49 2021

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-4/6 0C), soboto (-4/5 0C) in nedeljo (-4/6 0C) bo delno oblačno.

Četrtek, 16. decembra 2021

številka 49 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Kje ste, arhitekti?

Mira Zakošek

Šaleška dolina tokrat zimsko pravljična Že dolga leta nas zima ni razveselila tako zgodaj kot letos in Šaleška dolina že dolgo ni imela takšne čudovite zimske podobe, ki jo seveda dopolnjujejo pobeljeni okoliški hribi.

Predpraznični dnevi so zato večini gotovo lepši in samo želimo

si, da bi se tokrat zima resnično »držala pravil« in da bi se sneg obdržal (še bolje, če ga še kaj zapade) vsaj tja do konca šolskih počitnic. Naj torej traja in traja … 🔲

mz

Prišel, razveselil in razdelil večino daril Velenje, 12. decembra – Po četrtkovem prihodu Dedka Mraza v Šaleško dolino se je ta takoj lotil dela. Do nedelje zvečer je razdelil večino od skoraj dva tisoč daril, ki so jih s pomočjo MO Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki prejeli otroci, stari od tri do šest let. Letos je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja

covida-19 dobri mož s pomočjo svojih prijateljev in pomočnikov na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in društev prijateljev mladine otroke povabil, da se skupaj s starši pripeljejo po darilo, ki jim ga je Dedek Mraz izročil skozi okno avtomobila. Na tak način so darila delili v KS Paka, KS Vinska Gora, KS Lokovica,

KS Škale, KS Zavodnje, KS Topolšica, KS Skorno -Florjan, za mestne otroke v Šoštanju in Velenju ter v občini Šmartno ob Paki.

Marsikje so pomagali tudi člani prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa predstavniki krajevnih skupnosti. V nekaterih krajih pa so prostovoljci društev prijateljev mladine poskrbeli, da so otrokom darilo prinesli na dom.

Dedek Mraz je bil vesel, ker je velika večina povabljenih otrok prišla po svoje darilo, samo za mesto Velenje jih je v nedeljo

Na Mestni občini Velenje so bili zelo neprijetno presenečeni nad izjemno slabim odzivom na natečaj za arhitekturne rešitve območja Zlati grič, zagotovo ene najbolj prestižnih lokacij, na kateri si verjetno želi marsikdo živeti.

Moram reči, da sem bila presenečena tudi sama, saj takšnih in podobnih priložnosti v tukajšnjem okolju praktično ni. Pa tudi v Sloveniji ne prav veliko! Je sicer res, da se vse več investitorjev odloča za razpis javnih natečajev za arhitekturne rešitve in menda jih je ravno v tem času veliko. A tako obsežnih vseeno ne.

Presenečena pa sem bila tudi zato, ker pogosto slišim pripombe arhitektov, da v tukajšnjem okolju nimajo veliko priložnosti za ustvarjanje in da so nekateri pri izbiri privilegirani. Tokrat je že izbor komisije povedal, da teh dilem ne bo. Kljub temu se za sodelovanje ni odločil prav nihče iz tega okolja. To je res težko razumeti, saj v Velenju že dolgo ni bilo tako velike priložnosti, kot se odpira s to sonaravno načrtovano sosesko, ki naj bi jo gradili s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev. Takšne priložnosti se nekaterim morda odpirajo le nekajkrat v življenju, a je tokrat ta ostala prezrta. Kje ste torej tukajšnji arhitekti?

Gotovo ste imeli razloge, da se niste videli v natečaju. A tudi te bi bilo dobro poznati.

Mene namreč vedno moti, kadar naše soseske in pomembne objekte načrtujejo zgolj strokovnjaki od drugod. Nekako se mi zdi, da bi jih lahko tisti, ki živijo tukaj in jih tudi neposredno podoživljajo, začrtali bolje. Domačini bi torej, vsaj jaz tako mislim, na Zlatem griču lahko pustili svoj nepozabni pečat, če ne kar svoje življenjsko delo. Pa tudi če ne. Bi vsaj svoje znanje in videnja soočili z drugačnimi pogledi. 🔲

dopoldne na parkirišču Gorenja otrokom razdelil skoraj 900. Tisti, ki po darilo niso uspeli priti, ga lahko dobijo v Vili Rožle, kjer je sedež MZPM Velenje. V teh dneh Dedek Mraz obiskuje vrtce, prihodnji teden pa bo obiskal tudi vse osnovne šole v dolini. Z otroki se bo družil na varen način, jih bo pa pred iztekom leta zagotovo razveselil s svojim obiskom in pesmijo. 🔲

Dan samostojnosti in enotnosti V Mestni občini Velenje bodo pripravili osrednjo slovesnost v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti prihodnji četrtek, 23. decembra ob 18. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostna govornica bo podžupanja Darinka Mravljak, kulturni program pa bo pripravil Mešani pevski zbor Gorenje.

V Šmartnem ob Paki bodo praznik obeležili sočasno s proslavo ob 130 letnici savinjske proge, 27. decembra.

b

🔲

mz

Cepilni dnevi

Darilo, v katerem sta lepa slikanica in popularna igračka Pop-it, je razveselilo številne otroke, ki so bili veseli tudi, ker jim ga je skozi okno avtomobila izročil Dedek Mraz.

Velenje – Zdravstveni dom Velenje se pridružuje akciji Cepilni dnevi, ki bo trajala med 19. in 23. decembrom. V Zdravstvenem domu Velenje bodo cepili to in prihodnjo nedeljo med 9. in 15. uro, od ponedeljka do četrtka pa med 12. in 20. uro.

V Šmartnem ob Paki bo cepljenje potekalo od ponedeljka do četrtka med 8. in 10. uro, v Šoštanju pa od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro. Na cepljenje so brez predhodnega naročanja vabljeni vsi starejši od 12. let. 🔲

mz

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Svetniki na zadnji letošnji seji Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje se bodo zadnjič letos sestali v torek, 21. decembra. Kar obsežno sejo je predvidel župan Peter Dermol, saj je nanjo uvrstil 23 točk. Najpomembnejša sta seveda predloga proračunov za prihodnji dve leti. Svetniki ju bodo skoraj zagotovo podprli, saj na osnutka ni bilo veliko pripomb. »Pravzaprav je bila podana le ena večja vsebinska pobuda, in sicer ta, da umestimo v proračun sredstva za razsvetljavo na Kajuhovi cesti. Ugotovili smo, da jo lahko realiziramo, dodali pa smo tudi 10 tisočakov za komunalno infrastrukturo na Konovem,« pravi župan Peter Dermol.

Prenovili bodo cesto v Topolšici Šoštanj – Šoštanjska občina bo prenovila cesto Pirnat–Rožič– Jesenek v Topolšici. Dela, ki jih izvaja podjetje Fajdiga, bodo po načrtih končana najpozneje do konca maja prihodnje leto. Prenovili bodo voziščno konstrukcijo, vodovod in optično omrežje.

Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj več kot 195.000 evrov.

Drugih del letos ne nameravajo več začeti, izvajalci pa zaključujejo nekatera dela na osnovi že podpisanih pogodb. Teh je bilo letos kar 18.

Novo reševalno vozilo Velenje – V Zdravstvenem domu Velenje bodo dobili novo reševalno vozilo, ki pomeni veliko pridobitev za vse občanke in občane Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. Namenu ga bodo predali 24. decembra.

Božično-novoletni koncert Šoštanj – Pihalni orkester Zarja bo pripravil to nedeljo ob 16. uri v telovadnici Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju božično novoletni koncert. Vstop je prost ob upoštevanju pogoja PCT.

Za medgeneracijski center 43.000 € Velenje – Mestna občina Velenje bo tudi v prihodnje podpirala delovanje večgeneracijskega centra, ki mu je sicer septembra poteklo sofinanciranje ministrstva za družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za njihovo delovanje so v proračunu za prihodnje leto zagotovili 43 tisoč evrov.

Otroke bodo še vabili na občino Velenje – Tako vodstvo Mestne občine Velenje kot vrtca Velenje, še posebej pa otroci, so bili navdušeni nad obiskom v Mestni občini Velenje. Zato so se odločili, da bodo s to prakso nadaljevali. Župan bo predšolske otroke na občino znova povabil januarja.

Dedek Mraz obiskal ranljive skupine Velenje – Dedek Mraz v teh dneh intenzivno obiskuje otroke Šaleške doline. Včeraj je skupaj z županom obiskal varovance Varstveno delovnega centra, Doma za varstvo odraslih, brezdomce, nameščence varne hiše in obeh stanovanjskih skupnosti. Vse je tudi simbolično obdaril.

Nadomestila za stavbna zemljišča Velenje – Mestna občina Velenje občane obvešča, naj do petka, 31. decembra, Uradu za urejanje prostora sporočijo morebitne spremembe podatkov o stavbnih zemljiščih, ki vplivajo na določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Tako kot vsako leto se konec leta pripravlja nova odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. 🔲

mz

Donirajte za ljudi v stiski Velenje – Posamezniki in družine, ki živijo v pomanjkanju, to najbolj občutijo prav v prazničnem času. Zato letos že peto leto zapored Lidl vabi svoje kupce, da se pridružijo akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski. Izdelke, ki se zbirajo v posebnih zbiralnih košarah za blagajnami v velenjskem Lidlu, bodo podarili Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ta pa bo poskrbela, da jih dobijo družine iz Šaleške doline.

Zbiranje hrane za ljudi v stiski je eden izmed družbeno odgovornih ukrepov, ki jih v Lidlu izvajajo v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. V vseh Lidlovih trgovinah po Sloveniji, torej tudi v Velenju, bo zbiralna akcija izdelkov in hrane z daljšim rokom trajanja za ljudi v stiski potekala do 6. januarja 2022. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

16. decembra 2021

Zadolževanje le ob izvedbi vseh načrtovanih projektov

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

bš

Svetniki Občine Šmartno ob Paki soglasno potrdili proračun lokalne skupnosti za prihodnje leto – Potrdili višje cene storitev pomoči na domu in predlagali letni program športa v občini za leto 2022 Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 13. decembra – Pred slabim mesecem dni so svetniki Občine Šmartno ob Paki v prvi obravnavi prevetrili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, na seji občinskega sveta v začetku tega tedna pa enega od najpomembnejših dokumentov lokalne skupnosti tudi soglasno potrdili. To je bila osrednja točka zadnje letošnje seje tamkajšnjega občinskega sveta.

povzročilo največ pomislekov.

Svetnik Peter Rosenstein je med drugim dejal, da si želi razvoja in podpira načrtovane projekte, vendar se boji vpliva letošnjega najetja kredita v višini 800.000 evrov in 600.000 evrov priho-

razplet razpisa za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja. Če do teh vlaganj ne bo prišlo, se brez potrebe ne bomo zadolževali. Stvari bomo budno spremljali ter umno ravnali pri izvrševanju vseh predvidenih investicij. Sicer

leto. Za ta namen je v občinskem proračunu predvidenih dobrih 33 tisoč evrov, kar je toliko kot v letošnjem občinskem proračunu.

Omeniti pa velja še točko dnevnega reda: vprašanja in pobude, ob katerih se je razvila polemična

Zadolževanje bo smiselno

V obrazložitvi predloga občinskega proračuna za prihodnje leto je župan Janko Kopušar povedal, da načrtujejo za dobre 4,1 milijona evrov prihodkov in 5,3 milijona evrov odhodkov. Končna verzija občinskega proračuna je v primerjavi s prejšnjo na prihodkovni strani spremenjena pri sredstvih za uravnotežen razvoj občin, kjer se bo namesto prvotno načrtovanih 94.000 v občinsko blagajno nateklo 132.000 evrov. V zvezi z odhodki pa so bili v času javne podani štirje predlogi, in sicer za 5.000 evrov več za delovanje knjižnice, ki bo odprta en dan več v tednu, stranka SD je predlagala 3.000 evrov za pomoč najranljivejšim gospodinjstvom pri plačilu položnic za električno energijo in ogrevanje, za 7.000 evrov več denarja bo od prvotnih 10.000 evrov prejelo Kulturno društvo Šmartno ob Paki za obnovo odra ter nakup novih odrskih zaves, za približno 20.000 evrov pa so višja tudi sredstva za vlaganja v posodobitev krajevnih cest po programu vaških skupnosti. Po navedbah Kopušarja je za odplačilo dolga predvidenih 142 tisoč evrov, za izvedbo načrtovanih razvojnih projektov pa najetje kredita v višini 600 tisoč evrov. Prav omenjeno zadolževanje je v razpravi pri svetnikih iz vrst opozicije

Na letošnji zadnji seji so svetniki Občine Šmartno ob Paki soglasno potrdili občinski proračun za prihodnje leto.

dnje leto na nadaljnje občinske proračune. Župan Kopušar se je na pomisleke glede zadolževanja za prihodnje leto odzval: »Za zadolževanje pri izgradnji prizidka k javnemu vrtcu, kjer dela potekajo v skladu z načrtom, smo se odločili zavestno. Že pri pripravi investicije smo namreč ugotovili, da je najetje kredita za blizu milijon evrov cenejša možnost za lokalno skupnost v primerjavi z javno zasebnim partnerstvom, o čemer smo sprva razmišljali. Imamo pa še druge razvojne projekte, pri katerih smo v veliki meri odvisni od pristopa države. Gre zlasti za predvidena vlaganja v državno cestno omrežje ter za

pa bomo o morebitno potrebnem zadolževanju gotovo prej govorili na sejah občinskega sveta. Zavedamo se odgovornosti.« Občinski svetniki so predlog proračuna lokalne skupnosti za leto 2022 ob koncu razprave potrdili soglasno.

Ravnatelj še brez soglasja ustanoviteljice – občine

V nadaljevanju seje občinskega sveta so svetniki soglašali z 11-odstotnim dvigom cene za socialno varstvene storitve pomoči družini na domu, ki beleži največji porast prav v občini Šmartno ob Paki, ter z letnim programom športa v lokalni skupnosti za prihodnje

razprava glede soglasja občine k imenovanju ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. Na prejšnji seji občinskega sveta je namreč župan Kopušar to točko umaknil z dnevnega reda, ker ustrezna komisija ni pravočasno dobila potrebnega gradiva, na tokratni seji pa omenjenega soglasja na dnevnem redu ni bilo. Ostrih besed ni manjkalo, vprašanje, zakaj odgovorni niso izpeljali postopka do tega, da bi soglasje k imenovanju dala tudi občina kot ustanoviteljica največjega javnega zavoda v lokalni skupnosti, pa je kljub temu ostalo brez odgovora. 🔲

Soseska Zlati grič bo trajnostno zasnovana Mestna občina Velenje je predstavila predloge pozidave območja nad Rdečo dvorano – Zmagal je predlog podjetja DANS arhitekti iz Ljubljane Mira Zakošek

Mestna občina Velenje idejne rešitve za pozidave vseh pomembnejših lokacij že tradicionalno išče z javnimi natečaji. To so storili tudi z načrtovano pozidavo najbolj elitne lokacije v mestu, Zlatega griča nad Rdečo dvorano. Žal je bil odziv mnogo

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

slabši, kot so pričakovali, čeprav so imeli možnost sodelovati arhitekti iz vse Slovenije. S pripravo natečaja so začeli že konec leta 2020. Z javnim natečajem so želeli pridobiti čim več kakovostnih rešitev oblikovanja naselja na največji prosti površini v neposredni bližini središča mesta. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo

in prostor Slovenije so junija letos objavili anonimni natečaj za programsko, urbanistično, arhitekturno in krajinsko ureditev zemljišča nekdanjega sadovnjaka ob vstopu v Velenje, velikega 60.000 m2, ki so ga poimenovali Zlati grič.

Projektant zmagovalne rešitve je podjetje DANS arhitekti

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

iz Ljubljane. Njihov predlog je trajnostno naravnan, poudarili so skrb za invalide, pešce in kolesarje. Predvidevajo veliko površin za druženje stanovalcev, sosesko povezujejo tako z mestom kot gozdom, različni tipi objektov pa bodo poskrbeli za nadaljevanje na strani 3 ⏩

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

INTERVJU

16. decembra 2021

3

Leto 2022 v Šoštanju Kajuhovo leto Za Občino Šoštanj se izteka uspešno leto, zaznamovano z jubilejem, s 110-letnico priznanja mestnih pravic – Uresničili so vse zadane naloge, uspešno sklenili proračunsko leto in so optimistično zazrti v prihodnost Mira Zakošek

V teh predprazničnih dneh smo na pogovor povabili župana Občine Šoštanj Darka Meniha.

Verjetno je bilo leto, ki se izteka, veliko težje, kot ste upali na začetku? »Res je, virus kroji naš vsakdan. Smo se pa nekako kar navadili živeti z njim. Moramo se paziti, upoštevati ukrepe. Paziti moramo nase in na soljudi.

V teh časih delo občine poteka prilagojeno. Več je elektronskih komunikacij, telefonskih pogovorov, manj srečanj v živo, kar je zagotovo slabo. Kljub vsemu pa lahko z zadovoljstvom ugotavljam, da smo uspešno opravili vse ključne cilje in naloge, ki jih predpisuje zakonodaja ali pa smo si jih zadali sami.« Kljub vsemu se je veliko dogajalo, še posebej pa so izstopali dogodki in druge aktivnosti vašega veličastnega jubileja, 110-letnice mesta Šoštanj. »Ravno ta jubilej je po mojem mnenju najbolj »trpel« zaradi epidemije. Odpadli so nekateri večji dogodki, ki smo jih načrtovali. Menim pa, da smo v danih razmerah jubilej kljub vsemu primerno počastili. Izdali smo nekaj publikacij, med drugim 110-krat o Šoštanju v enem odstavku, to je knjiga gospoda Roka Polesa, in Kratek pregled zgodovine Šoštanja od prvih omemb do danes avtorja Mirana Aplinca. Ravno v teh dneh pa je izšla tudi tematska številka strokovne in znanstvene revije Kronika, posvečena Šoštanju in 110-letnici mestnih pravic.

Gre za poglobljen izdelek na približno 500 straneh – res zelo pomemben prispevek k poznavanju nekaterih tem naše zgodovine.« Kar nekaj prireditev pa se je vseeno zvrstilo. »Ja, v obdobju, ko je bilo to možno. Tako smo v sklopu obletnice pripravili nekaj razstav na Trgu svobode in s čudovitim

logotipom skozi vse leto obveščali o tem pomembnem jubileju. Razstavo smo pripravili tudi v mestni galeriji. Izvedli smo tudi nekaj dogodkov, med drugim koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda, PO Zarja in koncert domačinke Irene Vrčkovnik … « Pravi hit pa so tudi Rajšterjeve čokoladne kroglice. »Ja, tudi z njimi smo obeležili naš jubilej in so tudi naše protokolarno darilo. Gre pa za recept iz naše nekdanje tovarne slaščic, ki smo jo nekoč imeli v Šoštanju. Poleg tega smo na Glavnem trgu postavili tudi pet talnih spominskih tabel, izdelali smo priložnostno kartico, znamko in poštni žig …«

toplovoda na Cankarjevi cesti v Šoštanju. V tem času saniramo številne plazove, za kar smo letos od ministrstva za okolje in prostor pridobili nekaj več kot 600 tisoč evrov sofinanciranja, za sanacijo pet večjih plazov. Največji poseg je bil skalni podor pod Pustim gradom, ki je viden tudi iz mesta, bil pa je nujen za zaščito

❱

Šoštanj ima novo protokolarno darilo: Rajšterjeve čokoladne kroglice.

to dobro sprejeli in se v večernem času radi sprehodijo po mestu. Na Glavnem trgu so postavljene makete (nekakšen park najbolj prepoznavnih hiš v mestu), obdane s smrečicami in z lučkami. Vse mesto je okrašeno z lučkami, še posebej Trg svobode in občinska stavba. Letos smo skupaj s TEŠ okrasili tudi rondo pri vhodu v mesto. Tam stoji 9 okrašenih smrečic, za vsako šoštanjsko krajevno skupnost ena. Postavljene pa so tudi tabla z izrazom dobrodošlice in praznične čestitke.«

❱

Darko Menih

prebivalcev in hiš pod gradom.

Zaključujemo pa še eno veliko investicijo, prenovo sejne dvorane. Smo pa poleg tega veliko pozornosti namenili tudi izdelavi dokumentacije za nekatere večje projekte, ki pridejo na vrsto prihodnje leto: garažna hiša, zadrževalnik na Bečovnici …« Mesto je dobesedno prenovljeno in v tem času tudi lepo razsvetljeno! »Vsako leto se potrudimo, da mesto lepo okrasimo, letos, ko dogodkov ne moremo organizirati, pa smo dali temu še večji pomen. Vesel sem, da so občani

Zazrti pa ste seveda že v naslednje leto, proračun imate v osnutku že sprejet, do konca letošnjega leta ga boste po vsej verjetnosti tudi potrdili. Kakšne so njegove osnovne značilnosti? »Res je, v osnutku je proračun že potrjen. V njem načrtujemo 19.385.000 evrov prihodkov (15,6 milijona tekočih prihodkov, iz letošnjega leta bomo prenesli 3,5 milijona evrov, za 200 tisoč evrov pa se lahko zadolžimo). Od Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo 500 tisoč evrov za sanacijo plazov in kanalizacijo v

nadaljevanje s strani 2 ⏩

mešanje socialnih in demografskih skupin. Nagrajena rešitev predvideva pretežno individualno stanovanjsko pozidavo, en večstanovanjski objekt in vrtec.

Kot takšna je osnova za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki ga bodo, s predpisanimi postopki usklajevanja z vsemi deležniki in s sodelovanjem javnosti, začeli pripravljati v naslednjem letu. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je bil nad odzivom razočaran. »Želimo, da bo nova soseska zgrajena po principih trajnostne gradnje, kjer se bodo zasledovala načela skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov, gradnja pa bo ekonomična. Znotraj soseske bi nagovarjali trajnostne oblike mobilnosti, rabo energije iz obnovljivih virov energije ter povezovanje prebivalcev v energetsko skupnost, ki bo

❱

Najpomembnejša bo izgradnja garažne hiše.

Katerim naložbam boste namenili največ sredstev? »Najpomembnejša bo izgradnja garažne hiše, sofinancirali bomo nakup cisterne za PGD Šoštanj, načrtujemo investicije v ceste (cesta Heroja Gašperja pri šoli, Matije Gubca in ceste do Hajdukoviča v Topolšici). Pripravili pa bomo tudi projektno dokumentacijo za šolo, ki je potrebna dozidave in adaptacije. Uredili bomo Kajuhov park in nadaljevali sanacije plazov, ki jih nikoli ne zmanjka, saj vsako novo neurje povzroči nove.«

Izdali so nekaj publikacij, med drugim 110-krat o Šoštanju v enem odstavku in Kratek pregled zgodovine Šoštanja od prvih omemb do danes, izšla pa je tudi tematska številka strokovne in znanstvene revije Kronika.

Pa tudi na naložbenem področju se je veliko dogajalo. »Res je, kar nekaj investicij smo izvedli letos. Veliko jih je bilo na področju cestne infrastrukture, kjer smo prenovili številne odseke cest, med drugim dovozno cesto industrijske cone na Primorski cesti. To je cesta, ki je namenjena Turni, ki ima tam tri proizvodne hale. Uredili smo pločnike na Koroški cesti in v Gaberkah, označili pa smo tudi prehode za pešce. Na področju komunalne infrastrukture je bila največja naložba kanalizacija Topolšica nad rondojem in prenova

Florjanu, 367 tisoč evrov pa pričakujemo iz naslova uravnoteženja razvitosti občin. Iz Evropske unije pričakujemo nepovratna sredstva za sofinanciranje vodikovih tehnologij.

Skupaj tako računamo, da bomo prihodnje leto tudi porabili 19.385.000 evrov, od tega je 4.498.000 evrov tekočih odhodkov, 4.443.000 evrov tekočih transferjev, 9.763.000 evrov investicijskih odhodkov. Načrtujemo pa še za 271 tisoč evrov investicijskih transferjev in pa vračilo kreditov v višini 409 tisoč evrov.«

❱

Več kot 600 tisočakov je bilo namenjenih za sanacijo plazov.

Podobno kot v drugih slovenskih mestih tudi pri vas primanjkuje stanovanj, še zlasti za mlade – kako razmišljate o tem problemu? »Imamo veliko problemov, veliko je ljudi, ki potrebujejo stanovanja, imamo pa jih samo 130, in to v glavnem starih in odsluženih stanovanj, ki pa jih seveda skušamo sproti obnavljati. Na prostoru porušene tovarne usnja smo zagotovili prostor, kjer bo zasebni investitor zgradil blok z

Idejne rešitve predstavljajo zgolj osnovo

Na Uradu za okolje in prostor so seveda pričakovali veliko več idejnih rešitev, saj so razpisno dokumentacijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor prilagodili tako, da so na natečaju lahko sodelovali tako pooblaščeni prostorski načrtovalci kot arhitekti in študentje. Se pa po besedah vodje mag.

Branke Gradišnik zavedajo, da je v tem trenutku odprtih veliko natečajev.

Nagrajena rešitev je po mnenju Gradišnikove dobra osnova za vodila k zmanjšanju izpustov CO2.

V sklopu prestrukturiranja SAŠA regije za ureditev območja pričakujemo financiranje iz Sklada za pravičen prehod.« Predsednica ocenjevalne komisije javnega enostopenjskega natečaja za programsko,

urbanistično, arhitekturno in krajinsko ureditev podrobne enote urejanja prostora – Zlati grič izredna profesorica dr. Ilka Čerpes je povedala, da komisija prve nagrade zaradi izbora med zgolj dvema rešitvama ni podelila. Na zmagovalno rešitev je podala nekaj

pripomb in priporočil ter ji dodelila drugo nagrado.

Natečajne rešitve so do konca leta razstavljene v 1. nadstropju Mestne občine Velenje. Vse natečajne materiale si lahko ogledate tudi na spletni strani www. velenje.si.

18 stanovanji in ta bodo namenjena predvsem mladim družinam.« Ob novem letu radi rečemo, da moramo pustiti slabo za sabo. Po čem lepem si boste zapomnili letošnje leto? »Po tem, da smo kljub korona krizi usmerili svoja prizadevanja v zastavljene aktivnosti in jih tudi uresničili. Ponosen sem, da smo veličastno izvedli obeležitev naše 110-letnice priznanja mestnih pravic, čeprav vseh načrtovanih prireditev nismo mogli izvesti. Pa tudi na to, da smo z optimizmom zazrti v leto, ki prihaja, bo pa to Kajuhovo leto.

Imenovali smo že organizacijski odbor, ki že pridno dela. Načrtuje tudi številne prireditve in res si želim, da bi jih lahko izvedli.

Bomo pa z njimi začeli takoj po novem letu.« Letos v novo leto ne boste stopili doma, saj ste že dolgo razpeti med Slovenijo in Avstralijo, kjer že nekaj let živi vaša hči. Boste po osmih letih za praznike spet z njo? »Res je, najina hči že trinajsto leto živi v Avstraliji. Tam je doktorirala, dobila zaposlitev na fakulteti, si ustvarila družino. Pred tremi meseci je rodila sina, najinega vnuka, ki ga bova z ženo zdaj obiskala. (Opomba: župan Menih je zdaj že v Avstraliji, s sodelavci v službi komunicira elektronsko, se pa morajo za pogovore natančno dogovoriti, saj je Avstralija časovno 10 ur pred Slovenijo.« Pa vaše želje za novo leto? »Predvsem zdravja želim vsem in apeliram, da poskrbimo zanj. Če bomo skrbeli za svoje zdravje, bomo poskrbeli tudi za zdravje svojih bližnjih, prijateljev, sodelavcev. Občankam in občanom želim, da prijetno preživijo predpraznične dni v krogu svojih družin in prijateljev in da se pri tem držijo veljavnih ukrepov, da bomo torej stopili v novo leto srečni in zadovoljni, predvsem pa zdravi.« 🔲

nadaljnja snovanja, saj sledi modelu vrtnega mesta, je trajnostno naravnava in tudi racionalna z investicijskega vidika. Predvideva izgradnjo vrstnih in atrijskih hiš, ki se lepo prilagajajo terenu. V sredino je umeščen terasast večnamenski prostor in večstanovanjski objekt. V severovzhodni del pa je umeščen vrtec z dostopom do Kopališke ceste, sicer pa bo glavna prometna vpadnica speljana preko predvidenega novega krožišča pri Momaxu. »Idejna rešitev predstavlja dobro osnovo za izdelavo podrobnega občinskega prostorskega akta 🔲 za to področje.«

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

16. decembra 2021

Preprosto čisto je njihovo poslanstvo

GOSPODARSKE novice Največje odprto vprašanje je inflacija Počasi v podjetjih že vlečejo črte pod letošnje leto in se ozirajo v prihodnje. Med vprašanji, ki se vse pogosteje zastavljajo, je inflacija. Kako zastaviti naloge, da ne bo nepotrebnih presenečenj. Večina analitikov je sicer prepričanih, da so skoki cen trenutni in da se bo inflacija hitro umirila, vendar pa je precej tudi skeptikov, ki v sedanji situaciji vidijo začetek večjega inflacijskega vala. Čeprav so mnogi analitiki pričakovali letos tudi rahlo višanje obrestnih mer, jih je ECB pustila na rekordno nizkih ravneh. EURIBOR je tako upadel na zgodovinsko nizkih –0,58 odstotka, kar je manj od vseh lanskih napovedi analitikov. Tudi za prihodnji dve leti sedaj analitiki pričakujejo negativen Euribor.

Korupcija požira milijarde Po oceni korupcija v Sloveniji znaša do 3,5 milijarde evrov oziroma približno 13,5 % slovenskega bruto družbenega premoženja. »S tem denarjem bi lahko zgradili več kot 20.000 neprofitnih stanovanj ali subvencionirali tople malice učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol nadaljnjih 24 let,« je dejal dr. Robert Šumi, ki dodaja, da s korupcijo kot družba veliko izgubljamo.

Za naložbe 17,5 milijona evrov Za naložbe so v proračunu Mestne občine Velenje za prihodnje leto predvideli 32,5 odstotka sredstev, kar pomeni 17,5 milijona evrov.

Od tega imajo zagotovljenih 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Večino načrtovanih sredstev namenjajo za pripravo dokumentacije za načrtovane naložbe, tudi tiste, ki jih bo izvajala država, občina pa je dolžna zagotoviti lastno udeležbo.

Nov Sparov hipermarket Spar je prejšnji teden odprl nov hipermarket na Ravnah na Koroškem. Ta je v trgovskem objektu Javornik, v novem nakupovalnem centru pa so tudi drogerija, kavarna in trgovini z oblačili. Naložba Spara v opremo nove trgovine je vredna 1,25 milijona evrov.

700 novih zelenih delovnih mest Skupina Gen-I načrtuje, da bo do leta 2030 za naložbe v obnovljive vire, energetsko učinkovitost, hranilnike energije in digitalne platforme namenila več kot milijardo evrov in ustvarila več kot 700 novih zelenih delovnih mest z dodano vrednostjo nad 100.000 evrov na zaposlenega, so danes napovedali v Gen-I. Že v letu 2022 naj bi zaposlili več kot 100 novih tehnikov, družboslovcev, humanistov in naravoslovcev.

»Gostovanje kot doma« Pogajalci Sveta EU, ki mu trenutno predseduje Slovenija, in Evropskega parlamenta so po napornih pogajanjih dosegli začasni dogovor o predlogu uredbe o mobilnem gostovanju (roaming) v EU, ki predvideva podaljšanje sedanje sheme »gostovanje kot doma« brez dodatnih stroškov do leta 2032.

Za 3,1 odstotka več delovnih ur V Sloveniji zaposlene osebe so v tretjem četrtletju opravile 292,4 milijona delovnih ur, kar je 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Posamezna oseba je v povprečju opravila enako število ur, skupno število opravljenih ur je bilo večje zaradi več zaposlenih. Število opravljenih ur se je najbolj povečalo v gostinstvu, in sicer za 8,7 odstotka.

Z letali lani bistveno manj potnikov Lanski izbruh pandemije covida-19 je močno prizadel letalsko industrijo. Z letalom je lani potovalo 277 milijonov potnikov, kar je 73 odstotkov manj kot v letu 2019, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Največji padec je pri tem zabeležila Slovenija, kjer se je skupno število potnikov znižalo za 83 odstotkov.

Zlom kitajskega nepremičninskega sektorja?

