49 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-4/2 °C) moĹžen leden deĹž in sneg, v soboto (-3/5 °C) in nedeljo (-1/7 °C) bo delno oblaÄ?no

ÄŒetrtek, 12. decembra 2019â€

ĹĄtevilka 49 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Oh, kaj bo s tabo, moja ljuba slovenĹĄÄ?ina!

Mira ZakoĹĄek

5

Med staro Elektrarno in Hoferjem viadukt?

Velenje – Zaradi podtalnice so pri Darsu predvideli, da na obmoÄ?ju bodoÄ?e hitre ceste med staro elektrarno in Hoferjem v Velenju ne bo vkopa, ampak viadukt. Dejstvo, da prihaja do te spremembe, na trasi hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem niÄ?esar ne spreminja, pravi velenjski podĹžupan Peter Dermol. Cesta je umeĹĄÄ?ena v prostor in vse aktivnosti za izgradnjo potekajo normalno. Razpisani so bili tudi Ĺže prvi odseki

za zaÄ?etek gradbenih del, a se bo oÄ?itno malo zalomilo, saj so napovedane pritoĹžbe izvajalcev, ki del niso dobili (to je v Sloveniji Ĺže kar tradicija). Dermol ocenjuje, da bo pogled z viadukta na obmoÄ?je Velenjskega jezera nekaj zelo zanimivega in turistiÄ?no privlaÄ?nega. Si pa kot Ä?lan odbora zelo prizadeva, da bi Ä?im prej stekla tudi dela na trasi Velenje Ĺ entrupert, ki je trenutno v fazi đ&#x;”˛ mz projektiranja. â€

V Velenju si Ĺželijo, da celotno Gorenje ostane tu 3

Vse pogosteje se spraĹĄujem, kaj se pravzaprav dogaja z naĹĄim jezikom, z naĹĄo ljubo slovenĹĄÄ?ino, ki smo si jo tako teĹžko izborili (so nam jo), a nanjo vse bolj pozabljamo. Povsem jasno nam postaja, da je v globalnem svetu, v katerega smo vse bolj vpeti, nujno potrebno znanje svetovnih jezikov. Na tem podroÄ?ju smo Slovenci celo zelo uspeĹĄni, je pa res, da smo tuje jezike zelo hitro pripravljeni uporabljati tudi tam, ko to ne bi bilo treba, ko to od nas nihÄ?e niti ne priÄ?akuje, oziroma tam, kjer bi morali zagotavljati svoj jezik in prevajanje vanj.

A ĹĄe bolj kot to me moti, kaj vse vnaĹĄamo v naĹĄo slovenĹĄÄ?ino. Ko se prijavljamo na razliÄ?ne evropske projekte, enostavno kopico izrazov uporabljamo kar v tujem jeziku, brez kakrĹĄnih koli predsodkov pa slabo prevedene (ali sploh ne) vse bolj uporabljamo tudi v slovenskem besediĹĄÄ?u. Na primer kohezijska operacija. Prebrskala sem pravopis in v njem je operacija tisto, kar opravljajo zdravniki, ali recimo vojaĹĄka operacija; gradnja komunalnih objektov pa je gradnja, ki nima niÄ? skupnega z operacijo. Po kakĹĄni logiki, katerem pravopisu je gradnja kolesarskega omreĹžja operacija?! Zelo uÄ?eno se tudi sliĹĄi projekt Smart Commuting, pa gre za Ä?isto preprosto obnovo brezplaÄ?ne ponudbe koles v sistemu Bicy (tudi zanj smo izbrali raje tujo kot domaÄ?o besedo). AngleĹĄÄ?ina nam je v Sloveniji blizu, tudi ko izbiramo najlepĹĄe kraje. Na misel nam ne pride, da bi izbirali najlepĹĄe zeleno obmoÄ?je, mnogo raje se izrazimo Slovenia Green Destination. In takĹĄnih primerov je ĹĄe veliko, ĹĄe posebej v poslovnem svetu, ko raje sliĹĄimo, da je nekdo Âťstart upÂŤ, kot da bi rekli, da zaÄ?enja poslovno pot, da dela v coworkingu, pa Ä?eprav imamo zelo lepo slovensko besedo v sodelu. In te tujke so tako vpete v naĹĄe vsakodnevno Ĺživljenje, da jih Ĺže razumemo bolje kot slovenske besede. Pa nisem zadrta borka proti tujkam, motijo me predvsem nepotrebni prevzeti izrazi in namiĹĄljena puhlost v tujke zakamufliranih povpreÄ?nih ÂťoperacijÂŤ ‌ In Ä?e potegnem paralelo, ki je mladi paÄ? ne morejo zaznati.

NekoÄ? smo z besedo Ĺže hlapÄ?evali, potem pa se nam je na sreÄ?o zgodil neki bradati cerkveni moĹž ‌ Le kaj bi on rekel ‘lubim Slovencem’ na ta naĹĄ sedanji besedni nemar?! đ&#x;”˛

Danes pride Dedek Mraz!

Decembra se obeta pestro koncertno in gledaliĹĄko dogajanje za otroke in odrasle Tina Felicijan

V teh dneh bo predvsem zabavnega in druĹžabnega, lahkotnega in sproĹĄÄ?ujoÄ?ega, pa tudi kulturnega dogajanja, zaÄ?injenega s prazniÄ?no kulinariko, sojem luÄ?i in bogato dekoracijo, na pretek.

Organizatorji prireditev vabijo v vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine, najbolj pester program pa je nastal pod okriljem Festivala Velenje ter MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje v sodelovanju s ĹĄtevilnimi partnerji. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih priloĹžnosti za druĹženje, naku-

povanje prazniÄ?nih poklonov in predajanje decembrskim Ä?arom.

Prvo sreÄ?anje z Dedkom Mrazom

Danes ob 17. uri bo v spremstvu pravljiÄ?nih bitij, tudi takĹĄnih, ki jih naĹĄi otroci ĹĄe ne poznajo, na Titov trg prispel Dedek Mraz, ki bo dobroduĹĄno pozdravil otroke, jim stisnil roke, razdelil koĹĄ bombonov in topel Ä?aj, medtem ko se bo sprehajal med njimi, pa bo obiskovalce zabaval glasbeni duo BQL. Nato bo Dedek Mraz do novega leta opravil veÄ? kot sto obiskov.

PrazniÄ?ni nakupi

To soboto, 14. decembra, se bo ob 8. uri na Cankarjevi ulici zaÄ?el PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot. Festival Velenje je povabil razne ustvarjalce s podroÄ?ij likovnega izraĹžanja, mode,

kulinarike, kozmetike, hkrati bo potekal PrazniÄ?ni bolĹĄji sejem, KnjiĹžnica Velenje pa vabi na Klic iz omare – sejem igraÄ? in dobrodelni bazar rabljene opreme za Ĺživali. V soboto, 21. decembra, pa MZPM Velenje v vili RoĹžle prireja jubilejni Novoletni bazar in sreÄ?elov, s katerim prostovoljci druĹĄtev prijateljev mladine zbirajo denar za izvedbo programov zveze, tokrat pa so se odloÄ?ili, da ga kulinariÄ?no obarvajo. Stojnice bodo bogato obloĹžili z raznimi dobrotami. Bazar se bo zaÄ?el ob 16. uri, uro kasneje pa se bo v SonÄ?nem parku zaÄ?el PrazniÄ?ni labirint – pravljiÄ?na pot za druĹžine, na kateri bodo sreÄ?evali pravljiÄ?na bitja, se razgibali in v spremstvu Dedka Mraza iskali izgubljene Ĺživali.

Nadaljevanje na strani 10.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. decembra 2019

V Ĺ oĹĄtanju so se naveliÄ?ali obljub

LOKALNE novice

VzorÄ?no mesto organizator drĹžavnega prvenstva v robotiki 2020

Kdaj bodo odreĹĄeni neprijetnih vonjav, ki se ĹĄirijo iz ventilatorske postaje Ĺ oĹĄtanj I? – V Ĺ oĹĄtanju se bodo poÄ?asi naveliÄ?ali obljub

Velenje, 6. decembra – V petek je AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje v imenu VzorÄ?nega mesta Velenje podpisal pristopno izjavo za Ä?lanstvo v World Robotic Olympiad Association. S podpisom pristopne izjave bo VzorÄ?no mesto postalo licenÄ?ni nacionalni organizator drĹžavnega prvenstva v robotiki, na katerem se bodo mladi med 6. in 26. letom lahko pomerili v znanjih in veĹĄÄ?inah programiranja, mehatronike, reĹĄevanja problemov in timskega sodelovanja za prestiĹžen nastop na svetovni olimpijadi, ki bo na temo Izzivi klimatskih sprememb novembra 2020 potekala v kanadskem Montrealu.

Podpisa, ki smo ga organizirali v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje, se je udeleĹžil Bognar Bence, predstavnik madĹžarske univerze EDUTUS, ki je pri WRO zadolĹžena za ĹĄiritev Ä?lanstva v Evropi.

Na zaÄ?etku naslednjega leta bo objavljen datum drĹžavnega prvenstva, ki bo naslednje leto potekalo v Velenju, objavljena bodo tudi pravila sodelovanja za ekipe.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Pipec bo spet bodel in sekljal Ta Ä?etrtek bo izĹĄla letoĹĄnja, Ĺže 51. ĹĄtevilka satiriÄ?nega Ä?asopisa Pipec, ki ga od leta 1963 izdaja celjski aktiv DruĹĄtva novinarjev Slovenije. Zaradi pomanjkanja denarja lani ni izĹĄel, zato je letos na 32 straneh opravil ĹĄe toliko bolj temeljito inventuro dogajanja na Celjskem in v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru. ÂťV Ĺ arÄ?evi vladi ni nesposobnih ministrov. Vsi Ä?lani pa se trudijo, da se ta primanjkljaj ne pozna pri njenem delu,ÂŤ ugotavlja Pipec in poroÄ?a, da tudi trije decembrski dobri moĹžje zahtevajo viĹĄje pokojnine. Pipec predstavlja naÄ?rt za razdelitev celjske regije na pokrajine in najnovejĹĄo traso tretje razvojne osi. PiĹĄe o ogorÄ?enju celjskih mamic, ker so njihove malÄ?ke v vrtcih prikrajĹĄali za igro na igriĹĄÄ?ih, obogatenih z zdravju potrebnimi teĹžkimi kovinami.

Mamicam pritrjuje tudi Pipec, ki ugotavlja, da za zdravstvene teĹžave Celjanov ni kriva zastrupljena zemlja, ampak Ĺžupanova glista. SatiriÄ?ni nagajivec razkriva, da Zgornji SavinjÄ?ani iz protesta ne bodo veÄ? zbolevali in da bodo ĹĄaleĹĄki Ĺžupani zamrznili velenjsko jezero. Samo v Pipcu boste lahko prebrali, kje na Celjskem bodo uredili ptiÄ?ji glamping in Ĺžabji velnes, kdo bo novi slovenski nogometni selektor, kako je ĹĄentjurski Ĺžupan v zadnjem trenutku prepreÄ?il vojaĹĄki spopad med Slovenijo in HrvaĹĄko, kako se bodo v Celju znebili stroĹĄkov za zimsko sluĹžbo in zakaj bo Ĺžalski Ĺžupan dal za maĹĄo, da pozimi ne bi sneĹžilo.

LetoĹĄnja ĹĄtevilka Pipca bo izĹĄla v nakladi pribliĹžno 15 tisoÄ? izvodov. Ta Ä?etrtek (12. 12.) jo bodo brezplaÄ?no prejeli vsi naroÄ?niki in kupci Dela, VeÄ?era in Slovenskih novic v Savinjski regiji, prihodnji teden pa tudi bralci tednikov Celjan, KonjiĹĄke in RogaĹĄke novice.

V Citycentru Ĺže stoji smreÄ?ica Ĺželja

Pripomb ni bilo Ĺ martno ob Paki – PrejĹĄnji Ä?etrtek se je iztekel rok za oddajo pripomb na javno razgrnjen predlog proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za prihodnje leto. Na obÄ?inski upravi so povedali, da niso prejeli nobene pripombe, zato upajo, da ga bodo potrdili tudi tamkajĹĄnji obÄ?inski svetniki na seji sveta v Ä?etrtek, 19. decembra. V obÄ?ini predvidevajo dobre 3 milijone evrov prihodkov ter za 200 tisoÄ? veÄ? odhodkov. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Zdaj bo tega leta poÄ?asi konec, v Ĺ oĹĄtanju pa postajajo vse bolj nestrpni in naveliÄ?ani obljub. Po zadnjih informacijah podĹžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Vikija Dreva naj bi bil izvedbeni projekt, ki ga je Holding Slovenske elektrarne naroÄ?il pri Holding Investu, konÄ?an januarja 2020. Tako so mu zagotovili. Bo pa treba zanj zagotoviti ĹĄe denar. Menda naj ne bi stalo prav malo. Se utegne zaradi tega spet zalomiti? ÂťV Ĺ oĹĄtanju smo odloÄ?eni, da dokler tega vpraĹĄanja ne reĹĄimo, upoÄ?asnimo vsa pogajanja o drugih aktivnostih ObÄ?ine s TEĹ in

PV. Recimo pridobivanje dokumentacije za ruĹĄenje hladilnika bloka 4, soseĹžig odpadkov ... Ker Ä?e v petih letih ne zmoremo speljati projekta, ki je za nas zelo pomemben – zraÄ?ilni jaĹĄek je nameĹĄÄ?en znotraj mestnega jedra in se iz njega ĹĄiri moÄ?nejĹĄi smrad kot z deponije, potem ne moremo zaupati niÄ?emur niti za naprej.

Najprej bo treba zaÄ?eti izpolnjevati stare dogovore, potem se bomo lahko pogovarjali o novih. S tem bomo seznanili tudi lastnika – Holding Slovenske elektrarne.

PotrpeĹžljivi pa ne bomo veÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

Zadruga za bolniĹĄnico TopolĹĄica Ĺ oĹĄtanj – Na Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina so se tudi letos odloÄ?ili, da bodo denar za nakup in poĹĄiljanje novoletnih voĹĄÄ?ilnic namenili za dobrodelne namene. Tako je direktor zadruge Ivan Drev pred nedavnim izroÄ?il Juriju Ĺ orliju, direktorju BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, Ä?ek v vrednosti 1000 evrov za nakup nove bolniĹĄke postelje.

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je bolniĹĄnica konec letoĹĄnjega oktobra zaÄ?ela akcijo zbiranja sredstev za nakup 30 bolniĹĄkih postelj, s katerimi bi omogoÄ?ili bolnikom boljĹĄe bivalne, zaposlenim pa boljĹĄe delovne pogoje. Vrednost nakupa ocenjujejo na 30.000 evrov. Na zadrugi so ĹĄe povedali, da bodo svojim najzvestejĹĄim strankam, dobaviteljem in poslovnim partnerjem poĹĄiljali elektronske voĹĄÄ?ilnice. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Po Celju se bodo ĹĄe bolj zavrteli Vse bliĹže je –ZakljuÄ?ki in zaÄ?etki – Ĺ tiri kroĹžiĹĄÄ?a – Prva smuka

V veselem decembru, ki je v celjskem Citycentru v znamenju Lectove ulice in prazniÄ?nih doĹživetij, so Ĺže enajsto leto zapored v sodelovanju s Centri za socialno delo pripravili dobrodelno akcijo obdaritve otrok v rejniĹĄkih druĹžinah ĹĄirĹĄe celjske regije.

Ambasadorji dobrote so tokrat tisti znani obrazi, ki so bili v otroĹĄtvu tudi sami v rejniĹĄtvu.

K risanju svoje novoletne Ĺželje so bili povabljeni otroci v starosti od 5 do 10 let. Njihova likovna dela so razstavljena na posebni ÂťsmreÄ?ici ĹželjaÂŤ, ki je postavljena v pritliÄ?ju nakupovalnega srediĹĄÄ?a in vabi obiskovalce, da se po lastni presoji odloÄ?ijo, katero od narisanih Ĺželja bodo izpolnili. To plemenito dejanje je mogoÄ?e opraviti najkasneje do 16. decembra. V tej humanitarni akciji bodo tako obdarjeni vsi otroci, ki imajo status Âťotroka iz rejniĹĄke druĹžineÂŤ na obmoÄ?ju celjske regije. Citycenter Celje bo namreÄ? otrokom, ki niso med ÂťslikarjiÂŤ, podaril vrednostne bone Desetake. Vsako leto tako polepĹĄajo praznike skupaj okoli 160 otrokom. Od zaÄ?etka akcije je bilo tako doslej obdarjeno Ĺže veÄ? kot 1600 otrok.

OtroĹĄke prazniÄ?ne Ĺželje bodo poleg obiskovalcev in zaposlenih v Citycentru Celje pomagali letos uresniÄ?iti ambasadorji, in sicer so to javno prepoznavne osebe, ki so tudi same doĹživele izkuĹĄnjo rejniĹĄtva. Novoletne Ĺželje otrok bosta med drugim izpolnila tudi Darko Krajnc, predsednik rejniĹĄkega druĹĄtva Slovenije, in Vili Resnik.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju si Ĺže leta prizadevajo za odpravo neprijetnih vonjav, ki se ĹĄirijo iz ventilatorske postaje Premogovnika Velenje, ki je locirana na obmoÄ?ju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Projektna naloga z dolgim naslovom ÂťZmanjĹĄevanje vplivov emisij neprijetnih vonjav v okolje iz ventilatorskih postaj Ĺ oĹĄtanj in PesjeÂŤ je bila svetnicam in svetnikom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predstavljena lani septembra. Predstavil jo je vodja skupine, ki vodi operativni del v Premogovniku Velenje,

Dejan Radovanović. Za najbolj uÄ?inkovito se je pokazala ideja o prikljuÄ?itvi ventilatorske postaje I na dimnik nedelujoÄ?ega bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Tako bi jamski zrak izstopal na viĹĄini 150 metrov, namesto sedanje reĹĄitve, ko skozi difuzor izstopa na viĹĄini 20 metrov. ÂťS to reĹĄitvijo bi pogostost pojavljanja neprijetnih vonjav lahko zmanjĹĄali za 80 odstotkov,ÂŤ je povedal. Na isti seji je bilo napovedano tudi (in tega v Ĺ oĹĄtanju niso pozabili), da naj bi bil projekt izdelan do septembra 2018, dela pa bi se po izboru izvajalca lahko zaÄ?ela letos.

Vsaj nekaj velja: kljub temu da smo tudi pri nas ljudje moÄ?no razliÄ?ni, se nam vsem pribliĹžuje novo leto. Res pa je, da ne vsem enako. Nekaterim se zdi, da se jim pribliĹžuje vse hitreje, drugim se tudi ta Ä?as vleÄ?e.

RazliÄ?ni ljudje, razliÄ?na priÄ?akovanja. V tem priÄ?akovanju marsikje Ĺže vedo, kako svetlo bo pri njih, kako glasno bo, vsi ĹĄe ne vedo. To bomo ĹĄele sliĹĄali. Pretirana glasnost mnoge res precej moti. Mnoge, kot tudi v drugih dnevih leta, glasnost ljudi. Glas povzdigujejo tudi mnogi politiki: menda celo bolj ÂťnegativciÂŤ kot tisti, ki Ĺželijo povedati kaj dobrega. Med ljudmi pogosto bolj odmeva ÂťvotlaÂŤ glasnost.

Letos smo imeli Ĺže kar nekaj ÂťnajÂŤ razglasitev za raznia podroÄ?ja.

Danes se jim bo pridruĹžila ĹĄe ena. V Mariboru, kjer so pred kratkim proglasili naj zdravnike in za naj druĹžinsko zdravnico proglasili NataĹĄo Podbregarjevo iz ZD Celje, bo namreÄ? tamkajĹĄnja Ä?asopisna hiĹĄa razglasila osebnosti Ĺ tajerske. Med tremi kandidati s podroÄ?ja gospodarstva sta kar dva iz ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja. To sta Darko Hrastnik, prvi moĹž zreĹĄkega Uniorja, in znani ÂťtrgovecÂŤ iz RogaĹĄke Slatine Franc Jager.

V tej obÄ?ini, RogaĹĄki Slatini, pa v tem Ä?asu nekaj konÄ?ujejo in nekaj zaÄ?enjajo. Pred dnevi so namreÄ? uradno predali v uporabo ĹĄe drugi del obnovljene ceste na osrednjem ZdraviliĹĄkem trgu. Prvi obnovljeni del so odprli Ĺže lani, za oba pa je veljajo, da je bilo delo zalo zahtevno, saj so bila potrebna usklajevanja z lastniki zemljiĹĄÄ? in hotelov, da je bilo zanje in goste Ä?im manj moteÄ?e. Pri delu pa so se morali usklajevati tudi z zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Na drugem koncu obÄ?ine, v Nimnem, pa so zaznamovali zaÄ?etek gradnje Naravovarstvenega centra Sotla. Ta bo stal ob ÂťnovemÂŤ Vonarskem jezeru, ko bodo to obmoÄ?je Sotle znova toliko oÄ?istili in uredili, da ga bodo lahko znova ojezerili. Nekateri se bojijo, da bo preteklo ĹĄe veliko Sotle oziroma Sutle, preden bodo jezero res znova dobili. Ta center pa bo stal Ĺže veliko prej, po naÄ?rtih naj bi ga odprli Ĺže prihodnje poletje. Seveda pa si predvsem obe slovenski obsoteljski obÄ?ini, RogaĹĄka Slatina in PodÄ?etrtek, Ĺželita, da bi Vonarsko jezero res kmalu znova zaĹživelo, saj imata obe z njim velike turistiÄ?ne naÄ?rte.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V Celju pa se nekako drĹžijo gesla: s kroĹžiĹĄÄ?i do veÄ?je pretoÄ?nosti in varnosti v prometu. Tako Ĺže, kot smo Ĺže pisali, gradijo kroĹžiĹĄÄ?e na Ljubljanski cesti tik pred vstopom v samo srediĹĄÄ?e mesta, z njim bodo uredili promet proti bolniĹĄnici, parkirni hiĹĄi, policiji ‌ Hkrati bodo cesto razĹĄirili in uredili veÄ? postajaliĹĄÄ? za avtobuse. Tu se namreÄ? ustavlja tudi veliko avtobusov, ki pripeljejo dijake v celjske srednje ĹĄole. Pripravljajo se ĹĄe na gradnjo kroĹžiĹĄÄ?a med Ljubljansko cesto in ÄŒopovo ulico in za mostom med Partizansko cesto in cesto proti LaĹĄkemu. ZaÄ?asno kroĹžiĹĄÄ?e iz montaĹžnih elementov bodo postavili tudi na KidriÄ?evi cesti, kjer se prikljuÄ?i cesta iz Slanc.

S ĹĄe hujĹĄimi teĹžavami se ukvarjajo v LaĹĄkem. V naselju Stopce se je prejĹĄnji mesec sproĹžil plaz, poĹĄkodoval je cesto, uniÄ?il del vodovodnega sistema, prizadel veÄ? hektarov gozda in travnikov – in kar je najhujĹĄe, ogroĹža tudi stanovanjske hiĹĄe. Na nekaterih hiĹĄah in gospodarskih poslopjih so posledice Ĺže vidne, stanovalci se bojijo, kaj bo, Ä?e plazu ne bodo kmalu umirili. Strokovnjaki so si ga Ĺže kmalu ogledali in pripravljajo ustrezne reĹĄitve. In ko so eni zaskrbljeni zaradi deĹžja, so drugi zaradi snega, ker ga ĹĄe ni. Na to mislijo seveda predvsem v smuÄ?arskih srediĹĄÄ?ih. Na veÄ?jih, kot sta na naĹĄem obmoÄ?ju Rogla in Golte, so ga sicer Ĺže ÂťnastreljaliÂŤ dovolj, da so lahko odprli vsaj nekaj prog, drugje se ĹĄe ozirajo v nebo. Letos je za mnoge dobrodoĹĄla nova naveza Golte – Celjska koÄ?a, saj lahko imetniki sezonskih smuÄ?arskih vozovnic smuÄ?ajo na obeh smuÄ?iĹĄÄ?ih. Na celjskem sicer smuke ĹĄe ni.

V Termah Olimia pa ne bodo iskali kakih posebnih ÂťnovihÂŤ reĹĄitev.

Vsaj na najviĹĄji kadrovski ravni ne. Nadzorni svet je direktorju Florjanu Vasletu potrdil nov petletni mandat. Vasle je direktorsko mesto prevzel pred petimi leti, ko je dotedanji dolgoletni direktor Zdravko PoÄ?ivalĹĄek odĹĄel na mesto ministra za gospodarstvo. Te meddrĹžavne Terme, razen term v PodÄ?etrtku sodijo k njim ĹĄe Terme Tuhelj na HrvaĹĄkem, poslujejo zelo dobro in imajo tudi ĹĄe pogumne naÄ?rte. Pa ĹĄe to: do novega leta nas res loÄ?i le ĹĄe nekaj dni – a tudi v tem Ä?asu ĹĄe lahko storite kaj dobrega!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

V Velenju si Ĺželijo, da celotno Gorenje ostane tu Eden od dveh glavnih direktorjev, dr. Lan Lin, je predstavil poslovanje in naÄ?rte Gorenja novinarjem in velenjskim svetnikom – Poslovno leto bodo sklenili z okoli 40 milijoni evrov izgube, za prihodnjega pa naÄ?rtujejo 30 milijonov dobiÄ?ka Mira ZakoĹĄek

Velenje, 9., 10. decembra – O Gorenju se v zadnjem Ä?asu veliko govori, o njihovih poslovnih rezultatih smo Ĺže pisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. Glavni direktor dr. Lan Lin je takrat med drugim povedal, da bodo poslovno leto sklenili z okoli 40 milijoni evrov izgube, napovedal pa je tudi organizacijske spremembe, ki med drugim predvidevajo loÄ?itev proizvodnih in upravljalskih funkcij, slednje nameravajo preseliti v Ljubljano.

Njihovo poslovanje in naÄ?rte je dr. Lan Lin skupaj z izvrĹĄnim direktorjem TomaĹžem KoroĹĄcem predstavil tudi novinarjem na ponedeljkovem prednovoletnem sreÄ?anju, predstavil pa jih je ĹĄe svetnikom Mestne obÄ?ine Velenje na torkovem zasedanju.

Pred tem sta se vodstvi Gorenja in Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže sreÄ?ali, Ĺžupan Bojan KontiÄ? pa je potem, ko so se na obÄ?ini sestali tudi s predstavniki delavcev, poslal slovenski vladi protestno pismo, v katerem je nasprotoval napovedani selitvi upravnega dela Gorenja v Ljubljano, in predsednika vlade Marjana Ĺ arca pozval k ukrepanju. Ob tem je poudaril tudi, da novo vodstvo ni izpolnilo zavez, ki jih je dalo ob nakupu Gorenja.

Za Gorenje se izteka teĹžko leto

3

AKTUALNO

12. decembra 2019

ne govorijo. Je pa dr. Lan Lin odloÄ?no poudaril, da je razmerje med proizvodnimi delavci (60 : 40, povpreÄ?no v industriji pa je to razmerje 20 reĹžijskih delavcev na 100 zaposlenih, pri nekaterih njihovih konkurentih pa zgolj 15) povsem neustrezno in mnogo slabĹĄe kot pri konkurenci. V Velenju so med reĹžijce uvrstili okoli 1.000 delavcev (brez tistih, ki delajo v razvojno-raziskovalnem sektorju).

Med ukrepe reorganizacije sodi selitev upravnega dela v

Ljubljano, kjer bo prihodnje leto zaĹživelo podjetje, ki naj bi se imenovalo Hisense Gorenje Europe Services. Pod to druĹžbo bo po zadnjih podatkih preĹĄlo okoli 930 zaposlenih iz Velenja, od tega se jih bo predvidoma od sto do 150 vozilo v Ljubljano.

â?ą

Za prihodnje leto naÄ?rtujejo 14,5-odstotno rast V Velenju bodo proizvodnjo ohranili, napovedujejo pa ĹĄtevilne izboljĹĄave pri uÄ?inkovitosti, ki je po njegovih besedah za polovi-

V Gorenju morajo narediti preobrat v poslovanju – spremeniti morajo miselnost in naÄ?in delovanja. Le tako bodo dosegli dobiÄ?ek in ustrezne nagrade.

Za ohranitev Gorenja v Velenju Svetniki so v razpravi veÄ?krat poudarili, da se zavedajo, da je Gorenje privatno podjetje, ki s tem mesecem ni veÄ? na borzi in nanj seveda nimajo vpliva, a so vodstvu vseeno predlagali, da ponovno razmisli o selitvi katerega koli dela podjetja v Ljubljano in prerazporejanju delavcev v skupino Hisense. Predlagali so jim tudi, da sedeĹž podjetja Hisense Europe, ki ga nameravajo odpreti v Ljubljani, odpro v Velenju, saj ocenjujejo, da lahko podporne funkcije za evropski del skupine Hisense opravljajo tudi od tu, kjer je tudi dovolj prostorskih kapacitet.

Slovensko vlado pa so svetniki pozvali, da stori vse kar je v njeni pristojnosti, da sprejme ukrepe

za decentralizacijo drĹžave, enakomeren razvoj gospodarstva in s tem poslediÄ?no enakomernejĹĄo razporeditev delovnih mest po drĹžavi. Pozvali pa so jo tudi, da vzpostavi ustrezno prometno infrastrukturo za razvoj gospodarstva Vodstvu Gorenja so tudi predlagali, da krepijo socialni dialog, saj bodo le tako prepreÄ?ili dezinformacije in ustvarjanje nepotrebnega nemira. V okviru svojih pristojnosti pa so jim obljubili vso podporo, da bodo lahko izpolnili obljube, ki so jih dali ob prevzemu, da bodo v Velenju ohranili obstojeÄ?a delovna mesta, z odprtjem nove tovarne televizorjev, pa ustvarili nova.

nega procesa, ki nastajajo tudi zaradi nepravoÄ?asno dostavljenega materiala in zaradi nesinhroniziranih proizvodnih procesov. Ta proces naj bi sklenili v dveh letih, uÄ?inkovitost pa vsako leto poveÄ?ali za 8 odstotkov.

DruĹžba Hisens z rekordnimi rezultati Direktor Lan Lin je svetnikom predstavil tudi druĹžbo Hisense, ki se lahko pohvali z odliÄ?nimi poslovnimi rezultati. Zaposlujejo veÄ? kot 90 tisoÄ? delavcev, od katerih jih dela 7.000 v razvojnih centrih. V lanskem letu so skupaj dosegli za 17 milijard evrov prihodkov. Za nakup Gorenja so se odloÄ?ili zato, ker v svoji ponudbi niso imeli gospodinjskih aparatov in ker niso bili prepoznavni na vzhodnem evropskem trgu, ki pa je pomemben trg za Gorenje. RaÄ?unajo na ĹĄtevilne sinergijske uÄ?inke, Gorenju pa odpirajo pot tudi

Bahun pozval k veÄ?jemu dialogu Delavski direktor Drago Bahun je pozval k veÄ?jemu dialogu, k boljĹĄemu medsebojnemu komuniciranju in ob tem poudaril, da so zadovoljni delavci kljuÄ?ni za dosego zastavljenih ciljev. Dodal je, da so zaposleni nove lastnike zelo pozitivno sprejeli, so pa bili preseneÄ?eni, ker so ukinili nekatera zelo perspektivna podroÄ?ja (ekologijo) in ker je novi lastnik prodal tudi dobre programe (Gorenje Tiki). Zaskrbljeni so tudi,

â?ą

V Hisensu je zaposlenih 7.000 inĹženirjev, ki delajo v desetih drĹžavah po vsem svetu, 5 odstotkov svojih prihodkov vloĹžijo v raziskave in razvoj.

da se upravljanje prestavlja iz Velenja, da so lani prviÄ? doĹživeli, da so izkazovali preseĹžke, da je letos odĹĄlo iz Gorenja 82 visoko izobraĹženih ljudi, med njimi Âťnenadomestljivi Ä?leniÂŤ Gorenja.

Poudaril je tudi, da so razmerja doloÄ?anja o tem, kdo je reĹžijski delavec in kdo ne, zelo relativna.

ÄŒetudi bo Gorenje letoĹĄnje poslovno leto sklenilo slabĹĄe kot so naÄ?rtovali, z okoli 40 milijoni evrov izgube, je vodstvo optimiDelavci si Ĺželijo stiÄ?no in naÄ?rtuje za prihodnje uspeĹĄne zgodbe leto dobiÄ?ek v viĹĄini okoli 30 milijonov evrov. Letos so se sooÄ?ili Ĺ˝an Zeba, predsednik konfes ĹĄtevilnimi ukrepi, ki jih bodo rence sindikata SKEI, je poudanadaljevali v prihodnjih mesecih.

Dr. Lan Lin ril, da si delavci, ki so vsa leta ÂťLetoĹĄnje leto je teĹžko. Doseverjeli vodstvu, predvsem Ĺželijo gamo sicer boljĹĄe rezultate kot na kitajski trg, kjer so Ĺže obliko- uspeĹĄne zgodbe. Zavedajo se, da lani, a ĹĄe vedno govorimo o vali posebno podjetje, Gorenje- so spremembe potrebne, zavedaokoli 40 milijove proizvode vrhunskih znamk jo se tudi, da je treba trdo delanih evrov izgube.

Kje toÄ?no naj bi bil sedeĹž novega co slabĹĄa od konkurence. ÄŒiste Asko, Atak in Gorenje pa bodo ti, Ĺželijo pa si tudi medsebojno NaÄ?rtovana tovarna televizorjev podjetja, ĹĄe ni znano, po njego- prihodke naj bi poveÄ?ali za 14,5 prodajali v 150 trgovinah in vse spoĹĄtovanje in dialog. Seveda so Razlogov za to je veÄ?, glavno pa je, bo v Velenju zgrajena, Ä?e bodo vih besedah pa naj bi bilo to ob odstotka, na milijardo 204 milijo- te izdelke, je poudaril, bodo zaskrbljeni, ko sliĹĄijo, da naj bi da napredujemo v dokazali, da znajo delati dovolj ljubljanski obvoznici ali ob avto- ne evrov. To naj bi dosegli s pri- proizvajali tukaj. Ravno v teh preĹĄlo 933 delavcev pod okrilje zastavljeni smeri. cesti v smeri proti Velenju. Sprva bliĹžno enakim ĹĄtevilom zaposle- dneh so podpisali tudi pogod- novonastalega podjetja, in zaradi uÄ?inkovito – izboljĹĄati morajo NaĹĄ glavni izziv je so naÄ?rtovali sedeĹž tega podjetja nih ali morda malenkost veÄ?jim. bo o sodelovanju z ameriĹĄkim tega, ker naj bi iz Velenja odĹĄli delovno uÄ?inkovitost celotnega v MĂźnchnu, a so se pozneje od- Napovedujejo tudi uÄ?inkovitejĹĄo podjetjem. Svoja podjetja imajo viĹĄje izobraĹženi. uÄ?inkovitost, ki jo đ&#x;”˛ moramo dvigniti, loÄ?ili za Ljubljano. organizacijo dela, tako da bodo po vsem svetu, med drugim 55 podjetja. saj je precej niĹžja zmanjĹĄali izgube znotraj delov- hÄ?erinskih podjetij. od konkurence. V naslednjih treh do ĹĄestih mesecih bomo reorganizirali podjetje, Rekli so â?ą znih proizvodnih zmogljivosti, pa tudi to, PodĹžupan Peter Dermol (SD) je pouda- pomeni to vmeĹĄavanje politike v gospoupravni del bomo selili v LjubljaDr. Franc Ĺ˝erdin je ocenil, da je druĹž- kaj vse nameravajo ĹĄe prodati. ril, da se lokalna skupnost zaveda resno- darstvo in privatne firme, kar se mu zdi no skupaj z nekaterimi zaposlebena odgovornost na niĹžjem nivoju, saj Matej Jenko je izrazil zadovoljstvo, da sti poloĹžaja v podjetju, ki je Ĺže skoraj 70 nedopustno. nimi, prav tako bomo izvedli je v ospredju dobiÄ?ek in rast premoĹženja, je vodstvo Gorenja predstavilo svetni- let nosilni steber gospodarstva v regiji in Sebastian Apat (SDS) je menil, da bi nekaj veÄ?jih projektov niĹžanja opozoril pa je tudi, koliko bo to okolje kom rezultate in vizijo. Obsodil je za- povedal, da si v Velenju ne Ĺželimo delitve morali razmiĹĄljati tudi o tem, kako podstroĹĄkov. Projekt izboljĹĄanja uÄ?ins preselitvijo pravnega dela Gorenja v vajanje prejĹĄnjega vodstva o poslovnih Gorenja in odhoda nekaterih zaposlenih jetjem zagotoviti boljĹĄe poslovno okolje. kovitosti bomo konÄ?ali v treh do Ljubljano, izgubilo. Obsodil pa je tudi rezultatih in izrazil pripravljenost, da v Ljubljano. Zavzel se je za ohranitev Za ohranitev upravnega dela Gorenje v ĹĄestih mesecih, in Ä?e bodo rezulÂťleporeÄ?jeÂŤ nekdanjega direktorja Franja lokalna skupnost pomaga Hisensu pri obstojeÄ?ih delovnih mest v Velenju in Velenju in ohranitev tankoÄ?utne skrbi za tati dobri, lahko takoj zaÄ?nemo Bobinca, ko je stanje v Gorenju pred- uresniÄ?evanju njihove razvojne vizije. ustvarjanje novih. Lokalna skupnost je zaposlene so se zavzeli tudi Adnan Glogradnjo tovarne televizorjev. Vse stavljal na obÄ?inski seji, saj je od obljub Mihael Letonje (SLS) je izrazil zado- po njegovih besedah pripravljena po- tiÄ?, Aleksandra VasiljeviÄ? in Irena Sivka pa je odvisno od tega, kakĹĄno ostalo bolj malo. voljstvo, da je Gorenje dobilo kitajske magati in podpirati Gorenje – Hisense (SD) ter Darinka Mravljak Desus. delo lahko opravimo kot ekipa Veronika Juvan (NSi) se je kot delavka lastnike, saj ga sicer glede na povedano, pri njihovih zahtevah po ustrezni cestni MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) je podprl in kot podjetje, je dejal Lan Lin. Gorenja z dr. Linom Ĺže sreÄ?ala, je izrazi- veÄ? ne bi bilo. Izrazil pa je tudi upanje, povezavi in podpirati nadaljnji razvoj sindikat in delavskega direktorja, saj je RaÄ?unajo, da bodo prihodnje la bojazen, kako lahko raÄ?unajo na tako da bodo drĹžali obljubo, da bo Gorenje Gorenja v Velenju. Izrazil je prepriÄ?anje, delovanje vodstva ocenil predvsem kot leto ustvarili za okoli 30 milijovelike dodatne obremenitve proizvodnih nadaljevalo uspeĹĄno podjetniĹĄko pot. da lahko vodstvo enako dobro dela tudi, prizadevanje za veÄ?ji zasluĹžek za v ŞepÂŤ. nov evrov dobiÄ?ka. V proizvodnji delavcev in da oÄ?itno ne upoĹĄtevajo nji- Je pa izrazil nezadovoljstvo nad name- Ä?e ostane v Velenju. ne naÄ?rtujejo odpuĹĄÄ?anj, se jim hove starosti. Zanimalo jo je tudi, zakaj ravano selitvijo izobraĹženega kadra iz Joco Hribar, ki je edini glasoval proti pa ne bodo mogli izogniti v rebi gradili novo halo, Ä?e imajo toliko pra- tega okolja. sklepu obÄ?inskega sveta, je ocenil, da Ĺžiji. O konkretnih ĹĄtevilkah ĹĄe

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

12. decembra 2019

Uskladitev minimalne plaÄ?e bo v regiji Tranzicija ni in ne velik izziv more biti lokalna strategija Na Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici relativno zadovoljni z opravljenim delom – Novo leto prinaĹĄa nove zahteve Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnje leto je bilo za Savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarsko zbornico jubilejno. Praznovala je 40-letnico delovanja in 20-letnico organiziranih aktivnosti na podroÄ?ju inovativnosti. Direktor zbornice mag. Franci Kotnik ga je oznaÄ?il tudi za dinamiÄ?no. ÂťIzvedli smo vse naÄ?rtovane aktivnosti in smo lahko z opravljenim delom relativno zadovoljni.

