj postane smiseln in v kratkem Ä?asu se Valentina odloÄ?i, da bo raziskala svoje korenine. Pot skrivnostne preteklosti njenih prednikov pa je polna prijetnih in manj prijetnih preseneÄ?enj. Jo bo Valentina zmogla prehoditi?

20.00 20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje ZakljuÄ?ni planinski pohod Velenjska promenada PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot (do 19.00) Velenjska promenada Prihod dedka Mraza in nastop M Dance ter koncert Alye KnjiĹžnica Velenje Predavanje Vlada VrbiÄ?a Kdaj se je v resnici rodil Kajuh?

Klub eMCe plac Odprtje razstave Laure Betke Krajnc Afrodiziak RdeÄ?a dvorana Velenje Bjelo dugme 40 let, Goran Bregović z gosti na turneji Kdor ne znori, ta ni normalen!

Havana bar Velenje Get this party started eMCe plac PosluĹĄalnice: SvaĹĄtara!

RIJAVEC, PETRA: Piarovka

20.00

od – Odrasli / 821-163.6 – Slovenski druŞbeni romani

Sobota, 12. december

HudomuĹĄno, sarkastiÄ?no, duhovito in s kanÄ?kom erotike napisan roman opisuje pokvarjeno politiÄ?no sceno manjĹĄega slovenskega mesta tik pred volitvami in razkriva dogodke zakulisja stikov z javnostmi, ki bi lahko bili tudi resniÄ?ni. Domen Juhec je lokalni veljak, lastnik ĹĄportnega centra LoparÄ?ek in Ĺžupanski kandidat Grosuplja, ki hvalisanje, dajanje obljub ter obnavljanje zvez in poznanstev obvlada bolje kot ugledno vedenje in nastopanje v javnosti.

Za piarovko si izbere Tajo, simpatiÄ?no in v svojem poslu izkuĹĄeno dekle, ki se Ä?ez noÄ? znajde pred zahtevnim izzivom: ne ravno izkuĹĄeno skupino mora popeljati skozi volilno kampanjo do edinega rezultata, ki ĹĄteje in to je zmaga. Med delom se zaplete s telesno privlaÄ?nim Simonom, vznemirja pa jo tudi novinar AljaĹž, ki ji postavlja neprijetna vpraĹĄanja v zvezi z neÄ?ednimi posli njenega ĹĄefa, katere sumi tudi sama.

Neke noÄ?i tik pred zmago, povsem nakljuÄ?no odkrije, kaj se dogaja za vrati LoparÄ?ka.

Roman je prvenec Petre Rijavec, ki se tudi profesionalno ukvarja z odnosi z javnostmi.

VUKMIR, ANDREJA: Lolo med raÄ?unalniki ml – Mladina / C-Sz – Slikanicezaboj Slikanica s prikupnimi ilustracijami Maje Lubi nam predstavi glavnega junaka Lovra, ki zaradi gneÄ?e na domaÄ?em raÄ?unalniku odide v ĹĄolsko knjiĹžnico, kjer Ĺželi igrati raÄ?unalniĹĄko igrico. KnjiĹžniÄ?arka ga pope-

21

PRIREDITVE

10. decembra 2015

21.00

7.00

nih kotov in reĹĄitve le-teh ter moĹžnosti vĹživljanja v razliÄ?ne situacije in Ä?ustva glavnih junakov. Pisateljica v njej nagovarja starĹĄe in otroke, da je empatija eden kljuÄ?nih dejavnikov socialne rasti. Oblika in ilustracije zgodbe so prilagojene bralcem z disleksijo. OtroĹĄki roman je bil leta 2011 uvrĹĄÄ?en med najboljĹĄe mladinske knjige v Mednarodni mladinski knjiĹžnici v MĂźnchnu, zato ne preseneÄ?a, da je letos izĹĄlo nadaljevanje zgodbe z naslovom Prodam oÄ?eta.

STEGNE, VLADIMIR in BRAÄŒIÄŒ, BOĹ TJAN: Uporabimo les od – Odrasli / 68 – Industrije. Obrti PraktiÄ?ni priroÄ?nik je bil napisan z namenom ozaveĹĄÄ?anja o Ä?im veÄ?ji uporabi lesa v vsakdanjem Ĺživljenju. Avtorja, ki sta priroÄ?niku dodala tudi nazorne fotografije in risbe izdelkov menita, da bi se morali Slovenci kot narod bolj zavedati pomena lesa in doma narejenih tovrstnih izdelkov, drĹžava pa bi morala podpirati obrtnike in podjetja, ki izdelujejo kakovostne izdelke iz lesa. PriroÄ?nik nas seznani z vrstami gozdov in dreves v Sloveniji, nam predstavi zgradbo, lastnosti in vrste lesa, opiĹĄe znaÄ?ilnosti in posebnosti uporabe lesa pri nas.

