49 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-3/-10C) preteĹžno, v soboto (-4/-10C) in nedeljo (-6/-10C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 13. decembra 2018â€

ĹĄtevilka 49 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Ne darila, lepe besede Milena KrstiÄ? – Planinc

V prazniÄ?ne barve odeta Ĺ aleĹĄka dolina PriĹĄel je Ä?as, ko se povsod, tudi po celi Ĺ aleĹĄki dolini iskrijo luÄ?ke, ko ob zapeÄ?kih doma otroci in tudi odrasli z iskricami v oÄ?eh priÄ?akujejo kanÄ?ek veÄ? neĹžnosti, pa ĹĄe kaj ‌, ko modrujemo, da nas morda preseneti sneg in nam polepĹĄa odhod od starega leta.

V Ĺ aleĹĄki dolini je Velenje razumljivo najbolj odeto v prazniÄ?ne barve. Ni bahavo,

ni kiÄ?asto, a vendar dovolj Ä?arobno za dogodke, ki sledijo. Recimo za danaĹĄnji prihod dedka Mraza, ki bo v spremstvu ansambla ÄŒuki gotovo spet napolnil Titov trg, ali pa za ponedeljkovo otvoritev ÄŒarobne promenade, kjer se bo moĹžno druĹžiti ob ognju, kulturnih prireditvah in seveda ÂťÄ?ajÄ?ku ali kuhanÄ?kuÂŤ, ki ob mrzlih veÄ?erih ĹĄe kako prijata. Sicer pa se

bodo pestri dogodki vrstili do konca leta, ko bo zabave Ĺželjne v novo leto v Velenju popeljala skupina Mambo Kings.

Naj bodo torej tile prazniÄ?ni dnevi lepi, vzemite si Ä?as tudi zase, za prijatelje, za prijetna nepozabna druĹženja, ki se jih boste radi spominjali ĹĄe dolgo v prihodnjem letu. đ&#x;”˛

Kdaj smo dovolili, s Ä?im smo dovolili, da vedno veÄ? ljudem prazniki, ki so pred nami, niso veÄ? v veselje, ampak v nadlogo? Je bilo to takrat, ko smo pustili, da nam bleĹĄÄ?avi pomp razvleÄ?ejo v ves mesec in ĹĄe veÄ?, da se takoj po tistem, ko se po enem prazniku ugasnejo sveÄ?e na pokopaliĹĄÄ?ih, zaÄ?ne priĹžigati prazniÄ?na razsvetljava po mestih? Kot nekakĹĄen znak, da bo treba po nakupih?

Ko vsega postane preveÄ?, se pojavi Ĺželja, da se vse Ä?im prej konÄ?a.

So potemtakem to ĹĄe prazniki, je potemtakem to ĹĄe priÄ?akovanje praznikov?

Prazniki in obnaĹĄanje ob njih je pravzaprav naĹĄe ogledalo. V njem je videti vse veÄ? odtujenosti. Odtujenosti od druĹženj, pogovorov, stiskov rok in lepih Ĺželja. Ĺ teje samo ĹĄe potroĹĄniĹĄtvo. Koliko nas je ĹĄe, ki nas v decembru obiĹĄÄ?e samo en dobri moĹž? Koliko vas je, ki vas obdarijo vsi trije? Darila postajajo vse bolj razkoĹĄna, vse veÄ?ja, vse draĹžja. Je to tisto, kar ĹĄteje?

Bog nam pomagaj, Ä?e je. ÄŒe Ĺželimo, da postanejo prazniki to, kar so bili, manj potroĹĄni, bolj prijazni, se bo treba vrniti k bistvu.

Bistvo v teh primerih pa ni v darilih. Bistvo je v toplini, je v pogovoru, je v nasmehu. Je v pozitivnem razmiĹĄljanju in je v zdravi kmeÄ?ki pameti. Te nam manjka. Na vseh podroÄ?jih.

Zadnje Ä?ase berem o dveh primerih iz naĹĄih ĹĄol. Pa kar ne morem verjeti. Danes Ĺže upokojeni ravnatelj ene od ljubljanskih osnovnih ĹĄol se je znaĹĄel v sodnem postopku, ker je pred petimi leti, da bi zaĹĄÄ?itil Ĺžrtvi spolne zlorabe s tem, da je storilcema, devetoĹĄolcema z iste ĹĄole, prepreÄ?il vstop vanjo tri dni pred zakljuÄ?kom ĹĄolskega leta. K sreÄ?i je okroĹžno drĹžavno toĹžilstvo prejĹĄnji teden premoglo toliko pameti, da je obtoĹžni predlog, ki ga je spisal ĹĄolski inĹĄpektor proti njemu, umaknilo.

Ta teden berem pa Ĺže o drugi zgodbi. UÄ?iteljica glasbene umetnosti je Ĺže veÄ? kot leto dni zlomljena v bolniĹĄki, ker se je nadnjo z vsemi topovi spravila inĹĄpekcija. In to zato, ker je uÄ?enki 9. razreda predmet na osnovi treh ocen, vse so bile ĹĄtiri, zakljuÄ?ila s 4. StarĹĄi pa so ocenili, da bi tista tretja ocena pravzaprav morala biti 5, in na pomoÄ? poklicalo inĹĄpekcijo. RazreĹĄi pa naj sodiĹĄÄ?e, namesto da bi to storil pogovor.

Pogovorov nam manjka. Veliko vam jih privoĹĄÄ?im v decembru.

Namesto po nakupih se odpravite na klepet. Namesto dragih daril pa poklonite lepe besede. đ&#x;”˛

Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti bo v mestni obÄ?ini Velenje v Ä?etrtek, 20. decembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Velenju. Slavnostni govornik bo podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, kulturni program pa pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca.

Po prireditvi se bo druĹženje nadaljevalo na ÄŒarobni promenadi, kjer bo za prijetno vzduĹĄje poskrbel The HiĹĄn‘ band. đ&#x;”˛

mz

Na promenadi bo Ä?arobno Velenje, 17. december – Festival Velenje znova napoveduje ÄŒarobno promenado – serijo predprazniÄ?nih prireditev na velenjski promenadi, ki jo prireja v sodelovanju z mnogimi partnerji. ÄŒarobno promenado bodo odprli v ponedeljek ob 17. uri, ko se bo zaÄ?el svetlobni ĹĄov Hatana, ob 18. uri pa bo nastopil Dixie Shock Band. PrazniÄ?no osvetljeni zimski veÄ?eri ob ognju, toplih napitkih in prigrizkih, pestri ponudbi stojnic ter kulturno-umetniĹĄkih uprizoritvah se bodo vrstili vse do 29. decembra med 17. in 22. uro. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V Spominskem centru 1991 so si ogledali muzejsko postavitev dogodkov in procesov, povezanih z osamosvajanjem Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini

Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a Velenje – Do petka, 21. decembra, morajo tisti, ki so opravili na svojih stavbnih zemljiĹĄÄ?ih kakĹĄne spremembe, to sporoÄ?iti Uradu za urejanje prostora Mestne obÄ?ine Velenje. To bo tudi osnova za obraÄ?un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a v prihodnjem letu. đ&#x;”˛

mz

Triglav poskrbel za boljťi jutri Šmartno ob Paki, Šoťtanj, 5. decembra – S tradicionalno novoletno preventivno akcijo Za boljťi jutri Zavarovalnica Triglav podpira preventivne projekte po vsej Sloveniji.

Posebno pozornost namenja tudi prometni varnosti in najranljivejĹĄim udeleĹžencem v prometu – peĹĄcem. Celjska obmoÄ?na enota zavarovalnice je tako v okviru letoĹĄnje akcije podprla ureditev nove svetlobne signalizacije pri Osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, s pomoÄ?jo katere bodo vsi tisti, ki preÄ?kajo cestno na tem obmoÄ?ju, (ĹĄe) bolj vidni. Podpore najveÄ?je slovenske zavarovalnice pa so se letos razveselili tudi v obÄ?inah LuÄ?e in v sredo v Ĺ oĹĄtanju. S pomoÄ?jo sredstev iz Triglavove akcije bodo kupili defibrilatorja, ki bosta 24 ur na dan na voljo v novozgrajenem Ĺ portnem centru LuÄ?e in novi glasbeni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. decembra – Spominski center 1991, ki priÄ?a o Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini v procesu osamosvajanja Slovenije, vse bolj postaja tisto, kar so si postavljalci Ĺželeli – tudi sreÄ?evaliĹĄÄ?e Ä?lanov veteranskih organizacij in drugih domoljubov vseh generacij ter prizoriĹĄÄ?e razliÄ?nih dogodkov.

V Spominskem centru 1991 je v torek potekala seja predsedstva Zveze zdruĹženj veteranov vojne za Slovenijo. UdeleĹžilo se je je dvaindvajset predstavnikov

mkp

Kandidati za najem stanovanj so Ĺže dobili obvestila Velenje – 15. maja letos je Mestna obÄ?ina Velenje objavila razpis za najem stanovanj na katerega so prejeli veÄ? kot 400 proĹĄenj, ki jih je komisija Ĺže ocenila in kandidatom tudi posredovala toÄ?kovanje, ki bo osnova za oblikovanje prednostne liste. To bodo javno objavili.

V obdobju od leta 2009 je Mestna obÄ?ina Velenje razreĹĄila 756 stanovanj. Ti jih lahko kasneje tudi odkupijo. V omenjenem obdobju so jih prodali 46, izkupiÄ?ek pa seveda namenili nakupu novih stanovanj. đ&#x;”˛

Golte – LetoĹĄnja zimska sezona se je na Golteh uspeĹĄno zaÄ?ela Ĺže konec prejĹĄnjega meseca. SmuÄ?iĹĄÄ?a so dobro urejena, posodobili so opremo in med drugim kupili teptalni in zasneĹževalni stoj.

DokonÄ?ati jim je uspelo tudi izgradnjo 12 novih apartmajev. Se pa veÄ?inski lastnik Sicom Invest odloÄ?a za prodajo svojega deleĹža.

Za zdaj ga je ponudil delniÄ?arjem, ki imajo predkupno pravico. đ&#x;”˛

mz

Parkirne abonmaje bo moĹžno zamenjati januarja Velenje – Z modrimi conami v Mestni obÄ?ini Velenje upravlja Komunalno podjetje Velenje. Od zaÄ?etka prihodnjega tedna bo Ĺže mogoÄ?e kupiti parkirne karte pri njih ali pa v pisarni modrih con v stavbi Mestne obÄ?ine Velenje. Parkirne abonmaje, ki jih uporabljajo stanovalci, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju modrih con, pa bo mogoÄ?e zamenjati januarja prihodnje leto. đ&#x;”˛

mz

Legenda o nastanku treh jezer Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled razstava z naslovom Legenda o nastanku treh jezer, s katero avtor Klemen Zupanc, grafik in slikar, samozaposlen v kulturi, predstavlja lastno grafiÄ?no produkcijo in stvaritev urbane legende.

Klemen Zupanc o svojem delu pravi, da za izhodiĹĄÄ?e svojega ustvarjanja veÄ?krat jemlje “svojâ€? banalni dogodek, produkt ali izdelek Ä?asa ali trenutka, ki ga biva ali doĹživlja. To mu daje moĹžnost in je sproĹžilec individualno specifiÄ?nega pogleda, naÄ?ina miĹĄljenja, kreativnosti, kritike, sarkazma, raziskovanja, dela in realizacije. đ&#x;”˛

General Ladislav LipiÄ?: ÂťSpominski center 1991 bi moral videti sleherni drĹžavljan, predvsem pa mladi.ÂŤ

mz

Golte naprodaj

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

13. decembra 2018

Predsedstvo zveze veteranov opravilo sejo v Velenju

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

mz

Predsedstvo ĹĄteje 22 Ä?lanov - predstavnikov vseh slovenskih regij.

slovenskih regij na Ä?elu s predsednikom, generalom Ladislavom LipiÄ?em. ÂťZagotovo si tako pomembna pridobitev s tako pomembno vsebino zasluĹži, da jo vidimo vsi Ä?lani predsedstva. PrepriÄ?an sem, da bi Spominski center 1991 moral videti sleherni Slovenec.

Zato bomo tudi v naĹĄi organizaciji poskrbeli, da bo ogledov Ä?im veÄ?, predvsem ogledov mladih iz osnovnih in srednjih ĹĄol.

Ponudili jim bomo strokovne izlete po krajih, kjer so se v Ä?asu osamosvajanja dogajali pomembni dogodki. Veseli sem, da sem od velenjskih kolegov sliĹĄal, da

naÄ?rtujejo nadgradnjo z delom, ki bo govoril o nastajanju slovenski drĹžavnosti,ÂŤ je po ogledu povedal general LipiÄ?.

So se mu ob ogledu porodili kaki posebni spomini? ÂťVeliko jih je bilo. Slike, ki sem jih videl, govorijo o ljudeh, o sodelovanju.

Obudil sem spomin na sodelavca JoĹžeta Prislana, na pisma teritorialcev, ko so rekli, da oroĹžja ne bodo oddali, na vrsto dogodkov, povezanih z narodno zaĹĄÄ?ito, obdobjem urjenja enot teritorialne obrambe, sodelovanja vseh struktur. Brez pripravljenosti celotne druĹžbe, ki se ni zaÄ?ela ob koncu leta 1990, ampak mnogo

prej, ne bi bilo mogoÄ?e osamosvojitve uresniÄ?iti tako, kot se je to zgodilo v Sloveniji. Pred nekaj dnevi sem govoril na slovesnosti v Ljutomeru, kjer sem posebej izpostavil vojno pravo. Pripadniki teritorialne obrambe in milice smo ga poznali. Neorganizirana vojska, ki bi bila sestavljena Ä?ez noÄ?, ne bi mogla spoĹĄtovati osnovnih Ä?lovekovih pravic, ki jih je tudi v vojni treba spoĹĄtovati.

Vsi postopki z vojnimi ujetniki, ranjenci, so bili izvedeni tako, kot to izvajajo organizirane vojske.

Teritorialna obramba skupaj z milico je to tudi bila.ÂŤ đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Manj ko je ĹĄe dni, veÄ? je Ĺže ocenjevanja V rokah sodiĹĄÄ? – Priznanje na Lopato – KonjiÄ?an v Konjicah – Gradnja z zamudo – Drnula in jabolka Prav povsod v naĹĄi ljubi Sloveniji ĹĄe ne, ampak v glavnem so lokalne volitve vendarle konÄ?ane. Ponekod pa ĹĄe kar ÂťodmevajoÂŤ, tudi na prvih sejah obÄ?inskih svetov. Povsem jih ĹĄe ni zaprlo niti Odprto Celje, Ä?eprav so svetniki na prvi seji njihovo pritoĹžbo zavrnili. A razmiĹĄljajo dalje. NajveÄ?ji trn v njihovi peti jim je Mestni Ä?asopis, ki so ga vsa gospodinjstva prejela prav prvi dan volilne kampanje, v njem pa so prikazali le uspeĹĄno 20-letno Ĺžupanovanje (do)sedanjega Ĺžupana. To imajo za zlorabo obÄ?inskega Ä?asopisa – obÄ?inskih sredstev za osebno korist. Nekateri menijo, da bi morali Celjani znova na volitve. Kako se bo celotna zadeva res razreĹĄila, bomo ĹĄe videli.

Odmeva pa v kneĹžjem mestu Ĺže izreÄ?en sodni sklep v korist Mestne obÄ?ine. Gre za znan primer, ko je obÄ?ina celjskemu zdravstvenemu domu vzela privarÄ?evanih 1,2 milijona evrov in jih vtaknila v svoj proraÄ?un. Gre za preseĹžek, ki ga je ZD ustvaril na trgu in so ga varÄ?evali za gradnjo prizidka. ObÄ?ina naj bi imela pravico do tega denarja, saj je ustanoviteljica ZD. Gradnji prizidka pa ni bila naklonjena, ker je dodatne prostore za ta dom ÂťvidelaÂŤ v poslopju, ki je v njeni lasti. Ta zaÄ?etek ni niÄ? kaj na ravni sedanjega prazniÄ?nega meseca. A kaj hoÄ?emo – takĹĄno je Ĺživljenje.

Trdna stvarnost paÄ? vedno ne pozna pravljiÄ?nih razmer in odloÄ?itev.

A tudi v Celju je res pravljiÄ?no. ÂťObiÄ?ajniÂŤ okrasitvi mesta se je tudi letos pridruĹžila okrasitev savinjskega nabreĹžja. Na MiklavĹža so namreÄ? tu dijaki ene od celjskih srednjih ĹĄol razporedili 76 priloĹžnostnih lampijonov. To so unikatni izdelki, ki so jih ustvarili mladi iz celjskih vrtcev ter osnovnih in srednjih ĹĄol. PrazniÄ?no je bilo tudi v gospodarstvu, saj je podjetnik Peter PiĹĄek z Lopate pri Celju po izboru Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije postal podjetnik leta.

Na svojstven naÄ?in bodo prazniÄ?ni mesec poÄ?astili v Slovenskih Konjicah. Lesene hiĹĄice ob drsaliĹĄÄ?u namreÄ? niso ÂťnavadneÂŤ hiĹĄice, ampak so postale ĹželezniĹĄke postaje. V Konjicah so se tako v tem pravljiÄ?nem Ä?asu spomnili konjiÄ?ana, vlaka, ki je Âťv tistih lepih davnih Ä?asihÂŤ vozil po konjiĹĄki dolini. Prav lani 20. decembra je minilo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

125 let, ko je prvi vlak prisopihal iz PoljÄ?an v Konjice. Kasneje so progo podaljĹĄali do ZreÄ?, zdaj pa Ĺže dolgo po tej dolini ne vozi veÄ? noben vlak. A takĹĄno sopihanje pogreĹĄajo, zato se bodo na vlak spomnili vsaj zdaj. Tudi s posebnim vlakcem, ki bo vozil po mestu.

Pod geslom ÂťSreÄ?no pot – v novo leto!ÂŤ Konec tedna je bilo veselo tudi v LesiÄ?nem na Kozjanskem. Ĺ˝e ĹĄtiriindvajsetiÄ? so pripravili prireditev z naslovom Pod cvetoÄ?o drnulo. Po tem drevescu z zdravilnimi sadeĹži, znanem tudi kor rumeni dren, so v tej okolici ĹĄe posebej znani. Na letoĹĄnji prireditvi pa so s pesmijo, glasbo in malo drugaÄ?nimi nastopi slavili zemljo. Njeno lepoto in seveda vse dobrote, ki nam jo daje. Spisek nastopajoÄ?ih je bil zelo pester: od ljudskih pevcev in igralcev do osnovnoĹĄolcev.

Ne vem, Ä?e je kdo v LesiÄ?no priĹĄel tudi iz Posavja, a Ä?e je, je moral po kakĹĄni stranski poti. DrĹžavna cesta med Planino in Sevnico, ki povezuje ti dve obmoÄ?ji, je namreÄ? ĹĄe vedno zaprta. Ta drĹžavna cesta je slovenski fenomen: njena skoraj dva kilometra sta ĹĄe vedno v makadamski izvedbi. Letos, ko naj bi ÂťslaviliÂŤ 150 let, odkar so cesto zgradili, naj bi tudi to dvokilometrsko slovensko sramoto obnovili in preplastili z asfaltom, a prednovoletnega slavja ne bo.

Gradbinci so namreÄ? naleteli na moÄ?no zahteven teren, zato se bodo dela zavlekla ĹĄe za pol leta. Z osebnimi vozili bo tako ĹĄe vedno treba po ÂťvaĹĄkihÂŤ cestah, s tovornimi in avtobusi pa po dokaj daljĹĄi poti preko Ĺ entjurja in Celja.

Spravilo pravih jabolk je sicer Ĺže mimo, a malo zapoznelo trganje posebnih jabolk je bilo zelo uspeĹĄno za ĹĄole in podobne izobraĹževalne ustanove na Celjskem. Na nedavni podelitvi Jabolk kakovosti, ki jih podeljuje Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraĹževanja in usposabljanja Cmepius, so Jabolka kakovosti prejeli dve celjski in ena konjiĹĄka osnovna ĹĄola ter Ljudska univerza RogaĹĄka Slatina.

Pa ĹĄe to: v Ĺ˝alcu imajo fontano piv, v Celju ob Savinji pa pravo fontano sredi kroĹžiĹĄÄ?a. V njej poleti marsikdo najde ohladitev, sicer pa je, Ä?eprav je dobro osvetljena, veÄ?krat ÂťtarÄ?aÂŤ neprevidnih voznikov.

Pritegne pa tudi druge vrste ljudi. Zadnje dni je iz nje izginilo veÄ? kot 30 ĹĄob.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Bo lignita dovolj?

Evropska sredstva za oder in prireditveni prostor odobrena

Se res obeta slovo lignita? Ga bo treba za obratovanje termoelektrarne res nadomestiti s tujimi premogi? Koliko tistih, ki izpolnjujejo pogoje, se bo upokojilo? Bo boĹžiÄ?nica izplaÄ?ana?

Sklepa Mestna obÄ?ina Velenje sicer ĹĄe ni dobila, a je vladni urad informacijo Ĺže objavil – Za zdaj za evropska sredstva, dogovorjena so tudi drĹžavna – NaloĹžba bo veljala 8 milijonov evrov Mira ZakoĹĄek

Velenje, 10. decembra – O projektu izgradnje prireditvenega prostora z odrom ob Velenjskem jezeru smo Ĺže veliko pisali, saj je bil formalno potrjen Ĺže spomladi, Mestna obÄ?ina Velenje pa ga ima Ĺže dobro pripravljenega, tako da bodo z realizacijo zaÄ?eli takoj, ko prejmejo tudi sklep o financiranju. ÂťOd vsega zaÄ?etka sem bil prepriÄ?an, da zagotovitev nepovra-

objavila, ker sklepa ĹĄe nimajo v ÂťrokahÂŤ, je pa prejĹĄnji teden vladna sluĹžba Ĺže objavila odloÄ?itev o tem in se tudi pohvalila, da je Slovenija na dobri poti, da poÄ?rpa ta evropska sredstva. ÂťÄŒeprav mi je bilo jasno, da bomo slej ko prej ta denar dobili, sem odloÄ?itve vesel, saj je projekt ob jezeru velik finanÄ?ni zalogaj. V teh neuradnih informacijah trenutno govorijo zgolj o evropskih sredstvih, temu je treba priĹĄteti ĹĄe drĹžavna sredstva,

vÄ?asih konfuzni, saj je bilo treba pogosto obraÄ?ati posamezne odstavke, da so zadostili kriterijem razpisa, ko pa je priĹĄlo gradivo do naslednjega urada, jih je bilo spet treba obraÄ?ati nazaj. Podobno je tudi z drugimi projekti, ki so Ĺže dobili zeleno luÄ? (obnova Starega Velenja, kolesarske steze), a jih ĹĄe vedno meljejo birokratska vladna kolesja.

Vendar pa, kot smo zapisali, je v obÄ?ini Ĺže vse pripravljeno na zaÄ?etek naloĹžbe, zato bodo takoj,

Velenje – Nekatera od teh vpraĹĄanj so se znova zavrtela v medijih. Zato smo tudi mi postavili nekaj vpraĹĄanj. Na Premogovniku Velenje so na vpraĹĄanja o zalogah premoga in tem, ali ga bo dovolj do leta 2054, ko bo prenehal delovati blok 6, odgovarjali Ĺže niÄ?kolikokrat. Pa so ĹĄe enkrat.

Pravijo, da s strateĹĄkimi dokumenti naÄ?rtujejo odkopavanje premoga do leta 2054, torej do konca Ĺživljenjske dobe bloka 6. ÂťProizvodni plan do leta 2027 znaĹĄa povpreÄ?no 3,5 milijona ton premoga in je tudi do leta 2030 ĹĄe vedno nad 3 milijoni ton, nato pa se poÄ?asi niĹža in te koliÄ?ine

virov mineralnih surovin na dan 31. 12. 2017 znaĹĄale 113.769.243 ton in da imajo trenutno ĹĄe vedno veÄ? kot 110,5 milijona ton premoga na razpolago. Odkopavali jih bodo po dolgoroÄ?nih naÄ?rtih obratovanja TEŠ– do konca obratovanja bloka 6. Premoga za normalno obratovanje obeh blokov je bilo – kljub teĹžavam pri pripravi prog – tudi letos ves Ä?as dovolj, dodajajo. Deponija pa je celo presegala 600.000 ton.

Trenutno je na njej nekaj manj kot 300.000 ton premoga.

VpraĹĄanj, povezanih s predÄ?asnim zapiranjem Premogovnika, pa ne morejo komentirati, ker, kot

Prireditveni prostor z odrom

tnih sredstev ne bo vpraĹĄljiva, saj gre za projekte celostnih teritorialnih naloĹžb, namenjenih Mestnim obÄ?inam. Prijavili smo se in dobili prvo potrditev, je pa res, da so ti postopki zelo dolgi, precej daljĹĄi, kot smo naÄ?rtovali,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Uradne informacije o pridobitvi sredstev Mestna obÄ?ina ĹĄe ni

potem ĹĄele lahko dobimo pravo sliko o sofinanciranju iz Mestne obÄ?ine Velenje. Vendar projekti oÄ?itno gredo naprej, o Ä?emer bolj natanÄ?no pred volitvami nisem mogel govoriti, ker teh podatkov ĹĄe nisem imel ravno zaradi zelo poÄ?asnih odloÄ?itev vladnih sluĹžb, pravi KontiÄ? in dodaja, da so bili postopki razpisa zelo zapleteni,

ko dobijo sklep, objavili razpis, ki je prav tako Ĺže delno pripravljen.

Sledi izbira izvajalca, ki mora biti potrjen tudi od drĹžave, nato pa podpis pogodbe in zaÄ?etek izgradnje objekta. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je prepriÄ?an, da bodo velik del opravili v prihajajoÄ?em letu. đ&#x;”˛

Koalicije ne bodo oblikovali V torek Ĺže druga seja novoizvoljenega obÄ?inskega sveta Mira ZakoĹĄek

3

AKTUALNO

13. decembra 2018

ker so Socialni demokrati dobili v svetu absolutno veÄ?ino. ÂťTo seveda pomeni, da bi lahko sami sprejeVelenjski svetniki so se Ĺže ustanovili in sveÄ?ano mali odloÄ?itve, ki so pomembne za razvoj Mestne zaprisegli, zaprisegel je tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ? in obÄ?ine Velenje. A tega ne nameravamo, vrata s tem zaÄ?el svoj tretji mandat. Bil pa je tudi izvoljen puĹĄÄ?amo odprta za sodelovanje. Kot dolgoletni za svetnika (bil je nosilec liste Socialnih demokra- partnerji z zanesljivo stranko DeSUS v Velenju, tov, ki si je na volitvah s katero smo ĹĄli skozi pridobila 17 svetniĹĄkih mnoge preizkuĹĄnje in mest). Funkciji svetnives Ä?as dobro sodeloka in Ĺžupana pa nista vali, ohranjamo povezdruĹžljivi; po tem ko zavo in sem njihovo se je opredelil, da bo predsednico Darinko Ĺžupan, bo sedeĹž v obMravljak tudi imenoval Ä?inskem svetu dobila za podĹžupanjo, ki bo 18. izvoljena na listi pristojna za podroÄ?je Socialnih demokratov negospodarskih javMilena Mraz. Potreben nih sluĹžb in krajevnih postopek bodo izpeljali skupnosti. Tako v tem na seji 18. decembra. trenutku naĹĄa ekipa Predvideno pa je tudi, ĹĄteje 20 svetnikov v da bodo na tej seji iz33-Ä?lanskem obÄ?involili veÄ?ino delovnih skem svetu. Kljub vseteles obÄ?inskega svemu pa puĹĄÄ?amo vrata ta. Na prejĹĄnji seji so odprta vsem ostalim za namreÄ? Ĺže imenovali projektno sodelovanje komisijo za mandatna in morebitno kasnejĹĄe vpraĹĄanja, volitve in imenovanje podĹžupaimenovanja, ki jo vodi Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? med slovesno prisego. na. V tem trenutku pa Bojan Ĺ karja. Ta bo prine vidim potrebe, da pravila predloge Ä?lanov komisij in odborov. ÄŒe jim bi kateri listi, ki je dosegla zgolj enega svetnika v bo to uspelo, bodo konec januarja ali na zaÄ?etku obÄ?inskem svetu, omogoÄ?il podĹžupansko mesto, februarja Ĺže lahko sklicali vsebinsko zasedanje sveta. pravi Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛ Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? koalicijskega dogovora ne bo predlagal, kar seveda ni nujno, ĹĄe posebej ne,

Foto: Miran BeĹĄkovnik

so usklajene s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ pravijo.

Ponovili so, da so zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje (odkopne zaloge), po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izraÄ?unanih zalog in

pravijo, strateĹĄki dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na ravni drĹžave, ĹĄe niso sprejeti, prav tako kot tudi ĹĄe ni dogovorjena zakonodaja na energetskem podroÄ?ju na ravni Evropske unije.

Za upokojitev se jih je odloÄ?ilo 52

Za upokojitev se je pod pogoji, ki jih je ponudilo podjetje, Ä?e se delavci upokojijo do konca leta 2018, od tistih zaposlenih, ki izpolnjujejo vsaj enega od pogojev za upokojitev, do zdaj odloÄ?ilo 52 od 120 oseb. Ĺ tevilka ĹĄe ni dokonÄ?na, saj od nekaterih zaposlenih odgovore ĹĄe priÄ?akujejo.

BoĹžiÄ?nice ne boÂ

BoĹžiÄ?nica zaposlenim letos ne bo izplaÄ?ana. V kolektivni pogodbi ali drugih aktih druĹžbe Premogovnik Velenje nima opredeljene ne boĹžiÄ?nice kot tudi ne 13. plaÄ?e.

V podjetniĹĄki kolektivni pogodbi je sicer opredeljena moĹžnost posebne in tradicionalne oblike stimulacije (linearno izplaÄ?ilo) ob 3. juliju in novem letu.

