49 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (2/8°C) bo deĹževno, v soboto (0/5 °C) in nedeljo (-4/2 °C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. decembra 2017â€

ĹĄtevilka 49 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Od trepljanja po ramenih se ne da Ĺživeti Milena KrstiÄ? – Planinc

MoÄ?an veter je podrl tudi letos res lepo prazniÄ?no drevo na Titovem trgu. Po tem, ko so ga v torek dopoldne skrajĹĄali in ponovno namestili v zato pripravljeno odprtino, so poskrbeli tudi za prazniÄ?no okrasitev na njej.

Padlo je tudi prazniÄ?no drevo Bojana Ĺ pegel

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Veter je v ponedeljek zveÄ?er in v noÄ?i na torek povzroÄ?il kar nekaj ĹĄkode tudi v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj.

V centru Velenja, na Titovem trgu, je padlo

tudi prelepo prazniÄ?no drevo. Zlomilo se je pri dnu debla, ki je bilo oÄ?itno predebelo za ÂťluknjoÂŤ, ki je za ta namen postavljena na trgu. Ĺ˝e pri postavljanju so imeli kar nekaj teĹžav, da so deblo spravili vanjo, zato so ga pri dnu precej ÂťoĹĄililiÂŤ. Kljub deĹžju so novoletno

drevo Ĺže v torek dopoldne postavili nazaj. Sedaj je pribliĹžno 2 metra manjĹĄe, na njem pa so popravili tudi okrasitev in luÄ?ke, ki so se poĹĄkodovale pri padcu drevesa.

Nadaljevanje na 3. strani

Veter, ki je ruval drevesa, odkrival strehe, zapiral ceste ... Povodenj. Tako se je zaÄ?el teden, poplavni val pa naj bi trajal ĹĄe vse do konca tega tedna.

Ob posluĹĄanju poroÄ?il s terena, gledanju fotografij in Ĺžive slike si lahko mrmral le: ÂťUbogi ljudje, ubogi ljudje ...ÂŤ Kot Ĺže velikokrat pred tem so se kot nepogreĹĄljiv temelj civilne zaĹĄÄ?ite vsake lokalne skupnosti in celotne drĹžave spet pokazali in izkazali gasilci.

Prostovoljni in poklicni. Kapo dol. NepogreĹĄljiv Ä?len v intervencijah so. Hodili so po strehah, upravljali delovne stroje, reĹĄevali premoĹženje in ljudi.

In to samo nekaj dni po tistem, ko so rekli, da jim je dovolj vladne arogance in izigravanja, trepljanja po ramenih in podeljevanja odlikovanj. Da se od tega ne da Ĺživeti. Da imajo tudi oni druĹžine, da si tudi oni zasluĹžijo dostojno plaÄ?ilo za svoje delo. NesebiÄ?no gredo na pomoÄ?, Ä?eprav ne vedo, kaj jih tam Ä?aka. PoĹžar, prometna nesreÄ?a, naravna ujma ...

Napovedali so opozorilno stavko, ki bo trajala od 10. do 12. januarja. Zahtevi gasilcev, ki so Ĺže oktobra pred vladno palaÄ?o pripravili protest, se s predlogom vlade razlikujeta za borih 150.000 evrov na letni ravni. Ali drugaÄ?e: za dve delovni mesti terjajo za tri plaÄ?ne razrede veÄ?, za ostala delovna mesta pa za dva plaÄ?na razreda veÄ?.

Med stavko bodo opravljali intervencije, v katerih bo treba reĹĄevati Ĺživljenja in premoĹženje ljudi. Na to se lahko zanesemo. Ljudje jim zaupamo. Vemo, da bo tako. Kot vemo tudi, da bi morali zasluĹžiti veÄ?. Da si zasluĹžijo veÄ?.

Na zaÄ?etku tega tedna je to uvidela tudi narava. Stopila na njihovo stran. Opozorila. Bodo to opazili tudi tam, kjer imajo v rokah ĹĄkarje in platno? đ&#x;”˛

Pomagajmo prizadetim

PRIHOD DEDKA MRAZA

Hudo neurje z moÄ?nim vetrom, deĹževjem in poplavami, ki je v teh dneh v veÄ? predelih Slovenije povzroÄ?ila veliko materialno ĹĄkodo, je mnogim posameznikom in druĹžinam povzroÄ?ilo veliko stisko, ki je brez pomoÄ?i ne bodo zmogli razreĹĄiti. RdeÄ?i kriĹž Slovenije je zato danes odprl raÄ?un, kjer zbiramo prostovoljne finanÄ?ne prispevke za prizadete druĹžine in posameznike. Posamezni darovalci in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo „UJMA 2017“, nakaĹžejo na: RdeÄ?i kriĹž Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0310 0111 1122 296, sklic: 00 96875, BIC banke: SKBASI2X, Koda namena: CHAR. Mobilni operaterji Telekom Slovenije, Izimobil, A1, Telemach in T2 bodo v prihodnjih dneh omogoÄ?ili, da boste lahko pomagali tudi z donacijo SMS na ĹĄtevilko 1919. PoĹĄljite kljuÄ?no besedo UJMA za donacijo 1â‚Ź ali UJMA5 za donacijo 5â‚Ź. đ&#x;”˛

in zabava z Andrejo ZupanÄ?iÄ? ÄŒetrtek 14. 12. 2017 ob 17.00 Dom kulture Velenje velika dvorana

Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Mestna obÄ?ina Velenje bo pripravila osrednjo slovesnost v poÄ?astitev Dneva samostojnosti in enotnosti v Ä?etrtek, 21. decembra, ob 18. uri v Domu kulture. Kulturni program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, slavnostni govornik pa bo podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec.

Po slovesnosti vabijo na druĹženje mod zvezdno nebo, na pravljiÄ?no promenado, kjer bo za prijetno razpoloĹženje skrbel Adi Smolar. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. decembra 2017

Poleg promocije tudi zgled mladim Novi parkirni abonmaji Ĺže naprodaj

Sprejem za vrhunsko plezalko Janjo Garnbret – V ťport je potrebno vlagati

Ob koncu leta se iztekajo tudi letni parkirni abonmaji v obÄ?ini Velenje. Komunalno podjetje Velenje, ki od 1. januarja letos upravlja z modrimi conami, ima na svoji spletni strani objavljene vloge za pridobitev letnih parkirnih abonmajev in parkirnih kart. Uporabniki lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja ĹĄe vedno urejajo na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje v pisarni Modre cone. Abonmaje za leto 2018 bo moĹžno zamenjati v mesecu januarju (v prvem in drugem tednu januarja za cono A in cono B, v tretjem tednu januarja za cono C in v Ä?etrtem tednu januarja za cono D). Za abonmaje in dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo Gorica, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila, ni treba poĹĄiljati vlog, saj bodo usluĹžbenci nove dokumente pripravili na podlagi lanskih podatkov.

Ostale parkirne karte (letne in meseÄ?ne) veljajo do izteka veljavnosti posamezne karte, nove pa je moĹžno kupiti Ĺže od 18. decembra dalje v pisarni Modre cone. NaroÄ?ilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje.

Tatjana PodgorĹĄek

đ&#x;”˛

Na decembrski seji tudi o obÄ?inski blagajni Mislinja, 14. decembra – Danes ob 18. uri se bodo na zadnji seji letos seĹĄli mislinjski svetniki in svetnice. Dnevni red bo obseĹžen; med drugim se bodo seznanili s poslovnim naÄ?rtom Komunalnega podjetja Slovenj Gradec in obravnavali predlog obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, ki so ga pripravljali kar nekaj let. Glavna toÄ?ka dnevnega reda pa bo obravnava dopolnjenega odloka o proraÄ?unu obÄ?ine za leto 2018. Obravnavali bodo tudi letni program ĹĄporta za prihodnje leto. đ&#x;”˛

bĹĄ

Priljubljena sreÄ?anja starejĹĄih Ĺ oĹĄtanj – Krajevne organizacije RdeÄ?ega kriĹža, v katerih delujejo ĹĄtevilni prizadevni prostovoljci, so dejavne v vseh krajevnih skupnostih obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Lani je ta ponovno zaÄ?ela delovati tudi v krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj.

Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi med obÄ?ani zelo priljubljeno sreÄ?anje starejĹĄih. Letno se ga po posameznih krajevnih skupnostih udeleĹži veÄ? kot 700 obÄ?ank in obÄ?anov. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na sreÄ?anjih sofinancira pogostitev. đ&#x;”˛

mkp

ObÄ?inske ceste Ĺ martno ob Paki – V veliki veÄ?ini obÄ?in, izjema ni niti obÄ?ina Ĺ martno ob Paki, poteka precej obÄ?inskih kategoriziranih cest po zemljiĹĄÄ?ih v zasebni lasti.

Na ĹĄmarĹĄki obÄ?inski upravi pravijo, da sta glavna razloga predvsem dva, in sicer da so se ceste zaradi vse veÄ?jega prometa poÄ?asi ĹĄirile ter da so zaradi potreb uporabnikov marsikje prestavljene za nekaj metrov stran od obÄ?inskih parcel. Za odkup oziroma zamenjavo se lokalna skupnost odloÄ?i najveÄ?krat na pobudo obÄ?anov ali ob vlaganjih v obÄ?insko cestno infrastrukturo. Kot so ĹĄe povedali, v primerih, ko podajo pobudo obÄ?ani zato, da se uredi dejansko stanje, prevzame obÄ?ina stroĹĄke odmere in priprave dokumentacije za prenos lastniĹĄtva ter plaÄ?a morebiten odkup po trenutno uveljavljeni ceni (1 evro za kvadratni meter). Kadar pa gre za veÄ?je naloĹžbe in veÄ?je posege na zasebnih zemljiĹĄÄ?ih, obÄ?ina prevzame celotne stroĹĄke vkljuÄ?no z odkupom na osnovi cenitve.

V zadnjih letih so tako zemljiĹĄkoknjiĹžno uredili precej zemljiĹĄÄ?.

Glavni stroĹĄek predstavljajo odmere in za ta namen obÄ?ina nameni na leto blizu 10.000 evrov. Trenutno je v pripravi sistemska reĹĄitev v okviru drĹžavnega predpisa, zato veÄ?jih aktivnosti do sprejema tega na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki ne predvidevajo. đ&#x;”˛

tp

Nakup prireditvenega ĹĄotora Ĺ martno ob Paki – Razpisi za pridobitev nepovratnega denarja za manjĹĄe obÄ?ine so vse redkejĹĄi, zato se ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki prijavlja praktiÄ?no na vse, za kar izpolnjuje pogoje. Med drugim je skupaj z obÄ?inami iz Dolenjske in obÄ?ino ReÄ?ica ob Savinji prijavila operacijo Festival domaÄ?ih okusov in tradicije ter prejĹĄnji teden od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeĹželja prejela pozitiven odgovor. Ta omogoÄ?a lokalni skupnosti nakup veÄ?jega prireditvenega ĹĄotora, ki si ga je doslej za veÄ?je prireditve, predvsem Martinovo veselo soboto, izposojala.

Nakup bo predvidoma izvedla spomladi prihodnje leto. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Velenje, 11. decembra – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel vrhunsko plezalko v ĹĄportnem plezanju, zmagovalko skupnega seĹĄtevka pokala v teĹžavnosti in kombinaciji Janjo Garnbret. OdliÄ?na dijakinja 4. letnika Ĺ portnega oddelka velenjske gimnazije je v dobro konÄ?ani sezoni stala na stopniÄ?kah kar 12-krat (od tega devetkrat na najviĹĄji), v olimpijski kombinaciji (teĹžavnost, balvani in hitrost) pa zbrala rekordnih 1135 toÄ?k.

Ä?iti klubom normalne pogoje za delovanje.ÂŤ To vÄ?asih ni enostavno, sploh ni bilo med gospodarsko krizo. Kljub temu je lokalna skupnost zagotavljala dodaten denar in ĹĄportnike za njihove uspehe tudi nagradila. Po mne-

ĹĄiti mlade za tovrstne izzive. Ĺ˝elim si ĹĄe veÄ? tako dobrih rezultatov, kot jih beleĹži Janja Garnbret.

Na tej poti bomo vztrajali. Temu bodo sledila sproĹĄÄ?ena sreÄ?anja in sprejemi, na katerih pravzaprav poizvedujemo, kaj bomo

sicer celo bolj naporni kot sama tekmovanja, a so ji v veselje, ne v breme. Zadovoljna je, ker jo okolje tudi na ta naÄ?in spremlja, jo za uspehe nagrajuje in ji stoji ob strani. Minulo sezono je ocenila za zelo dobro, v njej je napredo-

â?ą

Bojan KontiÄ?: Navdaja me zadovoljstvo, ker v mladih ĹĄportnikih tukajĹĄnjega okolja prepoznavam veliko energije in zvrhano mero pripravljenosti doseÄ?i zastavljene cilje.

Bojan KontiÄ? ji je na sprejemu Ä?estital za uspehe in izrazil zadovoljstvo, ker na najboljĹĄi naÄ?in promovira Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino. ÂťPonosni smo nanjo in njene uspehe tudi zato, ker z njimi potrjuje naĹĄe staliĹĄÄ?e, da je potrebno za ĹĄport namenjati dovolj denarja, skrbeti za ĹĄportno infrastrukturo in s tem omogo-

Zmagovalko skupnega seĹĄtevka svetovnega pokala v teĹžavnosti in kombinaciji Janjo Garnbret je z njenim trenerjem in starĹĄi sprejel tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? z ekipo.

nju KontiÄ?a so uspehi ĹĄportnikov pomembni tudi za promocijo samega ĹĄporta in s tem zdravega naÄ?ina Ĺživljenja. Mladi se ozirajo za ĹĄportniki, ki so uspeĹĄni v doloÄ?enem ĹĄportu. ÄŒe vidijo, da je pot do uspehov mogoÄ?a, se laĹžje odloÄ?ijo za ĹĄportne izzive. ÂťMenim, da nam v mestni obÄ?ini Velenje v veliki meri uspeva navdu-

lahko skupaj v prihodnje ĹĄe naredili.ÂŤ Bojan KontiÄ? je ĹĄe dejal, da ga navdaja zadovoljstvo, ker v mladih ĹĄportnikih tukajĹĄnjega okolja prepoznava veliko energije in zvrhano mero pripravljenosti doseÄ?i zastavljene cilje.

Janja Garnbret pa nam je dejala, da je v zadnjem Ä?asu doĹživela kar precej sprejemov, ki so

vala, predvsem pa uĹživala. Tudi v prihodnji, za katero je treninge zaÄ?ela prav v teh dneh, bo dala vse od sebe. Bo naporna? ÂťBo – tudi zato, ker je pred mano matura, a mislim, da bo ĹĄlo,ÂŤ je ĹĄe dodala ĹĄe vedno tudi aktualna svetovna prvakinja Janja Garnbret.

Prvi obraÄ?uni letoĹĄnjega (ne)uspeĹĄnega dela Igre z mejo – Delavec veÄ?? – Od vrtca do ĹĄole – Trije dobri moĹžje – Toplo-hladno ÄŒe nekateri reÄ?ejo, da bodo zaÄ?eli od zaÄ?etka, jim pade na pamet Ä?rka A. Tudi mi lahko zaÄ?nemo s to Ä?rko, Ä?eprav nekateri pravijo, da to ni pametno. Mislim, Ä?e v zvezi s prvo Ä?rko zaÄ?nemo z arbitraĹžo. Ta nekatere, predvsem na drugi strani meje, spravlja Âťob pametÂŤ. A tudi pri nas nekateri pravijo, da ni pametno, da za vsako ceno vztrajamo pri odloÄ?itvi arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a. SliĹĄati je, da je na tem podroÄ?ju najbolj dejaven prvak opozicije, ki se je celo odpravil na obisk prvega moĹža bratske stranke v juĹžni sosedi, ki pa je obenem predsednik njihove vlade. Ki seveda najbolj nasprotuje uveljavitvi tega sporazuma.

Svoje ob tem prilivata ĹĄe naĹĄ premier in seveda zunanji minister. Ob tem pa nihÄ?e natanÄ?no ne ve, kaj se bo ob koncu leta iz tega skuhalo.

Potezo prvaka opozicije nekateri seveda povezujejo z bliĹžnjimi parlamentarnimi volitvami, na katerih opozicija naÄ?rtuje vnoviÄ?en prevzem oblasti. Kako bo res, se seveda ĹĄe ne ve, kot tudi ne, koliko novih strank se bo ob starih potegovalo za oblast in koliko novih politiÄ?nih obrazov bo. Je pa Slovenija vnoviÄ? zasvetila na svetovnem nebu. Na denarnem, nekateri bi rekli virtualnem nebu, oziroma svetu kriptovalut. Zaradi velike tatvine bitcoinov. So pa pri nas tudi taki, ki menijo, da se je naĹĄ slovenski svet postavil na glavo. Veliko let smo tarnali, kako naj zaposlimo mnoĹžico brezposelnih, in drĹžava je dajala podporo tujcem za naloĹžbe z novimi delovnimi mesti – zdaj pa pri nas delavcev Ĺže primanjkuje.

Ponekod po naĹĄih obÄ?inah pa so Ĺže zaÄ?eli delati obraÄ?une letoĹĄnjega dela. In opravil, s katerimi so se najveÄ? ukvarjali. V celjski obÄ?ini je najveÄ?ji peÄ?at letos dajala onesnaĹžena zemljina okoli vrtcev.

Najbolj Âťna udaruÂŤ je bila tista okoli vrtca na Hudinji. Kar precej truda in tudi denarja je bilo treba, da so pred kratkim lahko konÄ?no tudi starĹĄi pritrdili, da je zemljina varna za otroke. Pri reĹĄevanju te problematike so bile precej na preizkuĹĄnji razne ustanove, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Ponovno je bilo sliĹĄati, da bo treba spremeniti ali dopolniti tudi zakonodajo. ÂťUrejenost enega vrtca pa ĹĄe ne prinese pomladi,ÂŤ pravijo starĹĄi otrok in upajo, da bo obÄ?ina kmalu izpolnila zaveze, da bo odstranila zemljino na vseh igriĹĄÄ?ih celjskih vrtcev. Za zdravo Ĺživljenje vseh na celjskem obmoÄ?ju pa

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

taki posegi seveda niso dovolj. Potrebna je okoljska sanacija celotne celjske kotline. Glede tega pa obÄ?ina na reĹĄitev opozarja drĹžavo.

V obÄ?ini Rogatec pa se je dolgo Ä?asa letoĹĄnjega leta vlekla razprava na malo viĹĄji ravni, kot je bila celjska vrtiÄ?karska. Kar moÄ?ni so bili spori med starĹĄi otrok in ravnateljem ter nekaterimi telesi in posamezniki na osnovni ĹĄoli. Tudi v zvezi s tem zadeva ĹĄe ni povsem reĹĄena, na nekaterih delih se bo menda prenesla ĹĄe na sodiĹĄÄ?e. Seveda je prijetneje poroÄ?ati o uspehih. In takih ne manjka v obÄ?ini PodÄ?etrtek. Ta obÄ?ina, ki je ĹĄe posebej uspeĹĄna na turistiÄ?nem podroÄ?ju, je tudi letos prejela veliko priznanj za urejenost kraja. O veÄ? takih smo Ĺže poroÄ?ali, nazadnje so pred kratkim prejeli ĹĄe priznanje v ÂťtekmovanjuÂŤ Eko deĹžele. PodÄ?etrtek je bil po kakovosti Ĺživljenja najboljĹĄi v kategoriji manjĹĄih obÄ?in.

Ob takih uspehih je tudi v prazniÄ?nem Ä?asu prijetno priĹžigati prazniÄ?no razsvetljavo. Tudi v RogaĹĄki Slatini, ki se tudi ponaĹĄa Âťz velikimi korakiÂŤ v turizmu ter pri naloĹžbah na razliÄ?nih drugih podroÄ?jih. Tu so na Evropski ploĹĄÄ?adi razsvetljavo priĹžgali Âťtrije dobri moĹžjeÂŤ: domaÄ?emu Ĺžupanu KidriÄ?u sta ÂťpomagalaÂŤ sosed Misja (ta dva bosta ĹĄe kako sodelovala tudi pri ponovni oĹživitvi Vonarskega jezera) ter minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek.

Tudi konjiĹĄka obÄ?ina je moÄ?no vpeta v turizem, zadnji Ä?as ĹĄe posebej v sodelovanju z okoliĹĄkimi obÄ?inami. Pa vendar nekateri opozarjajo, da je bilo tu dogajanje tudi nekako toplo-hladno. Mnoge obÄ?ane je v prvem polletju moÄ?no pogrelo zaprtje njihovega kopaliĹĄÄ?a. Zdaj v hladnem Ä?asu so na njem uredili drsaliĹĄÄ?e, in ko naj bi bili Ĺže pripravljeni vsaj osnovni naÄ?rti za nov bazen, nekateri ĹĄe kar ne morejo pozabiti na zaplete ob zaprtju. Spori med posamezniki in komunalnim podjetjem so priĹĄli celo do informacijske pooblaĹĄÄ?enke.

Pa ĹĄe to: v obÄ?ini Ĺ˝alec od svetovno znane fontane piva v naÄ?rtovanju novih turistiÄ?nih atrakcij ĹĄe naprej pogledujejo visoko. Ne le da bi na vrhu Hmezadove stolpnice uredili razgledni stolp, Ä?e bo tehniÄ?no izvedljivo, z vrha celo tobogan. ÄŒe jim je uspela fontana, zađ&#x;”˛ k kaj jim ne bi ĹĄe to!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

14. decembra 2017

Padlo je tudi prazniÄ?no drevo Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina se nista izognili teĹžavam, ki jih je v noÄ?i iz ponedeljka na torek povzroÄ?alo vreme – Padla drevesa, odkrite strehe, naraĹĄÄ?ajoÄ?e reke in poĹžar Nadaljevanje s 1. strani Tudi gasilci iz Ĺ aleĹĄke doline so imeli v torek zjutraj kar nekaj dela z odstranjevanjem posledic noÄ?nega vetra. ÄŒlani PGD Velenje so v torek malo po 5. uri zjutraj odstranili streĹĄno ploÄ?evino, ki je leĹžala na TomĹĄiÄ?evi cesti, saj je razkrilo bliĹžnjo streho. V Ĺ embricu so malo po 5. uri zjutraj zaÄ?eli odstranjevati podrta drevesa na cesti, ki vodi proti Cirkovcam.

Cesto so s pomoÄ?jo podjetja PUP tudi zaprli za promet, saj je bila nevarnost prevelika. Podrto drevo je oviralo tudi promet na eni od krajevnih cest na PaĹĄkem Koz-

jaku. Drevo so gasilci PGD Velenje hitro odstranili in tako sprostili promet. Ĺ kalski gasilci so malo po 6. uri zjutraj zaÄ?eli odstranjevati drevo, ki je padlo na cesto PleĹĄivec–GraĹĄka Gora. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so malo po ĹĄesti uri zjutraj na pomoÄ? v Bele Vode odhiteli gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj. Veter je namreÄ? razkril streho na hlevu v Belih Vodah, ki so jo kljub moÄ?nemu vetru uspeli dopoldne vsaj zaĹĄÄ?ititi. Gasilci PGD Gaberke pa so malo po 6. uri zjutraj odstranili veÄ? dreves, ki jih je veter podrl v PleĹĄivcu. Gasilci so pomagali odstraniti tudi drevo, ki je

padlo na cesto Velenje–Slovenj Gradec, da so omogoÄ?ili prehod reĹĄevalnemu vozilu, ki je bilo na poti v bolniĹĄnico. Ĺ˝e od ponedeljka zveÄ?er pa je bila zaprta tudi drĹžavna cesta Ĺ oĹĄtanj–Črna na KoroĹĄkem, predvsem zaradi teĹžav s padlimi drevesi na koroĹĄki strani.

V Zgornji Savinjski dolini hudo Ĺže v ponedeljek

Veter je veliko veÄ? teĹžav kot v Ĺ aleĹĄki dolini povzroÄ?il na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline, kjer so se teĹžave zaÄ?ele Ĺže v ponedeljek popoldne. Veter je lomil drevje in razkrival ĹĄtevilne

strehe v LuÄ?ah, Radmirju, Gornjem Gradu, Okonini, BoÄ?ni in v ZadreÄ?ki dolini. TamkajĹĄnji gasilci so pomagali sanirati najveÄ?jo ĹĄkodo, na terenu jih je bilo v ponedeljek popoldne in ponoÄ?i kar 121 z 18 gasilskimi vozili. Pri

Ĺ aleĹĄki gasilci na pomoÄ? v Zgornjo Savinjsko dolino

Ker v Ĺ aleĹĄki dolini posledice moÄ?nega vetra niso bile tako hude kot v Zgornji Savinjski dolini, so tamkajĹĄnjim gasilcem pomoÄ? ponudili gasilci iz Ĺ aleĹĄke doline. V torek malo Ä?ez poldne so se na intervencijo odpeljali z 8 gasilskimi vozili.

V Ĺ aleku bo mogoÄ?e graditi

Mag. Branka GradiĹĄnik vodja Urada za urejanje prostora Mestne obÄ?ine Velenje, je predstavila naÄ?rtovane prostorske posege v Ĺ aleku. V odloku je naÄ?rtovana novogradnja ĹĄtirih stanovanjskih hiĹĄ na mestu, kjer je stalo gospodarsko poslopje. Preko reke Pake je naÄ?rtovan most za motorni promet s peĹĄpotjo (prvotno je bil most predviden le za peĹĄce). S preusmeritvijo motornega prometa na most se razbremenjuje ozek prehod od mekdanje gostilne Lipa (Ĺ alek 14) do stanovanjskega objekta Ĺ alek 15.

Most omogoÄ?a napajanje predvidenih stanovanjskih hiĹĄ ter Ĺže omenjene hiĹĄe Ĺ alek 15, kjer sta dopustni novogradnji ob poruĹĄitvi starih objektov ter dovoz naprej preko tunela na zemljiĹĄÄ?a Lemplovih in kmetije Urh, kjer je predvidena nova stanovanjska soseska.

VeÄ?ji poseg predstavlja moĹžnost ureditve parkiriĹĄÄ?a, katerega veÄ?ji del bo namenjen obiskoval-

cem starega Ĺ aleka, gradu, cerkve, turistiÄ?nim in gasilskim prireditvam oziroma v ĹĄirĹĄo javno korist.

Ostale spremembe in dopolnitve odloka omogoÄ?ajo posamezne novogradnje po poruĹĄitvi dotrajanih objektov, spremembe namembnosti, dozidave, posege v streĹĄne konstrukcije, postavljanje nadstreĹĄnic, novogradnje in posodobitve infrastrukturnih objektov in naprav, predvidenih pa je tudi nekaj legalizacij.

S prostorskimi spremembami omogoÄ?ajo izgradnjo kolesarskih poti

Svetniki so na pobudo Urada za urejanje prostora dopolnili prostorske akte za obmoÄ?ja PleĹĄivca, Cirkovc, Pake in BevÄ? in tako omogoÄ?ili izgradnjo drĹžavnih, regionalnih in obÄ?inskih kolesarskih povezav s pripadajoÄ?o infrastrukturo. Gradnja kolesarskih povezav je sicer Ĺže opredeljena v dosedanjem prostorskem aktu, a so zdaj podrobno oprede-

lili obmoÄ?ja urejanja in morfoloĹĄke enote. Ta dokument so glede na to, da nanj ni bilo nobenih pripomb, iz osnutka prekvalificirali v predlog in ga tudi potrdili.

Nova telovadnica pri OĹ Gustava Ĺ iliha

Spremembe, ki bodo omogoÄ?ale izgradnjo kolesarskih poti in njihovo navezavo na obstojeÄ?o infrastrukturo, so svetniki sprejeli tudi za centralne predele mesta Velenje. V tem odloku pa so opredelili tudi gradnjo nove telovadnice k osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha ter prenovo zunanjih pripadajoÄ?ih povrĹĄin. ObstojeÄ?a telovadnica je prostorsko in strukturno neustrezna in ne izpolnjuje niti osnovnih sodobnih standardov za izvajanje telesne vzgoje v osnovnih ĹĄolah. Prav tako pa so prostorsko opredelili tudi moĹžnosti celovite rekonstrukcije dela obstojeÄ?ega objekta KidriÄ?eva cesta 9a v Velenju (sedanji gostinski lokal) in dozidave tega objekta s pripadajoÄ?o zunanjo ureditvijo zaradi ureditve prosto-

rov VeÄ?generacijskega centra Velenje – Planet generacij v prenovljenem in dozidanem objektu.

Pri tem je predvidena tudi celovita prenova zunanjih pripadajoÄ?ih povrĹĄin objekta, vkljuÄ?no s prenovo obstojeÄ?ih parkovnih povrĹĄin na zahodni strani obstojeÄ?ega objekta.

Poleg tega so v tem dokumentu upoĹĄtevali tudi nekatere pobude obÄ?anov, predvsem glede moĹžnosti dozidav, prezidav in rekonstrukcij obstojeÄ?ih objektov ter moĹžnosti gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstojeÄ?ih objektih. Predlagani odlok omogoÄ?a tudi obnovo, rekonstrukcijo, dozidave in nadzidave obstojeÄ?ega objekta Zdravstvenega doma Velenje zaradi ĹĄiritve prostorov in dejavnosti obstojeÄ?ega objekta ter doloÄ?a pogoje za oplesk fasad objektov. Tudi ta dokument so iz osnutka prekvalificirali v predlog in tako Ĺže velja. đ&#x;”˛

PodroÄ?je ginekologije in pediatrije v Zdravstvenem domu Velenje za zdaj reĹĄujejo z zaÄ?asnimi ukrepi – Prihodnje leto bo drugaÄ?e

Velenje – Ni ĹĄe tako dolgo, ko so se v Zdravstvenem domu Velenje obÄ?anke in obÄ?ani sooÄ?ali s kadrovskimi teĹžavami pomanjkanja zdravnikov. Oboje je bilo posebej pereÄ?e v ginekologiji in pediatriji.

V Zdravstvenem domu pravijo, da je za obe podroÄ?ji dobro poskrbljeno z zaÄ?asnimi, prehodnimi ukrepi. Z njimi dostopnost do zdravstvenih storitev omogoÄ?ajo vsem, ki jih potrebujejo.

ÂťV ginekologiji imamo podpisane pogodbe s petimi ginekologinjami specializantkami, tremi iz slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice in dvema iz celjske, tako da je trenutno za to podroÄ?je dobro poskrbljeno. Tri od njih pri nas Ĺže delajo. Specializirale bodo naslednje leto. Lahko se zgodi, da bo katera od njih pri nas ostala za polni delovni Ä?as, lahko pa tudi, da bodo ostale vse tri z deljenim delovnim Ä?asom. Tako bi ostale v stiku s sekundarnim nivojem, istoÄ?asno pa delale na primar-

nem,ÂŤ pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Ĺ teharnik. ÂťTako bi tudi tesneje povezali zdravstveni dom in bolniĹĄnico.ÂŤ Ginekologinje specializantke novih pacientk ne vpisujejo, vpisi bodo spet moĹžni, ko bodo v Zdravstvenem domu redno zaposlili ĹĄe eno ginekologinjo. Kaj pa do takrat? ÂťSamo v procesu noseÄ?nosti Ĺženska nujno potrebuje svojo ginekologinjo. Zanje v naĹĄem zdravstvenem domu poskrbi redno zaposlena gine-

đ&#x;”˛

Pri prekrivanju streh in odstranjevanju padlega drevja je pomagalo 53 gasilcev iz veÄ? ĹĄaleĹĄkih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev. V torek je bilo tam na terenu 202 gasilcev z 38 gasilskimi vozili, delo pa nadaljevali tudi vÄ?eraj, ko niso veÄ? potrebovali pomoÄ?i ĹĄaleĹĄkih kolegov.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je postavila svetniĹĄko vpraĹĄanje, in sicer kako bi dobila ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina neprofitno stanovanje, ki ga nujno potrebuje. Ob tem je izrekla precej pikrih na raÄ?un tega, da ta druĹžina nikakor ne more priti do Ĺžupana, da bi mu predstavila svoj problem. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ji je odgovoril, da imajo v obÄ?inski upravi zelo jasno razmejene odgovornosti in pristojnosti in da on ne razdeljuje stanovanj (niti sluĹžb – tudi takĹĄnih obÄ?anov je veliko, ki skuĹĄajo ÂťpritiÂŤ do njega). Za to imajo posebne komisije, ki najprej objavijo razpis za stanovanja, nato oblikujejo prednostno listo in na tej osnovi stanovanja tudi razdeljujejo. To je jasno opredeljeno tudi v zakonodaji.

V tem mandatnem obdobju so razreĹĄili Ĺže 667 stanovanjskih vpraĹĄaanj, zadnji razpis je bil objavljen leta 2015, z njega je 60 odstotkov đ&#x;”˛ mz stanovanjskih vpraĹĄanj Ĺže reĹĄenih.â€

Presejalni center za zgodnje odkrivanje raka Slovenj Gradec, 12. decembra - V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec so ob prisotnosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc slovesno odprli presejalni center za zgodnje odkrivanje raka dojk programa Dora. Na preglede bodo vabili skoraj 19.000 Ĺžensk med 50. in 69. letom starosti iz koroĹĄkih in savinjsko-ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, ki spadajo pod okrilje ZZZS Ravne na KoroĹĄkem. To je 11. tovrstni center v Sloveniji, do konca leta bodo podobnega odprli ĹĄe v celjski bolniĹĄnici, s Ä?imer bo Slovenija v celoti pokrita z izvajanjem programa Dora. Ĺ˝enske bodo na pregled vabljene na dve leti, v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici pa so za ta program dodatno usposobili tri radioloĹĄke inĹženirje. đ&#x;”˛

mz

Za zdaj zdruĹžitve bolniĹĄnic ne bo

Slovenj Gradec, 12. decembra - Napovedane zdruĹžitve nekaterih bolniĹĄnic med njimi TopolĹĄice s Celjem vsaj v tem mandatu vlade, oÄ?itno ne bo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki se je v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici udeleĹžila sveÄ?ane otvoritve presejalnega centra za zgodnje odkrivanje raka dojk programa Dora, je povedala, da ne bo na silo vztrajala pri povezovanju oz. zdruĹževanju bolniĹĄnic.

Kot je dejala, bo prepustila vodstvom bolniĹĄnic, da sami vidijo in prepoznajo pomembne sinergijske uÄ?inke pri zdruĹževanju poslovodnih funkcij. OdloÄ?no nasprotovanje mnogih, je oÄ?itno le imelo uÄ?inek.

Zdravstvena oskrba zagotovljena vsem Milena KrstiÄ? – Planinc

ta. Kot nam je povedal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric, so se Ä?lani kar 7 gasilskih druĹĄtev v ponedeljek popoldne spopadli tudi z velikim poĹžarom na stanovanjskem objektu v Dol Suhi. ÄŒez dan so naraĹĄÄ?ale tudi reke, ki so v veÄ?ini hudourniĹĄke, bali pa so se tudi plazov, saj so bila tla ob moÄ?nem torkovem deĹževju zelo razmoÄ?ena.

Stanovanja deli posebna komisija

Velenjski svetniki so na zadnji seji potrdili veÄ? prostorskih aktov in tako omogoÄ?ili gradnjo v Ĺ aleku in centralnih mestnih predelih, v PleĹĄivcu, Cirkovcah, Paki in BevÄ?ah pa so s sprejetimi spremembami omogoÄ?ili izgradnjo kolesarskih poti Mira ZakoĹĄek

prekrivanju ene od streh v Novi Ĺ tifti se je Ĺžal poĹĄkodoval eden od gasilcev, k sreÄ?i pa poĹĄkodbe niso hude. Velik del doline je bil ponoÄ?i tudi brez elektriÄ?ne energije. Poleg tega so gasilci vso noÄ? pomagali odstranjevati drevesa, ki so padla na ceste, da so do jutra zagotovili njihovo prevoznost. To so Ä?ez dan poskuĹĄali zagotoviti tudi do veÄ? osamljenih kmetij, ki so bile zaradi podrtega drevja odrezane od sve-

đ&#x;”˛

kologinja. Sicer pa, kot sem Ĺže rekel, bomo to podroÄ?je uredili dolgoroÄ?no, morda tako, da bo posebnost v Sloveniji. V dogovorih s SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec smo Ĺže zelo blizu, tako da prav dolgo ne bo treba veÄ? Ä?akati.ÂŤ Pravi ĹĄe, da se tudi v pediatriji situacija umirja. ÂťNa zaÄ?etku junija dobimo Ĺže drugo pediatrinjo iz programa, vrne pa se tudi pediatrinja, ki je na porodniĹĄkem dopustu.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Sestanek s predsedniki odborov Ĺ martno ob Paki – PrejĹĄnji teden je uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki pripravila delovni sestanek s predsedniki odborov vaĹĄkih skupnosti (VS) v lokalni skupnosti. Osrednji temi sestanka sta bili pregled opravljenega dela in naÄ?rti za leto 2018.

Ob tej priloĹžnosti jim je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar predstavil proraÄ?una za prihodnje leto predvsem v zvezi z vlaganji, ki jih je obÄ?ina predvidela v posameznih vaĹĄkih skupnostih za prihodnje leto.