Za tiste, ki se Ĺželite preizkusiti v izdelavi lesnih izdelkov, je dodano poglavje o roÄ?ni obdelavi lesa ter naÄ?rti in navodila za izdelavo nekaj praktiÄ?nih izdelkov iz lesa za dom in okolico. đ&#x;”˛

vgp

Beremo in delimo Na letoĹĄnjem zadnjem dogodku cikla Preberi. Podeli! v torek, 15. decembra, ob 18. uri v Galeriji Velenje bo UrĹĄula Menih Dokl vodila pogovor o knjigi Nebo je povsod avtorice Jandy Nelson. VeÄ?krat nagrajena knjiga se zapiĹĄe v srce bralcu katerekoli generacije, saj jo preĹžemajo globoka Ĺžalost in nenavadne modrosti, predvsem pa ljubezen. Pogovor v organizaciji obmoÄ?nega odbora hospica Velenje bo spremljal kratek kulturni program in predprazniÄ?no druĹženje. đ&#x;”˛

mz

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: ReÄ?iĹĄka pot 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 Cankarjeva ulica PrazniÄ?ni bolĹĄji sejem 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 KnjiĹžnica Velenje ZeliĹĄÄ?arna 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄi Mineralov Ĺ aleĹĄki grad in EkenĹĄtajn, ustvarjalna delavnica na prostem 10.00 PC Standard Reciklarna 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Rattatouille, balet za otroke (Decembrske sobote za otroke)

16.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje: Ĺ D Jadran BM Kozina 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje: RK Sevnica 21.00 eMCe plac Adi Smolar in Vasja, Ĺ Ĺ K koncert

Nedelja, 13. december 10.00 Velenjski grad Babica Marija Boruta pripoveduje, pravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ aleĹĄki glasbeni talenti za socialno ogroĹžene otroke, dobrodelni koncert Rotary kluba Velenje

Ponedeljek, 14. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Novoletni tris, koncert pihalnih orkestrov 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ljubezenska drama Vsakih 7 valov (za Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na drama Ob morju

Torek, 15. december 8.00 13.00 17.00 17.00

17.00 17.00 18.00

18.00 19.00

19.19

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje BoĹžiÄ?no novoletni koncert Vila RoĹžle Krasimo novoletno jelko - Decembrska torkova peta – ustvarjalnica za otroke in starĹĄe KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica Prazniki so tu, naj bodo letos vegi Dom kulture Velenje, velika dvorana Diaspora*, zadnja ponovitev plesno-glasbene predstave Galerija Velenje Preberi. Podeli.

Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, prizivnica Novoletni koncert harmonikarskega orkestra Barbara – Premogovnik Velenje z gosti KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 16. december 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?na joga z Nino ÄŒasl

Staro za novo in Poseben GuĹĄt

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Glasbeni vrtiljak prazniÄ?nih Ĺželja, prazniÄ?ni koncert Regionalne kulturne naveze Triangel 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Toneta Kuntnerja Slovenska pomlad – La primavera Eslovena 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no novoletni koncert pevskih zborov

Ĺ OĹ TANJ

17.00 Trg svobode Medgeneracijsko druĹženje

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 10. december 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

Petek, 11. december 17.00 Marof Plesna ĹĄola Superstar 18.00 Kulturni dom Gorenje Med, vir zdravja in veselja; KD Gorenje

ÄŒetrtek, 10. december

Sobota, 12. december

7.30

10.00 HiĹĄa mladih Izdelava novoletnih daril; TD Ĺ martno ob Paki 16.00 HiĹĄa mladih – galerija Dile Predavanje o moĹžganski kapi; DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje 17.00 Kulturni dom Gorenje PravljiÄ?ne urice; KD Gorenje

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje ĹĄalov 13.00 Vila Mayer Likovna delavnica za otroke in odrasle

Petek, 11. december 8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica (izdelovanje okraskov) z gospo Melito Praznik

Sobota, 12. december 9.00

Trg svobode BoĹžiÄ?no - novoletni sejem

Nedelja, 13. december 16.00 REKS Ravne Smeh ni greh 3 - veÄ?er skeÄ?ev 17.00 Hotel Vesna, TopolĹĄica BoĹžiÄ?no doĹživetje pred Hotelom Vesna

Ponedeljek, 14. december 15.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola Gvido – solo petje 15.00 Hiťa mladih – galerija Dile Glasbena ťola Gvido – violina 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ťola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance

Torek, 15. december

Ponedeljek, 14. december X

KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj 15. Mednarodni BoĹžiÄ?no Novoletni turnir Ĺ oĹĄtanj 2016 7.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje ĹĄalov 9.00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 17.00 Vila Mayer Gozdni ĹĄkrat Ĺ˝elodko in vila SneĹžinka na obisku v Vili Mayer 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Hiťa mladih Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Hiťa mladih Joga

Sreda, 16. december 16.00 HiĹĄa mladih - Dile Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

Torek, 15. december 12.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Delavnica slaĹĄÄ?ic 18.00 Trg svobode Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski se predstavi 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Tadej KoÄ?nik: Ĺ panija brez ficka v Ĺžepu

11. decembra, ob 11.20.