Velenjsko podjetje Makom se je ob letošnji 25-letnici ponosno ozrlo na prehojeno pot, ki si jo v prihodnost tlakuje s postavljanjem trendov na področju čiščenja Tina Felicijan

Družinsko podjetje Makom, ki ga je leta 1996 ustanovil Maksimilijan Krenker, ko je na podjetniško pot stopil kar iz prizidka lastnega doma, je v 25 letih delovanja preraslo v 21-člansko ekipo, ki je po besedah direktorja Tomaža Sijarta poleg trajnostnih načel in tehnološkega razvoja največja konkurenčna prednost podjetja. »Rastemo zaradi dobre ekipe, ki je nenehno željna novih znanj in uspehov. Predani smo našim strankam in jim pomagamo reševati izzive na področju higiene.«

Družbeno odgovorno podjetje in partner projekta MiniCity, kjer naslednje generacije izobražujemo o pomembnosti higiene in okolju prijaznih izdelkov.« Makom nenehno sledi tudi tehnološkemu razvoju. Digitalna transformacija je povsem spremenila delovanje podjetja. Spletna stran makom.si namreč nudi dobro uporabniško izkušnjo, prilagojeno vsakemu posebej, integracijo sistemov in avtomatizacijo procesov na vseh področjih.

Najdražje mesto je Tel Aviv V naših krajih še vedno velja krilatica, da če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj, saj je bil nekoč naša draga prestolnica.

Danes je vse drugače. V katerem mestu na svetu je življenje najdražje, vsako leto raziskujejo v angleški reviji Economist. Letos se je s petega na mesto najdražjega povzpel Tel Aviv. S prvega mesta je izrinil Pariz, ki si drugo mesto deli s Singapurjem. V prvo peterico pa sta se uvrstila še Zürich in Hongkong. 🔲

mz

bilo možno dobiti nikjer več,« našteva poslovne izzive v novi realnosti.

Okrepili so vezi s tujino

V času hitrega prilagajanja trgu so ugotovili, kako majhen je svet, in začeli še bolj sodelovati s tujino. »Zagotovo bo to ena boljših sprememb, saj smo dobili kar nekaj novih zanesljivih partnerjev. Smo pa komaj čakali odprtje meja in možnost potovanj. Zaradi epidemije so lani odpadli vsi

Sodobno podjetje

Makom raste trajnostno. Tako v smislu lastnega razvoja in utrjevanja svojega položaja na trgu kot v smislu okolju prijaznega poslovanja. Vodilo podjetja, ki dobavlja široko paleto izdelkov in drugih rešitev za čistočo in higieno, je namreč ekološka naravnanost.

Izdelki vseh kategorij imajo ekološke certifikate. Izbirajo proizvajalce izdelkov z minimalnim ali ničelnim ogljičnim odtisom, čistila pa vsebujejo čim manj kemikalij. »Naši izdelki imajo nizek vpliv na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od pridobivanja surovin do proizvodnje in uporabe. Visoka kakovost izdelkov posledično omogoča dolgo življenjsko dobo, kar pomeni manjšo potrošnjo in manj odpadne embalaže. Ekologija ni le zgodba naših izdelkov, temveč tudi ideja, ki nas vodi in spremlja naše metode čiščenja, sistemske rešitve, našo miselnost, vizijo in dejanja,« direktor pojasnjuje, zakaj ekološka naravnanost podjetja ne dene dobro le okolju, ampak tudi poslovnim priložnostim, saj spodbuja uvajanje sodobnih metod čiščenja in omogoča postavljanje trendov na področju čiščenja. Ne nazadnje pa koristi širši skupnosti. »Podpiramo ekološka društva in družbeno odgovorne projekte. Zato smo tudi ponosni nosilec certifikata

Velenjsko podjetje Makom s številnimi partnerji v lokalnem okolju, po Sloveniji in iz tujine uspešno posluje že 25 let. Posebno ponosni pa so na svoje delo v času epidemije, ko so z oskrbo podjetij z nujno opremo omogočali nemoteno delovanje. Foto: Goran Petrašević

»Na kocki je bilo obratovanje marsikaterega proizvodnega podjetja«

V času, ko so mnoga podjetja uvedla delo od doma, je bilo v Makomu povsem drugače. »Povpraševanje po dezinfekciji in zaščitnih sredstvih je naraslo čez noč, zaloge proizvajalcev po celem svetu pa zaradi pandemije niso dohajale povpraševanja.

Polletne zaloge razkužil so tako pošle v slabem tednu. Surovine so bile težko dobavljive ali pa so

»V času pandemije je postala skrb za osebno higieno tako rekoč življenjskega pomena. Iskreno upam, da bo v novi normalnosti postala višja raven higiene nekaj povsem vsakdanjega. K vzdrževanju higiene veliko pripomore že redno in temeljito umivanje rok ter prezračevanje prostorov – vedno, ne le v času razmaha virusa.

Upam, da se bodo podjetja zavedala te pomembnosti, ki močno zmanjšuje tudi bolniške odsotnosti,« razmišlja Polona Krenker.

Dva nagradna natečaja

Kitajski nepremičninski koncern Kaisa je ustavil trgovanje z delnicami na borzi v Hongkongu, kar je še okrepilo skrbi, povezane s stanjem kitajskega močno zadolženega nepremičninskega sektorja.

Medtem še vedno ni jasna usoda nepremičninskega velikana Evergrande, ki po prvih informacijah ni poplačal obveznosti upnikom. Po oceni bonitetne družbe S&P je tako bankrot Evergranda »neizogiben«.

njihove cene poskočile v nebo.

Medtem ko so mediji poročali, naj vsi ostanemo doma, smo pri nas delali s polno paro,« pove vodja marketinga Polona Krenker in doda, da so se učinkovito organizirali in prilagodili delo, da je lahko varno potekalo.

Bilo pa je izredno intenzivno. »Na začetku smo komaj sledili zakonom in uredbam, ker so se spremembe dogajale praktično iz ure v uro. Določene odredbe glede zaščitnih sredstev so se

Šmartno ob Paki – Turistično društvo Šmartno ob Paki je pred nedavnim prvič razpisalo kar dva javna nagradna natečaja, in sicer za najizvirnejše voščilo za bližajoče se praznike in za najizvirneje okrašeno novoletno jelko.

Na natečajih lahko sodelujejo občani omenjene lokalne skupnosti z enim voščilom in z eno fotografijo okrašene jelke.

Na natečaju bodo upoštevali voščila, napisana lastnoročno in podpisana s šifro. Zadnji dan za oddajo teh je 20. december. Strokovna komisija, ki jo bo imenovalo turistično društvo, bo med prispelimi voščili izbrala tri, njihovi avtorji pa bodo prejeli praktične nagrade. Praktične nagrade bodo prejeli tudi avtorji treh najizvirneje okrašenih božično-novoletnih jelk. Fotografije jelk bodo zbirali najkasneje do 31. decembra. Najizvirnejše okrašeno jelko bo izbiralo občinstvo z glasovanjem. 🔲

Tp

npr. sprejele v petek popoldan, v soboto smo cel dan delali na tem, da bomo odredbe skladno z zakonom upoštevali, v nedeljo pa smo dobili informacijo, da ta odlok ne velja več. Veliko napora smo vložili tudi v dobavo zaščitnih mask iz Kitajske, pri čemer smo imeli podobno kot ostala podjetja kar nekaj težav z letalskimi prevozi. Bilo je kot v filmu, ki kar traja in traja. Veliko neprespanih noči in stresa zaradi zavedanja, kako pomembna je dobava zaščitnih sredstev našim strankam, da so lahko nemoteno delovale dalje. Na kocki je bilo obratovanje marsikaterega proizvodnega podjetja. V primeru, da ne bi pravočasno prejeli zaščitnih sredstev, bi bile s tem povezane tudi milijonske izgube.

K sreči do tega ni prišlo. Enako se je sedaj ponovilo z dobavo hitrih testov, ki jih čez noč ni

Na voljo podatki o poseljenih zemljiščih Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru programa projektov eProstor izvedlo masovni zajem poseljenih zemljišč in podrobnejše dejanske rabe poseljenih zemljišč. Na spletni strani Prostorskega informacijskega sistema si tako lahko vsak pogleda, kje so obstoječa poseljena zemljišča.

V prihodnje bodo podatki o poseljenih zemljiščih združeni še s podatki javne cestne in železniške infrastrukture. S tem bodo določena pozidana zemljišča, ki bodo predstavljala strokovno podlago pri določitvi nepozidanih stavbnih zemljišč in v nadaljevanju pri vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč.

Družbeno odgovornost izkazujejo tudi s svojim delovanjem v lokalni skupnosti. Že vrsto let so partner Pikinega festivala in sponzor Rokometnega kluba Gorenje Velenje, podpirajo pa tudi dobrodelne projekte društev in strank. sejmi v tujini in srečanja s poslovnimi partnerji. Vsako službeno potovanje nam vedno da dodaten zagon, motivacijo in ideje, ki jih z veseljem prenesemo v svoje delovno okolje in uporabimo tudi v praksi. Je pa epidemija spodbudila krepitev stikov na daljavo. Tako smo začeli izvajati spletne seminarje, ki so množično obiskani, stranke pa zelo zadovoljne,« je še povedala Polona Krenker. 🔲

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bodo nepozidana stavbna zemljišča razvrščena v razvojne stopnje, ki bodo na podlagi različnih meril določala potencial zemljišč. Zemljišče v najvišji razvojni stopnji bo denimo zemljišče, ki bo komunalno opremljeno, katerega meje parcel bodo urejene in za katerega bo skladno s prostorskim aktom mogoče začeti s postopki pridobivanja dovoljenj, potrebnih za gradnjo.

Na lokaciji bo mogoče z uporabo mobilne naprave dobiti vpogled v lastnosti zemljišča (npr. kje poteka vodovod, kanalizacija, električno omrežje) in dobiti odgovore na vprašanja, ali in kdaj bo mogoča gradnja na posameznem zemljišču, napovedujejo. 🔲

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

16. decembra 2021

Kot človeška bitja stojimo na točki, ko nas prihodnost navdihuje in hkrati straši Dejstvo je, da smo ustvarjalci prihodnosti ljudje – Na nas je, da jo naredimo nam sprejemljivo, lepšo – 4. Mednarodna konferenca Future X Lara Oprešnik

Se kdaj vprašate, kakšna bo naša prihodnost? Kakšne razsežnosti zmorejo industrija, digitalizacija, inovacije? In kaj je z umetno inteligenco? Pojem umetna oziroma strojna inteligenca opisuje teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki z zaznavanjem in upoštevanjem svojega okolja hitreje dosegajo cilje, ki jim jih je postavil človek. Vse to in še več bo naša prihodnost. Prihodnost oz. novo dimenzijo pa ustvarjamo mi – ljudje. O premikanju človeških mej, inovacijah, industriji 4.0. (četrta industrijska revolucija) in še mnogih drugih stvareh, ki prinašajo novo dimenzijo – dimenzijo X, so govorili na 4. mednarodni konferenci Future X, ki je potekala v torek, 7. decembra.

navdušila marsikoga. Udeležence iz cele Evrope so pritegnili mednarodni govorci iz različnih držav: Hrvaške, Bosne, Avstralije, Norveške in Slovenije. Govorci na mednarodni konferenci Future X so bili: Kevin Desouza – Kako inovirati, Elin Hauge – Umetna inteligenca spreminja svet, Damir Medved – Pametna mesta in pametne rešitve, Kemal H. Balihodžić – Startup miselnost in inovativno razmišljanje, dr. Peter Baloh – Grajenje uspešnih timov, Emilija Stojmenova Duh – Digitalizacija industrije, Nastasija Alt – Prihodnost iskanja kadrov. Uvodna govora dogodka pa sta imela

župan MOV Velenje Peter Dermol in direktorica SAŠA Inkubatorja Ana Anžej. Na konferenci sta se kot primera dobre prakse predstavili dve start-up podjetji, ki sta svoje ideje in svojo rast gradili s pomočjo SAŠA inkubatorja, Amibit in Autotech. Spregovorila sta njuna direktorja Seudin Softić (Autotech) in Aleš Nastran (Amibit). O prihodnosti je spregovoril tudi vodja razvoja v podjetju Kolektor Mark Kalin. Konferenca Future X se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali osrednji govorci in razpravljali na temo prihodnosti za ljudi, ekipe in človeštvo.

Na 4.

Mednarodni konferenci Future X 343 udeležencev iz cele Evrope

Od Start-up podjetij ...

Letošnja nadgradnja je Platforma Future X, ki povezuje start-upe s korporacijami na področju industrije 4.0. Na dan konference so imeli prijavljenih več kot 100 zagonskih podjetij iz celotne Evrope. Kemal H. Balihodžić, podjetnik, avtor, motivacijski govorec in prodajni coach, je govoril o tem, kako postati uspešno start-up podjetje. Sam verjame, da so odgovor ljudje. »Ljudje so tisti, ki poskrbijo za posel, ne izdelki in ne storitve. Za delo znotraj start-upa poiščite prave ljudi, s podobno miselnostjo, in ne pozabite, da je vse v vas, v nas,« izpostavlja Balihodžić.

Govorec profesor Kevin DeSuoza je Start-upom dal naslednji nasvet: »Uravnotežite količino energije in strasti, ki jo imate za svojo idejo ali izdelek, z dobršno mero skepticizma in kritike ter bodite odprti za vprašanja, izzive.«

… do izzivov vodenja, prihodnjih trendov zaposlovanja, umetne inteligence in industrije 4.0

Predavatelj dr. Peter Baloh, e2grow svetovalec, je govoril o

Mednarodna konferenca Future X je letos že četrto Rekli so❱ in ponosni smo, da se ta konferenca dogaja pod leto potekala pod okriljem SAŠA Emilija Stojmenova Duh, vodja 4PDIH: »Na okriljem SAŠA inkubatorja, v MO Velenje, z Inkubatorja, regionalnega podjesplošno digitalizacija velja za pot, ki pelje pod- zavedanjem in s prepričanjem, da lahko tudi na tniškega inkubatorja, ki pokriva jetja v smeri digitalne preobrazbe, ustvarjanja takšen način ustvarjamo boljšo prihodnost.« območje Savinjsko-šaleške regije novih tokov digitalnih prihodkov in ponudbe.

Ana Anžej, direktorica SAŠA inkubatorja: »Na in ustvarja podporno okolje za To je tisto, kar zahteva spremembe.« dan konference imamo prijavljenih več kot 100 razvoj podjetništva v SAŠA rePeter Dermol, župan MOV, je izpostavil izzive zagonskih podjetij iz celotne Evrope. Danes ne giji. Premierno so dogodek orgav prihodnosti, ki so povezani predvsem z izsto- govorimo več o Davidu proti Goljatu, ampak o nizirali leta 2018, letos pa meje pom iz premoga: »Tega izziva ne smemo gledati Davidu in Goljatu. Neizogibna so prizadevanja prihodnosti premikajo že četrkot nevarnost, ampak predvsem kot priložnost. po povezovanju in sodelovanju, skupaj smo močtič. Konferenca je bila v celoti Priložnost za vse nas, za zagonska podjetja, za nejši in nepremagljivi«. izpeljana po spletu, bila pa je vrkorporacije, za naše skupno povezovanje. Veseli hunsko tehnično in tudi estetsko dovršena.

Virtualna izkušnja je BSH_OglasMUM5NašČas_185x150_12-2021_SLO.qxp_Layout 1 03/12/2021 11:10 Page 1

ravnanju z ljudmi, o oblikovanju uspešnih ekip, o tem, zakaj se podjetja srečujejo s tem problemom, in kako posameznike povezati v uspešne, sodelujoče ekipe.

Nastasja Alt, strokovnjakinja iz podjetja Adecco, je spregovorila o prihodnjih trendih in področjih zaposlovanja ter o tem, kdaj je smiselno najeti zunanje strokovnjake, kdaj pa obdržati svojo

ekipo. Elin Hauge, neortodoksna, pragmatična in na trenutke ostra govornica, je spregovorila o področju umetne inteligence, ki naj bi veljala za najbolj moteč faktor za tehnološki razvoj v človeški zgodovini, Emilija Stojmenova Duh pa je predavala o digitalizaciji industrije.

Razpis za delovni mesti Podjetje Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, razpisuje delovno mesto

1. odgovorni urednik tednika Naš čas (m/ž) Za odgovornega urednika/co je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, ki so: 1. ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan RS, 2. je poslovno sposoben, 3. mu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja, 4. po ustavi ali zakonu ne uživa imunitete, Izpolnjuje še naslednje pogoje, in sicer: 5. ima visoko izobrazbo družboslovne smeri, 6. je izkušen novinar oz je kot novinar deloval vsaj 5 let, 7. zaželeno, je, da je že urednikoval, 8. dobro pozna lokalno okolje, 9. je dobro organiziran/a, 10. ima dobre spodobnosti vodenja in motiviranja ter povezovanja celotnega tima.

11. ima najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih.

Kandidat mora predložiti tudi programsko zasnovo glasila za mandatno obdobje in življenjepis s točnimi opisi del in nalog, ki jih je doslej opravljal.

Mandat odgovornega urednika traja štiri leta. Imenuje ga direktor Našega časa.

K prijavi morajo kandidati/ke predložiti naslednja dokazila: • pisno izjavo kandidata, da izpolnjuje pogoje iz 19. člena Zakona o medijih (glej točke 1 - 4); • kot dokazilo o doseženi izobrazbi kandidat predloži fotokopijo diplome; • kot dokazilo o najmanj petih letih delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih kandidat predloži fotokopijo delovne knjižice oz. ustrezno dokazilo; • pisno izjavo, kje in koliko časa je delal na podobnih delovnih mestih.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo izkazovali poznavanje Šaleške doline in SAŠA regije in njune vizije ter imajo reference iz založništva in/ali novinarstva.

2. novinar (m/ž) Iščemo energičnega, prodornega in zagnanega novinarja oziroma novinarko za delo pri tedniku Naš čas in na Radiu Velenje. Če imate radi fleksibilno delo, če si želite delati v prijetnem, mladem in ambicioznem kolektivu, potem ste morda prav vi prava oseba, da se nam pridružite.

BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Kuhinjski robot MUM5 s tehtnico.

Vedno pri roki za uresničitev vseh vaših kulinaričnih zamisli.

Od kandidatov pričakujemo: • splošno razgledanost in zanimanje za dogodke v Šaleški dolini in širše, • odlično znanje slovenskega jezika (pisno in govorno), • poznavanje vsaj osnovnih računalniških programov - word, excel ...

• smisel za pisanje bralcu privlačnih besedil, • smisel za radijsko poročanje, • obiskovanje in poročanje o dogodkih, • fotografiranje in snemanje le teh, • pisanje in snemanje drugih aktualnih tem, • znanje angleščine, • izpit B kategorije.

Prijava mora vsebovati še: • življenjepis (CV), • izkušnje na zahtevanem področju (blogi, članki, urejanje besedil, poročanje z dogodkov, primer fotografij, izdelanih posnetkov in reportaž ...).

Hišni aparati blagovnih znamk

Kandidati/ke naj vloge z vsemi dokazili pošljejo na elektronski naslov press@nascas.si ali preko navadne pošte Naš čas, d. o. o., Kidričeva cesta 2a, 3320 Velenje, najkasneje do petka, 24. 12. 2021.

🔲

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 8. decembra Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sum politizacije policije, je nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar ocenila, da se nad policijo vršita diskreditacija in šikaniranje, kar se je začelo po nadzoru pooblaščene skupine Knovsa na Generalni policijski upravi v februarju 2020. Generalni direktor policije Anton Olaj pa je očitke o vmešavanju politike v vodenje policije zavrnil.

V Slovenijo je sicer prispelo protivirusno zdravilo molnupiravir za več kot 5700 zdravljenj. Najprej bo za prevzem na voljo v štirih bolnišnicah, med njimi tudi v Celju.

Nemški parlament je za novega kanclerja izvolil socialdemokrata (SPD) Olafa Scholza.

Z odhodom zadnjega kontingenta, osmih čeških in treh madžarskih policistov, se je končal projekt sodelovanja tujih varnostnih organov pri nadzoru slovenske državne meje.

Nemški parlament je socialdemokrata (SPD) Olafa Scholza izvolil za novega kanclerja. S tem se uradno končuje 16-letno obdobje kanclerke Angele Merkel.

Vsi doslej potrjeni primeri koronavirusne različice omikron v Evropi so glede na razpoložljive podatke asimptomatski ali blagi, med njimi niso potrdili še nobene smrti.

Po ZDA so tudi Avstralija, Velika Britanija in Kanada napovedale diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger v Pekingu, ki bodo med 4. in 20. februarjem prihodnje leto.

Četrtek, 9. decembra DZ je sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja.

Predsednik republike Borut Pahor je na virtualnem vrhu za demokracijo, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden, opozoril na krizo zaupanja v demokratične institucije in nizko raven politične in pravne kulture.

Državni zbor je sprejel spremembo zakona o osebni izkaznici, po kateri se bodo biometrične osebne izkaznice začele izdajati 28. marca 2022.

Sprejet je zakon o dolgotrajni oskrbi.

Podjetje Google in služba vlade za digitalno preobrazbo sta podpisala sporazum, na podlagi katerega bo podjetje v naslednjih dveh letih v Slovenijo investiralo 2,5 milijona evrov za pomoč pri digitalni preobrazbi.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ustavila 12 postopkov preiskav, ki jih je lani v zvezi s sumi kršitev integritete pri nabavah zaščitne opreme uvedla zoper pet zaposlenih na Zavodu RS za blagovne rezerve.

Slovenija je napovedala kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za

16. decembra 2021

obdobje od leta 2024 do leta 2025.

Notranji ministri EU so sklenili, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Sprejetje sklepov o tem je nujen korak na poti do končne odločitve o novi širitvi schengenskega prostora. Ta pa je lahko še precej oddaljena.

Kitajska je napovedala ukrepe proti državam, ki so se odločile za diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger.

Petek, 10. decembra Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu človekovih pravic v predsedniški palači sprejel varuha človekovih pravic Petra Svetino.

Poudarila sta pomen varovanja in spoštovanja pravic.

Predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik in predsednik Eko kroga Uroš Macerl sta najavila ustanovitev nove zelene stranke Vesna.

Zavzemali se bodo za zeleno energijo, okolje, enakopravnost, vključenost žensk v vse pore družbe in socialno pravičnost. Štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica – so vložile resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, o kateri bodo evropski poslanci glasovali v četrtek.

Britansko sodišče je v pritožbenem postopku razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea ZDA. Filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov sta na slovesnosti prejela Nobelovo nagrado za mir. Ob sprejemu nagrade sta pozvala ves svet, naj bolje varuje novinarje in se skupaj bori za svobodo medijev.

Najmanj 100 ljudi naj bi umrlo v hudih nevihtah in desetinah tornadov, ki so preplavili srednji zahod Združenih držav.

zveznih državah. Samo v Kentuckyju je umrlo najmanj 22 ljudi, skupaj pa v tornadih in nevihtah okoli 100 ljudi.

Na Dunaju se je znova zbralo mnogo protestnikov (okoli 45.000), ki ne sprejemajo vladnih ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa.

V Sloveniji so konec novembra prvič v tej sezoni dokazali virus gripe.

Nedelja, 12. decembra Trije najbolj iskani profili letos so bili proizvodni delavec, prodajalec in skladiščnik, ugotavljajo na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com. Za naprej napovedujejo rast potreb po poklicih, ki niso dovolj privlačni za mlade, kot tudi tistih, ki jim fakultete ne uspejo slediti, povezanih s tehnologijo, z robotizacijo, umetno inteligenco in okoljem.

Dars pripravlja razpis za vzpostavitev sistema sekcijskega merjenja hitrosti na posameznih odsekih avtocestnega omrežja.

Dars se pripravlja na vzpostavitev sistema sekcijskega merjenja hitrosti.

Nobelovo nagrado za mir sta prejela Filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov.

Petnajst članic EU se je zavezalo, da bo zagotovilo zaščito skoraj 40.000 Afganistancem.

Parlament Republike Srbske je v petek sprožil proces umika te entitete iz niza osrednjih institucij BiH.

Sobota, 11. decembra Če bi bile volitve to nedeljo in bi na njih sodelovale tudi nove stranke, nekatere obstoječe pa bi se združile, bi zmagala SDS s 15,2 odstotka glasov. Sledili bi SD (13,3 odstotka) in nova stranka, ki jo vodi Robert Golob (devet odstotkov), kaže raziskava agencije Ninamedia.

V Inštitutu 8. marec, ki tudi v prihodnje ostaja civilna družba, pripravljajo zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, so zapisali v sporočilu za javnost. V zadnjem letu smo bili namreč po njihovi oceni priča poglabljanju družbenih neenakosti, prevzemu institucij, korupciji in krčenju človekovih pravic.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit so nad zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga je ta teden potrdil DZ, razočarani, saj ta po njihovem ne rešuje temeljnega problema, ki se vleče že 20 let – sistemskega stabilnega financiranja dolgotrajne oskrbe.

Na desetine tornadov je ponoči sejalo uničenje v več ameriških

Ministrstvo za zdravje je v letošnjem letu prejelo 34 vlog za priznanje poklicne kvalifikacije za zdravnike iz tretjih držav, 5 so jih odobrili.

Na francoskem tihomorskem otoku Nova Kaledonija je potekal tretji in obenem zadnji referendum o neodvisnosti. Večina udeležencev se je znova izrekla proti neodvisnosti.

Britanske zdravstvene oblasti so zvišale stopnjo ogroženosti zaradi naraščanja primerov okužbe z novo koronavirusno različico omikron.

V Istri so zaradi covida-19 odpovedali vsa silvestrovanja.

začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine.

Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel predstavnike skatov, ki so prinesli Luč miru iz Betlehema. Pahor je ob tem izrazil željo, da v trenutnih napetih časih ne pozabimo na dialog in prijaznost, in se skavtom zahvalil za sporočilo in plamen Luči miru, ki ga v Slovenijo prinašajo že 31 let.

Britanski ministrski predsednik Boris Johnson in ruski predsednik Vladimir Putin sta se pogovarjala po telefonu. V ospredju pogovorov je bila ukrajinska kriza.

Revija Time je izbrala osebnost leta 2021.

To je Elon Musk.

Zunanji ministri EU so se dogovorili, da bi kakršnakoli agresija Rusije zoper Ukrajino pomenila uvedbo gospodarskih sankcij proti Moskvi.

Evropska komisija je zagnala mrežo centrov EU za boj proti raku, ki je eden od vodilnih ukrepov evropskega načrta za boj proti raku. Mreža bo dokončno vzpostavljena do leta 2025.

Revija Time je za osebnost leta 2021 izbrala prvega moža izdelovalca električnih vozil Tesla in ustanovitelja SpaceX-a Elona Muska.

Torek, 14. decembra Slovenija se je uvrstila na seznam držav, v katerih so potrdili primer okužbe z novo koronavirusno različico omikron. Omikron so do zdaj dokazali v štirih vzorcih oseb iz osrednje Slovenije.

Nepovezani poslanci so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, kot so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Kriminalisti opravljajo preiskave na 12 lokacijah; neuradno zaradi suma zlorabe uradnega položaja in oškodovanja javnih sredstev pri izvedbi javnega naročila za dobavo hitrih testov, ki jih uvaža Majbert Pharm.

Vlada bo energetsko krizo najprej reševala s t. i. draginjskim dodatkom, ki je v višini 300 evrov za upokojence in nekatere druge predviden v predlogu desetega protikoronskega zakona.

Ponedeljek, 13. decembra Resolucija o vladavini prava v Sloveniji, o kateri bo v četrtek glasoval Evropski parlament, je političen dokument, ki ne potrebuje posebne pozornosti, je danes v Bruslju menil zunanji minister Anže Logar.

Decembrska javnomnenjska raziskava Dela, ki jo je opravila Mediana, kaže, da je delež zelo nezadovoljnih z delom vlade nekoliko manjši.

Med strankami je na vrhu lestvice SDS, ki so ji sodelujoči v raziskavi namenili 18,9 odstotka, kar je dobre tri odstotne točke več kot novembra in najvišji rezultat stranke v tem letu. Sledita SD z 11,8 odstotka podpore (novembra 12,8) in Levica z 8,2-odstotno podporo (novembra 7,1).

Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB so v zakonodajni postopek vložile predlog zakona o

Novinarji so izbrali športnike leta

Evropska komisija predlaga prenovo schengena, da bi območje, kjer naj ne bi bilo sistematičnega preverjanja potnih listov, obranila pred stalnim nadzorom na notranjih mejah zaradi migracij, terorističnih in zdravstvenih groženj.

Po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije so Janja Garnbret, Tadej Pogačar in slovenska moška košarkarska reprezentanca najbolj zaznamovali leto 2021 na področju športa in postali najboljši športniki tega leta. Franček Gorazd Tiršek, dobitnik dveh paraolimpijskih medalj, pa je prejel posebno priznanje za invalida leta.

Varikina Na tešče grem na sprehod. No, skoraj na tešče – poprej popijem kavo z mlekom.

Malo je sonca, malo oblakov in malo vetra, okoli devetnajst stopinj – povsem običajno subtropsko zimsko jutro. Izberem ničkolikokrat prehojeno pot, ki vodi skozi nekoliko gusarsko – favelasto pristaniško sosesko malo navzgor in malo navzdol, čez hrib z dvojnim razgledom na ocean, dol do nič-več-čisto divje plaže, naokoli in nazaj do naše ne-zares-čisto-bele hiše.

Za drugim ovinkom mi eksplozija prebije ušesa, jate golobov živčno vzfrfotajo v zrak, nekaj psov, ki so prav tako kot jaz na jutranjem sprehodu, pa prestrašeno laja. Kaj pa je zdaj to? Zaslišim nekakšno žvižganje, ki mu sledi še ena eksplozija, čisto blizu mora biti – zagledam ga. Moški, niti mlad niti star, z balkona sprano zelene hiše spušča raketo za Kaja Avberšek raketo. Zatiskam si ušesa, pokanje v ponedeljek zjutraj mi nikakor ne ustreza, sploh pa se zvezdic ob dnevni svetlobi ne vidi – a niso ravno raznobarvne zvezdice namen in cilj ognjemetov? Morda se mu je rodil vnuk in praznuje – zvočnemu onesnaževalcu skušam najti izgovor. Kakorkoli, naj že neha!

S pločnika zavijem na grušč, zmešan z drobnimi delci polomljenega stekla, keramike in ostalega odpadnega gradbenega materiala. Pazim, da ne stopim na kak pasji drek. Hrib, ki naj bi bil del naravnega parka, so dolga leta uporabljali za smetišče. No, in ga tudi še. Po vzpetinici – v njenih brazdah je razpostavljenih in bolj ali manj skritih nekaj šotorov. Nekateri imajo spredaj plastične stolčke, vsi pa kupe šare. Ljudje, ki tu šotorijo, niso turisti.

Tu in tam zamenjajo pozicijo.

Hodim hitro in navkreber, enkrat sem na svoji “poti na goro”, kot jo rada ljubkovalno imenujem, srečala veliko skupino mladih moških, ki so po pobočju navzdol metali plastične vreče, polne smeti, in se vedli nekako objestno. Bila sem sama sredi ničega in oni – prestrašila sem se jih in za kar nekaj časa opustila svoje stalne sprehode. Ti moški nimajo ničesar, ničesar ne morejo izgubiti, jezni so na vse, na sistem, niso hoteli pristati na tem otoku sredi oceana, hoteli so na celino. Najbrž bi bila jezna tudi jaz. In ti – tudi.

Zdaj spet hodim – naprej in navzgor, zrem na vrh hriba in tam nekaj manjka, tam je vendar stal beli križ, kaj je vendar s križem? Piha močneje, zdaj ni nikjer nikogar, križ je padel! Zarjavel je in sprhnel! V zrak štrli okrušen štrcelj, neuporabno, neestetsko. Simbolno pa, da, ne?

Zdaj se spuščam po bregu navzdol. Previdno, da mi ne spodnese tal pod nogami, tu in tam raste kakšen kaktus oziroma druga, z vulkanskim kamnom zadovoljna trpežna rastlina. Desno spodaj zagledam pokopališče palm. Na desetine jih je, sivih, padlih, mrtvih. V mestu, ki nosi po palmah ime, le-te množično crkujejo. Gledam jih, vsak dan. Pridem k oceanu, valoví, buči, se peni, diha – podobno kot kit. Strašna in čudovita vodna gmota, diši.

