49 2020

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (-2/2 0C), soboto (0/3 0C) in nedeljo (-1/5 0C) bo oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. decembra 2020

ĹĄtevilka 49 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

LuÄ?ka za vsakega obÄ?ana

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Je bil tudi vaĹĄ paket pripravljen za dostavo?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje je Ĺže odeto v prazniÄ?no podobo, zasijala je tudi prekrasna jelka na sredini Titovega trga

Virtualni

PRIHOD DEDKA MRAZA

v Ĺ aleĹĄko dolino

er, ob 17.45 ÄŒetrtek, 10. decemb televizija, Ogled: VTV – VaĹĄa spletne platforme MZPM Velenje, Velenje Mestne obÄ?ine Velenje in Festivala

ÂťNa njej je kar 34 tisoÄ? luÄ?k, prav za vsakega obÄ?ana ena. Naj bodo te luÄ?ke simbol medsebojnega spoĹĄtovanja, ljubezni, pomoÄ?i ‌,ÂŤ je dejal ob priĹžigu luÄ?i v petek ob 18. uri Ĺžupan Peter Dermol.

Seveda letoĹĄnji priĹžig luÄ?i ni bil tako slovesen in druĹžaben kot prejĹĄnja leta, pa vendar se je potem, ko so luÄ?i zagorele, zbralo kar nekaj obÄ?anov z otroki, ki so bili tisti Ä?as na sprehodu po mestu. Naj poudarimo, da so dali dogodku Ĺže bolj Ä?aroben prizvok, dosledno pa so upoĹĄtevali preventivne ukrepe in se niso druĹžili.

Kako bo prihodnje prazniÄ?ne dni, Ĺžupan ĹĄe ni mogel napovedati, saj je vse odvisno od epidemioloĹĄkega stanja. Se je pa Ĺže sreÄ?al z Dedkom Mrazom in si srÄ?no Ĺželi, da bi to lahko omogoÄ?ili tudi otrokom. ÂťSeveda pa na to, da bi se lahko neposredno sreÄ?evali z njim, z njim prepevali in plesali, ni mogoÄ?e raÄ?unati. Ampak neki naÄ?in bomo naĹĄli, Ä?e ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, bodo sreÄ?anja virtualna, kot vsako leto pa bomo poskrbeli za obdarovanje vseh otrok,ÂŤ pravi

Dermol in dodaja, da bo letos tudi veÄ? solidarnostnih pomoÄ?i in obdarovane. Zanje bodo namreÄ? namenili sredstva, ki so jih imeli rezervirana za novoletne prireditve. Seveda si zelo Ĺželijo, da bi se ob koncu leta lahko tudi sreÄ?evali, kar pa skorajda zagotovo ne bo mogoÄ?e. Se pa bodo prilagodili epidemioloĹĄkemu stanju in Ä?e se bo le dalo, poskrbeli ĹĄe za kakĹĄno preseneÄ?enje. đ&#x;”˛

mz

Znak PoĹĄte Slovenije in sporoÄ?ilo na mailu: ÂťDragi kupec, obveĹĄÄ?amo vas, da vaĹĄ paket Ä?aka na dostavo. Na spodnji povezavi potrdite plaÄ?ilo 2,99 EUR. Opomba: postopek preverjanja je treba opraviti v naslednjih 2 dneh. Kliknite spodnjo povezavo ...ÂŤ Nisem bila edina, takih je bilo ĹĄe kdo-ve-koliko, ki so v zaÄ?etku tega tedna prejeli sporoÄ?ilo, da je Âťmoj paket pripravljen za dostavoÂŤ. Koliko jih je sporoÄ?ilu verjelo, ne vem. Vem pa, da sama nisem. Ker nisem niÄ?esar naroÄ?ila, mi je bilo takoj jasno, da gre bodisi za pomoto bodisi za goljufijo. Ĺ lo je za slednje. Za spletno prevaro, kar so na PoĹĄti Slovenije potrdili ĹĄe isti dan.

In povedali tudi, da pri njih v nobenem primeru ne pogojujejo dostave s plaÄ?ilom vnaprej. Toliko, da boste vedeli, Ä?e se zgodi.

Ker verjetnost, da se kaj podobnega ĹĄe zgodi, je velika.

Projekt Varni na internetu, ki ga izvaja nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, opozarja, da so v zadnjem Ä?asu, ko so v porastu naroÄ?anja blaga od doma in dostava na dom, zelo pogosto zlorabljena elektronska sporoÄ?ila dostavnih podjetij. PoslediÄ?no lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih. Zato svetujejo, da Ä?e ste Ĺže vpisali podatke o svoji kreditni kartici, nemudoma pokliÄ?ite servisni center svoje banke in kartico prekliÄ?ite. Prevaro tudi prijavite na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT na naslov cert@cert.si, kjer bodo poskrbeli, da bo laĹžna stran Ä?im prej onemogoÄ?ena.

Dejstvo je, da negotovost zaradi pandemije spreminja navade potroĹĄnikov, ki se vedno pogosteje odloÄ?ajo za spletne nakupe.

Na PoĹĄti Slovenije je bil zaradi rasti spletne trgovine promet paketnih poĹĄiljk Ĺže v lanskem novembru in decembru viĹĄji za 15 odstotkov. Letos pa je trende v rasti paketih poĹĄiljk pospeĹĄila ĹĄe epidemija. BeleĹžijo veÄ? kot 40-odstotno rast. V zadnjih tednih se je ĹĄtevilo paketov v dostavi v primerjavi z lanskim letom celo podvojilo.

In za konec. Ne pokvarite si Ĺže letos tako turobnega decembra ĹĄe s kakĹĄnim nepremiĹĄljenim klikom na tipkovnico. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Konec fiktivnim Metan v kanalizacijskem jaĹĄku v Gaberkah prijavam?

Zahvala velenjskim prostovoljcem Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje se prostovoljcem, ki so v tem okolju zelo prepoznavni po ĹĄtevilnih dejanjih, zahvali tradicionalno vsako leto ob obÄ?inskem prazniku s posebnim sprejemom. Ĺ˝al ga letos ni bilo, se jim je pa zahvalili s koncertom na Titovem trgu. Ob 5. decembru, mednarodnem dnevu prostovoljstva, so se jim znova zahvalili, ĹĄe posebej za njihovo poĹžrtvovalno delo za starostnike in druge ranljive skupine. Zanje opravljajo nakupe v trgovinah in lekarnah, jim prinaĹĄajo tople obroke, krajĹĄajo Ä?as s telefonskimi pogovori ‌ Mestna obÄ?ina Velenje jim na razliÄ?ne naÄ?ine zagotavlja kontinuirano podporo in je Ĺže od leta 2007 prostovoljstvu prijazna obÄ?ina. đ&#x;”˛

mz

Dan odvetniĹĄke pomoÄ?i pro bono 2020 Kot vsako leto bo tudi tokrat OdvetniĹĄka zbornica Slovenije proslavila svoj praznik, ko je iz deĹželne postala nacionalna zbornica, z akcijo Dan odvetniĹĄke pravne pomoÄ?i pro bono. Jubilejni 10. Dan odvetniĹĄke pravne pomoÄ?i pro bono bo potekal v sredo, 16. decembra. Slovenski odvetniki Ĺželijo na ta dan pomagati predvsem tistim, ki so pomoÄ?i najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja finanÄ?nih sredstev ne upajo prestopiti praga njihovih pisarn. Letos bodo zaradi omejitev (brezplaÄ?no) pravno pomoÄ? nudili po telefonu, preko elektronske poĹĄte ali preko videokonference. Zaradi veÄ?je uÄ?inkovitosti in organiziranosti dela bodo odvetniki stranke sprejemali po predhodnem naroÄ?ilu po telefonu. VeÄ? informacij je na spletni strani OdvetniĹĄke zbornice Slovenije www.odv-zb.si. đ&#x;”˛

Predlagajte bodoÄ?e sodnike porotnike OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju je pozvalo k predlaganju kandidatur za sodnike porotnike za obdobje 2021–2026. K sodelovanju so pozvali tudi lokalne skupnosti z namenom, da pridobijo Ä?im veÄ? in Ä?im boljĹĄe kandidate za opravljanje te pomembne funkcije, saj so vestni in predani sodniki porotniki tudi garancija za zagotavljanje aĹžurnega in uÄ?inkovitega izvajanja sodne oblasti.

Za sodnika porotnika je lahko imenovan drĹžavljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let starosti, ki ni bil pravnomoÄ?no obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolĹžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeleĹžbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvladuje slovenski jezik.

Dosedanji sodnik porotnik lahko ponovno kandidira in je lahko ponovno imenovan za sodnika porotnika. Kandidaturo skupaj z izpolnjeno izjavo kandidata je treba vloĹžiti najkasneje do 23. decembra na OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju. đ&#x;”˛

Obnovljen poligon ĹĄole voĹžnje Velenje – Pred dnevi je Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila obnovo poligona ĹĄole voĹžnje, ki je bila nujna za ohranitev izpitnega centra v Velenju. Ĺ ole voĹžnje morajo namreÄ? po Zakonu o voznikih zagotavljati neprometno povrĹĄino, na kateri se lahko kandidati za voznike varno in neobremenjeno z ostalim prometom nauÄ?ijo najbolj osnovnih spretnosti in tehnik voĹžnje, preden se z uÄ?iteljem voĹžnje podajo v cestni promet. ObstojeÄ?i poligon je bil premajhen in je le pogojno zadostoval za preizkus kandidatov iz tehnike voĹžnje z motornimi kolesi, za usposabljanje kandidatov vozniĹĄke kategorije B pa uporaba vadbene povrĹĄine ni bila moĹžna. đ&#x;”˛

mz

VzdrĹževalna dela na sistemu Bicy Velenje – V zimskem Ä?asu, ko zanimanje za kolesarjenje upade, opravi Mestna obÄ?ina Velenje na celotnem sistemu Bicy vzdrĹževalna dela. RaÄ?unajo, da bodo kolesa ponovno v uporabi konec februarja prihodnje leto. đ&#x;”˛

mz

56 toplih obrokov za uÄ?ence Ĺ oĹĄtanj – V Ä?asu izobraĹževanja na daljavo sta tudi Osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj organizirala pripravo in prevzem toplih obrokov za tiste uÄ?ence, ki imajo v ĹĄoli subvencionirano prehrano. Topel obrok v kuhinji ĹĄole pripravljajo za 56 uÄ?enk in uÄ?encev. UpraviÄ?encev je sicer veÄ?, vendar se vsi straĹĄi za to moĹžnost niso odloÄ?ili. Ĺ ola pa je ponudila obrok za plaÄ?ilo tudi obÄ?anom in obÄ?ankam, ki si ga ne morejo pripraviti sami. Nekateri so se na to moĹžnost z veseljem odzvali. đ&#x;”˛

mkp

Ponekod poĹĄte odprte dlje Mozirje – PoĹĄta Slovenije je konec novembra zaÄ?asno podaljĹĄala delovni Ä?as veÄ? kot 50 poslovalnicam v Sloveniji. Na Celjskem so tako med tednom dlje, vse do 18. ure, med drugim odprte poslovalnice na Vranskem, Polzeli in v Mozirju. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

10. decembra 2020

mkp

Vlada sprejela predlog sprememb zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a

V Komunalnem podjetju Velenje izvedli vse potrebno, da so prepreÄ?ili prehajanje plina po omreĹžju

Milena KrstiÄ? - Planinc

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana, 3. decembra – Na seji vlade so v Ä?etrtek sprejeli besedilo novele zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a, s katero bodo skuĹĄali zajeziti problematiko fiktivnih prijav. TakĹĄno prijavljanje tujcev na zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e je namreÄ? v Sloveniji – in tudi na obmoÄ?ju pristojnosti Upravne enote Velenje, o Ä?emer smo Ĺže veÄ?krat pisali – postalo donosen posel.

Predlog spremembe Zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a ponovno uvaja krajevno pristojnost za prijavo prebivaliĹĄÄ?a, kar pomeni, da bo lahko posameznik prijavil stalno ali zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e samo na obmoÄ?ju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja. Ob prijavi se bo stanodajalec, tako kot to Ĺže velja za posameznika, zavezal, da navaja resniÄ?ne podatke. Ob vsaki prijavi prebivaliĹĄÄ?a bo uradna oseba dolĹžna preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe, uporabni povrĹĄini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi,

in ĹĄtevilo Ĺže prijavljenih oseb na naslovu. Z zakonom bodo predpisani tudi povrĹĄinski standardi za prijavo prebivaliĹĄÄ?a. ÄŒe osnovni pogoji za prijavo, ki izhajajo iz rabe oziroma namembnosti, velikosti ali ĹĄtevila Ĺže prijavljenih oseb, ne bodo izpolnjeni, bo namesto ugotovitvenega upravnega postopka izveden skrajĹĄan upravni postopek – poziv k dopolnitvi vloge in zavrnitev prijave, Ä?e dokazila ne bodo priloĹžena v roku, je zapisano v sporoÄ?ilu vlade. MoĹžnost izdaje zavrnilne odloÄ?be v skrajĹĄanem upravnem postopku bo omogoÄ?ila, da bodo Upravne enote, ki sicer v tovrstnih primerih vodijo ugotovitvene postopke preverjanja resniÄ?nosti prijave, odloÄ?ale hitreje in uÄ?inkoviteje.

Predlog vsebuje tudi nekatere spremembe in dopolnitve, ki odpravljajo nedoreÄ?enosti in pomanjkljivosti pri izvajanju zdaj veljavnega zakona v praksi, med drugim tudi ustreznejĹĄo ureditev postopka prijave prebivaliĹĄÄ?a otroka. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Pred tremi tedni so v Komunalnem podjetju Velenje, poslovni enoti Energetika, ki z zemeljskim plinom oskrbuje odjemalce v Ĺ aleĹĄki dolini, pri kontroli tesnosti plinskega omreĹžja v enem od kanalizacijskih jaĹĄkov na obmoÄ?ju Gaberk, v kriĹžiĹĄÄ?u cest Velenje–ŠoĹĄtanj–Gaberke, ugotovili prisotnost metana.

Kot je povedala Karmen KoĹželjnik, odgovorna inĹženirka odvajanja odpadne vode v Komunalnem podjetju Velenje, so o tem nemudoma obvestili tako ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj kot Premogovnik Velenje, skupaj s strokovnjaki Premogovnika pa izvedli pregled stanja tako na tem obmoÄ?ju kot okolici. ÂťV kritiÄ?nem jaĹĄku smo takoj za tem izvedli vse potrebe ukrepe, da smo prepreÄ?ili prehajanje plina po kanalizacijskem omreĹžju.

To smo storili tako, da smo jaĹĄek praktiÄ?no ÂťukiniliÂŤ in ni veÄ? povezan z omreĹžjem.ÂŤ Po izvedenih ukrepih v obliki prezraÄ?enja in likvidacije jaĹĄka ter z vzpostavitvijo meritev stanja metana v tem kanalizacijskem jaĹĄku (ter enim pred njim in enim za njim) so rezultati meritev pokazali, da se metan v kanalizacijskih jaĹĄkih ne zadrĹžuje veÄ? v omembe vredni koliÄ?ini.

Spremljanje stanja pa bodo kljub temu nadaljevali.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so o pojavu v Gaberkah seznanili tudi ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite, pa je povedal podĹžupan Viki Drev. Volumen tega jaĹĄka je velik. ÄŒe bi bilo ob prisotnosti metana v njem premalo kisika, bi znalo to predstavljati potencialno nevarnost. ÂťZato je bilo toliko bolj pomembno, da so ukrepali res hitro in uÄ?inkovito.ÂŤ V naravnem okolju je metan lahko prisoten v zemeljskih plasteh nad nahajaliĹĄÄ?i premoga.

Metan je v naravnem okolju lahko prisoten v zemeljskih plasteh nad nahajaliĹĄÄ?i premoga in lahko na nekaterih obmoÄ?jih prehaja skozi razliÄ?ne plasti tudi do povrĹĄja. Glede na to, da na obmoÄ?ju kanalizacijskega jaĹĄka ni vpliva rudarjenja, in dejstva, da odkopavanje premogovnega sloja poteka dosti juĹžneje od lokacije kanalizacijskega jaĹĄka, je moÄ? sklepati, da rudarjenje ni razlog za izhajanje metana iz zemeljskih plasti, ampak gre za naravni pojav na obmoÄ?jih s takĹĄno geoloĹĄko sestavo, so pojasnili na Premogovniku Velenje. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tudi v vrhu ne gre brez napak ÂťNepredvidljiviÂŤ sneg – ZreĹĄka Ĺželeznica – Zgledi vleÄ?ejo – Skrb za peĹĄce – Krpa sv. Roka Seveda bi v tem Ä?asu obiÄ?ajno Ĺže Ĺživeli vesele predprazniÄ?ne dneve, a koronavirus je mnoge stvari postavil na glavo. Ĺ e kulturnega praznika nismo slavili povsem kulturno; tudi v politiki in medsebojnih odnosih Ĺžal ne. In Ä?lovek ne ve, ali bi se jezil ali smejal ob spoznanju, da ĹĄe vlada ne pozna svojih ÂťreglcevÂŤ, in ji je moralo Ustavno sodiĹĄÄ?e predpisati Âťpopravni izpitÂŤ zaradi uvedenega ĹĄolanja na daljavo. Nas pa prav ta vlada stalno uÄ?i in pokori.

Ne le zaradi KV, ťe zaradi drugega smo ťe vedno v krizi – in ni ji ťe videti konca. Ko Şe mislimo, da smo covid omejili in bo vlada lahko nekatere ukrepe zrahljala, znova udari. Koronavirus! In sliťimo: ko pa se ljudje ne drŞijo ukrepov. Ne pa: ali so vsi ukrepi pravi?!

Zaradi vsega tega dogajanja je letoĹĄnji december v mnogo Ä?em drugaÄ?en, kot je bil ostala leta – Ä?eprav v marsikaterem kraju vseeno ÂťÄ?arajoÂŤ, da bi priklicali vsaj malo prazniÄ?ne Ä?arobnosti. Malo je k temu pripomogel tudi prvi sneg. Vremenoslovci so ga napovedali toÄ?no, vzdrĹževalce cest je (tradicionalno) presenetil. Ne vem pa, Ä?e je sneg ravno presenetil Ĺ marÄ?ane oziroma ZibiÄ?ane. Objekta – prizidka k podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli – namreÄ? ĹĄe niso spravili pod streho. A to naj bi jim vseeno uspelo ĹĄe pred novim letom. Glavnino prizidka predstavlja nova telovadnica. Ta ne bo namenjena le zibiĹĄkim ĹĄolarjev, ampak tudi otrokom vrtca ter klubom in druĹĄtvom, ki tam delujejo. Za dokonÄ?anje objekta, naÄ?rtujejo ga do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta, potrebujejo ĹĄe 600 tisoÄ?akov. ObÄ?ina priÄ?akuje pomoÄ? skladov in ĹĄe koga, saj bo objekt res veÄ?namenski.

Prizidek, ne ťolskiÂŤ, ampak dokonÄ?anje prizidka Zdravstvenega doma, pa je ena veÄ?jih naloĹžb v konjiĹĄki obÄ?ini v prihodnjem letu.

NaloĹžb v tej obÄ?ini naÄ?rtujejo ĹĄe veÄ?, tudi tam razen na svoj denar raÄ?unajo ĹĄe na sredstva iz evropskih in drĹžavnih virov. Med veÄ?jimi naloĹžbami je tudi obnova cerkve v Kartuziji Ĺ˝iÄ?e, izgradnja kanalizacije v VeĹĄeniku, dokonÄ?anje kroĹžiĹĄÄ?a v Tepanju in rekonstrukcija veÄ? cest. In ĹĄe kaj! V sosednji obÄ?ini Vitanje pa ne bodo namenjali denarja le za ceste in urejanje oskrbe z vodo, veÄ? denarja bodo prispevali tudi starĹĄem ob rojstvu otrok. Za to naj bi bile ÂťkriveÂŤ tudi okoliĹĄke obÄ?ine, v katerih znaĹĄa ta pomoÄ? 200 evrov, v vitanjski je

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

bil ta znesek le 130 evrov. S sosedi se zdaj sicer ne bodo ÂťzravnaliÂŤ, saj naj bi prispevek za novorojenÄ?ka zviĹĄali na 180 evrov. Bodo pa VitanjÄ?ani s sosedi sodelovali drugaÄ?e: vodovod na obmoÄ?ju Brezna urejajo skupaj z obÄ?ino Dobrna.

V ZreÄ?ah pa se veselijo Âťvelike delovne zmageÂŤ: po njihovi Ĺželeznici je znova zapeljal vlak! PrejĹĄnji teden so namreÄ? po temeljitih pripravah utirili ozkotirno lokomotivo in s tem naznanili zaÄ?etek voĹžnje zreĹĄkega vlaka. Ĺ˝elezniĹĄki tiri niso dolgi, so pa s tem pobudniki akcije za ohranitev spomina na Ĺželeznico v ZreÄ?ah uresniÄ?ili Ĺželjo mnogih domaÄ?inov. Spomini na Ä?ase zreĹĄke Ĺželeznice so pri mnogih ĹĄe zelo Ĺživi. Sicer pa so bile ZreÄ?e do pred skoraj 60 leti z Ĺželeznico povezane s Slovenskimi Konjicami oziroma PoljÄ?anami, a so progo ukinili. Po mnenju mnogih prehitro, saj bi vse bolj rastoÄ?emu Uniorju kasneje priĹĄla ĹĄe kako prav. Zdaj ostajajo le spomini.

V RogaĹĄki Slatini pa ĹĄe naprej skrbijo tudi za peĹĄce. Pred kratkim so uredili ploÄ?nik v Zagaju, zdaj ga urejajo pri Sv. Florjanu, najveÄ? ÂťcestÂŤ za peĹĄce seveda urejajo v centru, v sami RogaĹĄki Slatini. Tu so tovrstna dela namreÄ? najzahtevnejĹĄa, saj so ponekod spremenili tudi prometni reĹžim. Velik zalogaj je tudi ureditev sodobnejĹĄe povezave med RogaĹĄko Slatino in pokopaliĹĄÄ?em. Ob novem ploÄ?niku bodo uredili tudi cestno razsvetljavo.

V Ĺ marju pri JelĹĄah so po nekaj poskusih konÄ?no dobili svoj spominek: Krpa svetega Roka. Osnovna reĹĄitev je vtis na bombaĹžni krpi, ga je pa moÄ? seveda ÂťprenestiÂŤ na razliÄ?ne ustrezne predmete. Zavod TĹ M je sicer z razpisom iskal dva spominka: manjĹĄe in veÄ?je vrednosti. Izbrani sodi med ÂťmanjĹĄeÂŤ, spominka veÄ?je vrednosti pa strokovna komisija ni izbrala.

Pa ĹĄe to: seveda ni lepo, da je kultura veÄ?krat na zadnjem mestu, vendar bom ÂťgreĹĄilÂŤ tudi sam. Pa Ä?eprav gre za jubilej. V nedeljo, ko smo slavili MiklavĹža, je celjsko gledaliĹĄÄ?e slavilo 70-letnico delovanja. Takrat se je imenovalo Mestno gledaliĹĄÄ?e, kasneje se je preimenovalo v Slovensko ljudsko gledaliĹĄÄ?e Celje, zdaj je ÂťpreprostoÂŤ GledaliĹĄÄ?e Celje.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

-k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

10. decembra 2020

Kaj zanima velenjske in ĹĄoĹĄtanjske svetnike?

Povzemamo vpraĹĄanja in pobude z novembrskih sej svetov obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj

V Velenju najemnine, parkiranje, ceste ...

PloÄ?nik na Konovem spomladi

Veronika Juvan (NSi) je opozorila, da se v dveh letih, odkar opozarja na cestno problematiko v krajevni skupnosti Konovo, ni spremenilo niÄ?. Tako ni table za lokalni promet, prav tako pa ne potekajo nobene aktivnosti za izgradnjo ploÄ?nika.

Na Uradu za komunalne dejavnosti so obljubili dva prikazovalnika hitrosti ob Konovski cesti. Gradnjo ploÄ?nika od doma krajevne skupnosti Ĺ martno do odcepa proti domu krajanov Konovo pa bodo zaÄ?eli spomladi prihodnje leto.

Tabel za lokalni promet ne bodo postavili, ploÄ?nika proti domu krajanov letos ne bodo zgradili, prikljuÄ?ek na peĹĄpot, ki sega v obmoÄ?je drĹžavnega prostorskega naÄ?rta tretje razvojne osi, pa bo zgrajena soÄ?asno s tem projektom.

Pri sadovnjakih v Ĺ kalah ni veÄ? ogledala

Veronika Juvan (NSi) je opozorila tudi, da pri sadovnjakih v Ĺ kalah ni veÄ? ogledala, kar zmanjĹĄuje preglednost.

Tone Brodnik je pojasnil, da gre za drĹžavno cesto in Dars odreja tudi prometno signalizacijo.

Je pa obljubil, da bodo skuĹĄali pridobiti dovoljenje, da ogledalo postavi obÄ?ina na svoje stroĹĄke.

TeĹžave s parkiranjem v Ĺ aleku

Brigita Tretnjak (SLS) je opozorila na velike teĹžave s parkiranjem v Ĺ aleku pri stanovanjskih blokih od ĹĄtevilke 81 do 97, ker je parkirnih mest premalo. Zaradi tega ima teĹžave tudi Mercatorjeva trgovina pri dovozu blaga.

Na Uradu za komunalne dejavnosti so ji morali Ĺžal pojasniti, da na tem obmoÄ?ju zaradi omejenih prostorskih moĹžnosti ni v naÄ?rtu gradnja dodatnih parkiriĹĄÄ?. So pa prepriÄ?ani, da bodo teĹžave reĹĄili z veÄ? reda, zato tu naÄ?rtujejo uvedbo modrih con po vzoru drugih obmoÄ?ij v mestu. S takĹĄno ureditvijo bodo izloÄ?ili vse tiste, ki jim parkirna mesta niso namenjena. Pogovori o tem z upravljalci in predstavniki stanovalcev Ĺže potekajo. Ko se bodo uskladili, bodo modro cono tudi izvedli.

Najemnin ne bodo zaraÄ?unavali

Aleksandra VasiljeviÄ? (SD) je podala pobudo, da Mestna ob-

Otroke bodo vozili s kombiji

TjaĹĄa Oderlap (SD) je opozorila na teĹžavo krajanov PleĹĄivca, ki se zaradi gradnje tretje razvojne osi in poslediÄ?no zaprte glavne ceste do njihovega kraja, vozijo po strmih ozkih lokalnih cestah, kjer so sreÄ?anja, ĹĄe posebej pozimi, zelo oteĹžena. To bo veljalo tudi za prevoze ĹĄoloobveznih otrok (seveda, ko bodo spet hodili v ĹĄolo).

Tone Brodnik z Urada za komunalne dejavnosti je pojasnil, da se vseh nevĹĄeÄ?nosti zavedajo in da bomo krajanom skuĹĄali omogoÄ?iti Ä?im bolj normalno Ĺživljenje. Zato je Ĺžupan ustanovil tudi posebno komisijo, ki spremlja aktivnosti in po potrebi tu-

vse tisto, kar pesti tudi njihove volivke in volivce.

Veliko pobud in vpraĹĄanj so dali tudi na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj konec novembra. Nekatera povzemamo.

Zavzemajo se za participativni proraÄ?un

Boris GoliÄ?nik je v imenu Liste Borisa GoliÄ?nika podal pobudo, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po zgledu mnogih obÄ?in v Sloveniji zaÄ?ne izvajati postopek uveljavitve ÂťparticipativnegaÂŤ proraÄ?una, ki pomeni naÄ?in razporejanja dela proraÄ?unskih sredstev tako, da o njihovi porabi odloÄ?ajo obÄ?anke in obÄ?ani. ÂťTako bi dobili moĹžnost in priloĹžnost pri odloÄ?anju o tem, katere projekte bi izvajali po posameznih krajevnih skupnostih. V praksi je to ta-

Velenjski svetniki so se tokrat sestali v Domu kulture.

Ä?ina Velenje tudi v tem drugem valu oprosti plaÄ?ila najemnin malim in mikropodjetjem, ki so najemniki obÄ?inskih prostorov in so se znaĹĄla zaradi zdravstvene krize v velikih teĹžavah.

Vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak je pojasnila, da to Ĺže pripravljajo skladno s ĹĄestim koronapaketom, so pa pomoÄ?i predvideli tudi v osnutku proraÄ?una za prihodnje leto. Poleg tega pomagajo malim podjetnikom tudi z brezplaÄ?nimi nasveti, ki jih zagotavljajo preko Obrtno-podjetniĹĄke zbornice.

Povedala pa je tudi, da bo februarja prihodnje leto zakljuÄ?ena gradnja objekta Stari trg, ki bo namenjen izkljuÄ?no podjetnikom, najemnine v njem pa ne bodo visoke.

di ukrepa. Ta je Ĺže poslikala vse ceste in se z investitorjem tudi dogovorila, da jih bodo ÂťvrniliÂŤ v prvotno stanje. ReĹĄuje pa tudi vse ostale teĹžave, ki se pojavljajo.

Tudi na ĹĄolarje Ĺže mislijo, prevaĹžali jih bodo namesto z avtobusi s kombiji. Je pa Brodnik pozval tudi k strpnosti, ki bo vsekakor potrebna ob tako velikem posegu v prostor, ki se bo dogajal naslednja leta, vsi pa smo si ga Ĺže zelo dolgo Ĺželeli.

V Šoťtanju prestrukturiranje, poligon, ceste ... Šoťtanj – Šoťtanjske svetnice in svetniki imajo veliko vpraťanj in pobud. Iz njih se da razbrati

Na novembrski seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je potekala v Kajuhovem domu, so svetnice in svetniki veliko spraĹĄevali in podali nekaj konkretnih pobud.

ko, obÄ?ina za ta namen zagotovi doloÄ?en odstotek proraÄ?unskih sredstev, obÄ?ani in obÄ?anke pa oblikujejo svoje predloge, na primer postavitev klopi, koĹĄev, ureditev javne razsvetljave, obnovo igral, ureditev peĹĄpoti, ploÄ?nikov ‌ ObÄ?ani o njih glasujejo, najboljĹĄe podprejo in doloÄ?ijo prioritete. S tem bi imeli sami moĹžnost doloÄ?iti, katere naloĹžbe so v posameznem obmoÄ?ju najbolj nujne in tako bolj demokratiÄ?no prispevati k izboljĹĄanju kakovosti Ĺživljenja v naĹĄi obÄ?ini,ÂŤ je pobudo pojasnil GoliÄ?nik.

Pobuda za KTM poligon

Mag. Damjan KonovĹĄek (Lista Marjana Ĺ arca) je vpraĹĄanja in

Mira ZakoĹĄek

Delovanje skupnih obÄ?inskih uprav poznamo Ĺže od leta 1994, dodatni zagon pa je dobilo z uvedbo drĹžavnega sofinanciranja leta 2006. Ĺ tevilo obÄ?in, vkljuÄ?enih v skupne obÄ?inske uprave, se je z leti poveÄ?evalo in tako se je viĹĄala tudi viĹĄina sredstev, namenjenih sofinanciranju delovanja skupnih obÄ?inskih uprav, med njimi tudi velenjske, ki je pristojna za obmoÄ?je veÄ?ine obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, pa tudi nekaterih sosednjih obÄ?in.

V Skupno obÄ?insko uprava SAĹ A regije je vkljuÄ?enih 10 obÄ?in ustanoviteljic (Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji,

SolÄ?ava, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje), ki so sprejele enoten odlok o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije. Naloge v obÄ?inah ustanoviteljicah se opravljajo skladno z dogovori o medsebojnih razmerjih, ki so jih sprejeli Ĺžupani in Ĺžupanje obÄ?in ustanoviteljic. Tako imajo skupno oblikovano medobÄ?insko redarstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, pravno sluĹžbo in odvetniĹĄtvo ter proraÄ?unsko raÄ?unovodstvo.

V letu 2020 je zaÄ?el v celoti veljati spremenjen naÄ?in sofinanciranja skupnih obÄ?inski uprav, kot je bil doloÄ?en z novelo zakona o financiranju obÄ?in leta 2017. Ta je dvignila prag, ki omogoÄ?a sofinanciranje skupnih

obÄ?inskih uprav z dosedanjih dveh na najmanj tri obÄ?ine, kar pomeni, da uprave, ki zdruĹžujejo le dve obÄ?ini, niso veÄ? upraviÄ?ene do drĹžavnega sofinanciranja.

ViĹĄina sredstev je odvisna od nabora nalog, ki jih skupna obÄ?inska uprava opravlja. Ena naloga prinese 30-odstotno sofinanciranje, vsaka dodatna ĹĄe pet odstotkov, pri Ä?emer skupna viĹĄina sofinanciranja ne sme preseÄ?i 55 odstotkov. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje je prejela iz postavke za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog obÄ?inske uprave MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja v viĹĄini 283.795,46 evra, za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog obÄ?inske uprave Urada za okolje in prostor SAĹ A regije pa sredstva v viĹĄini 9.484,16 evra.

Predlagal je tudi, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj enkrat letno izvede izbor najbolj urejenega in ocvetliÄ?enega prostora v mestu in nagradi tiste, ki se trudijo ohranjati lepo in cvetliÄ?no podobo prostora. ÂťV stranki LMĹ bi pri organizaciji takĹĄnega dogodka z veseljem pomagali in zagotovili tudi strokovni pristop izvedbe,ÂŤ pravi.

KakĹĄno bo prestrukturiranje premogovnih regij?

Bojano Ĺ˝nider (SD) je zanimalo, katere projekte je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prijavila za prestrukturiranje premogovnih regij. ÂťNa seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje je

bilo sliĹĄati, da nabor projektov, ki so bili posredovani druĹžbi Deloitte, ki bo pripravila predlog strategije, krepko presega 129 milijonov evrov, kolikor je temu namenjenih. Zanima me, zakaj pripravljalci niso bili povabljeni tudi na naĹĄo sejo oziroma ali sklepi, ki so jih sprejeli velenjski svetniki, veljajo tudi za nas?ÂŤ je vpraĹĄala.

Dotaknila se je tudi sanacije odlagaliĹĄÄ?a strupenih in nevarnih odpadkov v LeĹžnu, za kar je poslanec Franc Rosec lani v drĹžavnem proraÄ?unu zagotovil 5 milijonov evrov, predvidena pa je bila letos in prihodnje leto.

Zanimalo jo je, ali je bilo s temi sredstvi Ĺže kaj postorjenega.

Imajo GaberÄ?ani do Velenja ĹĄe kakĹĄno pot?

Tudi svetnik Ĺ˝an Delopst (Lista Mladi za Ĺ oĹĄtanj) se je dotaknil prestrukturiranja premogovnih regij. Njega je zanimalo, kdo je na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zadolĹžen za to podroÄ?je.

Glede na to, da je in bo zaradi izgradnje tretje razvojne osi vse do sredine decembra 2021 popolna zapora ceste v Gaberkah (na odseku od odcepa za PleĹĄivec proti Gaberkam), obvoz za lokalni promet pa je urejen skozi mesto Ĺ oĹĄtanj, pa je vpraĹĄal, ali je kakĹĄna moĹžnost, da se GaberÄ?anom ne bi bilo treba v Velenje voziti skozi Ĺ oĹĄtanj in Pesje.

Podobno vpraĹĄanje je izpostavil tudi Janez Zelcer (DeSUS).

Dostop do Pristopa je nevaren

Marko Dado Brvar (NSi) je med drugim predlagal, da bi ObÄ?ina nagrajevala svoje naj prostovoljce, saj je teh v obÄ?ini veliko.