Prazna Luna - Mlaj

Sreda, 16. december 7.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje ĹĄalov 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u 15.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Ustvarimo si Facebook profil

di? Na kom zares stoji svet? Lahko stari in mladi sploh Ĺživijo v soĹžitju? V soboto, 19. decembra, pa vas ob 20. uri vabijo v kulturni dom Ĺ oĹĄtanj na koncert etno dueta Poseben GuĹĄt. Nastopala bosta pevec AleĹĄ Plut in kitarist TomaĹž Ĺ ulna.

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 10.12., BiotrĹžnica • Petek, 11.12., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 13.12. 11.00, PravljiÄ?ne urice: Kako je babica reĹĄila boĹžiÄ? • Ponedeljek, 14.12. 17.00-18.00 IĹĄÄ?emo pravljiÄ?nega junaka v izloĹžbah Citycentra • Do 31.12. BoĹžiÄ?no-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

MeĹžnar&MeĹžnar, Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj in TuristiÄ?na zveza obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj vabijo 13. decembra, ob 18. uri v kulturni dom Ĺ oĹĄtanj na ogled komedije Staro za novo v izvedbi Borisa Kobala & Tina Vodopivca.

Predstavnika dveh generacij komikov bosta iz oÄ?i v oÄ?i skupaj na odru razglabljala O staranju. O mladosti. O tehnologiji. O ljubezni. Kdo se na koga ĹĄlepa? Kdaj lahko reÄ?emo, da smo stari in do kdaj smo mla-

SNOOPY IN CHARLIE BROWN – FILM O ARAŠIDKIH

Seth Rogen, Sarah Snook, Jeff Daniels idr.

Petek, 11. 12., ob 19.45 Sobota, 12. 12., ob 21.45

Nedelja, 13. 12., ob 20.00

KURJA POLT Goosebumps (ZDA) Akcijska komedija, 103 minute (ZDA) ReĹžija: Rob Letterman Igrajo: Jack Black, Halston Sage, Dylan Minnette, Odeya Rush, Amy Ryan idr.

Sobota, 12. 12., ob 19.45 Nedelja, 13. 12., ob 18.00

Oddball (Avstralija) DruĹžinska komedija, 95 minut ReĹžija: Peter Ivan Igrajo: Sarah Snook, Alan Tudyk, Terry Camilleri, Shane Jacobson, Coco Jack Gillies, Deborah Mailman idr.

Petek, 11. 12., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 12. 12., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 13. 12., ob 17.00 – m. dvor.

FAZANARJI

ZENIT

OB MORJU

FasandrÌberne (Danska) Kirminalka, triler, 119 minut ReŞija: Mikkel Nørgaard Igrajo: Fares Fares, Nikolaj Lie Kaas, Pilou AsbÌk, Sarah-Sofie Boussnina, David Dencik, Danica Curcic idr.

Petek, 11. 12., ob 22.00

Zvizdan (HrvaĹĄka, Slovenija, Srbija) RomantiÄ?na drama, 123 minut ReĹžija: Dalibor Matanić Igrajo: Tihana Lazović, Goran Marković, Nives Ivanković, Dado Ćosić, Stipe Radoja, Trpimir Jurkić, Mira Banjac idr.

Petek, 11. 12., ob 20.30 – mala dvor.

By The See (ZDA) RomantiÄ?na drama, 123 minut ReĹžija: Angelina Jolie Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, MĂŠlanie Laurent, Melvil Poupaud, Niels Arestrup, Richard Bohringer idr.

Ponedeljek, 14. 12., ob 20.00

Snoopy and Charlie Brown: The Peanuts Movie (ZDA) Animirana druĹžinska komedija sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Steve Martino Glasovi: Sebastjan KuĹĄar, Matija Puhar, Pika KovaÄ?, Luca Marinko, Alana VrviĹĄÄ?ar, Ela Ä?urić RibiÄ? idr.

Petek, 11. 12., ob 18.00 Sobota, 12. 12., ob 18.00 – 3D Nedelja, 13. 12., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

STEVE JOBS (ZDA) Biografska drama, 122 minut ReĹžija: Danny Boyle Igrajo: Michael Fassbender, Kate Winslet,

đ&#x;”˛

ODI IN PINGVINI

Sobota, 12. 12., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 13. 12., ob 19.00 – m. dvor.