Tu je še en bel križ, majhen, povit z verigo plastičnih fluorescentno rumenih in roza vrtnic. Bil je surfer ali pa ribič. Blizu križa nekoč najdem precej kvalitetno ročno uro, ki kaže plimovanje.

Skale tukaj so ogromne skodele iz lave, malo naprej se iz črne spremenijo v železovo rdeče, ob oseki je, kot bi hodil po Luni. Ali po Marsu. Nimam pojma, kako je hoditi po Luni ali Marsu, recimo, da tako.

Najdem velike in lepe bordo rake, ki so jim ptički požrli drobovje.

Pa ovitek kondoma, ki oglaša “kraljevsko velikost”. Pivovske konzerve, čike, razmočen kruh, luščine bučnih semen, bel plastični natikač, majico z leopardjim vzorcem, packe strjene nafte, čopič, preperele vrvi. Človek in njegovo markiranje.

Zaokrožim nazaj, prispem do poti, narejene iz lesenih desk, široka je in prijetna. Tu je več ljudi, sprehajajo se, tekajo, si razgibavajo telesa. Lesena pomolasta pot se preoblikuje v kovinske stopnice, ki ob črni skalni steni vodijo nazaj gor. Nasproti mi prihaja ženska v uniformi občinskih delavcev, ki čistijo in negujejo parke. Iz ogromnega plastičnega kanistra po črnih skalah zliva ogromne količine varikine. Smrdi jedko, razžira vonj po algah, razžre ribe v morju. Protivirusni ukrepi, pravijo, tako so naročili iz občine, mi pa smo odgovorni in skrbimo za čistočo. Glava se mi trese, oči se mi na široko odpirajo, sama pri sebi izgovarjam nelepe, zelo nelepe besede.

Tamle, na omet propadajočega bloka, je z rdečim sprejem nekdo našprical nekaj v zvezi z nacionalnim ponosom.

No, do tu smo prišli, draga najrazvitejša živalska vrsta.

Naj nas bo včasih tudi malo sram. 🔲

lokalne novice

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POLITIKA

16. decembra 2021

Predstavitev kandidatov SD SAŠA za volitve v Državni zbor Republike Slovenije Območna organizacija Socialnih demokratov SAŠA je 13. decembra na novinarski konferenci predstavila kandidate, ki bodo na prihajajočih državnozborskih volitvah, predvidoma aprila 2022, kandidirali v 5. volilni enoti. To so Andreja Katič, Janja Rednjak in Mark Molnar. Župan MO Velenje Peter Dermol je prepričan, da imajo v lokalnem okolju dobre kandidate, ki bi uspeli želje in potrebe s terena prenesti v državni zbor in zagovarjati stališča SAŠA regije.

Borila se bo za pravičen prehod iz premoga

V 7. volilnem okraju 5. volilne enote bo kandidirala Andreja Katič, podpredsednica SD, predsednica Občinske organizacije Socialnih demokratov Velenje in predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov. V svoji predstavitvi je poudarila, da zelo dobro pozna lokalno okolje, saj je vrsto let vodila občinsko upravo in nabirala izkušnje na področjih gospodarstva, izobraževanja in varovanja človekovih pravic, poleg tega pa tudi kot poslanka ter ministrica za obrambo in pravosodje. Ima vsa potrebna znanja, pozna tudi postopke v izvršilni in zakonodajni veji oblasti, kar se ji zdi še kako pomembno v času, ko bomo v Velenju opuščali ero premoga in se trudili za pravičen prehod iz premoga, katerega bremena ne sme nositi samo Šaleška dolina. »Treba bo znati potrkati

na marsikatera vrata. Ne samo, ko bomo iskali investitorje, temveč tudi za vsebine, kot so kultura, šport, raziskovanje, socialno področje, ki jih ne smemo zanemariti,« je poudarila in spomnila na tretjo razvojno os, katere zagovornica je bila. Danes je vesela, da se cesta gradi, čeprav ve, da nas čaka še veliko dela. Skrbi jo tudi, da Velenje v Ljubljani ne bi imelo ustreznega sogovornika, saj pravičen razvoj ne bo tako zelo pravičen za dolino in lahko v ospredje kaj hitro pridejo drugi interesi. »Moj predlog je, naj Velenje čim prej dobi status premogovne regije po vzorcu Pomurja, in naj se ne čaka predolgo, da brezposelnost naraste, temveč da že zdaj začnemo nadomeščati delovna mesta na način, da vsak projekt, ki se bo prijavil na katerokoli razvojni program, dobi dodatne točke, ker prihaja iz premogovne regije, ki ji grozi povečana stopnja brezposelnosti. »Ne govorimo o mandatu štirih let, govorimo o razvojnem desetletju, dveh.

Nimamo več veliko časa. Mladi bodo gotovo pri svojih življenjskih odločitvah gledali tudi na to, kje bodo imeli zaposlitev ter ali bodo ostajali v domačih krajih. Zato moramo sodelovati tako na lokalni kot državni ravni, odločitve pa morajo biti strokovne in sprejete v dialogu z ljudmi iz lokalnega okolja, saj veliko bolje poznamo razmere in vemo, kaj potrebujemo, ter kako se želimo v prihodnosti razvijati.«

Želimo drugačno Slovenijo, združeno v sedanjosti in obrnjeno v prihodnost

V 8. volilnem okraju 5. volilne enote bo kandidirala Janja Rednjak, svetnica in predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD Velenje in regijska koordinatorica Socialnih demokratov 5. volil-

Slovenijo, združeno v sedanjosti in obrnjeno v prihodnost. Predvsem pa bo v državnem zboru zagovarjala stališča lokalne skupnosti in se zavzemala za zahtevo po pravičnem prehodu in kakovostnem prestrukturiranju. »Do prenehanja izkopavanja premoga mora država zagotoviti finančna sredstva, da bomo lahko nudili podporo gospodarstvu in

Mark Molnar, Andreja Katič, Peter Dermol in Janja Rednjak

ne enote. Za kandidaturo za poslanko v Državnem zboru se je odločila, ker ima dovolj energije, znanja in izkušenj, da s svojim delom in čisto preteklostjo brez političnega nahrbtnika pripomore k boljšemu življenju in prijaznejši in napredni družbi. Kot prostovoljka in koordinatorka na terenu med ljudmi pogosto sliši zahteve po korenitih spremembah v Sloveniji, saj si ljudje želijo drugačno

poskrbeli za socialno varnost.

Zavzemala se bom za aktivno sodelovanje politike in predstavnikov lokalnega okolja pri iskanju optimalne alternativne rešitve daljinskega ogrevanja, poudarek pa dala tudi aktivni politiki zaposlovanja ter za dostopnemu in kakovostnemu javnemu zdravstvu za vse. Tudi temu, da Bolnišnica Topolšica ohrani status regionalne bolnišnice, saj bo tako

Dolgove bo treba vrniti V Stranki Alenke Bratušek, ki ima po novem svoja odbora tudi v Velenju in Šoštanju, opozarjajo na prezadolženost Slovenije, težave zdravstvenega sistema ter slab položaj velikega dela upokojencev in mladih Mira Zakošek

Alenka Bratušek, predsednica SAB, je z zadovoljstvom sprejela informacijo, da ima po novem odbor stranke tudi v Velenju in Šoštanju. Kot smo že poročali, sta se tej stranki v začetku septembra priključila donedavna odbora DeSUS Velenja in Šoštanja, ki sta se ukinila.

Odbor SAB, prav tako pa tudi svetniško skupino v Svetu Mestne občine Velenje, vodi Darinka Mravljak, ki tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju volilnega programa stranke. Mravljakova je povedala, da so se za SAB odločili, potem ko se nikakor niso strinjali s potezami vodstva DeSUS, še posebej pa njihove poslanske skupine v Državnem zboru. V tej povezavi vidijo največ možnosti za uresničitev programa za starejše.

Stranka Alenka Bratušek se je že doslej zavzemala za programe starejših. »Nikakor se ne moremo strinjati, da smo organizirani tako, da nekateri varovanci nimajo niti pet evrov ‚žepnine‘ za najnujnejše osebne stvari in da jim morajo oskrbnino v Domovih za starejše doplačevati svojci.

Zdaj so pred novim problemom.

Nujno je bilo, da so dvignili plače zaposlenim v domovih, a tega

nikakor ne bi smeli obesiti na pleča oskrbovancev, ki jim že sedaj ne ostane niti za kavo,« je kritična Bratuškova.

Tudi z usklajevanjem pokojnin ni zadovoljna, čeprav so te, kot poudarja, sistemsko dobro urejene. »Letos se je vlada odločila za covid dodatke, ki enostavno ne upoštevajo rasti plač, kar pa je osnova za dvig pokojnin. Na ta način so upokojenci oškodovani za odstotek. Namesto za 3,5 odstotka se bodo letos pokojnine uskladile za 2,5 odstotka,« pravi.

Potrdili temeljni program stranke

V tem času intenzivno pripravljajo volilni program stranke, katerega osnova bo temeljni program, ki so ga potrdili pred dvema mesecema. »V njem smo opredelili vrednote naše stranke, ki se jim nihče ne bo odpovedal, skratka – ne more se nam zgoditi zgodba DeSUS-a in SMC-ja, saj bomo od ljudi, ki bodo kandidirali na naših listah, jasno zahtevali, da so naše

zagotovljena kakovost zdravstva v Šaleški dolini.« V svoji predstavitvi omenja tudi prizadevanje za napredek podeželja v občini Šmartno ob Paki, skrb za prijazno starost – izgradnjo varovanih stanovanj, zagotovitev kakovostne dolgotrajne oskrbe, povečanje kapacitet v vrtcih celotne Šaleške doline (v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki) za vklju-

takšna tudi osnova za izpolnjevanje programov za starejše. Posebno mesto zato namenjajo mladim, pred katerimi je še vsa pri-

čitev vseh otrok, ki potrebujejo varstvo, podpirala bo nadstandardne programe v osnovnih šolah za vse učence in se zavzemala za mlade, ki po končanem šolanju ne dobijo stalnega dela, saj jih velika večina pristane v slabo plačanih prekarnih zaposlitvah. »Zato se v programu Socialnih demokratov zavzemamo, da se prekarnost dela na trgu odpravi,« je dodala in izpostavila tudi

in odrekajo v času koronakrize, se pa zaveda, da bodo, ko bo ta mimo, »priplavali« na površje verjetno še večji problemi z nemogočimi čakalnimi vrstami in s pomanjkanjem denarja. »Zato je to področje tisto, ki mu bomo vsekakor namenili veliko pozornosti,« pravi.

Dolgove bo treba odplačati

stanovanjsko problematiko mladih v Šaleški dolini, ki je pereč problem mnogih.

Tudi mladi morajo biti slišani in ne preslišani

V 6. volilnem okraju 5. volilne enote bo kandidiral Mark Molnar, predsednik Občinske organizacije SD Mozirje in svetnik Socialnih demokratov Mozirje v Svetu občine Mozirje, ki deluje na področju gradbeništva. Za kandidaturo se je odločil, ker se zaveda, da so mladi zelo zapostavljena skupina prebivalstva in se morajo aktivno vključevati v procese odločanja, saj drugače zanje ne bo razvoja in napredka. Med mladimi se širita apatičnost in nezainteresiranost za spremembe, vendar te nujno potrebujemo. »Ker želim pravičnejši in prijaznejši svet, vem, da je s solidarnostjo in skupnimi močmi mogoče drugače. Potrebne so spremembe na področju turizma, transporta, samooskrbe, lesarstva in kmetijstva, trajnostnega razvoja in zdravstva. Pereč problem Zgornje Savinjske doline je digitalizacija in pokritost z omrežjem. Brez hitrega dostopa do teh storitev ni povezovanja, razvoja in novih priložnosti,« je v svoji predstavitvi povedal Molnar, ki verjame, da so spremembe mogoče in potrebne. 🔲

bomo imeli letos enormno visok primanjkljaj, v višini 4 milijarde evrov, in kar se mi zdi še posebej hudo je, da ta zadolžitev ni bila zgolj posledica reševanja vprašanj, povezanih z epidemijo.

Težki časi nas čakajo v prihodnosti, ker tudi naš dolg, torej denar, ki smo si ga izposodili, ni zastonj denar, tudi to bomo morali v prihodnosti vrniti, in vsi ti dolgovi bodo seveda bremenili naslednje vlade, ki bodo zato imele manj manevrskega prostora za uresničitev svojih projektov. Ampak sama imam izkušnje z vodenjem vlade v res težkih časih, stvari se dajo rešiti, in jaz sem prepričana, da bo tudi naslednja vlada, ki bo zagotovo levosredinska, to rešila, kot je prav,« dodaja Bratuškova.

»Po moje so dolgovi, ki so presegli vse razumne meje, največji problem naše države, saj dosegamo najvišjo zadolžitev v vsej svoji zgodovini.

Letos bo imela Slovenija Mislim, da se tega kar 4 milijarde evrov mnogo premalo primanjkljaja, to bo zavedamo. Kljub seveda treba vrniti. temu da imamo ugodno gospodarsko situacijo, hodnost. »Poskrbeti moramo, da bodo lažje prišli do stanovanj in prvih rednih zaposlitev, in to v programih, za katere se izobražujejo. Zavzemamo se, da bi vsem otrokom zagotovilo digitalizirano izobraževanje (iz izkušenj, ko to ni bilo dostopno vsem otroPogoj za udeležbo je izpolnjevanje kom, ko so se šolali na daPC T pogoja. ljavo). Pomembne se nam zdijo tudi volitve, zato bi Alenka Bratušek, predsednica SAB radi omogočili, da bi imeVstop prost. vrednote tudi njihove in da se jih li volilno pravico vsi, starejši od bodo kot poslanci, ki nas bodo 16 let,« dodaja Alenka Bratušek. zastopali, morali dosledno držati,« je odločna Bratuškova.

Prioriteta mora biti Ob tem poudarja, da se bodo zdravstvo zavzemali za vsesplošno blaginjo, Bratuškova se pogosto javno zaki je osnova za uspešen družbe- hvaljuje vsem zdravstvenim deni in gospodarski razvoj in kot lavcem in drugim, ki se žrtvujejo

❱

jš

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ZARJA ŠOŠTANJ

🔲

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE, SOCIALA

16. decembra 2021

Planet generacij ostaja stičišče ranljivih skupin Večgeneracijski centri tisočim pomagajo izboljšati kakovost življenja, zato izvajalci v savinjski regiji tudi po izteku evropskega in državnega sofinanciranja računajo na podporo lokalnih skupnosti vsaj do naslednjega razpisa Tina Felicijan

»Osredotočali smo se na ranljive skupine,« je povedala direktorica UPI ljudske univerze Žalec Franja Centrih. Posebno pozornost so posvetili družinam s pomanjkanjem starševskih kompetenc ali na socialnem robu, otrokom, starejšim, invalidom, sicer pa so medgeneracijski centri namenjeni vsakomur, ki išče družbo in nove izkušnje.

Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak: »Programi večgeneracijskih centrov so pomembni tako na preventivnem kot kurativnem področju, kar se je posebno pokazalo v zadnjih dveh letih. Veseli smo podpore lokalnih skupnosti, ki prepoznava naš doprinos, računamo pa tudi na državo.«

Velenje, 8. decembra – »Dejavnost se je širila kot požar. Presenečeni smo bili nad odzivom ljudi, ki so se množično zanimali za delavnice. Cilj projekta je absolutno dosežen in presežen,« je na novinarski konferenci ob 5. obletnici uspešnega delovanja Večgetudi k integraciji tujcev in spodbuneracijskega centra Planet generajajo medkulturni dialog, kar ima cij – projekta, ki ga v dvanajstih za multikulturno lokalno skupobčinah na območju Upravnih nost posebno dodano vrednost. enot Velenje, Žalec in Mozirje izvajajo Andragoški zavod Ljudska Podpirajo premagovanje univerza Velenje, UPI – Ljudska Uspeh Večgeneracijskega centra Planet generacij so predstavile (z leve) Tereza Novak, Franja Centrih, medkulturnih in univerza Žalec in Slovenska filanAleksandra Vasiljević in Brigita Kropušek Ranzinger. medgeneracijskih tropija – Hiša izzivov sadeži družbe vsaj do naslednjega razpisa. Pa evrov in obljubila podporo tudi Večgeneracijski centri Planet geV večgeneracijskih centrih izvajajo tudi na prostovoljce, ki so doslej v prihodnje. »Ohranjati želimo neracij imajo tri osrednje prostoŽalec – dejala Brigita Kropomagali izvajati programe in ak- programe in aktivnosti, ki vodijo re za neformalno druženje ter za številne brezplačne aktivnosti pušek Ranzintivnosti večgeneracijskih centrov. v opolnomočenje posameznikov izvajanje preventivnih programov s poudarkom na socialnem ger, direkto»Vsem generacijam, posebno pa in s tem krepitev celotne družbe,« za zagotavljanje socialne vključevključevanju, izobraževanju rica Ljudske ranljivim skupinam, je projekt je povedala podžupanja Aleksan- nosti vseh generacij, posebno pa ter medkulturnem in univerze Veleponudil prostor za neformalno dra Vasiljević in poudarila, da pro- ranljivih skupin. Eden je na Ljudmedgeneracijskem povezovanju. izobraževanje, druženje, socialno grami Večgeneracijskega centra ski univerzi v Velenju, aktivnosti nje, ki je leta 2017 ponudila aktivacijo, integracijo, izboljša- Planet generacij veliko prispevajo pa potekajo še na dvanajst drugih sedež Večgenenje kakovosti življenja. Oblikovali racijskemu centru Planet genera- finančna perspektiva evropske smo odlične strokovne ekipe, ki cij. Takrat je namreč v Sloveniji kohezijske politike zaključuje in so vodile aktivnosti. Ljudi ne smeMesečno Planet generacij v Velenju obišče več kot 700 udelezačelo delovati petnajst večge- konec septembra se je obdobje mo pustiti na cedilu in ne smemo žencev različne starosti, v petih letih so našteli več kot 40 tisoč neracijskih centrov ob podpori sofinanciranja večgeneracijskih dovoliti, da nam kakovosten kaobiskov, poročajo. Na vseh lokacijah v dvanajstih občinah, kjer sredstev Evropskega socialnega centrov izteklo, partnerji v pro- der pobegne,« je utemeljila, zakaj danes delujejo večgeneracijski centri, so zabeležili več kot 8 tisoč sklada, Ministrstva Republike jektu pa bodo vsaj še do konca se projekt Večgeneracijski center različnih udeležencev, vsebine in druge aktivnosti pa je ob strokovSlovenije za delo, družino, soci- marca prihodnje leto ohranili nji- Planet generacij mora nadaljevati. ni in organizacijski podpori štirih strokovnih sodelavk pripravljalo alne zadeve in enake možnosti hovo delovanje. Pri tem računajo Mestna občina Velenje je proter izvajalo več kot 40 strokovnjakov in več kot 60 prostovoljcev. ter lokalnih skupnosti. Letos se na podporo lokalnih skupnosti jektu letos namenila 43 tisoč

❱

Potrebujete pomoč? Niste sami!

V zimskih dneh so se Udarniki še bolj angažirali in ljudem v stiski ponudili razne brezplačne storitve, v svoje vrste pa vabijo nove člane Tina Felicijan

Že pred epidemijo, posebno pa med njo, so člani prostovoljske skupine udarnik MC Velenje, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje, opravljali veliko in srčno delo. Ljudem iz Velenja in okolice, ki se z nekaterimi izzivi ne zmorejo spoprijeti sami ali si priskrbeti pomoči, že dobrih osem let pomagajo pri raznih gospodinjskih opravilih, mnogim so dobra družba, otrokom se pomagajo prebijati skozi šolske obveznosti ali jim popestrijo prosti čas in počitnice, sodelujejo pa tudi z raznimi drugimi organizacijami, ki skrbijo za šibkejše.

V času epidemije so bili nepogrešljivi prijatelji mnogih, ki so ostali v izolaciji. Dostavljali so jim brezplačne tople obroke, šli po opravkih in nakupih ter jih bodrili s prijazno besedo. Prav ta pa ljudem v stiski pomeni največ. »V zadnjih časih smo zaznali večjo

potrebo po pomoči starejšim.

Večje potrebe so predvsem po družabnih aktivnostih, pomoči na domu pa tudi pri nakupih,« pove vodja skupine Udarnik MC Velenje Andrej Cvernjak.

V trgovino namesto vas

»Bolezen, gibalna oviranost, nevarnost okužbe s koronavirusom, zdaj pa še mraz, poledica,« našteva okoliščine, zaradi katerih so prostovoljci v začetku decembra ponovno

❱

Vse storitve Udarnikov so brezplačne.

Naročite jih lahko od ponedeljka od petka med 9. in 12. uro na telefonskih številkah 03 898 19 22 in 070 410 008.

Potrebe po storitvah prostovoljcev, ki ljudem v stiski pomagajo pri raznih opravilih v domu ali okolici hiše, denimo kidanju snega ali pripravi drv, selitvah, adaptacijah stanovanj in čiščenju pa tudi pri oskrbovanju z nujnimi potrebščinami, raznih opravkih in nenazadnje pri ohranjanju kondicije ter stikov, saj se z veseljem le družijo in pogovarjajo z osamljenimi ali jih pospremijo na sprehod, so se v zimskih mesecih začele povečevati. Manj spretni vozniki se raje izognejo zimskim cestam. Pešci se bojijo padcev na poledenelih površinah. Zato imajo mnogi težave z oskrbo ter omejene socialne stike.

pobrali na dogovorjeni lokaciji, vam tudi pomagali v trgovino in prinesli vrečke domov.«

Stopite med Udarnike!

»V zadnjem času se je število naših prostovoljcev prepolovilo.

S številke 70 v začetku leta smo prišli do številke 35. Nekateri člani so se zaposlili, drugi so svoj prosti čas zapolnili z drugimi aktivnostmi. Zaradi vseh aktualnih aktivnosti in novih projektov, ki jih načrtujemo v prihodnjem letu, bi radi ponovno okrepili ekipo,« pove sogovornik in povabi: »Udarnik je lahko vsak, ki ima željo pomagati sočloveku. Zato vabimo vse, ki bi radi svoj prosti čas oplemenitili tako, da ga preživijo z ljudmi z manj priložnostmi. Dobrodošli so prostovoljci vseh starosti, poklicev, znanj ali zanimanj.«

lokacijah v savinjski regiji, med drugim v Medgeneracijskem središču Šoštanj, Mladinskem centru Šmartno ob Paki in Centru starejših Zimzelen v Topolšici.

Planet generacij pogosteje obiskujejo starejši, ki jih zanimajo delavnice za razvijanje digitalne pismenosti in delavnice jezikovne pismenosti. Veliko zanimanje je tudi za delavnice za zdrav življenjski slog, osebno rast in za delavnice za prosti čas. Tudi priseljenci so celotno trajanje projekta vključeni v delavnice učenja slovenščine, zato igra večgeneracijski center pomembno vlogo tudi pri njihovi integraciji v lokalno okolje. Pomembna ciljna skupina pa so tudi otroci, predvsem iz priseljenskih družin, ki v Planetu generacij dobijo pomoč pri domačih nalogah. Sicer pa so za otroke na voljo ustvarjalne in pogovorne delavnice ter raznovrstne počitniške aktivnosti, povzemajo ponudbo velenjskega 🔲 večgeneracijskega centra.

Napovedujejo nove projekte

Po novem letu se bodo Udarniki še bolj posvetili ozaveščanju o socialni izključenosti. Ponudili bodo pomoč pri dostopu do socialnovarstvenih storitev – pomagali bodo pri oddajanju raznih vlog, pisanju življenjepisov in prijavi na delovna mesta ali v razne programe. Tesneje se bodo povezali z občino in s centrom za socialno delo, da bodo lažje prišli do ljudi, ki jih še ne poznajo. Okrepili bodo družabništvo predvsem s starejšimi, saj med epidemijo za pristne socialne stike ni bilo prav veliko možnosti in so aktivnosti potekale le na daljavo. Vzpostavili bodo tudi posredovalnico brezplačnega rabljenega pohištva in gospodinjskih aparatov ter brezplačno dostavo. 🔲

Andrej Cvernjak: »Član prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje lahko postane vsak, ki ima željo pomagati sočloveku.«

ponudili brezplačno nakupovanje in dostavljanje dobrin na dom, kar bistveno olajša življenje predvsem starostnikom in tistim, ki doma skrbijo za bližnje in jih ne morejo pustiti samih.

Udarnike najprej pokličete po telefonu in se dogovorite, kdaj potrebujete pomoč. Nato prostovoljci pridejo na dom, prevzamejo seznam nakupov in opravil ter denar, nato pa nakupljeno dostavijo do vrat. »Vse počnemo brez neposrednih stikov, da vse aktivnosti potekajo varno.«

Nimate prevoza?

Udarniki nudijo tudi brezplačne prevoze na območju Mestne občine Velenje, ki je s projektom

Kamerat starejšim, gibalno oviranim in drugim, ki nimajo možnosti za samostojno mobilnosti, omogočila brezplačne prevoze v trgovino, lekarno, k zdravniku, na pošto, pa tudi v gledališče, knjižnico ali le na kavo. »Kamerat je na terenu vsak delavnik od 7.30 do 13.00. Prevoz zase lahko rezervirate na telefonski številki 080 15 70 od ponedeljka do četrtka, med 8. in 15. uro, ob petkih pa med 8. in 13. uro. Vse prevoze je teba rezervira- Udarniki so sestavni del utripa lokalne skupnosti. Takole so na povabilo MČ ti najmanj tri dni vnaprej.

Levi breg – vzhod pomagali krasiti Kardeljev trg. Foto: Špela Debelak Naši prostovoljci vas bodo

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

16. decembra 2021

»Otroci so pogumni«

Med nama je angel premierno v Velenju

Tako je odločno zapisala devetošolka Zala Gril, ki je najprej začela Feri Lainšček je novo pesniško zbirko Med nama je angel, ki jo je ilustrirala Velenjčanka Neda Hafner, premierno predstavil v osvajati pevske odre, zdaj pa tudi pesniške Knjižnici Velenje Tina Felicijan

Ko odraste, želi postati operna pevka. Vse kaže, da je na dobri poti. Zala Gril iz Vinske Gore se je namreč sprva učila pop petja, nato pa se je uvrstila v razred solo petja na velenjski glasbeni šoli. Že več let nastopa na raznih pevskih festivalih in tekmovanjih, na katerih se visoko uvršča. Z veseljem obogati program šolskih prireditev in dogodkov v domačem kraju, kjer ima kot članica Turističnega društva Vinska Gora veliko priložnosti za nastope. Če je sicer mirno dekle, je na odru druga oseba, pravi. »Tam imam zelo veliko energije, ker zelo uživam v petju. Rada pojem klasično glasbo, a ob popularnih popevkah res zaživim.« Posebno rada in povsem sproščeno nastopa pred domačim občinstvom. Očitno pa očara tudi tuje. »Prvega tekmovanja, za katerega sem posnela prvo avtorsko skladbo, sem se najbolj razveselila. Po nastopu v finalu so me povabili na naslednje tekmovanje, kar me je zelo razveselilo. Sicer pa je doslej največji dosežek najvišja nagrada grand prix na pevskem festivalu v opernem petju, ki je letos potekalo v Kazahstanu, udeležila pa sem se ga spletno.« Svojih občutkov, misli in čustev pa ne izraža le skozi glasbo, ampak tudi skozi poezijo. Odkrila jo je pri pouku slovenščine na OŠ Gustava Šiliha, ko jo je učiteljica Biserka Hrnčič spodbudila, naj napiše pesem za literarni natečaj Term Snovik na temo pogum.

Navdih je našla v otroškem pogumu. »Otroci so pogumni. Že ko se rodijo, se v ta kruti svet podijo,« je zapisala v prvi kitici pesmi o odraščanju, o katerem kljub vsem izzivom in pritiskom nove realnosti razmišlja pozitivno. »Otroci pogumno zrastejo v

odrasle. Vedno znova gojijo upanje o uspehu, živijo pošteno, ne želijo živeti v grehu in upajo, da bo njihovo življenje minilo v smehu,« sklene. Kako sama doživlja odraščanje? »Moje otroštvo je bilo zelo lepo. Vsi moramo skozi fazo odraščanja. Velikokrat je težko, prihaja do konfliktov, neprijetnih situacij, ampak veliko je

lepih trenutkov in dobro se počutim na tej poti.« Za pesem Otroški pogum je Zala na svojem prvem natečaju februarja letos prejela prvo nagrado in dodatno pohvalo. Maja je bila izpostavljena na mednarodnem festivalu otroške poezije v Mostarju in prav tako prejela nagrado. Z mentorico pa sta še

»V teh časih potrebujemo pogum, da se prebijamo, saj moramo čez to – drugega nam ne preostane,« razmišlja Zala Gril.

❱

Če ne bo solo pevka, bo vzgojiteljica, pravi. Upa tudi, da bo nekoč izdala pesniško zbirko.

Medtem ko so njene pesmi stvarne, Zala Gril najbolj uživa v prebiranju fantazijskih romanov. Dobro zapletena zgodba je tista, zaradi katere vzame knjigo v roke.

Zato vedno najprej prebere obnovo. Pritegnejo pa jo tudi slogovna sredstva – rada bere olepšan jezik. Tako se navdihuje za svoje pisanje.

eno pesem poslali tudi na mednarodni festival otroške poezije v Banja Luki, kjer je dosegla drugo mesto, kar je izjemen uspeh, poudarja Biserka Hrnčič. »Prijavljenih je bilo več kot 7000 del, na predstavitev pa so povabili 42 avtorjev. Poleg same pesmi je bila zelo pomembna njena interpretacija, zato sva jo veliko vadili.

Zala je pesem Balada življenja znala na pamet in se je resnično vživela vanjo. Mislim, da je to veliko pripomoglo k uspehu. Sicer so njene pesmi zelo globoke, razmišljujoče, osredotočene na temo. Balada življenja, ki govori o življenjskem krogu, pa ima tudi pravilno pesniško obliko balade, kar jo še podkrepi.« 🔲

Velenje, 7. decembra – V Knjižnici Velenje so ob izidu nove pesniške zbirke Med nama je angel gostili Ferija Lainščka, ki je v iskrivem pogovoru z urednikom založbe Litera, kjer je knjiga izšla, Orlandom Uršičem, s svojo poezijo in z interpretacijo pesmi navdušil številne bralce in obiskovalce. Pesnik v knjigi na svojski način tematizira ljubezen in občutenja, ki so z njo povezana. Kot smo že navajeni, je pesmi uglasbila pevka Ditka in dve po Lainščkovem izboru, ob spremljavi kitare, tudi zapela.

Izvirne, posebne in pretanjene so tudi ilustracije izjemne Velenjčanke Nede Hafner, ki pesniški zbirki zagotovo dajejo dodano vrednost in jo bogatijo.

Neda Hafner, Drago Martinšek, Feri Lainšček in Ditka

Nenazadnje so prav ilustracije domačinke botrovale temu, da je bila nova pesniška zbirka premierno predstavljena prav v Velenju. Ob predstavitvi knjige pa so

poseben čar prostoru dale njene razstavljene uokvirjene ilustracije skupaj z verzi iz Lainščkove knjige. 🔲

Foto: Ana Seher

Na kratko Interpretacija poezije z Brankom Završanom Velenje, 10. decembra – Območna izpostava Velenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je minuli petek izvedla brezplačni strokovni seminar Interpretacija poezije. Vodil ga je gledališki in filmski igralec Branko Završan, uveljavljen tudi kot režiser, ustvarjalec avtorskih predstav, dokumentarnih in izobraževalnih filmov, ki redno deluje tudi kot predavatelj. Sedem branja ali pripovedovanja pesmi na glas željnih udeležencev je v štirih urah opremil z osnovami za interpretacijo poezije.

Interpretacija poezije z Brankom Završanom

Predstavitev 18. Šaleških razgledov Velenje, 16. decembra – Danes ob 19.19 se bo v Knjižnici Velenje začela predstavitev nove številke zbornika Šaleški razgledi. »Letošnji zvezek prinaša vrsto odkritij, novosti in razmislekov o preteklosti in sedanjosti Šaleške doline.