Opozoril pa je tudi na nevaren dostop do podjetniĹĄkega centra Pristop na Kajuhovi. Ob stopnicah na vhodu je pol metra visok rob, ki predstavlja nevarnost, da kdo pade in se poĹĄkoduje. đ&#x;”˛ Mira ZakoĹĄek Milena KrstiÄ? - Planinc

Demanti Ä?lanka ÂťDrĹžava ne bi podelila statusa premogovnih regijÂŤ

Za sofinanciranje skupnih obÄ?inskih uprav 6,1 milijona evrov Ministrstvo za javno upravo je obÄ?inam nakazalo sredstva za sofinanciranje skupnih obÄ?inskih uprav v viĹĄini nekaj veÄ? kot 6,1 milijona evrov.

pobude podal pisno. V njih med drugim daje pobudo za referendum o nameravanem soseĹžigu odpadkov v TEĹ , ureditvi senzorske razsvetljave v mestu, ki porabi manj energije in je tudi bolj prijazna do okolja ter ureditvi proge in poligona za voznike KTM motorjev. ÂťZadnja leta vse preveÄ?krat videvamo motoriste, ki se vozijo po gozdovih, njivah, travnikih, historiÄ?nih parkih ter drugih zelenih povrĹĄinah. Na urejenem poligonu bi bili varni, imeli bi svoj prostor.ÂŤ Zanimalo ga je, kdaj bodo uredili kontaminirano zemljo pod parkiriĹĄÄ?em ob Kajuhovem parku, kjer je bila nekdaj Petrolova bencinska Ä?rpalka, pod njo pa so po odstranitvi ostale stare cisterne. ÂťTako nevarnih odpadkov sredi mesta ne sme biti. Skrbi nas tudi bliĹžina vode in morebiten vpliv strupenih snovi v pretok reke Pake.ÂŤ

V tedniku NaĹĄ Ä?as z dne 3. 12. 2020 smo zasledili Ä?lanek ÂťDrĹžava ne bi podelila statusa premogovnih regijÂŤ. V Ä?lanku piĹĄete o prestrukturiranju premogovnih regij in s tem povezanim evropskim financiranjem.

Navajate, da naj drĹžava ne bi nameravala podeliti statusa premogovnih regij SaĹĄa regiji in Zasavju. Navedeno domnevo demantiramo. DrĹžava bo upraviÄ?encem zagotovila vsa razpoloĹžljiva sredstva za namene, za katera so predvidena, in nikogar ne bo izkljuÄ?ila. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

SaĹĄa regiji in Zasavju je Evropska komisija na predlog Ministrstva za infrastrukturo umestila med pilotne regije za izvedbo prestrukturiranja premogovnih regij, kar jima bo omogoÄ?alo koriĹĄÄ?enje sredstev iz Sklada za praviÄ?ni prehod. DrĹžava pa mora pripraviti naÄ?rt, v katerem opredeli tako ozemlje, ki bo upraviÄ?eno do sredstev iz sklada, kot naÄ?in porabe sredstev.

V SluĹžbi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo kot pristojni organ za programiranje sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada v osnutkih program-

skih dokumentov za obdobje 2021–2027 Ĺže opredelili posebno prednostno os, ki za izvedbo prestrukturiranja SaĹĄa regije in Zasavja predvideva koriĹĄÄ?enje sredstev iz Sklada za praviÄ?en prehod (skupaj je na voljo 234 milijonov evrov EU dela – v stalnih cenah 2018). Regiji bosta lahko sredstva koristili do vkljuÄ?no leta 2029.

Dodatno pojasnjujemo, da bo Slovenija lahko iz Sklada za praviÄ?en prehod koristila tudi sredstva za regije v industrijskem prehodu, za katere pa je opredelitev vsebin in obmoÄ?ij ĹĄe v teku (gre za Gorenjsko - Jesenice, GoriĹĄko – PosoÄ?je in KoroĹĄko).

Kar se tiÄ?e statusa regij, naj pojasnimo, da za koriĹĄÄ?enje sredstev posebna upravna opredelitev obmoÄ?ij ali podelitev posebnih statusov ni zahtevana. ObmoÄ?je se opredeli na osnovi ugotovljenega vplivnega obmoÄ?ja, ki bo najbolj neposredno prizadeto zaradi prehoda na Ä?istejĹĄe vire energije (opuĹĄÄ?anje dejavnosti, povezanih z negativnimi vplivi na okolje) in torej potrebno prestrukturiranja. đ&#x;”˛

Zvone ÄŒernaÄ?, minister

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

10. decembra 2020

Zaposlilo se jih je skoraj petino veÄ? kot lani

Brezposelnost je veÄ?ja

Aktivno delo z brezposelnimi osebami tudi v Ä?asu izvajanja ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa teÄ?e nemoteno Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na obmoÄ?ju pristojnosti Urada za delo (UD) Velenje je po lokaciji delovnega mesta 18.500 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za dobrih 5 odstotkov manj, kot jih je bilo v enakem lanskem obdobju. Registrirana brezposelnost se giblje okoli devetih odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je zviĹĄala za dober odstotek.

Konec novembra letos je bilo na UD Velenje registriranih 1.976 brezposelnih oseb, kar je 18 odstotkov veÄ? kot septembra lani, v primerjavi z mesecem pred tem pa se je brezposelnost zniĹžala za pol odstotka.

Do konca novembra se jih je iz naĹĄih evidenc brezposelnih Ĺže zaposlilo veÄ? kot 370.ÂŤ V zadnjem obdobju so imeli kar nekaj napotitev tudi na prosta delovna mesta v domove starejĹĄih obÄ?anov.

Blizu 4.000 prostih delovnih mest

V obdobju od januarja do novembra letos so delodajalci za obmoÄ?je UD Velenje OS Velenje

Skoraj 2.400 na novo prijavljenih

V obdobju od januarja do novembra se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 2.377 oseb ali 30 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 35 odstotkov veÄ?). NajveÄ?, skoraj

â?ą

Denarno nadomestilo za Ä?as brezposelnosti je oktobra na UD Velenje prejemalo 37 odstotkov brezposelnih (818 oseb), v Sloveniji 28 odstotkov.

Gorenje pospeĹĄeno zaposluje

Direktorica ObmoÄ?ne sluĹžbe (OS) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje (obmoÄ?no sluĹžbo sestavlja ĹĄest uradov za delo) Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko pravi, da trg dela v zadnjem mesecu letoĹĄnjega leta nakazuje stabilen trend. PoveÄ?ano je povpraĹĄevanje po delavcih, vkljuÄ?evanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in ukrepe po interventnem zakonu. ÂťPoveÄ?ano je povpraĹĄevanje po novih sodelavcih v predelovalnih dejavnostih. Brezposelne osebe s ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja Slovenije ĹĄe vedno napotujemo v zaposlitev k najveÄ?jemu delodajalcu v regiji Gorenju, v katerem naj bi do konca leta zaposlili 400 oseb.

za proizvodnjo plastiÄ?nih izdelkov, sestavljalcih strojev, naprav in izdelkov, elektroinĹĄtalaterjih, zidarjih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, tesarjih, varilcih, varnostnikih, Ä?istilcih, streĹžnikih, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah, bolniÄ?arjih, negovalcih v zavodih.

Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko: ÂťNaredili bomo vse, da ljudje dobijo zaposlitve, s tem pa zagotovili zasedenost delovnih mest pri delodajalcih.ÂŤ

sporoÄ?ili 3.978 prostih delovnih mest. NajveÄ? so povpraĹĄevali po sestavljalcih elektriÄ?ne in elektronske opreme, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, upravljalcih strojev

1.100, je bilo med novo prijavljenimi takĹĄnih, ki se jim je izteklo delovno razmerje za doloÄ?en Ä?as, 545 oseb je bilo opredeljenih kot trajno preseĹžni delavci, 220 oseb pa je bilo iskalcev prve zaposlitve.

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 2.169 brezposelnih oseb, kar je za 9,5 odstotka veÄ? kot v enakem

obdobju lani (v Sloveniji 12 odstotkov veÄ?). ÂťMed njimi se jih je 2.120 odjavilo zaradi zaposlitve, kar je za dobrih 17 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani.ÂŤ

Nujen dvig digitalnih kompetenc brezposelnih

Aktivno delo z brezposelnimi osebami tudi v Ä?asu izvajanja ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja epidemije poteka nemoteno.

Spremenili pa so se kanali sodelovanja. Svetovalno delo poteka

â?ą

Kar 70 odstotkov zaposlenih v OS Velenje delo obÄ?asno opravlja od doma.

Novi pomivalni stroji iz Boscha

Podjetju BSH Hiťni aparati Nazarje ťe mednarodno priznanje – Stranko postavili v sredino procesa

Bosch, ki velja za vodilno podjetje v prodaji pomivalnih strojev, je to jesen predstavil novo generacijo teh aparatov Bosch PerfectDry

Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje – Ne glede na epidemijo novega korona virusa bo leto 2020 za proizvajalca malih gospodinjskih aparatov BSH Nazarje posebno leto. Poleg tega, da praznuje 50-letnico delovanja, se ga bodo spominjali tudi po pomembnih nagradah. Meseca oktobra je prejelo slovensko nagrado Tovarna leta, pred tednom dni pa ĹĄe mednarodni naziv ÂťFactory of the YearÂŤ na globalni ravni ter 1. mesto in nagrado v kategoriji za najboljĹĄo velikoserijsko proizvodnjo. Obe priznanji postavljata tovarno med najboljĹĄe doma in v tujini, obe potrjujeta, da jim gre odliÄ?no.

V BSH HiĹĄni aparati pravijo, da je izbor tovarne leta na globalni ravni ne le najbolj teĹžavno tekmovanje, ampak tudi tekmovanje z najdaljĹĄo tradicijo. V njem je doslej tekmovalo veÄ? kot 2000 proizvodnih podjetij iz veÄ? kot 30 drĹžav. Letos je BSH HiĹĄni aparati Nazarje na tekmovanju Tovarna leta sodelovalo tretjiÄ?. Nagrado bodo organizatorji tekmovanja - SV Veranstaltungen in Kearny - podelili na konferenci, ki bo 22. in 23. junija prihodnje

leto v Esslingu v NemÄ?iji. Vsi ti uspehi jih navduĹĄujejo in utrjujejo v prepriÄ?anju, da so v zadnjih letih veliko stvari izpeljali pravilno. Njihovo osredotoÄ?anje na ĹĄtiri podroÄ?ja – izdelke, procese, ljudi in dobiÄ?ek, ob tem pa nenehna inovativnost ter posodabljanje proizvodnje in procesov – jim je omogoÄ?ilo stroĹĄkovno konkurenÄ?nost v primerjavi z azijsko konkurenco. ÂťS postavljeno strategijo nismo le ohranili lokacije v Evropi, ampak smo postali najveÄ?ja tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Evropi in kompetenÄ?ni center za proizvodnjo vrhunskih izdelkov,ÂŤ pravi Matija Petrin, direktor druĹžbe, odgovoren za tehniko v tovarni Nazarje. ÂťTekmovati z najboljĹĄimi, da ostanemo najboljĹĄi z rednimi in tudi zunanjimi referencami vseh operacijskih funkcij, je moÄ?an del naĹĄe operativne strategije v PCPÂŤ, pa meni Michael Baumeister, vodja globalnega poslovanja, oddelka za izdelke za ĹĄiroko potroĹĄnjo. đ&#x;”˛

Po ocenah Eurostata je bilo oktobra letos v EU brezposelnih 16 milijonov 234 tisoÄ? ljudi, od tega 13 milijonov 825 tisoÄ? v obmoÄ?ju z evrom. Glede na september se je ĹĄtevilo zmanjĹĄalo za 91 tisoÄ? v EU in za 86 tisoÄ? v drĹžavah z evrom.

Slovenija je imela oktobra po podatkih Eurostata 4,9-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je bilo 0,2-odstotne toÄ?ke veÄ? kot septembra. Po slovenskih podatkih je letos pri nas za 14,5 odstotka veÄ? brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Ob koncu novembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih nekaj nad 84.000 brezposelnih. Slovenija je sicer, podobno kot ĹĄtevilne druge drĹžave, v Ä?asu pandemije delodajalcem pri ohranjanju delovnih mest priskoÄ?ila na pomoÄ? z ukrepi, kot je subvencioniranje Ä?akanja na delo in skrajĹĄanega delovnega Ä?asa.

V Sloveniji najbolj upadla prodaja Oktobra letos se je v primerjavi z lanskim oktobrom obseg prodaje na drobno na evrskem obmoÄ?ju poveÄ?al za 4,3 odstotka, v celotni EU pa za 4,2 odstotka. VeÄ?ina Ä?lanic EU ima tudi medletno rast prodaje dobro, najveÄ?ja, 13,8-odstotna, je bila na Irskem. Med vsemi sedmimi (za ĹĄtiri ĹĄe ni podatkov), ki so zabeleĹžile padec, pa je najveÄ?ji – kar 11,1-odstotni medletni upad prodaje na drobno, zaznala Slovenija.

Ukrepi oÄ?itno jemljejo Ĺželjo tudi po nakupovanju.

V pripravi Ĺže sedmi korona paket

telefonsko ali po elektronskem portalu Moj svetovalec, sklenjene dogovore v zaposlitvenem naÄ?rtu pa posredujejo po elektronski ali navadni poĹĄti. ÂťTako poveÄ?ujemo tudi deleĹž sodelovanja brezposelnih oseb in delodajalcev preko e-kanala ter postopno prehajanje v vse veÄ?je digitalno poslovanje z uporabniki. Zavedamo pa se, da bomo morali z vkljuÄ?evanjem v neformalna izobraĹževanja ĹĄe krepiti digitalne kompetence med brezposelnimi osebami, saj so te pogoj za nadaljnje delo z novimi orodji pri iskanju zaposlitve,ÂŤ pravi PeÄ?nik ÄŒrnkova.

Ĺ e en dokaz, da jim gre odliÄ?no

GOSPODARSKE novice

đ&#x;”˛

Vlada bo v obravnavo v DZ poslala predlog Ĺže sedmega protikoronskega zakona. Kot je razvidno iz osnutka, ki kroĹži v javnosti, bo ponudil dodatno pomoÄ? gospodarstvu. PrinaĹĄa tudi solidarnostni dodatek za upokojence, zamrznitev minimalne plaÄ?e ter pravno osnovo za izvedbo mnoĹžiÄ?nega testiranja na novi koronavirus. V ZSSS so ob pripravi osnutka sedmega protikoronskega zakona znova opozorili na izkljuÄ?evanje sindikatov iz priprave nabora ukrepov. Zaradi izkljuÄ?evanja bodo zaÄ?eli priprave na vse oblike sindikalnega boja, vkljuÄ?no s sploĹĄno stavko. Ministrstvo za delo so ob tem pozvali, da se opredeli do predlogov zamrznitve minimalne plaÄ?e.

Zaupanje v gospodarstvo moÄ?no zmanjĹĄano Novembra se je moÄ?no zmanjĹĄalo tudi zaupanje v gospodarstvu, vendar vrednosti kazalnikov ostajajo nad ravnmi iz letoĹĄnjega maja. ÄŒrnogledost je po oceni centralne banke izrazita med potroĹĄniki, ki priÄ?akujejo opazen dvig brezposelnosti in zelo zadrĹžano troĹĄijo. V Banki Slovenije pri tem poudarjajo, da predvsem v segmentu storitev kot najbolj prizadetem delu gospodarstva obstaja velika verjetnost dolgotrajnejĹĄe krize. Te dejavnosti so v domaÄ?em gospodarstvu pred krizo zagotavljale pribliĹžno 22 odstotkov delovnih mest in ustvarile 20 odstotkov dodane vrednosti.

TuristiÄ?ni boni bodo veljali do konca prihodnjega leta Vlada je podaljĹĄala veljavnost turistiÄ?nih bonov, ki so jih junija prejeli vsi prebivalci Slovenije. Njihovo veljavnost je podaljĹĄala za leto dni, do konca prihodnjega leta. PodaljĹĄala pa je tudi odlok o zaÄ?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potroĹĄnikom.

Trgovci so upali drugaÄ?e, saj so z letaki Ĺže vabili kupce.

TuristiÄ?ni delavci so vse bolj obupani Predstavniki 16 turistiÄ?nih zdruĹženj, ki predstavljajo veÄ?ino slovenskega turizma, so vlado prejĹĄnji teden pozvali k sprejemu novih ukrepov za pomoÄ? panogi. Med drugim predlagajo poveÄ?anje sofinanciranja fiksnih stroĹĄkov, 100-odstotno drĹžavno nadomestilo za Ä?akanje na delo ter razĹĄiritev uporabe turistiÄ?nih bonov.

Obrtniki pozivajo k ÂťodprtjuÂŤ Obrtna zbornica Slovenije je na vlado naslovila klic po ukrepanju. ÂťRestavracije, lokali, frizerski, kozmetiÄ?ni saloni in druge storitvene dejavnosti so z odlokom zaprte Ĺže veÄ? tednov, epidemioloĹĄka slika pa se kljub temu ni izboljĹĄala. To pomeni, da zaprtje dobrĹĄnega dela gospodarstva ni prineslo priÄ?akovanih rezultatov. V OZS zato predlagamo drugaÄ?en pristop, in sicer, da odpremo dejavnosti in s tem zajezimo delo na Ä?rno ter zmanjĹĄamo tveganje za prenos okuĹžb,ÂŤ je prepriÄ?an predsednik OZS Branko Meh. Ti so ĹĄe bolj uÄ?inkoviti pri pomivanju in suĹĄenju (posodo popolnoma posuĹĄijo, tudi plastiÄ?no), so pa tudi varÄ?nejĹĄi pri porabi vode, detergentov in energije (20 odstotkov). Uporabljajo naravni mineral zeolit, ki veĹže vlago iz faze pomivanja posode in jo pretvori v topel zrak. Mineral je enakomerno porazdeljen po pomivalnem stroju in pri tem zaradi 3D kroĹženja zraka uÄ?inkovito in pazljivo suĹĄi posodo.

Posebna pridobitev je tudi tretja koĹĄarica (za manjĹĄe kuhinjske potrebĹĄÄ?ine), pa tudi sicer so koĹĄare oblikovane bolj funkcionalno in tako omogoÄ?ajo pomivanje veÄ?je koliÄ?ine posode hkrati. Je pa to tudi pametni pomivalni stroj, ki ga lahko upravljate in nadzirate z mobilnim telefonom. đ&#x;”˛

mz

Slovenija ni ustrezno naslovila energetske revĹĄÄ?ine Slovenija se vse bolj odmika od svoje socialne usmerjenosti. To potrjujejo razliÄ?ni podatki, pa tudi novo evropsko opozorilo. Slovenija kljub zahtevam EU v energetskem in podnebnem naÄ?rtu namreÄ? ni ustrezno naslovila energetske revĹĄÄ?ine. Poleg Slovenije so opozorilo dobile ĹĄe HrvaĹĄka, ÄŒeĹĄka, MadĹžarska, Poljska in SlovaĹĄka. Dve najbolj izpostavljeni znaÄ?ilnosti energetske revĹĄÄ?ine v Sloveniji so visoki stroĹĄki za energijo, ki predstavljajo znaten deleĹž celotnih izdatkov gospodinjstev, in velik deleĹž gospodinjstev (22,7 odstotkov), ki imajo v domovih teĹžave s streho, ki puĹĄÄ?a, z vlaĹžnimi stenami, temelji oz. tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

10. decembra 2020

Tik pred koncem leta posodobili ĹĄe nekaj cest in komunalne infrastrukture

Zdaj se bodo lahko tukaj usposabljali obÄ?anke in obÄ?ani, ki se pripravljajo na ĹĄoferske izpite. V nasprotnem primeru bi morali v Celje, na Vransko ali v Slovenj Gradec.

Glede na to, da se bo nekatere naloĹžbe vsaj delno preloĹžilo v prihodnje leto, ker sofinanciranje ni bilo pravoÄ?asno GaraĹžna hiĹĄa ima 14 kamer odobreno, so Mestni obÄ?ini Velenje ostala sredstva, ki so jih hranili za lastno udeleĹžbo – Ta so tik pred koncem Pred nedavnim je Mestna obleta porabili in po mestu in krajevnih skupnostih postorili ĹĄe marsikaj, kar so nameravali prihodnje leto Ä?ina Velenje v garaĹžni hiĹĄi na Mira ZakoĹĄek

varstvo svoje otroke. Za naloĹžbo so namenili 26.500 evrov, opravili pa so jo delavci PUP Velenje.

Tone Brodnik

ÄŒeprav so bile naloĹžbe, ki jih udejanja Mestna obÄ?ina Velenje preteĹžno z nepovratnimi evropskimi in drĹžavnimi sredstvi, odobrene, pa so bili dokonÄ?ni postopki iz Evrope in drĹžave zakljuÄ?eni mnogo kasneje, kot so upali v tem okolju, zato so nekatere zaÄ?eli precej kasneje in jih bodo zakljuÄ?ili prihodnje leto. Kot je znano, mora obÄ?ina tudi za tiste naloĹžbe, ki so v veÄ?inskem delu sofinancirane, zagotoviti svoja sredstva. To so tudi storili in v zaÄ?etku leta napovedali, da bodo morali zaradi tega ĹĄtevilne posodobitve cest komunalne infrastrukture prenesti v leto 2021. Ker pa so se sofinancirane naloĹžbe Ä?asovno vsaj delno prestavile v prihodnje leto, je ostalo neporabljenih nekaj rezerviranih sredstev in te so po besedah vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Toneta Brodnika porabili za projekte, ki so jih prvotno naÄ?rtovali za prihodnje leto. Gre za 11 projektov, ki so jih torej uresniÄ?ili dodatno. Vse so zakljuÄ?ili, na sreÄ?o jim je ves november odliÄ?no ÂťsluĹžiloÂŤ vreme.

PloÄ?nik pri glasbeni ĹĄoli

ÂťDolga leta smo prejemali pobude, da ustrezneje reĹĄimo prometno ureditev pri glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega, saj za otroke ni bila dovolj varna, ĹĄe posebej, ker je parkiriĹĄÄ?e na zahodnem delu objekta, vedno polno. Zdaj smo naĹĄli primerno reĹĄitev in zgradili hodnik za peĹĄce. Direktor in vodstvo ĹĄole so zadovoljni,ÂŤ pravi Brodnik in

Nov ploÄ?nik v Ĺ aleku

dodaja, da so zadovoljni tudi na obÄ?ini.

Popravili stopnice pri Novi

ÄŒas res hitro teÄ?e in marsikdo bi kar teĹžko verjel, da je ploĹĄÄ?ad pred Centrom Nova stara Ĺže trideset let. Letos so tu popravili stopnice, ki jih je zob Ä?asa najbolj prizadel. Zamenjali so zgornji ustroj stopnic in dotrajane luÄ?ke. Za to so namenili dobrih 16 tisoÄ?akov. Se pa zavedajo, da je potrebno celotno ploĹĄÄ?ah obnoviti. Lotili se bodo priprave projektne dokumentacije, dela pa, Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, opravili leta 2022.

Zgradili meteorno kanalizacijo na Uriskovi v Pesju

Za izgradnjo meteorne kanalizacije na Uriskovi v Pesju so namenili skoraj 71 tisoÄ? evrov.

Zgradili so zadrĹževalnik, meteor-

ni kanal, 300 metrov vodovoda in v celoti obnovili tudi obstojeÄ?o kanalizacijo. Dela je opravilo podjetje Tegar.

Obnovili parkiriĹĄÄ?e pri vrtcu Najdihojca

Skoraj sto tisoÄ? evrov so namenili za rekonstrukcijo parkiriĹĄÄ?a pri vrtcu Najdihojca. Hkrati s tem so v celoti obnovili komunalne vode, voziĹĄÄ?no konstrukcijo in postavili drogove za javno razsvetljavo. Dela je opravilo podjetje Tegar. Posadili so tudi nekaj grmiÄ?evja in dreves.

Asfaltirali parkiriĹĄÄ?e pri vrtcu Tinkara

Uspelo jim je asfaltirati doslej makadamsko parkiriĹĄÄ?e na severnem delu vrtca Tinkara. Tega so si krajani Ĺže dolgo Ĺželeli, saj se je s tega parkiriĹĄÄ?a dvigoval prah po bliĹžnji in daljni okolici, vse skupaj pa je bilo tudi zelo neprijetno za starĹĄe, ki so tja vozili v

Na upravni enoti sistem poslovanja prilagodili epidemiji Za upravne zadeve je potrebno predhodno naroÄ?anje, za druge zadeve ne – Izvajajo vse naloge, uradne ure ostajajo enake tudi na Upravni enoti Velenje Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Ob pojavu drugega vala epidemije so na Upravni enoti Velenje temu – tako kot Ĺže ob prvem – prilagodili sistem poslovanja. Za urejanje upravnih zadev so uvedli predhodno naroÄ?anje, stranke pa se na upravni enoti oglasijo le za nujne zadeve ali, Ä?e je le mogoÄ?e, vloge poĹĄljejo po poĹĄti oz elektronski poĹĄti.

Kljub ukrepom izvajajo vse naloge in tudi uradne ure za stranke ohranjajo v enakem obsegu kot pred razglaĹĄeno epidemijo. ÂťNajveÄ?je povpraĹĄevanje je v zvezi s prijavo zaÄ?asnih oziroma stalnih prebivaliĹĄÄ? in menjavo osebnih dokumentov. Tako kot Ĺže doslej naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo vlog pri tujcih. Vloge veÄ?inoma oddajajo po poĹĄti. Ker pa je treba vroÄ?iti dovoljenje za zaÄ?asno oziroma stalno prebivanje veÄ?jemu ĹĄte-

vilu tujcev, smo z naroÄ?anjem dosegli kontroliran, posamiÄ?en vstop v prostore upravne enote, pri okencu pa ni veÄ? kot ena stranka. Prav tako sledimo navodilu, da pred upravno zgradbo ni veÄ?je ĹĄtevilo oseb. Vse prihode in odhode strank nadzoruje varnostnik,ÂŤ pravi naÄ?elnica mag.

Franja TevĹž.

â?ą

Delo na Krajevnem uradu v Ĺ oĹĄtanju poteka nemoteno in brez naroÄ?anja.

Brez naroÄ?anja potekajo postopki v zvezi s pridobitvijo digitalnega potrdila, overitve, matiÄ?ne zadeve, zadeve s podroÄ?ja druĹĄtev, oroĹžja, gradbenih zadev in kmetijstva, registracije vozil,

izdaje vozniĹĄkih dovoljenj, zadeve, povezane z vojnimi veterani in invalidi. V teh primerih uradniki sami v sodelovanju z varnostnikom skrbijo za to, da pred okencem ali v pisarni ni veÄ? kot ena stranka.

Zaposleni pa seveda na delovnem mestu upoĹĄtevajo vse varnostne ukrepe. Delovna mesta usluĹžbencev, ki imajo stik s strankami, so zaĹĄÄ?itena s steklenimi (pleksi) pregradami. Z namenom prepreÄ?evanja okuĹžb in zato zmanjĹĄevanja ĹĄtevila usluĹžbencev v prostorih upravne enote v posameznih primerih organizirajo tudi delo od doma. ÂťDoslej smo med zaposlenimi imeli le posamezne primere okuĹžb, vendar zaradi izvedbe vseh preventivnih ukrepov do nadaljnjega ĹĄirjenja okuĹžb na delovnem mestu ni priĹĄlo,ÂŤ pravi TevĹževa. đ&#x;”˛

V Ĺ aleku, med Ĺ aleĹĄko cesto in reko Pako, so na obeh straneh ceste zgradili ploÄ?nik in uredili cestno razsvetljavo, zasadili pa bodo tudi nekaj dreves (nekaj so jih morali podreti). Dela je novembra izvedlo podjetje Tegar, zanje pa so po besedah Toneta Brodnika namenili 68 tisoÄ? evrov. ÂťNa tem obmoÄ?ju smo, ko smo gradili oziroma zarisovali kolesarske poti, nekako 'povozili' peĹĄpot in povzroÄ?ili kar nekaj nezadovoljstva tamkajĹĄnjih krajanov. To je zdaj urejeno,ÂŤ pojasnjuje Brodnik.

Postavili tri prikazovalnike hitrosti

Ĺ˝e nekaj Ä?asa ugotavljajo, da prikazovalniki hitrosti zelo vplivajo na prilagoditev hitrosti voĹžnje voznikov. Letos so postavili tri, in sicer dva na Konovem in enega na TomĹĄiÄ?evi cesti. Za to so namenili 14 tisoÄ? evrov, dela pa je izvedlo podjetje Sipronika.

Popravljajo garaĹžne bokse Glede na to, da je priĹĄlo pred dobrima dvema mesecema do

poĹžara parkiriĹĄÄ? na Stantetovi v Velenju, bo Mestna obÄ?ina Velenje poskrbela tudi za to obnovo.

Sedem parkiriĹĄÄ? je povsem uniÄ?enih, 18 pa delno. Obnovo Ĺže izvajajo, je pa tehniÄ?no izjemno zahtevna, saj so po besedah Toneta Brodnika naknadno ugotovili, da sta popustila tako beton kot jeklena konstrukcija. Dela so vredna 80 tisoÄ? evrov.

Avtobusi pri Domu uÄ?encev laĹžje obraÄ?ajo

Ĺ˝e oktobra so zgradili novo obraÄ?aliĹĄÄ?e ne Efenkovi cesti (pri Domu uÄ?encev) in tam postavili tudi avtobusno postajaliĹĄÄ?e. Dela je izvedlo podjetje SoviÄ?, zanje pa so namenili malo manj kot 38 tisoÄ? evrov.

Poligon za ĹĄolo voĹžnje

ZakljuÄ?ena je tudi naloĹžba v poligon ĹĄole voĹžnje pri MedpodjetniĹĄkem centru. Zanjo so namenili 60 tisoÄ? evrov, izvedlo pa jo je podjetje Andrejc. Ne le da so prostor lepĹĄe uredili in ga asfaltirali, prilagodili so ga tudi novi zakonodaji, ki med drugim zahteva 100 metrov izletne toÄ?ke. Zgradili so tudi meteorno kanalizacijo.

glavni Avtobusni postaji v Velenju postavila videonadzor, ki so ga mnogi uporabniki zelo pogreĹĄali. Dogajanje v njej beleĹži kar 14 kamer. Zanj so namenili 21 tisoÄ? evrov, izvedlo pa ga je podjetje KTI. ÂťPridobitev je res zelo pomembna, saj smo s tem prepreÄ?ili vandalizem. Pred tem smo uredili tudi zaporna vrata,ÂŤ pravi Tone Brodnik.

Cesta v Pesju ĹĄe letos?

Z osemdeset tisoÄ?aki sodeluje Mestna obÄ?ina Velenje tudi pri drĹžavnem projektu – rekonstrukciji ceste v Pesju. ObÄ?ina financira komunalno ureditev, izgradnjo ploÄ?nikov in kolesarskih poti ter javne razsvetljave.

PoloviÄ?na zapora te ceste Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no ovira promet na tem obmoÄ?ju, zastoji pa ob prometnih konicah pogosto segajo vse do Velenja. Polovico ceste je podjetju VOC, ki opravlja ta pol milijona vredni posel, novembra uspelo asfaltirati, na obÄ?ini pa upajo, da jim bodo vremenske razmere dopuĹĄÄ?ale, da to naredijo ĹĄe na drugi polovici cestiĹĄÄ?a. ÄŒe ne bo ĹĄlo, pa bo treba poÄ?akati na pomlad, ko je tudi sicer predvideno, da investicijo đ&#x;”˛ v celoti zakljuÄ?ijo.

Za ureditev obmoÄ?ja DruĹžmirskega jezera je potreben odkup zemljiĹĄÄ?

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo 26 hektarjev kupila od Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj – S Premogovnikom in Termoelektrarno sklenili sluĹžnostni pogodbi Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V fazi naÄ?rtovanja, deloma pa tudi Ĺže izvedbe, je projekt ureditve obmoÄ?ja okolice DruĹžmirskega jezera. V ObÄ?inskem prostorskem naÄ?rtu (OPN) je to obmoÄ?je opredeljeno za umeĹĄÄ?anje zelenih in ĹĄportno-rekreativnih povrĹĄin, celovito pa se bo uredilo z novim ObÄ?inskim podrobnim prostorskim naÄ?rtom (OPPN).

Pri urejanju obmoÄ?ja ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj tesno sodeluje s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. Prva faza – stabilizacija in ureditev zaĹĄÄ?itnega nasipa proti mestu Ĺ oĹĄtanj, prehod od RaÄ?jega otoka do po-

ligona ribiÄ?ev s tremi pretoÄ?nimi kanali, peĹĄÄ?ena peĹĄpot okoli jezera ‌ – je Ĺže konÄ?ana.

Za projektiranje izgradnje postajaliĹĄÄ? za avtodome, elektriÄ?no polnilnico za avtomobile, prostore za upravljanje, izgradnjo adrenalinskega parka, Ĺželja je tudi po zip-vrvi preko jezera ‌ pa bo treba od veÄ?inskega lastnika Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj odkupiti glavnino od dobrih 2,6 hektarja zemljiĹĄÄ?. ÂťVsa predvidena infrastruktura je pravzaprav na tem zemljiĹĄÄ?u.

Sredstva za odkup naÄ?rtujemo v proraÄ?unu za prihodnje leto.

Svetnice in svetniki bodo dokument obravnavali in tudi potrjevali na seji, ki bo konec tega

meseca,ÂŤ pravi podĹžupan Viki Drev. Del zemljiĹĄÄ?a je Ĺže v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, za del, ki je v lasti Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, pa so sklenili sluĹžnostni pogodbi.

NaÄ?rtujejo in Ĺželijo, da bo konÄ?na faza idejne zasnove OPPN sprejeta do pomladi prihodnje leto. S tem bi imeli izpolnjene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za tretjo fazo projekta. S tem bi lahko bil zakljuÄ?en v naslednjih dveh letih.

V Ĺ oĹĄtanju se tega veselijo. Verjamejo, da bo postal priljubljen prostor za ĹĄport in rekreacijo ter druĹženje nasploh.

Premogovnik Velenje podaljĹĄal postopek prodaje nepremiÄ?nin in zemljiĹĄÄ? Ĺ˝e spomladi je Premogovnik Velenje objavil prodajo nekaterih svojih nepremiÄ?nin, ki niso vezane na osnovno dejavnost, zdaj pa prodajo podaljĹĄal, saj doslej ni prejel ustreznih ponudb.

Prodajajo 8700 kvadratnih metrov veliko zemljiĹĄÄ?e v PodroĹžniku (Mozirje), kjer je mogoÄ?e graditi stanovanjske hiĹĄe. IzhodiĹĄÄ?na cena znaĹĄa 310 tisoÄ? evrov. Za 200 tisoÄ? evrov prodajajo dobrih 10 tisoÄ? evrov velik kompleks Ĺ˝ekovec (spodnja postaja gondolske ĹžiÄ?nice na Golte), iz-

hodiĹĄÄ?na cena zanj je 200 tisoÄ? evrov), na Gorici v Velenju pa malo manj kot 3 tisoÄ? kvadratnih metrov veliko nepozidano stavbno zemljiĹĄÄ?e za malo manj kot 120 tisoÄ?akov (primerno je za gradnjo stanovanjskih hiĹĄ).

Prodajajo pa tudi kompleks restavracije Jezero ob Velenjskem jezeru za 660 tisoÄ? evrov in lokal Arkada na KidriÄ?evi cesti za 200 tisoÄ? evrov. Ĺ e vedno tudi nista prodana Avto kamp jezero đ&#x;”˛ mz in ĹĄportni center Bela dvorana.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Velika Britanija je kot prva drĹžava na svetu v boju proti koronavirusu dovolila uporabo cepiva Pfizer.

ZdruĹženo kraljestvo je proti Covidu-19 za sploĹĄno uporabo dovolilo cepivo BioNTecha in Pfizerja.

ÄŒetrtek, 3. decembra Svet Policijskega sindikata Slovenije je sprejel odloÄ?itev, da so zaradi neposrednega krĹĄenja sporazuma o razreĹĄevanju stavkovnih zahtev pri vladi izpolnjeni pogoji za napoved stavke.

Vlada je podaljĹĄala veljavnost vseh do zdaj sprejetih protikoronskih ukrepov, obravnavala pa je tudi naÄ?rt njihovega sproĹĄÄ?anja za Ä?as, ko bo epidemioloĹĄko stanje to dopuĹĄÄ?alo. Kot bistvena kriterija so doloÄ?ili sedemdnevno povpreÄ?je okuĹženih ali ĹĄtevilo hospitaliziranih.