V preteklosti je bilo dogovorjeno, da se obe izplaÄ?ili zdruĹžita in izplaÄ?ata ob 3. juliju, kar je bilo tudi izplaÄ?ano. Poleg tega je v podjetniĹĄki kolektivni pogodbi definirana uspeĹĄnost poslovanja, ki je definirana kot ÂťUspeĹĄnost poslovanja in gospodarjenja podjetja je rezultat doseĹžka vseh plansko dogovorjenih proizvodnih in poslovnih rezultatov kot skupni rezultat đ&#x;”˛ mkp vseh delavcev.ÂŤâ€

V Velenju se z dovozom premogov ne strinjajo TeĹžave premogovnika so tudi rane za tukajĹĄnje okolje, ĹĄe posebej, Ä?e bi priĹĄlo do predÄ?asnega zapiranja Mira ZakoĹĄek

Politika naj se v gospodarstvo sicer ne bi vpletala, a rudarstvo in energetika sta zelo moÄ?no vpeti v okolje. ÂťOÄ?itno pa vodstvo Premogovnika Velenje ocenjuje, da ni potrebno, da bi nas seznanili z nastalim stanjem,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je za pereÄ?e razmere v Premogovniku izvedel iz medijev in nato poklical generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne MatjaĹža JaneĹžiÄ?a. ÂťSem dobil obÄ?utek, da so teĹžave povezane predvsem z neupokojitvijo tistih, ki so izpolnili pogoje za to. Gre oÄ?itno za eno veliko zakonsko anomalijo, saj je v rudarstvu, kjer imajo delavci beneficiran delovni Ä?as zaradi teĹžkih delovnih pogojev, res logiÄ?no priÄ?akovati, da se ti, ko izpolnijo pogoje, tudi res upokojijo. Po drugi strani pa drĹžava stimulira delo po izpolnjevanju pogojev.

Vsekakor moramo v Sloveniji

zakonodajo na tem podroÄ?ju bolj definirati, predvsem tudi to, kako je mogoÄ?e ostati ĹĄe naprej v delovnem razmerju. Sam sem prepriÄ?an, da se morata s tem strinjati tako delodajalec kot delavec. V nasprotnem primeru bodo vedno konflikti, ki se zdaj kaĹžejo na Premogovniku Velenje,ÂŤ pravi KontiÄ?.

Bolj kot to pa ga seveda skrbijo druge informacije, ki prav tako prihajajo v javnost, in sicer, da ima Premogovnik teĹžave z odkopavanjem zadostnih koliÄ?in premoga za proizvodnjo elektriÄ?ne energije. To nikakor ni bilo priÄ?akovano in po KontiÄ?evih besedah kaĹže na to, da so napaÄ?no napovedali tempo in sposobnost izkopavanja premoga. ÂťSam sem se vedno najbolj bal tega, da bi Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj obratovala, Premogovnik pa s koliÄ?inami izkopanega premoga, ne bi zadostil njihovim potrebam.

Je pa res, da v tem Ä?asu velikokrat vidim, da obratujeta oba bloka (5

in 6), kar na takĹĄen naÄ?in ni bilo predvideno. Bojim se, da skuĹĄajo spet (v preteklosti se je to pogosto dogajalo) spraviti na nasprotna bregova TEĹ in Premogovnik,ÂŤ pravi. Na vpraĹĄanje, kako gleda na govorice, da bi Premogovnik leta 2030 zaprli, pa odgovarja: ÂťTega ne verjamem, sem prepriÄ?an, da bo ĹĄe dolgo obratoval, je pa vsekakor treba nemudoma sprejeti zakone, ki bodo regulirali to podroÄ?je, med drugim zakon o zapiranju Premogovnika, saj bo zagotovo trajalo dve desetletji, da bodo aktivnosti speljane tudi za odpravo posledic rudarjenja in zagotovitve novih delovnih mest.ÂŤ Ob vseh teh namigih pa se Bojan KontiÄ? boji, da so to morda usmerjene zgodbe, s katerimi bi utemeljili razlog za dovoz premoga iz tujine, s Ä?imer pa se v tem okolju ne strinjajo, kar je bilo jasno opredeljeno ob naloĹžbi v blok 6. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Danes bo sijalo sonce, verjamejo v druĹžbi DBSS Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V kratkem bodo v druĹžbi DBSS, storitvenem in proizvodnem podjetju na podroÄ?ju strojniĹĄtva, zaznamovali 20-letnico obstoja. Kratica druĹžbe predstavlja imena Dejan, Beno, Stane SoviÄ? (sinov ter ustanovitelja in lastnika podjetja). Ima pa ĹĄe en pomen, zaobjet v ÂťDanes bo sijalo sonce.ÂŤ To verjamejo od prvega dne.

Visoko kakovost potrjujejo s certifikati

ÂťUkvarjamo se s projektiranjem, naÄ?rtovanjem in izdelovanjem strojnih izdelkov ter opreme za procesno industrijo in tehnoloĹĄke proizvajalce opreme ter storitvami za vzdrĹževanje strojne opreme v energetskih objektih in za razliÄ?ne branĹže ter industrije. Surovina, ki jo obdelujemo, je jeklo, klasiÄ?no in nerjavno,ÂŤ dejavnost predstavi direktor Robert Ĺ pegel. Prepoznani so po strokovnosti in kakovosti. ÂťBrez tega ne gre.ÂŤ Sistem kontrole proizvodnje jeklenih konstrukcij

BoĹžiÄ?nice oproĹĄÄ?ene plaÄ?ila dohodnine Od zaÄ?etka letoĹĄnjega leta so boĹžiÄ?nice in 13. plaÄ?e do viĹĄine povpreÄ?ne plaÄ?e oproĹĄÄ?ene plaÄ?ila dohodnine, a maksimalno olajĹĄavo bodo izkoristili redki delodajalci. BoĹžiÄ?nice in 13. plaÄ?e je decembra lani prejela dobra petina zaposlenih.

Gorenje prihodnji teden zakljuÄ?uje letoĹĄnje poslovno leto Strokovnjake strojniĹĄtva je vse teĹžje dobiti.

V Gorenju uspeĹĄno uresniÄ?ujejo letoĹĄnji proizvodni naÄ?rt in izkoriĹĄÄ?ajo uÄ?inke povezave s kitajskim Hisensom. StroĹĄke nabavnih materialov so tako Ĺže zniĹžali za skoraj 10 odstotkov. Intenzivno se pripravljajo tudi na gradnjo nove tovarne televizorjev, raÄ?unajo, da bodo gradbena dela stekla prihodnje leto na prostoru za skladiĹĄÄ?em na sedanji proizvodnji lokaciji Gorenja.

Pred delavci Gorenja pa je le ĹĄe nekaj delovnih dni, prihodnji petek se namreÄ? izteka njihovo letoĹĄnje poslovno leto.

Svetovni gospodarski trendi ne kaĹžejo spodbudne slike

Direktor Robert Ĺ pegel: ÂťO tem, da bi se selili v tujino in v cenejĹĄih drĹžavah iskali manjĹĄe stroĹĄke, ne razmiĹĄljamo.ÂŤ

â?ą

Sistem kontrole proizvodnje jeklenih konstrukcij imajo vzpostavljen po zelo zahtevnih standardih SIST EN 1090, za varjenje po mednarodnem certifikatu ISO 3834.

Vseskozi rastejo

Vseh dvajset let rastejo. ÂťLahko bi ĹĄe bolj, a smo omejeni tako s prostorom kot s kadrom. Pri mladih je vse manj zanimanja za poklice, ki jih potrebujemo. stojne kljuÄ?avniÄ?arje, obdelovalce kovin, varilce, CNC rezkalce, strojne tehnike, strojne inĹženirje.

â?ą

ZaÄ?eli so z dvema zaposlenima, danes jih je sedemdeset, od tega v reĹžiji trije.

Ponujamo jim spodbudno delovno okolje, sodelujemo s Ĺ olskim centrom Velenje, katerem vidimo svoje bodoÄ?e sodelavce, dijakom nudimo moĹžnost za redno prakso, zaÄ?eli bomo ĹĄtipendirati.ÂŤ Pomagajo si s finanÄ?nimi spodbudami, ki jih Zavod za zaposlovanje namenja za zaposlovanje mladih in teĹžje zaposljivih oseb.

Omejeni s prostorom

Ker proizvodni prostori postajajo premajhni in se bo treba seliti

Kozmetika ni veÄ? le liÄ?enje – Za kakovost jamÄ?ijo z garancijo

naĹĄtela lastnica salona.

Da je boljĹĄa od manj kakovostnih, jamÄ?i z garancijo. ÂťJamÄ?im, da je kakovosten tako izdelek kot storitev. To pomeni, da se lahko ob morebitnih teĹžavah stranka vedno vrne in je deleĹžna brezplaÄ?nega posveta, kako reĹĄiti teĹžave,ÂŤ pravi Petkovnikova in dodaja, da je ena njenih prednosti tudi v tem, da si je nabrala Ĺže ĹĄtevilne izkuĹĄnje, to pa v tem poslu obiÄ?ajno pomeni hitro pravilno ukrepanje.

Kozmetika danes ĹĄe zdaleÄ? ni veÄ? le liÄ?enje. ÂťPravzaprav je skrb za osebno higieno, za naĹĄe dobro poÄ?utje in dober videz,ÂŤ pravi Anja Petkovnik. Vsem svetuje, da so pozorni na to, katere izdelke uporabljajo pri vsakodnevni negi. ÂťRes je potrebno redno umivanje

â?ą

Rastejo, a lahko bi ĹĄe bolj, Ä?e ne bi bili omejeni s prostorom.

V Diamantu poskrbijo, da stranke zablestijo Zase vsak Ĺželi le najboljĹĄe. Vsaj teoretiÄ?no. Ko pa ljudje v praksi izbirajo kozmetiÄ?arko, pogosto zaidejo k tistim, ki ponujajo niĹžje cene, ne glede na to, kako dobro so podkovane v svojem poslu, in tudi ne glede na to, Ä?e je ta posel sploh uradno prijavljen. ÂťVsi vemo, da hoÄ?emo k najboljĹĄemu kirurgu. Kako pa izbiramo kozmetiÄ?arko?ÂŤ nam daje misliti Anja Petkovnik, lastnica lepotnega salona Diamant iz Foitove 6, pri katerih je strokovnost na prvem mestu.

Anja Petkovnik je uspeĹĄno zakljuÄ?ila srednjo kozmetiÄ?no ĹĄolo, preko strokovnih teÄ?ajev dobaviteljev pa pridobila ĹĄe ĹĄtevilna dodatna znanja. ÂťVeliko vlagam v svojo izobrazbo, posel, v iskanje nove kozmetike,ÂŤ pravi Petkovnikova in pripoveduje, da uporablja le naravno kozmetiko s certifikati. ÂťOpravljam nego obraza, diamantni piling, depilacijo telesa, permanentno lakiranje nohtov, pedikuro in manikiro, liÄ?enje, umetne trepalnice, microblading – vrisovanje in oblikovanje obrvi in protiboleÄ?inske terapijeÂŤ je

GOSPODARSKE novice

imajo vzpostavljen po zelo zahtevnih standardih SIST EN 1090, za varjenje pa z mednarodnim certifikatom ISO 3834. Oboje je porok, da so njihovi izdelki oziroma storitve zelo kakovostni.

ZaÄ?ela sta dva, danes jih je veÄ? kot sedemdeset

ZaÄ?eli so z dvema zaposlenima na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju, pred desetimi leti so se preselili v Velenje.

Danes zaposlujejo veÄ? kot 70 ljudi. ÄŒe bi priĹĄteli tiste, s katerimi sodelujejo, jih je Ĺže veÄ? kot 100.

Na zaÄ?etku so bili edini kupci in naroÄ?niki njihovih proizvodov in storitev podjetja iz Ĺ aleĹĄke doline.

Danes v teh ustvarijo samo ĹĄe slabo polovico letne realizacije. Drugo polovico realizacije ustvarijo drugje v Sloveniji in tujini. Delajo za kupce in naroÄ?nike v Evropski uniji, najveÄ? naroÄ?il prihaja iz Avstrije, NemÄ?ije, Francije. Pravzaprav jih je od tam vse veÄ?, polnijo se Ĺže naroÄ?ila za naslednje leto.

13. decembra 2018

obraza, a ne le z vodo, saj je treba odstraniti tudi maĹĄÄ?obo. Smiselna je uporaba tonika za nevtralizacijo pH vrednoti koĹže, pa tudi uporaba primerne vlaĹžilne kreme,ÂŤ svetuje Petkovnikova. Potrebno kozmetiko je mogoÄ?e kupiti tudi v njenem salonu, predvsem pa boste tam naĹĄli strokoven nasvet, prilagojen posebej za vas. VeÄ?krat vas ta ne bo stal prav niÄ?esar, saj lastnica salona priporoÄ?a tudi uporabo mask iz naravnih, v domovih obiÄ?ajnih sestavin.

Vsekakor Petkovnikova prav vsem svetuje, da skrbijo zase. ÂťPo 21. letu starosti se v naĹĄem telesu zaÄ?ne zniĹževati nivo kolagena. Do 30. leta starosti tega morda ĹĄe ne opazimo, a vendar se telo Ĺže takrat pripravlja na staranje. Kar

PlaÄ?e so redne, nagrajevanje stimulativno.

Trinajsta plaÄ?a tudi letos bo.

tudi zaradi predvidene trase hitre ceste, veliko premiĹĄljujejo o tem, kam. ÂťNa tej lokaciji ostajamo morda ĹĄe dve, najveÄ? tri leta. Potem se bo treba seliti. Upamo in Ĺželimo si, da bi bila nova lokacija Ä?im bliĹže sedanji.ÂŤ O tem, da bi se selili v tujino in v cenejĹĄih drĹžavah iskali manjĹĄe stroĹĄke, ne razmiĹĄljajo. ÂťRadi imamo Slovenijo in tukajĹĄnje okolje in tu bomo đ&#x;”˛ vsekakor ostali.ÂŤâ€

naenkrat nas potem presenetijo gubice, ki bi se jih Ĺželeli hitro znebiti. A Ä?asa nazaj ne moremo vrteti, zato priporoÄ?amo pravilno nego vse Ĺživljenje,ÂŤ pravi.

Doslej najmlajĹĄa stranka v lepotnem studiu Diamant ni ĹĄtela niti pol leta starosti. ÂťTakrat smo reĹĄevali vraĹĄÄ?en noht, starĹĄe pa so k meni naslovili zdravniki.

VeÄ?krat poĹĄljejo ljudi z vraĹĄÄ?enimi nohti ali glivicami, pa tudi s ĹĄtevilnimi teĹžavami koĹže (akne, komedoni, dermatitisi). Seveda povratno tudi sama sodelujem z zdravniki, da ustrezno nadaljujejo potrebne terapije,ÂŤ pojasnjuje Anja Petkovnik.

Poleg najmlajĹĄih in mladih so njene redne stranke tudi ljudje v srednjih letih ter starejĹĄi. ÂťStarostne omejitve v resnici ni, saj je vedno dobro storiti nekaj zase, zato da se dobro poÄ?utimo,ÂŤ pravi Petkovnikova. Kot dodaja, jo zelo veseli, da k njej prihajajo tako dame kot gospodje in da ima mnoge redne stranke. ÂťBiti kozmetiÄ?arka je izjemen poklic.

Vedno se uÄ?im Ä?esa novega in spoznavam mnoge Ä?udovite ljudi,ÂŤ pravi lastnica lepotnega salona Diamant.

Dela po naroÄ?ilu, kar pomeni, da je treba poklicati vsaj dva do tri dni pred Ĺželenim terminom, v Ä?asu kozmetiÄ?ne sezone (decembra in poleti) pa raje teden dni prej. Njihov slogan je 'Diamant za vedno – ime najboljĹĄega'. đ&#x;”˛

mĹĄ

December je sicer nadvse prijazen mesec, a svetovni gospodarski trendi vseeno ne kaĹžejo posebej spodbudne slike. Ohlajanje gospodarstva nakazujejo povsod. Sicer pa bi bila zmerna rast bolj sprejemljiva kot neusmiljeno izÄ?rpavanje dobrin in okolja.

Sindikati pozivajo k zviĹĄanju plaÄ?

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam sta pripravili protestni shod, na katerem so delodajalce pozvali k zviĹĄanju plaÄ?. Zahtevali so tudi intenzivna pogajanja za nove kolektivne pogodbe. Kot je dejala predsednica ZSSS Lidija JerkiÄ?, bodo ob morebitni odpovedi kolektivnih pogodb stavkali.

Predsednik Pergama Jakob PoÄ?ivavĹĄek je gospodarstvenikom oÄ?ital, da visoke rasti ne delijo z zaposlenimi, Ä?eprav uspeh doĹživljajo prav na raÄ?un delavcev in davkoplaÄ?evalcev. Dejal je tudi, da je Ä?as za novo krovno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.

Redno letno usklajevanje plaÄ? ÄŒlani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so razpravljali o minimalni plaÄ?i. Ocenili so, da ĹĄok terapija, kot jo pomeni trenutni predlog novele zakona o minimalni plaÄ?i, ni potrebna in bi povzroÄ?ila nepredvidene posledice, zato se zavzemajo za redno letno usklajevanje. IzloÄ?anje dodatkov naj bi iz minimalne plaÄ?e izvedli postopoma od leta 2020 dalje.

Gospodarska zbornica Slovenije se zavzema za sklenitev srednjeroÄ?nega socialnega sporazuma, v katerem bi socialni partnerji opredelili gibanje plaÄ? po produktivnosti ter ureditvi tarifnega dela kolektivnih pogodb.

Brezposelnost se je najbolj zniĹžala v Velenju Brezposelnost spet pada. Novembra se je brezposelnost glede na mesec prej najbolj zniĹžala na obmoÄ?ju Velenja (za 1,5 odstotka), Celja (za 1,3).

Sicer pa se je letos na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo dobrih 69 tisoÄ? brezposelnih, kar je 6,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. PodrobnejĹĄi pogled v kategorije brezposelnih pokaĹže, da je veÄ?ina brezposelnih na zavodu Ĺže vsaj leto dni (dolgotrajno brezposelni), prav tako jih je 40 odstotkov starejĹĄih od 50 let.

Preko spleta kupuje Ĺže Ä?etrtina Slovencev Svetovni splet se oÄ?itno vse bolj uveljavlja tudi kot nakupovalni kotiÄ?ek. Prek spleta Ĺže kupuje pribliĹžno Ä?etrtina Slovencev, kaĹže raziskava druĹžbe Mastercard. Med Slovenci pa raste tudi priljubljenost brezstiÄ?nega plaÄ?evanja, ki ga vsaj enkrat tedensko uporablja 54 odstotkov vpraĹĄanih, in plaÄ?evanja po mobilnem telefonu. Sicer pa imamo Slovenci, stari med 18 in 55 let, v povpreÄ?ju tri plaÄ?ilne kartice. Okoli 80 odstotkov imetnikov vsaj ene kartice opravi vsaj en nakup s kartico tedensko. 56 odstotkov vpraĹĄanih je s kartico pripravljenih plaÄ?ati tudi zneske do pet evrov.

Avtomobilska industrija se hitro spreminja Avtomobilska industrija se oÄ?itno dokaj hitro obraÄ?a na glavo.

ElektriÄ?na in avtonomna vozila ter car sharing oziroma souporaba vozil so dejstva, ki tresejo te gigante. Tako ni Ä?udno, da je volkswagnov strateĹĄki vodja Michael Jost prejĹĄnji torek oznanil, da po letu 2026 konÄ?ujejo razvoj bencinskih in dizelskih motorjev. NemĹĄki proizvajalec bo zmanjĹĄeval proizvodnjo motorjev z notranjim izgorevanjem in zagotavljal, da bo ta v skladu z okoljskimi standardi. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

13. decembra 2018

Brez pomoÄ?i drĹžave naloĹžba v sirarno preveliko tveganje ÄŒe ne bo pozitivne odloÄ?be, bo naloĹžba morala poÄ?akati – KoliÄ?inski proizvodnji finanÄ?ni rezultati trenutno ne sledijo – NaÄ?rtujejo izdelke z veÄ?jo dodano vrednostjo Tatjana PodgorĹĄek

V mlekarni Celeia iz Arje vasi so za konec leta napovedali zaÄ?etek fazne izgradnje najveÄ?je naloĹžbe v njeni zgodovini – izgradnjo sirarne. Kako daleÄ? je projekt? ÂťImamo gradbeno dovoljenje, projekt smo prijavili na Agencijo za kmetijske trge, od katere priÄ?akujemo pozitiven odgovor o sofinanciranju projekta. ÄŒe tega ne bo, bodo morala vlaganja v novo sirarno poÄ?akati. Tako velikega naloĹžbenega zalogaja sama mlekarna ne zmore, tveganje bi bilo preveliko. NaĹĄa politika pri tem je restriktivna, budno spremljamo dogajanje, da ne zabredemo nepriÄ?akovano v kakĹĄne hude teĹžave,ÂŤ je dejal Marjan Jakob, direktor mlekarne. Budno spre-

mljanje razmer na mleÄ?nem trgu pravzaprav terjajo dogajanja. V poletnih mesecih se je sicer cena sirov doma nekoliko izboljĹĄala, na evropskih trgih pa pada. Pripravljajo strategijo mlekarne za obdobje 2019–2023, ki predvideva dva scenarija, odloÄ?itev pa bo v rokah lastnikov. Vrednost naloĹžbe v tem trenutku dosega 9,6 milijona evrov, kar je veÄ?, kot so naÄ?rtovali. Za zdaj ĹĄe niso izvedli nobenih pogajanj ne z gradbinci in ne z dobavitelji opreme in tega se tudi prej ne bodo lotili, dokler ne dobijo odloÄ?be omenjene agencije.

TakĹĄne koliÄ?inske proizvodnje ĹĄe ni bilo, poslovni izid je negotov

Kot je ĹĄe dejal Jakob, je na mleÄ?nem trgu ĹĄe vedno zelo pestro.

Marjan Jakob: ÂťNaĹĄi glavni hiti za prihodnje leto bodo eko mleko in izdelki iz njega ter siri iz senenega mleka.ÂŤ

Zadovoljni so, ker so pri fermentih (jogurti, smetana) trendi po-

zitivni. Lani so na tem podroÄ?ju zabeleĹžili pribliĹžno 25-odstotno rast, letos bo ta med 15 in 20 odstotki. ÂťTakĹĄne koliÄ?inske proizvodnje, kot je letoĹĄnja, v zgodovini mlekarne ĹĄe ni bilo. K veÄ?ji prodaji so pripomogli nekateri novi izdelki, ki so jih potroĹĄniki na domaÄ?em in tujih trgih dobro sprejeli. Povsem drugaÄ?e je bilo pri Ĺže omenjeni proizvodnji sirov. Vsak dan spremljamo proizvodnjo, saj ne Ĺželimo ustvariti veÄ?jih zalog, zaradi katerih bi morali kasneje sire prodajati pod ceno. Za zdaj smo na dobri poti, minimalne zaloge pa nam bodo omogoÄ?ale laĹžje dihanje v prvih treh mesecih leta, ki so za mleÄ?no dejavnost precej slabĹĄi v primerjavi z drugimi meseci.ÂŤ Bodo koliÄ?inski proizvodnji sle-

Z enakimi prihodki kot lani Na Komunalnem podjetju Velenje priÄ?akujejo ob koncu leta 2018 pozitivno niÄ?lo – Tudi letos zagotavljali uporabnikom kakovostno in nemoteno oskrbo s komunalnimi dobrinami – V naÄ?rtovanih izhodiĹĄÄ?ih za prihodnje leto dviga cen komunalnih dobrin ne naÄ?rtujejo Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 4. decembra – ÂťIztekajoÄ?e se leto lahko ocenjuje za pozitivno. Izvedli smo vsa naÄ?rtovana vlaganja, obÄ?anom smo zagotavljali nemoteno in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami. Podjetje je finanÄ?no stabilno. Poslovno leta 2018 sicer ĹĄe ni konec, a kaĹže, da ga bomo sklenili s pozitivno niÄ?lo.

Ustvarili smo blizu 25 milijonov evrov prihodkov, kar je toliko kot lani,ÂŤ je o znaÄ?ilnostih leta 2018 za Komunalno podjetje Velenje na prednovoletnem sreÄ?anju z novinarji dejal direktor podjetja mag. GaĹĄper Ĺ karja.

Za vlaganja iz najemnin veÄ? kot 7 milijonov evrov

Tako gospodinjstva prihranijo na leto blizu 50 evrov. Pogajanja s TeĹĄem o vhodnih cenah nakupa toplotne energije ĹĄe niso konÄ?ana.ÂŤ V planskih izhodiĹĄÄ?ih za leto 2019, ki so usklajena z lastnicami podjetja, dviga cen komunalnih dobrin niso predvideli. Torej tudi ne cen oskrbe s toplotno energijo, saj iz TeĹĄa niso prejeli obvestila o morebitnem zviĹĄanju.

Sicer pa so v plan vkljuÄ?ili vse najpomembnejĹĄe obnove v komunalno infrastrukturo, prav tako sledijo trendom pri tem – pri izgradnjah kolesarskih poti ter obnovi obÄ?inskih in drĹžavnih cest.

Manj okvar pri dobavitelju, veÄ? na sistemu

obnova dokaj dolge trase toplovoda v Ĺ aleku, kjer je predvidena izgradnja kolesarske steze, preureditev nekaterih prikljuÄ?kov na Partizanski cesti, kjer bodo morali zaradi izkljuÄ?itve toplotne postaje Gorenje Servis zgraditi nov cevovod na obmoÄ?ju Lidla, aktivnosti naÄ?rtujejo ĹĄe na obmoÄ?ju Podkraja.

Veliko investirali

Za poslovno enoto Komunala, v katero sodijo dejavnosti oskrba s pitno vodo, odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter pogrebno-pokopaliĹĄka dejavnost, je bilo leto 2018 naloĹžbeno dokaj bogato, je med drugim zagotovil vodja poslovne enote PrimoĹž RoĹĄer. 2 milijona evrov iz najemnin so namenili za obnovo komunalne infrastrukture predvsem v urbanih srediĹĄÄ?ih v vseh treh obÄ?inah. Poleg tega so konÄ?ali obnovo 50 let starega vodohrana na Konovem, konÄ?ali so

Vodja poslovne enote Energetika Ervin Po njegovih navedbah so poleg omenje- MiklavĹžina je povedal, da so letos uresniÄ?ili nega ponosni tudi na uresniÄ?en obseĹžen vse naÄ?rtovane naloĹžbe v vseh treh dejavprogram vlaganj. Skupaj z lastnicami pod- nostih: oskrba s toplotno energijo, zemeljjetja – obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki – so iz najemnin namenili za obnovo in posodobitev komunalne infrastrukture veÄ? kot 7 milijonov evrov, nekaj milijonov pa so namenili ĹĄe za vzdrĹževanje sistemov. ÂťZa uporabnike so seveda pomembne cene komunalnih storitev. Skupaj z obÄ?inami se trudimo, da bi te povzroÄ?ile Ä?im manj teĹžav, pritiske pa blaĹžimo z racionalizacijo poslovanja, kakovostnim izvajanjem nalog ter z veÄ?anjem prihodkov s trĹžno Od leve proti desni: NataĹĄa Ribezel Ĺ ket, Dominika Drev, GaĹĄper Ĺ karja, Ervin MiklavĹžina in PrimoĹž RoĹĄer dejavnostjo. Z delom na trgu (projektiranje, inĹženiring, monterska skim plinom in daljinsko hlajenje. Vlaganja prvi cikel obnove betonskih konstrukcij na dela na vodovodu, storitve laboratorija) bomo so presegla 2,1 milijona evrov iz najemnin. Ä?istilni napravi, kjer so z vgradnjo filtra pri letos ustvarili 15 odstotkov prihodkov.ÂŤ S Letos so zabeleĹžili le 2 zastoja pri dobavitelju dehidraciji blata bistveno zmanjĹĄali emisije pitno vodo oskrbujejo 44 tisoÄ? obÄ?anov, toplotne energije, v preteklih letih je bilo teh smradu v okolju. PoveÄ?ali so tudi ĹĄtevilo cene vodooskrbe niso spremenili Ĺže od leta precej veÄ?. So pa zaznali veÄ? okvar na samem pokopnih mest na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj.

2013, Ä?eprav poraba voda ĹĄe pada, s tem pa sistemu daljinskega ogrevanja. ÂťVzroke za to Za prihodnje leto naÄ?rtujejo za vlaganja tudi prihodki iz dejavnosti. Na sistem oskrbe ĹĄe analiziramo, ocenjujemo pa, da bi jih lahko prav toliko kot letos. Obnovili pa naj bi pres toplotno energijo je prikljuÄ?enih 33 tisoÄ? dobrĹĄen del pripisali temperaturnim ĹĄokom, ki dimenzionirano primarno in sekundarno odjemalcev. ÂťTeĹĄ je maja lani dvignil cene so jih povzroÄ?ili izpadi proizvodnje toplotne vodovodno omreĹžje ter sodelovali pri skupnih toplotne energije za 57 odstotkov, tri mesece energije v zadnjih 3 letih.ÂŤ naloĹžbah z obÄ?inami. đ&#x;”˛ kasneje so se spremenile cene tudi za poslovni Tudi prihodnje leto naÄ?rtujejo za vlaganja sektor in ostale odjeme ter gospodinjstva. blizu 2,1 milijona evrov, s tem denarjem pa Slednjim sta pri tem priskoÄ?ili na pomoÄ? nameravajo obnoviti toplotne podpostaje obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj s subvencijami. na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja in Velenja, Ä?aka jih

dili tudi poslovni rezultati? Ne, odgovarja Jakob. KakĹĄni bodo, bi teĹžko napovedal. ÄŒe bosta november in december v prodaji zelo dobra, upajo na pozitivno niÄ?lo, sicer bo rezultat negativen. Vzroke za to sogovornik pripisuje precejĹĄnjemu dvigu plaÄ? zaposlenim, saj so poleg dodatka za nedeljsko delo uvedli ĹĄe dodatek za sobotno delo, dvignili so dodatek za delo v dveh izmenah. Zelo se je na trgih zmanjĹĄala donosnost prodaje sirotke, na slabĹĄi poslovni rezultat pa

bitev delovne sile z izkuĹĄnjami, potrebnimi za nemoten potek delovnega procesa.ÂŤ

OptimistiÄ?ni naÄ?rti

NaÄ?rti za leto 2019 so, zagotavlja sogovornik, optimistiÄ?ni.