TakĹĄna ocena velja tudi za naĹĄe finance,ÂŤ nam je ob pogledu na iztekajoÄ?e se leto dejal Kotnik.

Pet podroÄ?ij osredotoÄ?anja

Upravni odbor zbornice je za mandatno obdobje 2017–2022 izbral pet fokusnih podroÄ?ij in tem so namenili prednost tudi letos. Na prvem mestu je spodbujanje inovativnosti, pri Ä?emer ugotavljajo vsako leto veÄ? kakovostnih inovacij. ÂťPri infrastrukturi je tema ĹĄtevilka ena Ĺže vrsto let izgradnja hitre ceste tretje ra-

zvojne osi. Po tem, ko je ustavno sodiĹĄÄ?e ugotovilo, da drĹžavni prostorski naÄ?rt ni v nasprotju z ustavo, pospeĹĄeno nadaljujemo aktivnosti, da bi Dars Ä?im prej zaÄ?el graditti na trasi Ĺ entrupert–Velenje. Bo pa treba pred tem v parlamentu sprejeti ĹĄe poroĹĄtveni zakon za ta del trase.ÂŤ Za spodbujanje podjetniĹĄtva, v katerem zbornica zelo dobro sodeluje s SaĹĄa inkubatorjem ter s Klubom podjetnikov SaĹĄa regije, je organizirala kar nekaj dogodkov. Med najodmevnejĹĄimi je bilo 7. regijsko sreÄ?anje podjetnikov. Celo leto izvajajo zanje in tudi za bodoÄ?e podjetnike ĹĄe svetovalne storitve v okviru projekta Spot. Pri kadrih in izobraĹževanju pa se Dskupaj z zavodom za zaposlovanje in ĹĄolskimi institucijami v tukajĹĄnjem okolju trudijo zagotavljati ustrezni kader. S tem namenom sodeluje zbornica ĹĄe v veÄ? projektih. Vidni so tudi uspehi pri pridobivanju Ä?lanov. V zaÄ?etku leta je imela 105 polnopravnih

Franci Kotnik: ÂťVse kaĹže, da bo leto 2020 ĹĄe bolj dinamiÄ?no, kot je bilo letoĹĄnje.ÂŤ

in 6 pridruĹženih Ä?lanov, danes jih ima 113.

Obeta se veÄ? aktivnosti za socialni dialog

Kotnik je ĹĄe povedal, da so na nedavni seji Ä?lani upravnega odbora potrdili okvirne usmeritve delovanja za prihodnje leto. Pet fokusih podroÄ?ij delovanja ostaja

nespremenjenih, tudi nekatere aktivnosti bodo nadaljevali podobno, kot so jih izvajali letos. ÂťNas pa Ä?aka Ĺže na zaÄ?etku leta 2020 eden od izzivov, in sicer veÄ? aktivnosti za socialni dialog.

1. januarja se spreminja definicija minimalne plaÄ?e, ta se tudi zviĹĄuje, kar zna zlasti v podjetjih, v katerih ustvarjajo niĹžjo dodano vrednost (to je predvsem v delovno intenzivnih panogah, kot jih poznamo v regiji SaĹĄa), povzroÄ?iti teĹžave za zagotavljanje ustrezne mase za plaÄ?e. Tam, kjer bo veÄ? delavcev prejemnikov razlike do minimalne plaÄ?e, se lahko zgodi uravnilovka, kar pa zagotovo ne bo stimulativno vplivalo na ostale zaposlene. Na osnovi signalov iz ĹĄirĹĄega poslovnega okolja in tudi tujine o ohlajanju povpraĹĄevanja bo leto 2020 oÄ?itno polno izzivov. Glede na to, da delamo dobro, zremo v prihodnost z zmernim optimizmom,ÂŤ je ĹĄe dejal Franci Kotnik.

Vlada mora doloÄ?iti, do kdaj je predvideno obratovanje Premogovnika Velenje in TeĹĄa – PredÄ?asno zapiranje ne sme pasti zgolj na pleÄ?a Ĺ aleĹĄke doline Tatjana PodgorĹĄek

Na novembrski seji so Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice med drugim obravnavali naÄ?rte in razvojne usmeritve Premogovnika Velenje (PV) ter pri tem sklenili, da je glede na odnos drĹžave v zvezi s tem treba odloÄ?neje ukrepati. PrejĹĄnji teden je tako Savinj-

tovanja PV, in sicer v letih med 2030 in 2054.

Nadalje v pozivu opominjajo, da bodo premogovne regije ob prehodu v nizkoogljiÄ?no druĹžbo zelo obremenjene zaradi zmanjĹĄanja ĹĄtevila delovnih mest in tudi stroĹĄkov okoljskih sanacij ter predÄ?asnega zapiranja premogovnika, zato je treba na evropski, nacionalni in regionalni ravni po-

đ&#x;”˛

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva VeÄ? kot 120 podjetij je v Ä?etrtek, 28. novembra, po vsej Sloveniji Ĺže Ä?etrtiÄ? na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije odprlo svoja vrata in obiskovalcem predstavilo delovne procese, naravo in pogoje dela v realnem okolju Jasmina Ĺ karja

Zbiranje informacij, opazovanje in razgovori z zaposlenimi so namreÄ? precejĹĄnjega pomena. OdloÄ?anje posameznika za izobraĹževanje in kasnejĹĄe zaposlovanje je teĹžka naloga, zbiranje informacij pa izjemnega pomena. Tudi v Premogovniku Velenje so se ponovno pridruĹžili vseslovenski akciji in odprli svoja vrata ĹĄolski mladini in njihovim starĹĄem. Predstavili so jim podjetje, poklice, ki jih potrebujejo za nemoteno delovanje, ter ugodnosti, ki jih nudijo ĹĄtipendistom.

Samostojna strokovna sodelavka za izobraĹževanje na Premogovniku Majda Lampret je izpostavila, da so potrebe po dovolj usposobljenem lastnem kadru. ÂťNajbolj smo veseli geostrojnika rudarja in geotehnika, ki ga lahko izobrazimo sami in dobimo kader, ki ga lahko postavimo na deloviĹĄÄ?e. Poklici naĹĄe prihodnosti v rudarstvu so geostrojnik rudar in geotehnik, strojni mehanik, ki se izvaja v obliki vajeniĹĄkega sistema, mehatronik operater, strojni tehnik, elektrikar, elektrotehnik, paleta je ĹĄiroka. Ponosni smo, da znamo in smo sposobni tak kader pripeljati tudi v naĹĄem naÄ?inu praktiÄ?nega usposabljanja, da so uporabni na deloviĹĄÄ?u. Priznam, da so nam ostale nepodeljene ĹĄtipendije za rudarske programe, medtem ko smo elektro in strojne z veseljem podelili,ÂŤ zaupa Lampretova. ÂťSto ĹĄtirinajst let rudarstva je bogata tradicija, ĹĄe vedno raÄ?unamo na dobra in pozitivna leta,

prepriÄ?ani, da je vredno vlagati tudi v prihodnost, je izpostavil Vodja praktiÄ?nega izobraĹževanja Boris Verdnik. ÂťNajveÄ? povpraĹĄevanja je po strojnih poklicih, ker jih je na Ĺ olskem centru tudi najveÄ? na izbiro. Ena veÄ?jih prednosti Premogovnika je opravljanje praktiÄ?nega izobraĹževanja v realnem okolju, ki ga je iz svojih izkuĹĄenj predstavil eden od dijakov ĹĄtipendistov. Poleg ĹĄtipendije so tu ĹĄe nagrada za uspeĹĄnost pri praktiÄ?nem izobraĹževanju, brezplaÄ?ni avtobusni prevozi,

malica, zdravniĹĄki pregledi in drugo. VeÄ?ina novih sodelavcev prihaja iz vrst ĹĄtipendistov, ki jih v podjetju z razliÄ?nimi pristopi izdatno podpiramo.ÂŤ Spomine na podjetje in spoznavanje morebitne bodoÄ?e poklicne usmeritve sta priĹĄla obujat Ivan PodpeÄ?an iz Vinske Gore, ki je povedal: ÂťSina sem pripeljal zato, da bi Ä?im veÄ? izvedel in pridobil Ä?im veÄ? informacij.

Tudi jaz sem delal v Premogovniku, naj vidi, kako izgleda, niÄ? slabega ne bo izvedel. Danes je

najveÄ? vredno, da delaĹĄ osem ur in prideĹĄ domov.ÂŤ In sin Dominik, ki je priĹĄel iskat informacije: ÂťJaz se bolj opredeljujem za strojnika, ker Premogovnik zaposluje strojnike.ÂŤ Po ogledu promocijskih filmov Kapo dol in SreÄ?no globoko pod povrĹĄjem so si gostje ogledali del zunanjih poslovnih in proizvodnih prostorov. Med njimi Jamsko reĹĄevalno postajo, dimno komoro, prostore za vstop v jamo in jamsko dvigalo, svetilkarno, sobo deĹžurnega rudnika ter elek-

Spoznavanju poklicev v realnem okolju se je pridruĹžil tudi Premogovnik Velenje.

Ĺ tipendirajo, da bi zaposlovali

Ĺ tipendiranje in izvajanje razliÄ?nih oblik praktiÄ?nega pouka ter vajeniĹĄtva je eden od naÄ?inov, da si Premogovnik Velenje zagotovi kader, ki ga potrebuje za nemoteno izvajanje delovnega procesa. Za ta namen podeljujejo kadrovske ĹĄtipendije dijakom in ĹĄtudentom v rudarskih, strojnih, elektro in drugih programih.

Tako imajo v tem ĹĄolskem letu sklenjenih 44 ĹĄtipendijskih in ĹĄtiri vajeniĹĄke pogodbe. Ĺ tipendirajo in izvajajo vajeniĹĄtvo tudi druge druĹžbe v Skupini PV. Skupno imajo v skupini 63 ĹĄtipendistov in 6 vajencev.

tro in strojne delavnice hÄ?erinske druĹžbe HTZ. Izpostavili so ĹĄe, da zaradi intenzivnega upokojevanja v zadnjih nekaj letih za potrebe osnovnega procesa pridobivanja premoga vseskozi zaposlujejo. Premogovnik potrebuje za osnovno dejavnost najveÄ? delavcev rudarske stroke ter tudi delavce strojne in elektro smeri. đ&#x;”˛

Foto: Miran BeĹĄkovnik

sko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica naslovila na predsednika vlade RS Marjana Ĺ arca dopis, v katerem poziva vlado k Ä?im hitrejĹĄemu sprejetju Nacionalnega energetskega in podnebnega naÄ?rta in zakona o postopnem zapiranju PV ter prestrukturiranju regije. V njem morajo biti zajete dolgoroÄ?ne reĹĄitve, prestrukturiranje in strategija delovanja ter zapiranje PV, ki bo omogoÄ?ila praviÄ?no, ekonomsko in socialno tranzicijo Ĺ aleĹĄke doline v nizko ter postopoma tudi brezogljiÄ?no druĹžbo.

V obrazloĹžitvi za zahtevo so zapisali, da je v strateĹĄkih naÄ?rtih za zdaj ĹĄe vedno zapisano, da bosta PV in TeĹĄ delovala do leta 2054, po informacijah iz medijev, od politiÄ?ne ter druge javnosti pa naj bi bil najbolj realen scenarij zapiranja PV v letih med 2040 in 2045. DrĹžava ĹĄe vedno ni sprejela strateĹĄkih dokumentov, ki bodo urejali energetsko politiko na drĹžavni ravni, prav tako ĹĄe ni dogovorjena evropska zakonodaja na tem podroÄ?ju. V pridobivalnem prostoru PV je ĹĄe vedno na voljo 109 milijonov ton premoga, kar je dovolj do konca obratovanja bloka 6. Kljub temu je v pripravi veÄ? scenarijev obra-

skrbeti za njihovo prestrukturiranje, pri tem pa upoĹĄtevati naÄ?ela solidarnosti in praviÄ?ne tranzicije. ÂťTranzicija ni in ne more biti naĹĄa lokalna strategija, saj se je moramo lotiti globalno tako na slovenski kot evropski ter svetovni ravni. PredÄ?asno zapiranje PV in TeĹĄa z danes na jutri ni mogoÄ?e, saj nimamo brezogljiÄ?nega alternativnega vira, ki bi nadomestil energijo iz TeĹĄa.ÂŤ Poziv zakljuÄ?ujejo s ponovno izraĹženo zahtevo, da mora vlada RS Ä?im prej doloÄ?iti, do kdaj je predvideno obratovanje PV in TeĹĄa in da predÄ?asno zapiranje obeh energetskih podjetij ne sme pasti zgolj na pleÄ?a Ĺ aleĹĄke doline. Njeni prebivalci in okolje so namreÄ? Ĺže v preteklosti zaradi moÄ?nega onesnaĹževanja nosili breme sanacije. ÂťPotrebno je omogoÄ?iti pravilno, ekonomsko in socialno tranzicijo ter prestrukturiranje regije, ki bo temeljila na vplivih na okolje, konÄ?ni sanaciji, rekultivaciji degradiranih povrĹĄin, prestrukturiranju, ohranjanju in ustvarjanju novih zelenih delovnih mest ter zagotovila sodelovanje z lokalno skupnostjo.ÂŤ đ&#x;”˛

V Lidlu zbirajo hrano V Lidlu Slovenija v skladu z njihovo trajnostno pobudo Ustvarimo boljĹĄi svet pripravljajo mnoge dobrodelne projekte. V trgovine so Ĺže ĹĄesto leto zapored postavili zbiralne koĹĄare, s katerimi vabijo kupce k nakupu hrane za posameznike in druĹžine v stiski in donaciji za lokalne organizacije, ki tem ljudem pomagajo. Hrano Ĺže zbirajo in jo bodo vse do 5. januarja prihodnje leto. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

12. decembra 2019

Civilno iniciativo moti viadukt UresniÄ?ilo se je tisto, na kar so mnogi Ĺže nekaj Ä?asa opozarjali, a jih ni nihÄ?e sliĹĄal. Da je naÄ?rtovana gradnja hitre ceste proti KoroĹĄki ob robu pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, ki slovi po nestabilnosti, tvegana.

DoloÄ?eni pomisleki na to traso so bili Ĺže na samem zaÄ?etku, pravi tudi predsednik druĹĄtva Civilna iniciativa – Odbor za Ä?isto in zdravo okolje KS Stara vas Velenje, Miran MoĹĄnik. Âť21. novembra so nam predstavniki Darsa predstavili novo reĹĄitev, podaljĹĄanje pokritega vkopa za 30 metrov (zahtevali smo 300 m) in ohranjanje gozda v skorajda takĹĄnem obsegu, kot je sedaj ob velenjskem stadionu, in tako delno zadostili naĹĄim zahtevam. Res pa ĹĄe ni izvedenega pokritega vkopa na delu, za katerega pokritje ĹĄe vedno vztrajamo.

Z izvedbo kesonske konstrukcije se je vsaj delno zadostilo zahtevam po ohranjanju gozda, sicer pa naÄ?rtovani trasi nismo nasprotovali,ÂŤ je izpostavil MoĹĄnik.

Na sestanku meseca novembra so bile predstavljene tudi reĹĄitve, okoljske in arhitekturne zasnove bodoÄ?e trase. ÂťZaradi hidroloĹĄkih razmer, poveÄ?anega

raÄ?unamo na oĹživitev in razvoj velenjskega turizma, ki naj bi postal priljubljena turistiÄ?na destinacija domaÄ?inov in turistov.

Je sprememba trase sploh ĹĄe moĹžna?

Hitra cesta – viadukt pri restavraciji Jezero

tlaka, ki ga povzroÄ?a podtalnica, so predstavniki Darsa povedali, da ni moĹžna izvedba pokritega vkopa vse od kroĹžiĹĄÄ?a za Podkraj do dela stare elektrarne. V tem delu je sedaj v celoti predvidena reĹĄitev z viaduktom, ki bi potekal nad Ĺželeznico, ob teniĹĄkih igriĹĄÄ?ih, poruĹĄil bi drevored pri restavraciji Jezero in bil oddaljen le 20 m od restavracije, se pribliĹžal naselju Kunta-Kinte in preĹĄel pri stari elektrarni v podzemno izvedbo. ÂťNa levi strani naj bi sicer bile postavljene protihrupne ograje, vendar bo poseg bistveno

spremenil pokrajino, zato ne bi smel biti sprejemljiv za VelenjÄ?ane,ÂŤ meni MoĹĄnik.

Civilna iniciativa se v lokalnem okolju bori za svoje male pravice, v kratkem je predviden zbor krajanov Stare vasi. Nekaj podobnega pripravljajo tudi v Pesju. Informirana je lokalna skupnost, prav tako prebivalci naselja Kunta-Kinte, ki so zelo odvisni od obÄ?ine, saj imajo parcele na njihovem zemljiĹĄÄ?u.

V uredbi v drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za to traso od Slo-

venj Gradca do prikljuÄ?ka Velenje jug je v 50. Ä?lenu definirano, da so dopustna odstopanja.

Zaradi prometnih, tehnoloĹĄkih, geoloĹĄkih, hidroloĹĄkih, geomehanskih reĹĄitev so moĹžna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehniÄ?nih reĹĄitev, ki ne smejo spreminjati naÄ?rtovanega videza obmoÄ?ja, ne smejo poslabĹĄati bivalnih in delovnih razmer na obmoÄ?ju drĹžavnega prostorskega naÄ?rta ali na sosednjih obmoÄ?jih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z dopustnimi odstopanji morajo soglaĹĄati projektni soglasodajalci. Glede na to, da je to obmoÄ?je naÄ?rtovano za razvoj turizma,

KakĹĄen bo videti turistiÄ?ni razvoj Velenja ob avtocesti?

Z neizvrĹĄenim naÄ?rtom pokritega vkopa bo ta del Velenja izpostavljen hrupu, nevarnim rakotvornim delcem (PM 10, PM 2,5 in PM 1.0). Pri restavraciji Jezero celo gradimo mega projekt Prireditveni prostor, ta trasa bo v neposredni bliĹžini dela neokrnjene narave, v katerem

Stadion, ki ga je konstruiral legendarni Stanko Bloudek, daje dolini svoj peÄ?at.

CI raÄ?una, da ne bodo dobili soglasja.

Seveda zgodbo lahko pogledamo tudi s svetlejĹĄe plati. MogoÄ?e bo ravno 3. razvojna os poskrbela za to, da se bo turizem v naĹĄi dolini ĹĄiril in zaĹživel. MogoÄ?e bo to naĹĄa prednost, ki bo pomembno vplivala na to, da postanemo prepoznavni tudi sosedom Avstrijcem in Nemcem ter ostalim iz EU, ki se bodo vozili tod mimo in bodo naĹĄo dolino videli od blizu? A najprej bo treba poiskati reĹĄitev, ki ne bo ogroĹžala okolja in prebivalcev te doline. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ÂťTrasa pokritega vkopa se bo zmanjĹĄala iz prvotno naÄ?rtovanih 1100 na 500 metrov, naÄ?rtovan je tudi dodatni vkop, ki pa ne bo sluĹžil za zaĹĄÄ?ito turistiÄ?nega predela Velenja, ampak manjĹĄim stroĹĄkom pri odvaĹžanju zemlje, bo pa nekaj malega ohranil tudi gozd neposredno ob smetiĹĄÄ?u,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja sogovornik.

Projekt soseĹžiga predstavili gospodarstvenikom Dosedanje ĹĄtudije so pokazale ekonomsko in ekoloĹĄko upraviÄ?enost soseĹžiga SRF v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, zato so Ĺže naroÄ?ili ĹĄtudijo vpliva na okolje – Aktivnosti so predstavili tukajĹĄnjim gospodarstvenikom Mira ZakoĹĄek

Upravni odbor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice je imel tokratni podjetniĹĄki zajtrk v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, kjer so jih sprejeli generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan NikoliÄ?, generalni direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Viktor VraÄ?ar in direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄler. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo, da so se gospodarstveniki in predstavniki obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj odzvali njihovemu vabilu, da so jim lahko neposredno predstavili delovanje bloka 6 in naÄ?rtovan projekt soseĹžiga odpadkov.

Energetska lokacija TEĹ je strateĹĄki cilj

Mitja TaĹĄler je zbranim predstavil blok 6, za katerega je dejal, da sodi tako tehnoloĹĄko kot ekoloĹĄko med najsodobnejĹĄe v Evropi. ÂťTo se mnogo premalo poudarja, a dejstvo je, da smo lahko nanj ponosni,ÂŤ je poudaril TaĹĄler. Dosedanje obratovanje je tudi pokazalo, da je blok zanesljiv, zato ostaja ta energetska lokacija tudi strateĹĄki cilj slovenske energetike.

Holdingu Slovenske elektrarne zagotavlja ta lokacija polovico proizvedene energije, Sloveniji pa tretjino, v nekaterih obdobjih, ko odpovedo drugi viri, (izpadni nuklearke, nizki vodostaji ‌), pa veÄ? kot polovico. Skupaj imajo 1029 MW inĹĄtalirane moÄ?i.

SRF – trdno predelano gorivo iz smeti

Se pa lotevajo razliÄ?nih projektov, s katerimi bi se tudi sami pribliĹžali brezogljiÄ?ni druĹžbi. Eden

takťnih, ki je tudi Şe najdlje, je projekt soseŞiga SRF (trdo predelano gorivo iz nenevarnih odpadkov – dve tretjini plastike in eno tretjino tekstila). Odpadki, primerni za to, bodo predhodno sortirani in predelani po strogo

proizvedli bi za 156 tisoÄ? ton manj CO2. Kurilna vrednost bi dosegala med 14 in 17 MJ na kilogram, med tem ko ta pri premogu znaĹĄa med 9 in 11 MJ na kg. SFR ne bi proizvajali sami, ampak bi ga prevzemali od predelovalcev, ki

dovoljenj, izbira tehnologije, izdelava gradbenega projekta in seveda konÄ?na odloÄ?itev o izvedbi projekta. Vmes pa po zagotovilih direktorja ĹĄe ĹĄtevilne predstavitve vseh aktivnosti v lokalnem okolju. Ĺ ele potem se bodo lotili

â?ą

Emisije bodo ostale v dovoljenih mejah, saj SRF emitira manj CO2 kot fosilna goriva.

lenjskega premogovnika, ki ga v naslednjih letih ne bo dovolj.

Dosedanje analize potrjujejo njihove usmeritve

Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je Ĺže opravilo ĹĄtevilne analize, ki so pokazale, da je naloĹžba tako okoljsko, tehnoloĹĄko kot ekonomsko upraviÄ?ena.

Zato gredo dalje, kot zagotavljajo, transparentno in pred oÄ?mi javnosti, ĹĄe posebej tukajĹĄnjih

â?ą

V TEĹ pravijo, da bo SRF, narejen iz nenevarnih odpadkov, skladen z mednarodnimi standardi.

doloÄ?enih predpisih, postopke pa bodo redno kontrolirali. V peÄ?eh TEĹ bi lahko skurili najveÄ? do 6 odstotkov od skupne koliÄ?ine premoga, 10 odstotkov pa bi bila Ä?isto zgornja meja, ki zagotavlja, da se v ocevju kotla ne pojavi dodatna korozija. Dosedanje ĹĄtudije so pokazale, da je SRF v primerjavi s premogom tako energijsko kot ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄi. Z letno koliÄ?ino 160 tisoÄ? ton (to je zgornja predvidena koliÄ?ina) bi nadomestili 215 tisoÄ? ton premoga. Tudi emisije bi bile niĹžje,

â?ą

Letno bodo lahko porabili najveÄ? 160 tisoÄ? ton SRF.

Egon JuraÄ?, Viktor VraÄ?ar, Mitja TaĹĄler in Franci Kotnik

se bodo morali obvezati, da bodo zagotavljali predpisano kakovost goriva. Projekt bodo seveda udejanjali v sodelovanju z drĹžavo, ki ĹĄe nima reĹĄenega vpraĹĄanja termiÄ?ne obdelave predelanih odpadkov.

gradnje potrebne infrastrukture, zagonskih preizkusov, poskusnega in na koncu rednega obratovanja, ki bi ga lahko, Ä?e bi ĹĄlo vse po naÄ?rtih, udejanjili konec leta 2022.

Pogodbo za projektno dokumentacijo so Ĺže podpisali

SoseĹžig predviden v blokih ĹĄest in pet

Vse dosedanje analize so pokazale, da je soseĹžig ekonomsko in ekoloĹĄko utemeljen, zato so prejĹĄnji teden tudi Ĺže podpisali pogodbo o pripravi projektne in investicijske dokumentacije ter poroÄ?ila o vplivih na okolje za dejavnost soseĹžiga sekundarnega goriva s tremi partnerji, ElektroinĹĄtitutom Milan Vidmar, velenjskim Eurofins Ericom in s HSE Investom. ÄŒe bo tudi ta analiza pozitivna, jih Ä?aka proces pridobivanja

ÄŒe bodo rezultati presoje vplivov na okolje ugodni, bi SRF zaÄ?eli poskusno seĹžigati leta 2021, redno pa leta 2022. SoseĹžig pa bo moĹžen tako v ĹĄestem kot petem bloku. V TEĹ bi vozili gorivo v trdem stanju. Gorivo bodo prevzemali izkljuÄ?no od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost. Bodo pa postavili novo halo, v katero bo gorivo dnevno vozilo v povpreÄ?ju 25 tovornjakov. S tem gorivom bodo nadomestili premog iz ve-

lokalnih skupnosti, projekte pa predstavljajo tudi zaposlenim.

Vabijo tudi na dneve odprtih vrat, na katerih jih bodo predstavljali tudi zainteresirani javnosti in odgovarjali na vsa vpraĹĄanja.

Preden so se lotili aktivnosti, so si soseĹžige odpadkov ogledali v NemÄ?iji in Avstriji, kjer imajo najveÄ? izkuĹĄenj. Avstrija ima tudi eno najstroĹžjih zakonodaj, zato so tam naroÄ?ili izdelavo analiz,

â?ą

Ponosni so na blok ĹĄest, ki sodi tako tehnoloĹĄko kot okoljsko med najsodobnejĹĄe v Evropi, povsem pa izpolnjuje kriterije o zanesljivosti obratovanja.

ki so pokazale, da je projekt utemeljen. Na terenu so si celoten proces tudi ogledali, in sicer v dveh termoelektrarnah, ki tako kot TEĹ obratujeta na lignit.

V TEĹ podpirajo projekt

Direktor TEĹ Mitja TaĹĄler in predstavnik vodstva za okolje TEĹ Egon JuraÄ? podpirata projekt in poudarjata, da gre resniÄ?no za predelano gorivo, ki ne bo ÂťoddajaloÂŤ nobenih vonjav. ÂťStojim za tem projektom, ker vem, da je ekoloĹĄko Ä?ist. Mi smo izdelali analize, vendar prav z namenom, da bi se zagotovo prepriÄ?ali, da naĹĄe ugotovitve drĹžijo, smo dali ĹĄtudijo izdelati v Republiko

â?ą

Postavili bodo prevzemni center, dnevno skladiĹĄÄ?e in sisteme doziranja, dnevno bodo sprejeli do 25 tovornjakov.

Avstrijo, ki je znana po tem, da ima mogoÄ?e v Evropi celo najstroĹžjo zakonodajo. Ĺ˝eleli smo sliĹĄati njihov pogled in tudi ta nam je pokazal, da bodo emisije v dovoljenih mejah in s tem ne bo nobenih teĹžav,ÂŤ pravi JuraÄ?.

Projekt podpira tudi Zveza ekoloĹĄkih gibanj

Projekt soseĹžiga podpira tudi Zveza ekoloĹĄkih gibanj (ZEG), ki je bila po besedah predsednika Karla LipiÄ?a pravzaprav celo njegova pobudnica. Februarja so namreÄ? na strateĹĄki konferenci o energetiki v Velenju naslovili to pobudo tako HSE-ju kot ministrstvu, saj bo s tem Slovenija v precejĹĄnji meri razreĹĄila vpraĹĄanje odpadkov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Po vsej Franciji se je zbralo okrog 800 tisoÄ? protestnikov.

tisoÄ? ljudi.

V eksploziji plina v hiĹĄi na jugu Poljske je zveÄ?er umrlo osem ljudi, med njimi ĹĄtirje otroci.

V Kolumbiji so po propadu pogovorov med oblastmi in nacionalnim stavkovnim odborom znova potekali mnoĹžiÄ?ni protesti proti vladi in desnosredinskemu predsedniku Ivanu Duqueju.

Velika Britanija, Francija in NemÄ?ija so v pismu generalnemu sekretarju ZdruĹženih narodov Antoniu Guterresu obtoĹžile Iran, da razvija raketne izstrelke, ki lahko nosijo jedrsko oroĹžje.

Petek, 6. decembra Razprava je naposled potekala konstruktivno, ameriĹĄki predsednik pa je sreÄ?anje zapustil nenadoma in brez zadnje tiskovne konference.

Iz Severne Koreje so do nas priťle podobe tamkajťnjega voditelja, ki se na svojem sneŞno belem konju podaja na vrh svete gore Paektu – analitiki so opozorili, da tovrstno nastopaťtvo napoveduje stopnjevanje spora z mednarodno skupnostjo.

Na Filipinih je tajfun Kammuri z moÄ?nim vetrom in obilnim deĹževjem zahteval najmanj 17 smrtnih Ĺžrtev, skoraj pol milijona ljudi pa je moralo zaradi silovitega neurja zapustiti domove.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v SoÄ?iju gostil srbskega predsednika Aleksandra VuÄ?ića, s katerim sta govorila o gospodarskem sodelovanju, ruskih investicijah v srbske Ĺželeznice in dobavi ruskega plina.

ÄŒetrtek, 5. decembra Vlada je napovedala dodatna vlaganja v zraÄ?ni in vodni promet, naloĹžbe v obnovo drĹžavnih in cestninskih cest, posodobitev Ĺželeznic in trajnostne ukrepe ter upravljanje prometa.

Sprejela je tudi nacionalno strategijo, s katero Ĺželi opredeliti ukrepe in sistemski odziv za zmanjĹĄanje ranljivosti Slovenije pred terorizmom in nasilnim ekstremizmom ter zagotoviti varnost pred teroristiÄ?nimi groĹžnjami.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so za leto 2020 napovedali dvig cen oskrbe in povedali, da bodo te viĹĄje za od 2 do 3 odstotke. Na ministrstvu za delo so to zanikali in ocenili, da se lahko cene v posameznih domovih poveÄ?ajo za najveÄ? 1,5 odstotka.

AmeriĹĄki obrambni minister Mark Esper je povedal, da so ZDA konÄ?ale umik dela enot iz Sirije, kjer ohranjajo okoli 600 vojakov.

V Franciji je proti pokojninski reformi potekala stavka zaposlenih v javnem prevozu, ki so se jim pridruĹžili ĹĄtevilni drugi drĹžavljani. Zbralo se je okoli 800

Oglasila se je nekdanja slovenska agentka v arbitraĹžnem postopku Simona Drenik, ki zahteva umik javnega dela poroÄ?ila komisije za nadzor obveĹĄÄ?evalnih sluĹžb in opraviÄ?ilo njenega predsednika Mateja Tonina. Napovedala je, da bo v nasprotnem primeru toĹžila DrĹžavni zbor. ÄŒeprav so ZDA temu nasprotovale, je Svetovna banka sprejela nov naÄ?rt nizkoobrestnih posojil Kitajski do leta 2025 v vrednosti od ene do 1,5 milijarde dolarjev letno.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je prviÄ? obiskala koncentracijsko taboriĹĄÄ?e Auschwitz, kjer se je skupaj s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim poklonila Ĺžrtvam nacistiÄ?nega reĹžima. ÂťNikoli ne smemo pozabiti, ne smemo potegniti Ä?rte ali posploĹĄevati,ÂŤ je dejala.

Podnebna aktivistka napoveduje, da mladi ne bodo utihnili.

Na podnebni konferenci v Madrinu je spregovorila mlada ĹĄvedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. ÂťNaĹĄi glasovi odmevajo vse bolj, Ĺžal pa se to ne odraĹža v politiÄ?nih dejanjih,ÂŤ je dejala in napovedala, da mladi ne bodo utihnili.

V Avstraliji so se borili s ĹĄtevilnimi gozdnimi poĹžari.

Sobota, 7. decembra V Franciji se je tudi tretji dan zapored nadaljevala stavka delavcev v javnem prometu, uperjena proti pokojninski reformi. V veÄ? mestih so dogajanje spremljali tudi protesti in obÄ?asni izgredi.

Ameriťki predsednik Donald Trump in iranski zunanji minister DŞavad Zarif sta naznanila izmenjavo zapornikov med drŞavama – v ZDA so izpustili iranskega znanstvenika Masuda Solejmanija, v Iranu pa ameriťkega raziskovalca Xiyuo Wanga.

Predsednik ZDA Donald

12. decembra 2019

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 4. decembra Bil je dan zasedanja 29 voditeljev drĹžav Ä?lanic Nata. ÂťÄŒe je bilo pred vrhom opaziti oÄ?itno razhajanje med Francijo, TurÄ?ijo in ZDA in so padale ostre besede, je razprava potekala konstruktivno,ÂŤ je po zasedanju dejal slovenski premier Marjan Ĺ arec.

Stranka Levica je vladi predlagala umik slovenskih vojakov iz misije v Afganistanu ter prenehanje plaÄ?evanja v Natov skrbniĹĄki sklad za afganistansko vojsko na odboru za obrambo. NeuspeĹĄno.

Obisk v Sloveniji so zaÄ?eli Ä?lani predsedstva Bosne in Hercegovine. S predsednikom Pahorjem so se strinjali, da bi morali za uÄ?inkovit boj proti nezakonitim migracijam poostriti nadzor zunanjih meja Evropske unije.

Trump se je istega dne na proĹĄnjo mehiĹĄkega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja zaÄ?asno odpovedal nameri, da bi ZDA mehiĹĄke mamilarske kartele razglasile za teroristiÄ?ne organizacije.

Kljub kritikam je papeĹž FranÄ?iĹĄek sprejel malteĹĄkega premierja Josepha Muscata, ki je po hudem pritisku javnosti po novih razkritjih v povezavi z umorom malteĹĄke novinarke Daphne Caruana Galizia napovedal, da bo januarja odstopil.

Zaradi najhujĹĄe suĹĄe v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi skoraj presahnili in mnogi so se spraĹĄevali, ali so za to krive podnebne spremembe ali le obiÄ?ajna suĹĄa.

Skoraj povsem so presahnili Viktorijini slapovi. PaÄ? suĹĄa ali podnebne spremembe?

Po svetu se je ĹĄirila Ä?ilska protestna pesem proti kulturi posiljevanja, patriarhatu in prelaganju krivde.

Nedelja, 8. decembra V kraju Britof, kjer je v torek pred tem eksplodiral plin, so ponovili meritve plinov. Cesta je ostala ĹĄe naprej zaprta, pristojni pa so povedali, da rezultati meritev kaĹžejo spodbudnejĹĄo sliko.

V Indiji je v ĹĄestnadstropni tovarni v starem delu mesta New Delhi izbruhnil poĹžar, v katerem je umrlo najmanj 43 ljudi.

Severna Koreja je sporoÄ?ila, da je izvedla zelo pomemben preizkus na izstreliĹĄÄ?u za satelite, podrobnosti pa ni navedla.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v SoÄ?iju sprejel beloruskega kolega Aleksandra LukaĹĄenka, s katerim sta razpravljala o gospodarskih sporazumih obeh drĹžav.

Ob tem je v Minsku veÄ? kot tisoÄ? ljudi protestiralo proti vse tesnejĹĄemu povezovanju sosed.

PoroÄ?ilo, predstavljeno na konferenci o podnebnih spremembah, je razkrilo, da zaradi podnebnih sprememb oceani izgubljajo kisik.

vnoviÄ?no kandidaturo za vodjo protikorupcijske komisije.

Premier Marjan Ĺ arec je obiskal slovenske vojake v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.

Iz stranke SAB so sporoÄ?ili, da bodo predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu za novo kohezijsko ministrico predlagali Angeliko Mlinar.

ObmoÄ?je severno od Firenc je ob 3.30 stresel potres z moÄ?jo 4,8.

V urad malteĹĄkega premierja Josepha Muscata so vstopili protestniki, ki so skoraj ĹĄest ur zapirali vhod v njegovo pisarno in zahtevali, da nemudoma odstopi.