Predsednik Pahor je na slovesnosti ob 30. obletnici podpisa sporazuma strank o skupnem nastopu na plebiscitu vse vodje parlamentarnih strank pozval k dialogu za uspeĹĄnejĹĄe reĹĄevanje stisk ljudi.

Petkovi kolesarski protestniki, ki so se teden prej na ulice prviÄ? odpravili v avtomobilih, so to ponovili, vendar v precej manjĹĄem ĹĄtevilu.

Vse glasneje se je razmiĹĄljalo o scenariju, s katerim bi zaobĹĄli veto Poljske in MadĹžarske.

Italijanski podjetnik v Pulju na HrvaĹĄkem je obvestil policijo, da mu je bilo odtujenih 150.000 evrov. Te je hrvaĹĄka policija naĹĄla pri ĹĄestih osumljencih (tudi dveh italijanskih policistih in karabinjerjih) na mejnem prehodu.

Ker Poljska in MadĹžarska nista Ĺželeli spremeniti staliĹĄÄ?a do mehanizma o pogojevanju evropskih sredstev s spoĹĄtovanjem vladavine prava, se je vse glasneje in jasneje omenjalo alternativen scenariji, s katerimi bi zaobĹĄli veto BudimpeĹĄte in VarĹĄave.

Revija Time je prviÄ? imenovala Âťotroka letaÂŤ, kar je postala 15-letna znanstvenica in izumiteljica Gitanjali Rao.

Sobota, 5. decembra Vlada je odloke o omejitvenih ukrepih prilagodila zahtevam ustavnega sodiĹĄÄ?a.

Odbor DrĹžavnega zbora za kulturo je razpravljal o ustavitvi financiranja STA iz proraÄ?una.

Direktor agencije je znova zavrnil oÄ?itke, pri katerih je vztrajal direktor Ukoma.

Vajeti stranke DeSUS je znova prevzel nekdanji predsednik Karl Erjavec. Peti mandat mu je na

tisti iz najbolj tveganih skupin.

Avstrijska vlada je medtem prepovedala vse adventne sejme.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ukazal, da se mora iz Somalije do 15. januarja umakniti veÄ?ina od 700 ameriĹĄkih vojakov, ki pomagajo v boju proti skrajnima islamistiÄ?nima skupinama Al Ĺ abab in Islamska drĹžava.

Nedelja, 6. decembra Zahodni del drĹžave je zajelo moÄ?no deĹževje, ponekod so bila poplavljena cestiĹĄÄ?a, meteorna voda je ogroĹžala stanovanjske objekte, poplavljalo je tudi na slovenski obali.

Farmacevtski velikan Pfizer, ki je sprva napovedal, da bo letos dobavil sto milijonov odmerkov cepiva proti Covidu-19, je sporoÄ?il, da bo koliÄ?ino zmanjĹĄal na 50 milijonov, saj naj bi imel teĹžave v dobavni verigi.

V Romuniji in Venezueli so ob strogih ukrepih potekale parlamentarne volitve. V Romuniji se

Zagodlo jo je ĹĄe vreme.

je zmaga obetala desnosredinski stranki liberalcev, v Venezueli pa stranki socialistiÄ?nega predsednika Nicolasa Madura.

V delih Avstrije in Italije je zapadlo veliko snega, zato obstaja nevarnost plazov. Razmere so nevarne predvsem na vzhodu avstrijske zvezne deĹžele Tirolske in v delih italijanskih Dolomitov.

Ponedeljek, 7. decembra Minister za zdravje TomaĹž Gantar je ministru za gospodarstvo Zdravku PoÄ?ivalĹĄku posredoval poziv k zaustavitvi oz. zaprtju gospodarskih dejavnosti zaradi obremenjenosti zdravstvenega sistema.

Karl Erjavec je po vnoviÄ?nem prevzemu vodenja stranke DeSUS povedal, da kot predsednik koalicijske stranke v vladi Janeza

Sneg TomaĹž Gantar je predlagal zaprtje vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti.

JanĹĄe ne namerava sodelovati kot njen Ä?lan.

Poslanci so na popoldanski izredni seji z 81 glasovi za soglasno potrdili predlog zakona o finanÄ?ni razbremenitvi obÄ?in, ki bo prihodnje leto razbremenil obÄ?ine za skoraj 71 milijonov evrov.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je opozorila, da trenutno sprejeti ukrepi v boju proti epidemiji Covida-19 za zimsko obdobje ne bodo zadoĹĄÄ?ali.

Torek, 8. decembra Zunanji minister AnĹže Logar se je sreÄ?al z odhajajoÄ?im drĹžavnim sekretarjem ZDA Mikom Pompeom. Po sreÄ?anju je zatrdil, da se bo strateĹĄki dialog med drĹžavama nadaljeval tudi v Ä?asu Bidnove vlade. Minister Vrtovec je v ZDA podpisal memorandum o jedrski energiji.

Karl Erjavec se je seĹĄel tako z Zdravkom PoÄ?ivalĹĄkom kot Marjanom Ĺ arcem. Vsebine pogovorov javnost ni izvedela, se je pa vse bolj ugibalo o izstopu DeSUS-a iz koalicije.

Premier Janez JanĹĄa se je mudil v Izraelu. Tam se je sreÄ?al s predsednikom izraelske vlade Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta govorila o krepitvi sodelovanja med drĹžavama.

V ZdruĹženem kraljestvu se je zaÄ?elo cepljenje prebivalstva proti Covidu-19 s cepivom podjetij Pfizer in BioNTech. Kot prva cepljena se je v zgodovino zapisala 91-letna Maggie.

Maggie je postala prva Britanka, ki je prejela Pfizerjevo cepivo proti covidu-19.

Izpolnite anketo o vaĹĄih potovalnih navadah Vlada je predstavila naÄ?rt sproĹĄÄ?anja ukrepov.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da so bili ukrepi za zaÄ?asno prepoved zbiranja ljudi v zavodih s podroÄ?ja vzgoje in izobraĹževanja podaljĹĄani z neveljavnimi vladnimi sklepi, saj odloÄ?itev o zaprtju delovanja teh zavodov za otroke s posebnimi potrebami ni bila objavljena v Uradnem listu.

Evropski poslanci so pozvali k pravici do odklopa v Ä?asu dela na daljavo. Kot so poudarili, delo v domaÄ?em okolju in nenehna dosegljivost delavcev v njem zamegljujeta loÄ?nico med sluĹžbo in zasebnim prostim Ä?asom.

DeSUS je znova prevzel Karl Erjavec.

dopisnem volilnem kongresu zaupalo 146 delegatov, njegov protikandidat SreÄ?ko Felix Krope je dobil 71 glasov.

V Moskvi se je zaÄ?elo mnoĹžiÄ?no cepljenje prebivalstva proti Covidu-19. Prvi so bili na vrsti

10. decembra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 2. decembra Petek, 4. decembra Po potrditvi ĹĄestega protikoronskega sveĹžnja ukrepov se je vlada lotila priprave osnutka sedmega.

Izvedeli smo, da tudi ta meri na pomoÄ? gospodarstvu, med predlogi pa naj bi bili ĹĄe dodatki za upokojence in druĹžine, verskim usluĹžbencem pa bi med epidemijo pripadal temeljni dohodek.

Dars je prejel tri ponudbe za vzpostavitev sistema e-vinjete.

Oddali so jih Iskratel v partnerstvu z madĹžarskim ARH Informatics, slovaĹĄki Skytoll in konzorcij podjetij Marand, Telekom in PoĹĄta Slovenje.

Belgijsko toĹžilstvo je pojasnilo okoliĹĄÄ?ine afere evropskega poslanca Jozsefa Szajerja iz stranke Fidesz, ki se je kljub prepovedi zbiranja udeleĹžil mnoĹžiÄ?ne zabave v bruseljskem stanovanju, po razkritju pa je iz stranke izstopil.

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je lani oktobra v okviru projekta Smart Commuting s ĹĄtirimi elektriÄ?nimi kolesi in novima terminaloma na Bicy postajah pri obÄ?ini in na Gorici nadgradila sistem izposoje mestnih koles Bicy. Izvedli so tudi pregled obstojeÄ?e kolesarske infrastrukture na obmoÄ?ju mesta Velenje in popisali lokacije, kjer so potrebne izboljĹĄave in popravki. Celotno kolesarsko omreĹžje je bilo nato pregledano, kritiÄ?ne toÄ?ke pa bodo postopoma sanirali.

Na nivoju funkcijske regije so oblikovali tudi celotno regijsko prometno strategijo.

V novembru so tako zakljuÄ?ili izvajanje projekta Smart Commuting, v katerem je bila Mestna obÄ?ina Velenje ena od partneric iz ĹĄestih drĹžav. Projekti je bil 85 % sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa.

Sklepno dejanje projekta je ĹĄe spletni anketni vpraĹĄalnik, s katerim ugotavljajo vsakodnevne potovalne navade prebivalcev posamezne sodelujoÄ?e regije. Slovenski je namenjen prebivalcem obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Ĺ˝alec in Polzela.

VpraĹĄalnik bo na voljo na spletni povezavi https://surveyhero. com/c/8402fc77 do 15. januarja 2021. đ&#x;”˛

Bom zapisala kar na zaÄ?etku, da ne pozabim: imam Ä?udovit predlog za Mestno obÄ?ino Velenje: mar ne bi bilo nadvse imenitno nabaviti mali sneĹžni top, z njim poĹĄpricati par mestnih vzpetinic in otroke s sankaliĹĄÄ?i razveseliti – najbolj na svetu? Snega je in bo vedno manj, saj vsi vemo. MaĹĄin je in bo vedno veÄ?, tudi to vemo, zakaj jih torej ne bi Ä?imbolj konstruktivno in v veselje Ä?loveĹĄkih duĹĄic uporabljali? Ni druĹženj, ni skupinskega igranja in rajanja, ni lutkovnih predstav, ni prazniÄ?nih sejmov in prireditev, ni kuhanega vina in kuhanega gina, ni karameliziranih mandljev, ni glasbe, ni drsaliĹĄÄ?, ni luÄ?k, ni Dedka Mraza, ni snega. Ni res, vse to je, Kaja AvberĹĄek doma! Kdor ima take vrste dom. In na raÄ?unalniku tudi. RaÄ?unalnike imamo pa vsi, mogoÄ?e. Kar hoÄ?em reÄ?i, je, da sneg bi nam pa res prav priĹĄel. SneĹženje in migotajoÄ?e belo mirovanje.

Moja pisarna / sejna soba / atelje / ustvarjalnica je bila vÄ?asih dnevna soba. Pred oknom je postavljena ptiÄ?ja hiĹĄica na dolgem ĹĄtilu. Kako lepo je gledati siniÄ?ke, liĹĄÄ?ke, vrabÄ?ke, dleske in ĹĄÄ?inkavce, ki se zbirajo pod streĹĄico in grizljajo zrnje. VÄ?asih so v res globokih, trdih in na debelo zasneĹženih zimah v hiĹĄico prihajali tudi kalini z okroglimi rdeÄ?imi trebuĹĄÄ?ki. Menda jih Ĺže nekaj let ni opaziti, zime so mile, kalinov pa vedno manj ‌ Nekaj v zraku se spremeni in zamakne, slika ni veÄ? jasna, drobno migotanje, komaj zaznavno premikanje, oh, sneĹži! Majcene in prosojne kot le kaj, vendar sneĹžinke ‌ Nekaj v srcu se mi razpre, prastaro Ä?ustvo me preplavi, neĹžno, vendar povsem – radost.

Prezimujem in Ä?akam zimo, pa je le priĹĄla, bela, Ä?etudi le toliko, da se pokaĹže, samo za malo, prosim, ostani ‌ “Uaaau, koliko snega, a so nori!â€? (Snega je pet centimetrov, vendar je Kalin, ki ni ptiÄ?, vajen nekoliko bolj subtropskega podnebja.

Glede tistih, ki so nori, pa ne vem.) “A greva s sankami, imam sanke, ki mi jih je prinesel Dedek Mraz pred veÄ? kot tridesetimi leti, poglej, ĹĄe celo napisal mi je nanje, “Kajaâ€? in “Dedek Mrazâ€?, a ni lepo, zdaj so pa tvoje! Tukajle pa piĹĄe “Elanâ€?, fajn beseda, a ne, vÄ?asih smo imeli vsi Elanove smuÄ?ke, no, kakorkoli.â€? Kalina obleÄ?em v zimska oblaÄ?ila, sneĹžke bodo priĹĄle po poĹĄti, upam, da kmalu, upam, da mu bodo prav, upam. “Pa Ĺže sto dni moram oblaÄ?iti vse to in te bunde!â€? “Kalin, tu je zima in mraz, pa si obleÄ?emo bunde, da nas grejejo, ker ni fajn, da nas zebe.â€? (Saj pravim, subtropi.)

Kalina moram nauÄ?iti, kako naj se usede na sanke, kam dati noge in kje se prijeti. IĹĄÄ?em zasneĹžene zaplate, ceste so Ĺže zdavnaj spluĹžili, popeskali in zasolili, sanke malo Ä?ez ramo, malo na tla, hitro rit na sanke, pa spet dol in gor in sva v parku, pri globeli, kjer je bil vÄ?asih zdavnaj ribnik z zlatimi ribicami, ob kateri je bil vÄ?asih malo manj zdavnaj vrtec, kamor sem hodila tudi sama. V parih urah je postala globel Ĺže dodobra zdrajsana, otroci se vriskajoÄ? driÄ?ajo po vzpetinici, dol in gor pa spet dol in kar novi in novi prihajajo, vedno manj snega, vedno veÄ? blata, vseeno je, samo, da je!

Kalinu pokaĹžem, kako naj drĹži trakove na sankah kot vajeti. “Pa te butaste sanke, jaz bi imel raje take, kot jih ima tisti fantek!â€? Tisti fantek ima take plastiÄ?ne, fluorescentno zelene, na tri smuÄ?ke in s sedeĹžem. “Saj niso butaste, samo hecal sem se, ampak zakaj so moje tako teĹžke!â€? Meni se nikoli niso zdele teĹžke, sanke so sanke! In sanke so lesene, ne morem pomagat. Ali pa sem jaz staromodna ali pa oboje. Na sankaliĹĄÄ?u ostaneva do mokrega, blatnega in temnega, veliko jih ostane do ĹĄe mokrejĹĄega, blatnejĹĄega in temnejĹĄega, danes je sneg, jutri bo deĹž, danes smo, jutri nas morda ne bo. Jutri naredimo sneĹžakaÄ?o – sneĹžaka in sneĹžakinjo v enem, ima krompirjeve oÄ?i, korenjev nos, listnata usta, hrenove liste za frizuro, plastiÄ?en zelen klobuk in rdeÄ? deĹžnik. ZveÄ?er deĹžuje, ponoÄ?i deĹžuje. V Ä?aj namakamo parkeljne iz mleÄ?nega testa; vedno najprej pojem noge, v glavo so namreÄ? zabodene od peÄ?ice napihnjene sladke rozine, glavo si pustim za konec. V pomaranÄ?e porivam klinÄ?ke, njihove glavice so krhke, tu in tam se mi kakĹĄna diĹĄeÄ?e zdrobi med prsti. Iz starega raÄ?unovodskega papirja izrezujem Ä?ipkaste sneĹžinke razliÄ?nih velikosti, polepila jih bom po oknih.

Spekla sem medeni adventni koledar, vsak dan zadnjega meseca v tem nemogoÄ?e-je-mogoÄ?e letu je oĹĄtevilÄ?en hrustljavi medenjak.

Na vsakem medenjaku je podobica; narisala sem jih z meĹĄanico velike koliÄ?ine sladkorja v prahu, enega beljaka in ene Ĺžlice limoninega soka. Nadsladki sneg sem naloĹžila v malo plastiÄ?no vreÄ?ico, ji enega od robov mikro malo odrezala in dobila odliÄ?no keksno risalo. Pojejmo december, skuhajmo gin, okrasimo smreÄ?ico, priĹžgimo luÄ?ke, navijmo glasbo na ves glas, pleĹĄimo, skaÄ?imo in se zvijajmo do razvodenenja, pojmo, kriÄ?imo, tulimo, igrajmo se gledaliĹĄÄ?e, kupimo sneĹžni top! (Skupaj nam bo uspelo.)

--Ne pada sneg, da bi pobelil breg, temveÄ?, da vsaka zver pokaĹže svojo sled. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 7

Na pomen mladinskega kulturnega kluba eMCe plac kot preseÄ?iĹĄÄ?a velenjskih mladinskih organizacij in osrednjega prizoriĹĄÄ?a mladinske kulturno-umetniĹĄke produkcije ter izobraĹževalnih, druĹžabnih in drugih dejavnosti smo opozorili Ĺže v spomladanskem valu epidemije, ko je klub po dolgih letih neprekinjenega delovanja moral zapreti vrata in mlade, ki so tam naĹĄli svojo sredino, pustil zunaj, vendar ne prepuĹĄÄ?enih samim sebi. Vse kaĹže, da bo tokrat klub ostal zaprt ĹĄe dlje, kar poveÄ?uje izzive tako mladinskih delavcev kot uporabnikov.

Odvisni od podpore

Po koncu prvega vala epidemije se je klub sicer lahko odprl, vendar programa, ki poleg rednih obiskovalcev pritegne ĹĄirĹĄo populacijo, ni bilo, s tem pa niti prihodkov od prodaje kart in gostinske dejavnosti, ki v dobri meri napaja moĹĄnjiÄ?ek tako za obratovalne kot programske stroĹĄke. ÂťImamo sreÄ?o, da imamo zelo veliko teraso, ki je bila letos ĹĄe posebno dobro obiskana,ÂŤ zaÄ?ne direktor Janko Urbanc na pozitivnem koncu poletnega delovanja kluba, ki je tako uspel zasluĹžiti za obratovalne stroĹĄke in ĹĄtudentsko delo. ÂťTudi s programi, ki smo jih izvajali v Letnem kinu, kjer smo zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa lahko sprejeli le 200 obiskovalcev namesto 1400, kolikor jih prostor sicer sprejme, nam je uspelo izpeljati sezono.ÂŤ Na teraso in Letni kino pa ne morejo raÄ?unati v hladnejĹĄih mesecih. Tudi Ä?e se bodo gostinski lokali lahko ponovno odprli, delovanje kluba zaradi prostorskih omejitev ne bo vzdrĹžno.

Kaj pa aktualne razmere? ÂťKriza je tako kot drugim, ki so morali prekiniti svoje dejavnosti, tudi nam prinesla finanÄ?ne posledice. SreÄ?o imamo, da stoji za tem klubom veÄ? mladinskih organizacij, tako da bomo to krizo premostili skupaj. Sprejemamo tudi pomoÄ? koronskih ukrepov, vendar ta sredstva Ĺžal zamujajo, zato smo se morali dogovoriti tudi za nekaj odlogov plaÄ?il dolgov. Ponovno nam je uspelo oklestiti stroĹĄke obratovanja z zaÄ?asnimi prekinitvami pogodb.

SreÄ?o imamo, da gospodarstvo razume naĹĄo situacijo in nam

7

MED VAMI

10. decembra 2020

VzdrĹžujejo stike in izvajajo program Velenjske mladinske organizacije kljubujejo omejitvam in ustvarjajo pester spletni program, mladinske delavce pa Ä?akajo izzivi tudi po epidemiji gre na roko. Glede na prihodke, ki jih ĹĄe priÄ?akujemo, bomo do konca leta zdrĹžali, potem pa upamo, da se bo Ĺživljenje poÄ?asi vrnilo v ustaljene tire.ÂŤ

cikla SoundArson. Podprli bodo spletne prenose druĹĄtva COGO, ki napoveduje nekaj glasbenih nastopov in okroglo mizo. Napovedujejo ĹĄe kakĹĄno delavnico iz serije Reuse. Sicer pa vabijo vse, naj spremljajo Facebook profil Klub eMCe plac, na katerem sproti posodabljajo napovednik.

Projekte bodo izvedli

Zavod eMCe plac je veÄ? projektov uspeĹĄno prijavil na razliÄ?ne razpise. Bo lahko kljub vsem omejitvam izvedel vse in poÄ?rpal sredstva? ÂťVse kaĹže tako. Nekaj projektov nam je uspelo izvesti v Ĺže poletnem Ä?asu. Nekateri razpisi imajo tudi veÄ?letno financiranje. Tako na ministrstvu kot na velenjski obÄ?ini pa razumejo, da je bilo potrebno projekte prilagoditi, da smo jih sploh lahko izvedli. Nekaj projektov smo preselili na splet in poiskali druge naÄ?ine za vzdrĹževanje stika z mladimi,ÂŤ poroÄ?a sogovornik.

V klubu pri pripravi programa tesno sodelujejo z raznimi subkulturnimi druĹĄtvi in drugimi mladinskimi organizacijami.

Obenem njihove Ä?lane podpira-

â?ą

ÂťPoleti nismo poravnali minusa za nazaj, smo pa sproti shajali.ÂŤ

jo pri izvedbi svojih projektov.

Zato imajo pregled nad lokalno mladinsko produkcijo. PriÄ?akujejo, da bo do konca razpisnega obdobja veÄ?ini druĹĄtev uspelo uresniÄ?iti projektne naÄ?rte. ÂťV to vlagajo veliko truda. Mi smo s poletnim dogajanjem v Letnem kinu postavili modele podajanja programa po spletu, ki jih zdaj uporabljajo druĹĄtva in tako uresniÄ?ujejo svoje programe.

Pri tem jim stojimo ob strani s tehniÄ?no podporo. Tako skupaj skrbimo za mladinski program in svojo skupno ciljno skupino.ÂŤ

Vsak teden veÄ? spletnih dogodkov

ÄŒeprav so razmere za izvajanje raznolikega programa zelo zahtevne, so velenjske mladinske

Mladinsko delo ima veliko izzivov

Pri mladinskem delu pa ne gre samo za ustvarjanje vsebin za mlade, ampak za komunikacijo, usmerjanje, spremljanje, kar mladi v tem Ä?asu socialne distance potrebujejo ĹĄe bolj kot prej. Na tem podroÄ?ju mladinskega dela je izzivov ĹĄe veÄ? kot pri organizaciji in izvedbi programa. ÂťPrvo vpraĹĄanje je, kako opravljati mladinsko delo v trenutni situaciji, ko so naĹĄi obiÄ?ajni stiki prekinjeni. Z

Janko Urbanc: Že zdaj se moramo pripraviti na okrepljeno mladinsko delo v obiÄ?ajnih okoliĹĄÄ?inah," pravi Janko Urbanc in pojasnjuje, da so posledice omejevanja socialnih stikov na naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa mladih nepredvidljive, s tem pa tudi izzivi mladinskega dela.ÂŤ

organizacije zelo aktivne. Z mladimi so vsak dan v stiku na druĹžbenih omreĹžjih, kjer objavljajo interaktivne vsebine ter beleĹžijo visoko interakcijo, tako pa nadomeĹĄÄ?ajo druĹženje v klubu, s katerim mladi ne le preganjajo dolg-

â?ą

Te dni so mladinski delavci in Ä?lani mladinskih organizacij aktivni tudi v zadnji fazi priprave nove petletne mladinske strategije.

Ä?as, temveÄ? se tudi informirajo, ĹĄirijo socialno mreĹžo in gradijo zaupne odnose z mladinskimi delavci. Mladi so na platformi Discord zgradili celo virtualni eMCe plac, v katerem se lahko dobivajo, Ä?eprav morajo ostajati doma.

Velenjske mladinske organizacije na spletu izvajajo filmske veÄ?ere in predvajajo dokumentarne filme o lokalni mladinski sceni. Ponovno so aktivirali serijo spletnih prenosov Neki kratkega. Snemajo in nato premierno

â?ą

(ali v Ĺživo) predvajajo glasbene nastope in pogovore na razliÄ?ne teme. Na splet so preselili tudi ustvarjalne delavnice na temo ponovne uporabe Reuse. Okrepili so program eMCe pomaga.

Zdaj so brezplaÄ?ni telefonski pogovori s psihologinjo na voljo trikrat tedensko, na daljavo pa se sreÄ?uje tudi podporna skupina.

Projekt Bralna razpravljalnica so razĹĄirili na zbiranje in podajanje knjiĹžnih predlogov ter brezplaÄ?no izposojo sveĹžega romana mladega lokalnega avtorja. Na spletnem pogovoru so gostili VelenjÄ?ana Branka Ĺ˝liÄ?arja, ki je letos izdal prvenec, roman Prazni prostori. Do konca decembra bo potekal ĹĄportni izziv – tekma za najveÄ? vzponov na KoĹželj in najboljĹĄo fotografijo s poljubnega vrha. S Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom sodelujejo pri izvajanju projektov Maske mamo Ä?ez nos, Pub Quiz in Uporabna znanja.

Napovedujejo ĹĄe ustvarjalni nateÄ?aj na temo refleksij Ĺživljenja v novi realnosti. V seriji Neki kratkega bo nastopal raper Slick, na okrogli mizi pa bodo gostovali Ä?lani metal benda Kaoz. Pod svoje okrilje bodo vzeli tudi spletne prenose glasbenega

Medtem ko je klub eMCe plac zaprt, razmiťljajo o prostorskih posodobitvah – tako funkcionalnih kot vizualnih.

FinanÄ?no so moÄ?no omejeni, zato bodo veÄ?ino dela opravili udarniĹĄko, k sodelovanju pa bodo povabili tudi mlade.

mladimi smo ves Ä?as v stiku na spletnih omreĹžjih. Ponudili smo jim razĹĄirjen program brezplaÄ?ne psiho-socialne podpore po telefonu. Spodbujamo branje in druge koristne in razbremenilne naÄ?ine preĹživljanja prostega Ä?asa. Tako pa Ĺželimo olajĹĄati stiske, ki nastajajo v izolaciji. Drugo vpraĹĄanje pa je, kakĹĄne posledice teh razmer se bodo pokazale med mladimi, ko bo krize konec. Ne vemo, kaj lahko priÄ?akujemo. Vendar se moramo Ĺže zdaj pripraviti na mla-

dinsko delo v obiÄ?ajnih okoliĹĄÄ?inah,ÂŤ razmiĹĄlja v kontekstu razliÄ?nih moĹžnosti. Morda bodo mladi potrebovali veÄ? Ä?asa, da se bodo zaÄ?eli ponovno druĹžiti, zbirati v klubu, zaÄ?eli aktivno sodelovati pri ustvarjanju vsebin. MogoÄ?e bodo potrebe, ki so jih prej zadovoljevali v druĹžbi, poteĹĄili drugaÄ?e. Zato mladinske delavce Ä?akajo izzivi tudi po epidemiji. Že pred temi razmerami, v katerih so mladi veliko sami s sabo, doma ali paÄ? nekje, kamor se lahko zateÄ?ejo, smo zaznavali veliko teĹžav z zasvojenostjo. Ne samo z alkoholom in drogami, temveÄ? tudi s tehnologijo, internetom. Nekateri mladi so se zdaj ĹĄe bolj poglobili v Ĺživljenje na druĹžbenih omreĹžjih, se ĹĄe bolj izolirali. Previdni moramo biti, da ne bo tako ostalo tudi po tem, ko bo Ĺživljenje ponovno zaÄ?elo potekati normalno. Zato Ĺže pripravljamo programe, da jih bomo takrat lahko zaÄ?eli aktivno vkljuÄ?evati v druĹžbeno Ĺživljenje na mladinski sceni,ÂŤ pojasnjuje. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Mladinski delavci za zdaj ĹĄe niso zaskrbljeni za prihodnost mladinskega kulturnega kluba eMCe plac niti s finanÄ?nega, niti kadrovskega, niti vsebinskega vidika. Zaenkrat namreÄ? tudi v tem zahtevnem obdobju sorazmerno dobro krmarijo. ÂťMladinske strukture v mestni obÄ?ini Velenje stojijo na trdnih temeljih, zato taka kriza ne more zruĹĄiti tega, kar so v vseh teh letih zgradile razliÄ?ne generacije.

Mislim, da bomo na aktualne in prihajajoÄ?e razmere z vsemi izkuĹĄnjami gledali kot na nove izzive, s katerimi se bomo spopadli skupaj in z aktivnim vkljuÄ?evanjem mladih. Verjamem, da se nam ni treba bati izgube tega prostora, saj je lokalni skupnosti zagotovo v interesu, da mladim zagotovi ustvarjalen, varen prostor, v katerem se lahko svobodno udejstvujejo. ÄŒe bi se znaĹĄli v teĹžavah, ki jih mladinske organizacije ne bi znale reĹĄiti same, lahko – tako verjamem – raÄ?unamo na pomoÄ? obÄ?ine,ÂŤ pravi Janko Urbanc.

Epidemija povzroÄ?ila nove oblike pravnih teĹžav Posredujejo donacije

BrezplaÄ?no pravno svetovanje za obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje poteka tudi v tem Ä?asu – Enkrat tedensko fiziÄ?no, dvakrat po telefonu Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje svojim obÄ?ankam in obÄ?anom Ĺže deset let omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje.

Pravni nasvet potrebuje pribliĹžno tisoÄ? obÄ?ank in obÄ?anov letno. Mestna obÄ?ina omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje tudi v epidemiji. ÂťTakĹĄna odloÄ?itev je na mestu, saj ljudje v Ä?asu krize ĹĄe bolj potrebujejo razliÄ?ne nasvete. S pravnim svetovanjem lahko pomagamo reĹĄiti marsikatero teĹžavo in stisko,ÂŤ pravi vodja pisarne, pravna svetovalka Polona Kramer.

Ljudje potrebujejo pomoÄ? iz celega spektra pravnega sveto-

vanja, v teh Ä?asih pa se pojavljajo nove oblike pravnih teĹžav. Vezane so na vpraĹĄanja s podroÄ?ja epidemije, sprejetih vladnih ukrepov, z vidika pre-

â?ą

Žal opaĹžam tudi poveÄ?anje nasilja v druĹžinah, predvsem nasilja nad otroki in Ĺženskami.ÂŤ

krĹĄkovnega podroÄ?ja, delovne zakonodaje in podobno. ÂťTolmaÄ?imo omejitve, prepovedi, odloke in pomagamo ljudem razumeti doloÄ?ena pravila, ki veljajo v tem Ä?asu in se jih mo-

ramo vsi drĹžati. VeÄ? je tudi vpraĹĄanj s podroÄ?ja sociale, druĹžinskih odnosov in gospodarstva. Veliko ljudi se sreÄ?uje z nezmoĹžnostjo plaÄ?evanja osnovnih Ĺživljenjskih stvari, saj so se prihodki marsikomu zelo zmanjĹĄali ali celo popolnoma omejili. Ĺ˝al opaĹžam tudi poveÄ?anje nasilja v druĹžinah, predvsem nasilja nad otroki in Ĺženskami,ÂŤ ugotavlja Kramerjeva.

Izvajanje svetovanja so prilagodili trenutnim razmeram. Ob torkih poteka v fiziÄ?ni obliki v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje, sePolona Kramer: ÂťV teh Ä?asih se veda ob upoĹĄtevanju vseh pojavljajo nove oblike pravnih ukrepov za prepreÄ?itev ĹĄirvpraĹĄanj, povezanih z epidemijo.ÂŤ jenja korona virusa, ob sre-

dah in Ä?etrtkih pa poteka na daljavo po telefonu. Osebe, ki potrebujejo pravni nasvet, se naroÄ?ijo na svetovanje, kot je to Ĺže uteÄ?ena praksa, svetovalka pa jih v doloÄ?enem terminu pokliÄ?e po telefonu.

â?ą

NaroÄ?ite se lahko po telefonu 8961 620.

Pravna svetovalka ocenjuje, da smo kljub omejitvam pri izvedbi svetovanja zelo uspeĹĄni. đ&#x;”˛

Velenje – DruĹĄtvo upokojencev Velenje v prazniÄ?nem Ä?asu obiÄ?ajno okrepi svoje aktivnosti v humanitarnosti. Posebno uspeĹĄni so pri zbiranju donacij v obliki hrane, oblaÄ?il in drugih osnovnih dobrin, ki jih skrbno posredujejo posebno ranljivim osebam, tako svojim Ä?lanom kot drugim starejĹĄim in tudi otrokom.

Vsako leto izvajajo veÄ? dobrodelnih akcij obdarovanja starejĹĄih in otrok z doniranimi sredstvi predvsem iz Slovenske banke hrane. Obiska MiklavĹža in Dedka Mraza ter obdarovanja uÄ?encev OĹ Gorica zaradi razmer ĹĄe niso mogli izvesti.

Trudijo se, da bi lahko s prazniÄ?nimi paketi obdarili vsaj vseh 65 90-letnikov v obÄ?ini. V sklopu projekta Donirana hrana pa pripravljajo obogatene pakete viĹĄkov hrane iz nakupovalnih centrov s hrano drugih donatorjev, s katerimi bodo 75 prejemnikom prehranskih paketov, ki jih delijo trikrat tedensko, polepĹĄali prazniÄ?ne dni. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 8

8 Program mladinskega kulturnega kluba eMCe plac, s tem pa tudi aktivnosti projekta eMCe plac ozaveĹĄÄ?a, namenjenega spodbujanju konstruktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa, krepitve telesnega in duĹĄevnega zdravja, kritiÄ?nega odnosa do sodobnih druĹžbenih pojavov in ĹĄirjenja obzorij, se je znova preselil na splet. Prvo jesensko video sreÄ?anje so posvetili skrbi za duĹĄevno zdravje mladostnikov s povabilom k uporabi brezplaÄ?nih svetovalnih storitev eMCe pomaga, ki jih izvaja zunanja strokovna sodelavka velenjskih mladinskih organizacij, psihologinja Brigita Ĺ inigoj. Mladostnike, ki imajo zadrĹžke do individualnega posveta ali obiska podporne skupine, so mladinski delavci pozvali, naj na gostjo video pogovora naslovijo vpraĹĄanja v zvezi s Ä?ustvenimi in duĹĄevnimi stiskami, tako pa naredijo prvi korak do pomoÄ?i pri sooÄ?anju z izzivi vsakdanjika, v katerem je ohranjanje duĹĄevnega zdravja vsaj tako velik kot ohranjanje fiziÄ?nega.

Pogovor, ne pridiga

Spregovoriti o obÄ?utkih, Ä?ustvih, mislih, odnosih, okoliĹĄÄ?inah in drugih vplivih na poÄ?utje ni vedno lahko. Potrebno je zaupanje v sogovornika in pogum za razkritje svojega notranjega sveta. Vendar je prav pogovor uÄ?inkovito blaĹžilo raznih stisk, zato je treba mladostnike, ki imajo zadrĹžke do iskanja pomoÄ?i pri krepitvi duĹĄevnega zdravja, k temu spodbuditi. Svetovalka v programu eMCe pomaga je najprej zagotovila, da je pogovor brezkompromisno anonimen in zaupen. Ne gre za terapevtski odnos, gre za skupno razvozlavanje dilem in vpraĹĄanj, ki se mladostnikom porajajo, je pojasnila. ÂťBolj kot dajanje nasvetov je v ospredju usmerjen pogovor v pomoÄ? pri razmiĹĄljanju in iskanju svoje poti,ÂŤ pravi.