Od gospodarske tranzicije in izhoda iz premogovništva do osebnega pogleda na veliko vojno, vztrajanju nemškega duha v dolini tudi po ustanovitvi nove države SHS, pečatu, ki sta ga v dolini pustila v svetu uveljavljeni arhitekt Alfred Keller in pedagoginja ter filantropinja Eugenia Schwarzwald ter povsem neznana dejstva iz filmske zgodovine v Šaleški dolini,« povzema urednik Silvo Grmovšek in napoveduje še veliko drugih tem.

Predstavitev 18. Šaleških razgledov bo vodila Andreja Ažber.

Kreativni poziv: Išče se domači inovator Velenje, 20. decembra – Galerija Velenje ob aktualni razstavi umetnice Jane Zornik Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska, ki so jo odprli včeraj (15. decembra), v ponedeljek (20. decembra) objavlja kreativni poziv. Jana Zornik namreč znotraj svojega umetniškega ustvarjanja raziskuje in se ukvarja z vsakdanjimi ljudmi in domiselnimi popravki oziroma adaptacijami v naših domovih. »V marsikaterem na prvi pogled povsem običajnem domu se skrivajo največji kreativci človeške družbe. Tisti, ki ne odvržejo, ampak stvar prilagodijo, ki ne kupujejo

do onemoglosti, ampak ustvarijo nekaj iz ‚ničesar‘,« razmišlja in nakazuje rdečo nit natečaja Išče se domači inovator, s katerim Galerija Velenje vabi vse ustvarjalce v lokalnem okolju, naj svoje kreativne zamisli pošljejo do 15. januarja 2022 na info@galerijavelenje.si. Med prejetimi adaptacijami bodo najbolj kreativno tudi nagradili.

Grajski park z jaslicami Velenje, 16. decembra – Danes bodo velenjski muzealci postavili tradicionalno razstavo Jaslice.

Tako kot v lanskem letu bo razstava na ogled v parku Velenjskega gradu, odetem v praznično vzdušje. Zaradi epidemioloških razmer dogodek ob odprtju razstave odpovedujejo, vse obiskovalce pa vabijo na sprehod na grajski grič ter obisk Velenjskega gradu, kjer je na ogled tudi razstava prazničnih voščilnic.

Stalna razstava o Franu Korunu Koželjskem Velenje, 22. decembra – Prihodnjo sredo ob 17. uri Muzej Velenje vabi na Velenjski grad na odprtje nove stalne razstave, posvečene skladatelju in glasbeniku ter narodno zavednemu Velenjčanu Franu Korunu Koželjskemu (1868–1935).

V spominski sobi, ki bo povzemala njegovo življenje in delo, bodo razstavljeni tudi njegovo pohištvo in inštrumenti. Kulturni program ob odprtju pripravljajo dijaki Umetniške gimnazije Velenje. 🔲

tf

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

16. decembra 2021

Scena in čas nista prava za trše glasbene zvrsti Velenjska metal skupina Inmate se lahko v letu 2020 pohvali z nastopom na izboru za Evrovizijo EMA, marca letos pa so izdali peti studijski album The Salt in pred dnevi v kulturnem domu v Škalah pri Velenju izvedli spletni koncert Kljub izjemno težkim razmeram za koncertiranje je velenjski metal skupini Inmate v poletnih in jesenskih mesecih uspelo izpeljati nekaj festivalskih koncertov, vseeno pa se jim je izmuznil koncert ob izidu nove plošče The Salt, ki ga po navadi izpeljejo v domačem mestu. Bobnar skupine Jure Grudnik je prepričan, da je njihov peti album do sedaj najboljši. Ponosni so, ker so bili tudi v času koronavirusa tako produktivni. Pripravljajo že šesti album, in čeprav bi jim marsikdo svetoval, naj še malo počakajo, so pred štirinajstimi dnevi organizirali tudi spletni koncert v kulturnem domu v Škalah in ga objavili na video portalu Youtube. Osebnoizpovedna lirika je stalnica njihovih skladb, čeprav ostajajo metalci. »Vse skladbe so prijetne in bodrijo človeka, ki jim prisluhne. Je pa za nas vsak album, ki ga posnamemo, naš najboljši,« je iskren Grudnik, ki tudi slovensko evrovizijsko izkušnjo oceni kot odlično. »Že drugič smo nastopili na EMI, tokrat z naslovno skladbo The Salt. Nič nismo bili obremenjeni z rezultatom, naš namen je bil, da pripomoremo k temu, da se bo v bodoče prijavljajo več skupin trših glasbenih zvrsti.« Omeni tudi, da bo na Evroviziji 2022 v Italiji nastopila nemška metal skupina Eskimo Callboy, zato predlaga, da si ljubitelji trših ritmov ta nastop pogledajo.

Kako bogata je slovenska hard rock in metal scena?

»Slovenija ima, ne glede na majhnost, bogato metal sceno. Ogromno je odličnih skupin.

Zdi se mi, da ljudje ne cenijo slovenske glasbe, ob poplavi najrazličnejše glasbe pa tudi veliko redkeje obiskujejo koncerte. Pa nimam v mislih časa koronavirusa. Kot član banda vem, koliko je odrekanja, da posnameš album

in ga kasneje predstaviš ljudem. Scena in čas nista prava za trše glasbene zvrsti. Včasih je bilo bolje,« razloži bobnar skupine Inmate in poudari, da so vsi člani skupine ustvarjalni in sodelujejo v ustvarjalnem procesu.

Trenutno pač ustvarjamo doma, tudi vsak na svojem koncu. Kaj pa načrti? »Glede na letošnje razmere smo kar nekaj nastopali. V Tolminu, Kostelu, Ljubljani, Velenju, tudi

drugačno doživetje kot na lokacijah, kjer snemamo,« sklene Grudnik, ki še izpostavi, da se zahvaljujejo MO Velenje, saj vsako leto preko razpisa kulturnih programov prejmejo sredstva za svoje projekte, snemanja videospotov in albumov. »Podprli so tudi naš zadnji projekt, ki je nastal v kulturnem domu v Škalah pri Velenju. Celotno avdio, video ter odrsko produkcijo koncerta The Salt Live in Velenje

Barbaro Kališnik, ki je zaposlena na CVIU Velenje kot varuhinja otrok s posebnimi potrebami, v čemer je našla svoje poslanstvo, skozi življenje vodi misel, da je ljubezen najmočnejša sila na svetu. »Če deluješ z ljubeznijo, nisi nikoli poraženec. Ljubezen je vedno pravi odgovor na vse.

Vodi nas v takšna in drugačna dejanja, a brez ljubezni nas ni.« Tako je tudi vodilo njenega prvenca ljubezen. 🔲

🔲

smo izvedli v lastni režiji. Ves čas trdimo, da je, četudi se finančno ne izplača, ustvarjanje tovrstne glasbe super stvar. Smo namreč metalci od malih nog, ustvarjanje glasbe pa je za vse velik hobi in način življenja.« 🔲

jš

Ljubezen je pravi odgovor na vse O tem je prepričana Barbara Kališnik, ki je pesniški prvenec Anabea posvetila »vsem, ki še verjamete v moč ljubezni« Tina Felicijan

Velenje, 10. decembra – Njeno iskro ustvarjalnosti so zanetili že šolski spisi in rimanke, ljubezen do materinščine, ki jo skrbno neguje tudi kot strastna bralka, pa se je z odraščanjem razplamtela in njen pesniški navdih je začel zoreti. Subtilno opazovanje okolice in soočanje z lastnimi občutki je postalo del njenega življenja in pesmi se rojevajo ena za drugo. Doslej je več pesmi objavila v uličnem glasilu Kralji ulice in na spletu. Skrbno pripravljen izbor iz opusa, ki nastaja že več kot desetletje, pa je zdaj predstavila v prvencu z naslovom Anabea in razkrila del svojega notranjega sveta. »V meni je vedno tlela želja, da izdam nekaj, kar sem ustvarila sama. Kot vse ostalo je tudi ta ideja potrebovala čas, da dozori,« je ob izidu povedala Velenjčanka Barbara Kališnik, ki piše, česar ne more povedati na drugačen način.

Je ena tistih ustvarjalnih duš, ki svet vidijo in doživljajo drugače, se ne bojijo prepustiti čustvom in jih tudi izrazijo. »Črpam iz sebe, svojih občutkov, ljubezenskih doživetij, razočaranj, narave,

sveta, okolja, ki me obdaja. Veliko pesmi se rodi iz ekstremnih doživljanj dogodkov in situacij.

Pisanje pesmi je ventil za občutke, ki jih ubesedim in tako zlijem

svoje doživljanje sveta na papir.

Velikokrat se zdi, da sem z napisano pesmijo zaključila neko obdobje v življenju.« S pisanjem si pomaga hitreje predelati, pre-

Pokazala sem svoj notranji svet, svoje doživljanje in s tem svojo ranljivost. Ko izraziš svoje občutke, poveš, kaj se dogaja v tebi – snameš masko.«

❱

Kadar »cvetijo rožice«, nastajajo pesmi, ki niso vredne omembe, pravi. Tiste najgloblje se rojevajo iz bolečine, razočaranja, tegobe.

Barbara Kališnik: »Pisanje pesmi je ventil za občutke, ki jih ubesedim in tako zlijem svoje doživljanje sveta na papir.«

Barbara Kališnik, zoreča pesniška duša, je svoj prvenec predstavila na literarnem večeru v Knjižnici Velenje. Z Brino Zabukovnik Jerič sta iz pesniške zbirke Anabea prebirali ob kitarski spremljavi Neže Pavlovič.

boleti, preživeti, kar jo teži. Po drugi strani pa povečati srečo, kadar navdih najde v njej.

Anabea – naslov pesniške zbirke – je nekakšen avtoričin alter ego. »Za tem izmišljenim imenom sem jaz,« pojasni in idejo poveže s prispodobo o maskah, ki jih ljudje nosimo za svet. »Z objavo pesmi je nekaj mask padlo.

Bojan Pavšek

Tu in tam v življenju spoznamo, da smo bili optično zavedeni.

Vizualna upodobitev, na katero smo naleteli, pač ni bila skladna z njenim sporočilom. Ali je v takšnih primerih bolj pristna podoba ali zgodba, je stvar poglobljene analize. Pretirana zaupanje v tisto, kar vidimo, slišimo, občutimo ali celo okusimo, je lahko pošten odmik od realnosti. Po drugi strani pa so del našega življenja tudi trenutki, ko se celotna slika sestavi v kristalno jasno celoto. Takrat se nam v kalejdoskopu doživljajev izpostavi skupni imenovalec, ki je sposoben ustvariti verodostojno sliko – povezati dele v smiselno celoto. V trenutku postane svet smiseln, razumljiv in precej bolj enostaven, kot je deloval še maloprej. V umetniškem svetu se takšnemu razodetju približamo, kadar naletimo na varljive likovne artefakte, ki namerno kršijo optične zakone. Gre za posebno ustvarjalno tehniko, ki se zateka k principom popačene perspektive, t. i. anamorfoze.

Najbrž ste pri kakšnem vandranju naokoli že naleteli na ulične umetnike, ki ustvarjajo atraktivne, na videz izmaličene talne ali stenske dvodimenzionalne poslikave. A ko se postavimo na točno določeno točko gledišča, se razkrije tridimenzionalna čarobnost artefakta. Začetki tovrstnih likovnih tehnik datirajo kar nekaj stoletij nazaj, zato ne moremo ravno govoriti o neki hudo moderni pogruntavščini. Je pa res, da se z biološkega vidika človek medtem tudi ni kaj bistveno evalviral, zato je njegov um še vedno dovzeten za manipulacije s perspektivo. Optično prevaro doživlja celo kot fascinacijo. Med sodobne umetniške guruje na tem področju zagotovo spada švicarski umetnik Felice Varini. Njegovi projekti perspektivnih provokacij so implementirani v različne urbane in ruralne ambiente. Pri tem uporablja različna merila. Včasih vnaša drobne intervencije v zaprte javne prostore ali pa si za umetniško platno vzame kar celotno vas. Doživetje, ki ga je opazovalec deležen pri iskanju pravega gledišča, je primerljivo s Sokratovim rekom “Vem, da nič ne vem”. Kljub vizualni zmedi se namreč zaveda, da se mu bo slej ko prej pred očmi sestavila podoba, katere gradniki so za zdaj še nelogično popačeni ter razpršeni po stenah, stebrih, strehah, stropovih, nišah. Pred leti smo podoben urbani eksperiment izvedli tudi v Starem Velenju, kjer sta se fasadi nekdanje Stare pekarne oplemenitili z anamorfičnim napisom Pekarna.

Darja, Matevž, Žiga in še marsikdo od velenjske študentarije je takrat vložil energijo, da je fasadna intervencija zaživela tako, kot je bilo zamišljeno. Letos so se na podobno konceptualno vižo lotili “zebre” na Rudarski cesti v Velenju. Gre za izpeljanko standardne ulične signalizacije prehoda za pešce, kjer s pomočjo dodatnih poslikav ustvarimo videz lebdečih geometričnih likov. Učinek naj bi voznikom vzbujal občutek, da se peljejo proti debelim kladam, ležečim na cesti, kar naj bi vodilo k zmanjšanju pritiska na pedalu za plin. Do sem koncept drži vodo. Še posebej, ker je naravnan na spodbujanje varnosti v prometu. A kaj, ko ima igranje s perspektivo tudi malo bolj nesrečno plat. Kadar je opazovalec že samo za odtenek izven točke gledišča, je podoba popačena, nerazpoznavna in kot takšna tudi neuporabna. Če se voznik avtomobila ustraši 3D kvadra na svoji poti, je za voznika tovornjaka, avtobusa ali na primer motorista, ki svet opazujejo z drugačne višine, asfalt začinjen le z nerazumljivo geometrično ekspresijo. Da nasproti vozečega prometa, ki popačenost dojema zgolj kot motnjo, sploh ne izpostavim. Igranje s perspektivo je smiselno v primerih, ko je njena motnja enako pomembna kot njena pravilnost. Mamljivost optičnega učinka, ki je vsekakor zapomljiva fascinacija, lahko namreč kaj hitro preglasi njeno uporabnost.

V zadnjem času smo na primer priča ekspanziji različnih perspektiv, ki načrtujejo prihodnost naše doline oziroma kako se optimalno, predvsem pa urno prežarčiti iz premogovne regije v nekaj novega. Pri prepletu različnih perspektiv je stekanje vzporednih črt v skupno točko ključno za prikaz jasne prostorske slike. V nasprotnem primeru celota prevzame status popačene podobe, v kateri ne manjka napetosti in dezorientiranosti. Smo na pragu dvaindvajsetega leta, v drugem tisočletju, ko nam tudi epidemiološke razmere redno spreminjajo točko gledišča. Popačenih perspektiv se torej kar tre. Zato naj izkoristim priložnost in vam iz srca privoščim, da v kaosu vizij, ki prežemajo naš prostor, vseeno najdete svoj razgled. Takšnega, ki vas bo tako navdihnil, da se boste v njegovi prostranosti počutili varne, srečne in zdrave.

Želja metal skupine Inmate za leto 2022 je, da bi čim več igrali in snemali pesmi.

spletni koncert smo organizirali, žal je naš decembrski koncert v Ljubljani prestavljen.

Za naslednje leto smo napovedani na glavnem odru Metaldays v Tolminu, v načrtu je tudi nekaj koncertov, katerih datumi še niso znani. Za glasbenika so koncerti v živo zelo pomembni, saj je igranje v živo čisto

Lej jo, anamorfozo!

Naš ­čas, 16. 12. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

16. decembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Izberite inovativno novoletno darilo!

in Šmartno ob Paki, ki je komaj dobro prišel iz tiskarne, naročite pa lahko tudi male oglase ali kakršne druge objave.

Za inovativno darilo vam predlagamo tudi naročnino na tednik Naš čas. Tako se vas bo vaš obdarovanec spominjal preko celega leta, zagotovo pa vsak četrtek, ko mu bo

poštar dostavil Naš čas, ki je četrtkov prijatelj številnih tukajšnjih prebivalcev.

Sicer pa poleg današnje, bomo v letošnjem letu »spisali« še dve številki Našega časa.

Obe bosta praznični, izšli pa bosta 23. in 30. decembra.

številka 49 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Kje ste, arhitekti?

Mira Zakošek

Šaleška dolina tokrat zimsko pravljična Že dolga leta nas zima ni razveselila tako zgodaj kot letos in Šaleška dolina že dolgo ni imela takšne čudovite zimske podobe, ki jo seveda dopolnjujejo pobeljeni okoliški hribi.

Predpraznični dnevi so zato večini gotovo lepši in samo želimo

si, da bi se tokrat zima resnično »držala pravil« in da bi se sneg obdržal (še bolje, če ga še kaj zapade) vsaj tja do konca šolskih počitnic. Naj torej traja in traja … 🔲🔲

mz

Prišel, razveselil in razdelil večino daril Velenje, 12. decembra – Po četrtkovem prihodu Dedka Mraza v Šaleško dolino se je ta takoj lotil dela. Do nedelje zvečer je razdelil večino od skoraj dva tisoč daril, ki so jih s pomočjo MO Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki prejeli otroci, stari od tri do šest let. Letos je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja

covida-19 dobri mož s pomočjo svojih prijateljev in pomočnikov na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in društev prijateljev mladine otroke povabil, da se skupaj s starši pripeljejo po darilo, ki jim ga je Dedek Mraz izročil skozi okno avtomobila. Na tak način so darila delili v KS Paka, KS Vinska Gora, KS Lokovica,

KS Škale, KS Zavodnje, KS Topolšica, KS Skorno -Florjan, za mestne otroke v Šoštanju in Velenju ter v občini Šmartno ob Paki.

Marsikje so pomagali tudi člani prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa predstavniki krajevnih skupnosti. V nekaterih krajih pa so prostovoljci društev prijateljev mladine poskrbeli, da so otrokom darilo prinesli na dom.

Dedek Mraz je bil vesel, ker je velika večina povabljenih otrok prišla po svoje darilo, samo za mesto Velenje jih je v nedeljo

Na Mestni občini Velenje so bili zelo neprijetno presenečeni nad izjemno slabim odzivom na natečaj za arhitekturne rešitve območja Zlati grič, zagotovo ene najbolj prestižnih lokacij, na kateri si verjetno želi marsikdo živeti.

Moram reči, da sem bila presenečena tudi sama, saj takšnih in podobnih priložnosti v tukajšnjem okolju praktično ni. Pa tudi v Sloveniji ne prav veliko! Je sicer res, da se vse več investitorjev odloča za razpis javnih natečajev za arhitekturne rešitve in menda jih je ravno v tem času veliko. A tako obsežnih vseeno ne.

Presenečena pa sem bila tudi zato, ker pogosto slišim pripombe arhitektov, da v tukajšnjem okolju nimajo veliko priložnosti za ustvarjanje in da so nekateri pri izbiri privilegirani. Tokrat je že izbor komisije povedal, da teh dilem ne bo. Kljub temu se za sodelovanje ni odločil prav nihče iz tega okolja. To je res težko razumeti, saj v Velenju že dolgo ni bilo tako velike priložnosti, kot se odpira s to sonaravno načrtovano sosesko, ki naj bi jo gradili s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev. Takšne priložnosti se nekaterim morda odpirajo le nekajkrat v življenju, a je tokrat ta ostala prezrta. Kje ste torej tukajšnji arhitekti?

Gotovo ste imeli razloge, da se niste videli v natečaju. A tudi te bi bilo dobro poznati.

Mene namreč vedno moti, kadar naše soseske in pomembne objekte načrtujejo zgolj strokovnjaki od drugod. Nekako se mi zdi, da bi jih lahko tisti, ki živijo tukaj in jih tudi neposredno podoživljajo, začrtali bolje. Domačini bi torej, vsaj jaz tako mislim, na Zlatem griču lahko pustili svoj nepozabni pečat, če ne kar svoje življenjsko delo. Pa tudi če ne. Bi vsaj svoje znanje in videnja soočili z drugačnimi pogledi. 🔲🔲

dopoldne na parkirišču Gorenja otrokom razdelil skoraj 900. Tisti, ki po darilo niso uspeli priti, ga lahko dobijo v Vili Rožle, kjer je sedež MZPM Velenje. V teh dneh Dedek Mraz obiskuje vrtce, prihodnji teden pa bo obiskal tudi vse osnovne šole v dolini. Z otroki se bo družil na varen način, jih bo pa pred iztekom leta zagotovo razveselil s svojim obiskom in pesmijo. 🔲🔲

Dan samostojnosti in enotnosti V Mestni občini Velenje bodo pripravili osrednjo slovesnost v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti prihodnji četrtek, 23. decembra ob 18. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostna govornica bo podžupanja Darinka Mravljak, kulturni program pa bo pripravil Mešani pevski zbor Gorenje.

V Šmartnem ob Paki bodo praznik obeležili sočasno s proslavo ob 130 letnici savinjske proge, 27. decembra.

b

🔲🔲

mz

Cepilni dnevi Velenje – Zdravstveni dom Velenje se pridružuje akciji Cepilni dnevi, ki bo trajala med 19. in 23. decembrom. V Zdravstvenem domu Velenje bodo cepili to in prihodnjo nedeljo med 9. in 15. uro, od ponedeljka do četrtka pa med 12. in 20. uro.

V Šmartnem ob Paki bo cepljenje potekalo od ponedeljka do četrtka med 8. in 10. uro, v Šoštanju pa od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro. Na cepljenje so brez predhodnega naročanja vabljeni vsi starejši od 12. let. 🔲🔲

mz

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Umrl član skupine The Monkees Michael Nesmith

Neil Young in Crazy Horse z novim albumom Barn Kanadski roker Neil Young je po albumu Colorado s skupino Crazy Horse posnel novo ploščo Barn. Album z desetimi skladbami, ki je izšel v petek, po glasbenikovih besedah prinaša pesmi, ki so odsev trenutnih razmer. Album je 76-letni Young napovedal s singlom Songs of the Seasons, nežno akustično balado, katere besedilo je vsaj deloma navdihnila pandemija. To je drugi album, ki ga je Neil Young posnel s skupino Crazy Horse, odkar se je upokojil njihov dolgoletni kitarist

Legenda slovenske glasbe Oto Pestner, ki je v svoji bogati karieri sodeloval že s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, je tokrat pod svoje okrilje vzel pevko Tejo Leskovšek - Teyo. V duhu prihajajočih praznikov je njeno novo skladbo oblekel v božično obarvano melodijo. (foto: Damjan Regoršsek)

V petek (-4/6 C), soboto (-4/5 0C) in nedeljo (-4/6 0C) bo delno oblačno.

Darilo, v katerem sta lepa slikanica in popularna igračka Pop-it, je razveselilo številne otroke, ki so bili veseli tudi, ker jim ga je skozi okno avtomobila izročil Dedek Mraz.

Nekaj dni pred 79. rojstnim dnem je umrl pevec in kitarist Michael Nesmith, član skupine The Monkees, ki je kot najstniška senzacija v 60. letih zaslovela z uspešnicami, kot so I‘m a Believer, Last Train to Clarksville in Daydream Believer. Nesmith je umrl naravne smrti v krogu svoje družine. Skupina The Monkees, ki je nastala leta 1966, je izdala 13 albumov in je bila po glasbenem slogu podobna skupini The Beatles. Nesmith se je po razpadu pridružil še drugim skupinam, pisal za njih ter se preizkusil na samostojni poti, med odmevnejšimi projekti pa velja omeniti zbirko videov Elephant Part, za kar je prejel tudi grammyja.

1. TEYA – Božični poljub 2. BQL & POLKAHOLIKI – Lučke 3. REBEKA IN SEBASTIAN – Ko primeš me za roko

0

Četrtek, 16. decembra 2021

Leto, ki nas spet ni preveč božalo, se kljub temu izteka naglo, v našem uredništvu pa je nenehna gneča, saj se pripravljamo na izzive, ki jih bo prineslo novo.

Seveda pa intenzivno pripravljamo praznične prispevke, da vam še malce popestrimo zadnje dni leta in zbiramo čestitke tako za Naš čas, Radio Velenje kot za splet.

Predlagamo vam, da letos izberete malce drugačno darilo in čestitate svojim poslovnim partnerjem, svojim najbližjim, prijateljem in znancem preko naših medijev. Več o tem vam bodo povedali v našem marketingu (epp@nascas.si, 898 17 50). Tam lahko naročite tudi Almanah občin Velenje, Šoštanj

mz

🔲

Naš čas, 16. 12. 2021 barve: CMYK, stran 1

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Future Past. Duran Duran poleg Spandau Ballet, Human League in še nekaterih skupin velja za predstavnike nove romantike, glasbene smeri iz 80. let. V svoji 40-letni karieri so prodali več kot 80 milijonov plošč, se podpisali pod 18 velikih uspešnic v ZDA in 30 najbolj poslušanih skladb v domači Veliki Britaniji.

Frank „Poncho“ Sampedro. Tudi tokrat ga je zamenjal Nils Lofgren, ki je sodeloval že pri plošči After The Gold Rush leta 1970.

Vse od ustanovitve benda leta 1968 pa sta v zasedbi basist Billy Talbot in bobnar Ralph Molina.

Turneji skupine Duran Duran ob 40-letnici dodani novi koncerti Britanska zasedba Duran Duran je ob praznovanju 40-letnice delovanja svoji turneji dodala nove koncerte. Koncerti v sklopu turneje bodo po Veliki Britaniji in Evropi, začeli pa se bodo na Ibizi s tridnevnim dogodkom Touch the Sunrise. Skupina bo na Ibizi nastopila prvič po letu 1987. Dodatni koncerti so namenjeni praznovanju bogate kariere skupine ter izidu novega, njihovega petnajstega albuma

O originalnosti pesmi Taylor Swift bo odločala porota Taylor Swift bo morala zaradi obtožb o plagiatorstvu ponovno na sodišče. Porota bo odločala o tem, ali njena uspešnica iz leta 2014 Shake It Off res kopira besedilo skladbe Playas Gon‘ Play skupine 3LW iz leta 2001. Swiftova se je v zvezi s tem že pojavila na sodišču, sodnik pa je takrat odločil, da je besedilo pesmi preveč banalno, da bi lahko bilo avtorsko zaščiteno. Avtorja sta se

najbolj prodajana pesem Taylor Swift.

Štirje kovači v knjigi rekordov Koroški ansambel Štirje kovači je po letu in pol prizadevanj prejel listino o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje delujoči narodnozabavni ansambel na svetu. Pod vodstvom harmonikarja, pevca in avtorja skladb in besedil Franca Šegovca neprekinjeno deluje skoraj polnih 67 let. Za pridobitev listine Guin-

Ansambel Gadi – Lepa si Ansambel Lenarti – Nekoč bom zbral pogum Ansambel Mladi Dolenjci – Moja, moja Ansambel Dar – Prijatelji, kozarce dvignimo Ansambel Nemir – Kdor prepeva se ne stara Ansambel Potepini – A si kej moja Ansambel Topliška pomlad – Deklica Ansambel Viharnik – Slovo od ljubljene Ansambel Vikend – Naše želje Ansambel Vrli muzikanti – Roža jeseni

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Hamo & Tribute 2 Love se veselijo prihajajočih prazničnih dni, ki so jih letos po zaslugi pesmi Vse lepo za vse doživljali že konec oktobra na snemanju videospota. Še bolj pa se veselijo prihajajočega leta 2022, ki so ga krstili za leto ljubezni. Že v prvi četrtini leta 2022 bodo spet stali na odru Kina Šiška, ki so ga pred petimi leti razprodali.

NUSHY Koroška pevka in raperka Nushy predstavlja skladbo Verjemi vase, s katero je nastopila tudi v šovu Slovenija ima talent. Verjemi vase je motivacijska himna za ženske, ki s svojim sporočilom daje vedeti, da je vsaka ženska lepa in da se lahko ceni po svojih notranjih vrednotah, ne glede na zunanje standarde okolice.

na razsodbo pritožila, sodišče pa ji je ugodilo. Obe skladbi vsebujeta različice enakih besednih zvez, zato bo o avtorstvu sedaj odločala porota. Datum sojenja še ni določen.

Pesem Shake It Off je sicer največji hit in

nessove knjige rekordov so v letu in pol prizadevanj predložili 254 kosov gradiva oz. dokumentov.

Ansambel Štirje kovači so leta 1954 ustanovili štirje fantje, ki so bili zaposleni v kovaški industriji Tovarne kos v Slovenj Gradcu.

Od takrat je ansambel zamenjal 11 članov, danes ima zasedba, ki še vedno deluje, 7 članov. V 67 letih delovanja so ustvarili veliko skladb, izdali več kot 40 plošč, za njihovo najbolj znano skladbo, valček Kam le čas beži, pa je ansambel leta 2000 dobil nagrado zlati petelin.

BO! BO!jevci so bend s kilometrino: skupaj so že desetletje, prihajajo pa iz Savinjske

doline. V teh dneh predstavljajo tretji singel z naslovom A me čutiš s prihajajoče plošče Modra. Skladba, ki je nastala v času korona krize, je balada o ljubezni. Je komad o svetli prihodnosti in boljših časih, ki so čisto blizu, a malo stran.

DENIS TRAP Denis Trap je mlad glasbenik iz okolice Šoštanja, ki se je v poletnih mesecih predstavil s skladbo Melodija morja, zdaj pa božičnemu času primerno predstavlja novo skladbo z naslovom Božiček prosim.

Avtor glasbe in besedila je sam, videospot pa so posneli kar v hotelu, kjer sicer dela kot študent.

ANSAMBEL PIK Ansambel Pik iz okolice Šentjurja je v teh dneh v svet poslal novo skladbo in videospot Prijatelji za vedno.

Skladba je nastala kot posledica resničnega dogodka, ko so fantje na poti z nastopa doživeli prometno nesrečo, ki se je na srečo končala brez resnih poškodb in zapletov.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš ­čas, 16. 12. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

16. decembra 2021

frkanje

»Poglej, Čvek naju ima v objektivu,« je z vedno budnim očesom nad svojo sosesko opazila predsednica Mestne četrti Levi breg – vzhod Zofija Šuligoj med pogovorom s članico prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje Katarino Reštigorac, ki je doma na Gorici. »Pokaživa mu, da smo v Velenju vsi dobri sosedje, četudi nismo iz iste soseske,« je izkoristila priložnost za pohvalo vseh sodelujočih pri prazničnem krašenju Kardeljevega trga.

» Levo & desno «

Dars gleda v telefone

Ustavno sodišče je reklo, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi neskladen z ustavo. Kaj pa pravi na Darsov pogoj, da nam gleda v telefon?

Integriteta

Pred bližajočimi se volitvami naši politiki ponovno pogosto uporabljajo učeno besedo integriteta (celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost).

Ko boste volili, dobro premislite, komu ta beseda stoji le na jeziku.

Korupcija in zapori

Menda je pri nas korupcija pobrala 13,5 slovenskega BDP. Zanimivo. V zaporih pa sami kurji tatovi.

⏫

Janjo v politiko

Direktor občinske uprave Občine Šoštanj Drago Koren svoji ženi Mariji Hrastnik Koren: »Vidiš, kako svetla je prihodnost Šoštanja. Samo napake na javni razsvetljavi odpravimo in bomo na zeleni veji.«

Te dni poslušam, da mora Janja Garnbret nujno v politiko. Edina najbolje ve, kako se po balvanih pride do cilja.

Pa še sestopi, ko ga doseže.

⏩

Slavko Hudarin in Gašper Koprivnikar sta se na ogled prazničnega mesta, tudi zato, da sta kanček prazničnega vzdušja doživela in začutila kot v starih časih, odpravila v večernih urah. »Priznaj, Slavko, da je mesto lepo zaživelo in bo praznični utrip kljub časom, v kakršnih smo, takšen, kot se spodobi,« je Čvek ujel Gašperjeve besede. »Samo kako se pogreti še ugotoviva,« je odvrnil Slavko.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Propad starodavne kulture Liangzhuja zaradi podnebnih sprememb Mesto izkopavanja Liangzhu v vzhodni Kitajski, imenovano »kitajske Benetke kamene dobe«, velja za eno najpomembnejših

pričevanj zgodnje kitajske napredne civilizacije. Pred več kot 5000 leti je mesto že imelo razvit sistem upravljanja z vodami.