IGRE LAKOTE: UPOR, 2. del The Hunger Games – Mockingjay: Part 2 (ZDA) Pustolovski film, drama, ZF, 136 minut ReŞija: Francis Lawrence Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson idr.

Ponedeljek, 14. 12., ob 17.30

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. decembra 2015

Nagradna križanka Beauty World

RADIO VELENJE

Drogerije in parfumerije

Beauty World

Kupon za fen frizuro za samo 5,99 €.

Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29

Kupon je veljaven do 20,12.2015. Kupon izrežite in prinesite s seboj. Naročila niso obvezna so pa zaželjena.

NE ZAMUDITE VELIKIH AKCIJSKIH CEN! Afrodita tekoče milo 300ml • Redna cena: 2,59 € • Akcijska cena: 1,29 € (50 % popust) Afrodita darilni set za moske (after shave+gel za britje+tušgel) • Redna cena :2,99 € CK IN2U ženski edt 50ml • Redna cena 41,49 € • Akcijska cena: 24,89 € (40 % popust) Olje za savno 100 ml (več vrst) • 1+1 gratis • Akcija: 7,99 €

Nega nohtov (lakiranje + oblikovanje + nega) za samo 10 evrov Prehitite gnečo in nas obiščite še danes!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 21. decembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade - fen pričeske. Nagrajenci bodo potrdilo za dvig nagrade prejeli po pošti.

ČETRTEK, 10. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 11. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 12. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 13. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 14. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA

PRODA JALNA

pooblaščeni prodajalec in serviser motorna žaga Jonsered CS2260

843

00

TOREK, 15. decembra

€

PROIZVODNJA Darilo ob nakupu DEREZE MOUNT TRACK

PRAZNIČNI POPUST Akcija velja do razprodaj razprodaje zalog. Fotografije so simbolne.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

UPRAVA

REDNA CENA: 937,00 € 59,8 cm3 | 3,5 kW (4,8 KM) 18“/45 cm | 5,6 kg

ZAščitna obutev

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

-15%

PESTRA IN UGODN PESTRA UGODNA A PONUDBA BA G GOZDARSKE OZDARSKE OPREME!

PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 26. novembra: 1. nagrado- modno ličenje: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, Šoštanj, 2. nagrado-modno ličenje: MAJDA ŠPEH,Dobrava 65, Zreče , 3. nagrado-modno ličenje JOŽICA PEŠL, Dobrna 23, Dobrna Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke. Rešitev gesla: LEPOTA IN ZDRAVJE.

Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. novembra 2015, so: ZVONE ŠTANTE, Kale 12 / d, 3311 Šempeter v Sav. dolini; MIRAN JANČIČ, Lajše 207 / b, 3325 Šoštanj; ANTON KAŠ, Gaberke 25, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZDRAVO Z VRTA.

Zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in recikliraj!

Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoća, d. o. o., Šolski center Velenje

SREDA, 16. decembra

Projekt

“V mojem dvorišču - In My Back Yard”

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. novembra do 6. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od od 30. novembra do 6. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

10. decembra 2015

DEŽURSTVA

mali OGLASI Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

PRIDELKI

PODARIM KUHINJSKE elemente, pečico in pomivalni stroj podarim.

Gsm: 041 910 503

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold

BUKOVA drva prodamo. Klaftra 160 evrov. Gsm: 041 800 577 SILAŽNE bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 VINO kerner in rizling ugodno prodam. Gsm: 031 517 415 OKROGLE bale, kocke sena, domače žganje in plug (okrogla glava) za gorenjsko kosilnico prodam.

Gsm: 051 388 874 BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI DVA prašiča, krmljena z domačo krmo, prodam. Gsm: 031 523 748 PRAŠIČA, težkega 170 kg in 45 kom okroglih bal prodam.

Gsm: 031 810 364 PRAŠIČA, težkega okoli 140 kg, prodam. Gsm: 041 986 071 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam.

Gsm: 031 201 332 ali 031 554 904 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315

• Samostojno hišo, Konovo, Velenje, 225 m2, K+P+M s čudovitim razgledom na jezero., zgrajeno 2004, 833 m2 zemljišča. ER D(60-105)kWh/ m2a. Cena 178.000 evr.

KUPIM 3-FAZNI elektromotor 1,5 KW, z nizkimi obrati, kupim. Gsm: 041 863 141

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE • 4-sobno klimatizirano stanovanje na Kersnikovi, Sončni park, 93,3 m2, leto izgr. 1991, 2/2 nad. ER: v izdelavi. Cena 99.000 evr

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

12. in 13. 12. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Trenutno zaprto.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

Do 8 številk zastonj!