Podporna skupina pa je namenjena starĹĄem in drugim sorodnikom, prijateljem in znancem

MED VAMI

10. decembra 2020

Vzemite si pogum za pogovor Mladostniki v stiski se lahko zanesejo na telefonsko svetovanje eMCe pomaga, svojci oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju pa najdejo pomoÄ? v podporni skupini oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju. Po mnenju Ĺ inigojeve je namreÄ? v naĹĄem zdravstvenem in ĹĄirĹĄem druĹžbenem sistemu Ĺže za slednje premalo podpore. ÂťKaj ĹĄele za tiste, ki s temi ljudmi Ĺživijo. Ti doĹživljajo velike stiske, a veÄ?inoma ostajajo sami, zaradi Ä?esar se lahko tudi pri njih razvijejo globlje segajoÄ?e teĹžave. Zato smo ustanovili to skupino.ÂŤ Tudi udeleĹžba v skupini, ki se sreÄ?uje enkrat na teden v Poslovnem centru Jaki, je brezplaÄ?na. A se uporabniki zaradi trenutnih epidemioloĹĄkih razmer ne sreÄ?ujejo.

z raznimi ranljivimi skupinami, pa nisem veÄ? za eksperimentiranje s tem, posebno ne v mlajĹĄih obdobjih, ko se nam moĹžgani ĹĄe razvijajo, torej do pribliĹžno 25. leta. Ne vemo, kaj nosimo v genih, zato ne vemo, kaj lahko uporaba marihuane z visoko vsebnostjo THC pri nas sproĹži.

Ocenjujem, da iskanje reĹĄitev za boljĹĄe poÄ?utje v katerihkoli psihoaktivnih snoveh ni dobro, ker to pomeni, da se ne znamo sooÄ?ati s teĹžavami in stiskami, ki privedejo do slabega poÄ?utja, s Ä?imer se te samo poglabljajo.ÂŤ

Psihologinja Brigita Ĺ inigoj je mladim za brezplaÄ?ne razbremenilne pogovore dosegljiva ob ponedeljkih, torkih in Ä?etrtkih med 18. in 20. uro na telefonski ĹĄtevilki 031 022 339.

Za niÄ? nimam energije.

Kako naj se aktiviram?

Stiska je naravni pojav

Ĺ˝ivimo v nenavadnem Ä?asu, ni pa nenavadno, da zato obÄ?utimo neko stisko – tesnobo, strah, razdraĹženost, zaskrbljenost. ÂťTo je naravni pojav,ÂŤ pravi psihologinja v odgovor na zaskrbljenost mladih zaradi pojava omenjenih obÄ?utkov in dodaja, da nas v teh trenutkih opolnomoÄ?a zavedanje, kaj zmoremo in lahko na-

â?ą

ÂťRutine so dolgoÄ?asne, ampak pomembne.ÂŤ

redimo zase. ÂťKo najdemo notranjo moÄ?, na katero se lahko opremo, laĹžje izidemo iz teh obÄ?utkov.ÂŤ Prav tako pa takrat, ko lahko poiĹĄÄ?emo oporo v ljudeh, ki jim zaupamo. ÂťPri uravnavanju napadov panike je dobro imeti partnerja – nekoga, ki ga lahko pokliÄ?emo, kadarkoli nas zgrabi panika, da nam je v oporo pri tehnikah za umirjanje napadov. Denimo pri preusmerjanju pozornosti iz sebe na okolico z naĹĄtevanjem stvari, ki jih lahko

Še posebno v tem negotovem Ä?asu je humor pomemben del Ĺživljenja tako za telesno kot duĹĄevno zdravje. Prav zaradi duha Ä?asa pa ga potiskamo na stran. Vendar bi zdaj bolj kot kdaj koli morali iskati nekaj, kar nas spravi v smeh in spravi pokonci.ÂŤ zaznamo z razliÄ?nimi Ä?utili, ali pri nadzorovanem dihanju s prepono.ÂŤ

Pouk na daljavo me je polenil. Kako naj se discipliniram?

ÂťOdlaganje dela lahko premagamo samo tako, da v to vloĹžimo veÄ? energije. Predlagam naÄ?rtovanje dneva ali tedna, da se lahko osredotoÄ?imo na naloge. Vendar ne gre samo za obveznosti,

ampak tudi za obroke, sprostitev, zabavo – da si ustvarimo rutino in se je poskuĹĄamo Ä?imbolj drĹžati. Ni pa se treba obsojati, kadar nam kak dan ne uspe.ÂŤ

Po kajenju marihuane se poÄ?utim manj depresivno. DrĹži ali se le slepim?

ÂťKo sem bila mlajĹĄa, bi uporabo marihuane verjetno podprla.

Po vseh izkuĹĄnjah, ki jih imam

Ko je klub eMCe plac zaradi epidemije zaprl vrata, je v sodelovanju s psihologinjo Brigito Ĺ inigoj odprl telefonsko linijo in elektronsko poĹĄto za svetovanje na daljavo. Ob ponedeljkih, torkih in Ä?etrtkih je dosegljiva med 18. in 20. uro na telefonski ĹĄtevilki 031 022 339 in elektronskem naslovu brigita.sinigoj@t-2. si. Podporna skupina za svojce oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju se bo zaÄ?ela ponovno sestajati po epidemiji, Ĺže zdaj pa je na voljo individualno svetovanje po telefonu.

ÂťBrezvoljnost je splet razliÄ?nih dejavnikov. Pogosto je posledica izgube, obÄ?utka praznine, odsotnosti smisla. Potrebno je raziskati kontekst, iz katerega izvira, pri Ä?emer pomaga pogovor. Sploh Ä?e gre za dolgotrajne obÄ?utke brezvoljnosti. ÄŒe je ta povezana z naÄ?inom Ĺživljenja v tej korona dobi, pa bo mogoÄ?e pomagalo Ĺže vzpostavljanje rutine, iskanje notranjih moÄ?i, telesna aktivnost.ÂŤ

Imam teĹžave z nespeÄ?nostjo. Kako naj si pomagam?

ÂťPri nespeÄ?nosti je med drugim treba urediti higieno spanja.

Bodimo pozorni, kaj poÄ?nemo pred spanjem. Ĺ portna aktivnost zbudi telo, obilo hrane ga obremeni, mnoge vsebine v filmih nas vznemirjajo. Temu se je dobro pred spanjem izogniti.

Vzpostavimo rutino priprave na spanje. Kadar naĹĄe spanje moti premlevanje Ĺživljenja in skrbi, kar sproĹži tudi fizioloĹĄke spremembe, denimo pospeĹĄuje srÄ?ni utrip, lahko poskusimo z dihalno

Mladim Ĺželijo pomagati na poti k uspehu Rotaract klub Velenje zdruĹžuje Ä?lane, ki sledijo rotarijski ideji o boljĹĄem svetu in boljĹĄih ljudeh – Donatorska sredstva za ĹĄtipendiranje so prejeli iz tujine od VelenjÄ?ana, ki je uspel na poslovni poti, zdaj pa Ĺželi pomagati drugim Rotaract klub Velenje deluje dobra ĹĄtiri leta in povezovanje razliÄ?no misleÄ?e mlade ljudi, stare od 18 do 30 let, ki preko organizacije izmenjujejo znanje in izkuĹĄnje ter organizirajo razliÄ?ne dogodke in projekte, in s tem po svojih moÄ?eh poskuĹĄajo prispevati kar najveÄ?, tako druĹžbi kot lokalnemu okolju. dr. Ajda Trdin, ustanovna predsednica in aktivna Ä?lanica Rotaract kluba Velenje, pove, da so v Ä?asu delova nja organizirali Ĺže veliko dogodkov in sodelovali pri raznih projektih. ÂťSmo eden od sedemnajstih klubov v Sloveniji, ki zdruĹžuje pribliĹžno tristo aktivnih Ä?lanov in smo podmladek Rotary klubov. Obstajajo ĹĄe Interact klubi, ki delujejo kot podmladek pod okriljem Rotary kluba in niso tako samostojni kot Rotaract klubi,ÂŤ razloĹži.

VidnejĹĄih projektov, na katere so ponosni, je kar nekaj

Mladi, ki jih navduĹĄuje rotarijski naÄ?in Ĺživljenja, so Ä?lani, ki

Anja Trdin (druga z leve): ÂťVeseli smo, kadar lahko pomagamo, spodbujamo in razvijamo misli mladih. Na nas se lahko obrnejo po pomoÄ? mladi, ki pri svojem nadaljnjem razvoju, ĹĄolanju in razvijanju ustvarjalnosti potrebujejo pomoÄ?.ÂŤ

sledijo rotarijski ideji o boljĹĄem svetu in boljĹĄih ljudeh. Zelo so ponosni na svojo dobrodelnost in akcije, ki jih izvajajo vse leto. Žal je tudi letoĹĄnja boĹžiÄ?na stojnica v centru mesta, na

kateri smo Ĺželeli sodelovati, odovedana. Zelo smo ponosni tudi na akcijo Centi sreÄ?e, ki je eden naĹĄih veÄ?jih projektov, s katerim pomagamo socialno ogroĹženim druĹžinam v Ĺ aleĹĄki

dolini. Lokalni podjetniki, ponudniki storitev, del od vsakega nakupa oziroma opravljene storitve prispevajo v dobrodelne namene, mi pa zbrana sredstva posredujemo MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje (MZPM), ki poskrbi, da pomoÄ? pride v prave roke. Eden naĹĄih vidnejĹĄih projektov je bila postavitev defibrilatorja na GraĹĄki Gori, finanÄ?no pa so ga poleg naĹĄih botrskih klubov podprle tudi vse tri obmejne obÄ?ine, saj je postavljen ravno na stiÄ?iĹĄÄ?u treh obÄ?in. Lansko leto smo sodelovali tudi pri vseslovenskem projektu ÄŒebelje oaze, v okviru katerega smo postavili Ä?ebeljo oazo pri Velenjskem jezeru. S tem smo ozavestili obÄ?ane o pomembnosti Ä?ebel in poskrbeli za medovite rastline tudi v naĹĄem okolju. Izpostaviti bi Ĺželeli tudi projekt RotakeĹĄ ĹĄtipendija, preko katere mlade spodbujamo k individualnemu razvoju in uresniÄ?evanju idej. Donatorska sredstva smo dobili iz tujine, z

njimi pa Ĺželimo spodbujati razvoj in vizije posameznikov. Izmenjujemo tudi ideje, mnenja in organiziramo razliÄ?na druĹženja v manjĹĄih oblikah (poleti smo organizirali supanje na Velenjskem jezeru), naĹĄ namen pa je tudi organizacija twinning projektov, ki jih izvajamo z drugimi klubi,ÂŤ naĹĄteva aktivnosti kluba Ä?lanica Rotaract kluba Velenje.

RotakeĹĄ ĹĄtipendija

ÄŒlani Rotaract kluba Velenje Ĺželijo pozitivno vplivati na lokalno okolje in pomagati ljudem v stiski, zato so Ĺže drugo leto zapored objavili razpis, na katerega se lahko prijavijo kandidati od 17. do 22. leta starosti. Koga ĹĄtipendirajo in kako poteka izbor? Ajda Trdin: Štipendiramo posameznike, ki imajo dobro vizijo in Ĺželjo po napredku, a hkrati za uresniÄ?itev Ĺželja potrebujejo nekaj finanÄ?ne podpore oziroma prihajajo iz socialno ĹĄibkejĹĄih okolij. NaĹĄ donator je VelenjÄ?an, ki prihaja iz doma-

sprostitveno tehniko, s katero pri vdihu ĹĄtejemo do tri ali ĹĄtiri, pri izdihu pa do sedem ali osem. ÄŒe neprespanost postane kroniÄ?na in vpliva na naĹĄe dnevno Ĺživljenje, pa je smiselno poiskati medicinsko pomoÄ?.ÂŤ

Ne zmorem iz nezdrave zveze. Kaj naj storim?

ÂťPotrebno se je vpraĹĄati, kateri so motivi, ki nas drĹžijo v odnosu.

Katere svoje potrebe zadovoljujemo, da vztrajamo v odnosu.

In koliko Ä?asa smo pripravljeni posvetiti odnosu, ki si ga ne Ĺželimo.ÂŤ

StarĹĄa se ves Ä?as prepirata. Nimam se kam umakniti. Kako naj se izklopim?

ÂťV tem Ä?asu veliko opozarjamo na porast konfliktov v druĹžinah, iz katerih se otroci in mladostniki zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa ne morejo umakniti. Pomembno je zavedanje, da za konflikte med starĹĄi niso krivi otroci. Potem pa pogovor o tem, kako doĹživljajo te situacije. ÄŒe se ob starĹĄih ali drugih druĹžinskih Ä?lanih ĹĄe vedno poÄ?utijo dovolj varno, se najprej poskuĹĄajo pogovoriti z njimi. Sicer naj si poiĹĄÄ?ejo zaupno osebo in naredijo naÄ?rt za umik iz okolja, Ä?e bodo razmere postale nevzdrĹžne.ÂŤ

Nikamor ne sodim.

Nikoli se zares ne sprostim. Ne vem, kaj je narobe z mano.

ÂťTeĹžko bi rekla, da je kaj narobe. Seveda so to zelo neprijetni obÄ?utki, o katerih je smiselno spregovoriti – s Ä?im so povezani, kaj jih sproĹža, od kod izvirajo. ÄŒe so dolgotrajni, svetujem poglobljen pogovor. VÄ?asih je breme, ki ga nosimo, bistveno laĹžje, Ä?e ga z nekom podelimo, tudi Ä?e reĹĄitve sprva ne vidimo.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Ä?ega okolja in je uspel na svoji poslovni poti. Zdaj Ĺželi del tega vrniti lokalni skupnosti in pomagati pri razvoju. Ko bodo razmere to omogoÄ?ale, naÄ?rtujemo dogodek, nakaterem se bodo lahko naĹĄi dosedanji ĹĄtipendisti predstavili lokalni skupnosti.

Tudi letos smo dobili kar nekaj prijav, vse so zanimive, zato je bila odloÄ?itev, komu nameniti letoĹĄnjo ĹĄtipendijo, zelo teĹžka,ÂŤ iskreno zaupa Trdinova. Lansko leto so izbrali dve ĹĄtipendistki, ena se je usmerila v gastronomijo (udeleĹžuje se tekmovanj, izobraĹževanj), druga je oblikovalka keramike. ÂťPri obeh smo videli dobro idejo in Ĺželjo po dodatnem izobraĹževanju. Tudi letos smo dobili kar nekaj zelo zanimivih prijav (npr. motorista, ki se udeleĹžuje tekem v cestnem motociklizmu po Evropi, pa pianistke, ki je dobila ĹĄtipendijo na ĹĄkotski univerzi, na kateri bo izpopolnjevala svoje znanje). Na koncu smo se odloÄ?ili za osebo, ki bo sredstva porabila za igranje harmonike. OdloÄ?itev je bila zelo teĹžka, saj so imeli vsi zelo dodelane vizije in ideje, kako porabiti ĹĄtipendijo.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 9

Flavtistka Nika Oder, dijakinja 4. letnika umetniĹĄke gimnazije, se je letos prijavila na razpis Mladi upi. Razpis je namenjen mladim nadarjenim posameznikom, ki se ĹĄele prebijajo na vrh in se zato teĹžje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva.

Strokovna komisija je pregledala vse prijave mladih talentov s podroÄ?ij ĹĄporta, umetnosti in znanosti ter izbrala dvajset kandidatov, ki jih je uvrstila v oĹžji izbor finalistov. Med njimi je tudi velenjska dijakinja Nika Oder.

O sanjah in dojemanju glasbe

Nika je zelo uspeĹĄna mlada glasbenica, ki na drĹžavnih in mednarodnih tekmovanjih kot solistka in v kvartetu flavt Con brio dosega zlata priznanja in prva mesta. Lani je zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju dosegla tudi kot skladateljica.

Redno se udeleĹžuje seminarjev pri znanih domaÄ?ih in tujih flavtistih. Je tudi Ä?lanica ĹĄolskega simfoniÄ?nega orkestra in Pihalnega orkestra Zarja v Ĺ oĹĄtanju.

Njena mentorica je Alenka GorĹĄiÄ? Ernst. Izboru finalistov bodo sledile predstavitve, nato pa glasovanja, zato raÄ?una tudi na vaĹĄe glasove. Nika Oder pove, da je zelo hvaleĹžna za to izkuĹĄnjo, in da se je znaĹĄla med finalistkami. Zdaj jo Ä?aka ĹĄe snemanje video predstavitve, na kateri se bo predstavila s svojim igranjem in povedala nekaj o svojih sanjah in dojemanju glasbe. Na osnovi teh posnetkov bo komisija izbrala najmanj sedem mladih posameznikov, ki bodo prejeli finanÄ?na sredstva, en nadarjen posameznik pa bo izbran na osnovi javnega glasovanja.

Flavta je njena najboljĹĄa prijateljica in vsakdanja spremljevalka

Nikina glasbena pot se je zaÄ?ela pri devetih letih, v Ä?etrtem razredu osnovne ĹĄole, ko je zaÄ?ela igrati kljunasto flavto pri prof. Tanji Petrej. Sama prizna,

Predstavljamo lanski ĹĄtipendistki Rotaract kluba Velenje MaĹĄa Petkovnik: ÂťObiskujem Srednjo ĹĄolo za Storitvene dejavnosti Velenje, program gastronomija in turizem. Na ĹĄoli sem spoznala, da si Ĺželim v Ĺživljenju ostati povezana z gastronomijo in bi si na tem podroÄ?ju ustvarila kariero. Zelo uĹživam v kuhinji, zato sem se zaÄ?ela udeleĹževati raznih tekmovanj in kulinariÄ?nih festivalov. Ponosna sem na svoje doseĹžke, najbolj na srebrno priznanje na tekmovanju 'Biseri mora' ter zlato priznanje na mednarodnem kulinariÄ?nem festivalu Kranjska Gora. Mentorica Marijana Novak mi je predlagala, da se prijavim na razpis za ĹĄtipendijo RotakeĹĄ in tako pridobim nekaj finanÄ?nih sredstev, ki mi bodo pomagala pri doseganju mojih ciljev. Ĺ ti-

9

MED VAMI

10. decembra 2020

Nika Oder med oĹžjimi finalisti razpisa Mladi upi 2020 Mlada glasbenica moÄ?no pogreĹĄa skupne vaje in koncerte, saj ji ne predstavljajo le izziva pokazati vsega, kar se je do zdaj nauÄ?ila, ampak pomenijo Ä?udovito druĹženje in povezovanje vseh glasbenikov med sabo – Vadba inĹĄtrumenta je eden najpomembnejĹĄih naÄ?inov vzdrĹževanja forme glasbenika da preÄ?na flavta ni bila njena prva izbira, ko je razmiĹĄljala, kateri inĹĄtrument bi bil pravi. ÂťNajprej sem pomislila na kitaro, nato Ä?elo, mogoÄ?e tudi solo petje, vendar sem bila za te inĹĄtrumente ĹĄe premlada. Po kljunasti flavti sem se najprej preizkusila s pihanjem v oboo, kar ni obrodilo sadov zaradi moje majhne postave in nezmoĹžnost drĹžanja teĹžkega inĹĄtrumenta v zraku veÄ? kot deset sekund. KonÄ?no je priĹĄla na vrsto kraljica – flavta, ki sem jo igrala najprej pri prof. Luku Ĺ˝elezniku, veÄ? let pri prof. Ĺ peli Zamrnik in sedaj pri prof. Alenki GorĹĄiÄ?

Ernst. Lahko tudi povem, da na zaÄ?etku le iz uĹžitka, Ä?ez Ä?as pa je postala moja najboljĹĄa prijateljica in vsakdanja spremljevalka.ÂŤ V vsem Ä?asu ĹĄolanja si je glasbenica nabrala Ĺže kar nekaj izkuĹĄenj. Vsako leto se udeleĹžuje mojstrskega teÄ?aja EMARS Master pri prof. Mateju Zupanu. V okviru tega teÄ?aja je bila do sedaj vedno izbrana med finaliste, ki so imeli priloĹžnost igrati kot solisti s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.

Na mnogih drĹžavnih in mednarodnih tekmovanjih je kot solistka in v kvartetu flavt Con Brio dosegla zlata priznanja in prva mesta. Spomladi je zlato priznanje in posebno nagrado prejela tudi na mednarodnem tekmovanju mladih skladateljev Oskar Rieding. Redno se udeleĹžuje seminarjev pri znanih domaÄ?ih in tujih flavtistih in je Ä?lanica SimfoniÄ?nega orkestra glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Vele-

pendijo sem dobila. OmogoÄ?a mi, da sem nakupila nekaj potrebne izobraĹževalne opreme in se laĹžje pripravljam na tekmovanja, omogoÄ?a mi, da sem korak bliĹžje svojim ciljem.ÂŤ Nika Horvat: ÂťSem ĹĄtudentka 3. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani, kjer se spodbuja razmiĹĄljanje zunaj okvirjev v najveÄ?ji moĹžni meri in kjer je ustvarjanje del mojega vsakdanjika.

V preteklem ĹĄtudijskem letu sem bila RotakeĹĄ ĹĄtipendistka. Vsakodnevno ustvarjanje pogosto prinese s seboj tudi dodatne stroĹĄke za razliÄ?ne materiale in orodja, ki pa nam jih akademija ne more vedno zagotoviti. Tako moramo ĹĄtudentje zanje poskrbeti sami.

ÂťÄŒe sem vas s svojo zgodbo prepriÄ?ala, vas prijazno vabim h glasovanju, ki bo kmalu objavljeno na spletni strani www.mladiupi.si. Zelo bom vesela vaĹĄe podpore.ÂŤ

nje in Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj. Po konÄ?anem triletnem ĹĄtudiju (upa, da v Ljubljani) se Ĺželi preizkusiti tudi v tujini, v prihodnje pa se vidi tudi v dobrem orkestru in na koncertnih odrih – kot solistka ali s komorno zasedbo. ÂťMoja velika strast je tudi delo z otroki, zato Ĺželim postati profesorica flavte, najraje na konservatoriju za glasbo ali na akademiji,ÂŤ naĹĄteva mlada flavtistka.

O ĹĄolanju na daljavo ...

Nika Oder meni, da ĹĄolanje na daljavo za veÄ?ino dijakov in uÄ?iteljev predstavlja precejĹĄen izziv. Sama ima rada izzive, saj se ljudje ob situacijah, ki so nam neznane in se v njih poÄ?utimo nelagodno, najveÄ? nauÄ?imo. Ka-

Ĺ tipendija mi je to seveda olajĹĄala. Izpod mojih rok je v preteklem ĹĄtudijskem letu nastalo veÄ? izdelkov: modeli kroĹžnikov za restavracijo, stekleni izdelki, digitalne ilustracije, prav tako pa sem v preteklem ĹĄtudijskem letu v sklopu Pikinega festivala odprla svojo prvo samostojno razstavo – Metamorfoza.

V preteklem ĹĄtudijskem letu sem zaÄ?ela razvijati tudi svojo zgodbo s personaliziranim nakitom iz polimerne mase, ki povezuje neĹžnost in mehkobo narave, ter izdelek Na krilih, ki simbolizira harmoniÄ?nost svobodnega leta ptic z brezmejnostjo Ĺživljenja. Na moje delo je moÄ?no vplivala trenutna situacija, ki me je ĹĄe bolj usmerila v samostojno razvijanje unikatnih izdelkov, s katerimi Ĺželim ĹĄe naprej predstavljati neskonÄ?nost umetnosti in svobodo ustvarjanja.ÂŤ

ÂťNa mednarodni ravni smo lansko poletje sodelovali pri projektu SLOtrip 2019, pri katerem sodeluje veÄ? Rotaract klubov v Sloveniji. V okviru organizacije enotedenskega obiska mladih iz tujih Rotaract klubov v Sloveniji smo v Velenju en dan gostili ĹĄest tujcev iz razliÄ?nih drĹžav sveta. Predstavili smo jim svoje mesto, aktivnosti in kulinariko.ÂŤ

đ&#x;”˛

ko so videti vaje, seminarji, muziciranje? ÂťV obdobju karantene se najbolj uÄ?im zaupanja v vsako situacijo, ki mi pride naproti, in iz nje potegniti najboljĹĄe. Tako se trudim videti kaj pozitivnega tudi pri ĹĄolanju na daljavo, ĹĄe posebej pri urah flavte, pri

katerih kljub zelo razviti tehniki ure na daljavo paÄ? niso enake kot v Ĺživo. Katerikoli program videokonferenc zvok inĹĄtrumenta popaÄ?i, zato se dinamika in zvoÄ?ne barve preko naprave napaÄ?no sliĹĄijo. Seveda tak naÄ?in dela ne omogoÄ?a tolikĹĄnega napredka kot delo v Ĺživo. Dobra stvar v tem naÄ?inu dela pa so avdio posnetki skladb, ki jih poĹĄiljamo profesorjem, saj se mora posameznik skladbo res dobro nauÄ?iti, preden jo posname. To je lahko dobra priprava na snemanje skladb v studiu za CD ali ploĹĄÄ?o,ÂŤ doda Odrova, ki pogreĹĄa prijetna druĹženja, kot so vaje orkestra, komornih zasedb, nastopi in koncerti, ki jih v karanteni ni. ÂťMoÄ?no pogreĹĄam tudi vse skupne vaje in koncerte, saj mi ne predstavljajo le izziva, da pokaĹžem vse, kar sem se do sedaj nauÄ?ila, ampak pomenijo Ä?udovito druĹženje in povezovanje vseh glasbenikov med seboj – z inĹĄtrumenti ali brez, na odru ali za njim. TakĹĄne situacije se mi najbolj vtisnejo v srce in se

jih z veseljem spominjam ĹĄe leta po koncertu.ÂŤ

Kako v teh Ä?asih ohranjati glasbeno formo?

Nika Oder: ÂťIgranje inĹĄtrumenta in s tem razvijanje vseh svojih potencialov in sposobnosti je moĹžno le z dovolj vaje, saj se navade izboljĹĄujejo le s ponavljanjem in utrjevanjem. Vadba inĹĄtrumenta je eden najpomembnejĹĄih naÄ?inov vzdrĹževanja forme glasbenika. VeÄ?ino Ä?asa zelo rada vadim in se postavljam pred razliÄ?ne izzive, seveda pa se tudi zgodi, da kdaj nimam volje in motivacije. Takrat posluĹĄam dobre flavtiste ali navdihujoÄ?e video posnetke, ki me takoj spravijo v dobro voljo in dajo zagon.

Zelo pomaga tudi, Ä?e si reÄ?em: danes pa samo petnajst minut vaje, da preĹženem slabo vest, kar na koncu seveda prinese veliko veÄ? kot samo petnajst minut. Za vzdrĹževanje dobre forme je zelo pomembno tudi gibanje, predvsem raztegovanje miĹĄic in poveÄ?evanje fleksibilnosti, saj smo v vsakdanjem Ĺživljenju, polnem sedenja, zelo izpostavljeni slabi drĹži in poslediÄ?no poĹĄkodovanju hrbtenice. Tudi stojeÄ?a vadba dve do tri ure na dan tega ne izboljĹĄuje. Sama zato vsak dan izvajam jogo, grem na sprehod v naravo ali naredim nekaj poskokov in trebuĹĄnjakov, da ohranjam svoje sklepe in miĹĄice proĹžne in si prevetrim misli,ÂŤ spodbudno zakljuÄ?i mlada flavtistka. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Kreativna Zoom druŞenja ob kavi Velenje – Na Univerzi za tretje Şivljenjsko obdobje so se uspeťno prilagodili novim razmeram in se tudi druŞijo ob kavi.

Seveda preko Zooma. ÂťDobijoÂŤ se vsak ponedeljek ob 10. uri in prijetno klepetajo, trenutno so njihova rdeÄ?a nit novoletne voĹĄÄ?ilnice. Na daljavo so izdelovali adventne venÄ?ke, se z Nevo Hvalec pogovarjali o PreĹĄernu ‌ ÂťZainteresirane vabimo, da se po e-poĹĄti prijavite najkasneje do ponedeljka do 9. ure. Nekaj minut pred 10. boste prejeli vabilo.

S klikom na povezavo se nam boste pridruĹžili, pravi predsednica Zdenka UrĹĄnik.

Seveda starejĹĄi niso bili pripravljeni na delo na daljavo, a se jih veÄ?ina kljub vsemu uspe aktivirati za uÄ?enje novih veĹĄÄ?in. Seveda pa z njimi komunicirajo tudi po klasiÄ?ni in elektronski poĹĄti ter telefonu.

Postavili so tudi Ĺže drugo razstavo na Velenjskem gradu z imenom Vezene in glinene torbice iz babiÄ?ine skrinje. Ogledate si jo lahko na njihovi Facebook strani. Fotografi, ki imajo prav tako Ĺže pripravljeno razstavo, odpreti pa so jo nameravali ta mesec v KnjiĹžnici Velenje, pa so se odloÄ?ili, da bodo to naredili maja. ÂťTrenutna situacija nas lahko

vodi v razmislek o tem, kaj v Ĺživljenju je resniÄ?no pomembno.

Kaj so naĹĄe temeljne vrednote in poslanstvo. Razmere tudi kliÄ?ejo po poveÄ?ani skrbi tako zase kot za druge. Zdaj imamo priloĹžnost, da se ustavimo in najdemo stik s sabo. Meditacija, telesna aktivnost in kakovostni medosebni stiki vplivajo na izboljĹĄanje imunskega odziva, kar je tudi dobra preventiva ob morebitni okuĹžbi,ÂŤ ĹĄe pravi UrĹĄnikova, ki vabi na oglede njihovih druĹžbenih omreĹžij, na telefonske klice pa so dosegljivi vsak delovni dan med 9. in 12. uro. đ&#x;”˛

Ne sekaj sekaj smreÄ?ice Okrasnih boĹžiÄ?no-novoletnih drevesc bo na trgu dovolj Ĺže za nekaj veÄ? kot 10 evrov V teh dneh pa vse tja do novega leta se bodo mnogi obÄ?ani zakadili v gozdove, ki niso ÂťnaĹĄaÂŤ oziroma so last nas vseh. SeÄ?nja vsevprek ni dovoljena, je kazniva, zato je bolje smreÄ?ico ÂťboĹžiÄ?no drevoÂŤ oz. Âťnovoletno jelkoÂŤ kupiti v trgovinah in na sejmih, tudi od zasebnikov ali zadrug, kjer imajo dovoljenje za posek in prodajo. Iz Zavoda za gozdove ponovno opozarjajo, da je gozd naĹĄe veliko bogastvo, s katerim moramo ravnati odgovorno, preudarno in gospodarno. Posek oz. odvzem mladih dreves v tujem gozdu je kraja, zato je opozorilo ĹĄe kako na mestu. ZGS sporoÄ?a, da morajo biti posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, med prevozi in med prodajo oznaÄ?ena z nalepko oranĹžne barve, na kateri je letnica 2020. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih povrĹĄin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), in to gozdu in naravi prijazno, da se ne povzroÄ?a ĹĄkode v gozdovih. Z nalepko morajo biti oznaÄ?ena

Drevesca za okrasitev v veselem decembru morajo imeti ustrezno nalepko ZGS.

tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc. Za okrasna drevesca se najpogosteje pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora.

Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odloÄ?bo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

UTRINKI

10. decembra 2020

PrazniÄ?no okrasje iz naravnih materialov Dolge zimske veÄ?ere si lahko krajĹĄamo s pripravami na praznike in jih okrasimo z doma izdelanimi okraski Za tradicionalno (a letos spletno) prireditev Zima na Grilovi domaÄ?iji, ko Muzej Velenje in razna druĹĄtva obudijo stare ĹĄege in kmeÄ?ka opravila, znaÄ?ilna za najmanj rodovitni letni Ä?as, je muzealka Melita DobelĹĄek pripravila fotozgodbo izdelovanja adventnega venÄ?ka iz naravnih materialov. Za adventne venÄ?ke je Ĺže nekoliko pozno, a vendarle je priloĹžnosti za ustvarjalnost ĹĄe veliko. Poljubno velike venÄ?ke lahko obesimo tudi na vrata in okna ali jih uporabimo kot namizno dekoracijo. Zimzeleno rastlinje in gozdne plodove, ki

so osnovna sestavina naravne dekoracije, pa lahko zloĹžimo tudi v druge oblike, denimo obeske.

Za domaÄ?o izdelavo boĹžiÄ?no-novoletne dekoracije potrebujemo Ä?imbolj raznolike naravne materiale: mah, smrekove vejice, Ĺžir, Ĺželod, storĹže, lubje, listje, razliÄ?ne jagode, cvetove, brĹĄljan, liĹĄaj, vendar naberimo le toliko, kolikor bomo porabili, pri tem pa ne poĹĄkodujmo rastlin.

Z malo Ĺžice in lepila, vrvice iz jute, bucik, sponk in podobnih pripomoÄ?kov lahko ustvarimo Ä?udovite aranĹžmaje. Letos, ko so trgovine zaprte, se lahko izo-

ZveĹži me AleĹĄ OjsterĹĄek

gnemo kupovanju raznih vabljivih, a naravi ĹĄkodljivih dodatkov iz umetnih materialov. Namesto tega po predalih in ĹĄkatlah pobrskajmo za ostanki darilnih trakov, pentelj in drugih deko-

rativnih dodatkov ali reciklirajmo kakĹĄen okrasek za boĹžiÄ?no drevo. Naj domiĹĄljija nima mej! đ&#x;”˛

tf, foto: Tanja Verboten

Zdravilna krepÄ?ila za zimski Ä?as Do boljĹĄega imunskega sistema si lahko pomagamo z domaÄ?imi zeliĹĄÄ?nimi pripravki ÄŒlani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje, ki na Grilovi domaÄ?iji obdelujejo zeliĹĄÄ?ni vrt in vsako leto Ĺžanjejo bogate pridelke, uĹžitne in velikokrat tudi zdravilne rastline pa nabirajo tudi v divjini, so za spletno prireditev Zima na Grilovi domaÄ?iji, ki jo je izvedel Muzej Velenje, pripravili dva preprosta recepta za krepitev imunskega sistema in spodbujanje dobrega poÄ?utja. Za zimski Ä?aj predlagajo plodove ĹĄipka, lipove cvetove, materino

duĹĄico, aronijo, meliso, poprovo meto in malinove liste. ZeliĹĄÄ?a poparimo z vrelo vodo, pustimo stati 10 minut, nato pa jih precedimo in postreĹžemo – najbolj brez dodatkov, lahko pa kanemo tudi limono ali med. ÄŒe smo spomladi nabrali dovolj Ä?emaĹža, da smo ga lahko

skladiĹĄÄ?ili vloĹženega v olju, je zdaj pravi Ä?as, da zaloge porabimo za zeliĹĄÄ?ni namaz s Ä?emaĹžem. Ta deluje predvsem razstrupljevalno, to pa med prazniÄ?nim Ä?asom ali po njem, ko obiÄ?ajno zauĹžijemo veliko hrane in se vdajamo slabim navadam, ĹĄe posebno dobro dene.

Prazniki brez glutena?

Tudi tradicionalne recepte se da prilagoditi za prazniÄ?ni jedilnik brez glutena Celiakija je imunsko pogojena sistemska bolezen, ki je najveÄ?krat posledica uĹživanja glutena in sorodnih beljakovin v pĹĄenici, rĹži, jeÄ?menu. V Evropi prizadene enega od stotih ljudi. PogostejĹĄa je pri Ĺženskah, druĹžinski Ä?lani bolnikov s celiakijo pa zbolijo pogosteje kot sploĹĄna populacija. V sodobni prehrani poznamo brezglutenske razliÄ?ice marsikaterega recepta, med drugim tudi za potico, ki je na prazniÄ?no pogrnjeni mizi nepogreĹĄljiva. Ker je potica kulturna dediĹĄÄ?ina, so ji posvetili pozornost v sklopu spletne prireditve Zima na Grilovi domaÄ?iji, Manja Ĺ marÄ?an z Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje pa je s pomoÄ?jo svoje babice pripravila recept za potico brez glutena.

Za testo potrebujete: 500 g moke SCHAR mix B, 1 jajce, 2 rumenjaka, 330 ml toplega mleka, 3 g soli, 100 g masla, 60 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor (brez glutena ali raje sveŞa vanilja), 5 ml ruma (brez dodatkov – barvil ali arom), 1 kocko kvasa (42 g),

UÄ?inkovito Ä?isti kri, prebavila, seÄ?ila, dihalne poti in koĹžo. ÄŒemaĹž je tudi naravni antibiotik.