Ko je potrebe in Ĺželje svojih okolij predstavilo ĹĄe vseh 10 predsednikov VS, so skupaj ugotavljali, da je veÄ?ina priÄ?akovanih naloĹžb Ĺže vkljuÄ?ena v obÄ?inski proraÄ?un. Prav tako so pri pregledu letoĹĄnjih aktivnosti menili, da so uresniÄ?ene skoraj vse tiste, ki so si jih zadali skupaj. S tem ni povsem soglaĹĄala le predsednica VS Ĺ martno ob Paki Romana Marovt, ki ĹĄe vedno priÄ?akuje postavitev radarja za đ&#x;”˛ tp meritev hitrosti vozil v srediĹĄÄ?u kraja.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Rekorden odkup, rekordna predelava mleka

GOSPODARSKE novice V Gorenju boĹžiÄ?nica v enaki bruto viĹĄini kot lani

V mlekarni Celeia iz Arje vasi zadovoljni s prihodki, manj z dobiÄ?kom – Krepko presegli odkup 100 milijonov litrov mleka – Spomladi prihodnje leto zaÄ?etek izgradnje nove sirarne Tatjana PodgorĹĄek

ÂťHisterija v zvezi z maslom se je krepko polegla, njegova cena pa je na evropskem trgu strmoglavila in padla na raven januarja letos. Je pa res, da je potroĹĄnja tega stranskega produkta pri predelavi mleka v zadnjem Ä?asu na domaÄ?em trgu veÄ?ja in po skoraj dveh desetletjih pri nas rentabilna,ÂŤ odgovarja direktor mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakob na vpraĹĄanje, ali je na trgih ĹĄe prisoten preplah zaradi pomanjkanja masla.

potroĹĄnike in njihovo zaupanje se nam kaĹže tako, da proizvodnja Ĺže kar poka po ĹĄivih. Ne glede na to bomo priloĹžnosti izkoristili in malo prej, kot smo

Vlaganja v potroĹĄnike se obrestujejo

Jakob je ĹĄe dejal, da so veÄ?je prodaje masla veseli, a s ĹĄe veÄ?jim zadovoljstvom zaznavajo poveÄ?ano prodajo ostalih svojih izdelkov. Konkurenca na prodajnih policah je zelo velika, pravi, podatki o prodaji pa kaĹžejo na krepitev blagovne znamke Zelena dolina. ÂťPotroĹĄniki vse bolj prepoznavajo naĹĄe izdelke in odloÄ?itve o izdelkih brez GSO, o sledljivosti, predvsem pa vztrajanje pri predelavi izkljuÄ?no slovenskega mleka nagrajujejo. Majhni, a dolgoroÄ?ni koraki so se nam – kot najveÄ?ji domaÄ?i mlekarni v lasti Slovencev – obrestovali. Rezultat vlaganj v

Marjan Jakob: ÂťNaĹĄa najveÄ?ja priloĹžnost so novi izdelki. Teh ne bo manjkalo tudi v letu 2018.ÂŤ

predvideli, priĹĄli do tega, da bomo vse odkupljeno mleko tudi sami predelali.ÂŤ

Pomembna kakovost in novosti

Letos beleĹžijo rekorden odkup mleka, krepko Ä?ez 100 milijonov litrov, rekordna je tudi predelava mleka. Ĺ˝e konec prejĹĄnjega meseca so izpolnili proizvodne

cilje pri fermentiranih izdelkih, decembrska proizvodnja obeta rekorde. Pravzaprav na vseh segmentih krepko presegajo indekse 100, le pri prodaji viĹĄkov so pod omenjenim indeksom in v prihodnje si Ĺželijo, da bi bil ta ĹĄe niĹžji. Je veÄ?ja prodaja rezultat kakovosti izdelkov ali ĹĄtevilnih novosti v programu? ÂťObojegaÂŤ odgovarja Jakob. Novosti v programu je bilo letos veliko, pojasnjuje, jeseni so na prodajnih policah presenetili z njimi praktiÄ?no vsak mesec. Najbolj opazna novost so bili izdelki iz programa Sadna deĹžela s tremi okusi, presenetila jih je prodaja marscaponeja, katerega edini proizvajalec v Sloveniji so. Sledijo z novostmi Ĺželjam potroĹĄnikov ali zgolj ekonomiji? ÂťObema. Ĺ˝elimo ponuditi trgu Ä?im veÄ? izdelkov z viĹĄjo dodano vrednostjo in razveseliti potroĹĄnike, ki novosti od nas priÄ?akujejo. Teh je bilo letos veÄ?, kot smo naÄ?rtovali, naĹĄa mlada ekipa se hitro odziva.ÂŤ

Za blizu 5 milijonov evrov veÄ? prihodkov

Leto 2017 bo uspeĹĄno tudi poslovno, tako kaĹžejo ĹĄtevilke. Prihodkov naj bi ustvarili za blizu 60 milijonov evrov ali za pribliĹžno 5 milijonov veÄ? kot lani.

Manj zadovoljni – tako Jakob

– bodo z dobiÄ?kom, ker ta ne bo rasel s takim indeksom kot ostali kazalci poslovanja. Za razvoj in vlaganja bodo tudi letos v povpreÄ?ju namenili pribliĹžno 2 milijona lastnih evrov. ÂťZakljuÄ?ujemo plan za prihodnje leto, ki nam bo dal nov zagon, ĹĄe malo veÄ? dela. Dobili smo namreÄ? kar nekaj priloĹžnosti in jih bomo zagrabili z obema rokama.ÂŤ Na vpraĹĄanje, katere bodo najveÄ?je, Jakob odgovarja, da novi kakovostni produkti. Kateri, pa ĹĄe ne izda, pove pa, da bodo novosti zaÄ?eli izvajati Ĺže januarja prihodnje leto in da bodo najbrĹž izvedli malo inventuro ter izdelke, ki so se ÂťizpeliÂŤ, nadomestili z novimi.

Leto 2018 zaÄ?etek izgradnje nove sirarne

Poleg novih izdelkov bo leto 2018 zaznamoval ĹĄe zaÄ?etek izgradnje nove sirarne, ki jo bodo zgradili v dveh etapah, pa butiÄ?na proizvodnja ekoloĹĄkega senenega sira. Zelo veliko dela jih Ä?aka pri prenovi blagovne znamke Zelena dolina in zaÄ?etek priprav na 90 let organiziranega odkupa oziroma zbiranja mleka v celjski regiji. đ&#x;”˛

Za celjski City center velja, da iz leta v leto izboljĹĄuje poslovne rezultate, s takĹĄnimi trendi se lahko pohvalijo tudi letos. V prvih desetih mesecih so zabeleĹžili 2,6-odstotno rast prometa, kar pomeni, da bodo poslovno leto glede na ugodne kazalce poslovanja predvidoma zakljuÄ?ili s poveÄ?anim obsegom prometa na letni ravni. ÂťUspeĹĄni rezultati so odraz naĹĄe strategije upravljanja, ki sledi svetovnim trendom, tako v ponudbi priznanih blagovnih znamk in prodajnih reĹĄitvah kot ĹĄtevilnih dogodkih za razliÄ?ne ciljne skupine. Aktualna gospodarska rast od nas ĹĄe dodatno terja zagotavljanje kakovostne in celovite nakupovalne izkuĹĄnje za naĹĄe zveste in vse bolj zahtevne kupce, uÄ?inkovito poslovanje in nenehno vlaganje v center in kadre,ÂŤ pravi menedĹžerka centra Darja Lesjak.

PrazniÄ?ni december je v znamenju Lectove ulice, na kateri potekajo ĹĄtevilni dogodki, med drugim tudi glasbeni nastopi otrok. Tu je tudi boĹžiÄ?no-novoletni sejem, ki bo potekal vse do konca leta. Prvega dobrega moĹža MiklavĹža so priÄ?akali ĹĄtevilni otroci, BoĹžiÄ?ek jih bo razveselil v Ä?etrtek, 21. decembra, Ĺže zdaj pa lahko otroci piĹĄejo pisma BoĹžiÄ?ku in jih oddajo v nabiralnik Ĺželja. Vsa zbrana pisma bodo nato skupaj poslali na daljno Finsko.

Tudi letos bodo obdarili otroke iz rejniĹĄkih druĹžin

Tradicionalna Citycentrova dobrodelna akcija obdarovanja otrok iz rejniĹĄkih druĹžin poteka v sodelovanju z osmimi Centri za socialno delo: Celje, LaĹĄko, Mozirje, Slovenske Konjice,

Sobodajalci, poskrbite za evidence FURS je pridobil podatke o dohodkih, doseĹženih z oddajanjem nepremiÄ?nin v turistiÄ?ni najem, zato bo FinanÄ?na uprava RS v zaÄ?etku leta 2018 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri fiziÄ?nih osebah, fiziÄ?nih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremiÄ?nin v turistiÄ?ni najem (tudi preko spletnih portalov Booking, Airbnb itd.).

Veliki apetiti po viĹĄjih plaÄ?ah DomaÄ?e apetite po dvigu plaÄ?, ki so jih predvsem zdravniki, po neodgovorni vladni politiki pognali v nebo, bi sedaj radi pometli pod preprogo, a ne gre. OÄ?itno je, da sindikati Ä?utijo predvolilno stisko vlade in skuĹĄajo zaposlenim izboriti Ä?im veÄ? ĹĄe pred volitvami. ÄŒe bo po njih spet sledil potop zaradi proraÄ?unskega primanjkljaja, pa je veÄ?ini v tem trenutku tako in tako nepomembno, saj je pri nas odgovornost za vse nepremiĹĄljenosti povsem zamegljena in je takĹĄna, ki prinaĹĄa kakĹĄno korist veÄ?ini delavcev, ĹĄe najmanj sporna.

Evropa nas znova opozarja FinanÄ?ni ministri drĹžav v obmoÄ?ju evra so v Bruslju obravnavali ocene osnutkov proraÄ?unskih naÄ?rtov evrskih Ä?lanic. DrĹžave s tveganji neskladnosti z evropskimi proraÄ?unskimi pravili, med katerimi je tudi Slovenija, so pozvali k pravoÄ?asni preuÄ?itvi dodatnih ukrepov za odpravo teh tveganj.

Unior v Detroitu

Slovenija napreduje tudi po zbiranju odpadkov

Veseli december v znamenju Lectove ulice, prazniÄ?nih doĹživetij in obdarovanja otrok iz rejniĹĄkih druĹžin – Ĺ tevilna prazniÄ?na preseneÄ?enja Ĺ entjur, Ĺ marje pri JelĹĄah, Velenje in Ĺ˝alec.

Letos bodo v Citycentru Celje Ĺže deveto leto zapored obdarili 170 otrok iz rejniĹĄkih druĹžin iz ĹĄirĹĄe celjske regije. OtroĹĄke prazniÄ?ne Ĺželje so letos poleg obiskovalcev in zaposlenih pomagali uresniÄ?iti ambasadorji. Otroci, ki so narisali risbice s svojimi Ĺželjami, so stari od 5 do 10 let. Risbice so predstavljene v Citycentru Celje na posebni novoletni jelki Ĺželja, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo novoletne

Velenje, 7. decembra – V skladu z dogovori, a z nekaj dnevno zamudo, so v Gorenju potekali pogovori skupine za socialni dialog z vodstvom podjetja o viĹĄini boĹžiÄ?nice. Medtem se je pred upravno stavbo zbrala skupina zaposlenih in zahtevala informacijo o poteku pogovorov, in se je kasneje, ko je to dobila, tudi razĹĄla.

Po besedah predsednika sindikata SKEI Ĺ˝ana Zebe so se partnerji uskladili, da bo boĹžiÄ?nica izplaÄ?ana, sicer v enaki bruto viĹĄini kot lani, 600 evrov, kar pa zaradi spremenjene zakonodaje pomeni za okoli 100 evrov viĹĄji neto znesek kot lani. IzplaÄ?ana mora biti do 18. decembra.

ZreĹĄki Unior bo v naslednjih mesecih v ameriĹĄkem Detroitu ustanovil hÄ?erinsko druĹžbo. Kdaj toÄ?no bo ustanovljena, je odvisno od postopkov registracije, zaĹživela pa naj bi Ĺže prihodnje leto. Za ta korak so se v Uniorju odloÄ?ili zaradi poveÄ?anega poslovanja na severnoameriĹĄkem trgu, kjer so naroÄ?ila prerasla okvire predstavniĹĄtva.

City center vodilni na Celjskem Mira ZakoĹĄek

14. decembra 2017

ÂťPomemben del Citycentrovega poslanstva je sinergija med naĹĄim nakupovalnim srediĹĄÄ?em in mestom. Veseli me, da z Mestno obÄ?ino Celje in Zavodom Celeia Celje uspeĹĄno sodelujemo Ĺže vrsto let. Ena od skupnih toÄ?k je tudi obdaritev otrok v predprazniÄ?nem Ä?asu. Ponosni smo, da vsako leto za MiklavĹža obdarimo kar 3.000 otrok – polovico v mestu in prav toliko pri nas v centru. Letos bomo tudi sofinancirali prav poseben, prazniÄ?ni vla-

Lani je Slovenija reciklirala skoraj 58 odstotkov komunalnih odpadkov, ugotavlja drĹžavni statistiÄ?ni urad. To je 35 odstotnih toÄ?k veÄ? kot leta 2010. V Sloveniji je sicer lani nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, najveÄ? komunalnih odpadkov pa je nastalo v obalno-kraĹĄki regiji. Prav na tem podroÄ?ju, torej pri zmanjĹĄanju koliÄ?ine vseh odpadkov, pa nas Ä?aka ĹĄe veliko dela.

Pametni telefoni vse bolj izpodrivajo druge telefone Pametni telefoni v vsakdanji uporabi vse bolj izpodrivajo druge telefone. V prvem Ä?etrtletju letos je v Sloveniji od 97 odstotkov drĹžavljanov, starih od 16 do 74 let, ki so imeli mobilni telefon, pametnega uporabljalo kar 73 odstotkov. Mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami (klicanje ali poĹĄiljanje sporoÄ?il SMS) je medtem uporabljalo 24 odstotkov drĹžavljanov.

Ogromno potujemo z letali Lani je bilo v letalskem prometu v svetu prepeljanih 3,8 milijarde potnikov, do leta 2040 pa naj bi se to ĹĄtevilo poveÄ?alo na 10 milijard. V Sloveniji je ĹĄtevilo potnikov doseglo 1,5 milijona, kar je bilo 43 odstotkov veÄ? kot pred desetletjem.

NajveÄ? potnikov je potovalo na linijah z NemÄ?ijo (16,6 odstotka), sledile so linije v ZdruĹženo kraljestvo (13,4 odstotka) in TurÄ?ijo (7,9 odstotka).

SneĹžana Delakorda, Darja Lesjak, Nina Hrovat

Ĺželje najmlajĹĄih in po svoj izbiri in zmoĹžnostih izberejo risbico, za katero bodo prinesli darilo.

Nena Horvat, vodja marketinga, pravi: ÂťMlajĹĄe in starejĹĄe otroke iz rejniĹĄkih druĹžin, ki niso narisali svojih Ĺželja, pa kot vsako leto obdarimo s pomoÄ?jo humanitarnega sklada Citycentrovo srce, in sicer z darilnimi boni Desetak. S ponosom lahko povem, da smo od leta 2009, odkar traja ta akcija, obdarili veÄ? kot 1400 otrok, ki Ĺživijo v rejniĹĄkih druĹžinah na Celjskem.ÂŤ

kec, ki bo imel postojanko tudi pred Citycentrom. Tako bomo ĹĄe bolj povezani z mestnim jedrom in ostalo okolico,ÂŤ je o uspeĹĄnem sodelovanju z mestom povedala Darja Lesjak.

PravljiÄ?ni vlakec bo vozil od 21. do 30. decembra med 16. in 20. uro. Vlakec se bo ustavil tudi v Citycentru in nadaljeval kroĹžno voĹžnjo do centra mesta in po samem centru Celja. đ&#x;”˛

HitrejĹĄe ĹželezniĹĄke povezave Slovenske Ĺželeznice so v nedeljo uvedle nov vozni red, ki prinaĹĄa novosti v notranjem in mednarodnem potniĹĄkem prometu.

Kot so sporoÄ?ili, bodo potniki hitreje potovali med OrmoĹžem, Ptujem in Mariborom, boljĹĄe bodo povezave med Novo Gorico, Jesenicami in Ljubljano, z vlaki se bodo lahko odpravili tudi na smuÄ?anje v Avstrijo. Do Ĺ aleĹĄke doline pa ostajajo te povezave ĹĄe naprej skromne. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

14. decembra 2017

5

HTZ samo ĹĄe navzgor Tako pravi direktorica mag. Suzana KoĹželjnik – Postati Ĺželijo poslovno najbolj uspeĹĄno invalidsko podjetje s konkurenÄ?nimi cenami in kakovostnimi proizvodi Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – DruĹžba HTZ ĹĄteje danes 778 zaposlenih, od tega jih je dobra polovica – 399 (51,3 odstotka) – invalidov. V njej se zaposlujejo delovni invalidi iz Premogovnika, ki so v osnovnem proizvodnem procesu postali nezmoĹžni za opravljanje teĹžkih del v jami, in invalidi s trga dela. DruĹžba je od vsega zaÄ?etka moÄ?no vpeta v poslovni proces ustanovitelja Premogovnika Velenje (PV), ki z nakupi izdelkov

â?ą

Ne zaposlujejo samo invalidov iz Skupine premogovnika Velenje, ampak tudi s trga dela.

in storitev ostaja njihov najpomembnejĹĄi partner.

Poslovanje so lani po reprogramiranju finanÄ?nih obveznosti, dezinvestiranju, stroĹĄkovni in procesni optimizaciji normalizirali in poslovno leto zakljuÄ?ili pozitivno. ÂťLetos pomembno poglavje zapiramo ĹĄe na dveh podroÄ?jih, sistemizaciji delovnih mest ter reorganizaciji in optimizaciji procesov nabave in upravljanja z dobavi-

telji,ÂŤ pravi direktorica mag. Suzana KoĹželjnik. S tem pa tudi za naprej priÄ?akujejo (in naÄ?rtujejo) stabilno in pozitivno poslovanje.

Po finanÄ?nem in poslovnem prestrukturiranju je priĹĄel Ä?as za razvojni naÄ?rt. Cilje imajo zaÄ?rtane do leta 2021. ÂťZajemajo prenovo procesov, obvladovanje tveganj, dogovore s socialnimi

partnerji, vzpostavljanje novih programov in izboljĹĄanje konkurenÄ?nosti v vseh pogledih.ÂŤ KljuÄ?ni pa bodo vzdrĹževanje statusa invalidskega podjetja, konkurenÄ?no izvajanje storitev za proces pridobivanja premoga, rast eksternih prihodkov, zagotavljanje varnih in humanih pogojev ob minimalni bolniĹĄki odso-

â?ą

Strojni remont HTZ predstavlja pomemben Ä?len v procesu pridobivanja premoga.

Zapirajo pomembno poglavje pri kadrih

tnosti ter ekoloĹĄko in energetsko izvajanje procesov.

V osnovno dejavnost, v kateri organizacijske enote delujejo izkljuÄ?no za proces pridobivanja premoga, sodijo remont in vzdrĹževanje (strojni, elektro, servis reĹĄevalne opreme), logistika (predelava pepela, dispeÄ?ing, ravnanje z jeklenim loÄ?nim podporjem in uporabljenimi materiali, glavno skladiĹĄÄ?e), oskrba in urejanje transportnih naprav in sploĹĄne storitve, kot so varovanje, pralnica, kopalnice, storitve in vzdrĹževanje, komunalno vzdrĹževanje (te niso vezane samo na osnovno dejavnost, ampak tudi

Na kadrovskem podroÄ?ju od 1. januarja 2018 zapirajo pomembno poglavje, projekt sistemizacije in reorganizacije. Delovna mesta so po metodologiji ovrednotili, zdruĹžili in optimizirali ter zmanjĹĄali ĹĄtevilo nivojev vodenja.

V projektu so sodelovali z reprezentativnim sindikatom (SPESS) in Svetom delavcem. Nove pogodbe so v podpis ponudili vsem zaposlenim.

Gorenje sklicalo skupĹĄÄ?ino

Mag. Suzana KoĹželjnik: ÂťV prihodnjih letih naÄ?rtujemo stabilno in pozitivno poslovanje.ÂŤ

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

Na podlagi 23. in 24. Ä?lena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., z dne 25. 8.

2016, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/Ĺž) Za direktorja je lahko imenovan kandidat(-ka), ki poleg z zakonom doloÄ?enih pogojev izpolnjuje ĹĄe naslednje pogoje: • da je drĹžavljan(-ka) Republike Slovenije, • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokoĹĄolskem strokovnem programu ali magisterij stroke po bolonjskem ĹĄtudijskem programu, • da ima vsaj pet let ustreznih delovnih izkuĹĄenj na vodilnih delovnih mestih.

K prijavi mora kandidat(-ka) priloĹžiti naslednja dokazila: • Ĺživljenjepis, • program oz. vizijo razvoja javnega podjetja za 4-letno mandatno obdobje, • dokazilo o drĹžavljanstvu RS, • overjeno fotokopijo diplome, • dokazilo o delovnih izkuĹĄnjah na vodilnih delovnih mestih, • potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje), • izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. Ä?lena Zakona o gospodarskih druĹžbah (Ur. l. RS, ĹĄt. 42/2006, 60/2006 - popr., 26/2007 - ZSDU-B, 33/2007 - ZSReg-B, 67/2007 ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 - skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013 - odl. US, 82/2013, 55/2015, 15/2017), da: • ni Ä?lan drugega organa vodenja ali nadzora te druĹžbe; • ni bil pravnomoÄ?no obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoĹženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomoÄ?nosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; • mu ni bil izreÄ?en varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved; • ni bil kot Ä?lan organa vodenja ali nadzora druĹžbe, nad katerim je bil zaÄ?et steÄ?ajni postopek, pravnomoÄ?no obsojen na plaÄ?ilo odĹĄkodnine upnikom v skladu z doloÄ?bami zakona, ki ureja finanÄ?no poslovanje podjetij, o odĹĄkodninski odgovornosti, in sicer ĹĄe dve leti po pravnomoÄ?nosti sodbe.

Direktor bo imenovan za mandatno dobo ĹĄtirih (4) let, s polnim delovnim Ä?asom.

Upoťtevane bodo popolne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom oz. vizijo razvoja javnega podjetja (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasneje do 15. 1. 2018, do 12. ure, na naslov: Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., Koroťka cesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom NE ODPIRAJ Javni razpis za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o..

Prijavljeni kandidati(-tke) bodo o izbiri obveĹĄÄ?eni najkasneje v roku 45 dni po preteku roka za prijave na razpis.

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

Ostajajo pomemben Ä?len v podpori osnovnemu procesu Premogovnika.

na eksterni trg). Med pomembno eksterno dejavnost pa sodijo izdelki in storitve (lakirnica, studio HTZ, proizvodnja zaĹĄÄ?itnih sredstev, AquaVallis).

Vsaka od teh je za delovanje druĹžbe zelo pomembna. ÂťDejavnosti se v zadnjih letih

Velenje, 6. decembra – Gorenje je na zahtevo delniÄ?arjev Home Products Europe, Raiffeisenbank Austria, Splitska banka in Unicredit Bank Hungary za 9. januar sklicalo skupĹĄÄ?ino. Na njej bodo odloÄ?ali o morebitnem odpoklicu Marka VoljÄ?a in UroĹĄa Slavinca ter na njuno mesto predlagali Philipa Alexandra Sluiterja in Roberta LiÄ?na.

Predlagatelji menijo, da je treba nadzorni svet druĹžbe okrepiti z novimi Ä?lani, ki imajo vrhunsko znanje in izkuĹĄnje v industriji gospodinjskih aparatov in v financah, kar bo pripomoglo k boljĹĄemu poslovanju, razvoju in stabilnosti druĹžbe, izhaja iz danes objavljenega sklica na spletni strani Ljubljanske borze. đ&#x;”˛

mz

Ustavitev gradnje Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je odprtih veÄ? veÄ?jih gradbiĹĄÄ? na drĹžavnih in lokalnih cestah. Zimske razmere ne dopuĹĄÄ?ajo vseh vrst gradnje, zato bodo izvajalci del (druĹžba VOC Celje s podizvajalci) gradbiĹĄÄ?a v prihodnjih dneh do prihoda toplejĹĄih dni zaprli. V ReÄ?ici ob Paki naj bi ĹĄe ta teden dela pri posodobitvi mostu Ä?ez reko Pako zakljuÄ?ili z betoniranjem ploĹĄÄ?e na mostu. Za

niso oĹžile, so se pa spreminjale.

Tako smo denimo ukinili nerentabilno gradbeno dejavnost, zaÄ?eli pa nove, med katerimi sta Ä?iĹĄÄ?enje prostorov za Skupino PV ter ravnanje z uporabljenimi, sekundarnimi materiali.

Ves Ä?as iĹĄÄ?emo moĹžnosti, kje bi lahko zaposlovali invalide in na katerih delovnih mestih bi lahko delali. Razvoj druĹžbe tudi za obdobje 2017–2021 predvideva doloÄ?ene spremembe s ciljem, da postanemo poslovno najbolj uspeĹĄno invalidsko podjetje pri nas, s konkurenÄ?nimi cenami in đ&#x;”˛ kakovostnimi proizvodi.ÂŤ â€

letos so predvideli ĹĄe izgradnjo robnega venca ter ograje na gorvodni strani mostu, kar bo omogoÄ?ilo uporabo hodnika za peĹĄce. Promet v obe smeri naj bi sprostili pred prazniki. V Gavcah so dela zaradi vremenskih razmer Ĺže ustavili. Nadaljevali jih bodo predvidoma marca – najprej na ĹželezniĹĄki progi, nato predvidena elektriÄ?na dela, na koncu pa bodo izvedli ĹĄe asfaltiranje tega obmoÄ?ja.

Prav tako so zaradi nizkih temperatur Ĺže predstavili na naslednje leto asfaltiranje ceste med Gorenjem in Lokovico, za zdaj pa ĹĄe potekajo sanacijska dela na manjĹĄem plazu ob omenjeni cesti. đ&#x;”˛

tp

Register dejanskih lastnikov Ajpes je zagnal aplikacijo za vpis podatkov v register dejanskih lastnikov. Pravne osebe bodo te morale vnesti do 19. januarja, ko bodo podatki o dejanskih lastnikih, razen podatkov o datumu rojstva, davÄ?ni ĹĄtevilki in drĹžavljanstvu, javni. Vsi podatki bodo dostopni nadzornikom in organom pregona kaznivih dejanj. Vzpostavitev registra temelji na zakonu o prepreÄ?evanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je zaÄ?el veljati sredi lanskega novembra. Po navedbah ministrstva za finance bo pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniĹĄkih struktur poslovnih subjektov in s tem onemogoÄ?anju zlorab. đ&#x;”˛

Naj vas novo leto zapelje v svet

kreativnosti, sveĹžine, priloĹžnosti in izzivov.

Ob tej priloĹžnosti se vam Ĺželimo zahvaliti za energijo, ki jo prinaĹĄate v startup skupnost SAĹ A regije in vas vabimo na zakljuÄ?ni dogodek,

ki bo v petek, 15. 12. 2017, ob 17. uri v PodjetniĹĄkem centru Standard.

ekipa SAĹ A inkubatorja

Ustvarjamo kreativno poslovno okolje

Operacijo delno ďŹ nancira Evropska unija Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Operacija se izvaja v okviru Prednostne naloĹžbe: 3.1 Spodbujanje podjetniĹĄtva,zlasti z omogoÄ?anjem laĹžje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem usta navljanja novih podjetij, vkljuÄ?no s podjetniĹĄkimi inkubatorji.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 6. decembra Doma je najbolj odmevala vest, da so hekerji izvedli napad na slovensko druĹžbo NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem s kriptovalutami, in izpraznili raÄ?une okoli pol milijona uporabnikom ter tako ukradli za pribliĹžno 56 milijonov evrov kriptovalut. V NiceHashu so vdor potrdili. Direktor druĹžbe je uporabnikom zagotovil, da so vse veÄ?je menjalnice Ĺže obvestili o ukradenih bitcoinih, vendar bo potreben Ä?as, da zadevo reĹĄijo, zato ĹĄe ne more povedati, kako in ali bodo ti vrnjeni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporoÄ?il, da se bo na predsedniĹĄkih volitvah marca prihodnje leto potegoval za nov ĹĄestletni mandat.

Potem ko je ameriĹĄki predsednik Donald Trump sporoÄ?il, da ZDA priznavajo Jeruzalem za glavno mesto Izraela, so se vrstili protesti na zasedenih palestinskih ozemljih.

Na Dunaju sta se seĹĄla ruski in ameriĹĄki zunanji minister Sergej Lavrov in Rex Tillerson.

Ugotavljala sta, da se ne strinjata o mandatu opazovalne misije ZdruĹženih narodov v Ukrajini.

V Bruslju se je na shodu v podporo odstavljenemu katalonskemu voditelju Carlesu Puigdemontu zbralo okoli 45 tisoÄ? ljudi.

Petek, 8. decembra Koalicija je razpravljala o uveljavitvi arbitraĹžne razsodbe o slovensko-hrvaĹĄki meji in sklenila, da je pri uresniÄ?evanju odloÄ?be

ÄŒetrtek, 7. decembra Vlada je potrdila strategijo razvoja Slovenije 2030, novega krovnega razvojnega okvira drĹžave. Kot so dejali, je osrednji cilj strategije zagotoviti kakovost Ĺživljenja za vse.

V stranki DeSUS so vloĹžili zakonodajni predlog, ki bi pokojnine vrnil na raven pred obdobjem krize. Preostali del koalicije je bil ob ravnanju DeSUS-a nejevoljen.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da je napoved stavk nekaj mesecev pred volitvami nekonstruktivna, saj pogajanja potekajo, masa za plaÄ?e pa se poveÄ?uje.

NemĹĄki socialdemokrati so na kongresu stranke z veliko veÄ?ino podprli zaÄ?etek pogovorov o moĹžnosti oblikovanja t. i. velike koalicije.

izjemno pomembno, da vsi akterji delujejo enotno in usklajeno. Izvedeli smo, da zunanje ministrstvo pripravlja toĹžbo proti HrvaĹĄki.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je poudarila, da je bilo v stikih s slovensko vlado o prodaji NLB doseĹženega veliko, a zavezo o prodaji 75-odstotnega drĹžavnega deleĹža minus eno delnico bo treba spoĹĄtovati.

Evropska komisarka je sporoÄ?ila, da bo treba zaveze o prodaji NLB spoĹĄtovati.

V napadu na oporiĹĄÄ?e mirovnih sil na vzhodu Konga je bilo ubitih najmanj 14 pripadnikov mirovnih sil ZdruĹženih narodov.

Recep Tayyip Erdogan se je vpisal v zgodovino. Po 65 letih je postal prvi predsednik TurÄ?ije, ki je obiskal GrÄ?ijo.

Zaradi obtoĹžb o spolnem nadlegovanju Ĺžensk in neprimernem obnaĹĄanju sta svoja odstopa podala ameriĹĄki demokratski zvezni senator Al Franken in republikanski kongresnik Trent Franks.

Sobota, 9. decembra Po Trumpovem sporoÄ?ilu, da ZDA priznavajo Jeruzalem za prestolnico Izraela, so potekali ĹĄtevilni protesti.

Izvedeli smo, da se je ustavila gradnja islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Po oceni muftija NedĹžada Grabusa je za dokonÄ?anje potrebnih ĹĄe 13 milijonov evrov.

14. decembra 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Za osebnost leta 2017 so pri reviji Time izbrali tiste, ki so dvignile glas proti spolnim zlorabam in nadlegovanju.

Revija Time je za osebnost leta 2017 izbrala druĹžbeno gibanje oseb, ki so dvignile glas proti spolnim zlorabam in nadlegovanju.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da je Ä?as, da ZDA priznajo Jeruzalem za glavno mesto Izraela, in ukazal preselitev veleposlaniĹĄtva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem.

IraĹĄki premier je razglasil konec triletne vojne proti skrajni dĹžihadistiÄ?ni skupini Islamska drĹžava v Iraku.

Po Kaliforniji so pustoĹĄili grozljivi gozdni poĹžari.

so zaradi deĹžja naraĹĄÄ?ale reke in poplavljale.

V drĹžavnem zboru je premier Miro Cerar odgovarjal na vpraĹĄanja opozicije o prodaji NLB, uresniÄ?itvi ustavne odloÄ?be o financiranju ĹĄolstva ter ĹĄtevilu zaposlenih v drĹžavni in javni upravi.

Gasilci so sporoÄ?ili, da bo njihova stavka potekala od 10. do 13. januarja, Ä?e do tedaj vlada ne bo prisluhnila zahtevam.

S snegom smo se ukvarjali pri nas in tudi drugod po Evropi.

NemÄ?ija se je spopadala s sneĹžnimi nevihtami in ledenim deĹžjem, ki so povzroÄ?ili prometni kaos na cestah v veÄ?jem delu drĹžave.

Po dveh smrtnih Ĺžrtvah protestov v Gazi proti Trumpovemu priznanju Jeruzalema za glavno mesto Izraela so izraelske sile v napadih na palestinsko gibanje Hamas ubile ĹĄe dva Ä?loveka.

Severnokorejski mediji so poroÄ?ali, da je pomoÄ?nik generalnega sekretarja ZdruĹženih narodovo za politiÄ?ne zadeve Jeffrey Feltman, ki je obiskal njihovo drĹžavo, izrazil pripravljenost za zmanjĹĄanje napetosti na Korejskem polotoku.

Nedelja, 10. decembra Pretresla nas je vest, da je za posledicami srÄ?ne kapi umrl igralec Jernej Ĺ ugman.

ÄŒe vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, gasilci za Ä?as od 10. do 13. januarja napovedujejo stavko.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na sreÄ?anju s sirskim kolegom BaĹĄarjem al Asadom napovedal, da bo Rusija vrnila veÄ?ji del vojske, ki je v Siriji, v domovino.

Na obisku v Bruslju je bil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Dejal je, da verjame, da bo Evropska unija sledila ZDA in priznala Jeruzalem za glavno mesto Izraela.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal, da na predsedniĹĄkih volitvah, ki bodo leta 2018, ne bodo smele kandidirati tri najveÄ?je in najvplivnejĹĄe opozicijske stranke.

Torek, 12. decembra Za vedno se je poslovil Jernej Ĺ ugman.

V srediĹĄÄ?u ukrajinske prestolnice Kijev je veÄ? tisoÄ? ljudi zahtevalo izpustitev nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila SakaĹĄvilija, ki ga je dva dni pred tem aretirala ukrajinska policija.

O teĹžavah v prometu zaradi snega so poroÄ?ali iz veÄ? delov drĹžave, pa tudi iz NemÄ?ije in Velike Britanije. V DĂźsseldorfu so morali celo zaÄ?asno zapreti letaliĹĄÄ?e, v Frankfurtu pa so odpovedali ĹĄtevilne polete. Ĺ e naprej so se po muslimanskih drĹžavah vrstili protesti zaradi odloÄ?itve Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem za izraelsko prestolnico.

Zunanji ministri Arabske lige so na izrednem zasedanju v Kairu sprejeli skupno izjavo, v kateri so ZDA pozvali, naj prekliÄ?ejo odloÄ?itev o priznanju Jeruzalema za glavno mesto Izraela.

85-letnica, ki je preĹživela jedrski napad na HiroĹĄimo, in vodja organizacije Ican, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, sta ZDA in Severno Korejo pozvali k pogajanjem za izogibanje jedrski vojni.

Ponedeljek, 11. decembra Ob otoplitvi nam je teĹžave povzroÄ?al moÄ?an veter. Poleg tega

Zadela nas je vremenska ujma, v kateri je pustoĹĄil veter. Odkril je ĹĄtevilne strehe, podrl mnogo dreves in povzroÄ?il veliko gmotno ĹĄkodo. Ujma je terjala tudi smrtno Ĺžrtev, saj je na Prevaljah v podivjano reko MeĹžo padel moĹĄki. V veÄ?er smo se podali s strahom pred napovedanimi obseĹžnimi poplavami.

MoÄ?an veter je povzroÄ?il ogromno ĹĄkode.

TeĹžave z vremenom so imeli tudi v drugih delih Evropi: v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v NemÄ?iji, Italiji, Avstriji in na HrvaĹĄkem.

Novoizvoljeni drĹžavni svet je na ustanovni seji za svojega predsednika izvolil Alojza KovĹĄco.

V najveÄ?jem avstrijskem centru za distribucijo zemeljskega plina v kraju Baumgarten an der March vzhodno od Dunaja je odjeknila moÄ?na eksplozija, v kateri je en Ä?lovek umrl, 21 ljudi pa je ranjenih.

Rusija je zaÄ?el z umikom svojih vojakov iz Sirije. V Rusijo so se tako vrnili prvi pripadniki ruske vojske, ki so se bojevali v Siriji na strani sirskega predsednika BaĹĄarja al Asada.

Blockchain: tudi interneta sprva nismo razumeli Ko je v devetdesetih letih nastal internet, ga je le redko kdo razumel, kaj ĹĄele napovedal razseĹžnosti druĹžbenih sprememb, ki jih je ta prinesel. Nekaj takega poznavalci danes pripisujejo tehnologiji blockchain, na kateri temelji tudi bitcoin, prva kriptovaluta, katere vrednost je prejĹĄnji teden pobezljala.

Drugega januarja letos je bitcoin stal 1.000 dolarjev, do sredine julija se je vrednost podvojila. PrejĹĄnji teden je bilo spremljanje rasti kot spremljanje napetega akcijskega filma: s cene 11.000 dolarjev v ponedeljek je vrednost narasla na 17.000 dolarjev v petek.

Ni malo ljudi, ki v kriptovalutah vidijo moĹžnost hitrega zasluĹžka. Predvsem zato, ker je Ĺživahno dogajanje na borzah kriptovalut preTjaĹĄa Zajc hitelo resno vzpostavitev zakonodaje in regulacije. Do letos je bilo malo razmisleka o tem, zakaj bi bila regulacija sploh smiselna, ker se ni zdelo, da bi bile kriptovalute nekaj, kar ĹĄirĹĄe vpliva na druĹžbo. Letos je drugaÄ?e.

Bitcoin obstaja Ĺže od leta 2008, poÄ?asi so se mu pridruĹževale nove valute, zadnje leto pa kar deĹžujejo – novembra jih je bilo Ĺže veÄ? kot 1.300. Razlog je v tem, da je tehnologija blockchain, ki je osnova bitcoina, prinesla nov naÄ?in zbiranja denarja za podjetniĹĄke ideje – t. i. ICO – prve ponudbe Ĺžetonov. Gre za mnoĹžiÄ?no zbiranje sredstev, pri katerem podjetje predstavi svojo idejo, izda svojo Ĺžetone, vlagatelji pa jih nato kupijo s kriptovalutami. Gre podobno kot za proces prve prodaje delnic po prihodu podjetja na borzo, s to razliko, da delniÄ?arji ne dobijo deleĹža podjetja. Ĺ˝etoni so naloĹžba – potrditev zaupanja v idejo podjetja v upanju, da bo ta uspela in prinesla rast vrednosti Ĺžetonov. Koliko ljudi verjame v ta model, pove podatek, da je bilo zgolj letos do oktobra s pomoÄ?jo ICOv zbranih veÄ? kot dve milijardi dolarjev sredstev.