Do zdaj je bilo sporno, kaj je pripeljalo do njihovega nenadnega zloma. Mednarodna ekipa z geologom in raziskovalcem podnebja iz Innsbrucka Christophom Spötlom na čelu pa je prepričana, kar je objavila tudi v znan-

Obzidano mesto je imelo zapleten sistem plovnih kanalov, jezov in vodnih rezervoarjev. Ta sistem je omogočal obdelovanje zelo velikih kmetijskih površin skozi vse leto. V zgodovini človeške civilizacije je to eden prvih primerov visoko razvite skupnosti, ki je temeljila na vodni infrastrukturi. Kovine v tej kulturi še niso bile poznane. Med izkopavanji

za geologijo v Innsbrucku. »Vendar iz te plasti blata ni bilo mogoče podati jasnih sklepov.« Nekateri najbolj skrivnostni in zanimivi kitajski artefakti, proizvedeni v tem neolitskem obdobju, so kitajski bi diski. Običajno so izdelani iz žada in stekla s krožnimi luknjami v sredini. Nekateri zgodovinarji menijo, da gre za predstavitev neba in zemlje.

stveni reviji Science Advances, da so množične poplave, ki jih je sprožilo intenzivno monsunsko deževje, povzročile zaton te civilizacije.

Ruševine mesta Liangzhu ležijo v delti reke Jangce, približno 160 kilometrov jugozahodno od Šanghaja. Tam je pred približno 5300 leti zacvetela zelo napredna kultura, ki velja za enega najzgodnejših dokazov monumentalne vodne kulture. Najstarejši dokazi o velikih hidravličnih konstrukcijah na Kitajskem izvirajo iz tega poznoneolitskega mesta.

so našli na tisoče dovršenih pogrebnih predmetov iz žada, svile in slonovine, ki kažejo, da je bila družba že zelo strukturirana, saj so takšni predmeti pripadali le bogatemu sloju, medtem ko so revnejši premogli predvsem keramiko.

Liangzhu je bil leta 2019 razglašen za Unescovo svetovno dediščino. Napredna civilizacija tega mesta, ki je bilo naseljeno skoraj 1000 let, pa se nenadoma konča.

Ker ni bilo znakov vojaškega spopada, so raziskovalci preverjali druge možnosti. »Na ohranjenih ruševinah je bila tanka plast gline, ki kaže na možno povezavo med propadom napredne civilizacije in poplavami reke Jangce ali poplavami iz Vzhodnokitajskega morja,« pojasnjuje Christoph Spötl, vodja skupine za raziskave kvartarja na Oddelku

Odgovor skrivajo jame Jame in kapniki v njih omogočajo rekonstrukcijo podnebnih razmer nad jamami do nekaj 100.000 let v preteklost. Ker še vedno ni bilo jasno, kaj je povzročilo nenaden propad kulture Liangzhu, je raziskovalna skupina z geologom Haiweiem Zhangom z univerze Xi‘an Jiaotong v Xi‘anu na čelu, ki je leta 2017 kot gostujoči raziskovalec preživel eno leto na Univerzi v Innsbrucku, vzela vzorce stalagmitov iz dveh bližnjih jam. »Stalagmiti v njih so razkrili natančen pogled v čas propada kulture Liangzhu, ki se je zgodil pred približno 4300 leti,“ pojasnjuje Spötl. Podatki iz stalagmitov kažejo, da je bilo med 4345 in 4324 leti obdobje izjemno velikih padavin. Natančno datiranje je bilo narejeno z

analizo urana in torija, katerih merilna natančnost je ± 30 let. »To je neverjetno natančno glede na časovno dimenzijo,« pravi geolog. »Ogromno monsunsko deževje je verjetno povzročilo tako hudo poplavo Jangceja in njegovih pritokov, da tudi skrbno načrtovani jezi in kanali niso mogli več vzdržati ogromne količine vode. Ta je uničila mesto Liangzhu in ljudi prisilila v beg.« Zelo vlažne podnebne razmere so se občasno nadaljevale še nadaljnjih 300 let, kot kažejo geologom zbrani jamski podatki. To pa je še dodatno onemogočilo morebitno ponovno obnovo te civilizacije.

Alpinist prejel polovico dragocenih kamnov, ki jih je našel na Mont Blancu Francoski alpinist je na Mont Blancu leta 2013 naletel na škatlo, polno smaragdov, rubinov in safirjev, ki je bila desetletja zakopana na gori. Zdaj je prejel polovico najdenih dragocenih kamnov, katerih vrednost je ocenjena na 150.000 evrov, poroča britanski BBC. Alpinist je najdeno škatlo izročil policiji, kot to zahteva francoska zakonodaja.

Zdaj so mu vrnili polovico

dragocenih kamnov. Drugo polovico je po neuspešnem poskusu, da bi odkrili lastnika, prevzela lokalna oblast v Chamonixu. Župan Chamonixa Eric Fournier je plezalca pohvalil za njegovo poštenost.

Pristojni domnevajo, da je škatla pripadala enemu od potnikov na krovu indijskega letala, ki je na območju strmoglavilo pred pol stoletja.

Nad Mont Blancom sta se ponesrečili dve letali družbe Air India. Prvo je strmoglavilo leta 1950, pri čemer je umrlo 48 ljudi.

Leta 1966 je v goro trčilo še eno letalo indijskega nacionalnega letalskega prevoznika s 117 potniki na krovu. Oblasti menijo, da so dragi kamni pripadali potniku na krovu drugega strmoglavljenega letala, ki je bilo v času nesreče na poti iz Mumbaja v New York.

Na gori so odkrili tudi človeške ostanke in prtljago. Leta 2012 so na območju našli torbo z diplomatsko pošto iz Indije, v kateri so bili časopisi, koledarji in osebno pismo iz leta 1966.

V nesreči leta 1966 je bil med smrtnimi žrtvami tudi fizik Homi J. Bhabha, ki velja za očeta indijskega jedrskega programa.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

16. decembra 2021

Šaleški TransAlp 2021 – TransAlp po Šaleško V ŠAO poleg gorniških oziroma alpinističnih in športno plezalnih dejavnosti gojimo še nekatere druge, recimo temu dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z naravo in nas delajo potem v gorah še močnejše, hitrejše in učinkovitejše.

1. del

Res je tudi, da nam te dejavnosti in aktivnosti do pozne starosti omogočajo stik s tem, za nekatere ljudi še vedno nekoristnim svetom. Tek in tek na smučeh, turno smučanje, kajak na divjih vodah, jadranje s padali in gorsko kolesarjenje se nam nekako kar sami ponujajo in nas vedno znova vabijo izza toplih, domačih ognjišč, da sledimo svojemu hrepenenju. Sem sodijo seveda tudi trekingi in klatenja po eksotičnih gorskih deželah, kjer se že od domačinov uhojene poti dotikajo prvih zvezd. Tako smo šaleški alpinisti letos, kljub covidu in naši ostarelosti, le uspeli organizirati in uresničiti zahtevno gorskokolesarsko turo, in sicer TransAlp, ki poteka od vasice Oberstdorf v Nemčiji do mesteca Riva na Lago di Garda v Italiji. Ta tura v dobrem tednu preseka verigo Alp od severa do juga in je še posebej zanimiva sedaj, ko imamo na razpolago dobra gorska kolesa in še številne druge pripomočke, da lažje in z večjo gotovostjo zmoremo te razdalje, ki potekajo po najrazličnejših poteh, kjer je treba vmes gorsko kolo tudi prenašati.

Gorsko kolesarski TransAlp me sedaj, ko je za nami, spomi-

Ivo Hans Avberšek, Uroš Lukič, Ivč Kotnik, Iztok Hrastel in Bojan Jezernik.

nja na veličastno turnosmučarsko prečenje Alp iz Chamonixa v Franciji do Zermatta v Švici.

Tudi to nam je pred leti uspelo, je pa to že druga, tudi zelo zanimiva zgodba. Organizacija in izvedba TransAlpa je zahtevna in povezana s številnimi neznankami, ki nas lahko presenetijo na taki poti, ki jo je treba seveda skrbno načrtovati in organizirati, da nam uspe. Ker nas trasa vmes vodi tudi blizu 3000 metrov visokih sedel, je treba upoštevati tudi neurja s snegom, ki nam sredi poletja vmes postrežejo s pravo zimo. Moram pa poudariti tudi, da ta letošnji TransAlp lepo zaokrožuje 60 let uspešnega dela ŠAO in sodi med pomembne ktivnosti ob tem našem časti-

tljivem jubileju, ki smo ga kronali še z alpinistično odpravo v perujske Ande. Češnja na torti našega jubileja pa je seveda zlata olimpijska medalja naše Janje Garnbret, ki jo je osvojila na OI v Tokiu. Športno plezanje je bilo na teh OI moderne dobe prisotno prvič. Ker smo ŠAO-jevci še vedno tudi aktivni gorski reševalci, pa letos obeležujemo tudi 90 let GRZS Postaje Celje, v katero smo vključeni. Če pa temu našemu TransAlpu dodamo še našo povprečno starost, ki se giblje že tam blizu 70 let, je pa zgodba še bolj popolna in zanimiva.

Mi, Ivč, Hanzi, Uroš, Iztok in Bojči, smo se letos odločili za tako imenovano Heckmajer-

jevo turo, ki nas v sedmih etapah pripelje iz nemškega, zelo turističnega Oberstdorfa, v spet turistično mestece Riva ob italijanskem jezeru Lago di Garda.

Vmes pa seveda kolesarimo po gorati Avstriji in zelo dragi in posebni Švici. Švica je posebna tudi zato, ker nas mobiteli takoj, ko jo dosežemo, opozorijo, da prihajamo v Švico, ki ni članica EU. In čeprav smo visoko v gorah, kjer ni žive duše, kaj šele mejnega prehoda, to potem še kako čutimo že pri računu za mobitel, ki ga dobimo doma, ko smo že odkljukali vse muke in težave na naši poti.

(Se nadaljuje) 🔲

Ivč Kotnik

Cirilica

S kolebnico lahko čaraš nemogoče Miroslav Gavrić se lahko pohvali z zelo posebnim in nenavadnim talentom – s skakanjem s kolebnico – Preskakovanje in vrtenje kolebnice postaja njegov način življenja Skakanje s kolebnico je lahko zanimivo, zabavno in zelo atraktivno. Čeprav se ob kolebnici verjetno najprej spomnimo iger iz mladosti, je danes kolebnica športni pripomoček, ki ga za vadbo uporabljajo tudi profesionalni športniki. Da krepi moč, vzdržljivost in koordinacijo ter je dober način porabljanja kalorij, je prepričan Šoštanjčan Miroslav Gavrić, ki je s svojim prav posebnim talentom opozoril nase v šovu Slovenija ima talent, kot kolebničar pa že ima kar nekaj navijačev in privržencev.

Preskakovanje s kolebnico me pomlajuje in mi daje dodatno energijo.

Kolebničarstvo postaja njegov način življenja

»Vse skupaj se je začelo pred šestimi leti,« uvodoma pove 37-letni športnik. »Na začetku bolj za kondicijo in hobi, v času covida-19 pa sem začel dobesedno čarati –vsakodnevno napredujem s svetlobno hitrostjo. Tudi sicer sem športne narave, v mlajših letih sem treniral nogomet in odbojko, igral pa sem sicer tudi kitaro v lokalni glasbeni skupini. Pred časom sem se vrnil k športu, treniram šestkrat na teden, po eno do dve uri, kar je bila pametna odločitev,« je prepričan Gavrić, ki mu preskakovanje kolebnice postaja način življenja. Koliko časa človek rabi, da se nauči vrtenja kolebnice? »Če želiš izvesti tudi kakšen trik, približno dve leti, eno do dve uri dnevno. Da se tega lotiš, sta potrebni predvsem želja in strast.

Pozitivna plat kolebnice je tudi ta, da je zelo priročna in lahko vadiš, kjerkoli želiš. Čeprav izgleda sila enostavno, v resnici ni.

Veseli me, da sem pridobil kar nekaj navdušencev, tudi mlajših.« Kolebnica je za nekatere športnike tudi prvi rekvizit, s katerim se srečajo, oziroma ze-

lo dobrodošel pripomoček za trening. Največji zanesenjaki so Američani, skakanje s kolebnico je dobro razvito tudi v Aziji. Po vsem svetu se odvijajo tudi tekmovanja kolebničarjev, ki jih polfinalist šova Slovenija ima talent zaenkrat spremlja le na daljavo. »Zaenkrat poznam premalo trikov, zato še ne razmišljam o tovrstnem tekmovanju. Z nastopom v šovu sem prebil led in se znebil treme, kar se je izkazalo za pozitivno. Vesel sem, da sem toliko dosegel, čeprav je do uvrstitve v finale zmanjkalo nekaj glasov.

Razočaran nisem, nastopil sem v težki skupini, in verjamem, da bo zmagal najboljši.«

V lokalnem okolju ima veliko podpore

❱

V Združenih državah Amerike in v Aziji se odvijajo številna mednarodna tekmovanja, v Sloveniji pa je skakanje s kolebnico slabo razvito.

ETAPE: Oberstdorf - Livigno - Dalaas - Edolo Klosters - Lago di Ledro -Riva del Garda

Za Miroslava Gavrića je preskakovanje kolebnice način življenja, zato razmišlja o tem, da bi organiziral šolo kolebnice, saj ima tudi v lokalnem okolju veliko podpore.

Svoje treninge tudi snema in objavlja na Instagramu, kjer dobiva veliko pozitivnih komentarjev in vprašanj, tudi iz tujine. Kaj sprašujejo? »Šele ko človek sam poskusi, se zave, da ni enostavno, in ugotovi, koliko truda je vloženega v učenje trikov. Da jih lahko izvedeš v zraku, moraš biti zelo eksploziven in pripravljen na številne udarce, ki so del vsakdana. Je pa skakanje s kolebnico spretnost, ki je namenjena vsem. Moški skačemo na moč, ženske figure so bolj elegantne,« zaključi Gavrić, ki je lahko dober zgled ostalim, tudi po tem, da leta (četudi začneš trenirati v odrasli dobi) niso ovira. »Ni važno, koliko si star, samo poskusiti je treba in uživati.« 🔲

Jasmina Škarja

Takoj po vojni je bil poklic miličnika, tako so se takrat imenovali današnji policaji, zelo cenjen. Žal so imeli možje v uniformi zelo pomanjkljivo izobrazbo, kar je bila za tisti čas realnost, saj je bilo šolanje pred vojnim spopadom na nizki stopnji. Kar nekaj je bilo ljudi, ki niso dokončali niti osnovne šole, srednješolcev pa je bilo samo za vzorec, da ne omenjamo tistih redkih, ki so zaključili visokošolski študij.

Nova oblast se je takega stanja dobro zavedala, zato je šolstvu namenila velik poudarek. Osnovna šola je postala osemletna, razcvetele so se različne srednje in tudi na višjih in univerzi je bilo vse več mladih. Obnova domovine jih je vedno bolj potrebovala.

Miličniki so postali možje iz najrazličnejših sredin. Nekaj je bilo bivših partizanov, večina pa mladih fantov, ki so zaključili obvezno šolanje in so se v začetku izobraževali na raznih tečajih.

Prišli so tudi z juga in so imeli težave s slovenskim jezikom, a v tistem času je šlo kar dobro tudi z jugoslovanščino.

Pridobivanje znanja so vse bolj poudarjali in napočil je čas, ko so vodilni spoznali, da bi bilo koristno, če bi se miličniki lahko sporazumevali s turisti. K nam so vse bolj prihajali nemško govoreči, zato so začeli možje postave obiskovati ure nemščine. Ker je primanjkovalo učiteljev tega jezika, so pridobili učni kader, ki se je lahko vsaj za silo lotil zahtevnega posla. Tako sem postal učitelj nemščine, nekaj mi je je ostalo iz časa okupacije, za dvanajst nadobudnežev na prvi po vojni v Velenju zgrajeni osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, ki letos praznuje svojo šestdesetletnico. Volje je bilo veliko, a hude težave so nastopile, ker je bilo med kandidati več južnjakov. Počasi smo napredovali in dajali poudarek na stavčne zveze ob srečanju miličnika s tujim voznikom. Nekega dne smo pisali narek. Trudil sem se jasno izgovarjati nemške besede in hodil od učenca do učenca, ko z grozo ugotovim, da mi eden piše nemški tekst v cirilici. Malo mi je zavrelo, prijel sem se za glavo, kaj me je doletelo, a imel sem že toliko pedagoških izkušenj, da sem se obvladal in s spremenjenim tonom nadaljeval z narekom. Z učencem sem se pogovoril na samem in ugotovil, da mu je latinica precej tuja. Pisava mu res ni šla od rok, drugače pa je kar sledil dogajanju med uro.

Ne vem, kako so se tečajniki znašli v praksi, sem pa prepričan, da je bil moj cirilec med boljšimi. Nekega dne ga srečam, se nasmehne in me prijazno pozdravi: »Guten Tag!« 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVJE

16. decembra 2021

Za podporo imunskemu sistemu lahko veliko naredimo sami Jesen in zima sta obdobji, ko moramo še posebno skrbno paziti na svoj imunski sistem in ga krepiti – Zelo pomembno je, da se izogibamo stresu, ki je dokazano eden največjih sovražnikov zdravja Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj našega zdravja, saj zdrav imunski sistem zagotavlja uspeh pri boju proti okužbam. Obrambni sistem krepimo skozi celo leto, sploh pa v zimskem času, ko je ta zelo pomemben za ohranjanje zdravja. Splošno znano je, da ga okrepimo tako, da se zdravo prehranjujemo, obvladujemo stresne situacije, se dovolj gibamo na svežem zraku, skrbimo za dovolj spanja in počitka in smo pozitivno naravnani. Poleg tega je dobrodošlo tudi, da se izogibamo škodljivim razvadam. Temu pritrjuje tudi Vesna Lah, dr. med, spec. družinske medicine Zdravstvenega doma Velenje.

Trudimo se, da celo leto vzdržujemo primerno telesno težo

Za pravilno delovanje imunskega sistema in krepitev naših obrambnih sposobnosti, ki so temelj našega zdravja, je pomembnih več dejavnikov. »Zdrava prehrana je tista, s katero poskrbimo za vnos kakovostnih beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov, dobrih maščob. Pomembno je uživanje zelenjave

Delež rednih in občasnih kadilcev, starih 15 let in več, je v letu 2019 v občini Velenje znašal 23,2 %, v občini Šoštanj 23,3 % in v občini Šmartno ob Paki 21,3 %, kar pomeni, da se podatki statistično značilno ne razlikujejo od povprečja preostale Slovenije. V primerjavi s podatki iz leta 2014 je viden padec v vseh treh občinah.

in sadja. Pozorni bodimo na zadosten vnos vitaminov (najpomembnejši v zimskem času so vitamini A, B, C in D) in mineralov (zlasti cink, selen in železo).

Izogibajmo se belemu sladkorju, hitri in predelani hrani, alkoholu in gaziranim pijačam. Bodimo zmerni tudi pri uživanju kave in energetskih napitkov.

Poskrbimo za zadosten vnos vode.

Trudimo se, da celo leto vzdržujemo primerno telesno težo. Maščevje, zlasti okrog trebuha, namreč povzroča kronična vnetja v telesu, ki slabijo našo imunost,« poudari specialistka družinske medicine.

Naše telo je ustvarjeno za gibanje

Kljub krajšim in hladnejšim dnevom se velja zavedati, da redna telesna dejavnost prav tako pomembno prispeva h krepitvi naše imunosti. »Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Priporočljivo je, da smo telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno (otroci in mladostniki 60 minut) minimalno 5 dni na teden, naš cilj pa naj bo 7 dni na teden. Lahko smo aktivni tudi 3x na dan po 10 minut, če nam to bolj ustreza. Telesna

dejavnost, ki nam je v veselje in jo najlažje vključimo v vsakodnevno življenje – hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, planinarjenje, ples, smučanje, igre z žogo ...« našteva Vesna Lah, dr. med. spec. družinske medicine.

Obvladovanje stresa

Vesna Lah, dr. med, spec. družinske medicine: »Imunski sistem okrepimo tako, da se zdravo prehranjujemo, obvladujemo stresne situacije, dovolj gibamo na svežem zraku, skrbimo za dovolj spanja in počitka in smo pozitivno naravnani.«

dejavnost mora biti dovolj intenzivna, da se nam poviša srčni utrip, pojavi zadihanost in občutek toplote. Izberimo telesno

Zelo pomembno je, da se izogibamo stresu, ki je dokazano eden največjih sovražnikov zdravja. Na kakšen način? »Stres je zaradi hitrega življenjskega tempa naš vsakdanji spremljevalec in negativno vpliva na naš imunski sistem.

Veliko bomo naredili, če si vsak dan vzamemo 15 minut le zase in izvajamo eno od tehnik sproščanja, kot so meditacija, joga, dihalne vaje. Blagodejno bo vplival

❱

Priporočljivo je, da smo telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno (otroci in mladostniki 60 minut) minimalno 5 dni na teden, naš cilj pa naj bo 7 dni na teden.

Pred spanjem ne uporabljamo računalnikov in telefonov

Svojemu telesu moramo zagotoviti dovolj spanja. Študije namreč kažejo, da smo zaradi pomanjkanja spanca dovzetnejši za različne bolezni in okužbe. »Poskrbimo, da dovolj spimo, kar pomeni za odraslega človeka 7 do 8 ur spanja na dan, za najstnike 8 do 10 ur in za šolarje 10 do 12 ur na dan. Pomembno je tudi, da 2 uri pred spanjem ne uporabljajmo telefonov in računalnikov, raje si privoščimo sproščujočo kopel ali branje knjige. Prav tako v popoldanskih urah odsvetujejo pitje kave in alkohola ter kajenje. Razmisliti velja tudi, da bi te škodljive navade povsem opustili,« svetuje Lahova in opozori na ustrezno higieno rok in kašlja ter na cepljenje proti nalezljivim boleznim, ki jih povzročajo prehladni virusi in bakterije. »Tako zaščitimo sebe, svoje družine in sodelavce,« še sklene in želi vse dobro in veliko zdravja v letu 2022.

Opustite kajenje!

Kajenje je zdravju škodljivo, prispeva pa tudi k težjemu poteku okužbe s koronavirusom Koristi za zdravje se pokažejo že 20 minut po opustitvi kajenja, saj telo začne nemudoma popravljati škodo, povzročeno s kajenjem:

Kajenje poveča možnosti nastanka pljučnega raka do 30krat

Zasvojenost povzroča nikotin, ki lahko zasvoji zelo intenzivno, podobno kot heroin ali kokain. »Kajenje tobaka povzroča več kot 15 vrst raka, bolezni dihal, srca in ožilja, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, osteoporozo, parodontalno bolezen … Kadilci so bolj dovzetni za nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal. Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in izvenmaternične nosečnosti.

Kajenje škoduje tudi pasivnim kadilcem, saj poveča verjetnost za nastanek raka pljuč za okoli 20 %. Pri tem so še posebej izpostavljeni dojenčki in majhni otroci,« razlaga specialistka javnega zdravja, zaposlena na Območni enoti Celje NIJZ, Lucija Ferš, dr. med. Posebej opozarja na pljučnega raka, ki je v veliko primerih povezan s kajenjem tobaka, po nekaterih raziskavah kar v 89 % primerov. Kajenje poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka do 30-krat. Ob prenehanju se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih.

V letu 2018 je v savinjski regiji za pljučnim rakom zbolelo 164 ljudi, 108 moških in 56 žensk.

Najpogostejši znaki in simptomi raka pljuč so kašelj (še posebej je treba biti pozoren na novonastali kašelj ali spremembo

tudi sprehod v naravi ali ukvarjanje z najljubšim hobijem.«

Delež rednih in občasnih kadilcev, starih 15 let in več, občine, Savinjska regija, 2019

kroničnega kadilskega kašlja), hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost in težko požiranje.«

Kajenje in pandemija

Izsledki spletne raziskave NIJZ o vplivu pandemije na življenje (od 12. do 15. oktobra letos) kažejo, da je 13,5 % anketiranih v času pandemije kadilo več kot pred njo. Pri tem je treba poudariti, da je najmlajša starostna skupina anketirancev (od 18 do 29 let) še posebej izpostavljena – kar 25,6 % anketiranih v tej sta-

Kadilec lahko uporabi nadomestno nikotinsko terapijo (žvečilke, obliže ali spreje, ki vsebujejo nikotin). Na ta način sicer doseže spremembo vedenja, še vedno pa ostaja odvisen od nikotina, ki pride v njegovo telo po drugi poti. Zato mora postopoma zniževati tudi količino teh nadomestkov, da prekine odvisnost, to pa samo podaljša proces odvajanja. rostni skupini je kadilo več kot pred pandemijo. Kje so vzroki? »Pandemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri se je povečalo število dejavnikov, ki prispevajo k tesnobi. Kadilci pa so zmotno prepričani, da se s poseganjem po cigareti pomirjajo.

Lucija Ferš opozarja, da kajenje vpliva tudi na okužbe s koronavirusom.

Večina začne kaditi v obdobju mladostništva

Približno tretjina do polovica kadilcev, ki eksperimentirajo s tobakom, napreduje do rednega kajenja. Mladi so še posebej ranljivi, saj lahko pri njih izpostavljenost nikotinu moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost in učenje. Kajenje lahko trajno vpliva na miselne sposobnosti,

• po 20 minutah se izboljšata srčni utrip in krvni tlak, izboljševati se prične periferna prekrvavitev; • po 12 urah se vrednost ogljikovega monoksida v krvi zniža, izboljša se oskrba s kisikom; • po 2 tednih do 3 mesecih začne upadati tveganje za srčni infarkt, izboljšuje se pljučna zmogljivost; • po 1–9 mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublaži se dispneja ali težko dihanje; • po 1 letu se tveganje za koronarno bolezen srca zniža za polovico; • po 5–15 letih se tveganje za možgansko kap zniža in je enako kot pri nekadilcu, • tveganje za raka ustne votline, grla in požiralnika upade za polovico; • po 10 letih se tveganje za smrt zaradi pljučnega raka zniža za polovico, tveganje za raka mehurja upade za polovico, prav tako upade tveganje za raka materničnega vratu ali trebušne slinavke; • po 15 letih je tveganje za koronarno srčno bolezen podobno tistemu pri nekadilcu.

delovni spomin, pozornost, razpoloženje, zaznavanje zvoka ter povečuje impulzivnost ali tesnobnost. Izsledki raziskave so pokazali, da je vsaj en tobačni ali povezani izdelek kadarkoli v življenju uporabila petina učencev 9. razreda OŠ in več kot polovica dijakov 4. letnikov SŠ. Trenutno so zelo popularne elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak

🔲

Jasmina Škarja

segreva, in nikotinske vrečke. Vsi ti izdelki vsebujejo številne zdravju škodljive snovi, vendar zaradi kratke prisotnosti na tržišču vseh škodljivih učinkov še ne poznamo.

Vsi izdelki, ki vsebujejo nikotin, lahko povzročijo zasvojenost.

Kako opustiti kajenje?

Zaradi pandemije brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstvenovzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja trenutno potekajo okrnjeno. Dostopen pa je brezplačen svetovalni telefon 080 27 77, kjer lahko vsakdo pridobi potrebne informacije.

Razmislite o opustitvi

Tobak ostaja eden vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja, pa pravi tudi Anamarija Zavasnik, univ. dipl. psih. spec. klin. psih., ki o vzrokih pri mladih, ki začnejo kaditi, pove, da gre za željo po tem, da preizkusijo nekaj novega, prepovedanega, morda si želijo biti bolj »odrasli« ali pa »enaki« prijateljem, ki že kadijo. Tudi v odraslem obdobju lahko posameznik poseže po prvih cigaretah. Morda na ta način »preganja« dolgčas ali pa »blaži« tesnobo v težkih življenjskih situacijah. Vendar se pri veliki večini kadilcev postopoma pojavi tudi želja po tem, da bi kajenje opustili.

Pojavi se zaskrbljenost za zdravje, strošek postane prevelik, bližnji jih spodbujajo, naj kajenje opustijo.

Po drugi strani pa si kadilec težko predstavlja, kako bo zmogel preživljati situacije, v katerih je kadil, brez cigarete. Kako bo npr. pil kavo, ne da bi si prižgal cigareto, in kaj bo naredil, ko bodo sodelavci med odmorom »šli na čik«. Ali bo zmogel opustiti kajenje ali bo to le še eden v vrsti poskusov odvajanja, ki mu ne bo uspel? Nekateri se odločijo in kajenje opustijo naenkrat, drugi postopno zmanjšujejo število pokajenih cigaret. Pomembno je razmišljati tudi o tem, kaj pozitivnega bo opustitev kajenja prinesla bivšemu kadilcu. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 15

Skrivnosti krašenja kruha

So dojenčki zaradi kadrovskih težav res prikrajšani za nujne fizioterapije? Že nekaj časa se zavedamo, da bodo posledice epidemije prizadele mnoge in povzročile javnozdravstveno krizo, ki bo imela hude posledice tudi na socialnem in gospodarskem področju. Podaljšujejo se čakalne dobe, dostop do zdravnikov je otežen, opravljenih je bistveno manj operacij in na novo odkritih za tretjino manj rakavih obolenj. Potrebni bodo drastični ukrepi, da stanje pred pandemijo ponovno vzpostavimo oziroma poskrbimo za to, da se ne slabša.

Hčerka zaradi pomanjkanja terapij razvojno močno zaostaja

Na problem, ki ga imajo na področju nevrofizioterapije v Zdravstvenem domu Velenje, je opozorila mamica deklice, ki je od drugega meseca starosti pacientka v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje in za zdrav gibalni razvoj vsaj dvakrat mesečno potrebuje nevrofizioterapije. Sprašuje se, koliko staršev še ne ve, da njihovi otroci ne bodo optimalno napredovali in morebiti niso bili obveščeni o težavah zaradi odsotnosti nevrofizioterapevtke od meseca oktobra do januarja 2022. »Si bodo lahko vsi pri-

15

MED VAMI

16. decembra 2021

voščili samoplačniške terapije, ker v zdravstvu ne bodo deležni terapij, ki jim pripadajo,« sprašuje in hkrati ne razume, zakaj ne zagotovijo nadomeščanja za zaposleno delavko. Takole piše: »Lahko si predstavljate, kako sem bila negativno presenečena in šokirana nad njihovim odnosom do dojenčkov. Nikakor ne morem razumeti, kako lahko dojenček, ki nevrofizioterapijo nujno potrebuje, ostane brez nje toliko časa, ker ne morejo zagotoviti ustrezne zamenjave.

Hčerka zaradi pomanjkanja terapij razvojno močno zaostaja, kljub temu da z njo sama vsak dan aktivno delam vaje. A ker sama nisem nevrofizioterapevtka, ji seveda ne nudim toliko, kolikor pridobi z izvajanjem vaj s strokovno osebo.«

Zavedajo se resnosti položaja razvojne ambulante

Obrnili smo se na Zdravstveni dom Velenje, kjer so nam odgovorili, da je kadrovska stiska, ki je nastala pred nekaj meseci zaradi zdravstvenih težav nevrofizioterapevtke, povzročila organizacijske težave v enoti nevrofizioterapije. Terapevtka je na bolniški odsotnosti po nekaj dni na mesec, česar ne morejo vrednotiti kot dolgotrajno

Kruh si zasluži čudovito okrašeno obliko, ki pritegne poglede in sproži navdušenje in odobravanje – Tudi tretja knjiga Anite Šumer ima dobrodelno noto

bolniško odsotnost. Druge terapevtke pokrivajo kadrovski izpad in prevzemajo najbolj tvegane otroke za razvoj hujše nevrološke simptomatike (CP, različni sindromski otroci, prirojene malformacije …). To delo opravljajo poleg svojih rednih pacientov, kar z organizacijskega vidika predstavlja dodatno obremenitev. O odsotnosti so obvestili starše in jim ponudili možnost obiska pri drugih terapevtkah takoj, ko bodo imele prvi prost termin – to je ob odpovedi rednih pacientov. Direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik se zaveda resnosti položaja razvojne ambulante in tudi resnosti težav, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra na vseh nivojih. »Aktivno iščemo rešitve. Problem smo predstavili tudi kadrovski službi in predlagali zaposlitev mlade fizioterapevtke (brez specialnih znanj) za obdobje treh mesecev, ki bo morala delo opravljati pod mentorstvom nevrofizioterapevtke s specialnimi znanji,« razloži Šteharnik, ki ga, kljub temu da je na trgu dela zelo malo NFT terapevtov, navdaja upanje, da se bo v naslednjem letu na objavljen razpis prijavil/a NFT fizioterapevt/ka, ki bi pomagal/a rešiti kadrovsko stisko. 🔲

Seneno mleko ima okus, kot so ga poznale naše babice Slovenske kmetije s ponosom prenašajo tradicijo pristnih, sonaravnih pristopov kmetovanja iz roda v rod.