V Parizu sta se prviÄ? na dvostranskih pogovorih seĹĄla novi ukrajinski in ruski predsednik Volodimir Zelenski in Vladimir Putin.

Turiste na Belem otoku je presenetil izbruh vulkana.

Izvedeli smo, da je v izbruhu ognjenika na Belem otoku na Novi Zelandiji umrlo pet ljudi, veÄ? kot 30 je bilo ranjenih.

Torek, 10. decembra Doma je parlamentarna komisija za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb zaÄ?ela zasliĹĄanja o nekaterih domnevno spornih zaposlitvah na Slovenski obveĹĄÄ?evalno-varnostni agenciji.

Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov je potrdila resolucijo, ki poziva Rusijo, naj umakne svojo vojsko z zasedenega ukrajinskega polotoka Krim in prekine okupacijo.

Novi podatki z Belega otoka na Novi Zelandiji so prinaĹĄali vest o 13 mrtvih v izbruhu vulkana in ĹĄe vedno osmih pogreĹĄanih.

Na ÄŒeĹĄkem je moĹĄki v bolniĹĄnici s strelnim oroĹžjem ubil ĹĄest ljudi, nato pa pobegnil s prizoriĹĄÄ?a in se kasneje ustrelil.

Oblasti v BiH so zaÄ?ele napovedano selitev prebeĹžnikov iz neustreznega begunskega taboriĹĄÄ?a v VuÄ?jaku v zapuĹĄÄ?eno vojaĹĄnico BlaĹžuj pri Sarajevu.

Francija je bila Ĺže ĹĄesti dan zapored v primeĹžu stavke proti napovedani pokojninski reformi. Protesti so najhuje prizadeli Pariz, v katerem sta od 16 podzemnih linij normalno delovali le dve.

Protestniki v Hongkongu so oblasti opozorili, da imajo zadnjo moĹžnost za zakljuÄ?ek politiÄ?ne krize.

V Hongkongu se je na najveÄ?jem shodu v zadnjih mesecih zbralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi. Organizatorji protestov so opozorili oblast, da imajo zadnjo priloĹžnost za zakljuÄ?ek politiÄ?ne krize.

Ponedeljek, 9. decembra Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je predsednik KPK Boris Ĺ tefanec napovedal

Donald Trump na obtoĹžbe odgovarja: ÂťTo je norost!ÂŤ

Pravosodni odbor predstavniĹĄkega doma ameriĹĄkega kongresa je objavil prvi uradni obtoĹžbi predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi zlorabe oblasti in oviranja dela kongresa. AmeriĹĄki predsednik se je odzval, da je to norost.

Pa kdo je tu nor? ÂťPri vodnem viru smo vÄ?eraj popoldne zalotili dva ilegalca, ki sta zbeĹžala nazaj proti meji. Po besedah domaÄ?inov je to zajetje prikljuÄ?eno na javni vodovod Primorske. Nad nas, civiliste, so poslali oboroĹžene 'Ä?eladarje'. Za ilegalcema je ĹĄel en sam policist v 'standardni opravi', je konec tedna tvitnil Andrej Ĺ iĹĄko.

Moral bi se zglasiti v zaporu, pa je raje ustanovil novo vardo – prekmursko. In organiziral vikend sreÄ?anje Vstala Primorska!. Mimogrede, imamo Ĺže 5 vard – ĹĄtajersko, kranjsko, primorsko, koroĹĄko in prekmursko.

67 pripadnikov petih vard se je po besedah organizatorjev med vikendom sprehajalo po gozdovih od HruĹĄice do JelĹĄan ... beremo v Ĺ pela KoĹžar medijih. Ali pa: Policisti vardi zasegli piĹĄtoli, elektriÄ?ni paralizator, nunÄ?ake. In tudi: Ta skupina, ki jo vodi obsojeni Andrej Ĺ iĹĄko, je v zadnjem Ä?asu vzbudila tudi zanimanje tujih medijev, denimo britanske tiskovne agencije Reuters.

Britanski BBC je o “zamaskirani slovenski vojskiâ€? poroÄ?al Ĺže septembra lani. Pri kategorizaciji Ĺ iĹĄka so izpostavili, da gre za nekdanjega predsedniĹĄkega kandidata in da je bil Ĺže zaprt zaradi poskusa umora. Si predstavljate, kaj bi vam rojilo po glavi, ko bi brali o Ä?em podobnem v neki drĹžavi, ki je ne poznate?

Verjetno bi se nadaljevalo z zgraĹžanjem, osuplostjo ali posmehom nad drĹžavo, ki kaj takega dopuĹĄÄ?a. Zakaj je svet za nacionalno varnost potreboval leto dni in s tem ĹĄe veÄ? odmevov v tujih medijih o slovenskem a-la-cart postroju, da je naloĹžil ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve spremembo kazenskega zakonika in prekrĹĄkovnih predpisov? Ĺ tajerska varda se na facebook profilu razglaĹĄa za obrambo svobodne deĹžele Ĺ tajerske. Sem Ĺ tajerka, ki se ob slovenski policiji in vojski, edinima drĹžavnima organoma za varovanje drĹžavljanov, poÄ?uti popolnoma varno. Oziroma Ä?edalje manj prav ob vardah. Kajti meje v glavah – so! In te je najteĹže ÂťporuĹĄitiÂŤ.

Da, lahko se odloÄ?imo, pa se zaÄ?nemo oboroĹževati vsepovprek, saj veste – za vsak sluÄ?aj. A potem ni daleÄ? do streljanja v ĹĄolah ...

Pesem Vstala Primorska! se je razĹĄirila zaradi faĹĄizma, zatiranja primorskih Slovencev. Zgodovina inteligentno podpovpreÄ?nih oseb paÄ? ne zanima. A zamera je do inteligentnih, ki takĹĄen kaos spodbujajo in s tem zavestno smeĹĄijo drĹžavo na tujem. Pa ne le z ÂťvardinalnimiÂŤ prismodami. Hkrati se krni ugled domaÄ?e obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe. Fino, da je nekaterim fino.

Infantilnost slovenskega politiÄ?nega miljeja je v tem letu dosegla vrhunec. V zadnjih tednih iztekajoÄ?ega se leta je postala le ĹĄe toliko bolj oÄ?itna zaradi eksploatacije napak na mednarodnem parketu. KakĹĄne diplomatske debakle si Ĺže privoĹĄÄ?imo! In nekateri politiki ĹĄe vedno ne razumejo, za kaj gre ... da se tako paÄ? ne dela. Ne razumejo, nimaĹĄ kaj. Pri njih se vse zreducira na tisti nivo – ne dovolijo mi!, Ä?emur sledi tuljenje v luno za nabiranje sotuleÄ?ih. V hipu vsa zdrava kmeÄ?ka pamet izpuhti. Morda, ker je nikoli ni bilo ...

V Sloveniji imamo pravila, da: - Ä?etudi je bil nekdo zaprt, obsojen, lahko pozneje kandidira za predsednika ali ostane politik; - parlamentarna komisija lahko med nekim postopkom javno razpravlja o tem samem postopku; - nihÄ?e za niÄ? ne odgovarja; - predsednikova Ä?astna straĹža je postrojena tudi na kulturnih ali akademskih dogodkih itn.

Slovenija ima pravila, vredna Butal.

Butalci si jih paÄ? sproti postavljajo, saj do ranega jutra daleÄ? ne vidijo. đ&#x;”˛

Manj brezposelnih V Sloveniji je bilo konec novembra registriranih 72.395 brezposelnih, kar je 21 manj kot oktobra, hkrati pa 3.704 (4,9 odstotka) manj kot novembra lani. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v jesenski napovedi za letos napovedal 74.100 brezposelnih. Lani jih je bilo 78.500. V prvih 11 mesecih letoĹĄnjega leta je bilo uradno brez dela sicer v povpreÄ?ju nekaj manj kot 74.100 oseb oziroma 5,6 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani.

Tudi stopnja brezposelnosti v obmoÄ?ju evra se ĹĄe naprej zniĹžuje.

Oktobra je bila po podatkih evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat v 19 drĹžavah z evrom pri 7,5 odstotka, kar je najmanj po juliju 2008.

Kljub rasti zaposlenosti, tudi odpuĹĄÄ?anj ni malo. OdpuĹĄÄ?anja velikega ĹĄtevila delavcev ne napoveduje le avtomobilska industrija.

Tudi banke po Evropi napovedujejo odpuĹĄÄ?anja veÄ? tisoÄ? zaposlenih. Samo letos se je ĹĄtevilo zaposlenih v bankah zmanjĹĄalo za veÄ? kot 70 tisoÄ?.

Tako velikih kadrovskih rezov kot v tujini v Sloveniji nismo videli.

Kljub temu pa se je od leta 2008 ĹĄtevilo zaposlenih v slovenskih bankah skrÄ?ilo za Ä?etrtino. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE

12. decembra 2019

Vse veÄ? vlog tujcev za bivanje in delo Koordinacijski sosvet Upravne enote Mozirje o organizaciji, uÄ?inkovitosti in kakovosti dela drĹžavne uprave na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline v letu 2019 – VeÄ? teĹžav s tujci, veÄ? prometnih nesreÄ?, nasilja v druĹžini ...

Tatjana PodgorĹĄek

Predsednica koordinacijskega sosveta in naÄ?elnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je pred sedmimi leti prevzela vodenje 18-Ä?lanskega koordinacijskega sosveta, katerega naloga je zagotavljanje Ä?im bolj usklajenega delovanja javne uprave na obmoÄ?ju sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline. ObiÄ?ajno proti koncu novembra na seji preverijo organizacijo, uÄ?inkovitost in kakovost dela v iztekajoÄ?em se letu ter spregovorijo o izzivih prihajajoÄ?ega leta. To so storili tudi pred nedavnim.

VeÄ? je bilo ...

Cigaletova je povedala, da so lahko z uÄ?inkovitostjo in kakovostjo dela drĹžavnih organov na obmoÄ?ju doline zadovoljni. Njihovi

predstavniki ugotavljajo, da ĹĄtevilo zadev naraĹĄÄ?a, ĹĄtevilo zaposlenih pa ne. Na upravni enoti so letos izstopale vloge, povezane s tujci, saj beleĹžijo kar 36-odstotno poveÄ?anje zadev v primerjavi s predhodnim letom. V lanskih devetih mesecih so obravnavali 258 vlog, letos Ĺže 352. Izrazito se je poveÄ?alo ĹĄtevilo vlog za izdajo in podaljĹĄanje enoletnega dovoljenja za bivanje in delo. NajveÄ? tujcev najde delo kot vozniki pri avtoprevoznikih ter v gradbeniĹĄtvu, tujci pa so predvsem drĹžavljani Bosne in Hercegovine, nekaj jih je s Kosova, iz Srbije in Ukrajine. ÂťS teĹžavami se sreÄ?ujemo Ĺže pri njihovem prihodu zaradi fiktivnih prijav, ponarejenih listin in poslediÄ?no poveÄ?anega ĹĄtevila postopkov pri ugotavljanju prebivaliĹĄÄ?a.ÂŤ Podobno so ugotovitve tudi mozirske policijske posta-

lanskim obdobjem. Spodbudno pa je manjĹĄe ĹĄtevilo kaznivih dejanj. Na mozirski enoti Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka so letos opravili veÄ? nalog s podroÄ?ja izvajanja druĹžinskega zakonika, novost je bilo svetovanje Ĺžrtvam kaznivih dejanj, veÄ? je bilo nasilja v druĹžini, pri Ä?emer se stanje ĹĄe poslabĹĄuje.

SeÄ?nja na Golteh, okoljsko vpraĹĄanje Milena Cigale: ÂťIzzivov bo veliko tudi pri skupnih projektih obÄ?in.ÂŤ

je, na kateri pa so v primerjavi z lani letos zaznali veÄ?je ĹĄtevilo prometnih nesreÄ?. Do konca letoĹĄnjega oktobra so jih beleĹžili za 35 % veÄ? v primerjavi z enakim

InĹĄpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo se je tudi letos ukvarjala z nedovoljenimi posegi v prostor, veÄ?je teĹžave so se pojavile pri skladiĹĄÄ?enju hlodovine in gradbenih odpadkov. InĹĄpektor Uprave za varno hrano pa pravi, da se veliko ukvarjajo z aktivnostmi, ki so tudi medijsko zelo odmevne. ÂťÄŒe inĹĄpektorji niso stalno na terenu, to izkoristijo

vsi,ÂŤ je med drugim povedal. Za vodjo nazarske obmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove predstavlja resno okoljsko vpraĹĄanje veÄ?ja seÄ?nja na 15 hektarih gozdnih povrĹĄin na Golteh. Potrebna je bila zaradi napada lubadarja.

Opozoril je ĹĄe na slabo vzdrĹževane gozdne vlake. Posebnost, ki so jo zaznali na kmetijsko-gozdarski zbornici, je ta, da je oddanih manj zbirnih vlog kmetij, med razlogi za to pa je predstavnica navedla oddajo zemljiĹĄÄ? manjĹĄih kmetov v najem veÄ?jim.

Razveselili pa so se informacije o moĹžnosti pridobitve veÄ? denarja na razpisu za male kmetije, po veÄ? letih se obeta tudi razpis za turizem na kmetiji ter druge dopolnilne dejavnosti. Delo geodetske pisarne v Mozirju je zaznamovala seznanitev s predlogom modela vrednotenja nepremiÄ?nin in poskusno izraÄ?unavanje njihove vrednosti ter vstop v projekt e-prostor, s katerim preurejajo geodetske evidence. Urejeni podatki o nepremiÄ?ninah bodo osnova za odmero davka, zato je vodja sluĹžbe za sploĹĄne zadeve FinanÄ?nega urada Velenje pozval Ĺžupane zgornjesavinjskih obÄ?in, k Ä?imprejĹĄnji ureditvi evidence

7 nepremiÄ?nin. Na ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda za zaposlovanje Velenje, Uradu za delo Mozirje, pa so letos zaznali najveÄ?jo novost pri 10,6-odstotnem padcu brezposelnosti.

Kolesarske poti na mrtvi toÄ?ki

ÂťLeto je bilo dinamiÄ?no in ne kaĹže, da bi bilo prihodnje kaj drugaÄ?no. Izzivov bo veliko tudi pri skupnih projektih obÄ?in, kot so nadgradnja Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju, izgradnja kanalizacijskih omreĹžij, vodovod LetoĹĄÄ?, ĹĄe vedno je aktualen prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah, izgradnja kolesarskih poti. Slednje nas spremljajo Ĺže dve leti, a napredka ni. Pri tem naj povzamem besede enega od razpravljalcev: so ljudje, ki so zelo zainteresirani za njihovo izgradnjo, in tudi taki, ki ji odloÄ?no nasprotujejo. Od vseh je potrebno soglasje za posege na njihova zemljiĹĄÄ?a. Tako ostajamo na mrtvi toÄ?ki,ÂŤ je sklenila Milena Cigale. đ&#x;”˛

SreÄ?anje predstavnikov stavb Poslovna enota Habit Velenje je na tradicionalno sreÄ?anje povabila predstavnike stavb, ki jih upravljajo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. decembra – V podjetju Habit so za predstavnike stavb ter predsednike nadzornih svetov, v katerih izvajajo upravljanje, pripravili tradicionalno sreÄ?anje ob koncu leta. ÂťSkozi vse leto sodelujemo za dobrobit lastnikov in stanovalcev. Vi ste tisti, ki temu dobroduĹĄno namenjate kar nekaj Ä?asa in energije, zato je prav, da se vam za to zahvalimo,ÂŤ jih je nagovorila direktorica poslovne enote Habit Velenje UrĹĄka Kurnik.

Na sreÄ?anju so se ozrli v leto, ki se izteka, izmenjali pa so si tudi poglede za naprej. ÂťZaÄ?eli in zakljuÄ?ili smo okoli 200 inĹženiringov ter sklenili ravno tolikĹĄno

ĹĄtevilo pogodb za vzdrĹževanje in obratovanje stavb – za vzdrĹževanje streh, fasad, kanalizacij, elektriÄ?nih napeljav ‌.

no in obnovljeno podobo dobile stavbe Kraigherjeva 6, Jenkova 35 in 37, Ĺ alek 82, Kersnikova 3-7, v Ĺ oĹĄtanju Cankarjeva 27,

ÂťHitÂŤ leta so bile energetske prenove

Med veÄ?jimi naloĹžbami so letos izstopale energetske prenove fasad. Te so bile pravi hit. Med drugim so v Velenju prenovlje-

â?ą

SreÄ?anje predstavnikov objektov in predsednikov nadzornih svetov je v poslovni enoti Habit Velenje stalnica ob koncu vsakega leta.

Upravljajo z 240 stavbami. V njih je 6.300 stanovanj, 360 garaĹž, 560 poslovnih prostorov.

Direktorica poslovne enote UrĹĄka Kurnik: ÂťZaÄ?eli in zakljuÄ?ili smo okoli 200 inĹženiringov ter sklenili ravno tolikĹĄno ĹĄtevilo pogodb za vzdrĹževanje in obratovanje stavb.ÂŤ

Boris BrinovĹĄek in Jaka LeĹĄnik sta predstavila gasilski kljuÄ?.

Gasilski kljuÄ? olajĹĄa delo in kupi Ä?as

Boris BrinovĹĄek in Jaka LeĹĄnik iz PGD Velenje sta na sreÄ?anju predstavila Âťgasilski kljuÄ?ÂŤ. To je kljuÄ?, ki odpira vrata vhodov v veÄ?stanovanjskih blokih in omogoÄ?a hitrejĹĄi dostop v primerih poĹžara, reĹĄevanja iz dvigal, zapiranja vode ‌ do posameznih delov stavbe. ÂťTeĹžave z dostopom se namreÄ? pojavljajo najveÄ?krat v noÄ?nem Ä?asu, ko stanovalci spijo in je teĹžko nekoga hitro prebuditi, da nam odpre glavna vrata,ÂŤ pravi BrinovĹĄek. Ali drugaÄ?e, kot pravi LeĹĄnik: ÂťGasilski kljuÄ? olajĹĄa delo in kupi Ä?as.ÂŤ Uvajanje so v Velenju zaÄ?eli junija, doslej so se zanj odloÄ?ili v 30 objektih, od tega v 14 stanovanjskih.

v Mislinji poslovno-stanovanjski objekt Lopan, v Mozirju Praprotnikova 2-4 ‌ ÂťZa nekaj veÄ?jih projektov v naslednjem letu pa Ĺže pridobivamo potrebno dokumentacijo,ÂŤ je povedala Kurnikova.

Pri finanÄ?no zajetnejĹĄih investicijah lastnikom pomagajo pri pridobivanju nepovratnih sredstev EKO sklada, omogoÄ?ajo jim dolgoroÄ?no kreditiranje, z dobavitelji se pogajajo za ugodne cene.ÂŤ

Veliko se izobraĹžujejo

Brez znanja in strokovno usposobljenih sodelavcev ne gre. Tudi letos so veliko pozornosti namenili dodatnemu izobraĹževanju zaposlenih. Med drugim so se udeleĹžili izobraĹževanj in usposabljanj za uÄ?inkovito organizacijo

dela, upravljanja Ä?asa, veĹĄÄ?ine pri usmerjenem vodenju zborov etaĹžnih lastnikov, komunikacijo s strankami ‌ in s tem posodobili in ĹĄe dvignili Ĺže tako visoko znanje in strokovnost v podjetju. ÂťVes Ä?as v priÄ?akovanju sprememb Stanovanjskega zakona pri tem aktivno sodelujemo in spremljamo dogajanje. Na spremembe smo v naĹĄem podjetju pripravljeni Ĺže danes,ÂŤ jih je seznanila direktorica. V javne obravnave, pogajanja, dogovore in pogovore, vezane na osnutek, je aktivno vkljuÄ?en direktor upravniĹĄkih storitev v Habitu Rajko Fajmot.

Zaupanja vreden upravnik

Tudi letos so pridobili ÂťCertifikat zaupanja vreden upravnikÂŤ, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Iz podjetja Bisnode so pridobili certifikat najviĹĄje bonitete finanÄ?ne odliÄ?nosti, ki predstavlja nadpovpreÄ?no bonitetno vrednost gospodarskih subjektov in napoveduje varnost poslovanja za naslednjih 12 mesecev. ÂťIzziv v prihodnje bo dvigniti angaĹžiranost veÄ?jega ĹĄtevila etaĹžnih lastnikov, da sodelujejo pri vpraĹĄanjih skupnih delov in naprav najmanj tako, da se udeleĹžujejo sestankov in zborov ter tako aktivno prispevajo, da ne bo

vsa skrb in sodelovanje z nami samo na ramenih predstavnikov.

Prepoznavamo tudi veÄ?jo potrebo po informiranju lastnikov in stanovalcev predvsem o vzrokih

in reĹĄitvah za najpogostejĹĄe teĹžave, ki se porajajo v nepremiÄ?nini,ÂŤ pravi Kurnikova.

Zbiramo prijave za najem oskrbovanih stanovanj Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www. velenje.si (Javne objave) smo objavili prijavne obrazce za najem oskrbovanih stanovanj, ki so na voljo tudi v Sprejemni pisarni Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1).

Vse zainteresirane pozivamo, da oddajo prijave. Tudi tisti prosilci, ki so Ĺže sodelovali na razpisu za najem oskrbovanih stanovanj in jim stanovanje ĹĄe ni bilo dodeljeno, naj oddajo prijavo, ki se bo obravnavala kot nova prijava za najem oskrbovanega stanovanja.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Zabavne prigode psiÄ?ka in muce

Danes pride Dedek Mraz!

ÄŒlani Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje so se s prvo premiero v tej sezoni poklonili Ä?eĹĄkemu pravljiÄ?arju Josefu ÄŒapku Tina Felicijan

Velenje, 7. december – Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki deluje od leta 2003 in ima trenutno okrog deset Ä?lanov, vsako sezono postavi na oder dve ali tri premiere. Z novimi predstavami pa starih ne pozabijo. Tako imajo na repertoarju kar 17 predstav, ki jih uprizarjajo ob razliÄ?nih priloĹžnostih v domaÄ?ih krajih, nastopajo pa po vsej Sloveniji.

Dodali so jim ĹĄe eno – O psiÄ?ku in muci. PriÄ?akovali bi, da bo predstava polna ĹĄpetira, a je otrokom pokazala, da lahko tudi zelo razliÄ?ni Ĺživijo v soĹžitju, Ä?e ga le znajo ceniti.

Navdih za prvo predstavo, ki so jo velenjski lutkarji naĹĄtudirali v novi sezoni, je umetniĹĄka vodja Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje in reĹžiserka Alice ÄŒop naĹĄla pri znamenitem Ä?eĹĄkem pisatelju Josefu ÄŒapku. Mineva namreÄ? 90 let, odkar je Josef ÄŒapek, eden najvidnejĹĄih intelektualcev svoje dobe, kot ga opisuje ÄŒopova, za svojo 6-letno edinko napisal

Foto: Ksenija Mikor

zgodbo O psiÄ?ku in muci, ki je vse do danes ostala na top lestvici najbolj priljubljenih otroĹĄkih knjig na ÄŒeĹĄkem. ÂťUmrl je leta 1945 v koncentracijskem taboriĹĄÄ?u Bergen-Belsen, ker je ostro nasprotoval nacizmu in okupaciji ÄŒeĹĄkoslovaĹĄke. Jaz ga izredno cenim kot Ä?loveka in obÄ?udujem

njegov osebni pogum in pokonÄ?nost. In krasno se mi zdi, da je (poleg njegovih slik in grafik ter drugih, resnejĹĄih literarnih del, tako samostojnih kot napisanih skupaj z bratom Karlom ÄŒapkom), za njim ostalo nekaj tako lepega, poetiÄ?nega in nabitega s pozitivnim, neĹžnim humorjem,

kot je ta otroĹĄka knjiga klasika Ä?eĹĄke otroĹĄke literature,ÂŤ je dejala in dodala, da je nauk te prijazne zgodbe iz starih Ä?asov brezÄ?asen – ceniti moramo prijateljstvo in majhne radosti, ki nam jih prinaĹĄa Ĺživljenje.

PsiÄ?ek in muca, ki sta jima glas in gib dala Borut Ring in Noemi ÄŒop, sta res osvojila otroĹĄko obÄ?instvo. NamreÄ? za svojo hiĹĄko sta skrbela Ä?isto po svoje, pri tem pa veÄ?krat glasno nasmejala dvorano. Ko sta drug z drugim zdrgnila umazana tla in nato drug drugega oprala in oĹžela ter se suĹĄila kot perilo. Ko sta si spekla rojstnodnevno torto, v katero sta najprej dala le moko, jajca in sladkor, nato pa ĹĄe prekajene miĹĄi, obglodano kost, Ä?ebulo in slanino, pa sir in klobase.

In ko sta razparane hlaÄ?e zaĹĄila kar z deĹževnikom. Ljubka lika sta skupaj razreĹĄila vsako zagato in tako gledalce opomnila na temeljne vrednote prijateljstva.

To pa postane ĹĄe moÄ?nejĹĄe, Ä?e ga delimo. đ&#x;”˛

Prevladuje kratka proza Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja je predstavilo 29. ĹĄtevilko istoimenskega literarnega zbornika, v katerem je kratke zgodbe in poezijo objavilo 32 avtorjev iz ĹĄaleĹĄkega okoliĹĄa Tina Felicijan

Velenje, 6. december – V petek so po Beli garderobi Muzeja premogovniťtva Slovenije odmevala prozna in pesniťka dela literatov, objavljenih v literarnem zborniku Hotenja 29. Letoťnjo ťtevilko smo bolj posvetili prozaikom.

V preteklosti smo objavljali le odlomke proznih besedil, letos pa smo se odloÄ?ili, da jih objavimo v celoti. Zato smo nekoliko manj prostora pustili poeziji. PogreĹĄamo pa kakĹĄne eseje, humoreske, dramske tekste, mogoÄ?e spomine, Ä?eprav smo v zbornik uvrstili tudi del avtobiografske zgodbe.

Teh nam manjka, saj nudijo pogled na neko obdobje, osvetlijo neko druĹžbo, kajti avtor ne govori le o sebi, ampak o dogajanju v svojem Ĺživljenju. Opazil sem, da se je veliko avtorjev odloÄ?ilo za kratke zgodbe – tudi tisti, ki smo prej pisali samo poezijo.

Gre za trend, ki ni zaznaven le med ĹĄaleĹĄkimi literati, ampak nasploh,ÂŤ je Hotenja 29 predstavil predsednik druĹĄtva in sourednik, pesnik DuĹĄan Pirc, in dodal, da so letos veÄ? prostora dali doma-

PrazniÄ?no druĹžabno srediĹĄÄ?e bo ÄŒarobna promenada – Vabita PrazniÄ?ni sejem in Novoletni bazar Nadaljevanje s prve strani

Veselo bo v vili RoĹžle

MZPM Velenje prireja prazniÄ?na druĹženja v vili RoĹžle. Ustvarjalne Torkove pete, ki se zaÄ?no ob 17. uri, bodo potekale na temo obdarovanja in prazniÄ?nih okrasitev. Pripravljajo dve sredini delavnici Kuhamo in ustvarjamo s Simono, na katerih bodo otroci od 16.30 pekli prazniÄ?ne dobrote in izdelovali dekoracijo za dom in novoletne jelke.

OtroĹĄko gledaliĹĄÄ?e

Festival Velenje je tudi letos sestavil program ÄŒarobnih sobotnic. Otroci si bodo lahko vsako soboto do konca leta ogledali gledaliĹĄko ali lutkovno predstavo,

ki se bo ob 10.30 zaÄ?ela v mali dvorani kulturnega doma. Novoletna druĹžinska predstava bo letos v petek, 27. decembra, ob 17. uri, ko bo SLG Celje uprizorilo gledaliĹĄko predstavo Heidi.

Od petka, 20. decembra, do nedelje, 29. decembra, bo vabila ÄŒarobna promenada. Ker so jo ljudje sprejeli kot prazniÄ?no druĹžabno srediĹĄÄ?e, bo imela bolj lahkoten program kot obiÄ?ajno.

V ospredju bo glasba, ki bo na sporedu ob veÄ?erih, medtem ko bodo delavnice, predstave in druge aktivnosti predvsem za otroke potekale na toplem. Letos bodo koncertirali le slovenski izvajalci, ĹĄirok Ĺžanrski spekter pa bo za-

Avtorji in drugi obiskovalci so prisluhnili drobcem iz Hotenj 29, ki jih je interpretirala Vanja Iva KretiÄ?, Nace SerdinĹĄek pa je jezik besed dopolnil z jezikom glasbe.

objavljenih del.ÂŤ KakĹĄna je sicer dinamika druĹĄtva? Zanimanja z literarno ustvarjanje je kar veliko, pravi Pirc. Nekoliko manj pa za druĹĄtvene aktivnosti. So pa lahko ponosni na svoje Ä?lane, saj se njihova imena ne pojavljajo le v Hotenjih ali samozaloĹžniĹĄkih izidih. ÂťKar nekaj nas je dobilo

razna priznanja, tudi priznanje s tem, da so bili objavljeni. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji, Bosni, Italiji. Lahko smo zadovoljni. Ne moremo biti vsi PreĹĄerni in Kocbeki, je pa to bera, ki daje nado, da bomo dobre avtorje vedno imeli,ÂŤ je ĹĄe pokomentiral. đ&#x;”˛

Angeli v galeriji Ĺ oĹĄtanj, 4. decembra – V decembru bo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj na ogled razstava energijskih slik Angeli avtorice Jerice Lebar. Razstava je namenoma postavljena v Ä?as praznikov, namenjenih ponotranjanju ljubezni in soÄ?utja, zato so angeli, kakorkoli jih kdo pojmuje, prinaĹĄalci pomoÄ?i in moÄ?i v naĹĄem duhovnem Ĺživljenju. Avtorica pravi, da je v slikah zdruĹžena simbolika njihovega delovanja, vrlin in energij. Osnova njenemu

slikanju je sveta geometrija, iz katere izhaja vse na zemlji in v vesolju. Na ogled je 15 platen, ki simbolizirajo posamezne angele in njihovo poslanstvo, ki preko slik prehaja na ljudi kot vodstvo, podpora in zaĹĄÄ?ita.

Lebarjeva je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, energijsko zvoÄ?na ustvarjalka, intuitivna umetnica in tudi avtorica knjige Draga DuĹĄa, dobrodoĹĄla na Zemlji. Vodilo njenega dela je Ä?utiti in soÄ?utno pomagati onkraj iluzij. Izvaja terapije,

arhetipsko svetovanje, ukvarja se z vpogledi v energijska polja, tako nastajajo tudi osebne energijske slike. Cikel slik Angeli je ustvarila na pobudo Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, ki vsako leto decembra poskrbi za ÂťdrugaÄ?enÂŤ pogled na prazniÄ?nost. Otvoritev razstave je bila 4. decembra. V kulturnem dogodku je sodeloval tudi sekstet Anima Vita, razstavo pa je ogledu predal direktor zavoda Kajetan ÄŒop. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

dovoljil vse okuse in generacije: SkorBand, Beer Belly, EMĹ O Blues Band, ÄŒudeĹžna polja, DJ Mrky, Jeannette, Bohem in Don Mentony Band. Koncerti se bodo zaÄ?eli ob 19. uri, dva popoldneva pa bodo posvetili predstavam

â?ą

ÄŒarobno promenado bodo odprli 20. decembra ob 18. uri s Svetlobno poezijo zasedbe ÄŒupakabra, pozdravom Dedka Mraza in koncertom LeteÄ?ih potepuhov.

Tradicionalni BoĹžiÄ?no-novoletni Ĺžur s skupinami Ĺ ank Rock, Tabu, San Di Ego in Lumberjack bo v soboto, 21. decembra, v RdeÄ?i dvorani. Prav tam bo v nedeljo, 22. decembra, koncert DraĹžena ZeÄ?ića in Marka Ĺ kugorja z gosti. Zadnji koncert v letu 2019 bo na Titovem trgu, kjer se bo ob 22. uri zaÄ?elo silvestrovanje s skupino Pop Design. Otroci pa bodo s plesalci Plesne ĹĄole Spin silvestrovali ob 18. uri, ko se bodo tudi poslovili od Dedka Mraza.

ÄŒarobna promenada

Ä?inom, vseeno pa so ponovno objavili nekaj avtorjev, ki delujejo zunaj meja Ĺ aleĹĄke doline, a simpatizirajo s Hotenji. ÂťNi najbolje, da se zapremo v svoj vrtiÄ?ek, saj s prebiranjem avtorjev iz ĹĄirĹĄe okolice domaÄ?i avtorji dobijo obÄ?utek, kje so sami. Pa tudi izbor je tako veÄ?ji in lahko zagotovimo nek nivo kakovosti

12. decembra 2019

Foto: Luka Ravnjak

za otroke. Te se bodo zaÄ?ele ob 16.30 – 23. decembra Megashow z Vilo Ekseno in superjunaki ter 26. decembra ÄŒarobni prazniki Zavoda Enostavno prijatelji. Za bogato prazniÄ?no ponudbo krepÄ?ilnih napitkov in slaĹĄÄ?ic bodo poskrbele ĹĄtiri gostinske hiĹĄice.

Decembrski kino

Festival Velenje tudi letos prireja tradicionalna filmska cikla Novoletne filmske iskrice za otroke in Decembrska romantika v kinu za odrasle. Kino Velenje bo med 23. in 27. decembrom zavrtel filme Pri Addamsovih, Ledeno kraljestvo II, Mali jeti, Levji kralj, Yesterday, Last Christmas, DeĹževen dan v New Yorku in Judy. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

12. decembra 2019

Vsako leto raste V Galeriji Velenje bo do konca leta odprta prodajna razstava likovnih umetnikov mlajĹĄe generacije iz vse Slovenije Tina Felicijan

Zadnja leta se je Galerija Velenje odprla za idejo o razstavi likovnih del predvsem mlajĹĄih akademskih umetnikov in likovnih pedagogov, ki jim omogoÄ?a predstavitev in jim hkrati daje moĹžnost prodaje, s tem umetniĹĄko produkcijo pribliĹža ljudem, v Ä?asu mrzliÄ?nega nakupovanja daril in prazniÄ?nega kiÄ?a pa obÄ?instvo nagovarja, naj raje kot po izdelkih iz mnoĹžiÄ?ne proizvodnje posega po unikatih z viĹĄjo dodano vrednostjo. Tako je Festival Velenje v sodelovanju s sodelavci Galerije Velenje zasnoval Galerijsko umetniĹĄko promenado, ki letos prviÄ? ves mesec zavzema celo galerijo, ne predstavlja le umetnikov iz SaĹĄa regije, temveÄ? iz vse Slovenije, v nasprotju s preteklimi leti, ko je ponujala veÄ? uporabnih izdelkov, pa se letos osredotoÄ?a na slikarska in grafiÄ?na dela, nekaj je male plastike, fotografij in meĹĄanih tehnik.

Akademska raven zagotavlja kakovost

Razpis je letos prviÄ? nagovoril tudi avtorje zunaj SaĹĄa regije, eden od glavnih pogojev za so-

delovanje na Galerijski umetniĹĄki promenadi pa je akademska oziroma strokovna izobrazba s podroÄ?ja likovnega ustvarjanja. ÂťKot institucija moramo skrbeti za kakovost, zato smo se odloÄ?ili, da bo kriterij akademska raven,ÂŤ pojasnjuje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Naposled so izbrali 37 avtorjev, med njimi deset iz bliĹžnje okolice. ÂťS to prodajno razstavo spodbujamo ustvarjalnost, omogoÄ?amo avtorjem predstavljanje, hkrati pa, kar je tudi poslanstvo galerije, razvijamo trg umetnin in ustvarjalcem pomagamo pri trĹženju njihovih del,ÂŤ je utemeljila.

Tudi cenovno gre za viĹĄji nivo.

Medtem ko so razni roÄ?ni izdelki ljubiteljskih ustvarjalcev dosegljivi ĹĄirĹĄi mnoĹžici, so umetniĹĄka dela viĹĄje kakovosti dosegljiva tistim, ki lahko odĹĄtejejo veÄ?.

Koliko? Na Galerijski umetniĹĄki promenadi lahko grafiko manjĹĄega formata, izdelano z eno matri-

co, kupite Ĺže za 15 evrov, manjĹĄo sliko ali skulpturo za 70, 100 ali 300 evrov, izbirate pa lahko tudi med slikarskimi deli veÄ?jega formata, vrednimi 700, 1000, tudi 2000 in veÄ? evrov. Kar se obiskovalcem otvoritve, ki smo jih povpraĹĄali za mnenje, ni zdelo preveÄ?. ÂťTo so normalne cene za umetniĹĄka dela,ÂŤ so odgovarjali. Kupovali pa, zaenkrat, tista cenejĹĄa.

Sicer pa podpirajo umetniĹĄko ustvarjanje in trĹženje. ÂťZdi se mi krasno, da imajo mladi moĹžnost za predstavitev in instituciji, kot je galerija. Ideja, da jim pomaga prodajati dela, je na mestu. Sama imam dve hÄ?eri, ki delujeta na umetniĹĄkem podroÄ?ju, zato to toliko bolj cenim umetnine, ker vem, koliko Ä?asa in dela zahtevajo. Mislim, da je tukajĹĄnja ponudba dobra in ni precenjena,ÂŤ je povedala obiskovalka. ÂťDa se videti marsikaj zanimivega. Neko malenkost sva Ĺže izbrala prav za

Razstava Galerijska umetniĹĄka promenada bo na ogled do 31. decembra. Ogled in nakup umetniĹĄkih izdelkov bo moĹžen ves december v obiÄ?ajnem delovnem Ä?asu galerije. Le na zadnji dan v letu, v torek, 31. decembra, bo odprta le med 10. in 13. uro.

Galerijska umetniĹĄka promenada letos predstavlja najveÄ?je ĹĄtevilo ne le lokalnih ustvarjalcev, temveÄ? tudi akademsko izobraĹženih umetnikov iz cele Slovenije.

novoletno darilce. Eni bodo prav gotovo kupili tudi kaj draĹžjega.

Meni se zdi bolj pomembno podariti, kar ima za nekoga sporoÄ?ilo, kar je kot ustvarjeno zanj, ker tudi sam veliko dam na unikatne poklone. Skratka, ideja za takĹĄno razstavo v tem Ä?asu obdarovanja je veÄ? kot odliÄ?na,ÂŤ pa je povedal obiskovalec.