Dolanc Jožefa, roj. 1936, Velenje, Graškogorska cesta 11; Gorogranc Anton,

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

roj. 1947, Velenje, Čopova cesta 13; Fajfar Vincenc, roj. 1939, Velenje, Lipje 2a; Škoflek Janez, roj. 1933, Velenje, Vinska Gora 33; Bric Angela, roj. 1926, Nazarje, Šmartno ob Dreti 79; Volk Stanislava, roj. 1929, Velenje, Cesta na Jezero 2.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, pradedi in tast

V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustila naša draga Dida

ELIZABETA TAMŠE S hvaležnostjo v srcu se je spominjamo vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi.

IVAN ŠKOFLEK Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.

(Dante)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za iskrene besede tolažbe, za vsak objem in topel stisk roke.

Hči Silvana, Marjan, Marička, vnuki Dejan, Branko, Maja in Eva z družinami ter pravnuki Tjan, Zara, Neža, Ožbej in Lara

ZAHVALA

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA ob smrti

Nenadoma nas je zapustil ljubi mož, oče in dedi

ANTON GOROGRANC 7. 6. 1947 – 30. 11. 2015

Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je.

IVAN KLANČNIK 1929 – 2015

Ob njegovi prerani smrti se zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala KŠD Vulkan in Društvu upokojencev Bele Vode, Srebrnim tenisačem, Šaleškemu teniškemu klubu Velenje in vsem ostalim, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, moralno podporo in spremstvo na zadnji poti.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

V ťolah naj zvoni samo ťolski zvonec Vse mlajťi otroci imajo vse boljťe mobilne telefone – Šaleťke osnovne ťole uvajajo stroŞje ukrepe proti njihovi uporabi med poukom Tina Felicijan

Po podatkih Centra za varnejĹĄi internet naj bi imeli pred tremi leti dve tretjini mladih mobilni telefon, ki omogoÄ?a tudi dostop do spleta. Od takrat se je uporaba mobilnih telefonov med mladimi ĹĄe razĹĄirila, kar so opazili tudi pedagoĹĄki delavci. Zaradi motenja uÄ?nega procesa, posegov v zasebnost in spreminjanja

javili so se primeri, ko so uÄ?enci brez dovoljenja snemali razliÄ?ne ure pouka in fotografirali svoje soĹĄolce,ÂŤ je povedal ravnatelj OĹ Antona AĹĄkerca Zdenko GoriĹĄek, ki meni, da otrok v ĹĄoli mobitela ne potrebuje, razen v posebnih primerih, ko mora otrok v ĹĄolskem Ä?asu govoriti s starĹĄi, to pa lahko opravi tudi iz tajniĹĄtva.

objavil na Facebooku. ÂťBila sem ĹĄokirana, zgroĹžena, da kaj takega uÄ?encu pride na misel,ÂŤ je povedala uÄ?iteljica, ki nima rada, da jo kdo snema ali fotografira brez njene vednosti, Âťpa ni vaĹžno, ali je to med prijatelji ali v sluĹžbi. Ne dovolim objav svojih fotografij, ker jih tudi sama ne objavljam.ÂŤ Ker pravico do zasebnosti zelo ceni, je o dejanju govorila z uÄ?encem, starĹĄi in ravnateljem. UÄ?enec je posnetek si-

obvesti starĹĄe, ki prevzamejo telefone na skupnih govorilnih urah. ÂťZadnje Ä?ase takih primerov ni – uÄ?enci upoĹĄtevajo pravila. Ĺ e vedno pa med odmori opaĹžamo, da uÄ?enci denimo posluĹĄajo glasbo, a pedagogi temu niti ne posveÄ?ajo veliko pozornosti, kveÄ?jemu jih opozorijo, naj telefone pravoÄ?asno utiĹĄajo in pospravijo.ÂŤ Podobna pravila imajo tudi druge osnovne ĹĄole, na Miha

Kaj o stroĹžjih pravilih menijo starĹĄi?

Tudi starĹĄi otrok z OĹ Ĺ alek so opazili, da je osebnega stika med uÄ?enci vse manj. Ker je situacija postala vse bolj kritiÄ?na, so bili nejevoljni. S ĹĄolo so sodelovali pri pripravi pravilnika o prepovedi uporabe mobitelov in ga skupaj potrdili. ÂťNa razrednem svetu starĹĄev je vsak predsednik predstavil pravila, starĹĄe pa je sprva skrbelo, da ne bodo mogli imeti stika z otroki, potem pa so spoznali, da tako ali tako vedo, kje je otrok, da je na varnem in lahko pokliÄ?e iz tajniĹĄtva,ÂŤ je povedal predsednik sveta starĹĄev Rolando Koren. Meni sicer, da bi bilo smiselno otroke od malega raÄ?unalniĹĄko opismenjevati, zato se mu ideja uporabe telefonov pri pouku ne zdi slaba, Ä?eprav ugotavlja, da je brskanje po knjigah ĹĄe vedno pomembno.