Takšna je tudi kmetija Jožeta Verdela iz Dobrne, ki se ukvarja s pridelavo zelo cenjenega senenega mleka. Jože Verdel je eden od pridelovalcev te vrste mleka, ki ga v Mlekarni Celeia predelujejo v izbrane mlečne produkte.

pridelave. Pravi odgovor na naše želje nam je ponudila Mlekarna Celeia, ki je iskala pridelovalce kvalitetnejšega, senenega mleka. To mleko je drugačno in naše stranke rade rečejo, da je to »okus, ki so ga poznale naše babice«.

Vaša kmetija ima dolgo tradicijo, a vseeno vedno ni bila usmerjena le v prirejo mleka.

Marsikdo ne pozna izraza seneno mleko. Verjetno kdo tudi pomisli, da je vegansko. Kakšna je razlika med navadnim in vašim mlekom?

Kmetija Zgornji Košan, kot se nam po domače reče, ima več stoletno tradicijo. Največja sprememba se je zgodila okoli leta 1970, ko smo začeli razmišljati o prireji mleka, saj hmeljarstvo ni bilo več najbolj donosno.

Zadnjih 45 je mlečna prireja naša glavna panoga.

Certificirano poreklo Seneno mleko pomeni, da je prirejeno pod strogimi pravili, ki ne dovoljujejo kakršnih koli silaž ali drugih, namočenih dodatkov v krmi.

Standard brez GSO, ki ga imajo sicer vsi izdelki Mlekarne Celeia, tukaj velja že od nekdaj.

Ste si od nekdaj želeli ostati in delati na domači kmetiji?

jš

V prazničnem času pogoste- je določena tehnika najprimer- zi. Anita Šumer navdih za umeje zadiši po domačem kruhu. nejša. Pika na i je predstavitev tniško ustvarjanje išče v različnih Bodisi tistem iz štirih sestavin tehnik zavijanja kruha, vse izha- motivih iz narave, okolice in s pobodisi tistem prazničnem slad- jajo iz preprostega, a dekorativ- močjo namigov prijateljev. Tako kem, v katerega dodamo različ- nega vzgiba. Primerna je tako za je že zarezala neštete izpeljanke na zelišča ali sadje in ki polep- tiste, ki pečejo z drožmi kot tiste, klasja, rože, oljčne vejice, velikoša vsako praznično mizo. Za ki pečejo s kvasom,« pripoveduje nočne in božične motive, znane to, da umetnost darovanja in Šumerjeva, ki poudari, da je knji- osebnosti in drugo. Uporablja šauživanja kruha nikoblone in naravna barvili ne ponikne, doma la. Prva je začela risati narejena darila pa so na testo že leta 2017. zelo priljubljena, na Katere tehnike lahko svoj način skrbi Aniuporabimo pri pripravi ta Šumer, slovenska božičnega in prazničpekovka, avtorica kunega kruha? »Preproharskih pripomočkov sto zarezovanje testa je in promotorka peke že od nekdaj ustaljena z drožmi, ki je v tem praksa v pekarskih kročasu poskrbela za pogih. Njegov namen je sebne vrste pekovsko povsem praktičen: dozgodbo. Širjenje ljubeločiti izpušno mesto zni do peke je njeno na testu, iz katerega poslanstvo. Ravno to bodo izhajali plini, in in ljubezen do sočloomogočiti širitev testa veka sta jo pripeljala še v pečici. Prvi pogoj do drožomanije, ki se za to je primerno vzhazavzema za to, da bi jano testo in dovolj vlavsaka slovenska kuhige v pečici. Domače nja imela možnost jepripravljen praznični sti boljši, bolj kakovokruh še posebej pritesten, zdrav, prebavljiv gne pozornost. Lahko in hrustljav kruh. »Ljubezen do ustvarjanja sem gojila že od malih nog, upodabljamo različne doma narejene reči so mi najbolj pri srcu. Želela sem si motive, kot so rože, Kruh ni le ustvarjati izdelke, ki bodo dobri kot kruh in lepi kot slika.« živali, zvezde, razna okusen in zdrav, bajeslovna bitja. Zarega polna nasvetov in trikov za po- zovanje je tako preprosto, a kljub lahko je tudi lepega videza samezno tehniko, ki so rezultat temu elegantno in vsestransko Po prvi knjigi Drožomanija, ki njene desetletne prakse krašenja uporabno. Gre za ostro umetnijo je odneslo na knjižne police kruha. »Kot vse knjige do zdaj ško igranje, ki je najpogostejši ne samo v Sloveniji, pač pa tudi nosi tudi moja tretja dobrodelno način krašenja kruha. Za pripopo svetu, je sledilo logično nadaljevanje v bolj sladki in slani »Med ljubitelje pekovskega ustvarjanja delim izvedbi, ki drožopekom predstasvojo ljubezen in zaupanje, da bodo slovenski vlja še večje izzive. Njena tretja knjiga Umetnost krašenja kruha kruhki še lepši in bodo še bolj opozarjali na je predvsem estetska in peki krupomembno vlogo v naši prehrani.« ha dodaja umetniško dimenzijo.

Kruh ni le okusen in zdrav, lahko je tudi lepega videza. Njeno pre- noto. Del od vsake prodane knji- moček potrebujemo npr. čajno pričanje skozi pripravljanje knji- ge tokrat namenjam Lunini vili. bučko, moko, zobotrebec ali lege je bilo in je še vedno, da si tudi Gre za neprofitno organizacijo, seno palčko, nož za zarezovanje/ tako osnovno živilo, kot je kruh, ki nudi psihosocialno in psiho- drožič, po želji papir za peko. zasluži čudovito okrašeno obliko, terapevtsko pomoč otrokom in Tudi z raznolikimi posipi lahko ki pritegne poglede in sproži nav- mladostnikom.« hitro in enostavno popestrimo videz kruha. Testo ali že pečen dušenje in odobravanje. »Knjiga predstavlja pet tehnik krašenja V času praznikov kruh kruh lahko postane pravo slikarkruha, ki so razvrščene po težav- ne sme manjkati na sko platno,« pripoveduje umetninosti in povzemajo šabloniranje, praznični mizi ca krašenja kruha, ki zaključi, da slikanje na testo, uporabo različZadnje čase se zdi, da imajo lju- je lepo okrašen kruh čudovito nih posipov, zarezovanje in lepo- dje bolj spoštljiv odnos do kruha, darilo, ki se ga nihče ne naveliča, tičenje. Pri vsaki tehniki je zapi- ki ga tudi kupujejo bolj preudar- in darilo, na katerem se nikoli ne sano tudi, kateri pripomočki so no. V času božičnih praznikov ta nabira prah. 🔲 Jasmina Škarja, foto: Nik Jarh potrebni in za katero vrsto testa ne sme manjkati na praznični mi-

❱

Že od malih nog sem bil soočen z vlogo bodočega prevzemnika kmetije in vedno sem s ponosom povedal, da bom kmet. Najbolj sem srečen v krogu svoje družine in na svojem delovnem mestu na kmetiji.

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40

Kako velika je danes vaša kmetija in koliko pridnih rok dela na njej?

Na kmetiji je tako, da z leti, kot seveda povsod drugod, marljive roke in delovne živali izpodriva mehanizacija. Zaradi nenadne smrti očeta sem kmetijo prevzel dobesedno čez noč. Danes na kmetiji delam s svojo družino, z ženo in otroki ter s svojo upokojeno mamo.

Ob delovnih konicah nam na pomoč priskočijo bratje in sestra z družinami ali s prijatelji, s katerimi sodelujemo in si pomagamo pri strojnih delih. Danes kmetujemo na cca 16 hektarjih stalnih obdelovalnih površin in imamo v povprečju med 25 in 30 glav živine lisaste in rjave pasme.

Mleko, ki ga pridelujete, je seneno. Zakaj ste se odločili prav za to vrsto in v čem se razlikuje od »navadnega« mleka?

Na naši kmetiji smo se zaostrovanju razmer v kmetijstvu želeli zoperstaviti z dodano vrednostjo in po drugi strani z zmanjšanjem stroškov ter s poenostavitvijo

Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ali kupci danes poznajo razliko med domačimi, slovenskimi izdelki in takšnimi, ki se samo skrivajo za lepo embalažo, a zelo težko ugotovimo, od kod prihajajo?

Ljudje se vedno bolj odločajo za nakup zdrave hrane, znanega porekla, in to kljub cenovni razliki. Žal zaradi cen marsikomu takšna hrana ni dosegljiva, zato so se primorani odločiti za nakup hrane, ki ni iz Slovenije.

Svoje mleko dobavljate v Mlekarno Celeia, ki je največja mlekarna v slovenski lasti. Kako bi opisali to sodelovanje?

Sodelovanje z Mlekarno Celeia se je zaradi dogovora o pridelavi senenega mleka in seveda promocije izdelkov ter načina pridelave zagotovo bolj utrdilo, saj smo nekako odvisni eden od drugega.

Promocijsko besedilo

Ta hip super ugodno: Bukova drva na paleti 30 ali 50 cm Bukovi briketi PVC classic 10/1 Premogovi briketi Rekord Trske 5 % popust na vso mesarsko opremo Vse za koline

o vam Želim ožične b lepe nike in z a pr o srečn !

2 2 20

že od 142,99 € / paleto 2,99 € / zavoj 3,99 € / zavoj 1,99 € / vreča

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

16. decembra 2021

Prepozno so se prebudile V zaostali tekmi 2. kroga Zagorjanke iz Velenja odnesle obe točki, čeprav so bila zadnjih šest minut domača vrata zanje zaklenjena Po dvakratnem zaostanku za zadetek (0 : 1, 1 : 2) v prvih treh minutah so se gostiteljice zbrale, z nekaj dobrimi obrambami se je izkazala tudi vratarka Ljiljana Simić, in v 13. minuti povedle s 7 : 4. Dve minuti zatem so še drugič imele prednost treh zadetkov (8 : 5). Nato so se ustavile, gostje pa so zadele štirikrat zaporedoma in v 18. minuti povedle z 9 : 8. Sledilo je nekaj minut enakovredne igre. V 23. minuti so Velenjčanke z golom Klare Brglez povedle z 11 : 10; to je bilo njihovo zadnje vodstvo. Predvsem po zaslugi svojih najboljših igralk Lucije Žerko (pet golov od skupaj desetih) in Ivane Nikolič (štiri) so imele igralke Zagorja po prve pol ure prednost treh golov (16 : 13). Tudi večji del drugega polčasa so narekovale ritem igri. Žerkova je bila še naprej strelsko razpoložena in v 46. minuti je njihova prednost dosegla že osem golov (24 : 16).

Domača trenerka Snežana Rodić je vzela minuto odmora, da bi svoja dekleta vendarle spodbudila k bolj zbrani igri, takšni, kot je bila precejšen del prvega polčasa.

Z delnim nizom 4 : 1 so prednost Zagorjank do 53. minute zmanjšale na 20 : 25 in upale na nemogoče – popoln preobrat, gotovo pa bi bile zadovoljne tudi s točko.

V 54. minuti so Posavke povedle s 26 : 20, zanimivo, to je bil njihov zadnji gol. Domače so z nadvse bojevito in požrtvovalno igro ter ob znova dobrih obrambah svoje vratarke Simićeve začela juriša-

Kegljanje Pomembna zmaga na gostovanju Preloženo srečanje 7. kroga so Šoštanjčani odigrali v Mariboru pri domačem Miklavžu. Na kegljišču v dvorani Tabor se kegljači Šoštanja počutijo kot doma. Že preteklo sezono so tu slavili visoko zmago z 8 : 0, takrat pa so oddali samo dve točki.

Gostitelji so srečanje začeli zelo slabo, saj so Šoštanjčani po igri prvih treh tekmovalcev vodili z 2 : 1, zaostajali pa le za 9 kegljev. Domači so v drugi sklop treh igralcev postavili nekoliko močnejše, bolj izkušene igral-

Namizni tenis Igralci Tempa iz Velenja prvaki jesenskega dela prvenstva Velenje – V soboto, 11. decembra, so na Osnovni šoli Gustava Šiliha odigrali še zadnja dva kroga namiznoteniške druge lige. Igralci NTK Tempa so se pomerili z ekipo NTK Arigonija iz Izole in ekipo iz Rakeka.

Igralci Tempa so bili od Arigonija boljši s 5 : 4 (dve zmagi sta dosegla Tadej Vodušek in Miha Kljajič, eno

ti na izničenje prednosti gostij.

Povsem so onemogočile oziroma uspešno zaustavljale njihove napade. Po štirih golih v nizu so se jim približale na 24 : 26, kaj več pa je preprečil zadnji pisk z zapisnikarske mize.

S tem dvobojem zanje še ni nastopil zimski premor. V sredo

zato si močno želim, da bi na tem gostovanju pokazale boljšo igro in se zadovoljne vrnile domov.« Veliko bolj so bili zadovoljni v gostujočem taboru, saj je trener Alen Filipčič po njihovi tretji zmagi (Velenjčanke ostajajo pri dveh) dejal: »Moram reči, da smo res zadovoljni. Ta liga je zelo nepred-

bodo v zaostali tekmi 1. kroga gostovale v Žalcu.

Snežana Rodić je bila, razumljivo, zadovoljna z igro le del prvega polčasa in seveda zadnjih deset minut: »Žal smo doživele nov poraz, čeprav smo upale na drugačen razplet. Od začetka sezone so nas spremljale težave v obliki poškodb, tudi virusa, in naša pripravljenost ni (bila) takšna, kot bi morala biti. Medtem smo nekatere stvari že popravile in verjamem, da bomo v drugem delu iz tekme v tekmo boljše.

Pred nami je še zadnja tekma v tem letu. Z Žalčankami smo doma izgubile (11. krog – op. p.),

vidljiva. Od petega do desetega mesta so ekipe izenačene. Ne glede na to, kjer igraš, lahko zmaga domača ali gostujoča ekipa. Na igro Velenjčank smo se dobro pripravili. Vemo, da so to zelo borbene igralke. Če je treba, igrajo tudi – kot rečemo – na glavo. Moja dekleta so na začetku slabo igrala, zlasti v obrambi, in domača so, normalno, povedla. Nato so se le zbrala, zaigrala čvrsteje v obrambi, hitro zadevala po nasprotnih napadih in si priigrala razmeroma visoko prednost. Čeprav so v zadnjih minutah popustila, je vendarle bilo dovolj za zmago.« 🔲

ce, ki pa razpoloženim gostom niso bili kos. Tudi ta sklop se je končal s prepričljivo zmago šoštanjskih fantov z 2 : 1, razliko v kegljih pa so obrnili v svojo korist. Razlika 113 kegljev kaže, v kakšni premoči so bili gostje, ki so v Maribor prišli po zmago, ki bi jih na lestvici popeljala na višje mesto. Fantom se še vedno pozna, da so preboleli korono, a so kljub temu dali vse od sebe in zasluženo slavili visoko zmago, je po tekmi dejal strateg šoštanjske ekipe. Ekipo sedaj čaka še preloženo srečanje 8. kroga s Pivovarno Laško. Morebitna zmaga na domačem kegljišču bi jih popeljala na šesto mesto, kjer bi prezimili do prvega spomladanskega kroga. 🔲

L. F.

pa Patrik Videc), ekipo PPK Rakek pa so premagali z rezultatom 5 : 2 (tri zmage je dosegel Miha Kljajič, dve Tadej Vodušek, eno pa Patrik Videc). Po končanem jesenskem delu prvenstva v 2. namiznoteniški ligi je NTK Tempo Velenje z enim samim porazom na lestvici prvi s 16 točkami. Tekmovanje so nadaljevali tudi rekreativci na tekmovanju za jakostno lestvico. Tokrat so se pomerili v Velikih Laščah. Na tekmovanju je nastopil tudi Alfred Vodušek, ki je igral v kategoriji od 65 do 69 let in še enkrat dokazal, da nima prave konkurence, saj je prepričljivo premagal vse nasprotnike in osvojil prvo mesto. 🔲

Dak

Stane Vovk

Z motivirano igro in brez podcenjevanja do visoke zmage Na zadnjem gostovanju v tem koledarskem letu rokometaši Gorenja Ljubljano premagali z enajstimi goli razlike – Jutri šaleško-koroški derbi Po zahtevnem ritmu tekem tako v domačem državnem prvenstvu kot v evropski ligi, ko nimajo niti toliko časa, da bi si vsaj nekoliko oddahnili oziroma se dobro pripravili na naslednjega nasprotnika, je bilo za državne prvake gostovanje v 12. krogu lige NLB pri predzadnji Ljubljani kot naročeno. Čeprav je nasprotnik predzadnji na lestvici, niso vnaprej vpisali točk, ampak so tekmo vseh šestdeset minut igrali zelo zavzeto. Posledica takšnega odnosa je bila visoka zmaga s 37 : 26 in najvišji poraz domačih v dosedanjem delu tekmovanja.

To je po tekmi potrdil tudi trener Zoran Jovičić: »Igrali smo zelo disciplinirano, odgovorno in zasluženo zmagali.« Že po dobrih desetih minutah so domači zaostajali za štiri gole (3 : 7), ob polčasu pa že dvakrat toliko (9 : 18). V drugem polčasu se gostje niso več toliko naprezali, tudi jim ni bilo treba. Čeprav je trener proti koncu tega neenakovrednega dvoboja dal priložnost za igro tudi mladim močem, so bili tudi v tem delu igre boljši, na koncu pa so se veselili sedme zmage z dvanajstimi goli razlike.

Za vodilnimi Celjani, ki so z 29 : 18 slavili proti Dobovi, zaostajajo za osem točk, za drugim Trimom, ki ima tekmo manj, pa za pet točk. Tretja Ribnica ima dve točki več od njih, četrta Loka pa točko. Škofjeločani so nekoliko nepričakovano ostali v svoji dvorani Poden brez točk proti

Koprčanom (22 : 24). Trimo je dolgo 'visel' v Slovenj Gradcu.

Odpor domačih je zlomil šele v zadnjih desetih minutah in zmagal s 30 : 25. Z dvajsetimi točkami in ob tekmi manj je zadržal drugo mesto za še vedno neporaženimi pivovarji. Še dobrih

Kenan Pajt (na sliki) je bil z dvanajstimi goli najboljši strelec gostov, prav toliko pa jih je za domače dosegel Jure Lukman.

deset minut pred koncem je bil rezultat med Korošci in Dolenjci izenačen, neodločeno (15 : 15) je bilo tudi po prvem polčasu.

Nato so varovanci Ivana Vajdla popustili, Trebanjci pa z boljšo igro kot do tedaj in ob dobrih obrambah vratarja Aljoša Čudiča prepričljivo zmagali.

delna. Celoten izkupiček od prodanih vstopnic bo klub namenil Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, so na svoji spletni strani zapisali o jutrišnjem sosedskem derbiju. 🔲

S. Vovk

Janja Garnbret športnica leta

Na Visti kmalu tudi tek na smučeh in sankanje Velenje – V Velenju so topovi za umetni sneg trenutno postavljeni v smučarsko skakalnem centru, kjer pripravljajo sneg za potrebe kluba. Usposobili bodo manjšo skakalnico. Te dni pa bodo začeli pripravljati umetni sneg tudi za postavitev tekaške proge na Visti. Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana bo letos tu uredil tudi manjše sankališče in smučišče za učenje prvih smučarskih zavojev.

Vse bo osvetljeno, mini smučišče in sankališče pa bosta zaradi večje varnosti ločena z naletno mrežo.

Na zadnji tekmi (123. krog) v tem koledarskem letu bodo jutri, v petek, ob 18. uri, rokometaši Gorenja gostili prav Slovenj Gradec, ki na sedmem mestu za njimi zaostaja za štiri točke.

V duhu prazničnega decembra bo zadnja domača tekma dobro-

Na občini predvidevajo, da bodo tekaška proga, sankališče in smučišče začeli obratovati konec naslednjega tedna.

Sankališče in smučišče bosta skupaj velika približno 600 kvadratnih metrov, letošnja tekaška proga pa bo dolga okrog 550 metrov. Letošnja novost na tekaški progi sta dva kroga, in sicer manjši in večji, ki bosta med seboj povezana. Če bodo vremenske razmere to dopuščale, bodo na manjšem krogu naredili še snežni hrib, za popestritev proge. 🔲

Janja Garnbret, Tadej Pogačar in slovenska moška košarkarska reprezentanca so postali najboljši športniki leta 2021.

Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasitev opravilo v torek zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tretjič po letih 2018 in 2019 je bila v Slovenji po izboru novinarjev prepričljivo prva Janja Garnbret (članica ŠAO Velenje), najboljša športna plezalka na svetu in dobitnica prve zlate olimpijske medalje v zgodovini tega športa. Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada (član strelskega društva Mrož Velenje), dobitnik dveh paraolimpijskih medalj, je prejel posebno priznanje za invalida leta. 🔲

mz

TAKO so igrali Liga NLB, 12. krog: Ljubljana - Gorenje Velenje 26:37 (9:18)

Gorenje: Verboten (1 obramba), Taletović (6 obramb), Haseljić, Tajnik 3, Pajt 12 (6), Starc, Miklavčič 1, Drobež 4, Sokolič 2 (1), Šiško 2, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 3, Mlivić 2, Predović 2, Kavčič 4, Ravnikar 1; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Ljubljana 5 (4), Gorenje 7 (7); izključitve: Ljubljana 4 minute, Gorenje 10.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Dobova 29:18 (11:13), Urbanscape Loka - Koper 22:24 (9:14), Grosist Slovan - Maribor Branik 23:21 (13:12), Jeruzalem Ormož - Herz Šmartno 31:28 (18:13), Riko Ribnica

- Ivančna Gorica 31:25 (15:13), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 25:30 (15:15).

Vrstni red: 1. Celje 12 tekem - 23 točk, 2. Trimo 11 - 20, 3. Ribnica 12 - 17, 4. Loka 12 - 16, 5. Gorenje 12 - 15, 6. Slovan 12 - 13, 7. Slovenj Gradec 2011 12 - 11, 8. Koper 12 - 11, 9. Jeruzalem Ormož 11 - 10, 10. Maribor 12 - 9, 11. Dobova 12 - 9, 12. Sviš 12 - 6, 13. Ljubljana 12 - 4, 14. Šmartno 12 - 2.

1. ženska rokometna liga, modra skupina, 2. krog (zaostala tekma) Velenje - Zagorje 24:26 (13:16)

Velenje: Simič (8 obramb), Hadžič, Priteržnik 5 (3:3),

Tomič, Brglez 3, Jeras 1, Ferenc 5 (3:2), Žekič 3, Kaltak 1 (1:0), Černivec 3, Tabakovič 1, Pikl 2, Štante; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 7 (5), Zagorje 6 (4); izključitve: Velenje 6 minut, Zagorje 6.

Vrstni red: 1. Krim 8 tekem – 16 točk, 2. Mlinotest 10 - 16, 3. Z'dežele 9 - 15, 4. Krka 8 - 11, 5. Zagorje 9 7, 6. Žalec 9 - 6, 7. Litija 6 - 4, 8. Velenje 9 - 4, 9. Izola 10 - 4, 10. Ptuj 8 - 3.

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 7. kr.

Miklavž : Šoštanj 2 : 6 (2971 : 3084)

Šoštanj: Fidej – 509 (0), Jug – 529 (1), Hasičič – 499 (1), Sečki – 537(1), Pintarič – 523 (1), Petrovič – 487 (0).

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 17

Ljubitelji smučanja vedo, da rekreacija na snegu ponuja posebne vrste doživetje. Zimski športi namreč mnogim prinašajo obilo zabave in sproščanja adrenalina. Ponosni smo lahko, da smo smučarski narod z več kot 300-letno tradicijo in eno najstarejših zimskih kultur v Evropi, ter da je smučanje naš nacionalni šport. Z nostalgijo se spominjamo zlatih časov Mateje Svet, Bojana Križaja, Jureta Franka in ostalih, ki so bili vzor mnogim generacijam. V današnjem času ima smuči približno 300.000 Slovencev in Slovenk, ki se pozimi radi spuščajo po zasneženih strminah. Da pa nas na smučišču ne doleti kakšna zadrega, je treba poskrbeti pred tem, s fizično pripravo telesa in z ustrezno smučarsko opremo, ki jo je treba strokovno pregledati ter prilagoditi snežnim razmeram in našim sposobnostim.

Ste pripravljeni na vijuganje po belih strminah?

Pomembno se je zavedati, da moramo, tako kot poskrbimo za servis kolesa in avtomobila, poskrbeti tudi za servis smuči – Mladi so vključeni v projekt Naučimo se smučati

Tomo Gorišek: »V popravilo dobimo tudi kakšen muzejski primerek smuči. Popravljali smo tudi take, ki so stale v kotu petdeset let. Še vedno kdo prinese v popravilo smuči iz časov Bojana Križaja in Ingemarja Stenmarka.

Tudi s takšnimi se še vedno da smučati, vendar ima danes večina že smučke s poudarjenim lokom.«

Tudi smučke moramo pripraviti na zimo

Da je smučanje ena od najbolj množičnih rekreativno-razvedrilnih dejavnosti v naravi pozimi, se strinja tudi Tomo Gorišek, smučarski inštruktor in strokovnjak za smučarsko opremo, ki ima v času zimske sezone veliko dela s popravilom in pripravo smuči v svojem servisu, da so brezhibne in pripravljene za vijuganje po belih strminah. Poudari, da sta za uspešno in varno zabavo na snegu potrebna tako ustrezna oprema kot znanje. Kje delamo največ napak? »Večina ljudi pozabi, da so smuči zaprašene v kleteh stale nekaj časa. Če gremo s takšnimi na sneg, se lahko kaj hitro pripeti kakšna nezgoda. Pomembno se je zavedati, da moramo, tako kot poskrbimo za servis kolesa in avtomobila, poskrbeti tudi za servis smuči, ki prav tako potrebujejo strokovni pregled, kjer ocenimo, koliko je smučka poškodovana, in jo prilagodimo znanju smučarja. Mnogi

ne vedo, da je tudi pri nabavi novih smuči treba smučko pripraviti in impregnirati, da gladko teče.

Pri starejših smučeh je postopek enak. Najprej ocena popravila in kompleten servis, potem pa upoštevanje in prilagoditev snežnim razmeram (naraven ali umetni sneg, ledena površina),« opisuje Gorišek.

Število smučarjev zadnja leta upada

Čeprav je smučanje še vedno naš nacionalni šport, na katerega smo ponosni, v zadnjem času število smučarjev upada.

Vzrok? »Nekaj je gotovo pripomogla gospodarska kriza in čas

koronavirusa. Kljub vsemu pa je zelo vzpodbudno, da so mladi v lokalnem okolju vključeni v projekt Naučimo se smučati, ki je namenjen petošolcem in ga organizirajo šole v sodelovanju z MO Velenje in SK Velenje. Zadnja leta opažamo, da tretjina otrok ne zna smučati in se tega naučijo v okviru projekta. Med vzroke gotovo lahko uvrstimo to, da smučanje postaja drag šport,« je prepričan smučarski inštruktor.

Kako izbrati prave smuči?

»Pri najmlajših je treba otroka opazovati in prilagoditi učenje in smuči njegovim sposobno-

»Danes je v porastu izposoja smučarske opreme, ki precej poceni smučanje. Posebej za otroke, ki jo hitro prerastejo. Tudi pri nas dajemo v izposojo veliko smučarske opreme, nekateri jo najamejo za vso sezono. Prednost takšne opreme je, da je redno vzdrževana in prilagojena posamezniku. Tako so užitki na snegu prijetnejši, predvsem pa varnejši.«

Smuči za otroke naj bodo na začetku v višini brade, kasneje v višini nosu, saj bo lažje vodil krajše in lažje smuči kot dolge in težke. Pri odraslih, ki dobro smučajo, naj bodo v višini nosu in čela. stim. Pomembno je, da jih ne silimo in ocenimo njihovo motorično sposobnost. Če še niso pripravljeni, naj raje še kakšno leto sankajo in drsajo. Za prve korake po travniku in hribčkih v okolici Velenja so za začetek čisto primerne plastične, če pa gre otrok v pravi smučarski tečaj, pa moramo že poiskati primerne smučke in smučarske čevlje.« Kakšne smuči izbrati? »Kar se tiče dolžine smuči, je pomembno vedeti, da krajše kot so, lažje se bodo otroci naučili smučati. Največja napaka je kupovanje smuči za nekaj let vnaprej. Obstajajo smučarski sejmi, kjer lahko mlajšim otrokom

vsako sezono poiščemo primerne smučke. Kar se tiče višine smučke, pa začetnik potrebuje smučko nekje do višine prsnega koša, kasneje lahko vsako leto dodajamo pet do deset centimetrov. Otrokom, ki so že usvojili nekaj smučarskega znanja, pa lahko nabavimo smuči nekje do višine brade in nosu,« opozori Gorišek, ki je prepričan, da je prednost organiziranega tečaja to, da je motivacijski. »Otroci se veliko naučijo od opazovanja ostalih otrok, saj so v organiziranem tečaju samostojni in znajo hitro poskrbeti zase. Gre tudi za zabavo, druženje in motivacijo. Učitelji smučanja imajo

Posvet ob mednarodnem dnevu gora Zgoraj omenjeni dan je Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) v soboto, 11. decembra, več kot uspešno in za vse nas koristno obeležila s posvetom. Ta se je zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 odvil na videokonferenčni povezavi Zoom z naslovom »Izzivi, prognoze in rešitve varstva gorske narave v povezavi s podnebnimi spremembami in povečanim obiskom gorskega sveta v obdobju 2021–2030«. Nanj je komisija povabila vrsto vrhunsko usposobljenih strokovnjakov z različnih področij varstva narave in ljudi, ki se v praksi neposredno srečujejo s problemi in z izzivi delovanja krovne planinske organizacije. Za naše, šaleško območje, je bil zadolžen legendarni Jože Melanšek, predsednik naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec.

Namen posveta je bil predstaviti in zbrati najširši zbir pogledov komisij in odborov PZS ter zunanjih strokovnjakov na problematiko v VGN v prihodnjem desetletju, zlasti pridobiti načrte in predloge (operativnih) rešitev posameznih komisij za v naslovu omenjeno problematiko.

Cilj posveta pa je bil na osnovi

17

ŠPORT, REKREACIJA

16. decembra 2021

prispevkov in zaključkov oblikovati strategijo, organiziranost ter način delovanja KVGN PZS, predvsem v smeri aktivnejšega sodelovanja z ostalimi organizacijskimi enotami PZS na vseh nivojih njenega delovanja in širše.

času (rok za oddajo prispevkov je 26. december 2021) izšla v digitalnem zborniku, ki bo odlična osnova za delovanje in oporo v matičnih PD, kjer delujejo odseki VGN. Na posvetu je bilo še posebej poudarjeno, da veliko

Po pozdravnem govoru predsednika PZS Jožeta Rovana so sledila predavanja, obogatena z besedili in s slikami dejanskega stanja v gorski naravi. Te najbolje ponazorijo dogajanje v njej sedaj in pomagajo predvideti, kako bo v prihodnje. Velika sreča je, da bo vsebina posveta v najkrajšem

PD tovrstnih odsekov še nima, a je nujno, da jih čim hitreje ustanovijo. Te odseke tvorijo usposobljeni gorski stražarji (GS) in z nadgradnjo znanja opremljeni VGN. Vsebino VGN, pa čeprav le delček, mora vključevati prav vsak planinski pohod. Omenjen je bil tudi predlog, da bi pri uspo-

Odrasli morajo izbrati pravo dolžino smuči

S težavo pri nakupu smučarske opreme se pogosto srečujejo tudi odrasli. »Ko izbiramo smučarsko opremo, moramo pomisliti na višino in mehkobo smuči, velikost smučarskega čevlja, dolžino smučarskih palic...Tudi menjava smučarske opreme (moški/ ženska) ni najprimernejša, saj je prilagojena. Moške smuči so iz trših materialov, ženske smuči so mehkejše. Če se odločamo za nakup nove opreme, je treba upoštevati tudi znanje. Oceniti in izbrati moramo tudi pravo dolžino smuči. Pozorni moramo biti na stranski lok, kjer velja pravilo: smuči s krajšim lokom so namenjene izvajanju bolj zaprtih zavojev, smuči z daljšim pa izvajanju daljših zavojev. Kdor rad hitreje smuča, lahko vzame malo daljšo smučko, tisti, ki ne zna tako dobro smučati, naj izbere krajšo.