Zakaj (se) obdariti z umetnino?

S kupovanjem daril zase ali bliĹžnje na Galerijski umetniĹĄki promenadi zagotovo ne bomo prihranili. Bomo pa podarili veÄ? kot nek predmet, ovrednoten glede na svojo materialno vrednost, pravijo avtorji. Umetnine namreÄ? imajo bistveno viĹĄjo – simboliÄ?no, Ä?e hoÄ?ete tudi du-

hovno vrednost. ÂťUpam, da bo ta razstava obudila zavest ljudi, kaj darilo zares je. Da umetnost ni nekaj, kar nam ni dostopno, ampak je lahko lepa pozornost, s katero podpremo ustvarjalce, ki jih imamo v Sloveniji veliko in so kakovostni. UmetniĹĄka dela so intelektualni zaklad. Poleg Ä?asa je to najlepĹĄe, kar lahko podarimo,ÂŤ je odgovorila Neja Likar, ilustratorka iz Celja. Likovna pedagoginja Martina AmbroĹž iz Radelj ob Dravi, ki je za razstavo prispevala sliko in digitalno risbo, je povedala, da ji uvrstitev Âťv tako imenitno mnoĹžico avtorjev,ÂŤ sodelujoÄ?ih na razstavi, veliko pomeni. ÂťProdajni moment razstave oziroma moĹžnost zasluĹžka je sekundarnega pomena.

Na prvem mestu je motiv, zaradi

katerega daĹĄ nekaj iz sebe. Sama sem se morala navaditi Ĺživeti z naÄ?inom razmiĹĄljanja ljudi, Ä?eĹĄ, zakaj bi kupil nekaj od tebe za viĹĄjo ceno, Ä?e lahko nekaj podobnega za bistveno manj denarja najdem v trgovini. S tem se dnevno sreÄ?ujem. Vendar pa avtorska dela zagotovo imajo dodano vrednost, Ĺživijo svoje Ĺživljenje.ÂŤ Akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek iz Mozirja pa je na vpraĹĄanje, kaj je tista viĹĄja dodana vrednost umetniĹĄkih izdelkov, ki je druge reÄ?i nimajo, zelo preprosto, a povedno: ÂťImajo duĹĄo. Kar je roÄ?no delo, v kar je vloĹžena ideja, Ä?as, nek razmislek, kar je neponovljivo, je zagotovo vredno veÄ? kot karkoli, pograbljeno s police.ÂŤ đ&#x;”˛

Pod arkadami s Svetino Prinesi ali odnesi knjigo in uĹživaj v branju Velenje, 26. novembra – V priljubljenih Klepetih pod arkadami, ki jih pripravljajo v Muzeju Velenje, so nedavno gostili JoĹžeta Svetina, upokojenega uÄ?itelja in priznanega slikarja iz Zavodnja nad Ĺ oĹĄtanjem.

Skupaj z Damijanom KljajiÄ?em sta v dobri uri pogovora prehodila bogato Ĺživljenjsko pot, ki se je zaÄ?ela leta 1934 v Ĺ martnem pod Ĺ marno goro, nadaljevala preko ĹĄtudija v Ljubljani, zavila v Bilećo na sluĹženje vojaĹĄÄ?ine in se preko Vitanja, kjer je pouÄ?eval niĹžjo stopnjo, ustavila v Zavodnjah. JoĹžeta Svetino so od rojstva spremljali ĹĄtevilni darovi, ki jih je tudi uspeĹĄno Ĺživel. Ĺ˝e v ĹĄoli so ga prepoznali kot nadarje-

nega likovnika, bil je odliÄ?en smuÄ?ar, ĹĄahist, udarnik, tudi oficirska uniforma mu je pristajala, Ä?eprav je ni imel rad, tako kot tudi lovske ne, zato jo je bolj redko oblekel. A zelena bratovĹĄÄ?ina je bila pot do nenehnega stika z naravo, tisto manj vidno, ki jo je upodabljal na sovjih slikah. V Vitanju, ki je bilo njegovo prvo delovno mesto, je skupaj z uÄ?enci napravil ribnik, pravil je, kako je prevaĹžal ribe na motorju.

Leta 1963 je priĹĄel v Zavodnje kot uÄ?itelj in vodja ĹĄole in se zapisal temu kraju in ljudem. Spal je kar v ĹĄoli, taki Ä?asi so bili, pove. V Zavodnjah je bil vodilni organizator pri

gradnji cest, vodovoda, telefona, omogoÄ?il je brezplaÄ?no ĹĄolanje, razvijal druĹžabno in kulturno Ĺživljenje, vodil ĹĄolske ure na radiu Slovenija in postavil Malo Napotnikovo kolonijo, ki jo sedaj organizira Zveza prijateljev mladine.

Prvo razstavo je imel leta 1967 v Delavskem klubu Velenje, od takrat dalje so njegove slike visele po ĹĄtevilnih galerijah doma in na tujem. Njegovi drobljanci, podobe otrok iz ruralnega okolja, so edinstvene. Veliko svojih slik je podaril, med obdarovanci so tudi ameriĹĄki predsedniki Clinton, Bush in Obama. Od vseh je prejel zahvalo. Pove, da mu je

velik izziv predstavljalo slikanje olja na steklo in ĹĄe zdaj preizkuĹĄa razliÄ?ne tehnike. Ĺ e vedno najraje slika naravo, tam, kjer Ĺživi, je dovolj samo pogled skozi okno, pa oko ujame srno, ptico ali kljubovalnega osamelca.

Prisluhnilo mu je mnogo prijateljev in tisti, ki ga poznamo, vemo, da bi lahko povedal ĹĄe veliko veÄ?.

A tudi skromnost govori sama zase, zato je od ĹĄtevilnih nagrad, ki jih je prejel za slikanje ali delo, omenil samo naziv Ä?astnega obÄ?ana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki mu res veliko pomeni. đ&#x;”˛

MBK

V ReÄ?ici ob Paki odprli prvo knjigobeĹžnico v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – Prihodnje leto si Ĺželijo ĹĄe dve Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 7. decembra – V srediĹĄÄ?u vaĹĄke skupnosti ReÄ?ica ob Paki je bila minulo soboto priloĹžnostna slovesnost.

Pripravil jo je odbor tamkajĹĄnje vaĹĄke skupnosti, s slovesnostjo pa so vstopili v prazniÄ?ni decembrski Ä?as. Dogodek je bil vreden pozornosti tudi zaradi otvoritve knjigobeĹžnice, prve v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Nina PodgorĹĄek, predsednica odbora vaĹĄke skupnosti ReÄ?ica ob Paki, nam je povedala, da se je ideja zanjo utrnila eni od Ä?lanic odbora, v katerem je po lokalnih volitvah zavel sveĹž veter. V njem so ljudje iz razliÄ?nih podroÄ?ij, skupna pa jim je Ĺželja po veÄ? druĹženju krajanov, po sodelovanju in medsebojnem spoznavanju, Ä?esar je bilo doslej premalo. ÂťZa knjigobeĹžnice velja, da omogoÄ?ajo raznoliko branje razliÄ?nim generacijam, dostopno tudi zunaj knjiĹžnic; hiĹĄice so dokaz, da smo ljudje tudi tako pripravljeni izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja v svoji okolici.

Verjamemo, da jo bodo krajani in tudi ostali obÄ?ani uporabljali, da bodo prinesli ali odnesli kakĹĄno knjigo in uĹživali v branju.

Ponosni smo nanjo, Ĺželimo si, da bi zaĹživela, da bi jo obÄ?ani Ä?uvali ter ohranjali Ĺživo, da bi bila nekakĹĄno stiÄ?iĹĄÄ?e vseh krajanov.ÂŤ ReÄ?iĹĄka pridobitev je – po besedah PodgorĹĄkove – na slovenskem zemljevidu knjigobeĹžnic Ĺže oznaÄ?ena, Ĺželijo pa si, da bi nanj prihodnje leto vpisali

ĹĄe knjigobeĹžnici pri Vrtcu Bambi in v Protju. Koliko knjig je v njej v srediĹĄÄ?u ReÄ?ice ob Paki Ĺže na voljo, niso preĹĄteli, so jo pa Ĺže napolnili. Nina PodgorĹĄek je izrazila zadovoljstvo, ker se je otvoritve in priĹžiga luÄ?i udeleĹžilo toliko krajanov. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar (v knjigobeĹžnici si je prvi izposodil knjigo) je dejal, da je vaĹĄka skupnost ReÄ?ica ob Paki s tem znova potrdila, da velja za gonilno silo v lokalni skupnosti. S knjigobeĹžnico spo-

KnjigobeĹžnico sta predala svojemu namenu Nina PodgorĹĄek in Janko KopuĹĄar.

Dogodka se je kljub hladnemu veÄ?eru udeleĹžilo precej krajanov, ki so se lahko okrepÄ?ali z golaĹžem, posladkali s pecivom in se greli z zakuhanÄ?kom.

roÄ?a vsem, predvsem pa mladim, da knjiga pomeni veÄ? znanja, veÄ? vĂŠdenja in s tem boljĹĄe Ĺživljenje.

Ideja zanjo v obÄ?ini ni nova, saj so o njej aktivnosti na obÄ?inski upravi stekle pred Ä?asom. Projekt so prijavili na razpis Las-a, a

niso bili uspeĹĄni. ÂťVaĹĄka skupnost je obÄ?ino torej prehitela, kar ni niÄ? narobe. Prav je, da prihajajo pobude, ideje ĹĄe s kakĹĄne druge strani kot le iz obÄ?ine.ÂŤ V priloĹžnostnem kulturnem programu sta sodelovala upoko-

jena uÄ?iteljica in Ä?lanica GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki Lija Modrijan ter Kevder zbor. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

12. decembra 2019

UÄ?enje, nastopanje, tekmovanja UspeĹĄna mlada harfistka velenjske glasbene ĹĄole Veronika Gams vadi vsak dan, razen v nedeljo – Ĺ˝ulji na prstih preteklost – Poleg priznanj tudi odmevni nastop Tatjana PodgorĹĄek

UÄ?enka 5. razreda osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Veronika Gams se bo oktobrskega mednarodnega tekmovanja druĹĄtva harfistov Slovenije v Velenju ĹĄe dolgo spominjala. Med 92 tekmovalci iz 19 drĹžav je namreÄ? v kategoriji A (pedalna harfa) prejela zlato plaketo in prvo nagrado. ÂťO Veroniki je vredno kaj zapisati,ÂŤ so menili na velenjski glasbeni ĹĄoli.

Veronika ni priÄ?akovala takĹĄnega uspeha, ker se na tekmovanje ni pripravljala toliko Ä?asa, kot se sicer, smo izvedeli. Je pa dokazala, da se da s trudom tudi v kratkem Ä?asu narediti veliko, so prepriÄ?ani na glasbeni ĹĄoli, kjer obiskuje pouk harfe tretje ĹĄolsko leto. Igranja na instrument jo uÄ?i profesorica Katja Ĺ umeÄ?nik, tudi sama nekdaj uspeĹĄna harfistka na drĹžavnih in mednarodnih harfistiÄ?nih tekmovanjih. ÂťV le dveh mesecih sem se morala nauÄ?iti dve dokaj zahtevni novi skladbi, tretjo sem znala Ĺže prej. Mislim, da mi je k takĹĄnemu uspehu malo pomagala tudi sreÄ?a.ÂŤ

Omenjena prestiĹžna nagrada ni edino priznanje za njen trud doslej. NajveÄ? ji pomeni lovorika z drĹžavnega tekmovanja harfistov v Radovljici, pa prva nagrada s tekmovanja v Italiji, osvojitev drugega mesta v Zagrebu. ÂťVknjiĹžilaÂŤ je tudi nekaj odmevnih nastopov.

Med drugim je spremljala zbor osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje, nastopila skupaj s simfoniÄ?nim orkestrom glasbene ĹĄole, z ansamblom iz Litve na Velenjskem gradu, tudi v eni od cerkva v Litvi, od koder je doma njena mama.

V instrument, pravi, se je zaljubila na prvi pogled in ta ljubezen traja ĹĄe danes. Pritegnila jo je oblika glasbila, ĹĄe bolj njegovi zvoki.

Harfo vadi vsak dan, razen ob nedeljah. Kaj pa Ĺžulji na drobcenih in majhnih prstkih? ÂťO, so bili, a so danes Ĺže preteklost.ÂŤ V veliko spodbudo pri igranju na instrument sta profesorica in mama, sicer pa je sama dovolj odgovorna, meni, saj dobro ve, da se mora truditi, Ä?e hoÄ?e uresniÄ?iti svoje Ĺželje, med katere je poleg uÄ?enja uvrstila ĹĄe nastope in tekmovanja. đ&#x;”˛

Lignit 2.0 proti Superhiku AleĹĄ OjsterĹĄek

Veronika Gams se je v harfo zaljubila na prvi pogled.

Ta veseli dan kulture v Kulturnem domu Velenje Na obletnico rojstva Franceta PreĹĄerna je v Sloveniji neformalni praznik. Kulturne ustanove 3. decembra brezplaÄ?no odpro svoja vrata. Na ĹĄiroko je svoja vrata odprl tudi kulturni dom Velenje. Da, ĹĄiroko, da so lahko obiskovalci do zadnjega sedeĹža napolnili dvorano in se prepustili priÄ?akovanju, ki ga je ponujal naslov prireditve ÂťMoja domovinaÂŤ.

Prireditve na to temo niso zelo pogoste, Ä?e pa so Ĺže, so obiÄ?ajno zavite v besede, ki se domovinskih Ä?ustev dotikajo beĹžno in srameĹžljivo. A tokrat je bilo povsem drugaÄ?e. MeĹĄani pevski zbor Gorenje, domovinski pesnik Tone Kuntner in Anica Podlesnik v vlogi Domovine so boĹžali naĹĄa Ä?ustva in domovinsko zavest, ki jo mnogi zelo pogreĹĄamo. DuĹĄa projekta in zborovodkinja Katja Gruber je smiselno prepletala tekst z glasbo. Spomnila nas je na Ä?as okrog 1800, Ä?as trpljenja naĹĄih ljudi v I. in II. svetovni vojni, na izgubljeno KoroĹĄko in Ä?as demokratiÄ?nih sprememb.

Domovina nam ‚zdrave kmeÄ?ke pameti, da se ne bi prepirali za-

radi nesmislov, ne more dati. To moramo poiskati na dnu svojega srca, kamor je vsakemu Ä?loveku poloĹžena zavest, da je domovina le ena, zato jo je treba varovati,

se o njej pogovarjati, pisati verze in prepevati pesmi.‘ Za Toneta Kuntnerja je domovina ‚mati, ki ima kruh za lakoto in posteljo za bolezen‘. ‚PrisrÄ?no

se zahvaljuje za ljubezen, ki je vgrajena v vse, kar je zgrajeno, in je blagoslovljeno vse, kar je rojeno in storjeno!‘ Njegov boĹžajoÄ?i glas nam je povedal, da ‚Slovenec biti ni drugega kakor slovensko misliti, peti, govoriti in ljubiti slovenski svet â€Śâ€˜ Zbor, ki ga od ustanovitve naprej sponzorira podjetje Gorenje, je navduĹĄil z ubranim in Ä?uteÄ?im petjem. Srce je obiskovalcem zaigralo, ko so dekleta zapela ‚Slovenka sem‘ in zatrepetalo ob pesmi ‚RoĹž, Podjuna, Zila‘, ‚Oj, Doberdob‘ in ‚Pesem o svobodi‘.

Pri dobro znanih novejĹĄih domovinskih pesmih so se jim pridruĹžili kar s tihim brundanjem.

Na besedilo AmbroĹža KvartiÄ?a so zapeli ÂťDomovina roke svoje razprostre, zame, za sosede, za prijatelje. Polja in gozdovi z mano zapojo: ‚Tu, kjer jaz prebivam, je zares lepo!‘ Res je bilo lepo! Dolg aplavz vsem nastopajoÄ?im je povedal, da se je njihov trud bogato obrestoval. đ&#x;”˛

M. K.

30. Martinova likovna kolonija Ĺ martno ob Paki, 3. decembra – Na ta veseli dan kulture minuli torek je javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki v sodelovanju s tamkajĹĄnjo vaĹĄko skupnostjo Mali Vrh pripravil otvoritev razstave del, nastalih na Martinovi likovni koloniji, ki jo DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov pripravi v okviru ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega praznika. LetoĹĄnja je bila jubilejna – 30. po vrsti. Dela bodo na ogled v avli ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma do predvidoma sredine februarja 2020.

Na koloniji je sodelovalo kar 16 Ä?lanov omenjenega druĹĄtva (obiÄ?ajno jih je 12 oziroma 13), na razstavi pa je na ogled 17 del.

Predsednik druĹĄtva Salih BiĹĄÄ?iÄ? nam je ob tem povedal, da druĹĄtvo vsako leto organizira ĹĄtiri, pet likovnih kolonij, ĹĄmarĹĄka je tradicionalna. Likovniki na njej vsako leto

Pred kratkim se je v eni od sorodnih kolumn kolega preizpraĹĄeval o perspektivah premogovniĹĄke doline in poudarjeno zakljuÄ?il v negotovosti ali je ĹĄe moÄ? verjeti v ÂťluÄ? na koncu tunelaÂŤ. Hiter prelet poljudnih, strokovnih in znanstvenih objav ter vpogled v gibanja nekaj Ĺ aleĹĄkih kljuÄ?nih oseb s pomoÄ?jo njihovih FB in Instagram objav omogoÄ?a nekaj zakljuÄ?kov. Premogovnike je mogoÄ?e zapreti, ne da bi uniÄ?ili Ĺživljenjskih sredin, Ĺ aleĹĄka premogovniĹĄka stroka je prisotna in te modele pozna, poznavanje le-teh je bilo mogoÄ?e slutiti Ĺže v veÄ? razvojnih projektih Mestne obÄ?ine Velenje in v Ĺ aleĹĄkem izobraĹževalnem prostoru ter ĹĄe: o tem se javno in strukturirano ĹĄe ne razpravlja. Povedano na kratko, zapiranje premogovnika je ÂťbiznisÂŤ.

Velik posel, brez dvoma. In ker odsotnost javnih razprav strahoma nakazuje na pripravo terena za reťitev v zadnjem hipu, ta scenarij pa je dolinsko predvidljiv, je nujno samo spomniti na nekaj njegovih pojavnih oblik – ultimativni pristop in sindikalne barikade; da bi priťli do ťkodljivih posledic – te slikovito pooseblja stripovski junak iz Alana Forda - Superhik, katerega poslanstvo je jemati siromaťnim (javno dobro), da bi dajal bogatim (izbranim).

V novembrski izdaji strokovne revije Energy policy avtorja Kieran Harrahill in Owen Douglas predstavita izsledke raziskave o uspeĹĄnih preobrazbah premogovniĹĄkih regij. DrĹžave po vsem svetu poskuĹĄajo zaustaviti proizvodnjo premoga. Čeprav to pomaga v boju proti podnebnim spremembam, pa tiste skupnosti, ki so specializirane za pridobivanje premoga, beleĹžijo upad oziroma odpravo lokalnega trga dela. V veÄ?ini teh krajev je kopanje premoga tradicija ter dejavnost veÄ? generacij, zato je njihov upor, Ä?e jim niso dana ustrezna zagotovila glede gospodarskega in socialnega preĹživetja, logiÄ?en.

Avtorja, zanimivo, ugotovita, da so delavci v industrijah, kot sta rudarstvo ali nafta, pogosto kriviÄ?no predstavljeni kot nasprotniki varstva okolja. Delavci v „umazanih“ panogah podpirajo okolju prijazne politike, ko njihovi posamiÄ?ni interesi niso neposredno pod temi vplivi. Poleg tega obstajajo jasni dokazi, da lahko varstvo okolja in prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika ustvarita toliko zaposlitev, kolikor jih lahko povzroÄ?i zapiranje ÂťumazaneÂŤ dejavnosti, in poslediÄ?na odpuĹĄÄ?anja. Ugotovljeno je, da je aktiven dialog s skupnostmi kljuÄ?en, proces industrije in zaposlenih pa naÄ?rtovan skladno. PokaĹžeta na primere, kako se pridobivanje premoga postopoma zmanjĹĄuje in je zdaj skoraj odpravljeno brez veÄ?jih druĹžbenih ali politiÄ?nih prevratov. Pri tem je bil osrednji pristop od spodaj navzgor, ki vkljuÄ?uje sodelovanje delavcev, lokalnih skupnosti, delodajalcev in vlade. Avtorja pokaĹžeta primer regije, kjer je prevlada premogovniĹĄtva ovirala prehod v gospodarstvo z niĹžjimi emisijami ogljika, vendar pa so z ustanovitvijo zadruge za razliÄ?ne prizadete skupine omogoÄ?ili ustanavljanje trajnostnih podjetij, kot je prva avstralska tovarna v delavski lasti, ki izdeluje naprave in sestavne dele za obnovljive vire energije. To prikazuje, kako lahko lokalne skupnosti ustvarijo zaposlitev in ohranjajo dobiÄ?ek na svojem obmoÄ?ju, ne da bi se zanaĹĄale na premog. Prekvalifikacija delavcem omogoÄ?i pridobitev znanj in razvoj potrebni spretnosti za delo zunaj premogovniĹĄtva. V Severnem Porenje-Vestfaliji so bili programi usposabljanja usmerjeni v veÄ? razliÄ?nih sektorjev, vkljuÄ?no z inĹženiringom, trgovino, podjetniĹĄtvom in tehnologijo.

IzobraĹževanje in usposabljanje tistih, ki se sooÄ?ajo z odpuĹĄÄ?anji, sta postala dostopnejĹĄa s subvencionirano prekvalifikacijo. Vlaganje v infrastrukturo (cest, Ĺželeznic) je nadaljnje sredstvo za zagotavljanje trajnostnih prehodov delavcev in njihovih druĹžin.

Lignit 2.0 naj postane vsakdanjik javnosti, pomemben del javnih politik, nikakor ne samo energetske in predvsem ne samo lokalne. đ&#x;”˛

Za zaÄ?etek Zabava po domaÄ?e Na letoĹĄnji Martinovi likovni koloniji so udeleĹženci ustvarjali v vaĹĄki skupnosti Mali Vrh, dela pa so na ogled v avli ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

iĹĄÄ?ejo motive za svoja dela, vedno v drugi vaĹĄki skupnosti. ÂťV lokalno skupnost radi prihajamo, ker se tu poÄ?utimo Ĺže zelo domaÄ?e. Motive naĹĄih Ä?lanov bi lahko uvrstili kar v arhitekturo obÄ?ine, saj so med njimi tudi zelo zanimivi motivi.ÂŤ Ĺ marĹĄki podĹžupan Janko AvberĹĄek se je udeleĹžencem Martinove likovne kolonije

zahvalil za njihov prispevek pri popestritvi dogajanja ob obÄ?inskem prazniku. ÂťVeselim se Ĺže abrahamove, ker verjamem, da boste vztrajali in tudi v prihodnje radi prihajali v naĹĄe okolje,ÂŤ je med drugim dejal AvberĹĄek.

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili pevka Neja Rabuza ter instrumentalno-vokalđ&#x;”˛ tp ni kvartet.â€

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bodo tudi letos, v drugi polovici decembra, pripravili prireditve, ki bodo obiskovalce dodobra ogrele. Ena od njih bo Zabava po domaÄ?e, kot so jo naslovili, pripravili pa jo bodo v soboto, 14. decembra, na Trgu svobode. Ansambli Ĺ epet, Ĺ tirje kovaÄ?i, Naveza, Tapravi faloti in S.O.S. bodo za veselo decembrsko razpoloĹženje skrbeli od 18. ure v soboto in vse do 2. ure v nedeljo. đ&#x;”˛

online

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 12. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

12. decembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Pristni odzivi posluĹĄalcev so nekaj najlepĹĄega

dijskih valov tudi ob vikendih in kako lepo nas je posluĹĄati. Meni to, da so ti ljudje res hvaleĹžni za trud, za tisto, kar jim dajeĹĄ, pomeni zelo veliko. Pristni odzivi ljudi so res nekaj najlepĹĄega.ÂŤ Sicer pa v gledaliĹĄÄ?u ĹĄe pripravljajo nekaj izrednih predstav. Sam se najbolj veseli upriZa naĹĄega zunanjega sodelavca na Radiu naĹĄih zvestih posluĹĄalk in posluĹĄalcev. Pred zoritve novele PlaĹĄÄ? ruskega pisatelja GogoVelenje Mitja Ĺ venerja je december res pe- dnevi me je poklicala posluĹĄalka in se mi lja. ÂťTo bo glasbena uprizoritev in veselim se ster. Po svoje se prihajajoÄ?ih dni kljub temu zahvalila, ker se z njimi druĹžimo preko ra- je, ker nekako sovpada z danaĹĄnjim Ä?asom, veseli, ker je v prazniÄ?nem Ä?asu veÄ? v katerem se malemu Ä?loveku dopriloĹžnosti za sreÄ?anja s prijatelji, gajajo socialne in moralne krivice. obujanje spominov. Prijateljstvo, PriporoÄ?am tudi monodramo VeÄ?ni dodaja, mu danes veÄ? pomeni, kot otrok, katere osrednja junakinja je mu je vÄ?asih. Pester je december mama, ki se spopada z rojstvom zanj tudi zato, ker je v Slovenskem otroka z downovim sindromom.ÂŤ ljudskem gledaliĹĄÄ?u Celje, kjer je zaPoleg lutk, ki jih ĹĄe vedno igra, poslen, v tem Ä?asu veÄ? predstav za ko ima Ä?as, v zimskem Ä?asu rad otroke in tudi sicer dela ne zmanjigra kerling. Njegova ekipa (Rolba ka. Vsemu navkljub si stvari vedno Team) je sezono zaÄ?ela odliÄ?no. In uredi tako, da se lahko druĹži s pos kakĹĄnimi Ĺželjami stopa v novo sluĹĄalci Radia Velenje ob Ä?etrtkih in leto? ÂťVsem Ĺželim, da bi se jim sobotah popoldne. ÂťVskoÄ?iÂŤ pa tudi, zvezde ÂťpostavileÂŤ zanje Ä?im bolj kadar kdo od drugih naĹĄih radijskih ustrezno. PrihajajoÄ?i prazniki so sodelavcev ne more deĹžurati. ObipriloĹžnost za razmislek o vrednoÄ?ajno je to kakĹĄna nedelja. ÂťÄŒeprav tah, ki v sodobni druĹžbi ne najdejo imam obÄ?utek, da na sploĹĄno radio Mitja Ĺ vener: ÂťImam sreÄ?o, da si lahko kljub napornemu pravega mesta. Pa tudi Ä?im veÄ? sozadnja leta ni veÄ? to, kar je bil, me decembru organiziram delo tako, da se ob dogovorjenem delovanja s posluĹĄalci in posluĹĄalđ&#x;”˛ tp ĹĄe vedno izjemno razveselijo odzivi Ä?asu druĹžim s posluĹĄalci Radia Velenje.ÂŤ kami Radia Velenje.ÂŤâ€

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. YU GENERACIJA – Vse kar Şeliť 2. ISAAC PALMA – Obljubi 3. AR'N'BI – Prazniki

ZaÄ?etek zasedbe Yu Generacija sega v leto 2002, ko se je rodila ideja po ustanovitvi rock skupine, ki bi ustvarjala avtorsko glasbo s pridihom balkanskega melosa. V letih do danes so se v skupini zgodile ĹĄtevilne kadrovske spremembe. PriĹĄlo je tudi do kratkega premora, v letu 2018 pa je skupina priÄ?ela delovati v prenovljeni zasedbi Jani Mule (vokal), Damjan Maroh (kitara), Jani ÄŒrnko (bobni) in Lan FaleĹž (bas). V tej zasedbi je tudi posnela aktualno skladbo Vse, kar ĹželiĹĄ.

GLASBENE novice

Laibach izdali EP Party Songs

eran, Ä?igar uspeĹĄnica Shape Of You je bila najbolj predvajana skladba desetletja. Z 2,3 milijarde predvajanj je prehitela Drakeovo One Dance, sledile pa so ji Closer (Chainsmokers), Rockstar (Post Malone) in ĹĄe ena Sheeranova, Thinking Out Loud.

Z veÄ? kot milijardo predvajanj je bila za najbolj predvajano pesem leta razglaĹĄena Seniorita, ki jo izvajata Camila Cabello in Shawn Mendes, za najveÄ?krat predvajani album pa When We All Fall Asleep, Where Do We Go 17-letne Billie Eilish. Spotify s113 milijoni posluĹĄalcev ostaja vodilna pretoÄ?na platforma po ĹĄtevilu uporabnikov, sledi pa mu Apple Music s pribliĹžno 60 milijoni uporabnikov.

Skupina Laibach je pri britanski zaloĹžbi Mute izdala EP Party Songs, na katerem je zbranih ĹĄest doslej neobjavljenih skladb, ki so bile na repertoarju nastopa skupine v Severni Koreji leta 2015. Gre za skladbe Honourable, Dead or Alive, When Following the Revolutionary Road, We Will Go to Mount Paektu in Arirang. Izid EP-ja 22. novembra je Ĺže pospremil videospot za uvodno skladbo na ploĹĄÄ?i Honourable, Dead or Alive, When Following the Revolutionary Road, vanj pa so vkljuÄ?eni tudi posnetki, nastali 9. maja letos v ljubljanskem Cankarjevem domu. Skladba z dolgim naslovom je na albumu predstavljena v kar treh razliÄ?icah. Temelji na ariji iz klasiÄ?ne severnokorejske revolucionarne opere Povej, o gozd, del skladbe, pete v slovenĹĄÄ?ini, pa se navezuje na pesem Mateja Bora z naslovom Jutri gremo v napad.

Alanis Morissette izdala novo pesem in napovedala turnejo Alanis Morissette je svoje oboĹževalce razveselila z izidom singla Reasons I Drink, prvega z njenega devetega studijskega albuma Such Pretty Forks in the Road, ki naj bi izĹĄel prvega maja prihodnje leto. To bo po devetih letih spet novi album kanadske pevke, ki ga bo predstavila tudi na turneji junija 2020. Turneja Jagged Little Pill bo obeleĹžila 25. obletnico njenega uspeĹĄnega istoimenskega albuma in bo imela 31 postaj. Jagged Little Pill velja za enega kljuÄ?nih albumov 90. let.

S pesmimi, kot so Ironic, Hand in My Pocket, You Oughta Know in You Learn, se je album uvrstil na seznam najbolj prodajanih albumov vseh Ä?asov. Zanj je Alanis Morissette pri 21 letih dobila

Umrl mladi raper 21-letni raper Jarad A. Higgins, bolj znan z umetniĹĄkim imenom Juice WRLD, je v nedeljo umrl na mednarodnem letaliĹĄÄ?u v Chicagu. Vzrok smrti naj bi bil srÄ?ni zastoj. Predstavniki Ä?ikaĹĄke policijske enote so sporoÄ?ili, da je reĹĄevalna sluĹžba Higginsa kmalu grammyja za ploĹĄÄ?o leta in s tem postala najmlajĹĄa glasbenica s to prestiĹžno nagrado.

Tinkara napoveduje nov album Tinkara KovaÄ? s pesmijo A se tukaj svet konÄ?a? napoveduje nov album Ĺ katlica vĹžigalic, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku prihodnjega leta. Na njem je zdruĹžila pesmi iz svoje preteklosti ter dodala nekaj novih. Poleg skladbe A se tukaj svet konÄ?a? je na albumu tudi priredba pesmi Mars in Venera, ki jo je Tinkara prviÄ? izvedla na MMS-u 2013 in prejela glavno nagrado festivala ter nagrado za najboljĹĄo interpretacijo. Letos je Tinkara ponovno slavila na 39. MMS-u, in sicer s skladbo Bodi z mano do konca. Prejela je glavno nagrado, nagrado za naj-

Kanadski raper Drake po oceni pretoÄ?ne platforme Spotify velja za najbolj predvajanega izvajalca desetletja. Draku sledi Ed She-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel KlateĹži – Nasmeh Ĺživljenja Ansambel Posluh – Kje boĹĄ spala nocoj Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Vrli muzikanti – Slovenska pesem Ansambel Petra Finka – Prepozno je za vrtnice rdeÄ?e Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Roka Ĺ˝lindre – SreÄ?no novo leto Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Upanje – Ptujske ulice

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO GAJA PRESTOR Vsestranska mlada umetnica Gaja Prestor je po poletni skladbi Najino nebo in lanskoletni uspeĹĄnici Decembra posnela novo avtobiografsko izpovedno pesem Le tebe rabim. Pesem je posnela v Lenartu, v studiu Ĺ˝ana SerÄ?iÄ?a, s katerim sodeluje Ĺže od svojega prvega singla.

ANJA KOTAR

boljĹĄe besedilo, avtor glasbe AleĹĄ Klinar pa je prejel ĹĄe nagrado za najboljĹĄo pesem. Skladba bo v intimnejĹĄi razliÄ?ici poleg ostalih tudi na albumu.

Najbolj posluĹĄani izvajalec na Spotifyju je Drake

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

po srÄ?nem zastoju odpeljala v bliĹžnjo bolniĹĄnico, kjer je umrl.

Podrobnosti vzroka in okoliĹĄÄ?in njegove smrti ĹĄe vedno preiskujejo, ne izkljuÄ?ujejo pa tudi moĹžnosti smrti zaradi zlorabe drog.

VeÄ? bo jasnega, ko bodo znani rezultati obdukcije. 21-letni raper je zaslovel s skladbo Lucid Dreams, v svoji kratki karieri pa je objavil dva albuma: Goodbye & Good Ridance (2018) in Death race for love (2019).

Anja Kotar predstavlja najnovejĹĄi single House Party, ki je v prvih tednih po izidu dosegel Ĺže veÄ? kot 50.000 predvajanj na Spotifyu. Novo skladbo spremlja tudi videospot, ki je bil posnet v BotaniÄ?nem vrtu SeĹžana, priznani Youtube kanal VEVO pa ga je uvrstil na seznam Incoming POP Playlist.

PANDA Ena najstarejĹĄih domaÄ?ih pop skupin Panda predstavlja nov singl z naslovom Ena noga, en korak. Skladbo je napisal Andrej Pompe, Ĺže desetletja

gonilna sila skupine Panda.

Singl je tudi naslovna skladba novega, Ĺže enajstega projekta skupine z naslovom DaleÄ? stran, na katerem je zbranih trinajst skladb.

MARK ZEBRA Mark Zebra po skladbi S.O.S. predstavlja novo skladbo z naslovom 3 noÄ?i. Besedilo za skladbo v plesnih ritmih je napisal priznani avtor Rok LunaÄ?ek, glasba pa je Markovo delo. Videospot so posneli na enem najlepĹĄih dvorcev v Sloveniji – dvorcu Ĺ tatenberg, v reĹžiji Ĺ˝ige Djure.

WERNER IN DARJA GAJĹ EK Werner, ki obeleĹžuje Ĺže trideset let glasbene kariere, in Darja GajĹĄek sta zdruĹžila moÄ?i v skladbi Samo sebe imava, ki sta jo poklonila pokojni pevki in kraljici ljudskih src Simoni Weiss. Glasbo je napisal Goran Ĺ arac, vdovec Simone Weiss, besedilo pa je delo Igorja PirkoviÄ?a.

lokalne novice

Naš ­čas, 12. 12. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

12. decembra 2019

frkanje » Levo & desno «

Prazno – polno Nekaj čudnega je včasih z našimi besedami in pojmovanji. Ob praznikih je vse polno dobrot in raznih prireditev.

Da in ne

⏫

Pravijo, da se zaradi podtalnice na delu začrtane trase hitre ceste v bližini stare elektrarne gradnja hitre ceste spet odmika. Časovno.

Nekateri na začrtani trasi med Velenjem in Šentrupertom bi radi, da bi prišlo do prostorskega odmika.

⏫

V Šoštanju so pred nedavnim obeležili 10-letnico slovenskega muzeja usnjarstva, Jubileja so se udeležili tudi potomci nekdanjih lastnikov Woschnaggov (Vošnjakov). Med ogledoma gala adventne razstave v nekdaj njihovem dvorcu Gutenbuchel sta jim brhki mladenki ponudili domače piškote v obliki strojenih živalskih kož. Presenečenja ob ideji in okusu ni bilo malo.

Znani šaleški gostinec Mitja Acman in prav tako znani prvi cvetličar v Evropi Simon Ogrizek sta člana upravnega odbora Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje. Čvek predvideva, da sta izkoristila priložnost, ki se jima je ponudila pred nedavnim za pogovor o tem, kaj pravzaprav pomeni biti samostojni podjetnik. Mitja Simonu: »S. p. sem že vrsto let, ti pa si šele stopil na to pot. Povem ti, da ni enostavno, si pa sam svoj šef. Tudi to šteje. In glej, da se ne znajdeš med nekaterimi najinimi znanci, ki imajo s. p. – sami pufi.«

⏪

Tatjana Fajfar, žena letošnjega kletarja leta Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, in predsednik šmarškega društva upokojencev Avgust Reberšak sta sokrajana v vaški skupnosti Slatina.

Avgust očitno pozorno spremlja, ali še kaj teče ali ne iz soda v vrč. »Tatjana, vidim, da teče bolj slabo. Ali ti dvignem sod, da ne bom predolgo čakal?«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Družbeno omrežje Tiktok vse bolj prodira Tiktok je novejše družbeno omrežje, priljubljeno predvsem pri starostni skupini od 16. do 24. leta. Izhaja iz Kitajske, vse bolj pa je razširjeno tudi pri nas.

Na prvi pogled spominja na mešanico med Snapchatom in Instagramom; aplikacija omogoča

snemanje in objavljanje kratkih videov, ki lahko trajajo med 3 in 15 sekund oziroma 3 in 60 sekund. Te je možno opremiti s filtri in drugimi posebnimi učinki, ki jih omogoča tehnologija obogatene resničnosti. Poleg tega so izdelkom praviloma pripete še glasbene podlage največjih imen na svetovni glasbeni sceni. Ozaljšane posnetke je nato možno deliti s prijatelji in tudi širšo javnostjo ter čakati na točo všečkov, novih sledilcev in komentarjev.