StroĹžja pravila so z odobravanjem sprejeli tudi starĹĄi uÄ?encev OĹ Antona AĹĄkerca, saj vedo, da jih bodo otroci lahko poklicali po pouku ali med poukom iz tajniĹĄtva, pravi predsednica sveta starĹĄev Milena Kaiser in dodaja, da so pravila ponotranjili tudi otroci in ni videti, da bi imeli teĹžave. medosebnih odnosov so osnovne ĹĄole zaÄ?ele uvajati razliÄ?ne ukrepe in programe za veÄ?ji nadzor nad uporabo mobilnih telefonov, zmanjĹĄevanje negativnih uÄ?inkov in spodbujanje uporabe za izobraĹževalne namene.

Uporaben, a tudi moteÄ?

Sodobna komunikacijska tehnologija je priĹĄla tudi v ĹĄolske prostore. ÂťTo smo zaznavali kot zelo moteÄ? element, ker so uÄ?enci pogostokrat uporabljali mobilni telefon med poukom, poĹĄiljali sporoÄ?ila, celo zazvonilo je,ÂŤ pravi ravnateljica OĹ Ĺ alek Irena PoljanĹĄek Sivka. ÂťPo-

Nezavedna zloraba

Mobilni telefon – sploh tak, ki ima poleg komunikacijskih ĹĄe druge funkcije, je v rokah nepouÄ?enih mladostnikov nevarno orodje. Pred enim letom je na Facebooku objavljen posnetek, na katerem sta domnevno spolno obÄ?evala ravnatelj in uÄ?iteljica mariborske srednje ĹĄole, privedel do tragiÄ?nega zakljuÄ?ka in sproĹžil polemike. Da je sila neprijetno, ko se tvoj posnetek brez tvoje vednosti (tudi Ä?e vsebina ni koÄ?ljiva) znajde v javnosti, ve tudi uÄ?iteljica z OĹ Antona AĹĄkerca, ki jo je prejĹĄnje ĹĄolsko leto uÄ?enec med poukom posnel in

cer hitro umaknil in tajil objavo.

Naposled pa je priznal, je ĹĄe povedala uÄ?iteljica, ki zlorabe tokrat ni prijavila policiji, z uÄ?enci pa se sedaj veÄ? pogovarja o zasebnosti in uporabi mobilnih telefonov.

Novi red

Zadnja leta so ĹĄole poostrile pravila uporabe mobilnih telefonov v ĹĄolskih prostorih in med obveznim ĹĄolskim programom. Ĺ aleĹĄke osnovne ĹĄole jih prepovedujejo. ÂťÄŒe imajo uÄ?enci telefon pri sebi, mora biti izklopljen in varno spravljen, ker ĹĄola ne ogovarja za morebitno krajo. ÄŒe uÄ?enci potrebujejo starĹĄe, Ä?e se denimo slabo poÄ?utijo ali se poĹĄkodujejo, lahko pridejo v tajniĹĄtvo in skupaj pokliÄ?emo starĹĄe.

Tudi uÄ?itelji poskuĹĄamo dajati zgled, zato ne hodimo z mobiteli po ĹĄoli, ne telefoniramo na hodnikih,ÂŤ razlaga GoriĹĄek. ÄŒe uÄ?enec teh pravil ne upoĹĄteva, mu uÄ?itelj mobitel odvzame in

DidaktiÄ?ni pripomoÄ?ek

Mobitel v ĹĄolski klopi pa ni nujno nadloga in prepovedana naprava za zabavo. Mobilni telefon z dostopom do interneta je kot vir informacij lahko tudi uÄ?ilo. Tatjana Fernoga z OĹ Ĺ alek pri pouku angleĹĄÄ?ine v viĹĄjih razredih obÄ?asno uporabi mobitel kot uÄ?ni pripomoÄ?ek, saj ga uÄ?enci znajo zelo dobro uporabljati, je bolj praktiÄ?en in dostopen kot raÄ?unalnik. Z delom v skupinah morajo poiskati doloÄ?ene podatke na spletu, uporabljajo elektronske slovarje, tako pa ĹĄirijo besediĹĄÄ?e in spremljajo aktualne dogodke ter se namesto uÄ?enja podatkov na pamet uÄ?ijo informacije poiskati. ÂťZdi se mi pomembno, da se mobitel nauÄ?ijo uporabljati ne le za zabavo,

Predstavniki razredov OĹ Antona AĹĄkerca pripovedujejo, da so pred novim pravilnikom starejĹĄi uÄ?enci telefon uporabljali predvsem za komunikacijo prek druĹžbenih omreĹžij, medtem ko so ga mlajĹĄi uporabljali za igrice. Bolj so ga uporabljali za zabavo, razen Ä?e so se slabo poÄ?utili, ko so uÄ?iteljici povedali, da bodo poklicali starĹĄe. ÂťHodim v glasbeno ĹĄolo in takrat telefon nesem zraven, da pokliÄ?em domov, da me pridejo iskat.