Optimizem vliva usmeritev v proizvodnjo izdelkov z veÄ?jo dodano vrednostjo, kot so eko mleko in izdelki iz njega (na prodajnih policah naj bi bili Ĺže konec letoĹĄnjega decembra), na zaÄ?etku prihodnjega leta pa naj bi ponudbo obogatili specialni 9,5 milijona vredna naloĹžba v siri iz senenega mlesirarno je brez pomoÄ?i drĹžave ka. Pridobili so nekaj proizvajalcev za mlekarno Celeia trenutno novih s certifikati za proiprevelik zalogaj. zvodnjo omenjenih novosti. Minuli teden vpliva tudi odkupna cena mleka. pa je Ĺže stekla proizvodnja super Ta se je vse leto dvigovala in bo sadnega jogurta z velikimi koĹĄÄ?ki novembra Ĺže za 14 odstotkov viĹĄja sadja in sadne mase. Trgovske od naÄ?rtovane. ÂťZ upoĹĄtevanjem druĹžbe so ocenile, da lahko od plaÄ?il za dva dodatna kriterija pri tega produkta priÄ?akujejo dobre kakovostni surovini je naĹĄa odku- rezultate. Te priÄ?akujejo tudi pri pna cena mleka najviĹĄja od vseh jogurtih v plastenkah ter izdelkih odkupovalcev v drĹžavi, pri cenah z manj sladkorja oziroma jogurtih izdelkov v trgovini pa je razliko brez dodatka sadnega pripravka. teĹžko nadomestiti.ÂŤ Kljub temu ÂťInovacija manj kot 5 gramov o zniĹžanju odkupne cene mleka v sladkorja na 100 gramov izdelka naslednjih mesecih ne razmiĹĄljajo. je edinstvena v slovenskem proSkoraj bolj kot omenjene teĹža- storu in smo jo prijavili na razpis ve mlekarno pestijo kadrovske. institucije za inovativni produkt PrviÄ? v 19 letih, odkar jo vodi, leta 2018. Menim, da imamo za pravi Jakob, se je zgodilo, da za- osvojitev naslova kar velike moradi pomanjkanja delovne sile v Ĺžnosti,ÂŤ je sklenil pogovor Marjan đ&#x;”˛ proizvodnji (predvsem moĹĄke) Jakob.†pri nekaterih izdelkih ne morejo izpolniti vseh naroÄ?il. ÂťTo je zagotovo nenavadno stanje in vlagamo veliko naporov za prido-

â?ą

NAKUP KART, DOVOLILNIC IN ABONMAJEV ZA MODRE CONE IN GARAĹ˝NE HIĹ E V MESTNI OBÄŒINI VELENJE ZA LETO 2019 ObÄ?anke in obÄ?ani, uporabniki modrih con in garaĹžnih hiĹĄ, lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja ĹĄe vedno urejajo na sedeĹžu Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1, kletni prostori, pisarna Modre cone).

Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo tudi po telefonu na ĹĄtevilki 03 896 18 72.

Na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje, www.kp-velenje.si (UporabniĹĄki center, Vloge in obrazci, Modre cone), so objavljene vloge za pridobitev letnih parkirnih abonmajev in parkirnih kart. Vloge lahko zainteresirani dvignejo tudi v pisarni Modre cone.

Abonmaje za leto 2019 bo moĹžno zamenjati v mesecu januarju (v prvem in drugem tednu januarja za cono A in cono B, v tretjem tednu januarja za cono C in v Ä?etrtem tednu januarja za cono D).

Abonmaji in dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo Gorica, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila, bodo veljali do zamenjave oziroma najkasneje do 31. januarja 2019. Tem uporabnikom ni treba poĹĄiljati vlog, saj bodo usluĹžbenci nove dokumente pripravili na podlagi letoĹĄnjih podatkov.

Ostale parkirne karte (letne in meseÄ?ne) bodo veljale do izteka veljavnosti posamezne karte, zato si nove lahko kupite Ĺže od 17. decembra 2018 dalje v pisarni Modre cone.

NaroÄ?ilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 37/b | 3320 Velenje | 080 80 34

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 5. decembra Pred poslopjem gospodarskih organizacij v Ljubljani je potekal protest sindikatov. Zbrani so zahtevali viĹĄje plaÄ?e v gospodarstvu in pripravljenost delodajalcev na socialni dialog pri sklepanju kolektivnih pogodb.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

ugovor Borisa PopoviÄ?a kot ugovor AleĹĄa BrĹžana, s Ä?imer je izid volitev ostal nespremenjen, novoizvoljeni Ĺžupan Kopra pa je ostal AleĹĄ BrĹžan.

Na Dunaju je potekalo dvodnevno sreÄ?anje Organizacije drĹžav izvoznic nafte in drugih veÄ?jih proizvajalk nafte.

Praznovanje 40-letnice ĹĄpanske ustave so v katalonskem mestu

Sobota, 8. decembra Japonski parlament je dokonÄ?no sprejel zakon, ki bo zaradi pomanjkanja delovne sile v drĹžavi odprl vrata tujim delavcem v gradbenem, kmetijskem in negovalnem sektorju.

NajmoÄ?nejĹĄa italijanska stranka, nacionalistiÄ?na Liga, je na Ljudskem trgu v Rimu priredila svoj vsedrĹžavni shod pod geslom Italija znova dviguje glavo. UdeleĹžilo se ga je 80 tisoÄ? ljudi.

V BudimpeĹĄti je na tisoÄ?e ljudi protestiraloa proti spremembi zakona, ki predvideva poveÄ?anje ĹĄtevila dovoljenih nadur na 400 letno in delodajalcem omogoÄ?a njihovo poplaÄ?ilo v roku treh let.

Na protivladnih protestih po vsej Franciji se je zbralo 125 tisoÄ? ljudi. Policija je aretirala okoli tisoÄ? ljudi, vsaj 140 je bilo ranjenih.

V Beogradu so protestirali proti politiÄ?nemu nasilju.

Kitajska zagrozila Kanadi, naj Mengovo nemudoma izpusti.

Izvedeli smo, da iz ameriĹĄke administracije odhaja vodja kabineta John Kelly, prihaja pa pravosodni minister William Barr.

Ponedeljek, 10. decembra Zaradi podpisa marakeĹĄke deklaracije je na Trgu republike pred DrĹžavnim zborom potekal protest pribliĹžno dvestotih ljudi, ki je ohromil promet, protestniki pa so blokirali tudi vhod v parlament.

V NemÄ?iji je potekala ĹĄtiriurna opozorilna stavka delavcev na Ĺželeznicah, kar je vplivalo na zamudo veÄ? milijonov potnikov.

V MarakeĹĄu je 164 Ä?lanic ZdruĹženih narodov uradno podpisalo svetovni dogovor o migracijah, ki vkljuÄ?uje 23 ciljev za boljĹĄe upravljanje migracij v interesu drĹžav, prebeĹžnikov in skupnosti, ki jih gostijo.

Zahtevali so viĹĄje plaÄ?e za delavce.

ObÄ?inska volilna komisija v Ĺ marjeĹĄkih Toplicah je priznala ĹĄe en glas Ĺžupanskemu kandidatu Marjanu Hribarju in ob tem odloÄ?ila ĹĄe, da bodo na voliĹĄÄ?u v Beli Cerkvi volitve ponovili.

Na Dunaju sta se sreÄ?ala premier Marjan Ĺ arec in njegov avstrijski kolega Sebastian Kurz.

Poudarila sta zelo dobre odnose med drĹžavama, ĹĄe posebej na gospodarskem podroÄ?ju.

Koalicija in Levica sta v DrĹžavni zbor vloĹžili zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela financiranje politiÄ?nih strank iz tujine.

DrĹžavni zbor je brez sklepov konÄ?al ĹĄesturno razpravo o domnevni ĹĄkodi zaradi prepozne prodaje NLB. V Washingtonu so se poslovili od 41. predsednika ZDA Georgea Busha starejĹĄega.

Francoska vlada je sklenila, da v prihodnjem letu ne bo nobenega zviĹĄanja troĹĄarin na gorivo.

Poslanci v Veliki Britaniji so vladi oÄ?itali nespoĹĄtovanje parlamenta, ker mu ni v celoti predstavila pravnega mnenja o dogovoru z Evropsko unijo o brexitu.

ÄŒetrtek, 6. decembra Slovenska vlada je sklenila, da bo za drugo tranĹĄo financiranja v instrument Evropske unije za begunce v TurÄ?iji v obdobju 2019–2023 namenila 2,7 milijona evrov.

V Levici so s poslansko pobudo pozvali vlado, naj odstopi od nakupa oklepnikov 4 x 4 oshkosh, saj naj bi ĹĄlo za nakup neopremljenih in nepreizkuĹĄenih vozil.

V Sloveniji je bil na obisku katalonski predsednik Quim Torra.

V Kopru je obÄ?inska volilna komisija v celoti zavrnila tako

Kazalo je, da se bo moral PopoviÄ? od Ĺžupanskega stolÄ?ka posloviti.

Girona zaznamovali s protesti, ki so se sprevrgli tudi v nasilje, v katerem so bili ranjeni ĹĄtirje policisti.

Visoka zunanjepolitiÄ?na predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je na zaÄ?etku zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pozvala Rusijo, naj izpusti zajete ukrajinske mornarje.

V Kanadi so priprli hÄ?er ustanovitelja kitajskega telekomunikacijskega tehnoloĹĄkega velikana Huawei Meng VandĹžov.

Petek, 7. decembra Predsednik Borut Pahor je podelil medalje za zasluge pri obvladovanju migrantske krize v obdobju 2015–2016.

Novoizvoljenemu Ĺžupanu obÄ?ine Radenci Romanu Leljaku so na letaliĹĄÄ?u v Sydneyju prepovedali vstop v Avstralijo, kjer je hotel predstaviti svojo knjigo Mit o Jasenovcu.

NemĹĄki krĹĄÄ?anski demokrati so na kongresu v drugem krogu izvolili novo vodjo stranke, ki bo nasledila Angelo Merkel. NajveÄ? glasov je dobila Annegret Kramp-Karrenbauer.

Po 18 letih je Merklova poloĹžaj predala naslednici.

AmeriĹĄki obrambni minister James Mattis naj bi ustavil pol milijarde dolarjev vredno prodajo 12 izraelskih lovcev F-16 barak HrvaĹĄki.

AmeriĹĄka resolucija za obsodbo palestinske organizacije Hamas na glasovanju v Generalni skupĹĄÄ?ini ZdruĹženih drĹžav ni dobila potrebne dvotretjinske veÄ?ine za potrditev.

Kanadsko sodiĹĄÄ?e je finanÄ?no direktorico podjetja Huawei Meng VandĹžov seznanilo, da ji v ZDA zaradi krĹĄitve sankcij z Iranom grozi do 30 let zapora.

13. decembra 2018

Kljub ĹĄtevilnim policistom so se protesti sprevrgli v izgrede.

Theresa May je preloĹžila glasovanje o brexitu.

V stampedu v noÄ?nem klubu v bliĹžini mesta Ancona v osrednji Italiji je umrlo ĹĄest ljudi.

Predsednik ZDA Donald Trump je svojega nekdanjega drĹžavnega sekretarja Rexa Tillersona oznaÄ?il za neumnega kot noÄ?, potem ko je ta izjavil, da je moral na poloĹžaju ĹĄefa Trumpa nenehno ustavljati pred krĹĄenjem zakonov.

Premierka Theresa May je britanskemu parlamentu predlagala, da glasovanje o dogovoru o brexitu preloĹžijo. TamkajĹĄnji mediji so namreÄ? poroÄ?ali, da naj bi na glasovanju za dogovor glasovalo 187 poslancev, proti pa kar 418.

Nedelja, 9. decembra Zaznamovali smo mednarodni dan boja proti korupciji.

V Katovicah na Poljskem so bili v teku podnebne konference razoÄ?arani, ker jim v razpravo ni uspelo vkljuÄ?iti kljuÄ?ne znanstvene raziskave.

V moskovski bolniĹĄnici je po dolgi bolezni umrla ena najvidnejĹĄih bork za Ä?lovekove pravice v Rusiji in nekdanja sovjetska disidentka, 91-letna Ljudmila Aleksejeva.

VeÄ? tisoÄ? hindujskih menihov in podpornikov je v indijski prestolnici New Delhi zahtevalo gradnjo novega templja na ruĹĄevinah moĹĄeje iz 16. stoletja v mestu Ajodhja.

V Belgiji je kljub umiku flamske nacionalistiÄ?ne stranke N-VA iz vlade premier Charles Michel pridobil podporo parlamenta za podpis dogovora ZdruĹženih narodov o migracijah.

Po aretaciji Meng VandĹžov je

Kitajska je Kanadi zagrozila, naj takoj izpusti finanÄ?no direktorico Huaweia.

Torek, 11. decembra Minister za zdravje Samo Fakin je v izjavi za medije sporoÄ?il, da bo otroĹĄka srÄ?na kirurgija kot posebna organizacijska enota ostala znotraj UKC Ljubljana in da bo vladi predlagal ukinitev Nacionalnega inĹĄtituta za otroĹĄke srÄ?ne bolezni.

Vlada je na dopisni seji Tatjano Bobnar imenovala na mesto generalne direktorice policije.

Minister za ĹĄolstvo Jernej Pikalo je predlagal razreĹĄitev glavnega ĹĄolskega inĹĄpektorja TomaĹža Rozmana, ker z delom inĹĄpektorata ni zadovoljen.

Na HrvaĹĄkem je profesor v ÄŒakovcu dobil opomin pred odpovedjo zaposlitve zaradi fiziÄ?nega

Minister Fakin je sporoÄ?il, da bo otroĹĄka srÄ?na kirurgija kot posebna organizacijska enota ostala znotraj UKC Ljubljana.

napada na dijaka srednje tehniÄ?ne ĹĄole. A profesor, ki sta ga uÄ?enca izzivala, je imel hkrati moÄ?no podporo javnosti.

Britanska premierka Theresa May je sporoÄ?ila, da bo zaÄ?ela posvete z evropskimi kolegi, da bi dobila dodatna zagotovila glede sporazuma o izstopu ZdruĹženega kraljestva iz Evropske unije.

Izgovori o brezizhodnosti Zdaj bo nekaj Ä?asa mir, z volitvami, no, evropske bodo maja, ampak tistih nihÄ?e ne jemlje resno. ÄŒe bo torej vse po sreÄ?i in si politika ne bo zaĹželela referendumov, bomo ob predpostavki o opravilni izvrĹĄilni veji oblasti ĹĄli na volitve ĹĄele Ä?ez slabe ĹĄtiri leta.

Nekako takole so te dni govorili znanci, ki sem jih sreÄ?aval naokoli, vidno naveliÄ?ani nad politiÄ?nimi boji lokalnih in nekaj mesecev prej drĹžavnozborskih volitev. Zanje je politika v najslabĹĄem primeru boj, kdo pokrade veÄ?, v najboljĹĄem pa pragmatiÄ?na, neusmiljena igra moÄ?i. Politike ne vidijo kot sluĹženja javnosti, ukvarjanje z javnim dobrim.

Lahko bi jim na hitro pritrdili. Politika je prodajanje in kupovanje glasov, Ä?loveĹĄka dejavnost, v kateri naj bi bilo dovoljeno vse, ĹĄe posebno zavajanje, laĹži, manipulacije, Jure TrampuĹĄ izkrivljanje. V kratki zgodovini slovenskega parlamentarizma je niÄ? koliko primerov, ki zapisano potrjujejo.

Spomnite se recimo lobiranja, ki so se ga ĹĄle nekatere zdravstvene zavarovalnice, da bi ohranili privilegij pobiranja denarja za zdravstveno zavarovanje, ki naj bi bilo le dopolnilno. Spomnite se nekega pripetljaja o tem, da so se ali pa se paÄ? niso predstavniki naĹĄe drĹžave s hrvaĹĄkimi kolegi dogovarjali o incidentih v Piranskem zalivu. Cela zgodba okoli Âťtega ozemlja, kjer Ĺživijo le komarji in ĹžabeÂŤ, okoli fantomskega dimnika, ki naj bi iz Slovenije naredil pomorsko velesilo, HrvaĹĄki pa ukradel sveto slano vodo, je predstava za ljudi, ki si ne Ĺželijo obleÄ?i rumenih jopiÄ?ev, paÄ? pa naporni prijatelji z obeh strani meje raje gojijo zaplankani ksenofobni nacionalizem. Zaradi tega in mnogo drugega je politika, njene institucije, sistem, ljudje, ki se z njo ukvarjajo, Ĺže nekaj let med tistimi stvarmi, v katere ljudje najmanj zaupajo.

Raje verjamejo vedeĹževalki kot politiku.

Ima pa to zgraĹžanje in zavraÄ?anje tudi drugo plat. Politiki so takĹĄni, kakrĹĄne jih naredijo volivci. ÄŒe so volivci pripravljeni verjetni demagogiji, bodo vladali demagogi, Ä?e si Ĺželijo samodrĹĄtva, bo iz demokrata nastala avtokrat. ÄŒe sprejmejo tlako sistema, ki te potiska v brezizhodnost, ki ti jemlje moÄ?, svobodo, najprej ekonomsko, potem pa svobodo izbire, potem se paÄ? odpoveĹĄ vplivu na politiko, ki oblikuje tvoje Ĺživljenje.

Kdor trdi, da je liberalna demokracija najboljĹĄi med slabimi sistemi upravljanja druĹžbe, hkrati pa pri tem upravljanju ne Ĺželi sodelovati, naj raje molÄ?i. Kaj Ĺželim reÄ?i? Filozofi in politologi, ki razmiĹĄljajo o politiki, opozarjajo, da volilna pravica nosi tudi odgovornost. Obveza vsakega, ki gre na voliĹĄÄ?e, je premisliti, koga bo volili, kdor izbira na pamet, kdor se da zapeljati laĹžnim sirenam, je sokriv za slabo upravljanje druĹžbe. Kdor glasuje za protipolitiko, naj raje ne tarna, da je vse narobe.

Ni pa to edina moĹžnost. V Velenju podobni Novi Gorici so mladi, zbrani v gibanju Goriska.si, pokazali, kako se lahko spreminja svet. Najprej so bili ĹĄtiri leta opozicija v obÄ?inskem svetu, v tem Ä?asu so izsilili participatorni proraÄ?un, GoriÄ?ani so jih spoznali, zaÄ?eli so jim zaupati, zdaj pa so v drugem krogu zmagali tudi na Ĺžupanskih volitvah. Ker jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja okoli njih, so v ta svet aktivno posegli.

ToÄ?no zato namreÄ? gre, za aktivno Ĺživljenje. V Velenju imajo ljudje nekaj moĹžnosti, da so aktivni, v druĹĄtvih, v javnih institucijah, znotraj klasiÄ?ne politike, zunaj nje lahko poskuĹĄajo izpeljati svojo zgodbo, lahko kriÄ?ijo, pleĹĄejo, pojejo, piĹĄejo, prepriÄ?ujejo, seveda so ovire in teĹžave, ne zmagujejo vedno argumenti, a vseeno se da.

Absolutno se da. Ne nazadnje je bila volilna udeleĹžba na zadnjih lokalnih volitvah v Velenju veÄ?ja kot na tistih leta 2014. Ĺ e vedno je bila manjĹĄa od slovenskega povpreÄ?ja, ĹĄe vedno manjĹĄa od 50 %, a vseeno je volilo 1600 in ĹĄe nekaj ljudi veÄ? kot ĹĄtiri leta poprej.

Kar je dobro. Lahko smo aktivni, lahko pa leĹžimo na kavÄ?u, tipkamo po telefonu, udarjamo po ĹĄanku in govorimo, kako je vse narobe. Seveda je, a kadar le govorimo, namesto nas odloÄ?ajo drugi. Kapitalizem je nekaj najbolj groznega, kar nas je doletelo v zadnjih letih, kapitalizem kot ponorela volÄ?ja individualnost, ki slavi tirane, sebiÄ?nost ubija planet in ljudi na njem, a moÄ?en je samo toliko, kot mu dopustimo. Sam od sebe se ne bo spremenil. Bogati se ne bodo prostovoljno odpovedali svoji moÄ?i. Ĺ˝e to, da so z vsemi topovi napadli tako majhno stvar, kot je poviĹĄanje minimalne plaÄ?e, dokazuje, da Ĺživijo v nekem drugem svetu kot ostali.

Naj se pri tem vrnem na zaÄ?etni nihilizem – kdaj, Ä?e ne ravno zdaj, v Ä?asu, ko ni volitev, je priloĹžnost za pravo politiko. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

IZOBRAŽEVANJE

13. decembra 2018

7

Zeleno in modro: okolje, stiÄ?iĹĄÄ?e ved in protislovij Tak je bil naslov simpozija, s katerim so na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje v Ä?etrtek zaznamovali desetletnico delovanja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 6. decembra – Aktivnosti za ustanovitev Visoke ĹĄole za varstvo okolja so zaÄ?eli pet let prej, da so prvo ĹĄtudijsko

leto lahko zaÄ?eli v ĹĄolskem letu 2008/2009. ZaÄ?eli so s programom varstva okolja in ekotehnologije na 1. stopinji, nekaj let za tem vpeljali drugostopenjski – magistrski ĹĄtudij, v zadnjih letih

pa pospeĹĄeno krepijo strokovno-raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje. Ĺ tudentom zagotavljajo veliko uporabnega znanja, kar jim omogoÄ?a, da se lahko uspeĹĄno uve-

V enem dnevu se je zvrstilo triindvajset referatov.

Ples je postal Ĺživljenje Polona in Lucija Boruta sta Ĺživ dokaz, da kri ni voda, saj sta iz svojih Ĺživljenj obe ustvarili izjemni plesni zgodbi, za kar sta dobili tudi visoko priznanje Tina Felicijan

Prve plesne korake sta naredili z Dragico Mavec v velenjski plesni ĹĄoli, z leti pa spoznali izrazni ples, balet, sodobni ples in druge zvrsti.

Obe sta si plesno kariero ustvarjali na raznih izobraĹževanjih pri priznanih koreografih doma in v tujini, tekmovanju Opus, festivalih, izobraĹževali sta se tudi v Plesnem studiu N, kjer (med drugim) zdaj pouÄ?ujeta, sodelovali sta v predstavah Plesnega teatra Velenje in mnogih drugih produkcijah.

Polona je od ministrstva za kulturo dobila status plesalke, Lucija pa je kot ĹĄtudentka prve generacije ljubljanske akademije za ples postala diplomirana koreografinja in plesalka. Sestri sta konec leta 2015 prejeli zlato znaÄ?ko Mete Vidmar za dolgoletne doseĹžke na plesnem podroÄ?ju, letos pa tudi listino Mete Vidmar, ki je najviĹĄje

priznanje javnega sklada za kulturne dejavnosti za podroÄ?je plesa.

Ples ju polni z energijo

StarĹĄi, ki so tudi glasbeno izobraĹženi, so ju vedno podpirali na umetniĹĄki poti, Ä?eprav sta imeli vzpone in padce. ÂťV puberteti se vÄ?asih kaj zmuhaĹĄ in nehaĹĄ, dokler ne ugotoviĹĄ, da ti je ples tako zlezel pod koĹžo, da ne moreĹĄ nehati, ker sicer Ä?utiĹĄ neko praznino. Telo se navadi fiziÄ?ne aktivnosti in postane od nje odvisno,ÂŤ pravi starejĹĄa sestra Polona in dodaja. ÂťPles je najprej bil del Ĺživljenja, potem pa je postal Ĺživljenje samo. Zame je vedno bil ventil za sproĹĄÄ?anje Ä?ustev.ÂŤ MlajĹĄa Lucija, ki je zaÄ?ela obiskovati ure baleta prav zaradi starejĹĄe vzornice in njenih

novih baletnih copatkov, je ĹĄla po podobni poti. ÂťPo daljĹĄi pavzi v srednji ĹĄoli sem ugotovila, da je ples zagotovo tisto, s Ä?imer se

ljavljajo na trgu dela in reĹĄujejo izzive delodajalcev. Podkovani so od podroÄ?ij naravovarstva, okoljevarstva, tehnologij za zmanjĹĄevanje vplivov Ä?loveĹĄke dejavnosti na okolje, okoljske sociologije, do ekonomike, organizacije del, upravljanja naravnih virov, trajnostnega razvoja zavarovanih obmoÄ?ij ‌ MoĹžnosti za zaposlitev so

Uvodni nagovor vsem in pozdrav gostov je imel direktor VĹ VO doc. dr. GaĹĄper Gantar. Na sliki s podĹžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Petrom Dermolom.

Ĺželim ukvarjat, Ä?im dlje nastopati, saj oboĹžujem adrenalin v zaodrju,ÂŤ je povedala in dodala, da je kot plesalka vedno z veseljem ĹĄla na oder, ker se je lahko izrazila z gibom. Govorka namreÄ? ni, pravi sama zase.

Ples so odnosi

Prevajanje misli, besed, obÄ?utkov v plesne gibe je proces, ki vÄ?asih zahteva veÄ?, drugiÄ? manj asociacij, Ä?ustvenih dra-

Lucija in Polona Boruta – sestri, soplesalki, koreografinji, plesni pedagoginji ‌ Plesni umetnosti predani Şenski.

Udarniki in prostovoljci Ĺ CV so celoletno druĹženje s stanovalci DVO zakljuÄ?ili s pesmijo in plesom

Prostovoljno delo niso le delovne ali dobrodelne akcije in sodelovanje pri dejavnostih druĹĄtev, ampak je tudi skrb za soljudi in druĹženje z njimi. Velenjski prostovoljci Ĺže vrsto let obiskujejo stanovalce Doma za varstvo odraslih, ki jih z veseljem sprejmejo, saj so dobrodoĹĄla druĹžba, ki jim popestri vsakdanjik. Tako

Ĺžljajev in povezav. ÂťZagovarjam, da mora na odru celotno telo podajati sporoÄ?ilo. Plesalec ga mora Ä?utiti v zadnjem kotiÄ?ku zadnje miĹĄice in to intenziteto tudi pokazati,ÂŤ pravi Polona, Lucija pa dodaja, da na proces ustvarjanja gibalnega materiala velikokrat vplivata trenutno psihofiziÄ?no stanje, pa energija soplesalcev in okolja. Je pa uravnoteĹženost med vsem tem zelo pomembna.

Tako kot uravnoteĹženost ka-

Polona Boruta: ÂťVsaka predstava ti nekaj da in vsaka nekaj vzame. Je pa ena mojih najljubĹĄih predstava Botr‘ce, v kateri smo si res dovolile in za nekatere morda ĹĄle Ä?ez mejo dobrega okusa. A vsi smo krvavi pod koĹžo.ÂŤ Lucija Boruta: ÂťPri plesu ni nobenih stalnic. Vsak trening je odvisen od tvojega poÄ?utja, energije med soplesalci, isto koreografijo vsakiÄ? odpleĹĄemo malo drugaÄ?e, polno je nepredvidljivih situacij.ÂŤ

Radi se druĹžijo

Tina Felicijan

ĹĄiroke, od turizma do industrije.

Desetletnico so zaznamovali s strokovnim sreÄ?anjem. Na njem pa so (tudi) zainteresirani javnosti predstavili ĹĄiroko paleto novih znanstveno-strokovnih (spo)znanj, ki jih zdruĹžujejo v interdisciplinarnih ĹĄtudijskih programih, kot tudi strokovni, raziskovalni in znanstveni kapital

Prostovoljci in stanovalci Doma za varstvo odraslih se redno sreÄ?ujejo in drug drugemu krajĹĄajo Ä?as.

se tudi prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje in skupine Udarnik MC Velenje redno sreÄ?ujejo z njimi. Prvi zanje po enkrat na teden prirejajo plesne vaje, popoldneve ob druĹžabnih igrah, ustvarjalne delavnice, osem prostovoljcev redno

prihaja na individualna druĹženja, nepogreĹĄljivi pa so tudi pri pripravi raznih prireditev, aktivnosti in veÄ?jih projektov. ÂťRadi se imamo. Ĺ˝e tretje leto smo skupaj,ÂŤ je povedala mentorica prostovoljcev MaĹĄa KolĹĄek in dodala, da bodo mladi

rakterjev ljudi, ki sodelujejo pri plesnih projektih. Kako sestri sodelujeta pri plesnih produkcijah? ÂťÄŒe se kdo skrega na vajah, sva to midve,ÂŤ pravi Lucija, Polona pa v smehu pritrjuje. ÂťMorava biti profesionalni in iti Ä?ez spore,

pomagali tudi pri pripravi silvestrskega programa. Udarniki pa se s starostniki druĹžijo na meseÄ?nih sprehodih, zanje pripravljajo razne animacije, pomagajo pri izvajanju rednega programa aktivnosti, najveÄ?ji projekt pa je enotedenski poletni tabor Stara sablja – sklop raznolikih dejavnosti, ki potekajo v Letnem kinu.

Pretekli teden pa so prostovoljci zdruĹžili moÄ?i in skupaj pripravili slovo od iztekajoÄ?ega se leta. PriloĹžnostni trio dijakov Ĺ CV je zbranim stanovalcem zaigral in zapel venÄ?ek domaÄ?ih, plesna skupina je pokazala, kako vse vsak teden zabavajo ob ritmih zabavne glasbe, nato pa so se najbolj vitalni poveselili na plesiĹĄÄ?u, kamor jih je zvabil prostovoljec Janko s svojim glasbenim nastopom.

Res je bilo videti, da se imajo radi.

Mladi glasbeniki so bili navduĹĄeni nad obÄ?instvom in obratno. Prostovoljka Dea, ki Ĺže veÄ? let obiskuje stanovalce DVO, je povedala, da se je vedno razveselijo.

sodelavcev ĹĄole. Na simpoziju je bilo predstavljenih triindvajset referatov, razdeljenih v ĹĄtiri sklope z naslovi: Okoljski izzivi, tehnologije in reĹĄitve, Narava, Kaj prouÄ?ujemo in reĹĄujemo, Tla in voda ter DruĹžba, okolje in prostor. IzvleÄ?ke so objavili tudi v zborniku. đ&#x;”˛

Z zanimanjem so predstavitve spremljale ĹĄtudentke in ĹĄtudenti, bodoÄ?i ekotehnologi in ekotehnologije.

Ä?eprav imava razliÄ?ne poglede,ÂŤ pravi starejĹĄa sestra. Sta namreÄ? karakterno razliÄ?ni, imata pa tudi razliÄ?en pristop, zato se najveÄ?krat zaplete pri komunikaciji. ÂťNe da se ne bi imeli radi. Sva tako temperamentni in strastni, da se tako skregava, kolikor se imava radi,ÂŤ razloĹži. Sta pa to (poleg volje in vztrajnosti) dve lastnosti, ki odlikujeta plesalce.