V Sloveniji se bolj kot drugje na svetu zdi, da je vlaganje v kriptovalute nova zlata mrzlica. Googlova analitika kaĹže, da je Slovenija tretja drĹžava na svetu po pogostosti iskanja informacij s kljuÄ?no besedo bitcoin. Slovenska Blockchain Skupnost – Bitcoin.si ima v skupini na Facebooku veÄ? kot 6.500 Ä?lanov, meseÄ?no je v Sloveniji od jeseni naprej organizirana vsaj ena izobraĹževalna konferenca o kriptovalutah. Kar nekaj slovenskih projektov je zbralo veÄ? milijonov dolarjev sredstev prek ICO, sedaj so ustanovljeni tudi kriptoskladi, ki vlagateljem obljubljajo donose brez truda: v poplavi vseh projektov, ki iĹĄÄ?ejo sredstva s pomoÄ?jo izdaje Ĺžetonov, je nemalo prevar, kar nepoznavalec teĹžko prepozna.

S tehnoloĹĄkega vidika blockchain prinaĹĄa veÄ?jo transparentnost transakcij v razliÄ?nih industrijah. In v tem tiÄ?i njegova privlaÄ?nost. ÄŒe bi vsi projekti ICO uspeli, bi to radikalno vplivalo na druĹžbo in poslovanje. Tako, kot je to povzroÄ?il internet. Tehnologija temelji na decentralizaciji – sistemu kopij transakcij na veÄ? mestih (raÄ?unalnikih), kar odstranjuje nevarnost izgube podatkov zaradi njihove hrambe na eni sami kritiÄ?ni ranljivi toÄ?ki, ki bi lahko bila uniÄ?ena ali manipulirana. Zaupanje in nadzor sta razprĹĄena, ker so podatki v blockhainu decentralizirani na veÄ? mestih. V praktiÄ?nem smislu to prinese sledljivost. Za predstavo: slovenski startup OriginTrail (ki je trenutno v fazi zbiranja sredstev s pomoÄ?jo ICO in katerega soustanovitelj prihaja prav iz Velenja) s svojo reĹĄitvijo vzpostavlja sledljivost izvora hrane, kar prinaĹĄa veÄ?jo varnost hrane in zaupanje v proizvajalce. ÄŒe bi farmacevtska industrija pri proizvodnji zdravil uporabljala blockchain, bi bilo enostavno prepoznati, ali so zdravila originalna ali ponarejena, kar je ena veÄ?jih teĹžav, ki je farmacija ĹĄe ni uspela reĹĄiti.

Potencialov je ogromno. ÄŒe je bila ĹĄe pred pol leta verjetnost za uspeĹĄno izvedbo ICO zbiranja sredstev izjemno visoka, se okno, ko bi to bila enostavna obogatitev, zapira. Regulatorji Ĺže napovedujejo, da Ä?e kriptovalute pretopite v tradicionalni denar, bo to obravnavano kot premoĹženje neznanega izvora, ki je visoko obdavÄ?eno. Situacija se umirja.

Danes je s precejĹĄnjo gotovostjo mogoÄ?e trditi, da blockchain tehnologija ni muha enodnevnica. Kdaj bo razĹĄirjena do mere nove normalnosti, je teĹžje vpraĹĄanje. Brez skrbi, Ä?e vas tehnologija bega.

V resnici je tako nova, da je skoraj nihÄ?e ĹĄe povsem ne razume. đ&#x;”˛

berite tudi online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Letos veÄ? upraviÄ?encev do paketov hrane

Zanimanje za rabljena oblaÄ?ila in obutev

ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje razdelilo blizu 85 ton hrane in pralnega praĹĄka – Od ĹĄestih delitev polovico prispevale lokalne skupnosti Tatjana PodgorĹĄek

Prostovoljci ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje v teh dneh ĹĄe zadnjiÄ? v tem letu delijo pakete hrane in pralnega praĹĄka upraviÄ?encem iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. ÂťStatistiÄ?ni kazalci kaĹžejo rast gospodarstva, v sociali pa ti kar padajo in padajo,ÂŤ pravi ob tem JoĹže KoĹžar, predsednik obmoÄ?nega zdruĹženja.

Ĺ est delitev, blizu 85 ton pomoÄ?i

Kot je pojasnil, imajo na seznamu 725 druĹžin, v katerih Ĺživi 1.525 obÄ?anov, kar je za pribliĹžno 10 odstotkov veÄ? v primerja-

7

MED VAMI

14. decembra 2017

vi z letom 2016. Stisko so jim poskuĹĄali omiliti z dodelitvijo blizu 85 ton hrane in pralnega praĹĄka ali Âťvsak upraviÄ?enec je prejel po pribliĹžno120 kilogramov Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in. Po vlogah sodeÄ? prihodnje leto ne kaĹže na bistveno zmanjĹĄanje njihovega ĹĄtevila.

Glavnina dosedanjih prejemnikov bo ostala, priliv novih, predvsem priseljencev z veÄ?jimi druĹžinami, pa je precejĹĄen.ÂŤ Sicer pa med upraviÄ?enci prevladujejo upokojenci, matere samohranilke, tudi zaposleni s prenizkimi dohodki.

UpraviÄ?encem so pakete delili ĹĄestkrat, od tega je za tri delitve zagotovil hrano in pralni praĹĄek evropski rezervni sklad, nekaj so je pridobili od Fundacije invalid-

skih in humanitarnih organizacij, iz dobrodelne prireditve Lepo je deliti, ki jo organizira RK Slovenije, za tri delitve pa so denar zagotovile obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. ÄŒe te ne bi imele takĹĄnega razumevanja za socialno ogroĹžene obÄ?ane, bi bilo ĹĄtevilo pomoÄ?i skorajda prepolovljeno, pojasnjuje KoĹžar. ÂťOb tem pa moram opozoriti na teĹžavo, ki je vse bolj v ospredju. Primanjkuje nam prostovoljcev. Sedanji so starejĹĄi in teĹžko prenaĹĄajo pakete, mlajĹĄih prostovoljcev pa ni. Hrano, ki jo dobimo, je praktiÄ?no treba trikrat preloĹžiti.ÂŤ Ob zapisanem je velenjsko obmoÄ?no zdruĹženje 10 starostnikom in 25 otrokom iz Ĺ aleĹĄke

JoĹže KoĹžar: Število prejemnikov paketov hrane in pralnega praĹĄka je bilo letos za pribliĹžno 10 odstotkov veÄ?je v primerjavi z lanskim letom.ÂŤ

doline omogoÄ?ila letovanje na morju, 140 ĹĄolarjev pa je oskrbelo s ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami v vrednosti po 50 evrov.

Poleg hrane in pralnega praĹĄka so razdelili ĹĄe blizu 4 tone rabljenih oblaÄ?il in obutve, kar je pribliĹžno polovico materiala, ki ga dobijo. Preostala koliÄ?ina oblek in obutve je namreÄ? neuporabna.

Tudi za to obliko pomoÄ?i je bilo zanimanje veÄ?je v primerjavi z lani, zato so pri tem uvedli manjĹĄo omejitev, Âťda ljudje ne prihajajo prepogosto. V skladiĹĄÄ?u se lahko oglasijo sedaj vsaka dva meseca.

Bi pa ob tej priloĹžnosti obÄ?ane ĹĄe seznanil, da rdeÄ?i zabojniki z oznako tekstilko niso naĹĄi. NaĹĄ zabojnik, v katerega lahko obÄ?ani oddajo oprano in za noĹĄenje ĹĄe primerno oblaÄ?ilo, je le pri skladiĹĄÄ?u naĹĄe organizacije na PreĹĄernovi cesti, za Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina.ÂŤ

Merila so takĹĄna, kot jih ima center

Za prihodnje leto naj bi bilo za socialno ogroĹžene obÄ?ane iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki iz evropskega rezervnega

sklada na voljo pribliĹžno toliko hrane in pralnega praĹĄka kot letos, z omenjenimi lokalnimi skupnostmi so se znova dogovorili za tri delitve, na pribliĹžno enaki ravni ostajajo koliÄ?ine tudi pri ostalih virih. Na kakĹĄen nov vir pomoÄ?i za socialno ĹĄibke obÄ?ane ne morejo raÄ?unati. Si pa Ĺželijo, da bi bila letina jabolk boljĹĄa od letoĹĄnje, saj je zaradi naravnih nesreÄ? izpadlo dodatnih 10 do 15 ton hrane. Nameravajo morda spremeniti merila, na osnovi katerih preverjajo upraviÄ?enost do pomoÄ?i? Ne. Ostala bodo takĹĄna, kot so letoĹĄnja, in so enaka tistim, ki jih imajo na velenjskem centru za socialno delo. Priznam pa, da se jih ne drĹžimo kot pijanec plota takrat, ko nekdo mimo vsega potrka na vrata. Vemo, da je v hudih teĹžavah, in po posvetu s prostovoljci na terenu, ki ljudi poznajo, ukrepamo. TeĹžje pa je takĹĄno preverjanje v samem mestu, kjer se ljudje med sabo ne poznajo tako dobro,ÂŤ je ĹĄe povedal JoĹže KoĹžar. đ&#x;”˛

Spomladi gradbeno dovoljenje, jeseni lopata Izgradnja prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah po naÄ?rtih – Prve selitve konec leta 2019 Tatjana PodgorĹĄek

ÂťNa zunaj se niÄ? ne dogaja, navznoter je pa kar pestro,ÂŤ je dejala direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es o aktivnosti za izgradnjo prizidka k tamkajĹĄnji zdravstveni postaji.

Po zagotovilih sogovornice teÄ?ejo aktivnosti po naÄ?rtih. Zavodu, ki vodi projekt, bo v veliko pomoÄ? nedavno ustanovljeni gradbeni odbor, v katerega so obÄ?ine kot ustanoviteljice javnega zavoda imenovale tudi predstavnike gradbene stroke. Prav tako so na sejah obÄ?inskih svetov svetniki razpravljali o soglasju k zadolĹževanju obÄ?in za namen naloĹžbe. Âť Storili smo ĹĄe korak naprej, in sicer imamo pripravljeno razpisno dokumentacijo za investicijsko dokumentacijo in se pribliĹžujemo oddaji vloge za pridobitev gradbe-

nega dovoljenja. NajveÄ?ja neznanka so v tem trenutku viri financiranja. NaloĹžba je vredna nekaj veÄ? kot 4 milijone evrov, obÄ?ine

pa iĹĄÄ?ejo najboljĹĄe moĹžne poti za najem dolgoroÄ?nega kredita pod ugodnejĹĄimi pogoji.ÂŤ DeleĹž obÄ?in bo pri naloĹžbi odvisen od usta-

Darja Es: ÂťPo veÄ? letih naprezanj so Ĺžupani prepoznali potrebe obÄ?anov doline po zagotavljanju zdravstvene oskrbe, za kar se jim zahvaljujem.ÂŤ

novitvenega deleĹža javnega zavoda. NajveÄ?jega (24,1-odstotnega) ima ObÄ?ina Mozirje, manj kot 20-odstotnega pa ObÄ?ine Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, deleĹž ObÄ?ine LuÄ?e znaĹĄa dobrih 10 odstotkov, na repu pa je ObÄ?ina SolÄ?ava s 3,5-odstotnim deleĹžem.

Projekt predvideva izgradnjo prostorov za potrebe urgentne sluĹžbe (ti so bili povod za naloĹžbo) in obnovo starega dela zdravstvene postaje v Nazarjah.

Razmere oziroma pridobitev dodatnih dejavnosti so pokazale na potrebo po vsebinski spremembi projekta. Ta pa ne bo dovoljevala fazne izgradnje, kot so prvotno predvideli. ÂťPokazale so se namreÄ? teĹžave pri zagotavljanju prostorov za delovanje pediatrov, za izvajanje dejavnosti fizioterapije, zdravstvenovzgojnega centra, potrebni so veÄ?ji prostori za dejavnost laboratorija, medicine dela. Dosedanji prostori zdravstvene postaje bodo skoraj v ce-

ÄŒe bi stvari tekle gladko, bi bilo preveÄ? enostavno V LuÄ?ah kljub nasprotovanju sosede do novega ĹĄportnega objekta? – Glavnino denarja bo zagotovila obÄ?ina Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini LuÄ?e so za prihodnje leto predvideli izgradnjo novega ĹĄportnega objekta. ObstojeÄ?o telovadnico nameravajo podreti, na njenem mestu pa zgraditi novo, po povrĹĄini trikrat veÄ?jo od obstojeÄ?e. Pri tem se sreÄ?ujejo s teĹžavami. ÂťPri nas se vedno kaj najde. ÄŒe bi stekle stvari gladko, bi bilo preveÄ? enostavno,ÂŤ pravi Klavdij StrmÄ?nik, direktor uprave ObÄ?ine LuÄ?e, in dodaja: ÂťNajprej so bile denarne teĹžave, sedaj, ko smo po veÄ?letnem varÄ?evanju za ta namen finanÄ?no konstrukcijo projekta nekako zaprli, pa reĹĄujemo teĹžave s pridobitvijo grad-

benega dovoljenja in umestitvijo objekta v prostor. Njegovi umestitvi namreÄ? nasprotuje ena od sosed, zato ker bo ta osenÄ?il njeno zemljiĹĄÄ?e na juĹžni strani, ki je predvideno kot stavbno. V preteklosti smo s projektanti Ĺže preverjali, ali je zaradi tega vpliva moĹžna prepoved izgradnje objekta, a so nam vsi zatrdili, da to ni mogoÄ?e.ÂŤ Za reĹĄitev slabe volje, kot teĹžavo imenuje sogovornik, so izdelali veÄ? moĹžnosti. Ena od teh je bil odkup obeh hiĹĄ (stare in novejĹĄe) od sosede. NaroÄ?ili so oceno vrednosti nepremiÄ?nin, a je lastnica Ĺželela veÄ? od njune trĹžne vrednosti ter predloĹžila svoj predlog, s katerim pa niso

soglaĹĄali obÄ?inski svetniki. Bil je nerealen – tako sogovornik, saj je zahtevala skoraj toliko denarja, kot ga je za sofinanciranje naloĹžbe namenilo ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport (veÄ? kot 440 tisoÄ? evrov). SoglaĹĄali pa so, da ji lokalna skupnost za hiĹĄi plaÄ?a 50 odstotkov veÄ? od ocenjene vrednosti, kar pa zanjo ni bilo sprejemljivo.

Kako bodo ukrepali sedaj? Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja so vloĹžili, postopek se nadaljuje. Soseda bo kot stranka v postopku vanj vkljuÄ?ena, kljub temu si bodo ĹĄe naprej prizadevali poiskati za obe strani sprejemljivo reĹĄitev. ÂťNaj pa ob tem povem, da za nesoglasje ni

ÂťkrivoÂŤ le osenÄ?enje zemljiĹĄÄ?a zaradi novega ĹĄportnega objekta, ampak jo moti hrup, ki prihaja z bliĹžnjega ĹĄportnega igriĹĄÄ?a, Ä?eprav smo zgradili protihrupno ograjo, Ĺžoge, ki letijo Ä?ez ĹžiÄ?nato ograjo, ki smo jo zaradi tega Ĺže poviĹĄali. Mimogrede – z novim ĹĄportnim objektom bi veliko od tega reĹĄili.ÂŤ Klavdij StrmÄ?nik upa, da se bodo vsemu navkljub prihodnje leto lotili izvedbe najveÄ?je naloĹžbe v tem mandatu. Po ocenah projektantov znaĹĄa njena neto vrednost blizu 2 milijona evrov.

Poleg Ĺže omenjene vsote ministrstva za ĹĄolstvo in ĹĄport upajo ĹĄe na 300 do 400 tisoÄ? evrov od eko sklada za energijsko varÄ?no gradnjo, preostanek bo v proraÄ?unu zagotovila lokalna skupnost, ki je za ta namen varÄ?evala veÄ? let. đ&#x;”˛

loti spremenili namembnost.ÂŤ Gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi postopki priÄ?akujejo spomladi prihodnje leto, prvo lopato naj bi zasadili jeseni, konec leta 2019 pa izvedli Ĺže prve selitve. Po zagotovilih Darje Es je Zgornjesavinjski zdravstveni dom pristojen za potrebe po ambulan-

tni dejavnosti za blizu 6000 obÄ?anov, pediatriÄ?ne ambulante za 1500 otrok, dejavnost laboratorija, medicina dela pa potrebe celotne doline. ÂťPomen prizidka je zelo velik,ÂŤ je ĹĄe dejala Darja Es.

NAKUP KART, DOVOLILNIC IN ABONMAJEV ZA MODRE CONE IN GARAĹ˝NE HIĹ E V MESTNI OBÄŒINI VELENJE ZA LETO 2018 ObÄ?anke in obÄ?ani, uporabniki modrih con in garaĹžnih hiĹĄ, lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja ĹĄe vedno urejajo na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1, kletni prostori, pisarna Modre cone). Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo tudi po telefonu na ĹĄtevilki 03 896 18 72.

Na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje, www.kp-velenje.si (UporabniĹĄki center, Vloge in obrazci, Modre cone), so objavljene vloge za pridobitev letnih parkirnih abonmajev in parkirnih kart. Vloge lahko zainteresirani dvignejo tudi v pisarni Modre cone.

Abonmaje za leto 2018 bo moĹžno zamenjati v mesecu januarju (v prvem in drugem tednu januarja za cono A in cono B, v tretjem tednu januarja za cono C in v Ä?etrtem tednu januarja za cono D).

Abonmaji in dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo Gorica, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila, bodo veljali do zamenjave oziroma najkasneje do 31. januarja 2018. Tem uporabnikom ni treba poĹĄiljati vlog, saj bodo usluĹžbenci nove dokumente pripravili na podlagi lanskih podatkov.

Ostale parkirne karte (letne in meseÄ?ne) bodo veljale do izteka veljavnosti posamezne karte, zato si nove lahko kupite Ĺže od 18. decembra 2017 dalje v pisarni Modre cone.

NaroÄ?ilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje, ki od 1. januarja 2017 upravlja z modrimi conami.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 37/b | 3320 Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

VÄ?asih se vpraĹĄam, ali je vredno toliko truda SreÄ?anje z BoĹžo Polak, predsednico TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki Tatjana PodgorĹĄek

Na priĹžigu prve sveÄ?ke na adventnem vencu, s Ä?imer v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaznamujejo prihajajoÄ?e praznike, so Ä?lanice tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva ponudile obiskovalcem pecivo, ki so ga spekle same. ÂťTo pritiÄ?e dogodku. 17. decembra bomo v druĹĄtvu pripravili sreÄ?anje za zasluĹžne Ä?lane druĹĄtva in za tiste, ki so nam pomagali pri izvedbi aktivnosti. Saj bi lahko naroÄ?ili catering, ampak to ni tisto. Raje stopimo skupaj, vsaka nekaj pripravi in tako je druĹženje ĹĄe lepĹĄe,ÂŤ je dejala BoĹža Polak, predsednica omenjenega druĹĄtva ob pohvalah nekaterih obiskovalcev.

ri ne lotevaĹĄ, Ä?e nameravaĹĄ delati poloviÄ?arsko.ÂŤ Pravi, da ima sreÄ?o, ker ima okoli sebe marljive Ä?lane upravnega odbora in tudi nekatere druge v druĹĄtvu, ki ji pomagajo pri vodenju, izvedbi ĹĄtevilnih idej s podroÄ?ja kulinarike, starih ĹĄeg in navad, turistiÄ?-

Ĺže izpeljalo, BoĹža pa je najbolj ponosna na ‌ ÂťNa vsakega, saj je v vsakega vloĹženega veliko truda, volje, prostega Ä?asa. Je naporno in vÄ?asih se spraĹĄujem: ali je vredno toliko truda, sploh kadar ljudje na prireditev ne pridejo.ÂŤ Od kod njej ljubezen do turiz-

Sem Ä?lovek, ki se zaveda ...

Dogodkov, s katerimi druĹĄtvo poskrbi za pestrost dogajanja v lokalni skupnosti, je kar nekaj, druĹĄtvo pa zagotovo med najprizadevnejĹĄimi tudi v ĹĄirĹĄem okolju. Po njegovi zaslugi je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki v turizmu vse bolj prepoznavna. DrĹži, kar pravijo, da je druĹĄtvo takĹĄno, kot je predsednik ali predsednica? Njenemu pogledu iznad oÄ?al in zadrĹžanemu nasmehu na obrazu je sledilo pojasnilo: ÂťSe trudim, da bi bilo druĹĄtvo uspeĹĄno. Sem Ä?lovek, ki se zaveda, kakĹĄno odgovornost sprejmeĹĄ s prevzemom funkcije, in tudi tega, da se stva-

BoĹža Polak

nih produktov ‌ Vse, doda, seveda ne zrastejo na njenem zeljniku. Velikokrat res kaj namigne, nato pa se ideje tudi pri ostalih rojevajo ena za drugo. Tiste ta najbolj realne in izvedljive udejanjijo v obliki delavnic, drugih oblik izobraŞevanja in prireditev.

Kar nekaj projektov je druĹĄtvo

ma? Rada potuje, ÂťubralaÂŤ je Ĺže kar nekaj sveta, a se ĹĄe raje vraÄ?a domov, kjer pravi, Âťprav tako ne manjka naravnih danosti in drugih lepot, ki bi jih morali izkoristiti.ÂŤ VÄ?asih reÄ?em, da smo na prepihu, ker leĹžimo na stiÄ?iĹĄÄ?u treh dolin. To naĹĄo prednost ĹĄe vedno premalo izkoriĹĄÄ?amo,ÂŤ je ugota-

vljala in razmiĹĄljanja podkrepila ĹĄe z ustrezno mimiko na obrazu.

Po poklicu je obramboslovka (namestnica vodje izpostave Uprave za obrambo Celje), kar se ji, menijo nekateri, pri vodenju druĹĄtva tudi pozna. KrajĹĄemu razmisleku je sledilo pojasnilo: ÂťSem ena redkih predsednic druĹĄtva in Ĺženske se moramo povsod bolj dokazovati kot moĹĄki. Pri obrambi so nas uÄ?ili tudi napada in vÄ?asih ga je treba uporabiti.ÂŤ To znanje je potrebovala bolj v prvem mandatu vodenja druĹĄtva, ko je morala preskoÄ?iti marsikatero poleno, se braniti in dokazovati.

Izziv zeliĹĄÄ?arstvo, naravna kozmetika

Prosti Ä?as? VeÄ?ji del ga namenja aktivnostim v druĹĄtvu, saj dejavnosti potekajo celo leto, preostanek pa nameni za dela pri hiĹĄi, na vrtu. KakĹĄno urico pozimi izkoristi za dobro knjigo, kvaÄ?kanje, klekljanje, hiĹĄni muci, ki jo kar pogreĹĄa. To zimo in pomlad prihodnje leto tudi teh ne bo. DruĹĄtvo je namreÄ? uspeĹĄno kandidiralo na razpisu Lasa s projektom Integralni turistiÄ?ni proizvod zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine, zato jo Ä?aka ĹĄe skupaj z dvema Ä?lanicama zeliĹĄÄ?arske sekcije pri druĹĄtvu usposabljanje za pridobitev certifikata zeliĹĄÄ?ar. Sicer pa bo pri Polakovih ta in naslednje mesece diĹĄalo poleg hrane tudi po pecivu. Tega v teh dneh med drugim peÄ?e za Karitas, ki ga nato razdeli socialno ogroĹženim, pa destilaciji sivke in drugih rastlin. DiĹĄalo bo tudi po naravni kozmetiki, ki je v zadnjem Ä?asu zanjo velik izziv. Kaj pa turizem? ÂťZ novostmi bomo poskrbeli za utrip Ĺživljenja v okolju, pred nami pa je volilni obÄ?ni zbor. Bomo videli,ÂŤ je sklenila pogovor đ&#x;”˛ BoĹža Polak.â€

14. decembra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Razgaljena in nadzorovana, pa ĹĄe svinjsko pleÄ?e za 'povrh' SaĹĄa Piano

Ĺ˝e sama sebi sem dolgoÄ?asna, ker vedno znova in znova govorim ene in iste reÄ?i ‌ pa ne samo jaz, tudi drugi. Zato bom kar nadaljevala razmiĹĄljanja kolegice v prejĹĄnji kolumni ‚Odnos do mestnih pljuÄ?›. Saj Ĺže vrabci na strehah Ä?ivkajo. Seveda bi bilo bolje, Ä?e bi vrabci Ä?epeli in Ä?ivkali na drevesih in v grmovju. Pa je tam ĹĄe dovolj prostora zanje?

Ko se jeseni ĹĄtevilne drevesne in grmovne vrste razgalijo in se pokaĹžejo brez obleke, ki vÄ?asih celo kaj vsaj malo zakrije, se mi rosijo oÄ?i. Ko spet zapoje motorna Ĺžaga, me stiska ĹĄe pri srcu ‌ Zakaj?

LetoĹĄnje poletje sem skoraj vsak dan hodila mimo moÄ?no Ä?ez ploÄ?nik razraslih grmovnic, da sem se morala vsakiÄ? umakniti na kolesarsko stezo. Zalotila sem se, jaz, zapriseĹžena nasprotnica prevelikega obrezovanja, da sem se malo jezila, priznam, in razmiĹĄljala, kaj storiti. Ko sem ponovno ĹĄla po isti poti, me je bilo sram. ÄŒetudi nisem nikomur niÄ? rekla, so bile grmovnice obrezane. A ne zgolj toliko, kot bi bilo treba, temveÄ? povsem razgaljeno in poniĹžujoÄ?e. Tako se mi je morda razjasnilo nekaj tistega zakaj. ÄŒlovek je oÄ?itno na nek Ä?uden naÄ?in praktiÄ?no bitje. Zakaj bi zapletal, Ä?e lahko poenostavi. Namesto da bi drevnino, torej drevje in grmovnice, obrezoval pogosteje in manj, jo raje obreĹže redkeje in moÄ?neje. Da se vidi! Poseben primer takĹĄne sprevrĹžene praktiÄ?nosti je naslednji: podjetje iz sosednje drĹžave, ki posluje z biomaso, se je ponudilo, da zastonj obreĹže drevesa na ĹĄolskem dvoriĹĄÄ?u; delo so opravili temeljito, za ĹĄolo enkrat za vselej, zase pa so pridobili veliko biomase.

A vzrok za nemilostno razgaljanje dreves in grmovnic ne tiÄ?i zgolj v praktiÄ?nosti in varÄ?nosti, paÄ? pa v egocentriÄ?ni potrebi po nadzoru. VeÄ?ina ljudi Ĺželi obvladati rastline, obvladati drevesa, obvladati naravo.

IzkljuÄ?iti vse nepredvidljivo. Toda drevesa, grma ‌ rastline ne moremo obravnavati kot stavbo ali katerikoli drug predmet, ki ima toÄ?no doloÄ?eno dimenzijo in toÄ?no doloÄ?eno podobo. Rastline ne morejo biti toÄ?no takĹĄne, kot si jih zamisli ÄŒlovek. Ker so tudi Ĺživa bitja. Ker rastejo, se

RdeÄ?a nit dejavnosti druĹženje V Klubu ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare v lanskem ĹĄtudijskem letu uresniÄ?ili glavnino naÄ?rtovanih nalog – Zojo LeĹĄnik na predsedniĹĄkem mestu zamenjala Ana MiklavĹžina Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 9. decembra – V galeriji Dile HiĹĄe mladih v Ĺ martnem ob Paki so se zbrali na rednem obÄ?nem zboru Ä?lani Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare. Klub ĹĄteje blizu 100 Ä?lanov, obÄ?ini zbor pa je bil komajda sklepÄ?en.

Dosedanja predsednica kluba Zoja LeĹĄnik je razlog za skromno udeleĹžbo pripisala temu, da ĹĄtudentov tovrstne oblike druĹženja ne zanimajo. DrugaÄ?e pa je za druge aktivnosti, ki jih izpeljejo ob vikendih. V lanskem ĹĄtudijskem letu so predvideli veÄ? aktivnosti, a so za nekatere izbrali neprimerne datume ali pa so priĹĄle ÂťvmesÂŤ druge stvari. ÂťLahko pa reÄ?em, da smo glavnino nalog izvedli v zadovoljstvo mnogih. Imeli smo se lepo, se veliko nauÄ?ili

Zojo LeĹĄnik (prva z leve) je na predsedniĹĄkem mestu zamenjala Ana MiklavĹžina

in se veÄ?inoma druĹžili enkrat na mesec.ÂŤ Med drugim so organizirali rekreacijo v domaÄ?i telovadnici, poker turnir, brucovanje, veÄ?er druĹžabnih iger, potopisno predavanje, v sodelovanju z jav-

PedagoĹĄki programi Vile Mayer Ĺ oĹĄtanj – Stalne zbirke kulturne dediĹĄÄ?ine v Vili Mayer – kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnika, izbor likovnih del Napotnikove galerije, hortikulturna zbirka vrtnarskega

mojstra Alojza Kojca in del zasebne domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. ÄŒebula – nudijo dobre vsebine za izvedbo raznovrstnih pedagoĹĄkih programov, ki potekajo v njej. Zanima-

nim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki rock koncert.

Na naĹĄe vpraĹĄanje, Ä?ĂŠmu pripisuje beg moĹžganov iz domaÄ?ega okolja in kaj bi mladi priÄ?akovali od lokalne skupnosti, je Zoja Le-

nje letos raste. Vzpostavljeno je odliÄ?no sodelovanje z osnovno ĹĄolo Karla Destovnika – Kajuha, sodelujejo z Vrtcema Ĺ oĹĄtanj in Velenje ter nekaterimi bliĹžnjimi osnovnimi in srednjimi ĹĄolami. đ&#x;”˛

mkp

ĹĄnik odgovorila: ÂťMladi odhajajo zato, ker v domaÄ?em okolju ni delovnih mest in glede na napovedi jih v predvidenem Ä?asu ne moremo priÄ?akovati. Od lokalne skupnosti ne priÄ?akujemo veliko, saj vemo, da ta sama teĹžko poskrbi za odpravo omenjenega razloga.

Kljub temu bi bilo dobro ugotoviti, kaj pa lahko, da bi potem s skupnimi moÄ?mi to tudi uredili.ÂŤ V nadaljevanju obÄ?nega zbora so izvedli volitve novih Ä?lanov v organe kluba. Za novo predsednico so izvolili Ano MiklavĹžina. Ta je pri predstavitvi programa za ĹĄtudijsko leto 2017/2018 dejala, da tudi v prihodnje ostaja rdeÄ?a nit delovanja druĹženje ĹĄtudentov na razliÄ?nih dogodkih. Ohranili bodo tiste, ki so se v preteklih letih pokazali za dobre, manj zanimive pa zamenjali z novimi, ki bodo pritegnili mlade. ÂťPotrebno bo poskrbeti, da se bodo ĹĄtudenti tega okolja ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu udeleĹževali pripravljenih dogodkov, kar pomeni ĹĄe boljĹĄe obveĹĄÄ?anje, veÄ? propagande.ÂŤ Med drugim bodo ohranili sodelovanje z Zvezo Ĺ KIS, Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom ter druĹĄtvi v lokalni skupnosti.

Po obÄ?nem zboru so izvedli ĹĄe đ&#x;”˛ brucovanje. â€

Razgaljena, nadzorovana in nespoĹĄtovana (foto Neda JaneĹžiÄ? in SaĹĄa Piano).

razvijajo in spreminjajo in seveda tudi umirajo. Poglejte okoli sebe, koliko dreves ima vidne posledice te Ä?lovekove Ĺželje po nadzoru! Obrezane spodnje veje smrek, ker Ĺželi pod njimi kositi ali ker se boji, kaj bi lahko ubogo drevo skrivalo pod svojimi do tal segajoÄ?imi vejami. Obglavljena drevesa, ker so prevelika, preĹĄiroka, ker veje segajo ven iz zamiĹĄljenega koridorja. KakĹĄna je predstava veÄ?ine ljudi o velikosti dreves? Zanimivo, veÄ?ina nariĹĄe drevesa niĹžja od objektov. Pa je le malo dreves, Ä?e odmislimo nizkoraslo sadno drevje, niĹžjih od 5 metrov; tudi pod 10 metrov jih je malo. Ĺ tevilna pa so viĹĄja, mnogo viĹĄja. Ko to piĹĄem, sedim v tretjem nadstropju in skozi okno gledam v drevesa, ki so vsa viĹĄja od mojega glediĹĄÄ?a, ki je slabih 12 metrov od tal: metasekvoja, ‚navadna› smreka, vrba Ĺžalujka, rdeÄ?i bor, breze, pajesen, macesen ‌ Samo upam lahko, da jih ne bo nihÄ?e obglavil ali celo 'zamenjal', saj je veÄ?ina novo posajenih dreves v mestu takih, da jih skozi svoje okno ne bi videla; to so drevesne vrste, ki jih je Ä?lovek vzgojil kot nizkorasle, s pravilno geometrijsko obliko kroĹĄnje in se zdi, da zato tudi obvladljiva.

Drevesa pa tudi grmovnice v mestu niso ĹĄopki in niso namenjeni (samo) okrasu. Ĺ opek razveseliti nekoga ali okrasi prostor, in ko opravi to svoje poslanstvo, ga najveÄ?krat zavrĹžemo. Drevo pa opravlja mnogo veÄ? funkcij, ki jih v nasprotju s ĹĄopkom, starejĹĄe, kot je, bolje opravlja. Proizvaja veÄ? kisika, daje veÄ?jo senco ‌ je tudi 'veÄ?ji okras', kot npr. letoĹĄnja novoletna smreka na Titovem trgu. Si predstavljate, kakĹĄna praznina je nastala na mestu, kjer je rasla? Obhodite jo in izraÄ?unajte njen obseg.

Leta 1983 smo bili na 14-dnevni ĹĄtudijski ekskurziji v NemÄ?iji. Kaj nas je prevzelo? Urejenost zelenih povrĹĄin, ravnanje z drevnino. Letos je bila v NemÄ?iji mlajĹĄa kolegica – in kaj jo je prevzelo? Urejenost zelenih povrĹĄin, odnos do dreves. Kako pa je pri nas? Namesto da bi bili v teh letih vzpostavili dober sistem urejanja zelenih povrĹĄin, smo samo nazadovali. Tudi v Velenju. In ko se mi solzijo oÄ?i in me boli srce, se spet vpraĹĄam, si ti odgovorna za to? Sem. Vsi smo. Zato spet spet ponavljam Ĺže povedano. Saj – kot je na 25-letnici DruĹĄtva krajinskih arhitektov Slovenije 20. oktobra 2017, na prvi mednarodni dan krajine, rekel dr. Aleksander Ĺ iftar: ko izginejo drevesa, izginejo tudi ljudje.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

14. decembra 2017

Biografija mora biti berljiva Zgodovinarka, prevajalka, lektorica, predavateljica za tujce dr.

Aleksandra GaÄ?ić svoje znanstvenoraziskovalno delo usmerja v raziskovanje znanih Slovencev, pisanje biografij in diplomatsko zgodovino Milena KrstiÄ? – Planinc

Aleksandra GaÄ?ić je nekdanja VelenjÄ?anka, ki zadnja tri leta Ĺživi sicer v LaĹĄkem, a je s Ĺ aleĹĄko dolino ĹĄe vedno v tesnih stikih. Tukaj smo jo tudi sreÄ?ali. Z doktorico sodobne zgodovine smo poklepetali pred nedavnim v Ĺ oĹĄtanju, kjer je Ĺ aleĹĄkemu muzejskemu in zgodovinskemu druĹĄtvu predstavila politiÄ?no biografijo dr. Bogumila VoĹĄnjaka, politika in diplomata.

Nekdanja VelenjÄ?anka torej? Še pred dobrimi tremi leti sem tukaj Ĺživela. Potem sva se s partnerjem odloÄ?ila, da se preseliva v LaĹĄko, da bo tudi njemu sluĹžba bliĹže. V Velenje pa se vedno rada in velikokrat vraÄ?am. Tukaj Ĺživita mama in oÄ?e, o VelenjÄ?anih piĹĄem.ÂŤ Od leta 2011 je samozaposlena kot lektorica, prevajalka in predavateljica slovenĹĄÄ?ine za tujce na ljudskih univerzah v Velenju, Celju in Ĺ˝alcu. ÂťUpam pa, da

bom nekoÄ? zaposlena tudi kot zgodovinarka,ÂŤ pravi.

Vse, s Ä?imer se danes ukvarja, ima zaÄ?etke v Ä?asu ĹĄtudija, ko je v DruĹĄtvu za kulturo Gorenje spoznavala literaturo. ÂťS Stanislavo PangerĹĄiÄ? sem veliko delala in objavljala Ä?lanke o predstavitvah knjig.ÂŤ Diplomirala je iz zgodovine in slovenĹĄÄ?ine, magistrirala iz zgodovine in doktorirala iz sodobne zgodovine. Znanstvenoraziskovalno delo pa danes usmerja v raziskovanje znanih Slovencev, pisanje biografij ter diplomatsko zgodovino. ÂťPisanje biografij je bila moja Ĺželja Ĺže od nekdaj. To je nekaj posebnega. Pred dr. Bogumilom VoĹĄnjakom sem raziskovala jugoslovanskega diplomata pri OZN dr. JoĹžeta Brileja – Boljka in znamenitega VelenjÄ?ana Karla VerstovĹĄka, velikega borca za prepoznavnost slovenskega naroda in njegovih pravic v Ä?asu habsburĹĄke dinastije.ÂŤ Bogumil VoĹĄnjak pa ni ne VelenjÄ?an in ne Ĺ oĹĄtanjÄ?an, je pa

polbrat znamenitega ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana dr. Frana Mayerja in s Ĺ aleĹĄko dolino povezan tako, da se je med drugim zavzemal za pravice tukajĹĄnjih rudarjev.

Ima morda v mislih ĹĄe kakĹĄno osebnost iz tega okolja, ki bi ji

Ĺželela spisati biografijo? ÂťVeliko razmiĹĄljam o tem. Karla OĹĄtirja morda? Ĺ˝al pa to, da o njem ni veliko gradiva, predstavlja veliko teĹžavo. Morda dr. Frana Mayerja? Ob stoletnici njegovega rojstva lani sem o njem pripravila predavanje. Svoje biografije ĹĄe nima. MogoÄ?e obnova biografije Mihaela VoĹĄnjaka iz leta 1920?

Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.ÂŤ Izzivov ji gotovo ne bo zmanjkalo.

RazloĹžila je tudi, kako se pisanja biografij loti. ÂťNajprej izbrskam, kaj je o kakĹĄni osebnosti Ĺže napisanega. To si preberem najprej. Nujno je treba vzeti v ro-

Dr. Aleksandra GaÄ?ić je (tudi) Ĺ aleĹĄkemu muzejskemu in zgodovinskemu druĹĄtvu predstavila politika in diplomata dr.

Bogomila VoĹĄnjaka, sorodnika ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Frana Mayerja.

9

ke Slovenski biografski leksikon, ma. Sama se trudim napisati bipreveriti, Ä?e je karkoli napisano v ografijo tako, da bo berljiva, da njem, potem pa raziskovati, kdo jo bo lahko prebral kdorkoli, jo je Ĺže kaj napisal o tej osebnosti ... bral kot roman.ÂŤ Potem pa se lotim arhivov, iskaÄŒeprav ima prostega Ä?asa ob sanja tistih drobcev, ki nam bodo mozaposlitvi malo, se tega trudi nakazali Ĺživljenjsko pot osebe, napolniti s tistim, kar jo ob druĹžiki jo raziskujemo. Arhivi so ti- ni in delu najbolj veseli. ÂťZelo rasti, ki nam dajo preda ustvarjam in zelo Mika jo, da potrebno gradivo.ÂŤ rada kuham. ÄŒe mi bi napisala Ne morem si kaj, Ä?as dopuĹĄÄ?a, gotovo da je ne vpraĹĄam, Ä?e poÄ?nem kaj od tega biografijo se da s tem, da je sapriljubljenega dvojega. Ĺ˝al zadnjih mozaposlena, in delet nimam Ä?aĹĄoĹĄtanjskega nekaj lom, ki ji je ljubo, Ĺžisa za ustvarjanje Ĺžupana veti? Preden na to mozaikov,ÂŤ pravi dr. Frana vpraĹĄanje odgovoin s tem nakaĹže, da ri, globoko zajame je v njej tudi veliko Mayerja. zrak, poÄ?asi izdihne umetniĹĄke Ĺžilice. in izstreli: ÂťDa se, vendar to od Trije krasijo njen dom. Ogrotebe terja tudi po 14 ur dela dnev- men mozaik ji polepĹĄa dan, ko no. Veliko je odrekanja. Tudi dru- zjutraj stopi v kopalnico, dva kraĹžinsko Ĺživljenje trpi. A Ä?e ni druge sita steni v kuhinji in ji pomagata izbire, se potrudiĹĄ, delaĹĄ,ÂŤ pravi vrteti kuhalnico. Ko jih pogleda, mamica triletnemu sinÄ?ku. pomisli na Toskano. Vanjo se je Komu pa so namenjene biogra- zaljubila, ko jo je videla prviÄ?. đ&#x;”˛ fije, ki jih piĹĄe in jih bo ĹĄe pisala.

Strokovni, laiÄ?ni javnosti? ÂťObe-

â?ą

Za doktorsko disertacijo Dr. Bogumil VoĹĄnjak – politik in diplomat, je prejela 3. nagrado na XIII. nagradnem nateÄ?aju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Izpostavljen je predvsem v Jugoslovanskem odboru z zaÄ?etka prejĹĄnjega stoletja, ko je kot aktivni Ä?lan opozarjal svet na Slovence in ostale juĹžne Slovane, ki naj bi se Ä?im prej osvobodili habsburĹĄkega jarma ter se zdruĹžili v enotno in od tuje oblasti osvobojeno drĹžavo.

Galerijska umetniĹĄka Tramvaj poĹželenje trese odrske deske promenada Velenjski gledaliĹĄÄ?niki na oder postavili nekaj resnejĹĄega – Dokazali, da so odliÄ?ni tudi v dramski klasiki – Igrali bodo tudi na silvestrovo

Deset lokalnih umetnikov je v Galeriji Velenje ponudilo svoja likovna dela na prodajni razstavi, ki so jo podaljĹĄali do 20. decembra Velenje, 7.–20. decembra – Pretekli konec tedna so v Galeriji Velenje odprli manjĹĄo razstavo umetniĹĄkih izdelkov razliÄ?nih lokalnih avtorjev, tako pa naredili prvi korak k obujanju nekdaj ustaljene prakse prodajnih razstav, ki so umetnikom dajale priloĹžnost, da se predstavijo obÄ?instvu in ponudijo svoja dela, hkrati pa

Zupanc, Denis SenegaÄ?nik in UroĹĄ PotoÄ?nik) ponudili dela manjĹĄega formata s prazniÄ?nemu Ä?asu primerno tematiko ter tudi uporabno vrednostjo. Tako niso manjkali slikarski in kiparski izdelki v razliÄ?nih tehnikah, vizitke za poĹĄiljanje dobrih Ĺželja, koledarji, mila in umetniĹĄki izdelki iz tekstila.

Obiskovalci Galerijske umetniĹĄke promenade so se lahko seznanili tako z umetniĹĄkimi deli najrazliÄ?nejĹĄih oblik kot z njihovimi avtorji.

ljudi privabljale ljudi k ogledu galerijskega programa. Tokrat so zaradi prostorskih omejitev, saj je v galeriji hkrati odprta ĹĄe razstava slikarke Majde Kurnik, povabili manjĹĄe ĹĄtevilo ustvarjalcev, izbor del pa je kljub temu pester. Ker je bila prodajna razstava umeĹĄÄ?ena v prazniÄ?ni Ä?as, so avtorji iz lokalnega in tudi ĹĄirĹĄega okolja (Sonja Hrastnik JanÄ?iÄ?, Nadja Osojnik, UrĹĄka Stropnik Ĺ onc, UrĹĄka Ĺ peh, Suzana Ĺ vent, Klavdija Zupanc, NataĹĄa Tajnik Stupar, Klemen

Vodji projekta Nina Cvirn in UrĹĄula SkornĹĄek, ki sta ĹĄirĹĄi javnosti Ĺželeli pribliĹžati dela lokalnih umetnikov, vzbuditi zanimanje zanje in jih nagovoriti k nakupu cenovno dostopnih, a kakovostnih umetniĹĄkih del, sta z izidom zadovoljni in upata, da se bo s podobnimi projekti naklonjenost obÄ?instva tako galeriji kot umetnikom ĹĄe okrepila. đ&#x;”˛

tf

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 8. decembra – ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje so v razprodani mali dvorani velenjskega doma kulture Ĺže dvakrat zaigrali kultno predstavo Tramvaj poĹželenje.

V petek zveÄ?er so jo predpremierno predstavili sorodnikom in prijateljem, sinoÄ?i pa je bila na istem odru ĹĄe uradna premiera, s katero so zaÄ?eli letoĹĄnjo gledaliĹĄko sezono. Predstava je tiste, ki so si jo Ĺže ogledali, zagotovo presenetila. Gre za zelo drugaÄ?no delo, kot ga na oder po navadi postavljajo ljubiteljski gledaliĹĄÄ?niki. Nastala je po kultnem delu ameriĹĄkega dramatika Tennesseeja Williamsa, ki sodi med najpomembnejĹĄe predstavnike prve velike generacije ameriĹĄke dramatike 20. stoletja.

Velenjski gledaliĹĄÄ?niki so k sodelovanju povabili reĹžiserja Dejana Spasića, s katerim so ustvarili lansko predstavo UÄ?inek kobilice. Ta je bila zelo uspeĹĄna, odigrali so jo Ĺže dvanajstkrat, kot pravi predsednik druĹĄtva Matej Mraz, pa jo bodo ĹĄe.

ReĹžiser nam je na vaji pred prvo predstavo povedal, da je bil vesel, ker so ga ponovno povabili k sodelovanju. ÂťLani smo res dobro sodelovali, intenzivno smo delali, publika pa nam je pri ponovitvah nakazala, da smo opravili dobro delo. Letos so si gledaliĹĄÄ?niki sami zaĹželeli, da bi odigrali kaj bolj resnega, poglobljenega, delo, v katerem osebe niso samo tipizirane na bolj komiÄ?en naÄ?in, ampak so polnokrvni karakterji. Mislim, da je bil to povod, da smo izbrali prav Tramvaj poĹželenje.ÂŤ V izvirni izvedbi bi bila predstava dolga tri ure. Ker sedanje obÄ?instvo ni veÄ? tako potrpeĹžljivo, da bi gledalo tako dolge predstave, so besedilo skrajĹĄali. A ĹĄe vedno je predstava dolga dobri dve uri, vmes pa je odmor. ÂťNivo govorice smo prilagodili prostoru, v katerem je igrana.

S spoznavanjem teksta pride do tega, da je ta aktualiziran, ker ga delamo mi in ne ljudje iz sredine 20. stoletja.ÂŤ ReĹžiser pri-

zna, da predstava ni lahka in tudi nastajanje velenjske izvedbe ni bilo tĂĄko. Trdo so delali, kar je jasno vsem, ki so predstavo Ĺže videli. Kako jo vidi reĹžiser? ÂťV predstavi gre za neka osnovna Ä?loveĹĄka Ä?ustva, strasti, poĹželenje, ljubezen ‌ Predstava je brezÄ?asna ravno zato, ker govori o osnovnih Ä?loveĹĄkih odnosih in potrebah. S pomoÄ?jo ljubezni si marsikdo zaĹželi, da bi vsaj vÄ?asih lahko zbeĹžal pred nesmiselno-

skuĹĄa prepriÄ?ati, da ga zapusti. Ker ga ljubi, o tem niti ne razmiĹĄlja. Postopoma se razkrije Blanchina temaÄ?na preteklost.

Prihodnost si Ĺželi ustvariti z Mithcem – upodablja ga Matej Mraz, ki pozitivno preseneti tudi v resni vlogi samca, ki Ĺživi z mamo – a si ta premisli. Kriva je njena umazana preteklost. Blanch potem Ĺživi v namiĹĄljenem prepriÄ?anju, da jo snubi teksaĹĄki bogataĹĄ. Vmes se zgodi ĹĄe marV Tramvaju poĹželenje igralce in igralke GledaliĹĄÄ?a Velenje spoznamo v povsem novi luÄ?i. Tako dobri so, da tudi resen dramski tekst zanje ni ovira.

stjo Ĺživljenja. SporoÄ?ilo predstave pa je, da je narava pametnejĹĄa od nas, Ĺživljenje je veÄ?je od nas, naĹĄi nagoni pa so velikokrat moÄ?nejĹĄi od nas.ÂŤ

Razburljivo, brutalno, skrivnostno

Predstavo so z namenom postavili na oder male dvorane, kjer bodo tudi vse ponovitve. Spretno so vanjo vkljuÄ?ili tudi preddverje in dvorano samo. ÄŒe na hitro obnovimo vsebino drame, je v njej glavni lik razoÄ?arana in Ä?ustveno labilna Desire Blanche, ki jo odigra odliÄ?na Petra Hribernik, ki pripotuje k sestri Stelli, to pa upodobi prepriÄ?ljiva Zoja LeĹĄnik. Stellin moĹž Stanley, ki ga igra Nejc Ĺ korjanc, je veseljak, hazarder, rad tudi popiva. Ko napade in pretepe svojo Ĺženo, jo Blanche

sikaj, potem pa Stanley posili Blanche.

Odpeljejo jo v psihiatriÄ?no bolniĹĄnico ‌ Skratka, tramvaj poĹželenje se spremeni v tramvaj Ĺživljenje, v katerem spoznamo osebne izkuĹĄnje osamljenosti in izobÄ?enosti, sooÄ?anje s psiholoĹĄko in fizioloĹĄko odvisnostjo in brutalnostjo. V predstavi igrajo skoraj vsi trenutno aktivni Ä?lani GledaliĹĄÄ?a Velenje, poleg Ĺže omenjenih so svoje vloge odliÄ?no odigrali tudi Vanja Blagus, Miha Ĺ ilc, Ante KovaÄ?eviÄ?, Ana Vita Leban, Karli ÄŒretnik, Ana Rotovnik in Zdravko ÄŒas. Kostume je zasnovala in izdelala Juma ValenÄ?ak, za luÄ?i in zvok je poskrbel Davorin Ĺ torgelj. Pri tehniki sta pomagala ĹĄe Amadej Ĺ uperger in Rok KugoniÄ?. Na Tramvaj poĹželenje lahko ponovno stopite na silvestrovo, predstavo pa đ&#x;”˛ bodo ponovili ĹĄe 5. januarja. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Z glasbo novemu letu naproti Pihalni orkester Premogovnika Velenje Şe skoraj 100 let piťe uspeťno zgodbo – Zadnje leto in pol jih pri tem uspeťno vodi dirigent Anton Verzelak Bojana Špegel

Velenje, 9. decembra – Pihalni orkester Premogovnika Velenje (POPV) letos izvaja Ĺže 12. abonmajsko sezono. Gre za abonma, ki je ĹĄe vedno edinstven v slovenskem merilu, posluĹĄalci in posluĹĄalke pa so ga odliÄ?no sprejeli. Drugi koncert v letoĹĄnji sezoni je bil ÂťnjihovÂŤ, saj so Ä?lani skoraj 100-Ä?lanskega orkestra tudi letos pripravili bogat novoletni koncert. Velika dvorana velenjske glasbene ĹĄole je bila polna posluĹĄalcev, ki so vedeli, da jih bodo glasbeniki popeljali na nepozabno glasbeno popotovanje.

Pod vodstvom dirigenta Antona Verzelaka je orkester, ki navduĹĄuje Ĺže skoraj deset desetletij, tudi tokrat presenetil z odliÄ?nim zvokom, pa tudi izborom glasbenega programa, ki je bil raznolik. Skozenj so obiskovalci koncerta zaÄ?utili, kako neomajno moÄ? ima glasbena ustvarjalnost.

OdliÄ?na sta bila tudi oba solista, pozavnist Jure Hrovat, dijak 2. letnika UmetniĹĄke gimnazije v Velenju, in vsestranska glasbenica, na tokratnem koncertu Sanja Mlinar Marin, ki se je orkestru kot solistka pridruĹžila pri treh Ĺžanrsko razliÄ?nih skladbah.

V program so umestili zelo razliÄ?ne skladbe, od klasike do filmske glasbe in zimzelenih melodij.

ÂťVodenje orkestra je zame velik izzivÂŤ

ÄŒeprav je dirigent Anton Verzelak dirigentsko palico POPV prevzel lani spomladi, je orkester dobro poznal Ĺže prej, saj je njihov Ä?lan Ĺže 23 let. Pravi, da se je prav v tem orkestru veliko nauÄ?il, v njem je dobil prve orkestralne izkuĹĄnje. Z glasbo je bilo zaznamovano Ĺže njegovo otroĹĄtvo; v velenjski glasbeni ĹĄoli se je najprej pet let uÄ?il tolkala, potem pa baritonsko tubo in pozavno. Tudi srednjo glasbeno ĹĄolo je konÄ?al v Velenju, na Ljubljanski akademiji za glasbo pa je diplomiral iz obeh instrumentov. Osvojil je veliko priznanj in plaket na tekmovanjih doma in v tujini, orkestrske izkuĹĄnje si je nabiral v veÄ? orkestrih. Igral je v Slovenski filharmoniji, RTV orkestru, tudi v beograjski filhar-

delujejo. Pred veÄ?jimi koncerti so vaje tudi vsak dan, vmes pa vsaj dvakrat tedensko. Dirigent pravi, da se orkester rad spoprime s teĹžjimi skladbami, a tudi koraÄ?nice so del njihove zgodbe. ÂťZ njimi se najlaĹžje pribliĹžamo ljudem na promenadnih koncertih, na ulici.

To je del tradicije, ki jo skrbno ne-

moniji. Ĺ˝e med ĹĄtudijem je uspeĹĄno opravil avdicijo v Orkestru Slovenske policije, kjer so ga po diplomi redno zaposlili. Danes je njihov Ä?lan Ĺže 15 let.

Ko je prevzel vodenje POPV, je vedel, kaj ga Ä?aka. ÂťVseeno pa me pri vodenju orkestra ĹĄe kaj preseneti. Zame je to velik izziv, ki ga

gujemo,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da Ĺže pripravljajo program za aprilski koncert v Velenju, zadnji v letoĹĄnjem abonmaju pihalnih orkestrov. ÂťSpomladanskega koncerta se zelo veselim, saj bo to koncert solistov. Predstavili bomo veÄ?inoma glasbenike, ki so glasbeno ĹĄolo obiskovali v Velenju, veÄ?ina od njih pa je sedaj Ĺže konÄ?ala glasbene akademije doma in po svetu.

Ker so odliÄ?ni, smo lahko izbrali tudi odliÄ?ne skladbe.ÂŤ Ob tem dirigent poudari, da je kljuÄ? uspeha pri delu v orkestru tudi v tem, da znaĹĄ povezati mlade Ä?lane in starejĹĄe, bolj izkuĹĄene Ä?lane. Njemu to lepo uspeva. đ&#x;”˛

Pihalni orkester Premogovnika Velenje se je na novoletnem koncertu predstavil v polni zasedbi z zelo glasbeno raznolikim programom, v katerem so imeli tudi dva solista.

opravljam z velikim veseljem in upam, da ga bom ĹĄe dolgo. Ĺ˝e po slabem letu vodenja orkestra smo se maja letos podali na drĹžavno tekmovanje slovenskih godb v Lendavo. Postali smo zmagovalci koncertne teĹžavnostne kategorije, prejeli smo zlato plaketo s posebno pohvalo. To je bila zame potrditev, da delamo dobro. Ko sem prevzel POPV sem bil namreÄ? ĹĄe zaÄ?etnik v dirigentskih vodah. Seveda sem se dodatno izobraĹževal na seminarju za dirigente. Tega uspeha pa ne bi dosegli, Ä?e moji godbeniki ne bi bili tako pridni,ÂŤ nam pove Toni, kot ga kliÄ?ejo Ä?lani orkestra. Ĺ˝elijo si, da se bodo tudi v prihodnje udeleĹževali velikih tekmovanj, tudi v tujini. To je sicer povezano s precejĹĄnjimi finanÄ?nimi stroĹĄki, a je sreÄ?anje z odliÄ?nimi tujimi godbami ĹĄe dodaten izziv. ÂťSrce godbe so Ä?lani in Ä?lanice, ki so se vsi izobraĹževali prav na velenjski glasbeni ĹĄoli. Brez nje naĹĄa godba ne bi bila tako uspeĹĄna,ÂŤ ĹĄe poudari Verzelak. Orkester tudi vadi v glasbeni ĹĄoli, s katero odliÄ?no so-

OdliÄ?en nastop mlade glasbenice Ula A. Gams, uÄ?enka 4. razreda klavirja iz razreda Monike Vehovec, se je v preteklem tednu ude-

Slike, besede, ples, melodije; kultura v radost naj misli ovije.

SreÄ?no 2018!

Festival Velenje

leĹžila IV. mednarodnega tekmovanja klasiÄ?ne glasbe “Kaunas sonorumâ€? v Litvi. Ĺ lo je za veliko tekmovanje, saj je na njem nastopilo 605 mladih glasbenikov iz kar 24 drĹžav. Tekmovanje je bilo razdeljeno na posamezne instrumente in kategorije. Tako je v pianistiÄ?nem delu sodelovalo 132 tekmovalcev. Ula A. Gams je nastopila v petek, 1. decembra 2017, kjer je kot najmlajĹĄa tekmovalka odprla tekmovanje v B kategoriji. Igrala je na novem Steinwayu v dvorani Glasbene gimnazije v Kaunasu, drugem najveÄ?jem mestu v Litvi.

Svoj program je izvedla muzikalno, tehniÄ?no in stilno odliÄ?no ter zgledno zastopala barve Slovenije in promovirala Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Izvedla je tudi delo slovenskega skladatelja. V njeni kategoriji se je nato preko celega dne zvrstilo ĹĄe 39 pianistov (po veÄ?ini iz Rusije, Poljske, Belorusije in drugih drĹžav). Komisija je njeno igro nagradila z 2. lavreatom – diplomo. đ&#x;”˛

14. decembra 2017

Vzemi ali pusti AleĹĄ OjsterĹĄek

ZaÄ?nimo danes na koncu, v letu 2060. Ĺ aleĹĄka dolina uĹživa v doseĹžkih svojega gospodarstva, to pa obeleĹžuje prvo petletko zakljuÄ?ka prehoda od premogovniĹĄtva, podobno tudi gospodarstva Slovenije in EU ne temeljijo veÄ? na fosilnih gorivih, saj je primat prevzela Ä?ista energija. Uspeh lokalne ekonomije je toliko veÄ?ji, ker je dolgotrajni proces opuĹĄÄ?anja tradicije omogoÄ?il mehko preobrazbo in je opuĹĄÄ?anje stotin delovnih mest v premogovniĹĄtvu in energetiki bilo uspeĹĄno nadomeĹĄÄ?enih v novih panogah. Posel cveti in Ĺ aleĹĄka dolina ostaja konkurenÄ?en prostor visokega bivalnega standarda. Pogled nazaj bi pokazal na razumevanje potreb sooÄ?enja z nujo preobrazbe prehoda na Ä?istejĹĄo energijo, ki so jo izkazale generacije prednikov, ki so delovale v Ä?asu okoli 2015-2020, kljuÄ?nem obdobju, ko je bilo trebapolitiÄ?ne zaveze udejanjati v praksi ‌ Danes, v decembru 2017, ko na vrata Ĺže trkajo prvi naslednji kandidati za Ä?estitke, ko se rojevajo naslednji zmagovalci volitev, novi Ĺžupani in predsedniki vlad, je prav, da aktualiziramo nekaj tem, pomembnih za uĹžitke in Ä?aĹĄÄ?enja iz prvega odstavka. Pomembno vlogo pri vsem bodo zavzeli tudi prvaki civilnodruĹžbenih gibanj, sindikatov, vendar danes ostanimo pri prvih.

Tudi spodbud, danih v teh dneh, je s strani politike toliko, da ne gre zamuditi priloĹžnosti.

Ta teden je namreÄ? Evropska komisija vzpostavila platformo za premogovniĹĄke regije v prehodu. V 41 regijah iz 12 drĹžav Ä?lanic se aktivno pridobiva premog, kar zagotavlja zaposlitev pribliĹžno 185.000 drĹžavljanom. Dejavnosti platforme bodo najprej osredotoÄ?ene na premogovniĹĄke regije, v prihodnosti pa naj bi se razĹĄirile na ogljiÄ?no intenzivne regije. Platforma je zasnovana tako, da bo pospeĹĄila prehod na Ä?isto energijo, pri Ä?emer bo veÄ? pozornosti namenjene socialni praviÄ?nosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju realnega sektorja.

Na podlagi zahtev SlovaĹĄke, Poljske in GrÄ?ije so bile v drugi polovici leta 2017 ustanovljene ekipe teh pilotnih drĹžav Ä?lanic, ki naj bi pomagale regijam TrenÄ?in, Ĺ lezija in Zahodna Makedonija glede na njihove specifiÄ?ne potrebe. Te ekipe bodo pridobljene izkuĹĄnje izmenjale prek platforme za premogovniĹĄke regije v tranziciji.

Pomembno je tudi branje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je spisal tekst pod naslovom Prispevek domaÄ?ih virov premoga in lignita k energetski varnosti EU (in ga preimenoval v DomaÄ?i premog v energetskem prehodu EU).

Celovito miĹĄljeno mnenje poudarja eno od naÄ?el, in sicer da bi prehod regij moral temeljiti na treh stebrih – 1. politiÄ?nem, civilnem in socialnem dialogu; 2. gospodarskih, socialnih in okoljskih naloĹžbah ter 3. naloĹžbah v izobraĹževanje, usposabljanje, raziskave in razvoj, inovacije in kulturo.

Ne gre spregledati, da je v teh dneh v javni obravnavi objavljen predlog Energetskega koncepta Slovenije in ne gre spregledati na zaÄ?etku tega tedna izreÄ?en klic francoskega predsednika Macrona, gostitelja udeleĹžencem drugega podnebnega sreÄ?anja v Parizu: „Izgubljamo boj proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam!“ in „Vsi moramo ukrepati, saj bomo vsi nosili odgovornost.“ Ĺ aleĹĄka dolina je v teh tednu okoljsko naslovljena tolikokrat, da bi bilo neumestno ali pa neodgovorno pristajati na fokuse izven teh okvirjev, zgolj na obvezne dnevne teme, ki so jih kandidati za Ä?estitke tako ali tako dolĹžni pripraviti za prihajajoÄ?e dneve golaĹžev. Kompetenten kandidat za Ä?estitke Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov bi moral izkazati poznavanje konceptov, ki omogoÄ?ajo rabo ponujenih Ĺže razvitih orodij za prehode regij in ki razume delovanje razvoja s pomoÄ?jo strategij pametnih specializacij, tudi teh, ki jih je vzpostavila Slovenija. Zdaj in danes se vzpostavljajo zavezniĹĄtva ter se oblikujejo in financirajo razvojne skupine; danes je na mizi poloĹženo tisto, kar potrebuje Ĺ aleĹĄka dolina 2060. đ&#x;”˛

Petek, 29. 12. 2017, ob 17.00, Dom kulture Velenje

a k l e p e

P

6 EUR Vstopnica za predstavo je lahko lepo prazniÄ?no darilo.

DruĹžinska novoletna predstava

TisoÄ? evrov za nove knjige Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je knjiĹžnici Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha ob petdesetletnici Kajuhove bralne znaÄ?ke za knjiĹžno gradivo podarila tisoÄ? evrov. Na ĹĄoli redno dopolnjujejo knjiĹžno gradivo, da imajo uÄ?enci na voljo Ä?im veÄ? kakovostnih knjig. Kar osemdeset odstotkov otrok na ĹĄoli uspeĹĄno đ&#x;”˛ opravi Kajuhovo bralno znaÄ?ko. â€

Darila ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so bili veseli.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

14. decembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

SreÄ?ali smo se z naĹĄimi sodelavci Medija NaĹĄ Ä?as, Radio Velenje in naĹĄe druge edicije, ĹĄe zlasti Almanah, soustvarjajo naĹĄi ĹĄtevilni zunanji sodelavci, ki jih zelo cenimo in se jim ob koncu leta tudi zahvalimo za njihovo sodelovanje. VÄ?asih jo druĹžno kam ÂťmahnemoÂŤ, a smo si zadnja

leta ogledali veÄ?ino predboĹžiÄ?nih prestolnic, zato smo se letos odloÄ?ili za sreÄ?anje ob zgodnji veÄ?erji. In bilo je kar prav, saj smo si imeli toliko povedati, da so ure minevale kot minute in se kar nismo in nismo mogli posloviti. Seveda smo snovali tudi

naĹĄe prihodnje skupno sodelovanje. Hvala ĹĄe enkrat vsem tistim, ki skupaj z nami soustvarjate naĹĄe medije, tistim, ki ste priĹĄli na sreÄ?anje, pa seveda tudi tistim, ki vam Ä?as to ni dopuĹĄÄ?al. Vsem SREÄŒNO v nođ&#x;”˛ vem letu!â€

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MEJAĹ I feat. LANA JURÄŒEVIĆ – Duplo slaÄ‘e 2. BRIGITA Ĺ ULER IN MATJAĹ˝ OGRAJENĹ EK – Zaljubljena 3. PENTATONIX – White Christmas HrvaĹĄka pevka Lana JurÄ?ević in tamburaĹĄki bend MejaĹĄi so zdruĹžili moÄ?i in posneli pesem z naslovom Duplo slaÄ‘e. Avtor glasbe je Denis DumanÄ?ić, besedilo je napisal znani tekstopisec Faruk BuljubaĹĄić Fayo, aranĹžma pa je delo Branimirja Mihaljevića. Za skladbo so posneli tudi videospot, v katerem izstopa zapeljiva Lana.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Evrovizijski zmagovalec Salvador Sobral dobil novo srce Pevec Salvador Sobral, zmagovalec letoĹĄnje Evrovizije, je po veÄ? mesecih Ä?akanja prestal presaditev srca. Operacija je bila uspeĹĄna, kirurgi iz lizbonske bolniĹĄnice Santa Cruz pa so sporo-

ka Zorjan, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek, Orter, Proper in Tanja RibiÄ?. Ĺ estnajst pesmi je med 108 prijavami izbrala ĹĄtiriÄ?lanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali glasbenica Maja Keuc, glasbenica in profesorica kitare Eva Hren, glasbeni urednik na Valu 202 Jernej Vene ter glasbenik, kitarist in avtor glasbe Tadej KoĹĄir.

Iz predizbora se bo v finale uvrstilo osem pesmi, ĹĄtiri po izboru gledalcev in posluĹĄalcev ter

mljavi zagrebĹĄke filharmonije in v druĹžbi veÄ? glasbenih prijateljev, kot sta Gibonni in Tedi Spalato.

Koncerta OLIVERovih 70 sta za zdaj odpovedana do konca glasbenikovega zdravljenja.

Oto Pestner najavlja 50-letnico nastopov na glasbenih odrih Umrl francoski kralj rock'n'rolla Johnny Hallyday

Ä?ili, da je 27-letni glasbenik v dobrem stanju. Zdaj je za Sobrala na vrsti dolgo okrevanje, vendar ga po besedah zdravnikov nato Ä?aka popolnoma normalno Ĺživljenje. Priljubljeni pevec je dolgo trpel za kroniÄ?no srÄ?no boleznijo, konec septembra pa je bil zaradi poslabĹĄanja stanja hospitaliziran. Od svojih oboĹževalcev se je poslovil nekaj tednov pred tem na Ä?ustvenem koncertu v Estorilu, kjer je v objemu svoje sestre Luise, ki je zanj napisala zmagovito evrovizijsko pesem Amar Pelos Dois, tudi zajokal.

Znanih je 16 nastopajoÄ?ih na Emi 2018 Znanih je 16 imen, ki se bodo na Emi 2018 potegovala za evrovizijski nastop na Portugalskem.

Na predizboru bodo nastopili: Anabel, BQL, Gregor Ravnik, Ina Shai, Indigo, KiNG FOO, Lara Kadis, Lea Sirk, ManuElla, Marina Martensson, MILA, Ni-

ĹĄtiri po izboru Ĺžirije, ki bo ĹĄtela sedem Ä?lanov. NajveÄ?ja novost letoĹĄnjega razpisa je bilo pravilo, da morajo avtorji oziroma izvajalci prijaviti pesem, ki je napisana za izvedbo v slovenskem jeziku.

Oto Pestner v prihajajoÄ?em letu praznuje Ä?astitljivo 50-letnico nastopov na glasbenih odrih. PrviÄ? je nastopil na oddaji Veseli

nja. Nazadnje je bil poleti skupaj z drugimi francoskimi rockerji na turneji Old Scoundrels. ÄŒeprav Hallydayja v tujini nikoli niso jemali resno, je s svojo rock'n'roll glasbo, za katero je navdih naĹĄel predvsem pri Elvi-

Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje Fantje z vseh vetrov – Padajo sneĹženke bele Igor in Zlati zvoki – Ko bo boĹžiÄ? spet Fantje izpod Lisce – Padal bo sneg Mama Manka in Novi spomini – Sneg je Ognjeni muzikanti – Kaj naj ti kupim za boĹžiÄ?

Ansambel Naveza – Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i Ansambel Nebo – Rad bi praznoval s teboj Ansambel PikaSi – BoĹžiÄ?ni veÄ?er Ansambel Zupan – Trije dobri moĹžje

www.radiovelenje.com

PANKRTI Pankrti so koncert, s katerim so se oktobra predstavili v StoĹžicah ob 40. obletnici ustanovitve, izdali ĹĄe na ploĹĄÄ?i Pankrti StoĹžice 2017 - Gospodje, jest vam ne verjamem. Na njej so zbrali 21 skladb, med njimi je tudi znana Pretty Vacant s Ä?lanom Sex Pistols Glenom Matlockom.

Ĺ ANK ROCK

Po boju z rakom na pljuÄ?ih je 6. decembra v 75. letu starosti umrl francoski rock'n'roll glasbenik Johnny Hallyday, znan tudi kot francoski Elvis Presley. Glasbenik je Ä?rno diagnozo razkril javnosti marca in takrat napovedal umik z odrov zaradi zdravlje-

Oliver Dragojević odpovedal splitska koncerta Eden najbolj znanih hrvaĹĄkih glasbenikov Oliver Dragojević je bil zaradi zdravstvenih razlogov prisiljen odpovedati koncerta, ki sta bila napovedana kot njegovo rojstnodnevo praznovanje 15. in 16. decembra v splitski areni Spaladium. Priljubljeni glasbenik je 7. decembra praznoval 70. rojstni dan. Praznovanje, ki se je zaÄ?elo z marÄ?evskim koncertom v Zagrebu, je nameraval nadaljevati na dveh splitskih koncertih, na katerih naj bi nastopil ob spre-

su Presleyju, v poznih 50. letih minulega stoletja posegel v tradicijo francoskih ĹĄansonov. Znan je bil tudi po uporniĹĄki priÄ?eski in usnjenih oblaÄ?ilih v slogu Jamesa Deana. V svoji karieri je prodal sto milijonov albumov ter izvedel petdeset turnej, znan pa je bil tudi po burnem zasebnem Ĺživljenju in zlorabi drog.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

tobogan in takoj pritegnil pozornost. Kmalu zatem je pri zaloĹžbi Jugoton leta 1968 izĹĄla prva mala ploĹĄÄ?a z naslovom NajrajĹĄi sem pri oÄ?ku. Ĺ e pred svojim Ä?astitljivim jubilejem pa Oto predstavlja posebno, avtorsko dovrĹĄeno in z dueti obogateno dvojno ploĹĄÄ?o z naslovom Moji metulji, Ĺže 39. v vrsti Pestnerjevih samostojnih albumov. Pesmi, ki so nastajale veÄ? let, so v veÄ?ini njegovo avtorsko delo – od glasbe, besedil pa vse do produkcije in priredb skladb. Na dvojni ploĹĄÄ?i je tudi veÄ? duetov. Otu so se v pesmih pridruĹžili Omar Naber, Elda Viler, Manuella, Samuel Lucas in Matej Hribernik.

BliĹža se 29. december, ko bo skupina Ĺ ank Rock na velikem koncertu v velenjski RdeÄ?i dvorani zaznamovala 35-letnico svojega delovanja.

Poleg njih bodo na boĹžiÄ?no-novoletnem Ĺžuru nastopili ĹĄe Peter LovĹĄin & Ĺ panski borci, Mary Rose ter zmagovalci nateÄ?aja Volkswagen Rocks: Prelude, Monsun in Radio Jam.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Eden od vidnejĹĄih predstavnikov mlajĹĄe generacije slovenskih pop ustvarjalcev Ĺ˝an SerÄ?iÄ? po letu dni snemanja svojega prvega studijskega

albuma predstavlja kar dva singla. To sta skladbi Najina zgodba in duet z Evo Boto Ne misli le nase. Pesmi sta Ĺžanrsko podobni, v obeh pa je Ä?utiti pridih glasbe iz 50. in 60. let.

UROĹ PERIĆ UroĹĄ Perić se na novem albumu s simfoniÄ?nim orkestrom, mladinskim zborom in Big Bandom RTV Slovenija Have a Merry Perry Christmas predstavlja s petnajstimi boĹžiÄ?nimi napevi in popevkami.

Kot prva singla v radijski eter poĹĄilja zimzeleno Jingle Bells in avtorsko balado Darling I believe in.

METALSTEEL Metal zasedba Metalsteel iz Medvod je izdala Ĺže sedmi album Beyond The Stars.

Zasedba, ki deluje Ĺže 16 let, v svojem izrazu zdruĹžuje surovo agresijo z melodiÄ?nimi aranĹžmaji, heavy metal s progresivnimi elementi. Za eno od skladb, The End Of The World, so posneli tudi videospot.

Naš ­čas, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏬

Arpad Šalamon je v Galeriji Velenje eden tistih, ki počne vse. Zabija žeblje, kaj popravi in se pogosto druži tudi z otroki. Na Ta veseli dan kulture se je našemil v povodnega moža. Pridno je sedel na stolu, čisto negibno, da so ga lahko obiskovalci upodobili na platnih. Je bil pa ta povodni mož sumljivo podoben Francetu Prešernu, kajne?

Zagotovo ne slučajno.

⏩

Svojo kutino so v drevoredu nevladnih organizacij pri Rdeči dvorani v Velenju posadile tudi predstavnice Univerze ta tretje življenjsko obdobje Zdenka Uršnik, Jelka Fužir, Ivanka Filipančič in Branka Drk (začasni kolektivni poslovodni organ univerze?). Po prerani smrti predsednice Marije Vertačnik ne morejo in ne morejo najti njene naslednice.

Le kaj bi na to porekla Marija, ki je bila vedno znana po svoji odločnosti?

» Levo & desno «

Mir in razburjenje Božič prinaša mir in pomirjenje, božičnica prinaša marsikje nejevoljo in razburjenje.

Pohitite! Nedelj, ko bi še lahko šli v trgovine, menda ni več veliko. Če se spet ne bo kdo premislil.

Pozor!

V tem času je treba upoštevati, da je tudi nakupovalna mrzlica lahko zelo nevarna bolezen!

Karli in Lojzka Stropnik sta na Konovem pravi legendi. Odkar imajo svojo krajevno skupnost, jo vodi Karli, Lojzka pa mu pomaga pri družabnih dogodkih in tudi pri delu v krajevni organizaciji Rdečega križa. Čeprav jima ni bilo lahko, sta v soboto premagala vse stopnice do Praznične kamre na Velenjskem gradu, kjer je svojo prvo samostojno razstavo odpirala njuna vnukinja Katarina Aman. »Tudi brez lifta je šlo, pomagal je ponos,« sta komentirala.

Predsednika Naš predsednik vlade pravi, da ne gre k premierskemu kolegu Plenkoviću v Zagreb, dokler tam ne bo »na mizi« pogovorov tudi implementacija arbitražnega sporazuma.

Predsednik SDS je šel k strankarskemu kolegu Plenkoviću v Zagreb tudi brez tega.

Ne vem, če so rezultati enaki.

