NČ 50/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri bo snežilo, v soboto bo delno jasno.

številka 50

četrtek, 16. decembra 2010

Ljubiteljski profesionalizem

1,50 EVR

Ni jih bilo veliko, so pa veliko povedali Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Šaleški akademski pevski zbor Velenje z dirigentko Danico Pirečnik navdušil na abonmajskem koncertu. (Foto: Bš)

Z nizko volilno udeležbo na nedeljskem referendumu o Zakonu o RTV, ki je nastajal dve leti, in izidom, tri četrtina tistih, ki so šli na volišča, je bila proti, so volivci povedali veliko. Oboji. Tisti, ki so šli, in tisti, ki niso. Država Slovenija pa je potrošila 4 milijone evrov in več, da je zvedela, kar je že vedela. Kdo jih je zapravil? Tisti, ki je referendum, torej opozicija, zahtevala ali tisti, ki je zakon pripravil, ne pa tudi uskladil tako, da bi bil sprejemljiv za vse, torej pozicija? O tem vprašanju bo gotovo še kaj razprave. Zapravljen pa je bil znaten denar. To je dejstvo. Koliko socialnih stisk ljudi bi lahko s tem denarjem omilili? Čeprav mi bo kdo očital populizem in morda celo nerazumevanje demokracije, si ne morem kaj, da v teh časih ne pomislim na to. Ker, konec koncev, ali niso ljudje z nizko udeležbo jasno pokazali tudi tega, da se take demokracije ne gredo. Da za referendum pač ni primerno vsako vprašanje in vsako »razhajanje« v politiki? Dejstvo je, da je pravica do referenduma pomembna ustavna pravica, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki lahko to pravico izvršuje neposredno in z volitvami. A marsikdo je v dneh po referendumu pomislil na to, da bi bilo to pravico treba politiki (politikom) vzeti oziroma jim naložiti, da v najkrajšem možnem času pripravijo zakon o referendumu. Do takrat pa prepovedati kakšen koli referendum. Predvsem pa bi morala politika – ne ljudstvo – razmisliti o tem, ali denimo strokovne teme sodijo na referendum, kolikšna mora biti volilna udeležba, da je referendum veljaven ... Ne pa, kot je po tej nedelji slišati s strani politike, da je slabo volilno udeležbo povzročilo dejstvo, da je bila nedelja sončna, pa so šli ljudje na zrak. Izid, kakršen je bil, pa temu, da so volivci ene politične opcije pač disciplinirani, gredo in glasujejo, kot se jim reče. Tista, da bi rekli, da so za tudi, če bi se referendumsko vprašanje glasilo, da je zemlja ploščata, je pa žaljiva. Kako z referendumi naprej? Eni se nagibajo k temu, da bi v Sloveniji uzakonili dan v letu kot nekakšen referendumski dan. Ljudje bi takrat odločali o več referendumskih temah naenkrat. ... So tudi taki, ki bi mesečno na referendumu odločali o zakonih, ki jih sprejema državni zbor. Samo, zakaj bi imeli potem državni zbor? So pa, in vse več je takih, ki menijo, da bi mejo o razpisu referenduma morali iz 30 poslancev povišali na 36, predvsem pa jasno opredeliti, kakšna bi morala biti udeležba, da bi bil referendum veljaven.

Izšel je 18. Almanah Uredništvo Našega časa je izdalo že 18. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v katerega smo na 320 straneh stkali vse, kar se je zanimivega zgodilo od decembra lani pa do konca letošnjega novembra. Publikacijo smo razdelili v dvanajst poglavij, med katerimi je najobsežnejša kronologija. Vanjo smo nanizali najpomembnejše dogodke v omenjenem obdobju. V ostalih poglavjih pa smo predstavili gospodarsko, politično, športno, društveno, družbeno in kulturno dogajanje. Opise smo kot vedno obogatili s slikami. Posebno vrednost dajejo publikaciji razmišljanja različnih avtorjev. Kakovostno je urejeno tudi imensko kazalo, ki zgovorno pokaže, kako obsežno delo je bilo opravljeno, saj je v njem okoli 1600 imen, z njimi pa povezanih prav toliko takšnih in drugačnih zgodbic. Upamo, da bo tudi osemnajsti almanah bralcem zanimiva in koristna popotnica skozi leto 2011. Publikacijo bomo predstavili drevi (danes, 16. decembra) ob 19.19 v preddverju velenjske Knjižnice, ki bo ob tej priložnosti postavila na ogled še razstavo Ustvarjeno doma – pregled pomembnejših tiskov, ki so v tem letu izšli v Šaleški dolini. Z nami bo tudi Sanja Mlinar Marin, ki nam bo večer polepšala z glasbo in petjem.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Humana gesta vodstva TEŠ Šoštanj - V Termoelektrarni Šoštanj so se odločili, da letos namesto načrtovanih novoletnih poslovnih daril namenijo sredstva socialno ogroženim družinam in posameznikom na območju občine Šoštanj. »V letošnjem letu se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečuje število vlog naših občank in občanov za izredne denarne pomoči in za subvencije stanarin,« poudarjajo na občini. Ob zahvali vodstvu Teš za to človekoljubno gesto je župan in poslanec Darko Menih dejal, da bi tej vzorni potezi lahko sledili tudi drugi veliki gospodarstveniki, »kajti stanje na terenu je zelo žalostno, slabo, ljudje so psihično obremenjeni, veliko je odpuščanj, denarja ni, ljudje ne vidijo izhoda in država v tej smeri naredi premalo. In zato smo takšnih pomoči na občini več kot veseli, mi pa se trudimo, da ljudem v stiski lajšamo vsakdanje težave.«

16. decembra 2010

Učinkovito preventivno cepljenje za otroke Preprečevanje pnevmokoknih okužb pripomore tudi k večji zaščiti pred vnetjem srednjega ušesa Tatjana Podgoršek

Lani so na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo cepili proti pnevmokoknim okužbam dva otroka, do decembra letos pa 30. Pri otrocih se najpogosteje izrazijo kot vnetje srednjega ušesa. Razlog za večje število cepljenih pripisujejo tudi informativni kampanji o omenjeni okužbi, ki so jo pristojne službe zavoda izvedle letos spomladi za starše otrok v vrtcih celjske regije. Za preprečevanje otroških pnevmokoknih okužb je, poudarjajo, na voljo učinkovito cepivo, primerno za dojenčke in majhne otroke. Na zavodu staršem priporočajo, naj se o pnevmokoknih okužbah in možnostih zaščite s cepljenjem posvetujejo z otrokovim pediatrom. Pre-

ventivno cepljenje je samoplačniško, razen v določenih primerih bolezni in stanj, ki so opredeljena v programu cepljenja. Posamezni odmerek cepiva, ki je registrirano za otroke od šestih mesecev do dveh let, stane na celjskem zavodu 45 evrov. Število odmerkov cepiva pa je odvisno od otrokove starosti. Za osnovno cepljenje potrebujejo otroci dva ali tri odmerke. "Po podatkih iz nekaterih držav, kjer imajo izkušnje z množičnim cepljenjem otrok, se je zaradi cepljenja delež nevarnih pnevmokoknih okužb močno zmanjšal. Bakterija pnevmokok je pogosto povzročitelj bakterijskih okužb, posebno med otroki, mlajšimi od dveh let. Vnetje srednjega ušesa sodi med najpogostejše vzroke za obisk otrok pri pediatru pri nas. V prvem letu življenja kar 60 odstotkov otrok vsaj enkrat preboli vnetje srednjega ušesa. Najpogostejši povzročitelj bakterijskega vnetja srednjega ušesa je prav bakterija pnevmokok. Ponavljanje vnetja srednjega ušesa v zgodnji otroški dobi lahko privede do trajnih posledic, ki se kasneje pokažejo kot težave pri govoru, branju, okvari sluha," pojasnjuje dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epide-

miologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na zavodu. Bolezni, povzročene s pnevmokoki, sicer zdravimo z antibiotiki. Pravočasno začeto zdravljenje je običajno uspešno, vendar pa v zadnjih letih tudi pri nas narašča delež proti antibiotikom odpornih pnevmokokov. "Najbolj zanesljivo lahko pnevmokokno okužbo preprečimo s preventivnim cepljenjem. Cepivo se lahko uporablja sočasno z drugimi cepivi, ki so vključena v cepilni program otrok. Neželeni učinki po cepljenju so običajno lokalni, lahko se pojavita povišana telesna temperatura in razdražljivost," je še pojasnila Skazova.

Zboli lahko kdor koli Zaradi pnevmokoknih okužb lahko zboli kdorkoli, a največje tveganje je pri majhnih otrocih, tudi pri starejših od 65 let, ljudeh s šibkim imunskim sistemom in pri kroničnih bolnikih. Okužbi so bolj izpostavljeni tudi otroci, ki živijo v gospodinjstvu s kadilcem ali v slabih socialnih razmerah.

Donatorsko pogodbo sta podpisala direktor TEŠ mag. Simon Tot in župan Darko Menih.

Že 35 let poslušajo interni radio

DeSUS podpira blok 6 Celje, 8. decembra – V pokrajinskem odboru DeSUS celjske regije v razširjeni sestavi so ocenili dosežene rezultate na lokalnih volitvah. V primerjavi z letom 2006 je DeSUS na območju celjske regije pridobil 42 odstotkov več glasov volilcev, oziroma 53 svetniških mest (47 odstotkov več kot na predhodnih volitvah), iz vrst svetnikov DeSUS pa so imenovani tudi štirje podžupani. Razprava se je dotaknila tudi gradnje bloka 6 in nepreglednih kadrovskih menjav. Prevladalo je mnenje, da je šesti blok TEŠ 6 pomemben za vso Slovenijo. Naložba je v polnem teku in neracionalno je razpravljati o njeni prekinitvi ter uvozu potrebne električne energije. Izrekli so tudi kritike na račun netransparentnih zamenjav vodstev in organov v HSE in TEŠ ter še posebej na dogajanja med novim vodstvom in sindikatom TEŠ. Pokrajinski odbor podpira prizadevanja delavcev TEŠ za nemoteno nadaljevanje izgradnje bloka 6, istočasno pa opozarja na neodzivnost nekaterih odgovornih institucij, kot so republiška in območne gospodarske zbornice ter Svet regije, ki bi morale pri tako pomembnih vprašanjih pravočasno povedati svoje mnenje.

Velenje, 9. decembra – Ob 35-letnici radia so v Premogovniku Velenje pripravili slovesnost z radijsko oddajo v živo. Zapeli so člani Rudarskega okteta, zaigrali člani Harmonikarskega orkestra Barbara, gost v studiu pa je bil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Med drugimk je dejal, da je vloga internih medijev še toliko bolj pomembna, saj je danes težko osebno nagovoriti vse zaposlene – tako takrat, ko so stvari lepe, dobre, organizirane, kot takrat, ko ne gre vse po načrtih. »Sem velik zagovornik kvalitetnega internega komuniciranja, kakršno naše je, in ga navajamo tudi kot eno od prednosti Premogovnika Velenje, ko se deklariramo kot družbeno odgovorno podjetje.«

Kam gre naša pot, politiki? ima vzrokov za maščevanje veliko.

Zakon o RTVS prepričljivo padel Ljubljana, Velenje – Referendum o novem zakonu o RTV Slovenije je zaznamovala nizka volilna udeležba in prepričljivo nasprotovanje zakonu. V Sloveniji se je referenduma udeležilo 14,63 odstotka volilnega telesa. Za zakon jih je glasovalo 27,36 odstotka, proti 72,64 odstotka. Podobno je bilo v Šaleški dolini, ki sodi v 5. volilo enoto s sedežem v Celju in je razdeljena v dva volilna okraja, Velenje I tvori dobršen del mestne občine in Velenje II, kamor sodita občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ter del Velenja. V prvem volilnem okraju se je referenduma udeležilo 13,22 odstotka volilcev, za zakon jih je glasovalo 30 odstotkov, v drugem volilnem okraju pa se je referenduma udeležilo 14,51 odstotka volilcev, zakon jih je podprlo 21 odstotkov.

mkp

Rotnik zapustil TEŠ Šoštanj - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik ni več zaposlen v tem kolektivu, ker ni želel podpisati pogodbe s konkurenčno klavzulo. Ob odpovedi delovnega razmerja ni zahteval odpravnine. Kje bo v prihodnje delal še ni znano, vsekakor pa naj bi bila to strokovna področja s področja energetike.

V Premogovnik prišli novi Velenje – V Premogovniku so novembra zaposlili 27 pripravnikov, 13 rudarske, 5 strojne, 3 elektro stroke in 5 inženirjev različnih strok. Za vse so pripravili uvajalni seminar, na katerem so jim predstavili podjetje in njegove povezane družbe ter jim z osnovnimi informacijami skušali olajšati začetek dela.

Ekrani nas še ne bodo pomirjali - Sledimo mi zemlji ali zemlja nam – Zakon o integriteti še vedno razdvaja - Kralj na Zlatem griču, priznanje mojstrici zelenega zlata – Bloki so (še) prazni, jaslice bodo (spet) polne Pa smo preživeli še eno referendumsko nedeljo! Večina mirno, nekateri so šli celo na glasovalna mesta, čeprav tudi mnogi od teh niso vedeli, zakaj so obkrožili za ali proti. Bili so taki, ki so bili ‘za‘ zato, ker so naivno mislili, da glasujejo o tem, ali bomo dobili boljši televizijski program. A je šlo le za to, da so pred oči javnosti postavili še en problem, ki nikakor ni tako pomemben, da bi bil vreden vseljudske presoje. Še posebno takega, ki diši po politiki, bi lahko dokončno politiki tudi dorekli. Pa še mnogo ceneje bi bilo. Ker nas je táko izražanje ljudske volje stalo kar nekaj milijončkov, bi nekateri želeli to opravičiti takó, da bi dosegli, da bi s tem ubili vsaj dve muhi na en mah. Da z referendumom nis(m)o le zavrnili predlaganega zakona, ampak naj bi tak rezultat tudi pomenil, da so tisti, ki so pač bili proti, tudi izglasovali nezaupnico vladi. Ali vsaj premieru. Ali pa kulturni ministrici. Glavno, da je strošek bolj upravičen. Ko tako eni opozarjajo, da s takim odločanjem tudi »ljudska volja« vse bolj izgublja veljavo, da po pomembnosti in kredibilnosti drsi navzdol, je tudi ob zadnjem snežno-deževnem vremenu marsikaj res spet začelo drseti navzdol. Po nekakšnem sistemu iz tiste narodne »hribčki ponižajte se« se je spet sprožilo precej plazov. V naši širši regiji je bilo znova najhuje na območju laške občine, pa tudi v šmarski in še kje. Očitno niso vse bolj nemirni le ljudje, tudi zemlja je. Marsikje tudi zaradi ljudi, ki so in še posegajo v zemljo, kjer ne bi smeli. In tudi v tem primeru velja, da se nam narava maščuje. Čeprav

Veliko vzrokov za nezadovoljstvo in jezo pa imajo še vedno po občinah zaradi novega zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Tudi na našem ožjem in širšem območju, na to so opozorili tudi na seji skupnosti občin Slovenije v Celju. Ponekod bi morda še »požrli« to, da podžupani ne morejo biti hkrati direktorji javnih podjetij, a to, da je nezdružljivo, da bi bil svetnik lahko tudi predsednik gasilskega društva ali kakšnega drugega, to pa je že malo »too mach«, kot bi rekel eden naših vidnejših politikov. Stvar je tako čudno resna, da je že hecna. Navidez povsem logična stvar pa se je zgodila na severovzhodnem koncu naše zaenkrat še vedno le statistične regije. Konjiški zlati grič je dobil kralja. Oziroma natančneje: konjiški Zlati grič je dobil Kralja. Družbo Zlati grič je zapustil dolgoletni direktor Janko Lešnik, krmilo je prevzel Boštjan Kralj. Gre za konjiško družbo, ki ni znana le po žlahtni kapljici, tudi po luknjah. Med vinogradi so namreč uredili posebnost, kakršne ne najdemo pogosto – igrišče za golf. In »njihova visokost« obljublja, da bo tudi ona še naprej negovala oboje: vino in golfišče. In mu še dodala kakšno novo luknjo. Še ena novost, povezana z zlatom, se je zgodila na našem območju zadnje dni. Irena Friškovec, specialistka za zeleno zlato, je prejela posebno priznanje za uspešno delo v kmetijskem svetovanju. Morda bo lahko še kakšen dober nasvet dala tudi velenjskim rudarjem, da bo njihov knapovski hmelj še lepše rasel. In bo tudi več knapovskega piva. Zaradi gradbenih in nepremičninskih pretresov je pri nas še vedno veliko neprodanih stanovanj. Marsikje samevajo celi bloki in čakajo vselitev. Podatki kažejo, da je vsaj v tem času večje povpraševanje po skromnejših stanovanjih kot po luksuznih. V tem predprazničnem času pa, naj mi kdo ne zameri primerjave, je veliko zanimanje predvsem za jasli oziroma jaslice. Tudi v pričakovanjih se meša nekaj, kar je za nekatere mistično, s pravo stvarnostjo: se bo posebno za nas le pojavil kdo, ki nam bo pokazal pravo pot?!

mkp NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

16. decembra 2010

Manj stresno leto in več dela Območna-obrtno podjetniška zbornica Velenje podelila 49 jubilejnih priznanj – Neurejen trg dela in plačilna nedisciplina še naprej največji težavi Marica Strozak je prejela priznanje zbornice za 40 let vztrajanja v dejavnosti.

Tatjana Podgoršek

Šoštanj, 7. decembra – Območna obrtnopodjetniška zbornica Velenje že nekaj let pripravlja novoletna srečanja svojih članov. Na njih med drugim podeli priznanja obrtnikom, podjetnikom, ki vztrajajo v dejavnosti 10, 20, 30 in več let. Letošnje srečanje je bilo v kulturnem domu v Šoštanju, s kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami pa so ga popestrili dijaki in dijakinje Storitvene šole Šolskega centra Velenje. Poleg omejenih so za lep večer poskrbeli še člani Gledališča Velenje s komedijo Zakon je zakon. Omenjena zbornica ima blizu 950 članov. Največ med njimi se ukvarja z dejavnostmi s področja gradbeništva in stori-

Dvorana je bila polna.

tev, ki jih je gospodarska kriza najbolj zaznamovala. Po besedah Branka Meha, predsednik upravnega odbora zbornice, se članom trudijo pomagati po najboljših močeh. Svetujejo jim, zastopajo njihove interese na vseh področjih delovanja. Sodelujejo pri oblikovanju projekta Zahteve slovenske obrti, ki jih krovna organizacija Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije – predstavi državnemu vrhu na Dnevih slovenske obr ti. Meh je še poudaril, da se zavedajo pomena znanja za člane, zato

tvorno sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami, sploh Šolskim centrom Velenje. »Malo gospodarstvo je pomemben in uspešen člen v gospodarstvu našega okolja, a je zaradi razdrobljenosti in velikega števila enot vča sih tež ko uvi deti nje gov šir ši pomen. Ko bomo vsi skupaj spoznali, da je malo gospodarstvo sestavni del življenja v našem okolju, se bo spremenil tudi odnos do njega.« Članom zbornice je zaželel, da bi bilo leto 2011 manj stresno, da bi imeli vsi skupaj več dela.

Štefan Grosar, predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je menil, da bo potrebno veliko delati za združitev 63 zgodb v eno, da bodo predstavniki krovne organizacije obrtnikov in podjetnikov enakovredni sogovorniki pri upoštevanju njihovih zahtev v dialogu s pristojnimi ministrstvi. Zavzemajo se za normalne pogoje delovanja, »vsakoletne spremembe zakonodaje pa nam jemljejo pravice in nas postavljajo v drugorazredne državljane. Delujemo na makro nivoju in polnimo makro številke državnega proračuna.« Obrtnike je pozval k enotnosti, sicer ne morejo pričakovati uspehov pri zahtevah po prijaznejšem delovnem oko-

lju in stabilni zakonodaji. V imenu nagrajencev se je zahvalil za priznanja Franc Krevzel. Kot njegova predhodna sogovornika je dejal, da stojijo obrtniki trdno na svojih nogah, zato kljub krizi žanjejo nekj uspehov. Kljub dejstvu, da je zbornica trd in pošten pogajalec, so dokaj nemočni pri reševanju največjih težav, kot sta plačilna nedisciplina in neurejen trg dela. Na letošnjem zaključku leta je Območna obrtno podjetniška zbornica Velenje podelila 49 priznanj svojim članom, od tega ga je 16 prejelo za 10-letno, 23 za 20letno, 9 za 30-letno, obrtnica Marica Strozak pa za 40-letno vztrajanje v dejavnosti.

Obisk mladinske delegacije iz Flandrije

Namesto šest pet občinskih uradov Velenjski župan bo reorganiziral občinsko upravo, saj želi, da deluje bolj enovito – Trenutno v upravi 116 zaposlenih Velenje, 13. decembra - Takoj po izvolitvi je velenjski župan Bojan Kontič napovedal, da bo reorganiziral občinsko upravo. Napoved bo uresničil, kar je jasno povedal na novembrski seji velenjskega mestnega sveta, kjer so obravnavali osnutek odloka organizacije in delovnih področij občinske uprave, ki ga bodo v torek, 21. decembra, na zadnji redni seji sveta v letu 2010 sprejemali v dokončnem besedilu. Na torkovi seji bodo sprejemali tudi proračuna MO Velenje za leti 2011 in 2012. Župan Bojan Kontič je pred predstavitvijo sprememb, ki jih bo upeljal v občinski upravi, slikovito povedal: "Vsak je zelo dobro obdeloval svojo gredo, kot vrt, kot celota pa ni bilo tako, kot bi si želeli!" Potreba po spremembi se je nekaterim svetnikom zdela čudna, saj je prav velenjska občinska uprava na mnogih področjih veljala drugim za zgled. Pa ne samo to, kot primer »dobre prakse« je prejela veliko priznanj in nagrad, predstavniki drugih občin pa so prihajali v mesto, da vidijo, kako so delovanje občinske uprave zastavili v Velenju. To je priznal tudi župan, vendar je dodal, da se je »vrtičkarstvo« poznalo predvsem pri izvajanju projektov. Uvajanje projektnih skupin je vpeljal že prejšnji župan Srečko Meh, ko je take skupine imenoval mimo vodij uradov, zdaj pa bodo to zapisali še v odlok.

Velenje, 9. decembra – V četrtek dopoldan je MO Velenje obiskala skupina mladih iz belgijske Flandrije, ki aktivno delujejo v mladinskih organizacijah. Delegacijo je sprejela direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič s sodelavci. Na srečanju so obiskovalcem predstavili delovanje Urada za negospodarske javne službe MO, ki je pristojno za področje mladih ter delovanje Mladinskega centra Velenje in Mladinskega sveta Velenje. Flamska delegacija je pohvalila sistem ureditve področja mladinskih organizacij in aktivnosti v mestni občini Velenje. Kot posebej zanimivo in pohvale vredno so ocenili ustanovitev občinske komisije za mladinska vprašanja, ki jo je imenoval svet Mestne občine Velenje. Komisija vzpodbuja pogoje za razvoj mladinskih dejavnosti, sodeluje z občino in organizacijami mladih, pripravlja in obravnava strateške in razvojne programe v dejavnostih mladih, spremlja izvajanje odloka o mladinskem delu, pa tudi odločitve organov MO Velenje, ki vplivajo na delo in življenje mladih v mestu.

Mladi Belgijci na obisku v velenjski mestni hiši.

Gostom so predstavili tudi sistem sofinanciranja mladinskih projektnih aktivnosti, v katerem so določeni pogoji, merila in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za mladinske projektne aktivnosti, s katerimi želijo spodbujati ustvarjalnost mladih. Ena od pomembnih oblik pomoči MO Velenje mladim so tudi enoletne štipendije ter enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente in študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev.

Delegacija iz Flandrije je v Slovenijo prišla na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport - Urada Republike Slovenije za mladino. Že lani pa je slovenska delegacija obiskala Flandrijo in se seznanila s tamkajšnjo organizacijo in delovanjem mladine. Pred obiskom v Velenju je belgijska delegacija že obiskala Ljubljano in Ajdovščino, ustavili pa so se še v Brežicah in Mariboru. Po sprejemu v velenjski mestni hiši so si ogledali še velenjski Mladinski hotel.

Izbrali ograjo za Sončni park Na natečaju je urbaniste najbolj prepričala ideja kombinacije žive meje in kovinskih palic, ki naj bi delovala tudi protivandalsko

Spremembe tudi na čelu uradov? V MO Velenje bodo namesto dosedanjih šest po novem imeli pet uradov, čeprav si je župan želel enovito občinsko upravo, vendar zaradi izkušenj iz podobnih občin pri tem ni vztrajal. Želi pa si, da bi občinska uprava delovala bolj enovito. Napovedali so, da bodo natančno prevetrili vse upravne postopke, vsi zaposleni se bodo pri delu morali dopolnjevati. Za tako ekipno delo pa bo potrebnega tudi precej izobraževanja in usposabljanja. To so že začeli, zaposleni pa naj na napovedano reorganizacijo ne bi imeli veliko pripomb. In kako bodo organizirali urade? Nekaj dosedanjih pristojnosti posameznih uradov bodo prenesli na druge, imeli pa bodo urad za javne finance in splošne zadeve, za razvoj in investicije, za urejanje prostora, za komunalno dejavnost ter za družbene dejavnosti. Tudi vsa imena vodij uradov naj ne bi ostala ista, župan naj bi zamenjal dva. V začetku tega meseca je bilo v občinski upravi zaposlenih 116 delavcev. Od tega enajst za polovični, dva za skrajšan, 16 za določen delovni čas, dva sta bila zaposlena preko zaposlitvenih programov, štirje v uradu za okolje in prostor Savinjskošaleške regije ter 17 v medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja. Pri prvi obravnavi občinskih proračunov za prihodnji dve leti pa so napovedali zelo restriktivno politiko zaposlovanja v občinski upravi.

bš

Velenje, 6. decembra – Na mestni občini Velenje so že pred časom ugotovili, da v Sončnem parku ne morejo več razvijati dodatnih dejavnosti in vsebin, dokler ga ne ogradijo. Vandalizem v njem je namreč doslej povzročil že veliko težav in stroškov, prav zato, ker se vandali znašajo tudi nad javno razsvetljavo, pa je park še vedno precej v temi. Zato je občina objavila javni razpis za ograditev Sončnega parka. Na natečaj so prejeli 3 rešitve, najboljšo pa je pripravil velenjski studio Profil in arhitekta Robert Bah in Matic Kunst. Prejšnji ponedeljek so jo predstavili v sejni dvorani mestne hiše. Na predstavitev so prišli predvsem krajani Stare vasi, saj je park del njihovega kraja. Vodja urada za okolje in prostor Marko Vučina nam je povedal: »Najprej smo morali spremeniti ureditveni načrt centralnih predelov mesta, saj smo ugotovili, da Sončni park brez ograje ne bo več obvladljiv.

Takšna naj bi bila ograja okoli Sončnega parka: mešanica žive meje in kovinskih palic bo postavljena tako, da pogled na najlepše dele parka od zunaj ne bo zaprt.

Veliko sredstev smo v preteklih letih vložili v nove poti, klopi in razsvetljavo, izkazalo pa se je, da so vandali kar hitro našli načine, da jih poškodujejo. Vsak konec tedna se je zgodilo kaj nepredvidenega, čez teden pa smo

odpravljali škodo. Čeprav urbanisti nismo bili navdušeni nad idejo, da ta modernistični park ogradimo, saj s tem park izgubi svojo identiteto, ki je bila doslej sestavni del mestnega telesa, odprtega na vse strani, sedaj vemo,

da brez tega ne bo šlo. Ograja in nočno varovanje se je dobro izkazalo že na mestnem otroškem igrišču, zato smo se odločili, da objavimo interni natečaj za ograditev Sončnega parka.« Ograja, ki sta jo predlagala avtorja zma goval ne ideje, je simpa tič na. Sestavljena je iz žive meje in železnih palic, ki so lahko postavljene različno; komisiji, ki je izbirala najboljšo rešitev, je bila najbolj vešč ograja, ki ustvari videz valovanja. Tudi točen potek ograje še ni čisto določen, saj se še odločajo, ali naj v območje zajamejo tudi del takoj ob krožišču, ki je dejansko sestavni del nekdanjega kotalkališča. »Projektanti nimajo vedno prav, park pa je stvar ljudi. Zato smo pripravili še to javno razpravo. Tudi zato, ker ta ograja ne bo poceni, saj smo se pri rešitvi zelo potrudili. Mislim pa, da je rešitev z mešanico zelenja in ograj prava,« je še dodal Vučina. Prisotni v javni razpravi so imeli nekaj pomislekov o poteku 1,8 metra visoke ograje pri nekdanjem kinu, kjer naj bi se preveč približala stavbi. Kaj več pa ne. Koliko bo ograja stala in kdaj jo bodo začeli postavljati, pa je še ni jasno. Nekaj denarja naj bi bilo v proračunih za naslednji dve leti zanjo že zagotovljenega.

bš

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 4

IZOBRAŽEVANJE, PROSTOVOLJSTVO

16. decembra 2010

Še naprej skrb za kakovostno izobraževanje V 14 letih na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje podelili več kot 1000 diplom Večina diplomantov zaposlena – Mreža višjih strokovnih šol predimenzionirana Tatjana Podgoršek

Velenje, 7. decembra - Pred 14 leti je v Velenju odprla vrata Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje. V teh letih je uspešno končalo študij v programih šole več kot 1000 študentov. Na prireditvi, minuli torek v veliki dvorani velenjske glasbene šole so podelili diplome 112, od tega je bilo 43 rednih

in 63 izrednih študentov. Največ, 43, jih je bilo iz programa Informatika, 30 iz Elektronike, 21 iz Komunale, 20 iz Mehatronike , 5 diplomantov iz programa Rudarstvo in geotehnologija, prvič pa so podelili diplome dvema diplomantoma, ki sta uspešno končala študij v programu Gostinstvo in turizem. Mag. Milan Meža, ravnatelj višje strokovne šole, je ob tem poudaril

Podelili so 112 diplom, prvi za uspešno končan študij v programu Gostinstvo in turizem.

Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila tudi tokrat polna.

pomen praktičnih, aplikativnih znanj, ki jih lahko študenti pridobijo v dobro opremljenih učilnicah in laboratorijih ter v podjetjih. Da so uspešni v prizadevanjih dati jim čim več aktualnega znanja, ki ga potrebuje gospodarstvo, med drugim dokazuje to, da je večina diplomantov zaposlenih. Izrazil je še prepričanje, da so v vsebine vtkali tudi dovolj teoretičnega znanja za nadaljevanje študija. Meža se je dotaknil v tem trenutku tudi najbolj perečih težav višješolskega študija. »Upada nam število izrednih študentov, v redni študij pa je vpisanih več kot 50 statusarjev. Zanje šola ne dobi nobenega denarja, zaradi običajno boljšega uspeha na maturi pa izločijo ob vpisu študente, ki želijo resno študirati. Prav tako v zadnjih letih opažamo, da je sistem terciar nega izobraževanja v Sloveniji močno

pre di men zi o ni ran. Ob tem se postavlja vprašanje, ali v Velenje pripeljati še katerega od višješolskih programov. Po izkušnjah bi nadaljnje drobljenje znotraj višje šole vplivalo na kakovost izobraževanja. Nič bolje ni stanje pri vpisnih mestih v visokem šolstvu. Kljub prenovi višješolskih programov je sodelovanje s slednjim premajhno, kar se odraža tudi pri prehodu iz enega v drugega ali obratno. In to kljub temu, da sta oba umeščena v isto, 6. kvalifikacijsko raven.« Po mnenju Milana Meža bo umešča-

nje visokošolskih programov in širjenje mreže višješolskih v tukajšnjem okolju vplivalo na višjo strokovno šolo, saj je število dijakov, ki zaključujejo srednješolsko izobraževanje, manjše v primerjavi s skupnim števi lom raz pi sa nih mest. »Zato bo še naprej naša glavna skrb kakovostno izobraževanje v dobro opremljenih predavalnicah in laboratorijih.« Velenjski župan Bojan Kontič je poudaril, da je tukajšnja lokalna skupnost imela posluh za potrebe izobraževanja in tako bo tudi v prihodnje. V Velenje želijo pripeljati take programe, ki dajejo širše znanje in kader, ki je zaposljiv ter cenjen. Skupaj s Šolskim centrom Velenje bo občina prihodnje leto zgradila pedagoški objekt Gaudeamus za potrebe srednješolskega izobraževanja in dekanata. »Na naši poti v boljši jutri iščemo sopotnike, take, kot ste vi, ki ste se odločili za izobraževanje,« je med drugim dejal Bojan Kontič. Župan je ob tej priložnosti izročil Milanu Meži, ki s 1. januarjem odhaja v pokoj, skulpturo »Nabiralka zvezd«. Svečano podelitev diplom so s kulturnim programom obogatili učenci velenjske glasbene šole.

V tem študijskem letu je vpisanih v šest programov višje strokovne šole v Velenju 683 študentov, 470 na redni in 213 na izredni študij. Od tega se 103 izobražujejo v dislocirani enoti v Murski Soboti.

Plačilo prostovoljcem so iskrice v očeh Ob Mednarodnem dnevu prostovoljcev prisrčen sprejem v mestni hiši – Prostovoljstvo še vedno v porastu Velenje, 7. decembra - Šaleška dolina je znana kot zelo socialna dolina. K temu veliko prispevajo tudi prostovoljci, ki svoj prosti čas namenjajo številnim aktivnostim, ki lepšajo življenje vsem generacijam. To počnejo brez plačila, vsi po vrsti pa zatrjujejo, da je nagrada za njihovo delo vredna več. Z iskricami v očeh jim jo vračajo tisti, s katerimi se ukvarjajo, od otrok do starejših. 5. decembra je bil mednarodni dan prostovoljcev, velenjski župan Bojan Kontič pa je v torek popoldne prijavil sprejem za prostovoljce v velenjski mestni hiši. Vabilu so se odzvali prostovoljke in prostovoljci Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje, Mladinskega centra (MC) Velenje in Šolskega centra (ŠC) Velenje. Pod okriljem MZPM Velenje deluje kar 650 prostovoljcev, med katerimi so člani društev prijateljev mladine, člani Kluba vzgojiteljev Mladi za mlade in svetovalna skupina telefona TOM (telefon za otroke in mladostnike). V ŠC Velenje se s prostovoljstvom ukvarja 118 dijakinj in dijakov vseh letnikov, v MC pa imajo 30 prostovoljcev. Tistim, ki so se vabilu na sprejem odzvali, je župan Bojan Kon-

»Hvala vam, ker pomagate ohranjati sloves mesta kot enega najbolj socialnih mest v državi,« je prostovoljcem v mestni hiši zatrdil župan Bojan Kontič.

tič namenil nekaj lepih misli in iskreno zahvalo. Med drugim je povedal: »V naši občini je res veliko prostovoljcev, saj smo znani kot socialna občina. Mnoge med vami srečamo takrat, ko so ljudje potrebni pomoči, rad pa bi se zahvalil prav vsem vam. Mesto Velenje nima kar tako značaja solidarnosti, prepričan sem, da se ta prenaša iz roda v rod. Značilna je za knape, iz rovov Premogovnika pa se je prenesla na površje in postala vsakdan našega razmišljanja in delovanja. To so prostovoljci dokazali tudi v žalostnih zgodbah, ko so zaradi pohlepa mnogi ostali brez vsega. Hvala vam, ker krajšate in lepšate dneve varovancem domov za ostarele, ker pomagate v udarniških akcijah, hvala, ker ste svoj pro-

sti čas vtkali v zgodbe našega mesta. In to brezplačno.« Pred stav ni ca MZPM Vele nje Simona Valoh je župana, preden je ta vse prisotne povabil na pogostitev, presenetila z izvirnim darilom. Prostovoljci so se županu zahvalili s tremi »preoblečenimi« kuhalnicami; ena od njih je bila obrnjena na glavo. Ko je vprašal zakaj, je izvedel, da ta ponazarja prosti čas. »Želimo, da v prostem času v vsakem od nas zaživi otrok, tudi v vas. Želimo, da se boste znali sprostiti,« je izvedel župan, ki je bil izvirnega darila vesel. Kot so bili prostovoljci veseli pozornosti ob spreje mu, ki jo je z dve ma prijetnima skladbama nadgradil velenjski kantavtor Simon Gorišek.

Rekli so: Maja Rav njak, pro stovolj ka MZPM: »Med prostovoljce sem prišla dokaj pozno. Pridružila sem se jim pred petimi leti, ko sem v spletni kavarni v Vili Mojca delala preko javnih del. Ko sem videla, kaj vse pripravljajo za otroke, sem postala »klubovka«. To res rada počnem, vedno si vzamem čas za pomoč pri projektih. Pripravljamo marsikaj, od ustvarjalnih delavnic do zabav ob roj stnih dne vih. Moram reči, da je Vila Mojca postala moj drugi dom, z užitkom pa kot prostovoljka delam tudi zato, ker si ob tem delu naberem energijo. Ker trenutno nimam službe, mi pomeni veliko tudi zato, da grem med ljudi.«

Maja Ravnjak

Maja Ovčar

Maja Ovčar, prostovoljka MC-ja: »Prostovoljka sem že nekaj let in nikoli mi ni bilo žal, da sem izpolnila listič, s katerim sem se kot srednješolka pridružila ekipi v velenjskem MC-ju. V teh letih sem se veliko naučila in dobila veliko novih prijateljev. Prav v teh dneh izvajamo dobrodelno akcijo; zbiramo nepokvarljivo hrano, higienske izdelke in topla oblačila. Ob koncu tega tedna bomo akcijo zaključili. V času božičnega sejma bomo prostovoljne prispevke zbirali tudi s prodajo keksov, ki jih bomo sami spekli, in čestitk, ki jih bomo v teh dneh sami izdelali. Ves izkupiček bomo podarili za blaženje socialne stiske socialno ogroženih družin v Velenju in otroke delavcev bivšega Vegrada. Če me vprašate, kaj je zame plačilo za prostovoljno delo, je odgovor preprost. Ko začutim iskreno srečo tistih, ki smo jim pomagali in jim polepšali življenje, je občutek vreden več kot denar.« Izidor Felicijan, prostovoljec na ŠC Velenje: »Med prostovoljci na našem centru niso le dekleta, kar nekaj fantov se nas je določilo, da se jim pridružimo. Mene je prite-

Izidor Felicijan

gnilo dejstvo, da si pripravljen za sočloveka narediti nekaj, kar mu polepša življenje, in zato ne pričakuješ plačila. Meni je to veliko bolj pomembno, kot če sem dejansko plačan za neko delo. Sam se zelo rad ukvarjam z glasbo, zato rad z njo polepšam življenje tistim, ki se jim v dnevu ne zgodi prav veliko. Prepričan sem, da bom prostovoljec še vsaj nekaj let.«

Bojana Špegel

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

16. decembra 2010

Imajo pomembno poslanstvo Ob 30-letnici Društva varnostnih inženirjev Velenje spregovorili tudi o tem, koliko pozornosti in sredstev namenjajo podjetja temu področju – Žal za mnoge to še vedno le nepotreben strošek Bojana Špegel

Velenje, 9. decembra – Tridesetletna zgodovina Društva varnostnih inženirjev Velenje (DVI) je bogata. Najprej so bili člani organizirani kot podružnica celjske regije, vendar je Miroslav Mohorko želel, da za

usklajevanju zakonske regulative, konkretno novega zakona o varnosti in varovanju zdravja, ki naj bi ga začeli obravnavati še letos. ZVIS zbira pripombe vseh članov na posamezne člene zakona in lahko rečem, da smo se aktivno vključili. Prav tako sodelujemo pri obli-

gatreba«, nepotreben strošek za lastnika. »Osnovno bariero v glavah ljudi je treba premostiti; top menadžerjem mora postati jasno, da je lažje ohraniti zdravje zdravemu delavcu kot zdraviti bolnega ali poškodovanega,« je še dodal predsednik velenjskega DVI.

Nadgradnja prenove višjega strokovnega izobraževanja V pomoč višjim strokovnim šolam pri izvajanju novih programov projekt IMPLETUM – Preko 300 novih učbenikov je študentom brezplačno že dostopnih preko spleta

IMPLETUM so predstavili: mag. Milan Meža, Ivan Kotnik, Uroš Sonjak in mag. Marjan Velej. Milena Krstič – Planinc

Goste na slavnostni akademiji ob 30-letnici velenjskega društva varnostnih inženirjev je prvi pozdravil predsednik društva Nikola Vlahović.

Šaleško dolino ustanovijo svoje društvo. In to se je tudi zgodilo. V začetku je bilo v njem aktivnih kar 70 članov, z razpadom Jugoslavije in prehodom v kapitalistični sistem pa se je članstvo prepolovilo. »V društvu smo ostali le optimisti,« pravi današnji predsednik društva Nikolaj Vlahović, s katerim smo se pogovarjali tik pred slavnostno akademijo, ki so jo ob visoki obletnici pripravili v velenjskem Hotelu Paka. Združili so jo s praznovanjem desete obletnice Zbornice varnosti in zdravja pri delu RS, ki je bila ustanovljena prav v Velenju na pobudo Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZVIS). »Vključeni smo v obe omenjeni organizaciji, zato je prav, da smo v Velenju zaznamovali tudi deseto obletnico Zbor nice. Naše delo pote ka v izobra ževa nju in tudi

kovanju direktiv s področja varnosti in zdravja. Spodbujamo tudi fundacijo Avgusta Kuharja, ki najboljšim študentom za diplomsko delo in najboljšim članom za življenjsko delo podeljuje posebna priznanja,« nam je povedal Vlahović. Na vprašanje, kako je v gospodarskih družbah v Šaleški dolini poskrbljeno za to področje, je naš sogovornik odgovoril, da v TEŠ-u, kjer je sam zaposlen, temu posvečajo veliko pozornosti in je stanje dobro. »Tudi v državnih podjetjih se temu namenja veliko pozornosti, težava pa so majhna in srednje velika zaseb na podjet ja. Naj več poškodb pri delu je še vedno v gradbeništvu, kjer je slaba skrb za to področje morda tudi posledica krize v tej dejavnosti.« Povedal je še, da žal mnogi lastniki podjetij mislijo, da je varnost pri delu »nebodi-

Na celjskem 7 inšpektorjev To je potrdil tudi gost slavnostne akademije, glavni republiški inšpektor za varovanje zdravja pri delu mag. Boris Ružič, ki je potrdil, da s člani društev varnostnih inženirjev veliko sodelujejo. »Smo strokovno in tudi sicer povezani, saj imamo iste cilje; čim boljše zagotavljanje varnosti pri delu. Večji delodajalci temu posvečajo precejšnjo pozor nost, manj ši pa so manj seznanjeni s to problematiko. Tam zaznavamo tudi največ kršitev. Inšpektorjev s področja varnosti in zdravja pri delu je v Sloveniji trenutno 38, podjetij pa ogromno, zato nam dela res ne zmanjka.« Izvedeli smo, da je na Celjskem posebna enota inšpektorjev; v Celju je v varnosti zaposlenih pet inšpektorjev, v Velenju pa 2. Vesel je tudi, ker letos v Sloveniji ni bilo smrtnega primera zaradi padca na gradbišču, saj prav gradbeništvu in kontrolam varstva pri delu v tovrstnih podjetjih zaradi pogostih kršitev izvajajo več kontrol. In tako bo tudi v letu 2011.

Velenje, 10. decembra – V Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Velenje so v petek predstavili projekt IMPLETUM, trenutno najobsežnejši višješolski evropski projekt v Sloveniji. Projekt, o katerem so govorili mag. Marjan Velej, vodja, ter Ivan Kotnik, Uroš Sonjak in mag. Milan Meža iz Šolskega centra Velenje (ŠCV), uvaja nove izobraževalne programe v višjem strokovnem izobraževanju v obdobju 2008– 2011 in je nadgradnja prenove, v kateri je v letih 2004–2009 nastalo 23 prenovljenih ali novih izobraževalnih programov. »To je vrhunec ta hip, višje se ne da. Posebna vrednost projekta je, da vključuje 20.000 dijakov in študentov, 2.000 učiteljev in predavateljev, prinaša 100 milijonov evrov prihodka, povezuje šest medpodjetniških izobraževalnih centrov, več kot 100 podjetij in predstavlja sistem, ki ga je treba upoštevati,« pravi direktor ŠCV Ivan Kotnik. ŠCV je eden od sedmih konzorcijskih partnerjev, ki sodelujejo v projektu. Poleg njih Zavod IRC Ljubljana, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Šolski center Novo mesto, Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled in TPV, d. d., Novo mesto. »Splošni cilj projekta IMPLETUM je pomoč višjim strokovnim šolam pri uvajanju novih izobraževalnih programov, izdelava strokovnih podlag za manjkajoče sis-

temske dokumente, spremljava izvajanja novih programov, posvetovanje ... V okviru projekta je nastalo preko 300 novih učbeni-

Projekt delno financirata EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. Da pa bi ga približali bodočim študen-

Višja strokovna šola ŠCV izvaja naslednje nove oziroma prenovljene višješolske programe: mehatronika, elektronika, informatika, geotehnologija in rudarstvo, varstvo okolja in komunala ter gostinstvo in turizem.

kov za višješolsko strokovno izobraževanje, ki so brezplačno dostopni preko spleta,« pa pravi mag. Marjan Velej, vodja projekta IMPLETUM. Nadgradili jih bodo e-učbeniki, ki so v nastajanju. Do sedaj je bilo izdelanih tudi 7 izbir nih modulov, 61 katalogov znanj za pro sto iz bir ne pred me te in več temelj nih doku men tov, ki so v pomoč tako vodstvenim delavcem kot predavateljem, izvedena pa so tudi številna usposabljanja.

tom, so razpisali natečaj IMPLETUM – »Ustvarjanje novosti – navdih mladosti!«, ki zajema področja likovne in glasbene umetnosti ter literature. Namenjen je srednješolcem. Daje jim možnost, da se izrazijo skozi ustvarjalno govorico in z drugačnega zornega kota spoznavajo in odkrivajo poklice, se seznanjajo s prenovljenimi vsebinami ... Natečaj bo potekal do 30. aprila 2011.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

16. decembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 8. decembra Poslanci v ponovnem glasovanju niso sprejeli novele zakona o zemljiški knjigi, na katero so državni svetniki izglasovali veto. Poslanci Zaresa se na sestanku niso poenotili, kdo bo novi vodja njihove poslanske skupine. Sklenili so le, da bo funkcijo zaenkrat še opravljala Zalokar Oražmova, ki pa vztraja pri svojem odstopu.

kartic zavračale procesiranje donacije za stran, zato so heker ji v povračilnem udarcu napadli spletne stra ni kre dit nih veli ka nov Mastercarda in Vise. V Pekingu so dan pred podelitvijo Nobelove nagrade za mir podelili novoustanovljeno Konfucijevo nagrado za mir, ki jo je prejel nekdanji tajvanski podpredsednik Lien Čan.

Petek, 10. decembra Hrvaška policija je slovensko obvestila o razpisu mednarodne tiralice za nekdanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem in tako se je po Sloveniji začelo iskanje. Pa ga nismo našli pri nas, temveč pri naših severnih sosedih. Avstrijski sodnik je Sanaderju odredil 30dnevni pripor. Iz Državne volilne komisije so

najmanj dva pa sta bila ranjena. V Rimu se je na protestih, ki jih je organizirala opozicijska Demokratska stranka, zbralo več deset tisoč ljudi, ki so izražali svoje nezadovoljstvo z delom vlade Silvia Berlusconija.

Nedelja, 12. decembra Poslušali smo o referendumu o RTV. Po neuradnih izidih je za zakon glasovalo 27,36 odstotka, proti pa 72,64 odstotka volilcev. In že so se vsu li komen tar ji. »Osnovno sporočilo referenduma je, da je treba spremeniti referendumsko ureditev. Izid je slaba novica za RTV, ustvarjalce in tudi gle-

Katarino Kresal naj bi zaradi prevelikega odmerka zaužitih mamil sprejeli na UKC. Ona vse zanika.

Predsednica LDS Katarina Kresal je zavrnila namige, da je bila nedavno zaradi težav z mamili sprejeta v ljubljanski klinični center. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je Karla Erjavca odvezala molčečnosti, zato je ta na sojenju v zadevi Patria lahko prebral svoj zagovor, v katerem je zavrnil vse obtožbe. Ob tem, ko je britanska policija aretirala Juliana Assangea zaradi obtožb posilstva in spolnega nadlegovanja dveh žensk na Švedskem, je ves svet razmišjal o zaroti. Oglasili so se tudi predstavniki avstralske vlade, ki so dejali, da ni Assange kriv za neavtorizirano objavo taj nih ame riških diplo mat skih depeš, temveč so za to krive ZDA.

Četrtek, 9. decembra Pred mediji se je zaradi domnevne uporabe mamil znašel tudi premi er Borut Pahor, ki je dejal: »Nikoli nisem, ne jemljem in tudi ne nameravam jemati nobenih prepovedanih substanc.« Člani državnozborske mandatno-volilne komisije so odločili, da poslancema Zmagu Jelinčiču in Antonu Anderliču v zvezi s kazenskima postopkoma ne podelijo imunitete. Z manifestacijo pred državnim zborom je ZSSS opozorila na kršenje osnovnih pravic delavcev iz tujine, ki delajo v slovenskih podjetjih - pogosto brez plačila, v človeka nevrednih razmerah. Slovenija je Hrvaški poslala protestno noto zaradi objavljenega zemljevida, kjer je meja s Slovenijo označena po sredi Piranskega zaliva. Medtem ko je bil ustanovitelj Wiki Le ak sa Juli an Assan ge za zapahi, so večje družbe kreditnih

Predlagani zakon o RTV so volilci zavrnili.

Iskali s(m)o ga.

sporočili, da bo glasovanje na referendumu o zakonu o RTV Slovenija zaradi poplav na območju Zadloga in Mrzlega Loga pri Idriji teden dni kasneje. Napovedana ukinitev policijskih uprav v Krškem, Postojni in Slovenj Gradcu je razburila poslance z omenjenih območij. Od direktorja policije so zahtevali, naj proces ukinitve ustavi. Na podelitvi Nobelove nagrade za mir ni bilo nagrajenca ne njegove žene, saj sta bila opa za zapahi na Kitajskem. Ustanovitelja mednarodne medijske organizacije WikiLeaks Juliana Assangea so v londonskem zaporu premestili v samico, domnevno zaradi njegove lastne varnosti.

Sobota, 11. decembra NSi se je zbrala na kongresu. Ljudmila Novak je bila edina kandidatka za predsednico in je bila ya to funkcijo tudi potrjena.

dalce,« je dejal Gregor Golobič. Frakcija mednarodne teroristične organizacije Al Kaida je potrdila, da je bila odgovorna za samomorilski bombni napad v Stockholmu, v katerem je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Na Kosovu so volili. Po prvih podatkih naj bi največ glasov na prvih parlamentarnih volitvah od razglasitve neodvisnosti prejela Demokratska stranka Kosova premiera Hashima Thacija. Snežna neurja, ki so v zadnjih tednih povzročala prometni kaos na Škotskem, so odnesla tudi škotskega prometnega ministra Stewarta Stevensona. Odvetnik Juliana Assangea je zatrdil, da je videl tajne policijske dokumente, ki dokazujejo, da ustanovitelj WikiLeaksa ni zagrešil posilstev, katerih sta ga obtožili dve ženski v Stockholmu.

Oglasil se je premier Borut Pahor, ki je v odzivu na rezultate referenduma dejal, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o uvedbi kvoruma za veljavnost referendumskih

Hekerji so napadli spletne strani kreditnih velikanov.

odločitev. Pa to ni bilo edino, kar je dejal. Medijem je zaupal tudi, da so s predstavniki sindikatov javnega sektorja sklenili dogovor, da sestavijo dispozicijo, kako servisirati vprašanje sistema plač v javnem sektorju. A Posedi je premierjeve trditve hitro zavrnil in dejal, da dogovora ni ter da je premier le izrazil željo po pogovorih. Nič čudnega, da so se novinarji

Za zgled Špela Kožar

Sindikati očitno razmišljajo drugače kot premier.

mišljali so, zakaj ne želita na testiranje dati svojih las. Medtem pokojninska reforma še vedno ni imela podpore celotne koalicije. Karl Erjavec je dejal: »Ne spreminjamo stališča, poslanci bodo jutri glasovali proti.« Koalicija je iskala kompromisno rešitev glede pogodbe s Patrio. V Zaresu bi jo razveljavili, Erjavec, ki je pogodbo sklenil, pa je pojasnil, da je brez obsodilne sodbe ni mogoče razdreti. V aferi z bulmastifi je tožilstvo zavrglo kazenske ovadbe zoper nekdanjega ministra Pogačnika, sekretarko Bukovčevo, direktorico veterinarske uprave in pravnika na kmetijskem ministrstvu. Francoski specialci so brez prelivanja krvi končali krizo s talci v vrtcu v Besançonu na vzhodu države, kjer je 17-letnik zajel več otrok. Hrvati so od Avstrije tudi uradno zahtevali izročitev Sanaderja.

Torek, 14. decembra Vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič je odstopil, na njegovo mesto pa so izvolili Dušana Kumra. Novi ca dne va je bila, da so poslanci z nepričakovano visoko podporo, 49 glasov za in 35 glasov proti (od 85 navzočih), sprejeli zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Minister Svetlik je ob tem dejal, da sta prevladala razum in družbeni čut.

Ponedeljek, 13. decembra

Na Švedskem je šlo za spodletel teroristični napad.

Sicer pa smo večinoma molčali, saj je veljal volilni molk pred referendumom o zakonu o RTV. Še ved no smo z zani ma njem spremljali Sanaderja. Slišali smo, da mu je preiskovalni sodnik odredil 14 dni pripora, Sanader pa je ob tem poudaril, da ne nasprotuje izročitvi Hrvaški. V središču švedske prestolnice Stockholm sta odjeknili dve eksploziji, ki sta ubili enega človeka,

spet spraševali o resničnosti zgodb o uži va nju mamil pre mi er ja in ministrice za notranje zadeve. Raz-

Pokojninska reforma je bila v DZ sprejeta.

Pravni zastopnik Janeza Posedija je zaradi navodila organom javnega sektorja, naj ne izplačajo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, kazensko ovadil Irmo Pavlinič Krebs. Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ-a, je potrdil svoj odhod iz družbe in dodal, da je odpravnino zavrnil. Ni namreč želel podpisati nove pogodbe o zaposlitvi. SKB je zaradi dolgov SCT-ja, za nekaj ur blokiral račun družbe. Italijanski premier Silvio Berlusconi je prestal glasovanje o nezaupnici tako v senatu kot v spodnjem domu parlamenta ter tako ostal na stolčku, kjer ga zdaj čaka negotovo vladanje s tesno večino.

Pred tednom dni so prijeli Juliana Assanga, ko pišem te vrstice, pa se odločajo o odobritvi varščine, kar pomeni, da mu je še vedno odvzeta prostost. Je bil preveč »prostomiselen« na Švedskem ali na spletu? Kot je znano, švedske oblasti govorijo o sumu spolnega nadlegovanja in posilstva, Assange pa o politični zaroti. In slednje ni težko razumeti, saj so obtožbe prikapljale v javnost takoj po curljanju zaupnih podatkov; Wikileaks, ki ga je Assange ustanovil pred štirimi leti in moč spleta najprej »preizkusil« z objavo tajnih načrtov somalskih uporniških voditeljev, je namreč postal novodobni Watergate. Razlika je (žal) občutna – če je prvotna afera Watergate spodbudila preiskovalno novinarstvo in spodkopala ameriškega predsednika, se zdi, da bo imel novodobni Watergate kontraproduktiven učinek: spodbudil bo nove zunanjepolitične oziroma diplomatske »rešitve« in spodkopal novinarsko svobodo. Saj ko začneš vplivati na svobodo izražanja na spletu, počneš prav to – vsaj tako je še pred enajstimi meseci zatrjevala prva dama ameriške zunanje politike, ko je komentirala cenzuriranje spletnih vsebin na Kitajskem. Hillary Clinton je tisti dan zelo odločno izpostavljala načela demokratične družbe. A prav zdaj največja demokracija na svetu, kot »ljubkovalno« pravimo ZDA, išče pravne možnosti za kazenski pregon Assanga. Kaj se je v teh enajstih mesecih spremenilo? Pa smo spet pri demokratičnih načelih – vidite, kako prožna so? Vsakdo si jih lahko razlaga po svoje. Za Assanga med ta načela spadajo tudi mediji oziroma njihova »prosta« pot do obveščanja javnosti. A da je to lahko zagotovil, je pred priprtjem živel celo po letališčih ali skrit v hotelski sobi. Novinarska srenja pa je večinoma tiho; o Dogodku zgolj poroča. Pa čeprav gre očitno za največji Dogodek moderne dobe. Kako bomo namreč zdaj kategorizirali pojem svobode, tako misli kot govora? Z mobilnimi telefoni smo vedno »na dosegu« bližnjim, s spletom postajamo »na dosegu« vsem. Kar nas očitno prav nič ne moti, saj smo bloge in forume zamenjali za socialna omrežja. In medtem ko nekateri kažejo zadnje fotografije s potovanja 300 prijateljem na facebooku, drugi vdirajo v računalniške sisteme največjih podjetij. Assange je kot dvajsetletnik vdrl v Pentagonovega. S pomočjo prijateljev. Kot zdaj, ko je pridobil četrt milijona zaupnih depeš. Lepo je bilo slišati, kako ga je avstralski zunanji minister podprl. Pravzaprav je bil edini, ki ga ni bilo strah s prstom pokazati na ZDA, ko se je povsem logično vprašal: Kdo je ameriške zaupne podatke zaupal Assangu? Julian Assange je zame zgled. Za novinarja, za zagovornika demokracije, za človeka moderne dobe. S tem, ko se je odločil za objavo dokumentov, je omogočil vpogled v oblikovanje našega sveta; zakaj torej javnost ne bi smela vedeti? K vragu tiha diplomacija, k vragu strateški načrti za bogatenje držav! Ker od tega bogastva državljani in državljanke nimamo kaj dosti. Wikileaks je nedvomno bumerang za celotno svetovno politiko. Ko je bila namreč ta že prepričana, da »spletni Veliki brat« gleda le v eno smer in smo tako postali neločljivo vezani na računalnike, najprej na delovnem mestu, v zadnjih letih tudi v prostem času, se je pogled obrnil še v drugo smer. Opazovalec je postal opazovani. Julian Assange bi moral biti zgled vsem. Tudi politikom, da bodo pri kovanju novega načrta, kako »nadzirati« ljudi, bumerang že predvideli. In ga tako onemogočili. No, upam, da takega političnega sistema nihče ne bo »iznašel«. In da se bo pojavil še kak Julian Assange.