Nagrajeni s priznanjem

Listino Mete Vidmar sta dobili za svoje dolgoletno udejstvovanje v sodobnem plesu v Sloveniji. Pomeni jima potrditev za kakovostno pedagoĹĄko delo, umetniĹĄko ustvarjanje in nenehen napredek. Na letoĹĄnjem drĹžavnem plesnem tekmovanju Ĺ˝iva pa je zlato priznanje dobila tudi predstava Botr‘ce, ki sta jo Polona in Lucija ustvarili skupaj z Matejo RoĹžiÄ?, Mojco Majcen (alternacijo Ajo Gavez) in Markom GolobiÄ?em ter BoĹĄtjanom Odrom in Anko Rener KremĹžar. ÄŒeprav sta sogovornici predani podgoĹĄkemu delu, je umetniĹĄko ustvarjanje in uprizarjanje tisto, ki ju napolni z novo energijo. Zato se novih priloĹžnosti za to ne branita. đ&#x;”˛

ÂťNajlepĹĄi obÄ?utek je, ko te prepoznajo in vedno, da si priĹĄel k njim. Sama sicer ĹĄe imam stare starĹĄe in se druĹžim tudi z njimi, a to je nekoliko drugaÄ?na in zelo dobrodoĹĄla izkuĹĄnja,ÂŤ je dejala.

Stanovalec Stanislav, ki je sicer bolj samotarski tip, pa je povedal: ÂťJaz sem sam s sabo zadovoljen, a se udeleĹžujem vseh programov in obiskov v domu, ker vseeno pogreĹĄam druĹžabnost in sem rad med ljudmi. Hodim na sprehode, delavnice, preizkusim vsako stvar – sem Ĺže abonent vseh dejavnosti. Tako spoznavam Ĺživljenje v domu in nove ljudi,ÂŤ je povedal Stanislav, ki je umetniĹĄka duĹĄa. Pravkar pripravlja novo slikarsko razstavo v domu, na njej pa bo predstavil dela, naslikana z levo roko. Desna mu je namreÄ? odpovedala, a niÄ? ne de. ÄŒlovek z voljo do Ĺživljenja Ĺživi polno v vseh Ĺživljenjskih obdobjih. ÄŒe ima moĹžnost za druĹženje z razliÄ?nimi ljudmi, pa sploh. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

13. decembra 2018

Galerija Velenje vabi na predprazniÄ?ni ĹĄopek doĹživetij Velenje – V Ä?etrtek, 13. decembra, bo Festival Velenje ob 18.30 pripravil v Galeriji Velenje kar tri odliÄ?ne kulturne dogodke. V zgornjem nadstropju Galerije Velenje bodo odprli razstavo priznane likovne umetnice in profesorice kiparstva, LjubljanÄ?anke Dragice ÄŒadeĹž z naslovom Ĺ˝itje (prostorska postavitev). Dragica ÄŒadeĹž je uveljavljena predstavnica slovenskega sodobnega kiparstva, ki je naĹĄ prostor zaznamovala z druĹžbeno aktualnimi in kritiÄ?ni-

mi temami. Njena tokratna prostorska postavitev je izbor del iz zadnjega ciklusa TihoĹžitje v treh variacijah. V vseh treh povezuje les in glino. Kustosinja razstave je Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

IstoÄ?asno Galerija Velenje Ĺže drugo leto zapored odpira tudi bogato prodajno Galerijsko umetniĹĄko promenado izdelkov razliÄ?nih ustvarjalcev SAĹ A regije in tistih, ki so s svojim delovanjem vanjo moÄ?no vpeti. S tem galerija uresniÄ?uje ĹĄe enega od

svojih osrednih ciljev delovanja – pribliĹžati umetnost domaÄ?ih ustvarjalcev ĹĄirĹĄi javnosti. S svojimi deli se bodo javnosti predstavljali: Maja Lesjak Gavriloska, Katarina Aman, Denis SenegaÄ?nik, Alja Krofl, Sonja Hrastnik JanÄ?iÄ?, Kristina Bastelj, Terezija Bastelj, Barbara Drev, NataĹĄa Tajnik Stupar, Tamara SotoĹĄek, Klemen Zupanc, Eva Margon, Anja Polh, Klavdija Zupanc, UrĹĄka Mazej, Nadja Osojnik, Ana Marija Vipavc, UrĹĄka Stropnik

Ĺ onc, Arpad Ĺ alamon st., Suzana Ĺ vent in UrĹĄula SkornĹĄek. Ogled in nakup umetniĹĄkih del bosta moĹžna v Ä?asu odprtja Galerije Velenje.

Ta veÄ?er bodo odprli ĹĄe eno razstavo, in sicer prazniÄ?ne svetlobne kreacije v atriju Galerije, ki sta jih pripravila sodelavca galerije Arpad Ĺ alamon in Janja PlavÄ?ak v sodelovanju s Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. đ&#x;”˛

Stoj mi dan in noÄ? ob strani AleĹĄ OjsterĹĄek

BoĹžiÄ?ek za en dan Ĺ aleĹĄka dolina – BoĹžiÄ?ek za en dan iz leta v leto presega priÄ?akovanja in prispevki prostovoljcev za uresniÄ?itev projekta Ĺže dolgo ne zadoĹĄÄ?ajo veÄ?. Tako si je letos BoĹžiÄ?ek naĹĄel svoje domovanje v Zavodu 364 – “enâ€? dan na leto so BoĹžiÄ?ki, vse ostale dni pa se trudijo, da taki projekti ne bi bili potrebni.

KnjiĹžnica Velenje sodeluje v dobrodelni akciji BoĹžiÄ?ek za en dan Ĺže peto leto. Na zbirnih lokacijah Ĺ aleĹĄke doline (zbirna mesta so bila v KnjiĹžnici Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) se je vse od 15. novembra do 4. decembra zbralo okoli 500 daril. Veseli so, da se je v Ä?udovitem okolju knjiĹžnice letos s pomoÄ?jo radodarnih obÄ?anov zbralo toliko paketov, ki bodo razveselili tako otroke, mladostnike in tudi starejĹĄe ter narisali nasmehe na njihove obraze, ko bodo prejeli izvirna darila.

Zahvaljujejo se vsem obÄ?anom, ki so nesebiÄ?no in z veliko dobre volje đ&#x;”˛ ter ustvarjalnega navdiha sodelovali v tej dobrodelni akciji. â€

BoĹžiÄ?ki v Ĺ aleĹĄki dolini so zbrali skoraj 500 daril.

V gradu Vrbovec Ĺženske torbice skozi Ä?as Nazarje – V Gradu Vrbovec v Nazarjah so postavili zanimivo razstavo oblikovalke SaĹĄe Kladnik, ki govori o pomembnem delu Ĺženskega vsakdana, o njihovih torbicah.

Razstavo ji je s torbicami prijazno opremila ljubiteljica in zbirateljica Darja DoboviÄ?nik z Ljubnega ob Savinji.

Razstava spada v kulturno dediĹĄÄ?ino, namenjeno Ĺženski. Tudi s torbico se odraĹža Ĺženska emancipiranost, saj nas zgodovina uÄ?i,

da sta bila denar in nakit sprva le domena moĹĄkega oÄ?eta ali moĹža. Takrat Ĺženske torbic niso nosile, saj jih tudi niso poznale. Sprva so se pojavili moĹĄnjiÄ?ki, nato denarnice in iz njih so nastale torbice. Prvo kultno Ĺžensko torbico, ki je bila pravokotne oblike, narejena iz preĹĄitega usnja ter z zlato verigo, nosi ime po datumu svojega rojstva 2.55. Za veÄ?ne skomine nam jo je podarila – kdo drug kot – Coco Chanel. Danes je Ĺženska torbica postala

nekaj samoumevnega in si Ĺživljenja brez nje skoraj ne moremo predstavljati.

Kako je torbica nastala in kako je potekal njen razvoj, si boste najlaĹže predstavljali, Ä?e jih obiĹĄÄ?ete in si razstavo tudi ogledate.

Razstava je odprta vsak dan do 23. decembra, in sicer dopoldan od 10. do 14. ure, popoldan pa od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 18. ure. đ&#x;”˛

Knjiga Velenjski petorÄ?ki Velenje je bogatejĹĄe za zanimivo publikacijo o polpretekli zgodovini mesta, za delo Senke KarlovÄ?ec Velenjski petorÄ?ki (240 strani, samozaloĹžba, ISBN 978-961-288770-4). Knjiga se posveÄ?a blokom s petimi stanovanji, imenovanim petorÄ?ki. Po naÄ?rtih arhitekta Otona Gasparija in projektanta JoĹžeta Usenika so jih kot prvo naÄ?rtovano in zaokroĹženo naselje Novega Velenja zgradili med letoma 1952 in 1956 nad KidriÄ?evo cesto in pod njo.

Delo osvetljuje arhitekturne in funkcionalne znaÄ?ilnosti teh

zgradb, posamezne faze priprav in gradnje, s kopico fotografij in spomini stanovalcev pa tudi druĹžbeno dimenzijo naselja in Ĺživljenja v njem. Za zainteresirane je bilo preseneÄ?enje predvsem to, da je bilo mogoÄ?e kljub svojÄ?as ne ravno pretirani skrbi za arhiviranje ĹĄe najti vrsto naÄ?rtov, skic, tehniÄ?nih poroÄ?il ipd. Glede na odmik in novost, ki jo je ta gradnja prinesla v druĹžbo in gospodarstvo, pa seveda na njene posledice na rast nastajajoÄ?ega mesta predstavlja knjiga kljub eventualnim nedoreÄ?enostim

Film o Lackovem odredu Danes, v Ä?etrtek, 13. decembra, bo Muzej Velenje ob 18. uri na Velenjskem gradu predvajal film o Lackovem odredu z naslovom Znova na severni meji. Dokumentarni film bo predstavil avtor dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec.

Klepet pod Pustim gradom V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo v petek, 14. decembra, ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom.

Zadnji Klepet pod Pustim gradom v letu

enega temeljnih del za bodoÄ?e zgodovinske raziskave. Njena predstavitev v mestni knjiĹžnici v Ä?etrtek, 6. decembra, je nagovorila predvsem veÄ?inoma Ĺže nekdanje stanovalce – ti so poleg priÄ?evanj in fotografij iz zdaj Ĺže odmaknjenega Ä?asa sodelovali tudi pri predstavitvi sami.

Knjigo velja kot zanimivo Ä?tivo in priloĹžnostno novoletno darilo priporoÄ?iti vsem VelenjÄ?anom, tudi politiÄ?ni srenji, ki sta ji mesto in njegov razvoj po definiciji zelo pri srcu, a je Ĺžal kolektivno spregledala njeno predstavitev.

2018 bo hkrati tudi zadnji iz sklopa klepetov, posveÄ?enih 70-letnici KoĹĄarkarskega kluba Elektra.

V soboto na velenjskem gradu dva prazniÄ?na koncerta V soboto, 15. decembra, bosta na Velenjskem gradu dva prazniÄ?na koncerta. Ob 17. uri bodo pripravili Sobotno glasbeno popoldne. UÄ?enci Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje bodo za obiskovalce Velenjskega gradu z glasbo in instrumenti ustvarili pravo prazniÄ?no vzduĹĄje. Ob 19. uri pa se bo na

Ni toliko pomembno, da smo na tem mestu o tem Ĺže pisali, kot to, da je o Ä?lovekovih pravicah vredno in potrebno govoriti in razmiĹĄljati vsakodnevno. SploĹĄna deklaracija o Ä?lovekovih pravicah, ki so jo drĹžave sprejele pred 70 leti, je nastajala v Ä?asu ĹĄe moÄ?no Ĺživega spomina na grozovite morije in zanikanju dostojanstva Ä?loveka. S spremembo sveta pa se spreminja tudi njihovo razumevanje in tovrstne obletnice nam pomagajo odpreti prostor in ponovno premisliti ravnanja. Svet ĹĄe ni dosegel toÄ?ke, ko bi prostor lahko brezskrbno prepustili kateri drugi temi. ÄŒeprav se v Alternatorju strinjamo z argumenti o druĹžbenem napredku, pa vendarle skorajda ne mine dan, ko se svet (deloma pa tudi Slovenija) ne bi sooÄ?ala s kakĹĄnim novim primerom mnoĹžiÄ?ne krĹĄitve temeljnih pravic in svoboĹĄÄ?in.

Profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr.

Igor KauÄ?iÄ? je stanje na podroÄ?ju Ä?lovekovih pravic ocenil kot zaton. Dejal je, da slovenska ustava prinaĹĄa „zelo soliden katalog pravic in svoboĹĄÄ?in“, v 28-ih letih so jo od desetih na podroÄ?ju pravic in svoboĹĄÄ?in spremenili sedemkrat, je spomnil. A ob tem poudaril, da te spremembe kljub Ĺželji po napredku niso v niÄ?emer pripomogle, saj „zapis pravice v ustavo ĹĄe ne reĹĄi problema“.

Pomembno se mi zdi, da se na tak dan oglaĹĄajo voditelji. Ob pregledu noviÄ?arskih portalov naĹĄih politiÄ?nih strank praktiÄ?no brez izjem vsaj del vsebin namenjajo tej temi. Tudi nosilci oblasti so se v tem tednu brez izjeme oglasili in podali svoja videnja na temo Ä?lovekovih pravic doma in po svetu. Ne glede na pristojnost sem prepriÄ?an, da je to podroÄ?je, ko je pomembno, da se oglasi tudi raven lokalne samouprave. Na veÄ? podroÄ?jih namreÄ? do krĹĄitev prihaja na tej, dnevni ravni, kjer gre mnogokrat tudi za pristojnosti obÄ?in. Predvsem odprava revĹĄÄ?ine in zagotavljanje dostojanstva, kjer razumem predvsem poĹĄteno plaÄ?ilo za opravljeno delo, bi moralo biti v skrbi delodajalca in obÄ?in, tisti kljuÄ?ni cilj.

Varuhinja Ä?lovekovih pravic RS je v javnih nastopih poudarila pravice delavcev, prekarnost, izpostavila je prizadevanja na podroÄ?ju okolja, etiko javne besede, ki ostaja izziv, prav tako nereĹĄeno ostaja vpraĹĄanje romske populacije. Opozorila je na pomembno delo DrĹžavnega preventivnega mehanizma in spregovorila o pomenu sodelovanja s civilno druĹžbo, prebivalci Slovenije ter pomenu medijev pri uresniÄ?evanju Ä?lovekovih pravic. O etiki javne besede je v teh dneh govoril tudi aktualni predsednik vlade in se hkrati navezal na obstojeÄ?e principe delovanja in oglaĹĄevanja javnih gospodarskih druĹžb. Te naj bi pri presoji, kje in kako voditi oglaĹĄevalske akcije, upoĹĄtevale tudi raven etike javne besede dotiÄ?nega medija. Vsebina je veÄ?plastna in je ni mogoÄ?e takole v dveh vrsticah twitati, se je pa mogoÄ?e strinjati, da v prizadevanjih za niÄ?elno toleranco do besednega nasilja ni narobe, Ä?e govorimo tudi o tem. Patetika sem ali tja, voditelji pred 70 leti bi raven etike javne besede postavili viĹĄje, kot mi to zmoremo danes. đ&#x;”˛

VDC SAĹ A v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj đ&#x;”˛

L. Planko

PrazniÄ?nem prepevanju predstavila skupina Vox Corde. Glasbeno skupino Vox Corde sestavljajo Polona Plaznik, Eva VodovnÄ?nik, Nina AtelĹĄek, Kaja GraĹĄiÄ? in Luka Zajc. ÄŒlane skupine poleg veselja do petja povezujejo tudi prijateljske vezi. Na Velenjskem gradu so Ĺže nastopali in vedno navduĹĄili.

Ĺ oĹĄtanj – Danes (Ä?etrtek, 13. decembra) ob 17. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo, s katero bodo obiskovalci spoznali neverjetno moÄ? ljubezni in ustvarjalnosti. Razstavljalci bodo varovanci Varstveno-delovnega centra SAĹ A, ki bodo nastopili tudi v đ&#x;”˛ mkp kulturnem dogodku ob odprtju.â€

ČAROBNA PROMENADA VELENJE, 17.–29. 12. 2018

PrazniÄ?no nedeljsko dopoldne

zniÄ?no druĹženje Koncerti, otroĹĄke predstave, pra

V nedeljo, 16. decembra, bodo ob 10. uri na velenjskem gradu pripravili PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne, namenjeno najmlajĹĄim. đ&#x;”˛

www.festival-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

13. decembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PrazniÄ?ni ritmi

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V Ä?asu, ko se vse odeva v prazniÄ?no podobo, je takĹĄen seveda tudi naĹĄ radijski program, ki ga polnimo z bolj sproĹĄÄ?enimi vsebinami, predvsem pa z glasbo, ki dviguje vaĹĄe razpoloĹženje. Tako bo vse do konca leta, ko bomo za vas pripravili tudi kakĹĄno zanimivo nagradno igro in vas tudi s tem razveselili.

Sicer pa je v teh dneh pestro tudi zaradi naĹĄe nove pridobitve digitalne mize, ki je ÂťzahtevalaÂŤ nekaj uÄ?enja, kar pa na sreÄ?o nikomur ni delalo teĹžav, ĹĄe posebej, ker so bili vsi pridobitve zelo veseli, saj nam bo ta omogoÄ?ila ĹĄe boljĹĄe radijsko delo in tudi veÄ? Ä?asa za razliÄ?ne klepete s posluĹĄalci.

Med tistimi, ki je bila v teh dneh ĹĄe posebej vesela, je bila naĹĄa Ĺ˝eljka Gaber. To pa zato, ker Ĺže uspeĹĄno obvladuje radijsko tehniko, ĹĄe dodatno pa zaradi svoje okrogle obletnice. Za posebej slovesno razpoloĹženje so v ponedeljek poskrbeli njeni ÂťobÄ?inskiÂŤ sodelavci, ki so vstop v njeno pisarno prepreÄ?ili vsem, ki ĹĄe niso dopolnili njenih let in torej Ĺ˝eljki niso dorasli. Ĺ˝eljka se je pozornosti v obliki ĹĄal, balonov, roĹž in bombonov iskreno veselila. Na zdravje torej, Ĺ˝eljka, tudi v naĹĄem imenu in ĹĄe mnogo uspeĹĄnih radijskih oddaj.

1. NUĹ A DERENDA – Kadarkoli 2. MANOUCHE – Za boĹžiÄ? bom doma 3. LADY GAGA – Always remember us this way 'Kadarkoli' je naslov nove skladbe, ki jo priljubljena pevka NuĹĄa Derenda ob koncu letoĹĄnjega leta poĹĄilja v srca svojih privrĹžencev.

Besedilo za skladbo je napisala UrĹĄa VlaĹĄiÄ?, glasbo MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, aranĹžma pa je delo Damjana PanÄ?urja. Ĺ e ta mesec bo nared tudi videospot, je povedala NuĹĄa, ki decembrua zakljuÄ?uje tudi svoj velik projekt, in sicer 20 velikih koncertov ob 20. obletnici samostojne glasbene kariere.

đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Odmor za Brucea Springsteena

in kar je v njem vrelo toliko let.

Videospot za novo skladbo je kar sam posnel v New Yorku.

AmeriĹĄki rock zvezdnik Bruce Springsteen je na Ĺžalost svojih oboĹževalcev sporoÄ?il, da se prihodnje leto ne bo odpravil na turnejo, ker si Ĺželi malo poÄ?itka.

Novico je 69-letnik sporoÄ?il po Twitterju in ĹĄe dodal, da premor potrebuje tudi zato, ker se Ĺželi posvetiti drugim projektom. Springsteen na Broadwayu nastopa v

Uspeh filma spodbudil novo turnejo

Billboardove lestvice, zdaj pa se za glasbeno nagrado grammy bori v kategoriji za najboljĹĄi raperski album. Za grammyja se v tej kategoriji potegujejo ĹĄe Cardi B, Nipsey Hussle, Pusha T in Travis Scott. Mac Miller je zaslovel leta 2011 z albumom Blue Slide Park, svetovno prepoznavnost pa je dosegel leta 2013, ko je v pesmi The Way moÄ?i zdruĹžil z zvezdnico Ariano Grande, s katero sta leta 2016 postala tudi par.

solistiÄ?ni in akustiÄ?ni razliÄ?ici, v intimnem vzduĹĄju s kitaro, klavirjem in zgodbami, njegov spremljevalni E Street Band pa se v tem Ä?asu prav tako posveÄ?a drugim projektom. The Boss, kot ga tudi imenujejo, sicer Ĺže leta polni stadione po svetu s svojimi skoraj ĹĄtiri ure trajajoÄ?imi koncerti. Med skoraj 20 studijskimi albumi je najveÄ?ji uspeh dosegel s ploĹĄÄ?ama Born to Run (1975) in Born in the U.S.A. (1984), skupaj pa je prodal veÄ? kot 135 milijonov ploĹĄÄ? po svetu.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Slovenski zvoki – Vse okrog mene bel boĹžiÄ? slavi Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje Navihani muzikanti – BoĹžiÄ? je Power band – Rad bi bil tvoj boĹžiÄ?ek ÄŒrna maÄ?ka – Dobri moĹžje Fantje izpod Lisce – Padal bo sneg GaĹĄperji – SneĹžna pravljica Igor in Zlati zvoki – Na boĹžiÄ?ni veÄ?er Jodel express – Oprosti boĹžiÄ?ek Mladi Belokranjci – Hej, Rudolf

www.radiovelenje.com

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Samuel Lucas razdaja ljubezen Samuel Lucas predstavlja svoj novi singl z naslovom Sebe dajem. Glasbo za novo pesem je napisal sam, pod besedilo pa se

Posmrtna nominacija za grammyja AmeriĹĄki raper Mac Miller si je tri mesece po svoji smrti prisluĹžil svojo prvo nominacijo za grammyja. Malcolm James McCormick, bolj znan kot Mac Miller, je umrl 7. septembra zaradi prevelikega odmerka mamil. Pred smrtjo je promoviral album Swimming, ki se je takoj po izdaji povzpel na tretje mesto

Film Bohemian Rhapsody, ki govori o legendarni skupini Queen in njenem frontmanu Freddieju Mercuryju, v kinematografih povsod po svetu dosega izjemne uspehe. To je oÄ?itno spodbudilo ĹĄe vedno aktivna Ä?lana zasedbe Briana Maya in Rogerja Taylorja,

Ĺžencev iz vse Slovenije. Na odru so se ji kot gostje med drugim pridruĹžili Manca Ĺ pik, Kvatropirci in Marko Hatlak Band. Poleg njih pa ĹĄe Raay, Elvis Jackson in spremljevalna skupina Sopranos.

VeÄ?er je bil nabit s Ä?ustvi, Helena pa je odpela veÄ?ino skladb, ki so zaznamovale njeno kariero, in tudi nove skladbe s prihajajoÄ?ega albuma. Med drugim je zapela skladbe Ti boĹĄ vedno prvi, Naj nihÄ?e me ne zbudi, Bodi sreÄ?en bambino in Zaljubljena, manjkali pa nista niti znani MaÄ?o in MornarÄ?ek. Doma in po svetu je danes 55-letna glasbenica prodala

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

je podpisal neumorni in izjemno plodoviti Rok LunaÄ?ek. Skladba je hkrati napoved istoimenskega albuma, ki bo luÄ? sveta ugledal februarja prihodnje leto in mu Lucas pripisuje poseben pomen.

Na njem se bo namreÄ? razkril kot ĹĄe nikoli doslej. Pravi, da komaj Ä?aka, da posluĹĄalcem ponudi tisto, kar je nastajalo toliko Ä?asa

ÄŒUKI da k sodelovanju spet povabita Adama Lamberta, ki je v zasedbi pel zadnjih ĹĄest let. Napovedali so veliko ameriĹĄko turnejo Rhapsody, ki bo potekala julija in avgusta prihodnje leto. Queen so se z Lambertom leta 2012 podali na prvo turnejo po Evropi, leta 2014 in 2015 so imeli svetovno turnejo, ĹĄe eno pa lani, ki se je zavlekla v letoĹĄnje leto. Drugo leto bodo zaÄ?eli 10. julija s koncertom v kanadskem Vancouvru, skupaj pa bodo odigrali 23 koncertov.

ÄŒuki, ki so pred mesecem z razprodanima koncertoma obeleĹžili 30-letnico kariere, ne poÄ?ivajo. Predstavljajo prazniÄ?no pesem Cel svet imaĹĄ na dlani, ki bo s svojo toplino prazniÄ?ne dni naredila ĹĄe bolj Ä?arobne. Videospot za skladbo so snemali na ljubljanskem Tromostovju.

NINA DONELLI Mlada Nina Donelli predstavlja novo skladbo. Tokrat se je odloÄ?ila za bolj tradicionalno pesem z naslovom Ljubav nema kraj, ki vas bo v mislih odpeljala na morje, pa Ä?eprav je koledarsko poletje ĹĄe zelo daleÄ?.

Na koncertu Helene Blagne ob 30-letnici kariere veÄ? kot 4000 udeleĹžencev Na razprodanem koncertu Helene Blagne ob njeni 30-letnici glasbene kariere, ki je v soboto potekal v ljubljanski Hali Tivoli, se je zbralo veÄ? kot 4000 udele-

IZĹ TEKANI veÄ? kot dva milijona ploĹĄÄ?, v svoji karieri pa je zmagala na mnogih glasbenih festivalih.

Legendarna radijska oddaja IzĹĄtekani Jureta Longyke letos praznuje Ä?etrt stoletja. 25-letnico so obeleĹžili s koncertom IzĹĄtekanih 25, na katerem je glavna vloga pripadla

izĹĄtekanim veteranom Dan D, poleg njih pa so nastopili ĹĄe Fed Horses, Bordo, Prismojeni profesorji bluesa in ÄŒedahuÄ?i.

GORA ROCKA Festival GoraRocka je na svojem Facebook profilu objavil, kam je ĹĄel denar, ki so ga zasluĹžili z letoĹĄnjo izvedbo festivala. Organizatorji so razkrili, da so zadovoljni z izkupiÄ?kom, ves dobiÄ?ek pa so poklonili v dobrodelne namene. Festival bo sicer prihodnje leto zaznamoval 15-letnico delovanja.

Ĺ ANK ROCK BliĹža se tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni Ĺžur s skupino Ĺ ank Rock v velenjski RdeÄ?i dvorani. Glasbeni spektakel, na katerem bodo nastopili legendarni rockerji, bo 22. decembra, poleg Ĺ ank Rock pa bodo na odru RdeÄ?e dvorane nastopili ĹĄe Mi2, Bohem in Kobra Band.

Naš ­čas, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏬

Pa naj še kdo reče, da županom ni fajn! Šoštanjskemu Darku Menihu še Božičku ni treba pisati, kaj si želi, da mu prinese. V soboto je osebno prišel v Šoštanj, da ga o tem povpraša.

Pravi čas, preden bo v trgovinah z mrzličnim nakupovanjem, značilnim za december, vsega zmanjkalo.

13. decembra 2018

frkanje » Levo & desno «

Podaljški Ne le nogometne ali rokometne tekme, letos smo imeli precejšnje podaljške tudi v lokalni volilni tekmi. V rednem delu marsikje niso dosegli ustreznega rezultata. Za vse ustreznega pa niti v podaljških.

Sunki Ne le po potresih, pri nas smo občutili tudi veliko povolilnih sunkov. V večini brez večje škode za prebivalce.

⏫

Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje so se na jubilej, desetletnico šole, temeljito pripravili. Zaznamovali so ga s simpozijem, zbornikom referatov in premiernim nastopom pevskega zbora, sestavljenega iz predavateljev in študentov. Kakšen pa bi bil jubilej brez kulturnega programa? Samo dve vaji so potrebovali, da so ubrano zapeli skrbno izbrane tri, posredno povezane s programom, ki ga izvajajo: ljudska Bod’ moja, bod’ moja, ti bom lešnikov dal … je bila s področja narave, popevka Kako sva si različna je nakazala pestrost in raznovrstnost, zimzeleni Silvestrski poljub pa na trajnost.

Tu in tam

⏩

Ustanovno sejo velenjskega občinskega sveta je vodila najstarejša svetnica Majda Gaberšek, ki je nalogo odlično opravila in se v tej vlogi tudi dobro počutila. »Pravzaprav je škoda, da niso pravila takšna, da bi bilo kar za cel mandat tako. Veliko bolje se počutim na tem stolu kot tam zgoraj v klopeh,« je pripovedovala direktorju občinske uprave mag.

Iztoku Moriju, ki pa je njeno željo z nasmeškom preslišal. V takšnih primerih vedno odvrne: »Zakon je Zakon!«

Marsikje po volitvah opozarjajo: niso vsi svétniki tudi svetníki!

Nekoč in danes Nekoč so v Velenju nekaj dni pred novim letom zavijale sirene in najavljale predčasno izpolnitev in presežek letnega plana izkopa premoga. Zdaj se nekateri bojijo, da bodo zavijale kot opozorilo na drugačno stanje v premogovniku.

Samopomoč ZANIMIVOSTI

Decembra se Slovenec povprečno zredi za dva kilograma V Lekarniški zbornici Slovenije so pred kratkim opozorili, da se Slovenci v prazničnem decembru zredimo povprečno za dva kilograma, saj pojemo veliko več nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola. Prenajedanje v kombinaciji s stresnimi pripravami

na praznike obremenjuje naše telo, predvsem želodec in jetra. Kot so še dejali, imajo jedi z veliko kalorijami majhen volumen, želodec se z njimi ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta polna. Zaradi tega naraven občutek sitosti zataji. Poleg tega hrana, ki ima veliko maščob in sladkorja, vsebuje malo vlaknin, kar dodatno negativno vpliva na prebavo in lahko vodi do zaprtja.

Praznične prehranske pregrehe lahko poslabšajo tudi stanje številnih drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter bolezni pljuč, poleg tega lahko povzročijo zamaščenje jeter.

Ker so v prazničnih dneh skušnjave velike, pri lekarniški zbornici svetujejo, naj si vsak postavi omejitev, koliko bo pojedel, in se je tudi drži.

Nova mis sveta je Mehičanka Po m e s e c u dni se je na jugu Kitajske sklenil 68. svetovni izbor za najlepše dekle.

Krono je od lanskoletne zmagovalke prejela

26-letna Mehičanka Vanessa Ponce de Leon, ki je premagala 117 deklet. Zmagovalka je diplomantka mednarodnih poslovnih ved in članica odbora direktorjev rehabilitacijskega centra za dekleta, med drugim pa tudi predstavnica mehiškega Nacionalnega mladinskega inštituta in manekenka, ki jo vodi osebni moto »Vsi potrebujemo drug drugega«.

Na izboru je nastopila tudi 17-letna slovenska predstavnica Lara Kalanj, ki pa ni dosegla vidnejše uvrstitve med najboljše.