Tudi začetniški čevlji morajo biti mehkejši. Šele pravilno izbran paket poskrbi za užitke na snegu,« dodaja Gorišek, ki se mu zdi najpomembneje, da smučarski čevelj ne žuli in ni prevelik. »Ena zelo pogostih napak je namreč, da ljudje kupujejo prevelike. Čevlji ne smejo biti večji od naše številke noge, čeprav smo nekoč resda kupovali številko večje, da smo lahko obuli še kakšne dodatne nogavice. Danes so termično obdelali in grelni. Treba si je vzeti nekaj časa in poskusiti različne, saj ima vsaka znamka nekaj posebnosti. Zelo pomembno je, da se čevelj ne premika, kar je ključno za varno smuko,« zaključi Tomo Gorišek, ki omeni še, da je za zimsko rekreacijo treba izbrati tudi primerno čelado, očala, palice in topla oblačila. 🔲

Jasmina Škarja

Po hribih

sabljanju za planinskega vodnika v prihodnje bil pogoj opravljeno izobraževanje za GS. Tako bi vsakdo gledal naravo z drugačnim, njej prijaznejšim odnosom.

Največji uničevalec narave je seveda človek, ki ji s svojim rav-

pestrost gostinske ponudbe …).

Vse za sabo potegne različne probleme, ki so težko ali sploh nerešljivi.

Tudi naše bližnje Pohorje kliče na pomoč, saj zaradi primernosti terena in njegove dostopnosti

Pot proti Lovrenškim jezerom na Pohorju v upanju na boljše čase in enotnost.

Z največjim hrupom po planinski poti na Ramšakov vrh v Vinski Gori

pravi pristop, zato otroci veliko hitreje napredujejo.«

nanjem in z množičnostjo ter neozaveščenostjo dela največjo škodo. Čas pandemije in sploh vedno večjih potreb človeka po stiku z naravo je prinesel obiskovanje gora »nevzgojenih« obiskovalcev, ki se ne zavedajo svojih negativnih vplivov. Tu so še tekmovalnost, nepremišljenost v odločitvah, neodgovornost itd.

Ljudi bo treba »vzgojiti«, da planinske koče niso hoteli, kjer je možna vsakršna ponudba (tuš,

vsakdo išče svoje zadovoljstvo, ki pa ni vedno prijazno do narave.

Premalo se zavedamo vrednosti in zaklada gozdov. Pogled na podobo Slovenije čez petdeset let je šokanten! Gozdovi bodo prekrivali le še kotiček ob tromeji z Italijo in Avstrijo ter severni del meje z Avstrijo. »Srce« posveta, ki sta ga vodila, sta bila Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec KVGN, in Marijan Denša, načelnik KVGN,

oba pod okriljem krovne PZS. Slednji opravlja sočasno še naloge načelnika Odbora VGN pri S MDO (Savinjskega meddruštv. odbora). Vanj sta vložila ogromno truda in energije, za kar jima vsa pohvala in zahvala!

Enako velja za vse predavatelje, ki so s svojim skrbno pripravljenim predavanjem in strokovnim znanjem vsem udeležencem posveta vlili dodatno energijo za delo na področju našega poslanstva!

Vsakomur priporočam ogled in seznanitev z vsebino prihodnjega digitalnega zbornika! Le s skupnimi močmi bomo ohranili, kar se ohraniti še da – za nas in naše zanamce! Pri tem imam pred očmi zelo posrečeno ilustracijo velike okrogle mize, ob kateri sedijo izvrstno naslikani vsi kreatorji sedanje in bodoče ohranitve narave – od ribičev, lovcev, planincev, kolesarjev, voznikov motornih vozil, nabiralcev zelišč in še in še, ki se bomo primorani dogovoriti o skupni strategiji za obiskovanje narave, da ne bo nihče prikrajšan za delček uživanja njenih lepot! Veliko prijaznega dogovarjanja želim prav vsem! 🔲

Marija Lesjak

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

16. decembra 2021

V prazničnem času Alkoholizirani še vedno brez petard in pogosto povzročitelji pirotehničnih sredstev prometnih nesreč

Prešerni december

Globe so predvidene v višini od 400 Alkohol ostaja eden izmed glavnih dejavnikov do 1.200 evrov tveganja za nastanek prometne nesreče Velenje – Pred nami je praznični čas, ko se uporaba pirotehničnih izdelkov ob dovoljenih pogojih močno poveča.

Pirotehnična sredstva onesnažujejo okolje in povzročajo stiske pri živalih in tudi pri ljudeh. Vodstvo Mestne občine Velenje zato občane prosi, naj se letos odpovedo nakupu pirotehničnih sredstev in izvajanju ognjemetov ter uporabi morebitne druge pirotehnike. Lansko leto na tukajšnjem območju niso zabeležili nobene hude nesreče s pirotehniko, pretekla leta pa, zato uporabo pirotehnike resnično odsvetujejo.

Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje in Policijska postaja Velenje pozivata vse starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in z lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Čeprav je pirotehnika namenjena zabavi, so lahko posledice nepravilne uporabe različne poškodbe, tudi hujše, največkrat pa so žrtve otroci.

Pirotehnični izdelek je vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali pa kombinacijo takih učinkov, ki so posledica eksotermnih kemičnih reakcij. Uporaba pirotehničnih izdelkov je lahko zelo nevarna.

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih prepoveduje prodajo, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde.

Globa za kršitelje je od 400 do 1.200 evrov. Prodaja ostalih pirotehničnih izdelkov je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa v času od 26. decembra do vključno 1. januarja. Poleg tega je prodaja in uporaba pirotehničnih sredstev osebam, ki so mlajše od 14 oziroma 16 let in ki niso v spremstvu staršev, prepovedana.

Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo tudi veliko onesnaženost ozračja z delci ter predstavljajo tveganje za zdravje vseh nas. Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal. Poskrbimo torej skupaj, da bodo prazniki lepi brez petard, ognjemetov in druge pirotehnike! To bo prijazno živalim, našemu zdravju in okolju. 🔲

Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, naše zaznavanje, predvidevanje, presoja ter odločanje. Alkohol onemogoča tudi ustrezno ravnanje.

Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom.

Podatki za leto 2021 kažejo, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos do 27. novembra zabeleženih 1.277 prometnih nesreč oz. 1 % več kot v lanskem enakem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo znaša 525. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholizirani udeleženec, je do konca novembra umrlo 33 (26) udeležencev oz. kar 27 % več kot v enakem obdobju lani.

Hudo telesno poškodovanih je bilo 96 udeležencev (-17 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 535 udeležencev, kar je 21 % več.

Prvi vikend Čiste nule

10. in 11. decembra – Ta vikend je potekala prva terenska preventivna akcija Čista nula, čista vest. Moderatorji Varna pot so se v petek nahajali v Ko-

pru, v soboto pa v Ljubljani.

Po mestnih ulicah v bližini gostinskih lokalov so nagovarjali vse aktivne udeležence v prometu in spodbujali k odgovornemu ravnanju v prometu ter ponudili brezplačni preizkus alkoholiziranosti. Trezne so nagradili s praktičnimi nagradami Generali zavarovalnice, tistim, pri katerih so zaznali prisotnost alkohola, pa so svetovali, da se domov odpravijo s treznim prijateljem, z domačimi, s taksijem ali z drugim javnim prevozom.

Večina napihala 0,0 mg/l

Skupno so nagovorili več kot 600 aktivnih udeležencev v prometu, preizkus alkoholiziranosti pa je opravilo 411 oseb. Od 411 preizkusov je bilo 70 % udeležencev treznih, 21% ljudi je bilo alkoholiziranih pod mejo zakonske regulative, 11 % pa nad mejo zakonske regulative. Nobeden ni bil krepko čez zakonsko regulativo, za kar bi prejel 18 kazenskih točk. Med drugim so nagovorjene spraševali tudi po njihovem mnenju, in sicer kakšna bi po njihovem mnenju morala biti dovoljena meja vsebnosti alkohola v krvi. 55 % vprašanih se je strinjalo, da bi meja morala biti 0,0 mg/l, 38 % vprašanih se strinja s trenutno veljavno mejo 0,24 mg/l, 5 % bi mejo dvignilo na 0,40 mg/l, 1 % pa kar na 0,50 mg/l. 🔲

POLICIJSKA kronika Vlom v gostinski lokal Velenje, 7. decembra – Policisti so obravnavali vlom v gostinski lokal. Storilec je v lokal vlomil v noči iz ponedeljka na torek in iz blagajne ukradel gotovino. Lastnikom je škodo povzročil še s poškodovanjem zadnjih vrat lokala.

Zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo Velenje, 8. decembra – V sredo malo pred sedmo uro zjutraj so policisti obravnavali prometno nesrečo v križišču cest v Gaberkah. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje in razmere na vozišču. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.

Vlom v stanovanje in kraja za okoli 14.000 evrov Velenje, 9. decembra – V četrtek zjutraj so policisti obravnavali veliko tatvino – vlom v stanovanje na Jenkovi cesti. Neznani storilec je vlomil v stanovanje in iz notranjosti odtujil 10.000 evrov

gotovine, tri ročne ure, dve jakni, multipraktik Bosch, prenosni računalnik in zlato verižico. Lastnika je oškodoval za okoli 14.000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

V Lidlu ukradel set adapterjev Velenje, 9. decembra – V četrtek ob 10. uri so policisti prejeli obvestilo o tatvini v trgovini Lidl, kjer je osumljenca pri tatvini zalotil varnostnik. Osumljeni je odtujil set adapterjev. Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Nasilna štirinajstletnica Velenje, 10. decembra – V večernih urah so policisti obravnavali medvrstniško nasilje na Gorici. Tokrat je 14-letna deklica napadla in udarila ter se nasilno vedla do druge 14-letnice. Zbrana so bila obvestila in pridobljeni dokazi tudi v obliki videoposnetka. Osumljeno bodo ovadili za kaznivo dejanje.

Zasegli so mu zavitek neznane posušene rastline Velenje, 11. decembra – Policisti so v soboto ob 20.35 na Titovem

trgu občanu zasegli zavitek z okoli pol grama neznane zelene posušene rastline, za katero se sumi, da je prepovedana droga. Po analizi v primeru pozitivnega rezultata na prepovedano drogo bodo zanj uvedli postopek o prekršku.

tilko javne razsvetljave. Gasilci PGD Škale so zavarovali kraj dogodka do prihoda dežurnega elektro vzdrževalca, ki je svetilko izklopil iz omrežja.

Gasilci rešili Zapeljal je z vozišča poškodovano osebo Velenje, 11. decembra – V soboto zvečer so policisti na relaciji Velenje –Celje, malo naprej od odcepa ceste za Dobrno, obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik osebnega avtomobila zapeljal z vozišča. Telesnih poškodb ni utrpel. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Nasilen sin Velenje, 12. decembra – V nedeljo zjutraj se je na policijski postaji zglasil občan z Gorice in povedal, da ima doma že dalj časa probleme s sinom. Tega dne ga je med prepirom potisnil in vanj pljunil.

Zbrana so bila obvestila obeh udeležencev. Ugotovljeno je bilo, da je bil sinu predhodno že izrečen ukrep prepovedi približevanja.

Podrta svetilka v Hrastovcu Velenje, 13. decembra – Nekaj minut po 19. uri so krajani v Hrastovcu opazili podrto sve-

Velenje, 13. decembra – Ob 21.35 so gasilci PGD Velenje v Starem trgu s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem je bila poškodovana oseba. Reševalci NMP Velenje so osebo oskrbeli in odpeljali v SB Celje.

Poškodovala ji je prst Velenje, 13. decembra – Na Goriški cesti se je v popoldanskih urah zgodila prometna nesreča. Neznana voznica je oškodovanki pri izvozu s parkirnega mesta poškodovala prst. Na tesnem delu med voziloma je povzročiteljica opravila nepravilen premik z vozilom in poškodovala prst udeleženke. Po povzročitvi poškodbe je voznica kraj prometne nesreče zapustila.

Po zbranih informacijah bodo policisti zoper kršiteljico uvedli prekrškovni postopek.

Glede na to da smo na polovici decembra, kolumno začenjam z lepo in poučno mislijo. Kahlil Gibran je nekoč zapisal: »Prijaznost je kot sneg. Polepša vse, kar pokrije.« Letošnji december je odet v čudovito praznično dekoracijo, ki krasi Velenje in marsikatero drugo mesto v naši okolici in širše. Za prelepo kuliso je poskrbela še narava in s snežinkami prekrila vse, kar je lahko.

Kamorkoli pogledamo, nas obkroža zimska idila. Božično-novoletni prazniki se približujejo in vplivajo na naše počutje in obnašanje, ne glede na dejstvo, da bodo tudi letošnji zaradi pandemije malce drugačni kot v preteklih letih.

Tega se zavedajo tudi policisti, ki so v preteklih dneh skupaj s predstavniki Javne agencije RS za varnost prometa in nevladnih organizacij izvedli nacionalno preventivno akcijo za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Z odmevnim sloganom »Ne bodite vzrok za prižig intervencijskih luči, v decembru naj svetijo le praznične!« so izvajali aktivnosti na območju celotne države.

Morda se komu zdijo tovrstne aktivnosti odveč ali celo pretirane, vendar je policijska statistika žal neizprosna. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo letos za 27 odstotkov več smrtnih žrtev kot v lanskem letu. Vinjeni vozniki motornih vozil so do konca novembra povzročili 1.277 prometnih nesreč, v katerih je bilo 631 telesno poškodovanih in 33 smrtnih žrtev. Problematično je predvsem drugo polletje, saj je do 31. maja zaradi vinjenih voznikov umrlo 7 oseb, od 1. junija do 27. novembra pa kar 26 oseb. Številke so dokaj velike in čeprav je bilo letos prometnih nezgod zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola več le za odstotek, je bilo smrtnih žrtev za 27 odstotkov več.

Policisti navajajo, da je povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos 1,42 promila, med prometnimi nesrečami s smrtnim izidom pa 1,39 promila. Povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom so bili moški, največ v starostnih skupinah od 45 do 54 in od 55 do 64 let, kot vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Poleg teh je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji alkohola v krvi (med 0,01 in 0,5 promila) do 27. novembra umrlo 5 oseb.

Med vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom sta v ospredju neprilagojena hitrost (17 smrtnih žrtev) in nepravilna stran/smer vožnje (12 smrtnih žrtev).

Predstavljeno statistiko so poslabšale prometne nesreče v prvi polovici meseca, pred nami pa so še božično novoletna praznovanja, ki jih spremljajo srečanja in zabave z dobro hrano in pijačo, kar predstavlja kritičen čas in tveganje za prekrške pod vplivom alkohola tako na cesti kot drugje. Prekoračitev zmerne količine alkoholnih pijač negativno vpliva na delovanje možganskih centrov in s tem celega telesa. Alkoholizirani oziroma vinjeni vozniki slabše vidijo, njihovo vidno polje se zoži in težje zaznavajo dogajanje na levi in desni strani vozišča. Večja, kot je hitrost, večja je zožitev vidnega polja. Alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, zaradi česar vinjeni voznik težje zaznava rdečo barvo, ki je v prometu dokaj pogosta in ima zelo pomembno funkcijo, pa naj gre za rdečo luč na prometnih znakih, na semaforju ali na drugih avtomobilih.

Predstavljena problematika alkohola in alkoholiziranosti v cestnem prometu pa ne pomeni, da alkohol ni nevaren in moteč na drugih področjih. Njegov negativni vpliv je prisoten pri vseh opravilih, pa naj gre za hišna opravila, upravljanje s stroji in z električnimi aparati, rekreacijske in športne aktivnosti, skratka – vsepovsod.

Glede na snežne razmere in začetek smučarske sezone tudi na smučiščih, kjer je poleg vidnega polja in ravnotežja potrebna tudi zbranost, pozornost in sposobnost pravilnega ocenjevanja okoliščin. Če parafraziram misel Kahlila Gibrana: »Treznost je kot sonce.

Osvetli in polepša vse.« Tudi v decembru.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Tašča je udarila občanko Velenje, 8. decembra – Nekaj minut po peti uri so policisti posredovali v Starem trgu pred vhodom Centra za socialno delo, kjer je občanko udarila tašča. Zbrali so obvestila in sprejeli zapisnik o prejemu ustne kazenske ovadbe v zvezi s kaznivim dejanjem. Zoper osumljenko bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Na bolšjem sejmu prodajal orožje Velenje, 11. decembra – Ob 10. uri so velenjski policisti ob nadzoru bolšjega sejma na Titovem trgu zasegli zračni

orožji, ki ju je občan prodajal na stojnici.

Gre za zračno puško kal. 5.5 in zračno pištolo kal. 5.5 znamke Kantar.

Orožje so zasegli, ker ga je prodajal brez ustreznih dovoljenj. Zanj sledi prekrškovni postopek.

Učenec odrinil in klofutnil učiteljico Velenje, 13. decembra – V ponedeljek so policisti ukrepali na eni izmed osnovnih šol v Velenju, kjer je učenec odrinil in klofutnil učiteljico. Zbrana so bila obvestila udeležencev. Zoper učenca bodo na okrožno državno tožilstvo podali poročilo zaradi protipravnega ravnanja otroka.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

16. decembra 2021

Snežni teror Velenje, 14. decembra – Pet dni je že minilo od malo obilnejšega sneženja, vendar so poti v Velenju zaradi kupov pomrznjenega snega na nekaterih lokacijah tako za avtomobile kot za pešce

pravi izziv.

Zaradi pluženja se med pločnikom in cesto marsikje pojavlja tudi do pol metrski pas pomrznjenega snega, vmes pa so tudi kot manjša skala veliki kosi ledu.

Zato je vozni pas na cesti bistveno ožji in še kako nevaren za vsa vozila, saj se s tem precej zoži vozna površina.

Pločniki so večinoma očiščeni snega, a kaj, ko se sredi njih kar naenkrat pred pešcem pojavi neprehodna zaledenela snežna gmota. Če pa je poleg še ograja, postane prečkanje površine misija nemogoče. Še večje težave imajo invalidi, ki lahko ob tako neprimerno (ne)očiščenih površinah ostanejo doma kar do pomladi ali vsaj do prve večje otoplitve.

Veliko nejevolje pa marsikje povzroča tudi pluženja glavnih poti na način, da potem veliki kupi snega zaprejo dostop do posameznih stanovanjskih objektov.

Kanček več pozornosti ne bo odveč. 🔲

Jure Beričnik

Uredite parkirne abonmaje za leto 2022

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Velenje – Komunalno podjetje Velenje poziva uporabnike, da si uredijo parkirne abonmaje, dovolilnice in karte za leto 2022 po spletu.

Vlogo najdete na spletni strani podjetja v zavihku uporabniški center/e-naročanje Modre cone.

Pogoj za izvedbo e-naročila je, da je uporabnik prejemnik e-računa v PDF obliki. Naročeni abonmaji in dovolilnice bodo poslani na naslov, naveden na vlogi.

Za več informacij so dosegljivi na telefonski številki 03 896 18 72 ali na elektronskem naslovu prodaja@kp-velenje.si. 🔲

mz

Obstajajo dnevi in obstajajo Dnevi. Poznaš tisti občutek, ko si »daš duška«, ko te ponese v kreativo, v igrivost, v domišljijo? Ko ti ura mine kot minuta, ko »padeš not«?

Tempo vsakdana ni prijatelj kreative. Ni ravno tako, da se zjutraj zbudimo in pomislimo, kaj bomo pa danes »ustvarjali«, kajne?

Same sebi določamo kreativo! Z vsem, kar delamo, govorimo, se odločamo, se dotaknemo – vse to je prežeto z našo energijo.

Kreativo v bistvu duši prepričanje, da so zgolj izbrani dnevi namenjeni našemu izražanju. Če pa bolje premislimo, se vedno izražamo! Ni mogoče, da se ne bi izražale!

Zakaj čakati na dneve, da bi se izražale kreativno? Prav vsak dan lahko vnesemo v svoje delo igrivost, inovativnost, domišljijo!

Celo v najbolj »dolgočasne« trenutke naših vsakdanov lahko vnesemo spontanost, odprtost za nove in sveže ideje, potenciale, odgovore, vprašanja in možnosti.

Ne verjameš? Poskusi s preprostimi triki.

Jutri namesto klasičnega pisala izberi barvne kulije! Obarvaj svojo beležko, kamor zapisuješ obveznosti, na sestanek s seboj prinesi pisalo z bleščicami, prijetno toploto okoli vratu si pričaraj z barvnim šalom, ko bos imela težak trenutek v dnevu, si zapoj »čista jeba«, svoje dolge lase spni v kito!

Kaj bi še ti dodala? Prepričana sem, da ogromno! Daj življenje svoji kreativi, ne ji dovoliti, da se zaduši v tvojem prepričanju, da je le redko na obisku! V bistvu je vedno v tebi in s teboj.

Nepričakovani uspeh na delovnem mestu vas bo izredno osrečil. Začeli boste sodelovati z nekom, ki ga občudujete in vam bo predal veliko novih znanj.

Vajino skupno delo bo plod ustvarjalnosti, zaupnosti in razumevanja. Veliko bolj zadovoljni boste sami s seboj. Nasmiha se vam službena pot v tujino ali pa neko izobraževanje, ki bo korenito vplivalo na vašo kariero. Morda se boste začeli ukvarjati s kakšnim novim ustvarjalnim delom ali kako drugače začeli širiti svoja obzorja. Tudi ukvarjanje z duhovnostjo ni izključeno. Začeli se boste pripravljati na praznične dni in v tem zelo uživali.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Bolj ko se bo bližal konec leta, bolj nemirni boste. Ne boste več točno vedeli, česa si želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Poudarek bo predvsem na intimnih odnosih. Če ste samski, boste morali v ljubezensko dogajanje vložiti veliko energije, da bi dosegli to, kar si želite. Znebiti se boste morali strahov, kompleksov, zadržkov in dvomov, ki jih imate zaradi prejšnjih razmerij. Veliko boste razmišljali o preteklosti in poskušali popraviti napake, ki ste jih nekoč že storili. Sedaj je tudi pravi čas, da se znebite katere od svojih razvad ali odvisnosti, morda cigaret, nezdrave hrane ali česa drugega. Naj bodo to novoletne zaobljube.

🔲

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Naučili se boste veliko novega, še posebej na področju odnosov, saj v vaši ljubezenski zvezi že dolgo ni vse tako, kot bi si želeli. Ne pozabite, da je ljubljena oseba kot zrcalo, ki vas opozarja na vaše pozitivne in negativne lastnosti. Morali boste stopiti korak nazaj in nehati trmariti o stvareh, o katerih se ne strinjata. Žal nimate vedno prav. Kompromisi bodo nujni, tem pa se ne boste mogli izogniti niti na delovnem mestu. Čeprav želite vedno vse narediti sami, vam bo tokrat moral pri nekem projektu pomagati nekdo od starejših in bolj izkušenih sodelavcev. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

V zadnjih tednih se vam v življenju dogaja toliko zanimivih in tudi utrujajočih stvari, da so vam dnevi postali čisto prekratki. Želite dobro opraviti vse naloge na delovnem mestu in se hkrati razdajati tudi domačim. Spraševali se boste, ali imate toliko moči, da s takšnim tempom nadaljujete še nekaj tednov. Morda se vam bo zdelo, da ne bo šlo, ampak vas bo presenetilo prav to, da bodo stvari tekle točno tako, kot si želite. Tisti, ki ste v partnerskem odnosu, boste srečni, kot že dolgo ne. Za tiste, ki partnerja še nimate, pa bo imel ta vikend svojevrsten čar. Priložnost bo krasna, oseba tudi. Ne razmišljajte preveč, predajte se trenutku.

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

V velikih dvomih boste glede prihodnosti. Vaše misli bodo pogosto begale z ene stvari na drugo. Pomembno je, da čim manj razmišljate in čim več delujete.

Nepričakovano boste prejeli pomoč od bližnje osebe – sprejmite jo. Postavite si nekaj ciljev in se poskušajte čim bolj motivirati k aktivnemu delu in jih izpeljati.

Lahko se namreč zgodi, da se boste zaradi nenadnih ovir raje vdali v usodo in ne boste nadaljevali s projektom, ki vam sicer veliko pomeni. Ne vrzite puške v koruzo. Vztrajnost, ki jo potrebujete za nadaljevanje, boste morali najti v sebi. Ne bo lahko, sploh na začetku ne. Ko bo steklo, bo šlo lažje.

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici, ki bo začel veljati 1. januarja 2022. Zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Za vas bo te dni veljalo, da videz lahko tudi vara. Čeprav bodo vsi mislili, kako uživate v prazničnem decembru, boste v resnici trpeli. Partner se bo oddaljil od vas in ne bo vam čisto jasno, kaj se z njim v resnici dogaja. Zaupanja preprosto ne bo več. Postali boste sumničavi in prestrašeni. Poskušajte se pogovoriti z njim na miren način in mu povejte, kako se počutite. Morda gre le za prehodno krizo, ki bo minila. Zna biti, da je zašel v finančne težave, pa vam tega noče priznati, ker ga je preveč sram. Ponudite mu podporo in razumevanje, pomagajte mu tudi na finančnem področju, če bo to potrebno. Zavedajte se, da za vsakim dežjem posije sonce.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Novosti:

EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

TOREK, E D 1 6.

M , .

2 1 .

1 2 O IN 19. UR

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Neka oseba, ki vam sicer ni preveč blizu, vam bo odprla oči. Spoznali boste, kaj je resnično pomembno v življenju. Če ste morda mislili, da so to materialne dobrine ali poslovni uspeh, boste sedaj spoznali, da je resnična sreča v vas samih. Zelo možno je, da se boste znašli v vlogi učitelja ali svetovalca nekomu, ki se bo znašel v krizi.

S tem pa boste pomagali tudi sebi in se marsikaj tudi sami naučili. Če bo šlo za odnos v službi, bodite še posebej potrpežljivi. Če pa gre za ljubezenski odnos, se pripravite na to, da boste spoznali tudi nekaj svojih napak, ki jih morda že dolgo ponavljate in se jih v bistvu sploh niste zavedali. Zdravje bo krhko.

Uporaba pretečenih osebnih izkaznic

obdari prav vse otroke...

Če ste v zahtevni ljubezenski zvezi in je vaša sreča vedno bolj ogrožena, se boste potrpežljivo lotili sprememb. Upali boste, da bo partner to opazil in se bo tudi on začel odzivati drugače. Zelo možno je, da se bo to zgodilo, kar bo izredno pozitivno vplivalo na vajin odnos. Tudi partner se bo namreč tako lažje prilagajal in bo postal pozoren tudi na svoje napake. Če pa boste čez nekaj časa še vedno imeli občutek, da je vaš trud zaman, se boste morali vprašati, kakšen smisel ima nadaljevati zvezo, ki vas ne osrečuje. Če je ne boste prekinili, se pripravite na dolgo agonijo. Samski boste med prazniki žal precej osamljeni.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Zadušena ustvarjalnost

19

• Rok začetka izdaje novih, biometričnih osebnih izkaznic in osebnih izkaznic z elektronsko identiteto posameznika je s 3. januarja 2022 prestavljen na 28. marec 2022; • Podaljšuje se uporaba osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost (od 29. 3.

2020 dalje) oziroma jim bo potekla veljavnost do 27. 3.

2022, kot javnih listin za izkazovanje istovetnosti in državljanstva; • Uporaba osebnih izkaznic v navedene namene je mogoča zgolj na območju Republike Slovenije, ni pa mogoča, če je njen imetnik v tem času spremenil na osebni izkaznici vpisano osebno ime, prebivališče, datum rojstva, spol ali EMŠO ali če mu je prenehalo veljati državljanstvo Republike Slovenije oziroma če fotografija na osebni izkaznici ne izkazuje več njegove prave podobe. 🔲

Neki dogodek bo močno vplival na vaše mnenje o sebi. Začeli se boste bolj zavedati svojih pozitivnih lastnosti, poudarili boste svoje adute in se začeli bolj boriti za uspeh. Hrepenite po spremembi, ki bo tudi razlog za spremembo vašega videza. Morda si boste omislili bolj drzno pričesko, spremenili barvo las, pridobili ali se znebili nekaj kilogramov ali pa popestrili svojo garderobno omaro. V ljubezni se kažejo spremembe na bolje, ki pa se bodo sprva izražale v različnih napetostih. Zna se vam zgoditi, da boste končno vstopili v resen partnerski odnos, o katerem že dolgo sanjarite. Vezani pa boste deležni razvajanja svojega partnerja.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Osredotočali se boste predvsem nase in na svoja nezadovoljstva. Zdi se vam, da se v zadnjem času nič ne zgodi tako, kot si vi želite. Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o tem, kaj bodo počeli za novo leto, vam pa še ne bo do takih pogovorov.

Pričakujete namreč, da boste pač doma, saj je takšna tudi trenutna zdravstvena situacija. Izognite se pasivnosti in raje aktivno začnite spreminjati svoj vsakdanjik. Dela boste imeli v naslednjih dneh še zelo veliko, kar pa sploh ne bo slabo. Vsaj ne boste imeli časa, da se smilite sami sebi. Zavedanje, da boste po novem letu lahko počivali, vam bo dajalo dodatno energijo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

S partnerjem se bosta še bolj povezala in skupaj preživela zadnje decembrske tedne v prazničnem vzdušju. Določene težave, ki bodo izvirale iz vašega ali partnerjevega poklicnega sveta, bosta reševala s skupnimi močmi. Medsebojna podpora in razumevanje bosta še bolj poglobila vzajemno spoštovanje in ljubezen, ki ju čutita drug do drugega. Tisti, ki ste samski, pa boste pogrešali več čustvene drame.

Zna se vam zgoditi, da se boste ob koncu tedna zapletli v avanturo, ki bo ogrozila vašo čustveno stabilnost. V tem smislu bodite previdni predvsem ob koncu leta, ko boste preveč vzneseni in zato sposobni narediti marsikatero neumnost.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Napredek, ki si ga že tako dolgo želite, bo po vsej verjetnosti naporen in počasen.

Ne bodite preveč nestrpni, saj vam bo dolgoročno prinesel veliko pozitivnih sprememb, kratkoročno pa tudi nekaj preizkušenj in priložnosti za osebno rast.

Spremeniti boste morali napake in vzorce, ki jih že predolgo ponavljate in za katere bi bil čas, da se jih znebite. Če boste pogumno stopili po poti malih korakov in se boste tudi pripravljeni prilagajati, boste za nagrado poželi velike uspehe. Pomembno je, da ostanete samozavestni, pozitivno naravnani in odprti za spremembe. Uspeh bo prinesel tudi finančno nagrado.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

16. decembra 2021

Petek,

Sobota,

16. decembra

17. decembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dok. ser.

10.55 Nova dvajseta, slov. nad.

11.20 Vem!, kviz 11.55 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Rusija iz zraka, ru.-nem. dok. ser.

14.50 Slovenski utrinki 15.20 Težišče - Sulypont, pogov. odd.

16.05 Krompir, razv. odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, odd. o znanosti 17.55 Na kratko, Postresničnost 18.05 Reaktivčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 EkstraVisor 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser.

00.35 Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, odd. o znanosti 10.50 Nova dvajseta, slov. nad.

11.20 Vem!, kviz 11.55 Dosje, V žrelu kapitala 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Rusija iz zraka: Sibirija, ruskonemška dok. ser.

14.45 Prisluhnimo tišini, Tudi to je slovenščina!, izob. odd.

15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.55 Dobrodošli pri Jonu, risanka 16.00 Kapucar, belg. mladinska nad.

16.15 Osvežilna fronta, odd. za mlade 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Bilo je nekoč v Ameriki, am.-it. film 02.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 04.20 Napovedujemo

06.10 07.00 07.10 07.20 07.30 07.55 08.15 08.40 08.45 09.10 09.50

04.00 Info kanal 10.05 Dobro jutro 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M), prenos iz Val Gardene 13.10 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.35 Na vrtu, izob. odd.