Nasekljan Ä?emaĹž zmeĹĄamo s skuto, buÄ?nim oljem in soljo ter postreĹžemo s sveĹžim domaÄ?im kruhom. Izvrstno! đ&#x;”˛

tf, foto: Tanja Verboten

na pomokano povrĹĄino (z brezglutensko moko) in ga razvaljamo. Na tanko razvaljano testo nanesemo nadev in vse skupaj lepo zvijemo ter damo na pomaĹĄÄ?en pekaÄ? za potice. Pokrijemo s krpo in ponovno vzhajamo, da naraste ĹĄe za enkrat (30 do 60 minut). PremaĹžemo z jajcem in 60 minut peÄ?emo v Ĺže segreti peÄ?ici na 180 ali 190 stopinj Celzija. đ&#x;”˛

Obstaja neĹĄteto dnevnih dokazov, ki korona Ä?as odenejo v povsem vsakdanjo opravo in ga odpravijo v povsem enak vsakdan. Da naĹĄi merilci tega ne pokaĹžejo povsem natanÄ?no tako, je seveda stvar tudi merilnih naprav. In bodo v prihodnje tovrstno dopolnjene. Podobno napovedim o stoletnih vodah, ki naj jih prostorsko naÄ?rtovanje upoĹĄteva, bo v prihodnjih izhodiĹĄÄ?ih za naÄ?rtovanje tega ali onega poudarjen in obteĹžen kriterij odpornosti na pandemiÄ?ne dogodke. Da del pandemiÄ?ne sedanjosti ne bi postal vidnejĹĄi del prihodnje realnosti, je preprosto nemogoÄ?e misliti. Izzvana sta skupnost in posameznik. Sami smo izzvani do meja norosti, nenormalnosti, novega faĹĄizma, miru in umirjanja, Ä?e naĹĄtejem nekaj njih. A o tem veÄ? v nadaljevanju.

Skupni odziv drĹžav Ä?lanic EU, ki so za pomoÄ? v sedanjih Covid-19 razmerah oblikovale naÄ?rt za okrevanje in odpornost, vanj naloĹžile milijarde evrov, izposojenih od prihodnjih generacij, je mogoÄ?e najpomembnejĹĄi element, ki ga velja osvetliti. Ĺ˝e samo dejstvo in potreba po vraÄ?anju danes izposojenega denarja bo imela velik vpliv, pomembneje pa bo vseeno, kakĹĄne ambicije si bodo posamezne drĹžave upale vgraditi v naÄ?rte in koliko si bodo upale zastaviti.

V teh dneh bomo svojega naÄ?rta za okrevanje in odpornost deleĹžni tudi drĹžavljanke in drĹžavljani Slovenije, prvi dialog v okviru socialnega dialoga pa je Ĺže stekel. ÄŒe povzamem naÄ?in, da bi nam bilo laĹžje, Ä?e bi si od prihodnjih rodov izposodili ĹĄe kakĹĄno milijardo veÄ?, nisem pretiraval.

Na voljo je veÄ? strateĹĄkih programskih dokumentov, ki jim je mogoÄ?e slediti, dejstvo pa je, da noben ni umerjen na prihodnjo realnost, kot se kaĹže danes. PedagoĹĄka stroka si je danes enotna, da s sedanjim naÄ?inom socializacije ne odgovarjamo na potrebe druĹžbe, izzvan je tudi nacionalni kurikul. Socialna politika se sooÄ?a z zaostanki v razvoju reĹĄitev na starajoÄ?o se druĹžbo, zanjo se iĹĄÄ?ejo novi bivanjski kvadratni metri in usposobljeni oskrbniki, promet se sooÄ?a z vzpostavljanjem prikljuÄ?evanja na glavne prometne povezave, ob tem pa ĹĄe z izzivom veÄ?anja dnevne mobilnosti delavcev; zdravstvo, utapljajoÄ?e v Ä?akalnih vrstah; pravosodje in predmoderna drĹžavna uprava, premalo trajnostna okoljska politika – vsi v en mah sooÄ?eni v ĹĄtevilnih izzivih in danes z moĹžnostjo vstopa v prenovitveni program – o katerem pa se ne bomo pogajali veÄ? samo doma, temveÄ? do aprila z Evropsko komisijo. Po podobi, kakrĹĄno vidi bruseljski statistiÄ?ni aparat, za katerega podatke zberemo sicer v Sloveniji.

Kot nakazano v uvodu, smo na podobnih preizkuĹĄnjah tudi kot posamezniki, prijatelji, sodelavci, druĹžina. Dnevno preizkuĹĄamo svojo ranljivost, premikamo meje iznajdljivosti in se uÄ?imo veĹĄÄ?ine preokvirjanja vsebin. Nestanovitnost in nepredvidljivost, stalne selitve iz ugodja v stiske, seveda vpliva na duha. Znan je pristop generala umikajoÄ?i se vojski: ÂťNe umikamo se, samo napredujemo v drugi smeri.ÂŤ Meje naĹĄe druĹžbene povezanosti so v korona Ä?asu moÄ?no na preizkusu in razumeti je mogoÄ?e potrebe obeh – teh, ki grafitajo k veÄ? svobode, kot drugih, ki kliÄ?ejo Atame!

Ampak Pedro je tako zelo zelo dober reĹžiser.

tf, foto: Manja Ĺ marÄ?an

Skrivnosti muzejskega depoja

Skrinja za sanitetni material 40 g kisle smetane (brez glutena) in limonino lupinico (ekoloĹĄke limone). Za orehov nadev pa potrebujete 500 g mletih orehov, 150 ml vroÄ?ega mleka, 10 ml ruma, 1 malo ĹžliÄ?ko cimeta (brez glutena), limonino lupinico, 100 g sladkorja, 20 g medu in 150 ml sladke smetane (brez glutena).

V 200 ml toplega mleka damo 1 ĹžliÄ?ko sladkorja, 1 Ĺžlico moke in kvas ter vzhajamo 10 do 15 minut (da naraste za enkrat). Maslo stopimo na zmernem ognju in pustimo, da se

ohladi. V posodo damo moko, sladkor, jajce, rumenjake, kislo smetano, sol, limonino lupinico in vanilijin sladkor. Vse skupaj premeĹĄamo in dodamo maslo, preostanek mleka (130 ml), rum in Ĺže vzhajani kvas. Vse skupaj zmeĹĄamo v gladko testo, pokrijemo s krpo in vzhajamo 1 uro (lahko tudi veÄ?). V tem Ä?asu pripravimo nadev: orehe poparimo z vroÄ?im mlekom in dodamo vse druge sestavine.

Dobro zmeĹĄamo, da nastane gosta, mazava zmes. Testo damo

Skrinja za sanitetni material, ki jo je v Ä?asu druge svetovne vojne uporabljala nemĹĄka vojska, je bila najdena na podstreĹĄju nekdanje upravne zgradbe bolniĹĄnice v TopolĹĄici. Podobnih skrinj, v katerih so hranili strelivo, je bilo tam okoli dvajset. Najverjetneje so jih tam pustili nemĹĄki vojaki, ko so po podpisu kapitulacije zapustili TopolĹĄico. V notranjosti skrinje je natisnjeno ime tovarne, kjer je bila izdelana, ter letnica izdelave (1939), v posebnem okvirÄ?ku pa je bil tudi seznam sanitetnega materiala, ki so ga hranili v skrinji. đ&#x;”˛

pripravlja: Muzej Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

10. decembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Almanah 2021 je Ĺže med vami Z velikim veseljem sporoÄ?amo, da je Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 2021 Ĺže izĹĄel. Ne bomo tarnali, kako teĹžko je bilo letos zbirati gradivo, ampak bomo poudarili, kako veseli smo, da nam je to publikacijo, ki tako pomembno zaznamuje tukajĹĄnje okolje Ĺže osemindvajset let, uspelo izdati. Poudarimo tudi lahko, da je bilo v iztekajoÄ?em se letu, Ä?eprav ste imeli morda drugaÄ?en vtis, toliko zanimivega dogajanja, da smo ĹĄe sami teĹžko verjeli.

Seveda se zahvaljujemo vsem piscem te knjige z zagotovo najveÄ? avtorji. Pisali ste jo seveda vsi, ki ste pridno izpolnjevali naĹĄe vpraĹĄalnike. Ĺ e posebna hvala naĹĄim urednikom: Barbari Pokony, Petru Grozniku PeÄ?u, AleĹĄu OjsterĹĄku, Tatjani Vidmar in Miri ZakoĹĄek, ki so gradivo uredili. Prav tako pa tudi novinarkam Mileni KrstiÄ? Planinc, Tatjani PodgorĹĄek, Jasmini Ĺ karja in Tini Felicijan, ki so ga velik del zbrale in pripravile. Odgovorni urednik publikacije je Boris ZakoĹĄek, tehniÄ?no ga je uredila Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, lektorsko pregledala Sonja Lubej.

Fotografije ste prispevali ĹĄtevilni avtorji, za kar se vam prav tako posebej zahvaljujemo.

Seveda je bila priprava Almanaha vsa prejĹĄnja leta tudi naĹĄ velik druĹžabni dogodek, ĹĄe posebej zakljuÄ?ni dnevi, ki so bili sicer napeti, a tudi veseli. Tradicionalno smo Almanahu na pot tudi nazdravili. Tokrat pa je bilo to videti precej drugaÄ?e. Vsa dogovarjanja in usklajevanja smo opravili veÄ?inoma po

spletnih in telefonskih povezavah. Pri tem so nam dolgoletne izkuĹĄnje ob nastajanju Ä?asopisa priĹĄle ĹĄe kako prav. Od blizu pa sta Almanahu za zdaj nazdravili le Janja KoĹĄuta Ĺ pegel in Mira ZakoĹĄek, ki sta se v Ä?asu priprave gradiva najpogosteje sreÄ?evali.

Ostali sedaj Ä?akajo, da preĹženemo virus iz naĹĄih domov. đ&#x;”˛

Umrl je slovenski glasbenik Tadej HruĹĄovar

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Za glasbenico Ireno VrÄ?kovnik je boĹžiÄ? najlepĹĄi praznik, zato ni Ä?udno, da mu je posvetila pesem.

Skladbo Lepa boĹžiÄ?na noÄ? je sicer napisala Ĺže pred veÄ? kot desetimi leti, letos pa se ji je odloÄ?ila nadeti novo glasbeno podobo.

Porodila se ji je ideja, da pesem, ki je v originalu balada, priredi in jo preobleÄ?e v hitrejĹĄe ritme.

Povezala se je s producentom

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

v naĹĄi najveÄ?ji koncertni dvorani StoĹžice. Novo skladbo spremlja tudi izjemni videospot, ki ga je reĹžiral Perica Rai. PravljiÄ?en videospot je bil posnet na razliÄ?nih lokacijah v Sloveniji, tudi v Janovi rodni Ĺ kofji Loki.

V 74. letu starosti je umrl slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe Tadej HruĹĄovar, Ä?lan skupin Bele vrane ter Pepel in kri.

Po poroÄ?anju nekaterih medijev je bil HruĹĄovar v zadnjih dneh v bolniĹĄnici zaradi zapletov po okuĹžbi z novim koronavirusom.

Irena VrÄ?kovnik obudila boĹžiÄ?no skladbo

Ugrij mi duťu je nova skladba, verjetno tudi nova uspeťnica Tomislava Bralića in Klape Intrade.

Priljubljeni dalmatinski izvajalci, ki so znani po tem, da v svojih spotih promovirajo lepote HrvaĹĄke, so kadre za videospot, ki spremlja novo ljubezensko balado, posneli na otoku Ugljanu, natanÄ?neje – na tamkajĹĄnji trdnjavi iz 13. stoletja.

Janja KoĹĄuta Ĺ pegel in Mira ZakoĹĄek sta tokrat sami nazdravili novemu Almanahu.

GLASBENE novice

Pevec z vzdevkom Dejvi je bil avtor ĹĄtevilnih zimzelenih uspeĹĄnic, kot sta Dekle iz zlate ladjice in Dan ljubezni, s katero je skupina Pepel in kri leta 1975 nastopila na Evroviziji. HruĹĄovar se je leta 1966 pridruĹžil skupini Bele vrane, po njenem razpadu pa leta 1975 ustanovil skupino Pepel in kri. Napisal je veÄ? kot 400 skladb, poleg Ĺže omenjenih Dan ljubezni in Dekle iz zlate ladjice pa so med najbolj znanimi tiste, ki so jih izvajali Ä?lani skupine Hazard – Marie, ne piĹĄi pesmi veÄ?, Vsak je sam in NajlepĹĄe pesmi.

1. TOMISLAV BRALIÄŒ IN KLAPA INTRADE – Ugrij mi duĹĄu 2. BQL – Budala 3. HAMO IN RUDI – Dolgo nisva pila

Britney Spears na 39. rojstni dan izdala novo skladbo

Martinom Lesjakom in skladba je na novo zaĹživela, dobila pa je tudi besedilni videospot.

Irena sicer ostaja zvesta tradiciji pri obeleĹževanju boĹžiÄ?a, ki ga je od nekdaj praznovala v krogu svojih najdraĹžjih.

Jan Plestenjak predstavlja novo glasbeno zgodbo Jan Plestenjak pred prazniÄ?nimi dnevi predstavlja svojo novo skladbo z naslovom Meni dobro je. Z novo skladbo priljubljeni slovenski avtor in pevec napoveduje izid 15. studijskega albuma, na katerem bo enajst novih skladb in bo izĹĄel v drugi polovici prihodnjega leta. ÄŒe bodo razmere dopuĹĄÄ?ale, bo njegovem izidu sledila nepozabna zabava

AmeriĹĄka pevka Britney Spears je izdala novo pesem z naslovom Swimming in the Stars. NajnovejĹĄo skladbo je predstavila 2. decembra, na svoj 39. rojstni dan, izĹĄla pa je na novejĹĄi razliÄ?ici albuma Glory, ki je sicer prviÄ? izĹĄel leta 2016. Na novi izdaji sta poleg originalnih skladb ĹĄe dve novi, od katerih je ena Ĺže omenjena Swimming in the stars. Z novo izdajo je usliĹĄala Ĺželje svojih oboĹževalcev. Britney sicer zadnje leto polni rumene strani Ä?asopisov

Ansambel Franca MiheliÄ?a – BoĹžiÄ?na noÄ?

Ansambel Vrli muzikanti – Poljubi me za dobro jutro Ansambel Pogum – Za boĹžiÄ? pridemo domov Ansambel Nemir – ÄŒez praznike spet bom doma Ansambel SaĹĄa Avsenika – Prav fletno se imamo Ansambel Mladi korenjaki – ÄŒas boĹžiÄ?a Ansambel Naveza – Objem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – SreÄ?no novo leto Ansambel Svetlin in Rok Ferendja – ÄŒas ljubezni Ansambel Vikend – Dolgi so dnevi

www.radiovelenje.com predvsem zaradi spora z oÄ?etom in njegovega spornega skrbniĹĄtva, pod okriljem katerega Ĺživi Ĺže od leta 2007.

Ĺ pela GroĹĄelj in Domen Kumer znova zdruĹžila moÄ?i Po uspeĹĄnici Vino in kitara sta Ĺ pela GroĹĄelj in Domen Kumer zdruĹžila moÄ?i Ĺže drugiÄ? v zadnjem Ä?asu. V goste sta tokrat povabila ĹĄe fante iz zasedbe Il Divji in skupaj so posneli novo boĹžiÄ?no pesem Za boĹžiÄ? tebe si Ĺželim, za katero je glasbo napisal Domen, besedilo SaĹĄa Lendero, aranĹžma pa je naredil Miha Hercog. Kot pravi Domen, je pesem nastala Ĺže lani, a je Ä?akala na pravi trenutek. Nova boĹžiÄ?na pesem je dobila tudi videospot, ki so ga posneli v enem samem dnevu. Snega ĹĄe ni bilo, je bilo pa zelo mrzlo, tako da so umetne sneĹžinke na koncu praktiÄ?no postale resniÄ?ne.

zelo NA KRATKO Ĺ˝an SerÄ?iÄ? Ĺ˝an SerÄ?iÄ? je prihod decembra pozdravil s prazniÄ?no skladbo SneĹžinki. Napisal jo je sicer Ĺže pred enim letom, skladbo pa so njegovi oboĹževalci poznali Ĺže pred izidom albuma in jo na nastopih glasno peli z njim. Za skladbo je v sodelovanju z ekipo Stanovanja 38 nastal tudi videospot, v katerem si Ĺ˝an priredi svoj koncert.

Luka Basi Priljubljeni koroĹĄki pevec z umetniĹĄkim imenom Luka Basi, ki je popularen tako pri nas kot pri naĹĄih juĹžnih sosedih, je objavil svojo prvo boĹžiÄ?no pesem. Gre za skladbo Sretan boĹžić ljubavi, ki je pravzaprav boĹžiÄ?na priredba njegove velike uspeĹĄnice Istrijanko, ruĹžo moja. Besedilo je napisal Robert Pilepić, glasbo pa Raay.

Ĺ˝iga DerĹĄek Ĺ˝iga DerĹĄek po izjemnem odzivu na poletno skladbo Svoje barke krmar v decembrskem prazniÄ?nem Ä?asu predstavlja

www.radiovelenje.com

boĹžiÄ?no skladbo BoĹžiÄ? bo. Ĺ˝iga, ki je glasbo napisal sam, se je tokrat odloÄ?il za plesne ritme, besedilo pa je napisala avtorica ĹĄtevilnih uspeĹĄnic Vera Ĺ olinc. V pravljiÄ?ni video zgodbi je nastopila njegova zaroÄ?enka Eva.

GaĹĄper Rifelj Glasbenik GaĹĄper Rifelj in plesalka Maja GerĹĄak, ki smo ju spoznali v ĹĄovu Zvezde pleĹĄejo, sta Ĺže dobri dve leti v zvezi, imata pa tudi ĹĄestmeseÄ?nega sina Brina. Vsi trije so nastopili v najnovejĹĄem GaĹĄperjevem videospotu za pesem Samo tvoj, za katero pevec pravi, da je ena najbolj osebnih pesmi na njegovem novem albumu.

Big Foot Mama Skupina Big Foot Mama je nameravala letos z velikim koncertom v StoĹžicah zaznamovati 30-letnico delovanja, a so morali dogodek odpovedati. So pa zato prviÄ? s celoveÄ?ernim akustiÄ?nim koncertom nastopili v radijski oddaji IzĹĄtekani. Posnetek koncerta naj bi izĹĄel tudi na ploĹĄÄ?i.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naš ­čas, 10. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

10. decembra 2020

frkanje

»Čakajta, čakajta … Kje pa to piše?« je v debati z Bojano Žnider in Borisom Goličnikom pred začetkom seje sveta Občine Šoštanj na hitro preveril Srečko Potočnik. Težko da bi kaj spregledal, ker se v gradivo vedno poglobi in se na sejo dobro pripravi.

A lahko se zgodi tudi najbolj doslednim ...

» Levo & desno «

Še velja V časih, kakršni pač so, smo proslavili še en kulturni praznik, Prešernu v čast. Kljub letom menda še vedno velja njegova nič kaj prešerna misel: ‹da človek toliko velja, kar plača›.

Fenomeni

⏺

Je Čvek zalotil župana Petra Dermola, kako je sedel na gugalniku, pripravljenem za Dedka Mraza, in globoko razmišljal, kakšne želje bi mu zaupal, predvsem pa, kaj vse bi uresničil, če bi bil on lahko ta dobri mož. Pa je fotoaparat naredil »klik« in ga zdrznil iz oblačnih misli. Sedaj se Čvek boji, da si morda župan vseh lepih idej ni zapomnil.

Mnogi Slovenci so menda še vedno posebni fenomeni. Živijo s prejemki, ki ne omogočajo preživetja.

Malo čudno Mnogi pri nas se v teh dneh pritožujejo, da je vse težje priti do alkohola. Ob tem pa policisti beležijo zelo veliko voznikov, ki vozijo na alkoholni pogon.

Pomagajmo možem Kar smo zamudili pri Miklavžu, popravimo vsaj pri drugih dveh dobrih možeh.

Odpravimo omejitve prehoda med občinami, sicer bosta imela Božiček in Dedek Mraz velike težave, da bosta prišla do otrok. Ali pa le izgovor, da otrokom ne bosta prinesla daril.

⏫

Čvek je izvedel, da danes praznuje Ivo Krenker (Klančnik z Graške gore) svoj 63. rojstni dan. Takole je bil pred dnevi zamišljen, ko si je žejo blažil s sokom. »Saj si pa s čim drugim res ne morem nazdravljati,« je dejal presenečenemu Čveku. »Moram vino »prišparati za fešto«, ki bo, ko bo.« Je Čvek slišal, da se sosedje že veselijo, ker pri Klančnikovih je ta vedno, kot se šika. Da le virusa ne bo več!

Večni Nekateri očitno nikoli ne zarjavijo. Erjavec je spet prišel v politiko – na vrh Desusa.

Trije dobri (?)

ZANIMIVOSTI

Po prepiru si je glavo bistril na 400 kilometrskem sprehodu Ko je neki Italijan pred kratkim po prepiru z ženo odšel na sprehod, da bi si razbistril glavo, si njegova draga gotovo ni predstavljala, da ga ne bo videla več kot teden dni. V tem času je gospod prehodil skoraj 400 kilometrov. Ustavila ga je šele policijska

patrulja, in sicer v bližini mesta Fano ob jadranski obali. »Bil je utrujen in podhlajen,« so povedali policisti in dodali, da jim je moški zaupal, da se je sprl z ženo in odšel od doma v bližini Coma na severu Italije. Povedal je, da se je najprej z vlakom odpeljal do Milana, od tam pa jo je peš mahnil proti jugu, njegov cilj je bila Apulija. Mesto Fano, kjer ga je ustavila policija, je od milanske železniške postaje oddaljeno 379 kilometrov. Po pogovoru je policija moškega odpeljala v hotel in poklicala njegovo ženo, ki ga je prišla iskat.

Naj bo vsem všeč ali ne, december je tudi pri nas v znamenju treh dobrih mož.

Zlobneži sicer pravijo, da je dobro, da pri tem ne gre za kakšno »politično vprašanje«. Ker da bi tri dobre može v vladi težko našli.

Nenavaden okras na božičnem drevesu Ko je prejšnji teden Amanda McCormicks iz Avstralije odšla iz domače hiše, je bilo vse mirno. Ko pa se je tri ure kasneje domov vrnila celotna družina, so doživeli manjši šok. Številne bunkice iz umetnega božičnega drevesca so ležale razbite na tleh.

V hiši ni bilo sledi nikakršnega vloma, šele čez nekaj trenutkov pa so opazili obiskovalca: na drevescu se je skrivala koala, ki se je trudila pojesti iglice. »Bila sem v šoku. Najprej sem bila prepričana, da je eden od mojih otrok na drevo postavil igračo. Šele nato sem ugotovila, da gre za čisto pravo žival,« je povedala Amanda. Ob tem je dodala, da so koalo sicer že kdaj videli na domačem drevesu, a še nikoli v hiši.

Družina je poklicala službo za pomoč koalam, ki sprva njihovi zgodbi ni verjela. Ko so vendarle ugotovili, da je zadeva resnična, in na pot poslali reševalno ekipo, je ta koalo uspešno rešila.

Loterijska prevara ali naključje?

Na loteriji v Južnoafriški republiki so bile v enem zadnjih žrebanj igre Powerball po vrsti

Vprašanje izžrebane številke 5, 6, 7, 8, 9.

Zmagovalno kombinacijo je imelo na svojih lističih kar 20 igralcev. Nastal je pravi vihar, govori se o prevari. »Matematične možnosti za najvišji dobitek v tej loteriji so 1 : 42 milijonov, tako kot za katerokoli kombinacijo,« so poudarili poznavalci. »Žrebi z več dobitniki kot v tem primeru so redki, takšen niz številk pa, da je povsem mogoč,« so še dodali.

197 glasbenikov iz različnih držav zbranih v enem orkestru Prvič v zgodovini glasbe se je v enem orkestru zbralo 197 glasbenikov – vsak iz druge države. V orkestru sodeluje tudi Slovenka, priznana flavtistka Alenka Bogataj. Za sodelovanje so se odločili zato, da bi v svet poslali sporočilo o preseganju fizičnih in kulturnih meja. Ideja o orkestru, ki bi ga sestavljali glasbeniki iz vseh držav sveta, se je sicer porodila pred tremi leti, veliko preden je

Ne vem, ali je res samo od našega ukrepanja odvisno, kdaj bodo res »krepnili« razni ukrepi.

Cepljenje koronavirus spet močno začrtal meje med državami. 57 od skupno 197 glasbenikov se je prvič srečalo maja 2019, ko so v legendarnem londonskem studiu Abbey Road posneli prve glasbene temelje za skladbo Together is beautiful. Pandemija je projekt močno upočasnila, a se glasbeniki niso predali. Nadaljevanje projekta so zastavili drugače: snemali so vsak na svoji lokaciji, njihove posnetke pa so nato zmontirali v končno skladbo. Ta je že dostopna.

Melanijina »presenetljivo normalna« okrasitev Ob skorajšnjem slovesu od Bele hiše se je Melania Trump letos odločila za običajna zelena drevesca z rdečimi in zlatimi okraski, s klasično tradicionalno okrasitvijo pa je prekinila svojo tradicijo

nekonvencionalne dekoracije, ki jo je javnosti predstavila v preteklih letih. Zadnje božične praznike so namreč zaznamovala skorajda kričeča, krvavo rdeča drevesa iz leta 2018 in ogolelo belo vejevje iz leta 2017. Nekateri sicer pravijo, da je bilo prav to nepozabno in ekstravagantno, drugi, bolj zavezani tradiciji, pa so veseli, da se je Melania letos vrnila h koreninam in prenehala »s pošastnim okrasjem«. Letošnja tema božične okrasitve nosi naslov »Amerika, čudovita« (America the Beautiful). V 132 sobah Bele hiše stoji 62 božičnih dreves, ozaljšane pa so s 106 venci in več kot 365 metri girland. Približno 125 prostovoljcev je ta praznični konec tedna namestilo tudi več kot 3200 kompletov prazničnih lučk in 17.000 pentelj.

Menda se nam res približuje cepljenje proti Covidu-19.

Ob tem nekateri že (zlobno) ugibajo, kdo bodo ostali cepci – tisti, ki se bodo cepili, ali tisti, ki se ne bodo.

Od doma Tudi nekateri zaporniki z nižjimi kaznimi menda že »delajo« od doma.

Med ljudi Menda še vedno velja geslo: kulturo med ljudi. Pri tem ne smemo pozabiti, da so tudi politiki ljudje.

Želje V tem času otroci pišejo svoje želje, v upanju, seveda, da se jim uresničijo. Mnogim odraslim jih ni treba pisati in prositi; si jih kar »prislužijo«.

Doma-če V tem »bolnem« času se je pokazalo, da je mogoče veliko stvari delati od doma.

Mnogi šolarji bi vseeno raje, da bi doma delali le domače naloge.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

Zimska priÄ?akovanja

10. decembra 2020

13

Zimska upanja teptalnik snega, zato obljubljajo ĹĄe bolj urejene proge. Upajo, da se bodo epidemioloĹĄke razmere umirile in da bodo zimsko sezono lahko speljali. PriÄ?akujejo, da bo vlada med prvimi sprostila dejavnosti na prostem. Seveda se zavedajo, da bo treba zagotavljati preventivne ukrepe. Podobno je tudi na Celjski koÄ?i, kjer so v pripravljenosti, da takoj, Ä?e bo to mogoÄ?e, zaĹženejo naprave, kdaj naj bi to bilo, pa seveda ne vedo.

Letos tudi ne bo drsanja

Ĺ e posebej so zaskrbljeni na Golteh, ker gondolske ĹžiÄ?nice, tudi Ä?e bodo smuÄ?iĹĄÄ?a odprta, najbrĹž ne bodo smele obratovati, lahko pa se prav tako zgodi, da bodo ostali zaprti hoteli. V tem primeru je odprtje njihovih smuÄ?iĹĄÄ? zelo vpraĹĄljivo.

So se pa na letoĹĄnjo sezono zelo dobro pripravili. Temeljito so pregledali vse naprave in zamenjali vse obrabljene dele. Sicer pa so investirali v dopolnitev sistema za umetno zasneĹževanje, kar bo omogoÄ?ilo veÄ? smuÄ?arskih dni in bolj kakovostno smuko.

Kupili so deset novih topov. Tega so se (po besedah direktorice Suzane Srdić) zelo veselili, da bi jim to omogoÄ?ilo poveÄ?anje ĹĄtevila smuÄ?arskih dni. A na to zdaj nikakor ne morejo veÄ? raÄ?unati, saj bi se po naÄ?rtih morala smuÄ?arska sezona na Goteh Ĺže zaÄ?eti.

Na Rogli kupili 25 zasneĹževalnih naprav

Tudi v podjetju Unitur turizem, ki upravlja smuÄ?iĹĄÄ?a na Rogli, so zelo obupani in uradnih izjav o tem, kdaj naj bi smuÄ?iĹĄÄ?a zagnali, ne dajejo. Ta hip ne vedo niti tega, ali letoĹĄnja smuÄ?arska sezona sploh bo. Zelo veselili so se tudi, da bi v tej sezoni gostili FIS tekmo za Svetovni pokal deskarjev

radio velenje com

Tudi na Kopah in Celjski koÄ?i upajo

Na Kopah je najpomembnejĹĄa pridobitev nove smuÄ?arske sezone otroĹĄki park. Na smuÄ?iĹĄÄ?u so uredili tudi sanitarije in zgradili dodatna parkiriĹĄÄ?a. Kupili so nov

www.radgonske-gorice.si I www.celjske-mesnine.si I www.prsutarna-skrasa.si

Gondole najbrĹž ne bodo smele obratovati

na snegu, vendar je Ĺžal tudi ta prireditev pod velikim vpraĹĄajem.

A ker ne vedo, kakĹĄna bo odloÄ?itev vlade, se na odprtje sezone (takĹĄne odloÄ?itve bi bili seveda najbolj veseli) intenzivno pripravljajo. Na tem enem najveÄ?jih slovenskih smuÄ?iĹĄÄ?, ki beleĹži letno okoli 200 tisoÄ? smuÄ?arjev, se razprostira na viĹĄini 1517 metrov in razpolaga z dvema sedeĹžnicama in enajstimi vleÄ?nicami, so imeli Ĺže doslej zelo sodoben sistem za tehniÄ?no zasneĹževanje. Za to sezono so ga dopolnili z nakupom 25 zasneĹževalnih naprav. Prenovili so tudi enega najbolj priljubljenih smuÄ?arskih barov UniorÄ?ek in delno tudi hotel Brinje.

Upajo, da se bo epidemioloĹĄko stanje izboljĹĄalo, se pa seveda zavedajo, da bo sezono moĹžno izvesti ob upoĹĄtevanju zelo strogih ukrepov in tudi na to so Ĺže pripravljeni, ukrepe pa bodo prilagajali novim razmeram.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA Ĺ KODUJE ZDRAVJU!

Narava se letos res poigrava z nami. PrejĹĄnja leta so si smuÄ?arska srediĹĄÄ?a v tukajĹĄnjem okolju Ĺželela predvsem snega ali pa nizkih temperatur, da bi lahko smuÄ?iĹĄÄ?a umetno zasneĹžili, letos pa je obojega dovolj, nam pa kroji Ĺživljenje Covid-19, ki marsikoga spravlja v obup. Med njimi so vsekakor tudi vodstva smuÄ?arskih centrov. Vse od poletja so se intenzivno pripravljali na novo smuÄ?arsko sezono, opravili vsa potrebna vzdrĹževalna in obnovitvena dela.

Zdaj smuÄ?iĹĄÄ?a tudi zasneĹžujejo in Ä?akajo, kaj bodo sploh lahko naredili, saj vlada odloÄ?itve o tem, kako bo z njimi to zimo, ĹĄe ni sprejela. Trenutna epidemioloĹĄka slika, ki se nikakor ne popravi, pa je zanje zelo slaba popotnica. ÄŒeprav razmere ĹĄe nikoli niso bile tako zelo negotove, ostajajo v vseh okoliĹĄkih smuÄ?arskih srediĹĄÄ?ih optimistiÄ?ni in se pripravljajo na novo smuÄ?arsko sezono.

Vse skupaj je zelo teĹžko, saj so hoteli zaprti, razmere pa povsem negotove. A brez optimizma ne gre, zato upajo na najboljĹĄe.

Tako v Velenju kot v Ĺ oĹĄtanju sta obÄ?ini zadnja leta zagotavljali obÄ?anom brezplaÄ?no drsanje. Ĺ˝al letos tega zaradi pandemije ni bilo mogoÄ?e zagotoviti. †đ&#x;”˛ mz

vsak dan Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje

Z ljubeznijo do Ĺživali

Prijetne e n Ä? i n z a r p dni

V dobri druĹžbi.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

Zimska priÄ?akovanja

Dedek Mraz pride na spletni obisk

DruĹžinsko prazniÄ?no srce

Srce je Ĺže nekaj let simbol Velenja. In srÄ?nost je vrednota, ki ima v lokalni skupnosti posebno mesto. ÂťVabimo druĹžine, da v decembrskih dneh skupaj ustvarjajo in izdelajo druĹžinsko prazniÄ?no srce – novoleten okrasek v obliki srca. Mi bomo skupaj s Festivalom Velenje pred kulturni dom postavili posebno stojalo, na katerega bodo lahko pritrdili svoje srce in tako pokazali, da so del srÄ?ne skupnosti. Ĺ˝elimo si, da bi na enem mestu skupaj utripalo Ä?im veÄ? druĹžinskih prazniÄ?nih src, ki nas bodo grela na daljavo,ÂŤ nagovarja Bojana Ĺ pegel.

Danes v Ĺ aleĹĄko dolino pride Dedek Mraz in prinese darila, a bo otrokom pomahal le z malih ekranov ali z varne razdalje Tina Felicijan

Velenje, 10. decembra – Izredne razmere so presenetile tudi Dedka Mraza, a zvesti pomoÄ?niki na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so poskrbeli, da je dobri moĹž prispel v Ĺ aleĹĄko dolino in prinesel darila za vseh 1970 otrok od 3. do 6. leta starosti – 1429 otrok bo obdarjenih v mestni obÄ?ini Velenje, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 392, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 193 otrok. ÂťVeseli smo, da bo tudi letos osrednji del darila zelo kakovostna knjiga z naslovom PetelinÄ?ek prebudi upanje. Naslov je res pravĹĄnji za ta nenavadni Ä?as, ko si Ĺželimo, da bi otroci kljub vsem omejitvam zaÄ?utili prazniÄ?no vzduĹĄje – pravi veseli december.

Knjigo je napisala Vesna RadovanoviÄ?, ki je za serijo knjig o petelinÄ?ku dobila eno najviĹĄjih nagrad za mladinsko literaturo – nagrado Kristine Brenkove, prav ta knjiga pa je bila lani nominirana za najboljĹĄo otroĹĄko slikanico – nagrado desetnica. Res upam, da bodo otroci skupaj s starĹĄi to knjigo veÄ?krat vzeli v roke,ÂŤ pravi sekretarka MZPM Bojana Ĺ pegel in naĹĄteje, kaj je ĹĄe v darilu: roÄ?na lutka, ki se lahko v hipu spremeni

Dedek Mraz je Ĺže v Velenju, spletno snidenje z otroki pa napoveduje danes (10. decembra) ob 17.45 na VTV – vaĹĄi televiziji ter spletnih platformah MZPM Velenje, Mestne obÄ?ine Velenje in Festivala Velenje.

â?ą

Dedek Mraz letos ne bo aktiven na terenu, ga bo pa vse polno na druĹžbenih omreĹžjih.

Menda se bo oglasil vsaj ĹĄestkrat.

Pripovedoval bo zgodbe, pel pesmi in bral dobre misli in Ĺželje.