Na telefonu uporabljam koledar, ki ga prelistam, da vidim, katere obveznosti imam,ÂŤ pravi uÄ?enka, ki mobitel uporablja tudi kot pripomoÄ?ek.

Strinjajo se, da snemanje uÄ?iteljice nikakor ni bilo primerno, Âťker si vsak uÄ?itelj zasluĹži spoĹĄtovanje,ÂŤ snemanje pa nikakor ni spoĹĄtljivo, Âťker vdira v njegovo zasebnost.ÂŤ Snemanje in fotografiranje soĹĄolcev je dopustno le, Ä?e se strinjajo.

UÄ?enci se strinjajo, da jim niÄ? ne manjka, odkar so mobiteli prepovedani. ÂťLahko bi bilo dovoljeno poklicati starĹĄe, Ä?e dobiĹĄ kako oceno in si vesel ali Ĺžalosten,ÂŤ saj e-Asistent piĹĄe z zamudo in ga nekateri ne uporabljajo. ÂťMoja mama mi veÄ?krat reÄ?e, naj poskusim poklicati, ker tudi ona rada ve.ÂŤ Poleg tega imajo izvenĹĄolske obveznosti in Âť... potrebujemo telefone, da se lahko uskladimo.ÂŤ Da bi mobitel lahko uporabljali pri pouku kot pripomoÄ?ek, pa si Ĺželi uÄ?enec, ki ga je zmotilo Âť... da so vsi izpostavili negativno plat mobitelov.ÂŤ ampak kot sodobno pomagalo pri vsakdanjem Ĺživljenju,ÂŤ pravi profesorica angleĹĄÄ?ine.

UÄ?encem je ta naÄ?in pouka zanimiv, za zdaj ni opazila, da zaradi tega ne bi spoĹĄtovali pravil, zato je strah pred uporabo mobitelov pri pouku odveÄ?. ÂťTudi ko smo dobili raÄ?unalniĹĄke uÄ?ilnice, smo se bali, kaj bodo otroci na raÄ?unalnikih poÄ?eli. Podobno je zdaj. Ampak Ä?e je dovolj motivacije, uÄ?enci naredijo, kar jim naroÄ?imo,ÂŤ pravi in dodaja, da je treba prilagoditi pouk sodobnemu Ä?asu.

Pri pouku tujega jezika je mobitel preizkusil tudi ravnatelj OĹ MPT Sebastjan Kukovec in imel dobre izkuĹĄnje, na drugih ĹĄolah pa uÄ?itelji ĹĄe nimajo te prakse.

Analogni stik

Da so se odnosi med otroki zaradi komuniciranja prek mobilnih telefonov digitalizirali, pristnega medÄ?loveĹĄkega stika pa je bilo vse manj, so opazili na OĹ Ĺ alek. ÂťUÄ?enci se niso veÄ? druĹžili, se pogovarjali, ni bilo veÄ? pristnega otroĹĄkega smeha, veselja,

tudi nagajivosti ne. Zatopljeni so bili v mobilne ĹĄkatlice, prstki so bili tisti, ki so opravljali vso komunikacijo. Ta slika je bila zelo straĹĄljiva,ÂŤ se spominja Irena PoljanĹĄek Sivka. Z leti so otroci mislili, da so vedno bolj odvisni od telefonov, da bodo morali kam poklicati, da morajo biti dosegljivi. Likovni pedagog Boris ObliĹĄar jih je na ĹĄolskih skupnostih privedel do ugotovitve, da so v ĹĄoli lahko brez teĹžav brez telefona. ÂťOblikovali smo pravilnik in izvleÄ?ke uporabili kot motiv za likovno akcijo, v kateri smo uporabili obliko plakata, ki silno enostavno in hitro nagovarja otroke vseh starosti.ÂŤ Rodil se je ĹĄolski projekt Povej mi v faco, Âť... kar pomeni: pogovarjaj se z menoj iz oÄ?i v oÄ?i in bodi iskren,ÂŤ pravi ravnateljica, oba pa poroÄ?ata, da projekt odliÄ?no teÄ?e, uÄ?enci so v ĹĄoli Ĺže pozabili na mobitele, na ĹĄolske hodnike pa so se vrnili pristen otroĹĄki smeh, nagajivost, vedrina. đ&#x;”˛