NaĹĄ Ä?as, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 7

MLADI, OBJAVA

16. decembra 2010

Za vse drugaÄ?ne, da se poÄ?utijo enakopravne

Trije dnevi v tednu bodo namenjeni nemoteni uporabi prostorov za najrazliÄ?nejĹĄe dejavnosti. Mlade interesne skupine in posamezniki so se Ĺže lahko prijavili na razpis eMCe placa in si izborili svoj termin. Od Ä?etrtka do nedelje, ko je odprt tudi bar, pa se bo produkcija pokazala. Tako bodo lahko vsi, ki bodo Ĺželeli, tudi predstavili svoje delo.

Klub mladinske kulture v Velenju eMCe plac â&#x20AC;&#x201C; Mladinski center Velenje in Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub s skupnimi moÄ?mi nadgrajujeta klubsko kulturno dejavnost za mlade, Ĺželjne alternativne zabave Mladinsko kulturo v Velenju med drugimi spodbujata MC in Ĺ Ĺ K, ki kljub svoji tradiciji, neposredni bliĹžini prostorov, podobnim namenom delovanja in isti ciljni populaciji tesno sodelujeta ĹĄele od leta 2008. Ko se je novoustanovljeni Zavod Ĺ Ĺ K prijavil na razpis za gostinsko dejavnost v MC in jo tudi prevzel, se je s takrat novim direktorjem MC-ja Markom PritrĹžnikom dogovoril o skupni prenovi prostorov MC-ja in tesnejĹĄem sodelovanju pri programih. To se je tako okrepilo, da sta MC in Ĺ Ĺ K po junijski selitvi MC-ja v nove prostore na Efen kovi pos ta la sonaj me ni ka obÄ?inskih prostorov v RdeÄ?i dvorani, ki jim danes pravijo eMCe plac.

Skupaj zmorejo veÄ?

Argumenti, ki so prepriÄ?ali obÄ?ino, so: mladina potrebuje prostor, kjer lahko ustvarja in zanj skrbi sama ter je tudi pod nadzorom. Vsebine niso ponujene z namenom ustvarjanja profita in gostinska dejavnost je le podporna. Ĺ Ĺ K rabi prostore za galerijsko dejavnost, predavanja in druge dejavnosti, s katerimi druĹžbeno angaĹžira mladino. Vrednote, ki jih mladi gojijo, izjemno vplivajo na njihovo Ä?ustveno inteligenco, ravnanje v druĹžbi in odnos do domaÄ?ega mesta.

vega urada. ObÄ?ina je sprva predlagala najemnino v viĹĄini 500 evrov. Ĺ Ĺ K, ki s 500 evri lahko krije stroĹĄke varovanja dveh dogodkov ali osem klubskih veÄ?erov, pa je SreÄ?ka Meha in njegovega Ĺžupanskega naslednika Bojana KontiÄ?a uspel prepriÄ?ati, naj se obÄ?ina odreÄ?e najemnini. Tako bo vsota stvarni vloĹžek obÄ?ine v prostore.

Prihodnost naveze Po besedah Urbanca, je tovrstno sodelovanje v Sloveniji izjemen primer dobre prakse, ki bo ĹĄe dvigoval ugled velenjske mladinske organiziranosti. MC in Ĺ Ĺ K bosta ĹĄe naprej sodelovala v dejavnostih, v katerih lahko in je to pomembno za razvoj mladinske scene. Vsak zavod bo ĹĄe naprej ohranil dejavnosti, ki jih organizira samostojno, tako da bo tudi njun duh ohranil isti znaÄ?aj. V Ä?asu sodelovanja je bilo najveÄ? narejeno za pripadnost ljudi. ÂťProdajamo skupno zgodbo za mladino. Mladi so postali bolj enotni, ker sta organizaciji usklajeni. Znajo stopiti skupaj. Tako se deli kader, zniĹžani so stroĹĄki, mladi se uÄ?ijo organizacije dogodkov in krepi se pripadnost,ÂŤ pravi Urbanc, Ĺželjo po nadaljnjem sodelovanju pa izraĹža tudi PritrĹžnik. NajveÄ? pa bodo iz sodelovanja potegnili mladi.

V eMCe placu se mladi vsak vikend lahko nauĹžijejo glasbe, gledaliĹĄÄ?a, filma ali likovne umetnosti, Ä?esar v drugih lokalih ni. Foto: Tim PuĹĄnik

vali, preĹživljali prosti Ä?as, se druĹžili in razvijali alternativne kulture,ÂŤ pravijo.

Vznikanje eMCe placa V letih spremljanja potreb mladih subkultur, ki jih v Velenju mrgoli, se je pokazalo, da mesto nujno potrebuje alternativni mladinski klub, v katerem bodo mladi lahko ustvarjali in se izraĹžali, preĹživljali prosti Ä?as in se ob veÄ?erih zabavali. Mnogim namreÄ? ni dovolj ponudba komercialnih lokalov, zato je Ĺ Ĺ K hitro prevzel mesto lokomotive pri zaganjanju kluba eMCe plac. V starih prostorih MC-ja, kjer

jih Ä?aka ĹĄe ena obnova, koncertne in gledaliĹĄke dejavnosti prirejata Ĺ Ĺ K in MC. Ä&#x152;eprav ima MC velike veÄ?namenske prostore, ti zaradi bliĹžine bivalnega naselja niso primerni za koncerte ali dramske in plesne vaje. Prav to je glavni razlog, da MC ostaja prisoten v klubu, saj brez moĹžnosti souporabe ne bi mogel vseh dejavnosti izvajati drugje. ÂťTak ĹĄen sce na rij za MC ni moĹžen. V programu izvajanja imamo in bomo imeli kot del naĹĄega poslanstva razvijanje in podporo mladinski kulturi, ki vsekakor temelji tudi na koncertnih aktivnostih. Prostor na Ĺ aleĹĄki cesti je prostor za izvajanje koncertov in vsekakor bomo to tudi nadaljevali,ÂŤ PritrĹž-

nik poudarja pomen skupnega koriĹĄÄ?enja prostorov.

Pogodbe za zdaj ĹĄe ni Kmalu po selitvi MC-ja v nove prostore se je zaÄ?elo pogajanje z obÄ?ino o viĹĄini najemnih stroĹĄkov in dogovarjanje med sonajemnikoma o delitvi stroĹĄkov. Tako bo Ĺ Ĺ K kril stroĹĄke varovanja in Ä?iĹĄÄ?enja, MC pa komunalne stroĹĄke in elektriko. Vsebina najemne pogodbe med obÄ?ino, najemnikoma in direktorjem RdeÄ?e dvorane Marjanom Klepcem je Ĺže doloÄ?ena, podpisana pa bo takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, so sporoÄ?ili iz Ĺžupano-

Tina Felicijan

600 Hz DVB-T, DVB-C

2â&#x20AC;?

)

) 0â&#x20AC;?

Prva skupna investicija MC-ja in Ĺ Ĺ K-ja je bila obnova prostorov, ki jih je Ĺ Ĺ K po selitvi MC-ja Ĺželel prevzeti. ÂťKo smo izvedeli, da se bo MC kmalu selil, smo videli priloĹžnost za pridobitev veÄ?jih in bolj primernih prostorov. Tako je Ĺ Ĺ K v obnovo prispeval 10 000 evrov. Marca 2009 smo se dogovorili, da po selitvi MC-ja v nove prostore Ĺ Ĺ K prevzame stare,ÂŤ je o prvem veÄ?jem skupnem projektu povedal direk tor Zavo da Ĺ Ĺ K Jan ko Urbanc. Od takrat se MC in Ĺ Ĺ K nista veÄ? obna ĹĄa la kot kon ku ren ta, ampak kot partnerja, in sta svoje moÄ?i zaÄ?ela zdruĹževati sprva z vza-

jemno podporo pri oglaĹĄevanju dogodkov, potem pa ĹĄe s pomoÄ?jo pri organizaciji koncertov, predavanj, delavnic in nenazadnje festivalov. V zadnjih dveh letih se je to pokazalo za izjemno uÄ?inkovito, zato sta se zavoda odloÄ?ila ohraniti stik tudi po selitvi in prevzemu prostorov v RdeÄ?i dvorani. ÂťZaÄ?eli smo se zavedati, da samostojno nastopanje pri delovanju za mlade ni smiselno, saj lahko skupaj dvignemo kvaliteto programov, ki so namenjeni mladim. Ti so ciljna populacija obeh subjektov,ÂŤ je PritrĹžnik omenil glavni razlog za oblikovanje naveze. Delovanje eMCe placa in sodelovanje med zavodoma podpira tudi obÄ?ina. ÂťV Velenju prepoznavamo potrebe po klubski dejavnosti tudi za mlade, saj bi bilo prav, da bi se lahko v kakĹĄnem prostoru sreÄ?e-

DVB-T, DVB-C

USB media predvajalnik

PS-50C490 PS-50C49 90 3D plazma p televizor â&#x20AC;˘ 3 x HDMI, Scart, VGA, â&#x20AC;˘ Zvok: 2 x 10W

Procesor: AMD Turion 64 X2 M320 (2.1 GHz)

â&#x20AC;˘ Grafika: Samostojna, ATI, Radeon HD 5145, 512MB, â&#x20AC;˘ Zaslon: 1366x768, LED-Osvetlitev, â&#x20AC;˘ OptiÄ?na enota: DVD Super Multi DL, 8x, â&#x20AC;˘ Operacijski sistem: Brez operacijskega sistema, â&#x20AC;˘ Priklopi: 4xUSB, VGA, LAN, HDMI, â&#x20AC;˘ Dodatna oprema: WLAN B/G/N, 0.3MP kamera, mikrofon, numeriÄ?na tipkovnica, Ä?italec multimedijskih kartic

BO5443AX

Spomin: 4GB DDR3

Trdi disk: 500GB

energijski razred: A â&#x20AC;&#x201C; 20%

Vgradna peÄ?ica â&#x20AC;˘ Elektronsko upravljanje z upravljanjem na dotik, â&#x20AC;˘ EcoClean emajl, â&#x20AC;˘ Pogrezni gumbi, â&#x20AC;˘ Hladna vrata â&#x20AC;&#x201C; 3 stekla

GDULOQL ERQ

(85 XQRYĂžOMLY GR

BigSpace -65L

32AV733 32A AV V733 LCD televizor

â&#x20AC;˘ LoÄ?ljivost: LoÄ?ljivost: 1366x768, HD Ready, R Ready , kontrast: 12.000:1, â&#x20AC;˘O dzivni Ä?Ä?as: as: 4 ms, p rikljuÄ?ki: H DMI, S -Video, S CART, k omponentni, k ompozitni Odzivni 4ms, prikljuÄ?ki: HDMI, S-Video, SCART, komponentni, kompozitni

THINKPAD X100e

Procesor: AMD Athlon Neo MV40 (1,60 GHz)

Mini prenosni raÄ?unalnik â&#x20AC;˘ Grafika: Integrirana, ATI RADEON HD 3200, â&#x20AC;˘ Zaslon: 1366 x 768, Matiran LED zaslon, â&#x20AC;˘ Baterija: do 5 ur (3 celice, 2200mAh) â&#x20AC;˘ Operacijski sistem: WINDOWS XP HOME, â&#x20AC;˘ Priklopi: 3xUSB, VGA, LAN, â&#x20AC;˘ Dodatna oprema: WLAN B/G/N, Bluetooth, 0.3MP kamera, mikrofon, Ä?italec multimedijskih kartic

ICT 620AC Kombinirana indukcijska kuhalna ploĹĄÄ?a â&#x20AC;˘ SteklokeramiÄ?na ploĹĄÄ?a, 2 x indukcija, â&#x20AC;˘ 2 x hi-light, â&#x20AC;˘ BoilControl zaĹĄÄ?ita proti prevretju, â&#x20AC;˘ Funkcija PowerBoost, â&#x20AC;˘ BruĹĄen rob

Spomin: 1GB DDR2

" 11,6 cm) 5 (29,

Prenosni raÄ?unalnik

,6" m) 15 ,6 c 9 (3

K50AF-SX015

Trdi disk: 160GB

32EX302 32EX X302 LCD televizor

â&#x20AC;˘ LoÄ?ljivost: LoÄ?ljivost: 1366 x 768,, HD ready, ready, kontrast: 90.000:1, â&#x20AC;˘ PrikljuÄ?ki: 4 x HDMI, komponentni, k kom 1 x USB, SCART, zvok: 2 x 10W

WII SPORTS PACK Igralna konzola

Ä&#x152;rna&Bela barva

PriloĹžene igre

â&#x20AC;˘ ZaÄ?etni paket vsebuje 5 ĹĄportnih iger, â&#x20AC;˘ Z Wi-Fi povezavo povezljiv v Nintendo Mii omreĹžje

GDULOQL SDNHW =YH]GDU GRĂ§LYHWMD

Energijski razred: A

SC-9150

GDULOQL ERQ

(85 XQRYĂžOMLY GR

Brez vreÄ?k

Sesalnik â&#x20AC;˘ MoÄ? 1800W, sesalna moÄ? 360W, â&#x20AC;˘ Silver Nano, â&#x20AC;˘ Dvostopenjska krtaÄ?a, turbo krtaÄ?a, â&#x20AC;˘ Upravljanje na teleskopski cevi

7HFKQRPDUNHW 9HOHQMH 9HOHMDSDUN &HOMVND FHVWD WHO

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO

16. decembra 2010

V Skornem – Florjanu si želijo boljših cest

Spet drsajo In bodo še v februar, če le ne bo vreme tega preprečilo – Božiček in dedek Mraz za Šoštanjčane zadnja leta kupujeta predvsem drsalke

ceste v Skornem, izgradnjo avtobusnih postajališč za šolski prevoz tako v Flor ja nu kot Skor nem, izgradnjo pločnika in obcestne razsvetljave ob cesti Šoštanj -Bele Vode na odseku od križišča za Florjan-

Ceste, ki so bile zgrajene v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so obnavljali le toliko, kolikor je bilo nujno za osnovno varnost

Pohrastnik je strnjen, Florjan razpotegnjen proti Belim Vodam, Skorno pa po površini največje.

Milena Krstič - Planinc

Preden se je začelo, so bile police z drsalkami še polne. Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 8. decembra – V sredo so v Šoštanju tudi uradno odprli Pravljično mesto z drsališčem. Letos so že četrto leto zapored na rokometnem igrišču v mestu poskrbeli za pravi led. Da drsališče postaja vse bolj prostor druženja vseh generacij Šoštanjčanov, potrjuje obisk. Ta je bil »zgleden« tudi na otvoritvi, čeprav bi se jih zbralo najbrž še več, če bi z neba padale snežinke, kot se za december spodobi, ne pa dež. Številni so se takoj zapodili po ledu. Tisti, ki so to storili, niso čutili mokrote v drsalkah, tisti, ki niso, pa so jo v čevljih. A kaj bi to! Ob Čukih, naročenih za otvoritveno slovesnost, obiskovalcev tudi to ni motilo. Marsikdo je potrdil, da so jih pritegnili prav ti. V Šoštanj ne pridejo vsak dan, led pa bodo, če le vre me ne bo pre več čud no, obnavljali v februar prihodnje leto.

Doslej je bil na otvoritveni slovesnosti med prvimi na ledu župan. Tokrat ga ni bilo. Lahko da je zvečer kaj podrsal, a šele potem, ko se je vrnil iz Ljubljane, kamor je moral, da je v državnem zboru kot poslanec glasoval proti prenovi zemljiške knjige. Ampak pustimo politiko. Decembra so v ospredju družinske vrednote. Na te pa v Šoštanju nekaj dajo. To se vidi po tem, da drsajo cele družine. »No, jaz sicer ne,« je rekel eden od družinskih očetov, »a pridemo vsi, cela družina.« Si pa ata medtem ko uživa ob pogledu na drsalne spretnosti svojih, privošči kakšnega zakuhančka, borovničke ali čaj. Je poskrbljeno za vse. Tudi za tiste, ki nimajo drsalk. Lahko si jih sposodijo, posoja je simbolična, en evro. V sredo je bilo za drsalke kar precej zanimanja. Malo upade po prihodu Božička in dedka Mraza v Šoštanj. Ta dva dobra decembrska moža Šoštanjčanom zelo rada podarjata drsalke.

Šoštanj – Volivlci v krajevni skupnosti Skorno – Florjan, eni od devetih v občini Šoštanj, s približno 900 prebivalci v zelo različno poseljenih naseljih, so odločili, da vodenje sveta prepustijo novim obrazom, novim ljudem in novim idejam. Gotovo so računali na to, da bodo novi videli drugače. Čeprav, tako pravi pred sed nik sve ta Roman Oblak, tudi prejšnjim ni česa očitati, saj je bilo narejenega veliko. Z obema rokama so zgrabili že prvi izziv in prvo priložnost, vabilo občinske uprave, da pripravijo zbir tistega, kar v kraju potrebujejo, si želijo in bi bilo možno vnesti v občinski proračun za prihodnje leto in leto 2012 na področju vzdrževanja in gradnje infrastrukture. »Ne bi mogli reči, da dogajanja v preteklem obdobju ni bilo, niti tega, da ni bilo narejenega veliko, ostalo pa je še precej takega, kar bo treba še postoriti,« pravi novi predsednik. Pri tem ima v mislih predvsem cestno infrastrukturo. »Skozi kra jev no skup nost pote ka jo

Denimo kanalizacija. »Pri nas predstavlja ta veliko težavo. Poleti ni dobro biti v bližini potoka. Sprejema vse odpadke in odpadne vode iz posameznih samostojnih objektov.«

Roman Oblak: »Prednost bodo imele ceste.«

lokalne ceste, ki nas povezujejo s sosednjimi krajevnimi skupnostmi in obči na mi. Sta nje na njih je porazno. Zgrajene so bile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ko prometa še ni bilo takšne ga, kot je danes, v minu lem obdobju pa obnovljene le toliko, kot je bilo to nujno za zagotovitev osnovne varnosti. Zato je treba na tem področju nujno kaj ukreniti. To smo si postavili za prednostno nalogo.« Izdelali so načrt in ga dali v nadaljnjo obravnavo pristojnim v Občini Šoštanj. »Za nekatere bo ta načrt mogoče obširen, ampak za nas je nujen,« pravi Oblak. Med drugim si želijo preplastitve občinske ceste v Florjanu, na odseku Fajdiga–Grebenšek s hkratno izgradnjo sekundarnega voda kanalizacijskega sistema, pa rekonstrukcije občinske

Ne bodo pa čez zimo na rokometnem igrišču v Šoštanju samo drsali. Napovedujejo tudi številne prireditve.

Pohrastnik do Fajdiga. In še več jih je, ki so jih predlagali za prenovo. Nekatere pa bi želeli zgolj prekategorizirati. »Računamo, da nas bodo uslišali, da bi vsaj najnujnejše postorili naslednje leto,« pravijo v Skornem – Florjanu. Seveda pa ne potrebujejo samo cest. Veliko je še drugega. Tudi takega, kar imajo drugod že urejeno.

Vsi sklepi, ki jih sprejema svet, so na voljo v vednost na oglasni deski pri domu krajevne skupnosti Skorno - Florjan. Če se bo izkazalo, da bi krajani potrebovali uradne ure krajevne skupnosti, pa bodo uvedli tudi te.

Marsikatera cesta je močno načeta.

NAGRADNA IGRA ”VESELI DECEMBER”

NAGRADNO ŽREBANJE: SREDA, 22. DECEMBER OB 17.00 URI PROGRAM:

- LINA KODUZOVIĆ, - OBISK BOŽIČKA Z DARILI ZA OTROKE, - ŽREBANJE NAGRAJENCEV, - GORAZD ADEMOVIČ IN - ANSAMBEL TAPRAVI FALOTI

Za njimi drsališče, pred njimi Čuki. Led bo ostal, oni bodo odšli.

Iz občine Šmartno ob Paki Prostori občinske uprave Da občinski upravi prostori, v katerih deluje, niso v čast, čivkajo že vrabci na strehi. Župan Alojz Podgoršek je sicer že pred časom napovedal, da se bodo lotili preureditve prostorov bivšega marketa, ki jih je lokalna skupnost kupila prav za ta namen, a za zdaj ostajajo na celem. Po informacijah pa se aktivnosti v zvezi s tem le dogajajo. Idejna zasnova naj bi bila že izdelana, občinska uprava pa naj bi na osnovi ponudb izbrala najugodnejšega izvajalca že do konca tega leta. Pričakovati je, da bodo potrebna preureditvena dela končali v prvi polovici prihodnjega leta.

Nadaljevanje del za meteorno kanalizacijo v Malem Vrhu Pred kakšnim dobrim mesecem so stekle aktivnosti za izgradnjo dela meteorne kanalizacije v vaški skupnosti Mali Vrh. Nekaj materiala so že nabavili, na trasi pa se ta trenutek nič ne dogaja. Izvedeli smo, da so dela začasno ustavili zaradi neugodnih vremenskih razmer. Nadaljevali naj bi jih v prvih

mesecih prihodnjega leta. Nekaj težav je bilo tudi pri trasiranju ter označevanju posameznih infrastrukturnih vodov. Kot kaže, se bo na ta kanalizacijski vod lahko priključilo nekaj tistih, ki sicer niso zajeti v projekt. Ti interesenti bodo priključek zgradili na svoje stroške.

Ukinjanje železniških prehodov Zaradi zagotavljanja večje varnosti bodo v lokalni skupnosti postopno ukinili šest železniških prehodov. K temu jih zavezujejo tudi odločbe ministrstva za promet, ki bo krilo tudi stroške ukinitve. Kar nekaj slabe volje je povzročila ukinitev železniškega prehoda v Rečici ob Paki, v tako imenovanem Logu. Na občinski upravi, kjer smo iskali informacije, so povedali, da za omenjeno ukinjanje delajo praktično celo leto. Železniški prehod v Logu je tudi v študiji varne poti v šolo označen kot zelo nevaren prehod. »Ukrepati je potrebno prej, preden pride do najhujšega. Ni bilo tako redko, ko je za las manjkalo, da bi se zgodila tudi kakšna tragedija«, so še dodali. tp

1. nagrada: darilni boni prodajaln centra Interspar Velenje v skupni vrednosti

2. nagrada: darilni boni prodajaln centra Interspar Velenje v skupni vrednosti

3. nagrada: darilni boni prodajaln centra Interspar Velenje v skupni vrednosti

2.000,00 € 1.000,00 € 500,00 €

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

16. decembra 2010

Izšla je knjiga Pomagajo mi živeti

Hotenja 20 Knjižnica Velenje je minulo sredo gostila šaleške literarne ustvarjalce. Ti so, kot že nekaj let zapored, v sklopu praznovanj ob Veselem dnevu kulture predstavili zbornik Hotenja, tokratno dvajseto številko. V njej so zbrana literar na dela predvsem šaleških avtorjev, odzvalo pa se je tudi nekaj priznanih literarnih ustvarjalcev iz širšega slovenskega prostora. Kot je o zborniku v uvodniku zapisala predsednica društva Milojka Komprej, je bistvo te izdaje v tem, da se avtorjem lokalnega prostora omogoči dostojno in redno izdajo in da se v njem lah ko pred stavijo mla di ustvarjalci. V tokratnem se predstavlja Mojca Marš, mlada Velenj-

čanka, ki je s svojo poezijo že opozorila nase na nekaterih literarnih srečanjih in natečajih. Objavljena dela sta interpretirala Petra Hribernik in Tomaž Potočnik. Predstavi tev zbor ni ka je pospre mil Mešani pevski zbor Gorenje.

Mestna občina Velenje, Javni sklad za kul tur ne dejav nos ti (JSKD) Ljubljana in JSKD območne izpostave Velenje so publikacijo toliko finančno podprli, da je že drugič izšla v zanimivi in izvirni obliki fragmentov. Tokratno likov-

Trianglova Božična pravljica Prvi koprodukcijski projekt Velenja, Celja in Žalca združuje več kot 100 umetnikov iz Savinjsko-šaleške regije – Velenje, kjer bo v ponedeljek premiera, zastopa otroški pevski zbor velenjske glasbene šole Velenje - S predprazničnimi koncerti v Velenju, Celju in Žalcu regionalna naveza Triangel uresničuje svoj prvi koprodukcijski projekt, ki je z nazivom Božična pravljica povezal več kot 100 umetnikov vseh generacij iz Savinjsko-šaleške regije. Uvodni koncert bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 19.30 v kulturnem domu Velenje, nato pa naslednja dva večera sledita pono-

vitvi v Celjskem domu in žalskem Domu II. slovenskega tabora. Velikopotezno glasbeno popotovanje po domačih in tujih napevih, ki jih je navdihnil božični čas, bo zaokrožila tudi krstna izvedba Božične kantate, ki jo je posebej za to priložnost in nastopajoče – zbor in orkester Hiše kulture Celje, soliste, otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjsekga Vele-

no podobo jim je letos podelil slikar Oskar Sovinc, ki je v znak dobrega sodelovanje avtorjem grafike tudi poklonil.

Milojka Komprej

nje in zasedbo Tuned Fish napisal celjski skladatelj Matevž Goršič. Letošnjo Božično pravljico bodo pisali pevke in pevci zbora Antona Schwaba, ki združuje več kot 70 dijakov in študentov iz Celja in okolice, otroškega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki je eden najboljših tovrstnih vokalnih sestavov v Sloveniji in Evropi, mladi pevski solisti Tanja Ravljen, študentka muzikala v Londonu, in tenorista Aljaž Pavlin ter Sergie Lugovski ob spremljavi orkestra Hiše kulture Celje, ki povezuje profesionalne glasbenike in študente iz cele regije, ter ena najbolj znanih celjskih jazz zasedb Tuned Fish. Dirigentki koncertov bosta Celjanka Alenka Goršič Ernst in Velenjčanka Manja Gošnik Vovk.

bš

Spomin na umetnika Zavodnje, 12. decembra - Na dan 12. decembra leta 1888 se je na kmetiji pri Zdovcu rodil priznani akademski kipar, umetnik Ivan Napotnik. Ob tej priložnosti smo se v njegov spomin člani odbora kulturnega društva, ki nosi ime po njem, poklonili pred njegovim grobom v Podkraju. V tem letu je bila tudi 50. obletnica njegove smrti. Spominske proslave, ki jo je pripravilo društvo ob tem dnevu, žal zaradi zasedenosti dvorane ni bilo - v njej je potekal referendum.

Delovni terapevti socialno-varstvenih zavodov celjske in koroške regije so na prvem regijskem sestanku prišli do ideje, da bi ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, delovne terapevtke skupaj s stanovalci izdale publikacijo, ki bi pozitivno promovirala domove, starost in delovno terapijo. Veliko ljudi se še vedno boji doma, misleč, da se življenje v domu upočasni oziroma konča. Pa ni tako. Starost v domu je lahko lepa, aktivna in prepletena s sklepanjem novih prijateljstev. Ker je delovna terapija slabše poznana širšemu krogu ljudi, je knjiga, ki so ji dali naslov Pomagajo mi živeti, tudi odlična priložnost, da delovne terapevtke svojo stroko predstavijo. Delovna terapija v domu zajema tri področja človekovega delovanja: skrb za samega sebe, produktivnost in aktivnosti prostega časa. Delovna terapija v domu obsega področje zdravstvene in socialne dejavnosti, ki je v knjigi bolj predstavljena. Od skupno dvajset domov celjske in koroške regije se jih je za sodelovanje odločilo sedemnajst. Domovi, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, so: Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom sv. Jožefa Celje, Pegazov dom Rogaška Slatina, Koroški dom starostnikov, enota Slovenj Gradec, Koroški dom starostnikov Črneče, Dom upokojencev Polzela, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Center starejših PV Zimzelen Topolšica, Dom starejših Šentjur, Dom starejših na Fari Prevalje, PE Center starejših Gornji Grad, Špesov dom Vojnik, Dom Lipa Štore, Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom Hmelina Radlje ob Dravi in Dom sv. Eme Šentjanž pri Dravogradu. Branje bo zagotovo zanimivo širšemu krogu bralcev – starostnikom, ki se odločajo za odhod v dom ali so že v domu, svojcem, prostovoljcem in zaposlenim, ki delajo s starejšimi. Knjiga Pomagajo mi živeti je dostopna v vsaki domski knjižnici, kjer si jo lahko ljudje izposodijo, poskrbeli pa bodo, da bodo knjige tudi v mestnih knjižnicah v Velenju, Šoštanju in Žalcu.