Tekmovanje je sicer po navedbah

organizatorjev pred malimi zasloni spremljala milijarda ljudi. «

Ko na semaforju gori Presley V nemškem mestu Friedberg so si omislili semafor, na katerem običajno silhueto moškega v rdeči in zeleni luči nadomešča Elvis Presley s svojimi prepoznavnimi plesnimi gibi. Ko se morajo pešci zaustaviti na semaforju, se prižge rdeča luč s podobo Elvisa, ki z razširjenimi nogami stoji za mikrofonom. Ko napoči trenutek, da lahko pešci prečkajo cesto, pa se prižge zelena luč z Elvisovo podobo, ki stoji na konicah prstov, desno roko pa ima dvignjeno v zrak.

Za namestitev tak-

prav tam služil kot vojak ameriške vojske, v Nemčiji pa je spoznal tudi Priscillo Beaulieu, s katero se je po sedmih letih zveze leta 1967 poročil.

Otrok zaslužen za odpravo prepovedi kepanja Od leta 1920 je v ameriškem mestu Severance veljala prepoved obmetavanja s predmeti. A ne le prepoved obmetavanja s kamni ali drugimi nevarnimi snovmi, temveč tudi prepoved kepanja. Ko je za to izvedel devetletni Dane Best, je mamo vprašal, kaj lahko stori. Mama je poklicala na mestno upravo, tam pa so ji svetovali, naj njen sin nagovori

mno stopil pred svetnike, ti pa so po slišanem prepoved kepanja soglasno odpravili.

Perpetuum Jazzile navdušili v Milanu V Milanu je pred kratkim potekal eden najprestižnejših evropskih modno-fotografskih dogodkov ob izidu najnovejšega Pirellijevega koledarja. Po odpovedi Halle Berry so na dogodku pred 700 povabljenci iz vsega sveta nastopili Perpetuum Jazzile. Povabilo so prejeli po posredovanju menedžerja slovenske sopranistke Sabine Cvilak. Njihov nastop je bil zaključna točka prireditve, predstavili pa so se s pesmimi Africa skupine Toto, Can‘t Stop This Feeling Justina Timberlaka in Don‘t Stop Me Now skupine Queen.

Pri nas imamo vse več krožišč in na mnogih so v sredini nastali pravi pravcati pisani cvetlični vrtovi. Po njihovi zaslugi pa so mnogi s sadikami in čebulicami pisano zasadili tudi svoje vrtove.

Mamljivost Tudi mnogi taki, ki naj bi nekaj dali na (svojo) čast, pogosto spoznajo, kako mamljiva je oblast.

Nadpovprečno Mnogi, ki zahtevajo višje plače, so znova zastrigli z ušesi ob »priznanju« gospodarstvenikov, da je slovenska gospodarska rast že dolgo nad evropskim povprečjem.

Saj vemo, kako je s plačami.

Parkeljni »Uradno« pridejo parkeljni le enkrat letno. Nekatere neuradno srečujemo večkrat. In to na različnih mestih in v različnih oblikah. Vsekakor pa veliko večkrat kot Miklavže. Čeprav si znajo tudi nekateri pretkani parkeljni nadeti Miklavževa oblačila.

Sejmi V mnogih krajih v teh dneh »srečujemo« bogate božično-novoletne sejme. Nekateri se pritožujejo, da so to, žal, le po imenu.

šnih semaforjev so mestne oblasti odštele približno 900 evrov, pričakujejo pa, da se jim bo strošek zaradi povečanega števila turistov kmalu povrnil.

Elvisa v Friedbergu seveda niso izbrali po naključju. Med letoma 1958 in 1960 je kralj rock‘n rolla

mestni svet in jim pojasni, zakaj bi bilo treba po njegovem prepoved odpraviti.

In res. Dane Best je pogu-

Za vse V prazničnem mesecu je veliko različnih sprejemov in podobnih prireditev s polno obloženimi mizami. Za nekatere pa so vsaj mize v javnih kuhinjah.

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 11

ZANIMIVO

11

ne Velenje. ÂťV preteklosti smo 1. januarja izvedli tri koncerte, Ĺžal ga zaradi doloÄ?enih okoliĹĄÄ?in ne moremo veÄ? izvajati na ta dan.

Smo pa ĹĄe vedno pripravljeni, da bi boĹžiÄ?no-novoletni koncert izvedli v zaÄ?etku januarja, vendar za zdaj te pobude iz Mestne obÄ?ine Velenje ĹĄe nismo prejeli.ÂŤ Boris Ĺ tih meni, da bo kljub temu dovolj priloĹžnosti za predsta-

vitev kakovostnega dela na ĹĄoli in njegovih izvajalcev. ÂťMenim, da je glasbena ĹĄola pomemben Ä?len kulturnega snovanja v Ĺ aleĹĄki dolini, in verjamem, da bomo tudi v prihodnje pomembno kreirali kulturno podobo okolja,ÂŤ je ĹĄe dejal Boris Ĺ tih.

13. decembra 2018

Dogodek, ki ga je vredno obiskati

Na zakljuÄ?ni slovesnosti ob 150. obletnici rojstva Frana Koruna KoĹželjskega bo nastopil tudi citrarski orkester.

ZakljuÄ?na slovesnost ob 150-letnici rojstva Frana Koruna KoĹželjskega 20. decembra – Glasbena ĹĄola pomembna kreatorica kulturne scene v dolini Tatjana PodgorĹĄek

Na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je v teh dneh ĹĄe nekoliko bolj Ĺživahno kot v ostalih. Ravnatelj ĹĄole Borih Ĺ tih pravi, da se bo zvrstilo veliko dogodkov, ki bodo zaznamovali prihajajoÄ?e boĹžiÄ?no-novoletne praznike, in nanje se uÄ?enci skupaj s profesorji zavzeto pripravljajo.

Med njimi je ĹĄe posebej izpostavil zakljuÄ?no slavnostno pri-

reditev ob 150-letnici rojstva Frana Koruna KoĹželjskega, po katerem ĹĄola nosi ime. Ta bo v Ä?etrtek, 20. decembra, na njej pa se bodo predstavili simfoniÄ?ni ter citrarski orkester, komorne skupine in posamezni solisti. ÂťPosebnost dogodka bo, da bodo nastopajoÄ?i izvajali le dela omenjenega skladatelja ter glasbenika, ki mu namenjamo pozornost pravzaprav celo leto.

Med drugim smo pred glasbeno ĹĄolo odkrili njegov doprsni

kip, skupaj z Gimnazijo Velenje smo pred nedavnim izvedli odmevno Korunovo Ä?italnico - BĂŠsedo. Decembrska slovesnost bo zagotovo dogodek, ki se ga velja udeleĹžiti.ÂŤ Poleg omenjene prireditve pripravljajo na velenjski glasbeni ĹĄoli ĹĄe nekatere druge dogodke, s katerimi bodo popestrili boĹžiÄ?no-novoletne prazni-

ke. Med veÄ?jimi je omenil koncert Orffove skupine v zaÄ?etku januarja, nastop kitarskega orkestra, januarja naÄ?rtujejo ĹĄe izvedbo koncerta s simfoniÄ?nim orkestrom. Tako kot lansko in predlansko leto pa ne bo novoletnega koncerta, ki so ga uÄ?enci in dijaki glasbene ĹĄole organizirali 1. januarja pod pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?i-

đ&#x;”˛

Kaj pa veÄ?er druĹžabnih iger?

Ĺ entiljÄ?ani najbolj aktivni

ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba so Ĺželeli okrepiti druĹženje mladih in se zaÄ?eli zbirati na veÄ?erih namiznih druĹžabnih iger, napovedujejo pa tudi knjiĹžnico druĹžabnih iger

DruĹĄtvo upokojencev Ĺ entilj je ponosno prejelo priznanje za aktivno delovanje

Tina Felicijan

ÄŒlani velenjskih mladinskih organizacij Ĺže nekaj Ä?asa opaĹžajo, da so se navade preĹživljanja prostega Ä?asa mladih precej spremenile. ÄŒe so se le nekaj generacij starejĹĄi dijaki in ĹĄtudenti najraje zbirali v gimnazijskem parku in kasneje predvsem v klubu eMCe plac na glasbenih veÄ?erih, danaĹĄnje generacije mladih dokaj redko zahajajo na koncerte ali se druĹžijo na prostem. Prosti Ä?as preĹživljajo predvsem doma. Mnogi sklepajo, da v virtualnem svetu, kamor so preselili tudi medsebojne odnose. In domnevajo, da jim to ĹĄe najbolj

DruĹžabne igre so vse bolj priljubljene

Skupina ĹĄtudentov je iz lastne ljubezni po igranju namiznih iger ter po vzoru nekaterih ljubljanskih kavarn, ki namesto Ä?asopisja na izposojo ponujajo igre, zasnovala projekt, v sklopu katerega so nabavili zajeten nabor razliÄ?nih, predvsem modernih namiznih iger, in zaÄ?eli organizirati igralne veÄ?ere. ÂťTega je primanjkovalo. Dobro je razvita koncertna scena, a mladi niso imeli veliko drugih moĹžnosti za druĹženje, razen v lokalih in na zabavah. Ker se bolj ali manj zbiramo na istih lokacijah, smo Ĺželeli izbrati tudi nov ambient. Za-

okriljem katerega potekajo aktivnosti za spodbujanje bolj zdravega in koristnega preĹživljanja prostega Ä?asa mladih. Igranje druĹžabnih iger ima namreÄ? veliko pozitivnih uÄ?inkov, ki so jih prepoznale tudi nekatere raziskave.

Igralci s sreÄ?evanji iz oÄ?i v oÄ?i razvijajo socialne veĹĄÄ?ine, empatijo, krepijo odnose, kreativno, logiÄ?no, strateĹĄko razmiĹĄljajo, se uÄ?ijo timskega dela ‌ Ĺ e ena dodana vrednost projekta je moĹžnost uÄ?enja igranja druĹžabnih iger. Tisti, ki so igre izbrali, so jih namreÄ? tudi naĹĄtudirali. Mnoge so zelo kompleksne in marsikdo obupa, preden se prebije skozi navodi-

odgovarja. A tudi mladi, ki od otroĹĄtva odraĹĄÄ?ajo z zabavno elektroniko ter informacijsko revolucijo, imajo Ĺželjo in potrebo po druĹženju iz oÄ?i v oÄ?i, pravijo Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, ki so pred kratkim zagnali projekt Plays. ÂťTo je iniciativa, ki kliÄ?e po vkljuÄ?evanju druĹžabnih iger v vsakodnevno druĹženje,ÂŤ pojasnjuje vodja Vid Stropnik in dodaja: ÂťPlays je namenjen brezskrbnemu druĹženju v okolju, kjer se vsi poÄ?utijo sprejete, dobrodoĹĄle in se imajo fajn.ÂŤ

Ljubljana, 28. november – DruĹĄtva upokojencev iz vseh 13 pokrajinskih zvez v Sloveniji so se sreÄ?ala na podelitvi priznanj najbolj aktivnim druĹĄtvom v zvezah. Z rednimi in priloĹžnostnimi aktivnostmi, ki jih prirejajo za Ä?lane, pa tudi z vkljuÄ?evanjem v drugo dogajanje v kraju, se je letos najbolj izkazalo DruĹĄtvo upokojencev Ĺ entilj in zato prejelo priznanje za najbolj aktivno druĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki pokrajinski

zvezi. ÂťPrirejamo veliko rekreativnih druĹženj, ĹĄportnih tekmovanj, sreÄ?anj upokojencev, kulturnih prireditev, izletov in podobnih aktivnosti,ÂŤ je predsednik druĹĄtva Alojz LeskovĹĄek utemeljil, zakaj je priznanje dobilo prav ĹĄentiljsko druĹĄtvo upokojencev. Povedal je ĹĄe, da jim veliko pomeni. ÂťTako za druĹĄtvo kot zame je to potrditev naĹĄega dobrega dela. S tem priznanjem bomo bolj prepoznavni po Slo-

Balkanezi

Rekli so â?ą Vid Stro-

pnik: DruŞabne igre so v preporodu. Video igre na trgu vsako leto doseŞejo 4–6odstotno rast, druŞabne igre pa so vsako leto v zadnjem desetletju zrastle za 35 odstotkov.

ÄŒlani DruĹĄtva upokojencev Ĺ entilj so priznanje za najbolj aktivno druĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi prejeli v Ljubljani.

VeÄ?eri namiznih druĹžabnih iger so zaĹživeli v Pekarni. Igre bodo na izposojo tudi v klubu eMCe plac, moĹžna pa bo tudi izposoja na dom.

to namizne igre igramo dvakrat na mesec v Pekarni. Projekt je namreÄ? drugaÄ?en od drugih vsebin, ki jih Ĺ Ĺ K pripravlja predvsem v eMCe placu ali Maxu, zato smo mu Ĺželeli poiskati nov prostor in hkrati izkoristiti Pekarno,ÂŤ razlaga.

Projekt je odgovor na dva pojava. Na eni strani je alternativa spletnemu druĹženju, na drugi pa ÂťteĹžkemu ĹžuranjuÂŤ oziroma ponoÄ?evanju, s katerim je povezanih veliko zdravju ĹĄkodljivih razvad, razen sprostitve, odklopa in krepitve druĹžabnih odnosov pa nima veliko dodane vrednosti.

Plays je povezan tudi s projektom eMCe plac ozaveĹĄÄ?a, pod

la in se igro nauÄ?i igrati. Plays pa omogoÄ?a laĹžje spoznavanje z igro preko poznavalca. In zakaj ljudje radi igrajo druĹžabne igre? ÂťMislim, da zato, ker so vrnitev k fiziÄ?ni interakciji s kocko, figurico, karto, hkrati pa je prisoten neposreden medosebni stik igralcev,ÂŤ sklepa Vid Stropnik in vabi na dvakrat meseÄ?no organizirano igranje druĹžabnih iger ob Ä?aju in prigrizkih v Pekarni.

Termini bodo sproti objavljeni na Ĺ Ĺ K-jevi Facebookovi strani.

Dodaja pa, da bodo igre kmalu tudi v redni ponudbi kluba eMCe plac, Ĺ Ĺ K pa jih bo tudi izposojal na dom. đ&#x;”˛

Med Velenjem in nemĹĄkim Esslingenom so v zgodnjih sedemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja mladi kulturniki in ĹĄportniki navezali partnerske stike.

DekliĹĄki pevski zbor velenjske gimnazije in pevski zbor esslingenske gimnazije sta se vsako leto izmeniÄ?no obiskovala. DekliĹĄki zbor je med tem prerasel v meĹĄani pevski zbor velenjskega Ĺ olskega centra, izmenjava pa traja Ĺže spoĹĄtljiva desetletja.

Ko so dekleta drugiÄ? ali tretjiÄ? obiskala esslingenske prijatelje, je naĹĄ ĹĄofer prviÄ? vozil avtobus v tujino. Ob prekoraÄ?itvi avstrijsko-nemĹĄke meje pri Salzburgu je zaÄ?el nemĹĄki obmejni organ kriliti z rokami in vpiti, da smo zabiti Balkanezi, ker naĹĄ neizkuĹĄeni ĹĄofer ni zapeljal na poloĹžaj za avtobuse. Grobo nas je usmeril nazaj v Avstrijo, da smo se postavili na pravi pas, in ko smo prestopili na nemĹĄko stran, je imel spet polna usta Balkanezov.

V Esslingenu sta oba zbora med drugim obiskala predsednika BadenwurtenburĹĄke deĹžele. Dirigent nemĹĄkega zbora in ĹĄef protokola sta bila namreÄ? soĹĄolca in tako smo skrivaj presenetili predsednika in mu v avli rezidence za ĹĄestdeseto obletnico

veniji, Ä?eprav nas Ĺže zdaj marsikje dobro poznajo. Nastopamo namreÄ? na mnogih tekmovanjih, najveÄ?krat v kegljanju s kroglo na vrvici, ki potekajo po razliÄ?nih koncih drĹžave.ÂŤ Na vsa ta druĹženja hodijo iz veselja do sreÄ?evanja z razliÄ?nimi ljudmi in v zavedanju, kako pomembno je aktivno preĹživljanje Ä?asa za zdravo starost. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

zapeli nemĹĄke in slovenske pesmi. Ta je imel ravno novinarsko konferenco. Prekinil jo je in nas prijazno nagovoril, se zahvalil za preseneÄ?enje in zaĹželel prijetno bivanje. Novinarji pa niso zamudili s snemanjem.

Ko smo se vraÄ?ali domov in prispeli na mejo, nas je spet prestregel polizani mejni organ, ki nas je Ĺžalil, ko smo potovali v goste. Z obraza se mu je dalo razbrati, da nam hoÄ?e delati teĹžave in nas poniĹževati. Osorno je ugotovil, da smo prekoraÄ?ili napovedano ĹĄtevilo kilometrov, in zaÄ?el pisati zapisnik, da bi nas oglobil. Ko je z uĹžitkom zapisoval, koliko nas bo stal prekrĹĄek, sem mu dejal, da naj nam ne dela teĹžav, saj smo bili na obisku pri predsedniku nemĹĄke deĹžele. S prstom sem mu ga pokazal na veliki fotografiji v esslingenskem dnevniku. Ob njem pa ĹĄe ĹĄefa protokola, oba dirigenta in mojo malenkost. NemĹĄkemu obmejnemu organu je hipoma vzelo sapo, oblila ga je rahla rdeÄ?ica in jecljaje je izustil, da Ä?e je tako, je vse v redu. Pred nami je energiÄ?no pretrgal zapisnik in se skuĹĄal prijazno nasmehniti.

Balkanezi smo se poteĹĄeni in veseli, da jih je dobil po grbi, odpeljali naprej proti domu. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

Naš ­čas, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

NAGRADNA KRIŽANKA

13. decembra 2018

Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine

03 777 0 350 | www.habit.si

Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.

E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.

Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-

daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.

Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!

Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!

Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do petka, 21. decembra, na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade.

080 52 20 Ko potrebujete pomoč, kličite na našo dežurno brezplačno telefonsko številko kadarkoli v tednu in pomagali vam bomo.

MOJ HABIT

PE Velenje Vstop za uporabnike PE Velenje

O NAS

Z vašo nepremičnino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem živite bolje.

27 let izkušenj 18.000 enot 60.000 zadovoljnih ljudi

080 52 20

080 62 20

Dežurstvo 24/7

Informacije

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT

13. decembra 2018

Igralci Gorenja prepriÄ?ljivo opravili tudi s Krko

Mariboru prepriÄ?ljivo jesenski naslov, skromen Rudar osmi

VelenjÄ?ani ĹĄe vedno tretji, KrÄ?ani pa so se z Ĺže osmim porazom oddaljili od Ĺželenega ĹĄestega mesta, ki zagotavlja igranje v konÄ?nici – Ribnica ĹĄe vedno edina brez poraza

NajviĹĄjo zmago s 4 : 1 nad Celjem si je priigral Aluminij. Gostje so povedli, potem pa so se KidriÄ?ani razigrali in jim napolnili mreĹžo. Maribor je po priÄ?akovanju tudi tretjiÄ? v prvem delu premagal Rudar. V petek so vijoliÄ?asti ob jezeru slavili s 3 : 1 in s tem ĹĄe tretjiÄ? dobili polno bero toÄ?k proti zeleno-Ä?rtnim. Enak rezultat je bil tudi v Novi Gorici med domaÄ?imi nogometaĹĄi in Olimpijo, prav tako v korist gostov. Kljub temu je vodstvo kluba prekinilo sodelovanje s trenerjem Zoranom BariĹĄićem. DomĹžalÄ?ani so gostili KrĹĄko in bili prav tako ĹĄe tretjiÄ? v sezoni boljĹĄi (z 2 : 1) od Posavcev, Triglav pa se je v Murski Soboti proti Muri veselil pomembne toÄ?ke (1 : 1).

Zadnje tekme v tem letu razporeda na vrhu lestvice niso spremenile. Maribor si je priigral kar malce neverjetnih devet toÄ?k naskoka pred drugo Olimpijino, petnajst pred tretjim Aluminijem, velikim preseneÄ?enjem jeseni, in osemnajst pred Ä?etrtimi DomĹžalami. Sledijo peti Celjani, ĹĄesta Mura in sedma Gorica.

Vsekakor so vijoliÄ?asti ob takĹĄni toÄ?kovni prednosti veliki favoriti za osvojitev drĹžavnega naslova.

Nekoliko drugaÄ?en pa je v primerjavi s prejĹĄnjim krogom pogled na zadnji del lestvice. Triglav se je s toÄ?ko otresel zadnjega mesta. Na njem bo prezimilo KrĹĄko. Rudar je kljub porazu ostal na osmem mestu. Ima dve toÄ?ki veÄ? od Gorenjcev ter tri od Posavcev, za sedmo Gorico pa zaostaja za ĹĄtiri toÄ?ke. Skupaj s Triglavom pa ima najslabĹĄo obrambo jeseni.

Rudarji so tekmo z Mariborom zaÄ?eli dokaj samozavestno. Priigrali so si nekaj polpriloĹžnosti, vendar so bili premalo zbrani in natanÄ?ni pri strelih. PriloĹžnosti so imeli tudi gostje, a so bili tudi njihovi streli nenatanÄ?ni, nekajkrat pa se je z dobrim posredovanjem izkazal Matej Radan, ki je bil v vlogi prvega vratarja, ker je Marko Pridigar zbolel. Po dobre pol ure igre pa so Maribor-

RokometaĹĄi Gorenja so v 13. prvenstvenem krogu v Novem mestu slavili nad domaÄ?o Krko z 31 : 27, po prvem polÄ?asu pa so imeli prednost treh golov. Strelsko sta v gostujoÄ?i vrsti izstopala Matic Verdinek in AleĹĄ KavÄ?iÄ? s po osmimi zadetki. Prav toliko jih je velenjskim vratarjem zabil tudi Jaka JakĹĄe, drugi najboljĹĄi Krkin strelec pa je bil s ĹĄestimi goli Jernej PapeĹž.

Rezultat tekme je bil le na zaÄ?etku trikrat izenaÄ?en, nazadnje

PrvoligaĹĄka moĹĄtva so z 19. krogom sklenila letoĹĄnji del prvenstva – VijoliÄ?asti na zimovanje s prednostjo devetih toÄ?k pred aktualno prvakinjo Olimpijo – Pred VelenjÄ?ani, Triglavom in KrĹĄkim naporna pomlad

(20 : 21).

TakĹĄnega ritma niso veÄ? zmogli, popustila je njihova zbranost, nasprotno pa so igralci Gorenja po minuti odmora znova zaigrali zelo dobro v obrambi in zanesljivo v napadu. Ĺ est minut pred koncem so si priigrali najviĹĄjo razliko petih golov, ki so jo ĹĄe dvakrat ponovili.

Do konca jesenskega dela sta pred vsemi moĹĄtvi, razen pred VelenjÄ?ani, ĹĄe dva kroga. Igralci Gorenja so namreÄ? tekmo

V klubu so uvedli 'novost'. Med odmorom Ä?lanske tekme se gledalcem predstavlja mladi rod rokometaĹĄev

pri 3 : 3 v 12. minuti, nato pa so imeli igralci Gorenja vseskozi prednost. Vendar se jim dolgo Ä?asa ni uspelo oddaljiti za veÄ? kot za zadetek ali dva. Ĺ ele v zadnji minuti so prviÄ? povedli za tri gole in s takĹĄno razliko (14 : 11) tudi odĹĄli na odmor.

Po nekaj minutah igre v nadaljevanju so imeli gostje prviÄ? prednost ĹĄtirih golov (17 : 13), a se gostitelji ĹĄe niso sprijaznili s porazom. Zaigrali so zelo podjetno in v 43. minuti je bil njihov zaostanek spet najmanjĹĄi moĹžni

14. kroga z Dobovo odigrali Ĺže prejĹĄnji teden in zmagali z 29 : 23. Drugi bodo na parket stopili ta konec tedna. V derbiju kroga bodo vodilni Celjani v nedeljo gostovali pri Mariboru, v dolenjskem derbiju se bosta jutri, v petek, udarila Trimo in Krka, Dol bo naslednji dan gostil OrmoĹž, Loka istega dne SviĹĄ. Gotovo pa bo vroÄ?e tudi v Ribnici, kjer bo pri ĹĄe neporaĹženih domaÄ?inih prav tako v soboto gostoval Koper. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ä?ani zaÄ?eli kazati tisto, po kar so priĹĄli ob jezero – po zmago namreÄ?. Po hitrem napadu in predloĹžku Denisa Klinarja z desne strani je iz bliĹžine domaÄ?o mreĹžo naÄ?el Jan Mlakar. Takoj zatem je imel Dominik Radić sicer lepo priloĹžnost za izenaÄ?itev, a je bil gostujoÄ?i vratar dobro postavljen. Nato se je izredno izkazal Radan. Luka Zahović je uĹĄel obrambnim igralcem, Radan mu je stekel nasproti in ubranil njegov strel. V 41. minuti pa novo upanje za domaÄ?e. Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je po akciji, v kateri sta sodelovala tudi kapetan Damijan Tifković in Dominik RadiÄ?, izenaÄ?il.

To je bil vsekakor zelo spodbuden rezultat za domaÄ?e, ki bi bili Ĺže s toÄ?ko izredno zadovoljni. Zato so tudi drugi del zaÄ?eli dokaj napadalno. V uvodnih minutah nadaljevanje pa se je 'izkazal' ljubljanski sodnik Rade Obrenović. Kapetan Trifković je v kazenski prostor gotov poslal Ĺžogo, ki jo je z roko zadel Aleksander RajÄ?ević, vendar je sodnikova piĹĄÄ?alka na preseneÄ?enje gledalcev in seveda zadovoljstvo gostov ostala nema. V tem trenutku se je najbrĹž marsikdo od Rudarjevih navijaÄ?ev, pa ĹĄe kdo, spomnil mariborskih kritik ob koncu oktobra, ko so o sojenju med drugim ugotavljali: ÂťMislimo, da je Ä?loveĹĄkih napak

preveÄ? ‌ Po razoÄ?aranju nad sodnikovo odloÄ?itvijo so domaÄ?i popustili, na hitro prejeli ĹĄe dva zadetka in trener bo imel v zimskem odmoru veliko dela, da bo moĹĄtvo popeljal do boljĹĄih rezultatov.

PreveÄ? preveÄ? napak v obrambi

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener, je takole videl zadnjo jesensko predstavo: ÂťDobro smo zaÄ?eli, bili enakovredni nasprotniku, fantje so se v prvem polÄ?asu resniÄ?no zelo trudili. Ĺ˝al se po prekinitvi, ko smo imeli priloĹžnost za zadetek, to ni zgodilo. Sledil je hitri protinapad in vodstvo gostov. Moram opozoriti tudi na veliko sodniĹĄko napako. Pri 1 : 1 je bila Ä?ista enajstmetrovka v naĹĄo korist, sodnik je ni piskal.

To je tudi malce spremenilo potek tekme. Vendarle pa je bil Maribor premoÄ?an in je zasluĹženo zmagal. Strniti moramo vrste, dobiti kakĹĄno okrepitev v obrambi in v vezni vrsti in spomladi veliko bolj odgovorno odigrati vsako tekmo.ÂŤ Rudarjev trener vzrokov za slabĹĄe predstave od priÄ?akovanja v prvem delu ni iskal v tem, da je ĹĄe sestavljal moĹĄtvo, ko je bilo prvenstvo Ĺže v teku. ÂťV tem ne iĹĄÄ?em alibija. Fantje so se trudili, igrali dobro, veliko so tekli,

si ustvarjali priloĹžnosti. Toda to ni dovolj. Smo kot krava. NamolzeĹĄ sto litrov mleka, potem pa brcneĹĄ to vedro vstran in ga razlijeĹĄ. Res je bilo v obrambi preveÄ? napak.ÂŤ Spomladi ogorÄ?en boj za obstanek ali za pribliĹžanje prvi polovici lestvice? ÂťBolj razmiĹĄljam o tem, da se pribliĹžamo prvi polovici. Biti moramo bolj profesionalni, odgovorni in seveda ne delati toliko napak, kot smo jih v prvem delu in tudi na zadnji tekmi proti Mariboru, ki je predobra ekipa, da bi ob takĹĄnih napakah lahko dosegli kaj veÄ?. Mislim, da imajo fantje vendarle dovolj znanja, kakovosti, morajo pa to seveda potrditi na igriĹĄÄ?u.ÂŤ Robert PuĹĄaver, branilec: ÂťMaribor je res najboljĹĄe moĹĄtvo v ligi, vendar se ga nismo prestraĹĄili. Celo izenaÄ?ili smo, kar bi nam moralo dati krila za drugi polÄ?as. Toda po naĹĄih zapravljenih priloĹžnostih so gostje dosegli ĹĄe drugi gol, kar nas je povsem potolklo. ÄŒestitam jim za jesen, imajo kar neverjetnih devet toÄ?k prednosti. Mi pa se moramo dobro pripraviti na nadaljevanje.

Verjamem, da bomo v drugem delu boljĹĄi in pridobili veÄ? mest.

Ne bojim se za obstanek.ÂŤ đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga TS, 19. krog Rudar - Maribor 1:3 (1:1)

Strelci: 0:1 Mlakar (35.), 1:1 ÄŒrnÄ?iÄ? (41.), 1:2 Zahović (52.), 1:3 Ivković (59.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Vasilijević, Hrubik, Bolha (od 88. Vodeb), ÄŒrnÄ?iÄ? (od 74. Ĺ koflek), PuĹĄnik, Trifković, Arap (od 58. TuÄ?ić), Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Mura - Triglav 0:0, Aluminij - Celje 4:1 (3:1), Gorica - Olimpija 1:3 (1:1), DomĹžale - KrĹĄko 2:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 45 (55 : 16), 2.

Olimpija 36 (41 : 28), 3. Aluminij 30 (35 : 28), 4. DomĹžale 27 (35 : 28), 5. Celje 26 (22 : 28), 6. Mura 24 (26 : 25), 7. Gorica 22 (22 : 29), 8. Rudar 18 (20 : 41), 9. Triglav 16 (24 : 43), 10. KrĹĄko 15 (14 : 28).

13. krog Lige NLB

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tokrat izgubili proti najboljĹĄim

Gorenje: Taletović 6 obramb, Vujović 1 obramba, Logar, Mazej, Haseljić 1, Tajnik, Ĺ pelić 2, Matanović 4, Levc, Stojnić 4, Banfro, Verdinek 8, GrmĹĄek, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 8, Kete 2. Trener. Zoran JoviÄ?ić.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka - Celje Pivovarna LaĹĄko 28:30 (14:17), Koper - Maribor Branik 30:30 (16:14), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 26:28 (13:15), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica- Dol TKI Hrastnik 25:26 (11:14.