Lažje in težje

ZANIMIVOSTI Na seznamu svetovne Instagram je dokazal, kulturne dediščine da jo mož vara tudi slovenski kurenti Navajenost na redno uporabo digitalne tehnologije brez pomiin italijanska pica

pica iz Neaplja. Italija je kandidaturo priprave znamenitih pic utemeljila z argumentom, da gre za del italijanske kulturne in gastronomske tradicije. Pravila za pripravo prave neapeljske pice so stroga in jasna – najpomembnejše je testo, ki ga razvaljajo na tanko, ga najpogosteje obložijo zgolj s paradižnikom San Marzano, mocarelo in baziliko (margerita) ali pa s paradižnikovo omako, origanom in česnom (marinara), nato pa na hitro spečejo v razgreti peči na drva. Prava neapeljska pica ima določene tudi dimenzije – njen premer ne sme biti večji od 35 centimetrov. Če je pripravljena, kot je zamišljeno, lahko torej v tej kulturni dediščini konkretno uživamo prav vsi.

frkanje

Čas se izteka

⏩

Minuli teden nas je razveselila vest, da je Unesco na seznam svetovne kulturne dediščine vpisal tudi slovenske kurente. Poleg njih pa so se na seznamu znašli tudi nizozemski mlini na veter in

14. decembra 2017

sleka nas lahko konkretno prizadene. To je na svoji koži ugotovil tudi Rus Nazar Grinko, čigar žena Julija je nekega dne brskala med fotografijami na Instagramu in tam našla posnetek, na katerem je bila napol gola ženska.

Kot je povedala, je nekaj časa strmela v fotografijo, ob tem pa

ugotovila, da gleda lastno spalnico. Okno v ozadju je bilo njeno, police in stvari na njih prav tako, pa razgled skozi okno je bil enak, kot ga je imela Julija v spalnici. Kljub nespornim dokazom je Nazar afero zanikal. Dejal je, da je povabil nekaj prijateljev na obisk, ko je ni bilo doma, ter da je ena od prijateljic pač posnela fotografijo. Julija mu ni verjela in je od moža zahtevala ločitev.

Kmalu je s podrobnejšim brskanjem po Instagramu ugotovila, da to ni bila prva afera, ki si jo je privoščil njen mož.

V zadnjici Jezusovega kipa našli pismi Na kipu Jezusa na križu iz cerkve St. Agueda v severni Španiji

so se začele pojavljati razpoke, zaradi česar so se ga pristojni namenili restavrirati. Pri dvigovanju kipa na restavratorsko mizo so ugotovili, da je nekaj v njem.

Pregledali so zadnji del kipa ter ugotovili, da je kipova zadnjica pravzaprav votla, v njej pa so našli dve porumeneli pismi z letnico 1777. Podpisani sta z imenom Joaquin Minguez – gre za teda-

njega kaplana iz katedrale Burgo de Osma. V pismih je Minguez natančno popisoval dnevna ekonomsko-kulturna dogajanja v regiji in pisal o boleznih, ki so takrat pestile prebivalstvo regij v severni Španiji. Poleg tega je nekaj besed namenil tudi širšemu dogajanju in tako zapisal, da je na prestolu kralj Carlos III. in da je dvor v Madridu, omenil pa je celo zloglasno špansko inkvizicijo, ki je delovala v obdobju od 1478 do 1834. Zgodovinarji niso povsem prepričani, s kakšnim namenom je kaplan pisal pisma, menijo pa, da jih je zasnoval kot časovno kapsulo za prihodnje generacije. Najdena pisma so bila poslana na nadškofijo v Burgosu, kjer bodo hranjena, restavratorji pa so, da bi upoštevali željo

Slovenski najstnik zmagovalec mednarodne olimpijade v Čokolada zmanjšuje tveganje za srčno kap astronomiji in astrofiziki in druge srčno-žilne Danes 17-letni Aleksej Jurca bolezni iz Ljubljane je že pri petih letih avtorja pisem, kopije dali tja, kjer so jih našli – v zadnjico Jezusovega kipa.

Dobra novica za vse sladkosnede: nove študije dokazujejo, da lahko sladkanje z rebrom čokolade petkrat na teden zmanjša tveganje za srčno kap in druge srčno-žilne bolezni, kot je koronarna bolezen arterij pri tistih, ki jih mučijo odvečni kilogrami.

Ugotovitve ene od študij razkrivajo, da je pri ljudeh s prekomer-

starosti sprogramiral svojo prvo igračo, v osnovni šoli preskočil dva razreda, v prostem času pa posluša predavanja ameriških univerz. Pred kratkim se je udeležil mednarodne olimpijade v astronomiji in fiziki, ki je potekala na Tajskem, in tam v konkurenci preko 200 mladih genijev iz 45 različnih držav postal abso-

V tem pravljičnem času (nadrejeni) starši darujejo otrokom veliko igrač. Žal pa so mnogi odrasli pogosto igračke v rokah nadrejenih.

Igrica V Šaleški dolini se »priljubljena« igrica imenuje Delam – ne delam. Vendar se nekateri z njo nikakor ne bi radi igračkali.

Najenostavneje Nekateri gredo po liniji najmanjšega odpora.

Namesto da bi neustrezne prehode čez železnico uredili, jih enostavno ukinejo.

Enakopravnost Vprašanje, ali so ženske pri nas enakopravne, je odveč. Še več kot to so, saj jim moški dovolijo, da podpirajo tri vogale hiše.

Vonjave nim indeksom telesne mase, ki ne jedo te sladice, tveganje za srčna obolenja in srčno kap večje kot pri tistih, ki si jo v zmerni količini privoščijo petkrat na teden. Zasluga za to gre antioksidantom, ki so prisotni v kakavu in pomagajo uravnavati holesterol v telesu, zagotavljajo boljši pretok krvi, nižajo krvni tlak in blažijo tveganje za krvne strdke.

Torej pozor: pozitivni učinki so opazni le pri debelejših, veljajo pa le ob uživanja temne čokolade z vsaj 70 odstotki kakava.

V naši dolini vonj po premogu vse manj diši. Dobesedno in v prenesenem pomenu besede.

Utrujenost lutni zmagovalec. Skupno je dosegel največ točk v teoriji, praksi in analizi podatkov. Kot je dejal, je sicer računal na zlato priznanje, zmaga pa ga je presenetila.

Njegova želja je magistrski študij v tujini, nato pa načrtuje vrnitev in delo v Sloveniji.

Čeprav delavci tarnajo nad plačami, se »plače« upokojencem dvigujejo še počasneje. Pa ni čudno, da je med upokojenci vse več revščine. A mnogi zaradi slabosti niso sposobni iti niti pred parlament.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

REPORTAŽA

14. decembra 2017

Kaj pa, Ä?e bi novo leto prineslo ‌ sedmico na lotu?

Ni kaj, decembra je v zraku veliko Ĺželja in obljub. Sanjamo o lepi postavi in si obljubimo, da bomo v prihodnjem letu veÄ? telovadili in manj jedli. Sanjamo o boljĹĄem zdravju in si obljubimo, da bomo zanj ustrezno skrbeli. Sanjamo o veÄ?ji finanÄ?ni gotovosti in si obljubimo, da bomo ĹĄe bolj pridno delali.

Toda roko na srce, obljube znajo biti precej naporne in zahtevajo veliko potrpeĹžljivosti ter vztrajnosti. Marsikoga njihovo izpolnjevanje upeha Ĺže sredi januarja. Ĺ˝elje pa ostajajo. Zato jih ni malo, ki si nekje globoko v sebi Ĺželijo, da bi jim novo leto prineslo tudi kaj izjemnega, neobiÄ?ajnega. Kaj takĹĄnega z velikim uÄ?inkom za malo napora.

Morda sedmico na lotu.

Loto je pri nas ĹĄe vedno najpopularnejĹĄa med igrami na sreÄ?o. ÂťPo podatkih zadnje trĹžne raziskave sodeluje v lotu okrog 800 tisoÄ? Slovencev, starejĹĄih od 18 let,ÂŤ pravi Mateja Slamnik Kos iz Loterije Slovenije. Pojasnjuje, da je v skladu za sedmico najmanj 250 tisoÄ? evrov in najveÄ? 5 milijonov evrov. Skratka, kar prijeten znesek za izpolnjevanje novoletnih Ĺželja. ÄŒe mu priĹĄtejemo ĹĄe morebitne uspehe pri igrah eurojackpot, klasiÄ?nih sreÄ?kah, spletnih igrah, dnevni igri 3 x 3 in igri tikitaka, ki jih pri Loteriji Slovenije prepoznavajo kot ostale priljubljene igre, je moĹžnost uresniÄ?itve naĹĄih sanj ĹĄe bliĹžje.

A bodimo neposredni. Verjetnost, da boste pri lotu zadeli sedmico, je 1:15 000 000.

Ĺ tevilo vplaÄ?il za igre na sreÄ?o je v najveÄ?ji meri odvisno od viĹĄine skladov za glavne dobitke. Je pa redno opazen tudi rahel porast ĹĄtevila vplaÄ?il v decembru.

In Ä?etudi se vam posreÄ?i, celoten znesek ne bo vaĹĄ. Pri vsakem dobitku 300 evrov ali veÄ? se namreÄ? 15-odstotni deleĹž dobitka nameni obÄ?ini, v kateri ima dobitnik prijavljeno stalno prebivaliĹĄÄ?e. ÂťV proraÄ?un Mestne obÄ?ine Velenje smo do konca novembra v tem letu prejeli prihodek iz dav-

ka od dobitka z iger na sreÄ?o v viĹĄini 29.246 evrov,ÂŤ je pojasnila Amra KadriÄ? iz Urada za javne finance in sploĹĄne zadeve Mestne obÄ?ine Velenje.

Pri Loteriji Slovenije ob tem dodajajo, da po izplaÄ?ilu deleĹža obÄ?ini dobitnik prejme celotno razliko, Âťki je potem tudi ni treba prijaviti v napoved za odmero

dohodnine.ÂŤ No, pa je Ĺže malo bolj obetavno.

Dejstvo je, da smo v Sloveniji doslej z igrami na sreÄ?o dobili 54 milijonarjev, od tega jih je 52 v igri loto, dva pa iz igre eurojackpot. Kar jim je skupno, je to, da se ne Ĺželijo javno izpostavljati in izjemno cenijo dejstvo, da je njihova zasebnost skrbno va-

rovana. ÂťDo vseh zgodb o dobitnikih, ki se pojavljajo v medijih, so priĹĄli novinarji sami. Loterija namreÄ? objavi le kraj vplaÄ?ila dobitnega listka, ki pa ni nujno enak stalnemu prebivaliĹĄÄ?u dobitnika. Je pa res, da se tudi veliko Ĺžupanov posameznih obÄ?in rado pohvali, da so prejeli 15-odstotni davek od dobitka pri igrah na sreÄ?o in je to potem povod za iskanje sreÄ?nih dobitnikov,ÂŤ pravi Mateja Slamnikar Kos. Kot ĹĄe pripoveduje, dobitniki na sreÄ?o reagirajo razliÄ?no – nekateri so prestraĹĄeni, nekateri negotovi, vendar pa vsi zadovoljni. ÂťNa sploĹĄno lahko reÄ?em, da jih veÄ?ina Ĺželi Ä?im prej opraviti formalnost pri prevzemu dobitka – in oditi. Kot da ĹĄele v trenutku, ko izroÄ?ijo potrdilo o vplaÄ?ilu in prodajalka ĹĄe enkrat preveri, ali gre res za dobitek, verjamejo, da so res rojeni pod sreÄ?no zvezdo,ÂŤ ugotavlja sogovornica iz Loterije Slovenije.

Njeni ugotovitvi pritrjujejo mnogi psihologi, ki ugotavljajo, da so dobitniki v glavnem preprosti ljudje, ki trdo delajo za vsakdanji kruh. Kot ĹĄe dodajajo, takĹĄne ljudi nenadno denarno izobilje zmede in prestraĹĄi.

V tem duhu je tudi mogoÄ?e razumeti statistike, ki pravijo, da ima povpreÄ?ni dobitnik po petih letih manj denarja, kot ga je dobil, po desetih letih pa da ima 90 % sreÄ?neĹžev manj premoĹženja, kot so ga imeli pred dobitkom. ÂťPo-

Razpeta med dvema celinama spoĹĄtuje in sprejema drugaÄ?nost Z mlado VelenjÄ?anko, ki ima veÄ?ino druĹžine v Avstraliji, kjer je kot otrok Ĺživela tudi sama, smo klepetali o kulturnem ĹĄoku Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. novembra – 21-letna VelenjÄ?anka CharnĂŠe BijĂśn Bonno je lepo in zanimivo dekle. Ĺ˝e barva njene koĹže izdaja, da so njene korenine pestre. Tega se zaveda, a je ne moti. PrejĹĄnji teden je v velenjski mestni knjiĹžnici predvsem velenjskim dijakom predavala o kulturnem ĹĄoku, ko se je kot ĹĄestletna deklica z druĹžino preselila iz rodne Avstralije v Velenje. Z njo smo se v knjiĹžnici dobili, kako simboliÄ?no, na mednarodni dan strpnosti. In zato smo se pogovarjali tudi o tej temi.

Najprej mi razkrije svoje korenine. ÂťRojena sem v Melbournu, moje korenine pa so res raznolike. OÄ?e je z otoka Mauricius, zato imam dve francoski imeni. Mama Romana je Slovenka, prihaja iz Ĺ kal. Spoznala sta se v Avstraliji.ÂŤ Tam je CharnĂŠe Bijon, preden so se preselili v Velenje, eno leto obiskovala zasebno katoliĹĄko ĹĄolo. PokaĹže mi fotografijo, na kateri prav niÄ? ne izstopa, saj so vsi otroci obleÄ?eni enako, v uniforme. Tudi njeni bujni kodri in temnejĹĄa koĹža niso bili niÄ? posebnega. Veliko njenih soĹĄolcev je prav tako prihajalo iz etniÄ?no meĹĄanih druĹžin. ÂťSelitev v Slovenijo mi ni predstavljala velike teĹžave.

Zato, ker sem imela zelo ljubeÄ?o druĹžino. In zato, ker sem bila otrok, slovenski vrstniki so me lepo sprejeli. Bila sem sproĹĄÄ?ena, do mene so bili vsi prijazni.

Kulturni ĹĄok sem doĹživela predvsem zaradi starejĹĄih. Ker imam drugaÄ?no barvo koĹže, so to sprejemali zelo razliÄ?no.

S tem pa se takrat nisem obremenjeva-

la.ÂŤ Slovenske ĹĄole so bolj sproĹĄÄ?ene kot v deĹželi kengurujev. Vesela je bila, ker ji tu ni bilo treba nositi uniforme in ker so pravila oblaÄ?enja in tudi liÄ?enja manj stroga. Devet let je obiskovala tudi velenjsko glasbeno ĹĄolo, v kateri je igrala klarinet. Bila je aktivna v mladinskem pihalnem orkestru, ukvarjala se je z razliÄ?nimi ĹĄporti. V Avstraliji bi bilo verjetno drugaÄ?e. Vsa leta pa je vez med obema svetovoma obstajala tudi preko jezika. ÂťMama se je z mano od rojstva pogovarjala v slovenskem jeziku, zato nisem imela veÄ?jih teĹžav pri komunikaciji. Ko smo priĹĄli sem, pa se je z mano zaÄ?ela pogovarjati v angleĹĄÄ?ini, jaz pa sem ji odgovarjala v slovenĹĄÄ?ini. In tako je ĹĄe danes. Z oÄ?etom Jean Armandom pa se vedno pogovarjam angleĹĄko, Ä?eprav sedaj govori slovensko. Ko smo priĹĄli, ni znal niti besede.ÂŤ Ĺ e vedno se dobro spomni Ĺživljenja v Avstraliji, pa Ä?eprav jo je, odkar Ĺživi v Sloveniji, obiskala le dvakrat. StroĹĄki so (pre)veliki. ÂťTo je Ä?isto drugaÄ?en svet. Najbolj vĹĄeÄ? mi je, da tam Ĺživijo ljudje iz vsega sveta, razliÄ?nih kultur in ver.

So temni, svetli, meĹĄani. Ni pomembno, kakĹĄen si, vsi se med seboj zelo spoĹĄtujejo. So tudi veliko bolj prijazni. Vsak je ponosen na kulturo naroda, iz katere izhaja. To se mi zdi tudi prav.ÂŤ Ĺ˝ivljenje pa ima svoje prednosti tako v Avstraliji kot Sloveniji, prizna. ÂťOd nas pa je odvisno, ali se bomo fokusirali na negativne ali pozitivne stvari. Moram pa reÄ?i, da je Slovenija odliÄ?na deĹžela za otroke in mlade. Ĺ olski in zdravstveni sistem sta zelo dobra, zato mi ni Ĺžal, da sem odra-

delati, bi rada kariero ustvarila v Avstraliji, ker je veÄ? moĹžnosti.ÂŤ Pri tem jo podpirajo tudi starĹĄi, saj si Ĺželijo, da je sreÄ?na. Sami pa bodo ostali v Sloveniji. Ĺ˝ivljenje je CharnĂŠe Bijon nauÄ?ilo strpnosti, sprejemanja drugaÄ?nosti in spoĹĄtovanja soljudi. S svojimi predavanji Ĺželi mlade spodbuditi, da so ponosni na svoCharnĂŠe BijĂśn Bonno in njen fant Mohamed sta razliÄ?nih ver jo kulturo in da tiin barve koĹže, a ju to ne moti. ÂťLjudi moramo spodbujati k temu, da so dobri, da spoĹĄtujejo razliÄ?nost,ÂŤ pravita oba. stim, ki prihajajo iz tujine, ponudijo ĹĄÄ?ala tukaj.ÂŤ Po srednji gastronomsko roko. ÂťNaj pristopijo in pomagajo. Za turistiÄ?ni ĹĄoli je zaÄ?ela ĹĄtudirati na celj- osebo, ki doĹživi kulturni ĹĄok, je to zeski Fakulteti za komercialne in poslovne lo naporno. Zato je prijaznost zelo povede, kjer konÄ?uje tretji letnik. Študij je membna.ÂŤ Pri tem poudari, da se ji zdi odliÄ?en, predavatelji so prilagodljivi, za fantastiÄ?no, da nismo enaki. ÂťÄŒe si v srnjih nismo le ĹĄtevilke. Najbolj blizu sta cu dober Ä?lovek, ni vaĹžno, katere naromi turizem in velnes. Verjetno tudi zato, dnosti si, kakĹĄno kulturo in vero imaĹĄ. ker me zanimajo razliÄ?ne kulture, deĹže- Moj fant Mohamed je musliman, jaz le in ljudje.ÂŤ To ji je potrdil lanski ĹĄestte- pa sem katoliÄ?anka. SpoĹĄtujeva se in se denski obisk sorodnikov v Avstraliji, ka- imava rada, to pa je vse, kar je pomemmor se je pred kratkim preselila tudi nje- bno.ÂŤ Fant jo je spremljal tudi ob najina starejĹĄa sestra z druĹžino. ÂťTam imam nem pogovoru, v vsem, kar poÄ?ne, jo sedaj tudi neÄ?aka, NeĹžo in AljaĹža, pet podpira. Predsodki pa med mladimi nitet in veliko sestriÄ?ev. Tudi sestrin moĹž, so veÄ? tako moÄ?ni kot pri starejĹĄih, ugoSlovenec, se je odliÄ?no navadil. Imajo tovimo skupaj. Kar je dober znak. A bitdobre sluĹžbe, dobro Ĺživljenje. Priznam, ka ĹĄe ni dobljena. đ&#x;”˛ tudi mene vleÄ?e nazaj. Ko bom zaÄ?ela

znamo le zgodbe, ki se pojavljajo v medijih,ÂŤ odgovarja Mateja Slamnik Kos. Da, te so veÄ?inoma slabe. Toda ne smemo biti tako Ä?rnogledi. ÄŒe ima nekdo sreÄ?o, da zadene visok dobitek, vendarle ima tudi moĹžnost, da si z njim zagotovi varno finanÄ?no stanje za daljĹĄe Ä?asovno obdobje. ÄŒe zna. Ker pa najveÄ?krat sami ne znamo, je visok dobitek odliÄ?na priloĹžnost za finanÄ?ne svetovalce. ÄŒe najdete dobrega, bo lahko poskrbel, da bo denar bogatil ter plemenitil na varen in transparenten naÄ?in. Tako naj bi si loto sreÄ?neĹž zagotovil vnaprej doloÄ?eno meseÄ?no rento, s katero bi udobno preĹživljal preostanek svojih dni, brez kakrĹĄnih koli skrbi o finanÄ?nih teĹžavah ali celo bankrotu.

Toda, Ä?e ne najdete dobrega ‌ Pri Loteriji Slovenija pravijo, da so druĹžba z izjemnim poslanstvom. ÂťSkrbimo namreÄ? za to, da so loterijske igre v Sloveniji zabavne in varne, da jim udeleĹženci in sploĹĄna javnost zaupajo ter da so vir financiranja invalidskih, humanitarnih in ĹĄportnih organizacij,ÂŤ pravi Slamnik Kosova. ÄŒe svojega dobiÄ?ka torej ne boste znali dobro unovÄ?iti ali pa morda sploh ne boste zadeli, se lahko v duhu ene rednih novoletnih Ĺželja (namreÄ?: da bi delali dobro) tolaĹžite vsaj s tem, da ste pomagali pri dobrodelnosti. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Kapele, kriĹži, jaslice ‌ PrazniÄ?ne dogodke te dni ustvarjajo tudi velenjski muzealci V HiĹĄi mladih – Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki bodo danes, v Ä?etrtek, 14. decembra, ob 17. uri odprli razstavo Kapele, kriĹži in druga sakralna znamenja obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Razstava o sakralnih znamenjih obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pripoveduje zgodbe o dogodkih iz preteklosti, ki so botrovali nastankom znamenj.

V petek ob 18. uri bodo v PrazniÄ?ni kamri na velenjskem gradu pripravili prazniÄ?no druĹženje, na katerem se bo predstavila vokalna skupina Vox Corde. V vokalni izvedbi bodo ob zvoku kitare zazvenele raznolike skladbe, od slovenskih popevk in ljudskih pesmi do najlepĹĄih tujih prazniÄ?nih pesmi.

Uro kasneje, torej v petek, ob 19. uri, bodo v Galeriji Fbunker v podhodu pri Vili Bianca odprli fotografsko razstavo. Tokrat se bo predstavila fotografinja Mira TurnĹĄek.

PrazniÄ?no pa bo tudi v soboto, ko bodo ob 16. uri na Velenjskem gradu odprli tradicionalno razstavo Jaslice.

Tokrat bo postavljena v grajski kapelici. Odprtje razstave bo s koncertom dopolnil Ĺ˝enski pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Velenje, ki deluje pod vodstvom Manje GoĹĄnik Vovk. Ob 17. uri bodo v letos preurejeni in posveÄ?eni kapeli pripravili tudi maĹĄo. Nedelja pa bo tudi ta teden namenjena pravljicam. Ob 10. uri jih bo pripovedovala babica Jelka Sever ÄŒasl, ki bo pripovedovala dolinsko bajko in pravljico, druĹžinsko delavnico pa bo pripravila Enea Bronja GajĹĄek. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

REPORTAŽA

14. decembra 2017

MoÄ? je dobila iz Ĺželje po mirnem Ĺživljenju Ko je spoznala partnerja, se je s sinom, ki ga je ta sprejel, preselila iz Bosne v Slovenijo. A odnos ni bil, kakrĹĄnega si je Ĺželela. Pogosto je bil pijan, ni prihajal iz sluĹžbe in v sluĹžbo hodil neprespan, za kar je bila kriva ona, imel je druge Ĺženske, njo pa zmerjal. Mislila je, da bo minilo. ÂťKo se nasilje zaÄ?ne dogajati, ga velikokrat spregledamo in si mislimo, da so tudi drugi odnosi taki, da bo nekoÄ? bolje, dokler ne ugotovimo, da je z leti vedno huje.ÂŤ Rodila

Ob dnevih boja proti nasilju nad Ĺženskami smo se pogovarjali z mamo dveh deklic, ki je po 13 letih ustrahovanja in trpinÄ?enja s pomoÄ?jo mariborskega kriznega centra in slovenjegraĹĄke Varne hiĹĄe zaĹživela svobodno in pomirjeno

â?ą

â?ą

ÂťNe da je treba zaradi otrok ostati skupaj, Ä?eprav je partner nasilen.

Zaradi otrok je treba ustaviti to in oditi stran.ÂŤ

je dve deklici in vztrajala, dokler zaradi psihiÄ?nega pritiska ni doĹživela ĹživÄ?nega zloma. ÂťOpaĹžala sem spremembe na sebi in svojem poÄ?utju; ko sem zaÄ?ela jemati zdravila proti depresiji, pa sem vedela, da tako ne bom mogla vzgajati otrok.ÂŤ ZaÄ?el jo je pretepati. ÂťRazmetal je celo hiĹĄo, ker mu ni bilo vĹĄeÄ? kosilo, medtem ko sta deklici to gledali in jokali. Ni mi dovolil, da bi poklicala policijo.

Ko sem uĹĄla iz hiĹĄe, je sosedom zagrozil, da mi ne smejo posoditi telefona.ÂŤ Ko ji je uspelo poklicati policijo in je ta prispela na dom, so jo po pogovoru pustili samo z njim, Ä?eĹĄ da bodo ukrepali, Ä?e se bo to ĹĄe kdaj zgodilo.

Ampak je reĹĄitev zaÄ?ela iskati sama.

Zaradi skrbi, da s plaÄ?o za poloviÄ?ni delovni Ä?as ne bo mogla preskrbeti otrok, je omahovala pri selitvi, dokler od sodelavke ni izvedela, da obstaja krizni center za Ĺžrtve nasilja.

ÂťJaz sem Ĺživ dokaz, da pri nas sistem za pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja deluje.ÂŤ

ÂťNe gremo veÄ? domovÂŤ

Medtem ko je upala, da bo naĹĄla reĹĄitev, in ves Ä?as delala, da bi Ä?im veÄ? prispevala v druĹžinsko blagajno, saj njegove plaÄ?e nikoli ni videla, je minilo leto.

ZasluĹžila je za najemnino, a ker on ni plaÄ?eval poloĹžnic, so se nenehno selili.

Nekega dne jo je obiskal sin, ki se je, ko je dopolnil 18 let, vrnil v Bosno k starim starĹĄem, saj Âťni mogel veÄ? gledati, kaj poÄ?ne z mano, in se je bal, da bo storil kaj groznega.ÂŤ Njen partner ga ni maral in ga je zmerjal, Ä?eĹĄ da samo poseda po hiĹĄi, jĂŠ in niÄ? ne dela, Ä?eprav je bil le na obisku. ÂťNikoli ne bom pozabila, kako je tepel otroka, ker je pojedel kos mesa iz hladilnika. Kako so punÄ?ke jo-

â?ą

ÂťNikomur ni treba trpeti.

Tu smo, da Ĺživimo.ÂŤ

kale, kako jih je bilo strah ‌ Takrat se je odloÄ?ila, da bo to konÄ?ala, Ä?eprav ji je prigovarjal, da morata zaradi deklic ostati skupaj, da bo bolje. ÂťSama sem dolgo upala na to, a ko je dvignil roko na otroka, sem vedela, da se slepim in bo prej ali slej zaÄ?el maltretirati tudi njiju.ÂŤ ÄŒutila je, da tako ne sme biti, in Ĺželela si je Ĺživeti. ÂťNajprej sem pri sebi razÄ?istila, kaj hoÄ?em. Zase in za otroke sem si Ĺželela le najboljĹĄe. Zato sem se odloÄ?ila za ta korak.ÂŤ Iskala je streho

nad glavo in ena od sodelavk ji je dala ĹĄtevilko kriznega centra. ÂťPoklicala sem in se dogovorila, da se v petek po pouku dobimo v bliĹžini ĹĄole, da nas odpeljejo v nastanitev. ÄŒe noÄ?eĹĄ, nihÄ?e ne izve, kaj naÄ?rtujeĹĄ. OdideĹĄ lahko, ne da bi se morala sooÄ?iti z njim, tudi Ä?e niÄ?esar nimaĹĄ, ker ti vse priskrbijo. Ĺ ele ko smo z deklicama sedle v avto, sem jima rekla: 'Ne gremo veÄ? domov, gremo na varno'.

Izklopile smo telefone in nobena se ni vpraĹĄala, kako bo ati.ÂŤ

ZaÄ?eti znova

OdloÄ?no odsvetuje obraÄ?anje k partnerju in vzdrĹževanje stikov. ÂťTreba je odrezati in zaÄ?eti znova ter zaupati v

pomoÄ?.ÂŤ Nima besed, s katerimi bi opisala, kako so delavke v kriznem centru sprejele in ji povrnile samozavest in obÄ?utek vrednosti. ÂťVsaki Ĺženski v stiski priporoÄ?am, naj se odloÄ?i in gre. Potrebuje samo voljo in doloÄ?nost, vse ostalo se bo uredilo. VeÄ?ina Ĺžensk vztraja v nasilnem odnosu, ker se ne more ekonomsko osamosvojiti. V kriznem centru pa imaĹĄ streho nad glavo in hrano tako zase kot za otroke. Predvsem pa podporo in pomoÄ? pri tem, da se postaviĹĄ na svoje noge.ÂŤ Ostala je dva tedna, dokler se ni preselila v Slovenj Gradec v Varno hiĹĄo in takoj zaÄ?ela iskati sluĹžbo in nove poti do samostojnega Ĺživljenja.

Ni pomiĹĄljala, da bi se vrnila domov. ÂťObÄ?utek, ko se ti ni veÄ? treba bati prepirov in pretepov, je nepopisen.ÂŤ Ĺ˝e naslednji mesec je dobila sluĹžbo v Gorenju, kjer so jo sodelavci toplo sprejeli in ji pomagali priskrbeti potrebĹĄÄ?ine za bivanje. Po loÄ?itvi si je poiskala stanovanje v Velenju. ÂťTo je naĹĄa ĹĄkatlica. Tu

â?ą

ÂťÄŒe imaĹĄ voljo, boĹĄ dobila tudi pomoÄ?. Ampak moraĹĄ skrbeti zase in svoje Ĺživljenje ter verjeti vase.ÂŤ

imamo tak mir in toliko veselja, da nobena ni pomislila, da bi se vrnile k oÄ?etu, Ä?eprav ga deklici redno obiskujeta.

Ko mi je starejĹĄa hÄ?i rekla: Mami, prav si se odloÄ?ila, mi je dala veliko poguma za Ĺživljenje in ponosa, da sem zmogla vse to. In vsaki Ĺženski privoĹĄÄ?im, da ji to uspe. Ni enostavno, ampak z Ĺželjo in trudom je mogoÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Gradijo most med dvema kulturama Velenje, 8. decembra – Skupina Kosovarja, ki pomaga pri socialni vkljuÄ?enosti albansko govoreÄ?ih Ĺžensk, Ĺže nekaj Ä?asa deluje v prostorih velenjskega gasilskega doma. V skupini je 15 Ĺžensk, ki so v Slovenijo priĹĄle s Kosova. 14 jih z druĹžinami Ĺživi v Velenju, ena v Ĺ oĹĄtanju. Nekatere tu Ĺživijo Ĺže veÄ? kot deset let, druge le nekaj mesecev. Prav vsem pa druĹženje v skupini veliko pomeni. V petek so, da bi se predstavile javnosti, spekle ĹĄtevilne tradicionalne kosovske dobrote in nas povabile na druĹženje, ob katerem ni manjkala dobra Ä?rna kava brez kapljice mleka. Z njo se namreÄ? v njihovi prvi domovini vedno zaÄ?ne jutro.

Zajtrk so pripravile v sejni sobi prenovljenega prizidka gasilskega doma, kjer se Ĺže ĹĄtiri tedne dobivajo tudi med tednom.

Do konca projekta, ki ga izvaja Ljudska univerza Celje, pa je ĹĄe 10 tednov. Helena Dimnik, predstavnica univerze, ki projekt izvaja, nam je povedala, da so kar s teĹžavo pridobili Ĺženske, da so zaÄ?ele sodelovati v skupini. Sedaj pa redno prihajajo na sreÄ?anja in se v skupini dobro poÄ?utijo. K temu je dodala: ÂťSkupina je nastala v okviru projekta Socialna aktivacija albansko govoreÄ?ih Ĺžensk. Gre za projekt, ki ga podpira Evropski socialni sklad, financira pa tudi ministrstvo za delo. Projekt je zasnovan regijsko, sedaj poteka v Velenju, potem bo ĹĄe v Celju. Opazili smo

Kosovske Albanke, ki Ĺživijo v Ĺ aleĹĄki dolini, povabile na tradicionalni kosovski zajtrk – DruĹženje in uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine jim veliko pomeni Albansko govoreÄ?e Ĺženske iz Ĺ aleĹĄke doline so se javnosti predstavile s pomoÄ?jo ÂťnjihovihÂŤ dobrot. Mize so bile polno obloĹžene, gostiteljice so gostom z veseljem predstavljale njihove okusne, tradicionalne jedi. In to v slovenĹĄÄ?ini.

vi Ĺže 14 let, nam je povedala. ÂťTu sem sreÄ?na, tudi moji trije otroci so tukaj sreÄ?ni. Lahko reÄ?em, da smo tudi zato sreÄ?na druĹžina. Doma nekako zdruĹžujemo slovensko in albansko kulturo. Otroci tu hodijo v ĹĄolo, imajo prijatelje, prav je, da poznajo obe kulturi. DruĹženje v skupini Kosovarja tudi meni veliko pomeni. Rada pomagam sorojakinjam, ki se ĹĄele privajajo Ĺživljenja v Sloveniji.ÂŤ Povedala nam je, da so si delo pri pripravi zajtrka razdelile, prav vsaka od njih je doma pripravila nekaj dobrot, med katerimi je prevladovalo pecivo, razne pite, drobni ocvrtki, podobni naĹĄim krofom ‌ đ&#x;”˛

namreÄ?, da je v zadnjih letih med tujci, ki prihajajo Ĺživet k nam, veliko albansko govoreÄ?ih. OdloÄ?ili smo se, da bomo pomagali predvsem Ĺženskam, saj so malo ÂťujeteÂŤ, ker jih je veÄ?ina doma. Ĺ˝eleli smo jim omogoÄ?iti nekaj veÄ?, da zaÄ?utijo, zakaj je dobro, da se nauÄ?ijo slovenĹĄÄ?ine in pridobijo samopodobo.ÂŤ Projekt je naravnan predvsem v uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine, pri Ä?emer je tudi druĹženje zelo pomembno. Zato je Ĺže nekaj tednov z njimi medkulturna mediatorka, ki jim je pomagala tudi v pogovoru z nami. A prav vse so Ĺže znale osnovne besede. Ene so

jih izgovarjale bolj, druge manj samozavestno, videlo pa se je, da se med sabo poÄ?utijo domaÄ?e. In zakaj so se odloÄ?ile prav za povabilo na njihov zajtrk.

Pridobivajo tudi samozavest

ÂťV okolju, kjer Ĺživijo, so albansko govoreÄ?e Ĺženske ĹĄe vedno tabu. Ljudje jih ne poznajo, na ta naÄ?in pa jih poskuĹĄamo predstaviti,ÂŤ nam je povedala medkulturna mediatorka Vera Haliti. Je Albanka, ki v Sloveniji Ĺži-

vi Ĺže 24 let.

Zadnjih 10 let je sodna tolmaÄ?ka, pred dvema letoma pa je postala ĹĄe medkulturna mediatorka. ÂťDelujem hkrati kot prevajalka in poznavalka obeh kultur, albanske in slovenske, kot most med njima. Pri vkljuÄ?evanju v druĹžbo je za albansko govoreÄ?e Ĺženske najveÄ?ja ovira jezik, malo pa tudi razlike v kulturi. Na zaÄ?etku, ko smo jih povabili v program, so bile zadrĹžane. Sedaj je

to preteklost. Program jih je povezal, saj se vse niso poznale med sabo. Je tudi velik izziv, ker se morajo pogovarjati slovensko, saj je z nami sovoditeljica, ki govori le slovensko. Âť Izvemo, da so se udeleĹženke zelo odprle in rade prihajajo na druĹženja. ÂťNapredujemo poÄ?asi. UdeleĹženke so zelo vesele in hvaleĹžne. Sedaj razmiĹĄljajo, da bi, ko se program konÄ?a, morda ustanovile svoje druĹĄtvo, da bi se druĹžile tudi v prihodnje,ÂŤ ĹĄe doda Vera.

Imelijeta Ahmetaj v Velenju Ĺži-

Bojana Ĺ pegel

Rekli so â?ą Velenjski podĹžupan Peter Dermol: ÂťPozitivno me je presenetilo, kaj vse so pripravile za zajtrk, odliÄ?na turĹĄka kava pa je bila pika na i. Vesel sem, da je vzduĹĄje tukaj prijetno, sproĹĄÄ?eno, saj se na MO Velenje zelo trudimo, da se med nami dobro poÄ?utijo tudi tisti, ki v naĹĄe okolje prihajajo od drugod.

VÄ?asih se mi zdi, da je takih dogodkov celo premalo. ÄŒe se bodo med nami dobro poÄ?utili, bodo zagotovo prispevali k temu, da bo Ĺživljenje v Velenju ĹĄe lepĹĄe. Tujci pa se tako laĹžje in lepĹĄe integrirajo v naĹĄo druĹžbo.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

BISERI maturantskega plesa

Kot pika na i ob zakljuÄ?ku ĹĄolanja

Sedmi izbor biserov maturantskega plesa Dijaki zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje, ki jih je letos 364, se Ĺže pripravljajo na ples, ki si ga bodo zapomnili za vse Ĺživljenje. Maturantski ples je vedno dogodek, ki se ga veselijo tako maturanti in maturantke kot njihovi starĹĄi. Ĺ˝e nekaj Ä?asa obiskujejo plesne vaje, v RdeÄ?i dvorani pa bodo na ÂťsvojemÂŤ maturantskem plesu zaplesali v petek, 23., in soboto, 24. marca. Prvi veÄ?er bo zaplesalo 262 dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, Strojne ĹĄole in Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, drugi veÄ?er pa 102 dijaka Gimnazije Velenje. Tudi letos bo NaĹĄ Ä?as v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje in modnima kreatorkama Petro Meh in Jeleno StevanÄ?ević pripravil izbor Biserov maturantskega plesa. LetoĹĄnji bo nosil

15

UTRIP

14. decembra 2017

pravljiÄ?no ĹĄtevilko sedem.