Vendar Tiktok ni še ena različica Facebooka ali Instagrama – namenjen je namreč objavljanju skečev, plesov in drugih oblik zabavljaških videov. Uporabniki torej ne objavljajo svojega življenjskega sloga, temveč svojo ustvarjalnost. Očitno to pritegne pozornost, saj ima Tiktok že oko-

li 800 milijonov aktivnih dnevnih uporabnikov, aplikacijo pa je do letošnjega novembra naložilo že okoli 1,5 milijarde uporabnikov androidov in iphonov.

Prihaja Čokolinda Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je v okviru kampanje pred predsedniškimi volitvami sporočila, da je dala Podravki soglasje za uporabo imena Čokolinda za enega od novih izdelkov. »Lahko se mi smejijo, kolikor se hočejo, pomembno je le, da naša država in gospodarstvo rasteta,« je pri tem poudarila. Kot je še povedala, je prepričana, da

se bo Čokolinda dobro prodajala ne le v jugovzhodni Evropi, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in drugje po svetu. Predsednica napoveduje tudi, da se bo vsem nadomestilom za novi izdelek odpovedala. Beseda Čokolinda se je sicer pojavila decembra 2016, ko je Grabar - Kitarovićeva razburila javnost, ker je otrokom v tamkajšnjem vrtcu podarila svoje fotografije in čokolade srbskega proizvajalca. Dogodka, ki je sprožil ogorčenje na Hrvaškem in drugod, se je v medijih prijelo ime afera Čokolinda.

Naslovnico revije za ženske krasi moški

modnih odločitvah, saj obožuje ženske toalete in visoke pete, kar rad pokaže tudi na rdeči preprogi.

V Veliki Britaniji je vse že pripravljeno na izid januarske številke revije Cosmopolitan, ki pa bo nekaj posebnega. Naslovnico te ženske revije bo namreč po 35 letih znova krasil moški. Čast je pripadla slavnemu frizerju in zvezdniku resničnostnega šova Jonathanu Van Nessu, ki je tako

Delo pravnika zamenjal za sestavljanje kock

po Boyu Georgeu iz leta 1984 šele drugi moški na naslovnici ženske revije. »Moje telo je pripravljeno,« je Van Ness zapisal na svojem Instagramu ob naslovnici Cosmopolitana in izpostavil, da je prvi zvezdnik na naslovnici britanskega Cosmopolitana, ki je javno spregovoril o tem, da je HIV-pozitiven. »Ta trenutek mi pomeni ogromno. Odraščal sem ob takšnih revijah, bral zgodbe v njih in občudoval lepe fotografije.

Hkrati sem odraščal v času, ko je bil HIV stigmatiziran, ljudje pa se so bali vsakogar, ki ga je imel,« je zapisal. Ameriški zvezdnik je sicer povsem odprt o svoji seksualnosti – spolno se ne identificira ne kot moški ne kot ženska, pri čemer pa ima raje, da se ga naslavlja z moškim zaimkom.

V ženstveno smer se nagiba pri

Danes 46-letni Nathan Sawaya iz ZDA je pred leti zapustil delo v dobro plačani odvetniški pisarni, ker je spoznal, da ga to delo ne veseli. Zavedel se je, da si je od otroških let želel postati umetnik, toda pritisk staršev in okolice ga je odpeljal na drugo pot. »Vpisal sem se na pravno fakulteto, vendar sem vedno imel željo po

»Ko ljudem povem, kaj počnem, domnevajo, da delam tisto, kar vidite v trgovini z igračami – vlake in gradove,« je še povedal Sawaya, čigar izdelki pa niso samo nekaj za okras v dnevni sobi, ampak jih kot priznani umetnik razstavlja po vsem svetu.

Nazadovanje Novosti ne prinašajo vedno resničnega napredovanja, tudi nazadovanje. Tako vsaj kaže v Šmartnem ob Paki.

Tam naj bi združili vse enote vrtca. To pa pomeni, da bi nekateri otroci »nazadovali« iz osnovne šole v vrtec.

Visok obisk Titov trgu v Velenju je imel doslej že veliko visokih obiskov, eden takih bo tudi danes popoldne. Na ta osrednji velenjski trg bo spet prišel gospod Dedek Mraz. Verjamemo v vnovičen topel sprejem. Predvsem otrok, seveda. Ti se tovrstnih visokih obiskov res veselijo.

V novo Ob menjavi leta smo polni načrtov. Mnogi resno napovedujejo, da se bodo spremenili, da bodo boljši. Da bodo krenili na novo. Tudi v Gorenju napovedujejo, da bo novo leto prelomno: iz izgube bodo krenili v dobiček!

Za to so tudi zaposleni.

Ne brez težav Je že res, da naj bi bil ta mesec čaroben, pravljičen in še kako lep – a vseeno ni popolna izjema z ostalimi. Tudi v njem so ponekod težave!

SMS je star 27 let

Uspeh!

V tednu, ki je za nami, je minilo točno 27 let, odkar je bil poslan prvi SMS – kratko besedilno sporočilo. 3. decembra 1992 je namreč računalničar Neil Papworth direktorju Vodafona Richardu Jarvisu poslal SMS, ki ga je ta sprejel in prebral na svojem

Prizadetost

Velenjski nogometaši so uspešno sklenili jesenski del slovenske nogometne lige.

Remizirali so z Mariborčani, ki so v samem vrhu. No, naši knapi so še vedno trdno na tleh.

Nekateri moški so resno prizadeti. Le zakaj toliko govorimo le o nasilju nad ženskami?!

Pestrost ustvarjanju. Ko sem po službi prišel domov, sem potreboval nekaj, da sem pozabil na službo, potreboval sem nekaj ustvarjalnega. Slikal sem, risal, kiparil ... Nato sem dobil idejo, da bi ustvarjal z lego kockami,« je pojasnil Sawaya. Od takrat Nathan ustvarja ogromne kipe iz kock, ki vsebujejo tudi do 20 tisoč kosov. Med drugim je poustvaril umetniška dela, kot je Dekle z bisernim uhanom umetnika Jana Vermeerja iz Delfta, lotil se je Mone Lize Leonarda da Vincija, prav tako kipa tiranozavra, žirafe, ogromnega svinčnika, različnih človeških silhuet ...

prenosnem telefonu Orbitel 901.

Vsebina prvega SMS-ja je bila zelo kratka: »Vesel božič«. Le leto dni kasneje je Nokia razvila prvi telefon, ki je omogočal pošiljanje SMS sporočil, ta pa so kmalu postala samoumeven način sporočanja. Danes je vsak dan po svetu poslanih 23 milijard SMS sporočil, torej 270 tisoč vsako sekundo.

Statistike kažejo, da se na prejete SMS-je ljudje bistveno pogosteje odzovemo kot na klice, elektronsko pošto ali sporočila prek Facebooka. 90 odstotkov SMS-ov preberemo v prvih treh minutah, odpremo pa jih kar 98 odstotkov.

Nekateri pravijo, da imajo policisti med vsemi menda najbolj pestro delo. Med sabo se močno razlikujejo prometne nesreče, ki jih obravnavajo; različni so objekti, v katere nepridipravi vlamljajo; zelo različne stvari, ki jih le-ti odnašajo. Dokaj podobni so si le izgovori obravnavanih.

Čakanje Čakalne vrste v domovih za ostarele so vse daljše. In – seveda – čakajo tisti, ki ravno nimajo veliko časa čakati.

Zato za vse pač žal ne velja reklo, da kdor čaka, dočaka!

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

MED VAMI

12. decembra 2019 Velenje – Mateja IrĹĄiÄ? je cvetliÄ?arka. Ĺ˝e triintrideset let je zvesta istemu podjetju, Ä?eprav se je to nekajkrat preimenovalo. V delovni knjiĹžici ima zapisno KOC, Komunala, Vekos in PUP Velenje. ÂťMatejo morate predstaviti bralcem.

Res jo morate! Ni le mojstrica svojega poklica, je ĹĄe veliko, veliko veÄ?. Zaradi skromnosti se drĹži bolj v ozadju, pa se ne bi smela,ÂŤ mi je naroÄ?ila ena od obiskovalk razstave Adventna pravljica v dvorcu Gutenbuchel.

Ta je le eden od tistih ambientov, ki jim izjemne zamisli vdahne Simon Ogrizek, florist evropskega kova, udejanji pa Mateja. Ta zna brati njegove misli. ÂťÄŒe z nekom delaĹĄ petnajst let, res ne potrebujeĹĄ veliko besed, da se sporazumeĹĄ. To je tako kot pri kirurgu, ko preda skalpel ...ÂŤ.

Komaj smo jo ujeli. Malo ustavili. V decembru ima dela, da vÄ?asih ne ve, kjer se je glava drĹži. Po vsej Sloveniji. V ponedeljek se je ob 6.00 z ekipo napotila v PortoroĹž, v Velenje se je vrnila v torek ob prvi uri zjutraj. Ob pol osmih je zaÄ?ela nov delovni dan. Trajal je do sedemnajstih. V sredo je bila na PUP-u Ĺže ob petih, domov v Podkraj pri Velenju se je vrnila ob sedemnajstih ‌ A se ne pritoĹžuje. V slabo voljo jo spravlja le promet. ÂťVeliko smo na cesti. VÄ?eraj smo zaradi zastojev pred Ljubljano porabili ogromno Ä?asa ...ÂŤ.

To, da bo, ko odraste opravljala delo, ki bo povezano z naravo, ji je bilo poloĹženo

SreÄ?anje z Matejo IrĹĄiÄ?, cvetliÄ?arsko mojstrico ÂťKot otrok sem se veliko drĹžala starega ata. Izdeloval je najrazliÄ?nejĹĄe stvari iz naravnih materialov. Za veliko noÄ? snope, za boĹžiÄ? jaslice, za ÂťnedolĹžne otrokeÂŤ nam je pletel korobaÄ?e.ÂŤ v zibelko. ÂťJaz sem Ĺ˝upanova iz Podkraja,ÂŤ ponosno pove. ÂťRada imam naravo.

Vedno sem jo imela. Kot otrok sem se veliko drĹžala starega ata. Izdeloval je najrazliÄ?nejĹĄe stvari iz naravnih materialov. Za veliko noÄ? snope, za boĹžiÄ? jaslice, za ÂťnedolĹžne otrokeÂŤ nam je pletel korobaÄ?e. Vedno sem bila zraven. KorobaÄ? je bila kita, spletena iz vrbovega ĹĄibja. Dolg je bil pribliĹžno 50 centimetrov.ÂŤ NedolĹžni otroci so Ä?etrti dan po boĹžiÄ?u, 28. decembra.

Z njimi je povezana ljudska ĹĄega ÂťtepeĹžkanjaÂŤ odraslih, ko se lahko otroci enkrat na leto, a samo do 9. ure zjutraj, maĹĄÄ?ujejo odraslim za prejete udarce. Zraven so

vzklikali: ÂťReĹĄite se, reĹĄite se! ‌ Pri Mateji doma tudi: Šibule, ĹĄabule ‌ Kako je ĹĄlo naprej, se ne spomni veÄ?. Vsekakor pa je pomenilo, da so se morali odrasli otrokom odkupiti z manjĹĄim zneskom denarja. Danes je Ĺžal ta ljubka ĹĄega ob vseh BoĹžiÄ?kih in Dedkih Mrazih bolj kot ne pozabljena.

Ali pa jaslice! ÂťZraven hiĹĄe smo imeli kapelo, ki je bila prava zakladnica decembrskega okrasja. V ospredju so bile seveda jaslice. Na sredini je bil kip Marije, na vsaki strani so stale smreke. Zanje je stari ata, ne vem, kam je ĹĄel poMateja IrĹĄiÄ?. Decembra se le steĹžka ustavi. Ker je malo doma, svoj nje, ker sem bila premajhdom okrasi minimalistiÄ?no. Vse je v rdeÄ?em. na, vsako leto kupil nekaj

steklenih bunk. Prav steklene, zloĹžene v ĹĄkatle in vsaka zavita v vato so bile. Joj, kako so me vedno mikale! Poleti sem kdaj uĹĄla na dile, kjer je imel spravljene, jih prelagala, obÄ?udovala ... VÄ?asih ne preveÄ? spretno ‌ Kaj je sledilo, se ve.ÂŤ Krasno otroĹĄtvo je imela, pravi. ÂťPazila me je stara mama. Na kmetiji smo nabirali ĹĄibe, pletli koĹĄare, delali koĹĄe in metle, popravljali mreĹže za listje, nabirali les za cveke na grabljah, lesne gobe za Ĺžegen ...,ÂŤ se vĹživi v Ä?as, ko so kar sami od sebe nastajali nastavki za poklic, ki ga opravlja danes.

VpraĹĄam jo, kako bo v letoĹĄnjem decembru okraĹĄen njen dom. Še vedno sem zelo tradicionalna. Pri meni decembra prevladuje rdeÄ?a. Vse je v rdeÄ?em, a je vse minimalistiÄ?no.ÂŤ Kaj pa bi svetovala drugim? ÂťOdvisno naj bo od tega, kakĹĄno je stanovanje. ÄŒe je klasiÄ?no, ne moreĹĄ vanj postaviti Ä?rne smreke, bele smreke, narobe obrnjene smreke ‌ To lahko, Ä?e je stanovanje moderno. Odvisno naj bo od ambienta, predvsem pa od tega, kar Ä?utiĹĄ.ÂŤ Vsem ljudem Ĺželi ob prihajajoÄ?ih praznikih predvsem veliko strpnosti. OpaĹža namreÄ?, da je je vse manj. ÂťVse postaja tako napeto ‌ Tega prej nisem opazila.

Ustaviti bi se morali. Zamisliti nad tem.

Pogledati vase‌ Vse veÄ? jih hlepi samo ĹĄe po denarju,ÂŤ se zamisli. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Prazniki so Ä?as za druĹžino, Ä?as, ko se Ĺživljenje vsaj malo umiri Prihaja prazniÄ?ni Ä?as, ko se zbere druĹžina, ko obiĹĄÄ?emo prijatelje, sosede, sorodnike – Prazniki so za mnoge tudi duĹĄevna hrana, izdelava venÄ?ka pa na pragu adventnega Ä?asa ĹĄega, ki se prenaĹĄa iz roda v rod Adventni venÄ?ek simbolizira Ä?as priÄ?akovanja boĹžiÄ?a. Ni nujno, da je vedno v obliki venÄ?ka, lahko je tudi ĹĄtirikoten, podolgovat, viseÄ? ali za na mizo, kakor vam je vĹĄeÄ?. ÄŒe so bili nekoÄ? adventni venÄ?ki zgolj zeleni iz puĹĄpana ali smrekovih vej, pa ga danes lahko naredite iz praktiÄ?no Ä?esarkoli. Orehi, leĹĄniki, pistacije in araĹĄidi so odliÄ?en material. ÄŒlanice druĹĄtva Revivas Ĺ kale so iz vejic smrek, cipres, cimetovih palÄ?k, posuĹĄenih pomaranÄ?nih krhljev, Ĺželoda, suhega ĹĄibja, zelenja, gozdnih sadeĹžev, storĹžev in zaÄ?imbnic ustvarjale Ä?udovite naravne aranĹžmaje. ÂťZa venÄ?ek je fino, da je iz naravnih materialov, saj zelenje prinaĹĄa novo upanje, mir in spokojnost,ÂŤ nam zaupa ena od vsakoletnih obisko-

men in vsak okrasek na njem doda svojo noto. Ker smo si ga naredile same, ima v naĹĄih domovih ĹĄe veliko veÄ?jo vrednost,ÂŤ so menile krajanke.

Za veÄ?ino Slovencev je adventni Ä?as del boĹžiÄ?nega priÄ?akovanja, ko se vsako leto tradicija ponavlja; Ä?as, ki si ga podarimo in lahko damo drug drugemu, pa poseben Ä?as. ÂťÄŒe Ĺželimo, da bodo prazniki izĹžarevali domaÄ?nost in naĹĄo osebno noto, se bomo izdelave venÄ?kov in tudi raznih novoletnih daril in okraskov lotili kar sami,ÂŤ ugotavlja-

ti Ä?lanom Kulturnega druĹĄtva IC PleĹĄivec in njihovim pomoÄ?nikom iz krajevne skupnosti, ki so ponovno priredili MiklavĹžev sejem v PleĹĄivcu. NihÄ?e, ki se je po jutranji nedeljski maĹĄi v spremstvu MiklavĹža podal med obilno obloĹžene sejemske mize, ne more trditi, da je uspel ostati ravnoduĹĄen in se praznih rok odpravil domov.

jo v Belih Vodah. ÂťUstvarjanje z naravnimi materiali je izvirno in poceni. Potrebno je le malce domiĹĄljije,ÂŤ ĹĄe dodajajo. V druĹĄtvu Vulkan ugotavljajo, da na njihovih delavnicah najbolj uĹživajo otroci. ÄŒlani TuristiÄ?no razvojnega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid pa so letos tik pred prvo adventno nedeljo na delavnici venÄ?kov izdelali tudi velik venec, ki je obeĹĄen na

ĹĄnih parkljev (res so bili straĹĄni) skorajda nihÄ?e ni bal. Seveda pa so otroci predvsem teĹžko priÄ?akovali MiklavĹža in darila in bili nepopisno sreÄ?ni, ko jim jih je ta izroÄ?il. Organizatorji so zato, da je bilo vse skupaj ĹĄe bolj veselo in zabavno, poskrbeli tudi za program. Na oder so pripeljali tolkaliste glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in Ä?arodeja Andreja. Poskrbeli so tudi za od-

vodom za turizem pri vili Bianci.

Dobrega moĹža je priÄ?akala mnoĹžica otrok in njihovih starĹĄev. OÄ?itno je ĹĄlo veÄ?inoma za zelo pridne otroke, saj se stra-

rasle. Ob vili Bianci so se ĹĄibile stojnice samih roÄ?no izdelanih prikupnih daril, diĹĄalo je tudi po cimetu, tako iz vroÄ?ih Ä?ajev kot ÂťkuhanÄ?kovÂŤ.

MiklavĹž v Ĺ oĹĄtanju in Velenju trgu v Ĺ oĹĄtanju. Kar poĹĄteno so morali zavihati rokave.

Toplo razpoloĹženje v PleĹĄivcu

V PleĹĄivcu ugotavljajo, da v adventnem Ä?asu bolj kot ne vsi, vÄ?asih tudi Ä?isto podzavestno, prenatlaÄ?imo domove. V takih trenutkih nas preĹĄine, da za sreÄ?o in brezskrbne minute ne potrebujemo kaj dosti – le nekaj za pod zob, kakĹĄno okrepÄ?ilo in par dobrih ljudi okoli sebe za toplino.

TakĹĄne minute je uspelo priÄ?ara-

valk tovrstnih delavnic.

Tako kot v Ĺ kalah so se te navade lotili tudi na ĹĄtevilnih drugih delavnicah v Ĺ aleĹĄki dolini. V TopolĹĄici jo je pripravilo tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo. ÂťÄŒeprav se zdi, da je venÄ?ek preprosto narediti in okrasiti, smo v TopolĹĄici s pomoÄ?jo strokovne voditeljice Brigite Langus ugotavljali, da vendar ni tako. Adventni venec ima svoj po-

pisali, v Ĺ oĹĄtanju je pomagal priĹžgati luÄ?i, v Velenju pa je Ä?arobnost prinesel pod vilo Bianco.

Prvi od treh prijaznih moĹž je otroke v Velenju razveseljeval v noÄ?i na petek, 5. decembra.

V Velenju so Ĺže tradicionalno povabili otroke v druĹžbo z MiklavĹžem in njegovim spremstvom v krajevni skupnosti Staro Velenje. LetoĹĄnjo prireditev so pripravili v sodelovanju z Za-

MiklavĹž je seveda obiskal otroke tudi po drugih krajih v Ĺ aleĹĄki dolini in vseh treh mestih. O obisku v Ĺ martnem ob Paki smo Ĺže

foto: DuĹĄan Dobnik

Ĺ˝upanu je pomagal luÄ?i priĹžgati MiklavĹž

Na povabilo TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj je v Ä?etrtek mesto obiskal MiklavĹž s spremstvom. Na Trgu svobode ga je priÄ?akala mnoĹžica, posebej neuÄ?akani so bili otroci. Zanje je prinesel drobna darilca, tista veÄ?ja pa je otrokom, ki so mu pisali, odnesel na dom. Spremljali so ga angeli in – za vsak sluÄ?aj – tudi parkeljni.

MiklavĹž je Ĺžupanu Ĺ oĹĄtanja pomagal v mestu priĹžgati tudi prazniÄ?no razsvetljavo, tako da mesto pripravljeno in osvetljeno Ä?aka dogodke, ki bodo potekali v mestu. Teh ne bo malo. đ&#x;”˛

mz, mkp, jĹĄ

Naš čas, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

RAZVEDRILO

12. decembra 2019

Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine 03 777 0 350 | www.habit.si

Kot upravljalec stavb skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih stavb, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.

E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.

Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-

Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!

O NAS

Z vašo nepremičnino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem živite bolje.

900 stavb več kot 18.000 enot 27 let izkušenj 60.000 zadovoljnih ljudi

080 52 20 Dežurstvo 24/7 Ko potrebujete pomoč, kličite na našo dežurno brezplačno telefonsko številko kadarkoli v tednu in pomagali vam bomo.

Skrbimo, da je vaša nepremičnina vedno v rokah najboljših strokovnjakov.

daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.

Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!

Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 23. decembra 2019, na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade.

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

12. decembra 2019

Prijeten vinogradniĹĄki december v Martinovi vasi

Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza DU Velenje

Predvsem odziv ljudi spodbudil ťmarťke vinogradnike k nadaljevanju druŞenja v Martinovi vasi – Prej primanjkljaj kot dodaten zasluŞek – Bodo projekt prihodnje leto razťirili?

V Ĺ oĹĄtanju je potekala vsakoletna 10. revija upokojenskih pevskih zborov in vokalnih skupin

Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki so lani prviÄ? v dneh pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki pripravili druĹženje v Martinovi vasi. To bodo letos ponovili, in sicer v dneh od Ä?etrtka, 19., do sobote, 21. decembra, od 17. do 22. ure.

Jih je k temu spodbudil dober odziv ljudi? ÂťJe. Lanski odziv nas je presenetil. Ljudje so bili navduĹĄeni, kar so dokazovali z obiskom dogodka vse tri dni. Glede na njihove Ĺželje smo se odloÄ?ili, da bomo boĹžiÄ?no-novoletno druĹženje pripravili tudi letos. Menimo, da okolje takĹĄno prireditev ob izteku leta potrebuje,ÂŤ je pojasnila predsednica DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Mojca Praprotnik, ki zagotavlja, da so tudi tokrat pripravili bogat spremljevalni program.

Poleg kmeÄ?ko-boĹžiÄ?ne trĹžnice, na kateri bodo na stojnicah ponujali izdelke lokalni ponudni-

ki, se bodo od 17.30 dalje vrstili nastopi otroĹĄkih zborov, otrok iz vrtca, predstavili se bodo posamezni glasbeni izvajalci, vsak dan jih bo obiskal BoĹžiÄ?ek ... Je druĹženje namenjeno dopolnitvi programa druĹĄtva, popestritvi predprazniÄ?nega dogajanja v lokalni skupnosti ‌.? ÂťVse naĹĄteto. Na kleteh odprtih vrat in na

Veseli Martinovi soboti ob obÄ?inskem prazniku vinogradniki kletarji namenjamo pozornost degustacijam in podobno. Na boĹžiÄ?no-novoletnem druĹženju se lahko bolj druĹžimo z obÄ?ani in tudi razpoloĹženje je bolj sproĹĄÄ?eno. Takih priloĹžnosti ni prav veliko.ÂŤ Je prireditev priloĹžnost za dodaten prihodek druĹĄtva? ÂťNikakor. Prireditev je za nas velik organizacijski in tudi finanÄ?ni zalogaj. Na sreÄ?o znajo v lokalni skupnosti obrtniki, podjetniki prisluhniti potrebam tukajĹĄnjih druĹĄtev in jim pomagajo. ÄŒe ne bi bilo njihovih donatorskih prispevkov, bi delali z minusom in

ne s kakĹĄnim zasluĹžkom.ÂŤ Mojca Praprotnik je ĹĄe povedala, da prireditev ostaja njihova in sta se jim pa pri okrasitvi Martinove vasi tokrat pridruĹžili dve druĹĄtvi, ki imata v vasi svoje prostore: turistiÄ?no in konjerejsko, Ä?esar so zelo veseli.

Poleg domaÄ?inov organizatorji priÄ?akujejo ĹĄe veÄ? obiskovalcev

tudi iz drugih okolij, saj so v goste povabili izvajalce kulturnega programa iz ĹĄirĹĄega okolja.

Nameravajo prireditev nadgraditi? ÂťZanesljivo jo bomo nadaljevali in poskuĹĄali zadnje dni leta popestriti s ĹĄe kakovostnejĹĄo ponudbo ter spremljajoÄ?im programom. RazmiĹĄljajo pa o razĹĄiritvi projekta. ÂťO podrobnostih ĹĄe ne bi, saj se z zainteresiranimi ĹĄe nismo dogovorili vsega. Pogovarjamo se o tem ĹĄe z enim druĹĄtvom, morda se nam bo pridruĹžilo ĹĄe kakĹĄno,ÂŤ je sklenila Mojca Praprotnik. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ek vinskega leta v znamenju modrega pinota Mihael Fajfar med cvetoberom Evropskega reda vitezov vina Pred dnevi je v Ljubljani potekal edinstven 25. slovenski ViteĹĄki turnir vitezov vina, ki se ga je udeleĹžil tudi edini vitez vina tega reda iz naĹĄega okolja Mihael Fajfar hospes-eques de vino. Zbor vitezov na najviĹĄji ravni Konzulata za Slovenijo je tokrat prouÄ?eval modri pino v naĹĄi deĹželi. Za oceno so proizvajalci prijavili 26 razliÄ?nih pinojev, na katerih so vinski vitezi brusili svoje brbonÄ?ice. Tega izjemnega izziva je bil deleĹžen tudi Fajfar, ki je v obdobju do sprejema v naziv vinski svetnik dolĹžan opraviti obveznosti in postopke izobraĹževanja in sodelovanja tako pri Celjskem omizju, ki ga je predlagalo v to visoko druĹžbo pred tremi leti, kot do najviĹĄje instance Ordo Equestris Vini Europae Konzulata za Slovenijo. Prijazno druĹženje poznavalcev dobre kapljice je tokrat prineslo tudi zmagovalca.

To je postal modri pinot PerĹĄolja iz Kozane v GoriĹĄkih brdih. Ĺ e

Ko se pojavijo Žerdonerjevi Vingosi, zaŞigajo s petjem in glasbo.

Na vsakoletni, tokrat Ĺže 10. reviji pevskih zborov in vokalnih skupin, ki jih organizira in prireja Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje (Ĺ PZDU Velenje), tokrat je bila v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju 27. novembra, je sodelovalo rekordno ĹĄtevilo izvajalcev ob polni dvorani obÄ?instva. Prireditev je vodila Anica Drev iz DU Vinska Gora s predstavitvijo vseh nastopajoÄ?ih zborov, malih vokalnih skupin ter instrumentalnih spremljav.

Zbore in obiskovalce je pozdravila vodja kulture pri Ĺ PZDU Velenje Bernarda KoÄ?evar, ki je za to prireditev skupaj s Slavico Koren opravila obseĹžno organizacijsko

delo. Spodbudne besede je nastopajoÄ?im namenil predsednik pokrajinske zveze Franc Vedenik, ki je nekaj misli namenil tudi vse uspeĹĄnejĹĄemu delovanju vseh upokojenskih druĹĄtev. V svetli luÄ?i sta videla (in sliĹĄala) nastopajoÄ?e zbore tudi soorganizator Janko Zelcer, predsednik DU Ĺ oĹĄtanj, ter Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Oba sta izrazila prijazno dobrodoĹĄlico prijetnemu dogodku in ĹĄtevilnim pevcem ter glasbenikom v Ĺ oĹĄtanju.

Ker ÂťKdor rad in lepo prepeva, po vsej obÄ?ini glas slovenstva in lepota pesmi naj odmevaÂŤ! In zares je odmevalo z odra od kar desetih skupin; nastopili so TjaĹĄa in

Ema iz Vinske Gore, MePZ DU Ĺ oĹĄtanj, Paka pri Velenju ter DU Velenje, Lovski PZ LD Ĺ kale, Ĺ˝ePZ in MDI DU Velenje, GaberĹĄki cvet, Oktet Zavodnje, Podkrajski fantje s citrarko UrĹĄko Vedenik ter s ĹĄov programom Vingosi iz Vinske Gore. ZakljuÄ?ek je bil vesel skupni nastop vseh glasbenikov, kot prijeten sklep zelo razgibanega, ustvarjalnega leta 2019. Od nastopajoÄ?ih skupin bodo nekateri izbrani nastopili prihodnje leto na majskem sreÄ?anju na dnevih medgeneracijskega soĹžitja (DMS) v Ljubljani, kar bo zanje zasluĹžena velika Ä?ast. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NedonoĹĄenÄ?ke bodo grele tudi hobotnice iz Ĺ oĹĄtanja KvaÄ?kalo jih je sedem udeleĹženk medgeneracijskega centra, ki so ob kvaÄ?kanju spletale prijateljstva in vadile slovenski jezik Ĺ oĹĄtanj, Celje, 4. decembra – V Sloveniji se letno okoli 1.400 otrok rodi prezgodaj. Zato svoje prve dni preĹživijo v inkubatorjih in toplih posteljicah. Tam jim po zaslugi prostovoljk in prostovoljcev iz vse Slovenije, povezanih v ÂťProjekt hobotnicaÂŤ, delajo druĹžbo pisane kvaÄ?kane hobotnice, narejene po natanÄ?nih navodilih.

Projektu so se pridruĹžili tudi v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SaĹĄa, Generacije pod kroĹĄnjo, v Ĺ oĹĄtanju. Hobotnice je izdelovalo sedem udeleĹženk, ki so od januarja do marca vsak torek in petek pod mentorstvom prostovoljke Marije Bahun kvaÄ?kale hobotnice za nedonoĹĄenÄ?ke, v sredo pa

so jih podarile BolniĹĄnici Celje. ÂťNarejene so bile z veliko ljubeznijo priseljenk. SrÄ?no upamo, da bo naĹĄe darilo nedonoĹĄenÄ?ke ogrelo, jih napolnilo s toplino in jim prineslo toliko moÄ?i, da bodo vztrajali, dokler ne postanejo zmagovalci,ÂŤ je ob tej priloĹžnosti dejala vodja medgeneracijskega srediĹĄÄ?a Tina Jan, vesela tudi te-

ga, da so se ob kvaÄ?kanju spletla prijateljstva, udeleĹženke pa so ob tem vadile slovenĹĄÄ?ino.

Te nove delavnice so zaÄ?eli ta mesec. ÂťVerjamem, da bodo kmalu spet nastali Ä?udoviti izdelki, ki bodo ogreli srca nedonoĹĄenÄ?kov in novorojenÄ?kov.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Priznanja planinske zveze Slovenije

V prijetni druŞbi – JoŞe Tominťek (v sredini), vodja viteťkega omizja za Celjsko, Meta FrangeŞ (slovenska vinska kraljica) in Mihael Fajfar – je preizkuťanje vin ťe bolj prijazen dogodek.

bolj kot sam izbor vrhunskih pinotov je bilo pomembno druĹženje in tehtanje lastnih sposobnosti zaznavanja kakovosti vin. Vredno je omeniti, da sta se na oce-

njevanju zelo dobro odrezala dva pridelovalca iz bliĹžnjih LoÄ? ter Zlati griÄ? iz Slovenskih Konjic. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

LaĹĄko, 7. decembra – Planinska zveza Slovenije, ena najveÄ?jih in najbolj mnoĹžiÄ?nih nevladnih prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji, je konec tedna v LaĹĄkem pripravila sveÄ?anost ob podelitvi priznanj te organizacije svojim prizadevnim in zasluĹžnim Ä?lanom. Med njimi sta bila tokrat tudi dva nagrajenca iz ĹĄoĹĄtanjskega druĹĄtva. ÄŒlan Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Vinko Pejovnik je na sobotni podelitvi najviĹĄjih priznanj Planinske zveze Slovenije prejel sveÄ?ano listino Pla-

ninske zveze Slovenije za svoj dolgoletni prispevek pri delovanju druĹĄtva. VeÄ? let je bil tudi njegov predsednik. Za svoje delovanje v druĹĄtvu je med drugim prejel tudi plaketo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Iz SaĹĄa regije je sveÄ?ano listino Planinske zveze prejel tudi Ciril Kunst, dolgoletni predsednik Planinskega druĹĄtva ReÄ?ica ob Savinji. ÄŒlanica Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Zinka MoĹĄkon pa je za svoje skrbno delo v druĹĄtvu ob tej priloĹžnosti đ&#x;”˛ prejela spominsko plaketo.

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. decembra 2019

Rudarji v prvem delu niso okusili slasti zmage

Verjame v fante Sedanji trener Andrej Panadić je 'sedel' na zelo razgreto Rudarjevo trenersko klop v 16. krogu. V petih dvobojih so trikrat igrali neodloÄ?eno in dvakrat izgubili. Z neodloÄ?enim rezultatom z branitelji naslova je bil zelo zadovoljen.

V drugem delu trd boj za obstanek v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini Velenje – Za velenjskimi nogometaĹĄi je tako rekoÄ? Ä?rna jesen, ki so jo konÄ?ali brez zmage in na zadnjem mestu z velikim zaostankom devetih oziroma enajstih toÄ?k za novincema, predzadnjim Bravom in predpredzadnjim Taborom. Triglav na sedmem mestu ima kar dvanajst toÄ?k veÄ? od njih. Ta ĹĄtiri moĹĄtva bodo v drugem delu vsekakor globoko dihala v boju za obstanek v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini. Na najslabĹĄem so velenjski nogometni rudarji, ki so po jesenskih dvajsetih krogih edini, ki ne vedo, kaj je to zmaga. Tako kot Gorenjci so zelenico dvanajstkrat zapuĹĄÄ?ali sklonjenih glav, novinca po enkrat manj. Z debelimi Ä?rkami pa bo v njihovi kroniki zapisana jesen tudi po rekordnih menjavah trenerjev.

Pred aktualnim Andrejem Panadićem so bili v tej vlogi Almir Sulejmanović, Janez Žilnik in Nikola Jaroť.

Na zadnji tekmi v tem letu so pred pribliĹžno dvesto gledalci gostili Maribor. V zimskih razmerah, manjkal je le sneg, sta se tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 1 : 1.

TakĹĄen je bil rezultat tudi v drugem krogu, ko je bil na njihovi trenerski klopi Sulejmanović. Vmes pa so rudarji kot gostje v 11. krogu (trener JaroĹĄ) doĹživeli najhujĹĄi poraz prvega dela. VijoliÄ?asti so jih tedaj v svojem Ljudskem vrtu potopili 's petardo' (5 : 0).

Aktualni prvak je po boleÄ?em porazu krog pred tem na svojem igriĹĄÄ?u s Triglavom (0 : 2) gotovo priĹĄel v Velenje odloÄ?en, da se znese nad rudarji. NajbrĹž pa je tudi trener

domaÄ?ih upal, da bi tako kot Gorenjci tudi njegovi igralci prisolili nasprotniku zauĹĄnico.

Gostom je kazalo dobro. Po na videz nenevarnem napadu so povedli v 20. minuti. Rudi PoĹžeg VancaĹĄ je z leve strani podal Ĺžogo proti sredini le nekaj metrov od njega oddaljenemu in nepokritemu Roku Kronavetru, blizu njega sta bila Elvedin DĹžiniÄ? in Marko ÄŒosić. Po jesenskem delu Ä?etrti strelec lige (10 golov, s 16 je najboljĹĄi Olimpijin Ante VukuĹĄić) je gostujoÄ?i napadalec naredil nekaj korakov in udaril iz prve. Ĺ˝oga je z nekaj veÄ? kot dvajsetih metrov med nemoÄ?nim vratarjem Matejem Radanom in njegovo desno vratnico konÄ?ala v mreĹži. Toda ob koncu prvega dela igre so domaÄ?i igralci po zelo lepi akciji razveselili svojega trenerja in gotovo zagrenili odmor gostujoÄ?emu. Globoko s svoje polovice igriĹĄÄ?a je Marko ÄŒosić poslal Ĺžogo proti desni strani gostujoÄ?ega kazenskega prostora. Do-

minik Radić je stekel za njo ter jo prav tako iz prve poslal pred vratarja Kenana Perića, kjer jo je priÄ?akal visoki Borna Petrović in jo s pribliĹžno petih metrov z glavo poslal za hrbet vratarja.