Janja Koželj, Saša Svetec, Zorica Špital

Šmajsov poklon mami Jutri ob 17. uri bodo v velenjski Knjižnici predstavili novost domačega avtorja, knjigo Vinka Šmajsa z naslovom »Mama, rad te imam« Velenje, 17. decembra – Profesor Vinko Šmajs je v domačem okolju zelo znan, ne le kot dolgoletni pedagog in kulturnik, temveč tudi po svoji literaturi, ki jo neutrudno ustvarja že dolga desetletja. Doslej je izdal sedem knjig kratke proze in roman Skriti dnevnik. Jutri ob 17. uri bo v preddverju velenjske Knjižnice predstavil svojo najnovejšo knjigo črtic »Mama, rad te imam«, ki je izšla pri Mohorjevi založbi. Knjiga »Mama, rad te imam« obsega 18 črtic. Uglašene so na mladost, kot jo vidi človek v zrelih letih, in predvsem na podobo matere. Prof. Jože Faganel v spremni besedi knjige Šmajsovo pisanje označi za »literaturo hvaležnosti« in kot njena predhodnika prepozna Cankarja v skodelici kave in Voranca v Solzicah. »Vendar Šmajs nima Cankarjeve jedkosti – po osnovnem občutju, nekakšni temeljni prijaznosti in hvaležnosti, mu je mnogo bližji Voranc …«. Pogovor z avtorjem Vinkom Šmajsom bo jutri vodila mag. Aleksandra Gačič, odlomke iz knjige pa bo brala Petra Hribernik. Pogovorni del bodo obogatili kitaristi velenjske glasbene šole iz razreda prof. Monike Krajnc - Štih. Nastopili bodo Jure Podvratnik, Miha Hrustelj, Zala Javornik in Urban Meža.

Klepet z Dragom Tamšetom – Filijem Turis tič no druš tvo Topol ši ca nadaljuje tradicijo Zimskih klepetov, da bi zanamcem ohranilo spomine krajanov. Doslej je bilo o Topolšici napisanega zelo malo oziroma je minilo že zelo veliko let od takrat, ko so zadnji popisovalci turističnih znamenitosti opisovali kraje. Pred dnevi smo v Centru starejših Zimzelen klepetali z Dragom

Tamšetom – Filijem. Obudil je spomine na kraj in ljudi, ki so oblikovali njegovo življenje. Spomnil nas je na obrti in dejavnosti, ki so se v preteklosti odvijale v Topolšici, in

opisal kraj, kakršen je ostal v njegovem spominu. Zanimiva je bila pripoved o tem, kako je dobil vzdevek, po katerem je bolj poznan, kot po imenu. Na koncu nam je tudi

zapel in množica poslušalcev mu je z navdušenjem pritegnila.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

16. decembra 2010

Ljubiteljski profesionalizem Drugi koncert nove 6. sezone abonmaja Klasika Festivala Velenje - Šaleški akademski pevski zbor Velenje z dirigentko Danico Pirečnik in novo cedejko

Alenka Gerlovič, nasvidenje

Dr. Franc Križnar

Iz koncertnih dvoran

Velenje, 14. decembra - Spet je bil na vrsti vokal in to odlični domači in v tujini uveljavljeni Šaleški akademski pevski zbor Velenje, ki ga vse od ustanovitve pred dvanajstimi leti vodi preverjena in prekaljena zbo rovod ki nja Dani ca Pirečnik. 40-članski mešani pev ski sestav je v prvem delu a cap pel la kon cer ta, torej brez spremljave, odpel liturgični renesančni in moderni reper toar (F. Mendelssohn Bartholdy, A. Čopi, S. Rah ma ni nov, L. Marenzio, T. Morley, A. Tanev, B. Corona in T. Vulc), v drugem delu in skupaj z obema dodatkoma pa se je izključno s priredbami lotil tematike svoje in širše Koroške. Te so prispevali v bogato zakladnico slovenske zborovske produkcije S. Vremšak, T. Vulc, L. Lebič, V. Mirk, A. Čopi in H. Lavrenčič. Hkrati pa je bila s tem koncertom promovirana tudi ansamblova nova, zdaj že druga cedej ka z naslovom zbo ra in z

delom repertoarja, ki smo ga slišali tudi na omenjenem koncertu. Ansambel je prav v letošnjem letu dosegel nekaj zavidljivih mednarodnih uvrstitev na različnih tekmovanjih tako, da mu dela vse te (bogate) bere res ni bilo težko predstaviti tudi doma. Zbor se je s sposobno in uveljavljeno dirigentko izkazal za tehtnega in bralca in muzikanta - v pravem pomenu te besede - najrazličnejše domače in tuje zborovske literature v različnih (svetovnih) jezikih. Tako smo samo v prvem delu slišali nemščino, latinščino, ruščino, italijanščino, angleščino, španščino in slovenščino. Tej je bil potem posvečen ves več kot drugi del njihovega sporeda. Tudi glasbeni jeziki dokaj različno ubranih slogov in nacionalnosti je zboru več kot domač. Pri tem sem opazil, da večina pevk in pevcev poje svoje parte kar na pamet. V nekaterih primerih - kot sta bila oba zbora Tadeje Vulc – pa je to zaradi izjemne uporabe glasbenega teatra, to skoraj nujno. Pri večini drugih pesmi, zborov pa gre zagotovo za izredno naštudiranost,

za neke vrste ljubiteljski profesionalizem, ki ga vedno več srečujemo na Slovenskem prav v vokalu in amaterizmu. Joj, kaj bi lahko iz podobne metodike naredili naši poklicni (inštrumentalni) ansambli? Iz prvega dela nastopa moram izpostaviti Bogorodice djevo S. Rahmaninova z vsemi prepotrebnimi fortissimi (v moškem delu) in pianih v celotnem zboru in italijanski madrigal Leggiadre ninfe L. Marenzia. To so bili res različni in kontrastni pevski stili. Tudi najnovejši Epilog (2010) T. Vulc ni šel mimo nas kar tako, četudi smo ga slišali v nekaj manjši (zborovski) zasedbi. V drugem delu je še najbolj izstopala 7-stavčna suitno zastavljena priredba S. Vremšaka Ziljske ohceti, za katero so pevci pripravili tudi (izvirni) komentar oz. razlago posamičnih delov tovrstne svatbe. Vse do obeh dodatkov, ki sta bila izpod peres prirejevalcev A. Čopija in H. Lavrenčiča popolnoma uglašena na tematiko drugega dela tega koncerta pa se je zvrstil še dobršen del programskega repertoarja, neke vrste tovrstni programski cevtober. Ne

morem pa seveda pozabiti večine (navedenih) solistov, ki so skupaj s celotnim ansamblom in zborovodkinjo Pirečnikovo pripravili tale zborovski praznik v Velenju: sopranistki Sanja Jaz bin šek in Andreja Ostruh, altistka Klavdija Žerdoner in tenorista Domen Bastič in Jaka Zapušek. Ker je tudi vokalna tehnika navedenih posameznikov in s tem tudi večine zbora dovolj razvita, ni bilo potem težko slišati rezultatov, ki so bili v odpetem repertoarju več kot uspešni. Takle zbor bi si doma in v tujini zaželela za svoj rezidenčni ansambel marsikatera visoka umetniška institucija, kar morda v neki prihodnosti tudi v Velenju morda ne bo več virtualni namig. Na naslednjem, 3. koncertu istega (glasbenega) abonmaja se bomo prihodnje leto (18. januarja) na istem odru srečali z dokaj nenavadno solistično oz. (novo) komorno zasedbo violončela in harmonike oz. akordeona. Predstavila se bosta Karmen Pečar in Marko Hatlak; vsak zase in skupaj.

Preteklost Zgornje Savinjske doline v čitalnici priznanega kultur nega delavca Antona Acmana ter videoposnetke in fotoalbume različnih dogodkov iz Mozirja. Gospod Breznik pa jim je predal v trajno hrambo koledarje Družbe sv. Mohorja vse od leta 1870 dalje ter še nekatera druga dela te založbe. Vsega gradiva si obiskovalci knjižnice (mozirska knjižnica deluje na območju vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline) ne bodo mogli izposoditi in odnesti domov, lahko ga bodo prebirali in študirali v čitalnici, lahko pa ga bodo tudi fotokopirali.

Skoraj tri četrtine gradiva je prispeval Aleksander Videčnik – Pridobitev za vse občine v Zgornji Savinjski dolini Tatjana Podgoršek

Knjižnica Mozirje je k uspešnim projektom za otroke in odrasle bralce minulo soboto dodala še domoznansko čitalnico, ki je pomembna za vse občine v Zgornji Savinjski dolini. Zanjo je kar 70 odstotkov gradiva prispeval Aleksander Videčnik, znani zbiralec, urejevalec, publicist, kronist. Ob tem seveda niti ni čudno, da so to novo pridobitev mozirske knjižnice odprli prav minulo soboto. Prav ta dan je namreč Aleksander Videčnik slavil 90. rojstni dan.

Neprecenljiv prispevek Gradivo, ki ga je Videčnik podaril knjižnici, obsega več kot 500 map z najrazličnejšimi vsebinami, ob tem pa še skoraj tisoč razglednic in fotografij. Veliko je starih knjig, časopisov, koledarjev, rokopisov, videoposnetkov, vinilnih plošč … "Njegov prispevek je res neprecenljiv," je pove da la namestnica direktorice Knjižnice Mozirje Ana Lamut in dodala, da je gradivo zbi-

Vabilo Gornjesavinjčanom Slavljenec Aleksander Videčnik (prvi z desne) si je izbral sogovornike sam.

ral, shranjeval in urejal veliko let. Med gradivom, ki bo na voljo v domoznanski čitalnici, je Lamutova izpostavila raziskave o Maistrovih borcih v krajih Zgornje Savinjske doline, Celjski legiji na Ljubnem, trških pravicah in sodnikih v Mozirju, o hranilnicah in posojilnicah na tem območju pred letom 1941, o furmanih ob Dreti in Savinji … Najdena je bila tudi znamenita Zlata knjiga tržanov: Mozirje 1740. Obiskovalci se bodo lahko tudi seznanili z zanimivimi in velikimi možmi Zgornje Savinjske doline (izumitelj Anton Jamnik, Rok Klemenčič, ki je bil uspešen kmet in rejec ovac, čebelar Janez Goličnik, Šmihelski Lovro Goličnik), znanimi krajevnimi kronisti (Fani-

ka Kref l, Valent Vider, Bogomir Supin, Branko Zemljič …). Obsežna je zbirka o domačem zdravilstvu in zdravilcih, kot zanimivost pa še nekaj legend, pravljic in pregovorov. Poleg omenjenega zbirko sestavlja še raznovrstno gradivo sodobnega časa. »Skratka, gradiva je dovolj za današnje raziskovalce, da ga nadgradijo. Vse gradivo v novem oddel ku je poveza no z Zgornjo Savinjsko dolino, vsebuje podatke o krajih in ljudeh iz te doline, tudi avtorji izhajajo iz teh krajev ali so z njimi povezani.« Lamutova tudi pravi, da so zelo veseli, da jim je v zbirko uspelo pridobiti glasbeno zapuščino z notnimi zapisi glasbenika in kapelnika Frana Esa, zapuščino pevovodje in

Mozirska knjižnica vabi vse prebivalce Zgornje Savinjske doline, da prispevajo svoje gradivo, ki sodi v domoznanski oddelek, v hrambo ali v dar Osred nji knjiž ni ci Mozirje. Tako se bo marsikaj ohranilo in bo na voljo ter dostopno raziskovalcem in tudi učencem, dijakom in študentom pri pripravi različnih nalog ali prispevkov. Vse gradivo bo strokovno urejeno v računalniškem programu Cobiss in s tem resnično dostopno širši slovenski javnosti. “Zavedamo se, da imajo domači kraj, domovina in materni jezik izjemen pomen v življenju posameznika, zato lahko s to zbirko prispevamo k promoviranju pomemben kulturne dediščine,” je še poudarila Ana Lamut.

Nataša Tajnik Stupar

V 92. letu starosti je umrla akademska slikarka Alenka Gerlovič, nagrajenka Prešernovega sklada. Gerlovičeva velja za eno pomembnejših slovenskih slikark povojnega obdobja. Njena pogumna osebnost se je prelivala v njena umetniška dela, bila pa je tudi ena redkih ženskih slikark, ki je bila s svojo ustvarjalnostjo in pojavnostjo čisto enakovredna povojni, pretežno moški umetniški srenji. Umetnica se je v svojem slikarstvu najprej oklepala likovnih vsebin s študija na akademiji, predvsem slikanja z oljem, z leti pa je odkrivala, da je njen svet pokrajina, zlasti mediteranska monumentalna pokrajina, ki je jasnih in čistih oblik. Alenka Gerlovič se je rodila 17. septembra 1919 v Ljubljani. Zgodnje otroštvo je preživela v Brežicah, nato se je družina preselila v Ljubljano. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je diplomirala iz slikarstva in se leta 1941 vrnila v že okupirano Ljubljano. V času nemškega napada na Kraljevino Jugoslavijo, 6. aprila 1941, je bila v Ljubljani na počitnicah. Za Gerlovičevo je bila kapitulacija Kraljevine Jugoslavije po sedemnajstih dneh ogromno razočaranje. Ljubljana, ki jo je okupiral italijanski okupator, je bila središče odporniškega gibanja in sedež osrednjega vodstva Osvobodilne fronte in partizanskih enot. Po aretaciji očeta v začetku leta 1944 je morala preiti v strogo ilegalo. Po štirih mesecih skrivanja je s ponarejenimi dokumenti zapustila Ljubljano in se poleti 1944 pridružila partizanom. Bila je aktivna v OF in kasneje v Centralni tehniki KPS v grafičnem ateljeju ustvarjala grafično opremo za partizanski tisk. Tu je oblikovala letake, posterje in skrbela za propagando. Kot kulturna delavka je ustvarjala tudi scenografije za različne dramske uprizoritve. Tudi v tem času se je posvečala umetniški grafiki in akvarelu ter raziskovala svoj lastni umetniški izraz. V partizanih se je poročila s partizanom Vitom Globočnikom, ki pa je kmalu po vojni zaradi bolezni umrl. Vrnitev v osvobojeno Ljubljano 9. maja 1945 ji je predstavljal najlepši dan v njenem življenju. Po vojni je delovala kot likovna pedagoginja. Gerlovičeva velja za pionirko likovnega izobraževanja, saj je postavila temelje sodobne likovne vzgoje. Je tudi avtorica učbenika Likovni poukza otroke iz leta 1968. Poleg tega se je ves čas posvečala slikarstvu in ustvarila obsežen opus risb, akvarelov ter slik v oljni tehniki. Leta 2006 je pomemben izbor svojih slikarskih del podarila Posavskemu muzeju Brežice. Gre za 34 akvarelov, ki so se pridružili okrog 20 akrilom na platnu velikih dimenzij. Slednje je umetnica muzeju podarila že prej. Del njenega bogatega opusa so ob umetničinem 90. rojstnem dnevu razstavili v Mestni galeriji Ljubljana. Na ogled so bili akvareli iz obdobja 2000-2008, ko je ta likovni medij popolnoma prevladal v opusu Gerlovičeve. S pomočjo akvarelne tehnike je odkrivala skrivnostne zakonitosti krajine, zlasti motivov iz Botaničnega vrta v Ljubljani, kamor je v svojem zadnjem življenjskem obdobju pogosto zahajala. »Gerlovičeva je akvarel uporabljala na popolnoma nekonvencionalen način, ne toliko “slikarsko” in akvarelistično, temveč bolj “grafično” in ploskovito. Tako je dosegla njegov manj vodeni in akvarelni videz, kar je gledalca, vajenega vodenih učinkov te tehnike, presenetilo. Namesto mehkih, razlivajočih se obrisov ter medsebojnega barvnega prelivanja velikih ploskev, jo je pritegnilo vztrajanje pri natančno določenih mejah sledi, ki jih poteza s čopičem začrta v barvni madež«, je ob razstavi v katalogu zapisala umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Zgonik. Alenka Gerlovič je bila slikarka, ki je v slovensko slikarstvo vtisnila pomemben pečat. V svojem dolgem in ustvarjalno bogatem življenju je ustvarila slikarski opus, ki je vplival na razvoj slovenskega sodobnega slikarstva, v likovnem izobraževanju pa vzgojila mnogo likovno pismenih generacij.

NaĹĄ Ä?as, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

16. decembra 2010

Glasbene noviÄ?ke

PreÄ?ute noÄ?i nagrajene z lepo publikacijo Te dni ste mnogi Ĺže verjetno prelistali Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki ga bomo uradno predstavili nocoj v velenjski knjiĹžnici. Publikacijo je izdalo naĹĄe uredniĹĄtvo, spisalo pa ga je veÄ? sto piscev razliÄ?nih druĹĄtev, organizacij, klubov in ustanov. Vsakdo od njih bo naĹĄel v njem svoj kamen v mozaiku. Glavni urednik almanaha je Boris ZakoĹĄek, uredniki posameznih poglavij pa smo Peter Groznik, MatjaĹž Ĺ alej, AleĹĄ OjsterĹĄek, Barbara Pokorny in Mira ZakoĹĄek. Gradivo pa so poleg njih zbrali in obdelali Milena KrstiÄ?

Hand. Skladbo najdemo na Jacksonovem najnovejĹĄem albumu Michael, ki je prav ta teden priĹĄel na pro daj ne poli ce. Zdaj je skladba doÄ?akala tudi svoj videospot. V videu je mogoÄ?e videti stare Jacksonove posnetke, pevca Akona in plesalce, ki oponaĹĄajo Michaelove najbolj znane plesne gibe. Besedilo pesmi je znaÄ?ilno za Jacksona, saj v njej ponovno Ĺželi zdruĹžiti svet in si Ĺželi, da bi se vsi dobro razumeli in si med seboj pomagali.

Planinc, Bojana Ĺ pegel, Tatjana PodgorĹĄek, Stane Vovk, Mitja Ä&#x152;retnik, UrĹĄka OjsterĹĄek, Silvija BaĹĄnec, Vesna GlinĹĄek, Mateja SoftiÄ?, Pina Ĺ pegel in Tatjana Vidmar. Jezikovno je gradivo pregledala Sonja Lubej, publikacijo pa je oblikovala Janja KoĹĄuta Ĺ pegel. Ob obilici drugega dela je seveda nastajal v glavnem ponoÄ?i. Nocoj ob 19.19 bo predstavitev v velenjski KnjiĹžnici. Tudi vi ste vabljeni, da se nam pridruĹžite. Obljubljamo vam prijeten veÄ?er in prijazno druĹženje.

Kingston v Ĺživo Kingstoni, ki letos praznujejo svojo 15. obletnico delovanja, so junija visok jubilej proslavili s spektakularnim koncertom v ljubljanskih KriĹžankah, katerega posnetek v obliki novega Ĺživega albuma priÄ?akujemo v teh dneh. Njihov osmi album po vrsti prinaĹĄa trideset najveÄ?jih v Ĺživo posnetih uspeĹĄnic. Ker je bera njihovih hitov res velika, bo album Kingston v Ĺživo! izĹĄel na dveh CD-jih. Prvi single z album je skladba Cela ulica nori, s katero so davnega leta 1998 zmagali na festivalu Melodije morja in sonca. Na dvojnem albumu boste sicer spoznali nove, nekoliko drugaÄ?ne izvedbe njihovih uspeĹĄnic, poleg tega pa tudi nekaj zanimivih duetov z gosti, kot so Alya, Grega SkoÄ?ir, 6pack Ä&#x152;ukur, Veselke Ĺ tajerke, 4given ... Takole smo nazdravili sredi noÄ?i, ko smo almanah ÂťposlaliÂŤ v tiskarno.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

SABAIUM IN ALMOST RAGE V MC-ju Jutri, v petek, 17. decembra, ob 21. uri, bo v eMCe placu koncert metal skupine Sabaium. Zasedba, katere zametki segajo Ĺže v leto 1994 in velja za eno pomembnejĹĄih metal skupin, je pred kratkim izdala Ĺže svoj Ä?etrti album Connection Lost. Za ogrevanje obÄ?instva bo poskr bela primor ska trash metal zasedba Almost Rage.

DREVORED NovomeĹĄka skupina predstavlja tretji single z aktualnega albuma Dekade - skladbo Zunaj je zima. Gre za vĹĄeÄ?en, melanholiÄ?no obarvan blues, ki se tako po naslovu kot po tempu lepo poda v ta zimski Ä?as.

HEAVENIX Zasedba, v kateri so moÄ?i zdruĹžili prekaljeni glasbeniki BoĹĄtjan Andrejc - Booshee, Rok Golob, Patrik VlaÄ?iÄ? in David Morgan poÄ?asi nabira material za album. Nekaj skladb je trenutno v procesu snemanja, nekaj pa jih je ĹĄe na papirju. Do izida albuma se bodo osredotoÄ?ili predvsem na Ĺžive koncerte.

Legendarni kitarist in pevec Eric Clapton Ĺželi del svoje bogate zbirke kitar prodati na dobrodelni draĹžbi, ki naj bi bila 9. februarja prihodnje leto v New Yorku. Med zbirko je tudi kitara, na katero je Clap-

LESTVICA DOMAÄ&#x152;E GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as.

1. Toplar - Bela sneĹžinka 2. Veseli Svatje - PolnoÄ? zvoni 3. Modrijani - Novo leto bo priĹĄlo 4. Rosa - Lani za boĹžiÄ? 5. Igor in Zlati zvoki - Ko bo boĹžiÄ? spet 6. Golte - Prihajamo za praznike 7. Slovenski zvoki - Dragi MiklavĹžek moj 8. Tone Rus - BoĹžiÄ?ni veÄ?er 9. Zupan - Po praznikih diĹĄi 10. ZreĹĄka pomlad - Za boĹžiÄ?

Pokojni kralj popa Michael Jackson in pevec Akon sta leta 2008, leto dni pred Michaelovo nenadno smrtjo, skupaj posnela pesem z naslovom Hold My

9VDN SRQHGHOMHN RE K

%5812 0$56 -867 7+( :$< <28 $5(

2%9(=1$ 60(5 =$35, 2Ă˝, %,/%, +9$/$ =$ 9,-2/,&( .,' 52&. %251 )5(( (526 5$0$==277, $33817, ( 127( 20$5 1$%(5 35('(1 *5(Ă˘ 7$%8 32/-8%/-(1$ .$7< 3(55< ),5(:25. 6+$.,5$ /2&$ 021,.$ 38Ă˝(/- '$ %,/ %, 7, 5,+$11$ 21/< *,5/ &(( /2 *5((1 )25*(7 <28 '8))< :(// :(// :(//

ZZZ UDGLR DOID VL

YHĂž QD

3UYRXYUĂŁĂžHQR SHVHP ODKNR VOLĂŁLWH YVDN GDQ RE K LQ K QD

ton igral ĹĄe v Ä?asih skupine The Cream, ki je ocenjena na 15.500 evrov. Na draĹžbi naj bi bilo sicer 150 kitar, nekaj ojaÄ?evalnikov in zvoÄ?nikov. Poleg teh bodo na draĹžbi tudi inĹĄtrumenti Claptonovih glasbenih kolegov, med njimi tudi kitarista Jeffa Becka. IzkupiÄ?ek od draĹžbe naj bi ĹĄel kliniki za zdravljenje odvisnosti v Antigui, ki jo 65-letni Britanec, nekoÄ? tudi sam odvisen od alkohola in drog, finanÄ?no podpira.

Prvi Jacksonov posmrtni videospot

â&#x20AC;Ś veÄ? na: www.radiovelenje.com

Twisted Fantasy 33-letnega ameriĹĄkega raperja Kanyea Westa. Drugi najboljĹĄi album je po mnenju kritikov Brothers dua The Black Keys. Na tretje mesto je revija postavila Eltona Johna in Leona Russella s ploĹĄÄ?o The Union, ki je rezultat skoraj pozabljenega prijateljstva med dvema glasbenima velikanoma. Rock skupini Arcade Fire s ploĹĄÄ?o The Suburbs so kritiki dosodili Ä?etrto mesto, peti najboljĹĄi album pa je izdal Jamey Johnson, to je The Guitar Song.

Aretha Franklin hudo bolna

Po pesmi Moj si zrak, s katero se je zelo uspeĹĄno predstavil na letoĹĄnji Emi, in pesmi Brez miru, ki se na radijskih valovih vrti od poletja, je Marko Vozelj z glasbenim kolegom in producentom Martinom Ĺ tibernikom ustvaril novo pesem z naslovom Zvezde so z nama. To je tretji single, ki napoveduje Markovo novo ploĹĄÄ?o, oÄ?itno pa je vĹĄeÄ? tudi vam, saj je skladba zmagala v tokratnem izboru pesemi tedna v programu Radia Velenje.

ROK KOSMAÄ&#x152; Rok KosmaÄ? v teh predprazniÄ?nih dneh ponuja novo skladbo Ljubi me. Pesem napoveduje nov, njegov Ĺže tretji studijski album, ki bo izĹĄel ĹĄe letos. Naslov albuma bo Prepusti se.

NajboljĹĄa ploĹĄÄ?a leta 2010 po mnenju ameriĹĄke glasbene revije Rolling Stone je album My Beautiful Dark

Prodal bo kitare

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 18.30. 1. MARKO VOZEL - Zvezde so z nama 2. MICHAEL JACKSON feat. AKON - Hold My Hand 3. DAVID GUETTA feat. RIHANNA - Who's That Chick

STEREOTIPI Po krajĹĄem premoru predstavljajo novi single Ĺ˝arek za njo, ki napoveduje tudi teĹžko priÄ?akovani prvenec benda, ki naj bi izĹĄel v zaÄ?etku prihodnjega leta. Pesem je bolj rockersko obarvana, a ĹĄe vedno tipiÄ?no stereotipovska.

NajboljĹĄi album ima Kanye West

AmeriĹĄka pevka Aretha Franklin je do maja 2011 odpovedala vse nastope. Kraljica soula namreÄ? boleha za rakom in je bila prejĹĄnji teden operirana, zdravniki pa so ji za prihodnjih ĹĄest mesecev odre di li poÄ?i tek. Franklinova je Ĺže oktobra odpovedala ĹĄtevilne koncerte iz zdravstvenih razlogov, novembra pa so ji zdravniki ukazali, naj za pol leta odpove vse obveznosti. Kot je poroÄ?al Ä?asnik Detroit News, ima 69-letna pevka raka na trebuĹĄni slinavki, ki ima od vseh glavnih oblik raka najveÄ?jo stopnjo umrljivosti. Franklinova sicer velja za eno najveÄ?jih ameriĹĄkih pevk. ZaÄ?ela je s prepevanjem gospela, nato pa se je v 60. in 70. letih zavihtela na vrhove ameriĹĄkih lestvic s skladbami, kot so Respect, Think, Chain of Fools in drugimi.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 12

16. decembra 2010

Milica Napotnik iz Šmartnega ob Paki je velika ljubiteljica narave, gora. Poznajo jo tudi kot desno roko (v pravem pomenu besede) možu Jožetu in kot osebo, ki zna poskrbeti za prijetno razpoloženje. Če ni kaj drugega »pri roki«, poskrbi za smeh tudi tako, kot kaže fotografija. »Da ne bodo kazale spodnjic s trakci samo manekenke. Tudi maše z volančki niso od muh, a ne.« Odziv občinstva na njen komentar? Zgovoren sam po sebi.

Božičnica, trinajsta plača…

nesnagi. Za stalno ne, ker bi se tehtnica še bolj prevesila v savinjsko stran.

Zasluženemu in izplačanemu plačilo se ne gleda na ime!

Drago ljudstvo

Vsaj en manj brezposeln Direktor Teša Simon Tot je prispeval k temu, da se v šoštanjski občini število brezposeln le ni povečalo!

Fant s črno kitaro in žametnim glasom je Simon Gorišek. Kjerkoli se pojavi, naredi pravo ozračje. Tudi zato, ker je, tudi ko ne poje, vedno nasmejan. »Nasmeh nič ne stane, dobra volja pa je še vedno »najbolja«, kot je pel že Kekec,« pravi Simon, ki zna razveseliti tako otroke kot odrasle. In besedila prilagoditi Velenju. Mestu, ki ga ima preprosto rad.

ABC zaradi od A do Ž Pri nas so začeli spolno vzgojo po ABC programu. Zato, ker mnogi mladi mislijo, da že obvladajo spolnost od A do Ž.

Še v Ljubljani

»Jubileji so mi bili vedno všeč. To, da je okrogla 20. številka Hotenj opremljena z mojimi grafikami, pa mi je v čast,« je ponosno poudaril ljubiteljski slikar Oskar Sovinc (prvi z leve). In nekaj originalnih grafik podaril tistim, ki so ustvarili literarni del zbornika. Lepo sodelovanje, ni kaj. Ko bi si ga za vzgled vzeli tudi politiki, bi nam bilo vsem lepše, kajne?