Akcija bo tekla podobno kot prejĹĄnja leta. Vse do maturantskih plesov bomo v posebni rubriki objavljali nasvete, ki jih bosta pripravljali Petra in Jelena. Komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev izbora, bo tudi letos obiskala oba veÄ?era te gala prireditve.

Izbrala in fotografirala bo tiste maturante in maturantke, ki se ji bodo zdeli najbolj zanimivi.

Pri tem cena njihove toalete ne igra nobene vloge, komisiji padejo v oÄ?i drznost, originalnost in mladosten videz. Potem bo komisija izbrala 18 kandidatov za naziv ÂťBiser maturantskega plesa 2018ÂŤ, ki ga bosta prejela fant in dekle. Objavili jih bomo v NaĹĄem Ä?asu, kdo bo zmagovalec, pa boste tudi letos odloÄ?ili bralci in bralke NaĹĄega Ä?asa.

S pomoÄ?jo Mateje KlemenÄ?iÄ?, ravnateljice Ĺ ole za storitvene dejavnosti, ki akcijo koordinira na Ĺ CV, smo ob zaÄ?etku preverili, Ä?e napetost in priÄ?akovanje med dijaki zakljuÄ?nih letnikov Ĺže kaj naraĹĄÄ?a. Poglejmo, kakĹĄen je tri mesece pred dogodkom utrip med njenimi dijaki.

Jure Ĺ ilc, dijak Ĺ ole za storitvene dejavnosti, smer ekonomski tehnik: ÂťO maturantskem plesu razmiĹĄljam, da. Predvsem pa redno obiskujem plesne vaje, saj Ĺželim nastopiti na plesu tudi kot dober plesalec. Do sedaj sem se nauÄ?il plesov Ä?etvorka, angleĹĄki valÄ?ek, tango. Rad hodim na vaje, saj nadgrajujem osnove, ki so mi ostale od valete. O svojem videzu ĹĄe nisem veliko razmiĹĄljal, zato bom spremljal nasvete v NaĹĄem Ä?asu. Najbolj se veselim, da bom ta veÄ?er s svojo druĹžino in bomo s soĹĄolci poskrbeli za dobro voljo in nepozaben veÄ?er.ÂŤ Tina Knez, 4. letnik programa

ekonomski tehnik: ÂťSvojega maturantskega plesa se Ĺže zelo veselim in nestrpno priÄ?akujem, da bo napoÄ?il ta sveÄ?ani dan, ki je zelo pomemben za vse nas, maturante. Vsako soboto dopoldan se uÄ?imo novih plesnih gibov s svojimi soplesalci, pri Ä?emer se zelo zabavamo. Sama pa se poleg plesnih vaj na maturantski ples Ĺže pripravljam tudi z iskanjem maturantske obleke, naÄ?rtovanjem priÄ?eske in celotnega videza, pri Ä?em mi je v veliko pomoÄ? internet in spletne trgovine, v katerih najdem veliko zanimivih idej. PriÄ?akujem tudi nasvete v lokalnem Ä?asopisu NaĹĄ ÄŒas, saj so vedno aktualni. Ta sveÄ?ani veÄ?er bom preĹživela v druĹžbi svojih najdraĹžjih in upam, da bo veÄ?er potekal tako, kot sem si ga zamislila. Ĺ˝elim si, da bo vsem ostal v enem lepĹĄih spominov.ÂŤ Tanja FriĹĄkovec, 4. letnik programa ekonomski tehnik: ÂťKomaj Ä?akam, da bo napoÄ?il ta dan, ki je prav poseben za vsakega maturanta, prav tako tu-

di druĹžino. Na plesnih vajah imam odliÄ?nega soplesalca, s katerim se dobro ujameva. Hitro osvajava nove plesne korake.

Obleko, Ä?evlje, priÄ?esko ter make up imam Ĺže zamiĹĄljene, zato kadar le imam Ä?as, brskam po spletu in trgovinah, da pregledam Ä?im veÄ? ponudb ter se pribliĹžam moji zamisli. Ker se izobraĹžujem za ekonomistko, pri svoji izbiri uporabljam znanje, ki sem ga pridobila med izobraĹževanjem in si skuĹĄam stroĹĄke zmanjĹĄati z dobro presojo. Verjamem, da bo to ĹĄe en od lepĹĄih veÄ?erov v mojem Ĺživljenju. Zelo pa sem vesela, da bom imela ob sebi svoje druĹžinske Ä?lane, ki me spodbujajo in podpirajo pri mojih odloÄ?itvah.ÂŤ Ana Marija Primik, 2. letnik programa gastronomija: "Maturantski ples je nekaj, kar mora po mojem mnenju doĹživeti vsak dijak ob zakljuÄ?ku svojega ĹĄolanja.

Priprave za maturantski ples Ĺže potekajo, vsako soboto pod vodstvom plesne ĹĄole DevĹžej pridno vadimo korake za

ta gala dogodek. Kot verjetno vsaka dijakinja se tudi jaz zelo veselim in komaj Ä?akam na veÄ?er, ko se bom v Ä?udoviti obleki zavrtela v rokah svojega soplesalca.ÂŤ Aida BabajiÄ?, 4. letnik programa gastronomija in turizem: ÂťNa ĹĄoli se imam super, dnevno napredujem v znanju iz turizma, vodenja in poznavanja naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije. Tako jaz kot moji soĹĄolci se veselimo zakljuÄ?nih dogodkov naĹĄega ĹĄolanja, med katerimi bo zagotovo najlepĹĄi prav maturantski ples. Zame je kot pika na i v srednjeĹĄolskem izobraĹževanju. Vsi v oddelku se Ĺže spogledujemo s ponudbo ÂťsveÄ?anegaÂŤ videza, poleg tega se zavedamo, da bomo pripomogli k nepozabnemu veÄ?eru z uglajeno plesno predstavo. Potrudili se bomo, da bomo v vseh pogledih presenetili starĹĄe, sorodnike, uÄ?itelje in prijatelje.ÂŤ đ&#x;”˛

Pokazali dobro znanje angleĹĄÄ?ine UÄ?enci OĹ Gustava Ĺ iliha dosegajo uspehe na mnogih podroÄ?jih, med katerimi je tudi angleĹĄki jezik. V zadnjih letih so v 8. ali/in 9. razredu redni prejemniki srebrnih in zlatih priznanj z drĹžavnih tekmovanj. Letos pa so izjemen uspeh dosegli kar trije osmoĹĄolci.

Tara Rus je osvojila srebrno priznanje, Enej Hudobreznik je s 13. mestom prejel zlato priznanje, JoĹĄt FrankoviÄ? pa je s 5. mestom v drĹžavi prav tako prejemnik zlatega priznanja v znanju angleĹĄkega jezika. Vsi trije vedo, da izjemni uspehi nikoli ne pridejo sami po sebi.

Na tekmovanje in letoĹĄnjo temo se je bilo potrebno namreÄ? posebej pripraviti, vsekakor pa so srebrna in zlata priznanja tudi posledica njihove veÄ?letne vedoĹželjnosti in marljivosti pri uÄ?enju angleĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

Metka Fendre, mentorica

Enej Hudobreznik, JoĹĄt FrankoviÄ?, Tara Rus in mentorica Metka Fendre

Razstava Narodne noĹĄe in obiÄ?aji Velenje, 15. decembra – Jutri ob 17.30 bodo v razstaviĹĄÄ?u Vile Bianca odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na 11. Likovni koloniji, ki sta jo pripravila Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje in JSKD Velenje. Tokrat so ljubiteljski umetniki iz obeh strani meje ustvarjali na temo narodnih noĹĄ in obiÄ?ajev. đ&#x;”˛

bĹĄ

Tekli na ledeno nedeljo Ĺ portno druĹĄtvo Premogovnik Velenje je na zasneĹženo in mrzlo nedeljo (bilo je pod lediĹĄÄ?em) 10. decembra izvedlo Ĺže 13. ĹĄtafetni tek sv. Barbare, ki se ga je v petih tekmovalnih kategorijah udeleĹžilo 53 ekip. Vsaka ekipa je ĹĄtela 4 Ä?lane, med njimi pa je

bila vsaj ena Ĺženska. Vsak tekaÄ? je pretekel 3.250 m.

Zmagovalne ekipe v petih kategorijah so TS Živko 1, KSV Team, Mladinca&Veterana, Panaceo team in Koroťka ekipa.

Absolutni zmagovalec pa ekipa KSV Team, pred AK Velenje 1

Kislica Sobota, 16. 12. 2017

Velenjska promenada in Cankarjeva ulica

PRAZNIÄŒNI

SEJEM DROBNIH DARIL IN DOBROT

med 8. in 20. uro

Odprtje ÄŒAROBNE PROMENADE

od 17. do 22. ure

Ko je napoÄ?ila pomlad, smo se otroci razveselili kislic, ki so rasle domala na vsakem travniku. Ĺ˝veÄ?ili smo mlade liste, ne da bi vedeli, kako je kislica vsestransko zdravilna rastlina, ki lajĹĄa tegobe in celo ozdravlja bolne. Dvakrat, vÄ?asih celo trikrat, Ä?e otaviÄ? dobro zraste, ne more ubeĹžati ostri kosi. Kljub temu v koreninah nabere dovolj hrane, da drugo leto spet zaĹživi. DanaĹĄnji mestni otroci so za kislico prikrajĹĄani.

Nekega poletnega dne sem med okupacijo kislico grizel sredi poloĹžnega Zefinega travnika, ki je segal v Stari vasi od NovinĹĄkove domaÄ?ije navzdol do Cviklove vile pri ĹželezniĹĄkih zapornicah. Velik travnik je dobil ime po NovinĹĄkovi stari mami JoĹžefi. Pozimi smo se na njem sankali, a smo morali biti pozorni, da nismo spodaj treĹĄÄ?ili v hiĹĄo, ker je bil iztek prekratek. Dandanes stojijo na Zefinem travniku in naokoli stanovanjski bloki, v njih bivajo ljudje z vseh vetrov.

TiĹĄino tistega dne je prekinila parna lokomoti-

in TS Ĺ˝ivko1. Priznanja tekaÄ?em sta podelila predsednik Ĺ portnega druĹĄtva Skupine Premogovnik Velenje Robert Lah in gonilna sila tradicionalnega teka Stane MeĹža. đ&#x;”˛

va. Pripeljala je iz ĹĄaleĹĄke smeri in obstala tam, kjer je preÄ?kala progo ozka cesta. Vodila je od trga mimo Hanzekovega mlina, MlinĹĄkove hiĹĄe, kuĹžnega znamenja in dandanes med stolpiÄ?i na TomĹĄiÄ?evi skrite FiĹĄarjeve kapele k Ĺ marski cerkvi. Iz edinega tovornega vagona so nemĹĄki vojaki zaÄ?eli prenaĹĄati svoje mrtve, ki so padli v spopadu s partizani nekje pri Hudi luknji. Polagali so jih na lojtrski voz in odpeljali na trg na mrtvaĹĄki oder. Dogodek se je odvijal na samem, mene, otroka, ki sem sedel v visoki travi kakih trideset metrov vstran, so vojaki opazili, a jih moja prisotnost oÄ?itno ni motila. Zagotovo so globoko pretreseni razmiĹĄljali, kaj jim je usoda namenila v tuji deĹželi. ÄŒez dva dni so padle pokopali na majhni ravnici za velenjsko cerkvijo. Ĺ olarji smo morali prisostvovati pogrebu, na katerem so povedali, da so vojaki umrli v junaĹĄkem boju z banditi. Kasneje so mrtvece odkopali in krste odpeljali v njihov domaÄ?i kraj.

Kadar po dolgih desetletjih hodim po travnikih in utrgam kislico, se pogosto spomnim na tisto z Zefinega brega. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

Naš ­čas, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

NAGRADNA KRIŽANKA

14. decembra 2017

Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine Habit, d.o.o., Koroška cesta 48, 3320 Velenje

� ���777����������������.habit.si

Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.

E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.

Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-

daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.

Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!

Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!

Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 22. decembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade (kosilo za 3, 2 in 1 osebo).

DEŽURNI

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

Ĺ PORT

14. decembra 2017

Na SlovaĹĄkem toÄ?ka, v Celju nov poraz RokometaĹĄi Gorenja so prejĹĄnji teden odigrali dve tekmi v ligi Seha PrejĹĄnji Ä?etrtek so v 9. krogu z veÄ?kratnim prvakom SlovaĹĄke Tatranom igrali neodloÄ?eno 27 : 27. Njihov zaÄ?etek v PreĹĄovu je bil zelo slab. Po petnajstih minutah so zaostajali za ĹĄtiri zadetke (4 : 8), pa vendar so imeli po prvem polÄ?asu tri gole prednosti (14 : 11). Zadnje minute tega izenaÄ?enega dvoboja pa so bile dokaj razburljive. Slovaki so dvanajst minut pred koncem v drugem polÄ?asu prviÄ? povedli (20 : 19). Dobre tri minute pred koncem so bili VelenjÄ?ani blizu polnega izkupiÄ?ka ob vodstvu s 26 : 24. Na koncu pa so skorajda ostali brez njega. Po tem njihovem zadnjem vodstvu z dvema zadetkoma razlike sta sodnika dobre tri minute pred koncem izkljuÄ?ila Roberta Markotića. Nato je Tatran izkoristil napake Gorenja in z delnim rezultatom 3 : 0 slabe pol minute pred koncem povedel s 27 : 26. Ĺ est sekund pred koncem je BlaĹž KleÄ? po podaji Roka OvniÄ?ka, kljub temu da sta ga ovirala dva igralca, poĹžrtvovalno in spretno s svojim osmim golom vendarle priboril Gorenju zasluĹženo toÄ?ko za dvig samozavesti pred gostovanjem v celjskem Zlatorogu, ki pa ga v nedeljo ni bilo.

Prvaki podaljĹĄali rekord nepremagljivosti

RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko so tudi v drugem derbiju lige Seha v letoĹĄnji sezoni premagali VelenjÄ?ane.

Gostje so najbrĹž pred savinjsko-ĹĄaleĹĄkim in slovenskim derbijem 10. kroga regionalne lige najbrĹž verjeli, upali, da je vsake dobre ali slabe stvari enkrat konec in da bodo konÄ?no prekinili ĹĄtiriletno nepremagljivost Celjanov. V nedeljo pa so v celjskem Zlatorogu zno-

va razoÄ?arali. Njihov nekdanji trener Branko TamĹĄe je bil s svojimi fanti znova boljĹĄi od njih. V uvodni tekmi lige je bilo v Velenju 25 : 22 (12 : 12) za naĹĄe aktualne prvake, tokrat 31 : 27 (16 : 12).

Nazadnje so jih premagali pred dobrimi ĹĄtirimi leti (4. decembra 2013), ko so v Zlatorogu slavili s 30 : 29.

Kako Ĺželeli so si zmage, se kaĹže tudi v tem, da velenjski trener Ĺ˝eljko Babić na tekmi prejĹĄnji Ä?etrtek v PreĹĄovu s tamkajĹĄnjim Tatranom ni uvrstil v zasedbo izkuĹĄenih MatjaĹža Brumna, Alema Toskića in Ĺ˝arka Pajovića, da bi jih odpoÄ?il. Kapetan Niko Medved pa je zaradi boleÄ?in v rami leve roke izvajal le najstroĹžje kazni. V nedeljo so prvi trije igrali veÄ?ji del tekme, kapetan pa le pred koncem prvega polÄ?asa, vendar v tem Ä?asu ni dobil nobene uporabne Ĺžoge na krilo.

ZaÄ?etek tekme je bil za igralce Gorenja vendarle spodbuden. V 4. minuti so po dvakratnem vodstvu domaÄ?ih za zadetek prviÄ?, a tudi zadnjiÄ? povedli (3 : 2.). Do 16. minute, ko je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en (9 : 9). Nato pa njihova igra ni bila veÄ? na ravni – kot je med drugim dejal po tekmi trener Babić, na kateri so sposobni igrati. Za hitre domaÄ?e igralce so bili (pre)poÄ?asni, v obrambi premalo agresivni. Skoraj vso tekmo so po vsakem doseĹženem golu tudi sami dobili gol, pa ĹĄe kakĹĄnega povrhu. Poleg tega se tudi ni obnesla taktika menjave vratarja z igralcem. Nanjo so se domaÄ?i dobro pripravili in dosegli

Sneg odnesel 19. krog V Rudarju nadvse zadovoljni z doseĹženim NogometaĹĄi v prvi ligi so teden dni prej, kot je bilo predvideno, konÄ?ali letoĹĄnji del prvenstva.

Ker je prejĹĄnji konec tedna sneg prekril tudi nogometne zelenice, je vodstvo tekmovanja zadnji (19.) jesenski krog preloĹžilo na spomladanski del. Prvenstvo bodo nadaljevali z 20. krogom. ÄŒe bodo vremenske razmere dovoljevale, bo na sporedu 24. februarja. Najbolj zadovoljni so s prikaznim gotovo v Mariboru. Aktualni prvak je letoĹĄnje leto konÄ?al kot vodilno moĹĄtvo s tremi toÄ?kami porednosti pred Olimpijo, pa Ä?eprav je imel zelo zahtevne evropske nastope. Jesenski prvak je Maribor, ki je v 18. krogu izkoristil poraz Olimpije v DomĹžalah.

Miljan Ĺ krbiÄ?, nogometaĹĄ KrĹĄkega, 11 zadetkov (dva po izvajanju najstroĹžje kazni), 2. Matej Podplatnik 10 (5), Joh Mary Uzuegbunam Honi (Rudar) 9, 4.

Marcos Magno Morales Tavares (Maribor) 8 ‌ MariborÄ?ani in LjubljanÄ?ani so bili razred zase. Prvi so letoĹĄnji del ob trinajstih zmagah in z neodloÄ?enim rezultatom konÄ?ali s samo enim porazom, drugi z dvema (dvanajst zmag, dva neodloÄ?ena rezultata), tretje Dom-

Ĺžale pa Ĺže s ĹĄtirimi. Nadvse zadovoljni pa so tudi v velenjskem Rudarju. Priigrali so si devet zmag, dvakrat igrali neodloÄ?eno, sedemkrat pa izgubili. Da bodo prezimili na visokem Ä?etrtem mestu, najbrĹž tudi najveÄ?ji optimisti niso priÄ?akovali glede na to, da so moĹĄtvo pred sezono zelo spremenili in pomladili z neizkuĹĄenimi igralci. Nekateri so ĹĄele pri njih zaÄ?eli nabirati prvoligaĹĄke izkuĹĄnje. Poleg tega jih pestijo tudi finanÄ?ne teĹžave in niti povsem ne vedo, kako bodo preĹživeli do konca sezone. ÂťFantje so v poloĹžaju, v kakrĹĄnem so, vedno dajali vse od sebe in so se na vsaki tekmi zelo trudili za dober rezultat. Res pa je, da vedno niso imeli svojega dne. ÄŒetrto mesto je fantastiÄ?en uspeh.

Skratka, za nami je zelo dobra jesenska sezona,ÂŤ je zadovoljen trener Marijan PuĹĄnik.

Vrstni red: 1. Maribor 43 (32 : 11), 2. Olimpija 40 (30 : 8), 3.

DomĹžale 31 (33 : 16), 4. Rudar 29 (23 : 17), 5. Celje 24 (22 : 24), 6. Gorica 23 (21 : 26), 7.

KrĹĄko 19 (24 : 34), 8. Aluminij (tekma manj) 16 (19 : 27), 9. Triglav 14 (16 : 32), 10. Ankaran – Hrvatini (tekma manj) 8 (15 : 40 đ&#x;”˛ vos ).

kar ĹĄest takĹĄnih lahkih golov – z metom Ä?ez skoraj celo igriĹĄÄ?e. Enega tudi vratar Urban Lesjak. Zalo slab dan sta povrhu imeli tudi vratarja Klemen Ferlin in Rok ZaponĹĄek, ki sta skupaj zbrala samo pet obramb. V primerjavi z njima je bil domaÄ?i vratar Lesjak pravi junak z desetimi.

Celjani so si tako rekoÄ? neulovljivo prednost priigrali v drugi Ä?etrtini tekme, ko so po delnem izidu 4 : 0 povedli s 13 : 9, prednost ĹĄtirih golov pa so imeli tudi ob polÄ?asu. Prvih petnajst minut v nadaljevanju so imeli sploh popolno

premoÄ?. Po novem delnem nizu s 4 : 0 so v 45. minuti povedli s 27 : 19 (+8), kar je bila njihova najviĹĄja prednost to nedeljsko popoldne.

DomaÄ?i so po visokem vodstvu zaigrali bolj sproĹĄÄ?eno, gostje pa so se prebudili in do konca prednost prepolovili.

Kot je dejal Nejc Cehte, ki se je devet minut pred koncem teĹžko sprijaznil z rdeÄ?im kartonom, bodo paÄ? Ä?akali novo priloĹžnost, da prekinejo celjsko pre-

Ĺ portnica leta med invalidi Anja Drev Ljubljana – Nagradi za ĹĄportnika leta 2017 med invalidi je 6. decembra na slavnostni prireditvi v Ljubljani Zveza za ĹĄport invalidov Slovenije – paraolimpijski komite (ZĹ IS-POK) podelila alpski smuÄ?arki Anji Drev in teniĹĄkemu igralcu Marinu Keglu.

Anja Drev je priznanje prejela za tretji mesti v smuku in superkombinaciji na svetovnem prvenstvu gluhih v Innerkremsu. Zanjo je letoĹĄnje priznanje Ĺže drugo, najboljĹĄa ĹĄportnica je bila Ĺže leta 2015.

"Ta nagrada mi seveda veliko pomeni, vsaka ima doloÄ?en Ä?ar. Gremo pa Ĺže naprej, to je motivacija tudi za olimpijske igre 2019. Res je od takrat minilo Ĺže nekaj Ä?asa, a imam ĹĄe vedno lepe spomine, predvsem na proge za hitre discipline, ki so mi bile res vĹĄeÄ?," je nagrado pospremila Drevova, ki Ĺže gleda na naslednje veliko tekmovanje, zimske olimpijske igre gluhih leta 2019. đ&#x;”˛

vlado. Ta pa bo? ÂťNaslednja tekma.ÂŤ In gotovo mislim na konÄ?nico lige za prvaka drĹžavnega prvenstva, kateremu se bodo prvaki in podprvaki prikljuÄ?ili po konÄ?anem rednem delu. Z morebitno osvojitvijo drĹžavnega naslova bi gotovo 'reĹĄili' sezono. Za prekinitev celjskega uroka pa bodo morali biti ĹĄe veliko bolje pripravljeni, kot so bili v nedeljo.

Kdo jih bo prepriÄ?al!?

Trener Željko Babić je – podobno kot nekateri trenerji pred njim v minulih ťtirih letih – moral ugotoviti: Bili so bolj-

ĹĄi. Ni dobro, da smo izgubili, a po drugi strani nismo bili niti blizu ravni, na kateri smo sposobni igrati. Mislim, da je najpomembnejĹĄi dejavnik naĹĄega poraza to, da imajo igralci preveÄ? spoĹĄtovanja do celjskega kluba. To je bilo vidno tudi po tem, da niso bili osredotoÄ?eni na igro. Delali so napake pri osnovnih stvareh, kot je menjava po igri z igralcem veÄ? v napadu. Dokler bodo prepriÄ?ani, da Celjanov ne morejo premaga-

Deskanje Deskarji zaÄ?eli povpreÄ?no Copper Mountain v ZDA je te dni gostil preizkuĹĄnje svetovnega pokala za deskarje in deskarke prostega sloga. NaĹĄe barve so tokrat manj opazno zastopali Eva Kralj, ki je v sneĹžnem Ĺžlebu osvojila 35. mesto, Tit Ĺ tante, ki je bil prav tako v sneĹžnem Ĺžlebu 39., in Tim Kevin Ravnjak, ki je v skokih osvođ&#x;”˛ jil 54. mesto.

ti, do tedaj jih tudi ne bodo. To je moje sporoÄ?ilo njim, obenem pa tudi meni, da najdem naÄ?in, da to spremenim. Seveda pa takĹĄne tekme ne moreĹĄ dobiti tudi brez dobre obrambe, ki pa je danes nismo prikazali. Upam, da bomo te stvari Ä?im prej popravili."

Bili smo neprepoznavni

Niko Medved, kapetan Gorenja Velenja: "Glede na veÄ?ino dosedanjih tekem smo bili v prvem polÄ?asu neprepoznavni. Kljub dogovoru, da prepreÄ?imo hitre celjske nasprotne napade in prebijanje obrambe po sredini, se nam je zgodilo ravno to. Tudi igra v napadu ni bila na ravni, ki jo potrebujeĹĄ, da premagaĹĄ Celjane. V drugem polÄ?asu smo imeli nekaj svetlih minut, a je bila razlika Ĺže previsoka."

Branko TamĹĄe, trener Celja: ÂťTekma je bila zelo dinamiÄ?na. Bilo je veliko ritma, lepih in dobrih akcij, zadetkov, nekaj dobrih obramb. Za obojimi je od zaÄ?etka sezone do danes naporna pot, oboji imamo od zaÄ?etka veliko teĹžav s poĹĄkodbami. Ni enostavno. Obe ekipi sta zelo izpraznjeni, fiziÄ?no kot psihiÄ?no. Kljub vsemu je bil to derbi gledalcem za duĹĄo. Mi smo se znali osredotoÄ?iti na igro, na svojo obrambo. Znali smo kaznovati vsako njihovo napako oziroma nepazljivost. VeÄ?ji del tekme smo bili zelo uÄ?inkoviti v napadu. Gostje so rekli, da so zaÄ?eli igrati dvanajst minut pred koncem. Ekipa Celja pa je takrat nehala igrati in Ä?akala konec tekme, kar mi vsekakor ni vĹĄeÄ?. Kljub temu je bila naĹĄa prednost zadostna, a ne vem, zakaj takĹĄna reakcija. Vseeno Ä?estitam fantom. Vsi so bili zelo dobri, zbrani, borbeni in hrabri. Upam in Ĺželim, da bo v nadaljevanju tekmovanja Ä?im manj poĹĄkodb. Enako Ĺželim tudi ekipi Gorenja. Pred nami je ĹĄe veliko teĹžkih bitk, tako v Evropi kot domaÄ?em pokalu in prvenstvu in vsak igralec nam đ&#x;”˛ S. Vovk bo potreben.ÂŤ

Skoki, nordijska kombinacija Prejeli pokale za poletno sezono PrejĹĄnji Ä?etrtek, 7. decembra, so v kulturnem domu Vir pri DomĹžalah podelili priznanja za Pokal Cockta v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji za poletno sezono 2017. V njej so bili zelo uspeĹĄni tudi mladi tekmovalci SSK Velenje. V smuÄ?arskih skokih je bil med mladinci do 20 let AljaĹž Osterc prvi, Jerneja Brecl pa je bila druga med mladinkami do 18 let.

V nordijski kombinaciji je bil Vid Vrhovnik med Ä?lani 3., med mladinci do 20 let pa je prvo mesto delil z GaĹĄperjem Breclom. Med mladinci do 18 let je bil prvi Rok Jelen, OĹžbej Jelen pa drugi.

V nordijski kombinaciji so fantje skupno osvojili 3. mesto, med vsemi klubi je SSK Velenje skupno v Pokalu Cockta v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji osvojil 3. mesto, v absolutni razvrstitvi klubov v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji pa je SSK Velenje osvođ&#x;”˛ jil 4. mesto.

TAKO so igrali Liga Seha Gazprom, 9. krog Tatran PreĹĄov - Gorenje Velenje 27:27 (11:14) Gorenje Velenje: Ferlin 7 obramb, ZaponĹĄek, Cehte 2, Medved 5 (5), Haseljić, D. Tajnik, OvniÄ?ek 2, Grebenc 2, Grobelnik, DrobeĹž, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 1, Markotić 1, Verdinek 5, KleÄ? 8, J. Tajnik. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Tatran 3 (3), Gorenje 8 (5); izkljuÄ?itve: Tatran 6 minut, Gorenje 12.

Drugi rezultati: 9. kroga: Celje Pivovarna LaĹĄko – Metalurg 34: 25 (15:12), Dinamo PanÄ?evo – Nexe 25:25 (12:9), Vardar - Vojvodina 37:22 (17:13), MeĹĄkov Brest – Zagreb 24:23 (11:9).

10. krog Celje – Gorenje 31:27 (16:12) Celje Pivovarna Laťko: Lesjak 1 (10 obramb), Panjtar (1 obramba), Vujović 1,

JureÄ?iÄ?, Malus 6, Razgor 3 (3), SuholeĹžnik, MarguÄ? 2, GroĹĄelj 3, Kodrin 3, Makuc, Anić 1, DuĹĄebajev 1, MaÄ?kovĹĄek 4, Mlakar, BeÄ?iri 6.

Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje Velenje: Ferlin (2 obrambi), ZaponĹĄek (3 obrambe), Cehte 2, Medved, Haseljić, OvniÄ?ek, Grebenc 1, Toskić 6, PotoÄ?nik 3, GolÄ?ar, Markotić 2, Verdinek 4, KleÄ? 2, Tajnik, Brumen 6 (1), Pejović 1.

Trener: Željko Babić.

Sedemmetrovke: Celje PL 3 (3), Gorenje 1 (1). IzkljuÄ?itve: Celje PL 10 minut, Gorenje 10.

RdeÄ?i karton: Cehte (51. – 3. rumeni).

Vrstni red: 1. Vardar 10 tekem – 30 toÄ?k, 1. MeĹĄkov Brest 9 – 21, 3. Celje PL 10 – 20, 4. Zagreb 10 – 19, 5. Tatran PreĹĄov 10 – 16, 6. Gorenje 9 – 11, 7. Metalurg 10 – 9, 8. Dinamo PanÄ?evo 10 – 7, 9. Nexe 10 – 6, 10. Vojvodina 10 – 3.

Drugi rezultati: Nexe - Zagreb 29:30 (13:12), Vardar - Metalurg 31:24 (12:14),

MeĹĄkov - Tatran 32:26 (14:15), Dinamo Vojvodina 22:20 (9:12).

11. krog (vÄ?eraj, 13. 12.): Gorenje – Vardar; preloĹžena tekma 8. kroga: Gorenje - MeĹĄkov (20. 12., 18.00).

Liga NLB, 13. krog Krka - Herz Ĺ martno 35:25 (17:12), Dobova - Trimo Trebnje 23:26 (12:14), Jeruzalem OrmoĹž - LL Grosist Slovan 23:20 (8:11), Maribor Branik - Riko Ribnica 24:28 (10:16), Urbanscape Loka - Koper 2013 20:20 (9:10), Vrstni red: 1. Riko Ribnica 21 toÄ?k, 2. Koper 2013 13 - 19, 3. Urbanscape Loka 13 - 17, 4. Jeruzalem OrmoĹž 15, 5. Krka 14, 6.

Trimo Trebnje 13, 7. Maribor Branik 13, 8.

Dobova 8, 9. LL Grosist Slovan 6, 10. Herz Ĺ martno 4.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

14. decembra 2017

Pokanja je k sreÄ?i vse manj Se pa ĹĄe vedno najdejo junaki – Na silvestrovo ljudje policiste zasujejo s klici, a takrat so dokazi Ĺže v zraku ali popokani Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – December je tukaj.

ObiÄ?ajno ga zaznamujejo ĹĄtevilne krĹĄitve v uporabi pirotehniÄ?nih izdelkov. Najbolj moteÄ?i so tisti, katerih glavni uÄ?inek je pok (petarde). NepremiĹĄljena, nepravilna in objestna uporaba piro-

â?ą

Globe se gibljejo od 400 do 1.200 evrov.

tehniÄ?nih izdelkov lahko povzroÄ?i telesne poĹĄkodbe, moti Ĺživali in onesnaĹžuje okolje.

David Brumec, pomoÄ?nik komandirja Policijske postaje Velenje, pravi, da pa je k sreÄ?i pokanja vsako leto manj. ÂťLjudje se vse bolj zavedajo tega, da to za nikogar ni dobro, pa tudi tega, da je to stroĹĄek, s katerim imaĹĄ morda za nekaj trenutkov veselje, stane pa precej.ÂŤ Ob tem opozarja, da je uporaba pirotehniÄ?nih izdelkov, katerih glavni uÄ?inek je pok, dovoljena le v Ä?asu od 26. decembra do 1. januarja. ÂťPri tem je treba

upoĹĄtevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah, zaprtih prostorih, bliĹžini bolniĹĄnic, prevoznih sredstvih in na povrĹĄinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve.ÂŤ Prodajo pirotehniÄ?nih izdelkov opredeljujejo predpisi, prodajalci morajo imeti za to dovoljenje. Prodajo nadzirajo tako inĹĄpektorji kot policija. ÂťNajbolj nevarni so predmeti, ki jih ljudje izdelujejo sami. Ti so povzroÄ?ili Ĺže veÄ? hudih nesreÄ?,ÂŤ pravi Brumec.

V preventivno delo na tem podroÄ?ju se policija vkljuÄ?uje na razliÄ?ne naÄ?i-

ne. ÂťNi nam prioriteta to, da bi krĹĄitelje zgolj kaznovali. V prvi vrsti nam gre za varnost ljudi, predvsem otrok. NajveÄ?krat se ti poĹĄkodujejo, posledice nepremiĹĄljenosti pa nosijo vse Ĺživljenje.ÂŤ VÄ?asih pa najbolj ÂťprepriÄ?aÂŤ kazen. Za krĹĄitve so predvidene globe od 400 do 1.200 evrov. ÂťGlobe se na eni strani nanaĹĄajo na pokanje, prenaĹĄanje in nabavljanje pirotehniÄ?nih izdelkov. ÄŒe policija zaloti koga s temi predmeti, jih zaseĹže in izda odloÄ?bo o prekrĹĄku. Kadar ima uporaba

Alkohol nima kaj iskati v prometu Velenje, 6. decembra – Alkohol nima kaj iskati v prometu! Na cestah puĹĄÄ?a grozljive posledice. Pa vendar si tega nekateri ne dajo dopovedati. K sreÄ?i se s kakĹĄnim takim ’junakom’ ĹĄe pravi Ä?as sreÄ?ajo policisti.

Velenjski so v sredo v TopolĹĄici zasegli osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, pod vplivom alkohola, na vozilu pa je imel nameĹĄÄ?ene ĹĄe registrske tablice, ki so pripadale drugemu vozilu; v Velenju pa so okoli pol ene ure zjutraj zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola pridrĹžali 25-letnega voznika osebnega vozila.

Vozilo so v Ä?etrtek zasegli tudi voznici, ki je vozila brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

Vlomilec poťkodoval vrata Mozirja, 6. decembra – V Mozirju je v sredo vlomilec skuťal priti v stanovanjsko hiťo v Mozirju, a ga je pregnal lastnik, ki ga je prebudil ropot.

Vlomilec je lastniku povzroÄ?il ĹĄkodo s poĹĄkodovanjem balkonskih vrat.

Neprilagojena hitrost Velenje, 9. decembra – V soboto je zaradi neprilagojene hitrosti priĹĄlo do prometne nesreÄ?e na cesti proti Arji vasi. V vozilu so bile ĹĄtiri osebe, ena se je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovala.

Enaindvajset jih je vozilo pijanih Celje, Velenje, 9. decembra – V noÄ?i iz sobote na nedeljo so policisti na obmoÄ?ju v pristojnosti celotne Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa. V nadzoru je bilo z alkotesti preizkuĹĄenih 542 voznikov, 21 jih je vozilo pijanih.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Velenje, 7. decembra – V Ä?etrtek je VelenjÄ?anka obvestila policiste, da na hodniku v stanovanjskem bloku na Vojkovi spi Ĺženska. Zbudili so jo policisti in ji spanje zaraÄ?unali.

Vpitje in razgrajanje Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 7. decembra – V Ä?etrtek je bilo precej glasno. V Ĺ oĹĄtanju na Trgu bratov Mravljakov je soseda vpila na sosedo, vpitje pa podkrepila z metlo, s katero jo je napadla. PrisluĹžila si je plaÄ?ilni nalog. ZveÄ?er je na Kajuhovi cesti v Ĺ oĹĄtanju vpil in razgrajal moĹžakar. Tudi temu so napisali plaÄ?ilni nalog.

S plaÄ?ilnim nalogom so istega dne opremili tudi VelenjÄ?ana, ki je vinjen vpil in razgrajal v stanovanju na PreĹĄernovi v Velenju. O viĹĄini primerne kazni zanj bo odloÄ?al prekrĹĄkovni organ, podobno kot ĹĄe za enega VelenjÄ?ana, ki se je v petek, 8. decembra,

â?ą

Velenjski policisti so lani zasegli 68 kosov petard.

remo odzvati na vse klice, ker je teh preveÄ?. Poleg tega pa tisti, ki so imeli petarde, rakete ‌ opolnoÄ?i te Ĺže spustili v zrak ali na tla, ’spokajo’, kar so imeli, policija ostane brez dokazov, ljudje sami pa noÄ?ejo nastopati kot priÄ?e ali oÄ?ividci in je dokazovanje teh prekrĹĄkov zelo oteĹženo.ÂŤ K sreÄ?i v Velenju zadnji dve leti niso zabeleĹžili nobene poĹĄkodbe s pirotehniko. Naj tako ostane!

David Brumec: ÂťNajbolj nevarni so predmeti, ki jih ljudje izdelajo sami.ÂŤ

POLICIJSKA kronika

Zaspala na hodniku

pirotehniÄ?nih izdelkov veÄ?je posledice ali huje ogroĹža varnost ljudi in premoĹženje, je to kaznivo dejanje. V takih primerih sledi kazenska ovadba.ÂŤ Kadar je pokanje neznosno, ljudje s klici zasujejo policijske postaje. ÂťPolicisti smo dolĹžni ukrepati, je pa res, da je najveÄ? klicev obiÄ?ajno okoli polnoÄ?i, na silvestrovo. Takrat pa se ne mo-

ponoÄ?i, vrnil domov pijan in razgrajal.

V nedeljo, 10. decembra, pa je doma na Ĺ ercerjevi razgrajal in vpil na mamo sin.

Policisti so se z obema pogovorili, glede na ugotovljene okoliĹĄÄ?ine pa odloÄ?ili, da ne bodo nikogar kaznovali.