V drugem delu so gostje poskuĹĄali doseÄ?i ĹĄe drugi zadetek, vendar so jim domaÄ?i s preraÄ?unljivo igro uspeĹĄno kljubovali (streli 23 : 2, v okvir vrat 5 : 1 v korist gostov). Z nekaj sijajnimi obrambami pa jim je zmago prepreÄ?il Matej Radan, ki je bil drugiÄ? zapored v vlogi prvega vratarja namesto TomaĹža Stopajnika. Manjkala sta tudi poĹĄkodovana kapetan Damjan Trifković in njegov namestnik David KaĹĄnik.ÂŤ Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali predvidoma 22. februarja. VelenjÄ?ani bodo gostovali v Kranju, posebej ga bo gotovo zaznamoval derbi med Mariborom in Olimpijo. đ&#x;”˛

Velika toÄ?ka? ÂťVsekakor je to za nas pomembna toÄ?ka, ker za drugimi zelo zaostajamo na lestvici. Maribor je bil kljub porazu v predzadnjem krogu s Triglavom vsaj papirnati favorit. Ĺ˝e na prejĹĄnjih tekmah, proti DomĹžalam, Bravu, Celju, Taboru, smo igrali dobro, a smo imeli manj sreÄ?e. Po sijajni tekmi proti odliÄ?nemu nasprotniku smo si po zelo zanimivi in borbeni tekmi zasluĹžili toÄ?ko. Maribor iz igre nekih posebnih priloĹžnosti ni imel. Kljub toÄ?ki pa z nekaterimi stvarmi ĹĄe nisem zadovoljen. OÄ?itno potrebujemo kakĹĄnih petnajst, dvajset minut, da dojamemo, kaj smo se dogovorili, in nato zaÄ?nemo igrati. Po prejetem golu in tudi v drugem polÄ?asu smo s taktiÄ?no zelo dobro igro prepreÄ?evali gostom, da bi na nas popravljal slab vtis iz prejĹĄnjega kroga.ÂŤ Na odmor brez zmage!? ÂťSeveda sem upal, da bom preporodil moĹĄtvo in dosegli kakĹĄno. Vendar verjamem vase, v svoje delo in delo igralcev. Na treningih odliÄ?no, trdo delajo in prej ko slej bomo za to nagrajeni. To bi se lahko zgodilo Ĺže na samem zaÄ?etku drugega dela.ÂŤ Premor za vas ne bo tako brezskrben kot morda za nekatere druge? ÂťIgralci bodo dobili vadbeni program, da bodo na samem zaÄ?etek priprav priĹĄli v dobrem stanju. Na njih se bomo zbrali 4. januarja.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali imajo zadostno kakovost, da bodo tudi naslednjo sezono igrali v elitni druĹžbi, je priÄ?akovano sledil optimistiÄ?en odgovor. ÂťImamo. Igralci na vsakem treningu dajejo maksimum, tako v fiziÄ?nem kot taktiÄ?nem smislu, skratka, v vseh pogledih. ÄŒe bo takĹĄna zavzetost na treningih tudi v drugem delu, je to dobra popotnica za naĹĄ boj za obstanek.ÂŤ In priĹĄli ste, da moĹĄtvo reĹĄite pred selitvijo na niĹžjo raven? ÂťOÄ?itno mi je usojeno, da sem gasilec. Ni enostavno, Ä?e moĹĄtvo prevzameĹĄ sredi prvenstva ali ko je to Ĺže v teku. Obenem je to velik izziv. Rad delam, odziv fantov je odliÄ?en in to je najbolj pomembno.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

S. Vovk

Verdinek nasul Dolenjcem kar 15 golov Vlado Matanović RokometaĹĄi Gorenja ĹĄele v zadnjih minutah strli odpor zelo motiviranih NovomeĹĄÄ?anov Novo Mesto – Trenerji katere koli ĹĄportne discipline se najbolj bojijo poĹĄkodb.

Tudi Gorenjev Zoran JoviÄ?ić je pred zaÄ?etkom nove sezone na prvo mesto postavil Ĺželjo, da bi jih obĹĄle v velikem krogu. Toda za zdaj ni (bil) usliĹĄan. Pred gostovanjem v Novem mestu se je poĹĄkodovanima Domnu Tajniku in Vladu Matanoviću, ki se bo po tej sezoni preselil k Zagrebu, pridruĹžil vratar AljaĹž Panjtar. Na treningu si je zlomil prst in letos seveda ne bo veÄ? mogel braniti. Zato je bil v vlogi drugega vratarja proti Krki ob Emirju Taletoviću mladinec Alen Husejnović.

Velenjski rokometaĹĄi so si proti Krki priigrali sedmo zmago zaporedoma. Od zelo motiviranih domaÄ?ih rokometaĹĄev so bili boljĹĄi s 37 : 33. Matic Verdinek je bil nadvse strelsko razpoloĹžen in neustavljiv.

MreĹžo domaÄ?ih vratarjev je napolnil kar s petnajstimi Ĺžogami. Dolenjci kljub svoji veliki poĹžrtvovalnosti in Ĺželji, da bi prekinili velenjski zmagoviti niz, niso uspeli.

V prvem polÄ?asu je bila igra dolgo bolj ali manj izenaÄ?ena. Gostje so vseskozi uhajali domaÄ?im za gol ali dva, domaÄ?i so izenaÄ?evali, povedli niso nobenkrat.

Po zadnjem izenaÄ?enju v prvem polÄ?asu (10 : 10) slabih deset minut pred odhodom na odmor pa so igralci Gorenja po treh porednih zadetkih uĹĄli domaÄ?im za tri gole (13 : 10), drugi del pa zaÄ?eli s prednostjo dveh (18 : 16). Pri domaÄ?ih je bil strelsko najuspeĹĄnejĹĄi AndraĹž Kete, ki je v prejĹĄnji sezoni nosil njihov dres. V 40. minuti je ta igralec po ĹĄestem zadet-

Matic Verdinek je reĹĄetal Krkino mreĹžo.

ku zadel za 23 : 23; to je bilo prvo izenaÄ?enje v drugem polÄ?asu. Prav zato je Verdinek med tem dobil tudi vlogo Ä?uvaja in do konca dosledno pokrival na tej tekmi s sedmimi goli najboljĹĄega nasprotnikovega strelca, hkrati pa ĹĄe vedno neusmiljeno zadeval. Toda gostitelji niso popuĹĄÄ?ali. Po nekajkratnem vodstvu nasprotnika za dva gola so ĹĄest minut pred koncem zaostajali le za gol (31 : 32). Po izkljuÄ?itvi njihovega igralca in dosojeni sedemmetrovki je

Verdinek s svojim Ĺže dvanajstim golom poviĹĄal na 33 : 31. Po hitro zapravljenem napadu Dolenjcev, ki so bili brez vratarja, je Grega OkleĹĄÄ?en s strelom v prazna vrata zadel za 34 : 31. Ob izkljuÄ?itvi ĹĄe enega igralca so domaÄ?i slabe pol minute imeli na parketu dva igralca manj. NajboljĹĄi strelec gostov je z novo natanÄ?no sedemmetrovko rezultatsko oddaljil VelenjÄ?ane za ĹĄtiri gole (35 : 31); to je bila odloÄ?ilna prednost in sploh najviĹĄja razlika na tekmi. Ker so bile do konca tekme le ĹĄe tri minute, so lahko Ĺ aleÄ?ani mirno priÄ?akali konec tega zelo zanimivega dvoboja, ki ga je s petnajstim golom sklenil trenutno najboljĹĄi strelec lige Verdinek. Do konca prvenstva je ĹĄe veliko krogov, a vse kaĹže, da bo znova kralj strelcev lige.

Trener Zoran JoviÄ?ić: ÂťVedeli smo, da nas Ä?aka teĹžka tekma. Krka igra hitro, atraktivno igro. Dobili smo nekaj zadetkov preveÄ?. Pozna se tudi, da nam manjkajo nekateri igralci, ampak en izpit veÄ? je za nami. ÄŒestitam fantom za zmago in gremo naprej.ÂŤ DomaÄ?i trener Roman Zarabec je Ä?estital svojim fantom za bojevitost in ocenil, da niso imeli dovolj sreÄ?e. Dejal je tudi: ÂťRezultat bi lahko bil ugodnejĹĄi, a menim, da je k temu botrovala tudi viĹĄja sila.ÂŤ V sobotnem (ob 19.00) 14. krogu bodo VelenjÄ?ani gostili Maribor. V dvanajstih dvobojih (z Loko morajo odigrati ĹĄe zaostalo tekmo 11. kroga) si je priigral skromnih ĹĄest toÄ?k in za tretjim Gorenjem zaostaja za dvanajst. Velenjske rokometne ose bodo nato na parketu Ĺže v torek (17. 12.), ko bodo v ĹĄestnajstini finala slovenskega pokala gostovali v Cerkljah na Gorenjskem pri tamkajĹĄnjem Ä?lanu druge lige Cerklje – Radovljica. đ&#x;”˛

S. Vovk

le ĹĄe do konca sezone Iz velenjskega rokometnega kluba so sporoÄ?ili, da bo 24-letni Hrvat njihov Ä?rno-rumeni dres konec sedanje sezone zamenjal za modri oziroma beli najboljĹĄega hrvaĹĄkega kluba PPD Zagreb. K zamenjavi okolja je odliÄ?nega leviÄ?arja gotovo med drugim spodbudil tudi sedanji hrvaĹĄki selektor, ki ga je uvrstil na ĹĄirĹĄi seznam za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prviÄ? v zgodovini v treh drĹžavah. Med 10. in 26. januarjem prihodnje leto bodo njegove gostiteljice Ĺ vedska, NorveĹĄka in v Avstrija.

Direktor velenjskega kluba Janez Gams je po tej igralÄ?evi odloÄ?itvi dejal: ÂťZnova se je pokazalo, da je rokometni klub Gorenje Velenje dobra valilnica talentov. Vesel sem za Vlada, da so se uresniÄ?ile njegove otroĹĄke Ĺželje in da je priĹĄel do praga Ä?lanske reprezentance HrvaĹĄke ter poslediÄ?no prejel tudi poziv iz Zagreba.

Vlado je priĹĄel v Slovenijo kot precej neuveljavljen igralec in naredil v letu in pol velik preskok. Menim, da tudi to kaĹže smer ostalim igralcem. ÄŒaka nas ĹĄe veliko pomembnih tekem in verjamem, da bo s svojimi dobrimi predstavami do konca sezone prispeval k naĹĄi novi uspeĹĄni sezoni.ÂŤ Matanović pa je dodal: ÂťMislim, da je bil prihod v Velenje najboljĹĄa poteza v moji karieri. Dvignil sem se

na nivo, ki ga nisem niti sam priÄ?akoval. Trdo sem delal za to, da sem priĹĄel do sem, kjer sem zdaj, a vseeno, tako hiter napredek v letu in pol, mislim, da se bolje res ne bi moglo zgoditi. Seveda gre zahvala trenerju, vodstvu in vsem soigralcem, ki so bili z mano in bodo ĹĄe do konca sezone.

Menim tudi, da je prestop v Zagreb pravi korak za naprej in veselim se Ĺže novih izzivov.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

12. decembra 2019

Hudales in TamĹĄe vsak po dve medalji

Ĺ tevilne ekipe na teku svete Barbare

Na balkanskem prvenstvu v karateju v BreĹžicah odliÄ?en nastop mladih VelenjÄ?anov Oba sta se skupaj ĹĄe s sedmimi karateisti iz Velenja in s skoraj sto Ä?lani slovenske karate reprezentance udeleĹžila 20. balkanskega prvenstva za kadete, mladince in mlajĹĄe Ä?lane, ki je bilo v BreĹžicah od 6. do 8. decembra 2019.

Nastopilo je 652 tekmovalcev iz sedmih balkanskih drĹžav. Nastop

slovenske reprezentance je bil letos zelo uspeĹĄen: medtem ko so lani osvojili zlato, dve srebrni in pet bronastih medalj, so letos osvojili ĹĄtiri zlate in ĹĄtiri srebrne medalje, bronastih pa celo 15.

Veliko reprezentantov je bilo tudi Ä?isto blizu medalje; uvrstitev na peto mesto je bilo pet, sedmo mesto pa je osvojilo ĹĄe sedem slovenskih tekmovalcev.

Med nastopi velenjskih reprezentantov je treba izpostaviti peto mesto Pie Cesar ter po dve medalji, ki sta jih osvojila TomaĹž Hudales (srebrno in bronasto) in Niklas TamĹĄe (dve bronasti medalji) ter pristala med najuspeĹĄnejĹĄimi tekmovalci slovenske reprezentance.

Pia Cesar je prvi dan tekmovanja nastopila v katah in med 22 mlajĹĄimi Ä?lanicami najprej izloÄ?ila z rezultatom 3 : 2 in 5 : 0 dve predstavnici Srbije, nato pa z rezultatom 2 : 3 v polfinalu

tesno izgubila proti kasnejĹĄi balkanski prvakinji Mili Mraković iz ÄŒrne gore. TomaĹž Hudales je v svoji kategoriji borbe mladinci -68kg nastopil proti 27 nasprotnikom, med katerimi je bilo kar pet odliÄ?nih slovenskih tekmovalcev.

TeĹžko borbo je imel Ĺže v prvem krogu, ko je zmagal z rezultatom

1 : 1 proti Aliji Deliću iz Bosne, nato pa slovenskega nasprotnika Lana PodpeÄ?ana ugnal z rezultatom 2 : 0. V polfinalu se je sreÄ?al s svojim dolgoletnim slovenskim nasprotnikom Ĺ˝anom KerĹĄiÄ?em Ahlinom in ga po zelo izenaÄ?eni borbi premagal z rezultatom 4 : 3. V finalu je po odliÄ?nem zaÄ?etku vodil z rezultatom 1 : 0 proti Sadinu Mulahaliloviću in nato zmago izgubil v zadnjih treh sekundah pred koncem z rezultatom 2 : 1 ter postal balkanski podprvak.

Niklas TamĹĄe je nastopil v soboto in je svoje borbe s 14 nasprotniki zaÄ?el z Jeknićem iz ÄŒrne gore, ki ga je premagal visoko z rezultatom 6 : 0. Podobno prepriÄ?ljivo je v drugem krogu premagal tudi nasprotnika s Cipra Hadjiefstathia z rezultatom 6 : 3.

V polfinalu je Niklas klonil pred Romunom Vasilem Mariusom z rezultatom 0 : 2, ta je kasneje

Vid KavtiÄ?nik kandidira za Komisijo ĹĄportnikov MOK-a

osvojil naslov balkanskega prvaka. Niklas pa si je zato priboril nastop v repasaĹžu in si z zmago 2 : 1 proti Stefanu Stanojeviću iz Srbije priboril odliÄ?no bronasto kolajno.

Oba velenjskega karateista sta bila zadnji dan tekmovanja uvrĹĄÄ?ena tudi v slovensko mladin-

sko ekipo za borbe, ki je najprej z rezultatom 3 : 2 izgubila proti Srbom, nato pa z rezultatom 6 : 3 premagala Ciper in dosegla ĹĄe eno – bronasto medaljo. Oba velenjska tekmovalca sta z odliÄ?no borbo v tretjem in Ä?etrtem krogu prepreÄ?ila, da bi CiprÄ?ani dosegli preobrat; oba z neodloÄ?enim rezultatom (3 : 3 Niklas in 0 : 0 TomaĹž).

Med najuspeĹĄnejĹĄe slovenske tekmovalce na balkanskih prvenstvih pa sodi zagotovo TomaĹž Hudales, ki ima zdaj v svojih rokah Ĺže skoraj dva kompleta balkanskih odliÄ?ij; v katah je leta 2015 (Hercegnovi) in 2016 (Beograd) dosegel srebrno in bronasto medaljo, v borbah pa je bil balkanski prvak (Beograd 2016), leta 2019 pa je v KrĹĄkem dodal ĹĄe srebrno in bronasto medaljo. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

TAKO so igrali

Strelca: 0:1 Kronaveter (20.), 1:1 Petrović (45.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, Filipović, ÄŒosić, Ejup, DĹžinić, AndĹželković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 65.

Voťnjak), Kobiljar (od 81. Kuzmanović), Petrović, Radić (od 90. Kadrić). Trener: Andrej Panadić.

Maribor: Pirić, Klinar, Mitrović, PeriÄ?ić, Viler, DerviĹĄević, Pihler, PoĹžeg VancaĹĄ (od 79. Hotić), Kronaveter (od 75. Tavares), MeĹĄanović (od 67. Kotnik), Zahović. Trener: Darko Milanić.

Drugi rezultati: Olimpija - DomĹžale 0:1

Jesenska potepanja

Rezultati skupno: 1. mesto – TĹ Ĺ˝IVKO 1 (00:33:46) 2. mesto – Borci team (00:35:19) 3. mesto – TĹ Ĺ˝IVKO 2 (00:35:30) NajmlajĹĄa ekipa: Mini FIT zvezdice (32 let skupaj) (1:12,41); NeĹža Grm, SaĹĄ T. Slokan, Enej Okrogar, Leja LovĹĄe NajstarejĹĄa ekipa: KOROĹ KI TIGRI (301 let skupaj) (1:11:22); Ĺ tefan Skitek, Vili Blatnik, Kazimira LuĹžnik, Ante Bilobrk đ&#x;”˛

Miha Dobnik

Po hribih

LetoĹĄnja jesen je bila s svojim blagim podnebjem kot nalaĹĄÄ? za potepanja po naĹĄih planinah. Zlasti mesec oktober je bil prelep, topel in poln Ä?udovitih barv.

Planinci UNI 3 smo novo ĹĄolsko leto priÄ?eli s pohodom na KaĹĄno planino. IzhodiĹĄÄ?e na to paĹĄno planino je na prelazu Volovljek, prav tam, kjer se priÄ?ne tudi pot na bolj znano Veliko planino. Pot na vrh je poloĹžna, tehniÄ?no nezahtevna in zelo razgledna. Najprej smo se ustavili pri planĹĄarski koÄ?i, se okrepÄ?ali in se preko paĹĄnikov povzpeli na vrh, ki ga nekateri imenujejo tudi Kranj-

To je bil zelo lep in pouÄ?en izlet.

Zadnji oktobrski dan pa smo obiskali SveÄ?inske gorice. Pohod so organizirali prizadevni Ä?lani turistiÄ?nega druĹĄtva iz SveÄ?ine in ga poimenovali HelloVINO Ä?arovniĹĄki pohod. Vinotour je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi. Sestavljena je iz poti, ki peljejo preko dvoriĹĄÄ? slovenskih in avstrijskih vinogradniĹĄkih kmetij. Najbolj znan motiv s poti je srce med vinogradi. Na Ä?arovniĹĄkem pohodu smo se lahko ogreli in okrepÄ?ali s tradicionalnimi Ä?arovniĹĄkimi zvarki in poskusili lokalne dobrote, ki so jih

tek pohoda, pa so nas tu in tam pozdravili celo sonÄ?ni Ĺžarki, ki so sremeĹžljivo kukali izza oblakov.

Do BukovniĹĄkega jezera smo ĹĄli po nemarkirani gozdni poti, nato pa smo nadaljevali po oznakah Prekmurske planinske poti do Filovskega Gaja. BukovniĹĄko jezero je umetno jezero, veliko 4,5 ha, in je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Na dvignjenem predelu ob jezeru je kapelica sv. Vida in pod njo istoimenski studenec. O njegovi Ä?udodelnosti so domaÄ?ini prepriÄ?ani od nekdaj. Po ustnem izroÄ?ilu se je mnogim izboljĹĄal vid ali so celo spregledali, Ä?e so

ska reber. Za planino je znaÄ?ilna vulkanska sestava tal, zato voda ne ponikne in med potjo naletimo na veÄ? manjĹĄih jezerc. Za borovnice in brusnice je bilo Ĺže prepozno, smo pa tu in tam naĹĄli kakĹĄnega jurÄ?ka. Prehodili smo kroĹžno pot in sestopili pri koÄ?i na Kranjskem Raku.

NaĹĄ naslednji pohod je bil bolj turistiÄ?no obarvan. Pot smo priÄ?eli v BraslovÄ?ah, kjer nas je priÄ?akala Ä?lanica TuristiÄ?nega druĹĄtva in nam povedala vse o tem lepem trgu, ki je eden najstarejĹĄih na Slovenskem. Vredne ogleda so bile zlasti trĹĄke hiĹĄe z lepo ohranjenimi portali, pa seveda cerkev Marijinega vnebovzetja z ohranjenim protiturĹĄkim obzidjem in Ä?udovito kapelo na cerkvenem vrtu. Cerkev nam je prijazno razkazal braslovĹĄki Ĺžupnik. Po ogledu trga smo se zapeljali mimo Ĺ˝ovneĹĄkega jezera do vznoĹžja gradu Ĺ˝ovnek. NavduĹĄeni smo bili nad mogoÄ?nostjo gradu, ki ga neverjetno lepo obnavljajo domaÄ?ini sami. Posebno lep je obrambni stolp z znamenito okroglo mizo.

Po obronkih Dobrovelj smo se vrnili nazaj do BraslovĹĄkega jezera.

za pohodnike pripravili domaÄ?ini.

November pa je bil novembrsko muhast. DeĹž, megla in nizke temperature so marsikoga odvrnile od Ĺželje, da bi se podal po razmoÄ?enih planinskih poteh. Vendar nam je bilo ob Ä?etrtkih z deĹžjem prizaneĹĄeno. Kljub slabim vremenskim napovedim nismo bili mokri, in kot nalaĹĄÄ?, nas je tu in tam pozdravilo celo sonce.

V Martinovem tednu smo se podali po Martinovi poti, kot se za ta praznik spodobi. Iz Ĺ martnega v RoĹžni dolini smo krenili proti Kunigundi, kjer nas je v toplo zakurjeni planinski koÄ?i priÄ?akal predsednik PD Galicija in nam postregel s Ä?ajem. Pot smo nadaljevali po valovitem grebenu gore, mimo razvalin gradu LanĹĄperk in se po strmi gozdni poti spustili v dolino. Jesenske barve gozda bi ĹĄe bolj zaĹžarele, Ä?e bi bilo vreme sonÄ?no.

Tudi za Ä?etrtek, 28. novembra, je bila vremenska napoved slaba.

Kljub temu smo se odpravili na pohod, tokrat v Prekmurje. Do Murske Sobote je neusmiljeno deĹževalo, v Dobrovniku se je priÄ?elo jasniti, v Kobilju, kjer je bil zaÄ?e-

si z vodo izprali oÄ?i. V gozdu ob jezeru pa je tudi 26 oznaÄ?enih zdravilnih toÄ?k.

V Filovskem Gaju smo si ogledali s slamo krito domaÄ?ijo, ki jo je lastnik Adolf Pen obnovil v starem slogu in je kot miniaturni muzej na prostem odprta za ogled vsem, ki se Ĺželijo seznaniti z etnografskimi znaÄ?ilnostmi kraja. Slikar nas je tudi prijazno sprejel in nam razkazal notranjost hiĹĄe, v nekdanjih prostorih, namenjenih hlevu, pa nam je postregel s Ä?ajem, domaÄ?im Ĺžganjem in piĹĄkoti.

Pot smo zakljuÄ?ili z ogledom PleÄ?nikove cerkve v Bogojini, ki je ena najlepĹĄih stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem. DomaÄ?ini imenujejo svojo farno cerkev Bela golobica in jo upraviÄ?eno ĹĄtejejo za eno najveÄ?jih umetnin naĹĄega velikega arhitekta JoĹžeta PleÄ?nika. Vrhunska arhitektura, ki dovrĹĄeno povezuje staro z novim, je bila ustvarjena prav za ta prekmurski del zemlje.

S svojo nenavadno podobo nas Ĺže od daleÄ? pozdravlja okrogel zvonik, ki je okraĹĄen z roÄ?no izdelađ&#x;”˛ nimi lonÄ?arskimi izdelki.

OdliÄ?ni pikadovci V Mariboru je 7. in 8. decembra v organizaciji Pikado zveze Slovenije potekalo drĹžavno prvenstvo v klasiÄ?nem pikadu. Velenjsko ekipo Pikado Kluba ÄŒuk so tokrat zastopali PrimoĹž Jelen, Mladen JosiÄ?, Silvo Javornik, Jan GroĹĄelj in BoĹĄtjan PetanÄ?iÄ?. VloĹženi trud in trening je prinesel tudi temu primerne rezultate. V soboto sta odliÄ?en rezultat posamiÄ?no dosegla dva Ä?lana PK ÄŒuk, in sicer Mladen JosiÄ? 2. mesto, Silvo Javornik pa si je priigral 3. mesto. V nedeljo so potekale ekipne tekme, na katerih so se fantje prav tako odliÄ?no izkazali, saj so ekipno dosegli odliÄ?no 2. mesto na drĹžavni ravni in dokazali, da so v igri potrpeĹžljivi, vztrajni, predvsem pa imajo ostro oko in natanÄ?en met.

Rudar - Maribor 1:1 (1:1)

Vsaka ekipa je ĹĄtela ĹĄtiri Ä?lane, od tega je morala biti vsaj ena pripadnica neĹžnejĹĄega spola. Vrstni red je doloÄ?ila ekipa sama, vsak tekaÄ? pa je pretekel 3.250 metrov. Start teka je bil ob 10. uri na RibiĹĄkem domu ob Velenjskem jezeru. Vsak od tekmovalcev je prejel spominsko medaljo, topel obrok in Ä?aj. Tekmovalo je 67 ekip s ĹĄtirimi tekmovalci – skupaj 264 tekaÄ?ev. Zunaj konkurence je nastopil tudi invalid UroĹĄ DragiÄ?ević.

hj

IzvrĹĄni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja je potrdil seznam ĹĄportnic in ĹĄportnikov, ki kandidirajo za Komisijo ĹĄportnikov pri Mednarodnem olimpijskem komiteju. Na kandidaturo je pristalo trideset (30) ĹĄportnic in ĹĄportnikov iz devetnajstih (19) letnih ĹĄportov; med njimi so znana imena svetovnega ĹĄporta, kot npr. koĹĄarkar Pau Gasol in plavalka Federica Pellegrini. Komisija ĹĄportnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije je za kandidata v Komisiji ĹĄportnikov MOK-a izbrala rokometaĹĄa Vida KavtiÄ?nika.

Volitve v Komisijo ĹĄportnikov pri MOK-u bodo v Ä?asu poletnih olimpijskih iger v Tokiu naslednje leto. Izmed tridesetih (30) kandidatov bodo ĹĄportniki in ĹĄportnice, aktivni udeleĹženci olimpijskih iger, izvolili ĹĄtiri (4) nove Ä?lane Komisije ĹĄportnikov pri MOK-u.

Prva liga Telekom Slovenije, 20. (zadnji jesenski) krog

Velenje – Ĺ portno druĹĄtvo Skupine Premogovnik Velenje svoje Ä?lane povezuje z razliÄ?nimi preventivnimi, rekreativnimi, tekmovalnimi in drugimi ĹĄportnimi dogodki. Eden takih je tudi tek sv. Barbare, ki so ga v nedeljo, 8. decembra, organizirali Ĺže ĹĄestnajstiÄ? zapored. Tek poteka v sklopu praznovanja sv. Barbare – zaĹĄÄ?itnice rudarjev, saj jih zaĹĄÄ?itnica jemlje v prav posebno varstvo. Tek je potekal v obliki ĹĄtafetnega teka meĹĄanih ekip.

(0:0), Cb24 Tabor SeĹžana - Celje 0:4 (0:2), Aluminij - Triglav 8:1 (4:0), Mura - Bravo 1:1 (1:1) Vrstni red: 1. Olimpija 42 (47:24), 2. Aluminij 38 (39:19), 3. Maribor 38 (37:20), 4. Celje 34 (41:22), 5. Mura 33 (32:24), 6.

DomĹžale 25 (29:37), 7. Triglav 20 (25:20), 8. Tabor 19 (22:33), 9. Bravo 17 (23:38), 10.

Rudar 8 (21:49).

Lige NLB, 13. krog Krka - Gorenje Velenje 33:37 (16:18) Gorenje: Taletović (9 obramb), Husejnović, Verdinek 15 (6), A. KavÄ?iÄ? 6, M. KavÄ?iÄ?

5, CelminĹĄ 3, Mazej 2, Haseljić 2, MiklavÄ?iÄ?

2, OkleĹĄÄ?en 2, Ĺ ol, DrobeĹž, Levc, GrmĹĄek, Biojanić. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Krka 6 (6), Gorenje 6 (6); izkljuÄ?itve: Krka 10 minut, Gorenje 8.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka - Koper 26:30 (16:15), Izola - Jeruzalem OrmoĹž 23:26 (9:15), Maribor Branik - Riko Ribnica 25:26 (13:13), Dobova - Celje Pivovarna LaĹĄko 24:32 (11:17), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 26:22 (11:8).

Vrstni red: Celje PL 26, 2. R. Ribnica 23, 3. G. Velenje 18, 4. T. Trebnje 17, 5. Dobova 16, 5. 6. Koper 11, 7. Jeruzalem O. 11, 9.

Loka (tekma manj) 7, 10. Slovenj Gradec 6, 11. Maribor (tekma manj) 6, 12. Izola 3.

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

12. decembra 2019

Pot iz labirinta nasilja

Strokovni sodelavki druĹĄtva Regionalna Varna hiĹĄa Celje, ki povezuje programe za pomoÄ? Ĺženskam Ĺžrtvam nasilja v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu, sta v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac predstavili izkustveno delavnico Labirint nasilja. Ta povzema stereotipna razmerja med spoloma, stopnjevanje razliÄ?nih oblik nasilja, odzive Ĺžrtev nanj, toÄ?ko preloma, ko se Ĺžrtev odloÄ?i, da Ĺželi izstopiti iz kroga nasilja, ter pot iz njega. Kako podobne aktivnosti ozaveĹĄÄ?anja najĹĄirĹĄe javnosti prispevajo k boju proti nasilju nad Ĺženskami?

KakĹĄni so uÄ?inki? Kako uspeĹĄni so programi za pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja? Odgovarjata Aleksandra Mulej iz velenjske Varne hiĹĄe in Teja Palir iz slovenjegraĹĄke.

OzaveĹĄÄ?anje pomembno spodbuja Ĺžrtve nasilja k iskanju pomoÄ?i in uspeĹĄni rehabilitaciji ter poveÄ?uje zavedanje, da je nasilje problem celotne druĹžbe

Za iskanje reĹĄitev so potrebne informacije

Tudi Ä?e se nam zdi, da o boju z nasiljem v druĹžini vemo Ĺže vse, nikoli ne govorimo dovolj o tem.

Strokovnjaki, ki delajo z Ĺžrtvami nasilja, vedno znova ugotavljalo, da se mnogi, ki so doĹživljali nasilje, sploh niso zavedali, da se jim dogaja nekaj, kar se jim ne bi smelo. Ali pa niso vedeli, kje naj poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, kako se sooÄ?iti s strahovi, obÄ?utki krivde, sramu, kako se umakniti nasilju in odpraviti posledice psihiÄ?nega in fiziÄ?nega trpinÄ?enja in zlorabljanja. Zato ima ozaveĹĄÄ?anje vseh starostnih skupin, Ä?im ĹĄirĹĄe javnosti na Ä?im bolj neposredne naÄ?ine ĹĄe kako velik smisel. Tudi kadar se zdi, da se na neko ak-

â?ą

Za nasilje je odgovoren nasilneĹž.

NiÄ?, kar (Ä?esar) Ĺžrtev (ne) stori, ne upraviÄ?uje nasilnega ravnanja.

tivnost ni odzval nihÄ?e, delo ni bilo odveÄ?, pravita sogovornici, saj veÄ?krat, ko dobimo neke informacije, bolj ko jih ozavestimo, prej bomo odreagirali, Ä?e se bomo znaĹĄli v nasilnem odnosu ali opazili, da je Ĺžrtev nasilja nekdo drug. ÂťPoleg tega, da se v naĹĄem druĹĄtvu ukvarjamo z osebami, ki so se Ĺže odloÄ?ile, da izstopijo

Morda sprehod skozi Labirint nasilja komu vzbudi zavedanje, kaj se dogaja in mu ponudi reĹĄitve.

iz kroga nasilja, je ozaveĹĄÄ?anje o tem naĹĄa zelo pomembna dejavnost. PoskuĹĄamo biti Ä?im veÄ? med ljudmi, ker so med njimi Ĺžrtve nasilja. VeÄ?ina Ĺžrtev ne spregovori o tem, kaj se jim dogaja, ljudje pogosto niti za najbliĹžje ne vemo, da so Ĺžrtve nasilja, kaj ĹĄele za druge. MogoÄ?e pa sprehod skozi Labirint nasilja – te izjave nasilneĹžev in misli Ĺžrtev – komu vzbudi zavedanje, kaj se dogaja, in mu ponudi reĹĄitve,ÂŤ pove Teja Palir in dodaja, da se Ĺžrtve redko odzivajo takoj. So pa aktivnosti ozaveĹĄÄ?anja – od terenskega dela do medijskega izpostavljanja teme – pomemben sproĹžilec za to, da Ĺžrtev nasilja morda poiĹĄÄ?e pomoÄ?. ÂťOzaveĹĄÄ?anje je posredna pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja. To je ena pot do njih.ÂŤ

Labirint nasilja poustvarja obÄ?utke Ĺžrtve

S sprehodom skozi Labirint nasilja lahko zaslutimo obÄ?utke, ki jih ima Ĺženska v nasilnem odnosu. ÂťDo nasilja imamo razliÄ?no stopnjo tolerantnosti, zato mnoge Ĺženske prvih znakov nasilja ne prepoznajo. Na nasilje se odzivajo, kot da so krive zanj. Verjamejo, da se morajo same poboljĹĄati, da jih partner ne bo ozmerjal,

zaniÄ?eval, pretepel,ÂŤ pove Aleksandra Mulej in nadaljuje, da v labirint vstopamo mimo priÄ?akovanj, s katerimi druĹžba obremenjuje deklice Ĺže z vzgojo. Ĺ˝enska mora biti prilagodljiva in skrbna, razumevajoÄ?a, dobra Ĺžena je moĹžu vedno na voljo, je pokorna,

Rekli so â?ą

Teja Palir: ÂťCilj naĹĄega dela je krepitev moÄ?i, opolnomoÄ?enje Ĺžensk. ÄŒe zaÄ?utijo podporo vseh sluĹžb, organizacij, okolice, jim lahko uspe. Morajo pa same sprejeti odloÄ?itev, da bodo delale na sebi, stopile iz nasilja in se otresle lastnih vzorcev.ÂŤ se ne izgovarja, podpirati mora tri vogale hiĹĄe, se lepo obnaĹĄati ‌ S temi stereotipi v podzavesti Ĺženska vstopa v odnos. ÄŒe ima sreÄ?o, vstopi v odnos, v katerem je s partnerjem enakovredna. Velikokrat pa moÄ? ni enakovredno razporejena in je partner tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no in finanÄ?no moÄ?nejĹĄi ter si Ĺžensko podredi.

Iz takĹĄnega odnosa se lahko rodi nasilje, ki se stopnjuje.

Nato so v labirintu zapisane izjave moĹĄkih, o katerih so pri-

Najbolj burno glede umeĹĄÄ?anja malih hidroelektrarn ObÄ?ina SolÄ?ava je javno razgrnila dopolnjen obÄ?inski prostorski naÄ?rt, ki ga pripravlja Ĺže od leta 2014 SolÄ?ava, 3. decembra – Priprava osnutka je bila dolgotrajna in zahtevna, ker je obmoÄ?je SolÄ?avskega zelo zavarovano. Potrebna so bila ĹĄtevilna usklajevanja z nosilci urejanja prostora, so med drugim povedali na obÄ?inski upravi. Pri njegovi pripravi so obÄ?ani podali 185 pobud, od tega je bilo 93 pobud v zvezi s ĹĄiritvijo stavbnega zemljiĹĄÄ?a oziroma z uskladitvijo stanja z dejanskim, 34 s podroÄ?ja krÄ?enja gozdov in spremembo gozdnega zemljiĹĄÄ?a v kmetijsko, 19 za uskladitev oziroma za ĹĄiritev na podlagi urbanistiÄ?nega naÄ?rta SolÄ?ava, 11 pobud za uskladitev stanja za male hidroelektrarne, 9 za turistiÄ?ne vsebine, 6 za prestavitev ceste, 4 za gradnjo parkiriĹĄÄ? in zmanjĹĄanje stavbnih zemljiĹĄÄ? ‌ Predlagane spremembe spreminjajo namensko rabo v stavbno zemljiĹĄÄ?e na skupni povrĹĄini 10,25 hektarja, v kmetijsko

zemljiĹĄÄ?e (predvsem krÄ?enje gozdov) za dobrih 35 hektarjev, iz stavbnega v kmetijsko zemljiĹĄÄ?e je predvidenih14 kvadratnih metrov.

UdeleĹženci javne razprave so po predstavitvi dokumentov in okoljskega poroÄ?ila najbolj burno razpravljali glede umeĹĄÄ?anja malih hidroelektrarn v prostor in ĹĄtevilnih zavarovanj, ki omejujejo obÄ?ane.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da bodo vse prejete pripombe prouÄ?ili, do njih zavzeli staliĹĄÄ?e ter dokumentacijo poslali nosilcem urejanja prostora v drugo mnenje. Upajo, da bodo nov obÄ?inski prostorski naÄ?rt tamkajĹĄnji svetniki sprejeli na seji obÄ?inskega sveta v prvi polovici prihodnjega leta. đ&#x;”˛

tp

Kaj lahko storimo, da bo druĹžinskega nasilja manj? Ĺ˝e otroke moramo vzgajati brez stereotipnih vzorcev o vlogi spolov in jim pokazati ljubeÄ?, spoĹĄtljiv, enakopraven odnos. O zdravih odnosih morajo vzgajati in izobraĹževati tudi v vrtcih in ĹĄolah. Odgovornost vsakega posameznika v boju proti nasilju pa je, da ne zamiĹži pred nasiljem. Nasilje ni stvar tistega, ki ga izvaja ali doĹživlja. Nasilje je stvar vseh. Naj vam ne bo vseeno, prijavite nasilje!

povedovale Ĺženske Ĺžrtve nasilja.

'Kdo te je klical? Spet si se vlaÄ?i- sobna narediti prvi korak iz lala naokoli! Grda si, nesposobna, birinta nasilja – poiskati pomoÄ?. neumna. Vse zapraviĹĄ. Premalo Kaj je toÄ?ka preloma, je odvisno zasluĹžiĹĄ. Slaba mama si. Razbija- od posameznice. Ĺ˝al pa je to venje, uniÄ?evanje. Suvanje, klofute, likokrat hudo fiziÄ?no nasilje, kasiljenje v spolne odnose. NimaĹĄ terega Ĺžrtve so lahko tudi otrokam zbeĹžati! Vse vas bom pobil!' ci. ÂťDokler Ĺžrtev nima uvida, ne Pa tudi misli zmore sprejeĹžensk, ki so se z ti pomoÄ?i. PoVarna hiĹĄa Velenje: dobno kot pri nasiljem sooÄ?ale. 'Vzkipljiv je, 03 897 66 90 in 031 odvisnostih. ker je imel teĹž243 071 ali facebook Ko se Ä?lovek ko otroĹĄtvo. Ĺ˝ivzave svoje testran Varna hiĹĄa Ä?en je zaradi teĹžave, je sposoCelje, Velenje, Ĺžav v sluĹžbi. Saj ben prepoznati Slovenj Gradec. me ima rad, ĹĄe ponujene reĹĄivedno imava letve in vstopi v pe trenutke. Ne proces rehabiznam ga osreÄ?iti. Nisem dovolj litacije,ÂŤ pove Teja Palir in poudobra. Strah me je. Sram me je. darja, da moramo pri ponujanju Ne morem preĹživeti sama. Otro- pomoÄ?i vztrajati, ne pa obsojati ci potrebujejo oÄ?eta. Kam naj Ĺžrtev nasilja, ker iz njega (ĹĄe) ne grem?' zmorejo. Ĺ˝rtev nasilja navadno doĹživi zavedanje, da se ji dogaja nekaj VeÄ?ini uspe uniÄ?ujoÄ?ega, ko kane kaplja Ä?ez Okrog 30 odstotkov Ĺžrtev narob. Na tej toÄ?ki preloma je spo- silja se tudi po umiku vrne v od-

â?ą

Statistika dokazuje, da je veÄ?ina Ĺžrtev nasilja v druĹžini Ĺžensk, veÄ?ina povzroÄ?iteljev je moĹĄkih. Ĺ e vedno namreÄ? prevladuje patriarhalni odnos, v katerem je moĹĄki privilegiran, Ĺženska pa degradirana. To rojeva nasilje, ki se stopnjuje. Dlje ko traja takĹĄen odnos, manj moÄ?i ima Ĺženska in teĹžje iz odnosa izstopi.