TOM zvoni že 20 let Telefon za pomoč mladostnikom v stiski, ki dve desetletji deluje pod okriljem Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, deluje v nacionalni mreži – Prostovoljci, ki delajo v projektu, so strokovni delavci Velenje, 6. december – Pred kratkim so v Vili Mojca pripravili slovesnost. Nanjo so povabili prostovoljce , ki so v dveh desetletjih delovanja telefona za pomoč mladostnikom pomagali, da je projekt rasel, s tem pa pomagali številnim najstnikom, ki so zavrteli telefonsko številko najprej TIP (telefon, informacije, pomoč), kmalu pa TOM telefona. Na drugi strani jih je vedno čakal usposobljen svetovalec, največkrat svetovalka, niso pa jih zmedla tudi takšna vprašanja, kot je: »Koliko vode moram naliti na krompir, preden ga dam kuhat?«. Mladim je lahko tudi to težava, zato vsa leta vse klice vzamejo in obravnavajo resno. Svetovalci pa vedno ostanejo anonimni. Zato na srečanju niso mogli spominov obujati ob fotografijah, ker teh ni. So pa spomini in izkušnje, ki vsem, ki so bili in so vključeni v projekt, veliko pomenijo. Kako je telefon za svetovanje tistim, ki so v stiski, sploh zaživel, nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač: »Ideja, da v Šaleški dolini uvedemo telefonsko svetovanje, je stara več kot 20 let. V našem okolju so se pojavljale težave, povezane z zasvojenostjo, težave staršev z otroki niso bile redke, zato smo se pri naši zvezi pogovarjali, kako bi lahko pomagali. Takrat je že deloval telefon za pomoč v stiskah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Bali smo se le, ali bomo dobili sodelavce za delo na takem telefonu. Obrnili smo se na velenjski Center za socialno delo, kjer je bila direktorica takoj za to, psihologinja Anka Maček pa je bila tista, ki je strokovno pripravila začetek delovanja telefona.

Prav ona je tista, ki je sestavila ekipo izobraženih prostovoljcev, svetovalk in svetovalcev.« Takoj so se dogovorili, da delovanja telefona ne vežejo na ustanovo, zato vsa leta svetovanje poteka v prostorih MZPM Velenje.

Vsak klic je resen Zanimivo je, da telefon brez prestanka deluje vseh 20 let. Število klicev dokazuje,

vanje svetovalcev in da se redno srečujemo na supervizijah,« še doda Kovačeva. Pove še, da delovanje TOM telefona sofinancirajo vse tri občine ob reki Paki. Tako je bilo, ko je zaživel TIP telefon, ki je bil namenjen vsem generacijam, in kasneje, ko je to postal del nacionalnega projekta TOM telefona. To pa pomeni, da danes velenjski svetovalci, ko so na vrsti, svetujejo klicateljem iz vse Slovenije. Del stroškov za delovanje telefona krije Zveza prijateljev mladine Slovenije, saj so ti za klicatelje brezplačni.

Brez izobraževanja ne gre Anka Maček je deset let delovala tudi kot svetovalka, danes je super vizorka velenjske skupine TOM telefona. »Ko smo začeli, smo imeli srečo, da smo lahko poklicali strokovnjake iz Ljubljane in Maribo-

Tinca Kovač in Anka Maček sta pri telefonu za pomoč v stiski že od prvega dne delovanja.

da so dobri pri tem, kar počnejo, in da je tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč, veliko. »Vsak klic je za nas resen klic, svetovalci vedno resno odreagirajo. Četudi se zgodi, da kdo kliče iz zabave. Vesela sem, da vsa leta skrbimo za dodatno izobraže-

ra, ki so nam pomagali pri strukturiranju našega telefona. V skupini smo bili ljudje, ki smo se že v svojih službah srečevali s pomočjo ljudem, tako odraslim kot mladostnikom in otrokom. To so bili pedagogi, socialni delavci, psihologi, sociologi,

Rudarski reševalci so uspešno opravili reševalno vajo v Premogovniku. Čeprav naj bi bila to njihovo zadnja letošnja vaja, bi vendarle morda morali pripraviti kakšno še v Ljubljani.

Svetla nesnaga Nekateri v Saši menijo, da bi se lahko le-ta še malo »odebelila«. Z občinama Polzela in Braslovče. A le za izvedbo projekta javne razsvetljave – proti svetli

vsi iz naše doline. Bili so pripravljeni poleg svojega rednega dela dve uri tedensko brezplačno svetovati tistim, ki so nas klicali.« Ob tem Mačkova poudari, da je bilo vsa leta poleg znanja, ki so ga svetovalci že imeli, veliko energije posvečene dodatnemu izobraževanju. »Srečevali smo se na intervizijah in supervizijah. Pomagali sta nam zelo znani strokovnjakinji dr. Onja Grad in psihologinja Anka Zavasnik. Obe sta nam znali svetovati in lajšati pot k zastavljenim ciljem.

Največkrat o odnosih Mačkova prizna, da je bil začetek težak tako za svetovalce kot klicatelje, ki so sprva preverjali, kaj lahko dobijo na drugi strani telefona. »Ljudi je pritegnila anonimnost, saj tako lažje povedo, kaj jih muči, kaj zanima. Tako lažje spregovorijo o svojih stiskah. V prvih letih so bili na prvem mestu medosebni odnosi, partnerski odnosi med odraslimi. To so stiske, o katerih ljudje ne govorijo radi. Mladostniki so največkrat klicali zaradi težav v šoli, ljubezni, priljeteljstvih. Pogosto pa se pojavijo tudi težje zadeve, kot je nasilje. Naša skupina se je udeležila kar nekaj izobraževanj prav na temo svetovanja v takih primerih, da je postala kos tej problematiki. Danes je za to področje sprejet zakon, vse je bolj pregledno, kot je bilo pred leti. Nam takrat ni bilo lahko, zato lahko zatrdim, da je delo na telefonu težko in odgovor-

Pravijo, da pride na referendumu do izraza volja ljudstva. To je že morda res, a taka volja ljudstva nas lahko veliko stane. Še posebno, če gre za kak referendum »za nič«!

Blišč in beda Mnogi slovenski kraji so že v prazničnih svetlikajočih se oblačilih. Vse več ljudi pa v ponošenih in zakrpanih!

Ob upokojenstvo? Ob vse bolj poudarjajoči nezdružljivosti funkcij nekatere zanima, če bo tudi ljubenska Anka Rakun, če bo želela obdržati podžupansko funkcijo, morala vrniti status upokojenke?!

Odprtost Zadnje dni so mnogi Slovenci vendarle postali veliko bolj odprti. Predvsem med Šaleško dolino in Ljubljano potuje veliko odprtih pisem. Ampak nekatere vsebine, ki ljudi najbolj zanimajo, so pa še vedno skrite.

no.« Pove, da je danes služb in poti pomoči več kot pred leti, pa vendarle svetovanje po telefonu ni nič lažje. »Vsi se trudimo, da poskušamo mladostnika opremiti z vsemi možnostmi, da rešimo njegovo težavo. Velikokrat se še vedno srečujemo z zelo težkimi zadevami.« Zato se svetovalci redno dobivajo in govorijo o njih, izmenjujejo izkušnje. Doslej še niso imeli klica, v katerem bi klicatelj glasno razmišljal o samomoru. »Svetovalec vedno poskuša mladostnika preusmeriti, da začne razmišljati obolj pozitivnih stvareh. Če zazna, da je zelo hudo, lahko svetovalec poišče tudi dodatno pomoč. Je pa tak posameznik nujno potreben pomoči, saj že dolgo ne drži več, da tisti, ki razmišljajo o samomoru, o tem ne govorijo na glas.« Za konec še nekaj statistike. Na velenjskem telefonu za pomoč v stiski je doslej delovalo veliko svetovalk, začeli so z 18 svetovalkami. Večina je po 10 letih prenehala svetovati, zato svoje vrste pomlajujejo. Doslej so jim pomagali le 4 svetovalci, ki so vedno zelo dobrodošli, ker za nasvete prosijo tudi fantje. »Vsem tem ljudem, ki nikoli niso bili imenovani, kdo so, bi se rada iskreno zahvalila,« še doda Anka Maček. Danes je v skupini 14 strokovnjakov, v slovensko mrežo pa so vključeni enkrat do dvakrat tedensko. Vedno sta na drugi strani telefona dva svetovalca, zato je tako velika ekipa kar pravšnja.

Bojana Špegel

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 13

OBJAVA

16. decembra 2010

AKCIJSKE PONUDBE MOBTEL

SPEKTER

HITEX

Vroè izbor iz akcijske ponudbe

"OÞIĂEK

S Hitexom do zdravega spanja

Ho Ho Ho. Ne zamudite prazniènega in èarobnega $%#%-"2!Ò BREZÒ PRIKUPNIHÒ BOÞIāKOV Ò .AÒ VOLJOÒ SOÒ VAMÒ RAZLIāNIÒ MODELIÒ VÒ VELIKOSTIHÒ ODÒ ÒPAÒVSEÒDOÒ ÒCM Ò.EKATERIÒIZMEDÒNJIHÒVAMÒTUDIÒZAPOJEJOÒINÒ ZAPLEÛEJO Ò 6Ò MESECUÒ DECEMBRUÒ VAMÒNANJEÒNUDIMOÒ ÒPOPUST Ò

$AÒBOÒVAÛEÒSPANJEÒRESÒPOSTALOÒPOāITEK ÒVAMÒBOMOÒ DOÒ ÒPOLEGÒ02!:.)ï.%'!Ò0/0534! ÒOBÒNAKUPUÒLEÞIÛāAÒINÒPREDLOÞITVIÒTEGAÒKUPONA Ò0/$!2),)Ò 0/$/$%*/Ò SÒ POMIRJUJOāIMÒ VONJEMÒ 3)6+%Ò VÒ VREDNOSTIÒ Ò€.

3ONYÒ %RICSSONÒ #EDARÒ JEÒ IDEALNIÒ MOBITELÒ ZAÒ KUPCE ÒKIÒÞELIJOÒPOPOLNOÒRAVNOTEÞJEÒMEDÒPOSLOVNOÒINÒ DRUÞBENOÒNAPRAVO

#ENAÒVELJAÒZAÒNAKUPÒPODÒPOSEBNIMIÒPOGOJI ÒOBJAVLJENIMIÒNAÒWWW MOBITEL SI

samo

5 €*

0OPUSTIÒINÒUGODNOSTIÒIZÒDRUGIHÒKUPONOVÒSEÒNEÒSEÛTEVAJO

-20%

DARILO #6%4,)ð!2.!Ñ2/Ù.)Ñ624 "OÞIĂNAÑZVEZDAÑÑ "OÞIāNAÒZVEZDAÒJEÒPRILJUBLJENAÒOKRASNAÒLONāNICA ÒKIÒ NAMÒPOLEPÛAÒPROSTOREÒVÒZIMSKIHÒDNEH Ò.JENIÒOBARVANIÒOVRÛNIÒLISTIÒSOÒLAHKOÒDEKORATIVNIÒVEāÒMESECEV Ò 6ÒAKCIJIÒÛIROKAÒPALETAÒRAZLIāNIHÒSORTÒ"OÞIāNIHÒZVEZD !KCIJAÒVELJAÒDOÒRAZPRODAJEÒZALOG

samo

290 €

ZOOTIC

PIROTEHNIKA PIRO PLANET

Akvarij Juwel Rekord 700

Veèstrelna ognjemetna baterija POPAJ

Veèstrelna ognjemetna baterija MEDUZA

Ò STRELNAÒ VELIKAÒ OGNJEMETNAÒ BATERIJA Ò KATEREÒ EFEKTÒ JE Ò MODRIÒ KOMETIÒ SEÒ RAZPOāIJOÒ VÒ MODROÒ POTONIKOÒZÒBELOÒZRCALNOÒKRIZANTEMO ÒMODRORDEāOÒ POTONIKO Ò MODROÒ POTONIKOÒ INÒ PRASKETAJOāEÒ NEBO Ò MODROÒ POTONIKOÒ ZÒ ZLATOÒ BROKATÒ VRBO Ò Ò STRELNIÒµNALE

ÒSTRELNAÒSUPERÒMEGAÒOGNJEMETNAÒBATERIJA ÒKATEREÒEFEKTÒJE ÒZLATIÒBROKATÒSODāEKÒVÒZELENOÒZRCALNOÒKRIZANTEMOÒZÒMODROÒPOTONIKO ÒMODERÒSODāEKÒVÒZELENOÒZRCALNOÒKRIZANTEMOÒINÒZLATOÒBROKATÒVRBO ÒZELENÒ SODāEKÒVÒMODROÒPOTONIKOÒZÒZLATOÒBROKATÒVRBOÒTERÒ ZLATIÒBROKATÒSODāEKÒVÒZLATOÒBROKATÒVRBOÒZÒZELENOMODROÒPOTONIKO Ò:ÒINÒ7ÒIZSTRELITEV Ò ÒSTRELNIÒµNALE

LITRSKIÒ AKVARIJÒ VRHUNSKEGAÒ NEMÛKEGAÒ PROIZVAJALCAÒ *UWEL Ò OPREMLJENÒ ZÒ AKVARIJSKOÒ RAZSVETLJAVO Ò µLTROMÒINÒGRELCEM Ò !KCIJSKAÒCENAÒÒ 2EDNAÒCENAÒÒ VAÛÒPRIHRANEKÒ

Ò€ Ò€ Ò€

!KCIJSKAÒ PONUDBAÒ VELJAÒ DOÒ Ò OZIROMAÒ DOÒ IZTEKAÒZALOG

samo

11490 €

6ÒSUPERÒAKCIJIÒODÒ Ò ÒDOÒ Ò Ò 6ÒSUPERÒAKCIJIÒODÒ Ò ÒDOÒ Ò Ò

-27%

NAJBOLJŠO PONUDBO ZA PRAZNIÈNE DNI NAJDETE V VEÈ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU.

-27%

www.velejapark.com

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

Pohod v neznano Pohodniki imamo že dolgo navado, da se za konec sezone odpravi mo še na pohod v nezna no. Izvedba takega pohoda je zaupana predsedniku. Planinska sekcija pri Klubu upokojencev Gorenje si je za letošnji neznani cilj izbrala pot do izvira reke Pake. V mrzlem jutru smo se z dvema avtobusoma odpeljali do Srednjega Doliča. Rahlo naletavanje snega ni obetalo nič

kaj lepega vremena. Zagnano smo se zagrizli v prvo vzpetino. Žuborenje reke Pake, enkrat levo, drugič desno, je dajalo poseben čar prvih korakov. Kje je vodič Marjan dobil deske, da nam je premostil deročo strugo Pake, nam še ni zaupal. Mrzel pohorski veter nas je nagnal v zavetrje kmetije Lušnic. Takšen sprejem z vročim čajem in buhteljni ti lahko pripravijo le dobrosrčni

16. decembra 2010 pohorski ljudje. Postreči sto ljudi jim ni bilo težko. Še fotografiranje z gostitelji in že smo nadaljevali pot v dolino. Mrzlemu vetru smo ušli šele v zavetrju gozdov. Ustavili smo se v Srednjem Doliču pri gostilni Repolusk, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Ob prijetni glasbi smo se seznanili z načrtovanimi pohodi za naslednje leto, malo pa smo obudili spomine tudi na prehojene poti v tem letu. Zelo pohvalen je podatek, da je naše gore letos obiskalo 760 pohodnic in pohod-

nikov naše sekcije. To je 69 pohodnikov na posamezno turo. Najbolj obiskana sta bila izleta v Belo krajino (95 pohodnikov) in prav zadnji s stotimi udeleženci. V veselem razpoloženju smo se razšli z željo, da se vidimo še na zadnjem pohodu; to je Štefanov pohod na Tuševo. Nazadnje se moramo zahvaliti še Magdi Žist in Marjanu Skazu za skrbno, varno in uspešno vodenje naših pohodnikov. Branko Rednak

Psiholog odgovarja (32) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje, ali na e-mail naslov: petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Pozdravljeni ga. Tekavec, Ravno sem napredoval v službi, obenem pa sem v partnerskem razmerju leta. Čeprav sem navdušen nad promocijo, ki je zahtevala napor, tekmovanje in dokazovanje, sem zaskrbljen nad odnosom, saj vem, da bom preživel v službi še več časa. Partnerka mi že sedaj pravi, da sem deloholik, in mi očita, da bo najin odnos še bolj zapostavljen. Sem v dilemi, ali napredovanje sprejeti. Zdi se mi, kot da moram izbirati med odnosom ali kariero, kar je najtežje in česar si seveda ne želim. Vprašanje je, ali je sploh možno najti ravnotežje. Svoje odločitve se bojim, zato skušam zbrati čimveč mnenj in pogledov, med drugim tudi vašega. Zahvaljujem se za vaše misli.

Napredovanje ogroža partnerstvo Spoštovani, Razumem, da vaša dilema ni lahka, saj vključuje dve pomembni in bistveni področji življenja. Energijo ste vlagali v napredovanje, ki ste ga dočakali, obenem pa se bojite, da bo to pogubno vplivalo na vaš partnerski odnos. Vprašala bi vas o vaših dolgoročnih ciljih ter kako si predstavljate svoje življenje. Dobro je, da so naši kratkoročni cilji del večje slike, ker potem vodijo do uresničitve dolgoročnih planov. Osvetlite obe področji skozi luč prihodnosti in morda vam bo bolj jasno, kaj si želite ter kako bi radi živeli. Je to partnerka, s katero želite preživeti življenje? Potlej se je vredno potruditi, da najdete kompromis v službi. Pogovorite se z nadrejenim, da se seznanite z obsegom vaših odgovornosti in kako bo to vplivalo na vaš urnik; morda lahko kaj postorite od doma. Za partnerstvo je pomemben kvalitetno preživeti čas. Dnevno si vsaj pol ure do uro vzemita za čustveno zbližanje. To je lahko pogovor o tem, kaj se dogaja z vami, z njo, kako sta preživela dan, kaj si želita. Dandanes ni lahko najti ravnotežja, imamo vsesplošno krizo vrednot. Stabilnost lahko najdemo le v sebi in ko smo v stiku s seboj in svojimi željami, se bo naše življenje uravnovesilo tako, kot je najbolj prav za nas.

Liga žoga miga Liga žoga miga je tekmovanje deklic v mini odbojki (letnik 2000 in mlajše), ki je zaživelo letos prvič na pobudo ŽOK Mislinja. Kot je v svojem povabilu zapisal že organiza tor, je namen lige zapol ni ti obdobje, ko v selekcijah MINI odbojke v organizaciji OZS na urniku ni tekmovanj. Hkrati je to primeren čas za pripravo na tekmovalno sezono, kajti veliko je v tej kategorij deklic, ki jim takšno tekmovanje predstavlja nekaj novega. V ligi nas je sodelovalo šest klubov: ŽOK Mislinja, OK Calcit Kamnik, OK NKBM Branik, ŽOK Braslovče, ŽOK Kajuh Šoštanj in OK Vital. Na treh zapo red nih sobotnih turnirjih so deklice prikazale lepo povezano in borbeno igro. Za končni vrstni red so štele vse zmage in seti. Šoštanjčanke so igrale dobro in na koncu zasedle

pričakovano 4. mesto. Na zaključnem turnirju v Mislinji so vse udeleženke dobile praktično darilo, vsaka ekipa prisrčen glinen pokal, zmagovalke pa so v last za eno leto prejele prehodni

pokal. Za ekipo ŽOK Kajuh Šoštanj so zaigrale: (klečijo z leve) Vita Doler, Ela Medved, Neli Goršek, Ana Žigon, Brina Stropnik, (stojijo z leve) Urša Irman, Neža Lesnjak, Vita Kopušar, Tajda Robi-

da, Saša Strožič, Laura Javornik, (zadaj) trenerka Breda Goltnik, (manjkajo) Ajda Dobnik, Maruša Zajc, Maja Tajnik in Tia Obreza. Breda Goltnik, foto: Igor Medved

Bili smo v muzeju Kulturno-športno društvo Vulkan Bele Vode je ob zaključku leta za člane društva organiziralo ogled Muzeja premogovništva Velenje. Odziv velikega števila članov in krajanov je bil presenetljivo velik, tako da smo šli v muzej v dveh skupinah. Po prihodu iz jame smo odšli do kmetije odprtih vrat Razpodovnik, kjer smo ob dobri glasbi, jedači in pijači zaključili letošnje uspešno delovno leto. Upam, da bomo s člani društva še naslednje leto postorili veliko dobrega in koristnega v kraju, predvsem pa, da bo veliko medsebojnega druženja veselih ljudi, ki jim ni težko dati nekaj svojega prostega časa za dobrobit naše krajevne skupnosti. S. Podvratnik

Mnenja in odmevi Sem mamica 4 otrok in zelo razočarana nad mozirsko organizacijo miklavževanja. Vsako leto je enako, ne samo letos. Miklavž naj bil namenjen otrokom, da ga občudujejo, vidijo angelčke in da se ga predvsem veselijo kot dobrega človeka, ki obdari naše zaklade (otroke). KD Jurij pa to izkorišča v drugačne namene, politične. Gospod Repen šek je na odru govo ril o

demokraciji in še par političnih tem je bilo. Kako lahko mozirska občina to dovoli, če je pa to otroška prireditev, predvsem pa še ta shod sponzorirati? Nobeden nič ne reče na glas, najmanj pa naredi. Da ne govorim o parkeljnih, ki so se drli skakali in rjoveli na odru tako, da je meni šlo čez ušesa. Srce se mi je paralo, ko sem videla punčko, staro okrog 3 leta, kako se je

tresla od strahu, da sta jo starša komaj potolažila. Kakšen je namen Miklavža, se vprašajmo? Ustrahovanje otrok ali uživanje, ko gledamo vesele obrazke. Tisti, ki so odgovorni za to polomijo, naj se vprašajo, kdo od staršev bo naslednje leto še pripeljal otroke gledat takšno miklavževanje. Gospodu Juriju Repenšku pa svetujem, naj prepusti organizacijo otroških pri-

reditev nekomu, ki mu ni vseeno za otroške obrazke, ali so veseli ali pa preplašeni. Nam staršem, ko nas je bilo dosti razočaranih, pa tudi ni potrebno poslušati politike, ker rajši gledamo naše otroke, kako so veseli in razigrani. V upanju, da bo naslednje leto bolje, vas pozdravljam Monika Hudolin Gračner

Veseli december je tu! Pa smo že v mesecu decembru. Prav zares se je že pričel tudi novoletni čar bližajočih se dni, lučke že svetijo v mestih, Miklavž nas je že obiskal, pri ŠŠK-ju pa smo v teh dneh organizirali tudi kup tradicionalnih žurov – zaključkov ob iztekajočem se letu 2010 za vse naše člane. V ponedeljek smo pripravili ŠŠK zaključek za študentke, ki študirajo na obali. Člani so dobili prave kubanske ŠŠK cigare, točil se je beli rum, »velenjski Primorci« pa smo se zavrteli ob kubanskih ritmih! V torek smo se družili na Companeros žuru v Ljubljani. Večer smo začinili s tortilja čipsom, pekočimi omakicami in kultno mehiško pijačo. Šaleški študentje v Mariboru smo v sredo zaplesali v latino ritmih, žejo pa gasili s pestrim naborom latino pijač. Danes, 16. 12. 2010, vas vabimo na četrtkovo filmsko projekcijo DAN LJUBEZNI, ki bo ob 21h v eMCe placu. Dan ljubezni je humoristična spletna nadaljevanka o dveh različnih posameznikih z različnimi ljubezenskimi željami. Skozi dvanajst epizod v skupnem trajanju 102 minute Simon poskuša pridobiti punco svojih sanj, medtem ko Anže enostavno išče - seks. Bolj natančno - seks s staro prijateljico iz osnovne šole. Vmes se spopadejo s kupom zanimivih oseb in dogodkov. Dan ljubezni je režiral Luka Marčetič, vsi, ki ste si ogledali film Ukrivljena prihodnost, pa se boste spomnili obeh glavnih igralcev. Po končanem

ogledu po želji gledalcev sledi pogovor o filmu. Vabita Mladinski center Velenje in ŠŠK. Vstop je prost! Jutri, v petek, 18. decembra, vas lepo vabimo na Potopisno predavanje Lame, pritlikavci in hudič iz kleti. Ste se morda kdaj vprašali, ali so Inki res obstajali? Ste že slišali za Plazo de Armas? Veste, kaj so pisco, churflay in carminere? Pridite na potopisno predavanje in izvedeli boste odgovore na vsa vprašanja in še mnogo več. Popotnika Matic Kadliček in Timija Pahor nam bosta v sliki in besedi približala nekatere najlepše kraje v Južni Ameriki. Na poti preko Peruja si bomo najprej ogledali tamkajšnjo puščavo, leteli nad linijami v Nazci, se sprehodili mimo mumij v puščavi, videli najlepši samostan v Južni Ameriki, zaplavali v najvišje ležečem plovnem jezeru na svetu – jezeru Titicaca in občudovali eno najlepših čudes sveta – Machu Picchu. Vabljeni torej jutri ob 18 h v eMCe Plac na potovanje po Južni Ameriki, ki ga prirejamo v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Počitniškim društvom Kažipot. Letos bomo ponovno izvedli dobrodelni projekt, ki je lani doživel velik odziv. Obdarili bomo vse mamice (očete), ki poleg študija uživajo v radostih starševstva. Mladi starši, vse kar morate narediti, je, da prinesete potrdilo o šolanju in fotokopijo rojstnega lista otroka na uradne ure kluba in podarili vam bomo bon v vrednosti 50 evrov, ki ga lahko unovčite v trgovini Baby center. V teh dneh je izšel novi e-Skovik. Nikar ne spreglejte našega mesečnika, v katerem smo »pofotkali« vse dogodke preteklega meseca, izbrali ŠŠK-jevko meseca in fotografijo meseca ter spregovorili o mednarodnem dialogu. V teh mrzlih dneh vas vabimo, da nas obiščete tudi v kavarni in se pogrejete ob toplem čaju. Se vidimo! Nastja Stropnik Naveršnik

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

16. decembra 2010

Dobri mož v Zavodnjah Zavodnje 5. decembra - Tako kot vsako leto prej, nas je v Zavodnjah tudi letos obiskal sv. Miklavž. Otroci in njihovi starši so ga pričakali v nedeljo zvečer. Pred domom krajanov se je trla velika množica otrok in odras lih. Po kraj ši pozdravni pesmici, ki jo je z otro-

ki pripravila ga. Andreja Osterc, je prispel sv. Miklavž s parkeljni. Ker je bilo zunaj mrzlo, se je z otroki hitro podal v dvorano, kjer so se mu korajžni posamezniki predstavili s pesmicami in molitvijo. Po tem programu pa je na njihovo veselje razdelil darila. Po dobri uri

in pol druženja se je sv. Miklavž s svojim spremstvom podal naprej na dolgo pot še do drugih otrok po Sloveniji. Seveda pa sam ni mogel poskrbeti za bogata darila, zato se lepo zahvaljuje Pekar ni Roč nik, Šport ne mu druš tvu Zavodnje ter RK Zavodnje za sodelovanje in pripravo sprejema.

Ko se čas za trenutek ustavi

Društvo SOŽITJE Velenje je tudi letos organiziralo miklavževanje za otroke s posebnimi potrebami in družabno srečanje članov društva. Udeležilo se ga je več kot 120 članov društva. Gostovali smo na Centru VIU Velenje. Učiteljice so skupaj z otroki pripravile kratek

kulturni program. V njem je sodelovalo 18 otrok s posebnimi potrebami. Bili smo navdušeni. Lepo je bilo videti, kaj zmorejo. Po lepi predstavitvi otrok so nestrpno pričakovali prihod svetega Miklavža. Za vsakega je imel skromno darilo. Po odhodu

Ustvarjalnost za dobrodelnost V času gospodarske krize, ki jo čuti tudi marsikateri učenec naše šole, postaja dobrodelnost čedalje pomembnejša, ne samo kot konkret na pomoč posa mez ni kom, ampak tudi kot vzgojni moment pri razvijanju socialnega čuta naših osnovnošolcev. Pomagati želimo vsi, zato iščemo primerne oblike dobrodelnosti tudi na OŠ Šalek. V četr tek, 2. decdembra, smo orga ni zi ra li božič no-novo let ni bazar. Pretekla leta so na bazarju izdelke prodajali učenci od 1. do 5. razreda, letos pa so izdelke izdelova li in pro da ja li učen ci vseh oddelkov. Preden se je naša »tržnica« uradno odprla, smo učenci obiskovalcem pripravili kulturni program. Po programu je na stojnicah postalo živahno. Učenci smo ponujali izdelke lastne izdelave: novo let ne voščil ni ce, okraske, dekorativne predmete, darilne vre-

čke, praznično pecivo … Stojnice so se praznile, »prašički« so se polnili … nam pa je ostal lep občutek, da smo vsi prispevali sredstva v šolski sklad, skupaj kar 1062 evrov. Nekaterim sošolcem bomo s tem omogočili udeležbo v šoli v nara-

vi, na izletu, na kulturni prireditvi … Z zavestjo, da smo dodali kanček dobrega v prihajajoči praznični čas, zadovoljni pričakujemo prihod novega leta. Pia Bračič, 9. razred OŠ Šalek

Že diši po praznikih …

sta naše druženje popestrila naša harmonikarja Aljaž in Vlado. Bilo je veselo in doživeto. Ob slovesu smo si zaželeli veliko zdravja sreče v novem letu 2011. Mira Grudnik

Pa ne kar tako, mislimo dobesedno. Prijetno, ne, že kar božansko je dišalo iz kuhinje Šolskega centra Velenje - Šole za storitvene dejavnosti, kjer smo se v petek, 3. 12., srečale učiteljice velenjskih osnovnih šol. Prisrčno dobrodošlico nam je zaželela ravnate-

nekaj trikov velikih kuharskih mojstrov. Popoldan se je počasi prevesil v večer. Pripravile smo prt in nanj začele prinašati svoje mojstrovine. Nastalo je marsikaj; sadni kruh, snežna torta, božanski piškoti, florentinske tortice … Opsa, vsega vam pa ne moremo

ljica Mateja Klemenčič in nas predala v skrbne roke Marijane Novak. Ta je svoje neizmerno znanje nesebično podelila z nami in pridno smo se lotile peke. Kar kmalu je zadišalo, pladnji so se začeli polniti, naša radovednost pa je bila vedno bolj potešena. Posebej smo bile vesele, ker je Marijana z nami delila kar

izdati. Zaupamo vam le še to: zadostili smo prav vsem čutilom, od vida pa vse do sluha, saj je v dišeči kuhinji kar vrelo od našega smeha. Udeleženke tečaja

Tretjina se jih je družila

M. H.

Zlatoporočenca Kugonič

Desetina prebivalcev mestne četrti Desni breg starejša od 70 let Velenje, 7. decembra – Krajevna organizacija Rdečega križa mestne četrti Desni breg je v torek popoldan v restavraciji Kolodvorska pripravila srečanje za svoje najstarejše sokrajane. V mestni četrti Desni breg, ki sodi tako po nastan-

ku kot po starostni strukturi prebivalcev med najstarejše, živi blizu 6.500 krajanov, desetina jih je starejših od 70 let. Danica Markus, ki vodi krajevni odbor Rdečega križa, je povedala, da so za letošnje srečanje poslali Danica Markus in Srečko Korošec sta bil vesela slehernega.