đ&#x;”˛

Ne povzroÄ?ajte nepotrebnih zastojev!

Nekateri ob nesreÄ?ah ustavijo, da bi se slikali Velenje, 8. decembra – V petek je v Vinski Gori priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri so bila udeleĹžena tri vozila. Ena oseba se je v njej laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Zaradi odpravljanja posledic prometne nesreÄ?e je nastala precejĹĄnja gneÄ?a. Odpravili so jo s fiziÄ?nim usmerjanjem prometa. Policisti ob podobnih primerih voznike pozivajo, da ostanejo zbrani in pozorni na njihove znake in s svojo nepazljivostjo in radovednostjo ne povzroÄ?ajo dodatnih zastojev in kolon. Najdejo se celo taki, ki se, ko se peljejo mimo posledic prometne nesreÄ?e, skorajda ustavijo, da bi se ob njej fotografirali. Gotovo se boste strinjali, da je to skrajno nedopustno in tudi moralno neprimerno. đ&#x;”˛

Bolje osvetljeni prehodi za peĹĄce Velenje, 6. decembra – V Mestni obÄ?ini Velenje so v letoĹĄnjem letu naroÄ?ili in delno Ĺže izvedli projekt, v katerem so ocenili nevarnosti na prehodih za peĹĄce. Hkrati so pripravili ukrepe za izboljĹĄanje varnosti na njih. Za izvedbo projekta so namenili 80 tisoÄ? evrov, prihodnje leto pa bodo ĹĄe okoli 40 tisoÄ? evrov.

Projekt je pripravilo velenjsko podjetje ADESCO. Osvetljenost so izboljĹĄali na prehodih za peĹĄce na Ĺ aleĹĄki cesti, kjer so dodatno osvetlili deset prehodov, na TomĹĄiÄ?evi cesti kar enajst prehodov, ĹĄtiri na Cesti FrantiĹĄka Foita, en prehod na Celjski cesti in tri prehode v Ĺ aleku. Tam so namestili tudi svetlobni biÄ? nad prehodom ceste Velenje–Slovenj Gradec. Prihodnje leto bodo dodatno osvetlili ĹĄe prehode za peĹĄce na Cesti talcev, PreĹĄernovi in KidriÄ?evi cesti. đ&#x;”˛

Zakaj razpadajo oblaÄ?ila? Ĺ oĹĄtanj, 8. decembra – Precej nenavaden klic so iz Florjana policisti prejeli v petek. Krajanka jim je povedala, da ji v omari razpadajo oblaÄ?ila in da je prepriÄ?ana, da za to niso krivi molji. Policisti so seveda morali k njej. Videli so lahko le, da oblaÄ?ila dejansko razpadajo, razloga, zakaj, pa tudi oni niso ugotovili.

Vlom v klet Šoťtanj, 8. decembra – Na Kajuhovi cesti v Šoťtanju je neznanec vlomil v klet. Ker pa se lastnik ťe ni opredelil o tem, kaj mu je vlomilec ukradel, gmotne ťkode ne morejo oceniti.

Kako Lokalca speljati do Ĺ oĹĄtanja? Ĺ oĹĄtanj – Z namenom zmanjĹĄanja prometne gneÄ?e, izboljĹĄanja zraka ter veÄ?je in laĹžje dostopnosti tudi v Ĺ oĹĄtanju razmiĹĄljajo o uvedbi frekventnega javnega avtobusnega prevoza, takĹĄnega, kot ga v Velenju Ĺže poznajo po imenu Lokalc. Ta bi poleg ostalega obe mesti moÄ?neje povezal in zmanjĹĄal potrebo po ogromnih parkirnih povrĹĄinah znotraj mesta. V Ĺ oĹĄtanju Ĺže prouÄ?ujejo moĹžnosti, kako Lokalca nadgraditi v enoten sistem, ki bi poleg Velenja zajel tudi Ĺ oĹĄtanj in morda TopolĹĄico. đ&#x;”˛

mkp

Skupaj z gasilci pomagajmo Rednakovim Ognjeni zublji so jim vzeli vse – Bo prihajajoÄ?emu otroku dano zaĹživeti v novi hiĹĄi?

V soboto, 2. decembra, je v iz PGD Ĺ alek, PGD Velenje, Paki pri Velenju poĹžar popol- PGD Ĺ kale in PGD Vinska noma uniÄ?il stanovanjsko hi- Gora je stanovanjski objekt ĹĄo Emila Rednaka in njegove pogorel do tal. Gasilci smo partnerke Kristine, s katero v uspeli obvarovati samo drvarteh dneh priÄ?akujeta otroka. nico in sosednje objekte. Od GrozeÄ?a podoba pogoriĹĄÄ?a stanovanjskega dela pa je Ĺžal nikogar ni pustila ravnodu- ostalo samo pogoriĹĄÄ?e,ÂŤ pravi ĹĄnega. Da bi njuno stisko vsaj Marko Govek, namestnik podelno omilili, so se Ä?lanice in veljnika PGD Ĺ alek. ÂťÄŒlanice in Ä?lani PGD Ĺ aÄ?lani PGD Ĺ alek odloÄ?ili, da nesreÄ?ni druĹžini priskoÄ?ijo na lek smo zaradi te tako boleÄ?e pomoÄ?. Tako so darovali Ĺže zgodbe organizirali humaninekaj sredstev, sedaj pa zaÄ?e- tarno akcijo, s katero zbiranjajo tudi ĹĄirĹĄo humanitarno mo denarna sredstva, ki bodo namenjena za obnovo njihove akcijo.

Kot pravijo, si je teĹžko pred- stanovanjske. Gotovo je veliko stavljati stisko soseda, prija- posameznikov in organizacij, ki razumete telja in tudi to neizmerno neznanca, ki Podatki za nakazilo: stisko in zmomu nesreÄ?a PGD Ĺ ALEK rete pomagav nekaj miĹ alek 24 ti. Vse ljudi nutah uniÄ?i 3320 Velenje in organizacivse, za kar (TR) IBAN: 02426-0013131521 je dobre volje si je prizazato vabimo, deval dolga Sklic: 00 REDNAK da nakaĹžejo leta. Prostovsaj droben voljni gasilci pa to obÄ?utijo velikokrat in to prispevek na transakcijski rajih spodbuja, da poleg pomoÄ?i Ä?un PGD Ĺ alek. Sredstva bona intervencijah poskuĹĄajo po- mo zbirali do konca leta 2017.

Predlagamo, da namesto magati ĹĄe kako drugaÄ?e. ÂťDruĹžina Emila Rednaka iz pirotehniÄ?nih sredstev, zaraPake pri Velenju, ki ji je uni- di katerih imamo gasilci veliÄ?ujoÄ? poĹžar dobesedno pogol- kokrat uniÄ?ene praznike, raje tnil stanovanjsko hiĹĄo, v kateri darujete za pomoÄ? pogorelim so se pripravljali na praznike Rednakom,ÂŤ ĹĄe pravijo gasilci in predvsem na prihod nove- in v svojem imenu in imenu ga druĹžinskega Ä?lana, se sedaj Rednakov raÄ?unajo tudi na vasreÄ?uje z izjemno stisko. Kljub ĹĄo pomoÄ?. đ&#x;”˛ hitri intervenciji 48 gasilcev

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

14. decembra 2017

Stres v uniformi Adila Huselje

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ˝al vam ne bo uspelo izpeljati bogatega, dolgo naÄ?rtovanega druĹžinskega dogodka. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi Ä?udnega spleta okoliĹĄÄ?in, v katerem bo pomembno vlogo igral vaĹĄ sorodnik. Sedaj boste konÄ?no spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato naĹĄli veÄ? Ä?asa zase in svoje telo. Razvajali ga boste, kot Ĺže dolgo ne, kar vam bo godilo. BoljĹĄe poÄ?utje in bolj sveĹž videz vam bosta dala novo samozavest, ki ste jo res potrebovali. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj zabav; med njimi bodo tudi takĹĄne, ki vas bodo spravile v res dobro voljo. Pazite pa na zdravje, saj ne bo prav trdno. Prehlad ni izkljuÄ?en.

Njegov knjiĹžni prvenec bodo jutri predstavili v KnjiĹžnici Velenje

Milena KrstiÄ? – Planinc

Adil Huselja, pravnik in sociolog, je po osnovnem poklicu (in duĹĄi) policist. Zadnjih sedem let je zelo aktiven v Sindikatu policistov Slovenije, kjer se med drugim posveÄ?a zagotavljanju njihove psihosocialne zaĹĄÄ?ite. ÂťZastavili smo ciljno usmerjene aktivnosti. Smo eden redkih sindikatov, ki na tem podroÄ?ju dela sistemsko in naÄ?rtno. Zavedamo se, da je pravna pomoÄ?, pomoÄ? institucij, ko se pojavijo Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine, ki kliÄ?ejo po njej, premalo. Takrat je potrebna psihosocialna opora, takrat Ä?lovek ob sebi potrebuje Ä?loveka, sploh policisti, katerih delo je teĹžko, zahtevno, obremenjujoÄ?e.ÂŤ Bralci NaĹĄega Ä?asa Huseljo poznajo po kolumni Varnostno ogledalo. Marsikdo ga pozna po delavnicah, s katerimi, kot pravi, skuĹĄa izboljĹĄati in polepĹĄati svet.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Adil Huselja: Âťknjiga je primerna za ĹĄirok krog bralcev.ÂŤ

ÂťKo to reÄ?em, se marsikdo nasmehne. A Ä?e pomagaĹĄ Ä?loveku, da reĹĄi teĹžavo, ga spraviĹĄ v smeh, dobro voljo, mu pomagaĹĄ, da zleze iz vrtinca teĹžav, in nakaĹžeĹĄ pot, po kateri bo ĹĄlo v Ĺživljenju laĹžje naprej, je svet zanj gotovo lepĹĄi.ÂŤ Veliko se posveÄ?a stresu. V zadnji kolumni v NaĹĄem Ä?asu se je decembrskemu. ÄŒeprav ta mesec velja za najbolj veselega (tudi norega) v letu, se ga mnogi, zlasti v poklicih z uniformo, pa tudi drugi), bojijo Ĺže vnaprej. V njem se poleg gneÄ?e v sodobnih nakupovalnih katedralah poveÄ?a ĹĄtevilo dogodkov in prireditev.

Zaradi prazniÄ?nega vzduĹĄja je popit tudi kakĹĄen kozarÄ?ek (pre) veÄ?. ÄŒasovni pritisk, gneÄ?a na cestah, sluĹžbene obveznosti, ki jih je treba postoriti do konca leta, ustvarjajo obilico stresa, z njim pa nervozo, razdraĹžljivost. Vse to pa v decembru najbolj obÄ?utijo ljudje v uniformah, pa naj si

gre za policiste, trgovce, gostince, gasilce, zdravstveno osebje ...

Ima kakĹĄen nasvet, ki bi se ga bilo dobro drĹžati v tem mesecu? ÂťOhranite preudarnost, strpnost, potrpeĹžljivost. Ne postavljajte si prevelikih Ĺželja. Ne zahtevajte preveÄ? niti od drugih niti od sebe. Ko greste kupovat darila, bodite pripravljeni na gneÄ?o, v prometu in na parkiriĹĄÄ?ih mirno poÄ?akajte kakĹĄno minuto. Ohranite notranjo mirnost. Ta vam bo omogoÄ?ila zadovoljstvo in uĹživanje v decembrskih luÄ?eh. Brez nje nam bo vse tisto, kar je zunaj, odveÄ?. ÄŒe bomo mirni, bomo mirnost lahko zaznali tudi pri drugih in Ä?utili dobronamernost Ĺželja v stiskih rok.ÂŤ S stresom je povezan tudi njegov knjiĹžni prvenec Stres v uniformi, ki je v teh dneh izĹĄel v zaloĹžbi Chiara, jutri (v petek, 15. decembra, ob 19.19) pa ga bo avtor predstavil v KnjiĹžnici Velenje.

Knjigo oziroma priroÄ?nik so na pot s spremno besedo pospremili Lilijana Prah, psihologinja in doktorica znanosti medicinskih ved Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, Janko GorĹĄek, nekdanji generalni direktor slovenske policije in policijski ataĹĄe v Sarajevu, in Mirela Ćorić, Ĺženska leta po izboru revije Zarja.

Knjiga je, pravi avtor, primerna za ĹĄirok krog bralcev. PraktiÄ?no za vse, ki Ĺželijo veÄ? izvedeti o stresu in vsem, kar ga spremlja, in dobiti dodaten vpogled in osvetlitev svojega poloĹžaja. ÂťNamenjena je vsem tistim, ki svoje Ĺživljenje doĹživljajo stresno, ki Ä?utijo, da jih ritem Ĺživljenja, obveznosti in priÄ?akovanja obremenjujejo. Glavna pozornost pa je usmerjena na stres v uniformi.ÂŤ

Golte pod debelo sneĹžno odejo

teh treniral skupino smuÄ?arskih uÄ?iteljev. ÂťNa Golteh je pravoÄ?asno vrglo dovolj snega, ki bo nudil odliÄ?no smuÄ?arsko podlago, hkrati pa je vzduĹĄje v tako lepem okolju izjemno. Ob ostrem vetru so se brezkompromisno spopadli s strminami in novozapadlo sneĹžno odejo, saj od naĹĄih uÄ?iteljev smuÄ?anja priÄ?akujemo vrhunsko znanje ter fiziÄ?no kondicijo. Ja, uĹživamo tu na belih strminah. Se vidimo!ÂŤ Na smuÄ?iĹĄÄ?u smo sreÄ?ali tudi direktorja Luko PauliÄ?a, ki je prav tako zadovoljen menil, da je letoĹĄnja zgodnja zima zares dobrodoĹĄla, da se bo lahko smuÄ?arska sezona podaljĹĄala in tako omogoÄ?ila novi ekipi upravljalcev doseganje dobrih poslovnih naÄ?rtov.

Bilo je lepo, oÄ?itno prelepo, da bi trajalo. Odjuga je na hitro odnesla trud, a nova poĹĄiljka snega daje upanje, da se bo napovedana prijazna sezona smuÄ?arskih uĹžitkov nadaljevala Ĺže te dni. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

đ&#x;”˛

ÄŒaka vas nekaj razburljivih dni. Mnoge stvari se bodo odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odliÄ?na priloĹžnost, da veliko prostega Ä?asa preĹživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaĹĄi prijatelji. Nekdo od njih pa bo morda Ĺže kmalu ĹĄe veÄ? kot le to. To ste tudi potrebovali, saj Ĺže nekaj Ä?asa zelo trpite, ker se niÄ? v vaĹĄem Ĺživljenju ne odvija, tako kot ste Ĺželeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doĹživetij. Zdravje bo solidno, pazite le, da vam imunski sistem ne oslabi. ÄŒas viroz in gripe ĹĄele prihaja, zato sezite po vitaminih. Pa na topla oblaÄ?ila ne pozabite. Denar? Ostanite varÄ?ni.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ena od vaĹĄih novoletnih zaobljub bo verjetno ta, da si boste privoĹĄÄ?ili veÄ? razvajanja in Ä?asa, ki ga boste posvetili izkljuÄ?no svojemu dobremu poÄ?utju. Zadnji dnevi pred novim letom bodo zelo naporni, zato bi bil res skrajni Ä?as, da se te zaobljube tudi drĹžite. Naslednji dnevi bodo kot nalaĹĄÄ? za obisk kakĹĄnega maserja, plavanja v topli termalni vodi ali le sproĹĄÄ?ujoÄ?ega klepeta s prijatelji, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa zanemarjate. Ravno v tem Ä?asu boste spoznali marsikaj odloÄ?ilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmiĹĄljate veliko, saj veste, da lahko ĹĄe tako naÄ?rtujete, pa Ĺživljenje vedno kaj obrne po svoje. Letos se bo obrnilo v vaĹĄo korist.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Poraba denarja vas zadnje Ä?ase precej skrbi, saj se dobro zavedate, da lahko kaj hitro zapadete pretiranemu plaÄ?evanju s kreditnimi karticami. Ker se zavedate tudi, da imate ĹĄe nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se letos izogibate celo prednovoletnih nakupov. ÄŒeprav Ä?isto mimo njih ne boste mogli iti, ostanite trdni in se drĹžite zaobljube, ki ste jo dali sami sebi. ÄŒe iĹĄÄ?ete priloĹžnosti za boljĹĄi ali pa dodatni zasluĹžek, jih iĹĄÄ?ite predvsem na podroÄ?jih, ki so povezana z vaĹĄimi znanji in hobiji. Ne nasedajte obljubam o hitrem zasluĹžku na podroÄ?ju tveganih naloĹžb. Ljubezen? Iskre bodo tlele, za kaj veÄ? pa bo potreben tudi pogum.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V Ä?asu prehoda iz starega v novo leto boste verjetno vsaj nekaj dni prosti. Na to Ĺže komaj Ä?akate, saj ste utrujeni predvsem zaradi odnosov v sluĹžbi, ki so iz tedna v teden slabĹĄi. Ĺ˝eleli si boste zbistriti glavo in se znebiti teĹžkih misli. Najbolje vam bo to uspevalo, Ä?e se boste druĹžili z otroki. Tu in tam vam bo ugajala tudi druĹžba prijateljev, ki se ne bodo Ĺželeli pogovarjati o poslih, ampak o povsem vsakdanjih stvareh.

V teh dneh boste uĹživali predvsem ob pogledu na nekaj lepega. Segate po prepovedanem sadeĹžu?

To je odvisno predvsem od vas. Med Ĺželjo in resniÄ?nostjo je prav na podroÄ?ju ljubezni pogosto velik razkorak. Pri vas je nastopil pred kratkim.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Preostanek meseca in leta vam bo Ä?isto vĹĄeÄ?, sploh, ker boste uĹživali v luÄ?kah mestne razsvetljave in zimskih dneh, ki so vam v tem Ä?asu blizu. Pogosteje, kot sicer boste hodili tudi na prireditve. Utrujenost, ki ste jo Ä?utili v zaÄ?etku tedna, bo minila v nekaj dneh. Dobili boste dokaz, da je bila predvsem posledica napetosti in stresa. Energije boste zagotovo spet imeli dovolj, zato pa boste teĹžave Ä?utili drugje. Ugotovili boste, kako zelo ste se odtujili od druĹžine. Ni dovolj, Ä?e se tu in tam s sorodniki pogovarjate po telefonu ali preko druĹžbenih omreĹžij. Prav v naslednjih dneh je pravi Ä?as, da jih obiĹĄÄ?ete tudi v Ĺživo. Zdravje bo solidno, Ä?asa pa boste imeli veÄ? kot po navadi, zato niÄ? ne prelagajte na jutri.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Naleteli boste na manjĹĄo teĹžavo, ki bo povezana z nekom iz vaĹĄe druĹžine. Sicer bo teĹžava veÄ?ja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnoduĹĄni.

OdloÄ?ili se boste, da boste pomagali. Razmislite pa, ali je varno, da se zaradi tega zadolĹžite. Morda bo dovolj Ĺže, Ä?e pomagate s tistim, kar imate. Sploh, ker vam na poslovnem podroÄ?ju Ĺže nekaj Ä?asa ne kaĹže dobro. Pa ne po vaĹĄi krivdi – vi boste le reĹĄevali, kar se bo reĹĄiti dalo. Sicer pa se lahko Ĺže veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj lepega, nekaj, kar ne bo kar tako potonilo v pozabo. Decembrska druĹženja s prijatelji bodo letos prav posebna.

Minulo soboto in nedeljo so na Golteh uradno odprli novo zimsko smuÄ?arsko sezono – Po idiliÄ?ni smuki sneg odnesla nenadna otoplitev Ob ne najboljĹĄih vremenskih razmerah zaradi obilice snega, ki je padel s petka na soboto, ter ostrega severozahodnega vetra je bil program aktivnosti okrnjen, vendar pa so gostitelji (za enotno karto za oba vikend dneva) ponudili dovolj, da je bilo v hotelu in na smuÄ?iĹĄÄ?ih vendar prazniÄ?no. Snega je dovolj, je povedala predstavnica druĹžbe Golte za stike z javnostjo Kristina Suhadolnik, na sezono smo optimalno pripravljeni tudi vsi zaposleni. ÂťOd nedelje dalje bomo obratovali z vsemi napravami, ponujamo odliÄ?no kulinariko z novim glavnim kuharjem TomaĹžem PeÄ?nikom, odprte pa so tudi gostinske enote pri Treh plotih in Mozirska koÄ?a. Zavedamo se, da imamo do druĹžbe veliko odgovornost, zato v okviru moĹžnosti na Golteh ponujamo najboljĹĄe za dostopno ceno, kar je vsekakor cilj naĹĄega vodstva in pomlajane ekipe sodelavcev,ÂŤ je povedala za NaĹĄ Ä?as.

Na smuÄ?iĹĄÄ?u smo sreÄ?ali tudi znanega VelenjÄ?ana Davida De Costa, ki je na Gol-

19

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ e malo, pa boste tudi vi za letos odloĹžili delo in skrbi. Priznajte, da tokrat res komaj Ä?akate. Imate namreÄ? kup idej, kaj vse boste ĹĄe naredili letos in s Ä?im boste zaÄ?eli leto 2018. SreÄ?ni boste tudi zato, ker se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili veÄ? za dobro poÄ?utje, k Ä?emur pa pomaga tudi veÄ? gibanja na sveĹžem zraku. Da se to splaÄ?a, Ĺže dobro veste, v naslednjih dneh pa boste ĹĄe bolj aktivni, ker vam bo to dopuĹĄÄ?al tudi Ä?as. Nekdo Ä?aka, da boste izpolnili eno od lanskih zaobljub. ÄŒe jo boste, jo dajte tako, da ga ne boste preveÄ? prizadeli. Lani so bile stvari povsem drugaÄ?ne.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste Ĺželeli veÄ? pomoÄ?i tistih, ki bodo po svoje krivi za te dogodke. Ĺ˝al je ne boste dobili. Nikar ne jemljite zadeve preveÄ? neresno.

Kot kaĹže, se vam zna, Ä?e ne boste previdni, sesuti ĹĄe ena Ĺživljenjska Ĺželja, ki pa ni Ĺživljenjskega pomena. Je paÄ? bila le lepa Ĺželja. Boste pa Ĺže v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, povezana s prihodnostjo, ki vas bo moÄ?no razveselila. Tudi zaradi nje se vam bo od srca odvalil velik kamen. Ljubezen boste ĹĄe naprej iskali, Ä?eprav jo imate pred nosom. Morda jo ÂťnajdeteÂŤ ĹĄe letos.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

S partnerjem boste v naslednjih dneh po dolgem Ä?asu veliko Ä?asa preĹživeli skupaj. ÄŒe bo na zaÄ?etku to ĹĄe teĹžko, ker se Ĺže nekaj Ä?asa ne razumeta tako kot nekoÄ?, bo v nekaj dneh poloĹžaj Ĺže povsem drugaÄ?en. Kriza bo mimo, spet bosta naĹĄla snov za pogovore in skupne toÄ?ke, ki vaju bodo povezovale ĹĄe nekaj tednov. In te tokrat ne bodo povezane z delom, kar je velik napredek. Kljub temu vam bodo oÄ?i in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do Ä?esa veÄ? ne bo priĹĄlo, preveÄ? cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta zelo natrpan teden. Zmogli boste vse, saj boste v delu tokrat uĹživali.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ne bo se vam lahko odloÄ?iti, a vendarle se Ä?as izteka. Tudi, Ä?e boste vedeli, da je odloÄ?itev prava, vas bo stala veliko Ĺživcev in tudi denarja. Vseeno boste vsaj ĹĄe do torka Ä?isto preveÄ? zaskrbljeni. Skrbi ne boste zadrĹžali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaĹĄe domaÄ?e. Saj so Ĺže vajeni, a Ä?isto vseeno jim ĹĄe vedno ni, saj jih skrbi za vaĹĄe zdravje. Taki boste tudi zato, ker se zadnje Ä?ase ne poÄ?utite najbolje. Utrujenost in brezvoljnost pa ne bosta minila kar Ä?ez noÄ? in tudi brez truda ne. Ĺ˝elja po tem, da bi vam nekdo pokazal, ali mu res kaj pomenite, bo na prvem mestu. Ne bo vam veÄ? treba dolgo Ä?akati. PreseneÄ?enje bo popolno. Prijetno tudi.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝al se je zima spet poigrala in po prelepi sneĹžni idili prinesla odjugo, topel veter je od ponedeljka do torka dobesedno odpihnil zaloge snega v dolini in tudi na Golteh. Na sreÄ?o je Ĺže priĹĄla nova poĹĄiljka snega.

Nekaj napornih dni je pred vami. Ne da bi sami tako hoteli, boste veliko razmiĹĄljali o svojem Ĺživljenju. Morda tudi zato, ker boste na veliki prelomnici. ÄŒe vam bo nekaj dni ĹĄe ugajalo, da boste ob tuhtanju iskali samoto, boste kmalu zaÄ?eli ugotavljati, da pogreĹĄate druĹžbo. Predvsem pa dober klepet, ki vas je vedno sprostil. PokliÄ?ite koga od tistih, ki jim to obljubljate Ĺže celo leto. ÄŒeprav med prazniki ne boste veliko prosti, boste imeli dovolj Ä?asa za kratke obiske. Lahko pa jih pripravite tudi pri vas doma, kar vam bo ĹĄe najbolj ugajalo. Sploh, ker boste raztreseni kot Ĺže dolgo ne. Tudi na cesti. Strah vas bo poslovnega sestanka. Ne bojte se, izĹĄlo se bo po vaĹĄih Ĺželjah.

Naš ­čas, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. decembra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Kim Džong Un – zadnji rdeči princ, fran. dok. odd.

14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Andrej Mercina, arhitekt 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, nad.

00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.45 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris. Čarli in Lola, ris.

Simfonorije, ris.

Zlatko Zakladko: Kuzmin mlin na Lahinji 08.20 Na lepše 09.05 Na poti z Vladom Poredošem, dok. odd.

09.50 Alpe-Donava-Jadran 10.30 Kino Fokus 11.00 Dobro jutro 12.25 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, pren. iz Carezze 14.10 Biatlon: sprint (Ž), pren. iz Le Grand Bornanda 15.35 Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 16.00 Koda, izob. odd.

16.55 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, pren. iz Kobenhavna 19.35 Nagelj, jap. nad.

20.00 Japonska z Joanno Lumley, dok. ser.

20.50 Ambienti 21.30 Arthur Newman, am. film 23.15 Slovenska jazz scena: Ob 70-letnici bobnarja Ratka Divjaka: Ratko Divjak in Big band RTV Slovenija 00.10 Glasbeni spoti 01.20 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, posn. iz Carezze 02.30 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris.

7.15 Oddbods, ris.

7.20 Gospodična Žuža, ris.

7.25 Lego prijateljice, ris.

7.50 Beyblade, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 70. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 35. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 59. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 14. del 13.25 Ana kuha 13.55 Polona ga žge 14.30 Padli angel, 1. sez., 36. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 60. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 71. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 15. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 68. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Vem, kdo si, 1. sez., 4. del 0.15 Laurine skrivnosti, 1. sez., 14. del 1.10 Nikita, 3. sez., 22. del 2.00 24UR zvečer, pon.

2.35 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 11.10 Pop corn, Bohem, Urban 3Some 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2530. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Obeski za smrečico 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji 21.15 Regionalne novice 21.20 Jesen življenja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Kmetijski razgledi 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Sobota,

15. decembra

16. decembra

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.15 Pujsa Pepa, ris.

18.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Key Largo, am. film 00.55 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček 07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Kljukec s strehe, ris.

07.50 Studio kriškraš: Dan 08.15 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celice: OŠ Dravlje, Ljubljana in I. OŠ Rogaška Slatina, kviz 09.55 Infodrom, tednik za mlade 10.10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.45 Šamanka Branka, dok. portret 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Empatija, ti in jaz, francoska dok. odd.

16.00 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Meja je samo nebo, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 21.50 Prevara (III.), am. nad.

22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Na Divji zahod, film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.10 Info-kanal

06.05 07.00 11.15 12.00

06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris.

07.05 Živalski čira čara, ris.

07.10 Pujsek Bibi, ris.

07.15 Vipo, ris.

07.25 Božičkov vajenček, ris.

07.40 Čarli in Lola, ris.

07.50 Simfonorije, ris.

07.55 Bine 08.30 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

09.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 09.45 Alpski magazin 10.25 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, pren. iz Montafona 12.10 Alpsko smučanje: superveleslalom (M), pren. iz Val Gardene 14.10 Biatlon: sprint (M), pren. iz Le Grand Bornanda 15.40 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, posn. iz Cortine d'Ampezzo 17.20 Rokomet (Ž): polfinale, pren. iz Hamburga 19.05 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posn. iz Kobenhavna 20.20 Rokomet (Ž): polfinale, pren. iz Hamburga 22.05 »Ni Hamburg, ampak bo!« Zgodba o slovenskem oknu v svet, dok.

23.05 Polnočni klub 00.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Glasbeni spoti 03.05 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, posn. iz Montafona 04.55 Glasbeni spoti

6.00 24UR, pon.

7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris.

7.15 Oddbods, ris.

7.20 Gospodična Žuža, ris.

7.25 Lego prijateljice, ris.

7.50 Beyblade, ris.

8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 71. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 36. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 60. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 15. del 13.25 Ana kuha 13.55 Polona ga žge 14.30 Padli angel, 1. sez., 37. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 61. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 72. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 16. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 69. del 21.00 Kmetija 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Božična zaobljuba (Mistletoe Promise), kanadski film 0.30 Moje ime je Sam (I Am Sam), ameriški film 3.00 Nikita, 4. sez., 1. del 3.50 24UR zvečer, pon.

4.25 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2531. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert skupine AVE: V soju luči – 2. del, posnetek iz Velenja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Mesto smo ljudje – Laško praznuje, dokumentarni film 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.30 Videostrani, obvestila

06.00 06.30 07.00 08.20 09.00 09.55 10.25

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Sladkanje z Rachel Allen Čudovita Japonska, jap. nan. Čarokuhinja pri atu Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Val d'Isera 12.10 Alpsko smučanje: smuk (M), pren. iz Val Gardene 13.25 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž), posn. iz Le Grand Bornanda 14.00 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, posn. iz Hinterzartna 14.40 Biatlon: zasledovalna tekma (M), pren. iz Le Grand Bornanda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Engelberga 17.55 FIFA svetovno klubsko prvenstvo, finale, pren. iz Abu Dabija 20.05 Evrovizijski mladi plesalci, zaključni večer, pren. iz Prage 21.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, posn. iz Cortine d'Ampezzo 22.10 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posn. iz Kobenhavna 22.50 Popšop 23.30 Nocoj v Palladiumu 00.30 Glasbeni spoti 01.40 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Val d'Isera 02.30 Alpsko smučanje: smuk (M), posn. iz Val Gardene 03.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tika taka, ris.

7.10 Pixi in čarobni zid, ris.

7.25 Sabrina, ris.

7.50 Grizzy in glodavčki, ris.

7.55 Maša in medved, ris.

8.05 Grizzy in glodavčki, ris.

8.10 Skrivnostni ranč, ris.

8.35 Peter Pan, ris.

9.00 Grizzy in glodavčki, ris.

9.05 Pod košem, ris.

9.30 Grizzy in glodavčki, ris.

9.40 Gorazdova slaščičarna 10.10 TV prodaja 10.25 Vzgoja psov, 1. sez.

11.20 Shark, 1. sez., 9. del 12.15 TV prodaja 12.30 Shark, 1. sez., 10. del 13.30 Znan obraz ima svoj glas 16.15 Božična zaobljuba, kanadski film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.30 Lomilki src, ameriški film 23.55 Vesel božič, ameriški film 1.35 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (222) 10.00 Napovedujemo 10.05 Mesto smo ljudje – Laško praznuje, dokumentarni film 11.15 Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Obeski za smrečico 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2532. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Nedelja,

Ponedeljek, 18. decembra

19. decembra

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Niko, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Tabaluga, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, nan.

Sledi: Zdenka Serajnik, dok. odd.

TV Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Hvaležnost 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 14.50 Ko se vrne sreča, am. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o Desi Muck, dok. film 18.40 Zmajči zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, španska nad.

21.25 Intervju 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Saša Vuga: Čuječi opominjevalec, portretni film 23.45 Za lahko noč: Deva Premal, Miten in Manose, posn. koncerta 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.20 Info-kanal

05.55 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.20 Sladko življenje z Rachel Allen 10.45 10 domačih 11.30 Aplavzi! - Jadranka Juras 12.05 NaGlas!

12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum: Sodobni zakon za RTV 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Firbcologi 16.00 Z glasbo in s plesom: Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Videospot, odd. za mladostnike 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Matti iz Kokemäkija - Sladki grah prinaša pomemben dohodek mladim finskim kmetom 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Festival Imago Sloveniae 2013: Vokalna akademija Ljubljana, posn. iz Šentjakobske cerkve 00.55 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal

05.45 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Aplavzi! - Darja Švajger 11.45 Obzorja duha: Hvaležnost 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.50 Studio city 14.45 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.35 Studio kriškraš: Dan 15.55 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Piknik s torto, ris.

18.10 Niko, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film 21.25 Ita Rina: Od mita do muzeja slovenskih filmskih igralcev, dok. feljton 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Spomini: prof. Alenka Glazer, dok. odd.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji 01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal

17. decembra

07.00 07.00 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.30 08.45 08.55 09.20 09.55 10.05 10.45

06.00 Duhovni utrip 06.15 Koda, izob. odd.

06.55 Meja je samo nebo, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 07.20 Glasbena matineja: Citrar Georg Glasl 07.55 Čudovita Japonska, jap. nan.

08.40 Ambienti 09.25 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Alta Badie 10.25 Alpsko smučanje: superveleslalom (Ž), pren. iz Val d'Isera 11.40 Biatlon: skupinski start (Ž), pren. iz Le Grand Bornanda 12.25 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Alta Badie 13.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Engelberga 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), vključitev v pren. iz Hinterzartna 17.00 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, pren. iz Kobenhavna 19.20 Biatlon: skupinski start (M), posn. iz Le Grand Bornanda 20.05 Žrebanje Lota 20.20 Rokomet (Ž): finale, pren. iz Hamburga 22.15 Goljufija, dan. nad.

23.25 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Engelberga 01.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Tika taka, ris.

7.10 Pixi in čarobni zid, ris.

7.25 Sabrina, ris.

7.50 Grizzy in glodavčki, ris.

7.55 Maša in medved, ris.

8.05 Grizzy in glodavčki, ris.

8.10 Skrivnostni ranč, ris.

8.35 Peter Pan, ris.

9.00 Maša in medved, ris.

9.05 Grizzy in glodavčki, ris.

9.15 Pod košem, ris.

9.40 Grizzy in glodavčki, ris.

9.50 Vzgoja psov, 1. sez.

10.45 TV prodaja 11.00 Shark, 1. sez., 11. del 11.55 TV prodaja 12.10 Shark, 1. sez., 12. del 13.05 Ženska džungla, 2. sez., 6. del 14.00 Lomilki src, ameriški film 16.25 Dan najlepših sanj 17.55 Štartaj, Slovenija!

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Štartaj, Slovenija!

0.00 Železničar, avstralski film 2.15 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 2531. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 10.35 2532. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 12.05 Iz glasbenega arhiva VTV 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 15.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (221) 18.20 Korenčkov palček, gledališka predstava 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Urban 3Some 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.45 09.30 11.10 13.55 15.05 16.30 17.20 18.25 20.05 21.05 22.50 23.50 01.50 02.50 04.20

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris. Čarli in Lola, ris.

Simfonorije, ris.

Sprehodi v naravo: Lepotne lilije Drsalec, kratki dok. f.

Na poti z dr. Nado Praprotnik, dok. odd.

Houston, imamo problem!, igrano-dok. film Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Polnočni klub Sladkanje z Rachel Allen Hišica v preriji, am. nad.

Alpsko smučanje: paralelni veleslalom (M), pren. iz Alta Badie Čez planke: Šrilanka Petrovi prijatelji, brit.-am. f. Časnik, hrvaška nad.

Pod svetlim soncem, češki dok. f.

Glasbeni spoti Alpsko smučanje: paralelni veleslalom (M), posn. iz Alta Badie Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego prijateljice, ris.

Beyblade (Beyblade Burst), risanka 8.10 TV prodaja 8.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 72. del 9.20 TV prodaja 9.50 Padli angel, 1. sezona, 37. del 10.50 TV prodaja 11.05 Gospodarica zlata, 1. sez., 61. del 12.05 TV prodaja 12.20 Gorski zdravnik, 10. sez., 16. del 13.25 Ana kuha 13.55 Polona ga žge 14.30 Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 2. del 15.30 Padli angel, 1. sez., 38. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 73. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 62. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 70. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Vem, kdo si, 1. sez., 5. del 0.10 Laurine skrivnosti, 1. sez., 15. del 1.05 Nikita, 4. sez., 2. del 2.00 24UR zvečer, ponovitev 2.35 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2532. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Urban 3Some 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz glasbenega arhiva VTV 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

14. decembra 2017

Torek,

06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris.

07.05 Živalski čira čara, ris.

07.10 Pujsek Bibi, ris.

07.15 Vipo, ris.

07.25 Božičkov vajenček, ris.

07.40 Čarli in Lola, ris.

07.50 Simfonorije, ris.

07.55 Bukvožerček 08.00 Martina in ptičje strašilo: Kultura 08.10 Na poti s Hermanom Gvardjančičem, dok. odd.

09.00 Ljudje podeželja: Partnerji z naravo, dok. ser.

09.25 Hišica v preriji, am. nad.

10.25 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren. iz Courchevela 11.40 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren. iz Courchevela 14.55 Dober dan 16.00 Novi sosedje, dok. odd.

16.45 Čarokuhinja pri atu 17.00 Hišica v preriji, am. nad.