Vrstni red: 1. Celje 24, 2. Ribnica 23, 3.

Gorenje 20, 4. Maribor 18, 5. Koper 14, 6.

Loka 14, 7. Trebnje 14, 8. Krka 9, 9. J. – OrmoĹž 7, 10. Dobova 6, 11. Dol 5, 12. IvanÄ?na Gorica (tekma manj) 2.

Ljubitelji vrhunske odbojke so lahko v minulem tednu uĹživali v Ĺ oĹĄtanju

Krka - Gorenje Velenje 27:31 (10:13)

107,8 MHz

Tam sta se v Ä?etrtek, 6. decembra, v 9. krogu 1. DOL za moĹĄke sreÄ?ali domaÄ?a ekipa Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica in vodilna ekipa lige ACH Volley.

Gostje so vsekakor veljali za izrazitega favorita in v prvem nizu tudi zares silovito zaÄ?eli.

Kljub dobrim sprejemom domaÄ?ih odbojkarjev so gostje na krilih odliÄ?nih blokov Ĺže v uvodnih toÄ?kah pokazali svojo izkuĹĄenost in niz gladko pripeljali h koncu na 15. toÄ?ki. V drugem nizu je

domaÄ?i strateg v igro poslal nekatere igralce s klopi, ki so svojo minutaĹžo na parketu dobro izkoristili, saj so se do 14. toÄ?ke z gosti izmenjavali v vodstvu, nato pa je nekaj nezbranosti odbojkarje ACH hitro pognalo v obÄ?utno prednost in zmago tudi v drugem nizu. Tretji niz je bil

podoben drugemu, le da so imeli odbojkarji ACH-ja zadostno prednost skozi celotno igro in jo tako zakljuÄ?ili z zmago. ÂťGostje so dokazali, da so z razlogom trenutno vodilna ekipa prvenstva. BoljĹĄi so bili v vseh elementih igre. Bi se pa rad zahvalil navijaÄ?em za glasno na-

vijanje kljub tekmi v sredini tedna. Zavedamo se, da se moramo zbrati za prihodnje izzive, saj nas Ä?akajo pomembne tekme,ÂŤ je po tekmi minuli teden dejal odbojkar Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄice Gregor Javornik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA, KRONIKA

13. decembra 2018

StarejĹĄi kokain, mlajĹĄi nove droge Minil je mesec prepreÄ?evanja zasvojenosti – V Centru za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti in pri Slovenskem zdruĹženju za duĹĄevno zdravje Ĺ ent smo preverili, kakĹĄno je aktualno stanje med njihovimi uporabniki Tina Felicijan

Center za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Velenje trenutno obiskuje 85 uporabnikov. Ĺ e vedno jih veÄ?ina uporablja predvsem heroin, zelo pa se je poveÄ?ala uporaba kokaina in novih drog, kot so razni amfetamini.

Na Ä?rnem trgu, kar je ĹĄe posebej zaskrbljujoÄ?e, pravi medicinka sestra Vilma Kutnjak, pa je tudi veliko pomirjeval. Predvsem uporaba heroina v kombinaciji s temi tabletami na telesno in duĹĄevno zdravje zelo negativno vpliva.

Populacija, zasvojenih z drogami, se stara, pravi medicinska sestra. ÂťSreÄ?ujemo se z ljudmi, ki so v naĹĄem programu od samega zaÄ?etka, tudi dvajset let. To so tako ljudje, ki so kroniÄ?ni odvisniki, kot tudi tisti, ki imajo bolezni srca, oĹžilja in podobno. Mnogi kokain uporabljajo intravenozno, zato je Ĺžilnih obolenj zelo veliko, odpovedo jim srÄ?ne zaklopke, v zadnjem Ä?asu smo zabeleĹžili veliko seps in operacij zaradi tega.

Mladi pa uĹživajo predvsem nove droge, ki delujejo drugaÄ?e, kot deluje denimo heroin. PovzroÄ?ajo bolj psihiÄ?no kot fiziÄ?no odvisnost. Ko pri nas poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, je pravzaprav Ĺže pozno. Pridejo kot stari odvisniki – po 25. letu starosti, s tem da so prej verjetno Ĺže deset let uĹživali drogo.ÂŤ

Rekli so â?ą Fanika Lon-

Ä?ar: ÂťZaradi novih psihoaktivnih snovi se poveÄ?uje trend agresivnega vedenja uporabnikov raznih drog. V naĹĄem centru zaenkrat ĹĄe nismo imeli teĹžav.ÂŤ

â?ą

DruĹĄtvo Ĺ ent je v zadnjem letu naĹĄtelo okrog 80 razliÄ?nih uporabnikov. Vsak dan center obiĹĄÄ?e veÄ? kot deset oseb.

â?ą

Ob koncu novembra, meseca prepreÄ?evanja zasvojenosti, je Ĺ ent povabil na dan odprtih vrat.

Center za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti zadnja 3–4 leta ne beleĹži porasta novih uporabnikov. Letos jih je bilo okrog 10.

Center je do sedaj obiskovalo Ĺže veÄ? kot 500 oseb. Mnogi so se ozdravili odvisnosti in ne potrebujejo veÄ? substitutov. Nekaj pa bo le-te verjetno potrebovalo do konca Ĺživljenja.

Droga na vsak organizem vpliva nekoliko drugaÄ?e, navadno pa po pribliĹžno petih letih vsakodnevne uporabe naredi veliko ĹĄkodo. V centru kljub moÄ?ni preventivi ĹĄe opaĹžajo medsebojno menjavo pribora za vbrizgavanje, zato je med odvisniki ĹĄe vedno prisoten hepatitis C. ÂťSmo pa to bolezen med naĹĄimi uporabniki Ĺže precej zajezili. V lanskem letu smo v Sloveniji dobili uÄ?inkovita zdravila, ki bolnika s hepatitisom C ozdravijo, Ä?e se odpove uĹživanju drog, tudi alkohola.

Z njimi smo ozdravili kar nekaj naĹĄih uporabnikov.ÂŤ Ozdravlje-

nje zasvojenosti pa je odvisno od ĹĄkode, ki jo je na moĹžganih naredila droga, podpore okolice, izogibanja slabi druĹžbi, zastavljanju in doseganju ciljev, skratka od odloÄ?enosti, da bo oseba spremenila naÄ?in Ĺživljenja.

Zasvojeni lahko pomoÄ? poiĹĄÄ?ejo tudi pri Ĺ entu

Podporo osebam, ki Ĺživijo z zasvojenostjo, ob tem pa pogosto zapadejo v socialne stiske, med drugimi nudi zdruĹženje Ĺ ent. V dnevnem centru za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog si prizadevajo za zmanjĹĄevanje tveganj za

okuĹžbe s hepatitisom in virusom HIV ter sepso. Da imajo ljudje zaradi tveganega uĹživanja drog precej zdravstvenih teĹžav, opaĹža tudi Fanika LonÄ?ar. ÂťVeÄ?ina pa trpi tudi za socialnimi posledicami. Zato poskuĹĄamo ljudi Ä?im bolj vkljuÄ?iti v okolje, pomagamo jim urediti status, pridobiti oceno delovne sposobnosti, denarno socialno pomoÄ?, pomagamo jim poiskati primerno namestitev in podobno,ÂŤ razlaga vodja centra in dodaja, da je socialno izkljuÄ?enih oseb v Velenju precej. Ĺ ent je pred enim letom dobil bolj primerne prostore, kjer imajo veÄ? miru, bolj so samostojni in bliĹžje ciljnim uporabnikom.

Zdaj so v Nakupovalnem centru Velenje, kjer se obisk dnevnega centra poveÄ?uje. ÂťPrve mesece smo imeli nekoliko manj uporabnikov, zdaj pa beleĹžimo porast povpraĹĄevanja po sterilnem materialu za varnejĹĄe injiciranje. Sprejemamo tudi uporablje-

ni material, ki ga lahko uĹživalci drog pri nas varno odloĹžijo.

Oddamo pa veÄ? materiala, kot ga sprejmemo nazaj. Vsekakor uporabnike poskuĹĄamo motivirati, da uporabljeni pribor vedno prinesejo na naĹĄe ali katero drugo zbirno mesto.ÂŤ Uporabniki centra Ĺ ent dobijo tudi strokovno pomoÄ?, obiskujejo lahko pogovorno skupino, skupino za samopomoÄ?, ustvarjalne dejavnosti, imajo moĹžnost za individualne pogovore, dostop do raÄ?unalnika, interneta, lahko se pogrejejo s toplimi napitki, pogreĹĄajo pa ĹĄe pralnico perila, moĹžnost za pripravo toplega obroka in kopalnico. ÂťVeliko je namreÄ? prikritega brezdomstva ali pa ljudje Ĺživijo v slabih razmerah. ÄŒe bi jim lahko mi omogoÄ?ili pranje perila, kuhanje, bi uporabniki krepili te praktiÄ?ne veĹĄÄ?ine in laĹžje samostojno skrbeli zase,ÂŤ pojasnjuje LonÄ?arjeva.

NaÄ?ini uĹživanja drog so se spremenili

UĹživalci drog in drugi, ki obiskujejo dnevni center in ambulanto, najveÄ?krat povedo, kakĹĄno je stanje v dostopnosti in uĹživanju drog v lokalnem okolju. V

Okitila bi se, Ä?e je ne bi dobili

Ĺ martno ob Paki, 4. decembra – Na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki so v torek obravnavali tatvino. Ĺ˝enski, kratkih temnejĹĄih las, temnopolti, sta pozvonili pri oĹĄkodovancu in ga prosili za kozarec vode. Medtem ko ga je ena zamotila, se je druga zmuznila v hiĹĄo in ukradla denarnico z gotovino.

Velenje, 5. novembra – V Velenju so v sredo obravnavali tatvini iz dveh trgovin. Obeh je osumljena ista Şenska. V eni trgovini je ukradla nekaj kozmetike, v drugi pa nekaj nakita.

Velenje, 5. decembra – V Podkraju pri Velenju je neznani storilec s kombiniranega vozila ukradel vse ĹĄtiri pnevmatike s platiĹĄÄ?i.

beglega helikopterja za druĹžine izredno nevarno in tvegano dejanje, pri katerem so pokazali veliko hrabrosti in pripadnosti osamosvojitvenim teĹžnjam slovenskega naroda, pri tem dejanju pa izpostavili svoja Ĺživljenja za samostojno Slovenijo.

Na torkovem sreÄ?anju druĹžin MSNZ ter predsedstva OZVVS Ĺ oĹĄtanj se je Ĺžupan

đ&#x;”˛

Ena pila vodo, druga kradla

Po gume na parkiriĹĄÄ?e

ki so pripravljali projekt zbiranja in tajnega skladiĹĄÄ?enja oroĹžja, so vedeli, kakĹĄne so lahko posledice tega dejanja.

Ta dogodek je bil sestavni del dejavnosti priprav na prihajajoÄ?o vojno, ki se je zaÄ?ela po devetih mesecih 26. 6. 1991.

Ni treba posebej poudarjati, da je bila sprejeta obveznost in skrb za Ä?uvanje tako velikih koliÄ?in streliva, oroĹžja ter pre-

porastu je kokain, manj je heroina, veliko je sintetiÄ?nih drog, kot je speed, pa tablet, ki jih mnogi uĹživajo v kombinaciji z alkoholom. ÂťV Velenju je ta trend zaznaven Ĺže nekaj let. Smo pa zadnje Ä?ase zabeleĹžili, da je na trgu bolj Ä?ista droga, predvsem bolj Ä?isti kokain in heroin,ÂŤ pravi LonÄ?arjeva, uporabniki centra pa povedo tudi, da zato obstaja velika nevarnost predoziranja.

OpaĹžajo, da so mlajĹĄi uĹživalci drog veliko manj previdni, posegajo pa po celem asortimaju psihoaktivnih drog, ki so dostopne na spletu in ĹĄe niso prepovedane. Med mladimi je zelo razĹĄirjeno tudi kajenje marihuane.

Sicer pa se populacija uĹživalcev drog – vsaj tistih, ki jih razni programi doseĹžejo – stara. Kar ne pomeni, da mladi drog ne jemljejo. Le strokovni delavci jih teĹžje doseĹžejo, saj drog ne uĹživajo veÄ? v javnem prostoru, temveÄ? predvsem doma. Pri njih se ĹĄe niso pojavile zdravstvene posledice uĹživanja drog in tudi zato jih je v evidencah manj. LonÄ?arjeva pa dodaja ĹĄe, da se bolj bojijo stigme, zato se ne razkrivajo tako kot starejĹĄi, ki jih okolica Ĺže pozna in nimajo veÄ? Ä?esa skrivati.

POLICIJSKA kronika

Zahvala za nevarno tveganje V gostiĹĄÄ?u Pirnat v TopolĹĄici so prvi torek v decembru oĹživeli spomini na Ä?as slovenskega osamosvajanja. To je spomin na Ä?as, ko so iz skladiĹĄÄ? teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali oroĹžje na tajne lokacije, na domove 6 druĹžin na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki so sodelovale v projektu ÂťTajna skladiĹĄÄ?a 1990–1991ÂŤ in varovale in skrivale poleg oroĹžja in streliva takratne Teritorialne obrambe tudi prebegli helikopter JLA Gazela. V spomin na te dogodke sta obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj skupaj z druĹžinami, ki so prejele Ä?astni naziv ÂťSlovenska druĹžinaÂŤ, organizirala 6. sreÄ?anje druĹžin MSNZ, ki so sodelovale v omenjenem projektu.

DruĹžine, ki so prostovoljno sprejele in varovale to oroĹžje, so bile vredne zaupanja, kot so danes vredne priznanja, izraza hvaleĹžnosti in zahvale za takratni pogum. Vsi,

Po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje je 84 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji Ĺže uporabljalo tobak, alkohol in/ ali marihuano, 18 odstotkov pa vse tri substance. 15 odstotkov 15-letnikov pogosto oziroma bolj tvegano uporablja in souporablja tobak, alkohol in marihuano. Vsak deseti pogosto uporablja vsaj dve od treh omenjenih psihoaktivnih snovi, vsak dvajseti pa vse tri. Uporaba teh snovi se je zaÄ?ela Ĺže pri starosti 11 let ali manj. Vse so zdravju ĹĄkodljive, ĹĄe posebno slabo pa vplivajo na mladostnike. Medicinska sestra Vilma Kutnjak opozarja, da uĹživanje marihuane izredno slabo vpliva na moĹžgane najstnikov, povzroÄ?a pa tudi hude duĹĄevne bolezni, kot so psihoze in shizofrenija. ÂťPo mojih izkuĹĄnjah marihuana naredi zelo veliko ĹĄkode. Poznam ljudi, ki so jo zaÄ?eli uĹživati kmalu po 10. letu starosti. Prenehali so se uÄ?iti, izgubili so zanimanje za zdrave dejavnosti, zapadli so v slabo druĹžbo, nekateri so zaÄ?eli uĹživati tudi druge droge in jih ĹĄe danes.ÂŤ

Darko Menih prisotnim zahvalil za opravljeno zahtevno in herojsko nalogo in jim v spomin podaril knjigo rojaka akademskega kiparja Ivana Napotnika. S predsednikom organizacije Leonom Stropnikom pa sta obljubila, da bodo ta sreÄ?anja ostala tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Oplenil tovornjak Ĺ˝alec, 5. decembra – Iz tovornega vozila, parkiranega v Ĺ˝alcu, je neznani storilec ukradel ĹĄtiri udarna kladiva in baterijske vijaÄ?nike.

Vlom v ĹžupniĹĄÄ?e Ĺ empeter v Savinjski dolini, 5. novembra – V noÄ?i na Ä?etrtek so vlomilci obiskali ĹžupniĹĄÄ?e v Ĺ empetru v Savinjski dolini. Storilec je ukradel prenosni raÄ?unalnik in kelih.

Vlomilec odĹĄel z zlatnino Ĺ˝alec, 6. decembra – V Ĺ˝alcu je v Ä?etrtek neznanec vlomil v stanovanjsko hiĹĄo. Vanjo je priĹĄel skozi okno.

Ukradel je veÄ? kosov zlatnine, moĹĄko uro in fotoaparat.

Odnesel dnevni izkupiÄ?ek Velenje, 7. decembra – V petek je neznanec v Velenju vlomil v zabojnik ob drsaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku. Ukradel je prenosno blagajno, v kateri je bil dnevni izkupiÄ?ek.

Istega dne je neznani vlomilec obiskal RibiĹĄki dom ob Ĺ kalskem jezeru.

Ukradel ni niÄ?esar.

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

13. decembra 2018

TirĹĄkov zlati strel FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek iz Gornjega Grada (Ä?lan strelskega druĹĄtva MroĹž Velenje) je prejĹĄnji torek v razburljivem finalu osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu za invalide v Beogradu z zraÄ?no puĹĄko stoje v kategoriji R4. V izredno razburljivem finalu, ko je o zmagovalcu odloÄ?al zadnji strel, je bil drugi Srb Dejan Jokić, tretji pa Ukrajinec Vasil KovalÄ?uk.

Pred petimi leti, ko je bilo tudi zadnje EP do letoĹĄnjega, je TirĹĄek v tej panogi osvojil bron.

V disciplini zraÄ?na puĹĄka leĹže R5 mu je nato v Ä?etrtek zmanjkalo le malo sreÄ?e in se je moral zadovoljiti s sicer ĹĄe vedno vrhunskim đ&#x;”˛ Ä?etrtim mestom.

15

Od sobote drsajo tudi v Ĺ oĹĄtanju Oven od 21. 3. do 21. 4.

Niste pristaĹĄ velikih in buÄ?nih praznovanj, a letos si jih boste Ĺželeli. Vabil nanje bo manj kot prejĹĄnja leta, zato boste veseli vsakega od njih. Ĺ˝e ta konec tedna boste doĹživeli marsikaj, najbolj toplo pa vam bo, ker boste v druĹžbi ljudi, ki jih vidite preredko. ÄŒe se le da, se na zabavah izognite resnim temam. PoskuĹĄajte pozabiti na vsak dan in predvsem uĹživati, pri Ä?emer bodo vsi veseli, Ä?e boste poskrbeli tudi za zabavo drugih.

DruĹžina bo v teh dneh od vas priÄ?akovala veliko, vi pa ji boste Ĺželje izpolnili. Morda ĹĄe bolj, kot so si upali pomisliti, saj boste segli tudi v denarnico. In to globoko.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Drsali bodo do 20. januarja.

Ĺ oĹĄtanj, 8. decembra – V soboto so v Ĺ oĹĄtanju odprli drsaliĹĄÄ?e.

Uredili so ga, tako kot vsa leta doslej, na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu. Na njem imajo pravi led. Drsanje poteka pod milim nebom, kar mu daje ĹĄe dodatni Ä?ar.

DrsaliĹĄÄ?e je postavilo podjetje

Kota, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zanj namenila 24.000 evrov, drsanje pa bo moĹžno do 20. januarja. Odprto bo vsak dan od 9. do 20. ure, ob izjemno neugodnih vremenskih razmerah pa bo treba raÄ?unati, da kakĹĄen dan ne bo odprlo vrat. Drsanje je brezplaÄ?no. Na

drsaliĹĄÄ?u bodo izposojali drsalke, na voljo bodo tudi topli napitki.

DrsaliĹĄÄ?e upravlja Marko Pokleka, ki bo poleg te dejavnosti obÄ?asno poskrbel tudi za kak spremljajoÄ?i dogodek – eden od njih bo zagotovo koncert, obljublja. đ&#x;”˛

Odziv na vaĹĄe delo, opravljeno pred kratkim, bo veÄ? kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale bodo tokrat iskrene. Pa ĹĄe finanÄ?no se bo poznalo, Ä?esar sploh ne boste priÄ?akovali. Zato lahko mirno razmiĹĄljate o bolj bogatem praznovanju slovesa starega in prihoda novega leta. NaÄ?rte uskladite s partnerjem, da zadnji dnevi v letu ne bodo preveÄ? stresni. Ta teden boste ĹĄe zelo delavni, zato vam bo Ä?as kar polzel skozi prste. Pomirilo vas bo dejstvo, da morate zdrĹžati le ĹĄe nekaj dni, potem pa vas Ä?akajo predvsem umske obremenitve, ki pa se jih Ĺže veselite. ÄŒe boste za najbliĹžje darila izdelali sami, niÄ? ne odlaĹĄajte na jutri.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

KonÄ?no se vam bo izpolnila velika Ĺželja, ki ste jo, Ä?eprav nezavedno, Ĺže nekaj Ä?asa tlaÄ?ili v podzavest. Ne le, da boste konÄ?no spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. Slabo pa se boste poÄ?utili v druĹžbi starejĹĄih Ä?lanov vaĹĄe druĹžine, saj bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Tu in tam se, ko boste v stikih z njimi, vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo Ĺžal za izreÄ?ene besede. ÄŒe se tega ne boste drĹžali, bo vaĹĄa partnerska zveza tik pred BoĹžiÄ?em zaĹĄla v krizo. Zdravje? Bolje kot v preteklih dneh. Na nekoliko niĹžje temperature se boste uspeĹĄno prilagodili. Vseeno vas bo vÄ?asih zeblo. ÄŒim veÄ? migajte!

Rak od 22. 6. do 22. 7.

PoÄ?utje Ĺžal ne bo najboljĹĄe, saj boste vse bolj utrujeni. Zakaj je tako, veste le vi.

VeÄ?ina ne pozna vaĹĄe Ĺživljenjske situacije in vas zato ne bo razumela. Vidijo le to, kar imate, kaj delate pa premalo. Odgovornost vas bo vse bolj duĹĄila, sploh, ker ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, da ste se na poslovnem podroÄ?ju odloÄ?ili prav. Ĺ˝eleli si boste samote in miru, pa tega vse do BoĹžiÄ?a nikakor ne boste doÄ?akali. Sicer ste to priÄ?akovali, kaj veliko pa ne bo pomagalo, saj se boste vsak dan bolj jezili na vse, kar se vam dogaja. Naredite obraÄ?un tudi sami s seboj, saj ste zato krivi tudi sami. Sploh, ker ste postali povsem neodloÄ?ni. VÄ?asih je treba udariti po mizi.

Tekli pod okriljem svete Barbare Ĺ portno druĹĄtvo Skupine Premogovnika Velenje povezuje svoje Ä?lane na razliÄ?nih preventivnih, rekreativnih, tekmovalnih in drugih ĹĄportnih sreÄ?anjih.

Ena od akcij je bil letos tudi 14. tek sv. Barbare, ki so ga organizirali v nedeljo, 9. decembra, v sklopu praznovanja sv. Barbare – zaĹĄÄ?itnice rudarjev, saj jih zaĹĄÄ?itnica jemlje v prav posebno varstvo. Sama je bila zaprta v stolpu, temnem, kakor so temni rudniĹĄki rovi; ko jo je oÄ?e preganjal, pa se je celo odprla zemlja in ji ponudila zavetje, kot ga vsak dan daje rudarjem. Znane so legende, da je svetnica sama prihajala tolaĹžit in obhajat zasute rudarje.

Na letoĹĄnjem teku se je pomerilo 60 ĹĄtiriÄ?lanskih meĹĄanih ekip (v ekipi je morala biti vsaj ena Ĺžen-

ska), torej kar 240 tekaÄ?ev. Vsak tekaÄ? je moral preteÄ?i 3.250 metrov.

Absolutna prva tri mesta so pripadla ekipam TekaĹĄka ĹĄola Ĺ˝ivko 1 (Miha Dobravec, Vid Botolin, Karin GoĹĄek, Jan VukoviÄ?) z rezultatom 43:16; HodaÄ?i (Vid Kramer, Simon Navodnik, Mojca Centrih, Luc Zalokar) z rezultatom 45:42; DijaĹĄki dom Ivana Cankarja – brki (Lovrenc Habe, BlaĹžka Ĺ turm, Urban PodgrajĹĄek, Miha Indihar) z rezultatom 1:01:26.

Glede na dobre pogoje teka, je bil postavljen tudi rekord proge 43:16 (Tekaťka ťola Živko 1) Najmlajťa ekipa Top cross Junior je ťtela 31 let (Lovro Grm, Gal Utenkar, Sara Uťtar, TevŞ Lovťe), otroci so tekli v spremstvu starťev, najstarejťa ekipa Koroťki Tigri (Štefan Skitek, Vili Blatnik, Kazi-

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V preostanku decembra se bodo mnogi ozirali nazaj in delali obraÄ?une leta. Tudi vi. Zadovoljni boste, Ä?eprav dobro veste, da bi lahko bilo leto ĹĄe boljĹĄe, Ä?e bi vas obkroĹžali bolj iskreni ljudje. A tistih, ki so vas najbolj razoÄ?arali, ste se na sreÄ?o Ĺže znebili. Boste pa v teh dneh polni idej in zabavnih zamisli, ki bodo v dobro voljo spravljale tudi vaĹĄo druĹžino in prijatelje. Ti bodo veseli vsake priloĹžnosti za druĹženje z vami. V naslednjih dneh jim jih boste pripravili kar nekaj. Kar se posla tiÄ?e, se ne boste veÄ? vznemirjali, kako se bo konÄ?alo, saj to ni veÄ? v vaĹĄih rokah. Zavezali so vam roke, zaprli pipce, tako pa se ne da delati Ä?udeĹžev.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

VeÄ?ina okoli vas Ĺže misli na boĹžiÄ?ne in novoletne praznike in proste dni, vi pa boste ĹĄe vse do njih veliko raÄ?unali. Ali bo na koncu minus ali plus, je teĹžko reÄ?i. Za vas niÄ? ne bo preseneÄ?enje, saj ste letos pripravljeni tudi na najbolj Ä?rn scenarij. Veseli pa boste, ko boste konÄ?ali sluĹžbeni projekt, a pravega razloga za proslavljanje ne boste imeli. Predvsem zato, ker nimate toliko denarja, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili tisto, kar si najbolj Ĺželite.

V soboto vam bo spodletelo na celi Ä?rti. Marsikdo bi molÄ?al, vi pa ne boste. To, kar boste uĹĄpiÄ?ili, boste zaupali najboljĹĄemu prijatelju. ÄŒe imate partnerja, bo verjetno to prav on. V obeh primerih vam bo odleglo. Zdravje bo krhko, prehlad se zna zaplesti, zato bodite bolj previdni.

mira LuĹžnik, Ante Bilobrk) pa je bila skupaj stara 298 let. NajstarejĹĄa udeleĹženka med njimi, Kazimira LuĹžnik, je stara 84 let.

Ob zakljuÄ?ku in podelitvi so prebrali pismo UroĹĄa DragiÄ?eviÄ?a, invalida, ki je utrpel hude poĹĄkodbe

Po obronkih Ĺ oĹĄtanja Poznamo okolico Ĺ aleĹĄke doline?

So ĹĄe kotiÄ?ki, ki so nam neznani, kjer ĹĄe nismo bili, pa bi jih morali poznati Ĺže zaradi bliĹžine domaÄ?ega ognjiĹĄÄ?a, Ä?e Ĺže ne zaradi drugega. ÄŒlani kroĹžka planinarjenje Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje smo v Ä?etrtek, 29. novembra, obiskali kar nekaj takih delov naĹĄe domaÄ?e pokrajine. Pot nas je tokrat vodila po obronkih Ĺ aleĹĄke doline.

Do Ĺ oĹĄtanja smo se pripeljali z lokalnim avtobusom. Najprej smo se ustavili pri vili Mayer in obÄ?udovali njeno novo podobo. NekoÄ? Ä?udovito vilo odvetnika in ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana dr. Frana Mayerja je namreÄ? moÄ?no naÄ?el zob Ä?asa, zato so jo leta 2010 prenovili. Danes je v njej veÄ? razliÄ?nih zbirk naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine.

Nato smo se povzpeli na Gorice, od koder se nam je odprl lep razgled na mesto Ĺ oĹĄtanj in okoliĹĄko hribovje s Smrekovcem in UrĹĄljo goro na Ä?elu. Predvsem pa nas je prevzel pogled na jezera. Predel, kjer je bilo nekoÄ? DruĹžmirje in so se razprostirala polja in travniki, kjer je bila speljana cesta, ki je povezovala Ĺ oĹĄtanj z Velenjem, je danes ena sama udorina, zalita z vodo. Poznamo Velenjsko jezero z lepo urejeno okolico, s sprehajalni-

mi potkami, restavracijo in plaĹžo, a pogled na ugreznine pod nami je bil res ĹĄokanten. Tudi pot, po kateri smo hodili, je bila na nekaterih mestih razpokana, da si dobil obÄ?utek, da se bo zdaj zdaj ugreznila. Zato pa je bil sprehod skozi gozd in naprej po kolovozni poti lepĹĄi, saj nas

je pripeljal do dvorca Gutenbuchel.

Nameravali smo si ogledati adventno razstavo, ki jo Ĺže nekaj let uspeĹĄno pripravlja poĹžrtvovalna domaÄ?inka, arhitektka Mateja Kumer s sodelovanjem ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj in PUP-a Velenje, a so jo, Ĺžal, prejĹĄnji veÄ?er zaprli.

Kljub temu smo imeli kaj videti. Že sama okolica tega impozantne-

glave in nog v prometni nesreÄ?i.

Po zadnji operaciji lahko spet teÄ?e in je na progi pretekel dva kroga. S svojim dejanjem in pismom je sodelujoÄ?e opomnil na misel 'v volji je moÄ?'. đ&#x;”˛

JoĹžica Peterlin

Po hribih ga dvorca je vredna ogleda. Sprehodili smo se po parku, se povzpeli po mogoÄ?nem stopniĹĄÄ?u, si ogledali zunanjo podobo dvorca in nadaljevali pot skozi zapuĹĄÄ?eno vrtnarijo in steklen rastlinjak. Ĺ˝al je dvorec v precej klavrnem stanju in je potreben obnove, vendar je

njegova notranjost lepo ohranjena.