MOV, nato pa tudi na spletnih kanalih ĹĄtevilnih drugih organizacij, da bo spletno sreÄ?anje z Dedkom Mrazom doĹživelo Ä?im veÄ? otrok in starĹĄev, delili pa jih

10. decembra 2020

bodo tudi z vrtci in ĹĄolami, saj je Dedek Mraz vsako leto obiskal prav vse. Tokrat pa se bo z mlajĹĄimi osnovnoĹĄolci sreÄ?al na spletnih konferencah. ÂťKer se po vsej

â?ą

Bojana Ĺ pegel: ÂťNekaj neznank je ĹĄe, kako bomo darila razdelili, a bomo napeli vse sile, da bodo vsi otroci darila dobili do 31. decembra, ko se bo Dedek Mraz poslovil.ÂŤ

verjetnosti niti najmlajĹĄi ĹĄolarji letos ne bodo vrnili v ĹĄolske klopi, jih bo Dedek Mraz obiskal preko spletnih aplikacij. Pripravili smo mu prijeten kotiÄ?ek, kamor se je

namestil za Ä?as svojega obiska v Ĺ aleĹĄki dolini, da bo lahko pozdravil vse otroke, z njimi zapel in poklepetal,ÂŤ napoveduje sogovornica.

Otroke, ki v teh dneh obiskujejo vrtce v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, pa bo Dedek Mraz obiskal v Ĺživo, a jih bo nagovoril iz atrijev, brez stika z otroki, ki bodo ostali v igralnicah.

v brisaÄ?ko za umivanje, in zdrava slaĹĄÄ?ica.

SreÄ?ali se bodo na daljavo

Ĺ˝al letos Dedka Mraza ne spremljajo pravljiÄ?na bitja, da so vsi bolj varni, so pa njegovi pomoÄ?niki vse, kar se mu je dogajalo na poti v njegov zaÄ?asni dom v Ĺ aleĹĄki dolini, posneli. Posnetke bodo danes zavrteli na druĹžbenih omreĹžjih MZPM Velenje in

Nabiralnik dobrih misli in Ĺželja

Tk pred prihodom Dedka Mraza bodo njegovi pomoÄ?niki na Titov trg postavili veliko skrinjo – nabiralnik dobrih misli in Ĺželja.

DruĹžine vabijo, da doma Ä?im veÄ? ustvarjajo, riĹĄejo, zapisujejo dobre Ĺžele, izdelke pa odloĹžijo v nabiralniku, da jih bo Dedek Mraz pregledal, prebral in pokazal na enem od svojih spletnih druĹženj z otroki, ki jih napoveduje do 31. decembra.

Nova podoba.

Nespremenjen okus.

JoĹĄt, najljubĹĄi poltrdi sir v Sloveniji, je postal del prestiĹžne druĹžine evropskih sirov PrĂŠsident. Njegova kakovost in odliÄ?en okus pa ostajata toÄ?no taka, kot ste ju vajeni.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

15

Zimska priÄ?akovanja

10. decembra 2020

Naravna dekoracija je osnova boĹžiÄ?no-novoletnega okrasja PrazniÄ?na nota je eden kljuÄ?nih trenutkov v naĹĄem domu, saj s tem ustvarimo pozitiven psiholoĹĄki uÄ?inek, domaÄ?nost, toplino in prijaznost – DobrodoĹĄla barva prazniÄ?nega Ä?asa je predvsem zelena, ki je barva zdravja, harmonije in ravnovesja Jasmina Ĺ karja

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v letoĹĄnjem boĹžiÄ?no-novoletnem Ä?asu k sodelovanju povabila mednarodnega strokovnjaka za hortikulturo Simona Ogrizka, da na daljavo pomaga priÄ?arati domaÄ?e boĹžiÄ?no vzduĹĄje. Iz materialov, ki jih je nabral v gozdovih v Ĺ oĹĄtanju in okolici, je v prelepem okolju Vile Ĺ iroko ustvaril Ä?udovite adventne dekoracije. Priznani florist razloĹži, da je prazniÄ?na nota eden kljuÄ?nih trenutkov v domu, saj s tem ustvarimo pozitiven psiholoĹĄki uÄ?inek, domaÄ?nost, toplino, prijaznost, zato je ta pristop dekoriranja doma zelo pomemben. Je tudi zagovornik uporabe naravnih materialov, saj s tem ne ĹĄkodimo naravi in je ne poĹĄkodujemo.

Rastline so pomemben del slovenske kulture in tradicije

Barve adventnega Ä?asa v prostor vnaĹĄajo obÄ?utek sveĹžine, umirjenosti, sproĹĄÄ?enosti, novo upanje in prazniÄ?nega duha. ÂťPredvsem zelena, ki je barva zdravja, harmonije in ravnovesja, je v tem Ä?asu zelo dobrodoĹĄla.

Iglavci (kot sta bor in jelka) so zaradi barvne pestrosti, svojega vonja in razliÄ?nih oblik, pa tudi zaradi tega, ker jim ne odpadejo iglice, zelo cenjeni. Zunaj lahko

dekoriramo smreko, ki lahko krasi naĹĄ dom za daljĹĄe obdobje. V parku ali na vrtu naberemo tisovino, brin, klek, boĹžji les, bodiko ali ileks, brĹĄljan. Tu so ĹĄe plodovi ĹĄipka, hrasta, razliÄ?ni storĹži, Ĺželod ...

Ko se ozremo okrog sebe, vidimo tudi liste javora, topola, pa razliÄ?ne mahove. Narava je radodarna, v njej najdemo marsikaj,ÂŤ pojasni Ogrizek. ÂťZelo pomembno je le,

slamo ‌ Simon Ogrizek se izogiba dekorativnemu lepljenju, kolikor se da, in tako poskuĹĄa slediti naÄ?elom trajnostnega razvoja in prijaznosti do okolja. ÂťÄŒeprav se sliĹĄi, da gremo korak nazaj, je to vendarle pristop, ki ga zagovarjamo na mednarodni in internacionalni ravni. ÂťÄŒe obod zavijamo z ĹžiÄ?ko, lahko izdelek uporabimo veÄ?krat. Tudi igle s perlo, razliÄ?-

da znamo vse skupaj sestaviti v pravo obliko in zaporedje, da je material uravnoteĹžen. Ko dodajamo okrasje, moramo dobiti obÄ?utek, da vnaĹĄamo Ä?ar glamurja in praznikov.ÂŤ

ne kroglice lahko uporabljamo vedno znova. AranĹžersko gobo dodamo, kadar je to potrebno.

Na trĹžiĹĄÄ?u Ĺže obstaja razgradljiva, prijazna okolju,ÂŤ razloĹži Ogrizek.

PoskuĹĄajmo uporabiti Ä?im veÄ? naravnih materialov

Za izdelavo venÄ?ka, ki bo krasil naĹĄ dom v prazniÄ?nih dneh, potrebujemo ĹžiÄ?ke, bunkice, iglice s perlami, razliÄ?ne veje brez,

Drevesca na plantaĹžah so gojena za prazniÄ?ni Ä?as

Zadnje Ä?ase opaĹžamo, da so v vrtnarijah in prodajalnah na voljo tudi novoletne jelke v loncih.

Ta drevesa so bila ulonÄ?ena pred transportom in so prepotovala

precej kilometrov, zaradi vsega skupaj so precej ÂťzmedenaÂŤ zaradi temperatur. ÂťVÄ?asih preĹživijo, vÄ?asih propadejo,ÂŤ je kritiÄ?en do tovrstnega nakupa florist, ki odsvetuje ta rastlinam neprijazen

Pomembni so dodatki, kot so plodovi ĹĄipka, bukve, storĹži, plodovi hrasta, Ĺželod, pa listi javorja, topola itd. Narava je radodarna in v njej najdemo marsikaj, kar moramo tudi prav sestaviti v obliko in zaporedje za lepo prazniÄ?no okrasje.

pristop. ÂťTreba je vedeti, da smreke in jelke za boĹžiÄ?no drevo ne rastejo v gozdu, ampak na zaraĹĄÄ?enih travnikih, plantaĹžah in drugih obmoÄ?jih, kjer ne ĹĄkodujejo gozdu. Drevesca, ki jih gojijo na plantaĹžah, so odrezana in gojena za prazniÄ?ni Ä?as za okras naĹĄih domov, podobno kot se goji na plantaĹžah rezano cvetje. Od tega Ĺživijo ĹĄtevilne druĹžine in zaposleni. Zato zagovarjam pravo

biti nadgradnja prostora, ki naj se zliva s prostorom, barvami in slogom. Nadgradnja prostora je z uporabo barv, materialov in oblik dekoracija, ki jo postavljamo v prostor. ÂťTako bomo vnesli harmonijo, uravnoteĹženost in se tudi v prostoru dobro poÄ?utili.

Pozabite na modne trende, trendi prazniÄ?nega obdobja namreÄ? vedno vsebujejo tradicionalni slog. To je slog rdeÄ?e in zelene, ĹĄampanjske in zlate barve. Navadno Drevesca, ki jih gojijo na je od osem do deset pristopov, ĹĄteplantaĹžah, so odrezana in gojena za prazniÄ?ni Ä?as za okras vilni ostali se navezujejo na trende naĹĄih domov, podobno ,kot se mode, ki narekuje goji na plantaĹžah rezano cvetje. barve. Vendar Ä?e v prostor vkljuÄ?imo barve, ki tja ne prazniÄ?no drevo, ki je bilo vzgo- sodijo in so neke vrste tujek, se, jeno za ta namen, izogibal bi se Ä?etudi bomo imeli Âťtrendovsko ulonÄ?enim in Ä?e je le mogoÄ?e, prazniÄ?no drevoÂŤ z barvami, ki tudi umetnim, saj je plastiÄ?na niso povezane z naĹĄim prostosmreka za okolje mnogo bolj rom, ne bomo poÄ?utili najbolje ĹĄkodljiva od naravne. Nastala je (gre za negativen psiholoĹĄki uÄ?iv tovarnah, zanjo je bilo porablje- nek) zaradi neusklajenosti v prono veliko vode in nafte.ÂŤ storu. Ob usklajenosti je psiholoĹĄki uÄ?inek izjemno dober, prav Trendi prazniÄ?nega tako poÄ?utje v prostoru. Trenobdobja vedno dom sledimo v toÄ?kah, katerih vsebujejo tradicionalni se lahko oprimemo in vnesemo slog za dopolnitev v svoj prostor, tako Za okrasitev drevesca potrebu- ustvarimo harmoniÄ?no celoto,ÂŤ jemo Ä?as, nekaj ustvarjalnosti in zakljuÄ?i Simon Ogrizek. đ&#x;”˛ idej. Ves prazniÄ?ni dekor mora

â?ą

DIĹ AVE, KI OÄŒARAJO!

Aktivnost velja od 27. 10. 2020 do 29. 3. 2021. Seznam vseh diĹĄav, ki sodelujejo v aktivnosti, je na voljo na www.dm.si.

... vÄ?asih Ä?as prehitro beĹži. VÄ?asih se zdi, kot da spi ...

Vsakdo mu da svoj obraz, ki v sebi skriva zmago in poraz.

Naj bo leto 2021 sreÄ?no doĹživeto!

PoĹĄta Slovenije priporoÄ?a: letos Ä?im prej oddajte prazniÄ?ne voĹĄÄ?ilnice in opravite spletne nakupe daril!

Leto 2020, ki nam je postreglo z najrazliÄ?nejĹĄimi izzivi in omejitvami, se poÄ?asi izteka. Letos si ĹĄe bolj kot v preteklih letih Ĺželimo, da bi bilo prihodnje leto zdravo in sreÄ?no. Ker je tudi v teh izjemnih Ä?asih lepo dobiti klasiÄ?no, z roko napisano voĹĄÄ?ilnico, smo vam poleg bogate ponudbe boĹžiÄ?nih in novoletnih voĹĄÄ?ilnic ter razglednic pripravili tudi lepe poĹĄtne znamke z boĹžiÄ?nimi in novoletnimi motivi. Znamke so na voljo v zveĹžÄ?kih s po 12 znamkami z enako nominalo ali kot posamezne znamke.

Na vseh poĹĄtah (razen pogodbenih) pa Ĺže lahko kupite tudi nove vinjete za leto 2021.

Hvala vsem naĹĄim strankam za sodelovanje, razumevanje in potrpljenje v situacijah, ko vse ne poteka gladko. Hvala vsem, ker spoĹĄtujete navodila in sledite priporoÄ?ilom za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa: nosite maske, si razkuĹžujete roke in ohranjate varnostno razdaljo, Ä?etudi to ni vedno lahko. Ĺ˝elimo vam prijeten december ter sreÄ?o in zdravje v letu 2021!

PoĹĄta Slovenije Zaradi koronavirusa se bo letos tudi boĹžiÄ?no nakupovanje ĹĄe v veÄ?jem obsegu kot sicer preselilo na splet.

Za varno dostavo vaĹĄih spletnih nakupov priporoÄ?amo uporabo vseh alternativnih oblik izroÄ?anja poĹĄiljk – PS Paketomatov, paketnikov Direct4.me, dostavo na dogovorjeno lokacijo ter tudi alternativne kontaktne toÄ?ke (kot so Petrolovi in Molovi bencinski servisi).

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 12. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Zimska priÄ?akovanja

10. decembra 2020

Organizirana ĹĄportna vadba je tudi v Ä?asu epidemije za otrokov razvoj kljuÄ?na Ĺ portna rekreacija in organizirana vadba za otroke sta v prvi vrsti druĹženje, zabava, povezovanje ljudi in sklepanje novih prijateljstev – SploĹĄna gibalna uÄ?inkovitost je pri povpreÄ?nem slovenskem otroku po spomladanskem dvomeseÄ?nem omejevanju gibanja upadla za veÄ? kot trinajst odstotkov Klubi in druĹĄtva med epidemijo v prvi vrsti poskuĹĄajo spodbujati otroke h gibanju in ohranjanju telesne aktivnosti. Vsak trener se sreÄ?uje z novimi izzivi, preizkuĹĄa nove metode in naÄ?in dela, pa vendarle kljub vsem naporom ne more izgubljenega nadomestiti v celoti. Nik LemeĹž, osebni trener in direktor podjetja Ĺ portnik, poudari, da je dokazano, da organizirana ĹĄportna vadba pozitivno vpliva tako na otroke kot na odrasle, zato je ohranjanje telesnih in gibalnih sposobnosti tudi v Ä?asu, ko organiziranih vadb ni mogoÄ?e izvajati, kljuÄ?nega pomena. Ne le, da to vpliva na boljĹĄe poÄ?utje, gibanje krepi tudi imunski sistem in je poslediÄ?no dobro, Ä?e ne celo edino oroĹžje v borbi pred virusom Covid-19.

starĹĄev z vsebinami, ki jih izvajajo za ĹĄolo in sluĹžoe. ÂťZato je v tem Ä?asu, Ä?asu epidemije, naĹĄa glavna naloga, da otrokom zastavljamo cilje, jih spodbujamo h gibanju v Ĺželji, da se Ä?im prej spet vidimo na blazinah, kjer je bistveno laĹžje razvijati motoriÄ?ne sposobnosti, koordinacijo in ostale fiziÄ?ne kot tudi psihiÄ?ne sposobnosti,ÂŤ razmiĹĄlja LemeĹž, saj se zaveda, da sta tako ĹĄportna rekreacija kot organizirana vadba za otroke v prvi vrsti druĹženje, zabava, povezovanje ljudi, sklepanje novih prijateljstev z namenom, da hkrati storimo nekaj dobrega za svoje zdravje.

On-line treningi se niso pokazali za najboljĹĄe

Analize Fakultete za ĹĄport Univerze v Ljubljani kaĹžejo tudi, da je v Ä?asu epidemije priĹĄlo do najveÄ?jega upada gibalne uÄ?inkovitosti slovenskih otrok v zgodovini tako pri fantih kot pri dekletih. SploĹĄna gibalna uÄ?inkovitost je pri povpreÄ?nem slovenskem otroku

Mladi velenjski trener pove, da so tudi v judo klubu Velenje poskusili izvajati tako imenovane on-line treninge pri najmlajĹĄih, a se kot ostali ĹĄportni delavci sreÄ?ujejo s problematiko preobremenjenosti otrok in

Govorimo lahko o najveÄ?ji krizi telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji

NAJ VAM LETO 2021 PRINESE OBILO ZADOVOLJSTVA, ZDRAVJA IN SKRIVNIH PRESENEÄŒENJ.

Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje T: 03 839 02 20, 03 583 10 17 E: veterinarska.postaja.mozirje@siol.net

SreÄ?a je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

SreÄ?no 2021

Ponedeljek, sreda, petek: 7. – 15. ure Torek, Ä?etrtek: 10. – 18. ure Za posege v ambulanti se je potrebno naroÄ?iti.

Za nujne primere - 24 ur/dan, deĹžurna ĹĄtevilka: 041 724 972

Nik LemeĹž: ÂťPredvsem s svojim delom lahko ĹĄportni delavci, uÄ?itelji ĹĄportne vzgoje in trenerji stremimo k temu, da po konÄ?ani epidemiji predstavimo ĹĄportne dvorane in telovadnice kot varen prostor za preĹživljanje prostega Ä?asa in ĹĄportno vadbo kot nujen proces za normalen razvoj otrok.

OzaveĹĄÄ?anje o pomembnosti gibanja ĹĄe nikoli ni bilo tako pomembno, kot bo sedaj!ÂŤ

po spomladanskem dvomeseÄ?nem omejevanju gibanja upadla za veÄ? kot trinajst odstotkov. Najbolj je upadla sploĹĄna vzdrĹžljivost, zelo velik upad pa se je zgodil tudi v koordinaciji gibanja celotnega telesa.

To sta kljuÄ?ni gibalni sposobnosti, ki ju pri urah ĹĄporta v ĹĄoli in vadbi v druĹĄtvih naÄ?rtno razvijajo in pri katerih so se uÄ?inki omejevanja

gibanja pokazali za najbolj uniÄ?ujoÄ?e. NajmanjĹĄi upad se je zgodil v eksplozivni moÄ?i, a je bil tudi ta nekajkrat veÄ?ji, kot smo mu bili priÄ?a v preteklih letih. Nik LemeĹž se strinja in doda, da so Ĺže septembrski testi, ki jih izvajajo po ĹĄolah

Rezultati analize Fakultete za ĹĄport so pokazali, da je omejevanje gibanja zaradi epidemije Covid-19 povzroÄ?ilo velikansko ĹĄkodo v telesnem in gibalnem razvoju otrok, kar je zelo slaba popotnica tudi za razvoj na drugih podroÄ?jih.

(ĹĄportni karton), pokazali rezultate, ki so se drastiÄ?no poslabĹĄali v primerjavi s prejĹĄnjimi leti, kar je posledica neaktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa v prvem valu korone. ÄŒeprav so bili v tistih mesecih otroci veliko zunaj in se precej gibali skupaj s starĹĄi, hodili na sprehode, se je pokazalo, da je organizirana ĹĄportna vadba tista, ki je kljuÄ?na za otrokov razvoj. Glede na mrzle mesece je v drugem valu opaziti ĹĄe veÄ?ji upad gibanja med populacijo, zato bo bistvenega pomena vrnitev otrok v proces organizirane ĹĄportne vadbe, takoj ko bo le to mogoÄ?e,ÂŤ kritiÄ?no oceni trenutno

situacijo v ĹĄolskem in druĹĄtvenem ĹĄportu Nik LemeĹž.

Velika veÄ?ina otrok je v tem Ä?asu svoje aktivnosti Ĺže opustila ali zmanjĹĄala ÂťDejstvo je tudi, da je v Svetovni zdravstveni organizaciji Ĺže bilo dognano, da so riziÄ?ne skupine ob okuĹžbi z novim koronavirusom – poleg starejĹĄe populacije tudi tisti z Ĺže obstojeÄ?imi zdravstvenimi stanji (sladkorna bolezen, bolezni srca itd.). Kot vemo, je velik razlog za omenjena stanja tudi nezdrav, neaktiven naÄ?in Ĺživljenja, ki vodi v prekomerno teĹžo, kot posledica te pa so Ĺže omenjena bolezenska stanja. Trenutno je jasno tudi to, da je velika veÄ?ina otrok svoje aktivnosti Ĺže opustila ali pa vsaj zmanjĹĄala na minimum, in s takĹĄnim trendom bo ĹĄtevilo potencialnih otrok in mladostnikov s prekomerno teĹžo samo naraĹĄÄ?alo, kar pomeni veÄ? potencialnih bolnikov in znova veÄ?ja obremenitev javnega zdrađ&#x;”˛ vstva.ÂŤâ€

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 17

'Ose' v soboto s 'petelini' Po izloÄ?itvi italijanske Siene pred rokometaĹĄi Gorenja dva dvoboja 3. kroga EHF evropskega pokala s finskim Cocksom V najmoÄ?nejĹĄi slovenski rokometni ligi igrajo tekme po pospeĹĄenem ritmu, saj morajo pod streho spravljati tudi zaradi zdravstvenih razmer preloĹžene tekme. Velenjski rokometaĹĄi bi morali v 11. krogu gostiti Koper, vendar je vodstvo tekmovanja ta dvoboj zaradi zdravstvenih teĹžav v moĹĄtvu z Obale preloĹžilo.

PrejĹĄnji teden so znova odigrali dve tekmi in nadaljevali niz dobrih iger. Najprej so v zaostalem dvoboju 8. kroga na vroÄ?em parketu v Ribnici prepriÄ?ljivo z 32 : 26 premagali v prejĹĄnji predÄ?asno konÄ?ani sezoni drugi Riko (VelenjÄ?ani so bili ĹĄele Ä?etrti), nato pa ob koncu tedna v svoji dvorani ĹĄe z viĹĄjim rezultatom (32 : 23) Izolo. RibniÄ?ane je proti VelenjÄ?anom vodil novi trener Gregor Cvijić, ki je po domaÄ?em porazu z Mariborom (22 : 28) zamenjal dosedanjega trenerja Damjana Ĺ kaperja.

Ta je ostal v klubu kot njegov pomoÄ?nik. Cvijić je bil med drugim od marca do decembra 1915 tudi trener VelenjÄ?anov.

V vÄ?erajĹĄnjem 13. prvenstve-

nem krogu so predvidoma gostovali pri mariborskem Braniku, v soboto pa bodo v prvi tekmi 3. kroga novega evropskega pokala (prej nekdanji pokal challenge) gostili po moÄ?i trenutno drugi najmoÄ?nejĹĄi finski klub, Riihimäki Cocks. Z dvajsetimi toÄ?kami na dvanajstih tekmah (10 zmag, 2 poraza) je trenutno na drugem mestu drĹžavnega prvenstva v tej nordijski drĹžavi, z dvema toÄ?kama manj od vodilnega Dickena, ki je v dosedanjih enajstih dvobojih prav tolikokrat slavil.

Velenjske rokometne ose so se brez teĹžav uvrstile v 3. krog.

Svoj novi evropski nastop so zaÄ?ele v 2. krogu s predstavnikom Italije EGO Handball Siena in ga izloÄ?ili s skupnim rezultatom z 61 : 44 (32 : 20, 29 : 24). Finci pa so v 2. krogu obakrat premagali Litovce, moĹĄtvo DragĹŤnas KlaipÄ—da (doma 33 : 24, v gosteh 39 : 26). Petelini iz mesta Riihimäki so gotovo izkuĹĄenejĹĄi od Seine, ki je letos prviÄ? nastopila v enem od evropskih klubskih tekmovanj. Finci so med

drugim pred dvema sezonama nastopali tudi v ligi. Od julija je njihov trener Hrvat Boris DvorĹĄek, ki je bil pred tem na klopi italijanskega Bozena, s katerim je lani osvojil tamkajĹĄnji pokal.

Vrnil se je Haseljić, Ä?akajo ĹĄe Verdineka

Velenjski trener Zoran JoviÄ?iÄ? ima v novi sezoni skorajda pred vsako tekmo teĹžave, kako sestaviti moĹĄtvo. Zaradi poĹĄkodb in obolenj tako rekoÄ? na nobenem dvoboju doslej ni mogel zaigrati z najmoÄ?nejĹĄo zasedbo. In najbrĹž ĹĄe dolgo ne bo.

Na zaostali tekmi 8. kroga prejĹĄnji teden v Ribnici je po dolgem okrevanju po marÄ?evski operaciji kolena zaigral Ibrahim HaseljiÄ?. Nestrpno Ä?akajo tudi na vrnitev Matica Verdineka, ki naj bi se po novem letu spet prikljuÄ?il moĹĄtvu. Pred dvema sezonama kralj strelcev lige je strelsko blestel tudi na uvodnih tekmah novega drĹžavnega tekmovanja proti novincema Ljubljani in Slovanu. S po sedmima goloma je bil tudi najboljĹĄi

TAKO so igrali Liga NLB, preloĹžena tekma 8. kroga

Riko Ribnica - Gorenje Velenje 26:32 (13:15)

Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (10 obramb), Tajnik 7 (2), Pajt 7, SokoliÄ? 5, A. KavÄ?iÄ? 4, GrmĹĄek 3, M. KaviÄ?iÄ? 3, MiklavÄ?iÄ? 2, Haseljić 1 (1), Starc, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar, Predović; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Ribnica 2 (1), Gorenje 7 (3); izkljuÄ?itve: Ribnica 8 minut, Gorenje 10.

Zapravljene 7 m: Domen Tajnik 2, Kenan Pajt 1, Tilen SokoliÄ? 1, Liga NLB, 12. krog: Gorenje: Panjtar (8 obramb), Taletović (5 obramb), SokoliÄ? 7, Haseljić 5, Tajnik 5, Pajt 5, GrmĹĄek 3, LonÄ?ar 2, Predović 2, Komar

17

Ĺ PORT

10. decembra 2020

1, KavÄ?iÄ? Miha 1, KavÄ?iÄ? Aleks 1, Komar 1, Starc, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, Ravnikar; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 8 (6), Izola 6 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Izola 6.

Drugi rezultati: Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 28:22 (14:14), Krka - Ljubljana 21:22 (12:8), Gorenje - Butan plin Izola 32:23 (16:10), Riko Ribnica - Grosist Slovan 36:32 (16:16), Celje Pivovarna Laťko - Maribor Branik 29:24 (17:10); prestavljeno: Koper – Dobova, Jeruzalem OrmoŞ - Slovenj Gradec.

Vrstni red po 12. krogu: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 10 tekem - 20 toÄ?k, 2. Gorenje Velenje 10 – 18, 3. Trimo Trebnje 10 - 18, 4. Slovenj Gradec 2011 10 - 14, 5. Jeruzalem OrmoĹž 9 - 12, 6. Riko Ribnica 12 - 12, 7.

Maribor Branik 8 - 8, 8. Koper 7 - 6, 9. Do-

bova 10 6, 10. Urbanscape Loka 7 - 6, 11.

Ljubljana 10 - 5, 12. Grosist Slovan 11 - 4, 13. Butan plin Izola 9 - 3, 14. Krka 9 – 2.

Prva A drĹžavna rokometna liga – Ä?lanice, 11. krog Rezultati: Z'deĹžele - Zagorje 23:22 (11:10); prestavljeno: Krim Mercator - Koper, Izola - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina, Litija Ptuj, Krka - Velenje; rokometaĹĄice Ĺ˝alca proste.

Vrstni red: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 8 tekem - 16 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 6 10, 3. Krka 7 - 10, 4. Krim Mercator 4 - 8, 5.

Z'deĹžele 7 - 8, 6. Velenje 7 - 6, 7. Zagorje 8 - 6, 8. Izola 8 - 5, 9. Koper 6 - 3, 10. Litija 8 2, 11. Ptuj 5 - 0.

Nestrpno Ä?akajo na vrnitev odliÄ?nega Matica Verdineka.

strelec moĹĄtva, nato pa si je pri domaÄ?em opravilu hudo poĹĄkodoval palec leve roke.

Navkljub vsem teĹžavam so rokometaĹĄi Gorenja z osemnajstimi toÄ?kami na odliÄ?nem drugem mestu. Ali so ga zadrĹžali, iz te ĹĄtevilke ne morete izvedeti, ker je bil natisnjena Ĺže pred tekmo. V desetih krogih so doĹživeli

samo en poraz, in to s tretjim Trimom, ki ima enako ĹĄtevilo toÄ?k. Trebanjcem je doslej edinkrat spodrsnilo v Slovenj Gradcu. Ĺ e brez poraza pa so branitelji naslova Celjani.

ÂťNe obremenjujejo se!ÂŤ

Trener se je moral kot drugi paÄ? sprijazniti z razmerami, ki

jih narekuje smrtonosni virus.

Pred gostovanjem, ki bi moralo biti v Mariboru (pa je zaradi okuĹžbe odpadlo), je razmiĹĄljal: ÂťNe obremenjujemo se, ne smemo se. Gremo tekmo za tekmo.

Niti sam ne vem, kje in kako fantje Ä?rpajo moÄ?, energijo. Delujemo dokaj homogeno. Vsekakor smo z dosedanjim razpletom zadovoljni. Prvenstvo bo ĹĄe dolgo, veliko tekem je ĹĄe pred nami in seveda komaj Ä?akamo oziroma upam, da bo le priĹĄel trenutek, ko bom imel na voljo vse igralce.ÂŤ O Fincih pa: ÂťGre za zelo izkuĹĄeno ekipo z veliko igralci iz drugih drĹžav. To bo za nas zelo zahteven nasprotnik.

Tudi v soboto priÄ?akujem od fantov, da bodo dali vse od sebe, da bodo, Ä?e se izrazim bolj po domaÄ?e, trgali parket. TakĹĄen odnos se nam je doslej obrestoval in upam, da bomo tudi po dveh dvobojih z njimi podaljĹĄali svoje 'bivanje' v Evropi.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

ŠtrbunkÂŤ bo zabaval staro in mlado DruĹžabna novost, ki je bila omogoÄ?ena najprej v Ĺ aleĹĄki dolini Iznajdljivi upokojenci naĹĄe skupnosti, ki so organizirani v pokrajinski zvezi upokojencev ter ĹĄe zlasti dobro v DruĹĄtvu upokojencev Velenje (DUV), vseskozi iĹĄÄ?ejo moĹžnosti za razliÄ?na dela, rekreacijo, kulturo in umetniĹĄko ustvarjanje ter pomoÄ? soobÄ?anom in svojim bliĹžnjim. Ĺ˝elijo biti (in so!) koristni, ne zapostavljeni in pozabljeni. Poskrbeti Ĺželijo za zdravje, rekreacijo in v tem primeru tudi za dobro zabavo. Ko bo ozraÄ?je po premagani korona epidemiji spet boljĹĄe in bo dovoljevalo druĹženje, bodo v okviru druĹĄtev in pokrajinske upokojenske zveze Ĺ aleĹĄke doline nadaljevali zaÄ?ete aktivnosti in z novo igro ťtrbunkÂŤ. Zgodovinska dejstva o novi ĹĄportno-druĹžabni igri so neznana, obstajajo pa razliÄ?ne zgodbe. Med njimi je ena o evropskem poreklu, ki pravi, da so ĹĄtrbunk igrali v NemÄ?iji (ÂťDas SchtrbunckÂŤ) Ĺže v 14. stoletju.

VeÄ?ina navedb govori o ameriĹĄkem poreklu (ÂťCornholeÂŤ), kjer je ta igra danes zelo mnoĹžiÄ?na, razĹĄirjena tudi v zvezno ligo. Ko je nedavno tega priĹĄla do nas, so se je hitro oprijeli tudi v Velenju. Skupina ĹĄportno in druĹžabno naravnanih moĹž pri druĹĄtvu

upokojencev Velenje je pridobila model rekvizitov in si pripomoÄ?ke za igro izdelala sama. Ĺ˝e med letom so izvedli celo turnir in doma vadili za gostovanje. Ĺ trbunk, preprosta zabavna druĹžabna igra za vse generacije, poteka tako, da igralci izmeniÄ?no meÄ?ejo vreÄ?ke, napolnjene s koruzo, na nasprotno privzdignjeno leseno ploĹĄÄ?ad z odprtino na njenem zgornjem delu in tako zbirajo toÄ?ke. V igri zmaga posameznik ali ekipa, ki prva zbere 21 toÄ?k.

O tem nas je obvestil podpredsednik DU Velenje Ivo Druks iz naselja Gorica, ki je s kolegi in

vodjem podroÄ?ja za ĹĄport in rekreacijo Borisom Zajcem, sodeloval tako pri pridobitvi sistema igre kot organiziral izdelavo igral ter zastavil sistem treningov in prvih tekmovanj. Ker je igra ĹĄtrbunk namenjena druĹženju vseh generacij in prispeva k zdravi in trdnejĹĄi povezanosti, se bo gotovo hitro razĹĄirila tudi drugod, tako pa se bo gotovo oblikovala tudi tekmovalna liga v dolini in ĹĄirĹĄe. Zdrav naÄ?in in razvedrilo je prav to, kar bomo potrebovali zdaj in v prihodnje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

BOĹ˝IĂˆNE ZVEZDE ÂťTO GOÂŤ TekavÄ?eva cesta 11, Ĺ oĹĄtanj, delovni Ä?as: pon-pet 9-15

Prevzemno mesto na vrtnariji - MetleÄ?e pri rondoju BrezplaÄ?na dostava nad 30 eur po Ĺ aleĹĄki dolini

email: domen.vrtnarstvo@gmail.com Info in naroÄ?ila na 031 677 032

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

10. decembra 2020

GaĹĄenje objektov s sonÄ?nimi elektrarnami je zapleteno Boris BrinovĹĄek: ÂťVsaka tehnologija ima dobre in slabe lastnosti, tudi fotovoltaika. Pri naÄ?rtovanju gradnje domaÄ?e sonÄ?ne elektrarne je treba dobro premisli tudi o poĹžarni varnosti premoĹženja.ÂŤ Tina Felicijan

ÄŒeprav veliko potreb po energiji ĹĄe vedno zadovoljujemo z uporabo fosilnih goriv, Ĺže vrsto let razvijamo t. i. Ä?isto energijo, da bi ohranili planet. Na Zemlji nas Ĺživi Ĺže preko 7,7 milijarde, vozimo veÄ? kot milijardo avtomobilov, za razkoĹĄno Ĺživljenje pa potrebujemo tudi ogromno energije. Sonce je neizÄ?rpen vir energije (za ogrevanje planeta, fotosintezo, uravnavanje podnebja), sorazmerno pozno pa smo ugotovili, da ga lahko izkoriĹĄÄ?amo tudi za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, je Boris BrinovĹĄek, vodja poklicnega jedra PGD Velenje, v uvodu podal razmislek o fotovoltaiÄ?nih elektrarnah, ki imajo kot vsaka tehnologija dobre in slabe lastnosti. Nato pa je z vidika poĹžarne varnosti tako za lastnika kot gasilce govoril predvsem o slednjih.

Ali so fotovoltaiÄ?ni paneli lahko nevarni? ÂťPaneli so na objekte, kot so stanovanjske hiĹĄe in gospodar-

sko poslopje, nameĹĄÄ?eni na predhodno izdelani konstrukciji in prekrivajo veÄ?ji del ostreĹĄja, kar lahko v primeru poĹžara oteĹži postopke gaĹĄenja s tal. Sama konstrukcija kot tudi foto paneli niso posebej gorljivi oz. nevarni, saj gre za kovino, steklo, kabelske vodnike in mogoÄ?e nekaj plastike. TeĹžava nastopi pri gaĹĄenju poĹžara v ostreĹĄju. Vsa poĹžarna

â?ą

Ĺ˝al tudi ne moremo izklopiti foto panelov, da ob sonÄ?ni svetlobi ne bi veÄ? proizvajali elektriÄ?ne energije. Ta nevarnost nenehne proizvodnje elektriÄ?ne energije pa pri poĹžaru predstavlja tveganje, da pri gaĹĄenju z uporabo vode pridemo v stik z napetostjo.ÂŤ

Paneli lahko ob poĹžaru zaÄ?nejo padati s strehe.

voda, ki bi sicer ohladila goreÄ?e ostreĹĄje, se zliva po panelih z ostreĹĄja. Taktika se v tem primeru spremeni in gasilcem narekuje preboj na podstreĹĄje z notranje strani objekta. Nevarnosti, ki jo predstavljajo paneli ob poĹžaru, pretijo tudi gasilcem, saj zaradi visoke temperature nosilna konstrukcija zaÄ?ne popuĹĄÄ?ati, foto moduli pa zaÄ?nejo padati s strehe.ÂŤ

Posebno teĹžavno je gaĹĄenje poĹžara v ostreĹĄju, na katerega so nameĹĄÄ?eni fotovoltaiÄ?ni paneli.