18.00 Halo TV 19.00 Iz popotne torbe, odd. za otroke 19.20 Nagelj, jap. nad.

20.00 Rojstvo samovozečega avtomobila, brit. dok. odd.

21.00 Prava ideja 21.35 Divje jagode, švedski film 23.15 Nocoj v Palladiumu 00.10 Glasbeni spoti 01.20 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž), 1. vožnja, posn. iz Courchevela 01.55 Alpsko smučanje: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posn. iz Courchevela 02.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego vilini, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 2. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 38. del 10.55 TV prodaja 11.10 Resnične ljubezni, 1. sez., 73. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gospodarica zlata, 1. sez., 62. del 13.25 Ana kuha 13.55 Polona ga žge 14.30 Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 3. del 15.30 Padli angel, 1. sez., 39. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 74. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 63. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 71. del 21.00 Kmetija 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Vem, kdo si, 1. sez., 6. del 1.10 Laurine skrivnosti, 1. sez., 16. del 2.05 Nikita, 4. sez., 3. del 2.55 24UR zvečer, ponovitev 3.30 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2533. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dotiki gora, Kozjek nad Socko 21.00 Jesen življenja, Hiša generacij Laško 21.30 Koncert skupine AVE: V soju luči – 2. del, posnetek iz Velenja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Sreda,

20. decembra

05.45 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Umetnost igre Čokoladne sanje, slov. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Peter Jančič Duhovni utrip: Jubilej celjske Mohorjeve družbe 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Dravlje, Ljubljana in I. OŠ Rogaška Slatina, kviz 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Vse najboljše, hrv. f.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Sveto in svet 23.50 Turbulenca, izob. odd.

00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Po Sloveniji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.25 08.55 09.40 10.25 11.15 12.05 14.25 15.25 16.50 17.55 19.30 19.50 20.05 21.20 22.20 00.30 01.40 02.55

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vipo, ris.

Božičkov vajenček, ris. Čarli in Lola, ris.

Simfonorije, ris.

Studio Kriškraš: Dinozavrova stopinja Kanape, odd. TV Lendava Na poti z Radom Kočevarjem, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o Desi Muck, dok. f.

Hišica v preriji, am. nad.

Alpsko smučanje: paralelni slalom (Ž), pren. iz Courchevela Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Na utrip srca: Pavarotti - dueti, koncert Pavarottija s prijatelji Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Večna ljubimca, nem.-ang. f.

Glasbeni spoti Alpsko smučanje: paralelni slalom (Ž), posn. iz Courchevela Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Oddbods, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego vilini, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 3. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 39. del 10.55 TV prodaja 11.10 Resnične ljubezni, 1. sez., 74. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gospodarica zlata, 1. sez., 63. del 13.30 13.25 Ana kuha 13.55 Polona ga žge 14.30 Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 4. del 15.30 Padli angel, 1. sez., 40. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 75. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 64. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 72. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Vem, kdo si, 1. sez., 7. del 0.05 Laurine skrivnosti, 1. sez., 17. del 1.00 Nikita, 4. sez., 4. del 1.55 24UR zvečer, ponovitev 2.30 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2533. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Jesen življenja, Hiša generacij Laško 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (223) 18.20 Kreativne glave (7), Pop up voščilnica 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami, Bojan Kontič, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

21

KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PredprazniÄ?na ura pravljic Velenjska promenada ÄŒarobna promenada: Osnovne ĹĄole se predstavijo (17.00) in Glasbena skupina KD MeÄ‘imurje (19.00) 17.00 Ljudska univerza Velenje Kreiranje leta 2018 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu: MeĹĄani pevski zbor Ĺ kale 19.00 Galerija Velenje Slovo od starega in na zdravje novemu – z Manco Dremel

grad in zabava s Piko Fliko in Tinko Ĺ minko

14. decembra 2017

BERIÄŒNIK, Jure: Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu od - Odrasli / 821-312.6 Biografski romani Avtor je v JLA odĹĄel v zaÄ?etku februarja 1985, in sicer najprej, v Sarajevo. To je bilo le leto dni po sarajevski zimski olimpijadi in mesto ga je v hipu oÄ?aralo, po eni strani s svojo izjemno urejenostjo, kar je bilo tudi posledica olimpijskih iger, po drugi strani pa s svojim zgodovinskim ĹĄarmom in znamenito BaĹĄÄ?arĹĄijo. Skoraj sedem mesecev je preĹživel v ĹĄoli za rezervne oficirje intendantske sluĹžbe. Obuka oziroma usposabljanje je bilo dokaj zahtevno, saj so

mivo delo, ki nam pribliĹža, razloĹži ter na novo predstavi naĹĄa Ä?utila in Ä?utenje.

Daphne in Charles Maurer nas v ÂťSvetu novorojenÄ?kaÂŤ spomnita na naslednjo misel: Njegov svet mu diĹĄi precej podobno, kot naĹĄ svet diĹĄi nam, vendar vonjev ne dojema samo skozi nos. SliĹĄi, vidi, in tudi otipa jih. Njegov svet je vrtinec jedkih vonjav – pa tudi rezkih zvokov, grenko diĹĄeÄ?ih zvokov, sladko diĹĄeÄ?ih podob in trpko diĹĄeÄ?ih dotikov na koĹži. ÄŒe bi lahko obiskali svet novorojenÄ?ka, bi pomislili, da smo v halucinogeni parfumeriji.

LENNON, John: Pomisli ml – Mladina / C-Sz Slikanice zaboji Tudi v Sloveniji je 21. septembra, ob svetovnem dnevu miru, izťla slikanica Johna Lennona z naslovom Pomisli. Vsebina je prevedena pesem Lennonove Imagine, ki je dobro poznana po vsem svetu. Tekstu so dodane tople ilustracije, ki jih je ustvaril Jean Jullien. Nastala je v sodelovanju z

VELENJE ÄŒetrtek, 14. december 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: Kdaj in kako pohvaliti otroka?

13.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje za odrasle 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za otroke in starĹĄe 17.00 Kulturni dom Prihod dedka Mraza in koncert pevke Andreje ZupanÄ?iÄ?

17.00 OĹ Gorica Novoletni koncert pevskih zborov, bazar in sreÄ?anje z dedkom Mrazom 17.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana ZakljuÄ?na prireditev 5. revije pihalcev Glasbene ĹĄole Velenje – fOKS 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potovanje v Altaj "Ruski Tibet" 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

BoĹžiÄ?no-novoletni koncert harmonikarskega aktiva Glasbene ĹĄole Velenje

Petek, 15. december 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Izdelovanje voĹĄÄ?ilnic, ustvarjalna delavnica 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje na Velenjskem gradu: Skpina Vox Corde 20.00 eMCe plac Predvajanje dokumentarnega filma Ĺ˝elezne Stopinje

morali v tem Ä?asu osvojiti podobno znanje, kot so ga v ĹĄtirih letih gojenci na vojaĹĄki akademiji. Razmere so bile kot v kakĹĄnem dobrem internatu. VojaĹĄka hrana je bila odliÄ?na, saj so jo pripravljale civilne kuharice. SluĹženje je nadaljeval v Banjaluki in delno v Vinkovcih.

Zabavno in humorno napisani spomini, ob prebiranju katerih se v mislih povrnemo dobrih 30 let nazaj. Saj, kot pravi sam avtor, ko si star ĹĄele dvajset let, si precej bolj zapomniĹĄ zabavne in prijetne reÄ?i, kot pa tiste zoprne. Vsaj tako je bilo pri meni.

Ko sem odĹĄel v JLA, sem se pri sebi odloÄ?il, da bom vso to zadevo vzel kot neko novo Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo, v bistvu kot nekakĹĄno dogodivĹĄÄ?ino. Moram pa povedati, da mi v vojski resniÄ?no ni bilo preteĹžko, na hipe je bilo pravzaprav nadvse zabavno ‌

organizacijo Amnesty International.

Knjiga nagovarja ljudi, da se pridruĹžijo golobu, ki na poti okoli sveta seje seme prijateljstva in miru med pticami. Pri tem se ne ozira na velikost, barvo ali obliko ptic, ki jih sreÄ?a. Vse so mu enako ljube. In prav vse si Ĺželijo istih stvari – prijateljstva, sreÄ?e, ljubezni ...

Knjiga je samo na prvi pogled namenjena (le) otrokom. K povezovanju kliÄ?e vse ljudi, ki jo sliĹĄijo.

Ko se mi boĹĄ pridruĹžil, svet bo eno, nĂ­hÄ?e sam.

E. O. Chirovici: Knjiga zrcal

PALACIO, R. J.: Julianova zgodba

od – Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani

ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta

Pred petindvajsetimi leti se je zgodil umor.

Na boĹžiÄ?ni veÄ?er so razvpitega profesorja psihologije Wiederja naĹĄli mrtvega na njegovem domu. Nikoli niso naĹĄli morilca.

Po vseh teh letih pa ameriĹĄki literarni agent Peter Katz prejme zanimivo pismo.

V njem mu neznani Richard Flynn sporoÄ?a, da je razvozlal misterij profesorjevega umora. Kot dokaz mu poĹĄlje prve strani svojih spominov na ĹĄtudijska leta. Takrat je bil celo eden od osumljencev. Zapiski se konÄ?ajo, ĹĄe preden Richard razkrije identiteto morilca.

Drugi del romana pripoveduje novinar John Keller, ki ga literarni novinar poĹĄlje v iskanje preostanka zapisanih spominov.

Pri tem se nam odstira ozadje zgodbe ter odnosi med vsemi vpletenimi.

Tretji del je pripoved upokojenega kriminalista Roya Freemana, ki obnovi preiskavo primera, ki mu visi nad glavo vsa ta leta. Na svoj naÄ?in, neodvisno od zapisane zgodbe spominov, odkrije pravega morilca.

Roman, ki je sicer uvrĹĄÄ?en med kriminalke, je dober psiholoĹĄki oris Ä?loveĹĄkih spominov, ki z leti bledijo. Prav tako imamo vsi vpleteni na iste dogodke popolnoma razliÄ?ne spomine ‌ Kar je za nekoga resnica, je za drugega laĹž.

ACKERMAN, Diane: O naravi Ä?utnega od - Odrasli / 159.9 Psihologija Voh, tip, okus, sluh in vid. ÄŒutila, preko katerih prepoznavamo svet okoli nas in so nam Ä?isto sama po sebi umevna. V tem delu jih spoznamo ĹĄe z drugih vidikov.

Avtorica nam pripoveduje, kako so Ä?utila dojemali v razliÄ?nih kulturah in zgodovinskih obdobjih. Primerja tudi delovanje organov Ä?utenja pri Ä?loveku in Ĺživalih. Iz knjige veje veliko avtoriÄ?ino poznavanje zahodne knjiĹževnosti ter mitologij. Zani-

Julianova zgodba je nadaljevanje velike uspeĹĄnice romana ÄŒudo. Pravzaprav je vzporedna zgodba, tokrat zapisana s strani Juliana, Auggijevega soĹĄolca.

Fanta sta se spoznala v osnovni ĹĄoli v petem razredu, ko sta postala soĹĄolca.

Takrat pride v Julianov razred novi soĹĄolec, August Pullman, na kratko Auggie.

Fant ima hudo deformacijo obraza in se je do sedaj ĹĄolal doma. Julian je do novega soĹĄolca izjemno neprijazen in nesramen.

V omarici mu puĹĄÄ?a listke z Ĺžaljivimi sporoÄ?ili, venomer ima nesramne pripombe. Kaj ga vodi v takĹĄno ravnanje? Njegovo obnaĹĄanje ga privede celo do kazni s strani vodstva ĹĄole. Sledi dvotedenska izkljuÄ?itev. Na ta ukrep se Julianovi starĹĄi burno odzovejo. Julian odide na daljĹĄe poÄ?itnice k stari mami v Francijo, kjer se mu konÄ?no odprejo oÄ?i. Bo lahko ĹĄe pokrpal svoje zmote? ÂťAmpak dobra stvar pri Ĺživljenju, Julian,ÂŤ je nadaljevala, Âťje to, da svoje napake vÄ?asih lahko popravimo. Da se iz njih kaj nauÄ?imo. Da se izboljĹĄamo. Ena napaka te ĹĄe ne doloÄ?i, Julian. Me razumeĹĄ? Samo naslednjiÄ? moraĹĄ ravnati bolje.ÂŤ đ&#x;”˛

Sobota, 16. december 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ul. in Velenjska promenada PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Klic iz omare, 8. sejem igraÄ? in 5. dobrodelni bazar rabljene opreme za Ĺživali 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvor.

Pika praznuje rojstni dan, Sobotne otroĹĄke predstave v ÄŒarobnem decembru 11.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Predstavitev novih knjig iz zbirke SonÄ?nice 2017 zaloĹžbe HiĹĄa Poezije

12.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, jamski del Odprtje razstave PoetiÄ?ne proge 16.00 Velenjski grad Odprtje razstave Jaslice 17.00 Velenjski grad PrazniÄ?na maĹĄa v grajski kapeli 17.00 Velenjska promenada Odprtje ÄŒarobne promenade: ÄŒarobna zimska krogla, nastop Plesnega studia N in koncert Andreja Ĺ ifrerja

Nedelja, 17. december 10.00 Velenjski grad PravljiÄ?ni nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje", pripoveduje Jelka Sever ÄŒasl 17.00 Velenjska promenada ÄŒarobna promenada: V deĹželi ĹĄkratov (17.00), Konovski harmonikarji in septet KUD Lipa Konovo (18.00) ter vokalna skupina Cvetke (19.00)

Ponedeljek, 18. december 11.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je Ĺžur, reading is cool; 10 let bralnega kroĹžka in 20 let knjige o Harryu Potterju 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Kartanje za razvedrilo 17.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em ÄŒarobna promenada: Osnovne ĹĄole se predstavijo (17.00) ter koncert skupine Smooth Band (19.00)

Torek, 19. december 8.00

17.00

Sejna dvorana MO Velenje 25. seja Sveta MO Velenje Velenjska promenada ÄŒarobna promenada: Osnovne ĹĄole se predstavijo (17.00), ÄŒarobni Harry Potter (18.00) in koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (19.00) 17.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje Priprava prazniÄ?ne vegetarijanske veÄ?erje 17.00 Galerija Velenje Okrasimo malo drugaÄ?e, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: "PrazniÄ?no ustvarjanje" 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave: Pisano slovo od leta 2017 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert Glasbene ĹĄole Velenje

Sreda, 20. december 10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: kaj je limfna drenaĹža?

PO ZARJA Ĺ OĹ TANJ PRIREJA

BOĹ˝IÄŒNO NOVOLETNI KONCERT NEDELJA, 17.12.2017 OB 16.00 Ĺ PORTNA DVORANA OĹ KDK Ĺ OĹ TANJ PIHALNI ORKESTER ZARJA, OKTET ZARJA - DIRIGENT MIRAN Ĺ UMEÄŒNIK MePZ SVOBODA Ĺ OĹ TANJ - ZBOROVODKINJA ANKA JAZBEC DUNYA TINAUER, ROĹ˝LE JAVORNIK • BOĹ TJAN DERMOL PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V Ĺ OĹ TANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V Ĺ PORTNI DVORANI OĹ KDK Ĺ OĹ TANJ

17.00

17.00

17.00

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 14. december 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Decembrska igralnica 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 19.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave

Petek, 15. december

Sreda, 20. december 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka pomoÄ?

18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?no – novoletni koncert uÄ?encev glasbene ĹĄole

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 14. december 16.47 Odhod vlaka z ĹželezniĹĄke postaje Ĺ martno ob Paki Izlet v PravljiÄ?no Celje, DruĹĄtvo korak naprej 17.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki kozolec Odprtje razstave Kapele in kriĹži, sakralna znamenja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, Muzej Velenje

Petek, 15. december

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine 16.00 REKS Ravne GledaliĹĄka predstava, prihod dedka Mraza in prednovoletni Ĺžure 17.00 TrĹžnica Ĺ oĹĄtanj TrĹžnica prazniÄ?nih dobrot z degustacijami in nastopom glasbene skupine M.J.A.V.

17.00 Kulturni dom Gorenje PravljiÄ?ne urice, KD Gorenje

Nedelja, 17. december

Ponedeljek, 18. december

16.00 Telovadnica OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj BoĹžiÄ?no-novoletni koncert PO Zarja

19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

9.00

Ponedeljek, 18. december 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sobota, 16. december 9.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnicai 10.00 MC Ĺ martno ob Paki – HiĹĄa mladih KulinariÄ?na delavnica za otroke ÂťPo praznikih diĹĄiÂŤ

Lunine mene

Torek, 19. december 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 17.00 TrĹžnica Ĺ oĹĄtanj, Pusti grad PravljiÄ?ni pohod z baklami na Pusti

18. decembra, ob 7.30, prazna luna (mlaj).

Repnik v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 14. decembra, ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo koroĹĄkega slikarja Janeza Repnika z naslovom Prah si ... Slikar, ki je s svojo prepoznavno likovno govorico edinstven v likovnem prostoru, se posveÄ?a izkljuÄ?no socialni tematiki.

in vsako leto na enem mestu zbere boljťe slovenske mladinske zbore, hkrati pa spodbuja slovenske skladatelje, da za zbore napiťejo izvirne skladbe. Letos sta za to priloŞnost nastali skladbi Novoletni ples Tadeje Vulc in Naj Şivi hrup Tineta Beca, ki bosta na koncertu krstno izvedeni. Na dogodku se bo predstavilo 17 mladinskih zborov, v katerih poje pribliŞno 500 pevcev. Med njimi bo tudi mladinski pevski zbor OŠKarla Destovnika Kajuha – Šoťtanj, ki ga vodi Metka Berk.

Mladi ĹĄoĹĄtanjski pevci del ÂťPotujoÄ?e Zarja vabi na muzikeÂŤ Ljubljana, 16. decembra – V sobo- koncert to bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 18. uri koncert zdruĹženih izbranih mladinskih zborov Slovenije v poÄ?astitev Svetovnega dneva zborovske glasbe, ki nosi ime PotujoÄ?a muzika. Gre za bienalno prireditev, ki poteka od leta 2011

Ĺ oĹĄtanj – Pihalni orkester Zarja vabi v nedeljo, 17. decembra, na tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni koncert. ZaÄ?el se bo ob 16. uri v ĹĄportni dvorani osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha. đ&#x;”˛ bĹĄ, mkp

Nedelja, 17. 12., ob 18.00, 3D Ponedeljek, 18. 12., ob 17.15

LISIÄŒKA IN DRUGE ZGODBE

Stanka Ledinek

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 14.12. BiotrĹžnica • Petek, 15.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – BoĹžiÄ?no darilo za jelenÄ?ka Rudija • BoĹžiÄ?no novoletni sejem v Lectovi deĹželi - do 31.12.2017 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

MEDVEDEK PADDINGTON 2 Paddington 2, sinhronizirana druŞinska komedija, 103 minute (VB, Francija) ReŞija: Paul King Slovenski glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, BlaŞ Šef, Tinkara Rovťnik, Saťo Preťeren, Nadja Jarc, Rok Kosec, Jaka ViŞintin Petek, 15. 12., ob 18.00 Nedelja, 17. 12., ob 16.00 – otroťka matineja

OÄŒKA PROTI FOTRU 2 Daddy's Home 2, komedija, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Sean Anders

Igrajo: Linda Cardellini, Mark Wahlberg, Mel Gibson, Will Ferrell, John Cena, John Lithgow, Alessandra Ambrosio,..

Nedelja, 17. 12., ob 20.45

VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI Star Wars: The Last Jedi, ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA) ReĹžija: Rian Johnson Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del Toro, Mark Hamill, Carrie Fisher Petek, 15. 12., ob 20.00 Sobota, 16. 12., ob 21.15, 3D

SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET KomiÄ?na drama, 116 minut (Slovenija) ReĹžija: Marko NaberĹĄnik Igrajo: Jure IvanuĹĄiÄ?, Minca Lorenci, AljoĹĄa TernovĹĄek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Ĺ erbinek, PrimoĹž Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik ...

Petek, 15. 12., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 16. 12., ob 20.00 – mala dv.

Nedelja, 17. 12., ob 19.00 – mala dv.

7 animiranih filmov brez dialoga za najmlajĹĄe obiskovalce starosti 2+, 36 minut ReĹžija: razliÄ?ni evropski reĹžiserji Sobota, 16. 12., ob 18.00 – mala dv.

Nedelja, 17. 12., ob 17.00 – mala dv.

KABINET ÄŒUDES DruĹžinska misteriozna drama, 117 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Haynes Igrajo: Millicent Simmonds, Julianne Moore, Cory Michael Smith, James Urbaniak, Damian Young, Patrick Murney Ponedeljek, 18. 12., ob 20.00 –filmsko gledlaiĹĄÄ?e

Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. decembra 2017

Nagradna križanka Pekarna Skalca

RADIO VELENJE

Pekarna Skalca Lindi d.o.o.

PE Velenje Šmarška cesta 52 a, Velenje

Zdravniški nasveti, gosta: Matjaž Andrejc, diplomirani zdravstvenik iz Zdravstvenega doma Velenje in Boštjan Čavničar, diplomirani zdravstvenik iz Slovenske Bistrice: Tema: prvi posredovalci

Tel.: 0590 388 00 Možna naročila po telefonu!

Del. čas – odprto vsak dan v letu!

5.00 – 22.00

ŠALEK VELENJE

Vedno sveže!

Sladko, slano in slastno! kruh • pecivo • pizze burek • štručke rogljiči • krofi

Otvoritveno nižje cene pekovskih izdelkov!

Super ponudba – po super cenah!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. decembra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Pekarna Skalca«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 30. novembra 2017, so: Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje; Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; Marjeta Stropnik, Podgorje 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: OSMICA1VELENJE ŠOŠTANJ oglas_kosarica_2.pdf 8. 12.

17 13:06

Košarica

• • •

prijaznih ljudi

• •

:)

trgovina

Komunalno podjetje Velenje

Prihaja čas. ko v odsevu drsijo slike leta, ki se počasi izteka, in se pred nami odpira lesk leta ki prihaja.

Zato Vam želimo, vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2018!

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

ČETRTEK, 14. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 15. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 16. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 17. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 18. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 19. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 20. decembra

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

K

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Srečno 2018

Trgovina Košarica Pesje

03/891-91-40 odpiralni alni čas: pon-petek: 8-16 sobota: 8-13 nedelja in prazniki: zaprto

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

mali OGLASI nem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO

STIKIPOZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIÄŒNINA ENOSOBNO STANOVANJE primerno za starejĹĄo Ĺžensko, oddam v najem.

Gsm: 031 74 75 20 STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljub-

PEÄŒ centralno, rabljeno, litoĹželezno, prodam. Tel. 03 58 93 279

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE za nadaljnjo rejo ali za zakol, teĹžke 80 -100 kg domaÄ?e reje, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 040 414 360 IZLOÄŒENE plemenske svinje in praĹĄiÄ?e teĹžke 70 – 80 kg, prodam.

Gsm: 031 447 283

od 15. 12. do 21. 12.

- 15. decembra 1914 se je v Ĺ aleku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun; - 15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Veletrg - Velenjska trgovina, ki je uradno zaÄ?elo poslovati 1. januarja leta 1965; poslovanje Veletrga je bilo zaradi oÄ?itanega monopola v prodaji premoga Ĺže po nekaj mesecih prepovedano, podjetje je bilo ukinjeno in prikljuÄ?eno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v zaÄ?etku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvrĹĄnega sveta postal nekdanji Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?-

ko Meh; - 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, uÄ?itelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do zaÄ?etka druge svetovne vojne Ĺživel in pouÄ?eval na ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki; - 17. decembra 1906 se je v TrĹžiÄ?u rodil direktor Tovarne usnja v Ĺ oĹĄtanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zasluĹžen za izgradnjo planinskega doma v Ĺ entvidu nad Ĺ oĹĄtanjem, ki se imenuje po njem; - 17. decembra 1990 je velenjska VTV prviÄ? poslala ŞivoÂŤ sliko v televizijski medijski prostor Slovenije; - sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne Ĺžirije in obÄ?instva prejel film ÂťRekordÂŤ avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja; - 18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc DelÄ?njak; v Ĺ kalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Fran-

Ĺ˝elezniĹĄka postaja Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ca DelÄ?njaka; najbolj znan je po skladbi ÄŒreda v galopu; umrl je 15. novembra 1969; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najviĹĄje priznanje zveze, sveÄ?ano listino, Ä?lanici Planinskega druĹĄtva Velenje Anici Podlesnik; - decembra leta 1979 se je prviÄ? predstavil Rudarski oktet Velenje; - 20. decembra 1899 je bila tehniÄ?no pregledana ĹželezniĹĄka proga Velenje–Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le Ä?lani

tehniĹĄke komisije so si po konÄ?anem opravilu v gostilni Rak v Velenju naroÄ?ili skupno kosilo; - v noÄ?i na 20. december 1997 je poĹžar zajel ostreĹĄje ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine in ga popolnoma uniÄ?il; brez strehe nad glavo je tako zaÄ?asno ostalo 39 druĹžin; - v torek, 21. decembra 1971, so v srediĹĄÄ?u Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, kjer je danes KnjiĹžnica Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA ZD VELENJE • Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 82,6 m2, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 92.000 ₏

IZBERITE PRAVO DARILO ZA PRAVO OSEBO.

LEKARNA VELENJE

Razvajajte svoje najdraĹžje z darilnim bonom ... ... z darilnimi boni Unior Turizma je izbor darila vedno preprost in uÄ?inkovit, ... z darilnimi boni lahko podarite „na koĹžo pisano“ darilo, ... vrednostni darilni boni vam olajĹĄajo pravo odloÄ?itev.

VET. POSTAJA

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 ₏

OBIĹ ÄŒITE spletno trgovino shop.unitur.eu

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16.12. in 17.12 – Olivera Saveva dr. dent. med.

PREVERITE bogato ponudbo razliÄ?nih storitev, ki bodo razveseljevale vaĹĄe najdraĹžje, prijatelje in poslovne partnerje v prihajajoÄ?ih prazniÄ?nih dneh.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje Porok ni bilo za objavo.

SMRTI KRAJNC MIRKO, roj. 1936, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 11, KOROĹ EC Ĺ TEFANIJA, roj. 1946, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 10, Ĺ˝URAJ VIKTOR, roj.

1931, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 19, ANTOLIÄŒ JOĹ˝EF, roj. 1958, Velenje, GraĹĄkogorska cesta 4

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Informacije in nakup: T 03/75 76 000 www.rogla.eu, www.terme-zrece.eu

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

14. decembra 2017

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA SporoÄ?amo, da nas je za vedno zapustil oÄ?e, dedek in pradedek

Nenehni zdaj ĹĄe mladega poletja, ki ne zori v jeseni.

Ni ÂťprejÂŤ, ni ÂťnajÂŤ, ne ÂťboÂŤ lesnike ĹĄtetja v nesliĹĄni ti premeni.

Umrla je naĹĄa mama, babica in prababica

IVANKA NAGLIČ rojena Mirnik, 1923

HUBERT MRAVLJAK 11. 7. 1922 – 2. 12. 2017

Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v oĹžjem druĹžinskem krogu.

Vsem, ki ste se mu poklonili, darovali cvetje in sveÄ?e, se iskreno zahvaljujemo.

Vsi njegovi

Pokopali smo jo v druĹžinskem krogu 7. decembra 2017.

Zahvaljujemo se PatronaĹžni sluĹžbi ZD Velenje in negovalkam CSD Velenje za toplo strokovno oskrbo.

HvaleĹžni smo tudi vsem, ki Ä?utijo z nami.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 12. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Danes pride Dedek Mraz Ob 17. uri ga lahko priÄ?akate v velenjskem kulturnem domu – V soboto zaĹživi ĹĄe ÄŒarobna promenada, ki bo vabila do 30. decembra Velenje, 14. decembra – V Ä?arobnem decembru se je zvrstilo Ĺže kar nekaj prireditev za vse generacije, do konca meseca pa jih bodo razliÄ?ni organizatorji pripravili veÄ? kot 130. DanaĹĄnji dan teĹžko Ä?akajo ĹĄtevilni otroci iz vse Ĺ aleĹĄke doline. Mednje bo po letu dni spet priĹĄel dobri Dedek Mraz. Sprejem mu zaradi slabe vremenske napovedi pripravljajo v kulturnem domu.

Z njim bo priĹĄla tudi otroĹĄka pevka Andreja ZupanÄ?iÄ?. ÄŒe bo vreme zelo slabo, bodo organizatorji prireditev pripravili v domu kulture Velenje. V soboto pa bo zaĹživela tudi ÄŒarobna promenada.

S prihodom Dedka Mraza se bo zaÄ?el sklop prireditev Veseli december, ki ga v vseh treh obÄ?inah pripravlja MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. Pripravili bodo 24 prireditev, na katerih bodo predĹĄolski otroci videli igrico, nato pa jih bo obiskal in obdaril ĹĄe Dedek Mraz. Obiskali bodo ĹĄtevilne krajevne skupnosti in vse tri domove kulture, saj z njimi otrokom in starĹĄem pripravijo pravi praznik.

Ker bodo potekale tudi po ĹĄtiri prireditve na dan, so k sodelovanju povabili tri izvajalske skupine. GledaliĹĄka skupina PravljiÄ?ni dotik iz Ĺ oĹĄtanja bo igrala predstavo ÄŒarovnica Mica, Lutkovna skupina As Vrtca Velenje predstavo Didel, didel, daja, Dedek Mraz prihaja, Kulturno druĹĄtvo Ĺ kale pa predstavo Podganca iĹĄÄ?e moĹža.

Letos bodo obdarili 2000 predĹĄolskih otrok, ki bodo dobili knjigo in igraÄ?ko, Dedek Mraz pa bo obiskal tudi vse vrtce in ĹĄole v dolini. ZadnjiÄ? se bo dobri moĹž druĹžil z otroki na otroĹĄkem silvestrovanju, ki bo 31. decembra ob 18. uri na Titovem trgu.

Koncerti, nastopi, prazniÄ?na toplina

Vse to bo tudi letos zaznamovalo druĹženje na ÄŒarobni promenadi. Kot nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, kjer koordinirajo tudi vse dogodke v okviru ÄŒarobnega decembra, se bo letoĹĄnje druĹženje na promenadi pred sodiĹĄÄ?em zaÄ?elo s prazniÄ?nim sejmom, ki ga bodo

V Ĺ oĹĄtanju stopnjujejo

drugim se bodo predstavile ĹĄole, vrtci, druĹĄtva, koncerte pa bodo pripravili tudi Adi Smolar, ÄŒaga boysi, zasedba Panda in ĹĄe marsikdo.ÂŤ Naj spomnimo, da bodo v mali dvorani domu kulture do konca leta vsako soboto dopoldne pripravljali otroĹĄke predstave, druĹžinsko prazniÄ?no predstavo pa pripravljajo v petek, 29. decembra, ob 17. uri. Gostili bodo LutGlavnina dogajanja bo na trgu svobode.

Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj s prireditvami Veseli december 2017 vabi na trĹžnico prazniÄ?nih dobrot, pohod z baklami na Pusti grad, dalmatinski veÄ?er in silvestrovanje na prostem Milena KrstiÄ? - Planinc

delno postavili tudi na Cankarjevi ulici. V soboto ga bodo odprli ob 8. uri, odprt pa bo do 20. ure. Uradno odprtje ÄŒarobne promenade pripravljajo ob 17. uri. ÂťNa otvoritvenem dnevu bodo Ä?arobno zimsko vzduĹĄje priÄ?arali uliÄ?ni umetniki v nenavadni veliki krogli in plesalci Plesnega studia N. Obiskal nas bo Dedek Mraz, prvi koncert pa bo pripravil Andrej Ĺ ifrer. Vsak dan do 30. decembra bo oder na promenadi zaĹživel ob 17. in 19. uri. Obljubljamo vrsto zanimivih dogodkov, med

kovno gledaliĹĄÄ?e Ljubljana s predstavo Pepelka. Zadnje dni leta bodo prazniÄ?no obarvali tudi v Kinu Velenje. Od 25. decembra dalje bodo za otroke in mlade zaÄ?eli ciklus Filmske iskrice, za odrasle pa bodo poskrbeli s ciklusom Decembrska romantika. Do konca meseca bo tudi kar nekaj glasbenih dogodkov v velenjskih klubih, najveÄ?ji, koncert skupine Ĺ ank rock z gosti pa bo v RdeÄ?i dvorani 29. decembra. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju prazniÄ?no razpoloĹženje stopnjujejo Ĺže od konca novembra.

Prvi dogodek, ki so ga pripravili, je bila razstava Adventna pravljica v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah, nadaljevali so s priĹžigom prazniÄ?ne razsvetljave ter zabavo s Kingstoni in Potepini na Trgu svobode, dvigom adventnih vencev nad Trg bratov Mravljakov in sprejemom MiklavĹža na PreĹĄernovem trgu.

Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj je lani s TrĹžnico prazniÄ?nih dobrot poĹžela veliko pohval, zato so se odloÄ?ili, da jo pripravijo tudi letos. Nanjo vas vabijo Ĺže jutri, v petek, 15. decembra, od 17. do 21. ure. Ob pokuĹĄanju dobrot, nakupovanju in klepetu bo veÄ?er prazniÄ?no zaÄ?inila glasbena skupina M.J.A.V. s klasiÄ?no slovensko in tujo zabavno glasbo.

Ko pa se bo v torek, 19. decembra, v

mesto naselil veÄ?er, se bo ob 17. uri od TrĹžnice proti Pustemu gradu zaÄ?ela viti kolona pohodnikov s priĹžganimi baklami.

Lani je bilo pravljiÄ?no in ni dvoma, da ne bo tako tudi letos. UdeleĹžence pohoda bo na vrhu priÄ?akal prazniÄ?ni pogled na mesto, ob vrnitvi pa jih bosta v svet pravljic popeljali Pika Flika in Tinka Ĺ minka.

Na petkov veÄ?er, 22. decembra, bo po Trgu svobode odmeval dalmatinski melos, gotovo pa se bo tu in tam prepletel tudi s slovensko narodno in umetno pesmijo. Dalmatinski veÄ?er s klapo Lavanda in skupinama Eros ter Kvartopirci se bo zaÄ?el ob 19. uri.

LetoĹĄnje prazniÄ?no dogajanje pa bodo v Ĺ oĹĄtanju zakljuÄ?ili z velikim silvestrovanjem na Trgu svobode. V novo leto jim bo s ĹĄirokim programom narodnozabavne glasbe pel ansambel Stil. đ&#x;”˛

Nova plezalna stena za rekreacijo, vzgojo in treninge Na Ĺ olskem centru Velenje pridobili 265 kvadratnih metrov plezalnih povrĹĄin – NaloĹžba vredna blizu 30 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 8. decembra – Na Ĺ olskem centru Velenje so pripravili sprejem za odliÄ?no dijakinjo 4. letnika ĹĄportnega oddelka velenjske gimnazije in vnoviÄ?no nosilko naslova najboljĹĄe ĹĄportne plezalke v teĹžavnostnem plezanju na svetu za leto 2017 Janjo Garnbret. Ob tej priloĹžnosti so ji Ä?estitali za osvojene zmage, naslov in izrazili ponos, ker je odliÄ?en zgled mladim, kaj se z vztrajnostjo, voljo in delom da doseÄ?i. V nadaljevanju prilo-

Ĺžnostne prireditve pa je v mali telovadnici Ĺ olskega centra Janja skupaj s predstavniki obÄ?ine, Planinske zveze in Ĺ olskega centra predala svojemu namenu novo balvansko plezalno steno.

Vrednost naloĹžbe je bila blizu 30 tisoÄ? evrov, prispevali pa so jih Mestna obÄ?ina Velenje, Fundacija za ĹĄport, Planinska zveza Slovenije, Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni odsek, Ĺ olski center ter Veplas Velenje. SluĹžila bo dijakom za izvajanje pouka ĹĄportne vzgoje, zaÄ?etnikom, rekreativcem, za treninge za zahtevnejĹĄe ple-

zalce, tekmovalce ter za vzgojo plezalcev.

Janja Garnbret nam je ob tej priloĹžnosti povedala, da je nova ĹĄportna pridobitev rezultat skupnih prizadevanj, tudi kanÄ?ka njenih uspehov, predvsem pa dejstva, da se plezanje razvija in da so za uspehe potrebni boljĹĄi pogoji. Izrazila je zadovoljstvo, ker so to prepoznali nekateri in jim to tudi omogoÄ?ili. Je med dijaki veÄ? zanimanja za ĹĄportno plezanje? ÂťJe. Vedno bolj ugotavljam, da vse veÄ? ljudi loÄ?i plezanje od alpinizma, tudi zanimi-

Z otvoritve nove balvanske plezalne stene v mali telovadnici Ĺ olskega centra Velenje

Sprejem za Janjo Garnbret je bil v mali dvorani viĹĄje strokovne ĹĄole.

vo se jim zdi. Meni je omogoÄ?il osebno zadovoljstvo, rast, znam si postavljati cilje in vem, koliko truda, dela je potrebnega za njihovo uresniÄ?itev. Pomembna so tudi nova prijateljstva, spoznavanje novih kultur ‌ Skratka, ima veliko pozitivnih uÄ?inkov,ÂŤ je ĹĄe dejala Janja Garnbret.

Po besedah Rajmunda Valcla, ravnatelja Gimnazije Velenje, imajo na ĹĄoli poleg vodilne Janje v ĹĄportnih oddelkih gimnazijskega programa ĹĄe kar nekaj odliÄ?nih plezalcev in plezalk. ÂťPoslej se jim ne bo treba voziti na treninge po Sloveniji, ampak

smo jim te z novo plezalno steno omogoÄ?ili bliĹžje domu.ÂŤ Glavni pobudnik za postavitev balvanske plezalne stene je bil nekdanji direktor Ĺ olskega centra Velenje in eden najvidnejĹĄih Ä?lanov Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Ivan Kotnik. ÂťLeta 1991, ko smo v RdeÄ?i dvorani odpirali eno prvih plezalnih sten v Sloveniji, sem napovedal, da bo to za nekatere odskoÄ?na deska do olimpijskih iger, za druge pa mogoÄ?e do prvih zvezd. Vse to se danes uresniÄ?uje. V tukajĹĄnjem okolju je kar nekaj vrhunskih plezalcev in plezalk, daleÄ? pred

vsemi je naĹĄa dijakinja Janja.ÂŤ Novo pridobitev je oznaÄ?il kot priloĹžnost za Ĺ olski center, saj se bo morda kdo zaradi nje odloÄ?il za izobraĹževanje v programih centra, za Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni klub pa je novih 265 kvadratnih metrov plezalnih povrĹĄin priloĹžnost za pridobitev novih ter vzgojo, treninge in rekreacijo Ä?lanov. đ&#x;”˛