Zbrali veÄ? kot 3800 evrov

Ĺ aleĹĄki glasbeni talenti za socialno ogroĹžene otroke Velenje, 13. decembra – Rotary klub Velenje pripravlja to nedeljo ob 17. uri dobrodelni koncert. Na odru velike dvorane velenjskega doma kulture bodo nastopili mladi glasbeni talenti iz Ĺ aleĹĄke doline. Kot nam je povedal predsednik kluba Robert Goter, ki je funkcijo prevzel letos poleti, da je to njihov prvi dobrodelni koncert. ÂťKer sem tudi sam glasbenik, sem Ĺželel, da tokrat sredstva za naĹĄe dobrodelno delovanje zberemo s pomoÄ?jo glasbenega dogodka,ÂŤ je poudaril.

Koncert so naslovili Ĺ aleĹĄki glasbeni talenti za socialno ogroĹžene otroke. ÂťVsa sredstva, ki jih bomo zbrali s koncertom, bomo namenili za letovanje 20 otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin. To smo storili Ĺže letos poleti, radi pa bi, da jim polepĹĄamo tudi naslednje poletne poÄ?itnice,ÂŤ nam je ĹĄe povedal Goter. V preddverju bodo pred koncertom zbirali donacije v vrednosti vsaj 7 evrov,

Pintrja Toleda in Gorici ga ne dovolijo niti med odmori, na OĹ Karla Destovnika Kajuha pa ga odvzamejo tudi med ĹĄolo v naravi.

Kaj o uporabi mobitelov in ĹĄolskih pravilih pravijo uÄ?enci?

Z denarjem bodo pomagali otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin

kolikor bo stala vstopnica. Želimo si, da bi bila dvorana polna, zato cena ni visoka. Nastopili pa bodo mladi glasbeni talenti. VeÄ?ini je naĹĄ Rotary klub v preteklosti Ĺže finanÄ?no pomagal. Lahko zatrdim, da bo program vrhunski.

Nastopili bodo 12-letni Rok Tadej Brunťek, ki je nastopal Şe v Carnegie Hallu v ZDA, Jure Smirnov Oťtir, ki je prva violina kraljeve akademije v Londonu.

Na odru se mu bo pridruĹžil tudi brat Miha Smirnov OĹĄtir, ki je odliÄ?en pianist. Nastopila bosta tudi mlada flavtistka Klara Kikec in Ä?embalist Kim PavliÄ? ter profesorica harfe Katja Skrinar in korepetitorka Katja Ĺ˝liÄ?ar. Dogodek je Ĺže podprla MO Velenje, ki je plaÄ?ala stroĹĄke najema dvorane, rotarijci pa si Ĺželijo, da se ob uĹživanju v glasbenem dogodku dobroto izkaĹžejo tudi posamezniki, ki lahko za vstopnico odĹĄtejejo tudi veÄ?. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 4. decembra – Osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji Vrtec SonÄ?ek sta tudi letos vstopila v Ä?arobni mesec december s prireditvijo MiklavĹžev sejem.

LetoĹĄnji je bil 14. po vrsti, tudi tokrat dobrodelen, stojnice z unikatnimi izdelki, ki so jih vzgojiteljice vrtca ter uÄ?enci naredili sami pod vodstvom mentoric, pa so znova postavili na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki.

Sejem je pritegnil veliko obiskovalcev.

Mnogi med njimi so menili, da so se ustvarjalci letos resniÄ?no potrudili in na stojnicah ponudili lepe izdelke. Bogat je bil tudi sreÄ?elov. Polona PeÄ?nik, vodja projekta, je povedala, da je bila prireditev uspeĹĄna, saj so zbrali dobrih 3.800 evrov, kar je veÄ? kot na lanskem sejmu.

Za toliko so obogatili ĹĄolski sklad Z roko v roki, iz katerega Ä?rpajo denar za ĹĄolske in vrtÄ?evske otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

Na stojnicah so ponujali unikatne izdelke.

Iz lanskega izkupiÄ?ka sejma je omenjeni sklad ugodil 169 primerom, in sicer za sofinanciranje stroĹĄkov ĹĄole v naravi, za sodelovanje petoĹĄolcev v projektu NauÄ?imo se smuÄ?ati, za plavalni teÄ?aj v 1. razredu, za interdisciplinarne ekskurzije oziroma za nakup likovnega

materiala. ÂťVeseli smo in zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da bodo tudi otroci iz socialno ĹĄibkih druĹžin obÄ?utili manjĹĄe posledice stisk, kot bi jih sicer,ÂŤ je ĹĄe dejala Polona PeÄ?nik. đ&#x;”˛

Tp