Dvorec Gutenbuchel in vila Ĺ iroko sta mogoÄ?na spomenika stavbne dediĹĄÄ?ine nekdanjih industrialcev VoĹĄnjakov. Pot smo nadaljevali po gozdu, preÄ?kali cesto Ĺ kale– TopolĹĄica, se spustili v grapo in se nato prikljuÄ?ili markirani Ravenski poti. LaÄ?ni Ĺželodci so nas opozorili, da je nastopil Ä?as za malico. Ker je bilo precej hladno, sta nas pod

streho sprejela prijazna domaÄ?ina iz LajĹĄ. Tu smo doĹživeli dvojno preseneÄ?enje: malico so pripravili ĹĄtirje Ä?lani naĹĄega kroĹžka, ki so v teh novembrskih dneh praznovali rojstni dan, toplo zakurjena izbica v gospodarskem poslopju pa je nudila Ä?udovito zavetje vsem, ki nas je zeblo. Veselo razigrani smo zapeli nekaj pesmi, voĹĄÄ?ili slavljencem in Ĺže odhiteli naprej proti TopolĹĄici. Pri Rumlu smo zavili v sotesko Strmina in se nato povzpeli na poboÄ?je Loma. Sonce nas je prijetno grelo, ko smo koraÄ?ili po prelepi panoramski poti po Lomu. Razgled na Ĺ aleĹĄko dolino je od tu enkraten. Prizadevni Ä?lani turistiÄ?nega druĹĄtva iz TopolĹĄice so pot lepo opremili z zanimivimi tablami, klopmi in drugimi dodatki, ki naredijo pot ĹĄe zanimivejĹĄo.

Kar Ĺžal nam je bilo, da smo morali zapustiti to prijazno in razgledno pot, vendar je Ä?as hitro tekel, mi pa nismo smeli zamuditi lokalnega avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj v Velenje. Tako smo spoznali delÄ?ek naĹĄe domaÄ?e pokrajine in preĹživeli Ä?udovit dan. đ&#x;”˛

Anica Pugelj

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav letoĹĄnji december v dolinah ĹĄe ne diĹĄi po pravi zimi, vam bo tokrat resniÄ?no vĹĄeÄ?. Tudi zato, ker snega ĹĄe ni. Tega si letos prav niÄ? ne Ĺželite, saj ste se Ĺže sprijaznili, da boste zimske ĹĄporte kar preskoÄ?ili. Znali pa si boste spet vzeti Ä?as zase in za svoje telo. ÄŒeprav veste, da bo na delovnem mestu v naslednjih dneh ĹĄe veliko dela, vas tega ni strah. Edina teĹžava zna biti manjĹĄa zdravstvena teĹžava, ki jo boste s pomoÄ?jo zdravnikov odpravili ĹĄe pred novim letom. Partner se bo spremenil. Na bolje. V nedeljo vas bo moÄ?no presenetil, saj bo naredil nekaj izven cone lastnega udobja. Vam pa bo ogromno pomenilo!

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ObÄ?utka, da je tu Ä?arobni december, v teh dneh ĹĄe ne boste imeli. TeĹžave, ki jih imate Ĺže nekaj Ä?asa, namreÄ? niso zanemarljive. Ne poskuĹĄajte jih odmisliti in ignorirati. ÄŒeprav Ä?as res ni najbolj primeren, ker je marsikje Ĺže predprazniÄ?na mrzlica, se reĹĄevanja lotite takoj. ÄŒe bo treba, prosite tudi za pomoÄ?. Tokrat nimate Ä?esa izgubiti, dobite pa lahko ogromno. Tudi ponovni mir v duĹĄi. Ĺ˝iveti v strahu paÄ? ni prijetno, vi pa tega sploh niste vajeni. Ob tem, kar se vam bo dogajalo, bo na mestu vpraĹĄanje, komu sploh ĹĄe lahko zaupate. Ker gre za obÄ?utljivo, intimno temo, bodite tokrat ĹĄe bolj previdni. Napeti in nemirni boste vsaj do torka.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Nekdo, ki ga imate zelo radi, a ni vaĹĄ partner, bo v naslednjih dneh poskrbel, da se boste spet pogosteje smejali. Veselili se boste vsakega dne posebej. Z velikimi priÄ?akovanji boste Ä?akali, kaj vam bodo najbliĹžji pripravili za vaĹĄ osebni praznik.

Res se bodo potrudili, kar vas bo naravnost ganilo. Darilo bo zelo osebno, vseeno pa bosta v njem uĹživala najmanj dva. Ĺ˝ivljenje vas bo ves teden razvajalo z dobrimi novicami. NajlepĹĄa bo priĹĄla iz tujine. Povezana bo tudi s finanÄ?no nagrado, ki vam bo zagotovila miren in vesel vstop v novo leto. A na lovorikah tudi tokrat ne boste zaspali. Le redko boste lenarili.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Nekdo je poskrbel, da vam je zagrenil prihajajoÄ?e praznike. TolaĹžili se boste na razliÄ?ne naÄ?ine. Tudi tako, da se boste bolj poglobili vase in sami s sabo razÄ?istili nekaj Ĺživljenjskih dilem. Ĺ˝e nekaj Ä?asa vas mika, da bi rutino obrnili na glavo in Ĺživljenje zaÄ?inili tudi s stvarmi, ki ste si jih vedno Ĺželeli, pa jih nikoli niste imeli Ä?asa poÄ?eti. Zavedate se, da Ä?as hitro teÄ?e in da niÄ? ne bi smeli odlagati na jutri. Zato naj vas niÄ? ne peÄ?e vest, Ä?e si boste Ĺže ob koncu tega leta privoĹĄÄ?ili veÄ? kot sicer. Predvsem pa poskrbite, da dobite darilo, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite. ÄŒe si ga boste na koncu kupili sami, ga boste prav tako veseli.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ˝e nekaj dni ste spet napeti kot struna. Vsak dan manj bo stvari, ki bi vas resniÄ?no spravile v dobro voljo. Kljub temu da ste nekaj takega priÄ?akovali, vam ne bo lahko zdrĹžati dolgih in napornih delavnikov. Najbolj pa boste trpeli, ko bo partner hotel z vami po nakupih. GneÄ?e nikoli niste marali, letos jo boste naravnost zasovraĹžili. UĹživali boste le, Ä?e bosta sama. Pa naj bo doma ali kje v naravi, kjer vaju nihÄ?e ne bo motil. Zato si Ä?im pogosteje privoĹĄÄ?ite tak pobeg v dvoje. Ob koncu tedna vas Ä?aka zabava ali obisk, ki bo dober. Celo uĹživali boste, kar boste tudi odkrito pokazali. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujĹĄega ne bo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Kot kaĹže, vas bodo zvezde v naslednjih dneh imele rade. Marsikaj boste zastavili le na pol, saj vam bo zmanjkovalo Ä?asa, izĹĄlo pa se bo veÄ? kot odliÄ?no. ÄŒeprav niste hitro zadovoljni, tokrat boste. Tudi pohvale bodo iskrene. To vam bo vrnilo ne le voljo, ampak tudi prepotrebno energijo, da boste zdrĹžali vse napore, ki vas Ä?akajo do BoĹžiÄ?a. Ĺ e prej pa vas Ä?aka ĹĄe nekaj razburljivih dni. PreseneÄ?enja v njih ne bodo redka, a ne bodo negativna. NajlepĹĄe bo finanÄ?ne narave, saj se vam bo izpolnila Ĺželja, v katero niste veÄ? verjeli. Ob tem ne boste pomislili nase, ampak na to, da boste lahko pomagali tistim v druĹžini, ki sami ne zmorejo.

Naš ­čas, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 16

16 Četrtek, 13. decembra

TV SPORED Petek, 14. decembra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent. Ko spregovorijo sanje Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja. Hoodburger, veriga restavracij 16.25 Kozmo, belgijska otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Makroregije - Alpska.

Zadružništvo v Alpah 18.05 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Teš po Teš 6 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Pot do pravice, nem. miniser.

01.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, kronika, šport, vreme 03.15 Info-kanal

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.05 08.45 09.50 10.50 11.55

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Zlatko Zakladko. Od Lipe na Peco Na lepše Umor, je napisala (XI.), am. nan.

Umor, je napisala (XI.), am. nan.

Koda, izob. odd.

Plavanje - SP v kratkih bazenih, prenos iz Hangdžova 12.25 Deskanje na snegu - SP. paralelni veleslalom, prenos iz Carezze 13.40 Plavanje - SP v kratkih bazenih, prenos iz Hangdžova 14.10 Biatlon - SP. sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna 15.35 Televizijski klub. Poplava novodobne duhovnosti 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria 18.55 Firbcologi, odd. za otroke 19.20 Megabiti energije, dok. odd.

19.40 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

20.00 Avtomobilnost 20.50 Nogomet - EL. 6. kolo, prenos 23.00 Plavanje - SP v kratkih bazenih, posnetek iz Hangdžova 23.30 Nogomet - EL. vrhunci 6. kola 00.00 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

00.55 Slovenska jazz scena. Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Robert Jukič, Gregor Ftičar in Ratko Divjak 01.45 Videotrak 02.50 Biatlon - SP. sprint (Ž), posnetek iz Hochfilzna 04.10 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.45 Gospodična Žuža, ris.

07.50 Heidi, ris.

08.15 Hotel 13, 2/61 08.30 TV prodaja 08.45 Dr. Oz, 5. sez.

09.40 TV prodaja 10.10 Moč in strast, 1/116 11.05 TV prodaja 11.20 Pohlepna gospa Fazilet, 2/15 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2/16 13.40 Usodno vino, 4/61 14.40 Dedinja Vendavala, 1/123 15.35 Moč in strast, 1/117 16.30 24UR popoldne 16.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2/17, 18 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3/65 21.00 Lepotica in zver, 1/4 22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2/15 23.30 Mentalist, 7/10 00.25 Vikingi, 2/1 01.20 Gotham, 1/10 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.05 Pop Corn, Žan Serčič, Pero Martič, Mojo band 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2622. VTV magazin 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Dekleva- Vermeerjev smeh 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Mladika, Ans. Lojtrca, Marjan Zgonc 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Dekleva- Vermeerjev smeh 22.55 Videospot dneva 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.25 Videostrani, obvestila

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Teš po Teš 6 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip. Seminar za pare 16.30 Kozmo, belgijska otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Rija in Krokodil, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Tolpa s Sivkinega griča, an.-am. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Iz popotne torbe. Potep po Mongoliji 08.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 08.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 09.30 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

10.20 Alpsko smučanje - SP. alpska kombinacija, smuk (Ž), prenos 11.50 Alpsko smučanje - SP. superveleslalom (M), prenos iz Val Gardene 13.20 Alpsko smučanje - SP. alpska kombinacija, slalom (Ž), prenos 14.30 Biatlon - SP. sprint (M), vključitev v prenos iz Hochfilzna 15.30 Plavanje - SP v kratkih bazenih, posnetek iz Hangdžova 17.25 Rokomet - EP (Ž). polfinale, prenos iz Pariza 20.20 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 20.55 Rokomet - EP (Ž). polfinale, prenos iz Pariza 23.00 Zvezdana 23.45 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

00.45 Dobrodelni Vikend paket 02.05 Videotrak 03.10 Alpsko smučanje - SP. alpska kombinacija, smuk (Ž), posnetek 03.40 Alpsko smučanje - SP. alpska kombinacija, slalom (Ž), posnetek 04.25 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.45 Gospodična Žuža, ris.

07.50 Heidi, ris.

08.15 Hotel 13, 2/62 08.30 TV prodaja 08.45 Dr. Oz, 5. sez.

09.40 TV prodaja 10.10 Moč in strast, 1/117 11.05 TV prodaja 11.20 Pohlepna gospa Fazilet, 2/17 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2/18 13.40 Usodno vino, 4/62 14.40 Dedinja Vendavala, 1/124 15.35 Moč in strast, 1/118 16.30 24UR popoldne 16.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2/19 in 20 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3/66 21.00 Lepotica in zver, 1/5 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Božič v Harlemu, ameriški film 00.25 Umor, je spekla: Slivov puding, ameriški film 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj viža, Ans. Mladika, Ans. Lojtrca, Marjan Zgonc 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2621. VTV magazin 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Cankarjevo leto 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Vinko Moderndorfer- Sem rastlina, ker si ti skala 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Žan Serčič, Pero Martič, Mojo band 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Vinko Moderndorfer - Sem rastlina, ker si ti skala 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

Sobota, 15. decembra

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček. Smetiščni muc in druge zgodbe 07.05 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Kljukec s strehe, risana nan.

07.55 Studio kriškraš, lut. odd. za otroke 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice. OŠ Jožeta Krajca Rakek in OŠ Beltinci 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.15 Osvežilna fronta. Droge 10.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek. dr. Alenka Rebula 11.45 Intervju. Zahar Prilepin 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mame (II.), slov. nan.

14.55 Ambienti 15.30 Profil 16.10 Človeški laboratorij, dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mestne promenade, dok. ser.

17.50 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.20 Ozare 18.25 Reaktivčki, ris.

18.35 Mimi in Liza, ris.

18.45 Miriam, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Mame (II.), slov. nan.

21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Vojna, dansko fr. film 00.05 Profil 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.00 Info-kanal

06.05 06.30 07.00 08.25 09.30 09.55 11.35

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Umor, je napisala (XI.), am. nan. Čarokuhinja pri atu. Izrael Judo. SP, prenos iz Gvangdžova Alpsko smučanje - SP. smuk (M), prenos iz Val Gardene 13.00 Plavanje - SP v kratkih bazenih, vključitev v prenos iz Hangdžova 14.20 Judo. SP, posn.k iz Gvangdžova 14.40 Biatlon - SP. zasledovalna tekma (M), prenos iz Hochfilzna 15.25 Biatlon - SP. zasledovalna tekma (Ž), posnetek iz Hochfilzna 15.55 Nordijsko smučanje - SP. smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga 17.45 Deskanje na snegu - SP. paralelni veleslalom, vključitev v prenos iz Cortine d'Ampezzo 18.15 Nordijsko smučanje - SP. smučarski skoki (Ž), posnetek iz Premanona 19.15 Nordijsko smučanje - SP. smučarski tek, sprint, posnetek iz Davosa 20.05 Nakom, gansko-am. film 21.40 Televizijski klub 22.35 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

23.35 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert 01.30 Videotrak 02.35 Alpsko smučanje - SP. smuk (M), posnetek iz Val Gardene 03.55 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zebra Zigbi, ris.

07.30 Blaze in megakolesniki, ris.

07.50 Tashijeve pustolovščine, ris.

08.05 Mašine pripovedke, ris.

08.10 Grizzy in glodavčki, ris.

08.15 Oddbods, ris.

08.20 Super krila, ris.

08.30 Moj mali poni, ris.

08.55 Skrivnostni ranč, ris.

09.20 Kraljevska akademija, ris.

09.45 Zak nevihta, ris.

10.10 Beyblade, ris.

10.35 Ženska džungla, 2/2, am. nan.

11.30 Ponovi za menoj, am. serija 12.00 Umor, je spekla, am. film 13.45 Ledeni gradovi, am. film 15.35 Slovenija ima talent 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Kmetija - finale v živo 22.00 Na vse ali nič, am. film 00.40 Plašč številnih barv, am. film 02.20 Zapeljivka, am. film 04.05 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Cankarjevo leto 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Popotniške razglednice 10.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.10 Videostrani, obvestila 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, Ans. Mladika, Ans. Lojtrca, Marjan Zgonc 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Videospot dneva 18.45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Iztok Osojnik- Viktorija Damce 1 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2623. VTV magazin 20.30 Jutranji pogovori 22.00 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 23.30 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Iztok Osojnik- Viktorija Damce 1 23.35 Videospot dneva 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

0.00 Videostrani, obvestila

Nedelja, 16. decembra

07.00 07.00 07.05 07.20 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.35 08.50 09.00 09.15 09.30 10.00

Živ žav Kravica Katka, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Slavina 10.55 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.25 Obzorja duha. Vera Ivana Cankarja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

15.15 Banana, italijanski film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Ku'damm 56, nemška nad.

20.55 Z Mišo...

21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Revna Evropa, dok. odd.

23.15 Za lahko noč. 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani. Šukar 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.50 Info-kanal

06.30 Duhovni utrip. Seminar za pare 06.45 Slastna kuhinja. Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule 07.00 Mestne promenade, dok. ser.

07.40 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

08.45 Svetovni popotnik. Z okusi okoli sveta 09.50 Alpsko smučanje - SP. veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alta Badie 11.00 Nordijsko smučanje - SP. smučarski skoki (Ž), prenos iz Premanona 12.20 Judo. SP, posnetek iz Gvangdžova 12.50 Alpsko smučanje - SP. veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alta Badie 14.10 Nordijsko smučanje - SP. smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga 16.00 Plavanje - SP v kratkih bazenih, posnetek iz Hangdžova 16.45 Biatlon - SP. štafeta (M), posnetek iz Hochfilzna 17.25 Rokomet - EP (Ž). finale, prenos iz Pariza 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Čudesa Lune, dok. odd.

20.55 Biatlon - SP. štafeta (Ž), posnetek iz Hochfilzna 21.30 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

22.25 Ambienti 22.50 Avtomobilnost 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.40 Videotrak 01.50 Šport 01.50 Alpsko smučanje - SP. veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Alta Badie 02.30 Alpsko smučanje - SP. veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Alta Badie 03.10 Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Zebra Zigbi, 1/51 07.30 Blaze in megakolesniki, ris., 1/6 07.55 Tashijeve pustolovščine, ris, 1/16 08.10 Moj mali poni, ris., 1/10 08.35 Skrivnostni ranč, ris., 1/3 09.00 Kraljevska akademija, anim. film 09.25 Zak nevihta, ris., 1/22 09.50 Beyblade, ris., 2/25 10.15 Ženska džungla, am. nan., 2/3 11.10 Ponovi za menoj, am. ser., 1/4 11.40 Stare sablje 2, film 13.35 Plašč številnih barv, film 15.15 Zvezda rocka, film 17.25 Zdravo, Tereza!, 3/9 17.55 Štartaj, Slovenija!, 3/11 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Slovenija ima talent 22.00 Štartaj, Slovenija!, 3/11 23.00 Le kako ji to uspe, film 00.40 Na vse ali nič, film

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.30 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Cankarjevo leto 09.40 2622. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2623. VTV magazin 10.35 Aktualno 11.35 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.20 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ciril Cesar- Pot v svetlobo 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Mladika, Ans. Lojtrca, Marjan Zgonc 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Žan Serčič, Pero Martič, Mojo band 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ciril Cesar- Pot v svetlobo 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 17. decembra

Torek, 18. decembra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Kuharija na kubik, kuharska odd.

10.45 10 domačih 11.35 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum. Umeščenost Cankarja v evropski kontekst 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Osmi dan 16.15 Z glasbo in s plesom. Operne arije. Mezzosopranistka Monika Bohinec 16.25 Kozmo, belg. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares. Preživetje v naravi, mladinska dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Makroregije - Alpska. Planina Laz 18.05 Bacek Jon, ris.

18.10 Princ Ki- Ki- Do, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Pogovor s predsednikom vlade 21.00 Pogovor z opozicijo 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Platforma. Fotografija - med romanom in filmom 23.30 Glasbeni večer. Simfonični orkester RTVS in En Shao 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan. Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha. Vera Ivana Cankarja 12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Pogovor s predsednikom vlade 14.25 Pogovor z opozicijo 15.20 Kino Fokus 15.40 Kanape, odd. TV Lendava 16.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.20 Kozmo, belg. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Sveta gora, dok.-igrani film 21.25 Vučko, kratki igr. film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pričevalci. Doris Mayer 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 Otroški kanal 07.00 Milan, ris.

07.05 Vrtni palček Primož, ris.

07.15 Gozdna druščina, ris.

07.30 Žvenkci, ris.

07.40 Lili in Čarni zaliv, ris.

07.45 Vetrnica 07.50 Bisergora. Srečna biba 08.05 Nočko. Prebrisana Lenčica 08.15 Ko mame ni doma, kratki igrani film 08.50 Reverz, dok. film 09.55 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

11.00 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

12.10 Dobro jutro 14.50 Ljudje in zemlja 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

17.25 Avtomobilnost 18.05 Alpsko smučanje - SP. paralelni veleslalom (M), prenos iz Alta Badie 19.25 Smučanje prostega sloga - SP. smučarski kros, prenos iz Arose 20.50 Zaupaj mi, brit. nad.

21.55 Svetovni popotnik.

Severovzhodna Anglija 22.55 Bernard Buffet – predhodnik poparta, dok. odd.

23.50 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

00.45 Videotrak 01.50 Alpsko smučanje - SP. paralelni veleslalom (M), posnetek iz Alta Badie 03.10 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild, ris.

Hotel 13, 2/63, nemška nan.

TV prodaja Dr. Oz, 5/am. serija TV prodaja Moč in strast , 1/118, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/19, tur. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2/20, tur. nan.

13.40 Usodno vino, 4/63, slovenska nan.

14.40 Dedinja Vendavala, 1/125, meh. nan.

15.35 Moč in strast, 1/119, meh. nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2/21 in 22, tur. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3/67, slovenska nan.

21.00 Lepotica in zver, 1/6, tur. nan.

21.55 24UR zvečer 22.30 Smrtonosno orožje, 2/12, am. nan.

23.30 Mentalist, 7/11, am. nan.

00.25 Vikingi, 2/2, irska nan.

01.20 Gotham, 1/11, am. nan.

02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2623. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

10.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jutranji pogovori 19.30 Regionalne novice 19.35 Videospot dneva 19.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek- Refošk 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, Jani Prednik, poslanec SD v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 22.30 Napovedujemo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek- Refošk 23.40 Videospot dneva 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.10 Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 08.10 08.25 09.05 10.10 11.00 13.25

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Bine. Ples Naslikaj to!, kratki igrani film Slovenski magazin Umor, je napisala (XI.), am. nan.

Umor, je napisala (XI.), am. nan.

Dobro jutro Dober dan. Kuhanje v koprskem studiu 14.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.00 Čarokuhinja pri atu. Karibi 16.20 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

17.25 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, prenos iz Abu Dabija 19.35 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

20.00 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, dok. odd.

20.55 Prava ideja 21.35 Akcent 22.30 Nadia Comaneci - telovadka in diktator, dok. odd.

23.30 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

00.25 Videotrak 01.25 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, posnetek iz Abu Dabija 03.15 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild, ris.

Hotel 13, 2/64, nemška nan.

TV prodaja Dr. Oz, 5/am. serija TV prodaja Moč in strast, 1/119, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/21, tur. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2/22, tur. nan.

13.40 Usodno vino, 4/64, slovenska nan.

14.40 Dedinja Vendavala, 1/126, meh. nan.

15.35 Moč in strast, 1/120, meh. nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2/23 in 24, tur. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3/68, slov. nan.

21.00 Lepotica in zver, 1/7, tur. nan.

21.55 Preverjeno 22.55 24UR zvečer 23.30 Mentalist, 7/12, am. nan.

00.25 Vikingi, 2/3, irska nan.

01.20 Gotham, 1/12, am. nan.

02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Poslanska pisarna, Jani Prednik, poslanec SD v DZ RS 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Bonton - trkanje in pozdravljanje 18.30 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2624. VTV magazin 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Dotiki gora: Logarska peč 20.55 Napovedujemo 21.00 Župan z vami, Franc Zdolšek, župan Občine Laško 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Videostrani, obvestila

13. decembra 2018

Sreda, 19. decembra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan. Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja. Črnogorski lignji Platforma. Fotografija - med romanom in filmom 12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Z Mišo...

14.30 Duhovni utrip. Seminar za pare 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice. OŠ Jožeta Krajca Rakek in OŠ Beltinci 16.25 Kozmo, belg. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd.

17.55 Novice 18.10 Trobka in Skok, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna. Sveti zrak, izr. film 21.25 Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film 21.40 50 knjig, ki so nas napisale. Janez Vajkard Valvasor. Slava Vojvodine Kranjske 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Sveto in svet 23.55 Turbulenca, izob. odd.

00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45

Otroški kanal Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Profesor Pustolovec. Mušnica in metulj 08.05 Puščava, kr. igr. film iz Egipta 08.20 Kanape, odd. TV Lendava 09.05 10 domačih 09.55 Umor, je napisala (XI.), am. nan.

11.00 Dobro jutro 13.25 Dober dan. Iz mariborskega studia 14.15 Vikend paket 15.35 Ambienti 16.25 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

17.25 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, prenos iz Abu Dabija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športnik leta, prenos iz Ljubljane 21.30 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 22.30 Phoenix, nem.-poljski film 00.05 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

00.55 Videotrak 02.00 FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, polfinale, posnetek iz Abu Dabija 03.50 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild, ris.

Hotel 13, 2/65, nemška nan.

TV prodaja Dr. Oz, 5/am. serija TV prodaja Moč in strast, 1/120, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/23, tur. nan.

12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2/24, tur. nan.

13.40 Usodno vino, 4/65, slovenska nan.

14.40 Dedinja Vendavala, 1/127, meh. nan.

15.35 Moč in strast, 1/121, meh. nan.

16.30 24UR popoldne 16.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2/25 in 26, tur. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3/69, slovenska nan.

21.00 Lepotica in zver, 1/8, tur. nan.

22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2/16, am. nan.

23.30 Mentalist, 7/13, am. nan.

00.25 Vikingi, 2/4, irska nan.

01.20 Gotham, 1/13, am. nan.

02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

8.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2624. VTV magazin 10.35 Župan z vami, Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija 7 18.30 Regionalne novice 18.35 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.05 Regionalne novice 21.10 POP CORN 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 17

WILLIAMS, FLORENCE: Narava zdravi in popravi od – Odrasli / 159.9 Psihologija PriroÄ?nik avtorice Florence Williams nam odgovarja na vpraĹĄanja, ki si jih zadnje Ä?ase zelo pogosto postavljamo. Zakaj in kako nam lahko narava pomaga pri naĹĄem osebnem zadovoljstvu ter pripomore k naĹĄemu boljĹĄemu zdravju in poÄ?utju. Avtorica priroÄ?nika je raziskovalna novinarka. V tem pouÄ?nem in zanimivem delu se Williamsova poglobi v najsodobnejĹĄe raziskave na tem podroÄ?ju. PrikaĹže nam cipresne goz-

podlagi velikega raziskovalnega dela, prikazuje preplet usod protagonistov, ki je zelo intenziven in izjemno tragiÄ?en. Bralca popelje na potovanje v srediĹĄÄ?e sirske vojne, na vadbiĹĄÄ?e Islamske drĹžave, pokaĹže pa mu tudi balkansko begunsko pot. Glavna junakinja zgodbe je begunka Hibi, ki se uspe reĹĄiti iz vojne v Siriji. ZaĹživi v Londonu, kjer obiskuje srednjo ĹĄolo. Tu spozna soĹĄolca Jana. Ĺ˝al pa njuno znanstvo ne prinese niÄ?esar dobrega. Po teroristiÄ?nem napadu na londonski podzemni Ĺželeznici, v katerem je poĹĄkodovan njegov oÄ?e, vse svoje sovraĹĄtvo in razoÄ?aranje Jan usmeri v Hibi. Ob prebranem romanu se nam takoj postavi vpraĹĄanje, kako bi ravnali sami, Ä?e bi se znaĹĄli v takĹĄni situaciji.

DORIA, JULIA: DeĹžela sneĹženega moĹža

od – Odrasli / 886.3-32 Slovenska kratka proza Ponovno so izĹĄle kratke zgodbe naĹĄe izjemne pesnice, pisateljice, novinarke, psihoterapevtke MaruĹĄe Krese, ki je Ĺživela in ustvarjala med Berlinom, Gradcem in Ljubljano. Zbirka novel, Vsi moji boĹžiÄ?i so dobrodoĹĄla alternativa priroÄ?nikom, ki vsako leto ob boĹžiÄ?u z bleĹĄÄ?eÄ?imi podobami krasijo izloĹžbe naĹĄih knjigarn. V utrinkih MaruĹĄe Krese je doĹživljanje boĹžiÄ?a manj vzhiÄ?eno, zato pa toliko bolj polno resniÄ?nega Ĺživljenja, tudi avtoriÄ?inega. Njeni boĹžiÄ?ni veÄ?eri so preĹživeti v New Yorku, Londonu, Berlinu, Sarajevu in ĹĄe marsikje.

Prebiramo trideset boĹžiÄ?nih zgodb in hkrati trideset prizorov iz razliÄ?nih obdobij njenega Ĺživljenja, daleÄ? od medijskega bliĹĄÄ?a te blaĹžene noÄ?i.

VIDMAR, JANJA: ÄŒrne vrane ml - Mladina / M Leposlovje za otroke od 13. leta dalje Janjo Vidmar poznajo tako mladi kot odrasli bralci kot izjemno pripovedovalko zgodb. Z mladinskim romanom, ÄŒrne vrane, je ustvarila izjemno delo. BoĹĄtjan VidemĹĄek, velik poznavalec begunske problematike je v spremni besedi zapisal:ÂŤTo je knjiga, ki bi morala biti obvezno branje za vsakogar, obenem pa oroĹžje in orodje boja proti poĹĄasti razÄ?loveÄ?enja. Proti prebujajoÄ?i se poĹĄasti faĹĄizma.ÂŤ Pisateljica begunsko problematiko opisuje na

8.30

17.00 18.00

18.30

DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Otroci in odrasli laĹžemo Titov trg Prihod dedka Mraza in koncert skupine ÄŒuki Velenjski grad Znova na severni meji, predvajanje dokumentarnega filma o Lackovem odredu Galerija Velenje Odprtje treh razstav: Dragica ÄŒadeĹž – Ĺ˝itje, prodajna Galerijska umetniĹĄka promenada, svetlobna okrasitev atrija galerije KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica S kolesom po Osmanskem cesarstvu, potopisno predavanje Mateje Vodopivec in Simona ErĹžena Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana PrazniÄ?ni koncert godalcev ĹĄole z gosti

BROOKS, BEN: Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugaÄ?ni V biografiji Bena Brooksa prebiramo zgodbe slavnih in malo manj slavnih moĹĄkih iz preteklih in sedanjih Ä?asov. Zgodbe so zelo osebne. Posegajo v osebnost posameznika in nam pokaĹžejo, kako so morali v doloÄ?enih trenutkih svojega Ĺživljenja premagati marsikatero oviro, da so lahko uresniÄ?ili lasten potencial in tako ostali zvesti sami sebi. Vsi fantje so izbrali trnovo pot, da so lahko zaĹživeli svoje poslanstvo. To so lahko dosegli samo s pogumom, vztrajnostjo in voljo. V knjigi lahko preberemo zgodbo o fantu, ki je reĹĄil svojega brata pred morskim psom. Ob tem je izgubil nogo.