638 vabil, srečanja pa se je udeležila dobra tretjina. Popoldne jim je minilo v sproščenem pogovoru, druženju, za živost pa so poskrbeli harmonikarji Barbara. Njihov član je tudi podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec, ki jih je tudi nagovoril.

Vabilu se jih je odzvala tretjina.

Daljnega 26. novembra 1960 sta se poročila Topolščana Vida Menhart in Tone Kugonič. Mlada družina se je naselila v Šoštanju, Vida je bila nekaj let šivilja v Topru, potem pa je ostala doma in šivala za prenekatero Šoštanjčanko. Tone se je kot strojni ključavničar zaposlil v šoštanjski termoelektrarni, bil je aktiven v mladinski organizaciji, potem ob delu končal Višjo pravno šolo in vse do upokojitve leta 1991 v elektrarni kot pravnik delal na splošno kadrovskem področju. V začetku osemdesetih se je družina preselila v Velenje. Vida si je ustvarila nov krog »strank«, Tone pa se je več kot desetletje ukvarjal z vzgojo psov in z njimi kasneje tudi obiskoval oskrbovance v domovih za ostarele. Veliko veselje sta imela zakonca s svojimi štirimi vnukinjami in vnukom, s katerimi sta dosti časa preživela tudi v počitniški hišici v Zavodnjah. Vida še vedno kaj zašije, Tone pa kar nekaj časa preživi za računalnikom in brklja okoli hiše. Pred dnevi sta si Vida in Tone Kugonič po petdesetih skupnih letih spet uradno zaobljubila zvestobo, poročni priči pa sta bila tokrat kar hči Nives in sin Dejan.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

16. decembra 2010

Še naprej meljejo nasprotnike Velenjski rokometaši brez težav do nove zmage

Postati zgled drugim klubom Člani Rudarja in članice Rudarja Škale na tradicionalnem sprejemu pri glavnem pokrovitelju - Imeti še večje cilje Nogometaši Rudarja so okrnjeni jesenski del končali na petem mestu. Čeprav jim to mesto še ne zagotavlja igranja v enem od evropskih pokalov, so s tem zadovoljni. Pred njimi je še 18 zimsko-spomladanskih tekem in priložnosti za izpolnitev cilja še dovolj. To bi se moralo prvotno nadaljevati 5. marca s 23. krogom, toda zaradi nemogočih vremenskih razmer so tekme 20., 21. in 22. kroga prestavili na

drugi del. Ker pa sta bili preloženi tudi tekmi 19. kroga (Olimpija– Rudar in CM Celje–Domžale), bodo imela ta moštva v nadaljevanju celo tekmo več od drugih. Člansko moštvo Rudarja se je skupaj s trenerji pred odhodom na odmor zbralo na vsakoletnem sprejemu pri glavnem pokrovitelju Premogovniku Velenje. Sprejema so se udeležili tudi trenerji mlajših selekcij in igralke ter strokovno

vodstvo ženskega kluba Rudar Škale, ki je jesen v prvi ligi končal še bolje kot njihovi članski kolegi – na 3. mestu. Direktor premogovnika dr. Milan Medved je z zadovoljstvom omenil, da je organizacija kluba glede na slovenske razmere na zelo visoki ravni in malo je nogometnih okolij, ki se lahko pohvalijo z delom v takšnih razmerah tako članske kot tudi ženske ekipe in v vseh nogometnih selekcijah.

Omenil pa je tudi naslednje: »Na letni Rudarjevi skupščini, ko rezultatsko gledano niso bili ravno rožnati časi, sem povedal, da zaupamo v vas, vaše sposobnosti in da na te sposobnosti tudi računamo. Bil sem vesel, ko ste presegli krizo in se je drugi del jesenskega dela iztekel bistveno boljše, kot je vmes kazalo. Obljubil je, da se bodo še naprej trudili, da bo klub dobro organiziran, finančno trden, zgled drugim klubom, hkrati pa imel še večje cilje. Zato od igralcev v naslednjem letu pričakuje še več, saj morajo imeti še višje cilje. Ob tem je razkril tudi željo po novem stadionu, takšnem, ki bi bil brez atletske steze in bi imel tribune tik ob zelenici. vos

Rokometaši Gorenja so tudi tekmo s Slovanom odigrali zelo odgovorno in dosegli že 12. zmago zapored. Tudi po 13. krogu in ob tekmi manj imajo še naprej tri točke prednosti pred najtesnejšim zasledovalcem, koprskim Cimosom. Domači rokometaši so proti trenutno najresnejšemu kandidatu za nov državni naslov zelo hitro spoznali, da jih kaj drugega kot poraz ne čaka. Bolj kot o upanju na veliko presenečenje (to bi vsekakor bila že osvojena točka) so najbrž razmišljali o tem, da doživijo čim manjši poraz. Začeli so motivirano, a več kot 1 : 1 v uvodnih trenutkih niso zmogli. Igralci Gorenja so skorajda igrali vrhunsko v obrambi in s hitrimi nasprotnimi napadi rešetali domačo mrežo. V prvem delu so si priigrali pet golov prednosti. Ko so jo v nadaljevanju povišali na deset, je trener Branko Tamše, kot vselej ob takšnem razpletu, dal več priložnosti igralcem, ki so do tedaj igrali manj. Na koncu so slavili z devetimi goli razlike, slovanovci pa so se lahko tolažili, da vendarle niso izgubili z dvoštevilčno razliko.

Državna rekorda Nastje Govejšek in Žiga Cerkovnika … V Beogradu je od petka, 10. 12., do nedelje, 12. 12. , potekal sedmeroboj kadetskih plavalnih reprezentanc Poljske, Madžarske, Slovaške, Srbije, Romunije in Makedonije. Na njem je reprezentanca Slovenije je za plavalnima velesilama Madžarsko in Poljsko zasedla tretje mesto (kadetinje so bile celo druge). V njej sta izredno uspešno nastopila velenjska plavalca Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik. Nastja Govejšek je v disciplini 100 m prosto (58,41) osvojila drugo mesto in dosegla nov kadetski državni rekord. Stari rekord Ravenčanke Mojce Sagmaister je izboljšala za 15 stotink sekunde. Odlične uvrstitve je dosegla tudi na 100 m delfin (drugo mesto – 1:04,91), 50 m prosto (tretje mesto – 27,05) in 200 m prosto (četrto mesto 2:09,88). V vseh treh disciplinah prostega stila je dosegla tudi klubske kadetske rekorde. Nastopila je tudi v štafeti Slovenije 4 x 200 m prosto, ki je odplavala nov kadetski državni rekord. Žiga Cerkovnik je na 50 m (24,31) in 100 m prosto (53,10) osvojil drugo mesto ter na 100 m delfin (58,19) tretje mesto. Rezultata na stometrskih razdaljah sta nova absolutna klubska rekorda.

… in Kristjana Meža

Elektra boljša od Hopsov Sobotni derbi v Šoštanju med Elektro in Hopsi je bil takšen, kot se od teh lokalnih dvobojev tudi pričakuje – zanimiv, napet in izenačen. Nobena od ekip si ni priigrala kake bistvene prednosti, rezultat je bil devetkrat izenačen, ekipi pa sta se kar nekajkrat izmenjali v vodstvu. Hopsi so imeli najvišjo prednost v 14. minuti, ko so vodili za šest točk – bilo je 22 : 28. Košarkarji Elektre so namreč v zadnji četr-

tini prevzeli pobudo in si dobre tri minute pred koncem priigrali najvišjo prednost na srečanju, ko so vodili z 69 : 58. Strelsko je bil izjemno razpoložen Tadej Horvat, ki je tudi v ključnih trenutkih srečanja s trojko dvignil številne domače navijače na noge in prevesil tehtnico v prid gostiteljev. Skupno je bil Horvat za tri uspešen kar petkrat od dvanajstih poskusov, dosegel pa je 22 točk. S preudarno igro so v zadnjih minu-

Hrgota najboljši - 16. Na severu Evrope so bile prejšnji teden, v torek, sredo, petek in v soboto štiri tekme celinskega pokala v smučarski skokih. Na njih je nastopil tudi Robi Hrgota, član SSK Velenje. Na prvih dveh tekmah v finski Rovaniemi je bil 27. in 29. Na tretji tekmi v norveškem Vikersundu je bil najslabši med to turnejo. V finalno tekmo se je uvrstil s 27. mestom, kjer pa je nazadoval na končno 30. Bled vtis z Norveške pa je popravil na drugi dan, v soboto, saj se je uvrstil na 16. mesto. Tekme celinskega pokala bodo ta konec tedna prvič v zgodovini nadaljevali v turškem Erzurumu, kjer bo januarja naslednje tudi zimska xuniverzijada. Turki so namreč v slabih dveh letih zgradili sodoben skakalni kompleks, ki zajema skakalnice K125, K95, K65, K40 in K20.

tah Šoštanjčani uspeli zadržati priigrano prednost. V ekipi Elektre, ki se ubada s težavami z izjemno kratko klopjo – za nameček se je na tej tekmi poškodoval še Vidovič, je bil poleg Horvata razpoložen še Nuhanovič z 20 točkami, dobro je zaigral tudi Miljkovič, predvsem pa Šoštanjčani tokrat niso naredili veliko nepotrebnih napak, kar je ob koncu zadostovalo za zmago s 73 : 66. V soboto ob 19. uri bo Elektra Šoštanj ponovno igrala v domači dvorani, ko se bo pomerila z ekipo Maribora Messerja.

Povsem nadigrali SIP Šempeter Odbojkarji Šoštanja Topolšice so izjemno motivirano odigrali srečanje z lokalnim rivalom – ekipo SIP Šempetra. Tekmo so odigrali že v četr tek, kar je bolj ustrezalo Šoštanjčanom, ki so pred svojim občin stvom sose de iz Šempe tra povsem nadigrali in jim niso oddali niti enega niza – še več, Šempetrani v nobenem od nizov niso imeli niti najmanjših možnosti za zmago. V prvem nizu so tako odbojkarji SIP Šempetra osvojili vsega 13

Alpska smučarka Ana Drev po 2 letih znova do točk v svetovnem pokalu – Sedaj bolj samozavestna na progo

Na vele sla lom ski tek mi v St. Moritzu, minulo nedeljo, so uvrstitve slovenskih alpskih smučark prinesle veliko olajšanje predvsem najboljši slovenski smučarki Tini Maze, ki je osvojila tretje mesto in Ani Drev iz Šmartnega ob Paki, ki

se je po prvi vožnji zavihtela na 17., po drugi pa je osvojila 22. mesto. Za Ano so bile to prve točke v svetovnem pokalu v zadnjih dveh letih. »Res je kar dolgo od tega, ko sem se uvrstila v finale svetovnega pokala in res je, da sem na ta trenutek težko čakala. Uvrstitev je pripomogla k dvigu samozavesti,

Šoštanjčani so v šestem krogu pokala Spar v dveh tekmah premagali ljubljanske Parklje. Potem ko so bili za 15 točk boljši že na prvi tekmi v Ljubljani, so prejšnji torek z 72 : 63 zmagali tudi v svoji dvorani v Šoštanju in se tako uvrstili na zaključni turnir pokala Spar, na katerem bo sodelovalo osem ekip. Tjaša Rehar

točk. Niti v drugem niso bili dosti uspešnejši, saj so dosegli le pet točk več, v zadnjem, tretjem nizu pa so jim izvrstni odbojkarji Šoštanja Topolšice oddali zgolj 15 točk. SIP Šempeter, pred tem krogom celo vodilna ekipa 2. državne odbojkarske lige za moške, tako v Šoštanju v nobenem od nizov ni osvojil dvaj set točk. Domačini pa so se nekoliko povzpeli po lestvici in dokazali, da upravičeno ciljajo na sam vrh prvenstvene lestvice. V soboto gostujejo odbojkarji Šoštanja Topolšice v Žužemberku pri Kekoopremi, ki je s štirimi zmagami in prav toliko porazi na sedmem mestu.

Težko je čakala na uvrstitve za točke

Tatjana Podgoršek

V pokalu Spar med osmimi

da grem lahko sedaj na naslednjih tekmah bolj odločno na progo. Vesela sem, da se mi je to zgodilo sedaj, ko je pred mano še kar nekaj sezone,« je povedala. Slednje ni začela po svojih načrtih. Novosti, kot sta predvsem zamenjava opreme, spremembe v trenerski ekipi, so bile prevelike in do začetka ni

Tjaša Rehar

uspela »poklopiti« vsega. V zadnjem času ji je že kazalo na bolje. Na tekmi v Aspnu (ZDA) ji je za uvrstitev v finalu zmanjkalo 13 stotink. Je pa zadovoljna, ker nima zdravstvenih težav, tako da se lahko še bolj osredotoči na smučanje. Konec leta jo čaka tekma v svetovnem pokalu na avstrijskem Semmeringu. Do takrat bo poskušala obdržati formo in raven smučanja, dati vse od sebe na tekmah evropskega pokala in biti čim bolj pripravljena na omenjeno preizkušnjo ter izboljšati bero točk v svetovnem pokalu.

V Mariboru je Plavalni klub Branik organiziral 19. »Božičev memorial«. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 390 plavalcev iz 20 klubov Hrvaške in Slovenije. Plavalni klub Velenje je predstavljalo 36 plavalcev obeh najmlajših kategorij. Najbolj se je izkazal Kristjan Meža. Na 100 m hrbtno je z rezultatom 1:04,37 dosegel nov klubski rekord za dečke.

Starejši pionirji tretji v državi Potem ko so pred slabim mesecem tretje mesto v državnem prvenstvu osvojili mlajši pionirji šoštanjske Elektre, so minuli vikend v Novem mestu enak uspeh ponovili s trenerjem Miletom Čepinom še Elektrini starejši pionirji. V napornem tridnevnem tekmovanju so Šoštanjčani v petek premagali Postojno, v soboto nato tesno izgubili s Krko in na koncu morali priznati premoč še končnim zmagovalcem Unionu Olimpiji.

Velenjski šahisti v pokalu četrti Na zaključnem pokalnem šahovskem turnirju Slovenije za leto 2010 je nastopilo 14 ekip.Tekmovanje je bilo od 9. maja do 12. decembra. Ekipe so odigrale 5 krogov z igralnim časom 90 minut na igralca in 30 sekund na potezo. V zadnjem krogu so igralci Velenja premagali Sevnico 2,5 : 1,5 in končno zasedli četrto mesto. Tako so igralci ŠK Velenje trikrat zmagali, enkrat izgubili in enkrat igrali neodločeno. Zmagala je ekipa Vrhnike pred ekipo Podpeč in Lescami. ŠK Velenje Veplas je osvojil skoraj neponovljivo četrto mesto. Uspeh je večji tudi zato, ker so nastopili brez najboljših dveh igralcev (Dorič, Rameša ) in za trejim mestom zaostali le za pol točke.

Zaključni šahovski turnir bo 22. decembra. Vodstvo ŠK Velenje Veplas vabi vse svoje člane, članice, mladince in veterane na zaključni šahovski turnir 2010. Nagradni turnir bo 22. decembra s pričetkom ob 17. uri v prostorih kluba. Odigrali bodo 9 krogov z igralnim časom 10 minut na igralca.

Tako so igrali 1. SRL, 13. krog

Liga Telemach, 9. krog

Slovan - Gorenje Velenje 29:37 (12:19)

Elektra Šoštanj – Hopsi Polzela 73 : 66 (50 : 48, 38 : 32, 21 : 20)

Gorenje: Gajić, Skok (9 obramb – 1x7 m), Zaponšek (2 obrambi), Bezjak 5, Manojlovič 1, Rutar 1, Cehte 3, Miklavčič 5, Musa 3, Štefanič 2 (2), Golčar 3, Gams 5 (4), Bajram 2, Nosan 1 (1), Šimič 4, Borovnik 2 (1). Izključitve: Gorenje 10. minut, Slovan 8. Sedemmetrovke: Gorenje 9 (8), Slovan 4 (3). Drugi izidi 13. kroga: Maribor Branik Cimos Koper 22:30 (10:14), Krka Šmartno Herz Factor banka 33:22 (14:9), Celje Pivovarna Laško Jeruzalem Ormož 48:34 (29:17), Loka Slovenj Gradec 39:16 (22:7), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše34:28 (17:12). Vrtsni red: 1. Gorenje 12 tekem - 24 točk, 2. Cimos Koper 13 – 21, 3. Trimo Trebnje 13 – 17, 4. Celje Pivovarna Laško 12 – 16, 5. Loka 13 – 15, 6. Maribor Branik 13 – 12, 7. Krka 12 – 12, Ribnica Riko hiše 13 – 11, 8. 9. Slovan 12 – 8, 10. Jeruzalem Ormož 12 – 8, 10., 11. Slovenj Gradec 13 – 6, 12. Šmartno Herz Factor banka 13 – 2.

Elektra: Bukovič, Horvat 22 (1-2), Vidovič 5 (5-6), Jeršin 3 (1-2), Bilič 6 (13), Lelič 8 (2-3), Lekič (0-2), Miljković 9 (1-1), Nuhanovič 20 (6-7) Vrstni red: 1. Zlatorog 15, 2. Hopsi Polzela, 3. Elektra Šoštanj, 4. Geoplin Slovan, 5. Helios Domžale vsi po 13, 6. Šentjur 12, 7. Maribor Messer 11, 8. LTHcast Mercator 10, 9. Parklji 8

2. DOL moški, 8. krog Šoštanj Topolšica – SIP Šempeter 3 : 0 (13, 18, 15) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Ačimovič, Menih, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Hoče 20, 2. Lubnik, 3. SIP Šempeter oba po 18, 4. Šoštanj Topolšica 17, 5. Fužinar Metal Ravne, 6. Marchiol Vodi II oba po 14, 7. Kekooprema Žužemberk 11, 8. Črna 5, 9. ZM Braslovče č2, 10. TAB Mežica 1.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 17

MODROB E L A KRONIKA

16. decembra 2010

Plačilna naloga dobi naknadno Velenje, 7. decembra – V torek zvečer je na parkirišču na Prešernovi neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake vozila so znane) zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran osebni avto in odpeljal naprej. Povzročitelj trka (in škode) bo plačilni nalog za dva prekrška prejel naknadno.

Voznika obvladali s prisilnimi sredstvi Šoštanj, 8. decembra – Policisti so v sredo zvečer na lokalni cesti v Skornem ustavili voznika osebnega avtomobila. Vozil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, preizkus z elektronskim alkotestom pa je pokazal prisotnost alkohola. Policisti so voznika lahko obvladali šele s pomočjo prisilnih sredstev, ga prepeljali na velenjsko policijsko postajo in pridržali do iztreznitve.

Bodo delali? Šoštanj, 8. decembra – V sredo je na dvorišču stanovanjske hiše v Lajšah storilec z delovnega stroja odmontiral hidravlično nagibno planirko, širine 110 centimetrov. Lastnika je oškodoval za 1.800 evrov. V ponedeljek, 13. decembra, pa je

storilec z gradbenega kontejnerja ob lokalni cesti Šoštanj–Topolšica odmontiral pločevinasto streho. Cestno podjetje Maribor je oškodoval za 450 evrov.

Bil je hiter, v pomoč mu je bil PIN Velenje, 8. decembra – V sredo je neznani nepridiprav nakupovalki v prodajalni Spar vzel denarnico, takoj za tem pa s pomočjo lističa s PIN kodo, ki ga je imela oškodovanka v denarnici skupaj s kartico, na bankomatu v mestu opravil dva dviga denarja.

Da ga ne bo zeblo Šoštanj, 10. decembra – Vlomljeno je bilo v dve prazni stanovanji v stanovanjski zgradbi na Trgu bratov Mravljakov. Vlomilec je iz stanovanja odnesel več starejših radiatorjev, zasebno podjetje pa oškodoval za 100 evrov.

Odnesel zlatnino Velenje, 10. decembra - V petek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Sončnem griču. Vlomilec je pregledal vse prostore, odnesel pa več kosov zlatega nakita.

Zbil pešca Šoštanj, 10. decembra – V petek je

voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce na Kajuhovi cesti izsilil prednost mladoletnemu pešcu in ga zbil. Pešec je utrpel lažje telesne poškodbe, voznik pa ga je sam odpeljal v dežurno ambulanto.

Na prehodu zadel pešca in pobegnil Velenje, 13. decembra – V ponedeljek malo po 18. uri se je v semaforiziranem križišču Šaleške in Goriške ceste zgodila prometna nesreča s pobegom povzročitelja. V njej sta bila udeležena neznani voznik neznanega osebnega avtomobila znamke peugeot, temno modre barve, kranjskega registrskega območja, in pešec. Voznik je na prehodu za pešce med zavijanjem iz smeri Šaleka na Šaleško cesto zaradi izsiljevanja prednosti trčil v pešca in ga lažje telesno poškodoval. Po trčenju je neznani voznik, ki je pešcu sicer pomagal vstati, s kraja odpeljal, ne da bi nudil tudi pomoč poškodovanemu pešcu. To sta storila očividca, ki sta ga tudi odpeljala v dežurno ambulanto. Vse, ki so morda nesrečo videli ali o njej karkoli veste, prosijo, da o tem obvestite policiste Policijske postaje Velenje ali pokličete na telefonsko številko 113.

Niegelhell za sedem let v zapor Višje sodišče Velenjčanu potrdilo sedemletno zaporno kazen za povzročitev tragične prometne nesreče na avtocesti pri Ljubečni Celje, Velenje, 8. decembra – Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča 32-letnemu Vasji Niegelhellu iz Pake pri Velenju. Ta je 26. aprila lani povzročil tragično prometno nesrečo na avtocesti pri Ljubečni. V nesreči je ena oseba umrla, 13 pa jih je bilo huje ali lažje poškodovanih. Okrožno sodišče mu je prisodilo sku paj sede mlet no zapor no kazen, ker je z osebnim avtomobilom z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola in ob slabi vidljivosti zadaj silovito trčil v minibus, s katerim so se dekleta vračala z dekliščine. Senat ga je zaradi kaznivega dejanja povzročitve promet-

Mobilne telefone kradejo Velenje, 7. decembra – V začetku prejšnjega tedna je neznanec v garderobi telovadnice OŠ Gustava Šiliha ukradel mobilni telefon zanke nokia X2, v četrtek, 9. decembra, pa je mobilni telefon znamke nokia 5800 izginil iz garderobe telovadnice na Šolskem centru Velenje.

ne nesreče iz malomarnosti obsodil na pet le zapora in zaradi kaznivega dejanja opustitve pomoči oškodovancem na osem mesecev zapora. Ker pa je v času lanske tragične nesreče prestajal pogojno kazen za smrtno prometno nesrečo leta 2004, je senat pogojno sodbo razveljavil in ga obsodil na enotno kazen sedem let zapora. Senat višjega sodišča pa je povišal varnostni ukrep, po katerem pet let po pre sta ni kaz ni ne bo smel opravljati vozniškega izpita (okrožno sodišče mu je prepoved izreklo dve leti po prestani kazni). Niegelhell je takoj po sodbi v zaporih na Dobu začel predčasno prestajati zaporno kazen.

17 Iz policistove beležke Na obisku ga je po glavi V sredo, 8. decembra ponoči, so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje oskrbeli rane po glavi 61-letnemu Šoštanjčanu. Skupil jo je na obisku pri 57-letnem znancu v stanovanju na Cesti heroja Gašperja v Šoštanju. Najprej sta si dala duška s popivanjem, potem pa se sprla. V prepiru je gostitelj z lesenim ročajem obiskovalca udaril po glavi.

Glasen teden V četrtek, 9. decembra ponoči, si je Velenjčan glasno glasbo predvajal v avtomobilu pri Centru Nova. Preden so tja prispeli policisti, da jo utišajo, pa se je z avtomobilom prestavil k Mercator centru. Z njim so se potem srečali tam, le toliko, da so mu izročili plačilni nalog. Preglasno pa je bilo tudi v petek, 10. decembra ponoči, na Trebeliškem v Paki pri Velenju. Zaradi tega je obdolžilni predlog prejela mladoletnica, njen znanec pa si je plačilni nalog prislužil zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe. Kako je bil v nedeljo, 12. decembra, v jutranjih urah moten nočni mir stanovalcev bloka na Koželjskega ulici v Velenju, policijsko poročilo ne govori, pove pa, da so lastnici stanovanja, iz katerega je prihajal hrup, policisti napisali plačilni nalog.

Vredno pohvale

Pes ji ni dovolil božanja

Dva lahko prideta k policistom in dvigneta vsak svoj mobilni telefon. Enega je v torek, 7. decembra, na Gorici našla Velenjčanka (nokia N95), drugega pa druga Velenjčanka v četrtek, 9. decembra, na Starem trgu v Velenju (neznana znamka, siv). Registrsko tablico, ki jo je občan policistom prinesel v torek, 7. decembra, pa bodo policisti lastniku iz Velenja vrnili sami. Mogoče so jo že.

V četrtek, 9. decembra, je na Koroški cesti v Velenju pes pokazal zobe vinjeni sprehajalki, ki je potisnila roko skozi mrežasto ograjo in hotela pobožati nemškega ovčarja. Ta pa jo je ugriznil v prst. Zdravniško pomoč so ji nudili v dežurni ambulanti. Policisti so ugotovili, da je bil pes primerno zavarovan, na vidnem mestu je tudi tabla »Pozor, hud pes!«. O dogodku pa so vseeno obvestili VURS in državno tožilstvo.

Nasilen mož dobil prepoved približevanja V nedeljo, 12. decembra popoldan, so policisti obravnavali prijavo 26-letne žene, do katere je bil 33-letni mož v stanovanju na Kersnikovi v Velenju že nekaj časa nasilen. V nedeljo jo je tako pretepel, da je morala zaradi poškodb iskati zdravniško pomoč. Policisti so nasilneža zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Za nasilje v družini pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Prehitri voznik obračunal z domačinom V nedeljo, 12. decembra, je na lokalni cesti v Gaberkah na območju Šoštanja neznani voznik osebnega avtomobila znamke seat ibiza, bele bar ve, fizično obračunal z domačinom, ki ga je opozoril na prehitro vožnjo. Hitri se je odpeljal, preden so prišli policisti, pretepeni pa je zdravniško pomoč poiskal v dežurni ambulanti.

Protipraven odvzem prostosti V nedeljo, 12. decembra ponoči, se je v Ravnah na območju Šoštanja pred diskoteko S 33-letni znanec nasilno vedel do 18-letne znanke in jo prisilil, da je šla z njim v avto. Uro in pol jo je vozil naokoli, potem pa jo je odložil pred njenim domom. Zdravniško pomoč je dekle poiskalo v dežurni ambulanti, kršitelja, ki so ga izsledili policisti z območja Slovenj Gradca, pa so pridržali do 48 ur. Čaka ga ovadba za dve kaznivi dejanji, za nasilništvo in protipraven odvzem prostosti.

Potrebujete darilo?

Ob nakupu bona OBDARIMO tudi vas

DARILNI BONI Term Dobrna so pravo darilo za vsako priložnost, izkazana pozornost bližnjim, sodelavcem in poslovnim partnerjem: t strokovno svetujemo pri izbiri storitve, t podjetjem nudimo poseben popust ob nakupu večjega števila darilnih bonov, t poskrbimo za personalizacijo darilnega bona; nanj natisnemo logotip podjetja.

www.terme-dobrna.si

t: 03 78 08 110, e: info@terme-dobrna.si

samo 70 € na osebo

Silvestrovanje

v Termah Dobrna

V DEŽELI SAVN IN NA BAZENU Z DJ-jem (aperitiv, kopalni plašč, hladno-topli samopostrežni bife, dočen izbor pijač, darilo)

ali V KAVARNI HOTELA VITA OB ŽIVI GLASBI (aperitiv, samopostrežni bife, darilo) Več na:

www.terme-dobrna.si t: 03 78 08 110

Število rezervacij je omejeno.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 18

RAZVEDRILO

16. decembra 2010

Praznična nagradna križanka podjetja Habit, d. o. o.,agencija za nepremičnine: vam pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje pri posredovanju nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, zna-

nje in izkušnje. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti, skupaj

bomo poiskali najboljšo rešitev za vas! Kot upravljalec objektov, skrbimo za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjskih ter poslovnih objektov . Izrezano geslo, opremljeno z

vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 27. decembra, na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Vele nje, s pri pi som nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 karte, 2 karti in eno karto za ogled Muze-

ja premogovništva Velenje. Hvala za zaupanje!