Neodvisno brezplaÄ?no energetsko svetovanje

nos s partnerjem, ki je nasilje povzroÄ?al, povesta sogovornici.

VeÄ?ini Ĺžrtev nasilja pa se v procesu ozdravljenja, osebnostne rasti osamosvoji, zaĹživi svobodno Ĺživljenje. ÂťÄŒe bi samo po tem ocenjevali naĹĄ program, lahko reÄ?emo, da smo uspeĹĄni. Statistika namreÄ? kaĹže, da Ĺženska 5–7-krat odhaja, preden zares odide,ÂŤ pravi Teja Palir. Katerim uspe? ÂťTistim, ki so pripravljene na teĹžko in dolgotrajno delo na sebi. Da Ĺženska zmore zaĹživeti svoje Ĺživljenje, so nujne osebnostne spremembe. NamreÄ?, morda je Ĺže pred odnosom imela tako moÄ?no zakoreninjene vzorce,

â?ą

Potrebno je vzbujanje zavedanja Ĺžrtev nasilja in celotne druĹžbe, da se proti nasilju lahko borimo, da obstajajo reĹĄitve, podpora, dobri izidi.

ki so prispevali k razvoju nasilnega odnosa, najveÄ?krat pa se v procesu nasilja tako spremeni, da se mora na novo zgraditi, da ni veÄ? potencialna Ĺžrtev nasilja.

Kar je pridobila v nasilnem odnosu, mora predrugaÄ?iti. Tega se v enem letu, ko lahko biva v varni hiĹĄi, ne da doseÄ?i. Se pa s trdim delom lahko v nadaljevanju rehabilitacije.ÂŤ Nekaj Ĺžrtev nasilja ne pridobi moÄ?i in se iz razliÄ?nih razlogov (strah, nezaupanje vase, tudi naivnost) vrnejo v odnos, ki je najpogosteje ĹĄe naprej uniÄ?ujoÄ?.

Aleksandra Mulej pa poudarja, da lahko partnerja ponovno zaĹživita skupaj in zgradita zdrav odnos, Ä?e se tudi nasilneĹž vkljuÄ?i v razne programe, ki jih izvajajo centri za socialno delo ali nevladne organizacije. ÂťÄŒe se oba ne vkljuÄ?ita v neko svetovalno obravnavo, terapijo, po vsej verjetnosti ne bosta imela zdravega odnosa. Poznamo pa primere, ko jima uspe.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Pazite na stvari!

Veselega decembra se veselijo tudi nepridipravi

Velenje – Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, omogoÄ?a neodvisno brezplaÄ?no energetsko svetovanje o uÄ?inkoviti rabi in obnovljivih virih energije tudi tukajĹĄnjim prebivalcem. Pisarno imajo na Kardeljevem trgu 5,7 v Velenju. Za nasvet se lahko dogovorite vsak delovni dan po telefonu 041 232 176.

Velenje – Veselega decembra se veselijo tudi nepridipravi. S samozaĹĄÄ?itnim ravnanjem jim lahko veselje vsaj malo zagrenite.

Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah, kjer bo veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puĹĄÄ?ajte na vidnih mestih brez nadzora. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja.

Telefone in denarnice shranite v notranje Ĺžepe jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbica, v kateri imate telefon, denarnico in druge predmete, naj bo vedno zaprta. Tako vas bodo Ĺžeparji teĹžje okradli. Previdni bodite pri uporabi bankomatov in plaÄ?ilnih kartic! Zaradi veÄ?je uporabe bankomatov je v Ä?asu praznikov veÄ?ja nevarnost zlorab negotovinskih plaÄ?ilnih sredstev. Policisti svetujejo, da pri uporabi plaÄ?ilnih kartic na banÄ?nih avtomatih upoĹĄtevate osnovna pravila. Pozorni bodite na sumljive osebe v bliĹžini, preglejte bankomat, preden ga uporabite, prekrijete vtipkano PIN ĹĄtevilko.

Svetujejo vam tudi, da uporabljate SMS obveĹĄÄ?anje o opravljenih transakcijah. Celoten dvig gotovine opravite pazljivo in jo nemudoma pospravite.

mkp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

VEDNO V SREDIĹ ÄŒU: www.nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP, KRONIKA

12. decembra 2019

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Nismo v Ä?udeĹžni deĹželi Obstanem z obÄ?utkom globoke hvaleĹžnosti, Ĺžalosti, preĹžete z odtenki olajĹĄanja in osvoboditve. S polnim zavedanjem lastne minljivosti. Danes si, jutri te ni ‌ Ĺživljenje izbire usodo naĹĄe poti. Borba uma in zavesti se preliva z ranljivostjo duĹĄe, ki Ä?aka, da izberemo sebe. Sebe v polni veliÄ?ini notranje lepote in radosti srca.

Temu poskuĹĄam slediti Ĺže nekaj let, z vzponi in padci lastnega uÄ?enja Ĺživljenja.

Polno zavedanje doseĹžeĹĄ, ko si pripravljen ‌ ko preprosto zrasteĹĄ in se osvobodiĹĄ lupine strahu ‌ korak za korakom ‌ IzkuĹĄnje zadnjih mesecev in danaĹĄnjih dni so me pripeljale do ponovne osvoboditve in preloma lastnega uÄ?enja. Vsa nesebiÄ?na pomoÄ?, bliĹžina, toplina se povrne v vsej svoji veliÄ?ini. TeĹžko je odgovoriti z besedami, zakaj oz. niti ni potrebe po tem ‌ obÄ?utki in spoznanja povedo veÄ? kot tisoÄ? besed.

Iz srca se zahvaljujem ÂťuÄ?iteljici na poti prehoda, tebiÂŤ in sebi za uvid poglobljenega zavedanja naĹĄe minljivosti, za globlje zavedanje, da si nimamo pravice nikogar lastiti, kljub temu da bi le to olajĹĄalo obÄ?utek izgube, za dlje Ä?asa trajajoÄ?o izkuĹĄnjo doĹživljanja palete najglobljih Ä?ustev, za projekcijo lastnih nepredelanih vozlov preteklosti, za moĹžnost sooÄ?enja s strahom izgube in strahu pred smrtjo, za sprejemanje moje odkritosrÄ?nosti, bliĹžine in na trenutke prisrÄ?ne nerodnosti. ÄŒas, ki sem ga nesebiÄ?no posveÄ?ala in podarjala zadnje leto in pol, sedaj poklanjam sebi. PosveÄ?eni Ä?as lastne biti. Hvala, ker sem se lahko uÄ?ila s teboj!

In ĹĄe mnogo veÄ? ‌ se sreÄ?ava "tam, nekje za mavrico". đ&#x;”˛

Edinstveni metulj, Nina

19

PRAVNI KOTIÄŒEK Ne kupujete samo hiĹĄe, kupujete tudi Ĺživljenjski slog. Zato razmiĹĄljajte velikopotezno.

Svetuje: Sedina Sarajlić | tel: 068 143 996

Pri tem bodite pozorni na fiziÄ?no stanje hiĹĄe – dobro si jo oglejte (fasado, streho, okna in vrata, talne obloge itn.). Poleg oÄ?itnega se lahko Ä?ez Ä?as pojavijo skrite napake – zamakanje, vlaga ipd., ki jih pri ogledu seveda ni mogoÄ?e ugotoviti. Bodite pozorni na skrite napake, ker pri novogradnji prodajalec odgovarja zanje kar dve leti od prevzema nepremiÄ?nine. • Preverite, Ä?e ima hiĹĄa urejeno gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, dostop do javne ceste, komunalne prikljuÄ?ke; • preverite katastrske podatke in stanje v zemljiĹĄki knjigi; • poskrbite, da vam prodajalec izroÄ?i listino, s katero se lahko vknjiĹžite v zemljiĹĄko knjigo – zemljiĹĄkoknjiĹžno dovolilo (lahko je tudi vkljuÄ?eno v prodajno pogodbo); • vknjiĹžite se takoj, ko je to mogoÄ?e, saj s prodajno pogodđ&#x;”˛ bo ĹĄe niste postali lastnik hiĹĄe.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Jezni boste, ker vam ne bo uspelo izpeljati dolgo naÄ?rtovanega druĹžinskega dogodka zaradi Ä?udnega spleta okoliĹĄÄ?in, v katerem bo pomembno vlogo igral vaĹĄ sorodnik. Sedaj boste konÄ?no spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato naĹĄli veÄ? Ä?asa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot Ĺže dolgo ne. Seveda boste v tem uĹživali. BoljĹĄe poÄ?utje vam bo dalo novo samozavest, saj se nekaj Ä?asa ne boste zavedali svojih let. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj prednovoletnih zabav. Ena bo odliÄ?na, ostale povpreÄ?ne. Kupovanje daril vam bo letos v velik uĹžitek. Vsaj enega boste kupili tudi sebi.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒaka vas nekaj kratkoÄ?asnih decembrskih dni. Ponudila se vam bo priloĹžnost, da veliko prostega Ä?asa preĹživite z znanci, ki jih boste sedaj videli v povsem drugi luÄ?i. VĹĄeÄ? vam bodo bolj, kot so vam bili. Ne boste veÄ? mogli tarnati, da se v vaĹĄem Ĺživljenju niÄ? ne odvija tako, kot ste Ĺželeli. Slabo obdobje je dokonÄ?no za vami, prav v teh dneh boste dobili tudi pisni dokaz, da je res tako. Vseeno ĹĄe ne boste Ä?isto zadovoljni, saj boste imeli obÄ?utek, da bi lahko iztrĹžili ĹĄe veÄ?. Znebite se ga in uĹživajte v tem, kar imate. Sploh se ne zavedate, da imate ogromno. NajveÄ? je vredna ljubezen vaĹĄega partnerja, ki bo vsak da bolj globoka.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ena od vaĹĄih novoletnih zaobljub bo verjetno ta, da si boste privoĹĄÄ?ili veÄ? Ä?asa zase.

V teh dneh pa ga Ĺžal ne boste imeli veliko. Ĺ e pred boĹžiÄ?em boste imeli toliko dela, da se sploh ne boste veselili prihajajoÄ?ih praznikov. Ker boste izmuÄ?eni, je velika nevarnost, da pregorite in zbolite. Zato ne odlaĹĄajte tistega, kar morate storiti zase, na novo leto, ampak zaÄ?nite takoj. Namesto leĹžanja na kavÄ?u v redkih prostih urah bodite bolj aktivni.

PrivoĹĄÄ?ite si, kar si Ĺželite. Pri tem pozabite na materialne stvari, naredite kaj za svoje telo in duĹĄo. Ob koncu tega tedna boste v pogovoru s prijatelji spoznali marsikaj odloÄ?ilnega tudi za prihodnost. Tudi to, komu ĹĄe lahko zaupate in komu ne.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

POLICIJSKA kronika Kraje v trgovinah Velenje, 3. decembra – Decembra niso redke kraje po trgovinah. V torek popoldan je neznanec v trgovini TUĹ v Ĺ oĹĄtanju ukradel za okoli 80 evrov izdelkov. ZveÄ?er istega dne je v trgovini Lidl varnostnik zalotil tatiÄ?a pri kraji. Njihov varnostnik se je izkazal tudi dan za tem, v sredo, 4. decembra, ko je pri kraji zalotil ĹĄe eno osebo.

Nadaljevalo se je v soboto, 7. decembra, ko so kradli v TuĹĄu v Ĺ oĹĄtanju ter Mullerju in Lidlu v Velenju in bili pri tem zasaÄ?eni.

Kolesa ĹĄe kar izginjajo Velenje, 3. decembra – Kolesa ĹĄe vedno kradejo. V torek je z Vojkove ceste v Velenju izginilo otroĹĄko kolo bele barve, znamke X-fact. Dan za tem, v sredo, je na Stantetovi neznanec ukradel Ĺžensko kolo znamke Lombardo, model Siena 10D, Ä?rno-bele barve, z nakupovalno koĹĄaro.

Na udaru ĹĄportna druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, 2. decembra – Neznanec je v ponedeljek vlomil v objekt Ĺ portnega druĹĄtva Gavce v Velikem Vrhu. Odtujil je televizor LCD Philips, dekoder, diaprojektor in nekaj alkoholne pijaÄ?e. PovzroÄ?il je za 850 evrov ĹĄkode.

Dva dni za tem, v sredo, 4. decembra, je bilo vlomljeno v objekt Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki. Neznanec je ĹĄportnikom odnesel nekaj alkoholne pijaÄ?e.

V ponedeljek, 9. decembra, pa je bil na udaru vlomilca Ĺ portni klub DoliÄ?. Storilec je ukradel LCD televizor.

Kje je Renault Megane?

Velenje, 5. decembra – V Ä?etrtek zveÄ?er je bil na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju ukraden bel osebni avtomobil znamke Renault Megane Grandtour, registrskih oznak LJ04 – KNF, star eno leto.

Vozilo je bilo parkirano na parkiriĹĄÄ?u pred stanovanjskim blokom.

Kar nekaj trkov K sreÄ?i se je konÄ?alo z bolj ali manj zveriĹženo ploÄ?evino in laĹžjimi poĹĄkodbami Velenje, 2. decembra – V ponedeljek se je na Partizanski cesti, v bliĹžini tovarne Gorenje, pripetila nesreÄ?a, v kateri so bila udeleĹžena ĹĄtiri vozila. K sreÄ?i nihÄ?e od udeleĹžencev ni bil poĹĄkodovan. NesreÄ?i je botrovala prekratka varnostna razdalja voznice, zaradi Ä?esar so jo policisti oglobili.

V Paki pri Velenju pa se je istega dne zveÄ?er zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je povzroÄ?itelj laĹžje telesno poĹĄkodoval. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi neprimerne hitrosti voznika, ki je z osebnim avtomobilom zapeljal na drugo stran voziĹĄÄ?a in trÄ?il v voznika, ki je pripeljal naproti. Zoper povzroÄ?itelja nesreÄ?e sledi prekrĹĄkovni postopek.

V torek, 3. decembra, sta se na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetila dva prometna dogodka. Na PreĹĄernovi v Velenju se je konÄ?alo z gmotno ĹĄkodo. Policisti so opravili ogled, zbirajo pa ĹĄe dodatna obvestila, saj sta udeleĹženca podala nasprotujoÄ?i si izjavi. Na TomĹĄiÄ?evi pa je priĹĄlo do nesreÄ?e zaradi nepravilnega premika z vozilom. PovzroÄ?itelj je s kraja pobegnil.

V petek, 6. decembra, je zaradi nepravilnega premika voznika priĹĄlo do nesreÄ?e v kroĹžiĹĄÄ?u za Lokovico, v kriĹžiĹĄÄ?u pri Esotechu pa zaradi izsiljevanja prednosti. Oba voznika sta se v nesreÄ?ah laĹžje poĹĄkodovala. PonoÄ?i istega dne je zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste pri VodosteÄ?u. K sreÄ?i se je konÄ?alo brez telesnih poĹĄkodb. Ĺ˝al pa ni bilo tako na Efenkovi v Velenju, kjer se je pri padcu poĹĄkodoval kolesar. Bil je pod vplivom alkohola, zato so mu đ&#x;”˛ policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Iz tovornega vozila ukradena ĹĄtirikolesnik in motor za Ä?oln Velenje, 5. decembra – V Ä?etrtek okoli 2. ure zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini goriva iz vozila, ki je bilo parkirano na makadamskem parkiriĹĄÄ?u bivĹĄega Vegrada. Na kraju je bil opaĹžen bel kombi. Policijska patrulja je sumljivo vozilo opazila v neposredni bliĹžini trgovine Hofer in ga ustavila. Pri tem sta voznik in sopotnik zbeĹžala. Vizualni pregled vozila romunskih registrskih tablic je pokazal, da sta v njem ĹĄtirikolesnik in motor za Ä?oln, zato so vozilo zasegli in opravili ogled. Izkazalo se je, da je bil ĹĄtirikolesnik ukraden v Paki pri Velenju, motor pa s Ä?olna, ki je bil parkiran na parkiriĹĄÄ?u pri bivĹĄem Vegradu. Ĺ tirikolesnik in izvenkrmni motor so lastniko-

ma policisti vrnili, za neznancema pa ĹĄe poizvedujejo in zbirajo obvestila.

Prebodel pnevmatike Velenje, 5. decembra – V Ä?etrtek je neznanec na parkiriĹĄÄ?u pri Kolodvorski v Velenju na dveh avtomobilih prebodel pnevmatike. Storilca policisti ĹĄe niso izsledili.

Manj sreÄ?e pa je imel obÄ?an, ki je dan za tem, v petek, 6. decembra, v BraslovÄ?ah na ĹĄtirih vozilih prerezal sedem pnevmatik. Ker ima lastnik enega od vozil na objektu, pred katerim so bila parkirana vozila, nameĹĄÄ?eno varnostno kamero, so storilca izsledili in ga bodo kazensko ovadili.

Ukradel ĹĄest zastav Velenje, 5. decembra – S stadiona ob jezeru je v Ä?etrtek nezna-

nec ukradel ĹĄest zastav. Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa 1.500 evrov.

Vlomilci na delu Velenje, 6. decembra – V petek je bilo vlomljeno v klet na Kersnikovi v Velenju. Neznanec je odtujil dva vrtalna stroja, vredna 150 evrov. V soboto, 7. decembra, je bilo vlomljeno v vikend na obmoÄ?ju Kunta – Kinte. Neznanec je odtujil manjĹĄi Ä?rni radio.

V Ĺ martnem ob Paki na obmoÄ?ju Velikega Vrha je bilo istega dne vlomljeno v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Neznanec je ukradel starejĹĄi motokultivator. V nedeljo pa je bilo vlomljeno v vikend na Ljubljanski cesti v Velenju. Neznanec je odtujil dve motorni Ĺžagi.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nedostojno sta se obnaĹĄala Velenje, 2. decembra – V ponedeljek dopoldan so ĹĄli policisti v knjiĹžnico, kjer se je moĹĄki nedostojno obnaĹĄal. Napisali so mu plaÄ?ilni nalog. Iz enakega razloga so v Ä?etrtek, 12. decembra, posredovali v zdravstvenem domu in tudi tam je krĹĄitelj dobil plaÄ?ilni nalog.

Ukradel veÄ?no luÄ? Ĺ martno ob Paki, 3. decembra – Na pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki je neznanec v torek ukradel veÄ?no luÄ?.

Grozil bivĹĄi partnerki

Velenje, 3. decembra – V torek so se policisti ukvarjali z resno groŞnjo, s katero je bivťi partner zagrozil bivťi partnerki.

Ko bodo zbrali ĹĄe dodatna obvestila, bodo ukrepali. NajbrĹž s kazensko ovadbo.

KrĹĄil ukrep prepovedi pribliĹževanja Velenje, 3. decembra – V torek so policisti pri kontroli ukrepa prepoved pribliĹževanja krĹĄitelja, ki je bil pri oĹĄkodovancu, odstranili od tam. Napisali so mu plaÄ?ilni nalog, o krĹĄitvi ukrepa pa obvestili tudi preiskovalnega sodnika.

Ker ni primerno zavaroval psa, bo plaÄ?al Velenje, 7. decembra – Ker lastnik na Gorici v soboto popoldan ni primerno zavaroval svojega psa, tako da je ta napadel drugega psa, kar predstavlja krĹĄitev zakona o zaĹĄÄ?iti Ĺživali, mu bodo policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Res, da je veseli december Ä?as nakupov, a vi letos resno pretiravate. Poraba denarja vas bo zaÄ?ela skrbeti prav v teh dneh, stanje na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu se bo namreÄ? hitro niĹžalo. Naklonjenosti ne boste kupili z darili, zato se vzemite v roke.

Tisti, ki vas imajo radi, vas imajo radi zaradi vas in ne zaradi vaĹĄe dobrosrÄ?nosti.

Ostali pa sploh niso pomembni. Ostanite trdni in se drĹžite ĹĄe ene zaobljube, ki ste si jo dali Ĺže pred nekaj tedni. ÄŒe iĹĄÄ?ete priloĹžnosti za boljĹĄi ali pa dodatni zasluĹžek, jih iĹĄÄ?ite predvsem na podroÄ?jih, ki so povezana z vaĹĄimi znanji. Ljubezen? Iskre bodo tlele, za kaj veÄ? pa bo potreben tudi pogum.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ne nasedajte pa obljubam o hitrem zasluĹžku na podroÄ?ju tveganih naloĹžb. Nekdo vas bo namreÄ? v teh dneh Ĺželel prepriÄ?ati v to, da svoje prihranke nevarno obremenite. Ker ga ne poznate dobro, bodite dvojno previdni. Denar vam nikoli ni padel z neba, zato naredite vse, da ga ne boste izgubili zaradi neznanja in slepega zaupanja. Ko boste s tem opravili, si boste Ĺželeli zbistriti glavo in se znebiti teĹžkih misli. Najbolje vam bo to uspevalo, Ä?e se boste druĹžili z mlajĹĄimi od sebe. V teh dneh boste uĹživali predvsem ob pogledu na vse, kar je lepo. Vas mika, da poseĹžete po prepovedanem sadeĹžu? Ja, a tudi zato boste potrebovali pogum. In nekaj preraÄ?unljivosti.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Med Ĺželjo in resniÄ?nostjo je pogosto velik razkorak. Pri vas je na Ä?ustvenem podroÄ?ju nastopil pred kratkim. Vsak dan bolj pa vam bo jasno, da s partnerjem nimata veÄ? istih interesov in Ĺželja. Sprva vas bo to bolelo, potem pa boste zaÄ?eli delati naÄ?rte za prihodnost, v katerih ne bo veÄ? dvojine, ampak le vi. Pot, ki jo boste izbrali, ne bo lahka. Vendar vas bo osvobodila in vam dala krila, saj se ne boste veÄ? spraĹĄevali, ali delate prav ali ne. V naslednjih dneh boste veliko hodili na prireditve, kjer boste uĹživali v druĹžbi znancev in neznancev. Utrujenost, ki ste jo Ä?utili v zaÄ?etku tedna, bo minila do nedelje. Spoznali boste, da je bila posledica stresa.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Marsikaj se bo v nekaj dneh obrnilo za 180 stopinj. Energije, ki ste jo pogreĹĄali v minulih dneh, boste sedaj imeli dovolj, zato pa boste teĹžave Ä?utili drugje. Ugotovili boste, kako zelo ste se odtujili od druĹžine. Tu in tam vam bo ugajala tudi druĹžba prijateljev, ki se ne bodo Ĺželeli pogovarjati o poslih, ampak o povsem vsakdanjih stvareh. Ker ste bili celo leto moÄ?no vpeti v delo, bo to za vas res blagodejno. Sicer pa se lahko Ĺže veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj lepega, nekaj, kar ne bo kar tako potonilo v pozabo. ÄŒeprav boste vi tisti, ki boste partnerju pripravljali lepo preseneÄ?enje, bo on ĹĄe bolj presenetil vas. OsreÄ?il vas bo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Decembrska druĹženja s prijatelji bodo letos prav posebna. SpoÄ?iti boste, kot Ĺže dolgo ne, druĹžba, ki bo dokaj nova, pa vam bo po svoje godila, po drugi strani pa vam bo ĹĄla na Ĺživce. PogreĹĄali boste namreÄ? nekoga, ki ga ni veÄ? ob vas, vi pa ne morete zatreti Ä?ustev, ki jih gojite do te osebe. V naslednjih dneh se bodo vajine poti spet kriĹžale. Ne bo lahko, a bo pomagalo, da ga poÄ?asi prebolite. Sedaj boste to osebo videli v drugaÄ?ni luÄ?i, poÄ?asi pa vam bo jasno tudi, zakaj se ni izĹĄlo. Po tem spoznanju se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Nekdo Ä?aka, da boste izpolnili eno od letoĹĄnjih obljub. ÄŒasa imate malo, zato ukrepajte.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

ÄŒe ne boste previdni, boste potegnili krajĹĄi konec v zgodbi, ki je niste sami napisali. Zna se zgoditi, da se boste morali posloviti od udobja, ki ste ga Ĺživeli zadnje mesece. Lepa Ĺželja, ki se vam ni izpolnila, bo povod zato, da boste takoj zaÄ?eli delati na tem, da napiĹĄete drugo. V nekaj dneh vam bo jasno, da ste si tokrat zadali ĹĄe teĹžjo nalogo. A to vas ne bo ustavilo. PomoÄ?i drugih ne boste potrebovali, saj bodo zvezde poskrbele, da vam bodo tlakovale pot, po kateri ne bo teĹžko napredovati. Morda boste morali le bolj upoĹĄtevati mnenje drugih, kar vam ni vedno lahko. Tokrat se ne boste strinjali z njim, a boste popustili zato, da bo mir v hiĹĄi.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

OÄ?i in misli vam bodo v teh dneh begale sem in tja. ÄŒetudi boste Ĺželeli, da ne bi bilo tako, vam ne bo uspelo. Nekdo, ki se je odloÄ?il, da vam zagreni Ĺživljenje, si bo drznil zelo veliko. Strah vas bo, da boste reagirali preostro, saj boste jezni kot ris.

Dobre karte pa bodo tudi tokrat v vaĹĄih rokah. Ne le da boste prepreÄ?ili ĹĄkodo, ki bi lahko nastala, iz rokava boste pravi Ä?as potegnili asa in zmagali. V sluĹžbi se vam obeta zelo natrpan in naporen teden. Zmogli boste vse, a pravega zadovoljstva ob tem ne boste Ä?utili. Slednje vas bo kar malo skrbelo. K sreÄ?i boste sreÄ?o in zadovoljstvo naĹĄli, a ne v delu.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Spet boste veliko razmiĹĄljali o svojem Ĺživljenju. Morda tudi zato, ker Ä?utite, da letoĹĄnji december ni le Ä?as praznovanja odhoda starega in priÄ?akovanja novega.

V kosteh boste Ä?utili, da spremembe sedaj res prihajajo. Neznank in vpraĹĄanje, ali se bo z njimi Ĺživljenje obrnilo na bolje ali slabĹĄe, je ĹĄe veliko. Res boste na veliki prelomnici, zato ne boste mirni. ÄŒe vam bo nekaj dni ĹĄe ugajalo, da boste ob tuhtanju iskali samoto, boste kmalu zaÄ?eli ugotavljati, da si s tem delate ĹĄe veÄ?jo ĹĄkodo. ÄŒeprav ne boste prav druĹžabni, se boste vseeno udeleĹžili nekaj zabav. Nanje boste dobili tudi nekaj idej, kako naprej. Tudi dober klepet s prijatelji vas bo vedno sprostil.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Dela boste imeli veliko, pravega zadovoljstva ob tem, da bo vse teklo po vaĹĄih Ĺželjah in naÄ?rtih, pa letos ne boste obÄ?utili. Predvsem zato, ker partner vaĹĄih uspehov ne bo delil z vami. Namesto da bi vam priskoÄ?il na pomoÄ?, bo kuhal mulo. To vas bo vsak dan bolj jezilo, dokler ne bo poÄ?ilo in mu boste povedali svoje. A s tem stanja ne boste popravili, prej ga boste ĹĄe poslabĹĄali. Strah vas bo tudi nekega poslovnega sestanka. IzĹĄlo se bo dobro. Skrajni Ä?as je, da v nov dan vstopate manj zaskrbljeni. TeĹža odgovornosti vas namreÄ? Ĺže duĹĄi.

Za nameÄ?ek se boste morali veliko ukvarjati s financami, kar vam ne diĹĄi. Tokrat bo nujno.

Naš čas, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.55 15.00 16.05 17.10 18.45 19.15 19.55 20.55 22.55 23.30 00.05 00.50 01.35 03.20

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, portretna odd.

TV-izložba Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Trajnostna mobilnost Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Globus Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Mestne promenade: Maribor, dok. ser., 3/4 Dobro jutro Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Judo: SP, zaključni turnir, posnetek iz Čingdaa Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Nogomet - evropska liga: napoved kola, mag. odd.

Nogomet - evropska liga: Porto : Feyenoord, 6. kolo, prenos iz Porta Ambienti Nogomet - evropska liga: vrhunci 6. kola Slovenska jazz scena: 51. Jazz festival Ljubljana Videotrak Nogomet - evropska liga: Porto : Feyenoord, 6. kolo, posn. iz Porta Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Florini zmajčki, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 2. sez., 1. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 98. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 71. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 141. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 142. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 2. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 99. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 72. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 143. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 144. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 20. del 21.45 24UR zvečer 22.20 V mreži zločina, 3. sez., 10. del 23.15 Hiša iz kart, 5. sez., 2. del 00.20 Riviera, 2. sez., 6. del 01.20 Vikingi, 4. sez., 16. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka praznujeta 15 let 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Vera in Originali, ansambel Biseri 21:15 Regionalne novice 21:20 Pogledi svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje 21:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika 21:40 Videospot dneva 21:45 Iz oddaje Dobro jutro 22:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 22:55 Nočni program

12. decembra 2019

Sobota,

13. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.30 14.30 15.20 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 09.25 10.10 10.50 11.25 12.45 14.10 15.30 16.45 17.25 17.55 18.45 19.15 19.55 21.30 23.20 00.10 00.50 01.30 02.40

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Globus Točka preloma TV-izložba Mostovi, mag. infor. odd.

TV-izložba Čist zares: Strip Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Bacek Jon, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz: 36. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Zelig, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Prisluhnimo tišini: Jezik enakopravnosti Alpe-Donava-Jadran Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna Gušti: Naša stvar v Kinu Šiška, koncert Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Hochfilzna Judo: SP, zaključni turnir, posnetek iz Čingdaa O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Divjina v srcu (VII.), brit. nad. Čist zares: Strip Videotrak Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Trimo Trebnje, 14. kolo, prenos iz Ribnice Bojevnica, kopr. film Televizijski klub: Veseli december - preveč alkohola Zadnja beseda!

Videotrak Biatlon - SP: sprint (M), posnetek iz Hochfilzna Info kanal

14. decembra

06.05 Kultura, Odmevi 07.00 Čebelice: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov 07.10 Biba se giba, risana nan.

07.30 Lojzek, risanka 07.35 Rija in Krokodil, risanka 07.40 Mišo in Robi: Lubenica, risanka 07.45 Ernest in Celestinca, risanka 08.00 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 8.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice: OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica 10.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.20 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.20 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad.

15.55 Nova dvajseta (II.), slov. nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.50 Mandi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz: 37. odd.

20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 MamaOčeSin, brit. nad.

22.20 Poročila, Šport, Vreme 22.45 Sedmi pečat: Tiha strast, koprodukcijski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 05.50 06.50 07.15 8.50 9.25 10.25 11.40 12.25 12.55 13.55 14.50 15.35 15.50 17.50 18.55 20.15

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Male opice Mončiči, ris.

07.35 Tika taka, ris.

07.45 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 2. sez., 2. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 99. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 72. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 143. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 144. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 3. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 100. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 73. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 145. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 146. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 21. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Prisrčna zmešnjava, kanadski film 00.15 Ne greva še narazen, kanadski film 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Pogledi svetniške skupine SD v Svetu MO Velenje 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Poznaš ptice ujede?

18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Patagonija, Marjan Knez 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Čuki, Samantha Maya 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Nedelja,

21.55 22.45 00.10 01.20 02.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 09.50 10.05 10.30 11.00 11.30 12.00 12.55 13.50 16.20 17.10 17.55 18.50 18.55 20.00 22.25 00.40 02.25

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 12:10 12:35 13:00 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:35 18:55 19:05 19:10 19:55 20:00 20:30 22:00 22:05 23:05 23:30

Info kanal Videotrak Na lepše Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 2. del Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž) Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), 1. ser.

Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Hochfilzna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), 2. ser., posnetek iz Klingenthala Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Judo: SP, zaključni turnir Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom Dobrodošli na Norveškem, norveški film Zvezdana 15 let skupine Big Foot Mama, 2. del koncerta Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž) Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del Dom in vrt Naša mala klinika, 6. sez., 13. del Naša mala klinika, 6. sez., 14. del Znan obraz ima svoj glas Takle mamo Takle mamo Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen je luštna stvar, am. film Vroči Mike XXL, ameriški film Mamin sin, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš: Poznaš ptice ujede?

Jutranji pogovori 1 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka praznujeta 15 let Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir Dotiki gora: Ferati na Boč in vrh Grančišča Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2714. VTV magazin Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa Popotniške razglednice: Patagonija, Marjan Knez Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15. decembra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.35 09.50 10.00 10.25 10.40 11.05 11.10 12.00 13.00 13.25 14.30 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.20 23.40 23.55 00.20 01.15

04.00 06.00 06.40 07.35 07.50 08.20 09.25 10.30 11.55 12.35 13.25 14.45 15.50 17.50 18.50 19.20 19.50 20.00 20.50 21.55 23.25 00.05 00.40 01.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.30 09.40 09.50 10.20 11.10 12.05 13.00 14.50 15.40 16.30 17.20 17.55 18.50 18.55 20.00 22.30 23.30 01.15 02.15

Živ žav Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo: Fosil, belgijska otroška nan.

TV-izložba Med valovi Ozare Obzorja duha: Ženska ženski tekmica Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Osamljeni so hrabri, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Luisa Spagnoli, ital. nad.

Intervju: dr. Vinko Rajšp Poročila, Šport, Vreme Sveto, japonsko-am. dok. film G. Verdi, Rigoletto, kvartet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Zahodna Štajerska Joker, kviz: 36. odd.

Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera Joker, kviz: 37. odd.

Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Hochfilzna Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Val d'Isera Alpsko smučanje - SP: paralelni slalom (Ž), finale, prenos iz St. Moritza Biatlon - SP: štafeta (M) vključitev v prenos iz Hochfilzna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Klingenthala Mogočni vlaki: Sibirija – skozi led in sneg, potopis Ambienti Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen: Oblikovanje Zemlje, dok. ser.

Skupina Karamazoff - spomini na leta v Sohu, špan. dok. odd.

Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Klingenthala

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del Trdoglavci, 1. sez., 12. del Naša mala klinika, 6. sez., 15. del Naša mala klinika, 6. sez., 16. del Prisrčna zmešnjava, kanadski film Takle mamo, 1. sez., 19. del Takle mamo, 1. sez., 20. del Takle mamo, 1. sez., 21. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Zasuk usode, kanadski film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Poznaš ptice ujede?

09:40 2713. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2714. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 AKTUALNO 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Formula 1 in policaj Mataj, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski, violina in harmonika 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Vera in Originali, ansambel Biseri 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, Tinkara Nežmah, klavir 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

16. decembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.10 16.20 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30

00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.25 10.10 10.20 10.40 11.15 14.10 15.10 16.00 17.10 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 22.30 23.40 00.15 00.45

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Bralna kultura in Slovenci TV-izložba S-prehodi: Primorska poje Dober dan, Koroška TV-izložba Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Véronique Olmi, Aleksandar Gatalica in José Morella Glasbeni večer: Kitajska simfonična glasba: Hongyan Zhang, Simfoniki RTV Slovenija in En Shao, Xu Zhenmin in Wu Zugjang Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov Zlatko Zakladko: Vse o hrastu Obzorja duha: Ženska ženski tekmica Dobro jutro Dober dan Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Minljivost meje, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Mogočni vlaki: Vietnam Ekspresni vlak ponovne združitve, potopis Z ljubeznijo, Vincent, kopr. film Nadia Comaneci - telovadka in diktator, dok. odd.

Sestrična, kratki igrani film Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

08.00 Robojajčki, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 2. sez., 3. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 100. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 73. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 145. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 146. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 4. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 101. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 74. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 147. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 148. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 22. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Prevara (Deception), 1. sez., 1. del 23.15 Hiša iz kart, 5. sez., 3. del 00.20 Riviera, 2. sez., 7. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 17. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2714. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 POSLANSKA PISARNA 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Vera in Originali, ansambel Biseri 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Brina Sinur, harfa 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

17. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape, odd. za mlade Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad.

Afganistan - vojna, ki je spremenila svet, dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

18. decembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 08.45 09.30 10.25 11.25 13.25 14.30 15.00 17.05 18.05 19.00 19.20 20.00 21.30 22.40 00.35 00.55 01.40 02.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Pisave: Véronique Olmi, Aleksandar Gatalica in José Morella Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela Slovenski magazin Joker, kviz: 36. in 37. odd.

Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), posnetek iz Courchevela Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Moja soba, resničnostna odd.

Videotrak Športnik leta 2019, prenos iz Ljubljane Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Arose Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, posn. iz Dohe Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Športnik leta 2019

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 2. sez., 4. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 101. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 74. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 147. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 148. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 5. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 102. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 75. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 1. sez., 149. del 17.55 Podaj mi roko, 1. sez., 150. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 23. del 21.45 Preverjeno 22.45 24UR zvečer 23.20 Hiša iz kart, 5. sez., 4. del 00.20 Riviera, 2. sez., 8. del 01.15 Vikingi, 4. sez., 18. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 POSLANSKA PISARNA 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2715. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Himalaja - Langtang 20:50 Mestna občina Velenje v letu 2019 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maruška in Branko Dobrovoljski 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

04.00 06.00 08.55 09.45 10.30 11.05 14.00 15.05 15.40 17.20 18.20 20.20 20.30 21.30 22.30 23.50 00.35 02.25

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: dr. Vinko Rajšp TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Novo mesto, dok. ser., 4/4 50 knjig, ki so nas napisale: Edvard Kocbek: Strah in pogum Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Tisti čas leta, danski božični film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Sebastian Cavazza Mestne promenade: Novo mesto, dok. ser., 4/4 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape, odd. za mlade Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (VII.), brit. nad.

Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Dohe Žrebanje Lota Na utrip srca: Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu Wisting, kopr. nad.

Kino Šiška 10, dok. film Videotrak Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, posnetek iz Dohe Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.40 Male opice Mončiči, ris.

07.50 Tačke na patrulji, ris.

08.15 Pikica in Pepermint, ris.

08.25 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.35 Super krila, ris.

09.00 Reka ljubezni, 2. sez., 5. del 09.55 Sreča najde pot, 1. sez., 102. del 10.50 Moja boš, 1. sez., 75. del 11.50 Podaj mi roko, 1. sez., 149. del 12.45 Podaj mi roko, 1. sez., 150. del 13.45 Reka ljubezni, 2. sez., 6. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 103. del 15.35 Moja boš, 1. sez., 76. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del 17.30 Podaj mi roko, 1. sez., 151. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Kmetija 21.00 Takle mamo, 1. sez., 24. del 21.45 24UR zvečer 22.20 Prevara, 1. sez., 2. del 23.15 Hiša iz kart, 5. sez., 5. del 00.20 Riviera, 2. sez., 9. del 01.20 Vikingi, 4. sez., 19. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2715. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Mestna občina Velenje v letu 2019 11:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 12, Beograd, finale regije 2/2 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, Ula Avrelija Gams 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Društvo mrtvih pesnikov, Žiga Jan 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, Ula Avrelija Gams 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 21

MAKAROVIÄŒ SVETLANA, Ĺ URC MATEJ IN KOTIK: Luciferka od – Odrasli, 821-312.6 – Biografski romani Vrhunska umetnica pri osemdesetih letih dobi prvo biografijo, ki jo piĹĄe skupaj z Matejem Ĺ urcem. Sledimo njeni Ĺživljenjski in ustvarjalni poti, od najzgodnejĹĄih dni, kamor seĹže prvi spomin, do danes.

Poznamo njena dela; poezijo, pravljice,

bibliografijo del Svetlane MakaroviÄ?. (povzeto po Beletrina.si)

ÄŒANDER MITJA: Slepec od – Odrasli, 821-163.6 – Slovenski druĹžbeni romani Roman Slepec Mitje ÄŒandra kritiÄ?no, a humorno izriĹĄe portret Ä?loveka, ki ga Ĺželja po moÄ?i zasvoji do te mere, da se

VELENJE ÄŒetrtek, 12. december 8.00, ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Urh - Orle - Ljubljana, UNI 3 - I 15.00 Klub eMCe plac (Re)use: ne kupuj, izdeluj: SveÄ?niki, kozarec lepih misli, Ä?estitke 16.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Izdelajmo voĹĄÄ?ilnice, delavnica 16.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Smisel vsakega trenutka, delavnica 17.00 Titov trg Prihod dedka Mraza in koncert skupine BQL 17.00 Vila Bianca Fsake felejoÄ?ke roĹžice, odprtje 12. likovne razstave Lubela 2019 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanja na Velenjskem gradu: skupina Vox Corde 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Filipini, potopisno predavanje Francija Horvata 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert harmonikarskega aktiva ĹĄole

Petek, 13. december

ĹĄansone, nje pa ne. BeĹžanja v otroĹĄtvu, iskanja v odraĹĄÄ?anju in zavestna odloÄ?itev o neizprosni samosti v zrelih letih.

Knjiga izniÄ?i doslej znane stereotipe o Svetlani MakaroviÄ?. V resnici je ĹĄe hujĹĄa!

Knjiga, ki jo je oblikoval BoĹĄtjan PavletiÄ?, vsebuje tudi veÄ? kot 50 fotografij ter

prelevi v egoista in vase zagledanega povzpetnika. ÄŒander tako utira pot polnokrvnemu politiÄ?nemu romanu, ki je redkost v sodobni slovenski literaturi, preko protagonistove slabovidnosti pa pretanjeno tematizira tudi poloĹžaj ranljivih skupin v druĹžbi. (povzeto po Biblos.si) đ&#x;”˛

Pripravila Metka Pivk SrdiÄ?

16.45 Telovadnica CVIU Velenje Delavnica forme pahljaÄ?a 18.00 Velenjski grad PrazniÄ?no prepevanja na Velenjskem gradu: In Spiritu 19.00 Klub eMCe plac Svaka ćas – Fotovist 2019, odprtje razstave 21.00 Klub eMCe plac RGB Series: Cogo meets Schrauff

Sobota, 14. december 7.00

CITY CENTER Celje - seznam prireditev • • • • •

21

PRIREDITVE

12. decembra 2019

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 15.12. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Neko boĹžiÄ?no potepanje BoĹžiÄ?no novoletni sejem do 31.12.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

107,8 MHz

Avtobusna postaja Velenje Krim, PD Velenje - Premogovnik 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00-13.00 Cankarjeva ulica PrazniÄ?ni sejem drobnih daril in dobrot in PrazniÄ?ni bolĹĄji sejem;

med 9. in 11. uro predstavitev knjige PriroÄ?nik za Pike in gusarje 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje V objemu praznikov: Klic iz omare: 10. sejem igraÄ? in 7. dobrodelni bazar rabljene opreme za Ĺživali 10.00 in 16.00 Jedilnica Gaudeamus Velenje plays, konvencija/igraÄ?arski sejem 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tina in medvedja moÄ?, igrana predstava GledaliĹĄÄ?a Velenje 16.30 Dom krajevne skupnosti Stara vas OtroĹĄko rajanje in prihod dedka Mraza 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: PredprazniÄ?ni koncert Glasbene ĹĄole Velenje 19.00 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma 14. krog Lige NLB – RK Gorenje Velenje : RK Maribor Branik 21.00 Klub eMCe plac Ĺ˝elezni aktivizem: BD Bash W/ Armaroth, Decage, Moshead 10.00 Velenjski grad PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne Babica pripoveduje 16.00 Mladinski center Velenje Barvanje Warharmmer 40K miniatur, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek BoĹžiÄ?ek prihaja!, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: ModrÄ?ek, komedija

16.30 17.00 17.00 17.00 17.00

Avtobusna postaja Velenje V neznano, PD Velenje VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica za osebno rast Vila RoĹžle Kuharska ustvarjalnica za otroke in starĹĄe KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica RoÄ?na dela za dobra dela, delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba V objemu praznikov: Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna OĹ Gorica Prihod dedka Mraza v Krajevno skupnost Gorica Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert Glasbene ĹĄole Velenje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. december 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

Torek, 17. december

Petek, 13. december

9.00

19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Abonma – UÄ?ene Ĺženske

KnjiĹžnica Velenje, preddverje Odprta vrata za zdravje centra za krepitev zdravja ZD Velenje 13.30 MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center Velenje Delovno sreÄ?anje Erasmus+ projektov KOKCOP in WellTo 17.00 Galerija Velenje Malo preseneÄ?enje, ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

17.00 Trg svobode Pohod z baklami na Pusti grad in PrazniÄ?na predstava z Melito Osojnik

Sreda, 18. december 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoťtanj, enota Muzeja Velenje, Kulturni dom Šoťtanj Klepet pod Pustim gradom – Srdan Arzenťek 19.00 Kulturni dom Šoťtanj Abonma – Zmenki

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 13. december 17:00 Kulturni dom Gorenje OtroĹĄke delavnice izdelave novoletnih okraskov

Sobota, 14. december X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Planinski pohod na Dobrovlje, ÄŒreto, Farbanco (lahka pot), veÄ? informacij dobite na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 19. in 20. uro

Ponedeljek, 16. december 14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Sobota, 14. december 9.00

Trg svobode BoĹžiÄ?no-novoletni sejem 18.00 Trg svobode ÂťZabava po domaÄ?eÂŤ z ansambli Ĺ epet, Ĺ tirje kovaÄ?i, Navezo, Tapravimi Faloti in S.O.S. Kvintetom

Torek, 17. december

12. decembra, ob 6:12, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Nova stalna razstava in prazniÄ?na prepevanja

đ&#x;”˛

La fameuse invasion des ours en Sicile, animirana druĹžinska avantura, 82 minut (Francija, Italija) ReĹžija: Lorenzo Mattotti Glasovi: LeĂŻla Bekhti, Thomas Bidegain,

9.00

Ponedeljek, 16. december

Velenje, 14. december – To soboto se bodo v jedilnici Gaudeamusa zbrali Âťgejmerji, namizniki, role-playerji in strategiÂŤ – ljubitelji namiznih iger, video iger, zbirateljskih izdelkov, stripov, virtualne resniÄ?nosti, karnevalskih iger in drugih oblik sodobne zabave. Med 10. in 18. uro bodo mnoĹžiÄ?no igrali namizne in druge druĹžabne igre, dogajanje pa bo pospremil Âťprvi velenjski igraÄ?arski sejem,ÂŤ napovedujejo. Ob 16. uri pa bistre glave vabijo na tematski kviz sploĹĄne razgledanosti Trivia kviz, za katerega se je potrebno prijaviti prek facebook dogodka Velenje Plays. Zmagovalce kviza Ä?akajo nagrade. Na konvencijo Velenje Plays pa so vabljeni tako radovedneĹži kot vsi, ki bi se radi za ves dan potopili v zabavni svet druĹžabnih iger.

SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE

7.00

18.00

Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub prireja prvo konvencijo ljubiteljev namiznih iger in zabavne elektronike Velenje Plays

Jumanji: The Next Level, akcijska komiÄ?na avantura, 123 minut (ZDA) ReĹžija: Jake Kasdan Igrajo: Dwayne Johnson, Awkwafina, Karen Gillan, Ashley Scott, Jack Black, Kevin Hart Petek, 13. 12., ob 21.15 Sobota, 14. 12., ob 21.00 Nedelja, 15. 12., ob 18.00, 3D

Sreda, 18. december

Nedelja, 15. december

Sedite za mize z druĹžabnimi igrami!

JUMANJI: NASLEDNJA STOPNJA

Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana BoĹžiÄ?no-novoletni koncert najmlajĹĄih 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

tf

Jean-Claude Carrière Petek, 13. 12., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 15. 12., ob 17.00 – mala dvor.

LEDENO KRALJESTVO II Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: SrÄ‘an Milovanović, Andrej KuĹĄar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, MaĹĄa Tiselj Nedelja, 15. 12., ob 16.00, 3D / otroĹĄka matineja

GREĹ ? GREM! IdeĹĄ? Idem!, komedija, 90 minut (HrvaĹĄka) ReĹžija: Ljubo Zdjelarević Igrajo: Veronika Rosandić, Kaja KoÄ?evar

Velenje – V zadnjem mesecu leta, ki ga je zaznamovala 60. obletnica odprtja velenjskega mestnega srediĹĄÄ?a, bodo na Velenjskem gradu odprli novo stalno razstavo, posveÄ?eno najmlajĹĄemu slovenskemu mestu.

Vrata prenovljenih razstavnih prostorov, kjer bo na ogled razstava z naslovom Mesto, ki so mu rekli Ä?udeĹž; Velenje: od delavske kolonije do Âťidealnega mestaÂŤ, bodo za obiskovalce prviÄ? odprli danes, 12. decembra, ob 12. uri.

Na Velenjskem gradu, kjer Ĺže vlada prazniÄ?no decembrsko vzduĹĄje, se bodo tudi letos vrstila prazniÄ?na prepevanja. Tako se bo danes, 12. decembra, ob 18. uri predstavila glasbena skupina Vox Corde.

V petek. 13. decembra, boste na Velenjskem gradu lahko prisluhnili vokalni skupini In Spiritu, v soboto, 14. decembra, pa uÄ?encem Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje. V soboto, 14. decembra, bodo pripravili ĹĄe Kulturni bazar v Galeriji F-bunker, v nedeljo, 15. decembra, pa Muzej Velenje najmlajĹĄe ponovno vabi na pravljiÄ?no nedeljsko dopoldne. đ&#x;”˛

- "Kaya Solo", Vid JuraÄ?ić, Fran LauĹĄ, Bogdan Ilić Petek, 13. 12., ob 19.30

MEDTEM, KO VAS NI BILO Sorry We Missed You Drama, 101 minuta (VB, Francija, Belgija) ReŞija: Ken Loach Igrajo: Kris Hitchen, Debbie Honeywood, Rhys Stone, Katie Proctor, Ross Brewster Nedelja, 15. 12., ob 19.00 – mala dvorana

ÄŒRNI BOĹ˝IÄŒ Black Christmas, grozljivka, triler, 98 minut (ZDA) ReĹžija: Sophia Takal Igrajo: Imogen Poots, Aleyse Shannon, Lily Donoghue, Brittany O'Grady, Caleb Eberhardt

Nedelja, 15. 12., ob 20.45 Ponedeljek, 16. 12., ob 18.00

PARAZIT Gisaengchung, komiÄ?na drama, triler, 132 minut (JuĹžna Koreja) ReĹžija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam, Lee Jung-eun Petek, 13. 12., ob 17.00

MODRÄŒEK The Bra, komedija, drama, 90 minut (AzerbajdĹžan, NemÄ?ija,) ReĹžija: Veit Helmer Igrajo: Miki Manojlović, Paz Vega, Chulpan Khamatova, Denis Lavant, Maia Morgenstern Ponedeljek, 16. 12., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

od 13. 12. do 19. 12.

- 13. decembra je god sv. Lucije, ki si je po legendi iztaknila oÄ?i, da bi se ognila nadleĹžnemu snubcu in ohranila deviĹĄtvo; dan sv. Lucije je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajĹĄim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luÄ? njenih oslepljenih oÄ?i z ustrezno dolgo noÄ?jo zimskega sonÄ?nega obrata; Lucija med drugim velja za zavetnico ĹĄivilj; - 13. decembra 1922 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik – Kajuh; Kajuhov pesniĹĄki opus je dosegel vrh v polemiÄ?ni Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih znaÄ?ilnih Ĺženskih pesmih – Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovrĹĄeno zdruĹžil osebno liriÄ?no izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi – V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka

in neizpeta Ĺživljenjska pot se je tragiÄ?no konÄ?ala 22. februarja 1944 na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - od 9. do 13. decembra leta 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniĹĄko prvenstvo, ki so se ga udeleĹžile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, HrvaĹĄke in Slovenije; predsednik Ä?astnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr. Janez DrnovĹĄek; - 15. decembra 1914 se je v Ĺ aleku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun; umrl je 5. junija 1997 v Velenju; - 15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Veletrg – Velenjska trgovina, ki je uradno zaÄ?ela poslovati 1. januarja leta 1965; poslovanje Veletrga je bilo zaradi oÄ?itanega monopola v prodaji premoga Ĺže po parih mesecih prepovedano, podjetje je bilo ukinjeno in prikljuÄ?eno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v zaÄ?etku leta 1993 je novi predsednik velenjskega izvrĹĄnega sveta postal SreÄ?ko Meh; - 16. decembra 1955 se je rodil ki-

12. decembra 2019

Oskar Hudales (Foto Arhiv Muzeja Velenje) par Marjan Drev; osnovno ĹĄolo je konÄ?al v Ĺ martnem ob Paki, leta 1982 je zakljuÄ?il ĹĄtudij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; najbolj prepoznaven je po javnem spomeniku Antona Martina SlomĹĄka v Mariboru; - 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, uÄ?itelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do zaÄ?etka druge svetovne vojne Ĺživel in pouÄ?eval na ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki; - 16. decembra 1971 je umrl pravnik in funkcionar dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva; rojen je bil 4. marca 1875 na Konovem pri

Velenju; - 16. decembra 2007 je v TopolĹĄici umrl gasilec in dolgoletni voditelj pustnih karnevalov v Velenju Miha Valenci; - 17. decembra 1836 se je v sv.

Martinu pri Ĺ aleku rodil publicist, pedagog in duhovnik TomaĹž Lempl; po konÄ?anem mariborskem bogoslovnem uÄ?iteljiĹĄÄ?u se je pridruĹžil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik in profesor; - 17. decembra 1906 se je v TrĹžiÄ?u rodil direktor Tovarne usnja v Ĺ oĹĄtanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zasluĹžen za leta 1951 zgrajen planinski dom v Ĺ entvidu nad Ĺ oĹĄtanjem oziroma na Slemenu, ki se po njem tudi imenuje; umrl je 28. oktobra 1981; - 18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc DelÄ?njak; v Ĺ kalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca DelÄ?njaka; najbolj znan je po skladbi ÄŒreda v galopu; umrl je 15. novembra 1969; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najviĹĄje priznanje zveze, sveÄ?ano listino, Ä?lanici Planinskega druĹĄtva Velenje Anici Podlesnik. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

RADIO VELENJE

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Mateja Grat, dr. med., specialistka interne medicine in hematologije iz SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Tema:kri in krvne bolezni

ÄŒETRTEK, 12. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. decembra

Zakaj Instagram zanima vaĹĄ rojstni datum?

Instagram je naznanil, da bodo pri uporabnikih druĹžbenega omreĹžja od torka naprej preverjali datume rojstva. Trenutno veljajo pravila, ki uporabo dovoljujejo starim 13 let ali veÄ?, vendar Instagram do zdaj ni imel mehanizma, s katerim bi preverjal dejansko starost uporabnikov.

Uporabniki, ki so za vpis v Instagram uporabili Facebook raÄ?un, bodo avtomatsko opazili posodobljene raÄ?une z rojstnimi datumi, ki pa ne bodo javno objavljeni. Spletni portal Digital Trends je na Instagram naslovil vpraĹĄanje, Ä?e priÄ?akujejo upad ĹĄtevila aktivnih uporabnikov, vendar odgovora niso dobili. ÂťNaĹĄ glavni cilj je, da ĹĄe naprej prepreÄ?imo uporabo platforme mlajĹĄim od 13 let,ÂŤ so povedali. ÂťTo, da razumemo, koliko so stari naĹĄi uporabniki, je kljuÄ?no pri zagotavljanju varnosti mladih uporabnikov,ÂŤ poudarja Instagramov predstavnik za odnose z javnostjo. ÂťS tem bomo lahko ustvarili starosti primerno izkuĹĄnjo za naĹĄe najmlajĹĄe uporabnike, hkrati pa bomo ĹĄe naprej upoĹĄtevali naĹĄo dolgoletno zavezo, da mlajĹĄim od 13 let ne pustimo dostopa do InstagramaÂŤ.

Tovrstna praksa preverjanja starosti ni nova, kajti rivali, kot je recimo Snapchat, so starost zaÄ?eli preverjati Ĺže pred Ä?asom.

Instagram bo s to potezo zadostil COPPA (Children’s Online Privacy Protection Act), ki od operaterjev zahteva spletno zasebnost mlajťih od 13 let. Zvezna trgovinska komisija je letos kaznovala popularno video aplikacijo TikTok v viťini 5,7 milijonov dolarjev ravno zaradi krťenja COPPA-e. Aplikacija TikTok

prav tako od svojih uporabnikov zahteva vnos rojstnih podatkov.

Facebook — ki je leta 2012 za milijardo dolarjev kupil Instagram — ne dovoli prijave mlajĹĄim od 13 let, vendar se kljub vsemu zdi, da Facebookov glavni izvrĹĄni direktor Mark Zuckerberg, ni najveÄ?ji ljubitelj COPPA. Na enem najveÄ?jih izobraĹževalnih dogodkov leta 2016 je dejal, da verjame, da bi mlajĹĄim od 13 let moralo biti dovoljeno, da uporabljajo druĹžbena omreĹžja. ÂťTo je eno od podroÄ?ij, ki jih mislimo resno vpeljati v naĹĄe delovanje, vendar za to ĹĄe ni pravi Ä?as. Moja filozofija je, da se izobraĹževanje zaÄ?ne zelo zelo zgodaj, v zgodnji mladosti,ÂŤ je dejal Zuckerberg na zgoraj omenjenem dogodku.

Verjetno se tudi Instagram dobro zaveda, da nova metoda preverjanja starosti uporabnikov ne bo ravno odporna na razliÄ?ne poizkuse zlorab. Uporabniki se lahko brez teĹžav zlaĹžejo o svoji starosti ali pa si recimo starĹĄi ustvarijo raÄ?un za svoje otroke.

Instagram je za Digital Trends povedal, da se dobro zavedajo, da bodo ljudje na spletu ĹĄe naprej lagali, ampak bodo kljub temu intenzivno delali z industrijo in vlado, da bi priĹĄli do najbolj optimalne reĹĄitve. ÂťVsak starĹĄ, ki bo ustvaril raÄ?un za svojega otroka, mora jasno navesti, da raÄ?un upravlja odrasla osebaÂŤ, je dodal Instagramov predstavnik za odnose z javnostjo.

Instagram naj bi testiral ĹĄe eno novost, povezano s starostjo. Poslovni uporabniki bi tako lahko omejili, katere starostne skupine uporabnikov lahko vidijo njihove produkte in katere ne. Dodali so, da bodo podatki o rojstnih datumih uporabnikov koristni za kreacijo bolj prilagojene uporabniĹĄke izkuĹĄnje.

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; PE Energetika PE Komunala 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; Modre cone 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

TOREK, 17. decembra

Postanite naroÄ?nik

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. decembra

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 2. do 8. decembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 2. do 8. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI Gsm: 070 350 364, Tel. 03 586 90 68.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

VOZILA MERCEDES B180, letnik 2009, prvi lastnik, 145.000 km, prodam za 7500 €. Gsm: 041 784 570

NUDIM

RAZNO

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitelj . Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

DIMIM meso. Podkraj, tel. 03 586 98 91.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIČNINE V NAJEM oddam opremljeno dvosobno stanovanje mlajši družini.

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domači ocvirki, vino in žganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KURILNO OLJE - 600l (z ali brez cisterne) po ceni 0,70 €/l, bojler – izoliran (140l), kurilno peč znamke Pavlič (olje ali briketi), z vso opremo prodam. Gsm: 031 767 384.

SUHA, bukova, cepljena drva, 2 klaftre (8m), Skorno, prodam.

Gsm: 031 878 264.

ZAMRZOVALNO SKRINJO, dobro ohranjeno, 210 l, cena po dogovoru, prodam. Gsm: 041 686 143.

SVINJSKO MAST, prodam.

Gsm: 031 281 900.

ŽIVALI

Pokličite nas in se del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Prodaja, hiša, samostojna: FLORJAN, 122 m2, zgrajena l.

1965, 3.672 m2 zemljišča, ER: EI z izdelavi. Cena: 130.000 €.

PITANE KRAVE IN TELICE za zakol ter bikce in teličke težke od 150 do 200 kg, kupim. Plačilo takoj.

Gsm: 040 673 009.

PODARIM PROSIM, če mi kdo lahko podari starejšo, rabljeno diatonično harmoniko in otroški smučarski kombinezon (12 – 14 let) Gsm: 030 457 282.

Mesnica v Starem Velenju Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, PREŠERNOVA, 35,1 m2, zgrajeno l. 1974, 5/5 nad., ER: EI z izdelavi. Cena: 50.000 €.

ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. 12. in 15. 12. 2019, Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Tel.: 03 5875 630

Šolanje pilotov Darilni boni

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Sevčnikar Franc, roj. 1952, Šmartno ob Paki, Slatina 39

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Krvavice in pečenice Domače kislo zelje kmetije Jevšnik Meso slovenskega porekla

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

DEŽURSTVA

• • •

23

OBVEŠČEVALEC

12. decembra 2019

041 470 340 Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v tedniku Naš čas, 28. novembra 2019 so: •

Valentina Cehner, Podvin pri Polzeli 14, 3313 Polzela • Veronika Gams, Ljubljanska 42a, 3320 Velenje • Ivana Drev, Lokovica 143 f, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Praktično nagrado prevzamejo v Trgovini Sax – NC Velenje. Rešitev križanke: NOVOLETNI ZAKLJUČKI.

Želimo Vam prijetne božiène praznike in vse dobro v letu 2020!

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

V SPOMIN pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil dragi

BOJAN PENŠEK 1950 – 2018 Spominjamo se ga z ljubeznijo, saj še naprej biva v naših mislih in srcih.

Natalija, Nika, Ana

Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, dobri oče, dedi

EDI FERME

ALBERT JELEN

14. 2. 1949 – 28. 11. 2019 Življenje je minljivo, sreča je v spominih, ki ostanejo.

Vedi, da nisi sam, imaš dobre sorodnike, prijatelje in znance, ki te obiskujejo na drugem domu. Žalosti, bolečine se ne da skriti.

Solza večnega spomina nam je ostala za vedno.

Hvala vsem, ki ste me imeli radi in me spremili na zadnji poti

NaĹĄ Ä?as, 12. 12. 2019, barve: CMYK, stran 24

Pri reĹĄevanju Ĺživljenj ĹĄteje vsaka minuta V Velenju doslej kar 25 aktiviranj ekip prvih posredovalcev – Vsa so opravili hitro in strokovno – V popreÄ?ju so bili 2 do 3 minute na kraju prej kot nujna medicinska pomoÄ?

Ali je potrebna njihova pomoÄ?, se na osnovi klica odloÄ?i deĹžurni zdravnik. Ekipe aktivirajo preko regijskega centra. Letos je popreÄ?ni Ä?as od ÂťaktivacijeÂŤ do prihoda na kraj znaĹĄal dobre 4 minute.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Na obmoÄ?ju Velenja je na objektih nameĹĄÄ?enih blizu trideset zunanjih avtomatskih defibrilatorjev (AED), prenosnih elektronskih naprav, ki lahko s pomoÄ?jo elektriÄ?nega sunka srce, Ä?e to zastane, ponovno poĹženejo in reĹĄijo Ĺživljenja. Potrebujejo pa pomoÄ? ljudi. Žal pa opaĹžamo, da AED-jev ljudje ne znajo uporabiti, velikokrat jih je tudi strah,ÂŤ pravi Andrej Rupreht. ÂťVabim jih, da se udeleĹžijo usposabljanj, izobraĹževanj, ki jih je veliko, se nauÄ?ijo rokovati z njimi in premagajo strah,ÂŤ je pogovor zaÄ?el eden od velenjskih prvih posredovalcev. ÂťPoznam samo dva primera, lahko pa, da je bil ĹĄe kakĹĄen, ko so defibrilator uporabili obÄ?ani neposredno.ÂŤ

Prvi posredovalci v vseh velenjskih gasilskih druĹĄtvih

Pri gasilcih in reĹĄevalcih so se leta 2017 porodile ideje o prvih posredovalcih, odloÄ?itev je podprla Mestna obÄ?ina Velenje, ki za te namene zagotavlja tudi de-

Za prve posredovalce intervencije niso samo fiziÄ?no, ampak predvsem psihiÄ?no naporne. Zato so pripravili strokovno usposabljanje na temo stresa in razbremenitve.

Andrej Rupreht: ÂťV projekt so se vkljuÄ?ila vsa prostovoljna gasilska druĹĄtva. Obnovitvenih usposabljanj se je letos udeleĹžilo 110 gasilk in gasilcev.ÂŤ

narna sredstva, zavedajoÄ? se, da bi s sistemsko ureditvijo uÄ?inkovite uporabe AED lahko reĹĄili marsikatero Ä?loveĹĄko Ĺživljenje. ÂťPredvsem velja to za obmoÄ?ja, ki so geografsko bolj oddaljena od lokacij sluĹžbe Nujne medicinske pomoÄ?i Zdravstvenega doma Velenje. V projekt so se vkljuÄ?i-

la vsa prostovoljna gasilska druĹĄtva v obÄ?ini. S projektom Prvi posredovalec v primeru nenadnega srÄ?nega zastoja, veÄ?je krvavitve ali hujĹĄe zapore dihalnih poti poleg reĹĄevalcev aktivira tudi gasilce.ÂŤ Za to se je leta 2017 in zaÄ?etku leta 2018 usposobilo 120 gasilk in gasilcev. Enkrat letno na obnovitvenih teÄ?ajih svoje znanje obnavljajo.

NajveÄ?krat pomagali pri srÄ?nem zastoju

V Ä?asu od zaÄ?etka izvajanja projekta do danes je bilo kar 25 aktiviranj ekip prvih posredovalcev. Vsa posredovanja so opravili hitro in strokovno, brez po-

ĹĄkodb prvih posredovalcev, vozil ali opreme. V veÄ?ini primerov so posredovali zaradi srÄ?nega zastoja, pomagali pa so tudi reĹĄevalcem pri prenosu ponesreÄ?enih in pri hujĹĄi krvavitvi. Nekajkrat pa njihovo posredovanje, ko so bili aktivirani, ni bilo potrebno. ÂťUgotavljamo, da gre za dober projekt. Analiza je pokazala, da so prvi posredovalci v popreÄ?ju 2 do 3 minute prej na mestu dogodka kot nujna medicinska pomoÄ?. V praksi to pomeni, da ima pacient s srÄ?nim zastojem zaradi predÄ?asnega prihoda strokovne pomoÄ?i 30 odstotkov veÄ?jo moĹžnost preĹživetja. Vsekakor je to lahko odloÄ?ilnega pomena pri

boljĹĄem, predvsem pa bolj kakovostnem preĹživetju. Od vseh dosedanjih intervencij je bilo dvakrat oĹživljanje uspeĹĄno in v enem primeru je bil pacientov zdravstveni izhod brez nevroloĹĄkih posledic,ÂŤ pravi Rupreht.

Intervencije so psihiÄ?no naporne

SreÄ?ali pa so se Ĺžal tudi s primeri, ko so ljudje kljub hitri in strokovni pomoÄ?i umrli. ÂťZa prve posredovalce intervencije niso samo fiziÄ?no, ampak predvsem psihiÄ?no naporne. Da bi se na to laĹžje pripravili in to malce laĹžje predelali, smo se odloÄ?ili, da leto zakljuÄ?imo s strokovnim uspo-

sabljanjem na temo stresa, pomoÄ?i reĹĄevalcem, razbremenitve in druĹženja vseh prvih posredovalcev v mestni obÄ?ini.ÂŤ Predavanje, ki je potekalo v dvorani gasilskega doma Vinska Gora, je izvedel vodja drĹžavne enote za prvo psiholoĹĄko pomoÄ?, psiholog Ĺ˝arko TruĹĄnovec. Nanizal je ĹĄtevilne dejavnike stresa ter prvim posredovalcem svetoval, kako jih lahko zmanjĹĄajo, povsem se jih najbrĹž odpraviti ne da. ÂťKadar je potrebna pomoÄ? po intervencijah, lahko aktiviramo ekipo drĹžavne pomoÄ?i, imamo pa tudi sami za razbremenilne pogovore usposobljene gasilske zaupnike. Doslej so bili nekajkrat potrebni. Vedeti morate, da gre v primerih prvih posredovalcev za drugaÄ?ne intervencije, kot so gasilske. NajveÄ?krat se zaradi bliĹžine usposobljenih ekip zgodi, da reĹĄujejo sosede, znance, prijatelje, tudi druĹžinske Ä?lane gasilk in gasilcev. To pa je gotovo velik stresni faktor.ÂŤ đ&#x;”˛

Prva dijaĹĄka trgovina v Sloveniji Ĺ olski center Velenje je bogatejĹĄi za trgovino z rabljenimi oblaÄ?ili, ki bo polnila ĹĄolski sklad in dijakom omogoÄ?ala praktiÄ?no usposabljanje

Velenje – Storitve Kamerata obÄ?ankam in obÄ?anom med 23. decembrom in 6. januarjem ne bodo na voljo, so sporoÄ?ili iz Mestne obÄ?ine Velenje.

Z njim omogoÄ?ajo brezplaÄ?ne prevoze za starejĹĄe od 65 let in gibalno ovirane obÄ?anke in obÄ?ane, ki nimajo druge moĹžnosti za prevoz. Letos je bilo s Kameratom opravljenih skoraj 600 prevozov. NajveÄ?krat so prostovoljci Udarnika Mladinskega centra Velenje starejĹĄe peljali do Zdravstvenega doma Velenje, do razliÄ?nih trgovin in v BolniĹĄnico TopolĹĄica. Vozniki z veseljem pomagajo in uporabnikom, Ä?e to Ĺželijo, pri noĹĄnji teĹžjih predmetov, nudijo oporo ob hoji in poskuĹĄajo pot uporabniku Ä?im bolj olajĹĄati.

ObÄ?ani lahko storitve Kamerata naroÄ?ijo na brezplaÄ?ni telefonski ĹĄtevilki 080 15 70 vsaj tri dni prej, preden je ta potreben, prevoze pa izvajajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30. đ&#x;”˛

mkp

Obeta se modna revija

majem. In cene? NajdraĹžji kosi stanejo devet evrov. Sicer pa so to bolj priporoÄ?ila za prostovoljni prispevek, ki je lahko tudi viĹĄji. Ne nazadnje gre za dober namen. Ĺ˝e lani so prostovoljci in drugi dijaki nekatera oblaÄ?ila domiselno reciklirali in jih predstavili na modni reviji, kar se obeta tudi prihodnje leto. ÂťPo novem le-

D

Trend butik trenutno nudi zimsko obutev, bunde, kape in ĹĄale, puloverje, obilo Ĺženskih oblek, tudi sveÄ?anih, ki bodo prav priĹĄle v prazniÄ?nih dneh, pa zimska ĹĄportna oblaÄ?ila, tudi za otroke se kaj najde. Prvi kupci so bili preseneÄ?eni tako nad pestro ponudbo kot simpatiÄ?nim aranĹž-

Trend butik bo odprt vsak dan pouka med 10. in 13. uro. Vabljeni vsi – tako k nakupu kot donaciji svojih, seveda dobro ohranjenih oblaÄ?il.

A ROBNI

co, sodelovali bodo tudi dijaki programa ekonomski tehnik, ki bodo lahko ustanovili pravo uÄ?no podjetje in poslovali tukaj,ÂŤ je utemeljila pomen trgovine in dodala tudi, da bodo lahko dijaki v njej vadili komunikacijo v tujih jezikih. ÂťImamo precej dijakov, ki ne znajo slovenskega jezika. To je idealna priloĹžnost, da se v neposrednem stiku uÄ?ijo slovenĹĄÄ?ine. Po drugi strani pa bodo lahko vsi dijaki vadili pro-

dajo v angleĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini in drugih jezikih, ki jih pouÄ?ujemo na naĹĄih ĹĄolah.ÂŤ Ne nazadnje pa ĹĄola s tem projektom ozaveĹĄÄ?a o ponovni uporabi, ki zmanjĹĄuje za okolje zelo obremenjujoÄ?o proizvodnjo tekstila, otroĹĄko delo, koliÄ?ino odpadkov in druge negativne posledice mnoĹžiÄ?ne potroĹĄnje.

BoĹžiÄ?nonovoletni sejem v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj – V soboto od 9. do 13. ure bo na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju boĹžiÄ?no-novoletni sejem. Sejemska ponudba bo temeljila na izdelkih domaÄ?e in umetne obrti, dodana bo ponudba izdelkov, namenjenih prazniÄ?nim darilom, novoletnih cvetliÄ?nih aranĹžmajev, poskrbljeno pa bo tudi za pokuĹĄino domaÄ?ih dobrot, medu in medic. đ&#x;”˛

mkp

ÄŒetrtek, 12. 12. 2019, ob 17. uri Titov trg, Velenje

EC

EMBER VE L

JE 2019

Kamerat med prazniki ne bo vozil

OblaÄ?ila zbirajo in za prodajo pripravljajo prostovoljci Ĺ CV. Izvajali bodo sezonske in tematske zbiralne akcije, saj bo ponudba Trend butika prilagojena letnim Ä?asom in drugim priloĹžnostim.

Pri postavitvi trgovine, aranĹžiranju, svetovanju in prodaji pa bodo sodelovali dijaki trgovske ĹĄole.

EN

Ĺ˝e lani jeseni, ko so dijaki in pa vsak dan pouka. Je bogato uÄ?itelji Ĺ olskega centra Velenje zaloĹžena, prostovoljni prispevki opazili, da nekaterim dijakom pa se bodo stekali v ĹĄolski sklad. manjka zimskih oblaÄ?il, so prostovoljci Ĺ CV zagnali dobrodel- Pomembna pridobitev no akcijo zbiranja rabljenih obla- za izobraĹževalni proces Ä?il in jih ponudili vrstnikom. Ker Trend butik, kakor so na Ĺ CV je bila akcija uspeĹĄna, so jo tri- poimenovali trgovino z oblaÄ?ili krat ponovili in nadgradili tako, iz druge roke, ni le produkt proda so viĹĄek oblaÄ?il ponudili ĹĄirĹĄi jekta z izrazito socialno noto. Je javnosti v zameno za prostovolj- tudi pomembna pridobitev za izne prispevke, s katerimi so soci- obraĹževalni proces, poudarja ravalno ĹĄibkejĹĄim dijakom pomaga- nateljica Ĺ ole za storitvene dejavli na ĹĄolske ekskurzije. ZaĹželeli nosti Mateja KlemenÄ?iÄ?. ÂťTrgopa so si, da bi namesto priloĹžno- vinico smo v prvi vrsti kot prvi stne prodajalne v specializirani v Sloveniji odprli zato, da bodo uÄ?ilnici dobili stalno prodajno dijaki iz programa Trgovec z bolj mesto. Letos se jim je Ĺželja ure- sodobnimi naÄ?ini pouka usvasniÄ?ila. Levo ob jali vsebine, ki vhodu v B stavjih potrebujejo.

Rekli so â?ą Ravnatelji- Tu se bodo uÄ?ibo Ĺ CV (rdeÄ?i ca Mateja KlemenÄ?iÄ?: ÂťZelo objekt) so odprli prodaje, izvasmo ponosni, ne le zato, ker li pravo trgovijali bomo mosmo prvi v Sloveniji, ampak no z oblaÄ?ili iz dul psihologija predvsem zato, ker sledimo druge roke, ki prodaje, artikle trendu novih oblik uÄ?enja.ÂŤ ne bo odprta le bodo prenaĹĄanekaj dni, paÄ? li v e-trgovini-

tu bomo z dijaki izvedli delavnice recikliranja oblaÄ?il. Aprila jih bomo predstavili na modni reviji. Ĺ e bolj se bomo povezali z dijaki iz trgovskega programa, ki bodo v sodelovanju z VDC SaĹĄa izdelovali modni nakit in popestrili modno revijo,ÂŤ napoveduje vodja prostovoljcev Ĺ CV MaĹĄa KolĹĄek. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

PRIHOD DEDKA MRAZA in koncert skupine BQL