14.10 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), prenos iz Le Grand-Bornanda 15.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), prenos iz Ramsaua 17.20 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, polfinale, prenos iz Granollersa 19.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, posnetek iz Abu Dabija 20.20 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, polfinale, prenos iz Granollersa 22.00 Božično-novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija 23.55 V imenu napredka, fr. dok. film 02.45 Info kanal

00.50 01.15

04.00 10.05 11.20 12.55 14.15 15.25 17.00 18.15 20.00 20.55 22.35 23.10

23.35 01.15

Info kanal Dobro jutro V petek zvečer Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, prenos iz Carezze Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), vključitev v prenos iz Le Grand-Bornanda Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih, bazenih, vključitev v prenos iz Abu Dabija Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, posnetek iz Carezze Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dok. ser.

Umori na podeželju, brit. nad.

Ambienti Odmev impresionizma v Narodni galeriji: Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.30 08.45 09.50 10.45 11.55 12.55 13.10 14.10 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 102. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 55. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 56. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 23. del Sekirca v med, 1. sez., 72. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 57. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 73. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 20. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8.30 8.40 8.55 9.00 9.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Transibirska železnica, ponovitev Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih Iz arhiva informativ. programa Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.55 22.20 22.25 23.15 23.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.40 09.45 10.45 11.55 12.50 13.05 14.05 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.00 00.35 02.40 03.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 103. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 57. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 58. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 24. del Sekirca v med, 1. sez., 73. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 59. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 74. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Božič na kvadrat, ameriški film Dave, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8.30 8.40 8.55 9.00 9.05 10.15 10.30 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 24 Iz arhiva informativ. programa Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš Maš: oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Ameriški parki, 2013 Regionalne novice, inf. program 17. december 2020. VTV praznuje 30 let, pon. oddaje Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.35

Nedelja,

18. decembra

10.35 10.55 11.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.55

02.10

Kultura, Odmevi Čudogozd: Pod zemljo Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka Pika in božična smrečica, ris. film Studio Kriškraš, odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za predš. otroke Mulčki, risanka Firbcologi, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Koroška Bela Jesenice in OŠ Frana Roša Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. mladinska nad.

Bela krizantema, dok. film NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Podjetno naprej, Lea Pisani, kultura oblačenja Rusija iz zraka, ru.-nem. dok. ser.

Sveta gora Fudži, kraj čaščenja in vir navdiha, japonska dok. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, risanka, Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Snežni angeli, šved.-dan.nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Bolečina in slava, špansko-francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 Najboljše jutro 07.30 Spomini, Andrej Rosina 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), prenos iz Val d'Isera 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (M), prenos iz Val Gardene 12.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Le Grand-Bornanda 13.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, posnetek iz Dresdna 14.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), prenos iz Le Grand-Bornanda 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga 17.50 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih, bazenih, posnetek iz Abu Dabija 18.50 Košarka - liga ABA: Cedevita Olimpija : Studentski centar, prenos iz Ljubljane 20.55 Alice in župan, fr.-belg. film 23.45 Dan 202: Elevators in posebni gosti 02.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.35 08.45 08.50 08.55 09.05 09.30 09.45 11.20 13.25 13.40 15.25 15.40 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 23.55 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mini mojstri, ris.

Super poklici, 1. sez., 2. del Živalice, 1. sez., 12. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Pet herojev, ameriški film Dave, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Brez spremstva, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Marley in jaz, ameriški film Zamenjan, ameriški film Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.40 10.10 11.40 12.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Miš Maš: oddaja za otroke Šport in špas 2021 Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Debela peč Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2900. VTV magazin, reg. inf. odd.

Deset let ansambla Brloga, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13.05 13.35 15.30 16.00 17.30 17.45 17.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.33

19. decembra

07.00 07.02 07.05 07.10 07.15 07.20 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.00 09.05 09.20 09.30 09.40 10.05 10.15 10.25 11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.25 14.55 15.40 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 21.15 22.00 22.25 23.20 23.30 23.55 00.50

04.00 06.45 07.00 07.30 07.55 08.20 09.15 09.50 10.55 11.55 12.55 13.20 14.40 15.55 17.50 19.00 20.30 20.45 21.45 23.55 01.20 02.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.25 09.50 10.05 11.45 12.00 13.00 14.05 14.40 15.20 15.35 17.55 18.50 18.55 20.00 23.15 01.15 03.00

8.30 8.40 8.55 9.00 9.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 17.30 17.40 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Tib in Tamtam, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Palčič, risani film Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Ozare Obzorja duha, Pripravimo Gospodu pot Ljudje in zemlja, izob. odd.

Kuhinja naših non dediščina solin, Pridelava soli, kuhanje: ocvrte sardele Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Pozabljeni božič, norveški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Vsa bitja, majhna in velika (I.), britanska nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dok. film Za lahko noč: Operne arije, baritonist Robert Vrčon Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, odd. o znanosti Glasbena matineja: Trio Evterpa Odpotovanja, Madagaskar, pot.

Ambienti Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alte Badie Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), prenos iz Val d'Isera Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint dvojic, prenos iz Dresdna Biatlon - svetovni pokal, skupinski start (Ž), vključitev v prenos iz Le Grand-Bornanda Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie Biatlon - svetovni pokal, skupinski start (M), prenos iz Le GrandBornanda Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Engelberga Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, finale, vključitev v prenos iz Granollersa Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, posnetek iz Abu Dabija Žrebanje Lota Spoznajmo pingvine, br. dok. odd.

Lonec z zlatniki - nekaj rund s Shanom Macgowanom, dok. f.

Vikend paket Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Robocar Poli, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mini mojstri, ris.

Super poklici, 1. sez., 3. del Živalice, 1. sez., 13. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Winx klub: Čarobna pustolovščina, italijanski film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Marley in jaz, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Ritem norosti, ameriški film Končno srečen, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo MIiš Maš: oddaja za otroke 2899. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2900. VTV magazin, reg. inf. odd.

Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Robo TV 20 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

20. decembra

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Obzorja duha, Pripravimo Gospodu pot 11.00 Nova dvajseta, slov. nad.

12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord?, brit. hum. nan.

14.40 S-prehodi, Pravična trgovina 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.20 Z kot Zofka, odd. za predš.otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej 18.00 Kepice, risanka 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.50 Vreme, Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus 23.30 Glasbeni večer: Samospev v dialogu Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Alte Badie 11.00 Dobro jutro 12.20 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie 14.25 Na lepše 15.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Abu Dabija 17.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), posnetek iz Alte Badie 18.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Pridelava soli, kuhanje: ocvrte sardele 20.00 Odpotovanja, Čile, potopis 20.50 Dediščina Evrope: Mlada leta Astrid Lindgren, šved.-dan. film 22.55 Podjetno naprej 23.35 Dva ena, kratki igrani film 01.10 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 09.05 10.10 11.25 12.20 12.35 13.50 15.00 16.10 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 00.00 00.55 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 104. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 59. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 60. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Ena na ena Sekirca v med, 1. sez., 74. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 61. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 75. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 21. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 14. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2900. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije, dok. oddaja Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.35 18.40 19.05 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Sreda,

21. decembra

06.20 07.00 10.05 10.50 11.55 13.00 13.35 14.45 15.15 16.00 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus Nova dvajseta, slov. nad.

Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord?, brit. hum. nan.

Duhovni utrip Kanape - Kanape, odd. za mlade Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Jezero, slovenska nad.

Josip Jurčič, dok. portret Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Alenka Šelih, roj. Rosina Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela 11.00 Dobro jutro 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela 14.00 Joker, kviz 15.00 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Abu Dabija 17.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), posnetek iz Courchevela 18.30 Kaj dogaja?

20.05 Hitra moda: resnična cena poceni mode, fran. dok. odd.

21.05 Izmuzljiva resnica, brazilski film 22.40 Španska božična glasba, posnetek iz kapele Kraljeve palače v Madridu 23.50 NaGlas!

00.15 Okusi Kube: Revolucija kuhinje, poljska dok. odd.

02.10 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.50 08.00 08.15 09.25 10.35 11.40 12.40 12.55 14.00 15.15 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.20 23.50 00.45 00.45 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 105. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 61. del Zlata kletka, 1. sez., 1. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 25. del Sekirca v med, 1. sez., 75. del Kmetija Zlata kletka, 1. sez., 2. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 1. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 7. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Prihod Dedka Mraza v Velenje in koncert Challeta Salleta Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2901. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Koroška Rinka Deset let ansambla Brloga, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.30

22. decembra

06.20 07.00 10.05 10.50 11.55 13.00 13.35 14.45 15.20 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.50 18.57 20.05 22.00 22.05 23.00 23.45 00.20 00.50 01.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda Nova dvajseta, slov. nad.

Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord?, brit. hum. nan.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Koroška Bela Jesenice in OŠ Frana Roša Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, Kostanjevica na Krki, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi Bela in Sebastijan, risanka Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Odslej sta mož in žena, nemško-francoski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Mestne promenade, Kostanjevica na Krki, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.15 Kanape - Kanape, odd. za mlade 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevela 11.00 Dobro jutro 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevela 14.20 Ambienti 15.05 Vikend paket 16.35 Zbujeni v sanje, igrano-dok. film 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 19.50 Žrebanje Lota 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Madonne di Campiglio 21.50 Moje mnenje 22.50 Koristolovec, britanska nad.

23.45 Otoki svetlobe, dok. film 01.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.40 08.55 10.00 11.00 12.10 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 22.30 23.10 00.05 01.00 01.50 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Peter Pan, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 106. del Zlata kletka, 1. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 3. del Sanjski moški, 19. sez.

TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 26. del Gorski zdravnik, 13. sez., 1. del Gorski zdravnik, 13. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 4. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 2. del 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 22. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 18. del Gasilci v Chicagu, 7. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

TV prodajno okno Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2901. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev TV prodajno okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 21 Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Maji Štamol Droljc Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 21

Winman, Sarah: Srce v oklepu

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.zalozba-meander.si Zgodbo bi lahko postavili v katerokoli industrijsko okolje, pisateljica Sarah Winman pa jo je postavila v Oxford, ki je znan tudi po tovarni avtomobilov v bližnjem naselju Cowley. Sledimo kompleksni ljubezenski zgodbi treh ključnih oseb – Ellisa, Mi-

chaela in Annie. Pred nami se odstira Ellisova življenjska zgodba, zgodba vdovca, ki v tovarni avtomobilov dela v nočni izmeni. Še vedno žaluje za svojo ženo Annie, a to žalovanje je veliko več kot samo žalost ob izgubi ljubljene osebe. Splet odnosov se kristalizira okoli prijateljstva med Ellisom in Michaelom. V najstniških letih ju je povezovalo

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Božično - novoletni sejem do 31.12.

• Podaljšan delovni čas ob petkih in sobotah do 22.00 vse do Božiča • Hitro testiranje na Covid-19, na zu-

kolesarjenje, plavanje in slikarstvo, njuno tesno prijateljstvo pa je spontano preraslo v romantično prvo ljubezen …

Rozina, Roman: Sto let slepote

od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani Vir: www.mladinska-knjiga.si

Spider Man: No Way Home, znanstvenofantastična akcija, 159 min (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Zendaya, Benedict Cumberbatch, Jon Favreau, Jacob Batalon Petek, 17. 12., ob 19. uri

POZABLJENI BOŽIČ Forgotten Christmas, podnaslovljen družinski fantazijski film, 70 min (Norveška) Režija: Andrea Eckerbom Igrajo: Anders Baasmo Christiansen, Miriam Kolstad Strand, Trond Espen Seim Sobota, 18. 12., ob 17. uri

ZGODBA Z ZAHODNE STRANI West Side Story, muzikal, 156 min (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Ansel Elgort, Rachel Zegler, Ariana DeBose, David Alvarez, Rita Moreno Sobota, 19. 12., ob 20. uri

ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Moonbound, sinhronizirana družinska pustolovščina, 85 min (Nemčija, Avstrija) Režija: Ali Samadi Ahadi Glasovi: Asja Kahrimanovič, Blaž Šef, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Maja Kunšič, Primož Pirnat, Vesna Pernarčič Nedelja, 19. 12., ob 16. uri

Ves december:

Čarobna Vista in Čarobna Vila Bianca – Zavod za turizem Šaleške dolineBela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalčki (vse v središču mesta) – Festival Velenje Sreča(l)išče – voščila na poti na izbranih okoliških vrhovih – Festival Velenje

VELENJE Četrtek, 16. 12.

17.00 Park Velenjskega gradu Jaslice, odprtje razstave 17.00 Igrišče OŠ Gorica Dobrodelni bazar, kulturni program in obisk dedka Mraza 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Nasmeh v očeh, koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter komorne godalne zasedbe učencev in dijakov šole 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek, spletni bralni klub 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev novega, 18. zvezka Šaleških razgledov

Sto let slepote, »zgodovinska freska slovenskega 20. stoletja«, je monumentalen roman, ki v razvejano rodbinsko sago o družini Knap vpleta številne dogodke iz dejanske zgodovine.

Pester nabor raznovrstnih likov je postavljen na ozadje rudarskih revirjev, od vzpona rudnikov do njihovega zaprtja, osrednji junak, slepi Matija, pa se rodi ravno v času, ko se začne družinska hiša zaradi rudniških izkopavanj pogrezati in je v zraku grožnja apokaliptičnega konca. 🔲

nanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Petek, 17. 12.

17.00 Vila Bianca Pogledi na goro, odprtje razstave

likovne sekcije KUD Polzela 19.00 Galerija F-bunker Nosimo naš prostor, odprtje razstave Ive Suhadolnik Gregorin 19.00 Glasbena šola Velenje, preddverje Prekoncertni klepet s Komornim godalnim orkestrom AG Ljubljana 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana, za abonma Klasika in izven

Sobota, 18. 12.

8.00

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Škratovo ime, predstava Gledališča iz desnega žepka (Čarobne sobotnice)

Nedelja, 19. 12.

10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi, dolinska bajka z družinsko delavnico 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Praznični plesni produkciji Plesne šole Spin

Ponedeljek, 20. 12. x

Galerija Velenje Kreativni poziv: Išče se domači

inovator, spletna akcija 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Muzejski odmevi: O knjigi Letalstvo v Šaleški dolini 17.00 Galerija Velenje Praznična namizna dekoracija, ustvarjalna delavnica za mladino in odrasle, prijave: info@ galerijavelenje.si 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Kata Laštro: Dežela Škratovnija in zmešana zelena abeceda, predstavitev knjige 18.00 in 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mali otroci, veliki problemi, stand up predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka – obe predstavi sta razprodani!

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Benedetta, biografska drama, Filmsko gledališče

Torek, 21. 12.

18.00 YouTube Glasbene šole Velenje Božično-novoletni koncert najmlajših skupin šole 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana (Čarobna promenada v dvorani) Nuša Derenda, koncert (obvezen dvig brezplačnih vstopnic na blagajni Festivala Velenje) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Noč kratkih filmov 2021,

brezplačna projekcija izbora slovenskih kratkih filmov

Sreda, 22. 12.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 Velenjski grad Odprtje nove stalne razstave o Franu Korunu Koželjskem

ŠOŠTANJ Četrtek, 16. 12.

17.00 Mestna knižnjica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom.

Izvajala bo Janja Rednjak.

Lunine mene

19. decembra, ob 5:35 (polna luna - ščip)

V Velenju plapola nova kulturna zastava Velenje, 1. decembra – Pred poletnimi počitnicami so na Osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje izvedeli, da so že četrtič uspešno kandidirali na razpisu Kulturna šola. Dokazali so, da kakovostno delujejo na različnih kulturnih področjih, zato so ohranili naziv, ki jim pripada do 31. avgusta

2025. V sredo, 1. decembra, jih je obiskala Nina Mavec Krenker, vodja Območne izpostave Velenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ter jim uradno predala novo kulturno zastavo in priznanje. 🔲

MK

Na Gustavki so ponosni na to, da so ohranili naziv, in se bodo trudili, da tudi v tem nekoliko posebnem času uspešno delujejo na področju kulture.

Nagradna križanka Osmica Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

KINO spored SPIDER MAN: NI POTI DOMOV

21

PRIREDITVE

16. decembra 2021

pon. – sob.: 7.– 20.

NI ČAS ZA SMRT No Time To Die, akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA) Režiser: Cary Joji Fukunaga Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Nedelja, 19. 12., ob 19.00

BENEDETTA Benedetta, biografska drama, 131 min (Francija) Režiser: Paul Verhoeven Igrajo: Charlotte Rampling, Daphne Patakia, Lambert Wilson, Virginie Efira Ponedeljek, 20. 12., ob 19.00

NOČ KRATKIH FILMOV 2021 Sedem kratkih filmov, 93 min (Slovenija) Torek, 21. 12., ob 20.00 - BREZPLAČNO Na zimski solsticij in najkrajši dan v letu se že tradicionalno pridružujemo mednarodnemu dogodku ter v ospredje postavljamo pomen te vznemirljive filmske forme!

Program: • Ne morete me avtomatizirati, Katarina Jazbec, 2021, 20’ • Magični grad je tu, Ester Ivakič, 2021, 3’ • Detektiv Dorian, Luka Marčetič, 2021, 3’ • Delčki, Áron Horváth Botka, 2020, 15’ • Kazenski strel, Rok Biček, 2021, 15’ • Sestre, Kukla, 2020, 23’ • S-N-D, Sara Bezovšek, 2021, 14’

NOVO: BISTRO FRANČEK NAŠIM KUPCEM se zahvaljujemo za zaupanje ter jim želimo ZDRAVO in sreče polno leto 2022!

IZJEMNO UGODNE CENE!

Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil.

Da bodo praznovanja še bolj nepozabna!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 27. decembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

16. decembra 2021

Nagradna križanka Mobtel

24 ur

Prednosti novih paketov NEO SVET • Obilna mobilna komunikacija kjerkoli in kadarkoli • Super hiter internet v vsakem trenutku • Napredna TV-izkušnja za vso družino ČETRTEK, 16. decembra

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Velenjka | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Interspar Šalek | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Orožnova 1 (Supermarket Jager) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PETEK, 17. decembra

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 27. decembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Postanite naročnik

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 18. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

NEDELJA, 19. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 20. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (pripravlja Mitja Čretnik); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 6. do 12. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 6. do 12. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 21. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (svetuje Simon Ogrizek, predsednik evropskega vrtnarskega združenja); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 22. decembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA IŠČEM resno, starejšo soplesalko za tečaj plesa po novem letu.

Gsm: 040 306 497.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm: 041 261 676.

KOCKE SENA, silažne bale, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

BIKCA, mešančka RJ-Simentalc, težkega 180 kg, prodam.

Gsm: 031 640 369.

PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg prodam. Možen nakup tudi svinjskih polovic po ugodni ceni.

Gsm: 041 445 315.

KUPIM STROJ ZA KEKSE, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim.

Gsm: 041 969 210.

Oglasi, zahvale, osmrtnice  898 17 50

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

16. decembra 2021

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 18. 12. 2021 in nedeljo, 19. 12. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

od 17. 12. do 23. 12.

- 17. decembra 1836 se je v Sv. Martinu pri Šaleku rodil publicist, pedagog in duhovnik Tomaž Lempl. Po končanem mariborskem bogoslovnem učiteljišču se je pridružil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik in profesor. Umrl je 20. marca 1908 v Št. Andražu v Labotski dolini; - 17. decembra 1906 se je v Tržiču rodil direktor Tovarne usnja v Šoštanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zaslužen za leta 1951 zgrajen planinski dom v Šentvidu nad Šoštanjem oziroma Slemenu, ki se po njem tudi imenuje. Umrl je 28. oktobra 1981; - 17. decembra 1990 je velenjska VTV prvič poslala »živo« sliko v televizijski medijski prostor Slovenije; - sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne žirije in občinstva prejel film »Rekord« avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja; - 18. decembra 1939 se je rodil

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI • •

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

• •

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

•

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

•

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Špeglič Martin, roj. 1937, Šoštanj, Cesta talcev 3A Globačnik Marija, roj. 1920, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5G Pocajt Franc, roj. 1945, Velenje, Podgorje 3 Tamše Ljudmila, roj. 1938, Velenje Hrastovec 50 Kralj Roman, roj. 1946, Velenje, Šaleška cesta 2C Paulovič Ada, roj. 1951, Velenje, Prešernova cesta 4

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

BREZPLAČNO HITRO TESTIRANJE NA COVID-19 S HITRIMI ANTIGENSKIMI TESTI

glasbenik Franc Delčnjak. V Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka. Najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu.

Umrl je 15. novembra 1969; - 18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listino, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik; - 19. decembra 1954, ko so v Velenju odprli novo sodobno mehanično delavnico, je velenjska elektrarna praznovala petindvajseto obletnico delovanja; - 19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje; - decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje; - 20. decembra 1839 se je v Šoštanju rodil poklicni vojak Ivan Samonigg. Končal je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inšpektorja vseh vojnih šol.

Leta 1898 se je upokojil, živel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato leta 1909 preselil v Baden pri Dunaju, kjer je 12. januarja 1915 tudi umrl; - 20. decembra 1899 je bila tehnično pregledana železniška proga Velenje–Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le člani tehniške komisije so si po končanem opravilu v gostilni Rak v Velenju naročili skupno kosilo; - prva seja novoizvoljenega sve-

Rudarski oktet Velenje (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) ta Občine Šoštanj je bila 20. decembra 1994. Na njej je 20 svetnikov za predsednika sveta izvolilo Franca Pečovnika; - v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil. Brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin; - v torek, 21. decembra 1971, so v središču Velenja odprli veleblagovnico Nama, ki pa je leta 2004 zaprla svoja vrata. Od leta 2005 naprej v tej stavbi domuje Knjižnica Velenje; - izmed enaintrideset novoizvoljenih svetnikov je bil 21. decembra 1994 na 1. seji sveta Mestne občine Velenje za predsednika sveta izbran Dragan Martinšek; - 22. decembra 1868 je bil v Šaleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski; - 22. decembra 1963 je umrl dirigent Mihael Miško Letonja.

Na začetku leta 1922 je za Franom Korunom Koželjskim prevzel vodstvo velenjske rudar-

ske godbe, zapustil pa jo je l.

1942. Rudarska godba je bila v času, ko je bil kapelnik, znana v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbenega ustvarjanja. Rodil se je v Skornem, 22. avgusta 1890; - 22. decembra 1969 se je rodila nekdanja slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič; - 23. decembra 1971 se je rodil slovenski ekonomist dr. Matej Lahovnik; - 23. decembra 1990 je bil tudi v občini Velenje plebiscit za samostojno Slovenijo. Od 90,4 % volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita, jih je za glasovalo 84,4 %, proti jih je bilo 5,6 %, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasovnic; - 23. decembra 1997 je šoštanjski župan dr. Bogdan Menih odprl prenovljeno telovadnico TVD Partizan. 🔲 Damijan Kljajič

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 2. decembra 2021, so: • • •

Taja Praprotnik, Prelska 48 b, 3320 Velenje Zdenka Uršnik, Glavni trg 13, 3325 Šoštanj Marija Kodrun, Ravne 42 a, 3325 Šoštanj

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Vse nagrade bo mogoče prevzeti po predhodnem dogovoru osebno.

Rešitev križanke: JABOLČNO VINO ŠKAL C

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

od ponedeljka do sobote, od 6.30 do 19. ure

V SPOMIN

pred Centrom Interspar Velenje, Šalek 112, Velenje

Minili sta dve dolgi leti, odkar si odšel od nas, dragi mož in oče

MARJAN MOŠKON Ves je še tukaj, ne tam.

V kuhinji, hiši in v kleti.

Izpraznjenost priča zanj in zapuščeni predmeti.

2. 8. 1942 – 15. 12. 2019 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu.

Tone Pavček

Z ljubeznijo soproga Zinka ter hčerki Polona in Andreja

Naš čas, 16. 12. 2021, barve: CMYK, stran 24

Dedka Mraza so pospremile snežinke Na predvečer prihoda Dedka Mraza je Šaleško dolino prekrila snežna odeja in ustvarila pravljično vzdušje Velenje, 9. decembra – Sodelavci Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Festivala Velenje, Rdeče dvorane ŠRZ Velenje, Mladinskega centra Velenje in Mestne občine Velenje so tudi letos prevzeli vlogo pomočnikov Dedka Mraza in poskrbeli, da je kljub vsem oviram prispel v Šaleško dolino in prinesel praznično radost. Ob bok pa jim je stopila tudi Babica Zima, ki je raztrosila na tisoče snežink, iz katerih so na mestnih zelenicah že zrasli snežaki in dopolnili praznično okrasitev.

Sprejem so Dedku Mrazu priredili v Rdeči dvorani, kjer se je zbralo nekoliko več kot 200 otrok in staršev – najbolj zvestih ljubiteljev dobrega moža s sivo kučmo in z belo brado, ki že toliko let razveseljuje cele družine. Starši ob prihodu Dedka Mraza obujajo spomine na veseli december v svojem otroštvu, otroci pa te Na ploščadi pred Domom kulture Velenje je v Prazničnem gozdičku nabiralnik, v katerem Dedek Mraz zbira praznične želje. Prav vse si bo zapisal v srce, pravi. Voščilnice, risbe in pisma pa bodo njegovi pomočniki tudi razstavili.

»Bogastvo ni v glavah, v daljavi ali pod palcem. Bogastvo je, ko delo pošteno dokončamo in imamo ob sebi ljudi, ki jih imamo radi.«

spomine šele ustvarjajo. Sicer tudi letošnje srečanje ni bilo tako čarobno, saj pravljičnega junaka niso mogli pocukati za brado in poseči v žepe, polne bombonov, a so ga vsaj videli v živo.

Dedek Mraz je že minuli konec tedna razdelil večino daril od 3 do 6 let starim otrokom iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob

Paki. Tokrat kar skozi okna avtomobilov, njegovi pomočniki pa so nekaj daril dostavili tudi na dom. Do konca leta bo obiskoval otroke v šaleških vrtcih in šolah.

Morda bo lahko pomahal v slovo na silvestrski prireditvi na Titovem trgu. Sicer pa se bo tako kot lani poslovil na daljavo. 🔲

tf

Namesto župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je še pomagal zavijati darila za 1916 otrok iz šaleških občin, je zbrane na sprejemu Dedka Mraza pozdravila podžupanja Aleksandra Vasiljević in otrokom zaželela, da bi njihove oči vsak dan v letu žarele kot lučke na novoletni jelki.

Lili in Anja Blazinšek redno obiskujeta prireditve za otroke, posebno veselita pa se srečanja z Dedkom Mrazom in bosta letos pogrešali predstavo, pravita. Lili ima od vseh decembrskih dobrih mož najraje Miklavža, saj pride prvi. Jelko je že okrasila, da bo lahko pod njo odložil darila še Božiček. Najbolj se veseli plastelina. Anja pa si v novem letu želi le zdravja, ljubezni in družinske sreče.

Za družino Linić so srečanja z Miklavžem in Dedkom Mrazom prava družinska doživetja, ki jih nikoli ne zamudijo, pravita Denis in Edina, ki se iz svojega otroštva najbolj spominjata svečanega prihoda Dedka Mraza. Radi ga imata tudi Lejla in Sara, ki sta se letos poleg darila posebno razveselili snega in že naredili snežaka. Kaj pa pričakujeta pod novoletno jelko? Lejla pobarvanko in flomastre, Sara pa levčka in tigra.

Sprejem za predstavnike civilne zaščite Velenje, 14. decembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je sprejel člane civilne zaščite iz leta 1991 in člane aktualnega sestava civilne zaščite.

Letos namreč mineva 30 let od osamosvojitve, pri kateri je imela civilna zaščita zelo pomembno vlogo. Župan se je zbranim zahvalil za vse, kar so in kar še ve-

takrat sestavljalo 13 članov. Poleg poveljnika, načelnika in operativnega delavca, zadolženega za materialno oskrbo, je bilo še 10 članov, ki so bili odgovorni za posamezna področja delovanja sistema,« je povedal Dermol. Štabu je bila priključena še 16-članska prištabna enota.

Večinoma so bili vsi člani štaba

organizirane enote in službo civilne zaščite. Poveljnik Civilne zaščite Bojan Škarja, ki ga nadomešča Bojan Prelovšek, je za svoje delo odgovoren županu.

Od leta 2018 ima Velenje tudi Spominski center 1991, kjer je na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, vezanih na osamosvajanje Republike Slove-

Šaleška dolina ima 400 Božičkov Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki – Knjižnica Velenje je tudi letos ponudila roko Zavodu 364, ki že več let izvaja vseslovensko akcijo Božiček za en dan. Prostovoljci vsako leto nagovorijo na tisoče dobrih ljudi,

naj za otroke iz socialno šibkih okolij in starostnike pripravijo škatle z darili, jih praznično okrasijo in prinesejo na zbirno mesto, kjer jih prevzamejo prostovoljci. V letošnjem letu se je odzvalo 400 Božičkov iz Ša-

leške doline. V Mestni knjižnici Šoštanj so zbrali 73 daril, v Knjižnici Šmartno ob Paki 49, v Mestni knjižnici Velenje pa kar 278 daril. Paketi so že na poti v prave roke. 🔲

tf

Zgodbe šoštanjske preteklosti Nova postavitev dela domoznanske zbirke v Vili Mayer na ogled od januarja 2022

Udeleženci srečanja so se županu zahvalili za sprejem, ki se je ob številnih spominih gostov zaključil v nostalgičnem duhu.

dno delajo za lokalno skupnost, in poudaril, kako pomembno je njihovo delovanje, še posebej v nepredvidljivih življenjskih situacijah, kot je bil recimo sedaj koronavirus, ob katerem je bilo treba hitro reagirati na številne nove izzive. »V Velenju smo bili na področju civilne zaščite že pred 30 leti zelo dobro organizirani.

Občinski štab civilne zaščite je

in prištabne enote prostovoljci.

Profesionalni del štaba so sestavljali načelnik Igor Naraks, operativni delavec Janez Melanšek in Marta Krepel, takratni poveljnik Peter Krapež pa je civilno zaščito uspešno vodil več kot 25 let. Predsednik skupščine občine je bil takrat Pankracij Semečnik.

Sedaj imajo v Mestni občini Velenje za opravljanje nalog zaščite in reševanja zelo dobro

nije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, tudi s področja delovanja Civilne zaščite v tem prostoru. »Želimo, da je spominski center prostor vzgoje, izobraževanja in kulture ter prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi,« je še poudaril župan Peter Dermol. 🔲

mz

V šoštanjski Vili Mayer so od prenove leta 2010 na ogled štiri stalne zbirke kulturne dediščine.

Ena od njih – domoznanska zbirka – predstavlja izbor starin šoštanjskega zbiratelja Zvoneta A. Čebula. Razstavljen je le manjši del sicer ogromne in raznovrstne Čebulove zasebne zbirke. Špela Poles iz Vile Mayer pove, da se je letos Občina Šoštanj odločila za nov koncept domoznanske zbirke v vili. »Predstavljeni bodo vidnejši poudarki iz bogate preteklosti Šoštanja in okoliških krajev.

Ugotavljamo namreč, da manjka tovrstna predstavitev lokalnih vsebin, ki zanimajo obiskovalce vile (turiste in domačine), kar je

drugod izpeljano v mestnih muzejih ali mestnih zbirkah. Novemu konceptu sledi nova postavitev in prilagojen izbor razstavljenih predmetov Zvoneta A. Čebula, s čimer bo ohranjena kontinuiteta z obstoječo zbirko. Do konca letošnjega leta bomo končali z ureditvijo enega od treh prostorov.

Celostno bomo predstavili zgodbo potopljene vasi Družmirje: z arhivskimi in avtorskimi fotografijami, videoposnetki in s shematskimi prikazi ter z materialnimi ostanki porušene cerkve iz Čebulove zbirke. Predstavljeni bosta še dve lokalni zgodbi: o čudodelnem razpelu iz nekdaj slovitega romarskega kraja Bele Vode ter

o termalnem vrelcu v Topolšici, okoli katerega je iz majhnega kopališča in kasneje mondenega letovišča zraslo sodobno termalno zdravilišče s hotelom, z apartmajskim naseljem, vodnim parkom in velnesom,« našteva Polesova, ki poudari še, da je takšna ureditev prostora terjala tudi potrebo po zagotavljanju varnosti obiskovalcev, saj bodo s posegom omogočeni varni prehodi med prostori (izenačeni nivoji pragov in tlakov, ki so mestoma poškodovani). Nova postavitev dela domoznanske zbirke, ki bo predstavljala del šoštanjske preteklosti, bo na ogled od januarja 2022. Sledila ji bo predstavitev preteklosti mesta in drugih okoliških krajev, ki sega mnogo dlje od podelitve statusa mesta Šoštanju pred 110 leti. 🔲

jš