Naj bo mirnih in srečnih dni v novem letu čimveč!

Habit, d. o. o., Kersnikova 11, Velenje Telefon: 03/898 16 00 http://www.habit.si

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

16. decembra 2010

Ko cvetje spregovori Božična zvezda je zelo znana in priljubljena okrasna lončnica, ki je najzanimivejša pozimi, ko nam v prazničnem času polepša notranje bivalne prostore. Domovina božične zvezde je Mehika. Od tam izvira legenda, ki pravi, da je revna deklica jokala na poti v cerkev. Bil je božični večer, ona pa je bila brez darila, ki bi ga položila na oltar. Skozi solze je zagledala angela, ki ji je govoril, naj nabere plevel ob poti. Tako je storila in zgodil se je čudež - šopek plevela se je nenadoma razvil v žareče rdeče cvetje. Joel Poinsett je prinesel božično zvezdo leta 1828 (iz naravnih rastišč v Mehiki) v Ameriko, kmalu potem pa smo jo spoznali tudi v Evropi. Mnogo ljudi ne ve, da so cvetovi božične zvezde izredno majhni in

nič kaj dekorativni. Lepoto ji dajejo obarvani ovršni listi. V današnjem času gojimo celo paleto sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi ovršnih listov. Izbiramo lahko med belo, krem, zelenkasto, oranžno, roza in rdeče »cvetočimi«. V zad-

njih letih so zanimive tudi večbarvne oziroma pisane sorte ter sorte z nagubanimi ovršnimi listi. Kupimo lahko pritlikavo božično zvezdo ali lončnico v obliki grma, posebej atraktivne pa so tiste v obliki visokodebelnega

drevesca. Božično zvezdo postavimo v prostor, s temperaturo najmanj 15 °C . Rastlina dobro uspeva na svetlem mestu, ne prenaša pa direktnega osončenja in prepiha. Potrebuje redno zalivanje. Substrat se ne sme nikoli popolnoma izsušiti. Če jo zalivamo preveč ali če v lončku zastaja voda, začnejo spodnji listi rumeneti in odpadati. Če nam uspe rastlino obdržati, moramo vedeti, da postanejo obarvani ovršni listi sčasoma zeleni in se ponovno obarvajo v času kratkega dneva, ki naj traja okvirno 8 tednov (potreben čas je odvisen od sorte). Lončnica je lahko prekrasno darilo. Osrečite z božično zvezdo sebe ali svoje najbližje. Nataša Dolejši, uni. dipl. inž. agr., PUP, PE Vrtnarstvo

Oven od 21.3.do21.4. Ena od vaših novoletnih zaobljub bo verjetno ta, da si boste privoščili več razvajanja in časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. Zadnji dnevi pred novim letom bodo zelo naporni, zato bi bil res skrajni čas, da se te zaobljube tudi držite. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za obisk kakšnega maserja, plavanja v topli termalni vodi ali le sproščujočega klepeta s prijatelji, ki jih že nekaj časa zanemarjate. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmišljate veliko, saj veste, da lahko še tako načrtujete, pa življenje vedno kaj obrne po svoje.

Bik od 22.4. do 20.5. Poraba denarja vas zadnje čase precej skrbi, saj se dobro zavedate, da lahko kaj hitro zapadete pretiranemu plačevanju s kreditnimi karticami. Ker se zavedate tudi, da imate še nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se letos izogibate celo prednovoletnih nakupov. Čeprav čisto mimo njih ne boste mogli iti. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam bo ponudila v naslednjih dneh, pa spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da uspete. Ljubezen? Iskre bodo tlele, za kaj več pa bo potreben tudi pogum.

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vaše družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi – vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Sicer pa se lahko že veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj lepega, nekaj, kar ne bo kar tako potonilo v pozabo.

Rak od 22.6. do 22.7. Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno. Kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja, ki pa ni življenjskega pomena. Je pač bila le lepa želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki vas bo močno razveselila. Tudi zaradi nje se vam bo od srca odvalil velik kamen. Ljubezen boste še naprej iskali, čeprav jo imate pred nosom. Morda jo »najdete« še letos.

Lev od 23.7. do 23.8. V času prehoda iz starega v novo leto boste verjetno vsaj nekaj dni prosti. In ugotovili boste, da je lahko tudi počivanje zelo naporno. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v januarskih teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi spet lahko več lenarili. Začetek prihodnjega leta bo za večino veliko bolj delaven kot ste si začrtali, predvsem zato, ker ste sami tako hoteli. Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. V teh dneh boste uživali predvsem ob pogledu na nekaj lepega. Segate po prepovedanem sadežu? To je odvisno predvsem od vas.

Devica od 24.8. do 23.9. Preostanek meseca in leta vam bo čisto všeč, sploh, ker boste uživali v lučkah mestne razsvetljave in zimskih dneh, ki nas bodo spet poskušali očarati že ta konec tedna. Vas zagotovo bodo, saj imate zimo dokaj radi. Energije boste sicer imeli v naslednjih dneh več kot ponavadi, zato pa boste težave čutili drugje. Ugotovili boste, kako zelo ste se odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo počilo še pred najdaljšo nočjo v letu, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase in za svoje konjičke, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Dobro se poglejte v ogledalo.

Tehtnica od 24.9. do 23.10. Žal vam ne bo uspelo izpeljati bogatega, dolgo načrtovanega družinskega dogodka. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi čudnega spleta okoliščin, v katerem bo pomembno vlogo igral vaš sorodnik. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Čaka vas še nekaj zabav; med njimi bodo tudi takšne, ki vas bodo spravile v res dobro voljo. Pazite pa na zdravje, saj ne bo prav trdno. Prehlad ni izključen.

Škorpijon od 24.10. do 22.11. Še malo, pa boste tudi vi za letos odložili delo in skrbi. Priznajte, da tokrat res komaj čakate. Imate namreč kup idej, kaj vse boste še naredili letos in s čim boste začeli leto 2011. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje, k čemur pa pomaga tudi več gibanja na svežem zraku. Da se to splača, že dobro veste, v naslednjih dneh pa boste še bolj aktivni, ker vam bo to dopušča tudi čas. Družina bo vesela, če boste v teh dneh izpolnili eno od lanskih zaobljub.

Zgodilo se je ... od 17. do 23. decembra - 18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v mestni občini Velenje ter v občini Šmartno ob Paki; V mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun; - 19. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik – Kajuh; Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju,

ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neizpeta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - v Penku, na cesti med Šoštanjem in Šmartnim ob Paki so decembra leta 1978 na prehodu ceste preko železniške proge končno postavili svetlobne signale, saj je nezavarovan železniški prehod pred tem terjal veliko človeških življenj; - prva seja izvoljenega sveta občine Šoštanj je bila 20. decembra leta 1994; na njej je 20 svetnikov za predsednika

Strelec od 23.11. do 21.12. sveta izvolilo Franca Pečovnika; - v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin; - v torek, 21. decembra 1971, so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki pa je leta 2004 zaprla svoja vrata; od leta 2005 naprej v tej stavbi domuje velenjska knjižnica; - izmed enaintrideset izvoljenih svetnikov je bil 21. decembra leta 1994 na 1. seji sveta mestne občine Velenje za predsednika sveta izbran Drago Martinšek; - 22. decembra 1868 je bil v Šaleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski; - 22. decembra 1892 se je v Puli rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik – Noordung; nje-

Čaka vas nekaj razburljivih dni, ki vas ne bodo pustili ravnodušne. V naslednjih dneh se bodo mnoge stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Zdravje bo solidno, pazite le, da vam imunski sistem ne oslabi. Čas viroz in gripe šele prihaja, zato sezite po vitaminih. Pa na topla oblačila ne pozabite.

Kozorog od 22.12. do 20.1. S partnerjem boste v zadnjih dneh letošnjega leta po dolgem času veliko časa preživela skupaj. Če bo na začetku to še težko, ker se že nekaj časa ne razumeta tako kot nekoč, bo v nekaj dneh položaj že povsem drugačen. Kriza bo mimo, spet bosta našla snov za pogovore in skupne točke, ki vaju bodo povezovale še nekaj tednov. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta zelo natrpan teden. Zmogli boste vse, saj boste v delu vidno uživali. Karel Destovnik – Kajuh (arhiv Muzeja Velenje)

govi predniki so izhajali iz naših krajev, saj je bila Potočnikova mati doma iz Vitanja, oče pa iz Spodnjega Razborja; - 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; velika večina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odločila za njeno samostojnost. Pripravlja: Damijan Kljajič

Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Kot ponavadi boste čisto preveč zaskrbljeni, kar ne boste zadržali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaše domače. Saj so že vajeni, a čisto vseeno jim še vedno ni. Taki boste tudi zato, ker se zadnje čase ne počutite najbolje. Utrujenost in brezvoljnost pa ne bosta minila kar čez noč in tudi brez truda ne. Želja po tem, da bi vam nekdo pokazal, ali mu res kaj pomenite, bo na prvem mestu.

Ribi od 20.2. do 20.3. Ne da bi sami tako hoteli, boste veliko razmišljali o svojem življenju. Morda tudi zato, ker boste veliko sami. Če vam bo nekaj dni to še ugajalo, boste potem začeli ugotavljati, da pogrešate družbo. Predvsem pa dober klepet, ki vas je vedno sprostil. Vzeli si boste več časa za rekreacijo na svežem zraku, kar vam bo godilo. Ni izključeno, da si boste že kmalu privoščili kratke zimske počitnice. A poskrbite, da se tam ne boste počutili osamljeno, kar se vam lahko zgodi tudi, če boste obkroženi s prijatelji. Na čustvenem področju bo namreč vladala prava zmeda. Nekoga ne boste mogli zbiti iz glave, čeprav se prepričujete, da nimata prihodnosti. Le zakaj ste v to tako prepričani?

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 16. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.20 11.35 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.25 22.00 23.05 23.30 00.05 01.15 01.50 02.15

06.30 07.00 08.00 09.05 09.35 10.10 13.15 13.55 15.55 18.30 18.55 19.20 20.00 21.40 22.40 23.10 00.50

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.50 23.10 00.05 00.40 01.40

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski: Izdelovanje božičnih voščilnic Male sive celic, kviz Sprehodi v naravo: Lubje Omizje Poročila, šport, vreme Moji, tvoji, najini, 10/35 Parada Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: New York – stric Florjan, 22/26 Fifi in cvetličniki, 22/26 Ne povej mami, igrani film Enajsta šola, odd. za radov. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Pravljica o sladicah in poticah, odd. za otroke Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, kultura, šport, vreme Opus Globus Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Strasti, 48. del SP v biatlonu, posamezno (M), prenos Globus SP v biatlonu, posamezno (Ž), prenos SP v plavanju, kratki bazeni, prenos Prava ideja Z glavo na zabavo, mladinska odd. Družinske potrebe, 5/6 Redke ptice, kanad. film Ljubice, 4/6 Nogomet, evrop. liga, povzetki Vroče poletje v Marienbadu, češki film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Trije lopovi in potepin, am. film 24ur zvečer Chuck, nan. Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 AKTUALNO: Nov način policijskega dela na področju prometne varnosti. Gost: mag. Karol Turk, direktor PU Celje 11.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gost: Milan Kamnik, skupina Abadon 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna odd. 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Slovenski zvoki, Trio Pogladič 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Zgodbe Balkana: Albanija 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

TV SPORED PETEK, 17. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.50 12.15 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.40 19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 00.50 02.05 02.35 03.00

06.30 07.00 07.50 08.20 08.55 09.50 10.15 10.20 10.45 11.30 12.05 13.05 13.25 14.00 14.25 14.50 15.20 15.50 18.40 19.40 20.10 21.00 21.50 23.30 01.30 03.10

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.25 22.45 01.00 02.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: Od ponedeljka do nedelje,12/15 Martina in ptičje strašilo: V gore Ne povej mami, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del Opus Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: Otroci in televizija, svet. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Nodijev avto izgubi glas, ris. Iz popotne torbe: Živimo zdravo Šola Einstein, 42/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo: Shyam, mlad. odd. Pri slonovih, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Ekoutrinki Moji, tvoji, najini, 11/35 Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Babilon. si, ponov. Na zdravje! Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Strasti, 49. del Pravljica o sladicah in poticah, odd. za otroke Mulčki, 4/6 Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Evropski magazin, tv Maribor Magazin v alp. smučanju SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos Črno beli časi Osmi dan Na lepše Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje Dubaj: SP v plavanju, kratki bazeni, prenos Legende velikega in malega ekrana: Mito Trefalt, 2. del City folk: Barcelona Resnične zgodbe, 1/5 Doktor Martin, 6/8 Solo, avstralski film Kraval, am. film Gonja, franc. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Bean, am. film 24ur zvečer Žrtve vojne, am. film 24ur, ponovitev Nočna panora

09.00 Dobro jutro: 20 LET VTV VAŠE TELEVIZIJE 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Slovenski zvoki, Trio Pogladič 11.50 Dan odprtih vrat VTV Vaše televizije ob 20. obletnici 12.50 Videospot dneva 13.00 Z nami v studiu VTV, kontaktna oddaja 14.30 Vabimo k ogledu 14.35 Najboljše iz produkcije VTV 16.00 Dan odprtih vrat VTV Vaše televizije ob 20. obletnici 18.00 Miš maš skozi 20 let, otroška oddaja 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 20 let otroške in mladinske produkcije VTV 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 BODITE ŠE NAPREJ Z NAMI! kontaktna oddaja 21.30 Praznični koncert ansambla SPEV, posnetek 1. dela 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.15 Velenje, mesto rocka: Skupna AVE, Alen Islamović, Željko Bebek 01.30 Vabimo k ogledu 01.35 Videospot dneva 01.40 Videostrani, obvestila

16. decembra 2010 SOBOTA, 18. decembra

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Živimo zdravo 07.20 Križ kraž: sledi Zverinice iz Rezije sledi Kako se je lisica naučila leteti sledi Biserčki iz Bisergore: Škratek sledi Zajček Bine: Vlak sledi Ribič Pepe sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.00 Maxova zadrega, danski film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Akrobat, južnoaf. film 15.55 Sobotno popoldne sledi Uvertura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Na vrtu 17.50 Sobotna izmena, 1. del 18.00 Z Damijanom 18.25 Sobotna izmena, 2. del 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Gospodična Pettigrew obrne nov list, ang. film 21.40 Hri-bar 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Kraj pogube, 2/3 00.15 Angorangora, igrani film 00.35 Dnevnik, ponov. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.20 06.45 07.15 07.25 08.00 08.25 10.10 10.25 11.15 13.10 14.10 14.25 15.50 18.00 20.00 20.45 21.45 22.15 23.45 01.25

06.30 07.00 07.15 07.30 07.55 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.15 09.40 10.05 10.20 10.50 12.10 13.20 15.10 17.15 18.55 19.00 20.00 22.10 01.30 02.25 03.25

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Minute za …, tv Koper Posebna ponudba, potr. odd. Pogledi Slovenije SP v biatlonu, studio SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos SP v biatlonu, sprint (M), prenos SP v alp. smuč., smuk (M), prenos SP v biatlonu, studio SP v biatlonu, sprint (Ž), prenos SP v plavanju, kratki bazeni, prenos SP v smuč. skokih, posnetek Slovenski forum inovatorjev Sofra in Šavne Peči, dok. film Slovenski magazin Malena, am. film Težave v Kitajski četrti, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Jaka na Luni Medved Rupert, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Rori, dirkalnik, ris. Kopalčki, ris. ser. Otroška kuharija Bakuganski bojevniki, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Mišek Stuart, ris. ser. Jamie kuha za božič, kuh. odd. Vizije prihodnosti, dok. ser. Ljubezen v napačnem času, ang. film Poirot: Božič, ang. film Hčerina smrt, am. film 24ur vreme 24ur Eraser, am. film Poštar, am. film Oče Daniel, nan. 24 ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Miš maš skozi 20 let, otroška oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Dan odprtih vrat VTV Vaše televizije ob 20. obletnici, ponovitev 12.05 Videospot dneva 12.10 Z nami v studiu VTV, pon. 13.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 14.05 Videospot dneva 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 To bo moj poklic: Metalurg - 2. del, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1889. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 ALFI, posnetek koncerta 21.30 Bodite z nami še naprej, ponovitev 23.00 Jutranji pogovori 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 19. decembra

07.00 sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 15.00 15.05 15.35 15.40 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 18.05 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 21.40 21.50 22.10 23.05 23.30 01.05 01.25 01.55

06.30 07.15 07.45 07.55 08.30 09.35 10.40 12.15 13.40 sčedo 15.50 18.40 19.25 20.30 21.25 22.30 23.35 00.20

Živ žav Telebajski, 89/90 Pika Nogavička, 26/26 Mulčki, 5/6 Animalija: Poziv na shod, 21/40 Sledi, tv Maribor Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje! NLP, razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Naglas! Glasbiator, rezul. glasov. Za prste obliznit, kuharska oddaja Poročila, šport, vreme NLP, razvedrilna oddaja Prvi in drugi Toni in Boni, risanka Zakaj? Zato!, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Spet doma Žrebanje lota ARS 360 Družinske zgodbe: družina Valič Poročila, vreme, šport George Gently, 2/4 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Globus Hri-bar SP v alp. smuč., VSL (M), 1. v. SP v alp. smuč., SVSL za komb. (Ž), prenos SP v biatlonu, mešane štafete, prenos SP v alp. smuč., SVSL za komb. (Ž), vključitev v prenos SP v smuč. skokih, vključtev v prenos SP v plavanju, kratki bazeni, prenos SP v alp. smuč., VSL (M), posnetek 2. vožnje EP v rokometu (Ž), finale, posn. Po Nansenovih sledeh, 1/2 Pri Maupassantu, 6/6 Na utrip srca Zdravničin dnevnik – moški so najboljše zdravilo, 2/8 Zabavni infokanal

06.30 07.00 07.15 07.30 07.55 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.35 11.00 12.05

Tv prodaja Jaka na Luni, ris. ser. Medved Rupert, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Rori dirkalnik, ris. Kopalčki, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Barbie in Hrestač, ris. film ŠKL Velike ideje za majhen planet, dok. ser. 12.35 Vizije prihodnosti, dok. ser. 13.45 Brezno laži, am. film 15.35 Življenje ni šala, nan. 16.30 Glej, kdo se zdaj oglaša, am. f. 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ptič na žici, am. film 22.05 Nova v družini, am. film 00.00 Oče Daniel, nan. 00.55 24ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš skozi 20 let, otroška oddaja 09.40 1888. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, šp. inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1889. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami, pogovor v studiu. Gost: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: Slovenski zvoki, Trio Pogladič 13.25 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše razigrani december 18.50 AKTUALNO: Nov način policijskega dela na področju prometne varnosti. Gost: mag. Karol Turk, direktor PU Celje 19.50 Pop corn, glas. oddaja. Gost: Milan Kamnik, skupina Abadon 20.50 Jutranji pogovori 21.20 Praznični koncert ans. SPEV, posnetek 1. dela 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Bodite z nami še naprej, ponovitev 00.05 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 20. decembra

06.25 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 11.00 11.25 11.55 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.55 21.20 22.00 23.05 23.35 01.05 01.40 02.10

06.30 07.00 08.00 09.00 11.45 12.15 13.00 15.15 15.40 16.10 16.30 16.45 17.10 17.30 18.00 18.50 19.00 19.35 20.10 21.00 22.00 22.20 00.05 00.45

06.45 07.15 08.15 09.05 09.20 10.15 10.45 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.55 23.15 00.10 00.40 01.40

09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 12.00 12.05 13.10 13.15 17.55 18.00 19.20 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.30 00.00 00.05 00.10

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa, 22/26 Fifi in cvetličniki, 22/26 Mulčki, 5/6 Šola Einstein, 32/52 Izganjalci vesoljcev, nan. Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 26/26 Nočko, 4/20 Ribič Pepe, nad. Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Alpe, Donava, Jadran Žrebanje 3 x 3 plus 6 Leni in Čivka, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Pri Pearsonovih, 4/8 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokana Tv prodaja Strasti, 50. del Sobotno popoldne Ugriznimo znanost Slovenski utrinki Posebna ponudba, potroš. odd. ARS 360 Opus Prvi in drugi To bo moj poklic: Pečar, 1. del Mala Dorritova, 1/8 Rožnati panter, risanka Z Damijanom Impro tv: Ana Marija Mitić in Boštjan Gorenc-Pižama Tranzistor Studio city Knjiga mene briga Vrnitev, grški film Tranzistor, ponov. Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Lepotica pod krinko, am. film 24ur zvečer Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 1889. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Vabimo k ogledu Praznični koncert ans. SPEV, posnetek 1. dela Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brodolomčki, risani film Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Vabimo k ogledu Župan z vami, pogovor. Gostja: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd Regionalne novice 2 Vabimo k ogledu Košarka, posnetek tekme KK Elektra : KK Maribor Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

TOREK, 21. decembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.35 10.45 10.55 11.15 11.55 13.00 13.15 13.30 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.00 22.00 23.00 00.30 00.55 01.25 02.40 03.15 03.40

06.30 07.00 08.00 09.15 09.55 11.20 11.55 12.55 13.45 14.15 15.10 15.40 16.05 16.55 17.20 17.55 20.00 20.50 21.20 23.10 01.10

06.40 07.10 08.00 08.50 09.05 10.00 10.30 12.00 12.30 13.00 14.00 14.55 16.25 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 00.35 01.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Na potep po spominu: Zlati prah Medvedkov godrnjavček, 4/6 Risanka Nočko, 4/20 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Impro tv: Boštjan Gombač in Goro Osojnik Družinske zgodbe: Družina Valič Poročila, šport, vreme Ars 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 25/26 Zlatko Zakladko Šola na Sončavi, 9/13 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Kulturni vrhovi: Sveti Volbenk v Poljanski dolini, 3/4 Ugriznimo znanost: Znanost in smučanje Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Parada Pod dvestoletno lipo, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Novomeška pomlad, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Sveti Volbenk v Poljanski dolini, 3/4 Na zdravje! Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Strasti, 51. del Sp v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja Dober dan, Koroška Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja Bleščica, odd. o modi Studio city Sledi, tv Maribor Na lepše Po Nansenovih sledeh, 1/2 Glasnik, tv Maribor Mostovi Odbojka (M), finale slov. pokala, prenos Človeška opica, 2/2 Prava ideja!, posl. odd. Namišljeni bolnik, franc. film Ženska sokol, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Ples na ledu, ang. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Charliejevi angelčki, am. film 24ur zvečer Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor. Gostja: Marjana Cigala, županja Občine Dravograd 11.35 Košarka, posnetek tekme KK Elektra : KK Maribor 13.00 Vabimo k ogledu 13.05 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.30 Videospot dneva 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinski fens, glasbena oddaja 19.25 Hrana in vino, svet. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1890. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd. 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Mesar, 1. del, izobraževalna oddaja 21.30 ALFI, posnetek koncerta 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 22. decembra

06.05 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.55 11.20 11.55 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 20.10 21.40 22.00 23.10 00.25 01.15 02.30 03.05 03.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pika Nogavička Zlatko Zakladko Šola na Sončavi, 9/13 Kulturni vrhovi, 3/4 Pod dvestoletno lipo, dok. odd. Poročila, šport, vreme Tednik Sledi, tv Maribor Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca, svet. odd. Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Božič, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca Na zdravje!, pon. Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 10.15 10.45 11.30 13.10 14.10 14.30 15.40 17.05 17.35 18.00 18.20 18.45 19.10

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Ločitev po Albansko, dok. film Glasbeni večer Mostovi Črno beli časi Umazani ples, 7/13 Umazani ples, 8/13 O živalih in ljudeh, tv Maribor Benigarjeva zapuščina v Patagoniji, dok. feljton Športnik leta v Sloveniji za leto 2010, prenos Spominski koncert ob 80. oblet. rojstva Carlosa Kleiberja Jožef in Marija, predstava gled. N. Gorica Zabavni infokanal

20.00 21.15 23.10 00.30

06.35 07.05 08.05 08.55 09.10 10.05 10.35 12.00 12.30 13.00 14.00 14.10 15.05 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.30 22.50 23.40 00.35 01.05 02.0

09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.25 11.30 11.55 13.20 13.25 17.55 18.00 18.50 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.05 22.10 23.45 23.50 23.55

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Ples na ledu, ang. odd. Tv prodaja Ples na ledu – dvoboji, ang. odd. 24ur ob enih Zdravilna moč narave, dok. ser. Prepovedana ljubezen, nad. Ples na ledu, ang. odd. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Erin Brockovich, am. film 24ur zvečer Erin Brockovic, nad. filma Chuck, nan. Butasti moški, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 1890. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Vabimo k ogledu Hrana in vino, svet.oddaja Mladinski fens, glas. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brez panike, mladinska oddaja Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Filipini Regionalne novice 2 Vabimo k ogledu Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: Nude, skupina Nočna ptica Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, pon. Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

16. decembra 2010

Knjižne novosti Širok, Mojca: Oblast brez obraza Mojca Širok je napisala knjigo o kriminalnih organizacijah italijanskega juga, ki so najbolj dobičkonosno italijansko podjetje. To je delo o tipu, strukturi in globalnem delovanju kriminalnih organizacij: mafije na Siciliji, cammore v Kampanji, 'ndranghete v Kalabriji in sacre carone unite v Apuliji. Sicilijanska cosa nostra je trenutno najšibkejša kriminalna združba, primat pa je prev ze la kala brij ska 'ndrangheta. Ta velja za najbogatejšo in najmočnejšo združbo, ki v nasprotju s cosa nostro temelji na pristnih krvnih vezeh. Ker v primeru 'ndranghete ni skesancev, tistih nekdanjih članov, ki imajo ključ do delovanja posameznih mafijskih sistemov, ji je le težko priti na sled. Avtorica se posveti še neapeljski camorri, katere vrste so tudi po zaslugi novinarja Roberta Saviana in njegove knjige Gomora precej načete, in združbi sacra corona unita v Apuliji, ki je prav tako oslabljena. Slovenska novinarka se s kriminalnimi organizacijami, ki obvladajo jug Italije, novinarsko ukvarja že 15 let. Najprej je poročala za Radio Študent, nato za tednik Mladina, zdaj je italijanska dopisnica za RTV SLO. V tem času je pridobila številne informacije o delovanju italijanske mafije.

Esquivel, Laura: Kot voda za čokolado Knjiga je pripoved o prepovedani ljubezni na odmaknjenem posestvu v Mehiki v času mehiške revolucije. Pedro se želi poročiti s Tito, ki se po materinem ukazu ne sme poročiti in mora vse do njene smrti skrbeti zanjo. Da bi ostal blizu svoje ljubezni, se Pedro poroči s Titino najstarejšo sestro Rosauro. Uboga Tita pa iz tedna v teden bolj trpi, tlači svojo neizživeto strast in uboga navodila svoje zoprne matere. Zvezo ohranjata s pomočjo hrane, ki jo Tita pripravlja. Roman je knjižni prvenec te mehiške pisateljice, s katerim si je pridobila svetovni sloves in je leta 1992 doživel zelo uspešno filmsko uprizoritev. Scenarij za film je napisala pisateljica sama, režiral je Alfonso Arau.

Belbin, David: Šola ljubezni V srednji šoli se zgodi, da med učenko in profesorjem preskoči iskrica ljubezni. To je lahko zelo tvegano. Zgodba se začne s smrtjo profesorja angleščine na srednji šoli v Sheffieldu. Nadomesti ga mladi profesor Mike Steadman. Ena od nje govih učenk je tudi Rachel, ki hitro postane njegova najljubša učenka. Med pripravami za predstavo Romeo in Julija se Mike in Rachel počasi zbližata. Ukraden poljub za lahko noč se kmalu sprevrže v nekaj več. Začne ta se naskri vaj dobi va ti. Ko Rachel za Valentinovo pazi na svojega polbrata in polsestro, pride k njej Mike. Vendar pa se Rachelin oče in njegova žena prehitro vrneta domov. Mike se mora zato previdno izmuzniti iz hiše pri čemer ga skoraj zalotijo. Začne se zavedati nevar nosti, ki jih lahko prinese takšno razmerje z učenko. Pisatelj je idejo za knjigo dobil, ko

Kdaj - kje - kaj

je bil star osemnajst let in se je zaljubil v sošolko. Veliko časa sta bila skupaj, a se je kar naprej izogibala pogovorom o svojem domu. Čez čas je izvedel, da živi s svojim bivšim učiteljem fizike, ki je bil vsaj

VELENJE Četrtek, 16. decembra 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predstava za otroke 17.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige:Pojoči grad 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev Almanaha 2011 in odprtje razstave Ustvarjeno doma 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Filmski večerDan ljubezni

Petek, 17. decembra

dvakrat starejši od nje. Šolo ljubezni, ki govori o ljubezni med učiteljem in mladoletno učenko, je začel pisati kmalu zatem, a trajalo je skoraj deset let, da mu jo je uspelo dokončati ...