Se da panele iz omreĹžja odklopiti? ÂťKot vam je znano, se pridobljena elektriÄ?na energija iz foto panelov ne da akumulirati,

â?ą

GaĹĄenje s taktiko notranjega napada je praktiÄ?no nemogoÄ?e.

POLICIJSKA kronika TrÄ?enje v Paki Velenje, 2. decembra – V Paki pri Velenju pripetila prometna nesreÄ?a. Voznica osebnega vozila, ki je vozila v smeri proti Velenju, je zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo v desnem ovinku zapeljala na nasprotno smerno voziĹĄÄ?e in trÄ?ila v voznika osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti.

Voznica se je v laĹžje poĹĄkodovala.

PlaÄ?al s ponarejenim bankovcem Velenje, 4. decembra – V petek je neznanec pri plaÄ?ilu izdelkov v trgovini Hofer v Pesju le-te plaÄ?al s ponarejenim bankovcem za 50 evrov. Za njim poizvedujejo.

Zakuril kocke sena Velenje, 5. decembra – V soboto popoldan je v naselju BevÄ?e zago-

relo seno. PoĹžar so pogasili gasilci, ki so nato seno tudi prekopali. Policisti sumijo, da gre za poĹžig. Zgorelo je blizu 30 kock sena, ĹĄkoda pa znaĹĄa okoli 100 evrov.

brez znakov Ĺživljenja. Izvlekla sta ga iz potoka in ga oĹživljala vse do prihoda reĹĄevalcev. Preiskovalna sodnica je za 62-letnika odredila sodno obdukcijo, ki je potrdila, da je moĹĄki umrl zaradi odpovedi srca, so sporoÄ?ili s PU Celje.

Mopedist umrl zaradi odpovedi srca Policisi preverjajo Mozirje, 7. decembra - V okolici voĹžnjo pod vplivom Ĺ miklavĹža je v ponedeljek popoldan umrl 62-letni moĹĄki, ki je pa- alkohola del v potok. MoĹĄkega, ki je brez Ä?elade vozil neregistriran moped, sta policista pred tem opazila pri kontroli prometa, zato sta ga veÄ?krat pravilno ustavljala z zvoÄ?nimi in s svetlobnimi znaki. Mopedist ni ustavil, paÄ? pa je odpeljal v bliĹžnji gozd, kjer je pustil moped in naprej odĹĄel peĹĄ. Policista sta pregledala relacijo, kamor se je odpeljal in naĹĄla parkiran moped, nato pa sta ga 300 metrov proÄ? od parkiranega mopeda, naĹĄla v potoku

Ljubljana, Velenje, 7. decembra – V ponedeljek se je v Sloveniji zaÄ?el drugi del nacionalne akcije za prepreÄ?evanje voĹžnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo preverjali voĹžnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali tudi preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Akcija bo potekala do 31. decembra.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pes je ĹĄel po svoje Ĺ oĹĄtanj, 30. novembra – PrejĹĄnji ponedeljek zveÄ?er so ĹĄli policisti v Ĺ oĹĄtanj. ÂťPovabilaÂŤ jih je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, ki je opazila, da se po mestu brez nadzora sprehaja pes. Policisti so ugotovili, kdo je lastnik, in mu psa tudi vrnili. Napisali pa so mu tudi plaÄ?ilni nalog.

Iz zabave v garaĹži na policijo v pridrĹžanje Velenje, 30. novembra – V ponedeljek ponoÄ?i so policisti preverili, kaj se dogaja v garaĹžah na Gorici, kjer naj bi se druĹžilo in popivalo veÄ? ljudi, kot so sliĹĄali. Ob njihovem prihodu sta bili tam dve osebi. Obema so napisali plaÄ?ilni nalog. Ker pa ena oseba ni upoĹĄtevala ukaza, naj zapusti kraj, so jo pridrĹžali in ji napisali ĹĄe en plaÄ?ilni nalog, tega zaradi krĹĄitve zakona o prekrĹĄkih.

PoĹĄtenjak najdeni denar izroÄ?il policistom Velenje, 30. novembra – V ponedeljek zveÄ?er je obÄ?an na bankomatu v Pesju

naĹĄel 150 evrov. Najdeni denar je izroÄ?il policistom. Pozabljivec lahko denar – s potrdilom, da je res lastnik – prevzame na Policijski postaji Velenje.

Moteno spanje Velenje, 1. decembra – Malo Ä?ez polnoÄ? v prvi decembrski dan so imeli nekateri na GoriĹĄki cesti zaradi glasne glasbe moteno spanje. Policisti so jo utiĹĄali tako, da so ÂťpredvajalcuÂŤ napisali plaÄ?ilni nalog.

Neznanec krade poťto Velenje, 1. decembra – Na policijo se je obrnil krajan Silove in prijavil, da mu neznanec iz nabiralnika krade poťto.

V mestu malo belega, malo pa zelenega Velenje, 2. decembra – V sredo so policisti pri rednem obhodu mesta na Vodnikovi cesti obÄ?anu zasegli belo praĹĄnato snov.

Poslali so jo v analizo. ÄŒe se izkaĹže, da gre za tisto, kar mislijo, da gre, bodo ukrepali.

V petek, 4. decembra, pa so na Trgu mladosti obÄ?anu zasegli neznano zeleno ra-

stlino in manjĹĄi noĹž na vzmet, ki je prepovedan. Zeleno rastlino pa so istega veÄ?era zasegli ĹĄe pri enem na Titovem trgu.

V trgovini napadel varnostnika Velenje, 2. decembra – V sredo popoldan je v trgovini Merkur obÄ?an napadel varnostnika. Po napadu se je s kraja odpeljal. Policisti so ugotovili identiteto krĹĄitelja in mu zaradi storitve veÄ? krĹĄitev spisali plaÄ?ilni nalog.

Konice pod avtom Ĺ oĹĄtanj, 2. decembra – V sredo je v Ĺ oĹĄtanju neznanec pod avto podstavil konice, zaradi Ä?esar je lastnik avtomobila poĹĄkodoval pnevmatike.

Glasno v stanovanju Velenje, 5. decembra – V soboto ponoÄ?i so policisti prejeli obvestilo, da je v stanovanju na Jenkovi veÄ? oseb, iz stanovanja pa odmeva glasna glasba. Zaradi slednje so lastniku napisali plaÄ?ilni nalog.

temveÄ? se odvaja v omreĹžje in jo uporabljamo vsi uporabniki elektriÄ?ne energije. Uravnavanje porabe in proizvodnje je zapleten proces. Na vsakem objektu je na primernem dostopnem in varnem mestu nameĹĄÄ?ena omarica z glavnim stikalom, s katerim res lahko odklopimo elektriÄ?no energijo iz omreĹžja. Od te omarice do foto panelov pa Ĺžal ne moremo prekiniti tokokroga.

DomaÄ?e sonÄ?ne elektrarne so tudi v naĹĄem okolju vse pogostejĹĄe. S fotovoltaiÄ?nimi paneli so opremljene tudi strehe nekaterih obÄ?inskih in drugih objektov. Tudi zato, ker se s tem poveÄ?uje moĹžnost, da se bodo z gaĹĄenjem poĹžarov na objektih s sonÄ?nimi elektrarnami sreÄ?ali lokalni gasilci, je PGD Velenje oktobra (v mesecu poĹžarne varnosti) naÄ?rtovalo posebno izobraĹževanje o gaĹĄenju fotovoltaike. Zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa izobraĹževanja sicer niso izvedli, a se vendarle seznanjajo s tveganji in smernicami.

O kakĹĄni napetosti govorimo? ÂťGovorimo o proizvodnji enosmerne napetosti, ki se med sabo s paneli seĹĄteva tudi do napetosti 1000 V. Po vodnikih, razpeljanih po objektu, se vodi elektriÄ?no energijo do pretvornika v izmeniÄ?no napetost, ki je povezana v omreĹžje. Predpisi pravijo, da je nevarna enosmerna napetost

â?ą

Gasilska razsvetljava lahko sproĹži delovanje solarnih panelov tudi ponoÄ?i.

120 V in veÄ? ter tok 300 mA. ÄŒe napetost panelov ni znana, je pri polivanju z vodno meglo predpisana varnostna razdalja gasilca vsaj 5 metrov, pri direktnem gaĹĄenju s curkom pa je potrebna varnostna razdalja vsaj 10 metrov. Torej je gaĹĄenje z notranjim napadom praktiÄ?no nemogoÄ?e.ÂŤ Je gaĹĄenje ponoÄ?i, ko ni vira za delovanje panelov, laĹžje ali manj nevarno? ÂťÄŒe se foto panele v noÄ?nem Ä?asu osvetli z gasilsko razsvetljavo, ki jo gasilci potrebujejo za varno izvajanje gasilske intervencije, ni izkljuÄ?eno, da so deli elektrarne ponovno pod na-

petostjo. Zaradi dejstva, da so poĹĄkodovani moduli lahko pod Ĺživljenjsko nevarno elektriÄ?no napetostjo, se je pri gaĹĄenju potrebno izogibati polivanju poĹĄkodovanih panelov in vodnikov.

Objekt, ki ga prizadene poĹžar, je potrebno iz elektriÄ?nega omreĹžja

â?ą

Gasilci lahko pridejo pri gaĹĄenju z vodo v stik z elektriÄ?no napetostjo.

izklopiti, pri tem pa moramo biti pozorni, da so kabli od fotovoltaiÄ?nih modulov do razsmernika ĹĄe vedno pod napetostjo, pa naj bo to podnevi ali ponoÄ?i.ÂŤ Kaj morajo lastniki sonÄ?nih elektrarn storiti za poĹžarno varnost? ÂťLastniki objektov, opremljenih s sonÄ?nimi elektrarnami, ki so povezane v javno elektriÄ?no omreĹžje, so dolĹžni poskrbeti za izdelavo ustreznih poĹžarnih naÄ?rtov, ki jih morajo predati gasilcem in omogoÄ?iti ogled objekta ter izvedenih inĹĄtalacij. Izgradnja oz. montaĹža fotovoltaiÄ?nih modulov mora biti izvedena po veljavnih predpisih ter na vidnem mestu ustrezno oznaÄ?ena s predpisano oznako. Oznaka je tam, kjer je na zunanji steni v veÄ?ini primerov tudi glavno stikalo za prekinitev povezave panelov in javnega omreĹžja. Predvsem pa je odgovornost vsakega lastnika, da pri naÄ?rtovanju gradnje dobro premisli tudi o poĹžarni varnosti svojega premoĹženja.ÂŤ đ&#x;”˛

Defibrilator bi Ĺželeli v vseh treh naseljih Za krajevno skupnost Skorno - Florjan je zaradi oddaljenosti od nujne medicinske pomoÄ?i ta ĹĄe posebej pomemben Ĺ oĹĄtanj – V krajevni skupnosti Skorno - Florjan imajo novo pridobitev. Na steno pri glavnem vhodu doma krajanov Skorno Florjan so namestili avtomatski zunanji defibrilator ali AED. V krajevni skupnosti pravijo, da ima za to velike zasluge ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki jim je prisluhnila v Ĺželji, da se v kraju namestijo naprave, ki reĹĄujejo Ĺživljenja, in za to se ji tudi zahvaljujejo. ÂťKrajevna skupnost Skorno Florjan je velika po povrĹĄini in v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj med veÄ?jimi, obenem pa tudi precej oddaljena od nujne medicinske pomoÄ?i, zato je potreba po hitrem dostopu do defibrilatorja za tisoÄ? dvesto prebivalcev, kolikor jih ĹĄteje kraj, ĹĄe toliko veÄ?ja in nujna,ÂŤ pravi predsednik Sveta KS Matej SkornĹĄek.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prvi defibrilator – ta je nameĹĄÄ?en na glavnem vhodu Doma krajanov Skorno, priskrbela konec lanskega leta. ÂťTuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno pa je za krajane dvakrat organiziralo tudi usposabljanje o pravilni uporabi defibrilatorja, ki

AED zdaj tudi na proÄ?elju Doma krajanov Skorno - Florjan. (foto: Slavko Golob)

ga je izvedlo strokovno usposobljeno osebje.ÂŤ Takoj, ko se bo stanje s prisotnostjo koronavirusa v drĹžavi izboljĹĄalo in bo spet moĹžno druĹženje v veÄ?jih skupinah, bodo organizirali brezplaÄ?ni teÄ?aj uporabe AED za vse krajane Skorna in Florjana. ÂťÄŒeprav smo krajani in Ä?lani sveta zelo veseli pridobitve obeh defibrilatorjev, si Ĺželimo, da bi ju bilo treba uporabljati Ä?im manj.

Zavedamo pa se, da bo vloĹžek

upraviÄ?en Ĺže, Ä?e bomo z njima reĹĄili Ĺživljenje samo enemu obÄ?anu ali mimoidoÄ?emu turistu,ÂŤ pravi.

Zdaj si prizadevajo, da bi defibrilator namestili tudi v naselju Pohrastnik, ki je zelo gosto naseljen. Tako bi imela krajevna skupnost naprave, ki reĹĄujejo Ĺživljenja ob zastoju srca, v vseh treh naseljih. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. decembra 2020

19

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Pismo ‌ sebi Zamisli si, da piĹĄeĹĄ pismo sebi. MlajĹĄi verziji sebe. Predstavljaj si jo – mlado dekle, ki je hodilo po svetu lahkih nog, spontanih pogledov, radovednih vpraĹĄanj in prisrÄ?nih namenov. Dekle, ki je plesalo na glasbo in si ni niti za drobtinico sekunde kratilo svojega gibanja s pomislekom, da jo kdo sluÄ?ajno gleda ali presoja. Dekle, ki je prijazno, a obenem odloÄ?no izrazilo, kar je Ä?utilo, takrat, ko je to zaÄ?utilo. Dekle, ki je nevede zaupalo 150-odstotno vase in svoj ĹĄesti Ä?ut. ÄŒe ni imelo dobrega obÄ?utka, je odkorakalo stran od situacij, oseb, besed in okoliĹĄÄ?in, ki je niso podpirale. Ni se oklepalo krivde ali analiz ÂťÄ?emu in zakajÂŤ, ko je sprejemalo srÄ?ne odloÄ?itve. Vedelo je, da je tako prav, Ä?etudi ni prijetno. Prikupna samozavest je prihajala iz drĹže, da je najprej posluĹĄala sebe in skrbela za svojo duĹĄo. Instinktivno je vedela, da radost lahko deli naprej samo tako, da v prvi vrsti skrbi za svoje srce.

Spomni se dekleta, ki je znalo poÄ?ivati, ko ji je telo tako sporoÄ?alo. Bila je v tesnem stiku

sama s seboj in to je bila moÄ?na vez, ki jo je branila kot lev. Varovala je svoja poÄ?utja in Ĺželje.

Pismo ‌ sebi. Je to hec, kajne?

Vem. SliĹĄi se nenaravno, nelogiÄ?no, Ä?udno.

Nekaj, Ä?esar nismo vajeni. Nekaj, kar nas vrĹže iz tira. Vem. In prav je tako! Naj nas vrĹže iz tira, saj ta tir je Ĺže poznan in je cona udobja, ki paÄ? sluĹži kot robot, a ne prinaĹĄa premikov, sprememb, odmikov, novosti in sveĹžine.

Pismo se lahko spremeni v opraviÄ?ilo. Sebi.

MoÄ?no sporoÄ?ilo sami sebi, ki navadno s seboj prinese solze in duĹĄevno olajĹĄanje. ÂťOprosti, da sem nekje med potjo nekoliko pozabila nate. Nisi bila vedno prva zame, za kar mi je Ĺžal. Nisem se vedno ukvarjala s teboj, saj so vedno in znova bili drugi bolj pomembni.

Ni me zanimalo, kar imaĹĄ povedati, ni me iskreno zanimalo. Hitela sem z vsakdanom in se nisem niti Ĺželela ukvarjati s tvojimi Ĺželjami. Nisem imela Ä?asa.

Nisem spoĹĄtovala tvojih Ä?ustev, mnogokrat sem jih poteptala, utiĹĄala, ti rekla, da ne-

SOCIALNI podlistek

od 11. 12. do 17. 12.

- 11. decembra 1829 se je na Dunaju rodil Karel de Csepin Adamovich, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu; 1857. se je poroÄ?il z Bianco, grofico Wickenburg, kot slovenski kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraĹĄkem okraju je nastopil na volitvah leta 1870 in 1871 in bil obakrat izvoljen; umrl je 19. februarja 1874; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil banÄ?nik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline in tudi Ĺ aleĹĄke doline Aleksander VideÄ?nik; umrl je 6. marca 2019 v Celju; - 12. decembra 1873 se je v Studenicah rodil pedagog in funkcionar Ivan Koropec; v obdobju 1899-1918 je pouÄ?eval v Ĺ oĹĄtanju, v ĹĄolskem letu 1918/1919 pa je bil imenovan za naduÄ?itelja v Velenju; leta 1911 je postal ravnatelj ĹĄoĹĄtanjske Hranilnice in posojilnice; od 1904 do 1914 je bil prvi predsednik Ĺ aleĹĄke podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva v Ĺ oĹĄtanju; umrl 4. julija 1944 v PoljÄ?anah; - 12. decembra 1888 se je na ZdovÄ?evi domaÄ?iji v Zavodnjah

skrbeti za konzumacijo svojih ÂťsladkarijÂŤ. Mislim, da vsi vemo, da se pod konzumacijo ÂťsladkarijÂŤ skriva beseda droga. Odkar so ti ukrepi v veljavi, je teĹžava v lokaciji ‌ To je po navadi na kakĹĄnem straniĹĄÄ?u (npr. javni WC-ji, v nakupovalnih centrih), stopniĹĄÄ?u, terasah lokalov (paÄ? nekje v mestu, kjer je na voljo streha, osvetljava, tekoÄ?a voda ‌). NajbrĹž bodo ti stavki naleteli na veliko negativnih kritik, mnenj, ampak realnost je takĹĄna, da v naĹĄem mestu ni nikjer varne sobe oz. prostora, ki bi bil namenjen konzumiranju ÂťsladkarijÂŤ. Ĺ˝elim si, da bi bil v naĹĄi drĹžavi, v naĹĄi lokalni skupnosti Ä?im prej vzpostavljen tak program, ki bi bil tudi

nad Ĺ oĹĄtanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval v kamnu, bronu, mavcu in predvsem lesu; njegovi najĹĄtevilnejĹĄi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc; Napotniku so ob tej priloĹžnosti podelili visoko drĹžavno odlikovanje - red dela I. stopnje, obÄ?inski odbor Ĺ oĹĄtanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega Ä?astnega obÄ?ana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli ĹĄe v Narodni galeriji v Ljubljani; - 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana zmagal Milan KopuĹĄar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekaÄ?ev iz 26 evropskih drĹžav; - 13. decembra 1922 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik – Kajuh; Kajuhov pesniĹĄki opus je dosegel vrh v polemiÄ?ni Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih znaÄ?ilnih Ĺženskih pesmih: Kje si, mati, Materi

đ&#x;”˛

Ines Vugrinec, Druťtvo SŽM

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Kam, ko nimaĹĄ kam, ali korona bluz Tudi jaz doĹživljam stisko tega Ä?asa, doĹživljam vse te poglede mimoidoÄ?ih, ki kritiÄ?no govorijo, molÄ?e in vÄ?asih tudi z glasom. Sem jezen, ves Ä?as sem jezen, tudi ko se smejim. V bistvu sem Ĺžalosten, v meni je boleÄ?ina, ki je ĹĄe od prej, veliko od prej, ki je posledica dogodkov, na katere nisem imel vpliva. Ampak zdaj sem tu, del te druĹžbe, del tega mesta in tudi jaz posluĹĄam samo Ĺživeti in preĹživeti. Trudim se biti normalen v tej novi realnosti.

TeĹžko je in meni je ĹĄe teĹžje.

V zadnjih sedmih tednih, odkar so ponovno poostreni ukrepi za prepreÄ?evanje okuĹžb s koronavirusom, je nastal Âťvelik problemÂŤ, kje imeti oz. po-

haj govoriti, kar Ä?utiĹĄ.

Nisem ti pomagala, da doseĹžeĹĄ svoje izzive, potihoma sem te ustavljala, ÂťbremzalaÂŤ, preusmerjala.

Nisem verjela v tvoj uspeh. Mnogokrat sem te kritizirala, ti dopovedovala, da ti ne bo ĹĄlo dobro od rok, da nisi dovolj dobra.

Tudi ko si bila utrujena, Ĺžalostna, izgubljena, te nisem tolaĹžila, nisem zmogla soÄ?utja do tebe. Mudilo se mi je v vsakdan izpolnjevati naloge, zahteve, obveznosti.

Ni bilo Ä?asa za pomoÄ?, podporo, reĹĄevanje, odpuĹĄÄ?anje, skrb, varovanje.

Nisem verjela vate, in ko si me klicala, da me potrebujeĹĄ, se nisem ozrla na tvoj klic.

Tudi potrpeĹžljiva nisem bila s teboj, nenehno sem te preganjala, da opraviĹĄ, narediĹĄ, izpolnjujeĹĄ in greĹĄ. Nikoli s teboj nisem poÄ?akala, dokler nisi dojela, kaj potrebujeĹĄ.

Nisem imela Ä?asa. Hitela sem z vsakdanom.

Oprosti ‌ Spomni se dekleta in napiťi ji pismo. Ko ga bo prebralo, vedi, da ti oprosti. Vse za nazaj in sproti.

reguliran iz drĹžave in zdravstveno oskrbovan, ki bi bil namenjen reĹĄevanju problematike uporabe drog na javnem mestu, da bi se lahko z njim omogoÄ?alo varno okolje, v katerem bi lahko uĹživali droge manj ĹĄkodljivo, kjer bi lahko dobili sterilen pribor za injiciranje, zaradi Ä?esar bi, prepriÄ?an sem, prihajalo do manjĹĄega prenosa bolezni (hiv, hepatitis B in C ...). Uporabljene igle bi ostale v varni sobi in ne zunaj, kjer bi se lahko kdo od mimoidoÄ?ih zbodel. Sigurno bi se s tem omejila tudi preprodaja droge, kriminal, zadevanje v javnosti, uriniranje v okolici, motenje javnega reda in miru. đ&#x;”˛

Uporabnik programa Dnevni center za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog Ĺ ent

Aleksander VideÄ?nik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovrĹĄeno zdruĹžil osebno liriÄ?no izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; njegova kratka in neizpeta Ĺživljenjska pot se je tragiÄ?no konÄ?ala 22. februarja 1944 na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - 15. decembra 1914 se je v Ĺ aleku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun; umrl je 5. junija 1997 v Velenju; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca; - 16. decembra 1955 se je rodil kipar Marjan Drev; osnovno ĹĄolo je konÄ?al v Ĺ martnem ob Paki, leta 1982 je zakljuÄ?il ĹĄtudij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; najbolj prepoznaven je po javnem spomeniku Antona Martina SlomĹĄka v Mariboru;

- 16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, uÄ?itelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do zaÄ?etka druge svetovne vojne Ĺživel in pouÄ?eval na ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki; - 16. decembra 1971 je umrl pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva; rojen je bil 4. marca 1875 na Konovem pri Velenju; - 16. decembra 2007 je v TopolĹĄici umrl gasilec in dolgoletni voditelj pustnih karnevalov v Velenju Miha Valenci; - 17. decembra 1836 se je v sv.

Martinu pri Ĺ aleku rodil publicist, pedagog in duhovnik TomaĹž Lempl; po konÄ?anem mariborskem bogoslovnem uÄ?iteljiĹĄÄ?u se je pridruĹžil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik in profesor; - 17. decembra 1906 se je v TrĹžiÄ?u rodil direktor Tovarne usnja v Ĺ oĹĄtanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zasluĹžen za leta 1951 zgrajeni planinski dom v Ĺ entvidu nad Ĺ oĹĄtanjem oziroma na Slemenu, ki se po njem tudi imenuje; umrl je 28. oktobra 1981; - 17. decembra 1990 je velenjska VTV prviÄ? poslala ŞivoÂŤ sliko v televizijski medijski prostor Slovenije. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ne spuĹĄÄ?ajte se v prepire, Ä?eprav imate vÄ?asih drugaÄ?en pogled na svet kot vaĹĄi druĹžinski Ä?lani in prijatelji. Poskusite se brzdati in razumeti situacijo tudi z njihove strani. Vzemite si Ä?as za pogovor z njimi in potrpeĹžljivo posluĹĄajte njihove nasvete, ki vam bodo v prihodnosti priĹĄli ĹĄe kako prav. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, Ä?e ga boste znali izkoristiti. Neka oseba bo namreÄ? vrgla oÄ?i prav na vas. Od vaĹĄe samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. ZaÄ?etek dolgotrajne zveze ni izkljuÄ?en, Ä?e boste tej osebi dali priloĹžnost in ne boste vsega planirali preveÄ? vnaprej.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. Morali se boste bolj organizirati, saj ste skozi celo leto preveÄ? zapravljali za nesmiselne stvari, ki jih dejansko ne potrebujete. ÄŒe boste v prihodnje s svojim denarjem ravnali racionalno, vam finanÄ?na situacija ne bo veÄ? povzroÄ?ala preglavic. Tudi v sluĹžbi zna priti do teĹžav, ki pa jih boste uspeli razreĹĄiti brez veÄ?jih posledic, Ä?e boste pametno reagirali. Do ĹĄefa bodite strpni in prijazni, razloĹžite mu svoje argumente, zakaj ste pri nekem projektu reagirali tako, kot ste. Preden nadrejenemu oddate zakljuÄ?en projekt, se posvetujte ĹĄe s svojimi sodelavci.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

ZnaĹĄli se boste v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. S svojo poslovno idejo boste navduĹĄili sodelavce, prijatelje in druĹžinske Ä?lane. Potrudite se, da jo boste uspeli tudi uresniÄ?iti. V sluĹžbi boste zelo zgovorni, zato vam ta teden predstavlja pravi Ä?as za nova poznanstva. ÄŒeprav se s svojimi poslovnimi partnerji ne boste mogli videti v Ĺživo, se boste lahko po spletnih aplikacijah dogovorili vse podrobnosti o svojih projektih. Paziti se morate le prehlada ali kakĹĄnega virusnega obolenja, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Ukrepajte preventivno.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

ÄŒeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste teĹžko opravljali naloge, ki vam jih bodo postavljali vaĹĄi nadrejeni. Glede nekih stvari se nikakor ne boste strinjali z njimi. Bolje bo, da stisnete jezik za zobe, kot da iĹĄÄ?ete prepir in jim poskuĹĄate vsiliti svoje ideje. Ko boste dokazali, da imate zares dobre reĹĄitve, ki bodo prispevale k boljĹĄemu delovanju vaĹĄega podjetja, boste tudi vi imeli veÄ? besede pri realizaciji projektov. Pazite na svoje zdravje, saj zaradi hitro spreminjajoÄ?ega se vremena obstaja veÄ? moĹžnosti, da zbolite. ÄŒe nimate prenatrpanih sluĹžbenih obveznosti, preĹživite proste dni nekje v naravi.

Lev 23. 7. – 23. 8.

Vezani boste obÄ?utili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav niÄ? diĹĄale. ObÄ?utek imate, da ste v zadnjih mesecih preveÄ? Ä?asa preĹživeli s svojim partnerjem, svojim hobijem in Ĺželjam pa niste namenjali nobenih pozornosti. Sami pri sebi morate razÄ?istiti, Ä?e je vaĹĄ partner res oseba, s katero se Ĺželite postarati. Vse veÄ? prostega Ä?asa namreÄ? Ĺželite izkoristiti po svojih Ĺželjah. Za nasvet ne spraĹĄujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, v Ä?em tiÄ?i problem. Vzemite si kakĹĄen dan samo zase in temeljito razmislite o vajinem odnosu in skupnih Ĺželjah za prihodnost.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ljubezenskim teĹžavam ĹĄe vedno ne bo videti konca, saj bodo vsi pogovori s partnerjem hitro preĹĄli v prepire. Ĺ˝elite si toplega in iskrenega partnerskega odnosa. Za nastalo situacijo ne smete kriviti samo svoje boljĹĄe polovice, saj sami veste, da zadnje Ä?ase niste bili prav niÄ? potrpeĹžljivi. Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se bo zveza obdrĹžala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste imeli.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Dvakrat premislite, preden boste prijateljici poskusili vsiliti svoje mnenje o zelo osebni zadevi, saj se vam zna zgoditi, da vam tega ne bo odpustila. Pomagajte ji le, Ä?e vas bo prosila za pomoÄ?, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Rutina vas ubija in Ĺže komaj Ä?akate, da boste spet lahko potovali in se poÄ?utili bolj svobodni. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za poletne dni, ko se bo trenutna zdravstvena situacija po vsej verjetnosti Ĺže umirila. Ne pozabite na rojstni dan bliĹžnje osebe, zelo vam bo zamerila, Ä?e ji ne boste izkazali nobene pozornosti. Zdravje bo razmeram primerno odliÄ?no.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Prekipevali boste od energije, zato se Ä?imprej odpravite na celodnevni izlet v naravo, kjer boste lahko vsaj delÄ?ek te energije tudi sprostili. Sedenje doma vas spravlja v slabo voljo, trpi pa tudi vaĹĄa kondicija in sploĹĄno poÄ?utje. Za vas ne prav znaÄ?ilna Ä?ustva, ki vas bodo prevzela v naslednjih dneh, vas lahko hitro popeljejo do prevelikih priÄ?akovanj. Ne boste veÄ? realni, vse si boste razlagali po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, vseeno pa boste kmalu padli na realna tla. Umirite svoje misli in preusmerite pozornost na produktivno delo. Sanjarili boste, kako bo, ko se Ä?asi izboljĹĄajo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

VaĹĄe odloÄ?itve bodo v teh dneh v dobro in korist vseh okoli vas. Opazili boste, da delo med druĹžinske Ä?lane ni enakomerno razporejeno, zato boste skuĹĄali narediti veÄ? stvari, ki jih sicer postorijo drugi Ä?lani druĹžine. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis. SpraĹĄevali vas bodo za nasvete, vi pa jim boste s svojimi izkuĹĄnjami in iskrenostjo znali pomagati. Skupaj, pa Ä?eprav na daljavo, boste prebroditi njihove teĹžave. December je res mesec obdarovanja, a letos raje ne zapravljajte preveÄ?. VaĹĄi najbliĹžji bodo bolj veseli, Ä?e jim darilo naredite sami. Saj veste, pomembna je pozornost. In vi jo znake pokazati zelo izvirno.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ĺ˝e dolgo niste bili mirni, kar vse bolj Ä?utite tudi zaradi novih in novih zdravstvenih teĹžav. Stres bo vplival tudi na vaĹĄ ljubezenski odnos. Vzemite se v roke in si vsak dan privoĹĄÄ?ite nekaj Ä?asa za relaksacijo in druĹženje s svojimi najljubĹĄimi osebami. Ob koncu tedna se boste nekoliko umirili in posvetili druĹžini. Ne odmikajte se od njih, ampak raje poskuĹĄajte popraviti odnose in uĹživati v njihovi druĹžbi. Zelo vam bodo hvaleĹžni, vi pa se boste sprostili in vaĹĄe misli ne bodo veÄ? osredotoÄ?ene samo na delo in trenutno zdravstveno situacijo. Nikakor pa ne boste mogli pozabiti na finanÄ?ne teĹžave, saj se ne bodo Ä?isto niÄ? omilile.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Vdali ste se v usodo in zaÄ?eli uĹživati v tem, da ste veliko doma. Pozimi je to vsekakor laĹžje. Prav niÄ? vas ĹĄe ne bo zajelo predprazniÄ?no vzduĹĄje. Pazite, da se partner vaĹĄega obnaĹĄanja ne naveliÄ?a, saj je sam veliko bolj aktiven kot vi, zapeÄ?karstvo pa mu ne diĹĄi. Pripravite mu preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta skupaj poÄ?ela nekaj novega. Ĺ e bolj ga bo razveselilo dejstvo, da ste se za neko stvar, o kateri se Ĺže dlje Ä?asa pogovarjata, zares potrudili in jo tudi uresniÄ?ili. Prekinite monotonost vsakdanjikov in tudi v vajinem odnosu boste kmalu doĹživeli veliko spremembo na bolje.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Ko vam bodo ponudili ĹĄe eno delo, ga zavrnite. Bodite realni, saj dobro veste, da vsega ne boste zmogli. Tudi zasluĹžek ne more odtehtati vaĹĄega Ä?asa in poÄ?utja, ki se z obilico dela samo slabĹĄa. Partner bo razumevajoÄ?, a tudi on ima svoje meje. Vsaj kakĹĄen dan v tem tednu posvetite poÄ?itku, saj vas delovne obveznosti ponovno zelo utrujajo. Zaradi tega ne zmorete veÄ? razmiĹĄljati s trezno glavo in projektov na delovnem mestu ne izvajate po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo tudi zdravje v prihodnjih dneh nekoliko ponagajalo. Poskusite se vsaj redno prehranjevati, zauĹžijte tudi dovolj vitaminov in mineralov.

Naš čas, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. decembra

06.20 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.55 11.05 11.10 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.10 15.40 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 00.25 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 07.30 08.30 09.10 09.35 10.05 11.40 13.00 13.30 14.30 18.05 20.00 20.55 22.55 23.30 00.00 00.35 01.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Lojzek, risanka Trala trali, risanka Mandi, risanka Sara in Raček, risanka Tilka in prijatelji, risanka Vse o Rozi, risanka Kalimero, risanka Mulčki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 4/5 Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, portretna odd.

Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, odd. o znanosti Na kratko: Minimalizem Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Neronov dosje - po sledeh antične zarote, kopr. dok. odd.

Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Profil: Jiri Kočica Mestne promenade: Slovenj Gradec, dok. ser., 1/4 Začnimo znova, slov. nan., 18/35 Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Joker, kviz Smučarski poleti - SP: kvalifikacije, prenos iz Planice Rokomet (Ž) - EP, prenos iz Herninga Avtomobilnost Nogomet - EL: 6. kolo, prenos Ambienti Nogomet - EL: vrhunci 6. kola Slovenska jazz scena: 20. Jazz Cerkno 2015– Cerkno Jubileum Orchestra in Zlatko Kaučič Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 6. del Betty v New Yorku, 1. sez., 73. del Lepotica in zver, 1. sez., 22. del Solze v raju, 1. sez., 45. del Solze v raju, 1. sez., 46. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 7. del Šverc komerc, 1. sez., 142. del Betty v New Yorku, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 47. del Solze v raju, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 49. del Šverc komerc, 1. sez., 143. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 12. del Policijska družina, 8. sez., 13. del Meso, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 6. del Betty v New Yorku, 1. sez., 73. del Lepotica in zver, 1. sez., 22. del Solze v raju, 1. sez., 45. del Solze v raju, 1. sez., 46. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 7. del Šverc komerc, 1. sez., 142. del Betty v New Yorku, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 47. del Solze v raju, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 49. del Šverc komerc, 1. sez., 143. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 12. del Policijska družina, 8. sez., 13. del Meso, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10. decembra 2020

Sobota,

11. decembra

06.20 07.00 10.05 10.15 10.20 10.25 10.30 10.40 10.55 11.05 11.10 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 13.50 14.40

15.00 15.15 15.50 16.15 16.35 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.20 01.45 02.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Lojzek, risanka Trala trali, risanka Mandi, risanka Sara in Raček, risanka Tilka in prijatelji, risanka Vse o Rozi, risanka Kalimero, risanka Mulčki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 5/5 Prisluhnimo tišini: Ob mednarodnem dnevu invalidi opozarjajo na diskriminacijo, izob. odd.

TV-izložba Mostovi, magazinska inf. odd.