Njegova rehabilitacija je trajala kar nekaj Ä?asa, toda ni obupal. Ni se predal maloduĹĄju, zakopal se je v trdo delo in postal paraolimpijski plavalec. Ta in vse ostale zgodbe nam vsem, tako mladim kot starejĹĄim, dajejo navdih, optimizem, da vsak lahko uspe na poti, ki si jo je izbral, pa tudi, Ä?e je ĹĄe tako drugaÄ?na od drugih. Zato pa je toliko pomembnejĹĄa.

ÄŒetrtek, 13.12. BiotrĹžnica Petek, 14.12. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 16.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – BoĹžiÄ?ni veÄ?er BoĹžiÄ?no novoletni sejem do 31. decembra Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;”˛

AK

10.00 Velenjski grad PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne ÂťBabica pripovedujeÂŤ z Jelko Sever ÄŒasl in druĹžinsko delavnico

Ponedeljek, 17. december 17.00– 22.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em Odprtje ÄŒarobne promenade 2018, Svetlobni ĹĄov Hatana, Dixie Shock Band, obisk dedka Mraza 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: TatiÄ?i, kriminalka

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00– 13.00 Cankarjeva ulica PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo elastike za lase 9.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica

SPIDER- MAN: NOVI SVET

ml - Mladina / 929 Biografije

Nedelja, 16. december

13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Igranje druĹžabne igre Brainbox, neformalno druĹženje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 18.00 Vila Bianca KD MedĹžimurje in Zlatica Becci, odprtje razstave 19.00 IzletniĹĄka kmetija Plazl, GraĹĄka Gora Literarni veÄ?er z ljudskim godcem in piscem Tinetom Lesjakom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Tango – tenkoÄ?uten in strasten 7.00

sneg ne topi, prav nasprotno, vedno veÄ? ga je. Ĺ irne planote prekriva debela odeja snega in veÄ?nega ledu. Na vsem svetu ni hladnejĹĄega kraja. SneĹžaki so medse iskreno sprejeli prav vse Ĺživali. Mraza, snega in ledu je dovolj za vse. In prav niÄ? jih ne skrbi, da bo ledena deĹžela izginila. Le zakaj?

Lego robotika, delavnica 10.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije PoetiÄ?na podzemna proga, predstavitev novih avtorjev 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Sobotne Ä?arobnice: Peter in volk, glasbena pravljica HiĹĄe kulture Celje z ustvarjalnico 11.00 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Novoletna keramiÄ?na dekoracija 11.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, jamski del KresniÄ?ke v rudniku, odprtje razstave svetil ĹĄtudentov oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il NTF 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne z uÄ?enci Glasbene ĹĄole Velenje 19.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanje: Skupina Vox Corde

Petek, 14. december

Sobota, 15. december

CITY CENTER Celje • • • • •

ÄŒetrtek, 13. december

19.30

To je pravljica, polna prijateljstva, gostoljubnosti in topline v najbolj mrzlih krajih na svetu. Tu prebivajo sneĹženi moĹžje.

Ledena deĹžela ponuja zatoÄ?iĹĄÄ?e polarnim Ĺživalim, ki izgubljajo svoje domove. Tam, kjer so Ĺživeli, se talijo ledeniki, topijo ledene ploĹĄÄ?e in temperatura ozraÄ?ja postaja vedno viĹĄja. V deĹželi sneĹženega moĹža se

KRESE, MARUĹ A: Vsi moji boĹžiÄ?i

VELENJE

19.19

ml – Mladina / C – Sz Slikanica zaboji

dove v JuĹžni Koreji, kjer se seznani z logarji in njihovimi programi Âťgozdnega zdravljenjaÂŤ, nato predstavi zeleno Ĺ kotsko, kjer izvajajo ÂťekoterapevtskiÂŤ pristop za zdravljenju duĹĄevno obolelih. Na svojem potovanju se celo pridruĹži iraĹĄkim vojnim veterankam, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo. Pot jo zanese tudi v gore zahodne Virginije, kjer odkrije, kako bivanje na prostem pomaga otrokom z motnjo ADHD. S temi pohodi nas opozori na pomemben vpliv narave na naĹĄe umske sposobnosti in kako narava izboljĹĄa Ä?lovekovo ustvarjalnost in poÄ?utje. PriroÄ?nik nam nudi poljudno branje o pomenu narave, podprto z dokazi iz biologije, psihologije in medicine.

17

PRIREDITVE

13. decembra 2018

Animirana akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 117 minut (ZDA) ReĹžija: Bob Persichetti, Peter Ramsey, Rodney Rothman Glasovi: Miha Rodman, MatevĹž MĂźller,Nina Kaludjerović,Kristijan Ostanek,Domen ValiÄ?, PrimoĹž Vrhovec, PrimoĹž Ekart, Ajda Toman, Jernej Kuntner, Klemen Mramor, Lija PeÄ?nikar Petek, 14. 12., ob 17.00 Nedelja, 16. 12., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja Ponedeljek, 17. 12., ob 17.30

SMRTONOSNI STROJI Mortal Engines, akcijska domiĹĄljijska avantura, 128 minut (ZD) ReĹžija: Christian Rivers.

Igrajo: Hugo Weaving, Hera Hilmar, Robert Sheehan, Jihae, Ronan Raftery,

Torek, 18. december 8.30

17.00 17.00 17.00

17.00

18.00

DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija MoĹĄki in Ĺženska kot partnerja in starĹĄa, pogovorna delavnica KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cikel ruskega filma: Nenavaden boĹžiÄ? (2006) KnjiĹžnic Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Vila RoĹžle Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: ÄŒarobne sneĹžene krogle KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61b Gostoljubnost prazniÄ?nega obroka, kuharska delavnica Velenjski grad

Leila George Petek, 14. 12., ob 21.45 Nedelja, 16. 12., ob 18.15 – 3D

BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Petek, 14. 12., ob 19.15

HIŠA, KI JO JE ZGRADIL JACK The House That Jack Built, triler, drama, grozljivka, 155 minut (Danska) ReŞija: Lars von Trier Igrajo: Matt Dillon, Bruno Ganz, Uma Thurman, Siobhan Fallon Hogan, Sofie Grübøl, Riley Keough Nedelja, 16. 12., ob 20.45

BOĹ˝IĂˆNO NOVOLETNI KONCERT

Pisano slovo od leta 2018 in Jaslice, odprtje razstav 18.00 Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em ÄŒarobna promenada: DruĹĄtvo mrtvih pesnikov, koncert 18.00 Galerija Velenje Na Ä?aju z Dragico ÄŒadeĹž, pogovor 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Petek, 14. december 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Opera Belin

Sobota, 15. december X

Vila LuÄ?ka AkustiÄ?ni nastop – Zala KlanÄ?nik

Sreda, 19. december

Ponedeljek, 17. december

8.30

8.00

10.00 10.00

17.00 17.00 17.30

18.00

18.00

18.00

DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Bioresonanca, predavanje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica, predavanje o otrokovem razvoju in druĹženje za mamice KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna Ob kroĹžiĹĄÄ?u pod skakalnicami Slavnostno odkritje spominske ploĹĄÄ?e Gustavu Ĺ ilihu ob 125. obletnici rojstva Galerija Vile Bianca 19-minutna zdravica ob treh novih knjigah treh velenjskih avtorjev (Gustav Ĺ ilih: NekoÄ? je bilo jezero in Beli dvor, Borut Korun: Izbrani potopisi, Ivo Stropnik: Ĺ ivala je zvezda deklico/Slovar melanholije in radoĹživosti) Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert najmlajĹĄih uÄ?encev ĹĄole Velenjska promenada, pred sodiĹĄÄ?em ÄŒarobna promenada: Pihalni orkester Premogovnika Velenje, koncert

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 13. december 16.12 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Otvoritev razstave Nomorewars 11.12 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Voden ogled razstave Nomorewars, za osnovnoĹĄolce 18.00 Kulturni dom Gorenje TeÄ?aj liÄ?enja (cena: 10 â‚Ź), prijave na: 040 986 516 (Edita)

Sobota, 15. december Zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod na Mozirsko planino 9:00 – 12:00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 17.00 Kulturni dom Gorenje PravljiÄ?ne urice, KD Gorenje

Ponedeljek, 17. december 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 13. december 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 17.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave VDC SAĹ A

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?

Pripovedovalec: Jure Longyka Nedelja, 16. 12., ob 19.00 - mala dvorana

KAPITAN MORTEN IN KRALJICA PAJKOV Captain Morten and the Spider Queen, druŞinski animirani film s podnapisi, 79 minut (Estonija, Velika Britanija, Belgija, Irska) ReŞija: Kaspar Jancis, Henry Nicholson Igrajo: Ciarån Hinds, Brendan Gleeson, Michael McElhatton Petek, 14. 12., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 16. 12., ob 17.00 – mala dv.

15. decembra, ob 8:20, prazna luna (mlaj)

PONIĹ˝EVANA Mladinski film, 25 minut (Slovenija) ReĹžija in scenarij: Tinkara Pokorny PomoÄ?nika reĹžije: Kosta Kocev, Ana Drame Igrajo: Tinkara Pokorny, AmbroĹž KavĹĄak, Leon PuÄ?nik, Klemen Tomic, Kosta Kocev, Ana Drame, Nika Gabrovec, Ema KaÄ?, Kaja ÄŒesko, Ana Repas, Zdravko KoÄ?evar Ponedeljek, 17. 12., ob 19.00 in ob 19.45 – mala dvorana

TATIÄŒI Manbiki kazoku, kriminalka, triler, drama, 121 minut (Japonska) ReĹžija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Lily Franky, Sakura Ando, Mayu Matsuoka, Kilin Kiki, Kairi Jyo, Miyu Sasaki Ponedeljek, 17. 12. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

LETALSKA Ĺ OLA

Ĺ ALEĹ KEGA AEROKLUBA ZA JADRALNE PILOTE (licenca SPL)

NEDELJA, 23. 12. 2018 OB 16.00 Ĺ PORTNA DVORANA OĹ KDK Ĺ OĹ TANJ

PIHALNI ORKESTER ZARJA - DIRIGENT MIRAN Ĺ UMEĂˆNIK LEA SIRK, IRENA VRĂˆKOVNIK, FOLKLORNO DRUĹ TVO OGLARJI Ĺ OĹ TANJ, OKTET QUERCUS (GORIĹ KA BRDA) - VODITELJICA NINA LAMBIZER

PriÄ?etek predavanj 14. januar 2019 Informacije na spletni strani: www.saleskiaeroklub.si

Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

od 14. 12. do 12. 12.

- 15. decembra 1914 se je v Šaleku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun; umrl je 5. junija 1997 v Velenju; - 15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Veletrg – Velenjska trgovina, ki je uradno začela poslovati 1. januarja leta 1965; poslovanje Veletrga je bilo zaradi očitanega monopola v prodaji premoga že po nekaj mesecih prepovedano, podjetje je bilo ukinjeno in priključeno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal nekdanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh; - 16. decembra 1956 so se v dvorani Doma Svobode Velenje

OBVEŠČEVALEC na letni skupščini Športnega društva Rudar in Telovadnega društva Partizan odločili za združitev obeh društev v eno, z imenom TVD Partizan – Rudar Velenje; - 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki; - 16. decembra 2007 je v Topolšici umrl gasilec in dolgoletni voditelj pustnih karnevalov v Velenju Miha Valenci; - 17. decembra 1906 se je v Tržiču rodil direktor Tovarne usnja v Šoštanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zaslužen za leta 1951 zgrajeni planinski dom v Šentvidu nad Šoštanjem oziroma na Slemenu, ki se po njem tudi imenuje »Andrejev dom«; umrl je 28. oktobra 1981; - 17. decembra 1990 je velenjska VTV prvič poslala »živo« sliko v televizijski medijski prostor Slovenije; - sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem

13. decembra 2018

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gost Damijan Justinek, dr. med., spec. int,. medicine iz Bolnišnice Topolšica.

Tema: sladkorna bolezen in njene posledice

Prostori VTV Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je nagrado strokovne žirije in občinstva prejel film »Rekord« avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja; - 18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc Delčnjak; v Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka; najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu; umrl je 15. novembra 1969; - 18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v mestni občini Velenje, v občini Šmartno ob Paki in v občini Luče; v mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki Ivo Rakun, v občini Luče pa Mirko Zamernik; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listi-

no, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik; - 19. decembra 1954 je velenjska elektrarna praznovala petindvajseto obletnico delovanja; - decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje; - 20. decembra 1899 je bila tehnično pregledana železniška proga Velenje–Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le člani tehniške komisije so si po končanem opravilu v gostilni Rak v Velenju naročili skupno kosilo; - v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin.

Damijan Kljajič

ČETRTEK, 13. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 15. decembra

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip vam med ostalim nudimo: bukova drva na paleti cca 1,7 m3 z dostavo že od 154,95 € / paleta bukova drva na paleti cca 1,7m3 z dostavo že od 151,95 € / paleta bukovi briketi v PVC foliji 10 kg (100% bukev) 2,39 € / zavoj peleti FAŠ natura razred A2 (vreča 15 kg) že od 3,67 € / vreča peleti SCHWEIGHOFER A1 (vreča 15 kg) že od 4,61 € / vreča gnojilo KAN (vreča 25 kg) 1 paleta ali več 6,19 € / vreča gnojilo NPK 15-15-15 (vreča 25 kg) paleta ali več 9,79 € / vreča

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

a Trgovinih n z a prij ljudi

Nagrajenci križanke »Eurofins ERICo«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. novembra 2018, so: •

Ivan Sevšek, Florjan 283, 3325 Šoštanj; • Vida Berzelak, Šmartno 111, 3327 Šmartno ob Paki; • Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: LABORATORIJ PRIHODNOSTI

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. novembra 2018, so: •

radio velenje com

Štefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje; • Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje; • Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRAZNIČNA OSMICA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 18. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 3. do 9. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 3. do 9. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 13. 12. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

13. decembra 2018

mali OGLASI

PRIDELKI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SimpatiÄ?en, 48 letni moĹĄki, dobre-

BUKOVA DRVA in silaĹžne bale, prodam. Gsm: 041 577 305 ali 031 528 150 DOMAÄŒE OCVIRKE in orehova jedrca, prodam. Gsm: 031 861 865

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Akcija december, merlot, barbera, sauvignon 1,50 â‚Ź.

Odprto vsak dan od 10. do 17. ure.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 12. do 16. 12. 2018, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

Nedelja in ponedeljek zaprto.

Tel. 03 58 62 411

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒA za zakol, krmljen z domaÄ?o krmo, prodam. Gsm: 031 244 785 TELICO, pasme ÄŒB/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 â‚Ź, Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663 DVA PRAĹ IÄŒA, teĹžka od 180 do 210 kg, domaÄ?a krma, zakol moĹžen pri lastniku, prodam. Gsm: 041 261 676 POLOVICO TELETA ali Ä?etrtinko, prodam. Gsm: 031 640 369 PRAĹ IÄŒA, cca 270 kg, prodam.

Gsm: 041 936 919 PRAĹ IÄŒA, cca 200 kg,moĹžen zakol, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 776 176

GIBANJE prebivalstva

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljiĹĄÄ?a, P+1, EI v izdelavi.

Cena: 142.000 â‚Ź.

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI •

VETERINARSKA POSTAJA

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 61,4 m2, zgrajeno l. 1962, 3/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 68.000 â‚Ź.

• •

STROPNIK MILAN, roj.

1957, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica 104 B Ĺ IPUĹ STJEPAN, roj. 1928, Velenje, Kardeljev trg 3 STROPNIK PAVLA, roj.

1942, Velenje, FinĹžgarjeva cesta 9

Pri enaindevetdesetih letih je svojo pot sklenila Albina Fidej s ÄŒufarjeve 3, Ĺžena rudarja JoĹžeta, dolgoletnega sodelavca v velenjskem muzeju in mati Ĺže dolgo pokojnega JoĹžeta – Pepija in Erike. Z balkona na balkon smo se videvali - in sliĹĄali -, tudi ko sva z oÄ?etom kdaj v dvoje igrala Albinino najljubĹĄo, kot je sama povedala, Good

by Jim, good by John. S Pepijem sva bila kompanjona v otroĹĄkih igrah na pesku in pri drugih za odraĹĄÄ?anje pomembnih in neobhodnih reÄ?eh. Tam nekje pri petnajstih pa njegovo srce ni veÄ? moglo slediti korakom vrstnikov, ki smo polni nemira in Ĺživljenjske moÄ?i odkrivali vsak svojo pot v Ĺživljenje.

Pepi je bil njeno veselje in ponos, pa tudi boleÄ?ina. Pri triindvajsetih mu je odpovedalo od ĹĄkrlatinke, pa od nerazvite, morda tudi zanikrne medicine oslabljeno srce, tako da ni videl niti ĹĄe nerojenega otroka. Samo ugibamo lahko, kaj je morala prestati takrat in pozneje v vseh petinĹĄtiridesetih letih dnevnih poti na pokopaliĹĄÄ?e, kruto domovanje spomina na sinovo podobo. Veliko notranje moÄ?i je treba za to, da Ä?lovek toliko let Ĺživi z odprto, neizzvano in nerazloĹžljivo rano v sebi.

Nevpadljivo, a zato niÄ? manj vpeto v vsakdanje Ĺživljenje minevajo usode Ĺžensk, ki niso splezale na Everest niti spisale epohalnih romanov, so pa skrbele za druĹžino, poskrbele za zajtrke in nakupe, pa za to, da so njihovi najbliĹžji imeli kaj obleÄ?i in da so otroci in moĹžje bili deleĹžni tople besede in pravoÄ?asno v ĹĄoli ali v sluĹžbi.

Predvsem njihova Ä?loveĹĄka plat, pripravljenost pomagati, razumeti, njihova odprtost za Ä?loveĹĄko stisko in bliĹžino pa tihe radosti in zadoĹĄÄ?enje nad uspehi najmlajĹĄih so se Ĺživo zapisale v Ĺživljenje vseh, ki s(m)o se sreÄ?ali z njimi.

Nekaterim ostajamo dolĹžni za zmeraj, ker tega, kar so nam dobrega storili, ne moremo povrniti - te vrste dolgov lahko vraÄ?amo samo drugim. đ&#x;”˛

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

Lado Planko

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ga znaÄ?aja z hiĹĄo in dobro sluĹžbo, Ĺželi spoznati Ĺžensko do 43 let za resno zvezo. Gsm: 041 248 647

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

V spomin Albina Fidej (1927 – 2018)

ZAHVALA Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi moĹž, oÄ?e, dedek in pradedek

Globoko uĹžaloĹĄÄ?eni sporoÄ?amo, da je za vedno zaspal dragi moĹž, oÄ?e, brat in dedi

IVAN NOVINĹ EK

CIRIL ES

13. 2. 1929 – 23. 11. 2018

1936 – 2018

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Ne joÄ?ite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim.

TisoÄ?e vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sonÄ?ni Ĺžarek na zelenem klasu, rahli deĹž jeseni.

Ko prebudite se v tiĹĄini jutra, sem zamahi ptic prepevajoÄ?ih, ki kroĹžijo po nebu.

Zvezda sem, nje blaga luÄ? v noÄ?i.

Ne joÄ?ite ob mojem grobu, nisem tukaj.

Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za nudeno pomoÄ? in podporo.

Zahvaljujemo se osebju reĹĄevalne postaje Velenje, bolnici Celje in TopolĹĄica.

ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveÄ?e in Za dobroto tvojih rok, izrekli soĹžalje. ostala je beseda hvala, Iskrena hvala dr. GroĹĄlju za dolgoletno zdravljenje, usluĹžbenkam Doma ki v srcih bo ostala in veÄ?no lep spomin na te. za varstvo odraslih, patronaĹžni sluĹžbi in Centru za socialno delo.

Hvala gospodu Kolarju za ganljive besede slovesa, rudarski pihalni godbi in pevcem za odpete Ĺžalostinke.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Milka, hÄ?i Alenka in sin MatjaĹž z druĹžinama

Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Anica, hÄ?erki Manica in JulÄ?i z druĹžinama

ZAHVALA

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustil dragi brat

MILAN STROPNIK

Zapustil nas je dragi moĹž, ati in dedi

iz TopolĹĄice

FRANC ZELENIK

6. 5. 1957 – 1. 12. 2018 Srce tvoje veÄ? ne bije, boleÄ?in veÄ? ne trpiĹĄ sedaj, v tihem grobu spiĹĄ, dan je prazen in otoĹžen, solza lije iz oÄ?i, ker te veÄ? med nami ni.

12. 9. 1940 – 4. 12. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sokrajanom, ki ste nam stali ob strani, izrekli soĹžalje, darovali cvetje in sveÄ?e ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala bolniĹĄnici TopolĹĄica, Premogovniku Velenje in gospodu Ĺžupniku Ivanu Hrastniku za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i domaÄ?i

VeĹĄ, da je vse tako, kot je bilo.

V vsaki stvari si, ki je v hiĹĄi, v mislih si, besedah naĹĄih, da, celo v sanjah, le, da se tvoj korak niÄ? veÄ? ne sliĹĄi ‌.

(J. MedveĹĄek)

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu ter ste bili ob teh teĹžkih trenutkih z nami.

Njegovi domaÄ?i

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 12. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 20

LetoĹĄnje leto je minevalo v znamenju Ivana Cankarja, saj je slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, rojen 10. maja 1876, umrl pred natanko 100 leti – 11. decembra 1918. Njegovi osebnosti v spomin in njegovemu pomembnemu delu v Ä?ast so se po vsej Sloveniji in tudi v Ĺ aleĹĄki dolini vrstili razni projekti, kulturne prireditve in drugi dogodki v organizaciji mnogih, ki si prizadevajo za krepitev zvesti o pomenu Cankarjeve zapuĹĄÄ?ine za slovenski narod. Tako so na OĹ Antona AĹĄkerca Cankarjevo leto poÄ?astili z obseĹžnim

Vzljubili so Cankarja Ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja so petoĹĄolci spoznavali njegovo Ĺživljenje in delo ter ga na razliÄ?ne naÄ?ine predstavili vrstnikom, starĹĄem in ĹĄirĹĄi javnosti

â?ą

Katja PristuĹĄek: ÂťUÄ?iteljice smo dosegle svoj namen in uÄ?encem pribliĹžale Cankarja.

PrepriÄ?ane smo, da bodo Ä?ez leta, ko se bodo z njegovo besedo ponovno sreÄ?ali, oni tisti, ki jo bodo ĹĄirili med soĹĄolce, prijatelje, znance – med Slovence.ÂŤ

Ivan Cankar je bil poleg Zofke Kveder menda edini, ki se je lahko preĹživljal s pisanjem.

A tudi on le steĹžka.

projektom, v okviru katerega so petoĹĄolci z likovnim, literarnim in gledaliĹĄkim ustvarjanjem spoznali in nato predstavili najveÄ?jega slovenskega pisatelja.

Cankar in petoĹĄolci

UÄ?iteljice petih razredov so razmiĹĄljale, kako bi Cankarja in njegovo literarno zapuĹĄÄ?ino predstavile 10–11 let sta-

Na 100. obletnico Cankarjeve smrti so petoĹĄolci OĹ Antona AĹĄkerca izvedli Cankarjeve urice za vse uÄ?ence ĹĄole, popoldne so povabili ĹĄe starĹĄe, gostovali pa bodo ĹĄe v velenjski knjiĹžnici.

rim otrokom. Ker so snov, ki jo Cankar obdeluje, in sporoÄ?ila, ki jih predaja, precej teĹžka za otroĹĄke misli, so imele pomisleke. A so se ti razblinili, ko so otrokom zaÄ?ele pripovedovati o Cankarjevem Ĺživljenju in jim prebirati njegove Ä?rtice, ki so jim otroci prisluhni ÂťzaÄ?udenih oÄ?i in odprtih ust, a brez besed,ÂŤ pravi uÄ?iteljica

Katja PristuĹĄek. ÂťSnov, povezano s Cankarjem, smo prepletali pri vseh predmetih. Prebirali smo Ä?rtice in izpostavljali vrednote, izraĹžene v Cankarjevih delih, ter si razlagali njihov pomen. SpraĹĄevali smo se, zakaj je Cankar ravnal, kot je, zakaj se je tako vedel do svoje mame, zakaj je o tem pisal, kako bi na njegovem mestu ravnali otroci.

Razmisleke smo objavili v priloĹžnostnem glasilu Cankar in petoĹĄolci,ÂŤ razlaga in nadaljuje, da so uÄ?enci v okviru projekta obiskali Vrhniko, kjer so se podrobneje seznanili s Cankarjevim Ĺživljenjem in si zabeleĹžili veliko zanimivosti, ki so jih nato posredovali vrstnikom. Pri pouku likovne vzgoje so v razliÄ?nih likovnih tehnikah poustvarjali

motive iz znamenitih Ä?rtic Skodelica kave, Pehar suhih hruĹĄk, Desetica, pa Mater je zatajil, ki so jih tudi dramsko uprizorili.

Postavili so razstavo, dramska pripovedovanja pa tudi posneli in v ĹĄolski avli predvajali filme.

NauÄ?ili so se veliko

V celotnem projektu so spoznavali Ĺživljenje v Cankarjevem Ä?asu, razseĹžnosti revĹĄÄ?ine nekoÄ? in danes, pomen vztrajnosti v Ĺživljenju in brezpogojnost materinske ljubezni. ÂťUspelo nam je razbiti mit, da Cankar ni za otroke,ÂŤ je sklenila uÄ?ite-

ljica, zadovoljna, da so otroci s tako vnemo sodelovali pri vseh korakih projekta.

In res so se veliko nauÄ?ili, pravita Veronika Vida BrunĹĄek in Lun PodpeÄ?an, ki sta nekaj zanimivosti iz Cankarjevega Ĺživljenja poznala Ĺže pred zaÄ?etkom projekta Cankar in petoĹĄolci – da je bil osmi od dvanajstih otrok, da je Ĺživel revno in ni maral ĹĄole, Ä?eprav je bil bister uÄ?enec. ÂťVsi so imeli veÄ? denarja in so tako bili boljĹĄi od njega, zato ni maral hoditi v ĹĄolo,ÂŤ razlaga Lun. ÂťZdi se mi zanimivo, kako lepo v vseh Ä?rticah piĹĄe o svoji mami in kako opisuje dogodke iz svojega Ĺživljenja, napake, ki jih je storil,ÂŤ je povedala Veronika Vida.

In kako danes, po zakljuÄ?ku projekta, gledata na Ivana Cankarja? ÂťImel je res teĹžko Ĺživljenje, v katerem ni bilo skoraj niÄ? veselega, a je kljub temu veliko pisal in veliko naredil za Slovenijo,ÂŤ pravi Veronika Vida, Lun pa: ÂťPisal je res dobre zgodbe.

Verjetno nihÄ?e ne bi mogel napisati takih, saj si nihÄ?e ne bi upal svojih napak tako izpostaviti.ÂŤ PetoĹĄolci bodo projekt predstavili ĹĄe danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri v KnjiĹžnici Velenje, kjer bodo uprizorili vse ĹĄtiri omenjene Ä?rtice in predstavili kopico zanimivosti iz Ĺživljenja najveÄ?jega slovenskega literata. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

BoĹžiÄ?no-novoletni je bil ĹĄe zadnji letoĹĄnji sejem Obiskovalci so lahko izbirali na triindvajsetih dobro obloĹženih stojnicah Milena KrstiÄ? Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 8. decembra – V soboto je v Ĺ oĹĄtanju na osrednjem trgu, Trgu svobode pred obÄ?insko stavbo, potekal ĹĄe zadnji letoĹĄnji sejem, boĹžiÄ?no-novoletni.

Z organizacijo treh sejmov v Ĺ oĹĄtanju skrbijo, da se nekoÄ? znana sejemska tradicija nadaljuje.

Zgodovinski viri trdijo, da so sejmi v Ĺ oĹĄtanju sodili med trĹĄke pravice Ĺže v 14. stoletju.

Zanimanje za bogato in pestro sejemsko ponudbo je bilo med prodajalci in obiskovalci tudi tokrat precejĹĄnje. Na triindvajset dobro obloĹženih stojnicah so bila na voljo priloĹžnostna darila, nakit, okraski, med, izdelki iz le-

Sejmi v Ĺ oĹĄtanju so tradicionalno dobro obiskani. (Foto: T. R.)

sa ali volne, za pokuĹĄino tudi domaÄ?e dobrote in suho sadje ter seveda ĹĄtevilni adventnemu Ä?asu

Ĺ oĹĄtanj v soju prazniÄ?nih luÄ?i Za novoletno razsvetljavo namenili blizu 7.000 evrov – Simbol Ĺ oĹĄtanja Pusti grad ne tava veÄ? v temi Ĺ oĹĄtanj, 5. decembra – V Ĺ oĹĄtanju je v sredo zveÄ?er otroke razveselil prvi od treh dobrih moĹž – MiklavĹž, ki je, preden jih je obdaril s sladkarijami in za vsak sluÄ?aj tudi ĹĄibami, skupaj z Ĺžupanom Darkom Menihom priĹžgal prazniÄ?no razsvetljavo.

Ta je podobna lanski. Najbolj Ĺžari osrednji trg, Trg svobode, ki je tudi prizoriĹĄÄ?e osrednjih decembrskih dogodkov. Za razsvetljavo so namenili blizu 7.000 evrov, toliko, kot so zanjo namenjali v zadnjih letih. Nekaj luÄ?k so mo-

rali zaradi dotrajanosti nadomestiti z novimi, nekaj so jih dodali.

Ponovno je osvetljen tudi Pusti grad, ki je bil v temi kar nekaj Ä?asa. K temu so nekaj pripomogli vandali, nekaj pa tudi veter, sonce in deĹž. Na nova stojala so postavili nove reflektorje, pred posegom pa so se o tem posvetovali z Zavodom za spomeniĹĄko varstvo. Svetloba je zdaj neĹžnejĹĄa. Mnogim se zdi pogled na Pusti grad ĹĄe lepĹĄi, kot je bil, vsi pa so zadovoljni, da je simbol mesta đ&#x;”˛ mkp naposled spet osvetljen.

primerni izdelki. Kot je Ĺže v navadi, pa tudi dobrega vzduĹĄja in razpoloĹženja ni manjkalo. Otro-

ke je razveseljeval BoĹžiÄ?ek, ki je v Ĺ oĹĄtanj pripeljal tudi SneĹžinko, v kulturnem programu so nasto-

pili pevci DU Ĺ oĹĄtanj, kantavtor MatjaĹž OgrajenĹĄek in Pihalni orđ&#x;”˛ kester Zarja.

V Ĺ oĹĄtanju sta luÄ?i priĹžgala MiklavĹž in Ĺžupan, Ponovno pa je osvetljen tudi Pusti grad.