Percival, Tom: Tobias in supergrozna knjiga duhov Tobias ni imel veliko prijateljev. Prav za prav ni imel niti ene ga. "Mogoče zato, ker sem duh?" se je žalosten spraševal. Poznal je veliko drugih duhov, a kaj ko so bili vsi tako stari in tako zelo dolgočasni. Še posebno stric Franci. Tako je

noč za nočjo ves zdolgočasen taval po stari hiši. Tako zelo si je želel zabave, a se prav nikoli ni nič zgodilo. Nato pa se je zgodilo nekaj, kar je obrnilo njegovo posmrtno življenje na glavo. V hišo se je priselila mlada družina s hčerko Elizo. Tobias je komaj čakal, da jo bo lahko strašil, a ne gre vedno vse po načrtu …

Garcia Sabates, Berta: Zabavna mitologija Grška mitologija je obsežna zbirka zgodb, ki pripovedujejo o življenju in dogo div šči nah števil nih bogov in junakov. Izvira iz ustne in pesniške tradicije antične Grčije. Mitologija je zbirka najpomembnejših mitov o grških bogovih in junakih. Zgodbe so zabavne tudi za malo mlajše bralce, saj so napisane v razumljivem jeziku in dopolnjene z raznovrstnimi igrami in ročnimi aktivnostmi. Vsako zgodbo spremlja misel ali vzgojno sporočilo, ki otrokom pomaga razumeti določen način obnašanja, hkrati pa pomaga razvijati vrednote, ki se odražajo v mitih. Tako si npr. po zgodbi o Pandorini skrinjici lahko sami izdelamo skrinjico za igrače in izvemo, da je radovednost koristna, a če nas prijatelj prosi, da ohranimo skrivnost, jo moramo za vsako ceno varovati. Pripravila: AS

7.00 – 17.00 Kunigunda – regionalni multimedijski center Multimedijski dan v KRMC 9.00 - 20. 00 Mercator Center Velenje Praznik kruha, za najmlajše ob 10. uri zabava s pekom Matevžem 8.00 – 19.00 Središče mesta – pri sodišču Poulični božično-novoletnisejem 9.00 – 18.00 Cankarjeva ulica 7. Praznični sejem - - sejem drobnih daril in prazničnih dobrot 9.00 – 18.00 Cankarjeva ulica Čarobni oderNastopajo: šole, društva, glasbeniki, plesalci 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjigeVinko Šmajs: Mama, rad te imam 20.00 Galerija Arsin Predpraznično druženje in razstava 12 slovenskih slikarjev Godina za nama 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Metal koncertSabaium, Dead Dildo Drome 22.00 Max club Velenje KoncertFešta band

Sobota, 18. decembra 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00 Mercator Center Velenje Ekološka tržnica 9.00 - 20.00 Mercator Center Velenje Praznik kruha, ob 9.30 prikaz izdelave pletenic 8.00 – 19.00 Središče mesta – pri sodišču Poulični božično-novoletnisejem 9.00 – 18.00 Cankarjeva ulica 7. Praznični sejem - - sejem drobnih daril in prazničnih dobrot 9.00 – 18.00 Cankarjeva ulica Čarobni oderNastopajo: šole, društva, glasbeniki, plesalci 9.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, preddverje

Sejem igrač 9.00 – 13.00 Kunigunda – regionalni multimedijski center Multimedijski dan v KRMC 9.00 – 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarijeMuca Copatarica na sodoben način 13.00 – 20.00 Muzej premogovništva Slovenije Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza 16.00 Muzej premogovništva Slovenije Bergmandelčeva ustvarjalnadelavnica za otroke 18.00 Mladinski center Velenje – Plac Potopisno predavanjeLame, pritlikavci in hudičiz kleti 18.00 Hotel Razgoršek Zvoki harfe in degustacija vin 18.30 Muzej premogovništva Slovenije Predstava za otrokeČarovnica Mica in severna zvezda 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Nedelja, 19. decembra

ZAPUŠČINA (Tron: Legacy) Akcijski pustolovski ZF triler, 96 minut Režija: Will Speck, Josh Gordon Igrajo: Patrick Wilson, Jason Bateman, Victor Pagan, Jennifer Aniston, Jeff Goldblum, Juliette Lewis, Todd Louiso, Scott Elrod idr. V slovenskem premiernem vikendu ! Petek, 17. 12., ob 20.00 - velika dvorana Sobota, 18. 12., ob 20.30 - vel. dvorana Nedelja, 19. 12., ob 18.00 - vel. dvorana Vsak 30. gledalec dobi nagrado iz filma Tron!

TAMARA DREWE Komedija, 111 minut. Režija: Stephen Frears. Igrajo Gemma Arterton, Dominic Cooper, Roger Allam, Luke Evans, Tamsin Greig, Jessica Barden idr. Petek, 17. 12., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 18. 12., ob 21.00 – mala dvorana Nedelja, 19. 12., ob 19.00 – mala dvorana

BELKA (White Material) Drama, 102 minuti, režija: Claire Denis. Igrajo: Isabelle Huppert (Maria), Isaach De Bankolé (boksar/Boxer), Christophe Lambert (André Vial), Nicolas Duvauchelle (Manuel Vial), William Nadylam, David Gozlan, idr. Petek, 17. 12., ob 18.00 Nedelja, 19. 12., ob 20.00

Sreda, 22. decembra

December (gruden)

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Mercator Center Velenje Mmm, kako lepo diši - Peka božičnih piškotov, pripeljite svoje otroke, zabavno bo. 18.00 Glasbena šola Velenje Osrednja občinska proslava Ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma I. DRLRK Gorenje : RK Trimo

16. četrtek - Albina 17. petek - Lazar 18. sobota - Teo 19. nedelja - Urban

ŠOŠTANJ Četrtek, 16. decembra 16.30 Mestna knjižnica Šoštanj Otroška predstava(Kuk Potovke: Ravbarjev dnevnik) 19.00 Mestna galerija Šoštanj BOŽIČ JE... Razstava jaslic iz zbirke Zvoneta Čebula in koncert Okteta Zavodnje

Petek, 17. decembra

Ponedeljek, 20. dec.

16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Božično novoletni koncert (PO Zarja Šoštanj, Vlado Kreslin, ans. Slovenski zvoki)

Torek, 21. decembra 10.00 – 11.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Bralni krožek in komunikacijaza seniorje 17.00 Mercator Center Velenje Predstava Take ljudske, ki govori o spominih, o človekovi topoumnosti, o živalih, ki se obnašajo kot ljudje… 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delovno srečanjeRodoslovci

LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA (Legend of the Guardians: The Owls of Ga'Hoole) Animirana pustolovščina, 97 minut. Režija: Zack Snyder. Igrajo: Jim Sturgess, Hugo Weaving, Helen Mirren, Geoffrey Rush, Sam Neill, Abbie Cornish, idr. Sobota, 18. 12., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 19. 12., ob 16.00 – otroška matineja

Naslednji teden, od 25. do 30. 12. 2010 napovedujemo: igrano-animirana akcijska pustolovščina MARMADUKE, domišljijska pustolovščina ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, odštekani animirani film PANIKA NA VASI, romantična drama JEJ, MOLI, LJUBI, animirani lutkovni film KDO IMA DANES ROJSTNI DAN?, mladinska komedija GREMO MI PO SVOJE, romantična komedija JULIJE @ JULIA, drama NE POZABI ME, animirana družinska pustolovščina JAZ, BARABA, romantična komedija PISMA JULIJI, akcijska pustolovščina HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-1.del, romantična komedija PRESTOPNO LETO, animirana družinska komedija SVET IGRAČ 3, romantična komedija LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES.

četrta adventna nedelja

20. ponedeljek - Julij 21. torek - Tomaž 22. sreda - Mitja Lunine mene

15.00 Mestno drsališče Božično novoletni sejem (animacije za otroke, predstava »Snežna vila«)

Sobota, 18. decembra

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D TRON

Koledar imen

10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldneviBabica pripoveduje 10.00 Mercator Center Velenje Praznične lumparije Rudolf zbira božične želje – otroci bodo z jelenčkom Rudolfom izdelovali kuverte, v katere bodo vstavili listek želja za božička. 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek DelavnicaNaredimo si darilno vrečko 17.00 Mercator Center Velenje Vrtec Najdihojca se predstavi, otvoritev razstave otroških risbic, nastop otrok Najdihojce in obisk Lumpi maskote 19.00 Dom kulture Šoštanj Božično-novoletni koncert 19.30 Dom kulture Velenje Predpraznični koncertBožična pravljica

18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Mozirje(2. državna odbojkarska liga – ženske) 19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Maribor Messer(10. krog 1. A SKL oz. Lige Telemach)

decembra, ob 9:13 polna luna (ščip)

Nedelja, 19. decembra

CITYCENTER Celje - -

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 18. decembra 9.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica, za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel Maj 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 15.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Predstava, obisk dedka Mraza in obdaritev otrok 17.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Predstava, obisk dedka Mraza in obdaritev otrok

Ponedeljek, 20. dec. 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Prednovoletno srečanje predsednikov klubov, društev, vaških skupnosti, direktorjev Javnih zavodov…

Torek, 21. decembra 18.00 Hiša mladih Joga

Pojoči grad v Galeriji Velenje, 16. decembra – Danes ob 17. uri bodo v Galeriji Velenje predstavili Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu. Idejno je projekt »Pojoči grad« zasnoval skladatelj Peter Kus, ki se je v zadnjih letih posvetil ustvarjanju in predstavljanju izvirnih glasbenih instrumentov v seriji razstav Evfonija, z zvočnim gledališčem, delavnicami in Orkestrom izvirnih inštrumentov. Pri ustvarjanju besedila je sodeloval Boštjan Gorenc Pižama, strip, ilustracije in likovno podobo instrumentov pa je zasnovala Velenjčanka Kaja Avberšek. Stripovski priročnik je namenjen otrokom do 14. leta starosti, učencem osnovnih šol, njihovim učiteljem in staršem. Priročnik sestavljajo ilustrirana pravljica in strip o kralju, ki je hotel pos tati podoben slavcu in si je zato iz glasbenih inštrumentov zgradil pojoči grad, ter navodila za izdelavo podobnih (vendar preprostejših) glasbil. S priročnikom lahko bralci zabavno, poljudno ter likovno privlačno raziskujejo svet glasbenih inštrumentov in akustike ter spoznavajo, kako je mogoče učinkovite glasbene instrumente izdelati iz lahko dostopnih materialov. bš

21.

četrtek, 16. 12. - Biotržnica od 16. do 19. ure - Škratove ustvarjalne delavnice - petek, 17. 12. in sobota, 18. 12. ob 17. - Uri Božično glasbeni spektakel, koncert Glasbena šola C3 - nedelja, 19. 12. ob 11. uri Pravljične urice - ponedeljek, 20. 12. ob 17. uri HIP HOP - torek, 21. 12. ob 17. uri Pravljične urice - sreda, 22. 12. od 16. do 19. Ure Športne delavnice agencije Gibitus Do 31. decembra vas pričakujemo na BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU!

Kam na izlet? Petek, 17. 12.: Pohod mesečnikov – PD Vinska Gora; sobota, 18. 12.: Čez goro k očetu – Pd Velenje.

Božično-novoletni koncert Zarje Šoštanj – Pihalni orkester Zarja Šoštanj bo imel letošnji tradicionalni božičnonovoletni koncert v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v dvorani osnovne šole Šoštanj. Kot gosta bosta sodelovala Vlado Kreslin in ansambel Slovenski zvoki, program pa bo povezovala Mojca Mavec.

Božični koncert V Lokovici pripravljajo 17. decembra ob 18. uri Božični koncert. Z glasbo želijo polepšati adventni, predvsem pa božični čas. Nastopili bodo: Ženski in moški pevski zbor Lokovica, kvintet Lokovica, moški kvartet, mladi glasbeniki in ansambel Minutka

Božično-novoletni sejem in drsalna revija Šoštanj - V petek bo na drsališču spet živahno. Od 15. do 19. ure pripravlja Občina Šoštanj božično-novoletni sejem, nastopila bo Damjana Golavšek, ki bo z glasbeno animacijsko predstavo Snežna vila pričarala zimski čas, skupina Lucky lookers on ice bo pripravila drsalno revijo, da obiskovalci ne bodo lačni, pa bodo poskrbeli z degustacijo kranjskih klobas.

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBJAVE

16. decembra 2010

Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve

Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Delovni cas: pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 16. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 17. decembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. decembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 6. dec. 2010 do 12. dec. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. dec. 2010 do 12. dec. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

1400

1200

1000

800

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.

Info: 03 898 17 50

600

400

200

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

VELIKI VRH

MOBILNA ŠOŠTANJ Aškerþeva

06.dec

07.dec

08.dec

09.dec

10.dec

11.dec

12.dec

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

16. decembra 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM

PRIDELKI

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VINO, rdeče z domače brajde, neškropljeno, prodam. Gsm: 041 378 685 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje. Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco. Gsm: 031 860 668 SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal. Gsm: 041 959 192 PUNCE in gospe si želijo ljubezni. Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) BREZPLAČNO spoznavanje za ženske do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve leti, ugodno za moške. Gsm: 031 836 378 FANT išče žensko, leta niso ovira. Gsm: 041 859 096 DEKLE si želi ljubezni. Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)

NEPREMIČNINE V ŠOŠTANJU prodam oz. oddam opremljeno garsonjero z balkonom in kletjo, v velikosti 21,65 m2. Nahaja se na Cankarjevi 15, zraven družmirskega jezera. Cena garsonjere je 29.999 evrov oz. 250 evrov najem z vštetimi stroški. Pogoj za najem dvomesečno predplačilo. Gsm: 041 884 370 V CENTRU Šoštanja oddamo več sob. Gsm: 031 387 207 V NASELJU Studence – Žalec prodam dvostanovanjsko hišo po ugodni ceni. Gsm: 041 463 048

RAZNO NOVO jogi vzmetnico dormeo, dim. 90 x 200 s posteljo masivnega borovega lesa ter komodi borovega in češnjevega lesa, prodam. Gsm: 041 469 540 VEČ športno elegantnih moških hlač, srajc in oblek, štev. 50 – 52 ter ženskih kostimov, jaken št. 36 – 40 pro-

DEŽURSTVA

Nagrajenci nagradne križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 2. decembra so:

dam po simbolični ceni. Gsm: 041 469 540 MACESNOV opaž ugodno prodam. Gsm: 031 749 345

1. nagrada: Rozalija Skok, Florjan 283, 3325 Šoštanj (svetilka stropna Arona) 2. nagrada: Martin Turinek, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje (3-krat varčna žarnica Osram 20 W) 3. nagrada: Karolina Koren, Stritarjeva 4, 3320 Velenje (stropna svetilka 60 W) Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu družbe Jezernik.

PODARIM KAVČ uporaben tudi kot ležišče, na novo oblazinjen, podarim. Gsm: 040 223 078 MLADO muco podarim. Gsm: 031 750 334

ZD -Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 18. in 19. 12. – MIRNA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dež. veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Nagrajenci nagradne križanke » PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 2.decembra:

ŽIVALI SVINJSKO polovico prodam. Gsm: 041 341 958 DOMAČE zajce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. Tel.: 03 58 92 352 TELICO belgijsko plavo, staro 1 leto, težko 245 kg, prodam. Gsm: 041 837 093 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodamo. Gsm: 031 852 334 PRAŠIČE težke od 130 do 150 kg prodam za 1,40 evra/kg in starejše svinje za 1,00 evra/kg. Gsm: 031 447 283 PRAŠIČA za zakol , težkega 140 kg, krmljen z domačo hrano, prodam po ugodni ceni. Gsm: 051 410 218 KRAVO za zakol in polovico prašiča domače reje prodam. Gsm: 070 709 416 PRAŠIČA težkega 150 kg, domače reje, prodam celega ali polovico. Gsm: 041 942 898 BIKCA sivca, težkega 150 kg, ugodno prodam. Gsm: 041 837 093 PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. (Fišar, Tabor) Gsm: 041 619 372

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje

1. nagrado nakup v vrednosti 20 € prejme:ŽAN AVBERŠEK, Paški Kozjak 34, Velenje 2. nagrado nakup v vrednosti 15 € prejme: MATEJA ROP, Gorenje 11, Šmartno ob Paki 3. nagrado nakup v vrednosti 10€ prejme: ALENKA TAJNIK, Ravne 162 a, Šoštanj Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju, vsak dan med 7.30. in 18.uro /odmor od 11.30 do 12.30/, v soboto pa med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.

Poroke: Porok za objavo ni bilo!

Smrti: Antonija Jan, roj. 1923, Škale 139, Velenje; Jožef Petrovič, roj. 1950, Šalek 68 a, Velenje; Zofija Mogel, roj. 1913, Podgorje pri Letušu 15, Braslovče; Ivan Jezernik, roj. 1922, Lokrovec 18, Celje; Ivanka Brinovšek, roj. 1923, Andraž nad Polzelo 57 e, Polzela; Rozalija Podlesnik, roj. 1925, Tomšičeva c. 8, Velenje; Silva Vrečer, roj. 1928, Šaranovičeva ul. 5 b, Celje; Ivan Povše, roj. 1944, Ljubija 97, Mozirje; Sidonja Marič, roj. 1935, Kardeljev trg 9, Velenje; Kristina Miklašič, roj. 1930, Sejmarska ul. 11, Vuzenica.

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete

V SPOMIN

ROZIKE PODLESNIK

Minevajo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila

28. 3. 1925 – 7. 12. 2010

IVANKA BERIČNIK roj. SEVČNIKAR

16. 5. 1940 – 1. 12. 2007

Zdaj našla je poslednji mirni dom, v naročju matere ji bo toplo.

se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji pomagali v najtežjih trenutkih. Živela je mirno in tiho. Ohranili jo bomo v naših srcih.

Nepopisna je praznina, odkar za vedno si odšla …

Pokopali smo jo v petek, 10. decembra, na pokopališču v Podkraju. Vsi njeni

Sin Jure z ženo Manco

ZAHVALA

ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega

V 103. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica

JOŽETA PETROVIČA iz Šaleka 68 a, Velenje

TEREZIJA DREV Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala zdravniku Pirtovšku, dr. med., za zdravljenje, patronažni sestri Nataliji, govorniku, pevcem, gospodu duhovniku in Pogrebni službi Usar.

Žalujoči: sin Marjan z družino

20. 1. 1950 - 4. 12. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti - sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Še posebej iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Velenje, Nujni medicinski pomoči ZD Velenje, patronažnim sestram, Splošni bolnišnici Celje - Oddelku za bolezni prebavil, Komunalnemu podjetju Velenje, Premogovniku Velenje, podjetjema PUP in Presta, Gorenju KA in VTV – Vaši televiziji Velenje. Hvala govornikoma g. Semetu in g. Kolarju ter duhovnikom za opravljen pogrebni obred: g. Dečmanu, g. Turineku in g. Ratajcu.

Le tu in tam. Le bežno potovanje. Kot žalost mrzla. Kakor tihe sanje. Odhajaš ... (Kosovel)

Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali

Naš čas, 16. 12. 2010, barve: CMYK, stran 24

Začenja se veliki finale: Šumečnik ali Rotnik? Začenja se veliki finale, odločate le še med dvema kandidatoma za naj osebnost 2010 – Bralci navijajo za dr. Uroša Rotnika, poslušalci za Mirana Šumečnika V torek, 14. decembra, smo opravili še eno pomembno štetje glasov, ki so jih bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje namenili štirim kandidatom, ki se potegujejo za laskavi naslov naj osebnost leta 2010. Pomembno zato, ker ta teden v finale pošiljamo samo še dva, tista dva, ki sta prejela največ vaših glasov. To sta glasbenik, dirigent Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Miran Šumečnik in zdaj že bivši direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik. Iz tekme za

končno zmago, prebila pa sta se daleč, sta izpadla igralec Marko Mandič in rokometni trener Branko Tamše.

Koliko kdo? Pa poglejmo, koliko glasov so kandidati za naj osebnost prejeli v zadnjem tednu, koliko na Radiu Velenje, koliko v Našem času in koliko glasov so zbrali skupaj. Če Miranu Šumečniku 631 glasovom prištejemo 117 časopisnih in 133 radijskih, dobimo 881 skup-

nih glasov. Če dr. Urošu Rotniku 536 glasovom prištejemo 147 časopisnih in 64 radijskih iz zadnjega tedna, dobimo 747 glasov. Če Marku Mandiču prištejemo k njegovim 109 starim glasovom še 12 časopisnih in 25 radijskih iz zadnjega obdobja, dobimo 146 glasov. Če Branku Tamšetu k njegovim starim 109 glasovom prištejemo še 17 novih radijskih (časopisnih ni bilo) dobimo 126 skupnih glasov. Tako kot že doslej pa tudi ta teden je Šumečnik očiten favorit poslušalcev, medtem ko je Rotnik favorit bralcev. Zanimivo, ker se očitno odvija tudi boj med bralci in

Ta teden dve Palmini majici in Mobitelov GSM

Miran Šumečnik, 881 glasov

Dr. Uroš Rotnik, 747 glasov

Kakšne nagrade lahko tisti, ki boste glasovali s kuponom številka 6 pričakujete ta teden? Dva, ki ju bomo izžrebali, bosta prejela majici, ki jih podarja Turistična agencija Palma, eden pa mobilni telefon, ki ga podarja Mobitel.

Komu bodo očistili avto, komu opravili premontažo pnevmatik

Kupon za predlog naj osebnosti

Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 5, smo izžrebali dva nagrajenca. Vrčkovnik – trgovina in servis z avtoplašči in alu platišči – avtopralnica, Primorska 6 g, Šoštanj, podarja notranje in zunanje čiščenje osebnega vozila JožiciKvas, Florjan 36, 3325 Šoštanj; na premontažo s centriranjem pnevmatik na osebnem vozilu pa lahko pride Herman Grobelnik, Jerihova 42, 3320 Velenje. Potrdilo o nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti. Na silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju pa bomo izžrebali glavno nagrado, veliki gospodinjski aparat Gorenje.

_____________________________________________

poslušalci. Vsak medij ima svojega favorita, kdo bo na koncu odtehtal.

Zakaj ste glasovali zanje? Bralci Našega časa imajo možnost, da lahko svoj glas utemeljijo. Mnogi to tudi storijo. Miranu Šumečniku, pedagogu, dirigentu Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj največkrat pripišejo delavnost, cenijo njegov optimizem,

Glasujem za ______________________________________ Obrazložitev _____________________________________

_________________________________________________ _________________________________________________ Moj naslov _____________________________________ _______________________________________________

veselje do vsega ... Dr. Urošu Rotniku, zdaj že pet tednov bivšemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj, pripisujejo strokovnost, poštenost, korektnost, pokončnost, karizmo in neustrašnost. Pri Branku Tamšetu, rokometnem trenerju, so opazili njegovo veliko srce, pri Marku Mandiču, gledališkem in filmskem igralcu, pa tudi to, da je slaven.

V programu Radia Velenje lahko po telefonu 897 50 03 in 897 50 04 glasujete vsak dan, razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50 tri minute. V istem času glasovanje poteka tudi s pomočjo SMS sporočil na številko 031 26 26 26.

Glasujejo bralci in poslušalci Iz časopisa Naš čas izrežete kupon številka 6 (ne pošiljajte starih!), nanj napišete tistega, za katerega glasujete, in dodajte obrazložitev. Kupon naslovite na Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.

MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC Prodajalna MOBTEL Velejapark, Velenje GSM: 051/ 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje

o d 24 9 €

Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699

Novo leto v zlati Pragi 4 dni, odhod: 30.12. www.palma.si

VELENJE 03/898-43-70, CELJE 03/428-43-04

Velike jasli tokrat pod milim nebom

Irscom Romeo Šalamon, s. p.

Prvi sejem igrač v knjižnici V okviru projekta Klic iz omare ga pripravljata Knjižnica Velenje in Rotary club Velenje

Na božični večer se ob jubilejni 10. razstavi velikih jasli na Velenjskem gradu začnejo glasbeni večeri

Velenje - To soboto, 18. decembra, bo v preddverju velenjske mestne knjižnice od 9. do 12. ure prvi sejem igrač. Na njem bodo lahko otroci igrače, ki jim niso zanimive, pa so še vedno uporabne, prodali, zamenjali z vrstniki ali pa jih enostavno podarili kateremu od obiskovalcev ali kar velenjski Knjižnici. Sejem je del akcije Klic iz omare, ki jo skupaj pripravljata Knjižnica Velenje in Rotary klub Velenje. Velenjska knjižnica se je namreč odločila, da bodo v njej v

prihodnjem letu začeli izposojati tudi igrače, kar je sicer v Sloveniji redkost. Da bi bila lahko ponudba igrač za izposojo čim večja, bodo zbirali »pozabljene« igrače do konca meseca v vseh velenjskih in šoštanjskih vrtcih in šolah, igrače bodo zbirali tudi vse leto v knjižnici, pa tudi na sejmu jih bodo z veseljem sprejeli. Hkrati pa pričakujejo tudi donatorske prispevke za nove igrače. Igrače, ki jih bodo otroci (ali starši) podarili Knjižnici in za izposojo ne bodo najbolj primerne, bodo na rednim mesečnih sejmih starih knjig v knjižnici prodajali po 1 evro tistim otrokom, ki denarja za nove igrače nimajo. bš

Jaslice so tokrat postavljene v atriju gradu, prvič pa so jih popestrili tudi z živimi liki.

Velenje, 9. decembra – Četrtkov večer je bil prav čaroben. Nad atrijem Velenjskega gradu, kjer so letos postavili razstavo velikih jaslic, se je v hladnem večeru svetilo nešteto lučk. Tako tistih, ki so jih namestili delavci Muzeja Velenje, kot tistih tam daleč, na nebu. Svoj čar k odprtju razstave pa je dala tudi velika udeležba na dogodku, božične pesmi pevskega zborčka Mladi Martinčki iz župnije sv. Martina, ki so jih zapeli ob spremljavi kitare, pa so grele srca in duše. Letošnja razstava jaslic je jubilejna, 10. po vrsti, prvič pa so jo Tomaž Langus in delavci muzeja Velenje postavili v atriju. »Prejšnja leta smo velike jaslice vedno postavljali v notranjosti muzejskih prostorov, letos smo se odločili, da jih postavimo na prosto, in že na odprtju se

je izkazalo, da je prizorišče prav čarobno. Tomaž Langus in naši sodelavci so že ves november zbirali naravni material, saj so ga porabili res ogromno. Jasli so zgrajene na nekaj več kot polovici atrija; prikazujejo hlevček, ob njem smrečice, poti, ograda za ovce, vodnjak, ognjišče, kjer lahko čisto zares zakurimo. Prvič smo postavili tudi žive jaslice, kar je bila še ena novost, ki se je izkazala kot odlična,« nam je povedala kustosinja Tanja Verboten.

Prepevanje ob živih jaslih Ob jaslicah bodo tudi letos pripravili kar nekaj glasbenih dogodkov; prvi bo na božični večer, 25. decembra, ko bo koncert pripravil Moški pevski zbor Kajuh, naslednji večer bo prepeval Trio M (Marjan Marinšek na citrah ter sopra-

nistka Martina Zapušek in altistka Mira Slemenšek. 27. decembra bo ob jaslih prepeval Oktet Zavodnje, 28. decembra Kvartet Svit z Martino in Mihaelo. Vsi koncerti bodo ob 18. uri, vedno pa bodo postavljene tudi žive jaslice. Dan po odprtju razstave jaslic, torej v petek, so s pomočjo otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz vse Šaleške doline okrasili še številne smrečice na poti do gradu. Odprli so tudi razstavo novoletnih voščilnic ob zaključku 7. natečaja »Praznična voščilnica«. Natečaj so pripravili v sodelovanju z MO Velenje, razstava pa bo na ogled do 6. januarja 20101. bš

Zelo malo je treba, da osrečimo nekoga. Zato so vabljeni vsi otroci in njihovi starši, da pobrskajo po omarah in osamljene igrače to soboto prinesejo v velenjsko knjižnico!

Praznični sejem s čarobnim odrom Velenje, 17. decembra – Jutri in v soboto bo v središču mesta, tokrat na Cankarjevi ulici, potekal 7. Praznični sejem, ki ga pripravlja Festival Velenje. Na več kot 20 stojnicah boste lahko izbrali različna božičnonovoletna darila in darilca. Dogajanje bo oba dni živelo od 9. do 18. ure, sejem pa bo letos popestren s številnimi nastopi na prazničnem Čarobnem odru, ki bo tokrat postavljen na začetku Cankarjeve ulice, v neposredni bližini Ljudske univerze. V petek se bodo na Čarobnem odru predstavile vse velenjske osnovne šole, KUD Lipa Konovo, Vrtec Velenje, zabavna skupina in Turistična zveza Velenje. Nastopi se bodo vrstili ves dan, v soboto pa bo oder zaživel ob 9.30 uri, do 18. ure pa se bodo na njem predstavili Plesni studio N, KUD Lipa Konovo, Moški pevski zbor Kajuh, Manca Dremelj in mladi pevec Benjamin Dolič. bš