Danin dinosvet, kan. nan., 1/26 Varuška nindža, niz. nad. za mlade, 3/10 Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Odrske luči, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

12. decembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 09.10 09.50 10.25 10.45 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.25 14.45 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 07.50 08.50 09.20 10.05 11.25 12.55 14.50 18.10 19.30 20.20 22.05 22.50 23.35 00.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, odd. o znanosti Začnimo znova, slov. nan., 19/35 Dobro jutro Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Montafona Smučarski poleti - SP, prenos iz Planice Biatlon - SP: sprint (M), posnetek iz Hochfilzna Videotrak Rokomet (Ž) - EP, prenos iz Herninga Z Graysonom Perryjem po ZDA: Jug, brit. dok. ser., 2/3 Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

04.00 05.15 06.15 08.15 09.00 09.25 10.25 11.45 12.25 13.40 14.50 18.10 18.55 20.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 22.25 22.30 00.30 02.15 02.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 22.25 22.30 00.30 02.15 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 7. del Betty v New Yorku, 1. sez., 74. del Lepotica in zver, 1. sez., 23. del Solze v raju, 1. sez., 47. del Solze v raju, 1. sez., 48. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 8. del Šverc komerc, 1. sez., 143. del Betty v New Yorku, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 49. del Solze v raju, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Moj božični princ, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Preden umrem, angleški film Diagnoza: okusno, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 7. del Betty v New Yorku, 1. sez., 74. del Lepotica in zver, 1. sez., 23. del Solze v raju, 1. sez., 47. del Solze v raju, 1. sez., 48. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 8. del Šverc komerc, 1. sez., 143. del Betty v New Yorku, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 49. del Solze v raju, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Moj božični princ, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Preden umrem, angleški film Diagnoza: okusno, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Nedelja,

22.30 23.15 00.45 01.45

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.40 08.55 09.20 09.45 10.10 11.50 13.40 13.55 15.35 15.50 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.40 01.20

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.40 08.55 09.20 09.45 10.10 11.50 13.40 13.55 15.35 15.50 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.40 01.20

Kultura, Odmevi Čudogozd: Skrb za ljubljenčka Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani in OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Glasba in zvok, odd. za mladostnike TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Znanost o virusu, pog. odd.

Prisluhnimo tišini: S polževim vsadkom sliši že 500 ljudi, izob. odd.

TV-izložba Sedem svetov - en planet: Severna Amerika, kopr. dok. ser., 6/8 Slovenski magazin Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

GR5: v divjino, belg. nad., 6/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Una, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Spomini: Milan Kreslin, 1. del Začnimo znova, slov. nan., 15/35 Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Val d'Isera Začnimo znova, slov. nan., 16/35 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Davosa Smučarski poleti - SP, prenos iz Planice Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), posnetek iz Hochfilzna Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Cortine d'Ampezzo Nogomet - DP: Koper : Maribor, 17. kolo, prenos iz Kopra Zvezdana Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss Videotrak Info kanal

13. decembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.45 08.50 09.00 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.55 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.20 23.50 00.00 00.30 01.20

04.00 05.00 06.00 06.15 06.45 08.15 08.50 09.25 10.25 12.25 13.25 14.50 18.20 19.50 20.20 22.00 23.20 00.10 00.40 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Diagnoza: okusno, ameriški film Zibelka laži, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Devet življenj božiča, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Zlom, ameriški film Čas za ples, ameriški film Zvoki noči

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.50 09.10 09.35 10.25 12.10 12.25 14.05 14.20 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Diagnoza: okusno, ameriški film Zibelka laži, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Devet življenj božiča, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen po domače Ljubezen po domače Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Zlom, ameriški film Čas za ples, ameriški film Zvoki noči

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.05 08.20 08.35 08.50 09.10 09.35 10.25 12.10 12.25 14.05 14.20 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25

Mandi, risanka Živživalice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Nejko, risanka Ernest in Celestinca, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Mimi in Liza, risani film Danin dinosvet, kan. nan., 2/26 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote Rimske počitnice s Catherine: Družinske jedi, odd. o kuhanju, 6/8 Ozare Obzorja duha, portret škofa msgr.

Metoda Piriha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Ples za boga Lugha, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Z druge strani Atlantika, kopr. nad., 5/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Sveto, japonsko-ameriški dok. f.

J. S. Bach/E. Elgar: Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Začnimo znova, slov. nan., 1719/35 Ambienti Avtomobilnost Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Val d'Isera Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - 10 km (Ž), prosto, posnetek iz Davosa Smučarski poleti - SP: ekipna tekma, prenos iz Planice Biatlon - SP: štafeta (M), posnetek iz Hochfilzna Žrebanje Lota Rokomet (Ž) - EP, prenos iz Herninga Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Obseden s šefinjo, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Čas za ples, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preden umrem, angleški film Moj božični princ, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Vojna med nevestama, ameriški film 23.05 Dežela tujcev, avstralski film 01.15 Zvoki noči

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Maša in medved, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robocar Poli, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Zak nevihta, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Obseden s šefinjo, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Čas za ples, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preden umrem, angleški film Moj božični princ, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Vojna med nevestama, ameriški film 23.05 Dežela tujcev, avstralski film 01.15 Zvoki noči

Ponedeljek,

Torek,

14. decembra

06.30 07.00 10.05 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.40 15.10 15.25 16.00 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.30 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 08.50 09.50

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Otroški program Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Resnični Jezus iz Nazareta, brit.am. dok. ser., 1/4 S-prehodi: Benečija in Rezija Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Živživalice, risanka Milan, risanka Šola za pošasti, risanka Bacek Jon, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi: Limbarska gora, dok. odd.

Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Sprehod po literarnih pokrajinah Simfonični orkester Akademije za glasbo UL in Simon Dvoršak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.30 01.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Obzorja duha, portret škofa msgr.

Metoda Piriha Začnimo znova, slov. nan., 20/35 Dobro jutro Novi sosedje: Tretja ulica Prisluhnimo tišini: S polževim vsadkom sliši že 500 ljudi, izob. odd.

Na lepše Zadnja beseda!

Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Videotrak Rokomet (Ž) - EP, prenos iz Koldinga Rafael, princ slikarjev, it. dok. f.

Mesojedec pred odločitvijo, fran. dok. odd.

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.55 23.10 23.30 00.25 01.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 8. del Betty v New Yorku, 1. sez., 75. del Lepotica in zver, 1. sez., 24. del Solze v raju, 1. sez., 49. del Solze v raju, 1. sez., 50. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 9. del Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 51. del Solze v raju, 1. sez., 52. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 50. del Šverc komerc, 1. sez., 144. del 24UR zvečer Lp, Lena, 1. sez., 8. del Lp, Lena, 1. sez., 9. del Lp, Lena, 1. sez., 10. del Policijska družina, 8. sez., 14. del Meso, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.55 23.10 23.30 00.25 01.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 8. del Betty v New Yorku, 1. sez., 75. del Lepotica in zver, 1. sez., 24. del Solze v raju, 1. sez., 49. del Solze v raju, 1. sez., 50. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 9. del Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 51. del Solze v raju, 1. sez., 52. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 50. del Šverc komerc, 1. sez., 144. del 24UR zvečer Lp, Lena, 1. sez., 8. del Lp, Lena, 1. sez., 9. del Lp, Lena, 1. sez., 10. del Policijska družina, 8. sez., 14. del Meso, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10.30 11.05 13.30 14.10 14.25 15.10 16.15 17.20 18.10 19.10 20.20 22.05 23.35

Sreda,

15. decembra

06.20 07.00 10.05 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.40 15.00 15.25 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.50 01.20 02.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Otroški program Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Resnični Jezus iz Nazareta, brit.am. dok. ser., 2/4 TV-izložba Duhovni utrip Kanape - Kanapé, odd. za mlade Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Podnebne spremembe – dejstva, brit. dok. ser., 1/2 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Milan Kreslin, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

16. decembra

06.20 07.00 10.05 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.50 15.30 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.30 21.55 22.00 22.50 23.50 00.20 00.45

04.00 06.00 08.10 09.05 09.35 10.05 12.45 15.10 16.00 16.45 18.05 19.45 20.10 21.20 22.10 23.05 23.20 00.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Pisave: Sprehod po literarnih pokrajinah Začnimo znova, slov. nan., 21/35 Dobro jutro Nogomet - DP: Bravo : Olimpija, 18. kolo, prenos iz Ljubljane Avtomobilnost Slovenski magazin Joker, kviz Rokomet - EP (Ž), prenos Videotrak Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Arose Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Kdo laže? (I.), brit. nad., 5/6 NaGlas!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 9. del Betty v New Yorku, 1. sez., 76. del Lepotica in zver, 1. sez., 25. del Solze v raju, 1. sez., 51. del Solze v raju, 1. sez., 52. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 10. del Šverc komerc, 1. sez., 144. del Betty v New Yorku, 1. sez., 77. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 53. del Solze v raju, 1. sez., 54. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 51. del Šverc komerc, 1. sez., 145. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 15. del Meso, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 9. del Betty v New Yorku, 1. sez., 76. del Lepotica in zver, 1. sez., 25. del Solze v raju, 1. sez., 51. del Solze v raju, 1. sez., 52. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 10. del Šverc komerc, 1. sez., 144. del Betty v New Yorku, 1. sez., 77. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 53. del Solze v raju, 1. sez., 54. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 51. del Šverc komerc, 1. sez., 145. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 8. sez., 15. del Meso, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

01.40

04.00 06.00 08.00 09.00 09.30 10.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Otroški program Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Resnični Jezus iz Nazareta, brit.am. dok. ser., 3/4 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi, magazinska inf. odd.

Male sive celice: OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani in OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Trbovlje, dok. ser., 2/4 50 knjig, ki so nas napisale: Valentin Vodnik: Pesme za pokušino Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Dežurni zdravnik, francoski film Ljubezen na strehi sveta, kratki igrani film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet: Chiarino leto, 100-letnica rojstva ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich Mestne promenade: Trbovlje, dok. ser., 2/4 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.00 21.10 22.00 22.55 23.50 00.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape, odd. za mlade Začnimo znova, slov. nan., 22/35 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote Dobro jutro Koda Ambienti Vikend paket Potovka, portret Neže Maurer, dok. film Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Trimo Trebnje, 5. kolo, prenos iz Celja Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vključitev v prenos iz Arose Športnik leta 2020, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Moje mnenje Iz pozabe (III.), brit. nad., 3/6 Videti El Aauin, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 10. del Betty v New Yorku, 1. sez., 77. del Lepotica in zver, 1. sez., 26. del Solze v raju, 1. sez., 53. del Solze v raju, 1. sez., 54. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 11. del Šverc komerc, 1. sez., 145. del Betty v New Yorku, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 55. del Solze v raju, 1. sez., 56. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 52. del Šverc komerc, 1. sez., 146. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 13. del Policijska družina, 8. sez., 16. del Meso, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.25 11.30 12.20 13.15 13.30 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Super krila, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 3. sez., 10. del Betty v New Yorku, 1. sez., 77. del Lepotica in zver, 1. sez., 26. del Solze v raju, 1. sez., 53. del Solze v raju, 1. sez., 54. del TV prodaja Komisar Rex, 3. sez., 11. del Šverc komerc, 1. sez., 145. del Betty v New Yorku, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 55. del Solze v raju, 1. sez., 56. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 52. del Šverc komerc, 1. sez., 146. del 24UR zvečer Strelec, 3. sez., 13. del Policijska družina, 8. sez., 16. del Meso, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10.55 13.10 13.50 14.35 16.10 17.25 19.00 20.00

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 21

BRENNER, Jamie: Dom za Penny Od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman

21

PRIREDITVE

10. decembra 2020

tno prijateljico in agentko Beo, saj je Henry hiĹĄo in svoje slike obljubil njej. Vendar se njeni naÄ?rti zaÄ?nejo podirati, ko zaÄ?ne spoznavati Penny, in zgodba se nepriÄ?akovano zasuÄ?e v drugaÄ?no smer ‌

PODGORŠEK, Mojiceja: Kako se je sovica znebila Şalosti ml – Mladina/C-Sz – Slikanica v zabojniku Malo sovico so napadle Şalostne misli. Želela se jih je znebiti, a kljub prijateljem, ki so ji skuťali pomagati, ji to ni uspelo.

Potem pa je mimo priletela muha Enodnevnica in ji ponudila reĹĄitev. Otroci s pomoÄ?jo zgodbe spoznajo, da se vsakdo obÄ?asno spopada z neprijetnimi obÄ?utki in mislimi, a vedno obstaja naÄ?in, kako se jih znebiti.

Dom za Penny govori o deklici Penny, ki Ĺživi v letoviĹĄkem mestecu Sag Harbor. Najstnica ima obiÄ?ajne najstniĹĄke teĹžave, spopada se s kompulzivno osebnostno motnjo in z veÄ?no odsotnim oÄ?etom. Kompulzivno motnjo skuĹĄa blaĹžiti z velikim talentom za risanje. Pennyjina mama Emma je hotelska receptorka v AmeriĹĄkem hotelu. Eden najimenitnejĹĄih gostov hotelskega bara je sloviti ostareli slikar Henry Wyatt, ki se rad zadrĹžuje v hotelu in vedno kramlja s Penny. ZaÄ?ne jo pouÄ?evati, obenem pa se med njima razvije nenavadno prijateljstvo. In ko Henry nepriÄ?akovano umre, se izkaĹže, da je vse svoje imetje, hiĹĄo in slike zapustil Penny. Oporoka pa razjezi slikarjevo dolgole-

VELENJE Ves december X

X

PrazniÄ?ni Ä?rkolov – druĹžinska sprehajalna pustolovĹĄÄ?ina, mestno srediĹĄÄ?e, zaÄ?etna postaja Titov trg pri kipu Rudarja SreÄ?a(l)iĹĄÄ?e – VoĹĄÄ?ila na poti: Lubela, Vodemla, Jakec, Grajski hrib, Ĺ aleĹĄki grad, Ĺ kalsko jezero

ÄŒetrtek, 10. 12.

10.00 Spletni dogodek AZ Ljudska univerza Velenje Smer zaposlitev, seminar in

predstavitev programa 17.00 Spletni dogodek Ĺ Ĺ K Osnove poslovnega bontona 17.45 Spletni dogodek MZPM Velenje, MOV in VTV Virtualni prihod dedka Mraza v Ĺ aleĹĄko dolino 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje ÄŒarobne Ä?etrtinke: CHOPIN, intermedijska predstava Plesnega teatra Velenje in Staneta Ĺ pegla

Petek, 11. 12.

18.00 Spletni dogodek Festivala in Galerije Velenje Ĺ kratove ustvarjalnice: Pup-up

Tudi letos so BoĹžiÄ?ku pomagale knjiĹžnice Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – KnjiĹžnica Velenje je tudi letos (Ĺže ĹĄesto leto zapored) posodila svoje prostore Zavodu 364, ki izvaja vseslovensko dobrodelno akcijo BoĹžiÄ?ek za en dan. V vseh treh enotah knjiĹžnice so uredili zbirno mesto za prazniÄ?na darila, ki jih za izbrane otroke in starostnike vsako leto daruje veÄ? dobrosrÄ?nih ljudi.

voĹĄÄ?ilo 20.00 Spletni dogodek eMCe placa in Muzeja Velenje Neki pretkanega s Slickom, koncert TomaĹža Dornika - Slicka

Sobota, 12. 12.

10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje ÄŒarobne sobotnice: ALADIN jr., druĹžinski muzikal Projektnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 17.00 Spletni dogodek Ĺ Ĺ K Mamo Ä?ez cepljenje, predavanje 17.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Glasbena voĹĄÄ?ilnica Muzeja in Glasbene ĹĄole Velenje

Nedelja, 13. 12.

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje PravljiÄ?no nedeljsko dopoldne z Ireno Zalar in ustvarjalno delavnico 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Ĺ kratove ustvarjalnice: Pletena novoletna Ä?estitka

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 10. 12.

18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj (splet) Odprtje razstave Slepi harfist

Pripravljajo darila za otroke

Prostovoljci, ki poskrbijo za dostavo, so v dobrodelni akciji BoĹžiÄ?ek za en dan, ki poteka od leta 2012, razdelili Ĺže veÄ? kot 67.000 skrbno pripravljenih daril. Lani so s pomoÄ?jo darovalcev obdarili veÄ? kot 13.000 otrok in starostnikov. Letos je v KnjiĹžnico Velenje prispelo okrog 250 daril. đ&#x;”˛

tf

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje vsako leto obdari vse otroke v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, stare od 3 do 6 let. S pomoÄ?jo donacij, ki jih prejme tudi od Zveze prijateljev mladine Slovenije, pa pripravi tudi darila za starejĹĄe otroke iz druĹžin, ki si obdarovanja ne morejo privoĹĄÄ?iti. Letos bodo pripravili darila za okrog sto otrok. Pakete bodo v vili RoĹžle prevzeli starĹĄi in jih otrokom nastavili pod novoletno jelko. Darila Ĺže pripravlja nekaj delovnih organizacij, Rokometni klub Gorenje otrokom poĹĄilja nove klubske majice, ĹĄe vedno pa bodo veseli vsakega prispevka, tudi posameznega darila. Vse, s Ä?imer lahko kdorkoli razveseli lokalne otroke in jim

polepĹĄa praznike, sprejemajo v vili RoĹžle, kjer bodo poskrbeli, da bo vsak dar naĹĄel pravo mesto. đ&#x;”˛

Lunine mene

ob 17:17 14. decembra, (prazna luna - mlaj)

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

IgraÄ?e BRUDER do konca meseca -15% Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

DO NAĹ IH TELEFONSKA NAROÄŒILA 080 54 54 IZDELKOV TUDI IZ VARNOSTI BREZPLAÄŒNA DOSTAVA *velja za naroÄ?ila v vrednosti nad 50â‚Ź.

IN UDOBJA Dostavo izvajamo na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, LASTNEGA DOMA! Ĺ oĹĄtanj, Mozirje in Ĺ martno ob Paki.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 MHz

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. novembra do 6. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 30. novembra do 6. decembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 30. novembra do 6. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. novembra do 6. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Okus po najlepĹĄih praznikih Tradicionalni BoĹžiÄ?ni jogurt Zelene Doline Ĺže 21. let prinaĹĄa okus po najlepĹĄih praznikih. Vsako leto, ob koncu jeseni, v Mlekarni Celeia v najboljĹĄe mleko slovenskih kmetij skrbno umeĹĄajo jabolka, leĹĄnike in cimet ter pripravijo najbolj priljubljen slovenski prazniÄ?ni jogurt.

Tokratni boĹžiÄ?ni spomini segajo v leto 1999, leto pred novim tisoÄ?letjem, ko so v Mlekarni Celeia prviÄ? polepĹĄali praznike mnogim z danes nepogreĹĄljivim BoĹžiÄ?nim jogurtom Zelene doline.

Vabljiv okus po praznikih in danes Ĺže 21 let tradicije marsikomu priÄ?arajo lepe spomine. Le kakĹĄni bi bili prazniki brez vonja po cimetu, okusnih jabolk in hrustljavih leĹĄnikov? Prav to so se takrat, pred dobrimi 20 leti, vpraĹĄali v Mlekarni Celeia in prav zato te okuse dodali v njihov tradicionalni BoĹžiÄ?ni jogurt. Ta tako kot vsi ostali izdelki Mlekarne Celeia, nastaja iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij, ki je brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Prav takĹĄno mleko je osnova za izjemen okus jogurta, ki mu nato dodajo ĹĄÄ?epec prazniÄ?ne Ä?arobnosti in okus tradicije.

tf

Naš čas, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. decembra 2020

Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine 03 777 0 350 | www.habit.si

Kot upravljalec stavb skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih stavb, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.

E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.

Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-

Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!

O NAS Z vašo nepremičnino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem živite bolje.

900 stavb več kot 18.000 enot 27 let izkušenj 60.000 zadovoljnih ljudi

080 52 20 Dežurstvo 24/7 Ko potrebujete pomoč, kličite na našo dežurno brezplačno telefonsko številko kadarkoli v tednu in pomagali vam bomo.

Skrbimo, da je vaša nepremičnina vedno v rokah najboljših strokovnjakov.

daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.

Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!

Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 21. decembra 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade.

Naš čas, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

10. decembra 2020

RADIO VELENJE

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200 ČETRTEK, 10. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PLUŽNO DESKO 140 cm in motor Tomos avtomatik, prodam.

Tel. 03 589 32 79

• Stropnik Ivanka, roj. 1935, Topolšica, Topolšica 50F • Meško Ida, roj.1947, Velenje, Koželjskega ulica 5 • Guček Anton, roj. 1929, Velenje, Podkraj pri Velenju 5C • Javornik Srečko, roj. 1947, Šoštanj, Glavni trg 11 • Kljajić Stipo, roj. 1936, Velenje, Cesta talcev 18 • Tamše Terezija, roj. 1951, Velenje, Jenkova cesta 15 • Četić Ladislav, roj. 1947, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 95 • Pugelj Nada, roj. 1927, Velenje, Kidričeva cesta 9 • Koštomaj Igor, roj. 1962, Šoštanj. Koroška cesta 1B • Šegrt Sava, roj. 1947, Velenje, Koroška cesta 8C

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 12. 12. in nedeljo, 13. 12.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro 03 8995 483 - Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na tele-

fonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Mali oglasi in zahvale:  898 17 50

PETEK, 11. decembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

V SLOVO Zapustil nas je naš

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 219,6 m2, zgrajena bo. l. 2021, 514 m2 zemljišča, v osrčju naselja Gorica. Gradnja na ključ. Cena: 290.000 €.

ANTON MRAVLJAK - BONČ 8. 7. 1944 – 2. 12. 2020

Od ata Bonča se bomo poslovili v družinskem krogu v petek, 11. decembra 2020 ob 15. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo v mrliški vežici na dan pogreba od 14. ure dalje.

Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjamo.

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, začetek gradnje l. 2020, 377 m2 zemljišča, možnost nakupa nepremičnine v 3. podaljšani gradbeni fazi.

Cena: 229.950 €.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v najtežjih trenutkih njegovega življenja stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Zupančiču, osebju Bolnišnice Topolšica, osebju Domu za varstvo odraslih Velenje in osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrbnost in srčnost.

Hvala vsem, ki boste ata Bonča ohranjali v lepem spominu.

Vsi njegovi

PONEDELJEK, 14. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

V SLOVO Tiho je zaključila svojo življenjsko pot mama, babica, prababica in tašča

TOREK, 15. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke »Hiška zdravja«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. novembra, so: •

Neva Trampuš, Šaleška 19, 3320 Velenje; • Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje; • Bernarda Roškar, Šenbriška 31, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: V HIŠKI TUDI BIOSTILE

NADA PUGELJ Kogar imaš rad, ne umre, samo nekje daleč je.

1927 – 2020

Od pokojne smo se poslovili v družinskem krogu Vsi njeni

V SLOVO Žalostni sporočamo, da je tiho odšla od nas naša draga mama Julka

STIPO KLJAJIĆ

JULČKA ŠKORJANEC

Cesta talcev 18, Velenje

1930 – 2020

Nikar ne trgaj rož za mene, naj cvetijo, ne venijo, drugim radost naredijo.

23. 12. 1936 – 26. 11. 2020

Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 14. 12. 2020, ob 15. uri na pokopališču Podkraj Velenje. Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji vežici od 14. ure dalje.

Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.

Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči hčerki z družinama

Tvoji Terezija, otroci Damijan, Matjaž, Brigita in Marko z družinami.

NaĹĄ Ä?as, 10. 12. 2020, barve: CMYK, stran 24

Pomembni odgovori o epidemiji tudi v odpadni vodi Med sodelujoÄ?imi, ki izvajajo pilotni monitoring, tudi Centralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline – Spremljanje stanja epidemije in napovedi morebitnih ĹžariĹĄÄ? prej kot kliniÄ?ni testi – MoĹžnost zaznavanja potencialnih novih izbruhov bolezni in spremljanje uÄ?inkovitosti delovanja preventivnih ukrepov Tatjana PodgorĹĄek

Eden najveÄ?jih izzivov pri obvladovanju epidemije novega koronavirusa je sledenje ĹĄiritvi okuĹžbe oziroma merjenje prisotnosti virusa sars-cov-2, povzroÄ?itelja bolezni Covid-19, v odpadni vodi. Ĺ tudije so namreÄ? pokazale, da se omenjeni virus sproĹĄÄ?a v blato okuĹženih ljudi in prek kanalizacije zaide v odpadno vodo. Z opazovanjem koncentracij nukleinskih kislin koronavirusa sars-cov-2 lahko biologi spremljajo stanje epidemije in napovejo morebitna ĹžariĹĄÄ?a prej kot kliniÄ?ni testi pri posameznikih. Prednost metode vzorÄ?enja odpadne vode je ĹĄe ta, da zabeleĹži okuĹžbo tudi pri ljudeh, ki ne kaĹžejo simptomov bolezni.

Izvajanje pilotnega monitoringa tudi na Centralni Ä?istilni napravi Ĺ aleĹĄka dolina

O najdbi novega koronavirusa v vzorcih odpadne vode so sicer Ĺže spomladi poroÄ?ali iz veÄ?

tujih drĹžav, na pobudo vodstva Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄka dolina pa so se tega lotili tudi raziskovalci Nacionalnega inĹĄtituta za biologijo Slovenije, ki se sicer Ĺže vrsto let ukvarjajo z virusi v razliÄ?nih vodnih vzorcih. Vse od konca marca so razvijali metode in analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost novega koronavirusa, septembra pa so zaÄ?eli pilotni monitoring najprej na sedmih Ä?istilnih napravah, pozneje so prikljuÄ?ili ĹĄe mariborsko. Trenutno tako spremljajo trende koncentracije virusa na Ä?istilnih napravah za prebivalce Ljubljane, Kranja, Kopra, RogaĹĄke Slatine, Celja, Maribora, DomĹžal, Kamnika ter obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Skupaj torej zajemajo veÄ? kot pol milijona prebivalcev Slovenije.

Vrh je bil doseĹžen prejĹĄnji mesec

NataĹĄa Uranjek, vodja sluĹžbe za tehnologijo in nadzor na Komunalnem podjetju Velenje, je povedala, da so v Ä?asu prvega

vala epidemije vzorÄ?ili odpadno vodo in poĹĄiljali vzorce na omejeni inĹĄtitut vsak dan, Ä?ez poletje enkrat na teden, prav tako od septembra dalje. ÂťVzorce odpadne vode zajemamo vsakih 15 minut, jih shranimo 24 ur in

gla plato prejĹĄnji mesec tudi v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Po podatkih inĹĄtituta je pri veÄ?ini Ä?istilnih naprav trenutno koncentracija virusa ĹĄe vedno zelo visoka, so pa poleg tega v zadnjem tednu izmerili ponovno

V naĹĄem laboratoriju lahko zbirajo le vzorce odpadne vode.

jih nato oddamo inĹĄtitutu. Rezultati analize glede prisotnosti virusa pokaĹžejo poveÄ?ano ĹĄtevilo okuĹženih od 10 do 14 dni prej, kot to pokaĹžejo rezultati kliniÄ?nih testov. Po hitrem naraĹĄÄ?anju koncentracije novega koronavirusa v odpadni vodi oktobra so rezultati pilotnega monitoringa pokazali, da je epidemija dose-

poviĹĄanje koncentracij virusa na nekaterih lokacijah. Konkretno na naĹĄem obmoÄ?ju trenutno beleĹžimo umirjanje ĹĄtevila okuĹženih s Covid-19.ÂŤ UpoĹĄtevajoÄ? dosedanje rezultate, na inĹĄtitutu ugotavljajo, da gre za orodje, ki bi lahko napovedalo naslednji val epidemije. ÂťNa vpraĹĄanje, kakĹĄne so

napovedi za Ĺ aleĹĄko dolino pri okuĹžbi s Covid-19 decembra, ne morem odgovoriti. Lahko le povzamem besede dr. Ĺ˝ige Zaplotnika iz raziskovalne skupine in ekipe covid-19.sledilnik.org., da ob 10-odstotnem pojemanju okuĹžbe z virusom v drugem valu epidemije ĹĄtevilo mrtvih med tistimi, ki se danes ĹĄe niso okuĹžili, lahko doseĹže v Sloveniji 3500, ob 40-odstotnem pojemanju (ta ustreza stopnji pojemanja v prvi fazi epidemije, pa lahko priÄ?akujemo blizu 500 umrlih.ÂŤ

MoĹžno zaznavanje tudi potencialnih novih izbruhov bolezni

Poleg Ĺže omenjenih prednosti metode je spremljanje ĹĄirjenja novega koronavirusa v populaciji preko odpadne vode lahko ĹĄe posebej pomembno za zaznavanje potencialnih novih izbruhov bolezni oziroma analizo prisotnosti virusa v posameznih objektih, kot so domovi za starejĹĄe, bolniĹĄnice, ĹĄole in podjetja ter za spremljanje uÄ?inkovitosti

delovanja preventivnih ukrepov, pojasnjuje Uranjekova. Pa razmiĹĄljajo o tem? ÂťMi lahko z naĹĄo laboratorijsko opremo le zbiramo vzorce odpadne vode. Metoda za doloÄ?anje prisotnosti virusa je namreÄ? zelo kompleksna in jo izvajajo le na inĹĄtitutu. Mislim, da se bodo odloÄ?ili za vzorÄ?enje odpadne vode v posameznih objektih, a bodo ti najbrĹž v bliĹžini inĹĄtituta, saj je potrebno vzorce transportirati v laboratorij ĹĄe isti dan. Sicer pa je marsikaj povezano z denarjem. V tem pilotnem projektu smo darovalci vzorcev in za nas to ne predstavlja kakĹĄnih veÄ?jih stroĹĄkov. V prihodnje pa bi bilo dobro, da bi se odloÄ?ili za sodelovanje tudi v projektih, pri katerih je potrebno raziskave sofinancirati. Dobro bi bilo, da razmislimo o tem, da to ni stran vrĹžen denar, ampak da je potrebno v znanost in s tem v napredek vlagati,ÂŤ je ĹĄe dejala NataĹĄa Uranjek. đ&#x;”˛

Tudi MiklavĹž na daljavo

Krasili so sami

Otroke je nagovoril po video povezavi s KavÄ?nikove domaÄ?ije – LuÄ?ke v mestu so se priĹžgale ob veÄ?ernem vklopu javne razsvetljave

Kardeljev trg zaradi svoje zasaditve potrebuje le ĹĄe malo ustvarjalnosti, da postane prazniÄ?ni gozdiÄ?

ristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj predal nekaj dobrot za njihovo poĹžrtvovalno delo v teh teĹžkih dneh.

ObiÄ?ajno je MiklavĹž ob obisku Ĺ oĹĄtanja skupaj z Ĺžupanom Darkom Menihom priĹžgal tudi prazniÄ?no razsvetljavo v mestu. Ker pa ga tokrat ni bilo blizu, se je tu-

Velenje – V Mestni Ä?etrti Velenje – Levi breg vzhod se ne dajo.

Lani so v tem Ä?asu na Kardeljem trgu – skupnem dvoriĹĄÄ?u prebivalcev Ä?etrti – pripravili priĹžig luÄ?i in krajane povabili, da sami doma speÄ?ejo pecivo, skuhajo Ä?aj in ga na prireditvi ponudijo sosedom in prijateljem. Letos pa so se morali odpovedati druĹženju, a so vseeno poskrbeli za prazniÄ?no vzduĹĄje na Kardeljevem trgu. Svet Mestne Ä?etrti je objavil povabilo

k novoletni okrasitvi smreÄ?ic na trgu in tako razne organizacije, stanovanjske skupnosti in posameznike nagovoril, naj izdelajo okraske in z njimi okrasijo vsak svojo smreÄ?ico. Na povabilo so se odzvali vzgojiteljice in otroci enot Vrtca Velenje LuÄ?ka in Enci Benci, Ä?lani KORK MÄŒ Levi breg vzhod, DruĹĄtva diabetikov Velenje, DU Ĺ alek in druĹžina Horvat. Skupaj so prebivalcem polepĹĄali prazniÄ?ne dni.

Pred zakljuÄ?kom tega leta pa svet MÄŒ Levi breg vzhod pripravlja ĹĄe eno preseneÄ?enje za krajane. IzĹĄla bo prva ĹĄtevilka glasila info Mozaik, v katerem se bodo predstavila vsa druĹĄtva, ki delujejo v mestni Ä?etrti, in veÄ?ji projekti, ki jih izvajajo. Namen glasila je kar najboljĹĄe obveĹĄÄ?anje o dogajanju v mestni Ä?etrti in nagovarjanju prebivalcev, naj se aktivno vkljuÄ?ijo v skupnost in đ&#x;”˛ tf tudi piĹĄejo za glasilo.

Sneg je poskrbel za dodaten Ä?ar prazniÄ?ne okrasitve in osvetlitve Glavnega trga. (Foto: Aleksander KavÄ?nik)

Ĺ oĹĄtanj, 5. decembra – Vsako leto na predveÄ?er svojega godu je MiklavĹž skupaj z nepogreĹĄljivimi parkeljni obiskal Ĺ oĹĄtanj. Nobeno leto ni zavrnil povabila predsednika TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj Petra Radoje, da na trgu nagovori otroke, tako pridne kot tudi malo manj pridne.

Letos pa je moral tudi sam upoĹĄtevati ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb z virusom Covid-19 in otrokom, pa tudi

odraslim, biti zgled. Z njimi je stopil v stik na daljavo, virMiklavĹž je otroke nagovoril virtualno. Posebej tualno, na spleza to se je ustavil na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v tni video poveZavodnjah. zavi na portalu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Nagovoril jih je di Ĺžupan odpovedal tej Ä?astni zas KavÄ?nikove domaÄ?ije v Zavo- dolĹžitvi. Tako so se luÄ?ke v mestu dnjah, kamor se je napotil po- priĹžgale kar same ob veÄ?ernem tem, ko je pred BolniĹĄnico To- vklopu javne razsvetljave. đ&#x;”˛ mkp polĹĄica direktorju Juriju Ĺ orliju v imenu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Tu-

MiklavŞevanje Kulturnoumetniťkega druťtva Ravne Ravne – Tudi letos ravenski otroci niso ostali brez tradicionalnega MiklavŞevanja, ki ga Şe vsa leta pripravljajo v druťtvu v sodelovanju s Športnim druťtvom Ravne in Krajevno skupnostjo Ravne. Prejťnja leta so

pripravili igro za otroke, ki ji je sledil prihod MiklavĹža z vsem spremstvom. Letos so drugi Ä?asi, zato se je MiklavĹž javil v domove na vasi kar po videoklicu, pozdravil otroke in napovedal svoj prihod. Zaradi vseh ukrepov je

MiklavĹž darila odloĹžil pred vhodnimi vrati hiĹĄ, pozdravil otroke le od daleÄ? ter se s parkeljnom in angelom odpravil naprej. V ravenskih druĹĄtvih imajo dovolj delovnega in pridnega podmladka, ki je poskrbel, da so to staro ĹĄego in pomemben kulturni dogodek izvedli tudi letos kljub skoraj neizvedljivim pogojem. đ&#x;”˛

Ustavitev gospodarstva bi povzroÄ?ila veliko ĹĄkodo V Hisense Gorenje ocenjujejo, da 14-dnevno zaprtje tovarn ne bi pomenilo nobenega bistvenega prispevka k zajezitvi okuĹžb. Bi pa to povzroÄ?ilo veliko gospodarsko ĹĄkodo, saj so zapolnjeni z naroÄ?ili. Njihovi konkurenti, tudi iz EU, jih bodo z veseljem prevzeli, medtem ko jih v Hisense Gorenje ne bi bili sposobni izpolnjevati. To seveda lahko vodi v padec trĹžnih deleĹžev, ki jih je izjemno teĹžko spet pridobiti. To pa seveda hitro prinese trajne posledice za podjetje, ne nazadnje tudi ogrozi delovna mesta. Ukrep popolne ustavitve gospodarstva, ne glede na to, za kako dolgo, se jim zato zdi predimenzioniran in konkretno za sistem nadzora njihovega doslednega izvajanja ukrepov verjetnost ĹĄirjenja okuĹžb v podjetju (ali zaradi tega, ker zaposleni prihajajo na delo) izjemno majhna. đ&#x;”˛

mz